Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.45.0-wmf.9
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Aboh-mbaise
0
5991
115771
115695
2025-07-10T16:39:00Z
MOIBARDE
10068
/* Tuugnorgal */
115771
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aboh Mbaise''' ko nokku laamu nokkuyankeewo e nder diiwaan Imo, leydi [[Najiriya|Najeriya]]. Joɗnde mayre woni ko e wuro wiyeteengo Aboh.<ref>{{Cite web|date=2020-05-25|title=Mbaise Local Government Areas|url=https://www.mbaiseonline.com/government/local-government-areas/|access-date=2021-02-20|website=MBAISEONLINE.COM|language=en-GB}}</ref>
Wertallo mayri ko 184 km2, e limto 2006 ko 194 779 neɗɗo. Gure feere-feere woodi nder Aboh-Mbaise bana Nguru, Uvuru, Mbutu, Okwuato, Lorji, Amuzu, Enyiogugu.
Aboh-Mbaise ina jogii pinal keewngal nafoore. Nguru, haa teeŋti noon, ina mawnina ñalngu pinal mum Itu hono Nguru Uboma ahia ise hitaande kala e lewru feebariyee. ITU AKA Nguru Uboma Ahia Ise ina yuɓɓina to Nguru Centre ko ɓuri heewde ko ñalnde aset ɓennuɗo e lewru feebariyee hitaande kala. Kewuuji ɗii puɗɗotoo ko e Ike Aka, njokka e Egwu Onwa. ITU AKA Ngwuru Uboma Ahia Ise ko mawningol mawningol ngol gila e daartol. Itu Aka firti ko "hollitde" walla hollirde. E jamaanu nde Nguru e ɓiɓɓe mum koɗi e leydi Nguru, ndema ko golle ɓurɗe teeŋtude e yimɓe ɓee, ko ndema mbaylaandi, ndema ndema e nokku gooto e hitaande wootere, ndema e nokku goɗɗo hitaande woɗnde. Kewu nguu meeɗiino wonde kewu diine e aadaaji, ɗo mawɓe e almuɓɓe Nguru puɗɗortoo sahaa ndema, tawa ina mbaɗa sadakeeji e "hollitde" walla "hollitde" yimɓe ɓee, hol feccere ladde nde ɓe ndemata e ndeen hitaande. Kewuuji ɗii puɗɗotoo ko e Kewuuji Ike Aka, rewi heen ko Igwo Onwa garoowo yontere wootere caggal ɗuum e joofnirde Kewuuji ITU AKA ko ɗum woni finale mawɗo.
Kod posto nokku oo ko 462001.
== Tariya ==
== Neɗɗaagal teskiingal ==
[[Emeka Ihediyoha]]
[[Matiyo Nwogu]]
[[Obioma Nasaraaku Akagburoony]]
[[Ugorji Okechuwu Ugorji]]
[[Ugochukwu Amuchie]]
== Tuugnorgal ==
Agulanna, E.C. (2008). Mbaiseness mo Mbaise, 2e. ed. Owerri: Bayyinooɓe golle.|Agulanna, E.C. Mbaiseness mo Mbaise, 2e. ed. Owerri: Bayyinooɓe golle.
Ko ɗoon woni ɗo fedde pioneer mbaise.com/taariindi.htm
[[Category:Stub]]
dzwb9dg57zlbx0su2qj96url6q2pjum
Abra Amedomé
0
9031
115777
105031
2025-07-10T17:09:01Z
MOIBARDE
10068
115777
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abra Amedomé,''' jibinaaɗo e Abra Julie Mawupé Vovor, ko debbo Togonaajo dawriyanke.
Jannguɗo farmasi to [[Farayse]], Montpellier, Abra Julie Amedome arti Togo, wonti debbo njulaagu keewɗo ngalu. Ko kanko woni debbo farmasiyanke gadano e nder leydi [[Togo]]. O resi ko porfeseer Antoine Afantchao Amedome (porfeseer ganndal safaara).<ref name="Sheldon2005">{{cite book|author=Kathleen E. Sheldon|title=Historical Dictionary of Women in Sub-Saharan Africa|url=https://books.google.com/books?id=36BViNOAu3sC&pg=PA1|year=2005|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-5331-7|pages=1–}}</ref> O ƴetti darnde mawnde e nder lannda laamu ngenndi, e hitaande 1975 o wonti hooreejo Dental Rewɓe [[Togo]]. E hitaande 1979 o wonti jaagorde geɗe renndo e peewnugol rewɓe, o jokki e ngal ɗoon darnde haa hitaande 1983. O jeyaa ko e rewɓe njeegomo cuɓaaɓe e Parlemaa leydi Togo e hitaande 1979; heddiiɓe ɓee ko Cheffi Meatchi, Kossiwa Monsila, Essohana Peré, Zinabou Turé, e Adjoavi Trenou.
[[Category:Stub]]
c78ffesaa3fv2vybri6oy4eh1her44s
115778
115777
2025-07-10T17:11:57Z
MOIBARDE
10068
115778
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abra Amedomé,''' jibinaaɗo e Abra Julie Mawupé Vovor, ko debbo Togonaajo dawriyanke.
Jannguɗo farmasi to [[Farayse]], Montpellier, Abra Julie Amedome arti Togo, wonti debbo njulaagu keewɗo ngalu. Ko kanko woni debbo farmasiyanke gadano e nder leydi [[Togo]]. O resi ko porfeseer Antoine Afantchao Amedome (porfeseer ganndal safaara).<ref name="Sheldon2005">{{cite book|author=Kathleen E. Sheldon|title=Historical Dictionary of Women in Sub-Saharan Africa|url=https://books.google.com/books?id=36BViNOAu3sC&pg=PA1|year=2005|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-5331-7|pages=1–}}</ref> O ƴetti darnde mawnde e nder lannda laamu ngenndi, e hitaande 1975 o wonti hooreejo Dental Rewɓe [[Togo]]. E hitaande 1979 o wonti jaagorde geɗe renndo e peewnugol rewɓe, o jokki e ngal ɗoon darnde haa hitaande 1983. O jeyaa ko e rewɓe njeegomo cuɓaaɓe e Parlemaa leydi [[Togo]] e hitaande 1979; heddiiɓe ɓee ko Cheffi Meatchi, Kossiwa Monsila, Essohana Peré, [[Zinabou Turé]], e Adjoavi Trenou.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
1i9j9g3f52nn72hxbrg6ovdwbaydwwh
Abubakar Bashir Mai shadda
0
11943
115792
92606
2025-07-11T05:28:23Z
MOIBARDE
10068
115792
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abubakar Bashir Abdulkarim''' (Abubakar Bashir Abdulkarim) ina anndiraa Abubakar Bashir Maishadda (jibinaa ko 2 lewru bowte hitaande 1988) ko neɗɗo Najeriyanaajo peewnoowo filmuuji, golloowo e nder dingiral filmuuji kannywood. Ko kanko sosi ''Maishadda Global Resources LTD'', o waɗii filmuuji keewɗi e les njiimaandi makko ɗi o waɗi heen hoodereeji ''Kannywood'' ko wayi no Ali Nuhu, Sadiq Sani Sadiq, Maryam Yahaya, Yakubu Muhammed, Rahama Sadau e nder filmuuji bayɗi no Takanas Ta Kano (2014). ), Daga Murna (2015), Wutar Kara (2019), Hafeez (2019), Mujadala (2019), Mariya (2019), Ana Dara Ga Dare (2018) e Hauwa Kulu (2019), e peewnugol keewngol sosiyeteeji bayɗi no Sareena (2019), e Suɓngo moƴƴo (2020). Abubakar Bashir Maishadda ina heewi wiyeede ko « laamɗo kaalis ». O heɓii njeenaaje keewɗe ko wayi no njeenaaje wellitaare yimɓe wuro 2018 e 2019, njeenaaje 2015 ɓurɗe moƴƴude e cate ɗemɗe ngenndiije (Hausa).
[[Category:Stub]]
ahau7ty3de1g37w1plnvx6bl7k93dtx
115793
115792
2025-07-11T06:52:49Z
MOIBARDE
10068
115793
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abubakar Bashir Abdulkarim''' (Abubakar Bashir Abdulkarim) ina anndiraa '''Abubakar Bashir Maishadda''' (jibinaa ko 2 lewru bowte hitaande 1988) ko neɗɗo Najeriyanaajo peewnoowo filmuuji, golloowo e nder dingiral filmuuji kannywood. Ko kanko sosi ''Maishadda Global Resources LTD'', o waɗii filmuuji keewɗi e les njiimaandi makko ɗi o waɗi heen hoodereeji ''Kannywood'' ko wayi no [[Ali Nuhu]], [[Sadiq sani sadiq|Sadiq Sani Sadiq]], [[Maryam Yahaya|Maryam Yahaya,]] [[Yakubu Mohammed|Yakubu Muhammed]], [[Rahama Sadau]] e nder filmuuji bayɗi no ''Takanas Ta Kano'' (2014). ), ''Daga Murna'' (2015), ''Wutar Kara'' (2019), Hafeez (2019), ''Mujadala'' (2019), Mariya (2019), Ana Dara Ga Dare (2018) e Hauwa Kulu (2019), e peewnugol keewngol sosiyeteeji bayɗi no Sareena (2019), e Suɓngo moƴƴo (2020). Abubakar Bashir Maishadda ina heewi wiyeede ko « laamɗo kaalis ». O heɓii njeenaaje keewɗe ko wayi no njeenaaje wellitaare yimɓe wuro 2018 e 2019, njeenaaje 2015 ɓurɗe moƴƴude e cate ɗemɗe ngenndiije (Hausa).
== Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi ==
Abubakar Bashir Maishadda jibinaa ko ñalnde 2 lewru bowte hitaande 1988 to wuro Dandishe, laamu nokkuure Dala to diiwaan Kano. O mawni ko to Gadon Kaya, laamu Gwale to diiwaan Kano. Kanko woni ɓii Alhaji Bashir Abdulkarim Maishadda e Safiya Sani Na’ibi.
Maishadda naati duɗal leslesal hakkunde leyɗeele Shukura Kurna ngam duɗal mum leslesal, caggal ɗuum o yahi ''Gadon Kaya'' ɗo o jokki jaŋde makko leslesre to ACE ''Academy''. O timmini jaŋde makko leslesre e hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheek Bashir El-rayyah. O heɓi Dipolom ngenndiijo e ganndal informatik e goɗɗo e filmuuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Northwest''.
[[Category:Stub]]
2pi13msc5xlmzw6ps6vv8r3zuj9076u
115794
115793
2025-07-11T06:58:53Z
MOIBARDE
10068
115794
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abubakar Bashir Abdulkarim''' (Abubakar Bashir Abdulkarim) ina anndiraa '''Abubakar Bashir Maishadda''' (jibinaa ko 2 lewru bowte hitaande 1988) ko neɗɗo Najeriyanaajo peewnoowo filmuuji, golloowo e nder dingiral filmuuji kannywood. Ko kanko sosi ''Maishadda Global Resources LTD'', o waɗii filmuuji keewɗi e les njiimaandi makko ɗi o waɗi heen hoodereeji ''Kannywood'' ko wayi no [[Ali Nuhu]], [[Sadiq sani sadiq|Sadiq Sani Sadiq]], [[Maryam Yahaya|Maryam Yahaya,]] [[Yakubu Mohammed|Yakubu Muhammed]], [[Rahama Sadau]] e nder filmuuji bayɗi no ''Takanas Ta Kano'' (2014). ), ''Daga Murna'' (2015), ''Wutar Kara'' (2019), Hafeez (2019), ''Mujadala'' (2019), Mariya (2019), Ana Dara Ga Dare (2018) e Hauwa Kulu (2019), e peewnugol keewngol sosiyeteeji bayɗi no Sareena (2019), e Suɓngo moƴƴo (2020). Abubakar Bashir Maishadda ina heewi wiyeede ko « laamɗo kaalis ». O heɓii njeenaaje keewɗe ko wayi no njeenaaje wellitaare yimɓe wuro 2018 e 2019, njeenaaje 2015 ɓurɗe moƴƴude e cate ɗemɗe ngenndiije (Hausa).
== Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi ==
Abubakar Bashir Maishadda jibinaa ko ñalnde 2 lewru bowte hitaande 1988 to wuro Dandishe, laamu nokkuure Dala to diiwaan Kano. O mawni ko to Gadon Kaya, laamu Gwale to diiwaan [[Kano]]. Kanko woni ɓii Alhaji Bashir Abdulkarim Maishadda e Safiya Sani Na’ibi.
Maishadda naati duɗal leslesal hakkunde leyɗeele Shukura Kurna ngam duɗal mum leslesal, caggal ɗuum o yahi ''Gadon Kaya'' ɗo o jokki jaŋde makko leslesre to ACE ''Academy''. O timmini jaŋde makko leslesre e hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheek Bashir El-rayyah. O heɓi Dipolom ngenndiijo e ganndal informatik e goɗɗo e filmuuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Northwest''.
== Kugal ==
Maishadda naati e fedde filmuuji [[Kannywood]] e hitaande 2012 e ballal Abubakar A.S Mai Kwai. Caggal ɗuum o hawri e Ibraahiima Bala, ko kanko kadi woni gardo filmo e nder dingiral filmuuji ''Kannywood''. Ɓe ngollodii, ɓe peewni filmo ina wiyee Ba Girma (2014), ko ɗum woni filmo makko gadano.
Maishadda waɗii ko ina ɓura 50 filmo e ɗemngal [[Hausa language|Hausa]] e Engele. O gollodiima e Kabiru Jammaje ngam waɗde filmuuji e ɗemngal Engele ko wayi no Annoore e niɓɓere (2016), E njiylawu laamɗo (2018), e Ko ɗum woni laawol (2018).
2019 woni hitaande waylo-waylo wonande Maishadda caggal nde o yaltini Hauwa Kulu (Hare ngam haɓaade fenaande) (2019), ɗo o haali haala fenaande. Hauwa Kulu heɓi film ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee e njeenaaje 2019 ngam weltinde yimɓe wuro.
