Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.45.0-wmf.6
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Abdulrahman Bello Dambazau
0
4730
113749
104777
2025-06-25T05:50:42Z
MOIBARDE
10068
113749
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee.
Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref>
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
4zr82va65kk0viujui26c9q17mmfepn
113750
113749
2025-06-25T05:51:42Z
MOIBARDE
10068
113750
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee.
Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref>
Nguurndam gadano
Caalaje
Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano.
Jaangirde
Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Defense Nigeria, o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi Naajeeriya nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed]
E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu Amerik to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989.
Golle konu
Emmugo
Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense Naajeeriya gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, Support Weapon Wing e Centre Infantry e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan.
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
31bz3tjbk7qopuq9gxtoc2ow77xfl1k
113751
113750
2025-06-25T05:56:45Z
MOIBARDE
10068
113751
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee.
Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
=== Caalaje ===
Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano.
== Jaangirde ==
Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed]
E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989.
== Golle konu ==
=== Emmugo ===
Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan.
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
c5ltbgk6o4yjdsqwd3ztm32wyu40jxj
113752
113751
2025-06-25T06:03:55Z
MOIBARDE
10068
113752
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee.
Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
=== Caalaje ===
Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano.
=== Jaangirde ===
Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed]
E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989.
== Golle konu ==
=== Emmugo ===
Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan.
== Mawɗo konu ==
Toɗɗaama hooreejo konu e hitaande 2008 e juuɗe hooreejo leydi ndi hono [[Umaru Yar'Adua]]. Hakkunde laamu Yar'Adua, konu nguu tuumaama e yiɗde heɓtude laamu e nder cuuɗiindi sabu rafi Yar'Adua. Caggal nde Yar’Adua sankii, Dambazau woppi golle mum ko hooreejo leydi [[Goodluck Jonathan|Goodluck Jonathan.]]
== Baɗte mawɗe ɗe o heɓi e wonde mawɗo konu ==
1. Konu leydi [[Naajeeriya]] (NAWANI) nder hitaande 2010.
2. Mahngo 44 opitaal ''reference'' konu e ɓeydude ɗum e opitaal ONU to bannge tolno 4.
3. Mahaa Barak YarAdua e golle Direct Labour kuutortooɗe Innjiniyankooɓe konu.
4. Yaajnaade nokku toppitiiɗo jam konu ngam jogaade mbaawka jannginde bataliyoŋaaji ɗiɗi e sahaa gooto, heɓde njeenaari ONU ngam wonde nokku janngingol diiwaan.
Rewindaade denndaangal defte janngirɗe konu leydi [[Najiriya|Najeriya]].
Lelni sosngo nokku janngirde ngam haɓaade ownugol e fitinaaji Jaji.
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
903g0gxp728m9knr1nfv1yyrpkp59o0
113753
113752
2025-06-25T06:09:12Z
MOIBARDE
10068
113753
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee.
Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
=== Caalaje ===
Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano.
=== Jaangirde ===
Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed]
E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989.
== Golle konu ==
=== Emmugo ===
Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan.
=== Mawɗo konu ===
Toɗɗaama hooreejo konu e hitaande 2008 e juuɗe hooreejo leydi ndi hono [[Umaru Yar'Adua]]. Hakkunde laamu Yar'Adua, konu nguu tuumaama e yiɗde heɓtude laamu e nder cuuɗiindi sabu rafi Yar'Adua. Caggal nde Yar’Adua sankii, Dambazau woppi golle mum ko hooreejo leydi [[Goodluck Jonathan|Goodluck Jonathan.]]
== Baɗte mawɗe ɗe o heɓi e wonde mawɗo konu ==
1. Konu leydi [[Naajeeriya]] (NAWANI) nder hitaande 2010.
2. Mahngo 44 opitaal ''reference'' konu e ɓeydude ɗum e opitaal ONU to bannge tolno 4.
3. Mahaa Barak YarAdua e golle Direct Labour kuutortooɗe Innjiniyankooɓe konu.
4. Yaajnaade nokku toppitiiɗo jam konu ngam jogaade mbaawka jannginde bataliyoŋaaji ɗiɗi e sahaa gooto, heɓde njeenaari ONU ngam wonde nokku janngingol diiwaan.
Rewindaade denndaangal defte janngirɗe konu leydi [[Najiriya|Najeriya]].
Lelni sosngo nokku janngirde ngam haɓaade ownugol e fitinaaji Jaji.
== Jaambaraagal ko o jaagorgal nder leydi ==
1. Wazde peeje men e nder gollorɗe 4 gonɗe e les njiimaandi ministeer oo, sosde laawol ngol aldaa e paltoor ngam yahrude yeeso e golle, haa teeŋti noon e heblooji, toɗɗagol e ƴellitgol.
2. Naatde e biometrik e dijital paaspoor winndereejo, ina heen humpitooji ko adii Travelers e ballondiral e ''INTERPOL''.
3. O wayla njuɓɓudi kasooji ngam ustude keeweendi yimɓe nanngaaɓe e ñaawoore, tawa ina ɗaɓɓi nde ɓe njogori jogaade ñalɗi maɓɓe e nder ñaawirdu tawa ɓe ngoppaani leelgol sabu ŋakkeende kaɓirɗe. Sodi otooji keewɗi, mahii nokkuuji coktirɗi 3000 neɗɗo, kadi ƴeewtindorii wonde sariya keso coktirgal siynaama ngam artirde faandaare kasoo oo gila e ñaawoore haa e safaara e moƴƴitingol no fotiri e kuule Fedde Ngenndiije Dentuɗe (Kuulal Mandelaa).
udditgol otooji kesi ɗii ngam sarwiis toppitiiɗo ko feewti e njuɓɓudi
4. O sosi ''SITUATION ROOM'' ngam yuɓɓinde golle denndaangal juɓɓule kisal e kisal renndo, haa teeŋti noon e jaabaade caɗeele.
5. O ardii eɓɓaaɗe sektoraa kisal hakkunde [[Amerik]] e NIGERIA ngam moƴƴinde sektoraa kisal ngam jaabaade caɗeele, soodgol kaɓirɗe, e golle to bannge worgo-fuɗnaange.
6. O ƴetti miijo sosde INSTITUT DE SÉCURITÉ DOMESTICE ngam heblude strateeji ofiseeji mawɗi e nder gollorɗe kisal.
7. O hollitii miijo peewnugol paaspooruuji e nder leydi [[Naajeeriya]] wonaa caggal leydi ngam waɗde paaspooruuji ɓurɗi hoybude e Naajeeriyankooɓe kadi reende lowre ndee.
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
nn5bi500y41k50tz05ea0hu7m9k0e7y
113754
113753
2025-06-25T06:14:26Z
MOIBARDE
10068
113754
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee.
Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
=== Caalaje ===
Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano.
=== Jaangirde ===
Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed]
E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989.
== Golle konu ==
=== Emmugo ===
Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan.
=== Mawɗo konu ===
Toɗɗaama hooreejo konu e hitaande 2008 e juuɗe hooreejo leydi ndi hono [[Umaru Yar'Adua]]. Hakkunde laamu Yar'Adua, konu nguu tuumaama e yiɗde heɓtude laamu e nder cuuɗiindi sabu rafi Yar'Adua. Caggal nde Yar’Adua sankii, Dambazau woppi golle mum ko hooreejo leydi [[Goodluck Jonathan|Goodluck Jonathan.]]
== Baɗte mawɗe ɗe o heɓi e wonde mawɗo konu ==
1. Konu leydi [[Naajeeriya]] (NAWANI) nder hitaande 2010.
2. Mahngo 44 opitaal ''reference'' konu e ɓeydude ɗum e opitaal ONU to bannge tolno 4.
3. Mahaa Barak YarAdua e golle Direct Labour kuutortooɗe Innjiniyankooɓe konu.
4. Yaajnaade nokku toppitiiɗo jam konu ngam jogaade mbaawka jannginde bataliyoŋaaji ɗiɗi e sahaa gooto, heɓde njeenaari ONU ngam wonde nokku janngingol diiwaan.
Rewindaade denndaangal defte janngirɗe konu leydi [[Najiriya|Najeriya]].
Lelni sosngo nokku janngirde ngam haɓaade ownugol e fitinaaji Jaji.
== Jaambaraagal ko o jaagorgal nder leydi ==
1. Wazde peeje men e nder gollorɗe 4 gonɗe e les njiimaandi ministeer oo, sosde laawol ngol aldaa e paltoor ngam yahrude yeeso e golle, haa teeŋti noon e heblooji, toɗɗagol e ƴellitgol.
2. Naatde e biometrik e dijital paaspoor winndereejo, ina heen humpitooji ko adii Travelers e ballondiral e ''INTERPOL''.
3. O wayla njuɓɓudi kasooji ngam ustude keeweendi yimɓe nanngaaɓe e ñaawoore, tawa ina ɗaɓɓi nde ɓe njogori jogaade ñalɗi maɓɓe e nder ñaawirdu tawa ɓe ngoppaani leelgol sabu ŋakkeende kaɓirɗe. Sodi otooji keewɗi, mahii nokkuuji coktirɗi 3000 neɗɗo, kadi ƴeewtindorii wonde sariya keso coktirgal siynaama ngam artirde faandaare kasoo oo gila e ñaawoore haa e safaara e moƴƴitingol no fotiri e kuule Fedde Ngenndiije Dentuɗe (Kuulal Mandelaa).
udditgol otooji kesi ɗii ngam sarwiis toppitiiɗo ko feewti e njuɓɓudi
4. O sosi ''SITUATION ROOM'' ngam yuɓɓinde golle denndaangal juɓɓule kisal e kisal renndo, haa teeŋti noon e jaabaade caɗeele.
5. O ardii eɓɓaaɗe sektoraa kisal hakkunde [[Amerik]] e NIGERIA ngam moƴƴinde sektoraa kisal ngam jaabaade caɗeele, soodgol kaɓirɗe, e golle to bannge worgo-fuɗnaange.
6. O ƴetti miijo sosde INSTITUT DE SÉCURITÉ DOMESTICE ngam heblude strateeji ofiseeji mawɗi e nder gollorɗe kisal.
7. O hollitii miijo peewnugol paaspooruuji e nder leydi [[Naajeeriya]] wonaa caggal leydi ngam waɗde paaspooruuji ɓurɗi hoybude e Naajeeriyankooɓe kadi reende lowre ndee.
8. O fuɗɗii ministeer pijirlooji nder leydi e nder duuɓi ɗiɗi kala, o yuɓɓini laabi ɗiɗi hade makko ministeer. Miijo ngo wonnoo ko sosde lowre ngam ɓeydude gollondiral, jokkondiral, e gollondiral hakkunde gollorɗe ɗee.
9. O wuurtinii Fedde nde, gila e oto ɓooyɗo gooto tan e nder limlebbi mum haa e ko ina ɓura 40 oto keso, otooji ndiyam keewɗi. Kadi sosi ''HQs Zonal Fire'' jeegom, ko jiidaa e udditgol Duɗal Heblo Fire ngal ina jogii kaɓirɗe no moƴƴi.
Yiylaade mahngo duɗal jaaɓi haaɗtirde Fedde nde
10. O sosi ''AGRO RANGERS'' e nder Korse ''Defense'' Siwil ngam reende njulaagu ndema wonande yimɓe, pelle e juɓɓule ngam haɓaade hareeji bandiiji e bonnooɓe woɗɓe.
11. O fuɗɗii batu diiwaan Toowngu e ballondiral e KOMISIYOŊ CEDEAO ngam yuɓɓinde PROTOKOOL CEDEAO TO TRANSHUMANCE ngam ƴeewtaade e yuurnitaade yah-ngartaa transhumance e nder keeri.
12. O waɗi dabare bee kawtal bee UE dow eggugo lesdi [[Naajeeriya]] haa Orop ngam naftoraago taskaramji UE ɗi ɗon mari ceede ɗuuɗɗe ngam eggugo Naajeeriya’en ɗon mari nafuuda, haa teeŋti bee ɓe ɗon mari nafuuda.
13. Naatde e Ministeer nder leydi mawɗo oo e Agencyuuji ɗii e nder peeje ngam wallitde gollotooɓe laamu ɓee e golle Agencyuuji ɗii.
14. O mahii biro potɗo wonde e ministeer oo, hay so o jogaaki ɗum hade makko yahde, e oon sahaa kadi o rokki mbaydi mahdi ɓooyndi e nder ministeer oo, o moƴƴini ɗum.
15. O fuɗɗii koɗki mooliiɓe [[Naajeeriya]] to leydi [[Kamerun|Kameruun]], ɓe [[Boko haram|Boko Haram]] riiwti. O waɗi ɗum ko e ballondiral e ministeer geɗe caggal leydi e laamu [[Kamerun|Kameruun]].
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
5fi6sjpw3w158bm8p2q9gstez0kr9dj
113755
113754
2025-06-25T06:21:40Z
MOIBARDE
10068
113755
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdulrahman Bello Dambazau''' CFR GSS, psc, ndc, fwc(+) (jibinaa ko 14 mars 1954) ko seneraal konu leydi [[Naajeeriya]], ko o daraniiɗo politik, o woniino hooreejo konu leydi ndii gila 2008 haa 2010 e nder suudu sarɗiiji leydi ndii gila ministeer19. Dambazau ko strategist lolluɗo, haa teeŋti noon E nder geɗe kisal ngenndi e diiwaan. Ko o binndoowo ganndo, jogiiɗo wiɗtooji jaajɗi e luggiɗɗi e fannuuji keewɗi e jikkuuji aadee.
Ko o ''Criminologist'' ganndiraaɗo darnde makko E nder fannu, kadi omo tiiɗnoo e janngude e toppitaade ñawɓe bonanndeeji, musibbaaji e fitinaaji. Ko kanko woni hannde Pro - kanselor duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Capital City'' [[Kano]].<ref>{{Cite web|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/kano-emir-confers-traditional-titles-dambazau-others/|title=Kano Emir confers traditional titles on Dambazau, others|date=2018-05-11|website=Vanguard News|language=en-US|access-date=2020-04-28}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
=== Caalaje ===
Dambazau jibinaa ko e galle konunkooɓe aadaaji, leñol fulɓe Dambazawa. Baaba makko ina gollinoo e konu koloñaal, miñiraaɓe makko ina njoginoo postooji mawɗi e nder konu nguu. Omo jogii kadi tiitoonde aadaaji Baraden Kano.
=== Jaangirde ===
Jaŋde Dambazau hakkundeere waɗi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barewa, Zaria, ɗo o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974. Caggal ɗuum e hitaande 1974, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense Nigeria'', o woni tergal e 17 Course de combattant régulier. O hokkaama lietnaa ɗiɗaɓo nder konu lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Juko hitaande 1977.[citation needed]
E hitaande 1979, Dambazau naati duɗal polis konu [[Amerik]] to Fort McClellan. Dambazau caggal ɗuum heɓi dipoloma mum ko fayti e ñaawoore to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kent State e hitaande 1982, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keele e hitaande 1989.
== Golle konu ==
=== Emmugo ===
Dambazau wonnoo ko polis konu, balloowo hooreejo konu (1979), o ardii diwanuuji polis konu, o woniino wiɗtoowo keeriiɗo (1984-1985). Dambazau wonnoo ko binnditiiɗo e Akademi Defense [[Naajeeriya]] gila 1993 haa 1999. O woni kadi mawɗo jannginoowo, ''Support Weapon Wing'' e ''Centre Infantry'' e Duɗal gila 1999 haa 2001 e caggal mum ko gardiiɗo gollotooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi ndii gila 2004 haa 2006 komannda (GOC) diɗɗal 2, Ibadan.
=== Mawɗo konu ===
Toɗɗaama hooreejo konu e hitaande 2008 e juuɗe hooreejo leydi ndi hono [[Umaru Yar'Adua]]. Hakkunde laamu Yar'Adua, konu nguu tuumaama e yiɗde heɓtude laamu e nder cuuɗiindi sabu rafi Yar'Adua. Caggal nde Yar’Adua sankii, Dambazau woppi golle mum ko hooreejo leydi [[Goodluck Jonathan|Goodluck Jonathan.]]
== Baɗte mawɗe ɗe o heɓi e wonde mawɗo konu ==
1. Konu leydi [[Naajeeriya]] (NAWANI) nder hitaande 2010.
2. Mahngo 44 opitaal ''reference'' konu e ɓeydude ɗum e opitaal ONU to bannge tolno 4.
3. Mahaa Barak YarAdua e golle Direct Labour kuutortooɗe Innjiniyankooɓe konu.
4. Yaajnaade nokku toppitiiɗo jam konu ngam jogaade mbaawka jannginde bataliyoŋaaji ɗiɗi e sahaa gooto, heɓde njeenaari ONU ngam wonde nokku janngingol diiwaan.
Rewindaade denndaangal defte janngirɗe konu leydi [[Najiriya|Najeriya]].
Lelni sosngo nokku janngirde ngam haɓaade ownugol e fitinaaji Jaji.
== Jaambaraagal ko o jaagorgal nder leydi ==
1. Wazde peeje men e nder gollorɗe 4 gonɗe e les njiimaandi ministeer oo, sosde laawol ngol aldaa e paltoor ngam yahrude yeeso e golle, haa teeŋti noon e heblooji, toɗɗagol e ƴellitgol.
2. Naatde e biometrik e dijital paaspoor winndereejo, ina heen humpitooji ko adii Travelers e ballondiral e ''INTERPOL''.
3. O wayla njuɓɓudi kasooji ngam ustude keeweendi yimɓe nanngaaɓe e ñaawoore, tawa ina ɗaɓɓi nde ɓe njogori jogaade ñalɗi maɓɓe e nder ñaawirdu tawa ɓe ngoppaani leelgol sabu ŋakkeende kaɓirɗe. Sodi otooji keewɗi, mahii nokkuuji coktirɗi 3000 neɗɗo, kadi ƴeewtindorii wonde sariya keso coktirgal siynaama ngam artirde faandaare kasoo oo gila e ñaawoore haa e safaara e moƴƴitingol no fotiri e kuule Fedde Ngenndiije Dentuɗe (Kuulal Mandelaa).
udditgol otooji kesi ɗii ngam sarwiis toppitiiɗo ko feewti e njuɓɓudi
4. O sosi ''SITUATION ROOM'' ngam yuɓɓinde golle denndaangal juɓɓule kisal e kisal renndo, haa teeŋti noon e jaabaade caɗeele.
5. O ardii eɓɓaaɗe sektoraa kisal hakkunde [[Amerik]] e NIGERIA ngam moƴƴinde sektoraa kisal ngam jaabaade caɗeele, soodgol kaɓirɗe, e golle to bannge worgo-fuɗnaange.
6. O ƴetti miijo sosde INSTITUT DE SÉCURITÉ DOMESTICE ngam heblude strateeji ofiseeji mawɗi e nder gollorɗe kisal.
7. O hollitii miijo peewnugol paaspooruuji e nder leydi [[Naajeeriya]] wonaa caggal leydi ngam waɗde paaspooruuji ɓurɗi hoybude e Naajeeriyankooɓe kadi reende lowre ndee.
8. O fuɗɗii ministeer pijirlooji nder leydi e nder duuɓi ɗiɗi kala, o yuɓɓini laabi ɗiɗi hade makko ministeer. Miijo ngo wonnoo ko sosde lowre ngam ɓeydude gollondiral, jokkondiral, e gollondiral hakkunde gollorɗe ɗee.
9. O wuurtinii Fedde nde, gila e oto ɓooyɗo gooto tan e nder limlebbi mum haa e ko ina ɓura 40 oto keso, otooji ndiyam keewɗi. Kadi sosi ''HQs Zonal Fire'' jeegom, ko jiidaa e udditgol Duɗal Heblo Fire ngal ina jogii kaɓirɗe no moƴƴi.
Yiylaade mahngo duɗal jaaɓi haaɗtirde Fedde nde
10. O sosi ''AGRO RANGERS'' e nder Korse ''Defense'' Siwil ngam reende njulaagu ndema wonande yimɓe, pelle e juɓɓule ngam haɓaade hareeji bandiiji e bonnooɓe woɗɓe.
11. O fuɗɗii batu diiwaan Toowngu e ballondiral e KOMISIYOŊ CEDEAO ngam yuɓɓinde PROTOKOOL CEDEAO TO TRANSHUMANCE ngam ƴeewtaade e yuurnitaade yah-ngartaa transhumance e nder keeri.
12. O waɗi dabare bee kawtal bee UE dow eggugo lesdi [[Naajeeriya]] haa Orop ngam naftoraago taskaramji UE ɗi ɗon mari ceede ɗuuɗɗe ngam eggugo Naajeeriya’en ɗon mari nafuuda, haa teeŋti bee ɓe ɗon mari nafuuda.
13. Naatde e Ministeer nder leydi mawɗo oo e Agencyuuji ɗii e nder peeje ngam wallitde gollotooɓe laamu ɓee e golle Agencyuuji ɗii.
14. O mahii biro potɗo wonde e ministeer oo, hay so o jogaaki ɗum hade makko yahde, e oon sahaa kadi o rokki mbaydi mahdi ɓooyndi e nder ministeer oo, o moƴƴini ɗum.
15. O fuɗɗii koɗki mooliiɓe [[Naajeeriya]] to leydi [[Kamerun|Kameruun]], ɓe [[Boko haram|Boko Haram]] riiwti. O waɗi ɗum ko e ballondiral e ministeer geɗe caggal leydi e laamu [[Kamerun|Kameruun]].
== Golle politik ==
Caggal nde o woppi golle e hitaande 2010, Dambazau naati e politik, caggal ɗuum o naati e fedde wiyeteende APC. E woote gardagol leydi 2015, ko kanko ardinoo goomu kisal kampaañ APC. Ko kanko woni jaagorgal keeringal mawngal to kanndidaa hooreejo leydi to bannge jokkondiral peeje, Diiso kampaañ hooreejo leydi (2023). Ko kanko woni sosɗo e hooreejo Tinubu 4 ''Good Governance'', ngam kampaañ hooreejo leydi 2023 E nder diiwaan [[Kano]] e fuɗnaange-rewo e nder leydi hee. O tergal,2024 Kawtal lesdi Ondo (ONDO-NGCC).
== Fedde, Terɗe e Yiilirde ==
Fedde, Koldaa Konu Ngenndiijo
Alumnus tedduɗo mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Defense National'', [[Naajeeriya]] ngam ƴellitaare golle
Sosɗo e hooreejo, Yiilirde Ngenndiire, Fooyre ngam Ƴellitaare Sukaaɓe (VCAF)
Sosɗo e Hooreejo, Hooreejo Hooreejo, Fedde [[Naajeeriya]] Victimology
Tergal, Fedde Adunaare Victimologie
Tergal, Fedde winndereere ganndal bonanndeeji
Fellow, Fedde ngam janngude e golloraade jam, Duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Ibadan]]
Hooreejo gooto, Fedde Jam [[Afrik]], Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla [[Kaliforni]], Sacramento, [[Amerik]]
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
7d1ld901x9afeoe4ecxsfjzuqwdaa8n
Abdulrahman Ahmed Ali
0
5279
113691
103984
2025-06-24T18:39:50Z
MOIBARDE
10068
113691
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref>
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
mh51qnly6wmujvwrwc3rika9onb2zzv
113692
113691
2025-06-24T18:45:06Z
MOIBARDE
10068
113692
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref>
Nguurndam
Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis.
O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter.
Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi Angalteer, Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi :
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
mkwjew8znpqvr9ne8wgy76qeft7q2gr
113693
113692
2025-06-24T18:47:24Z
MOIBARDE
10068
113693
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref>
== Nguurndam ==
Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis.
O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter.
Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi [[Angalteer]], Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi :
==Hiimoɓe==
[[Category:Stub]]
sxnpw3yksl4e41orh33vmo6qefn7aqb
113694
113693
2025-06-24T18:55:04Z
MOIBARDE
10068
113694
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref>
== Nguurndam ==
Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis.
O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter.
Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi [[Angalteer]], Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi :
== Joɗaniiɗo [[Sudan|Sudaan]] 1964-1968 e 1970-1971 ==
== Ecoppi 1972-1977 Ammbasadeer ==
== Ambasadeer [[Almaanya|Almaañ]] fuɗnaange 1978-1981 ==
== Ambasadeer Emiraaji Arab Dentuɗi 1981-1983 ==
== Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde ngenndiire Somali (SNM), fedde nde ɓuri heewde ko e leñol makko Isaaq, nde yiɗnoo foolde laamu konu gonnooɗo hooreejo leydi Somali biyeteeɗo Siad Barre. Hay so tawii SNM e fuɗɗoode mum ina joginoo doosɗe senndikaa, haa jooni, nde fuɗɗiima jokkude golle ceertuɗe, nde yiɗi seertude e heddiiɓe e Somali. E gardagol Tuur, njuɓɓudi nokku oo bayyini wonde leyɗeele Somali to bannge worgo-fuɗnaange ina njogii jeytaare ñalnde 18 mee 1991. Ndeen o wontii hooreejo leydi Somaliland gadano, kono caggal ɗuum o woppii laylaytol seernaaɓe e hitaande 1994 [[Somaaliya|Somali]] les njiimaandi laamu fedde nde renndini laamu. E nder ɗuum, o lomtii kadi nafooje terɗe Isaaq keewɗe goɗɗe, luulndiiɗe seertude. Tuur ɓeydi heen ballal mum e fedde UNOSOM ngam mahngo jam e nder diiwanuuji fuɗnaange ɗii. [source ɓurɗo moƴƴude ina haani]. ==
==== Wade ====
== Tuur sankii ko ñalnde 8 noowammbar 2003, tawi ina yahra e duuɓi 72, o wirnaa ko to Burao, to leydi [[Somaaliya|Somali]]. ==
[[Category:Stub]]
28cswouhs7mvo51mn2i7lm6v203idy8
113695
113694
2025-06-24T18:57:19Z
MOIBARDE
10068
113695
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref>
== Nguurndam ==
Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis.
O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter.
Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi [[Angalteer]], Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi :
Joɗaniiɗo [[Sudan|Sudaan]] 1964-1968 e 1970-1971
Ecoppi 1972-1977 Ammbasadeer
Ambasadeer [[Almaanya|Almaañ]] fuɗnaange 1978-1981
Ambasadeer Emiraaji Arab Dentuɗi 1981-1983
Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde ngenndiire Somali (SNM), fedde nde ɓuri heewde ko e leñol makko Isaaq, nde yiɗnoo foolde laamu konu gonnooɗo hooreejo leydi Somali biyeteeɗo Siad Barre. Hay so tawii SNM e fuɗɗoode mum ina joginoo doosɗe senndikaa, haa jooni, nde fuɗɗiima jokkude golle ceertuɗe, nde yiɗi seertude e heddiiɓe e Somali. E gardagol Tuur, njuɓɓudi nokku oo bayyini wonde leyɗeele Somali to bannge worgo-fuɗnaange ina njogii jeytaare ñalnde 18 mee 1991. Ndeen o wontii hooreejo leydi Somaliland gadano, kono caggal ɗuum o woppii laylaytol seernaaɓe e hitaande 1994 [[Somaaliya|Somali]] les njiimaandi laamu fedde nde renndini laamu. E nder ɗuum, o lomtii kadi nafooje terɗe Isaaq keewɗe goɗɗe, luulndiiɗe seertude. Tuur ɓeydi heen ballal mum e fedde UNOSOM ngam mahngo jam e nder diiwanuuji fuɗnaange ɗii. [source ɓurɗo moƴƴude ina haani].
Wade
== Tuur sankii ko ñalnde 8 noowammbar 2003, tawi ina yahra e duuɓi 72, o wirnaa ko to Burao, to leydi [[Somaaliya|Somali]].
[[Category:Stub]]
catg39o8oov79qi58bbwkjwv7oljk9z
113696
113695
2025-06-24T18:59:27Z
MOIBARDE
10068
113696
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abdulrahman Ahmed Ali''' ([[Somaaliya|somali]]: cabdurrahman Ahmed calli) un gimɗo cuɓal siyasa lesdi [[Somaaliya|somali]] hannko wooni un jonni edow arɗungal jonnde gomnaaajo lardu ɗun awɗal ɗi lesdi [[Somaaliya|somali]] ɗun lewru silo too dowgu 2018. De hitaanɗe saaliɗe arɗuujo diina larɗuɗun sekimo e huɗugo ɗun diina (Islama) ɗu’un bo ɗun wooɗa (haram) eɗe shari’a tsariwal lesdi ɗembo gomnaajo o jaɓaayi edow o huudi wiigo o wala hujja o huɗu julɓe gaaru hanko ma o julɗo.en Diina isilama.<ref>{{Cite web|url=https://www.somalilandsun.com/somaliland-president-bihi-appoints-regional-governors-presidency-spokesperson|title=Somaliland: President Bihi Appoints Regional Governors, Presidency Spokesperson|website=Somaliland Sun|date=2018-01-30|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|archive-url=https://web.archive.org/web/20180522063218/https://uk.reuters.com/article/uk-somalia-floods/tropical-cyclone-hits-somaliland-killing-at-least-15-people-governor-idUKKCN1IM0LX|url-status=dead|archive-date=May 22, 2018|title=Tropical cyclone hits Somaliland killing at least 15 people - Awdal Governor|website=Reuters UK|date=2018-05-21|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wargeyskadawan.com/2018/06/11/badhasaabka-awdal-oo-ku-baaqay-in-la-mideeyo-hawlaha-gargaarka-dufaantii-sagar|title=Badhasaabka Awdal oo ku Baaqay in la Mideeyo Hawlaha Gargaarka Dufaantii Sagar|website=Wargeyska Dawan|date=2018-06-11|access-date=2020-04-03|language=so}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.somalidispatch.com/featured/religious-leaders-suggest-awdal-governor-be-brought-to-justice|title=Religious leaders suggest Awdal Governor be brought to justice|website=Somali Dispatch|date=2020-02-03|access-date=2020-04-03|language=en}}</ref>
== Nguurndam ==
Tuur jibinaa ko ñalnde 6 noowammbar 1931, to Burao, ndeen jeyaa ko e leydi Somaliland (Protectorat Somaliland) Angalteer. O ummorii ko e leñol Muse Arreh e nder leñol Habar Yoonis.
