Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.45.0-wmf.3
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Turkiya
0
3539
112093
89628
2025-06-11T07:46:34Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112093
wikitext
text/x-wiki
[[File:Flag of Turkey.svg|thumb|Bannge Turki]]{{Databox}}
== lesdi turkiya ==
[[File:Metropolitian Istanbul - Landscapes of Turkey 12.jpg|thumb|Istanbul mawɗo]]
Turkiya e lamgu hautade Turkiya (Turkiyya;Turkiye jumhuriyeti [tyrcije d3um'hu;rijeyi] nwoldobe e hellugo [icolisten] un lesdi shaldi gessa e ko aawete di dun nburi andirki e Anatolia e hirna Aasiya hauti e godde gebbe de Balkans e nder gebbal Balkansa e nder Balkans fombiina faaroo Hirna [[Leydi|leyde]] turanko en.Edi waadi kherol e Girka e Bulgeria yahri woila faaroo Hirna; Bahar maliya yaahri nwoilaah jojiya yaahri woyla faaro fuuna; [[Amenia (ko debbo Horemheb)|Armenia]], Azarbayjan,e Iran yaahri e fuuna Iraki yaahri fombiina faaroo fuunaa Saaliyo e Bahar Rum yaahri fombiina e juggol Aegean yaahri hirna Cyprus edi homduko dallol fombina Turkanko'en buuri mangu ummatoore leddi dembo kurdanko'en hambe buuri dudgo be seddago [4] Ankara kanje gooni Galle mawde Turkiyya dembo Istanbul kanje ke galle burde mangu dembo wuudu du hebgo shede lumoji den.
[[Category:Turkiya]]
l10e97jopaim6uvrud4p1q801zcl1rl
Barack Obama
0
4210
112089
93564
2025-06-11T07:42:47Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112089
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}'''Barack Hussein Obama II'''( dubi daygo hiitande alif 1961)President [[Dowlaaji Dentuɗi]] (2009-2017) etillaji American-African shugabajjo nder [[Leydi|Leysdi]] [[Kenya]]<ref>https://www.youtube.com/watch?v=clMEg4-N7ao</ref>
== Himobe ==
[[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]]
[[Catégorie:Yimɓe]]
{{DEFAULTSORT:Obama, Barack}}
[[Category:Stub]]
7g3oqqwct9dpdsd3t0684m3yhspuz3g
112090
112089
2025-06-11T07:43:14Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112090
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}'''Barack Hussein Obama UI (dubi''' daygo hiitande alif 1961)President [[Dowlaaji Dentuɗi]] (2009-2017) etillaji American-African shugabajjo nder [[Leydi|Leysdi]] [[Kenya]]<ref>https://www.youtube.com/watch?v=clMEg4-N7ao</ref>
== Himobe ==
[[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]]
[[Catégorie:Yimɓe]]
{{DEFAULTSORT:Obama, Barack}}
[[Category:Stub]]
rzfxzxdbahgsvj9n2b6u355he63pnlx
112091
112090
2025-06-11T07:43:42Z
Adamu mc
10501
112091
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}'''Barack Hussein Obama''' UI (dubi daygo hiitande alif 1961)President [[Dowlaaji Dentuɗi]] (2009-2017) etillaji American-African shugabajjo nder [[Leydi|Leysdi]] [[Kenya]]<ref>https://www.youtube.com/watch?v=clMEg4-N7ao</ref>
== Himobe ==
[[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]]
[[Catégorie:Yimɓe]]
{{DEFAULTSORT:Obama, Barack}}
[[Category:Stub]]
g4qfuj9pk9t4qgmjj8m92vc8n8khp7e
Tuniisi
0
4285
112101
85596
2025-06-11T07:53:51Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112101
wikitext
text/x-wiki
[[File:Panoramique du centre de Tunis (3197369985) (cropped).jpg|thumb|Tunisii]]
'''Tuniisi''' ko [[leydi]] e [[Afirik]].
Tunusiya ko kawtaaɗi Tunusiya lesdi ñamoori kerol hore muɗun e lardi waylare [[Afrik]]. Edi mari mangu haa jaaraɗun yajugo kilomitaje 165,000km ɗi hauti kerol mari keral e lesdi [[Libiya]] eta fambi faro funa, ɗen [[Aljeri]] woje hirna e kamma funa foje lardi funa ewoila ɗi hauti kerol mari gon e wurgo meditaraniya hauto limgal [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] Tunusiya e limgal hiitande dungugu 2016 ɗun yari gimɗo miliyanji 11.93 inɗe lesdi ɗi Tunusiya ɗi heɓi tugere far inɗei mauɗe gelle lesdi wato gelletu lasgol.
==Faro Daɗol==
Lasgol gol holle wigo fuɗɗano lesdi Tunusiya ɗi heɓoyi fuɗdago ta faro Abzinanko’en lataɓe wuɗuɓe tiggaki inare e hakkilo e seɗɗa-seɗɗa ta hakkuɗe goɗɗe lasde famarɗe e kamma woɓɓe famarɓe banbantirbe lasgi. Burɗun ɗuɗuki maɓɓe yiɓuki gelle famare gamma waɗugo sode sode (lumo) e yilotoɓe wonɓe salotoɓe enon ɗun sareji Abzinanko’en fa i yeso e ɓeidaki saboe woɓɓe yilotoɓe.
Latibe salotoɓe e non ɓe gellol Abzinanko’en fari yeso e mauniki (beidaki) sabo e woɓɓe yilotoɓe e koɗa ejodo hade e maɓɓe ha e gaɗaɗan ma sai ɓejodi’e ɗon ta inaje yalɗe de jewetati yari e sappo ɓe koɗun daya lilaɗo jomira wo Annabijo Isa (A.S) ɗun fuɗɗi yiɓuki gelle der lesdi ɗi Tunusiya. Lesdi Tunusiya ɗi hauti jungo e lesde fere-fere bano lesdi rumanko’en yutugo duɓe duɗɗi-duɗɗi koɗun hokkoɗi encimari (Ardugomari).
==Wargo Juldaku Tunusiya==
Wakka tire wargo julɗako Tunusiya karni ɗun jeweɗiɗi ɗun. Larabanko’en yami lesdi din e konu hauto e anɗinki dina julɗaku (Islama) e lesdi hautuge e yiɓuki goɗɗe gelle gonɗe ko nodduki e boɗɗun-boɗɗun (kairoun-kairoun) fa gelle ɗen ɗe larabanko’en julɓe e artuɓe ta lesdi Tunusiya lamɓe julɓe e ɗuɓɓe ɓe arɗuke Tunusiya ga-o eta der kollina ɓe arddugal julɓe latigal e arɗigal Tunusiya hangal woni lamorde zirids eta non lesdi Tunusiya fari yeso e joɗaki les gelle juldaku ha e yari wakkati e turanko’en lamu dole ɓe lesdi Faransa ɓe nasti lesdi e yalɗe sappo e ɗiɗi ɗun leuru Jowauru ɗun 1881. {{Commons}}
{{Afirik}}
[[Catégorie:Leydi]]
[[Catégorie:Afirik]]
[[Catégorie:Tuniisi| ]]
krib919nckxi2hiy49xk7owm6ctt4z7
112102
112101
2025-06-11T07:54:44Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112102
wikitext
text/x-wiki
[[File:Panoramique du centre de Tunis (3197369985) (cropped).jpg|thumb|Tunisii]]
'''Tuniisi''' ko [[leydi]] e [[Afirik]].
Tunusiya ko kawtaaɗi Tunusiya lesdi ñamoori kerol hore muɗun e lardi waylare [[Afrik]]. Edi mari mangu haa jaaraɗun yajugo kilomitaje 165,000km ɗi hauti kerol mari keral e lesdi [[Libiya]] eta fambi faro funa, ɗen [[Aljeri]] woje hirna e kamma funa foje lardi funa ewoila ɗi hauti kerol mari gon e wurgo meditaraniya hauto limgal [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] Tunusiya e limgal hiitande dungugu 2016 ɗun yari gimɗo miliyanji 11.93 inɗe lesdi ɗi Tunusiya ɗi heɓi tugere far inɗei mauɗe gelle lesdi wato gelletu lasgol.
==Faro Daɗol==
Lasgol gol holle wigo fuɗɗano lesdi Tunusiya ɗi heɓoyi fuɗdago ta faro Abzinanko’en lataɓe wuɗuɓe tiggaki inare e hakkilo e seɗɗa-seɗɗa ta hakkuɗe goɗɗe lasde famarɗe e kamma woɓɓe famarɓe banbantirbe lasgi. Burɗun ɗuɗuki maɓɓe yiiɓuki gelle famare gamma waɗugo sode sode (lumo) e yilotoɓe wonɓe salotoɓe enon ɗun sareji Abzinanko’en fa i yeso e ɓeidaki saboe woɓɓe yilotoɓe.
Latibe salotoɓe e non ɓe gellol Abzinanko’en fari yeso e mauniki (beidaki) sabo e woɓɓe yilotoɓe e koɗa ejodo hade e maɓɓe ha e gaɗaɗan ma sai ɓejodi’e ɗon ta inaje yalɗe de jewetati yari e sappo ɓe koɗun daya lilaɗo jomira wo Annabijo Isa (A.S) ɗun fuɗɗi yiɓuki gelle der lesdi ɗi Tunusiya. Lesdi Tunusiya ɗi hauti jungo e lesde fere-fere bano lesdi rumanko’en yutugo duɓe duɗɗi-duɗɗi koɗun hokkoɗi encimari (Ardugomari).
==Wargo Juldaku Tunusiya==
Wakka tire wargo julɗako Tunusiya karni ɗun jeweɗiɗi ɗun. Larabanko’en yami lesdi din e konu hauto e anɗinki dina julɗaku (Islama) e lesdi hautuge e yiɓuki goɗɗe gelle gonɗe ko nodduki e boɗɗun-boɗɗun (kairoun-kairoun) fa gelle ɗen ɗe larabanko’en julɓe e artuɓe ta lesdi Tunusiya lamɓe julɓe e ɗuɓɓe ɓe arɗuke Tunusiya ga-o eta der kollina ɓe arddugal julɓe latigal e arɗigal Tunusiya hangal woni lamorde zirids eta non lesdi Tunusiya fari yeso e joɗaki les gelle juldaku ha e yari wakkati e turanko’en lamu dole ɓe lesdi Faransa ɓe nasti lesdi e yalɗe sappo e ɗiɗi ɗun leuru Jowauru ɗun 1881. {{Commons}}
{{Afirik}}
[[Catégorie:Leydi]]
[[Catégorie:Afirik]]
[[Catégorie:Tuniisi| ]]
66thhzba3womc70z0fo8a65h1hqelg5
112103
112102
2025-06-11T07:55:26Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112103
wikitext
text/x-wiki
[[File:Panoramique du centre de Tunis (3197369985) (cropped).jpg|thumb|Tunisii]]
'''Tuniisi''' ko [[leydi]] e [[Afirik]].
Tunusiya ko kawtaaɗi Tunusiya lesdi ñamoori kerol hore muɗun e lardi waylare [[Afrik]]. Edi mari mangu haa jaaraɗun yajugo kilomitaje 165,000km ɗi hauti kerol mari keral e lesdi [[Libiya]] eta fambi faro funa, ɗen [[Aljeri]] woje hirna e kamma funa foje lardi funa ewoila ɗi hauti kerol mari gon e wurgo meditaraniya hauto limgal [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] Tunusiya e limgal hiitande dungugu 2016 ɗun yari gimɗo miliyanji 11.93 inɗe lesdi ɗi Tunusiya ɗi heɓi tugere far inɗei mauɗe gelle lesdi wato gelletu lasgol.
==Faro Daɗol==
Lasgol gol holle wigo fuɗɗano lesdi Tunusiya ɗi heɓoyi fuɗdago ta faro Abzinanko’en lataɓe wuɗuɓe tiggaki inare e hakkilo e seɗɗa-seɗɗa ta hakkuɗe goɗɗe lasde famarɗe e kamma woɓɓe famarɓe banbantirbe lasgi. Burɗun ɗuɗuki maɓɓe yiiɓuki gelle famare gamma waɗugo sode sode (lumo) e yilotoɓe wonɓe salotoɓe enon ɗun sareji Abzinanko’en fa i yeso e ɓeidaki saboe woɓɓe yilotoɓe.
Latibe salotoɓe e non ɓe gellol Abzinanko’en fari yeso e mauniki (beidaki) sabo e woɓɓe yilotoɓe e koɗa ejodo hade e maɓɓe ha e gaɗaɗan ma sai ɓejodi’e ɗon ta inaje yalɗe de jewetati yari e sappo ɓe koɗun daya lilaɗo jomira wo Annabijo Isa (A.S) ɗun fuɗɗi yiɓuki gelle der lesdi ɗi Tunusiya. Lesdi Tunusiya ɗi hauti jungo e lesde fere-fere bano lesdi rumanko’en yutugo duɓe duɗɗi-duɗɗi koɗun hokkoɗi encimari (Ardugomari).
==Wargo Juldaku Tunusiya==
Wakka tire wargo julɗako Tunusiya karni ɗun jeweɗiɗi ɗun. Larabanko’en yami lesdi din e konu hauto e anɗinki dina julɗaku (Islama) e lesdi hautuge e yiiɓuki goɗɗe gelle gonɗe ko nodduki e boɗɗun-boɗɗun (kairoun-kairoun) fa gelle ɗen ɗe larabanko’en julɓe e artuɓe ta lesdi Tunusiya lamɓe julɓe e ɗuɓɓe ɓe arɗuke Tunusiya ga-o eta der kollina ɓe arddugal julɓe latigal e arɗigal Tunusiya hangal woni lamorde zirids eta non lesdi Tunusiya fari yeso e joɗaki les gelle juldaku ha e yari wakkati e turanko’en lamu dole ɓe lesdi [[Faransinkoore|Faransa]] ɓe nasti lesdi e yalɗe sappo e ɗiɗi ɗun leuru Jowauru ɗun e hiitande dubi alif 1881. {{Commons}}
{{Afirik}}
[[Catégorie:Leydi]]
[[Catégorie:Afirik]]
[[Catégorie:Tuniisi| ]]
bomla59qo62ndaes4243zdbnvzjq1vm
Joe Biden
0
4306
112085
104354
2025-06-11T07:40:40Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112085
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Joseph Robinette Biden Jr.''' (si ko innde makko timmunde nder) ko hooreejo 46 aɓo [[Dowlaaji Dentuɗi]] gila hitande dubi 2021.
O jibinaa ñannde sapponde didi 20 lewru jolal (nuwambar) e hitaande ndunngu alif 1942 to Scranton (ca'el Pensilwaniya, Dowlaaji Dentuɗi). O laatino kadi cukko hooreejo [[leydi]] ndin gila ñannde 20 siilo [[Duniyaaru Ɓaleejo Hannde|duuniyaru]] 2009 haa 20 siilo 2017 feewndo laamu hooreejo leydi kiɗɗo oo [[Barack Obama]]. Fedde makko ɗowoodi ndee ko fedde demokaratik. Gila ñannde sappande didi 20 siilo o toɗɗaa hooreejo leydi USA walla Dowlaaji Dentuɗi<ref>https://www.nytimes.com/2023/10/10/us/politics/biden-israel-hamas.html</ref>.
== Nguurndam makko e ɗatal makko baŋŋe meccal ==
Joe Biden ko janngunooɗo taariika (dartol) e anndal ɗowoodi, refti o janngi anndal sariyaaji, o golli golle laabiyanke<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Biographical_Directory_of_the_United_States_Congress</ref>.
Iwde e nder hiitande dubi alif 1966 haa 1972 Joe Biden no resunoo debbo inneteeɗo Neilia Hunter<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Joe_Biden#CITEREFWitcover2010</ref><ref>https://web.archive.org/web/20200520012620/https://www.witn.com/home/headlines/81062772.html</ref>. Eɓe dañidunoo ɓiɓɓe tato, ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo e ɓiɗɗo debbo gooto kono jom-suudu makko e ɓiɗɗo debbo on faatino e hitaande 1972 e masiibo otooji. O resuno fahin debbo goɗɗo no wi'ee Jill Tracy Jacobs, ɗum ko e 1977. Ɓe dañiduno ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo.
== Ɗatal makko baŋŋe ɗowoodi ==
* 1973-2009 Joe Biden laatino senateerjo dowla Delaware.
* 1987 Biden laatino yaltanɗo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee kono o accituno caggal jonte jeego'o.
* 2007 Biden fokkitanno fahin yaltangol ɗaɓɓere ko'aaku leydi kono o heɓaano ko Barack Obama heɓunoo.
* 2009-2016 o laatii cukko hooreejo leydi oo Barack Obama.
* 2020 Joe Biden toɗɗaa ɗaɓɓoowo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee ngam wonude hooreejo Dowlaaji Dentuɗi. E jolal 2020 o fooli Donald Trump e suɓngooji ɗii.
* 2021 Joe Biden toɗɗaa hooreejo leydi USA.
{{DEFAULTSORT:Biden, Joe}}
[[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]]
[[Catégorie:Yimɓe]]
==Himobe==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
1tgrbdyg32s1bnjthgontjyx31pjukc
112086
112085
2025-06-11T07:41:11Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112086
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Joseph Robinette Biden Jr.''' (si ko innde makko timmunde nder) ko hooreejo 46 aɓo [[Dowlaaji Dentuɗi]] gila hitande dubi 2021.
O jibinaa ñannde sapponde didi 20 lewru jolal (nuwambar) e hitaande ndunngu alif 1942 to Scranton (ca'el Pensilwaniya, Dowlaaji Dentuɗi). O laatino kadi cukko hooreejo [[leydi]] ndin gila ñannde 20 siilo [[Duniyaaru Ɓaleejo Hannde|duuniyaru]] 2009 haa 20 siilo 2017 feewndo laamu hooreejo leydi kiɗɗo oo [[Barack Obama]]. Fedde makko ɗowoodi ndee ko fedde demokaratik. Gila ñannde sappande didi 20 siilo o toɗɗaa hooreejo leydi USA walla Dowlaaji Dentuɗi<ref>https://www.nytimes.com/2023/10/10/us/politics/biden-israel-hamas.html</ref>.
== Nguurndam makko e ɗatal makko baŋŋe meccal ==
Joe Biden ko janngunooɗo taariika (dartol) e anndal ɗowoodi, refti o janngi anndal sariyaaji, o golli golle laabiyanke<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Biographical_Directory_of_the_United_States_Congress</ref>.
Iwde e nder hiitande dubi alif 1966 haa hiitande dubi alif 1972 Joe Biden no resunoo debbo inneteeɗo Neilia Hunter<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Joe_Biden#CITEREFWitcover2010</ref><ref>https://web.archive.org/web/20200520012620/https://www.witn.com/home/headlines/81062772.html</ref>. Eɓe dañidunoo ɓiɓɓe tato, ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo e ɓiɗɗo debbo gooto kono jom-suudu makko e ɓiɗɗo debbo on faatino e hitaande 1972 e masiibo otooji. O resuno fahin debbo goɗɗo no wi'ee Jill Tracy Jacobs, ɗum ko e 1977. Ɓe dañiduno ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo.
== Ɗatal makko baŋŋe ɗowoodi ==
* 1973-2009 Joe Biden laatino senateerjo dowla Delaware.
* 1987 Biden laatino yaltanɗo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee kono o accituno caggal jonte jeego'o.
* 2007 Biden fokkitanno fahin yaltangol ɗaɓɓere ko'aaku leydi kono o heɓaano ko Barack Obama heɓunoo.
* 2009-2016 o laatii cukko hooreejo leydi oo Barack Obama.
* 2020 Joe Biden toɗɗaa ɗaɓɓoowo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee ngam wonude hooreejo Dowlaaji Dentuɗi. E jolal 2020 o fooli Donald Trump e suɓngooji ɗii.
* 2021 Joe Biden toɗɗaa hooreejo leydi USA.
{{DEFAULTSORT:Biden, Joe}}
[[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]]
[[Catégorie:Yimɓe]]
==Himobe==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
1bcwwwfmwtb348o4ozet1e7e9t4dhuy
112088
112086
2025-06-11T07:41:39Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112088
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Joseph Robinette Biden Jr.''' (si ko innde makko timmunde nder) ko hooreejo 46 aɓo [[Dowlaaji Dentuɗi]] gila hitande dubi 2021.
O jibinaa ñannde sapponde didi 20 lewru jolal (nuwambar) e hitaande ndunngu alif 1942 to Scranton (ca'el Pensilwaniya, Dowlaaji Dentuɗi). O laatino kadi cukko hooreejo [[leydi]] ndin gila ñannde 20 siilo [[Duniyaaru Ɓaleejo Hannde|duuniyaru]] 2009 haa 20 siilo 2017 feewndo laamu hooreejo leydi kiɗɗo oo [[Barack Obama]]. Fedde makko ɗowoodi ndee ko fedde demokaratik. Gila ñannde sappande didi 20 siilo o toɗɗaa hooreejo leydi USA walla Dowlaaji Dentuɗi<ref>https://www.nytimes.com/2023/10/10/us/politics/biden-israel-hamas.html</ref>.
== Nguurndam makko e ɗatal makko baŋŋe meccal ==
Joe Biden ko janngunooɗo taariika (dartol) e anndal ɗowoodi, refti o janngi anndal sariyaaji, o golli golle laabiyanke<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Biographical_Directory_of_the_United_States_Congress</ref>.
Iwde e nder hiitande dubi alif 1966 haa hiitande dubi alif 1972 Joe Biden no resunoo debbo inneteeɗo Neilia Hunter<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Joe_Biden#CITEREFWitcover2010</ref><ref>https://web.archive.org/web/20200520012620/https://www.witn.com/home/headlines/81062772.html</ref>. Eɓe dañidunoo ɓiɓɓe tato, ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo e ɓiɗɗo debbo gooto kono jom-suudu makko e ɓiɗɗo debbo on faatino e hitaande 1972 e masiibo otooji. O resuno fahin debbo goɗɗo no wi'ee Jill Tracy Jacobs, ɗum ko e 1977. Ɓe dañiduno ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo.
== Ɗatal makko baŋŋe ɗowoodi ==
* 1973-2009 Joe Biden laatino senateerjo dowla Delaware.
* 1987 Biden laatino yaltanɗo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee kono o accituno caggal jonte jeego'o.
* 2007 Biden fokkitanno fahin yaltangol ɗaɓɓere ko'aaku leydi kono o heɓaano ko Barack Obama heɓunoo.
* 2009-2016 o laatii cukko hooreejo [[leydi]] oo [[Barack Obama]].
* 2020 Joe Biden toɗɗaa ɗaɓɓoowo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee ngam wonude hooreejo Dowlaaji Dentuɗi. E jolal 2020 o fooli Donald Trump e suɓngooji ɗii.
* 2021 Joe Biden toɗɗaa hooreejo leydi USA.
{{DEFAULTSORT:Biden, Joe}}
[[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]]
[[Catégorie:Yimɓe]]
==Himobe==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
ry320048r5y95338v7o9o6u4uv0sfor
Kukawa
0
4667
112104
105061
2025-06-11T07:56:16Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112104
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Kukawa''' (e ɗenno kuka) Doum gelle nDenbo Hukumare Pamaren e [[Diiwal Borno]] eta Wayla Faro Funa [[Naajeeriya]] jiki haade e weeɗuu Chad. Ɗun tiggi gelle nɗen nɗer hitaande ɗungu 1814 gam hatirde dawlaaji kanem-Bornu e mawɗo Moddibo julɓe ɗenbo Ardiɗo konu Muhammad Al-Amin Al-kanemi Gaɗa dooaaki mauɗo gelle shaiiɗo [[Ngazargamu]].<ref>https://books.google.com/books?id=xh-QcHRG3OwC&pg=PA16 |title=The Cambridge History of Africa, Volume 6 |publisher=Cambridge University Press |editor=J. D. Fage |year=1985 |page=16 |isbn=9780521228039 |accessdate=June 3, 2014}}</ref> Gelle eɗe goadi woɗugo himariji lataki maji go’o eta ɗer depporde fombinare ɗe lawii lumo hakkuɗe sahara yarii tripoli. Central square ɗun e nder hiitande dubi alif 1851 jamusankejo mo jiitowoo Heinrich Barth ɗen mo hoɗori gelleɗen eɗungu gu 1851 jottiɗo gada tripoli emo teta omtugo lumo e tuuranko’en e linyituki [[Afirik]], <ref>https://books.google.com/books/title=Labyrinth of Kingdoms: 10,000 Miles Through Islamic Africa</ref>ɗen e ɗer 1892 goɗɗo ɓigi farancer jiitawo Parfait Louis Monteil, goonɗo bano ɗarawo keri gonɗi hakkuɗe geɓe hirna ɗun hokori [[Afrik]] Faransenkare e Inglankore lamiɗo konu [[Sudan]] Rabih Az-Zubayr mo teti gelleɗen hauti mo laggimo (Riwii) e ɗungu gu 1902.<ref>https://books.google.com/books?id=46u05imxvY0C&pg=PA170</ref>
Distinare gelle ɗen ɗun ɓuri ɗun hande mangu sosai koɗun turanko’en ɗonoɓe lamuɓe yumii ɗuɗirka maɗɗe yari 50,000-60,000 eta gaɗa ƙarnu ɗun sappo e jewenayi. Gelleji gonɗi ɗer hukuma pamarun Kukawa ɗun hauti e cross kauwa e Baga amma wala wonɗe inare ɗe ɗun noddata Kukawa hai hukuma pamarun Kukawa. Eɗe ɗer eta hukumaji pamari sappo e jewego’o lattiɗi lamorɗe Borno diiwal gal ɗenno gongal diiwal Borno ɗun Najeriya.<ref>https://books.google.com/books| edition = Millennium
| publisher = Federal Ministry of Information
| isbn = 9780104089
| volume = 2, State Surveys
| last = Nigeria
| title = Nigeria: a people united, a future assured
| location = Abuja, Nigeria
| date = 2000
| page = 106
}}</ref>
E yalɗe ɗun lewru Janairu dubi 2015 Arɗiɗo jogiɗo tummuɗe hukuma pamarun Kukawa Musa Alhaji Bukar Kukawa e relluɓe yoppi norde muu’en yari [[Maiduguri]] kononi fuɗɗuki baki faɗɗuki ɗahi ki ɗun waɗi e Baga ɗin ɗungu 2015,<ref>Hamza Idris and Yahaya Ibrahim. ''[http://allafrica.com/stories/201501160576.html Nigeria: CBN, Nema Reach Out to Baga Attack Victims, Others]''. Daily Trust - allAfrica.com, January 16, 2015</ref> mo noddi ɓe lamu hautugo e ɗun ɓeddi kuɗe faro kuɗe soji’en gamma ɗun yi’a ɗun hebi jonɗi jam ɗe ɓe bawata ɓe kota gure maɓɓe ɗun waɗɗi gokki hissuki nauki e Kukawa e [[lewru]] Yuli 2015 shapponje [[yimmɓe]] Kukawa ƙungire nangi gogi e geɓel hirna [[Afrik]] e lewru Augusta 2020 [[yimmɓe]] miliyan ɗiiɗii ɗelli yoppinarde mu’en e Borno.<ref>https://www.aljazeera.com/news/2020/08/nigerian-army-full-control-town-hostages-200820132155915.html |website=www.aljazeera.com |accessdate=August 20, 2020}}</ref>
== Hiimoɓe ==
{{Reflist}}
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeeriya Fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nder Naajeeriya]]
9s5a65bmwgz3qzmci8gljmwkulexfuk
Abadam
0
4668
112105
105063
2025-06-11T07:57:11Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112105
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Abadam''' Doum Hukuma Pamaren nder [[Diiwal Borno]] [[Naajeeriya]] Doum Fuuna Weeɗu ɓela Chadi. Hautirɗe ɗen eɗa gila ɗer gelle Malum Fatori. Eɗi woodi geɓeɗe 3,973km2 e ɗuɗirka [[yimmɓe]] 100,180 limgal e hiitande dubi 2006. Lamba wuro noddirga geɓel gel hanka woni 602.<ref>http://www.nipost.gov.ng/PostCode.aspx | accessdate = 2009-10-20 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20091007011423/http://www.nipost.gov.ng/PostCode.aspx| archivedate= 7 October 2009 | url-status= dead}}</ref>
Eɗe go’o eɗer hukumaji pamari sappo e jewe go’o e ɗun latiɗun lamorde Borno, diiwal ngal nɗumngal areji naneneno Borno ha [[Naajeeriya]].<ref>https://books.google.com/books| edition = Millennium
| publisher = Federal Ministry of Information
| isbn = 9780104089
| volume = 2, State Surveys
| last = Nigeria
| title = Nigeria: a people united, a future assured
| location = Abuja, Nigeria
| date = 2000
| page = 106
}}</ref> E lewru Oktoba hiitande dubi 2014 honoɓe Boko Haram ɓe teti gelle Abadam ɗenbo ɓe paɗɗi [[yimmɓe]] bano 40 amma ɓe ɗoggi gaɗa honugo gen e honobe hautugo koppi ɗun leydi e [[leydi]] (MNJTF) ɓe yarani ɓe.
Dun tefi joɗeɓe inare ɗen latiɓe woɓɓe maɓɓe unɓe doggudu ɓagol yari dau kerii Niijar e ɓe ngarta. E ñalɗe 2 ɗun lewru Fabarairu 2015 mobgal soji’en [[Naajeeriya]] ɓiyi ɓe jaɓi (tetogi) Abadam e jungo biɓɓe Boko Haram hauti e gelle Gamboru e Mafa e Mallam Fatori ɗen e Marte gonɗun haade e maɓɓe haala goɗɗun laggodu hautugo koppi e soji’en [[Naajeeriya]] eɓe [[Kamerun]] ɓe gaɗi e honoɓe kaya danejun ɗen e balɗe tatii kone-koni ɗe Chadi.<ref>https://news.yahoo.com/nigeria-claims-gamboru-four-towns-recaptured-boko-haram-182136983.html
}}</ref> Goɗɗun hari bam ɗun ɗunyari eta dau ɗun feshifeshshini e shaka wonɗe jonɗe maide ɗunɗun naunii yimɓe 27 hauti e fuɗɗugo yimɓe 37.<ref>https://www.bbc.com/news/world-africa-31521279
}}</ref>Haidai bo Ardiɗo rumfaru ɗotti en [[diiwal Borno]] Baba kak Garbai mo wiii e [[lewru]] Fabarairu 2016 wiki ha ungiyare ɗen jogi e Abadam majoor janar Lucky Irabor mobo hollini der [[lewru]] August 2016 wiki Abadam e ley Ardugal honoɓe.<ref>http://pulse.ng/local/boko-haram-sect-still-controls-half-of-borno-senator-says-id4661653.html|title='Sect still controls half of Borno,' Senator says |work= Pulse Nigeria|date=8 February 2016}}</ref>
==Hiimobe==
{{Reflist}}
[[Catégorie:Hukuma Pamarun Borno]]
[[Catégorie:Naajeeriya]]
qzbo3j7wk5z12v5b17o7s03sund1m7i
112108
112105
2025-06-11T08:00:01Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112108
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Abadam''' Doum Hukuma Pamaren nder [[Diiwal Borno]] [[Naajeeriya]] Doum Fuuna Weeɗu ɓela Chadi. Hautirɗe ɗen eɗa gila ɗer gelle Malum Fatori. Eɗi woodi geɓeɗe 3,973km2 e ɗuɗirka [[yimmɓe]] 100,180 limgal e hiitande dubi 2006. Lamba wuro noddirga geɓel gel hanka woni 602.<ref>http://www.nipost.gov.ng/PostCode.aspx | accessdate = 2009-10-20 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20091007011423/http://www.nipost.gov.ng/PostCode.aspx| archivedate= 7 October 2009 | url-status= dead}}</ref>
Eɗe go’o eɗer hukumaji pamari sappo e jewe go’o e ɗun latiɗun lamorde Borno, diiwal ngal nɗumngal areji naneneno Borno ha [[Naajeeriya]].<ref>https://books.google.com/books| edition = Millennium
| publisher = Federal Ministry of Information
| isbn = 9780104089
| volume = 2, State Surveys
| last = Nigeria
| title = Nigeria: a people united, a future assured
| location = Abuja, Nigeria
| date = 2000
| page = 106
}}</ref> E lewru Oktoba hiitande dubi 2014 honoɓe Boko Haram ɓe teti gelle Abadam ɗenbo ɓe paɗɗi [[yimmɓe]] bano 40 amma ɓe ɗoggi gaɗa honugo gen e honobe hautugo koppi ɗun leydi e [[leydi]] (MNJTF) ɓe yarani ɓe.
Dun tefi joɗeɓe inare ɗen latiɓe woɓɓe maɓɓe unɓe doggudu ɓagol yari dau kerii Niijar e ɓe ngarta. E ñalɗe 2 ɗun lewru Fabarairu 2015 mobgal soji’en [[Naajeeriya]] ɓiyi ɓe jaɓi (tetogi) Abadam e jungo biɓɓe Boko Haram hauti e gelle Gamboru e Mafa e Mallam Fatori ɗen e Marte gonɗun haade e maɓɓe haala goɗɗun laggodu hautugo koppi e soji’en [[Naajeeriya]] eɓe [[Kamerun]] ɓe gaɗi e honoɓe kaya danejun ɗen e balɗe tatii kone-koni ɗe Chadi.<ref>https://news.yahoo.com/nigeria-claims-gamboru-four-towns-recaptured-boko-haram-182136983.html
}}</ref> Goɗɗun hari bam ɗun ɗunyari eta dau ɗun feshifeshshini e shaka wonɗe jonɗe maide ɗunɗun naunii [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] 27 hauti e fuɗɗugo yimɓe 37.<ref>https://www.bbc.com/news/world-africa-31521279
}}</ref>Haidai bo Ardiɗo rumfaru ɗotti en [[diiwal Borno]] Baba kak Garbai mo wiii e [[lewru]] Fabarairu 2016 wiki ha ungiyare ɗen jogi e Abadam majoor janar Lucky Irabor mobo hollini der [[lewru]] August 2016 wiki Abadam e ley Ardugal honoɓe.<ref>http://pulse.ng/local/boko-haram-sect-still-controls-half-of-borno-senator-says-id4661653.html|title='Sect still controls half of Borno,' Senator says |work= Pulse Nigeria|date=8 February 2016}}</ref>
==Hiimobe==
{{Reflist}}
[[Catégorie:Hukuma Pamarun Borno]]
[[Catégorie:Naajeeriya]]
acbocpdap58ipv8hln7lmjnkcnynpbv
Chibok
0
4669
112106
105064
2025-06-11T07:58:00Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112106
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Chibok''' Doum Hukuma Pamaren [[Diiwal Borno]] [[Naajeeriya]] gonɗun Fombina Diiwal. Hawtirde Magal e ɗer gelle Chibok egal woodii geɓeɗe 1,350km2 e ɗuuɗirka [[yimmɓe]] 66,105 e limgal 2006.<ref>https://www.nytimes.com/2014/05/15/world/africa/tales-of-escapees-in-nigeria-add-to-worries-about-other-kidnapped-girls.html|accessdate=May 15, 2014|quote=''"Most of the Chibok residents are Christians of a small minority group who speak Kibaku, another of Nigeria's myriad languages."''}}</ref> Woɓɓe ɓem kamɓe kibati ɗun lasgol ɗuɗirka sareji ɗin fun eɓe bolwirai wolde kibatu e ɗe go’o eɗer hukumaji sappo e jewego’o lattiɓe lamorde Borno. Diiwal gal araɗennoɗun [[diiwal Borno]] woyla faro Fuuna [[Naajeeriya]].
A [[lewru]] Janairu dubi 2015 hawtaɗe Bring Back Our Girls holli damaki muɗun dau siryaki chukuma subgo joɗorigo haremun ɗun leydi (INEC) waɗi ɗun ittuki gelle Chibok e woɓɓe Alumaji e ɗun jonɗe hanɗe geni leg Ardugal [[Boko Haram]] gada jabgo ɗeregel subgo ɗun wonnatako (PVCS) e subgo mawngo e hitaande dubi 2015.
==Boko Haram==
E leuru silto duubi 2014 jiiki ɓiɓɓe rauɓe 300 latiɓe ɓurɓe ɗudgo un Kirista’en Boko Haram wujjiɓe gada Chibok. E leuru Mayun 2014 ɗun Boko Haram ɓe ɓeddi (shakiti) yaruki honu ɗer gelle Chibok.<ref>https://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|accessdate=April 23, 2014}}</ref><ref>http://www.aljazeera.com/news/africa/2014/11/nigeria-army-says-back-control-chibok-201411161123711739.html|title=Nigeria army says back in control of Chibok|publisher=Al Jazeera|date=16 November 2014}}</ref> E leuru Nuwamba 2014 ɗun hollini wiga Boko Haram teti gelle hauti e hutirka e shari’ah julɗaku gaɗa balɗe seɗɗa ɗen soji’en anɗinii wego ɓe tetoyi gelle ɗen.<ref>https://www.theguardian.com/world/2014/may/14/nigeria-launches-military-operation-to-find-kidnapped-girls</ref>
==Hiimobe==
{{reflist}}
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeeriya Fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nder Naajeeriya]]
[[Category:Berniiji Naajeeriya]]
2wytjk5pgj6yxkce7nopd8nr80z28ke
112107
112106
2025-06-11T07:59:01Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112107
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Chibok''' Doum Hukuma Pamaren [[Diiwal Borno]] [[Naajeeriya]] gonɗun Fombina Diiwal. Hawtirde Magal e ɗer gelle Chibok egal woodii geɓeɗe 1,350km2 e ɗuuɗirka [[yimmɓe]] 66,105 e limgal 2006.<ref>https://www.nytimes.com/2014/05/15/world/africa/tales-of-escapees-in-nigeria-add-to-worries-about-other-kidnapped-girls.html|accessdate=May 15, 2014|quote=''"Most of the Chibok residents are Christians of a small minority group who speak Kibaku, another of Nigeria's myriad languages."''}}</ref> Woɓɓe ɓem kamɓe kibati ɗun lasgol ɗuɗirka sareji ɗin fun eɓe bolwirai wolde kibatu e ɗe go’o eɗer hukumaji sappo e jewego’o lattiɓe lamorde Borno. Diiwal gal araɗennoɗun [[diiwal Borno]] woyla faro Fuuna [[Naajeeriya]].
A [[lewru]] Janairu dubi 2015 hawtaɗe Bring Back Our Girls holli damaki muɗun dau siryaki chukuma subgo joɗorigo haremun ɗun leydi (INEC) waɗi ɗun ittuki gelle Chibok e woɓɓe Alumaji e ɗun jonɗe hanɗe geni leg Ardugal [[Boko Haram]] gada jabgo ɗeregel subgo ɗun wonnatako (PVCS) e subgo mawngo e hitaande dubi 2015.
==Boko Haram==
E leuru silto hiitande dubi 2014 jiiki ɓiɓɓe rauɓe 300 latiɓe ɓurɓe ɗudgo un Kirista’en Boko Haram wujjiɓe gada Chibok. E leuru Mayun 2014 ɗun Boko Haram ɓe ɓeddi (shakiti) yaruki honu ɗer gelle Chibok.<ref>https://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|accessdate=April 23, 2014}}</ref><ref>http://www.aljazeera.com/news/africa/2014/11/nigeria-army-says-back-control-chibok-201411161123711739.html|title=Nigeria army says back in control of Chibok|publisher=Al Jazeera|date=16 November 2014}}</ref> E leuru Nuwamba e dubi 2014 ɗun hollini wiga Boko Haram teti gelle hauti e hutirka e shari’ah julɗaku gaɗa balɗe seɗɗa ɗen soji’en anɗinii wego ɓe tetoyi gelle ɗen.<ref>https://www.theguardian.com/world/2014/may/14/nigeria-launches-military-operation-to-find-kidnapped-girls</ref>
==Hiimobe==
{{reflist}}
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeeriya Fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nder Naajeeriya]]
[[Category:Berniiji Naajeeriya]]
0zeq4hobsc0atlj8ey5iz1npup8q4cm
Funakaye
0
4677
112113
79357
2025-06-11T08:05:15Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112113
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Funakaye''' hukuuma Pamaru e nder [[Diiwal Gombe]] haa nder [[Naajeeriya]]. Gelle mawɗe ɗen ede nɗer gelle [[Bajoga]]. Mawɗo mo jonii hanko woni [[Alhaji Ibrahim Cheldu]] (e ɗun Ibrahim Jimmy) mo shubtugo eggol ''All Progressive Congress (APC)'' jaɗorde lamɓe ɗe wore tan e hukuma pamarun e ɗun ley [[Mu’azu Muhammad Kwairanga]] (HRH).
Funakaye e ɗun waɗi kerol e fuuna a e dallol [[Gongola]] e weendu [[Dadin Kowa]], gaɗa non bo ɗi waɗii keerol e [[Diiwal Yobe]] e [[Diiwal Borno]].
E ɗun wadii inaji ɗe kiilomitaji 1,415km2 e ɗuɗirka [[yimmɓe]] 236,087 e limgal 2006. Lamba wuro go ɗun figirantabe ɗen inare ɗen hanjun woni 762. <ref>https://web.archive.org/web/20091007011423/http://www.nipost.gov.ng/PostCode.aspx |accessdate=2009-10-20 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007011423/http://www.nipost.gov.ng/PostCode.aspx<nowiki> |archivedate=2009-10-07 }}</nowiki></ref>
==Hiimoɓe==
{{reflist}}
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeeriya Fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nder Naajeeriya]]
5v4fadluw8cwf02a71k8gkwbyip1r3w
Lasgol Ngizimen
0
4678
112100
23202
2025-06-11T07:52:51Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112100
wikitext
text/x-wiki
'''Lasgol Ngizim en''' (Ngizimawa,Ngezzim) e ɓe joɗi e ta diiwal Yobe gongal woila fara fuma [[Naajeeriya]]. Ko yari dungu 1993 ɗun yumi ɗuɗuki maɓɓe e wiki ɓe yarai yimmbe 80,000. E jonii eɓe ɗo’o geɓɓe ɗeɗun ɓuri heɓuki lasgol e ɓe joɗi e sareji geɓɓe funaa e fombina wuttudu gelle Potiskum gelle latiɗe gosol maugol ɓurgol mangu ɗuɗuki yimɓe e ta [[diiwal Yobe]].(2) leyol [[Ngezi (Masvingo)|Ngizim]] ɓe meɗi joɗaki(jodgo e geɓɓe goɗɗe diiwae barno e jigawa kamma da wakkatire ɗer ɓe ɗelli ɗongu maɓɓe ɗun ɓe anɗuno gaɗa ɓe kauti e layi goɗɗi Ngizim en ebolwa e walde(balle) ɗengal maɓɓe yalji chaɗi ɓe ɗun nodɗir ta Ngizim.
==Distinore==
Koɗun waɗe konu fulɓe(fulani) ɗun 1804 ɗistinare Ngizim en eɗe hanɗi e ɗun tomare barnu. E ɗungu gu 1472 wakkatire ɗeɗun yiɓii gelle mauɗe ɗe lasgi larnu, gelle Ngazarmamu.
E artuɗun ƙarnu ɗun 20,Ngizim en eɓe gaɗa na lamorɗe fika jukkire wonɓe hukumaji lamu tetugoɓe ɗun hokki arduga siyasa.mauɗe inare geɓɓe mo ardaka sukaɓe mako gamma honuki Ngizim en ɗen koɗun faɗɗi arɗujote faɓe haure ɗembo mauɗe Ngizim en ɗun wakkatire ɗun biyoɗo inɗe ma Agudum. Dun soiitayi lamorde Ngizimen hai e ɗungu 1993 e arɗiɗo Diiwal Yobe, Bukar Abba Ibrahim mo ɓili Mai Muhammadu Atiyaye din lattingi lamiɗo keso mo Ngizimen.
Lamiɗo Ngizim en mo joni hanko wonii Mai Umaru Bubaram Ibn Wuriwa Bauya, dondi e duɓi ɗenno en arɗiɗo kiɗɗo e diiwal Yobe, Bukar Abba Ibrahim ɓeidani mo lamu yarugo ɗinɗe lamɗo mo inde de go’o.
r7ewp36jmd37k9ov5e0royl5r7l1tek
Biu
0
4684
112109
36480
2025-06-11T08:01:36Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112109
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
[[File:Biu Post Office, Gombi road , opposite Yamele Filling station , Biu Bono State.jpg|thumb|hukuma pamarum nɗer diiwal Borno Naajeeriya]]
'''Biu''' Doum gelle ɗen Doum Hukuma Pamara ɗen (LGA) ta Fombina [[Diiwal Borno]] [[Naajeeriya]]. Gelle ɗen dai Hanjeke Wudu Yaduki Lamu e Hukuma Pamaren ɗenbo ɗun Meɗi ɗun Lattii Joɗaki gello Mauɗe Lamorde Biu. ɗen ejonii ɗun lattake hautirɗe lamorɗe Biu. Biu e dau Plateau ɗun Biu e pottiɗiɗun yutugo mita 626 inare ɗen ɗe wala peuri.<ref>http://population.mongabay.com/population/nigeria/2346995/biu
|title = Population of Biu, Nigeria
|publisher = Monga Bay
|accessdate = 2009-10-05
|archive-url = https://web.archive.org/web/20110717215858/http://population.mongabay.com/population/nigeria/2346995/biu
|archive-date = 2011-07-17
|url-status = dead
}}</ref>
Gadda artuɗun eɗun noddira inɗe Biu ɗunɗun e wolde Babur e Bura eɓe kolla dau mauɗun. Lamorde Biu ɗun tiggama e ɗungugu 1670 e zaman Mari Watila tumba lamiɗo Mari Watirwa (1793-1838) lati gelle mako mauɗe goni e hade Biu hade kogu mo riwii Fulbe honoɓe gada lamorde [[Gombe]] yari hirna e 1878 mari biyu molatake lamoɗo Babur’en artuɗo gaddo lamo fare Biu joni dai joɗarde lamu ɗun eɗun der gelle ɗen.
E laamu [[Britaniya]] ɗun tiggi lamu Biu e ɗumngu 1918 dun lammini mai ari jutuɗo ejonde lamiɗo Biu artuɗo e ɗungu 1920 ɗun bo wanni inare witinarde e hautirde Biu gaɗa 1957 wakkatire ɗe ɗun ɓeidi geɓɓe Shani e Askira.<ref>http://www.britannica.com/EBchecked/topic/67284/Biu
|publisher=Encyclopædia Britannica
|title=Biu (Nigeria)
|accessdate=2009-10-05}}</ref> E lamorde ɗen Maidalla-Mustafa Ɓiy Muhammad mou latti mai Biu hanko ma mo salo kuthli e hiitande dubi alif 1959.<ref>http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_native.html
|title=Traditional States of Nigeria
|publisher=World Statesmen.org
|accessdate=2009-10-05}}</ref>
==Yimbu/Leyyi==
Jodiɓe inare ɗen ɓe ɓuri pabir (ɓe ɗun noddirta Babur ko Bura) Tera, Bura, Margi, Mina e Fulɓe ɗemle. Biu mandara ɓe ɗun hautugo wolde Chadi.<ref>http://www.ethnologue.com/show_family.asp?subid=263-16
|title=Afro-Asiatic, Chadic, Biu–Mandara
|publisher=Ethnologue
|accessdate=2009-10-05}}</ref>
==Njodirde E Hautugo Jawdi==
Ɗuɗirka egal ɗer geɓol woila Guinea Savannah (NGA) agroecological zone hauti e gongun ñeɓon pamarun tawoila faro fuuna gebal kimba e walii egebal Savannah ɗun [[Sudan]]. Hautugo jaudi go hauti e demal ɗenbo e duurgol Na'ii, Be'ii, Baalli puchchi e bamɗi e ɓayeeri hawti haa muurii masardi nagge e hottolo demal gali hawti ɓurɗun gesse pamare ɗun lawol kutirgal e lawii ɗenno.
Ewoodi inare ɗeɗun heɓirda lumo ɗeɗun irtirta kowoni ɗer leydi e Biu eɗun irta tama, gabbe, magnesite, uranium, feldspar, topaz, mica, granite, aquamarine, nephelite e lamɗam. Tun e dungu 2010 lawal Gombe yari Biu Mubi gal woɗaa.<ref>http://www.newsdiaryonline.com/road_neglected.htm
| archive-url = https://web.archive.org/web/20121021171601/http://newsdiaryonline.com/road_neglected.htm
| archive-date = 2012-10-21
| url-status = dead
}}</ref> A fuɗɗigo 2022 ɗun henɗiti gebbal gamma jaɓugo shede poɗɗe areji motaki yonki eta labi walloɓe ɗun leyɗe e legde ɗuɗɗun gam woinki lawii yadu ko yegeti.
==Leyyi==
Hukuma pamarun Biu e ɗun woni leyyi ɗi ɗaɗɗi ɗi sarreji banɗa e Biu hanje kautuɗe e.
== Faɗɗitaa ==
{{Reflist}}
[[Catégorie:Hukuma Pamarun Borno]]
[[Catégorie:Naajeeriya]]
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeeriya Fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nder Naajeeriya]]
04ccl9d9671hibwr1qs03mynu5jc6en
112110
112109
2025-06-11T08:02:34Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112110
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
[[File:Biu Post Office, Gombi road , opposite Yamele Filling station , Biu Bono State.jpg|thumb|hukuma pamarum nɗer diiwal Borno Naajeeriya]]
'''Biu''' Doum gelle ɗen Doum Hukuma Pamara ɗen (LGA) ta Fombina [[Diiwal Borno]] [[Naajeeriya]]. Gelle ɗen dai Hanjeke Wudu Yaduki Lamu e Hukuma Pamaren ɗenbo ɗun Meɗi ɗun Lattii Joɗaki gello Mauɗe Lamorde Biu. ɗen ejonii ɗun lattake hautirɗe lamorɗe Biu. Biu e dau Plateau ɗun Biu e pottiɗiɗun yutugo mita 626 inare ɗen ɗe wala peuri.<ref>http://population.mongabay.com/population/nigeria/2346995/biu
|title = Population of Biu, Nigeria
|publisher = Monga Bay
|accessdate = 2009-10-05
|archive-url = https://web.archive.org/web/20110717215858/http://population.mongabay.com/population/nigeria/2346995/biu
|archive-date = 2011-07-17
|url-status = dead
}}</ref>
Gadda artuɗun eɗun noddira inɗe Biu ɗunɗun e wolde Babur e Bura eɓe kolla dau mauɗun. Lamorde Biu ɗun tiggama e ɗungugu 1670 e zaman Mari Watila tumba lamiɗo Mari Watirwa (1793-1838) lati gelle mako mauɗe goni e hade Biu hade kogu mo riwii Fulbe honoɓe gada lamorde [[Gombe]] yari hirna e 1878 mari biyu molatake lamoɗo Babur’en artuɗo gaddo lamo fare Biu joni dai joɗarde lamu ɗun eɗun der gelle ɗen.
E laamu [[Britaniya]] ɗun tiggi lamu Biu e ɗumngu 1918 dun lammini mai ari jutuɗo ejonde lamiɗo Biu artuɗo e ɗungu 1920 ɗun bo wanni inare witinarde e hautirde Biu gaɗa 1957 wakkatire ɗe ɗun ɓeidi geɓɓe Shani e Askira.<ref>http://www.britannica.com/EBchecked/topic/67284/Biu
|publisher=Encyclopædia Britannica
|title=Biu (Nigeria)
|accessdate=2009-10-05}}</ref> E lamorde ɗen Maidalla-Mustafa Ɓiy Muhammad mou latti mai Biu hanko ma mo salo kuthli e hiitande dubi alif 1959.<ref>http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_native.html
|title=Traditional States of Nigeria
|publisher=World Statesmen.org
|accessdate=2009-10-05}}</ref>
==Yimbu/Leyyi==
Jodiɓe inare ɗen ɓe ɓuri pabir (ɓe ɗun noddirta Babur ko Bura) Tera, Bura, Margi, Mina e [[Fulɓe]] ɗemle. Biu mandara ɓe ɗun hautugo wolde [[Chadian Arabic|Chadi]].<ref>http://www.ethnologue.com/show_family.asp?subid=263-16
|title=Afro-Asiatic, Chadic, Biu–Mandara
|publisher=Ethnologue
|accessdate=2009-10-05}}</ref>
==Njodirde E Hautugo Jawdi==
Ɗuɗirka egal ɗer geɓol woila Guinea Savannah (NGA) agroecological zone hauti e gongun ñeɓon pamarun tawoila faro fuuna gebal kimba e walii egebal Savannah ɗun [[Sudan]]. Hautugo jaudi go hauti e demal ɗenbo e duurgol Na'ii, Be'ii, Baalli puchchi e bamɗi e ɓayeeri hawti haa muurii masardi nagge e hottolo demal gali hawti ɓurɗun gesse pamare ɗun lawol kutirgal e lawii ɗenno.
Ewoodi inare ɗeɗun heɓirda lumo ɗeɗun irtirta kowoni ɗer leydi e Biu eɗun irta tama, gabbe, magnesite, uranium, feldspar, topaz, mica, granite, aquamarine, nephelite e lamɗam. Tun e dungu 2010 lawal Gombe yari Biu Mubi gal woɗaa.<ref>http://www.newsdiaryonline.com/road_neglected.htm
| archive-url = https://web.archive.org/web/20121021171601/http://newsdiaryonline.com/road_neglected.htm
| archive-date = 2012-10-21
| url-status = dead
}}</ref> A fuɗɗigo 2022 ɗun henɗiti gebbal gamma jaɓugo shede poɗɗe areji motaki yonki eta labi walloɓe ɗun leyɗe e legde ɗuɗɗun gam woinki lawii yadu ko yegeti.
==Leyyi==
Hukuma pamarun Biu e ɗun woni leyyi ɗi ɗaɗɗi ɗi sarreji banɗa e Biu hanje kautuɗe e.
== Faɗɗitaa ==
{{Reflist}}
[[Catégorie:Hukuma Pamarun Borno]]
[[Catégorie:Naajeeriya]]
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeeriya Fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nder Naajeeriya]]
ojhyye37q79p1ewq54fn01v6gupyxmo
112111
112110
2025-06-11T08:03:14Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112111
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
[[File:Biu Post Office, Gombi road , opposite Yamele Filling station , Biu Bono State.jpg|thumb|hukuma pamarum nɗer diiwal Borno Naajeeriya]]
'''Biu''' Doum gelle ɗen Doum Hukuma Pamara ɗen (LGA) ta Fombina [[Diiwal Borno]] [[Naajeeriya]]. Gelle ɗen dai Hanjeke Wudu Yaduki Lamu e Hukuma Pamaren ɗenbo ɗun Meɗi ɗun Lattii Joɗaki gello Mauɗe Lamorde Biu. ɗen ejonii ɗun lattake hautirɗe lamorɗe Biu. Biu e dau Plateau ɗun Biu e pottiɗiɗun yutugo mita 626 inare ɗen ɗe wala peuri.<ref>http://population.mongabay.com/population/nigeria/2346995/biu
|title = Population of Biu, Nigeria
|publisher = Monga Bay
|accessdate = 2009-10-05
|archive-url = https://web.archive.org/web/20110717215858/http://population.mongabay.com/population/nigeria/2346995/biu
|archive-date = 2011-07-17
|url-status = dead
}}</ref>
Gadda artuɗun eɗun noddira inɗe Biu ɗunɗun e wolde Babur e Bura eɓe kolla dau mauɗun. Lamorde Biu ɗun tiggama e ɗungugu 1670 e zaman Mari Watila tumba lamiɗo Mari Watirwa (1793-1838) lati gelle mako mauɗe goni e hade Biu hade kogu mo riwii Fulbe honoɓe gada lamorde [[Gombe]] yari hirna e 1878 mari biyu molatake lamoɗo Babur’en artuɗo gaddo lamo fare Biu joni dai joɗarde lamu ɗun eɗun der gelle ɗen.
E laamu [[Britaniya]] ɗun tiggi lamu Biu e ɗumngu 1918 dun lammini mai ari jutuɗo ejonde lamiɗo Biu artuɗo e ɗungu 1920 ɗun bo wanni inare witinarde e hautirde Biu gaɗa 1957 wakkatire ɗe ɗun ɓeidi geɓɓe Shani e Askira.<ref>http://www.britannica.com/EBchecked/topic/67284/Biu
|publisher=Encyclopædia Britannica
|title=Biu (Nigeria)
|accessdate=2009-10-05}}</ref> E lamorde ɗen Maidalla-Mustafa Ɓiy Muhammad mou latti mai Biu hanko ma mo salo kuthli e hiitande dubi alif 1959.<ref>http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_native.html
|title=Traditional States of Nigeria
|publisher=World Statesmen.org
|accessdate=2009-10-05}}</ref>
==Yimbu/Leyyi==
Jodiɓe inare ɗen ɓe ɓuri pabir (ɓe ɗun noddirta Babur ko Bura) Tera, Bura, Margi, Mina e [[Fulɓe]] ɗemle. Biu mandara ɓe ɗun hautugo wolde [[Chadian Arabic|Chadi]].<ref>http://www.ethnologue.com/show_family.asp?subid=263-16
|title=Afro-Asiatic, Chadic, Biu–Mandara
|publisher=Ethnologue
|accessdate=2009-10-05}}</ref>
==Njodirde E Hautugo Jawdi==
Ɗuɗirka egal ɗer geɓol woila Guinea Savannah (NGA) agroecological zone hauti e gongun ñeɓon pamarun tawoila faro fuuna gebal kimba e walii egebal Savannah ɗun [[Sudan]]. Hautugo jaudi go hauti e demal ɗenbo e duurgol Na'ii, Be'ii, Baalli puchchi e bamɗi e ɓayeeri hawti haa muurii masardi nagge e hottolo demal gali hawti ɓurɗun gesse pamare ɗun lawol kutirgal e lawii ɗenno.
Ewoodi inare ɗeɗun heɓirda lumo ɗeɗun irtirta kowoni ɗer [[leydi]] e Biu eɗun irta tama, gabbe, magnesite, uranium, feldspar, topaz, mica, granite, aquamarine, nephelite e lamɗam. Tun e dungu 2010 lawal [[Gombe]] yari Biu Mubi gal woɗaa.<ref>http://www.newsdiaryonline.com/road_neglected.htm
| archive-url = https://web.archive.org/web/20121021171601/http://newsdiaryonline.com/road_neglected.htm
| archive-date = 2012-10-21
| url-status = dead
}}</ref> A fuɗɗigo 2022 ɗun henɗiti gebbal gamma jaɓugo shede poɗɗe areji motaki yonki eta labi walloɓe ɗun leyɗe e legde ɗuɗɗun gam woinki lawii yadu ko yegeti.
==Leyyi==
Hukuma pamarun Biu e ɗun woni leyyi ɗi ɗaɗɗi ɗi sarreji banɗa e Biu hanje kautuɗe e.
== Faɗɗitaa ==
{{Reflist}}
[[Catégorie:Hukuma Pamarun Borno]]
[[Catégorie:Naajeeriya]]
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeeriya Fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nder Naajeeriya]]
k28lmdvonp02uls5af4ocw167zxuzxs
Itas Gadau
0
4686
112112
79360
2025-06-11T08:04:11Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112112
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Itas/Gadau''' un hukuma pamarun gal [[Diiwal Bauchi]] gal [[Naajeeriya]]. Hautirde magal eta ɗer gelle Itas iteswaju.<ref>http://www.nigerianstat.gov.ng/index.php/pages/nigerianMap |accessdate=2010-05-19 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100501135814/http://www.nigerianstat.gov.ng/index.php/pages/nigerianMap |archivedate=2010-05-01 }}</ref> Gelle Gadau eɗe ta fuuna e geɓol be bano lambawal 11`50`08N 10`10`02E lasgol ɓurgol ɗudgo hangol wonii hausa’en latiɓe hautuɓe e goɗɗe e lutttuɗe guttule diiwal lamba wuro noddirgo ɗun inare hanjunke 751. Mawɗun houre jangirɗe [[diiwal Bauchi]] eɗun gelle Gadau ɗen nder [[diiwal Bauchi]].<ref>https://web.archive.org/web/20091007011423/http://www.nipost.gov.ng/PostCode.aspx | accessdate = 2009-10-20 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20121126042849/http://www.nipost.gov.ng/postcode.aspx | archivedate = 2012-11-26}}</ref>
== Hiimoɓe ==
{{Reflist}}
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeeriya fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nder Naajeeriya]]
cehjv7ofesjn3odbg6seryhny38irqz
Adamu Maina Waziri
0
4717
112114
105375
2025-06-11T08:07:08Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112114
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Adamu waziri.jpg|thumb]]
'''Adamu Maina Waziri''' daygo hiitande dubi alif 1955 liyru silto un beenɗo nder laayal [[Bole Mosque|bole]] too lamurde [[pataskumu]] hukumar famarum too leyde jihar [[Yobe]] <ref name="tday0407">{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/201004070116.html|title=Ministers - the Profiles|date=7 April 2010|work=ThisDay|accessdate=2010-04-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100411035402/http://allafrica.com/stories/201004070116.html|archivedate=11 April 2010|url-status=live}}</ref> woyla huuna [[Naajeeriya]] ɓeeɗow laayal bole [[Fika]] own janngi [[jangirde ahmadu Bello]] University [[zariya]] own laatakee moodibbo jangiinowo jaangerde haa too University maiduguri hiitande dubi alif 1979 moo ardaake arduwgal ministakow police too hiitande dubi 2010
==Himmoɓe==
[[Category:Stub]]
ae55klqkf4f0gwpep41612dwjcpds9f
Norway
0
4762
112094
98685
2025-06-11T07:47:41Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112094
wikitext
text/x-wiki
[[File:Europe-Norway.svg|thumb|Lesdi nder yuroopu]]
{{Databox}}
'''Norway'''<nowiki/>' un leydi eɗer lesɗe yuroopu eta woila geɓɓal maugal ngal Hirna e wayla ɓurgal maugu ngal [Scandinavian peninsula]. Yuutuuɗe nɗe Kennan kamma footiiɗe ɗe [Artic] e lugguɗe [Svalbard] kanjee maa ɗe lattake gaɗɗe geɓɓe ɗe <nowiki>[[Norway]]</nowiki> . Haa waddi hanɗee eɓe ɗon maantiiro geɓɓal Antertic ɗebe suuɗiiɗe Peter I E Lamiiɗo debbo Mawɗe Land gelle mauɗe Leydi ɗin kaanje ngonii [Oslo]
[Norway]eɗi maari jaajirka njairi kamani kilomiteer 385,207(148,729 square miles)[12] Ɗen ɗuuɗirka yiimɓe maari yaari 5,425270 eɗer lewru januarie 2022[14] lesdi [Norway] eɗi waadii keerol pooɗigol e [Sweden] eta fuuna kamani kilomiteer 1,619(1.006 mil)eɗi waɗidi keerol e [Finland]e [Russia] yaari Wayla faaroo fuunaa e nastirde [Skayerrak] eta fombiina,e guttuuduu yolɗe go,o e wonduuɓe e [Denmark]ɗen e [England]
[[Category:Stub]]
0cy3kxyo0sr4umcdhw8ig0o3g614ou5
Bauchi (Gelle)
0
5365
112095
104284
2025-06-11T07:48:30Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112095
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Bawci''' (finnaɗe Yakubu) un gelle der wayla-fuuna [[Naajeeriya]], ɗen mawɗe hawtirɗe [[Diiwal Bauchi|Diiwal Bawci]] nɗun nɗe hukuma pamarun geɓɓal diiwal Bawci hawti e ɗenton diiwal e finnataware laamorde Bawci. E ɗe joɗori eta waylare nastirɗe [[Jos]], [[Diiwal Pilato]] e ɗun e toɗowwari ɗun hukuma pamarun ɗun yankiwol hawti yankije geɓɓe ɗun kiilometaji 3,687km2 ɗen haa e woodi ɗuuɗirka [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] baano 493,810 nder dubi 2006.<ref>{{Cite web|title=Bauchi history|url=https://www.bauchistate.gov.ng}}</ref>
Bawci un bano egoɗuɗe eɗun woodi hukumaji pamari geɓi sappoje ɗiɗi (20) geɓɓe ɗe diiwal Bawci: Bawci, [[Tafawa Balewa]], [[Dass]], [[Toro]], [[Bogoro]], [[Ningi]], [[Warji]], [[Ganjuwa]], [[Kirfi]], [[Alkaleri]], [[Darazo]], [[Misau]], [[Giade]], [[Shira]], [[Jama’are]], [[Katagum]], [[Itas/Gadau]], [[Zaki]], [[Gamawa]], e [[Dambam]].<ref>{{Cite web|title=Bauchi State List of Local Governments Zip codes {{!}} Nigeria Zip Codes|url=http://mycyberict.com/nigeria_zip_codes/bauchi-state/|access-date=2020-08-18|website=mycyberict.com}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bauchi State of Nigeria :: Nigeria Information & Guide |url=https://www.nigeriagalleria.com/Nigeria/States_Nigeria/Bauchi/ |access-date=2022-12-28 |website=www.nigeriagalleria.com}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bauchi State of Nigeria :: Nigeria Information & Guide |url=https://www.nigeriagalleria.com/Nigeria/States_Nigeria/Bauchi/ |access-date=2022-12-28 |website=www.nigeriagalleria.com}}</ref>
==Distirnorɗe==
Gelle ɗen ɗe Yakubu tiggi eta gimɗo biaɗo Yakubu Ibn Dadi mo [[pullo]] artuɗo jogiɓo tutawal ngal mo hokka eta laamu [[Sokoto]]. Inɗe ɗen heɓama e asku gaɗa wanshoɓe noɗdiraɓe Baushe hamɓe ɗokki Yakubu shaworiji mo nyiɓa gelle eta hirna haire ko nyolde warinje. Nder wuitoyki Yakubu hooy alkawal noddan ki inɗe gelle muɗun gaɗa ɗun wanshoɓe.
Abubakar Tafawa Balewa un uwiimo ender gelle ɗen ɗenbo ɓe yankari jipporde leydi un 110km gaɗa ɓe gelle mawɗe diiwal ngal gelle ɗen ɗe jokkotiri eɗun laawol piroje jippotoɗe leydi Port Harcourt yaari [[Maiduguri]] lawol yibgol suudu labrie resorde [[diiwal Bauchi]] ɗun hebniigal nder ɗumgu 1976.
Nder julie 2009 hongo ngoɓe Boko Haram tokkiri e nanguuki woɓɓe memba’en sakamako [[Yimɓe Yarbanko'en|yimmɓe]] 50 faɗɗama e ɓurɓe 100 nangama. Ɓaawo ɗun 2014 ɗun wujjii jangoɓe chibok ɓurɓe jangoɓe 200 ɗun sottinoyiɓe hawtirɗe mawɗe hukuma jangirɗe rouɓe Bauchi. Ɓe ɗuuɗirka ɗun gaɗa hawtirɗe jangirɗe hukuma ɗun rouɓe [[potiskum]], [[diiwal Yobe]].
==Jahaaleeji==
'''Bawci''' ngal ɗun anɗiri ɗun tun asli e gelle shuuɗe mokiɗe 762mm (2ft 6inch) foɗigal laawol jippotoɗe girgije amma ɗu’un ɗun kautaɗun ɓaawo ɗon aunaɗun ba 1,067mm 93ft 6in). Ɗau haiɗe Augustie 2014 Bauchi heɓin jipporde piroje eɗun joɗori nder gelle ɗen jeddadawal laawol firro kutiri unɗe soytiiraa (wuitina) eɗun inaare nyibaɗe heseere nde modibbo [[Abubakar Tafawa Balewa]] jipporde piroje ɗe duniyaru kamma 23km teerje (14mi) eta wayla Bauchi haade e gelle sare durum.
==Yanaaayiji==
E mo wiigo ɗunɓe koppon yanayiji tsaru hawtugo [[Bauchi]] ewodi inaare wulɗe (gulɗe) rammitina aw e yanayiwol tutaje.
==Nassiji==
{{reflist}}
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeriya fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nɗer Naajeeriya]]
6kygptgu0hpd8l7jkwgpseu2xwwbxli
112096
112095
2025-06-11T07:49:33Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112096
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Bawci''' (finnaɗe Yakubu) un gelle der wayla-fuuna [[Naajeeriya]], ɗen mawɗe hawtirɗe [[Diiwal Bauchi|Diiwal Bawci]] nɗun nɗe hukuma pamarun geɓɓal diiwal Bawci hawti e ɗenton diiwal e finnataware laamorde Bawci. E ɗe joɗori eta waylare nastirɗe [[Jos]], [[Diiwal Pilato]] e ɗun e toɗowwari ɗun hukuma pamarun ɗun yankiwol hawti yankije geɓɓe ɗun kiilometaji 3,687km2 ɗen haa e woodi ɗuuɗirka [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] baano 493,810 nder dubi 2006.<ref>{{Cite web|title=Bauchi history|url=https://www.bauchistate.gov.ng}}</ref>
Bawci un bano egoɗuɗe eɗun woodi hukumaji pamari geɓi sappoje ɗiɗi (20) geɓɓe ɗe diiwal Bawci: Bawci, [[Tafawa Balewa]], [[Dass]], [[Toro]], [[Bogoro]], [[Ningi]], [[Warji]], [[Ganjuwa]], [[Kirfi]], [[Alkaleri]], [[Darazo]], [[Misau]], [[Giade]], [[Shira]], [[Jama’are]], [[Katagum]], [[Itas/Gadau]], [[Zaki]], [[Gamawa]], e [[Dambam]].<ref>{{Cite web|title=Bauchi State List of Local Governments Zip codes {{!}} Nigeria Zip Codes|url=http://mycyberict.com/nigeria_zip_codes/bauchi-state/|access-date=2020-08-18|website=mycyberict.com}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bauchi State of Nigeria :: Nigeria Information & Guide |url=https://www.nigeriagalleria.com/Nigeria/States_Nigeria/Bauchi/ |access-date=2022-12-28 |website=www.nigeriagalleria.com}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bauchi State of Nigeria :: Nigeria Information & Guide |url=https://www.nigeriagalleria.com/Nigeria/States_Nigeria/Bauchi/ |access-date=2022-12-28 |website=www.nigeriagalleria.com}}</ref>
==Distirnorɗe==
Gelle ɗen ɗe Yakubu tiggi eta gimɗo biaɗo Yakubu Ibn Dadi mo [[pullo]] artuɗo jogiɓo tutawal ngal mo hokka eta laamu [[Sokoto state University|Sokoto]]. Inɗe ɗen heɓama e asku gaɗa wanshoɓe noɗdiraɓe Baushe hamɓe ɗokki Yakubu shaworiji mo nyiɓa gelle eta hirna haire ko nyolde warinje. Nder wuitoyki Yakubu hooy alkawal noddan ki inɗe gelle muɗun gaɗa ɗun wanshoɓe.
[[Abubakar Tafawa Balewa]] un uwiimo ender gelle ɗen ɗenbo ɓe yankari jipporde leydi un 110km gaɗa ɓe gelle mawɗe diiwal ngal gelle ɗen ɗe jokkotiri eɗun laawol piroje jippotoɗe leydi Port Harcourt yaari [[Maiduguri]] lawol yibgol suudu labrie resorde [[diiwal Bauchi]] ɗun hebniigal nder ɗumgu 1976.
Nder julie 2009 hongo ngoɓe Boko Haram tokkiri e nanguuki woɓɓe memba’en sakamako [[Yimɓe Yarbanko'en|yimmɓe]] 50 faɗɗama e ɓurɓe 100 nangama. Ɓaawo ɗun 2014 ɗun wujjii jangoɓe chibok ɓurɓe jangoɓe 200 ɗun sottinoyiɓe hawtirɗe mawɗe hukuma jangirɗe rouɓe Bauchi. Ɓe ɗuuɗirka ɗun gaɗa hawtirɗe jangirɗe hukuma ɗun rouɓe [[potiskum]], [[diiwal Yobe]].
==Jahaaleeji==
'''Bawci''' ngal ɗun anɗiri ɗun tun asli e gelle shuuɗe mokiɗe 762mm (2ft 6inch) foɗigal laawol jippotoɗe girgije amma ɗu’un ɗun kautaɗun ɓaawo ɗon aunaɗun ba 1,067mm 93ft 6in). Ɗau haiɗe Augustie 2014 Bauchi heɓin jipporde piroje eɗun joɗori nder gelle ɗen jeddadawal laawol firro kutiri unɗe soytiiraa (wuitina) eɗun inaare nyibaɗe heseere nde modibbo [[Abubakar Tafawa Balewa]] jipporde piroje ɗe duniyaru kamma 23km teerje (14mi) eta wayla Bauchi haade e gelle sare durum.
==Yanaaayiji==
E mo wiigo ɗunɓe koppon yanayiji tsaru hawtugo [[Bauchi]] ewodi inaare wulɗe (gulɗe) rammitina aw e yanayiwol tutaje.
==Nassiji==
{{reflist}}
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeriya fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nɗer Naajeeriya]]
ldfosfcyu0vk9insgj5igofz26zynsx
112097
112096
2025-06-11T07:50:14Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112097
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Bawci''' (finnaɗe Yakubu) un gelle der wayla-fuuna [[Naajeeriya]], ɗen mawɗe hawtirɗe [[Diiwal Bauchi|Diiwal Bawci]] nɗun nɗe hukuma pamarun geɓɓal diiwal Bawci hawti e ɗenton diiwal e finnataware laamorde Bawci. E ɗe joɗori eta waylare nastirɗe [[Jos]], [[Diiwal Pilato]] e ɗun e toɗowwari ɗun hukuma pamarun ɗun yankiwol hawti yankije geɓɓe ɗun kiilometaji 3,687km2 ɗen haa e woodi ɗuuɗirka [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] baano 493,810 nder dubi 2006.<ref>{{Cite web|title=Bauchi history|url=https://www.bauchistate.gov.ng}}</ref>
Bawci un bano egoɗuɗe eɗun woodi hukumaji pamari geɓi sappoje ɗiɗi (20) geɓɓe ɗe diiwal Bawci: Bawci, [[Tafawa Balewa]], [[Dass]], [[Toro]], [[Bogoro]], [[Ningi]], [[Warji]], [[Ganjuwa]], [[Kirfi]], [[Alkaleri]], [[Darazo]], [[Misau]], [[Giade]], [[Shira]], [[Jama’are]], [[Katagum]], [[Itas/Gadau]], [[Zaki]], [[Gamawa]], e [[Dambam]].<ref>{{Cite web|title=Bauchi State List of Local Governments Zip codes {{!}} Nigeria Zip Codes|url=http://mycyberict.com/nigeria_zip_codes/bauchi-state/|access-date=2020-08-18|website=mycyberict.com}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bauchi State of Nigeria :: Nigeria Information & Guide |url=https://www.nigeriagalleria.com/Nigeria/States_Nigeria/Bauchi/ |access-date=2022-12-28 |website=www.nigeriagalleria.com}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bauchi State of Nigeria :: Nigeria Information & Guide |url=https://www.nigeriagalleria.com/Nigeria/States_Nigeria/Bauchi/ |access-date=2022-12-28 |website=www.nigeriagalleria.com}}</ref>
==Distirnorɗe==
Gelle ɗen ɗe Yakubu tiggi eta gimɗo biaɗo Yakubu Ibn Dadi mo [[pullo]] artuɗo jogiɓo tutawal ngal mo hokka eta laamu [[Sokoto state University|Sokoto]]. Inɗe ɗen heɓama e asku gaɗa wanshoɓe noɗdiraɓe Baushe hamɓe ɗokki Yakubu shaworiji mo nyiɓa gelle eta hirna haire ko nyolde warinje. Nder wuitoyki Yakubu hooy alkawal noddan ki inɗe gelle muɗun gaɗa ɗun wanshoɓe.
[[Abubakar Tafawa Balewa]] un uwiimo ender gelle ɗen ɗenbo ɓe yankari jipporde leydi un 110km gaɗa ɓe gelle mawɗe diiwal ngal gelle ɗen ɗe jokkotiri eɗun laawol piroje jippotoɗe leydi Port Harcourt yaari [[Maiduguri]] lawol yibgol suudu labrie resorde [[diiwal Bauchi]] ɗun hebniigal nder ɗumgu 1976.
Nder julie 2009 hongo ngoɓe Boko Haram tokkiri e nanguuki woɓɓe memba’en sakamako [[Yimɓe Yarbanko'en|yimmɓe]] 50 faɗɗama e ɓurɓe 100 nangama. Ɓaawo ɗun 2014 ɗun wujjii jangoɓe chibok ɓurɓe jangoɓe 200 ɗun sottinoyiɓe hawtirɗe mawɗe hukuma jangirɗe rouɓe Bauchi. Ɓe ɗuuɗirka ɗun gaɗa hawtirɗe jangirɗe hukuma ɗun rouɓe [[potiskum]], [[diiwal Yobe]].
==Jahaaleeji==
'''Bawci''' ngal ɗun anɗiri ɗun tun asli e gelle shuuɗe mokiɗe 762mm (2ft 6inch) foɗigal laawol jippotoɗe girgije amma ɗu’un ɗun kautaɗun ɓaawo ɗon aunaɗun ba kiilometaji 1,067mm 93ft 6in). Ɗau haiɗe Augustie hiitande dubi 2014 Bauchi heɓin jipporde piroje eɗun joɗori nder gelle ɗen jeddadawal laawol firro kutiri unɗe soytiiraa (wuitina) eɗun inaare nyibaɗe heseere nde modibbo [[Abubakar Tafawa Balewa]] jipporde piroje ɗe duniyaru kamma 23km teerje (14mi) eta wayla Bauchi haade e gelle sare durum.
==Yanaaayiji==
E mo wiigo ɗunɓe koppon yanayiji tsaru hawtugo [[Bauchi]] ewodi inaare wulɗe (gulɗe) rammitina aw e yanayiwol tutaje.
==Nassiji==
{{reflist}}
[[Category: Naajeeriya woyla]]
[[Category: Naajeriya fuunangal]]
[[Category: Hukuma pamarun nɗer Naajeeriya]]
2cxpribwgp2omjpo53dy50oyp8lr2xm
Kalaba
0
5368
112098
92286
2025-06-11T07:51:02Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112098
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kalaba''' (ka ɗembo e hollina ba Kallaba, Kalabari, Kalbari e Kalabar)<ref name="overview">{{cite book |title=Encyclopedia of the Middle Passage: Greenwood Milestones in African American History |first=Toyin |last=Falola |author2=Amanda Warnock |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2007 |isbn=978-0-313-33480-1 |url=https://books.google.com/books?id=62EMURNnLssC&pg=PA92 |page=92}}</ref> un ɗe hawtirɗe mawɗe [[Diiwal Kuroos Ribas]], [[Naajeeriya]] ɗe inɗe maare artuɗe Akwa Akpa e nder [[Efik]].<ref name="afigbo">{{cite book|title=The Igbo and their neighbours: inter-group relations in southeastern Nigeria to 1953 |first=Adiele Eberechukwu |last=Afigbo |page=69 |publisher=University Press |year=1987 |isbn=978-154-583-6}}</ref> Gelle ɗen eɗe pottidi Kalaba e maayo Great kwo ɗistinorɗe inɗe Kuroos Riba (gaɗa nder [[leydi]] [[Delta state polytechnic|Delta]]).
Kalaba un ɗembo hollinama ɓaano hawtirɗe mawɗe [[Naajeeriya]] musamman ɓano e heɓanki kuuɗe wakkatire lamu arɗugal Donald Duke (1999-2007) mo lattini gelle ɗen laaɓuɗe e jonderɗe sobira ɓe yimɓe gelle nder [[Naajeeriya]]. Arɗu gaɗe gelle ɗen ɗun hasama ɗiɗi Kalaba gelle e Kalaba fombina hukuma pamarun geɓɓal eɗun wodi shiyawal koyaari 406sqkm e ɗuuɗirka yimɓe 371,022 e hisago 2006.
==Taariku==
Duke gelle churchiwal, Kalaba ƙarnu caalii ɗun 19th
Kalaba un yimɓe portigol tokaniɓe Kalaba linyutuɓe gaɗa ɗe ƙarnuwal 15th eɗe lasgi ɗun ɗu’un nder guttuli ɗi [[Gine]] hunɗuko weeɗu wakkatire ɗeɓe ngari inaare ɗeɓe joɗi e jinsiwal unɓe. Ɗun waɗayi fottugo haiɗe ɓe artuɓe guttuli ɗi ƙarnu 18th ɗunɓe yimɓe Efik siryi koonuu hawti eɓe ibibio, ɓaagol gaɗa ɗe wonɗoɓe ɓe maayo [[Niiseer]] yaari eɗe ɗun Kalaba.
Ɗun nder 1884 yalde sappo ɗe september, Queen Victoria waɗi jungo timmingo hakkilanki hawtie lamu e mawɓe ɓe nder Akwa Akpa anɗaaɗe ɓe yuroopu dun Kalaba kiidun ɗen laamu ɗun ɗun banbantake ɓe eɗun Kalaba kesun eta faaro fuuna. Ɗun’un ɗun hokki daama ɗe hawtirɗe laamu e huuwa eko ɓuri nder koɗeme gelle nder Kalaba un ɗun hore hawtirɗe ɗe ɓe yimɓe yuroopu hutirde ender Niiseer Delta haasai 1906 wakkatire jondergal laamu soyti ɓaggi [[Lagos]].
==Nassiji==
{{reflist}}
[[Category:Berniiji Naajeeriya]]
nzjfgj3ao606y6tvt10jq0jlsee82y6
112099
112098
2025-06-11T07:51:55Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112099
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Kalaba''' (ka ɗembo e hollina ba Kallaba, Kalabari, Kalbari e Kalabar)<ref name="overview">{{cite book |title=Encyclopedia of the Middle Passage: Greenwood Milestones in African American History |first=Toyin |last=Falola |author2=Amanda Warnock |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2007 |isbn=978-0-313-33480-1 |url=https://books.google.com/books?id=62EMURNnLssC&pg=PA92 |page=92}}</ref> un ɗe hawtirɗe mawɗe [[Diiwal Kuroos Ribas]], [[Naajeeriya]] ɗe inɗe maare artuɗe Akwa Akpa e nder [[Efik]].<ref name="afigbo">{{cite book|title=The Igbo and their neighbours: inter-group relations in southeastern Nigeria to 1953 |first=Adiele Eberechukwu |last=Afigbo |page=69 |publisher=University Press |year=1987 |isbn=978-154-583-6}}</ref> Gelle ɗen eɗe pottidi Kalaba e maayo Great kwo ɗistinorɗe inɗe Kuroos Riba (gaɗa nder [[leydi]] [[Delta state polytechnic|Delta]]).
Kalaba un ɗembo hollinama ɓaano hawtirɗe mawɗe [[Naajeeriya]] musamman ɓano e heɓanki kuuɗe wakkatire lamu arɗugal Donald Duke (1999-2007) mo lattini gelle ɗen laaɓuɗe e jonderɗe sobira ɓe yimɓe gelle nder [[Naajeeriya]]. Arɗu gaɗe gelle ɗen ɗun hasama ɗiɗi Kalaba gelle e Kalaba fombina hukuma pamarun geɓɓal eɗun wodi shiyawal koyaari 406sqkm e ɗuuɗirka yimɓe 371,022 e hisago 2006.
==Taariku==
Duke gelle churchiwal, Kalaba ƙarnu caalii ɗun 19th
Kalaba un yimɓe portigol tokaniɓe Kalaba linyutuɓe gaɗa ɗe ƙarnuwal 15th eɗe lasgi ɗun ɗu’un nder guttuli ɗi [[Gine]] hunɗuko weeɗu wakkatire ɗeɓe ngari inaare ɗeɓe joɗi e jinsiwal unɓe. Ɗun waɗayi fottugo haiɗe ɓe artuɓe guttuli ɗi ƙarnu 18th ɗunɓe yimɓe Efik siryi koonuu hawti eɓe ibibio, ɓaagol gaɗa ɗe wonɗoɓe ɓe maayo [[Niiseer]] yaari eɗe ɗun Kalaba.
Ɗun nder hiitande dubi alif 1884 yalde sappo ɗe september, Queen Victoria waɗi jungo timmingo hakkilanki hawtie lamu e mawɓe ɓe nder Akwa Akpa anɗaaɗe ɓe yuroopu dun Kalaba kiidun ɗen laamu ɗun ɗun banbantake ɓe eɗun Kalaba kesun eta faaro fuuna. Ɗun’un ɗun hokki daama ɗe hawtirɗe laamu e huuwa eko ɓuri nder koɗeme gelle nder Kalaba un ɗun hore hawtirɗe ɗe ɓe yimɓe yuroopu hutirde ender Niiseer Delta haasai dubi alif 1906 wakkatire jondergal laamu soyti ɓaggi [[Lagos]].
==Nassiji==
{{reflist}}
[[Category:Berniiji Naajeeriya]]
ixa5h1nynnzh2kjdk6vtle85xpzxs63
Ahmed musa
0
5402
111987
104984
2025-06-10T22:13:50Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111987
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde 8 sulyee 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal.[36] E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji Kano
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Muusaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande 2013
Musa e leydi [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde 5 suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Muusaa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde 28 lewru Yarkomaa 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
fai2c9hl1dmq4jwo16gwnvorv60c66m
111988
111987
2025-06-10T22:14:18Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111988
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde 8 sulyee 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal.[36] E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji Kano
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Muusaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande 2013
Musa e leydi [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde 5 suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Muusaa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde 28 lewru Yarkomaa 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
sl8p0w49lqyao3jnlrzozcw1yso898i
111990
111988
2025-06-10T22:15:06Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111990
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde 8 sulyee 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal.[36] E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji Kano
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Muusaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande 2013
Musa e leydi [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde 5 suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Muusaa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde 28 lewru Yarkomaa 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
13bvk9n25sxsnjd8gg2qnpvi7sno4pp
111992
111990
2025-06-10T22:16:22Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111992
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde jeewyni 8 lewru sulyee hiitande dubi 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal.[36] E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji Kano
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Muusaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande 2013
Musa e leydi [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde 5 suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Muusaa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde 28 lewru Yarkomaa 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
811yod6hn48hpjk1tw76o3owtmpfd3i
111993
111992
2025-06-10T22:17:04Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111993
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde jeewyni 8 lewru sulyee hiitande dubi 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande dubi 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal. E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande dubi 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji [[Kano]]
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Muusaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande 2013
Musa e leydi [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde 5 suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Muusaa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde 28 lewru Yarkomaa 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
dllrk3dtt42hxhs0jxnxkqrwmm3atwa
111995
111993
2025-06-10T22:18:04Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111995
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde jeewyni 8 lewru sulyee hiitande dubi 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande dubi 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal. E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande dubi 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji [[Kano]]
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde sapponde didi e tati 23 lewru juko hitaande dubi 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Musaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande 2013
Musa e leydi [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde 5 suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Muusaa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde 28 lewru Yarkomaa 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
1q4axekdcdwnt8euwscd5ajk8svm0q7
111996
111995
2025-06-10T22:18:59Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111996
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde jeewyni 8 lewru sulyee hiitande dubi 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande dubi 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal. E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande dubi 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji [[Kano]]
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde sapponde didi e tati 23 lewru juko hitaande dubi 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Musaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande dubi 2013
Musa e [[leydi]] [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil hiitande dubi 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde joowi 5 lewru suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Muusaa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde 28 lewru Yarkomaa 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
64klxyceiowz5vnqaoh6f6dqepyxw2f
111997
111996
2025-06-10T22:19:37Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111997
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde jeewyni 8 lewru sulyee hiitande dubi 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande dubi 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal. E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande dubi 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji [[Kano]]
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde sapponde didi e tati 23 lewru juko hitaande dubi 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Musaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande dubi 2013
Musa e [[leydi]] [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil hiitande dubi 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde joowi 5 lewru suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil hiitabde dubi 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Musa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde 28 lewru Yarkomaa 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
1oa2xjpsk0bafwx680s7j4w20vvkdqv
111998
111997
2025-06-10T22:20:18Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111998
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde jeewyni 8 lewru sulyee hiitande dubi 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande dubi 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal. E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande dubi 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji [[Kano]]
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde sapponde didi e tati 23 lewru juko hitaande dubi 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Musaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande dubi 2013
Musa e [[leydi]] [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil hiitande dubi 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde joowi 5 lewru suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil hiitabde dubi 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Musa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde saponde didi e jeewenyi naayi 28 lewru Yarkomaa hiitande dubi 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
qvnqy5c5e3czzc1h8ffjuy0tl0rf7jz
111999
111998
2025-06-10T22:20:41Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111999
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde jeewyni 8 lewru sulyee hiitande dubi 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande dubi 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal. E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande dubi 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji [[Kano]]
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde sapponde didi e tati 23 lewru juko hitaande dubi 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Musaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande dubi 2013
Musa e [[leydi]] [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil hiitande dubi 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde joowi 5 lewru suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil hiitabde dubi 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Musa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde saponde didi e jeewenyi naayi 28 lewru Yarkomaa hiitande dubi 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa hiitande dubi 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande ndee: 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
l8wmp42szaebj19h75bc74flsnh54ca
112000
111999
2025-06-10T22:21:19Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112000
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde jeewyni 8 lewru sulyee hiitande dubi 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande dubi 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal. E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande dubi 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji [[Kano]]
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde sapponde didi e tati 23 lewru juko hitaande dubi 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Musaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande dubi 2013
Musa e [[leydi]] [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil hiitande dubi 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde joowi 5 lewru suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil hiitabde dubi 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Musa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde saponde didi e jeewenyi naayi 28 lewru Yarkomaa hiitande dubi 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa hiitande dubi 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande nde: dubi 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder Afrik portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
2z265imj8fscfj3k0a7h2wua37z88jr
112001
112000
2025-06-10T22:21:45Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112001
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ahmed Musa''' OON MON jibinaa ko nyanlde sappo e naayi 14 lewru oktoobar hiitande dubi alif 1992) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ƴarotooɗo yeeso walla ƴarotooɗo e nder fedde [[Kano]] ''Pillars'' e nder NPFL e kippu ngenndiijo leydi Nijeer.
Musa laati [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] arandeejo waɗugo go'o ko ɓuri go'o nder kawtal fuku duuniyaaru, ɓaawo o waɗi go'o ɗiɗi bee [[Arjentiina|Arjantiina]] nder kawtal fuku duuniyaaru 2014. Musa kadi ko Najeriyaajo gadano waɗde gool e nder kawgel ɗiɗmel kawgel fuku winndere, caggal nde o waɗi gool goɗngol e Islande e nder kawgel fuku winndere 2018.E nder 108 pottital, ko kanko woni [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] ɓurɗo waawde fiyde gila e lewru Noowammbar 2021. Musa wonnoo ko tergal e fedde Sawudit ''Super Cup'' nde [[Saudi Arabia|Saudi]]' ''club'' Al Nana ɗiɗo fof e hitaande 2019.
== Golle kippu ==
*Muusa fuɗɗii golle mum ko e duɗal fuku koyɗe GBS.
=== Ɓooygol e nder leydi Najeriya ===
E hitaande dubi 2008, Muusaa ñamlaa JUTH F.C. ɗo o waɗi 18 pottital, o waɗii golle nay e nder duuɓi ɗiɗi gadani ɗi o waɗi e ''Healers''. Caggal ɗuum o ñamlaa [[Kano]] ''Pillars'' F.C., e hitaande dubi 2009–10 ɗo o waɗti limde limre ligue nde o waɗi golle keewɗe teeŋtuɗe nde ''Pillars'' joofni ɗiɗmo.
Musa joginoo limre ɓurnde heewde golle ɗe meeɗaa waɗde e nder yontere wootere e nder daartol Ligue 1 [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] haa lewru Noowammbar 2011, nde Jude Aneke mo [[Kaduna]] ''United F.C.'' waɗii limre hesere nde 20 gool.
=== VVV-Wenlo ===
Musa waylaama to fedde Hollande VVV-Venlo e ndunngu 2010,kono yahdu nduu dartinaama sabu omo yahra e duuɓi 17 tan, ɗum noon o waawaano heɓde ITC e fawaade e kuule ''FIFA'' jooni ɗee.O heɓii hakke fiyde e VVV-Venlo e dow laabi nde o heɓi duuɓi 14 lewru nduu dubbi.
Ko ina wona yontere caggal nde o arti e fedde nde, Musa waɗii yeewtere mum adannde e VVV-Venlo, ñalnde sappande tati 30 oktoobar, tawi ko FC Groningen. O fuɗɗii fijo ngoo ko e VVV-Venlo, o foolaama e hojomaaji 50, o heɓi penalti.
''Goal''limti mo nder ''Hot'' 100 sukaaɓe hoodere futbol nder duuniyaaru ngam laarugo nder hitaande 2011, Lolade Adewuyi mo ''Goal.com'' waɗi mo nder doggol sappo ɓurduɓe fijooɓe lesdi [[Najeeriya |Naajeeriya]] nder hitaande 2010 nden o nasti mo nder doggol IFFHS ɓurduɓe fijooɓe nder duuniyaaru nder 140.
Ñalnde 8 marse 2011, Ahmed Muusa heɓi njeenaari AIT ɓurndi moƴƴude e fuku koyɗe (ngenndi). Kewu nguu waɗi ko to otel hooreejo leydi, to Port Harcourt, to diiwaan ''Rivers''. Kewu nguu waɗii tawtoreede, BBC, keɓɗo njeenaari fuku koyɗe [[Afirik|Afrik]], Ganaajo Asamoah Gyan e ardiiɓe mawɓe fedde fuku koyɗe [[Naajeeriya]] hawtaade e hooreejo leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] Aminu Maigari.
E lewru abriil, gardinooɗo fuku koyɗe Venlo, hono Mario Captien wiyi wonde nulaaɓe Tottenham Hotspur njilliima e fedde nde ko feewti e ooɗoo joloowo, kadi gardiiɗo Ajax biyeteeɗo Tijani Babangida wiyi wonde Ajax ina yiɗi Musa kono ko ɗum jogori ƴeewteede e darorɗe hitaande ndee.
Ñalnde 1 mee 2011, Musa fiyi feggere ngam sinkude Feyenoord 3-2 e joofnude kala kulol gonngol e yaltude otomatik e Eredivisie.
E lewru ut 2011, caggal nde o arti e kawgel fuku winndere 2011 to Kolommbi, Musa waɗii kawgel mum gadanel e daawal 2011–12 to galle makko, tawi ko AFC Ajax, o waɗi heen golle ɗiɗi.
E lewru suwee, hooreejo VVV-Venlo, hono Hai Berden, hollitii e jaaynde wiyeteende Eredivisie Live wonde VVV-Venlo saliima ɗaɓɓaande mum e hojomaaji 10 miliyoŋ € ngam soodde Musa ummoraade e Bundesliga. Innde fedde Bundesliga nde hollitaaka.
=== CSKA ko Mosku ===
Musa ina fijira CSKA Mosku e hitaande dubi 2012 Ñalnde 7 lewru bowte hitaande dubi 2012, Musa siifondiri e fedde Riisi wiyeteende CSKA Moscow, njoɓdi ndi anndaaka.
Ñalnde 17 2014 o waɗii go’o e hojomaaji 82 e nder pottital ''UEFA Champions League'' 5-1 e nder kawgel ngel A.S. [[Roomnaaɓe ɓooyɓe|Roomnaaɓe]]. Ñalnde 1 lewru juko hitaande 2015, Musa siifondirii e CSKA nanondiral kesal duuɓi nay haa joofni e hitaande 2018–19 O timminii hitaande dubi 2015–16 e Ligue 1 de Riisi ko 5ɓo ɓurɗo heewde balɗe, o wonti gooto e kala fukuyaŋkooɓe jeeɗiɗo tan duuɓi 23 walla ko ɓuri ɗum ngam yettaade pafigures ɗiɗo e hitaande foru Ligues jeeɗiɗi ɓurɗi mawnude e Orop.
=== Wuro Leydi ===
Muusaa (nyaamo) ina fija e Leicester City e kawgel ngel ɓe mbaɗata e ''Chelsea'' ''to Stamford Bridge'' ñalnde 15 oktoobar 2016
Ñalnde jeewyni 8 lewru sulyee hiitande dubi 2016, Musa yahi to ''Leicester City'' ngam heɓde 16,6 miliyoŋ £ limre fedde nde. O waɗii golle makko gadane e kippu nguu e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Barcelone e hitaande 2016, ngel joofni ko e 4-2. O waɗii kawgel makko gadanel e nder Ligue 1 ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2016 e nder ñalngu udditgol fedde nde, nde o fooli ''Hull City'' 2-1. O waɗii gool makko gadanol e nder Ligue 1 nde o fooli ''Crystal Palace'' 3-1 ñalnde 22 lewru Oktoobar 2016.
E lewru Yarkomaa 2017, Musa ina jogori winnditaade ballal e nder fedde nde, o waɗii heen 0,5 paas key, 0,3 ''cross'' e 1,2 ''dribbles'' jaajɗi e kala pottital.
=== Njaru ngartam to CSKA Mosku ===
*Ñalnde 30 lewru bowte hitaande 2018, Musa artii e CSKA Moscow e ñamaande ngam heddiiɓe e daawal 2017–18.
=== Al Nasr ===
Ñalnde 4 lewru bowte hitaande dubi 2018, Muusaa yahi to bannge Al Nassr to leydi Sawuud ngam nanondiral duumingal. E lewru ut 2020, Al Nassr habri wonde Muusaa ina yaha. Ina wiyee wonde fedde wiyeteende ''West Bromwich'' Albion ina ɗaminaa maa timmin golle Ahmed Musa e lewru Yarkomaa ngam waɗde golle mum e hitaande dubi 2020–21.