E hitaande 2020, Maishadda gollodiima e [[Ali Nuhu]] e Kabiru Jammaje ngam waɗde filmo ɓurɗo heewde bidsee[laɓɓitinde ina haani] Suɓngo moƴƴo (2020), mo hoodereeji mawɗi ''Nollywood'' mbaɗi.
[[Category:Stub]]
i9q0yi3mhyxglid89tqi52wu5ufxbac
115795
115794
2025-07-11T07:05:56Z
MOIBARDE
10068
115795
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abubakar Bashir Abdulkarim''' (Abubakar Bashir Abdulkarim) ina anndiraa '''Abubakar Bashir Maishadda''' (jibinaa ko 2 lewru bowte hitaande 1988) ko neɗɗo Najeriyanaajo peewnoowo filmuuji, golloowo e nder dingiral filmuuji kannywood. Ko kanko sosi ''Maishadda Global Resources LTD'', o waɗii filmuuji keewɗi e les njiimaandi makko ɗi o waɗi heen hoodereeji ''Kannywood'' ko wayi no [[Ali Nuhu]], [[Sadiq sani sadiq|Sadiq Sani Sadiq]], [[Maryam Yahaya|Maryam Yahaya,]] [[Yakubu Mohammed|Yakubu Muhammed]], [[Rahama Sadau]] e nder filmuuji bayɗi no ''Takanas Ta Kano'' (2014). ), ''Daga Murna'' (2015), ''Wutar Kara'' (2019), Hafeez (2019), ''Mujadala'' (2019), Mariya (2019), Ana Dara Ga Dare (2018) e Hauwa Kulu (2019), e peewnugol keewngol sosiyeteeji bayɗi no Sareena (2019), e Suɓngo moƴƴo (2020). Abubakar Bashir Maishadda ina heewi wiyeede ko « laamɗo kaalis ». O heɓii njeenaaje keewɗe ko wayi no njeenaaje wellitaare yimɓe wuro 2018 e 2019, njeenaaje 2015 ɓurɗe moƴƴude e cate ɗemɗe ngenndiije (Hausa).
== Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi ==
Abubakar Bashir Maishadda jibinaa ko ñalnde 2 lewru bowte hitaande 1988 to wuro Dandishe, laamu nokkuure Dala to diiwaan Kano. O mawni ko to Gadon Kaya, laamu Gwale to diiwaan [[Kano]]. Kanko woni ɓii Alhaji Bashir Abdulkarim Maishadda e Safiya Sani Na’ibi.
Maishadda naati duɗal leslesal hakkunde leyɗeele Shukura Kurna ngam duɗal mum leslesal, caggal ɗuum o yahi ''Gadon Kaya'' ɗo o jokki jaŋde makko leslesre to ACE ''Academy''. O timmini jaŋde makko leslesre e hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheek Bashir El-rayyah. O heɓi Dipolom ngenndiijo e ganndal informatik e goɗɗo e filmuuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Northwest''.
== Kugal ==
Maishadda naati e fedde filmuuji [[Kannywood]] e hitaande 2012 e ballal Abubakar A.S Mai Kwai. Caggal ɗuum o hawri e Ibraahiima Bala, ko kanko kadi woni gardo filmo e nder dingiral filmuuji ''Kannywood''. Ɓe ngollodii, ɓe peewni filmo ina wiyee Ba Girma (2014), ko ɗum woni filmo makko gadano.
Maishadda waɗii ko ina ɓura 50 filmo e ɗemngal [[Hausa language|Hausa]] e Engele. O gollodiima e Kabiru Jammaje ngam waɗde filmuuji e ɗemngal Engele ko wayi no Annoore e niɓɓere (2016), E njiylawu laamɗo (2018), e Ko ɗum woni laawol (2018).
2019 woni hitaande waylo-waylo wonande Maishadda caggal nde o yaltini Hauwa Kulu (Hare ngam haɓaade fenaande) (2019), ɗo o haali haala fenaande. Hauwa Kulu heɓi film ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee e njeenaaje 2019 ngam weltinde yimɓe wuro.
E hitaande 2020, Maishadda gollodiima e [[Ali Nuhu]] e Kabiru Jammaje ngam waɗde filmo ɓurɗo heewde bidsee[laɓɓitinde ina haani] Suɓngo moƴƴo (2020), mo hoodereeji mawɗi ''Nollywood'' mbaɗi.
== Njeenaaje ==
Njeñtudi Filmu Categori Njeenaari Hitaande
2015 2015 Afrik ƴeewooɓe maagiyaŋkooɓe cuɓagol njeenaari ɓurndi moƴƴude e peewnugol Binkice Won
2016 Afrik Magic Yiyooɓe Njeenaaje Suɓngo Filmo ɓurɗo moƴƴude Sakaina suɓaama
2017 City People njeenaaje weltaare ɓurɗo moƴƴude e peewnugol toɗɗaaɗo
2018 City People njeenaari weltaare ɓurnde moƴƴude e peewnugol won
2019 Fedde Zuma Njeenaari ɓurndi moƴƴude e peewnugol Mariya Won
2019 wuro yimɓe weltaare njeenaari ɓurndi moƴƴude e peewnugol Hauwa Kulu Won
2019 wuro yimɓe weltaare njeenaari film ɓurɗo moƴƴude Hauwa kulu won
2020 Afrik Magic Yiyooɓe Njeenaaje Suɓngo Filmo ɓurɗo moƴƴude Maria suɓaama
== Filmografi peewnoowo ==
Tiitoonde Hitaande Darnde
Wiɗto 2014 peewnoowo
Pewnitoowo 2014 jom suudu
Fedde nde 2014 peewnugol
Ɗemngal ɓalewal 2014 peewnitoowo
Sakaina 2014 peewnoowo
Farin gani 2014 peewnoowo
Zee Zee 2014 peewnoowo
Hakkeeji gorko 2014 peewnoowo
Munubiya 2014 peewnoowo
Cirkel 2014 peewnoowo
Ko adii Safiya 2014 peewnoowo
Gobarar mata 2014 peewnitoowo
Takanas Ta Kano 2015 ko peewnoowo
Dan Gaske 2015 ko peewnoowo
Mafiya 2015 ko peewnoowo
Daga murna anga jaka 2015 producteur
Kishiya Da Kishiya 2015 ko peewnoowo
Gidan Anubi 2016 ko peewnoowo
Kowa Darling 2016 ko gardiiɗo peewnugol
Karfen nasara 2016 peewnoowo
Tsakar Gidan Jatau 2016 peewnoowo
Kwamandan mata 2016 ko peewnoowo
Kauyawa 2016 ko peewnoowo
Mijin Aro 2016 peewnoowo
Biki buduri 2016 producteur
Kanwar dubarudu 2016 producteur
Ruwa A Jallo 2016 peewnoowo
Burin Faatima 2016 peewnitoowo
Mubeena 2016 peewnoowo
Bashi hanji 2016 ko peewnoowo
Dije rama 2016 peewnoowo
Kalan Dangi 2016 ko peewnoowo
Mariya 2018 ko peewnoowo
Mujadala 2018 peewnoowo
Ko ɗum woni Way 2018 peewnoowo
E njiylawu Laamɗo 2018 peewnoowo
Ana dara ga dare 2018 producteur
Sarkakiya 2018 peewnoowo
Hafeez 2019 ko peewnoowo
Sareena 2019 ko peewnoowo
Halimatus Sadiya 2019 pewjoowo
Nadiya 2019 peewnoowo
Wutar kara 2019 peewnitoowo
Hauwa kulu 2019 pewjoowo
Bana bakwai 2019 pewnitoowo
Ciwon idanu na 2019 producteur
So Da So 2019 peewnoowo
Ana barin halak 2019 ko peewnoowo
Karki manta dani 2019 koolaaɗo kuuɓal
Ana dara ga dare 2019 producteur
Suɓngo moƴƴo 2020 peewnoowo
Bintu 2020 peewnoowo
Sarki goma zamani goma 2021 producteur exécutif
[[Category:Stub]]
d318ixqunshbeca55mq9png97hwy9vz
Igbo Eze South
0
14114
115747
115735
2025-07-10T12:32:23Z
Fulani215
7983
Fixed typo
115747
wikitext
text/x-wiki
'''Cowpea''' (walla Igboeze Fombina) woni nokkuure laamu lesdi Enugu haa Fuunaange-rewo lesdi Naajeeriya. Joɗnde mayre woni ko e wuro wiyeteengo Ibagwa-Aka (walla Ibagwa-Eka). Hooreejo laamu nokkuyankeewu hannde oo ko sehil Peter Andy.
Wertallo mayri ko 158 km2 (61 km2) e binnditagol 2006 ngol ko 147 328 neɗɗo. Wurooji sappo ko Igbo-eze fuɗnaange Local. Alor-agu, unadu, itchi, nkalagu-obukpa, ibagwa aka, iheakpu -awka, uhunowerre, owoko-ulo, ovoko-agu, e iheaka. Ndema e njulaagu ko golle faggudu ɓurɗe teeŋtude. Geɗe Agro ko wayi no Yams, Nebam Palme, Kaniok, Nuts Bambara, Kernel Palm, Cowpea, e Jawdi ina peewnee, ina yeeyee e nder luumooji.
Won Luumooji mawɗi to Igbo Eze to bannge worgo. Ina jeyaa heen Orie Igbo-eze, Nkwo Ibagwa, Afor Unadu, Eke Itchi. Ɗee luumooji ɓuri golloraade ko e mbaydi mbaylaandi tawa ina lomtoo ñalɗi luumooji Nay ɗi limlebbi Igbo- Eke, Orie, Afor, Nkwo.
== Wakati ==
Toɓo fuɗɗotoo ko e lewru marse/abriil, haa oktoobar/noowammbar[8], toɓooli hitaande kala ina mbaɗa 1 400 mm haa 2 000 mm. Hakindo nguleeki hitaande ko ɓuri 20 °C (68,0 °F) ina addana nguleeki 75% e hitaande, nguleeki ina yettoo 90% e sahaa toɓo. Wakkati yooro ina heɓa lebbi ɗiɗi Harmattan tuggi darorɗe lewru desaambar haa darorɗe lewru feebariyee. Lebbi ɓurɗi wulde ɗii ko hakkunde lewru Yarkomaa e lewru Marse. Kod posto nokku oo ko 413
== Wolde ==
Denndaangal renndooji nder Igbo Eze Sud ina kaala ɗemngal Nsukka ngal ɗemngal Igbo.
== Tuugnorgal ==
"Postooji- e kartal LGA". NIPOST. Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 10-2009. Ko 20-10-2009 ƴettaa.
q9z3snw6kfga3k5wjz7h8qz79habnah
Abraham kobina
0
14925
115781
92600
2025-07-10T17:25:23Z
MOIBARDE
10068
115781
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ibraahiima Kobina Ackah''' ko episkop Angalteer to leydi Ganaa: ko adii ɗuum ko Ardikon, o woniino Episkop Wiawso gila 2006.
Tuugnorgal
[[Category:Stub]]
hivf3pnlbbhap6ngctm1u2yx49ucdwu
115782
115781
2025-07-10T17:29:02Z
MOIBARDE
10068
115782
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ibraahiima Kobina Ackah''' ko episkop Angalteer to leydi [[Gana|Ganaa]]:<ref>[https://www.anglicancommunion.org/structures/member-churches/member-church/diocese/position.aspx?church=west-africa&dio=wiawso&pos=bishop-of-wiawso&posID=17817 Anglican Communion]</ref> ko adii ɗuum ko Ardikon, o woniino Episkop Wiawso gila 2006.
Tuugnorgal
[[Category:Stub]]
ab4i92rf3y06xl90rf05879azydda80
115783
115782
2025-07-10T19:12:23Z
MOIBARDE
10068
115783
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ibraahiima Kobina Ackah''' ko episkop Angalteer to leydi [[Gana|Ganaa]]:<ref>[https://www.anglicancommunion.org/structures/member-churches/member-church/diocese/position.aspx?church=west-africa&dio=wiawso&pos=bishop-of-wiawso&posID=17817 Anglican Communion]</ref> ko adii ɗuum ko Ardikon, o woniino Episkop Wiawso gila 2006.<ref>[https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/NewsArchive/Ackah-to-be-first-Anglican-Bishop-of-Wiawso-Diocese-105491 Ghana web]</ref>
Tuugnorgal
[[Category:Stub]]
nl2ab5eguu9x0fimi00tz4whwzife8n
Abu Kasanbata
0
15227
115786
92602
2025-07-11T05:09:15Z
MOIBARDE
10068
115786
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abu Kasanbata''' ko politikyanke leydi Ganaa, kadi ko cukko jaagorgal leydi Ganaa to bannge hirnaange.
Tuugnorgal
"Doggol jaagorɗe diiwaanuuji e nder leydi Gana e depiteeji mum en". www.hannde hannde.com. Ƴeewtaa ko ñalnde 23 noowammbar 2013.
"Doggol jaagorɗe diiwaanuuji e nder leydi Gana e depiteeji mum en". ganaaji.com. 18 lewru juko hitaande 2013. Ƴeewtaa ko ñalnde 23 noowammbar 2013.
"Jaagorɗe diiwanuuji". www.laamuuji.ghs. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 14 oktoobar 2013. Ƴeewtaa ko ñalnde 23 noowammbar 2013.
