Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.46.0-wmf.21
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Barazil
0
3805
157768
110222
2026-03-27T04:59:04Z
Adamu mc
10501
Edit
157768
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Barasiil''' ko [[leydi]] ɓurndi mawnude e nder [[Aameerik]] worgo. Ko leydi joyaɓiri ɓurndi mawnude e winndere ndee to bannge njaajeendi, kadi ndi jeeɗiɗaɓiri to bannge keewal yimɓe, ina waɗi ko ina tolnoo e 212 miliyoŋ neɗɗo. Leydi ndii ko fedde jogiinde dowlaaji 26 e Diisnondiral Fedde nde, ko kañum jaɓɓotoo laamorgo leydi ndii, hono Brasília. Wuro mayri ɓurngo heewde hoɗɓe ko Sao Paulo rewi heen ko Riyo de Janeeroo. Barasiil ɓuri haalde ɗemngal Pulaar e nder winndere nde, ko kañum tan woni leydi e nder leyɗeele Amerik ɗo Pulaar woni ɗemngal laawɗungal.<ref name="Philander2012">{{Cite book|last=Philander|first=S. George|url=https://books.google.com/books?id=B8VE92tDqEEC&pg=PA148|title=Encyclopedia of Global Warming and Climate Change, Second Edition|publisher=Princeton University|year=2012|isbn=978-1-4129-9261-9|edition=Second|volume=1|location=Los Angeles|page=148|oclc=970592418|access-date=16 June 2015|archive-date=25 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231025210536/https://books.google.com/books?id=B8VE92tDqEEC&pg=PA148#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="CrocittiVallance2011">{{Cite book|last=Vallance|first=Monique M.|title=Brazil Today: An Encyclopedia of Life in the Republic|publisher=ABC-CLIO|others=Contributing editor Monique M. Vallance|year=2012|isbn=978-0-313-34672-9|editor-last=Crocitti|editor-first=John J.|page=xxiii|chapter=Preface and Observations on Contemporary Brazil|oclc=787850982|ref={{harvid|Crocitti|Vallance|2012}}|chapter-url=https://books.google.com/books?id=vP9jHaoL_s4C&pg=PR23|access-date=16 June 2015|archive-date=25 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231025210603/https://books.google.com/books?id=vP9jHaoL_s4C&pg=PR23|url-status=live}}</ref>
Barasiil ina jogii 7 491 kiloomeeteer (4 655 mi) keerol maayo Atlantik to bannge fuɗnaange.<ref name="CIA Geo">{{Cite CIA World Factbook|country=Brazil|section=geography|access-date=4 May 2018|year=2018}}</ref> Ko ina tolnoo e feccere e leydi [[Amerik]] worgo, ina hawri e leyɗeele goɗɗe e nokkuuji goɗɗi e nder duunde he so wonaa Ekuwator e Siili.<ref>{{Cite web|last=<!--not specified-->|date=<!--not specified-->|title=Brazil – Land|url=http://www.un.int/brazil/brasil/brazil-land.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20141023154830/http://www.un.int/brazil/brasil/brazil-land.htm|archive-date=23 October 2014|access-date=<!--not specified-->|website=Permanent Missions|publisher=United Nations|at=Geography}}</ref> Barasiil ina hawri e nokkuuji keewɗi ɓuuɓɗi e ɓuuɓɗi, kam e nokkuuji ɓuuɓɗi, savannaaji, platooji, e koɗli lesɗi. Ina waɗi ko ɓuri heewde e maayo Amasoni, ina heen maayo ɓurngo mawnude e winndere ndee e ladde ɓuuɓnde ɓurnde yaajde. Barasiil ina jogii kulle ladde keewɗe, e mbaydiiji ekkolosi keewɗi, e jawdi tago keewndi, ina yaaji e nokkuuji keewɗi reentorɗi.<ref name="CIA Geo" /> Leydi ndii ina woni gadano e nder leyɗe 17 megadiverse, tawi ko ndonaandi mum woni ko e nafoore winndereere mawnde, sibu ŋakkeende weeyo (rewrude e geɗe bayɗe no ustude laddeeji) ina toɗɗii no feewi geɗe winndereeje ko wayi no waylo-waylo weeyo e ŋakkeende keewceeral nguurndam.
Barasiil ina hoɗnoo e leƴƴi koɗdiiɗi keewɗi ko adii jippaade e njiimaandi Portigaalnaajo biyeteeɗo Pedro Álvares Cabral e hitaande 1500. Ko Portigaal wiyi ɗum, hoɗi ɗum, naatni Afriknaaɓe maccuɓe ngam golloraade ndema. Barasiil woni koloni haa hitaande 1815, nde o artiraa e darnde laamu dentuɗo e Portigaal caggal nde o artiraa ñaawirdu Portigaal to Rio de Janeiro. Laamɗo biyeteeɗo Pedro mo Braganza hollitii jeytaare leydi ndii e hitaande 1822, o sosi Laamu Barasiil, leydi ngootiri laamorndiindi e dow laamu doosgal parlemaa. Doosgal leydi Barasiil gadanal e hitaande 1824 sosi suudu sarɗiiji ɗiɗi, jooni ina wiyee Kongres ngenndiijo, ina siftina kuule ko wayi no ndimaagu diine e jaayndeeji, kono ina jokki e maccungaagu, ngu woppitaa seeɗa-seeɗa e nder teeminannde 19ɓiire fof haa nde ɗum woppitaa e hitaande 2018 kuudetaa konu e hitaande 1889. Rewolisiyoŋ kaɓirɗe e hitaande 1930, joofni Republique gadano oo, addani Getúlio Vargas laamu. Nde Vargas fuɗɗii daranaade laamu demokaraasi, o heɓi laamu diktatoor caggal nde o waɗi kuudetaa e hitaande 1937, ko ɗum woni fuɗɗoode Estado Novo. Demokaraasi artiraa caggal nde Vargas woppitaa laamu e hitaande 1945. Laamu diktatoor militeer doolnuɗo feeñii e hitaande 1964, laami haa 1985, caggal ɗuum laamu siwil fuɗɗii. Doosgal leydi Barasiil hannde ngal, ƴettaangal e hitaande 1988, ina hollita wonde ko leydi fedde demokaraasi.<ref name="Constituição">{{Cite web|year=1988|title=Brazilian Federal Constitution|url=http://www.planalto.gov.br/ccivil_03/Constituicao/Constituiçao.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071213194044/http://www.planalto.gov.br/CCIVIL_03/Constituicao/Constitui%C3%A7ao.htm|archive-date=13 December 2007|access-date=3 June 2008|publisher=Presidency of the Republic|language=pt}} {{cite web|title=Brazilian Federal Constitution|publisher=v-brazil.com|year=2007|url=http://www.v-brazil.com/government/laws/titleI.html|quote=Unofficial translate|access-date=3 June 2008|archive-date=28 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928070506/http://www.v-brazil.com/government/laws/titleI.html}}</ref>
Barasiil ko leydi doole diiwaan e hakkundeejo<ref name="Burges2016">{{Cite book|last=Sean W. Burges|url=https://books.google.com/books?id=tolwCwAAQBAJ&pg=PA114|title=Latin America and the Shifting Sands of Globalization|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-317-69658-2|pages=114–15|access-date=2 May 2018|archive-date=29 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231129183445/https://books.google.com/books?id=tolwCwAAQBAJ&pg=PA114#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Burges20162">{{Cite book|last=Sean W. Burges|url=https://books.google.com/books?id=tolwCwAAQBAJ&pg=PA114|title=Latin America and the Shifting Sands of Globalization|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-317-69658-2|pages=114–15|access-date=2 May 2018|archive-date=29 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231129183445/https://books.google.com/books?id=tolwCwAAQBAJ&pg=PA114#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Gina">{{Cite journal|last=Gardini|first=Gian Luca|year=2016|title=Brazil: What Rise of What Power?|journal=Bulletin of Latin American Research|volume=35|pages=5–19|doi=10.1111/blar.12417|doi-access=free|issn=0261-3050}}</ref> e doole aduna ɓeydotooɗe.<ref name="FRIDE">{{Cite web|last=Gratius|first=Susanne|date=April 2008|title=The international arena and emerging powers: stabilising or destabilising forces?|url=http://fride.org/descarga/com_emerging_powers_eng_abr08.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20160615194931/http://fride.org/descarga/com_emerging_powers_eng_abr08.pdf|archive-date=15 June 2016|website=[[FRIDE]]}}</ref><ref name="Collecott">{{Cite web|last=Peter Collecott|date=29 October 2011|title=Brazil's Quest for Superpower Status|url=http://www.diplomaticourier.com/2011/10/29/brazil-s-quest-for-superpower-status/|access-date=10 August 2014|publisher=The Diplomatic Courier|archive-date=2 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402030604/https://www.diplomaticourier.com/2011/10/29/brazil-s-quest-for-superpower-status/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|last=Clendenning|first=Alan|date=17 April 2008|title=Booming Brazil could be world power soon|page=2|work=USA Today|agency=The Associated Press|url=https://www.usatoday.com/money/economy/2008-04-17-310212789_x.htm|access-date=12 December 2008|archive-date=20 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110820003302/http://www.usatoday.com/money/economy/2008-04-17-310212789_x.htm|url-status=live}}</ref><ref name="DominguezKim2013">{{Cite book|last1=Jorge Dominguez|url=https://books.google.com/books?id=c0I_4JmjFbwC&pg=PA98|title=Between Compliance and Conflict: East Asia Latin America and the New Pax Americana|last2=Byung Kook Kim|publisher=Center for International Affairs, Harvard University|year=2013|isbn=978-1-136-76983-2|pages=98–99}}</ref> Ko leydi ummiindi,<ref>{{Cite web|date=September 2018|title=FTSE Country Classification|url=https://www.ftse.com/products/downloads/FTSE-Country-Classification-Update-2018.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181121072632/https://www.ftse.com/products/downloads/FTSE-Country-Classification-Update-2018.pdf|archive-date=21 November 2018|access-date=20 November 2018|publisher=[[FTSE Group]]}}</ref><ref name="wb-upper-middle">{{Cite web|title=Country and Lending Groups|url=http://data.worldbank.org/about/country-classifications/country-and-lending-groups#Upper_middle_income|archive-url=https://web.archive.org/web/20110318125456/http://data.worldbank.org/about/country-classifications/country-and-lending-groups|archive-date=18 March 2011|access-date=5 March 2011|publisher=World Bank|quote=Uppermiddle Income defined as a per capita income between $3,976 – $12,275}}</ref> faggudu toowndu-hakkundeeri e leydi kesiri njulaagu,<ref>{{Cite web|title=World Economic Outlook Database, April 2019|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weoselco.aspx?g=2200&sg=All+countries+%2f+Emerging+market+and+developing+economies|access-date=29 September 2019|website=IMF.org|publisher=[[International Monetary Fund]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190617091704/https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weoselco.aspx?g=2200&sg=All+countries+%2f+Emerging+market+and+developing+economies|archive-date=17 June 2019}}</ref> ina jeyaa e faggudu 10 ɓurndu mawnude e winndere ndee to bannge nominaali e PPP,<ref>{{Cite web|title=CIA – The World Factbook – Country Comparisons – GDP (purchasing power parity)|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2001rank.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604195034/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2001rank.html|archive-date=4 June 2011|access-date=25 January 2011|publisher=[[Central Intelligence Agency]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=CIA – The World Factbook – Country Comparisons – GDP (purchasing power parity)|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2001rank.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604195034/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2001rank.html|archive-date=4 June 2011|access-date=25 January 2011|publisher=[[Central Intelligence Agency]]}}</ref> faggudu ɓurndu mawnude e Amerik Latin e Hemisfere Fuɗnaange, e geɗal ɓurngal mawnude e Amerik Fuɗnaange. E faggudu mum caɗtundu, keewndu no feewi, Barasiil ina jeyaa e leyɗe ɓurɗe mawnude walla ɓurɗe waawde yeeyde geɗe ndema keewɗe, e geɗe miniraaje, e geɗe peewnaaɗe.<ref name="Neilson102">{{Cite book|last1=Jeff Neilson|url=https://books.google.com/books?id=wokuHhx1AOUC&pg=PA1834|title=Value Chain Struggles|last2=Bill Pritchard|publisher=John Wiley & Sons|year=2011|isbn=978-1-4443-5544-4|page=102|access-date=16 June 2015|archive-date=25 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231025210521/https://books.google.com/books?id=wokuHhx1AOUC&pg=PA1834#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Sabu pinal mum e daartol mum, leydi ndi woni ko e limde nokkuuji taariindi winndereeji UNESCO.<ref>{{Cite web|title=UNESCO World Heritage Centre — World Heritage List|url=https://whc.unesco.org/en/list|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210314170923/https://whc.unesco.org/en/list|archive-date=14 March 2021|access-date=25 May 2012|publisher=UNESCO}}</ref> Barasiil ko tergal sosngal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, G20, BRICS, G4, Mercosur, Fedde Dowlaaji Amerik, Fedde Dowlaaji Ibero-Amerik, e Fedde Leyɗeele ɗemɗe Purtugeec; kadi ko leydi ƴeewtotoondi Dental Aarabeeɓe e sehil mawɗo mo wonaa OTAN mo Dental Dowlaaji Amerik.<ref>{{Cite web|last=Vandiver|first=John|date=9 May 2019|title=Trump bumps up Brazil to 'major non-NATO' ally|url=https://www.stripes.com/news/trump-bumps-up-brazil-to-major-non-nato-ally-1.580256|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191013035014/https://www.stripes.com/news/trump-bumps-up-brazil-to-major-non-nato-ally-1.580256|archive-date=13 October 2019|access-date=2 April 2023|website=Stars and Stripes|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=14 August 2019|title=Brazil must be a 'facilitator' in the Middle East, says VP|url=https://anba.com.br/en/brazil-must-be-a-facilitator-in-the-middle-east-says-vp/|access-date=26 May 2023|archive-date=26 May 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230526041219/https://anba.com.br/en/brazil-must-be-a-facilitator-in-the-middle-east-says-vp/|url-status=live}}</ref>
== Etimoloji ==
Konngol Barasiil ina gasa tawa ummorii ko e helmere purtugeec firti brazilwood, lekki ki meeɗiino mawnude no feewi e daande maayo Barasiil.<ref name="Fausto1999">{{Cite book|last=Fausto|first=Boris|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00faus|title=A Concise History of Brazil|publisher=Cambridge University Press|year=1999|isbn=978-0-521-56526-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00faus/page/9 9]|url-access=registration}}</ref> E ɗemngal Purtugeec, leɗɗe Barasiil ina wiyee pau-brasil, helmere brasil ndee ina heewi rokkireede etimoloji « boɗeejo no ƴiiƴam nii », ummorii ko e brasa (‘ɓuuɓri’) e jokkere -il (gila e -iculum walla -ilium).<ref name="Vincent2003">{{Cite book|last=Jon S. Vincent.|url=https://archive.org/details/culturecustomsof0000vinc|title=Culture and Customs of Brazil|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2003|isbn=978-0-313-30495-8|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof0000vinc/page/36 36]|url-access=registration}}</ref> Ina sikkaa kadi ko ɗum etimoloji leñol wonande konngol leɗɗe jowitiingol e helmere aarabeeɓe walla asiyankoore wonande leɗɗe boɗeeje.<ref>{{Cite web|url=https://www.etymonline.com/word/Brazil#etymonline_v_17075|title=Brazil | Etymology of the name Brazil by etymonline|access-date=24 March 2024|archive-date=24 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240324183937/https://www.etymonline.com/word/Brazil#etymonline_v_17075|url-status=live}}</ref> No leɗɗe brazilwood peewnirta mbaydi boɗeeri luggiɗndi nii, ko nde teskinnde no feewi e nder gollorɗe mbaylaandi Orop, nde wonnoo ko kañum woni geɗel gadanel huutoreede e njulaagu ummoraade Barasiil.<ref name="Tucker2007">{{Cite book|last=Richard P. Tucker|url=https://books.google.com/books?id=2V2q30BdEJ8C&pg=PA186|title=Insatiable Appetite: The Ecological Degradation of the Tropical World|publisher=University of Michigan|year=2007|isbn=978-0-7425-5365-1|page=186|access-date=16 June 2015|archive-date=29 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231129183601/https://books.google.com/books?id=2V2q30BdEJ8C&pg=PA186#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> E nder teeminannde 16ɓiire fof, leɗɗe Barasiil keewɗe ina njuutee e leƴƴi koɗdiiɗi ɗii (ko ɓuri heewde heen ko Tupi en) e daande maayo Barasiil, ɓe njeeynoo leɗɗe ɗee e yeeyooɓe Oropnaaɓe (ko ɓuri heewde heen ko Portigaal en, kono kadi ko Faraysenaaɓe) ngam heɓde geɗe Oropnaaɓe keewɗe.<ref name="Lee2011">{{Cite book|last=Wayne E. Lee|url=https://books.google.com/books?id=xatMrooibacC&pg=PA196|title=Empires and Indigenes: Intercultural Alliance, Imperial Expansion, and Warfare in the Early Modern World|publisher=NYU Press|year=2011|isbn=978-0-8147-6527-2|page=196|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221303/https://books.google.com/books?id=xatMrooibacC&pg=PA196#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref>
Innde laawɗunde leydi ndi e ɗemngal Purtugeec, e nder binndanɗe Purtugeec asliije, ko "Leydi Kuraana Seniiɗo" (Terra da Santa Cruz),<ref name="Corporation1880">{{Cite magazine|last=Daly|first=Charles P.|year=1880|title=Maps and Map-making Before Mercator|url=https://books.google.com/books?id=hiQDAAAAMBAJ&pg=PA493|magazine=The Popular Science Monthly|publisher=Bonnier Corporation|at=473–495, see page 493|issn=0161-7370|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221315/https://books.google.com/books?id=hiQDAAAAMBAJ&pg=PA493#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> kono laanaaji diwooje e njulaagu Oropnaaɓe ina keewi innirde ɗum "Leydi Barasiil" (Terra do Brasil) sabu njulaagu leɗɗe Barasiil.<ref name="Léry1990">{{Cite book|last=Jean de Léry|url=https://books.google.com/books?id=F8qqKoCSWVkC&pg=PA242|title=History of a Voyage to the Land of Brazil, Otherwise Called America|publisher=University of California Press|year=1990|isbn=978-0-520-91380-6|page=242|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221327/https://books.google.com/books?id=F8qqKoCSWVkC&pg=PA242#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Innde ɓurnde lollude ndee ɓuuɓtii, haa jooni lomtii innde Portigaal laawɗunde ndee. Won e laanaaji diwooje gadani mbiyatnoo ɗum ko "Leydi Parrot".<ref name="Sokolow2003">{{Cite book|last=Jayme A. Sokolow.|url=https://books.google.com/books?id=ytghV9q6v3cC&pg=PA84|title=The Great Encounter: Native Peoples and European Settlers in the Americas, 1492–1800|publisher=M.E. Sharpe|year=2003|isbn=978-0-7656-0982-3|page=84|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221351/https://books.google.com/books?id=ytghV9q6v3cC&pg=PA84#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref>
E ɗemngal Guaraní, ɗemngal laawɗungal to Paraguwaay, Barasiil ina wiyee "Pindorama", firti ko 'leydi leɗɗe palɗe'.<ref name="Herrera-Sobek2012">{{Cite book|last=Maria Herrera-Sobek|url=https://books.google.com/books?id=lY-tY62V1FIC&pg=PA155|title=Celebrating Latino Folklore|publisher=ABC-CLIO|year=2012|isbn=978-0-313-34340-7|page=155|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221353/https://books.google.com/books?id=lY-tY62V1FIC&pg=PA155|url-status=live}}</ref>[[Fichier:BRA_orthographic.svg|thumb|right|250px|Barazil]]
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
{{Commons|Brasil}}
{{Aameerik}}
[[Catégorie:Leydi]]
[[Catégorie:Aameerik]]
[[Catégorie:Barazil| ]]
[[Category:Stub]]
5oexzlyufvj76p2e26tb9s0hwykdtrz
Boubou Cisse
0
4785
157747
124814
2026-03-27T03:13:31Z
Adamu mc
10501
Edit
157747
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Boubou Cisse''' (ɗun dayi mo e ɗungu alif 1971) un mo siyasa lesɗi [[Maali]] en gonɗo lattiɗo firaministajo [[Maali]] gada Bannjaaru Aranndu (April) hiitande dubi alif 2019 yaari jippaki maako gaɗa waylutugo lamu [[Maali]] ɗun 2020 e lewru Jawjawngel (August) mo ɗenbo lattake ministajo hautugo jaudi e cede e ɗenbo minista kowoni ɗer [[leydi]] e luuɓe teɓe. <ref>https://www.citynews1130.com/2019/04/22/economist-named-as-malis-prime-minister-amid-violence/|title=Economist named as Mali's prime minister amid violence – NEWS 1130|website=www.citynews1130.com}}</ref><ref>https://www.jeuneafrique.com/766492/politique/mali-boubou-cisse-un-economiste-a-la-primature-en-pleine-crise-securitaire/|title=Mali : Boubou Cissé, un économiste à la primature en pleine crise sécuritaire – Jeune Afrique|date=23 April 2019}}</ref>
==Distinorɗe margo==
Boubou Cisse un ɓiyi lasgol [[Fulɓe]] mo woɗi jonɗe digiri maako ɗiɗaɓun e janngirɗe Auvergne ɗenbo mo waɗi digiri maako tataɓuri e kononi hautugo jaudi e janngirɗe Aix-Marserlle.
==Kuuɗe==
Cisse mo fuɗɗi kuugal maako e ɗau anɗuɗo hautugo jaudi ɗun bankiwal duniyaru e Washintong D.C, [[Aameerik]] eɗer hiitande dubi alif 2005. Eɗer hiitande dubi 2008 ɗun ɓeydanimo mangu yaari mawɗo anɗuɗo hautugo jaudi ɗun wuttudu fago yeso ɗun adungen. Gaɗa ɗen mo huwi ɗer [[Naajeeriya]] e [[Niiser]] eɗau wakilijo banki [[Duniiyaru|duniyaru]]. Ɗun ɓi lii Cisse eɗau firaminista [[Maali]] e hitaande nduungu hiitande dubi alif 2019 gaɗa jippago go soumeylou Boubeye Maigu e arɗugal maako. Mo lattake ministajo ɓe soggugo e kowoni ɗer [[leydi]] e nder dubi 2013 ministajo hautugo jaudi e cede tun hiitande dubi 2016. <ref>https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/ML.html|website=Central Intelligence Agency|accessdate=21 May 2017|date=6 September 2016|archive-date=26 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200826193236/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/ML.html|url-status=dead}}</ref> E yanlɗe 18 ɗun Jawjawngel 2020, Cisse hauti e arɗiɗo [[Ibrahim Boubacar Kaita]] e joga keɓe hanɓe e sojien unminob fitina eɗer waylutugo lamu 2020 ɗun [[Maali]]. Faɗɗugo gelle hauti e lagguki ki arɗiɗo Keita waɗi joɗarɗi e ardugal ɗun itti Cisse eɗau jodargal maako e yalɗe go’o 1 ɗun [[lewru]] Haaram (Janairu) 2021 ɗun nangi banɗuwo Cisse Aguibou Tall e woɓɓe jo’woo game’e hollugo waylutuki lamu eɗun bo sekaɓe Boubou Cisse amma ɗun nangayimo sabo e laamu anda e mo wonii. <ref>https://www.thetimes.co.uk/article/mali-pm-and-president-under-arrest-claim-army-mutineers-nf6x5qv0b |accessdate=18 August 2020 |work=[[The Times]]<nowiki> |date=18 August 2020}}</nowiki></ref>
==Ɓeddugo Kuuɗe==
#Assusu Dokkojun Yamaɗe ɗun Duniyaru (IMF), kiiɗo membajo mo hukuma ngomnaen (tun 2016). <ref>http://www.imf.org/external/np/sec/memdir/members.aspx Members] [[International Monetary Fund]] (IMF).</ref>
#Banki Marojun Diina Juldaku, membajo kiiɗo mo ngomnatien (tun 2016). <ref>https://www.isdb.org/assembly/governor Board of Governors] [[Islamic Development Bank]].</ref>
#Banki Duniyaru membajo kiiɗo mo hukuma ngomnaen (tun 2016). <ref>https://web.archive.org/web/20201220021404/http://pubdocs.worldbank.org/en/627731541108831255/BankGovernors.pdf Board of Governors] [[World Bank]].</ref>
==Hiimoɓe==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
dyak2r4kgd53te28ac12n0hdhphw23x
Fred Amata
0
4892
157395
36497
2026-03-26T12:03:43Z
MOIBARDE
10068
157395
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
'''Fred Amata''' ɓii ikkitiwo fijirɗe je [[Naajeeriya]] furodusa be darakta. <ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/1170403.stm|title=Nigeria's performing royalty|work=[[BBC News]]|last=Ibagere|first=Eniwoke|location=[[Lagos]]<nowiki>|date=15 February 2001|accessdate=30 March 2016}}</nowiki></ref> Konko’on timmini janguɗo je ikkitigo fijirɗe ha jami’a Jos, <ref>http://m.guardian.ng/news/fred-amata-emerges-dgn-president/|title=Fred Amata Emerges DGN President|work=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian News]]<nowiki>|date=27 February 2016|accessdate=30 March 2016}}</nowiki></ref> Fred obangi ɗer hitanɗe 1986 gam dar ɗe odari ha fim je inɗe man ''legacy''.
Hajotta waɗon huwa ha man gu jagwarɗo annaji darakto’en je [[Naajeeriya]], yanɗe man 27 ha leuru Fabrairu, 2016. <ref>http://tvcontinental.tv/2016/02/27/fred-amata-emerges-dgn-president-dickson-iroegbu-pulls-election/|title=Fred Amata emerges Directors Guild of Nigeria president|work=[[TVC News|TV Continental]]<nowiki>|date=27 February 2016|accessdate=30 March 2016}}</nowiki></ref>
==Hiimobe==
{{Reflist}}
m4xl3hd6hegvd8yih2394633inxfzub
Aadamu e Hawwa
0
5396
157764
135912
2026-03-27T04:55:11Z
Adamu mc
10501
Edit
157764
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aadamu e Hawwa''' mbadi hakkeDabbaaji [[Ladde darnde|ladde]] ɗi Jawmiraawo Allah tagi fuu, mboodi ɓuri ɗi ƴoyre. Ndi ƴami debbo: “Gooŋga Allah wi'i taa on nyaama ɓiɓɓe leɗɗe jarne fuu na?” 2 Debbo jaabi mboodi: “Min mbaawan nyaamugo ɓiɓɓe leɗɗe jarne.<ref>{{cite book|last=Womack|first=Mari|title=Symbols and Meaning: A Concise Introduction|year=2005|publisher=Altamira Press|location=Walnut Creek ... [et al.]|isbn=978-0759103221|page=81|url=https://books.google.com/books?id=MQi5x7_-eksC&pg=PA81|access-date=16 August 2013|quote=Creation myths are symbolic stories describing how the universe and its inhabitants came to be. Creation myths develop through oral traditions and therefore typically have multiple versions.}}</ref><ref>{{cite book|last1=Leeming|first1=David|title=Creation Myths of the World: Parts I-II|url=https://archive.org/details/creationmythswor00phdd|url-access=limited|date=2010|page=[https://archive.org/details/creationmythswor00phdd/page/n321 303]}}</ref> 3 Ammaa ko laarani ɓiɓɓe lekki gonki caka jarne kam, Allah wi'i: Taa nyaame ɗe, taa meeme ɗe boo, ngam taa maayon!” 4 Mboodi wi'i debbo: “Woodaa! On maayataa! 5 Ammaa Allah anndi, nyalaade nde on nyaami ɗe, gite mooɗon maɓɓititto, on laatoto bana Allah, on anndan ko woni booɗɗum e kalluɗum.” 6 Debbo yi'i ɓiɓɓe lekki man welani nyaamugo, ɗe pottani gite, ɗe mbooɗi masin haa hokkugo hakkiilo. O hoo'i haa ɓiɓɓe maaki, o nyaami, nden o hokki goriiko mo ɗonno kommbi maako, gorko boo nyaami. 7 Law gite maɓɓe maɓɓiti, ɓe annditi ɓe temmbuɓe. Ngam maajum ɓe mbami haakooji ibbi, ɓe mbaɗi ɗum bana gude.
Jeweey nayi 8 Nde hiiri, ɓe nani sonyo, Allah Jawmiraawo ɗon waanca nder jarne. Gorko e debbo muuɗum nyukki yeeso Allah Jawmiraawo caka leɗɗe jarne. 9 Jawmiraawo Allah ewni neɗɗo, ƴami mo: “Toy ngonɗaa?” 10 Neɗɗo jaabi: “Mi nani sonyo maaɗa nder jarne. Mi hultori, ngam mi temmbo. Ngam maajum nyukkiimi.” 11 Allah Jawmiraawo ƴami: “Moy anndin ma a temmbo? Malla a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo go?” 12 Neɗɗo jaabi: “Debbo gonduɗo bee am, mo ndokkuɗaami, hokki yam ɓiɓɓe lekki, mi nyaami.” 13 Allah Jawmiraawo wi'i debbo: “Ngam ɗume mbaɗɗaa ɗum?” Debbo jaabi: “Mboodi esti yam, mi nyaami.” 14 Nden Allah Jawmiraawo wi'i mboodi: “Nde a waɗi ɗum, a naalaaɗo caka dabbaaji e kuuje ladde fuu. A dasoto dow reedu maaɗa, a nyaaman mbulwuldi balɗe ngeendam maaɗa fuu. 15 Mi waɗan konnaagu hakkunde maaɗa e debbo, hakkunde danygol maaɗa e danygol maako. Goɗɗo danygol maako namete hoore, an boo a ŋatan mo teppere.” 16 Nden o wi'i debbo: “Mi ɗuɗɗinan luuwe danyki maaɗa. A danyan bee bone. A yenwan gondal bee gorko maaɗa, ammaa o laamoto dow maaɗa.” 17 Nden o wi'i neɗɗo: “A jaɓani debbo maaɗa, a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo. Ngam daliila maaɗa mi naali lesdi. Bee bone keɓata ko nyaama haa maari balɗe maaɗa fuu. 18 Ndi fuɗnante gi'e e giŋngille, a nyaaman haakooji gese. 19 Bee wulweende yeeso maaɗa nyaamrata nyaamdu ma, haa to a lortake haa mbulwuldi, ngam haa maari a hoo'a. An a mbulwuldi, haa mbulwuldi boo lorotoɗa!”
20 Neɗɗo inndi debbo muuɗum: Hawwa,a bana wi'go “Geeto”, ngam kaŋko woni daada yeeɗɓe fuu. 21 Jawmiraawo Allah waɗani Aadamu e debbo maako kolte lare, o ɓorni ɓe. 22 O wi'i: “Ndaa, nde neɗɗo laatake bana gooto meeɗen, o anndi ko woni booɗɗum e kalluɗum. Jonta kam taa o forta juŋngo maako, o hoo'a boo ɓiɓɓe lekki ngeendam. To o nyaami, o yeeɗan haa foroy.” 23 Nden Jawmiraawo Allah wurtini mo jarne Adnin, ngam o remoya lesdi ndi o hoo'ano e muuɗum. 24 Ɓaawo nde o riiwi mo, o darni keruba'enb haa fuunaaŋge jarne Adnin bee kaafahi ɗelkanki bana ɗemŋgal yiite, ki ɗon yirla nder bakeeje fuu, ngam aynugo laawol jahranŋgol haa lekki ngeendam
[[File:Adam and Eve MET DP826545.jpg|thumb|Aadamu e Hawwa]]
==Hiimoɓe==
{{Reflist}}
{{Stub}}
oq0dyvn6z6mkpjujbfsa7jpogqz1bc5
157765
157764
2026-03-27T04:55:41Z
Adamu mc
10501
Edit
157765
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aadamu e Hawwa''' mbadi hakkeDabbaaji [[Ladde darnde|ladde]] ɗi Jawmiraawo Allah tagi fuu, mboodi ɓuri ɗi ƴoyre. Ndi ƴami debbo: “Gooŋga Allah wi'i taa on nyaama ɓiɓɓe leɗɗe jarne fuu na?” 2 Debbo jaabi mboodi: “Min mbaawan nyaamugo ɓiɓɓe leɗɗe jarne.<ref>{{cite book|last=Womack|first=Mari|title=Symbols and Meaning: A Concise Introduction|year=2005|publisher=Altamira Press|location=Walnut Creek ... [et al.]|isbn=978-0759103221|page=81|url=https://books.google.com/books?id=MQi5x7_-eksC&pg=PA81|access-date=16 August 2013|quote=Creation myths are symbolic stories describing how the universe and its inhabitants came to be. Creation myths develop through oral traditions and therefore typically have multiple versions.}}</ref><ref>{{cite book|last1=Leeming|first1=David|title=Creation Myths of the World: Parts I-II|url=https://archive.org/details/creationmythswor00phdd|url-access=limited|date=2010|page=[https://archive.org/details/creationmythswor00phdd/page/n321 303]}}</ref> 3 Ammaa ko laarani ɓiɓɓe lekki gonki caka jarne kam, Allah wi'i: Taa nyaame ɗe, taa meeme ɗe boo, ngam taa maayon!” 4 Mboodi wi'i debbo: “Woodaa! On maayataa! 5 Ammaa Allah anndi, nyalaade nde on nyaami ɗe, gite mooɗon maɓɓititto, on laatoto bana Allah, on anndan ko woni booɗɗum e kalluɗum.” 6 Debbo yi'i ɓiɓɓe lekki man welani nyaamugo, ɗe pottani gite, ɗe mbooɗi masin haa hokkugo hakkiilo. O hoo'i haa ɓiɓɓe maaki, o nyaami, nden o hokki goriiko mo ɗonno kommbi maako, gorko boo nyaami. 7 Law gite maɓɓe maɓɓiti, ɓe annditi ɓe temmbuɓe. Ngam maajum ɓe mbami haakooji ibbi, ɓe mbaɗi ɗum bana gude.
Jeweey nayi 8 Nde hiiri, ɓe nani sonyo, Allah Jawmiraawo ɗon waanca nder jarne. Gorko e debbo muuɗum nyukki yeeso Allah Jawmiraawo caka leɗɗe jarne. 9 Jawmiraawo Allah ewni neɗɗo, ƴami mo: “Toy ngonɗaa?” 10 Neɗɗo jaabi: “Mi nani sonyo maaɗa nder jarne. Mi hultori, ngam mi temmbo. Ngam maajum nyukkiimi.” 11 [[Allah]] Jawmiraawo ƴami: “Moy anndin ma a temmbo? Malla a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo go?” 12 Neɗɗo jaabi: “Debbo gonduɗo bee am, mo ndokkuɗaami, hokki yam ɓiɓɓe lekki, mi nyaami.” 13 Allah Jawmiraawo wi'i debbo: “Ngam ɗume mbaɗɗaa ɗum?” Debbo jaabi: “Mboodi esti yam, mi nyaami.” 14 Nden Allah Jawmiraawo wi'i mboodi: “Nde a waɗi ɗum, a naalaaɗo caka dabbaaji e kuuje ladde fuu. A dasoto dow reedu maaɗa, a nyaaman mbulwuldi balɗe ngeendam maaɗa fuu. 15 Mi waɗan konnaagu hakkunde maaɗa e debbo, hakkunde danygol maaɗa e danygol maako. Goɗɗo danygol maako namete hoore, an boo a ŋatan mo teppere.” 16 Nden o wi'i debbo: “Mi ɗuɗɗinan luuwe danyki maaɗa. A danyan bee bone. A yenwan gondal bee gorko maaɗa, ammaa o laamoto dow maaɗa.” 17 Nden o wi'i neɗɗo: “A jaɓani debbo maaɗa, a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo. Ngam daliila maaɗa mi naali lesdi. Bee bone keɓata ko nyaama haa maari balɗe maaɗa fuu. 18 Ndi fuɗnante gi'e e giŋngille, a nyaaman haakooji gese. 19 Bee wulweende yeeso maaɗa nyaamrata nyaamdu ma, haa to a lortake haa mbulwuldi, ngam haa maari a hoo'a. An a mbulwuldi, haa mbulwuldi boo lorotoɗa!”
20 Neɗɗo inndi debbo muuɗum: Hawwa,a bana wi'go “Geeto”, ngam kaŋko woni daada yeeɗɓe fuu. 21 Jawmiraawo Allah waɗani Aadamu e debbo maako kolte lare, o ɓorni ɓe. 22 O wi'i: “Ndaa, nde neɗɗo laatake bana gooto meeɗen, o anndi ko woni booɗɗum e kalluɗum. Jonta kam taa o forta juŋngo maako, o hoo'a boo ɓiɓɓe lekki ngeendam. To o nyaami, o yeeɗan haa foroy.” 23 Nden Jawmiraawo Allah wurtini mo jarne Adnin, ngam o remoya lesdi ndi o hoo'ano e muuɗum. 24 Ɓaawo nde o riiwi mo, o darni keruba'enb haa fuunaaŋge jarne Adnin bee kaafahi ɗelkanki bana ɗemŋgal yiite, ki ɗon yirla nder bakeeje fuu, ngam aynugo laawol jahranŋgol haa lekki ngeendam
[[File:Adam and Eve MET DP826545.jpg|thumb|Aadamu e Hawwa]]
==Hiimoɓe==
{{Reflist}}
{{Stub}}
4b1fggmvomqec6zl37li9ysblacb8dh
157766
157765
2026-03-27T04:56:56Z
Adamu mc
10501
Edit
157766
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aadamu e Hawwa''' mbadi hakkeDabbaaji [[Ladde darnde|ladde]] ɗi Jawmiraawo Allah tagi fuu, mboodi ɓuri ɗi ƴoyre. Ndi ƴami debbo: “Gooŋga Allah wi'i taa on nyaama ɓiɓɓe leɗɗe jarne fuu na?” 2 Debbo jaabi mboodi: “Min mbaawan nyaamugo ɓiɓɓe leɗɗe jarne.<ref>{{cite book|last=Womack|first=Mari|title=Symbols and Meaning: A Concise Introduction|year=2005|publisher=Altamira Press|location=Walnut Creek ... [et al.]|isbn=978-0759103221|page=81|url=https://books.google.com/books?id=MQi5x7_-eksC&pg=PA81|access-date=16 August 2013|quote=Creation myths are symbolic stories describing how the universe and its inhabitants came to be. Creation myths develop through oral traditions and therefore typically have multiple versions.}}</ref><ref>{{cite book|last1=Leeming|first1=David|title=Creation Myths of the World: Parts I-II|url=https://archive.org/details/creationmythswor00phdd|url-access=limited|date=2010|page=[https://archive.org/details/creationmythswor00phdd/page/n321 303]}}</ref> 3 Ammaa ko laarani ɓiɓɓe lekki gonki caka jarne kam, Allah wi'i: Taa nyaame ɗe, taa meeme ɗe boo, ngam taa maayon!” 4 Mboodi wi'i debbo: “Woodaa! On maayataa! 5 Ammaa Allah anndi, nyalaade nde on nyaami ɗe, gite mooɗon maɓɓititto, on laatoto bana Allah, on anndan ko woni booɗɗum e kalluɗum.” 6 Debbo yi'i ɓiɓɓe lekki man welani nyaamugo, ɗe pottani gite, ɗe mbooɗi masin haa hokkugo hakkiilo. O hoo'i haa ɓiɓɓe maaki, o nyaami, nden o hokki goriiko mo ɗonno kommbi maako, gorko boo nyaami. 7 Law gite maɓɓe maɓɓiti, ɓe annditi ɓe temmbuɓe. Ngam maajum ɓe mbami haakooji ibbi, ɓe mbaɗi ɗum bana gude.
Jeweey nayi 8 Nde hiiri, ɓe nani sonyo, Allah Jawmiraawo ɗon waanca nder jarne. Gorko e debbo muuɗum nyukki yeeso Allah Jawmiraawo caka leɗɗe jarne. 9 Jawmiraawo Allah ewni neɗɗo, ƴami mo: “Toy ngonɗaa?” 10 Neɗɗo jaabi: “Mi nani sonyo maaɗa nder jarne. Mi hultori, ngam mi temmbo. Ngam maajum nyukkiimi.” 11 [[Allah]] Jawmiraawo ƴami: “Moy anndin ma a temmbo? Malla a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo go?” 12 Neɗɗo jaabi: “Debbo gonduɗo bee am, mo ndokkuɗaami, hokki yam ɓiɓɓe lekki, mi nyaami.” 13 Allah Jawmiraawo wi'i debbo: “Ngam ɗume mbaɗɗaa ɗum?” Debbo jaabi: “Mboodi esti yam, mi nyaami.” 14 Nden Allah Jawmiraawo wi'i mboodi: “Nde a waɗi ɗum, a naalaaɗo caka dabbaaji e kuuje ladde fuu. A dasoto dow reedu maaɗa, a nyaaman mbulwuldi balɗe ngeendam maaɗa fuu. E nder lambare 15 Mi waɗan konnaagu hakkunde maaɗa e debbo, hakkunde danygol maaɗa e danygol maako. Goɗɗo danygol maako namete hoore, an boo a ŋatan mo teppere.” 16 Nden o wi'i debbo: “Mi ɗuɗɗinan luuwe danyki maaɗa. A danyan bee bone. A yenwan gondal bee gorko maaɗa, ammaa o laamoto dow maaɗa.” 17 Nden o wi'i neɗɗo: “A jaɓani debbo maaɗa, a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo. Ngam daliila maaɗa mi naali lesdi. Bee bone keɓata ko nyaama haa maari balɗe maaɗa fuu. 18 Ndi fuɗnante gi'e e giŋngille, a nyaaman haakooji gese. 19 Bee wulweende yeeso maaɗa nyaamrata nyaamdu ma, haa to a lortake haa mbulwuldi, ngam haa maari a hoo'a. An a mbulwuldi, haa mbulwuldi boo lorotoɗa!”
20 Neɗɗo inndi debbo muuɗum: Hawwa,a bana wi'go “Geeto”, ngam kaŋko woni daada yeeɗɓe fuu. 21 Jawmiraawo Allah waɗani Aadamu e debbo maako kolte lare, o ɓorni ɓe. 22 O wi'i: “Ndaa, nde neɗɗo laatake bana gooto meeɗen, o anndi ko woni booɗɗum e kalluɗum. Jonta kam taa o forta juŋngo maako, o hoo'a boo ɓiɓɓe lekki ngeendam. To o nyaami, o yeeɗan haa foroy.” 23 Nden Jawmiraawo Allah wurtini mo jarne Adnin, ngam o remoya lesdi ndi o hoo'ano e muuɗum. 24 Ɓaawo nde o riiwi mo, o darni keruba'enb haa fuunaaŋge jarne Adnin bee kaafahi ɗelkanki bana ɗemŋgal yiite, ki ɗon yirla nder bakeeje fuu, ngam aynugo laawol jahranŋgol haa lekki ngeendam
[[File:Adam and Eve MET DP826545.jpg|thumb|Aadamu e Hawwa]]
==Hiimoɓe==
{{Reflist}}
{{Stub}}
joivef26tlew4un46gm3n30nrypq731
157767
157766
2026-03-27T04:57:24Z
Adamu mc
10501
Added link
157767
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aadamu e Hawwa''' mbadi hakkeDabbaaji [[Ladde darnde|ladde]] ɗi Jawmiraawo Allah tagi fuu, mboodi ɓuri ɗi ƴoyre. Ndi ƴami debbo: “Gooŋga Allah wi'i taa on nyaama ɓiɓɓe leɗɗe jarne fuu na?” 2 Debbo jaabi mboodi: “Min mbaawan nyaamugo ɓiɓɓe leɗɗe jarne.<ref>{{cite book|last=Womack|first=Mari|title=Symbols and Meaning: A Concise Introduction|year=2005|publisher=Altamira Press|location=Walnut Creek ... [et al.]|isbn=978-0759103221|page=81|url=https://books.google.com/books?id=MQi5x7_-eksC&pg=PA81|access-date=16 August 2013|quote=Creation myths are symbolic stories describing how the universe and its inhabitants came to be. Creation myths develop through oral traditions and therefore typically have multiple versions.}}</ref><ref>{{cite book|last1=Leeming|first1=David|title=Creation Myths of the World: Parts I-II|url=https://archive.org/details/creationmythswor00phdd|url-access=limited|date=2010|page=[https://archive.org/details/creationmythswor00phdd/page/n321 303]}}</ref> 3 Ammaa ko laarani ɓiɓɓe lekki gonki caka jarne kam, Allah wi'i: Taa nyaame ɗe, taa meeme ɗe boo, ngam taa maayon!” 4 Mboodi wi'i debbo: “Woodaa! On maayataa! 5 Ammaa Allah anndi, nyalaade nde on nyaami ɗe, gite mooɗon maɓɓititto, on laatoto bana Allah, on anndan ko woni booɗɗum e kalluɗum.” 6 [[Debbo golloowo|Debbo]] yi'i ɓiɓɓe lekki man welani nyaamugo, ɗe pottani gite, ɗe mbooɗi masin haa hokkugo hakkiilo. O hoo'i haa ɓiɓɓe maaki, o nyaami, nden o hokki goriiko mo ɗonno kommbi maako, gorko boo nyaami. 7 Law gite maɓɓe maɓɓiti, ɓe annditi ɓe temmbuɓe. Ngam maajum ɓe mbami haakooji ibbi, ɓe mbaɗi ɗum bana gude.
Jeweey nayi 8 Nde hiiri, ɓe nani sonyo, Allah Jawmiraawo ɗon waanca nder jarne. Gorko e debbo muuɗum nyukki yeeso Allah Jawmiraawo caka leɗɗe jarne. 9 Jawmiraawo Allah ewni neɗɗo, ƴami mo: “Toy ngonɗaa?” 10 Neɗɗo jaabi: “Mi nani sonyo maaɗa nder jarne. Mi hultori, ngam mi temmbo. Ngam maajum nyukkiimi.” 11 [[Allah]] Jawmiraawo ƴami: “Moy anndin ma a temmbo? Malla a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo go?” 12 Neɗɗo jaabi: “Debbo gonduɗo bee am, mo ndokkuɗaami, hokki yam ɓiɓɓe lekki, mi nyaami.” 13 Allah Jawmiraawo wi'i debbo: “Ngam ɗume mbaɗɗaa ɗum?” Debbo jaabi: “Mboodi esti yam, mi nyaami.” 14 Nden Allah Jawmiraawo wi'i mboodi: “Nde a waɗi ɗum, a naalaaɗo caka dabbaaji e kuuje ladde fuu. A dasoto dow reedu maaɗa, a nyaaman mbulwuldi balɗe ngeendam maaɗa fuu. E nder lambare 15 Mi waɗan konnaagu hakkunde maaɗa e debbo, hakkunde danygol maaɗa e danygol maako. Goɗɗo danygol maako namete hoore, an boo a ŋatan mo teppere.” 16 Nden o wi'i debbo: “Mi ɗuɗɗinan luuwe danyki maaɗa. A danyan bee bone. A yenwan gondal bee gorko maaɗa, ammaa o laamoto dow maaɗa.” 17 Nden o wi'i neɗɗo: “A jaɓani debbo maaɗa, a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo. Ngam daliila maaɗa mi naali lesdi. Bee bone keɓata ko nyaama haa maari balɗe maaɗa fuu. 18 Ndi fuɗnante gi'e e giŋngille, a nyaaman haakooji gese. 19 Bee wulweende yeeso maaɗa nyaamrata nyaamdu ma, haa to a lortake haa mbulwuldi, ngam haa maari a hoo'a. An a mbulwuldi, haa mbulwuldi boo lorotoɗa!”
20 Neɗɗo inndi debbo muuɗum: Hawwa,a bana wi'go “Geeto”, ngam kaŋko woni daada yeeɗɓe fuu. 21 Jawmiraawo Allah waɗani Aadamu e debbo maako kolte lare, o ɓorni ɓe. 22 O wi'i: “Ndaa, nde neɗɗo laatake bana gooto meeɗen, o anndi ko woni booɗɗum e kalluɗum. Jonta kam taa o forta juŋngo maako, o hoo'a boo ɓiɓɓe lekki ngeendam. To o nyaami, o yeeɗan haa foroy.” 23 Nden Jawmiraawo Allah wurtini mo jarne Adnin, ngam o remoya lesdi ndi o hoo'ano e muuɗum. 24 Ɓaawo nde o riiwi mo, o darni keruba'enb haa fuunaaŋge jarne Adnin bee kaafahi ɗelkanki bana ɗemŋgal yiite, ki ɗon yirla nder bakeeje fuu, ngam aynugo laawol jahranŋgol haa lekki ngeendam
[[File:Adam and Eve MET DP826545.jpg|thumb|Aadamu e Hawwa]]
==Hiimoɓe==
{{Reflist}}
{{Stub}}
c5wrve19975sksqcubn8b9vlya76yg9
Aminu Baba Ari
0
5725
157777
141496
2026-03-27T06:18:15Z
MOIBARDE
10068
157777
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Aminu Baba Ari''' (danyaama 21 lewru Septemmba hitaande dubi alif 1975) ko jokkondirɗo [[leydi]] [[Naajeeriya]]. O waɗii e nder fiilmiiji Hawsa ɗuuɗɗi, o anndiraa kadi e Baaba Ari.<ref>{{Cite web|date=October 28, 2021|title=...Daga Bakin Mai Ita tare da Baba Ari|url=https://www.bbc.com/hausa/media-59067005|access-date=2023-01-26|website=BBC News Hausa|language=ha}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hira Da Baba Ari|url=https://www.voahausa.com/a/hira-da-baba-ari-123973704/1377080.html|access-date=2023-01-26|website=VOA|language=ha}}</ref>
== Ɓiɗɗo e janngirde ==
Baba Ari jibinaa ko Kofar Nassarawa nder Kano, o jaɓi nder ''Federal College of Education'', [[Katsina]], ngam janngude ''Fine Art''.<ref>{{Cite web|last=Yakubu|first=Daga Mukhtar|date=October 11, 2022|title=Labarin dukan malamar Islamiyya: Ƙullalliya aka shirya mani a unguwar mu – Baba Ari – Kannywood – News, reviews and more › hausa|url=https://fimmagazine.com/labarin-dukan-malamar-islamiyya-%c6%99ullalliya-aka-shirya-mani-a-unguwar-mu-baba-ari/|access-date=2023-01-26|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Apindi|first=Cyprine|date=September 13, 2021|title=Aminu Baba Ari’s biography: what is known about the Kannywood actor?|url=https://www.legit.ng/1433948-aminu-baba-aris-biography-kannywood-actor.html|access-date=2023-01-26|website=Legit.ng – Nigeria news.|language=en}}</ref>
== Awards ==
Ari yaaki nder ''MTN Kannywood Award 2014 Best Comedian''.<ref>{{Cite web|last=kannywoodscene|date=December 23, 2014|title=MTN/Kannywood Awards 2014: Popular Choice Selection Codes.|url=https://kannywoodsceneblog.wordpress.com/2014/12/23/mtnkannywood-awards-2014-popular-choice-selection-codes/|access-date=2023-01-26|website=Kannywood Scene|language=en}}</ref>
{| class="wikitable sortable"
!Hitaande
!Award
!Geeɓe
!Sappinol
|-
!2014
|MTN Kannywood Award<ref>{{Citation|title=Best Comedian {{!}} AMINU BABA ARI hausa|url=https://www.youtube.com/watch?v=vUE1xtt5vKw|language=en|access-date=2023-01-26}}</ref><ref>{{Cite web|last=kannywoodscene|date=December 23, 2014|title=MTN/Kannywood Awards 2014: Popular Choice Selection Codes.|url=https://kannywoodsceneblog.wordpress.com/2014/12/23/mtnkannywood-awards-2014-popular-choice-selection-codes/|access-date=2023-01-26|website=Kannywood Scene|language=en}}</ref>
|Best Comedian
|{{nom}}
|-
|}
== Filme jeyaaɗo ==
* Faida
* Yar Mai Ganye
* Akwatin Kudi
* Bakin Lago
* Dan China
* Ibro Dan Chacha
* Aljanna Dijama
* Hassan da Hussain
* Raina
* Jakar Magori
* Layar Bata
* Maguzawa
* Mai dokar Bacci
* Mazan Bachi
* Kawa Zuci
* Rai Na
* Ragon Shiri
* Sakarkaru
* Siyasar Daushe
* Tsohon Dan Siyasa<ref>{{Cite web|date=August 29, 2011|title=Filmography of Hausa films by Director|url=https://hausahomevideoresourcecentre.wordpress.com/hausa-filmography-by-director/|access-date=2023-01-26|website=Hausahomevideoresourcecentre's Blog|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Aminu Baba Ari [HausaFilms.TV – Kannywood, Fina-finai, Hausa Movies, TV and Celebrities]|url=http://hausafilms.tv/actor/aminu_baba_ari#aminu_baba_ari|access-date=2023-01-26|website=hausafilms.tv}}</ref><ref>{{Cite web|title=Aminu Baba Ari|url=https://cultureintelligence.ynaija.com/people/aminu-baba-ari/|access-date=2023-01-26|website=Culture Intelligence from RED|language=en-GB}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
22i1bmiqkhqy8pobof6pcse8us79o81
157778
157777
2026-03-27T06:19:34Z
MOIBARDE
10068
157778
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Aminu Baba Ari''' (danyaama 21 lewru Septemmba hitaande dubi alif 1975) ko jokkondirɗo [[leydi]] [[Naajeeriya]]. O waɗii e nder fiilmiiji Hawsa ɗuuɗɗi, o anndiraa kadi e '''Baaba Ari'''.<ref>{{Cite web|date=October 28, 2021|title=...Daga Bakin Mai Ita tare da Baba Ari|url=https://www.bbc.com/hausa/media-59067005|access-date=2023-01-26|website=BBC News Hausa|language=ha}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hira Da Baba Ari|url=https://www.voahausa.com/a/hira-da-baba-ari-123973704/1377080.html|access-date=2023-01-26|website=VOA|language=ha}}</ref>
== Ɓiɗɗo e janngirde ==
Baba Ari jibinaa ko Kofar [[Nassarawa]] nder [[Kano]], o jaɓi nder ''Federal College of Education'', [[Katsina]], ngam janngude ''Fine Art''.<ref>{{Cite web|last=Yakubu|first=Daga Mukhtar|date=October 11, 2022|title=Labarin dukan malamar Islamiyya: Ƙullalliya aka shirya mani a unguwar mu – Baba Ari – Kannywood – News, reviews and more › hausa|url=https://fimmagazine.com/labarin-dukan-malamar-islamiyya-%c6%99ullalliya-aka-shirya-mani-a-unguwar-mu-baba-ari/|access-date=2023-01-26|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Apindi|first=Cyprine|date=September 13, 2021|title=Aminu Baba Ari’s biography: what is known about the Kannywood actor?|url=https://www.legit.ng/1433948-aminu-baba-aris-biography-kannywood-actor.html|access-date=2023-01-26|website=Legit.ng – Nigeria news.|language=en}}</ref>
== Awards ==
Ari yaaki nder ''MTN Kannywood Award 2014 Best Comedian''.<ref>{{Cite web|last=kannywoodscene|date=December 23, 2014|title=MTN/Kannywood Awards 2014: Popular Choice Selection Codes.|url=https://kannywoodsceneblog.wordpress.com/2014/12/23/mtnkannywood-awards-2014-popular-choice-selection-codes/|access-date=2023-01-26|website=Kannywood Scene|language=en}}</ref>
{| class="wikitable sortable"
!Hitaande
!Award
!Geeɓe
!Sappinol
|-
!2014
|MTN Kannywood Award<ref>{{Citation|title=Best Comedian {{!}} AMINU BABA ARI hausa|url=https://www.youtube.com/watch?v=vUE1xtt5vKw|language=en|access-date=2023-01-26}}</ref><ref>{{Cite web|last=kannywoodscene|date=December 23, 2014|title=MTN/Kannywood Awards 2014: Popular Choice Selection Codes.|url=https://kannywoodsceneblog.wordpress.com/2014/12/23/mtnkannywood-awards-2014-popular-choice-selection-codes/|access-date=2023-01-26|website=Kannywood Scene|language=en}}</ref>
|Best Comedian
|{{nom}}
|-
|}
== Filme jeyaaɗo ==
* Faida
* Yar Mai Ganye
* Akwatin Kudi
* Bakin Lago
* Dan China
* Ibro Dan Chacha
* Aljanna Dijama
* Hassan da Hussain
* Raina
* Jakar Magori
* Layar Bata
* Maguzawa
* Mai dokar Bacci
* Mazan Bachi
* Kawa Zuci
* Rai Na
* Ragon Shiri
* Sakarkaru
* Siyasar Daushe
* Tsohon Dan Siyasa<ref>{{Cite web|date=August 29, 2011|title=Filmography of Hausa films by Director|url=https://hausahomevideoresourcecentre.wordpress.com/hausa-filmography-by-director/|access-date=2023-01-26|website=Hausahomevideoresourcecentre's Blog|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Aminu Baba Ari [HausaFilms.TV – Kannywood, Fina-finai, Hausa Movies, TV and Celebrities]|url=http://hausafilms.tv/actor/aminu_baba_ari#aminu_baba_ari|access-date=2023-01-26|website=hausafilms.tv}}</ref><ref>{{Cite web|title=Aminu Baba Ari|url=https://cultureintelligence.ynaija.com/people/aminu-baba-ari/|access-date=2023-01-26|website=Culture Intelligence from RED|language=en-GB}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
1mxoeusikys8gy2aqn89cvid57r7cfs
Amina Ali (jooji)
0
5853
157749
91169
2026-03-27T03:16:44Z
Adamu mc
10501
Edit
157749
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Amina Ali Nkeki''' woni [[Naajeeriya]] mo ɓaawo booɓo [[Boko Haram]]. O wondi gooto e 276 jannginooɓe rewɓe ɓe bandol ɓe ƴetti iga [[Chibok]] nder hitaande ndungu 2014. Caggal nde 57 nder sukaaɓe ɓe'e ɗon hiita nder lebbi goɗɗi, 219 ɓe ɗon haani ɓe haɓɓani nder duuɓi ɗuuɗɗi. Daga nder [[yimmɓe]] ɓe ɓurɓe mawnugo, Ali woni arandeejo mo ɓe njehi. O heɓii ha 17 Duujal 2016 e Civilian Jokkere rijja dolda bee ɓiɗɗo duuɓi nayi e hooreejo [[Boko Haram]], Mohammed Hayatu, mo wi'i hoore maako ko gorko maako. Ɓe tati fuu ɓe njaraaki.<ref name="abc" />
[[Category:Articles with hCards]]
== Caggal ɓaawo ɓiyugo ==
Ali yaaki to wuro ardiiɗo civilian Joint Task Force to [[Chibok]], Aboku Gaji. Ɓaawo o anndi mo, bandiraaɗo boo o hawti bee baaba maako.<ref name="bbc363212492">{{Cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-36321249|title=Chibok girls: 'First kidnapped girl found' in Nigeria|work=BBC News|date=18 May 2016|access-date=2016-05-18}}</ref> Ali wi'i kadi 6 nder sukaaɓe sukaaji Chi Bok ɓe njogii maayi..
O hawti e hooreejo lesdi [[Naajeeriya]] [[Muhammadu Buhari]] haa 19 May. Nder [[lewru]] Juun 2016, bandiraaɓe Bring Back Our Girls e waalidi Ali fuɗɗiima yiɗi anndugo to o ɗon, ngam ɓe meeɗaa yi'ugo maako diga nde o hawti bee Buhari. Ɓaawo ɗum ɗum annditi o e ɓiyum ɗon ɓe ɗon haɓɓana nder suudu laamu to ɓe ɓe haɓa ɓe. Nder haalde maako bee Reuters nder [[lewru]] August 2016, o wi'i o hawtaaki bee no ɓe ɗon dari mo diga gorko maako Hayatu nden o ɗon ɗon hakkiilo dow maako. O hollii kadi o yiɗi yahugo wuro. Nde 21 jannginooɓe [[Chibok]] ɓe Boko Haram haɓɓunooɓe fu, ɓe njaɓi yahugo to maɓɓe nder hitaande 2016 ngam julde, Ali e goɗɗo suka debbo, Maryam Ali Maiyanga, ngam ɓe taƴii hakkillo ngam warugo wuro.
Nder hitaande 2017, Ali ɗon janngina e American University nder [[Naajeeriya]], ngam heɓugo jaŋde.
== Ndaare kadi ==
* Liisgol ɓiyɓe
* Liisgol caɗeele ɓaleeɓe ɗi ɓe njogii
== Firooji ==
{{Reflist}}
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Rewɓe]]
[[Category:Debbo]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
6y6p0knqqfx1u7nqom1yrp8azc9tgal
Jimmy Wales
0
7661
157735
107432
2026-03-27T03:00:37Z
Adamu mc
10501
Edit
157735
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jimmy Donal Wales''' (o dañyama e ñyalnde jeweɗiɗi 7 lewru Agusta hiitande dubi alif 1966), ganndiraaɗo kadi Jimbo Wales, ko jom ngalu Ameriknaajo, gonnooɗo njulaagu kaalis. Ko kanko woni gooto e sosɓe ansikoloji ɗi ngalaa ngartam, Wikipedia, e sarwiis jaɓɓugol wiki ɗi ngalaa ngartam, biyeteeɗo Fandom (Wikia ko adii). O golliima e eɓɓooji goɗɗi e internet, ko wayi no Bomis, [[Nupedia]], WikiTribune, e WT Social.
Wales jibinaa ko to wuro wiyeteengo Huntsville, to Alabama, ɗo o naati duɗal Randolph. O heɓi dipolomaaji makko leslese e dipolomaaji master makko e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auburn e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, Wales jannginii e duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗiɗi ; o ummii hade makko timminde doktoraa makko ngam ƴettude golle e kaalis, caggal ɗuum o golliima e gardo wiɗto to Chicago Options Associates.
E hitaande dubi alif 1996, Galles e gollodiiɓe mum ɗiɗo cosi Bomis, woni lowre internet ganndiraaɗo waɗde fotooje erotik. Bomis rokki kaalis gadano ngam winndude ansikoloji Nupedia (2000–2003) mo yimɓe fof ƴeewti. Ñalnde sappo e joowey 15 lewru bowte hitaande dubi 2001, e Larry Sanger e woɗɓe, Galles udditi Wikipedia, ansikoloji udditiiɗi, ɗi ngalaa njoɓdi, ɗi keɓii ɓeydagol jaawngol e njiimaandi. Nde mbaydi maggal mawni e nder renndo, Galles wonti ƴellitoowo maggal e kaaloowo maggal. Hay so tawii e daartol ina sikkaa ko o coftuɗo, o luulndii ɗum, o wiyi ko kanko tan woni sosɗo.
[[File:Jimmy Wales visited the Youth Affairs Agency. Photo portrait 2024 (cropped 2).jpg|thumb|Jimmy Wales]]
==Maar)a go e jaande maako==
Un danyi jimmy Wales e nder gelle [[Huntsville]] [[Alabama]] haa nder hammere yanlde joweeɗiɗi (7) lewru Juko e hiitande dubi alif 1966 amma e nder biiyal bolle mujalladire bollowore e Dow [[yimmɓe]] mawbe daygo jimmy Wales de killedite.
== Golle jimmy Wales ==
Arɗuujo ardungal Wikia inc iga hiitande ndunngu alif 1994 haa kowyaari e haa hande o arduujo [[Wikipeediya|wikimedia]] e hiitande dubi 2003 -2006 o laatiik nie chair [[emeritus]] of wikimedia foundation diga nder hiitande dubi 2006 haa kayaare e jowni o jabbe Florence devouard e dimma ardiiɗow arduwgal wikimedia foundation mawɗo gadditowo kungiyawal winndetande wikimedia foundation creative Commons kuma o nder hakkango caaworewal sunlight foundation e mit center for collective intelligence e guardian Media group o dadite hokkugo caawori e nder lewru afrillu du hiitande dubi 2017
== Ɓikkol jimmy Wales ==
[[Dibbo]] Jimmy Pamela green diga nder ndunngu alif 1993 [[Christine Rohan (|christine Rohan]] 1997-2011 e Kate Garvey too nder sa'ere hiitande dubi (2012).[[File:Jimmy Wales in Moscow (2016-09-14) 88.jpg|thumb]]
[[Category:nyaddo]]
[[File:Jimmy Donal Wales.JPG|thumb]]
[[File:Jimmy Wales Fundraiser Appeal.JPG|thumb]]
== Hiimobe ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
kj9pfrixwmagdqhy3w0yk2ol7dgj02t
Bouchra Baibanou
0
11635
157742
91244
2026-03-27T03:08:33Z
Adamu mc
10501
Edit
157742
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Bouchra Baibanou''' (jibinaa ko e hitaande dubi alif 1969, Rabat) ko alpiniste Maroknaajo, haaloowo ko ina addana en miijo. Ko kanko woni debbo Maroknaajo gadano yahde to tufnde Everest, e hitaande 2017 o woni Maroknaajo gadano timminde tufnde jeeɗiɗi ndee.[1][2]
== Nguurndam ==
Baibanou mawni ko Rabat, ɓiy mekanik e yumma jooɗiiɗo e galle.[3] Nde o woni suka debbo, omo yiɗi karate e jaŋngude defte Jules Verne. Caggal nde o yahi trekking to summer camp omo yahra e duuɓi 10, o yiɗi ko yaasi.[4] E fuɗɗoode yiɗde wonde ganndo koode, o arti e jaŋde fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mohammed V nde visa makko salii. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko e ganndal telefoŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Postooji e telefoŋaaji (INPT) to Rabat.[5]
E hitaande 1995, nde Baibanou heɓi duuɓi 25, o ƴeeŋii e dow tulde makko adannde, wiyeteende Toubkal (4 167 meeteer), woni tufnde ɓurnde toowde e nder tule Atlas. Ko ɗum addani mo jokkude yahde e yah-ngartaa.
E hitaande 1999, kanko e jom suudu makko Lahoucine Ouboumalk ɓe ƴeeŋii kadi e Toubkal ngam lewru njuumri maɓɓe.[4]
E hitaande 2002, kanko e ɓesngu makko ɓe ngummii Kanadaa ɗo o heɓi dipolomaaji makko e njuɓɓudi to HEC to Montreal, Kanadaa.[6] Caggal nde o arti Maruk, o golliima e nder ministeer kaɓirɗe, yah-ngartaa e njulaagu leydi Maruk.[7]
E hitaande 2009, o sosi Delta Évasion, o rokki yah-ngartaa e nder leydi Maruk ngam turism e wallitde yimɓe nokku oo.[8] So ɓe ƴettii turismaa winndereyankeewo e yah-ngartaa e nder leydi Maruk, ɓe kaalanta mo ko fayti e yah-ngartaa to Mont Blanc, Kilimanjaro e Himalaya. Daartol maɓɓe ina ɓuuɓna mo, ina addana mo miijo fuɗɗaade yahde caggal leydi Maruk.[4]
== Koɗki ==
E lewru marse 2011, o yahri dow tulde Kilimanjaro (5 895 meeteer) nde o woni e yahdu e jom suudu makko.[9][10] To Kiliminjaro, o hawri e alpinist Singapuurnaajo biyeteeɗo Khoo Swee Chiow, o noddi mo ngam ƴeeŋde Mont Blanc (4 810 meeteer). Caggal nde o janngi e Chiow, e lewru suwee oon hitaande, o yettii topirɗe.[4]
Caggal nde o ummii e Kiliminjaro e Mont Blanc, e duuɓi 42 o felliti jokkude e yahde to Summits jeeɗiɗi, ngam yettaade nokku ɓurɗo toowde e kala duunde.[11] Ko adii ɗuum, o ƴeeŋii e tufnde Elbrus e lewru suwee 2012, Akonkagua e Denali e lewru suwee 2014[12], caggal ɗuum o ummii e Puncak Jaya e lewru noowammbar 2015.[9]
Nde ɓe njahata, jom suudu Baibanou biyeteeɗo Houcine ina ndaara ɓiɗɗo maɓɓe debbo so ina yahra e yah-ngartaa. Baibanou ko juulɗo golloowo, omo ɓoornii wutte hoore e suɓaade, kam e sahaa nde o yahrata. Nde o woni e haɓaade potal rewɓe e worɓe e yah-ngartaa makko,[13] o ƴeewataa hoore makko ko "feminist" e nokku ɗo o sifotoo hoore makko ko "debbo dimo".[14]
E lewru abriil 2017, o umminii njillu to tufnde Everest, woni tufnde makko ɗiɗmere e tufnde makko cakkitiinde e nder tufɗe jeeɗiɗi ɗee. Ñalnde 21 lewru nduu, waktu 9ɓo subaka, o yettii ɗoo, o woni debbo gadano Maruknaajo e Afriknaajo worgo waɗde ɗum.[15][16]
E lewru Duujal 2018, o yettiima dow tulde Vinson to Antarktik, woni tufnde makko sakkitiinde ngam timminde tufɗe jeeɗiɗi ɗee kala.[17][18]
E yettaade to dow too, o wonti neɗɗo gadano ummoriiɗo Maruk ngam timminde batuuji jeeɗiɗi ɗii, kadi ko debbo aarabeeɓe ɗiɗaɓo tan waɗi ɗum.[19][20][21]
Caggal batuuji jeeɗiɗi ɗii
E hitaande 2020, o arti e yah-ngartaa koɗki e sahaa kala, o janngina yah-ngartaa e haaldude e haaldude.[4] O jeyaa ko e Fedde Laamɗo Maruk ngam Ski e Dingiral Koɗli, kadi ko kanko woni hooreejo « Delta Evasion », eɓɓaande ƴellitgol dingiral koɗki e nder leydi Maruk.[22][23]
E hitaande 2021, Baibanou yaltinii deftere wiyeteende Laawol am to kawte jeeɗiɗi winndere ndee Farayse: Mon chemin vers les sept sommets du monde).[24]
Caggal nde o timmini Summituuji jeeɗiɗi ɗii, Baibanou ina jokki e yahde, e nder eɓɓoore ngam ustude sukaaɓe rewɓe aarabeeɓe ngam heɓde koye mum en.[3] Ñalnde 28 abriil 2022, o yettiima toɓɓere makko ɗiɗmere ujunnaaje jeetati, Annapurna I (8 091 meeteer), gooto e toɓɓe ɓurɗe saɗtude e nder Himalaya.[25] Ko kanko woni debbo aarabeejo gadano yettaade toɓɓere ndee.[4]
E hitaande 2023, o arti e Himalaya. E lewru abriil o yahi to Ama Dablam (6 814 meeter) e lewru mee, o yahi to Lhotse, ujunnaaje jeetati tataɓere.[26] O yettiima ɗoon ñalnde 21 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 54.[27][11]
teddungal
O heɓii njeenaari Ouissam Alaouite e juuɗe laamɗo Maruk Muhammed VI e lewru ut 2015.[28]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
q5zg66iekc9lcjolz08g1rliyoguosh
157743
157742
2026-03-27T03:09:39Z
Adamu mc
10501
Edit
157743
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Bouchra Baibanou''' (jibinaa ko e hitaande dubi alif 1969, Rabat) ko alpiniste Maroknaajo, haaloowo ko ina addana en miijo. Ko kanko woni debbo Maroknaajo gadano yahde to tufnde Everest, e hitaande 2017 o woni Maroknaajo gadano timminde tufnde jeeɗiɗi ndee.[1][2]
== Nguurndam ==
Baibanou mawni ko Rabat, ɓiy mekanik e yumma jooɗiiɗo e galle.[3] Nde o woni suka debbo, omo yiɗi karate e jaŋngude defte Jules Verne. Caggal nde o yahi trekking to summer camp omo yahra e duuɓi 10, o yiɗi ko yaasi.[4] E fuɗɗoode yiɗde wonde ganndo koode, o arti e jaŋde fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mohammed V nde visa makko salii. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko e ganndal telefoŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Postooji e telefoŋaaji (INPT) to Rabat.[5]
E nder hitaande dubi alif 1995, nde Baibanou heɓi duuɓi 25, o ƴeeŋii e dow tulde makko adannde, wiyeteende Toubkal (4 167 meeteer), woni tufnde ɓurnde toowde e nder tule Atlas. Ko ɗum addani mo jokkude yahde e yah-ngartaa.