Hoto ngartu e Pilaaruuji [[Kano]]
Ñalnde 13 lewru Abriil hitaande 2021, Muusa arti e fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] wiyeteende [[Kano]] ''Pillars'' haa joofnirde hitaande 2020–21.
=== Paula ===
=== Fatih Karagumruk ===
Ñalnde sapponde didi e tati 23 lewru juko hitaande dubi 2021, Muusa naati e fedde [[Turkiya|Turki]] ''Fatih'' Karagümrük, o siifondiri nanondiral duuɓi ɗiɗi. Caggal season gooto, Musaa joofni golle mum e nanondiral hakkunde maɓɓe.
=== Siwaspor ===
Ñalnde 2 suwee 2022, Musa siifondirii e fedde [[Turkiya|Turki]] wiyeteende Sivasspor nanondiral duuɓi ɗiɗi. Kontraa makko joofnaa ko e nanondiral hakkunde maɓɓe.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Muusa be Najeriya hittande dubi 2013
Musa e [[leydi]] [[Naajeeriya]] e leydi Arjantiin e kawgel fuku winndere 2018
E lewru abriil hiitande dubi 2010 e gardagol Coach Lars Lagerbäck, o noddiraa ngam naatde e kampaañ kippu fuku koyɗe leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]] ko adii kawgel fuku winndere ''FIFA'' 2010 to [[Afirik|Afrik]] worgo caggal nde o walli kippu Naajeeriya heɓde nafoore e kawgel WAFU Nations Cup 2010 ɗo o waɗi gool e Benin.E nder kawgel ngel ɓe mbaɗi e [[Burkina Faso]], gool Musa luggiɗi e nder waktuuji ɓeydaaɗi, waɗi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] naatde e kawgel ngel to [[Abeokuta]]. Kono o dogi o yalti e doggol 30 neɗɗo tawtorteeɗo ''Super Eagles'' sabu gaañannde e koyngal.
Ñalnde joowi 5 lewru suwee 2010, tawi omo yahra e duuɓi 17, Musa waɗii kawgel mum gadanel e nder kippu mawɗo leydi Nijeer e nder pottital potngal waɗeede e [[Madagaska|Madagaskaar]] ngam tawtoreede kawgel fuku [[Afirik|Afrik]] 2012, ɗo o ari e lomto Mikel John Obi e kawgel ngel 2-0. Musa waɗii gool mum gadanol e ''Super Eagles'' e lewru marse 2011 e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi [[Keniya|Keñiya]].
E lewru abriil 2011, Ahmed Musa naati e nder fedde fuku koyɗe leydi Nijeer nde sukaaɓe les 20 hitaande ngam tawtoreede ngenndi ndii e kawgel fuku koyɗe Afrik 2011, hay so tawii noon VVV Venlo hollitiino wonde o waawaa tawtoreede kawgel ngel sabu alkule fedde nde. Caggal won e kaaldigal tiiɗngal e Fedde [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], VVV Venlo e wakili’en Musa ɓe nanondirii wonde Musa ina jogori yahde hakkunde ''Pays-Bas'' e [[Afirik|Afrik]] worgo ngam tawtoreede kawgel ngel e kippu ngenndiijo. Caggal nde pottital ngal udditi e Ganaa, gardinooɗo kawgel ngel, Muusa heɓi njeenaari ɓurndi nafoore, o naati e laana ndiwoowa garoowo, o hooti ''Pays-Bas.''
E lewru ut 2011, Musa ardiima leydi Nijeer U-20 e kawgel fuku winndere 2011 FIFA U-20 waɗnoo to Kolommbi, ɗo o waɗi golle tati e nder pottitte joy. Musa naatnaa e doggol 10 kanndidaaji ngam heɓde Adidas Golden Ball, rokketeeɗo ɓurɗo waawde fiyde e kawgel fuku winndere FIFA U-20.
Ñalnde 7 desaambar 2011, Ahmed Musa ina jeyaa e nayi toɗɗaaɓe ngam heɓde njeenaari ɓurndi waawde heɓde e Fedde Fulɓe [[Afirik|Afrik]], kono njeenaari ndii heɓi ko Souleymane Coulibaly mo Kodduwaar.
Musa noddaama nder kawtal lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]], ngal 23 ngam tawtoreede kawtal lesdi Afrika 2013. O waɗii go’o e kawgel ngel Mali fooli 4-1, o feeñi e lomto [[Burkina Faso]] e kawgel ngel, nde tawnoo Super Eagles heɓi njeenaari mum tataɓiri e nder duunde he. Haa jooni, o feeñii e pottitte joy e nder pottitte jeegom ɗe kippu nguu waɗi. E kawgel FIFA 2013, o fuɗɗorii ko e pottitte tati ɗee kala nde tawnoo ɗe njaltinaama e kawgel ngel.
Caggal nde o feeñi e denndaangal pottitte [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], Musa inniraama e nder doggol Stephen Keshi ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2014. O waɗii golle ɗiɗi e pottital gadanal kippu nguu e nder fedde F, tawi ko Arjantiin fooli ɗum.
E lewru oktoobar 2015, caggal nde Vincent Enyeama woppi golle fuku koyɗe hakkunde leyɗeele, gardiiɗo kippu leydi Najeriya, hono Sunday Oliseh, innitiri Musa yo won kapiteen kippu nguu. Ndee ɗoo kuulal noon wayliima e hitaande 2016 nde Mikel John Obi toɗɗaa kapiteen e nder fedde nde, Musa toɗɗaama e cukko kapiteen.
E lewru mee 2018 o innitiraama e nder doggol 30 neɗɗo aranol Naajeeriya ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2018 to leydi Riisi. Hay so tawii golle makko e Islande ina moƴƴi, ɗum heƴaani ngam haɗde Afriknaaɓe hirnaange e kawgel ngel nde tawnoo ko Arjantiin itti ɗum en. Ñalnde 22 suwee 2018, Musa waɗii golle ɗiɗi e nder pottital maɓɓe 2-0 e Islande e nder pottital maɓɓe ɗiɗaɓal e nder kawgel fuku winndere. E lewru Juko hitaande 2019 o wonti tataɓo ɓurɗo waawde fiyde e nder fedde ngenndiire Naajeeriya, o ɓuri Nwankwo Kanu, caggal nde o feeñi e kawgel ngel ɓe mbaɗdi e leydi Zimbaabwee. O inniri ɗum ko e kippu kawgel fuku Afrik 2019, ko gardiiɗo coftal ɓalli Gernot Rohr. O jeyaa kadi e doggol Najeriya e nder kawgel fuku Afrik (AFCON) 2021 e 2023, ngel yuɓɓinaama to leydi Kamerun e Kodduwaar. E nder AFCON 2023, Musa wonnoo ko lomto mo huutoraaka e nder kala sahaa kono darnde makko e ardorde makko e batte makko moƴƴe e kippu nguu ina yaaji e gardotooɗo oo e fukuyaŋkooɓe ɓee fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
*E lewru abriil hiitabde dubi 2017, Muusaa naati e luural e debbo mum Jamila, mo o woppi, ɗum addani polis noddireede galle makko. Caggal ɗuum seeɗa, ɓe ceerti caggal "ceeral ngal aldaa e nanondiral". Ñalnde 23 lewru nduu, Musa resi Juliet Ejue to Abuja.
*E lewru Oktoobar 2017, Muusaa soodi nokku petrol ɗiɗaɓo to leydi Nijeer.
*Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2019, Muusaa tabitinii kabaaru maayde yumma mum Sarah Muusaa e hello mum Twitter. O meeɗiino rafi.
*Musa mo woni juulɗo, fotti bee ƴamol diga juulɓe ngam o wi'i juulɓe maako ɗon mari haaje juulde kirsimeeti bee nanta limngal: "Compliments of the season Nde'e wakkati juulde, mi ɗon tori on ngam on keɓa welwelo goonga e jam nden boo kuuje juulde ɗon ƴaɓɓoo diga saare mon. Kirsimeeti booɗɗum haa on fuu". Nde o ɗon waɗa foto Debbo maako Kerecee'en haa sera Lekki Natal.
*Caggal Criticism ummoraade e juulɓe Naajeeriya, Musa noddi Naajeeriya’en ngam ɓe ciftora dow “nder fijirde belnde, min ɗon dari nder gootel, min ɗon ƴama lenyol e diina.”
*Musa kadi ƴami Naajeeriya’en ngam “jokkondira juuɗe ngam jam, paandaale, e yeeso ɓurngo laaɓtude.”
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
*Haa pottital ngal waɗi ñalnde saponde didi e jeewenyi naayi 28 lewru Yarkomaa hiitande dubi 2024
*Feññinde e paandaale e fedde, sahaa e kawgel
*Club Season Ligue Kop Kontinental Woɗɓe Total
*Division Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
*VVV-Venlo 2010-11 Fedde 23500-42277
*2011-12 Fedde 14 310 — — 15 3
*Hakke mum ko 37 810 — 424210
*CSKA Moscow 2011-12 RPL 1110020-131
*2012-13 RPL 28 11 5 4 2 0 — 35 15
*2013-14 RPL 26741610379
*2014-15 RPL 30102061103911
*2015-16 RPL 2913410404318
*Hakke mum ko 124 42 15 6 26 6 20 167 55
*Leysister Siti 2016-17 Ligue 1 212525010324
*2017-18 Ligue 1 0 1 1 — — 1 1
*Hakke mum ko 212635010335
*CSKA Moscow (nyaamdu) 2017-18
*Al Nassr 2018-19 [79] SPL 24 7 3 2 0 4 [a] 1 31 10
*2019-20 24 24 20010294
*2020-21 SPL 200000020
*Hakke mum ko 5097400516214
*Pilaaruuji Kano 2020-21 NPL 8 0 0 0 — — 8 0
*Fatih Karagumruk 2021-22 Lig mawɗo 31 2 3 2 — — 34 4
*2022-23 [79] Lig mawɗo 3000 — —30
*Hakke mum ko 34 2 3 2 — — 37 4
*Sivaspor 2022-23[79] Lig mawɗo 170403000240
*2023-24 [79] Lig mawɗo 2021 — — 4 1
*Hakke 19061300281
*Hakke golle 303 69 38 16 40 7 12 3 393 96
*Feññinde e nder kawgel aarabeeɓe
== Je lesdi feere ==
Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 8 lewru Yarkomaa hiitande dubi 2024 Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle [[Naajeeriya]] 2010 2 0
2011 10 1
2012 6 2
2013 17 2
2014 12 4
2015 9 2
2016 5 0
2017 5 0
2018 13 4
2019 11 0
2020 4 0
2021 8 1
2022 4 0
2023 2 0
2024 1 0
Ko ina tolnoo e 109 16
Gila kawgel ngel waɗi ñalnde 13 noowammbar 2021.
Scores e njeñtudi limto Naajeeriya goal tally arandeere, column score hollirta score ɓaawo kala gool Musa.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Ahmed Musa waɗi
No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi kawgel Ref.
1 29 mars 2011 Stade ngenndiijo, Abuja, Nijeer Keña 1–0 3–0 Sehilaaɓe
2 16 lewru juko hitaande 2012 Stade U. J. Esuene, Calabar, Nijeer Ruwanndaa 1–0 2–0 2013 kawgel fuku Afrik
3 13 Oktoobar 2012 Stade U. J. Esuene, Kalabar, Niiseer Liberiyaa 2-0 6-1
4 6 feebariyee 2013 Stade Muusaa Mabhida, Durban, Afrik worgo Mali 4–0 4–1 Kop Afrik 2013
5 5 lewru juko hitaande 2013 Duɗal dingiral hakkunde leyɗeele Moi, Kasarani, Keñiya Keñiya 1–0 1–0 2014 kawgel fuku winndere
6 25 lewru juko hitaande 2014 Estaad Beira-Rio, Praya de Belas, Beresiil Arjantiin 1–1 2–3 Kop Aduna FIFA 2014
7 2-28 15 Oktoobar 2014 Stade ngenndiijo, Abujaa, Nijeer Sudaan 1–0 3–1 2015 kawgel fuku Afrik
9 3-1 10 28 mars 2015 Stade Mbombela, Nelspruit, Afrik worgo Afrik worgo 1–0 1–1 Sehilaaɓe 11 8 suwee 2015 Stade Adokiye Amiesimaka, Port Harcourt, Nijeer Niiseer 1-0 2-0
12 22 lewru juko hitaande 2018 Arena Volgograd, Volgograd, Riisi Islande 1–0 2–0 Kop aduna 2018
13 2-0 14 8 suwee 2018 Stade Linité, Viktoriya, Seselles Seselles 1–0 3–0 2019 kawgel fuku Afrik
15 16 oktoobar 2018 Stade Taïb Mhiri, Sfaks, Tuunus Libi 2-0 3-2
16 13 noowammbar 2021 Stade Ibn Batouta, Tanger, Marok Liberiya 2–0 2–0 2022 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere.
== Teddungal ==
'''CSKA Moscow'''
#Ligue 1 Russi: 2012-13, 2013-14, 2015-16
#Kop leydi Riisi: 2012-13
#Kop mawɗo leydi Riisi: 2013, 2014
'''Al nasru Saudi Arabia'''
#Ligue Sawudit: 2018-19
#Kop mawɗo leydi Sawuud: 2019
'''Naajeeriya U20'''
#Kaɓirɗe sukaaɓe Afrik: 2011
'''Naajeeriya'''
#Kop ngenndiiji Afrik: 2013; ɗiɗaɓo: 2023; tataɓo : 2019
#Kop Leyɗeele WAFU: 2010
'''Goodo'''
#Ko ɓuri heewde e balɗe e nder Ligue 1 Naajeeriya: 2009–10
#E nder doggol 33 ɓurɓe waawde fuku koyɗe e kawgel Riisi : 2012–13
#Ko ɓuri heewde e kawgel Riisi: 2012-13
#Kippu CAF mo hitaande nde: dubi 2014
'''Yamirooje'''
#Tergal Ordo Niiseer
#Ofisee Ordo Niiseer
== Ƴeew kadi ==
*Fuku koyngel e nder [[Afrik]] portal
== Himobe ==
[[Category:Stub]]
n9zd60otj24180pj3kpp2cmqvg2w2zd
Isa
0
5788
112119
96176
2025-06-11T08:11:33Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112119
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Isa''' ko wuro e nokkuure laamu (hukuma pamarun) Diiwal [[Sakkwatoɓe]], lesdi [[Naajeeriya]]. O mari daande bee [[Shinkafi]] nder [[Diiwal Zamfara|Zamfara]] , Goronyo be [[Sabon Birni]] diga hirnaange nden haa woyla hakkilaneeki ha Sakkwatoɓe boo to fuunaaŋge leysi [[Niiser]] .
Ɗum ina woodi nokkuure kiilometaji 2,158 km2 e [[yimmɓe]] 146,103 to jaŋde 2006.
Koode postaal nokku oo ko 842.
LGA Isa ina jeyaa e laamorgo Iisa be gureeji feere bana Turba, Bafarawa (nde wondi gomnaako Sokoto nden koɗo hooreejo leydi 2007 Attahiru Bambarawe).
[[Category:Stub]]
ob0l3itkxnycdau7hmbkleghsmcoyxh
Isah Yuguda
0
5891
112120
76179
2025-06-11T08:12:29Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112120
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Bauchi State Governor Mohammed Abubakar with USAID Mission Director Michael Harvey 3.jpg|thumb]]
'''Isah Yuguda'''
o danyaama e 15 lewru june ɗum'ngu Alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref>. O meeɗi wadgo gomnaajo [[diiwal Bauchi]], lesdii [[Naajeeriya]] diiga dungu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal [[Olusegun Obasanjo]] hiitande dubi 2000. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-2</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
O nasty jam'iyyaji siyaasa [[Naajeeriya]] ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.
== Njangde Maako (Education) ==
O njangi e njangirde Fowna ta wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle [[Maiduguri]] dungu alif 1974-1976. e dungu alif 1976 yaarii 1979 o yahii janngirde jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Zaria]] nga Innde [[Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics). O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Jos]] diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e dungu 1998. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuungal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankiwal ji ɗin nangi diiga Bankiwal Mortage bank dungu(1981-1984), Savannah bank e dungu(1986-1987), Inland bank e dungu(1991-1992) yaarii NAL merchant bank e dungu(1999-2000). <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitaade 2000. Ɓaawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal dungu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-5</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo laamorde [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Iyaaluji maako ==
O marii wodi rewɓe nayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-8</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓaawo ɗon o warti PDP nden boh e dumngu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa [[Naajeeriya]] les ardungal [[Muhammadu Buhari]] kooden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-9</ref>
== Hiimoɓe ==
fz1cjbgqlozb3k1hzm9fnnblzmukun7
112121
112120
2025-06-11T08:12:52Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112121
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Bauchi State Governor Mohammed Abubakar with USAID Mission Director Michael Harvey 3.jpg|thumb]]
'''Isah Yuguda'''
o danyaama e 15 lewru june ɗum'ngu Alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref>. O meeɗi wadgo gomnaajo [[diiwal Bauchi]], lesdii [[Naajeeriya]] diiga dungu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal [[Olusegun Obasanjo]] hiitande dubi 2000. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-2</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
O nasty jam'iyyaji siyaasa [[Naajeeriya]] ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.
== Njangde Maako (Education) ==
O njangi e njangirde Fowna ta wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle [[Maiduguri]] dungu alif 1974-1976. e dungu alif 1976 yaarii 1979 o yahii janngirde jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Zaria]] nga Innde [[Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics). O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Jos]] diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e ɗumngu alif 1998. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuungal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankiwal ji ɗin nangi diiga Bankiwal Mortage bank dungu(1981-1984), Savannah bank e dungu(1986-1987), Inland bank e dungu(1991-1992) yaarii NAL merchant bank e dungu(1999-2000). <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitaade 2000. Ɓaawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal dungu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-5</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo laamorde [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Iyaaluji maako ==
O marii wodi rewɓe nayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-8</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓaawo ɗon o warti PDP nden boh e dumngu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa [[Naajeeriya]] les ardungal [[Muhammadu Buhari]] kooden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-9</ref>
== Hiimoɓe ==
2x0jtydqyvl0qvuvnfnsbwb8nm4irpy
112123
112121
2025-06-11T08:13:34Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112123
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Bauchi State Governor Mohammed Abubakar with USAID Mission Director Michael Harvey 3.jpg|thumb]]
'''Isah Yuguda'''
o danyaama e 15 lewru june ɗum'ngu Alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref>. O meeɗi wadgo gomnaajo [[diiwal Bauchi]], lesdii [[Naajeeriya]] diiga dungu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal [[Olusegun Obasanjo]] hiitande dubi 2000. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-2</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
O nasty jam'iyyaji siyaasa [[Naajeeriya]] ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.
== Njangde Maako (Education) ==
O njangi e njangirde Fowna ta wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle [[Maiduguri]] dungu alif 1974-1976. e dungu alif 1976 yaarii 1979 o yahii janngirde jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Zaria]] nga Innde [[Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics). O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Jos]] diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e ɗumngu alif 1998. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuungal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankiwal ji ɗin nangi diiga Bankiwal Mortage bank dungu(1981-1984), Savannah bank e ɗumngu alif (1986-1987), Inland bank e dungu(1991-1992) yaarii NAL merchant bank e ɗum'ngu alif 1999-2000). <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitaade 2000. Ɓaawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal dungu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-5</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo laamorde [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Iyaaluji maako ==
O marii wodi rewɓe nayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-8</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓaawo ɗon o warti PDP nden boh e dumngu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa [[Naajeeriya]] les ardungal [[Muhammadu Buhari]] kooden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-9</ref>
== Hiimoɓe ==
7mbgstann1iqk6josxpicep529vx3k9
112125
112123
2025-06-11T08:14:03Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112125
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Bauchi State Governor Mohammed Abubakar with USAID Mission Director Michael Harvey 3.jpg|thumb]]
'''Isah Yuguda'''
o danyaama e 15 lewru june ɗum'ngu Alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref>. O meeɗi wadgo gomnaajo [[diiwal Bauchi]], lesdii [[Naajeeriya]] diiga dungu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal [[Olusegun Obasanjo]] hiitande dubi 2000. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-2</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
O nasty jam'iyyaji siyaasa [[Naajeeriya]] ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.
== Njangde Maako (Education) ==
O njangi e njangirde Fowna ta wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle [[Maiduguri]] dungu alif 1974-1976. e dungu alif 1976 yaarii 1979 o yahii janngirde jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Zaria]] nga Innde [[Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics). O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Jos]] diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e ɗumngu alif 1998. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuungal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankiwal ji ɗin nangi diiga Bankiwal Mortage bank dungu(1981-1984), Savannah bank e ɗumngu alif (1986-1987), Inland bank e dungu(1991-1992) yaarii NAL merchant bank e ɗum'ngu alif 1999-2000). <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitande dubi 2000. Ɓaawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal ɗumngu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-5</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo laamorde [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Iyaaluji maako ==
O marii wodi rewɓe nayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-8</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓaawo ɗon o warti PDP nden boh e dumngu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa [[Naajeeriya]] les ardungal [[Muhammadu Buhari]] kooden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-9</ref>
== Hiimoɓe ==
qmqhovfsdouqq93942wln8syb6bi6ip
112126
112125
2025-06-11T08:14:45Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112126
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Bauchi State Governor Mohammed Abubakar with USAID Mission Director Michael Harvey 3.jpg|thumb]]
'''Isah Yuguda'''
o danyaama e 15 lewru june ɗum'ngu Alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref>. O meeɗi wadgo gomnaajo [[diiwal Bauchi]], lesdii [[Naajeeriya]] diiga dungu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal [[Olusegun Obasanjo]] hiitande dubi 2000. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-2</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
O nasty jam'iyyaji siyaasa [[Naajeeriya]] ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.
== Njangde Maako (Education) ==
O njangi e njangirde Fowna ta wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle [[Maiduguri]] dungu alif 1974-1976. e dungu alif 1976 yaarii 1979 o yahii janngirde jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Zaria]] nga Innde [[Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics). O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Jos]] diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e ɗumngu alif 1998. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuungal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankiwal ji ɗin nangi diiga Bankiwal Mortage bank dungu(1981-1984), Savannah bank e ɗumngu alif (1986-1987), Inland bank e dungu(1991-1992) yaarii NAL merchant bank e ɗum'ngu alif 1999-2000). <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitande dubi 2000. Ɓaawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal ɗumngu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-5</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo laamorde [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Iyaaluji maako ==
O marii wodi rewɓe nayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya [[Nafisa Isah Yuguda]]. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-8</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓaawo ɗon o warti PDP nden boh e dumngu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa [[Naajeeriya]] les ardungal [[Muhammadu Buhari]] kooden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-9</ref>
== Hiimoɓe ==
7xbyweihe91s22qxvom4m3f90a80xf3
112127
112126
2025-06-11T08:15:07Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112127
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Bauchi State Governor Mohammed Abubakar with USAID Mission Director Michael Harvey 3.jpg|thumb]]
'''Isah Yuguda'''
o danyaama e 15 lewru june ɗum'ngu Alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref>. O meeɗi wadgo gomnaajo [[diiwal Bauchi]], lesdii [[Naajeeriya]] diiga dungu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal [[Olusegun Obasanjo]] hiitande dubi 2000. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-2</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
O nasty jam'iyyaji siyaasa [[Naajeeriya]] ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.
== Njangde Maako (Education) ==
O njangi e njangirde Fowna ta wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle [[Maiduguri]] dungu alif 1974-1976. e dungu alif 1976 yaarii 1979 o yahii janngirde jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Zaria]] nga Innde [[Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics). O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdi [[Naajeeriya]] nga gelle [[Jos]] diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e ɗumngu alif 1998. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuungal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankiwal ji ɗin nangi diiga Bankiwal Mortage bank dungu(1981-1984), Savannah bank e ɗumngu alif (1986-1987), Inland bank e dungu(1991-1992) yaarii NAL merchant bank e ɗum'ngu alif 1999-2000). <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitande dubi 2000. Ɓaawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal ɗumngu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-5</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo laamorde [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Iyaaluji maako ==
O marii wodi rewɓe nayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya [[Nafisa Isah Yuguda]]. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-8</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓaawo ɗon o warti PDP nden boh e ɗumngu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa [[Naajeeriya]] les ardungal [[Muhammadu Buhari]] kooden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-9</ref>
== Hiimoɓe ==
0jn8jdtitnmezy9754k8sa0ghrwxphk
Bala Mohammed Kauran Bauchi
0
5894
112135
40673
2025-06-11T08:19:20Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112135
wikitext
text/x-wiki
== Bala Mohammed Abdulkadir (Kauran Bauchi) ==
Innde maako Bala Abdulkadir Mohammed, (ɗuun ndaƴiimo ƴandeere 5 e lewru October ɗumngu alif 1958) gimɗo siyaasajo [[Naajeeriya]] o meɗi wadgo ministaajo [[Abuja]] diiga ndungu 2010 yaarii 2015, o waɗi senatajoo Diiwal [[Bauchi]] ta fombina diiga dungu 2007 yaarii 2010, hanko woni boh Gomnaajo jagordo shubtaaɗo ardiiɗo diiwal Bauchi diga 2019 yaarii 2023. Ɗuun ɓeddi suɓugomo hanko'on woni ardotooɗo diiwal [[Bauchi]] e duuɓi jotta (present years).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-1</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-tday0407-3</ref>
=== Kuungal Artuungal ===
O meeɗi huwuki e ministiriji ɗuɗɗi nanngii diiga ministiri Nder wuro Naajeeriya, ministiri hiite, Ministiri riskow kaaƴe lesdii, o meeɗi wadgo ballitoowo ministaajo jahaale lesdii enta jahaale dow fiirooji nden boh o waɗi directaajo mauɗo e fellere yimɓe ɓe ilmu ndongidirkii leddi ɓe hande meeɗen (meteorological). O ɗacci howky (retired) edow Mangu maako go darectaajo o nasti siyaasa [[Naajeeriya]]. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-4</ref>
==== Njangde Maako ====
O fuɗɗi njande maako e njangirde Duguri hiitaade 1965, o waɗi njangirde Gomnaati shaakare nde Secondary e Bauchi ɗon o hawti WAEC. O njangi e njangirde jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle Maiduguri ɗon o hawti degree maako.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-tday0407-3</ref>
===== Siyaasaji Maako =====
O Nasti siyaasa Naajeeriya les baaba sowdow maako Isah Yuguda hiitaade o warti jam'iyya maɓɓe ka PDP wakkacire o ɓaggi ɓi ardotooɗo Naajeeriya Umaru Musa Yar'Adua. Ɓawo mayde maako ɗon o wuiti gaɗaa ballitoowo Yar'Adua on mo indee Goodluck Ebele Jonathan o latti hanko woni gimɗo maako masin.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-5</ref>
====== Senatajoo E Diiwal Bauchi ======
O waɗi senatajoo Diiwal Bauchi ta fombina hiitaade 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa Naajeeriya. O ardake ƴimɓe fombina [[Diiwal Bauchi]] diiga dungu 2007 yaarii 2010.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-6</ref> O jogake kujeeraaje mauɗe e majaalisa senata'en ardotooɓe lesdii Naajeeriya, doow luuɓe, felle, shede, boldateeɗe, kuuɗe lesdii, e ko nanndi fuu. Ɓawo mayde Ardotooɗo Naajeeriya e wakkaci mo innde Umaru Musa Yar'Adua ɗuun lattini ballitoowo mo ardoogal hanko ardotoo lesdii Naajeeriya e dungu 2010 hanko woni ƴi'e Goodluck Ebele Jonathan. O inni howky be maako o hokkimo kujeerawal maugal koden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-:0-7</ref>
====== Ministaajo Abuja ======
E lewru Aprilu dungu 2010 ardotooɗo Naajeeriya Goodluck Ebele Jonathan ronoowɗo Umaru Musa Yar'Adua ɓawo mayde maako lattini mo hanko woni ministaajo Abuja hanko hollata kila no gelle Abuja ɗen wooɗirta fuu. O walliti hoje ardaaki wadgo laaɓi boɗɗi e maheele boɗɗi nder Abuja gamma wooɗuki gelle ɗen. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-9</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-10</ref>
==Gomnaajo Bauchi==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo diiwal Bauchi dungu 2019 yaarii 2023 o do'ii gomnajo Abubakar Muhammad e kuri'aajii 515,313. Ƴimɓe diiwal Bauchi ɓesdi shubtowki mo dow ɗiɗawre ardoogal e lewru tatawru ndu Maris, dungu meeɗen jotta 2023.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-16</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-:1-17</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-18</ref>
O heɓi nasaraaji ɗuɗɗi e ardoogal maako Gomnaajo Diiwal Bauchi.
Yimɓe diiwal Bauchi ɓesdi cuɓuki mo ardoogal diiwal Bauchi dow ɗiɗawre ardoogal e lewru Maris, dungu men dow 2023.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-24</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-25</ref> <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-26</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-30</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-31</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-33</ref>
Hiimoɓe
9hxspzrgadw618ht1euy6wbpj28i7j0
112136
112135
2025-06-11T08:19:58Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112136
wikitext
text/x-wiki
== Bala Mohammed Abdulkadir (Kauran Bauchi) ==
Innde maako Bala Abdulkadir Mohammed, (ɗuun ndaƴiimo ƴandeere 5 e lewru October ɗumngu alif 1958) gimɗo siyaasajo [[Naajeeriya]] o meɗi wadgo ministaajo [[Abuja]] diiga ndungu 2010 yaarii 2015, o waɗi senatajoo Diiwal [[Bauchi]] ta fombina diiga dungu 2007 yaarii 2010, hanko woni boh Gomnaajo jagordo shubtaaɗo ardiiɗo diiwal Bauchi diga 2019 yaarii 2023. Ɗuun ɓeddi suɓugomo hanko'on woni ardotooɗo diiwal [[Bauchi]] e duuɓi jotta (present years).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-1</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-tday0407-3</ref>
=== Kuungal Artuungal ===
O meeɗi huwuki e ministiriji ɗuɗɗi nanngii diiga ministiri Nder wuro Naajeeriya, ministiri hiite, Ministiri riskow kaaƴe lesdii, o meeɗi wadgo ballitoowo ministaajo jahaale lesdii enta jahaale dow fiirooji nden boh o waɗi directaajo mauɗo e fellere yimɓe ɓe ilmu ndongidirkii leddi ɓe hande meeɗen (meteorological). O ɗacci howky (retired) edow Mangu maako go darectaajo o nasti siyaasa [[Naajeeriya]]. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-4</ref>
==== Njangde Maako ====
O fuɗɗi njande maako e njangirde Duguri hiitaade 1965, o waɗi njangirde Gomnaati shaakare nde Secondary e Bauchi ɗon o hawti WAEC. O njangi e njangirde jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle [[Maiduguri]] ɗon o hawti degree maako.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-tday0407-3</ref>
===== Siyaasaji Maako =====
O Nasti siyaasa Naajeeriya les baaba sowdow maako Isah Yuguda hiitaade o warti jam'iyya maɓɓe ka PDP wakkacire o ɓaggi ɓi ardotooɗo Naajeeriya Umaru Musa Yar'Adua. Ɓawo mayde maako ɗon o wuiti gaɗaa ballitoowo Yar'Adua on mo indee Goodluck Ebele Jonathan o latti hanko woni gimɗo maako masin.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-5</ref>
====== Senatajoo E Diiwal Bauchi ======
O waɗi senatajoo Diiwal Bauchi ta fombina hiitaade 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa Naajeeriya. O ardake ƴimɓe fombina [[Diiwal Bauchi]] diiga dungu 2007 yaarii 2010.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-6</ref> O jogake kujeeraaje mauɗe e majaalisa senata'en ardotooɓe lesdii Naajeeriya, doow luuɓe, felle, shede, boldateeɗe, kuuɗe lesdii, e ko nanndi fuu. Ɓawo mayde Ardotooɗo Naajeeriya e wakkaci mo innde Umaru Musa Yar'Adua ɗuun lattini ballitoowo mo ardoogal hanko ardotoo lesdii Naajeeriya e dungu 2010 hanko woni ƴi'e Goodluck Ebele Jonathan. O inni howky be maako o hokkimo kujeerawal maugal koden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-:0-7</ref>
====== Ministaajo Abuja ======
E lewru Aprilu dungu 2010 ardotooɗo Naajeeriya Goodluck Ebele Jonathan ronoowɗo Umaru Musa Yar'Adua ɓawo mayde maako lattini mo hanko woni ministaajo Abuja hanko hollata kila no gelle Abuja ɗen wooɗirta fuu. O walliti hoje ardaaki wadgo laaɓi boɗɗi e maheele boɗɗi nder Abuja gamma wooɗuki gelle ɗen. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-9</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-10</ref>
==Gomnaajo Bauchi==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo diiwal Bauchi dungu 2019 yaarii 2023 o do'ii gomnajo Abubakar Muhammad e kuri'aajii 515,313. Ƴimɓe diiwal Bauchi ɓesdi shubtowki mo dow ɗiɗawre ardoogal e lewru tatawru ndu Maris, dungu meeɗen jotta 2023.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-16</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-:1-17</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-18</ref>
O heɓi nasaraaji ɗuɗɗi e ardoogal maako Gomnaajo Diiwal Bauchi.
Yimɓe diiwal Bauchi ɓesdi cuɓuki mo ardoogal diiwal Bauchi dow ɗiɗawre ardoogal e lewru Maris, dungu men dow 2023.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-24</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-25</ref> <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-26</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-30</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-31</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-33</ref>
Hiimoɓe
gm0m6aee9350dqo932xjbjlxxv3c9pe
112137
112136
2025-06-11T08:20:33Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112137
wikitext
text/x-wiki
== Bala Mohammed Abdulkadir (Kauran Bauchi) ==
Innde maako Bala Abdulkadir Mohammed, (ɗuun ndaƴiimo ƴandeere 5 e lewru October ɗumngu alif 1958) gimɗo siyaasajo [[Naajeeriya]] o meɗi wadgo ministaajo [[Abuja]] diiga ndungu 2010 yaarii 2015, o waɗi senatajoo Diiwal [[Bauchi]] ta fombina diiga dungu 2007 yaarii 2010, hanko woni boh Gomnaajo jagordo shubtaaɗo ardiiɗo diiwal Bauchi diga 2019 yaarii 2023. Ɗuun ɓeddi suɓugomo hanko'on woni ardotooɗo diiwal [[Bauchi]] e duuɓi jotta (present years).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-1</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-tday0407-3</ref>
=== Kuungal Artuungal ===
O meeɗi huwuki e ministiriji ɗuɗɗi nanngii diiga ministiri Nder wuro Naajeeriya, ministiri hiite, Ministiri riskow kaaƴe lesdii, o meeɗi wadgo ballitoowo ministaajo jahaale lesdii enta jahaale dow fiirooji nden boh o waɗi directaajo mauɗo e fellere yimɓe ɓe ilmu ndongidirkii leddi ɓe hande meeɗen (meteorological). O ɗacci howky (retired) edow Mangu maako go darectaajo o nasti siyaasa [[Naajeeriya]]. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-4</ref>
==== Njangde Maako ====
O fuɗɗi njande maako e njangirde Duguri hiitaade 1965, o waɗi njangirde Gomnaati shaakare nde Secondary e Bauchi ɗon o hawti WAEC. O njangi e njangirde jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle [[Maiduguri]] ɗon o hawti degree maako.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-tday0407-3</ref>
===== Siyaasaji Maako =====
O Nasti siyaasa Naajeeriya les baaba sowdow maako Isah Yuguda hiitaade o warti jam'iyya maɓɓe ka PDP wakkacire o ɓaggi ɓi ardotooɗo Naajeeriya Umaru Musa Yar'Adua. Ɓawo mayde maako ɗon o wuiti gaɗaa ballitoowo Yar'Adua on mo indee Goodluck Ebele Jonathan o latti hanko woni gimɗo maako masin.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-5</ref>
====== Senatajoo E Diiwal Bauchi ======
O waɗi senatajoo Diiwal Bauchi ta fombina hiitaade 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa Naajeeriya. O ardake ƴimɓe fombina [[Diiwal Bauchi]] diiga dungu 2007 yaarii 2010.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-6</ref> O jogake kujeeraaje mauɗe e majaalisa senata'en ardotooɓe lesdii Naajeeriya, doow luuɓe, felle, shede, boldateeɗe, kuuɗe lesdii, e ko nanndi fuu. Ɓawo mayde Ardotooɗo Naajeeriya e wakkaci mo innde Umaru Musa Yar'Adua ɗuun lattini ballitoowo mo ardoogal hanko ardotoo lesdii Naajeeriya e dungu 2010 hanko woni ƴi'e Goodluck Ebele Jonathan. O inni howky be maako o hokkimo kujeerawal maugal koden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-:0-7</ref>
====== Ministaajo Abuja ======
E lewru Aprilu ɗumngu 2010 ardotooɗo Naajeeriya Goodluck Ebele Jonathan ronoowɗo Umaru Musa Yar'Adua ɓawo mayde maako lattini mo hanko woni ministaajo [[Abuja]] hanko hollata kila no gelle Abuja ɗen wooɗirta fuu. O walliti hoje ardaaki wadgo laaɓi boɗɗi e maheele boɗɗi nder Abuja gamma wooɗuki gelle ɗen. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-9</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-10</ref>
==Gomnaajo Bauchi==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo diiwal Bauchi dungu 2019 yaarii 2023 o do'ii gomnajo Abubakar Muhammad e kuri'aajii 515,313. Ƴimɓe diiwal Bauchi ɓesdi shubtowki mo dow ɗiɗawre ardoogal e lewru tatawru ndu Maris, dungu meeɗen jotta 2023.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-16</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-:1-17</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-18</ref>
O heɓi nasaraaji ɗuɗɗi e ardoogal maako Gomnaajo Diiwal Bauchi.
Yimɓe diiwal Bauchi ɓesdi cuɓuki mo ardoogal diiwal Bauchi dow ɗiɗawre ardoogal e lewru Maris, dungu men dow 2023.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-24</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-25</ref> <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-26</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-30</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-31</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-33</ref>
Hiimoɓe
drcv9p1xzl0j2odomr5y3unpspepome
112138
112137
2025-06-11T08:21:05Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112138
wikitext
text/x-wiki
== Bala Mohammed Abdulkadir (Kauran Bauchi) ==
Innde maako Bala Abdulkadir Mohammed, (ɗuun ndaƴiimo ƴandeere 5 e lewru October ɗumngu alif 1958) gimɗo siyaasajo [[Naajeeriya]] o meɗi wadgo ministaajo [[Abuja]] diiga ndungu 2010 yaarii 2015, o waɗi senatajoo Diiwal [[Bauchi]] ta fombina diiga dungu 2007 yaarii 2010, hanko woni boh Gomnaajo jagordo shubtaaɗo ardiiɗo diiwal Bauchi diga 2019 yaarii 2023. Ɗuun ɓeddi suɓugomo hanko'on woni ardotooɗo diiwal [[Bauchi]] e duuɓi jotta (present years).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-1</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-tday0407-3</ref>
=== Kuungal Artuungal ===
O meeɗi huwuki e ministiriji ɗuɗɗi nanngii diiga ministiri Nder wuro Naajeeriya, ministiri hiite, Ministiri riskow kaaƴe lesdii, o meeɗi wadgo ballitoowo ministaajo jahaale lesdii enta jahaale dow fiirooji nden boh o waɗi directaajo mauɗo e fellere yimɓe ɓe ilmu ndongidirkii leddi ɓe hande meeɗen (meteorological). O ɗacci howky (retired) edow Mangu maako go darectaajo o nasti siyaasa [[Naajeeriya]]. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-4</ref>
==== Njangde Maako ====
O fuɗɗi njande maako e njangirde Duguri hiitaade 1965, o waɗi njangirde Gomnaati shaakare nde Secondary e Bauchi ɗon o hawti WAEC. O njangi e njangirde jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle [[Maiduguri]] ɗon o hawti degree maako.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-tday0407-3</ref>
===== Siyaasaji Maako =====
O Nasti siyaasa Naajeeriya les baaba sowdow maako Isah Yuguda hiitaade o warti jam'iyya maɓɓe ka PDP wakkacire o ɓaggi ɓi ardotooɗo Naajeeriya Umaru Musa Yar'Adua. Ɓawo mayde maako ɗon o wuiti gaɗaa ballitoowo Yar'Adua on mo indee Goodluck Ebele Jonathan o latti hanko woni gimɗo maako masin.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-5</ref>
====== Senatajoo E Diiwal Bauchi ======
O waɗi senatajoo Diiwal Bauchi ta fombina hiitaade 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa Naajeeriya. O ardake ƴimɓe fombina [[Diiwal Bauchi]] diiga dungu 2007 yaarii 2010.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-6</ref> O jogake kujeeraaje mauɗe e majaalisa senata'en ardotooɓe lesdii Naajeeriya, doow luuɓe, felle, shede, boldateeɗe, kuuɗe lesdii, e ko nanndi fuu. Ɓawo mayde Ardotooɗo Naajeeriya e wakkaci mo innde Umaru Musa Yar'Adua ɗuun lattini ballitoowo mo ardoogal hanko ardotoo lesdii Naajeeriya e dungu 2010 hanko woni ƴi'e Goodluck Ebele Jonathan. O inni howky be maako o hokkimo kujeerawal maugal koden. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-:0-7</ref>
====== Ministaajo Abuja ======
E lewru Aprilu ɗumngu 2010 ardotooɗo Naajeeriya Goodluck Ebele Jonathan ronoowɗo Umaru Musa Yar'Adua ɓawo mayde maako lattini mo hanko woni ministaajo [[Abuja]] hanko hollata kila no gelle Abuja ɗen wooɗirta fuu. O walliti hoje ardaaki wadgo laaɓi boɗɗi e maheele boɗɗi nder Abuja gamma wooɗuki gelle ɗen. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-9</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-10</ref>
==Gomnaajo Bauchi==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo diiwal Bauchi ɗumngu 2019 yaarii 2023 o do'ii gomnajo Abubakar Muhammad e kuri'aajii 515,313. Ƴimɓe diiwal Bauchi ɓesdi shubtowki mo dow ɗiɗawre ardoogal e lewru tatawru ndu Maris, ɗumngu meeɗen jotta 2023.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-16</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-:1-17</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-18</ref>
O heɓi nasaraaji ɗuɗɗi e ardoogal maako Gomnaajo Diiwal Bauchi.
Yimɓe diiwal Bauchi ɓesdi cuɓuki mo ardoogal diiwal Bauchi dow ɗiɗawre ardoogal e lewru Maris, dungu men dow 2023.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-24</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-25</ref> <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-26</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-30</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-31</ref><ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bala_Mohammed#cite_note-33</ref>
Hiimoɓe
66irbh9851phuy8qtt2z1d46oljglrg
Isa Yuguda Bauchi
0
5896
112128
36966
2025-06-11T08:15:44Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112128
wikitext
text/x-wiki
== Isa Yuguda ==
Ɗuun danyiimo lewru 15 june ɗumngu alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo. O meeɗi wadgo gomnaajo diiwal Bauchi, lesdii [[Naajeeriya]] diiga ɗumngu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal Olusegun Obasanjo hiitaade 2000.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref> O nasty jam'iyyaji siyaasa Naajeeriya ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Njande Maako (Education) ==
O njangi e janngirde Fuuna-wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle Maiduguri dungu (1974-1976), e dungu 1976 yaarii 1979 o yahii njangirde jaami'awa lesdii [[Naajeeriya]] nga gelle Zaria nga Innde [[janngirde Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref> O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle Jos diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e dungu 1998.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuugal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankii ji ɗin nangi diiga Banki Mortage bank dungu(1981-1984), Savannah bank e dungu(1986-1987), Inland bank e dungu(1991-1992) yaarii NAL merchant bank e dungu(1999-2000).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitaade 2000. Ɓawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal dungu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Iyaaluji maako (Family) ==
O wodi rewɓe nnayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii Naajeeriya [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓawo ɗon o warti PDP nden boh e dungu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa Naajeeriya less ardoogal [[Muhammadu Buhari]] kooden.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Hiimoɓe ==
apc56q1lp08o0lkqhmic3lfip7spzhc
112129
112128
2025-06-11T08:16:11Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112129
wikitext
text/x-wiki
== Isa Yuguda ==
Ɗuun danyiimo lewru 15 june ɗumngu alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo. O meeɗi wadgo gomnaajo diiwal Bauchi, lesdii [[Naajeeriya]] diiga ɗumngu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal Olusegun Obasanjo hiitaade 2000.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref> O nasty jam'iyyaji siyaasa Naajeeriya ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Njande Maako (Education) ==
O njangi e janngirde Fuuna-wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle Maiduguri ɗumngu alif (1974-1976), e dungu 1976 yaarii 1979 o yahii njangirde jaami'awa lesdii [[Naajeeriya]] nga gelle Zaria nga Innde [[janngirde Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref> O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle Jos diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e dungu 1998.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuugal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankii ji ɗin nangi diiga Banki Mortage bank dungu(1981-1984), Savannah bank e dungu(1986-1987), Inland bank e dungu(1991-1992) yaarii NAL merchant bank e dungu(1999-2000).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitaade 2000. Ɓawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal dungu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Iyaaluji maako (Family) ==
O wodi rewɓe nnayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii Naajeeriya [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓawo ɗon o warti PDP nden boh e dungu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa Naajeeriya less ardoogal [[Muhammadu Buhari]] kooden.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Hiimoɓe ==
j62roq14t2j718peaym11t0uwq7yroy
112130
112129
2025-06-11T08:16:46Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112130
wikitext
text/x-wiki
== Isa Yuguda ==
Ɗuun danyiimo lewru 15 june ɗumngu alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo. O meeɗi wadgo gomnaajo diiwal Bauchi, lesdii [[Naajeeriya]] diiga ɗumngu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal Olusegun Obasanjo hiitaade 2000.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref> O nasty jam'iyyaji siyaasa Naajeeriya ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Njande Maako (Education) ==
O njangi e janngirde Fuuna-wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle Maiduguri ɗumngu alif (1974-1976), e dungu 1976 yaarii 1979 o yahii njangirde jaami'awa lesdii [[Naajeeriya]] nga gelle Zaria nga Innde [[janngirde Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref> O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle Jos diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e dungu 1998.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuugal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankii ji ɗin nangi diiga Banki Mortage bank ɗumngu alif (1981-1984), Savannah bank e ɗumngu alif 1986-1987), Inland bank e ɗumngu alif (1991-1992) yaarii NAL merchant bank e dungu(1999-2000).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitaade 2000. Ɓawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal dungu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Iyaaluji maako (Family) ==
O wodi rewɓe nnayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii Naajeeriya [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓawo ɗon o warti PDP nden boh e dungu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa Naajeeriya less ardoogal [[Muhammadu Buhari]] kooden.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Hiimoɓe ==
d6qxharrvq54pq279xh7f1vs2ynis07
112131
112130
2025-06-11T08:17:22Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112131
wikitext
text/x-wiki
== Isa Yuguda ==
Ɗuun danyiimo lewru 15 june ɗumngu alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo. O meeɗi wadgo gomnaajo diiwal Bauchi, lesdii [[Naajeeriya]] diiga ɗumngu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal Olusegun Obasanjo hiitaade 2000.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref> O nasty jam'iyyaji siyaasa Naajeeriya ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Njande Maako (Education) ==
O njangi e janngirde Fuuna-wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle Maiduguri ɗumngu alif (1974-1976), e dungu 1976 yaarii 1979 o yahii njangirde jaami'awa lesdii [[Naajeeriya]] nga gelle Zaria nga Innde [[janngirde Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref> O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle Jos diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e dungu 1998.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuugal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankii ji ɗin nangi diiga Banki Mortage bank ɗumngu alif (1981-1984), Savannah bank e ɗumngu alif 1986-1987), Inland bank e ɗumngu alif (1991-1992) yaarii NAL merchant bank e dungu(1999-2000).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitande dubi 2000. Ɓawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal ɗumngu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, dungu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow yimɓe cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Iyaaluji maako (Family) ==
O wodi rewɓe nnayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii Naajeeriya [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓawo ɗon o warti PDP nden boh e dungu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa Naajeeriya less ardoogal [[Muhammadu Buhari]] kooden.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Hiimoɓe ==
1nd48aiz6f7w9tqyb55penm537lyxro
112132
112131
2025-06-11T08:17:54Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112132
wikitext
text/x-wiki
== Isa Yuguda ==
Ɗuun danyiimo lewru 15 june ɗumngu alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo. O meeɗi wadgo gomnaajo diiwal Bauchi, lesdii [[Naajeeriya]] diiga ɗumngu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal Olusegun Obasanjo hiitaade 2000.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref> O nasty jam'iyyaji siyaasa Naajeeriya ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Njande Maako (Education) ==
O njangi e janngirde Fuuna-wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle Maiduguri ɗumngu alif (1974-1976), e dungu 1976 yaarii 1979 o yahii njangirde jaami'awa lesdii [[Naajeeriya]] nga gelle Zaria nga Innde [[janngirde Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref> O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle Jos diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e dungu 1998.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuugal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankii ji ɗin nangi diiga Banki Mortage bank ɗumngu alif (1981-1984), Savannah bank e ɗumngu alif 1986-1987), Inland bank e ɗumngu alif (1991-1992) yaarii NAL merchant bank e dungu(1999-2000).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitande dubi 2000. Ɓawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal ɗumngu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, ɗumngu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Iyaaluji maako (Family) ==
O wodi rewɓe nnayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii Naajeeriya [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓawo ɗon o warti PDP nden boh e dungu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa Naajeeriya less ardoogal [[Muhammadu Buhari]] kooden.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Hiimoɓe ==
evwmnmneue4s1lju9mkw1dj57zsoun4
112133
112132
2025-06-11T08:18:18Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112133
wikitext
text/x-wiki
== Isa Yuguda ==
Ɗuun danyiimo lewru 15 june ɗumngu alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo. O meeɗi wadgo gomnaajo diiwal Bauchi, lesdii [[Naajeeriya]] diiga ɗumngu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal Olusegun Obasanjo hiitaade 2000.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref> O nasty jam'iyyaji siyaasa Naajeeriya ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Njande Maako (Education) ==
O njangi e janngirde Fuuna-wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle Maiduguri ɗumngu alif (1974-1976), e dungu 1976 yaarii 1979 o yahii njangirde jaami'awa lesdii [[Naajeeriya]] nga gelle Zaria nga Innde [[janngirde Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref> O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle Jos diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e dungu 1998.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuugal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankii ji ɗin nangi diiga Banki Mortage bank ɗumngu alif (1981-1984), Savannah bank e ɗumngu alif 1986-1987), Inland bank e ɗumngu alif (1991-1992) yaarii NAL merchant bank e dungu(1999-2000).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitande dubi 2000. Ɓawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal ɗumngu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, ɗumngu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Iyaaluji maako (Family) ==
O wodi rewɓe nnayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓawo ɗon o warti PDP nden boh e dungu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa Naajeeriya less ardoogal [[Muhammadu Buhari]] kooden.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Hiimoɓe ==
6a1aidl4xk7off6v2gy9ev7y5b6thyn
112134
112133
2025-06-11T08:18:36Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112134
wikitext
text/x-wiki
== Isa Yuguda ==
Ɗuun danyiimo lewru 15 june ɗumngu alif 1956 e gelle Yuguda, ɗun ɓii [[fulɓe]] jowlɓe bo. O meeɗi wadgo gomnaajo diiwal Bauchi, lesdii [[Naajeeriya]] diiga ɗumngu 2007 yaarii 2011 ardaaki ndee ɗiɗi. O waɗi ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] les ardoogal Olusegun Obasanjo hiitaade 2000.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-wstate-1</ref> O nasty jam'iyyaji siyaasa Naajeeriya ɗuɗɗi, o waɗi ANPP, PDP be APC.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Njande Maako (Education) ==
O njangi e janngirde Fuuna-wayla [[Naajeeriya]] nde innde Arts and science e gelle Maiduguri ɗumngu alif (1974-1976), e dungu 1976 yaarii 1979 o yahii njangirde jaami'awa lesdii [[Naajeeriya]] nga gelle Zaria nga Innde [[janngirde Ahmadu Bello]] University ɗon o njangi ilmu ndongidirkii leddi (Economics).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref> O hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdii Naajeeriya nga gelle Jos diiwal Plateau nga Innde University Of Jos e dungu 1998.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Kuugal Artuugal ==
O waɗi kakkilono wo banki ji ɗuɗɗi hanko woni Manajaajo bankii ji ɗin nangi diiga Banki Mortage bank ɗumngu alif (1981-1984), Savannah bank e ɗumngu alif 1986-1987), Inland bank e ɗumngu alif (1991-1992) yaarii NAL merchant bank e dungu(1999-2000).<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Ministaajo e lesdii Naajeeriya ==
Jagordo shubtaaɗo ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] koden [[Olusegun Obasanjo]] innimo bo lattinii mo hanko woni ministaajo jahaale lesdii [[Naajeeriya]] e hiitande dubi 2000. Ɓawo ɗob ɓe wattanii mo kujeerawal o wuiti ministaajo jahaale piirooji/jirgiwal ɗumngu 2003.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Gomnaajo Diiwal Bauchi ==
O lattake jagordo shubtaaɗo ardotooɗo [[diiwal Bauchi]] e lewru aprilu, ɗumngu 2007 les jam'iyya ANPP ka siyaasa [[Naajeeriya]]. O heɓi nasaraaku dow hebgo adadow [[Yimɓe Olukumi|yimɓe]] cuɓuɓe mo yaarii 771,503 ɗon o do'ii tefooɓe ardoogal gal ɓe jam'iyya ji CPC be ACN. <ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-self-4</ref>
== Iyaaluji maako (Family) ==
O wodi rewɓe nnayo (4 wifes), hajiya Aisha Isah Yuguda, Hajiya Hauwa Abiodun Isah Yuguda, Hajiya Mariya Isah Yuguda be Hajiya Nafisa Isah Yuguda. Hajiya Nafisa hanko woni ɓii ardiiɗo Lesdii [[Naajeeriya]] [[Umaru Musa Yar'Adua]]. Hajiya Mariya bo ɓii Senatajoo Ahmadu Danyami.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-6</ref>
== Jam'iyya maako ka Siyaasa ==
O waɗi ANPP, ɓawo ɗon o warti PDP nden boh e ɗumngu 2016 o wanginii anniya maako dow o wartai jam'iyya APC ka siyaasa Naajeeriya less ardoogal [[Muhammadu Buhari]] kooden.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Isa_Yuguda#cite_note-Vanguard20110430-3</ref>
== Hiimoɓe ==
0446olweaqib8fh6557i3p86k995krn
Ahmed Tijjani Mu'azu
0
5904
112139
40655
2025-06-11T08:21:35Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112139
wikitext
text/x-wiki
'''Ahmed tijjani mu,azu,''' Ɗum
==Njangde Maako ==
O njangi e njangirde gelle [[Gombe]], e diiwal [[Kaduna]] be [[diiwal Borno]] hankowdee 1964 yaarii 1975<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Mu%27azu#cite_note-2</ref>. E dungu 1976 o saalii njangirde sooja'en nga NDA(Nigerian Defence Academy). E dungu 2005 o hawti degree maako ɗiɗarjum e jaami'awa lesdii [[Naajeeriya]] nga Ibaadan (University Of Ibadan)<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Mu%27azu#cite_note-CA-1</ref> Ɓawo ɗon ɗuun shubti moo o warti hanko woni mauɗo ardotooɗo hukuumaje goɗɗe nder lesdii [[Naajeeriya]] ɗe sooja'en. O lattake membaajo mauɗo e njangirde sooja'en, o jogake joodorde mawɗe ɗe ndongidirkii harka sooja'en. Ɗuub lattini mo hanko woni mauɗo comishinajo e Hukuumare ndongidirkii shubtal ardoogal siyaasa lesdii [[Naajeeriya]] e dungu 2016. E dungu 2020 boh ɓe lattini mo hanko woni jagordo hukuumare nden o warti hanko woni ronoowo Mahmud Yakubu.<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Ahmed_Mu%27azu#cite_note-5</ref>
Hiimoɓe
irn751klv0zwrc994l10awivy9r7y5e
Aminu waziri Tambuwal
0
6088
112115
105246
2025-06-11T08:08:37Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112115
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Aminu Waziri tambuwal''' o daññaana nyalɗe (10 nde liiyru haaram ru e ɗumngu alif teemeeje jowee nayi e cappanɗe jowee go'o lewru hiitande dubi alif 1966) miladiiyaare nder gelle tambuwal joottiiɗe yeɓɓal fombina [[diiwal Sokoto]] [[Naajeeriya]] lattiiɗo gurtoyɗo dega zuri'aji waziiriijo laamorde tambuwal.
<ref name=":0">{{cite news|date=18 February 2021|title=PDP govs reject community policing, back state police|url=https://guardian.ng/news/pdp-govs-reject-community-policing-back-state-police/|author=Azimazi Momoh Jimoh|access-date=20 September 2024|work=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]}}</ref><ref>{{cite news|date=19 July 2019|title=Tambuwal warns against harassing, killing innocent Fulanis|url=https://thenationonlineng.net/tambuwal-warns-against-harassing-killing-innocent-fulanis/|access-date=11 March 2022|work=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]}}</ref><ref>{{cite news|title=Speaker, Tambuwal, wins Sokoto governorship poll|work=[[Premium Times]]|date=12 April 2015|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/181353-speaker-tambuwal-wins-sokoto-governorship-poll.html|access-date=9 June 2015}}</ref>
== HIMOƁE==
[[Category:Stub]]
31jowemneuvpzrlz8f48035nuipakxd
Samuel Ajayi Crowther
0
6969
112008
35459
2025-06-10T22:29:50Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112008
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Samuel Crowther''' (c. hiitande dubi alif 1809 - 31 lewru Desemba 1891), o wonnooɗo [[Yoruba]], limle, e ardiiɗo bishop Anglican [[Afrik]] hirnaange.O jibinaa e Osogun (ko jooni Ado-Awaye, Diiwal Oyo, Naajeeriya), o e saare mum ɓe njaɓɓi ɓeen maccuɓe nde o woodi duuɓi sappo e ɗiɗi.
Ɗu'um waɗi wakkati konu lesdi Yoruba, ɓurna fuu konu Owu nder 1821-1829, nde wuro maako Osogun ɗon maɓɓa.
==Ngendam==
Ajayi ɓaawo ɗon o feere to mawɓe maccuɓe Portugal, to ɓe mburtini mo dow ndiyam ngam ɓe njaɓɓa to Duniyaa kesum nder, Atalantik.Crowther heɓii yaltinki nder maccuɓe nder nder nder nder maayo maayo, ngam ɓe ɗon haɓɓii dow dow Leysdi Afrik, ngam ɓe ɗowtana ko [[Britaniya]] waɗi ngam ɓe mbaɗata maccuɓe haa Atalantika.
==Diina==
Yimɓe ɓe ɓe rimɗini ɓe ɓe ɗon ɓe ɗon ɓe ɓe ɗon nder Sierra Leone.Nder Sierra Leone, Ajayi jaɓɓi innde Farayseere Samuel Crowther, o fuɗɗi janngude e Farayse.O jaɓii diina kiristaana nden kadi o anndini hoore maako bee yimɓe Krio ɓe ɗon ɓeyda nder Sierra Leone.
==Janngirde==
O janngini ɗemɗe e o wondi ministaar nder Ingiltere, to o heɓii doktoor diga Oxford Janngirde.O haɓɓii ɗemngal Yoruba e baylitol defte (Anglican Book of Common Prayer to Yoruba), o golliima e defte [[Yoruba]] nder Bibel, e nder ɗemɗe goɗɗe.
==Himobe==
2ow8eo7w2cjoyin34lodlgld1db4nxn
Youmna Chlala
0
7272
112063
101055
2025-06-11T05:09:24Z
MOIBARDE
10068
112063
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
== Biography ==
O jibinaa e Beirut, o mawni ton e Los Angeles. Chlala heɓii MFA nder binndi jaayndeeji diga jaaynde California College of the Arts. O wondi e janngooɓe e laGuardia Community College e Pratt Institute
[[Category:Stub]]
s3n832v1n7o7cisqow5fo8k5aj8a0rx
112066
112063
2025-06-11T05:15:20Z
MOIBARDE
10068
112066
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Youmna Chhlala ko naalanke e binndoowo Libannaajo-Ameriknaajo.
Nguurndam
O jibinaa ko to Beyruut, o mawni ko toon e to Los Angeles. Chhlala heɓi MFA e binndol teskinngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Ko o tergal njillu e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde LaGuardia e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt.
Wondude e Gayle Romasanta, Chhlala sosi jaaynde binndol wiyeteende Sappo e Go’o Sappo e Go’o.
Naalankaagal Chhlala hollitaama to Duɗal Naalankaagal hannde to Londres, to Fedde Winndereere Filmuuji Rotterdam, to Duɗal Naalankaagal hannde to Detroit, to Duɗal Naalankaagal San Jose, to Duɗal Naalankaagal ngenndiwal Aarabeeɓe Amerik e to nokku naalankaagal Yerba Buena. O tawtoraama koolol pelle to Biennale Performa e Biennale Roaming hakkunde leyɗeele to Teheran.
O woniino naalanke e nder hoɗorde to Henie Onstad Kunstsenter to Norwees, to Triangle Arts e Makkan to Shatana, to leydi Jordani e to nokku naalankaagal Headlands to Kaliforni. Chhlala heɓi fedde nde to nokku gollordu ñeeñal to wuro wiyeteengo Provincetown, to leydi Massachusetts.
Binndol makko feeñii ko e Guernica, e Bespoke, e CURA, e jaaynde elektoronik MIT ngam janngude Fuɗnaange hakkundeejo e nder XCP: Jaaynde Poetics hakkunde pine. Chhlala kadi wallitii e deftere wiyeteende Leñol, Jinnaaɗo, e Jeytaare: Yiyngooji rewɓe Aarabeeɓe e Aarabeeɓe Ameriknaaɓe.
Golle makko ina njiyloo jokkondiral hakkunde hoddiro e mahdi rewrude e jaayɗe keewɗe ko wayi no seppooji, natal, wideyoo, jolngo e golle.
Njeenaaje e teddungal
O toɗɗaama ngam heɓde njeenaari yimre Ruth Lilly. E hitaande 2009, Chhlala heɓi njeenaari binndol Joseph Henry Jackson ngam deftere makko yimre wiyeteende « Kamera kaayitaaji ».
Tuugnorgal
[[Category:Stub]]
olu68pobp9wnfmzaodo0usl8jiypuji
112069
112066
2025-06-11T05:18:48Z
MOIBARDE
10068
112069
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Youmna Chhlala''' ko naalanke e binndoowo Libannaajo-Ameriknaajo.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko to [[Beyruut]], o mawni ko toon e to Los Angeles. Chhlala heɓi MFA e binndol teskinngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Kaliforni]]. Ko o tergal njillu e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde LaGuardia e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt.
Wondude e Gayle Romasanta, Chhlala sosi jaaynde binndol wiyeteende Sappo e Go’o Sappo e Go’o.
Naalankaagal Chhlala hollitaama to Duɗal Naalankaagal hannde to Londres, to Fedde Winndereere Filmuuji Rotterdam, to Duɗal Naalankaagal hannde to Detroit, to Duɗal Naalankaagal San Jose, to Duɗal Naalankaagal ngenndiwal Aarabeeɓe [[Amerik]] e to nokku naalankaagal Yerba Buena. O tawtoraama koolol pelle to Biennale Performa e Biennale Roaming hakkunde leyɗeele to [[Teheran]].
O woniino naalanke e nder hoɗorde to Henie Onstad Kunstsenter to Norwees, to Triangle Arts e Makkan to Shatana, to leydi Jordani e to nokku naalankaagal Headlands to Kaliforni. Chhlala heɓi fedde nde to nokku gollordu ñeeñal to wuro wiyeteengo Provincetown, to leydi Massachusetts.
Binndol makko feeñii ko e Guernica, e Bespoke, e CURA, e jaaynde elektoronik MIT ngam janngude Fuɗnaange hakkundeejo e nder XCP: Jaaynde Poetics hakkunde pine. Chhlala kadi wallitii e deftere wiyeteende Leñol, Jinnaaɗo, e Jeytaare: Yiyngooji rewɓe Aarabeeɓe e Aarabeeɓe Ameriknaaɓe.
Golle makko ina njiyloo jokkondiral hakkunde hoddiro e mahdi rewrude e jaayɗe keewɗe ko wayi no seppooji, natal, wideyoo, jolngo e golle.
== Njeenaaje e teddungal ==
O toɗɗaama ngam heɓde njeenaari yimre Ruth Lilly. E hitaande 2009, Chhlala heɓi njeenaari binndol Joseph Henry Jackson ngam deftere makko yimre wiyeteende « Kamera kaayitaaji ».
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
67406wrhz8ayn6j8i7xynv6uzrnpzf7
112074
112069
2025-06-11T05:33:38Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
112074
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Youmna Chhlala''' ko naalanke e binndoowo Libannaajo-Ameriknaajo.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko to [[Beyruut]], o mawni ko toon e to Los Angeles.<ref>{{cite web|url=http://www.bespoke-magazine.com/Contributors|title=Contributors|publisher=Bespoke Magazine}}</ref> Chhlala heɓi MFA e binndol teskinngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Kaliforni]]. Ko o tergal njillu e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde LaGuardia e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt.
Wondude e Gayle Romasanta, Chhlala sosi jaaynde binndol wiyeteende Sappo e Go’o Sappo e Go’o.
Naalankaagal Chhlala hollitaama to Duɗal Naalankaagal hannde to Londres, to Fedde Winndereere Filmuuji Rotterdam, to Duɗal Naalankaagal hannde to Detroit, to Duɗal Naalankaagal San Jose, to Duɗal Naalankaagal ngenndiwal Aarabeeɓe [[Amerik]] e to nokku naalankaagal Yerba Buena. O tawtoraama koolol pelle to Biennale Performa e Biennale Roaming hakkunde leyɗeele to [[Teheran]].
O woniino naalanke e nder hoɗorde to Henie Onstad Kunstsenter to Norwees, to Triangle Arts e Makkan to Shatana, to leydi Jordani e to nokku naalankaagal Headlands to Kaliforni. Chhlala heɓi fedde nde to nokku gollordu ñeeñal to wuro wiyeteengo Provincetown, to leydi Massachusetts.
Binndol makko feeñii ko e Guernica, e Bespoke, e CURA, e jaaynde elektoronik MIT ngam janngude Fuɗnaange hakkundeejo e nder XCP: Jaaynde Poetics hakkunde pine. Chhlala kadi wallitii e deftere wiyeteende Leñol, Jinnaaɗo, e Jeytaare: Yiyngooji rewɓe Aarabeeɓe e Aarabeeɓe Ameriknaaɓe.
Golle makko ina njiyloo jokkondiral hakkunde hoddiro e mahdi rewrude e jaayɗe keewɗe ko wayi no seppooji, natal, wideyoo, jolngo e golle.
== Njeenaaje e teddungal ==
O toɗɗaama ngam heɓde njeenaari yimre Ruth Lilly. E hitaande 2009, Chhlala heɓi njeenaari binndol Joseph Henry Jackson ngam deftere makko yimre wiyeteende « Kamera kaayitaaji ».
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
2d3vnts8yrm6ocjs6p3pggmnlggbv03
112077
112074
2025-06-11T05:36:07Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
112077
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Youmna Chhlala''' ko naalanke e binndoowo Libannaajo-Ameriknaajo.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko to [[Beyruut]], o mawni ko toon e to Los Angeles.<ref>{{cite web|url=http://www.bespoke-magazine.com/Contributors|title=Contributors|publisher=Bespoke Magazine}}</ref> Chhlala heɓi MFA e binndol teskinngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Kaliforni]]. Ko o tergal njillu e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde LaGuardia e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt.<ref name="pratt">{{cite web|url=https://www.pratt.edu/academics/liberal-arts-and-sciences/graduate-writing/mfa-writing-program-faculty/|title=Faculty|publisher=Pratt Institute}}</ref>
Wondude e Gayle Romasanta, Chhlala sosi jaaynde binndol wiyeteende Sappo e Go’o Sappo e Go’o.
Naalankaagal Chhlala hollitaama to Duɗal Naalankaagal hannde to Londres, to Fedde Winndereere Filmuuji Rotterdam, to Duɗal Naalankaagal hannde to Detroit, to Duɗal Naalankaagal San Jose, to Duɗal Naalankaagal ngenndiwal Aarabeeɓe [[Amerik]] e to nokku naalankaagal Yerba Buena. O tawtoraama koolol pelle to Biennale Performa e Biennale Roaming hakkunde leyɗeele to [[Teheran]].
O woniino naalanke e nder hoɗorde to Henie Onstad Kunstsenter to Norwees, to Triangle Arts e Makkan to Shatana, to leydi Jordani e to nokku naalankaagal Headlands to Kaliforni. Chhlala heɓi fedde nde to nokku gollordu ñeeñal to wuro wiyeteengo Provincetown, to leydi Massachusetts.
Binndol makko feeñii ko e Guernica, e Bespoke, e CURA, e jaaynde elektoronik MIT ngam janngude Fuɗnaange hakkundeejo e nder XCP: Jaaynde Poetics hakkunde pine. Chhlala kadi wallitii e deftere wiyeteende Leñol, Jinnaaɗo, e Jeytaare: Yiyngooji rewɓe Aarabeeɓe e Aarabeeɓe Ameriknaaɓe.
Golle makko ina njiyloo jokkondiral hakkunde hoddiro e mahdi rewrude e jaayɗe keewɗe ko wayi no seppooji, natal, wideyoo, jolngo e golle.
== Njeenaaje e teddungal ==
O toɗɗaama ngam heɓde njeenaari yimre Ruth Lilly. E hitaande 2009, Chhlala heɓi njeenaari binndol Joseph Henry Jackson ngam deftere makko yimre wiyeteende « Kamera kaayitaaji ».
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
6rtve9xuc9qaroysy13hrkggnpcipml
112080
112077
2025-06-11T05:38:58Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
112080
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Youmna Chhlala''' ko naalanke e binndoowo Libannaajo-Ameriknaajo.
== Nguurndam ==
O jibinaa ko to [[Beyruut]], o mawni ko toon e to Los Angeles.<ref>{{cite web|url=http://www.bespoke-magazine.com/Contributors|title=Contributors|publisher=Bespoke Magazine}}</ref> Chhlala heɓi MFA e binndol teskinngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Kaliforni]]. Ko o tergal njillu e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde LaGuardia e duɗal jaaɓi haaɗtirde Pratt.<ref name="pratt">{{cite web|url=https://www.pratt.edu/academics/liberal-arts-and-sciences/graduate-writing/mfa-writing-program-faculty/|title=Faculty|publisher=Pratt Institute}}</ref>
Wondude e Gayle Romasanta, Chhlala sosi jaaynde binndol wiyeteende Sappo e Go’o Sappo e Go’o.
Naalankaagal Chhlala hollitaama to Duɗal Naalankaagal hannde to Londres, to Fedde Winndereere Filmuuji Rotterdam, to Duɗal Naalankaagal hannde to Detroit, to Duɗal Naalankaagal San Jose, to Duɗal Naalankaagal ngenndiwal Aarabeeɓe [[Amerik]] e to nokku naalankaagal Yerba Buena. O tawtoraama koolol pelle to Biennale Performa e Biennale Roaming hakkunde leyɗeele to [[Teheran]].
O woniino naalanke e nder hoɗorde to Henie Onstad Kunstsenter to Norwees, to Triangle Arts e Makkan to Shatana, to leydi Jordani e to nokku naalankaagal Headlands to Kaliforni. Chhlala heɓi fedde nde to nokku gollordu ñeeñal to wuro wiyeteengo Provincetown, to leydi Massachusetts.
Binndol makko feeñii ko e Guernica, e Bespoke, e CURA, e jaaynde elektoronik MIT ngam janngude Fuɗnaange hakkundeejo e nder XCP: Jaaynde Poetics hakkunde pine. Chhlala kadi wallitii e deftere wiyeteende Leñol, Jinnaaɗo, e Jeytaare: Yiyngooji rewɓe Aarabeeɓe e Aarabeeɓe Ameriknaaɓe.
Golle makko ina njiyloo jokkondiral hakkunde hoddiro e mahdi rewrude e jaayɗe keewɗe ko wayi no seppooji, natal, wideyoo, jolngo e golle.<ref name="lmcc" /><ref>{{cite web|url=http://www.ibraaz.org/interviews/147|title=States of Suspension|last=Kabra|first=Fawz|date=December 17, 2014|publisher=Ibraaz}}</ref>
== Njeenaaje e teddungal ==
O toɗɗaama ngam heɓde njeenaari yimre Ruth Lilly. E hitaande 2009, Chhlala heɓi njeenaari binndol Joseph Henry Jackson ngam deftere makko yimre wiyeteende « Kamera kaayitaaji ».
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
1krwwjjuuj3pisgk2rbbeap1ke97rw9
Aishatu Madawaki
0
8137
112116
103603
2025-06-11T08:09:32Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112116
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Aishatu Madawaki Isah''', MFR OFR (jibinaa ko hitaande dubi alif 1951) ko jannginoowo e siyaasyanke [[Naajeeriya|Najeriya]]. Ko kanko woni professeur debbo gadano ummoriiɗo e diiwanuuji kalifaandi [[Sokoto state University|Sokoto]] ɓooyɗi (ina heen diiwanuuji Sokoto hannde ɗii, diiwanuuji [[Zamfara]] e diiwanuuji [[Kebbi]]), diiwaan ɓurɗo heewde lislaam e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]]. E hitaande dubi alif 1999, o waɗtaa komisariyaajo to bannge geɗe rewɓe e ƴellitaare renndo, e nder njuɓɓudi laamu ngu Attahiru Bafarawa ardii. Madawaki kadi ko daraniiɗo wakilaagu rewɓe [[Naajeeriya]] nder siyaasaaku.<ref>{{cite web|url=https://authorityngr.com/2020/11/23/were-fighting-for-recognition-as-women-prof-madawaki/|title=We're fighting for recognition as women – Prof Madawaki – THE AUTHORITY NEWS|date=23 November 2020}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=2018-01-18|title=Sokoto swears in first female professor as commissioner|url=https://guardian.ng/news/sokoto-swears-in-first-female-professor-as-commissioner/|access-date=2023-07-04|website=The Guardian Nigeria News - Nigeria and World News|language=en-US}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Madawaki jibinaa ko [[Gusau]], o janngi ko e duɗal leslesal Sarkin Kudu.<ref>{{cite web|url=https://www.unicef.org/nigeria/stories/street-classroom-aishas-journey-education1|title=From the street to the classroom – Aisha's journey to an education}}</ref> O yahi to duɗal hakkundeewal sukaaɓe rewɓe laamu, Kotarkoshi ngam duɗal makko hakkundeewal. O heɓi seedantaagal makko ngenndiwal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde, Sokoto (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Shehu Shagari). Caggal porogaraam makko e nder duɗal ngal, o fuɗɗii jannginde psychologie éducative e nder duɗal ngal. O heɓi ''master'' makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Usmanu Danfodio, caggal ɗuum o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero.
Madawaki woni professeur debbo arandeejo nder jihawol Sokoto ɓooymawol, ngol hawti bee jihaaji tati nder lesdi Naajeeriya hannde.
== Golle politik ==
Madawaki waɗaama komisariyaajo ko feewti e geɗe rewɓe e ƴellitaare renndo to laamu Attahiru Bafarawa hakkunde 1999 e 2003.[6] Darnde woɗnde nde o waɗi e nder mbaawkaaji dowri ina jeyaa heen hooreejo, yiilirde sarwiis jannginooɓe (2004–2007). E nder mbaawka fedde nde, o toɗɗaa tergal, Goomu karallaagal hooreejo leydi to bannge koɗki e ƴellitaare wuro hakkunde 2002 e 2004 ; tergal, Yiilirde Karallaagal Hooreejo leydi Banke Fedde Ngenndiije Dentuɗe, Abujaa (2004–2007), e tergal, Komiseer toppitiiɗo ko fayti e njulaagu, Abujaa (2008–2012).
E hitaande 2014, o suɓaama ngam o laatoo depiteejo mo lesdi Sokoto nder kawtal lesdi ndin, eɓɓoore nde hooreejo lesdi [[Goodluck Jonathan]] waɗi ngam heɓugo dabareeji duumiiɗi ngam heɓuki kuuɗe ummotooɗe nder jokkirgol yimɓe [[Naajeeriya]].
E hitaande 2017, o yuɓɓini seppooji jam e nder diiwaan Sokoto, o noddiri yo debbo ardii leydi [[Naajeeriya]], o ƴami kadi ngam ɓeydude wakilaagu rewɓe e nder diiwaan hee. Ɗum waɗi ardiiɓe laamu nder jiha kan ɗon ƴama darnde maɓɓe dow ko laarani potal rewɓe e worɓe nder jiha kan.
E lewru Yarkomaa 2018, o waɗaama komisinaajo jaŋde leslesre e hakkundeere ngam diiwal Sokoto, diga guwerneer [[Aminu waziri Tambuwal|Aminu Waziri Tambuwal]]. E lewru abriil 2018, kanko e komisariyaaji 24 goɗɗi e nder diiwaan hee, o woppitaa laamu nguu e ko liggotooɓe makko mbiyata « ƴellitde e ƴellitde peeje kabine ngam moƴƴinde golle e rokkude yimɓe diiwaan oo ».
Nde o wolwanno dow dewgal les duuɓi hakkunde rewɓe woylaare, Madawaki famtini dow o ɓuri hakkiilo dow ko laarani orientation saare sukaaɓe rewɓe ngam o resaama boo gila law ammaa saro'en maako anndi nafuuda jangirde nden ɗum haɗay mo yahdugo yeeso. E nder yeewtere nde jaaynde wootere yaltini, Madawaki hollitii wonde marginalisation rewɓe e kala mbaadi ina foti momteede e weeyo aadee. Ɓeydi heen wonde hay so tawii diineeji neɗɗo ina lomtoo dental rewɓe e worɓe, rewɓe ɓee poti ko yiyeede ko les worɓe, sibu so ɓe ndokkaama fartaŋŋeeji potɗi e nder won e fannuuji nguurndam, ina gasa tawa ɓe ɓurii worɓe ɓee golle. O ɗon ƴama lenyol e ƴamol nder lesdi [[Naajeeriya]] e ummaatoore nden boo ɗum ɗon mari bawɗe cemmbiɗinki rewɓe e worɓe nder [[Naajeeriya]].
Madawaki ko keɓoowo teddungal ngenndiwal, MFR e OFR.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
1suy5u3xqezj5tvu94rk3ytjh8b6d5w
112117
112116
2025-06-11T08:10:10Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112117
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Aishatu Madawaki Isah''', MFR OFR (jibinaa ko hitaande dubi alif 1951) ko jannginoowo e siyaasyanke [[Naajeeriya|Najeriya]]. Ko kanko woni professeur debbo gadano ummoriiɗo e diiwanuuji kalifaandi [[Sokoto state University|Sokoto]] ɓooyɗi (ina heen diiwanuuji Sokoto hannde ɗii, diiwanuuji [[Zamfara]] e diiwanuuji [[Kebbi]]), diiwaan ɓurɗo heewde lislaam e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]]. E hitaande dubi alif 1999, o waɗtaa komisariyaajo to bannge geɗe rewɓe e ƴellitaare renndo, e nder njuɓɓudi laamu ngu Attahiru Bafarawa ardii. Madawaki kadi ko daraniiɗo wakilaagu rewɓe [[Naajeeriya]] nder siyaasaaku.<ref>{{cite web|url=https://authorityngr.com/2020/11/23/were-fighting-for-recognition-as-women-prof-madawaki/|title=We're fighting for recognition as women – Prof Madawaki – THE AUTHORITY NEWS|date=23 November 2020}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=2018-01-18|title=Sokoto swears in first female professor as commissioner|url=https://guardian.ng/news/sokoto-swears-in-first-female-professor-as-commissioner/|access-date=2023-07-04|website=The Guardian Nigeria News - Nigeria and World News|language=en-US}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Madawaki jibinaa ko [[Gusau]], o janngi ko e duɗal leslesal Sarkin Kudu.<ref>{{cite web|url=https://www.unicef.org/nigeria/stories/street-classroom-aishas-journey-education1|title=From the street to the classroom – Aisha's journey to an education}}</ref> O yahi to duɗal hakkundeewal sukaaɓe rewɓe laamu, Kotarkoshi ngam duɗal makko hakkundeewal. O heɓi seedantaagal makko ngenndiwal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde, Sokoto (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Shehu Shagari). Caggal porogaraam makko e nder duɗal ngal, o fuɗɗii jannginde psychologie éducative e nder duɗal ngal. O heɓi ''master'' makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Usmanu Danfodio, caggal ɗuum o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Bayero Salih-Fara|Bayero]].
Madawaki woni professeur debbo arandeejo nder jihawol Sokoto ɓooymawol, ngol hawti bee jihaaji tati nder lesdi Naajeeriya hannde.
== Golle politik ==
Madawaki waɗaama komisariyaajo ko feewti e geɗe rewɓe e ƴellitaare renndo to laamu Attahiru Bafarawa hakkunde 1999 e 2003.[6] Darnde woɗnde nde o waɗi e nder mbaawkaaji dowri ina jeyaa heen hooreejo, yiilirde sarwiis jannginooɓe (2004–2007). E nder mbaawka fedde nde, o toɗɗaa tergal, Goomu karallaagal hooreejo leydi to bannge koɗki e ƴellitaare wuro hakkunde 2002 e 2004 ; tergal, Yiilirde Karallaagal Hooreejo leydi Banke Fedde Ngenndiije Dentuɗe, Abujaa (2004–2007), e tergal, Komiseer toppitiiɗo ko fayti e njulaagu, Abujaa (2008–2012).
E hitaande 2014, o suɓaama ngam o laatoo depiteejo mo lesdi Sokoto nder kawtal lesdi ndin, eɓɓoore nde hooreejo lesdi [[Goodluck Jonathan]] waɗi ngam heɓugo dabareeji duumiiɗi ngam heɓuki kuuɗe ummotooɗe nder jokkirgol yimɓe [[Naajeeriya]].
E hitaande 2017, o yuɓɓini seppooji jam e nder diiwaan Sokoto, o noddiri yo debbo ardii leydi [[Naajeeriya]], o ƴami kadi ngam ɓeydude wakilaagu rewɓe e nder diiwaan hee. Ɗum waɗi ardiiɓe laamu nder jiha kan ɗon ƴama darnde maɓɓe dow ko laarani potal rewɓe e worɓe nder jiha kan.
E lewru Yarkomaa 2018, o waɗaama komisinaajo jaŋde leslesre e hakkundeere ngam diiwal Sokoto, diga guwerneer [[Aminu waziri Tambuwal|Aminu Waziri Tambuwal]]. E lewru abriil 2018, kanko e komisariyaaji 24 goɗɗi e nder diiwaan hee, o woppitaa laamu nguu e ko liggotooɓe makko mbiyata « ƴellitde e ƴellitde peeje kabine ngam moƴƴinde golle e rokkude yimɓe diiwaan oo ».
Nde o wolwanno dow dewgal les duuɓi hakkunde rewɓe woylaare, Madawaki famtini dow o ɓuri hakkiilo dow ko laarani orientation saare sukaaɓe rewɓe ngam o resaama boo gila law ammaa saro'en maako anndi nafuuda jangirde nden ɗum haɗay mo yahdugo yeeso. E nder yeewtere nde jaaynde wootere yaltini, Madawaki hollitii wonde marginalisation rewɓe e kala mbaadi ina foti momteede e weeyo aadee. Ɓeydi heen wonde hay so tawii diineeji neɗɗo ina lomtoo dental rewɓe e worɓe, rewɓe ɓee poti ko yiyeede ko les worɓe, sibu so ɓe ndokkaama fartaŋŋeeji potɗi e nder won e fannuuji nguurndam, ina gasa tawa ɓe ɓurii worɓe ɓee golle. O ɗon ƴama lenyol e ƴamol nder lesdi [[Naajeeriya]] e ummaatoore nden boo ɗum ɗon mari bawɗe cemmbiɗinki rewɓe e worɓe nder [[Naajeeriya]].
Madawaki ko keɓoowo teddungal ngenndiwal, MFR e OFR.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
re695mzqbhb4ki8jqeyzac9locknzfg
112118
112117
2025-06-11T08:10:50Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112118
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Aishatu Madawaki Isah''', MFR OFR (jibinaa ko hitaande dubi alif 1951) ko jannginoowo e siyaasyanke [[Naajeeriya|Najeriya]]. Ko kanko woni professeur debbo gadano ummoriiɗo e diiwanuuji kalifaandi [[Sokoto state University|Sokoto]] ɓooyɗi (ina heen diiwanuuji Sokoto hannde ɗii, diiwanuuji [[Zamfara]] e diiwanuuji [[Kebbi]]), diiwaan ɓurɗo heewde lislaam e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]]. E hitaande dubi alif 1999, o waɗtaa komisariyaajo to bannge geɗe rewɓe e ƴellitaare renndo, e nder njuɓɓudi laamu ngu Attahiru Bafarawa ardii. Madawaki kadi ko daraniiɗo wakilaagu rewɓe [[Naajeeriya]] nder siyaasaaku.<ref>{{cite web|url=https://authorityngr.com/2020/11/23/were-fighting-for-recognition-as-women-prof-madawaki/|title=We're fighting for recognition as women – Prof Madawaki – THE AUTHORITY NEWS|date=23 November 2020}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=2018-01-18|title=Sokoto swears in first female professor as commissioner|url=https://guardian.ng/news/sokoto-swears-in-first-female-professor-as-commissioner/|access-date=2023-07-04|website=The Guardian Nigeria News - Nigeria and World News|language=en-US}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Madawaki jibinaa ko [[Gusau]], o janngi ko e duɗal leslesal Sarkin Kudu.<ref>{{cite web|url=https://www.unicef.org/nigeria/stories/street-classroom-aishas-journey-education1|title=From the street to the classroom – Aisha's journey to an education}}</ref> O yahi to duɗal hakkundeewal sukaaɓe rewɓe laamu, Kotarkoshi ngam duɗal makko hakkundeewal. O heɓi seedantaagal makko ngenndiwal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde, Sokoto (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Shehu Shagari). Caggal porogaraam makko e nder duɗal ngal, o fuɗɗii jannginde psychologie éducative e nder duɗal ngal. O heɓi ''master'' makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Usmanu Danfodio, caggal ɗuum o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Bayero Salih-Fara|Bayero]].
Madawaki woni professeur debbo arandeejo nder jihawol Sokoto ɓooymawol, ngol hawti bee jihaaji tati nder lesdi Naajeeriya hannde.
== Golle politik ==
Madawaki waɗaama komisariyaajo ko feewti e geɗe rewɓe e ƴellitaare renndo to laamu Attahiru Bafarawa hakkunde dubi alif 1999 e 2003.[6] Darnde woɗnde nde o waɗi e nder mbaawkaaji dowri ina jeyaa heen hooreejo, yiilirde sarwiis jannginooɓe (2004–2007). E nder mbaawka fedde nde, o toɗɗaa tergal, Goomu karallaagal hooreejo leydi to bannge koɗki e ƴellitaare wuro hakkunde 2002 e 2004 ; tergal, Yiilirde Karallaagal Hooreejo leydi Banke Fedde Ngenndiije Dentuɗe, Abujaa (2004–2007), e tergal, Komiseer toppitiiɗo ko fayti e njulaagu, [[Abuja]] (2008–2012).
E hitaande 2014, o suɓaama ngam o laatoo depiteejo mo lesdi Sokoto nder kawtal lesdi ndin, eɓɓoore nde hooreejo lesdi [[Goodluck Jonathan]] waɗi ngam heɓugo dabareeji duumiiɗi ngam heɓuki kuuɗe ummotooɗe nder jokkirgol yimɓe [[Naajeeriya]].
E hitaande 2017, o yuɓɓini seppooji jam e nder diiwaan Sokoto, o noddiri yo debbo ardii leydi [[Naajeeriya]], o ƴami kadi ngam ɓeydude wakilaagu rewɓe e nder diiwaan hee. Ɗum waɗi ardiiɓe laamu nder jiha kan ɗon ƴama darnde maɓɓe dow ko laarani potal rewɓe e worɓe nder jiha kan.
E lewru Yarkomaa 2018, o waɗaama komisinaajo jaŋde leslesre e hakkundeere ngam diiwal Sokoto, diga guwerneer [[Aminu waziri Tambuwal|Aminu Waziri Tambuwal]]. E lewru abriil 2018, kanko e komisariyaaji 24 goɗɗi e nder diiwaan hee, o woppitaa laamu nguu e ko liggotooɓe makko mbiyata « ƴellitde e ƴellitde peeje kabine ngam moƴƴinde golle e rokkude yimɓe diiwaan oo ».
Nde o wolwanno dow dewgal les duuɓi hakkunde rewɓe woylaare, Madawaki famtini dow o ɓuri hakkiilo dow ko laarani orientation saare sukaaɓe rewɓe ngam o resaama boo gila law ammaa saro'en maako anndi nafuuda jangirde nden ɗum haɗay mo yahdugo yeeso. E nder yeewtere nde jaaynde wootere yaltini, Madawaki hollitii wonde marginalisation rewɓe e kala mbaadi ina foti momteede e weeyo aadee. Ɓeydi heen wonde hay so tawii diineeji neɗɗo ina lomtoo dental rewɓe e worɓe, rewɓe ɓee poti ko yiyeede ko les worɓe, sibu so ɓe ndokkaama fartaŋŋeeji potɗi e nder won e fannuuji nguurndam, ina gasa tawa ɓe ɓurii worɓe ɓee golle. O ɗon ƴama lenyol e ƴamol nder lesdi [[Naajeeriya]] e ummaatoore nden boo ɗum ɗon mari bawɗe cemmbiɗinki rewɓe e worɓe nder [[Naajeeriya]].
Madawaki ko keɓoowo teddungal ngenndiwal, MFR e OFR.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
0uom82ccsfnsh9cjhufgeu71hcbauf5
Natalie Chaidez
0
9064
112032
43488
2025-06-10T23:27:48Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112032
wikitext
text/x-wiki
<ref>https://ff.wikipedia.org/w/index.php?title=Natalie_Chaidez&veaction=edit</ref>'''Natalie Chaidez''' ko winndiyanke e peewnoowo teleeji Ameriknaajo, ganndiraaɗo Terminator : Taariikaaji [[Sarah Persse|Sarah]] Connor, Dogooɓe, e 12 ɓowɗi.
== Kugal ==
Jooni ko kanko woni ardiiɗo showrunner ngam Queen of the South.[1] Ko ɓooyaani koo, Chaidez siifondiri nanondiral duuɓi keewɗi e tele Warner Bros.
== Nguurndam neɗɗo ==
''Chaidez'' jibinaa ko to Los Angeles, o mawni ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde UCLA to bannge pijirlooji, filmuuji e teleeji. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Chloe, ko jimoowo mawɗo fedde rock indie wiyeteende Kitten. O jeyaa ko e iwdi Meksik e Irlande.[3]
== Filmogaraafi ==
Pewjanoowo
Laamiiɗo debbo (producteur exécutif)
Hunters (peewnuɗo golle)
12 Monkeys (peewnuɗo golle)
Terminator: Sarah Connor Chronicles (peewnuɗo gollordu e peewnuɗo konsulteer)
Heroes (peewnuɗo gollordu)
Laral (peewnuɗo golloowo)
Trinity (peewnuɗo)
== Tuugnorgal ==
* "''<nowiki/>'Laamɗo debbo' Showrunner ummiima UCP fayti Fox 21". Jaaynde Hollywood. 16 noowammbar 2016.''
* ''Kordero, Rosi (5 abriil 2022). "Natalie Chaidez siifondiri nanondiral e teleeji Warner Bros". Lajal Hollywood. Heɓtinaama ñalnde 5 Abriil 2022.''
* ''"NATALIE CHAIDEZ » EKRAN HAA ABADA". ekran haa abada.org.au. Arsiif ko gila e asli mum ñalnde 18-07-2017.''
6dw28o8vc5rcpm15in5r5hqjbpkelpu
112033
112032
2025-06-10T23:28:05Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112033
wikitext
text/x-wiki
<ref>https://ff.wikipedia.org/w/index.php?title=Natalie_Chaidez&veaction=edit</ref>'''Natalie Chaidez''' ko winndiyanke e peewnoowo teleeji Ameriknaajo, ganndiraaɗo Terminator : Taariikaaji [[Sarah Persse|Sarah]] Connor, Dogooɓe, e 12 ɓowɗi.
== Kugal ==
Jooni ko kanko woni ardiiɗo showrunner ngam Queen of the South. Ko ɓooyaani koo, Chaidez siifondiri nanondiral duuɓi keewɗi e tele Warner Bros.
== Nguurndam neɗɗo ==
''Chaidez'' jibinaa ko to Los Angeles, o mawni ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde UCLA to bannge pijirlooji, filmuuji e teleeji. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Chloe, ko jimoowo mawɗo fedde rock indie wiyeteende Kitten. O jeyaa ko e iwdi Meksik e Irlande.[3]
== Filmogaraafi ==
Pewjanoowo
Laamiiɗo debbo (producteur exécutif)
Hunters (peewnuɗo golle)
12 Monkeys (peewnuɗo golle)
Terminator: Sarah Connor Chronicles (peewnuɗo gollordu e peewnuɗo konsulteer)
Heroes (peewnuɗo gollordu)
Laral (peewnuɗo golloowo)
Trinity (peewnuɗo)
== Tuugnorgal ==
* "''<nowiki/>'Laamɗo debbo' Showrunner ummiima UCP fayti Fox 21". Jaaynde Hollywood. 16 noowammbar 2016.''
* ''Kordero, Rosi (5 abriil 2022). "Natalie Chaidez siifondiri nanondiral e teleeji Warner Bros". Lajal Hollywood. Heɓtinaama ñalnde 5 Abriil 2022.''
* ''"NATALIE CHAIDEZ » EKRAN HAA ABADA". ekran haa abada.org.au. Arsiif ko gila e asli mum ñalnde 18-07-2017.''
8tvdusjnnlspjzhu3qnm5u8ps8ibzc7
112083
112033
2025-06-11T07:39:52Z
Fulani215
7983
/* Filmogaraafi */Fixed typo
112083
wikitext
text/x-wiki
<ref>https://ff.wikipedia.org/w/index.php?title=Natalie_Chaidez&veaction=edit</ref>'''Natalie Chaidez''' ko winndiyanke e peewnoowo teleeji Ameriknaajo, ganndiraaɗo Terminator : Taariikaaji [[Sarah Persse|Sarah]] Connor, Dogooɓe, e 12 ɓowɗi.
== Kugal ==
Jooni ko kanko woni ardiiɗo showrunner ngam Queen of the South. Ko ɓooyaani koo, Chaidez siifondiri nanondiral duuɓi keewɗi e tele Warner Bros.
== Nguurndam neɗɗo ==
''Chaidez'' jibinaa ko to Los Angeles, o mawni ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde UCLA to bannge pijirlooji, filmuuji e teleeji. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Chloe, ko jimoowo mawɗo fedde rock indie wiyeteende Kitten. O jeyaa ko e iwdi Meksik e Irlande.[3]
== Filmogaraafi ==
*Pewjanoowo
*Laamiiɗo debbo (producteur exécutif)
Hunters (peewnuɗo golle)
*12 Monkeys (peewnuɗo golle)
*Terminator Sarah Connor Chronicles *peewnuɗo gollordu e peewnuɗo konsulteer
*Heroes (peewnuɗo gollordu)
*Laral (peewnuɗo golloowo)
*Trinity (peewnuɗo)
== Tuugnorgal ==
* "''<nowiki/>'Laamɗo debbo' Showrunner ummiima UCP fayti Fox 21". Jaaynde Hollywood. 16 noowammbar 2016.''
* ''Kordero, Rosi (5 abriil 2022). "Natalie Chaidez siifondiri nanondiral e teleeji Warner Bros". Lajal Hollywood. Heɓtinaama ñalnde 5 Abriil 2022.''
* ''"NATALIE CHAIDEZ » EKRAN HAA ABADA". ekran haa abada.org.au. Arsiif ko gila e asli mum ñalnde 18-07-2017.''
fwdg7r3ccdj4a0vrj6hpkax892ljb9w
112084
112083
2025-06-11T07:40:25Z
Fulani215
7983
/* Himobe */Fixed typo
112084
wikitext
text/x-wiki
<ref>https://ff.wikipedia.org/w/index.php?title=Natalie_Chaidez&veaction=edit</ref>'''Natalie Chaidez''' ko winndiyanke e peewnoowo teleeji Ameriknaajo, ganndiraaɗo Terminator : Taariikaaji [[Sarah Persse|Sarah]] Connor, Dogooɓe, e 12 ɓowɗi.
== Kugal ==
Jooni ko kanko woni ardiiɗo showrunner ngam Queen of the South. Ko ɓooyaani koo, Chaidez siifondiri nanondiral duuɓi keewɗi e tele Warner Bros.
