Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.45.0-wmf.6 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Abdulrahman Bello Dambazau 0 4730 113749 104777 2025-06-25T05:50:42Z MOIBARDE 10068 113749 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee. Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref> ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] 4zr82va65kk0viujui26c9q17mmfepn 113750 113749 2025-06-25T05:51:42Z MOIBARDE 10068 113750 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee. Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref> Nguurndam gadano Caalaje Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano. Jaangirde Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Defense Nigeria, o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi Naajeeriya nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed] E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu Amerik to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989. Golle konu Emmugo Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense Naajeeriya gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, Support Weapon Wing e Centre Infantry e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan. ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] 31bz3tjbk7qopuq9gxtoc2ow77xfl1k 113751 113750 2025-06-25T05:56:45Z MOIBARDE 10068 113751 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee. Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref> == Nguurndam gadano == === Caalaje === Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano. == Jaangirde == Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed] E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989. == Golle konu == === Emmugo === Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan. ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] c5ltbgk6o4yjdsqwd3ztm32wyu40jxj 113752 113751 2025-06-25T06:03:55Z MOIBARDE 10068 113752 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee. Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref> == Nguurndam gadano == === Caalaje === Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano. === Jaangirde === Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed] E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989. == Golle konu == === Emmugo === Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan. == Mawɗo konu == Toɗɗaama hooreejo konu e hitaande 2008 e juuɗe hooreejo leydi ndi hono [[Umaru Yar'Adua]]. Hakkunde laamu Yar'Adua, konu nguu tuumaama e yiɗde heɓtude laamu e nder cuuɗiindi sabu rafi Yar'Adua. Caggal nde Yar’Adua sankii, Dambazau woppi golle mum ko hooreejo leydi [[Goodluck Jonathan|Goodluck Jonathan.]] == Baɗte mawɗe ɗe o heɓi e wonde mawɗo konu == 1. Konu leydi [[Naajeeriya]] (NAWANI) nder hitaande 2010. 2. Mahngo 44 opitaal ''reference'' konu e ɓeydude ɗum e opitaal ONU to bannge tolno 4. 3. Mahaa Barak YarAdua e golle Direct Labour kuutortooɗe Innjiniyankooɓe konu. 4. Yaajnaade nokku toppitiiɗo jam konu ngam jogaade mbaawka jannginde bataliyoŋaaji ɗiɗi e sahaa gooto, heɓde njeenaari ONU ngam wonde nokku janngingol diiwaan. Rewindaade denndaangal defte janngirɗe konu leydi [[Najiriya|Najeriya]]. Lelni sosngo nokku janngirde ngam haɓaade ownugol e fitinaaji Jaji. ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] 903g0gxp728m9knr1nfv1yyrpkp59o0 113753 113752 2025-06-25T06:09:12Z MOIBARDE 10068 113753 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee. Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref> == Nguurndam gadano == === Caalaje === Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano. === Jaangirde === Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed] E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989. == Golle konu == === Emmugo === Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan. === Mawɗo konu === Toɗɗaama hooreejo konu e hitaande 2008 e juuɗe hooreejo leydi ndi hono [[Umaru Yar'Adua]]. Hakkunde laamu Yar'Adua, konu nguu tuumaama e yiɗde heɓtude laamu e nder cuuɗiindi sabu rafi Yar'Adua. Caggal nde Yar’Adua sankii, Dambazau woppi golle mum ko hooreejo leydi [[Goodluck Jonathan|Goodluck Jonathan.]] == Baɗte mawɗe ɗe o heɓi e wonde mawɗo konu == 1. Konu leydi [[Naajeeriya]] (NAWANI) nder hitaande 2010. 2. Mahngo 44 opitaal ''reference'' konu e ɓeydude ɗum e opitaal ONU to bannge tolno 4. 3. Mahaa Barak YarAdua e golle Direct Labour kuutortooɗe Innjiniyankooɓe konu. 4. Yaajnaade nokku toppitiiɗo jam konu ngam jogaade mbaawka jannginde bataliyoŋaaji ɗiɗi e sahaa gooto, heɓde njeenaari ONU ngam wonde nokku janngingol diiwaan. Rewindaade denndaangal defte janngirɗe konu leydi [[Najiriya|Najeriya]]. Lelni sosngo nokku janngirde ngam haɓaade ownugol e fitinaaji Jaji. == Jaambaraagal ko o jaagorgal nder leydi == 1. Wazde peeje men e nder gollorɗe 4 gonɗe e les njiimaandi ministeer oo, sosde laawol ngol aldaa e paltoor ngam yahrude yeeso e golle, haa teeŋti noon e heblooji, toɗɗagol e ƴellitgol. 2. Naatde e biometrik e dijital paaspoor winndereejo, ina heen humpitooji ko adii Travelers e ballondiral e ''INTERPOL''. 3. O wayla njuɓɓudi kasooji ngam ustude keeweendi yimɓe nanngaaɓe e ñaawoore, tawa ina ɗaɓɓi nde ɓe njogori jogaade ñalɗi maɓɓe e nder ñaawirdu tawa ɓe ngoppaani leelgol sabu ŋakkeende kaɓirɗe. Sodi otooji keewɗi, mahii nokkuuji coktirɗi 3000 neɗɗo, kadi ƴeewtindorii wonde sariya keso coktirgal siynaama ngam artirde faandaare kasoo oo gila e ñaawoore haa e safaara e moƴƴitingol no fotiri e kuule Fedde Ngenndiije Dentuɗe (Kuulal Mandelaa). udditgol otooji kesi ɗii ngam sarwiis toppitiiɗo ko feewti e njuɓɓudi 4. O sosi ''SITUATION ROOM'' ngam yuɓɓinde golle denndaangal juɓɓule kisal e kisal renndo, haa teeŋti noon e jaabaade caɗeele. 5. O ardii eɓɓaaɗe sektoraa kisal hakkunde [[Amerik]] e NIGERIA ngam moƴƴinde sektoraa kisal ngam jaabaade caɗeele, soodgol kaɓirɗe, e golle to bannge worgo-fuɗnaange. 6. O ƴetti miijo sosde INSTITUT DE SÉCURITÉ DOMESTICE ngam heblude strateeji ofiseeji mawɗi e nder gollorɗe kisal. 7. O hollitii miijo peewnugol paaspooruuji e nder leydi [[Naajeeriya]] wonaa caggal leydi ngam waɗde paaspooruuji ɓurɗi hoybude e Naajeeriyankooɓe kadi reende lowre ndee. ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] nn5bi500y41k50tz05ea0hu7m9k0e7y 113754 113753 2025-06-25T06:14:26Z MOIBARDE 10068 113754 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee. Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref> == Nguurndam gadano == === Caalaje === Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano. === Jaangirde === Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed] E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989. == Golle konu == === Emmugo === Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan. === Mawɗo konu === Toɗɗaama hooreejo konu e hitaande 2008 e juuɗe hooreejo leydi ndi hono [[Umaru Yar'Adua]]. Hakkunde laamu Yar'Adua, konu nguu tuumaama e yiɗde heɓtude laamu e nder cuuɗiindi sabu rafi Yar'Adua. Caggal nde Yar’Adua sankii, Dambazau woppi golle mum ko hooreejo leydi [[Goodluck Jonathan|Goodluck Jonathan.]] == Baɗte mawɗe ɗe o heɓi e wonde mawɗo konu == 1. Konu leydi [[Naajeeriya]] (NAWANI) nder hitaande 2010. 2. Mahngo 44 opitaal ''reference'' konu e ɓeydude ɗum e opitaal ONU to bannge tolno 4. 3. Mahaa Barak YarAdua e golle Direct Labour kuutortooɗe Innjiniyankooɓe konu. 4. Yaajnaade nokku toppitiiɗo jam konu ngam jogaade mbaawka jannginde bataliyoŋaaji ɗiɗi e sahaa gooto, heɓde njeenaari ONU ngam wonde nokku janngingol diiwaan. Rewindaade denndaangal defte janngirɗe konu leydi [[Najiriya|Najeriya]]. Lelni sosngo nokku janngirde ngam haɓaade ownugol e fitinaaji Jaji. == Jaambaraagal ko o jaagorgal nder leydi == 1. Wazde peeje men e nder gollorɗe 4 gonɗe e les njiimaandi ministeer oo, sosde laawol ngol aldaa e paltoor ngam yahrude yeeso e golle, haa teeŋti noon e heblooji, toɗɗagol e ƴellitgol. 2. Naatde e biometrik e dijital paaspoor winndereejo, ina heen humpitooji ko adii Travelers e ballondiral e ''INTERPOL''. 3. O wayla njuɓɓudi kasooji ngam ustude keeweendi yimɓe nanngaaɓe e ñaawoore, tawa ina ɗaɓɓi nde ɓe njogori jogaade ñalɗi maɓɓe e nder ñaawirdu tawa ɓe ngoppaani leelgol sabu ŋakkeende kaɓirɗe. Sodi otooji keewɗi, mahii nokkuuji coktirɗi 3000 neɗɗo, kadi ƴeewtindorii wonde sariya keso coktirgal siynaama ngam artirde faandaare kasoo oo gila e ñaawoore haa e safaara e moƴƴitingol no fotiri e kuule Fedde Ngenndiije Dentuɗe (Kuulal Mandelaa). udditgol otooji kesi ɗii ngam sarwiis toppitiiɗo ko feewti e njuɓɓudi 4. O sosi ''SITUATION ROOM'' ngam yuɓɓinde golle denndaangal juɓɓule kisal e kisal renndo, haa teeŋti noon e jaabaade caɗeele. 5. O ardii eɓɓaaɗe sektoraa kisal hakkunde [[Amerik]] e NIGERIA ngam moƴƴinde sektoraa kisal ngam jaabaade caɗeele, soodgol kaɓirɗe, e golle to bannge worgo-fuɗnaange. 6. O ƴetti miijo sosde INSTITUT DE SÉCURITÉ DOMESTICE ngam heblude strateeji ofiseeji mawɗi e nder gollorɗe kisal. 7. O hollitii miijo peewnugol paaspooruuji e nder leydi [[Naajeeriya]] wonaa caggal leydi ngam waɗde paaspooruuji ɓurɗi hoybude e Naajeeriyankooɓe kadi reende lowre ndee. 8. O fuɗɗii ministeer pijirlooji nder leydi e nder duuɓi ɗiɗi kala, o yuɓɓini laabi ɗiɗi hade makko ministeer. Miijo ngo wonnoo ko sosde lowre ngam ɓeydude gollondiral, jokkondiral, e gollondiral hakkunde gollorɗe ɗee. 9. O wuurtinii Fedde nde, gila e oto ɓooyɗo gooto tan e nder limlebbi mum haa e ko ina ɓura 40 oto keso, otooji ndiyam keewɗi. Kadi sosi ''HQs Zonal Fire'' jeegom, ko jiidaa e udditgol Duɗal Heblo Fire ngal ina jogii kaɓirɗe no moƴƴi. Yiylaade mahngo duɗal jaaɓi haaɗtirde Fedde nde 10. O sosi ''AGRO RANGERS'' e nder Korse ''Defense'' Siwil ngam reende njulaagu ndema wonande yimɓe, pelle e juɓɓule ngam haɓaade hareeji bandiiji e bonnooɓe woɗɓe. 11. O fuɗɗii batu diiwaan Toowngu e ballondiral e KOMISIYOŊ CEDEAO ngam yuɓɓinde PROTOKOOL CEDEAO TO TRANSHUMANCE ngam ƴeewtaade e yuurnitaade yah-ngartaa transhumance e nder keeri. 12. O waɗi dabare bee kawtal bee UE dow eggugo lesdi [[Naajeeriya]] haa Orop ngam naftoraago taskaramji UE ɗi ɗon mari ceede ɗuuɗɗe ngam eggugo Naajeeriya’en ɗon mari nafuuda, haa teeŋti bee ɓe ɗon mari nafuuda. 13. Naatde e Ministeer nder leydi mawɗo oo e Agencyuuji ɗii e nder peeje ngam wallitde gollotooɓe laamu ɓee e golle Agencyuuji ɗii. 14. O mahii biro potɗo wonde e ministeer oo, hay so o jogaaki ɗum hade makko yahde, e oon sahaa kadi o rokki mbaydi mahdi ɓooyndi e nder ministeer oo, o moƴƴini ɗum. 15. O fuɗɗii koɗki mooliiɓe [[Naajeeriya]] to leydi [[Kamerun|Kameruun]], ɓe [[Boko haram|Boko Haram]] riiwti. O waɗi ɗum ko e ballondiral e ministeer geɗe caggal leydi e laamu [[Kamerun|Kameruun]]. ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] 5fi6sjpw3w158bm8p2q9gstez0kr9dj 113755 113754 2025-06-25T06:21:40Z MOIBARDE 10068 113755 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee. Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref> == Nguurndam gadano == === Caalaje === Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano. === Jaangirde === Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed] E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989. == Golle konu == === Emmugo === Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan. === Mawɗo konu === Toɗɗaama hooreejo konu e hitaande 2008 e juuɗe hooreejo leydi ndi hono [[Umaru Yar'Adua]]. Hakkunde laamu Yar'Adua, konu nguu tuumaama e yiɗde heɓtude laamu e nder cuuɗiindi sabu rafi Yar'Adua. Caggal nde Yar’Adua sankii, Dambazau woppi golle mum ko hooreejo leydi [[Goodluck Jonathan|Goodluck Jonathan.]] == Baɗte mawɗe ɗe o heɓi e wonde mawɗo konu == 1. Konu leydi [[Naajeeriya]] (NAWANI) nder hitaande 2010. 2. Mahngo 44 opitaal ''reference'' konu e ɓeydude ɗum e opitaal ONU to bannge tolno 4. 3. Mahaa Barak YarAdua e golle Direct Labour kuutortooɗe Innjiniyankooɓe konu. 4. Yaajnaade nokku toppitiiɗo jam konu ngam jogaade mbaawka jannginde bataliyoŋaaji ɗiɗi e sahaa gooto, heɓde njeenaari ONU ngam wonde nokku janngingol diiwaan. Rewindaade denndaangal defte janngirɗe konu leydi [[Najiriya|Najeriya]]. Lelni sosngo nokku janngirde ngam haɓaade ownugol e fitinaaji Jaji. == Jaambaraagal ko o jaagorgal nder leydi == 1. Wazde peeje men e nder gollorɗe 4 gonɗe e les njiimaandi ministeer oo, sosde laawol ngol aldaa e paltoor ngam yahrude yeeso e golle, haa teeŋti noon e heblooji, toɗɗagol e ƴellitgol. 2. Naatde e biometrik e dijital paaspoor winndereejo, ina heen humpitooji ko adii Travelers e ballondiral e ''INTERPOL''. 3. O wayla njuɓɓudi kasooji ngam ustude keeweendi yimɓe nanngaaɓe e ñaawoore, tawa ina ɗaɓɓi nde ɓe njogori jogaade ñalɗi maɓɓe e nder ñaawirdu tawa ɓe ngoppaani leelgol sabu ŋakkeende kaɓirɗe. Sodi otooji keewɗi, mahii nokkuuji coktirɗi 3000 neɗɗo, kadi ƴeewtindorii wonde sariya keso coktirgal siynaama ngam artirde faandaare kasoo oo gila e ñaawoore haa e safaara e moƴƴitingol no fotiri e kuule Fedde Ngenndiije Dentuɗe (Kuulal Mandelaa). udditgol otooji kesi ɗii ngam sarwiis toppitiiɗo ko feewti e njuɓɓudi 4. O sosi ''SITUATION ROOM'' ngam yuɓɓinde golle denndaangal juɓɓule kisal e kisal renndo, haa teeŋti noon e jaabaade caɗeele. 5. O ardii eɓɓaaɗe sektoraa kisal hakkunde [[Amerik]] e NIGERIA ngam moƴƴinde sektoraa kisal ngam jaabaade caɗeele, soodgol kaɓirɗe, e golle to bannge worgo-fuɗnaange. 6. O ƴetti miijo sosde INSTITUT DE SÉCURITÉ DOMESTICE ngam heblude strateeji ofiseeji mawɗi e nder gollorɗe kisal. 7. O hollitii miijo peewnugol paaspooruuji e nder leydi [[Naajeeriya]] wonaa caggal leydi ngam waɗde paaspooruuji ɓurɗi hoybude e Naajeeriyankooɓe kadi reende lowre ndee. 8. O fuɗɗii ministeer pijirlooji nder leydi e nder duuɓi ɗiɗi kala, o yuɓɓini laabi ɗiɗi hade makko ministeer. Miijo ngo wonnoo ko sosde lowre ngam ɓeydude gollondiral, jokkondiral, e gollondiral hakkunde gollorɗe ɗee. 9. O wuurtinii Fedde nde, gila e oto ɓooyɗo gooto tan e nder limlebbi mum haa e ko ina ɓura 40 oto keso, otooji ndiyam keewɗi. Kadi sosi ''HQs Zonal Fire'' jeegom, ko jiidaa e udditgol Duɗal Heblo Fire ngal ina jogii kaɓirɗe no moƴƴi. Yiylaade mahngo duɗal jaaɓi haaɗtirde Fedde nde 10. O sosi ''AGRO RANGERS'' e nder Korse ''Defense'' Siwil ngam reende njulaagu ndema wonande yimɓe, pelle e juɓɓule ngam haɓaade hareeji bandiiji e bonnooɓe woɗɓe. 11. O fuɗɗii batu diiwaan Toowngu e ballondiral e KOMISIYOŊ CEDEAO ngam yuɓɓinde PROTOKOOL CEDEAO TO TRANSHUMANCE ngam ƴeewtaade e yuurnitaade yah-ngartaa transhumance e nder keeri. 12. O waɗi dabare bee kawtal bee UE dow eggugo lesdi [[Naajeeriya]] haa Orop ngam naftoraago taskaramji UE ɗi ɗon mari ceede ɗuuɗɗe ngam eggugo Naajeeriya’en ɗon mari nafuuda, haa teeŋti bee ɓe ɗon mari nafuuda. 13. Naatde e Ministeer nder leydi mawɗo oo e Agencyuuji ɗii e nder peeje ngam wallitde gollotooɓe laamu ɓee e golle Agencyuuji ɗii. 14. O mahii biro potɗo wonde e ministeer oo, hay so o jogaaki ɗum hade makko yahde, e oon sahaa kadi o rokki mbaydi mahdi ɓooyndi e nder ministeer oo, o moƴƴini ɗum. 15. O fuɗɗii koɗki mooliiɓe [[Naajeeriya]] to leydi [[Kamerun|Kameruun]], ɓe [[Boko haram|Boko Haram]] riiwti. O waɗi ɗum ko e ballondiral e ministeer geɗe caggal leydi e laamu [[Kamerun|Kameruun]]. == Golle politik == Caggal nde o woppi golle e hitaande 2010, Dambazau naati e politik, caggal ɗuum o naati e fedde wiyeteende APC. E woote gardagol leydi 2015, ko kanko ardinoo goomu kisal kampaañ APC. Ko kanko woni jaagorgal keeringal mawngal to kanndidaa hooreejo leydi to bannge jokkondiral peeje, Diiso kampaañ hooreejo leydi (2023). Ko kanko woni sosɗo e hooreejo Tinubu 4 ''Good Governance'', ngam kampaañ hooreejo leydi 2023 E nder diiwaan [[Kano]] e fuɗnaange-rewo e nder leydi hee. O tergal,2024 Kawtal lesdi Ondo (ONDO-NGCC). == Fedde, Terɗe e Yiilirde == Fedde, Koldaa Konu Ngenndiijo Alumnus tedduɗo mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense National'', [[Naajeeriya]] ngam ƴellitaare golle Sosɗo e hooreejo, Yiilirde Ngenndiire, Fooyre ngam Ƴellitaare Sukaaɓe (VCAF) Sosɗo e Hooreejo, Hooreejo Hooreejo, Fedde [[Naajeeriya]] Victimology Tergal, Fedde Adunaare Victimologie Tergal, Fedde winndereere ganndal bonanndeeji Fellow, Fedde ngam janngude e golloraade jam, Duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Ibadan]] Hooreejo gooto, Fedde Jam [[Afrik]], Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla [[Kaliforni]], Sacramento, [[Amerik]] ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] 7d1ld901x9afeoe4ecxsfjzuqwdaa8n Abdulrahman Ahmed Ali 0 5279 113691 103984 2025-06-24T18:39:50Z MOIBARDE 10068 113691 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref> ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] mh51qnly6wmujvwrwc3rika9onb2zzv 113692 113691 2025-06-24T18:45:06Z MOIBARDE 10068 113692 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref> Nguurndam Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis. O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter. Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi Angalteer, Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi : ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] mkwjew8znpqvr9ne8wgy76qeft7q2gr 113693 113692 2025-06-24T18:47:24Z MOIBARDE 10068 113693 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref> == Nguurndam == Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis. O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter. Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi [[Angalteer]], Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi : ==Hiimoɓe== [[Category:Stub]] sxnpw3yksl4e41orh33vmo6qefn7aqb 113694 113693 2025-06-24T18:55:04Z MOIBARDE 10068 113694 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref> == Nguurndam == Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis. O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter. Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi [[Angalteer]], Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi : == Joɗaniiɗo [[Sudan|Sudaan]] 1964-1968 e 1970-1971 == == Ecoppi 1972-1977 Ammbasadeer == == Ambasadeer [[Almaanya|Almaañ]] fuɗnaange 1978-1981 == == Ambasadeer Emiraaji Arab Dentuɗi 1981-1983 == == Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde ngenndiire Somali (SNM), fedde nde ɓuri heewde ko e leñol makko Isaaq, nde yiɗnoo foolde laamu konu gonnooɗo hooreejo leydi Somali biyeteeɗo Siad Barre. Hay so tawii SNM e fuɗɗoode mum ina joginoo doosɗe senndikaa, haa jooni, nde fuɗɗiima jokkude golle ceertuɗe, nde yiɗi seertude e heddiiɓe e Somali. E gardagol Tuur, njuɓɓudi nokku oo bayyini wonde leyɗeele Somali to bannge worgo-fuɗnaange ina njogii jeytaare ñalnde 18 mee 1991. Ndeen o wontii hooreejo leydi Somaliland gadano, kono caggal ɗuum o woppii laylaytol seernaaɓe e hitaande 1994 [[Somaaliya|Somali]] les njiimaandi laamu fedde nde renndini laamu. E nder ɗuum, o lomtii kadi nafooje terɗe Isaaq keewɗe goɗɗe, luulndiiɗe seertude. Tuur ɓeydi heen ballal mum e fedde UNOSOM ngam mahngo jam e nder diiwanuuji fuɗnaange ɗii. [source ɓurɗo moƴƴude ina haani]. == ==== Wade ==== == Tuur sankii ko ñalnde 8 noowammbar 2003, tawi ina yahra e duuɓi 72, o wirnaa ko to Burao, to leydi [[Somaaliya|Somali]]. == [[Category:Stub]] 28cswouhs7mvo51mn2i7lm6v203idy8 113695 113694 2025-06-24T18:57:19Z MOIBARDE 10068 113695 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref> == Nguurndam == Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis. O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter. Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi [[Angalteer]], Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi : Joɗaniiɗo [[Sudan|Sudaan]] 1964-1968 e 1970-1971 Ecoppi 1972-1977 Ammbasadeer Ambasadeer [[Almaanya|Almaañ]] fuɗnaange 1978-1981 Ambasadeer Emiraaji Arab Dentuɗi 1981-1983 Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde ngenndiire Somali (SNM), fedde nde ɓuri heewde ko e leñol makko Isaaq, nde yiɗnoo foolde laamu konu gonnooɗo hooreejo leydi Somali biyeteeɗo Siad Barre. Hay so tawii SNM e fuɗɗoode mum ina joginoo doosɗe senndikaa, haa jooni, nde fuɗɗiima jokkude golle ceertuɗe, nde yiɗi seertude e heddiiɓe e Somali. E gardagol Tuur, njuɓɓudi nokku oo bayyini wonde leyɗeele Somali to bannge worgo-fuɗnaange ina njogii jeytaare ñalnde 18 mee 1991. Ndeen o wontii hooreejo leydi Somaliland gadano, kono caggal ɗuum o woppii laylaytol seernaaɓe e hitaande 1994 [[Somaaliya|Somali]] les njiimaandi laamu fedde nde renndini laamu. E nder ɗuum, o lomtii kadi nafooje terɗe Isaaq keewɗe goɗɗe, luulndiiɗe seertude. Tuur ɓeydi heen ballal mum e fedde UNOSOM ngam mahngo jam e nder diiwanuuji fuɗnaange ɗii. [source ɓurɗo moƴƴude ina haani]. Wade == Tuur sankii ko ñalnde 8 noowammbar 2003, tawi ina yahra e duuɓi 72, o wirnaa ko to Burao, to leydi [[Somaaliya|Somali]]. [[Category:Stub]] catg39o8oov79qi58bbwkjwv7oljk9z 113696 113695 2025-06-24T18:59:27Z MOIBARDE 10068 113696 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref> == Nguurndam == Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis. O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter. Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi [[Angalteer]], Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi : Joɗaniiɗo [[Sudan|Sudaan]] 1964-1968 e 1970-1971 Ecoppi 1972-1977 Ammbasadeer Ambasadeer [[Almaanya|Almaañ]] fuɗnaange 1978-1981 Ambasadeer Emiraaji Arab Dentuɗi 1981-1983 Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde ngenndiire Somali (SNM), fedde nde ɓuri heewde ko e leñol makko Isaaq, nde yiɗnoo foolde laamu konu gonnooɗo hooreejo leydi Somali biyeteeɗo Siad Barre. Hay so tawii SNM e fuɗɗoode mum ina joginoo doosɗe senndikaa, haa jooni, nde fuɗɗiima jokkude golle ceertuɗe, nde yiɗi seertude e heddiiɓe e Somali. E gardagol Tuur, njuɓɓudi nokku oo bayyini wonde leyɗeele Somali to bannge worgo-fuɗnaange ina njogii jeytaare ñalnde 18 mee 1991. Ndeen o wontii hooreejo leydi Somaliland gadano, kono caggal ɗuum o woppii laylaytol seernaaɓe e hitaande 1994 [[Somaaliya|Somali]] les njiimaandi laamu fedde nde renndini laamu. E nder ɗuum, o lomtii kadi nafooje terɗe Isaaq keewɗe goɗɗe, luulndiiɗe seertude. Tuur ɓeydi heen ballal mum e fedde UNOSOM ngam mahngo jam e nder diiwanuuji fuɗnaange ɗii. [source ɓurɗo moƴƴude ina haani]. Wade Tuur sankii ko ñalnde 8 noowammbar 2003, tawi ina yahra e duuɓi 72, o wirnaa ko to Burao, to leydi [[Somaaliya|Somali]]. [[Category:Stub]] ff8rgu8rxe7yyr3oi7c4u2ulz89uwdj AbdulRahman AbdulRazaq 0 6170 113639 92515 2025-06-24T16:48:46Z MOIBARDE 10068 113639 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019. Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende First Fuels Limited. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum Abubakar Bukola Saraki e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi Naajeeriya, All Progressive Congress, nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi Naajeeriya nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono Bola Ahmed Tinubu, to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande. {{reflist}} [[Category:Yimɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] [[Category:Yimɓe Afrik]] [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] 3k3yalunfp6zmox14svaj83bw6af4m9 113641 113639 2025-06-24T16:51:09Z MOIBARDE 10068 113641 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019. Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi Naajeeriya nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande. {{reflist}} [[Category:Yimɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] [[Category:Yimɓe Afrik]] [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] gs7o5yujcba5rf3kyo63zqh4sh9ex34 113646 113641 2025-06-24T17:00:12Z MOIBARDE 10068 113646 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019. Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande. == Nguurndam adanɗam == O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria. O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE). == Kugal == === Politik === O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018. O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee. Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii.{{reflist}} [[Category:Yimɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] [[Category:Yimɓe Afrik]] [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] defb65gf3yp2icr7b5wgmrzza4cbfsb 113647 113646 2025-06-24T17:03:00Z MOIBARDE 10068 113647 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019. Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande. == Nguurndam adanɗam == O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria. O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE). == Kugal == === Politik === O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018. O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee. Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii. == Nguurndam neɗɗo == O resii Olufolake Molawa Davies Abdulrazaq (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1967), ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato. == Tuugnorgal == {{reflist}} [[Category:Yimɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] [[Category:Yimɓe Afrik]] [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] jshij97gs0z57s92w7s6sownndpjmax 113680 113647 2025-06-24T18:20:28Z MOIBARDE 10068 #Lib1RefNG#1Lib1Ref 113680 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.<ref>{{cite news|work=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]|title=AbdulRazaq bags Governor of the year award|url=https://thenationonlineng.net/abdulrazaq-bags-governor-of-the-year-award/|access-date=5 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Kwara: What aided AbdulRazaq's re-election; how late alliances failed|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=1 April 2023|url=https://www.vanguardngr.com/2023/04/kwara-what-aided-abdulrazaqs-re-election-how-late-alliances-failed/|access-date=29 August 2024|last=Akinyemi|first=Demola}}</ref> Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande. == Nguurndam adanɗam == O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria. O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE). == Kugal == === Politik === O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018. O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee. Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii. == Nguurndam neɗɗo == O resii Olufolake Molawa Davies Abdulrazaq (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1967), ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato. == Tuugnorgal == {{reflist}} [[Category:Yimɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] [[Category:Yimɓe Afrik]] [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] qi1lvu733m9j1jdriojn2bosla7tfhg 113686 113680 2025-06-24T18:26:11Z MOIBARDE 10068 #Lib1RefNG#1Lib1Ref 113686 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.