Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.45.0-wmf.8 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Fedde Ngenndiije Dentuɗe 0 4765 115391 95138 2025-07-06T12:16:29Z Andre Engels 75 Redirected page to [[Ngenndiije Dentuɗe]] 115391 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Ngenndiije Dentuɗe]] 32czn8o31zqtvsyot4n0hy909564lq1 Abiola Abrams 0 7033 115394 115310 2025-07-06T14:25:34Z MOIBARDE 10068 115394 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abiola Abrams''' (jibinaa ko ñalnde 29 sulyee 1976) ko binndoowo Ameriknaajo, podcaster, haaloowo ko faati e semmbeeji e jannginoowo nguurndam ruuhu. Abrams winndii defte tati, ina heen : Fuɗɗoode Alla [[Afrik]]: Laabi ceniiɗi ngam yiɗde hoore mum, ɓamtaare, e weltaare,deftere makko adannde ummoraade e bayyinoowo ballal hoore mum biyeteeɗo ''Hay House'', yaltunde ñalnde 20 sulyee 2021. Deftere makko ɗiɗmere, ''The Sacred Bombshell Self'' Handbook ngam yiɗde hoore mum [[Afrik]]. ''Black Enterprise'' nastini podcast maako cemmbiɗɗum nder "Podcastji 20 ɗi rewɓe ɓaleeɓe foti heɗitaago ngam hitaande 2019" nden nder hitaande 2020, podcast maako suɓaama diga Success.com bana gooto nder "16 Podcastji cemmbiɗinɗi ɗi jaɓɓotooɓe ɓaleeɓe ɗon mari haaje heɗitaago." ''Magazine Essence'' hawti bee Abrams' hitaande fuu nder limngal maɓɓe "Ɓiɗɗo debbo ɓaleejo jaɓi e huuwtinirgo wellitaare." Lowre Abrams, Womanifesting.com, ina yeewta ko fayti e ruuhu, ɓeydagol neɗɗo, e njulaagu. Koolol makko wasiyaaji ɓennuɗi ina jeyaa heen : Naatgol e nder lowre Essence.com e Jaŋde yiɗde Abiola to MommyNoire.com. == Nguurndam e jaŋde adannde == Ko o Guyanese-Ameriknaajo gadano mo yonta gadano, mo umminoo e wuro New York. Abrams janngii Duɗal Brearley. O heɓi dipolomaaji Baccalauréat e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sarah Lawrence e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vermont to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Unit'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Unit''. Abrams wonnoo ko haaloowo teskinɗo e batu doole rewɓe NYC. == Kugal == ''Magazine Black Enterprise'' inniri lowre makko gooto e blogs nguurndam Afriknaajo Ameriknaajo ɓurɗo mawnude. Eɓɓoore makko adannde e binndol, ko adii fof, pijirlooji doole peewnaaɗi to nokku biyeteeɗo Schomburg ngam wiɗtooji e nder pinal ɓaleeɓe, yalti e konngol ''anthology Say''! e duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Michigan Press''. Dare, Deftere Abrams adannde, ko Simon & Schuster yaltini ñalnde 11 desaambar 2007. Yimre makko "''Groceries''" feeñii e anto-activist Eve Ensler 2007 anthology A ''Memory'', ''Monologue'' a Monologie rant e A Duwaawu e sara golle binndooɓe hono Maya Angelou, Edward Albee, Alice Walker e Edwidge Dantikat. ''Essays by'' Abrams ina tawee e antolooji caggal Daande suudu (2008), e nder Paula Derrow, e konnguɗi Dirtuɗi: Konnguɗi binndol ''Sex'' (2008), mo Ellen Sussman wayli. [[Category:Stub]] 3apcs8ivsmdd5xb2xxbz4fuentu27bc 115402 115394 2025-07-06T15:18:54Z MOIBARDE 10068 115402 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abiola Abrams''' (jibinaa ko ñalnde 29 sulyee 1976) ko binndoowo Ameriknaajo, podcaster, haaloowo ko faati e semmbeeji e jannginoowo nguurndam ruuhu. Abrams winndii defte tati, ina heen : Fuɗɗoode Alla [[Afrik]]: Laabi ceniiɗi ngam yiɗde hoore mum, ɓamtaare, e weltaare,deftere makko adannde ummoraade e bayyinoowo ballal hoore mum biyeteeɗo ''Hay House'', yaltunde ñalnde 20 sulyee 2021. Deftere makko ɗiɗmere, ''The Sacred Bombshell Self'' Handbook ngam yiɗde hoore mum [[Afrik]]. ''Black Enterprise'' nastini podcast maako cemmbiɗɗum nder "Podcastji 20 ɗi rewɓe ɓaleeɓe foti heɗitaago ngam hitaande 2019" nden nder hitaande 2020, podcast maako suɓaama diga Success.com bana gooto nder "16 Podcastji cemmbiɗinɗi ɗi jaɓɓotooɓe ɓaleeɓe ɗon mari haaje heɗitaago." ''Magazine Essence'' hawti bee Abrams' hitaande fuu nder limngal maɓɓe "Ɓiɗɗo debbo ɓaleejo jaɓi e huuwtinirgo wellitaare." Lowre Abrams, Womanifesting.com, ina yeewta ko fayti e ruuhu, ɓeydagol neɗɗo, e njulaagu. Koolol makko wasiyaaji ɓennuɗi ina jeyaa heen : Naatgol e nder lowre Essence.com e Jaŋde yiɗde Abiola to MommyNoire.com. == Nguurndam e jaŋde adannde == Ko o Guyanese-Ameriknaajo gadano mo yonta gadano, mo umminoo e wuro New York. Abrams janngii Duɗal Brearley. O heɓi dipolomaaji Baccalauréat e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sarah Lawrence e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vermont to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Unit'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Unit''. Abrams wonnoo ko haaloowo teskinɗo e batu doole rewɓe NYC. == Kugal == ''Magazine Black Enterprise'' inniri lowre makko gooto e blogs nguurndam Afriknaajo Ameriknaajo ɓurɗo mawnude. Eɓɓoore makko adannde e binndol, ko adii fof, pijirlooji doole peewnaaɗi to nokku biyeteeɗo Schomburg ngam wiɗtooji e nder pinal ɓaleeɓe, yalti e konngol ''anthology Say''! e duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Michigan Press''. Dare, Deftere Abrams adannde, ko Simon & Schuster yaltini ñalnde 11 desaambar 2007. Yimre makko "''Groceries''" feeñii e anto-activist Eve Ensler 2007 anthology A ''Memory'', ''Monologue'' a Monologie rant e A Duwaawu e sara golle binndooɓe hono Maya Angelou, Edward Albee, Alice Walker e Edwidge Dantikat. ''Essays by'' Abrams ina tawee e antolooji caggal Daande suudu (2008), e nder Paula Derrow, e konnguɗi Dirtuɗi: Konnguɗi binndol ''Sex'' (2008), mo Ellen Sussman wayli. E nder jaaynde New York Times Style Magazine,[21] fijoowo filmo biyeteeɗo Miranda July hollitii wonde Abrams ummorii ko e fijoowo fijoowo naalankaagal jarriborɗo debbo, ko "gooto tan e laabi keewɗi cemmbinɗi, jokkondirɗi e wideyoo Chainletter mo waawataa taƴde." Filmu naalankaagal jarriborɗo juutɗo mo Abrams waɗi "Opera Ophelia" naatɗo e filmuuji Miranda July biyeteeɗi Joanie 4 Jackie Chainletter[ keɓaama e hitaande 2017 e juuɗe Criterion Channel e Duɗal Wiɗtooji Getty. === Teleeji e filmuuji === Abrams to suudu balɗe toowndu to Manhattan ina yuɓɓina eɓɓoore teleeji web. Abrams wonnoo ko jaayndiyanke BBC ko fayti e wellitaare gila 2011 haa 2012, o wonnoo ko gardiiɗo ''The Best Shorts'', teleeji ''Black Entertainment Television'' (BET) kollirooji filmuuji e kawgel gila 2006 haa 2008 Chat Zone, ko eɓɓoore yeewtere hakkundeere HBO, nde ɓe mbiyata ko "ko sellaani e politik" wonande set MTV, kadi feeñii e Jimmy Kimmel Live ! e nder yeewtere makko e tapi boɗeejo e yeewtere njeenaari BET 2007 to Los Angeles. Abrams ardii filmuuji biyeteeɗi Taboo : Luural ‘Jillondiral leƴƴi’ ɓaleeɓe/boɗeejo e nder [[Amerik]] (2005), Laɓi e nder daande am: Hitaande nde nguurdu-mi nde hakkille am etinooma warde mi (2005); e filmuuji juutɗi « Ɓooyɗi » (2004), « Opera Ofeliya » (2001). [[Category:Stub]] 9xi2g0g272tvjk2m31jal9xsch5hfqy Aryana Sayeed 0 10022 115457 45217 2025-07-07T07:15:33Z Adamu mc 10501 Expand 115457 wikitext text/x-wiki '''Aryana Sayeed''' (Pashto/Dari: آريانا سعيد, jibinaa ko hitaande ɗumngu alif 1985) ko jimoowo e binndoowo jimɗi Afganistaan. O ɓuri yimde ko e ɗemngal Dari kono kadi omo jogii jimɗi keewɗi e ɗemngal Pashto e won heen e ɗemngal Uzbek. Sayeed kadi ina joginoo darnde jaɓɓotoonde e nder jeewte teleeji jimɗi ngam 1TV e TOLO wondude e feeñde e jeewte goonga.[2] Sayeed tabitinii hoore mum e nder naalankooɓe ɓurɓe lollude e Afganistaan ​​hannde,[3] omo waɗa heen sahaaji e nder konsiiruuji e pijirlooji baɗeteeɗi e nder leydi Afganistaan ​​e caggal leydi. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sayeed jibinaa ko e hitaande 1985 to Kabul, Afganistaan, baaba mum ko leñol Pashtun, yumma mum ko Dari.[1][4] O ummi Afganistaan ​​e jibnaaɓe makko nde o heɓi duuɓi 8, o hoɗi Peshawar, Pakistan hade makko hoɗde seeɗa to leydi Siwis, caggal ɗuum to Londres, leydi Angalteer.[5][1] Nde o heɓi duuɓi 12, o heɓiino naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ɗo o waɗata jimɗi e nokkuuji ɗo o waɗata koorɗo, "Hay so tawii ko juuti, [...] ɗuum waɗii mi faamde ko njiɗnoo-mi wonde nde." Mi mawni". O wiyi e nder yeewtereeji makko.[citation ina haani]. == Golle jimɗi == Sayeed ina waɗa e hitaande 2019 Sayeed gadano yaltini, e hitaande 2008, wiyetee ko MashAllah. Kono tan, waylo-waylo makko e nder nguurndam makko ari ko caggal nde jimɗi makko Afghan Pesarak yalti e hitaande 2011.[6] Aryana Sayeed haa jooni wonti innde galleeji e nder galleeji Afganistaan ​​keewɗi caggal leydi Afganistaan, o ɗaɓɓiraama waɗde jimɗi e nder konsiiruuji keewɗi e nder winndere nde.[7] E nder balɗe 100, Aryana felliti yahde Afganistaan, waɗa heen konnguɗi e nder leydi mum ɓuuɓndi. Aryana Sayeed ummiima toon e jimɗi mum ɓooyɗi Afganistaan, Gule Seb. Ko e ɗee balɗe gadane to Afganistaan ​​o filmi jimol makko garoowol ngol hono Dilam Tang Ast. Nafoore jimol ngol addani ngol heɓde njeenaari ngam jimol ɓurngol moƴƴude ngol filmaa e nder leydi Afganistaan ​​to njeenaari teleeji Ariana. Kadi ɗum waɗii golle kese e nder teleeji e nder gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e Afganistaan.[8] Jimol makko gadanol ngol Hairanam waɗii ko moƴƴi. Nafoore mawnde nde Sayeed heɓi, Jelwa, ko gollondiral e gooto e yimooɓe ɓurɓe mawnude e nder jimɗi pop Afganistaan, hono Jawid Sharif. Ko ngol woni ɗiɗmol ko ɓe njiylotoo caggal nde ɓe keɓi njeenaari maɓɓe adanndi, Biya Biya. Aryana Sayeed rewi heen ko jimɗi ngenndiyaŋkooji belɗi ngam hirjinde naalankaagal dingiral e nder leydi mum. Yimɓe heewɓe siifaama ngam waɗde jimɗi ɗii, Afganistaan ​​Afganistaan. Jimol Sayeed ngol Banoo e Atash Nasheen, ngol sifotoo mette ɗe rewɓe Afganistaan ​​njoginoo e nder duuɓi wolde e tooñanngeeji, heɓi njeenaari mawndi.[9] Orkestra mawɗo wallitii e jimɗi ɗii kadi fijirde ndee waɗi ko e nder leydi Afganistan. Caggal nde jimɗi ɗii njalti seeɗa, Aryana naamnaama yeewtere e BBC ngam humpitaade sabaabu mum e maanaa mum caggal jimɗi ɗii. Hit makko mawɗo gadiiɗo oo ko Anaram Anaram mo artiri Aryana e dow limlebbi Afganistaan.[10][11] E hitaande 2019, Sayeed heɓi njeenaari Afganistaan, o toɗɗaa kadi naalanke debbo ɓurɗo moƴƴude e Afganistaan ​​e hitaande 2017.[12] O heɓi kadi tiitoonde "Daande Afganistaan" ummoraade e lowre tele e rajo ngenndiijo Afganistaan. Aryana heɓi kadi njeenaaje ngam jimol ɓurngol moƴƴude e hitaande ndee, wideyoo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, e njeenaari Bravery Award.[12] == Golle teleeji == Ɓooytaani Aryana Sayeed siifondiri e gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e nder leydi Afganistaan, hono 1TV. Eɓɓoore makko, Jemma Musique (Shab-e Mosiqi), ina waɗi heen yeewtere e yeewtidde e naalankooɓe woɗɓe. Eɓɓoore ndee waɗii nafoore kadi caggal nde Aryana yalti ngam hootde galle mum to Londres. Caggal ɗuum seeɗa Aryana Sayeed siifondiri e TOLO TV ngam wonde gooto e ñaawooɓe e daande Afganistaan ​​e hitaande 2013.[13] O jokki e gollondiral makko e teleeji ɗii, caggal ɗuum o wonti ñaawoowo e nder yeewtere woɗnde, Afghan Star.[8] == Golle == Sayeed wonnoo ko balloowo kampaañ #WhereIsMyName mo Laleh Osmany ardii, mo addani ɗum waylude sariyaaji leydi Afganistaan ​​ngam inɗe rewɓe mbaawa naatde e kaayitaaji.[14] Aryana Sayeed hollitii yiɗde leydi Afganistaan ​​e yiɗde leydi Indiya, ko o wiyi ko "sehil goonga" Afganistaan.[15][16] Aryana heɓiino teddungal waɗde golle e nder ñalngu mawningol duuɓi 75 UNESCO to Pari, Farayse ina lomtoo Afganistaan ​​e tawtoreede hooreeɓe leyɗeele keewɗe e gardiiɗo jaagorɗe leyɗeele ceertuɗe.[17] Aryana hollitii golle mum ngam Afganistaan ​​e denndaangal ɓe keɓaani galleeji mum en, ina nguuri nguurndam egguɓe e leyɗeele goɗɗe. == Nguurndam neɗɗo == Sayeed fodi e gardiiɗo mum, hono Hasib Sayed, e hitaande 2018.[18] E lewru ut 2021, caggal nde Kabul yani e juuɗe Taliban, o ummiima Kabul o fayi Doha, leydi Kataar e nder laana ndiwoowa konu Amerik.[19][20] Haa ñalnde 25 ut 2021, o hollitaama omo hoɗi to Los Angeles, Kaliforni to Amerik.[21] Miñiiko debbo biyeteeɗo Nadia Nadim ina fijira e nder fedde fuku koyɗe leydi Denmark.[22] == Tuugnorgal == # "''Aryana rokkaama njeenaari ndimaagu 2018 e nder Diiso Atlantik". Kabaruuji TOLO. 24 lewru juko 2018. Arsiwee gila e fuɗɗoode ñalnde 19'' 83smn2gvhnvjykkjhlcm3tulbcn70hs 115458 115457 2025-07-07T07:15:45Z Adamu mc 10501 Edit 115458 wikitext text/x-wiki '''Aryana Sayeed''' (Pashto/Dari: آريانا سعيد, jibinaa ko hitaande ɗumngu alif 1985) ko jimoowo e binndoowo jimɗi Afganistaan. O ɓuri yimde ko e ɗemngal Dari kono kadi omo jogii jimɗi keewɗi e ɗemngal Pashto e won heen e ɗemngal Uzbek. Sayeed kadi ina joginoo darnde jaɓɓotoonde e nder jeewte teleeji jimɗi ngam 1TV e TOLO wondude e feeñde e jeewte goonga.[2] Sayeed tabitinii hoore mum e nder naalankooɓe ɓurɓe lollude e Afganistaan ​​hannde,[3] omo waɗa heen sahaaji e nder konsiiruuji e pijirlooji baɗeteeɗi e nder leydi Afganistaan ​​e caggal leydi. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sayeed jibinaa ko e hitaande 1985 to Kabul, Afganistaan, baaba mum ko leñol Pashtun, yumma mum ko Dari. O ummi Afganistaan ​​e jibnaaɓe makko nde o heɓi duuɓi 8, o hoɗi Peshawar, Pakistan hade makko hoɗde seeɗa to leydi Siwis, caggal ɗuum to Londres, leydi Angalteer.[5][1] Nde o heɓi duuɓi 12, o heɓiino naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ɗo o waɗata jimɗi e nokkuuji ɗo o waɗata koorɗo, "Hay so tawii ko juuti, [...] ɗuum waɗii mi faamde ko njiɗnoo-mi wonde nde." Mi mawni". O wiyi e nder yeewtereeji makko.[citation ina haani]. == Golle jimɗi == Sayeed ina waɗa e hitaande 2019 Sayeed gadano yaltini, e hitaande 2008, wiyetee ko MashAllah. Kono tan, waylo-waylo makko e nder nguurndam makko ari ko caggal nde jimɗi makko Afghan Pesarak yalti e hitaande 2011.[6] Aryana Sayeed haa jooni wonti innde galleeji e nder galleeji Afganistaan ​​keewɗi caggal leydi Afganistaan, o ɗaɓɓiraama waɗde jimɗi e nder konsiiruuji keewɗi e nder winndere nde.[7] E nder balɗe 100, Aryana felliti yahde Afganistaan, waɗa heen konnguɗi e nder leydi mum ɓuuɓndi. Aryana Sayeed ummiima toon e jimɗi mum ɓooyɗi Afganistaan, Gule Seb. Ko e ɗee balɗe gadane to Afganistaan ​​o filmi jimol makko garoowol ngol hono Dilam Tang Ast. Nafoore jimol ngol addani ngol heɓde njeenaari ngam jimol ɓurngol moƴƴude ngol filmaa e nder leydi Afganistaan ​​to njeenaari teleeji Ariana. Kadi ɗum waɗii golle kese e nder teleeji e nder gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e Afganistaan.[8] Jimol makko gadanol ngol Hairanam waɗii ko moƴƴi. Nafoore mawnde nde Sayeed heɓi, Jelwa, ko gollondiral e gooto e yimooɓe ɓurɓe mawnude e nder jimɗi pop Afganistaan, hono Jawid Sharif. Ko ngol woni ɗiɗmol ko ɓe njiylotoo caggal nde ɓe keɓi njeenaari maɓɓe adanndi, Biya Biya. Aryana Sayeed rewi heen ko jimɗi ngenndiyaŋkooji belɗi ngam hirjinde naalankaagal dingiral e nder leydi mum. Yimɓe heewɓe siifaama ngam waɗde jimɗi ɗii, Afganistaan ​​Afganistaan. Jimol Sayeed ngol Banoo e Atash Nasheen, ngol sifotoo mette ɗe rewɓe Afganistaan ​​njoginoo e nder duuɓi wolde e tooñanngeeji, heɓi njeenaari mawndi.[9] Orkestra mawɗo wallitii e jimɗi ɗii kadi fijirde ndee waɗi ko e nder leydi Afganistan. Caggal nde jimɗi ɗii njalti seeɗa, Aryana naamnaama yeewtere e BBC ngam humpitaade sabaabu mum e maanaa mum caggal jimɗi ɗii. Hit makko mawɗo gadiiɗo oo ko Anaram Anaram mo artiri Aryana e dow limlebbi Afganistaan.[10][11] E hitaande 2019, Sayeed heɓi njeenaari Afganistaan, o toɗɗaa kadi naalanke debbo ɓurɗo moƴƴude e Afganistaan ​​e hitaande 2017.[12] O heɓi kadi tiitoonde "Daande Afganistaan" ummoraade e lowre tele e rajo ngenndiijo Afganistaan. Aryana heɓi kadi njeenaaje ngam jimol ɓurngol moƴƴude e hitaande ndee, wideyoo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, e njeenaari Bravery Award.[12] == Golle teleeji == Ɓooytaani Aryana Sayeed siifondiri e gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e nder leydi Afganistaan, hono 1TV. Eɓɓoore makko, Jemma Musique (Shab-e Mosiqi), ina waɗi heen yeewtere e yeewtidde e naalankooɓe woɗɓe. Eɓɓoore ndee waɗii nafoore kadi caggal nde Aryana yalti ngam hootde galle mum to Londres. Caggal ɗuum seeɗa Aryana Sayeed siifondiri e TOLO TV ngam wonde gooto e ñaawooɓe e daande Afganistaan ​​e hitaande 2013.[13] O jokki e gollondiral makko e teleeji ɗii, caggal ɗuum o wonti ñaawoowo e nder yeewtere woɗnde, Afghan Star.[8] == Golle == Sayeed wonnoo ko balloowo kampaañ #WhereIsMyName mo Laleh Osmany ardii, mo addani ɗum waylude sariyaaji leydi Afganistaan ​​ngam inɗe rewɓe mbaawa naatde e kaayitaaji.[14] Aryana Sayeed hollitii yiɗde leydi Afganistaan ​​e yiɗde leydi Indiya, ko o wiyi ko "sehil goonga" Afganistaan.[15][16] Aryana heɓiino teddungal waɗde golle e nder ñalngu mawningol duuɓi 75 UNESCO to Pari, Farayse ina lomtoo Afganistaan ​​e tawtoreede hooreeɓe leyɗeele keewɗe e gardiiɗo jaagorɗe leyɗeele ceertuɗe.[17] Aryana hollitii golle mum ngam Afganistaan ​​e denndaangal ɓe keɓaani galleeji mum en, ina nguuri nguurndam egguɓe e leyɗeele goɗɗe. == Nguurndam neɗɗo == Sayeed fodi e gardiiɗo mum, hono Hasib Sayed, e hitaande 2018.[18] E lewru ut 2021, caggal nde Kabul yani e juuɗe Taliban, o ummiima Kabul o fayi Doha, leydi Kataar e nder laana ndiwoowa konu Amerik.[19][20] Haa ñalnde 25 ut 2021, o hollitaama omo hoɗi to Los Angeles, Kaliforni to Amerik.[21] Miñiiko debbo biyeteeɗo Nadia Nadim ina fijira e nder fedde fuku koyɗe leydi Denmark.[22] == Tuugnorgal == # "''Aryana rokkaama njeenaari ndimaagu 2018 e nder Diiso Atlantik". Kabaruuji TOLO. 24 lewru juko 2018. Arsiwee gila e fuɗɗoode ñalnde 19'' jr40184d0zxnsvgk2epmklqkzz0awly 115459 115458 2025-07-07T07:16:14Z Adamu mc 10501 115459 wikitext text/x-wiki '''Aryana Sayeed''' (Pashto/Dari: آريانا سعيد, jibinaa ko hitaande ɗumngu alif 1985) ko jimoowo e binndoowo jimɗi Afganistaan. O ɓuri yimde ko e ɗemngal Dari kono kadi omo jogii jimɗi keewɗi e ɗemngal Pashto e won heen e ɗemngal Uzbek. Sayeed kadi ina joginoo darnde jaɓɓotoonde e nder jeewte teleeji jimɗi ngam 1TV e TOLO wondude e feeñde e jeewte goonga.[2] Sayeed tabitinii hoore mum e nder naalankooɓe ɓurɓe lollude e Afganistaan ​​hannde,[3] omo waɗa heen sahaaji e nder konsiiruuji e pijirlooji baɗeteeɗi e nder leydi Afganistaan ​​e caggal leydi. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sayeed jibinaa ko e hitaande 1985 to Kabul, Afganistaan, baaba mum ko leñol Pashtun, yumma mum ko Dari. O ummi Afganistaan ​​e jibnaaɓe makko nde o heɓi duuɓi 8, o hoɗi Peshawar, Pakistan hade makko hoɗde seeɗa to leydi Siwis, caggal ɗuum to Londres, leydi Angalteer.[5][1] Nde o heɓi duuɓi 12, o heɓiino naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ɗo o waɗata jimɗi e nokkuuji ɗo o waɗata koorɗo, "Hay so tawii ko juuti, [...] ɗuum waɗii mi faamde ko njiɗnoo-mi wonde nde." Mi mawni". O wiyi e nder yeewtereeji makko.[citation ina haani]. == Golle jimɗi == Sayeed ina waɗa e hitaande 2019 Sayeed gadano yaltini, e hitaande dubi 2008, wiyetee ko MashAllah. Kono tan, waylo-waylo makko e nder nguurndam makko ari ko caggal nde jimɗi makko Afghan Pesarak yalti e hitaande 2011.[6] Aryana Sayeed haa jooni wonti innde galleeji e nder galleeji Afganistaan ​​keewɗi caggal leydi Afganistaan, o ɗaɓɓiraama waɗde jimɗi e nder konsiiruuji keewɗi e nder winndere nde.[7] E nder balɗe 100, Aryana felliti yahde Afganistaan, waɗa heen konnguɗi e nder leydi mum ɓuuɓndi. Aryana Sayeed ummiima toon e jimɗi mum ɓooyɗi Afganistaan, Gule Seb. Ko e ɗee balɗe gadane to Afganistaan ​​o filmi jimol makko garoowol ngol hono Dilam Tang Ast. Nafoore jimol ngol addani ngol heɓde njeenaari ngam jimol ɓurngol moƴƴude ngol filmaa e nder leydi Afganistaan ​​to njeenaari teleeji Ariana. Kadi ɗum waɗii golle kese e nder teleeji e nder gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e Afganistaan.[8] Jimol makko gadanol ngol Hairanam waɗii ko moƴƴi. Nafoore mawnde nde Sayeed heɓi, Jelwa, ko gollondiral e gooto e yimooɓe ɓurɓe mawnude e nder jimɗi pop Afganistaan, hono Jawid Sharif. Ko ngol woni ɗiɗmol ko ɓe njiylotoo caggal nde ɓe keɓi njeenaari maɓɓe adanndi, Biya Biya. Aryana Sayeed rewi heen ko jimɗi ngenndiyaŋkooji belɗi ngam hirjinde naalankaagal dingiral e nder leydi mum. Yimɓe heewɓe siifaama ngam waɗde jimɗi ɗii, Afganistaan ​​Afganistaan. Jimol Sayeed ngol Banoo e Atash Nasheen, ngol sifotoo mette ɗe rewɓe Afganistaan ​​njoginoo e nder duuɓi wolde e tooñanngeeji, heɓi njeenaari mawndi.[9] Orkestra mawɗo wallitii e jimɗi ɗii kadi fijirde ndee waɗi ko e nder leydi Afganistan. Caggal nde jimɗi ɗii njalti seeɗa, Aryana naamnaama yeewtere e BBC ngam humpitaade sabaabu mum e maanaa mum caggal jimɗi ɗii. Hit makko mawɗo gadiiɗo oo ko Anaram Anaram mo artiri Aryana e dow limlebbi Afganistaan.[10][11] E hitaande 2019, Sayeed heɓi njeenaari Afganistaan, o toɗɗaa kadi naalanke debbo ɓurɗo moƴƴude e Afganistaan ​​e hitaande 2017.[12] O heɓi kadi tiitoonde "Daande Afganistaan" ummoraade e lowre tele e rajo ngenndiijo Afganistaan. Aryana heɓi kadi njeenaaje ngam jimol ɓurngol moƴƴude e hitaande ndee, wideyoo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, e njeenaari Bravery Award.[12] == Golle teleeji == Ɓooytaani Aryana Sayeed siifondiri e gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e nder leydi Afganistaan, hono 1TV. Eɓɓoore makko, Jemma Musique (Shab-e Mosiqi), ina waɗi heen yeewtere e yeewtidde e naalankooɓe woɗɓe. Eɓɓoore ndee waɗii nafoore kadi caggal nde Aryana yalti ngam hootde galle mum to Londres. Caggal ɗuum seeɗa Aryana Sayeed siifondiri e TOLO TV ngam wonde gooto e ñaawooɓe e daande Afganistaan ​​e hitaande 2013.[13] O jokki e gollondiral makko e teleeji ɗii, caggal ɗuum o wonti ñaawoowo e nder yeewtere woɗnde, Afghan Star.[8] == Golle == Sayeed wonnoo ko balloowo kampaañ #WhereIsMyName mo Laleh Osmany ardii, mo addani ɗum waylude sariyaaji leydi Afganistaan ​​ngam inɗe rewɓe mbaawa naatde e kaayitaaji.[14] Aryana Sayeed hollitii yiɗde leydi Afganistaan ​​e yiɗde leydi Indiya, ko o wiyi ko "sehil goonga" Afganistaan.[15][16] Aryana heɓiino teddungal waɗde golle e nder ñalngu mawningol duuɓi 75 UNESCO to Pari, Farayse ina lomtoo Afganistaan ​​e tawtoreede hooreeɓe leyɗeele keewɗe e gardiiɗo jaagorɗe leyɗeele ceertuɗe.[17] Aryana hollitii golle mum ngam Afganistaan ​​e denndaangal ɓe keɓaani galleeji mum en, ina nguuri nguurndam egguɓe e leyɗeele goɗɗe. == Nguurndam neɗɗo == Sayeed fodi e gardiiɗo mum, hono Hasib Sayed, e hitaande 2018.[18] E lewru ut 2021, caggal nde Kabul yani e juuɗe Taliban, o ummiima Kabul o fayi Doha, leydi Kataar e nder laana ndiwoowa konu Amerik.[19][20] Haa ñalnde 25 ut 2021, o hollitaama omo hoɗi to Los Angeles, Kaliforni to Amerik.[21] Miñiiko debbo biyeteeɗo Nadia Nadim ina fijira e nder fedde fuku koyɗe leydi Denmark.[22] == Tuugnorgal == # "''Aryana rokkaama njeenaari ndimaagu 2018 e nder Diiso Atlantik". Kabaruuji TOLO. 24 lewru juko 2018. Arsiwee gila e fuɗɗoode ñalnde 19'' 24psv54xk8ldgk1nmhfgd6luoff6gvv 115460 115459 2025-07-07T07:16:29Z Adamu mc 10501 Edit 115460 wikitext text/x-wiki '''Aryana Sayeed''' (Pashto/Dari: آريانا سعيد, jibinaa ko hitaande ɗumngu alif 1985) ko jimoowo e binndoowo jimɗi Afganistaan. O ɓuri yimde ko e ɗemngal Dari kono kadi omo jogii jimɗi keewɗi e ɗemngal Pashto e won heen e ɗemngal Uzbek. Sayeed kadi ina joginoo darnde jaɓɓotoonde e nder jeewte teleeji jimɗi ngam 1TV e TOLO wondude e feeñde e jeewte goonga.[2] Sayeed tabitinii hoore mum e nder naalankooɓe ɓurɓe lollude e Afganistaan ​​hannde,[3] omo waɗa heen sahaaji e nder konsiiruuji e pijirlooji baɗeteeɗi e nder leydi Afganistaan ​​e caggal leydi. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sayeed jibinaa ko e hitaande 1985 to Kabul, Afganistaan, baaba mum ko leñol Pashtun, yumma mum ko Dari. O ummi Afganistaan ​​e jibnaaɓe makko nde o heɓi duuɓi 8, o hoɗi Peshawar, Pakistan hade makko hoɗde seeɗa to leydi Siwis, caggal ɗuum to Londres, leydi Angalteer.[5][1] Nde o heɓi duuɓi 12, o heɓiino naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ɗo o waɗata jimɗi e nokkuuji ɗo o waɗata koorɗo, "Hay so tawii ko juuti, [...] ɗuum waɗii mi faamde ko njiɗnoo-mi wonde nde." Mi mawni". O wiyi e nder yeewtereeji makko.[citation ina haani]. == Golle jimɗi == Sayeed ina waɗa e hitaande 2019 Sayeed gadano yaltini, e hitaande dubi 2008, wiyetee ko MashAllah. Kono tan, waylo-waylo makko e nder nguurndam makko ari ko caggal nde jimɗi makko Afghan Pesarak yalti e hitaande 2011.