[[Category:Stub]]
6al8tzyzs5g9nhvphibeoij6ezorqrp
115787
115786
2025-07-11T05:13:47Z
MOIBARDE
10068
115787
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abu Kasanbata''' ko politikyanke leydi [[Gana|Ganaa]], kadi ko cukko jaagorgal leydi [[Gana|Ganaa]] to bannge hirnaange.<ref name="min">{{cite web|title=List of Regional Ministers in Ghana with Their Deputies.|url=http://www.modernghana.com/news/469518/1/list-of-regional-ministers-in-ghana-with-their-dep.html|publisher=www.modernghana.com|accessdate=23 November 2013}}</ref><ref name="sdf">{{cite web|url=http://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/artikel.php?ID=277257|title=List of Regional Ministers in Ghana with Their Deputies|work=ghanaweb.com|date=18 June 2013|accessdate=23 November 2013}}</ref><ref name="jmnko">{{cite web|title=Regional Ministers|url=http://www.ghana.gov.gh/index.php/2012-02-08-08-18-09/regional-ministers|publisher=www.ghana.gov.ghs|accessdate=23 November 2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131014214651/http://www.ghana.gov.gh/index.php/2012-02-08-08-18-09/regional-ministers|archivedate=14 October 2013}}</ref>
Tuugnorgal
[[Category:Stub]]
fxbvlcxev3tu91s4u4ju3kazpsahhpv
115788
115787
2025-07-11T05:14:26Z
MOIBARDE
10068
115788
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Abu Kasanbata''' ko politikyanke leydi [[Gana|Ganaa]], kadi ko cukko jaagorgal leydi [[Gana|Ganaa]] to bannge hirnaange.<ref name="min">{{cite web|title=List of Regional Ministers in Ghana with Their Deputies.|url=http://www.modernghana.com/news/469518/1/list-of-regional-ministers-in-ghana-with-their-dep.html|publisher=www.modernghana.com|accessdate=23 November 2013}}</ref><ref name="sdf">{{cite web|url=http://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/artikel.php?ID=277257|title=List of Regional Ministers in Ghana with Their Deputies|work=ghanaweb.com|date=18 June 2013|accessdate=23 November 2013}}</ref><ref name="jmnko">{{cite web|title=Regional Ministers|url=http://www.ghana.gov.gh/index.php/2012-02-08-08-18-09/regional-ministers|publisher=www.ghana.gov.ghs|accessdate=23 November 2013|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131014214651/http://www.ghana.gov.gh/index.php/2012-02-08-08-18-09/regional-ministers|archivedate=14 October 2013}}</ref>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
q2xo4e5nlm3ue1r95lbdkg46l1pdccy
Abrah Comfort Rosemond
0
15833
115779
105039
2025-07-10T17:18:55Z
MOIBARDE
10068
115779
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:National Anti-Slavery Standard (IA 8b782d4a-6390-452c-b946-1ef130b88bb1).pdf|thumb]]
'''Abrah Comfort Rosemond''' (16 sulyee 1960) ko debbo dawriyanke [[Ganaajo]]. O woniino tergal parlemaa ngam diiwaan Weija Gbawe.<ref>{{cite web|title=Hon. Comfort Rosemond Abrah|url=http://www.odekro.org/person/comfort-rosemond-abrah/|website=odekro|publisher=Odekro|accessdate=25 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170226050338/http://www.odekro.org/person/comfort-rosemond-abrah/|archive-date=26 February 2017|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=Gbawe MP Provides Classroom|url=https://www.modernghana.com/news/743615/gbawe-mp-provides-classroom.html|access-date=2025-03-18|website=Modern Ghana|language=en}}</ref>
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
O heɓi MPhil (ardorde e wasiyaaji) to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Cape Coast'' e hitaande 2002.
==Kugal==
Comfort kadi ko jannginoowo jannguɗo, o toɗɗaa gardiiɗo diiwaan Biro diiwaan Kwaebibirem mo GES. O dañii wooteeji parlemaa 2012 e 32 861 woote ko 53,59% e wooteeji ɗi o heɓi ɗii fof.
== Nguurndam neɗɗo ==
Comfort Rosemond ina jogii ɓiɓɓe ɗiɗo.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
85k9be1l95jxt11nftaoqzqj8ci1rs7
Aboubacar Adama Sylla
0
16509
115776
92594
2025-07-10T17:06:16Z
MOIBARDE
10068
115776
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Aboubacar Adama''' '''Sylla''' ko dawriyanke [[Gine]] jooɗaniiɗo diiwaan Matoto, to Asaambele Ngenndi ([[Gine|Ginee]]).<ref>{{cite web|url=https://www.assembleeguinee.org/hon-aboubacar-adama-sylla|title=Assemblée Nationale de Guinée|access-date=29 October 2021|website=assembleeguinee.org|language=fr}}</ref> O jeyaa ko e fedde ɓurnde heewde lannda [[Gine]] gonnooɗo hooreejo leydi ''Alpha'' Conde.<ref>{{Cite news|url=https://www.laguinee224.com/election-du-22-mars-voici-la-liste-des-nouveaux-deputes-guineens/|website=laguinee224.com|date=16 April 2020|title=Election du 22 mars : Voici la liste des nouveaux députés guinéens|language=fr|access-date=29 October 2021}}</ref>
== '''Tuugnorgal''' ==
[[Category:Stub]]
6kgx4ibyof0x5luxdz8xidc6ds2xrrr
Nage (food)
0
21477
115748
79544
2025-07-10T12:35:12Z
Fulani215
7983
/* Himobe */Fixed typo
115748
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nage ko helmere''' (konngol Farayse) ngam wiyde ndiyam ɓuuɓɗam kuutorteeɗam ngam ɓuuɓnude ñaamdu ɓuuɓndu, ko ɓuri heewde ko ñaamdu maayo. Nage aadaaji ko ɓuuɓri ɓuuɓndi e diƴƴe daneeje, leɗɗe, e huɗo, ɗo kosam maayo ɓuuɓnata. Ndeen ndiyam ɗam ustee, ɓuuɓnee e kiri e/walla ɓuuɓri.<ref name="busico">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref>
== Ɓawo ==
Defde huunde à la nage firti ko “nde ina lummboo” (farayse nage) ina firta defde e nder court-bouillon mo ɓuuɓri mum moƴƴi.<ref name="busico2">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref> Haa jooni helmere "nage" ndee e hoore mum arii firtude ko ɓuuɓri ndi, so ina weeɓi, ina tiiɗi no feewi, ina waawi waɗeede e ɓuuɓri ɓuuɓri e ñaamdu nduu e hoore mum<ref>[http://www.newitalianrecipes.com/cooking-terms.html Cooking Terms<!-- Bot generated title -->]</ref> <ref>[http://www.how-to-cook-gourmet.com/courtbouillonrecipe.html Court Bouillon Recipe<!-- Bot generated title -->]</ref>.Ɓeydagol geɗe ko wayi no tomaate ina ɓeydee heen sahaaji.
== Himobe ==
<references />
44n5m9cid1dwaxswj8ex1chpdf54amf
115749
115748
2025-07-10T12:36:11Z
Fulani215
7983
/* Ɓawo */Added a section
115749
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nage ko helmere''' (konngol Farayse) ngam wiyde ndiyam ɓuuɓɗam kuutorteeɗam ngam ɓuuɓnude ñaamdu ɓuuɓndu, ko ɓuri heewde ko ñaamdu maayo. Nage aadaaji ko ɓuuɓri ɓuuɓndi e diƴƴe daneeje, leɗɗe, e huɗo, ɗo kosam maayo ɓuuɓnata. Ndeen ndiyam ɗam ustee, ɓuuɓnee e kiri e/walla ɓuuɓri.<ref name="busico">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref>
== Ɓawo ==
Defde huunde à la nage firti ko “nde ina lummboo” (farayse nage) ina firta defde e nder court-bouillon mo ɓuuɓri mum moƴƴi.<ref name="busico2">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref> Haa jooni helmere "nage" ndee e hoore mum arii firtude ko ɓuuɓri ndi, so ina weeɓi, ina tiiɗi no feewi, ina waawi waɗeede e ɓuuɓri ɓuuɓri e ñaamdu nduu e hoore mum<ref>[http://www.newitalianrecipes.com/cooking-terms.html Cooking Terms<!-- Bot generated title -->]</ref> <ref>[http://www.how-to-cook-gourmet.com/courtbouillonrecipe.html Court Bouillon Recipe<!-- Bot generated title -->]</ref>.Ɓeydagol geɗe ko wayi no tomaate ina ɓeydee heen sahaaji.
==Yeande==
== Himobe ==
<references />
bwx6q20394e94guj3q5kszb9qn7501v
115750
115749
2025-07-10T12:36:49Z
Fulani215
7983
/* Yeande */Fixed typo
115750
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nage ko helmere''' (konngol Farayse) ngam wiyde ndiyam ɓuuɓɗam kuutorteeɗam ngam ɓuuɓnude ñaamdu ɓuuɓndu, ko ɓuri heewde ko ñaamdu maayo. Nage aadaaji ko ɓuuɓri ɓuuɓndi e diƴƴe daneeje, leɗɗe, e huɗo, ɗo kosam maayo ɓuuɓnata. Ndeen ndiyam ɗam ustee, ɓuuɓnee e kiri e/walla ɓuuɓri.<ref name="busico">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref>
== Ɓawo ==
Defde huunde à la nage firti ko “nde ina lummboo” (farayse nage) ina firta defde e nder court-bouillon mo ɓuuɓri mum moƴƴi.<ref name="busico2">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref> Haa jooni helmere "nage" ndee e hoore mum arii firtude ko ɓuuɓri ndi, so ina weeɓi, ina tiiɗi no feewi, ina waawi waɗeede e ɓuuɓri ɓuuɓri e ñaamdu nduu e hoore mum<ref>[http://www.newitalianrecipes.com/cooking-terms.html Cooking Terms<!-- Bot generated title -->]</ref> <ref>[http://www.how-to-cook-gourmet.com/courtbouillonrecipe.html Court Bouillon Recipe<!-- Bot generated title -->]</ref>.Ɓeydagol geɗe ko wayi no tomaate ina ɓeydee heen sahaaji.
==Yeande==
E nder ñaamdu Meksik e ñaamdu Amerik hakkundeejo, helmere ndee firti ko ɓuuɓri salaade ina waɗi steak flank ɓuuɓɗo walla taƴaaɗo seeɗa, tiggu, oregano, chili serrano, awokaado, tomateeji, e vinegar. Ko heddii koo ina heewi waɗeede e tostadas, tacos walla e hebbinde pepper poblano. To Honduras ko kosam mbabba huutortee.E nder ñaamdu Kolommbi, salpicón ko njaram ɓuuɓɗam ɓiɓɓe leɗɗe waɗeteeɗam e ɓuuɓri ɓuuɓri e/walla ɓuuɓri oraas, ko ɗum rokkata ɗum mbaydi mum boɗeeri jalboori, e ndiyam soda.
== Himobe ==
<references />
kdzh3tpo0oytjdiw4oneau2nneiaytx
115751
115750
2025-07-10T12:37:58Z
Fulani215
7983
/* Yeande */Fixed typo
115751
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nage ko helmere''' (konngol Farayse) ngam wiyde ndiyam ɓuuɓɗam kuutorteeɗam ngam ɓuuɓnude ñaamdu ɓuuɓndu, ko ɓuri heewde ko ñaamdu maayo. Nage aadaaji ko ɓuuɓri ɓuuɓndi e diƴƴe daneeje, leɗɗe, e huɗo, ɗo kosam maayo ɓuuɓnata. Ndeen ndiyam ɗam ustee, ɓuuɓnee e kiri e/walla ɓuuɓri.<ref name="busico">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref>
== Ɓawo ==
Defde huunde à la nage firti ko “nde ina lummboo” (farayse nage) ina firta defde e nder court-bouillon mo ɓuuɓri mum moƴƴi.<ref name="busico2">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref> Haa jooni helmere "nage" ndee e hoore mum arii firtude ko ɓuuɓri ndi, so ina weeɓi, ina tiiɗi no feewi, ina waawi waɗeede e ɓuuɓri ɓuuɓri e ñaamdu nduu e hoore mum<ref>[http://www.newitalianrecipes.com/cooking-terms.html Cooking Terms<!-- Bot generated title -->]</ref> <ref>[http://www.how-to-cook-gourmet.com/courtbouillonrecipe.html Court Bouillon Recipe<!-- Bot generated title -->]</ref>.Ɓeydagol geɗe ko wayi no tomaate ina ɓeydee heen sahaaji.
==Yeande==
E nder ñaamdu Meksik e ñaamdu Amerik hakkundeejo, helmere ndee firti ko ɓuuɓri salaade ina waɗi steak flank ɓuuɓɗo walla taƴaaɗo seeɗa, tiggu, oregano, chili serrano, awokaado, tomateeji, e vinegar. Ko heddii koo ina heewi waɗeede e tostadas, tacos walla e hebbinde pepper poblano. To Honduras ko kosam mbabba huutortee.E nder ñaamdu Kolommbi, salpicón ko njaram ɓuuɓɗam ɓiɓɓe leɗɗe waɗeteeɗam e ɓuuɓri ɓuuɓri e/walla ɓuuɓri oraas, ko ɗum rokkata ɗum mbaydi mum boɗeeri jalboori, e ndiyam soda.
==Ngurdam==
== Himobe ==
<references />
aeanf2nvgxax2v8zf12udb28bvm3r4o
115752
115751
2025-07-10T12:38:22Z
Fulani215
7983
/* Ngurdam */Fixed typo
115752
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nage ko helmere''' (konngol Farayse) ngam wiyde ndiyam ɓuuɓɗam kuutorteeɗam ngam ɓuuɓnude ñaamdu ɓuuɓndu, ko ɓuri heewde ko ñaamdu maayo. Nage aadaaji ko ɓuuɓri ɓuuɓndi e diƴƴe daneeje, leɗɗe, e huɗo, ɗo kosam maayo ɓuuɓnata. Ndeen ndiyam ɗam ustee, ɓuuɓnee e kiri e/walla ɓuuɓri.<ref name="busico">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref>
== Ɓawo ==
Defde huunde à la nage firti ko “nde ina lummboo” (farayse nage) ina firta defde e nder court-bouillon mo ɓuuɓri mum moƴƴi.<ref name="busico2">{{cite book|last=Busico|first=Michalene|title=The chefs of the times: more than 200 recipes and reflections from some of America's most creative chefs, based on the popular column in the New York Times|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-312-28447-3|page=5|url=https://books.google.com/books?id=73YNnuujmpcC&pg=PA5}}</ref> Haa jooni helmere "nage" ndee e hoore mum arii firtude ko ɓuuɓri ndi, so ina weeɓi, ina tiiɗi no feewi, ina waawi waɗeede e ɓuuɓri ɓuuɓri e ñaamdu nduu e hoore mum<ref>[http://www.newitalianrecipes.com/cooking-terms.html Cooking Terms<!-- Bot generated title -->]</ref> <ref>[http://www.how-to-cook-gourmet.com/courtbouillonrecipe.html Court Bouillon Recipe<!-- Bot generated title -->]</ref>.Ɓeydagol geɗe ko wayi no tomaate ina ɓeydee heen sahaaji.