E hitaande 1999, kanko e jom suudu makko Lahoucine Ouboumalk ɓe ƴeeŋii kadi e Toubkal ngam lewru njuumri maɓɓe.[4]
E hitaande 2002, kanko e ɓesngu makko ɓe ngummii Kanadaa ɗo o heɓi dipolomaaji makko e njuɓɓudi to HEC to Montreal, Kanadaa.[6] Caggal nde o arti Maruk, o golliima e nder ministeer kaɓirɗe, yah-ngartaa e njulaagu leydi Maruk.[7]
E hitaande 2009, o sosi Delta Évasion, o rokki yah-ngartaa e nder leydi Maruk ngam turism e wallitde yimɓe nokku oo.[8] So ɓe ƴettii turismaa winndereyankeewo e yah-ngartaa e nder leydi Maruk, ɓe kaalanta mo ko fayti e yah-ngartaa to Mont Blanc, Kilimanjaro e Himalaya. Daartol maɓɓe ina ɓuuɓna mo, ina addana mo miijo fuɗɗaade yahde caggal leydi Maruk.[4]
== Koɗki ==
E lewru marse 2011, o yahri dow tulde Kilimanjaro (5 895 meeteer) nde o woni e yahdu e jom suudu makko.[9][10] To Kiliminjaro, o hawri e alpinist Singapuurnaajo biyeteeɗo Khoo Swee Chiow, o noddi mo ngam ƴeeŋde Mont Blanc (4 810 meeteer). Caggal nde o janngi e Chiow, e lewru suwee oon hitaande, o yettii topirɗe.[4]
Caggal nde o ummii e Kiliminjaro e Mont Blanc, e duuɓi 42 o felliti jokkude e yahde to Summits jeeɗiɗi, ngam yettaade nokku ɓurɗo toowde e kala duunde.[11] Ko adii ɗuum, o ƴeeŋii e tufnde Elbrus e lewru suwee 2012, Akonkagua e Denali e lewru suwee 2014[12], caggal ɗuum o ummii e Puncak Jaya e lewru noowammbar 2015.[9]
Nde ɓe njahata, jom suudu Baibanou biyeteeɗo Houcine ina ndaara ɓiɗɗo maɓɓe debbo so ina yahra e yah-ngartaa. Baibanou ko juulɗo golloowo, omo ɓoornii wutte hoore e suɓaade, kam e sahaa nde o yahrata. Nde o woni e haɓaade potal rewɓe e worɓe e yah-ngartaa makko,[13] o ƴeewataa hoore makko ko "feminist" e nokku ɗo o sifotoo hoore makko ko "debbo dimo".[14]
E lewru abriil 2017, o umminii njillu to tufnde Everest, woni tufnde makko ɗiɗmere e tufnde makko cakkitiinde e nder tufɗe jeeɗiɗi ɗee. Ñalnde 21 lewru nduu, waktu 9ɓo subaka, o yettii ɗoo, o woni debbo gadano Maruknaajo e Afriknaajo worgo waɗde ɗum.[15][16]
E lewru Duujal 2018, o yettiima dow tulde Vinson to Antarktik, woni tufnde makko sakkitiinde ngam timminde tufɗe jeeɗiɗi ɗee kala.[17][18]
E yettaade to dow too, o wonti neɗɗo gadano ummoriiɗo Maruk ngam timminde batuuji jeeɗiɗi ɗii, kadi ko debbo aarabeeɓe ɗiɗaɓo tan waɗi ɗum.[19][20][21]
Caggal batuuji jeeɗiɗi ɗii
E hitaande 2020, o arti e yah-ngartaa koɗki e sahaa kala, o janngina yah-ngartaa e haaldude e haaldude.[4] O jeyaa ko e Fedde Laamɗo Maruk ngam Ski e Dingiral Koɗli, kadi ko kanko woni hooreejo « Delta Evasion », eɓɓaande ƴellitgol dingiral koɗki e nder leydi Maruk.[22][23]
E hitaande 2021, Baibanou yaltinii deftere wiyeteende Laawol am to kawte jeeɗiɗi winndere ndee Farayse: Mon chemin vers les sept sommets du monde).[24]
Caggal nde o timmini Summituuji jeeɗiɗi ɗii, Baibanou ina jokki e yahde, e nder eɓɓoore ngam ustude sukaaɓe rewɓe aarabeeɓe ngam heɓde koye mum en.[3] Ñalnde 28 abriil 2022, o yettiima toɓɓere makko ɗiɗmere ujunnaaje jeetati, Annapurna I (8 091 meeteer), gooto e toɓɓe ɓurɗe saɗtude e nder Himalaya.[25] Ko kanko woni debbo aarabeejo gadano yettaade toɓɓere ndee.[4]
E hitaande 2023, o arti e Himalaya. E lewru abriil o yahi to Ama Dablam (6 814 meeter) e lewru mee, o yahi to Lhotse, ujunnaaje jeetati tataɓere.[26] O yettiima ɗoon ñalnde 21 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 54.[27][11]
teddungal
O heɓii njeenaari Ouissam Alaouite e juuɗe laamɗo Maruk Muhammed VI e lewru ut 2015.[28]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
3pm25bxkkldlxasrdxugqebffilbtoq
157744
157743
2026-03-27T03:10:33Z
Adamu mc
10501
Edit
157744
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Bouchra Baibanou''' (jibinaa ko e hitaande dubi alif 1969, Rabat) ko alpiniste Maroknaajo, haaloowo ko ina addana en miijo. Ko kanko woni debbo Maroknaajo gadano yahde to tufnde Everest, e hitaande 2017 o woni Maroknaajo gadano timminde tufnde jeeɗiɗi ndee.[1][2]
== Nguurndam ==
Baibanou mawni ko Rabat, ɓiy mekanik e yumma jooɗiiɗo e galle. Nde o woni suka debbo, omo yiɗi karate e jaŋngude defte Jules Verne. Caggal nde o yahi trekking to summer camp omo yahra e duuɓi 10, o yiɗi ko yaasi.[4] E fuɗɗoode yiɗde wonde ganndo koode, o arti e jaŋde fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mohammed V nde visa makko salii. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko e ganndal telefoŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Postooji e telefoŋaaji (INPT) to Rabat.
E nder hitaande dubi alif 1995, nde Baibanou heɓi duuɓi 25, o ƴeeŋii e dow tulde makko adannde, wiyeteende Toubkal (4 167 meeteer), woni tufnde ɓurnde toowde e nder tule Atlas. Ko ɗum addani mo jokkude yahde e yah-ngartaa.
E hitaande 1999, kanko e jom suudu makko Lahoucine Ouboumalk ɓe ƴeeŋii kadi e Toubkal ngam lewru njuumri maɓɓe.[4]
E hitaande 2002, kanko e ɓesngu makko ɓe ngummii Kanadaa ɗo o heɓi dipolomaaji makko e njuɓɓudi to HEC to Montreal, Kanadaa.[6] Caggal nde o arti Maruk, o golliima e nder ministeer kaɓirɗe, yah-ngartaa e njulaagu leydi Maruk.[7]
E hitaande ndungu 2009, o sosi Delta Évasion, o rokki yah-ngartaa e nder leydi Maruk ngam turism e wallitde yimɓe nokku oo.[8] So ɓe ƴettii turismaa winndereyankeewo e yah-ngartaa e nder [[leydi]] Maruk, ɓe kaalanta mo ko fayti e yah-ngartaa to Mont Blanc, Kilimanjaro e Himalaya. Daartol maɓɓe ina ɓuuɓna mo, ina addana mo miijo fuɗɗaade yahde caggal leydi Maruk.[4]
== Koɗki ==
E lewru marse 2011, o yahri dow tulde Kilimanjaro (5 895 meeteer) nde o woni e yahdu e jom suudu makko.[9][10] To Kiliminjaro, o hawri e alpinist Singapuurnaajo biyeteeɗo Khoo Swee Chiow, o noddi mo ngam ƴeeŋde Mont Blanc (4 810 meeteer). Caggal nde o janngi e Chiow, e lewru suwee oon hitaande, o yettii topirɗe.[4]
Caggal nde o ummii e Kiliminjaro e Mont Blanc, e duuɓi 42 o felliti jokkude e yahde to Summits jeeɗiɗi, ngam yettaade nokku ɓurɗo toowde e kala duunde.[11] Ko adii ɗuum, o ƴeeŋii e tufnde Elbrus e lewru suwee 2012, Akonkagua e Denali e lewru suwee 2014[12], caggal ɗuum o ummii e Puncak Jaya e lewru noowammbar 2015.[9]
Nde ɓe njahata, jom suudu Baibanou biyeteeɗo Houcine ina ndaara ɓiɗɗo maɓɓe debbo so ina yahra e yah-ngartaa. Baibanou ko juulɗo golloowo, omo ɓoornii wutte hoore e suɓaade, kam e sahaa nde o yahrata. Nde o woni e haɓaade potal rewɓe e worɓe e yah-ngartaa makko,[13] o ƴeewataa hoore makko ko "feminist" e nokku ɗo o sifotoo hoore makko ko "debbo dimo".[14]
E lewru abriil 2017, o umminii njillu to tufnde Everest, woni tufnde makko ɗiɗmere e tufnde makko cakkitiinde e nder tufɗe jeeɗiɗi ɗee. Ñalnde 21 lewru nduu, waktu 9ɓo subaka, o yettii ɗoo, o woni debbo gadano Maruknaajo e Afriknaajo worgo waɗde ɗum.[15][16]
E lewru Duujal 2018, o yettiima dow tulde Vinson to Antarktik, woni tufnde makko sakkitiinde ngam timminde tufɗe jeeɗiɗi ɗee kala.[17][18]
E yettaade to dow too, o wonti neɗɗo gadano ummoriiɗo Maruk ngam timminde batuuji jeeɗiɗi ɗii, kadi ko debbo aarabeeɓe ɗiɗaɓo tan waɗi ɗum.[19][20][21]
Caggal batuuji jeeɗiɗi ɗii
E hitaande 2020, o arti e yah-ngartaa koɗki e sahaa kala, o janngina yah-ngartaa e haaldude e haaldude.[4] O jeyaa ko e Fedde Laamɗo Maruk ngam Ski e Dingiral Koɗli, kadi ko kanko woni hooreejo « Delta Evasion », eɓɓaande ƴellitgol dingiral koɗki e nder leydi Maruk.[22][23]
E hitaande 2021, Baibanou yaltinii deftere wiyeteende Laawol am to kawte jeeɗiɗi winndere ndee Farayse: Mon chemin vers les sept sommets du monde).[24]
Caggal nde o timmini Summituuji jeeɗiɗi ɗii, Baibanou ina jokki e yahde, e nder eɓɓoore ngam ustude sukaaɓe rewɓe aarabeeɓe ngam heɓde koye mum en.[3] Ñalnde 28 abriil 2022, o yettiima toɓɓere makko ɗiɗmere ujunnaaje jeetati, Annapurna I (8 091 meeteer), gooto e toɓɓe ɓurɗe saɗtude e nder Himalaya.[25] Ko kanko woni debbo aarabeejo gadano yettaade toɓɓere ndee.[4]
E hitaande 2023, o arti e Himalaya. E lewru abriil o yahi to Ama Dablam (6 814 meeter) e lewru mee, o yahi to Lhotse, ujunnaaje jeetati tataɓere.[26] O yettiima ɗoon ñalnde 21 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 54.[27][11]
teddungal
O heɓii njeenaari Ouissam Alaouite e juuɗe laamɗo Maruk Muhammed VI e lewru ut 2015.[28]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
icj6l5xbdm6wso3ll8aswi1gpckch3d
157745
157744
2026-03-27T03:11:14Z
Adamu mc
10501
Add link
157745
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Bouchra Baibanou''' (jibinaa ko e hitaande dubi alif 1969, Rabat) ko alpiniste Maroknaajo, haaloowo ko ina addana en miijo. Ko kanko woni debbo Maroknaajo gadano yahde to tufnde Everest, e hitaande 2017 o woni Maroknaajo gadano timminde tufnde jeeɗiɗi ndee.[1][2]
== Nguurndam ==
Baibanou mawni ko Rabat, ɓiy mekanik e yumma jooɗiiɗo e galle. Nde o woni suka debbo, omo yiɗi karate e jaŋngude defte Jules Verne. Caggal nde o yahi trekking to summer camp omo yahra e duuɓi 10, o yiɗi ko yaasi.[4] E fuɗɗoode yiɗde wonde ganndo koode, o arti e jaŋde fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mohammed V nde visa makko salii. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko e ganndal telefoŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Postooji e telefoŋaaji (INPT) to Rabat.
E nder hitaande dubi alif 1995, nde Baibanou heɓi duuɓi 25, o ƴeeŋii e dow tulde makko adannde, wiyeteende Toubkal (4 167 meeteer), woni tufnde ɓurnde toowde e nder tule Atlas. Ko ɗum addani mo jokkude yahde e yah-ngartaa.
E hitaande 1999, kanko e jom suudu makko Lahoucine Ouboumalk ɓe ƴeeŋii kadi e Toubkal ngam lewru njuumri maɓɓe.[4]
E hitaande ndungu 2002, kanko e ɓesngu makko ɓe ngummii Kanadaa ɗo o heɓi dipolomaaji makko e njuɓɓudi to HEC to Montreal, Kanadaa.[6] Caggal nde o arti Maruk, o golliima e nder ministeer kaɓirɗe, yah-ngartaa e njulaagu leydi Maruk.[7]
E hitaande ndungu 2009, o sosi Delta Évasion, o rokki yah-ngartaa e nder leydi Maruk ngam turism e wallitde yimɓe nokku oo.[8] So ɓe ƴettii turismaa winndereyankeewo e yah-ngartaa e nder [[leydi]] Maruk, ɓe kaalanta mo ko fayti e yah-ngartaa to Mont Blanc, Kilimanjaro e Himalaya. Daartol maɓɓe ina ɓuuɓna mo, ina addana mo miijo fuɗɗaade yahde caggal leydi Maruk.
== Koɗki ==
E lewru marse 2011, o yahri dow tulde Kilimanjaro (5 895 meeteer) nde o woni e yahdu e jom suudu makko.[9][10] To Kiliminjaro, o hawri e alpinist Singapuurnaajo biyeteeɗo Khoo Swee Chiow, o noddi mo ngam ƴeeŋde Mont Blanc (4 810 meeteer). Caggal nde o janngi e Chiow, e lewru suwee oon hitaande, o yettii topirɗe.[4]
Caggal nde o ummii e Kiliminjaro e Mont Blanc, e duuɓi 42 o felliti jokkude e yahde to Summits jeeɗiɗi, ngam yettaade nokku ɓurɗo toowde e kala duunde.[11] Ko adii ɗuum, o ƴeeŋii e tufnde Elbrus e lewru suwee 2012, Akonkagua e Denali e lewru suwee 2014[12], caggal ɗuum o ummii e Puncak Jaya e lewru noowammbar 2015.[9]
Nde ɓe njahata, jom suudu Baibanou biyeteeɗo Houcine ina ndaara ɓiɗɗo maɓɓe debbo so ina yahra e yah-ngartaa. Baibanou ko juulɗo golloowo, omo ɓoornii wutte hoore e suɓaade, kam e sahaa nde o yahrata. Nde o woni e haɓaade potal rewɓe e worɓe e yah-ngartaa makko,[13] o ƴeewataa hoore makko ko "feminist" e nokku ɗo o sifotoo hoore makko ko "debbo dimo".[14]
E lewru abriil 2017, o umminii njillu to tufnde Everest, woni tufnde makko ɗiɗmere e tufnde makko cakkitiinde e nder tufɗe jeeɗiɗi ɗee. Ñalnde 21 lewru nduu, waktu 9ɓo subaka, o yettii ɗoo, o woni debbo gadano Maruknaajo e Afriknaajo worgo waɗde ɗum.[15][16]
E lewru Duujal 2018, o yettiima dow tulde Vinson to Antarktik, woni tufnde makko sakkitiinde ngam timminde tufɗe jeeɗiɗi ɗee kala.[17][18]
E yettaade to dow too, o wonti neɗɗo gadano ummoriiɗo Maruk ngam timminde batuuji jeeɗiɗi ɗii, kadi ko debbo aarabeeɓe ɗiɗaɓo tan waɗi ɗum.[19][20][21]
Caggal batuuji jeeɗiɗi ɗii
E hitaande 2020, o arti e yah-ngartaa koɗki e sahaa kala, o janngina yah-ngartaa e haaldude e haaldude.[4] O jeyaa ko e Fedde Laamɗo Maruk ngam Ski e Dingiral Koɗli, kadi ko kanko woni hooreejo « Delta Evasion », eɓɓaande ƴellitgol dingiral koɗki e nder leydi Maruk.[22][23]
E hitaande 2021, Baibanou yaltinii deftere wiyeteende Laawol am to kawte jeeɗiɗi winndere ndee Farayse: Mon chemin vers les sept sommets du monde).[24]
Caggal nde o timmini Summituuji jeeɗiɗi ɗii, Baibanou ina jokki e yahde, e nder eɓɓoore ngam ustude sukaaɓe rewɓe aarabeeɓe ngam heɓde koye mum en.[3] Ñalnde 28 abriil 2022, o yettiima toɓɓere makko ɗiɗmere ujunnaaje jeetati, Annapurna I (8 091 meeteer), gooto e toɓɓe ɓurɗe saɗtude e nder Himalaya.[25] Ko kanko woni debbo aarabeejo gadano yettaade toɓɓere ndee.[4]
E hitaande 2023, o arti e Himalaya. E lewru abriil o yahi to Ama Dablam (6 814 meeter) e lewru mee, o yahi to Lhotse, ujunnaaje jeetati tataɓere.[26] O yettiima ɗoon ñalnde 21 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 54.[27][11]
teddungal
O heɓii njeenaari Ouissam Alaouite e juuɗe laamɗo Maruk Muhammed VI e lewru ut 2015.[28]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
eijs3q1zc5n1lp0g4hb5nb2cf8jhzsj
Segun Arinze
0
12199
157773
130565
2026-03-27T05:48:13Z
MOIBARDE
10068
157773
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Segun Arinze''' (jibinaa ko Segun Padonou Aina e hitaande 1965) ko fijoowo mawɗo e nder [[Naajeeriya]], jimoowo.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Segun jibinaa ko ñalnde 24 suwee 1965 to Onitsha, e nder diiwaan Anambra. Ko kanko woni mawɗo e nder ɓiɓɓe njeeɗiɗo.[8] O ummorii ko Badagry, to diiwaan [[Lagos]]. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victory Commerce Edidi to [[Ilorin]], caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Taba to diiwaan [[Kaduna]] ngam timminde jaŋde makko hakkundeere. O janngi ko faati e naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]] to Ile-Ife, to diiwaan Osun. O anndiraama no feewi e innde "''Black Arrow''" nde o dañi e darnde nde o waɗi e hitaande 1996 e nder filmo "''Silent Night"'' filmo mo maayɗo filmo Chico Ejiro.
O resi ko Anne Njemanze, banndiiko fijoowo ''Nollywood'', caggal ɗuum wonti dewgal juutngal. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɗɗo debbo gooto, Renny Morenike, jibinaaɗo ñalnde 10 lewru Mbooy.
== Kugal ==
Segun Arinze fuɗɗii golle mum ko e karallaagal, ko jimoowo e fijoowo. Ko yimre adii fiyde mo e teddeendi, ko caggal nde o yaltini albom makko gadano, ''Dream'', mo wonaano teeŋtuɗo e njulaagu. O fuɗɗii golle makko ko to [[Ilorin]]. Yaasi filmuuji fijirde, Segun kadi ko coftuɗo fijirde, hannde omo golloda e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele Afriknaare mawnde, o rokka ganndal makko e yontaaji garooji.
== Filmogaraafi cuɓaaɗo ==
* E nder leydi Niiseer (2004)
* Jemma deƴƴuɗo (1996) ko ''Arrow''
* Yitere ngam Yitere (1999) hono Lee
* Kuugal ummoraade e caggal (1999) hono ''George''
* Mark'' daabaaji (1999) bana Doktoor 1''
* Karishika 2 (1999)
* Wuga (2000)
* Laawol mawngol feewde e yanaande (2000) hono Tony
* Taariindi (e wondude e Onyeka Onwenu e Viktor Osuagwu)
* Ɓesngu e nder yiite (2011)
* Nokku e nder koode (2014) hono Diokpa Okonkwo
* Naatgol 1897 (2014) [17] [18]
* Sukaare am (2015) ko Bobo
* Maniisa oole (2016) ko mawɗo Blaki
* Debbo bilogoowo (2017)
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
d51bz51tn8qc8ul6qyoph25nzjqrjls
157774
157773
2026-03-27T05:56:51Z
MOIBARDE
10068
157774
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Segun Arinze''' (jibinaa ko Segun Padonou Aina e hitaande 1965) ko fijoowo mawɗo e nder [[Naajeeriya]], jimoowo.<ref>{{Cite news|url=http://www.punchng.com/entertainment/e-punch/segun-arinzes-debut-album/|title=Segun Arinze's debut album|accessdate=13 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140814054051/http://www.punchng.com/entertainment/e-punch/segun-arinzes-debut-album/|archivedate=14 August 2014|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Aileru|first=Islamiat|date=1 November 2021|title='Something big is coming' Segun Arinze links up with Pete Edochie and Kanayo O Kanayo for a new project|url=https://www.kemifilani.ng/entertainment/something-big-is-coming-segun-arinze-links-up-with-pete-edochie-and-kanayo-o-kanayo-for-a-new-project|access-date=14 March 2022|website=Kemi Filani News|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2014/05/heroes-unites-segun-arinze-ifeanyi-onyeabor/|location=Lagos, Nigeria|title='The Heroes' unites Segun Arinze, Ifeanyi Onyeabor|accessdate=13 August 2014|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.punchng.com/entertainment/arts-life/segun-arinze-onyeabor-lead-search-for-cultural-heroes/|title=Segun Arinze, Onyeabor lead search for cultural heroes|accessdate=13 August 2014|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140814034919/http://www.punchng.com/entertainment/arts-life/segun-arinze-onyeabor-lead-search-for-cultural-heroes/|archivedate=14 August 2014|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.modernghana.com/movie/2527/3/nollywood-star-actor-segun-arinze-weds-lover.html|title=Nollywood Star Actor, Segun Arinze Weds Lover|publisher=modernghana.com|accessdate=13 August 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.thediasporanstaronline.com/nollywood-exclusives/304-segun-arinze-ann-njemanze-with-emeka-ike-exclusive|title=Segun Arinze and Ann Njemanze with Emeka Ike – Exclusive|publisher=thediasporanstaronline.com|accessdate=13 August 2014|archive-date=20 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160820151452/http://www.thediasporanstaronline.com/nollywood-exclusives/304-segun-arinze-ann-njemanze-with-emeka-ike-exclusive|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2014/05/agn-ejike-asiegbu-segun-arinze-back-ibinabo-re-election-2/|location=Lagos, Nigeria|title=AGN: Ejike Asiegbu, Segun Arinze back Ibinabo for re-election|accessdate=13 August 2014|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Segun jibinaa ko ñalnde 24 suwee 1965 to [[Onitsha]], e nder [[Diiwal Anambra|diiwaan Anambra]]. Ko kanko woni mawɗo e nder ɓiɓɓe njeeɗiɗo. O ummorii ko Badagry, to diiwaan [[Lagos]].<ref>{{Cite news|date=12 August 2017|title=Segun Arinze Aina Padonu: Nollywood's timeless star|url=https://guardian.ng/saturday-magazine/segun-arinze-aina-padonu-nollywoods-timeless-star/|location=Lagos, Nigeria|access-date=26 March 2021|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref> O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Victory Commerce'' Edidi to [[Ilorin]], caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Taba to diiwaan [[Kaduna]] ngam timminde jaŋde makko hakkundeere.<ref>{{Cite news|title=Segun Arinze Aina Padonu: Nollywood's timeless star|url=https://m.guardian.ng/saturday-magazine/segun-arinze-aina-padonu-nollywoods-timeless-star/|location=Lagos, Nigeria|access-date=26 March 2021|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]}}</ref> O janngi ko faati e naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]] to Ile-Ife, to diiwaan Osun. O anndiraama no feewi e innde "''Black Arrow''" nde o dañi e darnde nde o waɗi e hitaande 1996 e nder filmo "''Silent Night"'' filmo mo maayɗo filmo Chico Ejiro.
O resi ko Anne Njemanze, banndiiko fijoowo ''[[Nollywood]]'', caggal ɗuum wonti dewgal juutngal. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɗɗo debbo gooto, Renny Morenike, jibinaaɗo ñalnde 10 lewru Mbooy.
== Kugal ==
Segun Arinze fuɗɗii golle mum ko e karallaagal, ko jimoowo e fijoowo. Ko yimre adii fiyde mo e teddeendi, ko caggal nde o yaltini albom makko gadano, ''Dream'', mo wonaano teeŋtuɗo e njulaagu. O fuɗɗii golle makko ko to [[Ilorin]]. Yaasi filmuuji fijirde, Segun kadi ko coftuɗo fijirde, hannde omo golloda e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele Afriknaare mawnde, o rokka ganndal makko e yontaaji garooji.
== Filmogaraafi cuɓaaɗo ==
* E nder leydi Niiseer (2004)
* Jemma deƴƴuɗo (1996) ko ''Arrow''
* Yitere ngam Yitere (1999) hono Lee
* Kuugal ummoraade e caggal (1999) hono ''George''
* Mark'' daabaaji (1999) bana Doktoor 1''
* Karishika 2 (1999)
* Wuga (2000)
* Laawol mawngol feewde e yanaande (2000) hono Tony
* Taariindi (e wondude e Onyeka Onwenu e Viktor Osuagwu)
* Ɓesngu e nder yiite (2011)
* Nokku e nder koode (2014) hono Diokpa Okonkwo
* Naatgol 1897 (2014)
* Sukaare am (2015) ko Bobo
* Maniisa oole (2016) ko mawɗo Blaki
* Debbo bilogoowo (2017)
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
*Kewu njeenaari hitaande Category Njeñtudi filmo Ref 2017 Ko ɓuri moƴƴude e njeenaaje [[Nollywood]] ko ɓuri moƴƴude e fijooji ballitooji –Engele Tatu suɓaama
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
6gqiizgyo4x6tgl4jz80i4kv5xlf4d3
Bismark Baah alias Kwame Baah
0
16899
157741
91240
2026-03-27T03:07:04Z
Adamu mc
10501
Add link
157741
wikitext
text/x-wiki
[[File:Kwame Baah 1.jpg|thumb]]
{{Databox}}'''Bismark Baah lollirɗo Kwame Baah''' ko gardiiɗo jimɗi Ganaa, jom njuɓɓudi jimɗi, gonnooɗo naalanke binndol. Ko kanko woni hooreejo Yve Digital, fedde mooftugol jimɗi e nder leydi Ganaa, e hitaande 2023, o sosi Get The Artiste, fedde adannde ngam mooftude jimɗi e nder leydi Ganaa.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Kwame jibinaa ko ñalnde 14 marse 1992 to Kumasi ɗo o mawni kadi. Kwame Baah timmini duɗal jaaɓi haaɗtirde Konongo Odumase e hitaande ndungu 2011, o jokki e jaŋde naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Of Education.
== Kugal ==
O fuɗɗii ko e jimɗi, o dañii njeenaari keewndi to Kumasi.[3][4] E hitaande ndungu 2018, o ummii Accra rewrude e hooreejo fedde Farmhouse Productions, hono Ivan Quashigah, o rokki mo golle gardiiɗo e internet ngam wallitde ɓamtude peewnugol makko ; Yolo Duuɓi 5, Stryke!, Mentor TV3 Ɓuri welde e Gana, e ko heewi e goɗɗe.[5]
E hitaande 2019, o sosi Yve Digital, gooto e sosiyeteeji gadani mooftugol jimɗi e nder leydi Ganaa, o renndini jimɗi Okyeame Kwame, Fameye, D-Black, Wendy Shay, Sista Afia, Amerado, Yaw Tog, King Paluta e woɗɓe.[6][ 7][8]
E hitaande 2023, o sosi sosiyetee goɗɗo, Get The Artiste, ngam wallitde e restoraaji jimɗi ngam kewuuji.[9]
== Teddungal ==
O suɓaama e nder cate Music & Entertainment ngam heɓde njeenaari 2022 capanɗe tati les 40.[10]
Jaaliiɗo - Neɗɗo ɓurɗo moƴƴude e jimɗi e weltaare e njeenaaje capanɗe tati les 40 Achievers Awards 2023.[11]
Ƴeew kadi
== Diskogaraafi Kwame Baah ==
== Tuugnorgal ==
GNA (2023-05-11). "Kwame Baah: Suka jom ngalu e nder jimɗi ina waɗa yah-ngartaa mawɗo e laylayti kesi". Jaaynde Ghana. Heɓtinaama ñalnde 30-05-2023.
"Eɗen ñaagii nde mballiton naalankooɓe amen – Kwame Baah ina ñaagii Ghananaaɓe". Web Gana. 26 lewru nduu 2023. Heɓtinaama ñalnde 30-05-2023.
"Kwame Baah waɗii daartol e yontere ɓennunde ndee". 6 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 4 ut 2024.
"Anndinde naalanke Rap mo Ghana, Kwame Baah". Jonilar. 30-09-2016. Heɓtinaama ñalnde 30-05-2023.
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
rfiqyi91ndutidqhv04xfuygt0yl6s9
Amandzeba Nat Brew
0
17130
157750
91165
2026-03-27T03:17:52Z
Adamu mc
10501
Edit
157750
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Amandzeba Nat Brew''' (ina wiyee kadi Nat Brew (Amandzeba), e Amandzeba), ko naalanke toowɗo to Ganaa.
Nguurndam adanɗam
Amandzeba ko janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en to Accra.<ref>{{cite news|last1=Aidoo|first1=Kojo|last2=Wemakor|first2=Joseph|title=Is Christian Methodist SHS under threat?|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/Is-Christian-Methodist-SHS-under-threat-561792|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=22 July 2017}}</ref>
Golle jimɗi
Amandzeba adii anndeede ko e fedde Nakorex,<ref>{{cite book|title=Transactions of the Historical Society of Ghana, Volumes 7-9|url=https://books.google.com/books?id=rTwuAQAAIAAJ&q=Amandzeba|date=2003|accessdate=19 December 2018}}</ref><ref>{{cite book|last1=Broughton|first1=Simon|last2=Ellingham|first2=Mark|last3=Lusk|first3=Jon|last4=Antony Clark|first4=Duncan|title=The Rough Guide to World Music: Africa & Middle East|date=2006|publisher=Rough Guides|isbn=1843535513|page=133|url=https://books.google.com/books?id=kbc7AQAAIAAJ&q=Amandzeba|accessdate=19 December 2018}}</ref> nde sosaa e hitaande 1992 e Akosua Agyapong e Rex Omar. Amandzeba ɓaawo man resi Akosua Agyapong, koo ngam ɓe ceerti ɓaawo man.<ref>{{cite news|last1=Dela Aglanu|first1=Ernest|title=My marriage to Akosua Agyepong died because I failed to call in 10 days - Amandzeba|url=https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|accessdate=19 December 2018|work=Joy Online|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219184038/https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|archive-date=19 December 2018|url-status=dead}}</ref> Amandzeba ɓuri anndeede e nder leydi Ganaa ko e jimɗi makko Wogbejeke, yaltuɗi e albom mo innde mum nanndi.<ref>{{cite news|last1=Bondzie|first1=Jacquiline|title=Nat Brew The "Tradition Child"|url=https://www.modernghana.com/entertainment/2383/nat-brew-the-tradition-child.html|accessdate=19 December 2018|work=The Chronicle (reproduced by "Modern Ghana")|date=23 May 2005}}</ref>
Caggal nde Wogbejeke heɓi nafoore, Nat Brew ƴetti innde Amandzeba, firti ko "Ɓiɗɗo aada" walla "Ɓiɗɗo aada", ngam hollirde ɗaɗi makko Afrik.<ref>{{cite news|title=The release of 'Wogbejeke' birthed my African identity – Amandzeba|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/The-release-of-Wogbejeke-birthed-my-African-identity-Amandzeba-636855|accessdate=19 December 2018|date=22 March 2018}}</ref> E lewru Yarkomaa 2020 Amandzeba siifondiri e fedde Ameriknaare wiyeteende Jah Mikal Entertainment, o anndinii yaltinnde albom keso e gollondiral e rapper Ameriknaajo, Michael Morgan, ngam waɗde remix Wogbejeke.<ref name="Owusu1">{{cite news|last1=Owusu|first1=George Clifford|title=Jah Mikal Signs On Amandzeba Nat Brew|url=https://www.modernghana.com/entertainment/62250/jah-mikal-signs-on-amandzeba-nat-brew.html|access-date=10 February 2021|work=Daily Guide (via Modern Ghana.com)|date=17 January 2020}}</ref> Amandzeba wonnoo ko e opitaal ko juuti caggal nde o waɗi aksidaa oto e nder lewru wooturu.<ref>{{cite news|title=Amandzeba was forced to go to the hospital after car crash - Management|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Amandzeba-was-forced-to-go-to-the-hospital-after-car-crash-Management-831046|access-date=10 February 2021|work=Pulse Ghana via GhanaWeb.com|date=7 January 2020}}</ref> E lewru mee 2020 Amandzeba yaltinii jimol ngam teddinde gollotooɓe yeeso e nder rafi COVID-19.<ref name="Annanng1">{{cite news|last1=Annanng|first1=Pamela|title=Amandzeba releases COVID-19 song|url=https://www.graphic.com.gh/entertainment/showbiz-news/amandzeba-adds-voice-to-help-fight-the-covid-19-pandemic.html|access-date=10 February 2021|work=Graphic News|date=15 May 2020}}</ref>
Golle politik
Amandzeba kadi ina jeyaa e politik, o yimi jimɗi ɗiɗi e hooreejo leydi ndii, hono John Mahama, e nder kampaañ wooteeji leydi Ganaa 2016<ref>{{cite news|title=Mahama performs "Wogbe Jeke" with Amandzeba at Akropong|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Mahama-performs-Wogbe-Jeke-with-Amandzeba-at-Akropong-481524|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=28 October 2016}}</ref>, o ñiŋi kadi Dental Afrik e hitaande 2018. <nowiki></ref></nowiki> Amandzeba has offered to support the political platform of any political party that will pay for his services.<ref name="MyNewsGH1">{{cite news|last1=MyNewsGH Staff|title=ENTERTAINMENTI haven't quit politics – Amandzeba Nat Brew|url=https://www.mynewsgh.com/i-havent-quit-politics-amandzeba-nat-brew/|access-date=10 February 2021|work=MyNewsGH.com|date=19 September 2020}}</ref> Amandzeba hollitii wonde ina waawi wallitde fedde politik kala lannda politik yoɓoowo golle mum.[12]
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
0euwkbkxds9mxq4bfylsclafm4po94d
157751
157750
2026-03-27T03:18:35Z
Adamu mc
10501
Tayto
157751
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Amandzeba Nat Brew''' (ina wiyee kadi Nat Brew (Amandzeba), e Amandzeba), ko naalanke toowɗo to [[Gana|Ganaa]].
Nguurndam adanɗam
Amandzeba ko janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en to Accra.<ref>{{cite news|last1=Aidoo|first1=Kojo|last2=Wemakor|first2=Joseph|title=Is Christian Methodist SHS under threat?|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/Is-Christian-Methodist-SHS-under-threat-561792|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=22 July 2017}}</ref>
Golle jimɗi
Amandzeba adii anndeede ko e fedde Nakorex,<ref>{{cite book|title=Transactions of the Historical Society of Ghana, Volumes 7-9|url=https://books.google.com/books?id=rTwuAQAAIAAJ&q=Amandzeba|date=2003|accessdate=19 December 2018}}</ref><ref>{{cite book|last1=Broughton|first1=Simon|last2=Ellingham|first2=Mark|last3=Lusk|first3=Jon|last4=Antony Clark|first4=Duncan|title=The Rough Guide to World Music: Africa & Middle East|date=2006|publisher=Rough Guides|isbn=1843535513|page=133|url=https://books.google.com/books?id=kbc7AQAAIAAJ&q=Amandzeba|accessdate=19 December 2018}}</ref> nde sosaa e hitaande dubi 1992 e Akosua Agyapong e Rex Omar. Amandzeba ɓaawo man resi Akosua Agyapong, koo ngam ɓe ceerti ɓaawo man.<ref>{{cite news|last1=Dela Aglanu|first1=Ernest|title=My marriage to Akosua Agyepong died because I failed to call in 10 days - Amandzeba|url=https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|accessdate=19 December 2018|work=Joy Online|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219184038/https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|archive-date=19 December 2018|url-status=dead}}</ref> Amandzeba ɓuri anndeede e nder leydi Ganaa ko e jimɗi makko Wogbejeke, yaltuɗi e albom mo innde mum nanndi.<ref>{{cite news|last1=Bondzie|first1=Jacquiline|title=Nat Brew The "Tradition Child"|url=https://www.modernghana.com/entertainment/2383/nat-brew-the-tradition-child.html|accessdate=19 December 2018|work=The Chronicle (reproduced by "Modern Ghana")|date=23 May 2005}}</ref>
Caggal nde Wogbejeke heɓi nafoore, Nat Brew ƴetti innde Amandzeba, firti ko "Ɓiɗɗo aada" walla "Ɓiɗɗo aada", ngam hollirde ɗaɗi makko Afrik.<ref>{{cite news|title=The release of 'Wogbejeke' birthed my African identity – Amandzeba|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/The-release-of-Wogbejeke-birthed-my-African-identity-Amandzeba-636855|accessdate=19 December 2018|date=22 March 2018}}</ref> E lewru Yarkomaa 2020 Amandzeba siifondiri e fedde Ameriknaare wiyeteende Jah Mikal Entertainment, o anndinii yaltinnde albom keso e gollondiral e rapper Ameriknaajo, Michael Morgan, ngam waɗde remix Wogbejeke.<ref name="Owusu1">{{cite news|last1=Owusu|first1=George Clifford|title=Jah Mikal Signs On Amandzeba Nat Brew|url=https://www.modernghana.com/entertainment/62250/jah-mikal-signs-on-amandzeba-nat-brew.html|access-date=10 February 2021|work=Daily Guide (via Modern Ghana.com)|date=17 January 2020}}</ref> Amandzeba wonnoo ko e opitaal ko juuti caggal nde o waɗi aksidaa oto e nder lewru wooturu.<ref>{{cite news|title=Amandzeba was forced to go to the hospital after car crash - Management|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Amandzeba-was-forced-to-go-to-the-hospital-after-car-crash-Management-831046|access-date=10 February 2021|work=Pulse Ghana via GhanaWeb.com|date=7 January 2020}}</ref> E lewru mee 2020 Amandzeba yaltinii jimol ngam teddinde gollotooɓe yeeso e nder rafi COVID-19.<ref name="Annanng1">{{cite news|last1=Annanng|first1=Pamela|title=Amandzeba releases COVID-19 song|url=https://www.graphic.com.gh/entertainment/showbiz-news/amandzeba-adds-voice-to-help-fight-the-covid-19-pandemic.html|access-date=10 February 2021|work=Graphic News|date=15 May 2020}}</ref>
Golle politik
Amandzeba kadi ina jeyaa e politik, o yimi jimɗi ɗiɗi e hooreejo leydi ndii, hono John Mahama, e nder kampaañ wooteeji leydi Ganaa 2016<ref>{{cite news|title=Mahama performs "Wogbe Jeke" with Amandzeba at Akropong|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Mahama-performs-Wogbe-Jeke-with-Amandzeba-at-Akropong-481524|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=28 October 2016}}</ref>, o ñiŋi kadi Dental Afrik e hitaande 2018. <nowiki></ref></nowiki> Amandzeba has offered to support the political platform of any political party that will pay for his services.<ref name="MyNewsGH1">{{cite news|last1=MyNewsGH Staff|title=ENTERTAINMENTI haven't quit politics – Amandzeba Nat Brew|url=https://www.mynewsgh.com/i-havent-quit-politics-amandzeba-nat-brew/|access-date=10 February 2021|work=MyNewsGH.com|date=19 September 2020}}</ref> Amandzeba hollitii wonde ina waawi wallitde fedde politik kala lannda politik yoɓoowo golle mum.[12]
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
26jkk4nodcc8esrfrp3ykmru73hik2q
157752
157751
2026-03-27T03:19:43Z
Adamu mc
10501
Edit
157752
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Amandzeba Nat Brew''' (ina wiyee kadi Nat Brew (Amandzeba), e Amandzeba), ko naalanke toowɗo to [[Gana|Ganaa]].
Nguurndam adanɗam
Amandzeba ko janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en to Accra.<ref>{{cite news|last1=Aidoo|first1=Kojo|last2=Wemakor|first2=Joseph|title=Is Christian Methodist SHS under threat?|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/Is-Christian-Methodist-SHS-under-threat-561792|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=22 July 2017}}</ref>
Golle jimɗi
Amandzeba adii anndeede ko e fedde Nakorex,<ref>{{cite book|title=Transactions of the Historical Society of Ghana, Volumes 7-9|url=https://books.google.com/books?id=rTwuAQAAIAAJ&q=Amandzeba|date=2003|accessdate=19 December 2018}}</ref><ref>{{cite book|last1=Broughton|first1=Simon|last2=Ellingham|first2=Mark|last3=Lusk|first3=Jon|last4=Antony Clark|first4=Duncan|title=The Rough Guide to World Music: Africa & Middle East|date=2006|publisher=Rough Guides|isbn=1843535513|page=133|url=https://books.google.com/books?id=kbc7AQAAIAAJ&q=Amandzeba|accessdate=19 December 2018}}</ref> nde sosaa e hitaande dubi 1992 e Akosua Agyapong e Rex Omar. Amandzeba ɓaawo man resi Akosua Agyapong, koo ngam ɓe ceerti ɓaawo man.<ref>{{cite news|last1=Dela Aglanu|first1=Ernest|title=My marriage to Akosua Agyepong died because I failed to call in 10 days - Amandzeba|url=https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|accessdate=19 December 2018|work=Joy Online|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219184038/https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|archive-date=19 December 2018|url-status=dead}}</ref> Amandzeba ɓuri anndeede e nder leydi Ganaa ko e jimɗi makko Wogbejeke, yaltuɗi e albom mo innde mum nanndi.<ref>{{cite news|last1=Bondzie|first1=Jacquiline|title=Nat Brew The "Tradition Child"|url=https://www.modernghana.com/entertainment/2383/nat-brew-the-tradition-child.html|accessdate=19 December 2018|work=The Chronicle (reproduced by "Modern Ghana")|date=23 May 2005}}</ref>
Caggal nde Wogbejeke heɓi nafoore, Nat Brew ƴetti innde Amandzeba, firti ko "Ɓiɗɗo aada" walla "Ɓiɗɗo aada", ngam hollirde ɗaɗi makko Afrik.<ref>{{cite news|title=The release of 'Wogbejeke' birthed my African identity – Amandzeba|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/The-release-of-Wogbejeke-birthed-my-African-identity-Amandzeba-636855|accessdate=19 December 2018|date=22 March 2018}}</ref> E lewru Yarkomaa hiitande ndungu 2020 Amandzeba siifondiri e fedde Ameriknaare wiyeteende Jah Mikal Entertainment, o anndinii yaltinnde albom keso e gollondiral e rapper Ameriknaajo, Michael Morgan, ngam waɗde remix Wogbejeke.<ref name="Owusu1">{{cite news|last1=Owusu|first1=George Clifford|title=Jah Mikal Signs On Amandzeba Nat Brew|url=https://www.modernghana.com/entertainment/62250/jah-mikal-signs-on-amandzeba-nat-brew.html|access-date=10 February 2021|work=Daily Guide (via Modern Ghana.com)|date=17 January 2020}}</ref> Amandzeba wonnoo ko e opitaal ko juuti caggal nde o waɗi aksidaa oto e nder lewru wooturu.<ref>{{cite news|title=Amandzeba was forced to go to the hospital after car crash - Management|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Amandzeba-was-forced-to-go-to-the-hospital-after-car-crash-Management-831046|access-date=10 February 2021|work=Pulse Ghana via GhanaWeb.com|date=7 January 2020}}</ref> E lewru mee 2020 Amandzeba yaltinii jimol ngam teddinde gollotooɓe yeeso e nder rafi COVID-19.<ref name="Annanng1">{{cite news|last1=Annanng|first1=Pamela|title=Amandzeba releases COVID-19 song|url=https://www.graphic.com.gh/entertainment/showbiz-news/amandzeba-adds-voice-to-help-fight-the-covid-19-pandemic.html|access-date=10 February 2021|work=Graphic News|date=15 May 2020}}</ref>
Golle politik
Amandzeba kadi ina jeyaa e politik, o yimi jimɗi ɗiɗi e hooreejo leydi ndii, hono John Mahama, e nder kampaañ wooteeji leydi Ganaa 2016<ref>{{cite news|title=Mahama performs "Wogbe Jeke" with Amandzeba at Akropong|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Mahama-performs-Wogbe-Jeke-with-Amandzeba-at-Akropong-481524|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=28 October 2016}}</ref>, o ñiŋi kadi Dental Afrik e hitaande 2018. <nowiki></ref></nowiki> Amandzeba has offered to support the political platform of any political party that will pay for his services.<ref name="MyNewsGH1">{{cite news|last1=MyNewsGH Staff|title=ENTERTAINMENTI haven't quit politics – Amandzeba Nat Brew|url=https://www.mynewsgh.com/i-havent-quit-politics-amandzeba-nat-brew/|access-date=10 February 2021|work=MyNewsGH.com|date=19 September 2020}}</ref> Amandzeba hollitii wonde ina waawi wallitde fedde politik kala lannda politik yoɓoowo golle mum.[12]
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
ennavpsdfceaw2zehf7dsjtxd8r33no
157753
157752
2026-03-27T03:20:28Z
Adamu mc
10501
Edit
157753
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Amandzeba Nat Brew''' (ina wiyee kadi Nat Brew (Amandzeba), e Amandzeba), ko naalanke toowɗo to [[Gana|Ganaa]].
Nguurndam adanɗam
Amandzeba ko janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en to Accra.<ref>{{cite news|last1=Aidoo|first1=Kojo|last2=Wemakor|first2=Joseph|title=Is Christian Methodist SHS under threat?|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/Is-Christian-Methodist-SHS-under-threat-561792|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=22 July 2017}}</ref>
Golle jimɗi
Amandzeba adii anndeede ko e fedde Nakorex,<ref>{{cite book|title=Transactions of the Historical Society of Ghana, Volumes 7-9|url=https://books.google.com/books?id=rTwuAQAAIAAJ&q=Amandzeba|date=2003|accessdate=19 December 2018}}</ref><ref>{{cite book|last1=Broughton|first1=Simon|last2=Ellingham|first2=Mark|last3=Lusk|first3=Jon|last4=Antony Clark|first4=Duncan|title=The Rough Guide to World Music: Africa & Middle East|date=2006|publisher=Rough Guides|isbn=1843535513|page=133|url=https://books.google.com/books?id=kbc7AQAAIAAJ&q=Amandzeba|accessdate=19 December 2018}}</ref> nde sosaa e hitaande dubi alif 1992 e Akosua Agyapong e Rex Omar. Amandzeba ɓaawo man resi Akosua Agyapong, koo ngam ɓe ceerti ɓaawo man.<ref>{{cite news|last1=Dela Aglanu|first1=Ernest|title=My marriage to Akosua Agyepong died because I failed to call in 10 days - Amandzeba|url=https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|accessdate=19 December 2018|work=Joy Online|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219184038/https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|archive-date=19 December 2018|url-status=dead}}</ref> Amandzeba ɓuri anndeede e nder leydi Ganaa ko e jimɗi makko Wogbejeke, yaltuɗi e albom mo innde mum nanndi.<ref>{{cite news|last1=Bondzie|first1=Jacquiline|title=Nat Brew The "Tradition Child"|url=https://www.modernghana.com/entertainment/2383/nat-brew-the-tradition-child.html|accessdate=19 December 2018|work=The Chronicle (reproduced by "Modern Ghana")|date=23 May 2005}}</ref>
Caggal nde Wogbejeke heɓi nafoore, Nat Brew ƴetti innde Amandzeba, firti ko "Ɓiɗɗo aada" walla "Ɓiɗɗo aada", ngam hollirde ɗaɗi makko Afrik.<ref>{{cite news|title=The release of 'Wogbejeke' birthed my African identity – Amandzeba|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/The-release-of-Wogbejeke-birthed-my-African-identity-Amandzeba-636855|accessdate=19 December 2018|date=22 March 2018}}</ref> E lewru Yarkomaa hiitande ndungu 2020 Amandzeba siifondiri e fedde Ameriknaare wiyeteende Jah Mikal Entertainment, o anndinii yaltinnde albom keso e gollondiral e rapper Ameriknaajo, Michael Morgan, ngam waɗde remix Wogbejeke.<ref name="Owusu1">{{cite news|last1=Owusu|first1=George Clifford|title=Jah Mikal Signs On Amandzeba Nat Brew|url=https://www.modernghana.com/entertainment/62250/jah-mikal-signs-on-amandzeba-nat-brew.html|access-date=10 February 2021|work=Daily Guide (via Modern Ghana.com)|date=17 January 2020}}</ref> Amandzeba wonnoo ko e opitaal ko juuti caggal nde o waɗi aksidaa oto e nder lewru wooturu.<ref>{{cite news|title=Amandzeba was forced to go to the hospital after car crash - Management|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Amandzeba-was-forced-to-go-to-the-hospital-after-car-crash-Management-831046|access-date=10 February 2021|work=Pulse Ghana via GhanaWeb.com|date=7 January 2020}}</ref> E lewru mee 2020 Amandzeba yaltinii jimol ngam teddinde gollotooɓe yeeso e nder rafi COVID-19.<ref name="Annanng1">{{cite news|last1=Annanng|first1=Pamela|title=Amandzeba releases COVID-19 song|url=https://www.graphic.com.gh/entertainment/showbiz-news/amandzeba-adds-voice-to-help-fight-the-covid-19-pandemic.html|access-date=10 February 2021|work=Graphic News|date=15 May 2020}}</ref>
Golle politik
Amandzeba kadi ina jeyaa e politik, o yimi jimɗi ɗiɗi e hooreejo leydi ndii, hono John Mahama, e nder kampaañ wooteeji leydi Ganaa 2016<ref>{{cite news|title=Mahama performs "Wogbe Jeke" with Amandzeba at Akropong|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Mahama-performs-Wogbe-Jeke-with-Amandzeba-at-Akropong-481524|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=28 October 2016}}</ref>, o ñiŋi kadi Dental Afrik e hitaande 2018. <nowiki></ref></nowiki> Amandzeba has offered to support the political platform of any political party that will pay for his services.<ref name="MyNewsGH1">{{cite news|last1=MyNewsGH Staff|title=ENTERTAINMENTI haven't quit politics – Amandzeba Nat Brew|url=https://www.mynewsgh.com/i-havent-quit-politics-amandzeba-nat-brew/|access-date=10 February 2021|work=MyNewsGH.com|date=19 September 2020}}</ref> Amandzeba hollitii wonde ina waawi wallitde fedde politik kala lannda politik yoɓoowo golle mum.
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
9phqzpjg70qvbkw966iganklvuhhnkq
Anastasia Msosa
0
21881
157756
91184
2026-03-27T03:25:24Z
Adamu mc
10501
Edit
157756
wikitext
text/x-wiki
'''Anastasia Msosa''' (dayyigo E hitaande dubi alif 1950) woni hooreejo [[leydi]] Malawi.
Msosa started her career as a State Advocate in 1975 and later worked in the Department of Legal Aid as a Legal Aid Advocate. In 1990, she became Registrar General. In 1992, she was appointed the first Malawian female judge of the High Court and, later in 1997 she went to the Supreme Court of Appeals. She was appointed Chief Justice in 2013, becoming the first female Chief Justice in the country, succeeding Chief Justice Lovemore Munlo after his resignation from the position.<ref>{{Cite web|url=http://www.newstimeafrica.com/archives/31735|title=Female Judge now leading Malawi’s Judiciary {{!}} Newstime Africa<!-- Bot generated title -->|access-date=2013-04-30|archive-date=2013-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130501083106/http://www.newstimeafrica.com/archives/31735|url-status=dead}}</ref><ref>[https://archive.today/20130705015113/http://staytunedafrica.org/2013/04/27/new-malawi-chief-justice-anastasia-msosa/ New Malawi Chief Justice: Anastasia Msosa | StayTunedAfricaStayTunedAfrica]</ref> <ref>[https://archive.today/20130705015113/http://staytunedafrica.org/2013/04/27/new-malawi-chief-justice-anastasia-msosa/ New Malawi Chief Justice: Anastasia Msosa | StayTunedAfricaStayTunedAfrica]</ref>
Msosa yahii nder 2015 e duuɓi 65.O waɗi boo hooreejo jaɓɓaade Malawi ngam suɓaaji arandeeji e suɓaaje arandeeji nder leydi Malawi diga 1993 haa 1998. O fuɗɗii wonde hooreejo jaayndeele Malawi e hitaande 2004 haa hitaande 2012. S
Msosa ɗon waree jaajotooɗo Anderson Msosa e woodi ɓiɓɓe 7.
== Firooji ==
<nowiki>.mw-parser-output .reflist{margin-bottom:0.5em;list-style-type:decimal}@media screen{.mw-parser-output .reflist{font-size:90%}}.mw-parser-output .reflist .references{font-size:100%;margin-bottom:0;list-style-type:inherit}.mw-parser-output .reflist-columns-2{column-width:30em}.mw-parser-output .reflist-columns-3{column-width:25em}.mw-parser-output .reflist-columns{margin-top:0.3em}.mw-parser-output .reflist-columns ol{margin-top:0}.mw-parser-output .reflist-columns li{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}.mw-parser-output .reflist-upper-alpha{list-style-type:upper-alpha}.mw-parser-output .reflist-upper-roman{list-style-type:upper-roman}.mw-parser-output .reflist-lower-alpha{list-style-type:lower-alpha}.mw-parser-output .reflist-lower-greek{list-style-type:lower-greek}.mw-parser-output .reflist-lower-roman{list-style-type:lower-roman}</nowiki>
[[Category:Malawi]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
93bj27feblzlpnr65dbdls7whyb9ute
André du Pisani
0
21914
157757
91188
2026-03-27T03:26:57Z
Adamu mc
10501
Edit
157757
wikitext
text/x-wiki
'''André du Pisani''' (jibado yalnde sappo e joowey 15 lewru Janaayo hiitande dubi alif 1949) ko jannginoowo politik [[Namibiya]], jaaboowo defte keewɗe, artikooje e joornaali, o winndi defte kewuuji e dowla SADC, laamu Namibi e kuugal goɗɗe, o jaaboowo e jaangoowo e jaangirde Political Science to Namibia. Du Pisani ɗon jeyaa e jannginoowo e jaŋde diga 1998.
== Jaŋde ==
The Windhoek native earned his bachelor's degree from Stellenbosch University in South Africa in 1971 and an honours in politics from Stellenbosch in 1972. He later earned a master's degree in politics from Stellenbosch in 1975. From 1975 to 1976, du Pisani was a research student at the London School of Economics. In 1988, he earned his Ph.D. in politics from the University of Cape Town. From 1995–96, he did post-doctoral research through the Global Security Fellows Initiative at the University of Cambridge in the United Kingdom.<ref>[http://www.nid.org.na/view_book_entry.php?book_id=35 André du Pisani] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110611171550/http://www.nid.org.na/view_book_entry.php?book_id=35|date=June 11, 2011}} at the Namibia Institute for Democracy, Windhoek, 2007</ref>
== Bibliography ==
*
== Firooji ==
<nowiki>.mw-parser-output .reflist{margin-bottom:0.5em;list-style-type:decimal}@media screen{.mw-parser-output .reflist{font-size:90%}}.mw-parser-output .reflist .references{font-size:100%;margin-bottom:0;list-style-type:inherit}.mw-parser-output .reflist-columns-2{column-width:30em}.mw-parser-output .reflist-columns-3{column-width:25em}.mw-parser-output .reflist-columns{margin-top:0.3em}.mw-parser-output .reflist-columns ol{margin-top:0}.mw-parser-output .reflist-columns li{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}.mw-parser-output .reflist-upper-alpha{list-style-type:upper-alpha}.mw-parser-output .reflist-upper-roman{list-style-type:upper-roman}.mw-parser-output .reflist-lower-alpha{list-style-type:lower-alpha}.mw-parser-output .reflist-lower-greek{list-style-type:lower-greek}.mw-parser-output .reflist-lower-roman{list-style-type:lower-roman}</nowiki>
[[Category:Namibian]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
s0vclk833vzysqt9v8v9qok1fxlpma6
1979 Yiilooɓe gomnati Kaduna
0
22689
157758
133659
2026-03-27T04:48:32Z
Adamu mc
10501
Edit
157758
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''The 1979 Kaduna State gubernatorial election''' ñalnde sappo e joowey nayi 28 lewru juko hitaande 1979.<ref>{{Cite web|url=https://africanelections.tripod.com/ng_governorship.html|title=African Elections Database|publisher=African Elections|access-date=May 17, 2021}}</ref> Abdulkadir Balarabe Musa mo PRP heɓi suɓol ngam laatoogo guwerneer arandeejo lesdi Kaduna ardii bee 45.14%, o fooli Lawal Kaita mo NPN mo heɓi 44.42% e kanndidaa GNPP mo heɓi 10.44%, nder kawtal ngal.<ref>{{Cite book|title=Kaduna State: Everyone's Handbook|date=1982|publisher=Triumph Publishing Company Ltd.|location=[[Kano (city)|Kano]]|isbn=978-188-006-6}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://allafrica.com/stories/200901140197.html?page=2|title=Where Are Second Republic Governors?|publisher=ThisDay|author=Adeyemo, Ademola|website=All Africa|date=January 13, 2009|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://countrystudies.us/nigeria/29.htm|title=THE SECOND REPUBLIC, 1979-83|publisher=Countryside Studies|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://repository.up.ac.za/bitstream/handle/2263/53451/Nyam_Analysis_2015.pdf?sequence=1&isAllowed=y|title=AN ANALYSIS OF THE 2003 AND 2007 ELECTORAL VIOLENCE IN NIGERIA|author=Aondowase, Nyam|year=2015|format=PDF|access-date=May 22, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|title=Nigerian States|publisher=World Statesmen|access-date=2021-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528072649/http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|archive-date=28 May 2010|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Joseph|first=Richard A.|date=1981|title=The Ethnic Trap: Notes on the Nigerian Campaign and Elections, 1978-79|publisher=Cambridge University Press|format=JSTOR|journal=Issue: A Journal of Opinion|volume=11|number=1/2|pages=17–23|doi=10.2307/1166229|jstor=1166229|url=https://www.jstor.org/stable/1166229|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Okpu|first=Ugbana|date=1985|title=Inter-Party Political Relations in Nigeria 1979-1983|format=JSTOR|publisher=Sage Publications, Ltd.|journal=Africa Spectrum|volume=20|number=2|pages=191–209|jstor=40174204|url=https://www.jstor.org/stable/40174204|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tmcnet.com/usubmit/2010/04/13/4724999.htm|title=Rimi - Exit of a Glamorous Politician [column]|date=April 13, 2010|publisher=TMCNET News|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/pidgin/world-54902028.amp|title=Abdulkadir Balarabe Musa: Biography of Alhaji Balarabe Musa, Kaduna former Governor|date=November 11, 2020|publisher=[[BBC News]]|language=pcm|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://nigerianhistoryonline.com/balarabe-musa-governor-impeached/|title=BALARABE MUSA: Governor impeached|date=July 25, 2020|publisher=Nigerian History Online|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.citypeopleonline.com/meet-the-1st-nigerian-elected-governor-to-be-impeached/|title=MEET THE 1ST NIGERIAN ELECTED GOVERNOR TO BE IMPEACHED|date=May 26, 2021|publisher=City People|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://kdsg.gov.ng/about-kaduna/|title=About the State: Kaduna State|publisher=Kaduna State Government|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.gamji.com/article9000/NEWS9829.htm|title=As Was With Balarabe Musa, So It Should Be With Tanko Al-Makura|author=Toungo, Babayola M.|publisher=Gamji|access-date=May 28, 2021}}</ref>
Abdulkadir Balarabe Musa wari marɗo bandira PRP nder suɓaaji fuɗnaange. O'o'o'e mo'o'i'o'en o'o'aama o'o [[Abba Musa Rimi]].<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2012/12/kaduna-new-calculations-after-yakowas-death/|title=Kaduna: New calculations after Yakowa's death|date=December 17, 2012|author=Aziken, Emmanuel|publisher=Vanguard|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://rainbownigeria.com/2020/10/08/state-governors-and-their-deputies-2/?_gl=1*1ks7sm*_ga*a3BDcWhmU3phVndTOUdnVVRxci10eVBOdC1uTmtXemRFN3Q3OHkxYk9WWHc4MnAtVDdnWEVyVXFERjFtVGV4cw..|title=State Governors and Their Deputies|author=Emmanuel, Odang|website=Rainbow Nigeria|date=October 8, 2020|access-date=May 31, 2021}}</ref>
== Fedde suɓaaje ==
Gomnaajo lesdi Kaduna suɓaama bee nanta woote ɗuuɗal yimɓe.
== Firooji ==
{{Reflist}}
[[Category:Stub]]
[[Category:Naajeeriya]]
fjtbmufkwc73q8cmpu9yir8grjf2tg4
157759
157758
2026-03-27T04:49:42Z
Adamu mc
10501
Edit
157759
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''The 1979 Kaduna State gubernatorial election''' ñalnde sappo e joowey nayi 28 lewru juko hitaande dubi alif 1979.<ref>{{Cite web|url=https://africanelections.tripod.com/ng_governorship.html|title=African Elections Database|publisher=African Elections|access-date=May 17, 2021}}</ref> Abdulkadir Balarabe Musa mo PRP heɓi suɓol ngam laatoogo guwerneer arandeejo lesdi Kaduna ardii bee 45.14%, o fooli Lawal Kaita mo NPN mo heɓi 44.42% e kanndidaa GNPP mo heɓi 10.44%, nder kawtal ngal.<ref>{{Cite book|title=Kaduna State: Everyone's Handbook|date=1982|publisher=Triumph Publishing Company Ltd.|location=[[Kano (city)|Kano]]|isbn=978-188-006-6}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://allafrica.com/stories/200901140197.html?page=2|title=Where Are Second Republic Governors?|publisher=ThisDay|author=Adeyemo, Ademola|website=All Africa|date=January 13, 2009|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://countrystudies.us/nigeria/29.htm|title=THE SECOND REPUBLIC, 1979-83|publisher=Countryside Studies|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://repository.up.ac.za/bitstream/handle/2263/53451/Nyam_Analysis_2015.pdf?sequence=1&isAllowed=y|title=AN ANALYSIS OF THE 2003 AND 2007 ELECTORAL VIOLENCE IN NIGERIA|author=Aondowase, Nyam|year=2015|format=PDF|access-date=May 22, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|title=Nigerian States|publisher=World Statesmen|access-date=2021-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528072649/http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|archive-date=28 May 2010|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Joseph|first=Richard A.|date=1981|title=The Ethnic Trap: Notes on the Nigerian Campaign and Elections, 1978-79|publisher=Cambridge University Press|format=JSTOR|journal=Issue: A Journal of Opinion|volume=11|number=1/2|pages=17–23|doi=10.2307/1166229|jstor=1166229|url=https://www.jstor.org/stable/1166229|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Okpu|first=Ugbana|date=1985|title=Inter-Party Political Relations in Nigeria 1979-1983|format=JSTOR|publisher=Sage Publications, Ltd.|journal=Africa Spectrum|volume=20|number=2|pages=191–209|jstor=40174204|url=https://www.jstor.org/stable/40174204|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tmcnet.com/usubmit/2010/04/13/4724999.htm|title=Rimi - Exit of a Glamorous Politician [column]|date=April 13, 2010|publisher=TMCNET News|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/pidgin/world-54902028.amp|title=Abdulkadir Balarabe Musa: Biography of Alhaji Balarabe Musa, Kaduna former Governor|date=November 11, 2020|publisher=[[BBC News]]|language=pcm|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://nigerianhistoryonline.com/balarabe-musa-governor-impeached/|title=BALARABE MUSA: Governor impeached|date=July 25, 2020|publisher=Nigerian History Online|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.citypeopleonline.com/meet-the-1st-nigerian-elected-governor-to-be-impeached/|title=MEET THE 1ST NIGERIAN ELECTED GOVERNOR TO BE IMPEACHED|date=May 26, 2021|publisher=City People|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://kdsg.gov.ng/about-kaduna/|title=About the State: Kaduna State|publisher=Kaduna State Government|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.gamji.com/article9000/NEWS9829.htm|title=As Was With Balarabe Musa, So It Should Be With Tanko Al-Makura|author=Toungo, Babayola M.|publisher=Gamji|access-date=May 28, 2021}}</ref>
Abdulkadir Balarabe Musa wari marɗo bandira PRP nder suɓaaji fuɗnaange. O'o'o'e mo'o'i'o'en o'o'aama o'o [[Abba Musa Rimi]].<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2012/12/kaduna-new-calculations-after-yakowas-death/|title=Kaduna: New calculations after Yakowa's death|date=December 17, 2012|author=Aziken, Emmanuel|publisher=Vanguard|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://rainbownigeria.com/2020/10/08/state-governors-and-their-deputies-2/?_gl=1*1ks7sm*_ga*a3BDcWhmU3phVndTOUdnVVRxci10eVBOdC1uTmtXemRFN3Q3OHkxYk9WWHc4MnAtVDdnWEVyVXFERjFtVGV4cw..|title=State Governors and Their Deputies|author=Emmanuel, Odang|website=Rainbow Nigeria|date=October 8, 2020|access-date=May 31, 2021}}</ref>
== Fedde suɓaaje ==
Gomnaajo lesdi Kaduna suɓaama bee nanta woote ɗuuɗal yimɓe.
== Firooji ==
{{Reflist}}
[[Category:Stub]]
[[Category:Naajeeriya]]
gon4xl6pgv73nnk9lwe6ojcoa4n3l5u
157760
157759
2026-03-27T04:51:06Z
Adamu mc
10501
Edit
157760
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''The 1979 Kaduna State gubernatorial election''' ñalnde sappo e joowey nayi 28 lewru juko hitaande dubi alif 1979.<ref>{{Cite web|url=https://africanelections.tripod.com/ng_governorship.html|title=African Elections Database|publisher=African Elections|access-date=May 17, 2021}}</ref> Abdulkadir Balarabe Musa mo PRP heɓi suɓol ngam laatoogo guwerneer arandeejo lesdi Kaduna ardii bee 45.14%, o fooli Lawal [[Kaita]] mo NPN mo heɓi 44.42% e kanndidaa GNPP mo heɓi 10.44%, nder kawtal ngal.<ref>{{Cite book|title=Kaduna State: Everyone's Handbook|date=1982|publisher=Triumph Publishing Company Ltd.|location=[[Kano (city)|Kano]]|isbn=978-188-006-6}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://allafrica.com/stories/200901140197.html?page=2|title=Where Are Second Republic Governors?|publisher=ThisDay|author=Adeyemo, Ademola|website=All Africa|date=January 13, 2009|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://countrystudies.us/nigeria/29.htm|title=THE SECOND REPUBLIC, 1979-83|publisher=Countryside Studies|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://repository.up.ac.za/bitstream/handle/2263/53451/Nyam_Analysis_2015.pdf?sequence=1&isAllowed=y|title=AN ANALYSIS OF THE 2003 AND 2007 ELECTORAL VIOLENCE IN NIGERIA|author=Aondowase, Nyam|year=2015|format=PDF|access-date=May 22, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|title=Nigerian States|publisher=World Statesmen|access-date=2021-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528072649/http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|archive-date=28 May 2010|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Joseph|first=Richard A.|date=1981|title=The Ethnic Trap: Notes on the Nigerian Campaign and Elections, 1978-79|publisher=Cambridge University Press|format=JSTOR|journal=Issue: A Journal of Opinion|volume=11|number=1/2|pages=17–23|doi=10.2307/1166229|jstor=1166229|url=https://www.jstor.org/stable/1166229|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Okpu|first=Ugbana|date=1985|title=Inter-Party Political Relations in Nigeria 1979-1983|format=JSTOR|publisher=Sage Publications, Ltd.|journal=Africa Spectrum|volume=20|number=2|pages=191–209|jstor=40174204|url=https://www.jstor.org/stable/40174204|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tmcnet.com/usubmit/2010/04/13/4724999.htm|title=Rimi - Exit of a Glamorous Politician [column]|date=April 13, 2010|publisher=TMCNET News|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/pidgin/world-54902028.amp|title=Abdulkadir Balarabe Musa: Biography of Alhaji Balarabe Musa, Kaduna former Governor|date=November 11, 2020|publisher=[[BBC News]]|language=pcm|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://nigerianhistoryonline.com/balarabe-musa-governor-impeached/|title=BALARABE MUSA: Governor impeached|date=July 25, 2020|publisher=Nigerian History Online|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.citypeopleonline.com/meet-the-1st-nigerian-elected-governor-to-be-impeached/|title=MEET THE 1ST NIGERIAN ELECTED GOVERNOR TO BE IMPEACHED|date=May 26, 2021|publisher=City People|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://kdsg.gov.ng/about-kaduna/|title=About the State: Kaduna State|publisher=Kaduna State Government|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.gamji.com/article9000/NEWS9829.htm|title=As Was With Balarabe Musa, So It Should Be With Tanko Al-Makura|author=Toungo, Babayola M.|publisher=Gamji|access-date=May 28, 2021}}</ref>
Abdulkadir Balarabe Musa wari marɗo bandira PRP nder suɓaaji fuɗnaange. O'o'o'e mo'o'i'o'en o'o'aama o'o [[Abba Musa Rimi]].<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2012/12/kaduna-new-calculations-after-yakowas-death/|title=Kaduna: New calculations after Yakowa's death|date=December 17, 2012|author=Aziken, Emmanuel|publisher=Vanguard|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://rainbownigeria.com/2020/10/08/state-governors-and-their-deputies-2/?_gl=1*1ks7sm*_ga*a3BDcWhmU3phVndTOUdnVVRxci10eVBOdC1uTmtXemRFN3Q3OHkxYk9WWHc4MnAtVDdnWEVyVXFERjFtVGV4cw..|title=State Governors and Their Deputies|author=Emmanuel, Odang|website=Rainbow Nigeria|date=October 8, 2020|access-date=May 31, 2021}}</ref>
== Fedde suɓaaje ==
Gomnaajo lesdi Kaduna suɓaama bee nanta woote ɗuuɗal yimɓe.