[6] Aryana Sayeed haa jooni wonti innde galleeji e nder galleeji Afganistaan ​​keewɗi caggal leydi Afganistaan, o ɗaɓɓiraama waɗde jimɗi e nder konsiiruuji keewɗi e nder winndere nde.[7] E nder balɗe 100, Aryana felliti yahde Afganistaan, waɗa heen konnguɗi e nder leydi mum ɓuuɓndi. Aryana Sayeed ummiima toon e jimɗi mum ɓooyɗi Afganistaan, Gule Seb. Ko e ɗee balɗe gadane to Afganistaan ​​o filmi jimol makko garoowol ngol hono Dilam Tang Ast. Nafoore jimol ngol addani ngol heɓde njeenaari ngam jimol ɓurngol moƴƴude ngol filmaa e nder leydi Afganistaan ​​to njeenaari teleeji Ariana. Kadi ɗum waɗii golle kese e nder teleeji e nder gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e Afganistaan.[8] Jimol makko gadanol ngol Hairanam waɗii ko moƴƴi. Nafoore mawnde nde Sayeed heɓi, Jelwa, ko gollondiral e gooto e yimooɓe ɓurɓe mawnude e nder jimɗi pop Afganistaan, hono Jawid Sharif. Ko ngol woni ɗiɗmol ko ɓe njiylotoo caggal nde ɓe keɓi njeenaari maɓɓe adanndi, Biya Biya. Aryana Sayeed rewi heen ko jimɗi ngenndiyaŋkooji belɗi ngam hirjinde naalankaagal dingiral e nder leydi mum. Yimɓe heewɓe siifaama ngam waɗde jimɗi ɗii, Afganistaan ​​Afganistaan. Jimol Sayeed ngol Banoo e Atash Nasheen, ngol sifotoo mette ɗe rewɓe Afganistaan ​​njoginoo e nder duuɓi wolde e tooñanngeeji, heɓi njeenaari mawndi.[9] Orkestra mawɗo wallitii e jimɗi ɗii kadi fijirde ndee waɗi ko e nder leydi Afganistan. Caggal nde jimɗi ɗii njalti seeɗa, Aryana naamnaama yeewtere e BBC ngam humpitaade sabaabu mum e maanaa mum caggal jimɗi ɗii. Hit makko mawɗo gadiiɗo oo ko Anaram Anaram mo artiri Aryana e dow limlebbi Afganistaan.[10][11] E hitaande 2019, Sayeed heɓi njeenaari Afganistaan, o toɗɗaa kadi naalanke debbo ɓurɗo moƴƴude e Afganistaan ​​e hitaande 2017.[12] O heɓi kadi tiitoonde "Daande Afganistaan" ummoraade e lowre tele e rajo ngenndiijo Afganistaan. Aryana heɓi kadi njeenaaje ngam jimol ɓurngol moƴƴude e hitaande ndee, wideyoo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, e njeenaari Bravery Award.[12] == Golle teleeji == Ɓooytaani Aryana Sayeed siifondiri e gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e nder leydi Afganistaan, hono 1TV. Eɓɓoore makko, Jemma Musique (Shab-e Mosiqi), ina waɗi heen yeewtere e yeewtidde e naalankooɓe woɗɓe. Eɓɓoore ndee waɗii nafoore kadi caggal nde Aryana yalti ngam hootde galle mum to Londres. Caggal ɗuum seeɗa Aryana Sayeed siifondiri e TOLO TV ngam wonde gooto e ñaawooɓe e daande Afganistaan ​​e hitaande 2013. O jokki e gollondiral makko e teleeji ɗii, caggal ɗuum o wonti ñaawoowo e nder yeewtere woɗnde, Afghan Star.[8] == Golle == Sayeed wonnoo ko balloowo kampaañ #WhereIsMyName mo Laleh Osmany ardii, mo addani ɗum waylude sariyaaji leydi Afganistaan ​​ngam inɗe rewɓe mbaawa naatde e kaayitaaji.[14] Aryana Sayeed hollitii yiɗde leydi Afganistaan ​​e yiɗde leydi Indiya, ko o wiyi ko "sehil goonga" Afganistaan.[15][16] Aryana heɓiino teddungal waɗde golle e nder ñalngu mawningol duuɓi 75 UNESCO to Pari, Farayse ina lomtoo Afganistaan ​​e tawtoreede hooreeɓe leyɗeele keewɗe e gardiiɗo jaagorɗe leyɗeele ceertuɗe.[17] Aryana hollitii golle mum ngam Afganistaan ​​e denndaangal ɓe keɓaani galleeji mum en, ina nguuri nguurndam egguɓe e leyɗeele goɗɗe. == Nguurndam neɗɗo == Sayeed fodi e gardiiɗo mum, hono Hasib Sayed, e hitaande 2018.[18] E lewru ut 2021, caggal nde Kabul yani e juuɗe Taliban, o ummiima Kabul o fayi Doha, leydi Kataar e nder laana ndiwoowa konu Amerik.[19][20] Haa ñalnde 25 ut 2021, o hollitaama omo hoɗi to Los Angeles, Kaliforni to Amerik.[21] Miñiiko debbo biyeteeɗo Nadia Nadim ina fijira e nder fedde fuku koyɗe leydi Denmark.[22] == Tuugnorgal == # "''Aryana rokkaama njeenaari ndimaagu 2018 e nder Diiso Atlantik". Kabaruuji TOLO. 24 lewru juko 2018. Arsiwee gila e fuɗɗoode ñalnde 19'' rftp27fkxxdgat1xwq2lwtpfr64j3io 115461 115460 2025-07-07T07:16:50Z Adamu mc 10501 Edit 115461 wikitext text/x-wiki '''Aryana Sayeed''' (Pashto/Dari: آريانا سعيد, jibinaa ko hitaande ɗumngu alif 1985) ko jimoowo e binndoowo jimɗi Afganistaan. O ɓuri yimde ko e ɗemngal Dari kono kadi omo jogii jimɗi keewɗi e ɗemngal Pashto e won heen e ɗemngal Uzbek. Sayeed kadi ina joginoo darnde jaɓɓotoonde e nder jeewte teleeji jimɗi ngam 1TV e TOLO wondude e feeñde e jeewte goonga.[2] Sayeed tabitinii hoore mum e nder naalankooɓe ɓurɓe lollude e Afganistaan ​​hannde,[3] omo waɗa heen sahaaji e nder konsiiruuji e pijirlooji baɗeteeɗi e nder leydi Afganistaan ​​e caggal leydi. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Sayeed jibinaa ko e hitaande 1985 to Kabul, Afganistaan, baaba mum ko leñol Pashtun, yumma mum ko Dari. O ummi Afganistaan ​​e jibnaaɓe makko nde o heɓi duuɓi 8, o hoɗi Peshawar, Pakistan hade makko hoɗde seeɗa to leydi Siwis, caggal ɗuum to Londres, leydi Angalteer.[5][1] Nde o heɓi duuɓi 12, o heɓiino naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde ɗo o waɗata jimɗi e nokkuuji ɗo o waɗata koorɗo, "Hay so tawii ko juuti, [...] ɗuum waɗii mi faamde ko njiɗnoo-mi wonde nde." Mi mawni". O wiyi e nder yeewtereeji makko.[citation ina haani]. == Golle jimɗi == Sayeed ina waɗa e hitaande 2019 Sayeed gadano yaltini, e hitaande dubi 2008, wiyetee ko MashAllah. Kono tan, waylo-waylo makko e nder nguurndam makko ari ko caggal nde jimɗi makko Afghan Pesarak yalti e hitaande 2011.[6] Aryana Sayeed haa jooni wonti innde galleeji e nder galleeji Afganistaan ​​keewɗi caggal leydi Afganistaan, o ɗaɓɓiraama waɗde jimɗi e nder konsiiruuji keewɗi e nder winndere nde.[7] E nder balɗe 100, Aryana felliti yahde Afganistaan, waɗa heen konnguɗi e nder leydi mum ɓuuɓndi. Aryana Sayeed ummiima toon e jimɗi mum ɓooyɗi Afganistaan, Gule Seb. Ko e ɗee balɗe gadane to Afganistaan ​​o filmi jimol makko garoowol ngol hono Dilam Tang Ast. Nafoore jimol ngol addani ngol heɓde njeenaari ngam jimol ɓurngol moƴƴude ngol filmaa e nder leydi Afganistaan ​​to njeenaari teleeji Ariana. Kadi ɗum waɗii golle kese e nder teleeji e nder gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e Afganistaan.[8] Jimol makko gadanol ngol Hairanam waɗii ko moƴƴi. Nafoore mawnde nde Sayeed heɓi, Jelwa, ko gollondiral e gooto e yimooɓe ɓurɓe mawnude e nder jimɗi pop Afganistaan, hono Jawid Sharif. Ko ngol woni ɗiɗmol ko ɓe njiylotoo caggal nde ɓe keɓi njeenaari maɓɓe adanndi, Biya Biya. Aryana Sayeed rewi heen ko jimɗi ngenndiyaŋkooji belɗi ngam hirjinde naalankaagal dingiral e nder leydi mum. Yimɓe heewɓe siifaama ngam waɗde jimɗi ɗii, Afganistaan ​​Afganistaan. Jimol Sayeed ngol Banoo e Atash Nasheen, ngol sifotoo mette ɗe rewɓe Afganistaan ​​njoginoo e nder duuɓi wolde e tooñanngeeji, heɓi njeenaari mawndi.[9] Orkestra mawɗo wallitii e jimɗi ɗii kadi fijirde ndee waɗi ko e nder leydi Afganistan. Caggal nde jimɗi ɗii njalti seeɗa, Aryana naamnaama yeewtere e BBC ngam humpitaade sabaabu mum e maanaa mum caggal jimɗi ɗii. Hit makko mawɗo gadiiɗo oo ko Anaram Anaram mo artiri Aryana e dow limlebbi Afganistaan.[10][11] E hitaande 2019, Sayeed heɓi njeenaari Afganistaan, o toɗɗaa kadi naalanke debbo ɓurɗo moƴƴude e Afganistaan ​​e hitaande 2017.[12] O heɓi kadi tiitoonde "Daande Afganistaan" ummoraade e lowre tele e rajo ngenndiijo Afganistaan. Aryana heɓi kadi njeenaaje ngam jimol ɓurngol moƴƴude e hitaande ndee, wideyoo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, e njeenaari Bravery Award.[12] == Golle teleeji == Ɓooytaani Aryana Sayeed siifondiri e gooto e teleeji ɓurɗi mawnude e nder leydi Afganistaan, hono 1TV. Eɓɓoore makko, Jemma Musique (Shab-e Mosiqi), ina waɗi heen yeewtere e yeewtidde e naalankooɓe woɗɓe. Eɓɓoore ndee waɗii nafoore kadi caggal nde Aryana yalti ngam hootde galle mum to Londres. Caggal ɗuum seeɗa Aryana Sayeed siifondiri e TOLO TV ngam wonde gooto e ñaawooɓe e daande Afganistaan ​​e hitaande 2013. O jokki e gollondiral makko e teleeji ɗii, caggal ɗuum o wonti ñaawoowo e nder yeewtere woɗnde, Afghan Star.[8] == Golle == Sayeed wonnoo ko balloowo kampaañ #WhereIsMyName mo Laleh Osmany ardii, mo addani ɗum waylude sariyaaji leydi Afganistaan ​​ngam inɗe rewɓe mbaawa naatde e kaayitaaji.[14] Aryana Sayeed hollitii yiɗde leydi Afganistaan ​​e yiɗde leydi Indiya, ko o wiyi ko "sehil goonga" Afganistaan.[15][16] Aryana heɓiino teddungal waɗde golle e nder ñalngu mawningol duuɓi 75 UNESCO to Pari, Farayse ina lomtoo Afganistaan ​​e tawtoreede hooreeɓe leyɗeele keewɗe e gardiiɗo jaagorɗe leyɗeele ceertuɗe.[17] Aryana hollitii golle mum ngam Afganistaan ​​e denndaangal ɓe keɓaani galleeji mum en, ina nguuri nguurndam egguɓe e leyɗeele goɗɗe. == Nguurndam neɗɗo == Sayeed fodi e gardiiɗo mum, hono Hasib Sayed, e hitaande 2018. E lewru ut 2021, caggal nde Kabul yani e juuɗe Taliban, o ummiima Kabul o fayi Doha, leydi Kataar e nder laana ndiwoowa konu Amerik.[19][20] Haa ñalnde 25 ut 2021, o hollitaama omo hoɗi to Los Angeles, [[Kaliforni]] to Amerik.[21] Miñiiko debbo biyeteeɗo Nadia Nadim ina fijira e nder fedde fuku koyɗe leydi Denmark.[22] == Tuugnorgal == # "''Aryana rokkaama njeenaari ndimaagu 2018 e nder Diiso Atlantik". Kabaruuji TOLO. 24 lewru juko 2018. Arsiwee gila e fuɗɗoode ñalnde 19'' b3ok4tny3wka56cddpm5ugc36rrupoc Elaha Soroor 0 10024 115454 45220 2025-07-07T07:14:19Z Adamu mc 10501 115454 wikitext text/x-wiki '''Elaha Soroor''' kadi ina winndee Elaha Sorour (Dari: الهه سرور); (jibinaa ko e hitaande 1988) ko jimoowo pop jeyaaɗo to Afganistaan. O tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Afghan Star, eɓɓoore tele nanndunde e fedde Idol. O jeyaa ko e leñol Hazara en to [[Afganistaan]]. == Nguurndam neɗɗo == Soroor jibinaa ko to leydi Iraan e nder galle diineyankeejo mooliiɓe ummoriiɓe Afganistaan ​​e wolde ɓesngu, ɓe nguuri toon duuɓi 14. Kanko e ɓesngu makko ɓe ngarti Afganistaan ​​e hitaande 2005. E nder duuɓi makko duɗal jaaɓi haaɗtirde, Soroor golliima e rajo nokkuyankeewo to Kondoz, wuro to worgo Afganistaan, o golliima kadi e jaaynde Bakhtar. E oon sahaa gooto, o jannginii sukaaɓe rewɓe e rewɓe wonɓe e hoɗdiiɓe makko, ɓe njaɓaani yahde ekkol e nder sariya Taliban. Nde o woni suka debbo to Kondoz (e oon sahaa, Taliban ina joginoo semmbe e yimɓe nokku oo haa jooni), Soroor hulaani luulndaade miijooji gonɗi e nder renndo ngo, e haɓaade renndo ɓurngo potal. O woni ko e yimɓe nokku oo mbiyatnoo ko o daraniiɗo politik, ɗum firti ko kanko e ɓesngu makko ɓe ndonki yaltude Kondoz caggal nde ɓe keɓi kulhuli maayde e pelle fundamentaliste en. == Golle jimɗi == Caggal nde o ummii Kabul e ɓesngu makko e hitaande 2007 Soroor fuɗɗii ƴellitde yiɗde makko e jimɗi. O janngii e duɗal jimɗi ɗo o janngi jimɗi aadaaji Afganistaan ​​tawa kadi omo jannga harmonie hirnaange, o fuɗɗii waɗde jimɗi e fedde Afganistaan, Aryan. Ɗum fof waɗiraa ko e sirlu tawa alaa ko jaɓi walla ballal ɓesngu makko, tawi ina luulndii mo waɗde jimɗi ganndo. Nde ɓe nganndi ɗum, ɓe kaɗi mo yimde fotde hitaande. Daande Soroor yiytaa ko e juuɗe ñaawooɓe eɓɓoore talannde tele Afghan Star e hitaande 2009, ɗo o dañi darnde e nder leydi e nder renndooji Afganistaan ​​e nder winndere ndee kala. Jimi makko ɗiɗi gadani asliiji, "Abi Jan" e "Be Bahana" njalti ko e hitaande 2009. E hitaande 2010 o winndi "Sangsar", jimol ngol ina ñiŋa e peeñcu "sariya kaaƴe" mo won e renndooji juulɓe mbaɗata. O jeyaa ko e fedde wiyeteende Kefaya, jeyaaɗo to Londres. == Diskogaraafi == Koolol e konsiiruuji gonɗi e nguurndam Hiirde to Kopenhag, leydi Danemark (7 suwee 2011) Konser to Nederland, Hollande (lewru juko 2011)[2] Feññinde keeriinde e yeewtere BBC hitaande hesere nde BBC Persian TV e hitaande 2013 Wideyooji jimɗi "Bay bahaana" "Abi Jan" "Dewaneegi" "Meyane Tariki". Ƴeew kadi Hoodere Afganistaan Shakiib Hamdardu == Tuugnorgal == # "''Lowre Elaha Soroor – Ko fayti e am". Elaha soroor. elaha.com. Moƴƴinaama gila e fuɗɗoode mum ñalnde 2013-06-02. Heɓtinaama e 31-03-2013.'' # ''"Nguurndam – On njaaraama e Hirnaange Kabul". Kabulboy.webs.com. Arsiif ko gila e asli mum ñalnde 20-05-2013. Heɓtinaa ko ñalnde 5-05-2012.'' p9vf9an0lnn8suvbwxtuu7hzc03vd5v 115455 115454 2025-07-07T07:14:46Z Adamu mc 10501 115455 wikitext text/x-wiki '''Elaha Soroor''' kadi ina winndee Elaha Sorour (Dari: الهه سرور); (jibinaa ko e hitaande 1988) ko jimoowo pop jeyaaɗo to Afganistaan. O tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Afghan Star, eɓɓoore tele nanndunde e fedde Idol. O jeyaa ko e leñol Hazara en to [[Afganistaan]]. == Nguurndam neɗɗo == Soroor jibinaa ko to leydi Iraan e nder galle diineyankeejo mooliiɓe ummoriiɓe Afganistaan ​​e wolde ɓesngu, ɓe nguuri toon duuɓi 14. Kanko e ɓesngu makko ɓe ngarti Afganistaan ​​e hitaande ɗumngu 2005. E nder duuɓi makko duɗal jaaɓi haaɗtirde, Soroor golliima e rajo nokkuyankeewo to Kondoz, wuro to worgo Afganistaan, o golliima kadi e jaaynde Bakhtar. E oon sahaa gooto, o jannginii sukaaɓe rewɓe e rewɓe wonɓe e hoɗdiiɓe makko, ɓe njaɓaani yahde ekkol e nder sariya Taliban. Nde o woni suka debbo to Kondoz (e oon sahaa, Taliban ina joginoo semmbe e yimɓe nokku oo haa jooni), Soroor hulaani luulndaade miijooji gonɗi e nder renndo ngo, e haɓaade renndo ɓurngo potal. O woni ko e yimɓe nokku oo mbiyatnoo ko o daraniiɗo politik, ɗum firti ko kanko e ɓesngu makko ɓe ndonki yaltude Kondoz caggal nde ɓe keɓi kulhuli maayde e pelle fundamentaliste en. == Golle jimɗi == Caggal nde o ummii Kabul e ɓesngu makko e hitaande 2007 Soroor fuɗɗii ƴellitde yiɗde makko e jimɗi. O janngii e duɗal jimɗi ɗo o janngi jimɗi aadaaji Afganistaan ​​tawa kadi omo jannga harmonie hirnaange, o fuɗɗii waɗde jimɗi e fedde Afganistaan, Aryan. Ɗum fof waɗiraa ko e sirlu tawa alaa ko jaɓi walla ballal ɓesngu makko, tawi ina luulndii mo waɗde jimɗi ganndo. Nde ɓe nganndi ɗum, ɓe kaɗi mo yimde fotde hitaande. Daande Soroor yiytaa ko e juuɗe ñaawooɓe eɓɓoore talannde tele Afghan Star e hitaande 2009, ɗo o dañi darnde e nder leydi e nder renndooji Afganistaan ​​e nder winndere ndee kala. Jimi makko ɗiɗi gadani asliiji, "Abi Jan" e "Be Bahana" njalti ko e hitaande 2009. E hitaande 2010 o winndi "Sangsar", jimol ngol ina ñiŋa e peeñcu "sariya kaaƴe" mo won e renndooji juulɓe mbaɗata. O jeyaa ko e fedde wiyeteende Kefaya, jeyaaɗo to Londres. == Diskogaraafi == Koolol e konsiiruuji gonɗi e nguurndam Hiirde to Kopenhag, leydi Danemark (7 suwee 2011) Konser to Nederland, Hollande (lewru juko 2011)[2] Feññinde keeriinde e yeewtere BBC hitaande hesere nde BBC Persian TV e hitaande 2013 Wideyooji jimɗi "Bay bahaana" "Abi Jan" "Dewaneegi" "Meyane Tariki". Ƴeew kadi Hoodere Afganistaan Shakiib Hamdardu == Tuugnorgal == # "''Lowre Elaha Soroor – Ko fayti e am". Elaha soroor. elaha.com. Moƴƴinaama gila e fuɗɗoode mum ñalnde 2013-06-02. Heɓtinaama e 31-03-2013.'' # ''"Nguurndam – On njaaraama e Hirnaange Kabul". Kabulboy.webs.com. Arsiif ko gila e asli mum ñalnde 20-05-2013. Heɓtinaa ko ñalnde 5-05-2012.'' t0d8w9c7pjq6r5sufxt15rqjmfltk9l 115456 115455 2025-07-07T07:15:07Z Adamu mc 10501 Added link 115456 wikitext text/x-wiki '''Elaha Soroor''' kadi ina winndee Elaha Sorour (Dari: الهه سرور); (jibinaa ko e hitaande 1988) ko jimoowo pop jeyaaɗo to Afganistaan. O tawtoraama eɓɓoore wiyeteende Afghan Star, eɓɓoore tele nanndunde e fedde Idol. O jeyaa ko e leñol Hazara en to [[Afganistaan]]. == Nguurndam neɗɗo == Soroor jibinaa ko to leydi Iraan e nder galle diineyankeejo mooliiɓe ummoriiɓe Afganistaan ​​e wolde ɓesngu, ɓe nguuri toon duuɓi 14. Kanko e ɓesngu makko ɓe ngarti Afganistaan ​​e hitaande ɗumngu 2005. E nder duuɓi makko duɗal jaaɓi haaɗtirde, Soroor golliima e rajo nokkuyankeewo to Kondoz, wuro to worgo Afganistaan, o golliima kadi e jaaynde Bakhtar. E oon sahaa gooto, o jannginii sukaaɓe rewɓe e rewɓe wonɓe e hoɗdiiɓe makko, ɓe njaɓaani yahde ekkol e nder sariya Taliban. Nde o woni suka debbo to Kondoz (e oon sahaa, Taliban ina joginoo semmbe e yimɓe nokku oo haa jooni), Soroor hulaani luulndaade miijooji gonɗi e nder renndo ngo, e haɓaade renndo ɓurngo potal. O woni ko e yimɓe nokku oo mbiyatnoo ko o daraniiɗo politik, ɗum firti ko kanko e ɓesngu makko ɓe ndonki yaltude Kondoz caggal nde ɓe keɓi kulhuli maayde e pelle fundamentaliste en. == Golle jimɗi == Caggal nde o ummii Kabul e ɓesngu makko e hitaande 2007 Soroor fuɗɗii ƴellitde yiɗde makko e jimɗi. O janngii e duɗal jimɗi ɗo o janngi jimɗi aadaaji Afganistaan ​​tawa kadi omo jannga harmonie hirnaange, o fuɗɗii waɗde jimɗi e fedde Afganistaan, Aryan. Ɗum fof waɗiraa ko e sirlu tawa alaa ko jaɓi walla ballal ɓesngu makko, tawi ina luulndii mo waɗde jimɗi ganndo. Nde ɓe nganndi ɗum, ɓe kaɗi mo [[Yimmɓe|yimmde]] fotde hitaande. Daande Soroor yiytaa ko e juuɗe ñaawooɓe eɓɓoore talannde tele Afghan Star e hitaande 2009, ɗo o dañi darnde e nder leydi e nder renndooji Afganistaan ​​e nder winndere ndee kala. Jimi makko ɗiɗi gadani asliiji, "Abi Jan" e "Be Bahana" njalti ko e hitaande 2009. E hitaande 2010 o winndi "Sangsar", jimol ngol ina ñiŋa e peeñcu "sariya kaaƴe" mo won e renndooji juulɓe mbaɗata. O jeyaa ko e fedde wiyeteende Kefaya, jeyaaɗo to Londres. == Diskogaraafi == Koolol e konsiiruuji gonɗi e nguurndam Hiirde to Kopenhag, leydi Danemark (7 suwee 2011) Konser to Nederland, Hollande (lewru juko 2011)[2] Feññinde keeriinde e yeewtere BBC hitaande hesere nde BBC Persian TV e hitaande 2013 Wideyooji jimɗi "Bay bahaana" "Abi Jan" "Dewaneegi" "Meyane Tariki". Ƴeew kadi Hoodere Afganistaan Shakiib Hamdardu == Tuugnorgal == # "''Lowre Elaha Soroor – Ko fayti e am". Elaha soroor. elaha.com. Moƴƴinaama gila e fuɗɗoode mum ñalnde 2013-06-02. Heɓtinaama e 31-03-2013.'' # ''"Nguurndam – On njaaraama e Hirnaange Kabul". Kabulboy.webs.com. Arsiif ko gila e asli mum ñalnde 20-05-2013. Heɓtinaa ko ñalnde 5-05-2012.'' kn63kf6xh2nic90lvuqlg5i73ugo3hg Safia Amajan 0 17894 115453 107435 2025-07-07T07:13:54Z Adamu mc 10501 115453 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Safia Amajan''' (daygo hiitande dubi alif 1941–25 suwee nder dubi 2006), ina winndaa kadi Ama-jan, Ama Jan, Ahmed-jan e Ahmed Jan, ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe Afganistaan, jannginoowo, siyaasa, kadi ko kañum wonnoo daraniiɗo hakkeeji rewɓe Afganistaan, ko o daraniiɗo Taliban ngam ustude rewɓe, mo o fiyi e waraa ko e hitaande 2006, ina wiyee ko Taliban.<ref name=":0">{{Cite news|date=2006-09-25|title=Afghan women's official shot dead|language=en-GB|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/5376968.stm|access-date=2021-04-24}}</ref> == Ngendam == Amajan golliima e nder wuro Kandahar ko adii nde Taliban ummotoo e hitaande 1996.<ref name=":1">{{Cite news|last=|date=2006-09-26|title=Afghan women's rights official shot dead|url=https://en.wikinews.org/wiki/Afghan_women's_rights_official_shot_dead|newspaper=Wikinews}}{{rs|date=April 2021}}</ref> E nder laamu Taliban caggal ɗuum, nde duɗe sukaaɓe rewɓe fof udditaa, Amajan ina janngina sukaaɓe rewɓe e nder galle mum e nder sirlu.<ref>[https://www.theguardian.com/afghanistan/story/0,,1881039,00.html "Taliban kill top Afghan woman" The Guardian]</ref> Caggal nde Taliban fooli e hitaande 2001, Amajan woni gardiiɗo diiwaan oo to biro ministeer geɗe rewɓe to diiwaan Kandahar, ko ɗum woni darnde makko gila 2002 haa o sankii. E nder laamu makko, Amajan udditii gollodiiɓe makko heewɓe, o jannginii teemedde rewɓe e njulaagu ko wayi no bakkaat e taƴgol.<ref name=":1" /> == Wade == Ñalnde 25 suwee 2006, Amajan fiyi laabi nay, waraa yeeso galle mum to Kandahar, worɓe ɗiɗo e motooji.<ref name="v043">{{cite web|date=25 September 2006|title=Afghan women's official shot dead|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/5376968.stm|access-date=21 June 2024|website=BBC NEWS}}</ref><ref name=":0" /> Amajan ɗaɓɓiino laamu Afganistaan ​​ko adii ɗuum nde rokkata mo gardeeji keertiiɗi ngam hulɓinaade warngooji ɗi Taliban ardii, kono ɗaɓɓaande makko jaɓaaka.<ref name=":22">{{Cite book|last=Coleman|first=Isobel|title=Paradise beneath her feet: how women are transforming the Middle East|date=2010|publisher=Random House|isbn=978-1-4000-6695-7|edition=1st|location=New York|oclc=436030258}}</ref><ref name=":0" /> Warngo Amajan ngoo, ko Hamid Karzai, hooreejo leydi Afganistaan ​​e oon sahaa, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Afganistaan ​​ñaawi ɗum.<ref name=":1" /> Caggal maayde makko, gooto e maɓɓe tuumaama wonde kaaliyanke Taliban hollitii wonde maayde Amajan ko ngam jaabaade golle makko e laamu nguu.<ref>{{Cite news|title=Senior Afghan women's affairs official killed - Afghanistan|url=https://reliefweb.int/report/afghanistan/senior-afghan-womens-affairs-official-killed|access-date=2021-04-24|website=ReliefWeb|language=en}}</ref> Amajan woppi ɓiyiiko biyeteeɗo Nakibullah.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book|last=Coleman|first=Isobel|title=Paradise beneath her feet: how women are transforming the Middle East|date=2010|publisher=Random House|isbn=978-1-4000-6695-7|edition=1st|location=New York|oclc=436030258}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} bme5phciwzv4ymzwxdcfksppe0q5olz Fujita (company) 0 29979 115392 2025-07-06T14:22:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115392 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujita (藤田) ko fedde Japonnaare jooɗnde to Osaka. Tariya Fujita sosaa ko e Densaburo Fujita, o sosi zaibatsu (konglomerat ko adii wolde) e peewnugol kaɓirɗe konu e nder murto Satsuma, o yaawi yaajnude golle makko haa e mahngo, e njulaagu, e golle goɗɗe. Caggal wolde adunaare ɗiɗmere, laamuuji Occupation Alliés ndartini konglomeraaji zaibatsu. Ko heewi e jawdi zaibatsu Fujita waɗaama e juuɗe Fujita Kankō, sosiyatee ƴellitoowo nokkuuji restoraaji. Gila ndeen ɗum wonti ko ɓanndu hakkundeeru Fuhita keiretsu (konglomeraat caggal wolde). Ko fedde wiyeteende Aviation Daka (ADC) woni fedde wiyeteende Mitsubishi, Samsung C&T e Fujita. Njeeygu eɓɓaande ndee fof ko ৳213 miliyaar (1,8 miliyaar dolaar Amerik). Tuugnorgal oznzmzngsbsi9wgyrvaf2ap2q3a6h7q 115393 115392 2025-07-06T14:24:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115393 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujita (藤田) ko fedde Japonnaare jooɗnde to Osaka. Tariya Fujita sosaa ko e Densaburo Fujita, o sosi zaibatsu (konglomerat ko adii wolde) e peewnugol kaɓirɗe konu e nder murto Satsuma, o yaawi yaajnude golle makko haa e mahngo, e njulaagu, e golle goɗɗe. Caggal wolde adunaare ɗiɗmere, laamuuji Occupation Alliés ndartini konglomeraaji zaibatsu. Ko heewi e jawdi zaibatsu Fujita waɗaama e juuɗe Fujita Kankō, sosiyatee ƴellitoowo nokkuuji restoraaji. Gila ndeen ɗum wonti ko ɓanndu hakkundeeru Fuhita keiretsu (konglomeraat caggal wolde). Ko fedde wiyeteende Aviation Daka (ADC) woni fedde wiyeteende Mitsubishi, Samsung C&T e Fujita. Njeeygu eɓɓaande ndee fof ko ৳213 miliyaar (1,8 miliyaar dolaar Amerik). == Tuugnorgal.<ref>{{cite news|title=HSIA Expansion: Aviation Consortium Dhaka set to get the job|url=https://www.daily-sun.com/post/436893/HSIA-Expansion:-Aviation-Consortium-Dhaka-set-to-get-the-job|accessdate=28 December 2019|work=Daily Sun|agency=UNB|language=en}}</ref> == o0fylqz9ibflvp6wc2bj5298ztt2tag 115395 115393 2025-07-06T14:25:43Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115395 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujita (藤田) ko fedde Japonnaare jooɗnde to Osaka. Tariya Fujita sosaa ko e Densaburo Fujita, o sosi zaibatsu (konglomerat ko adii wolde) e peewnugol kaɓirɗe konu e nder murto Satsuma, o yaawi yaajnude golle makko haa e mahngo, e njulaagu, e golle goɗɗe. Caggal wolde adunaare ɗiɗmere, laamuuji Occupation Alliés ndartini konglomeraaji zaibatsu. Ko heewi e jawdi zaibatsu Fujita waɗaama e juuɗe Fujita Kankō, sosiyatee ƴellitoowo nokkuuji restoraaji. Gila ndeen ɗum wonti ko ɓanndu hakkundeeru Fuhita keiretsu (konglomeraat caggal wolde). Ko fedde wiyeteende Aviation Daka (ADC) woni fedde wiyeteende Mitsubishi, Samsung C&T e Fujita. Njeeygu eɓɓaande ndee fof ko ৳213 miliyaar (1,8 miliyaar dolaar Amerik). == Tuugnorgal.