== Nguurndam neɗɗo ==
''Chaidez'' jibinaa ko to Los Angeles, o mawni ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde UCLA to bannge pijirlooji, filmuuji e teleeji. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Chloe, ko jimoowo mawɗo fedde rock indie wiyeteende Kitten. O jeyaa ko e iwdi Meksik e Irlande.[3]
== Filmogaraafi ==
*Pewjanoowo
*Laamiiɗo debbo (producteur exécutif)
Hunters (peewnuɗo golle)
*12 Monkeys (peewnuɗo golle)
*Terminator Sarah Connor Chronicles *peewnuɗo gollordu e peewnuɗo konsulteer
*Heroes (peewnuɗo gollordu)
*Laral (peewnuɗo golloowo)
*Trinity (peewnuɗo)
== Himobe ==
* "''<nowiki/>'Laamɗo debbo' Showrunner ummiima UCP fayti Fox 21". Jaaynde Hollywood. 16 noowammbar 2016.''
* ''Kordero, Rosi (5 abriil 2022). "Natalie Chaidez siifondiri nanondiral e teleeji Warner Bros". Lajal Hollywood. Heɓtinaama ñalnde 5 Abriil 2022.''
* ''"NATALIE CHAIDEZ » EKRAN HAA ABADA". ekran haa abada.org.au. Arsiif ko gila e asli mum ñalnde 18-07-2017.''
fu694fykuvmchyp2e933ebsy0sndfwv
112087
112084
2025-06-11T07:41:23Z
Fulani215
7983
Fixed typo
112087
wikitext
text/x-wiki
'''Natalie Chaidez''' ko winndiyanke e peewnoowo teleeji Ameriknaajo, ganndiraaɗo Terminator Taariikaaji [[Sarah Persse|Sarah]] Connor, Dogooɓe, e 12 ɓowɗi.
== Kugal ==
Jooni ko kanko woni ardiiɗo showrunner ngam Queen of the South. Ko ɓooyaani koo, Chaidez siifondiri nanondiral duuɓi keewɗi e tele Warner Bros.
== Nguurndam neɗɗo ==
''Chaidez'' jibinaa ko to Los Angeles, o mawni ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde UCLA to bannge pijirlooji, filmuuji e teleeji. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Chloe, ko jimoowo mawɗo fedde rock indie wiyeteende Kitten. O jeyaa ko e iwdi Meksik e Irlande.[3]
== Filmogaraafi ==
*Pewjanoowo
*Laamiiɗo debbo (producteur exécutif)
Hunters (peewnuɗo golle)
*12 Monkeys (peewnuɗo golle)
*Terminator Sarah Connor Chronicles *peewnuɗo gollordu e peewnuɗo konsulteer
*Heroes (peewnuɗo gollordu)
*Laral (peewnuɗo golloowo)
*Trinity (peewnuɗo)
== Himobe ==
* "''<nowiki/>'Laamɗo debbo' Showrunner ummiima UCP fayti Fox 21". Jaaynde Hollywood. 16 noowammbar 2016.''
* ''Kordero, Rosi (5 abriil 2022). "Natalie Chaidez siifondiri nanondiral e teleeji Warner Bros". Lajal Hollywood. Heɓtinaama ñalnde 5 Abriil 2022.''
* ''"NATALIE CHAIDEZ » EKRAN HAA ABADA". ekran haa abada.org.au. Arsiif ko gila e asli mum ñalnde 18-07-2017.''
s48arnwceizo5xcurdczzag32snfeb1
Allison Therese Abbate
0
9126
112029
43598
2025-06-10T23:25:17Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112029
wikitext
text/x-wiki
'''Allison Therese Abbate''' (jibinaa ko ñalnde sappande didi e tati 23 lewru sulyee hiitande dubi alif 1965) ko Ameriknaajo peewnoowo filmuuji e ƴellitooɓe, ko ɓuri heewde e filmuuji njiylotooɗi.
== Nguurndam ==
Abbate heɓi humpito e nder animation nde o woni e golloraade e nder filmo « Siren tokooso » ngam fedde Walt Disney, hade makko golloraade e nder filmo « Hisnooɓe les » e « Koɗol ko adii Natal ɗo o fuɗɗii hawrude e Tim Burton.[2]<ref>https://ff.wikipedia.org/w/index.php?title=Allison_Therese_Abbate&veaction=edit</ref>
<references />O fuɗɗii gollodaade e Warner Bros. e nder filmo biyeteeɗo Space Jam e hitaande 1996. Ndeen o walli e peewnugol filmo biyeteeɗo The Iron Giant mo o heɓi njeenaari BAFTA.[3][2] E hitaande 2006 o suɓaama ngam heɓde njeenaari "Peewnuɗo filmuuji ɗi hitaande ndee" e fedde peewnitooɓe filmuuji Amerik ngam golle makko e nder filmo Tim Burton mo Corpse Bride.[4][5]
Abbate ummiima to leydi Angalteer e hitaande 2004 ngam sosde nokku peewnugol animation ngam 3 Mills Studios. E hitaande 2009, o golliima e Fantastic Mr. Ko kanko kadi woni daande Rabbit gonnooɗo giɗo mum e nder filmo oo. Abbate caggal mum golliima e Frankenweenie Burton, ɗum waɗi ɗum eɓɓoore mum tataɓere mawnde e Burton (e wondude e jommbaajo maayɗo e koɗorɗe ko adii Natal).[6][7]
Abbate resii Tony Cervone, gardinooɗo filmuuji, binndoowo e peewnoowo, gila 2012. O artii to Amerik e hitaande 2012 ngam wonde gardiiɗo peewnoowo filmo gadano Warner Animation Group, The Lego Movie, yaltuɗo e hitaande 2014.[8]. ][2]
E hitaande 2017 o toɗɗaa cukko hooreejo fedde Warner Animation Group, o ardii kadi filmuuji bayɗi no Lego Ninjago, Scoob!, Smallfoot, Teen Titans Go! To filmuuji ɗii, filmo Lego 2, Tom e Jerry, Space Jam: Legacy keso e Ligue DC des super-pets. O fellitii woppude laamu e lewru ut 2022 caggal nde WarnerMedia e ''Discovery'', Inc.
Filmogaraafi
Yahde e oo aduna (1988) (sehil peewnugol)
Hisnooɓe les (1990) (balloowo gardiiɗo peewnugol: laylaytol/retakes)
Koyngal ko adii Noel (1993) (koolaaɗo kuuɓal naalankaagal)
Ngaandi dogdu (1995) (peewnuɗo gollodiiɗo)
Jam weeyo (1996) (peewnuɗo fijirde)
Njamndi mawndi (1999) (peewnuɗo)
Looney Tunes: Wartugo nder kuugal (2003) (pewnugo fijirde)
Jom suudu ɓaleejo (2005) (peewnuɗo)
Mister Fox (2009) (peewnuɗo)
Frankenweenie (2012) (peewnuɗo)
Filmo Lego (2014) (peewnuɗo mawɗo)
Koyngal tokosal (2018) (peewnuɗo golle)
Skoob! (2020) (peewnuɗo)
Tom e Jerry (2021) (peewnuɗo mawɗo)
Space Jam: Lefol kesol (2021) (peewnuɗo mawɗo)
DC Ligue des super-pets (2022) (peewnuɗo golle)
tmgsprceyjaqu9ybpdurev6yowgkywu
112030
112029
2025-06-10T23:25:52Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112030
wikitext
text/x-wiki
'''Allison Therese Abbate''' (jibinaa ko ñalnde sappande didi e tati 23 lewru sulyee hiitande dubi alif 1965) ko Ameriknaajo peewnoowo filmuuji e ƴellitooɓe, ko ɓuri heewde e filmuuji njiylotooɗi.
== Nguurndam ==
Abbate heɓi humpito e nder animation nde o woni e golloraade e nder filmo « Siren tokooso » ngam fedde Walt Disney, hade makko golloraade e nder filmo « Hisnooɓe les » e « Koɗol ko adii Natal ɗo o fuɗɗii hawrude e Tim Burton.[2]<ref>https://ff.wikipedia.org/w/index.php?title=Allison_Therese_Abbate&veaction=edit</ref>
<references />O fuɗɗii gollodaade e Warner Bros. e nder filmo biyeteeɗo Space Jam e hitaande 1996. Ndeen o walli e peewnugol filmo biyeteeɗo The Iron Giant mo o heɓi njeenaari BAFTA.[3]E hitaande dubi 2006 o suɓaama ngam heɓde njeenaari "Peewnuɗo filmuuji ɗi hitaande ndee" e fedde peewnitooɓe filmuuji [[Amerik]] ngam golle makko e nder filmo Tim Burton mo Corpse Bride.
Abbate ummiima to leydi Angalteer e hitaande 2004 ngam sosde nokku peewnugol animation ngam 3 Mills Studios. E hitaande 2009, o golliima e Fantastic Mr. Ko kanko kadi woni daande Rabbit gonnooɗo giɗo mum e nder filmo oo. Abbate caggal mum golliima e Frankenweenie Burton, ɗum waɗi ɗum eɓɓoore mum tataɓere mawnde e Burton (e wondude e jommbaajo maayɗo e koɗorɗe ko adii Natal).[6][7]
Abbate resii Tony Cervone, gardinooɗo filmuuji, binndoowo e peewnoowo, gila 2012. O artii to Amerik e hitaande 2012 ngam wonde gardiiɗo peewnoowo filmo gadano Warner Animation Group, The Lego Movie, yaltuɗo e hitaande 2014.[8]. ][2]
E hitaande 2017 o toɗɗaa cukko hooreejo fedde Warner Animation Group, o ardii kadi filmuuji bayɗi no Lego Ninjago, Scoob!, Smallfoot, Teen Titans Go! To filmuuji ɗii, filmo Lego 2, Tom e Jerry, Space Jam: Legacy keso e Ligue DC des super-pets. O fellitii woppude laamu e lewru ut 2022 caggal nde WarnerMedia e ''Discovery'', Inc.
Filmogaraafi
Yahde e oo aduna (1988) (sehil peewnugol)
Hisnooɓe les (1990) (balloowo gardiiɗo peewnugol: laylaytol/retakes)
Koyngal ko adii Noel (1993) (koolaaɗo kuuɓal naalankaagal)
Ngaandi dogdu (1995) (peewnuɗo gollodiiɗo)
Jam weeyo (1996) (peewnuɗo fijirde)
Njamndi mawndi (1999) (peewnuɗo)
Looney Tunes: Wartugo nder kuugal (2003) (pewnugo fijirde)
Jom suudu ɓaleejo (2005) (peewnuɗo)
Mister Fox (2009) (peewnuɗo)
Frankenweenie (2012) (peewnuɗo)
Filmo Lego (2014) (peewnuɗo mawɗo)
Koyngal tokosal (2018) (peewnuɗo golle)
Skoob! (2020) (peewnuɗo)
Tom e Jerry (2021) (peewnuɗo mawɗo)
Space Jam: Lefol kesol (2021) (peewnuɗo mawɗo)
DC Ligue des super-pets (2022) (peewnuɗo golle)
k89y1tgzni1tx35qi8zppy5lwm35oel
Allison Abbate
0
9141
112027
105405
2025-06-10T23:23:32Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112027
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Allison Therese Abbate''' (jibinaa ko yalnde sappande didi e tati 23 lewru sulyee hiitande dubi alif 1965) ko Ameriknaajo peewnoowo filmuuji e ƴellitoowo filmuuji,<ref>{{cite web|url=http://edition.cnn.com/2006/SHOWBIZ/Movies/01/24/ew.dvds.corpse/index.html|title=EW Review: Macabre 'Corpse Bride'|last=Blount|first=Kirven|date=January 25, 2006|publisher=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=March 28, 2009}}</ref> ko ɓuri heewde ko filmuuji ƴellitooji.
== Nguurndam ==
Abbate dañii humpito e nder ''animation'' nde o gollotoo e filmo « ''The Little Mermaid'' » e sosiyetee Walt Disney, hade makko golloraade filmo « ''The Rescuers Down'' Under » e « ''The Nightmare Before Natal'' » ɗo o fotnoo hawrude e Tim Burton.
<ref name="exiting" />
O adii gollodaade e Warner Bros. ko e ballondiral e peewnugol filmo biyeteeɗo ''Space'' Jam e hitaande 1996. Ndeen o walli peewnugol filmo ''The Iron Giant'' mo o heɓi njeenaari BAFTA. E hitaande 2006 o suɓaama ngam heɓde njeenaari "Pewnitoowo filmo mo hitaande" e fedde peewnitooɓe [[Amerik]] ngam golle makko e Tim ''Burton's Corpse Bride''.
Abbate ummiima leydi Angalteer e hitaande 2004 ngam sosde nokku peewnugol jimɗi ngam 3 ''Mills Studios.'' E hitaande 2009, o golliima e filmo ''Fantastic'' Mr. Ko kanko kadi woni daande gonnooɗo giɗo Rabbit e nder filmo oo. Abbate caggal mum golliima e Frankenweenie Burton, o waɗi ɗum eɓɓoore makko tataɓere mawnde e Burton (e wondude e jom suudu maayɗo e koɗorɗe hade Natal).
Abbate ina resi Tony Cervone, gardinooɗo filmuuji, binndoowo e peewnoowo, gila 2012. O artii [[Amerik]] e hitaande 2012 ngam wonde peewnoowo mawɗo e filmo gadano ''Warner Animation Group, The Lego Movie,'' yaltuɗo e hitaande 2014.
E hitaande 2017 o toɗɗaa cukko hooreejo fedde ''Warner Animation Group'', o ardii filmuuji ko wayi no Lego Ninjago, Scoob!, Smallfoot, ''Teen Titans Go''! To Filmuuji, Filmu Lego 2, Tom e Jerry, Space Jam: Legacy keso e Ligue DC des ''Super-Pets''. O felliti woppude laamu e lewru ut 2022 caggal nde ''WarnerMedia e Discovery'', Inc kawri.
== Filmogaraafi ==
Yahde e oo aduna (1988) (sehil peewnugol)
Hisnooɓe les (1990) (ballidiiɗo gardiiɗo peewnugol: laylaytol/retakes)
Koyngal jamma hade Natal (1993) (koolaaɗo kuuɓal naalankaagal)
Ngaandi dogdu (1995) (peewnuɗo gollodiiɗo)
Jam weeyo (1996) (peewnuɗo jimɗi)
Giant njamndi (1999) (peewnuɗo)
Looney Tunes: Hootde e golle (2003) (peewnuɗo jimɗi)
Jom suudu ɓaleejo (2005) (peewnuɗo)
Mr Fox mawɗo (2009) (peewnuɗo)
Frankenweenie (2012) (peewnuɗo)
Filmu Lego (2014) (peewnuɗo mawɗo)
Koyngal tokosal (2018) (pewjanoowo mawɗo)
Skoop! (2020) (peewnuɗo)
Tom e Jerry (2021) (pewnitoowo mawɗo)
Space Jam: Lefol kesol (2021) (peewnuɗo mawɗo)
DC Ligue de Super-Pets (2022) (peewnuɗo mawɗo)
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
t7r05nrysi1die7545e3txua7h0mv10
112028
112027
2025-06-10T23:24:15Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112028
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Allison Therese Abbate''' (jibinaa ko yalnde sappande didi e tati 23 lewru sulyee hiitande dubi alif 1965) ko Ameriknaajo peewnoowo filmuuji e ƴellitoowo filmuuji,<ref>{{cite web|url=http://edition.cnn.com/2006/SHOWBIZ/Movies/01/24/ew.dvds.corpse/index.html|title=EW Review: Macabre 'Corpse Bride'|last=Blount|first=Kirven|date=January 25, 2006|publisher=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=March 28, 2009}}</ref> ko ɓuri heewde ko filmuuji ƴellitooji.
== Nguurndam ==
Abbate dañii humpito e nder ''animation'' nde o gollotoo e filmo « ''The Little Mermaid'' » e sosiyetee Walt Disney, hade makko golloraade filmo « ''The Rescuers Down'' Under » e « ''The Nightmare Before Natal'' » ɗo o fotnoo hawrude e Tim Burton.
<ref name="exiting" />
O adii gollodaade e Warner Bros. ko e ballondiral e peewnugol filmo biyeteeɗo ''Space'' Jam e hitaande 1996. Ndeen o walli peewnugol filmo ''The Iron Giant'' mo o heɓi njeenaari BAFTA. E hitaande dubi 2006 o suɓaama ngam heɓde njeenaari "Pewnitoowo filmo mo hitaande" e fedde peewnitooɓe [[Amerik]] ngam golle makko e Tim ''Burton's Corpse Bride''.
Abbate ummiima leydi Angalteer e hitaande 2004 ngam sosde nokku peewnugol jimɗi ngam 3 ''Mills Studios.'' E hitaande dubi 2009, o golliima e filmo ''Fantastic'' Mr. Ko kanko kadi woni daande gonnooɗo giɗo Rabbit e nder filmo oo. Abbate caggal mum golliima e Frankenweenie Burton, o waɗi ɗum eɓɓoore makko tataɓere mawnde e Burton (e wondude e jom suudu maayɗo e koɗorɗe hade Natal).
Abbate ina resi Tony Cervone, gardinooɗo filmuuji, binndoowo e peewnoowo, gila 2012. O artii [[Amerik]] e hitaande dubi 2012 ngam wonde peewnoowo mawɗo e filmo gadano ''Warner Animation Group, The Lego Movie,'' yaltuɗo e hitaande 2014.
E hitaande 2017 o toɗɗaa cukko hooreejo fedde ''Warner Animation Group'', o ardii filmuuji ko wayi no Lego Ninjago, Scoob!, Smallfoot, ''Teen Titans Go''! To Filmuuji, Filmu Lego 2, Tom e Jerry, Space Jam: Legacy keso e Ligue DC des ''Super-Pets''. O felliti woppude laamu e lewru ut 2022 caggal nde ''WarnerMedia e Discovery'', Inc kawri.
== Filmogaraafi ==
Yahde e oo aduna (1988) (sehil peewnugol)
Hisnooɓe les (1990) (ballidiiɗo gardiiɗo peewnugol: laylaytol/retakes)
Koyngal jamma hade Natal (1993) (koolaaɗo kuuɓal naalankaagal)
Ngaandi dogdu (1995) (peewnuɗo gollodiiɗo)
Jam weeyo (1996) (peewnuɗo jimɗi)
Giant njamndi (1999) (peewnuɗo)
Looney Tunes: Hootde e golle (2003) (peewnuɗo jimɗi)
Jom suudu ɓaleejo (2005) (peewnuɗo)
Mr Fox mawɗo (2009) (peewnuɗo)
Frankenweenie (2012) (peewnuɗo)
Filmu Lego (2014) (peewnuɗo mawɗo)
Koyngal tokosal (2018) (pewjanoowo mawɗo)
Skoop! (2020) (peewnuɗo)
Tom e Jerry (2021) (pewnitoowo mawɗo)
Space Jam: Lefol kesol (2021) (peewnuɗo mawɗo)
DC Ligue de Super-Pets (2022) (peewnuɗo mawɗo)
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
qknwawhwsx3vj9xmt75pq2yesizl1tl
Yorze
0
9335
112081
101054
2025-06-11T05:43:25Z
MOIBARDE
10068
112081
wikitext
text/x-wiki
== {{Databox}}'''Roxanne Jeanal Bolzonello''' (jibinaa ko ñalnde 2 suwee 1998), ganndiraaɗo e innde dingiral Yorxe, ko jimoowo e binndoowo jimɗi Afrik worgo. O fuɗɗii heɓde hakkillaaji ko e darorɗe hitaande 2020 nde jimɗi makko "Down with Me"[2][3] njiyti e nder nate filmo The Doorman.[4] O yaltini kadi jimɗi makko "Bang Bang", [5] [6] "Suuɗde ɓalli maa",[7][8] e "No mi"[9][10] e hitaande 2020. ==
[[Category:Stub]]
etfcp0aap2r6923yflt40paekz9m4q5
112082
112081
2025-06-11T05:55:30Z
MOIBARDE
10068
112082
wikitext
text/x-wiki
== {{Databox}}'''Roxanne Jeanal Bolzonello''' (jibinaa ko ñalnde 2 suwee 1998), ganndiraaɗo e innde dingiral Yorxe, ko jimoowo e binndoowo jimɗi [[Afrik]] worgo. O fuɗɗii heɓde hakkillaaji ko e darorɗe hitaande 2020 nde jimɗi makko "''Down with Me''" njiyti e nder nate filmo ''The Doorman''. O yaltini kadi jimɗi makko "''Bang'' ''Bang''", "Suuɗde ɓalli maa", e "No mi"e hitaande 2020. ==
== Kugal ==
=== Nguurndam gadano e batte mum ===
Yorxe fuɗɗii feewnude e winndude jimɗi ko e duuɓi 13, omo waɗa kadi jimɗi e laanaaji diwooje winndereyankooji e hustling ''no street busker''. O mawni ko e galle mo wonaa jimɗi, kono o yiɗi jimɗi nde o fuɗɗii heɗaade CD-ji baaba makko Pink Floyd e Van Morrison gila omo famɗi. Caggal nde o winndi jimɗi ɗi njaltinaaka e nder suudu makko ɓuuɓndu, “Yorxe” ko innde wootere jibinnde e cakkital hitaande 2018 ngam hollirde alter-ego keso e fuɗɗoode hesere. Yiɗde Yorxe ko "etaade mawnude haa heewi ngam nande jimɗi am e nder otooji yimɓe woɗɓe e nder laabi." Won e yimɓe Yorxe ina mbaɗi Billie Eilish e Halsey.
[[Category:Stub]]
cactmjbh6gk476tulvzp1jd1ohdokno
Deborah Alder
0
9364
112092
94439
2025-06-11T07:45:15Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112092
wikitext
text/x-wiki
'''Devorah Adler''' ko jiiloowo politik, o wonnoo ko karallo wiɗtooji luulndo to Goomu Ngenndiijo Demokaraasi to Amerik. Ko kanko woni sosɗo wiɗtooɓe Beehive.[1] Gonnooɗo balloowo gardiiɗo politik cellal e laamu Bill Clinton, Adler caggal ɗuum wonti gardiiɗo wiɗtooji to Goomu Ngenndiijo Demokaraasi e nder daawal wooteeji e dubi 2006, o wonii kadi gardiiɗo wiɗtooji to kampaañ [[Barack Obama]]. ngam suɓaade hooreejo leydi Demokaraat en e hitaande dubi 2008 toɗɗagol.
Adler ina jeyaa e yimɓe adanɓe e kampaañ Obama 2008 e lewru Yarkomaa 2007, halfinaa ngam ustude iimeeluuji ɗi ngalaa inɗe, ɗi mbiyata ko Obama ko juulɗo. Yeewtere e oon sahaa e Politico.com, Adler wiyi "min ngoni ko e dogde gila e fuɗɗoode; winndannde wiɗto adannde nde mbaɗ-mi ko jaabawol 'Hol ko woni Barack Obama?' imeel.
[[Category:Stub]]
5tyiz4pzyvprw73015i9lmvntqmtxme
Allison abbate
0
9834
112031
44889
2025-06-10T23:26:48Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112031
wikitext
text/x-wiki
'''Allison Therese Abbate''' (jibinaa ko ñalnde sappande didi e tati 23 lewru sulyee hiitande dubi alif 1965) ko Ameriknaajo peewnoowo filmuuji e ƴellitooɓe,[1] ko ɓuri heewde e filmuuji njiylotooɗi.
Nguurndam
Abbate heɓi humpito e nder animation nde o woni e golloraade e nder filmo « Siren tokooso » ngam fedde Walt Disney, hade makko golloraade e nder filmo « Rescuers Down Under » e « Koɗol ko adii Natal ɗo o fuɗɗii hawrude e Tim Burton.[2]
O fuɗɗii gollodaade e Warner Bros. e nder filmo biyeteeɗo Space Jam e hitaande 1996. Ndeen o walli e peewnugol filmo biyeteeɗo The Iron Giant mo o heɓi njeenaari BAFTA.[3][2] E hitaande 2006 o suɓaama ngam heɓde njeenaari "Peewnuɗo filmuuji ɗi hitaande ndee" e fedde peewnitooɓe filmuuji Amerik ngam golle makko e nder filmo Tim Burton mo Corpse Bride.[4][5]
Abbate ummiima to leydi Angalteer e hitaande 2004 ngam sosde nokku peewnugol animation ngam 3 Mills Studios. E hitaande 2009, o golliima e Fantastic Mr. Ko kanko kadi woni daande Rabbit gonnooɗo giɗo mum e nder filmo oo. Abbate caggal mum golliima e Frankenweenie mo Burton, ɗum waɗi ɗum eɓɓoore mum tataɓere mawnde e Burton (e wondude e jommbaajo maayɗo e koɗorɗe ko adii Natal).[6][7]
Abbate resii Tony Cervone, gardinooɗo filmuuji, binndoowo e peewnoowo, gila 2012. O artii to Amerik e hitaande 2012 ngam wonde gardiiɗo peewnoowo filmo gadano Warner Animation Group, The Lego Movie, yaltuɗo e hitaande 2014.[8]. ][2]
E hitaande 2017 o toɗɗaa cukko hooreejo fedde Warner Animation Group, o ardii kadi filmuuji bayɗi no Lego Ninjago, Scoob!, Smallfoot, Teen Titans Go! To filmuuji ɗii, filmo Lego 2, Tom e Jerry, Space Jam: Legacy keso e Ligue DC des super-pets. O fellitii woppude laamu e lewru ut 2022 caggal nde WarnerMedia e Discovery, Inc.
Filmogaraafi
Yahde e oo aduna (1988) (sehil peewnugol)
Hisnooɓe les (1990) (balloowo gardiiɗo peewnugol: laylaytol/retakes)
Koyngal ko adii Noel (1993) (koolaaɗo kuuɓal naalankaagal)
Ngaandi dogdu (1995) (peewnuɗo gollodiiɗo)
Jam weeyo (1996) (peewnuɗo fijirde)
Njamndi mawndi (1999) (peewnuɗo)
Looney Tunes: Wartugo nder kuugal (2003) (pewnugo fijirde)
Jom suudu ɓaleejo (2005) (peewnuɗo)
Mister Fox (2009) (peewnuɗo)
Frankenweenie (2012) (peewnuɗo)
Filmo Lego (2014) (peewnuɗo mawɗo)
Koyngal tokosal (2018) (peewnuɗo golle)
Skoob! (2020) (peewnuɗo)
Tom e Jerry (2021) (peewnuɗo mawɗo)
Space Jam: Lefol kesol (2021) (peewnuɗo mawɗo)
DC Ligue des super-pets (2022) (peewnuɗo golle)
Tuugnorgal
Blount, Kirven (25 lewru Yarkomaa 2006). "EW ƴeewndo: Macabre 'Jom suudu'". Hiirde Yontere kala. Ƴeewtaama ñalnde 28 marse 2009.
D'Alesandro, Antoni (17 ut 2022). "Allison Abbate ina yalta e nder fedde Warner". Lajal Hollywood. Heɓtinaama ñalnde 20 Oktoobar 2022.
"Film sukaaɓe 2000". Akademi ganndal filmuuji e teleeji Biritaan. Ƴeewtaama ñalnde 28 marse 2009.
"PGA hollitii wonde ko kañum woni peewnoowo gadano e hitaande ndee ngam Animation Noms". Mofndaama gila e fuɗɗoode ñalnde 21 Abriil 2009. Ƴeewtaa ko ñalnde 29 Mars 2009.
Hiestand, Jesse (5 lewru Yarkomaa 2006). "Peewnitooɓe ina njiɗi filmuuji indie ngam heɓde njeenaari". Jaaynde Hollywood. Heɓtinaama ñalnde 28 mars 2009.[jokkondiral maayngal duumingal]
"Gollodiiɓe: Allison Abbate". Duɗal mahngo aduna. Heɓtinaama ñalnde 20 Oktoobar 2022.
"Abbate". Duɗal filmuuji Biritaan. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 2 lewru feebariyee 2018. Ƴeewtaa ko ñalnde 20 oktoobar 2022.
Kit, Borys (17 ut 2015). "Film keso 'Scooby-Doo' nder kuuɗe Warner". Jaaynde Hollywood. Ƴeewtaama ñalnde 4 Oktoobar 2016.
Jokkondire yaajɗe
Allison Abbate to IMDb
Dataaji toppitiiɗi laamu Waylu ɗum e Wikidata
Je lesdi feere
ISNIVIAFAdunaaru
Je lesdi
EspaañAlmaañIsraayiilLeyɗeele dentuɗe Poloñ
4ovitw8fo54ig7wqff97begldp1dt2i
Beasts of No Nation
0
12140
112020
49967
2025-06-10T23:18:56Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112020
wikitext
text/x-wiki
'''Daabaaji ɗi ngalaa leñol''' ko deftere nde winndiyanke Naajeeriyaajo-Ameriknaajo biyeteeɗo Uzodinma Iweala winndi e hitaande 2005,[1][2] nde ƴetti tiitoonde mum ko e albom Fela Kuti mo hitaande dubi alif 1989, mo innde mum nanndi.[3] Deftere nde heɓi njeenaari Art Seidenbaum e hitaande 2005 ngam fijirde adannde[4] e njeenaari Barnes & Noble ngam yiytude winndooɓe kesi mawɓe.[5][6] Nde waɗaama filmo e hitaande 2015.
Deftere nde ina jokki e yahdu suka gorko biyeteeɗo Agu, mo doole mum njogori naatde e fedde soldateeɓe e nder leydi Afrik hirnaange ndi innde mum anndaaka.[7] So tawii Agu ina huli komandaajo mum e worɓe heewɓe wonɓe e sara mum, cukaagu makko keso nguu ina ɓuuɓna ɗum no feewi e hare nde o waɗnoo e nder leydi makko, o woni ko e ƴaañde e fuɗɗoode ko ƴaañde e ƴattaade mekanik hare. Iweala ronkaani detal laaɓtungal, visceral, o fenta natal Agu caɗtungal, caɗtungal no cukalel soldaat nii. Deftere ndee rokkaani heen hay batte laaɓtuɗe ko fayti e leydi ndi nde waɗata, nde heddii ko nde anndaaka. Deftere ndee ina teskaa e daartol mum gonngol e mbaydi gonndi e neɗɗo gadano.
Tiitoonde sukaaɓe soldateeɓe ina fawii e binndol binnduɗo oo to Harvard. Winndiyanke oo meeɗaa yiyde geɗe ɗe o winndata e nder deftere makko nde wonaa defte goɗɗe e nder oon sifaa.[8]
=== Ciimtol plot Deftere nde ko haala suka gorko jeyaaɗo to Afrik hirnaange ina wiyee Agu, mo doole mum ngoni cukalel soldateeɓe. Nde hare ari e wuro tokooso ɓesngu makko, yumma Agu e miñi mum debbo ina mbaawi yaltude e jam ONU, kono Agu yamiraama yo o jokku caggal, o haɓa e baaba makko e worɓe wuro ngo woɗɓe. So soldateeɓe njanii e wuro worɓe ɓee ina nganndi so ɓe cuuɗiima walla ɓe cuuɗiima ɓe mbaraama. Ɓe ndarni njillu kono Agu doggi e yiɗde baaba mum. Baaba makko ina fiyee haa o wara. ===
Agu suuɗii, ɓooyaani ko soldateeɓe tawi mo, ɓe ndokki mo ngam naatde e konu maɓɓe murtuɗo. E nder fuɗɗoode ƴiiƴam, komandaajo oo dogni mo warde neɗɗo mo alaa kaɓirɗe.No Agu doolirta woppude cukaagu mum, o siftorii ko adii: galle makko, yiɗde makko janngude e jaŋde, koyɗol makko wonde doktoor teeŋtuɗo, e no o meeɗnoo janngude Biibal ñalnde kala. Omo miijoo no kanko e sehil makko ɓe meeɗnoo fijde e wolde e no ndee wolde wonaa gootum. O hulii wonde Alla ina yiɗi mo sabu warde woɗɓe, kono ɓooyaani ko o dogi o goongɗini wonde ko ɗuum Alla yiɗi, sabu “ko o soldaat kadi ko ɗum soldateeɓe mbaɗata e wolde.” O seerti e suka gorko muumɗo ina wiyee Strika, ɓe kawri e bonanndeeji e caɗeele wolde : loppitde, ƴattaade, warde, e heege.
Agu ina majja e sahaa, ina faami tan wonde ko o cukalel hade oon wolde kono o wontii neɗɗo e nder jarribo ngo nanndaani e yiite. O yiɗi ko woppude warngo kono omo hula wonde waɗde ɗum ina addana mo warde Komanda. E nder oo sahaa wolde Agu e konu ina njogii ko ina 6eydoo 6ooyde, ko cfuum wacfi 6e 6eydata ko 6e mbaawi : mborosaaji, jawdi tokosiri, be’i, e sahaaji kadi yim6e wocf6e. Ñaamdu nduu defaaka no feewi ngam hulde hoto woɗɓe njiy yiite, ndiyam ɗam ina anndaa ina waɗi ƴiiƴam aadee. Agu e sukaaɓe woɗɓe wonɓe e bataliyoŋ oo, ko Komandant oo ƴattata ɗum ngam yoɓde toɓɓe tokoose. So tawii Agu ina yiɗi rape o, o haɓataa no o hulirta so o waɗii noon ko Komandant warata mo.
Komandant oo haa jooni ina nawta bataliyoŋ oo to wuro jibinannde mum ɗo ɓe njillotoo galle njulaagu. Komandant ɗiɗaɓo, hono Luftenant, ko debbo jom suudu fiyi ɗum. Luftenant noon lomtii ko soldaat gooto ina wiyee Rambo, innde mum noon ko sabu ƴiiƴam mum.
Yiɗde makko dogde e konu nguu, haa jooni ina laaɓi nde Rambo ardii murto ngo o dañi e Komanda e nder yontaaji caɗtuɗi, ɗi o woppi Komannda oo tan e nder kampaañ. Heege, ŋakkere e ŋakkere sehil mum gooto, Strika, Agu naati e soldateeɓe ndartinaaɓe ɓee ngam etaade waɗde laawol galle mum en. Strika maayi, Agu haa jooni acci wondiiɓe mum.
Nde yahri yeeso, o ari e les njiimaandi suudu safrirdu/hospitaal misiyoŋaaji ɗi waajotooɗo e debbo gooto ina wiyee Amy ardii. Agu heɓi comci kesi e kala nguura e ɗanngal o yiɗi o heɓta cellal e doole makko. Kono, caggal nde o wuuri e hare gerilla ƴiiƴam, Biibal ngal nattii jogaade maanaa e makko. Amy noddi mo ngam renndinde miijooji makko e jikkuuji makko, Agu wiyi mo omo yiɗi wonde doktoor e hisnude nguurndam ngam soodde bakkatuuji makko. O jaɓi ko o seyɗaane, kono o wiyi ko yumma makko ina yiɗi mo.
Adaptaasiyoŋ filmo
Winndannde mawnde: Daabaaji ɗi ngalaa ngenndi (film)
Filmo gooto ko Cary Fukunaga waɗi ɗum, tawi ko Ibraahiima Attah woni Agu, Idris Elba woni komanda. Film o ko peewnugol winndereyankeewol, ƴettaa ko e nokkuuji e nder laddeeji leydi Gana.[9][10] Nde fuɗɗii ko e Netflix ñalnde 16 oktoobar 2015.[11]
r8zs5f9pbl9kwz8bh880r1bu1ke2mwj
112021
112020
2025-06-10T23:19:14Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112021
wikitext
text/x-wiki
'''Daabaaji ɗi ngalaa leñol''' ko deftere nde winndiyanke Naajeeriyaajo-Ameriknaajo biyeteeɗo Uzodinma Iweala winndi e hitaande 2005,. nde ƴetti tiitoonde mum ko e albom Fela Kuti mo hitaande dubi alif 1989, mo innde mum nanndi.[3] Deftere nde heɓi njeenaari Art Seidenbaum e hitaande 2005 ngam fijirde adannde e njeenaari Barnes & Noble ngam yiytude winndooɓe kesi mawɓe.[5][6] Nde waɗaama filmo e hitaande 2015.
Deftere nde ina jokki e yahdu suka gorko biyeteeɗo Agu, mo doole mum njogori naatde e fedde soldateeɓe e nder leydi Afrik hirnaange ndi innde mum anndaaka.[7] So tawii Agu ina huli komandaajo mum e worɓe heewɓe wonɓe e sara mum, cukaagu makko keso nguu ina ɓuuɓna ɗum no feewi e hare nde o waɗnoo e nder leydi makko, o woni ko e ƴaañde e fuɗɗoode ko ƴaañde e ƴattaade mekanik hare. Iweala ronkaani detal laaɓtungal, visceral, o fenta natal Agu caɗtungal, caɗtungal no cukalel soldaat nii. Deftere ndee rokkaani heen hay batte laaɓtuɗe ko fayti e leydi ndi nde waɗata, nde heddii ko nde anndaaka. Deftere ndee ina teskaa e daartol mum gonngol e mbaydi gonndi e neɗɗo gadano.
Tiitoonde sukaaɓe soldateeɓe ina fawii e binndol binnduɗo oo to Harvard. Winndiyanke oo meeɗaa yiyde geɗe ɗe o winndata e nder deftere makko nde wonaa defte goɗɗe e nder oon sifaa.[8]
=== Ciimtol plot Deftere nde ko haala suka gorko jeyaaɗo to Afrik hirnaange ina wiyee Agu, mo doole mum ngoni cukalel soldateeɓe. Nde hare ari e wuro tokooso ɓesngu makko, yumma Agu e miñi mum debbo ina mbaawi yaltude e jam ONU, kono Agu yamiraama yo o jokku caggal, o haɓa e baaba makko e worɓe wuro ngo woɗɓe. So soldateeɓe njanii e wuro worɓe ɓee ina nganndi so ɓe cuuɗiima walla ɓe cuuɗiima ɓe mbaraama. Ɓe ndarni njillu kono Agu doggi e yiɗde baaba mum. Baaba makko ina fiyee haa o wara. ===
Agu suuɗii, ɓooyaani ko soldateeɓe tawi mo, ɓe ndokki mo ngam naatde e konu maɓɓe murtuɗo. E nder fuɗɗoode ƴiiƴam, komandaajo oo dogni mo warde neɗɗo mo alaa kaɓirɗe.No Agu doolirta woppude cukaagu mum, o siftorii ko adii: galle makko, yiɗde makko janngude e jaŋde, koyɗol makko wonde doktoor teeŋtuɗo, e no o meeɗnoo janngude Biibal ñalnde kala. Omo miijoo no kanko e sehil makko ɓe meeɗnoo fijde e wolde e no ndee wolde wonaa gootum. O hulii wonde Alla ina yiɗi mo sabu warde woɗɓe, kono ɓooyaani ko o dogi o goongɗini wonde ko ɗuum Alla yiɗi, sabu “ko o soldaat kadi ko ɗum soldateeɓe mbaɗata e wolde.” O seerti e suka gorko muumɗo ina wiyee Strika, ɓe kawri e bonanndeeji e caɗeele wolde : loppitde, ƴattaade, warde, e heege.
Agu ina majja e sahaa, ina faami tan wonde ko o cukalel hade oon wolde kono o wontii neɗɗo e nder jarribo ngo nanndaani e yiite. O yiɗi ko woppude warngo kono omo hula wonde waɗde ɗum ina addana mo warde Komanda. E nder oo sahaa wolde Agu e konu ina njogii ko ina 6eydoo 6ooyde, ko cfuum wacfi 6e 6eydata ko 6e mbaawi : mborosaaji, jawdi tokosiri, be’i, e sahaaji kadi yim6e wocf6e. Ñaamdu nduu defaaka no feewi ngam hulde hoto woɗɓe njiy yiite, ndiyam ɗam ina anndaa ina waɗi ƴiiƴam aadee. Agu e sukaaɓe woɗɓe wonɓe e bataliyoŋ oo, ko Komandant oo ƴattata ɗum ngam yoɓde toɓɓe tokoose. So tawii Agu ina yiɗi rape o, o haɓataa no o hulirta so o waɗii noon ko Komandant warata mo.
Komandant oo haa jooni ina nawta bataliyoŋ oo to wuro jibinannde mum ɗo ɓe njillotoo galle njulaagu. Komandant ɗiɗaɓo, hono Luftenant, ko debbo jom suudu fiyi ɗum. Luftenant noon lomtii ko soldaat gooto ina wiyee Rambo, innde mum noon ko sabu ƴiiƴam mum.
Yiɗde makko dogde e konu nguu, haa jooni ina laaɓi nde Rambo ardii murto ngo o dañi e Komanda e nder yontaaji caɗtuɗi, ɗi o woppi Komannda oo tan e nder kampaañ. Heege, ŋakkere e ŋakkere sehil mum gooto, Strika, Agu naati e soldateeɓe ndartinaaɓe ɓee ngam etaade waɗde laawol galle mum en. Strika maayi, Agu haa jooni acci wondiiɓe mum.
Nde yahri yeeso, o ari e les njiimaandi suudu safrirdu/hospitaal misiyoŋaaji ɗi waajotooɗo e debbo gooto ina wiyee Amy ardii. Agu heɓi comci kesi e kala nguura e ɗanngal o yiɗi o heɓta cellal e doole makko. Kono, caggal nde o wuuri e hare gerilla ƴiiƴam, Biibal ngal nattii jogaade maanaa e makko. Amy noddi mo ngam renndinde miijooji makko e jikkuuji makko, Agu wiyi mo omo yiɗi wonde doktoor e hisnude nguurndam ngam soodde bakkatuuji makko. O jaɓi ko o seyɗaane, kono o wiyi ko yumma makko ina yiɗi mo.
Adaptaasiyoŋ filmo
Winndannde mawnde: Daabaaji ɗi ngalaa ngenndi (film)
Filmo gooto ko Cary Fukunaga waɗi ɗum, tawi ko Ibraahiima Attah woni Agu, Idris Elba woni komanda. Film o ko peewnugol winndereyankeewol, ƴettaa ko e nokkuuji e nder laddeeji leydi Gana.[9][10] Nde fuɗɗii ko e Netflix ñalnde 16 oktoobar 2015.[11]
pokyd0wdsv0kpt0f9cewbqw9ole5k1b
Youssoupha Ndiaye (politician)
0
13160
111938
101062
2025-06-10T18:13:28Z
MOIBARDE
10068
111938
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssoupha Ndiaye''' (9 mee 1938 – 17 sulyee 2021) ko ganndo sariya e dawriyanke [[Senegaal]].
Ndiaye toɗɗaama hooreejo Ñaawirde Kasaasiyoŋ gila 1992 haa 1993 e Diiso doosgal tuggi 1993 haa 2002. Ndeen o wonii jaagorgal ko fayti e dingiral tuggi 2002 haa 2005.
O wonii hooreejo goomu etikaaji Goomu Olimpiyaaji hakkunde leyɗeele (IOC) tuggi lewru feebariyee 2007 haa suwee 2017, o wonii tergal IOC tuggi 2002 haa 2017.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
q7evz9qm4rbbb8knkwmb24q9wd0pdfd
111939
111938
2025-06-10T18:18:31Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111939
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssoupha Ndiaye''' (9 mee 1938 – 17 sulyee 2021)<ref>{{cite web|url=https://www.olympic.org/mr-youssoupha-ndiaye|title=Mr Youssoupha NDIAYE|website=Olympic.org|access-date=2019-02-22}}</ref><ref>{{cite web|url=https://new.in-24.com/sport/News/77065.html|title=Death of magistrate and former Minister of State Youssoupha Ndiaye in Saint Louis|website=new.in-24.com|date=2021-07-17|access-date=2021-07-18}}</ref> ko ganndo sariya e dawriyanke [[Senegaal]].
Ndiaye toɗɗaama hooreejo Ñaawirde Kasaasiyoŋ gila 1992 haa 1993 e Diiso doosgal tuggi 1993 haa 2002. Ndeen o wonii jaagorgal ko fayti e dingiral tuggi 2002 haa 2005.
O wonii hooreejo goomu etikaaji Goomu Olimpiyaaji hakkunde leyɗeele (IOC) tuggi lewru feebariyee 2007 haa suwee 2017, o wonii tergal IOC tuggi 2002 haa 2017.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
isbzoc997mv3m9jlw8hy33kd8rr45hc
111952
111939
2025-06-10T20:35:12Z
MOIBARDE
10068
111952
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssoupha Ndiaye''' (9 mee 1938 – 17 sulyee 2021)<ref>{{cite web|url=https://www.olympic.org/mr-youssoupha-ndiaye|title=Mr Youssoupha NDIAYE|website=Olympic.org|access-date=2019-02-22}}</ref><ref>{{cite web|url=https://new.in-24.com/sport/News/77065.html|title=Death of magistrate and former Minister of State Youssoupha Ndiaye in Saint Louis|website=new.in-24.com|date=2021-07-17|access-date=2021-07-18}}</ref> ko ganndo sariya e dawriyanke [[Senegaal]].
Ndiaye toɗɗaama hooreejo Ñaawirde Kasaasiyoŋ gila 1992 haa 1993 e Diiso doosgal tuggi 1993 haa 2002. Ndeen o wonii jaagorgal ko fayti e dingiral tuggi 2002 haa 2005.<ref>{{cite news|url=https://olympics.com/ioc/news/death-of-ioc-honour-member-youssoupha-ndiaye|title=Death of IOC Honour Member Youssoupha Ndiaye|work=International Olympic Committee|date=2021-07-18|access-date=2022-02-28}}</ref>
O wonii hooreejo goomu etikaaji Goomu Olimpiyaaji hakkunde leyɗeele (IOC) tuggi lewru feebariyee 2007 haa suwee 2017, o wonii tergal IOC tuggi 2002 haa 2017.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
rrb88k632gp4407jp3vs13m9rikejkf
111957
111952
2025-06-10T20:43:14Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111957
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssoupha Ndiaye''' (9 mee 1938 – 17 sulyee 2021)<ref>{{cite web|url=https://www.olympic.org/mr-youssoupha-ndiaye|title=Mr Youssoupha NDIAYE|website=Olympic.org|access-date=2019-02-22}}</ref><ref>{{cite web|url=https://new.in-24.com/sport/News/77065.html|title=Death of magistrate and former Minister of State Youssoupha Ndiaye in Saint Louis|website=new.in-24.com|date=2021-07-17|access-date=2021-07-18}}</ref> ko ganndo sariya e dawriyanke [[Senegaal]].
Ndiaye toɗɗaama hooreejo Ñaawirde Kasaasiyoŋ gila 1992 haa 1993 e Diiso doosgal tuggi 1993 haa 2002. Ndeen o wonii jaagorgal ko fayti e dingiral tuggi 2002 haa 2005.<ref>{{cite news|url=https://olympics.com/ioc/news/death-of-ioc-honour-member-youssoupha-ndiaye|title=Death of IOC Honour Member Youssoupha Ndiaye|work=International Olympic Committee|date=2021-07-18|access-date=2022-02-28}}</ref>
O wonii hooreejo goomu etikaaji Goomu Olimpiyaaji hakkunde leyɗeele (IOC) tuggi lewru feebariyee 2007 haa suwee 2017, o wonii tergal IOC tuggi 2002 haa 2017.<ref>{{cite web|url=https://www.olympedia.org/athletes/899261|title=Youssoupha Ndiaye|work=Olympedia|access-date=19 July 2021}}</ref>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
tono2eet6dqnjgxshpk6cp1uqk57hl7
Youri, Niger
0
16044
112058
101056
2025-06-11T04:39:47Z
MOIBARDE
10068
112058
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youri, Niiseer''' ko wuro e komin ladde e nder leydi Niiseer. Haa e hitaande 2012, ina waɗi 31 598 neɗɗo.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
0uofnjkzi3pmhhi2fl6mps81z6jeuw7
112060
112058
2025-06-11T04:42:18Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
112060
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youri, Niiseer''' ko wuro e komin ladde e nder leydi [[Niiser|Niiseer]].<ref>[http://www.case.ibimet.cnr.it/den/Documents/code_rural/cdrom/doc%20pdf/Loi%20N%B02002-14%20cr%E9ation%20des%20communes.pdf Loi n° 2002-014 du 11 JUIN 2002 portant création des communes et fixant le nom de leurs chefs-lieux]. Includes list of 213 communes rurales and seats, 52 Communes urbaines and seats</ref> Haa e hitaande 2012, ina waɗi 31 598 neɗɗo.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
s0eapw9tahbrzkqywq5iwdhps38uqx8
112061
112060
2025-06-11T04:44:21Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
112061
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youri, Niiseer''' ko wuro e komin ladde e nder leydi [[Niiser|Niiseer]].<ref>[http://www.case.ibimet.cnr.it/den/Documents/code_rural/cdrom/doc%20pdf/Loi%20N%B02002-14%20cr%E9ation%20des%20communes.pdf Loi n° 2002-014 du 11 JUIN 2002 portant création des communes et fixant le nom de leurs chefs-lieux]. Includes list of 213 communes rurales and seats, 52 Communes urbaines and seats</ref> Haa e hitaande 2012, ina waɗi 31 598 neɗɗo.<ref>{{Cite web|title=Niger: Municipal Division (Departments and Communes) - Population Statistics, Charts and Map|url=https://www.citypopulation.de/en/niger/admin/|access-date=2024-02-21|website=www.citypopulation.de}}</ref>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
9wvz1itku4v7bjinzw0i3p7u8vcjr1h
Adebayo zakari adje
0
16205
112005
111846
2025-06-10T22:24:25Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112005
wikitext
text/x-wiki
'''Adebayor Zakari Adje ('''jibinaa ko ñalnde sappo e didi 12 noowammbar hiitande dubi alif 1996) ko fuku koyɗe leydi Niiseer, o fijiraa ko e fedde DStv wiyeteende AmaZulu e fedde ngenndiire [[Niiser|Niiseer]].
Golle kippu
E hitaande dubi 2016, Adebayor waɗii ñaawooje e fedde Ligue 1 FC Lorient e AS Monaco kono o rokkaaka nanondiral e fedde nde.
Ñalnde 29 lewru bowte hitaande dubi 2018, Vejle Boldklub to leydi Danemark hollitii siynude Adebayor e nder fedde Inter Allies e nanondiral ñamaale haa ñalnde 30 lewru juko hitaande 2019. Kono lewru wooturu caggal ɗuum, fedde nde hollitii wonde ina yiɗi woppude nanondiral ñamaale ɗee sabu Adebayor hollitaaki no nanondirnoo nii, fedde nde waawaano jokkondirde e jolfo oo.[5]
Kono o artii Danemark e lewru oktoobar 2020, nde o siifondiri e fedde Danemark 1st Division HB Køge, woni fedde fuku koyɗe Danemark karallo, jooɗiinde ko adii fof e wuro Herfølge, ɗiɗmo oo ko wuro Køge, ɗiɗo fof e nder Municipaalitee Køge. Kono, ñalnde naayi 4 lewru marse hiitande dubi 2021, fedde nde hollitii, wonde Adebayor ina ñamlaa Legon Cities, sabu yiɗde ɓadtaade ɓesngu mum ngam dalillaaji keertiiɗi.[7] Ñalnde 10 suwee 2021, Adebayor jaɓi nanondiral Loan hitaande e ENPPI SC mo Ejipt.
Golle hakkunde leyɗeele
Ko kanko woni ɓurɗo waawde golle e nder leydi Niiseer, o waɗii golle 18 e nder 43 pottital.[8]
Limlebbi golle
Je lesdi feere
Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limto golle Niger ko adii.[9]
No. Ñalngu Nokku Gañoowo Njoɓdi Njeñtudi kawgel
1. 18 lewru Yarkomaa 2016 Stade Régional Nyamirambo, Kigali, Ruwannda Naajeeriya 1–2 1–4 2016 Kaɓirgal Leyɗeele Afrik
2. 29 mars 2016 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Senegaal 1–2 1–2 2017 kawgel fuku Afrik
3. 5 suwee 2017 Stade Adrar, Agadir, Marok Muritani 2-0 2-0 Sehilaagal
4. 27 mee 2018 Stade général Seyni Kountché, Niamey, Niiseer leydi [[Afrik]] hakkundeejo 3–2 3–3 Sehilaaɓe
5. 2 juin 2018 Stade général-Seyni-Kountché, [[Niamey]], [[Niiser|Niiseer]] Uganndaa 1-0 2-1 Sehilaagal
6. 2-0
7. 18 noowammbar 2018 nokku dingiral Mavuso, Manzini, Eswatini Eswatini 1–1 2–1 2019 kawgel fuku Afrik
8. 2-0
9. 20 mars 2020 Stade Général-Seyni-Kountché, Niamey, Niger Caad 1-0 2-0 Sehilaagal
10. 11 Juko 2021 Arslan Zeki Demirci, Manavgat, Turki Gine 1-0 2-0 Sehilaaɓe
11. 6 suwee 2021 Stade laamɗo Mulay Abdellaah, Rabat, Marok Jibuuti 1–1 4–2 2022 ngam heɓde kawgel fuku winndere
12. 2-1
13. 15 noowammbar 2021 Stade général Seyni Kountché, Niamey, Niiseer Jibuti 1–0 7–2 2022 ngam heɓde kawgel fuku winndere FIFA
14. 2-1
15. 5-1
16. 23 mars 2022 Stade Cheikha Ould Boïdiya, Nuwaakchott, Muritani Mosammbik 1-0 1-1 Sehilaaɓe
17. 26 mars 2022 Stade Cheikha Ould Boïdiya, Nuwaakchott, Muritani Libi 1–2 1–2 Sehilaagal
Teddungal
Goodo
Kop Konfederaasiyoŋ CAF ɓurɗo heewde : 2021–22
Tuugnorgal
Victorien Adebayor to WorldFootball.net Waylu ɗum to Wikidata
Ñalnde 28 lewru nduu, ñalnde 28 lewru nduu, hitaande 2018
k62yhih4vgi03rc0ooisw3a693xw7sl
112007
112005
2025-06-10T22:25:43Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112007
wikitext
text/x-wiki
'''Adebayor Zakari Adje ('''jibinaa ko ñalnde sappo e didi 12 lewru noowammbar hiitande dubi alif 1996) ko fuku koyɗe leydi Niiseer, o fijiraa ko e fedde DStv wiyeteende AmaZulu e fedde ngenndiire [[Niiser|Niiseer]].
Golle kippu
E hitaande dubi 2016, Adebayor waɗii ñaawooje e fedde Ligue 1 FC Lorient e AS Monaco kono o rokkaaka nanondiral e fedde nde.
Ñalnde 29 lewru bowte hitaande dubi 2018, Vejle Boldklub to leydi Danemark hollitii siynude Adebayor e nder fedde Inter Allies e nanondiral ñamaale haa ñalnde 30 lewru juko hitaande 2019. Kono lewru wooturu caggal ɗuum, fedde nde hollitii wonde ina yiɗi woppude nanondiral ñamaale ɗee sabu Adebayor hollitaaki no nanondirnoo nii, fedde nde waawaano jokkondirde e jolfo oo.
Kono o artii Danemark e lewru oktoobar 2020, nde o siifondiri e fedde Danemark 1st Division HB Køge, woni fedde fuku koyɗe Danemark karallo, jooɗiinde ko adii fof e wuro Herfølge, ɗiɗmo oo ko wuro Køge, ɗiɗo fof e nder Municipaalitee Køge. Kono, ñalnde naayi 4 lewru marse hiitande dubi 2021, fedde nde hollitii, wonde Adebayor ina ñamlaa Legon Cities, sabu yiɗde ɓadtaade ɓesngu mum ngam dalillaaji keertiiɗi.[7] Ñalnde 10 suwee 2021, Adebayor jaɓi nanondiral Loan hitaande e ENPPI SC mo Ejipt.
Golle hakkunde leyɗeele
Ko kanko woni ɓurɗo waawde golle e nder leydi Niiseer, o waɗii golle 18 e nder 43 pottital.[8]
Limlebbi golle
Je lesdi feere
Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limto golle Niger ko adii.[9]
No. Ñalngu Nokku Gañoowo Njoɓdi Njeñtudi kawgel
1. 18 lewru Yarkomaa 2016 Stade Régional Nyamirambo, Kigali, Ruwannda Naajeeriya 1–2 1–4 2016 Kaɓirgal Leyɗeele Afrik
2. 29 mars 2016 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Senegaal 1–2 1–2 2017 kawgel fuku Afrik
3. 5 suwee 2017 Stade Adrar, Agadir, Marok Muritani 2-0 2-0 Sehilaagal
4. 27 mee 2018 Stade général Seyni Kountché, Niamey, Niiseer leydi [[Afrik]] hakkundeejo 3–2 3–3 Sehilaaɓe
5. 2 juin 2018 Stade général-Seyni-Kountché, [[Niamey]], [[Niiser|Niiseer]] Uganndaa 1-0 2-1 Sehilaagal
6. 2-0
7. 18 noowammbar 2018 nokku dingiral Mavuso, Manzini, Eswatini Eswatini 1–1 2–1 2019 kawgel fuku Afrik
8. 2-0
9. 20 mars 2020 Stade Général-Seyni-Kountché, Niamey, Niger Caad 1-0 2-0 Sehilaagal
10. 11 Juko 2021 Arslan Zeki Demirci, Manavgat, Turki Gine 1-0 2-0 Sehilaaɓe
11. 6 suwee 2021 Stade laamɗo Mulay Abdellaah, Rabat, Marok Jibuuti 1–1 4–2 2022 ngam heɓde kawgel fuku winndere
12. 2-1
13. 15 noowammbar 2021 Stade général Seyni Kountché, Niamey, Niiseer Jibuti 1–0 7–2 2022 ngam heɓde kawgel fuku winndere FIFA
14. 2-1
15. 5-1
16. 23 mars 2022 Stade Cheikha Ould Boïdiya, Nuwaakchott, Muritani Mosammbik 1-0 1-1 Sehilaaɓe
17. 26 mars 2022 Stade Cheikha Ould Boïdiya, Nuwaakchott, Muritani Libi 1–2 1–2 Sehilaagal
Teddungal
Goodo
Kop Konfederaasiyoŋ CAF ɓurɗo heewde : 2021–22
Tuugnorgal
Victorien Adebayor to WorldFootball.net Waylu ɗum to Wikidata
Ñalnde 28 lewru nduu, ñalnde 28 lewru nduu, hitaande 2018
dc01xbyvxyw1rifly5jdq3usgdji8y8
Kamilou dauda
0
16223
112004
111843
2025-06-10T22:23:25Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112004
wikitext
text/x-wiki
'''Kamilou Daouda''' (jibinaa ko ñalnde sappande didi e jeewenyi naayi 29 lewru Duujal hitaande dubi alif 1987) ko Nijeernaajo, o woniino ƴaañoowo fuku koyɗe, o woniino ƴaañoowo e nder fedde wiyeteende Coton Sport.
Kugal
Jaɓɓungal makko gadanal ɗo to Akokana F.C., fedde amateur to [[Niiser|Niiseer]]. O waɗii duuɓi 2 moƴƴi no feewi hade makko yahde to Coton Sport de Garoua, kippu toowɗo e nder Elite One to [[Kamerun|Kameruun]].
Golle hakkunde leyɗeele
Daouda wonnoo ko tergal e fedde fuku koyɗe [[leydi]] [[Niiser|Niiseer]], nde tawnoo o noddaama e kawgel fuku koyɗe Afrik 2012.
Golle hakkunde leyɗeele
Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limto golle Niger ko adii. Doggol golle winndereyankooje ɗe Kamilou Daouda waɗi
No. Ñalngu Nokku Gañoowo Njoɓdi Njeñtudi kawgel
1 25 mars 2007 Stade Setsoto, Maseru, Lesoto Lesoto 1–3 1–3 2008 Kop Afrik
2 17 Juin 2007 Stade Général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer 1–1 1–3 2008 Kop Afrik 3 7 suwee 2008 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Uganndaa 3–1 3–1 2010 ngam heɓde kawgel fuku winndere
4 27 mars 2011 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Siyera Leyoon 3–1 3–1 2012 Kop Afrik
5 10 ut 2011 Stade Général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Togo 3–3 3–3 Sehilaaɓe
6 9 Oktoobar 2012 Stade Jeneral-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Liberiya 2–1 4–3 Sehilaagal
7 4-3
8 7 suwee 2013 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Konngo 2–1 2–2 Kop aduna 2014
9 5 Mars 2014 Stade Olympique, Nuwaaksot, Muritani Moritani 1–1 1–1 Sehilaagal
10 2 suwee 2014 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Uganndaa 1-0 2-0 Sehilaaɓe
Teddungal
Koton Pijirlooji
Ko ɓuri heewde e yimɓe (2): 2009, 2017
Tuugnorgal
Kamilou Daouda at Soccerway
Kamilou Daouda at Lesdi-Football.com
Jokkondire yaajɗe
Kamilou Daouda – limngal kawgel FIFA (arsiif)
vte
Diɗɗal Niiseer – Kop Afrik 2012
vte
Diɗɗal Niiseer – Kop Afrik 2013 Na
sr0x10g6zgo8u3izq4ogeo8fys4qucp
Koffi Dan kowa
0
16296
112002
111841
2025-06-10T22:22:23Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112002
wikitext
text/x-wiki
'''Koffi Dan Kowa''' (jibinaa e nyalde sappo e naayi 19 hiitande dubi alif 1989) ko fuku koyɗe Niiseernaajo, ko ɓuri heewde e nguurndam mum ko e nder dingiral Sahel SC.
Golle kippu Kowa jibinaa ko to Akra, [[leydi]] Gana. O fuɗɗorii golle makko mawɗe ko e fedde [[Niiser|Niiseer]] Sahel SC, hade makko waɗde duuɓi tati e fedde Espérance Sportive de Zarzis to Tuunus.
E lewru 2013, Kowa siifondiri nanondiral duuɓi tati e Bidvest Wits jogorɗo fiyde e Ligue des champions Afrik worgo.
Golle hakkunde leyɗeele
Kowa ko tergal e kippu leydi Niiseer. O lomtii kippu nguu e kawgel ngel e hitaande 2012.[citation needed]
Golle hakkunde leyɗeele
Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limto golle Niger ko adii.[1]
Goal Ñalngu Nokku Gañoowo Njoɓdi Njeñtudi kawgel
1. 19 lewru juko hitaande 2010 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niger Caad 1–1 1–1 Sehilaaɓe
2. 4 suwee 2011 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Afrik worgo 1–0 2–1 2012 kawgel fuku Afrik
3. 17 oktoobar 2015 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Togo 2–0 2–0 2016 ngam heɓde kawgel ngel e nder leydi Afrik
4. 25 oktoobar 2015 Stade de Kégué, Lomé, Togo Togo 1–0 1–1 2016 ngam heɓde kawgel ngel e nder leydi Afrik
5. 4 suwee 2016 Stade Général-Seyni-Kountché, Niamey, Nijeer Burundi ? 3–1 2017 Kop Afrik
Tuugnorgal
"Koffi dan kowa". Kippuuji Fulɓe Ngenndiiji. Benjamin Straak-Simmerman. Ƴeewtaa ko ñalnde 13 Oktoobar 2021.
"Wits maande Niiseer". Fuku koyɗe Laduma. 8 lewru bowte 2013. Moftinaama e fuɗɗoode ñalnde 25 lewru bowte 2013. Ƴeewtaa ko ñalnde 8 lewru bowte 2013.
Jokkondire yaajɗe
9x40m9uzngk1j8c3wff3bhrd5dkhr01
112003
112002
2025-06-10T22:22:44Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112003
wikitext
text/x-wiki
'''Koffi Dan Kowa''' (jibinaa e nyalde sappo e naayi 19 hiitande dubi alif 1989) ko fuku koyɗe Niiseernaajo, ko ɓuri heewde e nguurndam mum ko e nder dingiral Sahel SC.
Golle kippu Kowa jibinaa ko to Akra, [[leydi]] Gana. O fuɗɗorii golle makko mawɗe ko e fedde [[Niiser|Niiseer]] Sahel SC, hade makko waɗde duuɓi tati e fedde Espérance Sportive de Zarzis to Tuunus.
E lewru 2013, Kowa siifondiri nanondiral duuɓi tati e Bidvest Wits jogorɗo fiyde e Ligue des champions [[Afrik]] worgo.
Golle hakkunde leyɗeele
Kowa ko tergal e kippu leydi Niiseer. O lomtii kippu nguu e kawgel ngel e hitaande 2012.[citation needed]
Golle hakkunde leyɗeele
Njoɓɗeele e njeñtudi ina limta limto golle Niger ko adii.[1]
Goal Ñalngu Nokku Gañoowo Njoɓdi Njeñtudi kawgel. 19 lewru juko hitaande 2010 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niger Caad 1–1 1–1 Sehilaaɓe
2. 4 suwee 2011 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Afrik worgo 1–0 2–1 2012 kawgel fuku Afrik
3. 17 oktoobar 2015 Stade général-Seyni-Kountché, Niamey, Niiseer Togo 2–0 2–0 2016 ngam heɓde kawgel ngel e nder leydi Afrik
4. 25 oktoobar 2015 Stade de Kégué, Lomé, Togo Togo 1–0 1–1 2016 ngam heɓde kawgel ngel e nder leydi Afrik
5. 4 suwee 2016 Stade Général-Seyni-Kountché, Niamey, Nijeer Burundi ? 3–1 2017 Kop Afrik
Tuugnorgal
"Koffi dan kowa". Kippuuji Fulɓe Ngenndiiji. Benjamin Straak-Simmerman. Ƴeewtaa ko ñalnde 13 Oktoobar 2021.
"Wits maande Niiseer". Fuku koyɗe Laduma. 8 lewru bowte 2013. Moftinaama e fuɗɗoode ñalnde 25 lewru bowte 2013. Ƴeewtaa ko ñalnde 8 lewru bowte 2013.
Jokkondire yaajɗe
00a3mqtwbm8jgtsrgcmoedi2zrdserb
Youssof oumaru
0
16318
111958
101061
2025-06-10T20:51:05Z
MOIBARDE
10068
111958
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssouf Oumarou Alio ('''jibinaa ko 16 feebariyee 1993) ko Niiseernaajo fuku koyɗe, o fijiraa ko e fedde Tuunus Ligue Professionnelle 1 biyeteeɗo Stade Tunisien e kippu leydi Niiseer.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Oumarou fuɗɗii yahde e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Niiseer ñalnde 13 noowammbar 2015 e nder pottital sehilaaɓe e Niiseer, tawi ko 2-0.
Ñalnde 16 oktoobar 2018, o waɗii gool makko gadanol e nder leydi Niiseer e Tuunus, nde o fooli 2-1 e nder kawgel fuku Afrik 2019 jogorngel yuɓɓineede to Kamaruun.
Ñalnde 8 oktoobar 2021, e nder pottital kawgel fuku winndere 2022, o waɗii gool gootol, ɗum addani mo foolde 6-1.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
sc076z3zef2deggxhbg13q9sgfx7xoe
111959
111958
2025-06-10T20:56:35Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111959
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssouf Oumarou Alio (jibinaa''' ko yalnde sappo e jeewenyi go'o 16 feebariyee hiitande dubi alif 1993) ko Niiseernaajo fuku koyɗe, o fijiraa ko e fedde Tuunus Ligue Professionnelle 1 biyeteeɗo Stade Tunisien e kippu leydi Niiseer.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Oumarou fuɗɗii yahde e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Niiseer ñalnde 13 noowammbar 2015 e nder pottital sehilaaɓe e Niiseer, tawi ko 2-0.
Ñalnde 16 oktoobar 2018, o waɗii gool makko gadanol e nder leydi Niiseer e Tuunus, nde o fooli 2-1 e nder kawgel fuku Afrik 2019 jogorngel yuɓɓineede to Kamaruun.
Ñalnde 8 oktoobar 2021, e nder pottital kawgel fuku winndere 2022, o waɗii gool gootol, ɗum addani mo foolde 6-1.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
qug3n2e44xtr3rzt0sjyi678ymdrt95
111960
111959
2025-06-10T20:57:15Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111960
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'Youssouf Oumarou Slip (jibinaa ko yalnde sappo e jeewenyi go'o 16 feebariyee hiitande dubi alif 1993) ko Niiseernaajo fuku koyɗe, o fijiraa ko e fedde Tuunus Ligue Professionnelle 1 biyeteeɗo Stade Tunisien e kippu leydi Niiseer.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Oumarou fuɗɗii yahde e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Niiseer ñalnde 13 noowammbar 2015 e nder pottital sehilaaɓe e Niiseer, tawi ko 2-0.
Ñalnde 16 oktoobar 2018, o waɗii gool makko gadanol e nder leydi Niiseer e Tuunus, nde o fooli 2-1 e nder kawgel fuku Afrik 2019 jogorngel yuɓɓineede to Kamaruun.
Ñalnde 8 oktoobar 2021, e nder pottital kawgel fuku winndere 2022, o waɗii gool gootol, ɗum addani mo foolde 6-1.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
4hzz59dq018jxznomwqgv37us2lj0dj
111961
111960
2025-06-10T20:58:12Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111961
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}''''Youssouf Oumarou''' Slip (jibinaa ko yalnde sappo e jeewenyi go'o 16 feebariyee hiitande dubi alif 1993) ko Niiseernaajo fuku koyɗe, o fijiraa ko e fedde Tuunus Ligue Professionnelle 1 biyeteeɗo Stade Tunisien e kippu leydi Niiseer.
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Oumarou fuɗɗii yahde e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Niiseer ñalnde 13 noowammbar 2015 e nder pottital sehilaaɓe e Niiseer, tawi ko 2-0.
Ñalnde 16 oktoobar 2018, o waɗii gool makko gadanol e nder leydi Niiseer e Tuunus, nde o fooli 2-1 e nder kawgel fuku Afrik 2019 jogorngel yuɓɓineede to Kamaruun.
Ñalnde 8 oktoobar 2021, e nder pottital kawgel fuku winndere 2022, o waɗii gool gootol, ɗum addani mo foolde 6-1.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
af4748i5c4b68bb2qp9raregg8w12xh
111962
111961
2025-06-10T20:59:11Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111962
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssouf Oumarou''' Slip (jibinaa ko yalnde sappo e jeewenyi go'o 16 feebariyee hiitande dubi alif 1993) ko Niiseernaajo fuku koyɗe, o fijiraa ko e fedde Tuunus Ligue Professionnelle 1 biyeteeɗo Stade Tunisien e kippu [[leydi]] [[Niiseer]].
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Oumarou fuɗɗii yahde e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Niiseer ñalnde 13 noowammbar 2015 e nder pottital sehilaaɓe e Niiseer, tawi ko 2-0.
Ñalnde 16 oktoobar 2018, o waɗii gool makko gadanol e nder leydi Niiseer e Tuunus, nde o fooli 2-1 e nder kawgel fuku Afrik 2019 jogorngel yuɓɓineede to Kamaruun.
Ñalnde 8 oktoobar 2021, e nder pottital kawgel fuku winndere 2022, o waɗii gool gootol, ɗum addani mo foolde 6-1.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
pjecgfzpzdft5772nxx2tlqfayhjuj4
111963
111962
2025-06-10T21:02:31Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111963
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssouf Oumarou''' Slip (jibinaa ko yalnde sappo e jeewenyi go'o 16 feebariyee hiitande dubi alif 1993) ko Niiseernaajo fuku koyɗe, o fijiraa ko e fedde Tuunus Ligue Professionnelle 1 biyeteeɗo Stade Tunisien e kippu [[leydi]] [[Niiseer]].
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Oumarou fuɗɗii yahde e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Niiseer ñalnde 13 noowammbar 2015 e nder pottital sehilaaɓe e Niiseer, tawi ko 2-0.
Ñalnde 16 oktoobar 2018, o waɗii gool makko gadanol e nder leydi Niiseer e Tuunus, nde o fooli 2-1 e nder kawgel fuku Afrik 2019 jogorngel yuɓɓineede to Kamaruun.
Ñalnde 8 oktoobar 2021, e nder pottital kawgel fuku winndere 2022, o waɗii gool gootol, ɗum addani mo foolde 6-1.<ref>{{Cite web|title=FIFA|url=https://fifa.com/|access-date=9 October 2021|website=fifa.com|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
24t21oy712xxqa5qcmz0bmv9nwd8kbv
111964
111963
2025-06-10T21:02:38Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
111964
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssouf Oumarou''' Slip (jibinaa ko yalnde sappo e jeewenyi go'o 16 feebariyee hiitande dubi alif 1993) ko Niiseernaajo fuku koyɗe, o fijiraa ko e fedde Tuunus Ligue Professionnelle 1 biyeteeɗo Stade Tunisien e kippu [[leydi]] [[Niiseer]].
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Oumarou fuɗɗii yahde e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Niiseer ñalnde sapponde tati 13 lewru noowammbar hiitande dubi 2015 e nder pottital sehilaaɓe e Niiseer, tawi ko 2-0.
Ñalnde 16 oktoobar 2018, o waɗii gool makko gadanol e nder leydi Niiseer e Tuunus, nde o fooli 2-1 e nder kawgel fuku [[Afrik]] 2019 jogorngel yuɓɓineede to Kamaruun.
Ñalnde 8 oktoobar 2021, e nder pottital kawgel fuku winndere 2022, o waɗii gool gootol, ɗum addani mo foolde 6-1.<ref>{{Cite web|title=FIFA|url=https://fifa.com/|access-date=9 October 2021|website=fifa.com|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
4t6e0iseo635e8h44s9xw3pwms9f3nr
111965
111964
2025-06-10T21:03:41Z
MOIBARDE
10068
111965
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Youssouf Oumarou''' Slip (jibinaa ko yalnde sappo e jeewenyi go'o 16 feebariyee hiitande dubi alif 1993) ko Niiseernaajo fuku koyɗe, o fijiraa ko e fedde Tuunus Ligue Professionnelle 1 biyeteeɗo Stade Tunisien e kippu [[leydi]] [[Niiseer]].
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Oumarou fuɗɗii yahde e nder winndere ndee e nder kippu ngenndiijo Niiseer ñalnde sapponde tati 13 lewru noowammbar hiitande dubi 2015 e nder pottital sehilaaɓe e Niiseer, tawi ko 2-0.
Ñalnde 16 oktoobar 2018, o waɗii gool makko gadanol e nder leydi Niiseer e Tuunus, nde o fooli 2-1 e nder kawgel fuku [[Afrik]] 2019 jogorngel yuɓɓineede to [[Kamerun|Kamaruun]].
Ñalnde 8 oktoobar 2021, e nder pottital kawgel fuku winndere 2022, o waɗii gool gootol, ɗum addani mo foolde 6-1.<ref>{{Cite web|title=FIFA|url=https://fifa.com/|access-date=9 October 2021|website=fifa.com|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
jqhtpx4b3d2rjndy0jeu6umzk2u7otr
Aamoudou Djiba
0
16322
112006
90873
2025-06-10T22:25:05Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112006
wikitext
text/x-wiki
'''Aamadu Djibo Mohamed Wonkoye''' (jibinaa nyalde sappo e naayi 19 lewru e hiitande dubi alif 1994) ko Niiseernaajo fuku koyɗe, o fijiraa ko hakkundeejo walla winger e nder fedde Horoya.
Kugal Ko o sukaaɓe fijoowo, Wonkoye naati e akademi sukaaɓe fedde Ganaa WAFA. Caggal ɗuum, o siifondiri e ASEC to Kodduwaar.
Ko adii feccere ɗiɗmere hitaande 2014/15, o siifondirii e fedde Portigaal diɗɗal ɗiɗmere Braga B.
E hitaande dubi 2017, Wonkoye siifondiri e Horoya to Gine.
Limlebbi golle
Je lesdi feere
So tawii ko ñalnde 14 oktoobar 2023[2]
Feññinde e paandaale e kippu ngenndiijo e hitaande
Kippu ngenndiijo Hitaande Apps Golle
Niiseer 2012 2 0
2013 1 0
2015 9 1
2016 2 0
2017 1 0
2018 6 1
2019 6 1
2020 2 0
2021 11 2
2022 5 0
2023 3 1
Ko ina tolnoo e 49 6
Nokkuuji e njeñtudi ina limta gool Niger ko adii, column score hollirta ko score caggal kala gool Wonkoye.
Doggol golle winndereyankooje ɗe Mohamed Wonkoye waɗi
No. Ñalngu Nokku Gañoowo Njoɓdi Njeñtudi kawgel
1 6 juin 2015 Stade Général Seyni Kountché, Niamey, Niiseer Gabon 1–0 2–1 Sehilaagal
2 27 lewru Mbooy 2018 Stade Général Seyni Kountché, Niamey, Nijeer leydi Afrik hakkundeejo 2–2 3–3
3 19 Noowammbar 2019 Stade Général Seyni Kountché, Niamey, Niiseer Madagaskaar 1–0 2–6 2021 Kop Afrik
4 6 suwee 2021 Stade laamɗo Mulay Abdellah, Rabat, Marok Jibuuti 3–1 4–2 2022 ngam heɓde kawgel fuku winndere
5 15 Noowammbar 2021 Stade Général Seyni Kuuntché, Niamey, Niger Jibuuti 3–1 7–2
6 14 oktoobar 2023 Stade Municipaal Berrechid, Berrechid, Maruk Somali 2-0 3-0 Sehilaaɓe
Haa ñalnde 14 oktoobar 2023
Tuugnorgal Oti
Mohammed
dztxyyl4mvu2my7qsuwui4u6cfhl8j7
Aga Khan University Hospital, Karachi
0
19953
112047
70283
2025-06-10T23:39:29Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112047
wikitext
text/x-wiki
[[File:Allamah Nasir Hunzai Pictured In Front Of The Aga Khan University Hospital, Karachi.jpg|thumb|Ospitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan (AKUH) to Karachi, sosaa e hitaande dubi alif 1985, ko nokku janngirde adannde to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan (AKU) to bannge gannde cellal.]]
[[File:AKUH Private Wing Karachi.jpg|thumb|Sosi ɗum ko Aga Khan, opitaal oo ina rokka toppitagol keewngol e nder njuɓɓudi ɗiɗmiri e tataɓiri, ina jeyaa heen ƴeewndo ñawu nguu e njuɓɓudi ekipaaji toppitiiɗi ñawɓe.]]
'''Ospitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan (AKUH)''' to Karachi, sosaa e hitaande 1985, ko nokku janngirde adannde to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan (AKU) to bannge gannde cellal. Sosi ɗum ko Aga Khan, opitaal oo ina rokka toppitagol keewngol e nder njuɓɓudi ɗiɗmiri e tataɓiri, ina jeyaa heen ƴeewndo ñawu nguu e njuɓɓudi ekipaaji toppitiiɗi ñawɓe.
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan woni duɗal jaaɓi-haaɗtirde e opitaal keeriiɗo ɓurɗo mawnude e nder leydi Pakistaan.
Mahdi
Ospitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan (AKUH) ina jogii 560 leeso e nder golle e ñawɓe mum ina njogii balɗe 4,0 ɓurɗe famɗude e nder diiwaan hee. Ospitaal oo ina jogii kaɓirɗe ngam ƴeewndaade e safrude ñawɓe safaara (ina heen ɓernde), seppooji, jibinannde e rewɓe, sukaaɓe e hakkillaaji. Ko ina tolnoo e 560 leeso, 122 suudu keeriiɗo e 117 suudu semi-privé, 251 leeso General Ward e 52 leeso toppitiingo keeriiɗo ina tawee e ICU, CCU e NICU. Ospitaal oo ina waɗi 17 suudu safrirdu mawndu. Ko jiidaa e ɗeen, ina waɗi 4 nokkuuji operetoruuji e nder Surgical Day Care e 2 e nder Obs/Gyn. Opereeji ñalnde kala ina mbaɗee to AKUH. Farmasi, Rajo (ina heen safaara nukliyeer), Laboratoori, Kardiyopulmonari, Neurofisiyoloji e Fotde Fisiyoloji ina tawee e AKUH. Laboratuwaar AKUH ina gollina 47 nokku ɗo ƴiiƴam walla ƴiiƴam ɗam ƴettata e nder Karachi e nder gure mawɗe Pakistaan ɗee kala.[1] Wing privé keso ɓeydaama e opitaal hee. Pewnugol ngol gasi ko e hitaande 2020.
Wing Privé keso oo
Mahdi
Koolol safaara Aga Khan, mahaangol e nokku 65 ektaar to Karachi, ko Payette Associates, fedde mahngo to Boston, to Amerik, peewni ɗum, waɗi ɗum. Ina waɗi opitaal 721 leeso, duɗal cafrirɗe 500 almuudo, duɗal infirmiyee, galleeji gollotooɓe e almudɓe, e jumaa. Mahdi ndii ina waɗi no feewi ngam teskaade daartol, weeyo, nokkuuji, maandeeji e nafooje ruuhuyaŋkooje pinal juulɓe.[4]
Jaɓde
Ospitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan, Karachi ko opitaal jaɓaaɗo e Komiseer Adunaare (JCI).[5]
Ooɗoo safrirde ina jaɓi kadi e duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe e seppooji leydi Pakistaan.[6]
Gollal e opitaaluuji Karachi goɗɗi
E hitaande 2017, goomu kawtal sosaa ngam waɗde wiɗto e denndaangal opitaaluuji mawɗi e nder Karachi e les njiimaandi Karachi (KMC) e opitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan ngam etaade wallitde ɓeydude denndaangal nokkuuji cafrirɗi jokkondirɗi e KMC e nder Karachi.[7]. ]
Ospitaal jaaɓi haaɗtirde Aga Khan ina jeyaa e ardiiɓe e nder leydi Pakistaan ngam naatde e karallaagal kesal to bannge cellal. E hitaande 2016, jaaynde wiyeteende The Express Tribune (jaaynde) hollitii wonde "hopitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan wontii nokku cafrirɗo gadano ngam naatde e karallaagal kesal jahdungal e ƴellitgol ngaandi, hono Neuro-Robotic Exoscope, to Pakistaan."[8]
Kabaaru goɗɗo: Opitaal ɗiɗaɓo Aga Khan, Kharadar
Ƴeew kadi
Aga Khan Reso ƴellitaare
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Aga Khan
Aga Khan Hopitaal golle e golle[9]
Fedde Behbud ñawɓe (PBS) [10]
Tuugnorgal
Jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan, Karachi e lowre cellal.hamariweb.com ƴettaa ko ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2022
Lefol mawngol cellal e diisnondiral: Opitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan Karachi e lowre payette.com Heɓtinaama ñalnde 25 feebariyee 2022
"Payette Associates (fedde mahngo suudu nyawndiigu jeyaaɗo to Amerik)". Keɓtinaama ñalnde 25 feebariyee 2022.
Payette, Tomaa (1988). Faandaare nokku safaara Aga Khan. Porogaram Aga Khan ngam mahngo lislaam. 161-168. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 3 oktoobar 2012. Ƴeewtaa ko ñalnde 25 lewru feebariyee 2022.
Opitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan ko fedde jaɓaande e lowre enternet jointcommissioninternational.org, ƴettaa ko ñalnde 25 feebariyee 2022
Opitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan, Karachi ina jaɓaa e duɗal jaaɓi-haaɗtirde cafrooɓe e seppooji Pakistan, lowre cafrooɓe e seppooji Pakistan, ƴettaa ko ñalnde 25 feebariyee 2022
Annduɓe to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan ngam wallitde ɓamtude opitaaluuji gonɗi e nder wuro Karachi
Ospitaal jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan wonti opitaal gadano e nder leydi ndii ngam naatde e ''Exoscope Neuro-Robotic'' The Express Tribune (jaaynde), yaltinaama ñalnde 13 abriil 2016, ƴettaa ko ñalnde 25 feebariyee 2022
"Wakiiliijo kuugal soodooɓe (Catal jokkondiral), nasaraaku nyawɓe - Golle suudu safrirdu Aga Khan mars 2023". Renndo janngooɓe Sindh. Heɓtinaama ñalnde 9 mars 2023.
"Fedde Behbud ñawɓe (PBS) ngam suudu safrirdu jaaɓi-haaɗtirde Aga Khan (AKUH) ko fedde ballal". Ñawɓe Behbud Renndo. Keɓtinaama ñalnde 27 lewru feebariyee 2024.
vte
Karachi
Tariya
1857 Hare jeytaareDiɗɗal PakistanMuhammadu Ali JinnahLeydi laamorgo fedde ndeTimeline of Karachi
Geografi e Kilimaa
Duunde Baba e BhitDunde BundalCapeMonzeCliftonBeachCliftonOysterBeachFrayseHawke's BayMaayoLyariMaayoMaayoManoraParadise PointSandspit
Nokkuuji
Wuro Bahria Wuro KarachiWuroBaldiaWuroBin QasimKantonjiCliftonHuuɓol KoɗkiGu
5gtovyhjgzkw6okrhg3gncfwzg2r3fq
Holy Family Hospital, Karachi
0
19959
112048
70308
2025-06-10T23:40:23Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112048
wikitext
text/x-wiki
[[File:In northern India; a story of mission work in zenanas, hospitals, schools and villages (IA innorthernindias00cavaiala).pdf|thumb|Ospitaal ɓesngu ceniingu (Urdu: ہولی فیملی ہسپتال) ko opitaal mawɗo ladde katolik en Roman en to Karachi, leydi [[Pakistan|Pakistaan]].]]
[[File:Pakistan Smart Book v1.pdf|thumb|Nde sosaa ko e hitaande 1948 e fedde wiyeteende Medical Mission Sisters, fedde diine katolik en wonande rewɓe, jooɗiinde to Filadelfi, to [[Amerik]].[1] Ɗum ko e sahaa nde nokkuuji cellal ina pamɗi no feewi e nder [[leydi]] Pakistaan]]
'''Ospitaal ɓesngu ceniingu (Urdu''': ہولی فیملی ہسپتال) ko opitaal mawɗo ladde katolik en Roman en to Karachi, leydi Pakistaan.
Tariya
Nde sosaa ko e hitaande 1948 e fedde wiyeteende Medical Mission Sisters, fedde diine katolik en wonande rewɓe, jooɗiinde to Filadelfi, to Amerik.[1] Ɗum ko e sahaa nde nokkuuji cellal ina pamɗi no feewi e nder leydi Pakistaan.[2]
Sosɗo fedde nde, Doktoor Anna Maria Dengel arii e hitaande 1920 to Rawalpindi ngam golloraade doktoor misiyoŋ to opitaal St. Opitaal oo wayliima wonti opitaal ɓesngu ceniingu, Rawalpindi, jokki golle mum e les njiimaandi diiwaan katolik Roman Islamabad-Rawalpindi haa hitaande 1977. E oon hitaande diiwaan oo nattii waawde jogaade ngalu ngam dogginde opitaal oo, o rokki ɗum dow to laamu Punjab. Sisters Mission Médicale yahi golloyaade e focus tan to suudu safrirdu ɓesngu ceniingu, Karachi.[3]
Tato e ɓeeɗoo Sisters ngollodiima gila 1967 haa 2009 to Hospitaal. Miñiiko debbo biyeteeɗo Elona Stanchak woniino Ardiiɗo opitaal mo 225 leeso ; Debbo Celine Bernier wonnoo ko gardiiɗo golle infirmiyee; e miñi mum debbo biyeteeɗo Helen Marie McGrath ina janngina to duɗal jaaɓi haaɗtirde to opitaal hee. E hitaande 2009, ɓe ummii Pakistaan ngam hootde Amerik. Tuggi 2005 haa 2009, miñiiko debbo biyeteeɗo Celine wonnoo ko e njuɓɓudi galle mawɓe St. Vincent.[1]
Ko jogori aroyde e opitaal ɓesngu ceniingu, Karachi e yontaaji garooji ko naamnal teeŋtungal; juɓɓule ɗee ko ndonu ngenndiwal e jeyi tedduɗo mo Arsidiyoos katolik Roman Karachi jogii e nder ɓernde wuro ɓuuɓngo, ina foti laamaade e njuɓɓudi karallaagal. Hannde ko Doktoor Glenis Piedade D’Sa D’Souza woni ardiiɗo golle ɗee.
Fotde 100 almuudo ina njannga e duɗal jaaɓi haaɗtirde to opitaal Holy Family. Almuɓɓe ɓee mbaɗata ko duuɓi 3 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, e hitaande 4ɓiire e nder jaŋde jibinannde. Duɗal ngal winnditaama to Diisnondiral Infirmiyeeji Pakistaan.
Aandinol
Ooɗoo safrirde ina jaɓi e duɗal jaaɓi haaɗtirde safrooɓe e seppooji Pakistan ngam heblude safrooɓe ngam humpitaade ko fayti e safaara, seppooji e jibinannde.[4]
Ospitaal oo ina jogii kadi nokku mawɗo, suudu safrirdu ɓesngu ceniingu, ko ɗum huutortee ngam waɗde kewuuji ko wayi no udditgol Agahi, yontere katolik gadane e ɗemngal Urdu to Pakistaan udditaaɗo e lewru noowammbar 2006.
E lewru suwee 2004, departemaa cellal hollitii won e opitaaluuji keertiiɗi, ina heen opitaal Holy Family, Karachi, ina njogii nokkuuji ɗo ñawɓe mborosaaji mbaawi safreede. Ɗum ko anndinde toppitagol toowngol ngol opitaal oo waɗi e nder duuɓi ɗii.[5] E hitaande 2018, nde hiisaama e nder opitaaluuji mawɗi wuro ngoo.[6]
Tuugnorgal
"Opitaal ɓesngu ceniingu, Karachi, Pakistaan". Lowre Misiyoŋ Safaara.org. 8 Oktoobar 2006. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 6 lewru Yarkomaa 2009. Heɓtinaama ñalnde 28 lewru Abriil 2021.
"Maande majjunde (leggal ceniingal Kerecee'en)". Fajiri (jaaynde). Mooftaa ko e asli mum ñalnde 5 lewru Yarkomaa 2010. Ƴeewtaa ko ñalnde 28 lewru Abriil 2021.
Seedto, Goongɗinɗo Alla. Wontude neɗɗo: Daartol waylo-waylo rewrude e fitinaaji e sellinde. Eburon Uitgeverij B.V., Pays-Bas, 2004
Hospital Holy Family, Karachi ina jaɓaa e lowre enternet duɗal jaaɓi haaɗtirde e seppooji Pakistan, keɓaaɗo ñalnde 28 abriil 2021
"KARACHI: Govt ina waawi accude dente keertiiɗe ngam safrude ñawɓe (ina heen opitaal ɓesngu ceniingu, Karachi)". Fajiri (jaaynde). 22 suwee 2004. Ƴeewtaa ko 28 abriil 2021.
Njuɓɓudi bonndi : Uddugol laawol MA Jinnah ina addana jolngo The Express Tribune (jaaynde), yaltinaa ñalnde 7 oktoobar 2018, ƴettaa ñalnde 28 abriil 2021
vte
Karachi
Tariya
1857 Hare jeytaareDiɗɗal PakistanMuhammadu Ali JinnahLeydi laamorgo fedde ndeTimeline of Karachi
Geografi e Kilimaa
Duunde Baba e BhitDunde BundalCapeMonzeCliftonBeachCliftonOysterBeachFrayseHawke's BayMaayoLyariMaayoMaayoManoraParadise PointSandspit
Nokkuuji
Wuro Bahria Wuro KarachiBaldia WuroBin QasimCliftonDefence Housing AuthorityGadap Wuro Gulberg, Wuro KarachiGulshan WuroJamshedDiiwaanKeamari WuroKorangiWuro LandhiWuroLiaquatabadWuroLyariWuroMalirWuro KarachiKesoFuɗnaange Nazimabad WuroFadarS WuroS
Laamu e Politik
MeerCiɓgolDiisnondiralSentalLaamu diiwaan KarachiKarachi Centre CivicKarachi Hukuuma ƴellitaare KarachiKarachi Komisiyoŋ MunicipaalKarachiGoomu MunicipaalKarachiKorporaasiyoŋ Metropolitan KarachiKarachi Hukuuma ndiyam e ƁoornugolK-Electric
Ko njiylotoo
Centre Expo Karachi
Jaangirde
DuɗeKolleejeDuɗe cafrirɗeDuɗe jaaɓi-haaɗtirde
Opitaaluuji
Opitaaluuji
Sigga
I. I. Chundrigar RoadKarachi Suudu njulaagu e njulaaguKarachi Bursi kotonKarachi nokku njulaagu nukliyeerKarachi nokku njulaagu e golle injiniyaarKarachi Bursi njulaaguPakistanPorto K
q6qqa4bow6z851hvzaoj9ffx77ca5u3
South City Hospital
0
19963
112049
70321
2025-06-10T23:41:05Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112049
wikitext
text/x-wiki
[[File:NYC Health & Hospitals South Brooklyn Health.jpg|thumb|Ospitaal wuro wiyeteengo South City ko opitaal keeriiɗo gonɗo to Karachi, Sindh, leydi Pakistaan.]]
'''Ospitaal wuro wiyeteengo South City''' ko opitaal keeriiɗo gonɗo to Karachi, Sindh, [[leydi]] [[Pakistan|Pakistaan]].
Sosaa ko e hitaande dubi 2004, opitaal oo yalti ko e nokku safaara ɓurɗo lollude e nder wuro ngo.
Mawnugo
Ospitaal oo mahiraa ko e nokku ɓurɗo 3 000 meeteer kaaree, ina waawi hoɗde ko ina tolnoo e 200 ñawɗo e sahaa gooto. South City ina jogii kippu ko ina ɓura 100 konsulteer, ina heen kadi nokku ɗo genetik e IVF woni ɗoo.
Mahdi
Ospitaal South City ina rewi laawol hawrude e njulaagu e safaara, ina yoɓa coggu ɓurngu heewde e opitaaluuji goɗɗi nannduɗi e ɗii e nder Karachi. Ospitaal oo ina waɗi CCU, ICU, Operaasiyoŋ, nokku ɓernde, nokku radiyoloji, laboratuwaar e Farmasiiji keewɗi.
COVID-19
South City ko laamu leydi Pakistaan suɓii ɗum e nder nokkuuji cafrirɗi COVID-19 gadani. Jooni noon ina rokka ñawbuuli COVID-19.[3]
Tuugnorgal
"Hopitaal wuro Sud e Hopitaal Sarwisaaji Karachi kawritii e hare COVID-19". Jaaynde Daily Times. 12 mars 2021. Ƴeewtaa ko 26 ut 2023.
"Hopitaal South City ina heddii e udditaade ngam njulaagu". Kabaaru safaara lowre Pakistaan. 3 lewru Juko 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru Ut 2023.
"Coronavirus: NCOC ina ɗaɓɓi nokkuuji cafrirɗi ɗiɗi goɗɗi to Karachi ngam faddaade yimɓe". Lowre kabaaru Geo TV. 16 abriil 2021. Ƴeewtaa ko 26 ut 2023.
vte
Karachi
Tariya
1857 Hare jeytaareDiɗɗal PakistanMuhammadu Ali JinnahLeydi laamorgo fedde ndeTimeline of Karachi
Geografi e Kilimaa
Duunde Baba e BhitDunde BundalCapeMonzeCliftonBeachCliftonOysterBeachFrayseHawke's BayMaayoLyariMaayoMaayoManoraParadise PointSandspit
Nokkuuji
Wuro Bahria Wuro KarachiBaldia WuroBin QasimCliftonDefence Housing AuthorityGadap Wuro Gulberg, Wuro KarachiGulshan WuroJamshedDiiwaanKeamari WuroKorangiWuro LandhiWuroLiaquatabadWuroLyariWuroMalirWuro KarachiKesoFuɗnaange Nazimabad WuroFadarS WuroS
Laamu e Politik
MeerCiɓgolDiisnondiralSentalLaamu diiwaan KarachiKarachi Centre CivicKarachi Hukuuma ƴellitaare KarachiKarachi Komisiyoŋ MunicipaalKarachiGoomu MunicipaalKarachiKorporaasiyoŋ Metropolitan KarachiKarachi Hukuuma ndiyam e ƁoornugolK-Electric
Ko njiylotoo
Centre Expo Karachi
Jaangirde
DuɗeKolleejeDuɗe cafrirɗeDuɗe jaaɓi-haaɗtirde
Opitaaluuji
Opitaaluuji
Sigga
I. I. Chundrigar RoadKarachi Suudu njulaagu e gollorduKarachi, nokku njulaagu e njulaagu
Moota
BusuujiAeroport hakkunde leyɗeeleKarachi hennduKantoŋ Karachi Laabi njamndi mboɗeeri
Oteluuji e...
soddugo
hakkundeeji
Oteluuji AvariBohri BazaarDolmenMallsEmpressMarketLucky OneMallMeena BazaarZainab
Pijirlooji e...
dina
Chaand RaatNokkuuji ndonaandi pinalDabbawalaKirket worɓe / rewɓeKarachi BluesKarachi DolphinsKarachi KingsKarachi ZebrasFootball Karachi UnitedKarachi United WFCKarachi Fashion WeekKara Festival FilmAcKarachi Go MarathonKarachi ademy de Arts PerformanceKarachi Arts Nokkuuji dingiral
Toɓɓe goɗɗe
Pollution hennduKuugalDemografiijiƳellitaareTaariindiLeƴƴiLeƴƴi e kullon Karachi Press ClubInstalaaji konuEɓɓoore pilotaasOrangiDiine
Doggol
Yimɓe ummoriiɓe KarachiCemeteriesMeoruujiJuɓɓule ɗe ngonaa laamuyankoojeParkeeji e jarneejiLaabiMahdiiji ɓurɗi toowdeNjillu ndiyam
Kategoriiji: Sosiyeteeji cellal ɗi PakistaanResooji opitaaluuji e nder leydi PakistaanOpitaaluuji to KarachiSosiyeteeji jooɗiiɗi e Karachi
Ngoo hello sakkiti baylaade ko ñalnde 26 Bowte 2023, waktu 18:39.
Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore.`
k2i3s6qx7kemgspsbj6br3qql72h78q
Sindh Institute of Skin Diseases
0
19966
112050
70330
2025-06-10T23:42:12Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112050
wikitext
text/x-wiki
[[File:Sindh Institute of Skin Diseases building.jpg|thumb|Duɗal Sindh ko faati e ñawuuji ɓalli (Urdu: سندھ ادارہ برائے امراضِ جِلد) anndiraangal Opitaal ɓalli walla Opitaal Chamra (Urdu: بڑہ ہسپتال) ko opitaal dermatologie mo leeso 50.]]
[[File:Pediatric Surgery in Tropics 2024 Jan-March Vol 1, issue 1, Full issue.pdf|thumb|Ko ɗum tan woni opitaal laamu to Karachi, ina woni e nokku biyeteeɗo Regal Chowk.]]
'''Duɗal Sindh ko faati e ñawuuji ɓalli''' (Urdu: سندھ ادارہ برائے امراضِ جِلد) anndiraangal Opitaal ɓalli walla Opitaal Chamra (Urdu: بڑہ ہسپتال) ko opitaal dermatologie mo leeso 50. Ko ɗum tan woni opitaal laamu to Karachi, ina woni e nokku biyeteeɗo Regal Chowk.
Ooɗoo safrirde teemedere leeso ina teskaa e ñawuuji ɓalli tan. Nde yoɓataa hay njoɓdi ngam gollal, ko laamu diiwaan Sindh laamotoo nde. Ko ɓuri 4 000 ñawɗo ina njilloyoo ñalnde kala e nder safrirde ndee.[1]
Ospitaal oo ina jogii suudu safrirdu tokoosru huutorteendu ngam waɗde seppooji ko wayi no ƴettugol (excision) e biopsie. Laboratoori pathologie ina jogii nokku ɗo ƴeewndo ƴiiƴam waɗata e sahaa kala wondude e ƴeewndorɗe goɗɗe keertiiɗe ko wayi no ƴeewndorɗe funeeɓe, ƴeewndorɗe Tzanck, ɓalli LD, ƴeewndorɗe sifilis, mboros hepatitis B e C, serologie VIH—ɗum fof ina waɗee tawa njoɓaaka.
Laabi ko wayi no ɓuuɓri kuuraa, ɓuuɓri kemikal e ɓuuɓri kiriyoterapi ina mbaɗee kadi. Ko ɗoon kadi nokku ngam safrude annoore ina woodi.
Gardiiɗo safrirde ndee e hitaande dubi 2018 wiyetee ko Iqbal Soomro.[1]
Nokku ɗo opitaal oo woni ɗoo gila Pakistaan heɓi jeytaare mum, ko adii 1947 ko nokku safrirde ñawuuji renndo. Caggal hitaande 1947, nde waylaa, nde wonti nokku toppitiiɗo cellal ɓalli e renndo e safrude ñawɓe leɗɗe. Opitaal 50 leeso ngam safrude ñawuuji ɓalli sosaa ko e kitaale 1990.
Tuugnorgal
"Ospitaal 'Chamra' mo Karachi ina rokka ñawndorɗe ɓalndu tawa ko e njoɓdi". Lowre kabaruuji Dunya TV. 9 feebariyee 2018. Ƴeewtaa ko 9 ut 2020.
Kazi, Mudaser (15 suwee 2018). "Cases kollitaama e ndee hitaande to opitaal Sindh tan ko ɓalndu". Tribune Express. Keɓtinaama ñalnde 8 abriil 2022.
Aktar Husen Mirza (26 feebariyee 2009). "Sindh ina haani opitaaluuji ɓalli". Fajiri (jaaynde). Ƴeewtaama ñalnde 15 lewru bowte 2020.
vte
Karachi
Tariya
1857 Hare jeytaareDiɗɗal PakistanMuhammadu Ali JinnahLeydi laamorgo fedde ndeTimeline of Karachi
Geografi e Kilimaa
Duunde Baba e BhitDunde BundalCapeMonzeCliftonBeachCliftonOysterBeachFrayseHawke's BayMaayoLyariMaayoMaayoManoraParadise PointSandspit
Nokkuuji
Wuro Bahria Wuro KarachiBaldia WuroBin QasimCliftonDefence Housing AuthorityGadap Wuro Gulberg, Wuro KarachiGulshan WuroJamshedDiiwaanKeamari WuroKorangiWuro LandhiWuroLiaquatabadWuroLyariWuroMalirWuro KarachiKesoFuɗnaange Nazimabad WuroFadarS WuroS
Laamu e Politik
MeerCiɓgolDiisnondiralSentalLaamu diiwaan KarachiKarachi Centre CivicKarachi Hukuuma ƴellitaare KarachiKarachi Komisiyoŋ MunicipaalKarachiGoomu MunicipaalKarachiKorporaasiyoŋ Metropolitan KarachiKarachi Hukuuma ndiyam e ƁoornugolK-Electric
Ko njiylotoo
Centre Expo Karachi
Jaangirde
DuɗeKolleejeDuɗe cafrirɗeDuɗe jaaɓi-haaɗtirde
Opitaaluuji
Opitaaluuji
Sigga
I. I. Chundrigar RoadKarachi Suudu njulaagu e gollorduKarachi, nokku njulaagu e njulaagu
Moota
BusuujiAeroport hakkunde leyɗeeleKarachi hennduKantoŋ Karachi Laabi njamndi mboɗeeri
Oteluuji e...
soddugo
hakkundeeji
Oteluuji AvariBohri BazaarDolmenMallsEmpressMarketLucky OneMallMeena BazaarZainab
Pijirlooji e...
dina
Chaand RaatNokkuuji ndonaandi pinalDabbawalaKirket worɓe / rewɓeKarachi BluesKarachi DolphinsKarachi KingsKarachi ZebrasFootball Karachi UnitedKarachi United WFCKarachi Fashion WeekKara Festival FilmAcKarachi Go MarathonKarachi ademy de Arts PerformanceKarachi Arts Nokkuuji dingiral
Toɓɓe goɗɗe
Pollution hennduKuugalDemografiijiƳellitaareTaariindiLeƴƴiLeƴƴi e kullon Karachi Press ClubInstalaaji konuEɓɓoore pilotaasOrangiDiine
Doggol
Yimɓe ummoriiɓe KarachiCemeteriesMeoruujiJuɓɓule ɗe ngonaa laamuyankoojeParkeeji e jarneejiLaabiMahdiiji ɓurɗi toowdeNjillu ndiyam
Ikon Stub
Ndee winndannde ko fayti e opitaal to Pakistaan ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum.
Categoriiji: Opitaaluuji e nder KarachiJuɓɓule DermatologyOspitaaluuji sosaaɗi e kitaale 1990Stubs opitaaluuji AasiPakistaan mahdi e mbaydiiji
Ngoo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 10 lewru Mbooy 2023, e waktu 07:42.
Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore.`
p1io15x3yc28xz131k7ef3x710auno7
Karachi Institute of Radiotherapy and Nuclear Medicine
0
19977
112044
70394
2025-06-10T23:37:34Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112044
wikitext
text/x-wiki
[[File:BIOSKETCH MTH + short paragraph 2022 +.pdf|thumb|Duɗal Karachi ngam raɓɓiɗinaade e safaara nukliyeer (KIRAN) ko opitaal kanseer to Karachi, to Pakistaan, e les njiimaandi Komiseer Enerji Atomik Pakistaan. K]]
Duɗal '''Karachi''' ngam raɓɓiɗinaade e safaara nukliyeer (KIRAN) ko opitaal kanseer to Karachi, to Pakistaan, e les njiimaandi Komiseer Enerji Atomik Pakistaan. KIRAN ina jeyaa e nokkuuji cafrirɗi sappo e jeenay (19) e nder leydi Pakistaan, ina ndokka ñawɓe ɓee nokkuuji ɗo ñawɓe ɓee mbaawi heɓde heen, tawa ko e njoɓdi walla tawa ko e ballal.[1]
Sarwisaaji
KIRAN ina fotnoo jogaade nokkuuji ɓurɗi moƴƴude e rajo-terapi. Caggal ɗuum, nokkuuji onkoloji e kemiterapi sosaa ngam rokkude sarwisaaji e njoɓdi tokosiri wonande miskineeɓe ñawɓe kanseer to Karachi e gure teeru Sindh e Baluchistan. Hospitaal oo ina rokka hannde golle e nder onkoloji kilinik, safaara nukliyeer, radiyoloji, e farmasi.[2]
Gaagaa waɗde wiɗtooji ko faati e ƴeewndo kanseer e biopsiiji,[3] KIRAN ina yuɓɓina golle hitaande kala ngam mawninde ñalawma kanseer winndereejo.[4][5]
Teffol
Tuggi 2002 haa 2006, wiɗto waɗaama ngam yuurnitaade nafoore ƴeewndo ñawɓe kanseer prostate ngam yiytude antigen keeriiɗo prostate. Ko yiytaa koo yaltinaa e jaaynde Fedde Safrooɓe Pakistaan.[6]
Njoɓdi safaara
Njeeygu safaara to KIRAN ina famɗi no feewi e nokkuuji safaara nukliyeer goɗɗi to Karachi, ko wayi no AKUH, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde safaara Baqai, e opitaal ngenndiwal Liaquat.
Ƴeew kadi
Safaara nukliyeer to [[leydi]] Pakistaan
Tuugnorgal
"Opitaaluuji Kanser". PAEC. Keɓtinaama ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2016.
"Duɗal Karachi ngam rajoterapi e safaara nukliyeer (KIRAN)". Ƴeewndo safaara. Siilo 2016. Ƴeewtaa ko ñalnde 25 Duujal 2016.
Anjum (ñalnde 2 mars 2012). "Miijooji safaara kanseer ina keewi". Pakistaan Hannde. Ƴeewtaama ñalnde 15 noowammbar 2016.
"Yahde e nder suudu safrirdu KIRAN Karachi". Ñalngu kanseer winndere Org. Feebariye 2016. Ƴeewtaa ko 25 Duujal 2016.
Jaaynde gollotooɓe (4 feebariyee 2016). "Opitaaluuji PAEC ina safra 800 000 ñawɗo kanseer hitaande kala". Fajiri ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2016.
Hanif M, Zaidi P, Kamal S, Idrees S, Rasool SA (7 mai 2007). "Nafoore antigen keeriiɗo prostate e nder ñawɓe kanseer prostate e nder ñawɓe prostate ɓe ngalaa kanseer". J Pak Med Assoc. 57: 248-51. PMID 17571482.
Samiya Saleem (ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2011). "Semmbe atomik: nokku safaara nukliyeer udditaama to JPMC". Tribune Express. Keɓtinaama ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2016.
vte
Doole nukliyeer to Pakistaan Pakistaan
vte
Cellal e nder leydi Pakistaan
Ikon Stub
Ndee winndannde safaara nukliyeer ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum.
Ikon Stub
Ndee winndannde ko fayti e fedde to Pakistaan ko ƴaañorgal. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum.
Cate: Karallaagal nukliyeer e nder leydi PakistaanJuɓɓule safaara nukliyeerHopitaaluuji to KarachiOpitaaluuji kanseer e nder leydi PakistaanStubs safaara nukliyeerStubs juɓɓule Pakistan
Ngoo hello sakkiti baylagol ko ñalnde 10 marse 2024, waktu 15:44 (UTC).
Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore.
9lez5evzrer8ph9kyynnffdqgyrkzb6
112045
112044
2025-06-10T23:38:00Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112045
wikitext
text/x-wiki
[[File:BIOSKETCH MTH + short paragraph 2022 +.pdf|thumb|Duɗal Karachi ngam raɓɓiɗinaade e safaara nukliyeer (KIRAN) ko opitaal kanseer to Karachi, to Pakistaan, e les njiimaandi Komiseer Enerji Atomik Pakistaan. K]]
Duɗal '''Karachi''' ngam raɓɓiɗinaade e safaara nukliyeer (KIRAN) ko opitaal kanseer to Karachi, to [[Pakistan|Pakistaan]], e les njiimaandi Komiseer Enerji Atomik Pakistaan. KIRAN ina jeyaa e nokkuuji cafrirɗi sappo e jeenay (19) e nder leydi Pakistaan, ina ndokka ñawɓe ɓee nokkuuji ɗo ñawɓe ɓee mbaawi heɓde heen, tawa ko e njoɓdi walla tawa ko e ballal.[1]
Sarwisaaji
KIRAN ina fotnoo jogaade nokkuuji ɓurɗi moƴƴude e rajo-terapi. Caggal ɗuum, nokkuuji onkoloji e kemiterapi sosaa ngam rokkude sarwisaaji e njoɓdi tokosiri wonande miskineeɓe ñawɓe kanseer to Karachi e gure teeru Sindh e Baluchistan. Hospitaal oo ina rokka hannde golle e nder onkoloji kilinik, safaara nukliyeer, radiyoloji, e farmasi.[2]
Gaagaa waɗde wiɗtooji ko faati e ƴeewndo kanseer e biopsiiji,[3] KIRAN ina yuɓɓina golle hitaande kala ngam mawninde ñalawma kanseer winndereejo.[4][5]
Teffol
Tuggi 2002 haa 2006, wiɗto waɗaama ngam yuurnitaade nafoore ƴeewndo ñawɓe kanseer prostate ngam yiytude antigen keeriiɗo prostate. Ko yiytaa koo yaltinaa e jaaynde Fedde Safrooɓe Pakistaan.[6]
Njoɓdi safaara
Njeeygu safaara to KIRAN ina famɗi no feewi e nokkuuji safaara nukliyeer goɗɗi to Karachi, ko wayi no AKUH, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde safaara Baqai, e opitaal ngenndiwal Liaquat.
Ƴeew kadi
Safaara nukliyeer to [[leydi]] Pakistaan
Tuugnorgal
"Opitaaluuji Kanser". PAEC. Keɓtinaama ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2016.
"Duɗal Karachi ngam rajoterapi e safaara nukliyeer (KIRAN)". Ƴeewndo safaara. Siilo 2016. Ƴeewtaa ko ñalnde 25 Duujal 2016.
Anjum (ñalnde 2 mars 2012). "Miijooji safaara kanseer ina keewi". Pakistaan Hannde. Ƴeewtaama ñalnde 15 noowammbar 2016.
"Yahde e nder suudu safrirdu KIRAN Karachi". Ñalngu kanseer winndere Org. Feebariye 2016. Ƴeewtaa ko 25 Duujal 2016.
Jaaynde gollotooɓe (4 feebariyee 2016). "Opitaaluuji PAEC ina safra 800 000 ñawɗo kanseer hitaande kala". Fajiri ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2016.
Hanif M, Zaidi P, Kamal S, Idrees S, Rasool SA (7 mai 2007). "Nafoore antigen keeriiɗo prostate e nder ñawɓe kanseer prostate e nder ñawɓe prostate ɓe ngalaa kanseer". J Pak Med Assoc. 57: 248-51. PMID 17571482.
Samiya Saleem (ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2011). "Semmbe atomik: nokku safaara nukliyeer udditaama to JPMC". Tribune Express. Keɓtinaama ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2016.
vte
Doole nukliyeer to Pakistaan Pakistaan
vte
Cellal e nder leydi Pakistaan
Ikon Stub
Ndee winndannde safaara nukliyeer ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum.
Ikon Stub
Ndee winndannde ko fayti e fedde to Pakistaan ko ƴaañorgal. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum.
Cate: Karallaagal nukliyeer e nder leydi PakistaanJuɓɓule safaara nukliyeerHopitaaluuji to KarachiOpitaaluuji kanseer e nder leydi PakistaanStubs safaara nukliyeerStubs juɓɓule Pakistan
Ngoo hello sakkiti baylagol ko ñalnde 10 marse 2024, waktu 15:44 (UTC).
Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore.
0d8x7qk3srqx483va910572rdluow4h
112046
112045
2025-06-10T23:38:56Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112046
wikitext
text/x-wiki
[[File:BIOSKETCH MTH + short paragraph 2022 +.pdf|thumb|Duɗal Karachi ngam raɓɓiɗinaade e safaara nukliyeer (KIRAN) ko opitaal kanseer to Karachi, to Pakistaan, e les njiimaandi Komiseer Enerji Atomik Pakistaan. K]]
Duɗal '''Karachi''' ngam raɓɓiɗinaade e safaara nukliyeer (KIRAN) ko opitaal kanseer to Karachi, to [[Pakistan|Pakistaan]], e les njiimaandi Komiseer Enerji Atomik Pakistaan. KIRAN ina jeyaa e nokkuuji cafrirɗi sappo e jeenay (19) e nder leydi Pakistaan, ina ndokka ñawɓe ɓee nokkuuji ɗo ñawɓe ɓee mbaawi heɓde heen, tawa ko e njoɓdi walla tawa ko e ballal.[1]
Sarwisaaji
KIRAN ina fotnoo jogaade nokkuuji ɓurɗi moƴƴude e rajo-terapi. Caggal ɗuum, nokkuuji onkoloji e kemiterapi sosaa ngam rokkude sarwisaaji e njoɓdi tokosiri wonande miskineeɓe ñawɓe kanseer to Karachi e gure teeru Sindh e Baluchistan. Hospitaal oo ina rokka hannde golle e nder onkoloji kilinik, safaara nukliyeer, radiyoloji, e farmasi.
Gaagaa waɗde wiɗtooji ko faati e ƴeewndo kanseer e biopsiiji,[3] KIRAN ina yuɓɓina golle hitaande kala ngam mawninde ñalawma kanseer winndereejo.[4][5]
Teffol
Tuggi 2002 haa 2006, wiɗto waɗaama ngam yuurnitaade nafoore ƴeewndo ñawɓe kanseer prostate ngam yiytude antigen keeriiɗo prostate. Ko yiytaa koo yaltinaa e jaaynde Fedde Safrooɓe Pakistaan.
Njoɓdi safaara
Njeeygu safaara to KIRAN ina famɗi no feewi e nokkuuji safaara nukliyeer goɗɗi to Karachi, ko wayi no AKUH, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde safaara Baqai, e opitaal ngenndiwal Liaquat.
Ƴeew kadi
Safaara nukliyeer to [[leydi]] Pakistaan
Tuugnorgal
"Opitaaluuji Kanser". PAEC. Keɓtinaama ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2016.
"Duɗal Karachi ngam rajoterapi e safaara nukliyeer (KIRAN)". Ƴeewndo safaara. Siilo 2016. Ƴeewtaa ko ñalnde 25 Duujal 2016.
Anjum (ñalnde 2 mars 2012). "Miijooji safaara kanseer ina keewi". Pakistaan Hannde. Ƴeewtaama ñalnde 15 noowammbar 2016.
"Yahde e nder suudu safrirdu KIRAN Karachi". Ñalngu kanseer winndere Org. Feebariye 2016. Ƴeewtaa ko 25 Duujal 2016.
Jaaynde gollotooɓe (4 feebariyee 2016). "Opitaaluuji PAEC ina safra 800 000 ñawɗo kanseer hitaande kala". Fajiri ñalnde kala. Keɓtinaama ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2016.
Hanif M, Zaidi P, Kamal S, Idrees S, Rasool SA (7 mai 2007). "Nafoore antigen keeriiɗo prostate e nder ñawɓe kanseer prostate e nder ñawɓe prostate ɓe ngalaa kanseer". J Pak Med Assoc. 57: 248-51. PMID 17571482.
Samiya Saleem (ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2011). "Semmbe atomik: nokku safaara nukliyeer udditaama to JPMC". Tribune Express. Keɓtinaama ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2016.
vte
Doole nukliyeer to Pakistaan Pakistaan
vte
Cellal e nder leydi Pakistaan
Ikon Stub
Ndee winndannde safaara nukliyeer ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum.
Ikon Stub
Ndee winndannde ko fayti e fedde to Pakistaan ko ƴaañorgal. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum.
Cate: Karallaagal nukliyeer e nder leydi PakistaanJuɓɓule safaara nukliyeerHopitaaluuji to KarachiOpitaaluuji kanseer e nder leydi PakistaanStubs safaara nukliyeerStubs juɓɓule Pakistan
Ngoo hello sakkiti baylagol ko ñalnde 10 marse hiitande dubi 2024, waktu 15:44 (UTC).
Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore.
oadzhavvj9n7way59m8oreuq2mpjxl3
Richard Cruise
0
20353
112038
80258
2025-06-10T23:32:18Z
Adamu mc
10501
112038
wikitext
text/x-wiki
[[File:Richard Fain, Chairman & CEO, Royal Caribbean Cruises (26187229042).jpg|thumb|Sir Richard Robert Kuruis, GCVO, FRCS (1876-1946) ko cafroowo gite Angalteer. O woniino Surgeon-Oculist to George V e laamɗo debbo biyeteeɗo Mary.]]
{{Databox}}'''Sir Richard Robert''' Kuruis, GCVO, FRCS (1876-1946) ko cafroowo gite Angalteer. O woniino Surgeon-Oculist to George V e laamɗo debbo biyeteeɗo Mary.
Nguurndam adanɗam
Won e lowre ndee ina hollita hitaande jibinannde Cruise ko 1877,<ref name="lives">[https://livesonline.rcseng.ac.uk/client/en_GB/lives/search/detailnonmodal/ent:$002f$002fSD_ASSET$002f0$002fSD_ASSET:376305/one?qu=%22rcs%3A+E004122%22&rt=false%7C%7C%7CIDENTIFIER%7C%7C%7CResource+Identifier "Cruise, Sir Richard Robert (1877–1946)"], ''[[Plarr's Lives of the Fellows]]'' ([[Royal College of Surgeons of England|Royal College of Surgeons]]). Retrieved 28 July 2021.</ref> woɗɓe ko 1876.<ref>Anton Sebastian, ''A Dictionary of the History of Medicine'' (London: [[Informa|Informa Healthcare]], 2011), sub "Cruise Operation".</ref> O jibinaa ko to Purneah e nder leydi Angalteer,<ref name="npg">[https://www.npg.org.uk/collections/search/person/mp56794/sir-richard-robert-cruise "Sir Richard Robert Cruise"], ''[[National Portrait Gallery, London]]''. Retrieved 28 July 2021.</ref> e nder wuro wiyeteengo Francis Cruise (maayɗo e hitaande 1879) e debbo makko Frideswide, ɓiy Edward Kellet mo Waterstown e nder diiwaan Meath.<ref>[https://www.familysearch.org/ark:/61903/1:1:FGFM-3YY "India Births and Baptisms, 1786–1947: Richard Robert Cruise"], ''[[FamilySearch]]''. Retrieved 28 July 2021. His parents were named in that record as Francis John Cruise and his wife Frideswide Eileen Cruise. The marriage of Francis John Cruise and Eliza Frideswide Kellett took place in [[Queensland]], Australia, in 1875: [https://search.ancestry.co.uk/cgi-bin/sse.dll?dbid=1780&h=236826&indiv=try&o_vc=Record:OtherRecord&rhSource=9899 "Eliza Frideswide Kellett in the Australia, Marriage Index, 1788–1950"], ''[[Ancestry.com|Ancestry]]''. Retrieved 28 July 2021.</ref> Winndannde lootgol Richard Robert Cruise (mo lootaama to Purneah e lewru Duujal hitaande 1876) ina winndaa heen ñalngu jibinannde makko ko ñalnde 27 lewru Oktoobar hitaande 1876.<ref name=":0">"Sir Richard Cruise", ''[[The Times]]'' (London), 28 December 1946, p. 7. {{Gale|CS119620508}}</ref> O janngi ko e duɗal Harrow.<ref name="lives2" />
Kugal
Cruise janngi to suudu safrirdu St Mary's, o heɓi seedantaagal wonde tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, o heɓi license e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde cafrooɓe e hitaande 1900.<ref name="lives3" /> O wonti doktoor gite, o golliima e ballondiral mawngal e nder oon fannu to St Mary's. O woniino kadi mawɗo balloowo kilinik to opitaal gite Royal London. E hitaande 1903, o suɓaa Fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. O golliima e opitaal gite Bristol e opitaal gite Royal. E hitaande 1909, o toɗɗaa to opitaal gite Royal Westminster, ɗo o wonti cafroowo konsulteer.<ref name=":02" /> O toɗɗaa kadi e oon nokku to opitaal laamɗo Edward VII to Londres. E nder wolde adunaare adannde, o woniino ofisee e nder Royal Army Medical Corps, o sosi ƴulɓe (chain mail visor) ngam soldateeɓe (ngam reende ɓe e wumde e ɓuuɓri)<ref>An example of this invention can be seen at [https://www.awm.gov.au/collection/C108905 "Mk I Steel Helmet with Second Pattern Cruise Visor: British Army"], ''[[Australian War Memorial]]''. Retrieved 29 July 2021.</ref> ɓe puɗɗii huutoreede e darorɗe hitaande 1917. Hay so tawii ɓe ɓeydii kisal , kaskiiji ɗii njiɗaa soldateeɓe, ɓe tawi ɗi ina njiyloo hakkillaaji ; Cruise ƴettii mbaadi ɗiɗmiri ngam ƴeewtaade won e wullitaango, hay so tawii noon laaɓtaani wonde ko nde renndini e nder wolde.<ref name="lives4" />
Cruise wonnoo ko cafroowo gite to George V (laamiiɗo 1910–36);o toɗɗaa Komandaajo Ordo laamɗo Victoria e hitaande 1917[9] e hitaande 1918 o toɗɗaa Cafroowo-Oculist keeriiɗo to laamɗo.<ref>''[https://www.thegazette.co.uk/Edinburgh/issue/13099/page/1054 The Edinburgh Gazette]'', issue 13099 (4 June 1917), p. 1054.</ref> E hitaande 1922, o toɗɗaa, o wonti Komandaajo Konu. Nde laamɗo oo maayi e hitaande 1936, Cruise toɗɗaa Surgeon-Oculist to laamɗo debbo biyeteeɗo Mary, e oon golle o golli haa o maayi.[1] O toɗɗaama e hitaande 1936, o woni konu mawɗo.<nowiki></ref></nowiki> In 1922, he was promoted to Knight Commander.<ref name=":03" /> On the king's death in 1936, Cruise was appointed Surgeon-Oculist to [[Mary of Teck|Queen Mary]], in which office he served till he died.<ref name="lives5" />
Ɓesngu e maayde
Laabi ɗiɗi o resii, debbo makko gadano ko Margery Woolcombe-Boyce, ɗiɗaɓo makko ko Eileen Greenlees ; o dañii ɓiɓɓe tato. Cruise maayi ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 1946.
Nanndi
Galle nate ngenndiije, Londres ina joginoo nate jeetati Cruise e nder defte mum.
<ref name=":04" />
== Family and death ==
Twice married, Cruise's first wife was Margery Woolcombe-Boyce and his second was Eileen Greenlees; he had three children.<ref name=":04" /> Cruise died on 24 December 1946.<ref name="WhWaWh" />
Binndanɗe
Kuruus, Richard R. (18 mee 1940). "Visor ngam haɗde wumre hare". Jaaynde safaara Angalteer. 1 (4141): 53-58. ISSN 0007-1447. PMC 2177268. PMID 2177268.
Tuugnorgal
“Cruise, Sir Richard Robert (1877-1946)”, Nguurndam Plarr e Fellows (Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Laamɗo). Keɓtinaama ñalnde 28 sulyee 2021.
Anton Sebastian, deftere taariiha safaara (London: humpitooji cellal, 2011), lowre "Golle laana ndiwoowa".
"Sir Richard Robert Kurus", Galle natal ngenndiwal, Londres. Keɓtinaama ñalnde 28 sulyee 2021.
“Cruise, Sir Richard (Robert)”, Moy Wonno Moy (editorde enternet, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oxford, 2021). Keɓtinaama ñalnde 28 sulyee 2021.
A. C. Fox-Davies, Ɓiɓɓe Armoral, 7ɓo. (London: Hurst e Bilaak, 1929), p. 474.
"Jibineede e lootgol leydi Indiya, 1786-1947: Richard Robert Cruise", njiylawu ɓesngu. Heɓtinaama ñalnde 28 sulyee 2021. Jibnaaɓe makko ina mbiyaa e ndeen winndannde ko Francis John Cruise e debbo mum Frideswide Eileen Cruise. Dewgal Francis John Cruise e Eliza Frideswide Kellett waɗi ko to Queensland, Ostarali e hitaande 1875: "Eliza Frideswide Kellett to Ostarali, Index dewgal, 1788-1950", Ancestry. Keɓtinaama ñalnde 28 sulyee 2021.
« Sir Richard Cruise », jaaynde wiyeteende Times (London), ñalnde 28 desaambar 1946, p. 7. Gale CS119620508
Yeru ndeeɗoo feere ina yiyee e "Kaski Mk I njamndi mboɗeeri e mbaydi ɗiɗmiri: konu Angalteer", siftorde wolde Ostarali. Keɓtinaama ñalnde 29 sulyee 2021.
Jaaynde Edinburgh, tonngoode 13099 (4 suwee 1917), h. 1054.
Jaaynde Londres, tonngoode 30892 (10 suwee 1918), h. 10659.
Categoriiji: 1876 jibinannde1946 maaydeCiirooɓe EngeleCeernaaɓe gite20ɓiire safrooɓe AngalteerKnights Grand Cross of the Royal Victorian OrderFelɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo AngalteerGollotooɓe safrooɓe tedduɓe to opitaal laamɗo Edward VII ngam ofiseeji
Ngolɗoo hello sakkitii baylagol ko ñalnde 31 Siilo 2024, waktu 14:47.
Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore.
b2thsvewvj1p01wv04esz3sfrzcjcj4
Peter Freyer
0
20371
112035
80510
2025-06-10T23:30:00Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112035
wikitext
text/x-wiki
[[File:Peter Freyer.jpg|thumb|E hitaande 1902, o wonti ƴeewtotooɗo e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durham e tuggi 1904 haa 1909 o woni tergal e fedde safrooɓe teddunde to opitaal ofiseeji laamɗo Edward VII. Caggal ɗuum o toɗɗaa ko o doktoor konsulteer to opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra, to Millbank, to Londres]]
{{Databox}} Peter Freyer KCB (2 sulyee 1851 – 9 suwee 1921) ko cafroowo Irlande, ganndo ko faati e seppooji gonɗi e nder reedu, ɓurɗo anndeede e fuɗɗoode ko ofisee sarwiis safaara Inndo (IMS), sabu waɗde feere no yimɓe fof njiyrata kaaƴe ɓuuɓɗe ngam newnude ɗum en ngam yaltineede e nder laabi tago, ko ɗum feere anndiraande litholapaxy. Caggal nde o woppi golle e nder IMS caggal duuɓi 20 golle to leydi Inndo, o arti Angalteer, o huutorii feere ngam safrude mborosaaji mawɗi bonɗi. Ɗumɗoo noon ina anndiranoo prostatektomi suprapubic, woni prostatektomi transvesical walla operation Freyer, ɗo prostate oo ittaa e nder reedu dow ƴiyal pubic kono les umbilicus e rewrude e ɓuuɓri, ina jeyaa heen huutoraade ɓuuɓri suprapubic caggal nde opereeji ɗii mbaɗi.
O naati e nder sarwiis safaara Bengal ko o surgeon e hitaande 1875, o golliima ko famɗi fof e golle siwil e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Oudh e nder diiwanuuji dentuɗi Indiya. Nde o woni to Moradabad e hitaande 1888, o waɗii golle e dow Muhammadu Mushtaq Ali Khan, Nawab Rampur, o ɓuuɓni hayre ɓuuɓnde makko e litotriit. Freyer ina daranii njoɓdi ndi o heɓi e juuɗe Nawab, ndi addani ɗum luural e sosngo Angalteer to Inndo e oon sahaa. Ɗuum e ñawu gite ngu o heɓi nde o gollotoo e safrirde siwil to Benares, addani Freyer ƴettude pension ko yaawi, o arti Angalteer e hitaande 1896.
To leydi Angalteer o sosi nokku keeriiɗo to Harley Street, o toɗɗaa o woni cafroowo konsulteer e nder seppooji terɗe ƴiiƴam to opitaal St Peter ngam kaaƴe, to Londres. O adii waɗde feere « prostatectomie suprapubique » e hitaande 1900, e dow gorko mo ndeen wuuri duuɓi 12. Hay so tawii Freyer wonaa gadiiɗo naatde e ngalɗoo gollal, hay so tawii o wiyi ko ɗuum addani mo luural ɗiɗaɓal maantinngal e nder nguurndam makko, o jeyaa ko e anndinde ngal. E hitaande 1920, o suɓaama hooreejo gadano taƴre urologie to Royal Society of Medicine e nder konngol makko hooreejo leydi, o wiyi o waɗii 1 674 e ɗeen golle tawi maayde ina famɗi.
Departemaa Seppooji, NUI Galway, ina yuɓɓina hitaande kala yeewtere Sir Peter Freyer e Simposium Seppooji ngam teddinde mo, e defterdu James Hardiman to NUI ina jogii fotde 660 geɗe ciftorteeɗe makko.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Peter Johnson Freyer, inniraa ko mawniiko baaba mum, gardinooɗo konu leydi Irlande, jibinaa ko to diiwaan Galway ñalnde 2 sulyee 1851, ɓiy mawɗo jom leydi Samuel Freyer e debbo mum Celia Burke, gardinooɗo katolik Roma.<ref name="GoddardSept2020">{{Cite journal|last1=Goddard|first1=Jonathon|last2=Dinneen|first2=Michael D|date=September 2020|title=Sir Peter Freyer: the man who gave the world prostatectomy|journal=Trends in Men's Health|volume=11|issue=5|pages=29–32|doi=10.1002/tre.770|s2cid=221850437|doi-access=free}}</ref>Freyer e banndiraaɓe mum noon, ɓe mawni ko e Protestan en, ina gasa tawa ko batte batte Missionss Egliis Irlande (ICM) e yimɓe nokku oo e oon sahaa.[2][3] Ñalnde 26 lewru juko e ndeen hitaande, o lootaa e nder jumaa parroisse Ballinakill. E hitaande 1855, baaba makko, gonnooɗo jom suudu Sir Christopher Lighton, gardinooɗo ICM, ina joginoo 17 ektaar leydi to Moorneen e jeyi e leydi to Knockbrack, ɗiin ɗiɗi fof ina tawee to Clifden. Duuɓi 21 caggal ɗuum, e hitaande 1876, nde doggol jogiiɓe ko ɓuri ektaar gooto waɗaa, o winnditaama wonde omo jogii 210 ektaar.<ref name="Frey'sPapers" />
Freyer janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Erasmus Smith, to Galway, o heɓi bursi[4] ngam yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen (jooni ko NUI Galway). O heɓi bak makko e hitaande 1872 e medal kaŋŋe e dipolomaaji tedduɗi e nder fannuuji naalankaagal.[5] Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, e hitaande 1874, o heɓi MD e M.Ch. nde o heɓi medal kaŋŋe goɗɗo.[5][6] Nde o woni janngoowo safaara o waɗii kadi sahaaji e nder almuudo jooɗiiɗo to opitaal Dr Steevens to Dublin. Caggal nde o gollodii e Pari ko juuti, o arti ngam jooɗaade e ƴeewndo potngo waɗeede e nder sarwiis safaara leydi Indiya.
Sarwiis safaara leydi Indiya
Safaara kaaƴe e nder ƴiiƴam ko litholapaxy<ref name="Frey'sPapers2" />.
Naatgol e nder sarwiis safaara Bengal
Freyer arii ko adii e ƴeewndo potngo waɗeede ngam heɓde komisiyoŋ ko ofisee safrooɓe e nder sarwiis safrooɓe Bengal, caggal ɗuum wonti e nder IMS. Naatde e golle ɗee ko cafroowo ñalnde 30 suwee 1875, o wonti cafroowo siwil to Azamgarh e lewru abriil 1877. O fuɗɗii yaltinde binndanɗe makko safaara e nder jaaynde wiyeteende The Indian Medical Gazette e hitaande 1878.<ref name="NUIMemorial">{{Cite web|url=https://www.freyer.ie/history/|title=Sir Peter Freyer Memorial Lecture & Surgical Symposium|website=Sir Peter Freyer Surgical Symposium|language=en-GB|access-date=31 October 2019}}</ref> Caggal ɗuum, o wonti surgeon-major e surgeon lieutenant-colonel caggal duuɓi 12 e 20 golle, o woppi golle ñalnde 3 mee 1896. O golliima ko famɗi fof e golle siwil e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Oudh e nder diiwanuuji Dentuɗi Inndo, ɗo o joginoo ndeen seppooji siwil jokkondirɗi e Moradabad, Bareilly, Allahabad, Mussoorie e Benares, kadi o woniino seppooji juutɗi e nder gollordu Lietnaa-Guwerneer.<ref name="Frey'sPapers3" />
Luural ngal to leydi Indiya
E nder sahaa makko to leydi Indiya, o wonti tedduɗo e nder seppooji katarakt[ e seppooji ittude kaaƴe ƴiiƴam, litholapaxy.<ref name=":BAUS">{{Cite web|url=https://www.baus.org.uk/museum/15/sir_peter_freyer|title=Books & Articles on People in Urology: Sir Peter Freyer|date=18 April 2019|website=www.baus.org.uk|publisher=[[British Association of Urological Surgeons]]}}</ref> E hitaande 1888,[11] nde o woni to Moradabad, Freyer waɗii golle e dow Nawab Rampur, Muhammadu Mushtaq Ali Khan,<nowiki></ref></nowiki> Two years later, in 1874, he earned his [[Doctor of Medicine|MD]] and [[Master of Surgery|M.Ch.]] having won another gold medal.<ref name=":FreyerObit1921" /> o ɓuuɓni hayre ɓuuɓnde makko e litotriit.<ref name="Campbell2009">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=UN4TDAAAQBAJ&q=peter+freyer+irish+home+rule&pg=PA78|title=The Irish Establishment 1879-1914|last=Campbell|first=Fergus|date=2009|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=9780199233229|pages=78|language=en}}</ref> E nder mbaydi servi makko Darndeeji goɗɗi
E hitaande 1902, o wonti ƴeewtotooɗo e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durham e tuggi 1904 haa 1909 o woni tergal e fedde safrooɓe teddunde to opitaal ofiseeji laamɗo Edward VII. Caggal ɗuum o toɗɗaa ko o doktoor konsulteer to opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra, to Millbank, to Londres. E hitaande 1904, o rokkaama njeenaari Arnott ngam golle makko ceertuɗe.
Hare adunaare adannde
Nde wolde adunaare adannde fuɗɗii e hitaande 1914, Freyer arti e golle mum e nder safrirde konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandria, ngam wonde safrirde Inndo to Angalteer, e nder komannda fuɗnaange e nder kuuɓal.<ref name="Frey'sPapers4">[https://web.archive.org/web/20210207133001/http://vmserver52.nuigalway.ie/col_level.php?col=P57 Sir Peter Freyer's Papers]. 1805-1987. [[NUI Galway]]. Reference code P57.</ref>
O heɓi CB ñalnde 1 lewru Yarkomaa 1917 e KCB lebbi jeegom caggal ɗuum ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1917.
Hakkunde 10 abriil 1918 e 10 abriil 1919, o wonii kolonel ko juuti e nder Royal Army Medical Corps e nde o woppi golle makko o artiraa e kolonel timmuɗo tedduɗo e doggol retireede.
E lewru oktoobar 1919, o heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Irlande.
Caggal ɗuum golle
Caggal wolde nde e anndinde urologie no feewi, Freyer e duuɓi 69, suɓaama hooreejo gadano fedde urologie RSM e hitaande 1920, nde hooreejo RSM woni Sir Humphry Rolleston.
Konngol makko hooreejo leydi ngol hollitii golle ɗe o waɗi e nder urologie e nder duuɓi 45 jawtuɗi ɗii, o yaakorii ko taƴre ndee addanta ɗum jokkondire golle e nder fannu urologie. Freyer lomtii hitaande rewtunde ndee ko Lord Horder,e taƴre ndee jokki e batuuji e konngol hooreejo mum hitaande kala.
Neɗɗo e ɓesngu
Freyer resi ko Isabelle McVittie, ɓiy Robert McVittie mo Dublin, ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko gooto, biyeteeɗo Dermot Johnston e ɓiɗɗo debbo gooto, biyeteeɗo Kathleen Mary. E hitaande 1914, Isabel maayi.
Freyer yiytaa ko « laamɗo leydi tiiɗɗo », e kaayitaaji baɗaaɗi to NUI, Galway, ina kollita wonde o wonnoo ko sehil e banndiraaɓe Redmond, William e John, ɓe o gollodii e lewru marse 1918. John caggal ɗuum maayi caggal e nder golle. O wonnoo kadi ko sehil T P O'Connor, tergal parlemaa ngenndiyanke Irlande.
Maayde e ndonu
Freyer maayi ko e ƴiiƴam ɓalndu[18] to 27 Harley St., to Londres, ñalnde 9 suwee 1921, tawi ina yahra e duuɓi 70.[5] O wirnaa ko sara baaba makko to yanaande Egliis Irlande to Clifden, to diiwaan Galway.
Natal Freyer, ngal Alice Grant waɗi e hitaande 1919, ina fawii e suudu sarɗiiji to opitaal St Peter ngam kaaƴe.<ref name=":BAUS2" /> Subsequently, he became a surgeon-major and surgeon lieutenant-colonel after 12 and 20 years' service respectively and retired from service on 3 May 1896. He served almost exclusively in civil employment in the [[North-West Provinces|North-Western Provinces and Oudh]] in the [[United Provinces of British India|United Provinces of India]], where he then held the civil surgeoncies successively of [[Moradabad]], [[Bareilly]], [[Allahabad]], [[Mussoorie]] and [[Benares]], and was also for a short time surgeon on the staff of the Lieutenant-Governor.<ref name="Frey'sPapers5" />
Harold Ellis siftinii caggal mum wonde laawol Freyer ngol ina heddii e yiɗeede ko juuti, o siftini wonde e hitaande 1948, nde o woni cafroowo galle, o wallitii e ko heewi e ɗeen golle.
<ref name=":FreyerObit19212" />
=== The controversy in India ===
During his time in India, he became reputable in [[cataract]] surgery<ref name="Frey'sPapers6" /> and the operation of removing bladder stones, litholapaxy.<nowiki><ref></nowiki>
Hitaande kala, koolol ciftorgol Sir Peter Freyer e yeewtere seerndinde, nde porfeseer O’Beirn sosi e hitaande 1975, ko Departemaa Seppooji, NUI Galway yuɓɓinta ɗum.<ref name="Ellis">[[Harold Ellis (surgeon)|Ellis, Harold]]. [https://books.google.com/books?id=OsZWFyUYtDQC&dq=peter+freyer&pg=PA121 "The Birth of Modern Surgery"] in ''A History of Surgery''. Greenwich Medical Media Limited, London (2001), p. 121-122. {{isbn|1841101818}}</ref> Jannginooɓe ɓennuɓe ina njeyaa heen : Peter Froggatt e hitaande 1984, Thomas E. Starzl e hitaande 1985, Mutsuo Sugiura e hitaande 1987, Bernard Fisher (ganndo) e hitaande 1988, Norman Stanley Williams e hitaande 1989, Geoffrey J Duncan Chishol19 Kelly e hitaande 2001, Ara Darzi e hitaande 2002, Steven D. Wexner e hitaande 2006, Peter T. Scardino e hitaande 2006 e Patrik Gullane e hitaande 2009.<ref name="Crawford,Dirom (1914)">{{Cite book|url=https://archive.org/details/b21352148_0|title=A history of the Indian Medical Service, 1600-1913|last1=Crawford|first1=Dirom Grey|last2=London School of Hygiene and Tropical Medicine|date=1914|publisher=London : Thacker|others=London School of Hygiene & Tropical Medicine Library & Archives Service|page=[https://archive.org/details/b21352148_0/page/n197 180]}}</ref>
Nate Freyer laaɓtuɗe ina ndokkee e nder deftere C. P. MacLoughlin "Gila Sellerna haa laawol Harley".[30]
E hitaande 1980, Departemaa Opereeji to NUI Galway heɓi kaayitaaji Freyer keertiiɗi e ciimtol mum e juuɗe taaniraaɓe makko. Caggal ɗuum, e hitaande 2002, defterdu James Hardiman to NUI heɓi ɗe, jooni ina jogii fotde 660 geɗe baɗɗe ɓataakeeji makko, taƴe jaayndeeji, binndanɗe laamu, fotooje, ciftorɗe e binndanɗe. Geɗe goɗɗe kadi ɓeydaama heen.<ref name="Goddard2012">Goddard, J. C. [https://www.baus.org.uk/_userfiles/pages/files/museum/4-sir-peter-freyer.pdf Sir Peter Freyer"]. ''Urology News''. Vol, 16, No. 4 (May/June 2012), p. 24.</ref>
Koolol Freyer to suudu safrirdu Galway inniraa ko e teddungal makko.<ref name="Fitzpatrick">Fitzpatrick, Kieran. [https://ora.ox.ac.uk/objects/uuid:ec61af36-51c0-457b-a59c-a3a51127bafc/download_file?safe_filename=Fitzpatrick_Kieran.pdf&file_format=application%2Fpdf&type_of_work=Thesis Tense Networks: Exploring medical professionalization, career making and practice in an age of global empire, through the lives and careers of Irish surgeons in the Indian Medical Service, c. 1850- 1920]. Thesis for Doctor of Philosophy in the Faculty of History at the University of Oxford. St John’s College, University of Oxford (2016)</ref> crushing his bladder stone with a [[lithotrite]].<ref name=":FreyerObit19213" />
Binndanɗe cuɓaaɗe
Binndanɗe
"E dow kuutorɗe potɗe huutoreede e golle Litholapaxy". Jaaynde safaara leydi Indiya. Vol. 21, limre 1 (lewru Yarkomaa 1886), h. 1-7. PMID 28999493
"Maandeeji kaaƴe e nder ƴiiƴam". Jaaynde safaara leydi Indiya. Vol. 35, limngal 1 (lewru Yarkomaa 1900), pp. 14-15. PMID 29003274
"Lecture clinique dow ittude prostate ngam safrude mawnugol oon tergal: e caɗeele nay baɗɗe faayiida: waɗaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Medical Graduates, London, ñalnde 26 lewru juko". Jaaynde safaara Angalteer. Vol. 2, Tonngoode 2116 (20 sulyee 1901), pp. 125-9. Doi:10.1136/bmj.2.2116.125
"Enucleation total de la prostate: Serie goɗɗo e 550 ñawu nguu". Jaaynde safaara Angalteer. Vol. 1, limre 3031 (1 feebariyee 1919), h. 121-124. PMID 20769349 jokkorgal:10.1136/bmj.1.3031.121
"Haala hooreejo leydi: Yahrugol yeeso jamaanu e nder seppooji urinaire". Koolol fedde laamɗo safaara. Taƴre Urologie. Vol. 14 (27 mee 1921), p. 1-11. PMID 19982053
Defte
Lectures cliniques sur les maladies chirurgicales de l’organes urinaires. Wiliyam Wood & Sosiyetee, New York (1909).
Tuugnorgal
Goddar, Yonaton; Dinneen, Mikael D (Seeɗto 2020). "Sir Peter Freyer: gorko dokkuɗo aduna oo ɓuuɓri". Trends e nder Cellal Worɓe. 11 (5): 29-32. waɗde:10,1002/tre.770. S2CID 221850437.
Binndanɗe Sir Piyeer Freyer. Hitaande 1805-1987. NUI Galway. Fahin
6i1ixevgthj0es3tw53pzv0w22h1l34
112036
112035
2025-06-10T23:30:35Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112036
wikitext
text/x-wiki
[[File:Peter Freyer.jpg|thumb|E hitaande 1902, o wonti ƴeewtotooɗo e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durham e tuggi 1904 haa 1909 o woni tergal e fedde safrooɓe teddunde to opitaal ofiseeji laamɗo Edward VII. Caggal ɗuum o toɗɗaa ko o doktoor konsulteer to opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra, to Millbank, to Londres]]
{{Databox}} '''Peter Freyer KCB''' (2 sulyee 1851 – 9 suwee 1921) ko cafroowo Irlande, ganndo ko faati e seppooji gonɗi e nder reedu, ɓurɗo anndeede e fuɗɗoode ko ofisee sarwiis safaara Inndo (IMS), sabu waɗde feere no yimɓe fof njiyrata kaaƴe ɓuuɓɗe ngam newnude ɗum en ngam yaltineede e nder laabi tago, ko ɗum feere anndiraande litholapaxy. Caggal nde o woppi golle e nder IMS caggal duuɓi 20 golle to leydi Inndo, o arti Angalteer, o huutorii feere ngam safrude mborosaaji mawɗi bonɗi. Ɗumɗoo noon ina anndiranoo prostatektomi suprapubic, woni prostatektomi transvesical walla operation Freyer, ɗo prostate oo ittaa e nder reedu dow ƴiyal pubic kono les umbilicus e rewrude e ɓuuɓri, ina jeyaa heen huutoraade ɓuuɓri suprapubic caggal nde opereeji ɗii mbaɗi.
O naati e nder sarwiis safaara Bengal ko o surgeon e hitaande 1875, o golliima ko famɗi fof e golle siwil e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Oudh e nder diiwanuuji dentuɗi Indiya. Nde o woni to Moradabad e hitaande 1888, o waɗii golle e dow Muhammadu Mushtaq Ali Khan, Nawab Rampur, o ɓuuɓni hayre ɓuuɓnde makko e litotriit. Freyer ina daranii njoɓdi ndi o heɓi e juuɗe Nawab, ndi addani ɗum luural e sosngo Angalteer to Inndo e oon sahaa. Ɗuum e ñawu gite ngu o heɓi nde o gollotoo e safrirde siwil to Benares, addani Freyer ƴettude pension ko yaawi, o arti Angalteer e hitaande 1896.
To leydi Angalteer o sosi nokku keeriiɗo to Harley Street, o toɗɗaa o woni cafroowo konsulteer e nder seppooji terɗe ƴiiƴam to opitaal St Peter ngam kaaƴe, to Londres. O adii waɗde feere « prostatectomie suprapubique » e hitaande 1900, e dow gorko mo ndeen wuuri duuɓi 12. Hay so tawii Freyer wonaa gadiiɗo naatde e ngalɗoo gollal, hay so tawii o wiyi ko ɗuum addani mo luural ɗiɗaɓal maantinngal e nder nguurndam makko, o jeyaa ko e anndinde ngal. E hitaande 1920, o suɓaama hooreejo gadano taƴre urologie to Royal Society of Medicine e nder konngol makko hooreejo leydi, o wiyi o waɗii 1 674 e ɗeen golle tawi maayde ina famɗi.
Departemaa Seppooji, NUI Galway, ina yuɓɓina hitaande kala yeewtere Sir Peter Freyer e Simposium Seppooji ngam teddinde mo, e defterdu James Hardiman to NUI ina jogii fotde 660 geɗe ciftorteeɗe makko.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Peter Johnson Freyer, inniraa ko mawniiko baaba mum, gardinooɗo konu leydi Irlande, jibinaa ko to diiwaan Galway ñalnde 2 sulyee 1851, ɓiy mawɗo jom leydi Samuel Freyer e debbo mum Celia Burke, gardinooɗo katolik Roma.<ref name="GoddardSept2020">{{Cite journal|last1=Goddard|first1=Jonathon|last2=Dinneen|first2=Michael D|date=September 2020|title=Sir Peter Freyer: the man who gave the world prostatectomy|journal=Trends in Men's Health|volume=11|issue=5|pages=29–32|doi=10.1002/tre.770|s2cid=221850437|doi-access=free}}</ref>Freyer e banndiraaɓe mum noon, ɓe mawni ko e Protestan en, ina gasa tawa ko batte batte Missionss Egliis Irlande (ICM) e yimɓe nokku oo e oon sahaa.[2][3] Ñalnde 26 lewru juko e ndeen hitaande, o lootaa e nder jumaa parroisse Ballinakill. E hitaande 1855, baaba makko, gonnooɗo jom suudu Sir Christopher Lighton, gardinooɗo ICM, ina joginoo 17 ektaar leydi to Moorneen e jeyi e leydi to Knockbrack, ɗiin ɗiɗi fof ina tawee to Clifden. Duuɓi 21 caggal ɗuum, e hitaande 1876, nde doggol jogiiɓe ko ɓuri ektaar gooto waɗaa, o winnditaama wonde omo jogii 210 ektaar.<ref name="Frey'sPapers" />
Freyer janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Erasmus Smith, to Galway, o heɓi bursi[4] ngam yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen (jooni ko NUI Galway). O heɓi bak makko e hitaande 1872 e medal kaŋŋe e dipolomaaji tedduɗi e nder fannuuji naalankaagal.[5] Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, e hitaande 1874, o heɓi MD e M.Ch. nde o heɓi medal kaŋŋe goɗɗo.[5][6] Nde o woni janngoowo safaara o waɗii kadi sahaaji e nder almuudo jooɗiiɗo to opitaal Dr Steevens to Dublin. Caggal nde o gollodii e Pari ko juuti, o arti ngam jooɗaade e ƴeewndo potngo waɗeede e nder sarwiis safaara leydi Indiya.
Sarwiis safaara leydi Indiya
Safaara kaaƴe e nder ƴiiƴam ko litholapaxy<ref name="Frey'sPapers2" />.
Naatgol e nder sarwiis safaara Bengal
Freyer arii ko adii e ƴeewndo potngo waɗeede ngam heɓde komisiyoŋ ko ofisee safrooɓe e nder sarwiis safrooɓe Bengal, caggal ɗuum wonti e nder IMS. Naatde e golle ɗee ko cafroowo ñalnde 30 suwee 1875, o wonti cafroowo siwil to Azamgarh e lewru abriil 1877. O fuɗɗii yaltinde binndanɗe makko safaara e nder jaaynde wiyeteende The Indian Medical Gazette e hitaande 1878.<ref name="NUIMemorial">{{Cite web|url=https://www.freyer.ie/history/|title=Sir Peter Freyer Memorial Lecture & Surgical Symposium|website=Sir Peter Freyer Surgical Symposium|language=en-GB|access-date=31 October 2019}}</ref> Caggal ɗuum, o wonti surgeon-major e surgeon lieutenant-colonel caggal duuɓi 12 e 20 golle, o woppi golle ñalnde 3 mee 1896. O golliima ko famɗi fof e golle siwil e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Oudh e nder diiwanuuji Dentuɗi Inndo, ɗo o joginoo ndeen seppooji siwil jokkondirɗi e Moradabad, Bareilly, Allahabad, Mussoorie e Benares, kadi o woniino seppooji juutɗi e nder gollordu Lietnaa-Guwerneer.<ref name="Frey'sPapers3" />
Luural ngal to leydi Indiya
E nder sahaa makko to leydi Indiya, o wonti tedduɗo e nder seppooji katarakt[ e seppooji ittude kaaƴe ƴiiƴam, litholapaxy.<ref name=":BAUS">{{Cite web|url=https://www.baus.org.uk/museum/15/sir_peter_freyer|title=Books & Articles on People in Urology: Sir Peter Freyer|date=18 April 2019|website=www.baus.org.uk|publisher=[[British Association of Urological Surgeons]]}}</ref> E hitaande 1888,[11] nde o woni to Moradabad, Freyer waɗii golle e dow Nawab Rampur, Muhammadu Mushtaq Ali Khan,<nowiki></ref></nowiki> Two years later, in 1874, he earned his [[Doctor of Medicine|MD]] and [[Master of Surgery|M.Ch.]] having won another gold medal.<ref name=":FreyerObit1921" /> o ɓuuɓni hayre ɓuuɓnde makko e litotriit.<ref name="Campbell2009">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=UN4TDAAAQBAJ&q=peter+freyer+irish+home+rule&pg=PA78|title=The Irish Establishment 1879-1914|last=Campbell|first=Fergus|date=2009|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=9780199233229|pages=78|language=en}}</ref> E nder mbaydi servi makko Darndeeji goɗɗi
E hitaande 1902, o wonti ƴeewtotooɗo e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durham e tuggi 1904 haa 1909 o woni tergal e fedde safrooɓe teddunde to opitaal ofiseeji laamɗo Edward VII. Caggal ɗuum o toɗɗaa ko o doktoor konsulteer to opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra, to Millbank, to Londres. E hitaande 1904, o rokkaama njeenaari Arnott ngam golle makko ceertuɗe.
Hare adunaare adannde
Nde wolde adunaare adannde fuɗɗii e hitaande 1914, Freyer arti e golle mum e nder safrirde konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandria, ngam wonde safrirde Inndo to Angalteer, e nder komannda fuɗnaange e nder kuuɓal.<ref name="Frey'sPapers4">[https://web.archive.org/web/20210207133001/http://vmserver52.nuigalway.ie/col_level.php?col=P57 Sir Peter Freyer's Papers]. 1805-1987. [[NUI Galway]]. Reference code P57.</ref>
O heɓi CB ñalnde 1 lewru Yarkomaa 1917 e KCB lebbi jeegom caggal ɗuum ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1917.
Hakkunde 10 abriil 1918 e 10 abriil 1919, o wonii kolonel ko juuti e nder Royal Army Medical Corps e nde o woppi golle makko o artiraa e kolonel timmuɗo tedduɗo e doggol retireede.
E lewru oktoobar 1919, o heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Irlande.
Caggal ɗuum golle
Caggal wolde nde e anndinde urologie no feewi, Freyer e duuɓi 69, suɓaama hooreejo gadano fedde urologie RSM e hitaande 1920, nde hooreejo RSM woni Sir Humphry Rolleston.
Konngol makko hooreejo leydi ngol hollitii golle ɗe o waɗi e nder urologie e nder duuɓi 45 jawtuɗi ɗii, o yaakorii ko taƴre ndee addanta ɗum jokkondire golle e nder fannu urologie. Freyer lomtii hitaande rewtunde ndee ko Lord Horder,e taƴre ndee jokki e batuuji e konngol hooreejo mum hitaande kala.
Neɗɗo e ɓesngu
Freyer resi ko Isabelle McVittie, ɓiy Robert McVittie mo Dublin, ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko gooto, biyeteeɗo Dermot Johnston e ɓiɗɗo debbo gooto, biyeteeɗo Kathleen Mary. E hitaande 1914, Isabel maayi.
Freyer yiytaa ko « laamɗo leydi tiiɗɗo », e kaayitaaji baɗaaɗi to NUI, Galway, ina kollita wonde o wonnoo ko sehil e banndiraaɓe Redmond, William e John, ɓe o gollodii e lewru marse 1918. John caggal ɗuum maayi caggal e nder golle. O wonnoo kadi ko sehil T P O'Connor, tergal parlemaa ngenndiyanke Irlande.
Maayde e ndonu
Freyer maayi ko e ƴiiƴam ɓalndu[18] to 27 Harley St., to Londres, ñalnde 9 suwee 1921, tawi ina yahra e duuɓi 70.[5] O wirnaa ko sara baaba makko to yanaande Egliis Irlande to Clifden, to diiwaan Galway.
Natal Freyer, ngal Alice Grant waɗi e hitaande 1919, ina fawii e suudu sarɗiiji to opitaal St Peter ngam kaaƴe.<ref name=":BAUS2" /> Subsequently, he became a surgeon-major and surgeon lieutenant-colonel after 12 and 20 years' service respectively and retired from service on 3 May 1896. He served almost exclusively in civil employment in the [[North-West Provinces|North-Western Provinces and Oudh]] in the [[United Provinces of British India|United Provinces of India]], where he then held the civil surgeoncies successively of [[Moradabad]], [[Bareilly]], [[Allahabad]], [[Mussoorie]] and [[Benares]], and was also for a short time surgeon on the staff of the Lieutenant-Governor.<ref name="Frey'sPapers5" />
Harold Ellis siftinii caggal mum wonde laawol Freyer ngol ina heddii e yiɗeede ko juuti, o siftini wonde e hitaande 1948, nde o woni cafroowo galle, o wallitii e ko heewi e ɗeen golle.
<ref name=":FreyerObit19212" />
=== The controversy in India ===
During his time in India, he became reputable in [[cataract]] surgery<ref name="Frey'sPapers6" /> and the operation of removing bladder stones, litholapaxy.<nowiki><ref></nowiki>
Hitaande kala, koolol ciftorgol Sir Peter Freyer e yeewtere seerndinde, nde porfeseer O’Beirn sosi e hitaande 1975, ko Departemaa Seppooji, NUI Galway yuɓɓinta ɗum.<ref name="Ellis">[[Harold Ellis (surgeon)|Ellis, Harold]]. [https://books.google.com/books?id=OsZWFyUYtDQC&dq=peter+freyer&pg=PA121 "The Birth of Modern Surgery"] in ''A History of Surgery''. Greenwich Medical Media Limited, London (2001), p. 121-122. {{isbn|1841101818}}</ref> Jannginooɓe ɓennuɓe ina njeyaa heen : Peter Froggatt e hitaande 1984, Thomas E. Starzl e hitaande 1985, Mutsuo Sugiura e hitaande 1987, Bernard Fisher (ganndo) e hitaande 1988, Norman Stanley Williams e hitaande 1989, Geoffrey J Duncan Chishol19 Kelly e hitaande 2001, Ara Darzi e hitaande 2002, Steven D. Wexner e hitaande 2006, Peter T. Scardino e hitaande 2006 e Patrik Gullane e hitaande 2009.<ref name="Crawford,Dirom (1914)">{{Cite book|url=https://archive.org/details/b21352148_0|title=A history of the Indian Medical Service, 1600-1913|last1=Crawford|first1=Dirom Grey|last2=London School of Hygiene and Tropical Medicine|date=1914|publisher=London : Thacker|others=London School of Hygiene & Tropical Medicine Library & Archives Service|page=[https://archive.org/details/b21352148_0/page/n197 180]}}</ref>
Nate Freyer laaɓtuɗe ina ndokkee e nder deftere C. P. MacLoughlin "Gila Sellerna haa laawol Harley".[30]
E hitaande 1980, Departemaa Opereeji to NUI Galway heɓi kaayitaaji Freyer keertiiɗi e ciimtol mum e juuɗe taaniraaɓe makko. Caggal ɗuum, e hitaande 2002, defterdu James Hardiman to NUI heɓi ɗe, jooni ina jogii fotde 660 geɗe baɗɗe ɓataakeeji makko, taƴe jaayndeeji, binndanɗe laamu, fotooje, ciftorɗe e binndanɗe. Geɗe goɗɗe kadi ɓeydaama heen.<ref name="Goddard2012">Goddard, J. C. [https://www.baus.org.uk/_userfiles/pages/files/museum/4-sir-peter-freyer.pdf Sir Peter Freyer"]. ''Urology News''. Vol, 16, No. 4 (May/June 2012), p. 24.</ref>
Koolol Freyer to suudu safrirdu Galway inniraa ko e teddungal makko.<ref name="Fitzpatrick">Fitzpatrick, Kieran. [https://ora.ox.ac.uk/objects/uuid:ec61af36-51c0-457b-a59c-a3a51127bafc/download_file?safe_filename=Fitzpatrick_Kieran.pdf&file_format=application%2Fpdf&type_of_work=Thesis Tense Networks: Exploring medical professionalization, career making and practice in an age of global empire, through the lives and careers of Irish surgeons in the Indian Medical Service, c. 1850- 1920]. Thesis for Doctor of Philosophy in the Faculty of History at the University of Oxford. St John’s College, University of Oxford (2016)</ref> crushing his bladder stone with a [[lithotrite]].<ref name=":FreyerObit19213" />
Binndanɗe cuɓaaɗe
Binndanɗe
"E dow kuutorɗe potɗe huutoreede e golle Litholapaxy". Jaaynde safaara leydi Indiya. Vol. 21, limre 1 (lewru Yarkomaa 1886), h. 1-7. PMID 28999493
"Maandeeji kaaƴe e nder ƴiiƴam". Jaaynde safaara leydi Indiya. Vol. 35, limngal 1 (lewru Yarkomaa 1900), pp. 14-15. PMID 29003274
"Lecture clinique dow ittude prostate ngam safrude mawnugol oon tergal: e caɗeele nay baɗɗe faayiida: waɗaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Medical Graduates, London, ñalnde 26 lewru juko". Jaaynde safaara Angalteer. Vol. 2, Tonngoode 2116 (20 sulyee 1901), pp. 125-9. Doi:10.1136/bmj.2.2116.125
"Enucleation total de la prostate: Serie goɗɗo e 550 ñawu nguu". Jaaynde safaara Angalteer. Vol. 1, limre 3031 (1 feebariyee 1919), h. 121-124. PMID 20769349 jokkorgal:10.1136/bmj.1.3031.121
"Haala hooreejo leydi: Yahrugol yeeso jamaanu e nder seppooji urinaire". Koolol fedde laamɗo safaara. Taƴre Urologie. Vol. 14 (27 mee 1921), p. 1-11. PMID 19982053
Defte
Lectures cliniques sur les maladies chirurgicales de l’organes urinaires. Wiliyam Wood & Sosiyetee, New York (1909).
Tuugnorgal
Goddar, Yonaton; Dinneen, Mikael D (Seeɗto 2020). "Sir Peter Freyer: gorko dokkuɗo aduna oo ɓuuɓri". Trends e nder Cellal Worɓe. 11 (5): 29-32. waɗde:10,1002/tre.770. S2CID 221850437.
Binndanɗe Sir Piyeer Freyer. Hitaande 1805-1987. NUI Galway. Fahin
sqb3vmror67ppux6sr4lsda5a1kr86p
112037
112036
2025-06-10T23:31:17Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112037
wikitext
text/x-wiki
[[File:Peter Freyer.jpg|thumb|E hitaande 1902, o wonti ƴeewtotooɗo e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durham e tuggi 1904 haa 1909 o woni tergal e fedde safrooɓe teddunde to opitaal ofiseeji laamɗo Edward VII. Caggal ɗuum o toɗɗaa ko o doktoor konsulteer to opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra, to Millbank, to Londres]]
{{Databox}} '''Peter Freyer KCB''' (yalnde didi 2 lewru sulyee hiitande dubi alif 1851 – 9 suwee 1921) ko cafroowo Irlande, ganndo ko faati e seppooji gonɗi e nder reedu, ɓurɗo anndeede e fuɗɗoode ko ofisee sarwiis safaara Inndo (IMS), sabu waɗde feere no yimɓe fof njiyrata kaaƴe ɓuuɓɗe ngam newnude ɗum en ngam yaltineede e nder laabi tago, ko ɗum feere anndiraande litholapaxy. Caggal nde o woppi golle e nder IMS caggal duuɓi 20 golle to leydi Inndo, o arti Angalteer, o huutorii feere ngam safrude mborosaaji mawɗi bonɗi. Ɗumɗoo noon ina anndiranoo prostatektomi suprapubic, woni prostatektomi transvesical walla operation Freyer, ɗo prostate oo ittaa e nder reedu dow ƴiyal pubic kono les umbilicus e rewrude e ɓuuɓri, ina jeyaa heen huutoraade ɓuuɓri suprapubic caggal nde opereeji ɗii mbaɗi.
O naati e nder sarwiis safaara Bengal ko o surgeon e hitaande 1875, o golliima ko famɗi fof e golle siwil e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Oudh e nder diiwanuuji dentuɗi Indiya. Nde o woni to Moradabad e hitaande 1888, o waɗii golle e dow Muhammadu Mushtaq Ali Khan, Nawab Rampur, o ɓuuɓni hayre ɓuuɓnde makko e litotriit. Freyer ina daranii njoɓdi ndi o heɓi e juuɗe Nawab, ndi addani ɗum luural e sosngo Angalteer to Inndo e oon sahaa. Ɗuum e ñawu gite ngu o heɓi nde o gollotoo e safrirde siwil to Benares, addani Freyer ƴettude pension ko yaawi, o arti Angalteer e hitaande 1896.
To leydi Angalteer o sosi nokku keeriiɗo to Harley Street, o toɗɗaa o woni cafroowo konsulteer e nder seppooji terɗe ƴiiƴam to opitaal St Peter ngam kaaƴe, to Londres. O adii waɗde feere « prostatectomie suprapubique » e hitaande 1900, e dow gorko mo ndeen wuuri duuɓi 12. Hay so tawii Freyer wonaa gadiiɗo naatde e ngalɗoo gollal, hay so tawii o wiyi ko ɗuum addani mo luural ɗiɗaɓal maantinngal e nder nguurndam makko, o jeyaa ko e anndinde ngal. E hitaande 1920, o suɓaama hooreejo gadano taƴre urologie to Royal Society of Medicine e nder konngol makko hooreejo leydi, o wiyi o waɗii 1 674 e ɗeen golle tawi maayde ina famɗi.
Departemaa Seppooji, NUI Galway, ina yuɓɓina hitaande kala yeewtere Sir Peter Freyer e Simposium Seppooji ngam teddinde mo, e defterdu James Hardiman to NUI ina jogii fotde 660 geɗe ciftorteeɗe makko.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Peter Johnson Freyer, inniraa ko mawniiko baaba mum, gardinooɗo konu leydi Irlande, jibinaa ko to diiwaan Galway ñalnde 2 sulyee 1851, ɓiy mawɗo jom leydi Samuel Freyer e debbo mum Celia Burke, gardinooɗo katolik Roma.<ref name="GoddardSept2020">{{Cite journal|last1=Goddard|first1=Jonathon|last2=Dinneen|first2=Michael D|date=September 2020|title=Sir Peter Freyer: the man who gave the world prostatectomy|journal=Trends in Men's Health|volume=11|issue=5|pages=29–32|doi=10.1002/tre.770|s2cid=221850437|doi-access=free}}</ref>Freyer e banndiraaɓe mum noon, ɓe mawni ko e Protestan en, ina gasa tawa ko batte batte Missionss Egliis Irlande (ICM) e yimɓe nokku oo e oon sahaa.[2][3] Ñalnde 26 lewru juko e ndeen hitaande, o lootaa e nder jumaa parroisse Ballinakill. E hitaande 1855, baaba makko, gonnooɗo jom suudu Sir Christopher Lighton, gardinooɗo ICM, ina joginoo 17 ektaar leydi to Moorneen e jeyi e leydi to Knockbrack, ɗiin ɗiɗi fof ina tawee to Clifden. Duuɓi 21 caggal ɗuum, e hitaande 1876, nde doggol jogiiɓe ko ɓuri ektaar gooto waɗaa, o winnditaama wonde omo jogii 210 ektaar.<ref name="Frey'sPapers" />
Freyer janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Erasmus Smith, to Galway, o heɓi bursi[4] ngam yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen (jooni ko NUI Galway). O heɓi bak makko e hitaande 1872 e medal kaŋŋe e dipolomaaji tedduɗi e nder fannuuji naalankaagal.[5] Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, e hitaande 1874, o heɓi MD e M.Ch. nde o heɓi medal kaŋŋe goɗɗo.[5][6] Nde o woni janngoowo safaara o waɗii kadi sahaaji e nder almuudo jooɗiiɗo to opitaal Dr Steevens to Dublin. Caggal nde o gollodii e Pari ko juuti, o arti ngam jooɗaade e ƴeewndo potngo waɗeede e nder sarwiis safaara leydi Indiya.
Sarwiis safaara leydi Indiya
Safaara kaaƴe e nder ƴiiƴam ko litholapaxy<ref name="Frey'sPapers2" />.
Naatgol e nder sarwiis safaara Bengal
Freyer arii ko adii e ƴeewndo potngo waɗeede ngam heɓde komisiyoŋ ko ofisee safrooɓe e nder sarwiis safrooɓe Bengal, caggal ɗuum wonti e nder IMS. Naatde e golle ɗee ko cafroowo ñalnde 30 suwee 1875, o wonti cafroowo siwil to Azamgarh e lewru abriil 1877. O fuɗɗii yaltinde binndanɗe makko safaara e nder jaaynde wiyeteende The Indian Medical Gazette e hitaande 1878.<ref name="NUIMemorial">{{Cite web|url=https://www.freyer.ie/history/|title=Sir Peter Freyer Memorial Lecture & Surgical Symposium|website=Sir Peter Freyer Surgical Symposium|language=en-GB|access-date=31 October 2019}}</ref> Caggal ɗuum, o wonti surgeon-major e surgeon lieutenant-colonel caggal duuɓi 12 e 20 golle, o woppi golle ñalnde 3 mee 1896. O golliima ko famɗi fof e golle siwil e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Oudh e nder diiwanuuji Dentuɗi Inndo, ɗo o joginoo ndeen seppooji siwil jokkondirɗi e Moradabad, Bareilly, Allahabad, Mussoorie e Benares, kadi o woniino seppooji juutɗi e nder gollordu Lietnaa-Guwerneer.<ref name="Frey'sPapers3" />
Luural ngal to leydi Indiya
E nder sahaa makko to leydi Indiya, o wonti tedduɗo e nder seppooji katarakt[ e seppooji ittude kaaƴe ƴiiƴam, litholapaxy.<ref name=":BAUS">{{Cite web|url=https://www.baus.org.uk/museum/15/sir_peter_freyer|title=Books & Articles on People in Urology: Sir Peter Freyer|date=18 April 2019|website=www.baus.org.uk|publisher=[[British Association of Urological Surgeons]]}}</ref> E hitaande 1888,[11] nde o woni to Moradabad, Freyer waɗii golle e dow Nawab Rampur, Muhammadu Mushtaq Ali Khan,<nowiki></ref></nowiki> Two years later, in 1874, he earned his [[Doctor of Medicine|MD]] and [[Master of Surgery|M.Ch.]] having won another gold medal.<ref name=":FreyerObit1921" /> o ɓuuɓni hayre ɓuuɓnde makko e litotriit.<ref name="Campbell2009">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=UN4TDAAAQBAJ&q=peter+freyer+irish+home+rule&pg=PA78|title=The Irish Establishment 1879-1914|last=Campbell|first=Fergus|date=2009|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=9780199233229|pages=78|language=en}}</ref> E nder mbaydi servi makko Darndeeji goɗɗi
E hitaande 1902, o wonti ƴeewtotooɗo e seppooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Durham e tuggi 1904 haa 1909 o woni tergal e fedde safrooɓe teddunde to opitaal ofiseeji laamɗo Edward VII. Caggal ɗuum o toɗɗaa ko o doktoor konsulteer to opitaal konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra, to Millbank, to Londres. E hitaande 1904, o rokkaama njeenaari Arnott ngam golle makko ceertuɗe.
Hare adunaare adannde
Nde wolde adunaare adannde fuɗɗii e hitaande 1914, Freyer arti e golle mum e nder safrirde konu laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandria, ngam wonde safrirde Inndo to Angalteer, e nder komannda fuɗnaange e nder kuuɓal.<ref name="Frey'sPapers4">[https://web.archive.org/web/20210207133001/http://vmserver52.nuigalway.ie/col_level.php?col=P57 Sir Peter Freyer's Papers]. 1805-1987. [[NUI Galway]]. Reference code P57.</ref>
O heɓi CB ñalnde 1 lewru Yarkomaa 1917 e KCB lebbi jeegom caggal ɗuum ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1917.
Hakkunde 10 abriil 1918 e 10 abriil 1919, o wonii kolonel ko juuti e nder Royal Army Medical Corps e nde o woppi golle makko o artiraa e kolonel timmuɗo tedduɗo e doggol retireede.
E lewru oktoobar 1919, o heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Irlande.
Caggal ɗuum golle
Caggal wolde nde e anndinde urologie no feewi, Freyer e duuɓi 69, suɓaama hooreejo gadano fedde urologie RSM e hitaande 1920, nde hooreejo RSM woni Sir Humphry Rolleston.
Konngol makko hooreejo leydi ngol hollitii golle ɗe o waɗi e nder urologie e nder duuɓi 45 jawtuɗi ɗii, o yaakorii ko taƴre ndee addanta ɗum jokkondire golle e nder fannu urologie. Freyer lomtii hitaande rewtunde ndee ko Lord Horder,e taƴre ndee jokki e batuuji e konngol hooreejo mum hitaande kala.
Neɗɗo e ɓesngu
Freyer resi ko Isabelle McVittie, ɓiy Robert McVittie mo Dublin, ɓe ndañi ɓiɗɗo gorko gooto, biyeteeɗo Dermot Johnston e ɓiɗɗo debbo gooto, biyeteeɗo Kathleen Mary. E hitaande 1914, Isabel maayi.
Freyer yiytaa ko « laamɗo leydi tiiɗɗo », e kaayitaaji baɗaaɗi to NUI, Galway, ina kollita wonde o wonnoo ko sehil e banndiraaɓe Redmond, William e John, ɓe o gollodii e lewru marse 1918. John caggal ɗuum maayi caggal e nder golle. O wonnoo kadi ko sehil T P O'Connor, tergal parlemaa ngenndiyanke Irlande.
Maayde e ndonu
Freyer maayi ko e ƴiiƴam ɓalndu[18] to 27 Harley St., to Londres, ñalnde 9 suwee 1921, tawi ina yahra e duuɓi 70.[5] O wirnaa ko sara baaba makko to yanaande Egliis Irlande to Clifden, to diiwaan Galway.
Natal Freyer, ngal Alice Grant waɗi e hitaande 1919, ina fawii e suudu sarɗiiji to opitaal St Peter ngam kaaƴe.<ref name=":BAUS2" /> Subsequently, he became a surgeon-major and surgeon lieutenant-colonel after 12 and 20 years' service respectively and retired from service on 3 May 1896. He served almost exclusively in civil employment in the [[North-West Provinces|North-Western Provinces and Oudh]] in the [[United Provinces of British India|United Provinces of India]], where he then held the civil surgeoncies successively of [[Moradabad]], [[Bareilly]], [[Allahabad]], [[Mussoorie]] and [[Benares]], and was also for a short time surgeon on the staff of the Lieutenant-Governor.<ref name="Frey'sPapers5" />
Harold Ellis siftinii caggal mum wonde laawol Freyer ngol ina heddii e yiɗeede ko juuti, o siftini wonde e hitaande 1948, nde o woni cafroowo galle, o wallitii e ko heewi e ɗeen golle.
<ref name=":FreyerObit19212" />
=== The controversy in India ===
During his time in India, he became reputable in [[cataract]] surgery<ref name="Frey'sPapers6" /> and the operation of removing bladder stones, litholapaxy.<nowiki><ref></nowiki>
Hitaande kala, koolol ciftorgol Sir Peter Freyer e yeewtere seerndinde, nde porfeseer O’Beirn sosi e hitaande 1975, ko Departemaa Seppooji, NUI Galway yuɓɓinta ɗum.<ref name="Ellis">[[Harold Ellis (surgeon)|Ellis, Harold]]. [https://books.google.com/books?id=OsZWFyUYtDQC&dq=peter+freyer&pg=PA121 "The Birth of Modern Surgery"] in ''A History of Surgery''. Greenwich Medical Media Limited, London (2001), p. 121-122. {{isbn|1841101818}}</ref> Jannginooɓe ɓennuɓe ina njeyaa heen : Peter Froggatt e hitaande 1984, Thomas E. Starzl e hitaande 1985, Mutsuo Sugiura e hitaande 1987, Bernard Fisher (ganndo) e hitaande 1988, Norman Stanley Williams e hitaande 1989, Geoffrey J Duncan Chishol19 Kelly e hitaande 2001, Ara Darzi e hitaande 2002, Steven D. Wexner e hitaande 2006, Peter T. Scardino e hitaande 2006 e Patrik Gullane e hitaande 2009.<ref name="Crawford,Dirom (1914)">{{Cite book|url=https://archive.org/details/b21352148_0|title=A history of the Indian Medical Service, 1600-1913|last1=Crawford|first1=Dirom Grey|last2=London School of Hygiene and Tropical Medicine|date=1914|publisher=London : Thacker|others=London School of Hygiene & Tropical Medicine Library & Archives Service|page=[https://archive.org/details/b21352148_0/page/n197 180]}}</ref>
Nate Freyer laaɓtuɗe ina ndokkee e nder deftere C. P. MacLoughlin "Gila Sellerna haa laawol Harley".[30]
E hitaande 1980, Departemaa Opereeji to NUI Galway heɓi kaayitaaji Freyer keertiiɗi e ciimtol mum e juuɗe taaniraaɓe makko. Caggal ɗuum, e hitaande 2002, defterdu James Hardiman to NUI heɓi ɗe, jooni ina jogii fotde 660 geɗe baɗɗe ɓataakeeji makko, taƴe jaayndeeji, binndanɗe laamu, fotooje, ciftorɗe e binndanɗe. Geɗe goɗɗe kadi ɓeydaama heen.<ref name="Goddard2012">Goddard, J. C. [https://www.baus.org.uk/_userfiles/pages/files/museum/4-sir-peter-freyer.pdf Sir Peter Freyer"]. ''Urology News''. Vol, 16, No. 4 (May/June 2012), p. 24.</ref>
Koolol Freyer to suudu safrirdu Galway inniraa ko e teddungal makko.<ref name="Fitzpatrick">Fitzpatrick, Kieran. [https://ora.ox.ac.uk/objects/uuid:ec61af36-51c0-457b-a59c-a3a51127bafc/download_file?safe_filename=Fitzpatrick_Kieran.pdf&file_format=application%2Fpdf&type_of_work=Thesis Tense Networks: Exploring medical professionalization, career making and practice in an age of global empire, through the lives and careers of Irish surgeons in the Indian Medical Service, c. 1850- 1920]. Thesis for Doctor of Philosophy in the Faculty of History at the University of Oxford. St John’s College, University of Oxford (2016)</ref> crushing his bladder stone with a [[lithotrite]].<ref name=":FreyerObit19213" />
Binndanɗe cuɓaaɗe
Binndanɗe
"E dow kuutorɗe potɗe huutoreede e golle Litholapaxy". Jaaynde safaara leydi Indiya. Vol. 21, limre 1 (lewru Yarkomaa 1886), h. 1-7. PMID 28999493
"Maandeeji kaaƴe e nder ƴiiƴam". Jaaynde safaara leydi Indiya. Vol. 35, limngal 1 (lewru Yarkomaa 1900), pp. 14-15. PMID 29003274
"Lecture clinique dow ittude prostate ngam safrude mawnugol oon tergal: e caɗeele nay baɗɗe faayiida: waɗaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Medical Graduates, London, ñalnde 26 lewru juko". Jaaynde safaara Angalteer. Vol. 2, Tonngoode 2116 (20 sulyee 1901), pp. 125-9. Doi:10.1136/bmj.2.2116.125
"Enucleation total de la prostate: Serie goɗɗo e 550 ñawu nguu". Jaaynde safaara Angalteer. Vol. 1, limre 3031 (1 feebariyee 1919), h. 121-124. PMID 20769349 jokkorgal:10.1136/bmj.1.3031.121
"Haala hooreejo leydi: Yahrugol yeeso jamaanu e nder seppooji urinaire". Koolol fedde laamɗo safaara. Taƴre Urologie. Vol. 14 (27 mee 1921), p. 1-11. PMID 19982053
Defte
Lectures cliniques sur les maladies chirurgicales de l’organes urinaires. Wiliyam Wood & Sosiyetee, New York (1909).
Tuugnorgal
Goddar, Yonaton; Dinneen, Mikael D (Seeɗto 2020). "Sir Peter Freyer: gorko dokkuɗo aduna oo ɓuuɓri". Trends e nder Cellal Worɓe. 11 (5): 29-32. waɗde:10,1002/tre.770. S2CID 221850437.
Binndanɗe Sir Piyeer Freyer. Hitaande 1805-1987. NUI Galway. Fahin
picinrft1xyx5ftx38akwbkd7c7drhe
Roger Kirby
0
20382
112042
91852
2025-06-10T23:35:31Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112042
wikitext
text/x-wiki
* [[File:Roger Kirby, prostate surgeon.jpg|thumb|Jam baandu]]{{Databox}}'''Roger Sinclair Kirby FRCS(Urol), FEBU''' (jibinaa ko e lewru noowammbar 1950) ko doktoor gonɗo e nder leydi Angalteer, ko porfeseer to bannge urologie, wiɗtoowo, winndiyanke ko faati e cellal worɓe e ñawu nguu, sosɗo jaaynde wiyeteende Kanser e ñawuuji ɓalndu e mbayliigaaji e nder urologie e... Men's Health e mooftuɗo kaalis ngam wallitde ñawu nguu, ɓurɗo anndeede ko e huutoraade roboo da Vinci ngam safrude ñawu nguu e nder laparoskopi. Ko o gooto e sosɓe e hooreejo fedde ballal The Urology Foundation (TUF), cukko hooreejo fedde ballal Prostate Cancer UK, hoolaare opitaal laamɗo Edward VII, e tuggi 2020 haa 2024 o woniino hooreejo fedde laamɗo safaara ( RSM), to Londres.
Caggal jaŋde makko e heblo makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St John’s College, Cambridge e Middlesex, to Londres, e seertude e seppooji, Kirby ƴetti golle seppooji keewɗi e nder Angalteer. E hitaande 1979 o heɓi fellowship to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Angalteer. Wiɗtooji makko gadani ɗii ko ƴeewde no nerfuuji ɗii ngollirta ngam haɓaade ƴiye kuutorteeɗe ngam haɓaade ƴiiƴam, tawi ko yiytaa koo ina yedda miijo ngo o wonnoo e oon sahaa wonde jogaade ƴiiƴam e nder won e rewɓe ko hakkille, e golle baɗɗe faayiida ngam heɓde MD makko e hitaande dubi alif 1986. E nder... e hitaande ndee tan, o suɓaama kadi porfeseer Hunterian e yeewtere makko tiitoonde « Wiɗto e njuɓɓudi ɓuuɓri ƴiiƴam », o toɗɗaa kadi konsulteer urologist to opitaal St Bartholomew, to Londres. Caggal ɗuum o ƴetti golle e juuɗe John Wickham, caggal ɗuum o wonti gooto e annduɓe urologie en adanɓe e nder leydi Angalteer waɗde prostatektomi radikal udditiiɗo ngam kanseer prostate nokkuyankeewo. E hitaande 1995, o wonti porfeseer urologie e gardiiɗo jaŋde leslesre to opitaal St George, to Londres, e hitaande 2005 o sosi nokku biyeteeɗo The Prostate Center to Wimpole Street, to Londres, tawi faandaare mum ko rokkude mboros oo, tawa ina waɗi feere ɓurnde laaɓtude, wasiyaaji e cellal worɓe keewɗi, haa arti noon e ñaamde e fijirde.
Ko o daraniiɗo ƴeewtaade tolno PSA neɗɗo e hoore mum, kadi o waɗii golle makko e nder seppooji ngam wiɗtude e safrude kanseer prostate, o yiytaa e safrude kanseer prostate e hoore makko e hitaande 2012, o yalti e hitaande 2013 "Tale of Four Prostates", ɗo o jeyaa seernaaɓe nayo yeewtidɓe e dow wellitaare ñawu nguu, safaara mum e batte mum, tawi faandaare mum ko riiwtude taƴe taariinde ɗum.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Roger Kirby jibinaa ko to Buckinghamshire, ɓesngu mum ko Janet e Kenneth Kirby. Baaba makko ko porfeseer to bannge biyokimiya, kadi ko gooto e fedde wiyeteende Royal Society, gollotonooɗo e gardagol to bannge ganndal cellal to nokku biyeteeɗo e oon sahaa Duɗal Wiɗto Chester Beatty. O maayi ko e hitaande 1967 tawi omo yahra e duuɓi 49, tawi Kirby ina yahra e duuɓi 15.[<ref name="Kirby2023">{{cite journal|last1=Kirby|first1=Roger|title=Legends in Urology|journal=The Canadian Journal of Urology|date=April 2023|volume=30|issue=2|pages=11459–11461|pmid=37074742|url=https://canjurol.com/abstract.php?ArticleID=3866&version=1.0}}</ref> O janngi duɗal sukaaɓe worɓe Berkhamsted e miñiiko mawɗo e tokooso, ɗo kamɓe tato kadi ɓe njuɓɓini e nder ekipaaji rugby duɗal ngal.<ref name="Kirby2009" />
Golle seernaaɓe
Kirby heɓi bak makko e gannde safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde St John’s to Cambridge, e hitaande 1972, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Middlesex (caggal ɗuum o hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde), ɗo o heɓi heen miijo e gardiiɗo ganndo urologie biyeteeɗo Richard Turner-Warwick. O heɓi MB BChir makko to Cambridge e hitaande 1975, e seertude e seppooji, ko ɗum woni mbaydi teskinndi ndi addani mo feewde e seppooji wonaa e kardiyoloji.[<ref name="KirbyInterview2012">{{Cite journal|date=28 September 2012|title=An interview with Roger Kirby, MA, MD, FRCS (Urol), FEBU|journal=[[British Journal of Urology International]]|volume=110|issue=8|pages=1095–1096|doi=10.1111/j.1464-410x.2012.11575.x|pmid=23020700|issn=1464-4096|last1=Kirby|first1=R.|s2cid=28047798|doi-access=}}</ref>
Golle Kirby gadane e nder galle mum ko to opitaal mawɗo Cheltenham, ɗo o gollodii e doktoor biyeteeɗo Peter Boreham, mo hirjini mo ngam jokkude fannu urologie e teeŋti noon e ñawu prostate.<ref name="CV">{{Cite news|url=https://www.theprostatecentre.com/wp-content/uploads/2013/12/TPCStandardisedCVRSK-2.pdf|title=Roger Sinclair Kirby; Curriculum Vitae|last=Kirby|first=Roger|work=The Prostate Centre, London}}</ref> Caggal ɗuum, o ƴetti golle to Brighton, to Wolverhampton, to Gloucester. Jannginooɓe makko woɗɓe ina njeyaa heen Ken Shuttleworth e Wyndam Lloyd Davies. O waɗii e fedde sakkitiinde e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1979.<ref name="Bucks2005">{{Cite web|url=https://www.bucksfreepress.co.uk/news/619786.professor-honoured-for-his-surgical-work-with-medal/|title=Professor honoured for his surgical work with medal|last=Kon|first=Andrea|date=5 August 2005|website=[[Bucks Free Press]]|access-date=12 June 2019}}</ref> Kirby siftinii caggal ɗuum no yimɓe heewɓe e kitaale 1970 nanaani haala mboros oo. E nder oon sahaa, o tawtoraama yimɓe heewɓe wonduɓe e ɓuuɓri mawndi, ndi haɗata ɓuuɓri ƴiiƴam, e yimɓe heewɓe wonduɓe e ɓuuɓri ƴiiƴam, ndi addanta ɗum mette. Nde o yiyi neɗɗo ina wondi e kanseer prostate, ko feere seppo ɗiɗi tan o waawi waɗde : ittude ƴiiƴam walla seppo ittude hakkunde prostate, ɗiɗaɓo oo waɗaama ngam moƴƴinde doggol ƴiiƴam.<ref name="KirbyInterview20122" />
E hitaande 1985, Kirby waɗii jonte joy to duɗal jaaɓi haaɗtirde Duke, to North Carolina, Amerik, e dow bursi yah-ngartaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo.<ref name="CV2" /><ref name="KirbyBioRSM">{{Cite web|url=https://www.rsm.ac.uk/about-us/how-we-are-governed/professor-roger-kirby-biography/|title=Professor Roger Kirby biography|website=www.rsm.ac.uk|access-date=11 June 2019}}</ref><ref name="cambridge">{{Cite web|url=http://cambridgemedgrads.co.uk/the-council/|title=The Council – Cambridge Medical Graduates' Society|access-date=13 June 2019}}</ref> Ko adii ɗuum, ko o wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Middlesex, o hawri e Clare Fowler, ɓe kawri e maɓɓe, ɓe njaltini binndanɗe wiɗtooji ko faati e no nerve gollortoo ngam haɓaade ƴiye kuutorteeɗe ngam haɓaade ƴiiƴam, golle ɗe ngoni ko e darnde Fowler fof e yeeso e geɗe gonɗe e nder yimɓe wonduɓe e... ngonkaaji ƴiiƴam, e binndol doktoraa Kirby.<ref name="Urology2020">{{Cite web|title=In conversation with Roger Kirby|url=https://www.urologynews.uk.com/education/interviews/post/in-conversation-with-roger-kirby|access-date=15 September 2020|website=Urology News}}</ref> E hitaande 1986 ɓe njaltinii ko ɓe njiyti koo, ko ɗum seedtini ko heewi e oon sahaa wonde jogaade ƴiiƴam e nder won e rewɓe ko huunde nde hakkille walla ko huunde nde alaa ɗo haaɗi.<ref name="CollegeNews">{{Cite news|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2498386/pdf/annrcse01539-0065.pdf|title=Hunterian professorship|work=College and Faculty Bulletin Supplement to the Annals of the Royal College of Surgeons of England|pages=7–9|pmc=2498386}}</ref> Sarɗi oo ari anndireede ko « syndrome de Fowler » tee ina fo... Jam baandu
Kirby ina ƴeewtoo PSA mum hitaande kala, ina mahira PSA mum keeriiɗo mo heddii ina famɗi.] Kono, e hitaande 2012, tawi omo yahra e duuɓi 61, o teskiima ɓeydagol e caggal ƴeewndo magnetik 3-Tesla, biopsie transrectal guidée par ultrason e skanndeer ƴiye, o heɓi kanseer prostate, o waɗii safaara opereeji ngam ngonka ka o safranoo e nder nguurndam makko e nder seppooji ɗii fof. Adenokarsinooma Gleason 3+4=7 1,3cc ƴettaa haa laaɓi, o waɗi cellal timmungal.[Caggal safaara, o jeyaa ko e safrooɓe nayo yeewtidiiɓe e dow wellitaare ko fayti e ñawu nguu, safaara oo e batte mum, o feeñii e "Tale of Four Prostates" e wideyoo mo o yahdi e mum e hitaande 2013. O hollitii wonde omo "yaakorii(d) wonde udditgol ngol ko fayti e... ƴeewndorɗe men e njuɓɓudi men maa mballu e riiwtude taƴre nde haa jooni ina jokki e ndeeɗoo kanseer ɓurɗo heewde e worɓe".<ref name="Interview2012" /> In 1986 they published their findings that disproved the then widely held belief that retention of urine in some women was psychological or hysterical.<ref name="Padmanabhan2008">{{cite book|last1=Padmanabhan|first1=Priya|chapter-url=https://books.google.com/books?id=aV6Pup1ZUoUC&pg=PA187|title=Female Urology|last2=Rosenblum|first2=Nirit|publisher=Saunders Elsevier|year=2008|isbn=978-1-4160-2339-5|editor=Raz|editor-first=Shlomo|edition=Third|location=Philadelphia|pages=187–192|language=English|chapter=16. Idiopathic urinary retention in the female|editor-last2=Rodriguez|editor-first2=Larissa V.}}</ref>
Binndanɗe cuɓaaɗe
Kirby yaltinii ko ɓuri 350 deftere ganndal ƴeewndaande, o winndii defte 68, o sosi kadi jaayndeeji ganndal ɗiɗi : Kanser e ñawuuji prostate e mbaydiiji e nder Urologie e cellal worɓe.<ref name="Interview20122">{{cite journal|title=Interview with professor Clare J. Fowler|journal=Queen Square Alumnus Association|date=December 2021|pages=13–17|url=https://www.ucl.ac.uk/ion/sites/ion/files/queen_square_alumni_newsletter_issue_4.pdf}}</ref> O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende « Urologie » e nder leydi Angalteer.
E nder deftere wiyeteende The Prostate: Caɗeele mawɗe gonɗe e ƴiiƴam tokosam, taƴre wootere winndaa ko e Clive Turner, mo o waɗi prostatektomi radikal e hoore makko, caggal ɗuum o wasiyii worɓe woɗɓe miijaade ngool laawol.<ref name="cambridge2" /> and was elected the [[Hunterian Professorship]] with a lecture titled "The Investigation and Management of the Neurogenic Bladder".<ref name="CV3" /><ref name="CollegeNews2" /> E nder deftere makko Men’s Health, jowitiinde e maayde ko yaawi e nder worɓe, haa teeŋti e baaba makko, kanko e miñiiko Mike Kirby e gollodiiɗo makko Culley C. Carson III, ɓe ndartinii ƴeewtaade ŋakkeende maayde hakkunde rewɓe e worɓe. Deftere makko Fast facts: Kanser prostate naatii e bayyinaango mum sappoɓo e hitaande 2020.<ref>{{Cite journal|last=Kirby|first=R. S.|date=September 1988|title=Studies of the neurogenic bladder|journal=Annals of the Royal College of Surgeons of England|volume=70|issue=5|pages=285–288|issn=0035-8843|pmc=2498826|pmid=3190128}}</ref>
Defte
Atlas ko faati e ɓuuɓri. Taylor & Francis (2003), ISBN 9781842142417
Ardorde mon e Kanser Prostate. Hoddere Arnold (2005). ISBN 9780340906200. (E wondude e Claire Taylor)
Kanser prostate: Kuule e golle. Taylor e Farayse (2006), ISBN 9781841844589.