O jeyaa ko e almudɓe ɓurɓe waawde jaŋngude duɗal hakkundeewal gadanal e nder leydi Somaliland, o rokkaa bursi to Sudaan e hitaande 1948 ngam janngude to duɗal hakkundeewal Hantoob lollungal. To Hantoob, o hawri e seerndude yoga e ardiiɓe Sudaan garooji hono Jaafar Nimeiry e Sadiq Al-Mahdi e Hasan Al-Turabi. Abdirahman ɓuri waawde ko e dingiral (haa teeŋti e fuku koyɗe e piste) e jaŋde jaŋde. Caggal ɗuum o heɓi bursi ɓeydaaɗo ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter.
Caggal nde o timmini jaŋde makko toownde to leydi [[Angalteer]], Abdirahman arti, o fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu to Borama e hitaande 1956, o artiraa e jappeere Komiseer Diisneteeɗo (DC) duuɓi 3 caggal ɗuum (1959). E hitaande 1961 o woni Guwerneer diiwaan Fuɗnaange (Burao) caggal ɗuum e hitaande 1964 Guwerneer diiwaan Hirnaange (Hargeisa). E ndeen hitaande kadi o naati e ministeer geɗe caggal leydi ɗo o toɗɗaa e ɗeeɗoo golle dipolomaasi :
Joɗaniiɗo [[Sudan|Sudaan]] 1964-1968 e 1970-1971
Ecoppi 1972-1977 Ammbasadeer
Ambasadeer [[Almaanya|Almaañ]] fuɗnaange 1978-1981
Ambasadeer Emiraaji Arab Dentuɗi 1981-1983
Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde ngenndiire Somali (SNM), fedde nde ɓuri heewde ko e leñol makko Isaaq, nde yiɗnoo foolde laamu konu gonnooɗo hooreejo leydi Somali biyeteeɗo Siad Barre. Hay so tawii SNM e fuɗɗoode mum ina joginoo doosɗe senndikaa, haa jooni, nde fuɗɗiima jokkude golle ceertuɗe, nde yiɗi seertude e heddiiɓe e Somali. E gardagol Tuur, njuɓɓudi nokku oo bayyini wonde leyɗeele Somali to bannge worgo-fuɗnaange ina njogii jeytaare ñalnde 18 mee 1991. Ndeen o wontii hooreejo leydi Somaliland gadano, kono caggal ɗuum o woppii laylaytol seernaaɓe e hitaande 1994 [[Somaaliya|Somali]] les njiimaandi laamu fedde nde renndini laamu. E nder ɗuum, o lomtii kadi nafooje terɗe Isaaq keewɗe goɗɗe, luulndiiɗe seertude. Tuur ɓeydi heen ballal mum e fedde UNOSOM ngam mahngo jam e nder diiwanuuji fuɗnaange ɗii. [source ɓurɗo moƴƴude ina haani].
Wade
Tuur sankii ko ñalnde 8 noowammbar 2003, tawi ina yahra e duuɓi 72, o wirnaa ko to Burao, to leydi [[Somaaliya|Somali]].
[[Category:Stub]]
ff8rgu8rxe7yyr3oi7c4u2ulz89uwdj
AbdulRahman AbdulRazaq
0
6170
113639
92515
2025-06-24T16:48:46Z
MOIBARDE
10068
113639
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.
Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende First Fuels Limited. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum Abubakar Bukola Saraki e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi Naajeeriya, All Progressive Congress, nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi Naajeeriya nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono Bola Ahmed Tinubu, to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande.
{{reflist}}
[[Category:Yimɓe]]
[[Category:Yimɓe Naajeeriya]]
[[Category:Yimɓe Afrik]]
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
3k3yalunfp6zmox14svaj83bw6af4m9
113641
113639
2025-06-24T16:51:09Z
MOIBARDE
10068
113641
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.
Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi Naajeeriya nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande.
{{reflist}}
[[Category:Yimɓe]]
[[Category:Yimɓe Naajeeriya]]
[[Category:Yimɓe Afrik]]
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
gs7o5yujcba5rf3kyo63zqh4sh9ex34
113646
113641
2025-06-24T17:00:12Z
MOIBARDE
10068
113646
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.
Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande.
== Nguurndam adanɗam ==
O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria.
O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE).
== Kugal ==
=== Politik ===
O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018.
O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee.
Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii.{{reflist}}
[[Category:Yimɓe]]
[[Category:Yimɓe Naajeeriya]]
[[Category:Yimɓe Afrik]]
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
defb65gf3yp2icr7b5wgmrzza4cbfsb
113647
113646
2025-06-24T17:03:00Z
MOIBARDE
10068
113647
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.
Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande.
== Nguurndam adanɗam ==
O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria.
O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE).
== Kugal ==
=== Politik ===
O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018.
O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee.
Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii.
== Nguurndam neɗɗo ==
O resii Olufolake Molawa Davies Abdulrazaq (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1967), ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Yimɓe]]
[[Category:Yimɓe Naajeeriya]]
[[Category:Yimɓe Afrik]]
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
jshij97gs0z57s92w7s6sownndpjmax
113680
113647
2025-06-24T18:20:28Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
113680
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.<ref>{{cite news|work=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]|title=AbdulRazaq bags Governor of the year award|url=https://thenationonlineng.net/abdulrazaq-bags-governor-of-the-year-award/|access-date=5 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Kwara: What aided AbdulRazaq's re-election; how late alliances failed|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=1 April 2023|url=https://www.vanguardngr.com/2023/04/kwara-what-aided-abdulrazaqs-re-election-how-late-alliances-failed/|access-date=29 August 2024|last=Akinyemi|first=Demola}}</ref>
Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''. O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande.
== Nguurndam adanɗam ==
O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria.
O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE).
== Kugal ==
=== Politik ===
O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018.
O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee.
Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii.
== Nguurndam neɗɗo ==
O resii Olufolake Molawa Davies Abdulrazaq (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1967), ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Yimɓe]]
[[Category:Yimɓe Naajeeriya]]
[[Category:Yimɓe Afrik]]
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
qi1lvu733m9j1jdriojn2bosla7tfhg
113686
113680
2025-06-24T18:26:11Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
113686
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.<ref>{{cite news|work=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]|title=AbdulRazaq bags Governor of the year award|url=https://thenationonlineng.net/abdulrazaq-bags-governor-of-the-year-award/|access-date=5 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Kwara: What aided AbdulRazaq's re-election; how late alliances failed|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=1 April 2023|url=https://www.vanguardngr.com/2023/04/kwara-what-aided-abdulrazaqs-re-election-how-late-alliances-failed/|access-date=29 August 2024|last=Akinyemi|first=Demola}}</ref>
Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''.<ref>{{cite news|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2018/10/14/hope-rising-for-oil-magnate-abdulrahman-abdulrazaq/|title=Hope rising for oil mandate, AbdualRahman AbdulRazak|date=14 October 2018|access-date=29 August 2024}}</ref> O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019. E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande.
== Nguurndam adanɗam ==
O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria.
O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE).
== Kugal ==
=== Politik ===
O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018.
O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee.
Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii.
== Nguurndam neɗɗo ==
O resii Olufolake Molawa Davies Abdulrazaq (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1967), ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Yimɓe]]
[[Category:Yimɓe Naajeeriya]]
[[Category:Yimɓe Afrik]]
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
a68pumc49wyyqqnee4j7ca1zzeh8v7i
113690
113686
2025-06-24T18:32:25Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
113690
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''AbdulRahman AbdulRazaq''' (dannyiimo yande 5 liiyru calte hiitade dowgu alif 1960) ko politikal lesdi [[Naajeeriya]], moo laatii ngomnajow leydi[[Diiwal Kwara]] gila hitaande 2019.<ref>{{cite news|work=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]|title=AbdulRazaq bags Governor of the year award|url=https://thenationonlineng.net/abdulrazaq-bags-governor-of-the-year-award/|access-date=5 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Kwara: What aided AbdulRazaq's re-election; how late alliances failed|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=1 April 2023|url=https://www.vanguardngr.com/2023/04/kwara-what-aided-abdulrazaqs-re-election-how-late-alliances-failed/|access-date=29 August 2024|last=Akinyemi|first=Demola}}</ref>
Ko adii ɗuum ko kanko woni hooreejo fedde wiyeteende ''First Fuels Limited''.<ref>{{cite news|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2018/10/14/hope-rising-for-oil-magnate-abdulrahman-abdulrazaq/|title=Hope rising for oil mandate, AbdualRahman AbdulRazak|date=14 October 2018|access-date=29 August 2024}}</ref> O foolii guwerneer diiwaan Kwara e hitaande 2003, 2007 e 2011 e les njiimaandi lannda politik Kongres ngam Waylo-waylo Jahruɗo yeeso, o fooli ɗum caggal ɗuum [[Abubakar Bukola Saraki]] e hitaande 2003 e 2007, e Abdulfatah Ahmed e hitaande10 lannda siyaasaaku laamu lesdi [[Naajeeriya]], ''All Progressive Congress'', nden o wurti dow laamu lesdi Kwara, ɓaawo o heɓi nasaraaku suɓol lesdi [[Naajeeriya]] nder hitaande 2019.<ref>{{cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2019/03/abdulrahman-wins-kwara-governorship-election/|title=APC's Abdulrahman wins Kwara Governorship election|date=10 March 2019|work=Vanguard|access-date=30 March 2020}}</ref><ref>{{cite news|date=4 November 2021|title=AbdulRazaq Introduces KwaraLEARN to Revolutionise Basic Education|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2021/11/04/abdulrazaq-introduces-kwaralearn-to-revolutionise-basic-education/|access-date=19 November 2021|work=[[This Day]]}}</ref><ref>{{cite web|date=5 June 2023|title=KwaraLEARN remains my best policy ever — Gov AbdulRazaq|url=https://kwaralearn.ng/kwaralearn-remains-my-best-policy-ever-gov-abdulrazaq/|access-date=17 August 2023|website=KwaraLEARN - An education programme by the Government of Kwara State}}</ref> E hitaande 2021 o naatini KwaraLEARN e nder jaŋde leslesre ngam semmbinde jannginooɓe. E lewru mee 2023, e nder hitaande adannde nde KwaraLEARN fuɗɗii, o hollitii wonde porogaraam oo ina jeyaa e politikaaji makko ɓurɗi moƴƴude. Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2023, kanko e guwerneeruuji jeegom goɗɗi, ɓe ngoni ko e tawtoreede hooreejo leydi ndii, hono [[Bola Ahmed Tinubu]], to leydi Benin ngam mawninde jeytaare leydi ndii ñalnde 63 hitaande.
== Nguurndam adanɗam ==
O jibinaama to leydi [[Kano]]. AbdulRaankoo ko ɓii Alhaji abdulrasaq SAN, awokaa janngaaɗo gadano e les leydi Nigeria.
O yahri yeeso e duɗal laamorɗo, [[Kaduna]] hakkunde 1966 haa 1968 ; Duɗal Bishop Smith Silorin hakkunde 1970 e 1971; e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu [[Kaduna]] ɗo o wiyetee ko o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Afrik]] worgo e hitaande 1976 (WASSCE).
== Kugal ==
=== Politik ===
O naatini dawrugol e hitaande 1999 nde Najeriya arti e demoormo. E hitaande 2011, o heɓi luural guwerneer e nder leydi Kwara to bannge ''platform'' Kongres ngam haɓaade mbayliigu (CPC) e kadi o fooli kadi ko o dañaani no feewi e nder diiwaan Senatory Central Cwara e dow lowre lannda Demokaraasi (PDP) e hitaande 2011 e 2015. O heɓi hooreejo woote gardagol leydi ndii e nder diiwaan Kwara Dowla e nder diiwaan Kwara State e lewru Oktoobar 2018.
O suɓaama wonde guwerneer dowla Kwara e woote guwerneer hitaande 2019, ñalnde 9 marse 2019, o huniima ñalnde 29 mee 2019. Ñalnde 19 mars 2023, Abdulrahman Abdulrazaq bayyinaa ko jaaliiɗo, suɓaama, ko guwerneer Dowla Kwara fooliino Yaman Abdullahi, ɓurɗo ɓadaade mo, mo lannda Demokaraat en, ɓe keɓii woote ɓurɗe heewde e woote ɗee.
Ñalnde 24 mee 2023, o yalti ko o hooreejo keso laamu nguu, hono Forum, e batu udditirɗo, mo guwerneer oo waɗi to [[Abuja]], o heɓi kadi gardagol guwerneer Sokoto, hono Aminu Tambball, laamɗo hooreejo Forum e hitaande 2022, tawi ko guwerneer dowla Oyo, hono Seyi Makinde, garɗo leydi Oyo, hono Seyi Makinde, hooreejo leydi ndii.
== Nguurndam neɗɗo ==
O resii Olufolake Molawa Davies Abdulrazaq (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1967), ɓe ndañi ɓiɓɓe worɓe tato.
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:Yimɓe]]
[[Category:Yimɓe Naajeeriya]]
[[Category:Yimɓe Afrik]]
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
if9qwfnx17b0phcehm1aijfb8bs6afn
Abdulqadir jilanii
0
6331
113628
103982
2025-06-24T15:27:18Z
MOIBARDE
10068
113628
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Abdelkader ibn Muhieddine in Une famille de républicains fouriéristes, les Milliet.png|thumb]]
'''Abdulqadir Jilani''' (daayadow hiitade alif 1077 yalde 21 liyru silo own soytii hiitade 1166) modown waɗɗata laqabi agausul aazam hakkuke anɗuɗow too daatal diina sufacci dayyadow awoyla [[Iran]] a lewru juwwouro maɗdow a [[bagdad]] qarnijee 11 jiiwee go'o
leyde bagdad iran diina muslince dareeka qaderiya
[[Category:Stub]]
106l5a982wt6keq0hsxmq0f1gjepmiv
113629
113628
2025-06-24T15:32:02Z
MOIBARDE
10068
113629
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Asiri Abdul Qadir Jilani (persiiɗo: عبد القدادر que que Facebook نلللنی, Urdu: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, Pakistan. O jibinaa ko Wayat Ali Shah Gilani, ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi Hasan ibn Ali. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres.
Golle mawɗe
E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude.
Kuule Offcom
e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii Comments e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer Punjab Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji]
Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In Television walla Radio Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en.
[[Category:Stub]]
7hoy45r0t9g4ug2htu0kmudbq4uo6b4
113630
113629
2025-06-24T15:32:34Z
MOIBARDE
10068
113630
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Asiri Abdul Qadir Jilani (persiiɗo: عبد القدادر que que Facebook نلللنی, Urdu: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, Pakistan. O jibinaa ko Wayat Ali Shah Gilani, ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi Hasan ibn Ali. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres.
Golle mawɗe
E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude.
Kuule Offcom
e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii Comments e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer Punjab Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji]
Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In Television walla Radio Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en.
[[Category:Stub]]
q67kbia5z97ywfokorcv18wim5vvf8j
113631
113630
2025-06-24T15:34:03Z
MOIBARDE
10068
113631
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que Facebook نلللنی, Urdu: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, Pakistan. O jibinaa ko Wayat Ali Shah Gilani, ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi Hasan ibn Ali. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres.
== Golle mawɗe ==
E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude.
== Kuule Offcom ==
e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii Comments e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer Punjab Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji]
Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In Television walla Radio Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en.
[[Category:Stub]]
opi6rz3h70or4uwelgcodhj78qvm2em
113632
113631
2025-06-24T15:36:51Z
MOIBARDE
10068
113632
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que Facebook نلللنی, Urdu: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, Pakistan. O jibinaa ko Wayat Ali Shah Gilani, ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi Hasan ibn Ali. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres.
== Golle mawɗe ==
E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude.
== Kuule Offcom ==
e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii Comments e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer Punjab Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji]
Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In Television walla Radio Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en.
E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya Pakistaan jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde Pakistaan ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi Angalteer, kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal Urdu, o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]].
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
mirw9t8awgqvnk9vq6t92u2a8015wze
113633
113632
2025-06-24T16:13:01Z
MOIBARDE
10068
113633
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que ''Facebook'' نلللنی, [[Urduun|Urdu]]: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, [[Pakistan]]. O jibinaa ko Wayat [[Ali Shah Gilani]], ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi [[Hasan ibn Ali]]. O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres.
== Golle mawɗe ==
E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude.
== Kuule Offcom ==
e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii ''Comments'' e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer [[Punjab]] Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji]
Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In ''Television'' walla ''Radio'' Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en.
E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya [[Pakistan|Pakistaan]] jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde [[Pakistan|Pakistaan]] ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi [[Angalteer]], kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal [[Urduun|Urdu]], o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]].
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
jowh4sva7095qk8l0bgasubw0gs6daz
113634
113633
2025-06-24T16:17:49Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
113634
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que ''Facebook'' نلللنی, [[Urduun|Urdu]]: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, Rawalpindi, [[Pakistan]]. O jibinaa ko Wayat [[Ali Shah Gilani]], ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi [[Hasan ibn Ali]].<ref>{{cite web|title=Traditional Sunni Islam|url=http://www.JilaniMedia.com/|work=JilaniMedia.com|accessdate=27 March 2010}}</ref> O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres.
== Golle mawɗe ==
E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq. Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude.
== Kuule Offcom ==
e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii ''Comments'' e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer [[Punjab]] Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji]
Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In ''Television'' walla ''Radio'' Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en.
E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya [[Pakistan|Pakistaan]] jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde [[Pakistan|Pakistaan]] ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi [[Angalteer]], kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal [[Urduun|Urdu]], o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]].
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
9ilg3ska43anx0jp5zc7po7otxv6dc7
113635
113634
2025-06-24T16:20:50Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
113635
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que ''Facebook'' نلللنی, [[Urduun|Urdu]]: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, [[Rawalpindi]], [[Pakistan]]. O jibinaa ko Wayat [[Ali Shah Gilani]], ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi [[Hasan ibn Ali]].<ref>{{cite web|title=Traditional Sunni Islam|url=http://www.JilaniMedia.com/|work=JilaniMedia.com|accessdate=27 March 2010}}</ref> O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres.
== Golle mawɗe ==
E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq.<ref>{{cite web|title=Zubdah at-Tahqiq|url=http://YaA.li/ZaTv1|work=Volume 1|accessdate=1 August 2010}}</ref> Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude.
== Kuule Offcom ==
e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii ''Comments'' e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer [[Punjab]] Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji]
Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In ''Television'' walla ''Radio'' Services" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en.
E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya [[Pakistan|Pakistaan]] jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde [[Pakistan|Pakistaan]] ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi [[Angalteer]], kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal [[Urduun|Urdu]], o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]].
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
9j0kpqvu5d6qonufzr8ms1pls1h42sg
113636
113635
2025-06-24T16:24:22Z
MOIBARDE
10068
#Lib1RefNG#1Lib1Ref
113636
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Asiri Abdul Qadir Jilani''' (persiiɗo: عبد القدادر que que ''Facebook'' نلللنی, [[Urduun|Urdu]]: عبد القد القردر taw ko faati e yarooɓe e nder wuro men ngo. O jibinaa ko ñalnde 14 desaambar 1935 (Ramadaan, hitaande 1354 kaa) e nder wuro wiyeteengo sandhu Sayyidan, [[Rawalpindi]], [[Pakistan]]. O jibinaa ko Wayat [[Ali Shah Gilani]], ko na Konaawol Abdul Qadir. Syed Abdul Qadir kadi ko iwdi [[Hasan ibn Ali]].<ref>{{cite web|title=Traditional Sunni Islam|url=http://www.JilaniMedia.com/|work=JilaniMedia.com|accessdate=27 March 2010}}</ref> O Tuugnaade e Walt Hamsty, Fuɗnaange Londres.
== Golle mawɗe ==
E hitaande 2010, Jilani yaltini e deftere mum, Zubdah at-tahqiq.<ref>{{cite web|title=Zubdah at-Tahqiq|url=http://YaA.li/ZaTv1|work=Volume 1|accessdate=1 August 2010}}</ref> Winndaa to Urdu, ko binndol e nder sosiyetee Muhammadu e ceerungal miijooji e nder Snina en sunnit en ko fayti e ngonka Abu Bakr ngam wonde sosiyetee ɓurɗo mawnude.
== Kuule Offcom ==
e lewru oktoobar 2011, Jilani feeñii ko e koɗo e nder rehal lil Alameen, porogaraam e tele uk dm dijital. E nder yeewtere nde, Jilani waɗii ''Comments'' e tuugnaade e maayde warngo e fuɗɗoode hitaande 2011 e nder Guwerneer [[Punjab]] Salman Taser.[Kuutorgal Haajuuji]
Caggal nde o timmini haala makko, o wiyi caggal ɗuum, nde o yaltini heen miijooji ɗii, dm dijital, o bonnii kuulal 3.1 e nder sariya Broadcasting, mo nganndu-ɗaa ina waawi weltaade walla ustude renndo ngoo hono walla ustude komisoŋ mo o waɗnoo walla ngam ardude e ñawu nguu, alaa e sago o naatnaa e In ''Television'' walla ''Radio Services''" Offcom, o wiyi wonde, "E dow firo laaɓtungo e haala ganndo oo, o wonnoo ko e hoore makko e wiyde makko wonde juulɓe fof ina njogii fartaŋŋe e njanguuji walla ɓe nganndu-ɗaa ina mbonna annabi en.<ref>{{cite web|title=Ofcom Broadcast Bulletin Issue number 205, 8 May 2012|url=http://stakeholders.ofcom.org.uk/binaries/enforcement/broadcast-bulletins/obb205/obb205.pdf|accessdate=12 February 2013|publisher=Ofcom}}</ref><ref>{{cite web|title=Preachers of hate on British TV: what they said that broke the broadcasting rules|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/terrorism-in-the-uk/9859822/Preachers-of-hate-on-British-TV-what-they-said-that-broke-the-broadcasting-rules.html|work=The Daily Telegraph|date=9 February 2013|accessdate=12 February 2013}}</ref>
E nder jaabawol mum, laaɓtinaama wonde Jilani ina haala ko fayti e sariya [[Pakistan|Pakistaan]] jowitiingal e ɓeen ɓe nganndu-ɗaa ina mbonni jikku Muhammadu. E nder ndeeɗoo yeewtere, Jilani ina yeewtida e haala Mumtaz Qadri mo ñaawirde [[Pakistan|Pakistaan]] ñaawi warngo sabu warde guwerneer Salmaan Taseer. E joofnirde so tawii haalaaji ɗii ƴettaama no haanirta nii, ndeen haalaaji Jilani ɗii ina mbaawi bonnude won e yimɓe e nder leydi [[Angalteer]], kono tan ina foti laaɓtude wonde haala kaa ko e ɗemngal [[Urduun|Urdu]], o woni ko e wiyde ko sariyaaji, aadaaji e golle leydi [[Pakistan|Pakistaan]].
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
gz9j0t3qvop3qaxiqd8xd263mdpvpld
Yoruba numerals
0
11802
113671
113507
2025-06-24T17:53:44Z
WikiBayer
5707
Reverted edit by [[Special:Contributions/Paul L101|Paul L101]] ([[User talk:Paul L101|talk]]) to last revision by [[User:Apdoull|Apdoull]]
78960
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''E wiyde Lounge''',[1] ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde.
Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3).
Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri.
Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad
1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4
2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000
3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5
4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8
5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak
6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5
7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000
8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000
9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags
10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji
* Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi.
** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'.
*** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’.
*** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'.
Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’.
l8scd3hqh1cmek2othmel1dhu3dbldb
113797
113671
2025-06-25T11:08:18Z
PauI L101
11483
113797
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''E wiyde Lounge''',[1] ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde.
Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3).
Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri.
Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad
1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4
2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000
3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5
4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8
5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak
6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5
7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000
8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000
9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags
10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji
* Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi.
** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'.
*** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’.
*** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'.
Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’.
== Yoruba numerals ==
:0 - Òdo
:1 - Ọkàn
:2 - Méjì
:3 - Mẹ́ta
:4 - Mẹ́rin
:5 - Márùn
:6 - Mẹ́fà
:7 - Méje
:8 - Mẹ́jọ
:9 - Mẹ́sàn
:10 - Mẹ́wàá
:11 - Mọ́kànlá
:12 - Méjìlá
:13 - Mẹ́tàlá
:14 - Mẹ́rìnlá
:15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun
:16 - Mẹ́rìndínlógún
:17 - Mẹ́tà-dínlógún
:18 - Méjì-dínlógún
:19 - Mọ́kàn-dínlógún
:20 - Ogún
:21 - Ọkànlélógún
:22 - Méjìlélógún
:23 - Mẹ́tàlélógún
:24 - Mẹ́rìnlélógún
:25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n
:26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n
:27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n
:28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n
:29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n
:30 - Ọgbọ́n
:40 - Ogójì
:50 - Àádọ́ta
:60 - Ọgọ́ta
:70 - Àádọ́rin
:80 - Ọgọrin
:90 - Àádọ́rùn
:100 - Ọgọ́rùn
:110 - Àádọfà
:120 - Ọgọfà
:130 - Àádóje
:140 - Ọgóje
:150 - Àádójo
:160 - Ọgọjọ
:170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn<ref name=":0">https://en.wikipedia.org/wiki/Yoruba_numerals</ref>
:180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án
:190 - àádọ́wá
:200 - Igba
:300 - ọ̀ọ́dúnrún
:400 - Irínwó
:500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta
:600 - ẹgbẹ̀ta
:700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin
:800 - ẹgbẹ̀rin
:900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún
:1,000 - ẹgbẹ̀rún
:2,000 - ẹgbàá
:3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún
:4,000 - ẹgbàajì
:5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn
:6,000 - ẹgbẹ̀ta
:7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin
:8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin
:9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún
:10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún
:20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá
:100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún
:200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá
:1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè<ref name=":0" />
:10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá<ref name=":0" />
:100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn<ref name=":0" />
:1,000,000,000 - egbélégbèji
:10,000,000,000 - egbélégbèta
:100,000,000,000 - egbélégbèrin
:1,000,000,000,000 - egbélégbàrun
:10,000,000,000,000 - egbélégbèfa
:100,000,000,000,000 - egbélégbèje
:1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo
:10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan
:100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa
:1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla
:10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila
:100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala
:1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun<ref name=":0" />
:''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye
meqck39u3xpv2p7dvoubyzo0gttw4e2
113800
113797
2025-06-25T11:10:57Z
103.204.208.214
remove vandalism on THS page
113800
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''E wiyde Lounge''', ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde.
Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3).
Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri.
Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad
1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4
2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000
3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5
4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8
5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak
6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5
7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000
8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000
9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags
10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji
* Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi.
** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'.
*** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’.
*** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'.
Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’.
== Yoruba numerals ==
:0 - Òdo
:1 - Ọkàn
:2 - Méjì
:3 - Mẹ́ta
:4 - Mẹ́rin
:5 - Márùn
:6 - Mẹ́fà
:7 - Méje
:8 - Mẹ́jọ
:9 - Mẹ́sàn
:10 - Mẹ́wàá
:11 - Mọ́kànlá
:12 - Méjìlá
:13 - Mẹ́tàlá
:14 - Mẹ́rìnlá
:15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun
:16 - Mẹ́rìndínlógún
:17 - Mẹ́tà-dínlógún
:18 - Méjì-dínlógún
:19 - Mọ́kàn-dínlógún
:20 - Ogún
:21 - Ọkànlélógún
:22 - Méjìlélógún
:23 - Mẹ́tàlélógún
:24 - Mẹ́rìnlélógún
:25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n
:26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n
:27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n
:28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n
:29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n
:30 - Ọgbọ́n
:40 - Ogójì
:50 - Àádọ́ta
:60 - Ọgọ́ta
:70 - Àádọ́rin
:80 - Ọgọrin
:90 - Àádọ́rùn
:100 - Ọgọ́rùn
:110 - Àádọfà
:120 - Ọgọfà
:130 - Àádóje
:140 - Ọgóje
:150 - Àádójo
:160 - Ọgọjọ
:170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn
:180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án
:190 - àádọ́wá
:200 - Igba
:300 - ọ̀ọ́dúnrún
:400 - Irínwó
:500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta
:600 - ẹgbẹ̀ta
:700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin
:800 - ẹgbẹ̀rin
:900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún
:1,000 - ẹgbẹ̀rún
:2,000 - ẹgbàá
:3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún
:4,000 - ẹgbàajì
:5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn
:6,000 - ẹgbẹ̀ta
:7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin
:8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin
:9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún
:10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún
:20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá
:100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún
:200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá
:1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè<ref name=":0" />
:10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá<ref name=":0" />
:100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn<ref name=":0" />
:1,000,000,000 - egbélégbèji
:10,000,000,000 - egbélégbèta
:100,000,000,000 - egbélégbèrin
:1,000,000,000,000 - egbélégbàrun
:10,000,000,000,000 - egbélégbèfa
:100,000,000,000,000 - egbélégbèje
:1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo
:10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan
:100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa
:1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla
:10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila
:100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala
:1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun<ref name=":0" />
:''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye
== Firooji ==
{{reflist}}
ss3tje684gqto2oy3irhtmyg7slydij
113801
113800
2025-06-25T11:11:51Z
103.204.208.214
remove vandalism on THS page
113801
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''E wiyde Lounge''', ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde.
Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3).
Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri.
Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad
1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4
2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000
3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5
4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8
5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak
6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5
7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000
8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000
9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags
10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji
* Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi.
** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'.
*** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’.
*** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'.
Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’.