<ref>{{cite news|title=HSIA Expansion: Aviation Consortium Dhaka set to get the job|url=https://www.daily-sun.com/post/436893/HSIA-Expansion:-Aviation-Consortium-Dhaka-set-to-get-the-job|accessdate=28 December 2019|work=Daily Sun|agency=UNB|language=en}}</ref> <ref>{{cite news|last1=Karim|first1=Rejaul|last2=Hasan|first2=Rashidul|title=Shahjalal Int'l Airport: Third terminal now to cost 40pc more|url=https://www.thedailystar.net/frontpage/news/shahjalal-intl-airport-3rd-terminal-now-cost-40pc-more-1824217|accessdate=28 December 2019|work=The Daily Star|date=7 November 2019|language=en}}</ref> == cf9c42xfz8ccpqdxycbeybr4l2yb68i Fujita Sadasuke 0 29980 115396 2025-07-06T14:30:28Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115396 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujita Sadasuke (藤田 定資 ; 12 desaambar 1734 - 9 suwee 1807), ganndiraaɗo kadi Honda Teiken, ko ganndo hiisiwal Japonnaajo e jamaanu Edo. Ko kanko woni binnduɗo deftere Seiyō sampō (Ko ɓuri teeŋtude e hiisa) nde yaltinaa e hitaande 1781. Sadasuke woni baaba mum Fujita Kagen (1765-1821), mo nganndu-ɗaa ko kanko yaltini deftere adannde e caɗeele sangaku. Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Fujita Sadasuke e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e 30 golle e nder 30+ binndanɗe e ɗemngal 1 e 30+ jokkondire defte Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Ceertugol kesol (Shōsa shinjutsu), hitaande 1769 Ko woni faandaare hiisawal (Seiyō Sanpō), hitaande 1781 Caɗeele hiisawal dartinaama yeeso suudu dewal (神壁算法, Shinpeki sanpō), hitaande 1796 Caɗeele hiisawal ceniɗe goɗɗe (Zoku Shinpeki sanpō), hitaande 1807 Ƴeew kadi Sangaku, aada hollirde caɗeele hiisa, ceŋaaɗe e alluuje leɗɗe, e jamaanu e nder cuuɗi Shinto Soroban, ko abak Japonnaajo Hiisawal Japon Teskorɗe f2lpcqxfhxh8xbgh6swgn9ncyr085ki 115397 115396 2025-07-06T14:33:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115397 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujita Sadasuke (藤田 定資 ; 12 desaambar 1734 - 9 suwee 1807), ganndiraaɗo kadi Honda Teiken, ko ganndo hiisiwal Japonnaajo e jamaanu Edo. Ko kanko woni binnduɗo deftere Seiyō sampō (Ko ɓuri teeŋtude e hiisa) nde yaltinaa e hitaande 1781. Sadasuke woni baaba mum Fujita Kagen (1765-1821), mo nganndu-ɗaa ko kanko yaltini deftere adannde e caɗeele sangaku. Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Fujita Sadasuke e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e 30 golle e nder 30+ binndanɗe e ɗemngal 1 e 30+ jokkondire defte Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Ceertugol kesol (Shōsa shinjutsu), hitaande 1769 Ko woni faandaare hiisawal (Seiyō Sanpō), hitaande 1781 Caɗeele hiisawal dartinaama yeeso suudu dewal (神壁算法, Shinpeki sanpō), hitaande 1796 Caɗeele hiisawal ceniɗe goɗɗe (Zoku Shinpeki sanpō), hitaande 1807 Ƴeew kadi Sangaku, aada hollirde caɗeele hiisa, ceŋaaɗe e alluuje leɗɗe, e jamaanu e nder cuuɗi Shinto Soroban, ko abak Japonnaajo Hiisawal Japon Teskorɗe<ref>Smith, David Eugene ''et al.'' (1914). {{Google books|J1YNAAAAYAAJ|''A History of Japanese Mathematics,'' p. 183|page=183}}</ref> aub0ouzkndbd4g73vvhe8onw8m4t40n 115398 115397 2025-07-06T14:34:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115398 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujita Sadasuke (藤田 定資 ; 12 desaambar 1734 - 9 suwee 1807), ganndiraaɗo kadi Honda Teiken, ko ganndo hiisiwal Japonnaajo e jamaanu Edo. Ko kanko woni binnduɗo deftere Seiyō sampō (Ko ɓuri teeŋtude e hiisa) nde yaltinaa e hitaande 1781. Sadasuke woni baaba mum Fujita Kagen (1765-1821), mo nganndu-ɗaa ko kanko yaltini deftere adannde e caɗeele sangaku. Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Fujita Sadasuke e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e 30 golle e nder 30+ binndanɗe e ɗemngal 1 e 30+ jokkondire defte Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Ceertugol kesol (Shōsa shinjutsu), hitaande 1769 Ko woni faandaare hiisawal (Seiyō Sanpō), hitaande 1781 Caɗeele hiisawal dartinaama yeeso suudu dewal (神壁算法, Shinpeki sanpō), hitaande 1796 Caɗeele hiisawal ceniɗe goɗɗe (Zoku Shinpeki sanpō), hitaande 1807 Ƴeew kadi Sangaku, aada hollirde caɗeele hiisa, ceŋaaɗe e alluuje leɗɗe, e jamaanu e nder cuuɗi Shinto Soroban, ko abak Japonnaajo Hiisawal Japon Teskorɗe<ref>Smith, David Eugene ''et al.'' (1914). {{Google books|J1YNAAAAYAAJ|''A History of Japanese Mathematics,'' p. 183|page=183}}</ref>.<nowiki></ref></nowiki> He is the author of ''Seiyō sampō'' (''Essence of Mathematics'') which was published in 1781.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Fujita Sadasuke" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 200|page=200}}.</ref> 0kzc7vzt62uuqv2ww6tfsf2ev4imnhm 115399 115398 2025-07-06T14:35:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115399 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujita Sadasuke (藤田 定資 ; 12 desaambar 1734 - 9 suwee 1807), ganndiraaɗo kadi Honda Teiken, ko ganndo hiisiwal Japonnaajo e jamaanu Edo. Ko kanko woni binnduɗo deftere Seiyō sampō (Ko ɓuri teeŋtude e hiisa) nde yaltinaa e hitaande 1781. Sadasuke woni baaba mum Fujita Kagen (1765-1821), mo nganndu-ɗaa ko kanko yaltini deftere adannde e caɗeele sangaku. Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Fujita Sadasuke e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e 30 golle e nder 30+ binndanɗe e ɗemngal 1 e 30+ jokkondire defte Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Ceertugol kesol (Shōsa shinjutsu), hitaande 1769 Ko woni faandaare hiisawal (Seiyō Sanpō), hitaande 1781 Caɗeele hiisawal dartinaama yeeso suudu dewal (神壁算法, Shinpeki sanpō), hitaande 1796 Caɗeele hiisawal ceniɗe goɗɗe (Zoku Shinpeki sanpō), hitaande 1807 Ƴeew kadi Sangaku, aada hollirde caɗeele hiisa, ceŋaaɗe e alluuje leɗɗe, e jamaanu e nder cuuɗi Shinto Soroban, ko abak Japonnaajo Hiisawal Japon Teskorɗe<ref>Smith, David Eugene ''et al.'' (1914). {{Google books|J1YNAAAAYAAJ|''A History of Japanese Mathematics,'' p. 183|page=183}}</ref>.He is the author of ''Seiyō sampō'' (''Essence of Mathematics'') which was published in 1781.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Fujita Sadasuke" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 200|page=200}}.</ref>.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Fujita Sadasuke" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 200|page=200}}.</ref> daqlo1a2gs6q10gkg54orlwc3hh3zf8 115400 115399 2025-07-06T14:37:49Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115400 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujita Sadasuke (藤田 定資 ; 12 desaambar 1734 - 9 suwee 1807), ganndiraaɗo kadi Honda Teiken, ko ganndo hiisiwal Japonnaajo e jamaanu Edo. Ko kanko woni binnduɗo deftere Seiyō sampō (Ko ɓuri teeŋtude e hiisa) nde yaltinaa e hitaande 1781. Sadasuke woni baaba mum Fujita Kagen (1765-1821), mo nganndu-ɗaa ko kanko yaltini deftere adannde e caɗeele sangaku. Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Fujita Sadasuke e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e 30 golle e nder 30+ binndanɗe e ɗemngal 1 e 30+ jokkondire defte Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Ceertugol kesol (Shōsa shinjutsu), hitaande 1769 Ko woni faandaare hiisawal (Seiyō Sanpō), hitaande 1781 Caɗeele hiisawal dartinaama yeeso suudu dewal (神壁算法, Shinpeki sanpō), hitaande 1796 Caɗeele hiisawal ceniɗe goɗɗe (Zoku Shinpeki sanpō), hitaande 1807 Ƴeew kadi Sangaku, aada hollirde caɗeele hiisa, ceŋaaɗe e alluuje leɗɗe, e jamaanu e nder cuuɗi Shinto Soroban, ko abak Japonnaajo Hiisawal Japon Teskorɗe<ref>Smith, David Eugene ''et al.'' (1914). {{Google books|J1YNAAAAYAAJ|''A History of Japanese Mathematics,'' p. 183|page=183}}</ref>.He is the author of ''Seiyō sampō'' (''Essence of Mathematics'') which was published in 1781.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Fujita Sadasuke" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 200|page=200}}.</ref>.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Fujita Sadasuke" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 200|page=200}}.</ref>,<ref>Mikami, Yushio. (1913). {{Google books|-UhVAAAAYAAJ|''The Development of Mathematics in Japan and China,'' p. 187|page=187}}; n.b., [https://books.google.com/books?id=-UhVAAAAYAAJ&q=fujita+kagen ''Abhandlungen zur Geschichte der mathematischen Wissenschaften mit Einschluss ihrer Anwendungen''] (''Essays on the history of mathematical sciences including their applications'')</ref> a8oaqjq9al3c32deqkpf287s2j00cft 115401 115400 2025-07-06T14:39:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115401 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujita Sadasuke (藤田 定資 ; 12 desaambar 1734 - 9 suwee 1807), ganndiraaɗo kadi Honda Teiken, ko ganndo hiisiwal Japonnaajo e jamaanu Edo. Ko kanko woni binnduɗo deftere Seiyō sampō (Ko ɓuri teeŋtude e hiisa) nde yaltinaa e hitaande 1781. Sadasuke woni baaba mum Fujita Kagen (1765-1821), mo nganndu-ɗaa ko kanko yaltini deftere adannde e caɗeele sangaku. Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Fujita Sadasuke e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e 30 golle e nder 30+ binndanɗe e ɗemngal 1 e 30+ jokkondire defte Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Ceertugol kesol (Shōsa shinjutsu), hitaande 1769 Ko woni faandaare hiisawal (Seiyō Sanpō), hitaande 1781 Caɗeele hiisawal dartinaama yeeso suudu dewal (神壁算法, Shinpeki sanpō), hitaande 1796 Caɗeele hiisawal ceniɗe goɗɗe (Zoku Shinpeki sanpō), hitaande 1807 Ƴeew kadi Sangaku, aada hollirde caɗeele hiisa, ceŋaaɗe e alluuje leɗɗe, e jamaanu e nder cuuɗi Shinto Soroban, ko abak Japonnaajo Hiisawal Japon Teskorɗe<ref>Smith, David Eugene ''et al.'' (1914). {{Google books|J1YNAAAAYAAJ|''A History of Japanese Mathematics,'' p. 183|page=183}}</ref>.He is the author of ''Seiyō sampō'' (''Essence of Mathematics'') which was published in 1781.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Fujita Sadasuke" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 200|page=200}}.</ref>.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Fujita Sadasuke" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 200|page=200}}.</ref>,<ref>Mikami, Yushio. (1913). {{Google books|-UhVAAAAYAAJ|''The Development of Mathematics in Japan and China,'' p. 187|page=187}}; n.b., [https://books.google.com/books?id=-UhVAAAAYAAJ&q=fujita+kagen ''Abhandlungen zur Geschichte der mathematischen Wissenschaften mit Einschluss ihrer Anwendungen''] (''Essays on the history of mathematical sciences including their applications'')</ref><ref>[http://www.oclc.org/research/activities/identities/default.htm WorldCat Identities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101230150412/http://www.oclc.org/research/activities/identities/default.htm|date=December 30, 2010}}: [http://www.worldcat.org/identities/lccn-nr00-38888 藤田定資 1734-1807]</ref> ghr18usqhb1i60cvxre5n70sdtf3dm3 Nathalie Bioko 0 29981 115403 2025-07-06T16:12:13Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Nathalie Bioko''' Makongi, ganndiraaɗo '''Nathalie Bioko''', ko DR Konngo fukuyanke. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle kippu == Bioko fiyiino e Grand Hôtel to leydi Konngo. == Golle hakkunde leyɗeele == Bioko woniino cappanɗe joyi e nder leydi Kongo to bannge toowɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Baɗte == O tawtoraama kawgel FIFA rewɓe Edition Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2:1 (1:1) Rogere sakkitiinde ==..." 115403 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nathalie Bioko''' Makongi, ganndiraaɗo '''Nathalie Bioko''', ko DR Konngo fukuyanke. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle kippu == Bioko fiyiino e Grand Hôtel to leydi Konngo. == Golle hakkunde leyɗeele == Bioko woniino cappanɗe joyi e nder leydi Kongo to bannge toowɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Baɗte == O tawtoraama kawgel FIFA rewɓe Edition Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2:1 (1:1) Rogere sakkitiinde == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == mzlrrg92c70eyh7o59voje1btdx7cpe 115404 115403 2025-07-06T16:16:06Z MOIBARDE 10068 115404 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nathalie Bioko''' '''Makongi''', ganndiraaɗo '''Nathalie Bioko''', ko DR Konngo fukuyanke. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo.<ref name="FIFA-Player">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20130701043102/http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265921/index.html|url=http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265921/index.html|title=FIFA Player Statistics: Makongi BIOKO|archive-date=1 July 2013|accessdate=16 May 2021}}</ref> == Golle kippu == Bioko fiyiino e ''Grand'' Hôtel to leydi Konngo. == Golle hakkunde leyɗeele == Bioko woniino cappanɗe joyi e nder leydi Kongo to bannge toowɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Baɗte == O tawtoraama kawgel FIFA rewɓe Edition Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2:1 (1:1) Rogere sakkitiinde == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == s95zfk74sdt4vps8a8rkqb8r8gbpa73 115405 115404 2025-07-06T16:18:26Z MOIBARDE 10068 115405 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nathalie Bioko''' '''Makongi''', ganndiraaɗo '''Nathalie Bioko''', ko DR Konngo fukuyanke. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo.<ref name="FIFA-Player">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20130701043102/http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265921/index.html|url=http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265921/index.html|title=FIFA Player Statistics: Makongi BIOKO|archive-date=1 July 2013|accessdate=16 May 2021}}</ref> == Golle kippu == Bioko fiyiino e ''Grand'' Hôtel to leydi [[Konngo (Ndenndaandi Demokaraasiyankeeri Konngo)|Konngo]].<ref>{{Cite web|url=http://www1.rfi.fr/actufr/articles/082/article_47114.asp|language=fr|title=5e CAN féminine: la sélection congolaise|website=RFI|date=30 October 2006|accessdate=16 May 2021}}</ref> == Golle hakkunde leyɗeele == Bioko woniino cappanɗe joyi e nder leydi Kongo to bannge toowɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Baɗte == O tawtoraama kawgel FIFA rewɓe Edition Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2:1 (1:1) Rogere sakkitiinde == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == nu8v735m5820mch394lohd3oc3y6uyc 115406 115405 2025-07-06T16:20:24Z MOIBARDE 10068 115406 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nathalie Bioko''' '''Makongi''', ganndiraaɗo '''Nathalie Bioko''', ko DR Konngo fukuyanke. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo.<ref name="FIFA-Player">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20130701043102/http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265921/index.html|url=http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265921/index.html|title=FIFA Player Statistics: Makongi BIOKO|archive-date=1 July 2013|accessdate=16 May 2021}}</ref> == Golle kippu == Bioko fiyiino e ''Grand'' Hôtel to leydi [[Konngo (Ndenndaandi Demokaraasiyankeeri Konngo)|Konngo]].<ref>{{Cite web|url=http://www1.rfi.fr/actufr/articles/082/article_47114.asp|language=fr|title=5e CAN féminine: la sélection congolaise|website=RFI|date=30 October 2006|accessdate=16 May 2021}}</ref> == Golle hakkunde leyɗeele == Bioko woniino cappanɗe joyi e nder leydi Kongo to bannge toowɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006.<ref name="CMRCOD">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20120608050755/http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55518/report.html|url=http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55518/report.html|title=FIFA WWC 2007 Prel. Comp. CAF – Cameroon - Congo DR|date=29 October 2006|archive-date=8 June 2012|website=FIFA.com|accessdate=16 May 2021}}</ref><ref name="CODMLI">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20081202033309/http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55516/report.html|url=http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55516/report.html|title=FIFA WWC 2007 Prel. Comp. CAF – Dem. Rep. of Congo - Mali|date=1 November 2006|archive-date=2 December 2008|website=FIFA.com|accessdate=16 May 2021}}</ref> == Baɗte == O tawtoraama kawgel FIFA rewɓe Edition Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2:1 (1:1) Rogere sakkitiinde == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == 02yl2k8yhaaxm2thgg63c0hrk52lbnj Shozo Fujita 0 29982 115407 2025-07-06T19:37:23Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115407 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Shozo Fujita (1927-2003) ko ganndo siyaas e daartoowo hakkille Japonnaajo, "ganndo mawɗo 'Japon caggal wolde'" e jokkuɗo Masao Maruyama. Tuugnorgal 8vsyg1gq2i8iew6rzcyzeeosmkpupou 115408 115407 2025-07-06T19:39:27Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115408 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Shozo Fujita (1927-2003) ko ganndo siyaas e daartoowo hakkille Japonnaajo, "ganndo mawɗo 'Japon caggal wolde'" e jokkuɗo Masao Maruyama. == Tuugnorgal<ref>{{Cite journal|last=Sakurai|first=Takamichi|date=Summer 2018|title=The Political Theorist, Fujita Shōzō: Between His Sense of Hope (kibō) and His Sense of Despair (zetsubō)|journal=Japanese Journal of Political Science|volume=19|issue=3|pages=519–529|doi=10.1017/S1468109918000166}}</ref> == flcnf4cs4a6iugjcxhgk2kj8soeimji 115409 115408 2025-07-06T19:40:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115409 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Shozo Fujita (1927-2003) ko ganndo siyaas e daartoowo hakkille Japonnaajo, "ganndo mawɗo 'Japon caggal wolde'" e jokkuɗo Masao Maruyama. == Tuugnorgal<ref>{{Cite journal|last=Sakurai|first=Takamichi|date=Summer 2018|title=The Political Theorist, Fujita Shōzō: Between His Sense of Hope (kibō) and His Sense of Despair (zetsubō)|journal=Japanese Journal of Political Science|volume=19|issue=3|pages=519–529|doi=10.1017/S1468109918000166}}</ref>.<ref>{{Cite book|title=Political Theories of Narcissism: Towards Self-Reflection on Knowledge and Politics from the Psychoanalytic Perspectives of Erich Fromm and Fujita Shōzō (Politikwissenschaft, Band 212)|last=Sakurai|first=Takamichi|publisher=LIT Verlag|year=2018|isbn=978-3-643-90977-0|location=Zürich}}</ref> == 10edwdt0jiwlfx8z5jmqksk8yu4e9nn 115410 115409 2025-07-06T19:42:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115410 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Shozo Fujita (1927-2003) ko ganndo siyaas e daartoowo hakkille Japonnaajo, "ganndo mawɗo 'Japon caggal wolde'" e jokkuɗo Masao Maruyama. == Tuugnorgal<ref>{{Cite journal|last=Sakurai|first=Takamichi|date=Summer 2018|title=The Political Theorist, Fujita Shōzō: Between His Sense of Hope (kibō) and His Sense of Despair (zetsubō)|journal=Japanese Journal of Political Science|volume=19|issue=3|pages=519–529|doi=10.1017/S1468109918000166}}</ref>.<ref>{{Cite book|title=Political Theories of Narcissism: Towards Self-Reflection on Knowledge and Politics from the Psychoanalytic Perspectives of Erich Fromm and Fujita Shōzō (Politikwissenschaft, Band 212)|last=Sakurai|first=Takamichi|publisher=LIT Verlag|year=2018|isbn=978-3-643-90977-0|location=Zürich}}</ref>"<ref name="Kono">{{Cite journal|last1=Kono|first1=Y.|doi=10.1093/ssjj/jyq048|title=Sengo Seishin no Seijigaku: Maruyama Masao, Fujita Shozo, Hagiwara Nobutoshi (Political Theory of the Postwar Ethos)|journal=[[Social Science Japan Journal]]|volume=14|issue=1|pages=72–75|date=Winter 2011}}</ref> == 58ywwfhrth100efx7ueg0vw3qwbxhqm Fujiwara Shiki-ke 0 29983 115411 2025-07-06T19:46:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115411 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujiwara Shiki-ke (藤原式家; galle kewu Fujiwara) ko caltal kadet e leñol Fujiwara to Japon. Tariya Sosi nde ko Fujiwara no Umakai, woni gooto e galleeji nay mawɗi Fujiwara, sosi ɗum ko wiyeteeɓe Fujiwara Nayi [ja], ɓeen ngoni ɓiɓɓe Fujiwara no Fuhito. Innde Shiki-ke (式家) ummorii ko e wonde sosɗo Umakai ina joginoo biro Shikibu-kyō (式部卿), ​​walla hooreejo Shikibu-shō (式部省; « Ministeer kewu »). Nii woni, Shiki-ke ina waawi firteede "Suudu Ceerno." Caaɗe goɗɗe ɗee ko Fujiwara Nan-ke (diɗɗal mawniiko Muchimaro), Fujiwara Hok-ke (diɗɗal Fusasaki), e Fujiwara Kyō-ke (diɗɗal Fujiwara no Maro). Ɓiyiiko Umakai biyeteeɗo Hirotsugu [ja] waɗii murto inniraango innde makko e hitaande 740, ngo joofi ko e suppression e maayde makko, winnditii bonanndeeji wonande Shikike en. Ndeen Nanke en keɓii kadi laamu (artude e Tachibana no Moroe mo wonaa Fujiwara) haa Nakamaro ƴetti ummital mum. Shikike ari e laamu e Fujiwara alaa Momokawa. Fujiwara no Kusuko [ja] lolluɗo mo fooɗti e jogaade doole e dow laamɗo Heizei oo kadi jeyaa ko e leñol Shikike. Ƴeew kadi Gosanke Teskorɗe dljdzbli8cilocchhke7wj3bn7s0etb 115412 115411 2025-07-06T19:48:59Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115412 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujiwara Shiki-ke (藤原式家; galle kewu Fujiwara) ko caltal kadet e leñol Fujiwara to Japon. Tariya Sosi nde ko Fujiwara no Umakai, woni gooto e galleeji nay mawɗi Fujiwara, sosi ɗum ko wiyeteeɓe Fujiwara Nayi [ja], ɓeen ngoni ɓiɓɓe Fujiwara no Fuhito. Innde Shiki-ke (式家) ummorii ko e wonde sosɗo Umakai ina joginoo biro Shikibu-kyō (式部卿), ​​walla hooreejo Shikibu-shō (式部省; « Ministeer kewu »). Nii woni, Shiki-ke ina waawi firteede "Suudu Ceerno." Caaɗe goɗɗe ɗee ko Fujiwara Nan-ke (diɗɗal mawniiko Muchimaro), Fujiwara Hok-ke (diɗɗal Fusasaki), e Fujiwara Kyō-ke (diɗɗal Fujiwara no Maro). Ɓiyiiko Umakai biyeteeɗo Hirotsugu [ja] waɗii murto inniraango innde makko e hitaande 740, ngo joofi ko e suppression e maayde makko, winnditii bonanndeeji wonande Shikike en. Ndeen Nanke en keɓii kadi laamu (artude e Tachibana no Moroe mo wonaa Fujiwara) haa Nakamaro ƴetti ummital mum. Shikike ari e laamu e Fujiwara alaa Momokawa. Fujiwara no Kusuko [ja] lolluɗo mo fooɗti e jogaade doole e dow laamɗo Heizei oo kadi jeyaa ko e leñol Shikike. Ƴeew kadi Gosanke Teskorɗe,<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric ''et al.'' (2005). "Fujiwara no Umakai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia,'' p. 211|page=211}}.</ref> afh0wuga6uqn04hp4qddna8mjtr7l47 115413 115412 2025-07-06T19:50:10Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115413 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujiwara Shiki-ke (藤原式家; galle kewu Fujiwara) ko caltal kadet e leñol Fujiwara to Japon. Tariya Sosi nde ko Fujiwara no Umakai, woni gooto e galleeji nay mawɗi Fujiwara, sosi ɗum ko wiyeteeɓe Fujiwara Nayi [ja], ɓeen ngoni ɓiɓɓe Fujiwara no Fuhito. Innde Shiki-ke (式家) ummorii ko e wonde sosɗo Umakai ina joginoo biro Shikibu-kyō (式部卿), ​​walla hooreejo Shikibu-shō (式部省; « Ministeer kewu »). Nii woni, Shiki-ke ina waawi firteede "Suudu Ceerno." Caaɗe goɗɗe ɗee ko Fujiwara Nan-ke (diɗɗal mawniiko Muchimaro), Fujiwara Hok-ke (diɗɗal Fusasaki), e Fujiwara Kyō-ke (diɗɗal Fujiwara no Maro). Ɓiyiiko Umakai biyeteeɗo Hirotsugu [ja] waɗii murto inniraango innde makko e hitaande 740, ngo joofi ko e suppression e maayde makko, winnditii bonanndeeji wonande Shikike en. Ndeen Nanke en keɓii kadi laamu (artude e Tachibana no Moroe mo wonaa Fujiwara) haa Nakamaro ƴetti ummital mum. Shikike ari e laamu e Fujiwara alaa Momokawa. Fujiwara no Kusuko [ja] lolluɗo mo fooɗti e jogaade doole e dow laamɗo Heizei oo kadi jeyaa ko e leñol Shikike. Ƴeew kadi Gosanke Teskorɗe,<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric ''et al.'' (2005). "Fujiwara no Umakai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia,'' p. 211|page=211}}.</ref>.<ref>{{cite book|last=Naoki|first=Kōjirō|contribution=4. The Nara state|title=The Cambridge History of Japan: Ancient Japan|volume=1|editor-last=Hall|editor-first=John W.