<ref>{{cite news|work=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]|title=AbdulRazaq bags Governor of the year award|url=https://thenationonlineng.net/abdulrazaq-bags-governor-of-the-year-award/|access-date=5 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Kwara: What aided AbdulRazaq's re-election; how late alliances failed|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=1 April 2023|url=https://www.vanguardngr.com/2023/04/kwara-what-aided-abdulrazaqs-re-election-how-late-alliances-failed/|access-date=29 August 2024|last=Akinyemi|first=Demola}}</ref> Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''.<ref>{{cite news|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2018/10/14/hope-rising-for-oil-magnate-abdulrahman-abdulrazaq/|title=Hope rising for oil mandate, AbdualRahman AbdulRazak|date=14 October 2018|access-date=29 August 2024}}</ref> O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande. == Nguurndam adanɗam == O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria. O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE). == Kugal == === Politik === O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018. O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee. Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii. == Nguurndam neɗɗo == O resii Olufolake Molawa Davies Abdulrazaq (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1967), ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato. == Tuugnorgal == {{reflist}} [[Category:Yimɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] [[Category:Yimɓe Afrik]] [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] a68pumc49wyyqqnee4j7ca1zzeh8v7i 113690 113686 2025-06-24T18:32:25Z MOIBARDE 10068 #Lib1RefNG#1Lib1Ref 113690 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.<ref>{{cite news|work=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]|title=AbdulRazaq bags Governor of the year award|url=https://thenationonlineng.net/abdulrazaq-bags-governor-of-the-year-award/|access-date=5 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Kwara: What aided AbdulRazaq's re-election; how late alliances failed|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=1 April 2023|url=https://www.vanguardngr.com/2023/04/kwara-what-aided-abdulrazaqs-re-election-how-late-alliances-failed/|access-date=29 August 2024|last=Akinyemi|first=Demola}}</ref> Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''.<ref>{{cite news|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2018/10/14/hope-rising-for-oil-magnate-abdulrahman-abdulrazaq/|title=Hope rising for oil mandate, AbdualRahman AbdulRazak|date=14 October 2018|access-date=29 August 2024}}</ref> O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019.<ref>{{cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2019/03/abdulrahman-wins-kwara-governorship-election/|title=APC's Abdulrahman wins Kwara Governorship election|date=10 March 2019|work=Vanguard|access-date=30 March 2020}}</ref><ref>{{cite news|date=4 November 2021|title=AbdulRazaq Introduces KwaraLEARN to Revolutionise Basic Education|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2021/11/04/abdulrazaq-introduces-kwaralearn-to-revolutionise-basic-education/|access-date=19 November 2021|work=[[This Day]]}}</ref><ref>{{cite web|date=5 June 2023|title=KwaraLEARN remains my best policy ever — Gov AbdulRazaq|url=https://kwaralearn.ng/kwaralearn-remains-my-best-policy-ever-gov-abdulrazaq/|access-date=17 August 2023|website=KwaraLEARN - An education programme by the Government of Kwara State}}</ref> E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande. == Nguurndam adanɗam == O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria. O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE). == Kugal == === Politik === O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018. O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee. Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii. == Nguurndam neɗɗo == O resii Olufolake Molawa Davies Abdulrazaq (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1967), ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato. == Tuugnorgal == {{reflist}} [[Category:Yimɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] [[Category:Yimɓe Afrik]] [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] if9qwfnx17b0phcehm1aijfb8bs6afn Abdulqadir jilanii 0 6331 113628 103982 2025-06-24T15:27:18Z MOIBARDE 10068 113628 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Abdelkader ibn Muhieddine in Une famille de républicains fouriéristes, les Milliet.png|thumb]] '''Abdulqadir Jilani''' (daayadow hiitade alif 1077 yalde 21 liyru silo own soytii hiitade 1166) modown waɗɗata laqabi agausul aazam hakkuke anɗuɗow too daatal diina sufacci dayyadow awoyla [[Iran]] a lewru juwwouro maɗdow a [[bagdad]] qarnijee 11 jiiwee go'o leyde bagdad iran diina muslince dareeka qaderiya [[Category:Stub]] 106l5a982wt6keq0hsxmq0f1gjepmiv 113629 113628 2025-06-24T15:32:02Z MOIBARDE 10068 113629 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Asiri Abdul Qadir Jilani (persiiɗo: عبد القدادر que que Facebook نلللنی, Urdu: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, Pakistan. O jibinaa ko Wayat Ali Shah Gilani, ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi Hasan ibn Ali. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres. Golle mawɗe E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude. Kuule Offcom e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii Comments e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer Punjab Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji] Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In Television walla Radio Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en. [[Category:Stub]] 7hoy45r0t9g4ug2htu0kmudbq4uo6b4 113630 113629 2025-06-24T15:32:34Z MOIBARDE 10068 113630 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Asiri Abdul Qadir Jilani (persiiɗo: عبد القدادر que que Facebook نلللنی, Urdu: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, Pakistan. O jibinaa ko Wayat Ali Shah Gilani, ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi Hasan ibn Ali. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres. Golle mawɗe E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude. Kuule Offcom e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii Comments e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer Punjab Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji] Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In Television walla Radio Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en. [[Category:Stub]] q67kbia5z97ywfokorcv18wim5vvf8j 113631 113630 2025-06-24T15:34:03Z MOIBARDE 10068 113631 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que Facebook نلللنی, Urdu: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, Pakistan. O jibinaa ko Wayat Ali Shah Gilani, ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi Hasan ibn Ali. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres. == Golle mawɗe == E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude. == Kuule Offcom == e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii Comments e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer Punjab Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji] Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In Television walla Radio Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en. [[Category:Stub]] opi6rz3h70or4uwelgcodhj78qvm2em 113632 113631 2025-06-24T15:36:51Z MOIBARDE 10068 113632 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que Facebook نلللنی, Urdu: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, Pakistan. O jibinaa ko Wayat Ali Shah Gilani, ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi Hasan ibn Ali. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres. == Golle mawɗe == E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude. == Kuule Offcom == e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii Comments e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer Punjab Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji] Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In Television walla Radio Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en. E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya Pakistaan ​​jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde Pakistaan ​​ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi Angalteer, kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal Urdu, o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]]. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] mirw9t8awgqvnk9vq6t92u2a8015wze 113633 113632 2025-06-24T16:13:01Z MOIBARDE 10068 113633 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que ''Facebook'' نلللنی, [[Urduun|Urdu]]: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, [[Pakistan]]. O jibinaa ko Wayat [[Ali Shah Gilani]], ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi [[Hasan ibn Ali]]. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres. == Golle mawɗe == E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude. == Kuule Offcom == e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii ''Comments'' e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer [[Punjab]] Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji] Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In ''Television'' walla ''Radio'' Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en. E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya [[Pakistan|Pakistaan]] ​​jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde [[Pakistan|Pakistaan]] ​​ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi [[Angalteer]], kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal [[Urduun|Urdu]], o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]]. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] jowh4sva7095qk8l0bgasubw0gs6daz 113634 113633 2025-06-24T16:17:49Z MOIBARDE 10068 #Lib1RefNG#1Lib1Ref 113634 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que ''Facebook'' نلللنی, [[Urduun|Urdu]]: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, [[Pakistan]]. O jibinaa ko Wayat [[Ali Shah Gilani]], ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi [[Hasan ibn Ali]].<ref>{{cite web|title=Traditional Sunni Islam|url=http://www.JilaniMedia.com/|work=JilaniMedia.com|accessdate=27 March 2010}}</ref> O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres. == Golle mawɗe == E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude. == Kuule Offcom == e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii ''Comments'' e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer [[Punjab]] Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji] Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In ''Television'' walla ''Radio'' Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en. E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya [[Pakistan|Pakistaan]] ​​jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde [[Pakistan|Pakistaan]] ​​ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi [[Angalteer]], kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal [[Urduun|Urdu]], o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]]. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] 9ilg3ska43anx0jp5zc7po7otxv6dc7 113635 113634 2025-06-24T16:20:50Z MOIBARDE 10068 #Lib1RefNG#1Lib1Ref 113635 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que ''Facebook'' نلللنی, [[Urduun|Urdu]]: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, [[Rawalpindi]], [[Pakistan]]. O jibinaa ko Wayat [[Ali Shah Gilani]], ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi [[Hasan ibn Ali]].<ref>{{cite web|title=Traditional Sunni Islam|url=http://www.JilaniMedia.com/|work=JilaniMedia.com|accessdate=27 March 2010}}</ref> O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres. == Golle mawɗe == E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq.<ref>{{cite web|title=Zubdah at-Tahqiq|url=http://YaA.li/ZaTv1|work=Volume 1|accessdate=1 August 2010}}</ref> Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude. == Kuule Offcom == e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii ''Comments'' e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer [[Punjab]] Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji] Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In ''Television'' walla ''Radio'' Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en. E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya [[Pakistan|Pakistaan]] ​​jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde [[Pakistan|Pakistaan]] ​​ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi [[Angalteer]], kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal [[Urduun|Urdu]], o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]]. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] 9j0kpqvu5d6qonufzr8ms1pls1h42sg 113636 113635 2025-06-24T16:24:22Z MOIBARDE 10068 #Lib1RefNG#1Lib1Ref 113636 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que ''Facebook'' نلللنی, [[Urduun|Urdu]]: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, [[Rawalpindi]], [[Pakistan]]. O jibinaa ko Wayat [[Ali Shah Gilani]], ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi [[Hasan ibn Ali]].<ref>{{cite web|title=Traditional Sunni Islam|url=http://www.JilaniMedia.com/|work=JilaniMedia.com|accessdate=27 March 2010}}</ref> O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres. == Golle mawɗe == E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq.<ref>{{cite web|title=Zubdah at-Tahqiq|url=http://YaA.li/ZaTv1|work=Volume 1|accessdate=1 August 2010}}</ref> Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude. == Kuule Offcom == e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii ''Comments'' e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer [[Punjab]] Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji] Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In ''Television'' walla ''Radio Services''" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en.<ref>{{cite web|title=Ofcom Broadcast Bulletin Issue number 205, 8 May 2012|url=http://stakeholders.ofcom.org.uk/binaries/enforcement/broadcast-bulletins/obb205/obb205.pdf|accessdate=12 February 2013|publisher=Ofcom}}</ref><ref>{{cite web|title=Preachers of hate on British TV: what they said that broke the broadcasting rules|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/terrorism-in-the-uk/9859822/Preachers-of-hate-on-British-TV-what-they-said-that-broke-the-broadcasting-rules.html|work=The Daily Telegraph|date=9 February 2013|accessdate=12 February 2013}}</ref> E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya [[Pakistan|Pakistaan]] ​​jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde [[Pakistan|Pakistaan]] ​​ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi [[Angalteer]], kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal [[Urduun|Urdu]], o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]]. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] gz9j0t3qvop3qaxiqd8xd263mdpvpld Yoruba numerals 0 11802 113671 113507 2025-06-24T17:53:44Z WikiBayer 5707 Reverted edit by [[Special:Contributions/Paul L101|Paul L101]] ([[User talk:Paul L101|talk]]) to last revision by [[User:Apdoull|Apdoull]] 78960 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E wiyde Lounge''',[1] ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde. Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3). Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri. Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad 1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4 2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000 3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5 4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8 5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak 6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5 7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000 8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000 9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags 10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji * Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi. ** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'. *** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’. *** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'. Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’. l8scd3hqh1cmek2othmel1dhu3dbldb 113797 113671 2025-06-25T11:08:18Z PauI L101 11483 113797 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E wiyde Lounge''',[1] ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde. Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3). Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri. Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad 1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4 2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000 3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5 4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8 5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak 6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5 7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000 8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000 9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags 10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji * Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi. ** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'. *** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’. *** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'. Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’. == Yoruba numerals == :0 - Òdo :1 - Ọkàn :2 - Méjì :3 - Mẹ́ta :4 - Mẹ́rin :5 - Márùn :6 - Mẹ́fà :7 - Méje :8 - Mẹ́jọ :9 - Mẹ́sàn :10 - Mẹ́wàá :11 - Mọ́kànlá :12 - Méjìlá :13 - Mẹ́tàlá :14 - Mẹ́rìnlá :15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun :16 - Mẹ́rìndínlógún :17 - Mẹ́tà-dínlógún :18 - Méjì-dínlógún :19 - Mọ́kàn-dínlógún :20 - Ogún :21 - Ọkànlélógún :22 - Méjìlélógún :23 - Mẹ́tàlélógún :24 - Mẹ́rìnlélógún :25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n :26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n :27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n :28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n :29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n :30 - Ọgbọ́n :40 - Ogójì :50 - Àádọ́ta :60 - Ọgọ́ta :70 - Àádọ́rin :80 - Ọgọrin :90 - Àádọ́rùn :100 - Ọgọ́rùn :110 - Àádọfà :120 - Ọgọfà :130 - Àádóje :140 - Ọgóje :150 - Àádójo :160 - Ọgọjọ :170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn<ref name=":0">https://en.wikipedia.org/wiki/Yoruba_numerals</ref> :180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án :190 - àádọ́wá :200 - Igba :300 - ọ̀ọ́dúnrún :400 - Irínwó :500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta :600 - ẹgbẹ̀ta :700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin :800 - ẹgbẹ̀rin :900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún :1,000 - ẹgbẹ̀rún :2,000 - ẹgbàá :3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún :4,000 - ẹgbàajì :5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn :6,000 - ẹgbẹ̀ta :7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin :8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin :9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún :10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún :20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá :100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún :200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá :1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè<ref name=":0" /> :10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá<ref name=":0" /> :100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn<ref name=":0" /> :1,000,000,000 - egbélégbèji :10,000,000,000 - egbélégbèta :100,000,000,000 - egbélégbèrin :1,000,000,000,000 - egbélégbàrun :10,000,000,000,000 - egbélégbèfa :100,000,000,000,000 - egbélégbèje :1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo :10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan :100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa :1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla :10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila :100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala :1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun<ref name=":0" /> :''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye meqck39u3xpv2p7dvoubyzo0gttw4e2 113800 113797 2025-06-25T11:10:57Z 103.204.208.214 remove vandalism on THS page 113800 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''E wiyde Lounge''', ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde. Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3). Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri. Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad 1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4 2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000 3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5 4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8 5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak 6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5 7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000 8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000 9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags 10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji * Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi. ** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'. *** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’. *** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'. Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’. == Yoruba numerals == :0 - Òdo :1 - Ọkàn :2 - Méjì :3 - Mẹ́ta :4 - Mẹ́rin :5 - Márùn :6 - Mẹ́fà :7 - Méje :8 - Mẹ́jọ :9 - Mẹ́sàn :10 - Mẹ́wàá :11 - Mọ́kànlá :12 - Méjìlá :13 - Mẹ́tàlá :14 - Mẹ́rìnlá :15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun :16 - Mẹ́rìndínlógún :17 - Mẹ́tà-dínlógún :18 - Méjì-dínlógún :19 - Mọ́kàn-dínlógún :20 - Ogún :21 - Ọkànlélógún :22 - Méjìlélógún :23 - Mẹ́tàlélógún :24 - Mẹ́rìnlélógún :25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n :26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n :27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n :28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n :29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n :30 - Ọgbọ́n :40 - Ogójì :50 - Àádọ́ta :60 - Ọgọ́ta :70 - Àádọ́rin :80 - Ọgọrin :90 - Àádọ́rùn :100 - Ọgọ́rùn :110 - Àádọfà :120 - Ọgọfà :130 - Àádóje :140 - Ọgóje :150 - Àádójo :160 - Ọgọjọ :170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn :180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án :190 - àádọ́wá :200 - Igba :300 - ọ̀ọ́dúnrún :400 - Irínwó :500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta :600 - ẹgbẹ̀ta :700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin :800 - ẹgbẹ̀rin :900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún :1,000 - ẹgbẹ̀rún :2,000 - ẹgbàá :3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún :4,000 - ẹgbàajì :5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn :6,000 - ẹgbẹ̀ta :7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin :8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin :9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún :10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún :20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá :100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún :200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá :1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè<ref name=":0" /> :10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá<ref name=":0" /> :100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn<ref name=":0" /> :1,000,000,000 - egbélégbèji :10,000,000,000 - egbélégbèta :100,000,000,000 - egbélégbèrin :1,000,000,000,000 - egbélégbàrun :10,000,000,000,000 - egbélégbèfa :100,000,000,000,000 - egbélégbèje :1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo :10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan :100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa :1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla :10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila :100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala :1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun<ref name=":0" /> :''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye == Firooji == {{reflist}} ss3tje684gqto2oy3irhtmyg7slydij 113801 113800 2025-06-25T11:11:51Z 103.204.208.214 remove vandalism on THS page 113801 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''E wiyde Lounge''', ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde. Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3). Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri. Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad 1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4 2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000 3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5 4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8 5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak 6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5 7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000 8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000 9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags 10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji * Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi. ** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'. *** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’. *** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'. Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’. == Yoruba numerals == :0 - Òdo :1 - Ọkàn :2 - Méjì :3 - Mẹ́ta :4 - Mẹ́rin :5 - Márùn :6 - Mẹ́fà :7 - Méje :8 - Mẹ́jọ :9 - Mẹ́sàn :10 - Mẹ́wàá :11 - Mọ́kànlá :12 - Méjìlá :13 - Mẹ́tàlá :14 - Mẹ́rìnlá :15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun :16 - Mẹ́rìndínlógún :17 - Mẹ́tà-dínlógún :18 - Méjì-dínlógún :19 - Mọ́kàn-dínlógún :20 - Ogún :21 - Ọkànlélógún :22 - Méjìlélógún :23 - Mẹ́tàlélógún :24 - Mẹ́rìnlélógún :25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n :26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n :27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n :28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n :29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n :30 - Ọgbọ́n :40 - Ogójì :50 - Àádọ́ta :60 - Ọgọ́ta :70 - Àádọ́rin :80 - Ọgọrin :90 - Àádọ́rùn :100 - Ọgọ́rùn :110 - Àádọfà :120 - Ọgọfà :130 - Àádóje :140 - Ọgóje :150 - Àádójo :160 - Ọgọjọ :170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn :180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án :190 - àádọ́wá :200 - Igba :300 - ọ̀ọ́dúnrún :400 - Irínwó :500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta :600 - ẹgbẹ̀ta :700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin :800 - ẹgbẹ̀rin :900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún :1,000 - ẹgbẹ̀rún :2,000 - ẹgbàá :3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún :4,000 - ẹgbàajì :5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn :6,000 - ẹgbẹ̀ta :7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin :8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin :9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún :10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún :20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá :100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún :200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá :1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè :10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá :100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn :1,000,000,000 - egbélégbèji :10,000,000,000 - egbélégbèta :100,000,000,000 - egbélégbèrin :1,000,000,000,000 - egbélégbàrun :10,000,000,000,000 - egbélégbèfa :100,000,000,000,000 - egbélégbèje :1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo :10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan :100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa :1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla :10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila :100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala :1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun :''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye == Firooji == {{reflist}} pgau275vfoag0i1md8gtc8m6e7szwlo 113805 113801 2025-06-25T11:18:57Z Boggi Alderan 11484 E wiyde lounge 113805 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''E wiyde lounge''', ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde. Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3). Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri. Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad 1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4 2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000 3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5 4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8 5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak 6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5 7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000 8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000 9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags 10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji * Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi. ** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'. *** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’. *** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'. Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’. == Yoruba numerals == :0 - Òdo :1 - Ọkàn :2 - Méjì :3 - Mẹ́ta :4 - Mẹ́rin :5 - Márùn :6 - Mẹ́fà :7 - Méje :8 - Mẹ́jọ :9 - Mẹ́sàn :10 - Mẹ́wàá :11 - Mọ́kànlá :12 - Méjìlá :13 - Mẹ́tàlá :14 - Mẹ́rìnlá :15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun :16 - Mẹ́rìndínlógún :17 - Mẹ́tà-dínlógún :18 - Méjì-dínlógún :19 - Mọ́kàn-dínlógún :20 - Ogún :21 - Ọkànlélógún :22 - Méjìlélógún :23 - Mẹ́tàlélógún :24 - Mẹ́rìnlélógún :25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n :26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n :27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n :28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n :29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n :30 - Ọgbọ́n :40 - Ogójì :50 - Àádọ́ta :60 - Ọgọ́ta :70 - Àádọ́rin :80 - Ọgọrin :90 - Àádọ́rùn :100 - Ọgọ́rùn :110 - Àádọfà :120 - Ọgọfà :130 - Àádóje :140 - Ọgóje :150 - Àádójo :160 - Ọgọjọ :170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn :180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án :190 - àádọ́wá :200 - Igba :300 - ọ̀ọ́dúnrún :400 - Irínwó :500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta :600 - ẹgbẹ̀ta :700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin :800 - ẹgbẹ̀rin :900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún :1,000 - ẹgbẹ̀rún :2,000 - ẹgbàá :3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún :4,000 - ẹgbàajì :5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn :6,000 - ẹgbẹ̀ta :7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin :8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin :9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún :10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún :20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá :100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún :200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá :1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè :10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá :100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn :1,000,000,000 - egbélégbèji :10,000,000,000 - egbélégbèta :100,000,000,000 - egbélégbèrin :1,000,000,000,000 - egbélégbàrun :10,000,000,000,000 - egbélégbèfa :100,000,000,000,000 - egbélégbèje :1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo :10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan :100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa :1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla :10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila :100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala :1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun :''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye == Firooji == {{reflist}} ke5mk36666nz9ze3n4wvcvlpzqu7x9g 113806 113805 2025-06-25T11:19:15Z Boggi Alderan 11484 E wiyde lounge 113806 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''E wiyde Lounge''', ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde. Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3). Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri. Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad 1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4 2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000 3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5 4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8 5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak 6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5 7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000 8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000 9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags 10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji * Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi. ** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'. *** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’. *** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'. Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’. == Yoruba numerals == :0 - Òdo :1 - Ọkàn :2 - Méjì :3 - Mẹ́ta :4 - Mẹ́rin :5 - Márùn :6 - Mẹ́fà :7 - Méje :8 - Mẹ́jọ :9 - Mẹ́sàn :10 - Mẹ́wàá :11 - Mọ́kànlá :12 - Méjìlá :13 - Mẹ́tàlá :14 - Mẹ́rìnlá :15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun :16 - Mẹ́rìndínlógún :17 - Mẹ́tà-dínlógún :18 - Méjì-dínlógún :19 - Mọ́kàn-dínlógún :20 - Ogún :21 - Ọkànlélógún :22 - Méjìlélógún :23 - Mẹ́tàlélógún :24 - Mẹ́rìnlélógún :25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n :26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n :27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n :28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n :29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n :30 - Ọgbọ́n :40 - Ogójì :50 - Àádọ́ta :60 - Ọgọ́ta :70 - Àádọ́rin :80 - Ọgọrin :90 - Àádọ́rùn :100 - Ọgọ́rùn :110 - Àádọfà :120 - Ọgọfà :130 - Àádóje :140 - Ọgóje :150 - Àádójo :160 - Ọgọjọ :170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn :180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án :190 - àádọ́wá :200 - Igba :300 - ọ̀ọ́dúnrún :400 - Irínwó :500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta :600 - ẹgbẹ̀ta :700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin :800 - ẹgbẹ̀rin :900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún :1,000 - ẹgbẹ̀rún :2,000 - ẹgbàá :3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún :4,000 - ẹgbàajì :5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn :6,000 - ẹgbẹ̀ta :7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin :8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin :9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún :10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún :20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá :100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún :200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá :1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè :10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá :100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn :1,000,000,000 - egbélégbèji :10,000,000,000 - egbélégbèta :100,000,000,000 - egbélégbèrin :1,000,000,000,000 - egbélégbàrun :10,000,000,000,000 - egbélégbèfa :100,000,000,000,000 - egbélégbèje :1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo :10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan :100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa :1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla :10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila :100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala :1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun :''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye == Firooji == {{reflist}} pgau275vfoag0i1md8gtc8m6e7szwlo Abdulqadir al-Baghdadi 0 23643 113627 104765 2025-06-24T15:22:46Z MOIBARDE 10068 113627 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Doktoo Abdulqaadir Muhammed al-Bagdaadi''' (1952 – lewru Agusta 2011, Tarhuna) wonnoo ko Sekreteruuji Jeneral Goomu Leñol Jaŋde [[Libiya]] e gardagol [[Muammar Kaddaafi]]. O ardiima diiso petroŋ e gaas kam e toppitiiɗo njeeyguuji leydi Libiya. O wonii kadi hooreejo jokkondiral Goomuuji Rewolison. O jeyaa ko e fedde ndernderiire Kaddaafi.<ref name=":02">{{Cite web|title=Inside Gaddafi’s inner circle|url=https://www.aljazeera.com/news/2011/2/27/inside-gaddafis-inner-circle|access-date=11 February 2023|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> Caggal nde wolde adannde Libiya fuɗɗii, Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe fawi mo kuuge.<ref>{{Cite web|title=Abdulqader Mohammed al-Baghdadi {{!}} United Nations Security Council|url=https://www.un.org/securitycouncil/sanctions/1970/materials/summaries/individual/abdulqader-mohammed-al-baghdadi|access-date=11 February 2023|website=www.un.org}}</ref><ref>{{Cite web|title=Isle of Man Government - Financial Sanctions: Libya|url=https://www.gov.im/news/2019/aug/05/financial-sanctions-libya/|access-date=11 February 2023|website=www.gov.im}}</ref><ref name=":02" /> *O ɗon wondi haɓɓoowo nder Embassy Libya to London e 17 April 1984, wakkati WPC Yvonne Fletcher waɗi boɗɗi yeeso embassy.<ref name="Independent">{{Cite journal|title=WPC Fletcher suspect 'killed in vendetta'|author=Richard Hall|date=31 August 2011|journal=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/world/africa/wpc-fletcher-suspect-killed-in-vendetta-2346602.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112014443/http://www.independent.co.uk/news/world/africa/wpc-fletcher-suspect-killed-in-vendetta-2346602.html|archive-date=12 November 2012|url-access=limited|url-status=live}}</ref><ref name="Telegraph">{{Cite journal|title=Libyan 'behind Yvonne Fletcher's killing' found dead|author=Richard Spencer|date=30 August 2011|journal=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/libya/8731283/Libyan-behind-Yvonne-Fletchers-killing-found-dead.html}}</ref> *maako ɗon ɓadake nder Tarhuna nder lewru Agusta 2011 ɓaawo sahaaji Tripoli.<ref>{{Cite news|last=Bowcott|first=Owen|date=31 August 2011|title=Embassy murder suspect found dead|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/uk/2011/aug/30/libyan-embassy-murder-suspect-dead|access-date=11 February 2023|issn=0261-3077}}</ref><ref name="Telegraph2">{{Cite journal|title=Libyan 'behind Yvonne Fletcher's killing' found dead|author=Richard Spencer|date=30 August 2011|journal=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/libya/8731283/Libyan-behind-Yvonne-Fletchers-killing-found-dead.html}}</ref> == Himobe == {{Reflist}} [[Category:Yimɓe Libi]] [[Category:Stub]] iuu95nx7050wx6ajwonc2iringx152c Japan Coast Guard Museum 0 29606 113637 2025-06-24T16:43:09Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113637 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum garde konu Japon ko musium baɗaaɗo e garde konu Japon to Kure, e nder diiwaan Hiroshima, Japon. Ngo woni ko e ladde Akademi gardiiɗo konu Japon. Ƴeew kadi Japon gardiiɗo koɗorɗe Yokohama Jokkondire yaajɗe Lowre laawɗunde (e ɗemngal Japon) 34°14′46′′ Fuɗnaange-rewo 132°31′38′′ Fuɗnaange-rewo(Kure 6rculo7rv40oqx2k4hr5ggddrs33ocw Japan Spinning Top Museum 0 29607 113638 2025-06-24T16:46:54Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113638 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Japon (日本独楽博物館) ko musium pijirlooji tawaaɗi e wuro Nagoya, caka Japon. Tariya Top cirƴam, ina wiyee koma (独楽) wonnoo, haa hannde, ko fijirde aadaaji ɓurnde lollude e nder Japon e diiwaan Chubu. Musiyum oo ina waɗi ko ina tolnoo e 20 000 mbaydi mbaylaandi (spinning tops) wonaa tan e Japon kono e nder winndere ndee kala, heen geɗe keewɗe ko ɓooyɗe no feewi. Pijirlooji yeeyeteeɗi e dagashiya, ko ɗiin ngoni njulaagu ɓooyngu, e pijirlooji goɗɗi gaadanteeji ko wayi no jiroskoopuuji ummoriiɗi e winndere ndee kala ina njeyaa e ko mooftaa koo. Yillotooɓe ɓee kadi ina kollitee, ina njannginee no njiyrata pijirlooji ɗii. Musium ina jogii magasin jokkondirɗo e mum ko galleeji, ɗo hoɗɓe mbaawi soodde pijirlooji ɗii. Heɓde e otooji jamaa ko nokkuure Tsukijiguchi dow laawol Meikō, walla nokkuure Inaei dow laawol Aonami. Jokkondire yaajɗe 6jwuskgzpdeyzb6l1tj5sligxdygom9 Japon Louvre Sculpture Museum 0 29608 113640 2025-06-24T16:50:26Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113640 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982. Ƴeew kadi Musium prefektuur Mie Musium naalankaagal Prefektuur Mie Musiyum Sekisui Ise Suudu Mawndu Tuugnorgal tl8hto11jn6sc8qxdyxocjdex77so5s 113642 113640 2025-06-24T16:53:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113642 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982. Ƴeew kadi Musium prefektuur Mie Musium naalankaagal Prefektuur Mie Musiyum Sekisui Ise Suudu Mawndu Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.bunka.pref.mie.lg.jp/kennai/kennaiDetail?id=835821|script-title=ja:ルーブル彫刻美術館|trans-title=Japon Louvre Sculpture Museum|language=Japanese|publisher=[[Mie Prefecture]]|accessdate=31 March 2021}}</ref> 6i471iy2c9nafuke7jdu8cpwpqg933u 113643 113642 2025-06-24T16:54:37Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113643 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982. Ƴeew kadi Musium prefektuur Mie Musium naalankaagal Prefektuur Mie Musiyum Sekisui Ise Suudu Mawndu Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.bunka.pref.mie.lg.jp/kennai/kennaiDetail?id=835821|script-title=ja:ルーブル彫刻美術館|trans-title=Japon Louvre Sculpture Museum|language=Japanese|publisher=[[Mie Prefecture]]|accessdate=31 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum|script-title=ja:当館の案内|trans-title=Guide to the Museum|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref> e9mwvwexl4yf6o5xiaki2vhdtl5v3f3 113644 113643 2025-06-24T16:56:04Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113644 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982. Ƴeew kadi Musium prefektuur Mie Musium naalankaagal Prefektuur Mie Musiyum Sekisui Ise Suudu Mawndu Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.bunka.pref.mie.lg.jp/kennai/kennaiDetail?id=835821|script-title=ja:ルーブル彫刻美術館|trans-title=Japon Louvre Sculpture Museum|language=Japanese|publisher=[[Mie Prefecture]]|accessdate=31 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum|script-title=ja:当館の案内|trans-title=Guide to the Museum|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum/faq|script-title=ja:よくある質問|trans-title=FAQ|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref> 42481ucpplogbz80npe3zouhco1ou2f 113645 113644 2025-06-24T16:58:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113645 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982. Ƴeew kadi Musium prefektuur Mie Musium naalankaagal Prefektuur Mie Musiyum Sekisui Ise Suudu Mawndu Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.bunka.pref.mie.lg.jp/kennai/kennaiDetail?id=835821|script-title=ja:ルーブル彫刻美術館|trans-title=Japon Louvre Sculpture Museum|language=Japanese|publisher=[[Mie Prefecture]]|accessdate=31 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum|script-title=ja:当館の案内|trans-title=Guide to the Museum|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum/faq|script-title=ja:よくある質問|trans-title=FAQ|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.daikannon.or.jp/about/history|script-title=ja:大観音寺の歴史|trans-title=History of Daikannonji|language=Japanese|publisher=Daikannonji|accessdate=31 March 2021}}</ref> 766g291tmhyrb6o5k9068u7zdirvo1p The Kagawa Museum 0 29609 113648 2025-06-24T17:03:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113648 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kagawa (香川県県立ーーヸム, Kagawa Kerint Myūjiamuu) ko musee perefera to Takamatsu, Japon, halfinaa daartol e naalankaagal Kagawa. Musiyum oo udditaa e hitaande 2008, ina semmbina juɓɓule tati ɗe Prefectural Prefectural (香川県文化会館, Bunwa Kaikan mo Kagawa) (udditaa 1966); Seto nder maayo Folk Kabaaru (痬戸内海惴史民俗斞館, Seto-naikai Rekishi Minzoku Shiryōkan) (udditaama e hitaande 1973); e Musée Taariindi Kagawa (香川県歴博物館, Rekishi Hakububulaan) (udditaama 1999); juɓɓule ɗiɗi gadane ɗee ina ngolloo hannde e annexes The Kagawa Museum. Ƴeew kadi Laamu Saudeki Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagawa) Takamatsu kalluɗo (Sanuki) . References gs4892f2zeposgcem3j9560ktluuwuh 113649 113648 2025-06-24T17:07:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113649 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kagawa (香川県県立ーーヸム, Kagawa Kerint Myūjiamuu) ko musee perefera to Takamatsu, Japon, halfinaa daartol e naalankaagal Kagawa. Musiyum oo udditaa e hitaande 2008, ina semmbina juɓɓule tati ɗe Prefectural Prefectural (香川県文化会館, Bunwa Kaikan mo Kagawa) (udditaa 1966); Seto nder maayo Folk Kabaaru (痬戸内海惴史民俗斞館, Seto-naikai Rekishi Minzoku Shiryōkan) (udditaama e hitaande 1973); e Musée Taariindi Kagawa (香川県歴博物館, Rekishi Hakububulaan) (udditaama 1999); juɓɓule ɗiɗi gadane ɗee ina ngolloo hannde e annexes The Kagawa Museum. Ƴeew kadi Laamu Saudeki Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagawa) Takamatsu kalluɗo (Sanuki) . References.<ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagawa.lg.jp/kmuseum/foreign/|title=The Kagawa Museum|publisher=[[Kagawa Prefecture]]|accessdate=21 August 2012}}</ref> q5e6xcoz7lkiffc384qzsmpafljapzz 113650 113649 2025-06-24T17:08:44Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113650 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kagawa (香川県県立ーーヸム, Kagawa Kerint Myūjiamuu) ko musee perefera to Takamatsu, Japon, halfinaa daartol e naalankaagal Kagawa. Musiyum oo udditaa e hitaande 2008, ina semmbina juɓɓule tati ɗe Prefectural Prefectural (香川県文化会館, Bunwa Kaikan mo Kagawa) (udditaa 1966); Seto nder maayo Folk Kabaaru (痬戸内海惴史民俗斞館, Seto-naikai Rekishi Minzoku Shiryōkan) (udditaama e hitaande 1973); e Musée Taariindi Kagawa (香川県歴博物館, Rekishi Hakububulaan) (udditaama 1999); juɓɓule ɗiɗi gadane ɗee ina ngolloo hannde e annexes The Kagawa Museum. Ƴeew kadi Laamu Saudeki Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagawa) Takamatsu kalluɗo (Sanuki) . References.<ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagawa.lg.jp/kmuseum/foreign/|title=The Kagawa Museum|publisher=[[Kagawa Prefecture]]|accessdate=21 August 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/MuseumDetail.do?id=530|script-title=ja:香川県立ミュージアム|trans-title=The Kagawa Museum|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=21 August 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140827044933/http://bunka.nii.ac.jp/MuseumDetail.do?id=530|archivedate=27 August 2014}}</ref> 5wdz02yajrg81rx0l90hxw3lseybq8y Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum 0 29610 113651 2025-06-24T17:11:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113651 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi. Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto. Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide. Tuugnorgal s76tp471l4kr07qlp117dwuwn859k3p 113652 113651 2025-06-24T17:14:43Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113652 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi. Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto. Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide. == Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" /> == pkokgtdmjq9w3sg9lk9f89x09s9sc50 113653 113652 2025-06-24T17:16:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113653 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi. Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto. Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide. == Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> == 1qqz7l659jiyzo3616cqecmcse4hrkz 113654 113653 2025-06-24T17:17:19Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113654 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi. Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto. Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide. == Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.jalan.net/kankou/spt_37203ae3302020724/|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=じゃらん|accessdate=20 August 2019}}</ref> == r8h3ok81jdqtk8x90y2q7wbn1akjo9y 113655 113654 2025-06-24T17:18:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113655 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi. Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto. Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide. == Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.jalan.net/kankou/spt_37203ae3302020724/|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=じゃらん|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref name="UDON">{{cite web|url=https://www.my-kagawa.jp/point/156/|title=東山魁夷せとうち美術館|publisher=うどん県ネット|accessdate=20 August 2019}}</ref> == igizz2wryf1eg6avcbb6c0hnhzgl0we 113656 113655 2025-06-24T17:19:40Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113656 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi. Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto. Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide. == Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.jalan.net/kankou/spt_37203ae3302020724/|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=じゃらん|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref name="UDON">{{cite web|url=https://www.my-kagawa.jp/point/156/|title=東山魁夷せとうち美術館|publisher=うどん県ネット|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/english/museum/|script-title=ja:東山魁夷せとうち美術館|trans-title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> == hybs6s3auv814y1l9390113oeflepws 113657 113656 2025-06-24T17:20:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113657 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi. Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto. Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide. == Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.jalan.net/kankou/spt_37203ae3302020724/|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=じゃらん|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref name="UDON">{{cite web|url=https://www.my-kagawa.jp/point/156/|title=東山魁夷せとうち美術館|publisher=うどん県ネット|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/english/museum/|script-title=ja:東山魁夷せとうち美術館|trans-title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.shikoku.gr.jp/spot/265|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=巡るめく四国|accessdate=20 August 2019}}</ref> == 8dtoueeroerflkqbm9zte5h6ez59jp5 Kagoshima City Museum of Art 0 29611 113658 2025-06-24T17:23:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113658 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kagoshima (鹿児島市立美術館, Kagoshima shiritsu bijutsukan) udditaa e nder Ninomaru (kaɓirgal ɗiɗaɓal) galle laamorɗo Tsurumaru to Kagoshima, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 1985 Takeji, e Wada Eisaku, kam e pentooɓe hirnaange, hono Claude Monet e Paul Sezanne. Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Tuugnorgal mu40gycyg49loy1s425szvr9zjouor1 113659 113658 2025-06-24T17:25:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113659 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kagoshima (鹿児島市立美術館, Kagoshima shiritsu bijutsukan) udditaa e nder Ninomaru (kaɓirgal ɗiɗaɓal) galle laamorɗo Tsurumaru to Kagoshima, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 1985 Takeji, e Wada Eisaku, kam e pentooɓe hirnaange, hono Claude Monet e Paul Sezanne. Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima)Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/612|script-title=ja:鹿児島市立美術館|trans-title=Kagoshima City Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref> 4ye8x239lagphn5c4tx7z2dzk3oxc4l 113660 113659 2025-06-24T17:28:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113660 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kagoshima (鹿児島市立美術館, Kagoshima shiritsu bijutsukan) udditaa e nder Ninomaru (kaɓirgal ɗiɗaɓal) galle laamorɗo Tsurumaru to Kagoshima, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 1985 Takeji, e Wada Eisaku, kam e pentooɓe hirnaange, hono Claude Monet e Paul Sezanne. Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima)Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/612|script-title=ja:鹿児島市立美術館|trans-title=Kagoshima City Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.kagoshima.lg.jp/artmuseum/about.html|script-title=ja:当館のご案内|trans-title=About the Museum|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima|Kagoshima City]]|accessdate=17 October 2015}}</ref> afkkwemfsesux2m8yujyjymbf198d0b 113661 113660 2025-06-24T17:29:20Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113661 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kagoshima (鹿児島市立美術館, Kagoshima shiritsu bijutsukan) udditaa e nder Ninomaru (kaɓirgal ɗiɗaɓal) galle laamorɗo Tsurumaru to Kagoshima, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 1985 Takeji, e Wada Eisaku, kam e pentooɓe hirnaange, hono Claude Monet e Paul Sezanne. Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima)Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/612|script-title=ja:鹿児島市立美術館|trans-title=Kagoshima City Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.kagoshima.lg.jp/artmuseum/about.html|script-title=ja:当館のご案内|trans-title=About the Museum|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima|Kagoshima City]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kagoshima.lg.jp/artmuseum/collection.html|script-title=ja:コレクション|trans-title=Collection|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima|Kagoshima City]]|accessdate=17 October 2015}}</ref> 9bqfuroayqkdfg1bs8lo7vze9bgmjhr Kaichi School 0 29612 113662 2025-06-24T17:32:35Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113662 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde. E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon. Ƴeew kadi Jaŋde e nder Laamaandi Japon Musium jaŋde Toyoma Wakkati Meiji Meiji Mura Tuugnorgal 8doto9dnst0t91shpvymq1swtfpe6lz 113663 113662 2025-06-24T17:37:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113663 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde. E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon. Ƴeew kadi Jaŋde e nder Laamaandi Japon Musium jaŋde Toyoma Wakkati Meiji Meiji Mura Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|title=Kaichi School - Profile (in Japanese)|publisher=[[Matsumoto, Nagano|Matsumoto City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004230913/http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|archivedate=4 October 2011}}</ref> 6uudpn844gngewtcxksdigxi06j1tto 113664 113663 2025-06-24T17:38:37Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113664 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde. E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon. Ƴeew kadi Jaŋde e nder Laamaandi Japon Musium jaŋde Toyoma Wakkati Meiji Meiji Mura Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|title=Kaichi School - Profile (in Japanese)|publisher=[[Matsumoto, Nagano|Matsumoto City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004230913/http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|archivedate=4 October 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|archive-url=https://archive.today/20120722095811/https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|url-status=dead|archive-date=22 July 2012|title=Database of Registered National Cultural Properties|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=27 March 2011}}</ref> rm94gbb13adv2928xdy7vjxd83rnz5b 113665 113664 2025-06-24T17:39:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113665 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde. E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon. Ƴeew kadi Jaŋde e nder Laamaandi Japon Musium jaŋde Toyoma Wakkati Meiji Meiji Mura Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|title=Kaichi School - Profile (in Japanese)|publisher=[[Matsumoto, Nagano|Matsumoto City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004230913/http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|archivedate=4 October 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|archive-url=https://archive.today/20120722095811/https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|url-status=dead|archive-date=22 July 2012|title=Database of Registered National Cultural Properties|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=27 March 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/ek20040115ag.html|title=Meiji schoolhouse offers lessons in history|author=Gordenker, Alice|work=[[The Japan Times]]|accessdate=27 March 2011}}</ref> ciihyb41etl5sb5ca4p1p4q5fuc4q9n 113666 113665 2025-06-24T17:41:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113666 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde. E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon. Ƴeew kadi Jaŋde e nder Laamaandi Japon Musium jaŋde Toyoma Wakkati Meiji Meiji Mura Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|title=Kaichi School - Profile (in Japanese)|publisher=[[Matsumoto, Nagano|Matsumoto City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004230913/http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|archivedate=4 October 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|archive-url=https://archive.today/20120722095811/https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|url-status=dead|archive-date=22 July 2012|title=Database of Registered National Cultural Properties|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=27 March 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/ek20040115ag.html|title=Meiji schoolhouse offers lessons in history|author=Gordenker, Alice|work=[[The Japan Times]]|accessdate=27 March 2011}}</ref>http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2019/05/15/a1416780_01.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}} 81prmpk94ziq9rcos8e4rpktdjxui0z Kakamigahara Air and Space Museum 0 29613 113667 2025-06-24T17:45:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113667 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum. Yiyngo Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal. Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018. Laana ndiwoowa ina hollira Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11 ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa) 2hro7jriwaf24mjmk5341rvpsy751ri 113668 113667 2025-06-24T17:47:42Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113668 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum. Yiyngo Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal. Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018. Laana ndiwoowa ina hollira Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11 ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1 Kawasaki KAT-1 Koolaaɗo kuuɓal T-33 SAAB X1G Fuji Teddungal Industriiji T-1 JAMCO N-62 Ɓoornugol ShinMaywa UF-XS Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200 Fuji Teddungal Industriiji T-3 Misubishi T-2 Mitsubishi T-2 CCV Kawasaki Asuka Nihon N-70 Siknus Kawasaki bk 117 Kawasaki OH-1 (moƴƴere) Kawasaki KH-4 Hugges OH-6 Kayyuse Ko laana ndiwoowa F-104J Galle Kawasaki Ki-61 Kawasaki Ki-61 Salmson 2 (Ko nanndi heen) Salmson 2 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) F-104J F-104J ƴiiƴam Meiwa US-1A ƴiiƴam Meiwa US-1A Saab 91 X1G1B Saab 91 X1G1B NAMC YS-11 NAMC YS-11 Tuugnorgal 87eg40yobd7m11wpkvlc30smbxknb4t 113669 113668 2025-06-24T17:49:30Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113669 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum. Yiyngo Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal. Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018. Laana ndiwoowa ina hollira Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11 ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1 Kawasaki KAT-1 Koolaaɗo kuuɓal T-33 SAAB X1G Fuji Teddungal Industriiji T-1 JAMCO N-62 Ɓoornugol ShinMaywa UF-XS Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200 Fuji Teddungal Industriiji T-3 Misubishi T-2 Mitsubishi T-2 CCV Kawasaki Asuka Nihon N-70 Siknus Kawasaki bk 117 Kawasaki OH-1 (moƴƴere) Kawasaki KH-4 Hugges OH-6 Kayyuse Ko laana ndiwoowa F-104J Galle Kawasaki Ki-61 Kawasaki Ki-61 Salmson 2 (Ko nanndi heen) Salmson 2 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) F-104J F-104J ƴiiƴam Meiwa US-1A ƴiiƴam Meiwa US-1A Saab 91 X1G1B Saab 91 X1G1B NAMC YS-11 NAMC YS-11 == Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.j-hangarspace.jp/gifu-kakamigahara-museum|title=Gifu-Kakamigahara Air and Space Museum|last=Thompson|first=Paul|date=|website=j-hangarspace.jp|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> == 9itcanlg5qlslu5m8j7a1pgfpyhvp29 113670 113669 2025-06-24T17:50:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113670 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum. Yiyngo Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal. Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018. Laana ndiwoowa ina hollira Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11 ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1 Kawasaki KAT-1 Koolaaɗo kuuɓal T-33 SAAB X1G Fuji Teddungal Industriiji T-1 JAMCO N-62 Ɓoornugol ShinMaywa UF-XS Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200 Fuji Teddungal Industriiji T-3 Misubishi T-2 Mitsubishi T-2 CCV Kawasaki Asuka Nihon N-70 Siknus Kawasaki bk 117 Kawasaki OH-1 (moƴƴere) Kawasaki KH-4 Hugges OH-6 Kayyuse Ko laana ndiwoowa F-104J Galle Kawasaki Ki-61 Kawasaki Ki-61 Salmson 2 (Ko nanndi heen) Salmson 2 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) F-104J F-104J ƴiiƴam Meiwa US-1A ƴiiƴam Meiwa US-1A Saab 91 X1G1B Saab 91 X1G1B NAMC YS-11 NAMC YS-11 == Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.j-hangarspace.jp/gifu-kakamigahara-museum|title=Gifu-Kakamigahara Air and Space Museum|last=Thompson|first=Paul|date=|website=j-hangarspace.jp|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> == 2r180n6jcbuxxqa0vuceccp06shvon2 113672 113670 2025-06-24T18:01:57Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113672 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum. Yiyngo Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal. Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018. Laana ndiwoowa ina hollira Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11 ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1 Kawasaki KAT-1 Koolaaɗo kuuɓal T-33 SAAB X1G Fuji Teddungal Industriiji T-1 JAMCO N-62 Ɓoornugol ShinMaywa UF-XS Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200 Fuji Teddungal Industriiji T-3 Misubishi T-2 Mitsubishi T-2 CCV Kawasaki Asuka Nihon N-70 Siknus Kawasaki bk 117 Kawasaki OH-1 (moƴƴere) Kawasaki KH-4 Hugges OH-6 Kayyuse Ko laana ndiwoowa F-104J Galle Kawasaki Ki-61 Kawasaki Ki-61 Salmson 2 (Ko nanndi heen) Salmson 2 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) F-104J F-104J ƴiiƴam Meiwa US-1A ƴiiƴam Meiwa US-1A Saab 91 X1G1B Saab 91 X1G1B NAMC YS-11 NAMC YS-11 == Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.j-hangarspace.jp/gifu-kakamigahara-museum|title=Gifu-Kakamigahara Air and Space Museum|last=Thompson|first=Paul|date=|website=j-hangarspace.jp|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> == qsae9ktvzks0veaglw2f6xp44iil0bt 113673 113672 2025-06-24T18:03:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113673 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum. Yiyngo Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal. Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018. Laana ndiwoowa ina hollira Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11 ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1 Kawasaki KAT-1 Koolaaɗo kuuɓal T-33 SAAB X1G Fuji Teddungal Industriiji T-1 JAMCO N-62 Ɓoornugol ShinMaywa UF-XS Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200 Fuji Teddungal Industriiji T-3 Misubishi T-2 Mitsubishi T-2 CCV Kawasaki Asuka Nihon N-70 Siknus Kawasaki bk 117 Kawasaki OH-1 (moƴƴere) Kawasaki KH-4 Hugges OH-6 Kayyuse Ko laana ndiwoowa F-104J Galle Kawasaki Ki-61 Kawasaki Ki-61 Salmson 2 (Ko nanndi heen) Salmson 2 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen) F-104J F-104J ƴiiƴam Meiwa US-1A ƴiiƴam Meiwa US-1A Saab 91 X1G1B Saab 91 X1G1B NAMC YS-11 NAMC YS-11 == Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.j-hangarspace.jp/gifu-kakamigahara-museum|title=Gifu-Kakamigahara Air and Space Museum|last=Thompson|first=Paul|date=|website=j-hangarspace.jp|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{Cite web|title=An Aircraft exhibition over 9,000 sqm|url=https://visitgifu.com/see-do/gifu-kakamigahara-air-and-space-museum/|access-date=2024-12-29|website=VISIT GIFU|language=en-US}}</ref> == mkptc5sbg94v11b2yr3x2055cw9bprs Kakunodate Kabazaiku Museum 0 29614 113674 2025-06-24T18:06:42Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113674 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata]. Ƴeew kadi Doggol golle aadaaji Japon Musium ngenndiijo karallaagal Kakunodaat-matsuri Tuugnorgal 1vwcmuqdtcauik9lcq1o5r2bzymxm3i 113675 113674 2025-06-24T18:09:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113675 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata]. Ƴeew kadi Doggol golle aadaaji Japon Musium ngenndiijo karallaagal Kakunodaat-matsuri Tuugnorgal<ref name="Semboku">{{cite web|url=https://www.city.semboku.akita.jp/sightseeing/densyo/shisetsu.html|script-title=ja:公共文化施設:仙北市立角館樺細工伝承館|trans-title=Public Culture Facility: Kakunodate Kabazaiku Museum|language=ja|publisher=[[Semboku, Akita|Semboku City]]|access-date=13 March 2025}}</ref> c5n6j0v3vistn3q92t46wlil6wjyzqg 113676 113675 2025-06-24T18:10:34Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113676 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata]. Ƴeew kadi Doggol golle aadaaji Japon Musium ngenndiijo karallaagal Kakunodaat-matsuri Tuugnorgal<ref name="Semboku">{{cite web|url=https://www.city.semboku.akita.jp/sightseeing/densyo/shisetsu.html|script-title=ja:公共文化施設:仙北市立角館樺細工伝承館|trans-title=Public Culture Facility: Kakunodate Kabazaiku Museum|language=ja|publisher=[[Semboku, Akita|Semboku City]]|access-date=13 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ndl.go.jp/jp/library/isil/|script-title=ja:図書館及び関連組織のための国際標準識別子(ISIL)|trans-title=ISIL|language=ja|publisher=[[National Diet Library]]|date=28 February 2025|access-date=13 March 2025}}</ref>| t8psi7tapmdfkrby8or9upmc1y7di4j 113677 113676 2025-06-24T18:12:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113677 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata]. Ƴeew kadi Doggol golle aadaaji Japon Musium ngenndiijo karallaagal Kakunodaat-matsuri Tuugnorgal<ref name="Semboku">{{cite web|url=https://www.city.semboku.akita.jp/sightseeing/densyo/shisetsu.html|script-title=ja:公共文化施設:仙北市立角館樺細工伝承館|trans-title=Public Culture Facility: Kakunodate Kabazaiku Museum|language=ja|publisher=[[Semboku, Akita|Semboku City]]|access-date=13 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ndl.go.jp/jp/library/isil/|script-title=ja:図書館及び関連組織のための国際標準識別子(ISIL)|trans-title=ISIL|language=ja|publisher=[[National Diet Library]]|date=28 February 2025|access-date=13 March 2025}}</ref><nowiki>|仙北市立角館樺細工伝承館|Senboku Shiritsu Kakunodate Kabazaiku Denshōkan}}, also known in English as </nowiki>'''Kakunodate Cherry Bark Work Museum''',<ref name="JTA">{{cite web|url=https://www.mlit.go.jp/tagengo-db/R1-02066.html|script-title=ja:角館樺細工伝承館|trans-title=Kakunodate Cherry Bark Work Museum|language=ja,en|publisher=[[Japan Tourism Agency]]|date=2019|access-date=13 March 2025}}</ref> 2flnvavk9k3outiuinhslg0edzezw62 113678 113677 2025-06-24T18:13:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113678 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata]. Ƴeew kadi Doggol golle aadaaji Japon Musium ngenndiijo karallaagal Kakunodaat-matsuri Tuugnorgal<ref name="Semboku">{{cite web|url=https://www.city.semboku.akita.jp/sightseeing/densyo/shisetsu.html|script-title=ja:公共文化施設:仙北市立角館樺細工伝承館|trans-title=Public Culture Facility: Kakunodate Kabazaiku Museum|language=ja|publisher=[[Semboku, Akita|Semboku City]]|access-date=13 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ndl.go.jp/jp/library/isil/|script-title=ja:図書館及び関連組織のための国際標準識別子(ISIL)|trans-title=ISIL|language=ja|publisher=[[National Diet Library]]|date=28 February 2025|access-date=13 March 2025}}</ref><nowiki>|仙北市立角館樺細工伝承館|Senboku Shiritsu Kakunodate Kabazaiku Denshōkan}}, also known in English as </nowiki>'''Kakunodate Cherry Bark Work Museum''',<ref name="JTA">{{cite web|url=https://www.mlit.go.jp/tagengo-db/R1-02066.html|script-title=ja:角館樺細工伝承館|trans-title=Kakunodate Cherry Bark Work Museum|language=ja,en|publisher=[[Japan Tourism Agency]]|date=2019|access-date=13 March 2025}}</ref><nowiki></ref></nowiki> there are also displays on other local [[Japanese craft|crafts]], including [[Shiraiwa-yaki]] [[Japanese pottery and porcelain|ceramics]], {{ill|Kakunodate-shunkei|qid=Q133269811}} [[Japanese lacquerware|lacquerware]], and {{ill|Itaya-zaiku|qid=Q133269936}} [[maple]] [[Wicker|wickerwork]].<ref name="JTA2" /> o24qjy5vp41av3tt9hvqjy5inxi3i4s Karako-Kagi Site 0 29615 113679 2025-06-24T18:17:20Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113679 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it. Museum Karako-Kagi Archaeological Museum 唐古・鍵考古学ミュージアム Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property. See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References qwngagt8j3el59y6m4vh4n1l2sginsk 113681 113679 2025-06-24T18:20:51Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113681 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it. Museum Karako-Kagi Archaeological Museum 唐古・鍵考古学ミュージアム Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property. See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref> 2z1mo7u8wnzcvmounw7rbqr6uf4zpcg 113682 113681 2025-06-24T18:22:06Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113682 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it. Museum Karako-Kagi Archaeological Museum 唐古・鍵考古学ミュージアム Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property. See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref>site.<ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref> nm59bbxoht1rqmlot7t0dkab1pk29di 113683 113682 2025-06-24T18:23:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113683 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it. Museum Karako-Kagi Archaeological Museum 唐古・鍵考古学ミュージアム Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property. See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref> seoxu5d7yanbjkjafsmf10xsv0xzwdg 113684 113683 2025-06-24T18:24:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113684 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it. Museum Karako-Kagi Archaeological Museum 唐古・鍵考古学ミュージアム Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property. See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref> qp8x2hu7nfatts061qdm899dmksejno 113685 113684 2025-06-24T18:26:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113685 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it. Museum Karako-Kagi Archaeological Museum 唐古・鍵考古学ミュージアム Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property. See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref><ref>{{Citation|last1=Okada|first1=Ken’ichi|title=The Nara basin paddies, Japan|date=2015|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-world-history/nara-basin-paddies-japan/10B4DFEC203094EC48310BD4C374258C|work=The Cambridge World History: Volume 2: A World with Agriculture, 12,000 BCE–500 CE|volume=2|pages=387–410|editor-last=Goucher|editor-first=Candice|access-date=2023-10-21|series=The Cambridge World History|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19218-7|last2=Kaner|first2=Simon|editor2-last=Barker|editor2-first=Graeme}}</ref> qatkcqfxsxsm8m67jqjidu0sw89kltt 113687 113685 2025-06-24T18:27:27Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113687 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it. Museum Karako-Kagi Archaeological Museum 唐古・鍵考古学ミュージアム Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property. See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref><ref>{{Citation|last1=Okada|first1=Ken’ichi|title=The Nara basin paddies, Japan|date=2015|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-world-history/nara-basin-paddies-japan/10B4DFEC203094EC48310BD4C374258C|work=The Cambridge World History: Volume 2: A World with Agriculture, 12,000 BCE–500 CE|volume=2|pages=387–410|editor-last=Goucher|editor-first=Candice|access-date=2023-10-21|series=The Cambridge World History|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19218-7|last2=Kaner|first2=Simon|editor2-last=Barker|editor2-first=Graeme}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.karako-kagi-arch-museum.jp/tenji.html|script-title=ja:展示案内|trans-title=Guide to the Exhibition|language=Japanese|publisher=Karako-Kagi Archaeological Museum|accessdate=10 November 2015}}</ref> 71vei0k48mgrv5ro9f89n44phqczoaj 113688 113687 2025-06-24T18:28:36Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113688 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it. Museum Karako-Kagi Archaeological Museum 唐古・鍵考古学ミュージアム Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property. See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref><ref>{{Citation|last1=Okada|first1=Ken’ichi|title=The Nara basin paddies, Japan|date=2015|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-world-history/nara-basin-paddies-japan/10B4DFEC203094EC48310BD4C374258C|work=The Cambridge World History: Volume 2: A World with Agriculture, 12,000 BCE–500 CE|volume=2|pages=387–410|editor-last=Goucher|editor-first=Candice|access-date=2023-10-21|series=The Cambridge World History|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19218-7|last2=Kaner|first2=Simon|editor2-last=Barker|editor2-first=Graeme}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.karako-kagi-arch-museum.jp/tenji.html|script-title=ja:展示案内|trans-title=Guide to the Exhibition|language=Japanese|publisher=Karako-Kagi Archaeological Museum|accessdate=10 November 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.town.tawaramoto.nara.jp/03_sightseeing/ruins/karako-kagi.html|script-title=ja:唐古・鍵遺跡(からこ・かぎいせき)国史跡|trans-title=Karako-Kagi Site (National Historic Site)|language=Japanese|publisher=[[Tawaramoto, Nara|Tawaramoto Town]]|accessdate=10 November 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151205002100/http://www.town.tawaramoto.nara.jp/03_sightseeing/ruins/karako-kagi.html|archivedate=5 December 2015}}</ref> erfun43a6o4agzukcb8n85ua84ahtq4 113689 113688 2025-06-24T18:29:47Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113689 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it. Museum Karako-Kagi Archaeological Museum 唐古・鍵考古学ミュージアム Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property. See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref><ref>{{Citation|last1=Okada|first1=Ken’ichi|title=The Nara basin paddies, Japan|date=2015|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-world-history/nara-basin-paddies-japan/10B4DFEC203094EC48310BD4C374258C|work=The Cambridge World History: Volume 2: A World with Agriculture, 12,000 BCE–500 CE|volume=2|pages=387–410|editor-last=Goucher|editor-first=Candice|access-date=2023-10-21|series=The Cambridge World History|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19218-7|last2=Kaner|first2=Simon|editor2-last=Barker|editor2-first=Graeme}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.karako-kagi-arch-museum.jp/tenji.html|script-title=ja:展示案内|trans-title=Guide to the Exhibition|language=Japanese|publisher=Karako-Kagi Archaeological Museum|accessdate=10 November 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.town.tawaramoto.nara.jp/03_sightseeing/ruins/karako-kagi.html|script-title=ja:唐古・鍵遺跡(からこ・かぎいせき)国史跡|trans-title=Karako-Kagi Site (National Historic Site)|language=Japanese|publisher=[[Tawaramoto, Nara|Tawaramoto Town]]|accessdate=10 November 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151205002100/http://www.town.tawaramoto.nara.jp/03_sightseeing/ruins/karako-kagi.html|archivedate=5 December 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/9794|script-title=ja:埴輪牛|trans-title=Haniwa Cow|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=10 November 2015}}</ref> 0zv89896j8mowrvjx8ps4mljnsdrbmn Kanoya Air Base Museum 0 29616 113697 2025-06-24T19:28:27Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113697 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field. Tariya Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500. Laana ndiwoowa ina hollira Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2 Laana ndiwoowa patrol P-2J Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas) Shin Meiwa US-1A Kawasaaki P-2J Koolaaɗo kuuɓal S2F-1 B-65 Bellel 47 HSS-2A P2V-7 OH-6D A-107 SNB R4D-6 Mentor T-34 Fuji KM-2 Nishiki Ogata Hikotei Tuugnorgal iemxruucbjnxvmszdfo98vl5jas58e8 113698 113697 2025-06-24T19:31:49Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113698 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field. Tariya Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500. Laana ndiwoowa ina hollira Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2 Laana ndiwoowa patrol P-2J Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas) Shin Meiwa US-1A Kawasaaki P-2J Koolaaɗo kuuɓal S2F-1 B-65 Bellel 47 HSS-2A P2V-7 OH-6D A-107 SNB R4D-6 Mentor T-34 Fuji KM-2 Nishiki Ogata Hikotei Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.japanhoppers.com/en/kyushu_okinawa/osumipeninsula/kanko/2258/|title=Kanoya Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=japanhoppers.com|access-date=August 2, 2018}}</ref> o7jm1dlg3qy1h6du1vlzce7flopjfhv 113699 113698 2025-06-24T19:33:02Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113699 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field. Tariya Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500. Laana ndiwoowa ina hollira Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2 Laana ndiwoowa patrol P-2J Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas) Shin Meiwa US-1A Kawasaaki P-2J Koolaaɗo kuuɓal S2F-1 B-65 Bellel 47 HSS-2A P2V-7 OH-6D A-107 SNB R4D-6 Mentor T-34 Fuji KM-2 Nishiki Ogata Hikotei Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.japanhoppers.com/en/kyushu_okinawa/osumipeninsula/kanko/2258/|title=Kanoya Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=japanhoppers.com|access-date=August 2, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kamikazeimages.net/museums/kanoya/index.htm|title=Kanoya Naval Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=kamikazeimages.net}}</ref> 8jvex88cwftv7aduyuy0h86n5ua9cea 113700 113699 2025-06-24T19:35:00Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113700 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field. Tariya Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500. Laana ndiwoowa ina hollira Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2 Laana ndiwoowa patrol P-2J Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas) Shin Meiwa US-1A Kawasaaki P-2J Koolaaɗo kuuɓal S2F-1 B-65 Bellel 47 HSS-2A P2V-7 OH-6D A-107 SNB R4D-6 Mentor T-34 Fuji KM-2 Nishiki Ogata Hikotei Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.japanhoppers.com/en/kyushu_okinawa/osumipeninsula/kanko/2258/|title=Kanoya Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=japanhoppers.com|access-date=August 2, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kamikazeimages.net/museums/kanoya/index.htm|title=Kanoya Naval Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=kamikazeimages.net}}</ref><ref>{{cite news|last=Krigbaum|first=David|date=December 26, 2015|title=Take flight into the past|url=https://japan.stripes.com/travel/take-flight-past|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|access-date=August 3, 2018}}</ref> 7df81p90jszqbjfyagpq70k5wwpc72e 113701 113700 2025-06-24T19:36:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113701 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field. Tariya Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500. Laana ndiwoowa ina hollira Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2 Laana ndiwoowa patrol P-2J Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas) Shin Meiwa US-1A Kawasaaki P-2J Koolaaɗo kuuɓal S2F-1 B-65 Bellel 47 HSS-2A P2V-7 OH-6D A-107 SNB R4D-6 Mentor T-34 Fuji KM-2 Nishiki Ogata Hikotei Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.japanhoppers.com/en/kyushu_okinawa/osumipeninsula/kanko/2258/|title=Kanoya Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=japanhoppers.com|access-date=August 2, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kamikazeimages.net/museums/kanoya/index.htm|title=Kanoya Naval Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=kamikazeimages.net}}</ref><ref>{{cite news|last=Krigbaum|first=David|date=December 26, 2015|title=Take flight into the past|url=https://japan.stripes.com/travel/take-flight-past|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|access-date=August 3, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://jpninfo.com/47087|title=The Kanoya Naval Air Base Museum: Showing the Sad Yet Interesting History of War|author=<!