==Yeande==
E nder ñaamdu Meksik e ñaamdu Amerik hakkundeejo, helmere ndee firti ko ɓuuɓri salaade ina waɗi steak flank ɓuuɓɗo walla taƴaaɗo seeɗa, tiggu, oregano, chili serrano, awokaado, tomateeji, e vinegar. Ko heddii koo ina heewi waɗeede e tostadas, tacos walla e hebbinde pepper poblano. To Honduras ko kosam mbabba huutortee.E nder ñaamdu Kolommbi, salpicón ko njaram ɓuuɓɗam ɓiɓɓe leɗɗe waɗeteeɗam e ɓuuɓri ɓuuɓri e/walla ɓuuɓri oraas, ko ɗum rokkata ɗum mbaydi mum boɗeeri jalboori, e ndiyam soda.
==Ngurdam==
Hisham Mackie jibinaa ko to Freetown, Sarliyon nyalnde 6 abriil 1969 e nder galle Sarliyon-Libannaajo mo woni kala ina woni e njulaagu diamant gila 1952. Baaba makko, jibinannde ɗiɗmere Sarliyon-Libannaajo, ina jeyaa e yeeyooɓe diamant adanɓe ɓe keɓi yamiroore laamu Sarliyon e nder puɗal kitaale capanɗe jeegom. Mackie waɗi jaŋde mum hakkundeere to duɗal Bo lollungal e elite to Bo, o heɓi bak makko e hitaande 1986. Caggal nde o heɓi bak makko e duɗal Bo, o yahi to Angalteer ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres e hitaande 1987. Mackie naati e njulaagu diamond e hitaande 2002 ngam wonde eksport jogiiɗo lisaas.
== Himobe ==
<references />
oynf0k581khtrfzmdefzu6t1s2gjcd1
Abu Sa'id al-Afif
0
23334
115791
92604
2025-07-11T05:24:05Z
MOIBARDE
10068
115791
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abuu Sayid al-Afif''' ko cafroowo Samarinaajo to Kayhayɗi e teeminannde 15ɓiire.<ref>[http://jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=325&letter=M&search=physician#957 Schechter, Solomon ''et al.'' "Medicine".] ''[[Jewish Encyclopedia]]'' Funk and Wagnalls, 1901-1906.</ref>
== Firooji ==
{{Reflist}}
[[Category:Stub]]
b8wccc9so289fuo5gevb95uf0oafzxp
Abu Agila Masud
0
23607
115785
104915
2025-07-11T05:07:35Z
MOIBARDE
10068
115785
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abu Agila Mohammad Masud Kheir Al-Marimi<ref>{{Cite web|last=Magdy|first=Samy|date=18 December 2022|title=Libyan militia held suspected Lockerbie bombmaker before he was handed over to US|url=https://www.timesofisrael.com/libya-militia-held-lockerbie-suspect-before-handover-to-us/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231222162559/https://www.timesofisrael.com/libya-militia-held-lockerbie-suspect-before-handover-to-us/|archive-date=Dec 22, 2023|website=The Times of Israel}}</ref>''' (jiɓina 1951 ko 1952<ref name="KeefeBook">{{cite book|author=Patrick Madden Keefe|title=Rogues: True Stories of Grifters, Killers, Rebels and Crooks|pages=54–79|publisher=Picador}}</ref>) ko jibinaaɗo to Tuunus, gonnooɗo konu e humpito [[Libiya]], tuumaaɗo wonde ko kanko waɗi bommbooji e laana ndiwoowa Pan Am 103, anndiraaka "bommbo Lockerbie".<ref name="KeefeBook2">{{cite book|author=Patrick Madden Keefe|title=Rogues: True Stories of Grifters, Killers, Rebels and Crooks|pages=54–79|publisher=Picador}}</ref><ref>{{Cite web|last1=Spencer|first1=Richard|last2=Volkmann|first2=Elizia|date=December 15, 2022|title=Lockerbie bombing suspect Abu Agila Mohammad Masud is brought to court - but the fog refuses to clear|url=https://www.thetimes.com/world/africa/article/lockerbie-bombing-suspect-abu-agila-mohammad-masud-is-brought-to-court-but-the-fog-refuses-to-clear-fgstb3gmt|url-access=subscription|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20221217095244/https://www.thetimes.co.uk/article/lockerbie-bombing-suspect-abu-agila-mohammad-masud-is-brought-to-court-but-the-fog-refuses-to-clear-fgstb3gmt|archive-date=17 December 2022|website=[[The Times]]}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/uk-scotland-south-scotland-67169501|title=Legal bid to give Lockerbie families access to Masud trial|date=23 October 2023|via=[[BBC News]]|first1=David|last1=Cowan|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131225046/https://www.bbc.com/news/uk-scotland-south-scotland-67169501|archive-date=Jan 31, 2024}}</ref>
O waɗii ko dow [[Amerik]] e lewru Diisemba 2020,<ref>{{Cite web|url=https://www.cbsnews.com/news/lockerbie-bombing-pan-am-flight-103-new-charges-barr/|title=Barr announces new charges 32 years after Lockerbie bombing - CBS News|date=21 December 2020|website=CBS News|first1=Clare|last1=Hymes|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231222154222/https://www.cbsnews.com/news/lockerbie-bombing-pan-am-flight-103-new-charges-barr/|archive-date=Dec 22, 2023}}</ref> o rimini e Diisemba 2022.<ref>{{Cite news|last1=Shammas|first1=Brittany|last2=Starks|first2=Tim|last3=Iati|first3=Marisa|last4=Javaid|first4=Maham|date=2022-12-13|title=Man accused of making Lockerbie bomb is in U.S. custody, authorities say|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/12/11/lockerbie-bombing-suspect-masud/|access-date=2024-02-01|newspaper=Washington Post|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://abcnews.go.com/US/pan-103-bombing-case-suspect-appears-court/story?id=95066207|title=Pan Am 103 bombing suspect won't face death penalty, prosecutors say|last1=Katersky|first1=Aaron|last2=Mallin|first2=Alexander|last3=Hutchinson|first3=Bill|website=ABC News|date=December 12, 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230111102908/https://abcnews.go.com/US/pan-103-bombing-case-suspect-appears-court/story?id=95066207|archive-date=Jan 11, 2023}}</ref><ref>{{Cite news|date=2022-12-11|title=Lockerbie bombing suspect in US custody|url=https://www.bbc.com/news/uk-scotland-63933837|website=BBC News|first1=David|last1=Cowan|language=en-GB|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230912073843/https://www.bbc.com/news/uk-scotland-63933837|archive-date=Sep 12, 2023}}</ref><ref>{{Cite web|last=Lynch|first=Sarah N.|date=January 25, 2023|title=Lockerbie bombing suspect's arraignment deferred amid delays securing a lawyer|url=https://www.reuters.com/legal/lockerbie-bombing-suspect-be-arraigned-us-federal-court-2023-01-25/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230803023437/https://www.reuters.com/legal/lockerbie-bombing-suspect-be-arraigned-us-federal-court-2023-01-25/|archive-date=Aug 3, 2023|website=Reuters}}</ref> O jaɓii hakke maako nder lewru Fabrayru 2023,<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/uk-scotland-64574171|title=Lockerbie bombing suspect pleads not guilty in US court|date=8 February 2023|via=BBC|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240120230506/https://www.bbc.com/news/uk-scotland-64574171|archive-date=Jan 20, 2024}}</ref> nden ɗum annditi o heɓay kiita federal.<ref>{{Cite web|date=31 May 2023|title=Lockerbie bomb suspect to appear in US court|url=https://www.itv.com/news/border/2023-05-31/lockerbie-bomb-suspect-to-appear-in-us-court|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231222154111/https://www.itv.com/news/border/2023-05-31/lockerbie-bomb-suspect-to-appear-in-us-court|archive-date=Dec 22, 2023|website=ITV News Border}}</ref> Nder lewru Diisemba 2023 ɗum haɓɓii ɗum nder lewru Maayu 2025.<ref>{{Cite web|url=https://news.stv.tv/scotland/us-sets-date-for-trial-against-lockerbie-bombing-suspect-abu-agila-masud|title=US sets date for trial against Lockerbie bombing suspect|first=Craig|last=Meighan|date=21 December 2023|website=STV News|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231222154111/https://news.stv.tv/scotland/us-sets-date-for-trial-against-lockerbie-bombing-suspect-abu-agila-masud|archive-date=Dec 22, 2023}}</ref>
== Himobe ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe Libi]]
[[Category:Stub]]
0eknjr6t50aerh1qu4xgosmz7vv3ddq
Abu Oweis
0
23673
115789
92603
2025-07-11T05:18:28Z
MOIBARDE
10068
115789
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abu Oweis''' ko sosɗo e cukko hooreejo Biraam [[Tripoli|Tiripoli]] mo leydi [[Katar]] hebli e wolde hakkunde leyɗeele Libi e hitaande 2011.
== Firooji ==
{{reflist}}
[[Category:Stub]]
d9x3shm75uv0b53dmsykwkc1lk5cnhd
115790
115789
2025-07-11T05:21:29Z
MOIBARDE
10068
115790
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abu Oweis''' ko sosɗo e cukko hooreejo Biraam [[Tripoli|Tiripoli]] mo leydi [[Katar]] hebli e wolde hakkunde leyɗeele Libi e hitaande 2011.<ref>[http://www.thejakartaglobe.com/international/libyan-rebels-plan-for-post-gadhafi-era/460488 Libyan Rebels Plan for Post-Gadhafi Era] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120928141545/http://www.thejakartaglobe.com/international/libyan-rebels-plan-for-post-gadhafi-era/460488|date=September 28, 2012}}</ref>
== Firooji ==
{{reflist}}
[[Category:Stub]]
951glp0mb8ic54kth327ith3w9dqbag
Abraham H. Oort
0
25559
115780
104878
2025-07-10T17:22:48Z
MOIBARDE
10068
115780
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abraham Hans Oort''' (jibinaa ko 1934 to Leiden, Pays-Bas) ko ganndo ko faati e weeyo Ameriknaajo jibinaaɗo to Hollande.
Oort woni ɓiɗɗo jannginoowo anndal dow dow dow dow lesdi Holland Jan Hendrik Oort. O dilli [[Amerik]] nder hitaande 1961. Gila 1971, Oort laati jannginoowo ''Princeton University'', diga 1977 haa o jaɓaama nder hitaande 1996 o huuwi haa ''Geophysical Fluid Dynamics'' ''Laboratory/NOAA''. Oort anndiraa ngam deftere maako, Fisiiki Cinnawe, windi bee José P. Peixoto.<ref>{{cite book|first1=José P.|last1=Peixoto|first2=Abraham H.|last2=Oort|title=The Physics of Climate|url=https://books.google.com/books?id=3tjKa0YzFRMC|year=1992|publisher=Springer-Verlag|isbn=978-0-88318-712-8|edition=3rd}}</ref>
== Firooji ==
{{reflist}}
[[Category:Yimɓe Amerik]]
[[Category:Stub]]
5qz9nyz24cui49v7y38glbu1ivoydmh
Deputy Commander-in-Chief of Defence Services
0
26650
115784
89182
2025-07-10T20:03:16Z
Pho Sai
11568
Chage official post's flag image with updated one.
115784
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Soe Win.jpg|thumb]]
[[File:Flag of the Deputy Commander-in-Chief of Defence Services (Myanmar).svg|thumb]]
'''Cukko hooreejo''' konu ko kañum woni darnde konu ɓurnde toowde e nder Tatmadaw, konu leydi Myanmar. Cukko hooreejo leydi ndii toɗɗata ɗum ko hooreejo leydi ndii, e jokkondirde e Diiso doosɗe leydi ndii, tawi kadi ko kamɓe ngoni tergal mum.<ref>{{cite constitution|article=V - The Union Government|clause=|section=201|polity=Myanmar|date=2008}}</ref> Cukko hooreejo konu oo kadi ko e aadaaji woni hooreejo konu.<ref>{{cite book|author1=Maung Aung Myoe|title=Building the Tatmadaw|date=1999|publisher=[[Institute of Southeast Asian Studies]]|isbn=9780731527427|page=73}}</ref>
== Limte ==
{| class="wikitable"
|+List of Deputy Commanders-in-Chief of Defence Services
!No.