|publisher=Cambridge University Press|year=1993|format=preview|url=https://books.google.com/books?id=A3_6lp8IOK8C&pg=PA248|pages=248–|isbn=9780521223522}}</ref> 365oy0ihqz1hdy8ccq60rp9enhoo5y6 115414 115413 2025-07-06T19:51:17Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115414 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujiwara Shiki-ke (藤原式家; galle kewu Fujiwara) ko caltal kadet e leñol Fujiwara to Japon. Tariya Sosi nde ko Fujiwara no Umakai, woni gooto e galleeji nay mawɗi Fujiwara, sosi ɗum ko wiyeteeɓe Fujiwara Nayi [ja], ɓeen ngoni ɓiɓɓe Fujiwara no Fuhito. Innde Shiki-ke (式家) ummorii ko e wonde sosɗo Umakai ina joginoo biro Shikibu-kyō (式部卿), ​​walla hooreejo Shikibu-shō (式部省; « Ministeer kewu »). Nii woni, Shiki-ke ina waawi firteede "Suudu Ceerno." Caaɗe goɗɗe ɗee ko Fujiwara Nan-ke (diɗɗal mawniiko Muchimaro), Fujiwara Hok-ke (diɗɗal Fusasaki), e Fujiwara Kyō-ke (diɗɗal Fujiwara no Maro). Ɓiyiiko Umakai biyeteeɗo Hirotsugu [ja] waɗii murto inniraango innde makko e hitaande 740, ngo joofi ko e suppression e maayde makko, winnditii bonanndeeji wonande Shikike en. Ndeen Nanke en keɓii kadi laamu (artude e Tachibana no Moroe mo wonaa Fujiwara) haa Nakamaro ƴetti ummital mum. Shikike ari e laamu e Fujiwara alaa Momokawa. Fujiwara no Kusuko [ja] lolluɗo mo fooɗti e jogaade doole e dow laamɗo Heizei oo kadi jeyaa ko e leñol Shikike. Ƴeew kadi Gosanke Teskorɗe,<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric ''et al.'' (2005). "Fujiwara no Umakai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia,'' p. 211|page=211}}.</ref>.<ref>{{cite book|last=Naoki|first=Kōjirō|contribution=4. The Nara state|title=The Cambridge History of Japan: Ancient Japan|volume=1|editor-last=Hall|editor-first=John W.|publisher=Cambridge University Press|year=1993|format=preview|url=https://books.google.com/books?id=A3_6lp8IOK8C&pg=PA248|pages=248–|isbn=9780521223522}}</ref>.<ref name="brinkley">Brinkley, {{Google books|JlUCAAAAYAAJ|p. 203.|page=203}}; excerpt, "Muchimaro's home, being in the south (''nan'') of the capital, was called [[Nanke (Fujiwara)|''Nan-ke'']]; Fusazaki's, being in the north (''hoku''), was termed [[Hokke (Fujiwara)|''Hoku-ke'']]; Umakai's was spoken of as ''Shiki-ke'', since he presided over the [[Shikibu-shō|Department of Ceremonies]] (''Shiki''), and Maro's went by the name of [[Kyōke|''Kyō-ke'']], this term also having reference to his office."</ref> 2le2f0ri5a2uygh3a66ca226kexxm6k 115415 115414 2025-07-06T19:52:50Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115415 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujiwara Shiki-ke (藤原式家; galle kewu Fujiwara) ko caltal kadet e leñol Fujiwara to Japon. Tariya Sosi nde ko Fujiwara no Umakai, woni gooto e galleeji nay mawɗi Fujiwara, sosi ɗum ko wiyeteeɓe Fujiwara Nayi [ja], ɓeen ngoni ɓiɓɓe Fujiwara no Fuhito. Innde Shiki-ke (式家) ummorii ko e wonde sosɗo Umakai ina joginoo biro Shikibu-kyō (式部卿), ​​walla hooreejo Shikibu-shō (式部省; « Ministeer kewu »). Nii woni, Shiki-ke ina waawi firteede "Suudu Ceerno." Caaɗe goɗɗe ɗee ko Fujiwara Nan-ke (diɗɗal mawniiko Muchimaro), Fujiwara Hok-ke (diɗɗal Fusasaki), e Fujiwara Kyō-ke (diɗɗal Fujiwara no Maro). Ɓiyiiko Umakai biyeteeɗo Hirotsugu [ja] waɗii murto inniraango innde makko e hitaande 740, ngo joofi ko e suppression e maayde makko, winnditii bonanndeeji wonande Shikike en. Ndeen Nanke en keɓii kadi laamu (artude e Tachibana no Moroe mo wonaa Fujiwara) haa Nakamaro ƴetti ummital mum. Shikike ari e laamu e Fujiwara alaa Momokawa. Fujiwara no Kusuko [ja] lolluɗo mo fooɗti e jogaade doole e dow laamɗo Heizei oo kadi jeyaa ko e leñol Shikike. Ƴeew kadi Gosanke Teskorɗe,<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric ''et al.'' (2005). "Fujiwara no Umakai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia,'' p. 211|page=211}}.</ref>.<ref>{{cite book|last=Naoki|first=Kōjirō|contribution=4. The Nara state|title=The Cambridge History of Japan: Ancient Japan|volume=1|editor-last=Hall|editor-first=John W.|publisher=Cambridge University Press|year=1993|format=preview|url=https://books.google.com/books?id=A3_6lp8IOK8C&pg=PA248|pages=248–|isbn=9780521223522}}</ref>.<ref name="brinkley">Brinkley, {{Google books|JlUCAAAAYAAJ|p. 203.|page=203}}; excerpt, "Muchimaro's home, being in the south (''nan'') of the capital, was called [[Nanke (Fujiwara)|''Nan-ke'']]; Fusazaki's, being in the north (''hoku''), was termed [[Hokke (Fujiwara)|''Hoku-ke'']]; Umakai's was spoken of as ''Shiki-ke'', since he presided over the [[Shikibu-shō|Department of Ceremonies]] (''Shiki''), and Maro's went by the name of [[Kyōke|''Kyō-ke'']], this term also having reference to his office."</ref><ref name="mccollough026">{{cite book|last=McCullough|first=William H.|contribution=Chapter 2: The Capital and its Society|editor-last1=Hall|editor-first1=John Whitney|editor-last2=Shively|editor-first2=Donald H.|editor-last3=McCullough|editor-first3=William H.|editor-link1=John Whitney Hall|editor-link2=Donald H. Shively|title=The Cambridge History of Japan|volume=2|publisher=Cambridge University Press|year=1999|format=preview|url=https://books.google.com/books?id=eiTWWfoyuyAC&pg=PA26|page=26|isbn=9780521550284}}</ref> t7f9lnlejfszkcopp574k2u5u5est2s 115416 115415 2025-07-06T19:54:09Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115416 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fujiwara Shiki-ke (藤原式家; galle kewu Fujiwara) ko caltal kadet e leñol Fujiwara to Japon. Tariya Sosi nde ko Fujiwara no Umakai, woni gooto e galleeji nay mawɗi Fujiwara, sosi ɗum ko wiyeteeɓe Fujiwara Nayi [ja], ɓeen ngoni ɓiɓɓe Fujiwara no Fuhito. Innde Shiki-ke (式家) ummorii ko e wonde sosɗo Umakai ina joginoo biro Shikibu-kyō (式部卿), ​​walla hooreejo Shikibu-shō (式部省; « Ministeer kewu »). Nii woni, Shiki-ke ina waawi firteede "Suudu Ceerno." Caaɗe goɗɗe ɗee ko Fujiwara Nan-ke (diɗɗal mawniiko Muchimaro), Fujiwara Hok-ke (diɗɗal Fusasaki), e Fujiwara Kyō-ke (diɗɗal Fujiwara no Maro). Ɓiyiiko Umakai biyeteeɗo Hirotsugu [ja] waɗii murto inniraango innde makko e hitaande 740, ngo joofi ko e suppression e maayde makko, winnditii bonanndeeji wonande Shikike en. Ndeen Nanke en keɓii kadi laamu (artude e Tachibana no Moroe mo wonaa Fujiwara) haa Nakamaro ƴetti ummital mum. Shikike ari e laamu e Fujiwara alaa Momokawa. Fujiwara no Kusuko [ja] lolluɗo mo fooɗti e jogaade doole e dow laamɗo Heizei oo kadi jeyaa ko e leñol Shikike. Ƴeew kadi Gosanke Teskorɗe,<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric ''et al.'' (2005). "Fujiwara no Umakai" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia,'' p. 211|page=211}}.</ref>.<ref>{{cite book|last=Naoki|first=Kōjirō|contribution=4. The Nara state|title=The Cambridge History of Japan: Ancient Japan|volume=1|editor-last=Hall|editor-first=John W.|publisher=Cambridge University Press|year=1993|format=preview|url=https://books.google.com/books?id=A3_6lp8IOK8C&pg=PA248|pages=248–|isbn=9780521223522}}</ref>.<ref name="brinkley">Brinkley, {{Google books|JlUCAAAAYAAJ|p. 203.|page=203}}; excerpt, "Muchimaro's home, being in the south (''nan'') of the capital, was called [[Nanke (Fujiwara)|''Nan-ke'']]; Fusazaki's, being in the north (''hoku''), was termed [[Hokke (Fujiwara)|''Hoku-ke'']]; Umakai's was spoken of as ''Shiki-ke'', since he presided over the [[Shikibu-shō|Department of Ceremonies]] (''Shiki''), and Maro's went by the name of [[Kyōke|''Kyō-ke'']], this term also having reference to his office."</ref><ref name="mccollough026">{{cite book|last=McCullough|first=William H.|contribution=Chapter 2: The Capital and its Society|editor-last1=Hall|editor-first1=John Whitney|editor-last2=Shively|editor-first2=Donald H.|editor-last3=McCullough|editor-first3=William H.|editor-link1=John Whitney Hall|editor-link2=Donald H. Shively|title=The Cambridge History of Japan|volume=2|publisher=Cambridge University Press|year=1999|format=preview|url=https://books.google.com/books?id=eiTWWfoyuyAC&pg=PA26|page=26|isbn=9780521550284}}</ref>.<ref name="mccollough0262" /> The notorious {{Interlanguage link multi|Fujiwara no Kusuko|ja|藤原薬子|preserve=1}} who enticed and held sway over [[Emperor Heizei]] is also of the Shikike clan.<ref>{{Harvnb|McCullough|1999|pp=33–5}}</ref> j7gh6a5jfihi61dfoj7mg1pmpikpxa2 Fusa Province 0 29984 115417 2025-07-06T19:58:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115417 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Diwaan fusa (緼国 walla 捄国, Fusa no kuni leydi ) wonnoo ko diiwaan Shimōsa e Ceneli ɓooyɗo, to leegal Shimōsa (« Fusa lower ») e diiwanuuji Kazusa ("Noyŋkoujo toɓaaɗo". E sahaa sosde laamu Kazusa, ina jeyaa heen kadi tip fuɗnaange-rewo Penninsula Bōsō mo caggal ɗuum feccaa e laamu Awa. Atbit e ndee huunde ɓooynde ina woni e nder Chiba Prefectur e Prefekulaaji Ibaaki. Ɗum won ɗo wiyde Sōshū (州). Geography Nde keerii ko e diiwaan Hitachi to bannge worgo, diiwaan Simotsuke al to fuɗnaange-rewo, diiwaan Musashi e Tokiyoo Bay to bannge worgo, e Pasifik Geec to fuɗnaange. Tariya Duuɓi 6 000 ko adii hannde ko ɓuri heewde e laana kaa, ko maayo maayo Katori e Kujūkuri Beach. Tumulus Shell e wirwirnde ina njuutee e tooweeki toowki sara nokku Shimōsa. Kanko ina ɓuuɓna e nder tumula, ina hollita wonde ina woodi golle e sahaa Jōmon. Caggal ujunnaaje ujunnaaje leydi ndii ina ummoo, e nder geec, e nder yonta Yayoi e sahaa Kofuun ko ɓuri heewde e nokku oo ko nokkuuji ɓuuɓɗi, maayooji e weendu. Demde maaro ngo ko jikkeende gila fuɗnaange leydi ndii, yim6e mbaasa, juula e nder reedu weendu, 6e koddiri ko e ndema e ngayka. Caggal ɗuum, kanyum moƴƴa mo moƴƴi, caggal ɗuum nokku oo ina anndiranoo "Country de l’Emp" (Fusa alaa kuni), caggal ɗuum feccaa e diiwanuuji ɗiɗi. Hempa oo ina rema waɗde comci. le2aksw0jzawfyvz62qr48qcy7fe9qt 115418 115417 2025-07-06T19:59:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115418 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Diwaan fusa (緼国 walla 捄国, Fusa no kuni leydi ) wonnoo ko diiwaan Shimōsa e Ceneli ɓooyɗo, to leegal Shimōsa (« Fusa lower ») e diiwanuuji Kazusa ("Noyŋkoujo toɓaaɗo". E sahaa sosde laamu Kazusa, ina jeyaa heen kadi tip fuɗnaange-rewo Penninsula Bōsō mo caggal ɗuum feccaa e laamu Awa. Atbit e ndee huunde ɓooynde ina woni e nder Chiba Prefectur e Prefekulaaji Ibaaki. Ɗum won ɗo wiyde Sōshū (州). Geography Nde keerii ko e diiwaan Hitachi to bannge worgo, diiwaan Simotsuke al to fuɗnaange-rewo, diiwaan Musashi e Tokiyoo Bay to bannge worgo, e Pasifik Geec to fuɗnaange. Tariya Duuɓi 6 000 ko adii hannde ko ɓuri heewde e laana kaa, ko maayo maayo Katori e Kujūkuri Beach. Tumulus Shell e wirwirnde ina njuutee e tooweeki toowki sara nokku Shimōsa. Kanko ina ɓuuɓna e nder tumula, ina hollita wonde ina woodi golle e sahaa Jōmon. Caggal ujunnaaje ujunnaaje leydi ndii ina ummoo, e nder geec, e nder yonta Yayoi e sahaa Kofuun ko ɓuri heewde e nokku oo ko nokkuuji ɓuuɓɗi, maayooji e weendu. Demde maaro ngo ko jikkeende gila fuɗnaange leydi ndii, yim6e mbaasa, juula e nder reedu weendu, 6e koddiri ko e ndema e ngayka. Caggal ɗuum, kanyum moƴƴa mo moƴƴi, caggal ɗuum nokku oo ina anndiranoo "Country de l’Emp" (Fusa alaa kuni), caggal ɗuum feccaa e diiwanuuji ɗiɗi. Hempa oo ina rema waɗde comci.Fusa ko leydi anndiraandi diiwaan Fusa (総国, sahaa e sahaa fof 捄国, Fusa-no-kuni), ndi feccii e pecce "les" e "dow" (ɗum woni Shimōsa e Kazusa) e laamu laamɗo Kōtoku (645–65). E feccere adannde e teeminannde 8ɓiire, feccere worgo diiwaan Kazusa feccii e diiwaan Awa. Ñalnde 718 diiwaan Awa oo toownaama haa wonti diiwaan timmuɗo, ñalnde 741 o hawri kadi e Kazusa, kono o heɓti darnde makko jeytaare e hitaande 757. Fuusa Simosa Kazusa Awa Toponimik Hay so tawii diiwaan Fusa feccii ko e Shimōsa e Kazusa gila e jamaanu ɓooyɗo, toponim Fusa ina wuuri haa e jamaanu hannde oo, ko innde wuro (布佐村 Fusa-mura), caggal ɗuum wuro (布佐町 bannge maayo Tobine. Ina woodi kadi Stasiyoŋ Fusa to caltal Abiko to JR Fuɗnaange Japon Narita Line, tawaaɗo e nokku Fusa to wuro Abiko. Teskorɗe fukr1zlgchithsn3sf0ia3c373p5atx 115419 115418 2025-07-06T20:01:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115419 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Diwaan fusa (緼国 walla 捄国, Fusa no kuni leydi ) wonnoo ko diiwaan Shimōsa e Ceneli ɓooyɗo, to leegal Shimōsa (« Fusa lower ») e diiwanuuji Kazusa ("Noyŋkoujo toɓaaɗo". E sahaa sosde laamu Kazusa, ina jeyaa heen kadi tip fuɗnaange-rewo Penninsula Bōsō mo caggal ɗuum feccaa e laamu Awa. Atbit e ndee huunde ɓooynde ina woni e nder Chiba Prefectur e Prefekulaaji Ibaaki. Ɗum won ɗo wiyde Sōshū (州). Geography Nde keerii ko e diiwaan Hitachi to bannge worgo, diiwaan Simotsuke al to fuɗnaange-rewo, diiwaan Musashi e Tokiyoo Bay to bannge worgo, e Pasifik Geec to fuɗnaange. Tariya Duuɓi 6 000 ko adii hannde ko ɓuri heewde e laana kaa, ko maayo maayo Katori e Kujūkuri Beach. Tumulus Shell e wirwirnde ina njuutee e tooweeki toowki sara nokku Shimōsa. Kanko ina ɓuuɓna e nder tumula, ina hollita wonde ina woodi golle e sahaa Jōmon. Caggal ujunnaaje ujunnaaje leydi ndii ina ummoo, e nder geec, e nder yonta Yayoi e sahaa Kofuun ko ɓuri heewde e nokku oo ko nokkuuji ɓuuɓɗi, maayooji e weendu. Demde maaro ngo ko jikkeende gila fuɗnaange leydi ndii, yim6e mbaasa, juula e nder reedu weendu, 6e koddiri ko e ndema e ngayka. Caggal ɗuum, kanyum moƴƴa mo moƴƴi, caggal ɗuum nokku oo ina anndiranoo "Country de l’Emp" (Fusa alaa kuni), caggal ɗuum feccaa e diiwanuuji ɗiɗi. Hempa oo ina rema waɗde comci.Fusa ko leydi anndiraandi diiwaan Fusa (総国, sahaa e sahaa fof 捄国, Fusa-no-kuni), ndi feccii e pecce "les" e "dow" (ɗum woni Shimōsa e Kazusa) e laamu laamɗo Kōtoku (645–65). E feccere adannde e teeminannde 8ɓiire, feccere worgo diiwaan Kazusa feccii e diiwaan Awa. Ñalnde 718 diiwaan Awa oo toownaama haa wonti diiwaan timmuɗo, ñalnde 741 o hawri kadi e Kazusa, kono o heɓti darnde makko jeytaare e hitaande 757. Fuusa Simosa Kazusa Awa Toponimik Hay so tawii diiwaan Fusa feccii ko e Shimōsa e Kazusa gila e jamaanu ɓooyɗo, toponim Fusa ina wuuri haa e jamaanu hannde oo, ko innde wuro (布佐村 Fusa-mura), caggal ɗuum wuro (布佐町 bannge maayo Tobine. Ina woodi kadi Stasiyoŋ Fusa to caltal Abiko to JR Fuɗnaange Japon Narita Line, tawaaɗo e nokku Fusa to wuro Abiko. == Teskorɗe.<ref>[[Ernest Satow|Satow, Ernest]]. (1874). "The Geography of Japan," {{Google books|rJ8MAAAAYAAJ|''Transactions of the Asiatic Society of Japan,'' Vol. 1-2, p. 35.|page=35}}; [[Louis-Frédéric|Nussbaum, Louis-Frédéric]]. (2005). "''Fusa no Kuni''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 224|page=224}}.</ref> == o52auhnjyfl0o81h5wlx2gdm50nq7sd 115420 115419 2025-07-06T20:03:56Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115420 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Diwaan fusa (緼国 walla 捄国, Fusa no kuni leydi ) wonnoo ko diiwaan Shimōsa e Ceneli ɓooyɗo, to leegal Shimōsa (« Fusa lower ») e diiwanuuji Kazusa ("Noyŋkoujo toɓaaɗo". E sahaa sosde laamu Kazusa, ina jeyaa heen kadi tip fuɗnaange-rewo Penninsula Bōsō mo caggal ɗuum feccaa e laamu Awa. Atbit e ndee huunde ɓooynde ina woni e nder Chiba Prefectur e Prefekulaaji Ibaaki. Ɗum won ɗo wiyde Sōshū (州). Geography Nde keerii ko e diiwaan Hitachi to bannge worgo, diiwaan Simotsuke al to fuɗnaange-rewo, diiwaan Musashi e Tokiyoo Bay to bannge worgo, e Pasifik Geec to fuɗnaange. Tariya Duuɓi 6 000 ko adii hannde ko ɓuri heewde e laana kaa, ko maayo maayo Katori e Kujūkuri Beach. Tumulus Shell e wirwirnde ina njuutee e tooweeki toowki sara nokku Shimōsa. Kanko ina ɓuuɓna e nder tumula, ina hollita wonde ina woodi golle e sahaa Jōmon. Caggal ujunnaaje ujunnaaje leydi ndii ina ummoo, e nder geec, e nder yonta Yayoi e sahaa Kofuun ko ɓuri heewde e nokku oo ko nokkuuji ɓuuɓɗi, maayooji e weendu. Demde maaro ngo ko jikkeende gila fuɗnaange leydi ndii, yim6e mbaasa, juula e nder reedu weendu, 6e koddiri ko e ndema e ngayka. Caggal ɗuum, kanyum moƴƴa mo moƴƴi, caggal ɗuum nokku oo ina anndiranoo "Country de l’Emp" (Fusa alaa kuni), caggal ɗuum feccaa e diiwanuuji ɗiɗi. Hempa oo ina rema waɗde comci.Fusa ko leydi anndiraandi diiwaan Fusa (総国, sahaa e sahaa fof 捄国, Fusa-no-kuni), ndi feccii e pecce "les" e "dow" (ɗum woni Shimōsa e Kazusa) e laamu laamɗo Kōtoku (645–65). E feccere adannde e teeminannde 8ɓiire, feccere worgo diiwaan Kazusa feccii e diiwaan Awa. Ñalnde 718 diiwaan Awa oo toownaama haa wonti diiwaan timmuɗo, ñalnde 741 o hawri kadi e Kazusa, kono o heɓti darnde makko jeytaare e hitaande 757. Fuusa Simosa Kazusa Awa Toponimik Hay so tawii diiwaan Fusa feccii ko e Shimōsa e Kazusa gila e jamaanu ɓooyɗo, toponim Fusa ina wuuri haa e jamaanu hannde oo, ko innde wuro (布佐村 Fusa-mura), caggal ɗuum wuro (布佐町 bannge maayo Tobine. Ina woodi kadi Stasiyoŋ Fusa to caltal Abiko to JR Fuɗnaange Japon Narita Line, tawaaɗo e nokku Fusa to wuro Abiko. == Teskorɗe.<ref>[[Ernest Satow|Satow, Ernest]]. (1874). "The Geography of Japan," {{Google books|rJ8MAAAAYAAJ|''Transactions of the Asiatic Society of Japan,'' Vol. 1-2, p. 35.|page=35}}; [[Louis-Frédéric|Nussbaum, Louis-Frédéric]]. (2005). "''Fusa no Kuni''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 224|page=224}}.</ref>.<ref>Nussbaum, "''Shimosa''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 862|page=862}}; "''Kazusa''" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 502|page=502}}</ref> It == an02u7gmplziipggrpp1woulu5wr6ns 115421 115420 2025-07-06T20:05:50Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115421 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Diwaan fusa (緼国 walla 捄国, Fusa no kuni leydi ) wonnoo ko diiwaan Shimōsa e Ceneli ɓooyɗo, to leegal Shimōsa (« Fusa lower ») e diiwanuuji Kazusa ("Noyŋkoujo toɓaaɗo". E sahaa sosde laamu Kazusa, ina jeyaa heen kadi tip fuɗnaange-rewo Penninsula Bōsō mo caggal ɗuum feccaa e laamu Awa. Atbit e ndee huunde ɓooynde ina woni e nder Chiba Prefectur e Prefekulaaji Ibaaki. Ɗum won ɗo wiyde Sōshū (州). Geography Nde keerii ko e diiwaan Hitachi to bannge worgo, diiwaan Simotsuke al to fuɗnaange-rewo, diiwaan Musashi e Tokiyoo Bay to bannge worgo, e Pasifik Geec to fuɗnaange. Tariya Duuɓi 6 000 ko adii hannde ko ɓuri heewde e laana kaa, ko maayo maayo Katori e Kujūkuri Beach. Tumulus Shell e wirwirnde ina njuutee e tooweeki toowki sara nokku Shimōsa. Kanko ina ɓuuɓna e nder tumula, ina hollita wonde ina woodi golle e sahaa Jōmon. Caggal ujunnaaje ujunnaaje leydi ndii ina ummoo, e nder geec, e nder yonta Yayoi e sahaa Kofuun ko ɓuri heewde e nokku oo ko nokkuuji ɓuuɓɗi, maayooji e weendu. Demde maaro ngo ko jikkeende gila fuɗnaange leydi ndii, yim6e mbaasa, juula e nder reedu weendu, 6e koddiri ko e ndema e ngayka. Caggal ɗuum, kanyum moƴƴa mo moƴƴi, caggal ɗuum nokku oo ina anndiranoo "Country de l’Emp" (Fusa alaa kuni), caggal ɗuum feccaa e diiwanuuji ɗiɗi. Hempa oo ina rema waɗde comci.Fusa ko leydi anndiraandi diiwaan Fusa (総国, sahaa e sahaa fof 捄国, Fusa-no-kuni), ndi feccii e pecce "les" e "dow" (ɗum woni Shimōsa e Kazusa) e laamu laamɗo Kōtoku (645–65). E feccere adannde e teeminannde 8ɓiire, feccere worgo diiwaan Kazusa feccii e diiwaan Awa. Ñalnde 718 diiwaan Awa oo toownaama haa wonti diiwaan timmuɗo, ñalnde 741 o hawri kadi e Kazusa, kono o heɓti darnde makko jeytaare e hitaande 757. Fuusa Simosa Kazusa Awa Toponimik Hay so tawii diiwaan Fusa feccii ko e Shimōsa e Kazusa gila e jamaanu ɓooyɗo, toponim Fusa ina wuuri haa e jamaanu hannde oo, ko innde wuro (布佐村 Fusa-mura), caggal ɗuum wuro (布佐町 bannge maayo Tobine. Ina woodi kadi Stasiyoŋ Fusa to caltal Abiko to JR Fuɗnaange Japon Narita Line, tawaaɗo e nokku Fusa to wuro Abiko. == Teskorɗe.<ref>[[Ernest Satow|Satow, Ernest]]. (1874). "The Geography of Japan," {{Google books|rJ8MAAAAYAAJ|''Transactions of the Asiatic Society of Japan,'' Vol. 1-2, p. 35.|page=35}}; [[Louis-Frédéric|Nussbaum, Louis-Frédéric]]. (2005). "''Fusa no Kuni''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 224|page=224}}.</ref>.<ref>Nussbaum, "''Shimosa''" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 862|page=862}}; "''Kazusa''" at {{Google books|p2QnPijAEmEC|p. 502|page=502}}</ref> .<ref>{{cite web|url=https://www.maff.go.jp/kanto/nouson/sekkei/kokuei/ryoso/rekishi/01.html|title=総の国の誕生 [「農」と歴史] (in Japanese) - Birth of Fusa Province ["Agriculture" and history] -|access-date=November 30, 2021|website=maff.go.jp}}</ref> == pz56du4uv5ku2byuq3n1awhbc98lzos Fusen Kakutoku Dōmei 0 29985 115422 2025-07-06T20:09:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115422 wikitext text/x-wiki {{Databox}}FKD, innde mum adannde ko Fujin Sanseiken Kakutoku Kisei Dōmei, ko fedde Japonnaare toppitiinde hakkeeji rewɓe, sosaande e hitaande 1924. Faandaare mayre ko golloraade ngam naatnude suffra rewɓe. FKD sosaa ko e feccere e fedde umbrella Tōkyō Rengō Fujinkai, nde sosaa ko e hitaande 1923 ngam renndinde fedde rewɓe Japon e golle mum en caɗtuɗe ngam wallitde warɓe yerɓo leydi Kanto e hitaande 1923 wonnoo ko gooto fof rokkaama golle mum e nder geɗe rewɓe. FKD ina jeyaa e ɗeen pelle tokoose, faandaare mum ko suɓaade rewɓe.Gooto e ardiiɓe fedde nde ko Ichikawa Fusae. Tuugnorgal sucxmimqhsccoerf3icqguh0b5g4yqk 115423 115422 2025-07-06T20:11:13Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115423 wikitext text/x-wiki {{Databox}}FKD, innde mum adannde ko Fujin Sanseiken Kakutoku Kisei Dōmei, ko fedde Japonnaare toppitiinde hakkeeji rewɓe, sosaande e hitaande 1924. Faandaare mayre ko golloraade ngam naatnude suffra rewɓe. FKD sosaa ko e feccere e fedde umbrella Tōkyō Rengō Fujinkai, nde sosaa ko e hitaande 1923 ngam renndinde fedde rewɓe Japon e golle mum en caɗtuɗe ngam wallitde warɓe yerɓo leydi Kanto e hitaande 1923 wonnoo ko gooto fof rokkaama golle mum e nder geɗe rewɓe. FKD ina jeyaa e ɗeen pelle tokoose, faandaare mum ko suɓaade rewɓe.Gooto e ardiiɓe fedde nde ko Ichikawa Fusae. == Tuugnorgal.<ref>Edward R. Beauchamp: ''[https://books.google.com/books?id=mKNcjos0aH0C&dq=Tokyo+Rengo+Fujinkai&pg=PA41 Women and Women's Issues in Post World War II Japan]''</ref> == hmk185b8uj3n88fh6ley3d3i2wlb31z 115424 115423 2025-07-06T20:12:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115424 wikitext text/x-wiki {{Databox}}FKD, innde mum adannde ko Fujin Sanseiken Kakutoku Kisei Dōmei, ko fedde Japonnaare toppitiinde hakkeeji rewɓe, sosaande e hitaande 1924. Faandaare mayre ko golloraade ngam naatnude suffra rewɓe. FKD sosaa ko e feccere e fedde umbrella Tōkyō Rengō Fujinkai, nde sosaa ko e hitaande 1923 ngam renndinde fedde rewɓe Japon e golle mum en caɗtuɗe ngam wallitde warɓe yerɓo leydi Kanto e hitaande 1923 wonnoo ko gooto fof rokkaama golle mum e nder geɗe rewɓe. FKD ina jeyaa e ɗeen pelle tokoose, faandaare mum ko suɓaade rewɓe.Gooto e ardiiɓe fedde nde ko Ichikawa Fusae. == Tuugnorgal.<ref>Edward R. Beauchamp: ''[https://books.google.com/books?id=mKNcjos0aH0C&dq=Tokyo+Rengo+Fujinkai&pg=PA41 Women and Women's Issues in Post World War II Japan]''</ref>.<ref>{{Cite journal|last=Garon|first=Sheldon|date=1993|title=Women's Groups and the Japanese State: Contending Approaches to Political Integration, 1890-1945|url=https://www.jstor.org/stable/132863|journal=Journal of Japanese Studies|volume=19|issue=1|pages=7|doi=10.2307/132863|jstor=132863|issn=0095-6848|url-access=subscription}}</ref> == bjggtzgic7o1ngggq464bw7i516bsxk Christine Bongo 0 29986 115425 2025-07-06T20:35:10Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Christine Bongo Lumengu''' (jibinaa ko 24 sulyee 1988), ganndiraaɗo '''Christine Bongo''', ko DR Konngo, fiyoowo fuku koyɗe hakkundeejo. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle kippu == Bongo waɗii fijirde e nder fedde wiyeteende La Colombe Brazzaville to leydi Kongo, e fedde wiyeteende Force Terrestre to leydi [[Kongo, Liberia|Kongo]]. == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel ''FIFA'' rewɓe ngam tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007..." 115425 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Christine Bongo Lumengu''' (jibinaa ko 24 sulyee 1988), ganndiraaɗo '''Christine Bongo''', ko DR Konngo, fiyoowo fuku koyɗe hakkundeejo. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle kippu == Bongo waɗii fijirde e nder fedde wiyeteende La Colombe Brazzaville to leydi Kongo, e fedde wiyeteende Force Terrestre to leydi [[Kongo, Liberia|Kongo]]. == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel ''FIFA'' rewɓe ngam tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007 haa e daawal gadanal. == Golle hakkunde leyɗeele == Bongo woni ko e ƴaañde DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == cuaowz2sz65jiyjgaesv2t678gearc3 115426 115425 2025-07-06T20:43:58Z MOIBARDE 10068 115426 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Christine Bongo Lumengu''' (jibinaa ko 24 sulyee 1988), ganndiraaɗo '''Christine Bongo''', ko DR Konngo, fiyoowo fuku koyɗe hakkundeejo. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle kippu == Bongo waɗii fijirde e nder fedde wiyeteende La Colombe Brazzaville to leydi Kongo, e fedde wiyeteende Force Terrestre to leydi [[Kongo, Liberia|Kongo]].<ref>{{Cite web|url=http://www1.rfi.fr/actufr/articles/082/article_47114.asp|language=fr|title=5e CAN féminine: la sélection congolaise|website=RFI|date=30 October 2006|accessdate=14 May 2021}}</ref><ref name="Twenty" /> == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel ''FIFA'' rewɓe ngam tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007 haa e daawal gadanal. == Golle hakkunde leyɗeele == Bongo woni ko e ƴaañde DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == iy5m95ny35fx6mhm0d836w2zg4ehszk 115427 115426 2025-07-06T20:46:46Z MOIBARDE 10068 115427 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Christine Bongo Lumengu''' (jibinaa ko 24 sulyee 1988), ganndiraaɗo '''Christine Bongo''', ko DR Konngo, fiyoowo fuku koyɗe hakkundeejo. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle kippu == Bongo waɗii fijirde e nder fedde wiyeteende La Colombe Brazzaville to leydi [[Kongo, Liberia|Kongo]], e fedde wiyeteende Force Terrestre to leydi [[Kongo, Liberia|Kongo]].<ref>{{Cite web|url=http://www1.rfi.fr/actufr/articles/082/article_47114.asp|language=fr|title=5e CAN féminine: la sélection congolaise|website=RFI|date=30 October 2006|accessdate=14 May 2021}}</ref><ref name="Twenty" /> == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel ''FIFA'' rewɓe ngam tawtoreede kawgel ngel e hitaande 2007 haa e daawal gadanal. == Golle hakkunde leyɗeele == Bongo woni ko e ƴaañde DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006.<ref name="CAMCOD">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20120608050755/http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55518/report.html|url=http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55518/report.html|title=FIFA WWC 2007 Prel. Comp. CAF – Cameroon - Congo DR|date=29 October 2006|archive-date=8 June 2012|website=FIFA.com|accessdate=14 May 2021}}</ref><ref name="CODGHA">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20120724143608/http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55514/report.html|url=http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55514/report.html|title=FIFA WWC 2007 Prel. Comp. CAF – Congo DR - Ghana|date=4 November 2006|archive-date=24 July 2012|website=FIFA.com|accessdate=14 May 2021}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == 5n2106c02p7uzi0h8l1smekin4z4ag1 Gisèle Bosimba 0 29987 115428 2025-07-06T20:59:23Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Gisèle Bosimba Eedja''' (jibinaa ko 10 abriil 1988), ganndiraaɗo Gisèle Bosimba, ko fukuyanke DR Konngo, fiyoowo ko defannde. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle hakkunde leyɗeele == Bosimba cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel ɗiɗmel kawgel rewɓe [[Afrik]] (2006 e 2012). Kaɓirɗe rewɓe [[Afrik]] ko kawgel fuku koyɗe, ngu yuɓɓini ɗum ko fedde fuku koyɗe [[Afrik]](CAF). Nde tawnoo kawgel cakkitiingel ngel w..." 115428 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gisèle Bosimba Eedja''' (jibinaa ko 10 abriil 1988), ganndiraaɗo Gisèle Bosimba, ko fukuyanke DR Konngo, fiyoowo ko defannde. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle hakkunde leyɗeele == Bosimba cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel ɗiɗmel kawgel rewɓe [[Afrik]] (2006 e 2012). Kaɓirɗe rewɓe [[Afrik]] ko kawgel fuku koyɗe, ngu yuɓɓini ɗum ko fedde fuku koyɗe [[Afrik]](CAF). Nde tawnoo kawgel cakkitiingel ngel waɗi ko to [[Gine]] ekuwatoor e hitaande 2012. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fuku koyɗe hakkunde leyɗeele leydi Konngo == Tuugnorgal == aio8451gi9nt9fr4cktuutmx5fii598 115429 115428 2025-07-06T21:43:04Z MOIBARDE 10068 115429 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gisèle Bosimba Eedja''' (jibinaa ko 10 abriil 1988), ganndiraaɗo Gisèle Bosimba, ko fukuyanke DR Konngo, fiyoowo ko defannde.<ref>{{Cite web|date=2012-10-29|title=CAN féminine: Les Lionnes s'inclinent devant la RDC et ratent leur baptême de feu -Lesoleil|url=https://www.radiookapi.net/lu-sur-le-web/2012/10/29/feminine-les-lionnes-sinclinent-devant-la-rdc-ratent-leur-bapteme-de-feu-lesoleil|access-date=2025-07-04|website=Radio Okapi|language=fr}}</ref> O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle hakkunde leyɗeele == Bosimba cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel ɗiɗmel kawgel rewɓe [[Afrik]] (2006 e 2012). Kaɓirɗe rewɓe [[Afrik]] ko kawgel fuku koyɗe, ngu yuɓɓini ɗum ko fedde fuku koyɗe [[Afrik]](CAF). Nde tawnoo kawgel cakkitiingel ngel waɗi ko to [[Gine]] ekuwatoor e hitaande 2012. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fuku koyɗe hakkunde leyɗeele leydi Konngo == Tuugnorgal == dpfvc9p1v6q964ud6x4ca7zc3aa0kkd 115430 115429 2025-07-06T21:46:08Z MOIBARDE 10068 115430 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gisèle Bosimba Eedja''' (jibinaa ko 10 abriil 1988), ganndiraaɗo Gisèle Bosimba, ko fukuyanke DR Konngo, fiyoowo ko defannde.<ref>{{Cite web|date=2012-10-29|title=CAN féminine: Les Lionnes s'inclinent devant la RDC et ratent leur baptême de feu -Lesoleil|url=https://www.radiookapi.net/lu-sur-le-web/2012/10/29/feminine-les-lionnes-sinclinent-devant-la-rdc-ratent-leur-bapteme-de-feu-lesoleil|access-date=2025-07-04|website=Radio Okapi|language=fr}}</ref> O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle hakkunde leyɗeele == Bosimba cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel ɗiɗmel kawgel rewɓe [[Afrik]] (2006 e 2012). Kaɓirɗe rewɓe [[Afrik]] ko kawgel fuku koyɗe, ngu yuɓɓini ɗum ko fedde fuku koyɗe [[Afrik]](CAF).<ref name="FIFA-Player">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20130701050905/http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265923/index.html|url=http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265923/index.html|title=FIFA Player Statistics: Eedja BOSIMBA|archive-date=1 July 2013|accessdate=16 May 2021}}</ref><ref>{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20130921083549/http://www.cafonline.com/userfiles/file/Comp/AWC2013/comq10.pdf|url=http://www.cafonline.com/userfiles/file/Comp/AWC2013/comq10.pdf|archive-date=21 September 2013|access-date=2 August 2020|website=CAF|title=8th African Women Championship - Match No 10}}</ref>. Nde tawnoo kawgel cakkitiingel ngel waɗi ko to [[Gine]] ekuwatoor e hitaande 2012. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fuku koyɗe hakkunde leyɗeele leydi Konngo == Tuugnorgal == 17h1v9mpc832asdkcr69cbt2mcnrbud 115431 115430 2025-07-06T21:53:19Z MOIBARDE 10068 115431 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gisèle Bosimba Eedja''' (jibinaa ko 10 abriil 1988), ganndiraaɗo '''Gisèle Bosimba''', ko fukuyanke DR Konngo, fiyoowo ko defannde.<ref>{{Cite web|date=2012-10-29|title=CAN féminine: Les Lionnes s'inclinent devant la RDC et ratent leur baptême de feu -Lesoleil|url=https://www.radiookapi.net/lu-sur-le-web/2012/10/29/feminine-les-lionnes-sinclinent-devant-la-rdc-ratent-leur-bapteme-de-feu-lesoleil|access-date=2025-07-04|website=Radio Okapi|language=fr}}</ref> O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. == Golle hakkunde leyɗeele == Bosimba cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel ɗiɗmel kawgel rewɓe [[Afrik]] (2006 e 2012). Kaɓirɗe rewɓe [[Afrik]] ko kawgel fuku koyɗe, ngu yuɓɓini ɗum ko fedde fuku koyɗe [[Afrik]](CAF).<ref name="FIFA-Player">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20130701050905/http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265923/index.html|url=http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=265923/index.html|title=FIFA Player Statistics: Eedja BOSIMBA|archive-date=1 July 2013|accessdate=16 May 2021}}</ref><ref>{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20130921083549/http://www.cafonline.com/userfiles/file/Comp/AWC2013/comq10.pdf|url=http://www.cafonline.com/userfiles/file/Comp/AWC2013/comq10.pdf|archive-date=21 September 2013|access-date=2 August 2020|website=CAF|title=8th African Women Championship - Match No 10}}</ref>. Nde tawnoo kawgel cakkitiingel ngel waɗi ko to [[Gine]] ekuwatoor e hitaande 2012. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fuku koyɗe hakkunde leyɗeele leydi Konngo == Tuugnorgal == c0gakr14y03p5d0qud3pspiimdvhi34 Gamō Hideyuki 0 29988 115432 2025-07-06T22:02:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115432 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gamō Hideyuki (1583 – 13 lewru juko hitaande 1612) ko daimyō Japonnaajo laamɗo leydi Aizu. O woni ɓii Gamō Ujisato. Hideyuki ko katolik, o ummiima Utsunomiya (180 000 koku) e nder diiwaan Shimotsuke caggal nde baaba makko maayi e hitaande 1595. E hitaande 1600, o rokkaa Aizu, fotde 600 000 koku. Ɗuum wonnoo ko e fedde baaba makko. Debbo makko ko ɓiɗɗo tataɓo debbo biyeteeɗo Furihime. Ɓiɗɗo Hideyuki mawɗo biyeteeɗo Tadasato lomtii mo e hitaande 1612. Caalaje Baaba: Gamo Ujisato Yumma mum: Fuyuhime (1561 haa 1641) Debbo: Furi-hime (1580-1617) Ɓikkon: Gamo Tadasato (1602-1627) mo Furihime winndi Gamo Tadatomo (1604-1634) mo Furihime winndi Yorihime (1602-1656) resi Kato Tadahiro Tuugnorgal tr3nx8lfsisytfsmmdbomoxmh1m8k3d Ganryū-jima 0 29989 115433 2025-07-06T22:06:45Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115433 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Duundeere Ganryu" ina rewna ɗoo. Ngam heɓde albom John Zorn e Michihiro Sato, ƴeew Duundeere Ganryu (albom). Yiyngo duunde Ganryū-jima Ganryū-jima (巌流島; ko adii ɗuum ko Funa-jima 船) ko duunde Japon tawaande hakkunde Honshū e Kyūshū, ina waawi yettaade ɗum e laana ndiwoowa ummoraade e laana ndiwoowa Shimonoseki (下関港). Inde Nde anndaa ko e hare hakkunde Miyamoto Musashi e Sasaki Kojirō. Duunde tokosere ndee inniraa ko no laana nii, caggal ɗuum nde inniraa ko caggal duɗal Ganryū kenjutsu ngal Kojirō sosi. Tagle E nder duunde ndee ina waɗi monumndaaji seeɗa kam e nokkuuji ɗo yimɓe kawrata ko wayi no tuggol hitaande kala. E daande maayo hirnaange ko laawol yahdu. Kuugal Feccere hirnaange duunde ndee ko Mitsubishi Heavy Industries huutortoo ɗum hannde ngam waɗde heen laanaaji mum e jolngooji joorɗi to Shimonoseki sara laana ndiwoowa. [ tuugnorgal cirkowal] Jaɓɓugol dingiral New Japon Pro-Wrestling waɗii pottitte ɗiɗi e duunde nde. Ñalnde 4 oktoobar 1987, Antooniyo Inoki fooli Masa Saito. Ñalnde 18 desaambar 1991, Hiroshi Hase fooli Tiger Jeet Singh. Tuugnorgal obas4cdk7chebp226lk9dodkmj800ct 115434 115433 2025-07-06T22:09:48Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115434 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Duundeere Ganryu" ina rewna ɗoo. Ngam heɓde albom John Zorn e Michihiro Sato, ƴeew Duundeere Ganryu (albom). Yiyngo duunde Ganryū-jima Ganryū-jima (巌流島; ko adii ɗuum ko Funa-jima 船) ko duunde Japon tawaande hakkunde Honshū e Kyūshū, ina waawi yettaade ɗum e laana ndiwoowa ummoraade e laana ndiwoowa Shimonoseki (下関港). Inde Nde anndaa ko e hare hakkunde Miyamoto Musashi e Sasaki Kojirō. Duunde tokosere ndee inniraa ko no laana nii, caggal ɗuum nde inniraa ko caggal duɗal Ganryū kenjutsu ngal Kojirō sosi. Tagle E nder duunde ndee ina waɗi monumndaaji seeɗa kam e nokkuuji ɗo yimɓe kawrata ko wayi no tuggol hitaande kala. E daande maayo hirnaange ko laawol yahdu. Kuugal Feccere hirnaange duunde ndee ko Mitsubishi Heavy Industries huutortoo ɗum hannde ngam waɗde heen laanaaji mum e jolngooji joorɗi to Shimonoseki sara laana ndiwoowa. [ tuugnorgal cirkowal] Jaɓɓugol dingiral New Japon Pro-Wrestling waɗii pottitte ɗiɗi e duunde nde. Ñalnde 4 oktoobar 1987, Antooniyo Inoki fooli Masa Saito. Ñalnde 18 desaambar 1991, Hiroshi Hase fooli Tiger Jeet Singh. == Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=http://www.city.shimonoseki.yamaguchi.jp/kanko/ganryujima/info.html|title=Ganryūjima - Present state of the island|publisher=Shimonoseki city|language=Japanese|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100620072037/http://www.city.shimonoseki.yamaguchi.jp/kanko/ganryujima/info.html|archive-date=2010-06-20}}</ref> == 8o9fngyfgkkg7mlu179u3ijr8bx3vom 115435 115434 2025-07-06T22:11:09Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115435 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Duundeere Ganryu" ina rewna ɗoo. Ngam heɓde albom John Zorn e Michihiro Sato, ƴeew Duundeere Ganryu (albom). Yiyngo duunde Ganryū-jima Ganryū-jima (巌流島; ko adii ɗuum ko Funa-jima 船) ko duunde Japon tawaande hakkunde Honshū e Kyūshū, ina waawi yettaade ɗum e laana ndiwoowa ummoraade e laana ndiwoowa Shimonoseki (下関港). Inde Nde anndaa ko e hare hakkunde Miyamoto Musashi e Sasaki Kojirō. Duunde tokosere ndee inniraa ko no laana nii, caggal ɗuum nde inniraa ko caggal duɗal Ganryū kenjutsu ngal Kojirō sosi. Tagle E nder duunde ndee ina waɗi monumndaaji seeɗa kam e nokkuuji ɗo yimɓe kawrata ko wayi no tuggol hitaande kala. E daande maayo hirnaange ko laawol yahdu. Kuugal Feccere hirnaange duunde ndee ko Mitsubishi Heavy Industries huutortoo ɗum hannde ngam waɗde heen laanaaji mum e jolngooji joorɗi to Shimonoseki sara laana ndiwoowa. [ tuugnorgal cirkowal] Jaɓɓugol dingiral New Japon Pro-Wrestling waɗii pottitte ɗiɗi e duunde nde. Ñalnde 4 oktoobar 1987, Antooniyo Inoki fooli Masa Saito. Ñalnde 18 desaambar 1991, Hiroshi Hase fooli Tiger Jeet Singh. == Tuugnorgal<ref>{{cite web|url=http://www.city.shimonoseki.yamaguchi.jp/kanko/ganryujima/info.html|title=Ganryūjima - Present state of the island|publisher=Shimonoseki city|language=Japanese|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100620072037/http://www.city.shimonoseki.yamaguchi.jp/kanko/ganryujima/info.html|archive-date=2010-06-20}}</ref>.<ref>[[:ja:巌流島#cite ref-3]]</ref> == iqovne46ulie8llrlh9zfy43kxqd3in Genpei Jōsuiki 0 29990 115436 2025-07-06T22:13:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115436 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Genpei Jōsuiki, anndiraaɗo kadi Genpei Seisuiki (源平盛衰記), ko deftere 48 yaajnde e nder deftere Heike Monogatari (Taariik Heike). Tuugnorgal czf9ldz6oojszdlcbavqymj0m1koi93 115437 115436 2025-07-06T22:15:26Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115437 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Genpei Jōsuiki, anndiraaɗo kadi Genpei Seisuiki (源平盛衰記), ko deftere 48 yaajnde e nder deftere Heike Monogatari (Taariik Heike). == Tuugnorgal.<ref>[http://www.meijigakuin.ac.jp/~pmjs/rom/trans_gi.html translations of classical Japanese works]</ref> == fock1f45noff4b816ipks7dofd1ftf8 Ginza (agency) 0 29991 115438 2025-07-06T22:19:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115438 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ngam kuutorɗe goɗɗe, ƴeew Ginza (diisnondiral). Ginza (銀座) ko laamu Tokugawa shogunate mo laamu nguu jaɓi, walla fedde kaalis (za) nde sosaa e hitaande 1598. E fuɗɗoode, laamu Tokugawa ina yiɗi tabitinde nafoore jokkondire e kaalis kaalis ; e ɗum addani ɓe miijaade wonde ina haani toppitaade ballal kaalis. Ndee tiitoonde bakufu ina hollita fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitgol kaalis e ƴellitde denndaangal golle njulaagu kaalis, njulaagu kaalis e golle ƴettugol kaalis to Japon. Ƴeew kadi Bugyō Kinsan-bugyo Kinza – Za kaŋŋe (biro walla guilde). Dōza – Za njamndi (biro monopoli walla guilde). Shuza – Cinnabar za (biro walla fedde nde wonaa laamuyankoore) Teskorɗe inp6my4y55xx37d81v5bg22oeigejxh 115439 115438 2025-07-06T22:21:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115439 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ngam kuutorɗe goɗɗe, ƴeew Ginza (diisnondiral). Ginza (銀座) ko laamu Tokugawa shogunate mo laamu nguu jaɓi, walla fedde kaalis (za) nde sosaa e hitaande 1598. E fuɗɗoode, laamu Tokugawa ina yiɗi tabitinde nafoore jokkondire e kaalis kaalis ; e ɗum addani ɓe miijaade wonde ina haani toppitaade ballal kaalis. Ndee tiitoonde bakufu ina hollita fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitgol kaalis e ƴellitde denndaangal golle njulaagu kaalis, njulaagu kaalis e golle ƴettugol kaalis to Japon. Ƴeew kadi Bugyō Kinsan-bugyo Kinza – Za kaŋŋe (biro walla guilde). Dōza – Za njamndi (biro monopoli walla guilde). Shuza – Cinnabar za (biro walla fedde nde wonaa laamuyankoore) Teskorɗe<ref>Jansen, Marius. (1995). {{Google books|cY6GRGa2vPoC|''Warrior Rule in Japan,'' p. 186|page=186}}, citing John Whitney Hall. (1955). ''Tanuma Okitsugu: Forerunner of Modern Japan''.</ref> h5ax89u5dknxodwm63k03kaajp4lq5s 115440 115439 2025-07-06T22:22:43Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115440 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ngam kuutorɗe goɗɗe, ƴeew Ginza (diisnondiral). Ginza (銀座) ko laamu Tokugawa shogunate mo laamu nguu jaɓi, walla fedde kaalis (za) nde sosaa e hitaande 1598. E fuɗɗoode, laamu Tokugawa ina yiɗi tabitinde nafoore jokkondire e kaalis kaalis ; e ɗum addani ɓe miijaade wonde ina haani toppitaade ballal kaalis. Ndee tiitoonde bakufu ina hollita fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitgol kaalis e ƴellitde denndaangal golle njulaagu kaalis, njulaagu kaalis e golle ƴettugol kaalis to Japon. Ƴeew kadi Bugyō Kinsan-bugyo Kinza – Za kaŋŋe (biro walla guilde). Dōza – Za njamndi (biro monopoli walla guilde). Shuza – Cinnabar za (biro walla fedde nde wonaa laamuyankoore) Teskorɗe<ref>Jansen, Marius. (1995). {{Google books|cY6GRGa2vPoC|''Warrior Rule in Japan,'' p. 186|page=186}}, citing John Whitney Hall. (1955). ''Tanuma Okitsugu: Forerunner of Modern Japan''.</ref>.<ref>Schaede, Ulrike. (2000). ''Cooperative Capitalism: Self-Regulation, Trade Associations, and the Antimonopoly Law in Japan,'' p. 223.</ref> fec90oif9o9jilpbsc6bud9mgpvy4f5 115441 115440 2025-07-06T22:23:44Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115441 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ngam kuutorɗe goɗɗe, ƴeew Ginza (diisnondiral). Ginza (銀座) ko laamu Tokugawa shogunate mo laamu nguu jaɓi, walla fedde kaalis (za) nde sosaa e hitaande 1598. E fuɗɗoode, laamu Tokugawa ina yiɗi tabitinde nafoore jokkondire e kaalis kaalis ; e ɗum addani ɓe miijaade wonde ina haani toppitaade ballal kaalis. Ndee tiitoonde bakufu ina hollita fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitgol kaalis e ƴellitde denndaangal golle njulaagu kaalis, njulaagu kaalis e golle ƴettugol kaalis to Japon. Ƴeew kadi Bugyō Kinsan-bugyo Kinza – Za kaŋŋe (biro walla guilde). Dōza – Za njamndi (biro monopoli walla guilde). Shuza – Cinnabar za (biro walla fedde nde wonaa laamuyankoore) Teskorɗe<ref>Jansen, Marius. (1995). {{Google books|cY6GRGa2vPoC|''Warrior Rule in Japan,'' p. 186|page=186}}, citing John Whitney Hall. (1955). ''Tanuma Okitsugu: Forerunner of Modern Japan''.</ref>.<ref>Schaede, Ulrike. (2000). ''Cooperative Capitalism: Self-Regulation, Trade Associations, and the Antimonopoly Law in Japan,'' p. 223.</ref>.<ref>Hall, John Wesley. (1955) ''Tanuma Okitsugu: Forerunner of Modern Japan'', p. 201.</ref> cp3dj7dglo7ta44mdomnft0ropcex13 Gonin Gumi 0 29992 115442 2025-07-06T22:28:35Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115442 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gonin Gumi (五人組) ko weltaare pele, tawi ko e ñal renndo ngo, e mbadi e Ɓinaat e Anngalteer, e nnder ytatol Japon. Gallege geec ko terɗe ko terɗe ndee, terɗe fedde ngee nde nyawaa darnde mogii mo terɗe he terɗe cekekeɗe, khar e yimee en. Kuuɓal nggal kugal kuugal e ngam yoɓo njeeɓɓe. Yiyngo Nde Tokugawa siiɓindombaa heƴiiwaa, ɓaleejo ɓiƴoowo juɓɓingol to yɓɓi japon e esembinde gure yuɓo. Gonin Gumi, nyaaɗo lewru Yarkomaa 1725, ko hurooɓe tiiɗnde e ngiik-Rengisiyel laawɗuɗo Jan hollitii ina won'de terɗe fedde e konu ko "duyɓe e walkaade galle mum en , kono kadi e gollotooɓe mumen e renndo mum en , sibu ko kamɓe ngorɓe ngoɗɓe laaɗe diwooje ñe nye ɓale ɓale ɓale ɓale ɓuɗeeje ballooje mbaata mbaalu." Gonin Gumi ko adii ko nga, vagabondege e brigandage e oon sahaa, haa hajande naatngo non e nyalade nyalndi e rōnin. Woni lesre ɗae teeŋtiini no feewi ndesaama sosaama sosaama nde fawde fawni e galeeje remoɓɓe koɗi e kala Gonin Gunin Gunin, inajeya teeŋutu e koɗo waasde yoɓɓe e waasde yoɓɓe e waasde yoɓde » tergal. Gonin Gumi ardii wa ɗtu ardii wa ɗaji ko erwi suɓyaade gila e ngoor , kon o dañi kattanɗe lomñaa ndonaaji dow. E Kyto, mawɗo biyetee machi toshiyori ardii fedde nde , e wakilaaji 3 ina ngura mo e njaamu.Goomo moa galeeje. E ndaa o dañi e diiwanuuji, peelle ɗe naa mbaawi laaɗeteɗe jeegom, wallaaji way hay sapo, galeeji.[1] Gonin Gumi njeeɓinaat hot hiraande kala , ɓale njalti, ɓoppaani mo pelle ɗaɗel ñaɗe ñawaare ñawoore ñawaare ñawede ñawoore. 8do41v6985ac9t5wm8r1fiu6b12ia2b 115443 115442 2025-07-06T22:32:12Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115443 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gonin Gumi (五人組) ko weltaare pele, tawi ko e ñal renndo ngo, e mbadi e Ɓinaat e Anngalteer, e nnder ytatol Japon. Gallege geec ko terɗe ko terɗe ndee, terɗe fedde ngee nde nyawaa darnde mogii mo terɗe he terɗe cekekeɗe, khar e yimee en. Kuuɓal nggal kugal kuugal e ngam yoɓo njeeɓɓe. Yiyngo Nde Tokugawa siiɓindombaa heƴiiwaa, ɓaleejo ɓiƴoowo juɓɓingol to yɓɓi japon e esembinde gure yuɓo. Gonin Gumi, nyaaɗo lewru Yarkomaa 1725, ko hurooɓe tiiɗnde e ngiik-Rengisiyel laawɗuɗo Jan hollitii ina won'de terɗe fedde e konu ko "duyɓe e walkaade galle mum en , kono kadi e gollotooɓe mumen e renndo mum en , sibu ko kamɓe ngorɓe ngoɗɓe laaɗe diwooje ñe nye ɓale ɓale ɓale ɓale ɓuɗeeje ballooje mbaata mbaalu." Gonin Gumi ko adii ko nga, vagabondege e brigandage e oon sahaa, haa hajande naatngo non e nyalade nyalndi e rōnin. Woni lesre ɗae teeŋtiini no feewi ndesaama sosaama sosaama nde fawde fawni e galeeje remoɓɓe koɗi e kala Gonin Gunin Gunin, inajeya teeŋutu e koɗo waasde yoɓɓe e waasde yoɓɓe e waasde yoɓde » tergal. Gonin Gumi ardii wa ɗtu ardii wa ɗaji ko erwi suɓyaade gila e ngoor , kon o dañi kattanɗe lomñaa ndonaaji dow. E Kyto, mawɗo biyetee machi toshiyori ardii fedde nde , e wakilaaji 3 ina ngura mo e njaamu.Goomo moa galeeje. E ndaa o dañi e diiwanuuji, peelle ɗe naa mbaawi laaɗeteɗe jeegom, wallaaji way hay sapo, galeeji.[1Gonin Gumi njeeɓinaat hot hiraande kala , ɓale njalti, ɓoppaani mo pelle ɗaɗel ñaɗe ñawaare ñawoore ñawaare ñawede ñawoore.Ardinoo Gonin Gumi ko gardiiɗo keewɗo suɓeede nder, kono won ɗo toɗɗetee dow. To wuro Kyoto, mawɗo gooto ina wiyee machi toshiyori ardii fedde nde, tawi terɗe tati ina mballita mo e njuɓɓudi laamu.Pelle ɗee ngonaano sahaa kala galleeji joy. Won e diiwanuuji, pelle ɗee ina mbaawi wonde galleeji jeegom, walla hay sappo.Gonin Gumi ina yuɓɓinee hitaande kala, yaltuɓe ɓe ngonaa e pelle goɗɗe ina mbaawi ñaaweede caggal ñaawoore. Gumi Gonin en ina njuumta sahaa e sahaa fof e ryo-donari (両隣) walla muko-sangen (向こう三軒), woni juɓɓule renndo ɗe ngonaa laamuyankooje. Gonin Gumi ko juɓɓule laawɗuɗe, jokkondirɗe e reentaade sariya. Ƴeew kadi Juma-borh Tuugnorgal 3qtp60imd0gq73duccj6kl3t7iqmo4h 115444 115443 2025-07-06T22:34:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115444 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gonin Gumi (五人組) ko weltaare pele, tawi ko e ñal renndo ngo, e mbadi e Ɓinaat e Anngalteer, e nnder ytatol Japon. Gallege geec ko terɗe ko terɗe ndee, terɗe fedde ngee nde nyawaa darnde mogii mo terɗe he terɗe cekekeɗe, khar e yimee en. Kuuɓal nggal kugal kuugal e ngam yoɓo njeeɓɓe. Yiyngo Nde Tokugawa siiɓindombaa heƴiiwaa, ɓaleejo ɓiƴoowo juɓɓingol to yɓɓi japon e esembinde gure yuɓo. Gonin Gumi, nyaaɗo lewru Yarkomaa 1725, ko hurooɓe tiiɗnde e ngiik-Rengisiyel laawɗuɗo Jan hollitii ina won'de terɗe fedde e konu ko "duyɓe e walkaade galle mum en , kono kadi e gollotooɓe mumen e renndo mum en , sibu ko kamɓe ngorɓe ngoɗɓe laaɗe diwooje ñe nye ɓale ɓale ɓale ɓale ɓuɗeeje ballooje mbaata mbaalu." Gonin Gumi ko adii ko nga, vagabondege e brigandage e oon sahaa, haa hajande naatngo non e nyalade nyalndi e rōnin. Woni lesre ɗae teeŋtiini no feewi ndesaama sosaama sosaama nde fawde fawni e galeeje remoɓɓe koɗi e kala Gonin Gunin Gunin, inajeya teeŋutu e koɗo waasde yoɓɓe e waasde yoɓɓe e waasde yoɓde » tergal. Gonin Gumi ardii wa ɗtu ardii wa ɗaji ko erwi suɓyaade gila e ngoor , kon o dañi kattanɗe lomñaa ndonaaji dow. E Kyto, mawɗo biyetee machi toshiyori ardii fedde nde , e wakilaaji 3 ina ngura mo e njaamu.Goomo moa galeeje. E ndaa o dañi e diiwanuuji, peelle ɗe naa mbaawi laaɗeteɗe jeegom, wallaaji way hay sapo, galeeji.