--Not stated-->|date=March 31, 2016|website=jpinfo.com|access-date=August 2, 2018}}</ref> 1ilnfdtkckamhpl1851po45avcr0d5t Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall 0 29617 113702 2025-06-24T19:39:51Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113702 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall (上淀白鳳の丘展示館, Kamiyodo Hakuhō-no-oka tenjikan) opened in Yonago, Tottori Prefecture, Japan in 2011. It replaced the Yonago Yodoe Folk History Museum (米子市淀江歴史民俗資料館), which closed in 2009. The three rooms of the exhibition hall display Yayoi decorated pottery, haniwa statues, fragments of early Buddhist wall painting from Kamiyodo Haiji, and a reconstruction of the temple kondō, with its paintings and sculptures. See also List of Historic Sites of Japan (Tottori) Wall paintings of the Hōryū-ji kondō References sjo49yld53cimeiav9kn10ssnv2ch1v 113703 113702 2025-06-24T19:42:13Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113703 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall (上淀白鳳の丘展示館, Kamiyodo Hakuhō-no-oka tenjikan) opened in Yonago, Tottori Prefecture, Japan in 2011. It replaced the Yonago Yodoe Folk History Museum (米子市淀江歴史民俗資料館), which closed in 2009. The three rooms of the exhibition hall display Yayoi decorated pottery, haniwa statues, fragments of early Buddhist wall painting from Kamiyodo Haiji, and a reconstruction of the temple kondō, with its paintings and sculptures. See also List of Historic Sites of Japan (Tottori) Wall paintings of the Hōryū-ji kondō References.<ref>{{cite web|url=http://www.hakuhou.jp/tenjikan_top.html|script-title=ja:施設のご案内|trans-title=Facilities Guide|language=Japanese|publisher=Hakuhō no sato|accessdate=24 August 2012|archive-date=30 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120630023818/http://www.hakuhou.jp/tenjikan_top.html|url-status=dead}}</ref> 71bwxta12n9k6ahxrn63j2nrxszce3e 113704 113703 2025-06-24T19:43:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113704 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall (上淀白鳳の丘展示館, Kamiyodo Hakuhō-no-oka tenjikan) opened in Yonago, Tottori Prefecture, Japan in 2011. It replaced the Yonago Yodoe Folk History Museum (米子市淀江歴史民俗資料館), which closed in 2009. The three rooms of the exhibition hall display Yayoi decorated pottery, haniwa statues, fragments of early Buddhist wall painting from Kamiyodo Haiji, and a reconstruction of the temple kondō, with its paintings and sculptures. See also List of Historic Sites of Japan (Tottori) Wall paintings of the Hōryū-ji kondō References.<ref>{{cite web|url=http://www.hakuhou.jp/tenjikan_top.html|script-title=ja:施設のご案内|trans-title=Facilities Guide|language=Japanese|publisher=Hakuhō no sato|accessdate=24 August 2012|archive-date=30 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120630023818/http://www.hakuhou.jp/tenjikan_top.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.yonago-city.jp/bunka/kamiyodo/kamiyodo-hall.htm|title=上淀白鳳の丘展示館|trans-title=Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall|publisher=[[Yonago, Tottori|Yonago City]]|accessdate=24 August 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131224104005/http://www.yonago-city.jp/bunka/kamiyodo/kamiyodo-hall.htm|archivedate=24 December 2013}}</ref> iv253qckwq4jn87vlo2v49lb11c6rg6 Kanagawa Prefectural Museum of Cultural History 0 29618 113705 2025-06-24T19:46:14Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113705 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum taariindi pinal diiwaan Kanagawa (Kanagawa) anndiraango kadi nokku daartol pinal Yokohama. Koolol maggol ina teeŋtini pinal e daartol diiwaan Kanagawa. O woni ko e galle gonnooɗo banke biyeteeɗo Yokohama Specie. Galle folkloristik, Etage 2 Ƴeew kadi portal Japon bannge icon Portal mahdi Defterdu daartol Yokohama Koolol daartol Yokohama Tuugnorgal 6zsn5dhhn7zkynlfebw5mpbsbf1uvn3 113706 113705 2025-06-24T19:48:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113706 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum taariindi pinal diiwaan Kanagawa (Kanagawa) anndiraango kadi nokku daartol pinal Yokohama. Koolol maggol ina teeŋtini pinal e daartol diiwaan Kanagawa. O woni ko e galle gonnooɗo banke biyeteeɗo Yokohama Specie. Galle folkloristik, Etage 2 Ƴeew kadi portal Japon bannge icon Portal mahdi Defterdu daartol Yokohama Koolol daartol Yokohama Tuugnorgal.<ref name="JNTO">{{cite web|title=Kanagawa Kenritsu Rekishi Hakubutsukan|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/spot/museum/pbkanrekishi.html|website=Japan: the Official Guide|publisher=Japan National Tourism Organization|accessdate=10 September 2014}}</ref> doeh0l39opgbowho9a3ra2r975utatx Kanagawa Prefectural Museum of Natural History 0 29619 113707 2025-06-24T19:51:42Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113707 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko suudu taariindi tagoodi (Musée de l'histoire naturelle du Kanagawa) woni suudu taariiha tagoodi e nder wuro Japon. Musiyum oo ina jogii taƴre geologie yaajnde, ina teeŋtini leɗɗe e kullon ladde e nder diiwaan Kanagawa. Musium oo ina udditee tuggi 9w00h haa 4w30h, ina udditee ñalnde altine e talaata ɗiɗaɓo lewru nduu (so wonaa ñalɗi ngenndiiji, nde uddittee ñalnde heen), e nder sahaa hitaande hesere. Tuugnorgal lyftdlj9e24avcsska864fk2jvxtlcs 113708 113707 2025-06-24T19:53:54Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113708 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko suudu taariindi tagoodi (Musée de l'histoire naturelle du Kanagawa) woni suudu taariiha tagoodi e nder wuro Japon. Musiyum oo ina jogii taƴre geologie yaajnde, ina teeŋtini leɗɗe e kullon ladde e nder diiwaan Kanagawa. Musium oo ina udditee tuggi 9w00h haa 4w30h, ina udditee ñalnde altine e talaata ɗiɗaɓo lewru nduu (so wonaa ñalɗi ngenndiiji, nde uddittee ñalnde heen), e nder sahaa hitaande hesere. == Tuugnorgal.<ref>{{Cite news|date=2019-07-02|title=New species of minute moss beetle discovered in Japan's Ogasawara Islands|language=en|work=Mainichi Daily News|url=https://mainichi.jp/english/articles/20190702/p2a/00m/0na/012000c|access-date=2021-09-21}}</ref> == r9eqvf24reqyddxwlauko9a0fforn1m Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum 0 29620 113709 2025-06-24T19:58:14Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113709 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum Article Talk Read Edit source View history Tools Coordinates: 35°43′08″N 139°42′35″E From Wikipedia, the free encyclopedia Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum 霞会館記念学習院ミュージアム Entrance to the former Gakushuin University Museum of History Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 1-5-1 Mejiro Town or city Toshima, Tokyo Country Japan Coordinates 35°43′08″N 139°42′35″E Opened 14 March 2025 (reopening) 1975 (original opening) Website Official website (in Japanese) Gakushuin University Museum of History (学習院大学史料館) [ja] opened in Toshima, Tokyo, Japan in 1975, before relocating a short distance and reopening in 2025 as Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum (霞会館記念学習院ミュージアム, Kasumi Kaikan Kinen Gakushūin Myūjiamu).A university museum affiliated with Gakushuin University, the collection numbers some 250,000 items, including artefacts relating to the Imperial Family (the Emperor is a graduate of the university, and Princess Akiko was in attendance at the reopening ceremony). See also List of museums in Tokyo Zoshigaya Missionary Museum Kasumi Kaikan References r8d8fn3an5t5xxcw0d9thwawvkqa6xm 113710 113709 2025-06-24T20:01:49Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113710 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum Article Talk Read Edit source View history Tools Coordinates: 35°43′08″N 139°42′35″E From Wikipedia, the free encyclopedia Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum 霞会館記念学習院ミュージアム Entrance to the former Gakushuin University Museum of History Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 1-5-1 Mejiro Town or city Toshima, Tokyo Country Japan Coordinates 35°43′08″N 139°42′35″E Opened 14 March 2025 (reopening) 1975 (original opening) Website Official website (in Japanese) Gakushuin University Museum of History (学習院大学史料館) [ja] opened in Toshima, Tokyo, Japan in 1975, before relocating a short distance and reopening in 2025 as Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum (霞会館記念学習院ミュージアム, Kasumi Kaikan Kinen Gakushūin Myūjiamu).A university museum affiliated with Gakushuin University, the collection numbers some 250,000 items, including artefacts relating to the Imperial Family (the Emperor is a graduate of the university, and Princess Akiko was in attendance at the reopening ceremony). See also List of museums in Tokyo Zoshigaya Missionary Museum Kasumi Kaikan References<ref name="Gakushuin">{{cite web|url=https://www.gakushuin.ac.jp/univ/ua/|script-title=ja:霞会館記念学習院ミュージアム|trans-title=Kasumi Kaikan Memorial Gakushūin Museum|language=ja|publisher=[[Gakushuin University]]|access-date=17 March 2025}}</ref> ihp2xhh2hzkn7iqzqwysdssk3gyqsrm 113711 113710 2025-06-24T20:02:56Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113711 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum Article Talk Read Edit source View history Tools Coordinates: 35°43′08″N 139°42′35″E From Wikipedia, the free encyclopedia Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum 霞会館記念学習院ミュージアム Entrance to the former Gakushuin University Museum of History Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 1-5-1 Mejiro Town or city Toshima, Tokyo Country Japan Coordinates 35°43′08″N 139°42′35″E Opened 14 March 2025 (reopening) 1975 (original opening) Website Official website (in Japanese) Gakushuin University Museum of History (学習院大学史料館) [ja] opened in Toshima, Tokyo, Japan in 1975, before relocating a short distance and reopening in 2025 as Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum (霞会館記念学習院ミュージアム, Kasumi Kaikan Kinen Gakushūin Myūjiamu).A university museum affiliated with Gakushuin University, the collection numbers some 250,000 items, including artefacts relating to the Imperial Family (the Emperor is a graduate of the university, and Princess Akiko was in attendance at the reopening ceremony). See also List of museums in Tokyo Zoshigaya Missionary Museum Kasumi Kaikan References<ref name="Gakushuin">{{cite web|url=https://www.gakushuin.ac.jp/univ/ua/|script-title=ja:霞会館記念学習院ミュージアム|trans-title=Kasumi Kaikan Memorial Gakushūin Museum|language=ja|publisher=[[Gakushuin University]]|access-date=17 March 2025}}</ref>1975 (original opening)<ref name="Gakushuin2" /> slm3a81w0g484pteohhtw8s2h57awlp Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum 0 29621 113712 2025-06-24T20:06:40Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113712 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa. Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000. Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal. Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji. Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo. Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal 10ugqen3fisotfb2cglg8es9fiylhd7 113713 113712 2025-06-24T20:09:09Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113713 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa. Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000. Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal. Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji. Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo. Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref> 61dhebtq9jn5p45jjydcoacipti5fd9 113714 113713 2025-06-24T20:10:42Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113714 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa. Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000. Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal. Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji. Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo. Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref> ohmdjlhy7jgwqs0dszcnbaph4sfxjk0 113715 113714 2025-06-24T20:11:51Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113715 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa. Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000. Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal. Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji. Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo. Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.city.kanazawa.ishikawa.jp/meisyo_e/kougai/yumeji/yumeji.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumejikan Museum}}</ref> rsdjghcp8c1mv5gb3j7wfaozzyumjlg 113716 113715 2025-06-24T20:13:03Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113716 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa. Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000. Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal. Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji. Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo. Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.city.kanazawa.ishikawa.jp/meisyo_e/kougai/yumeji/yumeji.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumejikan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref> n2jawhx6xh25yuuaujgd4i4st34w8d1 113717 113716 2025-06-24T20:14:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113717 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa. Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000. Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal. Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji. Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo. Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.city.kanazawa.ishikawa.jp/meisyo_e/kougai/yumeji/yumeji.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumejikan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{cite web|url=http://experience-kanazawa.com/sightseeing/yuwaku.html|title=Yuwaku Onsen-Kyo {{!}} Experience Kanazawa|website=experience-kanazawa.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20110424140815/http://experience-kanazawa.com/sightseeing/yuwaku.html|archive-date=2011-04-24}}</ref> qoxcw2ith3u078n8bbuww1yh5kejp56 113718 113717 2025-06-24T20:15:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113718 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa. Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000. Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal. Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji. Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo. Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.city.kanazawa.ishikawa.jp/meisyo_e/kougai/yumeji/yumeji.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumejikan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{cite web|url=http://experience-kanazawa.com/sightseeing/yuwaku.html|title=Yuwaku Onsen-Kyo {{!}} Experience Kanazawa|website=experience-kanazawa.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20110424140815/http://experience-kanazawa.com/sightseeing/yuwaku.html|archive-date=2011-04-24}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/access.html|title=Transportation guide - Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref> b9asgxigl6dcapapw9q5kwcppvcoicg Kariya City Art Museum 0 29622 113719 2025-06-24T22:51:27Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113719 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kariya City Art Museum (谷市美術館 館, Kariya-shi Bijutsukan) udditaa to Kariya, Prefektuur Aichi, Japon e hitaande 1983. Koolol ngol ina teeŋtini e nokkuuji, jamaanu, jamaanu, caggal wolde, e naalankaagal jamaanu, ina waɗi kadi ko ina wona 3 441 golle e nder 168 naalanke, ko wayi no 168 naalanke, gila e lewru abriil 2020. Ƴeew kadi Doggol sifaaji pinal Japon - nate (Aichi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Aichi) Centre Arts Achi References 9el7s7uylo9nnefzoa218f4q1u3f6ie 113720 113719 2025-06-24T22:54:36Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113720 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kariya City Art Museum (谷市美術館 館, Kariya-shi Bijutsukan) udditaa to Kariya, Prefektuur Aichi, Japon e hitaande 1983. Koolol ngol ina teeŋtini e nokkuuji, jamaanu, jamaanu, caggal wolde, e naalankaagal jamaanu, ina waɗi kadi ko ina wona 3 441 golle e nder 168 naalanke, ko wayi no 168 naalanke, gila e lewru abriil 2020. Ƴeew kadi Doggol sifaaji pinal Japon - nate (Aichi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Aichi) Centre Arts Achi References<ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|script-title=ja:刈谷市美術館について|trans-title=About Kariya City Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=27 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227175836/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|url-status=dead}}</ref> 0cjey5jjroq8ifilrk7zq9hhizzs4y5 113721 113720 2025-06-24T22:55:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113721 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kariya City Art Museum (谷市美術館 館, Kariya-shi Bijutsukan) udditaa to Kariya, Prefektuur Aichi, Japon e hitaande 1983. Koolol ngol ina teeŋtini e nokkuuji, jamaanu, jamaanu, caggal wolde, e naalankaagal jamaanu, ina waɗi kadi ko ina wona 3 441 golle e nder 168 naalanke, ko wayi no 168 naalanke, gila e lewru abriil 2020. Ƴeew kadi Doggol sifaaji pinal Japon - nate (Aichi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Aichi) Centre Arts Achi References<ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|script-title=ja:刈谷市美術館について|trans-title=About Kariya City Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=27 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227175836/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/collection/index.html|script-title=ja:収蔵品|trans-title=Collection|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=2 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302114011/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/collection/index.html|url-status=dead}}</ref> c6a5ooed8eiab0u471amrb0rz93o6py 113722 113721 2025-06-24T22:57:03Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113722 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kariya City Art Museum (谷市美術館 館, Kariya-shi Bijutsukan) udditaa to Kariya, Prefektuur Aichi, Japon e hitaande 1983. Koolol ngol ina teeŋtini e nokkuuji, jamaanu, jamaanu, caggal wolde, e naalankaagal jamaanu, ina waɗi kadi ko ina wona 3 441 golle e nder 168 naalanke, ko wayi no 168 naalanke, gila e lewru abriil 2020. Ƴeew kadi Doggol sifaaji pinal Japon - nate (Aichi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Aichi) Centre Arts Achi References<ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|script-title=ja:刈谷市美術館について|trans-title=About Kariya City Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=27 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227175836/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/collection/index.html|script-title=ja:収蔵品|trans-title=Collection|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=2 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302114011/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/collection/index.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.manabi.pref.aichi.jp/info/svOrgDtl.aspx?org=551|script-title=ja:刈谷市美術館|trans-title=Kariya City Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Aichi Prefecture|Aichi Prefectural Board of Education]]|accessdate=16 July 2020}}</ref> aktdf2cv04nayimvhlvyxcqgtm5m5bj Kasama Nichidō Museum of Art 0 29623 113723 2025-06-24T23:01:17Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113723 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kasama Nichidō Bijutsukan udditaa to Kasama, e nder diiwaan Ibaraki, to leydi Japon, e hitaande 1972. Nde sosaa ko ngam mawninde duuɓi capanɗe joyi udditgol Galeri galle ñeeñal njulaagu gadano to Japon keeriiɗo e yōga walla pentugol mbaydi hirnaange. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e suudu defte naalankaagal Kasama Nichido. Musium naalankaagal jamaanu, Ibaraki Tuugnorgal 0mlsoruhtyyo9b4kglrettvjfpdyglw 113724 113723 2025-06-24T23:03:47Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113724 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kasama Nichidō Bijutsukan udditaa to Kasama, e nder diiwaan Ibaraki, to leydi Japon, e hitaande 1972. Nde sosaa ko ngam mawninde duuɓi capanɗe joyi udditgol Galeri galle ñeeñal njulaagu gadano to Japon keeriiɗo e yōga walla pentugol mbaydi hirnaange. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e suudu defte naalankaagal Kasama Nichido. Musium naalankaagal jamaanu, Ibaraki Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kasama.lg.jp/page/page000098.html|script-title=ja:笠間日動美術館|trans-title=Kasama Nichidō Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Kasama, Ibaraki|Kasama City]]|accessdate=11 October 2017}}</ref> il7jj62lcbnqz9vozkhvvac6hhn364y 113725 113724 2025-06-24T23:05:12Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113725 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kasama Nichidō Bijutsukan udditaa to Kasama, e nder diiwaan Ibaraki, to leydi Japon, e hitaande 1972. Nde sosaa ko ngam mawninde duuɓi capanɗe joyi udditgol Galeri galle ñeeñal njulaagu gadano to Japon keeriiɗo e yōga walla pentugol mbaydi hirnaange. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e suudu defte naalankaagal Kasama Nichido. Musium naalankaagal jamaanu, Ibaraki Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kasama.lg.jp/page/page000098.html|script-title=ja:笠間日動美術館|trans-title=Kasama Nichidō Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Kasama, Ibaraki|Kasama City]]|accessdate=11 October 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nichido-museum.or.jp/english/index.html|title=Kasama Nichido Museum of Art|publisher=Kasama Nichido Museum of Art|accessdate=11 October 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nichido-garo.co.jp/en/gallery.html|title=Galerie Nichido|publisher=Galerie Nichido|accessdate=11 October 2017}}</ref> r5n2803jb9nalcug1pke1obfh0putea Kashiba City Nijyosan Museum 0 29624 113726 2025-06-24T23:08:04Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113726 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kashiba, diiwaan Nara, leydi Japon e hitaande 1992, udditaama e hitaande 1992 woni ko e etaa-siwil gadano wuro Futakami Bunka Center, e cuuɗi mum e nder etaa-siwil les. Kollitgol ngol ina teeŋtini sanukite nokku oo, tuf, e njaareendi emery ummoraade e ɓuuɓol tufnde Nijō e kuutorɗe paleolitik. Ƴeew kadi Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e nokku defte Nijyosan wuro Kashiba. Musiyum, Duɗal Arkewolosi Kashihara, diiwaan Nara Hirano Tsukaanayama Kofun Ninji suudu dewal Tuugnorgal euz4orot3idvkr1k3jlxneggepvnm5f 113727 113726 2025-06-24T23:10:38Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113727 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kashiba, diiwaan Nara, leydi Japon e hitaande 1992, udditaama e hitaande 1992 woni ko e etaa-siwil gadano wuro Futakami Bunka Center, e cuuɗi mum e nder etaa-siwil les. Kollitgol ngol ina teeŋtini sanukite nokku oo, tuf, e njaareendi emery ummoraade e ɓuuɓol tufnde Nijō e kuutorɗe paleolitik. Ƴeew kadi Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e nokku defte Nijyosan wuro Kashiba. Musiyum, Duɗal Arkewolosi Kashihara, diiwaan Nara Hirano Tsukaanayama Kofun Ninji suudu dewal Tuugnorgal<ref name="overview">{{cite web|url=https://www.city.kashiba.lg.jp/soshiki/42/3504.html|script-title=ja:二上山博物館の概要|trans-title=Nijyosan Museum Overview|language=ja|publisher=[[Kashiba, Nara|Kashiba City]]|access-date=24 February 2025}}</ref> sts2ddz5fui00yfay87c1dek78e5f48 113728 113727 2025-06-24T23:12:06Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113728 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kashiba, diiwaan Nara, leydi Japon e hitaande 1992, udditaama e hitaande 1992 woni ko e etaa-siwil gadano wuro Futakami Bunka Center, e cuuɗi mum e nder etaa-siwil les. Kollitgol ngol ina teeŋtini sanukite nokku oo, tuf, e njaareendi emery ummoraade e ɓuuɓol tufnde Nijō e kuutorɗe paleolitik. Ƴeew kadi Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e nokku defte Nijyosan wuro Kashiba. Musiyum, Duɗal Arkewolosi Kashihara, diiwaan Nara Hirano Tsukaanayama Kofun Ninji suudu dewal Tuugnorgal<ref name="overview">{{cite web|url=https://www.city.kashiba.lg.jp/soshiki/42/3504.html|script-title=ja:二上山博物館の概要|trans-title=Nijyosan Museum Overview|language=ja|publisher=[[Kashiba, Nara|Kashiba City]]|access-date=24 February 2025}}</ref>.<ref name="overview2" /> Taking its name from the nearby [[Mount Nijō]] ("Futakami-yama" in the ''[[Man'yōshū]]''), the museum is located on the first floor of the city's Futakami Bunka Center, with its storerooms in the basement floor below.<ref name="bunka">{{cite web|url=https://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/12962|script-title=ja:香芝市二上山博物館|trans-title=Kashiba City Nijyosan Museum|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=24 February 2025}}</ref> jckq86safyxoy1a6nabrvwmzo86b9pi 113729 113728 2025-06-24T23:13:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113729 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kashiba, diiwaan Nara, leydi Japon e hitaande 1992, udditaama e hitaande 1992 woni ko e etaa-siwil gadano wuro Futakami Bunka Center, e cuuɗi mum e nder etaa-siwil les. Kollitgol ngol ina teeŋtini sanukite nokku oo, tuf, e njaareendi emery ummoraade e ɓuuɓol tufnde Nijō e kuutorɗe paleolitik. Ƴeew kadi Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e nokku defte Nijyosan wuro Kashiba. Musiyum, Duɗal Arkewolosi Kashihara, diiwaan Nara Hirano Tsukaanayama Kofun Ninji suudu dewal Tuugnorgal<ref name="overview">{{cite web|url=https://www.city.kashiba.lg.jp/soshiki/42/3504.html|script-title=ja:二上山博物館の概要|trans-title=Nijyosan Museum Overview|language=ja|publisher=[[Kashiba, Nara|Kashiba City]]|access-date=24 February 2025}}</ref>.