!Portrait
!Service number
! style="text-align: center" |Name and rank
! style="text-align: center" |Serving period
! style="text-align: center" |Remark
|-
|1.
|
|BC 5107
|Brigadier General <br /><br /> <br /><br />Saw Kyar Doe
|4 January 1948 – 1 August 1948
|
|-
|2.
|[[File:Ne_Win_in_Military_Uniform_(cropped).jpg|278x278px]]
|BC 3502
|Brigadier General <br /><br /> <br /><br />Ne Win
|1 August 1948 – 1 February 1949
|Later became the Commander-in-Chief
|-
|3.
|[[File:Aung_Gyi.jpg|215x215px]]
|BC 3458
|Brigadier General <br /><br /> <br /><br />Aung Gyi
|1 February 1949 – 15 February 1963
|
|-
|4.
|[[File:San_Yu.jpg|169x169px]]
|BC 3567
|Major General <br /><br /> <br /><br />San Yu
|15 February 1963 – 20 April 1972
|Later became the Commander-in-Chief
|-
|5.
|[[File:Tin_Oo_arrives_to_attend_a_ceremony_(cropped).jpg|160x160px]]
|BC 3561
|Lieutenant General <br /><br /> <br /><br />Thura <br /><br /> <br /><br />Tin Oo
|20 April 1972 – 8 March 1974
|Later became the Commander-in-Chief
|-
|6.
|[[File:ThuraKyawHtin.jpg|168x168px]]
|BC 5322
|Lieutenant General <br /><br /> <br /><br />Thura <br /><br /> <br /><br />Kyaw Htin
|8 March 1974 – 6 March 1976
|Later became the Commander-in-Chief
|-
|7.
|
|BC 6133
|Lieutenant General <br /><br /> <br /><br />Aye Ko
|6 March 1976 – 13 March 1981
|
|-
|8.
|
|BC 5896
|Lieutenant General<br /><br /> <br /><br />Tun Yi
|13 March 1981 – 1983
|
|-
|9.
|
|BC 6187
|Lieutenant General<br /><br /> <br /><br />Saw Maung
|1983 – 4 November 1985
|Later became the Commander-in-Chief
|-
|10.
|[[File:Than_Shwe_2010-10-11.jpg|144x144px]]
|BC 6710
|General <br /><br /> <br /><br />Than Shwe
|4 November 1985 – 23 April 1992
|Later became the Commander-in-Chief
|-
|11.
|[[File:MaungAye.jpg|154x154px]]
|BC 7875
|Vice Senior General <br /><br /> <br /><br />Maung Aye
|23 April 1992 – 30 March 2011
|
|-
|12.
|[[File:Soe_Win.jpg|137x137px]]
|BC 16489
|Vice Senior General <br /><br /> <br /><br />Soe Win
|30 March 2011 - present
|Incumbent
|-
|}
== Ƴeew kadi ==
* Koolaaɗo kuuɓal sarwisaaji diine
== Tuugnorgal ==
{{reflist}}
[[Category:South Africa]]
1dkh4jdxsgjm8gq5bpyj14fjx3kbumr
Cowpea
0
30067
115753
2025-07-10T13:19:02Z
Fulani215
7983
Create a page
115753
wikitext
text/x-wiki
Kosam ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e lekki Vigna . Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi, sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji, tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
59g3g5cl1bz4yak656jwbfz1icwyjlq
115754
115753
2025-07-10T13:20:40Z
Fulani215
7983
Fixed typo
115754
wikitext
text/x-wiki
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e lekki Vigna . Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi, sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji, tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
581o70mbva7ippcpgjvojwuz6brral3
115755
115754
2025-07-10T13:21:13Z
Fulani215
7983
Fixed typo
115755
wikitext
text/x-wiki
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
91l6rvvzxl61xjv8xdom6bzy4lzw61l
115756
115755
2025-07-10T13:21:40Z
Fulani215
7983
Fixed typo
115756
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
bjj12uybkxk8s3126fq1qzd61jc0r40
115757
115756
2025-07-10T13:22:25Z
Fulani215
7983
Fixed typo
115757
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
jtcilaucfmt8k6obs085idofoknrne5
115758
115757
2025-07-10T13:23:24Z
Fulani215
7983
/* Tariya/Tarihi,en */Fixed typo
115758
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
l61vdrlpwal4pvawr5h69d13tcapu8a
115759
115758
2025-07-10T13:24:25Z
Fulani215
7983
/* Tariya/Tarihi,en */Fixed typo
115759
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
nqilmuc9ugqc06hb2jv59l4y659miu3
115760
115759
2025-07-10T13:25:02Z
Fulani215
7983
/* Kosam lysidi Afrik */Fixed typo
115760
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
j1xaivhr4d7znvyoibahshhd60338jw
115761
115760
2025-07-10T13:26:46Z
Fulani215
7983
/* Kosam lysidi Afrik */Fixed typo
115761
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==sawbe==
siti1lgu2f7fsf86smlppxgxqlrqf7l
115762
115761
2025-07-10T13:27:34Z
Fulani215
7983
/* sawbe */
115762
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==sawbe==
Ko ɓuri heewde e cowɗi ina ndema e duunde Afrik, haa teeŋti noon e Niiseer e Niiseer, tawi ko 66% e peewnugol winndere ndee. Hiisa 1997 hollitii wonde kosam ɗam ina remee e leydi, ina jogii peewnugol e nder winndere ndee ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 3 ton, tawi ko 200 miliyoŋ neɗɗo ina ñaama ɗum ñalnde kala. Ko vuri heewde e mborosaaji ko cazeele mawze e peewnugol cowgol, won heen ina addana ko ina tolnoo e 90 e kosam. Ko mboros bonɗo biyeteeɗo Maruca vitrata woni mboros mawɗo hade ndema, ko mboros Callosobruchus maculatus woni mboros mawɗo caggal ndema.
8wezsbi4lppzmw8esgkh56k8xbium6y
115763
115762
2025-07-10T13:28:14Z
Fulani215
7983
/* heewde */Fixed typo
115763
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==heewde==
Ko ɓuri heewde e cowɗi ina ndema e duunde Afrik, haa teeŋti noon e Niiseer e Niiseer, tawi ko 66% e peewnugol winndere ndee. Hiisa 1997 hollitii wonde kosam ɗam ina remee e leydi, ina jogii peewnugol e nder winndere ndee ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 3 ton, tawi ko 200 miliyoŋ neɗɗo ina ñaama ɗum ñalnde kala. Ko vuri heewde e mborosaaji ko cazeele mawze e peewnugol cowgol, won heen ina addana ko ina tolnoo e 90 e kosam. Ko mboros bonɗo biyeteeɗo Maruca vitrata woni mboros mawɗo hade ndema, ko mboros Callosobruchus maculatus woni mboros mawɗo caggal ndema.
j7dkdf0zlpnsrg9ko3z8005tcva3131
115764
115763
2025-07-10T13:28:49Z
Fulani215
7983
/* heewde */Fixed typo
115764
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==heewde==
Ko ɓuri heewde e cowɗi ina ndema e duunde Afrik, haa teeŋti noon e Niiseer e Niiseer, tawi ko 66% e peewnugol winndere ndee. Hiisa 1997 hollitii wonde kosam ɗam ina remee e leydi, ina jogii peewnugol e nder winndere ndee ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 3 ton, tawi ko 200 miliyoŋ neɗɗo ina ñaama ɗum ñalnde kala. Ko vuri heewde e mborosaaji ko cazeele mawze e peewnugol cowgol, won heen ina addana ko ina tolnoo e 90 e kosam. Ko mboros bonɗo biyeteeɗo Maruca vitrata woni mboros mawɗo hade ndema, ko mboros Callosobruchus maculatus woni mboros mawɗo caggal ndema.
== Tagngo e etimoloji==
c3fqf7gfyocy3hevin8pyb3hqbx8ypw
115765
115764
2025-07-10T13:30:16Z
Fulani215
7983
/* Tagngo e etimoloji */Fixed typo
115765
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==heewde==
Ko ɓuri heewde e cowɗi ina ndema e duunde Afrik, haa teeŋti noon e Niiseer e Niiseer, tawi ko 66% e peewnugol winndere ndee. Hiisa 1997 hollitii wonde kosam ɗam ina remee e leydi, ina jogii peewnugol e nder winndere ndee ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 3 ton, tawi ko 200 miliyoŋ neɗɗo ina ñaama ɗum ñalnde kala. Ko vuri heewde e mborosaaji ko cazeele mawze e peewnugol cowgol, won heen ina addana ko ina tolnoo e 90 e kosam. Ko mboros bonɗo biyeteeɗo Maruca vitrata woni mboros mawɗo hade ndema, ko mboros Callosobruchus maculatus woni mboros mawɗo caggal ndema.
== Tagngo e etimoloji==
Vigna unguiculata ko tergal e mbaydi Vigna (piye e ñebbe). Unguiculata ko ɗemngal latin firti ko e ƴiye tokoose ko ɗum hollirta ƴiye tokoose e dow ƴiye puɗi. Inɗe ɓurɗe waawde huutoreede e ƴiye ndema ko ƴiye ɓaleeje, ƴiye fuɗnaange, niebe (walla ñebbe) e ƴiye crowder. ƴiye ndema ina tawee e nder mbaydiiji gonɗi e nder winndere ndee, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji keewɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji nay unguiculata, biflora, sesquipedalis, e textilis. Senngo banndiraaɓe ladde nder V. unguiculata ɓuri saɗtude, ko ɓuri inɗe 20 ceertuɗe kuutoraama e hakkunde 3 e 10 fedde tokosere siforaande. Pecce asliije stenophylla, dekindtiana, e tenuis ina nanndi e ko heewi e denndaangal safaaraaji taksonomiiji, kono mbayliigaaji pubescens e protractor ƴettaa ko e tolno muminteeji e sifaaji 1993.
4i706em7i4j17c4e13vxi815onwcqip
115766
115765
2025-07-10T13:31:25Z
Fulani215
7983
/* Tagngo e etimoloji */Fixed typo
115766
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==heewde==
Ko ɓuri heewde e cowɗi ina ndema e duunde Afrik, haa teeŋti noon e Niiseer e Niiseer, tawi ko 66% e peewnugol winndere ndee. Hiisa 1997 hollitii wonde kosam ɗam ina remee e leydi, ina jogii peewnugol e nder winndere ndee ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 3 ton, tawi ko 200 miliyoŋ neɗɗo ina ñaama ɗum ñalnde kala. Ko vuri heewde e mborosaaji ko cazeele mawze e peewnugol cowgol, won heen ina addana ko ina tolnoo e 90 e kosam. Ko mboros bonɗo biyeteeɗo Maruca vitrata woni mboros mawɗo hade ndema, ko mboros Callosobruchus maculatus woni mboros mawɗo caggal ndema.
== Tagngo e etimoloji==
Vigna unguiculata ko tergal e mbaydi Vigna (piye e ñebbe). Unguiculata ko ɗemngal latin firti ko e ƴiye tokoose ko ɗum hollirta ƴiye tokoose e dow ƴiye puɗi. Inɗe ɓurɗe waawde huutoreede e ƴiye ndema ko ƴiye ɓaleeje, ƴiye fuɗnaange, niebe (walla ñebbe) e ƴiye crowder. ƴiye ndema ina tawee e nder mbaydiiji gonɗi e nder winndere ndee, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji keewɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji nay unguiculata, biflora, sesquipedalis, e textilis. Senngo banndiraaɓe ladde nder V. unguiculata ɓuri saɗtude, ko ɓuri inɗe 20 ceertuɗe kuutoraama e hakkunde 3 e 10 fedde tokosere siforaande. Pecce asliije stenophylla, dekindtiana, e tenuis ina nanndi e ko heewi e denndaangal safaaraaji taksonomiiji, kono mbayliigaaji pubescens e protractor ƴettaa ko e tolno muminteeji e sifaaji 1993.
==Bindol Kosam==
lkphr1kh3qthp3l3j1sjzqadn9zidnk
115767
115766
2025-07-10T13:33:07Z
Fulani215
7983
/* Bindol Kosam */Fixed typo
115767
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==heewde==
Ko ɓuri heewde e cowɗi ina ndema e duunde Afrik, haa teeŋti noon e Niiseer e Niiseer, tawi ko 66% e peewnugol winndere ndee. Hiisa 1997 hollitii wonde kosam ɗam ina remee e leydi, ina jogii peewnugol e nder winndere ndee ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 3 ton, tawi ko 200 miliyoŋ neɗɗo ina ñaama ɗum ñalnde kala. Ko vuri heewde e mborosaaji ko cazeele mawze e peewnugol cowgol, won heen ina addana ko ina tolnoo e 90 e kosam. Ko mboros bonɗo biyeteeɗo Maruca vitrata woni mboros mawɗo hade ndema, ko mboros Callosobruchus maculatus woni mboros mawɗo caggal ndema.
== Tagngo e etimoloji==
Vigna unguiculata ko tergal e mbaydi Vigna (piye e ñebbe). Unguiculata ko ɗemngal latin firti ko e ƴiye tokoose ko ɗum hollirta ƴiye tokoose e dow ƴiye puɗi. Inɗe ɓurɗe waawde huutoreede e ƴiye ndema ko ƴiye ɓaleeje, ƴiye fuɗnaange, niebe (walla ñebbe) e ƴiye crowder. ƴiye ndema ina tawee e nder mbaydiiji gonɗi e nder winndere ndee, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji keewɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji nay unguiculata, biflora, sesquipedalis, e textilis. Senngo banndiraaɓe ladde nder V. unguiculata ɓuri saɗtude, ko ɓuri inɗe 20 ceertuɗe kuutoraama e hakkunde 3 e 10 fedde tokosere siforaande. Pecce asliije stenophylla, dekindtiana, e tenuis ina nanndi e ko heewi e denndaangal safaaraaji taksonomiiji, kono mbayliigaaji pubescens e protractor ƴettaa ko e tolno muminteeji e sifaaji 1993.