== Yoruba numerals ==
:0 - Òdo
:1 - Ọkàn
:2 - Méjì
:3 - Mẹ́ta
:4 - Mẹ́rin
:5 - Márùn
:6 - Mẹ́fà
:7 - Méje
:8 - Mẹ́jọ
:9 - Mẹ́sàn
:10 - Mẹ́wàá
:11 - Mọ́kànlá
:12 - Méjìlá
:13 - Mẹ́tàlá
:14 - Mẹ́rìnlá
:15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun
:16 - Mẹ́rìndínlógún
:17 - Mẹ́tà-dínlógún
:18 - Méjì-dínlógún
:19 - Mọ́kàn-dínlógún
:20 - Ogún
:21 - Ọkànlélógún
:22 - Méjìlélógún
:23 - Mẹ́tàlélógún
:24 - Mẹ́rìnlélógún
:25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n
:26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n
:27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n
:28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n
:29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n
:30 - Ọgbọ́n
:40 - Ogójì
:50 - Àádọ́ta
:60 - Ọgọ́ta
:70 - Àádọ́rin
:80 - Ọgọrin
:90 - Àádọ́rùn
:100 - Ọgọ́rùn
:110 - Àádọfà
:120 - Ọgọfà
:130 - Àádóje
:140 - Ọgóje
:150 - Àádójo
:160 - Ọgọjọ
:170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn
:180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án
:190 - àádọ́wá
:200 - Igba
:300 - ọ̀ọ́dúnrún
:400 - Irínwó
:500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta
:600 - ẹgbẹ̀ta
:700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin
:800 - ẹgbẹ̀rin
:900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún
:1,000 - ẹgbẹ̀rún
:2,000 - ẹgbàá
:3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún
:4,000 - ẹgbàajì
:5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn
:6,000 - ẹgbẹ̀ta
:7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin
:8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin
:9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún
:10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún
:20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá
:100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún
:200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá
:1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè
:10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá
:100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn
:1,000,000,000 - egbélégbèji
:10,000,000,000 - egbélégbèta
:100,000,000,000 - egbélégbèrin
:1,000,000,000,000 - egbélégbàrun
:10,000,000,000,000 - egbélégbèfa
:100,000,000,000,000 - egbélégbèje
:1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo
:10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan
:100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa
:1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla
:10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila
:100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala
:1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun
:''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye
== Firooji ==
{{reflist}}
pgau275vfoag0i1md8gtc8m6e7szwlo
113805
113801
2025-06-25T11:18:57Z
Boggi Alderan
11484
E wiyde lounge
113805
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''E wiyde lounge''', ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde.
Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3).
Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri.
Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad
1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4
2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000
3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5
4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8
5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak
6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5
7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000
8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000
9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags
10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji
* Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi.
** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'.
*** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’.
*** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'.
Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’.
== Yoruba numerals ==
:0 - Òdo
:1 - Ọkàn
:2 - Méjì
:3 - Mẹ́ta
:4 - Mẹ́rin
:5 - Márùn
:6 - Mẹ́fà
:7 - Méje
:8 - Mẹ́jọ
:9 - Mẹ́sàn
:10 - Mẹ́wàá
:11 - Mọ́kànlá
:12 - Méjìlá
:13 - Mẹ́tàlá
:14 - Mẹ́rìnlá
:15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun
:16 - Mẹ́rìndínlógún
:17 - Mẹ́tà-dínlógún
:18 - Méjì-dínlógún
:19 - Mọ́kàn-dínlógún
:20 - Ogún
:21 - Ọkànlélógún
:22 - Méjìlélógún
:23 - Mẹ́tàlélógún
:24 - Mẹ́rìnlélógún
:25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n
:26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n
:27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n
:28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n
:29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n
:30 - Ọgbọ́n
:40 - Ogójì
:50 - Àádọ́ta
:60 - Ọgọ́ta
:70 - Àádọ́rin
:80 - Ọgọrin
:90 - Àádọ́rùn
:100 - Ọgọ́rùn
:110 - Àádọfà
:120 - Ọgọfà
:130 - Àádóje
:140 - Ọgóje
:150 - Àádójo
:160 - Ọgọjọ
:170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn
:180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án
:190 - àádọ́wá
:200 - Igba
:300 - ọ̀ọ́dúnrún
:400 - Irínwó
:500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta
:600 - ẹgbẹ̀ta
:700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin
:800 - ẹgbẹ̀rin
:900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún
:1,000 - ẹgbẹ̀rún
:2,000 - ẹgbàá
:3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún
:4,000 - ẹgbàajì
:5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn
:6,000 - ẹgbẹ̀ta
:7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin
:8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin
:9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún
:10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún
:20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá
:100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún
:200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá
:1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè
:10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá
:100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn
:1,000,000,000 - egbélégbèji
:10,000,000,000 - egbélégbèta
:100,000,000,000 - egbélégbèrin
:1,000,000,000,000 - egbélégbàrun
:10,000,000,000,000 - egbélégbèfa
:100,000,000,000,000 - egbélégbèje
:1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo
:10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan
:100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa
:1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla
:10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila
:100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala
:1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun
:''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye
== Firooji ==
{{reflist}}
ke5mk36666nz9ze3n4wvcvlpzqu7x9g
113806
113805
2025-06-25T11:19:15Z
Boggi Alderan
11484
E wiyde lounge
113806
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''E wiyde Lounge''', ɗemngal Yoruba ina jogii limre vigesimal (base-20) ɓurnde laaɓtude, tawa ina waɗi ɓeydugol e ittugol e softinde.
Daartol limto ngol ko ogún ‘capanɗe ɗiɗi’ (walla ‘score’). Ina woodi konnguɗi wonande kala e duuɓi capanɗe ɗii; yuɓɓooji e nder 1–4 ina sosee e ɓeydude heen, yuɓɓooji e nder 5–9 ina sosee e ittude e duuɓi sappo garooji ɗii. Duuɓi sappo ɗi ngalaa ɗo kaaɗi ɗii, ko ittude sappo e duuɓi sappo garooji ɗii, hono no ɗemngal Danemark nii. Ko heewi kadi ina waɗi nafoore mawnde e nder limlebbi yeru limoore 60 ko ọgọ́ta firti ko capanɗe tati (ogún = 20, ẹ̀ta = 3).
Haa 30 Yoruba ina jogii sifaaji ceertuɗi e limooje ngam limde geɗe, ɗe ummorii ko e limde cowri.
Geɗe limtaaɗe* Sappooji** Joy e sappo Teemedde Teemedde Ujunere Miriad
1 ení, ọ̀kan oókan 11 ọ̀kanlá, oókanlá 10+1 25 ẹ̀ẹ́dọ́gbọn 30−5 110 àádọ́fà ẹgbaariin 2000×4
2 èjì eéjì 12 èjìlá, ééjìlá 10+2 30 ọgbọñ, ọɡbọñ ǒ – 120 ọ(gọ́)fà 20×6 300 ọ́dúrun, ọ́bọẹn 400×010 ,000 2000×5-1000
3 ẹ̀ta ẹẹ́ta 13 ẹ́tàlá,ẹẹ́tàlá 10+3 35 aárùn-dénlógójì 20×2−5 130 àádóje 20×7−10 400 irinwó2,ẹb00 ẹgbaaroon-ún 2000×5
4 ẹ̀rin ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹb ̀ta 200×3−100 2,000 ẹgbàwá ~ ẹgbàá 200×10 16,000 ẹgbàjọ 2000×8
5 àrún aárùn-ún 15 ẹ̀ẹ́dógún*** 20−5 50 àádọ́ta 20×3−10 150 àádọ́jọ 20×8−10 600 ẹgbẹ̀ta 200×3 2,200 ẹgbaawa; ọkẹ́ kan 2000×10; 1 saak
6 ẹ̀fà ẹẹẹ́fà 16 ẹ̀ẹẹẺẺẺẹẹẹẹẺẹẺẺẺẹẹẹẹẹẹẺẺẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẺẹ ´dẹ́gbẹ̀rin 200×4−100 3.000 ẹgbẹ̀ẹ́dógún; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàaji 200×15; 2000x2-1000 100.000 saakuuji 5
7 eje eéje 17 ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹ́ẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹẹ́ẹẹẹẹẹẹnẹ 000 000 neɗɗo; ẹgbẹẹgbẹ̀rún saakuuji 50; 1000×1000
8 ẹ̀jọ ẹẹ´jọ 18 ẹẹẹẺ0 000 ẹgbẹ̀ẹ́dọ́gbọ̀n; ẹ̀ẹ́dẹ́gbàata 200×25; 2000x3-1000 2.000.000
9 ẹ̀sán ẹ́sàn-án 19 ẹẹẺẺẺẹ 0×5 6.000 ẹgbàata 2000×3 3.000.000 àádọ́jọ ọ̀kẹ́ 150 bags
10 ẹ̀wá ẹẹ́wàá 20 ogún, okóó — 100 ọgọ́rùn › ọrún 20×5 200 igba, igbéo 20x10 1200 ẹgbẹẹẹẺ00×0 n 2000×4−1000 4 000 000 igba ọ̀kẹ́ 200 saakuuji
* Oókàn ko ɓuuɓri owó ọ̀kan 'kowri gooto'; 2–10, 20, e 30 ko nanndi.
** Lá ko ɓuuɓri lé ẹ̀wá 'e sappo'.
*** Ẹ̀ẹ́dógún ko ɓuuɓri aárùn-ún-dí(n)(l)ógún ‘jowi e nder capanɗe ɗiɗi’.
*** igbéo ko ɓuuɓri igba owó 'tufnde cowri'.
Ogún woni helmere teskinnde wonande capanɗe ɗiɗi, okòó helmere so ina limta geɗe. Ngam cappanɗe tati, mbaydiiji ɗii ko ọgbọ̀n e ọɡbọ̀n ǒ. Yuɓɓooji ɗi ngonaa joy ɗii ina keewi laaɓtude : oókànlélógún ‘capanɗe ɗiɗi e go’o’, eéjìdínlọ́ɡbọn ‘capanɗe jeetati e jeetati’, ekn... Ina woodi kadi mbaydiiji toɓɓere ɓurɗi ɓooyde wonande ujunnaaje ɗee: 2,000 ẹgbẹtho’0’ n mẹ́ta 'ujunere laabi tati ’, ekn, kam e mbaadiiji ɓeydooji joy ɗii, sabu batte ɗemngal Engele. Limɗe ɓurɗe 20 000 kadi ina keewi laaɓtude : 40 000 ko ẹgbàawàá lọ́nà méjì ‘20 000 laabi ɗiɗi’.
== Yoruba numerals ==
:0 - Òdo
:1 - Ọkàn
:2 - Méjì
:3 - Mẹ́ta
:4 - Mẹ́rin
:5 - Márùn
:6 - Mẹ́fà
:7 - Méje
:8 - Mẹ́jọ
:9 - Mẹ́sàn
:10 - Mẹ́wàá
:11 - Mọ́kànlá
:12 - Méjìlá
:13 - Mẹ́tàlá
:14 - Mẹ́rìnlá
:15 - mẹ́ẹ̀ẹ́dógún / Marundinlogun
:16 - Mẹ́rìndínlógún
:17 - Mẹ́tà-dínlógún
:18 - Méjì-dínlógún
:19 - Mọ́kàn-dínlógún
:20 - Ogún
:21 - Ọkànlélógún
:22 - Méjìlélógún
:23 - Mẹ́tàlélógún
:24 - Mẹ́rìnlélógún
:25 - Marundinlogbon / Mẹẹdọ́gbọ̀n
:26 - Mẹ́rìndínlọ́gbọ̀n
:27 - Mẹ́tàdínlọ́gbọ̀n
:28 - Méjì-dínlọ́gbọ̀n
:29 - Mọ́kàn-dínlọ́gbọ̀n
:30 - Ọgbọ́n
:40 - Ogójì
:50 - Àádọ́ta
:60 - Ọgọ́ta
:70 - Àádọ́rin
:80 - Ọgọrin
:90 - Àádọ́rùn
:100 - Ọgọ́rùn
:110 - Àádọfà
:120 - Ọgọfà
:130 - Àádóje
:140 - Ọgóje
:150 - Àádójo
:160 - Ọgọjọ
:170 - àádọ́sàn / àádọ́sàn án / Igba kan ó-dinógbòn
:180 - Ọgọsàn- / Ọgọsàn-án
:190 - àádọ́wá
:200 - Igba
:300 - ọ̀ọ́dúnrún
:400 - Irínwó
:500 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀ta
:600 - ẹgbẹ̀ta
:700 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rin
:800 - ẹgbẹ̀rin
:900 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbẹ̀rún
:1,000 - ẹgbẹ̀rún
:2,000 - ẹgbàá
:3,000 - ẹgbẹ̀ẹ́dógún
:4,000 - ẹgbàajì
:5,000 - ẹgbẹ̀rún márùn-ún / ẹgbẹ̀rún márùn
:6,000 - ẹgbẹ̀ta
:7,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárin
:8,000 - ẹgbàá-mẹ́rin
:9,000 - ẹ̀ẹ́dẹ́gbàárún
:10,000 - ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / ẹgbàarùn-ún
:20,000 - ọ̀kẹ́ / ẹgbàáwá
:100,000 - ọ̀kẹ́ márùn-ún / ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn-ún
:200,000 - ọ̀kẹ́ mẹ́wàá
:1,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún / àádọ́ta ọ̀kẹ́ / egbélégbè
:10,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún mẹ́wàá / egbélégbè mẹ́wàá
:100,000,000 - ẹgbẹ̀rún ẹgbẹ̀rún ọgọ́rùn / egbélégbè ọgọ́rùn
:1,000,000,000 - egbélégbèji
:10,000,000,000 - egbélégbèta
:100,000,000,000 - egbélégbèrin
:1,000,000,000,000 - egbélégbàrun
:10,000,000,000,000 - egbélégbèfa
:100,000,000,000,000 - egbélégbèje
:1,000,000,000,000,000 - egbélégbèjo
:10,000,000,000,000,000 - egbélégbèsan
:100,000,000,000,000,000 - egbélégbèwa
:1,000,000,000,000,000,000 - egbélégbokonla
:10,000,000,000,000,000,000 - egbélégbèjila
:100,000,000,000,000,000,000 - egbélégbètala
:1,000,000,000,000,000,000,000 - egbélégbarundinlogun
:''∞'' ''tabi (infinity)'' - àìníye
== Firooji ==
{{reflist}}
pgau275vfoag0i1md8gtc8m6e7szwlo
Abdulqadir al-Baghdadi
0
23643
113627
104765
2025-06-24T15:22:46Z
MOIBARDE
10068
113627
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Doktoo Abdulqaadir Muhammed al-Bagdaadi''' (1952 – lewru Agusta 2011, Tarhuna) wonnoo ko Sekreteruuji Jeneral Goomu Leñol Jaŋde [[Libiya]] e gardagol [[Muammar Kaddaafi]]. O ardiima diiso petroŋ e gaas kam e toppitiiɗo njeeyguuji leydi Libiya. O wonii kadi hooreejo jokkondiral Goomuuji Rewolison. O jeyaa ko e fedde ndernderiire Kaddaafi.<ref name=":02">{{Cite web|title=Inside Gaddafi’s inner circle|url=https://www.aljazeera.com/news/2011/2/27/inside-gaddafis-inner-circle|access-date=11 February 2023|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> Caggal nde wolde adannde Libiya fuɗɗii, Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe fawi mo kuuge.<ref>{{Cite web|title=Abdulqader Mohammed al-Baghdadi {{!}} United Nations Security Council|url=https://www.un.org/securitycouncil/sanctions/1970/materials/summaries/individual/abdulqader-mohammed-al-baghdadi|access-date=11 February 2023|website=www.un.org}}</ref><ref>{{Cite web|title=Isle of Man Government - Financial Sanctions: Libya|url=https://www.gov.im/news/2019/aug/05/financial-sanctions-libya/|access-date=11 February 2023|website=www.gov.im}}</ref><ref name=":02" />
*O ɗon wondi haɓɓoowo nder Embassy Libya to London e 17 April 1984, wakkati WPC Yvonne Fletcher waɗi boɗɗi yeeso embassy.<ref name="Independent">{{Cite journal|title=WPC Fletcher suspect 'killed in vendetta'|author=Richard Hall|date=31 August 2011|journal=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/world/africa/wpc-fletcher-suspect-killed-in-vendetta-2346602.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112014443/http://www.independent.co.uk/news/world/africa/wpc-fletcher-suspect-killed-in-vendetta-2346602.html|archive-date=12 November 2012|url-access=limited|url-status=live}}</ref><ref name="Telegraph">{{Cite journal|title=Libyan 'behind Yvonne Fletcher's killing' found dead|author=Richard Spencer|date=30 August 2011|journal=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/libya/8731283/Libyan-behind-Yvonne-Fletchers-killing-found-dead.html}}</ref>
*maako ɗon ɓadake nder Tarhuna nder lewru Agusta 2011 ɓaawo sahaaji Tripoli.<ref>{{Cite news|last=Bowcott|first=Owen|date=31 August 2011|title=Embassy murder suspect found dead|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/uk/2011/aug/30/libyan-embassy-murder-suspect-dead|access-date=11 February 2023|issn=0261-3077}}</ref><ref name="Telegraph2">{{Cite journal|title=Libyan 'behind Yvonne Fletcher's killing' found dead|author=Richard Spencer|date=30 August 2011|journal=[[The Daily Telegraph]]|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/libya/8731283/Libyan-behind-Yvonne-Fletchers-killing-found-dead.html}}</ref>
== Himobe ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe Libi]]
[[Category:Stub]]
iuu95nx7050wx6ajwonc2iringx152c
Japan Coast Guard Museum
0
29606
113637
2025-06-24T16:43:09Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113637
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum garde konu Japon ko musium baɗaaɗo e garde konu Japon to Kure, e nder diiwaan Hiroshima, Japon. Ngo woni ko e ladde Akademi gardiiɗo konu Japon.
Ƴeew kadi
Japon gardiiɗo koɗorɗe Yokohama
Jokkondire yaajɗe
Lowre laawɗunde (e ɗemngal Japon)
34°14′46′′ Fuɗnaange-rewo 132°31′38′′ Fuɗnaange-rewo(Kure
6rculo7rv40oqx2k4hr5ggddrs33ocw
Japan Spinning Top Museum
0
29607
113638
2025-06-24T16:46:54Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113638
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Japon (日本独楽博物館) ko musium pijirlooji tawaaɗi e wuro Nagoya, caka Japon.
Tariya
Top cirƴam, ina wiyee koma (独楽) wonnoo, haa hannde, ko fijirde aadaaji ɓurnde lollude e nder Japon e diiwaan Chubu. Musiyum oo ina waɗi ko ina tolnoo e 20 000 mbaydi mbaylaandi (spinning tops) wonaa tan e Japon kono e nder winndere ndee kala, heen geɗe keewɗe ko ɓooyɗe no feewi. Pijirlooji yeeyeteeɗi e dagashiya, ko ɗiin ngoni njulaagu ɓooyngu, e pijirlooji goɗɗi gaadanteeji ko wayi no jiroskoopuuji ummoriiɗi e winndere ndee kala ina njeyaa e ko mooftaa koo.
Yillotooɓe ɓee kadi ina kollitee, ina njannginee no njiyrata pijirlooji ɗii. Musium ina jogii magasin jokkondirɗo e mum ko galleeji, ɗo hoɗɓe mbaawi soodde pijirlooji ɗii.
Heɓde e otooji jamaa ko nokkuure Tsukijiguchi dow laawol Meikō, walla nokkuure Inaei dow laawol Aonami.
Jokkondire yaajɗe
6jwuskgzpdeyzb6l1tj5sligxdygom9
Japon Louvre Sculpture Museum
0
29608
113640
2025-06-24T16:50:26Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113640
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982.
Ƴeew kadi
Musium prefektuur Mie
Musium naalankaagal Prefektuur Mie
Musiyum Sekisui
Ise Suudu Mawndu
Tuugnorgal
tl8hto11jn6sc8qxdyxocjdex77so5s
113642
113640
2025-06-24T16:53:01Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113642
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982.
Ƴeew kadi Musium prefektuur Mie Musium naalankaagal Prefektuur Mie Musiyum Sekisui Ise Suudu Mawndu Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.bunka.pref.mie.lg.jp/kennai/kennaiDetail?id=835821|script-title=ja:ルーブル彫刻美術館|trans-title=Japon Louvre Sculpture Museum|language=Japanese|publisher=[[Mie Prefecture]]|accessdate=31 March 2021}}</ref>
6i471iy2c9nafuke7jdu8cpwpqg933u
113643
113642
2025-06-24T16:54:37Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113643
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982.
Ƴeew kadi Musium prefektuur Mie Musium naalankaagal Prefektuur Mie Musiyum Sekisui Ise Suudu Mawndu Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.bunka.pref.mie.lg.jp/kennai/kennaiDetail?id=835821|script-title=ja:ルーブル彫刻美術館|trans-title=Japon Louvre Sculpture Museum|language=Japanese|publisher=[[Mie Prefecture]]|accessdate=31 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum|script-title=ja:当館の案内|trans-title=Guide to the Museum|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref>
e9mwvwexl4yf6o5xiaki2vhdtl5v3f3
113644
113643
2025-06-24T16:56:04Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113644
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982.
Ƴeew kadi Musium prefektuur Mie Musium naalankaagal Prefektuur Mie Musiyum Sekisui Ise Suudu Mawndu Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.bunka.pref.mie.lg.jp/kennai/kennaiDetail?id=835821|script-title=ja:ルーブル彫刻美術館|trans-title=Japon Louvre Sculpture Museum|language=Japanese|publisher=[[Mie Prefecture]]|accessdate=31 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum|script-title=ja:当館の案内|trans-title=Guide to the Museum|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum/faq|script-title=ja:よくある質問|trans-title=FAQ|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref>
42481ucpplogbz80npe3zouhco1ou2f
113645
113644
2025-06-24T16:58:24Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113645
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1987, udditaa e wuro wiyeteengo Tsu, to diiwaan Mie, to leydi Japon [fr]—e defte goɗɗe, ina heen defte Venus de Milo, Nasaraaku Samotras, Apollo Belvedere, Diskobolus Townley, e Bust Nefertiti, kam e Muusaa Mikalan. Ko suudu dewal Shingon nokkuure wiyeteende Daikannon-ji (大観音寺) ardii e gollorde musium oo, sosaande e hitaande 1982.
Ƴeew kadi Musium prefektuur Mie Musium naalankaagal Prefektuur Mie Musiyum Sekisui Ise Suudu Mawndu Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.bunka.pref.mie.lg.jp/kennai/kennaiDetail?id=835821|script-title=ja:ルーブル彫刻美術館|trans-title=Japon Louvre Sculpture Museum|language=Japanese|publisher=[[Mie Prefecture]]|accessdate=31 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum|script-title=ja:当館の案内|trans-title=Guide to the Museum|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.louvre-m.com/museum/faq|script-title=ja:よくある質問|trans-title=FAQ|language=Japanese|publisher=Japon Louvre Sculpture Museum|accessdate=31 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.daikannon.or.jp/about/history|script-title=ja:大観音寺の歴史|trans-title=History of Daikannonji|language=Japanese|publisher=Daikannonji|accessdate=31 March 2021}}</ref>
766g291tmhyrb6o5k9068u7zdirvo1p
The Kagawa Museum
0
29609
113648
2025-06-24T17:03:41Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113648
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kagawa (香川県県立ーーヸム, Kagawa Kerint Myūjiamuu) ko musee perefera to Takamatsu, Japon, halfinaa daartol e naalankaagal Kagawa. Musiyum oo udditaa e hitaande 2008, ina semmbina juɓɓule tati ɗe Prefectural Prefectural (香川県文化会館, Bunwa Kaikan mo Kagawa) (udditaa 1966); Seto nder maayo Folk Kabaaru (痬戸内海惴史民俗斞館, Seto-naikai Rekishi Minzoku Shiryōkan) (udditaama e hitaande 1973); e Musée Taariindi Kagawa (香川県歴博物館, Rekishi Hakububulaan) (udditaama 1999); juɓɓule ɗiɗi gadane ɗee ina ngolloo hannde e annexes The Kagawa Museum.
Ƴeew kadi
Laamu Saudeki
Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagawa)
Takamatsu kalluɗo (Sanuki) .
References
gs4892f2zeposgcem3j9560ktluuwuh
113649
113648
2025-06-24T17:07:24Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113649
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kagawa (香川県県立ーーヸム, Kagawa Kerint Myūjiamuu) ko musee perefera to Takamatsu, Japon, halfinaa daartol e naalankaagal Kagawa. Musiyum oo udditaa e hitaande 2008, ina semmbina juɓɓule tati ɗe Prefectural Prefectural (香川県文化会館, Bunwa Kaikan mo Kagawa) (udditaa 1966); Seto nder maayo Folk Kabaaru (痬戸内海惴史民俗斞館, Seto-naikai Rekishi Minzoku Shiryōkan) (udditaama e hitaande 1973); e Musée Taariindi Kagawa (香川県歴博物館, Rekishi Hakububulaan) (udditaama 1999); juɓɓule ɗiɗi gadane ɗee ina ngolloo hannde e annexes The Kagawa Museum.
Ƴeew kadi Laamu Saudeki Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagawa) Takamatsu kalluɗo (Sanuki) . References.<ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagawa.lg.jp/kmuseum/foreign/|title=The Kagawa Museum|publisher=[[Kagawa Prefecture]]|accessdate=21 August 2012}}</ref>
q5e6xcoz7lkiffc384qzsmpafljapzz
113650
113649
2025-06-24T17:08:44Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113650
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kagawa (香川県県立ーーヸム, Kagawa Kerint Myūjiamuu) ko musee perefera to Takamatsu, Japon, halfinaa daartol e naalankaagal Kagawa. Musiyum oo udditaa e hitaande 2008, ina semmbina juɓɓule tati ɗe Prefectural Prefectural (香川県文化会館, Bunwa Kaikan mo Kagawa) (udditaa 1966); Seto nder maayo Folk Kabaaru (痬戸内海惴史民俗斞館, Seto-naikai Rekishi Minzoku Shiryōkan) (udditaama e hitaande 1973); e Musée Taariindi Kagawa (香川県歴博物館, Rekishi Hakububulaan) (udditaama 1999); juɓɓule ɗiɗi gadane ɗee ina ngolloo hannde e annexes The Kagawa Museum.
Ƴeew kadi Laamu Saudeki Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagawa) Takamatsu kalluɗo (Sanuki) . References.<ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagawa.lg.jp/kmuseum/foreign/|title=The Kagawa Museum|publisher=[[Kagawa Prefecture]]|accessdate=21 August 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/MuseumDetail.do?id=530|script-title=ja:香川県立ミュージアム|trans-title=The Kagawa Museum|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=21 August 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140827044933/http://bunka.nii.ac.jp/MuseumDetail.do?id=530|archivedate=27 August 2014}}</ref>
5wdz02yajrg81rx0l90hxw3lseybq8y
Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum
0
29610
113651
2025-06-24T17:11:58Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113651
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi.
Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto.
Pont Seto mawɗo ummoraade e musee
Nastirde
Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide.
Tuugnorgal
s76tp471l4kr07qlp117dwuwn859k3p
113652
113651
2025-06-24T17:14:43Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113652
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi.
Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto.
Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide.
== Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" /> ==
pkokgtdmjq9w3sg9lk9f89x09s9sc50
113653
113652
2025-06-24T17:16:08Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113653
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi.
Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto.
Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide.
== Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> ==
1qqz7l659jiyzo3616cqecmcse4hrkz
113654
113653
2025-06-24T17:17:19Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113654
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi.
Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto.
Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide.
== Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.jalan.net/kankou/spt_37203ae3302020724/|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=じゃらん|accessdate=20 August 2019}}</ref> ==
r8h3ok81jdqtk8x90y2q7wbn1akjo9y
113655
113654
2025-06-24T17:18:31Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113655
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi.
Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto.
Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide.
== Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.jalan.net/kankou/spt_37203ae3302020724/|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=じゃらん|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref name="UDON">{{cite web|url=https://www.my-kagawa.jp/point/156/|title=東山魁夷せとうち美術館|publisher=うどん県ネット|accessdate=20 August 2019}}</ref> ==
igizz2wryf1eg6avcbb6c0hnhzgl0we
113656
113655
2025-06-24T17:19:40Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113656
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi.
Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto.
Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide.
== Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.jalan.net/kankou/spt_37203ae3302020724/|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=じゃらん|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref name="UDON">{{cite web|url=https://www.my-kagawa.jp/point/156/|title=東山魁夷せとうち美術館|publisher=うどん県ネット|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/english/museum/|script-title=ja:東山魁夷せとうち美術館|trans-title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> ==
hybs6s3auv814y1l9390113oeflepws
113657
113656
2025-06-24T17:20:46Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113657
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum naalankaagal Higashiyama Kaii Setouchi mo diiwaan Kagawa (japonais: 香川県立東山魁夷せとうち美術館) e ɗemngal romaan Kaii Higasiyaama. Musium oo woni ko e wuro wiyeteengo Sakaide, to diiwaan Kagawa, to leydi Japon, ɗo mawniiko Higashiyama jibinaa ɗoo. Musiyum oo ina waɗi 350 golle Higashiyama ɗe debbo mum rokki caggal nde o maayi.
Musium oo ko mahoowo lolluɗo biyeteeɗo Yoshio Taniguchi feewni ɗum, udditaa to Sakaide e hitaande 2005. O woni ko sara pont mawɗo Seto.
Pont Seto mawɗo ummoraade e musee Nastirde Musiyum oo ina yahra e otooji 15 minit ummoraade e Gare Sakaide.
== Tuugnorgal.<ref name="Kagawa">{{cite web|url=https://www.jb-honshi.co.jp/museum/museum/kagawa/higashiyama.html|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=瀬戸内美術館ネットワーク|accessdate=20 August 2019}}</ref> The museum is located in the city of [[Sakaide, Kagawa|Sakaide]], [[Kagawa Prefecture]], Japan, where Higashiyama's grandfather was born.<ref name="Kagawa" />.<ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.jalan.net/kankou/spt_37203ae3302020724/|title=東山魁夷せとうち美術館|language=Japanese|publisher=じゃらん|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref name="UDON">{{cite web|url=https://www.my-kagawa.jp/point/156/|title=東山魁夷せとうち美術館|publisher=うどん県ネット|accessdate=20 August 2019}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagawa.lg.jp/higashiyama/english/museum/|script-title=ja:東山魁夷せとうち美術館|trans-title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=Kagawa Prefectural|accessdate=20 August 2019}}</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.shikoku.gr.jp/spot/265|title=Kagawa Prefectural Higashiyama Kaii Setouchi Art Museum|language=Japanese|publisher=巡るめく四国|accessdate=20 August 2019}}</ref> ==
8dtoueeroerflkqbm9zte5h6ez59jp5
Kagoshima City Museum of Art
0
29611
113658
2025-06-24T17:23:31Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113658
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kagoshima (鹿児島市立美術館, Kagoshima shiritsu bijutsukan) udditaa e nder Ninomaru (kaɓirgal ɗiɗaɓal) galle laamorɗo Tsurumaru to Kagoshima, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 1985 Takeji, e Wada Eisaku, kam e pentooɓe hirnaange, hono Claude Monet e Paul Sezanne.