Prostate: Gland tokooso Caɗeele mawɗe. Jaaynde njamu, (2006), ISBN 9781903734896
Nafoore Doktoor Hospitaal: Annduɓe ɓee ina ndennda sirluuji mum en. Jaaynde cellal (2007). ISBN 978-1-903734-79-7. (E Toni Mundi)
Cellal Worɓe. Londres: Ruutlej (2009). (Edition 3). ISBN 9780415447331. Ko Karson C. Cully III, Maykel Kirbi e Adrian White mbaɗi ɗum
ABC mo Kanser Prostate. Wiley-Blaakwel (2011). ISBN 9781444346916. (E wondude e Prokar Dasgupta)
Goongaaji yaawɗi: Kanser prostate. Karjeer (2020). 10ɓo Ed. ISBN 978-1-910797-37-2. (E Manish I. Patel)
Binndanɗe
Janngirɗe ƴiiƴam neurogenic, Annals de la Collège des Surgeons Angalteer, (Ciimtol Lecture Hunterian waɗaande to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Angalteer, 4 suwee 1986), Vol. 70, limngal 5. (1988), hello 285-288
"Disfunction uretro-vesical e nder ŋakkeende otonomi yahrude yeeso e atrofiiji keewɗi", binndol ngol Clare Fowler, John Gosling e Roger Bannister, Jaaynde ganndal ƴiiƴam, ƴiiƴam ƴiiƴam, e safaara hakkille, Vol. 49, (1986), kelle 554-562
"Caɗeele e worɓe". Jaaynde winndereere ko faati e urologie, 23 feebariyee 2012 doi:10.1111/j. (E wondude e Mayikel Kirbi, Kulley Karson e John M. Fitzpatrik)
"Richard Turner-Warwick" Jaaynde Angalteer ko faati e uroloji hakkunde leyɗeele (2014). (E nder Kiristofer Chapple)
"Taariindi prostaaji nayi". Ɗemɗe e nder uroloji e cellal worɓe, lewru marse/abriil 2013 (E wondude e Damian Hanbury, John Anderson e Sean G. Vesey)
Kubaruji
"Natal balloowo Prostate UK". 16 mars 2009
"Balle Prostate UK hawri". Jaaynde Angalteer ko faati e Urologie, yaltunde adannde : 29 ut 2012. (E wondude e Owen Sharp, Paul Forster, e Jonathan Waxman)
"Aɗa hebii yahde kasoo ngam tuumeede warngo?". Jaaynde Angalteer ko faati e urologie hakkunde leyɗeele (2014)
Laabi joy ngam haɗde worɓe maayde e kanseer prostate. Telegaraaf, 2 feebariyee 2018
Ɓeydagol e nder neldugol kanseer prostate caggal nde Stephen Fry heɓi rafi o. Jaambaraagal e nder Urologie e cellal worɓe, 13 suwee 2018
Tuugnorgal
Kirbi, Roger (abriil 2023). "Leƴƴi e nder Uroloji". Jaaynde Kanadaa ko faati e Urologie. 30 (2): 11459-11461. PMID 37074742.
Kirbi, Roger S.; Karson, Kulli C.; Kirbi, Mikael G.; Daneejo, Alan (2009). "Ko adii". Cellal worɓe (3e éd.). Jaaynde CRC. pp. Xviii. ISBN 9780415447331.
Kirby, R. (28 suwee 2012). "Yewtere e Roger Kirby, MA, MD, FRCS (Urol), FEBU". Jaaynde Angalteer ko faati e Urologie hakkunde leyɗeele. 110 (8): 1095-1096. Doi:10.1111/j.1464-410x.2012.11575.x. ISSN 1464-4096. PMID 23020700. S2CID 28047798.
Kon, Andreya (5 ut 2005). "Professeur teddinaama ngam golle mum seppo e medal". Bucks Jaayndeeji ɗi ngalaa njoɓdi. Keɓtinaama ñalnde 12 lewru juko 2019.
Kirbi, Rojer. "Roger Sinklaar Kirbi; deftere nguurndam" (PDF). Catal Prostate, to Londres.
"Nguurndam jannginoowo Roger Kirby". www.rsm.ak.uk. Keɓtinaama ñalnde 11 lewru juko 2019.
"Kawtal – Fedde Jaŋngooɓe Cambridge". Keɓtinaama ñalnde 13 lewru juko 2019.
"E nder yeewtere e Roger Kirby". Kabaaru Urologie. Ƴeewtaa ko ñalnde 15 suwee 2020.
Kirbi, Roger (28 ut 2013). "Waylooji e."
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
o0d2ihklavtoujfcom32f0p79wx01ya
Caroline Moore (academic)
0
20390
112043
72293
2025-06-10T23:36:35Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112043
wikitext
text/x-wiki
[[File:Caroline Sheldon Moore.png|thumb|Caroline M. Moore woni debbo gadano waɗteede porfeseer to bannge urologie to leydi Angalteer. O gollotoo ko e ƴeewndo e safrude kanseer prostate to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres.]]
'''Caroline M. Moore''' woni debbo gadano waɗteede porfeseer to bannge urologie to leydi Angalteer. O gollotoo ko e ƴeewndo e safrude kanseer prostate to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres.
Wiɗto makko e ƴeewtaade safaara fotodinamik ngam kanseer prostate, wonti huunde nde o winndi e MD makko, nde o timmini e hitaande 2007, nde addani mo waɗde jarribo randomized gadano timmungo ngam renndinde safaara focal ngam kanseer prostate e ƴeewndo kuuɓtodinngo.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Caroline Moore jibinaa ko to Chester, o ummiima Wombourne tawi omo yahra e duuɓi joy. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik St. Edmunds hade makko heɓde naatde e jaŋde safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde St George’s Hospital, to Londres, ɗo o heɓi bak makko e hitaande 1997.[1]
Wiɗtooji e golle
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres
Caggal nde o timmini jaŋde makko adannde to Londres, o heɓi tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal College of Surgeons, ngal rokki mo caggal ɗuum seedantaagal wiɗto. Wiɗto makko fuɗɗii ko e hitaande 2002 e ƴeewtaade safaara fotodinamik ngam kanseer prostate. Ko ɗum wonti tiitoonde MD makko, timmuɗo e hitaande 2007, ɗum addani mo waɗde jarribo adanngo timmungo, ngo renndini safaara focal ngam kanseer prostate e ƴeewndo tiiɗngo. Caggal ɗuum, o yaltini wiɗto adanngo huutortoo ko ƴeewndo magnetik (MRI) ngam ƴeewde safaara kanseer prostate puɗɗanooɗo.[1][2][3]
Moore fuɗɗii huutoraade MRI ngam yiytude kanseer prostate e nder worɓe ɓe ngalaa haaju e safaara, o tawi so biopsiiji mbaɗaama ko adii ƴeewndo MRI, natal ngal ina ɓuuɓta.[4]
E lewru oktoobar 2012 o sosi goomu ko faati e tolnooji e humpitooji e nder biopsie MRI (START).[5][citation needed] Wasiyaaji ɗii ina mbaɗi humpitooji histoloji e nder coreeji kuutortooɗi limtooji Gleason e njuuteendi kanseer coreeji ɓurɗi mawnude, kam e humpitooji njuɓɓudi gollordu, humpito radiyoloji e ngonka biopsie yimɓe e jarribo keeriiɗo.[5][citation needed] O golliima e kawgel MRI keewngel e biopsie transperineal fusion cognitive, baawɗo ustude waktuuji ƴettaaɗi ngam ƴeewndaade e safrude ñawuuji.[ 6][citation needed] O tawi ko huutoraade MRI ina waawi ustude haaju biopsiiji fotde 28%.[7][8][9] E hitaande 2019, porotokolle makko MRI njaɓaama e Duɗal ngenndiwal toppitiingal cellal e toppitagol (NICE), e naatde e ardorde ngenndiire ngam wiɗtude worɓe tuumaaɓe wonduɓe e kanseer gonɗo e nokkuuji safrirde.[10]
Moore waɗii peeje psychometrique electronic ngam ƴeewde worɓe ɓe prostatectomy radical waɗi.[11] Worɓe waɗɓe ndeeɗoo seppo ina mbaawi dañde ɓuuɓri ƴiiƴam e caɗeele ƴellitaare. Wiɗto ngoo ina addana wiɗtooɓe ɓee waawde reende yah-ngartaa maɓɓe e renndinde humpitooji e ekipaaji maɓɓe seppooji.[12] Moore ina jeyaa e fedde wiɗtooɓe saaktuɓe e nder opitaaluuji jeegom, wiɗtooɓe ƴeewndorɗe toowɗe (HIFU) ngam safrude kanseer mboros. Duuɓi joy caggal safaara HIFU, keewal nguurndam kanseer ko 100%, ko noon kadi wonande laabi ɓurɗi aadaade ɗii, kono batte mum ina pamɗi.[13]
O wonii hooreejo Urologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, e nder diɗɗal gannde seerndirɗe e naatgol gila 2018. O woniino binndoowo mawɗo e ƴeewndo prostate ngam ñawu nguu ina jogii nafoore to bannge safaara : ƴettugol sampleeji kuutortooɗi ardorde natal walla alaa ? (PRECISION) wiɗto ƴeewndotooɗo biopsie prostate gonɗo e mbaydi MRI.[11][14][15][16]
E hitaande 2019 Moore woni debbo gadano e nder leydi Angalteer waɗde Professeur Urologie.[1] Wiɗtooji makko ina mballita e Kanser Prostate UK, e Fedde Movember, e Duɗal Faggudu Kanser, e Duɗal Ngenndiwal Wiɗtooji Cellal, Fedde Oropnaare Wiɗtooji Uroloji, Fedde Wellcome Trust e Departemaa Cellal.[2][17]
Darndeeji goɗɗi
O woni ko e yiilirde Fedde Oropnaaɓe ngam wiɗtooji Urologie.[18]
O woniino jiiloowo ganndal e nder komik ganndal Surgeon X.[19]
Njeenaaje
Moore jeyaa ko e fedde nde BMJ rokkaa "Kaayitaaji wiɗtooji leydi Angalteer" e hitaande ndee.[20]
Neɗɗo e ɓesngu
Moore ina jogii ɓiɓɓe nayo.[1]
Binndanɗe cuɓaaɗe
Moore, Karoliin M.; Robeerson, Nikolaa L.; Arsaniyaas, Nasr; Hakkunde, Tomaa; Villers, Arnaul; Klotz, ko Lorens; Taneja, Samir S.; Emberton, Mark (lewru Yarkomaa 2013). "Biopsie prostate ardiiɗo e natal huutortoo ko natal magnetik-resonance–targets keɓtinaaɗi: ƴeewndo njuɓɓudi". Uroloji Oropnaaɓe. 63 (1): 125-140. Doi:10.1016/j.eururo.2012.06.004. PMID 22743165. (Winnduɗo gooto)
Moore, Karoliin M.; Kasiwisvanatan, Veeru; Egner, Skoot; Emberton, Mark; Futterer, Jurgen J.; Gill, Inderbiir S.; Grubb Iii, Robeer L.; Hadasik, Boris; Klotz, ko Lorens; Margolis, Daniyel J.A.; Marks, Leyonar S.; Melamed, woni Yonatan; Oto, Aytekin; Palmer, Susan L.; Pinto, Piyeer; Puech, Filip; Punwaani, Soonit; Rosenkrans, Andere B.; Ɓoornugol, Ivo G.; Simon, Rikaar; Taneja, Samir S.; Turki, Baris; Ukimuura, Osaamu; Van Der Meulen, lewru Yarkomaa; Villers, Arnaul; Watanabe, Yuji; Konsorsium START (2 oktoobar
bnypwzrihndr2syne30z45j6ml76kn5
Richard Turner-Warwick
0
20473
112039
79652
2025-06-10T23:33:02Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112039
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Richard Trevor''' Turner-Warwick CBE FRCP FRCS FRCOG FACS (21 feebariyee 1925 – 19 suwee 2020) ko ganndo ko faati e ƴiiƴam Angalteer, ganndiraaɗo e nder winndere ndee kala golle mum e ƴellitgol mbaydi e golle ƴiiƴam. O naatini wideyoo-sisto-uretrogaraafi..
Caggal nde o janngi safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oriel, to Oxford, ɗo Turner-Warwick wonnoo hooreejo fedde mum laaɗe diwooje e hitaande nde o heɓi The Boat Race, o timmini jaŋde makko ko adii nde o naatata e opitaal Middlesex. E nder kitaale 1950 o roŋkii e nder fannuuji keewɗi safaara e seppooji ina heen urologie e Sir Eric Riches e Sir David Innes Williams to Duɗal Urologie to Londres. E hitaande 1958 o heɓi njeenaari Leopold Hudson ndi addani mo toɗɗaade golle wiɗto to opitaal Delafield to Kolommbi. Caggal ɗuum, o wonti gooto e safrooɓe mawɓe jeegom (6) konsulteeruuji to opitaal Middlesex, ɗo o toppitii kadi kilinik tiroyid, o ƴetti kuutorgal makko biopsie trephine. E hitaande 1963, o ƴetti departemaa urologie opitaal oo, o lomtii Sir Eric.
E hitaande 1977 Turner-Warwick suɓaama ngam wonde porfeseer Hunterian to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Richard Trevor Turner-Warwick jibinaa ko ñalnde 21 feebariyee 1925, e juuɗe William, cafroowo jiiloowo to opitaal Middlesex, keɓtinaaɗo e seppooji koloñaal e nder ƴiiƴam, e Joan (jibinaa ko Harris), cafroowo e tergal e duɗal safrooɓe laamɗo mo... keeriiɗo e kilinikuuji wellitaare rewɓe e sukaaɓe to East End to London.<ref name="bju">{{cite web|last=Kirby|first=Roger|url=http://www.bjuinternational.com/bjui-blog/richard-turner-warwick|title=Richard Turner-Warwick profile|website=Bjuinternational.com|access-date=9 April 2016|date=12 September 2014}}</ref>Mawniiko ko dentist.<ref name="rtw">{{cite web|last1=Hodgson|first1=Dominic|title=Richard Turner-Warwick: a father of reconstructive urology|url=https://wileymicrositebuilder.com/trends/wp-content/uploads/sites/13/2017/05/RTW-Hero-lsw.pdf|website=Trends in Urology & Men's Health|publisher=John Wiley and Sons Ltd|access-date=2 April 2019|page=32|date=May 2017}}</ref>
Caggal nde o felliti gila e cukaagu makko wonde omo yiɗi wonde cafroowo, o naati duɗal Bedales to Petersfield, hade makko waɗde jaŋde safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oriel, Oxford e hitaande 1942.<ref name="rtw2" /> Thus he spent a fourth year at Oxford as an anatomy demonstrator, working on [[Neuroanatomy|nerves]] relating to [[Olfactory System|smell]] in rabbits and writing an [[Master's degree|MSc thesis]].<ref name="Warwick2009" /> To Oxford o timmini dipoloma makko tedduɗo e ganndal tago. E hitaande tataɓere ndee, o rokkaama hitaande ɓeydaande jaŋde e juuɗe ganndo ko faati e anatomi, ganndo primatoloji e paleoantropoloji biyeteeɗo Wilfrid Le Gros Clark, gardinooɗo jappeere departemaa anatomi. Nii woni o waɗi hitaande nayaɓere to Oxford ko o holliroowo anatomi, omo golloroo e nerfuuji jowitiiɗi e uurngol e nder mborosaaji e binndol tesis MSc.
Nde o woni to Oxford, o wonti joloowo ganndo. E hitaande makko tataɓere o wonti kapiteen fedde laaɗe diwooje to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford, o suɓaa hooreejo fedde nde e hitaande 1946, e hitaande nde ɓe keɓi The Boat Race, woni gadano caggal wolde.
<ref name="Warwick20092" />
== Career ==
[[File:Uk_london_fitzrovia_middlesexhospital.jpg|thumb|Middlesex Hospital]]
Turner-Warwick completed his [[Internship (medicine)|pre-clinical training]] at the Middlesex Hospital,<ref name="rtw3" /> where he was a [[List of Broderip scholars|Broderip scholar]].<nowiki><ref name="Brod1949"></nowiki>
Kugal
Opitaal Middlesex
Turner-Warwick timminii jaŋde mum ko adii nde o naatata e ñawu nguu to opitaal Middlesex,[4] ɗo o woni ganndo Broderip.<ref name="RSM">{{Cite web|title=Obituary: Richard Turner-Warwick CBE (1925-2020) {{!}} The Royal Society of Medicine|url=https://www.rsm.ac.uk/latest-news/2020/obituary-richard-turner-warwick-cbe-1925-2020/|date=17 November 2020|access-date=28 November 2020|website=www.rsm.ac.uk|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1954 o dañi Fellowship e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde laamɗo e hitaande rewtunde ndee o heɓi MRCP makko, o heɓi Doktoraa makko to Oxford to bannge safaara duuɓi ɗiɗi goɗɗi caggal ɗuum, e doktoraa makko to Oxford to bannge safaara e hitaande 1962.[1] E hitaande 1958 o heɓi njeenaari Leopold Hudson ndi addani mo toɗɗaade golle wiɗto to opitaal Delafield to Kolommbi.
E hitaande 1960 o roŋkii e fannuuji keewɗi safaara ndernderi, patoloji, gastroenteroloji, safaara fooftere, safaara rewɓe e opereeji. Yanti heen o janngi ko faati e ƴiiƴam e les njiimaandi Sir Eric Riches e Sir David Innes Williams to duɗal ganndal ƴiiƴam to Londres.<ref name="RSM2">{{Cite web|title=Obituary: Richard Turner-Warwick CBE (1925-2020) {{!}} The Royal Society of Medicine|url=https://www.rsm.ac.uk/latest-news/2020/obituary-richard-turner-warwick-cbe-1925-2020/|date=17 November 2020|access-date=28 November 2020|website=www.rsm.ac.uk|language=en-gb}}</ref>Caggal ɗuum, o wonti gooto e safrooɓe mawɓe jeegom (6) konsulteeruuji to opitaal Middlesex, ɗo o toppitii kadi kilinik tiroyid e Deborah Doniach, ɗo o ƴetti kuutorgal makko biopsie trephine. E hitaande 1963, o ƴetti departemaa urologie e nder safrirde ndee, o lomtii Sir Eric.
<ref name="Chappel2020" />
He created a urodynamic unit and introduced [[Cystourethrography|video-cysto-urethrography]] in combination with measuring of [[Urodynamic testing|pressure and flow voiding dynamics]].<ref name="bju2" />
O sosi yuɓɓo urodinamik, o naatni heen wideyoo-sisto-uretrogaraafi e nder kawral e fotde ɓuuɓri e dinamiik ɓuuɓɗo
Njeenaaje e teddungal
E hitaande 1977 Turner-Warwick suɓaama ngam wonde porfeseer Hunterian to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. hitaande rewtunde ndee o woni keɓoowo njeenaari St Peter ndi BAUS rokki.<ref name="bju3" /> the following year he was a recipient of the [[St Peter's Medal]] awarded by the BAUS.<ref name="BAUS">{{cite web|title=Medals & Awards|url=https://www.baus.org.uk/professionals/baus_business/medals_awards.aspx|website=www.baus.org.uk|access-date=15 January 2021|language=en}}</ref>
E hitaande 1987 o heɓi njeenaari Victor Bonney ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo jibinannde e rewɓe. E hitaande 1991, o rokkaa njeenaari kaŋŋe Valentine to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to New York. Medaal Gordon Watson rokkaama hitaande rewtunde ndee, ummoraade e RCS. E hitaande 2002 o heɓi njeenaari William Didusch ndi rokketee hitaande kala ngam anndude darnde makko e naalankaagal urologie.<ref>{{cite web|title=William P. Didusch Art and History Award|url=https://api.auanet.org/Content/awardsarchive/AH|website=American Urological Association|access-date=2 April 2019}}</ref>
E hitaande 2005 o rokkaama njeenaari Willy Gregoir to UE..<ref>{{Cite web|last=Professionals|first=Sumedia-Online|title=EAU Willy Gregoir Medal|url=https://uroweb.org/awards/eau-willy-gregoir-medal/|access-date=2020-12-21|website=Uroweb|language=en-US}}</ref> E hitaande 2017 o heɓi njeenaari UEA ngam ƴellitde Urologie.<ref>{{Cite web|last=Professionals|first=Sumedia-Online|title=EAU Innovators in Urology Award|url=https://uroweb.org/awards/eau-innovators-in-urology-award/|access-date=2020-12-21|website=Uroweb|language=en-US}}</ref> O limtaama e nder limlebbi teddungal e nder safrirde laamɗo Edward VII ngam ofiseeji.
Neɗɗo e ɓesngu
Ko to Oxford e hitaande 1943 Turner-Warwick hawri e debbo mum garoowo, hono Margaret Turner-Warwick, (caggal mum Dame), janngoowo safaara to Lady Margaret Hall.
<ref name="rtw4" />
== Personal and family ==
It was at Oxford in 1943 that Turner-Warwick met his future wife, [[Margaret Turner-Warwick]], (later Dame), who was a medical student at [[Lady Margaret Hall, Oxford|Lady Margaret Hall]].<ref name="rtw4" />
Ɓe resndi ɗum to St Dunstan-in-the-West e hitaande 1950, hitaande nde ɓe ɗiɗo fof ɓe keɓi seedantaagal.[4][3] Dame Margaret Turner-Warwick maa won cafroowo ɓalndu ganndiraaɗo e nder winndere ndee kala. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Lynne wonti porfeseer safaara e Gillian wonti naalanke e jannginoowo.[3][11][12]
Wade
Turner-Warwick maayi ko ñalnde heen
i4in4b7z8gsb5uftj8lj5h4sgwfy4v0
112040
112039
2025-06-10T23:34:07Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112040
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Richard Trevor''' Turner-Warwick CBE FRCP FRCS FRCOG Facsimile (yalnde sappande didi e go'o 21 lewru feebariyee hiitande dubi alif 1925 – 19 suwee 2020) ko ganndo ko faati e ƴiiƴam Angalteer, ganndiraaɗo e nder winndere ndee kala golle mum e ƴellitgol mbaydi e golle ƴiiƴam. O naatini wideyoo-sisto-uretrogaraafi..
Caggal nde o janngi safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oriel, to Oxford, ɗo Turner-Warwick wonnoo hooreejo fedde mum laaɗe diwooje e hitaande nde o heɓi The Boat Race, o timmini jaŋde makko ko adii nde o naatata e opitaal Middlesex. E nder kitaale 1950 o roŋkii e nder fannuuji keewɗi safaara e seppooji ina heen urologie e Sir Eric Riches e Sir David Innes Williams to Duɗal Urologie to Londres. E hitaande 1958 o heɓi njeenaari Leopold Hudson ndi addani mo toɗɗaade golle wiɗto to opitaal Delafield to Kolommbi. Caggal ɗuum, o wonti gooto e safrooɓe mawɓe jeegom (6) konsulteeruuji to opitaal Middlesex, ɗo o toppitii kadi kilinik tiroyid, o ƴetti kuutorgal makko biopsie trephine. E hitaande 1963, o ƴetti departemaa urologie opitaal oo, o lomtii Sir Eric.
E hitaande 1977 Turner-Warwick suɓaama ngam wonde porfeseer Hunterian to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Richard Trevor Turner-Warwick jibinaa ko ñalnde 21 feebariyee 1925, e juuɗe William, cafroowo jiiloowo to opitaal Middlesex, keɓtinaaɗo e seppooji koloñaal e nder ƴiiƴam, e Joan (jibinaa ko Harris), cafroowo e tergal e duɗal safrooɓe laamɗo mo... keeriiɗo e kilinikuuji wellitaare rewɓe e sukaaɓe to East End to London.<ref name="bju">{{cite web|last=Kirby|first=Roger|url=http://www.bjuinternational.com/bjui-blog/richard-turner-warwick|title=Richard Turner-Warwick profile|website=Bjuinternational.com|access-date=9 April 2016|date=12 September 2014}}</ref>Mawniiko ko dentist.<ref name="rtw">{{cite web|last1=Hodgson|first1=Dominic|title=Richard Turner-Warwick: a father of reconstructive urology|url=https://wileymicrositebuilder.com/trends/wp-content/uploads/sites/13/2017/05/RTW-Hero-lsw.pdf|website=Trends in Urology & Men's Health|publisher=John Wiley and Sons Ltd|access-date=2 April 2019|page=32|date=May 2017}}</ref>
Caggal nde o felliti gila e cukaagu makko wonde omo yiɗi wonde cafroowo, o naati duɗal Bedales to Petersfield, hade makko waɗde jaŋde safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oriel, Oxford e hitaande 1942.<ref name="rtw2" /> Thus he spent a fourth year at Oxford as an anatomy demonstrator, working on [[Neuroanatomy|nerves]] relating to [[Olfactory System|smell]] in rabbits and writing an [[Master's degree|MSc thesis]].<ref name="Warwick2009" /> To Oxford o timmini dipoloma makko tedduɗo e ganndal tago. E hitaande tataɓere ndee, o rokkaama hitaande ɓeydaande jaŋde e juuɗe ganndo ko faati e anatomi, ganndo primatoloji e paleoantropoloji biyeteeɗo Wilfrid Le Gros Clark, gardinooɗo jappeere departemaa anatomi. Nii woni o waɗi hitaande nayaɓere to Oxford ko o holliroowo anatomi, omo golloroo e nerfuuji jowitiiɗi e uurngol e nder mborosaaji e binndol tesis MSc.
Nde o woni to Oxford, o wonti joloowo ganndo. E hitaande makko tataɓere o wonti kapiteen fedde laaɗe diwooje to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford, o suɓaa hooreejo fedde nde e hitaande 1946, e hitaande nde ɓe keɓi The Boat Race, woni gadano caggal wolde.
<ref name="Warwick20092" />
== Career ==
[[File:Uk_london_fitzrovia_middlesexhospital.jpg|thumb|Middlesex Hospital]]
Turner-Warwick completed his [[Internship (medicine)|pre-clinical training]] at the Middlesex Hospital,<ref name="rtw3" /> where he was a [[List of Broderip scholars|Broderip scholar]].<nowiki><ref name="Brod1949"></nowiki>
Kugal
Opitaal Middlesex
Turner-Warwick timminii jaŋde mum ko adii nde o naatata e ñawu nguu to opitaal Middlesex,[4] ɗo o woni ganndo Broderip.<ref name="RSM">{{Cite web|title=Obituary: Richard Turner-Warwick CBE (1925-2020) {{!}} The Royal Society of Medicine|url=https://www.rsm.ac.uk/latest-news/2020/obituary-richard-turner-warwick-cbe-1925-2020/|date=17 November 2020|access-date=28 November 2020|website=www.rsm.ac.uk|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1954 o dañi Fellowship e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde laamɗo e hitaande rewtunde ndee o heɓi MRCP makko, o heɓi Doktoraa makko to Oxford to bannge safaara duuɓi ɗiɗi goɗɗi caggal ɗuum, e doktoraa makko to Oxford to bannge safaara e hitaande 1962.[1] E hitaande 1958 o heɓi njeenaari Leopold Hudson ndi addani mo toɗɗaade golle wiɗto to opitaal Delafield to Kolommbi.
E hitaande 1960 o roŋkii e fannuuji keewɗi safaara ndernderi, patoloji, gastroenteroloji, safaara fooftere, safaara rewɓe e opereeji. Yanti heen o janngi ko faati e ƴiiƴam e les njiimaandi Sir Eric Riches e Sir David Innes Williams to duɗal ganndal ƴiiƴam to Londres.<ref name="RSM2">{{Cite web|title=Obituary: Richard Turner-Warwick CBE (1925-2020) {{!}} The Royal Society of Medicine|url=https://www.rsm.ac.uk/latest-news/2020/obituary-richard-turner-warwick-cbe-1925-2020/|date=17 November 2020|access-date=28 November 2020|website=www.rsm.ac.uk|language=en-gb}}</ref>Caggal ɗuum, o wonti gooto e safrooɓe mawɓe jeegom (6) konsulteeruuji to opitaal Middlesex, ɗo o toppitii kadi kilinik tiroyid e Deborah Doniach, ɗo o ƴetti kuutorgal makko biopsie trephine. E hitaande 1963, o ƴetti departemaa urologie e nder safrirde ndee, o lomtii Sir Eric.
<ref name="Chappel2020" />
He created a urodynamic unit and introduced [[Cystourethrography|video-cysto-urethrography]] in combination with measuring of [[Urodynamic testing|pressure and flow voiding dynamics]].<ref name="bju2" />
O sosi yuɓɓo urodinamik, o naatni heen wideyoo-sisto-uretrogaraafi e nder kawral e fotde ɓuuɓri e dinamiik ɓuuɓɗo
Njeenaaje e teddungal
E hitaande 1977 Turner-Warwick suɓaama ngam wonde porfeseer Hunterian to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. hitaande rewtunde ndee o woni keɓoowo njeenaari St Peter ndi BAUS rokki.<ref name="bju3" /> the following year he was a recipient of the [[St Peter's Medal]] awarded by the BAUS.<ref name="BAUS">{{cite web|title=Medals & Awards|url=https://www.baus.org.uk/professionals/baus_business/medals_awards.aspx|website=www.baus.org.uk|access-date=15 January 2021|language=en}}</ref>
E hitaande 1987 o heɓi njeenaari Victor Bonney ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo jibinannde e rewɓe. E hitaande 1991, o rokkaa njeenaari kaŋŋe Valentine to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to New York. Medaal Gordon Watson rokkaama hitaande rewtunde ndee, ummoraade e RCS. E hitaande 2002 o heɓi njeenaari William Didusch ndi rokketee hitaande kala ngam anndude darnde makko e naalankaagal urologie.<ref>{{cite web|title=William P. Didusch Art and History Award|url=https://api.auanet.org/Content/awardsarchive/AH|website=American Urological Association|access-date=2 April 2019}}</ref>
E hitaande 2005 o rokkaama njeenaari Willy Gregoir to UE..<ref>{{Cite web|last=Professionals|first=Sumedia-Online|title=EAU Willy Gregoir Medal|url=https://uroweb.org/awards/eau-willy-gregoir-medal/|access-date=2020-12-21|website=Uroweb|language=en-US}}</ref> E hitaande 2017 o heɓi njeenaari UEA ngam ƴellitde Urologie.<ref>{{Cite web|last=Professionals|first=Sumedia-Online|title=EAU Innovators in Urology Award|url=https://uroweb.org/awards/eau-innovators-in-urology-award/|access-date=2020-12-21|website=Uroweb|language=en-US}}</ref> O limtaama e nder limlebbi teddungal e nder safrirde laamɗo Edward VII ngam ofiseeji.
Neɗɗo e ɓesngu
Ko to Oxford e hitaande 1943 Turner-Warwick hawri e debbo mum garoowo, hono Margaret Turner-Warwick, (caggal mum Dame), janngoowo safaara to Lady Margaret Hall.
<ref name="rtw4" />
== Personal and family ==
It was at Oxford in 1943 that Turner-Warwick met his future wife, [[Margaret Turner-Warwick]], (later Dame), who was a medical student at [[Lady Margaret Hall, Oxford|Lady Margaret Hall]].<ref name="rtw4" />
Ɓe resndi ɗum to St Dunstan-in-the-West e hitaande 1950, hitaande nde ɓe ɗiɗo fof ɓe keɓi seedantaagal.[4][3] Dame Margaret Turner-Warwick maa won cafroowo ɓalndu ganndiraaɗo e nder winndere ndee kala. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Lynne wonti porfeseer safaara e Gillian wonti naalanke e jannginoowo.[3][11][12]
Wade
Turner-Warwick maayi ko ñalnde heen
ni1nprq5lz5s3czakejb7henn9o1cp3
112041
112040
2025-06-10T23:34:52Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112041
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Richard Trevor''' Turner-Warwick CBE FRCP FRCS FRCOG Facsimile (yalnde sappande didi e go'o 21 lewru feebariyee hiitande dubi alif 1925 – 19 suwee 2020) ko ganndo ko faati e ƴiiƴam Angalteer, ganndiraaɗo e nder winndere ndee kala golle mum e ƴellitgol mbaydi e golle ƴiiƴam. O naatini wideyoo-sisto-uretrogaraafi..
Caggal nde o janngi safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oriel, to Oxford, ɗo Turner-Warwick wonnoo hooreejo fedde mum laaɗe diwooje e hitaande nde o heɓi The Boat Race, o timmini jaŋde makko ko adii nde o naatata e opitaal Middlesex. E nder kitaale 1950 o roŋkii e nder fannuuji keewɗi safaara e seppooji ina heen urologie e Sir Eric Riches e Sir David Innes Williams to Duɗal Urologie to Londres. E hitaande 1958 o heɓi njeenaari Leopold Hudson ndi addani mo toɗɗaade golle wiɗto to opitaal Delafield to Kolommbi. Caggal ɗuum, o wonti gooto e safrooɓe mawɓe jeegom (6) konsulteeruuji to opitaal Middlesex, ɗo o toppitii kadi kilinik tiroyid, o ƴetti kuutorgal makko biopsie trephine. E hitaande 1963, o ƴetti departemaa urologie opitaal oo, o lomtii Sir Eric.
E hitaande 1977 Turner-Warwick suɓaama ngam wonde porfeseer Hunterian to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
Richard Trevor Turner-Warwick jibinaa ko ñalnde 21 feebariyee 1925, e juuɗe William, cafroowo jiiloowo to opitaal Middlesex, keɓtinaaɗo e seppooji koloñaal e nder ƴiiƴam, e Joan (jibinaa ko Harris), cafroowo e tergal e duɗal safrooɓe laamɗo mo... keeriiɗo e kilinikuuji wellitaare rewɓe e sukaaɓe to East End to London.<ref name="bju">{{cite web|last=Kirby|first=Roger|url=http://www.bjuinternational.com/bjui-blog/richard-turner-warwick|title=Richard Turner-Warwick profile|website=Bjuinternational.com|access-date=9 April 2016|date=12 September 2014}}</ref>Mawniiko ko dentist.<ref name="rtw">{{cite web|last1=Hodgson|first1=Dominic|title=Richard Turner-Warwick: a father of reconstructive urology|url=https://wileymicrositebuilder.com/trends/wp-content/uploads/sites/13/2017/05/RTW-Hero-lsw.pdf|website=Trends in Urology & Men's Health|publisher=John Wiley and Sons Ltd|access-date=2 April 2019|page=32|date=May 2017}}</ref>
Caggal nde o felliti gila e cukaagu makko wonde omo yiɗi wonde cafroowo, o naati duɗal Bedales to Petersfield, hade makko waɗde jaŋde safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oriel, Oxford e hitaande 1942.<ref name="rtw2" /> Thus he spent a fourth year at Oxford as an anatomy demonstrator, working on [[Neuroanatomy|nerves]] relating to [[Olfactory System|smell]] in rabbits and writing an [[Master's degree|MSc thesis]].<ref name="Warwick2009" /> To Oxford o timmini dipoloma makko tedduɗo e ganndal tago. E hitaande tataɓere ndee, o rokkaama hitaande ɓeydaande jaŋde e juuɗe ganndo ko faati e anatomi, ganndo primatoloji e paleoantropoloji biyeteeɗo Wilfrid Le Gros Clark, gardinooɗo jappeere departemaa anatomi. Nii woni o waɗi hitaande nayaɓere to Oxford ko o holliroowo anatomi, omo golloroo e nerfuuji jowitiiɗi e uurngol e nder mborosaaji e binndol tesis MSc.
Nde o woni to Oxford, o wonti joloowo ganndo. E hitaande makko tataɓere o wonti kapiteen fedde laaɗe diwooje to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford, o suɓaa hooreejo fedde nde e hitaande 1946, e hitaande nde ɓe keɓi The Boat Race, woni gadano caggal wolde.
<ref name="Warwick20092" />
== Career ==
[[File:Uk_london_fitzrovia_middlesexhospital.jpg|thumb|Middlesex Hospital]]
Turner-Warwick completed his [[Internship (medicine)|pre-clinical training]] at the Middlesex Hospital,<ref name="rtw3" /> where he was a [[List of Broderip scholars|Broderip scholar]].<nowiki><ref name="Brod1949"></nowiki>
Kugal
Opitaal Middlesex
Turner-Warwick timminii jaŋde mum ko adii nde o naatata e ñawu nguu to opitaal Middlesex,[4] ɗo o woni ganndo Broderip.<ref name="RSM">{{Cite web|title=Obituary: Richard Turner-Warwick CBE (1925-2020) {{!}} The Royal Society of Medicine|url=https://www.rsm.ac.uk/latest-news/2020/obituary-richard-turner-warwick-cbe-1925-2020/|date=17 November 2020|access-date=28 November 2020|website=www.rsm.ac.uk|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1954 o dañi Fellowship e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde laamɗo e hitaande rewtunde ndee o heɓi MRCP makko, o heɓi Doktoraa makko to Oxford to bannge safaara duuɓi ɗiɗi goɗɗi caggal ɗuum, e doktoraa makko to Oxford to bannge safaara e hitaande 1962.[1] E hitaande 1958 o heɓi njeenaari Leopold Hudson ndi addani mo toɗɗaade golle wiɗto to opitaal Delafield to Kolommbi.
E hitaande 1960 o roŋkii e fannuuji keewɗi safaara ndernderi, patoloji, gastroenteroloji, safaara fooftere, safaara rewɓe e opereeji. Yanti heen o janngi ko faati e ƴiiƴam e les njiimaandi Sir Eric Riches e Sir David Innes Williams to duɗal ganndal ƴiiƴam to Londres.<ref name="RSM2">{{Cite web|title=Obituary: Richard Turner-Warwick CBE (1925-2020) {{!}} The Royal Society of Medicine|url=https://www.rsm.ac.uk/latest-news/2020/obituary-richard-turner-warwick-cbe-1925-2020/|date=17 November 2020|access-date=28 November 2020|website=www.rsm.ac.uk|language=en-gb}}</ref>Caggal ɗuum, o wonti gooto e safrooɓe mawɓe jeegom (6) konsulteeruuji to opitaal Middlesex, ɗo o toppitii kadi kilinik tiroyid e Deborah Doniach, ɗo o ƴetti kuutorgal makko biopsie trephine. E hitaande 1963, o ƴetti departemaa urologie e nder safrirde ndee, o lomtii Sir Eric.
<ref name="Chappel2020" />
He created a urodynamic unit and introduced [[Cystourethrography|video-cysto-urethrography]] in combination with measuring of [[Urodynamic testing|pressure and flow voiding dynamics]].<ref name="bju2" />
O sosi yuɓɓo urodinamik, o naatni heen wideyoo-sisto-uretrogaraafi e nder kawral e fotde ɓuuɓri e dinamiik ɓuuɓɗo
Njeenaaje e teddungal
E hitaande 1977 Turner-Warwick suɓaama ngam wonde porfeseer Hunterian to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo. hitaande rewtunde ndee o woni keɓoowo njeenaari St Peter ndi BAUS rokki.<ref name="bju3" /> the following year he was a recipient of the [[St Peter's Medal]] awarded by the BAUS.<ref name="BAUS">{{cite web|title=Medals & Awards|url=https://www.baus.org.uk/professionals/baus_business/medals_awards.aspx|website=www.baus.org.uk|access-date=15 January 2021|language=en}}</ref>
E hitaande 1987 o heɓi njeenaari Victor Bonney ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo jibinannde e rewɓe. E hitaande 1991, o rokkaa njeenaari kaŋŋe Valentine to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to New York. Medaal Gordon Watson rokkaama hitaande rewtunde ndee, ummoraade e RCS. E hitaande 2002 o heɓi njeenaari William Didusch ndi rokketee hitaande kala ngam anndude darnde makko e naalankaagal urologie.<ref>{{cite web|title=William P. Didusch Art and History Award|url=https://api.auanet.org/Content/awardsarchive/AH|website=American Urological Association|access-date=2 April 2019}}</ref>
E hitaande dubi 2005 o rokkaama njeenaari Willy Gregoir to UE..<ref>{{Cite web|last=Professionals|first=Sumedia-Online|title=EAU Willy Gregoir Medal|url=https://uroweb.org/awards/eau-willy-gregoir-medal/|access-date=2020-12-21|website=Uroweb|language=en-US}}</ref> E hitaande 2017 o heɓi njeenaari UEA ngam ƴellitde Urologie.<ref>{{Cite web|last=Professionals|first=Sumedia-Online|title=EAU Innovators in Urology Award|url=https://uroweb.org/awards/eau-innovators-in-urology-award/|access-date=2020-12-21|website=Uroweb|language=en-US}}</ref> O limtaama e nder limlebbi teddungal e nder safrirde laamɗo Edward VII ngam ofiseeji.
Neɗɗo e ɓesngu
Ko to Oxford e hitaande 1943 Turner-Warwick hawri e debbo mum garoowo, hono Margaret Turner-Warwick, (caggal mum Dame), janngoowo safaara to Lady Margaret Hall.
<ref name="rtw4" />
== Personal and family ==
It was at Oxford in 1943 that Turner-Warwick met his future wife, [[Margaret Turner-Warwick]], (later Dame), who was a medical student at [[Lady Margaret Hall, Oxford|Lady Margaret Hall]].<ref name="rtw4" />
Ɓe resndi ɗum to St Dunstan-in-the-West e hitaande 1950, hitaande nde ɓe ɗiɗo fof ɓe keɓi seedantaagal.[4][3] Dame Margaret Turner-Warwick maa won cafroowo ɓalndu ganndiraaɗo e nder winndere ndee kala. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Lynne wonti porfeseer safaara e Gillian wonti naalanke e jannginoowo.[3][11][12]
Wade
Turner-Warwick maayi ko ñalnde heen
a7eivlpc61c4o21hmpzaqqsypnj0hse
Yousef Shriha
0
23323
111966
101060
2025-06-10T21:08:15Z
MOIBARDE
10068
111966
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Saleh Shriha''' (dugumi 18 Noofambar 1991) ko taekwondo joginoowo [[Libiya|Libi]].
O lomtii leydi makko e Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro e nder cate worɓe 58 kg, ɗo o fooli Carlos Navarro e daawal gadanal.
[[Category:Libyan]]
[[Category:Stub]]
q5i70pz0eysp194fycy70xq88rnxmxl
111967
111966
2025-06-10T21:10:30Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111967
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Saleh Shriha''' (dugumi 18 Noofambar 1991) ko taekwondo joginoowo [[Libiya|Libi]].
O lomtii leydi makko e Olimpiyaaji 2016 to Rio de Janeiro e nder cate worɓe 58 kg, ɗo o fooli Carlos Navarro e daawal gadanal.<ref>{{cite web|url=https://www.rio2016.com/en/athlete/yousef-shriha|title=Yousef Shriha|website=rio2016.com|access-date=17 August 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160826112423/https://www.rio2016.com/en/athlete/yousef-shriha|archive-date=26 August 2016}}</ref>
[[Category:Libyan]]
[[Category:Stub]]
c7vvd1b8ooaeev9t7xkgghbgxiyfb92
Yousef Shadi
0
23353
111968
101059
2025-06-10T21:14:52Z
MOIBARDE
10068
111968
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Shadi''' (jibinaa ko 16 desaambar 1969) ko welo-welo Libinaajo. O tawtoraama dogdu laawol worɓe gooto gooto e Olimpiyaaji 1996.
== Firooji ==
{{reflist}}
[[Category:Libyan]]
[[Category:Stub]]
2ryly4qlsmn86lj7pfyxbvbrurhqyo2
111969
111968
2025-06-10T21:18:54Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111969
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Shadi''' (jibinaa ko 16 desaambar 1969) ko welo-welo Libinaajo. O tawtoraama dogdu laawol worɓe gooto gooto e Olimpiyaaji 1996.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sh/yousef-shadi-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418110354/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sh/yousef-shadi-1.html|url-status=dead|archive-date=18 April 2020|title=Yousef Shadi Olympic Results|access-date=3 March 2020}}</ref>
== Firooji ==
{{reflist}}
[[Category:Libyan]]
[[Category:Stub]]
1zu1kv1oi3bdmc9d7wlp1o2kfegp8po
Yousaf Borahil Al-Msmare
0
23588
112051
101057
2025-06-11T04:30:43Z
MOIBARDE
10068
112051
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuusuf Borahil al-Mismari''' (e ɗemngal aarabeere: يوسف بورحيل المسماري) (hedde 1886 — 19 desaambar 1931) ko daraniiɗo [[Libiya|Libi]], haɓantooɗo koloñaal Itaali e [[Libiya|Libi]]. O woniino kadi cukko hooreejo Jihaadi Libi caggal maayde Omar Al Mokhtar. O waraa ko e golle caggal nde o fotnoo haɓde e kisal leydi [[Italiya|Itali]] to leydi [[Libiya|Libi]], tawi omo yahra e duuɓi 45..
== Firooji ==
{{reflist}}
[[Category:Libyan]]
[[Category:Stub]]
t66mrzrm5fcpz0siblcrllkho4vvdj9
112055
112051
2025-06-11T04:36:26Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
112055
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuusuf Borahil al-Mismari''' (e ɗemngal aarabeere: يوسف بورحيل المسماري) (hedde 1886 — 19 desaambar 1931) ko daraniiɗo [[Libiya|Libi]], haɓantooɗo koloñaal [[Italiya|Itaali]] e [[Libiya|Libi]]. O woniino kadi cukko hooreejo Jihaadi [[Libiya|Libi]] caggal maayde [[Omar Al Mokhtar]].<ref>{{Cite book|last=Wright|first=John|title=Libya: A Modern History|publisher=Croom Helm|year=1983|location=Kent, England|pages=35}}</ref> O waraa ko e golle caggal nde o fotnoo haɓde e kisal leydi [[Italiya|Itali]] to leydi [[Libiya|Libi]], tawi omo yahra e duuɓi 45..
== Firooji ==
{{reflist}}
[[Category:Libyan]]
[[Category:Stub]]
k8sr6osxfbmhoy3fyenlyl16h43igwm
Yousef Mangoush
0
23682
111970
101058
2025-06-10T21:27:27Z
MOIBARDE
10068
111970
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Mangoush,''' jibinaaɗo e Benghazi, Cyrenaica, [[Libiya|Libiyaa]], e hitaande 1950, ko majjeere. O waɗi hooreejo leydi leydi [[Libiya|Libya]] e 2 lewru 1 hitaande 2012, Mangoush waɗi gollal nder konu Libya e laamu [[Muammar Gaddafi]], o jeyaa e nder hitaande 1999 e darnde koroneel. O laati hooreejo konu konu konu nder konu [[Libiya|Libya]] haa o wari haa o wari nder suudu.
Mangush woni mawɗo hooreejo hooreejo leydi dow laamu laamu laamu ardiiɗo leydi Abdurrahim El-Keib.
Mangoush naati e doole murtuɓe e lewru feebariyee 2011 e nder hare [[Libiya|Libi]] nde o ƴetti [[Muammar Gaddafi]], Mangush nanngaama e wuro petroŋ Brega e lewru abriil, konu Kaddaafi, o woppitaa e lewru ut caggal nde [[Tripoli]] yani.
== Wurooji wurooji ==
* [http://www.nowlebanon.com/NewsArticleDetails.aspx?ID=348640 Kolonel Libiyanko'en laɓɓini hooreejo konu kesum]
== Lisi tagdi ==
{{Reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
mh7igqmi9c2vka9j5sqtmz9hqk3tj1r
111974
111970
2025-06-10T21:44:38Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111974
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Mangoush,''' jibinaaɗo e Benghazi, Cyrenaica, [[Libiya|Libiyaa]], e hitaande 1950, ko majjeere. O waɗi hooreejo leydi leydi [[Libiya|Libya]] e 2 lewru 1 hitaande 2012, Mangoush waɗi gollal nder konu Libya e laamu [[Muammar Gaddafi]], o jeyaa e nder hitaande 1999 e darnde koroneel.<ref>{{cite news|title=Libya picks armed forces chief|url=https://edition.cnn.com/2012/01/04/world/africa/libya-army-chief/?hpt=wo_bn7|work=CNN|date=4 January 2012|access-date=6 January 2012}}</ref> O laati hooreejo konu konu konu nder konu [[Libiya|Libya]] haa o wari haa o wari nder suudu.
Mangush woni mawɗo hooreejo hooreejo leydi dow laamu laamu laamu ardiiɗo leydi Abdurrahim El-Keib.
Mangoush naati e doole murtuɓe e lewru feebariyee 2011 e nder hare [[Libiya|Libi]] nde o ƴetti [[Muammar Gaddafi]], Mangush nanngaama e wuro petroŋ Brega e lewru abriil, konu Kaddaafi, o woppitaa e lewru ut caggal nde [[Tripoli]] yani.
== Wurooji wurooji ==
* [http://www.nowlebanon.com/NewsArticleDetails.aspx?ID=348640 Kolonel Libiyanko'en laɓɓini hooreejo konu kesum]
== Lisi tagdi ==
{{Reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
i9euc7q5avymmxijwhkqv350s6xupkt
111976
111974
2025-06-10T21:47:38Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111976
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Mangoush,''' jibinaaɗo e Benghazi, Cyrenaica, [[Libiya|Libiyaa]], e hitaande 1950, ko majjeere. O waɗi hooreejo leydi leydi [[Libiya|Libya]] e 2 lewru 1 hitaande 2012,<ref>{{cite news|title=Groups of ex-rebels reject new Libyan army chief|url=https://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225190716/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|url-status=dead|archive-date=February 25, 2014|access-date=3 January 2012|work=Google News|agency=Agence France-Press|date=2 January 2012}}</ref> Mangoush waɗi gollal nder konu Libya e laamu [[Muammar Gaddafi]], o jeyaa e nder hitaande 1999 e darnde koroneel.<ref>{{cite news|title=Libya picks armed forces chief|url=https://edition.cnn.com/2012/01/04/world/africa/libya-army-chief/?hpt=wo_bn7|work=CNN|date=4 January 2012|access-date=6 January 2012}}</ref> O laati hooreejo konu konu konu nder konu [[Libiya|Libya]] haa o wari haa o wari nder suudu.
Mangush woni mawɗo hooreejo hooreejo leydi dow laamu laamu laamu ardiiɗo leydi Abdurrahim El-Keib.
Mangoush naati e doole murtuɓe e lewru feebariyee 2011 e nder hare [[Libiya|Libi]] nde o ƴetti [[Muammar Gaddafi]], Mangush nanngaama e wuro petroŋ Brega e lewru abriil, konu Kaddaafi, o woppitaa e lewru ut caggal nde [[Tripoli]] yani.
== Wurooji wurooji ==
* [http://www.nowlebanon.com/NewsArticleDetails.aspx?ID=348640 Kolonel Libiyanko'en laɓɓini hooreejo konu kesum]
== Lisi tagdi ==
{{Reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
cvzc2s44f9f4pi88bu3gfy1mtg9xrje
111977
111976
2025-06-10T21:50:31Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111977
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Mangoush,''' jibinaaɗo e Benghazi, Cyrenaica, [[Libiya|Libiyaa]], e hitaande 1950, ko majjeere. O waɗi hooreejo leydi leydi [[Libiya|Libya]] e 2 lewru 1 hitaande 2012,<ref>{{cite news|title=Groups of ex-rebels reject new Libyan army chief|url=https://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225190716/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|url-status=dead|archive-date=February 25, 2014|access-date=3 January 2012|work=Google News|agency=Agence France-Press|date=2 January 2012}}</ref> Mangoush waɗi gollal nder konu [[Libiya|Libya]] e laamu [[Muammar Gaddafi]], o jeyaa e nder hitaande 1999 e darnde koroneel.<ref>{{cite news|title=Libya picks armed forces chief|url=https://edition.cnn.com/2012/01/04/world/africa/libya-army-chief/?hpt=wo_bn7|work=CNN|date=4 January 2012|access-date=6 January 2012}}</ref> O laati hooreejo konu konu konu nder konu [[Libiya|Libya]] haa o wari haa o wari nder suudu.
Mangush woni mawɗo hooreejo hooreejo leydi dow laamu laamu laamu ardiiɗo leydi Abdurrahim El-Keib.<ref>{{cite web|url=http://zeenews.india.com/news/world/libya-army-chief-of-staff-wants-to-disarm-fighters_750463.html|work=Zeenews|date=5 January 2012|access-date=5 January 2012|title=Libya army chief of staff wants to disarm fighters}}</ref>
Mangoush naati e doole murtuɓe e lewru feebariyee 2011 e nder hare [[Libiya|Libi]] nde o ƴetti [[Muammar Gaddafi]], Mangush nanngaama e wuro petroŋ Brega e lewru abriil, konu Kaddaafi, o woppitaa e lewru ut caggal nde [[Tripoli]] yani.
== Wurooji wurooji ==
* [http://www.nowlebanon.com/NewsArticleDetails.aspx?ID=348640 Kolonel Libiyanko'en laɓɓini hooreejo konu kesum]
== Lisi tagdi ==
{{Reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
0a0x49ev7jrzz3q280mmgj2wq0auymv
111980
111977
2025-06-10T21:53:01Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111980
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Mangoush,''' jibinaaɗo e Benghazi, Cyrenaica, [[Libiya|Libiyaa]], e hitaande 1950, ko majjeere. O waɗi hooreejo leydi leydi [[Libiya|Libya]] e 2 lewru 1 hitaande 2012,<ref>{{cite news|title=Groups of ex-rebels reject new Libyan army chief|url=https://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225190716/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|url-status=dead|archive-date=February 25, 2014|access-date=3 January 2012|work=Google News|agency=Agence France-Press|date=2 January 2012}}</ref> Mangoush waɗi gollal nder konu [[Libiya|Libya]] e laamu [[Muammar Gaddafi]], o jeyaa e nder hitaande 1999 e darnde koroneel.<ref>{{cite news|title=Libya picks armed forces chief|url=https://edition.cnn.com/2012/01/04/world/africa/libya-army-chief/?hpt=wo_bn7|work=CNN|date=4 January 2012|access-date=6 January 2012}}</ref> O laati hooreejo konu konu konu nder konu [[Libiya|Libya]] haa o wari haa o wari nder suudu.<ref>{{cite news|url=http://www.fananews.com/?p=432011|title=Declaration of the new transitional government in Libya|work=FANA|language=ar}}</ref>
Mangush woni mawɗo hooreejo hooreejo leydi dow laamu laamu laamu ardiiɗo leydi Abdurrahim El-Keib.<ref>{{cite web|url=http://zeenews.india.com/news/world/libya-army-chief-of-staff-wants-to-disarm-fighters_750463.html|work=Zeenews|date=5 January 2012|access-date=5 January 2012|title=Libya army chief of staff wants to disarm fighters}}</ref>
Mangoush naati e doole murtuɓe e lewru feebariyee 2011 e nder hare [[Libiya|Libi]] nde o ƴetti [[Muammar Gaddafi]], Mangush nanngaama e wuro petroŋ Brega e lewru abriil, konu Kaddaafi, o woppitaa e lewru ut caggal nde [[Tripoli]] yani.
== Wurooji wurooji ==
* [http://www.nowlebanon.com/NewsArticleDetails.aspx?ID=348640 Kolonel Libiyanko'en laɓɓini hooreejo konu kesum]
== Lisi tagdi ==
{{Reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
87jfhclzs25uke58mg7uap5alxx70pv
111981
111980
2025-06-10T21:55:07Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111981
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Mangoush,''' jibinaaɗo e Benghazi, Cyrenaica, [[Libiya|Libiyaa]], e hitaande 1950, ko majjeere. O waɗi hooreejo leydi leydi [[Libiya|Libya]] e 2 lewru 1 hitaande 2012,<ref>{{cite news|title=Groups of ex-rebels reject new Libyan army chief|url=https://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225190716/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|url-status=dead|archive-date=February 25, 2014|access-date=3 January 2012|work=Google News|agency=Agence France-Press|date=2 January 2012}}</ref> Mangoush waɗi gollal nder konu [[Libiya|Libya]] e laamu [[Muammar Gaddafi]], o jeyaa e nder hitaande 1999 e darnde koroneel.<ref>{{cite news|title=Libya picks armed forces chief|url=https://edition.cnn.com/2012/01/04/world/africa/libya-army-chief/?hpt=wo_bn7|work=CNN|date=4 January 2012|access-date=6 January 2012}}</ref> O laati hooreejo konu konu konu nder konu [[Libiya|Libya]] haa o wari haa o wari nder suudu.<ref>{{cite news|url=http://www.fananews.com/?p=432011|title=Declaration of the new transitional government in Libya|work=FANA|language=ar}}</ref>
Mangush woni mawɗo hooreejo hooreejo leydi dow laamu laamu laamu ardiiɗo leydi Abdurrahim El-Keib.<ref>{{cite web|url=http://zeenews.india.com/news/world/libya-army-chief-of-staff-wants-to-disarm-fighters_750463.html|work=Zeenews|date=5 January 2012|access-date=5 January 2012|title=Libya army chief of staff wants to disarm fighters}}</ref>
Mangoush naati e doole murtuɓe e lewru feebariyee 2011 e nder hare [[Libiya|Libi]] nde o ƴetti [[Muammar Gaddafi]], Mangush nanngaama e wuro petroŋ Brega e lewru abriil, konu Kaddaafi, o woppitaa e lewru ut caggal nde [[Tripoli]] yani.<ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/2012/01/04/world/africa/libya-army-chief/index.html|work=CNN|date=4 January 2012|access-date=5 January 2012|title=Libya picks new armed forces chief}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/libya/8990981/Former-Gaddafi-colonel-becomes-Libyan-armys-new-chief-of-staff.html|location=London|work=The Daily Telegraph|title=Former Gaddafi colonel becomes Libyan army's new chief of staff|date=3 January 2012}}</ref>
== Wurooji wurooji ==
* [http://www.nowlebanon.com/NewsArticleDetails.aspx?ID=348640 Kolonel Libiyanko'en laɓɓini hooreejo konu kesum]
== Lisi tagdi ==
{{Reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
8o8yg2ixo43zy70uifewkil8v3gpzsf
111982
111981
2025-06-10T21:57:29Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111982
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yousef Mangoush,''' jibinaaɗo e [[Benghazi]], [[Cyrenaica]], [[Libiya|Libiyaa]], e hitaande 1950, ko majjeere. O waɗi hooreejo leydi leydi [[Libiya|Libya]] e 2 lewru 1 hitaande 2012,<ref>{{cite news|title=Groups of ex-rebels reject new Libyan army chief|url=https://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225190716/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5iw5uEervLdiyuHf6kK6Owr29U8-A?docId=CNG.7c9ce1de01016033f09da0a23010ea52.541|url-status=dead|archive-date=February 25, 2014|access-date=3 January 2012|work=Google News|agency=Agence France-Press|date=2 January 2012}}</ref> Mangoush waɗi gollal nder konu [[Libiya|Libya]] e laamu [[Muammar Gaddafi]], o jeyaa e nder hitaande 1999 e darnde koroneel.<ref>{{cite news|title=Libya picks armed forces chief|url=https://edition.cnn.com/2012/01/04/world/africa/libya-army-chief/?hpt=wo_bn7|work=CNN|date=4 January 2012|access-date=6 January 2012}}</ref> O laati hooreejo konu konu konu nder konu [[Libiya|Libya]] haa o wari haa o wari nder suudu.<ref>{{cite news|url=http://www.fananews.com/?p=432011|title=Declaration of the new transitional government in Libya|work=FANA|language=ar}}</ref>
Mangush woni mawɗo hooreejo hooreejo leydi dow laamu laamu laamu ardiiɗo leydi Abdurrahim El-Keib.<ref>{{cite web|url=http://zeenews.india.com/news/world/libya-army-chief-of-staff-wants-to-disarm-fighters_750463.html|work=Zeenews|date=5 January 2012|access-date=5 January 2012|title=Libya army chief of staff wants to disarm fighters}}</ref>
Mangoush naati e doole murtuɓe e lewru feebariyee 2011 e nder hare [[Libiya|Libi]] nde o ƴetti [[Muammar Gaddafi]], Mangush nanngaama e wuro petroŋ Brega e lewru abriil, konu Kaddaafi, o woppitaa e lewru ut caggal nde [[Tripoli]] yani.<ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/2012/01/04/world/africa/libya-army-chief/index.html|work=CNN|date=4 January 2012|access-date=5 January 2012|title=Libya picks new armed forces chief}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/libya/8990981/Former-Gaddafi-colonel-becomes-Libyan-armys-new-chief-of-staff.html|location=London|work=The Daily Telegraph|title=Former Gaddafi colonel becomes Libyan army's new chief of staff|date=3 January 2012}}</ref>
== Wurooji wurooji ==
* [http://www.nowlebanon.com/NewsArticleDetails.aspx?ID=348640 Kolonel Libiyanko'en laɓɓini hooreejo konu kesum]
== Lisi tagdi ==
{{Reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
jpe111s6qv93vs6we7amic00m44r3uc
Yuekong
0
25402
111928
101064
2025-06-10T14:51:17Z
MOIBARDE
10068
111928
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuekong''' (月空) ina wiyee [hono?] ko moñño Budisma to suudu dewal Shaolin to Siin e jamaanu laamɗo Jiajing e teeminannde 16ɓiire. ''Monk'' en Shaolin ina nganndiranoo waawde haɓde, ina wiyee wonde Yuekong ko kañum wonnoo gardiiɗo kewu nguu, tawi ina waɗi wuyɓe sara [[Shanghai]]. E nder ballal njamndi, kanko e fotde capanɗe tati woɗɓe, ɓe njani e wuyɓe ɓee, ɓe mbiyi ɓe mbarii heewɓe hade maɓɓe warde kamɓe fof.<ref>Henning, Stanley E. "The Chinese Martial Arts in Historical Perspective" ''Military Affairs'', Vol. 45, No. 4 (Dec., 1981), pp. 173-179 Published by: Society for Military History Stable URL: https://www.jstor.org/stable/1987462 Accessed: 03/12/2009 03:00</ref>
== Ɗeɗe ==
<references />
{{reflist}}
[[Category:Stub]]
pa2gffvyoi0rs3aug92w9o8zubmq837
Yu Pui Hong
0
26022
111929
101063
2025-06-10T14:56:18Z
MOIBARDE
10068
111929
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yu Pui Hong''' (Siin: 余沛康; jibinaaɗo 7 feebariyee 1995) ko fuku koyɗe karallo to Hong Kong, mo jooni woni ko e caggal ngam fedde Ligue des [[Hong Kong]] ''Premier City''.
== Golle kippu ==
Ñalnde 3 sulyee 2017, Lee Man hollitii wonde ɓe ciifi Yu e nanondiral.
Ñalnde 18 sulyee 2024, Yu naati e wuro Kowloon .
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
o0iwqf3x8mnyaykj7um9a8catuhbjer
111930
111929
2025-06-10T14:58:19Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111930
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yu Pui Hong''' (Siin: 余沛康; jibinaaɗo 7 feebariyee 1995) ko fuku koyɗe karallo to Hong Kong, mo jooni woni ko e caggal ngam fedde Ligue des [[Hong Kong]] ''Premier City''.
== Golle kippu ==
Ñalnde 3 sulyee 2017, Lee Man hollitii wonde ɓe ciifi Yu e nanondiral.<ref>[https://hk.on.cc/hk/bkn/cnt/sport/20170703/bkn-20170703000519377-0703_00882_001.html 港超聯 理文密密簽唔想再靠借?] on.cc 3 July 2017 {{in lang|zh-hk}}</ref>
Ñalnde 18 sulyee 2024, Yu naati e wuro Kowloon .
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
7fl2r8gla4h5pyr93g7alc70ps7xnw8
111931
111930
2025-06-10T15:00:42Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111931
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yu Pui Hong''' (Siin: 余沛康; jibinaaɗo 7 feebariyee 1995) ko fuku koyɗe karallo to [[Hong Kong]], mo jooni woni ko e caggal ngam fedde Ligue des [[Hong Kong]] ''Premier City''.
== Golle kippu ==
Ñalnde 3 sulyee 2017, Lee Man hollitii wonde ɓe ciifi Yu e nanondiral.<ref>[https://hk.on.cc/hk/bkn/cnt/sport/20170703/bkn-20170703000519377-0703_00882_001.html 港超聯 理文密密簽唔想再靠借?] on.cc 3 July 2017 {{in lang|zh-hk}}</ref>
Ñalnde 18 sulyee 2024, Yu naati e wuro Kowloon .<ref>[https://hk.on.cc/hk/bkn/cnt/sport/20240718/bkn-20240718120309232-0718_00882_001.html 港超聯 九龍城推5年計劃 盼長遠立足頂級聯賽] on.cc 18 July 2024</ref>
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
e7fg10wp7buijd7pfas0n3ae0jndirv
Yuen Ho Chun
0
26026
111923
101065
2025-06-10T14:34:41Z
MOIBARDE
10068
111923
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Yuen Ho Chun (sinuwaa: 袁皓俊; jibinaa ko 19 sulyee 1995) ko balloowo fuku koyɗe Hong Kong, hannde o woni ko e fiyde gool e nder fedde wiyeteende Kowloon City.
== Golle kippu ==
E hitaande 2010, Yuen naati e fedde diɗɗal gadanal Hong Kong wiyeteende Pegasus .
E hitaande 2015, Yuen artii e fedde wiyeteende Pegasus .
Ñalnde 17 sulyee 2018, Lee Man habri siynude Yuen. Nde o fuɗɗii yahde e fedde nde, o waɗii majjere mawnde, addani mo 2-0 e Kitchee ñalnde 31 ut 2018.
Ñalnde 18 sulyee 2024, Yuen naati e wuro Kowloon .
== Teddungal ==
{{reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
t7rkgmztacfwwlek0y5zhbexf5et839
111924
111923
2025-06-10T14:36:32Z
MOIBARDE
10068
111924
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Ho Chun''' ([[sinuwaa]]: 袁皓俊; jibinaa ko 19 sulyee 1995) ko balloowo fuku koyɗe [[Hong Kong]], hannde o woni ko e fiyde gool e nder fedde wiyeteende Kowloon City.
== Golle kippu ==
E hitaande 2010, Yuen naati e fedde diɗɗal gadanal [[Hong Kong]] wiyeteende Pegasus .
E hitaande 2015, Yuen artii e fedde wiyeteende Pegasus .
Ñalnde 17 sulyee 2018, Lee Man habri siynude Yuen. Nde o fuɗɗii yahde e fedde nde, o waɗii majjere mawnde, addani mo 2-0 e Kitchee ñalnde 31 ut 2018.
Ñalnde 18 sulyee 2024, Yuen naati e wuro Kowloon .
== Teddungal ==
{{reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
ax8vvppi3tap08r841ry3d4kyiqe52a
111925
111924
2025-06-10T14:40:40Z
MOIBARDE
10068
111925
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Ho Chun''' ([[sinuwaa]]: 袁皓俊; jibinaa ko 19 sulyee 1995) ko balloowo fuku koyɗe [[Hong Kong]], hannde o woni ko e fiyde gool e nder fedde wiyeteende Kowloon City.
== Golle kippu ==
E hitaande 2010, Yuen naati e fedde diɗɗal gadanal [[Hong Kong]] wiyeteende Pegasus .
E hitaande 2015, Yuen artii e fedde wiyeteende Pegasus .
Ñalnde 17 sulyee 2018, Lee Man habri siynude Yuen. Nde o fuɗɗii yahde e fedde nde, o waɗii majjere mawnde, addani mo 2-0 e Kitchee ñalnde 31 ut 2018.
Ñalnde 18 sulyee 2024, Yuen naati e wuro Kowloon .
== Teddungal ==
== Kalaaba ==
Lee Gorko
Kop Hong Kong: 2018-19
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
rcfq7xycltd4s69ionr677f8hmtsvin
111926
111925
2025-06-10T14:43:13Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111926
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Ho Chun''' ([[sinuwaa]]: 袁皓俊; jibinaa ko 19 sulyee 1995) ko balloowo fuku koyɗe [[Hong Kong]], hannde o woni ko e fiyde gool e nder fedde wiyeteende Kowloon City.
== Golle kippu ==
E hitaande 2010, Yuen naati e fedde diɗɗal gadanal [[Hong Kong]] wiyeteende Pegasus .
E hitaande 2015, Yuen artii e fedde wiyeteende Pegasus .
Ñalnde 17 sulyee 2018, Lee Man habri siynude Yuen. Nde o fuɗɗii yahde e fedde nde, o waɗii majjere mawnde, addani mo 2-0 e Kitchee ñalnde 31 ut 2018.
Ñalnde 18 sulyee 2024, Yuen naati e wuro Kowloon .<ref>[http://hk.on.cc/hk/bkn/cnt/sport/20140722/bkn-20140722163122015-0722_00882_001.html 港超聯:太陽飛馬再借兵大埔] on.cc 2014-07-22 {{in lang|zh-hk}}</ref>
== Teddungal ==
== Kalaaba ==
Lee Gorko
Kop Hong Kong: 2018-19
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
0ssiy6cam1d8pl17y9enjpqoq4jacwi
111927
111926
2025-06-10T14:46:22Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111927
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Ho Chun''' ([[sinuwaa]]: 袁皓俊; jibinaa ko 19 sulyee 1995) ko balloowo fuku koyɗe [[Hong Kong]], hannde o woni ko e fiyde gool e nder fedde wiyeteende Kowloon City.
== Golle kippu ==
E hitaande 2010, Yuen naati e fedde diɗɗal gadanal [[Hong Kong]] wiyeteende Pegasus .<ref>[https://zh-hk.facebook.com/hkpegasusfc/posts/713421108793459 【袁皓俊 - 從「肥袁」到「大港腳」】] Hong Kong Pegasus FC 2015-11-30 {{in lang|zh-hk}}</ref>
E hitaande 2015, Yuen artii e fedde wiyeteende Pegasus .
Ñalnde 17 sulyee 2018, Lee Man habri siynude Yuen. Nde o fuɗɗii yahde e fedde nde, o waɗii majjere mawnde, addani mo 2-0 e Kitchee ñalnde 31 ut 2018.
Ñalnde 18 sulyee 2024, Yuen naati e wuro Kowloon .<ref>[http://hk.on.cc/hk/bkn/cnt/sport/20140722/bkn-20140722163122015-0722_00882_001.html 港超聯:太陽飛馬再借兵大埔] on.cc 2014-07-22 {{in lang|zh-hk}}</ref>
== Teddungal ==
== Kalaaba ==
Lee Gorko
Kop Hong Kong: 2018-19
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
tbg4djcyr9petmmm5o3q2kl17162ukf
Yuen Kin Gorko
0
26027
111918
101066
2025-06-10T14:17:52Z
MOIBARDE
10068
111918
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Kin Man''' ({{zh|t=阮健文|j=jyun<sup>5</sup> gin<sup>6</sup> man<sup>4</sup>}}; born 19 January 1989) is a former Hong Kong professional footballer and current amateur player for Hong Kong First Division club Happy Valley. He plays as a central midfielder.
== Teddungal ==
; Pegasus
* Gartirgal mawngal Hong Kong : 2008-09
== Limlebbi golle ==
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Stub]]
2jfbmtq5yphu9u97kbu4wb2jiic7677
111919
111918
2025-06-10T14:22:17Z
MOIBARDE
10068
111919
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Kin Man''' (e ɗemngal Sinuwaa : 阮健文 ; Jyutping : jyun5 gin6 man4 ; jibinaa ko ñalnde 19 lewru Yarkomaa 1989) ko gonnooɗo fuku koyɗe to [[Hong Kong]], kadi ko o fiyoowo fuku koyɗe hannde e nder fedde ''Happy Valley'', diɗɗal gadanal [[Hong Kong]]. O fijata ko no hakkundeejo.
<references />
[[Category:Stub]]
oyr3hf5n88hgea9bh8ibj7y72evh5x4
111920
111919
2025-06-10T14:26:24Z
MOIBARDE
10068
111920
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Kin Man''' (e ɗemngal Sinuwaa : 阮健文 ; Jyutping : jyun5 gin6 man4 ; jibinaa ko ñalnde 19 lewru Yarkomaa 1989) ko gonnooɗo fuku koyɗe to [[Hong Kong]], kadi ko o fiyoowo fuku koyɗe hannde e nder fedde ''Happy Valley'', diɗɗal gadanal [[Hong Kong]]. O fijata ko no hakkundeejo.
== Teddungal ==
'''Pegasus'''
Gartirgal mawngal Hong Kong: 2008-09
Limlebbi golle
Kalaaba
Haa ñalnde 11 suwee 2009
Kop Ligue Season Senior Kop FA Kop AFC Total
Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
TSW Pegasus 2008-09 7 (5) 1 3 (1) 0 2 (1) 0 1 (1) 0 Alaa Alaa 13 (8) 1
2009-10 4 (0) 0 (0) 0 0 (0) 0 0 (0) 0 Alaa Alaa 4 (0) 0
Denndaangal 11 (5) 1 3 (1) 0 2 (1) 0 1 (1) 0 Alaa Alaa 17 (8) 1
Je lesdi feere
Hong Kong
<nowiki>#</nowiki> Date Nokku Gaño Result Scored Kawgel
1 10 oktoobar 2010 Stade ngenndiijo Kaas, Makao 4–0 0 2010 Kop Long Teng
=== Hong Kong U-23 ===
Haa ñalnde 23 feebariyee 2011
<nowiki>#</nowiki> Date Nokku Gaño Result Scored Kawgel
1 14 mars 2007 Stade Hong Kong, Hong Kong Siiri 0–2 0 2008 Jaɓɓugol Olimpiyaade lewru
2 28 mars 2007 Stade Mong Kok, Hong Kong Malesi 0–1 0 2008 Jaɓɓungal Olimpiyaade lewru
3 16 lewru Mbooy 2007 Stade Hong Kong, Hong Kong Japon 0–4 0 2008 Jaɓɓungal Olimpiyaade lewru
4 15 lewru juko hitaande 2008 Estaadiyoŋ Kampo Desportiif, Makao Makao 1–0 0 2008 Hong Kong–Makao
5 4 Duujal 2009 Laabi dingiral Siu Sai Wan, Hong Kong Koree worgo 4–1 0 2009 Pijirlooji Asii fuɗnaange
6 8 Duujal 2009 Laabi dingiral Siu Sai Wan, Hong Kong Siin 0–1 0 2009 Pijirlooji Asii fuɗnaange
7 10 Duujal 2009 Stade Hong Kong, Hong Kong Koree worgo 1-1 (4-2 PSO) 0 Pijirlooji Asii fuɗnaange 2009
8 12 Duujal 2009 Stade Hong Kong, Hong Kong Japon 1-1 (4-2 PSO) 0 Pijirlooji Asii fuɗnaange 2009
9 20 lewru juko hitaande 2010 Estaadiyoŋ Kampo Desportiyo, Makao Makao 5–1 0 2010 Hong Kong–Makao
10 26 lewru Yarkomaa 2010 nokku fijirde Sai Tso Wan, Hong Kong Siin Taipei 1–0 0 Sehilaaɓe
28 suwee 2010 nokku fijirde Sai Tso Wan, Hong Kong [[Ostarali]] 2–2 0 Sehilaaɓe
2 noowammbar 2010 Laabi dingiral Siu Sai Wan, Hong Kong Hong Kong Siin worgo 0–4 0 Sehilaaɓe
11 9 mars 2011 Stade Rasmee Dhandu, Malé, Maldives Maldives 3–0 0 2012 Kawgel worɓe AFC ko adii Olimpiyaaji
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Stub]]
qneg889ebq1pvyxgz1k62251c1f3kx0
111921
111920
2025-06-10T14:27:51Z
MOIBARDE
10068
111921
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Kin Man''' (e ɗemngal Sinuwaa : 阮健文 ; Jyutping : jyun5 gin6 man4 ; jibinaa ko ñalnde 19 lewru Yarkomaa 1989) ko gonnooɗo fuku koyɗe to [[Hong Kong]], kadi ko o fiyoowo fuku koyɗe hannde e nder fedde ''Happy Valley'', diɗɗal gadanal [[Hong Kong]]. O fijata ko no hakkundeejo.
== Teddungal ==
'''Pegasus'''
Gartirgal mawngal Hong Kong: 2008-09
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
Haa ñalnde 11 suwee 2009
Kop Ligue ''Season Senior'' Kop FA Kop AFC Total
Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
TSW Pegasus 2008-09 7 (5) 1 3 (1) 0 2 (1) 0 1 (1) 0 Alaa Alaa 13 (8) 1
2009-10 4 (0) 0 (0) 0 0 (0) 0 0 (0) 0 Alaa Alaa 4 (0) 0
Denndaangal 11 (5) 1 3 (1) 0 2 (1) 0 1 (1) 0 Alaa Alaa 17 (8) 1
Je lesdi feere
Hong Kong
<nowiki>#</nowiki> Date Nokku Gaño Result Scored Kawgel
1 10 oktoobar 2010 Stade ngenndiijo Kaas, Makao 4–0 0 2010 Kop Long Teng
=== Hong Kong U-23 ===
Haa ñalnde 23 feebariyee 2011
<nowiki>#</nowiki> Date Nokku Gaño Result Scored Kawgel
1 14 mars 2007 Stade Hong Kong, Hong Kong Siiri 0–2 0 2008 Jaɓɓugol Olimpiyaade lewru
2 28 mars 2007 Stade Mong Kok, Hong Kong Malesi 0–1 0 2008 Jaɓɓungal Olimpiyaade lewru
3 16 lewru Mbooy 2007 Stade Hong Kong, Hong Kong Japon 0–4 0 2008 Jaɓɓungal Olimpiyaade lewru
4 15 lewru juko hitaande 2008 Estaadiyoŋ Kampo Desportiif, Makao Makao 1–0 0 2008 Hong Kong–Makao
5 4 Duujal 2009 Laabi dingiral Siu Sai Wan, Hong Kong Koree worgo 4–1 0 2009 Pijirlooji Asii fuɗnaange
6 8 Duujal 2009 Laabi dingiral Siu Sai Wan, Hong Kong Siin 0–1 0 2009 Pijirlooji Asii fuɗnaange
7 10 Duujal 2009 Stade Hong Kong, Hong Kong Koree worgo 1-1 (4-2 PSO) 0 Pijirlooji Asii fuɗnaange 2009
8 12 Duujal 2009 Stade Hong Kong, Hong Kong Japon 1-1 (4-2 PSO) 0 Pijirlooji Asii fuɗnaange 2009
9 20 lewru juko hitaande 2010 Estaadiyoŋ Kampo Desportiyo, Makao Makao 5–1 0 2010 Hong Kong–Makao
10 26 lewru Yarkomaa 2010 nokku fijirde Sai Tso Wan, Hong Kong Siin Taipei 1–0 0 Sehilaaɓe
28 suwee 2010 nokku fijirde Sai Tso Wan, Hong Kong [[Ostarali]] 2–2 0 Sehilaaɓe
2 noowammbar 2010 Laabi dingiral Siu Sai Wan, Hong Kong Hong Kong Siin worgo 0–4 0 Sehilaaɓe
11 9 mars 2011 Stade Rasmee Dhandu, Malé, Maldives Maldives 3–0 0 2012 Kawgel worɓe AFC ko adii Olimpiyaaji
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Stub]]
bzm9gfrb2bxx1qe9ut2m8cz74ms33wh
111922
111921
2025-06-10T14:31:56Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111922
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Kin Man''' (e ɗemngal Sinuwaa : 阮健文 ; Jyutping : jyun5 gin6 man4 ; jibinaa ko ñalnde 19 lewru Yarkomaa 1989) ko gonnooɗo fuku koyɗe to [[Hong Kong]], kadi ko o fiyoowo fuku koyɗe hannde e nder fedde ''Happy Valley'', diɗɗal gadanal [[Hong Kong]]. O fijata ko no hakkundeejo.<ref>[https://archive.today/20120911234134/http://www.the-afc.com/en/component/joomleague/?view=report&compID=407&matchId=3324 Maldives 0–3 Hong Kong], [[Asian Football Confederation]], 9 March 2011</ref>
== Teddungal ==
'''Pegasus'''
Gartirgal mawngal Hong Kong: 2008-09
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
Haa ñalnde 11 suwee 2009
Kop Ligue ''Season Senior'' Kop FA Kop AFC Total
Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
TSW Pegasus 2008-09 7 (5) 1 3 (1) 0 2 (1) 0 1 (1) 0 Alaa Alaa 13 (8) 1
2009-10 4 (0) 0 (0) 0 0 (0) 0 0 (0) 0 Alaa Alaa 4 (0) 0
Denndaangal 11 (5) 1 3 (1) 0 2 (1) 0 1 (1) 0 Alaa Alaa 17 (8) 1
=== Je lesdi feere ===
=== Hong Kong ===
<nowiki>#</nowiki> Date Nokku Gaño Result Scored Kawgel
1 10 oktoobar 2010 Stade ngenndiijo Kaas, Makao 4–0 0 2010 Kop Long Teng
=== Hong Kong U-23 ===
Haa ñalnde 23 feebariyee 2011
<nowiki>#</nowiki> Date Nokku Gaño Result Scored Kawgel
1 14 mars 2007 Stade Hong Kong, Hong Kong Siiri 0–2 0 2008 Jaɓɓugol Olimpiyaade lewru
2 28 mars 2007 Stade Mong Kok, Hong Kong Malesi 0–1 0 2008 Jaɓɓungal Olimpiyaade lewru
3 16 lewru Mbooy 2007 Stade Hong Kong, Hong Kong Japon 0–4 0 2008 Jaɓɓungal Olimpiyaade lewru
4 15 lewru juko hitaande 2008 Estaadiyoŋ Kampo Desportiif, Makao Makao 1–0 0 2008 Hong Kong–Makao
5 4 Duujal 2009 Laabi dingiral Siu Sai Wan, Hong Kong Koree worgo 4–1 0 2009 Pijirlooji Asii fuɗnaange
6 8 Duujal 2009 Laabi dingiral Siu Sai Wan, Hong Kong Siin 0–1 0 2009 Pijirlooji Asii fuɗnaange
7 10 Duujal 2009 Stade Hong Kong, Hong Kong Koree worgo 1-1 (4-2 PSO) 0 Pijirlooji Asii fuɗnaange 2009
8 12 Duujal 2009 Stade Hong Kong, Hong Kong Japon 1-1 (4-2 PSO) 0 Pijirlooji Asii fuɗnaange 2009
9 20 lewru juko hitaande 2010 Estaadiyoŋ Kampo Desportiyo, Makao Makao 5–1 0 2010 Hong Kong–Makao
10 26 lewru Yarkomaa 2010 nokku fijirde Sai Tso Wan, Hong Kong Siin Taipei 1–0 0 Sehilaaɓe
28 suwee 2010 nokku fijirde Sai Tso Wan, Hong Kong [[Ostarali]] 2–2 0 Sehilaaɓe
2 noowammbar 2010 Laabi dingiral Siu Sai Wan, Hong Kong Hong Kong Siin worgo 0–4 0 Sehilaaɓe
11 9 mars 2011 Stade Rasmee Dhandu, Malé, Maldives Maldives 3–0 0 2012 Kawgel worɓe AFC ko adii Olimpiyaaji
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Stub]]
4ngz7mttuccgx6111jex6t5bntqrswb
Yuen Sai Kit
0
26028
111913
101067
2025-06-10T14:02:49Z
MOIBARDE
10068
111913
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Sai Kit''' ({{zh|t=袁世傑}}; born 19 December 1999) is a Hong Kong professional footballer who currently plays as a forward for Hong Kong Premier League club Kowloon City.
== Golle kippu ==
Ñalnde 3 ut 2023, Yuen naati e Kapitaal Resooji .
Ñalnde 27 suwee 2024, Yuen naati e wuro Kowloon .
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
q5qeydx3cwmhqftr025ixcu039z3jne
111914
111913
2025-06-10T14:06:56Z
MOIBARDE
10068
111914
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Sai Kit''' (e ɗemngal Sinuwaa: 袁世傑 ; jibinaa ko 19 desaambar 1999) ko balloowo fuku koyɗe [[Hong Kong]], jooni o woni ko e fukuyaŋke yeeso e nder fedde wiyeteende Kowloon City.
== Golle kippu ==
Ñalnde 3 lewru bowte hitaande 2023, Yuen naati e Kapitaal Resooji.
Ñalnde 27 suwee 2024, Yuen naati wuro Kowloon.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
bgegcbcs1pb2aa83d82ktamb8ro55ne
111915
111914
2025-06-10T14:08:52Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111915
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Sai Kit''' (e ɗemngal Sinuwaa: 袁世傑 ; jibinaa ko 19 desaambar 1999) ko balloowo fuku koyɗe [[Hong Kong]], jooni o woni ko e fukuyaŋke yeeso e nder fedde wiyeteende Kowloon City.<ref>[https://www.inmediahk.net/node/1063641 【港澳 99班】冀十年內成頂尖球員 愉園張俊軒:踢足球是畢生永志] inmediahk 21 April 2019</ref>
== Golle kippu ==
Ñalnde 3 lewru bowte hitaande 2023, Yuen naati e Kapitaal Resooji.
Ñalnde 27 suwee 2024, Yuen naati wuro Kowloon.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
bkk1jkio6eqsyt4tmmz2jghvzvl870i
111916
111915
2025-06-10T14:10:49Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111916
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Sai Kit''' (e ɗemngal Sinuwaa: 袁世傑 ; jibinaa ko 19 desaambar 1999) ko balloowo fuku koyɗe [[Hong Kong]], jooni o woni ko e fukuyaŋke yeeso e nder fedde wiyeteende Kowloon City.<ref>[https://www.inmediahk.net/node/1063641 【港澳 99班】冀十年內成頂尖球員 愉園張俊軒:踢足球是畢生永志] inmediahk 21 April 2019</ref>
== Golle kippu ==
Ñalnde 3 lewru bowte hitaande 2023, Yuen naati e Kapitaal Resooji.<ref>[https://hk.on.cc/hk/bkn/cnt/sport/20230803/bkn-20230803170239745-0803_00882_001.html 港超聯 晉峰公布簽3本地兵 何信賢:組軍完成] on.cc 3 August 2023</ref>
Ñalnde 27 suwee 2024, Yuen naati wuro Kowloon.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
koz8rag3thiy93xkakss94dulgc56ig
111917
111916
2025-06-10T14:13:18Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111917
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Sai Kit''' (e ɗemngal Sinuwaa: 袁世傑 ; jibinaa ko 19 desaambar 1999) ko balloowo fuku koyɗe [[Hong Kong]], jooni o woni ko e fukuyaŋke yeeso e nder fedde wiyeteende [[Kowloon City]].<ref>[https://www.inmediahk.net/node/1063641 【港澳 99班】冀十年內成頂尖球員 愉園張俊軒:踢足球是畢生永志] inmediahk 21 April 2019</ref>
== Golle kippu ==
Ñalnde 3 lewru bowte hitaande 2023, Yuen naati e Kapitaal Resooji.<ref>[https://hk.on.cc/hk/bkn/cnt/sport/20230803/bkn-20230803170239745-0803_00882_001.html 港超聯 晉峰公布簽3本地兵 何信賢:組軍完成] on.cc 3 August 2023</ref>
Ñalnde 27 suwee 2024, Yuen naati wuro Kowloon.<ref>[https://hk.on.cc/hk/bkn/cnt/sport/20240927/bkn-20240927193704615-0927_00882_001.html 港超聯 前鋒袁世傑加盟九龍城] on.cc 27 September 2024</ref>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Stub]]
70gitwbezvgsk47hkt23e37zczgvzjn
Yuen ɓuuɓɗo
0
26029
111909
101068
2025-06-10T13:49:43Z
MOIBARDE
10068
111909
wikitext
text/x-wiki
{{reflist}}
{{Databox}}
'''Yuen Tsun Tung''' ({{zh|c=袁浚東|j=jyun<sup>4</sup> zeon<sup>3</sup> dung<sup>1</sup>}}) is a former Hong Kong professional football player and current amateur player for Hong Kong First Division club Wong Tai Sin. His twin brother Yuen Tsun Nam is also a footballer and currently plays for Lucky Mile.
== Limlebbi golle ==
=== Kiliifa ===
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
qfeiszzo4jajtwijjww12l11ltrv5f5
111910
111909
2025-06-10T13:56:00Z
MOIBARDE
10068
111910
wikitext
text/x-wiki
{{reflist}}
{{Databox}}
'''Yuen Tsun Tung''' (sinuwaa: 袁浚東; jyun4 zeon3 dung1) ko gonnooɗo ƴarotooɗo fuku koyɗe to [[Hong Kong]], kadi ko ƴarotooɗo hannde e fedde diɗɗal gadanal [[Hong Kong]] biyeteeɗo Wong Tai Sin. Miñiiko ɓiɗɗo jom suudu biyeteeɗo Yuen Tsun Nam kadi ko fuku koyɗe, jooni noon omo fijira Lucky Mile.
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
Haa ñalnde 25 desaambar 2016.
''Club Season Division Ligue Senior Shield'' FA Kop Ligue Kop AFC Kop ''Total''
Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
Laawol nayi 2008-09 Feccere arandeere 00000000 — —00
Laawol nayi ngol hawti 00000000 — —00
Rangers'en laabi nayi 2009-10 Division arandeere 0000000 — — — — 0 0
2010–11 Feccere adannde 0000000 — —00
Rangers laabi nay Total 0 0 0 0 0 0 0 — — 0 0
Yuen Long 2010–11 Fedde ɗiɗaɓere 8 0 1 0 — — — — — — 9 0
2011–12 Fedde ɗiɗaɓere 7 0 0 0 — — — — — — 7 0
Hong Kong Leɗɗe (njamndi) Feccere adannde 0 0 0 0 0 0 0 — — 0 0
Yuen Long Total 15 0 1 0 — — — — — — 16 0
Hong Kong limngal limngal 00000000 — —00
Wing Yee 2012–13 Diɗɗal ɗiɗaɓal 12 0 — — 1 0 — — — — 13 0
2013–14 Fedde ɗiɗaɓere 14 0 — — 2 0 — — — — 16 0
2014–15 Fedde ɗiɗaɓere 15 2 — — 2 0 — — — — 17 2
2015–16 Fedde adannde 14 2 — — 3 0 — — — — 17 2
2016–17 Fedde adannde 13 1 — — 2 0 — — — — 15 1
Wing Yee Hakke 68 5 — — 10 0 — — — — 78 5
Hong Kong Hawti 835100000945
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
9jqlyxflrq73s6edtab4j4l1kvn52hz
111911
111910
2025-06-10T13:56:40Z
MOIBARDE
10068
111911
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Tsun Tung''' (sinuwaa: 袁浚東; jyun4 zeon3 dung1) ko gonnooɗo ƴarotooɗo fuku koyɗe to [[Hong Kong]], kadi ko ƴarotooɗo hannde e fedde diɗɗal gadanal [[Hong Kong]] biyeteeɗo Wong Tai Sin. Miñiiko ɓiɗɗo jom suudu biyeteeɗo Yuen Tsun Nam kadi ko fuku koyɗe, jooni noon omo fijira Lucky Mile.
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
Haa ñalnde 25 desaambar 2016.
''Club Season Division Ligue Senior Shield'' FA Kop Ligue Kop AFC Kop ''Total''
Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
Laawol nayi 2008-09 Feccere arandeere 00000000 — —00
Laawol nayi ngol hawti 00000000 — —00
Rangers'en laabi nayi 2009-10 Division arandeere 0000000 — — — — 0 0
2010–11 Feccere adannde 0000000 — —00
Rangers laabi nay Total 0 0 0 0 0 0 0 — — 0 0
Yuen Long 2010–11 Fedde ɗiɗaɓere 8 0 1 0 — — — — — — 9 0
2011–12 Fedde ɗiɗaɓere 7 0 0 0 — — — — — — 7 0
Hong Kong Leɗɗe (njamndi) Feccere adannde 0 0 0 0 0 0 0 — — 0 0
Yuen Long Total 15 0 1 0 — — — — — — 16 0
Hong Kong limngal limngal 00000000 — —00
Wing Yee 2012–13 Diɗɗal ɗiɗaɓal 12 0 — — 1 0 — — — — 13 0
2013–14 Fedde ɗiɗaɓere 14 0 — — 2 0 — — — — 16 0
2014–15 Fedde ɗiɗaɓere 15 2 — — 2 0 — — — — 17 2
2015–16 Fedde adannde 14 2 — — 3 0 — — — — 17 2
2016–17 Fedde adannde 13 1 — — 2 0 — — — — 15 1
Wing Yee Hakke 68 5 — — 10 0 — — — — 78 5
Hong Kong Hawti 835100000945
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
0pnjyst7jdb5prji0c2rybtnmpnmn5z
111912
111911
2025-06-10T13:59:03Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111912
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuen Tsun Tung''' (sinuwaa: 袁浚東; jyun4 zeon3 dung1) ko gonnooɗo ƴarotooɗo fuku koyɗe to [[Hong Kong]], kadi ko ƴarotooɗo hannde e fedde diɗɗal gadanal [[Hong Kong]] biyeteeɗo Wong Tai Sin. Miñiiko ɓiɗɗo jom suudu biyeteeɗo Yuen Tsun Nam kadi ko fuku koyɗe, jooni noon omo fijira Lucky Mile.<ref>{{cite web|url=http://www.fourwayathletics.com/players_21.html|title=Player profile|publisher=Fourway Athletics|access-date=2008-10-23}}</ref>
== Limlebbi golle ==
=== Kalaaba ===
Haa ñalnde 25 desaambar 2016.
''Club Season Division Ligue Senior Shield'' FA Kop Ligue Kop AFC Kop ''Total''
Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle Apps Golle
Laawol nayi 2008-09 Feccere arandeere 00000000 — —00
Laawol nayi ngol hawti 00000000 — —00
Rangers'en laabi nayi 2009-10 Division arandeere 0000000 — — — — 0 0
2010–11 Feccere adannde 0000000 — —00
Rangers laabi nay Total 0 0 0 0 0 0 0 — — 0 0
Yuen Long 2010–11 Fedde ɗiɗaɓere 8 0 1 0 — — — — — — 9 0
2011–12 Fedde ɗiɗaɓere 7 0 0 0 — — — — — — 7 0
Hong Kong Leɗɗe (njamndi) Feccere adannde 0 0 0 0 0 0 0 — — 0 0
Yuen Long Total 15 0 1 0 — — — — — — 16 0
Hong Kong limngal limngal 00000000 — —00
Wing Yee 2012–13 Diɗɗal ɗiɗaɓal 12 0 — — 1 0 — — — — 13 0
2013–14 Fedde ɗiɗaɓere 14 0 — — 2 0 — — — — 16 0
2014–15 Fedde ɗiɗaɓere 15 2 — — 2 0 — — — — 17 2
2015–16 Fedde adannde 14 2 — — 3 0 — — — — 17 2
2016–17 Fedde adannde 13 1 — — 2 0 — — — — 15 1
Wing Yee Hakke 68 5 — — 10 0 — — — — 78 5
Hong Kong Hawti 835100000945
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
3jcxhnpsfn9x8dya0l5dkxrw9w1isw7
Suicide Hill
0
26584
112026
90132
2025-06-10T23:22:06Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112026
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suicide Hill''' ko deftere fenaande nde James Ellroy winndi.<ref name="The New York Times - 4 September 2014 - The Big Sweep - James Ellroy’s ‘Perfidia’">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2014/09/07/books/review/james-ellroys-perfidia.html?rref=collection%2Ftimestopic%2FEllroy%2C%20James&action=click&contentCollection=timestopics®ion=stream&module=stream_unit&version=latest&contentPlacement=1&pgtype=collection&_r=0|title=The Big Sweep - James Ellroy's 'Perfidia'|last=Dennis Lehane|author-link=Dennis Lehane|date=September 4, 2014|work=[[The New York Times]]|accessdate=18 November 2015}}</ref> Yalti ko e hitaande ndungu alif 1986, ko ngol woni tataɓol e cakkitiingol e nder deftere Lloyd Hopkins.
E nder deftere winndannde James Ellroy: Kuɗol jinneeji binndol [[Amerik]] e hitaande 1993, Ellroy hollitii wonde ''Suicide Hill'' ko deftere Hopkins nde o ɓuri manngu.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=3qFYf1SSg1o |title=James Ellroy, Part 1 Demon Dog Of American Crime Fiction |language=en |access-date=2024-04-14 |via=www.youtube.com}}</ref>
E nder yeewtere ñalnde sappo e tati 13 lewru oktoobar e hiitande ndungu 2017, fijoowo biyeteeɗo Tom Hanks hollitii wonde o yiɗiino fiyde geɗe Lloyd Hopkins so tawii filmo. walla dingiral ina foti waɗeede e peewnugol.<ref>{{Cite news|url=http://nyti.ms/2g9oN3i|title = Tom Hanks: By the Book|newspaper = The New York Times|date = 13 October 2017}}</ref>
== Ciimtol firo ==
Deftere ndee fuɗɗorii ko e ƴeewndo safroowo hakkille, wasiyaade yo Hopkins woppu golle mum ɗoon e ɗoon e ''pension'' timmuɗo caggal kewuuji ''Because the Night'' (1984).
Hopkins eludes retireede doole e jokkondirde e LAPD jokkondirɗo e wiɗto FBI wuyɓe banke. Hopkins noon ina huutoroo laawol mum e nder wiɗtooji wuyɓe/warngooji. Daartol deftere ndee e jikkuuji mum ina njirloo ina njirloo.
==Firooji==
{{Reflist}}
2owgq12epnagpx9btsn6ose1pzociqk
Because the night
0
26655
112025
93638
2025-06-10T23:21:31Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112025
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sabu Jemma ko deftere''' fenaande nde James Ellroy winndi.
Yahdi e hitaande dubi alif 1984, ko ngol woni ɗiɗmol e nder defte tati ɗe tiitoonde mum woni "Lloyd Hopkins Trilogy" caggal jikku mum mawɗo, walla "L.A Noir", caggal omnibus hardcover yaltuɗo e hitaande 1998 ina waɗi defte tati ɗee kala e nder defte tati ɗee. Hono no ƴiiƴam e lewru (deftere adannde) e Suicide Hill (deftere tataɓere e sakkitiinde), nde rewi ko e Lloyd Hopkins detektor LAPD wuyɓe-warngooji e kitaale hiitande dubi alif 1980.
Ciimtol firo
Sabu Night ina hollita Hopkins ina wiɗta warngooji tati e nder duɗal liɗɗi. Alaa ko wujjaa, ɗum addani Hopkins sikkude wonde bonannde ndee ko warngo ɓuuɓngo. Wiɗto makko ina taƴa laabi e safroowo hakkille biyeteeɗo John Havilland, kuutortooɗo dorog e karallaagal to bannge karallaagal ngam huutoraade fedde tokosere almudɓe e bonanndeeji e majjere. [1]
Tuugnorgal
"SABU JAMMA mo James Ellroy winndi | Ƴeewte Kirkus" – e laawol www.