<ref name="overview2" /> Taking its name from the nearby [[Mount Nijō]] ("Futakami-yama" in the ''[[Man'yōshū]]''), the museum is located on the first floor of the city's Futakami Bunka Center, with its storerooms in the basement floor below.<ref name="bunka">{{cite web|url=https://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/12962|script-title=ja:香芝市二上山博物館|trans-title=Kashiba City Nijyosan Museum|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=24 February 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kashiba.lg.jp/uploaded/attachment/2394.pdf|script-title=ja:香芝市二上山博物館施設の概要|trans-title=Kashiba City Nijyosan Museum Facility Overview|language=ja|publisher=[[Kashiba, Nara|Kashiba City]]|access-date=24 February 2025}}</ref> llplppoxxkie1rp43jf6cyhlb12z764 Kashō Museum 0 29625 113730 2025-06-24T23:16:29Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113730 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kasho (Musée Kasho) ko musium keeriiɗo udditirɗo to Tōon, diiwaan Ehime, Japon, e hitaande 1990. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona 4,300 nate, ekn Takabatake Kashō [ja] (1888–1966), jibinaaɗo to Uwajima, teemedde ɓataakeeji makko, fotooje makko, e geɗe makko, golle yimɓe yonta makko, e geɗe goɗɗe ummoraade e jamaanu Taishō e fuɗɗoode jamaanu Shōwa. Ƴeew kadi Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e suudu defte Kasho. Shōjo Gaho Tuugnorgal f3k0r2zm2151dv60656p9z8vcawbwyg 113731 113730 2025-06-24T23:19:33Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113731 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kasho (Musée Kasho) ko musium keeriiɗo udditirɗo to Tōon, diiwaan Ehime, Japon, e hitaande 1990. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona 4,300 nate, ekn Takabatake Kashō [ja] (1888–1966), jibinaaɗo to Uwajima, teemedde ɓataakeeji makko, fotooje makko, e geɗe makko, golle yimɓe yonta makko, e geɗe goɗɗe ummoraade e jamaanu Taishō e fuɗɗoode jamaanu Shōwa. Ƴeew kadi Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e suudu defte Kasho. Shōjo Gaho Tuugnorgal.<ref name="Nichibunken" /> collection includes some 4,300 works (paintings, drawings, illustrations, etc.) by {{ill|Takabatake Kashō|ja|高畠華宵}} (1888–1966), who was born in [[Uwajima, Ehime|Uwajima]],<nowiki><ref name="Toon"></nowiki>{{cite web|url=https://www.city.toon.ehime.jp/soshiki/13/1657.html|script-title=ja:高畠華宵大正ロマン館|trans-title=The Kasho Museum|language=ja|publisher=[[Tōon, Ehime|Tōon City]]|access-date=31 October 2023}}</ref 56pj6cza30bzp2ov4jn5ikvhcmec41l 113732 113731 2025-06-24T23:21:14Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113732 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum Kasho (Musée Kasho) ko musium keeriiɗo udditirɗo to Tōon, diiwaan Ehime, Japon, e hitaande 1990. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona 4,300 nate, ekn Takabatake Kashō [ja] (1888–1966), jibinaaɗo to Uwajima, teemedde ɓataakeeji makko, fotooje makko, e geɗe makko, golle yimɓe yonta makko, e geɗe goɗɗe ummoraade e jamaanu Taishō e fuɗɗoode jamaanu Shōwa. Ƴeew kadi Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e suudu defte Kasho. Shōjo Gaho Tuugnorgal.<ref name="Nichibunken" /> <ref>{{cite web|url=https://www.kashomuseum.org/blank-4|script-title=ja:館蔵品|trans-title=The Collection|language=ja|publisher=The Kasho Museum|access-date=31 October 2023}}</ref> includes some 4,300 works (paintings, drawings, illustrations, etc.) by {{ill|Takabatake Kashō|ja|高畠華宵}} (1888–1966), who was born in [[Uwajima, Ehime|Uwajima]],<nowiki><ref name="Toon"></nowiki>{{cite web|url=https://www.city.toon.ehime.jp/soshiki/13/1657.html|script-title=ja:高畠華宵大正ロマン館|trans-title=The Kasho Museum|language=ja|publisher=[[Tōon, Ehime|Tōon City]]|access-date=31 October 2023}}</ref t56czosmi3eyqa4b4dl2gnm2i227dio Kawaguchiko Museum of Art 0 29626 113733 2025-06-24T23:24:25Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113733 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol naalankaagal (河口湖美術館, Kawaguchiko Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa e daande maayo Kawaguchi to Fujikawaguchiko, e nder diiwaan Yamanashi, Japon e hitaande 1991. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal to diiwaan Yamanashi Ko nokku ngenndiijo Fuji-Hakone-Izu Fuji Lakeeji Jowi Tuugnorgal qify47ulzffsu30jht1fzhl7vqp17qx 113734 113733 2025-06-24T23:26:47Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113734 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol naalankaagal (河口湖美術館, Kawaguchiko Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa e daande maayo Kawaguchi to Fujikawaguchiko, e nder diiwaan Yamanashi, Japon e hitaande 1991. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal to diiwaan Yamanashi Ko nokku ngenndiijo Fuji-Hakone-Izu Fuji Lakeeji Jowi Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/324|script-title=ja:河口湖美術館|trans-title=Kawaguchiko Museum of Art|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=18 March 2024}}</ref> bxpk7b5fw6qvxx8zl6xvdn3ihydvvde Kawamura Art Museum 0 29627 113735 2025-06-24T23:29:37Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113735 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol ngol ina waɗi golle capanɗe ɗiɗi ɗe Aoki Shigeru waɗi kam e nate ɗe Kuroda Seiki, Wada Eisataku, e Yayama mbaɗi. Koolol wakkatiiji kadi ina mooftaa. E hitaande 2014, musiiba oo wonti Fooyre Ɓamtaare Nafoore. Ƴeew kadi Musiyum Prefektuur Saga Laamu Karatsu Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Saga) Tuugnorgal 7hha0yb5q8o7946pvfi7p9s5w9gut45 113736 113735 2025-06-24T23:31:55Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113736 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol ngol ina waɗi golle capanɗe ɗiɗi ɗe Aoki Shigeru waɗi kam e nate ɗe Kuroda Seiki, Wada Eisataku, e Yayama mbaɗi. Koolol wakkatiiji kadi ina mooftaa. E hitaande 2014, musiiba oo wonti Fooyre Ɓamtaare Nafoore. Ƴeew kadi Musiyum Prefektuur Saga Laamu Karatsu Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Saga) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.kawamura.or.jp/aisatsu.html|script-title=ja:ごあいさつ|trans-title=Japanese|language=Japanese|publisher=Kawamura Art Museum|accessdate=22 August 2019}}</ref> o0q1gc39dk4nuy7715k2o6ilgcxy8a6 113737 113736 2025-06-24T23:33:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113737 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol ngol ina waɗi golle capanɗe ɗiɗi ɗe Aoki Shigeru waɗi kam e nate ɗe Kuroda Seiki, Wada Eisataku, e Yayama mbaɗi. Koolol wakkatiiji kadi ina mooftaa. E hitaande 2014, musiiba oo wonti Fooyre Ɓamtaare Nafoore. Ƴeew kadi Musiyum Prefektuur Saga Laamu Karatsu Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Saga) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.kawamura.or.jp/aisatsu.html|script-title=ja:ごあいさつ|trans-title=Japanese|language=Japanese|publisher=Kawamura Art Museum|accessdate=22 August 2019}}</ref><ref>{{citation|url=http://www.city.karatsu.lg.jp/bunka/kumagaimoriititenn.html|script-title=ja:河村美術館秋季企画展|trans-title=Autumn Exhibition at Kawamura Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Karatsu, Saga|Karatsu City]]|accessdate=22 August 2019}}</ref> clc1wrq57tbr4b3c1nf60inovg6p3g4 Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum 0 29628 113738 2025-06-24T23:36:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113738 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum (Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum) woni suudu defte keeriiɗo mo Kayano Bibutani Bibutani Museum moofti e nder diiwaan Nibutani 1992. Tariya Kayano Shigeru (1926–2006) fuɗɗii mooftude kuutorɗe e geɗe goɗɗe kuutorteeɗe e nguurndam aadaaji Ainu ñalnde kala e hitaande 1952. E hitaande 1972, Nibutani Ainu Bunka Shiryōkan (二風谷アMusium Ainu Shigeru Nibutani, ina waɗi ko ina tolnoo e ujunnaaje ɗiɗi geɗe ɗe o dañi. Nde suudu pinal Nibutani Ainu udditaa ko juuti e hitaande 1992, ko mooftirnoo e suudu ɓooyndu nduu fof, artiraa e mum fof e nder suudu pinal kesu nduu, galle ɓooyɗo oo artiraa ko e nokku keeriiɗo ngam mooftude ko o mahi e hoore makko. E lewru marse 2003, musiiba oo ina joginoo fotde 4 000 geɗe. 202 e ɗeen geɗe, kam e 919 geɗe ummoriiɗe e nokku pinal Ainu Nibutani, ɗe fof jowitiiɗe e nguurndam ñalnde kala Ainu nokku oo, ina kawri e toɗɗagol jeyi pinal leñol teeŋtuɗo. Ƴeew kadi Musium daartol maayo Saru Doggol jeyiiji pinal leñol teeŋtuɗi Doggol nokkuuji daartol Japon (Hokkaidō) Koolol Hokkaido Pinal Ainu en Tuugnorgal leab9sql0ppbr5wzcj6l14jgh7aa45h 113739 113738 2025-06-24T23:39:02Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113739 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum (Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum) woni suudu defte keeriiɗo mo Kayano Bibutani Bibutani Museum moofti e nder diiwaan Nibutani 1992. Tariya Kayano Shigeru (1926–2006) fuɗɗii mooftude kuutorɗe e geɗe goɗɗe kuutorteeɗe e nguurndam aadaaji Ainu ñalnde kala e hitaande 1952. E hitaande 1972, Nibutani Ainu Bunka Shiryōkan (二風谷アMusium Ainu Shigeru Nibutani, ina waɗi ko ina tolnoo e ujunnaaje ɗiɗi geɗe ɗe o dañi. Nde suudu pinal Nibutani Ainu udditaa ko juuti e hitaande 1992, ko mooftirnoo e suudu ɓooyndu nduu fof, artiraa e mum fof e nder suudu pinal kesu nduu, galle ɓooyɗo oo artiraa ko e nokku keeriiɗo ngam mooftude ko o mahi e hoore makko. E lewru marse 2003, musiiba oo ina joginoo fotde 4 000 geɗe. 202 e ɗeen geɗe, kam e 919 geɗe ummoriiɗe e nokku pinal Ainu Nibutani, ɗe fof jowitiiɗe e nguurndam ñalnde kala Ainu nokku oo, ina kawri e toɗɗagol jeyi pinal leñol teeŋtuɗo. Ƴeew kadi Musium daartol maayo Saru Doggol jeyiiji pinal leñol teeŋtuɗi Doggol nokkuuji daartol Japon (Hokkaidō) Koolol Hokkaido Pinal Ainu en Tuugnorgal.<ref name="FAC">{{cite web|url=https://www.ff-ainu.or.jp/radio/files/03-3.pdf|script-title=ja:萱野茂|trans-title=Kayano Shigeru|language=Japanese|publisher=The Foundation for Ainu Culture|accessdate=7 September 2019}}</ref> eh3hq62a7mm6qjnj5ie8rsgorwionlb 113740 113739 2025-06-24T23:40:47Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113740 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum (Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum) woni suudu defte keeriiɗo mo Kayano Bibutani Bibutani Museum moofti e nder diiwaan Nibutani 1992. Tariya Kayano Shigeru (1926–2006) fuɗɗii mooftude kuutorɗe e geɗe goɗɗe kuutorteeɗe e nguurndam aadaaji Ainu ñalnde kala e hitaande 1952. E hitaande 1972, Nibutani Ainu Bunka Shiryōkan (二風谷アMusium Ainu Shigeru Nibutani, ina waɗi ko ina tolnoo e ujunnaaje ɗiɗi geɗe ɗe o dañi. Nde suudu pinal Nibutani Ainu udditaa ko juuti e hitaande 1992, ko mooftirnoo e suudu ɓooyndu nduu fof, artiraa e mum fof e nder suudu pinal kesu nduu, galle ɓooyɗo oo artiraa ko e nokku keeriiɗo ngam mooftude ko o mahi e hoore makko. E lewru marse 2003, musiiba oo ina joginoo fotde 4 000 geɗe. 202 e ɗeen geɗe, kam e 919 geɗe ummoriiɗe e nokku pinal Ainu Nibutani, ɗe fof jowitiiɗe e nguurndam ñalnde kala Ainu nokku oo, ina kawri e toɗɗagol jeyi pinal leñol teeŋtuɗo. Ƴeew kadi Musium daartol maayo Saru Doggol jeyiiji pinal leñol teeŋtuɗi Doggol nokkuuji daartol Japon (Hokkaidō) Koolol Hokkaido Pinal Ainu en Tuugnorgal.<ref name="FAC">{{cite web|url=https://www.ff-ainu.or.jp/radio/files/03-3.pdf|script-title=ja:萱野茂|trans-title=Kayano Shigeru|language=Japanese|publisher=The Foundation for Ainu Culture|accessdate=7 September 2019}}</ref><ref name="Makubetsu">{{cite web|title=|script-title=ja:萱野茂二風谷アイヌ資料館|trans-title=Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum|url=https://www.town.makubetsu.lg.jp/chosei/gikai/gikai_giannshiryou/2018/files/20180925-hakenhoukoku.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20241228081038/https://www.town.makubetsu.lg.jp/chosei/gikai/gikai_giannshiryou/2018/files/20180925-hakenhoukoku.pdf|archive-date=28 December 2024|accessdate=7 September 2019|publisher=[[Makubetsu, Hokkaido|Makubetsu Town]]|page=4|language=Japanese}}</ref> fc8q6h5uzbggjtmjbsf04bbkwvd45t4 Ken Domon Museum of Photography 0 29629 113741 2025-06-24T23:43:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113741 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Galle fotooje Ken Domon (土門拳記念館, Domon Ken kinenkan) udditaa ko e hitaande 1983 to Sakata, to Yamagata (Japon), nokku ɗo fotoowo biyeteeɗo Ken Domon jibinaa ɗoo. E nder ñalngu wonde ɓiyleydi teddundi gadani Sakata e hitaande 1974, Domon rokki wuro ngoo denndaangal golle makko. Ko ɗum addani mo waɗde feere mahde musee ngam teddinde mo, ko kañum woni musee gadano baɗaaɗo e fotooje to Japon. Musiyum oo ina waɗi fotde 70 000 nate golle Domon. Ina waɗi kadi golle dañɓe njeenaari Domon Ken e njeenaari goɗɗi, njeenaari pinal Domon Ken (土門拳文化賞, Domon Ken Bunka-shō)) ndi wuro ngoo rokkata ngam teddinde Domon. Ko Yoshio Taniguchi, mahoowo mawɗo, mahi suudu defte nduu, o heɓi njeenaari 9ɓiire Isoya Yoshida e hitaande 1984. Ƴeew kadi Doggol musiibaaji baɗaaɗi e fotoowo gooto Tuugnorgal c56a5ecxgqh7u57viplw35hest4zbgs Kikkoman Soy Sauce Museum 0 29630 113742 2025-06-24T23:47:26Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113742 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Kikkoman Soy Sauce Museum (キッコーマンもの知りしょうゆ館, Kikkōman Monoshiri Shōyukan) is a museum run by the soy sauce manufacturer Kikkoman inside its factory near Nodashi Station in Noda, Chiba, Japan. The museum offers soy sauce production process information and the history of soy sauce, as well as factory tours. An offsite stockhouse is also available for viewing. The separate city museum also has soy sauce tools on display. References p0wg315vypjocaq3nfc7ic534gcd3we 113743 113742 2025-06-24T23:49:33Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113743 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Kikkoman Soy Sauce Museum (キッコーマンもの知りしょうゆ館, Kikkōman Monoshiri Shōyukan) is a museum run by the soy sauce manufacturer Kikkoman inside its factory near Nodashi Station in Noda, Chiba, Japan. The museum offers soy sauce production process information and the history of soy sauce, as well as factory tours. An offsite stockhouse is also available for viewing. The separate city museum also has soy sauce tools on display. References.<ref name="Heiter2009">{{cite book|author=Celeste Heiter|title=To Japan with Love: A Travel Guide for the Connoisseur|url=https://books.google.com/books?id=nQLNBAAAQBAJ&pg=PA23|date=1 November 2009|publisher=ThingsAsian Press|isbn=978-1-934159-05-7|page=23}}</ref> k7brr5zo5i4mxl8t1aby89gm7xwt7ja 113744 113743 2025-06-24T23:51:03Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113744 wikitext text/x-wiki {{Databox}}The Kikkoman Soy Sauce Museum (キッコーマンもの知りしょうゆ館, Kikkōman Monoshiri Shōyukan) is a museum run by the soy sauce manufacturer Kikkoman inside its factory near Nodashi Station in Noda, Chiba, Japan. The museum offers soy sauce production process information and the history of soy sauce, as well as factory tours. An offsite stockhouse is also available for viewing. The separate city museum also has soy sauce tools on display. References.<ref name="Heiter2009">{{cite book|author=Celeste Heiter|title=To Japan with Love: A Travel Guide for the Connoisseur|url=https://books.google.com/books?id=nQLNBAAAQBAJ&pg=PA23|date=1 November 2009|publisher=ThingsAsian Press|isbn=978-1-934159-05-7|page=23}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.att-japan.net/en/spot/ES001061|title=Noda Soy Sauce Walking Tour|work=att.JAPAN|publisher=Finex Co., Ltd.|access-date=27 July 2016|archive-date=14 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160814061931/http://www.att-japan.net/en/spot/ES001061|url-status=dead}}</ref> 9w4oqwha71fwe2ee9zt54uzjc0vak3z Kikonai Town Museum 0 29631 113745 2025-06-24T23:55:29Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113745 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum wuro Kikonai walla "Ikarinkan" udditaa to Kikonai, Hokkaidō, to Japon) Duɗal leslesal Tsuruoka, ngal udditaa e lewru marse 2011. Nde ngal udditaa, ngal hollirii ko ina wona teemedde jeegom geɗe ɗe njuɓɓudi jaŋde wuro Kikonai moofti ko adii ɗuum walla ɗe yimɓe renndo ngoo ndokki. Koolol ngol feccii ko e zoneeji nay mawɗi, heen gooto fof ina jogii suudu mum : « Kikonai Long, Long Ago », ina waɗi geɗe ummoriiɗe e nokkuuji arkewolosi capanɗe jeegom e go’o cifaaɗi e Kikonai haa hannde ; "Daartol e ƴellitaare wuro ngoo"; "Industries de Kikonai", tawi ko ɓuri teeŋtude heen ko ndema, ladde, e liɗɗi ; e "Nguurndam e pinal yimɓe". Suudu joyaɓuru jowitiindu e laabi njamndi udditaa ko e lewru marse 2016, e ñalngu mawningol udditgol musiiba oo e ngam mawninde jokkondiral Gare Kikonai e Hokkaido Shinkansen ; ina waɗi ko ina wona teemedde sappo e joy geɗe jowitiiɗe e laana Matsumae ɓooyka (松前線), laana Esashi, ñalɗi JNR e JR, e laana Seikan jokkondirka Aomori e Hakodate. Musium oo ina hollita kadi ikari walla ankere, tawi ko hedde kilooji 2 (1,2 mi) to Kap Saraki (サラキ岬) e luggiɗde 20 meeter (66 ft), ina wiyee ko laana konu Kanrin Maru ummorii. Ƴeew kadi Musium taariindi wuro Matsumae Musium taariindi wuro Esashi Tunnel Seikan Tuugnorgal nltppp22bsiudnhhpiclc359ih2n09b 113746 113745 2025-06-24T23:57:48Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113746 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum wuro Kikonai walla "Ikarinkan" udditaa to Kikonai, Hokkaidō, to Japon) Duɗal leslesal Tsuruoka, ngal udditaa e lewru marse 2011. Nde ngal udditaa, ngal hollirii ko ina wona teemedde jeegom geɗe ɗe njuɓɓudi jaŋde wuro Kikonai moofti ko adii ɗuum walla ɗe yimɓe renndo ngoo ndokki. Koolol ngol feccii ko e zoneeji nay mawɗi, heen gooto fof ina jogii suudu mum : « Kikonai Long, Long Ago », ina waɗi geɗe ummoriiɗe e nokkuuji arkewolosi capanɗe jeegom e go’o cifaaɗi e Kikonai haa hannde ; "Daartol e ƴellitaare wuro ngoo"; "Industries de Kikonai", tawi ko ɓuri teeŋtude heen ko ndema, ladde, e liɗɗi ; e "Nguurndam e pinal yimɓe". Suudu joyaɓuru jowitiindu e laabi njamndi udditaa ko e lewru marse 2016, e ñalngu mawningol udditgol musiiba oo e ngam mawninde jokkondiral Gare Kikonai e Hokkaido Shinkansen ; ina waɗi ko ina wona teemedde sappo e joy geɗe jowitiiɗe e laana Matsumae ɓooyka (松前線), laana Esashi, ñalɗi JNR e JR, e laana Seikan jokkondirka Aomori e Hakodate. Musium oo ina hollita kadi ikari walla ankere, tawi ko hedde kilooji 2 (1,2 mi) to Kap Saraki (サラキ岬) e luggiɗde 20 meeter (66 ft), ina wiyee ko laana konu Kanrin Maru ummorii. Ƴeew kadi Musium taariindi wuro Matsumae Musium taariindi wuro Esashi Tunnel .<ref name="Hokkaido">{{cite web|url=http://www.dokyoi.pref.hokkaido.lg.jp/hk/gst/haikou/076-01.pdf|script-title=ja:木古内町郷土資料館~いかりん館~|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Hokkaido|Hokkaidō Prefecture]]|accessdate=7 September 2019}}</ref> qczmvm1l9w5s3m1h4r1cps7wt6wzvnq 113747 113746 2025-06-24T23:58:44Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113747 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum wuro Kikonai walla "Ikarinkan" udditaa to Kikonai, Hokkaidō, to Japon) Duɗal leslesal Tsuruoka, ngal udditaa e lewru marse 2011. Nde ngal udditaa, ngal hollirii ko ina wona teemedde jeegom geɗe ɗe njuɓɓudi jaŋde wuro Kikonai moofti ko adii ɗuum walla ɗe yimɓe renndo ngoo ndokki. Koolol ngol feccii ko e zoneeji nay mawɗi, heen gooto fof ina jogii suudu mum : « Kikonai Long, Long Ago », ina waɗi geɗe ummoriiɗe e nokkuuji arkewolosi capanɗe jeegom e go’o cifaaɗi e Kikonai haa hannde ; "Daartol e ƴellitaare wuro ngoo"; "Industries de Kikonai", tawi ko ɓuri teeŋtude heen ko ndema, ladde, e liɗɗi ; e "Nguurndam e pinal yimɓe". Suudu joyaɓuru jowitiindu e laabi njamndi udditaa ko e lewru marse 2016, e ñalngu mawningol udditgol musiiba oo e ngam mawninde jokkondiral Gare Kikonai e Hokkaido Shinkansen ; ina waɗi ko ina wona teemedde sappo e joy geɗe jowitiiɗe e laana Matsumae ɓooyka (松前線), laana Esashi, ñalɗi JNR e JR, e laana Seikan jokkondirka Aomori e Hakodate. Musium oo ina hollita kadi ikari walla ankere, tawi ko hedde kilooji 2 (1,2 mi) to Kap Saraki (サラキ岬) e luggiɗde 20 meeter (66 ft), ina wiyee ko laana konu Kanrin Maru ummorii. Ƴeew kadi Musium taariindi wuro Matsumae Musium taariindi wuro Esashi Tunnel .<ref name="Hokkaido">{{cite web|url=http://www.dokyoi.pref.hokkaido.lg.jp/hk/gst/haikou/076-01.pdf|script-title=ja:木古内町郷土資料館~いかりん館~|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Hokkaido|Hokkaidō Prefecture]]|accessdate=7 September 2019}}</ref><ref name="Kikonai">{{cite web|url=http://www.town.kikonai.hokkaido.jp/kanko/annai/kyodoshiryokan.html|script-title=ja:木古内町郷土資料館「いかりん館」|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Kikonai, Hokkaido|Kikonai Town]]|accessdate=7 September 2019}}</ref> 28h4zv2zt1w757kwfr33y50cobxteyi 113748 113747 2025-06-24T23:59:48Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113748 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Muuseum wuro Kikonai walla "Ikarinkan" udditaa to Kikonai, Hokkaidō, to Japon) Duɗal leslesal Tsuruoka, ngal udditaa e lewru marse 2011. Nde ngal udditaa, ngal hollirii ko ina wona teemedde jeegom geɗe ɗe njuɓɓudi jaŋde wuro Kikonai moofti ko adii ɗuum walla ɗe yimɓe renndo ngoo ndokki. Koolol ngol feccii ko e zoneeji nay mawɗi, heen gooto fof ina jogii suudu mum : « Kikonai Long, Long Ago », ina waɗi geɗe ummoriiɗe e nokkuuji arkewolosi capanɗe jeegom e go’o cifaaɗi e Kikonai haa hannde ; "Daartol e ƴellitaare wuro ngoo"; "Industries de Kikonai", tawi ko ɓuri teeŋtude heen ko ndema, ladde, e liɗɗi ; e "Nguurndam e pinal yimɓe". Suudu joyaɓuru jowitiindu e laabi njamndi udditaa ko e lewru marse 2016, e ñalngu mawningol udditgol musiiba oo e ngam mawninde jokkondiral Gare Kikonai e Hokkaido Shinkansen ; ina waɗi ko ina wona teemedde sappo e joy geɗe jowitiiɗe e laana Matsumae ɓooyka (松前線), laana Esashi, ñalɗi JNR e JR, e laana Seikan jokkondirka Aomori e Hakodate. Musium oo ina hollita kadi ikari walla ankere, tawi ko hedde kilooji 2 (1,2 mi) to Kap Saraki (サラキ岬) e luggiɗde 20 meeter (66 ft), ina wiyee ko laana konu Kanrin Maru ummorii. Ƴeew kadi Musium taariindi wuro Matsumae Musium taariindi wuro Esashi Tunnel .<ref name="Hokkaido">{{cite web|url=http://www.dokyoi.pref.hokkaido.lg.jp/hk/gst/haikou/076-01.pdf|script-title=ja:木古内町郷土資料館~いかりん館~|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Hokkaido|Hokkaidō Prefecture]]|accessdate=7 September 2019}}</ref><ref name="Kikonai">{{cite web|url=http://www.town.kikonai.hokkaido.jp/kanko/annai/kyodoshiryokan.html|script-title=ja:木古内町郷土資料館「いかりん館」|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Kikonai, Hokkaido|Kikonai Town]]|accessdate=7 September 2019}}</ref>.<ref name="Hokkaido2" /><ref name="Kikonai2" /> ccr7korxtul5hxg9o2ogovjayafz0t0 Kirishima Open Air Museum 0 29632 113756 2025-06-25T09:31:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113756 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium udditirɗo Kirishima Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal: 31°56′23′′Fuɗnaange-rewo 130°46′43′′Fuɗnaange-rewo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Musium udditirɗo Kirishima 霧島アートの森 Kartal Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 220 Koba 6340 Wuro walla wuro Yūsui, e nder diiwaan Kagoshima Leydi Japon Koolaaɗo kuuɓal 31°56′23′′F 130°46′43′′Fuɗnaange Udditaa ko ñalnde 12 oktoobar 2000 Design e mahngo Arsitek (ɓe) Hayakawa Kunihiko (早川邦彦) Lowre ndee Lowre laawɗunde Muuseum Kirishima (霧島アートの森) udditaa to Yūsui, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 2000 ko 20 ha (49 ektaar). Golle ina kollitee e nder weeyo ngo kam e nder galle Art Hall. Ƴeew kadi Park ngenndiijo Kirishima-Yaku Tuugnorgal 09k9eicmxmuuogfi3mz43cygy41ts8o 113757 113756 2025-06-25T09:36:06Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113757 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium udditirɗo Kirishima Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal: 31°56′23′′Fuɗnaange-rewo 130°46′43′′Fuɗnaange-rewo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Musium udditirɗo Kirishima 霧島アートの森 Kartal Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 220 Koba 6340 Wuro walla wuro Yūsui, e nder diiwaan Kagoshima Leydi JaponbKoolaaɗo kuuɓal 31°56′23′′F 130°46′43′′Fuɗnaange Udditaa ko ñalnde 12 oktoobar 2000 Design e mahngo Arsitek (ɓe) Hayakawa Kunihiko (早川邦彦) Lowre ndee Lowre laawɗunde Muuseum Kirishima (霧島アートの森) udditaa to Yūsui, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 2000 ko 20 ha (49 ektaar). Golle ina kollitee e nder weeyo ngo kam e nder galle Art Hall. Ƴeew kadi Park ngenndiijo Kirishima-Yaku Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/14441|script-title=ja:鹿児島県霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum, Kagoshima Prefecture|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref> arp5fzqtdu23q5rgsbd4vg9w6wypj0g 113758 113757 2025-06-25T09:37:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113758 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium udditirɗo Kirishima Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal: 31°56′23′′Fuɗnaange-rewo 130°46′43′′Fuɗnaange-rewo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Musium udditirɗo Kirishima 霧島アートの森 Kartal Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 220 Koba 6340 Wuro walla wuro Yūsui, e nder diiwaan Kagoshima Leydi JaponbKoolaaɗo kuuɓal 31°56′23′′F 130°46′43′′Fuɗnaange Udditaa ko ñalnde 12 oktoobar 2000 Design e mahngo Arsitek (ɓe) Hayakawa Kunihiko (早川邦彦) Lowre ndee Lowre laawɗunde Muuseum Kirishima (霧島アートの森) udditaa to Yūsui, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 2000 ko 20 ha (49 ektaar). Golle ina kollitee e nder weeyo ngo kam e nder galle Art Hall. Ƴeew kadi Park ngenndiijo Kirishima-Yaku Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/14441|script-title=ja:鹿児島県霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum, Kagoshima Prefecture|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/kirishima-airmuseum.html|script-title=ja:霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=17 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115533/https://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/kirishima-airmuseum.html|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref> 0rbko4ij2k4k1n8piu7d0vo1orpxc5u 113759 113758 2025-06-25T09:38:44Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113759 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium udditirɗo Kirishima Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal: 31°56′23′′Fuɗnaange-rewo 130°46′43′′Fuɗnaange-rewo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Musium udditirɗo Kirishima 霧島アートの森 Kartal Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 220 Koba 6340 Wuro walla wuro Yūsui, e nder diiwaan Kagoshima Leydi JaponbKoolaaɗo kuuɓal 31°56′23′′F 130°46′43′′Fuɗnaange Udditaa ko ñalnde 12 oktoobar 2000 Design e mahngo Arsitek (ɓe) Hayakawa Kunihiko (早川邦彦) Lowre ndee Lowre laawɗunde Muuseum Kirishima (霧島アートの森) udditaa to Yūsui, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 2000 ko 20 ha (49 ektaar). Golle ina kollitee e nder weeyo ngo kam e nder galle Art Hall. Ƴeew kadi Park ngenndiijo Kirishima-Yaku Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/14441|script-title=ja:鹿児島県霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum, Kagoshima Prefecture|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/kirishima-airmuseum.html|script-title=ja:霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=17 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115533/https://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/kirishima-airmuseum.html|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/documents/enkaku.pdf|script-title=ja:霧島アートの森・沿革|trans-title=Kirishima Open Air Museum - History|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=17 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304093654/http://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/documents/enkaku.pdf|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref> dp10kro3qw9o70sdavuk30v5j30qwrv Kishinkan, Bōnotsu Center for Historical Material 0 29633 113760 2025-06-25T09:41:14Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113760 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda. Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima) Tuugnorgal bak8mityy3b0hqtaz5zbuidv2ghretk 113761 113760 2025-06-25T09:43:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113761 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda. Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.minamisatsuma.lg.jp/shisei/shisetsujoho/shakai-kyoiku/e015992.html|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Minamisatsuma|Minamisatsuma City]]|date=23 January 2019|accessdate=18 August 2019}}</ref> 59ubprdy0w2gmuoq3s3zp5lplg1k5ky 113762 113761 2025-06-25T09:44:54Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113762 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda. Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.minamisatsuma.lg.jp/shisei/shisetsujoho/shakai-kyoiku/e015992.html|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Minamisatsuma|Minamisatsuma City]]|date=23 January 2019|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagoshima.jp/ab23/reimeikan/link/documents/6729_20150613124709-1.pdf|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=18 August 2019}}</ref> m9z5ptr2ry36mpoppxajs2201e485yt 113763 113762 2025-06-25T09:46:09Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113763 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda. Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.minamisatsuma.lg.jp/shisei/shisetsujoho/shakai-kyoiku/e015992.html|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Minamisatsuma|Minamisatsuma City]]|date=23 January 2019|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagoshima.jp/ab23/reimeikan/link/documents/6729_20150613124709-1.pdf|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://museumdata.ne.jp/museumdata/pdf/MD65.pdf|title=Newsletter of Tansei Institute No.65|page=16|publisher=Tansei Institute|accessdate=18 August 2019}}</ref> sgbeo0x52dwu6l92zw7feslrwbj1de7 113764 113763 2025-06-25T09:47:13Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113764 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda. Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.minamisatsuma.lg.jp/shisei/shisetsujoho/shakai-kyoiku/e015992.html|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Minamisatsuma|Minamisatsuma City]]|date=23 January 2019|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagoshima.jp/ab23/reimeikan/link/documents/6729_20150613124709-1.pdf|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://museumdata.ne.jp/museumdata/pdf/MD65.pdf|title=Newsletter of Tansei Institute No.65|page=16|publisher=Tansei Institute|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagoshima.jp/ba08/documents/5904_20120113132244-1_2.pdf|script-title=ja:絹本著色八相涅槃図|trans-title=Eight Aspects of the Buddha's Parinirvana, colours on silk|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=18 August 2019}}</ref> tqu56if5x4exuff25suk4cchaiczh3u Kitakyushu Municipal Museum of Art 0 29634 113765 2025-06-25T09:51:04Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113765 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko wuro Tobata-ku, to wuro Kitakyushu, to diiwaan Fukuoka, to leydi Japon. Ko Arata Isozaki feewni nde, nde jooɗii ko e dow tulde ina taarii cuuɗi tati Kokura Kita, Tobata e Yahata Higashi. Musiyum oo ina waɗi ko ina ɓura 6 000 nate, ina waɗi kadi kollirɗe keewɗe e nder hitaande ndee kala. Parc taariindi ndii wonaa tan ina rokka yiyngo welngo e dow Tobata kono kadi ko oasiis jamma mo golle naalankaagal e mbaadi nate cirƴaaɗe e nder heen. Ina woodi cakkital musiiba to Riverwalk Kitakyushu. Jokkondire yaajɗe (e ɗemngal Japon) Lowre enternet musee Jaayɗe jowitiiɗe e Muuseum Naalankaagal wuro Kitakyushu to Wikimedia k4lzo5h6ec1p2fafdwfjh4bxqb4soqm Kitakyushu Museum of Natural History & Human History 0 29635 113766 2025-06-25T09:55:09Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113766 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kitakyushu Museum of Natural History & Human History (北九州市立いのちのたび博物館[自然史・歴史博物館], Kitakyūshū Shiritsu Inochi-no-Tabi Hakubutsukan (Shizenshi-Rekishi Hakubutsukan)) opened in Kitakyushu, Fukuoka Prefecture, Japan, in 2002. Exhibiting materials relating to the city's natural history, archaeology, and history, it is successor of the Kitakyushu Museum of History (北九州市立歴史博物館), which opened in 1975, the Kitakyushu Museum of Natural History (北九州市立自然史博物館), which opened in 1981, and the Kitakyushu Museum of Archaeology (北九州市立考古博物館), which opened in 1983. See also Kitakyushu Municipal Museum of Art List of Historic Sites of Japan (Fukuoka) List of Cultural Properties of Japan - paintings (Fukuoka) List of Museums in Fukuoka Prefecture References 7wlk8tamju2852uji7krg0jnzujzlwr 113767 113766 2025-06-25T09:58:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113767 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kitakyushu Museum of Natural History & Human History (北九州市立いのちのたび博物館[自然史・歴史博物館], Kitakyūshū Shiritsu Inochi-no-Tabi Hakubutsukan (Shizenshi-Rekishi Hakubutsukan)) opened in Kitakyushu, Fukuoka Prefecture, Japan, in 2002. Exhibiting materials relating to the city's natural history, archaeology, and history, it is successor of the Kitakyushu Museum of History (北九州市立歴史博物館), which opened in 1975, the Kitakyushu Museum of Natural History (北九州市立自然史博物館), which opened in 1981, and the Kitakyushu Museum of Archaeology (北九州市立考古博物館), which opened in 1983. See also Kitakyushu Municipal Museum of Art List of Historic Sites of Japan (Fukuoka) List of Cultural Properties of Japan - paintings (Fukuoka) List of Museums in Fukuoka Prefecture References<ref>{{cite web|url=http://www.city.kitakyushu.lg.jp/shimin/shi-mu-fukyuu.html|script-title=ja:自然史・歴史博物館(いのちのたび博物館)|trans-title=Museum of Natural History & History|language=Japanese|publisher=[[Kitakyushu|Kitakyushu City]]|accessdate=26 March 2016}}</ref> 9vzyzcrlo9nxm9p180g69ttcnri0wz1 113768 113767 2025-06-25T09:59:36Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113768 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kitakyushu Museum of Natural History & Human History (北九州市立いのちのたび博物館[自然史・歴史博物館], Kitakyūshū Shiritsu Inochi-no-Tabi Hakubutsukan (Shizenshi-Rekishi Hakubutsukan)) opened in Kitakyushu, Fukuoka Prefecture, Japan, in 2002. Exhibiting materials relating to the city's natural history, archaeology, and history, it is successor of the Kitakyushu Museum of History (北九州市立歴史博物館), which opened in 1975, the Kitakyushu Museum of Natural History (北九州市立自然史博物館), which opened in 1981, and the Kitakyushu Museum of Archaeology (北九州市立考古博物館), which opened in 1983. See also Kitakyushu Municipal Museum of Art List of Historic Sites of Japan (Fukuoka) List of Cultural Properties of Japan - paintings (Fukuoka) List of Museums in Fukuoka Prefecture References<ref>{{cite web|url=http://www.city.kitakyushu.lg.jp/shimin/shi-mu-fukyuu.html|script-title=ja:自然史・歴史博物館(いのちのたび博物館)|trans-title=Museum of Natural History & History|language=Japanese|publisher=[[Kitakyushu|Kitakyushu City]]|accessdate=26 March 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kmnh.jp/info/history/|script-title=ja:博物館の歴史|trans-title=History|language=Japanese|publisher=Kitakyushu Museum of Natural History & Human History|accessdate=26 March 2016}}</ref> 8mlmshwktveaocl2fq2a7hdqriuvm4m Kitamura Museum 0 29636 113769 2025-06-25T10:03:02Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113769 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu. Jeyiiji pinal teeŋtuɗi Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake,[4] e defte 1227 (Kar (明月記). Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal m299arano7454lhkmkdf227qtmynp1r 113770 113769 2025-06-25T10:05:54Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113770 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu. Jeyiiji pinal teeŋtuɗi Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake,[4] e defte 1227 (Kar (明月記). Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref> 7dht5p0py5p1lxw2xtgoovnyy30am0k 113771 113770 2025-06-25T10:07:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113771 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu. Jeyiiji pinal teeŋtuɗi Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake,[4] e defte 1227 (Kar (明月記). Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kitamura-museum.com/kitamura.html|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=Kitamura Museum|accessdate=23 October 2015}}</ref> nqah8xekyums8pqc0wwplp23x95fe08 113772 113771 2025-06-25T10:09:36Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113772 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu. Jeyiiji pinal teeŋtuɗi Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake, e defte 1227 (Kar (明月記). Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kitamura-museum.com/kitamura.html|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=Kitamura Museum|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2326|script-title=ja:紙本墨画淡彩鳶鴉図〈与謝蕪村筆/〉|trans-title=Kite and Crows, ink and light colour on paper, by Yosa Buson|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref> imoahja3qt7pd5hy7umt267qrqv0ex6 113773 113772 2025-06-25T10:10:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113773 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu. Jeyiiji pinal teeŋtuɗi Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake, e defte 1227 (Kar (明月記). Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kitamura-museum.com/kitamura.html|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=Kitamura Museum|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2326|script-title=ja:紙本墨画淡彩鳶鴉図〈与謝蕪村筆/〉|trans-title=Kite and Crows, ink and light colour on paper, by Yosa Buson|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2315|script-title=ja:紙本著色藤原仲文像〈/(佐竹本三十六歌仙切)〉|trans-title=Fujiwara no Nakafumi, from the series Thirty-Six Poetry Immortals, formerly in the Satake Collection|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref> h3p9hlm2i22c3ntur9wcnztxi4flxqk 113774 113773 2025-06-25T10:11:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113774 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu. Jeyiiji pinal teeŋtuɗi Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake, e defte 1227 (Kar (明月記). Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kitamura-museum.com/kitamura.html|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=Kitamura Museum|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2326|script-title=ja:紙本墨画淡彩鳶鴉図〈与謝蕪村筆/〉|trans-title=Kite and Crows, ink and light colour on paper, by Yosa Buson|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2315|script-title=ja:紙本著色藤原仲文像〈/(佐竹本三十六歌仙切)〉|trans-title=Fujiwara no Nakafumi, from the series Thirty-Six Poetry Immortals, formerly in the Satake Collection|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/9578|script-title=ja:明月記〈自筆本/嘉禄三年春〉|trans-title=Meigetsuki, autograph manuscript, Spring 1227|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref> dj541761bgj8jthd1fxwgdlt71rttxq Kobe City Koiso Memorial Museum of Art 0 29637 113775 2025-06-25T10:14:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113775 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex Ayaare Ngewte Jaangugo Edit source Yiylo daartol Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal : 34°41′34′′′′ 135°16′02′′ Gila Wikipedia, ansikoklopedia mo alaa kaalis Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex 神戸市立小簏念美術館 Kartal Wikimedia | © OpenStreet Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 5-7, Kōyōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōcha, Higashinada-ku Wuro maa wuro Kobe, pehte Hyōgo Leydi Japon Koolaaɗo 34°41′′′′′′ 135°16′02′′ Udditgol lewru noowammbar 1992. Lowre Lowre laawɗunde (ja) Koolol Koososo City Koiso to wuro Koiso Ryōhei, kam e naalankooɓe jokkondirɓe e pentoowo yōga e wuro.[2 Ƴeew kadi Hyōgo Prefectural Muuseum Naalankaagal Kobe City Museum References ol1b36d4dsqe01zlds07i2ot3hmxd8c 113776 113775 2025-06-25T10:18:25Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113776 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex Ayaare Ngewte Jaangugo Edit source Yiylo daartol Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal : 34°41′34′′′′ 135°16′02′′ Gila Wikipedia, ansikoklopedia mo alaa kaalis Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex 神戸市立小簏念美術館 Kartal Wikimedia | © OpenStreet Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 5-7, Kōyōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōcha, Higashinada-ku Wuro maa wuro Kobe, pehte Hyōgo Leydi Japon Koolaaɗo 34°41′′′′′′ 135°16′02′′ Udditgol lewru noowammbar 1992. Lowre Lowre laawɗunde (ja) Koolol Koososo City Koiso to wuro Koiso Ryōhei, kam e naalankooɓe jokkondirɓe e pentoowo yōga e wuro.[2 Ƴeew kadi Hyōgo Prefectural Muuseum Naalankaagal Kobe City Museum References<ref name="Koiso">{{cite web|url=https://www.city.kobe.lg.jp/a45010/kanko/bunka/bunkashisetsu/koisogallery/information/index.html|script-title=ja:神戸市立小磯記念美術館:当館について|trans-title=About Us|language=ja|publisher=Kobe City Koiso Memorial Museum of Art|access-date=18 March 2024}}</ref> l0bo865dnnefwht4g4xveqr826nmf35 113777 113776 2025-06-25T10:20:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113777 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex Ayaare Ngewte Jaangugo Edit source Yiylo daartol Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal : 34°41′34′′′′ 135°16′02′′ Gila Wikipedia, ansikoklopedia mo alaa kaalis Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex 神戸市立小簏念美術館 Kartal Wikimedia | © OpenStreet Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 5-7, Kōyōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōcha, Higashinada-ku Wuro maa wuro Kobe, pehte Hyōgo Leydi Japon Koolaaɗo 34°41′′′′′′ 135°16′02′′ Udditgol lewru noowammbar 1992. Lowre Lowre laawɗunde (ja) Koolol Koososo City Koiso to wuro Koiso Ryōhei, kam e naalankooɓe jokkondirɓe e pentoowo yōga e wuro. Ƴeew kadi Hyōgo Prefectural Muuseum Naalankaagal Kobe City Museum References<ref name="Koiso">{{cite web|url=https://www.city.kobe.lg.jp/a45010/kanko/bunka/bunkashisetsu/koisogallery/information/index.html|script-title=ja:神戸市立小磯記念美術館:当館について|trans-title=About Us|language=ja|publisher=Kobe City Koiso Memorial Museum of Art|access-date=18 March 2024}}</ref>.<ref name="Koiso2" /> The collection includes some 2,500 works by [[Ryōhei Koiso|Koiso Ryōhei]], as well as those of artists associated with the ''[[yōga]]'' painter and the city.<ref>{{cite web|url=https://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/12926|script-title=ja:神戸市立小磯記念美術館|trans-title=Kobe City Koiso Memorial Museum of Art|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=18 March 2024}}</ref> 411e77q5nqdgd63ka1ih8ztpo8ldxnd Kobe City Museum of Literature 0 29638 113778 2025-06-25T10:23:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113778 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum wuro Kobe (神戸文学 学 学 学 学 学 学 ɓeydo nii e nder deftere Kobe, Prefektuur Hyōgo, Japon e nder Meiji, Taishō, Shōwa, e Heisei. Musium oo udditaa ko e hitaande 2006 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, galle Meiiji, ko ɓuri heewde e mum ko John Kerr, woni ganndal e kaalis mo Richmond, Virginia. Ko sara Ōji Zoo e saraaji mbedda ummoraade e galle naalankaagal jamaanu, baɗaaɗo e nate Yokoo Tadanori. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Kobe City Museum e binndol. Branch House Musiyeeji Japon References jc42repc9m1vo4s5eyud712tldll4sz 113779 113778 2025-06-25T10:25:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113779 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum wuro Kobe (神戸文学 学 学 学 学 学 学 ɓeydo nii e nder deftere Kobe, Prefektuur Hyōgo, Japon e nder Meiji, Taishō, Shōwa, e Heisei. Musium oo udditaa ko e hitaande 2006 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, galle Meiiji, ko ɓuri heewde e mum ko John Kerr, woni ganndal e kaalis mo Richmond, Virginia. Ko sara Ōji Zoo e saraaji mbedda ummoraade e galle naalankaagal jamaanu, baɗaaɗo e nate Yokoo Tadanori. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Kobe City Museum e binndol. Branch House Musiyeeji Japon References.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|title=Kobe City Museum of Literature|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135325/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref> a16oazwei3l1lv3i93rxw8ln38b9is3 113780 113779 2025-06-25T10:27:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113780 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum wuro Kobe (神戸文学 学 学 学 学 学 学 ɓeydo nii e nder deftere Kobe, Prefektuur Hyōgo, Japon e nder Meiji, Taishō, Shōwa, e Heisei. Musium oo udditaa ko e hitaande 2006 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, galle Meiiji, ko ɓuri heewde e mum ko John Kerr, woni ganndal e kaalis mo Richmond, Virginia. Ko sara Ōji Zoo e saraaji mbedda ummoraade e galle naalankaagal jamaanu, baɗaaɗo e nate Yokoo Tadanori. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Kobe City Museum e binndol. Branch House Musiyeeji Japon References.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|title=Kobe City Museum of Literature|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135325/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index3.html|title=Kobe City Museum of Literature - as a historical building|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135338/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index3.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref> klvicl8zw81ulo03sj15f9toi312l1d 113781 113780 2025-06-25T10:29:03Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113781 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum wuro Kobe (神戸文学 学 学 学 学 学 学 ɓeydo nii e nder deftere Kobe, Prefektuur Hyōgo, Japon e nder Meiji, Taishō, Shōwa, e Heisei. Musium oo udditaa ko e hitaande 2006 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, galle Meiiji, ko ɓuri heewde e mum ko John Kerr, woni ganndal e kaalis mo Richmond, Virginia. Ko sara Ōji Zoo e saraaji mbedda ummoraade e galle naalankaagal jamaanu, baɗaaɗo e nate Yokoo Tadanori. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Kobe City Museum e binndol. Branch House Musiyeeji Japon References.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|title=Kobe City Museum of Literature|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135325/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index3.html|title=Kobe City Museum of Literature - as a historical building|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135338/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index3.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kwansei.ac.jp/english/yoshioka/yoshioka_003380.html|title=Two Bits from Henry Isenbourg|publisher=[[Kwansei Gakuin University]]|accessdate=27 March 2011|archive-date=13 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110613035857/http://www.kwansei.ac.jp/english/yoshioka/yoshioka_003380.html|url-status=dead}}</ref> fpnzi9gcoao2d7x119csv0xow3wqc3c Kōchi Castle Museum of History 0 29639 113782 2025-06-25T10:32:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113782 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kochi Kenritsu Kōchi-jō Rekishi Hakubutsukan udditaa e hitaande 2017 Tosa Domain e mo Prefecture, e ina hawra e 67 000 geɗe ɗe meeɗaa resde, wiɗteede, e hollirde e nder defterdu kaalis e defte galle Tosa Yamauchi. Ƴeew kadi Koolol taariindi prefektuur Kōchi Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Tuugnorgal ilx9fc6ynf3kob9oovjp1wyd6tb6hds 113783 113782 2025-06-25T10:35:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113783 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kochi Kenritsu Kōchi-jō Rekishi Hakubutsukan udditaa e hitaande 2017 Tosa Domain e mo Prefecture, e ina hawra e 67 000 geɗe ɗe meeɗaa resde, wiɗteede, e hollirde e nder defterdu kaalis e defte galle Tosa Yamauchi. Ƴeew kadi Koolol taariindi prefektuur Kōchi Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-johaku.jp/en/|title=Kochi Castle Museum of History|publisher=Kochi Castle Museum of History|accessdate=20 August 2019}}</ref> taymvph0rshiuocowf43k7grv9u7293 113784 113783 2025-06-25T10:36:26Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113784 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kochi Kenritsu Kōchi-jō Rekishi Hakubutsukan udditaa e hitaande 2017 Tosa Domain e mo Prefecture, e ina hawra e 67 000 geɗe ɗe meeɗaa resde, wiɗteede, e hollirde e nder defterdu kaalis e defte galle Tosa Yamauchi. Ƴeew kadi Koolol taariindi prefektuur Kōchi Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-johaku.jp/en/|title=Kochi Castle Museum of History|publisher=Kochi Castle Museum of History|accessdate=20 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kochi.kochi.jp/site/kanko/kochi-johaku.html|script-title=ja:高知県立高知城歴史博物館|trans-title=Kochi Castle Museum of History|language=Japanese|publisher=[[Kōchi, Kōchi|Kōchi City]]|accessdate=20 August 2019}}</ref> m52s2tcx8gxvgwzkq565xx06r1qrc0o Kōchi Literary Museum 0 29640 113785 2025-06-25T10:39:25Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113785 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1997, udditaa e nder galle laamorɗo Kōchi, Kōchi, diiwaan Kōchi, Japon, e hitaande 1997 Shūshin, haa hannde. Ƴeew kadi Koolol taariindi suudu Kōchi Yoshii Isamu ina waɗi ko ina wona 100 000 neɗɗo Musiyum naalankaagal, Kōchi Tuugnorgal 文学館について [Ko fayti e... nthw8flx7s01iuw3ts67f9ve31uph2w 113786 113785 2025-06-25T10:41:50Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113786 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1997, udditaa e nder galle laamorɗo Kōchi, Kōchi, diiwaan Kōchi, Japon, e hitaande 1997 Shūshin, haa hannde. Ƴeew kadi Koolol taariindi suudu Kōchi Yoshii Isamu ina waɗi ko ina wona 100 000 neɗɗo Musiyum naalankaagal, Kōchi Tuugnorgal 文学館について [Ko fayti e....<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-bungaku.com/about/|script-title=ja:文学館について|trans-title=About the Literary Museum|language=Japanese|publisher=Kōchi Literary Museum|accessdate=9 July 2020}}</ref> 09ijd2d6y9trsmde5mjwrina4w1nsx2 113787 113786 2025-06-25T10:43:00Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113787 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1997, udditaa e nder galle laamorɗo Kōchi, Kōchi, diiwaan Kōchi, Japon, e hitaande 1997 Shūshin, haa hannde. Ƴeew kadi Koolol taariindi suudu Kōchi Yoshii Isamu ina waɗi ko ina wona 100 000 neɗɗo Musiyum naalankaagal, Kōchi Tuugnorgal 文学館について [Ko fayti e....<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-bungaku.com/about/|script-title=ja:文学館について|trans-title=About the Literary Museum|language=Japanese|publisher=Kōchi Literary Museum|accessdate=9 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kochi.lg.jp/soshiki/111301/info-kyuukan.html|script-title=ja:県立施設の休館等|trans-title=Closure of Prefectural Facilities|language=Japanese|publisher=[[Kōchi Prefecture]]|date=10 March 2020|accessdate=9 July 2020}}</ref> cngjx08o5vjpaknsuq7blshmxjqc230 113788 113787 2025-06-25T10:44:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113788 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1997, udditaa e nder galle laamorɗo Kōchi, Kōchi, diiwaan Kōchi, Japon, e hitaande 1997 Shūshin, haa hannde. Ƴeew kadi Koolol taariindi suudu Kōchi Yoshii Isamu ina waɗi ko ina wona 100 000 neɗɗo Musiyum naalankaagal, Kōchi Tuugnorgal 文学館について [Ko fayti e....<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-bungaku.com/about/|script-title=ja:文学館について|trans-title=About the Literary Museum|language=Japanese|publisher=Kōchi Literary Museum|accessdate=9 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kochi.lg.jp/soshiki/111301/info-kyuukan.html|script-title=ja:県立施設の休館等|trans-title=Closure of Prefectural Facilities|language=Japanese|publisher=[[Kōchi Prefecture]]|date=10 March 2020|accessdate=9 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kochi.kochi.jp/deeps/20/2019/muse/link.html|script-title=ja:リンク集|trans-title=Assorted Links|language=Japanese|publisher=[[Kōchi, Kōchi|Kōchi City]]|accessdate=9 July 2020}}</ref> hy11b5c4mm00660frcmj7jzp60mlauk Kōchi Prefectural Museum of History 0 29641 113789 2025-06-25T10:47:05Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113789 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1991, udditaa to Nankoku, to leydi Japon, to leydi Japon ina jokkondiri e arkewolosi, daartol, e aadaaji leñol nokku oo. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e nokku daartol diiwaan Kochi. Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Tuugnorgal cx90r9eg83g7cal8ih68ueo3lzjp2p4 113790 113789 2025-06-25T10:49:36Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113790 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1991, udditaa to Nankoku, to leydi Japon, to leydi Japon ina jokkondiri e arkewolosi, daartol, e aadaaji leñol nokku oo. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e nokku daartol diiwaan Kochi. Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.kochi-bunkazaidan.or.jp/~rekimin/greeting.html|script-title=ja:ごあいさつ・沿革|trans-title=Greetings and History|language=Japanese|publisher=Kōchi Prefectural Museum of History|accessdate=20 August 2019}}</ref> 92aavnynf70upq7gknd8rjns0w3g942 113791 113790 2025-06-25T10:50:45Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113791 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1991, udditaa to Nankoku, to leydi Japon, to leydi Japon ina jokkondiri e arkewolosi, daartol, e aadaaji leñol nokku oo. Ƴeew kadi Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e nokku daartol diiwaan Kochi. Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.kochi-bunkazaidan.or.jp/~rekimin/greeting.html|script-title=ja:ごあいさつ・沿革|trans-title=Greetings and History|language=Japanese|publisher=Kōchi Prefectural Museum of History|accessdate=20 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.nankoku.lg.jp/life/life_dtl.php?hdnKey=1570|script-title=ja:県立歴史民俗資料館|trans-title=Prefectural Museum of History and Folk Customs|language=Japanese|publisher=[[Nankoku, Kōchi|Nankoku City]]|accessdate=20 August 2019}}</ref> ftdbq4b5t0arcxtvjtvuprmywyntutc Kodaira Hirakushi Denchu Art Museum 0 29642 113792 2025-06-25T10:53:17Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113792 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kodaira-shi hirakushidenchū chōkoku bijutsukan) ko nokku naalankaagal e nder wuro Kodaira to hirnaange Tokiyoo, Japon, halfinaango Japonnaajo Hirakushi Denku (1872-1979). Musiyum oo ina reeni galle e suudu Denchu ​​cakkitiingu, ɗo o umminoo e hitaande 1970, ina jogii kadi galle annex exposition mahaaɗo e faandaare, ina hoɗi golle keewɗe e sehil oo. Musium oo udditaa ko e lewru oktoobar 1984, ko wuro Kodaira jeyi ɗum, ina gollina ɗum. Koolol ngol udditaa e lewru feebariyee 1994. Ina waɗi golle e wiɗtooji Denchu ​​keewɗi, ina heen kadi mbaydi njamndi (waɗaandi e mbaydi leɗɗe asliije) Tenshō (Reincarnation) hitaande 1920. Nate ɗee ina kollita mbaydi tikkere e perhaps the Budômy –ôô ina ɓuuɓna mbaydi neɗɗo tokosiri. Tuugnorgal cpn1g2wfkal47a1jf904jxf1jn1a0d6 113793 113792 2025-06-25T10:55:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113793 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kodaira-shi hirakushidenchū chōkoku bijutsukan) ko nokku naalankaagal e nder wuro Kodaira to hirnaange Tokiyoo, Japon, halfinaango Japonnaajo Hirakushi Denku (1872-1979). Musiyum oo ina reeni galle e suudu Denchu ​​cakkitiingu, ɗo o umminoo e hitaande 1970, ina jogii kadi galle annex exposition mahaaɗo e faandaare, ina hoɗi golle keewɗe e sehil oo. Musium oo udditaa ko e lewru oktoobar 1984, ko wuro Kodaira jeyi ɗum, ina gollina ɗum. Koolol ngol udditaa e lewru feebariyee 1994. Ina waɗi golle e wiɗtooji Denchu ​​keewɗi, ina heen kadi mbaydi njamndi (waɗaandi e mbaydi leɗɗe asliije) Tenshō (Reincarnation) hitaande 1920. Nate ɗee ina kollita mbaydi tikkere e perhaps the Budômy –ôô ina ɓuuɓna mbaydi neɗɗo tokosiri. == Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=http://www.dnp.co.jp/artscape/eng/focus/1405_02.html|website=Artscape Japan|last=Pronko|first=Michael|title=Sculpture Haven: The Kodaira Hirakushi Denchu Art Museum}}</ref> == klyqkiilo71olfdfcvqgs8en49dbmmj Koishikawa Annex, The University Museum, The University of Tokyo 0 29643 113794 2025-06-25T10:58:06Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113794 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Annex Koishikawa, Museum to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tokyo (東京大学爔博館 小 小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小 小小小分館, Tōkyōng sōgō kenkyū kekyū hakubububunkkkun Hakusan Bunkyo mo Tokiyoo, to leydi Japon. Ko kañum woni galle ɓurɗo ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde. Ko adii fof ko duɗal safaara. Mahdi ndii fuɗɗii ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi diwti, ndi artiraa to Jardiin Botanique Koishikawa. No mooɓondiral ngal holliri nii, ina woodi kollirɗe daartol tago, mooɓondiral daabaaji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde E Morse, ko ɗoon e ɗoon, ko ina wona 100 000 000 neɗɗo, ko ina wona 100 000 neɗɗo, ko ina wona 100 000 neɗɗo, tawi ko 6e 6alee6e 6alee6e, hono no 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6amni 6e 6ur6e 6urde, ko 6amtaare naalankaagal e ganndal. Ko heewi e nate njamndi mboɗeeri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle. Yeru nate Koganei Yoshikiyo Koganei Yoshikiyo Jokkondire yaajɗe 815u5dnctg83ahb8h03cmcw9sovshl5 Korekawa Archaeological Institution (Korekawa Jōmon Kan) 0 29644 113795 2025-06-25T11:01:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113795 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koishikawa Annex, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Tokiyoo (東京大学総合研究博物館 小石川分館, Tōkyō-daigaku sogo kenkyū hakubutsukan ko Tokyo-daigaunk to Japon, to Tokyo Hakuyosan nokkuure) Ko ɗum suudu ɓurndu ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, kadi ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex The University Museum. Ko adii ɗuum ko duɗal safaara. Mahdi ndii fusi ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi artiraa, ndi moƴƴinaa e nder Jardiin Botanique Koishikawa. Ko wayi no mooɓondiral, ina woodi mooɓondiral eɓɓooje daartol tago, mooɓondiral eɓɓooje daabaaji jannginoowo jananɗo Chartering E Morse almuɓɓe ɓadtiiɓe, mooɓondiral eɓɓooje naalankaagal e ganndal Prof. Mitake Hide, tergal e mbaadi innde Kōbushō Kōgakuryō. Sifaaaji njamndi keewɗi ɗi jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle. Yeru ko nate Koganey Yoshikiyo Koganey Yoshikiyo Jokkondire yaajɗe qp2xmfc1mq33tclrmkmni6uonduioqt 113802 113795 2025-06-25T11:13:05Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113802 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koishikawa Annex, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Tokiyoo (東京大学総合研究博物館 小石川分館, Tōkyō-daigaku sogo kenkyū hakubutsukan ko Tokyo-daigaunk to Japon, to Tokyo Hakuyosan nokkuure) Ko ɗum suudu ɓurndu ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, kadi ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex The University Museum. Ko adii ɗuum ko duɗal safaara. Mahdi ndii fusi ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi artiraa, ndi moƴƴinaa e nder Jardiin Botanique Koishikawa. Ko wayi no mooɓondiral, ina woodi mooɓondiral eɓɓooje daartol tago, mooɓondiral eɓɓooje daabaaji jannginoowo jananɗo Chartering E Morse almuɓɓe ɓadtiiɓe, mooɓondiral eɓɓooje naalankaagal e ganndal Prof. Mitake Hide, tergal e mbaadi innde Kōbushō Kōgakuryō. Sifaaaji njamndi keewɗi ɗi jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle. Yeru ko nate Koganey Yoshikiyo Koganey Yoshikiyo Jokkondire <ref>{{cite web|url=https://www.korekawa-jomon.jp/information/|script-title=ja:ご挨拶|title=Greetings|publisher=Korekawa Archaeological Institution|accessdate=2 September 2019}}</ref> bh8pptnrjohi4al3fs14ifund0eo4uj 113803 113802 2025-06-25T11:14:19Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113803 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koishikawa Annex, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Tokiyoo (東京大学総合研究博物館 小石川分館, Tōkyō-daigaku sogo kenkyū hakubutsukan ko Tokyo-daigaunk to Japon, to Tokyo Hakuyosan nokkuure) Ko ɗum suudu ɓurndu ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, kadi ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex The University Museum. Ko adii ɗuum ko duɗal safaara. Mahdi ndii fusi ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi artiraa, ndi moƴƴinaa e nder Jardiin Botanique Koishikawa. Ko wayi no mooɓondiral, ina woodi mooɓondiral eɓɓooje daartol tago, mooɓondiral eɓɓooje daabaaji jannginoowo jananɗo Chartering E Morse almuɓɓe ɓadtiiɓe, mooɓondiral eɓɓooje naalankaagal e ganndal Prof. Mitake Hide, tergal e mbaadi innde Kōbushō Kōgakuryō. Sifaaaji njamndi keewɗi ɗi jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle. Yeru ko nate Koganey Yoshikiyo Koganey Yoshikiyo Jokkondire <ref>{{cite web|url=https://www.korekawa-jomon.jp/information/|script-title=ja:ご挨拶|title=Greetings|publisher=Korekawa Archaeological Institution|accessdate=2 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.hachinohe.aomori.jp/sections/index.cfm?footer=89|script-title=ja:是川縄文館|trans-title=Korekawa Jomon Kan|language=Japanese|publisher=[[Hachinohe, Aomori|Hachinohe City]]|accessdate=2 September 2019}}</ref> cb6mdc0l3uzvbiradevwpewh8e4u4cw 113804 113803 2025-06-25T11:15:25Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113804 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koishikawa Annex, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Tokiyoo (東京大学総合研究博物館 小石川分館, Tōkyō-daigaku sogo kenkyū hakubutsukan ko Tokyo-daigaunk to Japon, to Tokyo Hakuyosan nokkuure) Ko ɗum suudu ɓurndu ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, kadi ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex The University Museum. Ko adii ɗuum ko duɗal safaara. Mahdi ndii fusi ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi artiraa, ndi moƴƴinaa e nder Jardiin Botanique Koishikawa. Ko wayi no mooɓondiral, ina woodi mooɓondiral eɓɓooje daartol tago, mooɓondiral eɓɓooje daabaaji jannginoowo jananɗo Chartering E Morse almuɓɓe ɓadtiiɓe, mooɓondiral eɓɓooje naalankaagal e ganndal Prof. Mitake Hide, tergal e mbaadi innde Kōbushō Kōgakuryō. Sifaaaji njamndi keewɗi ɗi jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle. Yeru ko nate Koganey Yoshikiyo Koganey Yoshikiyo Jokkondire <ref>{{cite web|url=https://www.korekawa-jomon.jp/information/|script-title=ja:ご挨拶|title=Greetings|publisher=Korekawa Archaeological Institution|accessdate=2 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.hachinohe.aomori.jp/sections/index.cfm?footer=89|script-title=ja:是川縄文館|trans-title=Korekawa Jomon Kan|language=Japanese|publisher=[[Hachinohe, Aomori|Hachinohe City]]|accessdate=2 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/00011333|script-title=ja:土偶/青森県八戸市風張1遺跡出土|trans-title=Dogū, Excavated From the Kazahari I Site in Hachinohe, Aomori Prefecture|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=2 September 2019}}</ref> 8gvhamkfj5xx8qa1qvf1dapupmxpyxd Kōriyama City Museum of Art 0 29645 113796 2025-06-25T11:06:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113796 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kōriyama udditaa e hitaande 1992 to Kōriyama, e nder diiwaan Fukushima, to leydi Japon. Koolol ngol ina waɗi golle Tomaas Gainsboro, John Konstabel, J.M.W.Turner, Edward Burne-Jones, e John Wiliyam Waterhaus, kam e naalankooɓe Japonnaaɓe Shiba Kōkan, Takahashi Yuichi, Fujishima Takeji, e Kishida Riyusei. Musiyum oo ina waɗi kadi golle naalankooɓe jokkondirɓe e Kōriyama. Ƴeew kadi Koolol naalankaagal to diiwaan Fukushima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Fukushima) Tuugnorgal 2gkww7gtna0anjv23rutvxpe8160reo 113798 113796 2025-06-25T11:08:40Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113798 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kōriyama udditaa e hitaande 1992 to Kōriyama, e nder diiwaan Fukushima, to leydi Japon. Koolol ngol ina waɗi golle Tomaas Gainsboro, John Konstabel, J.M.W.Turner, Edward Burne-Jones, e John Wiliyam Waterhaus, kam e naalankooɓe Japonnaaɓe Shiba Kōkan, Takahashi Yuichi, Fujishima Takeji, e Kishida Riyusei. Musiyum oo ina waɗi kadi golle naalankooɓe jokkondirɓe e Kōriyama. Ƴeew kadi Koolol naalankaagal to diiwaan Fukushima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Fukushima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.koriyama.fukushima.jp/bijyutukan/01-gaiyo_e.html|title=General Description|publisher=[[Kōriyama, Fukushima|Kōriyama City]]|accessdate=8 October 2015}}</ref> 18rttthc2fe1inrr884p6cqhgmtgbku 113799 113798 2025-06-25T11:09:49Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113799 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kōriyama udditaa e hitaande 1992 to Kōriyama, e nder diiwaan Fukushima, to leydi Japon. Koolol ngol ina waɗi golle Tomaas Gainsboro, John Konstabel, J.M.W.Turner, Edward Burne-Jones, e John Wiliyam Waterhaus, kam e naalankooɓe Japonnaaɓe Shiba Kōkan, Takahashi Yuichi, Fujishima Takeji, e Kishida Riyusei. Musiyum oo ina waɗi kadi golle naalankooɓe jokkondirɓe e Kōriyama. Ƴeew kadi Koolol naalankaagal to diiwaan Fukushima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Fukushima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.koriyama.fukushima.jp/bijyutukan/01-gaiyo_e.html|title=General Description|publisher=[[Kōriyama, Fukushima|Kōriyama City]]|accessdate=8 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.koriyama.fukushima.jp/bijyutukan/06_e.html|title=Collections|publisher=[[Kōriyama, Fukushima|Kōriyama City]]|accessdate=8 October 2015}}</ref> 4gmnar14ypp7wzwecfy02qqkk81rufz Kōsetsu Museum of Art 0 29646 113807 2025-06-25T11:20:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113807 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium naalankaagal Kōsetsu (香雪美術館, Kōsetsu Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa to Kobe, diiwaan Hyōgo, Japon e hitaande 1973. Musium naalankaagal ina reena, ina wiɗta, ina hollita ko moofti naalankaagal Japon e Asii fuɗnaange—ina heen golle naalankaagal callidhist, Bud . nate puɗɗaaɗe e jamaanu, kaɓirɗe e kaɓirɗe, e kaɓirɗe lakde—ɗe Murayama Ryōhei [ja], ganndiraaɗo kadi Kōsetsu, sosɗo The Asahi Shimbun, mahi ɗum. Ɗee golle ina mbaɗi Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi sappo e jeenay e Golle Naalankaagal Teeŋtuɗe capanɗe tati e tati. E lewru desaambar 2021, suudu defte nduu udditaama e nder dumunna juutɗo ngam moƴƴinde ɗum, hay so tawii golle kollirɗe ina njokki rewrude e suudu defte Nakanoshima Kōsetsu to Osaka. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Hakutsuru Musium wuro Kobe Tuugnorgal kk6r6zjtu5ggy1nrnp5equfqexa1dmi 113808 113807 2025-06-25T11:22:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113808 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium naalankaagal Kōsetsu (香雪美術館, Kōsetsu Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa to Kobe, diiwaan Hyōgo, Japon e hitaande 1973. Musium naalankaagal ina reena, ina wiɗta, ina hollita ko moofti naalankaagal Japon e Asii fuɗnaange—ina heen golle naalankaagal callidhist, Bud . nate puɗɗaaɗe e jamaanu, kaɓirɗe e kaɓirɗe, e kaɓirɗe lakde—ɗe Murayama Ryōhei [ja], ganndiraaɗo kadi Kōsetsu, sosɗo The Asahi Shimbun, mahi ɗum. Ɗee golle ina mbaɗi Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi sappo e jeenay e Golle Naalankaagal Teeŋtuɗe capanɗe tati e tati. E lewru desaambar 2021, suudu defte nduu udditaama e nder dumunna juutɗo ngam moƴƴinde ɗum, hay so tawii golle kollirɗe ina njokki rewrude e suudu defte Nakanoshima Kōsetsu to Osaka. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Hakutsuru Musium wuro Kobe Tuugnorgal.<ref name="bunka" /> The museum preserves, researches, and displays the collection of [[Japanese art|Japanese]] and [[History of Asian art#East Asian art|East Asian artworks]]—including [[Buddhist art]], calligraphic works, tea utensils, early-modern paintings, arms and armour, and [[lacquerware]]—built up by {{ill|Murayama Ryōhei|ja|村山龍平}}, also known as Kōsetsu,<nowiki><ref></nowiki> 88pbbii2nb2rg155e09g62j7zzjkfu7 113809 113808 2025-06-25T11:24:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113809 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium naalankaagal Kōsetsu (香雪美術館, Kōsetsu Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa to Kobe, diiwaan Hyōgo, Japon e hitaande 1973. Musium naalankaagal ina reena, ina wiɗta, ina hollita ko moofti naalankaagal Japon e Asii fuɗnaange—ina heen golle naalankaagal callidhist, Bud . nate puɗɗaaɗe e jamaanu, kaɓirɗe e kaɓirɗe, e kaɓirɗe lakde—ɗe Murayama Ryōhei [ja], ganndiraaɗo kadi Kōsetsu, sosɗo The Asahi Shimbun, mahi ɗum. Ɗee golle ina mbaɗi Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi sappo e jeenay e Golle Naalankaagal Teeŋtuɗe capanɗe tati e tati. E lewru desaambar 2021, suudu defte nduu udditaama e nder dumunna juutɗo ngam moƴƴinde ɗum, hay so tawii golle kollirɗe ina njokki rewrude e suudu defte Nakanoshima Kōsetsu to Osaka. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Hakutsuru Musium wuro Kobe Tuugnorgal.<ref name="bunka" /> The museum preserves, researches, and displays the collection of [[Japanese art|Japanese]] and [[History of Asian art#East Asian art|East Asian artworks]]—including [[Buddhist art]], calligraphic works, tea utensils, early-modern paintings, arms and armour, and [[lacquerware]]—built up by {{ill|Murayama Ryōhei|ja|村山龍平}}, also known as Kōsetsu,founder of ''[[The Asahi Shimbun]]''.<ref name="bunka2" /> These works include nineteen [[Important Cultural Property (Japan)|Important Cultural Properties]] and twenty-three [[Cultural Property (Japan)#1933 Law Regarding the Preservation of Important Works of Fine Arts|Important Works of Fine Arts]].<ref name="en">{{cite web|url=https://www.kosetsu-museum.or.jp/mikage/en/|title=The Kosetsu Museum of Art|publisher=Kosetsu Museum of Art|access-date=22 November 2023}}</ref> kzkxd7wk4kpvpqmcqzy94dx8ylofgtt 113810 113809 2025-06-25T11:25:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113810 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musium naalankaagal Kōsetsu (香雪美術館, Kōsetsu Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa to Kobe, diiwaan Hyōgo, Japon e hitaande 1973. Musium naalankaagal ina reena, ina wiɗta, ina hollita ko moofti naalankaagal Japon e Asii fuɗnaange—ina heen golle naalankaagal callidhist, Bud . nate puɗɗaaɗe e jamaanu, kaɓirɗe e kaɓirɗe, e kaɓirɗe lakde—ɗe Murayama Ryōhei [ja], ganndiraaɗo kadi Kōsetsu, sosɗo The Asahi Shimbun, mahi ɗum. Ɗee golle ina mbaɗi Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi sappo e jeenay e Golle Naalankaagal Teeŋtuɗe capanɗe tati e tati. E lewru desaambar 2021, suudu defte nduu udditaama e nder dumunna juutɗo ngam moƴƴinde ɗum, hay so tawii golle kollirɗe ina njokki rewrude e suudu defte Nakanoshima Kōsetsu to Osaka. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Hakutsuru Musium wuro Kobe Tuugnorgal.<ref name="bunka" /> The museum preserves, researches, and displays the collection of [[Japanese art|Japanese]] and [[History of Asian art#East Asian art|East Asian artworks]]—including [[Buddhist art]], calligraphic works, tea utensils, early-modern paintings, arms and armour, and [[lacquerware]]—built up by {{ill|Murayama Ryōhei|ja|村山龍平}}, also known as Kōsetsu,founder of ''[[The Asahi Shimbun]]''.<ref name="bunka2" /> These works include nineteen [[Important Cultural Property (Japan)|Important Cultural Properties]] and twenty-three [[Cultural Property (Japan)#1933 Law Regarding the Preservation of Important Works of Fine Arts|Important Works of Fine Arts]].<ref name="en">{{cite web|url=https://www.kosetsu-museum.or.jp/mikage/en/|title=The Kosetsu Museum of Art|publisher=Kosetsu Museum of Art|access-date=22 November 2023}}</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.kosetsu-museum.or.jp/mikage/news/20211112.html|script-title=ja:お知らせ|trans-title=Announcement|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=22 November 2023}}</ref> spq3lmvqc32sfiuqhajggjnktz02dei Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi 0 29647 113811 2025-06-25T11:27:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113811 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1982, udditaa to Izumi, to diiwaan Osaka, to leydi Japon njulaagu mbaylaandi cotton, rokki leydi ndii, mahaaɗe ɗee, mooftirgel ngel, e kaalis ngam njuɓɓudi musee oo e wuro ngoo. Koolol ngol ko ina wona ujunnaaje sappo e goo golle ina waɗi Ngalu Ngenndiijo ɗiɗi (deftere Kasen Uta-awase e vase celadon Song Sud e noppi phoenix anndiraaɗi Bansei) e Jeyi Pinal Teeŋtuɗi capanɗe jeenay e jeenay. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Fujita Doggol ngalu ngenndi Japon (binndi: defte Japon) Doggol ngalu ngenndi Japon (golle: goɗɗe) Tuugnorgal 7g0qwosyclgh7dz6s0imxo4wjdho8vi 113812 113811 2025-06-25T11:30:35Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113812 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1982, udditaa to Izumi, to diiwaan Osaka, to leydi Japon njulaagu mbaylaandi cotton, rokki leydi ndii, mahaaɗe ɗee, mooftirgel ngel, e kaalis ngam njuɓɓudi musee oo e wuro ngoo. Koolol ngol ko ina wona ujunnaaje sappo e goo golle ina waɗi Ngalu Ngenndiijo ɗiɗi (deftere Kasen Uta-awase e vase celadon Song Sud e noppi phoenix anndiraaɗi Bansei) e Jeyi Pinal Teeŋtuɗi capanɗe jeenay e jeenay. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Fujita Doggol ngalu ngenndi Japon (binndi: defte Japon) Doggol ngalu ngenndi Japon (golle: goɗɗe) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/455|script-title=ja:和泉市久保惣記念美術館|trans-title=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=26 October 2015}}</ref> 2pbzipbjivhnkye9d0hxgr5e1fwgczm 113813 113812 2025-06-25T11:31:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113813 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1982, udditaa to Izumi, to diiwaan Osaka, to leydi Japon njulaagu mbaylaandi cotton, rokki leydi ndii, mahaaɗe ɗee, mooftirgel ngel, e kaalis ngam njuɓɓudi musee oo e wuro ngoo. Koolol ngol ko ina wona ujunnaaje sappo e goo golle ina waɗi Ngalu Ngenndiijo ɗiɗi (deftere Kasen Uta-awase e vase celadon Song Sud e noppi phoenix anndiraaɗi Bansei) e Jeyi Pinal Teeŋtuɗi capanɗe jeenay e jeenay. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Fujita Doggol ngalu ngenndi Japon (binndi: defte Japon) Doggol ngalu ngenndi Japon (golle: goɗɗe) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/455|script-title=ja:和泉市久保惣記念美術館|trans-title=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=26 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ikm-art.jp/en/foreword.html|title=Forward|publisher=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|accessdate=26 October 2015}}</ref> 3v6g66fu67p1xarss9zrunuoqksph06 113814 113813 2025-06-25T11:33:09Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113814 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1982, udditaa to Izumi, to diiwaan Osaka, to leydi Japon njulaagu mbaylaandi cotton, rokki leydi ndii, mahaaɗe ɗee, mooftirgel ngel, e kaalis ngam njuɓɓudi musee oo e wuro ngoo. Koolol ngol ko ina wona ujunnaaje sappo e goo golle ina waɗi Ngalu Ngenndiijo ɗiɗi (deftere Kasen Uta-awase e vase celadon Song Sud e noppi phoenix anndiraaɗi Bansei) e Jeyi Pinal Teeŋtuɗi capanɗe jeenay e jeenay. Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Fujita Doggol ngalu ngenndi Japon (binndi: defte Japon) Doggol ngalu ngenndi Japon (golle: goɗɗe) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/455|script-title=ja:和泉市久保惣記念美術館|trans-title=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=26 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ikm-art.jp/en/foreword.html|title=Forward|publisher=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|accessdate=26 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/614|script-title=ja:歌仙歌合|trans-title=Kasen Uta-awase|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=26 October 2015}}</ref> 38woa42xl6s6pq2ev3m3v4v2nsilz7k Kubote Historical Museum 0 29648 113815 2025-06-25T11:37:56Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113815 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto.[1] Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji) Musiyum daartol Kyushu Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi. References enmo30x3qu2nix73nbog2153g3o2fz3 113816 113815 2025-06-25T11:40:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113816 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto. Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji) Musiyum daartol Kyushu Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi. References.<ref>{{cite web|url=http://www.fsg.pref.fukuoka.jp/kyureki/_common/pdf/sityouson/kubotesiryokan.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019}}</ref> nq1y5cffrqzvzb4zkddnbqy67dl94aq 113817 113816 2025-06-25T11:41:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113817 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto. Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji) Musiyum daartol Kyushu Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi. References.<ref>{{cite web|url=http://www.fsg.pref.fukuoka.jp/kyureki/_common/pdf/sityouson/kubotesiryokan.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.fukuoka.lg.jp/uploaded/attachment/55873.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019|page=21}}</ref> 6m2vxtgg0wjomiexqy5we0e7e5kpajw 113818 113817 2025-06-25T11:42:43Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113818 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto. Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji) Musiyum daartol Kyushu Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi. References.<ref>{{cite web|url=http://www.fsg.pref.fukuoka.jp/kyureki/_common/pdf/sityouson/kubotesiryokan.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.fukuoka.lg.jp/uploaded/attachment/55873.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019|page=21}}</ref><ref>{{cite news|url=https://mainichi.jp/articles/20171121/ddl/k40/040/417000c|script-title=ja:求菩提資料館 老朽化で休館 来年2月に再オープン|trans-title=Kubote Historical Museum: Temporary Closure due to Ageing, To Reopen Next February|language=Japanese|work=[[Mainichi Shimbun]]|date=21 November 2017|accessdate=24 September 2019}}</ref> 8ee8s8w4uj9w8lcobxz0d72hutgbren 113819 113818 2025-06-25T11:44:00Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113819 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto. Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji) Musiyum daartol Kyushu Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi. References.<ref>{{cite web|url=http://www.fsg.pref.fukuoka.jp/kyureki/_common/pdf/sityouson/kubotesiryokan.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.fukuoka.lg.jp/uploaded/attachment/55873.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019|page=21}}</ref><ref>{{cite news|url=https://mainichi.jp/articles/20171121/ddl/k40/040/417000c|script-title=ja:求菩提資料館 老朽化で休館 来年2月に再オープン|trans-title=Kubote Historical Museum: Temporary Closure due to Ageing, To Reopen Next February|language=Japanese|work=[[Mainichi Shimbun]]|date=21 November 2017|accessdate=24 September 2019}}</ref><ref>{{cite news|url=https://mainichi.jp/articles/20180211/ddl/k40/010/243000c|script-title=ja:求菩提資料館 新施設を豊前市が県に要望|trans-title=Kubote Historical Museum: Buzen City Appeals to the Prefecture for Funds for a New Facility|language=Japanese|work=[[Mainichi Shimbun]]|date=11 February 2018|accessdate=24 September 2019}}</ref> eebj3lo6a8i5x47vu8ei7sqgs7vvsqd Kumamoto Prefectural Ancient Burial Mound Museum 0 29649 113820 2025-06-25T11:47:29Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 113820 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko suudu defte ɓooyndu e nder diiwaan Kumamoto (熊本県立装飾古墳館) ko musium kofun fawaade e wuro Yamaga, e nder diiwaan Kumamoto, Japon. Koolol ngol ina waɗi nate timmuɗe e cuuɗi nder tumuli sappo e ɗiɗi. Ko Tadao Ando waɗi musium oo, o timmini ɗum e njoɓdi ¥1,6 miliyaar e lewru abriil 1992. Ƴeew kadi Wakkati kofun Musiyum naalankaagal to diiwaan Kumamoto Tuugnorgal 56etmze79rs7u5mvub9jqzx36mqtfuo