Ƴeew kadi
Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima
Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima)
Tuugnorgal
mu40gycyg49loy1s425szvr9zjouor1
113659
113658
2025-06-24T17:25:52Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113659
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kagoshima (鹿児島市立美術館, Kagoshima shiritsu bijutsukan) udditaa e nder Ninomaru (kaɓirgal ɗiɗaɓal) galle laamorɗo Tsurumaru to Kagoshima, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 1985 Takeji, e Wada Eisaku, kam e pentooɓe hirnaange, hono Claude Monet e Paul Sezanne.
Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima)Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/612|script-title=ja:鹿児島市立美術館|trans-title=Kagoshima City Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref>
4ye8x239lagphn5c4tx7z2dzk3oxc4l
113660
113659
2025-06-24T17:28:08Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113660
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kagoshima (鹿児島市立美術館, Kagoshima shiritsu bijutsukan) udditaa e nder Ninomaru (kaɓirgal ɗiɗaɓal) galle laamorɗo Tsurumaru to Kagoshima, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 1985 Takeji, e Wada Eisaku, kam e pentooɓe hirnaange, hono Claude Monet e Paul Sezanne.
Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima)Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/612|script-title=ja:鹿児島市立美術館|trans-title=Kagoshima City Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.kagoshima.lg.jp/artmuseum/about.html|script-title=ja:当館のご案内|trans-title=About the Museum|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima|Kagoshima City]]|accessdate=17 October 2015}}</ref>
afkkwemfsesux2m8yujyjymbf198d0b
113661
113660
2025-06-24T17:29:20Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113661
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kagoshima (鹿児島市立美術館, Kagoshima shiritsu bijutsukan) udditaa e nder Ninomaru (kaɓirgal ɗiɗaɓal) galle laamorɗo Tsurumaru to Kagoshima, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 1985 Takeji, e Wada Eisaku, kam e pentooɓe hirnaange, hono Claude Monet e Paul Sezanne.
Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima)Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/612|script-title=ja:鹿児島市立美術館|trans-title=Kagoshima City Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.kagoshima.lg.jp/artmuseum/about.html|script-title=ja:当館のご案内|trans-title=About the Museum|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima|Kagoshima City]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kagoshima.lg.jp/artmuseum/collection.html|script-title=ja:コレクション|trans-title=Collection|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima|Kagoshima City]]|accessdate=17 October 2015}}</ref>
9bqfuroayqkdfg1bs8lo7vze9bgmjhr
Kaichi School
0
29612
113662
2025-06-24T17:32:35Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113662
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde.
E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon.
Ƴeew kadi
Jaŋde e nder Laamaandi Japon
Musium jaŋde Toyoma
Wakkati Meiji
Meiji Mura
Tuugnorgal
8doto9dnst0t91shpvymq1swtfpe6lz
113663
113662
2025-06-24T17:37:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113663
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde.
E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon.
Ƴeew kadi Jaŋde e nder Laamaandi Japon Musium jaŋde Toyoma Wakkati Meiji Meiji Mura Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|title=Kaichi School - Profile (in Japanese)|publisher=[[Matsumoto, Nagano|Matsumoto City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004230913/http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|archivedate=4 October 2011}}</ref>
6uudpn844gngewtcxksdigxi06j1tto
113664
113663
2025-06-24T17:38:37Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113664
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde.
E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon.
Ƴeew kadi Jaŋde e nder Laamaandi Japon Musium jaŋde Toyoma Wakkati Meiji Meiji Mura Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|title=Kaichi School - Profile (in Japanese)|publisher=[[Matsumoto, Nagano|Matsumoto City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004230913/http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|archivedate=4 October 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|archive-url=https://archive.today/20120722095811/https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|url-status=dead|archive-date=22 July 2012|title=Database of Registered National Cultural Properties|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=27 March 2011}}</ref>
rm94gbb13adv2928xdy7vjxd83rnz5b
113665
113664
2025-06-24T17:39:46Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113665
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde.
E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon.
Ƴeew kadi Jaŋde e nder Laamaandi Japon Musium jaŋde Toyoma Wakkati Meiji Meiji Mura Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|title=Kaichi School - Profile (in Japanese)|publisher=[[Matsumoto, Nagano|Matsumoto City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004230913/http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|archivedate=4 October 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|archive-url=https://archive.today/20120722095811/https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|url-status=dead|archive-date=22 July 2012|title=Database of Registered National Cultural Properties|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=27 March 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/ek20040115ag.html|title=Meiji schoolhouse offers lessons in history|author=Gordenker, Alice|work=[[The Japan Times]]|accessdate=27 March 2011}}</ref>
ciihyb41etl5sb5ca4p1p4q5fuc4q9n
113666
113665
2025-06-24T17:41:21Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113666
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Duɗal Kaichi (旧開智学校, kyūkaichi-gakkō) to Matsumoto, diiwaan Nagano jeyaa ko e duɗe gadane to Japon. Nde udditaa e nder galle keeriiɗo e lewru mee 1873, hitaande caggal nde ministeer jaŋde keso oo yaltini peeje jaŋde mawɗe gadane. Duɗal ngal ummiima e nokkuuji kesi e lewru abriil 1876. Ngalɗoo galle mbaydi hirnaange, jillondirngal e geɗe Japon, toɗɗaa ko Jeyi Pinal Teeŋtuɗo e hitaande 1961. Ummiima duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum e nder golle e maayo Metoba saraaji mum, e hitaande 1965 galle duɗal ɓooyngal ngal waylaa wonti musium jaŋde.
E hitaande 2019 duɗal ngal toɗɗaa ko Ngalu Ngenndi Japon.
Ƴeew kadi Jaŋde e nder Laamaandi Japon Musium jaŋde Toyoma Wakkati Meiji Meiji Mura Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|title=Kaichi School - Profile (in Japanese)|publisher=[[Matsumoto, Nagano|Matsumoto City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111004230913/http://www.city.matsumoto.nagano.jp/tiiki/sisetu/hakubutukan/marugotohaku/gakko/profile/index.html|archivedate=4 October 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|archive-url=https://archive.today/20120722095811/https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/102/926|url-status=dead|archive-date=22 July 2012|title=Database of Registered National Cultural Properties|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=27 March 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/ek20040115ag.html|title=Meiji schoolhouse offers lessons in history|author=Gordenker, Alice|work=[[The Japan Times]]|accessdate=27 March 2011}}</ref>http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2019/05/15/a1416780_01.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}
81prmpk94ziq9rcos8e4rpktdjxui0z
Kakamigahara Air and Space Museum
0
29613
113667
2025-06-24T17:45:07Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113667
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum.
Yiyngo
Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal.
Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018.
Laana ndiwoowa ina hollira
Kollitgol Yaasi
Kawasaki V-107
NAMC YS-11
ShinMeiwa Amerik-1A
Kollitgol nder suudu
Flyer Wright (ko nanndi heen)
Toɓɓere monoplane (replika)
Salmson 2 (ko nanndi heen)
Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum)
Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)
2hro7jriwaf24mjmk5341rvpsy751ri
113668
113667
2025-06-24T17:47:42Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113668
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum.
Yiyngo
Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal.
Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018.
Laana ndiwoowa ina hollira
Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11
ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu
Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1
Kawasaki KAT-1
Koolaaɗo kuuɓal T-33
SAAB X1G
Fuji Teddungal Industriiji T-1
JAMCO N-62 Ɓoornugol
ShinMaywa UF-XS
Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200
Fuji Teddungal Industriiji T-3
Misubishi T-2
Mitsubishi T-2 CCV
Kawasaki Asuka
Nihon N-70 Siknus
Kawasaki bk 117
Kawasaki OH-1 (moƴƴere)
Kawasaki KH-4
Hugges OH-6 Kayyuse
Ko laana ndiwoowa F-104J
Galle
Kawasaki Ki-61
Kawasaki Ki-61
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
F-104J
F-104J
ƴiiƴam Meiwa US-1A
ƴiiƴam Meiwa US-1A
Saab 91 X1G1B
Saab 91 X1G1B
NAMC YS-11
NAMC YS-11
Tuugnorgal
87eg40yobd7m11wpkvlc30smbxknb4t
113669
113668
2025-06-24T17:49:30Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113669
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum.
Yiyngo
Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal.
Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018.
Laana ndiwoowa ina hollira
Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11
ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu
Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1
Kawasaki KAT-1
Koolaaɗo kuuɓal T-33
SAAB X1G
Fuji Teddungal Industriiji T-1
JAMCO N-62 Ɓoornugol
ShinMaywa UF-XS
Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200
Fuji Teddungal Industriiji T-3
Misubishi T-2
Mitsubishi T-2 CCV
Kawasaki Asuka
Nihon N-70 Siknus
Kawasaki bk 117
Kawasaki OH-1 (moƴƴere)
Kawasaki KH-4
Hugges OH-6 Kayyuse
Ko laana ndiwoowa F-104J
Galle
Kawasaki Ki-61
Kawasaki Ki-61
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
F-104J
F-104J
ƴiiƴam Meiwa US-1A
ƴiiƴam Meiwa US-1A
Saab 91 X1G1B
Saab 91 X1G1B
NAMC YS-11
NAMC YS-11
== Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.j-hangarspace.jp/gifu-kakamigahara-museum|title=Gifu-Kakamigahara Air and Space Museum|last=Thompson|first=Paul|date=|website=j-hangarspace.jp|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> ==
9itcanlg5qlslu5m8j7a1pgfpyhvp29
113670
113669
2025-06-24T17:50:58Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113670
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum.
Yiyngo
Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal.
Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018.
Laana ndiwoowa ina hollira Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11 ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1
Kawasaki KAT-1
Koolaaɗo kuuɓal T-33
SAAB X1G
Fuji Teddungal Industriiji T-1
JAMCO N-62 Ɓoornugol
ShinMaywa UF-XS
Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200
Fuji Teddungal Industriiji T-3
Misubishi T-2
Mitsubishi T-2 CCV
Kawasaki Asuka
Nihon N-70 Siknus
Kawasaki bk 117
Kawasaki OH-1 (moƴƴere)
Kawasaki KH-4
Hugges OH-6 Kayyuse
Ko laana ndiwoowa F-104J
Galle
Kawasaki Ki-61
Kawasaki Ki-61
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
F-104J
F-104J
ƴiiƴam Meiwa US-1A
ƴiiƴam Meiwa US-1A
Saab 91 X1G1B
Saab 91 X1G1B
NAMC YS-11
NAMC YS-11
== Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.j-hangarspace.jp/gifu-kakamigahara-museum|title=Gifu-Kakamigahara Air and Space Museum|last=Thompson|first=Paul|date=|website=j-hangarspace.jp|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> ==
2r180n6jcbuxxqa0vuceccp06shvon2
113672
113670
2025-06-24T18:01:57Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113672
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum.
Yiyngo
Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal.
Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018.
Laana ndiwoowa ina hollira Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11 ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1
Kawasaki KAT-1
Koolaaɗo kuuɓal T-33
SAAB X1G
Fuji Teddungal Industriiji T-1
JAMCO N-62 Ɓoornugol
ShinMaywa UF-XS
Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200
Fuji Teddungal Industriiji T-3
Misubishi T-2
Mitsubishi T-2 CCV
Kawasaki Asuka
Nihon N-70 Siknus
Kawasaki bk 117
Kawasaki OH-1 (moƴƴere)
Kawasaki KH-4
Hugges OH-6 Kayyuse
Ko laana ndiwoowa F-104J
Galle
Kawasaki Ki-61
Kawasaki Ki-61
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
F-104J
F-104J
ƴiiƴam Meiwa US-1A
ƴiiƴam Meiwa US-1A
Saab 91 X1G1B
Saab 91 X1G1B
NAMC YS-11
NAMC YS-11
== Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.j-hangarspace.jp/gifu-kakamigahara-museum|title=Gifu-Kakamigahara Air and Space Museum|last=Thompson|first=Paul|date=|website=j-hangarspace.jp|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> ==
qsae9ktvzks0veaglw2f6xp44iil0bt
113673
113672
2025-06-24T18:03:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113673
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum weeyo e weeyo Gifu-Kakamigahara ko musium weeyo e weeyo tawaaɗo to Kakamigahara e nder diiwaan Gifu to leydi Japon. Ko to Gifu Air Field mo konu Japon ngam haɓaade hoore mum.
Yiyngo
Musiyum oo ina waɗi kollirɗe yaajɗe e nder galleeji, ina waɗi kollirɗe weeyo e weeyo ko faati e daartol e daartol ƴellitaare karallaagal weeyo, e humpitooji ko faati e karallaagal weeyo cakkitiingal.
Inniraa ko adii fof ko nokku defte weeyo Kakamigahara, caggal ɗuum ko nokku defte ganndal weeyo Kakamigahara. ko wuro Kakamigahara e Prefektuur Gifu kawri sosde ɗum, ɓe inniri ɗum ko Muuseum Aerospace Gifu-Kakamigahara caggal nde ɓe peewni ɗum no feewi e hitaande 2018.
Laana ndiwoowa ina hollira Kollitgol Yaasi Kawasaki V-107 NAMC YS-11 ShinMeiwa Amerik-1A Kollitgol nder suudu Flyer Wright (ko nanndi heen) Toɓɓere monoplane (replika) Salmson 2 (ko nanndi heen) Mitsubishi A6M Zero (ko nanndi e mum) Kawasaki Ki-61 (laana ndiwoowa tan heddii e ooɗoo sifaa)Kawasaaki KAL-1
Kawasaki KAT-1
Koolaaɗo kuuɓal T-33
SAAB X1G
Fuji Teddungal Industriiji T-1
JAMCO N-62 Ɓoornugol
ShinMaywa UF-XS
Fuji ko gollorɗe teeŋtuɗe FA-200
Fuji Teddungal Industriiji T-3
Misubishi T-2
Mitsubishi T-2 CCV
Kawasaki Asuka
Nihon N-70 Siknus
Kawasaki bk 117
Kawasaki OH-1 (moƴƴere)
Kawasaki KH-4
Hugges OH-6 Kayyuse
Ko laana ndiwoowa F-104J
Galle
Kawasaki Ki-61
Kawasaki Ki-61
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Salmson 2 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
Misubishi A6M1 (Ko nanndi heen)
F-104J
F-104J
ƴiiƴam Meiwa US-1A
ƴiiƴam Meiwa US-1A
Saab 91 X1G1B
Saab 91 X1G1B
NAMC YS-11
NAMC YS-11
== Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.j-hangarspace.jp/gifu-kakamigahara-museum|title=Gifu-Kakamigahara Air and Space Museum|last=Thompson|first=Paul|date=|website=j-hangarspace.jp|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.sorahaku.net/index.html|title=Gifu-Kagamigahara Air and Space Museum|author=<!--Not stated-->|date=|website=sorahaku.net|publisher=|access-date=August 28, 2019|quote=}}</ref> <ref>{{Cite web|title=An Aircraft exhibition over 9,000 sqm|url=https://visitgifu.com/see-do/gifu-kakamigahara-air-and-space-museum/|access-date=2024-12-29|website=VISIT GIFU|language=en-US}}</ref> ==
mkptc5sbg94v11b2yr3x2055cw9bprs
Kakunodate Kabazaiku Museum
0
29614
113674
2025-06-24T18:06:42Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113674
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata].
Ƴeew kadi
Doggol golle aadaaji Japon
Musium ngenndiijo karallaagal
Kakunodaat-matsuri
Tuugnorgal
1vwcmuqdtcauik9lcq1o5r2bzymxm3i
113675
113674
2025-06-24T18:09:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113675
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata].
Ƴeew kadi Doggol golle aadaaji Japon Musium ngenndiijo karallaagal Kakunodaat-matsuri Tuugnorgal<ref name="Semboku">{{cite web|url=https://www.city.semboku.akita.jp/sightseeing/densyo/shisetsu.html|script-title=ja:公共文化施設:仙北市立角館樺細工伝承館|trans-title=Public Culture Facility: Kakunodate Kabazaiku Museum|language=ja|publisher=[[Semboku, Akita|Semboku City]]|access-date=13 March 2025}}</ref>
c5n6j0v3vistn3q92t46wlil6wjyzqg
113676
113675
2025-06-24T18:10:34Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113676
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata].
Ƴeew kadi Doggol golle aadaaji Japon Musium ngenndiijo karallaagal Kakunodaat-matsuri Tuugnorgal<ref name="Semboku">{{cite web|url=https://www.city.semboku.akita.jp/sightseeing/densyo/shisetsu.html|script-title=ja:公共文化施設:仙北市立角館樺細工伝承館|trans-title=Public Culture Facility: Kakunodate Kabazaiku Museum|language=ja|publisher=[[Semboku, Akita|Semboku City]]|access-date=13 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ndl.go.jp/jp/library/isil/|script-title=ja:図書館及び関連組織のための国際標準識別子(ISIL)|trans-title=ISIL|language=ja|publisher=[[National Diet Library]]|date=28 February 2025|access-date=13 March 2025}}</ref>|
t8psi7tapmdfkrby8or9upmc1y7di4j
113677
113676
2025-06-24T18:12:07Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113677
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata].
Ƴeew kadi Doggol golle aadaaji Japon Musium ngenndiijo karallaagal Kakunodaat-matsuri Tuugnorgal<ref name="Semboku">{{cite web|url=https://www.city.semboku.akita.jp/sightseeing/densyo/shisetsu.html|script-title=ja:公共文化施設:仙北市立角館樺細工伝承館|trans-title=Public Culture Facility: Kakunodate Kabazaiku Museum|language=ja|publisher=[[Semboku, Akita|Semboku City]]|access-date=13 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ndl.go.jp/jp/library/isil/|script-title=ja:図書館及び関連組織のための国際標準識別子(ISIL)|trans-title=ISIL|language=ja|publisher=[[National Diet Library]]|date=28 February 2025|access-date=13 March 2025}}</ref><nowiki>|仙北市立角館樺細工伝承館|Senboku Shiritsu Kakunodate Kabazaiku Denshōkan}}, also known in English as </nowiki>'''Kakunodate Cherry Bark Work Museum''',<ref name="JTA">{{cite web|url=https://www.mlit.go.jp/tagengo-db/R1-02066.html|script-title=ja:角館樺細工伝承館|trans-title=Kakunodate Cherry Bark Work Museum|language=ja,en|publisher=[[Japan Tourism Agency]]|date=2019|access-date=13 March 2025}}</ref>
2flnvavk9k3outiuinhslg0edzezw62
113678
113677
2025-06-24T18:13:24Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113678
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kakunodate Kabazaiku Denshōkan 1978. Ko ɗum halfinaa e golle gaadanteeje kabazaiku, ina waɗi kadi kollirɗe e golle nokkuuje goɗɗe, ko wayi no seraamik Shiraiwa-yaki, lakde Kakunodate-shunkei [Wikidata], e lakde Itaya-zaiku [Wikidata].
Ƴeew kadi Doggol golle aadaaji Japon Musium ngenndiijo karallaagal Kakunodaat-matsuri Tuugnorgal<ref name="Semboku">{{cite web|url=https://www.city.semboku.akita.jp/sightseeing/densyo/shisetsu.html|script-title=ja:公共文化施設:仙北市立角館樺細工伝承館|trans-title=Public Culture Facility: Kakunodate Kabazaiku Museum|language=ja|publisher=[[Semboku, Akita|Semboku City]]|access-date=13 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ndl.go.jp/jp/library/isil/|script-title=ja:図書館及び関連組織のための国際標準識別子(ISIL)|trans-title=ISIL|language=ja|publisher=[[National Diet Library]]|date=28 February 2025|access-date=13 March 2025}}</ref><nowiki>|仙北市立角館樺細工伝承館|Senboku Shiritsu Kakunodate Kabazaiku Denshōkan}}, also known in English as </nowiki>'''Kakunodate Cherry Bark Work Museum''',<ref name="JTA">{{cite web|url=https://www.mlit.go.jp/tagengo-db/R1-02066.html|script-title=ja:角館樺細工伝承館|trans-title=Kakunodate Cherry Bark Work Museum|language=ja,en|publisher=[[Japan Tourism Agency]]|date=2019|access-date=13 March 2025}}</ref><nowiki></ref></nowiki> there are also displays on other local [[Japanese craft|crafts]], including [[Shiraiwa-yaki]] [[Japanese pottery and porcelain|ceramics]], {{ill|Kakunodate-shunkei|qid=Q133269811}} [[Japanese lacquerware|lacquerware]], and {{ill|Itaya-zaiku|qid=Q133269936}} [[maple]] [[Wicker|wickerwork]].<ref name="JTA2" />
o24qjy5vp41av3tt9hvqjy5inxi3i4s
Karako-Kagi Site
0
29615
113679
2025-06-24T18:17:20Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113679
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it.
Museum
Karako-Kagi Archaeological Museum
唐古・鍵考古学ミュージアム
Map
Wikimedia | © OpenStreetMap
General information
Address 233-1 Sakate
Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture
Country Japan
Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E
Opened 24 November 2004
Technical details
Floor area 352 m2
Website
Official website
Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property.
See also
Nara National Museum
List of Historic Sites of Japan (Nara)
List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara)
List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara)
References
qwngagt8j3el59y6m4vh4n1l2sginsk
113681
113679
2025-06-24T18:20:51Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113681
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it.
Museum
Karako-Kagi Archaeological Museum
唐古・鍵考古学ミュージアム
Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property.
See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref>
2z1mo7u8wnzcvmounw7rbqr6uf4zpcg
113682
113681
2025-06-24T18:22:06Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113682
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it.
Museum
Karako-Kagi Archaeological Museum
唐古・鍵考古学ミュージアム
Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property.
See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref>site.<ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref>
nm59bbxoht1rqmlot7t0dkab1pk29di
113683
113682
2025-06-24T18:23:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113683
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it.
Museum
Karako-Kagi Archaeological Museum
唐古・鍵考古学ミュージアム
Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property.
See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref>
seoxu5d7yanbjkjafsmf10xsv0xzwdg
113684
113683
2025-06-24T18:24:41Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113684
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it.
Museum
Karako-Kagi Archaeological Museum
唐古・鍵考古学ミュージアム
Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property.
See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref>
qp8x2hu7nfatts061qdm899dmksejno
113685
113684
2025-06-24T18:26:07Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113685
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it.
Museum
Karako-Kagi Archaeological Museum
唐古・鍵考古学ミュージアム
Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property.
See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref><ref>{{Citation|last1=Okada|first1=Ken’ichi|title=The Nara basin paddies, Japan|date=2015|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-world-history/nara-basin-paddies-japan/10B4DFEC203094EC48310BD4C374258C|work=The Cambridge World History: Volume 2: A World with Agriculture, 12,000 BCE–500 CE|volume=2|pages=387–410|editor-last=Goucher|editor-first=Candice|access-date=2023-10-21|series=The Cambridge World History|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19218-7|last2=Kaner|first2=Simon|editor2-last=Barker|editor2-first=Graeme}}</ref>
qatkcqfxsxsm8m67jqjidu0sw89kltt
113687
113685
2025-06-24T18:27:27Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113687
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it.
Museum
Karako-Kagi Archaeological Museum
唐古・鍵考古学ミュージアム
Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property.
See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref><ref>{{Citation|last1=Okada|first1=Ken’ichi|title=The Nara basin paddies, Japan|date=2015|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-world-history/nara-basin-paddies-japan/10B4DFEC203094EC48310BD4C374258C|work=The Cambridge World History: Volume 2: A World with Agriculture, 12,000 BCE–500 CE|volume=2|pages=387–410|editor-last=Goucher|editor-first=Candice|access-date=2023-10-21|series=The Cambridge World History|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19218-7|last2=Kaner|first2=Simon|editor2-last=Barker|editor2-first=Graeme}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.karako-kagi-arch-museum.jp/tenji.html|script-title=ja:展示案内|trans-title=Guide to the Exhibition|language=Japanese|publisher=Karako-Kagi Archaeological Museum|accessdate=10 November 2015}}</ref>
71vei0k48mgrv5ro9f89n44phqczoaj
113688
113687
2025-06-24T18:28:36Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113688
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it.
Museum
Karako-Kagi Archaeological Museum
唐古・鍵考古学ミュージアム
Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property.
See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref><ref>{{Citation|last1=Okada|first1=Ken’ichi|title=The Nara basin paddies, Japan|date=2015|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-world-history/nara-basin-paddies-japan/10B4DFEC203094EC48310BD4C374258C|work=The Cambridge World History: Volume 2: A World with Agriculture, 12,000 BCE–500 CE|volume=2|pages=387–410|editor-last=Goucher|editor-first=Candice|access-date=2023-10-21|series=The Cambridge World History|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19218-7|last2=Kaner|first2=Simon|editor2-last=Barker|editor2-first=Graeme}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.karako-kagi-arch-museum.jp/tenji.html|script-title=ja:展示案内|trans-title=Guide to the Exhibition|language=Japanese|publisher=Karako-Kagi Archaeological Museum|accessdate=10 November 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.town.tawaramoto.nara.jp/03_sightseeing/ruins/karako-kagi.html|script-title=ja:唐古・鍵遺跡(からこ・かぎいせき)国史跡|trans-title=Karako-Kagi Site (National Historic Site)|language=Japanese|publisher=[[Tawaramoto, Nara|Tawaramoto Town]]|accessdate=10 November 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151205002100/http://www.town.tawaramoto.nara.jp/03_sightseeing/ruins/karako-kagi.html|archivedate=5 December 2015}}</ref>
erfun43a6o4agzukcb8n85ua84ahtq4
113689
113688
2025-06-24T18:29:47Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113689
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Karako-Kagi Site is an archaeological site in Tawaramoto, Nara Japan. It has a metallurgical facility, and is near other sites such as the Makimuku ruins. Chicken breeding is known from the site. However no rice paddy fields are associated with it.
Museum
Karako-Kagi Archaeological Museum
唐古・鍵考古学ミュージアム
Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 233-1 Sakate Town or city Tawaramoto, Nara Prefecture Country Japan Coordinates 34°33′27″N 135°48′09″E Opened 24 November 2004 Technical details Floor area 352 m2 Website Official website Karako-Kagi Archaeological Museum (唐古・鍵考古学ミュージアム, Karako-Kagi kōkogaku myūjiamu) opened in Tawaramoto, Nara Prefecture, Japan, in 2004. Located on the second floor of the Tawaramoto Aogaki Lifelong Learning Centre (田原本青垣生涯学習センター), the museum's three rooms display artefacts from the nearby Karako-Kagi Site (唐古・鍵遺跡), a Yayoi village and National Historic Site, as well as a haniwa in the form of a cow that has been designated an Important Cultural Property.
See also Nara National Museum List of Historic Sites of Japan (Nara) List of Cultural Properties of Japan - historical materials (Nara) List of Cultural Properties of Japan - archaeological materials (Nara) References.<ref name=":0">{{Cite web|date=2023-10-16|title=Karako Kagi [唐古・鍵遺跡] Ancient Village or Settlement : The Megalithic Portal and Megalith Map|url=https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|access-date=2023-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20231016235044/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=29395|archive-date=16 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chicken breeding in Japan dates back to fourth century BCE|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2023/04/230420080716.htm|access-date=2023-10-21|website=ScienceDaily|language=en}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023-04-01|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|pages=1104535|doi=10.3389/feart.2023.1104535|bibcode=2023FrEaS..1104535E|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Eda|first1=Masaki|last2=Izumi|first2=Hiroe|last3=Yoneda|first3=Minoru|last4=Fujita|first4=Saburo|date=2023|title=The earliest evidence of domestic chickens in the Japanese Archipelago|journal=Frontiers in Earth Science|volume=11|doi=10.3389/feart.2023.1104535|issn=2296-6463|doi-access=free}}</ref><ref>{{Citation|last1=Okada|first1=Ken’ichi|title=The Nara basin paddies, Japan|date=2015|url=https://www.cambridge.org/core/books/cambridge-world-history/nara-basin-paddies-japan/10B4DFEC203094EC48310BD4C374258C|work=The Cambridge World History: Volume 2: A World with Agriculture, 12,000 BCE–500 CE|volume=2|pages=387–410|editor-last=Goucher|editor-first=Candice|access-date=2023-10-21|series=The Cambridge World History|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-19218-7|last2=Kaner|first2=Simon|editor2-last=Barker|editor2-first=Graeme}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.karako-kagi-arch-museum.jp/tenji.html|script-title=ja:展示案内|trans-title=Guide to the Exhibition|language=Japanese|publisher=Karako-Kagi Archaeological Museum|accessdate=10 November 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.town.tawaramoto.nara.jp/03_sightseeing/ruins/karako-kagi.html|script-title=ja:唐古・鍵遺跡(からこ・かぎいせき)国史跡|trans-title=Karako-Kagi Site (National Historic Site)|language=Japanese|publisher=[[Tawaramoto, Nara|Tawaramoto Town]]|accessdate=10 November 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151205002100/http://www.town.tawaramoto.nara.jp/03_sightseeing/ruins/karako-kagi.html|archivedate=5 December 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/9794|script-title=ja:埴輪牛|trans-title=Haniwa Cow|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=10 November 2015}}</ref>
0zv89896j8mowrvjx8ps4mljnsdrbmn
Kanoya Air Base Museum
0
29616
113697
2025-06-24T19:28:27Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113697
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field.
Tariya
Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500.
Laana ndiwoowa ina hollira
Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2
Laana ndiwoowa patrol P-2J
Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas)
Shin Meiwa US-1A
Kawasaaki P-2J
Koolaaɗo kuuɓal S2F-1
B-65
Bellel 47
HSS-2A
P2V-7
OH-6D
A-107
SNB
R4D-6
Mentor T-34
Fuji KM-2
Nishiki Ogata Hikotei
Tuugnorgal
iemxruucbjnxvmszdfo98vl5jas58e8
113698
113697
2025-06-24T19:31:49Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113698
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field.
Tariya
Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500.
Laana ndiwoowa ina hollira
Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2
Laana ndiwoowa patrol P-2J
Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas) Shin Meiwa US-1A Kawasaaki P-2J Koolaaɗo kuuɓal S2F-1 B-65 Bellel 47 HSS-2A P2V-7 OH-6D A-107 SNB R4D-6 Mentor T-34 Fuji KM-2 Nishiki Ogata Hikotei Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.japanhoppers.com/en/kyushu_okinawa/osumipeninsula/kanko/2258/|title=Kanoya Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=japanhoppers.com|access-date=August 2, 2018}}</ref>
o7jm1dlg3qy1h6du1vlzce7flopjfhv
113699
113698
2025-06-24T19:33:02Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113699
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field.