[[Category:Stub]]
5t538u9rpg0b1jhisg0vv692ri36a51
Yuhanna Filip Karmiikel
0
26691
111908
111894
2025-06-10T13:47:32Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
111908
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''John Philip Carmichael''' ko dawriyanke, njulaagu, ganndo leɗɗe ummoriiɗo leydi Swaziland .
O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1947.<ref>{{cite web|title=Swaziland Government Gazette, August 22nd., 1986|url=https://gazettes.africa/archive/sz/1986/sz-government-gazette-dated-1986-08-22-no-466.pdf|publisher=Swaziland Government}}</ref> Maamiraaɓe makko koɗi ko to leydi Swaziland ummoraade Ecoppi e kitaale 1800. Ko kanko woni joom mum e hoore mum caggal sosde Jardiin Botanique ''Summerfield'' e kitaale 1980.<ref>{{cite web|last1=Mngoma|first1=Nosipho|title=A Swaziland escape like no other|url=https://www.iol.co.za/travel/a-swaziland-escape-like-no-other-1968087}}</ref>
Carmichael wonnoo ko jaagorgal koɗki e ƴellitaare gure tuggi 1993 haa 1998. Ko kanko wonnoo jaagorgal kaalis leydi Swaziland tuggi noowammbar 1998 haa feebariyee 2001. Ndeen o toɗɗaa ko jaagorgal jaŋde haa 2003, nde o toɗɗaa jaagorgal golle laamu e yah-ngartaa . O woppi laamu e hitaande 2003.
Karmiil maayi ko e hitaande 2019.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Stub]]
g6c2mswsytzw8z5no6qihb9v8m1ggo7
Blood on the Moon
0
26890
112022
89993
2025-06-10T23:19:47Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112022
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ƴiiƴam e dow lewru''' (e hiitande dubi alif 1984) ko deftere bonannde nde James Ellroy winndi,<ref name="Los Angeles Review of Books - 26 January 2015 - A Healthy Serving of Ellroy">{{cite web|last1=Shapiro|first1=Jonathan|title=January 26, 2015 - A Healthy Serving of Ellroy|url=https://lareviewofbooks.org/article/healthy-serving-ellroy/#!|website=[[Los Angeles Review of Books]]|date=26 January 2015|access-date=5 June 2019}}</ref> nde fuɗɗii yaltineede to [[Amerik]] ko e jaaynde wiyeteende ''The Mysterious Press'', nde Allison e Busby yaltini nde to [[Amerik]].<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.encyclopedia.com/education/news-wires-white-papers-and-books/ellroy-james|title=Ellroy, James|encyclopedia=[[Encyclopedia.com]]|access-date=May 6, 2024}}</ref> Ƴiiƴam e lewru ko yeewtere adannde e deftere Ellroy nde Lloyd Hopkins winndi. Rewi heen ko Sabu jamma (1984) e Tufnde warhoore (1985). Hay so tawii defte ɗee ina mbinndaa e fannuuji keewɗi, ina cifaa e nder ganndal kala, jikku mawɗo e nder ɗee tati fof ko Lloyd Hopkins. Ellroy hollitii wonde ƴiiƴam lewru ko deftere makko tan nde o hersinii.<ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=3qFYf1SSg1o|title=James Ellroy, Part 1 Demon Dog Of American Crime Fiction|language=en|access-date=2024-04-14|via=www.youtube.com}}</ref>
== Ciimtol firo ==
Daartol ngol fuɗɗorii ko e hitaande 1965 e nder fitinaaji Watts to Los Angeles, to [[Kaliforni]]. Lloyd Hopkins, mo duuɓi 23, ina jokki e garde nationale, ina jokki e wallitde ngam haɓaade ngonka ka. Ko e nder ndeeɗoo fitina Hopkins wari neɗɗo mum gadano, sarwiis armoire deranged, gonɗo e dogde e warde afriknaaɓe [[Ameriknaaɓe]].
Duuɓi sappo e jeetati caggal ɗuum, Hopkins woni hannde ko sarwiis to LAPD, tee ina jogii limre ɓurnde heewde nanngeede e kala ofisee e nder daartol departemaa oo. O hiisetee ko ganndo e nder heewɓe e sehilaaɓe makko sabu mbaawka makko kaawniika waɗde dille teskinɗe e nder logic nde o rewindata warkoyeeɓe. Ɓooytaani baawɗe makko ƴeewtaama nde o ƴeewtotoo warngo bonngo debbo gooto, mo ƴiiƴam mum ɓuuɓnaa e nder suudu mum. Hopkins yaawi sikkude wonde baɗɗo ndee warngo, e goonga, ina wara rewɓe gila e kitaale 1960, kono meeɗaa nanngeede sabu sahaa fof omo wayla mbaadi golle makko.
Subplot deftere nde ina jokkondiri e Hopkins e ɓesngu mum. O ina teddini ɓiɓɓe makko rewɓe tato ɓee, omo yiɗi debbo makko no feewi, hay so tawii noon ko o jom hoolaare e mum. Debbo makko ina yiɗi Lloyd, kono o fuɗɗiima faamde wonde jikkuuji makko moƴƴaani e sukaaɓe maɓɓe, teeŋti noon e yiɗde makko haalde ɓe geɗe ɗe o golli.
== Adaptaasiyoŋ filmo ==
Ƴiiƴam e lewru, deftere Ellroy gadane waɗtaa e filmo, ko kañum woni sabaabu filmo Cop mo hitaande 1988, mo James Woods hollitnoo.<ref name="The Guardian - 2 June 2019 - James Ellroy says film adaptation of LA Confidential was 'as deep as a tortilla'">{{cite news|first=Mark|last=Brown|author-link=|title=James Ellroy says film adaptation of LA Confidential was 'as deep as a tortilla'|url=https://www.theguardian.com/books/2019/jun/02/james-ellroy-says-film-adaptation-of-la-confidential-was-as-deep-as-a-tortilla|accessdate=5 June 2019|newspaper=[[The Guardian]]|date=2 June 2019}}</ref>
Fijoowo biyeteeɗo Tom Hanks, e nder yeewtere nde o waɗi ñalnde 13 oktoobar 2017 to jaaynde wiyeteende ''The New York'' Times, o wiyi wonde maa o yiɗi fiyde geɗe Lloyd Hopkins e dingiral walla e ekran.<ref name="The New York Times - 13 October 2017 - Tom Hanks: By the Book">{{cite news|title=Tom Hanks: By the Book|url=https://www.nytimes.com/2017/10/13/books/review/tom-hanks-by-the-book.html|access-date=5 June 2019|work=[[The New York Times]]|date=October 13, 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
qzyjjc3nt83nytr7m5oshbq7xj01fil
112023
112022
2025-06-10T23:20:04Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112023
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ƴiiƴam e dow lewru''' (e hiitande dubi alif 1984) ko deftere bonannde nde James Ellroy winndi,<ref name="Los Angeles Review of Books - 26 January 2015 - A Healthy Serving of Ellroy">{{cite web|last1=Shapiro|first1=Jonathan|title=January 26, 2015 - A Healthy Serving of Ellroy|url=https://lareviewofbooks.org/article/healthy-serving-ellroy/#!|website=[[Los Angeles Review of Books]]|date=26 January 2015|access-date=5 June 2019}}</ref> nde fuɗɗii yaltineede to [[Amerik]] ko e jaaynde wiyeteende ''The Mysterious Press'', nde Allison e Busby yaltini nde to [[Amerik]].<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.encyclopedia.com/education/news-wires-white-papers-and-books/ellroy-james|title=Ellroy, James|encyclopedia=[[Encyclopedia.com]]|access-date=May 6, 2024}}</ref> Ƴiiƴam e lewru ko yeewtere adannde e deftere Ellroy nde Lloyd Hopkins winndi. Rewi heen ko Sabu jamma (1984) e Tufnde warhoore (1985). Hay so tawii defte ɗee ina mbinndaa e fannuuji keewɗi, ina cifaa e nder ganndal kala, jikku mawɗo e nder ɗee tati fof ko Lloyd Hopkins. Ellroy hollitii wonde ƴiiƴam lewru ko deftere makko tan nde o hersinii.<ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=3qFYf1SSg1o|title=James Ellroy, Part 1 Demon Dog Of American Crime Fiction|language=en|access-date=2024-04-14|via=www.youtube.com}}</ref>
== Ciimtol firo ==
Daartol ngol fuɗɗorii ko e hitaande dubi alif 1965 e nder fitinaaji Watts to Los Angeles, to [[Kaliforni]]. Lloyd Hopkins, mo duuɓi 23, ina jokki e garde nationale, ina jokki e wallitde ngam haɓaade ngonka ka. Ko e nder ndeeɗoo fitina Hopkins wari neɗɗo mum gadano, sarwiis armoire deranged, gonɗo e dogde e warde afriknaaɓe [[Ameriknaaɓe]].
Duuɓi sappo e jeetati caggal ɗuum, Hopkins woni hannde ko sarwiis to LAPD, tee ina jogii limre ɓurnde heewde nanngeede e kala ofisee e nder daartol departemaa oo. O hiisetee ko ganndo e nder heewɓe e sehilaaɓe makko sabu mbaawka makko kaawniika waɗde dille teskinɗe e nder logic nde o rewindata warkoyeeɓe. Ɓooytaani baawɗe makko ƴeewtaama nde o ƴeewtotoo warngo bonngo debbo gooto, mo ƴiiƴam mum ɓuuɓnaa e nder suudu mum. Hopkins yaawi sikkude wonde baɗɗo ndee warngo, e goonga, ina wara rewɓe gila e kitaale 1960, kono meeɗaa nanngeede sabu sahaa fof omo wayla mbaadi golle makko.
Subplot deftere nde ina jokkondiri e Hopkins e ɓesngu mum. O ina teddini ɓiɓɓe makko rewɓe tato ɓee, omo yiɗi debbo makko no feewi, hay so tawii noon ko o jom hoolaare e mum. Debbo makko ina yiɗi Lloyd, kono o fuɗɗiima faamde wonde jikkuuji makko moƴƴaani e sukaaɓe maɓɓe, teeŋti noon e yiɗde makko haalde ɓe geɗe ɗe o golli.
== Adaptaasiyoŋ filmo ==
Ƴiiƴam e lewru, deftere Ellroy gadane waɗtaa e filmo, ko kañum woni sabaabu filmo Cop mo hitaande 1988, mo James Woods hollitnoo.<ref name="The Guardian - 2 June 2019 - James Ellroy says film adaptation of LA Confidential was 'as deep as a tortilla'">{{cite news|first=Mark|last=Brown|author-link=|title=James Ellroy says film adaptation of LA Confidential was 'as deep as a tortilla'|url=https://www.theguardian.com/books/2019/jun/02/james-ellroy-says-film-adaptation-of-la-confidential-was-as-deep-as-a-tortilla|accessdate=5 June 2019|newspaper=[[The Guardian]]|date=2 June 2019}}</ref>
Fijoowo biyeteeɗo Tom Hanks, e nder yeewtere nde o waɗi ñalnde 13 oktoobar 2017 to jaaynde wiyeteende ''The New York'' Times, o wiyi wonde maa o yiɗi fiyde geɗe Lloyd Hopkins e dingiral walla e ekran.<ref name="The New York Times - 13 October 2017 - Tom Hanks: By the Book">{{cite news|title=Tom Hanks: By the Book|url=https://www.nytimes.com/2017/10/13/books/review/tom-hanks-by-the-book.html|access-date=5 June 2019|work=[[The New York Times]]|date=October 13, 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
t81lxfe7gq4ifce4t7ny8gvqwnu4dut
112024
112023
2025-06-10T23:20:48Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112024
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ƴiiƴam e dow lewru''' (e hiitande dubi alif 1984) ko deftere bonannde nde James Ellroy winndi,<ref name="Los Angeles Review of Books - 26 January 2015 - A Healthy Serving of Ellroy">{{cite web|last1=Shapiro|first1=Jonathan|title=January 26, 2015 - A Healthy Serving of Ellroy|url=https://lareviewofbooks.org/article/healthy-serving-ellroy/#!|website=[[Los Angeles Review of Books]]|date=26 January 2015|access-date=5 June 2019}}</ref> nde fuɗɗii yaltineede to [[Amerik]] ko e jaaynde wiyeteende ''The Mysterious Press'', nde Allison e Busby yaltini nde to [[Amerik]].<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.encyclopedia.com/education/news-wires-white-papers-and-books/ellroy-james|title=Ellroy, James|encyclopedia=[[Encyclopedia.com]]|access-date=May 6, 2024}}</ref> Ƴiiƴam e lewru ko yeewtere adannde e deftere Ellroy nde Lloyd Hopkins winndi. Rewi heen ko Sabu jamma (1984) e Tufnde warhoore (1985). Hay so tawii defte ɗee ina mbinndaa e fannuuji keewɗi, ina cifaa e nder ganndal kala, jikku mawɗo e nder ɗee tati fof ko Lloyd Hopkins. Ellroy hollitii wonde ƴiiƴam lewru ko deftere makko tan nde o hersinii.<ref>{{Cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=3qFYf1SSg1o|title=James Ellroy, Part 1 Demon Dog Of American Crime Fiction|language=en|access-date=2024-04-14|via=www.youtube.com}}</ref>
== Ciimtol firo ==
Daartol ngol fuɗɗorii ko e hitaande dubi alif 1965 e nder fitinaaji Watts to Los Angeles, to [[Kaliforni]]. Lloyd Hopkins, mo duuɓi 23, ina jokki e garde nationale, ina jokki e wallitde ngam haɓaade ngonka ka. Ko e nder ndeeɗoo fitina Hopkins wari neɗɗo mum gadano, sarwiis armoire deranged, gonɗo e dogde e warde afriknaaɓe [[Ameriknaaɓe]].
Duuɓi sappo e jeetati caggal ɗuum, Hopkins woni hannde ko sarwiis to LAPD, tee ina jogii limre ɓurnde heewde nanngeede e kala ofisee e nder daartol departemaa oo. O hiisetee ko ganndo e nder heewɓe e sehilaaɓe makko sabu mbaawka makko kaawniika waɗde dille teskinɗe e nder logic nde o rewindata warkoyeeɓe. Ɓooytaani baawɗe makko ƴeewtaama nde o ƴeewtotoo warngo bonngo debbo gooto, mo ƴiiƴam mum ɓuuɓnaa e nder suudu mum. Hopkins yaawi sikkude wonde baɗɗo ndee warngo, e goonga, ina wara rewɓe gila e kitaale 1960, kono meeɗaa nanngeede sabu sahaa fof omo wayla mbaadi golle makko.
Subplot deftere nde ina jokkondiri e Hopkins e ɓesngu mum. O ina teddini ɓiɓɓe makko rewɓe tato ɓee, omo yiɗi debbo makko no feewi, hay so tawii noon ko o jom hoolaare e mum. Debbo makko ina yiɗi Lloyd, kono o fuɗɗiima faamde wonde jikkuuji makko moƴƴaani e sukaaɓe maɓɓe, teeŋti noon e yiɗde makko haalde ɓe geɗe ɗe o golli.
== Adaptaasiyoŋ filmo ==
Ƴiiƴam e lewru, deftere Ellroy gadane waɗtaa e filmo, ko kañum woni sabaabu filmo Cop mo hitaande 1988, mo James Woods hollitnoo.<ref name="The Guardian - 2 June 2019 - James Ellroy says film adaptation of LA Confidential was 'as deep as a tortilla'">{{cite news|first=Mark|last=Brown|author-link=|title=James Ellroy says film adaptation of LA Confidential was 'as deep as a tortilla'|url=https://www.theguardian.com/books/2019/jun/02/james-ellroy-says-film-adaptation-of-la-confidential-was-as-deep-as-a-tortilla|accessdate=5 June 2019|newspaper=[[The Guardian]]|date=2 June 2019}}</ref>
Fijoowo biyeteeɗo Tom Hanks, e nder yeewtere nde o waɗi ñalnde sappande tati 13 lewru oktoobar hiitande dubi 2017 to jaaynde wiyeteende ''The New York'' Times, o wiyi wonde maa o yiɗi fiyde geɗe Lloyd Hopkins e dingiral walla e ekran.<ref name="The New York Times - 13 October 2017 - Tom Hanks: By the Book">{{cite news|title=Tom Hanks: By the Book|url=https://www.nytimes.com/2017/10/13/books/review/tom-hanks-by-the-book.html|access-date=5 June 2019|work=[[The New York Times]]|date=October 13, 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
2upsxp1ty2s91imrqami7fg68j2ptnf
Rafael (maleykaaji mawɗi)
0
27512
112016
101742
2025-06-10T23:15:51Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112016
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rafayel'''
Rafael adii feeñde ko e golle ɗiɗi e ooɗoo sahaa, 1 <ref>https://st-takla.org/Full-Free-Coptic-Books/FreeCopticBooks-014-Various-Authors/001-Al-Mala2ka/The-Angels__38-Archangel-Raphael.html</ref>[[Enok]], ko deftere binndanɗe asliije ɗe ngonaa laamuyankooje gila e teeminannde 3ɓiire ko adii jibineede Iisaa, e Deftere Tobit, gila e fuɗɗoode teeminannde 2ɓiire ko adii jibineede Iisaa. E nder laylaytol ɓurngol ɓooyde ngol 1 Henok (1 Henok 9:1) o jeyaa ko e mawɓe maleykaaji nayi inniraaɓe, e nder Tobit 12:11–15 o jeyaa ko e jeeɗiɗi .
== Innde ==
Innde makko ummii ko e ɗemngal Ebere רפא ( ''rp-ʾ'' ) firti ko "sellinde", ina waawi firteede "Alla sellinii". [ 19 ] E nder Tobit o yahrata ko e innde Azariya ( Ebere : עֲזַרְיָה/עֲזַרְיָהוּ ''ʿĂzaryāh/ʿĂzaryāhū'' . E nder binndol ngol o woni ko e cafroowo, o riiwta jinneeji, [ 19 ] o huutorii liɗɗi keewɗi ngam haɓɓude jinne Asmodeus e sellinde gite Tobit, e nder 1 Henok o "joɗɗinaama e dow kala ñawu e kala gaañannde ɓiɓɓe leñol ngol", [ 19 ] o haɓɓi konu Azazel e nder falnde throw. [ 16 ]
== E nder diine Yahuuda en caggal deftere ==
[[File:Rembrandt_Abraham_Serving_the_Three_Angels.jpg|left|thumb| ''Ibraahiima e Maleykaaji tati'' ɗi Rembrandt winndi]]
E wiyde Talmuud Baabilon, Rafael ( Hebrew ''Rəfāʾēl'', Tiber : ''Răp̄āʾēl'' ) ina jeyaa e maleykaaji tati peeñɗi e Ibraahiima e nder lekki Mamre to diiwaan Hebron (Ferno 18; Bava Metzia 86b); Mika’iil, hono mawɗo oo, ina yahra e hakkunde, [[Malaika jibrilu|Jibriil]] ina woni e ñaamo mum, Rafayel ina woni e nano mum (Yoma 37a). Gooto fof yamiraama yo waɗ golle keertiiɗe, Jibriil yo halku Sodoom, Mika’iil yo humpit Saara wonde maa o jibin Ishaq, Rafayel yo sellin Ibrahiima e taƴgol mum ɓooyngol ngol, o hisna Luutu . Rashi winndi, "Koo ngam kuugal Raphael hawti bee kuuɗe ɗiɗi, ɗe ɗon laara kuugal gootal ngam ɗe ɗiɗi fuu kuuɗe hisnuɗe yimɓe." ''Nguurndam Aadama e Hawaa'' ina limta mo e mawɓe maleykaaji Mika’iil, Jibriil, Uriyel, e Yowel, e filosof yahuud mo yontaaji hakkundeeji biyeteeɗo Maimonides naatni innde makko e nder limto maleykaaji yahuud en .
== Binndol Nderawol ==
E nder Midrash Konen, ina feeñnina wonde Rafael meeɗiino innireede Libbiel ( e ɗemngal Ebere : לִבִּיאֵל ''Lībbīʾēl ;'' Maanaa: "Alla ko ɓernde am"). E nder Midrash, Alla ina jokkondiri e Maleykaaji mum hade mum tagde [[Aadamu e Hawwa|Aadama]] Neɗɗo gadano. Maleykaaji ɗii fof ngonaano miijo wooto kono, ina ceerti miijooji e dalillaaji. Maleyka Yidde e Malaa’ikaajo Njuɓɓudi kamɓe ɗiɗo fof ɓe njiɗi ko tagoore Neɗɗo nde wonnoo ko o jiɗɗo e yiɗde, e sara golloraade Njuɓɓudi. Maleyka Goonga e Maleyka Jam ina luurdi e tagoore makko kono, nde tawnoo omo heewi fenaande, omo wona luural. Ngam bonnude seppo makko, Alla werlii Malaa’ikaajo Goonga oo gila e asamaan haa e leydi, nde wocf6e 6ee ngulli ngam 6eydude sehil mum’en, o wi’i, “Goonga ina yalta e leydi.” Ko adii nde ɓe njaɓata, Alla haalaniino Maleykaaji ɗii tan ko moƴƴere wonnde e nder Neɗɗaŋke, kono wonaa bonnde ndee kadi. Hay so tawii noon ɓe nganndaa goonga oo fof, Maleykaaji ɗii fof ina njiɗi wullude: "Hol ko woni neɗɗo, nde aɗa siftora ɗum? E ɓiɗɗo neɗɗo, nde njilloto-ɗaa ɗum?" Alla jaabii: "Koɗorɗe weeyo e liɗɗi maayo, hol ko ɗe tagiraa? Hol ko nafata larde heewnde ñaamdu welndu, tawa alaa koɗo weltotooɗe ɗe?" Maleykaaji mbaawaano waasde wullude: "Yaa Joomiraacfo, Joomiraacfo amen, no innde maa mawniri e nder leydi ndii fof! Wacf ko weli e yeeso maa." Sibu wonaa seeɗa e Maleykaaji ɗii luural maɓɓe waɗi batte bonɗe. Nde Alla noddi fedde nde e les njiimaandi Maleykaaji Mika'iil, naamndii miijo ma66e e tagoore necfcfo, 6e njaabii e majjere: "Hol ko woni necfcfo, haa njicfcfaa cfum? E 6icfcfo necfcfo, haa njicfcfaa cfum?" Alla noon ƴetti junngo mum tokooso, fof yani e yiite so wonaa mawɗo maɓɓe Mika’iil. Ko noon kadi wonande fedde nde e gardagol mawɗo maleykaaji Jibriil; kaŋko tan e kala danndu halkaare. Fedde tataɓere nde ɓe kaaldi ndee, ko mawɗo maleykaaji biyeteeɗo Libbiel yamiri ɗum. Jannginaaɗo e baasal bonngal ardiiɓe makko, o jeertini konu makko: "A yi'ii hol musiiba keɓɗo Maleykaaji ɗi mbi'i 'Hol ko woni neɗɗo, ko aɗa miijoo ɗum?' En njogoo hakkille hoto en mbaɗtu noon, mbele en keɓataa jukkungo bonngo ngoo, sabu Alla haɗataa en waɗde e joofnirde ko o miijii koo. Ko ɗum waɗi ina moƴƴi en njaɓa yiɗde makko." Nii woni jeertinaango, Maleykaaji ɗii kaaldi: "Joom aduna, ina moƴƴi nde cikkuɗaa tagde neɗɗo. Mbele aɗa taga mo no njiɗirɗaa nii. Minen noon, min ngonata ko gollooɓe makko e gollooɓe makko, min peeñnina mo sirluuji amen fof." Ndeen Alla wayli innde Maleykaaji mawcfi Libbiel, o inniri ɗum Rafael, Dandoowo, sabu Hono Maleykaaji makko 6eydaama e wasiyaaji makko 6urcfi teegtude. O toɗɗaa ko laamɗo cellal maleykaaji, jogiiɗo e nder kisal mum denndaangal safaaraaji asamaan, sifaaji safaaraaji kuutorteeɗi e dow Leydi.
E nder Midrash Tanhuma, Seyɗaane wonti enɗam R. Matthew bar Heresh peewnoowo caggal nde yiyi mo ina jooɗii ina huutoroo jaŋde Tawreeta, tawa o ndaaraani debbo hay gooto walla debbo goɗɗo. Goongɗinde wonde neɗɗo peewɗo ina waawi woodde e aduna tawa alaa bakkaat, Seyɗaane naamndii Alla hol no o yi’rata Rabbi Maatiyu; O yi’ata mo ko peewɗo haa timmi. Ndeen Seyɗaane naamndii yamiroore ngam ƴeewndaade R. Matthew, ɗum rokkaama ɗum. Seyɗaane ndeen ƴetti mbaadi debbo belɗo nde o yi’i Rabi ina jannga Tawreeta. Caggal nde o yi’i Seyɗaane ina jokki e jarribaade mo banngeeji fof; o huutoriima pinngi gulɗi ngam wumde hoore makko mbele jikku makko bonɗo oo ina foola. Seyɗaane noon diwti e kulol, o habri ɗum Alla. Ɗoon e ɗoon nde o nani ɗum, Alla noddi Rafael, laamɗo naalankaagal cellal, yamiri mo yoo o sellin gite R. Matthew bar Heresh. So Rafael yahii to R. Matthew, holliti ɗum ko woni e mum e golle mum, Rabi hollitii wonde o yiɗaa sellinde. Rafael noon artii e Alla ina humpita ɗum ɗum. Nde o nani cfuum Alla yamiri Rafael yo wiy Rabbi oo woto o hul, sabu jikku makko boncfo oo 6eydataa. Nde o nani ɗum e hunuko malayka, o jaɓi sellinde mo, o hulaani.
E nder Rabbeinu Bahya, firo Tawreeta mo Rabi Bahya ben Asher winndi (1255–1340), Kampaañ Efrayim, woni to bannge hirnaange Tabernakl (Limlebbi 2:18), ina hawri e kampaañ asamaan mo mawɗo maleykaaji Rafael e Zafael ardii. Ina wiyee kadi ko cfuum woni kampaañ mo Muusa 6eydi heen nde o 6eydii duwaade yoo Mariyam selli e tzaraath mum, o wiyi "e yoo Alla sellin mo" (Limlebbi 12:13). O ñaagii sifaa mo Rafael lomtini.
Ina wiyee e nder Kav HaYashar mo Rabbi Tzvi Hirsch Kaidanover (1648-1712) winndi, nde maleykaaji toɗɗaaɗi ngam addude baasal e ñawu e dow yimɓe njiyi maleyka Rafael, ɓe keɓa kulol, ɓe ndoga. Ndeen Rafael ina yaaji sellinde ñawɓe ɓee.
E nder Fuɗɗoode Hakkille, naatgol miijo kabbalistik ngol Rabbi Aharon Meir Altshuler (1835-1905) winndi to [[Warsaw]] hakkunde 1887-1893 ; Rafael ina wiyee ina nanndi e Sefira mo Tiferet (Beauté). O wiyaama ko jikku hakkundeejo hakkunde Chesed (Moƴƴere) nannduɗo e Mika’iil, e Din (Njuɓɓudi) nannduɗo e [[Malaika jibrilu|Jibriil]] . Uriel (ina wiyee kadi Nuriel ) ina wiyee kadi ina waɗa jikkuuji hakkundeeji e bannge Raphael. Ina faamnina kadi so o ƴettii Chesed o wiyetee ko Uriel, kono so o ƴettii Din o wiyetee ko Nuriel. E nder oon sifaa, Sefer HaBahir ina noddira Rafael « Laamɗo jam » ( e ɗemngal Ebere : שַׂר־שָׁלוֹם ''Śar Šālōm'' ). Binndi ɗii kollitii wonde nanondiral makko hakkunde Mika’iil, laamɗo to bannge ñaamo Alla, e Jibriil, laamɗo to bannge nano Alla, ko maanaa aaye oo, “O fawi jam e dow tooweeki makko” (Ayyuuba 25:2). E Rafael woni Arɗo Maleykaaji Heeñere jogorɗo tabitinde jam hakkunde Yiite e Ndiyam.
E nder ganndal koode kabbalistik, Rafael ɓuri jokkondirde e [[Naange]] (e bannge Mika’el) e tagofeere Merkiir . Zohar kadi ina jokkondiri mo e natal neɗɗo e nder tetramorf tagooje nayi ceniije ɗe Annabi Ezekiel yi’i, e sara maande zodiac Aquarius, e jokkondiral e natal neɗɗo; Sefira Malkut (Laamu) e [[Leydi (tagofeere)|Leydi]] . Ko noon kadi Tiferet e Malkut, Zohar ina jogii kadi Rafael nannduɗo e Sefira Hod (Majeste), maayo Efarat ( Ebere : פְרָת ''Pərāt'', Tiberi : ''Părāṯ;'' maayo nayaɓo [[Neɗɗo nder jarne Adnin|Eden]] e le Triphrabody e Israayiil ) nano . Binndol ngol ina wiya : « Nayaɓol (maayo) ngol ko Hod (Majesty), « koyngal nano » (hono no haaldaa e ko haalaa e Yaakuuba, wonde « o dartii e koyngal makko nano »), e maggal o yarata koɗorɗe Rafael, mo golle mum ngoni ngam sellinde ñawuuji nanngaaɗi ɗii, e wondude e maggal leñol makko ɗiɗo Manaccoims e Ephrabeh ( Benjamins e leñol makko ɗiɗo Ephrabeh )."
Ina woodi kadi aada e nder [[Yahudanci|diine Yahuuda]] en noddude Rafael ngam wonde gooto e Maleykaaji Nayi caggal nde neɗɗo janngi Shema hade mum lelnude; Mika’iil woni bannge ñaamo maa, Jibriil woni bannge nano maa, Uriyel woni yeeso maa, Rafayel woni caggal maa. Ngolɗoo laawol kadi ina haalee e deftere Rebbe Nachman mo Breslov (1772-1810) winndaande e Likutei Etzot. E nder ndee ɗoo golle, o siftinii noddaango Maleykaaji Nayi ɗii ko " ''haɓɓude puccu'' ".
[[File:Tobias_vangt_op_aanraden_van_de_engel_een_grote_vis_Der_Engel_erloest_Thobwie_vom_Eisch_6_C_(titel_op_object)_Verhaal_van_Tobias_(serietitel),_RP-P-OB-10.973.jpg|thumb| Rafael yamiri Tobiyas yo guttu liɗɗi mawɗi ɗii, ina winndaa heen, Georg Pencz, 1543, 63 x 101 mm]]
Alkawal Kesal inniri maleyka'en ɗiɗo tan, Mika'iil e Jibriil (Luuka 1:9-26; Yahuuda 1:9; Feññinaande 12:7), kono Rafael, ngam jokkondiral mum e sellinde, wonti anndinde maleyka mo innde mum anndaaka e nder Yuhanna 5:1-4 mo sahaa e sahaa fof ina ɓuuɓna weendu Betesda caggal nde o yani e nder weeyo ngo o selli e kala rafi mo o lelni". Eklesiya katolik noon ina jokkondiri Rafael e Mika’iil e Jibriil ko seniiɓe ɓe duwaawu mum en waawi ɗaɓɓireede e duwaawu. [ 46 ] .
=== Patronage ===
[[File:Palazzo_Ducale_particolare.JPG|thumb| Rafael, galle laamorɗo, Venezuela, detal]]
Sabu golle makko e nder deftere Tobit e Linjiila Yuhanna, Rafael ina hiisee wonde gardiiɗo e sellinoowo, kadi ko noon kadi woni gardiiɗo yahooɓe, wumɓe, batuuji weltaare, infirmiyee en, safrooɓe, gollotooɓe e safaara, jommbaajo debbo, dewgal kerecee en, e jaŋde katolik en. E dow ŋoral galle Doge to Venezuela, ina waɗi nate Rafael ina jogii deftere ina winndaa heen : « ''Efficia fretum quietum'' » (« Deƴƴu Golf »). Ñalnde 8 sulyee 1497, nde Vasco da Gama ummii [[Lisbon]] e laana mum nay feewde Inndo, laana kaa innitiraa ko ''São Rafael'' e dow yamiroore laamɗo Portigaal biyeteeɗo Manuel I . Nde laana ndiwoowa ka yettii Kap Hope ñalnde 22 oktoobar, laana ndiwoowa kaa yani e laana ndiwoowa, ndartini koloñaal ngam teddinde mawɗo maleyka oo. Sifaa Rafael tokooso jahduɗo e Da Gama e laana ndiwoowa ina woni hannde e nokku ina wiyee « Musée Naval » to Lisbon.
Rafael ina wiyee ina reena hajjooɓe e nder yah-ngartaa mum en, so o hollirta ko mbaydi gootol ina heewi hollirde ina jogii sawru. O heewi kadi hollitde omo jogii walla omo darii e dow liɗɗi, ɗum ina hollita sellinde Tobit e galle liɗɗi ɗii. Mosaaji gadani ina keewi hollirde mo e mawɓe maleykaaji keddiiɗi ɗii e comci laamɗo Bizantiin.
[[File:Workshop_of_Andrea_del_Verrocchio._Tobias_and_the_Angel._33x26cm._1470-75._NG_London.jpg|thumb| Kuutorgal Andrea del Verrokiyo, ''Tobiyas e Maleyka'' ( c. hitaande 1470 haa hitaande 1475]]
Ñalngu juulde Rafael naatnaa ko adii fof e limlebbi Roman en e hitaande 1921, ngam mawninde ñalnde 24 oktoobar. E ƴeewndo 1969 Limlebbi Room mawɗo, juulde ndee artiraa ko ñalnde 29 suwee ngam mawninde wondude e mawɓe maleykaaji Seniiɓe Mikayel e Jibriil. ''Summorum Pontificum'' mo Pape Benoît XVI yamiri, e nder keeri keewɗi ngam huutoraade yimɓe, limlebbi kuuɓtodinɗo Roomnaajo 1960, mo ñalnde 24 oktoobar woni ñalngu juulde Rafael.
O siftortee ko e won e diiwaanuuji Espaañ e ñalngu ɓooyngu e e seppo ñalnde 7 mee to Kordoba, Espaañ.
To diiwaan Warsaw-Praga o siftortee ko ñalnde 3 oktoobar (e wondude e Mikael e [[Malaika jibrilu|Jibriil]] ); juulde ndee wayliima gila 29 suwee ( Dedication de la Cathédrale Saint-Florien ).
Maleykaaji mawɗi Rafael ina ciftoree e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange ñalnde 8 noowammbar e nder Sinaksis Maleykaaji mawɗi Mikael e Doole goɗɗe ɗe ngalaa ɓalli.
E nder Eklesiyaaji Ortodoks Fuɗnaange, dedication eklesiya Saint Raphaël e dow ɓalewol baleejo ina siftoree ñalnde 26 ut (3 Pagumen ).
Eklesiya Ortodoks Koptik ina mawnina juulde Rafael ñalnde Kouji Nabot 3 e Koiak 13. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
E nder Vikariat Rite Hirnaange Antiyoki, Sen Rafael Arkannge ina siftoree ñalnde 24 oktoobar.
=== Feññinaande ===
Ina wiyee wonde mawɗo maleyka Rafael feeñii ko to [[Córdoba, Spain|Kordoba]], Espaañ, e teeminannde 16ɓiire ; e nder jaabawol eeraango wuro ngoo, [[Pope Innocent X|Pape Innocent X]] acciino mawningol nokku oo juulde ngam teddinde Maleykaaji mawɗi ɗii ñalnde 7 mee, ñalngu peeñgol mawngol ngol. Saint [[John of God]], sosɗo [[Brothers Hospitallers of Saint John of God|yamiroore Hospitaal jogiinde innde makko]], ina wiyee kadi heɓi njilluuji e Saint Raphael, hirjinoowo mo e jannginde mo. E nder teddungal ɗuum, heewɓe e Banndiraaɓe Hospitaaluuji St. John of God ina mbiyaa "Centres Raphael" haa hannde. Ina wiyee kadi ko debbo Naplesnaajo mo teeminannde 18ɓiire, hono Sainte [[Mary Frances of the Five Wounds|Maria Francesca de Cinq Bounds]], yiyri peeñgol Rafael.
== E nder Lislaam ==
[[File:Arabic-manuscript.jpg|thumb| ''Maleykaaji mawɗi Israfil'', peewnaaɗi to Ejipt walla Siri, e darorɗe teeminannde 14ɓiire–fuɗɗoode teeminannde 15ɓiire]]
Rafael ( Arabic , binndi goɗɗi: ''Israafel'', ''Esraafil'' ) ko mawɗo maleykaaji teddinaaɗo e aadaaji lislaam. E nder eskatoloji lislaam, Israafil ina fuɗa buubaaji e haayre ceniinde to Urusaliima ngam anndude ñalawma ñaawoore ( ''Yawm al-Qiyāmah'' ). Buuba ina woni e hunuko makko, ina heddii e fuɗde so Alla yamirii.
Innde "Israfil" (walla "Israfel", "Esrafil") winndaaka no feewi e nder [[Alqur'aana|Quraan]], hay so tawii noon ina woodi siftorde maleyka-buuba mo innde mum anndaaka, sibu ina sikkaa ina anndi ndeeɗoo limoore :
buzz hollow draft tree champion orient main doll void canoe reduce cherry mansion face attend accident layer swap normal three window giant beach tuna
Won e iwdiiji lislaam ina kollita wonde, tagaaɗo e fuɗɗoode jamaanu, Israfil ina jogii baagal nay, ina toowi haa waawi yettaade gila e leydi haa e ŋoral asamaan . Maleyka belɗo, jom jimɗi, Israfil ina yima yettoode Alla e ujunnaaje ɗemɗe ceertuɗe, fooftere mum ina huutoree ngam naatde e nguurndam e nder konu maleykaaji ɓeydotooɗi e jimɗi ɗii e koye mum en. Yanti heen ina gasa tawa ko kanko woni maleyka ɓurɗo toowde, nde tawnoo ko kanko kadi woni hakkunde Alla e mawɓe maleykaaji keddiiɗi ɗii, omo jannga e dow alluwal ( <nowiki><i id="mwAf4">al-lawh al-mahfooz</i></nowiki> ) ngam saaktude jamirooje Alla. Hay so tawii ina luurdi, won ciimtol ina hollita wonde o yilliima Muhammadu ko adii mawɗo maleykaaji Jibriil.
E wiyde aadaaji suufiyankooɓe ɗi Imaam Rafa’il habri, Ghawth walla Qutb (‘neɗɗo timmuɗo’), ko neɗɗo jogiiɗo ɓernde nanndunde e ɓernde mawɗo maleyka Israfil, holliroowo toowgol oo maleyka. Ko adii e darnde ko seniiɓe anndiraaɓe Umdah walla Awtad, e nder maɓɓe ɓurɓe toowde ɓee ina njogii ɓerɗe nannduɗe e ɓerɗe mawɗo maleykaaji Mikhail (maleykaaji mawɗi Mika’il), heddiiɓe e seniiɓe les ɓee ina njogii ɓernde Jibrail (maleyka mawɗo Jibriil), e ɓerɗe annabaaɓe lislaam ɓennuɓe ko adii [[Nelaaɗo Muhammadu|Muhamma]] . Leydi ina sikkaa ina jogii sahaa kala gooto e Qutb en.
Malayka oo haalani Zu al-Qarnayn ko fayti e Ndiyam Nguurndam (Aynul Hayyat). Nande ina woodi ɓuuɓri hono ndii, Dhu al-Qarnayn yiɗi yarde Ndiyam Nguurndam, kono tan dañii yarde ɗum ko ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Khidr . E nder aadaaji lislaam, Khidr woni ardotooɗo mistik mo yimɓe fof mbiyata haa teeŋti e aadaaji suufiyankooɓe keɓɗo nguurndam juutɗam, feeñde e seniiɓe lislaam cuɓaaɓe e nder yontaaji kala.
== Nokkuuji inniraaɗi Rafael ==
[[File:Accademia_-_Archangel_Raphael_and_Tobit_by_Titian.jpg|thumb| Titian, ''Maleykaaji mawɗi Rafael e Tobiyas'' ( c. 1512-1514 )]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
k0qwlavwjdaw8f140aff8sj6wnzju8y
112017
112016
2025-06-10T23:16:16Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112017
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rafayel'''
Rafael adii feeñde ko e golle ɗiɗi e ooɗoo sahaa, 1 <ref>https://st-takla.org/Full-Free-Coptic-Books/FreeCopticBooks-014-Various-Authors/001-Al-Mala2ka/The-Angels__38-Archangel-Raphael.html</ref>[[Enok]], ko deftere binndanɗe asliije ɗe ngonaa laamuyankooje gila e teeminannde 3ɓiire ko adii jibineede Iisaa, e Deftere Tobit, gila e fuɗɗoode teeminannde 2ɓiire ko adii jibineede Iisaa. E nder laylaytol ɓurngol ɓooyde ngol 1 Henok (1 Henok 9:1) o jeyaa ko e mawɓe maleykaaji nayi inniraaɓe, e nder Tobit 12:11–15 o jeyaa ko e jeeɗiɗi .
== Innde ==
Innde makko ummii ko e ɗemngal Ebere רפא ( ''rp-ʾ'' ) firti ko "sellinde", ina waawi firteede "Alla sellinii". E nder Tobit o yahrata ko e innde Azariya ( Ebere : עֲזַרְיָה/עֲזַרְיָהוּ ''ʿĂzaryāh/ʿĂzaryāhū'' . E nder binndol ngol o woni ko e cafroowo, o riiwta jinneeji, o huutorii liɗɗi keewɗi ngam haɓɓude jinne Asmodeus e sellinde gite Tobit, e nder 1 Henok o "joɗɗinaama e dow kala ñawu e kala gaañannde ɓiɓɓe leñol ngol", [ 19 ] o haɓɓi konu Azazel e nder falnde throw.
== E nder diine Yahuuda en caggal deftere ==
[[File:Rembrandt_Abraham_Serving_the_Three_Angels.jpg|left|thumb| ''Ibraahiima e Maleykaaji tati'' ɗi Rembrandt winndi]]
E wiyde Talmuud Baabilon, Rafael ( Hebrew ''Rəfāʾēl'', Tiber : ''Răp̄āʾēl'' ) ina jeyaa e maleykaaji tati peeñɗi e Ibraahiima e nder lekki Mamre to diiwaan Hebron (Ferno 18; Bava Metzia 86b); Mika’iil, hono mawɗo oo, ina yahra e hakkunde, [[Malaika jibrilu|Jibriil]] ina woni e ñaamo mum, Rafayel ina woni e nano mum (Yoma 37a). Gooto fof yamiraama yo waɗ golle keertiiɗe, Jibriil yo halku Sodoom, Mika’iil yo humpit Saara wonde maa o jibin Ishaq, Rafayel yo sellin Ibrahiima e taƴgol mum ɓooyngol ngol, o hisna Luutu . Rashi winndi, "Koo ngam kuugal Raphael hawti bee kuuɗe ɗiɗi, ɗe ɗon laara kuugal gootal ngam ɗe ɗiɗi fuu kuuɗe hisnuɗe yimɓe." ''Nguurndam Aadama e Hawaa'' ina limta mo e mawɓe maleykaaji Mika’iil, Jibriil, Uriyel, e Yowel, e filosof yahuud mo yontaaji hakkundeeji biyeteeɗo Maimonides naatni innde makko e nder limto maleykaaji yahuud en .
== Binndol Nderawol ==
E nder Midrash Konen, ina feeñnina wonde Rafael meeɗiino innireede Libbiel ( e ɗemngal Ebere : לִבִּיאֵל ''Lībbīʾēl ;'' Maanaa: "Alla ko ɓernde am"). E nder Midrash, Alla ina jokkondiri e Maleykaaji mum hade mum tagde [[Aadamu e Hawwa|Aadama]] Neɗɗo gadano. Maleykaaji ɗii fof ngonaano miijo wooto kono, ina ceerti miijooji e dalillaaji. Maleyka Yidde e Malaa’ikaajo Njuɓɓudi kamɓe ɗiɗo fof ɓe njiɗi ko tagoore Neɗɗo nde wonnoo ko o jiɗɗo e yiɗde, e sara golloraade Njuɓɓudi. Maleyka Goonga e Maleyka Jam ina luurdi e tagoore makko kono, nde tawnoo omo heewi fenaande, omo wona luural. Ngam bonnude seppo makko, Alla werlii Malaa’ikaajo Goonga oo gila e asamaan haa e leydi, nde wocf6e 6ee ngulli ngam 6eydude sehil mum’en, o wi’i, “Goonga ina yalta e leydi.” Ko adii nde ɓe njaɓata, Alla haalaniino Maleykaaji ɗii tan ko moƴƴere wonnde e nder Neɗɗaŋke, kono wonaa bonnde ndee kadi. Hay so tawii noon ɓe nganndaa goonga oo fof, Maleykaaji ɗii fof ina njiɗi wullude: "Hol ko woni neɗɗo, nde aɗa siftora ɗum? E ɓiɗɗo neɗɗo, nde njilloto-ɗaa ɗum?" Alla jaabii: "Koɗorɗe weeyo e liɗɗi maayo, hol ko ɗe tagiraa? Hol ko nafata larde heewnde ñaamdu welndu, tawa alaa koɗo weltotooɗe ɗe?" Maleykaaji mbaawaano waasde wullude: "Yaa Joomiraacfo, Joomiraacfo amen, no innde maa mawniri e nder leydi ndii fof! Wacf ko weli e yeeso maa." Sibu wonaa seeɗa e Maleykaaji ɗii luural maɓɓe waɗi batte bonɗe. Nde Alla noddi fedde nde e les njiimaandi Maleykaaji Mika'iil, naamndii miijo ma66e e tagoore necfcfo, 6e njaabii e majjere: "Hol ko woni necfcfo, haa njicfcfaa cfum? E 6icfcfo necfcfo, haa njicfcfaa cfum?" Alla noon ƴetti junngo mum tokooso, fof yani e yiite so wonaa mawɗo maɓɓe Mika’iil. Ko noon kadi wonande fedde nde e gardagol mawɗo maleykaaji Jibriil; kaŋko tan e kala danndu halkaare. Fedde tataɓere nde ɓe kaaldi ndee, ko mawɗo maleykaaji biyeteeɗo Libbiel yamiri ɗum. Jannginaaɗo e baasal bonngal ardiiɓe makko, o jeertini konu makko: "A yi'ii hol musiiba keɓɗo Maleykaaji ɗi mbi'i 'Hol ko woni neɗɗo, ko aɗa miijoo ɗum?' En njogoo hakkille hoto en mbaɗtu noon, mbele en keɓataa jukkungo bonngo ngoo, sabu Alla haɗataa en waɗde e joofnirde ko o miijii koo. Ko ɗum waɗi ina moƴƴi en njaɓa yiɗde makko." Nii woni jeertinaango, Maleykaaji ɗii kaaldi: "Joom aduna, ina moƴƴi nde cikkuɗaa tagde neɗɗo. Mbele aɗa taga mo no njiɗirɗaa nii. Minen noon, min ngonata ko gollooɓe makko e gollooɓe makko, min peeñnina mo sirluuji amen fof." Ndeen Alla wayli innde Maleykaaji mawcfi Libbiel, o inniri ɗum Rafael, Dandoowo, sabu Hono Maleykaaji makko 6eydaama e wasiyaaji makko 6urcfi teegtude. O toɗɗaa ko laamɗo cellal maleykaaji, jogiiɗo e nder kisal mum denndaangal safaaraaji asamaan, sifaaji safaaraaji kuutorteeɗi e dow Leydi.
E nder Midrash Tanhuma, Seyɗaane wonti enɗam R. Matthew bar Heresh peewnoowo caggal nde yiyi mo ina jooɗii ina huutoroo jaŋde Tawreeta, tawa o ndaaraani debbo hay gooto walla debbo goɗɗo. Goongɗinde wonde neɗɗo peewɗo ina waawi woodde e aduna tawa alaa bakkaat, Seyɗaane naamndii Alla hol no o yi’rata Rabbi Maatiyu; O yi’ata mo ko peewɗo haa timmi. Ndeen Seyɗaane naamndii yamiroore ngam ƴeewndaade R. Matthew, ɗum rokkaama ɗum. Seyɗaane ndeen ƴetti mbaadi debbo belɗo nde o yi’i Rabi ina jannga Tawreeta. Caggal nde o yi’i Seyɗaane ina jokki e jarribaade mo banngeeji fof; o huutoriima pinngi gulɗi ngam wumde hoore makko mbele jikku makko bonɗo oo ina foola. Seyɗaane noon diwti e kulol, o habri ɗum Alla. Ɗoon e ɗoon nde o nani ɗum, Alla noddi Rafael, laamɗo naalankaagal cellal, yamiri mo yoo o sellin gite R. Matthew bar Heresh. So Rafael yahii to R. Matthew, holliti ɗum ko woni e mum e golle mum, Rabi hollitii wonde o yiɗaa sellinde. Rafael noon artii e Alla ina humpita ɗum ɗum. Nde o nani cfuum Alla yamiri Rafael yo wiy Rabbi oo woto o hul, sabu jikku makko boncfo oo 6eydataa. Nde o nani ɗum e hunuko malayka, o jaɓi sellinde mo, o hulaani.
E nder Rabbeinu Bahya, firo Tawreeta mo Rabi Bahya ben Asher winndi (1255–1340), Kampaañ Efrayim, woni to bannge hirnaange Tabernakl (Limlebbi 2:18), ina hawri e kampaañ asamaan mo mawɗo maleykaaji Rafael e Zafael ardii. Ina wiyee kadi ko cfuum woni kampaañ mo Muusa 6eydi heen nde o 6eydii duwaade yoo Mariyam selli e tzaraath mum, o wiyi "e yoo Alla sellin mo" (Limlebbi 12:13). O ñaagii sifaa mo Rafael lomtini.
Ina wiyee e nder Kav HaYashar mo Rabbi Tzvi Hirsch Kaidanover (1648-1712) winndi, nde maleykaaji toɗɗaaɗi ngam addude baasal e ñawu e dow yimɓe njiyi maleyka Rafael, ɓe keɓa kulol, ɓe ndoga. Ndeen Rafael ina yaaji sellinde ñawɓe ɓee.
E nder Fuɗɗoode Hakkille, naatgol miijo kabbalistik ngol Rabbi Aharon Meir Altshuler (1835-1905) winndi to [[Warsaw]] hakkunde 1887-1893 ; Rafael ina wiyee ina nanndi e Sefira mo Tiferet (Beauté). O wiyaama ko jikku hakkundeejo hakkunde Chesed (Moƴƴere) nannduɗo e Mika’iil, e Din (Njuɓɓudi) nannduɗo e [[Malaika jibrilu|Jibriil]] . Uriel (ina wiyee kadi Nuriel ) ina wiyee kadi ina waɗa jikkuuji hakkundeeji e bannge Raphael. Ina faamnina kadi so o ƴettii Chesed o wiyetee ko Uriel, kono so o ƴettii Din o wiyetee ko Nuriel. E nder oon sifaa, Sefer HaBahir ina noddira Rafael « Laamɗo jam » ( e ɗemngal Ebere : שַׂר־שָׁלוֹם ''Śar Šālōm'' ). Binndi ɗii kollitii wonde nanondiral makko hakkunde Mika’iil, laamɗo to bannge ñaamo Alla, e Jibriil, laamɗo to bannge nano Alla, ko maanaa aaye oo, “O fawi jam e dow tooweeki makko” (Ayyuuba 25:2). E Rafael woni Arɗo Maleykaaji Heeñere jogorɗo tabitinde jam hakkunde Yiite e Ndiyam.
E nder ganndal koode kabbalistik, Rafael ɓuri jokkondirde e [[Naange]] (e bannge Mika’el) e tagofeere Merkiir . Zohar kadi ina jokkondiri mo e natal neɗɗo e nder tetramorf tagooje nayi ceniije ɗe Annabi Ezekiel yi’i, e sara maande zodiac Aquarius, e jokkondiral e natal neɗɗo; Sefira Malkut (Laamu) e [[Leydi (tagofeere)|Leydi]] . Ko noon kadi Tiferet e Malkut, Zohar ina jogii kadi Rafael nannduɗo e Sefira Hod (Majeste), maayo Efarat ( Ebere : פְרָת ''Pərāt'', Tiberi : ''Părāṯ;'' maayo nayaɓo [[Neɗɗo nder jarne Adnin|Eden]] e le Triphrabody e Israayiil ) nano . Binndol ngol ina wiya : « Nayaɓol (maayo) ngol ko Hod (Majesty), « koyngal nano » (hono no haaldaa e ko haalaa e Yaakuuba, wonde « o dartii e koyngal makko nano »), e maggal o yarata koɗorɗe Rafael, mo golle mum ngoni ngam sellinde ñawuuji nanngaaɗi ɗii, e wondude e maggal leñol makko ɗiɗo Manaccoims e Ephrabeh ( Benjamins e leñol makko ɗiɗo Ephrabeh )."
Ina woodi kadi aada e nder [[Yahudanci|diine Yahuuda]] en noddude Rafael ngam wonde gooto e Maleykaaji Nayi caggal nde neɗɗo janngi Shema hade mum lelnude; Mika’iil woni bannge ñaamo maa, Jibriil woni bannge nano maa, Uriyel woni yeeso maa, Rafayel woni caggal maa. Ngolɗoo laawol kadi ina haalee e deftere Rebbe Nachman mo Breslov (1772-1810) winndaande e Likutei Etzot. E nder ndee ɗoo golle, o siftinii noddaango Maleykaaji Nayi ɗii ko " ''haɓɓude puccu'' ".
[[File:Tobias_vangt_op_aanraden_van_de_engel_een_grote_vis_Der_Engel_erloest_Thobwie_vom_Eisch_6_C_(titel_op_object)_Verhaal_van_Tobias_(serietitel),_RP-P-OB-10.973.jpg|thumb| Rafael yamiri Tobiyas yo guttu liɗɗi mawɗi ɗii, ina winndaa heen, Georg Pencz, 1543, 63 x 101 mm]]
Alkawal Kesal inniri maleyka'en ɗiɗo tan, Mika'iil e Jibriil (Luuka 1:9-26; Yahuuda 1:9; Feññinaande 12:7), kono Rafael, ngam jokkondiral mum e sellinde, wonti anndinde maleyka mo innde mum anndaaka e nder Yuhanna 5:1-4 mo sahaa e sahaa fof ina ɓuuɓna weendu Betesda caggal nde o yani e nder weeyo ngo o selli e kala rafi mo o lelni". Eklesiya katolik noon ina jokkondiri Rafael e Mika’iil e Jibriil ko seniiɓe ɓe duwaawu mum en waawi ɗaɓɓireede e duwaawu. [ 46 ] .
=== Patronage ===
[[File:Palazzo_Ducale_particolare.JPG|thumb| Rafael, galle laamorɗo, Venezuela, detal]]
Sabu golle makko e nder deftere Tobit e Linjiila Yuhanna, Rafael ina hiisee wonde gardiiɗo e sellinoowo, kadi ko noon kadi woni gardiiɗo yahooɓe, wumɓe, batuuji weltaare, infirmiyee en, safrooɓe, gollotooɓe e safaara, jommbaajo debbo, dewgal kerecee en, e jaŋde katolik en. E dow ŋoral galle Doge to Venezuela, ina waɗi nate Rafael ina jogii deftere ina winndaa heen : « ''Efficia fretum quietum'' » (« Deƴƴu Golf »). Ñalnde 8 sulyee 1497, nde Vasco da Gama ummii [[Lisbon]] e laana mum nay feewde Inndo, laana kaa innitiraa ko ''São Rafael'' e dow yamiroore laamɗo Portigaal biyeteeɗo Manuel I . Nde laana ndiwoowa ka yettii Kap Hope ñalnde 22 oktoobar, laana ndiwoowa kaa yani e laana ndiwoowa, ndartini koloñaal ngam teddinde mawɗo maleyka oo. Sifaa Rafael tokooso jahduɗo e Da Gama e laana ndiwoowa ina woni hannde e nokku ina wiyee « Musée Naval » to Lisbon.
Rafael ina wiyee ina reena hajjooɓe e nder yah-ngartaa mum en, so o hollirta ko mbaydi gootol ina heewi hollirde ina jogii sawru. O heewi kadi hollitde omo jogii walla omo darii e dow liɗɗi, ɗum ina hollita sellinde Tobit e galle liɗɗi ɗii. Mosaaji gadani ina keewi hollirde mo e mawɓe maleykaaji keddiiɗi ɗii e comci laamɗo Bizantiin.
[[File:Workshop_of_Andrea_del_Verrocchio._Tobias_and_the_Angel._33x26cm._1470-75._NG_London.jpg|thumb| Kuutorgal Andrea del Verrokiyo, ''Tobiyas e Maleyka'' ( c. hitaande 1470 haa hitaande 1475]]
Ñalngu juulde Rafael naatnaa ko adii fof e limlebbi Roman en e hitaande 1921, ngam mawninde ñalnde 24 oktoobar. E ƴeewndo 1969 Limlebbi Room mawɗo, juulde ndee artiraa ko ñalnde 29 suwee ngam mawninde wondude e mawɓe maleykaaji Seniiɓe Mikayel e Jibriil. ''Summorum Pontificum'' mo Pape Benoît XVI yamiri, e nder keeri keewɗi ngam huutoraade yimɓe, limlebbi kuuɓtodinɗo Roomnaajo 1960, mo ñalnde 24 oktoobar woni ñalngu juulde Rafael.
O siftortee ko e won e diiwaanuuji Espaañ e ñalngu ɓooyngu e e seppo ñalnde 7 mee to Kordoba, Espaañ.
To diiwaan Warsaw-Praga o siftortee ko ñalnde 3 oktoobar (e wondude e Mikael e [[Malaika jibrilu|Jibriil]] ); juulde ndee wayliima gila 29 suwee ( Dedication de la Cathédrale Saint-Florien ).
Maleykaaji mawɗi Rafael ina ciftoree e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange ñalnde 8 noowammbar e nder Sinaksis Maleykaaji mawɗi Mikael e Doole goɗɗe ɗe ngalaa ɓalli.
E nder Eklesiyaaji Ortodoks Fuɗnaange, dedication eklesiya Saint Raphaël e dow ɓalewol baleejo ina siftoree ñalnde 26 ut (3 Pagumen ).
Eklesiya Ortodoks Koptik ina mawnina juulde Rafael ñalnde Kouji Nabot 3 e Koiak 13. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
E nder Vikariat Rite Hirnaange Antiyoki, Sen Rafael Arkannge ina siftoree ñalnde 24 oktoobar.
=== Feññinaande ===
Ina wiyee wonde mawɗo maleyka Rafael feeñii ko to [[Córdoba, Spain|Kordoba]], Espaañ, e teeminannde 16ɓiire ; e nder jaabawol eeraango wuro ngoo, [[Pope Innocent X|Pape Innocent X]] acciino mawningol nokku oo juulde ngam teddinde Maleykaaji mawɗi ɗii ñalnde 7 mee, ñalngu peeñgol mawngol ngol. Saint [[John of God]], sosɗo [[Brothers Hospitallers of Saint John of God|yamiroore Hospitaal jogiinde innde makko]], ina wiyee kadi heɓi njilluuji e Saint Raphael, hirjinoowo mo e jannginde mo. E nder teddungal ɗuum, heewɓe e Banndiraaɓe Hospitaaluuji St. John of God ina mbiyaa "Centres Raphael" haa hannde. Ina wiyee kadi ko debbo Naplesnaajo mo teeminannde 18ɓiire, hono Sainte [[Mary Frances of the Five Wounds|Maria Francesca de Cinq Bounds]], yiyri peeñgol Rafael.
== E nder Lislaam ==
[[File:Arabic-manuscript.jpg|thumb| ''Maleykaaji mawɗi Israfil'', peewnaaɗi to Ejipt walla Siri, e darorɗe teeminannde 14ɓiire–fuɗɗoode teeminannde 15ɓiire]]
Rafael ( Arabic , binndi goɗɗi: ''Israafel'', ''Esraafil'' ) ko mawɗo maleykaaji teddinaaɗo e aadaaji lislaam. E nder eskatoloji lislaam, Israafil ina fuɗa buubaaji e haayre ceniinde to Urusaliima ngam anndude ñalawma ñaawoore ( ''Yawm al-Qiyāmah'' ). Buuba ina woni e hunuko makko, ina heddii e fuɗde so Alla yamirii.
Innde "Israfil" (walla "Israfel", "Esrafil") winndaaka no feewi e nder [[Alqur'aana|Quraan]], hay so tawii noon ina woodi siftorde maleyka-buuba mo innde mum anndaaka, sibu ina sikkaa ina anndi ndeeɗoo limoore :
buzz hollow draft tree champion orient main doll void canoe reduce cherry mansion face attend accident layer swap normal three window giant beach tuna
Won e iwdiiji lislaam ina kollita wonde, tagaaɗo e fuɗɗoode jamaanu, Israfil ina jogii baagal nay, ina toowi haa waawi yettaade gila e leydi haa e ŋoral asamaan . Maleyka belɗo, jom jimɗi, Israfil ina yima yettoode Alla e ujunnaaje ɗemɗe ceertuɗe, fooftere mum ina huutoree ngam naatde e nguurndam e nder konu maleykaaji ɓeydotooɗi e jimɗi ɗii e koye mum en. Yanti heen ina gasa tawa ko kanko woni maleyka ɓurɗo toowde, nde tawnoo ko kanko kadi woni hakkunde Alla e mawɓe maleykaaji keddiiɗi ɗii, omo jannga e dow alluwal ( <nowiki><i id="mwAf4">al-lawh al-mahfooz</i></nowiki> ) ngam saaktude jamirooje Alla. Hay so tawii ina luurdi, won ciimtol ina hollita wonde o yilliima Muhammadu ko adii mawɗo maleykaaji Jibriil.
E wiyde aadaaji suufiyankooɓe ɗi Imaam Rafa’il habri, Ghawth walla Qutb (‘neɗɗo timmuɗo’), ko neɗɗo jogiiɗo ɓernde nanndunde e ɓernde mawɗo maleyka Israfil, holliroowo toowgol oo maleyka. Ko adii e darnde ko seniiɓe anndiraaɓe Umdah walla Awtad, e nder maɓɓe ɓurɓe toowde ɓee ina njogii ɓerɗe nannduɗe e ɓerɗe mawɗo maleykaaji Mikhail (maleykaaji mawɗi Mika’il), heddiiɓe e seniiɓe les ɓee ina njogii ɓernde Jibrail (maleyka mawɗo Jibriil), e ɓerɗe annabaaɓe lislaam ɓennuɓe ko adii [[Nelaaɗo Muhammadu|Muhamma]] . Leydi ina sikkaa ina jogii sahaa kala gooto e Qutb en.
Malayka oo haalani Zu al-Qarnayn ko fayti e Ndiyam Nguurndam (Aynul Hayyat). Nande ina woodi ɓuuɓri hono ndii, Dhu al-Qarnayn yiɗi yarde Ndiyam Nguurndam, kono tan dañii yarde ɗum ko ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Khidr . E nder aadaaji lislaam, Khidr woni ardotooɗo mistik mo yimɓe fof mbiyata haa teeŋti e aadaaji suufiyankooɓe keɓɗo nguurndam juutɗam, feeñde e seniiɓe lislaam cuɓaaɓe e nder yontaaji kala.
== Nokkuuji inniraaɗi Rafael ==
[[File:Accademia_-_Archangel_Raphael_and_Tobit_by_Titian.jpg|thumb| Titian, ''Maleykaaji mawɗi Rafael e Tobiyas'' ( c. 1512-1514 )]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
ascj529arkkeiloji5ll2k49qynjpg8
112018
112017
2025-06-10T23:16:55Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112018
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rafayel'''
Rafael adii feeñde ko e golle ɗiɗi e ooɗoo sahaa, 1 <ref>https://st-takla.org/Full-Free-Coptic-Books/FreeCopticBooks-014-Various-Authors/001-Al-Mala2ka/The-Angels__38-Archangel-Raphael.html</ref>[[Enok]], ko deftere binndanɗe asliije ɗe ngonaa laamuyankooje gila e teeminannde 3ɓiire ko adii jibineede Iisaa, e Deftere Tobit, gila e fuɗɗoode teeminannde 2ɓiire ko adii jibineede Iisaa. E nder laylaytol ɓurngol ɓooyde ngol 1 Henok (1 Henok 9:1) o jeyaa ko e mawɓe maleykaaji nayi inniraaɓe, e nder Tobit 12:11–15 o jeyaa ko e jeeɗiɗi .
== Innde ==
Innde makko ummii ko e ɗemngal Ebere רפא ( ''rp-ʾ'' ) firti ko "sellinde", ina waawi firteede "Alla sellinii". E nder Tobit o yahrata ko e innde Azariya ( Ebere : עֲזַרְיָה/עֲזַרְיָהוּ ''ʿĂzaryāh/ʿĂzaryāhū'' . E nder binndol ngol o woni ko e cafroowo, o riiwta jinneeji, o huutorii liɗɗi keewɗi ngam haɓɓude jinne Asmodeus e sellinde gite Tobit, e nder 1 Henok o "joɗɗinaama e dow kala ñawu e kala gaañannde ɓiɓɓe leñol ngol", [ 19 ] o haɓɓi konu Azazel e nder falnde throw.
== E nder diine Yahuuda en caggal deftere ==
[[File:Rembrandt_Abraham_Serving_the_Three_Angels.jpg|left|thumb| ''Ibraahiima e Maleykaaji tati'' ɗi Rembrandt winndi]]
E wiyde Talmuud Baabilon, Rafael ( Hebrew ''Rəfāʾēl'', Tiber : ''Răp̄āʾēl'' ) ina jeyaa e maleykaaji tati peeñɗi e Ibraahiima e nder lekki Mamre to diiwaan Hebron (Ferno 18; Bava Metzia 86b); Mika’iil, hono mawɗo oo, ina yahra e hakkunde, [[Malaika jibrilu|Jibriil]] ina woni e ñaamo mum, Rafayel ina woni e nano mum (Yoma 37a). Gooto fof yamiraama yo waɗ golle keertiiɗe, Jibriil yo halku Sodoom, Mika’iil yo humpit Saara wonde maa o jibin Ishaq, Rafayel yo sellin Ibrahiima e taƴgol mum ɓooyngol ngol, o hisna Luutu . Rashi winndi, "Koo ngam kuugal Raphael hawti bee kuuɗe ɗiɗi, ɗe ɗon laara kuugal gootal ngam ɗe ɗiɗi fuu kuuɗe hisnuɗe yimɓe." ''Nguurndam Aadama e Hawaa'' ina limta mo e mawɓe maleykaaji Mika’iil, Jibriil, [[Uriyel]], e Yowel, e filosof yahuud mo yontaaji hakkundeeji biyeteeɗo Maimonides naatni innde makko e nder limto maleykaaji yahuud en .
== Binndol Nderawol ==
E nder Midrash Konen, ina feeñnina wonde Rafael meeɗiino innireede Libbiel ( e ɗemngal Ebere : לִבִּיאֵל ''Lībbīʾēl ;'' Maanaa: "Alla ko ɓernde am"). E nder Midrash, Alla ina jokkondiri e Maleykaaji mum hade mum tagde [[Aadamu e Hawwa|Aadama]] Neɗɗo gadano. Maleykaaji ɗii fof ngonaano miijo wooto kono, ina ceerti miijooji e dalillaaji. Maleyka Yidde e Malaa’ikaajo Njuɓɓudi kamɓe ɗiɗo fof ɓe njiɗi ko tagoore Neɗɗo nde wonnoo ko o jiɗɗo e yiɗde, e sara golloraade Njuɓɓudi. Maleyka Goonga e Maleyka Jam ina luurdi e tagoore makko kono, nde tawnoo omo heewi fenaande, omo wona luural. Ngam bonnude seppo makko, Alla werlii Malaa’ikaajo Goonga oo gila e asamaan haa e leydi, nde wocf6e 6ee ngulli ngam 6eydude sehil mum’en, o wi’i, “Goonga ina yalta e leydi.” Ko adii nde ɓe njaɓata, Alla haalaniino Maleykaaji ɗii tan ko moƴƴere wonnde e nder Neɗɗaŋke, kono wonaa bonnde ndee kadi. Hay so tawii noon ɓe nganndaa goonga oo fof, Maleykaaji ɗii fof ina njiɗi wullude: "Hol ko woni neɗɗo, nde aɗa siftora ɗum? E ɓiɗɗo neɗɗo, nde njilloto-ɗaa ɗum?" Alla jaabii: "Koɗorɗe weeyo e liɗɗi maayo, hol ko ɗe tagiraa? Hol ko nafata larde heewnde ñaamdu welndu, tawa alaa koɗo weltotooɗe ɗe?" Maleykaaji mbaawaano waasde wullude: "Yaa Joomiraacfo, Joomiraacfo amen, no innde maa mawniri e nder leydi ndii fof! Wacf ko weli e yeeso maa." Sibu wonaa seeɗa e Maleykaaji ɗii luural maɓɓe waɗi batte bonɗe. Nde Alla noddi fedde nde e les njiimaandi Maleykaaji Mika'iil, naamndii miijo ma66e e tagoore necfcfo, 6e njaabii e majjere: "Hol ko woni necfcfo, haa njicfcfaa cfum? E 6icfcfo necfcfo, haa njicfcfaa cfum?" Alla noon ƴetti junngo mum tokooso, fof yani e yiite so wonaa mawɗo maɓɓe Mika’iil. Ko noon kadi wonande fedde nde e gardagol mawɗo maleykaaji Jibriil; kaŋko tan e kala danndu halkaare. Fedde tataɓere nde ɓe kaaldi ndee, ko mawɗo maleykaaji biyeteeɗo Libbiel yamiri ɗum. Jannginaaɗo e baasal bonngal ardiiɓe makko, o jeertini konu makko: "A yi'ii hol musiiba keɓɗo Maleykaaji ɗi mbi'i 'Hol ko woni neɗɗo, ko aɗa miijoo ɗum?' En njogoo hakkille hoto en mbaɗtu noon, mbele en keɓataa jukkungo bonngo ngoo, sabu Alla haɗataa en waɗde e joofnirde ko o miijii koo. Ko ɗum waɗi ina moƴƴi en njaɓa yiɗde makko." Nii woni jeertinaango, Maleykaaji ɗii kaaldi: "Joom aduna, ina moƴƴi nde cikkuɗaa tagde neɗɗo. Mbele aɗa taga mo no njiɗirɗaa nii. Minen noon, min ngonata ko gollooɓe makko e gollooɓe makko, min peeñnina mo sirluuji amen fof." Ndeen Alla wayli innde Maleykaaji mawcfi Libbiel, o inniri ɗum Rafael, Dandoowo, sabu Hono Maleykaaji makko 6eydaama e wasiyaaji makko 6urcfi teegtude. O toɗɗaa ko laamɗo cellal maleykaaji, jogiiɗo e nder kisal mum denndaangal safaaraaji asamaan, sifaaji safaaraaji kuutorteeɗi e dow Leydi.
E nder Midrash Tanhuma, Seyɗaane wonti enɗam R. Matthew bar Heresh peewnoowo caggal nde yiyi mo ina jooɗii ina huutoroo jaŋde Tawreeta, tawa o ndaaraani debbo hay gooto walla debbo goɗɗo. Goongɗinde wonde neɗɗo peewɗo ina waawi woodde e aduna tawa alaa bakkaat, Seyɗaane naamndii Alla hol no o yi’rata Rabbi Maatiyu; O yi’ata mo ko peewɗo haa timmi. Ndeen Seyɗaane naamndii yamiroore ngam ƴeewndaade R. Matthew, ɗum rokkaama ɗum. Seyɗaane ndeen ƴetti mbaadi debbo belɗo nde o yi’i Rabi ina jannga Tawreeta. Caggal nde o yi’i Seyɗaane ina jokki e jarribaade mo banngeeji fof; o huutoriima pinngi gulɗi ngam wumde hoore makko mbele jikku makko bonɗo oo ina foola. Seyɗaane noon diwti e kulol, o habri ɗum Alla. Ɗoon e ɗoon nde o nani ɗum, Alla noddi Rafael, laamɗo naalankaagal cellal, yamiri mo yoo o sellin gite R. Matthew bar Heresh. So Rafael yahii to R. Matthew, holliti ɗum ko woni e mum e golle mum, Rabi hollitii wonde o yiɗaa sellinde. Rafael noon artii e Alla ina humpita ɗum ɗum. Nde o nani cfuum Alla yamiri Rafael yo wiy Rabbi oo woto o hul, sabu jikku makko boncfo oo 6eydataa. Nde o nani ɗum e hunuko malayka, o jaɓi sellinde mo, o hulaani.
E nder Rabbeinu Bahya, firo Tawreeta mo Rabi Bahya ben Asher winndi (1255–1340), Kampaañ Efrayim, woni to bannge hirnaange Tabernakl (Limlebbi 2:18), ina hawri e kampaañ asamaan mo mawɗo maleykaaji Rafael e Zafael ardii. Ina wiyee kadi ko cfuum woni kampaañ mo Muusa 6eydi heen nde o 6eydii duwaade yoo Mariyam selli e tzaraath mum, o wiyi "e yoo Alla sellin mo" (Limlebbi 12:13). O ñaagii sifaa mo Rafael lomtini.
Ina wiyee e nder Kav HaYashar mo Rabbi Tzvi Hirsch Kaidanover (1648-1712) winndi, nde maleykaaji toɗɗaaɗi ngam addude baasal e ñawu e dow yimɓe njiyi maleyka Rafael, ɓe keɓa kulol, ɓe ndoga. Ndeen Rafael ina yaaji sellinde ñawɓe ɓee.
E nder Fuɗɗoode Hakkille, naatgol miijo kabbalistik ngol Rabbi Aharon Meir Altshuler (1835-1905) winndi to [[Warsaw]] hakkunde 1887-1893 ; Rafael ina wiyee ina nanndi e Sefira mo Tiferet (Beauté). O wiyaama ko jikku hakkundeejo hakkunde Chesed (Moƴƴere) nannduɗo e Mika’iil, e Din (Njuɓɓudi) nannduɗo e [[Malaika jibrilu|Jibriil]] . Uriel (ina wiyee kadi Nuriel ) ina wiyee kadi ina waɗa jikkuuji hakkundeeji e bannge Raphael. Ina faamnina kadi so o ƴettii Chesed o wiyetee ko Uriel, kono so o ƴettii Din o wiyetee ko Nuriel. E nder oon sifaa, Sefer HaBahir ina noddira Rafael « Laamɗo jam » ( e ɗemngal Ebere : שַׂר־שָׁלוֹם ''Śar Šālōm'' ). Binndi ɗii kollitii wonde nanondiral makko hakkunde Mika’iil, laamɗo to bannge ñaamo Alla, e Jibriil, laamɗo to bannge nano Alla, ko maanaa aaye oo, “O fawi jam e dow tooweeki makko” (Ayyuuba 25:2). E Rafael woni Arɗo Maleykaaji Heeñere jogorɗo tabitinde jam hakkunde Yiite e Ndiyam.
E nder ganndal koode kabbalistik, Rafael ɓuri jokkondirde e [[Naange]] (e bannge Mika’el) e tagofeere Merkiir . Zohar kadi ina jokkondiri mo e natal neɗɗo e nder tetramorf tagooje nayi ceniije ɗe Annabi Ezekiel yi’i, e sara maande zodiac Aquarius, e jokkondiral e natal neɗɗo; Sefira Malkut (Laamu) e [[Leydi (tagofeere)|Leydi]] . Ko noon kadi Tiferet e Malkut, Zohar ina jogii kadi Rafael nannduɗo e Sefira Hod (Majeste), maayo Efarat ( Ebere : פְרָת ''Pərāt'', Tiberi : ''Părāṯ;'' maayo nayaɓo [[Neɗɗo nder jarne Adnin|Eden]] e le Triphrabody e Israayiil ) nano . Binndol ngol ina wiya : « Nayaɓol (maayo) ngol ko Hod (Majesty), « koyngal nano » (hono no haaldaa e ko haalaa e Yaakuuba, wonde « o dartii e koyngal makko nano »), e maggal o yarata koɗorɗe Rafael, mo golle mum ngoni ngam sellinde ñawuuji nanngaaɗi ɗii, e wondude e maggal leñol makko ɗiɗo Manaccoims e Ephrabeh ( Benjamins e leñol makko ɗiɗo Ephrabeh )."
Ina woodi kadi aada e nder [[Yahudanci|diine Yahuuda]] en noddude Rafael ngam wonde gooto e Maleykaaji Nayi caggal nde neɗɗo janngi Shema hade mum lelnude; Mika’iil woni bannge ñaamo maa, Jibriil woni bannge nano maa, Uriyel woni yeeso maa, Rafayel woni caggal maa. Ngolɗoo laawol kadi ina haalee e deftere Rebbe Nachman mo Breslov (1772-1810) winndaande e Likutei Etzot. E nder ndee ɗoo golle, o siftinii noddaango Maleykaaji Nayi ɗii ko " ''haɓɓude puccu'' ".
[[File:Tobias_vangt_op_aanraden_van_de_engel_een_grote_vis_Der_Engel_erloest_Thobwie_vom_Eisch_6_C_(titel_op_object)_Verhaal_van_Tobias_(serietitel),_RP-P-OB-10.973.jpg|thumb| Rafael yamiri Tobiyas yo guttu liɗɗi mawɗi ɗii, ina winndaa heen, Georg Pencz, 1543, 63 x 101 mm]]
Alkawal Kesal inniri maleyka'en ɗiɗo tan, Mika'iil e Jibriil (Luuka 1:9-26; Yahuuda 1:9; Feññinaande 12:7), kono Rafael, ngam jokkondiral mum e sellinde, wonti anndinde maleyka mo innde mum anndaaka e nder Yuhanna 5:1-4 mo sahaa e sahaa fof ina ɓuuɓna weendu Betesda caggal nde o yani e nder weeyo ngo o selli e kala rafi mo o lelni". Eklesiya katolik noon ina jokkondiri Rafael e Mika’iil e Jibriil ko seniiɓe ɓe duwaawu mum en waawi ɗaɓɓireede e duwaawu. [ 46 ] .
=== Patronage ===
[[File:Palazzo_Ducale_particolare.JPG|thumb| Rafael, galle laamorɗo, Venezuela, detal]]
Sabu golle makko e nder deftere Tobit e Linjiila Yuhanna, Rafael ina hiisee wonde gardiiɗo e sellinoowo, kadi ko noon kadi woni gardiiɗo yahooɓe, wumɓe, batuuji weltaare, infirmiyee en, safrooɓe, gollotooɓe e safaara, jommbaajo debbo, dewgal kerecee en, e jaŋde katolik en. E dow ŋoral galle Doge to Venezuela, ina waɗi nate Rafael ina jogii deftere ina winndaa heen : « ''Efficia fretum quietum'' » (« Deƴƴu Golf »). Ñalnde 8 sulyee 1497, nde Vasco da Gama ummii [[Lisbon]] e laana mum nay feewde Inndo, laana kaa innitiraa ko ''São Rafael'' e dow yamiroore laamɗo Portigaal biyeteeɗo Manuel I . Nde laana ndiwoowa ka yettii Kap Hope ñalnde 22 oktoobar, laana ndiwoowa kaa yani e laana ndiwoowa, ndartini koloñaal ngam teddinde mawɗo maleyka oo. Sifaa Rafael tokooso jahduɗo e Da Gama e laana ndiwoowa ina woni hannde e nokku ina wiyee « Musée Naval » to Lisbon.
Rafael ina wiyee ina reena hajjooɓe e nder yah-ngartaa mum en, so o hollirta ko mbaydi gootol ina heewi hollirde ina jogii sawru. O heewi kadi hollitde omo jogii walla omo darii e dow liɗɗi, ɗum ina hollita sellinde Tobit e galle liɗɗi ɗii. Mosaaji gadani ina keewi hollirde mo e mawɓe maleykaaji keddiiɗi ɗii e comci laamɗo Bizantiin.
[[File:Workshop_of_Andrea_del_Verrocchio._Tobias_and_the_Angel._33x26cm._1470-75._NG_London.jpg|thumb| Kuutorgal Andrea del Verrokiyo, ''Tobiyas e Maleyka'' ( c. hitaande 1470 haa hitaande 1475]]
Ñalngu juulde Rafael naatnaa ko adii fof e limlebbi Roman en e hitaande 1921, ngam mawninde ñalnde 24 oktoobar. E ƴeewndo 1969 Limlebbi Room mawɗo, juulde ndee artiraa ko ñalnde 29 suwee ngam mawninde wondude e mawɓe maleykaaji Seniiɓe Mikayel e Jibriil. ''Summorum Pontificum'' mo Pape Benoît XVI yamiri, e nder keeri keewɗi ngam huutoraade yimɓe, limlebbi kuuɓtodinɗo Roomnaajo 1960, mo ñalnde 24 oktoobar woni ñalngu juulde Rafael.
O siftortee ko e won e diiwaanuuji Espaañ e ñalngu ɓooyngu e e seppo ñalnde 7 mee to Kordoba, Espaañ.
To diiwaan Warsaw-Praga o siftortee ko ñalnde 3 oktoobar (e wondude e Mikael e [[Malaika jibrilu|Jibriil]] ); juulde ndee wayliima gila 29 suwee ( Dedication de la Cathédrale Saint-Florien ).
Maleykaaji mawɗi Rafael ina ciftoree e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange ñalnde 8 noowammbar e nder Sinaksis Maleykaaji mawɗi Mikael e Doole goɗɗe ɗe ngalaa ɓalli.
E nder Eklesiyaaji Ortodoks Fuɗnaange, dedication eklesiya Saint Raphaël e dow ɓalewol baleejo ina siftoree ñalnde 26 ut (3 Pagumen ).
Eklesiya Ortodoks Koptik ina mawnina juulde Rafael ñalnde Kouji Nabot 3 e Koiak 13. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
E nder Vikariat Rite Hirnaange Antiyoki, Sen Rafael Arkannge ina siftoree ñalnde 24 oktoobar.
=== Feññinaande ===
Ina wiyee wonde mawɗo maleyka Rafael feeñii ko to [[Córdoba, Spain|Kordoba]], Espaañ, e teeminannde 16ɓiire ; e nder jaabawol eeraango wuro ngoo, [[Pope Innocent X|Pape Innocent X]] acciino mawningol nokku oo juulde ngam teddinde Maleykaaji mawɗi ɗii ñalnde 7 mee, ñalngu peeñgol mawngol ngol. Saint [[John of God]], sosɗo [[Brothers Hospitallers of Saint John of God|yamiroore Hospitaal jogiinde innde makko]], ina wiyee kadi heɓi njilluuji e Saint Raphael, hirjinoowo mo e jannginde mo. E nder teddungal ɗuum, heewɓe e Banndiraaɓe Hospitaaluuji St. John of God ina mbiyaa "Centres Raphael" haa hannde. Ina wiyee kadi ko debbo Naplesnaajo mo teeminannde 18ɓiire, hono Sainte [[Mary Frances of the Five Wounds|Maria Francesca de Cinq Bounds]], yiyri peeñgol Rafael.
== E nder Lislaam ==
[[File:Arabic-manuscript.jpg|thumb| ''Maleykaaji mawɗi Israfil'', peewnaaɗi to Ejipt walla Siri, e darorɗe teeminannde 14ɓiire–fuɗɗoode teeminannde 15ɓiire]]
Rafael ( Arabic , binndi goɗɗi: ''Israafel'', ''Esraafil'' ) ko mawɗo maleykaaji teddinaaɗo e aadaaji lislaam. E nder eskatoloji lislaam, Israafil ina fuɗa buubaaji e haayre ceniinde to Urusaliima ngam anndude ñalawma ñaawoore ( ''Yawm al-Qiyāmah'' ). Buuba ina woni e hunuko makko, ina heddii e fuɗde so Alla yamirii.
Innde "Israfil" (walla "Israfel", "Esrafil") winndaaka no feewi e nder [[Alqur'aana|Quraan]], hay so tawii noon ina woodi siftorde maleyka-buuba mo innde mum anndaaka, sibu ina sikkaa ina anndi ndeeɗoo limoore :
buzz hollow draft tree champion orient main doll void canoe reduce cherry mansion face attend accident layer swap normal three window giant beach tuna
Won e iwdiiji lislaam ina kollita wonde, tagaaɗo e fuɗɗoode jamaanu, Israfil ina jogii baagal nay, ina toowi haa waawi yettaade gila e leydi haa e ŋoral asamaan . Maleyka belɗo, jom jimɗi, Israfil ina yima yettoode Alla e ujunnaaje ɗemɗe ceertuɗe, fooftere mum ina huutoree ngam naatde e nguurndam e nder konu maleykaaji ɓeydotooɗi e jimɗi ɗii e koye mum en. Yanti heen ina gasa tawa ko kanko woni maleyka ɓurɗo toowde, nde tawnoo ko kanko kadi woni hakkunde Alla e mawɓe maleykaaji keddiiɗi ɗii, omo jannga e dow alluwal ( <nowiki><i id="mwAf4">al-lawh al-mahfooz</i></nowiki> ) ngam saaktude jamirooje Alla. Hay so tawii ina luurdi, won ciimtol ina hollita wonde o yilliima Muhammadu ko adii mawɗo maleykaaji Jibriil.
E wiyde aadaaji suufiyankooɓe ɗi Imaam Rafa’il habri, Ghawth walla Qutb (‘neɗɗo timmuɗo’), ko neɗɗo jogiiɗo ɓernde nanndunde e ɓernde mawɗo maleyka Israfil, holliroowo toowgol oo maleyka. Ko adii e darnde ko seniiɓe anndiraaɓe Umdah walla Awtad, e nder maɓɓe ɓurɓe toowde ɓee ina njogii ɓerɗe nannduɗe e ɓerɗe mawɗo maleykaaji Mikhail (maleykaaji mawɗi Mika’il), heddiiɓe e seniiɓe les ɓee ina njogii ɓernde Jibrail (maleyka mawɗo Jibriil), e ɓerɗe annabaaɓe lislaam ɓennuɓe ko adii [[Nelaaɗo Muhammadu|Muhamma]] . Leydi ina sikkaa ina jogii sahaa kala gooto e Qutb en.
Malayka oo haalani Zu al-Qarnayn ko fayti e Ndiyam Nguurndam (Aynul Hayyat). Nande ina woodi ɓuuɓri hono ndii, Dhu al-Qarnayn yiɗi yarde Ndiyam Nguurndam, kono tan dañii yarde ɗum ko ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Khidr . E nder aadaaji lislaam, Khidr woni ardotooɗo mistik mo yimɓe fof mbiyata haa teeŋti e aadaaji suufiyankooɓe keɓɗo nguurndam juutɗam, feeñde e seniiɓe lislaam cuɓaaɓe e nder yontaaji kala.
== Nokkuuji inniraaɗi Rafael ==
[[File:Accademia_-_Archangel_Raphael_and_Tobit_by_Titian.jpg|thumb| Titian, ''Maleykaaji mawɗi Rafael e Tobiyas'' ( c. 1512-1514 )]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
kgw2wlbuzxdlyusy6kaplsmor4z5lxw
112019
112018
2025-06-10T23:18:04Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112019
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rafayel'''
Rafael adii feeñde ko e golle ɗiɗi e ooɗoo sahaa, 1 <ref>https://st-takla.org/Full-Free-Coptic-Books/FreeCopticBooks-014-Various-Authors/001-Al-Mala2ka/The-Angels__38-Archangel-Raphael.html</ref>[[Enok]], ko deftere binndanɗe asliije ɗe ngonaa laamuyankooje gila e teeminannde 3ɓiire ko adii jibineede Iisaa, e Deftere Tobit, gila e fuɗɗoode teeminannde 2ɓiire ko adii jibineede Iisaa. E nder laylaytol ɓurngol ɓooyde ngol 1 Henok (1 Henok 9:1) o jeyaa ko e mawɓe maleykaaji nayi inniraaɓe, e nder Tobit 12:11–15 o jeyaa ko e jeeɗiɗi .
== Innde ==
Innde makko ummii ko e ɗemngal Ebere רפא ( ''rp-ʾ'' ) firti ko "sellinde", ina waawi firteede "Alla sellinii". E nder Tobit o yahrata ko e innde Azariya ( Ebere : עֲזַרְיָה/עֲזַרְיָהוּ ''ʿĂzaryāh/ʿĂzaryāhū'' . E nder binndol ngol o woni ko e cafroowo, o riiwta jinneeji, o huutorii liɗɗi keewɗi ngam haɓɓude jinne Asmodeus e sellinde gite Tobit, e nder 1 Henok o "joɗɗinaama e dow kala ñawu e kala gaañannde ɓiɓɓe leñol ngol", [ 19 ] o haɓɓi konu Azazel e nder falnde throw.
== E nder diine Yahuuda en caggal deftere ==
[[File:Rembrandt_Abraham_Serving_the_Three_Angels.jpg|left|thumb| ''Ibraahiima e Maleykaaji tati'' ɗi Rembrandt winndi]]
E wiyde Talmuud Baabilon, Rafael ( Hebrew ''Rəfāʾēl'', Tiber : ''Răp̄āʾēl'' ) ina jeyaa e maleykaaji tati peeñɗi e Ibraahiima e nder lekki Mamre to diiwaan Hebron (Ferno 18; Bava Metzia 86b); Mika’iil, hono mawɗo oo, ina yahra e hakkunde, [[Malaika jibrilu|Jibriil]] ina woni e ñaamo mum, Rafayel ina woni e nano mum (Yoma 37a). Gooto fof yamiraama yo waɗ golle keertiiɗe, Jibriil yo halku Sodoom, Mika’iil yo humpit Saara wonde maa o jibin Ishaq, Rafayel yo sellin Ibrahiima e taƴgol mum ɓooyngol ngol, o hisna Luutu . Rashi winndi, "Koo ngam kuugal Raphael hawti bee kuuɗe ɗiɗi, ɗe ɗon laara kuugal gootal ngam ɗe ɗiɗi fuu kuuɗe hisnuɗe yimɓe." ''Nguurndam Aadama e Hawaa'' ina limta mo e mawɓe maleykaaji Mika’iil, Jibriil, [[Uriyel]], e Yowel, e filosof yahuud mo yontaaji hakkundeeji biyeteeɗo Maimonides naatni innde makko e nder limto maleykaaji yahuud en .
== Binndol Nderawol ==
E nder Midrash Konen, ina feeñnina wonde Rafael meeɗiino innireede Libbiel ( e ɗemngal Ebere : לִבִּיאֵל ''Lībbīʾēl ;'' Maanaa: "Alla ko ɓernde am"). E nder Midrash, Alla ina jokkondiri e Maleykaaji mum hade mum tagde [[Aadamu e Hawwa|Aadama]] Neɗɗo gadano. Maleykaaji ɗii fof ngonaano miijo wooto kono, ina ceerti miijooji e dalillaaji. Maleyka Yidde e Malaa’ikaajo Njuɓɓudi kamɓe ɗiɗo fof ɓe njiɗi ko tagoore Neɗɗo nde wonnoo ko o jiɗɗo e yiɗde, e sara golloraade Njuɓɓudi. Maleyka Goonga e Maleyka Jam ina luurdi e tagoore makko kono, nde tawnoo omo heewi fenaande, omo wona luural. Ngam bonnude seppo makko, Alla werlii Malaa’ikaajo Goonga oo gila e asamaan haa e [[leydi]], nde wocf6e 6ee ngulli ngam 6eydude sehil mum’en, o wi’i, “Goonga ina yalta e leydi.” Ko adii nde ɓe njaɓata, Alla haalaniino Maleykaaji ɗii tan ko moƴƴere wonnde e nder Neɗɗaŋke, kono wonaa bonnde ndee kadi. Hay so tawii noon ɓe nganndaa goonga oo fof, Maleykaaji ɗii fof ina njiɗi wullude: "Hol ko woni neɗɗo, nde aɗa siftora ɗum? E ɓiɗɗo neɗɗo, nde njilloto-ɗaa ɗum?" Alla jaabii: "Koɗorɗe weeyo e liɗɗi maayo, hol ko ɗe tagiraa? Hol ko nafata larde heewnde ñaamdu welndu, tawa alaa koɗo weltotooɗe ɗe?" Maleykaaji mbaawaano waasde wullude: "Yaa Joomiraacfo, Joomiraacfo amen, no innde maa mawniri e nder leydi ndii fof! Wacf ko weli e yeeso maa." Sibu wonaa seeɗa e Maleykaaji ɗii luural maɓɓe waɗi batte bonɗe. Nde Alla noddi fedde nde e les njiimaandi Maleykaaji Mika'iil, naamndii miijo ma66e e tagoore necfcfo, 6e njaabii e majjere: "Hol ko woni necfcfo, haa njicfcfaa cfum? E 6icfcfo necfcfo, haa njicfcfaa cfum?" Alla noon ƴetti junngo mum tokooso, fof yani e yiite so wonaa mawɗo maɓɓe Mika’iil. Ko noon kadi wonande fedde nde e gardagol mawɗo maleykaaji Jibriil; kaŋko tan e kala danndu halkaare. Fedde tataɓere nde ɓe kaaldi ndee, ko mawɗo maleykaaji biyeteeɗo Libbiel yamiri ɗum. Jannginaaɗo e baasal bonngal ardiiɓe makko, o jeertini konu makko: "A yi'ii hol musiiba keɓɗo Maleykaaji ɗi mbi'i 'Hol ko woni neɗɗo, ko aɗa miijoo ɗum?' En njogoo hakkille hoto en mbaɗtu noon, mbele en keɓataa jukkungo bonngo ngoo, sabu Alla haɗataa en waɗde e joofnirde ko o miijii koo. Ko ɗum waɗi ina moƴƴi en njaɓa yiɗde makko." Nii woni jeertinaango, Maleykaaji ɗii kaaldi: "Joom aduna, ina moƴƴi nde cikkuɗaa tagde neɗɗo. Mbele aɗa taga mo no njiɗirɗaa nii. Minen noon, min ngonata ko gollooɓe makko e gollooɓe makko, min peeñnina mo sirluuji amen fof." Ndeen Alla wayli innde Maleykaaji mawcfi Libbiel, o inniri ɗum Rafael, Dandoowo, sabu Hono Maleykaaji makko 6eydaama e wasiyaaji makko 6urcfi teegtude. O toɗɗaa ko laamɗo cellal maleykaaji, jogiiɗo e nder kisal mum denndaangal safaaraaji asamaan, sifaaji safaaraaji kuutorteeɗi e dow Leydi.
E nder Midrash Tanhuma, Seyɗaane wonti enɗam R. Matthew bar Heresh peewnoowo caggal nde yiyi mo ina jooɗii ina huutoroo jaŋde Tawreeta, tawa o ndaaraani debbo hay gooto walla debbo goɗɗo. Goongɗinde wonde neɗɗo peewɗo ina waawi woodde e aduna tawa alaa bakkaat, Seyɗaane naamndii Alla hol no o yi’rata Rabbi Maatiyu; O yi’ata mo ko peewɗo haa timmi. Ndeen Seyɗaane naamndii yamiroore ngam ƴeewndaade R. Matthew, ɗum rokkaama ɗum. Seyɗaane ndeen ƴetti mbaadi debbo belɗo nde o yi’i Rabi ina jannga Tawreeta. Caggal nde o yi’i Seyɗaane ina jokki e jarribaade mo banngeeji fof; o huutoriima pinngi gulɗi ngam wumde hoore makko mbele jikku makko bonɗo oo ina foola. Seyɗaane noon diwti e kulol, o habri ɗum Alla. Ɗoon e ɗoon nde o nani ɗum, Alla noddi Rafael, laamɗo naalankaagal cellal, yamiri mo yoo o sellin gite R. Matthew bar Heresh. So Rafael yahii to R. Matthew, holliti ɗum ko woni e mum e golle mum, Rabi hollitii wonde o yiɗaa sellinde. Rafael noon artii e Alla ina humpita ɗum ɗum. Nde o nani cfuum Alla yamiri Rafael yo wiy Rabbi oo woto o hul, sabu jikku makko boncfo oo 6eydataa. Nde o nani ɗum e hunuko malayka, o jaɓi sellinde mo, o hulaani.
E nder Rabbeinu Bahya, firo Tawreeta mo Rabi Bahya ben Asher winndi (1255–1340), Kampaañ Efrayim, woni to bannge hirnaange Tabernakl (Limlebbi 2:18), ina hawri e kampaañ asamaan mo mawɗo maleykaaji Rafael e Zafael ardii. Ina wiyee kadi ko cfuum woni kampaañ mo Muusa 6eydi heen nde o 6eydii duwaade yoo Mariyam selli e tzaraath mum, o wiyi "e yoo Alla sellin mo" (Limlebbi 12:13). O ñaagii sifaa mo Rafael lomtini.
Ina wiyee e nder Kav HaYashar mo Rabbi Tzvi Hirsch Kaidanover (1648-1712) winndi, nde maleykaaji toɗɗaaɗi ngam addude baasal e ñawu e dow yimɓe njiyi maleyka Rafael, ɓe keɓa kulol, ɓe ndoga. Ndeen Rafael ina yaaji sellinde ñawɓe ɓee.