[1Gonin Gumi njeeɓinaat hot hiraande kala , ɓale njalti, ɓoppaani mo pelle ɗaɗel ñaɗe ñawaare ñawoore ñawaare ñawede ñawoore.Ardinoo Gonin Gumi ko gardiiɗo keewɗo suɓeede nder, kono won ɗo toɗɗetee dow. To wuro Kyoto, mawɗo gooto ina wiyee machi toshiyori ardii fedde nde, tawi terɗe tati ina mballita mo e njuɓɓudi laamu.Pelle ɗee ngonaano sahaa kala galleeji joy. Won e diiwanuuji, pelle ɗee ina mbaawi wonde galleeji jeegom, walla hay sappo.Gonin Gumi ina yuɓɓinee hitaande kala, yaltuɓe ɓe ngonaa e pelle goɗɗe ina mbaawi ñaaweede caggal ñaawoore. Gumi Gonin en ina njuumta sahaa e sahaa fof e ryo-donari (両隣) walla muko-sangen (向こう三軒), woni juɓɓule renndo ɗe ngonaa laamuyankooje. Gonin Gumi ko juɓɓule laawɗuɗe, jokkondirɗe e reentaade sariya. Ƴeew kadi Juma-borh == Tuugnorgal.<ref name="Longford">{{cite book|title=The Tokugawa epoch|author=Joseph H. Longford|year=1996|isbn=9780415154178|page=47|publisher=Routledge}}</ref> == 340iat2hnxkvfiu48qyg5u2x4j151ra 115445 115444 2025-07-06T22:35:26Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115445 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gonin Gumi (五人組) ko weltaare pele, tawi ko e ñal renndo ngo, e mbadi e Ɓinaat e Anngalteer, e nnder ytatol Japon. Gallege geec ko terɗe ko terɗe ndee, terɗe fedde ngee nde nyawaa darnde mogii mo terɗe he terɗe cekekeɗe, khar e yimee en. Kuuɓal nggal kugal kuugal e ngam yoɓo njeeɓɓe. Yiyngo Nde Tokugawa siiɓindombaa heƴiiwaa, ɓaleejo ɓiƴoowo juɓɓingol to yɓɓi japon e esembinde gure yuɓo. Gonin Gumi, nyaaɗo lewru Yarkomaa 1725, ko hurooɓe tiiɗnde e ngiik-Rengisiyel laawɗuɗo Jan hollitii ina won'de terɗe fedde e konu ko "duyɓe e walkaade galle mum en , kono kadi e gollotooɓe mumen e renndo mum en , sibu ko kamɓe ngorɓe ngoɗɓe laaɗe diwooje ñe nye ɓale ɓale ɓale ɓale ɓuɗeeje ballooje mbaata mbaalu." Gonin Gumi ko adii ko nga, vagabondege e brigandage e oon sahaa, haa hajande naatngo non e nyalade nyalndi e rōnin. Woni lesre ɗae teeŋtiini no feewi ndesaama sosaama sosaama nde fawde fawni e galeeje remoɓɓe koɗi e kala Gonin Gunin Gunin, inajeya teeŋutu e koɗo waasde yoɓɓe e waasde yoɓɓe e waasde yoɓde » tergal. Gonin Gumi ardii wa ɗtu ardii wa ɗaji ko erwi suɓyaade gila e ngoor , kon o dañi kattanɗe lomñaa ndonaaji dow. E Kyto, mawɗo biyetee machi toshiyori ardii fedde nde , e wakilaaji 3 ina ngura mo e njaamu.Goomo moa galeeje. E ndaa o dañi e diiwanuuji, peelle ɗe naa mbaawi laaɗeteɗe jeegom, wallaaji way hay sapo, galeeji.[1Gonin Gumi njeeɓinaat hot hiraande kala , ɓale njalti, ɓoppaani mo pelle ɗaɗel ñaɗe ñawaare ñawoore ñawaare ñawede ñawoore.Ardinoo Gonin Gumi ko gardiiɗo keewɗo suɓeede nder, kono won ɗo toɗɗetee dow. To wuro Kyoto, mawɗo gooto ina wiyee machi toshiyori ardii fedde nde, tawi terɗe tati ina mballita mo e njuɓɓudi laamu.Pelle ɗee ngonaano sahaa kala galleeji joy. Won e diiwanuuji, pelle ɗee ina mbaawi wonde galleeji jeegom, walla hay sappo.Gonin Gumi ina yuɓɓinee hitaande kala, yaltuɓe ɓe ngonaa e pelle goɗɗe ina mbaawi ñaaweede caggal ñaawoore. Gumi Gonin en ina njuumta sahaa e sahaa fof e ryo-donari (両隣) walla muko-sangen (向こう三軒), woni juɓɓule renndo ɗe ngonaa laamuyankooje. Gonin Gumi ko juɓɓule laawɗuɗe, jokkondirɗe e reentaade sariya. Ƴeew kadi Juma-borh == Tuugnorgal.<ref name="Longford">{{cite book|title=The Tokugawa epoch|author=Joseph H. Longford|year=1996|isbn=9780415154178|page=47|publisher=Routledge}}</ref> <ref>{{cite book|title=An Introduction to Japanese Tea Ritual|author=Jennifer Lea Anderson|publisher=SUNY Press|year=1991|isbn=9780791407493|page=263}}</ref> == lr4w9vjr07ak6se4e2rzdq8zx50zp6l 115446 115445 2025-07-06T22:37:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115446 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gonin Gumi (五人組) ko weltaare pele, tawi ko e ñal renndo ngo, e mbadi e Ɓinaat e Anngalteer, e nnder ytatol Japon. Gallege geec ko terɗe ko terɗe ndee, terɗe fedde ngee nde nyawaa darnde mogii mo terɗe he terɗe cekekeɗe, khar e yimee en. Kuuɓal nggal kugal kuugal e ngam yoɓo njeeɓɓe. Yiyngo Nde Tokugawa siiɓindombaa heƴiiwaa, ɓaleejo ɓiƴoowo juɓɓingol to yɓɓi japon e esembinde gure yuɓo. Gonin Gumi, nyaaɗo lewru Yarkomaa 1725, ko hurooɓe tiiɗnde e ngiik-Rengisiyel laawɗuɗo Jan hollitii ina won'de terɗe fedde e konu ko "duyɓe e walkaade galle mum en , kono kadi e gollotooɓe mumen e renndo mum en , sibu ko kamɓe ngorɓe ngoɗɓe laaɗe diwooje ñe nye ɓale ɓale ɓale ɓale ɓuɗeeje ballooje mbaata mbaalu." Gonin Gumi ko adii ko nga, vagabondege e brigandage e oon sahaa, haa hajande naatngo non e nyalade nyalndi e rōnin. Woni lesre ɗae teeŋtiini no feewi ndesaama sosaama sosaama nde fawde fawni e galeeje remoɓɓe koɗi e kala Gonin Gunin Gunin, inajeya teeŋutu e koɗo waasde yoɓɓe e waasde yoɓɓe e waasde yoɓde » tergal. Gonin Gumi ardii wa ɗtu ardii wa ɗaji ko erwi suɓyaade gila e ngoor , kon o dañi kattanɗe lomñaa ndonaaji dow. E Kyto, mawɗo biyetee machi toshiyori ardii fedde nde , e wakilaaji 3 ina ngura mo e njaamu.Goomo moa galeeje. E ndaa o dañi e diiwanuuji, peelle ɗe naa mbaawi laaɗeteɗe jeegom, wallaaji way hay sapo, galeeji.[1Gonin Gumi njeeɓinaat hot hiraande kala , ɓale njalti, ɓoppaani mo pelle ɗaɗel ñaɗe ñawaare ñawoore ñawaare ñawede ñawoore.Ardinoo Gonin Gumi ko gardiiɗo keewɗo suɓeede nder, kono won ɗo toɗɗetee dow. To wuro Kyoto, mawɗo gooto ina wiyee machi toshiyori ardii fedde nde, tawi terɗe tati ina mballita mo e njuɓɓudi laamu.Pelle ɗee ngonaano sahaa kala galleeji joy. Won e diiwanuuji, pelle ɗee ina mbaawi wonde galleeji jeegom, walla hay sappo.Gonin Gumi ina yuɓɓinee hitaande kala, yaltuɓe ɓe ngonaa e pelle goɗɗe ina mbaawi ñaaweede caggal ñaawoore. Gumi Gonin en ina njuumta sahaa e sahaa fof e ryo-donari (両隣) walla muko-sangen (向こう三軒), woni juɓɓule renndo ɗe ngonaa laamuyankooje. Gonin Gumi ko juɓɓule laawɗuɗe, jokkondirɗe e reentaade sariya. Ƴeew kadi Juma-borh == Tuugnorgal.<ref name="Longford">{{cite book|title=The Tokugawa epoch|author=Joseph H. Longford|year=1996|isbn=9780415154178|page=47|publisher=Routledge}}</ref> <ref>{{cite book|title=An Introduction to Japanese Tea Ritual|author=Jennifer Lea Anderson|publisher=SUNY Press|year=1991|isbn=9780791407493|page=263}}</ref> The Japanese official register declared that members of the collective are "duty bound to keep watch not only over the doings of their families, but also of their employees and tenants, as they are responsible to the Government for actions of these people."<ref name=":0" /> == r0i5f12k6td2blav1owercglatvfdoc 115447 115446 2025-07-06T22:38:32Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115447 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gonin Gumi (五人組) ko weltaare pele, tawi ko e ñal renndo ngo, e mbadi e Ɓinaat e Anngalteer, e nnder ytatol Japon. Gallege geec ko terɗe ko terɗe ndee, terɗe fedde ngee nde nyawaa darnde mogii mo terɗe he terɗe cekekeɗe, khar e yimee en. Kuuɓal nggal kugal kuugal e ngam yoɓo njeeɓɓe. Yiyngo Nde Tokugawa siiɓindombaa heƴiiwaa, ɓaleejo ɓiƴoowo juɓɓingol to yɓɓi japon e esembinde gure yuɓo. Gonin Gumi, nyaaɗo lewru Yarkomaa 1725, ko hurooɓe tiiɗnde e ngiik-Rengisiyel laawɗuɗo Jan hollitii ina won'de terɗe fedde e konu ko "duyɓe e walkaade galle mum en , kono kadi e gollotooɓe mumen e renndo mum en , sibu ko kamɓe ngorɓe ngoɗɓe laaɗe diwooje ñe nye ɓale ɓale ɓale ɓale ɓuɗeeje ballooje mbaata mbaalu." Gonin Gumi ko adii ko nga, vagabondege e brigandage e oon sahaa, haa hajande naatngo non e nyalade nyalndi e rōnin. Woni lesre ɗae teeŋtiini no feewi ndesaama sosaama sosaama nde fawde fawni e galeeje remoɓɓe koɗi e kala Gonin Gunin Gunin, inajeya teeŋutu e koɗo waasde yoɓɓe e waasde yoɓɓe e waasde yoɓde » tergal. Gonin Gumi ardii wa ɗtu ardii wa ɗaji ko erwi suɓyaade gila e ngoor , kon o dañi kattanɗe lomñaa ndonaaji dow. E Kyto, mawɗo biyetee machi toshiyori ardii fedde nde , e wakilaaji 3 ina ngura mo e njaamu.Goomo moa galeeje. E ndaa o dañi e diiwanuuji, peelle ɗe naa mbaawi laaɗeteɗe jeegom, wallaaji way hay sapo, galeeji.[1Gonin Gumi njeeɓinaat hot hiraande kala , ɓale njalti, ɓoppaani mo pelle ɗaɗel ñaɗe ñawaare ñawoore ñawaare ñawede ñawoore.Ardinoo Gonin Gumi ko gardiiɗo keewɗo suɓeede nder, kono won ɗo toɗɗetee dow. To wuro Kyoto, mawɗo gooto ina wiyee machi toshiyori ardii fedde nde, tawi terɗe tati ina mballita mo e njuɓɓudi laamu.Pelle ɗee ngonaano sahaa kala galleeji joy. Won e diiwanuuji, pelle ɗee ina mbaawi wonde galleeji jeegom, walla hay sappo.Gonin Gumi ina yuɓɓinee hitaande kala, yaltuɓe ɓe ngonaa e pelle goɗɗe ina mbaawi ñaaweede caggal ñaawoore. Gumi Gonin en ina njuumta sahaa e sahaa fof e ryo-donari (両隣) walla muko-sangen (向こう三軒), woni juɓɓule renndo ɗe ngonaa laamuyankooje. Gonin Gumi ko juɓɓule laawɗuɗe, jokkondirɗe e reentaade sariya. Ƴeew kadi Juma-borh == Tuugnorgal.<ref name="Longford">{{cite book|title=The Tokugawa epoch|author=Joseph H. Longford|year=1996|isbn=9780415154178|page=47|publisher=Routledge}}</ref> <ref>{{cite book|title=An Introduction to Japanese Tea Ritual|author=Jennifer Lea Anderson|publisher=SUNY Press|year=1991|isbn=9780791407493|page=263}}</ref> The Japanese official register declared that members of the collective are "duty bound to keep watch not only over the doings of their families, but also of their employees and tenants, as they are responsible to the Government for actions of these people."<ref name=":0" />.<ref>{{Cite book|title=Local Organizations and Urban Governance in East and Southeast Asia: Straddling State and Society|last1=Read|first1=Benjamin|last2=Pekkanen|first2=Robert|date=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0203876152|location=Oxon|pages=61}}</ref> == 0ny5pb3a862uyn15sbdjp173p2vpzjm Mamie Buazo 0 29993 115448 2025-07-07T04:14:29Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Mamie Buazo Ngazale''' jibinaa ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 1988 to leydi [[Kinshasa]] (RDC). Ko kanko wonnoo fukuyanke DR Congo, fiyoowo gool. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. O fuɗɗii kadi yiɗde dingiral nde o woni cukalel. == Golle kippu == Buazo fiyiino e ''Grand Hôtel'' to leydi Konngo. == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel FIFA hakkunde rewɓe e hitaande 2007 haa e daawal gadanal. ''Edition'' Nokku Ñalngu Pottital Ding..." 115448 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mamie Buazo Ngazale''' jibinaa ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 1988 to leydi [[Kinshasa]] (RDC). Ko kanko wonnoo fukuyanke DR Congo, fiyoowo gool. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. O fuɗɗii kadi yiɗde dingiral nde o woni cukalel. == Golle kippu == Buazo fiyiino e ''Grand Hôtel'' to leydi Konngo. == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel FIFA hakkunde rewɓe e hitaande 2007 haa e daawal gadanal. ''Edition'' Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2007 Ughelli 11/04/2006 1:3(0:2) GHA Rogereeji cakkitiiɗi 2007 Ogbara 11/01/2006 2:3(1:1) MLI Rogereeji cakkitiiɗi 1:1(1:0) COD Rogereeji cakkitiiɗi Golle hakkunde leyɗeele Buazo ko cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == iunru7gegdt5fu7twe7sq5lqoa2yzzv 115449 115448 2025-07-07T04:18:51Z MOIBARDE 10068 115449 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mamie Buazo Ngazale''' jibinaa ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 1988 to leydi [[Kinshasa]] (RDC).<ref>{{Cite web|title=Mamie Buazo Ngazale – La Gardienne de But Inspirante de la RD Congo|url=https://gbs-france.com/content/1111-mamie-buazo-ngazale-la-gardienne-de-but-inspirante-de-la-rd-congo|access-date=2025-07-04|website=gbs-france.com}}</ref> Ko kanko wonnoo fukuyanke DR Congo, fiyoowo gool. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. O fuɗɗii kadi yiɗde dingiral nde o woni cukalel. == Golle kippu == Buazo fiyiino e ''Grand Hôtel'' to leydi Konngo. == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel FIFA hakkunde rewɓe e hitaande 2007 haa e daawal gadanal. ''Edition'' Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2007 Ughelli 11/04/2006 1:3(0:2) GHA Rogereeji cakkitiiɗi 2007 Ogbara 11/01/2006 2:3(1:1) MLI Rogereeji cakkitiiɗi 1:1(1:0) COD Rogereeji cakkitiiɗi Golle hakkunde leyɗeele Buazo ko cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == k4ylfu6snor7n56gcov6osgqslnb6k5 115450 115449 2025-07-07T04:22:14Z MOIBARDE 10068 115450 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mamie Buazo Ngazale''' jibinaa ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 1988 to leydi [[Kinshasa]] (RDC).<ref>{{Cite web|title=Mamie Buazo Ngazale – La Gardienne de But Inspirante de la RD Congo|url=https://gbs-france.com/content/1111-mamie-buazo-ngazale-la-gardienne-de-but-inspirante-de-la-rd-congo|access-date=2025-07-04|website=gbs-france.com}}</ref> Ko kanko wonnoo fukuyanke DR Congo, fiyoowo gool. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. O fuɗɗii kadi yiɗde dingiral nde o woni cukalel. == Golle kippu == Buazo fiyiino e ''Grand Hôtel'' to leydi Konngo.<ref>{{Cite web|url=http://www1.rfi.fr/actufr/articles/082/article_47114.asp|language=fr|title=5e CAN féminine: la sélection congolaise|website=RFI|date=30 October 2006|accessdate=14 May 2021}}</ref><ref name="Twenty" /> == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel FIFA hakkunde rewɓe e hitaande 2007 haa e daawal gadanal. ''Edition'' Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2007 Ughelli 11/04/2006 1:3(0:2) GHA Rogereeji cakkitiiɗi 2007 Ogbara 11/01/2006 2:3(1:1) MLI Rogereeji cakkitiiɗi 1:1(1:0) COD Rogereeji cakkitiiɗi Golle hakkunde leyɗeele Buazo ko cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == hq46qhnk1cooufcurb6mkdeulihk18m 115451 115450 2025-07-07T04:24:33Z MOIBARDE 10068 115451 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mamie Buazo Ngazale''' jibinaa ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 1988 to leydi [[Kinshasa]] (RDC).<ref>{{Cite web|title=Mamie Buazo Ngazale – La Gardienne de But Inspirante de la RD Congo|url=https://gbs-france.com/content/1111-mamie-buazo-ngazale-la-gardienne-de-but-inspirante-de-la-rd-congo|access-date=2025-07-04|website=gbs-france.com}}</ref> Ko kanko wonnoo fukuyanke DR Congo, fiyoowo gool. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. O fuɗɗii kadi yiɗde dingiral nde o woni cukalel. == Golle kippu == Buazo fiyiino e ''Grand Hôtel'' to leydi Konngo.<ref>{{Cite web|url=http://www1.rfi.fr/actufr/articles/082/article_47114.asp|language=fr|title=5e CAN féminine: la sélection congolaise|website=RFI|date=30 October 2006|accessdate=14 May 2021}}</ref><ref name="Twenty" /> == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel FIFA hakkunde rewɓe e hitaande 2007 haa e daawal gadanal..<ref>{{Cite web|title=Mamie Buazo|url=https://web.archive.org/web/20130701051724/http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=255462/index.html}}</ref> ''Edition'' Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2007 Ughelli 11/04/2006 1:3(0:2) GHA Rogereeji cakkitiiɗi 2007 Ogbara 11/01/2006 2:3(1:1) MLI Rogereeji cakkitiiɗi 1:1(1:0) COD Rogereeji cakkitiiɗi Golle hakkunde leyɗeele Buazo ko cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == 9uued8kkj36acamgljkdzj3w9w55d9d 115452 115451 2025-07-07T04:26:56Z MOIBARDE 10068 115452 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mamie Buazo Ngazale''' jibinaa ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 1988 to leydi [[Kinshasa]] (RDC).<ref>{{Cite web|title=Mamie Buazo Ngazale – La Gardienne de But Inspirante de la RD Congo|url=https://gbs-france.com/content/1111-mamie-buazo-ngazale-la-gardienne-de-but-inspirante-de-la-rd-congo|access-date=2025-07-04|website=gbs-france.com}}</ref> Ko kanko wonnoo fukuyanke DR Congo, fiyoowo gool. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe DR Congo. O fuɗɗii kadi yiɗde dingiral nde o woni cukalel. == Golle kippu == Buazo fiyiino e ''Grand Hôtel'' to leydi Konngo.<ref>{{Cite web|url=http://www1.rfi.fr/actufr/articles/082/article_47114.asp|language=fr|title=5e CAN féminine: la sélection congolaise|website=RFI|date=30 October 2006|accessdate=14 May 2021}}</ref><ref name="Twenty" /> == Njeenaaje == O tawtoraama kawgel FIFA hakkunde rewɓe e hitaande 2007 haa e daawal gadanal.<ref>{{Cite web|title=Mamie Buazo|url=https://web.archive.org/web/20130701051724/http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=255462/index.html}}</ref> ''Edition'' Nokku Ñalngu Pottital Dingiral 2007 Ughelli 11/04/2006 1:3(0:2) GHA Rogereeji cakkitiiɗi 2007 Ogbara 11/01/2006 2:3(1:1) MLI Rogereeji cakkitiiɗi 1:1(1:0) COD Rogereeji cakkitiiɗi == Golle hakkunde leyɗeele == Buazo ko cappanɗe DR Congo e tolno mawɗo e nder kawgel rewɓe [[Afrik]] 2006.<ref name="CAMCOD">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20120608050755/http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55518/report.html|url=http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55518/report.html|title=FIFA WWC 2007 Prel. Comp. CAF – Cameroon - Congo DR|date=29 October 2006|archive-date=8 June 2012|website=FIFA.com|accessdate=14 May 2021}}</ref><ref name="CODMLI">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20081202033309/http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55516/report.html|url=http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55516/report.html|title=FIFA WWC 2007 Prel. Comp. CAF – Dem. Rep. of Congo - Mali|date=1 November 2006|archive-date=2 December 2008|website=FIFA.com|accessdate=14 May 2021}}</ref><ref name="CODGHA">{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20120724143608/http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55514/report.html|url=http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=247808/matches/match=55514/report.html|title=FIFA WWC 2007 Prel. Comp. CAF – Congo DR - Ghana|date=4 November 2006|archive-date=24 July 2012|website=FIFA.com|accessdate=14 May 2021}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe fukuyaŋkooɓe winndereyankooɓe leydi Konngo == Tuugnorgal == hgiyk71kvmwqnf0b85xdcdms62gdge0 Amenze Aighewi 0 29994 115462 2025-07-07T07:40:43Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Amenzi Aighewi''' (jibinaa ko 21 noowammbar 1991) ko fukuyanke Najeriyaajo, fiyoowo ko yeeso. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo e kawgel fuku winndere 2011 hakkunde rewɓe. == Baɗte == O tawtoraama kawgel ngel FIFA waɗi e hitaande 2011 ngam tawtoreede kawgel fuku winndere. == Golle hakkunde leyɗeele == Amenze woni cappanɗe mawɗe ngam kawtal lesdi [[Naajeeriya]], nden o tawtoraama kawtal rewɓe 2011 nder kawtal lesdi [[Naajeeriya]]. == Sifaaaji ɓalli ==..." 115462 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amenzi Aighewi''' (jibinaa ko 21 noowammbar 1991) ko fukuyanke Najeriyaajo, fiyoowo ko yeeso. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo e kawgel fuku winndere 2011 hakkunde rewɓe. == Baɗte == O tawtoraama kawgel ngel FIFA waɗi e hitaande 2011 ngam tawtoreede kawgel fuku winndere. == Golle hakkunde leyɗeele == Amenze woni cappanɗe mawɗe ngam kawtal lesdi [[Naajeeriya]], nden o tawtoraama kawtal rewɓe 2011 nder kawtal lesdi [[Naajeeriya]]. == Sifaaaji ɓalli == Tolno: 170 cm (5 meeteer 7 in). == Matchuuji Amenze == 05/07/11 FWW [[Kanada|Kanadaa]] 0-1 [[Niiser|Niiseer]] 30/06/11 FWW [[Almaanya|Almaañ]] 1-0 Nijeer 26/06/11 FWW [[Niiser|Niiseer]] 0-1 [[Farayse]] == Tuugnorgal == 291yrho7jjfy4andjm4bp02g944w7gl Allan Grapard 0 29995 115463 2025-07-07T09:32:00Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115463 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Allan Georges Grapard ko ganndo Faraysenaajo, daartoowo, ganndo Japon. Nguurndam arano Grapard heɓi doktoraa mum. to Duɗal ngenndiwal ɗemɗe e siwil en fuɗnaange to Pari. Kugal E hitaande 1985, Grapard ari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara, ko jannginoowo njillu to diineeji Japon ; e hitaande 1986, o noddaa ngam naatde e faculté de département des études religieuses. Hannde Grapard ko porfeseer emeritus to bannge ganndal ɗemɗe e pinal Asii fuɗnaange (EALCS) to duɗal gootal. E nder daartol diineeji Japon, o anndaa ko e ƴellitde miijooji kesi : “Diinaaji Japon ina tuugii e nokkuuji keertiiɗi ɗo goongɗinal e golle kawri.” "Diinaaji Japon naa Shinto naa Buddhist naa diinaaji ammaa ɗum kawtal." “Ɗeen ɗoon laabi kawraaɗi ƴellitiiɗi e nokkuuji keertiiɗi ina njokkondiri e juɓɓule laamu, ko ɗum waɗi, e doosɗe politik, renndo, e faggudu, ɗeeɗoo geɗe fof ina njokkondiri, ina mbaɗi e nder diineeji e juɓɓule maantinirɗe ɗeen nokkuuje.” Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Allan Grapard e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e golle 10 e nder binndanɗe 10+ e ɗemɗe 4 e 500+ defte. Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Waylude pinal Japon nde yejjittaake: seerndude diineeji Shinto e diineeji Budis e nder Meiji (shimbutsu bunri) e wiɗto : Tonomine (1984) o8ei7qrrrp3aypvutoocxr2mn4nmr4d 115464 115463 2025-07-07T09:34:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115464 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Allan Georges Grapard ko ganndo Faraysenaajo, daartoowo, ganndo Japon. Nguurndam arano Grapard heɓi doktoraa mum. to Duɗal ngenndiwal ɗemɗe e siwil en fuɗnaange to Pari. Kugal E hitaande 1985, Grapard ari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara, ko jannginoowo njillu to diineeji Japon ; e hitaande 1986, o noddaa ngam naatde e faculté de département des études religieuses. Hannde Grapard ko porfeseer emeritus to bannge ganndal ɗemɗe e pinal Asii fuɗnaange (EALCS) to duɗal gootal. E nder daartol diineeji Japon, o anndaa ko e ƴellitde miijooji kesi : “Diinaaji Japon ina tuugii e nokkuuji keertiiɗi ɗo goongɗinal e golle kawri.” "Diinaaji Japon naa Shinto naa Buddhist naa diinaaji ammaa ɗum kawtal." “Ɗeen ɗoon laabi kawraaɗi ƴellitiiɗi e nokkuuji keertiiɗi ina njokkondiri e juɓɓule laamu, ko ɗum waɗi, e doosɗe politik, renndo, e faggudu, ɗeeɗoo geɗe fof ina njokkondiri, ina mbaɗi e nder diineeji e juɓɓule maantinirɗe ɗeen nokkuuje.” Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Allan Grapard e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e golle 10 e nder binndanɗe 10+ e ɗemɗe 4 e 500+ defte. Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Waylude pinal Japon nde yejjittaake: seerndude diineeji Shinto e diineeji Budis e nder Meiji (shimbutsu bunri) e wiɗto : Tonomine (1984)Tonomin (1984) Kukai: goonga timmuɗo e annduɓe tati (1985) Voltaire e Asii fuɗnaange: miijooji seeɗa e sifaa neɗɗankaagal (1985) Lotus nder koɗol, koɗol nder koɗol: Rokugō kaizan Nimmon daibosatsu hongi (1986) Porotokol laamɓe: janngugol diine Kasuga e nder daartol Japon (1992) Shinto mo Yoshida Kanetomo (1992) Binndanɗe "Njuɓɓudi, Laabi, e Miijooji: Cuuɗi juulirɗe cappanɗe ɗiɗi e ɗiɗi ɗi Heian Japan." Taariiha diinaaji, 27 (1988): 246-269 Tuugnorgal 7ajdbws7hb0mqrkaf239gbin5asz6qw 115465 115464 2025-07-07T09:36:30Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115465 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Allan Georges Grapard ko ganndo Faraysenaajo, daartoowo, ganndo Japon. Nguurndam arano Grapard heɓi doktoraa mum. to Duɗal ngenndiwal ɗemɗe e siwil en fuɗnaange to Pari. Kugal E hitaande 1985, Grapard ari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara, ko jannginoowo njillu to diineeji Japon ; e hitaande 1986, o noddaa ngam naatde e faculté de département des études religieuses. Hannde Grapard ko porfeseer emeritus to bannge ganndal ɗemɗe e pinal Asii fuɗnaange (EALCS) to duɗal gootal. E nder daartol diineeji Japon, o anndaa ko e ƴellitde miijooji kesi : “Diinaaji Japon ina tuugii e nokkuuji keertiiɗi ɗo goongɗinal e golle kawri.” "Diinaaji Japon naa Shinto naa Buddhist naa diinaaji ammaa ɗum kawtal." “Ɗeen ɗoon laabi kawraaɗi ƴellitiiɗi e nokkuuji keertiiɗi ina njokkondiri e juɓɓule laamu, ko ɗum waɗi, e doosɗe politik, renndo, e faggudu, ɗeeɗoo geɗe fof ina njokkondiri, ina mbaɗi e nder diineeji e juɓɓule maantinirɗe ɗeen nokkuuje.” Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Allan Grapard e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e golle 10 e nder binndanɗe 10+ e ɗemɗe 4 e 500+ defte. Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Waylude pinal Japon nde yejjittaake: seerndude diineeji Shinto e diineeji Budis e nder Meiji (shimbutsu bunri) e wiɗto : Tonomine (1984)Tonomin (1984) Kukai: goonga timmuɗo e annduɓe tati (1985) Voltaire e Asii fuɗnaange: miijooji seeɗa e sifaa neɗɗankaagal (1985) Lotus nder koɗol, koɗol nder koɗol: Rokugō kaizan Nimmon daibosatsu hongi (1986) Porotokol laamɓe: janngugol diine Kasuga e nder daartol Japon (1992) Shinto mo Yoshida Kanetomo (1992) Binndanɗe "Njuɓɓudi, Laabi, e Miijooji: Cuuɗi juulirɗe cappanɗe ɗiɗi e ɗiɗi ɗi Heian Japan." Taariiha diinaaji, 27 (1988): 246-269 == Tuugnorgal<ref>Library of Congress authority file, [http://errol.oclc.org/laf/n92-45883.html Grapard, Allan G., n92-45883]</ref> == 7t57gb9jkkm00nas87sraihg8hq19d3 115466 115465 2025-07-07T09:38:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115466 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Allan Georges Grapard ko ganndo Faraysenaajo, daartoowo, ganndo Japon. Nguurndam arano Grapard heɓi doktoraa mum. to Duɗal ngenndiwal ɗemɗe e siwil en fuɗnaange to Pari. Kugal E hitaande 1985, Grapard ari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara, ko jannginoowo njillu to diineeji Japon ; e hitaande 1986, o noddaa ngam naatde e faculté de département des études religieuses. Hannde Grapard ko porfeseer emeritus to bannge ganndal ɗemɗe e pinal Asii fuɗnaange (EALCS) to duɗal gootal. E nder daartol diineeji Japon, o anndaa ko e ƴellitde miijooji kesi : “Diinaaji Japon ina tuugii e nokkuuji keertiiɗi ɗo goongɗinal e golle kawri.” "Diinaaji Japon naa Shinto naa Buddhist naa diinaaji ammaa ɗum kawtal." “Ɗeen ɗoon laabi kawraaɗi ƴellitiiɗi e nokkuuji keertiiɗi ina njokkondiri e juɓɓule laamu, ko ɗum waɗi, e doosɗe politik, renndo, e faggudu, ɗeeɗoo geɗe fof ina njokkondiri, ina mbaɗi e nder diineeji e juɓɓule maantinirɗe ɗeen nokkuuje.” Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Allan Grapard e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e golle 10 e nder binndanɗe 10+ e ɗemɗe 4 e 500+ defte. Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Waylude pinal Japon nde yejjittaake: seerndude diineeji Shinto e diineeji Budis e nder Meiji (shimbutsu bunri) e wiɗto : Tonomine (1984)Tonomin (1984) Kukai: goonga timmuɗo e annduɓe tati (1985) Voltaire e Asii fuɗnaange: miijooji seeɗa e sifaa neɗɗankaagal (1985) Lotus nder koɗol, koɗol nder koɗol: Rokugō kaizan Nimmon daibosatsu hongi (1986) Porotokol laamɓe: janngugol diine Kasuga e nder daartol Japon (1992) Shinto mo Yoshida Kanetomo (1992) Binndanɗe "Njuɓɓudi, Laabi, e Miijooji: Cuuɗi juulirɗe cappanɗe ɗiɗi e ɗiɗi ɗi Heian Japan." Taariiha diinaaji, 27 (1988): 246-269 == Tuugnorgal<ref>Library of Congress authority file, [http://errol.oclc.org/laf/n92-45883.html Grapard, Allan G., n92-45883]</ref>.<ref name="ucsb">University of California, Santa Barbara (UCSB), Emeritus of East Asian Languages and Cultural Studies (EALCS): [http://www.eastasian.ucsb.edu/faculty/grapard.htm faculty bio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720075722/http://www.eastasian.ucsb.edu/faculty/grapard.htm|date=2011-07-20}}</ref> == 6mdapnj7bls23kg0v85b95ugpmcj6vj 115467 115466 2025-07-07T09:40:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115467 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Allan Georges Grapard ko ganndo Faraysenaajo, daartoowo, ganndo Japon. Nguurndam arano Grapard heɓi doktoraa mum. to Duɗal ngenndiwal ɗemɗe e siwil en fuɗnaange to Pari. Kugal E hitaande 1985, Grapard ari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara, ko jannginoowo njillu to diineeji Japon ; e hitaande 1986, o noddaa ngam naatde e faculté de département des études religieuses. Hannde Grapard ko porfeseer emeritus to bannge ganndal ɗemɗe e pinal Asii fuɗnaange (EALCS) to duɗal gootal. E nder daartol diineeji Japon, o anndaa ko e ƴellitde miijooji kesi : “Diinaaji Japon ina tuugii e nokkuuji keertiiɗi ɗo goongɗinal e golle kawri.” "Diinaaji Japon naa Shinto naa Buddhist naa diinaaji ammaa ɗum kawtal." “Ɗeen ɗoon laabi kawraaɗi ƴellitiiɗi e nokkuuji keertiiɗi ina njokkondiri e juɓɓule laamu, ko ɗum waɗi, e doosɗe politik, renndo, e faggudu, ɗeeɗoo geɗe fof ina njokkondiri, ina mbaɗi e nder diineeji e juɓɓule maantinirɗe ɗeen nokkuuje.” Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Allan Grapard e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e golle 10 e nder binndanɗe 10+ e ɗemɗe 4 e 500+ defte. Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Waylude pinal Japon nde yejjittaake: seerndude diineeji Shinto e diineeji Budis e nder Meiji (shimbutsu bunri) e wiɗto : Tonomine (1984)Tonomin (1984) Kukai: goonga timmuɗo e annduɓe tati (1985) Voltaire e Asii fuɗnaange: miijooji seeɗa e sifaa neɗɗankaagal (1985) Lotus nder koɗol, koɗol nder koɗol: Rokugō kaizan Nimmon daibosatsu hongi (1986) Porotokol laamɓe: janngugol diine Kasuga e nder daartol Japon (1992) Shinto mo Yoshida Kanetomo (1992) Binndanɗe "Njuɓɓudi, Laabi, e Miijooji: Cuuɗi juulirɗe cappanɗe ɗiɗi e ɗiɗi ɗi Heian Japan." Taariiha diinaaji, 27 (1988): 246-269 == Tuugnorgal<ref>Library of Congress authority file, [http://errol.oclc.org/laf/n92-45883.html Grapard, Allan G., n92-45883]</ref>.<ref name="ucsb">University of California, Santa Barbara (UCSB), Emeritus of East Asian Languages and Cultural Studies (EALCS): [http://www.eastasian.ucsb.edu/faculty/grapard.htm faculty bio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720075722/http://www.eastasian.ucsb.edu/faculty/grapard.htm|date=2011-07-20}}</ref>.<ref>UCSB, Religious Studies Department of Religions, [http://www.religion.ucsb.edu/history.html History of the Department] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722215839/http://www.religion.ucsb.edu/history.html|date=2011-07-22}}</ref> == 56aa9321u36g7rk6n0cx7q1yz40nx1p 115468 115467 2025-07-07T09:43:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115468 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Allan Georges Grapard ko ganndo Faraysenaajo, daartoowo, ganndo Japon. Nguurndam arano Grapard heɓi doktoraa mum. to Duɗal ngenndiwal ɗemɗe e siwil en fuɗnaange to Pari. Kugal E hitaande 1985, Grapard ari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara, ko jannginoowo njillu to diineeji Japon ; e hitaande 1986, o noddaa ngam naatde e faculté de département des études religieuses. Hannde Grapard ko porfeseer emeritus to bannge ganndal ɗemɗe e pinal Asii fuɗnaange (EALCS) to duɗal gootal. E nder daartol diineeji Japon, o anndaa ko e ƴellitde miijooji kesi : “Diinaaji Japon ina tuugii e nokkuuji keertiiɗi ɗo goongɗinal e golle kawri.” "Diinaaji Japon naa Shinto naa Buddhist naa diinaaji ammaa ɗum kawtal." “Ɗeen ɗoon laabi kawraaɗi ƴellitiiɗi e nokkuuji keertiiɗi ina njokkondiri e juɓɓule laamu, ko ɗum waɗi, e doosɗe politik, renndo, e faggudu, ɗeeɗoo geɗe fof ina njokkondiri, ina mbaɗi e nder diineeji e juɓɓule maantinirɗe ɗeen nokkuuje.” Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Allan Grapard e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e golle 10 e nder binndanɗe 10+ e ɗemɗe 4 e 500+ defte. Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Waylude pinal Japon nde yejjittaake: seerndude diineeji Shinto e diineeji Budis e nder Meiji (shimbutsu bunri) e wiɗto : Tonomine (1984)Tonomin (1984) Kukai: goonga timmuɗo e annduɓe tati (1985) Voltaire e Asii fuɗnaange: miijooji seeɗa e sifaa neɗɗankaagal (1985) Lotus nder koɗol, koɗol nder koɗol: Rokugō kaizan Nimmon daibosatsu hongi (1986) Porotokol laamɓe: janngugol diine Kasuga e nder daartol Japon (1992) Shinto mo Yoshida Kanetomo (1992) Binndanɗe "Njuɓɓudi, Laabi, e Miijooji: Cuuɗi juulirɗe cappanɗe ɗiɗi e ɗiɗi ɗi Heian Japan." Taariiha diinaaji, 27 (1988): 246-269 == Tuugnorgal<ref>Library of Congress authority file, [http://errol.oclc.org/laf/n92-45883.html Grapard, Allan G., n92-45883]</ref>.<ref name="ucsb">University of California, Santa Barbara (UCSB), Emeritus of East Asian Languages and Cultural Studies (EALCS): [http://www.eastasian.ucsb.edu/faculty/grapard.htm faculty bio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720075722/http://www.eastasian.ucsb.edu/faculty/grapard.htm|date=2011-07-20}}</ref>.<ref>UCSB, Religious Studies Department of Religions, [http://www.religion.ucsb.edu/history.html History of the Department] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722215839/http://www.religion.ucsb.edu/history.html|date=2011-07-22}}</ref>.<ref>[http://www.oclc.org/research/activities/identities/default.htm WorldCat Identities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101230150412/http://www.oclc.org/research/activities/identities/default.htm|date=2010-12-30}}: [http://www.worldcat.org/identities/lccn-n92-45883 Grapard, Allan G.]</ref> == eiulm9cm41py5ilk5g515ebhp7ek6tg 115469 115468 2025-07-07T09:44:50Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115469 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Allan Georges Grapard ko ganndo Faraysenaajo, daartoowo, ganndo Japon. Nguurndam arano Grapard heɓi doktoraa mum. to Duɗal ngenndiwal ɗemɗe e siwil en fuɗnaange to Pari. Kugal E hitaande 1985, Grapard ari to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Santa Barbara, ko jannginoowo njillu to diineeji Japon ; e hitaande 1986, o noddaa ngam naatde e faculté de département des études religieuses. Hannde Grapard ko porfeseer emeritus to bannge ganndal ɗemɗe e pinal Asii fuɗnaange (EALCS) to duɗal gootal. E nder daartol diineeji Japon, o anndaa ko e ƴellitde miijooji kesi : “Diinaaji Japon ina tuugii e nokkuuji keertiiɗi ɗo goongɗinal e golle kawri.” "Diinaaji Japon naa Shinto naa Buddhist naa diinaaji ammaa ɗum kawtal." “Ɗeen ɗoon laabi kawraaɗi ƴellitiiɗi e nokkuuji keertiiɗi ina njokkondiri e juɓɓule laamu, ko ɗum waɗi, e doosɗe politik, renndo, e faggudu, ɗeeɗoo geɗe fof ina njokkondiri, ina mbaɗi e nder diineeji e juɓɓule maantinirɗe ɗeen nokkuuje.” Golle cuɓaaɗe E nder ƴeewndo limto ummoriingo e binndanɗe Allan Grapard e ko fayti e mum, OCLC/WorldCat ina hawra e ko ina tolnoo e golle 10 e nder binndanɗe 10+ e ɗemɗe 4 e 500+ defte. Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Waylude pinal Japon nde yejjittaake: seerndude diineeji Shinto e diineeji Budis e nder Meiji (shimbutsu bunri) e wiɗto : Tonomine (1984)Tonomin (1984) Kukai: goonga timmuɗo e annduɓe tati (1985) Voltaire e Asii fuɗnaange: miijooji seeɗa e sifaa neɗɗankaagal (1985) Lotus nder koɗol, koɗol nder koɗol: Rokugō kaizan Nimmon daibosatsu hongi (1986) Porotokol laamɓe: janngugol diine Kasuga e nder daartol Japon (1992) Shinto mo Yoshida Kanetomo (1992) Binndanɗe "Njuɓɓudi, Laabi, e Miijooji: Cuuɗi juulirɗe cappanɗe ɗiɗi e ɗiɗi ɗi Heian Japan." Taariiha diinaaji, 27 (1988): 246-269 == Tuugnorgal<ref>Library of Congress authority file, [http://errol.oclc.org/laf/n92-45883.html Grapard, Allan G., n92-45883]</ref>.<ref name="ucsb">University of California, Santa Barbara (UCSB), Emeritus of East Asian Languages and Cultural Studies (EALCS): [http://www.eastasian.ucsb.edu/faculty/grapard.htm faculty bio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720075722/http://www.eastasian.ucsb.edu/faculty/grapard.htm|date=2011-07-20}}</ref>.<ref>UCSB, Religious Studies Department of Religions, [http://www.religion.ucsb.edu/history.html History of the Department] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722215839/http://www.religion.ucsb.edu/history.html|date=2011-07-22}}</ref>.<ref>[http://www.oclc.org/research/activities/identities/default.htm WorldCat Identities] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101230150412/http://www.oclc.org/research/activities/identities/default.htm|date=2010-12-30}}: [http://www.worldcat.org/identities/lccn-n92-45883 Grapard, Allan G.]</ref>.<ref>UCSB, Religious Studies Department of Religions, [http://www.religion.ucsb.edu/history.html History of the Department] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722215839/http://www.religion.ucsb.edu/history.html|date=2011-07-22}}</ref> == sqxjfl5hwoesmoyf337121rt7nfp2pl Gōzoku 0 29996 115470 2025-07-07T09:50:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115470 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gōzoku (豪族; lit. "leñol doole"), e ɗemngal Japon, ko ɓesnguuji diiwaan doole. E nder daartol, ina waawi firtude galleeji doole ɗi ngonaa laamɓe tawa ina ƴeewa nokku ɗo ɗi ngoni ɗoo, tawa ina luurdi e Galle Laamɗo. Iwdiiji gōzoku ɓurɗi semmbe e jamaanu Yamato ina mbaɗi leñol Soga, leñol Mononobe e leñol Katsuragi. Tariya E jamaanu Yamato ko adii njuɓɓudi ritsuryō, leƴƴi semmbeeji jooɗiiɗi e diiwaan Yamato e diiwaan Kawachi ina noddiree chūō gōzoku (gōzoku hakkundeejo), tawi helmere chihō gōzoku (gozoku diiwaan) ina noddiree leƴƴi semmbeeji yaasi laamorgo kushiko e saraaji no ser. GOzoku cakaari ɗon mari tiitooɗe kabane bana omi e muraji, gōzoku diiwal man mari tiitooɗe bana atai e kimi. Daigōzoku ɓurɗo semmbe ("gōzoku mawɗo") ina jeyaa heen leñol Katsuragi, leñol Ōtomo, leñol Mononobe, e leñol Soga. Caggal nde njuɓɓudi ritsuryō fuɗɗii, gōzoku hakkundeejo oo wonti kizoku, woni aristokraasi, o naati e politik hakkundeejo oo. Gózoku diiwaan oo heddii ko no waylaaki nii, ina tawtoree politik diiwaan oo. E nder njuɓɓudi ritsuryō, gōzoku ina firta ɓesnguuji diiwaanuuji doole jogiiɗi darnde ñaawirdu to darnde jeegom walla les walla ɓe ngalaa darnde, ko feewti e laamɓe e aristokraasi, jogiiɓe darnde ñaawirdu to darnde joyaɓere walla dow. E nder ngool laawol, gōzoku en ina keewi wonde guwerneeruuji diiwanuuji walla ardiiɓe tokosɓe e nder laamuuji diiwanuuji, e noon ɓe ƴetti golle njuɓɓudi nokkuuji ɗii. puv8xgr1l2g0y0mx7rvet79nixm3yyn 115471 115470 2025-07-07T09:52:27Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115471 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gōzoku (豪族; lit. "leñol doole"), e ɗemngal Japon, ko ɓesnguuji diiwaan doole. E nder daartol, ina waawi firtude galleeji doole ɗi ngonaa laamɓe tawa ina ƴeewa nokku ɗo ɗi ngoni ɗoo, tawa ina luurdi e Galle Laamɗo. Iwdiiji gōzoku ɓurɗi semmbe e jamaanu Yamato ina mbaɗi leñol Soga, leñol Mononobe e leñol Katsuragi. Tariya E jamaanu Yamato ko adii njuɓɓudi ritsuryō, leƴƴi semmbeeji jooɗiiɗi e diiwaan Yamato e diiwaan Kawachi ina noddiree chūō gōzoku (gōzoku hakkundeejo), tawi helmere chihō gōzoku (gozoku diiwaan) ina noddiree leƴƴi semmbeeji yaasi laamorgo kushiko e saraaji no ser. GOzoku cakaari ɗon mari tiitooɗe kabane bana omi e muraji, gōzoku diiwal man mari tiitooɗe bana atai e kimi. Daigōzoku ɓurɗo semmbe ("gōzoku mawɗo") ina jeyaa heen leñol Katsuragi, leñol Ōtomo, leñol Mononobe, e leñol Soga. Caggal nde njuɓɓudi ritsuryō fuɗɗii, gōzoku hakkundeejo oo wonti kizoku, woni aristokraasi, o naati e politik hakkundeejo oo. Gózoku diiwaan oo heddii ko no waylaaki nii, ina tawtoree politik diiwaan oo. E nder njuɓɓudi ritsuryō, gōzoku ina firta ɓesnguuji diiwaanuuji doole jogiiɗi darnde ñaawirdu to darnde jeegom walla les walla ɓe ngalaa darnde, ko feewti e laamɓe e aristokraasi, jogiiɓe darnde ñaawirdu to darnde joyaɓere walla dow. E nder ngool laawol, gōzoku en ina keewi wonde guwerneeruuji diiwanuuji walla ardiiɓe tokosɓe e nder laamuuji diiwanuuji, e noon ɓe ƴetti golle njuɓɓudi nokkuuji ɗii.E nder yontaaji hakkundeeji, gōzoku hollitii e kalaas ardiiɓe diiwaanuuji ko wayi no jitō (goontorɗo leydi), shōkan (jokkondiral kuuɓtodinngal) e geshi (efficiente tokooso e nder manor). Kono, caggal dumunna Muromachi, helmere gōzoku ndee yani e kuutoragol, lomtinaa e helmere dogō, nde ine wiyee jizamurai (warngo-warngooji e nder diiwaan hee, kalfinaaɗo domen ladde tokooso), kumon (wakroowo e nder manor toppitiiɗo kaayitaaji laawɗuɗi) e seyanin (wakrondiral e nder manor (wakroowo e nder manor) e dow yamiroore huutoraade yamiroore e ñaawooje e innde joom mum). E nder e caggal mudda Edo, kelme gōzoku walla dogō kuutoraama. Helmere gōnō e gōshō lomtiniri ceergal kilaas ɓennuɗo caggal ummital remooɓe alɗuɓe e njulaagu alɗuɓe e nder yonta Edo. Ƴeew kadi Gōnō Nanushi References juv4c264odvv12qdq6sz5hic0ei9fld 115472 115471 2025-07-07T09:55:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115472 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gōzoku (豪族; lit. "leñol doole"), e ɗemngal Japon, ko ɓesnguuji diiwaan doole. E nder daartol, ina waawi firtude galleeji doole ɗi ngonaa laamɓe tawa ina ƴeewa nokku ɗo ɗi ngoni ɗoo, tawa ina luurdi e Galle Laamɗo. Iwdiiji gōzoku ɓurɗi semmbe e jamaanu Yamato ina mbaɗi leñol Soga, leñol Mononobe e leñol Katsuragi. Tariya E jamaanu Yamato ko adii njuɓɓudi ritsuryō, leƴƴi semmbeeji jooɗiiɗi e diiwaan Yamato e diiwaan Kawachi ina noddiree chūō gōzoku (gōzoku hakkundeejo), tawi helmere chihō gōzoku (gozoku diiwaan) ina noddiree leƴƴi semmbeeji yaasi laamorgo kushiko e saraaji no ser. GOzoku cakaari ɗon mari tiitooɗe kabane bana omi e muraji, gōzoku diiwal man mari tiitooɗe bana atai e kimi. Daigōzoku ɓurɗo semmbe ("gōzoku mawɗo") ina jeyaa heen leñol Katsuragi, leñol Ōtomo, leñol Mononobe, e leñol Soga. Caggal nde njuɓɓudi ritsuryō fuɗɗii, gōzoku hakkundeejo oo wonti kizoku, woni aristokraasi, o naati e politik hakkundeejo oo. Gózoku diiwaan oo heddii ko no waylaaki nii, ina tawtoree politik diiwaan oo. E nder njuɓɓudi ritsuryō, gōzoku ina firta ɓesnguuji diiwaanuuji doole jogiiɗi darnde ñaawirdu to darnde jeegom walla les walla ɓe ngalaa darnde, ko feewti e laamɓe e aristokraasi, jogiiɓe darnde ñaawirdu to darnde joyaɓere walla dow. E nder ngool laawol, gōzoku en ina keewi wonde guwerneeruuji diiwanuuji walla ardiiɓe tokosɓe e nder laamuuji diiwanuuji, e noon ɓe ƴetti golle njuɓɓudi nokkuuji ɗii.E nder yontaaji hakkundeeji, gōzoku hollitii e kalaas ardiiɓe diiwaanuuji ko wayi no jitō (goontorɗo leydi), shōkan (jokkondiral kuuɓtodinngal) e geshi (efficiente tokooso e nder manor). Kono, caggal dumunna Muromachi, helmere gōzoku ndee yani e kuutoragol, lomtinaa e helmere dogō, nde ine wiyee jizamurai (warngo-warngooji e nder diiwaan hee, kalfinaaɗo domen ladde tokooso), kumon (wakroowo e nder manor toppitiiɗo kaayitaaji laawɗuɗi) e seyanin (wakrondiral e nder manor (wakroowo e nder manor) e dow yamiroore huutoraade yamiroore e ñaawooje e innde joom mum). E nder e caggal mudda Edo, kelme gōzoku walla dogō kuutoraama. Helmere gōnō e gōshō lomtiniri ceergal kilaas ɓennuɗo caggal ummital remooɓe alɗuɓe e njulaagu alɗuɓe e nder yonta Edo. Ƴeew kadi Gōnō Nanushi References.<ref name=":0">{{Cite book|url=https://www.worldcat.org/oclc/14970117|title=Nihon dai hyakka zensho|others=Shōgakkan, 小学館|year=2001|publisher=小学館|isbn=4-09-526001-7|edition=Shohan|at=豪族|oclc=14970117}}</ref> 74l3zyqlotxdgb7n435z92niifc7gu1 115473 115472 2025-07-07T09:57:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115473 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gōzoku (豪族; lit. "leñol doole"), e ɗemngal Japon, ko ɓesnguuji diiwaan doole. E nder daartol, ina waawi firtude galleeji doole ɗi ngonaa laamɓe tawa ina ƴeewa nokku ɗo ɗi ngoni ɗoo, tawa ina luurdi e Galle Laamɗo. Iwdiiji gōzoku ɓurɗi semmbe e jamaanu Yamato ina mbaɗi leñol Soga, leñol Mononobe e leñol Katsuragi. Tariya E jamaanu Yamato ko adii njuɓɓudi ritsuryō, leƴƴi semmbeeji jooɗiiɗi e diiwaan Yamato e diiwaan Kawachi ina noddiree chūō gōzoku (gōzoku hakkundeejo), tawi helmere chihō gōzoku (gozoku diiwaan) ina noddiree leƴƴi semmbeeji yaasi laamorgo kushiko e saraaji no ser. GOzoku cakaari ɗon mari tiitooɗe kabane bana omi e muraji, gōzoku diiwal man mari tiitooɗe bana atai e kimi. Daigōzoku ɓurɗo semmbe ("gōzoku mawɗo") ina jeyaa heen leñol Katsuragi, leñol Ōtomo, leñol Mononobe, e leñol Soga. Caggal nde njuɓɓudi ritsuryō fuɗɗii, gōzoku hakkundeejo oo wonti kizoku, woni aristokraasi, o naati e politik hakkundeejo oo. Gózoku diiwaan oo heddii ko no waylaaki nii, ina tawtoree politik diiwaan oo. E nder njuɓɓudi ritsuryō, gōzoku ina firta ɓesnguuji diiwaanuuji doole jogiiɗi darnde ñaawirdu to darnde jeegom walla les walla ɓe ngalaa darnde, ko feewti e laamɓe e aristokraasi, jogiiɓe darnde ñaawirdu to darnde joyaɓere walla dow. E nder ngool laawol, gōzoku en ina keewi wonde guwerneeruuji diiwanuuji walla ardiiɓe tokosɓe e nder laamuuji diiwanuuji, e noon ɓe ƴetti golle njuɓɓudi nokkuuji ɗii.E nder yontaaji hakkundeeji, gōzoku hollitii e kalaas ardiiɓe diiwaanuuji ko wayi no jitō (goontorɗo leydi), shōkan (jokkondiral kuuɓtodinngal) e geshi (efficiente tokooso e nder manor). Kono, caggal dumunna Muromachi, helmere gōzoku ndee yani e kuutoragol, lomtinaa e helmere dogō, nde ine wiyee jizamurai (warngo-warngooji e nder diiwaan hee, kalfinaaɗo domen ladde tokooso), kumon (wakroowo e nder manor toppitiiɗo kaayitaaji laawɗuɗi) e seyanin (wakrondiral e nder manor (wakroowo e nder manor) e dow yamiroore huutoraade yamiroore e ñaawooje e innde joom mum). E nder e caggal mudda Edo, kelme gōzoku walla dogō kuutoraama. Helmere gōnō e gōshō lomtiniri ceergal kilaas ɓennuɗo caggal ummital remooɓe alɗuɓe e njulaagu alɗuɓe e nder yonta Edo. Ƴeew kadi Gōnō Nanushi References.<ref name=":0">{{Cite book|url=https://www.worldcat.org/oclc/14970117|title=Nihon dai hyakka zensho|others=Shōgakkan, 小学館|year=2001|publisher=小学館|isbn=4-09-526001-7|edition=Shohan|at=豪族|oclc=14970117}}</ref>.<ref name=":1">{{Cite book|title=Obunsha Nihonshi jiten ed. 3 旺文社日本史事典 三訂版|publisher=Obunsha 旺文社|year=2000|isbn=9784010353134|at=豪族}}</ref> oew9fr3b3t7k8c3g04er0bp3zqnsh1s Gukanshō 0 29997 115474 2025-07-07T10:01:44Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115474 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gukanshō (愚管抄; lit. "Jottings a Fool") ko deftere daartol e binndol ko faati e daartol Japon. Njuuteeki mum ko defte jeeɗiɗi, ko almuudo Buddhist biyeteeɗo Jien mo diine Tendai winndi ɗum hedde hitaande 1220. Jien, binnduɗo Gukanshō (hono no siforaa e natal tawaangal e Isshu Hyakunin Ogura) Caɗeele politik ummoriiɗe e jokkondiral hakkunde laamu Imperial e bakufu, addani Jien winndude. Jien ko ɓiy Fujiwara no Tadamichi, e miijo makko ndernderiijo ina hollita wonde golle makko ina njogii miijo ceertungo. Nattii golloraade ngam waasde jogaade njurum, o jaɓɓii ɗum ; e Gukanshō ina siforee no feewi ko golle hujjaaji daartol. Winndiyanke oo ina etoo ɓadtaade ko ɓenni e Japon e mbaadi kesiri, kono o waɗi ɗum ko e les njiimaandi nafooje ɓooyɗe daartol e iwdi. Ko woni e mum Binndol ngol ina waɗi pecce tati mawɗe : Toɓɓe 1 e 2 ina mbaɗi daartol laamɗo puɗɗortoongol laamɗo Jimmu haa joofni e laamɗo Juntoku. Toɓɓe 3 haa 6 ina kollita sifaa daartol jowitiingol e waylooji politik. Toɓɓere 7 ndee ina rokka ciimtol ngonka politik Japon hannde. Binndol hakkilantaaku ngol etinooma huutoraade doosɗe Buddhist ko wayi no mappō e nder golle ƴellitgol daartol yimɓe e kewuuji. O woniino kadi e hakkille makko, o woni ko e huutoraade doosɗe Budisma e nder ƴeewndo daartol Japon. Kono Jien meeɗaa seerde e darnde mum no ɓiɗɗo e miñi mum Fujiwara kogyū[laɓɓitingol ina haani] ardiiɓe e darnde mum no almuudo jannguɗo e golloowo diine Buddha. Ƴeew kadi Duɗal daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo Nokku wiɗto hakkunde leyɗeele ngam janngude ɗemngal Japon Eɓɓoore binndol daartol Japon Taariindi leydi Japon Teskorɗe r6xvxh04h1whxntq1397poatlhwikm6 115475 115474 2025-07-07T10:04:45Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115475 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gukanshō (愚管抄; lit. "Jottings a Fool") ko deftere daartol e binndol ko faati e daartol Japon. Njuuteeki mum ko defte jeeɗiɗi, ko almuudo Buddhist biyeteeɗo Jien mo diine Tendai winndi ɗum hedde hitaande 1220. Jien, binnduɗo Gukanshō (hono no siforaa e natal tawaangal e Isshu Hyakunin Ogura) Caɗeele politik ummoriiɗe e jokkondiral hakkunde laamu Imperial e bakufu, addani Jien winndude. Jien ko ɓiy Fujiwara no Tadamichi, e miijo makko ndernderiijo ina hollita wonde golle makko ina njogii miijo ceertungo. Nattii golloraade ngam waasde jogaade njurum, o jaɓɓii ɗum ; e Gukanshō ina siforee no feewi ko golle hujjaaji daartol. Winndiyanke oo ina etoo ɓadtaade ko ɓenni e Japon e mbaadi kesiri, kono o waɗi ɗum ko e les njiimaandi nafooje ɓooyɗe daartol e iwdi. Ko woni e mum Binndol ngol ina waɗi pecce tati mawɗe : Toɓɓe 1 e 2 ina mbaɗi daartol laamɗo puɗɗortoongol laamɗo Jimmu haa joofni e laamɗo Juntoku. Toɓɓe 3 haa 6 ina kollita sifaa daartol jowitiingol e waylooji politik. Toɓɓere 7 ndee ina rokka ciimtol ngonka politik Japon hannde. Binndol hakkilantaaku ngol etinooma huutoraade doosɗe Buddhist ko wayi no mappō e nder golle ƴellitgol daartol yimɓe e kewuuji. O woniino kadi e hakkille makko, o woni ko e huutoraade doosɗe Budisma e nder ƴeewndo daartol Japon. Kono Jien meeɗaa seerde e darnde mum no ɓiɗɗo e miñi mum Fujiwara kogyū[laɓɓitingol ina haani] ardiiɓe e darnde mum no almuudo jannguɗo e golloowo diine Buddha. Ƴeew kadi Duɗal daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo Nokku wiɗto hakkunde leyɗeele ngam janngude ɗemngal Japon Eɓɓoore binndol daartol Japon Taariindi leydi Japon Teskorɗe.