Tariya
Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500.
Laana ndiwoowa ina hollira
Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2
Laana ndiwoowa patrol P-2J
Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas) Shin Meiwa US-1A Kawasaaki P-2J Koolaaɗo kuuɓal S2F-1 B-65 Bellel 47 HSS-2A P2V-7 OH-6D A-107 SNB R4D-6 Mentor T-34 Fuji KM-2 Nishiki Ogata Hikotei Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.japanhoppers.com/en/kyushu_okinawa/osumipeninsula/kanko/2258/|title=Kanoya Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=japanhoppers.com|access-date=August 2, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kamikazeimages.net/museums/kanoya/index.htm|title=Kanoya Naval Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=kamikazeimages.net}}</ref>
8jvex88cwftv7aduyuy0h86n5ua9cea
113700
113699
2025-06-24T19:35:00Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113700
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field.
Tariya
Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500.
Laana ndiwoowa ina hollira
Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2
Laana ndiwoowa patrol P-2J
Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas) Shin Meiwa US-1A Kawasaaki P-2J Koolaaɗo kuuɓal S2F-1 B-65 Bellel 47 HSS-2A P2V-7 OH-6D A-107 SNB R4D-6 Mentor T-34 Fuji KM-2 Nishiki Ogata Hikotei Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.japanhoppers.com/en/kyushu_okinawa/osumipeninsula/kanko/2258/|title=Kanoya Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=japanhoppers.com|access-date=August 2, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kamikazeimages.net/museums/kanoya/index.htm|title=Kanoya Naval Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=kamikazeimages.net}}</ref><ref>{{cite news|last=Krigbaum|first=David|date=December 26, 2015|title=Take flight into the past|url=https://japan.stripes.com/travel/take-flight-past|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|access-date=August 3, 2018}}</ref>
7df81p90jszqbjfyagpq70k5wwpc72e
113701
113700
2025-06-24T19:36:07Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113701
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium Base Aérienne Kanoya (Kanoya) ko musiyum aerospace mo Japon, e nder wuro Kagofeya, to wuro Kagofeya. Musiyum oo ina woni sara nokku biyeteeɗo Kanoya Air Field.
Tariya
Musium oo udditaa ko e lewru desaambar 1973 (Showa 48) udditaa kadi e lewru sulyee 1993, hono “Muuseum daartol keso”. E hollirde fotooje, binndanɗe, e kaɓirɗe goonga (restoraaji) gila e balɗe laana ndiwoowa laamɗo Japon Kanoya Air Base haa e laana ndiwoowa hannde ka, ngonka goonga ka hare ndee e Diwanuuji Japon keertiiɗi, waylowaylo e golle kaɓirɗe laana ndiwoowa hannde ka. Ina yiɗaa wonde maanaa reende Japon maa faam e laɓɓinde geɗe bayɗe nii. Limre kaɓirɗe mooftaaɗe ɗee ko hedde 5 500.
Laana ndiwoowa ina hollira
Laana ndiwoowa Kawanishi H8K2 mbaydi 2
Laana ndiwoowa patrol P-2J
Ndee feccere limtaani hay lowre wootere. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee feccere e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. (Seeɗto 2018) (Anndu no e hol nde ittata ndeeɗoo mesaas) Shin Meiwa US-1A Kawasaaki P-2J Koolaaɗo kuuɓal S2F-1 B-65 Bellel 47 HSS-2A P2V-7 OH-6D A-107 SNB R4D-6 Mentor T-34 Fuji KM-2 Nishiki Ogata Hikotei Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://www.japanhoppers.com/en/kyushu_okinawa/osumipeninsula/kanko/2258/|title=Kanoya Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=japanhoppers.com|access-date=August 2, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kamikazeimages.net/museums/kanoya/index.htm|title=Kanoya Naval Air Base Museum|author=<!--Not stated-->|website=kamikazeimages.net}}</ref><ref>{{cite news|last=Krigbaum|first=David|date=December 26, 2015|title=Take flight into the past|url=https://japan.stripes.com/travel/take-flight-past|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|access-date=August 3, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://jpninfo.com/47087|title=The Kanoya Naval Air Base Museum: Showing the Sad Yet Interesting History of War|author=<!--Not stated-->|date=March 31, 2016|website=jpinfo.com|access-date=August 2, 2018}}</ref>
1ilnfdtkckamhpl1851po45avcr0d5t
Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall
0
29617
113702
2025-06-24T19:39:51Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113702
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall (上淀白鳳の丘展示館, Kamiyodo Hakuhō-no-oka tenjikan) opened in Yonago, Tottori Prefecture, Japan in 2011. It replaced the Yonago Yodoe Folk History Museum (米子市淀江歴史民俗資料館), which closed in 2009. The three rooms of the exhibition hall display Yayoi decorated pottery, haniwa statues, fragments of early Buddhist wall painting from Kamiyodo Haiji, and a reconstruction of the temple kondō, with its paintings and sculptures.
See also
List of Historic Sites of Japan (Tottori)
Wall paintings of the Hōryū-ji kondō
References
sjo49yld53cimeiav9kn10ssnv2ch1v
113703
113702
2025-06-24T19:42:13Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113703
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall (上淀白鳳の丘展示館, Kamiyodo Hakuhō-no-oka tenjikan) opened in Yonago, Tottori Prefecture, Japan in 2011. It replaced the Yonago Yodoe Folk History Museum (米子市淀江歴史民俗資料館), which closed in 2009. The three rooms of the exhibition hall display Yayoi decorated pottery, haniwa statues, fragments of early Buddhist wall painting from Kamiyodo Haiji, and a reconstruction of the temple kondō, with its paintings and sculptures.
See also List of Historic Sites of Japan (Tottori) Wall paintings of the Hōryū-ji kondō References.<ref>{{cite web|url=http://www.hakuhou.jp/tenjikan_top.html|script-title=ja:施設のご案内|trans-title=Facilities Guide|language=Japanese|publisher=Hakuhō no sato|accessdate=24 August 2012|archive-date=30 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120630023818/http://www.hakuhou.jp/tenjikan_top.html|url-status=dead}}</ref>
71bwxta12n9k6ahxrn63j2nrxszce3e
113704
113703
2025-06-24T19:43:24Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113704
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall (上淀白鳳の丘展示館, Kamiyodo Hakuhō-no-oka tenjikan) opened in Yonago, Tottori Prefecture, Japan in 2011. It replaced the Yonago Yodoe Folk History Museum (米子市淀江歴史民俗資料館), which closed in 2009. The three rooms of the exhibition hall display Yayoi decorated pottery, haniwa statues, fragments of early Buddhist wall painting from Kamiyodo Haiji, and a reconstruction of the temple kondō, with its paintings and sculptures.
See also List of Historic Sites of Japan (Tottori) Wall paintings of the Hōryū-ji kondō References.<ref>{{cite web|url=http://www.hakuhou.jp/tenjikan_top.html|script-title=ja:施設のご案内|trans-title=Facilities Guide|language=Japanese|publisher=Hakuhō no sato|accessdate=24 August 2012|archive-date=30 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120630023818/http://www.hakuhou.jp/tenjikan_top.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.yonago-city.jp/bunka/kamiyodo/kamiyodo-hall.htm|title=上淀白鳳の丘展示館|trans-title=Kamiyodo Hakuhō-no-Oka Exhibition Hall|publisher=[[Yonago, Tottori|Yonago City]]|accessdate=24 August 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131224104005/http://www.yonago-city.jp/bunka/kamiyodo/kamiyodo-hall.htm|archivedate=24 December 2013}}</ref>
iv253qckwq4jn87vlo2v49lb11c6rg6
Kanagawa Prefectural Museum of Cultural History
0
29618
113705
2025-06-24T19:46:14Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113705
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum taariindi pinal diiwaan Kanagawa (Kanagawa) anndiraango kadi nokku daartol pinal Yokohama.
Koolol maggol ina teeŋtini pinal e daartol diiwaan Kanagawa.
O woni ko e galle gonnooɗo banke biyeteeɗo Yokohama Specie.
Galle folkloristik, Etage 2
Ƴeew kadi
portal Japon bannge
icon Portal mahdi
Defterdu daartol Yokohama
Koolol daartol Yokohama
Tuugnorgal
6zsn5dhhn7zkynlfebw5mpbsbf1uvn3
113706
113705
2025-06-24T19:48:46Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113706
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum taariindi pinal diiwaan Kanagawa (Kanagawa) anndiraango kadi nokku daartol pinal Yokohama.
Koolol maggol ina teeŋtini pinal e daartol diiwaan Kanagawa.
O woni ko e galle gonnooɗo banke biyeteeɗo Yokohama Specie.
Galle folkloristik, Etage 2 Ƴeew kadi portal Japon bannge icon Portal mahdi Defterdu daartol Yokohama Koolol daartol Yokohama Tuugnorgal.<ref name="JNTO">{{cite web|title=Kanagawa Kenritsu Rekishi Hakubutsukan|url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/spot/museum/pbkanrekishi.html|website=Japan: the Official Guide|publisher=Japan National Tourism Organization|accessdate=10 September 2014}}</ref>
doeh0l39opgbowho9a3ra2r975utatx
Kanagawa Prefectural Museum of Natural History
0
29619
113707
2025-06-24T19:51:42Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113707
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko suudu taariindi tagoodi (Musée de l'histoire naturelle du Kanagawa) woni suudu taariiha tagoodi e nder wuro Japon. Musiyum oo ina jogii taƴre geologie yaajnde, ina teeŋtini leɗɗe e kullon ladde e nder diiwaan Kanagawa.
Musium oo ina udditee tuggi 9w00h haa 4w30h, ina udditee ñalnde altine e talaata ɗiɗaɓo lewru nduu (so wonaa ñalɗi ngenndiiji, nde uddittee ñalnde heen), e nder sahaa hitaande hesere.
Tuugnorgal
lyftdlj9e24avcsska864fk2jvxtlcs
113708
113707
2025-06-24T19:53:54Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113708
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko suudu taariindi tagoodi (Musée de l'histoire naturelle du Kanagawa) woni suudu taariiha tagoodi e nder wuro Japon. Musiyum oo ina jogii taƴre geologie yaajnde, ina teeŋtini leɗɗe e kullon ladde e nder diiwaan Kanagawa.
Musium oo ina udditee tuggi 9w00h haa 4w30h, ina udditee ñalnde altine e talaata ɗiɗaɓo lewru nduu (so wonaa ñalɗi ngenndiiji, nde uddittee ñalnde heen), e nder sahaa hitaande hesere.
== Tuugnorgal.<ref>{{Cite news|date=2019-07-02|title=New species of minute moss beetle discovered in Japan's Ogasawara Islands|language=en|work=Mainichi Daily News|url=https://mainichi.jp/english/articles/20190702/p2a/00m/0na/012000c|access-date=2021-09-21}}</ref> ==
r9eqvf24reqyddxwlauko9a0fforn1m
Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum
0
29620
113709
2025-06-24T19:58:14Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113709
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum
Article
Talk
Read
Edit source
View history
Tools
Coordinates: 35°43′08″N 139°42′35″E
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum
霞会館記念学習院ミュージアム
Entrance to the former Gakushuin University Museum of History
Map
Wikimedia | © OpenStreetMap
General information
Address 1-5-1 Mejiro
Town or city Toshima, Tokyo
Country Japan
Coordinates 35°43′08″N 139°42′35″E
Opened 14 March 2025 (reopening)
1975 (original opening)
Website
Official website (in Japanese)
Gakushuin University Museum of History (学習院大学史料館) [ja] opened in Toshima, Tokyo, Japan in 1975, before relocating a short distance and reopening in 2025 as Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum (霞会館記念学習院ミュージアム, Kasumi Kaikan Kinen Gakushūin Myūjiamu).A university museum affiliated with Gakushuin University, the collection numbers some 250,000 items, including artefacts relating to the Imperial Family (the Emperor is a graduate of the university, and Princess Akiko was in attendance at the reopening ceremony).
See also
List of museums in Tokyo
Zoshigaya Missionary Museum
Kasumi Kaikan
References
r8d8fn3an5t5xxcw0d9thwawvkqa6xm
113710
113709
2025-06-24T20:01:49Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113710
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum
Article
Talk
Read
Edit source
View history
Tools
Coordinates: 35°43′08″N 139°42′35″E
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum
霞会館記念学習院ミュージアム
Entrance to the former Gakushuin University Museum of History Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 1-5-1 Mejiro Town or city Toshima, Tokyo Country Japan Coordinates 35°43′08″N 139°42′35″E Opened 14 March 2025 (reopening) 1975 (original opening) Website Official website (in Japanese) Gakushuin University Museum of History (学習院大学史料館) [ja] opened in Toshima, Tokyo, Japan in 1975, before relocating a short distance and reopening in 2025 as Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum (霞会館記念学習院ミュージアム, Kasumi Kaikan Kinen Gakushūin Myūjiamu).A university museum affiliated with Gakushuin University, the collection numbers some 250,000 items, including artefacts relating to the Imperial Family (the Emperor is a graduate of the university, and Princess Akiko was in attendance at the reopening ceremony).
See also List of museums in Tokyo Zoshigaya Missionary Museum Kasumi Kaikan References<ref name="Gakushuin">{{cite web|url=https://www.gakushuin.ac.jp/univ/ua/|script-title=ja:霞会館記念学習院ミュージアム|trans-title=Kasumi Kaikan Memorial Gakushūin Museum|language=ja|publisher=[[Gakushuin University]]|access-date=17 March 2025}}</ref>
ihp2xhh2hzkn7iqzqwysdssk3gyqsrm
113711
113710
2025-06-24T20:02:56Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113711
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum
Article
Talk
Read
Edit source
View history
Tools
Coordinates: 35°43′08″N 139°42′35″E
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum
霞会館記念学習院ミュージアム
Entrance to the former Gakushuin University Museum of History Map Wikimedia | © OpenStreetMap General information Address 1-5-1 Mejiro Town or city Toshima, Tokyo Country Japan Coordinates 35°43′08″N 139°42′35″E Opened 14 March 2025 (reopening) 1975 (original opening) Website Official website (in Japanese) Gakushuin University Museum of History (学習院大学史料館) [ja] opened in Toshima, Tokyo, Japan in 1975, before relocating a short distance and reopening in 2025 as Kasumi Kaikan Memorial Gakushuin Museum (霞会館記念学習院ミュージアム, Kasumi Kaikan Kinen Gakushūin Myūjiamu).A university museum affiliated with Gakushuin University, the collection numbers some 250,000 items, including artefacts relating to the Imperial Family (the Emperor is a graduate of the university, and Princess Akiko was in attendance at the reopening ceremony).
See also List of museums in Tokyo Zoshigaya Missionary Museum Kasumi Kaikan References<ref name="Gakushuin">{{cite web|url=https://www.gakushuin.ac.jp/univ/ua/|script-title=ja:霞会館記念学習院ミュージアム|trans-title=Kasumi Kaikan Memorial Gakushūin Museum|language=ja|publisher=[[Gakushuin University]]|access-date=17 March 2025}}</ref>1975 (original opening)<ref name="Gakushuin2" />
slm3a81w0g484pteohhtw8s2h57awlp
Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum
0
29621
113712
2025-06-24T20:06:40Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113712
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa.
Tariya
Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000.
Mahdi
Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal.
Kollitgol
E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji.
Hortol
Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo.
Ƴeew kadi
Doggol musiibaaji e nder leydi Japon
Tuugnorgal
10ugqen3fisotfb2cglg8es9fiylhd7
113713
113712
2025-06-24T20:09:09Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113713
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa.
Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000.
Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal.
Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji.
Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo.
Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>
61dhebtq9jn5p45jjydcoacipti5fd9
113714
113713
2025-06-24T20:10:42Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113714
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa.
Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000.
Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal.
Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji.
Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo.
Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>
ohmdjlhy7jgwqs0dszcnbaph4sfxjk0
113715
113714
2025-06-24T20:11:51Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113715
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa.
Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000.
Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal.
Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji.
Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo.
Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.city.kanazawa.ishikawa.jp/meisyo_e/kougai/yumeji/yumeji.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumejikan Museum}}</ref>
rsdjghcp8c1mv5gb3j7wfaozzyumjlg
113716
113715
2025-06-24T20:13:03Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113716
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa.
Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000.
Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal.
Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji.
Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo.
Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.city.kanazawa.ishikawa.jp/meisyo_e/kougai/yumeji/yumeji.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumejikan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>
n2jawhx6xh25yuuaujgd4i4st34w8d1
113717
113716
2025-06-24T20:14:24Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113717
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa.
Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000.
Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal.
Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji.
Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo.
Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.city.kanazawa.ishikawa.jp/meisyo_e/kougai/yumeji/yumeji.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumejikan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{cite web|url=http://experience-kanazawa.com/sightseeing/yuwaku.html|title=Yuwaku Onsen-Kyo {{!}} Experience Kanazawa|website=experience-kanazawa.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20110424140815/http://experience-kanazawa.com/sightseeing/yuwaku.html|archive-date=2011-04-24}}</ref>
qoxcw2ith3u078n8bbuww1yh5kejp56
113718
113717
2025-06-24T20:15:24Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113718
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan (e ɗemngal Japon: 金沢湯涌夢二館) ko musiyum to Yuwaku Hot Spring, Kanazawa, e nder diiwaan Ishikawa, Japon, baɗaaɗo golle naalanke biyeteeɗo Yumeji Takehisa.
Tariya Musiyum oo sosaa ko e hitaande 2000.
Mahdi Musium oo ina woni e nder galle mo cuuɗi ɗiɗi. Ina waɗi boowal.
Kollitgol E nder suudu lesru nduu, ina hollira museeji tati ɗi Yumeji maayni, ina wiyee Tamaki, Hikono e Oyo. Toownde ndee ina hollira kollirɗe wakkatiije ko faati e golle Yumeji.
Hortol Musiyum oo ina waawi naatde e otooji ummoraade e Gare Kanazawa to Sosiyetee laana njoorndi Japon worgo.
Ƴeew kadi Doggol musiibaaji e nder leydi Japon Tuugnorgal.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.city.kanazawa.ishikawa.jp/meisyo_e/kougai/yumeji/yumeji.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumejikan Museum}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/index.html|title=Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref><ref>{{cite web|url=http://experience-kanazawa.com/sightseeing/yuwaku.html|title=Yuwaku Onsen-Kyo {{!}} Experience Kanazawa|website=experience-kanazawa.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20110424140815/http://experience-kanazawa.com/sightseeing/yuwaku.html|archive-date=2011-04-24}}</ref>.<ref>{{Cite web|url=http://www.kanazawa-museum.jp/yumeji/english/access.html|title=Transportation guide - Kanazawa Yuwaku Yumeji-kan Museum}}</ref>
b9asgxigl6dcapapw9q5kwcppvcoicg
Kariya City Art Museum
0
29622
113719
2025-06-24T22:51:27Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113719
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kariya City Art Museum (谷市美術館 館, Kariya-shi Bijutsukan) udditaa to Kariya, Prefektuur Aichi, Japon e hitaande 1983. Koolol ngol ina teeŋtini e nokkuuji, jamaanu, jamaanu, caggal wolde, e naalankaagal jamaanu, ina waɗi kadi ko ina wona 3 441 golle e nder 168 naalanke, ko wayi no 168 naalanke, gila e lewru abriil 2020.
Ƴeew kadi
Doggol sifaaji pinal Japon - nate (Aichi)
Doggol nokkuuji daartol Japon (Aichi)
Centre Arts Achi
References
9el7s7uylo9nnefzoa218f4q1u3f6ie
113720
113719
2025-06-24T22:54:36Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113720
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kariya City Art Museum (谷市美術館 館, Kariya-shi Bijutsukan) udditaa to Kariya, Prefektuur Aichi, Japon e hitaande 1983. Koolol ngol ina teeŋtini e nokkuuji, jamaanu, jamaanu, caggal wolde, e naalankaagal jamaanu, ina waɗi kadi ko ina wona 3 441 golle e nder 168 naalanke, ko wayi no 168 naalanke, gila e lewru abriil 2020.
Ƴeew kadi Doggol sifaaji pinal Japon - nate (Aichi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Aichi) Centre Arts Achi References<ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|script-title=ja:刈谷市美術館について|trans-title=About Kariya City Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=27 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227175836/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|url-status=dead}}</ref>
0cjey5jjroq8ifilrk7zq9hhizzs4y5
113721
113720
2025-06-24T22:55:58Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113721
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kariya City Art Museum (谷市美術館 館, Kariya-shi Bijutsukan) udditaa to Kariya, Prefektuur Aichi, Japon e hitaande 1983. Koolol ngol ina teeŋtini e nokkuuji, jamaanu, jamaanu, caggal wolde, e naalankaagal jamaanu, ina waɗi kadi ko ina wona 3 441 golle e nder 168 naalanke, ko wayi no 168 naalanke, gila e lewru abriil 2020.
Ƴeew kadi Doggol sifaaji pinal Japon - nate (Aichi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Aichi) Centre Arts Achi References<ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|script-title=ja:刈谷市美術館について|trans-title=About Kariya City Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=27 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227175836/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/collection/index.html|script-title=ja:収蔵品|trans-title=Collection|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=2 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302114011/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/collection/index.html|url-status=dead}}</ref>
c6a5ooed8eiab0u471amrb0rz93o6py
113722
113721
2025-06-24T22:57:03Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113722
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kariya City Art Museum (谷市美術館 館, Kariya-shi Bijutsukan) udditaa to Kariya, Prefektuur Aichi, Japon e hitaande 1983. Koolol ngol ina teeŋtini e nokkuuji, jamaanu, jamaanu, caggal wolde, e naalankaagal jamaanu, ina waɗi kadi ko ina wona 3 441 golle e nder 168 naalanke, ko wayi no 168 naalanke, gila e lewru abriil 2020.
Ƴeew kadi Doggol sifaaji pinal Japon - nate (Aichi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Aichi) Centre Arts Achi References<ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|script-title=ja:刈谷市美術館について|trans-title=About Kariya City Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=27 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227175836/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/goannai/history.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kariya.lg.jp/museum/collection/index.html|script-title=ja:収蔵品|trans-title=Collection|language=Japanese|publisher=[[Kariya, Aichi|Kariya City]]|date=1 April 2019|accessdate=16 July 2020|archive-date=2 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302114011/https://www.city.kariya.lg.jp/museum/collection/index.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.manabi.pref.aichi.jp/info/svOrgDtl.aspx?org=551|script-title=ja:刈谷市美術館|trans-title=Kariya City Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Aichi Prefecture|Aichi Prefectural Board of Education]]|accessdate=16 July 2020}}</ref>
aktdf2cv04nayimvhlvyxcqgtm5m5bj
Kasama Nichidō Museum of Art
0
29623
113723
2025-06-24T23:01:17Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113723
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kasama Nichidō Bijutsukan udditaa to Kasama, e nder diiwaan Ibaraki, to leydi Japon, e hitaande 1972. Nde sosaa ko ngam mawninde duuɓi capanɗe joyi udditgol Galeri galle ñeeñal njulaagu gadano to Japon keeriiɗo e yōga walla pentugol mbaydi hirnaange.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e suudu defte naalankaagal Kasama Nichido.
Musium naalankaagal jamaanu, Ibaraki
Tuugnorgal
0mlsoruhtyyo9b4kglrettvjfpdyglw
113724
113723
2025-06-24T23:03:47Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113724
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kasama Nichidō Bijutsukan udditaa to Kasama, e nder diiwaan Ibaraki, to leydi Japon, e hitaande 1972. Nde sosaa ko ngam mawninde duuɓi capanɗe joyi udditgol Galeri galle ñeeñal njulaagu gadano to Japon keeriiɗo e yōga walla pentugol mbaydi hirnaange.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e suudu defte naalankaagal Kasama Nichido. Musium naalankaagal jamaanu, Ibaraki Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kasama.lg.jp/page/page000098.html|script-title=ja:笠間日動美術館|trans-title=Kasama Nichidō Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Kasama, Ibaraki|Kasama City]]|accessdate=11 October 2017}}</ref>
il7jj62lcbnqz9vozkhvvac6hhn364y
113725
113724
2025-06-24T23:05:12Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113725
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kasama Nichidō Bijutsukan udditaa to Kasama, e nder diiwaan Ibaraki, to leydi Japon, e hitaande 1972. Nde sosaa ko ngam mawninde duuɓi capanɗe joyi udditgol Galeri galle ñeeñal njulaagu gadano to Japon keeriiɗo e yōga walla pentugol mbaydi hirnaange.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e suudu defte naalankaagal Kasama Nichido. Musium naalankaagal jamaanu, Ibaraki Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kasama.lg.jp/page/page000098.html|script-title=ja:笠間日動美術館|trans-title=Kasama Nichidō Museum of Art|language=Japanese|publisher=[[Kasama, Ibaraki|Kasama City]]|accessdate=11 October 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nichido-museum.or.jp/english/index.html|title=Kasama Nichido Museum of Art|publisher=Kasama Nichido Museum of Art|accessdate=11 October 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nichido-garo.co.jp/en/gallery.html|title=Galerie Nichido|publisher=Galerie Nichido|accessdate=11 October 2017}}</ref>
r5n2803jb9nalcug1pke1obfh0putea
Kashiba City Nijyosan Museum
0
29624
113726
2025-06-24T23:08:04Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113726
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kashiba, diiwaan Nara, leydi Japon e hitaande 1992, udditaama e hitaande 1992 woni ko e etaa-siwil gadano wuro Futakami Bunka Center, e cuuɗi mum e nder etaa-siwil les. Kollitgol ngol ina teeŋtini sanukite nokku oo, tuf, e njaareendi emery ummoraade e ɓuuɓol tufnde Nijō e kuutorɗe paleolitik.
Ƴeew kadi
Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e nokku defte Nijyosan wuro Kashiba.
Musiyum, Duɗal Arkewolosi Kashihara, diiwaan Nara
Hirano Tsukaanayama Kofun
Ninji suudu dewal
Tuugnorgal
euz4orot3idvkr1k3jlxneggepvnm5f
113727
113726
2025-06-24T23:10:38Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113727
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kashiba, diiwaan Nara, leydi Japon e hitaande 1992, udditaama e hitaande 1992 woni ko e etaa-siwil gadano wuro Futakami Bunka Center, e cuuɗi mum e nder etaa-siwil les. Kollitgol ngol ina teeŋtini sanukite nokku oo, tuf, e njaareendi emery ummoraade e ɓuuɓol tufnde Nijō e kuutorɗe paleolitik.
Ƴeew kadi
Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e nokku defte Nijyosan wuro Kashiba. Musiyum, Duɗal Arkewolosi Kashihara, diiwaan Nara Hirano Tsukaanayama Kofun Ninji suudu dewal Tuugnorgal<ref name="overview">{{cite web|url=https://www.city.kashiba.lg.jp/soshiki/42/3504.html|script-title=ja:二上山博物館の概要|trans-title=Nijyosan Museum Overview|language=ja|publisher=[[Kashiba, Nara|Kashiba City]]|access-date=24 February 2025}}</ref>
sts2ddz5fui00yfay87c1dek78e5f48
113728
113727
2025-06-24T23:12:06Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113728
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kashiba, diiwaan Nara, leydi Japon e hitaande 1992, udditaama e hitaande 1992 woni ko e etaa-siwil gadano wuro Futakami Bunka Center, e cuuɗi mum e nder etaa-siwil les. Kollitgol ngol ina teeŋtini sanukite nokku oo, tuf, e njaareendi emery ummoraade e ɓuuɓol tufnde Nijō e kuutorɗe paleolitik.
Ƴeew kadi
Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e nokku defte Nijyosan wuro Kashiba. Musiyum, Duɗal Arkewolosi Kashihara, diiwaan Nara Hirano Tsukaanayama Kofun Ninji suudu dewal Tuugnorgal<ref name="overview">{{cite web|url=https://www.city.kashiba.lg.jp/soshiki/42/3504.html|script-title=ja:二上山博物館の概要|trans-title=Nijyosan Museum Overview|language=ja|publisher=[[Kashiba, Nara|Kashiba City]]|access-date=24 February 2025}}</ref>.<ref name="overview2" /> Taking its name from the nearby [[Mount Nijō]] ("Futakami-yama" in the ''[[Man'yōshū]]''), the museum is located on the first floor of the city's Futakami Bunka Center, with its storerooms in the basement floor below.<ref name="bunka">{{cite web|url=https://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/12962|script-title=ja:香芝市二上山博物館|trans-title=Kashiba City Nijyosan Museum|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=24 February 2025}}</ref>
jckq86safyxoy1a6nabrvwmzo86b9pi
113729
113728
2025-06-24T23:13:31Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113729
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kashiba, diiwaan Nara, leydi Japon e hitaande 1992, udditaama e hitaande 1992 woni ko e etaa-siwil gadano wuro Futakami Bunka Center, e cuuɗi mum e nder etaa-siwil les. Kollitgol ngol ina teeŋtini sanukite nokku oo, tuf, e njaareendi emery ummoraade e ɓuuɓol tufnde Nijō e kuutorɗe paleolitik.
Ƴeew kadi
Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e nokku defte Nijyosan wuro Kashiba. Musiyum, Duɗal Arkewolosi Kashihara, diiwaan Nara Hirano Tsukaanayama Kofun Ninji suudu dewal Tuugnorgal<ref name="overview">{{cite web|url=https://www.city.kashiba.lg.jp/soshiki/42/3504.html|script-title=ja:二上山博物館の概要|trans-title=Nijyosan Museum Overview|language=ja|publisher=[[Kashiba, Nara|Kashiba City]]|access-date=24 February 2025}}</ref>.<ref name="overview2" /> Taking its name from the nearby [[Mount Nijō]] ("Futakami-yama" in the ''[[Man'yōshū]]''), the museum is located on the first floor of the city's Futakami Bunka Center, with its storerooms in the basement floor below.<ref name="bunka">{{cite web|url=https://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/12962|script-title=ja:香芝市二上山博物館|trans-title=Kashiba City Nijyosan Museum|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=24 February 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kashiba.lg.jp/uploaded/attachment/2394.pdf|script-title=ja:香芝市二上山博物館施設の概要|trans-title=Kashiba City Nijyosan Museum Facility Overview|language=ja|publisher=[[Kashiba, Nara|Kashiba City]]|access-date=24 February 2025}}</ref>
llplppoxxkie1rp43jf6cyhlb12z764
Kashō Museum
0
29625
113730
2025-06-24T23:16:29Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113730
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kasho (Musée Kasho) ko musium keeriiɗo udditirɗo to Tōon, diiwaan Ehime, Japon, e hitaande 1990. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona 4,300 nate, ekn Takabatake Kashō [ja] (1888–1966), jibinaaɗo to Uwajima, teemedde ɓataakeeji makko, fotooje makko, e geɗe makko, golle yimɓe yonta makko, e geɗe goɗɗe ummoraade e jamaanu Taishō e fuɗɗoode jamaanu Shōwa.