== Firooji ==
{{Reflist}}
[[Category:Stub]]
[[Category:Naajeeriya]]
stcprzo8ct5es6y7k8ykds9tkgifgp7
A.S. Mopeli-Paulus
0
23278
157761
141022
2026-03-27T04:52:20Z
Adamu mc
10501
Edit
157761
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Atwell Sidwell Mopeli-Paulus''' 1913) wonnooɗo [[Lesoto|Lesotho]]. O jooɗii ɓurna fuɗde nguurndam maako nder lesdi [[Sawdafirika|Sawdafrika]], o winndi e Sesotho e nder Farayse.
O ɓuri anndeede ko e defte makko Ho tsamaea ke ho bona (Yahde ko janngude, 1945), ɗe e nder geɗe goɗɗe ina kaala ko fayti e sahaa nde o woni soldaat e wolde adunaare ɗimmere, Lewru suka gorko ɓuuɓɗo (1953) e Turn to the Dark (1953). hitaande 1956).
Maayi maako ɗon anndina bana waɗugo nder 1960, ɓernde ngam [[Yimɓe Afriknaaɓe Washington|yimɓe]] ɓe nganndi ɓe ɗaɓɓi hakkilo dow kuuɗe maako. O ɗon ɗon ɗon ɗon wondi nder QwaQwa nder caka duuɓi 1990.
Ko fuɗɗam ngal fuɗɗii heewde e nder defte makko, gila e sukaaɓe haa e feccere Witzieshoek, The World and the Cattle, wurtini nder hitaande 2008.
== Himobe ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe Sawdafrika]]
[[Category:Stub]]
{{Stub}}
dulzadim5khdw5q86lkx6w1lnqxs38c
157762
157761
2026-03-27T04:53:25Z
Adamu mc
10501
Added link
157762
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Atwell Sidwell Mopeli-Paulus''' (jibanado hiitande dubi alif 1913) wonnooɗo [[Lesoto|Lesotho]]. O jooɗii ɓurna fuɗde nguurndam maako nder lesdi [[Sawdafirika|Sawdafrika]], o winndi e Sesotho e nder [[Farayse]].
O ɓuri anndeede ko e defte makko Ho tsamaea ke ho bona (Yahde ko janngude, 1945), ɗe e nder geɗe goɗɗe ina kaala ko fayti e sahaa nde o woni soldaat e wolde adunaare ɗimmere, Lewru suka gorko ɓuuɓɗo (1953) e Turn to the Dark (1953). hitaande 1956).
Maayi maako ɗon anndina bana waɗugo nder 1960, ɓernde ngam [[Yimɓe Afriknaaɓe Washington|yimɓe]] ɓe nganndi ɓe ɗaɓɓi hakkilo dow kuuɗe maako. O ɗon ɗon ɗon ɗon wondi nder QwaQwa nder caka duuɓi 1990.
Ko fuɗɗam ngal fuɗɗii heewde e nder defte makko, gila e sukaaɓe haa e feccere Witzieshoek, The World and the Cattle, wurtini nder hitaande 2008.
== Himobe ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe Sawdafrika]]
[[Category:Stub]]
{{Stub}}
gpo6itnpzbvgd17m41e6e819uzarjaq
157763
157762
2026-03-27T04:53:48Z
Adamu mc
10501
Edit
157763
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Atwell Sidwell Mopeli-Paulus''' (jibanado hiitande dubi alif 1913) wonnooɗo [[Lesoto|Lesotho]]. O jooɗii ɓurna fuɗde nguurndam maako nder lesdi [[Sawdafirika|Sawdafrika]], o winndi e Sesotho e nder [[Farayse]].
O ɓuri anndeede ko e defte makko Ho tsamaea ke ho bona (Yahde ko janngude, 1945), ɗe e nder geɗe goɗɗe ina kaala ko fayti e sahaa nde o woni soldaat e wolde adunaare ɗimmere, Lewru suka gorko ɓuuɓɗo (1953) e Turn to the Dark (1953). hitaande 1956).
Maayi maako ɗon anndina bana waɗugo nder 1960, ɓernde ngam [[Yimɓe Afriknaaɓe Washington|yimɓe]] ɓe nganndi ɓe ɗaɓɓi hakkilo dow kuuɗe maako. O ɗon ɗon ɗon ɗon wondi nder QwaQwa nder caka duuɓi 1990.
Ko fuɗɗam ngal fuɗɗii heewde e nder defte makko, gila e sukaaɓe haa e feccere Witzieshoek, The World and the Cattle, wurtini nder hitaande dubi 2008.
== Himobe ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe Sawdafrika]]
[[Category:Stub]]
{{Stub}}
d3fbsr97vebsulez77w3l1npl32lanx
Brian Anderson (mooftaade kuugal)
0
23669
157738
91246
2026-03-27T03:03:23Z
Adamu mc
10501
Edit
157738
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Brian David Outram Anderson''' AC FRS (jibinaa ko ñalnde sappo e joowey 15 lewru Yarkomaa hiitande dubi alif 1941) ko porfeseer to Duɗal Wiɗtooji Ganndal Humpito e Innjiniyaaruuji to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ngenndiwal Ostarali. Nafooje makko e wiɗtooji ina njeyaa heen cirkooji, ƴellitgol e ƴeewndo signaal, e golle makko hannde ɗee, ko ƴeewndo renndinngo e nder njuɓɓudiiji keewɗi, ƴeewndo resooji sensoruuji, ƴeewndo ''adaptive'' e non-linear. Porofesoor Anderson woniino hooreejo duɗal ganndal Ostarali tuggi 1998 haa 2002.
Anderson laamaama nder ''Academy'' ''National of Engineering'' nder hitaande 2002 ngam darnde maako nder sistem e dow dow dow dow, e dow ardiiɓe duniyaaru nder ɓesda anndal e anndal njanngiral.
Dianne Anderson woni debbo Brian. Ɓe njooɗoto nder Canberra.<ref>{{cite web|title=Brian D. O. Anderson|url=http://users.cecs.anu.edu.au/~briandoa/cv.html|website=Brian D. O. Anderson|access-date=31 August 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=Brian Anderson|url=https://www.genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=63675|website=The Mathematics Genealogy Project|access-date=31 August 2022}}</ref>
== Jaŋde ==
Anderson heɓi BS (1962) e hiisa e BE (1964) e ganndal kuuraa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sydney e PhD (1966) e ganndal kuuraa to Stanford, e gardagol Robert W. Newcomb.
== Fedde e teddungal ==
* 1992 - Matthew Flinders Medal e Lecture
* 1992 - Hendrik W. Bode Prize Lecture
* 1993 - Oofficier of the Order of Australia
* 1997 - IEEE Control Systems Award
* 1999 - Medal Giorgio Quazza
* 2001 - IEEE James H. Mulligan, Jr. Medal Education
* 2001 - ''Medal Centenary (Australia)''
* 2002 - M A Sargent MedalM A sarjanta medal
* 2007 - ''Order of the Rising Sun, Gold Rays with Neck Ribbon'' (Jappan)
* 2016 - Kamaraɗo Orde Australia
* 2016 - John R. Ragazzini AwardJohn R. Ragazzini Fedde
== Goomu nder ummaatooje jannginooɓe ==
* 1974 - ''Australian Academy of Science, Fellow''.<ref name="CV">[https://users.cecs.anu.edu.au/~briandoa/cv.html CV: Brian D.O. Anderson], anu.edu.au</ref>
* 1975 - Daande Fedde Fedde Fuuta e Fedde Faddaaɓe, Fedde.<ref name="CV" />
* 1980 - ''Australian Academy of Technological Sciences and Engineering, Fellow.''<ref name="CV" />
* 1985 - ''Institution of Engineers Australia, Fellows Honorary.<ref name="CV" />''
* ''1989 - Royal Society, London, Fellow.''<ref name="CV" />
* 2002 - National Academy of Engineering, USA, Fedde lesdi fu.<ref name="CV" />
* 2005 - ''International Federation of Automatic Control, Fellow''.<ref name="CV" />
== Firooji ==
{{reflist}}
<references />
[[Category:Osterliya]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
0iizpcs7u4qg0e3g107kfd4iewjyvwq
157739
157738
2026-03-27T03:04:22Z
Adamu mc
10501
Edit
157739
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Brian David Outram Anderson''' AC FRS (jibinaa ko ñalnde sappo e joowey 15 lewru Yarkomaa hiitande dubi alif 1941) ko porfeseer to Duɗal Wiɗtooji Ganndal Humpito e Innjiniyaaruuji to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ngenndiwal Ostarali. Nafooje makko e wiɗtooji ina njeyaa heen cirkooji, ƴellitgol e ƴeewndo signaal, e golle makko hannde ɗee, ko ƴeewndo renndinngo e nder njuɓɓudiiji keewɗi, ƴeewndo resooji sensoruuji, ƴeewndo ''adaptive'' e non-linear. Porofesoor Anderson woniino hooreejo duɗal ganndal Ostarali tuggi alif 1998 haa to hiitande ndungu 2002.
Anderson laamaama nder ''Academy'' ''National of Engineering'' nder hitaande 2002 ngam darnde maako nder sistem e dow dow dow dow, e dow ardiiɓe duniyaaru nder ɓesda anndal e anndal njanngiral.
Dianne Anderson woni debbo Brian. Ɓe njooɗoto nder Canberra.<ref>{{cite web|title=Brian D. O. Anderson|url=http://users.cecs.anu.edu.au/~briandoa/cv.html|website=Brian D. O. Anderson|access-date=31 August 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=Brian Anderson|url=https://www.genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=63675|website=The Mathematics Genealogy Project|access-date=31 August 2022}}</ref>
== Jaŋde ==
Anderson heɓi BS (1962) e hiisa e BE (1964) e ganndal kuuraa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sydney e PhD (1966) e ganndal kuuraa to Stanford, e gardagol Robert W. Newcomb.
== Fedde e teddungal ==
* 1992 - Matthew Flinders Medal e Lecture
* 1992 - Hendrik W. Bode Prize Lecture
* 1993 - Oofficier of the Order of Australia
* 1997 - IEEE Control Systems Award
* 1999 - Medal Giorgio Quazza
* 2001 - IEEE James H. Mulligan, Jr. Medal Education
* 2001 - ''Medal Centenary (Australia)''
* 2002 - M A Sargent MedalM A sarjanta medal
* 2007 - ''Order of the Rising Sun, Gold Rays with Neck Ribbon'' (Jappan)
* 2016 - Kamaraɗo Orde Australia
* 2016 - John R. Ragazzini AwardJohn R. Ragazzini Fedde
== Goomu nder ummaatooje jannginooɓe ==
* 1974 - ''Australian Academy of Science, Fellow''.<ref name="CV">[https://users.cecs.anu.edu.au/~briandoa/cv.html CV: Brian D.O. Anderson], anu.edu.au</ref>
* 1975 - Daande Fedde Fedde Fuuta e Fedde Faddaaɓe, Fedde.<ref name="CV" />
* 1980 - ''Australian Academy of Technological Sciences and Engineering, Fellow.''<ref name="CV" />
* 1985 - ''Institution of Engineers Australia, Fellows Honorary.<ref name="CV" />''
* ''1989 - Royal Society, London, Fellow.''<ref name="CV" />
* 2002 - National Academy of Engineering, USA, Fedde lesdi fu.<ref name="CV" />
* 2005 - ''International Federation of Automatic Control, Fellow''.<ref name="CV" />
== Firooji ==
{{reflist}}
<references />
[[Category:Osterliya]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
bfnefofiw03x2wqljunyc5zc3fawpj3
Ary Hoffmann
0
24006
157736
91202
2026-03-27T03:02:00Z
Adamu mc
10501
Edit
157736
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Arthony Hoffmann''' AC Arthony AC ko ganndo ko faati e annduɗo to [[Ostarali]] e genetik jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash e duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe. Ko kanko woni hooreejo genetik ekolosii e porfeseer <ref>{{Cite web|last=Annab|first=Rachid|date=2022-05-27|title=Melbourne Laureate Professors|url=https://about.unimelb.edu.au/notable-alumni-staff/melbourne-laureate-professors|access-date=2023-01-30|website=About us|language=en|archive-date=30 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230130033014/https://about.unimelb.edu.au/notable-alumni-staff/melbourne-laureate-professors|url-status=live}}</ref> <ref name="MelbUniProfile">{{cite web|title=Prof Ary Hoffmann - Find an Expert Melbourne University|url=https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/17129-ary-hoffmann|website=findanexpert.unimelb.edu.au|access-date=30 September 2022|archive-date=30 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220930071034/https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/17129-ary-hoffmann|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite web|title=About – PEARG|url=https://blogs.unimelb.edu.au/pearg/home/|access-date=2023-01-30|language=en-AU|archive-date=30 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230130033024/https://blogs.unimelb.edu.au/pearg/home/|url-status=live}}</ref> Laureaat [[Melbourne]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Melbourne]]. e ardaade fedde wiɗtooji Adaptaasiyoŋ Pest & adaptation to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bio21 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne Bio21.
Nder nyalnde Australia e nder hiitande dubi 2022, Hoffmann noddinaaɗo Companion of the Order of Australia " ngam kuugal mawɗo to science, musamman to evolutionary biology e ecological genetics, e laawol kuugal, mentorage e jannginki, e to goomuji anndal faggudu.
== Jaŋde ==
Hoffman janngini dow Jaŋde Queensland e Monash University e o heɓii jaŋde jaŋde (Honours) nder hitaande 1980. O timmini doktoor makko e La Trobe University e hitaande 1984.
== Fuuɗuki ==
Goomu Hoffmann nder ɗemngal bayoloji ɓamtaare ɗon haɗi ngam huutoreeji maako ngam halki caɗeele jamanu. Fannuoji kuudi Hoffmann hawti e jaɓɓorgo baylugol nguleeki nguleeki e endosymbionts. Kuugal Hoffmann ɗonno wondi e ɗuuɗal.
== Firooji ==
<div class="reflist">
<references responsive="1"></references>
</div>
[[Category:Osterliya]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
50obkurx2d4yd6bfu1tg2mx94btjhei
157737
157736
2026-03-27T03:02:29Z
Adamu mc
10501
Edit
157737
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Arthony Hoffmann''' AC Arthony AC ko ganndo ko faati e annduɗo to [[Ostarali]] e genetik jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash e duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe. Ko kanko woni hooreejo genetik ekolosii e porfeseer <ref>{{Cite web|last=Annab|first=Rachid|date=2022-05-27|title=Melbourne Laureate Professors|url=https://about.unimelb.edu.au/notable-alumni-staff/melbourne-laureate-professors|access-date=2023-01-30|website=About us|language=en|archive-date=30 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230130033014/https://about.unimelb.edu.au/notable-alumni-staff/melbourne-laureate-professors|url-status=live}}</ref> <ref name="MelbUniProfile">{{cite web|title=Prof Ary Hoffmann - Find an Expert Melbourne University|url=https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/17129-ary-hoffmann|website=findanexpert.unimelb.edu.au|access-date=30 September 2022|archive-date=30 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220930071034/https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/17129-ary-hoffmann|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite web|title=About – PEARG|url=https://blogs.unimelb.edu.au/pearg/home/|access-date=2023-01-30|language=en-AU|archive-date=30 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230130033024/https://blogs.unimelb.edu.au/pearg/home/|url-status=live}}</ref> Laureaat [[Melbourne]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Melbourne]]. e ardaade fedde wiɗtooji Adaptaasiyoŋ Pest & adaptation to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bio21 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne Bio21.
Nder nyalnde Australia e nder hiitande dubi 2022, Hoffmann noddinaaɗo Companion of the Order of Australia " ngam kuugal mawɗo to science, musamman to evolutionary biology e ecological genetics, e laawol kuugal, mentorage e jannginki, e to goomuji anndal faggudu.
== Jaŋde ==
Hoffman janngini dow Jaŋde Queensland e Monash University e o heɓii jaŋde jaŋde (Honours) nder hitaande 1980. O timmini doktoor makko e La Trobe University e nder hitaande dubi alif 1984.
== Fuuɗuki ==
Goomu Hoffmann nder ɗemngal bayoloji ɓamtaare ɗon haɗi ngam huutoreeji maako ngam halki caɗeele jamanu. Fannuoji kuudi Hoffmann hawti e jaɓɓorgo baylugol nguleeki nguleeki e endosymbionts. Kuugal Hoffmann ɗonno wondi e ɗuuɗal.
== Firooji ==
<div class="reflist">
<references responsive="1"></references>
</div>
[[Category:Osterliya]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
poa74bt6abshaynwno25vho0dh0c030
Catriona Moore
0
24190
157746
91254
2026-03-27T03:12:21Z
Adamu mc
10501
Edit
157746
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Catriona Moore''' (jibinaa ko hitaande dubi alif 1956) ko daartoowo naalankaagal, ganndo naalankaagal e ganndo to [[Ostarali]].<ref name=":0">{{Cite web|title=Catriona Moore :: biography at :: at Design and Art Australia Online|url=https://www.daao.org.au/bio/catriona-moore/biography/|access-date=2021-03-05|website=www.daao.org.au}}</ref>
== Firo e kuugal kuugal ==
Jaŋde e wiɗtooji Doktoor Catriona Moore gila e kitaale 1970 ina ƴeewtoo ko fayti e jamaanu, naalankaagal rewɓe [[Ostarali]], naalankaagal yiyteende caggal koloñaal e nokkuuji e nannditgol. Ko o tergal e goomu fedde gollotooɓe e naalankaagal (''Affirmative Action'') ngam rewɓe e nder naalankaagal yiyteende e kitaale 1980, golle Moore ina njokki e naalankaagal rewɓe e golle e nder [[Ostarali]]. Ko ɓooyaani koo Moore wallitii e eɓɓooji gollondiral rewɓe ko wayi no ''FavourEconomy'' e JANIS I: Feminism e nder naalankaagal hannde: so wonaa hol ko waɗi wonaa?, hono no winndiraa e Timeline naalankaagal rewɓe [[Ostarali]]. Moore ko gooto e sosɓe fedde wiɗto wiyeteende Contemporary Art and Feminism nde o yuɓɓini koolol, o hollitii binndanɗe batuuji, o yaltini defte e binndanɗe, o noddiri jeewte e yeewtereeji. Moore ko jannginoowo mawɗo, Duɗal ɓataakeeji, naalankaagal e jaayɗe (SLAM), to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol naalankaagal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.
== Ɗe kuutorɗe ==
Moore woni mawɗo e moftal nder ɗemɗe ɗuuɗɗe ɗe ɓamtii haala anndal anndal banndi lesdi Australia.
* Fuuɗal jamanu e feminizm, co-editing bee Jacqueline Millner (Routledge, 2021)
* ''Arkif feminist Future - Ngol nder Wollongong! ko o windi bee Jo Holder.'' (Wollongong Art Gallery, 2019).
* No yimɓe laati (e ɗon jooɗoto) siyasa nder kuuɗe booɗɗe, ko ɓe windi bee Catherine Speck. Nder nder Everyday Revolutions: Re-Making Gender, Sexuality and Culture in 1970s Australia, nder nder Michelle Arrow e Angela Woollacott. (ANU Press, 2019). [[ISBN (identifier)|ISBN]] [[Special:BookSources/9781760462963|9781760462963]]
* Femmeinistic Perspectives on Art: Contemporary Outtakes, ko ɓe taƴii e Jacqueline Millner (Routledge, 2018). [[ISBN (identifier)|ISBN]] [[Special:BookSources/9781138061811|9781138061811]]
* Femmeinisma Curating: duuɓi 100 arandeeji. Nder curating feminism, jaɓɓorgo Jacqueline Millner. (SCA/University of Sydney, 2014). [[ISBN (identifier)|ISBN]] [[Special:BookSources/9781921558023|9781921558023]]
* Ko ɓuri ko waylitata: feminist esthetics, nden e jooni (Artlink Feature, 01 Septemba, 2013).
* ''Naa tan ko foto goɗɗum: art bana haalde ecological.'' Nder water wind art e debate. ''Fuuɗal ndiyam e dow haala. ''No hawtuki hawtuki babal babal babal babal hawti e kuugal kuugal, Gavin Birch. (Sydney University Press, 2007). [[ISBN (identifier)|ISBN]] [[Special:BookSources/9781920898656|9781920898656]]
* ''<nowiki/>'Margaret Preston nder wuro.''' In ''Radical Revisionism: antology of writings on Australian art,'' edited by Rex Butler. (IMA Brisbane, 2005). [[ISBN (identifier)|ISBN]] [[Special:BookSources/1875792554|1875792554]]
* Indecent Exposures: Twenty Years of Australian Feminist Photography (Allen e Unwin, Sydney, 1991)
* Dissonance: Femmeinisme e arti 1970-1990 (Allen e Unwin, Sydney, 1991)
== Firooji ==
<references />
[[Category:Osterliya]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
fp1gnrr5s7jgf9l40mgbl17xlvaslvt
Aleksanndere Wong
0
26273
157740
91153
2026-03-27T03:05:41Z
Adamu mc
10501
Edit
157740
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
<references />
Aleksanndere Wong Kin Ming (e ɗemngal Sinuwaa; Jyutping: Wong4 Gin3-ming4; jibinaa ko 1951?) mo Hong Kong wonnoo ko balloowo mawɗo komisariyaajo (gila 1997) e komisariyaajo hakkunde leyɗeele fedde skout Hong Kong (gila 19 mee desaambar). 2001), kam e Hooreejo Fedde nde... Goomu ƴeewndo laamu diiwaan Asii-Pacifik.
Wong naati Scouting nde o woni suka e hitaande 1961. O heɓi yamiroore wonde Scoutmaster caggal nde o wonti Scout laamɗo debbo e hitaande 1968. O heɓi toɗɗagol makko gadanol e nder Gardiiɗo leydi ndii, hono Ofisee Projet ( Komiser gardiiɗo jaagorɗe ) e hitaande 1970.
E wondude e Simon Hang-bock Rhee mo Koree e Eric Khoo Heng-Pheng mo Malesi, Wong ƴettii Fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi (ATAS), fedde fedde sosaande e nder batu 21ɓo APR to Brunei e lewru desaambar 2004, fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi e njuɓɓudi toppitiindi ko... keɓii darnde ɓurnde toowde e sukaaɓe e nder pelle maɓɓe Scout- Queen Scout, . Scout hooreejo leydi, Scout Fuji, Scout Eagle, ekn Wong ina gollina ATAS e wonde gardiiɗo terɗe.
E hitaande ndungu 2010, Wong rokkaama njeenaari 328ɓiire ''Wolf Bronze'', woni njeenaari tan ndi Fedde Adunaare Diɗɗal Scout, ndi Goomu Adunaaru Scout rokki ɗum ngam golle keewɗe ɗe o waɗi e Scout winndere. Yanti heen, Wong heɓii njeenaaje Scout keewɗe ummoraade e Filipiin, Singapuur, Taylande, Taywaan e Kanadaa.
Wong janngii to duɗal St. Joan of Arc, to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College to Hong Kong, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong e to duɗal sariya Inns of Court to Angalteer . O heɓi seedantaagal makko gadanal ko e hitaande 1974 hade makko jokkude jaŋde makko to bannge sariya. O noddiraa ko to suudu safrirdu Engele ( Gray's Inn ) e hitaande 1979. Wong adii wonde awokaa laamu e nder suudu sarɗiiji leydi Hong Kong hade makko naatde e golle keertiiɗe to suudu sarɗiiji Hong Kong e hitaande 1981. Wong ina jogii debbo, ina hoɗi to Hong Kong.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
5vzk5ws49rb9kg0nmbfypg70x1zrudx
Amy Jakson (fuku)
0
26378
157755
91182
2026-03-27T03:22:31Z
Adamu mc
10501
Edit
157755
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Amy Johnson and Jason (2).jpg|thumb]]
[[File:Amy Johnson and Jason (1).jpg|thumb]]
[[File:Amy Jackson Victory vs Perth.jpg|thumb]]
'''Amy Elise Jackson''' (jibinaa ko ñalnde jeweey nayi 8 lewru hiitande dubi alif 1987) ko gardiiɗo fuku koyɗe to Ostarali, mo o fijira ngam heɓde wuro Melbourne e Eagles Boroondara e nder Ligue des champions Victoria (WPL)<ref name="Football Federation Australia">{{cite web|url=http://www.footballaustralia.com.au/melbournevictory/players/Amy-Jackson/700|title=Player profile – Amy Jackson|publisher=[[Melbourne Victory FC]]|accessdate=9 January 2012}}</ref><ref name="city">{{cite web|url=http://www.melbournecityfc.com.au/article/melbourne-city-fc-signs-amy-jackson/wfireklm0dfb13o9qlie9t85d|title=Melbourne City FC Signs Amy Jackson|date=30 September 2015|access-date=30 September 2015|archive-date=1 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151001053125/http://www.melbournecityfc.com.au/article/melbourne-city-fc-signs-amy-jackson/wfireklm0dfb13o9qlie9t85d|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|last1=Downes|first1=Cheryl|title=Youth Ambassador, business owner, footballer: Amy Jackson wears many hats|url=http://thewomensgame.com/2014/10/youth-ambassador-business-owner-football-amy-jackson-wears-many-hats/|publisher=The Women's Game|accessdate=5 December 2015|date=October 2014}}</ref><ref>{{cite web|last1=Fernandez|first1=Crystal|title=Amy Jackson hopes experience with Australian national team leads to breakout season|url=http://fiusm.com/2009/09/16/amy-jackson-hopes-experience-with-australian-national-team-leads-to-breakout-season/|publisher=FIUSM|accessdate=5 December 2015|date=16 September 2009}}</ref><ref>{{cite web|last1=O'Doherty|first1=Fiona|title=Melbourne Victory player bringing sport to the world|url=http://www.heraldsun.com.au/leader/west/melbourne-victory-player-bringing-sport-to-the-world/story-fngnvog3-1226594910441|publisher=Herald Sun|accessdate=5 December 2015}}</ref>
E nder daawal 2019–20 W-League, Jackson heɓi njeenaari gool hitaande ngam gool mum 7ɓo e Perth Glory .
Jackson ko jom suudu Melbourne Victory e kala sahaa, e jom golle ɗiɗmo ɓurɗo toowde e fedde nde.
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Australian woman]]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
ggv0weyxbi09ksy81isawwpkbq10wgd
Alis Rowland Musukwa
0
26878
157748
91162
2026-03-27T03:15:13Z
Adamu mc
10501
Edit
157748
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Alice 01.png|thumb|Alis Rowland Musukwa]]
[[File:Alice 02.png|thumb|Alice 02]]
[[File:Alice 03.png|thumb]]
'''Alice Rowland Musukwa''' ko [[Debbo golloowo|debbo]] jom jawdi [[Zambian]], model, e ŋarɗugol ŋarɗugol.E hitaande ndungu 2010, o dañii kawgel Miss Universe Zambia, o woni kadi wakiliijo [[leydi]] ndii to Miss Universe hitaande ndee. Ko kanko kadi woni gardiiɗo ngenndiijo ngenndiijo mo Miss Universe Zambia e Miss Teen Zambia.O woni kadi ko adii fof ko mbaydi ɓaleeri ngam yahde e yontere mooftugol Pakistaan.<ref>{{Cite web|title=About Alice – Alice Rowlands Musukwa|url=https://alicerowlands.com/about-alice/|access-date=17 July 2021|language=en-US|archive-date=17 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210717194201/https://alicerowlands.com/about-alice/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|date=1 January 2020|title=GETTING PERSONAL WITH ALICE ROWLAND MUSUKWA|url=https://dailyscoopmg.com/alice-rowland-musukwa|access-date=20 July 2021|website=Daily Scoop Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=11Dem|first=Zambia|date=27 April 2021|title=Alice Rowlands Musukwa|url=https://zambianface.com/tag/alice-rowlands-musukwa/|url-status=live|access-date=20 July 2021|website=Zambian Face|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20210720130818/https://zambianface.com/tag/alice-rowlands-musukwa/|archive-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{Cite web|date=12 April 2013|title=Zambia: Musukwa Searches for Miss Teen Zambia|url=https://allafrica.com/stories/201304150481.html|website=allafrica.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=Alice Rowland Musukwa {{!}} Zedgirls|url=https://zedgirls.com/alice-rowland-musukwa/|access-date=20 July 2021|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=24 July 2018|title=Modelling is not high profile prostitution, says Musukwa|url=https://diggers.news/lifestyle/2018/07/24/modelling-is-not-high-profile-prostitution-says-musukwa/|access-date=20 July 2021|website=Zambia: News Diggers!|language=en-GB}}</ref><sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[ ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2021)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' ]</sup>
== Tuugnorgal ==
<references />
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
alue928u5o7yyji25g9ov5aiu9cx2ld
Chet Anekwe
0
31346
157705
156786
2026-03-26T19:49:38Z
MOIBARDE
10068
157705
wikitext
text/x-wiki
[[File:Chet Anekwe NAFCA.jpg|thumb|'''Chet Anekwe''']]{{Databox}}
'''Chet Anekwe''' ko fijoowo e filmoowo jibinaaɗo to [[Naajeeriya|leydi Nijeer]], kadi o yarata e [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . Golle makko ina njahdi e ''Hollywood'', [[Nollywood|Noliwuud]] e nder dingiral New York . <ref>{{cite news|last=New York Times|title=40 Years of Black Male History in 2½ Hours|url=http://theater.nytimes.com/2006/02/09/theater/reviews/09mali.html|access-date=8 March 2011|work=The New York Times|date=9 February 2006}}</ref><ref>{{cite web|last=modernghana.com|title=Chet in Busted Life article|url=http://www.modernghana.com/moviethread/9321/3/135020|access-date=8 March 2011}}</ref><ref>{{cite web|last=Nollywooduncut|title=Workin with Chet in Nollywood|url=http://nollywooduncut.com/hot-nollywood-news/386-daniel-ademinokan-in-the-big-apple|access-date=8 March 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110209232114/http://www.nollywooduncut.com/hot-nollywood-news/386-daniel-ademinokan-in-the-big-apple|archive-date=9 February 2011|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|last=Cynthiamasasiworld.com|title=Chet in Paparazzi|url=http://cynthiamasasiworld.com/2010/08/03/paparazzi-eye-in-the-dark-movie-set/|access-date=8 March 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110107051034/http://cynthiamasasiworld.com/2010/08/03/paparazzi-eye-in-the-dark-movie-set/|archive-date=7 January 2011|url-status=dead}}</ref> <ref>{{cite web|last=Golden Icons|title=Article on Chet Anekwe|url=http://www.goldenicons.com/2010/11/29/introducing-actor-chet-anekwe/|access-date=8 March 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20101205020255/http://www.goldenicons.com/2010/11/29/introducing-actor-chet-anekwe/|archive-date=5 December 2010|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|last=Adebayo|first=Tireni|date=2015-03-12|title=Actor Chete Bashari Anakwe's baby boy has got beautiful eyes.. (See Photos)|url=https://www.kemifilani.ng/hot-news/actor-chet-bashari-anekwe-welcomes-baby|access-date=2022-03-12|website=Kemi Filani News|language=en-GB}}</ref><ref>{{cite web|last=IMDB|title=Phat Girlz|url=https://www.imdb.com/title/tt0490196/}}</ref><ref>{{cite web|last=Paparazzi Eye in the Dark|title=Chet in Nollywood USA film Paparazzi|url=http://www.paparazzieyeinthedark.com|access-date=8 March 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110314124708/http://paparazzieyeinthedark.com/|archive-date=14 March 2011|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite news|last=New York Times|title=THEATER REVIEW; Caesar's Fate, Played Out in Mali|url=https://www.nytimes.com/1998/05/21/theater/theater-review-caesar-s-fate-played-out-in-mali.html|access-date=8 March 2011|work=The New York Times|date=21 May 1998}}</ref><ref>{{cite web|last=ChetAnekwe.com|title=Chet Bio|url=http://www.chetanekwe.net/bio|access-date=8 March 2011}}</ref>
== Filmogaraafi ==
{| class="wikitable sortable"
!Hittande
! Hoore
! Kugal
! class="unsortable" | Teskorɗe
|-
| 2001
| ''Siina''
| Karnivan
| Episode: "Tyler wartii"
|-
| rowspan="2" | 2004
| ''Shpionski igry: Ko wonaa sariya''
|
|
|-
| ''Koyɗol Ayyuuba''
| Kanko e hoore makko
| Sereeji teleeji
|-
| rowspan="2" | 2006
| ''Phat Bojel''
| Gorko Naajeeriya Flirty
|
|-
| ''Balɗe 30''
| Kene Alumona (hono CBA)
|
|-
| rowspan="2" | 2008
| ''Pijirlooji Spy: Njillu keeriiɗo''
| Jaagorgal FBI
| Filmu tele
|-
| ''Yidde Mama mawnde'' (juutnde)
| Tomson
| Filmu juutɗo, kadi ko gardo, binndoowo, e peewnoowo mawɗo
|-
| rowspan="2" | 2011
| ''Paparazzi: Yitere e nder Niɓɓere''
| Det. Daawiis
| Hila
|-
| ''Tobi''
|
| wondude e Jimmi Alen
|-
| rowspan="2" | 2012
| ''Koɗo mo yiɗaaka''
| Ike
| Fijirde
|-
| ''Biyanka''
| Atta
| wondude e Van Viker
|-
| 2013
| ''E Koppi Bend''
| Ebube
| Fijirde
|-
| rowspan="2" | 2014
| ''Mo reenaaka''
| Mister Cool
| Fijirde
|-
| ''Nguurndam Busted''
| Femi
| Fijirde
|-
| rowspan="3" | 2016
| ''Bojel Keso''
| Gorko Sarwiis
| Episode: "Jeff Day"
|-
| ''Doggol jaambaaro''
| Baaba
| Filmo juutɗo
|-
| ''Nebam Kastor''
| Pastoor
| Filmo juutɗo
|-
| 2017
| ''Skrimaaji''
| Koolaaɗo kuuɓal Kassidi
| Filmo juutɗo
|-
| rowspan="5" | 2018
| ''No keɓirten warngooji''
| Marsandiis Ñaawirde ndee
| Episode: "Lahey e Dental Dowlaaji Dentuɗi"
|-
| ''Skorpiyon''
| Saami
| Episode: "Fenaande e nder sanngara".
|-
| ''Haala kaa''
| Aynowo
| 1 yeewtere
|-
| ''Ko hulɓinii''
| Mister Reynolds
| Bonannde / Drama / Kulol / Sirlu
|-
| ''Yahde yeeso''
| Baaba Fred
| Filmo juutɗo
|-
| 2019
| ''Jahannama Asamaan''
| Jeferson Aliu
| Fijirde
|-
| rowspan="2" | 2021
| ''Neesuuji ɓuuɓɗi''
| Aynowo
| Episode: "Ko Ɓooygol"
|-
| ''Bob ɓerɗe Abishola''
| Baabawo
| Episode: "Duty lewlewndu".
|-
| 2021–hannde
| ''Nguurndam ballitooɗam Tyler Perry''
| Efe omowaale
| Darnde mawnde (waktu 2–hannde)
|-
| 2023
| ''Kapiteen Fall''
| Yahu be sa'a
| Daande
|}
== Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji ==
{| class="wikitable"
! colspan="5" |Njeenaaje Akademi Filmuuji Afrik
|-
! Hittande
! Golle toɗɗaaɗe
! Geeɓe
! Sappinol
|-
| 2012
| ''Koɗo mo yiɗaaka''
| Actor ɓurɗo moƴƴude e Role ardotooɗo| {{nominated}}
|}
{| class="wikitable"
! colspan="5" |Ko ɓuri moƴƴude e njeenaaje Nollywood
|-
! Hittande
! Golle toɗɗaaɗe
! Geeɓe
! Sappinol
|-
| 2013
| ''Koppi Bend''
| Ko ɓuri moƴƴude e fijooji ballitooji e nder filmo Engele| {{nominated}}
|}
{| class="wikitable"
! colspan="5" |Njeenaaje filmuuji Akademi Icons kaŋŋe
|-
! Hittande
! Golle toɗɗaaɗe
! Geeɓe
! Sappinol
|-
| 2012
| ''Biyanka''
| Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude – Diaspora| {{Won}}
|}
{| class="wikitable"
! colspan="5" |Njeenaaje fijirde Naajeeriya
|-
! Hittande
! Golle toɗɗaaɗe
! Geeɓe
! Sappinol
|-
| 2011
| ''Tobi''
| Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e filmo/haala juutɗo| {{nom}}
|-
|2012
| ''Koɗo mo yiɗaaka''
| Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e nder filmo| {{nom}}
|}
=== Njeenaaje goɗɗe ===
* 1997 Toɗɗaaɗo njeenaari AUDELCO : Ko ɓuri moƴƴude e golle e nder jimɗi – Gorko, ''Chap Am So: Daartol Amistad''
* 2006 'VIV' AUDELCO keɓɗo njeenaari: Ensemble ɓurɗo moƴƴude, ''worɓe ɓaleeɓe GOONGA njooɗaaki koyɗe ɓutte e dow leydi: Kolaaɗe e Blues''
* 2011 keɓɗo njeenaari Nollywood e njeenaari ƴeewooɓe filmuuji Afrik (NAFCA) : Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e darnde ballitoore – Diaspora, ''Paparazzi : Yitere e nder Niɓɓere''
* 2012, keɓɗo njeenaari Nollywood e njeenaari ƴeewooɓe filmuuji Afrik (NAFCA) : Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude – Diaspora, ''Koɗo mo yiɗaaka''
* 2014 Nollywood e njeenaari ƴeewooɓe filmuuji Afrik (NAFCA) : Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e darnde ballitoore – Diaspora, ''nde damal gootal udditaa''
== Ƴeew kadi ==
* Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi Najeriya
* Doggol fijooɓe Naajeeriya
* Doggol Ameriknaaɓe Naajeeriya
== Tuugnorgal ==
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
rxarh2qquvhqpp9kld3s3dbd0aajeh7
Abdulrahmaan hasan gimba
0
32351
157754
133964
2026-03-27T03:21:34Z
Adamu mc
10501
Edit
157754
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdulrahman Hassan Gimba''' (jibinaa ko Nyande sappo e jeewe didi 16 lewru juko hitaande dubi alif 1945) wonti jaagorgal dingiral leydi [[Naajeeriya|Nijeer]] e hooreejo komisariyaa ngenndiijo dingiral ñalnde 27 sulyee 2007. O woppitaama ñalnde 29 oktoobar 2008, gooto e caɗeele mbayliigu mawngu e nder kabine.
== Ɓawo ==
Abdulrahmaan Gimba jibinaa ko ñalnde 16 lewru juko hitaande 1945 to [[Diiwal Niger|diiwaan Niiseer]] . O naati [[Janngirde Ahmadu Bello|duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello]], [[Zariya|Zaria]] ɗo o heɓi dipolomaaji sariya, o noddiraa Bar e hitaande 1979. O woniino binnditiiɗo to Ñaawirde Toownde, Sokoto (1975–1980). O toɗɗaa tergal e Goomu toppitiingu wiɗto laamu fedde ndee e hitaande 1997. O woniino awokaa mawɗo, caggal ɗuum o wonii hooreejo binnditagol suudu sarɗiiji [[Diiwal Niger|leydi Niiseer]] (1983–1989). Gimba wonnoo kadi ko gollodiiɗo mawɗo, Summit Chambers, hooreejo gollordu, konsulteeji politik teeminannde, [[FCT|Abuja]] e tergal e fedde ƴeewndo peeje to bannge worgo leydi Nijeer gila dubi 2005 haa 2006.
== Jaagorgal ko feewti e dingiral ==
Abdulrahman Gimba toɗɗaama jaagorgal ko feewti e dingiral ñalnde 27 sulyee 2007. O saliima jogaade konngol Nijeer e nder pijirlooji Olimpiyaaji 2008 nde tawnoo omo sikki wonde yahdu nduu ina waawi bonnude kaalis yoɓooɓe njoɓdi. O wurtini ƴamol Naajeeriya ngam jaɓɓaago fijirde kawtal fuku duuniyaaru 2010 haa Afrika ngam soynde ceede. E lewru oktoobar 2008 o woppitaa e juuɗe hooreejo leydi [[Umaru Musa Yar'Adua|Umaru Yar'Adua]] ñalnde 29 oktoobar 2008, tawi jaagorde ganndal e karallaagal Alhassan Bako Zaku toɗɗaama jaagorde toppitiinde ko fayti e dingiral ngenndiwal. E lewru desaambar 2008, Sani Ndanusa toɗɗaa yo won jaagorgal sukaaɓe e dingiral e ƴellitaare renndo.
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
[[Category:Nyaddo]]
8trfybx530tv1z840jmvupcwkuw0dyo
Bachelorette party
0
37331
157769
155756
2026-03-27T05:00:56Z
Adamu mc
10501
Edit
157769
wikitext
text/x-wiki
[[File:Bachelorette party, Canandaigua, NY, May 2014.jpg|thumb|Fedde bachelorette Ameriknaajo, jom suudu oo ina ɓoornii wutte, to bannge nano]]
'''Bachelorette party''' ([[Amerik]] e Kanadaa) walla hen night (Royaume-Uni, Irlannda, Ostarali e Nuwel Selannde) ko fedde waɗeteende ngam debbo (jom suudu walla jom suudu) mo ɓooyaani resde. So tawii Beth Montemurro ina joofnira wonde fedde bachelorette ndee ina waɗi ko wayi no jamma stag mo teeminanɗe keewɗe e nder Amerik,<ref>Young, Sheila, 'Prenuptial Rituals in Scotland: Blackening the Bride and Decorating the Hen' (Lexington Books, 2019)</ref> ko ɗum e hoore mum woni e daartol ko ñaamde nde jommbaajo oo rokkata sehilaaɓe mum ko juuti hade dewgal mum, Sheila Young ina hollita wonde fedde nde Angalteernaaɓe ummorii ko e aadaaji keewɗi wodinging Girldwe pre, for Bosola, Taking Out, Jumping the Chanty, ngam siftinde heen seeɗa) ɗi iwdi mum en laaɓtaani kono ɗi ngoni ko famɗi fof teeminannde e nder usineeji e birooji e nder leydi Angalteer.<ref name="isbn0-06-074504-52">{{cite book|last=Post|first=Peggy|author-link=Peggy Post|title=Emily Post's wedding etiquette|edition=5|publisher=Collins|location=London|year=2006|pages=[https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183 183–184]|isbn=0-06-074504-5|url=https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183}}</ref> Hay so tawii ina wiyee « salminaango sodden to maiden days » walla « jamma njurum », ɗeen kewuuji ina mbaawi wonde tan ko kewuuji baɗaaɗi ngam teddinde jommbaajo debbo oo, e mbaadi ndi nganndu-ɗaa ina heewi e ndeen fedde renndo.<ref name="isbn0-06-074504-5">{{cite book|last=Post|first=Peggy|author-link=Peggy Post|title=Emily Post's wedding etiquette|edition=5|publisher=Collins|location=London|year=2006|pages=[https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183 183–184]|isbn=0-06-074504-5|url=https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183}}</ref>
== Terminology ==
Helmere fedde bachelorette walla bachelorette tan ina heewi e leyɗeele dentuɗe Amerik e Kanadaa. E nder leydi Angalteer e Irlannda ina anndaa ko fedde henndu, jamma henndu walla henndu ina waɗa, tawi noon helmere fedde henndu walla jamma henndu ina heewi e Ostarali e Nuwel Selannde. Helmere stagette ndee ina huutoree sahaa e sahaa fof to Kanadaa.<ref>{{cite book|editor-last=Barber|editor-first=Katherine|title=Canadian Oxford Dictionary|edition=2|publisher=Oxford University Press|location=Oxford [Oxfordshire]|year=2004|isbn=0-19-541816-6}}</ref> Ina waawi kadi wiyeede ko jamma sukaaɓe rewɓe walla teewu coodgu (Afrik worgo haa teeŋti) walla kelme goɗɗe e nder leyɗeele goɗɗe kaaloowo Engele.
Mawningol goɗngol ko adii dewgal, ko wayi no ñalɗi ñalɗi jommbaajo debbo, ina keewi waɗeede e nokkuuji bachelorette sabu jokkondiral ɗiɗaɓal ngal e licentiousness e nder won e leyɗeele gila e kitaale 1980.<ref>{{cite book|last=Adam|first=Elise Mac|title=Something New: Wedding Etiquette for Rule Breakers, Traditionalists, and Everyone in Between|date=19 February 2008|publisher=Simon and Schuster|language=en|isbn=9781416958093|page=52}}</ref><ref name="Haire-2009">{{cite magazine|url=http://content.time.com/time/arts/article/0,8599,1904885,00.html|title=A Brief History Of Bachelor Parties|last=Haire|first=Meaghan|date=16 June 2009|work=[[Time (magazine)|Time]]|language=en|access-date=15 December 2017|quote=In the past, a bachelor party could commonly involve a black-tie dinner hosted by the groom's father, with toasts to the groom and the bride. The more recent traditions of hazing, humiliation and debauchery—often consuming entire weekends and involving travel to an exotic destination such as Las Vegas or its nearest available facsimile—became a staple of bad 1980s sex comedies.}}</ref>
== History ==
[[File:Hen party in San Francisco, USA-1Aug2010.jpg|thumb|Debbo ina yima e dow bar e nder fedde bachelorette to Amerik]]
Ko adii nde huutortee e helmere ngam wiyde fedde hade dewgal, fedde hen party huutortenoo ko e nder leyɗeele dentuɗe Amerik no helmere huuɓtodinnde wonande mooɓondiral rewɓe fof, ko heewi waɗeede ko e galle jaɓɓiiɗo. E hitaande 1897, jaaynde wiyeteende The Deseret News hollitii wonde fedde henndu ko "miijo teddungo e sahaa nde teewu e chitchats, koppi smart gossip, ko huunde haannde e ɗeen kawre teeŋtuɗe".<ref name="isbn0-06-074504-53">{{cite book|last=Post|first=Peggy|author-link=Peggy Post|title=Emily Post's wedding etiquette|edition=5|publisher=Collins|location=London|year=2006|pages=[https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183 183–184]|isbn=0-06-074504-5|url=https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183}}</ref><ref name="isbn0-8135-3811-4">{{cite book|last=Montemurro|first=Beth|title=Something old, something bold: bridal showers and bachelorette parties|publisher=Rutgers University Press|location=New Brunswick, New Jersey|year=2006|isbn=0-8135-3811-4}}</ref> E hitaande 1940 Eleanor Roosevelt siforaama wonde ina jaɓɓoo fedde henndu e sahaa Noel ngam rewɓe kabine e "rewɓe jaayndeeji".<ref>{{cite web|title=Gridiron Widows Visited by Santa|agency=Associated Press|location=Washington|date=December 15, 1940|page=B-9|url=https://news.google.com/newspapers?id=fjtPAAAAIBAJ&pg=4017,4940452&dq=hen-party&hl=en|work=St. Petersburg Times|access-date=June 27, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.google.com/newspapers?id=9iEhAAAAIBAJ&pg=6361,456699&dq=hen-party&hl=en|title=And, Too, How Much Should Wives Tell Husbands|first=Hal|last=Boyle|work=Sarasota Herald-Tribune|page=4|location=New York|date=September 6, 1951|access-date=June 27, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.google.com/newspapers?id=WsYwAAAAIBAJ&pg=3476,2742002&dq=hen-party&hl=en|title=Dorothy Dix Says...|work=Pittsburgh Post-Gazette|page=12|date=June 10, 1947|access-date=June 27, 2016}}</ref>Fedde bachelorette ndee ina anndiree no feewi caggal fedde bachelor nde duuɓi teemedde,<ref name="1922 Post">{{cite book|last=Post|first=Emily|author-link=Emily Post|title=Etiquette in Society, in Business, in Politics and at Home|url=https://archive.org/details/etiquetteinsoci00postgoog|publisher=[[Funk & Wagnalls Company]]|year=1922|pages=[https://archive.org/details/etiquetteinsoci00postgoog/page/n383 335]–337}}</ref> nde e hoore mum woni e daartol ko ñaamde karaba ɓaleejo nde jommbaajo oo rokkata,<ref name="Haire-20092">{{cite magazine|url=http://content.time.com/time/arts/article/0,8599,1904885,00.html|title=A Brief History Of Bachelor Parties|last=Haire|first=Meaghan|date=16 June 2009|work=[[Time (magazine)|Time]]|language=en|access-date=15 December 2017|quote=In the past, a bachelor party could commonly involve a black-tie dinner hosted by the groom's father, with toasts to the groom and the bride. The more recent traditions of hazing, humiliation and debauchery—often consuming entire weekends and involving travel to an exotic destination such as Las Vegas or its nearest available facsimile—became a staple of bad 1980s sex comedies.}}</ref> walla sahaa e sahaa fof baaba mum, ko adii dewgal mum seeɗa.
=== Adaptaasiyoŋaaji jamaanu ===
[[File:Naked butlers with a hen party, Bristol 2013.jpg|thumb|Butlers topless ina liggina hoɓɓe e fedde henndu]]
Debbo ina yima e dow bar e nder fedde bachelorette to Amerik
Golle rokkude fedde ngam teddinde jom suudu ina yahra e teeminanɗe. Kono won e aadaaji lannda bachelorette Ameriknaajo jowitiiɗi e license e nder won e pelle renndo ina gasa tawa puɗɗiima e sahaa njiimaandi (revolution) jokkere enɗam e kitaale 1960. Ko ɗum huunde nde heewaani waɗde haa ko famɗi fof e cakkital kitaale 1980,[5] e deftere adannde ko fayti e peewnugol lanndaaji bachelorette yalti tan ko e hitaande 1998.
Ɓeen ɓe ngonaa welɓe e ɗeen aadaaji jamaanu ɗi njuumri ina keewi mawninde jamma ko adii dewgal mum en e fedde stag e doe kawrital, aadaaji ɗi ɓeydii heewde.
Konngol "fedde henndu" ina hollira gorko "fedde stag" e nder tuugnaade e mbaydiiji renndo kala jinnaaɗo e nder fedde nde.
Gila e kitaale 1980, lanndaaji keewɗi ngam teddinde jommbaajo debbo biyeteeɗo lanndaaji bachelorette ina keewi waɗde kollirɗe filosofi ndimaagu jokkondiral, ko wayi no yeeyde sirluuji gonɗi e nder renndo, yarlitaare, e ndaarde worɓe ƴaañooɓe. Lanndaaji teddinooji jommbaajo debbo tawa ɓe ngalaa heen, ina ndewi e oon lefol. Kono jooni, helmere ndee ina huutoree e lanndaaji keewɗi.<ref name="isbn0-8118-4458-7">{{cite book|last1=Hughes|first1=Kathleen|first2=Carolyn|last2=Gerin|title=Anti-Bride Etiquette Guide: The Rules — And How to Bend Them|publisher=Chronicle Books|location=San Francisco|year=2004|pages=[https://archive.org/details/antibrideetiquet00geri/page/90 90, 92]|quote=Squealing girls and strip clubs full of dancing, oily-chested men with socks stuffed in their banana hammocks are becoming a thing of the past. Bonding with your gals is what the bachelorette party is all about, not calling attention to how drunk and tarty you look in public.|isbn=0-8118-4458-7|url=https://archive.org/details/antibrideetiquet00geri/page/90}}</ref><ref>{{cite book|last=Fox|first=Sue|title=Etiquette For Dummies|publisher=For Dummies|year=2007|isbn=978-0-470-10672-3|quote=Bachelor and bachelorette trends vary from coast to coast and are changing fast in many social circles. Most every type of party is acceptable...|page=294}}</ref>
Lanndaaji bachelorette en ɓuri waawde huutoreede ko e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire, ina keewi feeñde e jeewte.
E hitaande 2020 sabu rafi COVID-19, won ɓeydagol kewuuji henndu "virtuel" tawi jommbaajo debbo ina mawnina 'jamma mum cakkitiiɗo ndimaagu' e jommbaajo debbo mum e nder winndere ndee kala e nder appliiji videotelefoŋ ko wayi no Zoom e Houseparty.
=== Fijirde ===
Butlers topless ina liggina hoɓɓe e fedde henndu
Nokkuuji keewɗi ceertuɗi ina cuɓee, fawaade e ko yuɓɓinɓe hiirde ndee cikkata ko ɓuri welde e koɗo maɓɓe tedduɗo. So tawii eɓɓude toast e jom suudu ina heewi e ko ɓuri heewde e kewuuji bachelorette, won heen ina njuɓɓina pijirlooji yarde. So tawii miijooji fedde bachelorette ko jamma njurum yarlitiiɓe ina njokki e won e renndooji gila e kitaale 1980,<ref>{{cite news|title=A bachelorette art party that makes ogling hot naked guys respectable|url=http://www.laweekly.com/arts/a-bachelorette-art-party-that-makes-ogling-hot-naked-guys-respectable-4991034|work=LA Weekly|date=12 August 2014|access-date=17 August 2017}}</ref> ina ɓeydoo yiyeede e Amerik ko fartaŋŋe jokkondiral rewɓe. E wiyde ganndo ko faati e etikeet biyeteeɗo Peggy Post, "kala ko weltinta, fotaani hersude, hersinaade, walla bonnude tedduɗo oo walla hay gooto e hoɓɓe ɓee."
Lanndaaji tokoosi, ko ɓuri heewde e sehilaaɓe e banndiraaɓe rewɓe ɓadtiiɓe tan, ina mbaawi waɗde jamma walla ñalngu udditgol, walla njillu keeriiɗo ko wayi no njilluuji e nder dingiral walla e nder galleeji naalankaagal. So tawii ko e nokku keeriiɗo, ko wayi no galle jaɓɓiiɗo, fedde ndee ina waawi ƴettude kala mbaadi welndi jaɓɓiiɗo oo, teddinde jom suudu oo. Ñamri e ñalɗi coktirɗe, baɗooji fartaŋŋeeji welɗi ngam haaldude walla rokkude jommbaajo oo wasiyaaji laaɓtuɗi, ina keewi. Hostesseeji goɗɗi ina cuɓoo fedde tiitoonde, ko wayi no "fedde pamper", hoɓɓe ina mbaɗa heen safaaraaji spa, walla e nder duɗal defgol.<ref>{{Cite web|url=https://www.henweekends.co.uk/spa-hen-party/|title=Spa Hen Party {{!}} UK & European Spa Breaks {{!}} Hen Weekends|website=www.henweekends.co.uk|language=en|access-date=2017-09-27}}</ref><ref>{{cite book|first1=Kristen|last1=Finello|first2=Diane|last2=Forden|title=Bridal Guide Magazine's New Etiquette for Today's Bride|publisher=Warner Books|location=New York|year=2005|pages=[https://archive.org/details/isbn_9780446678223/page/28 28–29]|isbn=0-446-67822-8|url=https://archive.org/details/isbn_9780446678223/page/28}}</ref>
E teeminannde 21ɓiire, sosiyeteeji keewɗi ina njeeya geɗe baɗaaɗe e yuɓɓinɓe pijirlooji bachelorette, ina heen paaspooruuji pijirlooji baɗɗi tiitoonde, noddaali baɗaaɗi ko adii, paabi, kesi, e pijirlooji jokkondire. Tiitoonde ɓurnde heewde e lanndaaji ko ɓuuɓri worɓe walla ɓuuɓri feccere. E nder Amerik worgo, ina heewi e won e renndooji ngam ƴettude worɓe strip walla yahde e club strip worɓe. To leydi Angalteer, butler mo alaa comci wonti ko ɓuri yiɗeede e kewuuji henndu. Feddeeji diidi nguurndam ina mbaɗa model gorko mo alaa ko woni e mum ina mbaawi kadi waɗeede.<ref>{{cite news|url=http://www.themorningnews.org/archives/opinions/dont_be_rude_part_iii_socializing.php|title=Don't Be Rude: Part III, Socializing|last=Berry|first=Margaret|date=September 4, 2002|work=[[The Morning News (online magazine)|The Morning News]]|quote=Don't throw parties in your own honor. Throwing a birthday party, a shower, or an anniversary party for yourself lacks humility. It also suggests that the party is a poorly camouflaged push for gifts, instead of a heartfelt expression of affection from a dear friend.|access-date=2008-08-23}}</ref>
== Taskaram ==
Tawtoraaɓe ɓee ko rewɓe fof. Jommbaajo debbo, so ina woodi, ina heewi noddaade, hono no sehilaaɓe jommbaajo oo nii. Miñiraaɓe jommbaajo debbo oo kadi ina keewi noddeede, yummiraaɓe, taaniraaɓe, sukaaɓe ekn ina keewi noddeede fawaade e sifaa kewu nguu e yiɗde peewnoowo e jommbaajo.[citation needed]
Ndee hiirde ina heewi yuɓɓineede ko gooto walla ko ɓuri ɗum, hay so tawii noon kala sehil ina waawi yuɓɓinde hiirde ngam teddinde jom suudu. E nder njuɓɓudi, fedde ngam teddinde jommbaajo debbo oo, jommbaajo oo meeɗaa jaɓɓaade ɗum,<ref>{{cite book|last=Martin|first=Judith|author-link=Judith Martin|title=Miss Manners on Weddings|publisher=Crown Publishers|location=New York|year=1999|pages=[https://archive.org/details/missmannersonwed00mart/page/136 136–137]|isbn=0-609-60431-7|quote=Contrary to rumor, bridesmaids are not obliged to entertain in honor of the bride, nor to wear dresses they cannot afford.|url=https://archive.org/details/missmannersonwed00mart/page/136}}</ref> hay so tawii noon omo waawi tawtoreede e peewnugol mayre. So tawii ko no woorunoo ko gollal jaɓɓiiɗo yoɓde weltaare nde o rokkata hoɓɓe makko, ina heewi e leyɗeele ɗemɗe Engele, tawa tawtoraaɓe ɓee ina ndennda njoɓdi ndee hiirde. So tawii jommbaajo oo ina yoɓa geɗal mum, walla so tawii geɗal mum ina feccii hakkunde tawtoraaɓe woɗɓe, ko yuɓɓinɓe e jommbaajo oo tan njiylotoo e nder daawal gadanal peewnugol ngol.
Tawtoreede fedde bachelorette ko huunde nde neɗɗo waawi waɗde, tee jommbaajo debbo heewɓe ina caloo ɗeen fedde haa laaɓa cer. Alaa fof ko jommbaajo debbo walla sehilaaɓe woɗɓe mbaawi ɗaɓɓude ngam tawtoreede walla yoɓde hay huunde e ndee fedde.<ref name="Castaneda-2017">{{Cite news|url=https://health.usnews.com/wellness/articles/2017-07-12/how-to-plan-a-sober-bachelorette-or-bachelor-celebration|title=How to Plan a Sober Bachelorette or Bachelor Celebration|last=Castaneda|first=Ruben|date=12 July 2017|work=U.S. News & World Report|access-date=2018-04-08}}</ref>Nde tawnoo nde ummorii ko e ñaamde njuɓɓudi, fedde bachelorette ina heewi waɗeede kikiiɗe, ko heewi ko ina wona yontere (walla ko famɗi fof balɗe seeɗa) hade dewgal ngal,[1] ina heewi waɗde heen ñaamde, hay so tawii noon laabi goɗɗi ɗii keewaani.
== Darnde alkol ==
E fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire, won e lanndaaji bachelor ina luurdi e yarlitaare yi’eteende e nate Hollywood e lanndaaji bachelor.<ref name="Castaneda-20172">{{Cite news|url=https://health.usnews.com/wellness/articles/2017-07-12/how-to-plan-a-sober-bachelorette-or-bachelor-celebration|title=How to Plan a Sober Bachelorette or Bachelor Celebration|last=Castaneda|first=Ruben|date=12 July 2017|work=U.S. News & World Report|access-date=2018-04-08}}</ref>
Kono, lanndaaji bachelor sober ɗii ngonaa ko heewi. Heewɓe e jommbaajo debbo e hoɓɓe ina ngondi e ɓuuɓri ngam safrude ñawu nguu walla ina njara ñawu nguu sabu reedu walla cellal, sabu diine, walla sabu ɓe njiɗaa yarde ñawu nguu.<ref name="Petersen-2018">{{Cite news|url=https://www.buzzfeed.com/annehelenpetersen/how-nashville-became-one-big-bachelorette-party|title=How Nashville Became One Big Bachelorette Party|last=Petersen|first=Anne Helen|date=29 March 2018|work=BuzzFeed|access-date=2018-04-09|language=en}}</ref> Lanndaaji sober ina njokki e mahde jokkondiral e golle ko ɓuri heewde e jokkere enɗam e nokku ɗo alkol huutortoo.Wakere
Laabi bachelorette keewɗi ina mbaɗee e nder galleeji walla e nder restoraaji saraaji. Won e yimɓe mbaɗta fedde bachelorette e yahdu ñalnde aset to wuro ngoɗngo. Won e gure, ko wayi no Austin wonande yimɓe wonɓe e fuɗnaange-rewo Amerik e Nashville wonande yimɓe wonɓe e Upper Midwest, ina keewi yiɗeede e fedde jommbaajo Ameriknaajo yiɗɓe yahde ñalnde aset, ina mbaawi kadi yoɓde teemedde dolaar e neɗɗo kala ngam heɓde heen humpito. Yimɓe woɗɓe maa njah ko ɓuri woɗɗude e gure ko wayi no Las Vegas. To leydi Angalteer, lanndaaji e nder nokkuuji Orop ɗi ngalaa njoɓdi no feewi ko wayi no Letoni e duuɗe Kanaari ina keewi.<ref>{{Cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/5101628.stm|title=Stagflation|date=2006-06-21|work=BBC|access-date=2018-04-09|language=en-GB}}</ref>
Ina jeyaa e ko addani jommbaajo debbo yahde wuro woɗngo, ko yiɗde waɗde ko seerti e ko ɓe mbaɗata, kono ɓe njiɗaa haɓaade batte renndo potɗe arde so tawii sehilaaɓe, terɗe galle, walla annduɓe golle njiyii ɓe ina mbaɗa ɗum. So tawii lanndaaji bachelor e bachelorette keewɗi cuɓiima gure goote, ɗuum ina waawi addande ɗum en golle ɓeydooje e njulaagu kesi ngam wallitde ɗum en, kono kadi ina addana hoɗɓe e nokkuuji ɗii wullitaade, tawi ina njogii caɗeele e njoɓdi gollal laamu sabu naatgol lanndaaji ɓuuɓɗi e njilluuji yarlitiiɓe. Lanndaaji Stag ngaddi jiiɓru mawndu e nder wuro Riga, Lettonie haa wuro ngo sosi fedde polis teeŋtunde ngam haɓaade lanndaaji bachelor e bachelorette.<ref name="Petersen-20182">{{Cite news|url=https://www.buzzfeed.com/annehelenpetersen/how-nashville-became-one-big-bachelorette-party|title=How Nashville Became One Big Bachelorette Party|last=Petersen|first=Anne Helen|date=29 March 2018|work=BuzzFeed|access-date=2018-04-09|language=en}}</ref>
=== Alternatiiji ===
Alternatif ɓurɗo aadaade ko ñalngu nguu, ko sehilaaɓe yumma jommbaajo oo walla yummiraaɓe jommbaajo oo, ko ɓuri heewde ko ñalnde heen ko adii dewgal ngal. Tawtoraaɓe ɓee ko jommbaajo debbo, yummiraaɓe mum en e sehilaaɓe e banndiraaɓe rewɓe ɓadtiiɓe ; kewu nguu ina heewi wonde yontaaji keewɗi ina heen yummiraaɓe e hay neeneeji jommbaajo debbo oo. Faandaare ñalngu nguu ko jommbaajo debbo oo yetta gollodiiɓe mum, ina woodi kadi ko o rokkata kala jommbaajo debbo dokkal tokosal. Ko oon sahaa kadi dokkal jommbaajo debbo, so ina woodi, ina aada rokkeede jommbaajo debbo. So tawii ko kaake, ina waawi wonde heen maandeeji moƴƴi.
So tawii fannu maantinɗo e lannda kaa ko rokkude jommbaajo debbo oo dokke tokoose, ndeen noon kewu nguu ina wiyee no haanirta nii ñalngu jommbaajo. Ngam weltinde jommbaajo debbo, ñalɗi jommbaajo ina keewi waɗeede ko adii ñalɗi bachelorette.<ref>{{cite book|last1=Vanderbilt|first1=Amy|last2=Tuckerman|first2=Nancy|last3=Dunnan|first3=Nancy|author1-link=Amy Vanderbilt|title=The Amy Vanderbilt Complete Book of Etiquette|url=https://archive.org/details/amyvanderbiltcom00tuck|url-access=limited|publisher=Doubleday|location=Garden City, N.Y|year=1995|pages=[https://archive.org/details/amyvanderbiltcom00tuck/page/364 364]–365|isbn=0-385-41342-4}}</ref>
== Kanadaa ==
To Kanadaa lannda stag e doe, ina wiyee kadi "Jack e Jill", "buck e doe" walla "hag" (hen + stag), ko lannda mooftugol kaalis, tawi ina waɗi worɓe e rewɓe fof. Ɗeeɗoo kewuuji ko jom en galleeji yiɗɓe woɗɗitaade license jokkondirnde e kewuuji bachelorette keewɗi caggal kitaale 1980, ina ɓeydoo heewde, haa teeŋti noon e feere ngam wallitde dewgal e kaalis.
== Tuugnorgal ==
<references />
80huhreud57zloujtviglf78ksnrkpa
State/Space theory
0
37912
157527
157296
2026-03-26T14:56:55Z
Bakurakurama
11269
157527
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miijo Dowla/Space''' ko caltal kesal e nder geɗe renndo e politik ɗo geɗe weeyo ko huunde nde geɗe leydi ƴeewtetee ngam batte mum e jokkondiral politik e batte mum.[1] Annduɓe mawɓe ina njeyaa heen Neil Brenner to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to bannge diisnondiral, e Bob Jessop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lancaster to Angalteer, to leydi Angalteer.[2][3]
Annduɓe woɗɓe jowitiiɓe e ɗuum ina njeyaa e ɓeeɗoo : Henri Lefevre, Charles Tilly, Saskiya Sassen, e Edward W. Soja.
== Tuugnorgal ==
0h86athf8y084ogdubmkskdo8zbsgpm
157528
157527
2026-03-26T14:58:10Z
Bakurakurama
11269
157528
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miijo Dowla/Space''' ko caltal kesal e nder geɗe renndo e politik ɗo geɗe weeyo ko huunde nde geɗe leydi ƴeewtetee ngam batte mum e jokkondiral politik e batte mum.[1] Annduɓe mawɓe ina njeyaa heen Neil Brenner to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to bannge diisnondiral, e Bob Jessop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lancaster to Angalteer, to leydi Angalteer.<ref>{{Cite web|url=https://www.gsd.harvard.edu/person/neil-brenner/|title=Neil Brenner - Harvard Graduate School of Design|website=www.gsd.harvard.edu|access-date=2019-02-28}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://bobjessop.wordpress.com/tag/space/|title=Space {{!}} Bob Jessop|language=en|access-date=2019-02-28}}</ref>
Annduɓe woɗɓe jowitiiɓe e ɗuum ina njeyaa e ɓeeɗoo : Henri Lefevre, Charles Tilly, Saskiya Sassen, e Edward W. Soja.
== Tuugnorgal ==
sz0rntqhfh2l8z65ysk0ez7ol80mckq
157529
157528
2026-03-26T14:58:45Z
Bakurakurama
11269
157529
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miijo Dowla/Space''' ko caltal kesal e nder geɗe renndo e politik ɗo geɗe weeyo ko huunde nde geɗe leydi ƴeewtetee ngam batte mum e jokkondiral politik e batte mum..<ref>{{Cite book|url=https://www.nap.edu/read/4913/chapter/5|title=Read "Rediscovering Geography: New Relevance for Science and Society" at NAP.edu|year=1997|doi=10.17226/4913|isbn=978-0-309-05199-6|language=en}}</ref> Annduɓe mawɓe ina njeyaa heen Neil Brenner to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to bannge diisnondiral, e Bob Jessop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lancaster to Angalteer, to leydi Angalteer.<ref>{{Cite web|url=https://www.gsd.harvard.edu/person/neil-brenner/|title=Neil Brenner - Harvard Graduate School of Design|website=www.gsd.harvard.edu|access-date=2019-02-28}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://bobjessop.wordpress.com/tag/space/|title=Space {{!}} Bob Jessop|language=en|access-date=2019-02-28}}</ref>
Annduɓe woɗɓe jowitiiɓe e ɗuum ina njeyaa e ɓeeɗoo : Henri Lefevre, Charles Tilly, Saskiya Sassen, e Edward W. Soja.
== Tuugnorgal ==
k9wftkvdjq2ls22awhx4vs0dcp5899o
Abayomi Alvin
0
37939
157394
157378
2026-03-26T12:01:31Z
MOIBARDE
10068
157394
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Towase Abayomi Alvin''' (jibinaa ko 20 lewru juko hitaande 1993) ko fijoowo e model Najeriya ganndiraaɗo golle mum e nder dingiral fijirde. O heɓi njeenaaje keewɗe sabu darnde makko.<ref>{{Cite news|date=2021-05-09|title=Day female fan grabbed my crotch –Abayomi Alvin|url=https://punchng.com/day-female-fan-grabbed-my-crotch-abayomi-alvin/|access-date=2022-03-06|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref>
==Filmogaraafi==
Kasala (2018) ko buulɗo
Mammadu e wolde (2018)
DOOWOL (2020)
Noel Naija gooto (2021) hono Chike
Pullol (2022) hono Femi Bankole
==Kugal==
Alvin fuɗɗii golle mum ko e hitaande 2013, o naati e dingiral [[Nollywood]]. O heɓi darnde makko adannde e filmo « Hare coktirgal » (2014), mo Iwuanyanwu Chuks ardii, mo Chioma Okeke feewni, e wondude e fiyooɓe filmuuji mawɗi ko wayi no Yvonne Jegede e John Dumelo.<ref>{{Cite web|last=BellaNaija.com|date=2019-08-17|title=#BNMovieFeature: John Dumelo, Yvonne Jegede, Anthony Monjaro star in "Collateral" {{!}} Watch|url=https://www.bellanaija.com/2019/08/bnmoviefeature-john-dumelo-yvonne-jegede-anthony-monjaro-star-in-collateral-watch/|access-date=2022-03-06|website=BellaNaija|language=en-US}}</ref>
O jokki e yaajnude golle makko, o naati e peewnugol [[Nollywood]] maantinngol ina jeyaa heen ''Calabash Banking Series'' mo Obi Emelonye waɗi, ɗo o waɗi darnde ballitoore. Ko o golloowo e nder dingiral teleeji ko wayi no Diary Jenifa, Isoken, MTV Shuga Naija, Jemeji, Moms at War, Johnsons, Nguurndam, Hakkille, Goonga, Noel Naija, Miin e maa, e Sukaaɓe.<ref>{{Cite web|last=Orientdaily|date=2022-01-14|title=Award winning Netflix's Actor, Abayomi Alvin to Dazzle in 'Break-Out' TV series|url=https://orientdailynews.com/life-style/entertainment/award-winning-netflixs-actor-abayomi-alvin-to-dazzle-in-break-out-tv-series/|access-date=2022-03-06|website=Orient Daily News|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-02-06|title=Nollywood Star Alvin Abayomi Arrives Awka to Film On Going Dance Drama TV Series, Breakout – 9News Nigeria|url=https://9newsng.com/nollywood-star-alvin-abayomi-arrives-awka-to-film-on-going-dance-drama-tv-series-breakout/|access-date=2022-03-06|language=en-US}}</ref>
E hitaande 2022, Alvin waɗtaa e darnde ɗiɗmere ngam waɗde filmo teleeji biyeteeɗo Breakout, mo Benneth Nwankwo ardii. Ndee ɗoo yeewtere waɗii yeewtere mawnde e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], nde woni yeewtere teleeji gadane e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].