E nder Fuɗɗoode Hakkille, naatgol miijo kabbalistik ngol Rabbi Aharon Meir Altshuler (1835-1905) winndi to [[Warsaw]] hakkunde 1887-1893 ; Rafael ina wiyee ina nanndi e Sefira mo Tiferet (Beauté). O wiyaama ko jikku hakkundeejo hakkunde Chesed (Moƴƴere) nannduɗo e Mika’iil, e Din (Njuɓɓudi) nannduɗo e [[Malaika jibrilu|Jibriil]] . Uriel (ina wiyee kadi Nuriel ) ina wiyee kadi ina waɗa jikkuuji hakkundeeji e bannge Raphael. Ina faamnina kadi so o ƴettii Chesed o wiyetee ko Uriel, kono so o ƴettii Din o wiyetee ko Nuriel. E nder oon sifaa, Sefer HaBahir ina noddira Rafael « Laamɗo jam » ( e ɗemngal Ebere : שַׂר־שָׁלוֹם ''Śar Šālōm'' ). Binndi ɗii kollitii wonde nanondiral makko hakkunde Mika’iil, laamɗo to bannge ñaamo Alla, e Jibriil, laamɗo to bannge nano Alla, ko maanaa aaye oo, “O fawi jam e dow tooweeki makko” (Ayyuuba 25:2). E Rafael woni Arɗo Maleykaaji Heeñere jogorɗo tabitinde jam hakkunde Yiite e Ndiyam.
E nder ganndal koode kabbalistik, Rafael ɓuri jokkondirde e [[Naange]] (e bannge Mika’el) e tagofeere Merkiir . Zohar kadi ina jokkondiri mo e natal neɗɗo e nder tetramorf tagooje nayi ceniije ɗe Annabi Ezekiel yi’i, e sara maande zodiac Aquarius, e jokkondiral e natal neɗɗo; Sefira Malkut (Laamu) e [[Leydi (tagofeere)|Leydi]] . Ko noon kadi Tiferet e Malkut, Zohar ina jogii kadi Rafael nannduɗo e Sefira Hod (Majeste), maayo Efarat ( Ebere : פְרָת ''Pərāt'', Tiberi : ''Părāṯ;'' maayo nayaɓo [[Neɗɗo nder jarne Adnin|Eden]] e le Triphrabody e Israayiil ) nano . Binndol ngol ina wiya : « Nayaɓol (maayo) ngol ko Hod (Majesty), « koyngal nano » (hono no haaldaa e ko haalaa e Yaakuuba, wonde « o dartii e koyngal makko nano »), e maggal o yarata koɗorɗe Rafael, mo golle mum ngoni ngam sellinde ñawuuji nanngaaɗi ɗii, e wondude e maggal leñol makko ɗiɗo Manaccoims e Ephrabeh ( Benjamins e leñol makko ɗiɗo Ephrabeh )."
Ina woodi kadi aada e nder [[Yahudanci|diine Yahuuda]] en noddude Rafael ngam wonde gooto e Maleykaaji Nayi caggal nde neɗɗo janngi Shema hade mum lelnude; Mika’iil woni bannge ñaamo maa, Jibriil woni bannge nano maa, Uriyel woni yeeso maa, Rafayel woni caggal maa. Ngolɗoo laawol kadi ina haalee e deftere Rebbe Nachman mo Breslov (1772-1810) winndaande e Likutei Etzot. E nder ndee ɗoo golle, o siftinii noddaango Maleykaaji Nayi ɗii ko " ''haɓɓude puccu'' ".
[[File:Tobias_vangt_op_aanraden_van_de_engel_een_grote_vis_Der_Engel_erloest_Thobwie_vom_Eisch_6_C_(titel_op_object)_Verhaal_van_Tobias_(serietitel),_RP-P-OB-10.973.jpg|thumb| Rafael yamiri Tobiyas yo guttu liɗɗi mawɗi ɗii, ina winndaa heen, Georg Pencz, 1543, 63 x 101 mm]]
Alkawal Kesal inniri maleyka'en ɗiɗo tan, Mika'iil e Jibriil (Luuka 1:9-26; Yahuuda 1:9; Feññinaande 12:7), kono Rafael, ngam jokkondiral mum e sellinde, wonti anndinde maleyka mo innde mum anndaaka e nder Yuhanna 5:1-4 mo sahaa e sahaa fof ina ɓuuɓna weendu Betesda caggal nde o yani e nder weeyo ngo o selli e kala rafi mo o lelni". Eklesiya katolik noon ina jokkondiri Rafael e Mika’iil e Jibriil ko seniiɓe ɓe duwaawu mum en waawi ɗaɓɓireede e duwaawu. [ 46 ] .
=== Patronage ===
[[File:Palazzo_Ducale_particolare.JPG|thumb| Rafael, galle laamorɗo, Venezuela, detal]]
Sabu golle makko e nder deftere Tobit e Linjiila Yuhanna, Rafael ina hiisee wonde gardiiɗo e sellinoowo, kadi ko noon kadi woni gardiiɗo yahooɓe, wumɓe, batuuji weltaare, infirmiyee en, safrooɓe, gollotooɓe e safaara, jommbaajo debbo, dewgal kerecee en, e jaŋde katolik en. E dow ŋoral galle Doge to Venezuela, ina waɗi nate Rafael ina jogii deftere ina winndaa heen : « ''Efficia fretum quietum'' » (« Deƴƴu Golf »). Ñalnde 8 sulyee 1497, nde Vasco da Gama ummii [[Lisbon]] e laana mum nay feewde Inndo, laana kaa innitiraa ko ''São Rafael'' e dow yamiroore laamɗo Portigaal biyeteeɗo Manuel I . Nde laana ndiwoowa ka yettii Kap Hope ñalnde 22 oktoobar, laana ndiwoowa kaa yani e laana ndiwoowa, ndartini koloñaal ngam teddinde mawɗo maleyka oo. Sifaa Rafael tokooso jahduɗo e Da Gama e laana ndiwoowa ina woni hannde e nokku ina wiyee « Musée Naval » to Lisbon.
Rafael ina wiyee ina reena hajjooɓe e nder yah-ngartaa mum en, so o hollirta ko mbaydi gootol ina heewi hollirde ina jogii sawru. O heewi kadi hollitde omo jogii walla omo darii e dow liɗɗi, ɗum ina hollita sellinde Tobit e galle liɗɗi ɗii. Mosaaji gadani ina keewi hollirde mo e mawɓe maleykaaji keddiiɗi ɗii e comci laamɗo Bizantiin.
[[File:Workshop_of_Andrea_del_Verrocchio._Tobias_and_the_Angel._33x26cm._1470-75._NG_London.jpg|thumb| Kuutorgal Andrea del Verrokiyo, ''Tobiyas e Maleyka'' ( c. hitaande 1470 haa hitaande 1475]]
Ñalngu juulde Rafael naatnaa ko adii fof e limlebbi Roman en e hitaande 1921, ngam mawninde ñalnde 24 oktoobar. E ƴeewndo 1969 Limlebbi Room mawɗo, juulde ndee artiraa ko ñalnde 29 suwee ngam mawninde wondude e mawɓe maleykaaji Seniiɓe Mikayel e Jibriil. ''Summorum Pontificum'' mo Pape Benoît XVI yamiri, e nder keeri keewɗi ngam huutoraade yimɓe, limlebbi kuuɓtodinɗo Roomnaajo 1960, mo ñalnde 24 oktoobar woni ñalngu juulde Rafael.
O siftortee ko e won e diiwaanuuji Espaañ e ñalngu ɓooyngu e e seppo ñalnde 7 mee to Kordoba, Espaañ.
To diiwaan Warsaw-Praga o siftortee ko ñalnde 3 oktoobar (e wondude e Mikael e [[Malaika jibrilu|Jibriil]] ); juulde ndee wayliima gila 29 suwee ( Dedication de la Cathédrale Saint-Florien ).
Maleykaaji mawɗi Rafael ina ciftoree e nder Egliis Ortodoks Fuɗnaange ñalnde 8 noowammbar e nder Sinaksis Maleykaaji mawɗi Mikael e Doole goɗɗe ɗe ngalaa ɓalli.
E nder Eklesiyaaji Ortodoks Fuɗnaange, dedication eklesiya Saint Raphaël e dow ɓalewol baleejo ina siftoree ñalnde 26 ut (3 Pagumen ).
Eklesiya Ortodoks Koptik ina mawnina juulde Rafael ñalnde Kouji Nabot 3 e Koiak 13. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2021)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
E nder Vikariat Rite Hirnaange Antiyoki, Sen Rafael Arkannge ina siftoree ñalnde 24 oktoobar.
=== Feññinaande ===
Ina wiyee wonde mawɗo maleyka Rafael feeñii ko to [[Córdoba, Spain|Kordoba]], Espaañ, e teeminannde 16ɓiire ; e nder jaabawol eeraango wuro ngoo, [[Pope Innocent X|Pape Innocent X]] acciino mawningol nokku oo juulde ngam teddinde Maleykaaji mawɗi ɗii ñalnde 7 mee, ñalngu peeñgol mawngol ngol. Saint [[John of God]], sosɗo [[Brothers Hospitallers of Saint John of God|yamiroore Hospitaal jogiinde innde makko]], ina wiyee kadi heɓi njilluuji e Saint Raphael, hirjinoowo mo e jannginde mo. E nder teddungal ɗuum, heewɓe e Banndiraaɓe Hospitaaluuji St. John of God ina mbiyaa "Centres Raphael" haa hannde. Ina wiyee kadi ko debbo Naplesnaajo mo teeminannde 18ɓiire, hono Sainte [[Mary Frances of the Five Wounds|Maria Francesca de Cinq Bounds]], yiyri peeñgol Rafael.
== E nder Lislaam ==
[[File:Arabic-manuscript.jpg|thumb| ''Maleykaaji mawɗi Israfil'', peewnaaɗi to Ejipt walla Siri, e darorɗe teeminannde 14ɓiire–fuɗɗoode teeminannde 15ɓiire]]
Rafael ( Arabic , binndi goɗɗi: ''Israafel'', ''Esraafil'' ) ko mawɗo maleykaaji teddinaaɗo e aadaaji lislaam. E nder eskatoloji lislaam, Israafil ina fuɗa buubaaji e haayre ceniinde to Urusaliima ngam anndude ñalawma ñaawoore ( ''Yawm al-Qiyāmah'' ). Buuba ina woni e hunuko makko, ina heddii e fuɗde so Alla yamirii.
Innde "Israfil" (walla "Israfel", "Esrafil") winndaaka no feewi e nder [[Alqur'aana|Quraan]], hay so tawii noon ina woodi siftorde maleyka-buuba mo innde mum anndaaka, sibu ina sikkaa ina anndi ndeeɗoo limoore :
buzz hollow draft tree champion orient main doll void canoe reduce cherry mansion face attend accident layer swap normal three window giant beach tuna
Won e iwdiiji lislaam ina kollita wonde, tagaaɗo e fuɗɗoode jamaanu, Israfil ina jogii baagal nay, ina toowi haa waawi yettaade gila e leydi haa e ŋoral asamaan . Maleyka belɗo, jom jimɗi, Israfil ina yima yettoode Alla e ujunnaaje ɗemɗe ceertuɗe, fooftere mum ina huutoree ngam naatde e nguurndam e nder konu maleykaaji ɓeydotooɗi e jimɗi ɗii e koye mum en. Yanti heen ina gasa tawa ko kanko woni maleyka ɓurɗo toowde, nde tawnoo ko kanko kadi woni hakkunde Alla e mawɓe maleykaaji keddiiɗi ɗii, omo jannga e dow alluwal ( <nowiki><i id="mwAf4">al-lawh al-mahfooz</i></nowiki> ) ngam saaktude jamirooje Alla. Hay so tawii ina luurdi, won ciimtol ina hollita wonde o yilliima Muhammadu ko adii mawɗo maleykaaji Jibriil.
E wiyde aadaaji suufiyankooɓe ɗi Imaam Rafa’il habri, Ghawth walla Qutb (‘neɗɗo timmuɗo’), ko neɗɗo jogiiɗo ɓernde nanndunde e ɓernde mawɗo maleyka Israfil, holliroowo toowgol oo maleyka. Ko adii e darnde ko seniiɓe anndiraaɓe Umdah walla Awtad, e nder maɓɓe ɓurɓe toowde ɓee ina njogii ɓerɗe nannduɗe e ɓerɗe mawɗo maleykaaji Mikhail (maleykaaji mawɗi Mika’il), heddiiɓe e seniiɓe les ɓee ina njogii ɓernde Jibrail (maleyka mawɗo Jibriil), e ɓerɗe annabaaɓe lislaam ɓennuɓe ko adii [[Nelaaɗo Muhammadu|Muhamma]] . Leydi ina sikkaa ina jogii sahaa kala gooto e Qutb en.
Malayka oo haalani Zu al-Qarnayn ko fayti e Ndiyam Nguurndam (Aynul Hayyat). Nande ina woodi ɓuuɓri hono ndii, Dhu al-Qarnayn yiɗi yarde Ndiyam Nguurndam, kono tan dañii yarde ɗum ko ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Khidr . E nder aadaaji lislaam, Khidr woni ardotooɗo mistik mo yimɓe fof mbiyata haa teeŋti e aadaaji suufiyankooɓe keɓɗo nguurndam juutɗam, feeñde e seniiɓe lislaam cuɓaaɓe e nder yontaaji kala.
== Nokkuuji inniraaɗi Rafael ==
[[File:Accademia_-_Archangel_Raphael_and_Tobit_by_Titian.jpg|thumb| Titian, ''Maleykaaji mawɗi Rafael e Tobiyas'' ( c. 1512-1514 )]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
gf2mvymc52v312cufbeikr8k3bpzyy9
Sarah Persse
0
29020
112034
108230
2025-06-10T23:29:08Z
Adamu mc
10501
#1Lib1RefNG
112034
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Sarah Henrietta Persse''' (yalnde sappo 10 lewru Maayi hiitande dubi alif 1866 - 14 Apriil 1927) ko neɗɗo Irlande, daraniiɗo woote.
Persse ko tergal e galle diisnondiral Perse to Galway, kadi ko jokkondiral e Laamɗo Gregory. O jibinaa ko to Glenarde, to Galway. Jibnaaɓe makko ko Henry Sadleir Perse (1838-1900)<ref>{{Cite news|date=1927-04-18|title=Connaught|url=https://www.newspapers.com/article/irish-independent-connaught/171276455/|access-date=2025-04-28|work=Irish Independent|pages=8|via=Newspapers.com}}</ref> gardiiɗo diisnondiral to duunde Nun, e Eleanor Alis Seymour Perse. Persse ko tataɓo e nder sukaaɓe sappo. E hitaande 1899 o jeyaa ko e rewɓe ɗiɗo kanndidaaji e nder diiwaan hirnaange e fuɗnaange fedde nde wonaa laamuyankoore to Galway. O woppii ƴeewndo wonde Poor Law Guardian ñalnde wootere ko adii wooteeji ɗii sabu maayde baaba makko e hitaande 1900, o tawtoraaki wooteeji garooji ɗii. Nde miñiiko e ɓesngu mum ngummii e galle ɓesngu Persse, o hoɗi to Londres. O maayi toon ko e hitaande 1927.<ref>{{Cite news|title=Sarah Persse: Pioneering woman candidate withdrew from politics before polling day|url=https://www.irishtimes.com/culture/heritage/sarah-persse-pioneering-woman-candidate-withdrew-from-politics-before-polling-day-1.3718570|last=Clancy|first=Mary|date=10 December 2018|newspaper=The Irish Times|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-05-23}}</ref><ref>{{cite book|last1=Clancy|first1=Mary|editor1-last=Moran|editor1-first=Gerard|editor2-last=Gillespie|editor2-first=Raymond|editor3-last=Nolan|editor3-first=William|title=Galway History & Society: Interdisciplinary Essays on the History of an Irish County|date=1996|publisher=Geography Publications|location=Dublin|isbn=0906602750|pages=557–587|chapter=The Western Outpost: Local Government and Women's Suffrage in County Galway 1898-1918}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
bqkem01ywiguzy184hiw9yp4mww00mm
Vusumzi Waɗde
0
29363
111932
2025-06-10T15:33:04Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1247391064|Vusumzi Make]]"
111932
wikitext
text/x-wiki
'''Vusumzi L. Make''' (1931 – 15 abriil 2006) ko daraniiɗo hakkeeji siwil e awokaa to Afrik worgo. Kanko e yimoowo [[Dowlaaji Dentuɗi|Ameriknaajo]] biyeteeɗo Maya Angelou ɓe kawri ko e hitaande 1961, ɓe nguurdi ko to Kayhayɗi, [[Misra|to leydi Ejipt]], hade maɓɓe seertude e hitaande 1962. <ref name="Random House" /> O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Liberiya to [[Monrovia]], [[Labiriyaa|Liberiyaa]], tuggi 1968 haa 1974. <ref name="sahistory" />
== Waktu e nder batu Pan Afrik ==
Nde Potlako Leballo, hooreejo fedde wiyeteende PAC, dogniraa e jappeere ndee, Make naati e Diiso Hooreejo leydi, tawi ko David Sibeko e Ellias Ntloedibe e kanko e hoore makko. Lebbi keewɗi caggal ɗuum, Make wonti hooreejo gooto. O woppi hooreejo leydi ndii e lewru Yarkomaa 1981 ngam waɗde laawol e John Nyathi Pokela, mo ɓooyaani ko o sokaa to duunde Robben. E laamu Pokela, Make woniino cukko hooreejo PAC
== Wade ==
Make sankii ñalnde 15 abriil 2006 to opitaal HF Verwoerd to wuro Pretoria, tawi omo yahra e duuɓi 75. O woppi ko debbo makko biyeteeɗo Alma Liziwe Make e ɓiyum debbo biyeteeɗo Titise. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2014)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
== Tuugnorgal ==
aquharrqh5688etc38pdamhkjjvrm93
111933
111932
2025-06-10T15:35:37Z
Zahraswaty
7652
111933
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Vusumzi L. Make''' (1931 – 15 abriil 2006) ko daraniiɗo hakkeeji siwil e awokaa to Afrik worgo. Kanko e yimoowo [[Dowlaaji Dentuɗi|Ameriknaajo]] biyeteeɗo Maya Angelou ɓe kawri ko e hitaande 1961, ɓe nguurdi ko to Kayhayɗi, [[Misra|to leydi Ejipt]], hade maɓɓe seertude e hitaande 1962. <ref name="Random House" /> O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Liberiya to [[Monrovia]], [[Labiriyaa|Liberiyaa]], tuggi 1968 haa 1974. <ref name="sahistory" />
== Waktu e nder batu Pan Afrik ==
Nde Potlako Leballo, hooreejo fedde wiyeteende PAC, dogniraa e jappeere ndee, Make naati e Diiso Hooreejo leydi, tawi ko David Sibeko e Ellias Ntloedibe e kanko e hoore makko. Lebbi keewɗi caggal ɗuum, Make wonti hooreejo gooto. O woppi hooreejo leydi ndii e lewru Yarkomaa 1981 ngam waɗde laawol e John Nyathi Pokela, mo ɓooyaani ko o sokaa to duunde Robben. E laamu Pokela, Make woniino cukko hooreejo PAC
== Wade ==
Make sankii ñalnde 15 abriil 2006 to opitaal HF Verwoerd to wuro Pretoria, tawi omo yahra e duuɓi 75. O woppi ko debbo makko biyeteeɗo Alma Liziwe Make e ɓiyum debbo biyeteeɗo Titise. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2014)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
== Tuugnorgal ==
go3f1hnlo9leg5rz63xj65fuot3ikfr
111935
111933
2025-06-10T15:39:06Z
Zahraswaty
7652
111935
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Vusumzi L. Make''' (1931 – 15 abriil 2006) ko daraniiɗo hakkeeji siwil e awokaa to Afrik worgo. Kanko e yimoowo [[Dowlaaji Dentuɗi|Ameriknaajo]] biyeteeɗo Maya Angelou ɓe kawri ko e hitaande 1961, ɓe nguurdi ko to Kayhayɗi, [[Misra|to leydi Ejipt]], hade maɓɓe seertude e hitaande 1962. <ref name="Random House" /> O woniino jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Liberiya to [[Monrovia]], [[Labiriyaa|Liberiyaa]], tuggi 1968 haa 1974.<ref name="sahistory" />
== Waktu e nder batu Pan Afrik ==
Nde Potlako Leballo, hooreejo fedde wiyeteende PAC, dogniraa e jappeere ndee, Make naati e Diiso Hooreejo leydi, tawi ko David Sibeko e Ellias Ntloedibe e kanko e hoore makko. Lebbi keewɗi caggal ɗuum, Make wonti hooreejo gooto. O woppi hooreejo leydi ndii e lewru Yarkomaa 1981 ngam waɗde laawol e John Nyathi Pokela, mo ɓooyaani ko o sokaa to duunde Robben. E laamu Pokela, Make woniino cukko hooreejo PAC<ref name="Random House2" /><ref name="ark">{{cite encyclopedia|url=http://encyclopediaofarkansas.net/encyclopedia/entry-detail.aspx?entryID=1085|title=Maya Angelou (1928–)|accessdate=2006-12-27|last=Mcgraw|first=Patricia Washington|date=2006-07-12|encyclopedia=Encyclopedia of Arkansas|publisher=Central Arkansas Library System}}</ref><ref name="sahistory2" />
== Wade ==
Make sankii ñalnde 15 abriil 2006 to opitaal HF Verwoerd to wuro Pretoria, tawi omo yahra e duuɓi 75. O woppi ko debbo makko biyeteeɗo Alma Liziwe Make e ɓiyum debbo biyeteeɗo Titise. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (May 2014)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
== Tuugnorgal ==
<references />
fapdviqjz565ix8zhq7nthkpuc8evqv
Abuja–Kaduna train attack
0
29364
111934
2025-06-10T15:36:22Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111934
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.
3icr76669fuu9t819yhyocp4j6lr2vd
111936
111934
2025-06-10T15:40:06Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111936
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.Caɗeele
Yimɓe sappo mbaraama, ina jeyaa heen Amin Mahmuud, hooreejo sukaaɓe e fedde laamuyankoore APC, Chinelo Megafu Chinelo, doktoor, Tibile Mosugu, awokaa ummotooɗo, ɓiy awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, e awokaajo Musa Lawal-Ozigi, hooreejo fedde gollooɓe, TUC.
Megafu Chinelo, doktoor, hollitaama o maayi waktuuji seeɗa caggal nde o wiyi e Twitter wonde o waraama e nder oto jahoowo Kaduna.[23] E nder bayyinaango yaltungo ñalnde 28 mars 2022, fedde safrooɓe leydi Najeriya (NMA) hollitii ɗum. Chinelo winndi e Twitter ko juuti caggal nde otooji ummoriiɗi Abuja fayde Kaduna njani e ownooɓe beeli: "Miɗo woni e nder otooji, mi fiyi. Eɗen ñaagoo on nde mbaɗton duwaawu ngam am".
Ñawanɗe goɗɗe cakkitiiɗe
Haala kan waɗi nder wakkatiire ɓurnde yaajde nder hare bandiraaɓe lesdi Naajeeriya, nden ɗum waɗi balɗe ɗiɗi ɓaawo bandiiji ɗin ɗon ƴaɓɓoo haa Airport Kaduna, nden yimɓe ɗiɗo diga hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NAMA) mbaraa, nden boo huwooɓe woɓɓe ɗuuɗɓe mbaraa. Sosiyetee laana njoorndi leydi Najeriya dartini golle mum e laawol ngol ñalnde 29 mars.
Caggal mum
Caggal njanngu nguu, konu leydi Najeriya waɗii njilluuji e nder ladde nde, to keeri leydi Nijeer e leydi Kaduna, wari heen "ko famɗi fof 34 ownooɓe", e wiyde jaaynde Guardian.
Laamu laamu nguu wiyi caggal ɗuum wonde humpitooji e wiɗtooji baɗeteeɗi e doole kisal ina kollita « jokkondire ɗe ngonaa laaɓtuɗe » hakkunde bandiiji gollondirɗi e pelle jihaadiyaŋkooje ownooɓe beeli, ko wayi no Boko Haram, tawi ina tuumaa ko kañum en mbaɗi njanngu nguu, ina ƴeewtoo wideyooji nanngaaɓe e haalaaji banndiraaɓe ɓee ngam seedaade. John Barnett, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos wiyi wonde, so tawii o sikki ko bandiiji mbaɗi njanngu nguu, "kuutoragol bommbooji.... ina waawi hollude won e ballondiral jihaadiyaŋkooɓe, ma a taw e geɗe Ansaru."
== Tuugnorgal ==
ek7neol6upsbo9hz0az8id7l05qo4xf
111937
111936
2025-06-10T15:43:08Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111937
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.Caɗeele
Yimɓe sappo mbaraama, ina jeyaa heen Amin Mahmuud, hooreejo sukaaɓe e fedde laamuyankoore APC, Chinelo Megafu Chinelo, doktoor, Tibile Mosugu, awokaa ummotooɗo, ɓiy awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, e awokaajo Musa Lawal-Ozigi, hooreejo fedde gollooɓe, TUC.
Megafu Chinelo, doktoor, hollitaama o maayi waktuuji seeɗa caggal nde o wiyi e Twitter wonde o waraama e nder oto jahoowo Kaduna.[23] E nder bayyinaango yaltungo ñalnde 28 mars 2022, fedde safrooɓe leydi Najeriya (NMA) hollitii ɗum. Chinelo winndi e Twitter ko juuti caggal nde otooji ummoriiɗi Abuja fayde Kaduna njani e ownooɓe beeli: "Miɗo woni e nder otooji, mi fiyi. Eɗen ñaagoo on nde mbaɗton duwaawu ngam am".
Ñawanɗe goɗɗe cakkitiiɗe
Haala kan waɗi nder wakkatiire ɓurnde yaajde nder hare bandiraaɓe lesdi Naajeeriya, nden ɗum waɗi balɗe ɗiɗi ɓaawo bandiiji ɗin ɗon ƴaɓɓoo haa Airport Kaduna, nden yimɓe ɗiɗo diga hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NAMA) mbaraa, nden boo huwooɓe woɓɓe ɗuuɗɓe mbaraa. Sosiyetee laana njoorndi leydi Najeriya dartini golle mum e laawol ngol ñalnde 29 mars.
Caggal mum
Caggal njanngu nguu, konu leydi Najeriya waɗii njilluuji e nder ladde nde, to keeri leydi Nijeer e leydi Kaduna, wari heen "ko famɗi fof 34 ownooɓe", e wiyde jaaynde Guardian.
Laamu laamu nguu wiyi caggal ɗuum wonde humpitooji e wiɗtooji baɗeteeɗi e doole kisal ina kollita « jokkondire ɗe ngonaa laaɓtuɗe » hakkunde bandiiji gollondirɗi e pelle jihaadiyaŋkooje ownooɓe beeli, ko wayi no Boko Haram, tawi ina tuumaa ko kañum en mbaɗi njanngu nguu, ina ƴeewtoo wideyooji nanngaaɓe e haalaaji banndiraaɓe ɓee ngam seedaade. John Barnett, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos wiyi wonde, so tawii o sikki ko bandiiji mbaɗi njanngu nguu, "kuutoragol bommbooji.... ina waawi hollude won e ballondiral jihaadiyaŋkooɓe, ma a taw e geɗe Ansaru.".<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-bandits-attack-nigerian-passenger-train-2022-03-28/|title=Suspected bandits attack Nigerian passenger train|website=[[Reuters]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/520385-gunmen-attack-kaduna-bound-train-in-northern-nigeria.html|title=Gunmen attack Kaduna-bound train in Northern Nigeria|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>
== Tuugnorgal ==
68rgmzgwx9jpxxdfw9zrbuwbym1enrn
111953
111937
2025-06-10T20:35:52Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111953
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.Caɗeele
Yimɓe sappo mbaraama, ina jeyaa heen Amin Mahmuud, hooreejo sukaaɓe e fedde laamuyankoore APC, Chinelo Megafu Chinelo, doktoor, Tibile Mosugu, awokaa ummotooɗo, ɓiy awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, e awokaajo Musa Lawal-Ozigi, hooreejo fedde gollooɓe, TUC.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/injured-gunmen-attack-passenger-train-nigeria-abuja-kaduna|title=Rail staff killed in 'unprecedented' attack on train in Nigeria|website=[[TheGuardian.com]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref> Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.
Megafu Chinelo, doktoor, hollitaama o maayi waktuuji seeɗa caggal nde o wiyi e Twitter wonde o waraama e nder oto jahoowo Kaduna.[23] E nder bayyinaango yaltungo ñalnde 28 mars 2022, fedde safrooɓe leydi Najeriya (NMA) hollitii ɗum. Chinelo winndi e Twitter ko juuti caggal nde otooji ummoriiɗi Abuja fayde Kaduna njani e ownooɓe beeli: "Miɗo woni e nder otooji, mi fiyi. Eɗen ñaagoo on nde mbaɗton duwaawu ngam am".
Ñawanɗe goɗɗe cakkitiiɗe
Haala kan waɗi nder wakkatiire ɓurnde yaajde nder hare bandiraaɓe lesdi Naajeeriya, nden ɗum waɗi balɗe ɗiɗi ɓaawo bandiiji ɗin ɗon ƴaɓɓoo haa Airport Kaduna, nden yimɓe ɗiɗo diga hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NAMA) mbaraa, nden boo huwooɓe woɓɓe ɗuuɗɓe mbaraa. Sosiyetee laana njoorndi leydi Najeriya dartini golle mum e laawol ngol ñalnde 29 mars.
Caggal mum
Caggal njanngu nguu, konu leydi Najeriya waɗii njilluuji e nder ladde nde, to keeri leydi Nijeer e leydi Kaduna, wari heen "ko famɗi fof 34 ownooɓe", e wiyde jaaynde Guardian.
Laamu laamu nguu wiyi caggal ɗuum wonde humpitooji e wiɗtooji baɗeteeɗi e doole kisal ina kollita « jokkondire ɗe ngonaa laaɓtuɗe » hakkunde bandiiji gollondirɗi e pelle jihaadiyaŋkooje ownooɓe beeli, ko wayi no Boko Haram, tawi ina tuumaa ko kañum en mbaɗi njanngu nguu, ina ƴeewtoo wideyooji nanngaaɓe e haalaaji banndiraaɓe ɓee ngam seedaade. John Barnett, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos wiyi wonde, so tawii o sikki ko bandiiji mbaɗi njanngu nguu, "kuutoragol bommbooji.... ina waawi hollude won e ballondiral jihaadiyaŋkooɓe, ma a taw e geɗe Ansaru.".<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-bandits-attack-nigerian-passenger-train-2022-03-28/|title=Suspected bandits attack Nigerian passenger train|website=[[Reuters]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/520385-gunmen-attack-kaduna-bound-train-in-northern-nigeria.html|title=Gunmen attack Kaduna-bound train in Northern Nigeria|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>
== Tuugnorgal ==
jjn3gceueyy8cj85yi4uvzpx9c8cm6w
111954
111953
2025-06-10T20:37:44Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111954
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.Caɗeele
Yimɓe sappo mbaraama, ina jeyaa heen Amin Mahmuud, hooreejo sukaaɓe e fedde laamuyankoore APC, Chinelo Megafu Chinelo, doktoor, Tibile Mosugu, awokaa ummotooɗo, ɓiy awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, e awokaajo Musa Lawal-Ozigi, hooreejo fedde gollooɓe, TUC.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/injured-gunmen-attack-passenger-train-nigeria-abuja-kaduna|title=Rail staff killed in 'unprecedented' attack on train in Nigeria|website=[[TheGuardian.com]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref> Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.<ref>{{cite web|url=https://businessday.ng/news/article/about-900-passengers-feared-kidnapped-as-bandits-bomb-abuja-kaduna-train/|title=About 900 passengers feared kidnapped as bandits bomb Abuja-Kaduna train|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>
Megafu Chinelo, doktoor, hollitaama o maayi waktuuji seeɗa caggal nde o wiyi e Twitter wonde o waraama e nder oto jahoowo Kaduna.[23] E nder bayyinaango yaltungo ñalnde 28 mars 2022, fedde safrooɓe leydi Najeriya (NMA) hollitii ɗum. Chinelo winndi e Twitter ko juuti caggal nde otooji ummoriiɗi Abuja fayde Kaduna njani e ownooɓe beeli: "Miɗo woni e nder otooji, mi fiyi. Eɗen ñaagoo on nde mbaɗton duwaawu ngam am".
Ñawanɗe goɗɗe cakkitiiɗe
Haala kan waɗi nder wakkatiire ɓurnde yaajde nder hare bandiraaɓe lesdi Naajeeriya, nden ɗum waɗi balɗe ɗiɗi ɓaawo bandiiji ɗin ɗon ƴaɓɓoo haa Airport Kaduna, nden yimɓe ɗiɗo diga hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NAMA) mbaraa, nden boo huwooɓe woɓɓe ɗuuɗɓe mbaraa. Sosiyetee laana njoorndi leydi Najeriya dartini golle mum e laawol ngol ñalnde 29 mars.
Caggal mum
Caggal njanngu nguu, konu leydi Najeriya waɗii njilluuji e nder ladde nde, to keeri leydi Nijeer e leydi Kaduna, wari heen "ko famɗi fof 34 ownooɓe", e wiyde jaaynde Guardian.
Laamu laamu nguu wiyi caggal ɗuum wonde humpitooji e wiɗtooji baɗeteeɗi e doole kisal ina kollita « jokkondire ɗe ngonaa laaɓtuɗe » hakkunde bandiiji gollondirɗi e pelle jihaadiyaŋkooje ownooɓe beeli, ko wayi no Boko Haram, tawi ina tuumaa ko kañum en mbaɗi njanngu nguu, ina ƴeewtoo wideyooji nanngaaɓe e haalaaji banndiraaɓe ɓee ngam seedaade. John Barnett, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos wiyi wonde, so tawii o sikki ko bandiiji mbaɗi njanngu nguu, "kuutoragol bommbooji.... ina waawi hollude won e ballondiral jihaadiyaŋkooɓe, ma a taw e geɗe Ansaru.".<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-bandits-attack-nigerian-passenger-train-2022-03-28/|title=Suspected bandits attack Nigerian passenger train|website=[[Reuters]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/520385-gunmen-attack-kaduna-bound-train-in-northern-nigeria.html|title=Gunmen attack Kaduna-bound train in Northern Nigeria|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>
== Tuugnorgal ==
d4fjbxbuvuig3ycmcunqkyigq4yclkv
111955
111954
2025-06-10T20:39:42Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111955
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.Caɗeele
Yimɓe sappo mbaraama, ina jeyaa heen Amin Mahmuud, hooreejo sukaaɓe e fedde laamuyankoore APC, Chinelo Megafu Chinelo, doktoor, Tibile Mosugu, awokaa ummotooɗo, ɓiy awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, e awokaajo Musa Lawal-Ozigi, hooreejo fedde gollooɓe, TUC.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/injured-gunmen-attack-passenger-train-nigeria-abuja-kaduna|title=Rail staff killed in 'unprecedented' attack on train in Nigeria|website=[[TheGuardian.com]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref> Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.<ref>{{cite web|url=https://businessday.ng/news/article/about-900-passengers-feared-kidnapped-as-bandits-bomb-abuja-kaduna-train/|title=About 900 passengers feared kidnapped as bandits bomb Abuja-Kaduna train|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>
Megafu Chinelo, doktoor, hollitaama o maayi waktuuji seeɗa caggal nde o wiyi e Twitter wonde o waraama e nder oto jahoowo Kaduna.[23] E nder bayyinaango yaltungo ñalnde 28 mars 2022, fedde safrooɓe leydi Najeriya (NMA) hollitii ɗum. Chinelo winndi e Twitter ko juuti caggal nde otooji ummoriiɗi Abuja fayde Kaduna njani e ownooɓe beeli: "Miɗo woni e nder otooji, mi fiyi. Eɗen ñaagoo on nde mbaɗton duwaawu ngam am".
Ñawanɗe goɗɗe cakkitiiɗe
Haala kan waɗi nder wakkatiire ɓurnde yaajde nder hare bandiraaɓe lesdi Naajeeriya, nden ɗum waɗi balɗe ɗiɗi ɓaawo bandiiji ɗin ɗon ƴaɓɓoo haa Airport Kaduna, nden yimɓe ɗiɗo diga hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NAMA) mbaraa, nden boo huwooɓe woɓɓe ɗuuɗɓe mbaraa. Sosiyetee laana njoorndi leydi Najeriya dartini golle mum e laawol ngol ñalnde 29 mars.
Caggal mum
Caggal njanngu nguu, konu leydi Najeriya waɗii njilluuji e nder ladde nde, to keeri leydi Nijeer e leydi Kaduna, wari heen "ko famɗi fof 34 ownooɓe", e wiyde jaaynde Guardian.
Laamu laamu nguu wiyi caggal ɗuum wonde humpitooji e wiɗtooji baɗeteeɗi e doole kisal ina kollita « jokkondire ɗe ngonaa laaɓtuɗe » hakkunde bandiiji gollondirɗi e pelle jihaadiyaŋkooje ownooɓe beeli, ko wayi no Boko Haram, tawi ina tuumaa ko kañum en mbaɗi njanngu nguu, ina ƴeewtoo wideyooji nanngaaɓe e haalaaji banndiraaɓe ɓee ngam seedaade. John Barnett, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos wiyi wonde, so tawii o sikki ko bandiiji mbaɗi njanngu nguu, "kuutoragol bommbooji.... ina waawi hollude won e ballondiral jihaadiyaŋkooɓe, ma a taw e geɗe Ansaru.".<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-bandits-attack-nigerian-passenger-train-2022-03-28/|title=Suspected bandits attack Nigerian passenger train|website=[[Reuters]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/520385-gunmen-attack-kaduna-bound-train-in-northern-nigeria.html|title=Gunmen attack Kaduna-bound train in Northern Nigeria|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><nowiki></ref></nowiki> Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.<nowiki><ref>{</nowiki>
== Tuugnorgal ==
9w2iz50tv7xz2t0hhjfmdmtbdq41ppe
111956
111955
2025-06-10T20:41:18Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111956
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.Caɗeele
Yimɓe sappo mbaraama, ina jeyaa heen Amin Mahmuud, hooreejo sukaaɓe e fedde laamuyankoore APC, Chinelo Megafu Chinelo, doktoor, Tibile Mosugu, awokaa ummotooɗo, ɓiy awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, e awokaajo Musa Lawal-Ozigi, hooreejo fedde gollooɓe, TUC.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/injured-gunmen-attack-passenger-train-nigeria-abuja-kaduna|title=Rail staff killed in 'unprecedented' attack on train in Nigeria|website=[[TheGuardian.com]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref> Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.<ref>{{cite web|url=https://businessday.ng/news/article/about-900-passengers-feared-kidnapped-as-bandits-bomb-abuja-kaduna-train/|title=About 900 passengers feared kidnapped as bandits bomb Abuja-Kaduna train|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>
Megafu Chinelo, doktoor, hollitaama o maayi waktuuji seeɗa caggal nde o wiyi e Twitter wonde o waraama e nder oto jahoowo Kaduna.[23] E nder bayyinaango yaltungo ñalnde 28 mars 2022, fedde safrooɓe leydi Najeriya (NMA) hollitii ɗum. Chinelo winndi e Twitter ko juuti caggal nde otooji ummoriiɗi Abuja fayde Kaduna njani e ownooɓe beeli: "Miɗo woni e nder otooji, mi fiyi. Eɗen ñaagoo on nde mbaɗton duwaawu ngam am".
Ñawanɗe goɗɗe cakkitiiɗe
Haala kan waɗi nder wakkatiire ɓurnde yaajde nder hare bandiraaɓe lesdi Naajeeriya, nden ɗum waɗi balɗe ɗiɗi ɓaawo bandiiji ɗin ɗon ƴaɓɓoo haa Airport Kaduna, nden yimɓe ɗiɗo diga hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NAMA) mbaraa, nden boo huwooɓe woɓɓe ɗuuɗɓe mbaraa. Sosiyetee laana njoorndi leydi Najeriya dartini golle mum e laawol ngol ñalnde 29 mars.
Caggal mum
Caggal njanngu nguu, konu leydi Najeriya waɗii njilluuji e nder ladde nde, to keeri leydi Nijeer e leydi Kaduna, wari heen "ko famɗi fof 34 ownooɓe", e wiyde jaaynde Guardian.
Laamu laamu nguu wiyi caggal ɗuum wonde humpitooji e wiɗtooji baɗeteeɗi e doole kisal ina kollita « jokkondire ɗe ngonaa laaɓtuɗe » hakkunde bandiiji gollondirɗi e pelle jihaadiyaŋkooje ownooɓe beeli, ko wayi no Boko Haram, tawi ina tuumaa ko kañum en mbaɗi njanngu nguu, ina ƴeewtoo wideyooji nanngaaɓe e haalaaji banndiraaɓe ɓee ngam seedaade. John Barnett, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos wiyi wonde, so tawii o sikki ko bandiiji mbaɗi njanngu nguu, "kuutoragol bommbooji.... ina waawi hollude won e ballondiral jihaadiyaŋkooɓe, ma a taw e geɗe Ansaru.".<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-bandits-attack-nigerian-passenger-train-2022-03-28/|title=Suspected bandits attack Nigerian passenger train|website=[[Reuters]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/520385-gunmen-attack-kaduna-bound-train-in-northern-nigeria.html|title=Gunmen attack Kaduna-bound train in Northern Nigeria|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.
== Tuugnorgal ==
mc2oupxagbh0fm07wfaof9txm50uohs
111971
111956
2025-06-10T21:36:28Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111971
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.Caɗeele
Yimɓe sappo mbaraama, ina jeyaa heen Amin Mahmuud, hooreejo sukaaɓe e fedde laamuyankoore APC, Chinelo Megafu Chinelo, doktoor, Tibile Mosugu, awokaa ummotooɗo, ɓiy awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, e awokaajo Musa Lawal-Ozigi, hooreejo fedde gollooɓe, TUC.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/injured-gunmen-attack-passenger-train-nigeria-abuja-kaduna|title=Rail staff killed in 'unprecedented' attack on train in Nigeria|website=[[TheGuardian.com]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref> Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.<ref>{{cite web|url=https://businessday.ng/news/article/about-900-passengers-feared-kidnapped-as-bandits-bomb-abuja-kaduna-train/|title=About 900 passengers feared kidnapped as bandits bomb Abuja-Kaduna train|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2022/03/abuja-kaduna-train-tragedy-politician-medical-doctor-unionist-among-dead-passengers/|title=Abuja-Kaduna Train Attack: Politician, medical doctor, unionist among dead passengers|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>
Megafu Chinelo, doktoor, hollitaama o maayi waktuuji seeɗa caggal nde o wiyi e Twitter wonde o waraama e nder oto jahoowo Kaduna.[23] E nder bayyinaango yaltungo ñalnde 28 mars 2022, fedde safrooɓe leydi Najeriya (NMA) hollitii ɗum. Chinelo winndi e Twitter ko juuti caggal nde otooji ummoriiɗi Abuja fayde Kaduna njani e ownooɓe beeli: "Miɗo woni e nder otooji, mi fiyi. Eɗen ñaagoo on nde mbaɗton duwaawu ngam am".
Ñawanɗe goɗɗe cakkitiiɗe
Haala kan waɗi nder wakkatiire ɓurnde yaajde nder hare bandiraaɓe lesdi Naajeeriya, nden ɗum waɗi balɗe ɗiɗi ɓaawo bandiiji ɗin ɗon ƴaɓɓoo haa Airport Kaduna, nden yimɓe ɗiɗo diga hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NAMA) mbaraa, nden boo huwooɓe woɓɓe ɗuuɗɓe mbaraa. Sosiyetee laana njoorndi leydi Najeriya dartini golle mum e laawol ngol ñalnde 29 mars.
Caggal mum
Caggal njanngu nguu, konu leydi Najeriya waɗii njilluuji e nder ladde nde, to keeri leydi Nijeer e leydi Kaduna, wari heen "ko famɗi fof 34 ownooɓe", e wiyde jaaynde Guardian.
Laamu laamu nguu wiyi caggal ɗuum wonde humpitooji e wiɗtooji baɗeteeɗi e doole kisal ina kollita « jokkondire ɗe ngonaa laaɓtuɗe » hakkunde bandiiji gollondirɗi e pelle jihaadiyaŋkooje ownooɓe beeli, ko wayi no Boko Haram, tawi ina tuumaa ko kañum en mbaɗi njanngu nguu, ina ƴeewtoo wideyooji nanngaaɓe e haalaaji banndiraaɓe ɓee ngam seedaade. John Barnett, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos wiyi wonde, so tawii o sikki ko bandiiji mbaɗi njanngu nguu, "kuutoragol bommbooji.... ina waawi hollude won e ballondiral jihaadiyaŋkooɓe, ma a taw e geɗe Ansaru.".<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-bandits-attack-nigerian-passenger-train-2022-03-28/|title=Suspected bandits attack Nigerian passenger train|website=[[Reuters]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/520385-gunmen-attack-kaduna-bound-train-in-northern-nigeria.html|title=Gunmen attack Kaduna-bound train in Northern Nigeria|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.
== Tuugnorgal ==
47qtvuqqnuqdyyj67skel8ytrv6pqjt
111972
111971
2025-06-10T21:39:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111972
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.Caɗeele
Yimɓe sappo mbaraama, ina jeyaa heen Amin Mahmuud, hooreejo sukaaɓe e fedde laamuyankoore APC, Chinelo Megafu Chinelo, doktoor, Tibile Mosugu, awokaa ummotooɗo, ɓiy awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, e awokaajo Musa Lawal-Ozigi, hooreejo fedde gollooɓe, TUC.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/injured-gunmen-attack-passenger-train-nigeria-abuja-kaduna|title=Rail staff killed in 'unprecedented' attack on train in Nigeria|website=[[TheGuardian.com]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref> Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.<ref>{{cite web|url=https://businessday.ng/news/article/about-900-passengers-feared-kidnapped-as-bandits-bomb-abuja-kaduna-train/|title=About 900 passengers feared kidnapped as bandits bomb Abuja-Kaduna train|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2022/03/abuja-kaduna-train-tragedy-politician-medical-doctor-unionist-among-dead-passengers/|title=Abuja-Kaduna Train Attack: Politician, medical doctor, unionist among dead passengers|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{Cite news|date=2022-05-15|title=Nigeria's Kaduna train attack: Pregnant woman freed|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-61455262|access-date=2022-06-12}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-04-14|title=FG blames Abuja-Kaduna train attack on Boko Haram, bandits collaboration|url=https://www.sunnewsonline.com/fg-blames-abuja-kaduna-train-attack-on-boko-haram-bandits-collaboration-2/|access-date=2022-06-12|website=The Sun Nigeria|language=en-US}}</ref>
Megafu Chinelo, doktoor, hollitaama o maayi waktuuji seeɗa caggal nde o wiyi e Twitter wonde o waraama e nder oto jahoowo Kaduna.[23] E nder bayyinaango yaltungo ñalnde 28 mars 2022, fedde safrooɓe leydi Najeriya (NMA) hollitii ɗum. Chinelo winndi e Twitter ko juuti caggal nde otooji ummoriiɗi Abuja fayde Kaduna njani e ownooɓe beeli: "Miɗo woni e nder otooji, mi fiyi. Eɗen ñaagoo on nde mbaɗton duwaawu ngam am".
Ñawanɗe goɗɗe cakkitiiɗe
Haala kan waɗi nder wakkatiire ɓurnde yaajde nder hare bandiraaɓe lesdi Naajeeriya, nden ɗum waɗi balɗe ɗiɗi ɓaawo bandiiji ɗin ɗon ƴaɓɓoo haa Airport Kaduna, nden yimɓe ɗiɗo diga hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NAMA) mbaraa, nden boo huwooɓe woɓɓe ɗuuɗɓe mbaraa. Sosiyetee laana njoorndi leydi Najeriya dartini golle mum e laawol ngol ñalnde 29 mars.
Caggal mum
Caggal njanngu nguu, konu leydi Najeriya waɗii njilluuji e nder ladde nde, to keeri leydi Nijeer e leydi Kaduna, wari heen "ko famɗi fof 34 ownooɓe", e wiyde jaaynde Guardian.
Laamu laamu nguu wiyi caggal ɗuum wonde humpitooji e wiɗtooji baɗeteeɗi e doole kisal ina kollita « jokkondire ɗe ngonaa laaɓtuɗe » hakkunde bandiiji gollondirɗi e pelle jihaadiyaŋkooje ownooɓe beeli, ko wayi no Boko Haram, tawi ina tuumaa ko kañum en mbaɗi njanngu nguu, ina ƴeewtoo wideyooji nanngaaɓe e haalaaji banndiraaɓe ɓee ngam seedaade. John Barnett, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos wiyi wonde, so tawii o sikki ko bandiiji mbaɗi njanngu nguu, "kuutoragol bommbooji.... ina waawi hollude won e ballondiral jihaadiyaŋkooɓe, ma a taw e geɗe Ansaru.".<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-bandits-attack-nigerian-passenger-train-2022-03-28/|title=Suspected bandits attack Nigerian passenger train|website=[[Reuters]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/520385-gunmen-attack-kaduna-bound-train-in-northern-nigeria.html|title=Gunmen attack Kaduna-bound train in Northern Nigeria|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.
== Tuugnorgal ==
tkfyn4lef2su1j0r51fuas4ci35ma0a
111973
111972
2025-06-10T21:42:17Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111973
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}to yahooɓe ɓee.
Yahooɓe e laana ndiwoowa 62 nanngaama e nder njanngu ngu.
Gardiiɗo banke ndema oo, hono Alwan Ali-Hassan, woppitaama ñalnde 6 abriil. Sappo e gooto e yahooɓe ɓee njaltinaama ñalnde 11 lewru juko 7 yahooɓe e laana ndiwoowa njaltinaama ñalnde 9 sulyee. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 25 sulyee.Joy yahooɓe njaltinaama ñalnde 2 ut. Ñalnde 10 lewru nduu, yimɓe njeeɗiɗo njoɓaama. Yahooɓe nayo njaltinaama ñalnde 19 lewru bowte.Yahooɓe capanɗe tati cakkitiiɓe ɓee njaltinaama ñalnde alkamiisa 6.Caɗeele
Yimɓe sappo mbaraama, ina jeyaa heen Amin Mahmuud, hooreejo sukaaɓe e fedde laamuyankoore APC, Chinelo Megafu Chinelo, doktoor, Tibile Mosugu, awokaa ummotooɗo, ɓiy awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, e awokaajo Musa Lawal-Ozigi, hooreejo fedde gollooɓe, TUC.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/injured-gunmen-attack-passenger-train-nigeria-abuja-kaduna|title=Rail staff killed in 'unprecedented' attack on train in Nigeria|website=[[TheGuardian.com]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref> Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.<ref>{{cite web|url=https://businessday.ng/news/article/about-900-passengers-feared-kidnapped-as-bandits-bomb-abuja-kaduna-train/|title=About 900 passengers feared kidnapped as bandits bomb Abuja-Kaduna train|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2022/03/abuja-kaduna-train-tragedy-politician-medical-doctor-unionist-among-dead-passengers/|title=Abuja-Kaduna Train Attack: Politician, medical doctor, unionist among dead passengers|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{Cite news|date=2022-05-15|title=Nigeria's Kaduna train attack: Pregnant woman freed|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-61455262|access-date=2022-06-12}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-04-14|title=FG blames Abuja-Kaduna train attack on Boko Haram, bandits collaboration|url=https://www.sunnewsonline.com/fg-blames-abuja-kaduna-train-attack-on-boko-haram-bandits-collaboration-2/|access-date=2022-06-12|website=The Sun Nigeria|language=en-US}}</ref>analyzing videos of hostages and statements by the attackers as evidence.<ref name=":0">{{Cite web|date=2022-04-08|title=Nigeria: Who is behind the Abuja-Kaduna train attack?|url=https://www.theafricareport.com/192729/nigeria-who-is-behind-the-abuja-kaduna-train-attack/|access-date=2022-06-12|website=The Africa Report.com|language=en-US}}</ref>
Megafu Chinelo, doktoor, hollitaama o maayi waktuuji seeɗa caggal nde o wiyi e Twitter wonde o waraama e nder oto jahoowo Kaduna.[23] E nder bayyinaango yaltungo ñalnde 28 mars 2022, fedde safrooɓe leydi Najeriya (NMA) hollitii ɗum. Chinelo winndi e Twitter ko juuti caggal nde otooji ummoriiɗi Abuja fayde Kaduna njani e ownooɓe beeli: "Miɗo woni e nder otooji, mi fiyi. Eɗen ñaagoo on nde mbaɗton duwaawu ngam am".
Ñawanɗe goɗɗe cakkitiiɗe
Haala kan waɗi nder wakkatiire ɓurnde yaajde nder hare bandiraaɓe lesdi Naajeeriya, nden ɗum waɗi balɗe ɗiɗi ɓaawo bandiiji ɗin ɗon ƴaɓɓoo haa Airport Kaduna, nden yimɓe ɗiɗo diga hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NAMA) mbaraa, nden boo huwooɓe woɓɓe ɗuuɗɓe mbaraa. Sosiyetee laana njoorndi leydi Najeriya dartini golle mum e laawol ngol ñalnde 29 mars.
Caggal mum
Caggal njanngu nguu, konu leydi Najeriya waɗii njilluuji e nder ladde nde, to keeri leydi Nijeer e leydi Kaduna, wari heen "ko famɗi fof 34 ownooɓe", e wiyde jaaynde Guardian.
Laamu laamu nguu wiyi caggal ɗuum wonde humpitooji e wiɗtooji baɗeteeɗi e doole kisal ina kollita « jokkondire ɗe ngonaa laaɓtuɗe » hakkunde bandiiji gollondirɗi e pelle jihaadiyaŋkooje ownooɓe beeli, ko wayi no Boko Haram, tawi ina tuumaa ko kañum en mbaɗi njanngu nguu, ina ƴeewtoo wideyooji nanngaaɓe e haalaaji banndiraaɓe ɓee ngam seedaade. John Barnett, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos wiyi wonde, so tawii o sikki ko bandiiji mbaɗi njanngu nguu, "kuutoragol bommbooji.... ina waawi hollude won e ballondiral jihaadiyaŋkooɓe, ma a taw e geɗe Ansaru.".<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/africa/suspected-bandits-attack-nigerian-passenger-train-2022-03-28/|title=Suspected bandits attack Nigerian passenger train|website=[[Reuters]]|date=29 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/520385-gunmen-attack-kaduna-bound-train-in-northern-nigeria.html|title=Gunmen attack Kaduna-bound train in Northern Nigeria|date=28 March 2022|access-date=23 February 2022}}</ref>Kaduna State, while others were killed and injured by [[Bandit|bandits]] who bombed an Abuja-Kaduna train.
== Tuugnorgal ==
kpgk5a3lt71e4odv2kmnc6gts4pj4qp
Mbuyisa Makhubo
0
29365
111940
2025-06-10T18:31:32Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1277903833|Mbuyisa Makhubo]]"
111940
wikitext
text/x-wiki
'''Mbuyisa Makhubu''' (jibinaa e hitaande 1957 walla 1958) ko daraniiɗo haɓaade Afrik worgo, majjii e hitaande 1979. O ummiima e darnde makko caggal nde o yiytaa ina nawta Hector Pieterson e nder foto mo Sam Nzima ƴetti caggal nde Pieterson fiyi e sahaa Soweto Uprising e hitaande 1976.[2] Ko wonaa muñal foto ngoo, ko seeɗa anndaa e Makhubu
Caggal nde foto ngoo yalti, Makhubu yani e sarwisaaji kisal, o dogi o dogi o doga Afrik worgo. Yumma makko, Nombulelo Makhubu, wiyi e Komisariyaa Goonga e Reconciliation wonde o heɓiino ɓataake ummoraade e makko ummoraade e leydi Najeriya e hitaande 1978, kono o nanaani e makko gila.O maayi e hitaande 2004, ina wayi no o anndaa ko kewnoo e ɓiyum.Mbuyisa ina jeyaa e limoore daraniiɓe Afrik worgo, ɓe ndokkaa e nder leydi Nijeer, caggal nde o waɗi e leydi Nijeer, caggal nde o waɗi e nder leydi Soweto. O woniino gooto e tato jooɗiiɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde to bannge worgo e nder leydi Najeriya - Koolaaɗo kuuɓal laamu fedde nde, e nder hitaande jaŋde 1976–1977. Kono fof ronki jooɗaade, kadi yahri yeeso e nder hitaande ndee.
E hitaande 2013, ɗaɓɓaande feeñii wonde gorko gooto, hono Victor Vinnetou, kaɓɓaaɗo to Kanadaa e nder duuɓi jeetati jawtuɗi ɗii, ko Makhubu. Teskuyaaji genetik mbaɗaa ngam anndude so tawii ko goonga Mbuyisa Makhubo. Caggal ɗuum, ƴeewndorɗe ADN ɗee kollitaani wiyde gorko oo ko Makhubu, e mettere galle Makhubu, hay so tawii noon jarribo ADN oo hollitaama waɗii e tergal galle tawa alaa ko jokkondiri e ƴiiƴam e jibnaaɓe ɗiɗo ɓee.
Haa e hitaande 2020, haa jooni anndaaka ɗo o woni. <ref name="disappeared" /> E hitaande ndee tan, winndannde wiyeteende ''Through The Cracks'', yaltunde e hitaande 44ɓiire fitinaaji ɗii ñalnde 16 suwee 2020, rokkii won e geɗe ɗe haalaaka tawo ko fayti e nguurndam Makhubu. Ina wiyee kadi wonde maa alluwal ndonaandi siftorde Makhubu waɗe ñalnde 16 lewru juko hitaande 2020, kam ne.
== Janngude ko ɓeydii ==
* Daawi, Lusiil. "Hektor Pieterson heɓi siftorde mum." [https://web.archive.org/web/20070519061318/http://www.joburg.org.za/october/hector.stm Wuro Johannesburg Lowre Laamu]
* Daawi, Lusiil. "Nyalawma mo Hektor Pieterson maayi." SA Web Directory
== Tuugnorgal ==
nlvc4aizuprf1etppfniya1ngqlbug1
111941
111940
2025-06-10T18:32:00Z
Zahraswaty
7652
111941
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mbuyisa Makhubu''' (jibinaa e hitaande 1957 walla 1958) ko daraniiɗo haɓaade Afrik worgo, majjii e hitaande 1979. O ummiima e darnde makko caggal nde o yiytaa ina nawta Hector Pieterson e nder foto mo Sam Nzima ƴetti caggal nde Pieterson fiyi e sahaa Soweto Uprising e hitaande 1976.[2] Ko wonaa muñal foto ngoo, ko seeɗa anndaa e Makhubu
Caggal nde foto ngoo yalti, Makhubu yani e sarwisaaji kisal, o dogi o dogi o doga Afrik worgo. Yumma makko, Nombulelo Makhubu, wiyi e Komisariyaa Goonga e Reconciliation wonde o heɓiino ɓataake ummoraade e makko ummoraade e leydi Najeriya e hitaande 1978, kono o nanaani e makko gila.O maayi e hitaande 2004, ina wayi no o anndaa ko kewnoo e ɓiyum.Mbuyisa ina jeyaa e limoore daraniiɓe Afrik worgo, ɓe ndokkaa e nder leydi Nijeer, caggal nde o waɗi e leydi Nijeer, caggal nde o waɗi e nder leydi Soweto. O woniino gooto e tato jooɗiiɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde to bannge worgo e nder leydi Najeriya - Koolaaɗo kuuɓal laamu fedde nde, e nder hitaande jaŋde 1976–1977. Kono fof ronki jooɗaade, kadi yahri yeeso e nder hitaande ndee.
E hitaande 2013, ɗaɓɓaande feeñii wonde gorko gooto, hono Victor Vinnetou, kaɓɓaaɗo to Kanadaa e nder duuɓi jeetati jawtuɗi ɗii, ko Makhubu. Teskuyaaji genetik mbaɗaa ngam anndude so tawii ko goonga Mbuyisa Makhubo. Caggal ɗuum, ƴeewndorɗe ADN ɗee kollitaani wiyde gorko oo ko Makhubu, e mettere galle Makhubu, hay so tawii noon jarribo ADN oo hollitaama waɗii e tergal galle tawa alaa ko jokkondiri e ƴiiƴam e jibnaaɓe ɗiɗo ɓee.
Haa e hitaande 2020, haa jooni anndaaka ɗo o woni. <ref name="disappeared" /> E hitaande ndee tan, winndannde wiyeteende ''Through The Cracks'', yaltunde e hitaande 44ɓiire fitinaaji ɗii ñalnde 16 suwee 2020, rokkii won e geɗe ɗe haalaaka tawo ko fayti e nguurndam Makhubu. Ina wiyee kadi wonde maa alluwal ndonaandi siftorde Makhubu waɗe ñalnde 16 lewru juko hitaande 2020, kam ne.
== Janngude ko ɓeydii ==
* Daawi, Lusiil. "Hektor Pieterson heɓi siftorde mum." [https://web.archive.org/web/20070519061318/http://www.joburg.org.za/october/hector.stm Wuro Johannesburg Lowre Laamu]
* Daawi, Lusiil. "Nyalawma mo Hektor Pieterson maayi." SA Web Directory
== Tuugnorgal ==
laq5jc4lfgddmw24le04oo1x2w328ro
111942
111941
2025-06-10T18:38:34Z
Zahraswaty
7652
111942
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mbuyisa Makhubu''' (jibinaa e hitaande 1957 walla 1958) ko daraniiɗo haɓaade Afrik worgo, majjii e hitaande 1979. O ummiima e darnde makko caggal nde o yiytaa ina nawta Hector Pieterson e nder foto mo Sam Nzima ƴetti caggal nde Pieterson fiyi e sahaa Soweto Uprising e hitaande 1976.[2] Ko wonaa muñal foto ngoo, ko seeɗa anndaa e Makhubu
Caggal nde foto ngoo yalti, Makhubu yani e sarwisaaji kisal, o dogi o dogi o doga Afrik worgo. Yumma makko, Nombulelo Makhubu, wiyi e Komisariyaa Goonga e Reconciliation wonde o heɓiino ɓataake ummoraade e makko ummoraade e leydi Najeriya e hitaande 1978, kono o nanaani e makko gila.O maayi e hitaande 2004, ina wayi no o anndaa ko kewnoo e ɓiyum.Mbuyisa ina jeyaa e limoore daraniiɓe Afrik worgo, ɓe ndokkaa e nder leydi Nijeer, caggal nde o waɗi e leydi Nijeer, caggal nde o waɗi e nder leydi Soweto. O woniino gooto e tato jooɗiiɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde to bannge worgo e nder leydi Najeriya - Koolaaɗo kuuɓal laamu fedde nde, e nder hitaande jaŋde 1976–1977. Kono fof ronki jooɗaade, kadi yahri yeeso e nder hitaande ndee.<ref>{{Cite web|date=2014-06-12|title=Finding Mbuyisa Makhubu, the June 16 1976 hero|url=https://mg.co.za/article/2014-06-12-red-herrings-plague-search-for-mbuyisa-makhubu/|access-date=2020-11-11|website=The Mail & Guardian|language=en-ZA}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://africasacountry.com/the-curious-tale-of-victor-vinnetou/|title=The Curious Tale of Victor Vinnetou » AFRICA IS a COUNTRY|accessdate=2014-11-11|url-status=dead|archiveurl=https://archive.today/20141111030650/http://africasacountry.com/the-curious-tale-of-victor-vinnetou/|archivedate=2014-11-11}}</ref>
E hitaande 2013, ɗaɓɓaande feeñii wonde gorko gooto, hono Victor Vinnetou, kaɓɓaaɗo to Kanadaa e nder duuɓi jeetati jawtuɗi ɗii, ko Makhubu. Teskuyaaji genetik mbaɗaa ngam anndude so tawii ko goonga Mbuyisa Makhubo. Caggal ɗuum, ƴeewndorɗe ADN ɗee kollitaani wiyde gorko oo ko Makhubu, e mettere galle Makhubu, hay so tawii noon jarribo ADN oo hollitaama waɗii e tergal galle tawa alaa ko jokkondiri e ƴiiƴam e jibnaaɓe ɗiɗo ɓee.
Haa e hitaande 2020, haa jooni anndaaka ɗo o woni. <ref name="disappeared" /> E hitaande ndee tan, winndannde wiyeteende ''Through The Cracks'', yaltunde e hitaande 44ɓiire fitinaaji ɗii ñalnde 16 suwee 2020, rokkii won e geɗe ɗe haalaaka tawo ko fayti e nguurndam Makhubu. Ina wiyee kadi wonde maa alluwal ndonaandi siftorde Makhubu waɗe ñalnde 16 lewru juko hitaande 2020, kam ne.
== Janngude ko ɓeydii ==
* Daawi, Lusiil. "Hektor Pieterson heɓi siftorde mum." [https://web.archive.org/web/20070519061318/http://www.joburg.org.za/october/hector.stm Wuro Johannesburg Lowre Laamu]
* Daawi, Lusiil. "Nyalawma mo Hektor Pieterson maayi." SA Web Directory
== Tuugnorgal ==
<references />
pukmjyk5hmmgrelrqtb0551os62gxqt
Manndelaa e Tambo
0
29366
111943
2025-06-10T18:41:43Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1247391449|Mandela and Tambo]]"
111943
wikitext
text/x-wiki
'''Manndelaa e Tambo''' ko fedde awokaaji Afrik worgo nde [[Nelson Manndelaa]] e Oliwer Tambo cosi to Johannesburg e darorɗe hitaande 1952. Ko ngol woni "Attorney Firm" gadano e nder leydi ndii, tawi ko gollodiiɓe ɓaleeɓe njiylotoo ɗum.
E lewru ut 1952, Manndelaa udditi fedde mum : 210 kono, caggal lebbi keewɗi tan, o noddi Tambo ngam tawtoreede mo e sosde Mandela e Tambo e nder cuuɗi ɗiɗi tokoosi to Chancellor House, mahdi ndii ina hoɗi e nokku ɗo Kongres ngenndiijo Afrik woni ɗoo. Firaam o inundaama e kliyaneeɓe ɗaɓɓooɓe redress e golle laamu apartaayd tooñannge. E nder Afrik worgo, "Actorney Firms" maa waɗtu e kliyaneeɓe layooɓe to bannge njuɓɓudi, e ƴettude ko ɓuri heewde e kaayitaaji, e "njaŋde" Advocate, tawa ina waɗa heen hoore mum walla e nder galle, ngam ñaawde e yeeso Ñaawirde ndee. Tambo maa waɗ ko heewi e kaayitaaji e nder biro hee, tawi Manndelaa waɗi ko ɓuri heewde e wasiyaaji ɗii hade magistrateeji ɗii e nder ñaawirɗe luurondirɗe <ref name="Mandela1">{{cite book|title=Long Walk to Freedom: Vol. 1|last=Mandela|first=Nelson|publisher=Abacus|date=1994|isbn=0349116024}}</ref> : 212
Caggal ɗuum woɗɓe naati e fedde nde, ina jeyaa heen Duma Nokwe, Ruut Mompati, Mendi Msimang e Godfrey Pitje.
Fedde nde uddaa ko e hitaande 1960 nde Mandelaa wonnoo e tuumeede warhoore, Tambo dogi leydi ndii. Mahdi biro sariya oo caggal ɗuum yani e yiite, wonnoo ko nokku ɓuuɓɗo e nder wuro duuɓi keewɗi hade mum moƴƴineede haa laaɓi, udditaa e hitaande 2011. .
Mandelaa e Tambo kamɓe e hoore maɓɓe kawritii e batu keeriiɗo mo ɓerɗe maɓɓe mbaɗi to Stockholm e lewru marse 1990.
== Tuugnorgal ==
nhmj2xuog4gewqnalrqx82v771rr64x
111944
111943
2025-06-10T18:42:16Z
Zahraswaty
7652
111944
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Manndelaa e Tambo''' ko fedde awokaaji Afrik worgo nde [[Nelson Manndelaa]] e Oliwer Tambo cosi to Johannesburg e darorɗe hitaande 1952. Ko ngol woni "Attorney Firm" gadano e nder leydi ndii, tawi ko gollodiiɓe ɓaleeɓe njiylotoo ɗum.
E lewru ut 1952, Manndelaa udditi fedde mum : 210 kono, caggal lebbi keewɗi tan, o noddi Tambo ngam tawtoreede mo e sosde Mandela e Tambo e nder cuuɗi ɗiɗi tokoosi to Chancellor House, mahdi ndii ina hoɗi e nokku ɗo Kongres ngenndiijo Afrik woni ɗoo. Firaam o inundaama e kliyaneeɓe ɗaɓɓooɓe redress e golle laamu apartaayd tooñannge. E nder Afrik worgo, "Actorney Firms" maa waɗtu e kliyaneeɓe layooɓe to bannge njuɓɓudi, e ƴettude ko ɓuri heewde e kaayitaaji, e "njaŋde" Advocate, tawa ina waɗa heen hoore mum walla e nder galle, ngam ñaawde e yeeso Ñaawirde ndee. Tambo maa waɗ ko heewi e kaayitaaji e nder biro hee, tawi Manndelaa waɗi ko ɓuri heewde e wasiyaaji ɗii hade magistrateeji ɗii e nder ñaawirɗe luurondirɗe <ref name="Mandela1">{{cite book|title=Long Walk to Freedom: Vol. 1|last=Mandela|first=Nelson|publisher=Abacus|date=1994|isbn=0349116024}}</ref> : 212
Caggal ɗuum woɗɓe naati e fedde nde, ina jeyaa heen Duma Nokwe, Ruut Mompati, Mendi Msimang e Godfrey Pitje.
Fedde nde uddaa ko e hitaande 1960 nde Mandelaa wonnoo e tuumeede warhoore, Tambo dogi leydi ndii. Mahdi biro sariya oo caggal ɗuum yani e yiite, wonnoo ko nokku ɓuuɓɗo e nder wuro duuɓi keewɗi hade mum moƴƴineede haa laaɓi, udditaa e hitaande 2011. .
Mandelaa e Tambo kamɓe e hoore maɓɓe kawritii e batu keeriiɗo mo ɓerɗe maɓɓe mbaɗi to Stockholm e lewru marse 1990.
== Tuugnorgal ==
s60ftiy7tucuds4bfu2mp9xjyfgopch
111945
111944
2025-06-10T18:43:41Z
Zahraswaty
7652
111945
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Manndelaa e Tambo''' ko fedde awokaaji Afrik worgo nde [[Nelson Manndelaa]] e Oliwer Tambo cosi to Johannesburg e darorɗe hitaande 1952. Ko ngol woni "Attorney Firm" gadano e nder leydi ndii, tawi ko gollodiiɓe ɓaleeɓe njiylotoo ɗum.
E lewru ut 1952, Manndelaa udditi fedde mum : 210 kono, caggal lebbi keewɗi tan, o noddi Tambo ngam tawtoreede mo e sosde Mandela e Tambo e nder cuuɗi ɗiɗi tokoosi to Chancellor House, mahdi ndii ina hoɗi e nokku ɗo Kongres ngenndiijo Afrik woni ɗoo. Firaam o inundaama e kliyaneeɓe ɗaɓɓooɓe redress e golle laamu apartaayd tooñannge. E nder Afrik worgo, "Actorney Firms" maa waɗtu e kliyaneeɓe layooɓe to bannge njuɓɓudi, e ƴettude ko ɓuri heewde e kaayitaaji, e "njaŋde" Advocate, tawa ina waɗa heen hoore mum walla e nder galle, ngam ñaawde e yeeso Ñaawirde ndee. Tambo maa waɗ ko heewi e kaayitaaji e nder biro hee, tawi Manndelaa waɗi ko ɓuri heewde e wasiyaaji ɗii hade magistrateeji ɗii e nder ñaawirɗe luurondirɗe <ref name="Mandela1">{{cite book|title=Long Walk to Freedom: Vol. 1|last=Mandela|first=Nelson|publisher=Abacus|date=1994|isbn=0349116024}}</ref> <ref>{{cite web|title=Tambo Moot Court|publisher=University of Cape Town|access-date=9 December 2013|url=http://www.law.uct.ac.za/about/tambo_moot_court/name/|date=24 September 2006|url-status=bot: unknown|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101023211220/http://www.law.uct.ac.za/about/tambo_moot_court/name/|archivedate=23 October 2010}}</ref>
Caggal ɗuum woɗɓe naati e fedde nde, ina jeyaa heen Duma Nokwe, Ruut Mompati, Mendi Msimang e Godfrey Pitje.
Fedde nde uddaa ko e hitaande 1960 nde Mandelaa wonnoo e tuumeede warhoore, Tambo dogi leydi ndii. Mahdi biro sariya oo caggal ɗuum yani e yiite, wonnoo ko nokku ɓuuɓɗo e nder wuro duuɓi keewɗi hade mum moƴƴineede haa laaɓi, udditaa e hitaande 2011. .
Mandelaa e Tambo kamɓe e hoore maɓɓe kawritii e batu keeriiɗo mo ɓerɗe maɓɓe mbaɗi to Stockholm e lewru marse 1990.
== Tuugnorgal ==
<references />
0wevg8ywyqiqwy1wuldgyx6o3ikcwsr
Wiliya Marais
0
29367
111946
2025-06-10T18:57:21Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1119910064|Willie Marais]]"
111946
wikitext
text/x-wiki
'''Willie Marais''' (10 ut 1928 – 26 desaambar 2007) ko ngenndiyaŋke Afrikaner, gardiiɗo lannda politik Afrik worgo, to bannge worgo, hono fedde Nasiyaaji Herstigte, tuggi 2001 haa o maayi. E hitaande 1969, nde o woni depiteeji ngam Wonderboom, o woppi lannda Ngenndiijo oo e yurmeende e Albert Hertzog mo o woppitaa
O sankii ko ñalnde 26 desaambar 2007 e rafi ɓernde tawi omo woni e njuulu.
== Tuugnorgal ==
inm83i7lvfves2j28hxq7j955ibo480
111947
111946
2025-06-10T18:57:50Z
Zahraswaty
7652
111947
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Willie Marais''' (10 ut 1928 – 26 desaambar 2007) ko ngenndiyaŋke Afrikaner, gardiiɗo lannda politik Afrik worgo, to bannge worgo, hono fedde Nasiyaaji Herstigte, tuggi 2001 haa o maayi. E hitaande 1969, nde o woni depiteeji ngam Wonderboom, o woppi lannda Ngenndiijo oo e yurmeende e Albert Hertzog mo o woppitaa
O sankii ko ñalnde 26 desaambar 2007 e rafi ɓernde tawi omo woni e njuulu.
== Tuugnorgal ==
suwokerw259ml59kjp8m7qbfb9use8w
111948
111947
2025-06-10T18:59:07Z
Zahraswaty
7652
111948
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Willie Marais''' (10 ut 1928 – 26 desaambar 2007) ko ngenndiyaŋke Afrikaner, gardiiɗo lannda politik Afrik worgo, to bannge worgo, hono fedde Nasiyaaji Herstigte, tuggi 2001 haa o maayi. E hitaande 1969, nde o woni depiteeji ngam Wonderboom, o woppi lannda Ngenndiijo oo e yurmeende e Albert Hertzog mo o woppitaa.<ref>{{cite book|last=Gastrow|first=Shelagh|year=1993|title=Who's who in South African Politics|publisher=[[Ravan Press]]|page=169|isbn=9781873836064}}</ref>
O sankii ko ñalnde 26 desaambar 2007 e rafi ɓernde tawi omo woni e njuulu.
== Tuugnorgal ==
<references />
qgmpmxlzto65zgfrna0kmyo30s95ne5
Operaasiyoŋ Marion
0
29368
111949
2025-06-10T19:01:50Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1269597830|Operation Marion]]"
111949
wikitext
text/x-wiki
'''Operation Marion''' ko operaasiyoŋ konu nder leydi, mo konu Afrik worgo (SADF) yuɓɓini e kitaale 1980. Doole kisal apartaayd njannginii gollotooɓe e Inkatha ngam mahde milisaaji ɗi ngonaa njuɓɓudi.
== Tariya ==
Operation Marion wonti huunde himmunde e jaabawol laamu apartaayd e ɓeydagol njiyaagu ngu Dental Dowlaaji Dentunoondi Demokaraat en e Kongres Dentuɗe Afrik worgo e nder kitaale 1980. Doole keertiiɗe SADF jannginii militeer Zulu e nder kampaañ to Capria Strip e hitaande 1985. Fedde adannde militeer Zulu ummoraade e fedde Freedom Inkatha (IFP) neldaama to Capria trip ummoraade e Durban e C-130 laana ndiwoowa ñalnde 16 abriil 1986..
Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1987 milisaaji ɗii kuutoraa ko e ko anndiraa caggal ɗuum warngooji KwaMakhutha nde yimɓe 13 mbaraa sabu hakkillaaji ɗi ngalaa nafoore. E lewru Yarkomaa 1988 hooreejo IFP Mangosuthu Buthelezi kadi ɓadtiima hooreejo konu toppitiiɗo ko feewti e humpito ngam ɗaɓɓude ɓeydaare e heblo milisaaji mum ngam waawde ustude balans laamu e dow doole Front Demokaratik (UDF) e Konfederaasiyoŋ Senndikaaji Afrik worgo (COSATU) e nder nokku SurC National Afrik . Ndee ɗaɓɓaande firtaama ina yahdi e Feere Ngenndiire Total (Total National Strategy) ndeen wonnoo, ko ɗum waɗi ballal ngal rokkaama.
Ñalnde 1 desaambar 1988, doole vigilante ummoriiɗe IFP ƴetti nokku biyeteeɗo Trust Feed, ko ɓooyaani koo wonti nokku laamu UDF. Ñalnde 3 desaambar, warngo Trust Feed waɗi, 11 mbaraa, 2 ngaañii.
Waɗnooɓe ɗum ɓee ñaawee, ñaawee duuɓi 15 kasoo ñalnde 23 mee 1992. Ina jeyaa e golle ɓurɗe teeŋtude ɗe mbiyaa ko ummoriiɗe e Operation Marion, warngooji ɗi terɗe IFP mbaɗi e Boipatong, ɗi 43 maayi ñalnde 17 suwee 1992. Ndee hiirde wonti mbayliigu mawngu wonande Fedde Afrik worgo Demokaraasi (CODESA) nde [[Nelson Manndelaa|Nelson Mandelaa]] yaltini ANC sabu wiyde ina jeyaa heen polis. Golle ummoriiɗe e Operation Marion ɗee, ngonti ko huunde nde Komiseer wiɗto Goldstone ƴeewti no feewi. Komisoŋ oo toɗɗiima Peter Waddington ngam waɗde wiɗto keeriiɗo, tawi alaa ko holliti wonde polis ina jokkondiri e warngo ngoo.
== Teskorɗe les ==
efqaibkfgxrc3my8m9qn8ixcihw3nop
111950
111949
2025-06-10T19:02:20Z
Zahraswaty
7652
111950
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Operation Marion''' ko operaasiyoŋ konu nder leydi, mo konu Afrik worgo (SADF) yuɓɓini e kitaale 1980. Doole kisal apartaayd njannginii gollotooɓe e Inkatha ngam mahde milisaaji ɗi ngonaa njuɓɓudi.
== Tariya ==
Operation Marion wonti huunde himmunde e jaabawol laamu apartaayd e ɓeydagol njiyaagu ngu Dental Dowlaaji Dentunoondi Demokaraat en e Kongres Dentuɗe Afrik worgo e nder kitaale 1980. Doole keertiiɗe SADF jannginii militeer Zulu e nder kampaañ to Capria Strip e hitaande 1985. Fedde adannde militeer Zulu ummoraade e fedde Freedom Inkatha (IFP) neldaama to Capria trip ummoraade e Durban e C-130 laana ndiwoowa ñalnde 16 abriil 1986..
Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1987 milisaaji ɗii kuutoraa ko e ko anndiraa caggal ɗuum warngooji KwaMakhutha nde yimɓe 13 mbaraa sabu hakkillaaji ɗi ngalaa nafoore. E lewru Yarkomaa 1988 hooreejo IFP Mangosuthu Buthelezi kadi ɓadtiima hooreejo konu toppitiiɗo ko feewti e humpito ngam ɗaɓɓude ɓeydaare e heblo milisaaji mum ngam waawde ustude balans laamu e dow doole Front Demokaratik (UDF) e Konfederaasiyoŋ Senndikaaji Afrik worgo (COSATU) e nder nokku SurC National Afrik . Ndee ɗaɓɓaande firtaama ina yahdi e Feere Ngenndiire Total (Total National Strategy) ndeen wonnoo, ko ɗum waɗi ballal ngal rokkaama.
Ñalnde 1 desaambar 1988, doole vigilante ummoriiɗe IFP ƴetti nokku biyeteeɗo Trust Feed, ko ɓooyaani koo wonti nokku laamu UDF. Ñalnde 3 desaambar, warngo Trust Feed waɗi, 11 mbaraa, 2 ngaañii.
Waɗnooɓe ɗum ɓee ñaawee, ñaawee duuɓi 15 kasoo ñalnde 23 mee 1992. Ina jeyaa e golle ɓurɗe teeŋtude ɗe mbiyaa ko ummoriiɗe e Operation Marion, warngooji ɗi terɗe IFP mbaɗi e Boipatong, ɗi 43 maayi ñalnde 17 suwee 1992. Ndee hiirde wonti mbayliigu mawngu wonande Fedde Afrik worgo Demokaraasi (CODESA) nde [[Nelson Manndelaa|Nelson Mandelaa]] yaltini ANC sabu wiyde ina jeyaa heen polis. Golle ummoriiɗe e Operation Marion ɗee, ngonti ko huunde nde Komiseer wiɗto Goldstone ƴeewti no feewi. Komisoŋ oo toɗɗiima Peter Waddington ngam waɗde wiɗto keeriiɗo, tawi alaa ko holliti wonde polis ina jokkondiri e warngo ngoo.
== Teskorɗe les ==
acdh1xroack3katizkuc615zn0oxwp8
111951
111950
2025-06-10T19:03:38Z
Zahraswaty
7652
111951
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Operation Marion''' ko operaasiyoŋ konu nder leydi, mo konu Afrik worgo (SADF) yuɓɓini e kitaale 1980. Doole kisal apartaayd njannginii gollotooɓe e Inkatha ngam mahde milisaaji ɗi ngonaa njuɓɓudi.<ref>Turton, A.R. 2010. Shaking Hands with Billy. Durban: Just Done Publications. http://www.shakinghandswithbilly.com</ref>
== Tariya ==
Operation Marion wonti huunde himmunde e jaabawol laamu apartaayd e ɓeydagol njiyaagu ngu Dental Dowlaaji Dentunoondi Demokaraat en e Kongres Dentuɗe Afrik worgo e nder kitaale 1980. Doole keertiiɗe SADF jannginii militeer Zulu e nder kampaañ to Capria Strip e hitaande 1985. Fedde adannde militeer Zulu ummoraade e fedde Freedom Inkatha (IFP) neldaama to Capria trip ummoraade e Durban e C-130 laana ndiwoowa ñalnde 16 abriil 1986..
Ñalnde 20 lewru bowte hitaande 1987 milisaaji ɗii kuutoraa ko e ko anndiraa caggal ɗuum warngooji KwaMakhutha nde yimɓe 13 mbaraa sabu hakkillaaji ɗi ngalaa nafoore. E lewru Yarkomaa 1988 hooreejo IFP Mangosuthu Buthelezi kadi ɓadtiima hooreejo konu toppitiiɗo ko feewti e humpito ngam ɗaɓɓude ɓeydaare e heblo milisaaji mum ngam waawde ustude balans laamu e dow doole Front Demokaratik (UDF) e Konfederaasiyoŋ Senndikaaji Afrik worgo (COSATU) e nder nokku SurC National Afrik . Ndee ɗaɓɓaande firtaama ina yahdi e Feere Ngenndiire Total (Total National Strategy) ndeen wonnoo, ko ɗum waɗi ballal ngal rokkaama.
Ñalnde 1 desaambar 1988, doole vigilante ummoriiɗe IFP ƴetti nokku biyeteeɗo Trust Feed, ko ɓooyaani koo wonti nokku laamu UDF. Ñalnde 3 desaambar, warngo Trust Feed waɗi, 11 mbaraa, 2 ngaañii.
Waɗnooɓe ɗum ɓee ñaawee, ñaawee duuɓi 15 kasoo ñalnde 23 mee 1992. Ina jeyaa e golle ɓurɗe teeŋtude ɗe mbiyaa ko ummoriiɗe e Operation Marion, warngooji ɗi terɗe IFP mbaɗi e Boipatong, ɗi 43 maayi ñalnde 17 suwee 1992. Ndee hiirde wonti mbayliigu mawngu wonande Fedde Afrik worgo Demokaraasi (CODESA) nde [[Nelson Manndelaa|Nelson Mandelaa]] yaltini ANC sabu wiyde ina jeyaa heen polis. Golle ummoriiɗe e Operation Marion ɗee, ngonti ko huunde nde Komiseer wiɗto Goldstone ƴeewti no feewi. Komisoŋ oo toɗɗiima Peter Waddington ngam waɗde wiɗto keeriiɗo, tawi alaa ko holliti wonde polis ina jokkondiri e warngo ngoo.
== Teskorɗe les ==
<references />
1bag3pm1ygtmi9bkd0xpab1i7ce3ycf
Muhammad Ahmad (Nigerian politician)
0
29369
111975
2025-06-10T21:46:59Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111975
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muhammad Ahmad (maayi ko 29 lewru juko hitaande 2021) ko siyaasyanke Naajeeriya mo kawtal yimɓe yahruɓe yeeso fuu. O wakiili Shinkafi haa suudu joonde diidaaɗi lesdi Zamfara.
Wade
Ahmad waraama nder njanngu bandiiji dow laawol mawngol Sheme-Funtua nder lewru June 2021.
Haa o maayi, Ahmadu woni hooreejo goomu suudu sarɗiiji ngam kaalis e bidsee.
Tuugnorgal
9xehofr6gbd7h41uh8krqta90crxmft
111978
111975
2025-06-10T21:50:45Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111978
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muhammad Ahmad (maayi ko 29 lewru juko hitaande 2021) ko siyaasyanke Naajeeriya mo kawtal yimɓe yahruɓe yeeso fuu. O wakiili Shinkafi haa suudu joonde diidaaɗi lesdi Zamfara.
Wade
Ahmad waraama nder njanngu bandiiji dow laawol mawngol Sheme-Funtua nder lewru June 2021.
Haa o maayi, Ahmadu woni hooreejo goomu suudu sarɗiiji ngam kaalis e bidsee..<ref>{{Cite web|last=Maishanu|first=Abubakar|date=30 Jun 2021|title=Breaking: Zamfara lawmaker shot dead after defecting to APC|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/470733-breaking-zamfara-lawmaker-shot-dead-after-defecting-to-apc.html?tztc=1|url-status=|archive-url=|access-date=2023-05-16|website=www.premiumtimesng.com}}</ref>
== Tuugnorgal ==
rm9w5cepzk7uvi8y6h62ktnfji9uxf8
111979
111978
2025-06-10T21:52:53Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111979
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muhammad Ahmad (maayi ko 29 lewru juko hitaande 2021) ko siyaasyanke Naajeeriya mo kawtal yimɓe yahruɓe yeeso fuu. O wakiili Shinkafi haa suudu joonde diidaaɗi lesdi Zamfara.
Wade
Ahmad waraama nder njanngu bandiiji dow laawol mawngol Sheme-Funtua nder lewru June 2021.
Haa o maayi, Ahmadu woni hooreejo goomu suudu sarɗiiji ngam kaalis e bidsee..<ref>{{Cite web|last=Maishanu|first=Abubakar|date=30 Jun 2021|title=Breaking: Zamfara lawmaker shot dead after defecting to APC|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/470733-breaking-zamfara-lawmaker-shot-dead-after-defecting-to-apc.html?tztc=1|url-status=|archive-url=|access-date=2023-05-16|website=www.premiumtimesng.com}}</ref>.<ref>{{cite web|title=Zamfara lawmaker killed after welcoming Governor Matawalle to APC|url=https://guardian.ng/news/zamfara-lawmaker-killed-after-welcoming-governor-matawalle-to-apc/|access-date=30 December 2021|website=The Guardian|date=30 June 2021}}</ref>
== Tuugnorgal ==
d3lcjb6wdhydrqxfhx8beedjy281rxj
Bakura and Talata Mafara attacks
0
29370
111983
2025-06-10T22:07:09Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111983
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Hakkunde 28 mars e 30 mars 2022, bandiiji njani e gure keewɗe e nder LGAs Bakura e Talata Mafara e nder diiwaan Zamfara, leydi Najeriya, mbari heen yimɓe heewɓe, ina heen hooreejo wuro 'Yargeda.
Fuɗɗoode
Nder diiwal Zamfara fuu, woodi fitinaaji hakkunde siwil'en, sooja'en lesdi Naajeeriya, e ko famɗi fuu 100 fedde bandi'en feere-feere. Gooto e fedde wiyeteende Katare, ko fedde ɓurnde mawnude e ɓurnde tiiɗde e nder diiwanuuji Bakura e Talata Mafara to diiwaan Zamfara. Ñawannde bandiiji e lewru Yarkomaa 2022 to Anka LGA warii 200 neɗɗo, ko ɓuri heewde e maayɓe e nder diiwaan hee. Banndiraaɓe Katare heewɓe ina nguuri e wuro wiyeteengo Katsalle, ngo woɗɗaani nokkuuji ɗi ɓe njani ñalnde 30 marse.
Warngooji
Njannguuji gadani ɗii puɗɗii ko ñalnde 28 mars nde bandiiji Katare njani e gure Ruwan Gizo, Ruwan Gora, Boraye, e Dajin Banza to Talata Mafara. Yimɓe heewɓe nanngaama e njanngu nguu, gonnooɗo cukko hooreejo diiso Talata Mafara waraama e njanngu nguu.
Nokkuure nde'e wi'i hedde 11w45h jamma, bandi'en Katare'en ɗon ƴaɓɓoo gure Ruwan Gizo e Ruwan Gora, jeyaaɗe nder LGA Talata Mafara, e wuro 'Yargeda, les LGA Bakura, dow motooji, ɓe puɗɗii fiɗugo ɓe walaa cemmbiɗinki. Hedde 100 bandiijo tawtoraama, ɓe ndartini kala yaltirde wuro ngo. Gardiiɗo 'Yargeda, Abdu Umuru, waraama kanko e yimɓe tato woɗɓe caggal nde bandiiji ɗi njani e galle makko, mbari kala gonɗo e nder galle makko. Hooreejo Talata Mafara, Aminu Sulaiman, noddi nokkuure sooje'en lesdi Naajeeriya ngam ballal wakkati njanngu nguu amma walaa mo hoosata telefoŋ. Limre yimɓe warɓe ɓee fof waawaano anndeede e oon sahaa sabu yimɓe heewɓe ndogi naati e ladde. Yimɓe heewɓe kadi nanngaama, njanngu nguu joofi ko 2w15h subaka.
mgd307ph47r4wag5nwpe9cxbykpstxh
111984
111983
2025-06-10T22:09:08Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111984
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Hakkunde 28 mars e 30 mars 2022, bandiiji njani e gure keewɗe e nder LGAs Bakura e Talata Mafara e nder diiwaan Zamfara, leydi Najeriya, mbari heen yimɓe heewɓe, ina heen hooreejo wuro 'Yargeda.
Fuɗɗoode
Nder diiwal Zamfara fuu, woodi fitinaaji hakkunde siwil'en, sooja'en lesdi Naajeeriya, e ko famɗi fuu 100 fedde bandi'en feere-feere. Gooto e fedde wiyeteende Katare, ko fedde ɓurnde mawnude e ɓurnde tiiɗde e nder diiwanuuji Bakura e Talata Mafara to diiwaan Zamfara. Ñawannde bandiiji e lewru Yarkomaa 2022 to Anka LGA warii 200 neɗɗo, ko ɓuri heewde e maayɓe e nder diiwaan hee. Banndiraaɓe Katare heewɓe ina nguuri e wuro wiyeteengo Katsalle, ngo woɗɗaani nokkuuji ɗi ɓe njani ñalnde 30 marse.
Warngooji
Njannguuji gadani ɗii puɗɗii ko ñalnde 28 mars nde bandiiji Katare njani e gure Ruwan Gizo, Ruwan Gora, Boraye, e Dajin Banza to Talata Mafara. Yimɓe heewɓe nanngaama e njanngu nguu, gonnooɗo cukko hooreejo diiso Talata Mafara waraama e njanngu nguu.
Nokkuure nde'e wi'i hedde 11w45h jamma, bandi'en Katare'en ɗon ƴaɓɓoo gure Ruwan Gizo e Ruwan Gora, jeyaaɗe nder LGA Talata Mafara, e wuro 'Yargeda, les LGA Bakura, dow motooji, ɓe puɗɗii fiɗugo ɓe walaa cemmbiɗinki. Hedde 100 bandiijo tawtoraama, ɓe ndartini kala yaltirde wuro ngo. Gardiiɗo 'Yargeda, Abdu Umuru, waraama kanko e yimɓe tato woɗɓe caggal nde bandiiji ɗi njani e galle makko, mbari kala gonɗo e nder galle makko. Hooreejo Talata Mafara, Aminu Sulaiman, noddi nokkuure sooje'en lesdi Naajeeriya ngam ballal wakkati njanngu nguu amma walaa mo hoosata telefoŋ. Limre yimɓe warɓe ɓee fof waawaano anndeede e oon sahaa sabu yimɓe heewɓe ndogi naati e ladde. Yimɓe heewɓe kadi nanngaama, njanngu nguu joofi ko 2w15h subaka.Caggal nde njanngu nguu waɗi, guwerneer diiwaan Zamfara, hono Bello Matawalle, wiyi hoɗɓe ɓee ina poti daranaade koye mum en e bandiiji ɗi. Wurooji ɗi njilliima Hassan Nasiha, cukko guwerneer diiwaan oo, o hollitii mettere makko. Polis'en lesdi Naajeeriya walaa ko ɓe mbiyata dow ko laarani njanngu ngu, ɓe ɗon nodda yimɓe lesdi ndi'i ngam ɓe nodda sooja'en to ɓe ɗon mari haaje kadi.
== Tuugnorgal ==
ccomgrsbihogb359e71es1uv3hxdu0n
111985
111984
2025-06-10T22:11:01Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111985
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Hakkunde 28 mars e 30 mars 2022, bandiiji njani e gure keewɗe e nder LGAs Bakura e Talata Mafara e nder diiwaan Zamfara, leydi Najeriya, mbari heen yimɓe heewɓe, ina heen hooreejo wuro 'Yargeda.
Fuɗɗoode
Nder diiwal Zamfara fuu, woodi fitinaaji hakkunde siwil'en, sooja'en lesdi Naajeeriya, e ko famɗi fuu 100 fedde bandi'en feere-feere. Gooto e fedde wiyeteende Katare, ko fedde ɓurnde mawnude e ɓurnde tiiɗde e nder diiwanuuji Bakura e Talata Mafara to diiwaan Zamfara. Ñawannde bandiiji e lewru Yarkomaa 2022 to Anka LGA warii 200 neɗɗo, ko ɓuri heewde e maayɓe e nder diiwaan hee. Banndiraaɓe Katare heewɓe ina nguuri e wuro wiyeteengo Katsalle, ngo woɗɗaani nokkuuji ɗi ɓe njani ñalnde 30 marse..<ref>{{Cite web|date=April 3, 2021|title=30,000 bandits terrorizing my state, says Gov Matawalle|url=https://thenationonlineng.net/30000-bandits-terrorising-my-state-says-gov-matawalle/|access-date=September 12, 2023|website=The Nation}}</ref>
Warngooji
Njannguuji gadani ɗii puɗɗii ko ñalnde 28 mars nde bandiiji Katare njani e gure Ruwan Gizo, Ruwan Gora, Boraye, e Dajin Banza to Talata Mafara. Yimɓe heewɓe nanngaama e njanngu nguu, gonnooɗo cukko hooreejo diiso Talata Mafara waraama e njanngu nguu.
Nokkuure nde'e wi'i hedde 11w45h jamma, bandi'en Katare'en ɗon ƴaɓɓoo gure Ruwan Gizo e Ruwan Gora, jeyaaɗe nder LGA Talata Mafara, e wuro 'Yargeda, les LGA Bakura, dow motooji, ɓe puɗɗii fiɗugo ɓe walaa cemmbiɗinki. Hedde 100 bandiijo tawtoraama, ɓe ndartini kala yaltirde wuro ngo. Gardiiɗo 'Yargeda, Abdu Umuru, waraama kanko e yimɓe tato woɗɓe caggal nde bandiiji ɗi njani e galle makko, mbari kala gonɗo e nder galle makko. Hooreejo Talata Mafara, Aminu Sulaiman, noddi nokkuure sooje'en lesdi Naajeeriya ngam ballal wakkati njanngu nguu amma walaa mo hoosata telefoŋ. Limre yimɓe warɓe ɓee fof waawaano anndeede e oon sahaa sabu yimɓe heewɓe ndogi naati e ladde. Yimɓe heewɓe kadi nanngaama, njanngu nguu joofi ko 2w15h subaka.Caggal nde njanngu nguu waɗi, guwerneer diiwaan Zamfara, hono Bello Matawalle, wiyi hoɗɓe ɓee ina poti daranaade koye mum en e bandiiji ɗi. Wurooji ɗi njilliima Hassan Nasiha, cukko guwerneer diiwaan oo, o hollitii mettere makko. Polis'en lesdi Naajeeriya walaa ko ɓe mbiyata dow ko laarani njanngu ngu, ɓe ɗon nodda yimɓe lesdi ndi'i ngam ɓe nodda sooja'en to ɓe ɗon mari haaje kadi.