Ƴeew kadi
Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e suudu defte Kasho.
Shōjo Gaho
Tuugnorgal
f3k0r2zm2151dv60656p9z8vcawbwyg
113731
113730
2025-06-24T23:19:33Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113731
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kasho (Musée Kasho) ko musium keeriiɗo udditirɗo to Tōon, diiwaan Ehime, Japon, e hitaande 1990. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona 4,300 nate, ekn Takabatake Kashō [ja] (1888–1966), jibinaaɗo to Uwajima, teemedde ɓataakeeji makko, fotooje makko, e geɗe makko, golle yimɓe yonta makko, e geɗe goɗɗe ummoraade e jamaanu Taishō e fuɗɗoode jamaanu Shōwa.
Ƴeew kadi
Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e suudu defte Kasho. Shōjo Gaho Tuugnorgal.<ref name="Nichibunken" /> collection includes some 4,300 works (paintings, drawings, illustrations, etc.) by {{ill|Takabatake Kashō|ja|高畠華宵}} (1888–1966), who was born in [[Uwajima, Ehime|Uwajima]],<nowiki><ref name="Toon"></nowiki>{{cite web|url=https://www.city.toon.ehime.jp/soshiki/13/1657.html|script-title=ja:高畠華宵大正ロマン館|trans-title=The Kasho Museum|language=ja|publisher=[[Tōon, Ehime|Tōon City]]|access-date=31 October 2023}}</ref
56pj6cza30bzp2ov4jn5ikvhcmec41l
113732
113731
2025-06-24T23:21:14Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113732
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum Kasho (Musée Kasho) ko musium keeriiɗo udditirɗo to Tōon, diiwaan Ehime, Japon, e hitaande 1990. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona 4,300 nate, ekn Takabatake Kashō [ja] (1888–1966), jibinaaɗo to Uwajima, teemedde ɓataakeeji makko, fotooje makko, e geɗe makko, golle yimɓe yonta makko, e geɗe goɗɗe ummoraade e jamaanu Taishō e fuɗɗoode jamaanu Shōwa.
Ƴeew kadi
Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e suudu defte Kasho. Shōjo Gaho Tuugnorgal.<ref name="Nichibunken" /> <ref>{{cite web|url=https://www.kashomuseum.org/blank-4|script-title=ja:館蔵品|trans-title=The Collection|language=ja|publisher=The Kasho Museum|access-date=31 October 2023}}</ref> includes some 4,300 works (paintings, drawings, illustrations, etc.) by {{ill|Takabatake Kashō|ja|高畠華宵}} (1888–1966), who was born in [[Uwajima, Ehime|Uwajima]],<nowiki><ref name="Toon"></nowiki>{{cite web|url=https://www.city.toon.ehime.jp/soshiki/13/1657.html|script-title=ja:高畠華宵大正ロマン館|trans-title=The Kasho Museum|language=ja|publisher=[[Tōon, Ehime|Tōon City]]|access-date=31 October 2023}}</ref
t56czosmi3eyqa4b4dl2gnm2i227dio
Kawaguchiko Museum of Art
0
29626
113733
2025-06-24T23:24:25Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113733
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol naalankaagal (河口湖美術館, Kawaguchiko Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa e daande maayo Kawaguchi to Fujikawaguchiko, e nder diiwaan Yamanashi, Japon e hitaande 1991.
Ƴeew kadi
Musiyum ñeeñal to diiwaan Yamanashi
Ko nokku ngenndiijo Fuji-Hakone-Izu
Fuji Lakeeji Jowi
Tuugnorgal
qify47ulzffsu30jht1fzhl7vqp17qx
113734
113733
2025-06-24T23:26:47Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113734
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol naalankaagal (河口湖美術館, Kawaguchiko Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa e daande maayo Kawaguchi to Fujikawaguchiko, e nder diiwaan Yamanashi, Japon e hitaande 1991.
Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal to diiwaan Yamanashi Ko nokku ngenndiijo Fuji-Hakone-Izu Fuji Lakeeji Jowi Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=https://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/324|script-title=ja:河口湖美術館|trans-title=Kawaguchiko Museum of Art|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=18 March 2024}}</ref>
bxpk7b5fw6qvxx8zl6xvdn3ihydvvde
Kawamura Art Museum
0
29627
113735
2025-06-24T23:29:37Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113735
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol ngol ina waɗi golle capanɗe ɗiɗi ɗe Aoki Shigeru waɗi kam e nate ɗe Kuroda Seiki, Wada Eisataku, e Yayama mbaɗi. Koolol wakkatiiji kadi ina mooftaa. E hitaande 2014, musiiba oo wonti Fooyre Ɓamtaare Nafoore.
Ƴeew kadi
Musiyum Prefektuur Saga
Laamu Karatsu
Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Saga)
Tuugnorgal
7hha0yb5q8o7946pvfi7p9s5w9gut45
113736
113735
2025-06-24T23:31:55Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113736
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol ngol ina waɗi golle capanɗe ɗiɗi ɗe Aoki Shigeru waɗi kam e nate ɗe Kuroda Seiki, Wada Eisataku, e Yayama mbaɗi. Koolol wakkatiiji kadi ina mooftaa. E hitaande 2014, musiiba oo wonti Fooyre Ɓamtaare Nafoore.
Ƴeew kadi Musiyum Prefektuur Saga Laamu Karatsu Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Saga) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.kawamura.or.jp/aisatsu.html|script-title=ja:ごあいさつ|trans-title=Japanese|language=Japanese|publisher=Kawamura Art Museum|accessdate=22 August 2019}}</ref>
o0q1gc39dk4nuy7715k2o6ilgcxy8a6
113737
113736
2025-06-24T23:33:11Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113737
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol ngol ina waɗi golle capanɗe ɗiɗi ɗe Aoki Shigeru waɗi kam e nate ɗe Kuroda Seiki, Wada Eisataku, e Yayama mbaɗi. Koolol wakkatiiji kadi ina mooftaa. E hitaande 2014, musiiba oo wonti Fooyre Ɓamtaare Nafoore.
Ƴeew kadi Musiyum Prefektuur Saga Laamu Karatsu Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Saga) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.kawamura.or.jp/aisatsu.html|script-title=ja:ごあいさつ|trans-title=Japanese|language=Japanese|publisher=Kawamura Art Museum|accessdate=22 August 2019}}</ref><ref>{{citation|url=http://www.city.karatsu.lg.jp/bunka/kumagaimoriititenn.html|script-title=ja:河村美術館秋季企画展|trans-title=Autumn Exhibition at Kawamura Art Museum|language=Japanese|publisher=[[Karatsu, Saga|Karatsu City]]|accessdate=22 August 2019}}</ref>
clc1wrq57tbr4b3c1nf60inovg6p3g4
Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum
0
29628
113738
2025-06-24T23:36:24Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113738
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum (Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum) woni suudu defte keeriiɗo mo Kayano Bibutani Bibutani Museum moofti e nder diiwaan Nibutani 1992.
Tariya
Kayano Shigeru (1926–2006) fuɗɗii mooftude kuutorɗe e geɗe goɗɗe kuutorteeɗe e nguurndam aadaaji Ainu ñalnde kala e hitaande 1952. E hitaande 1972, Nibutani Ainu Bunka Shiryōkan (二風谷アMusium Ainu Shigeru Nibutani, ina waɗi ko ina tolnoo e ujunnaaje ɗiɗi geɗe ɗe o dañi. Nde suudu pinal Nibutani Ainu udditaa ko juuti e hitaande 1992, ko mooftirnoo e suudu ɓooyndu nduu fof, artiraa e mum fof e nder suudu pinal kesu nduu, galle ɓooyɗo oo artiraa ko e nokku keeriiɗo ngam mooftude ko o mahi e hoore makko. E lewru marse 2003, musiiba oo ina joginoo fotde 4 000 geɗe. 202 e ɗeen geɗe, kam e 919 geɗe ummoriiɗe e nokku pinal Ainu Nibutani, ɗe fof jowitiiɗe e nguurndam ñalnde kala Ainu nokku oo, ina kawri e toɗɗagol jeyi pinal leñol teeŋtuɗo.
Ƴeew kadi
Musium daartol maayo Saru
Doggol jeyiiji pinal leñol teeŋtuɗi
Doggol nokkuuji daartol Japon (Hokkaidō)
Koolol Hokkaido
Pinal Ainu en
Tuugnorgal
leab9sql0ppbr5wzcj6l14jgh7aa45h
113739
113738
2025-06-24T23:39:02Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113739
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum (Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum) woni suudu defte keeriiɗo mo Kayano Bibutani Bibutani Museum moofti e nder diiwaan Nibutani 1992.
Tariya
Kayano Shigeru (1926–2006) fuɗɗii mooftude kuutorɗe e geɗe goɗɗe kuutorteeɗe e nguurndam aadaaji Ainu ñalnde kala e hitaande 1952. E hitaande 1972, Nibutani Ainu Bunka Shiryōkan (二風谷アMusium Ainu Shigeru Nibutani, ina waɗi ko ina tolnoo e ujunnaaje ɗiɗi geɗe ɗe o dañi. Nde suudu pinal Nibutani Ainu udditaa ko juuti e hitaande 1992, ko mooftirnoo e suudu ɓooyndu nduu fof, artiraa e mum fof e nder suudu pinal kesu nduu, galle ɓooyɗo oo artiraa ko e nokku keeriiɗo ngam mooftude ko o mahi e hoore makko. E lewru marse 2003, musiiba oo ina joginoo fotde 4 000 geɗe. 202 e ɗeen geɗe, kam e 919 geɗe ummoriiɗe e nokku pinal Ainu Nibutani, ɗe fof jowitiiɗe e nguurndam ñalnde kala Ainu nokku oo, ina kawri e toɗɗagol jeyi pinal leñol teeŋtuɗo.
Ƴeew kadi Musium daartol maayo Saru Doggol jeyiiji pinal leñol teeŋtuɗi Doggol nokkuuji daartol Japon (Hokkaidō) Koolol Hokkaido Pinal Ainu en Tuugnorgal.<ref name="FAC">{{cite web|url=https://www.ff-ainu.or.jp/radio/files/03-3.pdf|script-title=ja:萱野茂|trans-title=Kayano Shigeru|language=Japanese|publisher=The Foundation for Ainu Culture|accessdate=7 September 2019}}</ref>
eh3hq62a7mm6qjnj5ie8rsgorwionlb
113740
113739
2025-06-24T23:40:47Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113740
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum (Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum) woni suudu defte keeriiɗo mo Kayano Bibutani Bibutani Museum moofti e nder diiwaan Nibutani 1992.
Tariya
Kayano Shigeru (1926–2006) fuɗɗii mooftude kuutorɗe e geɗe goɗɗe kuutorteeɗe e nguurndam aadaaji Ainu ñalnde kala e hitaande 1952. E hitaande 1972, Nibutani Ainu Bunka Shiryōkan (二風谷アMusium Ainu Shigeru Nibutani, ina waɗi ko ina tolnoo e ujunnaaje ɗiɗi geɗe ɗe o dañi. Nde suudu pinal Nibutani Ainu udditaa ko juuti e hitaande 1992, ko mooftirnoo e suudu ɓooyndu nduu fof, artiraa e mum fof e nder suudu pinal kesu nduu, galle ɓooyɗo oo artiraa ko e nokku keeriiɗo ngam mooftude ko o mahi e hoore makko. E lewru marse 2003, musiiba oo ina joginoo fotde 4 000 geɗe. 202 e ɗeen geɗe, kam e 919 geɗe ummoriiɗe e nokku pinal Ainu Nibutani, ɗe fof jowitiiɗe e nguurndam ñalnde kala Ainu nokku oo, ina kawri e toɗɗagol jeyi pinal leñol teeŋtuɗo.
Ƴeew kadi Musium daartol maayo Saru Doggol jeyiiji pinal leñol teeŋtuɗi Doggol nokkuuji daartol Japon (Hokkaidō) Koolol Hokkaido Pinal Ainu en Tuugnorgal.<ref name="FAC">{{cite web|url=https://www.ff-ainu.or.jp/radio/files/03-3.pdf|script-title=ja:萱野茂|trans-title=Kayano Shigeru|language=Japanese|publisher=The Foundation for Ainu Culture|accessdate=7 September 2019}}</ref><ref name="Makubetsu">{{cite web|title=|script-title=ja:萱野茂二風谷アイヌ資料館|trans-title=Kayano Shigeru Nibutani Ainu Museum|url=https://www.town.makubetsu.lg.jp/chosei/gikai/gikai_giannshiryou/2018/files/20180925-hakenhoukoku.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20241228081038/https://www.town.makubetsu.lg.jp/chosei/gikai/gikai_giannshiryou/2018/files/20180925-hakenhoukoku.pdf|archive-date=28 December 2024|accessdate=7 September 2019|publisher=[[Makubetsu, Hokkaido|Makubetsu Town]]|page=4|language=Japanese}}</ref>
fc8q6h5uzbggjtmjbsf04bbkwvd45t4
Ken Domon Museum of Photography
0
29629
113741
2025-06-24T23:43:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113741
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Galle fotooje Ken Domon (土門拳記念館, Domon Ken kinenkan) udditaa ko e hitaande 1983 to Sakata, to Yamagata (Japon), nokku ɗo fotoowo biyeteeɗo Ken Domon jibinaa ɗoo.
E nder ñalngu wonde ɓiyleydi teddundi gadani Sakata e hitaande 1974, Domon rokki wuro ngoo denndaangal golle makko. Ko ɗum addani mo waɗde feere mahde musee ngam teddinde mo, ko kañum woni musee gadano baɗaaɗo e fotooje to Japon.
Musiyum oo ina waɗi fotde 70 000 nate golle Domon. Ina waɗi kadi golle dañɓe njeenaari Domon Ken e njeenaari goɗɗi, njeenaari pinal Domon Ken (土門拳文化賞, Domon Ken Bunka-shō)) ndi wuro ngoo rokkata ngam teddinde Domon.
Ko Yoshio Taniguchi, mahoowo mawɗo, mahi suudu defte nduu, o heɓi njeenaari 9ɓiire Isoya Yoshida e hitaande 1984.
Ƴeew kadi
Doggol musiibaaji baɗaaɗi e fotoowo gooto
Tuugnorgal
c56a5ecxgqh7u57viplw35hest4zbgs
Kikkoman Soy Sauce Museum
0
29630
113742
2025-06-24T23:47:26Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113742
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Kikkoman Soy Sauce Museum (キッコーマンもの知りしょうゆ館, Kikkōman Monoshiri Shōyukan) is a museum run by the soy sauce manufacturer Kikkoman inside its factory near Nodashi Station in Noda, Chiba, Japan.
The museum offers soy sauce production process information and the history of soy sauce, as well as factory tours. An offsite stockhouse is also available for viewing. The separate city museum also has soy sauce tools on display.
References
p0wg315vypjocaq3nfc7ic534gcd3we
113743
113742
2025-06-24T23:49:33Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113743
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Kikkoman Soy Sauce Museum (キッコーマンもの知りしょうゆ館, Kikkōman Monoshiri Shōyukan) is a museum run by the soy sauce manufacturer Kikkoman inside its factory near Nodashi Station in Noda, Chiba, Japan.
The museum offers soy sauce production process information and the history of soy sauce, as well as factory tours. An offsite stockhouse is also available for viewing. The separate city museum also has soy sauce tools on display.
References.<ref name="Heiter2009">{{cite book|author=Celeste Heiter|title=To Japan with Love: A Travel Guide for the Connoisseur|url=https://books.google.com/books?id=nQLNBAAAQBAJ&pg=PA23|date=1 November 2009|publisher=ThingsAsian Press|isbn=978-1-934159-05-7|page=23}}</ref>
k7brr5zo5i4mxl8t1aby89gm7xwt7ja
113744
113743
2025-06-24T23:51:03Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113744
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}The Kikkoman Soy Sauce Museum (キッコーマンもの知りしょうゆ館, Kikkōman Monoshiri Shōyukan) is a museum run by the soy sauce manufacturer Kikkoman inside its factory near Nodashi Station in Noda, Chiba, Japan.
The museum offers soy sauce production process information and the history of soy sauce, as well as factory tours. An offsite stockhouse is also available for viewing. The separate city museum also has soy sauce tools on display.
References.<ref name="Heiter2009">{{cite book|author=Celeste Heiter|title=To Japan with Love: A Travel Guide for the Connoisseur|url=https://books.google.com/books?id=nQLNBAAAQBAJ&pg=PA23|date=1 November 2009|publisher=ThingsAsian Press|isbn=978-1-934159-05-7|page=23}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.att-japan.net/en/spot/ES001061|title=Noda Soy Sauce Walking Tour|work=att.JAPAN|publisher=Finex Co., Ltd.|access-date=27 July 2016|archive-date=14 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160814061931/http://www.att-japan.net/en/spot/ES001061|url-status=dead}}</ref>
9w4oqwha71fwe2ee9zt54uzjc0vak3z
Kikonai Town Museum
0
29631
113745
2025-06-24T23:55:29Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113745
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum wuro Kikonai walla "Ikarinkan" udditaa to Kikonai, Hokkaidō, to Japon) Duɗal leslesal Tsuruoka, ngal udditaa e lewru marse 2011. Nde ngal udditaa, ngal hollirii ko ina wona teemedde jeegom geɗe ɗe njuɓɓudi jaŋde wuro Kikonai moofti ko adii ɗuum walla ɗe yimɓe renndo ngoo ndokki.
Koolol ngol feccii ko e zoneeji nay mawɗi, heen gooto fof ina jogii suudu mum : « Kikonai Long, Long Ago », ina waɗi geɗe ummoriiɗe e nokkuuji arkewolosi capanɗe jeegom e go’o cifaaɗi e Kikonai haa hannde ; "Daartol e ƴellitaare wuro ngoo"; "Industries de Kikonai", tawi ko ɓuri teeŋtude heen ko ndema, ladde, e liɗɗi ; e "Nguurndam e pinal yimɓe". Suudu joyaɓuru jowitiindu e laabi njamndi udditaa ko e lewru marse 2016, e ñalngu mawningol udditgol musiiba oo e ngam mawninde jokkondiral Gare Kikonai e Hokkaido Shinkansen ; ina waɗi ko ina wona teemedde sappo e joy geɗe jowitiiɗe e laana Matsumae ɓooyka (松前線), laana Esashi, ñalɗi JNR e JR, e laana Seikan jokkondirka Aomori e Hakodate. Musium oo ina hollita kadi ikari walla ankere, tawi ko hedde kilooji 2 (1,2 mi) to Kap Saraki (サラキ岬) e luggiɗde 20 meeter (66 ft), ina wiyee ko laana konu Kanrin Maru ummorii.
Ƴeew kadi
Musium taariindi wuro Matsumae
Musium taariindi wuro Esashi
Tunnel Seikan
Tuugnorgal
nltppp22bsiudnhhpiclc359ih2n09b
113746
113745
2025-06-24T23:57:48Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113746
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum wuro Kikonai walla "Ikarinkan" udditaa to Kikonai, Hokkaidō, to Japon) Duɗal leslesal Tsuruoka, ngal udditaa e lewru marse 2011. Nde ngal udditaa, ngal hollirii ko ina wona teemedde jeegom geɗe ɗe njuɓɓudi jaŋde wuro Kikonai moofti ko adii ɗuum walla ɗe yimɓe renndo ngoo ndokki.
Koolol ngol feccii ko e zoneeji nay mawɗi, heen gooto fof ina jogii suudu mum : « Kikonai Long, Long Ago », ina waɗi geɗe ummoriiɗe e nokkuuji arkewolosi capanɗe jeegom e go’o cifaaɗi e Kikonai haa hannde ; "Daartol e ƴellitaare wuro ngoo"; "Industries de Kikonai", tawi ko ɓuri teeŋtude heen ko ndema, ladde, e liɗɗi ; e "Nguurndam e pinal yimɓe". Suudu joyaɓuru jowitiindu e laabi njamndi udditaa ko e lewru marse 2016, e ñalngu mawningol udditgol musiiba oo e ngam mawninde jokkondiral Gare Kikonai e Hokkaido Shinkansen ; ina waɗi ko ina wona teemedde sappo e joy geɗe jowitiiɗe e laana Matsumae ɓooyka (松前線), laana Esashi, ñalɗi JNR e JR, e laana Seikan jokkondirka Aomori e Hakodate. Musium oo ina hollita kadi ikari walla ankere, tawi ko hedde kilooji 2 (1,2 mi) to Kap Saraki (サラキ岬) e luggiɗde 20 meeter (66 ft), ina wiyee ko laana konu Kanrin Maru ummorii.
Ƴeew kadi Musium taariindi wuro Matsumae Musium taariindi wuro Esashi Tunnel .<ref name="Hokkaido">{{cite web|url=http://www.dokyoi.pref.hokkaido.lg.jp/hk/gst/haikou/076-01.pdf|script-title=ja:木古内町郷土資料館~いかりん館~|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Hokkaido|Hokkaidō Prefecture]]|accessdate=7 September 2019}}</ref>
qczmvm1l9w5s3m1h4r1cps7wt6wzvnq
113747
113746
2025-06-24T23:58:44Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113747
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum wuro Kikonai walla "Ikarinkan" udditaa to Kikonai, Hokkaidō, to Japon) Duɗal leslesal Tsuruoka, ngal udditaa e lewru marse 2011. Nde ngal udditaa, ngal hollirii ko ina wona teemedde jeegom geɗe ɗe njuɓɓudi jaŋde wuro Kikonai moofti ko adii ɗuum walla ɗe yimɓe renndo ngoo ndokki.
Koolol ngol feccii ko e zoneeji nay mawɗi, heen gooto fof ina jogii suudu mum : « Kikonai Long, Long Ago », ina waɗi geɗe ummoriiɗe e nokkuuji arkewolosi capanɗe jeegom e go’o cifaaɗi e Kikonai haa hannde ; "Daartol e ƴellitaare wuro ngoo"; "Industries de Kikonai", tawi ko ɓuri teeŋtude heen ko ndema, ladde, e liɗɗi ; e "Nguurndam e pinal yimɓe". Suudu joyaɓuru jowitiindu e laabi njamndi udditaa ko e lewru marse 2016, e ñalngu mawningol udditgol musiiba oo e ngam mawninde jokkondiral Gare Kikonai e Hokkaido Shinkansen ; ina waɗi ko ina wona teemedde sappo e joy geɗe jowitiiɗe e laana Matsumae ɓooyka (松前線), laana Esashi, ñalɗi JNR e JR, e laana Seikan jokkondirka Aomori e Hakodate. Musium oo ina hollita kadi ikari walla ankere, tawi ko hedde kilooji 2 (1,2 mi) to Kap Saraki (サラキ岬) e luggiɗde 20 meeter (66 ft), ina wiyee ko laana konu Kanrin Maru ummorii.
Ƴeew kadi Musium taariindi wuro Matsumae Musium taariindi wuro Esashi Tunnel .<ref name="Hokkaido">{{cite web|url=http://www.dokyoi.pref.hokkaido.lg.jp/hk/gst/haikou/076-01.pdf|script-title=ja:木古内町郷土資料館~いかりん館~|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Hokkaido|Hokkaidō Prefecture]]|accessdate=7 September 2019}}</ref><ref name="Kikonai">{{cite web|url=http://www.town.kikonai.hokkaido.jp/kanko/annai/kyodoshiryokan.html|script-title=ja:木古内町郷土資料館「いかりん館」|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Kikonai, Hokkaido|Kikonai Town]]|accessdate=7 September 2019}}</ref>
28h4zv2zt1w757kwfr33y50cobxteyi
113748
113747
2025-06-24T23:59:48Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113748
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Muuseum wuro Kikonai walla "Ikarinkan" udditaa to Kikonai, Hokkaidō, to Japon) Duɗal leslesal Tsuruoka, ngal udditaa e lewru marse 2011. Nde ngal udditaa, ngal hollirii ko ina wona teemedde jeegom geɗe ɗe njuɓɓudi jaŋde wuro Kikonai moofti ko adii ɗuum walla ɗe yimɓe renndo ngoo ndokki.
Koolol ngol feccii ko e zoneeji nay mawɗi, heen gooto fof ina jogii suudu mum : « Kikonai Long, Long Ago », ina waɗi geɗe ummoriiɗe e nokkuuji arkewolosi capanɗe jeegom e go’o cifaaɗi e Kikonai haa hannde ; "Daartol e ƴellitaare wuro ngoo"; "Industries de Kikonai", tawi ko ɓuri teeŋtude heen ko ndema, ladde, e liɗɗi ; e "Nguurndam e pinal yimɓe". Suudu joyaɓuru jowitiindu e laabi njamndi udditaa ko e lewru marse 2016, e ñalngu mawningol udditgol musiiba oo e ngam mawninde jokkondiral Gare Kikonai e Hokkaido Shinkansen ; ina waɗi ko ina wona teemedde sappo e joy geɗe jowitiiɗe e laana Matsumae ɓooyka (松前線), laana Esashi, ñalɗi JNR e JR, e laana Seikan jokkondirka Aomori e Hakodate. Musium oo ina hollita kadi ikari walla ankere, tawi ko hedde kilooji 2 (1,2 mi) to Kap Saraki (サラキ岬) e luggiɗde 20 meeter (66 ft), ina wiyee ko laana konu Kanrin Maru ummorii.
Ƴeew kadi Musium taariindi wuro Matsumae Musium taariindi wuro Esashi Tunnel .<ref name="Hokkaido">{{cite web|url=http://www.dokyoi.pref.hokkaido.lg.jp/hk/gst/haikou/076-01.pdf|script-title=ja:木古内町郷土資料館~いかりん館~|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Hokkaido|Hokkaidō Prefecture]]|accessdate=7 September 2019}}</ref><ref name="Kikonai">{{cite web|url=http://www.town.kikonai.hokkaido.jp/kanko/annai/kyodoshiryokan.html|script-title=ja:木古内町郷土資料館「いかりん館」|trans-title=Kikonai Town Museum "Ikarinkan"|language=Japanese|publisher=[[Kikonai, Hokkaido|Kikonai Town]]|accessdate=7 September 2019}}</ref>.<ref name="Hokkaido2" /><ref name="Kikonai2" />
ccr7korxtul5hxg9o2ogovjayafz0t0
Kirishima Open Air Museum
0
29632
113756
2025-06-25T09:31:46Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113756
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium udditirɗo Kirishima
Ayaare
Ngewte
Jaangugo
Waylu iwdi
Yiytu daartol
Kujeji huwugo
Koolaaɗo kuuɓal: 31°56′23′′Fuɗnaange-rewo 130°46′43′′Fuɗnaange-rewo
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
Musium udditirɗo Kirishima
霧島アートの森
Kartal
Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi
Kabaaru kuuɓtodinɗo
Adres 220 Koba 6340
Wuro walla wuro Yūsui, e nder diiwaan Kagoshima
Leydi Japon
Koolaaɗo kuuɓal 31°56′23′′F 130°46′43′′Fuɗnaange
Udditaa ko ñalnde 12 oktoobar 2000
Design e mahngo
Arsitek (ɓe) Hayakawa Kunihiko (早川邦彦)
Lowre ndee
Lowre laawɗunde
Muuseum Kirishima (霧島アートの森) udditaa to Yūsui, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 2000 ko 20 ha (49 ektaar). Golle ina kollitee e nder weeyo ngo kam e nder galle Art Hall.
Ƴeew kadi
Park ngenndiijo Kirishima-Yaku
Tuugnorgal
09k9eicmxmuuogfi3mz43cygy41ts8o
113757
113756
2025-06-25T09:36:06Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113757
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium udditirɗo Kirishima
Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol
Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal: 31°56′23′′Fuɗnaange-rewo 130°46′43′′Fuɗnaange-rewo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Musium udditirɗo Kirishima 霧島アートの森
Kartal Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 220 Koba 6340 Wuro walla wuro Yūsui, e nder diiwaan Kagoshima Leydi JaponbKoolaaɗo kuuɓal 31°56′23′′F 130°46′43′′Fuɗnaange Udditaa ko ñalnde 12 oktoobar 2000 Design e mahngo Arsitek (ɓe) Hayakawa Kunihiko (早川邦彦) Lowre ndee Lowre laawɗunde Muuseum Kirishima (霧島アートの森) udditaa to Yūsui, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 2000 ko 20 ha (49 ektaar). Golle ina kollitee e nder weeyo ngo kam e nder galle Art Hall.
Ƴeew kadi Park ngenndiijo Kirishima-Yaku Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/14441|script-title=ja:鹿児島県霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum, Kagoshima Prefecture|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref>
arp5fzqtdu23q5rgsbd4vg9w6wypj0g
113758
113757
2025-06-25T09:37:39Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113758
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium udditirɗo Kirishima
Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol
Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal: 31°56′23′′Fuɗnaange-rewo 130°46′43′′Fuɗnaange-rewo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Musium udditirɗo Kirishima 霧島アートの森
Kartal Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 220 Koba 6340 Wuro walla wuro Yūsui, e nder diiwaan Kagoshima Leydi JaponbKoolaaɗo kuuɓal 31°56′23′′F 130°46′43′′Fuɗnaange Udditaa ko ñalnde 12 oktoobar 2000 Design e mahngo Arsitek (ɓe) Hayakawa Kunihiko (早川邦彦) Lowre ndee Lowre laawɗunde Muuseum Kirishima (霧島アートの森) udditaa to Yūsui, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 2000 ko 20 ha (49 ektaar). Golle ina kollitee e nder weeyo ngo kam e nder galle Art Hall.