==Njeenaaje e njeenaaje==
E nder nguurndam makko fof, Abayomi ina teddiniree njeenaaje e nominaasiyoŋaaji keewɗi. Teskaama o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e njeenaari 19teen ''Rom Awards'' e hitaande 2017. Golle makko ɗee njaɓaama e njeenaari ''Industry'' Cynosure ummoraade e njeenaari Maya.
Yanti heen, doole Abayomi keɓii nominaasiyoŋaaji e kewuuji tedduɗi ko wayi no njeenaaje ɓurɗe moƴƴude e [[Nollywood]] (Feññinaango hitaande, 2017), njeenaaje wellitaare yimɓe wuro (Fiyoowo ɓurɗo fotde - Engele), njeenaaje ''Legends'' wellitaare Afrik (Fiyoowo ɓurɗo fotde A2, Achi10 Ra.Next). Njeenaaje sukaaɓe fof (Feññinaande hitaande ndee), e Njeenaaje sukaaɓe Scream (Actor ɓurɗo fotde, 2018).
E hitaande 2022, o heɓi nominaasiyoŋ ngam heɓde njeenaari [[Afrik]] ngam fijirde, o darii e bannge banndiraaɓe makko ko wayi no Teniola Aladese, Maryam Yahaya, Nengi Adoki, Temi Ami-Williams, Emeka Nwagbaraocha, e Bimbo Ademoye.
==Ƴeew kadi==
Doggol fijooɓe [[Naajeeriya]]
==Tuugnorgal==
etnqt20qr5glt0trck1vtz5d3ydsvil
Witzchoura
0
37942
157393
157392
2026-03-26T12:00:25Z
SUZYFATIMA
13856
157393
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Witzchoura''' (waktuuji goɗɗi witz-chouras) ko sifaa mantol, pelisse, walla wutte daneejo, jogiiɗo kolce mawɗe, sahaa e sahaa fof, ɓuuɓri, ko ɗum huunde teeŋtunde e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire. Helmere ndee ummii ko e ɗemngal Poloñ wilczura, firti ko ‘kosam mboddi’. Nde ummorii ko e mbaydiiji Poloñ, ko ɗum waɗi sahaa e sahaa fof nde siforaa ko à la Polonaise, hay so tawii noon nde wonaa gootum e gonndigal biyeteengal polonaise. Hono no pelisse hussar asliijo nii, ina heewi liggoreede ko ɓuuɓri.
Witzchoura ina wiyee feeñi ko hedde hitaande 1808, ko juuti caggal nde Napoleyoŋ hawri e joom suudu mum Poloñnaajo biyeteeɗo Marie Walewska, tee ina ɓoornee e feccere adannde e teeminannde 19ɓiire fof. Versions witzchoura ina ɓoornee haa jooni ngam yahde e hitaande 1849.
== Tuugnorgal ==
0qhhsc7ulbscejhcoxtlln4naykvekp
157396
157393
2026-03-26T12:07:32Z
SUZYFATIMA
13856
157396
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Witzchoura''' (waktuuji goɗɗi witz-chouras) ko sifaa mantol, pelisse, walla wutte daneejo, jogiiɗo kolce mawɗe, sahaa e sahaa fof, ɓuuɓri, ko ɗum huunde teeŋtunde e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire. Helmere ndee ummii ko e ɗemngal Poloñ wilczura, firti ko ‘kosam mboddi’. Nde ummorii ko e mbaydiiji Poloñ, ko ɗum waɗi sahaa e sahaa fof nde siforaa ko à la Polonaise, hay so tawii noon nde wonaa gootum e gonndigal biyeteengal polonaise. Hono no pelisse hussar asliijo nii, ina heewi liggoreede ko ɓuuɓri.
Witzchoura ina wiyee feeñi ko hedde hitaande 1808, ko juuti caggal nde Napoleyoŋ hawri e joom suudu mum Poloñnaajo biyeteeɗo Marie Walewska, tee ina ɓoornee e feccere adannde e teeminannde 19ɓiire fof. Versions witzchoura ina ɓoornee haa jooni ngam yahde e hitaande 1849.<ref name="joannis">{{cite book|last1=Joannis|first1=Claudette|title=L'élégance sous l'Empire : Joséphine à Malmaison&thinp;: Musée national des châteaux de Bois-Préau et Malmaison|date=2007|publisher=Réunion des Musées nationaux|location=Paris|isbn=9782711851232}}</ref><ref>{{cite web|title=wilczura|website=sjp.pwn.pl|language=pl|access-date=2018-01-25|url=https://sjp.pwn.pl/doroszewski/wilczura;5516194.html|quote={{lang|pl|1. «skóra z wilka, zwykle wyprawiona i używana jako nakrycie lub podbicie pod co»}} [1. 'wolf skin, usually tanned and used as a covering or lining']}}</ref><ref>{{cite book|title=La Belle Assemblée: Or, Court and Fashionable Magazine; Containing Interesting and Original Literature, and Records of the Beau-monde|date=January 1827|publisher=J. Bell|chapter-url=https://books.google.com/books?id=rsERAAAAYAAJ&pg=PA30|chapter=Cabinet of Taste: Costume of Paris|quote=A woman of fashion well wrapped up in a Witzchoura pelisse, with sleeves á la Polonaise, ought to wear black velvet boots...}}</ref><ref>{{cite book|last1=Cunnington|first1=C. Willett|title=English women's clothing in the nineteenth century|date=1990|publisher=Dover Publications|location=New York|isbn=9780486319636|page=154|url=https://books.google.com/books?id=NELDAgAAQBAJ&pg=PA154}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
luh08avuc3645gz7c2ywmojtq9v4bvz
Bridesmaid
0
37943
157397
2026-03-26T12:07:44Z
Adam644
9917
Created page with "'''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal. Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron teddu..."
157397
wikitext
text/x-wiki
'''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal.
Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron tedduɗo so tawii o resndaaka. Junior bridesmaid ko suka debbo mo laaɓaani ina famɗi no feewi ngam resde kono ina jeyaa e jom suudu no fotiri fof. E nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko ɓuri heewde ko debbo golloowo walla matron of honor e gorko ɓurɗo moƴƴude tan ngoni seedeeji laawɗuɗi ngam heɓde yamiroore dewgal.
Heewi wonde ko ɓuri jommbaajo gooto; e jamaanu hannde oo jommbaajo oo ina suɓa no foti naamnotoo. E nder daartol, hay neɗɗo gooto jogiiɗo darnde yaltataa tawa alaa ɗo haaɗi, tee mawnugol retingol ngol ina hiisa no feewi ngam yahdude e darnde renndo galle oo. Fedde mawnde jommbaajo debbo rokki fartaŋŋe hollirde darnde renndo e ngalu galle oo. Hannde, limoore jommbaajo debbo e nder dewgal ina fawii e geɗe keewɗe, ina jeyaa heen ɓure jommbaajo debbo, mawnugol galle mum, e limoore arooɓe ɓe jom suudu mum yiɗi jogaade kadi. Heewɓe e jom en galleeji hannde ngalaa jommbaajo walla jom suudu, ɗum noon ina itta denndaangal njoɓdiiji e doole logistique jowitiiɗe heen.[1]
1yj0nr3q5ig8f5v0nkxvtd17t7zafti
157398
157397
2026-03-26T12:08:38Z
Adam644
9917
157398
wikitext
text/x-wiki
'''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal.
Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron tedduɗo so tawii o resndaaka. Junior bridesmaid ko suka debbo mo laaɓaani ina famɗi no feewi ngam resde kono ina jeyaa e jom suudu no fotiri fof. E nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko ɓuri heewde ko debbo golloowo walla matron of honor e gorko ɓurɗo moƴƴude tan ngoni seedeeji laawɗuɗi ngam heɓde yamiroore dewgal.
Heewi wonde ko ɓuri jommbaajo gooto; e jamaanu hannde oo jommbaajo oo ina suɓa no foti naamnotoo. E nder daartol, hay neɗɗo gooto jogiiɗo darnde yaltataa tawa alaa ɗo haaɗi, tee mawnugol retingol ngol ina hiisa no feewi ngam yahdude e darnde renndo galle oo. Fedde mawnde jommbaajo debbo rokki fartaŋŋe hollirde darnde renndo e ngalu galle oo. Hannde, limoore jommbaajo debbo e nder dewgal ina fawii e geɗe keewɗe, ina jeyaa heen ɓure jommbaajo debbo, mawnugol galle mum, e limoore arooɓe ɓe jom suudu mum yiɗi jogaade kadi. Heewɓe e jom en galleeji hannde ngalaa jommbaajo walla jom suudu, ɗum noon ina itta denndaangal njoɓdiiji e doole logistique jowitiiɗe heen.[1]
= '''Darnde jokkondirnde''' =
Ko nanndi e gorko oo ko jom suudu, ganndiraaɗo kadi e ɗemngal Engele Angalteer ko usher. To leyɗeele dentuɗe Amerik, darnde tawtoreede jom suudu oo seerti e darnde hoɗɓe e jooɗorɗe mum en, tee darndeeji ɗiɗi ɗii nattii wonde gootum, ina keewi, so wonaa ko heewi, ko yimɓe ceertuɓe mbaɗata ɗum en.
E nder won e pine, ko wayi no Norwees, Pays-Bas, Farayse e Angalteer Victoria, ina woodi (walla ina woodi) aada wonde rewɓe jommbaajo debbo ko sukaaɓe rewɓe tokosɓe, wonaa rewɓe mawɓe. Ɓe mbaawi nawde puɗi e nder dingiral dewgal ngal, ɓe mbaɗa pose e dewgal ngal e fotooje dewgal. E nder leyɗeele haalooɓe Engele hannde ɗee, ngalɗoo darnde ina seerti e darnde jom suudu, cukalel tokosel waɗoowo ɗum ina anndiraa suka debbo puɗi.
m42j2arg4puk768yxr2va69rctt79qi
157399
157398
2026-03-26T12:10:43Z
Adam644
9917
157399
wikitext
text/x-wiki
'''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal.
Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron tedduɗo so tawii o resndaaka. Junior bridesmaid ko suka debbo mo laaɓaani ina famɗi no feewi ngam resde kono ina jeyaa e jom suudu no fotiri fof. E nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko ɓuri heewde ko debbo golloowo walla matron of honor e gorko ɓurɗo moƴƴude tan ngoni seedeeji laawɗuɗi ngam heɓde yamiroore dewgal.
Heewi wonde ko ɓuri jommbaajo gooto; e jamaanu hannde oo jommbaajo oo ina suɓa no foti naamnotoo. E nder daartol, hay neɗɗo gooto jogiiɗo darnde yaltataa tawa alaa ɗo haaɗi, tee mawnugol retingol ngol ina hiisa no feewi ngam yahdude e darnde renndo galle oo. Fedde mawnde jommbaajo debbo rokki fartaŋŋe hollirde darnde renndo e ngalu galle oo. Hannde, limoore jommbaajo debbo e nder dewgal ina fawii e geɗe keewɗe, ina jeyaa heen ɓure jommbaajo debbo, mawnugol galle mum, e limoore arooɓe ɓe jom suudu mum yiɗi jogaade kadi. Heewɓe e jom en galleeji hannde ngalaa jommbaajo walla jom suudu, ɗum noon ina itta denndaangal njoɓdiiji e doole logistique jowitiiɗe heen.[1]
= '''Darnde jokkondirnde''' =
Ko nanndi e gorko oo ko jom suudu, ganndiraaɗo kadi e ɗemngal Engele Angalteer ko usher. To leyɗeele dentuɗe Amerik, darnde tawtoreede jom suudu oo seerti e darnde hoɗɓe e jooɗorɗe mum en, tee darndeeji ɗiɗi ɗii nattii wonde gootum, ina keewi, so wonaa ko heewi, ko yimɓe ceertuɓe mbaɗata ɗum en.
E nder won e pine, ko wayi no Norwees, Pays-Bas, Farayse e Angalteer Victoria, ina woodi (walla ina woodi) aada wonde rewɓe jommbaajo debbo ko sukaaɓe rewɓe tokosɓe, wonaa rewɓe mawɓe. Ɓe mbaawi nawde puɗi e nder dingiral dewgal ngal, ɓe mbaɗa pose e dewgal ngal e fotooje dewgal. E nder leyɗeele haalooɓe Engele hannde ɗee, ngalɗoo darnde ina seerti e darnde jom suudu, cukalel tokosel waɗoowo ɗum ina anndiraa suka debbo puɗi.
= '''Golle''' =
Nayi jommbaajo debbo ina ɓoornii gagra cholis, ko ɓoornanteeri aadaaji to Fuɗnaange Inndo
Hay so heewɓe ina ɓura ko famɗi fof, golle ɗe jommbaajo debbo oo foti waɗde ina famɗi no feewi.[2] Eɓe ɗaɓɓiree tawtoreede kewu dewgal ngal, e wallitde jommbaajo debbo oo ñalnde dewgal ngal. Rewɓe rewɓe e nder Orop e Amerik worgo ina keewi naamneede ngam wallitde jommbaajo oo e yuɓɓinde dewgal ngal e jaɓɓungal dewgal ngal. E jamaanu hannde oo, jom suudu ina heewi tawtoreede e peewnugol kewuuji jowitiiɗi e dewgal, ko wayi no ñalɗi jommbaajo walla ñalngu bachelorette, so ina woodi. Ɗee noon, ko golle cuɓaaɗe ; e wiyde ganndo etikeet biyeteeɗo Judith Martin, "Ko luutndii haala, jommbaajo debbo oo alaa e sago weltina ngam teddinde jommbaajo oo, walla ɓoornaade comci ɗi ɓe mbaawaa dañde."[3] So tawii ko aada e nder nokku jommbaajo debbo oo, ko ñalngu jommbaajo debbo oo, ndeen noon ko ñalngu nguu yuɓɓintee, e paid for4.
Junior jom suudu to North Carolina, ɓoorniiɗo wutte daneejo no jom suudu oo nii.
Golle e njoɓdi wonde jom suudu ina njuutee hakkunde jom suudu e gollodiiɓe mum e laabi keewɗi. Nde tawnoo jommbaajo debbo hannde oo, hono no jommbaajo debbo oo nii, nattii waawde tuugnaade e jogaade comci mum e njoɓdi mum, tawa ko galle jommbaajo oo yoɓata ɗum, ɗum wonti aada, jommbaajo oo ina rokka jommbaajo oo dokke ngam hollirde yettoore mum e ballal e ballal kaalis garoowo e darnde mum. Ko noon kadi wonande rewɓe noddaaɓe ngam wonde jommbaajo debbo, ko adii fof ina naamnoo ko yowitii e waktuuji, doole, e kaalis mo jommbaajo oo ɗaminii e maɓɓe hade mum en jaɓde ndee ɗoo darnde, kadi ɓe njaɓa walla ɓe ngoppa golle so tawii ko ɗuum ɓuri ko ɓe mbaawi rokkude.[5] E nder won e dewgal Amerik, kala jom suudu ina waawi naamneede yo yoɓ 1 700 dolaar Amerik walla ko ɓuri ɗum, tawa ko yah-ngartaa e dewgal to bannge dewgal e ñalɗi ko adii dewgal ina heewi wonde ko ɓuri heewde e ngalu.[5]
Debbo tedduɗo
"Maayɗo teddungal" ina rewna ɗoo. Ngam kuutorɗe goɗɗe, ƴeew Maid of honor (diisnondiral).
Jom suudu (caka) e debbo mum tedduɗo (tataɓo ummoraade nano) e jommbaajo debbo. Debbo tedduɗo ina waawi seertude e mbaydi mum, ndi seerti seeɗa e jommbaajo debbo oo, kam e darnde mum e nokku tedduɗo aadaaji to bannge ñaamo lannda mawɗo oo. Tuggi 1929, to Minnesota, Amerik.
E nder leydi Biritaan, helmere "maid of honour" ndee ko debbo golloowo laamɗo debbo. Helmere ‘bridesmaid’ ndee ina heewi huutoreede e denndaangal jommbaajo debbo e nder leydi Angalteer. Kono so gardiiɗo oo ina resndaa, walla ko debbo mawɗo, helmere ‘matron d’honneur’ ina heewi huutoreede. Semmbe Engele Amerik addani mawɗo jom suudu oo sahaa e sahaa fof wiyeede ko debbo jom suudu teddungal.
E nder Amerik worgo, fedde dewgal ina waawi waɗde jommbaajo debbo keewɗo, kono ‘maid of honor’ ko tiitoonde e darnde nde mawɗo jommbaajo debbo oo jogii, ko ɓuri heewde ko sehil mum walla miñi mum debbo ɓurɗo ɓadaade ɗum. E nder dewgal hannde ngal, won e rewɓe ina cuɓoo suɓaade sehil mum en walla miñi mum en gorko ɓooyɗo, tawa ina kuutoroo tiitoonde ‘gorko ɓurɗo moƴƴude’ walla ‘gorko tedduɗo’.
Golle jommbaajo mawɗo ina mbaawi heewde walla no feewi no o acciri jommbaajo oo fawde e dow makko. Gollal makko tan ko tawtoreede kewu dewgal ngal. Kono ko ɓuri heewde, omo naamnee ballal e njuɓɓudi dewgal ngal no kewu nii, ko wayi no jokkondirde e noddaango, e ballal makko no sehil nii, ko wayi no tawtoreede jommbaajo debbo oo nde o soodata comci dewgal makko.
Gaa gaa wonde junngo ñaamo jommbaajo debbo oo, ko debbo jom suudu oo tan foti ardaade heddiiɓe ɓee e nder peewnugol kala ko ina addana dewgal ngal. Yeru, jom suudu mawɗo oo, ko kañum waɗata peeje ngam ñalngu nguu, tawa ina waɗi noddaango, paabi, ñaamdu, e kala pijirlooji walla golle ɗe mbaɗata. Kadi ko kanko woni kalfinaaɗo yuɓɓinde fedde bachelorette, haa arti noon e kala ko yowitii e yah-ngartaa walla hoɗorde nde foti yuɓɓineede.[6]
Ñalnde dewgal ngal, golle makko ɓurɗe teeŋtude ko rokkude ballal e nder golle e nder ɓerɗe. O waawataa wallude jommbaajo debbo oo e ɓoornaade comci, so ina haani, o wallita jommbaajo debbo oo e ƴellitde mbaydi mum, e mbaydi ɓuuɓri, e deftere duwaawu, walla e jolngo mbaydi dewgal mum e nder ñalawma. E nder dewgal jokkere enɗam, mawɗo jommbaajo oo ina heewi halfineede jokkere enɗam jom suudu oo haa nde haani e nder kewu nguu. Heewɓe e jommbaajo debbo ina naamnoo jommbaajo debbo so tawii ko mawɓe, yo ngon seedeeji sariya siynooji kaayitaaji dewgal caggal nde kewu nguu joofi. So tawii ko jaɓɓungal woni caggal dewgal ngal, golloowo tedduɗo oo ina waawi naamneede yo rokku jom suudu keso oo toast.
Iwdi e daartol
Iwdi aadaaji jom suudu hirnaange ina gasa tawa ummorii ko e kawral geɗe keewɗe. Geɗe ɓurɗe teeŋtude ɗee ina njeyaa heen, kono ɗe kaɗaani, darnde e ngonka renndo-faggudu, mawnugol galleeji, tolnooji renndoyankooji ñalnde heen, e diine.
Deftere Fuɗɗoode (29:24, 29) ina siftina Leya e Rahiilu gooto fof ina wondi e rewɓe mum nde ɓe resndi Yaakuuba, ko ɗum woni ko won e daartooɓe
q9yvetno4k2f4i2nbf64wj588nkt4s3
157404
157399
2026-03-26T12:15:45Z
Adam644
9917
157404
wikitext
text/x-wiki
'''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal.
Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron tedduɗo so tawii o resndaaka. Junior bridesmaid ko suka debbo mo laaɓaani ina famɗi no feewi ngam resde kono ina jeyaa e jom suudu no fotiri fof. E nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko ɓuri heewde ko debbo golloowo walla matron of honor e gorko ɓurɗo moƴƴude tan ngoni seedeeji laawɗuɗi ngam heɓde yamiroore dewgal.
Heewi wonde ko ɓuri jommbaajo gooto; e jamaanu hannde oo jommbaajo oo ina suɓa no foti naamnotoo. E nder daartol, hay neɗɗo gooto jogiiɗo darnde yaltataa tawa alaa ɗo haaɗi, tee mawnugol retingol ngol ina hiisa no feewi ngam yahdude e darnde renndo galle oo. Fedde mawnde jommbaajo debbo rokki fartaŋŋe hollirde darnde renndo e ngalu galle oo. Hannde, limoore jommbaajo debbo e nder dewgal ina fawii e geɗe keewɗe, ina jeyaa heen ɓure jommbaajo debbo, mawnugol galle mum, e limoore arooɓe ɓe jom suudu mum yiɗi jogaade kadi. Heewɓe e jom en galleeji hannde ngalaa jommbaajo walla jom suudu, ɗum noon ina itta denndaangal njoɓdiiji e doole logistique jowitiiɗe heen.<ref>{{Cite web|last=Cowles|first=Charlotte|date=2024-07-11|title=Get Premium Bridesmaid Dresses – Elegant Styles for Every Wedding|url=https://mondressy.com/collections/bridesmaid-dresses|access-date=2024-07-27|website=mondressy|language=en}}</ref>
= '''Darnde jokkondirnde''' =
Ko nanndi e gorko oo ko jom suudu, ganndiraaɗo kadi e ɗemngal Engele Angalteer ko usher. To leyɗeele dentuɗe Amerik, darnde tawtoreede jom suudu oo seerti e darnde hoɗɓe e jooɗorɗe mum en, tee darndeeji ɗiɗi ɗii nattii wonde gootum, ina keewi, so wonaa ko heewi, ko yimɓe ceertuɓe mbaɗata ɗum en.
E nder won e pine, ko wayi no Norwees, Pays-Bas, Farayse e Angalteer Victoria, ina woodi (walla ina woodi) aada wonde rewɓe jommbaajo debbo ko sukaaɓe rewɓe tokosɓe, wonaa rewɓe mawɓe. Ɓe mbaawi nawde puɗi e nder dingiral dewgal ngal, ɓe mbaɗa pose e dewgal ngal e fotooje dewgal. E nder leyɗeele haalooɓe Engele hannde ɗee, ngalɗoo darnde ina seerti e darnde jom suudu, cukalel tokosel waɗoowo ɗum ina anndiraa suka debbo puɗi.
= '''Golle''' =
Nayi jommbaajo debbo ina ɓoornii gagra cholis, ko ɓoornanteeri aadaaji to Fuɗnaange Inndo
Hay so heewɓe ina ɓura ko famɗi fof, golle ɗe jommbaajo debbo oo foti waɗde ina famɗi no feewi.<ref name="isbn0-393-05874-3 pg 383">{{cite book|author=Martin, Judith|author-link=Judith Martin|others=Kamen, Gloria|title=Miss Manners' Guide to Excruciatingly Correct Behavior, Freshly Updated|publisher=W. W. Norton & Company|location=New York|year=2005|pages=383|quote=[I]n polite society...the bridesmaids' only duties are to make a special fuss over the bride by gathering around her at the wedding and, in the weeks before, by pretending to be interested in all the wedding details. It is also nice, but not obligatory, for them to plan a girlishly informal gathering—a luncheon or shower—for her beforehand.|isbn=0-393-05874-3}}</ref>Eɓe ɗaɓɓiree tawtoreede kewu dewgal ngal, e wallitde jommbaajo debbo oo ñalnde dewgal ngal. Rewɓe rewɓe e nder Orop e Amerik worgo ina keewi naamneede ngam wallitde jommbaajo oo e yuɓɓinde dewgal ngal e jaɓɓungal dewgal ngal. E jamaanu hannde oo, jom suudu ina heewi tawtoreede e peewnugol kewuuji jowitiiɗi e dewgal, ko wayi no ñalɗi jommbaajo walla ñalngu bachelorette, so ina woodi. Ɗee noon, ko golle cuɓaaɗe ; e wiyde ganndo etikeet biyeteeɗo Judith Martin, "Ko luutndii haala, jommbaajo debbo oo alaa e sago weltina ngam teddinde jommbaajo oo, walla ɓoornaade comci ɗi ɓe mbaawaa dañde."<ref name="isbn0-609-60431-7">{{cite book|author=Martin, Judith|title=Miss Manners on weddings|publisher=Crown Publishers|location=New York|year=1999|pages=[https://archive.org/details/missmannersonwed00mart/page/136 136–137]|isbn=0-609-60431-7|url=https://archive.org/details/missmannersonwed00mart/page/136}}</ref>So tawii ko aada e nder nokku jommbaajo debbo oo, ko ñalngu jommbaajo debbo oo, ndeen noon ko ñalngu nguu yuɓɓintee, e paid for4.<ref name="1922 Post">{{cite book|author=Post, Emily|author-link=Emily Post|title=Etiquette in Society, in Business, in Politics and at Home'|url=https://archive.org/details/etiquetteinsoci00postgoog|publisher=Funk & Wagnalls Company|year=1922|pages=[https://archive.org/details/etiquetteinsoci00postgoog/page/n383 335]–337}}</ref>
Junior jom suudu to North Carolina, ɓoorniiɗo wutte daneejo no jom suudu oo nii.
Golle e njoɓdi wonde jom suudu ina njuutee hakkunde jom suudu e gollodiiɓe mum e laabi keewɗi. Nde tawnoo jommbaajo debbo hannde oo, hono no jommbaajo debbo oo nii, nattii waawde tuugnaade e jogaade comci mum e njoɓdi mum, tawa ko galle jommbaajo oo yoɓata ɗum, ɗum wonti aada, jommbaajo oo ina rokka jommbaajo oo dokke ngam hollirde yettoore mum e ballal e ballal kaalis garoowo e darnde mum. Ko noon kadi wonande rewɓe noddaaɓe ngam wonde jommbaajo debbo, ko adii fof ina naamnoo ko yowitii e waktuuji, doole, e kaalis mo jommbaajo oo ɗaminii e maɓɓe hade mum en jaɓde ndee ɗoo darnde, kadi ɓe njaɓa walla ɓe ngoppa golle so tawii ko ɗuum ɓuri ko ɓe mbaawi rokkude.<ref name="Steinberg">{{cite news|last1=Steinberg|first1=Stephanie|title=How much does it cost to be a bridesmaid?|url=http://www.cnn.com/2011/LIVING/06/28/bridesmaids.cost/|publisher=CNN|date=28 June 2011}}</ref> E nder won e dewgal Amerik, kala jom suudu ina waawi naamneede yo yoɓ 1 700 dolaar Amerik walla ko ɓuri ɗum, tawa ko yah-ngartaa e dewgal to bannge dewgal e ñalɗi ko adii dewgal ina heewi wonde ko ɓuri heewde e ngalu.<ref name="Steinberg2">{{cite news|last1=Steinberg|first1=Stephanie|title=How much does it cost to be a bridesmaid?|url=http://www.cnn.com/2011/LIVING/06/28/bridesmaids.cost/|publisher=CNN|date=28 June 2011}}</ref>
Debbo tedduɗo
"Maayɗo teddungal" ina rewna ɗoo. Ngam kuutorɗe goɗɗe, ƴeew Maid of honor (diisnondiral).
Jom suudu (caka) e debbo mum tedduɗo (tataɓo ummoraade nano) e jommbaajo debbo. Debbo tedduɗo ina waawi seertude e mbaydi mum, ndi seerti seeɗa e jommbaajo debbo oo, kam e darnde mum e nokku tedduɗo aadaaji to bannge ñaamo lannda mawɗo oo. Tuggi 1929, to Minnesota, Amerik.
E nder leydi Biritaan, helmere "maid of honour" ndee ko debbo golloowo laamɗo debbo. Helmere ‘bridesmaid’ ndee ina heewi huutoreede e denndaangal jommbaajo debbo e nder leydi Angalteer. Kono so gardiiɗo oo ina resndaa, walla ko debbo mawɗo, helmere ‘matron d’honneur’ ina heewi huutoreede. Semmbe Engele Amerik addani mawɗo jom suudu oo sahaa e sahaa fof wiyeede ko debbo jom suudu teddungal.
E nder Amerik worgo, fedde dewgal ina waawi waɗde jommbaajo debbo keewɗo, kono ‘maid of honor’ ko tiitoonde e darnde nde mawɗo jommbaajo debbo oo jogii, ko ɓuri heewde ko sehil mum walla miñi mum debbo ɓurɗo ɓadaade ɗum. E nder dewgal hannde ngal, won e rewɓe ina cuɓoo suɓaade sehil mum en walla miñi mum en gorko ɓooyɗo, tawa ina kuutoroo tiitoonde ‘gorko ɓurɗo moƴƴude’ walla ‘gorko tedduɗo’.
Golle jommbaajo mawɗo ina mbaawi heewde walla no feewi no o acciri jommbaajo oo fawde e dow makko. Gollal makko tan ko tawtoreede kewu dewgal ngal. Kono ko ɓuri heewde, omo naamnee ballal e njuɓɓudi dewgal ngal no kewu nii, ko wayi no jokkondirde e noddaango, e ballal makko no sehil nii, ko wayi no tawtoreede jommbaajo debbo oo nde o soodata comci dewgal makko.
Gaa gaa wonde junngo ñaamo jommbaajo debbo oo, ko debbo jom suudu oo tan foti ardaade heddiiɓe ɓee e nder peewnugol kala ko ina addana dewgal ngal. Yeru, jom suudu mawɗo oo, ko kañum waɗata peeje ngam ñalngu nguu, tawa ina waɗi noddaango, paabi, ñaamdu, e kala pijirlooji walla golle ɗe mbaɗata. Kadi ko kanko woni kalfinaaɗo yuɓɓinde fedde bachelorette, haa arti noon e kala ko yowitii e yah-ngartaa walla hoɗorde nde foti yuɓɓineede.<ref>{{cite web|title=Maid of Honor Duties: A Modern Day Checklist of Roles and Responsibilities|url=https://modernmoh.com/maid-of-honor-duties/checklist-roles-responsibilities/|website=Modern MOH|access-date=12 March 2019}}</ref>Ñalnde dewgal ngal, golle makko ɓurɗe teeŋtude ko rokkude ballal e nder golle e nder ɓerɗe. O waawataa wallude jommbaajo debbo oo e ɓoornaade comci, so ina haani, o wallita jommbaajo debbo oo e ƴellitde mbaydi mum, e mbaydi ɓuuɓri, e deftere duwaawu, walla e jolngo mbaydi dewgal mum e nder ñalawma. E nder dewgal jokkere enɗam, mawɗo jommbaajo oo ina heewi halfineede jokkere enɗam jom suudu oo haa nde haani e nder kewu nguu. Heewɓe e jommbaajo debbo ina naamnoo jommbaajo debbo so tawii ko mawɓe, yo ngon seedeeji sariya siynooji kaayitaaji dewgal caggal nde kewu nguu joofi. So tawii ko jaɓɓungal woni caggal dewgal ngal, golloowo tedduɗo oo ina waawi naamneede yo rokku jom suudu keso oo toast.
Iwdi e daartol
Iwdi aadaaji jom suudu hirnaange ina gasa tawa ummorii ko e kawral geɗe keewɗe. Geɗe ɓurɗe teeŋtude ɗee ina njeyaa heen, kono ɗe kaɗaani, darnde e ngonka renndo-faggudu, mawnugol galleeji, tolnooji renndoyankooji ñalnde heen, e diine.
Deftere Fuɗɗoode (29:24, 29) ina siftina Leya e Rahiilu gooto fof ina wondi e rewɓe mum nde ɓe resndi Yaakuuba, ko ɗum woni ko won e daartooɓe
= '''Tuugnorgal''' =
<references />
fd1mnjw0m0x0buiwsj6gcotkxm67w4r
Missy Marlowe
0
37944
157400
2026-03-26T12:10:47Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Melissa Anne "Missy" Marlowe (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo. Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde..."
157400
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Melissa Anne "Missy" Marlowe (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo.
Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik.
Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley.[6]
Tuugnorgal
q49y72rsmiu7sd714dat3tkqebnchx8
157402
157400
2026-03-26T12:13:20Z
Ilya Discuss
10103
157402
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Melissa Anne "Missy" Marlowe''' (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo.
Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik.
Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley.[6]
== Tuugnorgal ==
506doer0nuqh6zhxrr1cr1zbxs2kdb3
157403
157402
2026-03-26T12:15:14Z
Ilya Discuss
10103
157403
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Melissa Anne "Missy" Marlowe''' (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418100206/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|url-status=dead|archive-date=April 18, 2020|title=Missy Marlowe Olympic Results|access-date=August 14, 2019}}</ref>
Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik.
Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley.[6]
== Tuugnorgal ==
1zyq3e7jp6xpna1kjy1v06bh0krpnq4
157406
157403
2026-03-26T12:18:49Z
Ilya Discuss
10103
157406
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Melissa Anne "Missy" Marlowe''' (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418100206/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|url-status=dead|archive-date=April 18, 2020|title=Missy Marlowe Olympic Results|access-date=August 14, 2019}}</ref>
Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik.
Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley.
== Tuugnorgal ==
4a6bke6ngmmbcu0z2whvhcild5ellmh
157408
157406
2026-03-26T12:20:24Z
Ilya Discuss
10103
157408
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Melissa Anne "Missy" Marlowe''' (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418100206/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|url-status=dead|archive-date=April 18, 2020|title=Missy Marlowe Olympic Results|access-date=August 14, 2019}}</ref>
Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik.<ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/gymnastics|title=Gymnastics|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{cite web|title=University of Utah Gymnastics {{!}} Highest Honors|url=http://www.universityofutahgymnastics.com/history/honors.html|access-date=December 24, 2019|publisher=University of Utah Gymnastics}}</ref><ref>{{cite news|last1=Worthy|first1=Lynn|title=Utah's Missy Marlowe part of landmark Pac-12 Hall of Honors induction class|url=https://www.sltrib.com/sports/utah-utes/2018/03/10/utahs-missy-marlowe-part-of-landmark-pac-12-hall-of-honors-induction-class/|access-date=December 24, 2019|work=The Salt Lake Tribune|date=March 9, 2018}}</ref>
Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley.
== Tuugnorgal ==
hkjt7hus25ncoyivdgln4dkt9zjekfz
Shag (haircut)
0
37945
157401
2026-03-26T12:13:16Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Taƴre shag ko mbaydi gaasa ndi laylaytol ngol waɗi e njuuteendi ceertundi. Heewi siforeede ko Paul McGregor, jom suudu mum, rokki ɗum Jane Fonda c.1969, ardi e ƴellitaare mum e nder filmo Klute mo hitaande 1971, hay so tawii o inniri gaasa makko e fuɗɗoode "the Funky". Laylayti ɗii ina keewi ɓuuɓde to dow e banngeeji. Laylayti ɗii ina mbaɗa gaasaaji keewɗi e saraaji kuɗol ngol, gaasaaji ɗii ina ɓuuɓtoo haa ɗi ɓuuɓtoo e saraaji ɗii. Ndeeɗoo mbaydi uni..."
157401
wikitext
text/x-wiki
Taƴre shag ko mbaydi gaasa ndi laylaytol ngol waɗi e njuuteendi ceertundi. Heewi siforeede ko Paul McGregor, jom suudu mum, rokki ɗum Jane Fonda c.1969, ardi e ƴellitaare mum e nder filmo Klute mo hitaande 1971, hay so tawii o inniri gaasa makko e fuɗɗoode "the Funky". Laylayti ɗii ina keewi ɓuuɓde to dow e banngeeji. Laylayti ɗii ina mbaɗa gaasaaji keewɗi e saraaji kuɗol ngol, gaasaaji ɗii ina ɓuuɓtoo haa ɗi ɓuuɓtoo e saraaji ɗii. Ndeeɗoo mbaydi unisex wonti ko huunde nde yimɓe mawɓe heewɓe ɓoorni ɗum, ko wayi no Joan Jett, David Bowie, Mick Jagger, Rod Stewart, David Cassidy, Jane Fonda, Stevie Nicks e Florence Henderson e fuɗɗoode kitaale 1970. E nder kitaale 1990, Jennifer Aniston ƴettii mbaydi « The Rachel », Meg Ryan ɓoornii ko wutte daneejo e fuɗɗoode kitaale 2000. Taƴre ndee waɗii ummital e njiimaandi e nder fuɗɗoode kitaale 2020.
E kitaale 2020, mbayliigu shag biyeteeɗo taƴre wolde wonti ko ɓuri heewde. Ndee feere ina seerti e juutde e yeeso e mbaadi siftorde mullet e heewde waɗde bangs. Taƴre wolde ndee ko yimɓe mawɓe ɓoorni ɗum, ko wayi no Billie Eilish, Camila Cabello e Miley Cyrus.
Hairstyle e ooɗoo innde ina woodi gila ko famɗi fof 1956.
Tuugnorgal
egup9exyhkq9vr86845g8f01tl10qle
157405
157401
2026-03-26T12:16:25Z
SUZYFATIMA
13856
157405
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Taƴre shag''' ko mbaydi gaasa ndi laylaytol ngol waɗi e njuuteendi ceertundi. Heewi siforeede ko Paul McGregor, jom suudu mum, rokki ɗum Jane Fonda c.1969, ardi e ƴellitaare mum e nder filmo Klute mo hitaande 1971, hay so tawii o inniri gaasa makko e fuɗɗoode "the Funky". Laylayti ɗii ina keewi ɓuuɓde to dow e banngeeji. Laylayti ɗii ina mbaɗa gaasaaji keewɗi e saraaji kuɗol ngol, gaasaaji ɗii ina ɓuuɓtoo haa ɗi ɓuuɓtoo e saraaji ɗii. Ndeeɗoo mbaydi unisex wonti ko huunde nde yimɓe mawɓe heewɓe ɓoorni ɗum, ko wayi no Joan Jett, David Bowie, Mick Jagger, Rod Stewart, David Cassidy, Jane Fonda, Stevie Nicks e Florence Henderson e fuɗɗoode kitaale 1970. E nder kitaale 1990, Jennifer Aniston ƴettii mbaydi « The Rachel », Meg Ryan ɓoornii ko wutte daneejo e fuɗɗoode kitaale 2000. Taƴre ndee waɗii ummital e njiimaandi e nder fuɗɗoode kitaale 2020.
E kitaale 2020, mbayliigu shag biyeteeɗo taƴre wolde wonti ko ɓuri heewde. Ndee feere ina seerti e juutde e yeeso e mbaadi siftorde mullet e heewde waɗde bangs. Taƴre wolde ndee ko yimɓe mawɓe ɓoorni ɗum, ko wayi no Billie Eilish, Camila Cabello e Miley Cyrus.
Hairstyle e ooɗoo innde ina woodi gila ko famɗi fof 1956.
== Tuugnorgal ==
tkddz7lylzd0vewym2jew7fhghj2x9u
Connexxus Women's Center/Centro de Mujeres
0
37946
157407
2026-03-26T12:20:14Z
Adam644
9917
Created page with "'''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder..."
157407
wikitext
text/x-wiki
'''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.[4] E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres[4][5] waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo.[6]
j56v26tvdssep9a9uayry4dg0fogo4x
157421
157407
2026-03-26T12:43:58Z
Adam644
9917
157421
wikitext
text/x-wiki
'''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.[4] E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres[4][5] waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo.[6]
== Tariya ==
Connexxus dogi ko gila lewru mee 1984 haa lewru suwee 1990. Nde udditaa, fedde ndee ardii ɗum ko terɗe renndo lesbiyen en, ko wayi no Jeanne Córdova,[7][8] Jodi Curlee, Judy Doyle,[9] Ngam jokkude njuɓɓudi ndii, njuɓɓudi ndii hawri ko ina tolnoo e 20 000 dolaar ngam golle mum. Nde heɓi dokke ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe, e Fedde Naalankooɓe Kaliforni, e Fedde Colling Higgins, e Fedde Liberty Hill.[citation needed]
Centre des femmes Connexxus/Centro de Mujeres fusi ko e dow laabi e hitaande 1991. E nder ɓataake feewde e renndo ngo ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1990, ɓe[mo?] ndenndini wonde no Connexxus yaajiri e golle maɓɓe ɓurɗe yaajde e golle maɓɓe ɗe ɓe njiɗnoo, ko ɓuri heewde e juɓɓule gollorɗe aadee en kadi ina njokki e le. Sabu ɓeydagol keewal pelle keertiiɗe, sarwisaaji, e njulaagu, lesbinaaɓe seeɗa ina keɓa sarwisaaji nokku oo. Sabu ngool ŋakkeende limooje e caɗeele kaalis garooje, Connexxus udditi dame mum ñalnde 30 suwee 1990.
bli9weng8uw9v70rl0jc4vuxo6k3z68
157425
157421
2026-03-26T12:47:12Z
Adam644
9917
157425
wikitext
text/x-wiki
'''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.[4] E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres[4][5] waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo.[6]
== Tariya ==
Connexxus dogi ko gila lewru mee 1984 haa lewru suwee 1990. Nde udditaa, fedde ndee ardii ɗum ko terɗe renndo lesbiyen en, ko wayi no Jeanne Córdova,[7][8] Jodi Curlee, Judy Doyle,[9] Ngam jokkude njuɓɓudi ndii, njuɓɓudi ndii hawri ko ina tolnoo e 20 000 dolaar ngam golle mum. Nde heɓi dokke ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe, e Fedde Naalankooɓe Kaliforni, e Fedde Colling Higgins, e Fedde Liberty Hill.[citation needed]
Centre des femmes Connexxus/Centro de Mujeres fusi ko e dow laabi e hitaande 1991. E nder ɓataake feewde e renndo ngo ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1990, ɓe[mo?] ndenndini wonde no Connexxus yaajiri e golle maɓɓe ɓurɗe yaajde e golle maɓɓe ɗe ɓe njiɗnoo, ko ɓuri heewde e juɓɓule gollorɗe aadee en kadi ina njokki e le. Sabu ɓeydagol keewal pelle keertiiɗe, sarwisaaji, e njulaagu, lesbinaaɓe seeɗa ina keɓa sarwisaaji nokku oo. Sabu ngool ŋakkeende limooje e caɗeele kaalis garooje, Connexxus udditi dame mum ñalnde 30 suwee 1990.
== Porogaraamuuji ==
Doole faggudu
E lewru mee 1998, hooreejo leydi Amerik e oon sahaa, hono Bill Clinton, yaltinii yamiroore 13087, haɗnde diisnondiral e nder golle siwil fedde nde, tawa ko e dow tuugnaade e jikkuuji.[10] Duuɓi jeegom ko adii ɗuum e hitaande 1992, guwerneer biyeteeɗo Pete Wilson siifondirii e kuulal AB 2601, ngal haɗata diisnondiral e golle hakkunde gaynaako e debbo e nder leydi Kaliforni (o woppii kuulal nanndungal e ngalɗoo kuulal, AB 101, hitaande ko adii ɗuum).[11][12]
=== June L. Mazer Koolol Lesbinaaɓe ===
Koolol lesbinaaɓe June L. Mazer fuɗɗii ko e koolol lesbinaaɓe to bannge hirnaange (WCLC) e hitaande 1980, to Oakland, Kaliforni, e nder galle gooto debbo debbo gooto.[13] Nde WCLC mawni nde ɓeydii saɗtude jogaade ɗum, pellital ƴettaa ngam yiytude nokku goɗɗo ngam ɗum. Centre des femmes Connexxus jaɓii wallitde e ummital mum. June Mazer e gollodiiɗo mum Bunny MacCulloch, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e fedde Connexxus e fedde lesbiyen en wiyeteende Rewɓe Kaliforni fuɗnaange ngam faamde,[14][15] ɓe njaɓii wonde gardiiɗo WCLC, ɗum artiraa e galle maɓɓe to Kaliforni fuɗnaange.[13] Caggal maayde June Mazer e hitaande 1987, WCLC wayli innde mum, o inniri ɗum koolol lesbinaaɓe June L. Mazer (JMLC).[16][13]
Duuɓi ɗiɗi ko adii nde Connexxus fusata, wuro Hirnaange Hollywood jaɓi rokkude JMLC galle duumotooɗo e nder jeyi wuro ngoo, anndiraango Werle Building.[16] Caggal ɗuum, deftere ndee wayli innde mum, wonti Arsiif Lesbiyanke June L. Mazer. E nder gollondiral potal e defterdu UCLA, Defterdu Mazer ina joginoo hakkeeji e defterdu mum tawa ina ɓeyda heɓde yimɓe rewrude e dijital.
=== Fedde nde (Fedde rewɓe njulaagu e karallaagal Connexxus) ===
Puɗɗagol lewru Yarkomaa 1985, Connexxus yaltinii jaaynde fedde mum Connexxus ngam haɓaade njulaagu e karallaagal. Jaaynde ndee dartii yaltude ko e lewru suwee 1990.[17][18]
=== Kewuuji renndo ===
Sabu nokku oo ina fotnoo wonde nokku renndo, kam e nokkuuji mooftugol kaalis e nder renndo, Connexxus yuɓɓinii kewuuji keewɗi. Nde yuɓɓinii golle semmbinde faggudu ngam wallitde ƴellitaare karallaagal rewɓe. Pelle renndo tuugiiɗe e anndinde, ko wayi no lesbinaaɓe ɓaleeɓe, ɓe ngonaa jom en galleeji, Latinaaji, e jillondirɓe ina keewi. Ɓuri lollude heen ko All Around Town e hitaande 1988, nde ɓeydii laabi ɗiɗi e nder mooɓondiral kaalis. Kewu goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi ko hollirde galleeji ballal juutngal Laura Aguilar, fotoowo debbo Chicana, ina wiyee Series Lesbians Chicana.[19]
1w5u4z9sql3gfuwgz67hr74d9o9p6sa
157426
157425
2026-03-26T12:47:48Z
Adam644
9917
157426
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.[4] E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres[4][5] waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo.[6]
== Tariya ==
Connexxus dogi ko gila lewru mee 1984 haa lewru suwee 1990. Nde udditaa, fedde ndee ardii ɗum ko terɗe renndo lesbiyen en, ko wayi no Jeanne Córdova,[7][8] Jodi Curlee, Judy Doyle,[9] Ngam jokkude njuɓɓudi ndii, njuɓɓudi ndii hawri ko ina tolnoo e 20 000 dolaar ngam golle mum. Nde heɓi dokke ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe, e Fedde Naalankooɓe Kaliforni, e Fedde Colling Higgins, e Fedde Liberty Hill.[citation needed]
Centre des femmes Connexxus/Centro de Mujeres fusi ko e dow laabi e hitaande 1991. E nder ɓataake feewde e renndo ngo ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1990, ɓe[mo?] ndenndini wonde no Connexxus yaajiri e golle maɓɓe ɓurɗe yaajde e golle maɓɓe ɗe ɓe njiɗnoo, ko ɓuri heewde e juɓɓule gollorɗe aadee en kadi ina njokki e le. Sabu ɓeydagol keewal pelle keertiiɗe, sarwisaaji, e njulaagu, lesbinaaɓe seeɗa ina keɓa sarwisaaji nokku oo. Sabu ngool ŋakkeende limooje e caɗeele kaalis garooje, Connexxus udditi dame mum ñalnde 30 suwee 1990.
== Porogaraamuuji ==
Doole faggudu
E lewru mee 1998, hooreejo leydi Amerik e oon sahaa, hono Bill Clinton, yaltinii yamiroore 13087, haɗnde diisnondiral e nder golle siwil fedde nde, tawa ko e dow tuugnaade e jikkuuji.[10] Duuɓi jeegom ko adii ɗuum e hitaande 1992, guwerneer biyeteeɗo Pete Wilson siifondirii e kuulal AB 2601, ngal haɗata diisnondiral e golle hakkunde gaynaako e debbo e nder leydi Kaliforni (o woppii kuulal nanndungal e ngalɗoo kuulal, AB 101, hitaande ko adii ɗuum).[11][12]
=== June L. Mazer Koolol Lesbinaaɓe ===
Koolol lesbinaaɓe June L. Mazer fuɗɗii ko e koolol lesbinaaɓe to bannge hirnaange (WCLC) e hitaande 1980, to Oakland, Kaliforni, e nder galle gooto debbo debbo gooto.[13] Nde WCLC mawni nde ɓeydii saɗtude jogaade ɗum, pellital ƴettaa ngam yiytude nokku goɗɗo ngam ɗum. Centre des femmes Connexxus jaɓii wallitde e ummital mum. June Mazer e gollodiiɗo mum Bunny MacCulloch, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e fedde Connexxus e fedde lesbiyen en wiyeteende Rewɓe Kaliforni fuɗnaange ngam faamde,[14][15] ɓe njaɓii wonde gardiiɗo WCLC, ɗum artiraa e galle maɓɓe to Kaliforni fuɗnaange.[13] Caggal maayde June Mazer e hitaande 1987, WCLC wayli innde mum, o inniri ɗum koolol lesbinaaɓe June L. Mazer (JMLC).[16][13]
Duuɓi ɗiɗi ko adii nde Connexxus fusata, wuro Hirnaange Hollywood jaɓi rokkude JMLC galle duumotooɗo e nder jeyi wuro ngoo, anndiraango Werle Building.[16] Caggal ɗuum, deftere ndee wayli innde mum, wonti Arsiif Lesbiyanke June L. Mazer. E nder gollondiral potal e defterdu UCLA, Defterdu Mazer ina joginoo hakkeeji e defterdu mum tawa ina ɓeyda heɓde yimɓe rewrude e dijital.
=== Fedde nde (Fedde rewɓe njulaagu e karallaagal Connexxus) ===
Puɗɗagol lewru Yarkomaa 1985, Connexxus yaltinii jaaynde fedde mum Connexxus ngam haɓaade njulaagu e karallaagal. Jaaynde ndee dartii yaltude ko e lewru suwee 1990.[17][18]
=== Kewuuji renndo ===
Sabu nokku oo ina fotnoo wonde nokku renndo, kam e nokkuuji mooftugol kaalis e nder renndo, Connexxus yuɓɓinii kewuuji keewɗi. Nde yuɓɓinii golle semmbinde faggudu ngam wallitde ƴellitaare karallaagal rewɓe. Pelle renndo tuugiiɗe e anndinde, ko wayi no lesbinaaɓe ɓaleeɓe, ɓe ngonaa jom en galleeji, Latinaaji, e jillondirɓe ina keewi. Ɓuri lollude heen ko All Around Town e hitaande 1988, nde ɓeydii laabi ɗiɗi e nder mooɓondiral kaalis. Kewu goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi ko hollirde galleeji ballal juutngal Laura Aguilar, fotoowo debbo Chicana, ina wiyee Series Lesbians Chicana.[19]
i80jqw24nmgol55u44ud36h4aidi6m9
157431
157426
2026-03-26T12:57:22Z
Adam644
9917
157431
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine<ref>{{cite web|last1=Williams|first1=Bob|title=Adel M. 'Del' Martinez|url=https://diocesela.org/obituaries/adel-m-del-martinez/|website=[[Episcopal Diocese of Los Angeles]]|date=February 18, 2020|access-date=25 July 2021}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Love|editor1-first=Barbara J.|title=Feminists Who Changed America, 1963–1975|date=2006|edition=1st|page=234|chapter=Jardine, Lauren Lovett|publisher=[[University of Illinois Press]]|location=Urbana, Illinois|lccn=2006020759|isbn=978-0252031892}}</ref><ref>{{cite book|last1=Pomerleau|first1=Clark A.|title=Califia Women: Feminist Education against Sexism, Classism, and Racism|date=2013|edition=1st|pages=162–163|publisher=[[University of Texas Press]]|location=Austin, Texas|lccn=2013021090|isbn=978-0292752948}}</ref> e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.<ref name="Sangwand">{{cite web|last1=Sangwand|first1=Tiffany-Kay|title=Connexxus/Centro de Mujeres collection, 1985–1991|url=http://pdf.oac.cdlib.org/pdf/ucla/mss/conn1848.pdf|page=2|website=[[Online Archive of California]]|date=2009|access-date=25 July 2021}}</ref> E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres<ref name="Sangwand2">{{cite web|last1=Sangwand|first1=Tiffany-Kay|title=Connexxus/Centro de Mujeres collection, 1985–1991|url=http://pdf.oac.cdlib.org/pdf/ucla/mss/conn1848.pdf|page=2|website=[[Online Archive of California]]|date=2009|access-date=25 July 2021}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Stein|editor1-first=Marc|title=Encyclopedia of Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender History in America|date=2004|edition=1st|volume=2|pages=146, 209|publisher=[[Charles Scribner's Sons]]|location=New York, New York|lccn=2003017434|isbn=978-0684312613}}</ref> waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo<ref>{{cite book|editor1-last=McHugh|editor1-first=Kathleen A.|editor2-last=Johnson-Grau|editor2-first=Brenda|editor3-last=Sher|editor3-first=Ben Raphael|title=The June L. Mazer Lesbian Archives: Making Invisible Histories Visible: A Resource Guide to the Collections|date=2014|page=119|publisher=[[UCLA Center for the Study of Women]]|location=Los Angeles, California|isbn=978-0615990842|url=https://archive.org/details/MakingInvisibleHistoriesVisibleTheJuneL.MazerLesbianArchive/mode/2up}}</ref>
== Tariya ==
Connexxus dogi ko gila lewru mee 1984 haa lewru suwee 1990. Nde udditaa, fedde ndee ardii ɗum ko terɗe renndo lesbiyen en, ko wayi no Jeanne Córdova,,<ref>{{cite book|editor1-last=Stein|editor1-first=Marc|title=Encyclopedia of Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender History in America|date=2004|edition=1st|volume=1|page=259|publisher=[[Charles Scribner's Sons]]|location=New York, New York|lccn=2003017434|isbn=978-0684312613}}</ref><ref>{{cite book|last1=Córdova|first1=Jeanne|title=When We Were Outlaws: A Memoir of Love & Revolution|date=2011|edition=1st|publisher=Spinster's Ink|location=Midway, Florida|lccn=2014381642|isbn=978-1935226512}}</ref> Jodi Curlee, Judy Doyle,<ref>Judy Doyle [https://oac.cdlib.org/findaid/ark:/13030/kt1f59r455/ Southern California Women for Understanding (SCWU) collection, 1975-1999 includes the Judy Doyle Papers which are housed at the UCLA Library Special Collections]</ref> Ngam jokkude njuɓɓudi ndii, njuɓɓudi ndii hawri ko ina tolnoo e 20 000 dolaar ngam golle mum. Nde heɓi dokke ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe, e Fedde Naalankooɓe Kaliforni, e Fedde Colling Higgins, e Fedde Liberty Hill.[citation needed]
Centre des femmes Connexxus/Centro de Mujeres fusi ko e dow laabi e hitaande 1991. E nder ɓataake feewde e renndo ngo ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1990, ɓe[mo?] ndenndini wonde no Connexxus yaajiri e golle maɓɓe ɓurɗe yaajde e golle maɓɓe ɗe ɓe njiɗnoo, ko ɓuri heewde e juɓɓule gollorɗe aadee en kadi ina njokki e le. Sabu ɓeydagol keewal pelle keertiiɗe, sarwisaaji, e njulaagu, lesbinaaɓe seeɗa ina keɓa sarwisaaji nokku oo. Sabu ngool ŋakkeende limooje e caɗeele kaalis garooje, Connexxus udditi dame mum ñalnde 30 suwee 1990.
== Porogaraamuuji ==
Doole faggudu
E lewru mee 1998, hooreejo leydi Amerik e oon sahaa, hono Bill Clinton, yaltinii yamiroore 13087, haɗnde diisnondiral e nder golle siwil fedde nde, tawa ko e dow tuugnaade e jikkuuji.<ref>{{cite book|editor1-last=Stein|editor1-first=Marc|title=Encyclopedia of Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender History in America|date=2004|edition=1st|volume=1|chapter=Antidiscrimination Law and Policy|page=69|publisher=[[Charles Scribner's Sons]]|location=New York, New York|lccn=2003017434|isbn=978-0684312613}}</ref> Duuɓi jeegom ko adii ɗuum e hitaande 1992, guwerneer biyeteeɗo Pete Wilson siifondirii e kuulal AB 2601, ngal haɗata diisnondiral e golle hakkunde gaynaako e debbo e nder leydi Kaliforni (o woppii kuulal nanndungal e ngalɗoo kuulal, AB 101, hitaande ko adii ɗuum).<ref>{{cite news|last1=Skelton|first1=George|title=Wilson Signs Bill on Gay Job Rights : Legislation: Governor OKs compromise measure after his veto of a similar bill last year sparked statewide protests. Homosexual community is 'surprised, relieved.'|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-09-26-mn-867-story.html|work=[[Los Angeles Times]]|date=September 26, 1992|access-date=27 July 2021}}</ref><ref>{{cite news|last1=Gross|first1=Jane|title=California Governor, in Reversal, Signs a Bill on Gay Rights in Jobs|url=https://www.nytimes.com/1992/09/26/us/california-governor-in-reversal-signs-a-bill-on-gay-rights-in-jobs.html|work=[[The New York Times]]|page=sec. 1; p. 1|date=September 26, 1992|access-date=27 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714170225/https://www.nytimes.com/1992/09/26/us/california-governor-in-reversal-signs-a-bill-on-gay-rights-in-jobs.html|archive-date=July 14, 2014}}</ref>
=== June L. Mazer Koolol Lesbinaaɓe ===
Koolol lesbinaaɓe June L. Mazer fuɗɗii ko e koolol lesbinaaɓe to bannge hirnaange (WCLC) e hitaande 1980, to Oakland, Kaliforni, e nder galle gooto debbo debbo gooto.<ref name="Sheffield">{{cite thesis|last=Sheffield|first=Rebecka Taves|date=2015|title=The Emergence, Development and Survival of Four Lesbian and Gay Archives|type=PhD|publisher=[[University of Toronto]]|url=https://static1.squarespace.com/static/54831c63e4b091ba6b17bffb/t/58debcde37c5817ed33f04a0/1490992379613/Sheffield_Rebecka_Taves_201511_PhD_thesis.pdf|pages=121–149}}</ref> Nde WCLC mawni nde ɓeydii saɗtude jogaade ɗum, pellital ƴettaa ngam yiytude nokku goɗɗo ngam ɗum. Centre des femmes Connexxus jaɓii wallitde e ummital mum. June Mazer e gollodiiɗo mum Bunny MacCulloch, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e fedde Connexxus e fedde lesbiyen en wiyeteende Rewɓe Kaliforni fuɗnaange ngam faamde,<ref>{{cite web|title=Bunny MacCulloch papers, 1928–1989|url=http://pdf.oac.cdlib.org/pdf/ucla/mss/macc1959.pdf|website=[[Online Archive of California]]}}</ref><ref name="Mazer">{{cite web|title=Herstory|url=https://www.mazerlesbianarchives.org/about-us|website=[[June L. Mazer Lesbian Archives]]|date=2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20150908204519/http://pdf.oac.cdlib.org/pdf/ucla/mss/macc1959.pdf|archive-date=September 8, 2015|url-status=dead}}</ref>] ɓe njaɓii wonde gardiiɗo WCLC, ɗum artiraa e galle maɓɓe to Kaliforni fuɗnaange<ref name="Sheffield2">{{cite thesis|last=Sheffield|first=Rebecka Taves|date=2015|title=The Emergence, Development and Survival of Four Lesbian and Gay Archives|type=PhD|publisher=[[University of Toronto]]|url=https://static1.squarespace.com/static/54831c63e4b091ba6b17bffb/t/58debcde37c5817ed33f04a0/1490992379613/Sheffield_Rebecka_Taves_201511_PhD_thesis.pdf|pages=121–149}}</ref> Caggal maayde June Mazer e hitaande 1987, WCLC wayli innde mum, o inniri ɗum koolol lesbinaaɓe June L. Mazer (JMLC).<ref name="WeHo1988">{{cite web|title=Minutes: City Council Meeting|url=https://www.weho.org/Home/ShowDocument?id=9695|publisher=[[West Hollywood|City of West Hollywood]]|page=8|date=November 21, 1988|access-date=25 July 2021}}</ref><ref name="Sheffield3">{{cite thesis|last=Sheffield|first=Rebecka Taves|date=2015|title=The Emergence, Development and Survival of Four Lesbian and Gay Archives|type=PhD|publisher=[[University of Toronto]]|url=https://static1.squarespace.com/static/54831c63e4b091ba6b17bffb/t/58debcde37c5817ed33f04a0/1490992379613/Sheffield_Rebecka_Taves_201511_PhD_thesis.pdf|pages=121–149}}</ref>
Duuɓi ɗiɗi ko adii nde Connexxus fusata, wuro Hirnaange Hollywood jaɓi rokkude JMLC galle duumotooɗo e nder jeyi wuro ngoo, anndiraango Werle Building.<ref name="WeHo19882">{{cite web|title=Minutes: City Council Meeting|url=https://www.weho.org/Home/ShowDocument?id=9695|publisher=[[West Hollywood|City of West Hollywood]]|page=8|date=November 21, 1988|access-date=25 July 2021}}</ref> Caggal ɗuum, deftere ndee wayli innde mum, wonti Arsiif Lesbiyanke June L. Mazer. E nder gollondiral potal e defterdu UCLA, Defterdu Mazer ina joginoo hakkeeji e defterdu mum tawa ina ɓeyda heɓde yimɓe rewrude e dijital.
=== Fedde nde (Fedde rewɓe njulaagu e karallaagal Connexxus) ===
Puɗɗagol lewru Yarkomaa 1985, Connexxus yaltinii jaaynde fedde mum Connexxus ngam haɓaade njulaagu e karallaagal. Jaaynde ndee dartii yaltude ko e lewru suwee 1990.<ref>{{cite web|title=Connexxus|url=http://oskicat.berkeley.edu/search/o952386561|website=[[University of California, Berkeley Libraries|UCB Library Catalog]]|publisher=[[University of California, Berkeley]]|access-date=27 July 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Connexxus (Center)|url=https://id.loc.gov/authorities/names/no2008117044.html|website=[[Library of Congress]]|access-date=27 July 2021}}</ref>
=== Kewuuji renndo ===
Sabu nokku oo ina fotnoo wonde nokku renndo, kam e nokkuuji mooftugol kaalis e nder renndo, Connexxus yuɓɓinii kewuuji keewɗi. Nde yuɓɓinii golle semmbinde faggudu ngam wallitde ƴellitaare karallaagal rewɓe. Pelle renndo tuugiiɗe e anndinde, ko wayi no lesbinaaɓe ɓaleeɓe, ɓe ngonaa jom en galleeji, Latinaaji, e jillondirɓe ina keewi. Ɓuri lollude heen ko All Around Town e hitaande 1988, nde ɓeydii laabi ɗiɗi e nder mooɓondiral kaalis. Kewu goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi ko hollirde galleeji ballal juutngal Laura Aguilar, fotoowo debbo Chicana, ina wiyee Series Lesbians Chicana<ref>Zepeda, Susy (2012-01-01). "Tracing Queer Latina Diasporas: Escarvando Historical Narratives Of Ancestries And Silences" [https://escholarship.org/content/qt69k5c0wv/qt69k5c0wv.pdf (PDF)]. UC Santa Cruz Electronic Theses and Dissertations: 200–202.</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
eqmhcw1o483jo0lfm1z2meo72i7l8gs
Jeta Amata
0
37947
157409
2026-03-26T12:23:14Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Jeta Amata''' ListenR ko filmoowo Naajeeriya, jibinaa ko ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1974, e galle fijoowo [[Naajeeriya]] lolluɗo biyeteeɗo Zack Amata. O ummorii ko e galle filmooɓe mawɓe, ina jeyaa heen Ifoghale Amata, Zack Amata e Fred Amata. Mawnude e nder dingiral filmo, caggal yiɗde ɓesngu makko e filmo, Jeta waɗii e ardii filmo mum gadano biyeteeɗo Glamour Boyz e duuɓi 21, ɗum noon alaa ko haawnii so wonaa nde o fuɗɗii umminde e aduna..."
157409
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jeta Amata''' ListenR ko filmoowo Naajeeriya, jibinaa ko ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1974, e galle fijoowo [[Naajeeriya]] lolluɗo biyeteeɗo Zack Amata. O ummorii ko e galle filmooɓe mawɓe, ina jeyaa heen Ifoghale Amata, Zack Amata e Fred Amata. Mawnude e nder dingiral filmo, caggal yiɗde ɓesngu makko e filmo, Jeta waɗii e ardii filmo mum gadano biyeteeɗo Glamour Boyz e duuɓi 21, ɗum noon alaa ko haawnii so wonaa nde o fuɗɗii umminde e aduna filmo e wellitaare.
==Jaangirde==
Amata janngii ganndal pijirlooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue to Makurdi, leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].
==Kugal==
Golle makko adii yahrude yeeso ko e winndere nde nde o waɗi filmo winndannde wonande fedde jaayndeeji Angalteer (BBC) e hitaande 2003, o huutorii filmo makko ''Game of Life'' ngam waɗde filmo winndannde ndee. O jogii ko 53 nominaasiyoŋ e 10 winndannde ngam heɓde njeenaaje filmuuji e nder [[Afrik]], Orop e [[Amerik]], omo jeyaa e waɗooɓe filmuuji ɓurɓe waawde yaltude e [[Afrik]] worgo.
Michel Joseph Martelly, hooreejo leydi Hayiti, waɗi Jeta Amata ko nulaaɗo moƴƴo to leydi Hayiti.
Amata gollodiima e Kim Basinger, keɓɗo njeenaari Oscar, e Mickey Rourke, keɓɗo njeenaari Oscar, e Akon e Wyclef Jean, hoodereeji mawɗi e nder jimɗi, e filmo Black Novembre 2012.
==Ciimtol golle==
===2004-11===
Filmo Amata tokooso biyeteeɗo « Alexa Affair » hollitaama e hitaande 2004 e ñalɗi filmuuji Berlin.
Filmu Amata biyeteeɗo ''The Amazing Grace'', mo heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e filmuuji [[Afrik]] hirnaange e hitaande 2006, ina jogii teddungal wonde filmo [[Naajeeriya|Najeriya]] gadano holliraaɗo e fedde filmuuji Cannes.
Ɓooytaani, Jeta anndintee ko e filmuuji ko wayi no Inale e Mary Slessor.
===2012-hannde===
''Black'' November hollitaama e Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder batu mawngu e hitaande 2012, kadi hollitaama to Kennedy ''Center'' kam e defterdu Kongres to Washington, D.C. Filmo oo ina addana terɗe Kongres 112ɓo [[Amerik]], H.CON.RES.12.
Amata waɗii ƴeewndorɗe filmo mum biyeteeɗo Into the Delta, ko faati e ngonka Delta Niiseer, holliraaɗo e duɗe jaaɓi-haaɗtirde jeenay to [[Amerik]] ina heen NYU, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Washington, UCLA e Cornell.
==Filmogaraafi==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
1996 Glamour Boys Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
1997 Alaa ko heddii e nguura ngam laamɓe Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2001 Mutanda Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo a
2002 Mamba ɓaleejo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
Gonɗi Debbo Direkteer, winndiyanke, peewnoowo
2003 Yiɗde nde alaa sarɗi Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
Yiɗde jokkere enɗam (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Kate Henshaw, Segun Arinze
Yiɗde kulɓiniinde (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2004 Laamɗo debbo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Nkiru Sylvanus, Stella Damasus
Laamɗo debbo 2 (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
Haala Alexa (juutɗo) Gardiiɗo, winndiyanke, fiyoowo
2005 Taƴre waylo-waylo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Stella Damasus
Gardiiɗo Kiriis Ultimate, winndiyanke, peewnoowo
Gardiiɗo pijirlooji cakkitiiɗi ɗii, winndiyanke, peewnoowo : Dakore Akande, Rita Dominik, Ini Edo, Enyinna Nwigwe
2006 Moƴƴere kaawningol Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Joke Silva
2007 Game of Life Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2008 Mary Slessor (serie tele) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe
2009 Laamɗo debbo Amina Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2010 Inale Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Karolin Chikezie, Ini Edo
2012 Noowammbar ɓaleejo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hollitoore: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe
2013 Laamɗo [[Amerik]] Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2016 Laawol feewde e rimɗude Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Viva Bianca, Akon, Margaret Avery, Zack Amata
==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji==
Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, ''film'' ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011
Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, njeenaari heɗtiiɓe, noowammbar ɓaleejo, 2011
Koolol fimji lesdi Monako, fimji ɓurduɗi welnugo, Inale, 2011
Koolol [[Nollywood]] Kopenhagen, Filmu ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011
Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Noowammbar ɓaleejo, 2011
Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Pijirlooji ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Noowammbar ɓaleeɓe, 2011
Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Binndi ɓurɗi moƴƴude, Noowammbar ɓaleeɓe, 2011
Njeenaaje fijirde [[Naajeeriya]], Filmu ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2011
Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Filmuuji [[Naajeeriya|Najeriya]] ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Inale, 2011
Njeenaaje NFVSB leydi Naajeeriya, filmo ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2010
Fedde hakkunde leyɗeele filmuuji [[Abuja]], njeenaaje heɗotooɓe, Mary Slessor, hitaande 2009
Koolol filmuuji hakkunde leyɗeele [[Abuja]], filmo ɓurɗo juutde, Mary Slessor, hitaande 2009
''SIMA AWARDS'', gardo ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere kaawniinde, 2008
Njeenaaje leƴƴi ekran, filmo ɓurɗo moƴƴude e hirnaange [[Afrik]], Moƴƴere kaawniinde, 2007
Njeenaaje filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2007
Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere Kaawniinde, 2007
Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, cinematography ɓurɗo moƴƴude, moƴƴere kaawniinde, 2007
Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, gardo ɓurɗo moƴƴude (toɗɗaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2006
Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, Sinematogaraafi ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere Kaawniinde, 2006
Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaangal), Moƴƴere Kaawniinde, 2006
Njeenaaje Akademi Fim [[Afrik]] AAMA, Binndi ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Moƴƴere Kaawniinde, 2006
==Nguurndam neɗɗo==
E hitaande 2001 e nder yeewtere to Calabar o hawri e Mbong Amata.[ Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, nde o heɓi duuɓi 18, ɓe puɗɗii jokkondirde. Ɓe resndi hitaande 2008, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Veno jibinaa ko caggal hitaande nde. E hitaande 2013 ɓe ceerti e hitaande 2014 ɓe ceerti.