==Bindol Kosam==
Binndol gadanol konngol cowpea feeñi ko e hitaande 1798 to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]] Innde ndee ɓuri waawde heɓde ko sabu kuutoragol majji ngam ñaamde na’i. Peeje gite ɓaleeje, innde huutorteende e fedde cultivar unguiculata, ina siftina woodgol toɓɓere ɓaleere ceertunde e hilum aawdi ndii. Piye gite ɓaleeje adii naatde ko e dowlaaji fuɗnaange Amerik e won e mbaydiiji gadani ina njogii piye ɓuuɓɗe e nder ɓuuɓri mum en, ɗum addani inɗe goɗɗe ɓurɗe waawde huutoreede ɗee, hono peeje fuɗnaange e peeje crowder.
fq4dcb2b3uh7colc9vf4fp2x3wjgfg9
115768
115767
2025-07-10T13:33:39Z
Fulani215
7983
/* Bindol Kosam */Fixed typo
115768
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==heewde==
Ko ɓuri heewde e cowɗi ina ndema e duunde Afrik, haa teeŋti noon e Niiseer e Niiseer, tawi ko 66% e peewnugol winndere ndee. Hiisa 1997 hollitii wonde kosam ɗam ina remee e leydi, ina jogii peewnugol e nder winndere ndee ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 3 ton, tawi ko 200 miliyoŋ neɗɗo ina ñaama ɗum ñalnde kala. Ko vuri heewde e mborosaaji ko cazeele mawze e peewnugol cowgol, won heen ina addana ko ina tolnoo e 90 e kosam. Ko mboros bonɗo biyeteeɗo Maruca vitrata woni mboros mawɗo hade ndema, ko mboros Callosobruchus maculatus woni mboros mawɗo caggal ndema.
== Tagngo e etimoloji==
Vigna unguiculata ko tergal e mbaydi Vigna (piye e ñebbe). Unguiculata ko ɗemngal latin firti ko e ƴiye tokoose ko ɗum hollirta ƴiye tokoose e dow ƴiye puɗi. Inɗe ɓurɗe waawde huutoreede e ƴiye ndema ko ƴiye ɓaleeje, ƴiye fuɗnaange, niebe (walla ñebbe) e ƴiye crowder. ƴiye ndema ina tawee e nder mbaydiiji gonɗi e nder winndere ndee, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji keewɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji nay unguiculata, biflora, sesquipedalis, e textilis. Senngo banndiraaɓe ladde nder V. unguiculata ɓuri saɗtude, ko ɓuri inɗe 20 ceertuɗe kuutoraama e hakkunde 3 e 10 fedde tokosere siforaande. Pecce asliije stenophylla, dekindtiana, e tenuis ina nanndi e ko heewi e denndaangal safaaraaji taksonomiiji, kono mbayliigaaji pubescens e protractor ƴettaa ko e tolno muminteeji e sifaaji 1993.
==Bindol Kosam==
Binndol gadanol konngol cowpea feeñi ko e hitaande 1798 to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]] Innde ndee ɓuri waawde heɓde ko sabu kuutoragol majji ngam ñaamde na’i. Peeje gite ɓaleeje, innde huutorteende e fedde cultivar unguiculata, ina siftina woodgol toɓɓere ɓaleere ceertunde e hilum aawdi ndii. Piye gite ɓaleeje adii naatde ko e dowlaaji fuɗnaange Amerik e won e mbaydiiji gadani ina njogii piye ɓuuɓɗe e nder ɓuuɓri mum en, ɗum addani inɗe goɗɗe ɓurɗe waawde huutoreede ɗee, hono peeje fuɗnaange e peeje crowder.
==Munal==
j9m5bzj64h9opwug3ly53hgb82gfzxt
115769
115768
2025-07-10T13:34:15Z
Fulani215
7983
/* Munal */Fixed typo
115769
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==heewde==
Ko ɓuri heewde e cowɗi ina ndema e duunde Afrik, haa teeŋti noon e Niiseer e Niiseer, tawi ko 66% e peewnugol winndere ndee. Hiisa 1997 hollitii wonde kosam ɗam ina remee e leydi, ina jogii peewnugol e nder winndere ndee ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 3 ton, tawi ko 200 miliyoŋ neɗɗo ina ñaama ɗum ñalnde kala. Ko vuri heewde e mborosaaji ko cazeele mawze e peewnugol cowgol, won heen ina addana ko ina tolnoo e 90 e kosam. Ko mboros bonɗo biyeteeɗo Maruca vitrata woni mboros mawɗo hade ndema, ko mboros Callosobruchus maculatus woni mboros mawɗo caggal ndema.
== Tagngo e etimoloji==
Vigna unguiculata ko tergal e mbaydi Vigna (piye e ñebbe). Unguiculata ko ɗemngal latin firti ko e ƴiye tokoose ko ɗum hollirta ƴiye tokoose e dow ƴiye puɗi. Inɗe ɓurɗe waawde huutoreede e ƴiye ndema ko ƴiye ɓaleeje, ƴiye fuɗnaange, niebe (walla ñebbe) e ƴiye crowder. ƴiye ndema ina tawee e nder mbaydiiji gonɗi e nder winndere ndee, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji keewɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji nay unguiculata, biflora, sesquipedalis, e textilis. Senngo banndiraaɓe ladde nder V. unguiculata ɓuri saɗtude, ko ɓuri inɗe 20 ceertuɗe kuutoraama e hakkunde 3 e 10 fedde tokosere siforaande. Pecce asliije stenophylla, dekindtiana, e tenuis ina nanndi e ko heewi e denndaangal safaaraaji taksonomiiji, kono mbayliigaaji pubescens e protractor ƴettaa ko e tolno muminteeji e sifaaji 1993.
==Bindol Kosam==
Binndol gadanol konngol cowpea feeñi ko e hitaande 1798 to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]] Innde ndee ɓuri waawde heɓde ko sabu kuutoragol majji ngam ñaamde na’i. Peeje gite ɓaleeje, innde huutorteende e fedde cultivar unguiculata, ina siftina woodgol toɓɓere ɓaleere ceertunde e hilum aawdi ndii. Piye gite ɓaleeje adii naatde ko e dowlaaji fuɗnaange Amerik e won e mbaydiiji gadani ina njogii piye ɓuuɓɗe e nder ɓuuɓri mum en, ɗum addani inɗe goɗɗe ɓurɗe waawde huutoreede ɗee, hono peeje fuɗnaange e peeje crowder.
==Munal==
Muuñal sesquipedalis arii e leyɗeele dentuɗe Amerik rewrude e Asii. Ina sikkaa ko ɓuuɓri juutndi ndi heewaani, ndi addani ndi innde latin sesquipedalis firti ko njuuteendi koyngal e feccere e inɗe ɓurɗe waawde huutoreede ko wayi no ɓiɗɓe leɗɗe yardlong, ɓiɗɓe leɗɗe asparagus, e ɓiɗɓe leɗɗe juutɗe Sinuwaa.
hcn5f3pycag7iphqcnitilemafihn7m
115770
115769
2025-07-10T13:34:35Z
Fulani215
7983
/* Munal */Added section
115770
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
''' Kosam''' ( Vigna unguiculata ) ko leɗɗe ɓuuɓɗe hitaande kala ummoriiɗe e Muñal maggal e leydi ɓuuɓndi e toɓooli seeɗa waɗi ɗum ndema teeŋtuka e nder diiwanuuji semi-arid e nder Afrik e Asii . Ina ɗaɓɓi nafooje seeɗa no feewi sibu nodule ɗaɗol leɗɗe ɗee ina mbaawi fiɓde azot weeyo, ɗum noon ko ndema nafoore wonande remooɓe waasɓe jawdi, kadi ina moƴƴi e ndemaaji goɗɗi. Lekki kii fof ina huutoree ngam ñaamde daabaaji tawi noon huutoraade ɗum ngam ñaamde jawdi ina gasa tawa ko ɗum addani ɗum innde mum.
==Tariya/Tarihi,en==
Kosam nayi ina nganndaa, heen tati ina ndema. Feere morfoloji toownde ina tawee e nder muminteeji tawa ina waɗi feereeji mawɗi e mawneeki, mbaadi, e mbaydi leɗɗe. Koppi ina mbaawi wonde dariiɗi, semierektiiji walla ƴeeŋtuɗi Aawdi ndii ɓuri waawde aawde ko aawdi mum ndi heewi protein hay so tawii noon ko leɗɗe e ɓuuɓri aawdi ndi mbaylaaki ina mbaawi kadi ñaameede.
==Kosam lysidi [[Afrik]]==
Koɗorɗe ina ndema e [[Afrik]]ina jeyaa e geɗe ɓurɗe ɓooyde ndema. Kewu ɗiɗaɓo domestication ina gasa tawa waɗi ko to Asii, hade mum en sarde e nder Orop e Amerik. Aawdi ndii ina heewi defde, waɗee heen ɓuuɓri e kari, walla liggortee ko farin walla paasta.
==heewde==
Ko ɓuri heewde e cowɗi ina ndema e duunde Afrik, haa teeŋti noon e Niiseer e Niiseer, tawi ko 66% e peewnugol winndere ndee. Hiisa 1997 hollitii wonde kosam ɗam ina remee e leydi, ina jogii peewnugol e nder winndere ndee ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 3 ton, tawi ko 200 miliyoŋ neɗɗo ina ñaama ɗum ñalnde kala. Ko vuri heewde e mborosaaji ko cazeele mawze e peewnugol cowgol, won heen ina addana ko ina tolnoo e 90 e kosam. Ko mboros bonɗo biyeteeɗo Maruca vitrata woni mboros mawɗo hade ndema, ko mboros Callosobruchus maculatus woni mboros mawɗo caggal ndema.
== Tagngo e etimoloji==
Vigna unguiculata ko tergal e mbaydi Vigna (piye e ñebbe). Unguiculata ko ɗemngal latin firti ko e ƴiye tokoose ko ɗum hollirta ƴiye tokoose e dow ƴiye puɗi. Inɗe ɓurɗe waawde huutoreede e ƴiye ndema ko ƴiye ɓaleeje, ƴiye fuɗnaange, niebe (walla ñebbe) e ƴiye crowder. ƴiye ndema ina tawee e nder mbaydiiji gonɗi e nder winndere ndee, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji keewɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin mbaydiiji nay unguiculata, biflora, sesquipedalis, e textilis. Senngo banndiraaɓe ladde nder V. unguiculata ɓuri saɗtude, ko ɓuri inɗe 20 ceertuɗe kuutoraama e hakkunde 3 e 10 fedde tokosere siforaande. Pecce asliije stenophylla, dekindtiana, e tenuis ina nanndi e ko heewi e denndaangal safaaraaji taksonomiiji, kono mbayliigaaji pubescens e protractor ƴettaa ko e tolno muminteeji e sifaaji 1993.
==Bindol Kosam==
Binndol gadanol konngol cowpea feeñi ko e hitaande 1798 to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]] Innde ndee ɓuri waawde heɓde ko sabu kuutoragol majji ngam ñaamde na’i. Peeje gite ɓaleeje, innde huutorteende e fedde cultivar unguiculata, ina siftina woodgol toɓɓere ɓaleere ceertunde e hilum aawdi ndii. Piye gite ɓaleeje adii naatde ko e dowlaaji fuɗnaange Amerik e won e mbaydiiji gadani ina njogii piye ɓuuɓɗe e nder ɓuuɓri mum en, ɗum addani inɗe goɗɗe ɓurɗe waawde huutoreede ɗee, hono peeje fuɗnaange e peeje crowder.
==Munal==
Muuñal sesquipedalis arii e leyɗeele dentuɗe Amerik rewrude e Asii. Ina sikkaa ko ɓuuɓri juutndi ndi heewaani, ndi addani ndi innde latin sesquipedalis firti ko njuuteendi koyngal e feccere e inɗe ɓurɗe waawde huutoreede ko wayi no ɓiɗɓe leɗɗe yardlong, ɓiɗɓe leɗɗe asparagus, e ɓiɗɓe leɗɗe juutɗe Sinuwaa.
==Himobe==
t0uqul3oe6xxo1x00fs15w32tmv5vxy
Sulaiman Abdul Aziz Al Rajhi
0
30068
115772
2025-07-10T16:45:21Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Sheek Sileymaan bin Abdulaziis Al Rajhi''' (Aarabeeɓe :سليمان بن عبد العزيز الراجحي, jibinaa ko hitaande 1929) ko jom ngalu leydi Arabi Sawdit. Haa e hitaande 2011, ngalu makko ina limtaa e jaaynde Forbes ko ina tolnoo e 7,7 miliyaar dolaar, ɗum noon ko kanko woni 120ɓo ɓurɗo alɗude e winndere ndee. O heɓi njeenaari winndereeri wiyeteende King Faisal e hitaande 2012 sabu o rokki feccere e ngalu makko e ballal, o fuɗɗii bank..."
115772
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sheek Sileymaan bin Abdulaziis Al Rajhi''' (Aarabeeɓe :سليمان بن عبد العزيز الراجحي, jibinaa ko hitaande 1929) ko jom ngalu leydi Arabi Sawdit. Haa e hitaande 2011, ngalu makko ina limtaa e jaaynde Forbes ko ina tolnoo e 7,7 miliyaar dolaar, ɗum noon ko kanko woni 120ɓo ɓurɗo alɗude e winndere ndee.
O heɓi njeenaari winndereeri wiyeteende King Faisal e hitaande 2012 sabu o rokki feccere e ngalu makko e ballal, o fuɗɗii banke lislaam, o walli golle ballal e waɗde eɓɓaaɗe ngenndiije baɗɗe faayiida.
== Nguurndam ==
Suleymaan Al Rajhi jibinaa ko to Al Bukairiyah, woni e nder diiwaan Al Qassim to leydi Arabi Sawdit, o mawni ko e jeereende Nejd ɗo kanko e miñiiko Saleh puɗɗii golle maɓɓe e yoɓde kaalis ngam hijjooɓe ƴettude karallaagal gelooɗi e nder jeereende haa e gure Makka e Madiina.
Sulaiman Abdulaziz Al Rajhi ina jogii geɗal ɓurngal mawnude e nder banke Al Rajhi mo ɓesngu mum, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu ɓurɗo heewde nafoore e nder denndaangal pelle bankeeji leydi Sawuud. Ko o coftuɗo banke oo, kanko e mawniiko gorko biyeteeɗo Saleh, ko kanko woni hannde hooreejo ko anndiraa e nder leydi ndii wonde ko ɓuri teddude e Tadawul.