Ƴeew kadi Park ngenndiijo Kirishima-Yaku Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/14441|script-title=ja:鹿児島県霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum, Kagoshima Prefecture|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/kirishima-airmuseum.html|script-title=ja:霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=17 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115533/https://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/kirishima-airmuseum.html|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref>
0rbko4ij2k4k1n8piu7d0vo1orpxc5u
113759
113758
2025-06-25T09:38:44Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113759
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium udditirɗo Kirishima
Ayaare Ngewte Jaangugo Waylu iwdi Yiytu daartol
Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal: 31°56′23′′Fuɗnaange-rewo 130°46′43′′Fuɗnaange-rewo Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Musium udditirɗo Kirishima 霧島アートの森
Kartal Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 220 Koba 6340 Wuro walla wuro Yūsui, e nder diiwaan Kagoshima Leydi JaponbKoolaaɗo kuuɓal 31°56′23′′F 130°46′43′′Fuɗnaange Udditaa ko ñalnde 12 oktoobar 2000 Design e mahngo Arsitek (ɓe) Hayakawa Kunihiko (早川邦彦) Lowre ndee Lowre laawɗunde Muuseum Kirishima (霧島アートの森) udditaa to Yūsui, diiwaan Kagoshima, Japon, e hitaande 2000 ko 20 ha (49 ektaar). Golle ina kollitee e nder weeyo ngo kam e nder galle Art Hall.
Ƴeew kadi Park ngenndiijo Kirishima-Yaku Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/14441|script-title=ja:鹿児島県霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum, Kagoshima Prefecture|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=17 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/kirishima-airmuseum.html|script-title=ja:霧島アートの森|trans-title=Kirishima Open Air Museum|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=17 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115533/https://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/kirishima-airmuseum.html|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/documents/enkaku.pdf|script-title=ja:霧島アートの森・沿革|trans-title=Kirishima Open Air Museum - History|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=17 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304093654/http://www.pref.kagoshima.jp/ah12/infra/kentiku/souzou/kennyuukenntikubutu/documents/enkaku.pdf|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}</ref>
dp10kro3qw9o70sdavuk30v5j30qwrv
Kishinkan, Bōnotsu Center for Historical Material
0
29633
113760
2025-06-25T09:41:14Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113760
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda.
Ƴeew kadi
Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima
Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima)
Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima)
Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima)
Tuugnorgal
bak8mityy3b0hqtaz5zbuidv2ghretk
113761
113760
2025-06-25T09:43:46Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113761
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda.
Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.minamisatsuma.lg.jp/shisei/shisetsujoho/shakai-kyoiku/e015992.html|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Minamisatsuma|Minamisatsuma City]]|date=23 January 2019|accessdate=18 August 2019}}</ref>
59ubprdy0w2gmuoq3s3zp5lplg1k5ky
113762
113761
2025-06-25T09:44:54Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113762
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda.
Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.minamisatsuma.lg.jp/shisei/shisetsujoho/shakai-kyoiku/e015992.html|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Minamisatsuma|Minamisatsuma City]]|date=23 January 2019|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagoshima.jp/ab23/reimeikan/link/documents/6729_20150613124709-1.pdf|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=18 August 2019}}</ref>
m9z5ptr2ry36mpoppxajs2201e485yt
113763
113762
2025-06-25T09:46:09Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113763
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda.
Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.minamisatsuma.lg.jp/shisei/shisetsujoho/shakai-kyoiku/e015992.html|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Minamisatsuma|Minamisatsuma City]]|date=23 January 2019|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagoshima.jp/ab23/reimeikan/link/documents/6729_20150613124709-1.pdf|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://museumdata.ne.jp/museumdata/pdf/MD65.pdf|title=Newsletter of Tansei Institute No.65|page=16|publisher=Tansei Institute|accessdate=18 August 2019}}</ref>
sgbeo0x52dwu6l92zw7feslrwbj1de7
113764
113763
2025-06-25T09:47:13Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113764
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kishinkan, nokku defte taariindi Bōnotsu (ina hawri e nokku defte daartol) udditaa to Minamisatsuma, to diiwaan Kagoshima, to leydi Japon, e hitaande 2004 e Parinirvana Budda.
Ƴeew kadi Reimeikan, nokku ɗo kaɓirɗe daartol ngoni e nder diiwaan Kagoshima Doggol nokkuuji daartol Japon (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kagoshima) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kagoshima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.minamisatsuma.lg.jp/shisei/shisetsujoho/shakai-kyoiku/e015992.html|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Minamisatsuma|Minamisatsuma City]]|date=23 January 2019|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.kagoshima.jp/ab23/reimeikan/link/documents/6729_20150613124709-1.pdf|script-title=ja:坊津歴史資料センター輝津館|trans-title=Kishinkan, Bōnotsu Historical Archives Center|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://museumdata.ne.jp/museumdata/pdf/MD65.pdf|title=Newsletter of Tansei Institute No.65|page=16|publisher=Tansei Institute|accessdate=18 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kagoshima.jp/ba08/documents/5904_20120113132244-1_2.pdf|script-title=ja:絹本著色八相涅槃図|trans-title=Eight Aspects of the Buddha's Parinirvana, colours on silk|language=Japanese|publisher=[[Kagoshima Prefecture]]|accessdate=18 August 2019}}</ref>
tqu56if5x4exuff25suk4cchaiczh3u
Kitakyushu Municipal Museum of Art
0
29634
113765
2025-06-25T09:51:04Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113765
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko wuro Tobata-ku, to wuro Kitakyushu, to diiwaan Fukuoka, to leydi Japon. Ko Arata Isozaki feewni nde, nde jooɗii ko e dow tulde ina taarii cuuɗi tati Kokura Kita, Tobata e Yahata Higashi. Musiyum oo ina waɗi ko ina ɓura 6 000 nate, ina waɗi kadi kollirɗe keewɗe e nder hitaande ndee kala. Parc taariindi ndii wonaa tan ina rokka yiyngo welngo e dow Tobata kono kadi ko oasiis jamma mo golle naalankaagal e mbaadi nate cirƴaaɗe e nder heen.
Ina woodi cakkital musiiba to Riverwalk Kitakyushu.
Jokkondire yaajɗe
(e ɗemngal Japon) Lowre enternet musee
Jaayɗe jowitiiɗe e Muuseum Naalankaagal wuro Kitakyushu to Wikimedia
k4lzo5h6ec1p2fafdwfjh4bxqb4soqm
Kitakyushu Museum of Natural History & Human History
0
29635
113766
2025-06-25T09:55:09Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113766
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kitakyushu Museum of Natural History & Human History (北九州市立いのちのたび博物館[自然史・歴史博物館], Kitakyūshū Shiritsu Inochi-no-Tabi Hakubutsukan (Shizenshi-Rekishi Hakubutsukan)) opened in Kitakyushu, Fukuoka Prefecture, Japan, in 2002. Exhibiting materials relating to the city's natural history, archaeology, and history, it is successor of the Kitakyushu Museum of History (北九州市立歴史博物館), which opened in 1975, the Kitakyushu Museum of Natural History (北九州市立自然史博物館), which opened in 1981, and the Kitakyushu Museum of Archaeology (北九州市立考古博物館), which opened in 1983.
See also
Kitakyushu Municipal Museum of Art
List of Historic Sites of Japan (Fukuoka)
List of Cultural Properties of Japan - paintings (Fukuoka)
List of Museums in Fukuoka Prefecture
References
7wlk8tamju2852uji7krg0jnzujzlwr
113767
113766
2025-06-25T09:58:07Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113767
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kitakyushu Museum of Natural History & Human History (北九州市立いのちのたび博物館[自然史・歴史博物館], Kitakyūshū Shiritsu Inochi-no-Tabi Hakubutsukan (Shizenshi-Rekishi Hakubutsukan)) opened in Kitakyushu, Fukuoka Prefecture, Japan, in 2002. Exhibiting materials relating to the city's natural history, archaeology, and history, it is successor of the Kitakyushu Museum of History (北九州市立歴史博物館), which opened in 1975, the Kitakyushu Museum of Natural History (北九州市立自然史博物館), which opened in 1981, and the Kitakyushu Museum of Archaeology (北九州市立考古博物館), which opened in 1983.
See also Kitakyushu Municipal Museum of Art List of Historic Sites of Japan (Fukuoka) List of Cultural Properties of Japan - paintings (Fukuoka) List of Museums in Fukuoka Prefecture References<ref>{{cite web|url=http://www.city.kitakyushu.lg.jp/shimin/shi-mu-fukyuu.html|script-title=ja:自然史・歴史博物館(いのちのたび博物館)|trans-title=Museum of Natural History & History|language=Japanese|publisher=[[Kitakyushu|Kitakyushu City]]|accessdate=26 March 2016}}</ref>
9vzyzcrlo9nxm9p180g69ttcnri0wz1
113768
113767
2025-06-25T09:59:36Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113768
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kitakyushu Museum of Natural History & Human History (北九州市立いのちのたび博物館[自然史・歴史博物館], Kitakyūshū Shiritsu Inochi-no-Tabi Hakubutsukan (Shizenshi-Rekishi Hakubutsukan)) opened in Kitakyushu, Fukuoka Prefecture, Japan, in 2002. Exhibiting materials relating to the city's natural history, archaeology, and history, it is successor of the Kitakyushu Museum of History (北九州市立歴史博物館), which opened in 1975, the Kitakyushu Museum of Natural History (北九州市立自然史博物館), which opened in 1981, and the Kitakyushu Museum of Archaeology (北九州市立考古博物館), which opened in 1983.
See also Kitakyushu Municipal Museum of Art List of Historic Sites of Japan (Fukuoka) List of Cultural Properties of Japan - paintings (Fukuoka) List of Museums in Fukuoka Prefecture References<ref>{{cite web|url=http://www.city.kitakyushu.lg.jp/shimin/shi-mu-fukyuu.html|script-title=ja:自然史・歴史博物館(いのちのたび博物館)|trans-title=Museum of Natural History & History|language=Japanese|publisher=[[Kitakyushu|Kitakyushu City]]|accessdate=26 March 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kmnh.jp/info/history/|script-title=ja:博物館の歴史|trans-title=History|language=Japanese|publisher=Kitakyushu Museum of Natural History & Human History|accessdate=26 March 2016}}</ref>
8mlmshwktveaocl2fq2a7hdqriuvm4m
Kitamura Museum
0
29636
113769
2025-06-25T10:03:02Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113769
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu.
Jeyiiji pinal teeŋtuɗi
Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake,[4] e defte 1227 (Kar (明月記).
Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa
Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa
Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika
Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika
Ƴeew kadi
Musiyum ngenndiijo Kiyoto
Laamɗo Kiyoto
Bokuseki
Tuugnorgal
m299arano7454lhkmkdf227qtmynp1r
113770
113769
2025-06-25T10:05:54Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113770
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu.
Jeyiiji pinal teeŋtuɗi
Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake,[4] e defte 1227 (Kar (明月記).
Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa
Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref>
7dht5p0py5p1lxw2xtgoovnyy30am0k
113771
113770
2025-06-25T10:07:39Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113771
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu.
Jeyiiji pinal teeŋtuɗi
Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake,[4] e defte 1227 (Kar (明月記).
Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa
Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kitamura-museum.com/kitamura.html|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=Kitamura Museum|accessdate=23 October 2015}}</ref>
nqah8xekyums8pqc0wwplp23x95fe08
113772
113771
2025-06-25T10:09:36Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113772
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu.
Jeyiiji pinal teeŋtuɗi Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake, e defte 1227 (Kar (明月記).
Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa
Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kitamura-museum.com/kitamura.html|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=Kitamura Museum|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2326|script-title=ja:紙本墨画淡彩鳶鴉図〈与謝蕪村筆/〉|trans-title=Kite and Crows, ink and light colour on paper, by Yosa Buson|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref>
imoahja3qt7pd5hy7umt267qrqv0ex6
113773
113772
2025-06-25T10:10:52Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113773
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu.
Jeyiiji pinal teeŋtuɗi Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake, e defte 1227 (Kar (明月記).
Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa
Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kitamura-museum.com/kitamura.html|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=Kitamura Museum|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2326|script-title=ja:紙本墨画淡彩鳶鴉図〈与謝蕪村筆/〉|trans-title=Kite and Crows, ink and light colour on paper, by Yosa Buson|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2315|script-title=ja:紙本著色藤原仲文像〈/(佐竹本三十六歌仙切)〉|trans-title=Fujiwara no Nakafumi, from the series Thirty-Six Poetry Immortals, formerly in the Satake Collection|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref>
h3p9hlm2i22c3ntur9wcnztxi4flxqk
113774
113773
2025-06-25T10:11:58Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113774
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol Kitamura (北村美術館, Kitamura Bijutsukan) udditaa sara ɗo maayo Kamo e Takano kawri to Kiyoto, Japon, e hitaande 1977 Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi capanɗe tati e tati e Geɗe Naalankaagal Teeŋtuɗe jeenay, tawi teeŋti noon e kaɓirɗe teewu. Ina woodi kadi nokku caay, Shikunshien (四君子苑), ko nokku pinal binnditiiɗo. Musiyum oo ina udditanaa jamaanu ngam waɗde kollirɗe kala nde ndunngu e ndunngu.
Jeyiiji pinal teeŋtuɗi Ina jeyaa e geɗe pinal capanɗe tati e tati teeŋtuɗe ɗe musiiba oo waɗi, defte ɗiɗi ɗe Yosa Buson winndi, Fujiwara no Nakafumi, ummoraade e defte capanɗe tati e jeegom (36) yimre maaynde wonnde e nder deftere Satake, e defte 1227 (Kar (明月記).
Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Kite, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson Koɗorɗe, ummoraade e Kite e Koɗorɗe, ko Yosa Buson
Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa Fujiwara no Nakafumi, gooto e yimooɓe capanɗe tati e jeegom ɓe maayataa
Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Meigetsuki, mo Fujiwara alaa Teika Ƴeew kadi Musiyum ngenndiijo Kiyoto Laamɗo Kiyoto Bokuseki Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://kanko.city.kyoto.lg.jp/detail.php?InforKindCode=1&ManageCode=5000009|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=[[Kyoto|Kyoto City]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kitamura-museum.com/kitamura.html|script-title=ja:北村美術館|trans-title=Kitamura Museum|language=Japanese|publisher=Kitamura Museum|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2326|script-title=ja:紙本墨画淡彩鳶鴉図〈与謝蕪村筆/〉|trans-title=Kite and Crows, ink and light colour on paper, by Yosa Buson|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref>,<ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/2315|script-title=ja:紙本著色藤原仲文像〈/(佐竹本三十六歌仙切)〉|trans-title=Fujiwara no Nakafumi, from the series Thirty-Six Poetry Immortals, formerly in the Satake Collection|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/9578|script-title=ja:明月記〈自筆本/嘉禄三年春〉|trans-title=Meigetsuki, autograph manuscript, Spring 1227|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=23 October 2015}}</ref>
dj541761bgj8jthd1fxwgdlt71rttxq
Kobe City Koiso Memorial Museum of Art
0
29637
113775
2025-06-25T10:14:52Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113775
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex
Ayaare
Ngewte
Jaangugo
Edit source
Yiylo daartol
Kujeji huwugo
Koolaaɗo kuuɓal : 34°41′34′′′′ 135°16′02′′
Gila Wikipedia, ansikoklopedia mo alaa kaalis
Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex
神戸市立小簏念美術館
Kartal
Wikimedia | © OpenStreet
Kabaaru kuuɓtodinɗo
Adres 5-7, Kōyōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōcha, Higashinada-ku
Wuro maa wuro Kobe, pehte Hyōgo
Leydi Japon
Koolaaɗo 34°41′′′′′′ 135°16′02′′
Udditgol lewru noowammbar 1992.
Lowre
Lowre laawɗunde (ja)
Koolol Koososo City Koiso to wuro Koiso Ryōhei, kam e naalankooɓe jokkondirɓe e pentoowo yōga e wuro.[2
Ƴeew kadi
Hyōgo Prefectural Muuseum Naalankaagal
Kobe City Museum
References
ol1b36d4dsqe01zlds07i2ot3hmxd8c
113776
113775
2025-06-25T10:18:25Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113776
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex
Ayaare
Ngewte
Jaangugo
Edit source
Yiylo daartol
Kujeji huwugo
Koolaaɗo kuuɓal : 34°41′34′′′′ 135°16′02′′
Gila Wikipedia, ansikoklopedia mo alaa kaalis Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex 神戸市立小簏念美術館
Kartal Wikimedia | © OpenStreet Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 5-7, Kōyōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōcha, Higashinada-ku Wuro maa wuro Kobe, pehte Hyōgo Leydi Japon Koolaaɗo 34°41′′′′′′ 135°16′02′′ Udditgol lewru noowammbar 1992. Lowre Lowre laawɗunde (ja) Koolol Koososo City Koiso to wuro Koiso Ryōhei, kam e naalankooɓe jokkondirɓe e pentoowo yōga e wuro.[2
Ƴeew kadi Hyōgo Prefectural Muuseum Naalankaagal Kobe City Museum References<ref name="Koiso">{{cite web|url=https://www.city.kobe.lg.jp/a45010/kanko/bunka/bunkashisetsu/koisogallery/information/index.html|script-title=ja:神戸市立小磯記念美術館:当館について|trans-title=About Us|language=ja|publisher=Kobe City Koiso Memorial Museum of Art|access-date=18 March 2024}}</ref>
l0bo865dnnefwht4g4xveqr826nmf35
113777
113776
2025-06-25T10:20:41Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113777
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex
Ayaare Ngewte Jaangugo Edit source Yiylo daartol
Kujeji huwugo Koolaaɗo kuuɓal : 34°41′34′′′′ 135°16′02′′ Gila Wikipedia, ansikoklopedia mo alaa kaalis Kobe City Kooso Musée de la térice de la trex 神戸市立小簏念美術館
Kartal Wikimedia | © OpenStreet Kabaaru kuuɓtodinɗo Adres 5-7, Kōyōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōchōcha, Higashinada-ku Wuro maa wuro Kobe, pehte Hyōgo Leydi Japon Koolaaɗo 34°41′′′′′′ 135°16′02′′ Udditgol lewru noowammbar 1992. Lowre Lowre laawɗunde (ja) Koolol Koososo City Koiso to wuro Koiso Ryōhei, kam e naalankooɓe jokkondirɓe e pentoowo yōga e wuro.
Ƴeew kadi Hyōgo Prefectural Muuseum Naalankaagal Kobe City Museum References<ref name="Koiso">{{cite web|url=https://www.city.kobe.lg.jp/a45010/kanko/bunka/bunkashisetsu/koisogallery/information/index.html|script-title=ja:神戸市立小磯記念美術館:当館について|trans-title=About Us|language=ja|publisher=Kobe City Koiso Memorial Museum of Art|access-date=18 March 2024}}</ref>.<ref name="Koiso2" /> The collection includes some 2,500 works by [[Ryōhei Koiso|Koiso Ryōhei]], as well as those of artists associated with the ''[[yōga]]'' painter and the city.<ref>{{cite web|url=https://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/12926|script-title=ja:神戸市立小磯記念美術館|trans-title=Kobe City Koiso Memorial Museum of Art|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=18 March 2024}}</ref>
411e77q5nqdgd63ka1ih8ztpo8ldxnd
Kobe City Museum of Literature
0
29638
113778
2025-06-25T10:23:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113778
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum wuro Kobe (神戸文学 学 学 学 学 学 学 ɓeydo nii e nder deftere Kobe, Prefektuur Hyōgo, Japon e nder Meiji, Taishō, Shōwa, e Heisei. Musium oo udditaa ko e hitaande 2006 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, galle Meiiji, ko ɓuri heewde e mum ko John Kerr, woni ganndal e kaalis mo Richmond, Virginia.
Ko sara Ōji Zoo e saraaji mbedda ummoraade e galle naalankaagal jamaanu, baɗaaɗo e nate Yokoo Tadanori.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Kobe City Museum e binndol.
Branch House
Musiyeeji Japon
References
jc42repc9m1vo4s5eyud712tldll4sz
113779
113778
2025-06-25T10:25:41Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113779
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum wuro Kobe (神戸文学 学 学 学 学 学 学 ɓeydo nii e nder deftere Kobe, Prefektuur Hyōgo, Japon e nder Meiji, Taishō, Shōwa, e Heisei. Musium oo udditaa ko e hitaande 2006 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, galle Meiiji, ko ɓuri heewde e mum ko John Kerr, woni ganndal e kaalis mo Richmond, Virginia.
Ko sara Ōji Zoo e saraaji mbedda ummoraade e galle naalankaagal jamaanu, baɗaaɗo e nate Yokoo Tadanori.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Kobe City Museum e binndol. Branch House Musiyeeji Japon References.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|title=Kobe City Museum of Literature|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135325/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref>
a16oazwei3l1lv3i93rxw8ln38b9is3
113780
113779
2025-06-25T10:27:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113780
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum wuro Kobe (神戸文学 学 学 学 学 学 学 ɓeydo nii e nder deftere Kobe, Prefektuur Hyōgo, Japon e nder Meiji, Taishō, Shōwa, e Heisei. Musium oo udditaa ko e hitaande 2006 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, galle Meiiji, ko ɓuri heewde e mum ko John Kerr, woni ganndal e kaalis mo Richmond, Virginia.
Ko sara Ōji Zoo e saraaji mbedda ummoraade e galle naalankaagal jamaanu, baɗaaɗo e nate Yokoo Tadanori.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Kobe City Museum e binndol. Branch House Musiyeeji Japon References.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|title=Kobe City Museum of Literature|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135325/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index3.html|title=Kobe City Museum of Literature - as a historical building|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135338/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index3.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref>
klvicl8zw81ulo03sj15f9toi312l1d
113781
113780
2025-06-25T10:29:03Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113781
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum wuro Kobe (神戸文学 学 学 学 学 学 学 ɓeydo nii e nder deftere Kobe, Prefektuur Hyōgo, Japon e nder Meiji, Taishō, Shōwa, e Heisei. Musium oo udditaa ko e hitaande 2006 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kwansei Gakuin, galle Meiiji, ko ɓuri heewde e mum ko John Kerr, woni ganndal e kaalis mo Richmond, Virginia.
Ko sara Ōji Zoo e saraaji mbedda ummoraade e galle naalankaagal jamaanu, baɗaaɗo e nate Yokoo Tadanori.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Kobe City Museum e binndol. Branch House Musiyeeji Japon References.<ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|title=Kobe City Museum of Literature|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135325/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index2.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index3.html|title=Kobe City Museum of Literature - as a historical building|publisher=[[Kobe|Kobe City]]|accessdate=27 March 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110719135338/http://www.city.kobe.lg.jp/information/public/online/photo/number19/english/small_features/index3.html|archivedate=19 July 2011|df=}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kwansei.ac.jp/english/yoshioka/yoshioka_003380.html|title=Two Bits from Henry Isenbourg|publisher=[[Kwansei Gakuin University]]|accessdate=27 March 2011|archive-date=13 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110613035857/http://www.kwansei.ac.jp/english/yoshioka/yoshioka_003380.html|url-status=dead}}</ref>
fpnzi9gcoao2d7x119csv0xow3wqc3c
Kōchi Castle Museum of History
0
29639
113782
2025-06-25T10:32:41Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113782
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kochi Kenritsu Kōchi-jō Rekishi Hakubutsukan udditaa e hitaande 2017 Tosa Domain e mo Prefecture, e ina hawra e 67 000 geɗe ɗe meeɗaa resde, wiɗteede, e hollirde e nder defterdu kaalis e defte galle Tosa Yamauchi.
Ƴeew kadi
Koolol taariindi prefektuur Kōchi
Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi)
Domen Tosa
Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi)
Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi)
Tuugnorgal
ilx9fc6ynf3kob9oovjp1wyd6tb6hds
113783
113782
2025-06-25T10:35:21Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113783
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kochi Kenritsu Kōchi-jō Rekishi Hakubutsukan udditaa e hitaande 2017 Tosa Domain e mo Prefecture, e ina hawra e 67 000 geɗe ɗe meeɗaa resde, wiɗteede, e hollirde e nder defterdu kaalis e defte galle Tosa Yamauchi.
Ƴeew kadi Koolol taariindi prefektuur Kōchi Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-johaku.jp/en/|title=Kochi Castle Museum of History|publisher=Kochi Castle Museum of History|accessdate=20 August 2019}}</ref>
taymvph0rshiuocowf43k7grv9u7293
113784
113783
2025-06-25T10:36:26Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113784
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kochi Kenritsu Kōchi-jō Rekishi Hakubutsukan udditaa e hitaande 2017 Tosa Domain e mo Prefecture, e ina hawra e 67 000 geɗe ɗe meeɗaa resde, wiɗteede, e hollirde e nder defterdu kaalis e defte galle Tosa Yamauchi.
Ƴeew kadi Koolol taariindi prefektuur Kōchi Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-johaku.jp/en/|title=Kochi Castle Museum of History|publisher=Kochi Castle Museum of History|accessdate=20 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kochi.kochi.jp/site/kanko/kochi-johaku.html|script-title=ja:高知県立高知城歴史博物館|trans-title=Kochi Castle Museum of History|language=Japanese|publisher=[[Kōchi, Kōchi|Kōchi City]]|accessdate=20 August 2019}}</ref>
m52s2tcx8gxvgwzkq565xx06r1qrc0o
Kōchi Literary Museum
0
29640
113785
2025-06-25T10:39:25Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113785
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1997, udditaa e nder galle laamorɗo Kōchi, Kōchi, diiwaan Kōchi, Japon, e hitaande 1997 Shūshin, haa hannde.
Ƴeew kadi
Koolol taariindi suudu Kōchi
Yoshii Isamu ina waɗi ko ina wona 100 000 neɗɗo
Musiyum naalankaagal, Kōchi
Tuugnorgal
文学館について [Ko fayti e...
nthw8flx7s01iuw3ts67f9ve31uph2w
113786
113785
2025-06-25T10:41:50Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113786
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1997, udditaa e nder galle laamorɗo Kōchi, Kōchi, diiwaan Kōchi, Japon, e hitaande 1997 Shūshin, haa hannde.
Ƴeew kadi Koolol taariindi suudu Kōchi Yoshii Isamu ina waɗi ko ina wona 100 000 neɗɗo Musiyum naalankaagal, Kōchi Tuugnorgal 文学館について [Ko fayti e....<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-bungaku.com/about/|script-title=ja:文学館について|trans-title=About the Literary Museum|language=Japanese|publisher=Kōchi Literary Museum|accessdate=9 July 2020}}</ref>
09ijd2d6y9trsmde5mjwrina4w1nsx2
113787
113786
2025-06-25T10:43:00Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113787
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1997, udditaa e nder galle laamorɗo Kōchi, Kōchi, diiwaan Kōchi, Japon, e hitaande 1997 Shūshin, haa hannde.
Ƴeew kadi Koolol taariindi suudu Kōchi Yoshii Isamu ina waɗi ko ina wona 100 000 neɗɗo Musiyum naalankaagal, Kōchi Tuugnorgal 文学館について [Ko fayti e....<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-bungaku.com/about/|script-title=ja:文学館について|trans-title=About the Literary Museum|language=Japanese|publisher=Kōchi Literary Museum|accessdate=9 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kochi.lg.jp/soshiki/111301/info-kyuukan.html|script-title=ja:県立施設の休館等|trans-title=Closure of Prefectural Facilities|language=Japanese|publisher=[[Kōchi Prefecture]]|date=10 March 2020|accessdate=9 July 2020}}</ref>
cngjx08o5vjpaknsuq7blshmxjqc230
113788
113787
2025-06-25T10:44:01Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113788
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1997, udditaa e nder galle laamorɗo Kōchi, Kōchi, diiwaan Kōchi, Japon, e hitaande 1997 Shūshin, haa hannde.
Ƴeew kadi Koolol taariindi suudu Kōchi Yoshii Isamu ina waɗi ko ina wona 100 000 neɗɗo Musiyum naalankaagal, Kōchi Tuugnorgal 文学館について [Ko fayti e....<ref>{{cite web|url=https://www.kochi-bungaku.com/about/|script-title=ja:文学館について|trans-title=About the Literary Museum|language=Japanese|publisher=Kōchi Literary Museum|accessdate=9 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pref.kochi.lg.jp/soshiki/111301/info-kyuukan.html|script-title=ja:県立施設の休館等|trans-title=Closure of Prefectural Facilities|language=Japanese|publisher=[[Kōchi Prefecture]]|date=10 March 2020|accessdate=9 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.kochi.kochi.jp/deeps/20/2019/muse/link.html|script-title=ja:リンク集|trans-title=Assorted Links|language=Japanese|publisher=[[Kōchi, Kōchi|Kōchi City]]|accessdate=9 July 2020}}</ref>
hy11b5c4mm00660frcmj7jzp60mlauk
Kōchi Prefectural Museum of History
0
29641
113789
2025-06-25T10:47:05Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113789
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1991, udditaa to Nankoku, to leydi Japon, to leydi Japon ina jokkondiri e arkewolosi, daartol, e aadaaji leñol nokku oo.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e nokku daartol diiwaan Kochi.
Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi)
Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi)
Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi)
Domen Tosa
Tuugnorgal
cx90r9eg83g7cal8ih68ueo3lzjp2p4
113790
113789
2025-06-25T10:49:36Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113790
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1991, udditaa to Nankoku, to leydi Japon, to leydi Japon ina jokkondiri e arkewolosi, daartol, e aadaaji leñol nokku oo.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e nokku daartol diiwaan Kochi. Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.kochi-bunkazaidan.or.jp/~rekimin/greeting.html|script-title=ja:ごあいさつ・沿革|trans-title=Greetings and History|language=Japanese|publisher=Kōchi Prefectural Museum of History|accessdate=20 August 2019}}</ref>
92aavnynf70upq7gknd8rjns0w3g942
113791
113790
2025-06-25T10:50:45Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113791
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1991, udditaa to Nankoku, to leydi Japon, to leydi Japon ina jokkondiri e arkewolosi, daartol, e aadaaji leñol nokku oo.