Amata ina gollondira hannde e Vanessa Teemsma, gollinooɗo e peewnugol filmuuji makko, ina jeyaa heen ''Black'' Novembre. Amata e Teemsma njaɓɓii ɓiɗɗo gorko e hitaande 2019, innde mum ko Kessiena Donald Amata, innde hakkundeere ndee ko caggal baaba mum Teemsma
==Ƴeew kadi==
Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]
Kategori:Filmuuji ɗi Jeta Amata ardii
==Tuugnorgal==
h49yg47w83jrgqbr7l34h4ac5o13nao
157411
157409
2026-03-26T12:28:52Z
MOIBARDE
10068
157411
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jeta Amata''' ListenR ko filmoowo Naajeeriya, jibinaa ko ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1974, e galle fijoowo [[Naajeeriya]] lolluɗo biyeteeɗo Zack Amata. O ummorii ko e galle filmooɓe mawɓe, ina jeyaa heen Ifoghale Amata, Zack Amata e Fred Amata. Mawnude e nder dingiral filmo, caggal yiɗde ɓesngu makko e filmo, Jeta waɗii e ardii filmo mum gadano biyeteeɗo Glamour Boyz e duuɓi 21, ɗum noon alaa ko haawnii so wonaa nde o fuɗɗii umminde e aduna filmo e wellitaare.<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2013/03/glocnn-african-voices-profile-nigerian-film-director-jeta-amata/|location=Lagos, Nigeria|title=Glo/CNN African Voices profile Nigerian film director, Jeta Amata - Vanguard News Nigeria|date=2013-03-22|access-date=2018-12-03|language=en-US|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=Jeta Amata {{!}} Conference on World Affairs {{!}} University of Colorado Boulder|url=https://www.colorado.edu/cwa/jeta-amata|access-date=2025-10-26|website=www.colorado.edu|language=en}}</ref>
==Jaangirde==
Amata janngii ganndal pijirlooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue to Makurdi, leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref>{{cite web|date=26 May 2018|title=10 Things You Didn't Know About Jeta Amata | ★Stars★™★ ₳₽₽★|url=https://www.stars.ng/10-things-you-didnt-know-about-jeta-amata/|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622111503/https://www.stars.ng/10-things-you-didnt-know-about-jeta-amata/|archive-date=2018-06-22}}</ref>
==Kugal==
Golle makko adii yahrude yeeso ko e winndere nde nde o waɗi filmo winndannde wonande fedde jaayndeeji Angalteer (BBC) e hitaande 2003, o huutorii filmo makko ''Game of Life'' ngam waɗde filmo winndannde ndee. O jogii ko 53 nominaasiyoŋ e 10 winndannde ngam heɓde njeenaaje filmuuji e nder [[Afrik]], Orop e [[Amerik]], omo jeyaa e waɗooɓe filmuuji ɓurɓe waawde yaltude e [[Afrik]] worgo.<ref>{{cite web|title=Jeta Amata|url=https://www.colorado.edu/cwa/jeta-amata|website=Conference on World Affairs – University of Colorado Boulder|access-date=21 November 2025}}</ref>
Michel Joseph Martelly, hooreejo leydi Hayiti, waɗi Jeta Amata ko nulaaɗo moƴƴo to leydi Hayiti.
Amata gollodiima e Kim Basinger, keɓɗo njeenaari Oscar, e Mickey Rourke, keɓɗo njeenaari Oscar, e Akon e Wyclef Jean, hoodereeji mawɗi e nder jimɗi, e filmo Black Novembre 2012.
==Ciimtol golle==
===2004-11===
Filmo Amata tokooso biyeteeɗo « Alexa Affair » hollitaama e hitaande 2004 e ñalɗi filmuuji Berlin.
Filmu Amata biyeteeɗo ''The Amazing Grace'', mo heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e filmuuji [[Afrik]] hirnaange e hitaande 2006, ina jogii teddungal wonde filmo [[Naajeeriya|Najeriya]] gadano holliraaɗo e fedde filmuuji Cannes.
Ɓooytaani, Jeta anndintee ko e filmuuji ko wayi no Inale e Mary Slessor.
===2012-hannde===
''Black'' November hollitaama e Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder batu mawngu e hitaande 2012, kadi hollitaama to Kennedy ''Center'' kam e defterdu Kongres to Washington, D.C. Filmo oo ina addana terɗe Kongres 112ɓo [[Amerik]], H.CON.RES.12.
Amata waɗii ƴeewndorɗe filmo mum biyeteeɗo Into the Delta, ko faati e ngonka Delta Niiseer, holliraaɗo e duɗe jaaɓi-haaɗtirde jeenay to [[Amerik]] ina heen NYU, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Washington, UCLA e Cornell.
==Filmogaraafi==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
1996 Glamour Boys Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
1997 Alaa ko heddii e nguura ngam laamɓe Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2001 Mutanda Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo a
2002 Mamba ɓaleejo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
Gonɗi Debbo Direkteer, winndiyanke, peewnoowo
2003 Yiɗde nde alaa sarɗi Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
Yiɗde jokkere enɗam (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Kate Henshaw, Segun Arinze
Yiɗde kulɓiniinde (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2004 Laamɗo debbo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Nkiru Sylvanus, Stella Damasus
Laamɗo debbo 2 (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
Haala Alexa (juutɗo) Gardiiɗo, winndiyanke, fiyoowo
2005 Taƴre waylo-waylo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Stella Damasus
Gardiiɗo Kiriis Ultimate, winndiyanke, peewnoowo
Gardiiɗo pijirlooji cakkitiiɗi ɗii, winndiyanke, peewnoowo : Dakore Akande, Rita Dominik, Ini Edo, Enyinna Nwigwe
2006 Moƴƴere kaawningol Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Joke Silva
2007 Game of Life Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2008 Mary Slessor (serie tele) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe
2009 Laamɗo debbo Amina Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2010 Inale Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Karolin Chikezie, Ini Edo
2012 Noowammbar ɓaleejo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hollitoore: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe
2013 Laamɗo [[Amerik]] Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2016 Laawol feewde e rimɗude Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Viva Bianca, Akon, Margaret Avery, Zack Amata
==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji==
Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, ''film'' ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011
Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, njeenaari heɗtiiɓe, noowammbar ɓaleejo, 2011
Koolol fimji lesdi Monako, fimji ɓurduɗi welnugo, Inale, 2011
Koolol [[Nollywood]] Kopenhagen, Filmu ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011
Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Noowammbar ɓaleejo, 2011
Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Pijirlooji ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Noowammbar ɓaleeɓe, 2011
Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Binndi ɓurɗi moƴƴude, Noowammbar ɓaleeɓe, 2011
Njeenaaje fijirde [[Naajeeriya]], Filmu ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2011
Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Filmuuji [[Naajeeriya|Najeriya]] ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Inale, 2011
Njeenaaje NFVSB leydi Naajeeriya, filmo ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2010
Fedde hakkunde leyɗeele filmuuji [[Abuja]], njeenaaje heɗotooɓe, Mary Slessor, hitaande 2009
Koolol filmuuji hakkunde leyɗeele [[Abuja]], filmo ɓurɗo juutde, Mary Slessor, hitaande 2009
''SIMA AWARDS'', gardo ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere kaawniinde, 2008
Njeenaaje leƴƴi ekran, filmo ɓurɗo moƴƴude e hirnaange [[Afrik]], Moƴƴere kaawniinde, 2007
Njeenaaje filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2007
Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere Kaawniinde, 2007
Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, cinematography ɓurɗo moƴƴude, moƴƴere kaawniinde, 2007
Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, gardo ɓurɗo moƴƴude (toɗɗaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2006
Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, Sinematogaraafi ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere Kaawniinde, 2006
Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaangal), Moƴƴere Kaawniinde, 2006
Njeenaaje Akademi Fim [[Afrik]] AAMA, Binndi ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Moƴƴere Kaawniinde, 2006
==Nguurndam neɗɗo==
E hitaande 2001 e nder yeewtere to Calabar o hawri e Mbong Amata.[ Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, nde o heɓi duuɓi 18, ɓe puɗɗii jokkondirde. Ɓe resndi hitaande 2008, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Veno jibinaa ko caggal hitaande nde. E hitaande 2013 ɓe ceerti e hitaande 2014 ɓe ceerti.
Amata ina gollondira hannde e Vanessa Teemsma, gollinooɗo e peewnugol filmuuji makko, ina jeyaa heen ''Black'' Novembre. Amata e Teemsma njaɓɓii ɓiɗɗo gorko e hitaande 2019, innde mum ko Kessiena Donald Amata, innde hakkundeere ndee ko caggal baaba mum Teemsma
==Ƴeew kadi==
Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]
Kategori:Filmuuji ɗi Jeta Amata ardii
==Tuugnorgal==
3v9u6m5w9d0pek2gifldp8tdaibcct8
157413
157411
2026-03-26T12:30:35Z
MOIBARDE
10068
157413
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jeta Amata''' ListenR ko filmoowo [[Naajeeriya]], jibinaa ko ñalnde 21 [[lewru]] bowte hitaande 1974, e galle fijoowo [[Naajeeriya]] lolluɗo biyeteeɗo Zack Amata. O ummorii ko e galle filmooɓe mawɓe, ina jeyaa heen Ifoghale Amata, Zack Amata e Fred Amata. Mawnude e nder dingiral filmo, caggal yiɗde ɓesngu makko e filmo, Jeta waɗii e ardii filmo mum gadano biyeteeɗo Glamour Boyz e duuɓi 21, ɗum noon alaa ko haawnii so wonaa nde o fuɗɗii umminde e aduna filmo e wellitaare.<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2013/03/glocnn-african-voices-profile-nigerian-film-director-jeta-amata/|location=Lagos, Nigeria|title=Glo/CNN African Voices profile Nigerian film director, Jeta Amata - Vanguard News Nigeria|date=2013-03-22|access-date=2018-12-03|language=en-US|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=Jeta Amata {{!}} Conference on World Affairs {{!}} University of Colorado Boulder|url=https://www.colorado.edu/cwa/jeta-amata|access-date=2025-10-26|website=www.colorado.edu|language=en}}</ref>
==Jaangirde==
Amata janngii ganndal pijirlooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue to Makurdi, leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref>{{cite web|date=26 May 2018|title=10 Things You Didn't Know About Jeta Amata | ★Stars★™★ ₳₽₽★|url=https://www.stars.ng/10-things-you-didnt-know-about-jeta-amata/|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622111503/https://www.stars.ng/10-things-you-didnt-know-about-jeta-amata/|archive-date=2018-06-22}}</ref>
==Kugal==
Golle makko adii yahrude yeeso ko e winndere nde nde o waɗi filmo winndannde wonande fedde jaayndeeji Angalteer (BBC) e hitaande 2003, o huutorii filmo makko ''Game of Life'' ngam waɗde filmo winndannde ndee. O jogii ko 53 nominaasiyoŋ e 10 winndannde ngam heɓde njeenaaje filmuuji e nder [[Afrik]], Orop e [[Amerik]], omo jeyaa e waɗooɓe filmuuji ɓurɓe waawde yaltude e [[Afrik]] worgo.<ref>{{cite web|title=Jeta Amata|url=https://www.colorado.edu/cwa/jeta-amata|website=Conference on World Affairs – University of Colorado Boulder|access-date=21 November 2025}}</ref>
Michel Joseph Martelly, hooreejo leydi [[Hayti|Hayiti]], waɗi Jeta Amata ko nulaaɗo moƴƴo to leydi [[Hayti|Hayiti]].
Amata gollodiima e Kim Basinger, keɓɗo njeenaari Oscar, e Mickey Rourke, keɓɗo njeenaari Oscar, e Akon e Wyclef Jean, hoodereeji mawɗi e nder jimɗi, e filmo Black Novembre 2012.
==Ciimtol golle==
===2004-11===
Filmo Amata tokooso biyeteeɗo « Alexa Affair » hollitaama e hitaande 2004 e ñalɗi filmuuji Berlin.
Filmu Amata biyeteeɗo ''The Amazing Grace'', mo heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e filmuuji [[Afrik]] hirnaange e hitaande 2006, ina jogii teddungal wonde filmo [[Naajeeriya|Najeriya]] gadano holliraaɗo e fedde filmuuji Cannes.
Ɓooytaani, Jeta anndintee ko e filmuuji ko wayi no Inale e Mary Slessor.
===2012-hannde===
''Black'' November hollitaama e Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder batu mawngu e hitaande 2012, kadi hollitaama to Kennedy ''Center'' kam e defterdu Kongres to Washington, D.C. Filmo oo ina addana terɗe Kongres 112ɓo [[Amerik]], H.CON.RES.12.
Amata waɗii ƴeewndorɗe filmo mum biyeteeɗo Into the Delta, ko faati e ngonka Delta Niiseer, holliraaɗo e duɗe jaaɓi-haaɗtirde jeenay to [[Amerik]] ina heen NYU, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Washington, UCLA e Cornell.
==Filmogaraafi==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
1996 Glamour Boys Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
1997 Alaa ko heddii e nguura ngam laamɓe Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2001 Mutanda Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo a
2002 Mamba ɓaleejo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
Gonɗi Debbo Direkteer, winndiyanke, peewnoowo
2003 Yiɗde nde alaa sarɗi Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
Yiɗde jokkere enɗam (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Kate Henshaw, Segun Arinze
Yiɗde kulɓiniinde (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2004 Laamɗo debbo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Nkiru Sylvanus, Stella Damasus
Laamɗo debbo 2 (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
Haala Alexa (juutɗo) Gardiiɗo, winndiyanke, fiyoowo
2005 Taƴre waylo-waylo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Stella Damasus
Gardiiɗo Kiriis Ultimate, winndiyanke, peewnoowo
Gardiiɗo pijirlooji cakkitiiɗi ɗii, winndiyanke, peewnoowo : Dakore Akande, Rita Dominik, Ini Edo, Enyinna Nwigwe
2006 Moƴƴere kaawningol Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Joke Silva
2007 Game of Life Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2008 Mary Slessor (serie tele) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe
2009 Laamɗo debbo Amina Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2010 Inale Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Karolin Chikezie, Ini Edo
2012 Noowammbar ɓaleejo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hollitoore: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe
2013 Laamɗo [[Amerik]] Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo
2016 Laawol feewde e rimɗude Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Viva Bianca, Akon, Margaret Avery, Zack Amata
==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji==
Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, ''film'' ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011
Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, njeenaari heɗtiiɓe, noowammbar ɓaleejo, 2011
Koolol fimji lesdi Monako, fimji ɓurduɗi welnugo, Inale, 2011
Koolol [[Nollywood]] Kopenhagen, Filmu ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011
Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Noowammbar ɓaleejo, 2011
Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Pijirlooji ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Noowammbar ɓaleeɓe, 2011
Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Binndi ɓurɗi moƴƴude, Noowammbar ɓaleeɓe, 2011
Njeenaaje fijirde [[Naajeeriya]], Filmu ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2011
Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Filmuuji [[Naajeeriya|Najeriya]] ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Inale, 2011
Njeenaaje NFVSB leydi Naajeeriya, filmo ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2010
Fedde hakkunde leyɗeele filmuuji [[Abuja]], njeenaaje heɗotooɓe, Mary Slessor, hitaande 2009
Koolol filmuuji hakkunde leyɗeele [[Abuja]], filmo ɓurɗo juutde, Mary Slessor, hitaande 2009
''SIMA AWARDS'', gardo ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere kaawniinde, 2008
Njeenaaje leƴƴi ekran, filmo ɓurɗo moƴƴude e hirnaange [[Afrik]], Moƴƴere kaawniinde, 2007
Njeenaaje filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2007
Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere Kaawniinde, 2007
Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, cinematography ɓurɗo moƴƴude, moƴƴere kaawniinde, 2007
Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, gardo ɓurɗo moƴƴude (toɗɗaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2006
Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, Sinematogaraafi ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere Kaawniinde, 2006
Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaangal), Moƴƴere Kaawniinde, 2006
Njeenaaje Akademi Fim [[Afrik]] AAMA, Binndi ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Moƴƴere Kaawniinde, 2006
==Nguurndam neɗɗo==
E hitaande 2001 e nder yeewtere to Calabar o hawri e Mbong Amata.[ Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, nde o heɓi duuɓi 18, ɓe puɗɗii jokkondirde. Ɓe resndi hitaande 2008, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Veno jibinaa ko caggal hitaande nde. E hitaande 2013 ɓe ceerti e hitaande 2014 ɓe ceerti.
Amata ina gollondira hannde e Vanessa Teemsma, gollinooɗo e peewnugol filmuuji makko, ina jeyaa heen ''Black'' Novembre. Amata e Teemsma njaɓɓii ɓiɗɗo gorko e hitaande 2019, innde mum ko Kessiena Donald Amata, innde hakkundeere ndee ko caggal baaba mum Teemsma
==Ƴeew kadi==
Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]
Kategori:Filmuuji ɗi Jeta Amata ardii
==Tuugnorgal==
1d5yrh3ywlcx4mjkcnyzqf7dtxv06fj
Diāna Marcinkēviča
0
37948
157410
2026-03-26T12:27:07Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Diāna Marcinkēviča (jibinaa ko ñalnde 3 ut 1992) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to leydi Letoni. Marcinkēviča dañii tiitoonde 8 e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 28 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 196. Ñalnde 26 mee 2014, o yettiima toɓɓere 146 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O fijata ko e fedde Latvia Fed Cup, o jogii ko 24-31, gila lewru sulyee 2024. Kugal Marci..."
157410
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Diāna Marcinkēviča (jibinaa ko ñalnde 3 ut 1992) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to leydi Letoni.
Marcinkēviča dañii tiitoonde 8 e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 28 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 196. Ñalnde 26 mee 2014, o yettiima toɓɓere 146 e nder doggol ɗiɗmol WTA.
O fijata ko e fedde Latvia Fed Cup, o jogii ko 24-31, gila lewru sulyee 2024.
Kugal
Marcinkēviča winnditii nafoore mum adannde e kawgel WTA, ko o ƴaañoowo e 2019 nde o fooli ƴaañoowo Kamilla Rakhimova, e nder setuuji juɓɓuɗi.
Finaluuji cirkooji ITF
Gooto : 21 (8 tiitoonde, 13 ɗiɗaɓere)
Tariya
000 dolaar kawgel (0–2)
000 dolaar kawgel (4–7)
Kawgel 10 000 dolaar (4–4)
ljjuvz59sgr6v9u2n5ye21d8hyuit73
157412
157410
2026-03-26T12:29:14Z
Ilya Discuss
10103
157412
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Diāna Marcinkēviča''' (jibinaa ko ñalnde 3 ut 1992) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to leydi Letoni.
Marcinkēviča dañii tiitoonde 8 e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 28 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 196. Ñalnde 26 mee 2014, o yettiima toɓɓere 146 e nder doggol ɗiɗmol WTA.
O fijata ko e fedde Latvia Fed Cup, o jogii ko 24-31, gila lewru sulyee 2024.
== Kugal ==
Marcinkēviča winnditii nafoore mum adannde e kawgel WTA, ko o ƴaañoowo e 2019 nde o fooli ƴaañoowo Kamilla Rakhimova, e nder setuuji juɓɓuɗi.
== Finaluuji cirkooji ITF ==
Gooto : 21 (8 tiitoonde, 13 ɗiɗaɓere)
== Tariya ==
000 dolaar kawgel (0–2)
000 dolaar kawgel (4–7)
Kawgel 10 000 dolaar (4–4)
hy6pjzwdshphhr6peq3ujdupyqripuh
157414
157412
2026-03-26T12:30:45Z
Ilya Discuss
10103
157414
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Diāna Marcinkēviča''' (jibinaa ko ñalnde 3 ut 1992) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to leydi Letoni.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/article/us-tennis-tennis-roundup-wta-idUSKCN1UH2MB/|title=WTA roundup: Gasparyan upset at Baltic Open}}</ref>
Marcinkēviča dañii tiitoonde 8 e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 28 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 196. Ñalnde 26 mee 2014, o yettiima toɓɓere 146 e nder doggol ɗiɗmol WTA.
O fijata ko e fedde Latvia Fed Cup, o jogii ko 24-31, gila lewru sulyee 2024.
== Kugal ==
Marcinkēviča winnditii nafoore mum adannde e kawgel WTA, ko o ƴaañoowo e 2019 nde o fooli ƴaañoowo Kamilla Rakhimova, e nder setuuji juɓɓuɗi.
== Finaluuji cirkooji ITF ==
Gooto : 21 (8 tiitoonde, 13 ɗiɗaɓere)
== Tariya ==
000 dolaar kawgel (0–2)
000 dolaar kawgel (4–7)
Kawgel 10 000 dolaar (4–4)
4rnzyzlwtab4fmftj6l6zqedsj41e94
Fiorella Bonicelli
0
37949
157415
2026-03-26T12:33:45Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Fiorella Bonicelli (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masth..."
157415
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Fiorella Bonicelli (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masthoff 6-4, 1-6, 6-3. To Fed Cup, limngal maako nder gootel woni 11-4, limngal ɗiɗaɓal woni 6-8. E nder golle makko, o yettiima e kawgel ngel gootol, e nder kawgel ngel, e hitaande 1978, ɗo o fooli Virginia Ruzici e setuuji tati.
Final Slam mawɗo
Ɗiɗi: (tiitoonde wootere)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winndere 1976 Farayse udditiinde leydi Farayse Gail Lovera Dental Dowlaaji Amerik Kathleen Harter
Almaañ hirnaange Helga Nisen Mastof 6-4, 1-6, 6-3
Ɗiɗi jillondirɗi: (1 tiitoonde)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winnde 1975 Farayse udditiinde leydi Beresiil Thomaz Koch Sili Jaime Fillol
Leyɗeele dentuɗe Amerik Pam Teegarden 6-4, 7-6
Tuugnorgal
r9w9fro2la67zyewwdz3znxc9oqkptz
157416
157415
2026-03-26T12:36:16Z
Ilya Discuss
10103
157416
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fiorella Bonicelli''' (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masthoff 6-4, 1-6, 6-3. To Fed Cup, limngal maako nder gootel woni 11-4, limngal ɗiɗaɓal woni 6-8. E nder golle makko, o yettiima e kawgel ngel gootol, e nder kawgel ngel, e hitaande 1978, ɗo o fooli Virginia Ruzici e setuuji tati.
== Final Slam mawɗo ==
Ɗiɗi: (tiitoonde wootere)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winndere 1976 Farayse udditiinde leydi Farayse Gail Lovera Dental Dowlaaji Amerik Kathleen Harter
Almaañ hirnaange Helga Nisen Mastof 6-4, 1-6, 6-3
Ɗiɗi jillondirɗi: (1 tiitoonde)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winnde 1975 Farayse udditiinde leydi Beresiil Thomaz Koch Sili Jaime Fillol
Leyɗeele dentuɗe Amerik Pam Teegarden 6-4, 7-6
== Tuugnorgal ==
7d90b5i331jh1drdhpdn1ndnbrx0ry5
157417
157416
2026-03-26T12:37:41Z
Ilya Discuss
10103
157417
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fiorella Bonicelli''' (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masthoff 6-4, 1-6, 6-3. To Fed Cup, limngal maako nder gootel woni 11-4, limngal ɗiɗaɓal woni 6-8. E nder golle makko, o yettiima e kawgel ngel gootol, e nder kawgel ngel, e hitaande 1978, ɗo o fooli Virginia Ruzici e setuuji tati.11.<ref name="wot1978">{{cite book|title=World of Tennis 1978 : a BP yearbook|year=1978|publisher=Macdonald and Janes|location=London|isbn=9780354090391|page=307|editor=John Barrett|editor-link=John Barrett (tennis)}}</ref>
== Final Slam mawɗo ==
Ɗiɗi: (tiitoonde wootere)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winndere 1976 Farayse udditiinde leydi Farayse Gail Lovera Dental Dowlaaji Amerik Kathleen Harter
Almaañ hirnaange Helga Nisen Mastof 6-4, 1-6, 6-3
Ɗiɗi jillondirɗi: (1 tiitoonde)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winnde 1975 Farayse udditiinde leydi Beresiil Thomaz Koch Sili Jaime Fillol
Leyɗeele dentuɗe Amerik Pam Teegarden 6-4, 7-6
== Tuugnorgal ==
mmv6fwkn2emqmwrnavanb3g844xk2yh
157418
157417
2026-03-26T12:39:44Z
Ilya Discuss
10103
157418
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fiorella Bonicelli''' (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masthoff 6-4, 1-6, 6-3. To Fed Cup, limngal maako nder gootel woni 11-4, limngal ɗiɗaɓal woni 6-8. E nder golle makko, o yettiima e kawgel ngel gootol, e nder kawgel ngel, e hitaande 1978, ɗo o fooli Virginia Ruzici e setuuji tati.11.<ref name="wot1978">{{cite book|title=World of Tennis 1978 : a BP yearbook|year=1978|publisher=Macdonald and Janes|location=London|isbn=9780354090391|page=307|editor=John Barrett|editor-link=John Barrett (tennis)}}</ref>
== Final Slam mawɗo ==
Ɗiɗi: (tiitoonde wootere)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winndere 1976 Farayse udditiinde leydi Farayse Gail Lovera Dental Dowlaaji Amerik Kathleen Harter<ref>[https://wtafiles.blob.core.windows.net/pdf/draws/archive/1976/903.pdf French Open 1976] at WTA, page 2</ref>
Almaañ hirnaange Helga Nisen Mastof 6-4, 1-6, 6-3
Ɗiɗi jillondirɗi: (1 tiitoonde)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winnde 1975 Farayse udditiinde leydi Beresiil Thomaz Koch Sili Jaime Fillol
Leyɗeele dentuɗe Amerik Pam Teegarden 6-4, 7-6
== Tuugnorgal ==
a5lusmg5zac54ngso9wq8c97o8ssx6p
Ezekiel Molala
0
37950
157419
2026-03-26T12:42:40Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Lesiba Ezekiel Molala ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik. E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral. Molala daraaki e hitaande 2024. Tuugnorgal"
157419
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Lesiba Ezekiel Molala ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik.
E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral.
Molala daraaki e hitaande 2024.
Tuugnorgal
tuiehl1p3oq3yodj3t8d6ohcthe583w
157420
157419
2026-03-26T12:43:55Z
Ilya Discuss
10103
157420
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lesiba Ezekiel Molala''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik.
E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral.
Molala daraaki e hitaande 2024.
== Tuugnorgal ==
3jbnf4g9p5c9rur9i6bk9585wrxn8da
157422
157420
2026-03-26T12:44:58Z
Ilya Discuss
10103
157422
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lesiba Ezekiel Molala''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik.
E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral.<ref>{{Cite web|last=News|first=Eyewitness|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2022-03-29|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-03-29|website=News24|language=en-US}}</ref>
Molala daraaki e hitaande 2024.
== Tuugnorgal ==
44f1ma06b6l5crffv76i0d6zokbyfov
157423
157422
2026-03-26T12:45:49Z
Ilya Discuss
10103
157423
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lesiba Ezekiel Molala''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik..<ref>{{Cite web|date=29 March 2022|title=Portfolio Committee on Communications|url=https://www.parliament.gov.za/committee-details/142|access-date=29 March 2022|website=Parliament of South Africa}}</ref>
E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral.<ref>{{Cite web|last=News|first=Eyewitness|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2022-03-29|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-03-29|website=News24|language=en-US}}</ref>
Molala daraaki e hitaande 2024.
== Tuugnorgal ==
thyyfsntywipvjyn0l5zoxxrnw4enq6
157424
157423
2026-03-26T12:46:47Z
Ilya Discuss
10103
157424
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lesiba Ezekiel Molala''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik..<ref>{{Cite web|date=29 March 2022|title=Portfolio Committee on Communications|url=https://www.parliament.gov.za/committee-details/142|access-date=29 March 2022|website=Parliament of South Africa}}</ref>
E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral.<ref>{{Cite web|last=News|first=Eyewitness|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2022-03-29|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-03-29|website=News24|language=en-US}}</ref>
Molala daraaki e hitaande 2024.<ref>{{Cite web|title=The ANC`s candidate lists for the 2024 elections - DOCUMENTS {{!}} Politicsweb|url=https://www.politicsweb.co.za/documents/the-ancs-candidate-lists-for-the-2024-elections|access-date=2024-12-03|website=www.politicsweb.co.za|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
6mnj7zryqjrmxsltk79fvf8oa5evjgb
Heike Friedrich
0
37951
157427
2026-03-26T12:50:22Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Heike Friedrich (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo. E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seo..."
157427
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Heike Friedrich (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo.
E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seoul, o heɓi njeenaari kaalis. Friedrich heɓiino tawo medal kaŋŋe e nder 200 m ñalnde heen.
E lewru oktoobar 1986, o rokkaa Hoodere Sehilaagal Yimɓe e kaŋŋe (klaas ɗiɗaɓo) sabu nafoore makko e dingiral.
Tuugnorgal
ssys1wcqet66i1yssznjfeyuoqqfy12
157428
157427
2026-03-26T12:52:03Z
Ilya Discuss
10103
157428
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Heike Friedrich''' (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo.
E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seoul, o heɓi njeenaari kaalis. Friedrich heɓiino tawo medal kaŋŋe e nder 200 m ñalnde heen.
E lewru oktoobar 1986, o rokkaa Hoodere Sehilaagal Yimɓe e kaŋŋe (klaas ɗiɗaɓo) sabu nafoore makko e dingiral.
== Tuugnorgal ==
alepjd9gd4yfxmfvthuudu9u7sdg0wk
157429
157428
2026-03-26T12:53:29Z
Ilya Discuss
10103
157429
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Heike Friedrich''' (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo.<ref>[https://www.nytimes.com/1988/09/23/sports/the-seoul-olympics-swimming-evans-and-biondi-win-gold-again.html "THE SEOUL OLYMPICS: Swimming; Evans and Biondi Win Gold Again"] ''New York Times''. Retrieved 19 January 2017.</ref>
E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seoul, o heɓi njeenaari kaalis. Friedrich heɓiino tawo medal kaŋŋe e nder 200 m ñalnde heen.
E lewru oktoobar 1986, o rokkaa Hoodere Sehilaagal Yimɓe e kaŋŋe (klaas ɗiɗaɓo) sabu nafoore makko e dingiral.
== Tuugnorgal ==
0msuwz4w514t7amlpmdy3p4qn9nb5ac
157430
157429
2026-03-26T12:54:39Z
Ilya Discuss
10103
157430
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Heike Friedrich''' (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo.<ref>[https://www.nytimes.com/1988/09/23/sports/the-seoul-olympics-swimming-evans-and-biondi-win-gold-again.html "THE SEOUL OLYMPICS: Swimming; Evans and Biondi Win Gold Again"] ''New York Times''. Retrieved 19 January 2017.</ref>
E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seoul, o heɓi njeenaari kaalis. Friedrich heɓiino tawo medal kaŋŋe e nder 200 m ñalnde heen.<ref>{{cite news|title=Hohe staatliche Auszeichnungen verliehen|trans-title=Awarded high state awards|url=http://zefys.staatsbibliothek-berlin.de/ddr-presse/ergebnisanzeige/?purl=SNP26120215-19861015-0-6-65-0|access-date=23 September 2018|work=[[Neues Deutschland]]|volume=42|issue=243|date=15 October 1986|page=6|language=de|url-access=registration|archive-date=23 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180923052818/http://zefys.staatsbibliothek-berlin.de/ddr-presse/ergebnisanzeige/?purl=SNP26120215-19861015-0-6-65-0|url-status=dead}}</ref>
E lewru oktoobar 1986, o rokkaa Hoodere Sehilaagal Yimɓe e kaŋŋe (klaas ɗiɗaɓo) sabu nafoore makko e dingiral.
== Tuugnorgal ==
6w597bhx9pg63h1l9t89vfhcpbx545i
John Austin (tennis)
0
37952
157432
2026-03-26T12:58:06Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}John Austin (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1957) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis, jibinaa ko to Long Beach, Kaliforni. O dañii njeenaari Wimbledon e nder kawgel ngel, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Tracy Austin, e hitaande 1980, o woni kippu gadano miñiiko debbo e miñiiko debbo heɓde tiitoonde Grand Slam e nder heen. Austin yettiima e limre toownde e nder golle mum, woni 40ɓo e nder winndere ndee, ko kanko woni miñiiko gonnooɗo fiyooɓe t..."
157432
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}John Austin (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1957) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis, jibinaa ko to Long Beach, Kaliforni. O dañii njeenaari Wimbledon e nder kawgel ngel, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Tracy Austin, e hitaande 1980, o woni kippu gadano miñiiko debbo e miñiiko debbo heɓde tiitoonde Grand Slam e nder heen.
Austin yettiima e limre toownde e nder golle mum, woni 40ɓo e nder winndere ndee, ko kanko woni miñiiko gonnooɗo fiyooɓe tennis Tracy, Pam, Jeff, e Doug Austin, e miñiiko jom suudu Denise Austin, karallo ko faati e fitinaaji.
E wiyde jaaynde yaltunde ñalnde 31 sulyee 2006,
Ko kanko wonnoo hooreejo fedde tennis Mulholland to Los Angeles
Ko kanko woni ƴaañoowo ngenndiijo NCAA e hitaande 1978 nde o woni to UCLA
O woniino tergal e kippu Davis Cup.
Tuggi hitaande 2024, Austin ina hoɗi to Scottsdale, AZ ɗo o woni gardiiɗo kippu sukaaɓe rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame.
Final Slam mawɗo
Ɗiɗi jillondirɗi : 2 (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winndi 1980 Wimbledon huɗo Amerik Amerik Tracy Austin Ostarali Dianne Fromholtz
Ostarali Mark Edmondson 4-6, 7-6(8-6), 6-3
1981 Wimbledon huɗo Amerik Tracy Austin Pays-Bas Betty Stöve
Afrik worgo Frew McMillan 6-4, 6-7(2-7), 3-6
Tuugnorgal
q6tqgwrpt8r5hvrisaqx96imyzjjtyw
157433
157432
2026-03-26T13:00:37Z
Ilya Discuss
10103
157433
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''John Austin ('''jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1957) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis, jibinaa ko to Long Beach, Kaliforni. O dañii njeenaari Wimbledon e nder kawgel ngel, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Tracy Austin, e hitaande 1980, o woni kippu gadano miñiiko debbo e miñiiko debbo heɓde tiitoonde Grand Slam e nder heen.
Austin yettiima e limre toownde e nder golle mum, woni 40ɓo e nder winndere ndee, ko kanko woni miñiiko gonnooɗo fiyooɓe tennis Tracy, Pam, Jeff, e Doug Austin, e miñiiko jom suudu Denise Austin, karallo ko faati e fitinaaji.
E wiyde jaaynde yaltunde ñalnde 31 sulyee 2006,
Ko kanko wonnoo hooreejo fedde tennis Mulholland to Los Angeles
Ko kanko woni ƴaañoowo ngenndiijo NCAA e hitaande 1978 nde o woni to UCLA
O woniino tergal e kippu Davis Cup.
Tuggi hitaande 2024, Austin ina hoɗi to Scottsdale, AZ ɗo o woni gardiiɗo kippu sukaaɓe rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame.
== Final Slam mawɗo ==
Ɗiɗi jillondirɗi : 2 (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winndi 1980 Wimbledon huɗo Amerik Amerik Tracy Austin Ostarali Dianne Fromholtz
Ostarali Mark Edmondson 4-6, 7-6(8-6), 6-3
1981 Wimbledon huɗo Amerik Tracy Austin Pays-Bas Betty Stöve
Afrik worgo Frew McMillan 6-4, 6-7(2-7), 3-6
== Tuugnorgal ==
ffzkciv2vwbv79rywhfoh5gtnhsgfvy
157435
157433
2026-03-26T13:02:07Z
Ilya Discuss
10103
157435
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''John Austin ('''jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1957) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis, jibinaa ko to Long Beach, Kaliforni. O dañii njeenaari Wimbledon e nder kawgel ngel, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Tracy Austin, e hitaande 1980, o woni kippu gadano miñiiko debbo e miñiiko debbo heɓde tiitoonde Grand Slam e nder heen.<ref>https://azpreps365.com/articles/17157-notre-dame-prep-welcomes-wimbledon-champion-john-austin</ref>
Austin yettiima e limre toownde e nder golle mum, woni 40ɓo e nder winndere ndee, ko kanko woni miñiiko gonnooɗo fiyooɓe tennis Tracy, Pam, Jeff, e Doug Austin, e miñiiko jom suudu Denise Austin, karallo ko faati e fitinaaji.
E wiyde jaaynde yaltunde ñalnde 31 sulyee 2006,
Ko kanko wonnoo hooreejo fedde tennis Mulholland to Los Angeles
Ko kanko woni ƴaañoowo ngenndiijo NCAA e hitaande 1978 nde o woni to UCLA
O woniino tergal e kippu Davis Cup.
Tuggi hitaande 2024, Austin ina hoɗi to Scottsdale, AZ ɗo o woni gardiiɗo kippu sukaaɓe rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame.
== Final Slam mawɗo ==
Ɗiɗi jillondirɗi : 2 (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere)
Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score
Winndi 1980 Wimbledon huɗo Amerik Amerik Tracy Austin Ostarali Dianne Fromholtz
Ostarali Mark Edmondson 4-6, 7-6(8-6), 6-3
1981 Wimbledon huɗo Amerik Tracy Austin Pays-Bas Betty Stöve
Afrik worgo Frew McMillan 6-4, 6-7(2-7), 3-6
== Tuugnorgal ==
lhtkeqqhfgqtazas1fgequ5m4dy9u2r
Feminist capitalism
0
37953
157434
2026-03-26T13:01:22Z
Adam644
9917
Created page with "'''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.[4][5][6][7] Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,[8] e gol..."
157434
wikitext
text/x-wiki
'''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.[4][5][6][7]
Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,[8] e golle toppitiiɗe ɗee peccaaka no haanirta nii, heddii ko ɓuri heewde e rewɓe.[9]
Ina woodi kadi ƴeewndo ko fayti e no feminism huutortee ngam yeeyde geɗe (ko wayi no jimɗi walla koltu). Ndeeɗoo kuutorgal ina ñiŋee sabu mesaas feministe oo ina waasa nafoore mum to bannge politik, ina wonta tan ko mbaydi. Ɗee geɗe naamndaaki sarɗiiji peewnugol ko ɓuri heewde e mbaydiiji winndere.[1][2][10]
9x2mmwdjak4ejoi8is2zl26z56len4r
157436
157434
2026-03-26T13:03:37Z
Adam644
9917
157436
wikitext
text/x-wiki
'''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.[4][5][6][7]
Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,[8] e golle toppitiiɗe ɗee peccaaka no haanirta nii, heddii ko ɓuri heewde e rewɓe.[9]
Ina woodi kadi ƴeewndo ko fayti e no feminism huutortee ngam yeeyde geɗe (ko wayi no jimɗi walla koltu). Ndeeɗoo kuutorgal ina ñiŋee sabu mesaas feministe oo ina waasa nafoore mum to bannge politik, ina wonta tan ko mbaydi. Ɗee geɗe naamndaaki sarɗiiji peewnugol ko ɓuri heewde e mbaydiiji winndere.[1][2][10]
== Ƴeew kadi ==
{{columns-list|* [[Feminationalism]]
* [[Gender bias]]
* [[Gender gap]]
* [[Gender parity]]
* [[Gender perspective]]
* [[Green capitalism]]
* [[Inclusive capitalism]]
* [[Intersectionality]]
* [[Pink capitalism]]
* [[Progressive capitalism]]
* [[Purplewashing]]
* [[Women's liberation]]|colwidth=22em}}
b4nuyzyvqj29g5nsu40ig49obuvzb68
157437
157436
2026-03-26T13:05:02Z
Adam644
9917
157437
wikitext
text/x-wiki
'''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.[4][5][6][7]
Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,[8] e golle toppitiiɗe ɗee peccaaka no haanirta nii, heddii ko ɓuri heewde e rewɓe.[9]
Ina woodi kadi ƴeewndo ko fayti e no feminism huutortee ngam yeeyde geɗe (ko wayi no jimɗi walla koltu). Ndeeɗoo kuutorgal ina ñiŋee sabu mesaas feministe oo ina waasa nafoore mum to bannge politik, ina wonta tan ko mbaydi. Ɗee geɗe naamndaaki sarɗiiji peewnugol ko ɓuri heewde e mbaydiiji winndere.[1][2][10]
== Ƴeew kadi ==
{{columns-list|* [[Feminationalism]]
* [[Gender bias]]
* [[Gender gap]]
* [[Gender parity]]
* [[Gender perspective]]
* [[Green capitalism]]
* [[Inclusive capitalism]]
* [[Intersectionality]]
* [[Pink capitalism]]
* [[Progressive capitalism]]
* [[Purplewashing]]
* [[Women's liberation]]|colwidth=22em}}
== Tuugnorgal ==
<references />
bg9fdspipnl0wtm3v5h53t45jady237
157439
157437
2026-03-26T13:06:58Z
Adam644
9917
157439
wikitext
text/x-wiki
'''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.<ref>{{cite news|last=Fraser|first=Nancy|author-link=Nancy Fraser|title=How feminism became capitalism's handmaiden - and how to reclaim it|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/oct/14/feminism-capitalist-handmaiden-neoliberal|work=The Guardian|date=14 October 2013}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ik9Io2muuuEC|title=Reinventing Anarchy, Again|first=Howard J.|last=Ehrlich|editor=AK Press|year=1996|publisher=AK Press|isbn=9781873176887}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/190437|title=Feminism for Sale: Case Study of a Pro-Sex Feminist Business|journal=Gender and Society|year=1999|first=Meika|last=Loe|volume=13|issue=6|pages=705–732|doi=10.1177/089124399013006003|jstor=190437|s2cid=145250693|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://es.calameo.com/read/005721734a88162d616ac|title=Marchas nocturnas 24N. Burgos (2017 - 2018)|first=Beatriz|last=Vivancos Núñez|language=es}}</ref>
Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,<ref>{{Cite news|url=http://www.esquerdadiario.com.br/A-falacia-do-capitalismo-feminista-paridade-entre-generos-levara-mais-257-anos-para-ser-atingida|title=A falácia do capitalismo feminista: paridade entre gêneros levará mais 257 anos para ser atingida|journal=Esquerda Diario|date=17 December 2019|language=pt}}</ref> e golle toppitiiɗe ɗee peccaaka no haanirta nii, heddii ko ɓuri heewde e rewɓe<ref>{{Cite book|url=https://cpalsocial.org/documentos/565.pdf|title=En la espiral de la energía. Colapso del capitalismo global y civilizatorio|isbn=978-84-947850-7-8|language=es|last1=Durán|first1=Ramón Fernández|last2=Reyes|first2=Luis González|date=2018|publisher=Libros en Acción}}</ref>
Ina woodi kadi ƴeewndo ko fayti e no feminism huutortee ngam yeeyde geɗe (ko wayi no jimɗi walla koltu). Ndeeɗoo kuutorgal ina ñiŋee sabu mesaas feministe oo ina waasa nafoore mum to bannge politik, ina wonta tan ko mbaydi. Ɗee geɗe naamndaaki sarɗiiji peewnugol ko ɓuri heewde e mbaydiiji winndere..<ref name="harvard">{{Cite news|url=https://harvardpolitics.com/feminism-and-fast-fashion/|title=Just How Feminist is Your "Girl Power" T-Shirt?|first=Zoe|last=Yu|journal=Harvard Political Review|date=10 October 2023}}</ref><ref name="perifericas">{{Cite journal|url=https://perifericas.es/blogs/blog/la-ciencia-economica-se-olvido-de-las-mujeres|title=La ciencia económica se olvidó de las mujeres|first=Daniela|last=Sansón|journal=PeriFéricas: Escuela de feminismos alternativos|date=22 December 2019|language=es}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.yorokobu.es/ernesto-castro-trap/|title=Ernesto Castro: "El trap es un fenómeno de gente que quiere volver a sentirse joven"|journal=Yorokobu|date=1 October 2019|language=es}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
{{columns-list|* [[Feminationalism]]
* [[Gender bias]]
* [[Gender gap]]
* [[Gender parity]]
* [[Gender perspective]]
* [[Green capitalism]]
* [[Inclusive capitalism]]
* [[Intersectionality]]
* [[Pink capitalism]]
* [[Progressive capitalism]]
* [[Purplewashing]]
* [[Women's liberation]]|colwidth=22em}}
== Tuugnorgal ==
<references />
bs3h5bkpjg7p1y92ngxrtvs82cir69i
Sandra Völker
0
37954
157438
2026-03-26T13:05:32Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Sandra Völker (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel. Golle Olimpiyaade Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreed..."
157438
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Sandra Völker (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel.
Golle Olimpiyaade
Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreede ko Barcelone, Espaañ e hitaande 1992.
Nguurndam keeriɗam
E nder peewnugol Völker ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2000, o heɓi rafi asma, hitaande caggal ɗuum o sosi stiftung (fondaasiyoŋ) wonande sukaaɓe wonduɓe e asma e alerji. Taariiha Völker wurtinaama nder hitaande 2015.
Ƴeew kadi
Hello jaɓɓorgo neɗɗo
Profaayiil e lowre FINA-
Rekord winndere yahrude yeeso 50 meeteruuji caggal
Bibliyogaraafi
Wolker, Sandra (2015). An Leydi ina waawi dude njulaagu. Deftere Orell Füssli, 248 kelle. ISBN 3-280-05579-2.
Tuugnorgal
l70h1z15bb3fdckfs9a1o1ewuqp8fxi
157440
157438
2026-03-26T13:07:36Z
Ilya Discuss
10103
157440
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sandra Völker''' (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel.
== Golle Olimpiyaade ==
Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreede ko Barcelone, Espaañ e hitaande 1992.
== Nguurndam keeriɗam ==
E nder peewnugol Völker ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2000, o heɓi rafi asma, hitaande caggal ɗuum o sosi stiftung (fondaasiyoŋ) wonande sukaaɓe wonduɓe e asma e alerji. Taariiha Völker wurtinaama nder hitaande 2015.
== Ƴeew kadi ==
Hello jaɓɓorgo neɗɗo
Profaayiil e lowre FINA-
Rekord winndere yahrude yeeso 50 meeteruuji caggal
== Bibliyogaraafi ==
Wolker, Sandra (2015). An Leydi ina waawi dude njulaagu. Deftere Orell Füssli, 248 kelle. ISBN 3-280-05579-2.
== Tuugnorgal ==
ctb8drjgaf232molzvao12egue9c0lp
157441
157440
2026-03-26T13:08:43Z
Ilya Discuss
10103
157441
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sandra Völker''' (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel.
== Golle Olimpiyaade ==
Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreede ko Barcelone, Espaañ e hitaande 1992.<ref name="sports-ref">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/vo/sandra-volker-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200417090434/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/vo/sandra-volker-1.html|url-status=dead|archive-date=2020-04-17|title=Sandra Völker}}</ref>
== Nguurndam keeriɗam ==
E nder peewnugol Völker ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2000, o heɓi rafi asma, hitaande caggal ɗuum o sosi stiftung (fondaasiyoŋ) wonande sukaaɓe wonduɓe e asma e alerji. Taariiha Völker wurtinaama nder hitaande 2015.
== Ƴeew kadi ==
Hello jaɓɓorgo neɗɗo
Profaayiil e lowre FINA-
Rekord winndere yahrude yeeso 50 meeteruuji caggal
== Bibliyogaraafi ==
Wolker, Sandra (2015). An Leydi ina waawi dude njulaagu. Deftere Orell Füssli, 248 kelle. ISBN 3-280-05579-2.
== Tuugnorgal ==
9eu60063g57boqwyjojzw7l7962vziv
157443
157441
2026-03-26T13:10:05Z
Ilya Discuss
10103
157443
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sandra Völker''' (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel.
== Golle Olimpiyaade ==
Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreede ko Barcelone, Espaañ e hitaande 1992.<ref name="sports-ref">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/vo/sandra-volker-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200417090434/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/vo/sandra-volker-1.html|url-status=dead|archive-date=2020-04-17|title=Sandra Völker}}</ref>
== Nguurndam keeriɗam ==
E nder peewnugol Völker ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2000, o heɓi rafi asma, hitaande caggal ɗuum o sosi stiftung (fondaasiyoŋ) wonande sukaaɓe wonduɓe e asma e alerji. Taariiha Völker wurtinaama nder hitaande 2015.<ref>{{cite web|url=https://www.tributetobambi-stiftung.de/node/136|title=Sandra Völker Stiftung|website=Tribute to Bambi Stiftung|publisher=Tribute to Bambi Stiftung|access-date=2025-04-30|quote=Aus eigener Betroffenheit – die Diagnose Asthma bronchiale traf Sandra Völker während den Vorbereitungen auf die Olympischen Sommerspiele 2000 – gründete sie ein Jahr später die Stiftung für asthma- und allergiebetroffene Kinder.}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ndr.de/sport/mehr_sport/schwimmen590_page-2.html|title=Schwimmstar Sandra Völker: Untergehen gilt nicht|last1=Bellinger|first1=Andreas|last2=Strauch|first2=Anne|date=2015-07-01|website=NDR|publisher=Norddeutscher Rundfunk|access-date=2025-04-30|quote=Das und vieles mehr hat sie sich in ihrem Buch 'An Land kannst Du nicht schwimmen' von der Seele geschrieben.}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Hello jaɓɓorgo neɗɗo
Profaayiil e lowre FINA-
Rekord winndere yahrude yeeso 50 meeteruuji caggal
== Bibliyogaraafi ==
Wolker, Sandra (2015). An Leydi ina waawi dude njulaagu. Deftere Orell Füssli, 248 kelle. ISBN 3-280-05579-2.
== Tuugnorgal ==
3xj51kd75pxm7bb56soosp6d5n5cygt
Galentine's Day (observance)
0
37955
157442
2026-03-26T13:09:48Z
Adam644
9917
Created page with "'''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's."
157442
wikitext
text/x-wiki
'''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's.
9cgokiwolaxo0t0p8f0dcqvv4haz0qi
157444
157442
2026-03-26T13:10:20Z
Adam644
9917
157444
wikitext
text/x-wiki
'''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's.
== Fuɗɗam ==
Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.[3][4]
2w91zzk88vifqhul4a2bienwyhkqa6c
157445
157444
2026-03-26T13:11:00Z
Adam644
9917
157445
wikitext
text/x-wiki
'''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's.
== Fuɗɗam ==
Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.[3][4]
== Teeŋtinde ==
Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe.[5] Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.[7]
Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen,
Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans.
Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.[8]
Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii.[9] Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.[9][10]
owbte24ttmcjmlko6lmxewcj523uimn
157446
157445
2026-03-26T13:12:50Z
Adam644
9917
157446
wikitext
text/x-wiki
'''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's.
== Fuɗɗam ==
Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.[3][4]
== Teeŋtinde ==
Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe.[5] Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.[7]
Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen,
Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans.
Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.[8]
Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii.[9] Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.[9][10]
== Ƴeew kadi ==
* [[:en:Homosociality|Homosociality]]
* [[:en:Palentine's_Day|Palentine's Day]]
* [[:en:Womance|Womance]]
*
beoacq0xp0vik6nev59e6h3fz8gavt3
157447
157446
2026-03-26T13:14:33Z
Adam644
9917
157447
wikitext
text/x-wiki
'''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's.
== Fuɗɗam ==
Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.[3][4]
== Teeŋtinde ==
Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe.[5] Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.[7]
Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen,
Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans.
Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.[8]
Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii.[9] Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.[9][10]
== Ƴeew kadi ==
* [[:en:Homosociality|Homosociality]]
* [[:en:Palentine's_Day|Palentine's Day]]
* [[:en:Womance|Womance]]
== Tuugnorgal ==
* <references />
7laivn24pz06dh9qg6uwbzuxcdext21
157448
157447
2026-03-26T13:18:40Z
Adam644
9917
157448
wikitext
text/x-wiki
'''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.<ref>{{Cite web|title=Words We're Watching: 'Galentine's Day'|url=https://www.merriam-webster.com/words-at-play/galentines-day-meaning|access-date=2023-02-06|website=merriam-webster.com|language=en}}</ref> Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."<ref name=":0">{{Cite web|last=Harmata|first=Claudia|date=2020-02-13|title=What Is Galentine's Day? How Parks and Recreation Created a Holiday Celebrating Female Friendships|url=https://people.com/tv/what-is-galentines-day-parks-and-recreation/|access-date=2023-02-06|website=[[People (magazine)|People.com]]|language=en}}</ref> Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's.
== Fuɗɗam ==
Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.<ref name=":1">{{cite magazine|last1=Bahr|first1=Sarah|date=February 2020|title=Happy Galentine's Day|magazine=Indianapolis Monthly|pages=11–12}}</ref><ref>{{Citation|last=Kwapis|first=Ken|title=Galentine's Day|date=2010-02-11|work=Parks and Recreation|url=https://www.imdb.com/title/tt1559851/|access-date=2026-02-14|others=Amy Poehler, Rashida Jones, Paul Schneider}}</ref>
== Teeŋtinde ==
Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe. Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.<ref name=":2">{{Cite news|last=Holman|first=Jordan|date=2020-02-13|title=Amy Poehler Invented Galentine's Day, Now Retailers Are Seizing On It|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-13/valentine-s-day-consumer-spending-how-it-s-changing|access-date=2023-02-06}}</ref><ref>{{Cite web|last=Shafiq|first=Julia Gomez and Saman|title=Galentine's Day is Feb. 13. How the girls' celebration got its start.|url=https://www.usatoday.com/story/news/nation/2026/02/12/galentines-day-meaning-origins/88625884007/|access-date=2026-02-14|website=USA TODAY|language=en-US}}</ref><ref name=":12">{{cite magazine|last1=Bahr|first1=Sarah|date=February 2020|title=Happy Galentine's Day|magazine=Indianapolis Monthly|pages=11–12}}</ref>
Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen,
Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans.
Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.<ref name=":22">{{Cite news|last=Holman|first=Jordan|date=2020-02-13|title=Amy Poehler Invented Galentine's Day, Now Retailers Are Seizing On It|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-13/valentine-s-day-consumer-spending-how-it-s-changing|access-date=2023-02-06}}</ref>
Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii<ref name=":3">{{cite news|last1=Hart|first1=Anna|date=2020-02-08|title=How to navigate the protocol of Galentine's Day|newspaper=Sunday Telegraph|location=London}}</ref> Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.<ref name=":4">{{Cite web|title=Prominent Massachusetts women gather for ‘Galentine’s Day’ celebration - The Boston Globe|url=https://www.bostonglobe.com/2023/02/14/metro/prominent-massachusetts-women-gather-galentines-day-celebration/|access-date=2026-02-14|website=BostonGlobe.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=For Karen Spilka, this year’s Galentine’s Day is serious business - The Boston Globe|url=https://www.bostonglobe.com/2026/02/13/business/karen-spilka-michelle-wu/|access-date=2026-02-14|website=BostonGlobe.com|language=en-US}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
* [[:en:Homosociality|Homosociality]]
* [[:en:Palentine's_Day|Palentine's Day]]
* [[:en:Womance|Womance]]
== Tuugnorgal ==
* <references />
6kdezduquz49af7pj4xt5ph5bgniqo1
157449
157448
2026-03-26T13:20:13Z
Adam644
9917
157449
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.<ref>{{Cite web|title=Words We're Watching: 'Galentine's Day'|url=https://www.merriam-webster.com/words-at-play/galentines-day-meaning|access-date=2023-02-06|website=merriam-webster.com|language=en}}</ref> Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."<ref name=":0">{{Cite web|last=Harmata|first=Claudia|date=2020-02-13|title=What Is Galentine's Day? How Parks and Recreation Created a Holiday Celebrating Female Friendships|url=https://people.com/tv/what-is-galentines-day-parks-and-recreation/|access-date=2023-02-06|website=[[People (magazine)|People.com]]|language=en}}</ref> Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's.
== Fuɗɗam ==
Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.<ref name=":1">{{cite magazine|last1=Bahr|first1=Sarah|date=February 2020|title=Happy Galentine's Day|magazine=Indianapolis Monthly|pages=11–12}}</ref><ref>{{Citation|last=Kwapis|first=Ken|title=Galentine's Day|date=2010-02-11|work=Parks and Recreation|url=https://www.imdb.com/title/tt1559851/|access-date=2026-02-14|others=Amy Poehler, Rashida Jones, Paul Schneider}}</ref>
== Teeŋtinde ==
Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe. Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.<ref name=":2">{{Cite news|last=Holman|first=Jordan|date=2020-02-13|title=Amy Poehler Invented Galentine's Day, Now Retailers Are Seizing On It|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-13/valentine-s-day-consumer-spending-how-it-s-changing|access-date=2023-02-06}}</ref><ref>{{Cite web|last=Shafiq|first=Julia Gomez and Saman|title=Galentine's Day is Feb. 13. How the girls' celebration got its start.|url=https://www.usatoday.com/story/news/nation/2026/02/12/galentines-day-meaning-origins/88625884007/|access-date=2026-02-14|website=USA TODAY|language=en-US}}</ref><ref name=":12">{{cite magazine|last1=Bahr|first1=Sarah|date=February 2020|title=Happy Galentine's Day|magazine=Indianapolis Monthly|pages=11–12}}</ref>
Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen,
Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans.
Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.<ref name=":22">{{Cite news|last=Holman|first=Jordan|date=2020-02-13|title=Amy Poehler Invented Galentine's Day, Now Retailers Are Seizing On It|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-13/valentine-s-day-consumer-spending-how-it-s-changing|access-date=2023-02-06}}</ref>
Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii<ref name=":3">{{cite news|last1=Hart|first1=Anna|date=2020-02-08|title=How to navigate the protocol of Galentine's Day|newspaper=Sunday Telegraph|location=London}}</ref> Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.<ref name=":4">{{Cite web|title=Prominent Massachusetts women gather for ‘Galentine’s Day’ celebration - The Boston Globe|url=https://www.bostonglobe.com/2023/02/14/metro/prominent-massachusetts-women-gather-galentines-day-celebration/|access-date=2026-02-14|website=BostonGlobe.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=For Karen Spilka, this year’s Galentine’s Day is serious business - The Boston Globe|url=https://www.bostonglobe.com/2026/02/13/business/karen-spilka-michelle-wu/|access-date=2026-02-14|website=BostonGlobe.com|language=en-US}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
* [[:en:Homosociality|Homosociality]]
* [[:en:Palentine's_Day|Palentine's Day]]
* [[:en:Womance|Womance]]
== Tuugnorgal ==
* <references />
c8x4b2m79aqmjjorpjm8b3wstyh6b8e
Girly girl
0
37956
157450
2026-03-26T13:21:33Z
Adam644
9917
Created page with "'''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1] Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi..."
157450
wikitext
text/x-wiki
'''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1]
Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.[2] Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.[3][4]
46z10rif113c9pu0j3ipxl08fxpq2xh
157451
157450
2026-03-26T13:23:27Z
Adam644
9917
157451
wikitext
text/x-wiki
'''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1]
Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.[2] Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.[3][4]
== Ko firti renndo ==
Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en",[5] ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous[6].
qnn7gleqtdtskmx3f9t0dfe3izeypf5
157452
157451
2026-03-26T13:25:11Z
Adam644
9917
157452
wikitext
text/x-wiki
'''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1]
Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.[2] Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.[3][4]
== Ko firti renndo ==
Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en",[5] ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous[6].
== Ƴeew kadi ==
{{Columns-list|* [[Lipstick feminism]]
* [[Lipstick lesbian]]
* [[Butch and femme]]
* [[Effeminacy]]
* [[Marianismo]]
* [[Masculinity]]|colwidth=22em}}
chh4auf42mmylx156ggs0b75kwueg3p
157453
157452
2026-03-26T13:26:25Z
Adam644
9917
157453
wikitext
text/x-wiki
'''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1]
Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.[2] Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.[3][4]
== Ko firti renndo ==
Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en",[5] ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous[6].
== Ƴeew kadi ==
{{Columns-list|* [[Lipstick feminism]]
* [[Lipstick lesbian]]
* [[Butch and femme]]
* [[Effeminacy]]
* [[Marianismo]]
* [[Masculinity]]|colwidth=22em}}
== Tuugnorgal ==
<references />
cjipvz3munfez506p11e8ssl3g1rvlg
157454
157453
2026-03-26T13:28:15Z
Adam644
9917
157454
wikitext
text/x-wiki
'''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.<ref>Linda Duits, ''Multi-Girl-Culture'' (2008) p. 141</ref>
Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.<ref>Duits, p. 136</ref> Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.<ref>M. O'Sullivan/A. MacPhail, ''Young People's Voices'' (2010) p. 37-8</ref><ref>{{Cite book|last=Nicholls|first=Emily|url=https://books.google.com/books?id=2kJmDwAAQBAJ&pg=PA259|title=Negotiating Femininities in the Neoliberal Night-Time Economy: Too Much of a Girl?|date=2018-07-24|publisher=Springer|isbn=978-3-319-93308-5|pages=259|language=en}}</ref>
== Ko firti renndo ==
Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en"<ref>[[Natasha Walter]], ''Living Dolls:The Return of Sexism'' (2010) p. 211</ref> ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous<ref>[[Adam Phillips (psychologist)|Adam Phillips]], ''On Flirtation'' (1994) p. 122-4</ref>.
== Ƴeew kadi ==
{{Columns-list|* [[Lipstick feminism]]
* [[Lipstick lesbian]]
* [[Butch and femme]]
* [[Effeminacy]]
* [[Marianismo]]
* [[Masculinity]]|colwidth=22em}}
== Tuugnorgal ==
<references />
mng4xd7pybacidkrodi26gunsire2go
157455
157454
2026-03-26T13:33:20Z
Adam644
9917
157455
wikitext
text/x-wiki
[[File:Pink lace dress, tan floral cardigan, and nude heels (17511386085).jpg|thumb|Koɗki pinki, taƴe toowɗe e boɗeeje gaasa ina njokkondiri e sukaaɓe rewɓe girly]]
'''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.<ref>Linda Duits, ''Multi-Girl-Culture'' (2008) p. 141</ref>
Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.<ref>Duits, p. 136</ref> Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.<ref>M. O'Sullivan/A. MacPhail, ''Young People's Voices'' (2010) p. 37-8</ref><ref>{{Cite book|last=Nicholls|first=Emily|url=https://books.google.com/books?id=2kJmDwAAQBAJ&pg=PA259|title=Negotiating Femininities in the Neoliberal Night-Time Economy: Too Much of a Girl?|date=2018-07-24|publisher=Springer|isbn=978-3-319-93308-5|pages=259|language=en}}</ref>
== Ko firti renndo ==
Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en"<ref>[[Natasha Walter]], ''Living Dolls:The Return of Sexism'' (2010) p. 211</ref> ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous<ref>[[Adam Phillips (psychologist)|Adam Phillips]], ''On Flirtation'' (1994) p. 122-4</ref>.
== Ƴeew kadi ==
{{Columns-list|* [[Lipstick feminism]]
* [[Lipstick lesbian]]
* [[Butch and femme]]
* [[Effeminacy]]
* [[Marianismo]]
* [[Masculinity]]|colwidth=22em}}
== Tuugnorgal ==
<references />
mxk66b7yb8ppd0pcelrn5lsr6kwcf0r
Lying-in
0
37957
157456
2026-03-26T13:35:57Z
Adam644
9917
Created page with "'''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2]"
157456
wikitext
text/x-wiki
'''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2]
hw00t6qhrlv2qkbu7pw1f7gsjwxmm4p
157457
157456
2026-03-26T13:36:46Z
Adam644
9917
157457
wikitext
text/x-wiki
'''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2]
== Limtol ==
Jaaynde 1932 hollitii wonde lelnude ina waawi waɗde gila e yontereeji ɗiɗi haa e lebbi ɗiɗi.[3] Ina hollita kadi wonde hoto "ummo" (ummo e leeso caggal jibineede) ko famɗi fof balɗe jeenay, tawa ina moƴƴi balɗe 20.[3][4] Toppitagol ngol ina waɗana ɗum ko banndiraaɓe makko rewɓe (yumma walla jom suudu), walla, wonande waawɓe ɗum, ko golloowo wakkati biyeteeɗo lewru. Ɗee yontereeji timmi e naatgol yumma oo e nder renndo ngo e nder juulde Kerecee’en nde eklesiyaaji rewɓe. Nde lying-in woni helmere ɓurnde heewde huutoreede, nde huutortenoo ko e inɗe opitaaluuji jibinannde keewɗi, yeru opitaal General Lying-In to Londres. Haa e kitaale 1970, toppitagol NHS caggal jibinannde ina waɗi balɗe 10 e nder safrirde, tawa sukaaɓe jibinaaɓe ɓee ina njaltinee to suudu safrirdu jamma, ngam ƴeewde so tawii yummiraaɓe ɓee ina pooftoo no moƴƴi nde ɓe ngartata galleeji maɓɓe.[5]
4p6pbcxvvfdidjknvyo5t5t77xbdkov
157458
157457
2026-03-26T13:37:54Z
Adam644
9917
157458
wikitext
text/x-wiki
'''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2]
== Limtol ==
Jaaynde 1932 hollitii wonde lelnude ina waawi waɗde gila e yontereeji ɗiɗi haa e lebbi ɗiɗi.[3] Ina hollita kadi wonde hoto "ummo" (ummo e leeso caggal jibineede) ko famɗi fof balɗe jeenay, tawa ina moƴƴi balɗe 20.[3][4] Toppitagol ngol ina waɗana ɗum ko banndiraaɓe makko rewɓe (yumma walla jom suudu), walla, wonande waawɓe ɗum, ko golloowo wakkati biyeteeɗo lewru. Ɗee yontereeji timmi e naatgol yumma oo e nder renndo ngo e nder juulde Kerecee’en nde eklesiyaaji rewɓe. Nde lying-in woni helmere ɓurnde heewde huutoreede, nde huutortenoo ko e inɗe opitaaluuji jibinannde keewɗi, yeru opitaal General Lying-In to Londres. Haa e kitaale 1970, toppitagol NHS caggal jibinannde ina waɗi balɗe 10 e nder safrirde, tawa sukaaɓe jibinaaɓe ɓee ina njaltinee to suudu safrirdu jamma, ngam ƴeewde so tawii yummiraaɓe ɓee ina pooftoo no moƴƴi nde ɓe ngartata galleeji maɓɓe.[5]
== Ñaamduuji keertiiɗi ==
Ƴeew kadi: Ñaamde ɓuuɓnde
Natal Richard Dagley « Ƴettude kaɓirɗe » e jimɗi Thomas Gaspey. Yumma keso oo ina jooɗii e leeso 4, ina heɓtoo semmbe mum. Tergal galle ina jooɗii e koyngal leeso, ina weltina njillu, ina jogii bonne mum; kamɓe ɗiɗo fof ɓe njara caudle. Maccuɗo debbo hollirta ɓiɗɗo oo e hoɗorde ndee, puccu e ɓiɗɗo puccu ina ƴeewa.
Caudle ko njaram ngulɗam, binndaaɗam no feewi e nder ñaamdu Angalteer, haa teeŋti noon e jamaanu Victoria, ina moƴƴi e ñawɓe e yummiraaɓe kesi. Ko noon ne kadi ina jokkondiri e njilluuji sehilaaɓe ngam yiyde ɓiɗɗo keso oo haa "cake and caudle" walla "taking caudle" wonti metonim njilluuji renndo caggal jibineede.
=== Geɗe renndo ===
Rewɓe keɓii njilluuji weltaare e sehilaaɓe e galleeji e nder dumunna oo ; e nder aadaaji keewɗi e nder winndere ndee, desco da parto ko sifaa keeriiɗo e taƴre pentiirnde rokketeende yumma oo e nder Firenze Renaissance. Dille keewɗe pentirɗe e ɗeen laylayti ina kollita hoɗɓe rewɓe ina ngadda dokke, yumma oo ina jaɓɓoo ɗum e leeso, rewɓe woɗɓe ina njiɗi ɓiɗɗo oo. Dokke nannduɗe e pinal hannde ina mbaɗi ɓiɗɓe leɗɗe e dokke push.
Alaa helmere timmunde ngam lelnude e nder defte Renaissance ko fayti e nguurndam galle (hono no won e pine goɗɗe nii), kono binndanɗe binndaaɗe ina kollita wonde yumma oo ina famɗi ɗo tawtortee e lootgol ngol, ngol e nder gure Itaali ina heewi waɗeede e nder yontere caggal jibineede e nder ekkol parrois nokku oo, ko ɓuri heewde e mum ko hojomaaji seeɗa ummoraade e galle gooto.
mv1s0s3dlswxxjjvigmpp8fscrh8bj6
157459
157458
2026-03-26T13:38:47Z
Adam644
9917
157459
wikitext
text/x-wiki
'''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2]
== Limtol ==
Jaaynde 1932 hollitii wonde lelnude ina waawi waɗde gila e yontereeji ɗiɗi haa e lebbi ɗiɗi.[3] Ina hollita kadi wonde hoto "ummo" (ummo e leeso caggal jibineede) ko famɗi fof balɗe jeenay, tawa ina moƴƴi balɗe 20.[3][4] Toppitagol ngol ina waɗana ɗum ko banndiraaɓe makko rewɓe (yumma walla jom suudu), walla, wonande waawɓe ɗum, ko golloowo wakkati biyeteeɗo lewru. Ɗee yontereeji timmi e naatgol yumma oo e nder renndo ngo e nder juulde Kerecee’en nde eklesiyaaji rewɓe. Nde lying-in woni helmere ɓurnde heewde huutoreede, nde huutortenoo ko e inɗe opitaaluuji jibinannde keewɗi, yeru opitaal General Lying-In to Londres. Haa e kitaale 1970, toppitagol NHS caggal jibinannde ina waɗi balɗe 10 e nder safrirde, tawa sukaaɓe jibinaaɓe ɓee ina njaltinee to suudu safrirdu jamma, ngam ƴeewde so tawii yummiraaɓe ɓee ina pooftoo no moƴƴi nde ɓe ngartata galleeji maɓɓe.[5]
== Ñaamduuji keertiiɗi ==
Ƴeew kadi: Ñaamde ɓuuɓnde
Natal Richard Dagley « Ƴettude kaɓirɗe » e jimɗi Thomas Gaspey. Yumma keso oo ina jooɗii e leeso 4, ina heɓtoo semmbe mum. Tergal galle ina jooɗii e koyngal leeso, ina weltina njillu, ina jogii bonne mum; kamɓe ɗiɗo fof ɓe njara caudle. Maccuɗo debbo hollirta ɓiɗɗo oo e hoɗorde ndee, puccu e ɓiɗɗo puccu ina ƴeewa.
Caudle ko njaram ngulɗam, binndaaɗam no feewi e nder ñaamdu Angalteer, haa teeŋti noon e jamaanu Victoria, ina moƴƴi e ñawɓe e yummiraaɓe kesi. Ko noon ne kadi ina jokkondiri e njilluuji sehilaaɓe ngam yiyde ɓiɗɗo keso oo haa "cake and caudle" walla "taking caudle" wonti metonim njilluuji renndo caggal jibineede.