<ref>Brownlee, John. (1991). ''Political thought in Japanese historical writing: from "Kojiki" (712) to "Tokushi Yoron" (1712).'' pp. 92–102.</ref> flrxaml4rr8qyi4x64su6aqpy7uuvpk 115476 115475 2025-07-07T10:06:03Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115476 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gukanshō (愚管抄; lit. "Jottings a Fool") ko deftere daartol e binndol ko faati e daartol Japon. Njuuteeki mum ko defte jeeɗiɗi, ko almuudo Buddhist biyeteeɗo Jien mo diine Tendai winndi ɗum hedde hitaande 1220. Jien, binnduɗo Gukanshō (hono no siforaa e natal tawaangal e Isshu Hyakunin Ogura) Caɗeele politik ummoriiɗe e jokkondiral hakkunde laamu Imperial e bakufu, addani Jien winndude. Jien ko ɓiy Fujiwara no Tadamichi, e miijo makko ndernderiijo ina hollita wonde golle makko ina njogii miijo ceertungo. Nattii golloraade ngam waasde jogaade njurum, o jaɓɓii ɗum ; e Gukanshō ina siforee no feewi ko golle hujjaaji daartol. Winndiyanke oo ina etoo ɓadtaade ko ɓenni e Japon e mbaadi kesiri, kono o waɗi ɗum ko e les njiimaandi nafooje ɓooyɗe daartol e iwdi. Ko woni e mum Binndol ngol ina waɗi pecce tati mawɗe : Toɓɓe 1 e 2 ina mbaɗi daartol laamɗo puɗɗortoongol laamɗo Jimmu haa joofni e laamɗo Juntoku. Toɓɓe 3 haa 6 ina kollita sifaa daartol jowitiingol e waylooji politik. Toɓɓere 7 ndee ina rokka ciimtol ngonka politik Japon hannde. Binndol hakkilantaaku ngol etinooma huutoraade doosɗe Buddhist ko wayi no mappō e nder golle ƴellitgol daartol yimɓe e kewuuji. O woniino kadi e hakkille makko, o woni ko e huutoraade doosɗe Budisma e nder ƴeewndo daartol Japon. Kono Jien meeɗaa seerde e darnde mum no ɓiɗɗo e miñi mum Fujiwara kogyū[laɓɓitingol ina haani] ardiiɓe e darnde mum no almuudo jannguɗo e golloowo diine Buddha. Ƴeew kadi Duɗal daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo Nokku wiɗto hakkunde leyɗeele ngam janngude ɗemngal Japon Eɓɓoore binndol daartol Japon Taariindi leydi Japon Teskorɗe.<ref>Brownlee, John. (1991). ''Political thought in Japanese historical writing: from "Kojiki" (712) to "Tokushi Yoron" (1712).'' pp. 92–102.</ref>.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1975). ''Gukanshō,'' pp. 402–403.</ref> cegie64s6r6qsowy8d03naah5fi968a 115477 115476 2025-07-07T10:07:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115477 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gukanshō (愚管抄; lit. "Jottings a Fool") ko deftere daartol e binndol ko faati e daartol Japon. Njuuteeki mum ko defte jeeɗiɗi, ko almuudo Buddhist biyeteeɗo Jien mo diine Tendai winndi ɗum hedde hitaande 1220. Jien, binnduɗo Gukanshō (hono no siforaa e natal tawaangal e Isshu Hyakunin Ogura) Caɗeele politik ummoriiɗe e jokkondiral hakkunde laamu Imperial e bakufu, addani Jien winndude. Jien ko ɓiy Fujiwara no Tadamichi, e miijo makko ndernderiijo ina hollita wonde golle makko ina njogii miijo ceertungo. Nattii golloraade ngam waasde jogaade njurum, o jaɓɓii ɗum ; e Gukanshō ina siforee no feewi ko golle hujjaaji daartol. Winndiyanke oo ina etoo ɓadtaade ko ɓenni e Japon e mbaadi kesiri, kono o waɗi ɗum ko e les njiimaandi nafooje ɓooyɗe daartol e iwdi. Ko woni e mum Binndol ngol ina waɗi pecce tati mawɗe : Toɓɓe 1 e 2 ina mbaɗi daartol laamɗo puɗɗortoongol laamɗo Jimmu haa joofni e laamɗo Juntoku. Toɓɓe 3 haa 6 ina kollita sifaa daartol jowitiingol e waylooji politik. Toɓɓere 7 ndee ina rokka ciimtol ngonka politik Japon hannde. Binndol hakkilantaaku ngol etinooma huutoraade doosɗe Buddhist ko wayi no mappō e nder golle ƴellitgol daartol yimɓe e kewuuji. O woniino kadi e hakkille makko, o woni ko e huutoraade doosɗe Budisma e nder ƴeewndo daartol Japon. Kono Jien meeɗaa seerde e darnde mum no ɓiɗɗo e miñi mum Fujiwara kogyū[laɓɓitingol ina haani] ardiiɓe e darnde mum no almuudo jannguɗo e golloowo diine Buddha. Ƴeew kadi Duɗal daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo Nokku wiɗto hakkunde leyɗeele ngam janngude ɗemngal Japon Eɓɓoore binndol daartol Japon Taariindi leydi Japon Teskorɗe.<ref>Brownlee, John. (1991). ''Political thought in Japanese historical writing: from "Kojiki" (712) to "Tokushi Yoron" (1712).'' pp. 92–102.</ref>.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1975). ''Gukanshō,'' pp. 402–403.</ref>.<nowiki></ref></nowiki> The writer does try to approach Japan's past in a new way, but he does so under the influences of old historical and genealogical interests.<ref>Brown, p. 6.</ref> pp69xoeb6kqfs2v0zffurkm491tiefs 115478 115477 2025-07-07T10:09:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115478 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gukanshō (愚管抄; lit. "Jottings a Fool") ko deftere daartol e binndol ko faati e daartol Japon. Njuuteeki mum ko defte jeeɗiɗi, ko almuudo Buddhist biyeteeɗo Jien mo diine Tendai winndi ɗum hedde hitaande 1220. Jien, binnduɗo Gukanshō (hono no siforaa e natal tawaangal e Isshu Hyakunin Ogura) Caɗeele politik ummoriiɗe e jokkondiral hakkunde laamu Imperial e bakufu, addani Jien winndude. Jien ko ɓiy Fujiwara no Tadamichi, e miijo makko ndernderiijo ina hollita wonde golle makko ina njogii miijo ceertungo. Nattii golloraade ngam waasde jogaade njurum, o jaɓɓii ɗum ; e Gukanshō ina siforee no feewi ko golle hujjaaji daartol. Winndiyanke oo ina etoo ɓadtaade ko ɓenni e Japon e mbaadi kesiri, kono o waɗi ɗum ko e les njiimaandi nafooje ɓooyɗe daartol e iwdi. Ko woni e mum Binndol ngol ina waɗi pecce tati mawɗe : Toɓɓe 1 e 2 ina mbaɗi daartol laamɗo puɗɗortoongol laamɗo Jimmu haa joofni e laamɗo Juntoku. Toɓɓe 3 haa 6 ina kollita sifaa daartol jowitiingol e waylooji politik. Toɓɓere 7 ndee ina rokka ciimtol ngonka politik Japon hannde. Binndol hakkilantaaku ngol etinooma huutoraade doosɗe Buddhist ko wayi no mappō e nder golle ƴellitgol daartol yimɓe e kewuuji. O woniino kadi e hakkille makko, o woni ko e huutoraade doosɗe Budisma e nder ƴeewndo daartol Japon. Kono Jien meeɗaa seerde e darnde mum no ɓiɗɗo e miñi mum Fujiwara kogyū[laɓɓitingol ina haani] ardiiɓe e darnde mum no almuudo jannguɗo e golloowo diine Buddha. Ƴeew kadi Duɗal daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tokiyoo Nokku wiɗto hakkunde leyɗeele ngam janngude ɗemngal Japon Eɓɓoore binndol daartol Japon Taariindi leydi Japon Teskorɗe.<ref>Brownlee, John. (1991). ''Political thought in Japanese historical writing: from "Kojiki" (712) to "Tokushi Yoron" (1712).'' pp. 92–102.</ref>.<ref>Brown, Delmer ''et al.'' (1975). ''Gukanshō,'' pp. 402–403.</ref>.The writer does try to approach Japan's past in a new way, but he does so under the influences of old historical and genealogical interests.<ref>Brown, p. 6.</ref>.<ref>Brownlee, p. 96.</ref> However, Jien could never completely divorce his position as a son and brother of Fujiwara ''kogyū''{{what|date=January 2023}} officials from his position as a priest who studied and practiced Buddhism.<ref>Brown, pp. 418–419.</ref> 4fhre9uowddtzn47wko4sivtle1a8gk Gunkan-bugyō 0 29998 115479 2025-07-07T10:12:40Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115479 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gunkan-bugyō (軍鑑奉行), anndiraaɗo kadi kaigun-bugō, ko ardiiɓe laamu Tokugawa e jamaanu Edo Japon. Toɗɗagol e ndeeɗoo biro mawɗo ina heewi wonde fudai daimyō. Firooji aadaaji ɗii firti ɗii tiitooɗe Japon ko "komisinaajo", "kaalis" walla "guwerneer". Ndee tiitoonde bakufu ina hollita jaagorde jogiinde golle laana ndiwoowa. Biro oo sosaa ko ñalnde 28 marse 1859. Sosde ndeeɗoo darnde hesere ko mbayliigu njuɓɓudi ndi nganndu-ɗaa ina foti wonde sabu nanondiral ɗiɗi ngal Ameriknaaɓe kaaldi. Kuule porto udditiiɗe ɗee ina njeyaa e nanondiral Kanagawa hitaande 1858, ngal cam ko fayti e batte peeñgol ɗiɗmol Commodore Perry e nder porto Tokiyoo e laanaaji konu jogiiɗi kaɓirɗe. Ko ɓuri laaɓtude, ooɗoo bugyō ina hiisee wonde ko huunde himmunde sabu nanondiral sehilaagal e njulaagu, ngal nulaaɗo Amerik, Townsend Harris, kaaldi e hitaande 1858—nanondiral Harris ngal hitaande 1858). Gunkan-bugyō ina sikkaa ina yahdi e kanjō-bugyō. Genesis gunkan-bugyō ina adii sosde biro oo tigi. qahh4fhsnuivelchcqv4whhhiarn0qb 115480 115479 2025-07-07T10:15:22Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115480 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gunkan-bugyō (軍鑑奉行), anndiraaɗo kadi kaigun-bugō, ko ardiiɓe laamu Tokugawa e jamaanu Edo Japon. Toɗɗagol e ndeeɗoo biro mawɗo ina heewi wonde fudai daimyō. Firooji aadaaji ɗii firti ɗii tiitooɗe Japon ko "komisinaajo", "kaalis" walla "guwerneer". Ndee tiitoonde bakufu ina hollita jaagorde jogiinde golle laana ndiwoowa. Biro oo sosaa ko ñalnde 28 marse 1859. Sosde ndeeɗoo darnde hesere ko mbayliigu njuɓɓudi ndi nganndu-ɗaa ina foti wonde sabu nanondiral ɗiɗi ngal Ameriknaaɓe kaaldi. Kuule porto udditiiɗe ɗee ina njeyaa e nanondiral Kanagawa hitaande 1858, ngal cam ko fayti e batte peeñgol ɗiɗmol Commodore Perry e nder porto Tokiyoo e laanaaji konu jogiiɗi kaɓirɗe. Ko ɓuri laaɓtude, ooɗoo bugyō ina hiisee wonde ko huunde himmunde sabu nanondiral sehilaagal e njulaagu, ngal nulaaɗo Amerik, Townsend Harris, kaaldi e hitaande 1858—nanondiral Harris ngal hitaande 1858). Gunkan-bugyō ina sikkaa ina yahdi e kanjō-bugyō. Genesis gunkan-bugyō ina adii sosde biro oo tigi.Prefix kaibō-gakari firti ko "kalfinaaɗo reentaade maayo" huutortenoo ko e tiitooɗe won e ardiiɓe bakufu caggal hitaande 1845. Ngol helmere huutortenoo ko ngam suɓaade ɓeen jogiiɓe golle keewɗe ngam ƴeewtaade ndiyam daande maayo, e ko nanndi heen, ngam haɓaade geɗe jowitiiɗe e yeru to kaōmi-ōmegake—for lomtineede e helmere gaikoku-gakari. Doggol gunkan-bugyō Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Mizuno Tadanori (1859). Nagaay Naamune, (1859). Inoue Kiyuonao (hitaande 1859 haa 1862). Oguri Tadamaasa (1865). Enomoto Takeaki – 1866-1868). Katsu Kaishu Kimura Kaishu (hitaande 1860-1865, hitaande 1866-1868) Ƴeew kadi Bugyō == TeskorɗePrefix kaibō-gakari firti ko "kalfinaaɗo reentaade maayo" huutortenoo ko e tiitooɗe won e ardiiɓe bakufu caggal hitaande 1845. Ngol helmere huutortenoo ko ngam suɓaade ɓeen jogiiɓe golle keewɗe ngam ƴeewtaade ndiyam daande maayo, e ko nanndi heen, ngam haɓaade geɗe jowitiiɗe e yeru to kaōmi-ōmegake—for lomtineede e helmere gaikoku-gakari. == == Doggol gunkan-bugyō == == Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. == == Mizuno Tadanori (1859). == == Nagaay Naamune, (1859). == == Inoue Kiyuonao (hitaande 1859 haa 1862). == == Oguri Tadamaasa (1865). == == Enomoto Takeaki – 1866-1868). == == Katsu Kaishu == == Kimura Kaishu (hitaande 1860-1865, hitaande 1866-1868) == == Ƴeew kadi == == Bugyō == == Teskorɗe == nxql5dhqpviwqjw5cc50rmxfsv8g70g 115481 115480 2025-07-07T10:17:28Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115481 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gunkan-bugyō (軍鑑奉行), anndiraaɗo kadi kaigun-bugō, ko ardiiɓe laamu Tokugawa e jamaanu Edo Japon. Toɗɗagol e ndeeɗoo biro mawɗo ina heewi wonde fudai daimyō. Firooji aadaaji ɗii firti ɗii tiitooɗe Japon ko "komisinaajo", "kaalis" walla "guwerneer". Ndee tiitoonde bakufu ina hollita jaagorde jogiinde golle laana ndiwoowa. Biro oo sosaa ko ñalnde 28 marse 1859. Sosde ndeeɗoo darnde hesere ko mbayliigu njuɓɓudi ndi nganndu-ɗaa ina foti wonde sabu nanondiral ɗiɗi ngal Ameriknaaɓe kaaldi. Kuule porto udditiiɗe ɗee ina njeyaa e nanondiral Kanagawa hitaande 1858, ngal cam ko fayti e batte peeñgol ɗiɗmol Commodore Perry e nder porto Tokiyoo e laanaaji konu jogiiɗi kaɓirɗe. Ko ɓuri laaɓtude, ooɗoo bugyō ina hiisee wonde ko huunde himmunde sabu nanondiral sehilaagal e njulaagu, ngal nulaaɗo Amerik, Townsend Harris, kaaldi e hitaande 1858—nanondiral Harris ngal hitaande 1858). Gunkan-bugyō ina sikkaa ina yahdi e kanjō-bugyō. Genesis gunkan-bugyō ina adii sosde biro oo tigi.Prefix kaibō-gakari firti ko "kalfinaaɗo reentaade maayo" huutortenoo ko e tiitooɗe won e ardiiɓe bakufu caggal hitaande 1845. Ngol helmere huutortenoo ko ngam suɓaade ɓeen jogiiɓe golle keewɗe ngam ƴeewtaade ndiyam daande maayo, e ko nanndi heen, ngam haɓaade geɗe jowitiiɗe e yeru to kaōmi-ōmegake—for lomtineede e helmere gaikoku-gakari. Doggol gunkan-bugyō Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Mizuno Tadanori (1859). Nagaay Naamune, (1859). Inoue Kiyuonao (hitaande 1859 haa 1862). Oguri Tadamaasa (1865). Enomoto Takeaki – 1866-1868). Katsu Kaishu Kimura Kaishu (hitaande 1860-1865, hitaande 1866-1868) Ƴeew kadi Bugyō == TeskorɗePrefix kaibō-gakari firti ko "kalfinaaɗo reentaade maayo" huutortenoo ko e tiitooɗe won e ardiiɓe bakufu caggal hitaande 1845. Ngol helmere huutortenoo ko ngam suɓaade ɓeen jogiiɓe golle keewɗe ngam ƴeewtaade ndiyam daande maayo, e ko nanndi heen, ngam haɓaade geɗe jowitiiɗe e yeru to kaōmi-ōmegake—for lomtineede e helmere gaikoku-gakari. == == Doggol gunkan-bugyō == == Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. == == Mizuno Tadanori (1859). == == Nagaay Naamune, (1859). == == Inoue Kiyuonao (hitaande 1859 haa 1862). == == Oguri Tadamaasa (1865). == == Enomoto Takeaki – 1866-1868). == == Katsu Kaishu == == Kimura Kaishu (hitaande 1860-1865, hitaande 1866-1868) == == Ƴeew kadi == == Bugyō == == Teskorɗe'.<ref name="b322">Beasley, William G. (1955). ''Select Documents on Japanese Foreign Policy, 1853–1868'', p. 322.</ref> == k9ifk5jjm9wb7yzkroxgjxkzjbxwhru 115482 115481 2025-07-07T10:18:57Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115482 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gunkan-bugyō (軍鑑奉行), anndiraaɗo kadi kaigun-bugō, ko ardiiɓe laamu Tokugawa e jamaanu Edo Japon. Toɗɗagol e ndeeɗoo biro mawɗo ina heewi wonde fudai daimyō. Firooji aadaaji ɗii firti ɗii tiitooɗe Japon ko "komisinaajo", "kaalis" walla "guwerneer". Ndee tiitoonde bakufu ina hollita jaagorde jogiinde golle laana ndiwoowa. Biro oo sosaa ko ñalnde 28 marse 1859. Sosde ndeeɗoo darnde hesere ko mbayliigu njuɓɓudi ndi nganndu-ɗaa ina foti wonde sabu nanondiral ɗiɗi ngal Ameriknaaɓe kaaldi. Kuule porto udditiiɗe ɗee ina njeyaa e nanondiral Kanagawa hitaande 1858, ngal cam ko fayti e batte peeñgol ɗiɗmol Commodore Perry e nder porto Tokiyoo e laanaaji konu jogiiɗi kaɓirɗe. Ko ɓuri laaɓtude, ooɗoo bugyō ina hiisee wonde ko huunde himmunde sabu nanondiral sehilaagal e njulaagu, ngal nulaaɗo Amerik, Townsend Harris, kaaldi e hitaande 1858—nanondiral Harris ngal hitaande 1858). Gunkan-bugyō ina sikkaa ina yahdi e kanjō-bugyō. Genesis gunkan-bugyō ina adii sosde biro oo tigi.Prefix kaibō-gakari firti ko "kalfinaaɗo reentaade maayo" huutortenoo ko e tiitooɗe won e ardiiɓe bakufu caggal hitaande 1845. Ngol helmere huutortenoo ko ngam suɓaade ɓeen jogiiɓe golle keewɗe ngam ƴeewtaade ndiyam daande maayo, e ko nanndi heen, ngam haɓaade geɗe jowitiiɗe e yeru to kaōmi-ōmegake—for lomtineede e helmere gaikoku-gakari. Doggol gunkan-bugyō Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. Mizuno Tadanori (1859). Nagaay Naamune, (1859). Inoue Kiyuonao (hitaande 1859 haa 1862). Oguri Tadamaasa (1865). Enomoto Takeaki – 1866-1868). Katsu Kaishu Kimura Kaishu (hitaande 1860-1865, hitaande 1866-1868) Ƴeew kadi Bugyō == TeskorɗePrefix kaibō-gakari firti ko "kalfinaaɗo reentaade maayo" huutortenoo ko e tiitooɗe won e ardiiɓe bakufu caggal hitaande 1845. Ngol helmere huutortenoo ko ngam suɓaade ɓeen jogiiɓe golle keewɗe ngam ƴeewtaade ndiyam daande maayo, e ko nanndi heen, ngam haɓaade geɗe jowitiiɗe e yeru to kaōmi-ōmegake—for lomtineede e helmere gaikoku-gakari. == == Doggol gunkan-bugyō == == Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. == == Mizuno Tadanori (1859). == == Nagaay Naamune, (1859). == == Inoue Kiyuonao (hitaande 1859 haa 1862). == == Oguri Tadamaasa (1865). == == Enomoto Takeaki – 1866-1868). == == Katsu Kaishu == == Kimura Kaishu (hitaande 1860-1865, hitaande 1866-1868) == == Ƴeew kadi == == Bugyō == == Teskorɗe'.<ref name="b322">Beasley, William G. (1955). ''Select Documents on Japanese Foreign Policy, 1853–1868'', p. 322.</ref> <ref>Beasley, p. 323.</ref> == 5bw5fje3tq5p87kylo2c7zfk61klu32 Gusoku-bugyō 0 29999 115483 2025-07-07T10:23:00Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115483 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gusoku bugyō (具足奉行) ko biro laamu les njiimaandi Tokugawa Japon, jowitiingo e kaɓirɗe soldateeɓe shōgun. Biro oo sosaa ko e hitaande 1604 ; kono, ooɗoo biro ina anndiraa bugu-bugyō caggal hitaande 1863. Doggol Bugooji Gusoku Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. [ikon] Ndee feccere ko meere. Aɗa waawi wallude e ɓeydude heen. (Lewru Suwee 2011) Tuugnorgal 200f3mzflnodc0n9dokwfklcs1cchdk 115484 115483 2025-07-07T10:26:27Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115484 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gusoku bugyō (具足奉行) ko biro laamu les njiimaandi Tokugawa Japon, jowitiingo e kaɓirɗe soldateeɓe shōgun. Biro oo sosaa ko e hitaande 1604 ; kono, ooɗoo biro ina anndiraa bugu-bugyō caggal hitaande 1863. Doggol Bugooji Gusoku Ko doggol dilloowol, ina gasa tawa ngol meeɗaa waawde heblude tolnooji keertiiɗi ngam timminde. Aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe e lowre koolkisaande. [ikon] Ndee feccere ko meere. Aɗa waawi wallude e ɓeydude heen. (Lewru Suwee 2011) Tuugnorgal.<ref name="ussbaum269">{{Cite encyclopedia|last1=Frédéric|first1=Louis|year=2005|orig-year=2002 (French edition)|title=Gusoku bugyō|url=https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA269|translator=Käthe Roth|encyclopedia=[[Japan Encyclopedia]]|location=Cambridge, Mass.|publisher=The Belknap Press of Harvard University Press|page=269|isbn=9780674017535|oclc=58053128|access-date=8 October 2024}} N.B.: Louis-Frédéric is pseudonym of Louis-Frédéric Nussbaum, see [http://dispatch.opac.ddb.de/DB=4.1/PPN?PPN=128842709 Deutsche Nationalbibliothek Authority File] ({{Webarchive|url=https://archive.today/20120524174828/http://dispatch.opac.ddb.de/DB=4.1/PPN?PPN=128842709|date=2012-05-24}}).</ref> pf98wdsqpacaocfo45hfqawkc0sjt5t Gwalleuk 0 30000 115485 2025-07-07T10:29:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115485 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gwalleuk was a Korean Buddhist monk from the kingdom of Baekje who lived during the time of King Wideok. In 602, he travelled to Japan and is known for helping to spread the teachings of Taoism and Buddhism to Japan. In particular, he brought over fangshu texts related to the likes of geomancy and onmyōdō (yinyang-based sorcery and divination),[1] as well as a calendar, according to the Nihon Shoki.[2] In 624, he was made a high priest (僧正 sōjō), possibly of Gangō-ji, for the rest of his life.[1] He is mentioned several times in Buddhist records in Japan, where he was known as Kanroku, the Japanese reading of his name.[3] Asteroid The asteroid 4963 Kanroku discovered on 18 February 1977 by Hiroki Kosai and Kiichirō Furukawa of the Tokyo Astronomical Observatory was named after him. References 42jdsbiphas4ca4dhdfdzbcn8zl7k3u 115486 115485 2025-07-07T10:31:27Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115486 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gwalleuk was a Korean Buddhist monk from the kingdom of Baekje who lived during the time of King Wideok. In 602, he travelled to Japan and is known for helping to spread the teachings of Taoism and Buddhism to Japan. In particular, he brought over fangshu texts related to the likes of geomancy and onmyōdō (yinyang-based sorcery and divination),[1] as well as a calendar, according to the Nihon Shoki. In 624, he was made a high priest (僧正 sōjō), possibly of Gangō-ji, for the rest of his life. He is mentioned several times in Buddhist records in Japan, where he was known as Kanroku, the Japanese reading of his name. Asteroid The asteroid 4963 Kanroku discovered on 18 February 1977 by Hiroki Kosai and Kiichirō Furukawa of the Tokyo Astronomical Observatory was named after him. References<ref name=":0">{{Cite journal|last1=Shinʾichirō|first1=Masuo|last2=Elacqua|first2=Joseph P.|last3=増尾伸一郎|date=2013|title=Chinese Religion and the Formation of Onmyōdō|url=https://www.jstor.org/stable/41955529|journal=Japanese Journal of Religious Studies|volume=40|issue=1|pages=19–43|jstor=41955529|issn=0304-1042}}</ref> lwsuvanm3f25pxuzjo9fdpy5yuajxtp 115487 115486 2025-07-07T10:33:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115487 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gwalleuk was a Korean Buddhist monk from the kingdom of Baekje who lived during the time of King Wideok. In 602, he travelled to Japan and is known for helping to spread the teachings of Taoism and Buddhism to Japan. In particular, he brought over fangshu texts related to the likes of geomancy and onmyōdō (yinyang-based sorcery and divination), as well as a calendar, according to the Nihon Shoki. In 624, he was made a high priest (僧正 sōjō), possibly of Gangō-ji, for the rest of his life. He is mentioned several times in Buddhist records in Japan, where he was known as Kanroku, the Japanese reading of his name. Asteroid The asteroid 4963 Kanroku discovered on 18 February 1977 by Hiroki Kosai and Kiichirō Furukawa of the Tokyo Astronomical Observatory was named after him. References<ref name=":0">{{Cite journal|last1=Shinʾichirō|first1=Masuo|last2=Elacqua|first2=Joseph P.|last3=増尾伸一郎|date=2013|title=Chinese Religion and the Formation of Onmyōdō|url=https://www.jstor.org/stable/41955529|journal=Japanese Journal of Religious Studies|volume=40|issue=1|pages=19–43|jstor=41955529|issn=0304-1042}}</ref>.<ref>{{Cite journal|last=Kotyk|first=Jeffrey|date=2018|title=Japanese Buddhist Astrology and Astral Magic: Mikkyō and Sukuyōdō|journal=Japanese Journal of Religious Studies|volume=45|issue=1|pages=37–86|doi=10.18874/jjrs.45.1.2018.37-86|jstor=26854471|s2cid=165721991|issn=0304-1042|doi-access=free}}</ref> ieap6t3hqcvpejc4z4qzm12ue1wnvak 115488 115487 2025-07-07T10:34:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1RefNG#1Lib1Ref 115488 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gwalleuk was a Korean Buddhist monk from the kingdom of Baekje who lived during the time of King Wideok. In 602, he travelled to Japan and is known for helping to spread the teachings of Taoism and Buddhism to Japan. In particular, he brought over fangshu texts related to the likes of geomancy and onmyōdō (yinyang-based sorcery and divination), as well as a calendar, according to the Nihon Shoki. In 624, he was made a high priest (僧正 sōjō), possibly of Gangō-ji, for the rest of his life. He is mentioned several times in Buddhist records in Japan, where he was known as Kanroku, the Japanese reading of his name. Asteroid The asteroid 4963 Kanroku discovered on 18 February 1977 by Hiroki Kosai and Kiichirō Furukawa of the Tokyo Astronomical Observatory was named after him. References<ref name=":0">{{Cite journal|last1=Shinʾichirō|first1=Masuo|last2=Elacqua|first2=Joseph P.|last3=増尾伸一郎|date=2013|title=Chinese Religion and the Formation of Onmyōdō|url=https://www.jstor.org/stable/41955529|journal=Japanese Journal of Religious Studies|volume=40|issue=1|pages=19–43|jstor=41955529|issn=0304-1042}}</ref>.<ref>{{Cite journal|last=Kotyk|first=Jeffrey|date=2018|title=Japanese Buddhist Astrology and Astral Magic: Mikkyō and Sukuyōdō|journal=Japanese Journal of Religious Studies|volume=45|issue=1|pages=37–86|doi=10.18874/jjrs.45.1.2018.37-86|jstor=26854471|s2cid=165721991|issn=0304-1042|doi-access=free}}</ref>.<ref>[[Kōjien]] entry for ''Kanroku'' (觀勒)</ref> 6y14ro3jpy971yctwauxi0lfccvxv9d