3n6c1zrepwn3wucyhnd7ywv3y3st8in
115773
115772
2025-07-10T16:52:57Z
MOIBARDE
10068
115773
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sheek Sileymaan bin Abdulaziis Al Rajhi''' (Aarabeeɓe :سليمان بن عبد العزيز الراجحي, jibinaa ko hitaande 1929) ko jom ngalu leydi Arabi Sawdit. Haa e hitaande 2011, ngalu makko ina limtaa e jaaynde Forbes ko ina tolnoo e 7,7 miliyaar dolaar, ɗum noon ko kanko woni 120ɓo ɓurɗo alɗude e winndere ndee.
O heɓi njeenaari winndereeri wiyeteende King Faisal e hitaande 2012 sabu o rokki feccere e ngalu makko e ballal, o fuɗɗii banke lislaam, o walli golle ballal e waɗde eɓɓaaɗe ngenndiije baɗɗe faayiida.
== Nguurndam ==
Suleymaan Al Rajhi jibinaa ko to Al Bukairiyah, woni e nder diiwaan Al Qassim to leydi Arabi Sawdit, o mawni ko e jeereende Nejd ɗo kanko e miñiiko Saleh puɗɗii golle maɓɓe e yoɓde kaalis ngam hijjooɓe ƴettude karallaagal gelooɗi e nder jeereende haa e gure Makka e Madiina.
Sulaiman Abdulaziz Al Rajhi ina jogii geɗal ɓurngal mawnude e nder banke Al Rajhi mo ɓesngu mum, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu ɓurɗo heewde nafoore e nder denndaangal pelle bankeeji leydi Sawuud. Ko o coftuɗo banke oo, kanko e mawniiko gorko biyeteeɗo Saleh, ko kanko woni hannde hooreejo ko anndiraa e nder leydi ndii wonde ko ɓuri teddude e Tadawul.
Mawnugol e yaajde njulaagu banndiraaɓe Al Rajhi, ñamli ɗum ko ilam gollotooɓe e nder leydi Sawuud e nder kitaale 1970, nde petroŋ ɓeydii heewde. Al Rajhis en mballi ɓe neldude ngalu maɓɓe galleeji mum en e nokkuuji ko wayi no Inndo e [[Pakistan|Pakistaan]]. E hitaande 1983, banndiraaɓe ɓee keɓii yamiroore udditaade banke lislaam gadano e nder leydi Sawudit, banke jogorɗo ɗooftaade jamirooje diine ko wayi no haɗde riiba.
Galle Al Rajhi ina jokki e wonde ɓurɓe heewde e kaalis Al Rajhi ''Bank'' hay so tawii noon Suleymaan e banndiraaɓe mum ina ceerti e nder galleeji mum en, e nder jippunde, ndema, njamndi, e geɗe goɗɗe gollorɗe.
Dipolom makko toowɗo ko dipolom lesleso. O hoɗi ko to leydi Sawuud, omo jogii ko famɗi fof 23 ɓiɗɗo.
== Filantropi ==
Galle Al Rajhi ina hiisee, e ko ɓuri heewde e yimɓe Sawudit, ko ɓuri alɗude e leydi ndii, ɓe ngonaa laamɓe, e nder yimɓe ɓurɓe waawde wallitde yimɓe e winndere ndee.
O sosi duɗal jaaɓi haaɗtirde Sulaiman Al Rajhi to wuro makko, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal alaa ko nafata. Jaaɓihaaɗtirde ndee ɓuri waawde huutoraade ko cellal e bankeeji lislaam, kono ina waɗi kadi fannuuji goɗɗi.
E lewru mee 2011, o habri wonde o rokkata ko ɓuri heewde e ngalu makko 7,7 miliyaar dolaar ngam wallitde.
== Ƴeew kadi ==
Saleh Abdulaaziiz Al Rajhi
== Tuugnorgal ==
== Teskorɗe ==
7ncl4nyl4b2ee4ekdhqn7en4dwzakwe
115774
115773
2025-07-10T16:55:04Z
MOIBARDE
10068
115774
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sheek Sileymaan bin Abdulaziis Al Rajhi''' (Aarabeeɓe :سليمان بن عبد العزيز الراجحي, jibinaa ko hitaande 1929)<ref>{{cite web|title=اﻟﻤﺆﺳﺲ ﺳﻠﻴﻤﺎﻥ اﻟﺮاﺟﺤﻲ – شركة أوقاف سليمان الراجحي القابضة|url=https://www.asrhc.com/?page_id=26|website=www.asrhc.com|date=19 December 2016|accessdate=30 June 2017|language=ar}}</ref> ko jom ngalu leydi Arabi Sawdit. Haa e hitaande 2011, ngalu makko ina limtaa e jaaynde Forbes ko ina tolnoo e 7,7 miliyaar dolaar, ɗum noon ko kanko woni 120ɓo ɓurɗo alɗude e winndere ndee.
O heɓi njeenaari winndereeri wiyeteende King Faisal e hitaande 2012 sabu o rokki feccere e ngalu makko e ballal, o fuɗɗii banke lislaam, o walli golle ballal e waɗde eɓɓaaɗe ngenndiije baɗɗe faayiida.
== Nguurndam ==
Suleymaan Al Rajhi jibinaa ko to Al Bukairiyah, woni e nder diiwaan Al Qassim to leydi Arabi Sawdit, o mawni ko e jeereende Nejd ɗo kanko e miñiiko Saleh puɗɗii golle maɓɓe e yoɓde kaalis ngam hijjooɓe ƴettude karallaagal gelooɗi e nder jeereende haa e gure Makka e Madiina.
Sulaiman Abdulaziz Al Rajhi ina jogii geɗal ɓurngal mawnude e nder banke Al Rajhi mo ɓesngu mum, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu ɓurɗo heewde nafoore e nder denndaangal pelle bankeeji leydi Sawuud. Ko o coftuɗo banke oo, kanko e mawniiko gorko biyeteeɗo Saleh, ko kanko woni hannde hooreejo ko anndiraa e nder leydi ndii wonde ko ɓuri teddude e Tadawul.
Mawnugol e yaajde njulaagu banndiraaɓe Al Rajhi, ñamli ɗum ko ilam gollotooɓe e nder leydi Sawuud e nder kitaale 1970, nde petroŋ ɓeydii heewde. Al Rajhis en mballi ɓe neldude ngalu maɓɓe galleeji mum en e nokkuuji ko wayi no Inndo e [[Pakistan|Pakistaan]]. E hitaande 1983, banndiraaɓe ɓee keɓii yamiroore udditaade banke lislaam gadano e nder leydi Sawudit, banke jogorɗo ɗooftaade jamirooje diine ko wayi no haɗde riiba.
Galle Al Rajhi ina jokki e wonde ɓurɓe heewde e kaalis Al Rajhi ''Bank'' hay so tawii noon Suleymaan e banndiraaɓe mum ina ceerti e nder galleeji mum en, e nder jippunde, ndema, njamndi, e geɗe goɗɗe gollorɗe.
Dipolom makko toowɗo ko dipolom lesleso. O hoɗi ko to leydi Sawuud, omo jogii ko famɗi fof 23 ɓiɗɗo.
== Filantropi ==
Galle Al Rajhi ina hiisee, e ko ɓuri heewde e yimɓe Sawudit, ko ɓuri alɗude e leydi ndii, ɓe ngonaa laamɓe, e nder yimɓe ɓurɓe waawde wallitde yimɓe e winndere ndee.
O sosi duɗal jaaɓi haaɗtirde Sulaiman Al Rajhi to wuro makko, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal alaa ko nafata. Jaaɓihaaɗtirde ndee ɓuri waawde huutoraade ko cellal e bankeeji lislaam, kono ina waɗi kadi fannuuji goɗɗi.
E lewru mee 2011, o habri wonde o rokkata ko ɓuri heewde e ngalu makko 7,7 miliyaar dolaar ngam wallitde.
== Ƴeew kadi ==
Saleh Abdulaaziiz Al Rajhi
== Tuugnorgal ==
== Teskorɗe ==
spn2m00uodnh2oiiz5fb4afm1tkwcwb
115775
115774
2025-07-10T16:58:24Z
MOIBARDE
10068
115775
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sheek Sileymaan bin Abdulaziis Al Rajhi''' (Aarabeeɓe :سليمان بن عبد العزيز الراجحي, jibinaa ko hitaande 1929)<ref>{{cite web|title=اﻟﻤﺆﺳﺲ ﺳﻠﻴﻤﺎﻥ اﻟﺮاﺟﺤﻲ – شركة أوقاف سليمان الراجحي القابضة|url=https://www.asrhc.com/?page_id=26|website=www.asrhc.com|date=19 December 2016|accessdate=30 June 2017|language=ar}}</ref> ko jom ngalu leydi Arabi Sawdit. Haa e hitaande 2011, ngalu makko ina limtaa e jaaynde Forbes ko ina tolnoo e 7,7 miliyaar dolaar, ɗum noon ko kanko woni 120ɓo ɓurɗo alɗude e winndere ndee.<ref>{{cite web|title=Sulaiman-al-rajhi's life rags riches story|url=http://www.arabnews.com/economy/sulaiman-al-rajhi's-life-rags-riches-story}}</ref>
O heɓi njeenaari winndereeri wiyeteende ''King'' Faisal e hitaande 2012 sabu o rokki feccere e ngalu makko e ballal, o fuɗɗii banke lislaam, o walli golle ballal e waɗde eɓɓaaɗe ngenndiije baɗɗe faayiida.
== Nguurndam ==
Suleymaan Al Rajhi jibinaa ko to Al Bukairiyah, woni e nder diiwaan Al Qassim to leydi Arabi Sawdit, o mawni ko e jeereende Nejd ɗo kanko e miñiiko Saleh puɗɗii golle maɓɓe e yoɓde kaalis ngam hijjooɓe ƴettude karallaagal gelooɗi e nder jeereende haa e gure Makka e Madiina.
Sulaiman Abdulaziz Al Rajhi ina jogii geɗal ɓurngal mawnude e nder banke Al Rajhi mo ɓesngu mum, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu ɓurɗo heewde nafoore e nder denndaangal pelle bankeeji leydi Sawuud. Ko o coftuɗo banke oo, kanko e mawniiko gorko biyeteeɗo Saleh, ko kanko woni hannde hooreejo ko anndiraa e nder leydi ndii wonde ko ɓuri teddude e Tadawul.
Mawnugol e yaajde njulaagu banndiraaɓe Al Rajhi, ñamli ɗum ko ilam gollotooɓe e nder leydi Sawuud e nder kitaale 1970, nde petroŋ ɓeydii heewde. Al Rajhis en mballi ɓe neldude ngalu maɓɓe galleeji mum en e nokkuuji ko wayi no Inndo e [[Pakistan|Pakistaan]]. E hitaande 1983, banndiraaɓe ɓee keɓii yamiroore udditaade banke lislaam gadano e nder leydi Sawudit, banke jogorɗo ɗooftaade jamirooje diine ko wayi no haɗde riiba.
Galle Al Rajhi ina jokki e wonde ɓurɓe heewde e kaalis Al Rajhi ''Bank'' hay so tawii noon Suleymaan e banndiraaɓe mum ina ceerti e nder galleeji mum en, e nder jippunde, ndema, njamndi, e geɗe goɗɗe gollorɗe.
Dipolom makko toowɗo ko dipolom lesleso. O hoɗi ko to leydi Sawuud, omo jogii ko famɗi fof 23 ɓiɗɗo.
== Filantropi ==
Galle Al Rajhi ina hiisee, e ko ɓuri heewde e yimɓe Sawudit, ko ɓuri alɗude e leydi ndii, ɓe ngonaa laamɓe, e nder yimɓe ɓurɓe waawde wallitde yimɓe e winndere ndee.
O sosi duɗal jaaɓi haaɗtirde Sulaiman Al Rajhi to wuro makko, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal alaa ko nafata. Jaaɓihaaɗtirde ndee ɓuri waawde huutoraade ko cellal e bankeeji lislaam, kono ina waɗi kadi fannuuji goɗɗi.
E lewru mee 2011, o habri wonde o rokkata ko ɓuri heewde e ngalu makko 7,7 miliyaar dolaar ngam wallitde.
== Ƴeew kadi ==
Saleh Abdulaaziiz Al Rajhi
== Tuugnorgal ==
== Teskorɗe ==
d9t8vw0yi8yktk118oc1tykcg1ztu04
Oktoobar (deftere)
0
30069
115796
2025-07-11T08:36:20Z
Zahraswaty
7652
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1210560326|October (novel)]]"
115796
wikitext
text/x-wiki
<nowiki><b>Oktoobar</b></nowiki> ko deftere Zoë Wicomb winndi e hitaande 2014. Wicomb, keɓɗo njeenaari binndol Windham–Campbell e hitaande 2013, ummorii ko Namaqualand, to Afrik worgo, ko porfeseer mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Strathclyde .
Oktoobar ko daartol Mercia Murray, porfeseer to Glasgow, Ecoppi, garɗo to Kliprand, Namaqualand to Afrik worgo nde miñiiko biyeteeɗo Jake winndi mo yo o artu galle makko o heɓa ɓiyiiko biyeteeɗo Nicky. Tiitooɗe ɗee ko galleeji, eggol, gartugol e leñol. Quadrapheme: Binndol Teeminannde 21ɓiire teskiima wonde Oktoobar ko daartol gartugol galle, daartol galle, daartol jeytaare, jeytaare, rewɓe e sukaaɓe, kalaas e leñol e jaŋde, yumma e baaba.
Nde Anna James naamndii ɗum ngam siimtude deftere ndee e kelme tati, Zoë Wicomb jaabii, "Galle, deracination, sirluuji galle."
== Jikkuuji ==
* '''Mercia Murray''' – ganndiraaɗo kadi Mercy, ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Glasgow, ummoriiɗo to wuro wiyeteengo Kliprand, to leydi Afrik worgo, garoowo to Kliprand, ngam wallude miñi mum e ɓesngu mum. E fuɗɗoode deftere ndee o "heddiima" e sehil makko duuɓi 25.