=== Geɗe renndo ===
Rewɓe keɓii njilluuji weltaare e sehilaaɓe e galleeji e nder dumunna oo ; e nder aadaaji keewɗi e nder winndere ndee, desco da parto ko sifaa keeriiɗo e taƴre pentiirnde rokketeende yumma oo e nder Firenze Renaissance. Dille keewɗe pentirɗe e ɗeen laylayti ina kollita hoɗɓe rewɓe ina ngadda dokke, yumma oo ina jaɓɓoo ɗum e leeso, rewɓe woɗɓe ina njiɗi ɓiɗɗo oo. Dokke nannduɗe e pinal hannde ina mbaɗi ɓiɗɓe leɗɗe e dokke push.
Alaa helmere timmunde ngam lelnude e nder defte Renaissance ko fayti e nguurndam galle (hono no won e pine goɗɗe nii), kono binndanɗe binndaaɗe ina kollita wonde yumma oo ina famɗi ɗo tawtortee e lootgol ngol, ngol e nder gure Itaali ina heewi waɗeede e nder yontere caggal jibineede e nder ekkol parrois nokku oo, ko ɓuri heewde e mum ko hojomaaji seeɗa ummoraade e galle gooto.
== E nder naalankaagal ==
E nder naalankaagal, dingiral ɓurngal lollude e jibinannde Iisaa ina hollita e karallaagal Mariyam debbo, jooɗiiɗo e dow leeso e nder ko ɓuri heewde e yeruuji jamaanu hakkundeejo, ina lelii, kono e nder ngonkaaji ɗi ngonaa moƴƴi. Nate ɓurɗe moƴƴude e lelnude e nder galleeji alɗuɓe ina kollitaa e Jibineede Debbo e Jibineede Yuhanna Baptist. Ɗee ina keewi rokkeede nokkuuji jamaanu, tee ina ceerti seeɗa e nataluuji goɗɗi ɗi ngonaa laaɓtuɗi, haa teeŋti noon e ɗi desci da parto.
bxj80fewpmlxx2o7t6um19gmn66a8ma
157460
157459
2026-03-26T13:42:10Z
Adam644
9917
157460
wikitext
text/x-wiki
'''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade<ref>{{cite web|title=Lying-In {{!}} Definition of Lying-In by Oxford Dictionary on Lexico.com also meaning of Lying-In|url=https://www.lexico.com/definition/lying%2Din|archive-url=https://web.archive.org/web/20220825113703/https://www.lexico.com/definition/lying-in|url-status=dead|archive-date=August 25, 2022|website=Lexico Dictionaries {{!}} English|accessdate=10 November 2020|language=en|quote=Seclusion before and after childbirth; confinement.}}</ref> e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.<ref>{{cite web|url=https://www.gutenberg.org/cache/epub/7129/pg7129-images.html|title=The Prospective Mother: A Handbook for Women During Pregnancy|first=J. Morris|last=Slemons|authorlink=J. Morris Slemons|year=1912|quote=CHAPTER XI[:] THE LYING-IN PERIOD [...] The Time for Getting Up.—How long a woman should stay in bed after the birth of a child is a question which has given rise to prolonged discussion. The majority of obstetricians adhere to the traditional ten days; but there are advocates of a longer period and advocates of a shorter one. The generalizations of many writers upon this subject are too sweeping, for exceptions may be found to any rule. Each patient is best counselled when the advice given is based upon her own condition and particularly upon the progress made in the involution of the uterus, which does not advance with the same rapidity in all cases.}}</ref>
== Limtol ==
Jaaynde 1932 hollitii wonde lelnude ina waawi waɗde gila e yontereeji ɗiɗi haa e lebbi ɗiɗi.<ref name="Nusche">[http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/167/6/675 Lying in by Jan Nusche] quoting ''The Bride's Book — A Perpetual Guide for the Montreal Bride'', published in 1932</ref> Ina hollita kadi wonde hoto "ummo" (ummo e leeso caggal jibineede) ko famɗi fof balɗe jeenay, tawa ina moƴƴi balɗe 20..<ref name="Nusche2">[http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/167/6/675 Lying in by Jan Nusche] quoting ''The Bride's Book — A Perpetual Guide for the Montreal Bride'', published in 1932</ref><ref>Jenstad, Janelle Day, ''Lying-in Like a Countess: The Lisle Letters, the Cecil Family, and A Chaste Maid in Cheapside'', Journal of Medieval and Early Modern Studies - Volume 34, Number 2, Spring 2004, pp. 373-403</ref>Toppitagol ngol ina waɗana ɗum ko banndiraaɓe makko rewɓe (yumma walla jom suudu), walla, wonande waawɓe ɗum, ko golloowo wakkati biyeteeɗo lewru. Ɗee yontereeji timmi e naatgol yumma oo e nder renndo ngo e nder juulde Kerecee’en nde eklesiyaaji rewɓe. Nde lying-in woni helmere ɓurnde heewde huutoreede, nde huutortenoo ko e inɗe opitaaluuji jibinannde keewɗi, yeru opitaal General Lying-In to Londres. Haa e kitaale 1970, toppitagol NHS caggal jibinannde ina waɗi balɗe 10 e nder safrirde, tawa sukaaɓe jibinaaɓe ɓee ina njaltinee to suudu safrirdu jamma, ngam ƴeewde so tawii yummiraaɓe ɓee ina pooftoo no moƴƴi nde ɓe ngartata galleeji maɓɓe.<ref>{{cite news|last1=Hyde|first1=Marina|title=Childbirth is as awful as it is magical, thanks to our postnatal 'care' {{!}} Marina Hyde|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2014/dec/05/childbirth-postnatal-care-birth-hospital-cuts|accessdate=31 December 2018|work=The Guardian|date=5 December 2014}}</ref>
== Ñaamduuji keertiiɗi ==
Ƴeew kadi: Ñaamde ɓuuɓnde
Natal Richard Dagley « Ƴettude kaɓirɗe » e jimɗi Thomas Gaspey. Yumma keso oo ina jooɗii e leeso 4, ina heɓtoo semmbe mum. Tergal galle ina jooɗii e koyngal leeso, ina weltina njillu, ina jogii bonne mum; kamɓe ɗiɗo fof ɓe njara caudle. Maccuɗo debbo hollirta ɓiɗɗo oo e hoɗorde ndee, puccu e ɓiɗɗo puccu ina ƴeewa.
Caudle ko njaram ngulɗam, binndaaɗam no feewi e nder ñaamdu Angalteer, haa teeŋti noon e jamaanu Victoria, ina moƴƴi e ñawɓe e yummiraaɓe kesi. Ko noon ne kadi ina jokkondiri e njilluuji sehilaaɓe ngam yiyde ɓiɗɗo keso oo haa "cake and caudle" walla "taking caudle" wonti metonim njilluuji renndo caggal jibineede.
=== Geɗe renndo ===
Rewɓe keɓii njilluuji weltaare e sehilaaɓe e galleeji e nder dumunna oo ; e nder aadaaji keewɗi e nder winndere ndee, desco da parto ko sifaa keeriiɗo e taƴre pentiirnde rokketeende yumma oo e nder Firenze Renaissance. Dille keewɗe pentirɗe e ɗeen laylayti ina kollita hoɗɓe rewɓe ina ngadda dokke, yumma oo ina jaɓɓoo ɗum e leeso, rewɓe woɗɓe ina njiɗi ɓiɗɗo oo. Dokke nannduɗe e pinal hannde ina mbaɗi ɓiɗɓe leɗɗe e dokke push.
Alaa helmere timmunde ngam lelnude e nder defte Renaissance ko fayti e nguurndam galle (hono no won e pine goɗɗe nii), kono binndanɗe binndaaɗe ina kollita wonde yumma oo ina famɗi ɗo tawtortee e lootgol ngol, ngol e nder gure Itaali ina heewi waɗeede e nder yontere caggal jibineede e nder ekkol parrois nokku oo, ko ɓuri heewde e mum ko hojomaaji seeɗa ummoraade e galle gooto.
== E nder naalankaagal ==
E nder naalankaagal, dingiral ɓurngal lollude e jibinannde Iisaa ina hollita e karallaagal Mariyam debbo, jooɗiiɗo e dow leeso e nder ko ɓuri heewde e yeruuji jamaanu hakkundeejo, ina lelii, kono e nder ngonkaaji ɗi ngonaa moƴƴi. Nate ɓurɗe moƴƴude e lelnude e nder galleeji alɗuɓe ina kollitaa e Jibineede Debbo e Jibineede Yuhanna Baptist. Ɗee ina keewi rokkeede nokkuuji jamaanu, tee ina ceerti seeɗa e nataluuji goɗɗi ɗi ngonaa laaɓtuɗi, haa teeŋti noon e ɗi desci da parto.
== Tuugnorgal ==
<references />
rzxndzrg51jw5k1k6llej75x3idfesh
Motoring hood
0
37958
157461
2026-03-26T14:05:27Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Hoodere moto walla hoodere diwooje ko huunde rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire nde faandaare mum wonnoo ko reende ɓoorniiɗo ɗum e diƴƴe e ɓuuɓri so ina diwa walla ina yahra e oto. Tuugnorgal"
157461
wikitext
text/x-wiki
Hoodere moto walla hoodere diwooje ko huunde rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire nde faandaare mum wonnoo ko reende ɓoorniiɗo ɗum e diƴƴe e ɓuuɓri so ina diwa walla ina yahra e oto.
Tuugnorgal
cubfyl3i4xv2fymzqzt4y6c25p0p9yw
157462
157461
2026-03-26T14:06:21Z
SUZYFATIMA
13856
157462
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hoodere moto''' walla hoodere diwooje ko huunde rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire nde faandaare mum wonnoo ko reende ɓoorniiɗo ɗum e diƴƴe e ɓuuɓri so ina diwa walla ina yahra e oto.
== Tuugnorgal ==
2dx0i1v7cjmbh64nt0mxd33xlqpd8ur
157463
157462
2026-03-26T14:09:01Z
SUZYFATIMA
13856
157463
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hoodere moto''' walla hoodere diwooje ko huunde rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire nde faandaare mum wonnoo ko reende ɓoorniiɗo ɗum e diƴƴe e ɓuuɓri so ina diwa walla ina yahra e oto.<ref>{{Cite book|title=Women and the Machine|url=https://books.google.com/books?isbn=0801873134|isbn=0801873134|author=Julie Wosk|year=2003}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
31fm5d6d1uh4zl37u0es2dkto58c02r
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi
0
37959
157464
2026-03-26T14:17:26Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340180183|Jiangxi Normal University]]"
157464
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi''' ( '''JXNU''' ; Chinese ), woni ko Nanchang, laamorgo diiwaan Jiangxi, Siin. Ko ministeer jaŋde e laamu diiwaan Jiangxi mballiti ɗum. Nde limtaama e eɓɓaande mahngo mbaawkaaji teskinɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Midwest. JXNU ina rokka dipolomaaji e binndol, daartol, filosofi, faggudu, ganndal njuɓɓudi, sariya, ganndal tago, innjiniyaaruuji, jaŋde, e naalankaagal. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii batte no feewi e ƴellitaare politik, faggudu, pinal e renndo e nder diiwaan Jiangxi. Nde toɗɗaa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde nokkuyankeewal (heblo jannginooɓe) jogiingal ɓural e ƴellitaare.<ref>Best Chinese Universities Ranking 2020". www.zuihaodaxue.com. Archived from the original on 2020-05-17. Retrieved 2020-05-24.</ref>
Kolleeji 22 ina ngoni e les duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko jiidaa e kolees keeriiɗo (Kolleeji ganndal e karallaagal). JXNU ina waɗi duɗe ɗiɗi, woni duɗe Yaohu Lake e duɗe Qingshan Lake, tawi njaajeendi mum ko 233 ektaar. Defterdu duɗal jaaɓi-haaɗtirde ina jogii 3,04 miliyoŋ deftere binndaaɗe e 3 miliyoŋ deftere e-books.
== Tariya ==
Iwdi sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ummorii ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde White Deer Grotto to tufnde Lu, Jiujiang, kuulal maggal gadanal ko Hu Xiansu.
* 1940 : Ko adii fof sosaa ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Chung Cheng
* 1949 : Innde mum wayliima wonti Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Nanchang
* 1953 : Innde mum wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Jiangxi
* 1983 : Innde mum wayliima, o waɗti ɗum duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi
* 2003 : Hawri e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Kaalis Gollotooɓe Jiangxi (Duɗal Banke Jiangxi)
== Miijo jaŋde ==
=== Motto duɗal ngal ===
* Miijo e Hakkille e golloraade no haanirta nii, wonta jom njurum e peewal
=== Aadaaji Duɗal ===
* Woto ngon Dental e Tiɗnaare, Yiylo Goonga e Waɗde Kesam-hesaagu
=== Filoosofi ƴellitaare ===
* Sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e kalite, e doole, e newingol, e pinal e nanondiral
=== Ruuhu Duɗal ===
* Woto wontu Patriotic e Teddinde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, Demokaraasi e Harmonie, Woto won Goonga e Pragmatic, Woto won hakkille udditiiɗo e Innovateur
== Ƴellitaare diine ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii 5 Postdoctoral Workstations, ina rokka 9 porogaraamuuji doktoraa e fannuuji toowɗi, 63 porogaraamuuji doktoraa e fannuuji ɗiɗmi, 30 porogaraamuuji master e fannuuji toowɗi, 16 porogaraamuuji master professionnel e-7. Fannuuji mum kemikal, ina limtee e fannuuji winndere ndee 1% e ESI.
== Jannginooɓe e gollotooɓe ==
JXNU ina jogii ko ina tolnoo e 2 600 jannginoowo e gollotooɓe e njuɓɓudi laamu e nder njoɓdi mum, ina heen ko ina tolnoo e 1 700 jannginoowo timmuɗo, ko ina tolnoo e 700 jogiiɗo dipolomaaji doktoraa. 22,16 % e jannginooɓe ɓee ko duuɓi 35 walla ko ɓuri ɗum ; 53,73% keɓii darnde jaŋde toownde ; 84,67% ina njogii dipolomaaji Master walla ɓurɗi toowde.
== Gollal hakkunde leyɗeele ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal waɗii jokkondiral sehilaagal e ko ina ɓura 60 duɗal jaaɓi-haaɗtirde e nder leyɗeele 17 walla diiwanuuji e siynude nanondiral (mutual credit-recognition), walla nanondiral mbaylaandi hakkunde jannginooɓe e almudɓe e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 28 caggal leydi. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina gollodii e sappo e ɗiɗi kippuuji wiɗto nder leydi e caggal leydi walla duɗe e nder golle laboratuwaaruuji teeŋtuɗi. Haa hannde, JXNU ina jogii duɗe ɗiɗi Konfusi, Duɗal Konfusi to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Antananarivo, Madagaskaar rokkaama tiitoonde "Duɗal Konfusi Model". Ko ɓuri 30 jannginoowo janano ina ngolloo e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. JXNU ko duɗal jaɓɓotoongal Bursi laamu Siin, Bursi Institut Confucius e Bursi laamu diiwaan Jiangxi ngam janngooɓe winndere. JXNU ina rokka bursiiji jaŋde toownde wonande janngooɓe winndere ndee kadi. Hitaande kala, ko ina tolnoo e 400 almuudo winndereyanke ummoriiɗo e leyɗeele ko ina tolnoo e 40 ina njannga e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal.
== Tuugnorgal ==
5zqzb3lf5gp0m7hi8cr0sb474qvh9k5
157465
157464
2026-03-26T14:17:50Z
Pharouqenr
11142
157465
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi''' ( '''JXNU''' ; Chinese ), woni ko Nanchang, laamorgo diiwaan Jiangxi, Siin. Ko ministeer jaŋde e laamu diiwaan Jiangxi mballiti ɗum. Nde limtaama e eɓɓaande mahngo mbaawkaaji teskinɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Midwest. JXNU ina rokka dipolomaaji e binndol, daartol, filosofi, faggudu, ganndal njuɓɓudi, sariya, ganndal tago, innjiniyaaruuji, jaŋde, e naalankaagal. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii batte no feewi e ƴellitaare politik, faggudu, pinal e renndo e nder diiwaan Jiangxi. Nde toɗɗaa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde nokkuyankeewal (heblo jannginooɓe) jogiingal ɓural e ƴellitaare.<ref>Best Chinese Universities Ranking 2020". www.zuihaodaxue.com. Archived from the original on 2020-05-17. Retrieved 2020-05-24.</ref>
Kolleeji 22 ina ngoni e les duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko jiidaa e kolees keeriiɗo (Kolleeji ganndal e karallaagal). JXNU ina waɗi duɗe ɗiɗi, woni duɗe Yaohu Lake e duɗe Qingshan Lake, tawi njaajeendi mum ko 233 ektaar. Defterdu duɗal jaaɓi-haaɗtirde ina jogii 3,04 miliyoŋ deftere binndaaɗe e 3 miliyoŋ deftere e-books.
== Tariya ==
Iwdi sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ummorii ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde White Deer Grotto to tufnde Lu, Jiujiang, kuulal maggal gadanal ko Hu Xiansu.
* 1940 : Ko adii fof sosaa ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Chung Cheng
* 1949 : Innde mum wayliima wonti Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Nanchang
* 1953 : Innde mum wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Jiangxi
* 1983 : Innde mum wayliima, o waɗti ɗum duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi
* 2003 : Hawri e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Kaalis Gollotooɓe Jiangxi (Duɗal Banke Jiangxi)
== Miijo jaŋde ==
=== Motto duɗal ngal ===
* Miijo e Hakkille e golloraade no haanirta nii, wonta jom njurum e peewal
=== Aadaaji Duɗal ===
* Woto ngon Dental e Tiɗnaare, Yiylo Goonga e Waɗde Kesam-hesaagu
=== Filoosofi ƴellitaare ===
* Sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e kalite, e doole, e newingol, e pinal e nanondiral
=== Ruuhu Duɗal ===
* Woto wontu Patriotic e Teddinde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, Demokaraasi e Harmonie, Woto won Goonga e Pragmatic, Woto won hakkille udditiiɗo e Innovateur
== Ƴellitaare diine ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii 5 Postdoctoral Workstations, ina rokka 9 porogaraamuuji doktoraa e fannuuji toowɗi, 63 porogaraamuuji doktoraa e fannuuji ɗiɗmi, 30 porogaraamuuji master e fannuuji toowɗi, 16 porogaraamuuji master professionnel e-7. Fannuuji mum kemikal, ina limtee e fannuuji winndere ndee 1% e ESI.
== Jannginooɓe e gollotooɓe ==
JXNU ina jogii ko ina tolnoo e 2 600 jannginoowo e gollotooɓe e njuɓɓudi laamu e nder njoɓdi mum, ina heen ko ina tolnoo e 1 700 jannginoowo timmuɗo, ko ina tolnoo e 700 jogiiɗo dipolomaaji doktoraa. 22,16 % e jannginooɓe ɓee ko duuɓi 35 walla ko ɓuri ɗum ; 53,73% keɓii darnde jaŋde toownde ; 84,67% ina njogii dipolomaaji Master walla ɓurɗi toowde.
== Gollal hakkunde leyɗeele ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal waɗii jokkondiral sehilaagal e ko ina ɓura 60 duɗal jaaɓi-haaɗtirde e nder leyɗeele 17 walla diiwanuuji e siynude nanondiral (mutual credit-recognition), walla nanondiral mbaylaandi hakkunde jannginooɓe e almudɓe e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 28 caggal leydi. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina gollodii e sappo e ɗiɗi kippuuji wiɗto nder leydi e caggal leydi walla duɗe e nder golle laboratuwaaruuji teeŋtuɗi. Haa hannde, JXNU ina jogii duɗe ɗiɗi Konfusi, Duɗal Konfusi to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Antananarivo, Madagaskaar rokkaama tiitoonde "Duɗal Konfusi Model". Ko ɓuri 30 jannginoowo janano ina ngolloo e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. JXNU ko duɗal jaɓɓotoongal Bursi laamu Siin, Bursi Institut Confucius e Bursi laamu diiwaan Jiangxi ngam janngooɓe winndere. JXNU ina rokka bursiiji jaŋde toownde wonande janngooɓe winndere ndee kadi. Hitaande kala, ko ina tolnoo e 400 almuudo winndereyanke ummoriiɗo e leyɗeele ko ina tolnoo e 40 ina njannga e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal.
== Tuugnorgal ==
sbbjobg7gie9byr121apxcbzaeuec7v
Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Jiangxi
0
37960
157466
2026-03-26T14:18:31Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1327047995|Jiangxi Science and Technology Normal University]]"
157466
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndal e karallaagal Jiangxi''' (JXSTNU; Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe tawaangal to Nanchang, e nder diiwaan Jiangxi, [[Ciina|e nder leydi Siin]], ko kañum tan woni duɗal jaaɓi-haaɗtirde e nder diiwaan Jiangxi ngam rokkude dipolomaaji jaŋde leslesre e jaŋde golle. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1977, hono Nanchang Campus to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jiangxi Normal, ngal jeyaa ko e duɗe gadane e nder leydi RDC soseede ngam jannginde jannginooɓe e fannuuji golle e karallaagal.
Haa e hitaande 2010, JXSTNU winnditii ko ina tolnoo e 20 000 almuudo e gollotooɓe jaŋde 1 386 tawi heen 135 [[Farfesajo|ko porfeseer]] timmuɗo e 306 ko porfeseer jokkondirɗo. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina joginoo ko ina tolnoo e 145 ektaar (0,56 kiloomeeteer kaaree) ina waɗi ko ina tolnoo e 5,2 miliyoŋ meeteer kaaree (483 900 meeteer kaaree) nokku ɗo leydi ndii woni ɗoo. Almuɓɓe ɓee pecciraa ko e departemaaji jaŋde 21 e porogaraamuuji 49 [[Baccalaureate degree|bakkaa]] ina heen [[Natural science|ganndal tago]], [[Engineering|inndeeji]], [[Medicine|safaara]], ɗemngal jananal, [[History|daartol]], [[Philosophy|filosofi]], [[Handal|sariya]], [[Economics|faggudu]], [[Management|njuɓɓudi]], e [[Education|jaŋde]].
== Tuugnorgal ==
nxpfvj9yzw7w0jwkf8u03eo870pm7cx
157467
157466
2026-03-26T14:18:53Z
Pharouqenr
11142
157467
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndal e karallaagal Jiangxi''' (JXSTNU; Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe tawaangal to Nanchang, e nder diiwaan Jiangxi, [[Ciina|e nder leydi Siin]], ko kañum tan woni duɗal jaaɓi-haaɗtirde e nder diiwaan Jiangxi ngam rokkude dipolomaaji jaŋde leslesre e jaŋde golle. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1977, hono Nanchang Campus to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jiangxi Normal, ngal jeyaa ko e duɗe gadane e nder leydi RDC soseede ngam jannginde jannginooɓe e fannuuji golle e karallaagal.
Haa e hitaande 2010, JXSTNU winnditii ko ina tolnoo e 20 000 almuudo e gollotooɓe jaŋde 1 386 tawi heen 135 [[Farfesajo|ko porfeseer]] timmuɗo e 306 ko porfeseer jokkondirɗo. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina joginoo ko ina tolnoo e 145 ektaar (0,56 kiloomeeteer kaaree) ina waɗi ko ina tolnoo e 5,2 miliyoŋ meeteer kaaree (483 900 meeteer kaaree) nokku ɗo leydi ndii woni ɗoo. Almuɓɓe ɓee pecciraa ko e departemaaji jaŋde 21 e porogaraamuuji 49 [[Baccalaureate degree|bakkaa]] ina heen [[Natural science|ganndal tago]], [[Engineering|inndeeji]], [[Medicine|safaara]], ɗemngal jananal, [[History|daartol]], [[Philosophy|filosofi]], [[Handal|sariya]], [[Economics|faggudu]], [[Management|njuɓɓudi]], e [[Education|jaŋde]].
== Tuugnorgal ==
pfxnewj8lcgb4p13tmm5hgn1hnwgmio
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin
0
37961
157468
2026-03-26T14:19:22Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1167727488|Jilin Normal University]]"
157468
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin''' (simplified Chinese) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde to Siping, Jilin, to worgo-fuɗnaange [[Ciina|leydi Siin]] . Nde anndiranoo ko '''Duɗal Siping Normal''' (Chinese). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1958. Ko ngal janngirde jannginooɓe e nder diiwaan Jilin, ngal jannginii ko ina ɓura 22 000 jannginoowo e ɗii duuɓi cakkitiiɗi rewrude e sifaaji seminaaji e janngirɗe ceertuɗe.<ref>Official website (in Chinese and English)</ref>
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin Normal ina waɗi ko ina tolnoo e 920 000 meeteer kaaree e nder leydi ndii fof e nokkuuji mahdi mum ina waɗi ko ina tolnoo e 500 000 meeteer kaaree. Ina waɗi 22 kolees, 2 taƴe janngirɗe, 27 duɗal wiɗto e 117 laboratuwaar jooni. Jannginooɓe mayre ina njogii 1493 neɗɗo, tawi heen 994 ko jannginooɓe timmuɓe. Ina waɗi jannginooɓe doktoraa 10, jannginooɓe master 230, porfeseeruuji 212 e porfeseeruuji 210 jannginooɓe 55 jaŋde leslesre e nder ndeeɗoo duɗal.
== Tuugnorgal ==
srxnj84n0gjvpsbbmcdl09g2k7s6746
157469
157468
2026-03-26T14:19:46Z
Pharouqenr
11142
157469
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin''' (simplified Chinese) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde to Siping, Jilin, to worgo-fuɗnaange [[Ciina|leydi Siin]] . Nde anndiranoo ko '''Duɗal Siping Normal''' (Chinese). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1958. Ko ngal janngirde jannginooɓe e nder diiwaan Jilin, ngal jannginii ko ina ɓura 22 000 jannginoowo e ɗii duuɓi cakkitiiɗi rewrude e sifaaji seminaaji e janngirɗe ceertuɗe.<ref>Official website (in Chinese and English)</ref>
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin Normal ina waɗi ko ina tolnoo e 920 000 meeteer kaaree e nder leydi ndii fof e nokkuuji mahdi mum ina waɗi ko ina tolnoo e 500 000 meeteer kaaree. Ina waɗi 22 kolees, 2 taƴe janngirɗe, 27 duɗal wiɗto e 117 laboratuwaar jooni. Jannginooɓe mayre ina njogii 1493 neɗɗo, tawi heen 994 ko jannginooɓe timmuɓe. Ina waɗi jannginooɓe doktoraa 10, jannginooɓe master 230, porfeseeruuji 212 e porfeseeruuji 210 jannginooɓe 55 jaŋde leslesre e nder ndeeɗoo duɗal.
== Tuugnorgal ==
mo7sxhzgkhuol2u5mfiogwswzz2th0m
Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Langfang
0
37962
157470
2026-03-26T14:20:06Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1203977695|Langfang Teachers College]]"
157470
wikitext
text/x-wiki
'''Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Langfang''' ( Chinese ) ko [[University|duɗal jaaɓi-haaɗtirde]] to [[Hebei]], [[Ciina|Siin]], e les laamu diiwaan oo.<ref>Langfang Teachers College". China College: China Colleges and Universities List. 6 February 2024. Retrieved 6 February 2024</ref>
== Tuugnorgal ==
ii5wjw135mobk1pzkpa5l8w89pf1yl8
157471
157470
2026-03-26T14:20:25Z
Pharouqenr
11142
157471
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Langfang''' ( Chinese ) ko [[University|duɗal jaaɓi-haaɗtirde]] to [[Hebei]], [[Ciina|Siin]], e les laamu diiwaan oo.<ref>Langfang Teachers College". China College: China Colleges and Universities List. 6 February 2024. Retrieved 6 February 2024</ref>
== Tuugnorgal ==
ef3wxi6gat10agdn89q8a6y03hvou2p
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Leshan
0
37963
157472
2026-03-26T14:20:45Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1223881772|Leshan Normal University]]"
157472
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Leshan''' ( '''LSNU''' ; simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe to [[Shizhong District, Leshan|diiwaan Shizhong]], [[Leshan]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]].<ref>Leshan Normal University (in Chinese)</ref>
Ko adii ɗuum, nde anndiranoo ko e ɗemngal Engele ko '''duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Leshan''' ( '''LSTC''' ).
== Tuugnorgal ==
mfxeko5q5imddz14x21tf38lmh2awdx
157473
157472
2026-03-26T14:21:03Z
Pharouqenr
11142
157473
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Leshan''' ( '''LSNU''' ; simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe to [[Shizhong District, Leshan|diiwaan Shizhong]], [[Leshan]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]].<ref>Leshan Normal University (in Chinese)</ref>
Ko adii ɗuum, nde anndiranoo ko e ɗemngal Engele ko '''duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Leshan''' ( '''LSTC''' ).
== Tuugnorgal ==
aa168gjl1iebx2765nqo5phtoejwa8a
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Liaoning
0
37964
157474
2026-03-26T14:21:25Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1335303592|Liaoning Normal University]]"
157474
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Liaoning''' ( '''LNU''' ; simplified Chinese ) to Dalian, e nder diiwaan [[Ciina|Siin]], ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtodinngal, teeŋtinngal heblo jannginooɓe. Ko kañum woni duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe ɓurngal mawnude e nder diiwaan Liaoning.<ref>"LNU-MSU College of International Business"</ref>
== Tariya ==
Liaoning Normal University haaki nder August 1951 nder nder nder nder ɓesngu ummaatoore yimɓe China haaki ngam haaki sistemal jannguki arinooɓe. Ha nder sistem ''shifan'' keso, jaŋde jaŋde e jaŋde mawnde feere-feere tiggi ngam janngude jannginooɓe yeeso. Fedde jawdi bana jaɓugo jaɓugo darnde, boɗeeji e boɗeeje ɗon haɓɓaa ngam semmbina janngooɓe ɓe njanngina nder cuuɗi ɗi. Jaŋdeji je ɗon haani haandi ɓurɗe mawnugo nder sistemol je je je ɗon haandi nden, ɓe ɗon haandi jaŋdeji ɗi ardiiɓe jaŋde mawɗe ɓe ɗon mari jaŋde. Liaoning Normal University wondi go'o nder jaŋde ɗiɗi je je je je ɗon haadi (jo hawti e Shenyang Normal University, je ɗon haaki nder hitaande nden) nder lardi Liaoning.
== Caahu ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii hannde duɗal 22 e Duɗal Jaŋde Toownde. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii hannde nokkuuji jeegom ngam janngude caggal doktoraa, 32 fannu hakkundeejo jogiiɗo hakke rokkude doktoraa, 27 fannu lesleso jogiiɗo hakke rokkude dipolom master, 118 fannu ngam master, 11 specialité ngam dipolomaaji master, fannuuji nay provicial classistic level ke fannuuji to bannge diiwaan (disciplines secondaires).
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina rokka hannde 72 porogaraam (ina heen 5 orientations mawɗe), heen 6 ko teeŋtuɗi e toɓɓere ngenndiire, 9 e toɓɓere diiwaan, 4 heen ko jaŋde leslesre e nder diiwaan, 3 heen ko pilot reforme mode de l’éducation d’éducation ingénierie e nder diiwaan e 1 ko diiwaan. Won kursus gooto moƴƴo to bannge ngenndi, 16 to bannge diiwaan, kursuuji 4 moƴƴi wonande janngooɓe dipolomaaji e kursuuji 12 moƴƴi udditiiɗi e wideyooji to bannge diiwaan. Won defte janngirɗe peewnaaɗe 9 to bannge ngenndi, 7 to bannge diiwaan, 2 ekipaaji jannginooɓe to bannge ngenndi, 7 to bannge diiwaan, 1 jannginoowo tedduɗo to bannge ngenndi, 13 to bannge diiwaan, 5 ardiiɓe jaŋde to bannge talanɗe diiwaan, 1 zone innovaning needed to bannge ɓurɗo heewde tra7i, 2 njeenaaje keɓaaɗe e peewnugol jaŋde leslesre to bannge ngenndi, e 5 to bannge diiwaan, 1 eɓɓaaɗe mahngo golle jaŋde to bannge ngenndi, e 5 to bannge diiwaan, 17 eɓɓaaɗe njulaagu e kesam-hesamaagu to bannge ngenndi, e 60 to bannge jaŋde toownde e nder diiwaan, 2 teach the high education of the diiwaan 51 to bannge diiwaan. 2 njeenaaje jaŋde leslesre.
== Tuugnorgal ==
hbu5wibkv0m3008c9zdisnr8l7ynkwo
157475
157474
2026-03-26T14:21:46Z
Pharouqenr
11142
157475
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Liaoning''' ( '''LNU''' ; simplified Chinese ) to Dalian, e nder diiwaan [[Ciina|Siin]], ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtodinngal, teeŋtinngal heblo jannginooɓe. Ko kañum woni duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe ɓurngal mawnude e nder diiwaan Liaoning.<ref>"LNU-MSU College of International Business"</ref>
== Tariya ==
Liaoning Normal University haaki nder August 1951 nder nder nder nder ɓesngu ummaatoore yimɓe China haaki ngam haaki sistemal jannguki arinooɓe. Ha nder sistem ''shifan'' keso, jaŋde jaŋde e jaŋde mawnde feere-feere tiggi ngam janngude jannginooɓe yeeso. Fedde jawdi bana jaɓugo jaɓugo darnde, boɗeeji e boɗeeje ɗon haɓɓaa ngam semmbina janngooɓe ɓe njanngina nder cuuɗi ɗi. Jaŋdeji je ɗon haani haandi ɓurɗe mawnugo nder sistemol je je je ɗon haandi nden, ɓe ɗon haandi jaŋdeji ɗi ardiiɓe jaŋde mawɗe ɓe ɗon mari jaŋde. Liaoning Normal University wondi go'o nder jaŋde ɗiɗi je je je je ɗon haadi (jo hawti e Shenyang Normal University, je ɗon haaki nder hitaande nden) nder lardi Liaoning.
== Caahu ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii hannde duɗal 22 e Duɗal Jaŋde Toownde. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii hannde nokkuuji jeegom ngam janngude caggal doktoraa, 32 fannu hakkundeejo jogiiɗo hakke rokkude doktoraa, 27 fannu lesleso jogiiɗo hakke rokkude dipolom master, 118 fannu ngam master, 11 specialité ngam dipolomaaji master, fannuuji nay provicial classistic level ke fannuuji to bannge diiwaan (disciplines secondaires).
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina rokka hannde 72 porogaraam (ina heen 5 orientations mawɗe), heen 6 ko teeŋtuɗi e toɓɓere ngenndiire, 9 e toɓɓere diiwaan, 4 heen ko jaŋde leslesre e nder diiwaan, 3 heen ko pilot reforme mode de l’éducation d’éducation ingénierie e nder diiwaan e 1 ko diiwaan. Won kursus gooto moƴƴo to bannge ngenndi, 16 to bannge diiwaan, kursuuji 4 moƴƴi wonande janngooɓe dipolomaaji e kursuuji 12 moƴƴi udditiiɗi e wideyooji to bannge diiwaan. Won defte janngirɗe peewnaaɗe 9 to bannge ngenndi, 7 to bannge diiwaan, 2 ekipaaji jannginooɓe to bannge ngenndi, 7 to bannge diiwaan, 1 jannginoowo tedduɗo to bannge ngenndi, 13 to bannge diiwaan, 5 ardiiɓe jaŋde to bannge talanɗe diiwaan, 1 zone innovaning needed to bannge ɓurɗo heewde tra7i, 2 njeenaaje keɓaaɗe e peewnugol jaŋde leslesre to bannge ngenndi, e 5 to bannge diiwaan, 1 eɓɓaaɗe mahngo golle jaŋde to bannge ngenndi, e 5 to bannge diiwaan, 17 eɓɓaaɗe njulaagu e kesam-hesamaagu to bannge ngenndi, e 60 to bannge jaŋde toownde e nder diiwaan, 2 teach the high education of the diiwaan 51 to bannge diiwaan. 2 njeenaaje jaŋde leslesre.
== Tuugnorgal ==
74snxs5se5qao2so6yppxhmb160w0jh
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Mianyang
0
37965
157476
2026-03-26T14:22:07Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1301784332|Mianyang Normal University]]"
157476
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Mianyang''' ( '''MNU''' ; Chinese ) ko [[Teacher's college|duɗal jannginooɓe]] to [[Mianyang]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]].
== Ƴeew kadi ==
* Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal to bannge worgo-fuɗnaange
== Jokkondire yaajɗe ==
* (in Chinese) [http://www.mnu.cn/ Mianyang Normal University]
e7rf3aeuhq78x7uoqzdmnbracygeda5
157477
157476
2026-03-26T14:22:26Z
Pharouqenr
11142
157477
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Mianyang''' ( '''MNU''' ; Chinese ) ko [[Teacher's college|duɗal jannginooɓe]] to [[Mianyang]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]].
== Ƴeew kadi ==
* Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal to bannge worgo-fuɗnaange
== Jokkondire yaajɗe ==
* (in Chinese) [http://www.mnu.cn/ Mianyang Normal University]
35eoul7mlxbfrpz9ffqf3f85gcuibi6
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Lingnan
0
37966
157478
2026-03-26T14:23:31Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1311130944|Lingnan Normal University]]"
157478
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Lingnan''' ( '''LNU''' ; Chinese , ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhanjiang''' ( '''ZNU''' ;湛江师范学院)) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal e nder [[Chikan District|diiwaan Chikan]] to wuro Zhanjiang, e nder diiwaan Guangdong, Siin.
Taariiha jaŋde ɗon wara diga "Leiyang Academy" ɗum haɓɓiti nder 1636. Nder hitaande 1904, o fuɗɗi programmu maako ha habaru. Nder hitaande 1978, ɗum laati Leizhou Normal College, nden ɓe ɓeydi ɗum to Zhanjiang Normal University nder hitaande 1991. Zhanjiang Normal University wayliti innde maako haa Lingnan Normal University nder 2014.
== Ƴeew kadi ==
* Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde to Guangdong
* Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde to Siin
== Jokkondire yaajɗe ==
p7lw1zevyrjlv2c3rsal8k6yanbygyy
157479
157478
2026-03-26T14:24:09Z
Pharouqenr
11142
157479
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Lingnan''' ( '''LNU''' ; Chinese , ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhanjiang''' ( '''ZNU''' ;湛江师范学院)) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal e nder [[Chikan District|diiwaan Chikan]] to wuro Zhanjiang, e nder diiwaan Guangdong, Siin.
Taariiha jaŋde ɗon wara diga "Leiyang Academy" ɗum haɓɓiti nder 1636. Nder hitaande 1904, o fuɗɗi programmu maako ha habaru. Nder hitaande 1978, ɗum laati Leizhou Normal College, nden ɓe ɓeydi ɗum to Zhanjiang Normal University nder hitaande 1991. Zhanjiang Normal University wayliti innde maako haa Lingnan Normal University nder 2014.
== Ƴeew kadi ==
* Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde to Guangdong
* Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde to Siin
== Jokkondire yaajɗe ==
5j5zuys2z7mrenwgypgks2i5idfzin1
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan
0
37967
157480
2026-03-26T14:24:35Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1343122287|Minnan Normal University]]"
157480
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan''', ( Chinese ) anndiranoo ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Zhangzhou, to Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]].<ref>Minnan normal university - Scholarship programm for 2019-2020 years". Study in China. Retrieved 2019-08-09.</ref>
== Wakere ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Minnan Normal woni ko e wuro wiyeteengo Zhangzhou, e nder diiwaan Fujian, wuro wonngo bannge worgo maayo Taiwan.
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1963, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2. Hakkunde 1965 e 1969, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fotnoo ko woppude binnditagol almudɓe sabu waylooji pinal. E hitaande 1986, e dow yamiroore Goomu Jaŋde Dowla, duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2 gonnoongal ngal, innitiraa ko Duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou. E hitaande 1992, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal heɓi yamiroore rokkude [[Bachelor degree|dipolomaaji baccalauréat]], e hitaande 2000, ngal jeyaa ko e battane gadane koleesuuji e duɗe jaaɓi-haaɗtirde no woorunoo e jaɓde ƴeewndo jaŋde (évaluation qualification) to [[Ministry of Education (China)|Ministeer Jaŋde]] e jannginde sukaaɓe leslese. E hitaande 2003, nde heɓi yamiroore rokkude [[Master degree|dipolomaaji master]], caggal nde nde jaɓi ƴeewndo Goomu ƴeewndo dipolomaaji jaŋde to Diiso Dowla, nde fuɗɗii ƴettude kanndidaaji dipolomaaji master. E hitaande 2008, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal heɓi njeenaari (straight-A) e nder tolno jaŋde leslesre, yuɓɓinaande e ministeer jaŋde. E lewru saawiyee 2013, duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou wayli innde mum, wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan.
== Njuɓɓudi njuɓɓudi ==
=== Geebe ===
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal ina jogii 1 257 jannginoowo e gollotooɓe, heen 878 ko jannginooɓe karallaagal timmungal, tawi heen 236 ko porfeseeruuji walla porfeseeruuji jokkondirɗi.
=== Sifaa faculté ===
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi hannde departemaaji walla duɗe 18, ko wayi no Departemaa Ɗemngal e Binndol Sinuwaa, Departemaa Ɗemɗe e Binndol Jananngol, Departemaa Hiisawal e Ganndal Humpito, e Duɗal Jaŋde caggal leydi. Duɗal ngal ina waɗi 47 porogaraam jaŋde leslesre e 12 porogaraam master e nder kala.
jvw42pzt5komh1riequy9usvfqbydad
157481
157480
2026-03-26T14:24:58Z
Pharouqenr
11142
157481
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan''', ( Chinese ) anndiranoo ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Zhangzhou, to Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]].<ref>Minnan normal university - Scholarship programm for 2019-2020 years". Study in China. Retrieved 2019-08-09.</ref>
== Wakere ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Minnan Normal woni ko e wuro wiyeteengo Zhangzhou, e nder diiwaan Fujian, wuro wonngo bannge worgo maayo Taiwan.
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1963, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2. Hakkunde 1965 e 1969, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fotnoo ko woppude binnditagol almudɓe sabu waylooji pinal. E hitaande 1986, e dow yamiroore Goomu Jaŋde Dowla, duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2 gonnoongal ngal, innitiraa ko Duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou. E hitaande 1992, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal heɓi yamiroore rokkude [[Bachelor degree|dipolomaaji baccalauréat]], e hitaande 2000, ngal jeyaa ko e battane gadane koleesuuji e duɗe jaaɓi-haaɗtirde no woorunoo e jaɓde ƴeewndo jaŋde (évaluation qualification) to [[Ministry of Education (China)|Ministeer Jaŋde]] e jannginde sukaaɓe leslese. E hitaande 2003, nde heɓi yamiroore rokkude [[Master degree|dipolomaaji master]], caggal nde nde jaɓi ƴeewndo Goomu ƴeewndo dipolomaaji jaŋde to Diiso Dowla, nde fuɗɗii ƴettude kanndidaaji dipolomaaji master. E hitaande 2008, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal heɓi njeenaari (straight-A) e nder tolno jaŋde leslesre, yuɓɓinaande e ministeer jaŋde. E lewru saawiyee 2013, duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou wayli innde mum, wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan.
== Njuɓɓudi njuɓɓudi ==
=== Geebe ===
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal ina jogii 1 257 jannginoowo e gollotooɓe, heen 878 ko jannginooɓe karallaagal timmungal, tawi heen 236 ko porfeseeruuji walla porfeseeruuji jokkondirɗi.
=== Sifaa faculté ===
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi hannde departemaaji walla duɗe 18, ko wayi no Departemaa Ɗemngal e Binndol Sinuwaa, Departemaa Ɗemɗe e Binndol Jananngol, Departemaa Hiisawal e Ganndal Humpito, e Duɗal Jaŋde caggal leydi. Duɗal ngal ina waɗi 47 porogaraam jaŋde leslesre e 12 porogaraam master e nder kala.
== Tuugnorgal ==
0n96vlfj2hl43vwsnoq0yfnju38yn2z
157482
157481
2026-03-26T14:25:15Z
Pharouqenr
11142
157482
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan''', ( Chinese ) anndiranoo ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Zhangzhou, to Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]].<ref>Minnan normal university - Scholarship programm for 2019-2020 years". Study in China. Retrieved 2019-08-09.</ref>
== Wakere ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Minnan Normal woni ko e wuro wiyeteengo Zhangzhou, e nder diiwaan Fujian, wuro wonngo bannge worgo maayo Taiwan.
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1963, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2. Hakkunde 1965 e 1969, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fotnoo ko woppude binnditagol almudɓe sabu waylooji pinal. E hitaande 1986, e dow yamiroore Goomu Jaŋde Dowla, duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2 gonnoongal ngal, innitiraa ko Duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou. E hitaande 1992, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal heɓi yamiroore rokkude [[Bachelor degree|dipolomaaji baccalauréat]], e hitaande 2000, ngal jeyaa ko e battane gadane koleesuuji e duɗe jaaɓi-haaɗtirde no woorunoo e jaɓde ƴeewndo jaŋde (évaluation qualification) to [[Ministry of Education (China)|Ministeer Jaŋde]] e jannginde sukaaɓe leslese. E hitaande 2003, nde heɓi yamiroore rokkude [[Master degree|dipolomaaji master]], caggal nde nde jaɓi ƴeewndo Goomu ƴeewndo dipolomaaji jaŋde to Diiso Dowla, nde fuɗɗii ƴettude kanndidaaji dipolomaaji master. E hitaande 2008, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal heɓi njeenaari (straight-A) e nder tolno jaŋde leslesre, yuɓɓinaande e ministeer jaŋde. E lewru saawiyee 2013, duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou wayli innde mum, wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan.
== Njuɓɓudi njuɓɓudi ==
=== Geebe ===
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal ina jogii 1 257 jannginoowo e gollotooɓe, heen 878 ko jannginooɓe karallaagal timmungal, tawi heen 236 ko porfeseeruuji walla porfeseeruuji jokkondirɗi.
=== Sifaa faculté ===
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi hannde departemaaji walla duɗe 18, ko wayi no Departemaa Ɗemngal e Binndol Sinuwaa, Departemaa Ɗemɗe e Binndol Jananngol, Departemaa Hiisawal e Ganndal Humpito, e Duɗal Jaŋde caggal leydi. Duɗal ngal ina waɗi 47 porogaraam jaŋde leslesre e 12 porogaraam master e nder kala.
== Tuugnorgal ==
i9hhztqsfub3ibnqw1cilozl3vlmjl3
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing
0
37968
157483
2026-03-26T14:26:25Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1333298514|Nanjing Normal University]]"
157483
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing''' ( '''NJNU''' ; Chinese) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu e nder diiwaan [[Nanjing]], [[Jiangsu|to]] leydi Siin. Nde jokkondiri ko e diiwaan Jiangsu, nde [[Ministry of Education of the People's Republic of China|ministeer jaŋde]] e laamu diiwaan oo mballiti nde. Duɗal jaaɓi [[Double First-Class Construction|-haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓaande mahngo]] e [[Project 211|eɓɓaande 211]] .
Haa e hitaande 2020, NNU ina jogii duɗe tati to Nankin, woni Xianlin, Suiyuan, e Zijin . Ina waɗi 28 kolees e duɗe jaaɓi haaɗtirde tawi ina waɗi 18 369 almuudo jaŋde leslesre e 12 564 almuudo jaŋde leslesre, tawi heen 1 525 ko janngooɓe doktoraa.
== Tariya ==
[[File:Bird's_view_of_Ginling_College.jpg|thumb|Yiyngo birniwol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ginling, gooto e ɗaɗi NNU]]
Daartol duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing ina waawi rewrude e hitaande 1902 e sosde '''duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sanjiang''' (三江师范学堂). Sanjiang ko diiwaan daartol e nder laamu Qing, ko ina tolnoo e diiwanuuji tati e nder Siin hannde oo : Jiangsu, Jiangxi, e Anhui . Kolleeji ɗii ƴellitii haa ɗi ngonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Liangjiang, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanjing, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sun Yat-sen 4ɓo, Duɗal Jiangsu, Duɗal Catal, e Duɗal Nanjing e nder duuɓi capanɗe garooji ɗii.
Iwdi goɗɗo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanjing Normal ko <nowiki><b id="mwSQ">Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanking</b></nowiki> ngal sosaa e hitaande 1888 hono Akademi Nanking, ngal ƴellitii haa wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanking keeriiɗo e hitaande 1910. Ko ngal duɗal gadanal e nder leydi Siin inniraangal e dow laabi "duɗal jaaɓi-haaɗtirde" e ɗemngal Engele, ngal winnditaa e Departemaa Jaŋde Dowla New York . E hitaande 1951, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanking e '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Ginling''', naatnaa e Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Nanking.
== Kampus ==
[[File:NNU_Xianlin_Campus.jpg|thumb|Panorama duɗal NNU Xianlin gila e damal mawngal]]
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing Normal ina jogii duɗe tati e nder gure e gure teeru Nanjing, Siin . Nanjing inniraama e nder gure ɓurɗe waawde janngude e winndere nde ngam janngude caggal leydi e Quacquarelli Symonds e hitaande 2019. Ina jeyaa e laamorɗi nay mawɗi ɓooyɗi Siin e laamorgo hannde e nder diiwaan Jiangsu.
=== Suiyuan (duɗal jaaɓi haaɗtirde asliwal) ===
[[File:NNU_gate.jpg|thumb|Damal mawngal NNU Suiyuan Campus e mbaadi aada]]
Kampus Suiyuan (随园校区) (122 Ninghai Rd, diiwaan Gulou) ko nokku daartol ɓooyɗo Koldaa Ginling, toɗɗaa ko "Nokku mawɗo daartol e pinal reenaaɗo to bannge ngenndi" Siin. Ko ɗoon woni galleeji keewɗi e galleeji Siin ɓooyɗi.
=== Xianlin (Duɗal mawngal) ===
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Xianlin (仙林校区) (1 Wenyuan Rd, diiwaan Qixia), woni e nder [[Xianlin University City|wuro duɗal jaaɓi-haaɗtirde Xianlin]], ko kañum woni duɗal mawngal duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing. Sosaa ko e hitaande 2001, ko kañum woni duɗal ɓurngal hesɗude e mawnude. Nde ina waɗi 346,7 ektaar, nde feccii ko e pecce nay, fuɗnaange, hirnaange, worgo e fuɗnaange, tawi ko ɓuri heewde e almudɓe janngooɓe leslese ina njannga ɗoo. Defterdu mawndu wonndu e hakkunde duɗal ngal, ndu [[Zhu Jingwen|Zhu Jingwen ,]] walli, ko defterdu ɓurndu mawnude e mahdi wootiri e nder diiwaan Jiangsu.
== Tuugnorgal ==
8vgoyhizvehra73dk6wf7pjvi9zsemj
157484
157483
2026-03-26T14:26:50Z
Pharouqenr
11142
157484
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing''' ( '''NJNU''' ; Chinese) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu e nder diiwaan [[Nanjing]], [[Jiangsu|to]] leydi Siin. Nde jokkondiri ko e diiwaan Jiangsu, nde [[Ministry of Education of the People's Republic of China|ministeer jaŋde]] e laamu diiwaan oo mballiti nde. Duɗal jaaɓi [[Double First-Class Construction|-haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓaande mahngo]] e [[Project 211|eɓɓaande 211]] .
Haa e hitaande 2020, NNU ina jogii duɗe tati to Nankin, woni Xianlin, Suiyuan, e Zijin . Ina waɗi 28 kolees e duɗe jaaɓi haaɗtirde tawi ina waɗi 18 369 almuudo jaŋde leslesre e 12 564 almuudo jaŋde leslesre, tawi heen 1 525 ko janngooɓe doktoraa.
== Tariya ==
[[File:Bird's_view_of_Ginling_College.jpg|thumb|Yiyngo birniwol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ginling, gooto e ɗaɗi NNU]]
Daartol duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing ina waawi rewrude e hitaande 1902 e sosde '''duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sanjiang''' (三江师范学堂). Sanjiang ko diiwaan daartol e nder laamu Qing, ko ina tolnoo e diiwanuuji tati e nder Siin hannde oo : Jiangsu, Jiangxi, e Anhui . Kolleeji ɗii ƴellitii haa ɗi ngonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Liangjiang, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanjing, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sun Yat-sen 4ɓo, Duɗal Jiangsu, Duɗal Catal, e Duɗal Nanjing e nder duuɓi capanɗe garooji ɗii.
Iwdi goɗɗo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanjing Normal ko <nowiki><b id="mwSQ">Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanking</b></nowiki> ngal sosaa e hitaande 1888 hono Akademi Nanking, ngal ƴellitii haa wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanking keeriiɗo e hitaande 1910. Ko ngal duɗal gadanal e nder leydi Siin inniraangal e dow laabi "duɗal jaaɓi-haaɗtirde" e ɗemngal Engele, ngal winnditaa e Departemaa Jaŋde Dowla New York . E hitaande 1951, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanking e '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Ginling''', naatnaa e Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Nanking.
== Kampus ==
[[File:NNU_Xianlin_Campus.jpg|thumb|Panorama duɗal NNU Xianlin gila e damal mawngal]]
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing Normal ina jogii duɗe tati e nder gure e gure teeru Nanjing, Siin . Nanjing inniraama e nder gure ɓurɗe waawde janngude e winndere nde ngam janngude caggal leydi e Quacquarelli Symonds e hitaande 2019. Ina jeyaa e laamorɗi nay mawɗi ɓooyɗi Siin e laamorgo hannde e nder diiwaan Jiangsu.
=== Suiyuan (duɗal jaaɓi haaɗtirde asliwal) ===
[[File:NNU_gate.jpg|thumb|Damal mawngal NNU Suiyuan Campus e mbaadi aada]]
Kampus Suiyuan (随园校区) (122 Ninghai Rd, diiwaan Gulou) ko nokku daartol ɓooyɗo Koldaa Ginling, toɗɗaa ko "Nokku mawɗo daartol e pinal reenaaɗo to bannge ngenndi" Siin. Ko ɗoon woni galleeji keewɗi e galleeji Siin ɓooyɗi.
=== Xianlin (Duɗal mawngal) ===
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Xianlin (仙林校区) (1 Wenyuan Rd, diiwaan Qixia), woni e nder [[Xianlin University City|wuro duɗal jaaɓi-haaɗtirde Xianlin]], ko kañum woni duɗal mawngal duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing. Sosaa ko e hitaande 2001, ko kañum woni duɗal ɓurngal hesɗude e mawnude. Nde ina waɗi 346,7 ektaar, nde feccii ko e pecce nay, fuɗnaange, hirnaange, worgo e fuɗnaange, tawi ko ɓuri heewde e almudɓe janngooɓe leslese ina njannga ɗoo. Defterdu mawndu wonndu e hakkunde duɗal ngal, ndu [[Zhu Jingwen|Zhu Jingwen ,]] walli, ko defterdu ɓurndu mawnude e mahdi wootiri e nder diiwaan Jiangsu.
== Tuugnorgal ==
msvek7qig9495eknkmvx9x3m71yp7bf
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang
0
37969
157485
2026-03-26T14:27:10Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328316192|Nanyang Normal University]]"
157485
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang Normal''' ko duɗal jaaɓi haaɗtirde ordinateer e nder diiwaan [[Henan]] . Nde sosaa ko e hitaande 1951 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang to diiwaan [[Henan]] . E hitaande 1958, nde artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang. E hitaande 2000, nde artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang Normal. E hitaande 2007, rewrude e ƴeewndo tolno janngingol leslesre to Ministeer Jaŋde, e hitaande 2011, nde jaɓaa wonde "Eɓɓaande ngenndiire heblo talanndeeji keertiiɗi – yuɓɓo dokkungo dipolomaaji baccalauréat ngam waɗde heblo almudɓe janngooɓe dipolomaaji master". E hitaande 2016, nde anndaa ko eɓɓoore seppo e nder diiwaan Henan. Sifaa karallaagal koleesuuji jaŋde leslesre jaɓaama e hitaande 2017 ngam wonde fedde rokkata dipolomaaji master.<ref> "About NYNU General Information". Archived from the original on 2019-04-20. Retrieved 2019-04-08.</ref>
== Tariya ==
== Ƴeew kadi ==
* Laabi mawɗi ɗi Henan
* Laabi mawɗi leydi Siin
* Laabi mawɗi leydi Siin
* Henan
* Nanyang
* Diiwaan Wolong
* Diiwaan Wancheng
* Duɗal karallaagal Nanyang
* Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang
* Koolaaɗo kuuɓal safaara Nanyang
* [[Henan Polytechnic Institute|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Henan]]
* [[Nanyang Vocational College of Agriculture|Koolaaɗo kuuɓal ndema Nanyang]]
* Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde to Henan
== Tuugnorgal ==
29djc8lfqtlcpjjjji24veyktzq5dam
157486
157485
2026-03-26T14:27:33Z
Pharouqenr
11142
157486
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang Normal''' ko duɗal jaaɓi haaɗtirde ordinateer e nder diiwaan [[Henan]] . Nde sosaa ko e hitaande 1951 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang to diiwaan [[Henan]] . E hitaande 1958, nde artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang. E hitaande 2000, nde artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang Normal. E hitaande 2007, rewrude e ƴeewndo tolno janngingol leslesre to Ministeer Jaŋde, e hitaande 2011, nde jaɓaa wonde "Eɓɓaande ngenndiire heblo talanndeeji keertiiɗi – yuɓɓo dokkungo dipolomaaji baccalauréat ngam waɗde heblo almudɓe janngooɓe dipolomaaji master". E hitaande 2016, nde anndaa ko eɓɓoore seppo e nder diiwaan Henan. Sifaa karallaagal koleesuuji jaŋde leslesre jaɓaama e hitaande 2017 ngam wonde fedde rokkata dipolomaaji master.<ref> "About NYNU General Information". Archived from the original on 2019-04-20. Retrieved 2019-04-08.</ref>
== Tariya ==
== Ƴeew kadi ==
* Laabi mawɗi ɗi Henan
* Laabi mawɗi leydi Siin
* Laabi mawɗi leydi Siin
* Henan
* Nanyang
* Diiwaan Wolong
* Diiwaan Wancheng
* Duɗal karallaagal Nanyang
* Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang
* Koolaaɗo kuuɓal safaara Nanyang
* [[Henan Polytechnic Institute|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Henan]]
* [[Nanyang Vocational College of Agriculture|Koolaaɗo kuuɓal ndema Nanyang]]
* Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde to Henan
== Tuugnorgal ==
52335x3kglr47vza4vqi18oq27jhco4
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo
0
37970
157487
2026-03-26T14:27:55Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1319222362|Northeast Normal University]]"
157487
wikitext
text/x-wiki
[[File:Northeast_normal_university_new_campus_garden_2011_07_27.jpg|thumb|260x260px|Kampus duɗal]]
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal to Fuɗnaange-rewo''' ( '''NENU''' ;东北师范大学) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal laamu to Changchun, Jilin, [[Ciina|Siin]] . Nde jokkondiri ko e Ministeer Jaŋde, nde ministeer Jaŋde e laamu yimɓe diiwaan Jilin mballiti nde. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓoore 211 e mahngo ɗiɗmo.<ref>2013 Ranking of Natural Science Research and Education of Universities in China.</ref>.
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northeast Normal (NENU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal les njiimaandi toowndi ministeer jaŋde, suɓaama e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde dokkaaɗe ardaade e mahngo e nder "Eɓɓoore 211". Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, to wuro Changchun, e nder diiwaan Jilin, ina waɗi 1 500 000 meeteer kaaree, tawi heen 800 000 meeteer kaaree ko nokku mawɗo oo e 700 000 meeteer kaaree nokku keso oo.
Ko adii NENU ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo, duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtidinngal gadanal ngal lannda kominist sosi to fuɗnaange-rewo Siin to Benxi, diiwaan Liaoning, e lewru feebariyee 1946. E hitaande 1949, duɗal ngal artiraa to wuro Changchun, ngal inniraa Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1950.
== Njuɓɓudi ==
=== Kolleeji e departemaaji ===
* Duɗal ganndal hakkille
* Faculté jaŋde
* Duɗal politik e sariya
* Duɗal faggudu
* Duɗal njulaagu
* Duɗal ɗemngal e binndol Siin
* Duɗal daartol e pinal
* Duɗal ɗemɗe janane
* Duɗal ganndal
* Duɗal ganndal ñeeñal
* Duɗal hiisa e limto
* Duɗal ganndal ordinateer
* Duɗal Software
* Duɗal Fisik
* Duɗal Kimiiya
* Duɗal ganndal nguurndam
* Koolaaɗo kuuɓal ganndal wuro e nokkuuji
* Duɗal jaŋde ɓanndu
* Duɗal ganndal jaayɗe
* Duɗal jokkondiral hakkunde leyɗeele e Duɗal wiɗtooji marxism
* Duɗal daartol siwil en ɓooyɓe (IHAC)
NENU ina waɗi duɗe 19, 56 fannu jaŋde leslesre e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ina rokka 145 fannu jaŋde dipolomaaji MA, e 77 fannu Ph.D. degree keeriiɗo. Won fannuuji jeenay baawɗi rokkude dipolomaaji doktoraa, fannuuji 11 jogiiɗi nokkuuji R&D caggal doktoraa, fannuuji joy teeŋtuɗi Duɗal Jaŋde Toownde Ngenndiire, fannuuji jeegom e nder eɓɓooji mahngo fannuuji teeŋtuɗi " Tenth Five-Year Plan a1" ngenndiwal porogaraam fannu mawɗo e nder diiwaan Jilin.
=== Geebe ===
Jannginooɓe timmuɓe ina ngoodi 1297, tawi heen 354 ko porfeseeruuji, 429 ko porfeseeruuji jokkondirɗi e 272 ko Ph.D. toppitiiɓe. Ina woodi jannginoowo gooto to [[Chinese Academy of Sciences|Akademi ganndal Siin]], jannginoowo gooto to [[Third World Academy of Sciences|Akademi ganndal aduna tataɓo]] e terɗe 11 Goomu Dipolomaaji Jaŋde to Diiso Dowla. Yanti heen, ina woodi porfeseeruuji joy e nder "Porogaraam ganndo maayo Yangtze", gooto heɓi njeenaari [[Ho Leung Ho Lee]], nayi keɓi njeenaari sukaaɓe ɓurndi moƴƴude e nder leydi ndii, joy keɓi sukaaɓe e duuɓi hakkundeeji ɓurɗi waawde, porfeseeruuji tati cuɓaaɗi ngam "Programme teemedere annduɓe Siin development of the national Acmy 25 jannginooɓe cuɓaaɓe e porogaraam mahngo gollotooɓe e ministeer jaŋde, e jannginooɓe ɗiɗo tedduɓe to bannge dowri, 14 terɗe goomu toppitiingu jaŋde toownde e yimɓe 13 teskinɓe e nder njuɓɓudi jaŋde kadi.
== Tuugnorgal ==
6b31v9sy3m3n5nz9jkel83twa7we289
157489
157487
2026-03-26T14:28:17Z
Pharouqenr
11142
157489
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}[[File:Northeast_normal_university_new_campus_garden_2011_07_27.jpg|thumb|260x260px|Kampus duɗal]]
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal to Fuɗnaange-rewo''' ( '''NENU''' ;东北师范大学) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal laamu to Changchun, Jilin, [[Ciina|Siin]] . Nde jokkondiri ko e Ministeer Jaŋde, nde ministeer Jaŋde e laamu yimɓe diiwaan Jilin mballiti nde. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓoore 211 e mahngo ɗiɗmo.<ref>2013 Ranking of Natural Science Research and Education of Universities in China.</ref>.
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northeast Normal (NENU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal les njiimaandi toowndi ministeer jaŋde, suɓaama e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde dokkaaɗe ardaade e mahngo e nder "Eɓɓoore 211". Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, to wuro Changchun, e nder diiwaan Jilin, ina waɗi 1 500 000 meeteer kaaree, tawi heen 800 000 meeteer kaaree ko nokku mawɗo oo e 700 000 meeteer kaaree nokku keso oo.
Ko adii NENU ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo, duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtidinngal gadanal ngal lannda kominist sosi to fuɗnaange-rewo Siin to Benxi, diiwaan Liaoning, e lewru feebariyee 1946. E hitaande 1949, duɗal ngal artiraa to wuro Changchun, ngal inniraa Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1950.
== Njuɓɓudi ==
=== Kolleeji e departemaaji ===
* Duɗal ganndal hakkille
* Faculté jaŋde
* Duɗal politik e sariya
* Duɗal faggudu
* Duɗal njulaagu
* Duɗal ɗemngal e binndol Siin
* Duɗal daartol e pinal
* Duɗal ɗemɗe janane
* Duɗal ganndal
* Duɗal ganndal ñeeñal
* Duɗal hiisa e limto
* Duɗal ganndal ordinateer
* Duɗal Software
* Duɗal Fisik
* Duɗal Kimiiya
* Duɗal ganndal nguurndam
* Koolaaɗo kuuɓal ganndal wuro e nokkuuji
* Duɗal jaŋde ɓanndu
* Duɗal ganndal jaayɗe
* Duɗal jokkondiral hakkunde leyɗeele e Duɗal wiɗtooji marxism
* Duɗal daartol siwil en ɓooyɓe (IHAC)
NENU ina waɗi duɗe 19, 56 fannu jaŋde leslesre e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ina rokka 145 fannu jaŋde dipolomaaji MA, e 77 fannu Ph.D. degree keeriiɗo. Won fannuuji jeenay baawɗi rokkude dipolomaaji doktoraa, fannuuji 11 jogiiɗi nokkuuji R&D caggal doktoraa, fannuuji joy teeŋtuɗi Duɗal Jaŋde Toownde Ngenndiire, fannuuji jeegom e nder eɓɓooji mahngo fannuuji teeŋtuɗi " Tenth Five-Year Plan a1" ngenndiwal porogaraam fannu mawɗo e nder diiwaan Jilin.
=== Geebe ===
Jannginooɓe timmuɓe ina ngoodi 1297, tawi heen 354 ko porfeseeruuji, 429 ko porfeseeruuji jokkondirɗi e 272 ko Ph.D. toppitiiɓe. Ina woodi jannginoowo gooto to [[Chinese Academy of Sciences|Akademi ganndal Siin]], jannginoowo gooto to [[Third World Academy of Sciences|Akademi ganndal aduna tataɓo]] e terɗe 11 Goomu Dipolomaaji Jaŋde to Diiso Dowla. Yanti heen, ina woodi porfeseeruuji joy e nder "Porogaraam ganndo maayo Yangtze", gooto heɓi njeenaari [[Ho Leung Ho Lee]], nayi keɓi njeenaari sukaaɓe ɓurndi moƴƴude e nder leydi ndii, joy keɓi sukaaɓe e duuɓi hakkundeeji ɓurɗi waawde, porfeseeruuji tati cuɓaaɗi ngam "Programme teemedere annduɓe Siin development of the national Acmy 25 jannginooɓe cuɓaaɓe e porogaraam mahngo gollotooɓe e ministeer jaŋde, e jannginooɓe ɗiɗo tedduɓe to bannge dowri, 14 terɗe goomu toppitiingu jaŋde toownde e yimɓe 13 teskinɓe e nder njuɓɓudi jaŋde kadi.
== Tuugnorgal ==
9yfi504vpyn97me79ixs73kijrf69y4
Fragmenta Valesiana
0
37971
157488
2026-03-26T14:28:08Z
Galadima002
13879
Created page with "Fragmenta Valesiana ko innde rokkaande pecce binndi Roomnaaɓe ɗe Cassius Dio winndi, cirƴaaɗe e nder binndooɓe ceertuɓe, annduɓe, grammar, lexicographe ekn, ɗe Henri de Valois moofti. == Tuugnorgal =="
157488
wikitext
text/x-wiki
Fragmenta Valesiana ko innde rokkaande pecce binndi Roomnaaɓe ɗe Cassius Dio winndi, cirƴaaɗe e nder binndooɓe ceertuɓe, annduɓe, grammar, lexicographe ekn, ɗe Henri de Valois moofti.
== Tuugnorgal ==
iug0hiuucj8v01qoa7h9kc9undc4v6r
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Fuɗnaange-rewo
0
37972
157490
2026-03-26T14:28:49Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339627675|Northwest Normal University]]"
157490
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Lanzhou, e nder diiwaan Gansu to [[Ciina|leydi Siin]] . Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina yamiri e Diiso Dowlaaji Dentuɗi laamu hakkundeejo leydi Siin ngam rokkude dipolomaaji associate, dipolomaaji baccalauréat, dipolomaaji master, e dipolomaaji doktoraa e nder ko ɓuri 80 fannu.<ref>Northwest Normal University". Study in China : China University Admission. Retrieved 2024-10-14.</ref>
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal (NWNU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder mahngo laamu yimɓe diiwaan Gansu e ministeer jaŋde Siin. Kadi ina jeyaa e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 14 ɗe laamu nguu wallitta to hirnaange Siin. Ko adii NWNU ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping, ngal ummorii ko e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Metropolitan sosaangal e hitaande 1902. Caggal "Kewu 7 sulyee" hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Beiping Normal naati e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping e Duɗal Innjiniyaaruuji Beiyang. Koolaaɗo kuuɓal keso oo innitiraa ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dental Fuɗnaange-rewo, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping Normal feewni hoore mum e les njiimaandi duɗal toowngal jokkondirngal e wonti jeytaare e hitaande 1939 caggal nde innde mum wayli innde mum wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1941. Ko adii 1958, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Normal ke the Northwest njuɓɓudi ministeer jaŋde.
[[File:Dunhuang_College,_Northwest_Normal_University_(20230917183749).jpg|thumb|Koolaaɗo kuuɓal Dunhuang to NWNU]]
E hitaande 1985, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal sosi nokku janngirde jannginooɓe leƴƴi pamari to Northwest to bannge ministeer jaŋde, tawi njuɓɓudi laamu ina waɗi "Plaques ɗiɗi, Goomu Ardorde Gooto". E hitaande 1987, nokku janngirde jannginooɓe Tibet e les njiimaandi Diiso doosɗe sosaa e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E nder ballal ministeer jaŋde, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosii duɗe e juɓɓule keewɗe ko wayi no nokku wiɗto ngam moƴƴinde jaŋde leslesre, nokku wiɗto ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e jaŋde leslesre (Base Nationale de Construction de Training Teachers of Teachers of National for Voica). Jaŋde ɓalliwal, Base janngingol Mentors ngam Ministeer Jaŋde, Laboratoori Key ngam kaɓirɗe Makromolekul Eko-Environmental, e Base Jaŋde Ɗemngal e Pinal Sinuwaa NWNU.
Fotde 180 000 almuudo njaltii e NWNU gila nde heɓi jeytaare mum. Winnditaade Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi 31 diiwaan (gure e diiwanuuji autonomiiji) e limoore janngooɓe ɓee ina tolnoo e 35 200 jooni, tawi heen 5600 ko janngooɓe caggal leydi e safrooɓe, 16 900 janngooɓe leslese, e 12 700 janngooɓe mawɓe. NWNU fuɗɗiima eɓɓooji 5 ngam moƴƴinde jaŋde leslesre e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde.