Ƴeew kadi
Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e nokku daartol diiwaan Kochi. Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Kōchi) Doggol jeyiiji pinal Japon - kaɓirɗe daartol (Kōchi) Doggol nokkuuji daartol Japon (Kōchi) Domen Tosa Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.kochi-bunkazaidan.or.jp/~rekimin/greeting.html|script-title=ja:ごあいさつ・沿革|trans-title=Greetings and History|language=Japanese|publisher=Kōchi Prefectural Museum of History|accessdate=20 August 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.nankoku.lg.jp/life/life_dtl.php?hdnKey=1570|script-title=ja:県立歴史民俗資料館|trans-title=Prefectural Museum of History and Folk Customs|language=Japanese|publisher=[[Nankoku, Kōchi|Nankoku City]]|accessdate=20 August 2019}}</ref>
ftdbq4b5t0arcxtvjtvuprmywyntutc
Kodaira Hirakushi Denchu Art Museum
0
29642
113792
2025-06-25T10:53:17Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113792
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kodaira-shi hirakushidenchū chōkoku bijutsukan) ko nokku naalankaagal e nder wuro Kodaira to hirnaange Tokiyoo, Japon, halfinaango Japonnaajo Hirakushi Denku (1872-1979). Musiyum oo ina reeni galle e suudu Denchu cakkitiingu, ɗo o umminoo e hitaande 1970, ina jogii kadi galle annex exposition mahaaɗo e faandaare, ina hoɗi golle keewɗe e sehil oo.
Musium oo udditaa ko e lewru oktoobar 1984, ko wuro Kodaira jeyi ɗum, ina gollina ɗum. Koolol ngol udditaa e lewru feebariyee 1994. Ina waɗi golle e wiɗtooji Denchu keewɗi, ina heen kadi mbaydi njamndi (waɗaandi e mbaydi leɗɗe asliije) Tenshō (Reincarnation) hitaande 1920. Nate ɗee ina kollita mbaydi tikkere e perhaps the Budômy –ôô ina ɓuuɓna mbaydi neɗɗo tokosiri.
Tuugnorgal
cpn1g2wfkal47a1jf904jxf1jn1a0d6
113793
113792
2025-06-25T10:55:11Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113793
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kodaira-shi hirakushidenchū chōkoku bijutsukan) ko nokku naalankaagal e nder wuro Kodaira to hirnaange Tokiyoo, Japon, halfinaango Japonnaajo Hirakushi Denku (1872-1979). Musiyum oo ina reeni galle e suudu Denchu cakkitiingu, ɗo o umminoo e hitaande 1970, ina jogii kadi galle annex exposition mahaaɗo e faandaare, ina hoɗi golle keewɗe e sehil oo.
Musium oo udditaa ko e lewru oktoobar 1984, ko wuro Kodaira jeyi ɗum, ina gollina ɗum. Koolol ngol udditaa e lewru feebariyee 1994. Ina waɗi golle e wiɗtooji Denchu keewɗi, ina heen kadi mbaydi njamndi (waɗaandi e mbaydi leɗɗe asliije) Tenshō (Reincarnation) hitaande 1920. Nate ɗee ina kollita mbaydi tikkere e perhaps the Budômy –ôô ina ɓuuɓna mbaydi neɗɗo tokosiri.
== Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=http://www.dnp.co.jp/artscape/eng/focus/1405_02.html|website=Artscape Japan|last=Pronko|first=Michael|title=Sculpture Haven: The Kodaira Hirakushi Denchu Art Museum}}</ref> ==
klyqkiilo71olfdfcvqgs8en49dbmmj
Koishikawa Annex, The University Museum, The University of Tokyo
0
29643
113794
2025-06-25T10:58:06Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113794
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Annex Koishikawa, Museum to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tokyo (東京大学爔博館 小 小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小小 小小小分館, Tōkyōng sōgō kenkyū kekyū hakubububunkkkun Hakusan Bunkyo mo Tokiyoo, to leydi Japon. Ko kañum woni galle ɓurɗo ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde. Ko adii fof ko duɗal safaara. Mahdi ndii fuɗɗii ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi diwti, ndi artiraa to Jardiin Botanique Koishikawa. No mooɓondiral ngal holliri nii, ina woodi kollirɗe daartol tago, mooɓondiral daabaaji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde E Morse, ko ɗoon e ɗoon, ko ina wona 100 000 000 neɗɗo, ko ina wona 100 000 neɗɗo, ko ina wona 100 000 neɗɗo, tawi ko 6e 6alee6e 6alee6e, hono no 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6e 6amni 6e 6ur6e 6urde, ko 6amtaare naalankaagal e ganndal.
Ko heewi e nate njamndi mboɗeeri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle.
Yeru nate
Koganei Yoshikiyo
Koganei Yoshikiyo
Jokkondire yaajɗe
815u5dnctg83ahb8h03cmcw9sovshl5
Korekawa Archaeological Institution (Korekawa Jōmon Kan)
0
29644
113795
2025-06-25T11:01:31Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113795
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koishikawa Annex, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Tokiyoo (東京大学総合研究博物館 小石川分館, Tōkyō-daigaku sogo kenkyū hakubutsukan ko Tokyo-daigaunk to Japon, to Tokyo Hakuyosan nokkuure) Ko ɗum suudu ɓurndu ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, kadi ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex The University Museum. Ko adii ɗuum ko duɗal safaara. Mahdi ndii fusi ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi artiraa, ndi moƴƴinaa e nder Jardiin Botanique Koishikawa. Ko wayi no mooɓondiral, ina woodi mooɓondiral eɓɓooje daartol tago, mooɓondiral eɓɓooje daabaaji jannginoowo jananɗo Chartering E Morse almuɓɓe ɓadtiiɓe, mooɓondiral eɓɓooje naalankaagal e ganndal Prof. Mitake Hide, tergal e mbaadi innde Kōbushō Kōgakuryō.
Sifaaaji njamndi keewɗi ɗi jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle.
Yeru ko nate
Koganey Yoshikiyo
Koganey Yoshikiyo
Jokkondire yaajɗe
qp2xmfc1mq33tclrmkmni6uonduioqt
113802
113795
2025-06-25T11:13:05Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113802
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koishikawa Annex, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Tokiyoo (東京大学総合研究博物館 小石川分館, Tōkyō-daigaku sogo kenkyū hakubutsukan ko Tokyo-daigaunk to Japon, to Tokyo Hakuyosan nokkuure) Ko ɗum suudu ɓurndu ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, kadi ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex The University Museum. Ko adii ɗuum ko duɗal safaara. Mahdi ndii fusi ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi artiraa, ndi moƴƴinaa e nder Jardiin Botanique Koishikawa. Ko wayi no mooɓondiral, ina woodi mooɓondiral eɓɓooje daartol tago, mooɓondiral eɓɓooje daabaaji jannginoowo jananɗo Chartering E Morse almuɓɓe ɓadtiiɓe, mooɓondiral eɓɓooje naalankaagal e ganndal Prof. Mitake Hide, tergal e mbaadi innde Kōbushō Kōgakuryō.
Sifaaaji njamndi keewɗi ɗi jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle.
Yeru ko nate Koganey Yoshikiyo Koganey Yoshikiyo Jokkondire <ref>{{cite web|url=https://www.korekawa-jomon.jp/information/|script-title=ja:ご挨拶|title=Greetings|publisher=Korekawa Archaeological Institution|accessdate=2 September 2019}}</ref>
bh8pptnrjohi4al3fs14ifund0eo4uj
113803
113802
2025-06-25T11:14:19Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113803
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koishikawa Annex, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Tokiyoo (東京大学総合研究博物館 小石川分館, Tōkyō-daigaku sogo kenkyū hakubutsukan ko Tokyo-daigaunk to Japon, to Tokyo Hakuyosan nokkuure) Ko ɗum suudu ɓurndu ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, kadi ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex The University Museum. Ko adii ɗuum ko duɗal safaara. Mahdi ndii fusi ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi artiraa, ndi moƴƴinaa e nder Jardiin Botanique Koishikawa. Ko wayi no mooɓondiral, ina woodi mooɓondiral eɓɓooje daartol tago, mooɓondiral eɓɓooje daabaaji jannginoowo jananɗo Chartering E Morse almuɓɓe ɓadtiiɓe, mooɓondiral eɓɓooje naalankaagal e ganndal Prof. Mitake Hide, tergal e mbaadi innde Kōbushō Kōgakuryō.
Sifaaaji njamndi keewɗi ɗi jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle.
Yeru ko nate Koganey Yoshikiyo Koganey Yoshikiyo Jokkondire <ref>{{cite web|url=https://www.korekawa-jomon.jp/information/|script-title=ja:ご挨拶|title=Greetings|publisher=Korekawa Archaeological Institution|accessdate=2 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.hachinohe.aomori.jp/sections/index.cfm?footer=89|script-title=ja:是川縄文館|trans-title=Korekawa Jomon Kan|language=Japanese|publisher=[[Hachinohe, Aomori|Hachinohe City]]|accessdate=2 September 2019}}</ref>
cb6mdc0l3uzvbiradevwpewh8e4u4cw
113804
113803
2025-06-25T11:15:25Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113804
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koishikawa Annex, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Tokiyoo (東京大学総合研究博物館 小石川分館, Tōkyō-daigaku sogo kenkyū hakubutsukan ko Tokyo-daigaunk to Japon, to Tokyo Hakuyosan nokkuure) Ko ɗum suudu ɓurndu ɓooyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo, kadi ina udditanaa yimɓe fof ko wayi no annex The University Museum. Ko adii ɗuum ko duɗal safaara. Mahdi ndii fusi ko e hitaande 1965, e hitaande 1969, ndi artiraa, ndi moƴƴinaa e nder Jardiin Botanique Koishikawa. Ko wayi no mooɓondiral, ina woodi mooɓondiral eɓɓooje daartol tago, mooɓondiral eɓɓooje daabaaji jannginoowo jananɗo Chartering E Morse almuɓɓe ɓadtiiɓe, mooɓondiral eɓɓooje naalankaagal e ganndal Prof. Mitake Hide, tergal e mbaadi innde Kōbushō Kōgakuryō.
Sifaaaji njamndi keewɗi ɗi jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo ina ngoodi e ndeeɗoo galle.
Yeru ko nate Koganey Yoshikiyo Koganey Yoshikiyo Jokkondire <ref>{{cite web|url=https://www.korekawa-jomon.jp/information/|script-title=ja:ご挨拶|title=Greetings|publisher=Korekawa Archaeological Institution|accessdate=2 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.city.hachinohe.aomori.jp/sections/index.cfm?footer=89|script-title=ja:是川縄文館|trans-title=Korekawa Jomon Kan|language=Japanese|publisher=[[Hachinohe, Aomori|Hachinohe City]]|accessdate=2 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/00011333|script-title=ja:土偶/青森県八戸市風張1遺跡出土|trans-title=Dogū, Excavated From the Kazahari I Site in Hachinohe, Aomori Prefecture|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=2 September 2019}}</ref>
8gvhamkfj5xx8qa1qvf1dapupmxpyxd
Kōriyama City Museum of Art
0
29645
113796
2025-06-25T11:06:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113796
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kōriyama udditaa e hitaande 1992 to Kōriyama, e nder diiwaan Fukushima, to leydi Japon. Koolol ngol ina waɗi golle Tomaas Gainsboro, John Konstabel, J.M.W.Turner, Edward Burne-Jones, e John Wiliyam Waterhaus, kam e naalankooɓe Japonnaaɓe Shiba Kōkan, Takahashi Yuichi, Fujishima Takeji, e Kishida Riyusei. Musiyum oo ina waɗi kadi golle naalankooɓe jokkondirɓe e Kōriyama.
Ƴeew kadi
Koolol naalankaagal to diiwaan Fukushima
Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Fukushima)
Tuugnorgal
2gkww7gtna0anjv23rutvxpe8160reo
113798
113796
2025-06-25T11:08:40Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113798
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kōriyama udditaa e hitaande 1992 to Kōriyama, e nder diiwaan Fukushima, to leydi Japon. Koolol ngol ina waɗi golle Tomaas Gainsboro, John Konstabel, J.M.W.Turner, Edward Burne-Jones, e John Wiliyam Waterhaus, kam e naalankooɓe Japonnaaɓe Shiba Kōkan, Takahashi Yuichi, Fujishima Takeji, e Kishida Riyusei. Musiyum oo ina waɗi kadi golle naalankooɓe jokkondirɓe e Kōriyama.
Ƴeew kadi Koolol naalankaagal to diiwaan Fukushima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Fukushima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.koriyama.fukushima.jp/bijyutukan/01-gaiyo_e.html|title=General Description|publisher=[[Kōriyama, Fukushima|Kōriyama City]]|accessdate=8 October 2015}}</ref>
18rttthc2fe1inrr884p6cqhgmtgbku
113799
113798
2025-06-25T11:09:49Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113799
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Koolol naalankaagal wuro Kōriyama udditaa e hitaande 1992 to Kōriyama, e nder diiwaan Fukushima, to leydi Japon. Koolol ngol ina waɗi golle Tomaas Gainsboro, John Konstabel, J.M.W.Turner, Edward Burne-Jones, e John Wiliyam Waterhaus, kam e naalankooɓe Japonnaaɓe Shiba Kōkan, Takahashi Yuichi, Fujishima Takeji, e Kishida Riyusei. Musiyum oo ina waɗi kadi golle naalankooɓe jokkondirɓe e Kōriyama.
Ƴeew kadi Koolol naalankaagal to diiwaan Fukushima Doggol jeyiiji pinal Japon - nate (Fukushima) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://www.city.koriyama.fukushima.jp/bijyutukan/01-gaiyo_e.html|title=General Description|publisher=[[Kōriyama, Fukushima|Kōriyama City]]|accessdate=8 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.city.koriyama.fukushima.jp/bijyutukan/06_e.html|title=Collections|publisher=[[Kōriyama, Fukushima|Kōriyama City]]|accessdate=8 October 2015}}</ref>
4gmnar14ypp7wzwecfy02qqkk81rufz
Kōsetsu Museum of Art
0
29646
113807
2025-06-25T11:20:07Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113807
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium naalankaagal Kōsetsu (香雪美術館, Kōsetsu Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa to Kobe, diiwaan Hyōgo, Japon e hitaande 1973. Musium naalankaagal ina reena, ina wiɗta, ina hollita ko moofti naalankaagal Japon e Asii fuɗnaange—ina heen golle naalankaagal callidhist, Bud . nate puɗɗaaɗe e jamaanu, kaɓirɗe e kaɓirɗe, e kaɓirɗe lakde—ɗe Murayama Ryōhei [ja], ganndiraaɗo kadi Kōsetsu, sosɗo The Asahi Shimbun, mahi ɗum. Ɗee golle ina mbaɗi Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi sappo e jeenay e Golle Naalankaagal Teeŋtuɗe capanɗe tati e tati. E lewru desaambar 2021, suudu defte nduu udditaama e nder dumunna juutɗo ngam moƴƴinde ɗum, hay so tawii golle kollirɗe ina njokki rewrude e suudu defte Nakanoshima Kōsetsu to Osaka.
Ƴeew kadi
Musiyum ñeeñal Hakutsuru
Musium wuro Kobe
Tuugnorgal
kk6r6zjtu5ggy1nrnp5equfqexa1dmi
113808
113807
2025-06-25T11:22:46Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113808
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium naalankaagal Kōsetsu (香雪美術館, Kōsetsu Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa to Kobe, diiwaan Hyōgo, Japon e hitaande 1973. Musium naalankaagal ina reena, ina wiɗta, ina hollita ko moofti naalankaagal Japon e Asii fuɗnaange—ina heen golle naalankaagal callidhist, Bud . nate puɗɗaaɗe e jamaanu, kaɓirɗe e kaɓirɗe, e kaɓirɗe lakde—ɗe Murayama Ryōhei [ja], ganndiraaɗo kadi Kōsetsu, sosɗo The Asahi Shimbun, mahi ɗum. Ɗee golle ina mbaɗi Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi sappo e jeenay e Golle Naalankaagal Teeŋtuɗe capanɗe tati e tati. E lewru desaambar 2021, suudu defte nduu udditaama e nder dumunna juutɗo ngam moƴƴinde ɗum, hay so tawii golle kollirɗe ina njokki rewrude e suudu defte Nakanoshima Kōsetsu to Osaka.
Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Hakutsuru Musium wuro Kobe Tuugnorgal.<ref name="bunka" /> The museum preserves, researches, and displays the collection of [[Japanese art|Japanese]] and [[History of Asian art#East Asian art|East Asian artworks]]—including [[Buddhist art]], calligraphic works, tea utensils, early-modern paintings, arms and armour, and [[lacquerware]]—built up by {{ill|Murayama Ryōhei|ja|村山龍平}}, also known as Kōsetsu,<nowiki><ref></nowiki>
88pbbii2nb2rg155e09g62j7zzjkfu7
113809
113808
2025-06-25T11:24:16Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113809
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium naalankaagal Kōsetsu (香雪美術館, Kōsetsu Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa to Kobe, diiwaan Hyōgo, Japon e hitaande 1973. Musium naalankaagal ina reena, ina wiɗta, ina hollita ko moofti naalankaagal Japon e Asii fuɗnaange—ina heen golle naalankaagal callidhist, Bud . nate puɗɗaaɗe e jamaanu, kaɓirɗe e kaɓirɗe, e kaɓirɗe lakde—ɗe Murayama Ryōhei [ja], ganndiraaɗo kadi Kōsetsu, sosɗo The Asahi Shimbun, mahi ɗum. Ɗee golle ina mbaɗi Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi sappo e jeenay e Golle Naalankaagal Teeŋtuɗe capanɗe tati e tati. E lewru desaambar 2021, suudu defte nduu udditaama e nder dumunna juutɗo ngam moƴƴinde ɗum, hay so tawii golle kollirɗe ina njokki rewrude e suudu defte Nakanoshima Kōsetsu to Osaka.
Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Hakutsuru Musium wuro Kobe Tuugnorgal.<ref name="bunka" /> The museum preserves, researches, and displays the collection of [[Japanese art|Japanese]] and [[History of Asian art#East Asian art|East Asian artworks]]—including [[Buddhist art]], calligraphic works, tea utensils, early-modern paintings, arms and armour, and [[lacquerware]]—built up by {{ill|Murayama Ryōhei|ja|村山龍平}}, also known as Kōsetsu,founder of ''[[The Asahi Shimbun]]''.<ref name="bunka2" /> These works include nineteen [[Important Cultural Property (Japan)|Important Cultural Properties]] and twenty-three [[Cultural Property (Japan)#1933 Law Regarding the Preservation of Important Works of Fine Arts|Important Works of Fine Arts]].<ref name="en">{{cite web|url=https://www.kosetsu-museum.or.jp/mikage/en/|title=The Kosetsu Museum of Art|publisher=Kosetsu Museum of Art|access-date=22 November 2023}}</ref>
kzkxd7wk4kpvpqmcqzy94dx8ylofgtt
113810
113809
2025-06-25T11:25:18Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113810
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musium naalankaagal Kōsetsu (香雪美術館, Kōsetsu Bijutsukan) ko musiyum naalankaagal udditaa to Kobe, diiwaan Hyōgo, Japon e hitaande 1973. Musium naalankaagal ina reena, ina wiɗta, ina hollita ko moofti naalankaagal Japon e Asii fuɗnaange—ina heen golle naalankaagal callidhist, Bud . nate puɗɗaaɗe e jamaanu, kaɓirɗe e kaɓirɗe, e kaɓirɗe lakde—ɗe Murayama Ryōhei [ja], ganndiraaɗo kadi Kōsetsu, sosɗo The Asahi Shimbun, mahi ɗum. Ɗee golle ina mbaɗi Jeyiiji Pinal Teeŋtuɗi sappo e jeenay e Golle Naalankaagal Teeŋtuɗe capanɗe tati e tati. E lewru desaambar 2021, suudu defte nduu udditaama e nder dumunna juutɗo ngam moƴƴinde ɗum, hay so tawii golle kollirɗe ina njokki rewrude e suudu defte Nakanoshima Kōsetsu to Osaka.
Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Hakutsuru Musium wuro Kobe Tuugnorgal.<ref name="bunka" /> The museum preserves, researches, and displays the collection of [[Japanese art|Japanese]] and [[History of Asian art#East Asian art|East Asian artworks]]—including [[Buddhist art]], calligraphic works, tea utensils, early-modern paintings, arms and armour, and [[lacquerware]]—built up by {{ill|Murayama Ryōhei|ja|村山龍平}}, also known as Kōsetsu,founder of ''[[The Asahi Shimbun]]''.<ref name="bunka2" /> These works include nineteen [[Important Cultural Property (Japan)|Important Cultural Properties]] and twenty-three [[Cultural Property (Japan)#1933 Law Regarding the Preservation of Important Works of Fine Arts|Important Works of Fine Arts]].<ref name="en">{{cite web|url=https://www.kosetsu-museum.or.jp/mikage/en/|title=The Kosetsu Museum of Art|publisher=Kosetsu Museum of Art|access-date=22 November 2023}}</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.kosetsu-museum.or.jp/mikage/news/20211112.html|script-title=ja:お知らせ|trans-title=Announcement|language=ja|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|access-date=22 November 2023}}</ref>
spq3lmvqc32sfiuqhajggjnktz02dei
Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi
0
29647
113811
2025-06-25T11:27:58Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113811
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1982, udditaa to Izumi, to diiwaan Osaka, to leydi Japon njulaagu mbaylaandi cotton, rokki leydi ndii, mahaaɗe ɗee, mooftirgel ngel, e kaalis ngam njuɓɓudi musee oo e wuro ngoo. Koolol ngol ko ina wona ujunnaaje sappo e goo golle ina waɗi Ngalu Ngenndiijo ɗiɗi (deftere Kasen Uta-awase e vase celadon Song Sud e noppi phoenix anndiraaɗi Bansei) e Jeyi Pinal Teeŋtuɗi capanɗe jeenay e jeenay.
Ƴeew kadi
Musiyum ñeeñal Fujita
Doggol ngalu ngenndi Japon (binndi: defte Japon)
Doggol ngalu ngenndi Japon (golle: goɗɗe)
Tuugnorgal
7g0qwosyclgh7dz6s0imxo4wjdho8vi
113812
113811
2025-06-25T11:30:35Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113812
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1982, udditaa to Izumi, to diiwaan Osaka, to leydi Japon njulaagu mbaylaandi cotton, rokki leydi ndii, mahaaɗe ɗee, mooftirgel ngel, e kaalis ngam njuɓɓudi musee oo e wuro ngoo. Koolol ngol ko ina wona ujunnaaje sappo e goo golle ina waɗi Ngalu Ngenndiijo ɗiɗi (deftere Kasen Uta-awase e vase celadon Song Sud e noppi phoenix anndiraaɗi Bansei) e Jeyi Pinal Teeŋtuɗi capanɗe jeenay e jeenay.
Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Fujita Doggol ngalu ngenndi Japon (binndi: defte Japon) Doggol ngalu ngenndi Japon (golle: goɗɗe) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/455|script-title=ja:和泉市久保惣記念美術館|trans-title=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=26 October 2015}}</ref>
2pbzipbjivhnkye9d0hxgr5e1fwgczm
113813
113812
2025-06-25T11:31:41Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113813
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1982, udditaa to Izumi, to diiwaan Osaka, to leydi Japon njulaagu mbaylaandi cotton, rokki leydi ndii, mahaaɗe ɗee, mooftirgel ngel, e kaalis ngam njuɓɓudi musee oo e wuro ngoo. Koolol ngol ko ina wona ujunnaaje sappo e goo golle ina waɗi Ngalu Ngenndiijo ɗiɗi (deftere Kasen Uta-awase e vase celadon Song Sud e noppi phoenix anndiraaɗi Bansei) e Jeyi Pinal Teeŋtuɗi capanɗe jeenay e jeenay.
Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Fujita Doggol ngalu ngenndi Japon (binndi: defte Japon) Doggol ngalu ngenndi Japon (golle: goɗɗe) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/455|script-title=ja:和泉市久保惣記念美術館|trans-title=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=26 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ikm-art.jp/en/foreword.html|title=Forward|publisher=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|accessdate=26 October 2015}}</ref>
3v6g66fu67p1xarss9zrunuoqksph06
113814
113813
2025-06-25T11:33:09Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113814
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko ɗoon e hitaande 1982, udditaa to Izumi, to diiwaan Osaka, to leydi Japon njulaagu mbaylaandi cotton, rokki leydi ndii, mahaaɗe ɗee, mooftirgel ngel, e kaalis ngam njuɓɓudi musee oo e wuro ngoo. Koolol ngol ko ina wona ujunnaaje sappo e goo golle ina waɗi Ngalu Ngenndiijo ɗiɗi (deftere Kasen Uta-awase e vase celadon Song Sud e noppi phoenix anndiraaɗi Bansei) e Jeyi Pinal Teeŋtuɗi capanɗe jeenay e jeenay.
Ƴeew kadi Musiyum ñeeñal Fujita Doggol ngalu ngenndi Japon (binndi: defte Japon) Doggol ngalu ngenndi Japon (golle: goɗɗe) Tuugnorgal.<ref>{{cite web|url=http://bunka.nii.ac.jp/museums/detail/455|script-title=ja:和泉市久保惣記念美術館|trans-title=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=26 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.ikm-art.jp/en/foreword.html|title=Forward|publisher=Kubosō Memorial Museum of Arts, Izumi|accessdate=26 October 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kunishitei.bunka.go.jp/heritage/detail/201/614|script-title=ja:歌仙歌合|trans-title=Kasen Uta-awase|language=Japanese|publisher=[[Agency for Cultural Affairs]]|accessdate=26 October 2015}}</ref>
38woa42xl6s6pq2ev3m3v4v2nsilz7k
Kubote Historical Museum
0
29648
113815
2025-06-25T11:37:56Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113815
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto.[1]
Ƴeew kadi
Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji)
Musiyum daartol Kyushu
Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi.
References
enmo30x3qu2nix73nbog2153g3o2fz3
113816
113815
2025-06-25T11:40:18Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113816
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto.
Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji) Musiyum daartol Kyushu Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi. References.<ref>{{cite web|url=http://www.fsg.pref.fukuoka.jp/kyureki/_common/pdf/sityouson/kubotesiryokan.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019}}</ref>
nq1y5cffrqzvzb4zkddnbqy67dl94aq
113817
113816
2025-06-25T11:41:18Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113817
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto.
Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji) Musiyum daartol Kyushu Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi. References.<ref>{{cite web|url=http://www.fsg.pref.fukuoka.jp/kyureki/_common/pdf/sityouson/kubotesiryokan.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.fukuoka.lg.jp/uploaded/attachment/55873.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019|page=21}}</ref>
6m2vxtgg0wjomiexqy5we0e7e5kpajw
113818
113817
2025-06-25T11:42:43Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113818
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto.
Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji) Musiyum daartol Kyushu Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi. References.<ref>{{cite web|url=http://www.fsg.pref.fukuoka.jp/kyureki/_common/pdf/sityouson/kubotesiryokan.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.fukuoka.lg.jp/uploaded/attachment/55873.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019|page=21}}</ref><ref>{{cite news|url=https://mainichi.jp/articles/20171121/ddl/k40/040/417000c|script-title=ja:求菩提資料館 老朽化で休館 来年2月に再オープン|trans-title=Kubote Historical Museum: Temporary Closure due to Ageing, To Reopen Next February|language=Japanese|work=[[Mainichi Shimbun]]|date=21 November 2017|accessdate=24 September 2019}}</ref>
8ee8s8w4uj9w8lcobxz0d72hutgbren
113819
113818
2025-06-25T11:44:00Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113819
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Musiyum daartol Kubote (求菼ɳ料館, Kubote Shiryōkan) udditaa to Buzen, Prefektuur Fukuoka Fukuoka, Japon e hitaande 1974. Koolol ngol ina waɗi ko ina wona ujunnaaje joyi geɗe jowitiiɗe e golle tufnde tufnde Kubote (求菩汈toongel), nokku daartol ngenndiijo, e Japon ɓurɗo heewde kadi ina woodi kadi huunde jowitiinde e Buzen Kagura, ko huunde nde alaa nafoore, nde alaa nafoore. E lewru Noowammbar 2017, musium oo udditaa lebbi keewɗi ngam golle e nder galle mawɗo oo e lewru feebariyee 2018, Buzen City ñaagii laamu prefektiir ngam heɓde kaalis ngam lomtaade nokku lomto.
Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ngenndiije Japon (kaɓirɗe armaeoloji) Musiyum daartol Kyushu Doggol nokkuuji Taariindi Japon (Fukuoka) ɗi. References.<ref>{{cite web|url=http://www.fsg.pref.fukuoka.jp/kyureki/_common/pdf/sityouson/kubotesiryokan.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pref.fukuoka.lg.jp/uploaded/attachment/55873.pdf|script-title=ja:求菩提資料館|trans-title=Kubote Historical Museum|language=Japanese|publisher=[[Fukuoka Prefecture]]|accessdate=24 September 2019|page=21}}</ref><ref>{{cite news|url=https://mainichi.jp/articles/20171121/ddl/k40/040/417000c|script-title=ja:求菩提資料館 老朽化で休館 来年2月に再オープン|trans-title=Kubote Historical Museum: Temporary Closure due to Ageing, To Reopen Next February|language=Japanese|work=[[Mainichi Shimbun]]|date=21 November 2017|accessdate=24 September 2019}}</ref><ref>{{cite news|url=https://mainichi.jp/articles/20180211/ddl/k40/010/243000c|script-title=ja:求菩提資料館 新施設を豊前市が県に要望|trans-title=Kubote Historical Museum: Buzen City Appeals to the Prefecture for Funds for a New Facility|language=Japanese|work=[[Mainichi Shimbun]]|date=11 February 2018|accessdate=24 September 2019}}</ref>
eebj3lo6a8i5x47vu8ei7sqgs7vvsqd
Kumamoto Prefectural Ancient Burial Mound Museum
0
29649
113820
2025-06-25T11:47:29Z
Ilya Discuss
10103
#1Lib1RefNG#1Lib1Ref
113820
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ko suudu defte ɓooyndu e nder diiwaan Kumamoto (熊本県立装飾古墳館) ko musium kofun fawaade e wuro Yamaga, e nder diiwaan Kumamoto, Japon. Koolol ngol ina waɗi nate timmuɗe e cuuɗi nder tumuli sappo e ɗiɗi.
Ko Tadao Ando waɗi musium oo, o timmini ɗum e njoɓdi ¥1,6 miliyaar e lewru abriil 1992.
Ƴeew kadi
Wakkati kofun
Musiyum naalankaagal to diiwaan Kumamoto
Tuugnorgal
56etmze79rs7u5mvub9jqzx36mqtfuo