== Tuugnorgal ==
9qg4bb1d8fp68sjx4nlcj65vrc3135z
111986
111985
2025-06-10T22:12:39Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111986
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Hakkunde 28 mars e 30 mars 2022, bandiiji njani e gure keewɗe e nder LGAs Bakura e Talata Mafara e nder diiwaan Zamfara, leydi Najeriya, mbari heen yimɓe heewɓe, ina heen hooreejo wuro 'Yargeda.
Fuɗɗoode
Nder diiwal Zamfara fuu, woodi fitinaaji hakkunde siwil'en, sooja'en lesdi Naajeeriya, e ko famɗi fuu 100 fedde bandi'en feere-feere. Gooto e fedde wiyeteende Katare, ko fedde ɓurnde mawnude e ɓurnde tiiɗde e nder diiwanuuji Bakura e Talata Mafara to diiwaan Zamfara. Ñawannde bandiiji e lewru Yarkomaa 2022 to Anka LGA warii 200 neɗɗo, ko ɓuri heewde e maayɓe e nder diiwaan hee. Banndiraaɓe Katare heewɓe ina nguuri e wuro wiyeteengo Katsalle, ngo woɗɗaani nokkuuji ɗi ɓe njani ñalnde 30 marse..<ref>{{Cite web|date=April 3, 2021|title=30,000 bandits terrorizing my state, says Gov Matawalle|url=https://thenationonlineng.net/30000-bandits-terrorising-my-state-says-gov-matawalle/|access-date=September 12, 2023|website=The Nation}}</ref>.<ref name=":0">{{Cite web|last=Abubakar|first=Abdullahi|date=2022-03-31|title=Zamfara Governor Tells Locals To Fight Back After Terrorists Kill Village Head, 3 Others|url=https://humanglemedia.com/zamfara-governor-tells-locals-to-fight-back-after-terrorists-kill-village-head-3-others/|access-date=2023-09-12|website=HumAngle|language=en-US}}</ref> An [[2022 Zamfara massacres|attack by bandits]] in January 2022 in [[Anka, Nigeria|Anka LGA]] killed 200 people, the deadliest in the state. Many Katare bandits live in the village of Katsalle, not far away from the areas attacked on March 30.<ref name=":0" />
Warngooji
Njannguuji gadani ɗii puɗɗii ko ñalnde 28 mars nde bandiiji Katare njani e gure Ruwan Gizo, Ruwan Gora, Boraye, e Dajin Banza to Talata Mafara. Yimɓe heewɓe nanngaama e njanngu nguu, gonnooɗo cukko hooreejo diiso Talata Mafara waraama e njanngu nguu.
Nokkuure nde'e wi'i hedde 11w45h jamma, bandi'en Katare'en ɗon ƴaɓɓoo gure Ruwan Gizo e Ruwan Gora, jeyaaɗe nder LGA Talata Mafara, e wuro 'Yargeda, les LGA Bakura, dow motooji, ɓe puɗɗii fiɗugo ɓe walaa cemmbiɗinki. Hedde 100 bandiijo tawtoraama, ɓe ndartini kala yaltirde wuro ngo. Gardiiɗo 'Yargeda, Abdu Umuru, waraama kanko e yimɓe tato woɗɓe caggal nde bandiiji ɗi njani e galle makko, mbari kala gonɗo e nder galle makko. Hooreejo Talata Mafara, Aminu Sulaiman, noddi nokkuure sooje'en lesdi Naajeeriya ngam ballal wakkati njanngu nguu amma walaa mo hoosata telefoŋ. Limre yimɓe warɓe ɓee fof waawaano anndeede e oon sahaa sabu yimɓe heewɓe ndogi naati e ladde. Yimɓe heewɓe kadi nanngaama, njanngu nguu joofi ko 2w15h subaka.Caggal nde njanngu nguu waɗi, guwerneer diiwaan Zamfara, hono Bello Matawalle, wiyi hoɗɓe ɓee ina poti daranaade koye mum en e bandiiji ɗi. Wurooji ɗi njilliima Hassan Nasiha, cukko guwerneer diiwaan oo, o hollitii mettere makko. Polis'en lesdi Naajeeriya walaa ko ɓe mbiyata dow ko laarani njanngu ngu, ɓe ɗon nodda yimɓe lesdi ndi'i ngam ɓe nodda sooja'en to ɓe ɗon mari haaje kadi.
== Tuugnorgal ==
h3cutlrv6n3qio9ug74hfhi3xq80x5a
111989
111986
2025-06-10T22:14:29Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111989
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Hakkunde 28 mars e 30 mars 2022, bandiiji njani e gure keewɗe e nder LGAs Bakura e Talata Mafara e nder diiwaan Zamfara, leydi Najeriya, mbari heen yimɓe heewɓe, ina heen hooreejo wuro 'Yargeda.
Fuɗɗoode
Nder diiwal Zamfara fuu, woodi fitinaaji hakkunde siwil'en, sooja'en lesdi Naajeeriya, e ko famɗi fuu 100 fedde bandi'en feere-feere. Gooto e fedde wiyeteende Katare, ko fedde ɓurnde mawnude e ɓurnde tiiɗde e nder diiwanuuji Bakura e Talata Mafara to diiwaan Zamfara. Ñawannde bandiiji e lewru Yarkomaa 2022 to Anka LGA warii 200 neɗɗo, ko ɓuri heewde e maayɓe e nder diiwaan hee. Banndiraaɓe Katare heewɓe ina nguuri e wuro wiyeteengo Katsalle, ngo woɗɗaani nokkuuji ɗi ɓe njani ñalnde 30 marse..<ref>{{Cite web|date=April 3, 2021|title=30,000 bandits terrorizing my state, says Gov Matawalle|url=https://thenationonlineng.net/30000-bandits-terrorising-my-state-says-gov-matawalle/|access-date=September 12, 2023|website=The Nation}}</ref>.<ref name=":0">{{Cite web|last=Abubakar|first=Abdullahi|date=2022-03-31|title=Zamfara Governor Tells Locals To Fight Back After Terrorists Kill Village Head, 3 Others|url=https://humanglemedia.com/zamfara-governor-tells-locals-to-fight-back-after-terrorists-kill-village-head-3-others/|access-date=2023-09-12|website=HumAngle|language=en-US}}</ref> An [[2022 Zamfara massacres|attack by bandits]] in January 2022 in [[Anka, Nigeria|Anka LGA]] killed 200 people, the deadliest in the state. Many Katare bandits live in the village of Katsalle, not far away from the areas attacked on March 30.<ref name=":0" />
.<ref name=":02" /> Many people were kidnapped in the attacks, and the ex-Vice Chairman of the Talata Mafara council was killed in the attack.
Locals stated that around 11:45 at night, Katare bandits stormed the villages of Ruwan Gizo and Ruwan Gora, part of Talata Mafara LGA, and the village of 'Yargeda, under Bakura LGA, on motorcycles, and began shooting indiscriminately.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/regional/nwest/521054-bandits-attack-zamfara-communities-kill-several-people-including-village-head.html?tztc=1|access-date=2023-09-12|website=www.premiumtimesng.com}}</ref>
Warngooji
Njannguuji gadani ɗii puɗɗii ko ñalnde 28 mars nde bandiiji Katare njani e gure Ruwan Gizo, Ruwan Gora, Boraye, e Dajin Banza to Talata Mafara. Yimɓe heewɓe nanngaama e njanngu nguu, gonnooɗo cukko hooreejo diiso Talata Mafara waraama e njanngu nguu.
Nokkuure nde'e wi'i hedde 11w45h jamma, bandi'en Katare'en ɗon ƴaɓɓoo gure Ruwan Gizo e Ruwan Gora, jeyaaɗe nder LGA Talata Mafara, e wuro 'Yargeda, les LGA Bakura, dow motooji, ɓe puɗɗii fiɗugo ɓe walaa cemmbiɗinki. Hedde 100 bandiijo tawtoraama, ɓe ndartini kala yaltirde wuro ngo. Gardiiɗo 'Yargeda, Abdu Umuru, waraama kanko e yimɓe tato woɗɓe caggal nde bandiiji ɗi njani e galle makko, mbari kala gonɗo e nder galle makko. Hooreejo Talata Mafara, Aminu Sulaiman, noddi nokkuure sooje'en lesdi Naajeeriya ngam ballal wakkati njanngu nguu amma walaa mo hoosata telefoŋ. Limre yimɓe warɓe ɓee fof waawaano anndeede e oon sahaa sabu yimɓe heewɓe ndogi naati e ladde. Yimɓe heewɓe kadi nanngaama, njanngu nguu joofi ko 2w15h subaka.Caggal nde njanngu nguu waɗi, guwerneer diiwaan Zamfara, hono Bello Matawalle, wiyi hoɗɓe ɓee ina poti daranaade koye mum en e bandiiji ɗi. Wurooji ɗi njilliima Hassan Nasiha, cukko guwerneer diiwaan oo, o hollitii mettere makko. Polis'en lesdi Naajeeriya walaa ko ɓe mbiyata dow ko laarani njanngu ngu, ɓe ɗon nodda yimɓe lesdi ndi'i ngam ɓe nodda sooja'en to ɓe ɗon mari haaje kadi.
== Tuugnorgal ==
l1n6vl3e0qt9s88tlr3texl1030v48t
111991
111989
2025-06-10T22:16:17Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111991
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Hakkunde 28 mars e 30 mars 2022, bandiiji njani e gure keewɗe e nder LGAs Bakura e Talata Mafara e nder diiwaan Zamfara, leydi Najeriya, mbari heen yimɓe heewɓe, ina heen hooreejo wuro 'Yargeda.
Fuɗɗoode
Nder diiwal Zamfara fuu, woodi fitinaaji hakkunde siwil'en, sooja'en lesdi Naajeeriya, e ko famɗi fuu 100 fedde bandi'en feere-feere. Gooto e fedde wiyeteende Katare, ko fedde ɓurnde mawnude e ɓurnde tiiɗde e nder diiwanuuji Bakura e Talata Mafara to diiwaan Zamfara. Ñawannde bandiiji e lewru Yarkomaa 2022 to Anka LGA warii 200 neɗɗo, ko ɓuri heewde e maayɓe e nder diiwaan hee. Banndiraaɓe Katare heewɓe ina nguuri e wuro wiyeteengo Katsalle, ngo woɗɗaani nokkuuji ɗi ɓe njani ñalnde 30 marse..<ref>{{Cite web|date=April 3, 2021|title=30,000 bandits terrorizing my state, says Gov Matawalle|url=https://thenationonlineng.net/30000-bandits-terrorising-my-state-says-gov-matawalle/|access-date=September 12, 2023|website=The Nation}}</ref>.<ref name=":0">{{Cite web|last=Abubakar|first=Abdullahi|date=2022-03-31|title=Zamfara Governor Tells Locals To Fight Back After Terrorists Kill Village Head, 3 Others|url=https://humanglemedia.com/zamfara-governor-tells-locals-to-fight-back-after-terrorists-kill-village-head-3-others/|access-date=2023-09-12|website=HumAngle|language=en-US}}</ref> An [[2022 Zamfara massacres|attack by bandits]] in January 2022 in [[Anka, Nigeria|Anka LGA]] killed 200 people, the deadliest in the state. Many Katare bandits live in the village of Katsalle, not far away from the areas attacked on March 30.<ref name=":0" />.<ref name=":12" /> The towns were visited by [[Hassan Nasiha]], the deputy governor of the state, who expressed his condolences.<ref name=":12" /> The local Nigerian police had no comment on the attacks, and urged civilians to call the military if attacked again.<ref name=":03" />
.<ref name=":02" /> Many people were kidnapped in the attacks, and the ex-Vice Chairman of the Talata Mafara council was killed in the attack.
Locals stated that around 11:45 at night, Katare bandits stormed the villages of Ruwan Gizo and Ruwan Gora, part of Talata Mafara LGA, and the village of 'Yargeda, under Bakura LGA, on motorcycles, and began shooting indiscriminately.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/regional/nwest/521054-bandits-attack-zamfara-communities-kill-several-people-including-village-head.html?tztc=1|access-date=2023-09-12|website=www.premiumtimesng.com}}</ref>
Warngooji
Njannguuji gadani ɗii puɗɗii ko ñalnde 28 mars nde bandiiji Katare njani e gure Ruwan Gizo, Ruwan Gora, Boraye, e Dajin Banza to Talata Mafara. Yimɓe heewɓe nanngaama e njanngu nguu, gonnooɗo cukko hooreejo diiso Talata Mafara waraama e njanngu nguu.
Nokkuure nde'e wi'i hedde 11w45h jamma, bandi'en Katare'en ɗon ƴaɓɓoo gure Ruwan Gizo e Ruwan Gora, jeyaaɗe nder LGA Talata Mafara, e wuro 'Yargeda, les LGA Bakura, dow motooji, ɓe puɗɗii fiɗugo ɓe walaa cemmbiɗinki. Hedde 100 bandiijo tawtoraama, ɓe ndartini kala yaltirde wuro ngo. Gardiiɗo 'Yargeda, Abdu Umuru, waraama kanko e yimɓe tato woɗɓe caggal nde bandiiji ɗi njani e galle makko, mbari kala gonɗo e nder galle makko. Hooreejo Talata Mafara, Aminu Sulaiman, noddi nokkuure sooje'en lesdi Naajeeriya ngam ballal wakkati njanngu nguu amma walaa mo hoosata telefoŋ. Limre yimɓe warɓe ɓee fof waawaano anndeede e oon sahaa sabu yimɓe heewɓe ndogi naati e ladde. Yimɓe heewɓe kadi nanngaama, njanngu nguu joofi ko 2w15h subaka.Caggal nde njanngu nguu waɗi, guwerneer diiwaan Zamfara, hono Bello Matawalle, wiyi hoɗɓe ɓee ina poti daranaade koye mum en e bandiiji ɗi. Wurooji ɗi njilliima Hassan Nasiha, cukko guwerneer diiwaan oo, o hollitii mettere makko. Polis'en lesdi Naajeeriya walaa ko ɓe mbiyata dow ko laarani njanngu ngu, ɓe ɗon nodda yimɓe lesdi ndi'i ngam ɓe nodda sooja'en to ɓe ɗon mari haaje kadi.
== Tuugnorgal ==
b2z3ptofl75ra3jsbhmp0pgufza7k0k
111994
111991
2025-06-10T22:17:53Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
111994
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Hakkunde 28 mars e 30 mars 2022, bandiiji njani e gure keewɗe e nder LGAs Bakura e Talata Mafara e nder diiwaan Zamfara, leydi Najeriya, mbari heen yimɓe heewɓe, ina heen hooreejo wuro 'Yargeda.
Fuɗɗoode
Nder diiwal Zamfara fuu, woodi fitinaaji hakkunde siwil'en, sooja'en lesdi Naajeeriya, e ko famɗi fuu 100 fedde bandi'en feere-feere. Gooto e fedde wiyeteende Katare, ko fedde ɓurnde mawnude e ɓurnde tiiɗde e nder diiwanuuji Bakura e Talata Mafara to diiwaan Zamfara. Ñawannde bandiiji e lewru Yarkomaa 2022 to Anka LGA warii 200 neɗɗo, ko ɓuri heewde e maayɓe e nder diiwaan hee. Banndiraaɓe Katare heewɓe ina nguuri e wuro wiyeteengo Katsalle, ngo woɗɗaani nokkuuji ɗi ɓe njani ñalnde 30 marse..<ref>{{Cite web|date=April 3, 2021|title=30,000 bandits terrorizing my state, says Gov Matawalle|url=https://thenationonlineng.net/30000-bandits-terrorising-my-state-says-gov-matawalle/|access-date=September 12, 2023|website=The Nation}}</ref>.<ref name=":0">{{Cite web|last=Abubakar|first=Abdullahi|date=2022-03-31|title=Zamfara Governor Tells Locals To Fight Back After Terrorists Kill Village Head, 3 Others|url=https://humanglemedia.com/zamfara-governor-tells-locals-to-fight-back-after-terrorists-kill-village-head-3-others/|access-date=2023-09-12|website=HumAngle|language=en-US}}</ref> An [[2022 Zamfara massacres|attack by bandits]] in January 2022 in [[Anka, Nigeria|Anka LGA]] killed 200 people, the deadliest in the state. Many Katare bandits live in the village of Katsalle, not far away from the areas attacked on March 30.<ref name=":0" />.<ref name=":12" /> The towns were visited by [[Hassan Nasiha]], the deputy governor of the state, who expressed his condolences.<ref name=":12" /> The local Nigerian police had no comment on the attacks, and urged civilians to call the military if attacked again.<ref name=":03" />.<ref name=":04" /><ref>{{Cite web|last=Ladd|first=Brian|date=March 31, 2022|title=Bandits Assault Ruwan Gora and Ruwan Gizo villages in Talata Mafara LGA and Yar Geda village in Bakura LGA, Zamfara State, Nigeria|url=https://trackingterrorism.org/chatter/bandits-assault-ruwan-gora-and-ruwan-gizo-villages-in-talata-mafara-lga-and-yar-geda-village-in-bakura-lga-zamfara-state-nigeria-29-march-2022/|access-date=September 12, 2023|website=Terrorism Research and Analysis Consortium (TRAC)}}</ref>
.<ref name=":02" /> Many people were kidnapped in the attacks, and the ex-Vice Chairman of the Talata Mafara council was killed in the attack.
Locals stated that around 11:45 at night, Katare bandits stormed the villages of Ruwan Gizo and Ruwan Gora, part of Talata Mafara LGA, and the village of 'Yargeda, under Bakura LGA, on motorcycles, and began shooting indiscriminately.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.premiumtimesng.com/regional/nwest/521054-bandits-attack-zamfara-communities-kill-several-people-including-village-head.html?tztc=1|access-date=2023-09-12|website=www.premiumtimesng.com}}</ref>
Warngooji
Njannguuji gadani ɗii puɗɗii ko ñalnde 28 mars nde bandiiji Katare njani e gure Ruwan Gizo, Ruwan Gora, Boraye, e Dajin Banza to Talata Mafara. Yimɓe heewɓe nanngaama e njanngu nguu, gonnooɗo cukko hooreejo diiso Talata Mafara waraama e njanngu nguu.
Nokkuure nde'e wi'i hedde 11w45h jamma, bandi'en Katare'en ɗon ƴaɓɓoo gure Ruwan Gizo e Ruwan Gora, jeyaaɗe nder LGA Talata Mafara, e wuro 'Yargeda, les LGA Bakura, dow motooji, ɓe puɗɗii fiɗugo ɓe walaa cemmbiɗinki. Hedde 100 bandiijo tawtoraama, ɓe ndartini kala yaltirde wuro ngo. Gardiiɗo 'Yargeda, Abdu Umuru, waraama kanko e yimɓe tato woɗɓe caggal nde bandiiji ɗi njani e galle makko, mbari kala gonɗo e nder galle makko. Hooreejo Talata Mafara, Aminu Sulaiman, noddi nokkuure sooje'en lesdi Naajeeriya ngam ballal wakkati njanngu nguu amma walaa mo hoosata telefoŋ. Limre yimɓe warɓe ɓee fof waawaano anndeede e oon sahaa sabu yimɓe heewɓe ndogi naati e ladde. Yimɓe heewɓe kadi nanngaama, njanngu nguu joofi ko 2w15h subaka.Caggal nde njanngu nguu waɗi, guwerneer diiwaan Zamfara, hono Bello Matawalle, wiyi hoɗɓe ɓee ina poti daranaade koye mum en e bandiiji ɗi. Wurooji ɗi njilliima Hassan Nasiha, cukko guwerneer diiwaan oo, o hollitii mettere makko. Polis'en lesdi Naajeeriya walaa ko ɓe mbiyata dow ko laarani njanngu ngu, ɓe ɗon nodda yimɓe lesdi ndi'i ngam ɓe nodda sooja'en to ɓe ɗon mari haaje kadi.
== Tuugnorgal ==
t5xyye9tid6m319igm2i87pe4r44vul
User talk:Lisa.aditi
3
29371
112009
2025-06-10T22:59:14Z
TanvirSdqBot
10104
Welcome!
112009
wikitext
text/x-wiki
===Jaɓɓama!===
:Use, Jaɓɓama, e jaaraama e Wikipedia Fulfulde! Mi anndanii e [[Special:Contributions/Jaɓɓama|darnde mon]].
:Miɗo sikki on njiɗii nokku oo, on pellitii jokkude. Ko ɗeeɗoo kelle mbaaw-ɗaa heɓde nafoore:
:*[[:en:Wikipedia:Five pillars|Kuule joy teeŋtuɗe Wikipedia]]
:*[[:en:Wikipedia:How to edit a page|No hello waylirtee]]
:*[[:en:Help:Contents|Kelle ballal]]
:*[[:en:Wikipedia:Tutorial|Ekkitinol]]
:*[[:en:Wikipedia:Article development|No winndirtee winndannde mawnde]]
:*[[:en:Wikipedia:Manual of Style|Manual of Style]]
:Miɗo sikki on mbeltiima e feewnude ɗoo e wonde [[Wikipedia|Wikipediyaŋke!]] Tiiɗno, siynu innde maa e kelle jeewte tawa aɗa winnda tildeeji nay (<nowiki>~~~~</nowiki>); ɗum maa yaltin innde maa e nyalngu nguu. So aɗa yiɗi ballal, ƴeew [[:en:Wikipedia:Questions|Wikipedia:Naamne]], naamndo-ɗaa kam e hello am yeewtere, walla waɗ <code><nowiki>{{helpme}}</nowiki></code> e hello yeewtere maa, naamndo-ɗaa toon naamnal maa. Kadi, on njaaraama!
[[User:TanvirSdqBot|WelcomeBot]] 22:59, 10 Korse 2025 (UTC)
9bmsgt7lhmm6o8i76bp0p2mdllnx0gl
User talk:Thechtoto
3
29372
112010
2025-06-10T22:59:25Z
TanvirSdqBot
10104
Welcome!
112010
wikitext
text/x-wiki
===Jaɓɓama!===
:Use, Jaɓɓama, e jaaraama e Wikipedia Fulfulde! Mi anndanii e [[Special:Contributions/Jaɓɓama|darnde mon]].
:Miɗo sikki on njiɗii nokku oo, on pellitii jokkude. Ko ɗeeɗoo kelle mbaaw-ɗaa heɓde nafoore:
:*[[:en:Wikipedia:Five pillars|Kuule joy teeŋtuɗe Wikipedia]]
:*[[:en:Wikipedia:How to edit a page|No hello waylirtee]]
:*[[:en:Help:Contents|Kelle ballal]]
:*[[:en:Wikipedia:Tutorial|Ekkitinol]]
:*[[:en:Wikipedia:Article development|No winndirtee winndannde mawnde]]
:*[[:en:Wikipedia:Manual of Style|Manual of Style]]
:Miɗo sikki on mbeltiima e feewnude ɗoo e wonde [[Wikipedia|Wikipediyaŋke!]] Tiiɗno, siynu innde maa e kelle jeewte tawa aɗa winnda tildeeji nay (<nowiki>~~~~</nowiki>); ɗum maa yaltin innde maa e nyalngu nguu. So aɗa yiɗi ballal, ƴeew [[:en:Wikipedia:Questions|Wikipedia:Naamne]], naamndo-ɗaa kam e hello am yeewtere, walla waɗ <code><nowiki>{{helpme}}</nowiki></code> e hello yeewtere maa, naamndo-ɗaa toon naamnal maa. Kadi, on njaaraama!
[[User:TanvirSdqBot|WelcomeBot]] 22:59, 10 Korse 2025 (UTC)
9bmsgt7lhmm6o8i76bp0p2mdllnx0gl
User talk:V. F. Medina
3
29373
112011
2025-06-10T22:59:34Z
TanvirSdqBot
10104
Welcome!
112011
wikitext
text/x-wiki
===Jaɓɓama!===
:Use, Jaɓɓama, e jaaraama e Wikipedia Fulfulde! Mi anndanii e [[Special:Contributions/Jaɓɓama|darnde mon]].
:Miɗo sikki on njiɗii nokku oo, on pellitii jokkude. Ko ɗeeɗoo kelle mbaaw-ɗaa heɓde nafoore:
:*[[:en:Wikipedia:Five pillars|Kuule joy teeŋtuɗe Wikipedia]]
:*[[:en:Wikipedia:How to edit a page|No hello waylirtee]]
:*[[:en:Help:Contents|Kelle ballal]]
:*[[:en:Wikipedia:Tutorial|Ekkitinol]]
:*[[:en:Wikipedia:Article development|No winndirtee winndannde mawnde]]
:*[[:en:Wikipedia:Manual of Style|Manual of Style]]
:Miɗo sikki on mbeltiima e feewnude ɗoo e wonde [[Wikipedia|Wikipediyaŋke!]] Tiiɗno, siynu innde maa e kelle jeewte tawa aɗa winnda tildeeji nay (<nowiki>~~~~</nowiki>); ɗum maa yaltin innde maa e nyalngu nguu. So aɗa yiɗi ballal, ƴeew [[:en:Wikipedia:Questions|Wikipedia:Naamne]], naamndo-ɗaa kam e hello am yeewtere, walla waɗ <code><nowiki>{{helpme}}</nowiki></code> e hello yeewtere maa, naamndo-ɗaa toon naamnal maa. Kadi, on njaaraama!
[[User:TanvirSdqBot|WelcomeBot]] 22:59, 10 Korse 2025 (UTC)
9bmsgt7lhmm6o8i76bp0p2mdllnx0gl
User talk:Joiwuji
3
29374
112012
2025-06-10T22:59:44Z
TanvirSdqBot
10104
Welcome!
112012
wikitext
text/x-wiki
===Jaɓɓama!===
:Use, Jaɓɓama, e jaaraama e Wikipedia Fulfulde! Mi anndanii e [[Special:Contributions/Jaɓɓama|darnde mon]].
:Miɗo sikki on njiɗii nokku oo, on pellitii jokkude. Ko ɗeeɗoo kelle mbaaw-ɗaa heɓde nafoore:
:*[[:en:Wikipedia:Five pillars|Kuule joy teeŋtuɗe Wikipedia]]
:*[[:en:Wikipedia:How to edit a page|No hello waylirtee]]
:*[[:en:Help:Contents|Kelle ballal]]
:*[[:en:Wikipedia:Tutorial|Ekkitinol]]
:*[[:en:Wikipedia:Article development|No winndirtee winndannde mawnde]]
:*[[:en:Wikipedia:Manual of Style|Manual of Style]]
:Miɗo sikki on mbeltiima e feewnude ɗoo e wonde [[Wikipedia|Wikipediyaŋke!]] Tiiɗno, siynu innde maa e kelle jeewte tawa aɗa winnda tildeeji nay (<nowiki>~~~~</nowiki>); ɗum maa yaltin innde maa e nyalngu nguu. So aɗa yiɗi ballal, ƴeew [[:en:Wikipedia:Questions|Wikipedia:Naamne]], naamndo-ɗaa kam e hello am yeewtere, walla waɗ <code><nowiki>{{helpme}}</nowiki></code> e hello yeewtere maa, naamndo-ɗaa toon naamnal maa. Kadi, on njaaraama!
[[User:TanvirSdqBot|WelcomeBot]] 22:59, 10 Korse 2025 (UTC)
9bmsgt7lhmm6o8i76bp0p2mdllnx0gl
User talk:Gillyweed
3
29375
112013
2025-06-10T22:59:55Z
TanvirSdqBot
10104
Welcome!
112013
wikitext
text/x-wiki
===Jaɓɓama!===
:Use, Jaɓɓama, e jaaraama e Wikipedia Fulfulde! Mi anndanii e [[Special:Contributions/Jaɓɓama|darnde mon]].
:Miɗo sikki on njiɗii nokku oo, on pellitii jokkude. Ko ɗeeɗoo kelle mbaaw-ɗaa heɓde nafoore:
:*[[:en:Wikipedia:Five pillars|Kuule joy teeŋtuɗe Wikipedia]]
:*[[:en:Wikipedia:How to edit a page|No hello waylirtee]]
:*[[:en:Help:Contents|Kelle ballal]]
:*[[:en:Wikipedia:Tutorial|Ekkitinol]]
:*[[:en:Wikipedia:Article development|No winndirtee winndannde mawnde]]
:*[[:en:Wikipedia:Manual of Style|Manual of Style]]
:Miɗo sikki on mbeltiima e feewnude ɗoo e wonde [[Wikipedia|Wikipediyaŋke!]] Tiiɗno, siynu innde maa e kelle jeewte tawa aɗa winnda tildeeji nay (<nowiki>~~~~</nowiki>); ɗum maa yaltin innde maa e nyalngu nguu. So aɗa yiɗi ballal, ƴeew [[:en:Wikipedia:Questions|Wikipedia:Naamne]], naamndo-ɗaa kam e hello am yeewtere, walla waɗ <code><nowiki>{{helpme}}</nowiki></code> e hello yeewtere maa, naamndo-ɗaa toon naamnal maa. Kadi, on njaaraama!
[[User:TanvirSdqBot|WelcomeBot]] 22:59, 10 Korse 2025 (UTC)
9bmsgt7lhmm6o8i76bp0p2mdllnx0gl
User talk:JonTheSucculentDude
3
29376
112014
2025-06-10T23:00:04Z
TanvirSdqBot
10104
Welcome!
112014
wikitext
text/x-wiki
===Jaɓɓama!===
:Use, Jaɓɓama, e jaaraama e Wikipedia Fulfulde! Mi anndanii e [[Special:Contributions/Jaɓɓama|darnde mon]].
:Miɗo sikki on njiɗii nokku oo, on pellitii jokkude. Ko ɗeeɗoo kelle mbaaw-ɗaa heɓde nafoore:
:*[[:en:Wikipedia:Five pillars|Kuule joy teeŋtuɗe Wikipedia]]
:*[[:en:Wikipedia:How to edit a page|No hello waylirtee]]
:*[[:en:Help:Contents|Kelle ballal]]
:*[[:en:Wikipedia:Tutorial|Ekkitinol]]
:*[[:en:Wikipedia:Article development|No winndirtee winndannde mawnde]]
:*[[:en:Wikipedia:Manual of Style|Manual of Style]]
:Miɗo sikki on mbeltiima e feewnude ɗoo e wonde [[Wikipedia|Wikipediyaŋke!]] Tiiɗno, siynu innde maa e kelle jeewte tawa aɗa winnda tildeeji nay (<nowiki>~~~~</nowiki>); ɗum maa yaltin innde maa e nyalngu nguu. So aɗa yiɗi ballal, ƴeew [[:en:Wikipedia:Questions|Wikipedia:Naamne]], naamndo-ɗaa kam e hello am yeewtere, walla waɗ <code><nowiki>{{helpme}}</nowiki></code> e hello yeewtere maa, naamndo-ɗaa toon naamnal maa. Kadi, on njaaraama!
[[User:TanvirSdqBot|WelcomeBot]] 23:00, 10 Korse 2025 (UTC)
rb3xnfx98199wivecxk46ly2v4pbgbj
User talk:Golem08
3
29377
112015
2025-06-10T23:00:14Z
TanvirSdqBot
10104
Welcome!
112015
wikitext
text/x-wiki
===Jaɓɓama!===
:Use, Jaɓɓama, e jaaraama e Wikipedia Fulfulde! Mi anndanii e [[Special:Contributions/Jaɓɓama|darnde mon]].
:Miɗo sikki on njiɗii nokku oo, on pellitii jokkude. Ko ɗeeɗoo kelle mbaaw-ɗaa heɓde nafoore:
:*[[:en:Wikipedia:Five pillars|Kuule joy teeŋtuɗe Wikipedia]]
:*[[:en:Wikipedia:How to edit a page|No hello waylirtee]]
:*[[:en:Help:Contents|Kelle ballal]]
:*[[:en:Wikipedia:Tutorial|Ekkitinol]]
:*[[:en:Wikipedia:Article development|No winndirtee winndannde mawnde]]
:*[[:en:Wikipedia:Manual of Style|Manual of Style]]
:Miɗo sikki on mbeltiima e feewnude ɗoo e wonde [[Wikipedia|Wikipediyaŋke!]] Tiiɗno, siynu innde maa e kelle jeewte tawa aɗa winnda tildeeji nay (<nowiki>~~~~</nowiki>); ɗum maa yaltin innde maa e nyalngu nguu. So aɗa yiɗi ballal, ƴeew [[:en:Wikipedia:Questions|Wikipedia:Naamne]], naamndo-ɗaa kam e hello am yeewtere, walla waɗ <code><nowiki>{{helpme}}</nowiki></code> e hello yeewtere maa, naamndo-ɗaa toon naamnal maa. Kadi, on njaaraama!
[[User:TanvirSdqBot|WelcomeBot]] 23:00, 10 Korse 2025 (UTC)
rb3xnfx98199wivecxk46ly2v4pbgbj
Jafta Masemola
0
29378
112052
2025-06-11T04:30:55Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1281466932|Jafta Masemola]]"
112052
wikitext
text/x-wiki
'''Jafta Kgalabi Masemola''' OLS (12 Duujal 1931 – 17 Abriil 1990), ganndiraaɗo kadi Tiger Azania e Bra Jeff, ko Afrik worgo daraniiɗo apartaayd, jannginoowo, sosɗo fedde armeere wiyeteende Kongres Pan Afrik (PAC).[1] Ko kanko tan woni neɗɗo baawɗo duuɓi 27 e kasoo Afrik worgo [Robben Island] e sahaa apartaayd to Afrik worgo, o woppitaa e lewru oktoobar 1989, ko adii nde F. W. de Klerk laawɗina PAC e Kongres ngenndiijo Afrik. O waɗii ñaawoore ɓurnde juutde e kala kasoo politik to kasoo Robben Island to Afrik worgo. <ref name="nytobit">{{cite news|title=Jafta Masemola, 58; Began Armed Wing Of Pan-Africanists|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/04/19/world/jafta-masemola-58-began-armed-wing-of-pan-africanists.html|accessdate=8 January 2018|agency=The New York Times|date=19 April 1990}}</ref>
Masemola ko jannginoowo wonnoo to wuro wiyeteengo Ateridgeville e nder wuro Pretoria e kitaale 1950.
Masemola wondi e Robert Sobukwe, ɓe cosi PAC e hitaande 1959 to Soweto.Caggal ɗuum, o golliima e fedde sukaaɓe PAC to Atteridgeville, caggal ɗuum o ardii fedde konu PAC, Poqo..
E hitaande 1962 Masemola nanngaa, ñaawaa sabu mum yaltinde yimɓe e nder leydi hee ngam heblude konu e fusde laabi kuuraa. O sokaama to Duunde Robben .
O yaltinaa kasoo ñalnde 15 ut 1989 kanko e terɗe ANC Ahmed Kathrada e Raymond Mhlaba e Wilton Mkwayi e Andrew Mlangeni e Oscar Mpetha e Elias Motsoaledi e Walter Sisulu . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (November 2023)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Masemola waraa ko e aksidaa oto ko juuti caggal nde o yalti e hitaande 1990.
== Tuugnorgal ==
ju387xo0c3dpwvomo4wvgn7pg8vdf50
112053
112052
2025-06-11T04:31:31Z
Zahraswaty
7652
112053
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jafta Kgalabi Masemola''' OLS (12 Duujal 1931 – 17 Abriil 1990), ganndiraaɗo kadi Tiger Azania e Bra Jeff, ko Afrik worgo daraniiɗo apartaayd, jannginoowo, sosɗo fedde armeere wiyeteende Kongres Pan Afrik (PAC).[1] Ko kanko tan woni neɗɗo baawɗo duuɓi 27 e kasoo Afrik worgo [Robben Island] e sahaa apartaayd to Afrik worgo, o woppitaa e lewru oktoobar 1989, ko adii nde F. W. de Klerk laawɗina PAC e Kongres ngenndiijo Afrik. O waɗii ñaawoore ɓurnde juutde e kala kasoo politik to kasoo Robben Island to Afrik worgo. <ref name="nytobit">{{cite news|title=Jafta Masemola, 58; Began Armed Wing Of Pan-Africanists|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/04/19/world/jafta-masemola-58-began-armed-wing-of-pan-africanists.html|accessdate=8 January 2018|agency=The New York Times|date=19 April 1990}}</ref>
Masemola ko jannginoowo wonnoo to wuro wiyeteengo Ateridgeville e nder wuro Pretoria e kitaale 1950.
Masemola wondi e Robert Sobukwe, ɓe cosi PAC e hitaande 1959 to Soweto.Caggal ɗuum, o golliima e fedde sukaaɓe PAC to Atteridgeville, caggal ɗuum o ardii fedde konu PAC, Poqo..
E hitaande 1962 Masemola nanngaa, ñaawaa sabu mum yaltinde yimɓe e nder leydi hee ngam heblude konu e fusde laabi kuuraa. O sokaama to Duunde Robben .
O yaltinaa kasoo ñalnde 15 ut 1989 kanko e terɗe ANC Ahmed Kathrada e Raymond Mhlaba e Wilton Mkwayi e Andrew Mlangeni e Oscar Mpetha e Elias Motsoaledi e Walter Sisulu . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (November 2023)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Masemola waraa ko e aksidaa oto ko juuti caggal nde o yalti e hitaande 1990.
== Tuugnorgal ==
hkadbxek811ka62fqu1hmrr66oi1lv4
112054
112053
2025-06-11T04:33:37Z
Zahraswaty
7652
112054
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jafta Kgalabi Masemola''' OLS (12 Duujal 1931 – 17 Abriil 1990), ganndiraaɗo kadi Tiger Azania e Bra Jeff, ko Afrik worgo daraniiɗo apartaayd, jannginoowo, sosɗo fedde armeere wiyeteende Kongres Pan Afrik (PAC).Ko kanko tan woni neɗɗo baawɗo duuɓi 27 e kasoo Afrik worgo [Robben Island] e sahaa apartaayd to Afrik worgo, o woppitaa e lewru oktoobar 1989, ko adii nde F. W. de Klerk laawɗina PAC e Kongres ngenndiijo Afrik. O waɗii ñaawoore ɓurnde juutde e kala kasoo politik to kasoo Robben Island to Afrik worgo. <ref name="nytobit">{{cite news|title=Jafta Masemola, 58; Began Armed Wing Of Pan-Africanists|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1990/04/19/world/jafta-masemola-58-began-armed-wing-of-pan-africanists.html|accessdate=8 January 2018|agency=The New York Times|date=19 April 1990}}</ref>
Masemola ko jannginoowo wonnoo to wuro wiyeteengo Ateridgeville e nder wuro Pretoria e kitaale 1950.
Masemola wondi e Robert Sobukwe, ɓe cosi PAC e hitaande 1959 to Soweto.Caggal ɗuum, o golliima e fedde sukaaɓe PAC to Atteridgeville, caggal ɗuum o ardii fedde konu PAC, Poqo.<ref>{{cite book|last1=Sekese|first1=Mosiuoa|title=Twenty-Twenty Hindsight: Memoirs of the Old and New South Africa|date=16 May 2013|publisher=AuthorHouseUK|isbn=978-1481794848|page=14|url=https://books.google.com/books?id=hkPUWyqODBEC&dq=%22Jafta+Masemola%22+teacher&pg=PA14|accessdate=8 January 2018}}</ref>
E hitaande 1962 Masemola nanngaa, ñaawaa sabu mum yaltinde yimɓe e nder leydi hee ngam heblude konu e fusde laabi kuuraa. O sokaama to Duunde Robben .
O yaltinaa kasoo ñalnde 15 ut 1989 kanko e terɗe ANC Ahmed Kathrada e Raymond Mhlaba e Wilton Mkwayi e Andrew Mlangeni e Oscar Mpetha e Elias Motsoaledi e Walter Sisulu . <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (November 2023)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
Masemola waraa ko e aksidaa oto ko juuti caggal nde o yalti e hitaande 1990.
== Tuugnorgal ==
<references />
lgekscc581ccp6hmgh88xj4cz1v2jwc
Set Mazibuko
0
29379
112056
2025-06-11T04:38:00Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1276325500|Seth Mazibuko]]"
112056
wikitext
text/x-wiki
'''Seth Mazibuko jibinaa''' ko Orlando, Soweto ñalnde 15 lewru juko hitaande 1960, ko kanko woni tergal ɓurngal famɗude e fedde janngooɓe Afrik worgo pewjannde e ardiinde fitinaaji Soweto. O nanngaa ko e lewru sulyee 1976 tawi omo yahra e duuɓi sappo e jeegom. Mazibuko nanngaa ko e kasoo gooto fotde lebbi 18 e nder Number Four to kasoo Fort to Braamfontein hade mum ñaaweede, ñaaweede, neldee to Robben Island fotde duuɓi jeeɗiɗi ɗo o janngi Engele, o heɓi B. Ed makko. tobe
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
eaf59ubfg6cbp16uh6mj7cdmm5ptnkk
112057
112056
2025-06-11T04:39:05Z
Zahraswaty
7652
112057
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Seth Mazibuko jibinaa''' ko Orlando, Soweto ñalnde 15 lewru juko hitaande 1960, ko kanko woni tergal ɓurngal famɗude e fedde janngooɓe Afrik worgo pewjannde e ardiinde fitinaaji Soweto. O nanngaa ko e lewru sulyee 1976 tawi omo yahra e duuɓi sappo e jeegom. Mazibuko nanngaa ko e kasoo gooto fotde lebbi 18 e nder Number Four to kasoo Fort to Braamfontein hade mum ñaaweede, ñaaweede, neldee to Robben Island fotde duuɓi jeeɗiɗi ɗo o janngi Engele, o heɓi B. Ed makko. tobe
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
5738tfvu0j48gzon7b6th9676l8umgz
112059
112057
2025-06-11T04:40:29Z
Zahraswaty
7652
112059
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Seth Mazibuko jibinaa''' ko Orlando, Soweto ñalnde 15 lewru juko hitaande 1960, ko kanko woni tergal ɓurngal famɗude e fedde janngooɓe Afrik worgo pewjannde e ardiinde fitinaaji Soweto. O nanngaa ko e lewru sulyee 1976 tawi omo yahra e duuɓi sappo e jeegom. Mazibuko nanngaa ko e kasoo gooto fotde lebbi 18 e nder Number Four to kasoo Fort to Braamfontein hade mum ñaaweede, ñaaweede, neldee to Robben Island fotde duuɓi jeeɗiɗi ɗo o janngi Engele, o heɓi B. Ed makko. <ref>{{cite web|author=S’thembile Cele|url=http://city-press.news24.com/News/what-has-changed-since-1976-20160611|title=What has changed since 1976? | City Press|publisher=City-press.news24.com|date=2016-06-11|accessdate=2017-05-25}}</ref><ref>{{cite web|author=Interview By Pearl Boshomane|url=http://www.timeslive.co.za/local/2016/06/16/On-the-frontline-with-a-student-leader-on-June-16-19761|title=On the frontline with a student leader on June 16 1976|publisher=Times LIVE|date=|accessdate=2017-05-25}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.sahistory.org.za/topic/key-people-june-16-soweto-youth-uprising|title=Key People in the June 16 Soweto Youth Uprising | South African History Online|publisher=Sahistory.org.za|date=1976-06-16|accessdate=2017-05-25}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
dzvgd829stpdd2yq2pl54sfr2dao8ub
Jean hakkundeejo
0
29380
112062
2025-06-11T05:05:21Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1253615683|Jean Middleton]]"
112062
wikitext
text/x-wiki
'''Jean Middleton''' (30 ut 1928 – 14 desaambar 2010) ko kaɓantooɗo apartaayd to Afrik worgo. O jibinaa ko Durban, o janngi ko jannginoowo. O resi ko Harold Strachan. Middleton ummiima Johannesburg, o woni e golle e nder Kongres Demokaraat en, caggal ɗuum e nder lannda kominist Afrik worgo. O walli Nelson Manndelaa nde o acci ɗum huutoraade flat makko. O sokaa, o nanngaa e nder kasoo gooto, caggal ɗuum o haɗaama golloraade walla jokkondirde e woɗɓe. Middleton ummiima to leydi Angalteer, o janngini Engele to Londres. E hitaande 1991 o arti Afrik worgo ɗo o rewtini Umsebenzi.E hitaande 1998 deftere makko wiyeteende Convictions: debbo kasoo politik siftori yalti.E nder nguurndam makko o dañii rafi emfisema, o arti Angalteer <ref name="guard">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2011/jan/03/jean-middleton-obituary|title=Jean Middleton obituary|last=Herbstein|first=Denis|date=3 January 2011|work=[[TheGuardian.com]]|accessdate=29 October 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
to82x637fm48yn6zxkvgd6yp54zc36e
112064
112062
2025-06-11T05:12:06Z
Zahraswaty
7652
112064
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jean Middleton''' (30 ut 1928 – 14 desaambar 2010) ko kaɓantooɗo apartaayd to Afrik worgo. O jibinaa ko Durban, o janngi ko jannginoowo. O resi ko Harold Strachan. Middleton ummiima Johannesburg, o woni e golle e nder Kongres Demokaraat en, caggal ɗuum e nder lannda kominist Afrik worgo. O walli Nelson Manndelaa nde o acci ɗum huutoraade flat makko. O sokaa, o nanngaa e nder kasoo gooto, caggal ɗuum o haɗaama golloraade walla jokkondirde e woɗɓe. Middleton ummiima to leydi Angalteer, o janngini Engele to Londres. E hitaande 1991 o arti Afrik worgo ɗo o rewtini Umsebenzi.E hitaande 1998 deftere makko wiyeteende Convictions: debbo kasoo politik siftori yalti.E nder nguurndam makko o dañii rafi emfisema, o arti Angalteer <ref name="guard">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2011/jan/03/jean-middleton-obituary|title=Jean Middleton obituary|last=Herbstein|first=Denis|date=3 January 2011|work=[[TheGuardian.com]]|accessdate=29 October 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
3iben3keg1o9a8d88nth48isyk3ftkf
112065
112064
2025-06-11T05:13:51Z
Zahraswaty
7652
112065
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jean Middleton''' (30 ut 1928 – 14 desaambar 2010) ko kaɓantooɗo apartaayd to Afrik worgo. O jibinaa ko Durban, o janngi ko jannginoowo. O resi ko Harold Strachan. Middleton ummiima Johannesburg, o woni e golle e nder Kongres Demokaraat en, caggal ɗuum e nder lannda kominist Afrik worgo. O walli Nelson Manndelaa nde o acci ɗum huutoraade flat makko. O sokaa, o nanngaa e nder kasoo gooto, caggal ɗuum o haɗaama golloraade walla jokkondirde e woɗɓe. Middleton ummiima to leydi Angalteer, o janngini Engele to Londres. E hitaande 1991 o arti Afrik worgo ɗo o rewtini Umsebenzi.E hitaande 1998 deftere makko wiyeteende Convictions: debbo kasoo politik siftori yalti.E nder nguurndam makko o dañii rafi emfisema, o arti Angalteer <ref name="guard">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2011/jan/03/jean-middleton-obituary|title=Jean Middleton obituary|last=Herbstein|first=Denis|date=3 January 2011|work=[[TheGuardian.com]]|accessdate=29 October 2017}}</ref><ref name="guard2">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2011/jan/03/jean-middleton-obituary|title=Jean Middleton obituary|last=Herbstein|first=Denis|date=3 January 2011|work=[[TheGuardian.com]]|accessdate=29 October 2017}}</ref>.<ref>{{cite book|last=Middleton|first=Jean|title=Convictions: a woman political prisoner remembers|year=1998|publisher=Ravan Press|isbn=9780869754740}}</ref><ref name="guard2" />
== Tuugnorgal ==
<references />
2dger49h1125musjhmvttcztm6br11e
Bob Mize
0
29381
112067
2025-06-11T05:16:39Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1222743970|Bob Mize]]"
112067
wikitext
text/x-wiki
'''Robert "Bob" Herbert Mize Jr.''' (4 feebariyee 1907 – 17 ut 2000) ko Biskop Damaraland, Afrik worgo tuggi 1960 haa o riiwaa e hitaande 1968.O jibinaa ko ñalnde 4 feebariyee 1907 e nder galle eklesiya to Emporia, Kansas. Baaba makko Robert Herbert Mize Sr. ko Bishop misiyoŋaaji Salina tuggi 1921 haa 1938.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kansas.Caggal nde o heɓi laamu e hitaande 1932, o gollodiima e sukaaɓe waasɓe e nder misiyoŋ to bannge worgo Kansas.
E hitaande 1945, o sosi galle sukaaɓe biyeteeɗo St. Francis Boys Home to Ellsworth e nder caka dowla oo, ko ɗoon o woni ɗoo haa o arti e episkopat . Ko o balloowo fedde Sakrament barkinaaɗo to leyɗeele dentuɗe Amerik, o maayi ko ñalnde 17 ut 2000, o wirnaa ko to diiwaan Ellis, Kansas .
== Tuugnorgal ==
s8dmujhqf8ykvjxdz6wadgnmvo21is7
112068
112067
2025-06-11T05:17:09Z
Zahraswaty
7652
112068
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Robert "Bob" Herbert Mize Jr.''' (4 feebariyee 1907 – 17 ut 2000) ko Biskop Damaraland, Afrik worgo tuggi 1960 haa o riiwaa e hitaande 1968.O jibinaa ko ñalnde 4 feebariyee 1907 e nder galle eklesiya to Emporia, Kansas. Baaba makko Robert Herbert Mize Sr. ko Bishop misiyoŋaaji Salina tuggi 1921 haa 1938.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kansas.Caggal nde o heɓi laamu e hitaande 1932, o gollodiima e sukaaɓe waasɓe e nder misiyoŋ to bannge worgo Kansas.
E hitaande 1945, o sosi galle sukaaɓe biyeteeɗo St. Francis Boys Home to Ellsworth e nder caka dowla oo, ko ɗoon o woni ɗoo haa o arti e episkopat . Ko o balloowo fedde Sakrament barkinaaɗo to leyɗeele dentuɗe Amerik, o maayi ko ñalnde 17 ut 2000, o wirnaa ko to diiwaan Ellis, Kansas .
== Tuugnorgal ==
2bnu7tx8f4ri0an8a7vcyjwt8jmjmjv
112070
112068
2025-06-11T05:19:32Z
Zahraswaty
7652
112070
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Robert "Bob" Herbert Mize Jr.''' (4 feebariyee 1907 – 17 ut 2000) ko Biskop Damaraland, Afrik worgo tuggi 1960 haa o riiwaa e hitaande 1968.O jibinaa ko ñalnde 4 feebariyee 1907 e nder galle eklesiya to Emporia, Kansas. Baaba makko Robert Herbert Mize Sr. ko Bishop misiyoŋaaji Salina tuggi 1921 haa 1938.O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kansas.Caggal nde o heɓi laamu e hitaande 1932, o gollodiima e sukaaɓe waasɓe e nder misiyoŋ to bannge worgo Kansas.
E hitaande 1945, o sosi galle sukaaɓe biyeteeɗo St. Francis Boys Home to Ellsworth e nder caka dowla oo, ko ɗoon o woni ɗoo haa o arti e episkopat . Ko o balloowo fedde Sakrament barkinaaɗo to leyɗeele dentuɗe Amerik, o maayi ko ñalnde 17 ut 2000, o wirnaa ko to diiwaan Ellis, Kansas.<ref>"A Bishop Expelled". ''The Times''. May 21, 1968; pg. 9; Issue 57256; col E</ref><ref>{{Cite news|date=1960-08-16|title=KANSAN NAMED BISHOP; Priest's Episcopal Diocese Covers South-West Africa|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1960/08/16/archives/kansan-named-bishop-priests-episcopal-diocese-covers-southwest.html|access-date=2022-08-17|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Cite magazine|date=1947-12-22|title=Religion: Christian Experiment|language=en-US|magazine=Time|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,793981,00.html|access-date=2022-08-17|issn=0040-781X}}</ref><ref>[https://archive.org/stream/yearbookofameric028315mbp/yearbookofameric028315mbp_djvu.txt 1935 Edition Yearbook of American Churches]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
bbk5ckmq4nqfhfjxfydixzz11kfl3go
Jonson Mlambo
0
29382
112071
2025-06-11T05:24:04Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1247400140|Johnson Mlambo]]"
112071
wikitext
text/x-wiki
'''Johnson Phillip Mlambo''' (22 feebariyee 1940 – 9 lewru bowte 2021) ko dawriyanke Afrik worgo ummoriiɗo Johannesburg .
== Golle e golle politik ==
O naati e fedde Afriknaare (PAC) nde sosaa e hitaande 1959, o woni hooreejo fedde nde to Daveyton. E hitaande 1962, duuɓi ɗiɗi caggal nde ɗum haɗaa, o yahi to gardiiɗo les leydi to Maseru, ɗo o jeyaa e peewnugol ko wiyetee « Hitaande Daɗndo » jogornde yuɓɓineede e hitaande 1963.
O nanngaa ñalnde 31 mars 1963, kanko e wondiiɓe makko njeeɗiɗo, o ñaawaa duuɓi capanɗe ɗiɗi kasoo, o artiraa Robben Island. E nder duunde ndee, o dañii caɗeele e juuɗe gardiiɗo kasoo, haa arti noon e wirneede mo e wuurde haa e daande makko, e urineede. Ndeeɗoo bonannde e bonanndeeji goɗɗi peeñninaama e renndo winndere ndee, ngari e yeeso Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe, addani won e moƴƴitingol ngonkaaji.
Caggal nde o woppitaa ñalnde 20 suwee 1983, o arti e PAC, o waɗi fotde balɗe sappo e galle makko hade makko yaltude leydi ndii ngam naatde e PAC e nder eggugol. O toɗɗaa ko Sekreteruuji geɗe caggal leydi, caggal maayde John Nyathi Pokela, o toɗɗaa hooreejo e konu mawɗo konu njiimaandi yimɓe Azanian (APLA), fedde konu PAC, tuggi 12 ut 1985 haa 1990.O wonii hooreejo PAC tu99y.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Ko kanko wonnoo kaaw ñaawoowo biyeteeɗo Dunstan Mlambo .
O maayi ko e rafi [[Nawnaare korona hitande 2019|COVID-19]] e nder mboros COVID-19 to Afrik worgo, subaka 9 lewru Yarkomaa 2021, caggal nde o naati safrirde ñalnde heen.
== Tuugnorgal ==
57n7ql2q78eirztsb16qju310bsbt2d
112072
112071
2025-06-11T05:24:33Z
Zahraswaty
7652
112072
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Johnson Phillip Mlambo''' (22 feebariyee 1940 – 9 lewru bowte 2021) ko dawriyanke Afrik worgo ummoriiɗo Johannesburg .
== Golle e golle politik ==
O naati e fedde Afriknaare (PAC) nde sosaa e hitaande 1959, o woni hooreejo fedde nde to Daveyton. E hitaande 1962, duuɓi ɗiɗi caggal nde ɗum haɗaa, o yahi to gardiiɗo les leydi to Maseru, ɗo o jeyaa e peewnugol ko wiyetee « Hitaande Daɗndo » jogornde yuɓɓineede e hitaande 1963.
O nanngaa ñalnde 31 mars 1963, kanko e wondiiɓe makko njeeɗiɗo, o ñaawaa duuɓi capanɗe ɗiɗi kasoo, o artiraa Robben Island. E nder duunde ndee, o dañii caɗeele e juuɗe gardiiɗo kasoo, haa arti noon e wirneede mo e wuurde haa e daande makko, e urineede. Ndeeɗoo bonannde e bonanndeeji goɗɗi peeñninaama e renndo winndere ndee, ngari e yeeso Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe, addani won e moƴƴitingol ngonkaaji.
Caggal nde o woppitaa ñalnde 20 suwee 1983, o arti e PAC, o waɗi fotde balɗe sappo e galle makko hade makko yaltude leydi ndii ngam naatde e PAC e nder eggugol. O toɗɗaa ko Sekreteruuji geɗe caggal leydi, caggal maayde John Nyathi Pokela, o toɗɗaa hooreejo e konu mawɗo konu njiimaandi yimɓe Azanian (APLA), fedde konu PAC, tuggi 12 ut 1985 haa 1990.O wonii hooreejo PAC tu99y.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Ko kanko wonnoo kaaw ñaawoowo biyeteeɗo Dunstan Mlambo .
O maayi ko e rafi [[Nawnaare korona hitande 2019|COVID-19]] e nder mboros COVID-19 to Afrik worgo, subaka 9 lewru Yarkomaa 2021, caggal nde o naati safrirde ñalnde heen.
== Tuugnorgal ==
gq3xsakpbpd3ibqt21w6reoolvq3qzg
112073
112072
2025-06-11T05:29:33Z
Zahraswaty
7652
112073
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Johnson Phillip Mlambo''' (22 feebariyee 1940 – 9 lewru bowte 2021) ko dawriyanke Afrik worgo ummoriiɗo Johannesburg .
== Golle e golle politik ==
O naati e fedde Afriknaare (PAC) nde sosaa e hitaande 1959, o woni hooreejo fedde nde to Daveyton. E hitaande 1962, duuɓi ɗiɗi caggal nde ɗum haɗaa, o yahi to gardiiɗo les leydi to Maseru, ɗo o jeyaa e peewnugol ko wiyetee « Hitaande Daɗndo » jogornde yuɓɓineede e hitaande 1963.
O nanngaa ñalnde 31 mars 1963, kanko e wondiiɓe makko njeeɗiɗo, o ñaawaa duuɓi capanɗe ɗiɗi kasoo, o artiraa Robben Island. E nder duunde ndee, o dañii caɗeele e juuɗe gardiiɗo kasoo, haa arti noon e wirneede mo e wuurde haa e daande makko, e urineede. Ndeeɗoo bonannde e bonanndeeji goɗɗi peeñninaama e renndo winndere ndee, ngari e yeeso Asaambele ngenndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe, addani won e moƴƴitingol ngonkaaji.
Caggal nde o woppitaa ñalnde 20 suwee 1983, o arti e PAC, o waɗi fotde balɗe sappo e galle makko hade makko yaltude leydi ndii ngam naatde e PAC e nder eggugol. O toɗɗaa ko Sekreteruuji geɗe caggal leydi, caggal maayde John Nyathi Pokela, o toɗɗaa hooreejo e konu mawɗo konu njiimaandi yimɓe Azanian (APLA), fedde konu PAC, tuggi 12 ut 1985 haa 1990.O wonii hooreejo PAC tu99y.
== Nguurndam e maayde neɗɗo ==
Ko kanko wonnoo kaaw ñaawoowo biyeteeɗo Dunstan Mlambo .
O maayi ko e rafi [[Nawnaare korona hitande 2019|COVID-19]] e nder mboros COVID-19 to Afrik worgo, subaka 9 lewru Yarkomaa 2021, caggal nde o naati safrirde ñalnde heen.<ref>{{cite web|title=LRC Oral History Project – Dunstan Mlambo|url=http://www.historicalpapers.wits.ac.za/inventories/inv_pdft/AG3298/AG3298-1-113-text.pdf|publisher=Wits University|accessdate=26 February 2014}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
rl3wwy9st289f5dyxmzmwtqmpze7p2u
Jaak Moroka
0
29383
112075
2025-06-11T05:34:47Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1281468618|James Moroka]]"
112075
wikitext
text/x-wiki
'''James Sebe Moroka''', OLG (16 mars 1891 – 10 noowammbar 1985) ko cafroowo e dawriyanke, ko kanko wonnoo hooreejo fedde ngenndiire Afrik 1949 – 1952.
Morok suɓaama hooreejo ANC e ballal Fedde Sukaaɓe Kongres Ngenndiijo Afrik e ardiiɓe mum Walter Sisulu e Nelson Mandelaa e lewru desaambar 1949. E nder laamu Morok, ANC fuɗɗii huutoraade peeje ɓurɗe doolnude ngam haɓaade laamu Apartaayd leydi ndii
E hitaande 1952 Moroka ñaawaa "kominist statutaire" fawaade e sariya ƴaañoowo kominist e 20 tuumaaɗo goɗɗo.E nder ñaawoore ndee Moroka faami keeri ɗi o jogori jogaade e sahaa apartaayd nde o woni hooreejo leydi ndii. O felliti o waawi waɗde ko ɓuri ɗum e renndo makko golloowo safaara, o ñaagii yo o ustoy, o salii kuule ANC jowitiiɗe e potal leƴƴi, o ɓooyaani o riiwaa e lannda kaa.
Ospitaal diiwaan Thaba Nchu ina inniri ɗum e siftorde makko ɗo o jokki golle safaara. Ko o Kerecee’en jiɗɗo ɓesngu.
== Tuugnorgal ==
apef7jm4haj8qpq7ulhq1y2nl9sx19r
112076
112075
2025-06-11T05:35:18Z
Zahraswaty
7652
112076
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''James Sebe Moroka''', OLG (16 mars 1891 – 10 noowammbar 1985) ko cafroowo e dawriyanke, ko kanko wonnoo hooreejo fedde ngenndiire Afrik 1949 – 1952.
Morok suɓaama hooreejo ANC e ballal Fedde Sukaaɓe Kongres Ngenndiijo Afrik e ardiiɓe mum Walter Sisulu e Nelson Mandelaa e lewru desaambar 1949. E nder laamu Morok, ANC fuɗɗii huutoraade peeje ɓurɗe doolnude ngam haɓaade laamu Apartaayd leydi ndii
E hitaande 1952 Moroka ñaawaa "kominist statutaire" fawaade e sariya ƴaañoowo kominist e 20 tuumaaɗo goɗɗo.E nder ñaawoore ndee Moroka faami keeri ɗi o jogori jogaade e sahaa apartaayd nde o woni hooreejo leydi ndii. O felliti o waawi waɗde ko ɓuri ɗum e renndo makko golloowo safaara, o ñaagii yo o ustoy, o salii kuule ANC jowitiiɗe e potal leƴƴi, o ɓooyaani o riiwaa e lannda kaa.
Ospitaal diiwaan Thaba Nchu ina inniri ɗum e siftorde makko ɗo o jokki golle safaara. Ko o Kerecee’en jiɗɗo ɓesngu.
== Tuugnorgal ==
atp8z58dichh7iv403h3dsxgl55fp3q
112078
112076
2025-06-11T05:36:18Z
Zahraswaty
7652
112078
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''James Sebe Moroka''', OLG (16 mars 1891 – 10 noowammbar 1985) ko cafroowo e dawriyanke, ko kanko wonnoo hooreejo fedde ngenndiire Afrik 1949 – 1952.<ref name="bio">[http://www.sahistory.org.za/pages/people/bios/moroka-js.htm Biography of Dr James Sebe Moroka], South African History Online</ref>
Morok suɓaama hooreejo ANC e ballal Fedde Sukaaɓe Kongres Ngenndiijo Afrik e ardiiɓe mum Walter Sisulu e Nelson Mandelaa e lewru desaambar 1949. E nder laamu Morok, ANC fuɗɗii huutoraade peeje ɓurɗe doolnude ngam haɓaade laamu Apartaayd leydi ndii
E hitaande 1952 Moroka ñaawaa "kominist statutaire" fawaade e sariya ƴaañoowo kominist e 20 tuumaaɗo goɗɗo.E nder ñaawoore ndee Moroka faami keeri ɗi o jogori jogaade e sahaa apartaayd nde o woni hooreejo leydi ndii. O felliti o waawi waɗde ko ɓuri ɗum e renndo makko golloowo safaara, o ñaagii yo o ustoy, o salii kuule ANC jowitiiɗe e potal leƴƴi, o ɓooyaani o riiwaa e lannda kaa.
Ospitaal diiwaan Thaba Nchu ina inniri ɗum e siftorde makko ɗo o jokki golle safaara. Ko o Kerecee’en jiɗɗo ɓesngu.
== Tuugnorgal ==
7hhi56wp8arhinzfyoiwtle2pbhhiso
112079
112078
2025-06-11T05:37:15Z
Zahraswaty
7652
#1Lib1Ref
112079
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''James Sebe Moroka''', OLG (16 mars 1891 – 10 noowammbar 1985) ko cafroowo e dawriyanke, ko kanko wonnoo hooreejo fedde ngenndiire Afrik 1949 – 1952.<ref name="bio">[http://www.sahistory.org.za/pages/people/bios/moroka-js.htm Biography of Dr James Sebe Moroka], South African History Online</ref>
Morok suɓaama hooreejo ANC e ballal Fedde Sukaaɓe Kongres Ngenndiijo Afrik e ardiiɓe mum Walter Sisulu e Nelson Mandelaa e lewru desaambar 1949. E nder laamu Morok, ANC fuɗɗii huutoraade peeje ɓurɗe doolnude ngam haɓaade laamu Apartaayd leydi ndii
E hitaande 1952 Moroka ñaawaa "kominist statutaire" fawaade e sariya ƴaañoowo kominist e 20 tuumaaɗo goɗɗo.E nder ñaawoore ndee Moroka faami keeri ɗi o jogori jogaade e sahaa apartaayd nde o woni hooreejo leydi ndii. O felliti o waawi waɗde ko ɓuri ɗum e renndo makko golloowo safaara, o ñaagii yo o ustoy, o salii kuule ANC jowitiiɗe e potal leƴƴi, o ɓooyaani o riiwaa e lannda kaa.
Ospitaal diiwaan Thaba Nchu ina inniri ɗum e siftorde makko ɗo o jokki golle safaara. Ko o Kerecee’en jiɗɗo ɓesngu.
== Tuugnorgal ==
<references />
8ku0f1xlbe52ej6il7mu5f86pjzb2kp
Indian Mesa Wind Farm
0
29384
112122
2025-06-11T08:13:02Z
Yariemar 03
11293
Created page with "{{Databox}}Henndu Mesa Indiya ko nokku henndu tawaaɗo e nder diiwaan Pecos, to Texas. Feere ndee ina waɗi teemedere e capanɗe jeegom e joy (125) werlaaji henndu Vestas V-47 660 kilowatt, ina mbaɗa fotde 82,5 megawatt kuuraa. Eɓɓaande ndee ko laana ndiwoowa (51 megawatt) e TXU (31,5 megawatt) coodata ko laana ndiwoowa ka eɓɓaande ndee yaltini. Eɓɓaande ndee mahiraa ko e leydi ndi raneeɓe nokkuuji ɗii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas jeyi. Eɓɓaande ndee joofi..."
112122
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Henndu Mesa Indiya ko nokku henndu tawaaɗo e nder diiwaan Pecos, to Texas. Feere ndee ina waɗi teemedere e capanɗe jeegom e joy (125) werlaaji henndu Vestas V-47 660 kilowatt, ina mbaɗa fotde 82,5 megawatt kuuraa. Eɓɓaande ndee ko laana ndiwoowa (51 megawatt) e TXU (31,5 megawatt) coodata ko laana ndiwoowa ka eɓɓaande ndee yaltini. Eɓɓaande ndee mahiraa ko e leydi ndi raneeɓe nokkuuji ɗii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas jeyi. Eɓɓaande ndee joofi ko e hitaande 2001 e juuɗe Orion Energy LLC e gollodiiɗo ƴellitaare leydi ndii.
NextEra keɓii ngesa baa e lewru suwee 2002.
j3919wmqio5vzu6egiwd92hqhb91wyw
112124
112122
2025-06-11T08:13:46Z
Yariemar 03
11293
112124
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Henndu Mesa Indiya ko nokku''' henndu tawaaɗo e nder diiwaan Pecos, to Texas. Feere ndee ina waɗi teemedere e capanɗe jeegom e joy (125) werlaaji henndu Vestas V-47 660 kilowatt, ina mbaɗa fotde 82,5 megawatt kuuraa. Eɓɓaande ndee ko laana ndiwoowa (51 megawatt) e TXU (31,5 megawatt) coodata ko laana ndiwoowa ka eɓɓaande ndee yaltini. Eɓɓaande ndee mahiraa ko e leydi ndi raneeɓe nokkuuji ɗii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas jeyi. Eɓɓaande ndee joofi ko e hitaande 2001 e juuɗe Orion Energy LLC e gollodiiɗo ƴellitaare leydi ndii.
NextEra keɓii ngesa baa e lewru suwee 2002.
o5leuewi1t6250mc37dewgc8mxxby2l
Birnin Gwari military base attack
0
29385
112140
2025-06-11T08:34:42Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112140
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.
qc8xgxpueaw9qabhstb9yof39s1lia2
112141
112140
2025-06-11T08:37:04Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112141
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.Ngawugo
Ñalnde 5 abriil kikiiɗe, yimɓe Ansaru, ɓe nganndu-ɗaa ummorii ko e Dowla Niiseer, njani e nokku konu to nokku biyeteeɗo Polwire, sara laawol Kaduna-Birnin Gwari. Sosiyetee gooto jooɗiiɗo to base o hollitii wonde jom en kaɓirɗe en ngari ko e motooji, ina njogii RPG e kaɓirɗe goɗɗe, ɓe mbari heen soldateeɓe sappo e gooto, ɓe ngañii heen nayo. Konunkooɓe Naajeeriya seeɗa wonɓe e staff ɓee, ɗoon e ɗoon udditi balɗe, kono ɓe njaawnii. Ñaawooɓe ɓee njani e kaɓirɗe e nder base, hare ndee joofi ko hedde waktuuji ɗiɗi caggal nde nde fuɗɗii. Sosiyeteeji Naajeeriya heddiiɓe ɓee, ndoggi nokku o. Signal nelaaɗo ummoraade e base o e nder njanngu nguu hollitii ɓe mbarii sappo e jeenay militeer en, ɓe mbonni oto gooto.
Caggal mum
E nder balɗe garooje ɗee, capanɗe jeegom soldateeɓe ɓee fof ngaddaama to opitaal konu nguu to wuro Kaduna. E nder ɓeen, sappo e jeeɗiɗi kollitaa maayɓe, wondude e vigilante nokku oo, daraniiɗo konu, e siwil gooto. Konunkooɓe 23 ngañiima heen. Gardiiɗo konu nguu to Abuja noddii ngonka ka ɗoon e ɗoon caggal njanngu nguu "calmi kono ko huunde nde anndaaka no feewi." Haa ñalnde 7 abriil, ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Polwire ndogi, payi gure goɗɗe e nder Birnin Gwari e nder diiwaan Kaduna. Jaagorgal men ko feewti e nokku o hollitii normalité fuɗɗiima artude e nokku o.
Tuugnorgal
3h3cjjymohs2n5k2z18hutbp0lr8ory
112142
112141
2025-06-11T09:13:40Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112142
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.Ngawugo
Ñalnde 5 abriil kikiiɗe, yimɓe Ansaru, ɓe nganndu-ɗaa ummorii ko e Dowla Niiseer, njani e nokku konu to nokku biyeteeɗo Polwire, sara laawol Kaduna-Birnin Gwari. Sosiyetee gooto jooɗiiɗo to base o hollitii wonde jom en kaɓirɗe en ngari ko e motooji, ina njogii RPG e kaɓirɗe goɗɗe, ɓe mbari heen soldateeɓe sappo e gooto, ɓe ngañii heen nayo. Konunkooɓe Naajeeriya seeɗa wonɓe e staff ɓee, ɗoon e ɗoon udditi balɗe, kono ɓe njaawnii. Ñaawooɓe ɓee njani e kaɓirɗe e nder base, hare ndee joofi ko hedde waktuuji ɗiɗi caggal nde nde fuɗɗii. Sosiyeteeji Naajeeriya heddiiɓe ɓee, ndoggi nokku o. Signal nelaaɗo ummoraade e base o e nder njanngu nguu hollitii ɓe mbarii sappo e jeenay militeer en, ɓe mbonni oto gooto.
Caggal mum
E nder balɗe garooje ɗee, capanɗe jeegom soldateeɓe ɓee fof ngaddaama to opitaal konu nguu to wuro Kaduna. E nder ɓeen, sappo e jeeɗiɗi kollitaa maayɓe, wondude e vigilante nokku oo, daraniiɗo konu, e siwil gooto. Konunkooɓe 23 ngañiima heen. Gardiiɗo konu nguu to Abuja noddii ngonka ka ɗoon e ɗoon caggal njanngu nguu "calmi kono ko huunde nde anndaaka no feewi." Haa ñalnde 7 abriil, ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Polwire ndogi, payi gure goɗɗe e nder Birnin Gwari e nder diiwaan Kaduna. Jaagorgal men ko feewti e nokku o hollitii normalité fuɗɗiima artude e nokku o.
== Tuugnorgal ==
31bd9fwicw950qjs9sq7xqlfizf3x1y
112143
112142
2025-06-11T09:16:09Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112143
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.Ngawugo
Ñalnde 5 abriil kikiiɗe, yimɓe Ansaru, ɓe nganndu-ɗaa ummorii ko e Dowla Niiseer, njani e nokku konu to nokku biyeteeɗo Polwire, sara laawol Kaduna-Birnin Gwari. Sosiyetee gooto jooɗiiɗo to base o hollitii wonde jom en kaɓirɗe en ngari ko e motooji, ina njogii RPG e kaɓirɗe goɗɗe, ɓe mbari heen soldateeɓe sappo e gooto, ɓe ngañii heen nayo. Konunkooɓe Naajeeriya seeɗa wonɓe e staff ɓee, ɗoon e ɗoon udditi balɗe, kono ɓe njaawnii. Ñaawooɓe ɓee njani e kaɓirɗe e nder base, hare ndee joofi ko hedde waktuuji ɗiɗi caggal nde nde fuɗɗii. Sosiyeteeji Naajeeriya heddiiɓe ɓee, ndoggi nokku o. Signal nelaaɗo ummoraade e base o e nder njanngu nguu hollitii ɓe mbarii sappo e jeenay militeer en, ɓe mbonni oto gooto.
Caggal mum
E nder balɗe garooje ɗee, capanɗe jeegom soldateeɓe ɓee fof ngaddaama to opitaal konu nguu to wuro Kaduna. E nder ɓeen, sappo e jeeɗiɗi kollitaa maayɓe, wondude e vigilante nokku oo, daraniiɗo konu, e siwil gooto. Konunkooɓe 23 ngañiima heen. Gardiiɗo konu nguu to Abuja noddii ngonka ka ɗoon e ɗoon caggal njanngu nguu "calmi kono ko huunde nde anndaaka no feewi." Haa ñalnde 7 abriil, ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Polwire ndogi, payi gure goɗɗe e nder Birnin Gwari e nder diiwaan Kaduna. Jaagorgal men ko feewti e nokku o hollitii normalité fuɗɗiima artude e nokku o.<nowiki></ref></nowiki> In 2022, the group plead allegiance to [[Al-Qaeda in the Islamic Maghreb]] (AQIM), and increased its presence in Kaduna State, where some locals called the group peaceful and generous, defending against bandit groups and handing food to Muslims.<ref name=":0" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
a84ktidwlza5a8zf2e4y9s8dssr3b5p
112144
112143
2025-06-11T09:17:52Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112144
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.Ngawugo
Ñalnde 5 abriil kikiiɗe, yimɓe Ansaru, ɓe nganndu-ɗaa ummorii ko e Dowla Niiseer, njani e nokku konu to nokku biyeteeɗo Polwire, sara laawol Kaduna-Birnin Gwari. Sosiyetee gooto jooɗiiɗo to base o hollitii wonde jom en kaɓirɗe en ngari ko e motooji, ina njogii RPG e kaɓirɗe goɗɗe, ɓe mbari heen soldateeɓe sappo e gooto, ɓe ngañii heen nayo. Konunkooɓe Naajeeriya seeɗa wonɓe e staff ɓee, ɗoon e ɗoon udditi balɗe, kono ɓe njaawnii. Ñaawooɓe ɓee njani e kaɓirɗe e nder base, hare ndee joofi ko hedde waktuuji ɗiɗi caggal nde nde fuɗɗii. Sosiyeteeji Naajeeriya heddiiɓe ɓee, ndoggi nokku o. Signal nelaaɗo ummoraade e base o e nder njanngu nguu hollitii ɓe mbarii sappo e jeenay militeer en, ɓe mbonni oto gooto.
Caggal mum
E nder balɗe garooje ɗee, capanɗe jeegom soldateeɓe ɓee fof ngaddaama to opitaal konu nguu to wuro Kaduna. E nder ɓeen, sappo e jeeɗiɗi kollitaa maayɓe, wondude e vigilante nokku oo, daraniiɗo konu, e siwil gooto. Konunkooɓe 23 ngañiima heen. Gardiiɗo konu nguu to Abuja noddii ngonka ka ɗoon e ɗoon caggal njanngu nguu "calmi kono ko huunde nde anndaaka no feewi." Haa ñalnde 7 abriil, ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Polwire ndogi, payi gure goɗɗe e nder Birnin Gwari e nder diiwaan Kaduna. Jaagorgal men ko feewti e nokku o hollitii normalité fuɗɗiima artude e nokku o.<nowiki></ref></nowiki> In 2022, the group plead allegiance to [[Al-Qaeda in the Islamic Maghreb]] (AQIM), and increased its presence in Kaduna State, where some locals called the group peaceful and generous, defending against bandit groups and handing food to Muslims.<ref name=":0" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":02" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
qjnhd6gci323yxfnlgtmcaak6llgbvh
112145
112144
2025-06-11T09:29:12Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112145
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.Ngawugo
Ñalnde 5 abriil kikiiɗe, yimɓe Ansaru, ɓe nganndu-ɗaa ummorii ko e Dowla Niiseer, njani e nokku konu to nokku biyeteeɗo Polwire, sara laawol Kaduna-Birnin Gwari. Sosiyetee gooto jooɗiiɗo to base o hollitii wonde jom en kaɓirɗe en ngari ko e motooji, ina njogii RPG e kaɓirɗe goɗɗe, ɓe mbari heen soldateeɓe sappo e gooto, ɓe ngañii heen nayo. Konunkooɓe Naajeeriya seeɗa wonɓe e staff ɓee, ɗoon e ɗoon udditi balɗe, kono ɓe njaawnii. Ñaawooɓe ɓee njani e kaɓirɗe e nder base, hare ndee joofi ko hedde waktuuji ɗiɗi caggal nde nde fuɗɗii. Sosiyeteeji Naajeeriya heddiiɓe ɓee, ndoggi nokku o. Signal nelaaɗo ummoraade e base o e nder njanngu nguu hollitii ɓe mbarii sappo e jeenay militeer en, ɓe mbonni oto gooto.
Caggal mum
E nder balɗe garooje ɗee, capanɗe jeegom soldateeɓe ɓee fof ngaddaama to opitaal konu nguu to wuro Kaduna. E nder ɓeen, sappo e jeeɗiɗi kollitaa maayɓe, wondude e vigilante nokku oo, daraniiɗo konu, e siwil gooto. Konunkooɓe 23 ngañiima heen. Gardiiɗo konu nguu to Abuja noddii ngonka ka ɗoon e ɗoon caggal njanngu nguu "calmi kono ko huunde nde anndaaka no feewi." Haa ñalnde 7 abriil, ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Polwire ndogi, payi gure goɗɗe e nder Birnin Gwari e nder diiwaan Kaduna. Jaagorgal men ko feewti e nokku o hollitii normalité fuɗɗiima artude e nokku o.<nowiki></ref></nowiki> In 2022, the group plead allegiance to [[Al-Qaeda in the Islamic Maghreb]] (AQIM), and increased its presence in Kaduna State, where some locals called the group peaceful and generous, defending against bandit groups and handing food to Muslims.<ref name=":0" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":02" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":1">{{Cite web|last=Enyiocha|first=Chimezie|date=April 5, 2022|title=10 Soldiers Killed as Bandits Attack Military Base in Kaduna|url=https://www.channelstv.com/2022/04/05/10-soldiers-feared-killed-as-terrorists-attack-military-base-in-kaduna/|access-date=May 2, 2023|website=ChannelsTV}}</ref>
== Tuugnorgal ==
nv70bot4xks1h8l27u67xdxc8atmd4g
112146
112145
2025-06-11T09:31:58Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112146
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.Ngawugo
Ñalnde 5 abriil kikiiɗe, yimɓe Ansaru, ɓe nganndu-ɗaa ummorii ko e Dowla Niiseer, njani e nokku konu to nokku biyeteeɗo Polwire, sara laawol Kaduna-Birnin Gwari. Sosiyetee gooto jooɗiiɗo to base o hollitii wonde jom en kaɓirɗe en ngari ko e motooji, ina njogii RPG e kaɓirɗe goɗɗe, ɓe mbari heen soldateeɓe sappo e gooto, ɓe ngañii heen nayo. Konunkooɓe Naajeeriya seeɗa wonɓe e staff ɓee, ɗoon e ɗoon udditi balɗe, kono ɓe njaawnii. Ñaawooɓe ɓee njani e kaɓirɗe e nder base, hare ndee joofi ko hedde waktuuji ɗiɗi caggal nde nde fuɗɗii. Sosiyeteeji Naajeeriya heddiiɓe ɓee, ndoggi nokku o. Signal nelaaɗo ummoraade e base o e nder njanngu nguu hollitii ɓe mbarii sappo e jeenay militeer en, ɓe mbonni oto gooto.
Caggal mum
E nder balɗe garooje ɗee, capanɗe jeegom soldateeɓe ɓee fof ngaddaama to opitaal konu nguu to wuro Kaduna. E nder ɓeen, sappo e jeeɗiɗi kollitaa maayɓe, wondude e vigilante nokku oo, daraniiɗo konu, e siwil gooto. Konunkooɓe 23 ngañiima heen. Gardiiɗo konu nguu to Abuja noddii ngonka ka ɗoon e ɗoon caggal njanngu nguu "calmi kono ko huunde nde anndaaka no feewi." Haa ñalnde 7 abriil, ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Polwire ndogi, payi gure goɗɗe e nder Birnin Gwari e nder diiwaan Kaduna. Jaagorgal men ko feewti e nokku o hollitii normalité fuɗɗiima artude e nokku o.<nowiki></ref></nowiki> In 2022, the group plead allegiance to [[Al-Qaeda in the Islamic Maghreb]] (AQIM), and increased its presence in Kaduna State, where some locals called the group peaceful and generous, defending against bandit groups and handing food to Muslims.<ref name=":0" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":02" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":1">{{Cite web|last=Enyiocha|first=Chimezie|date=April 5, 2022|title=10 Soldiers Killed as Bandits Attack Military Base in Kaduna|url=https://www.channelstv.com/2022/04/05/10-soldiers-feared-killed-as-terrorists-attack-military-base-in-kaduna/|access-date=May 2, 2023|website=ChannelsTV}}</ref>road.<ref name=":12" /><ref name=":2">{{Cite web|last=UFUOMA|first=Ufuoma|date=2022-04-05|title=Terrorists attack Kaduna military base, kill 17 soldiers, 3 locals|url=https://www.icirnigeria.org/terrorists-attack-kaduna-military-base-kill-17-soldiers-3-locals/|access-date=2023-05-02|website=The ICIR- Latest News, Politics, Governance, Elections, Investigation, Factcheck, Covid-19|language=en-GB}}</ref> A soldier stationed at the base stated that the gunmen arrived on motorbikes, carrying [[RPG-7|RPGs]] and other weapons, killing eleven soldiers and injuring four more.<ref name=":3">{{Cite news|date=2022-04-05|title=Gunmen kill 15 Nigerian soldiers in attack on base, sources say|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/africa/gunmen-kill-15-nigerian-soldiers-attack-base-sources-say-2022-04-05/|access-date=2023-05-02}}</ref>
== Tuugnorgal ==
7f2iaubip6r2y8am846e99cfnjf4l97
112147
112146
2025-06-11T09:33:34Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112147
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.Ngawugo
Ñalnde 5 abriil kikiiɗe, yimɓe Ansaru, ɓe nganndu-ɗaa ummorii ko e Dowla Niiseer, njani e nokku konu to nokku biyeteeɗo Polwire, sara laawol Kaduna-Birnin Gwari. Sosiyetee gooto jooɗiiɗo to base o hollitii wonde jom en kaɓirɗe en ngari ko e motooji, ina njogii RPG e kaɓirɗe goɗɗe, ɓe mbari heen soldateeɓe sappo e gooto, ɓe ngañii heen nayo. Konunkooɓe Naajeeriya seeɗa wonɓe e staff ɓee, ɗoon e ɗoon udditi balɗe, kono ɓe njaawnii. Ñaawooɓe ɓee njani e kaɓirɗe e nder base, hare ndee joofi ko hedde waktuuji ɗiɗi caggal nde nde fuɗɗii. Sosiyeteeji Naajeeriya heddiiɓe ɓee, ndoggi nokku o. Signal nelaaɗo ummoraade e base o e nder njanngu nguu hollitii ɓe mbarii sappo e jeenay militeer en, ɓe mbonni oto gooto.
Caggal mum
E nder balɗe garooje ɗee, capanɗe jeegom soldateeɓe ɓee fof ngaddaama to opitaal konu nguu to wuro Kaduna. E nder ɓeen, sappo e jeeɗiɗi kollitaa maayɓe, wondude e vigilante nokku oo, daraniiɗo konu, e siwil gooto. Konunkooɓe 23 ngañiima heen. Gardiiɗo konu nguu to Abuja noddii ngonka ka ɗoon e ɗoon caggal njanngu nguu "calmi kono ko huunde nde anndaaka no feewi." Haa ñalnde 7 abriil, ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Polwire ndogi, payi gure goɗɗe e nder Birnin Gwari e nder diiwaan Kaduna. Jaagorgal men ko feewti e nokku o hollitii normalité fuɗɗiima artude e nokku o.<nowiki></ref></nowiki> In 2022, the group plead allegiance to [[Al-Qaeda in the Islamic Maghreb]] (AQIM), and increased its presence in Kaduna State, where some locals called the group peaceful and generous, defending against bandit groups and handing food to Muslims.<ref name=":0" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":02" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":1">{{Cite web|last=Enyiocha|first=Chimezie|date=April 5, 2022|title=10 Soldiers Killed as Bandits Attack Military Base in Kaduna|url=https://www.channelstv.com/2022/04/05/10-soldiers-feared-killed-as-terrorists-attack-military-base-in-kaduna/|access-date=May 2, 2023|website=ChannelsTV}}</ref>road.<ref name=":12" /><ref name=":2">{{Cite web|last=UFUOMA|first=Ufuoma|date=2022-04-05|title=Terrorists attack Kaduna military base, kill 17 soldiers, 3 locals|url=https://www.icirnigeria.org/terrorists-attack-kaduna-military-base-kill-17-soldiers-3-locals/|access-date=2023-05-02|website=The ICIR- Latest News, Politics, Governance, Elections, Investigation, Factcheck, Covid-19|language=en-GB}}</ref> A soldier stationed at the base stated that the gunmen arrived on motorbikes, carrying [[RPG-7|RPGs]] and other weapons, killing eleven soldiers and injuring four more.<ref name=":3">{{Cite news|date=2022-04-05|title=Gunmen kill 15 Nigerian soldiers in attack on base, sources say|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/africa/gunmen-kill-15-nigerian-soldiers-attack-base-sources-say-2022-04-05/|access-date=2023-05-02}}</ref>.<ref name=":13">{{Cite web|last=Enyiocha|first=Chimezie|date=April 5, 2022|title=10 Soldiers Killed as Bandits Attack Military Base in Kaduna|url=https://www.channelstv.com/2022/04/05/10-soldiers-feared-killed-as-terrorists-attack-military-base-in-kaduna/|access-date=May 2, 2023|website=ChannelsTV}}</ref>
== Tuugnorgal ==
2r0uda6thduaerzt9g1u27bzyq8u7s2
112148
112147
2025-06-11T09:35:30Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112148
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.Ngawugo
Ñalnde 5 abriil kikiiɗe, yimɓe Ansaru, ɓe nganndu-ɗaa ummorii ko e Dowla Niiseer, njani e nokku konu to nokku biyeteeɗo Polwire, sara laawol Kaduna-Birnin Gwari. Sosiyetee gooto jooɗiiɗo to base o hollitii wonde jom en kaɓirɗe en ngari ko e motooji, ina njogii RPG e kaɓirɗe goɗɗe, ɓe mbari heen soldateeɓe sappo e gooto, ɓe ngañii heen nayo. Konunkooɓe Naajeeriya seeɗa wonɓe e staff ɓee, ɗoon e ɗoon udditi balɗe, kono ɓe njaawnii. Ñaawooɓe ɓee njani e kaɓirɗe e nder base, hare ndee joofi ko hedde waktuuji ɗiɗi caggal nde nde fuɗɗii. Sosiyeteeji Naajeeriya heddiiɓe ɓee, ndoggi nokku o. Signal nelaaɗo ummoraade e base o e nder njanngu nguu hollitii ɓe mbarii sappo e jeenay militeer en, ɓe mbonni oto gooto.
Caggal mum
E nder balɗe garooje ɗee, capanɗe jeegom soldateeɓe ɓee fof ngaddaama to opitaal konu nguu to wuro Kaduna. E nder ɓeen, sappo e jeeɗiɗi kollitaa maayɓe, wondude e vigilante nokku oo, daraniiɗo konu, e siwil gooto. Konunkooɓe 23 ngañiima heen. Gardiiɗo konu nguu to Abuja noddii ngonka ka ɗoon e ɗoon caggal njanngu nguu "calmi kono ko huunde nde anndaaka no feewi." Haa ñalnde 7 abriil, ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Polwire ndogi, payi gure goɗɗe e nder Birnin Gwari e nder diiwaan Kaduna. Jaagorgal men ko feewti e nokku o hollitii normalité fuɗɗiima artude e nokku o.<nowiki></ref></nowiki> In 2022, the group plead allegiance to [[Al-Qaeda in the Islamic Maghreb]] (AQIM), and increased its presence in Kaduna State, where some locals called the group peaceful and generous, defending against bandit groups and handing food to Muslims.<ref name=":0" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":02" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":1">{{Cite web|last=Enyiocha|first=Chimezie|date=April 5, 2022|title=10 Soldiers Killed as Bandits Attack Military Base in Kaduna|url=https://www.channelstv.com/2022/04/05/10-soldiers-feared-killed-as-terrorists-attack-military-base-in-kaduna/|access-date=May 2, 2023|website=ChannelsTV}}</ref>road.<ref name=":12" /><ref name=":2">{{Cite web|last=UFUOMA|first=Ufuoma|date=2022-04-05|title=Terrorists attack Kaduna military base, kill 17 soldiers, 3 locals|url=https://www.icirnigeria.org/terrorists-attack-kaduna-military-base-kill-17-soldiers-3-locals/|access-date=2023-05-02|website=The ICIR- Latest News, Politics, Governance, Elections, Investigation, Factcheck, Covid-19|language=en-GB}}</ref> A soldier stationed at the base stated that the gunmen arrived on motorbikes, carrying [[RPG-7|RPGs]] and other weapons, killing eleven soldiers and injuring four more.<ref name=":3">{{Cite news|date=2022-04-05|title=Gunmen kill 15 Nigerian soldiers in attack on base, sources say|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/africa/gunmen-kill-15-nigerian-soldiers-attack-base-sources-say-2022-04-05/|access-date=2023-05-02}}</ref>.<ref name=":13">{{Cite web|last=Enyiocha|first=Chimezie|date=April 5, 2022|title=10 Soldiers Killed as Bandits Attack Military Base in Kaduna|url=https://www.channelstv.com/2022/04/05/10-soldiers-feared-killed-as-terrorists-attack-military-base-in-kaduna/|access-date=May 2, 2023|website=ChannelsTV}}</ref>.<ref name=":22" /> Of those, seventeen were confirmed dead, along with a local pro-army vigilante and a civilian. Twenty-three soldiers were injured.
== Tuugnorgal ==
nzgyxy57d54i1yfcbnsdhqeut8oz04n
112149
112148
2025-06-11T09:38:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
112149
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2024
Kuriga
Ñalnde 5 abriil 2022, jom en jawɗeele en ummoriiɓe Ansaru njani e nokku konu Naajeeriya to Birnin Gwari, diiwaan Kaduna, leydi Najeriya. Juutɓe ɓee njani e soldateeɓe sappo e jeeɗiɗo e gañiiɓe capanɗe tati woɗɓe.
Prelude
Fedde jihadist Ansaru feccii e Boko Haram e hitaande 2012, o waɗi njanngu e nder ko ɓuri heewde e hitaande 2013 e 2014. Caggal 2014, fedde nde ina jokki e ustaade, tawi ko komanndaaji keewɗi ina ŋakkiraa caggal Boko Haram walla pelle jihaadi goɗɗe. Ansaru lelni dormant haa 2020, o ummii kadi ko sehil e bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya, o ƴetti diiwaan Kaduna. E hitaande 2022, fedde ndee ina ɗaɓɓi e Al-Qaeda e nder Magreb Islaam (AQIM), e ɓeydude heen darnde mum e nder diiwaan Kaduna, ɗo won e yimɓe nokku oo mbiyata fedde ndee jam e moƴƴere, ina ndaranii pelle bandit e rokkude juulɓe nguura. Ñalnde 1 abriil 2022, konu leydi Najeriya warii bandiiji sappo e go'o nder Birnin Gwari.Just nyalnde woore ko adii njanguuji ɗi, ardiiɓe leydi Naajeeriya hollii peeje ngam semmbinde kisal e nder laawol mawngol Abuja-Kaduna.Ngawugo
Ñalnde 5 abriil kikiiɗe, yimɓe Ansaru, ɓe nganndu-ɗaa ummorii ko e Dowla Niiseer, njani e nokku konu to nokku biyeteeɗo Polwire, sara laawol Kaduna-Birnin Gwari. Sosiyetee gooto jooɗiiɗo to base o hollitii wonde jom en kaɓirɗe en ngari ko e motooji, ina njogii RPG e kaɓirɗe goɗɗe, ɓe mbari heen soldateeɓe sappo e gooto, ɓe ngañii heen nayo. Konunkooɓe Naajeeriya seeɗa wonɓe e staff ɓee, ɗoon e ɗoon udditi balɗe, kono ɓe njaawnii. Ñaawooɓe ɓee njani e kaɓirɗe e nder base, hare ndee joofi ko hedde waktuuji ɗiɗi caggal nde nde fuɗɗii. Sosiyeteeji Naajeeriya heddiiɓe ɓee, ndoggi nokku o. Signal nelaaɗo ummoraade e base o e nder njanngu nguu hollitii ɓe mbarii sappo e jeenay militeer en, ɓe mbonni oto gooto.
Caggal mum
E nder balɗe garooje ɗee, capanɗe jeegom soldateeɓe ɓee fof ngaddaama to opitaal konu nguu to wuro Kaduna. E nder ɓeen, sappo e jeeɗiɗi kollitaa maayɓe, wondude e vigilante nokku oo, daraniiɗo konu, e siwil gooto. Konunkooɓe 23 ngañiima heen. Gardiiɗo konu nguu to Abuja noddii ngonka ka ɗoon e ɗoon caggal njanngu nguu "calmi kono ko huunde nde anndaaka no feewi." Haa ñalnde 7 abriil, ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Polwire ndogi, payi gure goɗɗe e nder Birnin Gwari e nder diiwaan Kaduna. Jaagorgal men ko feewti e nokku o hollitii normalité fuɗɗiima artude e nokku o.</ In 2022, the group plead allegiance to [[Al-Qaeda in the Islamic Maghreb]] (AQIM), and increased its presence in Kaduna State, where some locals called the group peaceful and generous, defending against bandit groups and handing food to Muslims.<ref name=":0" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":02" /> On April 1, 2022, the Nigerian army killed eleven bandits in Birnin Gwari.<ref>{{Cite web|title=Nigeria Security Tracker Weekly Update: April 1–7|url=https://www.cfr.org/blog/nigeria-security-tracker-weekly-update-april-1-7|access-date=2023-05-02|website=Council on Foreign Relations|language=en}}</ref>.<ref name=":1">{{Cite web|last=Enyiocha|first=Chimezie|date=April 5, 2022|title=10 Soldiers Killed as Bandits Attack Military Base in Kaduna|url=https://www.channelstv.com/2022/04/05/10-soldiers-feared-killed-as-terrorists-attack-military-base-in-kaduna/|access-date=May 2, 2023|website=ChannelsTV}}</ref>road.<ref name=":12" /><ref name=":2">{{Cite web|last=UFUOMA|first=Ufuoma|date=2022-04-05|title=Terrorists attack Kaduna military base, kill 17 soldiers, 3 locals|url=https://www.icirnigeria.org/terrorists-attack-kaduna-military-base-kill-17-soldiers-3-locals/|access-date=2023-05-02|website=The ICIR- Latest News, Politics, Governance, Elections, Investigation, Factcheck, Covid-19|language=en-GB}}</ref> A soldier stationed at the base stated that the gunmen arrived on motorbikes, carrying [[RPG-7|RPGs]] and other weapons, killing eleven soldiers and injuring four more.<ref name=":3">{{Cite news|date=2022-04-05|title=Gunmen kill 15 Nigerian soldiers in attack on base, sources say|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/africa/gunmen-kill-15-nigerian-soldiers-attack-base-sources-say-2022-04-05/|access-date=2023-05-02}}</ref>.<ref name=":13">{{Cite web|last=Enyiocha|first=Chimezie|date=April 5, 2022|title=10 Soldiers Killed as Bandits Attack Military Base in Kaduna|url=https://www.channelstv.com/2022/04/05/10-soldiers-feared-killed-as-terrorists-attack-military-base-in-kaduna/|access-date=May 2, 2023|website=ChannelsTV}}</ref>.<ref name=":22" /> Of those, seventeen were confirmed dead, along with a local pro-army vigilante and a civilian. Twenty-three soldiers were injured. The army headquarters in Abuja called the situation immediately following the attack "calm but highly unpredictable."<ref name=":32" /> By April 7, most of the residents of Polwire fled to other towns in Birnin Gwari and Kaduna State. Local officials claimed normalcy began returning to the area.<ref name=":23" />
== Tuugnorgal ==
7m2qvw18vczoeihs80b2agkji2g5vvz