3frblrj4pjo2jqqb85too7ljdbc7pg9
157491
157490
2026-03-26T14:29:10Z
Pharouqenr
11142
157491
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Lanzhou, e nder diiwaan Gansu to [[Ciina|leydi Siin]] . Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina yamiri e Diiso Dowlaaji Dentuɗi laamu hakkundeejo leydi Siin ngam rokkude dipolomaaji associate, dipolomaaji baccalauréat, dipolomaaji master, e dipolomaaji doktoraa e nder ko ɓuri 80 fannu.<ref>Northwest Normal University". Study in China : China University Admission. Retrieved 2024-10-14.</ref>
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal (NWNU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder mahngo laamu yimɓe diiwaan Gansu e ministeer jaŋde Siin. Kadi ina jeyaa e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 14 ɗe laamu nguu wallitta to hirnaange Siin. Ko adii NWNU ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping, ngal ummorii ko e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Metropolitan sosaangal e hitaande 1902. Caggal "Kewu 7 sulyee" hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Beiping Normal naati e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping e Duɗal Innjiniyaaruuji Beiyang. Koolaaɗo kuuɓal keso oo innitiraa ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dental Fuɗnaange-rewo, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping Normal feewni hoore mum e les njiimaandi duɗal toowngal jokkondirngal e wonti jeytaare e hitaande 1939 caggal nde innde mum wayli innde mum wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1941. Ko adii 1958, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Normal ke the Northwest njuɓɓudi ministeer jaŋde.
[[File:Dunhuang_College,_Northwest_Normal_University_(20230917183749).jpg|thumb|Koolaaɗo kuuɓal Dunhuang to NWNU]]
E hitaande 1985, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal sosi nokku janngirde jannginooɓe leƴƴi pamari to Northwest to bannge ministeer jaŋde, tawi njuɓɓudi laamu ina waɗi "Plaques ɗiɗi, Goomu Ardorde Gooto". E hitaande 1987, nokku janngirde jannginooɓe Tibet e les njiimaandi Diiso doosɗe sosaa e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E nder ballal ministeer jaŋde, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosii duɗe e juɓɓule keewɗe ko wayi no nokku wiɗto ngam moƴƴinde jaŋde leslesre, nokku wiɗto ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e jaŋde leslesre (Base Nationale de Construction de Training Teachers of Teachers of National for Voica). Jaŋde ɓalliwal, Base janngingol Mentors ngam Ministeer Jaŋde, Laboratoori Key ngam kaɓirɗe Makromolekul Eko-Environmental, e Base Jaŋde Ɗemngal e Pinal Sinuwaa NWNU.
Fotde 180 000 almuudo njaltii e NWNU gila nde heɓi jeytaare mum. Winnditaade Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi 31 diiwaan (gure e diiwanuuji autonomiiji) e limoore janngooɓe ɓee ina tolnoo e 35 200 jooni, tawi heen 5600 ko janngooɓe caggal leydi e safrooɓe, 16 900 janngooɓe leslese, e 12 700 janngooɓe mawɓe. NWNU fuɗɗiima eɓɓooji 5 ngam moƴƴinde jaŋde leslesre e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde.
== Manazarta ==
ghl6uw2zkhsgl72ph7ichfa9fm9ps2r
157492
157491
2026-03-26T14:29:26Z
Pharouqenr
11142
157492
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Lanzhou, e nder diiwaan Gansu to [[Ciina|leydi Siin]] . Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina yamiri e Diiso Dowlaaji Dentuɗi laamu hakkundeejo leydi Siin ngam rokkude dipolomaaji associate, dipolomaaji baccalauréat, dipolomaaji master, e dipolomaaji doktoraa e nder ko ɓuri 80 fannu.<ref>Northwest Normal University". Study in China : China University Admission. Retrieved 2024-10-14.</ref>
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal (NWNU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder mahngo laamu yimɓe diiwaan Gansu e ministeer jaŋde Siin. Kadi ina jeyaa e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 14 ɗe laamu nguu wallitta to hirnaange Siin. Ko adii NWNU ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping, ngal ummorii ko e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Metropolitan sosaangal e hitaande 1902. Caggal "Kewu 7 sulyee" hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Beiping Normal naati e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping e Duɗal Innjiniyaaruuji Beiyang. Koolaaɗo kuuɓal keso oo innitiraa ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dental Fuɗnaange-rewo, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping Normal feewni hoore mum e les njiimaandi duɗal toowngal jokkondirngal e wonti jeytaare e hitaande 1939 caggal nde innde mum wayli innde mum wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1941. Ko adii 1958, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Normal ke the Northwest njuɓɓudi ministeer jaŋde.
[[File:Dunhuang_College,_Northwest_Normal_University_(20230917183749).jpg|thumb|Koolaaɗo kuuɓal Dunhuang to NWNU]]
E hitaande 1985, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal sosi nokku janngirde jannginooɓe leƴƴi pamari to Northwest to bannge ministeer jaŋde, tawi njuɓɓudi laamu ina waɗi "Plaques ɗiɗi, Goomu Ardorde Gooto". E hitaande 1987, nokku janngirde jannginooɓe Tibet e les njiimaandi Diiso doosɗe sosaa e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E nder ballal ministeer jaŋde, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosii duɗe e juɓɓule keewɗe ko wayi no nokku wiɗto ngam moƴƴinde jaŋde leslesre, nokku wiɗto ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e jaŋde leslesre (Base Nationale de Construction de Training Teachers of Teachers of National for Voica). Jaŋde ɓalliwal, Base janngingol Mentors ngam Ministeer Jaŋde, Laboratoori Key ngam kaɓirɗe Makromolekul Eko-Environmental, e Base Jaŋde Ɗemngal e Pinal Sinuwaa NWNU.
Fotde 180 000 almuudo njaltii e NWNU gila nde heɓi jeytaare mum. Winnditaade Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi 31 diiwaan (gure e diiwanuuji autonomiiji) e limoore janngooɓe ɓee ina tolnoo e 35 200 jooni, tawi heen 5600 ko janngooɓe caggal leydi e safrooɓe, 16 900 janngooɓe leslese, e 12 700 janngooɓe mawɓe. NWNU fuɗɗiima eɓɓooji 5 ngam moƴƴinde jaŋde leslesre e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde.
== Manazarta ==
1yia7ebmblepw9lyl6abg1xo28n8kpj
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu
0
37973
157493
2026-03-26T14:29:50Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1333654961|Qilu Normal University]]"
157493
wikitext
text/x-wiki
Lixia e Zhangqiu ko cuuɗi ɗiɗi ɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu Normal College, ɗi fotde 1 300 ektaar, ɗi njaajeendi mum en ko 221 000 meeteer kaaree.<ref> 中国"超级"大学:中国大学最新、最全数据及精要注评 (in Chinese). BEIJING BOOK CO. INC. 2006. p. 42. <nowiki>ISBN 978-7-999022-94-7</nowiki>. Retrieved 2024-09-11.</ref>
== Tariya ==
E lewru suwee 1948, duɗal jaaɓi haaɗtirde Shandong ( Chinese ) sosaa. E lewru Yarkomaa 1949, duɗal ngal wayli innde mum, wonti duɗal Kadre Njuɓɓudi Jaŋde Shandong.E lewru Seeɗto 1950, innde duɗal ngal waylaa, wonti Kursus jannginooɓe duɗal hakkundeewal Shandong. E hitaande 1953, innde duɗal ngal waylaama wonti Duɗal Jaŋde Jannginooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shandong.Duɗal ngal feccii ko e pecce ɗiɗi e hitaande 1956 : Duɗal janngingol jannginooɓe jaawngal e nder diiwaan Shandong e Duɗal Jaŋde Kadre Jaŋde e nder diiwaan Shandong 1957. Ko duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong woni innde duɗal ngal. E hitaande 1957, duɗal ngal innitiraa ko duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong. E lewru feebariyee 1958, duɗal ngal e duɗal jaŋde diiwaan Shandong kawri ngam sosde duɗal jaŋde diiwaan Shandong. E hitaande 1960, duɗal ngal innitiraa Duɗal Jaŋde Shandong. E fuɗɗoode hitaande 1966, duɗal ngal innitiraa Duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong. E lewru suwee 1978, duɗal ngal innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Shandong. Duɗal ngal innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu, ngal waɗii peewnugol e lewru abriil 2010.
To Pekin ñalnde 21 marse 2024, Duɗal ngenndiwal ƴeewndo koode to Akademi ganndal Siin e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Qilu Normal mbaɗii nanondiral ngam sosde « nokku wiɗto kuuɓtodinɗo gite asamaan Siin » ( Chinese ko).
== Tuugnorgal ==
icqc1dfmc8pmmfhjg2jy336eaaga7z4
157494
157493
2026-03-26T14:30:13Z
Pharouqenr
11142
157494
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Lixia e Zhangqiu ko cuuɗi ɗiɗi ɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu Normal College, ɗi fotde 1 300 ektaar, ɗi njaajeendi mum en ko 221 000 meeteer kaaree.<ref> 中国"超级"大学:中国大学最新、最全数据及精要注评 (in Chinese). BEIJING BOOK CO. INC. 2006. p. 42. <nowiki>ISBN 978-7-999022-94-7</nowiki>. Retrieved 2024-09-11.</ref>
== Tariya ==
E lewru suwee 1948, duɗal jaaɓi haaɗtirde Shandong ( Chinese ) sosaa. E lewru Yarkomaa 1949, duɗal ngal wayli innde mum, wonti duɗal Kadre Njuɓɓudi Jaŋde Shandong.E lewru Seeɗto 1950, innde duɗal ngal waylaa, wonti Kursus jannginooɓe duɗal hakkundeewal Shandong. E hitaande 1953, innde duɗal ngal waylaama wonti Duɗal Jaŋde Jannginooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shandong.Duɗal ngal feccii ko e pecce ɗiɗi e hitaande 1956 : Duɗal janngingol jannginooɓe jaawngal e nder diiwaan Shandong e Duɗal Jaŋde Kadre Jaŋde e nder diiwaan Shandong 1957. Ko duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong woni innde duɗal ngal. E hitaande 1957, duɗal ngal innitiraa ko duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong. E lewru feebariyee 1958, duɗal ngal e duɗal jaŋde diiwaan Shandong kawri ngam sosde duɗal jaŋde diiwaan Shandong. E hitaande 1960, duɗal ngal innitiraa Duɗal Jaŋde Shandong. E fuɗɗoode hitaande 1966, duɗal ngal innitiraa Duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong. E lewru suwee 1978, duɗal ngal innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Shandong. Duɗal ngal innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu, ngal waɗii peewnugol e lewru abriil 2010.
To Pekin ñalnde 21 marse 2024, Duɗal ngenndiwal ƴeewndo koode to Akademi ganndal Siin e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Qilu Normal mbaɗii nanondiral ngam sosde « nokku wiɗto kuuɓtodinɗo gite asamaan Siin » ( Chinese ko).
== Tuugnorgal ==
jm6371t4deq73v2qiwkesy62ueqwqeq
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Qinghai
0
37974
157495
2026-03-26T14:30:32Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1303886975|Qinghai Normal University]]"
157495
wikitext
text/x-wiki
[[File:Qinghai_Normal_University,_Chengxi_campus_(20230927091724).jpg|thumb|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Chengxi]]
'''Qinghai Normal University''' (simplified Chinese: 青海师范大学; traditional Chinese: 青海師範大學; pinyin: Qīnghǎi Shīfàn Dàxué) is a university in [[Xining]], [[Qinghai]], [[Ciina|China]]. Founded in 1956, it lies on the [[Huangshui River]] and has 2 colleges, 14 departments, 3 branches and a research institute.
== Tuugnorgal ==
* [http://210.27.144.79/engver/englishv.htm Lowre laawɗunde] Archived
b6p7flygp223dnv6a4qtdx428aszcyl
157496
157495
2026-03-26T14:30:53Z
Pharouqenr
11142
157496
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}[[File:Qinghai_Normal_University,_Chengxi_campus_(20230927091724).jpg|thumb|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Chengxi]]
'''Qinghai Normal University''' (simplified Chinese: 青海师范大学; traditional Chinese: 青海師範大學; pinyin: Qīnghǎi Shīfàn Dàxué) is a university in [[Xining]], [[Qinghai]], [[Ciina|China]]. Founded in 1956, it lies on the [[Huangshui River]] and has 2 colleges, 14 departments, 3 branches and a research institute.
== Tuugnorgal ==
* [http://210.27.144.79/engver/englishv.htm Lowre laawɗunde] Archived
5nwxlz1103mtogilyp3a3vkpoytdva5
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou
0
37975
157497
2026-03-26T14:31:23Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1321812072|Quanzhou Normal University]]"
157497
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu tawaangal to Quanzhou, e nder diiwaan Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]].
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1958. Ko adii ɗuum, ngal anndiranoo ko '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou''' .
== Wakere ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Quanzhou Normal ina jogii almudɓe ko ina tolnoo e 10 000, ina rokka fotde 100 porogaraam jaŋde e nder duɗe jeenay. Hakke gollotooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina tolnoo e 1 000 neɗɗo, tawi heen 600 ko jannginooɓe, tawi heen 180 ko porfeseeruuji e porfeseeruuji jokkondirɗi. Duɗal ngal ina waɗi 1300 mu (ko ina ɓura 86 ektaar). Defterdu nduu ina waɗi ko ina ɓura miliyoŋ deftere e kaɓirɗe binndaaɗe e 800 000 deftere keertinnde.<ref>Welcome to Quanzhou Normal University 框". Archived from the original on 2007-08-10. Retrieved 2007-08-04.</ref>
Ko ɗum woni mbaydi duɗe e departemaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou Normal.
{| class="wikitable"
!Duɗe
! Departemaaji
|-
| Duɗal Software
| Departemaa Innjiniyaaruuji Software<br /><br /><br /><br /> Departemaa Animaasiyoŋ
|-
| Duɗal ganndal neɗɗankaagal
| Departemaa Siin<br /><br /><br /><br /> Departemaa sariya e ganndal politik<br /><br /><br /><br /> Departemaa daartol e renndo<br /><br /><br /><br /> Departemaa Jaayndeyaagal<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol Marxism e Leninism
|-
| Duɗal ganndal
| Departemaa Hiisawal<br /><br /><br /><br /> Departemaa Fisik<br /><br /><br /><br /> Departemaa ganndal ordinateer<br /><br /><br /><br /> Departemaa humpito e hiisa faggudu<br /><br /><br /><br /> Departemaa ganndal kuuɓtodinngal
|-
| Duɗal gannde ngalu e nokkuuji
| Departemaa Kimiiya<br /><br /><br /><br /> Departemaa Geogaraafi<br /><br /><br /><br /> Departemaa Biyoloji
|-
| Duɗal ɗemɗe janane
| Departemaa ɗemngal Engele<br /><br /><br /><br /> Departemaa Koldaa Engele<br /><br /><br /><br /> Departemaa Engele hakkunde leyɗeele
|-
| Duɗal njulaagu e karallaagal kumpital
| Departemaa faggudu<br /><br /><br /><br /> Departemaa njuɓɓudi<br /><br /><br /><br /> Departemaa njulaagu elektoronik
|-
| Duɗal ganndal
| Departemaa Miijo<br /><br /><br /><br /> Departemaa ñeeñal<br /><br /><br /><br /> Departemaa Nanyin<br /><br /><br /><br /> Janngingol Naalankaagal kuuɓtodinngal
|-
| Duɗal ganndal jaŋde
| Departemaa jaŋde leslesre e jaŋde keeriinde<br /><br /><br /><br /> Departemaa karallaagal jaŋde jamaanu<br /><br /><br /><br /> Departemaa jaŋde leslesre<br /><br /><br /><br /> Taƴre jaŋde e laabi janngingol<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol pedagogi e Psychologie
|-
| Duɗal jaŋde toownde
| Taƴre janngingol naalankaagal<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol ganndal
|-
| Duɗal Jaŋde Toownde
| Nokku janngingol karte<br /><br /><br /><br /> Nokku janngirde jannginooɓe<br /><br /><br /><br /> Nokku jaŋde mawɓe
|-
| Jaŋde ɓanndu e jannginde
| Taƴre janngingol jaŋde ɓanndu
|-
|}
== Tuugnorgal ==
j98ild2s0p1u1aiv39o8uxo89yrupgg
157498
157497
2026-03-26T14:32:03Z
Pharouqenr
11142
157498
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu tawaangal to Quanzhou, e nder diiwaan Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]].
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1958. Ko adii ɗuum, ngal anndiranoo ko '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou''' .
== Wakere ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Quanzhou Normal ina jogii almudɓe ko ina tolnoo e 10 000, ina rokka fotde 100 porogaraam jaŋde e nder duɗe jeenay. Hakke gollotooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina tolnoo e 1 000 neɗɗo, tawi heen 600 ko jannginooɓe, tawi heen 180 ko porfeseeruuji e porfeseeruuji jokkondirɗi. Duɗal ngal ina waɗi 1300 mu (ko ina ɓura 86 ektaar). Defterdu nduu ina waɗi ko ina ɓura miliyoŋ deftere e kaɓirɗe binndaaɗe e 800 000 deftere keertinnde.<ref>Welcome to Quanzhou Normal University 框". Archived from the original on 2007-08-10. Retrieved 2007-08-04.</ref>
Ko ɗum woni mbaydi duɗe e departemaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou Normal.
{| class="wikitable"
!Duɗe
! Departemaaji
|-
| Duɗal Software
| Departemaa Innjiniyaaruuji Software<br /><br /><br /><br /> Departemaa Animaasiyoŋ
|-
| Duɗal ganndal neɗɗankaagal
| Departemaa Siin<br /><br /><br /><br /> Departemaa sariya e ganndal politik<br /><br /><br /><br /> Departemaa daartol e renndo<br /><br /><br /><br /> Departemaa Jaayndeyaagal<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol Marxism e Leninism
|-
| Duɗal ganndal
| Departemaa Hiisawal<br /><br /><br /><br /> Departemaa Fisik<br /><br /><br /><br /> Departemaa ganndal ordinateer<br /><br /><br /><br /> Departemaa humpito e hiisa faggudu<br /><br /><br /><br /> Departemaa ganndal kuuɓtodinngal
|-
| Duɗal gannde ngalu e nokkuuji
| Departemaa Kimiiya<br /><br /><br /><br /> Departemaa Geogaraafi<br /><br /><br /><br /> Departemaa Biyoloji
|-
| Duɗal ɗemɗe janane
| Departemaa ɗemngal Engele<br /><br /><br /><br /> Departemaa Koldaa Engele<br /><br /><br /><br /> Departemaa Engele hakkunde leyɗeele
|-
| Duɗal njulaagu e karallaagal kumpital
| Departemaa faggudu<br /><br /><br /><br /> Departemaa njuɓɓudi<br /><br /><br /><br /> Departemaa njulaagu elektoronik
|-
| Duɗal ganndal
| Departemaa Miijo<br /><br /><br /><br /> Departemaa ñeeñal<br /><br /><br /><br /> Departemaa Nanyin<br /><br /><br /><br /> Janngingol Naalankaagal kuuɓtodinngal
|-
| Duɗal ganndal jaŋde
| Departemaa jaŋde leslesre e jaŋde keeriinde<br /><br /><br /><br /> Departemaa karallaagal jaŋde jamaanu<br /><br /><br /><br /> Departemaa jaŋde leslesre<br /><br /><br /><br /> Taƴre jaŋde e laabi janngingol<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol pedagogi e Psychologie
|-
| Duɗal jaŋde toownde
| Taƴre janngingol naalankaagal<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol ganndal
|-
| Duɗal Jaŋde Toownde
| Nokku janngingol karte<br /><br /><br /><br /> Nokku janngirde jannginooɓe<br /><br /><br /><br /> Nokku jaŋde mawɓe
|-
| Jaŋde ɓanndu e jannginde
| Taƴre janngingol jaŋde ɓanndu
|-
|}
== Tuugnorgal ==
fp1rjpr195g9cz82z79gr9hzei2uo2u
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai
0
37976
157499
2026-03-26T14:32:28Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340510391|Shanghai Normal University]]"
157499
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai''' ( '''SHNU''' ) ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde wiɗto renndo to Shanghai, [[Ciina|Siin]] . SHNU ina jeyaa e Duɗe Jaaɓi-haaɗtirde tati mawɗe (上海市重点大学) (Wondude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai ngam Ganndal e Karallaagal ) to Shanghai, ɗe laamu wuro Shanghai wallitta no feewi.
SHNU ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtodinngal, jogingal geɗe teeŋtuɗe e heblo jannginooɓe e doole keewɗe e nder gannde kese. SHNU ina tawtoree e peewnugol jaŋde to Shanghai (上海市教育综合改革) kadi ko ministeer jaŋde leydi Siin e laamu wuro Shanghai (屁部) mballiti e mahdi. SHNU ina jeyaa kadi e peeje 111 (111计划), eɓɓoore mahngo ngenndiwal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde (国家建设高水平大学公派研究生项目), e Porogaraam Jaŋde Siin hakkunde leyɗeele Ad (中国政府奖学来华留学生接收院校).<ref>Academic Ranking of World Universities in Mathematics - 2015 | 2015 Top 200 Universities in Mathematics | ARWU-SUBJECT 2015". Shanghairanking.com. Retrieved 2019-09-08.</ref>
Sosaa ko e hitaande 1954, ndeen SHNU innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shanghai. E hitaande 1956 nde yaajtinaa haa wonti duɗe ɗiɗi, Duɗal Jannginooɓe Shanghai No. 1 e Duɗal Jannginooɓe Shanghai No. 2. Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, duɗe ɗiɗi ɗee kawraa, mbaɗti waɗde duɗal jannginooɓe Shanghai. E hitaande 1981, SHNU wonti fedde adannde e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Siin jaɓaaɗe rokkude dipolomaaji master, e hitaande 1986, SHNU heɓi kaayitaaji ngam jaɓde ɗaɓɓooɓe dipolomaaji doktoor.
Tuggi 1972 haa 1978, nde anndiranoo ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai Normal caggal nde nde hawri e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 4 goɗɗe. E hitaande 1978, nde artiraa e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai, nde inniraa Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai e hitaande 1984. Nde hawri e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Karallaagal Shanghai e lewru Oktoobar 1994 ngam sosde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai kesal, ngal innde mum laawɗunde e ɗemngal Engele waylaa wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai Normal F97 E lewru ut 2003, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii e nder doggol ɗeeɗoo geɗe ngam wonde leslese mum : Duɗal jannginooɓe Shanghai, Departemaa Sanitaaji e Cellal Aadee Duɗal Jannginooɓe Huangling, Duɗal Naalankaagal Shanghai Xingzhi, e Duɗal Turism Shanghai. Ina tawee kadi e SHNU, e nder woɗɓe, nokku janngirde jannginooɓe Shanghai, nokku janngirde jannginooɓe kolees Shanghai, e Departemaa toppitiiɗo binndanɗe janngirɗe (Abstracts académiques des Arts Libéraux des Journaux de Collège).
== Reende talannde ==
Hannde, SHNU ina jogii fotde 20 000 almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, 8 000 almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, e 2700 almuudo hakkunde leyɗeele. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal waɗii jokkondiral e gostondiral e 311 duɗal jaaɓi-haaɗtirde e duɗe pinal e jaŋde e nder 40 leydi e diiwanuuji. Duɗal ngal ina jogii 10 porogaraamuuji dipolomaaji ɗi Siin e leyɗeele goɗɗe njuɓɓinta, ɗi SHNU e duɗe jaaɓi haaɗtirde ummoriiɗe Amerik, Angalteer, Almaañ, Pays-Bas, Riisi, e Farayse mballi. Yeru, SHNU ina rokka porogaraamuuji dipolomaaji ɗiɗi e ballondiral e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Amerik ko wayi no [[University of Dayton|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Dayton]], [[Colorado State University|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Colorado State]], [[University of Georgia|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Georgia]], [[University of Wyoming|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Wyoming]], [[Chapman University|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Chapman]], e [[University of Kansas|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kansas]].
== Tuugnorgal ==
h8zggcgy5j45yxlaykx4is6btblrfzd
157500
157499
2026-03-26T14:32:45Z
Pharouqenr
11142
157500
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai''' ( '''SHNU''' ) ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde wiɗto renndo to Shanghai, [[Ciina|Siin]] . SHNU ina jeyaa e Duɗe Jaaɓi-haaɗtirde tati mawɗe (上海市重点大学) (Wondude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai ngam Ganndal e Karallaagal ) to Shanghai, ɗe laamu wuro Shanghai wallitta no feewi.
SHNU ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtodinngal, jogingal geɗe teeŋtuɗe e heblo jannginooɓe e doole keewɗe e nder gannde kese. SHNU ina tawtoree e peewnugol jaŋde to Shanghai (上海市教育综合改革) kadi ko ministeer jaŋde leydi Siin e laamu wuro Shanghai (屁部) mballiti e mahdi. SHNU ina jeyaa kadi e peeje 111 (111计划), eɓɓoore mahngo ngenndiwal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde (国家建设高水平大学公派研究生项目), e Porogaraam Jaŋde Siin hakkunde leyɗeele Ad (中国政府奖学来华留学生接收院校).<ref>Academic Ranking of World Universities in Mathematics - 2015 | 2015 Top 200 Universities in Mathematics | ARWU-SUBJECT 2015". Shanghairanking.com. Retrieved 2019-09-08.</ref>
Sosaa ko e hitaande 1954, ndeen SHNU innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shanghai. E hitaande 1956 nde yaajtinaa haa wonti duɗe ɗiɗi, Duɗal Jannginooɓe Shanghai No. 1 e Duɗal Jannginooɓe Shanghai No. 2. Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, duɗe ɗiɗi ɗee kawraa, mbaɗti waɗde duɗal jannginooɓe Shanghai. E hitaande 1981, SHNU wonti fedde adannde e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Siin jaɓaaɗe rokkude dipolomaaji master, e hitaande 1986, SHNU heɓi kaayitaaji ngam jaɓde ɗaɓɓooɓe dipolomaaji doktoor.
Tuggi 1972 haa 1978, nde anndiranoo ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai Normal caggal nde nde hawri e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 4 goɗɗe. E hitaande 1978, nde artiraa e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai, nde inniraa Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai e hitaande 1984. Nde hawri e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Karallaagal Shanghai e lewru Oktoobar 1994 ngam sosde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai kesal, ngal innde mum laawɗunde e ɗemngal Engele waylaa wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai Normal F97 E lewru ut 2003, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii e nder doggol ɗeeɗoo geɗe ngam wonde leslese mum : Duɗal jannginooɓe Shanghai, Departemaa Sanitaaji e Cellal Aadee Duɗal Jannginooɓe Huangling, Duɗal Naalankaagal Shanghai Xingzhi, e Duɗal Turism Shanghai. Ina tawee kadi e SHNU, e nder woɗɓe, nokku janngirde jannginooɓe Shanghai, nokku janngirde jannginooɓe kolees Shanghai, e Departemaa toppitiiɗo binndanɗe janngirɗe (Abstracts académiques des Arts Libéraux des Journaux de Collège).
== Reende talannde ==
Hannde, SHNU ina jogii fotde 20 000 almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, 8 000 almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, e 2700 almuudo hakkunde leyɗeele. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal waɗii jokkondiral e gostondiral e 311 duɗal jaaɓi-haaɗtirde e duɗe pinal e jaŋde e nder 40 leydi e diiwanuuji. Duɗal ngal ina jogii 10 porogaraamuuji dipolomaaji ɗi Siin e leyɗeele goɗɗe njuɓɓinta, ɗi SHNU e duɗe jaaɓi haaɗtirde ummoriiɗe Amerik, Angalteer, Almaañ, Pays-Bas, Riisi, e Farayse mballi. Yeru, SHNU ina rokka porogaraamuuji dipolomaaji ɗiɗi e ballondiral e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Amerik ko wayi no [[University of Dayton|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Dayton]], [[Colorado State University|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Colorado State]], [[University of Georgia|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Georgia]], [[University of Wyoming|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Wyoming]], [[Chapman University|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Chapman]], e [[University of Kansas|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kansas]].
== Tuugnorgal ==
jrtk8gasqblogdbwao3brnuy90lz3sm
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangqiu
0
37977
157501
2026-03-26T14:33:09Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1322233754|Shangqiu Normal University]]"
157501
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shangqiu''' ( '''SQNU''' ) ( Chinese ), ko adii fof ko '''Duɗal Jannginooɓe Shangqiu''', ko duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu to wuro [[Shangqiu]], e nder [[Henan Province|diiwaan Henan]], Siin. Ko ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder diiwaan Henan, ko ngal duɗal jaaɓi-haaɗtirde nokkuyankeewal kuuɓtidinngal, jogingal sifaaji teeŋtuɗi e heblo jannginooɓe e doole keewɗe e nder gannde kese. Golle mawɗe ɗee ko jaŋde leslesre tawa faandaare mawnde ndee ko feewnude doole toowɗe baawɗe huutoreede.
Duɗal ngal ina waɗi fotde 17 000 almuudo.
== Kampusuuji ==
SQNU feccii ko e duɗe ɗiɗi : Duɗal ɓooyngal, e Duɗal Kesal.
Kampus ɓooyɗo oo ina yahra e duuɓi 100, ina waɗi fannuuji keewɗi jowitiiɗi e karallaagal e ganndal : hiisa, ganndal ordinateer ekn... Kampus keso oo, mo joofnata mahngo mum, ina famzi 1 km woɗɗi; ko ɗoon woni gannde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal : Engele, Daartol, Miijo ekn.
E nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, SQNU ina anniyii heɓde leydi e nokku ɗo konu jannginirtee ɗoo e keerol mum hirnaange, ɓeyda heen mawnugol mum, haa joofna, waɗta ɗum Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde timmungal.
== Ordo ==
SQNU ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu, ina rokka jaŋde leslesre (duuɓi nay). Almuɓɓe ɓee ina ndokkee dipolomaaji jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangqiu Normal e dipolomaaji baccalauréat caggal nde ɓe timmini jaŋde duuɓi nay, ɓe njalti e jaŋdeeji potɗi.
== Mawɓe ==
Ina waɗi ko ina tolnoo e 50 major.
== Tuugnorgal ==
ovlnk2ef4obqnow6txtndhokxr62yr4
157502
157501
2026-03-26T14:33:28Z
Pharouqenr
11142
157502
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shangqiu''' ( '''SQNU''' ) ( Chinese ), ko adii fof ko '''Duɗal Jannginooɓe Shangqiu''', ko duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu to wuro [[Shangqiu]], e nder [[Henan Province|diiwaan Henan]], Siin. Ko ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder diiwaan Henan, ko ngal duɗal jaaɓi-haaɗtirde nokkuyankeewal kuuɓtidinngal, jogingal sifaaji teeŋtuɗi e heblo jannginooɓe e doole keewɗe e nder gannde kese. Golle mawɗe ɗee ko jaŋde leslesre tawa faandaare mawnde ndee ko feewnude doole toowɗe baawɗe huutoreede.
Duɗal ngal ina waɗi fotde 17 000 almuudo.
== Kampusuuji ==
SQNU feccii ko e duɗe ɗiɗi : Duɗal ɓooyngal, e Duɗal Kesal.
Kampus ɓooyɗo oo ina yahra e duuɓi 100, ina waɗi fannuuji keewɗi jowitiiɗi e karallaagal e ganndal : hiisa, ganndal ordinateer ekn... Kampus keso oo, mo joofnata mahngo mum, ina famzi 1 km woɗɗi; ko ɗoon woni gannde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal : Engele, Daartol, Miijo ekn.
E nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, SQNU ina anniyii heɓde leydi e nokku ɗo konu jannginirtee ɗoo e keerol mum hirnaange, ɓeyda heen mawnugol mum, haa joofna, waɗta ɗum Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde timmungal.
== Ordo ==
SQNU ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu, ina rokka jaŋde leslesre (duuɓi nay). Almuɓɓe ɓee ina ndokkee dipolomaaji jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangqiu Normal e dipolomaaji baccalauréat caggal nde ɓe timmini jaŋde duuɓi nay, ɓe njalti e jaŋdeeji potɗi.
== Mawɓe ==
Ina waɗi ko ina tolnoo e 50 major.
== Tuugnorgal ==
nsn1z6o8th3pc6v1wfes8fc93z6zbtw
Gildersleeve Prize
0
37978
157503
2026-03-26T14:33:45Z
Galadima002
13879
Created page with "Njeenaari Gildersleeve ko njeenaari ndi hitaande kala rokketee 1 000 dolaar wonande binnduɗo « winndannde ɓurnde moƴƴude e hitaande ndee » yaltunde e jaaynde Ameriknaare filoloji. Ko jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins rokki nde, nde inniraa ko ganndo ganndal biyeteeɗo Basil Lanneau Gildersleeve sosɗo jaaynde ndee Gila hitaande 2018, njeenaari ndii wayli innde mum, njeenaari AJP ɓurndi moƴƴude e binndanɗe. == Doggol ƴamooɓe == Hitaande Winndannd..."
157503
wikitext
text/x-wiki
Njeenaari Gildersleeve ko njeenaari ndi hitaande kala rokketee 1 000 dolaar wonande binnduɗo « winndannde ɓurnde moƴƴude e hitaande ndee » yaltunde e jaaynde Ameriknaare filoloji. Ko jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins rokki nde, nde inniraa ko ganndo ganndal biyeteeɗo Basil Lanneau Gildersleeve sosɗo jaaynde ndee Gila hitaande 2018, njeenaari ndii wayli innde mum, njeenaari AJP ɓurndi moƴƴude e binndanɗe.
== Doggol ƴamooɓe ==
Hitaande Winndannde Winndiyanke
1997, nate Carol
1998 Ruut Scodel Golle Bardic e aadaaji haalpulaar en e nder Homer
1999 Lisa Kallet
2000 William A. Johnson Faade e Sosiyoloji Janngugol e nder jamaanu ɓooyɗo
2001 Eteefen M. Biil
2002 Zachary P. Biles nguurndam hakkunde binndi e nder luural hakkunde Kratinus e Aristofans[5]
2003 Gwendolin Kompton-Engele
2004 Kathryn Gutzwiller Yiyde Miijo: Medeya e Epigram Ekfrastik Timomakus
2005 Charles C. Chiasson Miijo, laabi, e njiimaandi laamu e nder daartol Herodotus e Kleobis e Biton (Taariindi 1.31)
2006 David Sider Simonides keso oo e naamnal elegi daartol
2007 Timote O’Sulivan[8]
2008 Judith Fletcher Hunaare fenaande e nder jimɗi Homer ngam Hermes
2009 Randy Pogorzelski : Ƴellitaare warngooji banndiraaɓe e nder Aeneid
2010 Mikael Squire ina waɗa nagge Myron moo? Epigram ekfrastik e Poetik Simulaasiyoŋ
2011
2012 Rachel Ahern Knudsen Haalooɓe jimɗi, konnguɗi softuɗi[
2013 James E. G. Zetzel Nanondiral dow Amerik: Sariya e sariyaaji e nder deftere Sisero wiyeteende Pro Roscio Amerino[13]
2014 Wiliyam Yosiya Edwards Davis Terence taƴii: nguurndam binndol e jaɓɓagol canon Terentian
2015 Matt Cohn Timokles Satirografis e pijirlooji Satir bonɗi[
2016
2017 Ɓataake Max Leventhal Eratosthenes feewde e Ptolemy: Mekanik binndol laamu[
2018 Christopher B. Krebs Peeje Aduna: Geɗe Sesaar ɗe Gallia e Biritaan e nder ngonkaaji mum en e ko seedeeji kartal makko aduna
2019 Ella Haselswerdt Daande e toownde e nder Oedipus Sofokles to Kolonel: Keeri wakilaagu
2020 James Uden Margeeji Satire: Suetonius, Satura, e annduɓe yaasi e nder Rome ɓooyɗo
2021 Erika Valdivieso ina ƴetta fenaande
2022 Jaɓɓungal Rosa Andújar e Odiseeji puɗɗitooji e nder Kariibi: La Odilea mo Fransisko Chofre winndi
2023 Chiara Graf Weltaare Ɓooygol e Hermenetik Tuumeede e nder Naamne Seneka (4a Praef.)
2024 Lewis Webb : Yiyngo debbo e diine e nder nokkuuji wuro e nder leydi Rome Republicain
== Tuugnorgal ==
5lgmyybmdyl2zsslw519jn4o7ubosb2
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao
0
37979
157504
2026-03-26T14:33:48Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1231783476|Shangrao Normal University]]"
157504
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shangrao''' ( '''SNU''', simplified Chinese ) ko [[Teacher's college|duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe]] to Shangrao, Jiangxi, [[Ciina|Siin]] . Ina waɗi 983 ''mu'' walla 65.5 hectares (162 acres).<ref>Shangqiu Normal University</ref>
== Tariya ==
E hitaande 1958 duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e innde '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao Normal''' . Hitaande rewtunde ndee innde ndee waylaa wonti '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Gan Dong Bei''' ( simplified Chinese ). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal udditaa ko e sahaa [[Cultural Revolution|mbayliigu pinal]], udditaa e hitaande 1978. E lewru marse 2000 innde duɗal ngal wayliima wonti innde mum hannde ndee caggal nde laamu diiwaan Jiangxi e [[Ministry of Education (China)|ministeer jaŋde]] njaɓi waylo ngoo.
== Demokaraasi ==
Haa hitaande 2014 ina waɗi 14 405 almuudo timmuɗo e 1 561 almuudo jaŋde mawɓe. Almuɓɓe timmuɓe ɓee ummorii ko e diiwanuuji 30.
Haa hitaande 2014 ina waɗi 979 gollotooɓe, tawi heen jannginooɓe e gollotooɓe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao Normal.
== Tuugnorgal ==
iv0is0kanv0ngc9a914wk91qqi6hk4y
157505
157504
2026-03-26T14:34:07Z
Pharouqenr
11142
157505
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shangrao''' ( '''SNU''', simplified Chinese ) ko [[Teacher's college|duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe]] to Shangrao, Jiangxi, [[Ciina|Siin]] . Ina waɗi 983 ''mu'' walla 65.5 hectares (162 acres).<ref>Shangqiu Normal University</ref>
== Tariya ==
E hitaande 1958 duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e innde '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao Normal''' . Hitaande rewtunde ndee innde ndee waylaa wonti '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Gan Dong Bei''' ( simplified Chinese ). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal udditaa ko e sahaa [[Cultural Revolution|mbayliigu pinal]], udditaa e hitaande 1978. E lewru marse 2000 innde duɗal ngal wayliima wonti innde mum hannde ndee caggal nde laamu diiwaan Jiangxi e [[Ministry of Education (China)|ministeer jaŋde]] njaɓi waylo ngoo.
== Demokaraasi ==
Haa hitaande 2014 ina waɗi 14 405 almuudo timmuɗo e 1 561 almuudo jaŋde mawɓe. Almuɓɓe timmuɓe ɓee ummorii ko e diiwanuuji 30.
Haa hitaande 2014 ina waɗi 979 gollotooɓe, tawi heen jannginooɓe e gollotooɓe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao Normal.
== Tuugnorgal ==
m0a967rfr2lcjfjnos6gl8tiwdvylwv
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi
0
37980
157506
2026-03-26T14:34:31Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1333853415|Shanxi Normal University]]"
157506
wikitext
text/x-wiki
[[File:East_gate_of_Shanxi_Normal_University_Taiyuan_Campus,_south_wing_(20241104102554).jpg|thumb|Jaaɓihaaɗtirde Taiyuan]]
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Ciina|Siin]] to Linfen, Shanxi . Nde sosaa ko duɗal keblorgal jannginooɓe e hitaande 1958; caggal ɗuum, o ƴettitaa, o wayli innde makko, o waɗti ɗum Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanxi Normal e hitaande 1984.<ref> "Introduction". Shanxi Normal University (in Simplified Chinese). Retrieved 2024-12-14.</ref>
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal ina jogii 21 205 almuudo janngoowo leslesre e 4 128 almuudo janngoowo leslesre e nder duɗe tati. E nder departemaaji 21, almuɓɓe ina njannga e faggudu, filosofi, ganndal sariya, binndol, daartol, ganndal, innde e fannuuji goɗɗi.
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal ina jeyaa e duɗe jaaɓi haaɗtirde joy ɓurɗe ɓooyde e nder diiwaan Shanxi. E hitaande 1958 duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal fuɗɗii ko duɗal jannginooɓe, halfinaa jannginde jannginooɓe e nder fuɗnaange Shanxi fof. Caggal nde njuɓɓudi jaŋde toownde ndee yuɓɓinaa e hitaande 1962, nde wonti duɗal jannginooɓe toowngal tan e nder diiwaan hee. E hitaande 1964, e ballondiral e departemaaji keewɗi e [[Shanxi University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi]] ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shanxi e dow laabi. E hitaande 1984, nde ƴellitii nde wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde e ballal Goomu Jaŋde Dowla Siin. Laamu diiwaan Shanxi fellitii e hitaande 1999 waɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe karallaagal Shanxi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal.
== Wolde do goɗɗo ==
E hitaande 2020, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ñiŋaama e nder jaayndeeji Siin sabu mum salaade waɗde ekzamen naatgol e ɗemngal braille wonande almuudo potɗo wonde wumɗo.
== Mahdi ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii herbarium (herbarium) ina waɗi 20 000 ƴiye sosaaɗe e hitaande 1963, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe binnditagol ganndal winnderewal.
== Tuugnorgal ==
9g6535ozbh7v3h36gao25l4snmuyzwe
157507
157506
2026-03-26T14:34:47Z
Pharouqenr
11142
157507
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}[[File:East_gate_of_Shanxi_Normal_University_Taiyuan_Campus,_south_wing_(20241104102554).jpg|thumb|Jaaɓihaaɗtirde Taiyuan]]
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Ciina|Siin]] to Linfen, Shanxi . Nde sosaa ko duɗal keblorgal jannginooɓe e hitaande 1958; caggal ɗuum, o ƴettitaa, o wayli innde makko, o waɗti ɗum Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanxi Normal e hitaande 1984.<ref> "Introduction". Shanxi Normal University (in Simplified Chinese). Retrieved 2024-12-14.</ref>
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal ina jogii 21 205 almuudo janngoowo leslesre e 4 128 almuudo janngoowo leslesre e nder duɗe tati. E nder departemaaji 21, almuɓɓe ina njannga e faggudu, filosofi, ganndal sariya, binndol, daartol, ganndal, innde e fannuuji goɗɗi.
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal ina jeyaa e duɗe jaaɓi haaɗtirde joy ɓurɗe ɓooyde e nder diiwaan Shanxi. E hitaande 1958 duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal fuɗɗii ko duɗal jannginooɓe, halfinaa jannginde jannginooɓe e nder fuɗnaange Shanxi fof. Caggal nde njuɓɓudi jaŋde toownde ndee yuɓɓinaa e hitaande 1962, nde wonti duɗal jannginooɓe toowngal tan e nder diiwaan hee. E hitaande 1964, e ballondiral e departemaaji keewɗi e [[Shanxi University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi]] ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shanxi e dow laabi. E hitaande 1984, nde ƴellitii nde wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde e ballal Goomu Jaŋde Dowla Siin. Laamu diiwaan Shanxi fellitii e hitaande 1999 waɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe karallaagal Shanxi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal.
== Wolde do goɗɗo ==
E hitaande 2020, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ñiŋaama e nder jaayndeeji Siin sabu mum salaade waɗde ekzamen naatgol e ɗemngal braille wonande almuudo potɗo wonde wumɗo.
== Mahdi ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii herbarium (herbarium) ina waɗi 20 000 ƴiye sosaaɗe e hitaande 1963, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe binnditagol ganndal winnderewal.
== Tuugnorgal ==
kxydj4djbyeewavydhpbe6miy24sa9c
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang
0
37981
157508
2026-03-26T14:35:10Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1320069139|Shenyang Normal University]]"
157508
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang''' ( simplified Chinese ; '''SYNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jaajngal to Shenyang, e nder diiwaan Liaoning, [[Ciina|Siin]] e les laamu diiwaan oo.
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal sosaa ko e hitaande 1951, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde worgo-fuɗnaange. E nder nguurndam mum duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal waylii inɗe laabi keewɗi, ko adii fof ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shenyang e hitaande 1953, caggal ɗuum ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe gadanal Liaoning e hitaande 1965, caggal ɗuum ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shenyang Liaoning e hitaande 1978. Innde hannde ndee ummorii ko e hitaande 2001 nde duɗal jaaɓi haaɗtirde Techers Ea'n Shenyang e oon sahaa wonnoo Kolez. Ooɗoo kolees ko fedde nde wonaa laamuyankoore.
== Caahu ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shenyang Normal ina waɗi koleesuuji 18, pecciiɗi e departemaaji 30, ina heen duɗal jaaɓi-haaɗtirde jaŋde leslesre e nder diiwaan Liaoning e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndal jaŋde, duɗal ganndal e humpitooji Software, duɗal jaaɓi-haaɗtirde njulaagu hakkunde leyɗeele, duɗal karallaagal humpito e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɗemɗe janane De, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɗemɗe janane, duɗal jaaɓi-haaɗtirde [[Dramatic arts|ganndal ɗemɗe janane]] . Kolleeji e departemaaji feere-feere ina ndokka fotde 47 porogaraam ngam janngooɓe ngam heɓde [[Bachelor's degree|dipolomaaji baccalauréat]] e 31 ngam janngooɓe ngam heɓde [[Master's degree|dipolomaaji master]]
== Ƴeew kadi ==
* Duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Fort Hays
== Jokkondire yaajɗe ==
* [http://www.synu.edu.cn/ Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal Siin]
* [http://www.synu.edu.cn/2018/0928/c610a3474/page.htm Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal Engele]
l0g4hlrk8ffigheq0jmbu4fl3nrnsen
157509
157508
2026-03-26T14:35:29Z
Pharouqenr
11142
157509
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang''' ( simplified Chinese ; '''SYNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jaajngal to Shenyang, e nder diiwaan Liaoning, [[Ciina|Siin]] e les laamu diiwaan oo.
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal sosaa ko e hitaande 1951, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde worgo-fuɗnaange. E nder nguurndam mum duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal waylii inɗe laabi keewɗi, ko adii fof ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shenyang e hitaande 1953, caggal ɗuum ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe gadanal Liaoning e hitaande 1965, caggal ɗuum ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shenyang Liaoning e hitaande 1978. Innde hannde ndee ummorii ko e hitaande 2001 nde duɗal jaaɓi haaɗtirde Techers Ea'n Shenyang e oon sahaa wonnoo Kolez. Ooɗoo kolees ko fedde nde wonaa laamuyankoore.
== Caahu ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shenyang Normal ina waɗi koleesuuji 18, pecciiɗi e departemaaji 30, ina heen duɗal jaaɓi-haaɗtirde jaŋde leslesre e nder diiwaan Liaoning e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndal jaŋde, duɗal ganndal e humpitooji Software, duɗal jaaɓi-haaɗtirde njulaagu hakkunde leyɗeele, duɗal karallaagal humpito e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɗemɗe janane De, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɗemɗe janane, duɗal jaaɓi-haaɗtirde [[Dramatic arts|ganndal ɗemɗe janane]] . Kolleeji e departemaaji feere-feere ina ndokka fotde 47 porogaraam ngam janngooɓe ngam heɓde [[Bachelor's degree|dipolomaaji baccalauréat]] e 31 ngam janngooɓe ngam heɓde [[Master's degree|dipolomaaji master]]
== Ƴeew kadi ==
* Duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Fort Hays
== Jokkondire yaajɗe ==
* [http://www.synu.edu.cn/ Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal Siin]
* [http://www.synu.edu.cn/2018/0928/c610a3474/page.htm Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal Engele]
1rq1amxvb8unhbluavon3aan8brtj8q
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan
0
37982
157510
2026-03-26T14:35:52Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1334418403|Sichuan Normal University]]"
157510
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan''' ( '''SICNU''' ; Chinese ) ko [[Normal university|duɗal jaaɓi-haaɗtirde]] ɓurngal ɓooyde (duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe) tawaangal to [[Chengdu]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]] . Ko ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde keywal ɓurngal mawnude e nder diiwaan hee, jogiingal jaŋde ɓurnde timmude e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde e koleesuuji diiwaan oo e nder diiwaan Sichuan. Ina waɗi fotde 35 000 almuudo e 32 000 almuudo timmuɗo e 3 000 almuudo jaŋde leslesre. Ina waɗi fotde 3 000 jannginoowo e gollotooɓe, heen 770 ko porfeseeruuji e porfeseeruuji jokkondirɗi, 150 ina njogii Doktoraa. 17 jannguɓe to [[Chinese Academy of Sciences|duɗal ganndal Siin]] e [[Chinese Academy of Engineering|duɗal ganndal Siin]] njaɓii golle SICNU ngam wonde porfeseeruuji mawɗi, e sahaa gooto walla emeritus.<ref> "校训校徽校歌 (Chinese)". Archived from the original on 1 June 2014. Retrieved 11 July 2014.</ref>
== Tariya ==
Iwdi SICNU ina waawi rewrude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo, ngal yaltinaa e Fuɗnaange-rewo Siin caggal kewu Mukden e hitaande 1931, ngal arti Santai e hitaande 1938 caggal kewu pont Marco Polo e caggal ɗuum Japon yani e Siin worgo . Caggal nde wolde ɗiɗmere hakkunde Siin e Japon (1937–1945) joofi, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo artii e galle mum to Shenyang, kono won e jannginooɓe mum e gollotooɓe mum keddii e Sichuan, e hitaande 1946, ɓe cosi duɗal jaaɓi-haaɗtirde Santaus to bannge worgo Sichuan e dow sa. Caggal ɗuum, nde inniraa Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sichuan worgo, nde arti wuro Nanchong. E hitaande 1952, e sahaa kawral duɗe jaaɓi-haaɗtirde e duɗe jaaɓi-haaɗtirde e nder leydi ndii, duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Sichuan (STC) fuɗɗii. Nde ɓuri mawnude ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan worgo, e oon sahaa kadi, nde hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan fuɗnaange e won e fannuuji keewɗi ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan e duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin hirnaange. E hitaande 1956, STC ummiima Chengdu, e hitaande 1985, nde Komisariyaa Dowla Jaŋde jaɓi, STC wayli innde mum, wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sichuan Normal.
== Tuugnorgal ==
0f3kk7ho6tizxsnwi2m0kgwby5b9mem
157511
157510
2026-03-26T14:36:11Z
Pharouqenr
11142
157511
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan''' ( '''SICNU''' ; Chinese ) ko [[Normal university|duɗal jaaɓi-haaɗtirde]] ɓurngal ɓooyde (duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe) tawaangal to [[Chengdu]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]] . Ko ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde keywal ɓurngal mawnude e nder diiwaan hee, jogiingal jaŋde ɓurnde timmude e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde e koleesuuji diiwaan oo e nder diiwaan Sichuan. Ina waɗi fotde 35 000 almuudo e 32 000 almuudo timmuɗo e 3 000 almuudo jaŋde leslesre. Ina waɗi fotde 3 000 jannginoowo e gollotooɓe, heen 770 ko porfeseeruuji e porfeseeruuji jokkondirɗi, 150 ina njogii Doktoraa. 17 jannguɓe to [[Chinese Academy of Sciences|duɗal ganndal Siin]] e [[Chinese Academy of Engineering|duɗal ganndal Siin]] njaɓii golle SICNU ngam wonde porfeseeruuji mawɗi, e sahaa gooto walla emeritus.<ref> "校训校徽校歌 (Chinese)". Archived from the original on 1 June 2014. Retrieved 11 July 2014.</ref>
== Tariya ==
Iwdi SICNU ina waawi rewrude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo, ngal yaltinaa e Fuɗnaange-rewo Siin caggal kewu Mukden e hitaande 1931, ngal arti Santai e hitaande 1938 caggal kewu pont Marco Polo e caggal ɗuum Japon yani e Siin worgo . Caggal nde wolde ɗiɗmere hakkunde Siin e Japon (1937–1945) joofi, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo artii e galle mum to Shenyang, kono won e jannginooɓe mum e gollotooɓe mum keddii e Sichuan, e hitaande 1946, ɓe cosi duɗal jaaɓi-haaɗtirde Santaus to bannge worgo Sichuan e dow sa. Caggal ɗuum, nde inniraa Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sichuan worgo, nde arti wuro Nanchong. E hitaande 1952, e sahaa kawral duɗe jaaɓi-haaɗtirde e duɗe jaaɓi-haaɗtirde e nder leydi ndii, duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Sichuan (STC) fuɗɗii. Nde ɓuri mawnude ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan worgo, e oon sahaa kadi, nde hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan fuɗnaange e won e fannuuji keewɗi ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan e duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin hirnaange. E hitaande 1956, STC ummiima Chengdu, e hitaande 1985, nde Komisariyaa Dowla Jaŋde jaɓi, STC wayli innde mum, wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sichuan Normal.
== Tuugnorgal ==
ltv45i544js44c50gj73o3rfhceo6yt
Harper's Dictionary of Classical Literature and Antiquities
0
37983
157512
2026-03-26T14:36:19Z
Galadima002
13879
Created page with "Saggitorde Harper nde binndi ɓooyɗi e ko ɓooyi ko ansiklopediya ɗemngal Engele ko faati e geɗe ɓooyɗe. == Daartol bayyinaango == Ko Harry Thurston Peck winndi nde, nde yaltini nde e hitaande 1898 to wuro New York. Tappirde 1965 ina yahra e 1 750 kelle. Ko woni e saggitorde ndee jooni ko e domen renndo woni. == Tuugnorgal =="
157512
wikitext
text/x-wiki
Saggitorde Harper nde binndi ɓooyɗi e ko ɓooyi ko ansiklopediya ɗemngal Engele ko faati e geɗe ɓooyɗe.
== Daartol bayyinaango ==
Ko Harry Thurston Peck winndi nde, nde yaltini nde e hitaande 1898 to wuro New York. Tappirde 1965 ina yahra e 1 750 kelle.
Ko woni e saggitorde ndee jooni ko e domen renndo woni.
== Tuugnorgal ==
e7ma6dg0ur01jzlxpjsz42lrp4xxjw6
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Siin worgo
0
37984
157513
2026-03-26T14:36:36Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344120780|South China Normal University]]"
157513
wikitext
text/x-wiki
[[File:行政楼1.JPG|thumb|Suudu Njuɓɓudi]]
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Siin worgo''' ( '''SCNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde renndoyankeewal to Guangzhou, Guangdong, Siin. Nde jokkondiri ko e diiwaan Guangdong, nde laamu diiwaan oo e ministeer jaŋde . Duɗal jaaɓi -haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓaande mahngo e eɓɓaande 211.
== Motto ==
Ko ɓuri duuɓi 80, duɗal ngal wayli innde mum, dilli laabi keewɗi. Hay so nde rewii e mbayliigaaji nguurndam, nde meeɗaa dartaade. Yontaaji jannginooɓe Siin ndonii aadaaji moƴƴi "wiɗtude jannginooɓe yahruɓe yeeso e ƴellitde doole karallaagal e nder renndo", e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mengqin, e ndonude ruuhu mbayliigu duɗal jaaɓi haaɗtirde Sud "loyal, ngootaagu, hoyre mum e neɗɗaagu mum e golle tiiɗɗe e golle mum motto duɗal hare tiiɗnde, wiɗtooji jaŋde tiiɗɗi, yiɗde goonga e newingol, e wonde yeru moƴƴo e woɗɓe" ina jokki e yontaaji, ina hawra e ƴellitaare e ƴellitaare duɗal jaaɓi haaɗtirde hannde.
== Tariya ==
{| class="wikitable"
! colspan="2" |Jaaɓihaaɗtirde jaaɓi haaɗtirde
|-
! Nyalade
! Inde
|-
| Ogost 1933
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xiangqin
|-
| Marsa 1935
| Koolaaɗo kuuɓal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xiangqin
|-
| Suwee 1938
| Koolaaɗo kuuɓal jaŋde e nder diiwaan Guangdong
|-
| Suwee 1939
| Koolaaɗo kuuɓal ganndal e ganndal e nder diiwaan Guangdong
|-
| Oktoobar 1950
| Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e gannde Guangdong
|-
| Suwee hitaande 1951
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sun Yet-sen
|-
| Oktoobar 1951
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Siin worgo
|-
| Oktoobar 1970
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Guangdong
|-
| Noowammbar 1977
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Siin worgo
|-
| Oktoobar 1982
| Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Siin worgo
|}
== Nokku e duɗal jaaɓi haaɗtirde ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi duɗe nay :
* Kampus mawɗo (kampus Shipai), diiwaan Tianhe, Guangzhou, Guangdong
* HEMC ( Centre Mega de l’Éducation Supérieure de Guangzhou ) e nder diiwaan Panyu, e nder wuro Guangzhou, e nder leydi Guangdong
* Kampus Nanhai, diiwaan Nanhai, Foshan, Guangdong
* Kampus Shanwei, diiwaan Chengqu, Shanwei, Guangdong
== Tuugnorgal ==
1ai39z24nsupizo4d4fnevsjbkponks
157514
157513
2026-03-26T14:37:00Z
Pharouqenr
11142
157514
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}[[File:行政楼1.JPG|thumb|Suudu Njuɓɓudi]]
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Siin worgo''' ( '''SCNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde renndoyankeewal to Guangzhou, Guangdong, Siin. Nde jokkondiri ko e diiwaan Guangdong, nde laamu diiwaan oo e ministeer jaŋde . Duɗal jaaɓi -haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓaande mahngo e eɓɓaande 211.
== Motto ==
Ko ɓuri duuɓi 80, duɗal ngal wayli innde mum, dilli laabi keewɗi. Hay so nde rewii e mbayliigaaji nguurndam, nde meeɗaa dartaade. Yontaaji jannginooɓe Siin ndonii aadaaji moƴƴi "wiɗtude jannginooɓe yahruɓe yeeso e ƴellitde doole karallaagal e nder renndo", e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mengqin, e ndonude ruuhu mbayliigu duɗal jaaɓi haaɗtirde Sud "loyal, ngootaagu, hoyre mum e neɗɗaagu mum e golle tiiɗɗe e golle mum motto duɗal hare tiiɗnde, wiɗtooji jaŋde tiiɗɗi, yiɗde goonga e newingol, e wonde yeru moƴƴo e woɗɓe" ina jokki e yontaaji, ina hawra e ƴellitaare e ƴellitaare duɗal jaaɓi haaɗtirde hannde.
== Tariya ==
{| class="wikitable"
! colspan="2" |Jaaɓihaaɗtirde jaaɓi haaɗtirde
|-
! Nyalade
! Inde
|-
| Ogost 1933
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xiangqin
|-
| Marsa 1935
| Koolaaɗo kuuɓal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xiangqin
|-
| Suwee 1938
| Koolaaɗo kuuɓal jaŋde e nder diiwaan Guangdong
|-
| Suwee 1939
| Koolaaɗo kuuɓal ganndal e ganndal e nder diiwaan Guangdong
|-
| Oktoobar 1950
| Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e gannde Guangdong
|-
| Suwee hitaande 1951
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sun Yet-sen
|-
| Oktoobar 1951
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Siin worgo
|-
| Oktoobar 1970
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Guangdong
|-
| Noowammbar 1977
| Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Siin worgo
|-
| Oktoobar 1982
| Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Siin worgo
|}
== Nokku e duɗal jaaɓi haaɗtirde ==
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi duɗe nay :
* Kampus mawɗo (kampus Shipai), diiwaan Tianhe, Guangzhou, Guangdong
* HEMC ( Centre Mega de l’Éducation Supérieure de Guangzhou ) e nder diiwaan Panyu, e nder wuro Guangzhou, e nder leydi Guangdong
* Kampus Nanhai, diiwaan Nanhai, Foshan, Guangdong
* Kampus Shanwei, diiwaan Chengqu, Shanwei, Guangdong
lmajxcfhl30nnsjx8bow4n92nzkx5nr
Tangshan Teacher's College
0
37985
157515
2026-03-26T14:37:22Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328198973|Tangshan Teacher's College]]"
157515
wikitext
text/x-wiki
'''Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Tangshan''' ( simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde to Qingyuan, Baoding, Hebei, [[Ciina|Siin]] e les laamu diiwaan oo.
Kolleeji ɗii sosaa ko e hitaande 1954 e innde Duɗal Normal Tangshan ( Chinese ko). Nde waɗi kawral e duɗal jaŋde Tangshan ( Chinese ) e hitaande 1984. Caggal nde [[Ministry of Education (China)|ministeer jaŋde]] yamiri duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal wontude duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Normal college|(collège normal)]] e hitaande 2000, ngal wayli innde ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Tangshan ( Chinese ). Ministeer jaŋde e hitaande 2014 innitiri kolees oo e nder 50 duɗe toowɗe ngenndiije ngam heɓde golle dipolomaaji.
Jeyi kolees oo ina waɗi 262,546 square metres (64.877 acres), tawi galle oo ina waɗi 108,856 square metres (26.899 acres) . Mahdi ndii ina waɗi 17 suudu.
== Tuugnorgal ==
4p5wfkexvd8kjswsd2mo91gf3mzjf3h
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin
0
37986
157516
2026-03-26T14:38:18Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338814846|Tianjin Normal University]]"
157516
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin (TNU)''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde wiɗto renndo sosaangal e hitaande 1958 to Tianjin, [[Ciina|Siin]] . E hitaande 2017–2018, [[Chinese University Alumni Association|Fedde Jaŋngooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Siin]] ( CUAA ) ƴettii Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal 3ɓo e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde toowɗe to worgo Siin.<ref>Shinn, David H.; Eisenman, Joshua (2023). China's Relations with Africa: a New Era of Strategic Engagement. New York: Columbia University Press. <nowiki>ISBN 978-0-231-21001-0</nowiki>.</ref>
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin sosaa ko e hitaande 1958.
E lewru abriil 1999, e dow yamiroore ministeer jaŋde, Goomu wuro Tianjin CPC e laamu wuro Tianjin pellitii sosde duɗal jaaɓi-haaɗtirde kesal to Tianjin, tawa ina hawra e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɓooyngal Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Educational.
E hitaande 2001, Duɗal Konfusi gadanal e nder Afrik udditaa ko e ballondiral hakkunde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nairobi to Keñiya.
Jaɓde laamu wuro Tianjin e lewru marse 2003, eɓɓaande mahngo duɗal kesal TNU fuɗɗii e dow laabi. TNU ina jogii hannde 23 kolees, kolees 1 keeriiɗo, 49 duɗal wiɗto, e 87 keeriindi wonande janngooɓe leslese (ina heen 56 keeriindi wonande janngooɓe duuɓi 4 e 31 wonande janngooɓe duuɓi 2). E hokkude porogaraamuuji e toɓɓe ceertuɗe e nder fannuuji keewɗi, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii njuɓɓudi jaŋde keeriindi, tawa ina waɗi njuɓɓudi jaŋde ko adii e nder – golle e toɓɓe jaŋde ceertuɗe ngam fawaade e fannuuji ceertuɗi : ngam heɓde dipolomaaji jaŋde, ngam heɓde dipolomaaji walla ngam heblo tan. Porogaraamuuji ɗi ndokketee ɗii, ina njogii tawo ko ina tolnoo e 8 e nder 11 fannu jaŋde wonande janngooɓe leslese. TNU ina manti kadi "Centre Wiɗto Psychologie et Behaviour", gooto e teemedere nokkuuji wiɗtooji mawɗi e gannde neɗɗaagu e renndo e les njiimaandi Ministeer Jaŋde, laboratuwaar wiɗto Tianjin e karallaagal Pedagogique jamaanu, laboratuwaar mawɗo e nokkuuji ndiyam e jawdi ndiyam e nokku wiɗto neɗɗankaagal ngam politik e. Ina waɗi kadi duɗal hakkundeewal jokkondirngal e duɗal leslesal jokkondirngal.
== Kampus ==
=== Ba Li Tai ===
Kampus Ba Li Tai woni ko e laawol Wei Jin e nder ɓernde wuro Tianjin . Jooni noon ina jaɓɓoo almudɓe winndere janngooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin Normal ƴettuɓe ɗemngal Sinuwaa e ɗemngal ɗiɗaɓal.
gmvd75m8zxki3y9js5cx2i5ehw9fvsd
157567
157516
2026-03-26T16:07:58Z
Pharouqenr
11142
157567
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin (TNU)''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde wiɗto renndo sosaangal e hitaande 1958 to Tianjin, [[Ciina|Siin]] . E hitaande 2017–2018, [[Chinese University Alumni Association|Fedde Jaŋngooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Siin]] ( CUAA ) ƴettii Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal 3ɓo e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde toowɗe to worgo Siin.<ref>Shinn, David H.; Eisenman, Joshua (2023). China's Relations with Africa: a New Era of Strategic Engagement. New York: Columbia University Press. <nowiki>ISBN 978-0-231-21001-0</nowiki>.</ref>
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin sosaa ko e hitaande 1958.
E lewru abriil 1999, e dow yamiroore ministeer jaŋde, Goomu wuro Tianjin CPC e laamu wuro Tianjin pellitii sosde duɗal jaaɓi-haaɗtirde kesal to Tianjin, tawa ina hawra e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɓooyngal Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Educational.
E hitaande 2001, Duɗal Konfusi gadanal e nder Afrik udditaa ko e ballondiral hakkunde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nairobi to Keñiya.
Jaɓde laamu wuro Tianjin e lewru marse 2003, eɓɓaande mahngo duɗal kesal TNU fuɗɗii e dow laabi. TNU ina jogii hannde 23 kolees, kolees 1 keeriiɗo, 49 duɗal wiɗto, e 87 keeriindi wonande janngooɓe leslese (ina heen 56 keeriindi wonande janngooɓe duuɓi 4 e 31 wonande janngooɓe duuɓi 2). E hokkude porogaraamuuji e toɓɓe ceertuɗe e nder fannuuji keewɗi, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii njuɓɓudi jaŋde keeriindi, tawa ina waɗi njuɓɓudi jaŋde ko adii e nder – golle e toɓɓe jaŋde ceertuɗe ngam fawaade e fannuuji ceertuɗi : ngam heɓde dipolomaaji jaŋde, ngam heɓde dipolomaaji walla ngam heblo tan. Porogaraamuuji ɗi ndokketee ɗii, ina njogii tawo ko ina tolnoo e 8 e nder 11 fannu jaŋde wonande janngooɓe leslese. TNU ina manti kadi "Centre Wiɗto Psychologie et Behaviour", gooto e teemedere nokkuuji wiɗtooji mawɗi e gannde neɗɗaagu e renndo e les njiimaandi Ministeer Jaŋde, laboratuwaar wiɗto Tianjin e karallaagal Pedagogique jamaanu, laboratuwaar mawɗo e nokkuuji ndiyam e jawdi ndiyam e nokku wiɗto neɗɗankaagal ngam politik e. Ina waɗi kadi duɗal hakkundeewal jokkondirngal e duɗal leslesal jokkondirngal.
== Kampus ==
=== Ba Li Tai ===
Kampus Ba Li Tai woni ko e laawol Wei Jin e nder ɓernde wuro Tianjin . Jooni noon ina jaɓɓoo almudɓe winndere janngooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin Normal ƴettuɓe ɗemngal Sinuwaa e ɗemngal ɗiɗaɓal.
7jl49niy3dh67m0eo5jol4xs8im4tly
157568
157567
2026-03-26T16:08:23Z
Pharouqenr
11142
157568
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin (TNU)''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde wiɗto renndo sosaangal e hitaande 1958 to Tianjin, [[Ciina|Siin]] . E hitaande 2017–2018, [[Chinese University Alumni Association|Fedde Jaŋngooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Siin]] ( CUAA ) ƴettii Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal 3ɓo e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde toowɗe to worgo Siin.<ref>Shinn, David H.; Eisenman, Joshua (2023). China's Relations with Africa: a New Era of Strategic Engagement. New York: Columbia University Press. <nowiki>ISBN 978-0-231-21001-0</nowiki>.</ref>
== Tariya ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin sosaa ko e hitaande 1958.
E lewru abriil 1999, e dow yamiroore ministeer jaŋde, Goomu wuro Tianjin CPC e laamu wuro Tianjin pellitii sosde duɗal jaaɓi-haaɗtirde kesal to Tianjin, tawa ina hawra e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɓooyngal Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Educational.
E hitaande 2001, Duɗal Konfusi gadanal e nder Afrik udditaa ko e ballondiral hakkunde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nairobi to Keñiya.
Jaɓde laamu wuro Tianjin e lewru marse 2003, eɓɓaande mahngo duɗal kesal TNU fuɗɗii e dow laabi. TNU ina jogii hannde 23 kolees, kolees 1 keeriiɗo, 49 duɗal wiɗto, e 87 keeriindi wonande janngooɓe leslese (ina heen 56 keeriindi wonande janngooɓe duuɓi 4 e 31 wonande janngooɓe duuɓi 2). E hokkude porogaraamuuji e toɓɓe ceertuɗe e nder fannuuji keewɗi, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii njuɓɓudi jaŋde keeriindi, tawa ina waɗi njuɓɓudi jaŋde ko adii e nder – golle e toɓɓe jaŋde ceertuɗe ngam fawaade e fannuuji ceertuɗi : ngam heɓde dipolomaaji jaŋde, ngam heɓde dipolomaaji walla ngam heblo tan. Porogaraamuuji ɗi ndokketee ɗii, ina njogii tawo ko ina tolnoo e 8 e nder 11 fannu jaŋde wonande janngooɓe leslese. TNU ina manti kadi "Centre Wiɗto Psychologie et Behaviour", gooto e teemedere nokkuuji wiɗtooji mawɗi e gannde neɗɗaagu e renndo e les njiimaandi Ministeer Jaŋde, laboratuwaar wiɗto Tianjin e karallaagal Pedagogique jamaanu, laboratuwaar mawɗo e nokkuuji ndiyam e jawdi ndiyam e nokku wiɗto neɗɗankaagal ngam politik e. Ina waɗi kadi duɗal hakkundeewal jokkondirngal e duɗal leslesal jokkondirngal.
== Kampus ==
=== Ba Li Tai ===
Kampus Ba Li Tai woni ko e laawol Wei Jin e nder ɓernde wuro Tianjin . Jooni noon ina jaɓɓoo almudɓe winndere janngooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin Normal ƴettuɓe ɗemngal Sinuwaa e ɗemngal ɗiɗaɓal.
== Tuugnorgal ==
nefqih1xwk30izrvhhpty0kphessina
Visite
0
37987
157517
2026-03-26T14:39:20Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Visite ko sifaa keeriiɗo mo debbo ɓoornotonoo, nannduɗo e mantel walla wrap. Nde ɓuri yiɗeede ko e darorɗe teeminannde 19ɓiire, nde tawnoo nde waɗiraa ko ngam jaɓɓaade mbaydiiji keewɗi e oon sahaa. Njillu nguu lomtii ko ɓuuɓri mawndi ndi meeɗnoo ɓoorneede e dow ɓuuɓri krinolin mawndi, ina hawra e geɗe ɓuuɓri e coftal ɓalli, haa arti noon e sahaaji ina waɗa heen ɓuuɓri ndi alaa nafoore kono nattii wonde mojobere. Tuugnorgal"
157517
wikitext
text/x-wiki
Visite ko sifaa keeriiɗo mo debbo ɓoornotonoo, nannduɗo e mantel walla wrap. Nde ɓuri yiɗeede ko e darorɗe teeminannde 19ɓiire, nde tawnoo nde waɗiraa ko ngam jaɓɓaade mbaydiiji keewɗi e oon sahaa. Njillu nguu lomtii ko ɓuuɓri mawndi ndi meeɗnoo ɓoorneede e dow ɓuuɓri krinolin mawndi, ina hawra e geɗe ɓuuɓri e coftal ɓalli, haa arti noon e sahaaji ina waɗa heen ɓuuɓri ndi alaa nafoore kono nattii wonde mojobere.