* '''Jak "Jake" Teofilus Murray''' – miñiiko gorko Mercia. Hoɗi ko to Kliprand, to leydi Namaqualand to Afrik worgo e debbo mum e ɓiyiiko gorko.
* '''Sylvie Murray, jibinaaɗo e Willemse''' – debbo Jake e yumma Nicky.
* '''Willem Nikolaa "Nikki" Murray''' – ɓiy Jake e Sylvie.
* '''Nikolaa Murray''' – ganndiraaɗo Meester, baaba mum Mercia e Jake. Jom suudu to Antoinette.
* '''Antoinette Murray jibinaaɗo Malherbe''' ganndiraaɗo Netty, mawni ko to Elim, nokku misiyoŋaaji Moravi. Debbo Nikolaa, yumma Mercia e Jake.
* '''Neene Ma Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Ouise Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Nana Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Fanus Lategan''' – sehil Mercia e nder duɗal ; gollodiiɗo e golle ANC e cagataagal kitaale 1970 to Kliprand.
* '''Craig McMillan''' – yimoowo e gonnooɗo gollodiiɗo Mercia Murray.
* '''Smithy''' – ko gollodiiɗo Mercia ɓurɗo famɗude to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Jaɓɓugo ==
Allan Massie, tergal fedde binndol laamɗo, winndi e nder jaaynde wiyeteende The Scotsman : "Deftere Zoë Wicomb cakkitiinde ndee ina tiiɗi, ina naamndii, kono ina waɗi nafoore. Ina ɗaɓɓi jaŋde laaɓtunde, nde tawnoo nde yahrata ko yeeso e yeeso e nder sahaa, e yah-ngartaa hakkunde Ecoppi e Afrik worgo." meditative [...] kelle mum udditooje ina toɗɗii no feewi, ina tiiɗtina jikku kuuɓtodinɗo ɓernde Janngugol galle e majjugol, baɗaangol no feewi, so tawii sahaa e sahaa fof ina tiiɗi"
== Tuugnorgal ==
dzuz6j4srfyv8sgsagt7pi9672sexz5
115797
115796
2025-07-11T08:37:01Z
Zahraswaty
7652
115797
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
<nowiki><b>Oktoobar</b></nowiki> ko deftere Zoë Wicomb winndi e hitaande 2014. Wicomb, keɓɗo njeenaari binndol Windham–Campbell e hitaande 2013, ummorii ko Namaqualand, to Afrik worgo, ko porfeseer mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Strathclyde .
Oktoobar ko daartol Mercia Murray, porfeseer to Glasgow, Ecoppi, garɗo to Kliprand, Namaqualand to Afrik worgo nde miñiiko biyeteeɗo Jake winndi mo yo o artu galle makko o heɓa ɓiyiiko biyeteeɗo Nicky. Tiitooɗe ɗee ko galleeji, eggol, gartugol e leñol. Quadrapheme: Binndol Teeminannde 21ɓiire teskiima wonde Oktoobar ko daartol gartugol galle, daartol galle, daartol jeytaare, jeytaare, rewɓe e sukaaɓe, kalaas e leñol e jaŋde, yumma e baaba.
Nde Anna James naamndii ɗum ngam siimtude deftere ndee e kelme tati, Zoë Wicomb jaabii, "Galle, deracination, sirluuji galle."
== Jikkuuji ==
* '''Mercia Murray''' – ganndiraaɗo kadi Mercy, ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Glasgow, ummoriiɗo to wuro wiyeteengo Kliprand, to leydi Afrik worgo, garoowo to Kliprand, ngam wallude miñi mum e ɓesngu mum. E fuɗɗoode deftere ndee o "heddiima" e sehil makko duuɓi 25.
* '''Jak "Jake" Teofilus Murray''' – miñiiko gorko Mercia. Hoɗi ko to Kliprand, to leydi Namaqualand to Afrik worgo e debbo mum e ɓiyiiko gorko.
* '''Sylvie Murray, jibinaaɗo e Willemse''' – debbo Jake e yumma Nicky.
* '''Willem Nikolaa "Nikki" Murray''' – ɓiy Jake e Sylvie.
* '''Nikolaa Murray''' – ganndiraaɗo Meester, baaba mum Mercia e Jake. Jom suudu to Antoinette.
* '''Antoinette Murray jibinaaɗo Malherbe''' ganndiraaɗo Netty, mawni ko to Elim, nokku misiyoŋaaji Moravi. Debbo Nikolaa, yumma Mercia e Jake.
* '''Neene Ma Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Ouise Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Nana Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Fanus Lategan''' – sehil Mercia e nder duɗal ; gollodiiɗo e golle ANC e cagataagal kitaale 1970 to Kliprand.
* '''Craig McMillan''' – yimoowo e gonnooɗo gollodiiɗo Mercia Murray.
* '''Smithy''' – ko gollodiiɗo Mercia ɓurɗo famɗude to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Jaɓɓugo ==
Allan Massie, tergal fedde binndol laamɗo, winndi e nder jaaynde wiyeteende The Scotsman : "Deftere Zoë Wicomb cakkitiinde ndee ina tiiɗi, ina naamndii, kono ina waɗi nafoore. Ina ɗaɓɓi jaŋde laaɓtunde, nde tawnoo nde yahrata ko yeeso e yeeso e nder sahaa, e yah-ngartaa hakkunde Ecoppi e Afrik worgo." meditative [...] kelle mum udditooje ina toɗɗii no feewi, ina tiiɗtina jikku kuuɓtodinɗo ɓernde Janngugol galle e majjugol, baɗaangol no feewi, so tawii sahaa e sahaa fof ina tiiɗi"
== Tuugnorgal ==
ljcxkxmxchjyr52er1vpq3zcp6w3g8e
115798
115797
2025-07-11T08:38:48Z
Zahraswaty
7652
115798
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
<nowiki><b>Oktoobar</b></nowiki> ko deftere Zoë Wicomb winndi e hitaande 2014. Wicomb, keɓɗo njeenaari binndol Windham–Campbell e hitaande 2013, ummorii ko Namaqualand, to Afrik worgo, ko porfeseer mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Strathclyde .
Oktoobar ko daartol Mercia Murray, porfeseer to Glasgow, Ecoppi, garɗo to Kliprand, Namaqualand to Afrik worgo nde miñiiko biyeteeɗo Jake winndi mo yo o artu galle makko o heɓa ɓiyiiko biyeteeɗo Nicky. Tiitooɗe ɗee ko galleeji, eggol, gartugol e leñol. Quadrapheme: Binndol Teeminannde 21ɓiire teskiima wonde Oktoobar ko daartol gartugol galle, daartol galle, daartol jeytaare, jeytaare, rewɓe e sukaaɓe, kalaas e leñol e jaŋde, yumma e baaba.'<ref>Eleanor Franzen, [http://www.quadrapheme.com/october-zoe-wicomb/ "OCTOBER ZOË WICOMB"], ''Quadrapheme: 21st Century Literature'', July 2014.</ref><ref>[[Neel Mukherjee (writer)|Neel Mukherjee]], [http://www.newstatesman.com/culture/2014/06/homing-instinct-october-zo-wicomb "Homing instinct: ''October'' by Zoë Wicomb"] (review), ''[[New Statesman]]'', 26 June 2014.</ref>
Nde Anna James naamndii ɗum ngam siimtude deftere ndee e kelme tati, Zoë Wicomb jaabii, "Galle, deracination, sirluuji galle."
== Jikkuuji ==
* '''Mercia Murray''' – ganndiraaɗo kadi Mercy, ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Glasgow, ummoriiɗo to wuro wiyeteengo Kliprand, to leydi Afrik worgo, garoowo to Kliprand, ngam wallude miñi mum e ɓesngu mum. E fuɗɗoode deftere ndee o "heddiima" e sehil makko duuɓi 25.
* '''Jak "Jake" Teofilus Murray''' – miñiiko gorko Mercia. Hoɗi ko to Kliprand, to leydi Namaqualand to Afrik worgo e debbo mum e ɓiyiiko gorko.
* '''Sylvie Murray, jibinaaɗo e Willemse''' – debbo Jake e yumma Nicky.
* '''Willem Nikolaa "Nikki" Murray''' – ɓiy Jake e Sylvie.
* '''Nikolaa Murray''' – ganndiraaɗo Meester, baaba mum Mercia e Jake. Jom suudu to Antoinette.
* '''Antoinette Murray jibinaaɗo Malherbe''' ganndiraaɗo Netty, mawni ko to Elim, nokku misiyoŋaaji Moravi. Debbo Nikolaa, yumma Mercia e Jake.
* '''Neene Ma Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Ouise Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Nana Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Fanus Lategan''' – sehil Mercia e nder duɗal ; gollodiiɗo e golle ANC e cagataagal kitaale 1970 to Kliprand.
* '''Craig McMillan''' – yimoowo e gonnooɗo gollodiiɗo Mercia Murray.
* '''Smithy''' – ko gollodiiɗo Mercia ɓurɗo famɗude to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Jaɓɓugo ==
Allan Massie, tergal fedde binndol laamɗo, winndi e nder jaaynde wiyeteende The Scotsman : "Deftere Zoë Wicomb cakkitiinde ndee ina tiiɗi, ina naamndii, kono ina waɗi nafoore. Ina ɗaɓɓi jaŋde laaɓtunde, nde tawnoo nde yahrata ko yeeso e yeeso e nder sahaa, e yah-ngartaa hakkunde Ecoppi e Afrik worgo." meditative [...] kelle mum udditooje ina toɗɗii no feewi, ina tiiɗtina jikku kuuɓtodinɗo ɓernde Janngugol galle e majjugol, baɗaangol no feewi, so tawii sahaa e sahaa fof ina tiiɗi"
== Tuugnorgal ==
<references />
0z0dvqvjs1heg2ve02k06gh735tgn1r
115799
115798
2025-07-11T08:40:07Z
Zahraswaty
7652
115799
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Knolparasolzwam (Chlorophyllum rhacodes) 26-10-2020 (d.j.b.).jpg|thumb]]
<nowiki><b>Oktoobar</b></nowiki> ko deftere Zoë Wicomb winndi e hitaande 2014. Wicomb, keɓɗo njeenaari binndol Windham–Campbell e hitaande 2013, ummorii ko Namaqualand, to Afrik worgo, ko porfeseer mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Strathclyde .
Oktoobar ko daartol Mercia Murray, porfeseer to Glasgow, Ecoppi, garɗo to Kliprand, Namaqualand to Afrik worgo nde miñiiko biyeteeɗo Jake winndi mo yo o artu galle makko o heɓa ɓiyiiko biyeteeɗo Nicky. Tiitooɗe ɗee ko galleeji, eggol, gartugol e leñol. Quadrapheme: Binndol Teeminannde 21ɓiire teskiima wonde Oktoobar ko daartol gartugol galle, daartol galle, daartol jeytaare, jeytaare, rewɓe e sukaaɓe, kalaas e leñol e jaŋde, yumma e baaba.'<ref>Eleanor Franzen, [http://www.quadrapheme.com/october-zoe-wicomb/ "OCTOBER ZOË WICOMB"], ''Quadrapheme: 21st Century Literature'', July 2014.</ref><ref>[[Neel Mukherjee (writer)|Neel Mukherjee]], [http://www.newstatesman.com/culture/2014/06/homing-instinct-october-zo-wicomb "Homing instinct: ''October'' by Zoë Wicomb"] (review), ''[[New Statesman]]'', 26 June 2014.</ref>
Nde Anna James naamndii ɗum ngam siimtude deftere ndee e kelme tati, Zoë Wicomb jaabii, "Galle, deracination, sirluuji galle."
== Jikkuuji ==
* '''Mercia Murray''' – ganndiraaɗo kadi Mercy, ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Glasgow, ummoriiɗo to wuro wiyeteengo Kliprand, to leydi Afrik worgo, garoowo to Kliprand, ngam wallude miñi mum e ɓesngu mum. E fuɗɗoode deftere ndee o "heddiima" e sehil makko duuɓi 25.
* '''Jak "Jake" Teofilus Murray''' – miñiiko gorko Mercia. Hoɗi ko to Kliprand, to leydi Namaqualand to Afrik worgo e debbo mum e ɓiyiiko gorko.
* '''Sylvie Murray, jibinaaɗo e Willemse''' – debbo Jake e yumma Nicky.
* '''Willem Nikolaa "Nikki" Murray''' – ɓiy Jake e Sylvie.
* '''Nikolaa Murray''' – ganndiraaɗo Meester, baaba mum Mercia e Jake. Jom suudu to Antoinette.
* '''Antoinette Murray jibinaaɗo Malherbe''' ganndiraaɗo Netty, mawni ko to Elim, nokku misiyoŋaaji Moravi. Debbo Nikolaa, yumma Mercia e Jake.
* '''Neene Ma Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Ouise Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Nana Willemse''' – gooto e yummiraaɓe Sylvie.
* '''Fanus Lategan''' – sehil Mercia e nder duɗal ; gollodiiɗo e golle ANC e cagataagal kitaale 1970 to Kliprand.
* '''Craig McMillan''' – yimoowo e gonnooɗo gollodiiɗo Mercia Murray.
* '''Smithy''' – ko gollodiiɗo Mercia ɓurɗo famɗude to duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Jaɓɓugo ==
Allan Massie, tergal fedde binndol laamɗo, winndi e nder jaaynde wiyeteende The Scotsman : "Deftere Zoë Wicomb cakkitiinde ndee ina tiiɗi, ina naamndii, kono ina waɗi nafoore. Ina ɗaɓɓi jaŋde laaɓtunde, nde tawnoo nde yahrata ko yeeso e yeeso e nder sahaa, e yah-ngartaa hakkunde Ecoppi e Afrik worgo." meditative [...] kelle mum udditooje ina toɗɗii no feewi, ina tiiɗtina jikku kuuɓtodinɗo ɓernde Janngugol galle e majjugol, baɗaangol no feewi, so tawii sahaa e sahaa fof ina tiiɗi"
== Tuugnorgal ==
<references />
mtevdcdzi7gb6y3i05lipggyjlna915