Tuugnorgal
texto5l6w0yyqpgpnlocqtb79418o27
157520
157517
2026-03-26T14:43:25Z
SUZYFATIMA
13856
157520
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Visite''' ko sifaa keeriiɗo mo debbo ɓoornotonoo, nannduɗo e mantel walla wrap. Nde ɓuri yiɗeede ko e darorɗe teeminannde 19ɓiire, nde tawnoo nde waɗiraa ko ngam jaɓɓaade mbaydiiji keewɗi e oon sahaa. Njillu nguu lomtii ko ɓuuɓri mawndi ndi meeɗnoo ɓoorneede e dow ɓuuɓri krinolin mawndi, ina hawra e geɗe ɓuuɓri e coftal ɓalli, haa arti noon e sahaaji ina waɗa heen ɓuuɓri ndi alaa nafoore kono nattii wonde mojobere.
== Tuugnorgal ==
9dyur77rqq1djopumu5ebkcxhnfld2k
157522
157520
2026-03-26T14:46:37Z
SUZYFATIMA
13856
157522
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Visite''' ko sifaa keeriiɗo mo debbo ɓoornotonoo, nannduɗo e mantel walla wrap. Nde ɓuri yiɗeede ko e darorɗe teeminannde 19ɓiire, nde tawnoo nde waɗiraa ko ngam jaɓɓaade mbaydiiji keewɗi e oon sahaa. Njillu nguu lomtii ko ɓuuɓri mawndi ndi meeɗnoo ɓoorneede e dow ɓuuɓri krinolin mawndi, ina hawra e geɗe ɓuuɓri e coftal ɓalli, haa arti noon e sahaaji ina waɗa heen ɓuuɓri ndi alaa nafoore kono nattii wonde mojobere.<ref name="kyoto1">{{cite book|last1=Fukai|first1=Akiko|title=Fashion : the collection of the Kyoto Costume Institute : a history from the 18th to the 20th century|date=2002|publisher=[[Taschen]]|location=Köln [etc.]|isbn=9783822812068|page=264|url=https://books.google.com/books?id=ARLmnMFZ9rcC&pg=PA264}}</ref><ref name="kyoto2">{{cite book|last1=Fukai|first1=Akiko|title=Fashion : the collection of the Kyoto Costume Institute : a history from the 18th to the 20th century|date=2002|publisher=Taschen|location=Köln [etc.]|isbn=9783822812068|page=226|url=https://books.google.com/books?id=ARLmnMFZ9rcC&pg=PA226}}</ref><ref>{{cite book|last1=Taylor|first1=Lou|title=The study of dress history|date=2002|publisher=Manchester University Press|location=Manchester|isbn=9780719040658|page=17|edition=first Repr.|url=https://books.google.com/books?id=Ca7l3qh8h_YC&pg=PA17}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
fjx1rgztx8de8bl2vhibktktsaqes7h
De Inventione
0
37988
157518
2026-03-26T14:39:35Z
Galadima002
13879
Created page with "De Inventione ko deftere janngirnde haalooɓe nde Ciceron winndi nde o woni suka. Quintilian hollitii en wonde Cicero ina joginoo golle ɗe binndi makko caggal ɗuum mbaɗti ɓooyde.Hay so tawii eɓɓoore Cicero adannde ndee ngam suɗaade geɗe joy ɗee kala e nder Retorik, golle cakkitiiɗe ɗee kolliri tan ko geɗe gadane ɗee, hono Invention. Kadi ina sikkaa ko kañum woni kuutoragol helmere "arts liberal" walla artes liberales, hay so tawii noon ko Cicero sinci helme..."
157518
wikitext
text/x-wiki
De Inventione ko deftere janngirnde haalooɓe nde Ciceron winndi nde o woni suka. Quintilian hollitii en wonde Cicero ina joginoo golle ɗe binndi makko caggal ɗuum mbaɗti ɓooyde.Hay so tawii eɓɓoore Cicero adannde ndee ngam suɗaade geɗe joy ɗee kala e nder Retorik, golle cakkitiiɗe ɗee kolliri tan ko geɗe gadane ɗee, hono Invention. Kadi ina sikkaa ko kañum woni kuutoragol helmere "arts liberal" walla artes liberales, hay so tawii noon ko Cicero sinci helmere ndee laaɓtaani. Binndol ngol ina siftina kadi miijo dignitas : dignitas est alicuius honesta e pinal e teddungal e verecundia digna auctoritas (Ndimaagu ko teddungal teddungal. Ina haani teddungal, teddungal, e teddungal.).
E dow ɗaɓɓaande Wiliyam mo Santo Stefano, De Inventione firtaa ko e ɗemngal Farayse ɓooyngal, ko Yuhanna mo Antiyoki e hitaande 1282.
Kanonuuji joy ɗi Cicero winndi e haala
E nder binndol makko De Inventione, Cicero hollitii canonuuji joy walla doosɗe haala. Kanndaaji joy ɗii ina kuutoree e haala e haaldude e yeeso yimɓe. Kanndaaji joy ɗii ko ciynugol, yuɓɓo, mbaydi, siftorde, e yettinde.
== Tuugnorgal ==
7b0lbylghsejs5hsoc6smdh11xum5de
Journal of Ancient History
0
37989
157519
2026-03-26T14:42:02Z
Galadima002
13879
Created page with "Jaaynde daartol ɓooynde (e ɗemngal Riisi: Вестник Древней Истории, Vestnik Drevnei Istorii) ko jaaynde Riisi sosaande e hitaande 1937. Ina yaltina binndanɗe ko ɓuri heewde ko fayti e Fuɗnaange ɓooyɗo, Geres ɓooyɗo, Room ɓooyɗo, e ƴeewndorɗe arkewolosi cakkitiiɗe. Ina yalta laabi nay hitaande kala. Cirkulaasiyoŋ : ko ina ɓura 3 000 ekkol (1971).[citation needed] Jaaynde ndee ko ganndo Georgianaajo, golloowo lannda Bolshevik (kañum e g..."
157519
wikitext
text/x-wiki
Jaaynde daartol ɓooynde (e ɗemngal Riisi: Вестник Древней Истории, Vestnik Drevnei Istorii) ko jaaynde Riisi sosaande e hitaande 1937. Ina yaltina binndanɗe ko ɓuri heewde ko fayti e Fuɗnaange ɓooyɗo, Geres ɓooyɗo, Room ɓooyɗo, e ƴeewndorɗe arkewolosi cakkitiiɗe. Ina yalta laabi nay hitaande kala. Cirkulaasiyoŋ : ko ina ɓura 3 000 ekkol (1971).[citation needed] Jaaynde ndee ko ganndo Georgianaajo, golloowo lannda Bolshevik (kañum e gonnooɗo jom suudu Joseph Stalin) Alexander Svanidze sosi jaaynde ndee.
== Jokkondire yaajɗe ==
gmdluzwq68poqzrk0y5iv0fa3tjze9t
Laelius de Amicitia
0
37990
157521
2026-03-26T14:45:39Z
Galadima002
13879
Created page with "Laelius de Amicitia (walla tan De Amicitia) ko deftere sehilaagal (amicitia) nde dowla Roomnaajo e binndoowo biyeteeɗo Marcus Tullius Ciceron winndi e hitaande 44 ko adii jibineede Iisaa. == Ɓawo == Golle ɗee mbinndaa ko e kaaldigal hakkunde yimɓe mawɓe e nder leydi Room hakkundeejo, ɗe mbaɗi ko caggal maayde Skipiyoŋ Afriknaajo tokooso (hono no anndiraa Skipiyoon Aemilianus, Sipiyoon Afriknaajo tokooso walla Sipiyoon tokooso) e hitaande 129 ko adii jibineede Ii..."
157521
wikitext
text/x-wiki
Laelius de Amicitia (walla tan De Amicitia) ko deftere sehilaagal (amicitia) nde dowla Roomnaajo e binndoowo biyeteeɗo Marcus Tullius Ciceron winndi e hitaande 44 ko adii jibineede Iisaa.
== Ɓawo ==
Golle ɗee mbinndaa ko e kaaldigal hakkunde yimɓe mawɓe e nder leydi Room hakkundeejo, ɗe mbaɗi ko caggal maayde Skipiyoŋ Afriknaajo tokooso (hono no anndiraa Skipiyoon Aemilianus, Sipiyoon Afriknaajo tokooso walla Sipiyoon tokooso) e hitaande 129 ko adii jibineede Iisaa. Yeewtooɓe kaaldigal ngal Sisero suɓii ko Gayus Laeliyus, sehil mawɗo laamu maayɗo oo, e ɓiɓɓe Laeliyus ɗiɗo jom suudu mum, Gayus Fanniyus e Kuintus Musiyus Skaevola. Cicero e cukaagu mum ina anndi Scaevola, o hollitii wonde Scaevola siftinii mo ko woni e yeewtere Sehilaagal nde kanko e Fannius mbaɗdunoo e Laelius balɗe seeɗa caggal maayde Scipio.
De Amicitia ina jokkondiri e Atticus, mo Cicero wiyri ɗum e nder deftere mum, waawaano waasde yiytude natal mum e nder jaŋde sehil timmuɗo.
== Samere ==
E nder kaaldigal Fannius, daartoowo oo, e Mucius Scaevola, Augur, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe jom suudu Laelius, ɓe njoɓata mo njillu ɗoon e ɗoon caggal maayde Scipion Afriknaajo, nde o sikkaani.[1] Losko ngo Laelius joginoo noon ina addana en yeewtidde e moƴƴere jaambaaro maayɗo oo, e yeewtere e sifaa sehilaagal maɓɓe.[1] Heewɓe e miijooji ɗi Laelius haali ɗii, Scaevola hollitii wonde ɗi ummorii ko e Scipion, mo sifaa e sariyaaji sehilaagal mbaɗti toɓɓere ɓurnde yiɗeede e haala.
Kono miɗo foti e fuɗɗoode tan lelnude ndee ɗoo tinndinoore – sehilaagal ina waawi wonde tan hakkunde worɓe moƴƴuɓe. ...Eɗen njiɗi wiyde ndeen ko "moƴƴuɓe" ɓeen ɓe golle mum en e nguurndam mum en ngalaa naamnal ko fayti e teddungal mum en, laaɓal mum en, potal mum en, e ndimaagu mum en ; ɓe ngalaa njurum, njiimaandi, e fitina; e jogiiɓe cuusal e koye mum en.
== Ƴeew kadi ==
Esse ko ɗum woni
Teskorɗe
Dunnde 1827, h. 263
Dunnde 1827, h. 262
Markus Tuliyus Siseron. Deftere dow cehilaaku e mawnugo, (ES Shuckburgh, tr.), hitaande 1903
== Tuugnorgal ==
sxvja88h3a1umcl5so7ngujhfpni9gh
Materiali e discussioni per l'analisi dei testi classici
0
37991
157523
2026-03-26T14:48:50Z
Galadima002
13879
Created page with "Kaɓirɗe e yeewtereeji ngam ƴeewtaade binndi ɓooyɗi (ɗum heewi limteede ko MD; 'Kaɓirɗe e yeewtereeji ngam ƴeewtaade binndi ɓooyɗi') ko jaaynde Itaaliyankoore e nder fannu filoloji ɓooyɗi sosaande e hitaande 1978. Periodical oo ina waɗi forum ngam gostondiral e laabi ceertuɗi e binndol ɓooyngol jokkondirngol e laabi taariindi-filoloji e miijo binndol hannde ngol e wiɗtude ɗemngal pinal kam e mbaadiiji e karallaagal jokkondiral binndol. MD sosaa ko e fe..."
157523
wikitext
text/x-wiki
Kaɓirɗe e yeewtereeji ngam ƴeewtaade binndi ɓooyɗi (ɗum heewi limteede ko MD; 'Kaɓirɗe e yeewtereeji ngam ƴeewtaade binndi ɓooyɗi') ko jaaynde Itaaliyankoore e nder fannu filoloji ɓooyɗi sosaande e hitaande 1978.
Periodical oo ina waɗi forum ngam gostondiral e laabi ceertuɗi e binndol ɓooyngol jokkondirngol e laabi taariindi-filoloji e miijo binndol hannde ngol e wiɗtude ɗemngal pinal kam e mbaadiiji e karallaagal jokkondiral binndol.
MD sosaa ko e fedde annduɓe wonɓe e saraaji winndiyanke biyeteeɗo Gian Biagio Conte to Pisa e hitaande 1978. Winndiyanke oo ina wallita ɗum e fedde wasiyaaji ganndal winndereere, nde jeyaa ko e : Hunter, Mariyo Labate, Glenn W. Most, Mikael D. Reeve, Giyanpiyero Rosati, Luiji Enriko Rosi, Ricard J. Tarrant. Binndanɗe ina ƴeewtee e peer.
Jaaynde ndee ina yalta laabi ɗiɗi e hitaande to nokku biyeteeɗo Fabrizio Serra to Pisa (ISSN 0392-6338). Gila e tonngoode 49 hitaande 2002, nde feeñii kadi e mbaadi elektoronik (ISSN 1724-1693). E hitaande 2009, deftere indis yaltinaama ngam defte 1, 1978 haa 60, 2008.
Jaaynde ndee ina yahdi e deftere wiyeteende ‘Biblioteca di ‘Material e discussion pour l’analyse des tests classiques’ nde Maurizio Bettini e Gian Biagio Conte mbinndi. Ina jaɓi monogaraafiiji filoloji e teskuyaaji baawɗi seertude e mbaadiiji mum en e binndol ɓooyngol, kono ina foti rokkude mbaydi caɗeele e ƴeewndo binndol mum en dokkaangol ngol, e ƴellitde kuutorɗe teskinɗe. Haa jooni ko 20 deftere njaltinaa.
== Jokkondire yaajɗe ==
lyyjkrfzy791bn64lwzxxkxzrg3kjfj
Croydon facelift
0
37992
157524
2026-03-26T14:49:06Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "E ɗemngal Engele, mbaydi Croydon (waktuuji goɗɗi mbaydi galle diiso, walla to Irlannda worgo mbaydi Millie) ko mbaydi keeriindi ndi won e rewɓe ɓoornotoo. Gaasa kaa ina fawee caggal no feewi, ina haɓɓaa e ɓuuɓri walla e wutte puccu to caggal. Ko sikkaa ko, ko ɓalndu tiinde e yeeso ina ɓuuɓtoo dow e caggal, ina addana ɗum batte ɓuuɓgol yeeso. Traction alopecia, woni sifaa ɓuuɓri gaasa seeɗa-seeɗa, ina waawi arde e ɓuuɓri gaasa ɓuuɓndi no feewi e ng..."
157524
wikitext
text/x-wiki
E ɗemngal Engele, mbaydi Croydon (waktuuji goɗɗi mbaydi galle diiso, walla to Irlannda worgo mbaydi Millie) ko mbaydi keeriindi ndi won e rewɓe ɓoornotoo. Gaasa kaa ina fawee caggal no feewi, ina haɓɓaa e ɓuuɓri walla e wutte puccu to caggal. Ko sikkaa ko, ko ɓalndu tiinde e yeeso ina ɓuuɓtoo dow e caggal, ina addana ɗum batte ɓuuɓgol yeeso.
Traction alopecia, woni sifaa ɓuuɓri gaasa seeɗa-seeɗa, ina waawi arde e ɓuuɓri gaasa ɓuuɓndi no feewi e ngalɗoo laawol.
Ndeeɗoo mbaydi gaasa ina heewi hollireede e nder jaayɗe wonde jeyaa ko e sukaaɓe rewɓe ummoriiɓe e renndo leslesngo, haa teeŋti noon e pinal Chav (Ned to Ecoppi, Millie to Irlannda worgo). Helmere ndee noon ina hiisee wonde ko majjere sabu nde hollirta ko yimɓe ummoriiɓe Croydon ko leslese. Croydon ina waawi lomtineede e innde kala nokku hoɗorde mo alaa ko woni e mum.
Jaaynde Croydon Guardian wiyi e jaleeɗe wonde ina gasa tawa mbaydi ndii ummorii ko e laamɗo debbo Misra ɓooyɗo biyeteeɗo Nefertiti.
Tuugnorgal
63ec0cvagwxhis2jmlfiq0v07rok3mq
157525
157524
2026-03-26T14:50:51Z
SUZYFATIMA
13856
157525
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''E ɗemngal Engele''', mbaydi Croydon (waktuuji goɗɗi mbaydi galle diiso, walla to Irlannda worgo mbaydi Millie) ko mbaydi keeriindi ndi won e rewɓe ɓoornotoo. Gaasa kaa ina fawee caggal no feewi, ina haɓɓaa e ɓuuɓri walla e wutte puccu to caggal. Ko sikkaa ko, ko ɓalndu tiinde e yeeso ina ɓuuɓtoo dow e caggal, ina addana ɗum batte ɓuuɓgol yeeso.
Traction alopecia, woni sifaa ɓuuɓri gaasa seeɗa-seeɗa, ina waawi arde e ɓuuɓri gaasa ɓuuɓndi no feewi e ngalɗoo laawol.
Ndeeɗoo mbaydi gaasa ina heewi hollireede e nder jaayɗe wonde jeyaa ko e sukaaɓe rewɓe ummoriiɓe e renndo leslesngo, haa teeŋti noon e pinal Chav (Ned to Ecoppi, Millie to Irlannda worgo). Helmere ndee noon ina hiisee wonde ko majjere sabu nde hollirta ko yimɓe ummoriiɓe Croydon ko leslese. Croydon ina waawi lomtineede e innde kala nokku hoɗorde mo alaa ko woni e mum.
Jaaynde Croydon Guardian wiyi e jaleeɗe wonde ina gasa tawa mbaydi ndii ummorii ko e laamɗo debbo Misra ɓooyɗo biyeteeɗo Nefertiti.
== Tuugnorgal ==
looq8nxuc3rx0i8g2204o5cm1l4caun
157526
157525
2026-03-26T14:55:05Z
SUZYFATIMA
13856
157526
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''E ɗemngal Engele''', mbaydi Croydon (waktuuji goɗɗi mbaydi galle diiso, walla to Irlannda worgo mbaydi Millie) ko mbaydi keeriindi ndi won e rewɓe ɓoornotoo. Gaasa kaa ina fawee caggal no feewi, ina haɓɓaa e ɓuuɓri walla e wutte puccu to caggal. Ko sikkaa ko, ko ɓalndu tiinde e yeeso ina ɓuuɓtoo dow e caggal, ina addana ɗum batte ɓuuɓgol yeeso.
Traction alopecia, woni sifaa ɓuuɓri gaasa seeɗa-seeɗa, ina waawi arde e ɓuuɓri gaasa ɓuuɓndi no feewi e ngalɗoo laawol.
Ndeeɗoo mbaydi gaasa ina heewi hollireede e nder jaayɗe wonde jeyaa ko e sukaaɓe rewɓe ummoriiɓe e renndo leslesngo, haa teeŋti noon e pinal Chav (Ned to Ecoppi, Millie to Irlannda worgo). Helmere ndee noon ina hiisee wonde ko majjere sabu nde hollirta ko yimɓe ummoriiɓe Croydon ko leslese. Croydon ina waawi lomtineede e innde kala nokku hoɗorde mo alaa ko woni e mum.
Jaaynde Croydon Guardian wiyi e jaleeɗe wonde ina gasa tawa mbaydi ndii ummorii ko e laamɗo debbo Misra ɓooyɗo biyeteeɗo Nefertiti.<ref>[https://web.archive.org/web/20071011185610/http://www.thefirstpost.co.uk/index.php?storyID=8638 The Facelift]</ref><ref name="Andrews">James, William; Berger, Timothy; Elston, Dirk (2005). ''Andrews' Diseases of the Skin: Clinical Dermatology''. (10th ed.). Saunders. {{ISBN|0-7216-2921-0}}.</ref><ref>{{cite news|url=http://www.croydonguardian.co.uk/news/localnews/display.var.564189.0.the_true_hair_to_the_chav_throne.php|title=The true hair to the chav throne?|date=26 January 2005|work=[[Croydon Guardian]]|access-date=25 April 2012}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
jnhmublez1n4f9vvl6otnz8syjlwwwf
Surtout
0
37993
157530
2026-03-26T14:59:56Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Surtout ko sifaa ɓuuɓri. "Surtout" ko helmere huutorteende e teeminannde 17ɓiire ngam sifaade koɗorɗe ɓoorneteeɗe e dow koɗorɗe goɗɗe, hono koɗorɗe. Surtout ko innde hesere wonande maggal; ko adii hitaande 1684, nde anndiranoo ko "Suravit" sabu Surhabit (koɗo). Surtout kadi ko helmere Farayse firtata ko « dow fof ». Feereeji Surtout luumo keso Newmarket ko mbaydi mbaylaandi (frock). Newmarket Surtout inniraa ko wuro anndiraaɗo pijirlooji pucci. Koɗo o..."
157530
wikitext
text/x-wiki
Surtout ko sifaa ɓuuɓri. "Surtout" ko helmere huutorteende e teeminannde 17ɓiire ngam sifaade koɗorɗe ɓoorneteeɗe e dow koɗorɗe goɗɗe, hono koɗorɗe. Surtout ko innde hesere wonande maggal; ko adii hitaande 1684, nde anndiranoo ko "Suravit" sabu Surhabit (koɗo).
Surtout kadi ko helmere Farayse firtata ko « dow fof ».
Feereeji
Surtout luumo keso
Newmarket ko mbaydi mbaylaandi (frock). Newmarket Surtout inniraa ko wuro anndiraaɗo pijirlooji pucci. Koɗo oo ɓoornetee ko nde o woni e dogde. Nde styled ko e mbaydi juutndi, ɓuuɓri ɗiɗi e redingote. Kollirgol coccorgal ngal ko velour.
Ko wuro New York
Surtout New York ko mbaydi moodel wonande worɓe. Ko ɓuuɓri juutndi, ndi ɓuuɓri jaajndi ina yaaji haa e ŋoral, ina waɗi ɓuuɓri ɓaleeri jaajndi.
E nder pinal leñol
Charles Dickens ina siftina jikku biyeteeɗo Mr Micawber, ɓoorniiɗo surtout e ɓuuɓri ɓaleeri. Dickens siftinii kadi surtout mo « gorko mo nofru mum tiiɗi, ɓuuɓɗo, ɓoorniiɗo surtout ɓaleejo, ina yettoo ɓadtaade koyɗe mum » e nder « The Parlour Orator » ummoraade e « Sketches by Boz ».
Herman Melville waɗii nokkuure sirlu rewrude e tuugnaade e koltu e nder deftere makko, "Benito Cereno." Yeru, Melville winndii, "Asamaan wayi ko no surtout grey nii" ngam hollitde wonde tagoore ndee ina ɓoornii wutte.
Tuugnorgal
p4o3rmffj4usd0m9uebtbp2toro2noe
157531
157530
2026-03-26T15:02:49Z
SUZYFATIMA
13856
157531
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Surtout''' ko sifaa ɓuuɓri. "Surtout" ko helmere huutorteende e teeminannde 17ɓiire ngam sifaade koɗorɗe ɓoorneteeɗe e dow koɗorɗe goɗɗe, hono koɗorɗe. Surtout ko innde hesere wonande maggal; ko adii hitaande 1684, nde anndiranoo ko "Suravit" sabu Surhabit (koɗo).
Surtout kadi ko helmere Farayse firtata ko « dow fof ».
Feereeji
Surtout luumo keso
Newmarket ko mbaydi mbaylaandi (frock). Newmarket Surtout inniraa ko wuro anndiraaɗo pijirlooji pucci. Koɗo oo ɓoornetee ko nde o woni e dogde. Nde styled ko e mbaydi juutndi, ɓuuɓri ɗiɗi e redingote. Kollirgol coccorgal ngal ko velour.
Ko wuro New York
Surtout New York ko mbaydi moodel wonande worɓe. Ko ɓuuɓri juutndi, ndi ɓuuɓri jaajndi ina yaaji haa e ŋoral, ina waɗi ɓuuɓri ɓaleeri jaajndi.
E nder pinal leñol
Charles Dickens ina siftina jikku biyeteeɗo Mr Micawber, ɓoorniiɗo surtout e ɓuuɓri ɓaleeri. Dickens siftinii kadi surtout mo « gorko mo nofru mum tiiɗi, ɓuuɓɗo, ɓoorniiɗo surtout ɓaleejo, ina yettoo ɓadtaade koyɗe mum » e nder « The Parlour Orator » ummoraade e « Sketches by Boz ».
Herman Melville waɗii nokkuure sirlu rewrude e tuugnaade e koltu e nder deftere makko, "Benito Cereno." Yeru, Melville winndii, "Asamaan wayi ko no surtout grey nii" ngam hollitde wonde tagoore ndee ina ɓoornii wutte.
== Tuugnorgal ==
9qfvfymoqzmkuae6dk6e4vuh6co55q8
157541
157531
2026-03-26T15:12:42Z
SUZYFATIMA
13856
157541
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Surtout''' ko sifaa ɓuuɓri. "Surtout" ko helmere huutorteende e teeminannde 17ɓiire ngam sifaade koɗorɗe ɓoorneteeɗe e dow koɗorɗe goɗɗe, hono koɗorɗe. Surtout ko innde hesere wonande maggal; ko adii hitaande 1684, nde anndiranoo ko "Suravit" sabu Surhabit (koɗo).
Surtout kadi ko helmere Farayse firtata ko « dow fof ».
Feereeji
Surtout luumo keso
Newmarket ko mbaydi mbaylaandi (frock). Newmarket Surtout inniraa ko wuro anndiraaɗo pijirlooji pucci. Koɗo oo ɓoornetee ko nde o woni e dogde. Nde styled ko e mbaydi juutndi, ɓuuɓri ɗiɗi e redingote. Kollirgol coccorgal ngal ko velour.
Ko wuro New York
Surtout New York ko mbaydi moodel wonande worɓe. Ko ɓuuɓri juutndi, ndi ɓuuɓri jaajndi ina yaaji haa e ŋoral, ina waɗi ɓuuɓri ɓaleeri jaajndi.
E nder pinal leñol
Charles Dickens ina siftina jikku biyeteeɗo Mr Micawber, ɓoorniiɗo surtout e ɓuuɓri ɓaleeri. Dickens siftinii kadi surtout mo « gorko mo nofru mum tiiɗi, ɓuuɓɗo, ɓoorniiɗo surtout ɓaleejo, ina yettoo ɓadtaade koyɗe mum » e nder « The Parlour Orator » ummoraade e « Sketches by Boz ».
Herman Melville waɗii nokkuure sirlu rewrude e tuugnaade e koltu e nder deftere makko, "Benito Cereno." Yeru, Melville winndii, "Asamaan wayi ko no surtout grey nii" ngam hollitde wonde tagoore ndee ina ɓoornii wutte.<ref>{{Cite book|last=Gousse|first=Suzanne|url=http://archive.org/details/costumeinnewfran0000gous|title=Costume in New France from 1740 to 1760 : a visual dictionary|date=1997|publisher=Chambly, Quebec : La Fleur de Lyse|others=Internet Archive|isbn=978-2-9804591-1-5|pages=33}}</ref><ref>{{Cite book|last=Eugène-Fasnacht|first=G. (George)|url=http://archive.org/details/macmillansfrench00euguoft|title=Macmillan's French readings for children|date=1891|publisher=London, Macmillan|others=Robarts - University of Toronto|pages=63}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|last=Wilcox|first=R. Turner (Ruth Turner)|url=https://archive.org/details/dictionaryofcost00wilc|title=The dictionary of costume|date=1969|publisher=New York, Scribner|others=Internet Archive|pages=337, 224}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Dickens|first1=Charles|url=https://books.google.com/books?id=NZg-AQAAMAAJ&dq=Charles+Dickens+refers+to+the+character+Mr.+Micawber+wearing+a+surtout&pg=PA70|title=A Cyclopedia of the Best Thoughts of Charles Dickens|last2=Fontaine|first2=Felix Gregory De|date=1872|publisher=E.J. Hale|pages=70|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Melville|first=Herman|title=Benito cereno|last2=Kelley|first2=Wyn|date=2008|publisher=Bedford/St. Martins|isbn=978-0-312-45242-1|edition=Nachdr.|series=Bedford college editions|location=Boston|pages=36}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
i1z3vz9vfm9a150gmu9vihcmup1t23i
Social nature
0
37994
157532
2026-03-26T15:04:05Z
Bakurakurama
11269
Created page with "'''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.[1] Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondir..."
157532
wikitext
text/x-wiki
'''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.[1]
Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondirɗi":[2]
Ganndal "tago ina wayloo no feewi e mbaydiiji" annduɓe,
"Koo anndal tagoore ko renndoyankeewal e nder e rewrude e, dimensiyonji renndoyankooji tawaaɗi ɗii ustataako e ganndal tan".
Renndooji "ina mbayla tagoore, e anniya e ko anniyaaka", haa arti noon e naatnude tagoore e nder geɗe renndo (haa teeŋti noon e nder renndooji Hirnaange jahruɗi yeeso).
== Tuugnorgal ==
qkgy57xev9jjpri49f4sz7t9b4rbxv3
157533
157532
2026-03-26T15:04:59Z
Bakurakurama
11269
157533
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.[1]
Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondirɗi":[2]
Ganndal "tago ina wayloo no feewi e mbaydiiji" annduɓe,
"Koo anndal tagoore ko renndoyankeewal e nder e rewrude e, dimensiyonji renndoyankooji tawaaɗi ɗii ustataako e ganndal tan".
Renndooji "ina mbayla tagoore, e anniya e ko anniyaaka", haa arti noon e naatnude tagoore e nder geɗe renndo (haa teeŋti noon e nder renndooji Hirnaange jahruɗi yeeso).
== Tuugnorgal ==
mt5ia6cyfhyplks5tps8h8sxe3jnlm6
157535
157533
2026-03-26T15:08:45Z
Bakurakurama
11269
157535
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.<ref>CASTREE, Noel and BRAUN, B., ''Social nature: theory, practice and politics'', Oxford and New York: Blackwell, 2001.</ref>
Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondirɗi":[2]
Ganndal "tago ina wayloo no feewi e mbaydiiji" annduɓe,
"Koo anndal tagoore ko renndoyankeewal e nder e rewrude e, dimensiyonji renndoyankooji tawaaɗi ɗii ustataako e ganndal tan".
Renndooji "ina mbayla tagoore, e anniya e ko anniyaaka", haa arti noon e naatnude tagoore e nder geɗe renndo (haa teeŋti noon e nder renndooji Hirnaange jahruɗi yeeso).
== Tuugnorgal ==
p8m3lsfe4eceuqd0a2t5dp6l9cyhz5q
157537
157535
2026-03-26T15:09:33Z
Bakurakurama
11269
157537
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.<ref>CASTREE, Noel and BRAUN, B., ''Social nature: theory, practice and politics'', Oxford and New York: Blackwell, 2001.</ref>
Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondirɗi":":<ref>CASTREE, Noel and BRAUN, Bruce (Eds.), ''Social nature: theory, practice and politics'', Oxford: Blackwell, 2001, pp.10-15.</ref>
Ganndal "tago ina wayloo no feewi e mbaydiiji" annduɓe,
"Koo anndal tagoore ko renndoyankeewal e nder e rewrude e, dimensiyonji renndoyankooji tawaaɗi ɗii ustataako e ganndal tan".
Renndooji "ina mbayla tagoore, e anniya e ko anniyaaka", haa arti noon e naatnude tagoore e nder geɗe renndo (haa teeŋti noon e nder renndooji Hirnaange jahruɗi yeeso).
== Tuugnorgal ==
dkw4mstqb5087v1rqx19eyydie0h1vc
Ostraka (journal)
0
37995
157534
2026-03-26T15:05:50Z
Galadima002
13879
Created page with "Ostraka ko jaaynde janngirde yaltunde feccere hitaande kala tuggi 1992–2012 e ko ina wona hitaande kala caggal ɗuum, nde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Perugia to Perugia, to leydi Itali yaltini. Ina yaltina wiɗtooji ɗi annduɓe mbaɗi e arkewolosi ɓooyɗo. == Jokkondire yaajɗe =="
157534
wikitext
text/x-wiki
Ostraka ko jaaynde janngirde yaltunde feccere hitaande kala tuggi 1992–2012 e ko ina wona hitaande kala caggal ɗuum, nde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Perugia to Perugia, to leydi Itali yaltini. Ina yaltina wiɗtooji ɗi annduɓe mbaɗi e arkewolosi ɓooyɗo.
== Jokkondire yaajɗe ==
9wkp97w14hvmoe39hq2mgvdqh7gizfq
Paradoxography
0
37996
157536
2026-03-26T15:08:46Z
Galadima002
13879
Created page with "Paradoksogaraafi ko fannu binndol ɓooyngol, jowitiingol e feeñde geɗe ɗe ngonaa no woorunoo walla ɗe nganndaaka e nder adunaaji tago walla aadee (Latin mirabilia, ‘kaawisaaji, kaawisaaji’). Helmere paradoksografos (paradoksografos) ko Tzetzes ƴetti nde. Yeruuji gadani wuurɗi e mbaydi ndii ina njeyaa heen: Περὶ ἀπίστων (ἱστοριῶν) mo Palaephatus ("Dow geɗe ɗe njiyataa") (hedde teeminannde 4ɓiire ko adii jibineede Iisaa) Ἱστορι..."
157536
wikitext
text/x-wiki
Paradoksogaraafi ko fannu binndol ɓooyngol, jowitiingol e feeñde geɗe ɗe ngonaa no woorunoo walla ɗe nganndaaka e nder adunaaji tago walla aadee (Latin mirabilia, ‘kaawisaaji, kaawisaaji’). Helmere paradoksografos (paradoksografos) ko Tzetzes ƴetti nde.
Yeruuji gadani wuurɗi e mbaydi ndii ina njeyaa heen:
Περὶ ἀπίστων (ἱστοριῶν) mo Palaephatus ("Dow geɗe ɗe njiyataa") (hedde teeminannde 4ɓiire ko adii jibineede Iisaa)
Ἱστοριῶν παραδόξων συναγωγή ("Mooftirgel haalaaji keewɗi") mo Antigonus mo Karistus (fl. teeminannde 3ɓiire ko adii jibineede Iisaa) winndi, feccere e golle mum ko e dow balimdogaraafi
Mirabilia mo Apollonius Paradoksogaraf (teeminannde ɗiɗmere ko adii jibineede Iisaa)
Ina sikkaa wonde ko woni e deftere fenaande Aristote wiyeteende « De mirabilibus auscultationibus » ndee ummorii ko e jamaanu Helenistik, tawi noon mbaadi cakkitiindi ndii ina hollita teeminanɗe yaajde ko famɗi fof ko ɓooyaani e teeminannde ɗiɗmere jamaanu Kerecee’en.[2]
Phlegon mo Tralles winndi e Περὶ θαυμασίων, (De mirabilibus, On Marvels), ummoriiɗo e teeminannde 2ɓiire caggal Iisaa, ina gasa tawa ko ɗum yeru ɓurɗo lollude e fannu oo, ina heen daartol ceertungol ko fayti e ŋakkeende aadee. Nate Phlegon juutɗe ko fayti e geɗe kaawniiɗe e kaawniiɗe ina mbaɗi daartol jinneeji, nate jibinannde bonnde, daabaaji kaawniiɗi ko wayi no centaurs, hermaphrodites, ƴiye mawɗe e koye annabaagal. Binndol Phlegon ina maantini e sifaaji juutɗi e laaɓtuɗi, kam e tiiɗnaare ɗemngal e goonga ko o haali koo.
Golle goɗɗe e ngalɗoo fannu e ɗemngal Gerek ina jeyaa heen Περὶ Ἀπίστων ("Dow geɗe ɗe njiyataa", c. teeminannde 1ɓiire walla 2ɓiire caggal Iisaa) e deftere Claudius Aelianus e dow sifaa daabaaji (teeminannde 3ɓiire caggal Iisaa).
E nder binndol latin, Marcus Terentius Varro e Cicero fof mbinndi ko fayti e admiranda (« geɗe kaawniiɗe »), ɗe nguuraani.
== Ƴeew kadi ==
Daabaaji
Kiriptozooloji
Teskorɗe
Aleksander Kazhdan, "Paradoksogiraafi" nder saggitorde Oxford mo Bizansi.
Laura Gibbs, ƴeewndo Gabriyella Vanotti, Aristote. Racconti meravigliosi (Milano: Bompiani, 2007), ƴeewndo ɓooyngo Bryn Mawr 2009.02.22
== Janngude ko ɓeydi ==
c96ta3akew9cojrixrab8rh6yc6h061
Rheinisches Museum für Philologie
0
37997
157538
2026-03-26T15:11:19Z
Galadima002
13879
Created page with "Musium Rheinisches ngam Filoloji (RhM)[1] ko jaaynde Almaañnaare ganndal e filoloji kiiɗɗi. Sosnoo nde ko e hitaande 1827, ko Barthold Georg Niebuhr e Ogust Böck e Kiristaan Ogust Brandis. Taƴre e bayyinaango feeñii ko juuti caggal ɗuum haa nde yeewtere hesere yalti e hitaande 1842 jokki haa hannde. Ko kañum woni jaaynde ɓurnde ɓooyde e hannde, jowitiinde e jaŋdeeji ɓooyɗi. Ko ɓuri famɗude e jaaynde ndee ko Rh. Muus. == Tuugnorgal =="
157538
wikitext
text/x-wiki
Musium Rheinisches ngam Filoloji (RhM)[1] ko jaaynde Almaañnaare ganndal e filoloji kiiɗɗi. Sosnoo nde ko e hitaande 1827, ko Barthold Georg Niebuhr e Ogust Böck e Kiristaan Ogust Brandis. Taƴre e bayyinaango feeñii ko juuti caggal ɗuum haa nde yeewtere hesere yalti e hitaande 1842 jokki haa hannde. Ko kañum woni jaaynde ɓurnde ɓooyde e hannde, jowitiinde e jaŋdeeji ɓooyɗi.
Ko ɓuri famɗude e jaaynde ndee ko Rh. Muus.
== Tuugnorgal ==
4a1rnm5e5ckdowpw7v7ate44qkyj1oh
Strategic geography
0
37998
157539
2026-03-26T15:11:45Z
Bakurakurama
11269
Created page with "'''Joogaraafi strateeji ina''' jokkondiri e ƴellitgol, walla heɓde, nokkuuji gonɗi e nder weeyo, baɗɗi kisal e ɓamtaare leƴƴi. Nokkuuji nokkuuji jowitiiɗi e geɗe leydi strateeji ina mbayloo e haajuuji e ƴellitaare aadee. Ndee ɗoo fannu ko feccere e geography aadee, e hoore mum ko feccere e jaŋde geography ɓurnde huuɓtodinnde. Ina jokkondiri kadi e geɗe leydi (geostrategie). Joogaraafi strateeji ko oon fannu ganndal, jowitiingal e jaŋde nokkuuji weeyo ba..."
157539
wikitext
text/x-wiki
'''Joogaraafi strateeji ina''' jokkondiri e ƴellitgol, walla heɓde, nokkuuji gonɗi e nder weeyo, baɗɗi kisal e ɓamtaare leƴƴi. Nokkuuji nokkuuji jowitiiɗi e geɗe leydi strateeji ina mbayloo e haajuuji e ƴellitaare aadee. Ndee ɗoo fannu ko feccere e geography aadee, e hoore mum ko feccere e jaŋde geography ɓurnde huuɓtodinnde. Ina jokkondiri kadi e geɗe leydi (geostrategie).
Joogaraafi strateeji ko oon fannu ganndal, jowitiingal e jaŋde nokkuuji weeyo baɗɗi kisal e ɓamtaare leñol.
Ƴeew kadi
Geɗe leydi
Luggiɗde peeje
Janngude ko ɓeydi
Brjezinski, Zbigniew. Tappude Chess mawɗo : Primacy Amerik e doosɗe mum Geostrategique. New York: Defte mawɗe, 1997.
Daklon, Korado Mariyam. Geopolitik taariindi, Laawol ɓurngol yaajde e caɗeele winndere. Italiya: Fedde hakkunde leyɗeele, SIOI, 2007.
Faringdon, Huu. Joogaraafi peeje : OTAN, nanondiral Warsaw, e leyɗeele mawɗe. Ruutledge (1989). <nowiki>ISBN 0-415-00980-4</nowiki>.
Gray, Kolin S. e Geefri Sloan. Geɗe politik, Geɗe leydi e peeje. Portland, walla: Frank Cass, hitaande 1999.
Kemp G., Harkavy R. Geɗe leydi peeñɗe e Fuɗnaange hakkundeejo waylotooɗo. Dokkal Carnegie ngam jam duuniyaaru bee ballal bee hukuumaaji Brookings, hitaande 1997.
Mackinder, Halford J. Miijooji e Goonga Demokaraasi. Washington, DC: Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Faggudu Leydi, 1996.
Sturmer, Mikayel. Geografi peeje. Leytartikel, ñalnde 10 lewru feebariyee 2004.
== Jokkondire yaajɗe ==
1uomg5rjl361lbjpev6wkkyab8tpfug
157540
157539
2026-03-26T15:12:15Z
Bakurakurama
11269
157540
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Joogaraafi strateeji ina''' jokkondiri e ƴellitgol, walla heɓde, nokkuuji gonɗi e nder weeyo, baɗɗi kisal e ɓamtaare leƴƴi. Nokkuuji nokkuuji jowitiiɗi e geɗe leydi strateeji ina mbayloo e haajuuji e ƴellitaare aadee. Ndee ɗoo fannu ko feccere e geography aadee, e hoore mum ko feccere e jaŋde geography ɓurnde huuɓtodinnde. Ina jokkondiri kadi e geɗe leydi (geostrategie).
Joogaraafi strateeji ko oon fannu ganndal, jowitiingal e jaŋde nokkuuji weeyo baɗɗi kisal e ɓamtaare leñol.
Ƴeew kadi
Geɗe leydi
Luggiɗde peeje
Janngude ko ɓeydi
Brjezinski, Zbigniew. Tappude Chess mawɗo : Primacy Amerik e doosɗe mum Geostrategique. New York: Defte mawɗe, 1997.
Daklon, Korado Mariyam. Geopolitik taariindi, Laawol ɓurngol yaajde e caɗeele winndere. Italiya: Fedde hakkunde leyɗeele, SIOI, 2007.
Faringdon, Huu. Joogaraafi peeje : OTAN, nanondiral Warsaw, e leyɗeele mawɗe. Ruutledge (1989). <nowiki>ISBN 0-415-00980-4</nowiki>.
Gray, Kolin S. e Geefri Sloan. Geɗe politik, Geɗe leydi e peeje. Portland, walla: Frank Cass, hitaande 1999.
Kemp G., Harkavy R. Geɗe leydi peeñɗe e Fuɗnaange hakkundeejo waylotooɗo. Dokkal Carnegie ngam jam duuniyaaru bee ballal bee hukuumaaji Brookings, hitaande 1997.
Mackinder, Halford J. Miijooji e Goonga Demokaraasi. Washington, DC: Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Faggudu Leydi, 1996.
Sturmer, Mikayel. Geografi peeje. Leytartikel, ñalnde 10 lewru feebariyee 2004.
== Jokkondire yaajɗe ==
l4wt98q8sqdn1tosvy5ksqio5qettho
Vergilius (journal)
0
37999
157542
2026-03-26T15:15:20Z
Galadima002
13879
Created page with "Vergilius ko jaaynde ganndal ƴeewtotoonde hitaande kala, nde fedde wiyeteende Vergilian yaltini. Nde sosaa ko e hitaande 1956 e innde The Vergilian Digest, nde heɓi tiitoonde mayre jooni ndee ko e hitaande 1959. Ko ɓuri teeŋtude e jaaynde ndee ko golle Virgil, e, e nder haala yaajka, jaŋdeeji ɓooyɗi, gannde neɗɗaagu, ɗemngal, e binndol. Mawɗo winndannde ndee ko Hunter Gardner (Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Karolina worgo). Jaaynde ndee ina ƴettaa, ina winndaa e nd..."
157542
wikitext
text/x-wiki
Vergilius ko jaaynde ganndal ƴeewtotoonde hitaande kala, nde fedde wiyeteende Vergilian yaltini. Nde sosaa ko e hitaande 1956 e innde The Vergilian Digest, nde heɓi tiitoonde mayre jooni ndee ko e hitaande 1959. Ko ɓuri teeŋtude e jaaynde ndee ko golle Virgil, e, e nder haala yaajka, jaŋdeeji ɓooyɗi, gannde neɗɗaagu, ɗemngal, e binndol. Mawɗo winndannde ndee ko Hunter Gardner (Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Karolina worgo). Jaaynde ndee ina ƴettaa, ina winndaa e nder L’Année philologique.
== Tuugnorgal ==
fevce3qmmh4roiiunw3d1p1y13803iz
Stuartpuram
0
38000
157543
2026-03-26T15:15:49Z
Bakurakurama
11269
Created page with "== '''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] == == Tariya == == Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.[1][2][3] == == Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.[1][4] == == Hollirde jaayndeej..."
157543
wikitext
text/x-wiki
== '''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] ==
== Tariya ==
== Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.[1][2][3] ==
== Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.[1][4] ==
== Hollirde jaayndeeji ==
== Stuartapuram hollitaama e nder cinema Telugu ko nokku sirlu e golle bonɗe e nder filmuuji ko wayi no nokku polis Stuartpuram (1991), Stuartpuram Dongalu (1991), e Stuartpuram (2019). Filmuuji ɗiɗi ko faati e « Tiger » Nageswara Rao teeŋti noon njaltinaama e hitaande 2023 : Stuartpuram Donga e Tiger Nageswara Rao. Ndeen hitaande, wuro ngoo waɗii banndiraagal e dow laawol mawngol 48 ngol State Highway ina ñiŋa no renndo maɓɓe hollirtee e nder filmuuji ɗii.[5] ==
== Ƴeew kadi ==
== yimBe Yerukala ==
=== Tuugnorgal ===
rqzkte0tipe8fvkerhrzitnhvb78klm
157544
157543
2026-03-26T15:16:17Z
Bakurakurama
11269
157544
wikitext
text/x-wiki
== {{Databox}}'''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] ==
== Tariya ==
== Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.[1][2][3] ==
== Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.[1][4] ==
== Hollirde jaayndeeji ==
== Stuartapuram hollitaama e nder cinema Telugu ko nokku sirlu e golle bonɗe e nder filmuuji ko wayi no nokku polis Stuartpuram (1991), Stuartpuram Dongalu (1991), e Stuartpuram (2019). Filmuuji ɗiɗi ko faati e « Tiger » Nageswara Rao teeŋti noon njaltinaama e hitaande 2023 : Stuartpuram Donga e Tiger Nageswara Rao. Ndeen hitaande, wuro ngoo waɗii banndiraagal e dow laawol mawngol 48 ngol State Highway ina ñiŋa no renndo maɓɓe hollirtee e nder filmuuji ɗii.[5] ==
== Ƴeew kadi ==
== yimBe Yerukala ==
=== Tuugnorgal ===
9lok9pq1zs6caxodn1mbpxt9vdin38w
157545
157544
2026-03-26T15:17:18Z
Bakurakurama
11269
157545
wikitext
text/x-wiki
== {{Databox}}'''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] ==
== Tariya ==
== Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.them.<ref name="H">{{Cite news|last=P|first=Samuel Jonathan|date=2017-11-25|title=The agony of Stuartpuram|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|access-date=2025-09-13|issn=0971-751X|archive-url=https://web.archive.org/web/20250817163948/https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|archive-date=17 August 2025}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://thewire.in/caste/haunted-by-the-past-why-6000-families-from-andhras-stuartpuram-are-desperately-seeking-help|title=Haunted by the Past: Why 6,000 Families from Andhra's Stuartpuram are Desperately Seeking Help|website=The Wire}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sakshi.com/news/andhra-pradesh/special-story-stuartpuram-1291791|title=స్టువర్టుపురం.. ఈ గ్రామానికో ప్రత్యేకత! | Special Story On Stuartpuram | Sakshi|website=www.sakshi.com}}</ref> ==
== Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.[1][4] ==
== Hollirde jaayndeeji ==
== Stuartapuram hollitaama e nder cinema Telugu ko nokku sirlu e golle bonɗe e nder filmuuji ko wayi no nokku polis Stuartpuram (1991), Stuartpuram Dongalu (1991), e Stuartpuram (2019). Filmuuji ɗiɗi ko faati e « Tiger » Nageswara Rao teeŋti noon njaltinaama e hitaande 2023 : Stuartpuram Donga e Tiger Nageswara Rao. Ndeen hitaande, wuro ngoo waɗii banndiraagal e dow laawol mawngol 48 ngol State Highway ina ñiŋa no renndo maɓɓe hollirtee e nder filmuuji ɗii.[5] ==
== Ƴeew kadi ==
== yimBe Yerukala ==
=== Tuugnorgal ===
hxp0cjv61gkjmakk5ii7sozuqnnte8e
157549
157545
2026-03-26T15:19:32Z
Bakurakurama
11269
157549
wikitext
text/x-wiki
== {{Databox}}'''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] ==
== Tariya ==
== Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.them.<ref name="H">{{Cite news|last=P|first=Samuel Jonathan|date=2017-11-25|title=The agony of Stuartpuram|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|access-date=2025-09-13|issn=0971-751X|archive-url=https://web.archive.org/web/20250817163948/https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|archive-date=17 August 2025}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://thewire.in/caste/haunted-by-the-past-why-6000-families-from-andhras-stuartpuram-are-desperately-seeking-help|title=Haunted by the Past: Why 6,000 Families from Andhra's Stuartpuram are Desperately Seeking Help|website=The Wire}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sakshi.com/news/andhra-pradesh/special-story-stuartpuram-1291791|title=స్టువర్టుపురం.. ఈ గ్రామానికో ప్రత్యేకత! | Special Story On Stuartpuram | Sakshi|website=www.sakshi.com}}</ref> ==
== Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.criminal "Tiger" Nageswara Rao.<ref name="H2">{{Cite news|last=P|first=Samuel Jonathan|date=2017-11-25|title=The agony of Stuartpuram|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|access-date=2025-09-13|issn=0971-751X|archive-url=https://web.archive.org/web/20250817163948/https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|archive-date=17 August 2025}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.ottplay.com/news/tiger-nageswara-rao-who-is-this-real-life-stuartpuram-robber-known-for-his-robinhood-like-methods/b144649252620|title=Tiger Nageswara Rao: Who is this real-life Stuartpuram robber, known for his Robinhood-like methods?|website=OTTPlay}}</ref> ==
== Hollirde jaayndeeji ==
== Stuartapuram hollitaama e nder cinema Telugu ko nokku sirlu e golle bonɗe e nder filmuuji ko wayi no nokku polis Stuartpuram (1991), Stuartpuram Dongalu (1991), e Stuartpuram (2019). Filmuuji ɗiɗi ko faati e « Tiger » Nageswara Rao teeŋti noon njaltinaama e hitaande 2023 : Stuartpuram Donga e Tiger Nageswara Rao. Ndeen hitaande, wuro ngoo waɗii banndiraagal e dow laawol mawngol 48 ngol State Highway ina ñiŋa no renndo maɓɓe hollirtee e nder filmuuji ɗii.[5] ==
== Ƴeew kadi ==
== yimBe Yerukala ==
=== Tuugnorgal ===
odz7vonrqbj53j73tl5bpy0ev80lgoe
Miriam Stevenson
0
38001
157546
2026-03-26T15:17:38Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Miriam Jacqueline Stevenson (jibinaa ko ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1933) ko Ameriknaajo gonnooɗo fijoowo, gardiiɗo teleeji, model e laamɗo ŋarɗugol, toɗɗaaɗo e hitaande 1954. Ko kanko woni Ameriknaajo gadano heɓde tiitoonde ndee, kadi ko adii ɗuum o toɗɗaama Miss USA South USAci] Steven1 lomtii Karolina worgo e Miss Amerik 1954 caggal nde o heɓi Miss Karolina worgo 1953, ɗo o naati e sappo ɓurɓe waawde. E nder Miss Universe, Stevenson heɓi njeenaari mum t..."
157546
wikitext
text/x-wiki
Miriam Jacqueline Stevenson (jibinaa ko ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1933) ko Ameriknaajo gonnooɗo fijoowo, gardiiɗo teleeji, model e laamɗo ŋarɗugol, toɗɗaaɗo e hitaande 1954. Ko kanko woni Ameriknaajo gadano heɓde tiitoonde ndee, kadi ko adii ɗuum o toɗɗaama Miss USA South USAci] Steven1 lomtii Karolina worgo e Miss Amerik 1954 caggal nde o heɓi Miss Karolina worgo 1953, ɗo o naati e sappo ɓurɓe waawde.
E nder Miss Universe, Stevenson heɓi njeenaari mum timmundi, tawi ko Martha Rocha mo Beresiil. Ngam taƴde ñalngu nguu, debbo mo nganndu-ɗaa ina jogii ɓanndu ɓurndu moƴƴude oo, ko kañum woni ƴaañoowo, sabu ballal mawngal e kawgel ngel ko Catalina Swimwear. Ɗumɗoo noon fellitii wonde ko Stevenson, sabu jogaade hips "ɓurɗo fittaandu" e Rocha. Ko Christiane Martel mo Farayse, jom tiitoonde yaltunde, toɗɗii mo « Miss Universe ». E joofnirde laamu makko, o toɗɗii Hillevi Rombin mo leydi Suwed, hono Miss Universe e hitaande 1955.
Tuugnorgal
g5qlgthk7xtxtzgt8g0l0ixqcp0k3q2
157547
157546
2026-03-26T15:18:36Z
SUZYFATIMA
13856
157547
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miriam Jacqueline Stevenson''' (jibinaa ko ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1933) ko Ameriknaajo gonnooɗo fijoowo, gardiiɗo teleeji, model e laamɗo ŋarɗugol, toɗɗaaɗo e hitaande 1954. Ko kanko woni Ameriknaajo gadano heɓde tiitoonde ndee, kadi ko adii ɗuum o toɗɗaama Miss USA South USAci] Steven1 lomtii Karolina worgo e Miss Amerik 1954 caggal nde o heɓi Miss Karolina worgo 1953, ɗo o naati e sappo ɓurɓe waawde.
E nder Miss Universe, Stevenson heɓi njeenaari mum timmundi, tawi ko Martha Rocha mo Beresiil. Ngam taƴde ñalngu nguu, debbo mo nganndu-ɗaa ina jogii ɓanndu ɓurndu moƴƴude oo, ko kañum woni ƴaañoowo, sabu ballal mawngal e kawgel ngel ko Catalina Swimwear. Ɗumɗoo noon fellitii wonde ko Stevenson, sabu jogaade hips "ɓurɗo fittaandu" e Rocha. Ko Christiane Martel mo Farayse, jom tiitoonde yaltunde, toɗɗii mo « Miss Universe ». E joofnirde laamu makko, o toɗɗii Hillevi Rombin mo leydi Suwed, hono Miss Universe e hitaande 1955.
== Tuugnorgal ==
o1l3waq0gnjmin6zitn19p4k1c4gal0
157551
157547
2026-03-26T15:22:28Z
SUZYFATIMA
13856
157551
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Miriam Jacqueline Stevenson''' (jibinaa ko ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1933) ko Ameriknaajo gonnooɗo fijoowo, gardiiɗo teleeji, model e laamɗo ŋarɗugol, toɗɗaaɗo e hitaande 1954. Ko kanko woni Ameriknaajo gadano heɓde tiitoonde ndee, kadi ko adii ɗuum o toɗɗaama Miss USA South USAci] Steven1 lomtii Karolina worgo e Miss Amerik 1954 caggal nde o heɓi Miss Karolina worgo 1953, ɗo o naati e sappo ɓurɓe waawde.
E nder Miss Universe, Stevenson heɓi njeenaari mum timmundi, tawi ko Martha Rocha mo Beresiil. Ngam taƴde ñalngu nguu, debbo mo nganndu-ɗaa ina jogii ɓanndu ɓurndu moƴƴude oo, ko kañum woni ƴaañoowo, sabu ballal mawngal e kawgel ngel ko Catalina Swimwear. Ɗumɗoo noon fellitii wonde ko Stevenson, sabu jogaade hips "ɓurɗo fittaandu" e Rocha. Ko Christiane Martel mo Farayse, jom tiitoonde yaltunde, toɗɗii mo « Miss Universe ». E joofnirde laamu makko, o toɗɗii Hillevi Rombin mo leydi Suwed, hono Miss Universe e hitaande 1955.<ref>Riverol, Armando (1992). ''[https://google.com/books?id=sf1dR1iEC78C&pg=PA47&dq=%22Miriam+Jacqueline+Stevenson%22 Live from Atlantic City: The History of the Miss America Pageant Before, After and in Spite of Television]''. Bowling Green, OH: Bowling Green State University Popular Press. p. 47. {{ISBN|0-87972-557-5}}.</ref><ref>{{cite web|url=https://news.google.com/newspapers?id=NywyAAAAIBAJ&sjid=fOgFAAAAIBAJ&pg=4085,1969331&dq=martha-rocha&hl=en|title=Judges are hep to hips|publisher=The Miami News|access-date=August 1, 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
8nn7mom2dwpesausknedaciwnix8hao
Who Killed Homer?
0
38002
157548
2026-03-26T15:18:38Z
Galadima002
13879
Created page with "Hol barɗo Homer?: Maayde jaŋde ɓooynde e ƴellitgol hakkille Gerek en, ko deftere 1998 nde annduɓe ɓooyɓe Victor Davis Hanson e John Heath mbinndi. Yiytude Hol baɗɗo Homer? ngam Geɗe caggal leydi, Francis Fukuyama siftini ɗum ko "hono no" tiiɗniri e ustaare jaŋde ɓooynde, kono "e goonga ko e majjugol jokkere enɗam, neɗɗaŋke e nder jaŋde e pinal hannde." Camille Paglia, winnduɗo e jaaynde wiyeteende « Hol barɗo Homer ? "ko ɓuri teeŋtude e ƴattooj..."
157548
wikitext
text/x-wiki
Hol barɗo Homer?: Maayde jaŋde ɓooynde e ƴellitgol hakkille Gerek en, ko deftere 1998 nde annduɓe ɓooyɓe Victor Davis Hanson e John Heath mbinndi.
Yiytude Hol baɗɗo Homer? ngam Geɗe caggal leydi, Francis Fukuyama siftini ɗum ko "hono no" tiiɗniri e ustaare jaŋde ɓooynde, kono "e goonga ko e majjugol jokkere enɗam, neɗɗaŋke e nder jaŋde e pinal hannde."
Camille Paglia, winnduɗo e jaaynde wiyeteende « Hol barɗo Homer ? "ko ɓuri teeŋtude e ƴattooje jaŋde peeñɗe e nder duuɓi 15 jawtuɗi ɗii. Ngolɗoo seppo teskinngo, e ngalu mum geɗe e diwgol mum tikkere saɗtunde, ko huunde nde foti janngeede wonande kala jiɗɗo jaŋde toownde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik."
== Tuugnorgal ==
n3ejw84hqo05qv4a41h9cfj6dsifoxs
Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik
0
38003
157550
2026-03-26T15:21:16Z
Galadima002
13879
Created page with "Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik (ko ɓuri heewde e limteede ko ZPE; "Jaaynde Papiroloji e Epigrafi") ko jaaynde ganndal ƴeewtotoonde, ina waɗi binndanɗe jowitiiɗe e papiroloji e epigrafi. Nde siforaama ko "jaaynde ɓurnde mawnude e winndere ndee, nde sikke alaa ko ɓuri heewde e ganndal."[1] ZPE, nde Reinhold Merkelbech e Ludwig Koenen cosi e hitaande 1967, nde Rudolf Habelt GmbH yaltinta ɗum laabi nay haa joy hitaande kala. Ina anndaa e mbaawka mum yalt..."
157550
wikitext
text/x-wiki
Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik (ko ɓuri heewde e limteede ko ZPE; "Jaaynde Papiroloji e Epigrafi") ko jaaynde ganndal ƴeewtotoonde, ina waɗi binndanɗe jowitiiɗe e papiroloji e epigrafi. Nde siforaama ko "jaaynde ɓurnde mawnude e winndere ndee, nde sikke alaa ko ɓuri heewde e ganndal."[1] ZPE, nde Reinhold Merkelbech e Ludwig Koenen cosi e hitaande 1967, nde Rudolf Habelt GmbH yaltinta ɗum laabi nay haa joy hitaande kala. Ina anndaa e mbaawka mum yaltinde binndanɗe kese e yaawre no feewi.
Rewooɓe ZPE hannde ɓee ko Werner Eck, Helmut Engelman, Yurgen Hammerstaedt, Rudolf Kassel, Ludwig Koenen, Wolfgang Dieter Lebek, Klaus Maresch, Georg Petzl, e Korneliya Romer.
== Tuugnorgal ==
3nzmu6uiumww6akux8h6xxooktmvxv0
The After-Dinner Joke
0
38004
157552
2026-03-26T15:24:16Z
Galadima002
13879
Created page with "Ko yeewtere 17ɓiire e nder yontere go’aɓere e nder yeewtere teleeji BBC Angalteer wiyeteende Play for Today. Feccere ndee ko yeewtere teleeji nde fuɗɗii yaltude ñalnde 14 feebariyee 1978. "Ɓooygol caggal nde ñaamde" ko Caryl Churchill winndi ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum. E nder doggol 66 dingiral juutngal, episodic e huutoraade jikkuuji keewɗi, daartol ngol ina yuurnitoo politik sadak rewrude e daartol suka..."
157552
wikitext
text/x-wiki
Ko yeewtere 17ɓiire e nder yontere go’aɓere e nder yeewtere teleeji BBC Angalteer wiyeteende Play for Today. Feccere ndee ko yeewtere teleeji nde fuɗɗii yaltude ñalnde 14 feebariyee 1978. "Ɓooygol caggal nde ñaamde" ko Caryl Churchill winndi ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum.
E nder doggol 66 dingiral juutngal, episodic e huutoraade jikkuuji keewɗi, daartol ngol ina yuurnitoo politik sadak rewrude e daartol suka debbo biyeteeɗo Selby jiɗɗo "waɗde ko moƴƴi". Ko o golloowo sadak, omo reena e nder jaŋde makko, o reenaaki e geɗe politik, tan o yiytoo e nder golle ɗee wonde ɗum waawaa waɗde. "Won ko woni politik e kala huunde", Meer nokku oo hollitii mo.
Kadi nde feewnaama ngam dingiral, ina heen ummital mawngal to suudu dingiral Orange Tree to Richmond, Londres, ngal Sophie Boyce ardii e lewru mee 2014.
== Sakinugo ==
n4jc67yf86uyu7ozbocro269ly7teq8
Eton crop
0
38005
157553
2026-03-26T15:25:00Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Aawdi Eton ko sifaa mbaydi aawdi juutndi no feewi, ɓuuɓndi, wonande rewɓe. Lowre Womoowo Irene Castle, diisneteeɗo Coco Chanel, e fiyoowo/yimoowo Polaire ɓoornotonoo ko "bobs" e kitaale 1910. E cakkital kitaale 1920, ngalɗoo mbaydi gaasa wonti ko huunde mawnde. Aawdi Eton wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1920 sabu ko kañum ɓuri moƴƴude ngam hollirde mbaadi kaɓirɗe cloche. Ko Josephine Baker e woɗɓe ɓoorni ɗum. Innde ndee ummorii ko e nanndiral mum e mbay..."
157553
wikitext
text/x-wiki
Aawdi Eton ko sifaa mbaydi aawdi juutndi no feewi, ɓuuɓndi, wonande rewɓe.
Lowre
Womoowo Irene Castle, diisneteeɗo Coco Chanel, e fiyoowo/yimoowo Polaire ɓoornotonoo ko "bobs" e kitaale 1910. E cakkital kitaale 1920, ngalɗoo mbaydi gaasa wonti ko huunde mawnde.
Aawdi Eton wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1920 sabu ko kañum ɓuri moƴƴude ngam hollirde mbaadi kaɓirɗe cloche. Ko Josephine Baker e woɗɓe ɓoorni ɗum. Innde ndee ummorii ko e nanndiral mum e mbaydi mbaylaandi ndi sukaaɓe janngooɓe to Eton njiɗi.
E nder pinal
Won ñaawoowo ƴeewtotooɗo mooɓondiral natal renndo teskiima : "Koɗki ina woni e ngonka waylo-waylo. Ina woodi ndema Eton, ina woodi ƴiye softuɗe keewɗe, ina woodi kadi koye seeɗa ɗo gaasa ina ɗalee mawnude."
E lewru Juko hitaande 1927, Margot Asquith, Lady Oxford, jaalii: "Rewɓe ɓe ngalaa ɓalli walla dow koye mum en, e yeesooji mawɗi no hams nii, ina peeña e suudu diisnondiral laamɗo e wutteeji mum en daneeji ngam ɓuuɓde...".
Ko ɗum taƴre gaasa ɓurnde yuumtude wonande lesbiyen en ɓurɓe worɓe e nder pinal lesbiyen en, haa teeŋti noon e Angalteer, e sahaa nde ɗum ɓuri lollude.
Tuugnorgal
ax8lnn2yj7sz6nwcy2gmstfnmkue6l8
157554
157553
2026-03-26T15:26:47Z
SUZYFATIMA
13856
157554
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aawdi Eton''' ko sifaa mbaydi aawdi juutndi no feewi, ɓuuɓndi, wonande rewɓe.
Lowre
Womoowo Irene Castle, diisneteeɗo Coco Chanel, e fiyoowo/yimoowo Polaire ɓoornotonoo ko "bobs" e kitaale 1910. E cakkital kitaale 1920, ngalɗoo mbaydi gaasa wonti ko huunde mawnde.
Aawdi Eton wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1920 sabu ko kañum ɓuri moƴƴude ngam hollirde mbaadi kaɓirɗe cloche. Ko Josephine Baker e woɗɓe ɓoorni ɗum. Innde ndee ummorii ko e nanndiral mum e mbaydi mbaylaandi ndi sukaaɓe janngooɓe to Eton njiɗi.
E nder pinal
Won ñaawoowo ƴeewtotooɗo mooɓondiral natal renndo teskiima : "Koɗki ina woni e ngonka waylo-waylo. Ina woodi ndema Eton, ina woodi ƴiye softuɗe keewɗe, ina woodi kadi koye seeɗa ɗo gaasa ina ɗalee mawnude."
E lewru Juko hitaande 1927, Margot Asquith, Lady Oxford, jaalii: "Rewɓe ɓe ngalaa ɓalli walla dow koye mum en, e yeesooji mawɗi no hams nii, ina peeña e suudu diisnondiral laamɗo e wutteeji mum en daneeji ngam ɓuuɓde...".
Ko ɗum taƴre gaasa ɓurnde yuumtude wonande lesbiyen en ɓurɓe worɓe e nder pinal lesbiyen en, haa teeŋti noon e Angalteer, e sahaa nde ɗum ɓuri lollude.
== Tuugnorgal ==
9j6i96bhyx8i2f95p3vdns9ciit73kc
157556
157554
2026-03-26T15:33:18Z
SUZYFATIMA
13856
157556
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aawdi Eton''' ko sifaa mbaydi aawdi juutndi no feewi, ɓuuɓndi, wonande rewɓe.
Lowre
Womoowo Irene Castle, diisneteeɗo Coco Chanel, e fiyoowo/yimoowo Polaire ɓoornotonoo ko "bobs" e kitaale 1910. E cakkital kitaale 1920, ngalɗoo mbaydi gaasa wonti ko huunde mawnde.
Aawdi Eton wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1920 sabu ko kañum ɓuri moƴƴude ngam hollirde mbaadi kaɓirɗe cloche. Ko Josephine Baker e woɗɓe ɓoorni ɗum. Innde ndee ummorii ko e nanndiral mum e mbaydi mbaylaandi ndi sukaaɓe janngooɓe to Eton njiɗi.
E nder pinal
Won ñaawoowo ƴeewtotooɗo mooɓondiral natal renndo teskiima : "Koɗki ina woni e ngonka waylo-waylo. Ina woodi ndema Eton, ina woodi ƴiye softuɗe keewɗe, ina woodi kadi koye seeɗa ɗo gaasa ina ɗalee mawnude."
E lewru Juko hitaande 1927, Margot Asquith, Lady Oxford, jaalii: "Rewɓe ɓe ngalaa ɓalli walla dow koye mum en, e yeesooji mawɗi no hams nii, ina peeña e suudu diisnondiral laamɗo e wutteeji mum en daneeji ngam ɓuuɓde...".
Ko ɗum taƴre gaasa ɓurnde yuumtude wonande lesbiyen en ɓurɓe worɓe e nder pinal lesbiyen en, haa teeŋti noon e Angalteer, e sahaa nde ɗum ɓuri lollude.<ref name="vargas">Vargas, Whitney. "Head Start." ''[[Elle (magazine)|Elle]]'' (Sept. 2007): p190.</ref><ref>{{cite web|title=Historic Hair: “Bobbing” and “Waving” in the 1920s|author=Katie Rudolph|date=November 2014|url=https://history.denverlibrary.org/news/historic-hair-%E2%80%9Cbobbing%E2%80%9D-and-%E2%80%9Cwaving%E2%80%9D-1920s-0|website=Denver Public Library}}</ref><ref>{{Cite web|title=1920-1929 {{!}} Fashion History Timeline|url=https://fashionhistory.fitnyc.edu/1920-1929/|access-date=2025-08-05|website=fashionhistory.fitnyc.edu|language=en-US}}</ref><ref>''The Times'', Wednesday, May 14, 1930; pg. 19; Issue 45512; col F</ref><ref>ASQUITH, M. ''Lay sermons'', 1927.</ref><ref>''Gay Life and Culture'', 2006</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
6wht534oze361rkou9x3fjj5xxb5ukb
The Black Album (play)
0
38006
157555
2026-03-26T15:28:38Z
Galadima002
13879
Created page with "Albom ɓaleejo ko deftere ɗiɗmere nde binndoowo Angalteer biyeteeɗo Hanif Kureishi winndi. Faber e Faber njaltini ɗum e hitaande 1995, deftere nde ƴettaa ngam dingiral e hitaande 2009, nde yuurnitii fundamentalism juulɓe, pinal sukaaɓe, jikkuuji, dorog, e alienation e nder aduna suka gorko Angalteer-Pakistanaajo mo nguurndam jamaanu Londres e pinal juulɓe gaadanteewal ina doolni e banngeeji ceertuɗi. Kureishi, winndiyanke, winndiyanke pijirlooji, winndiyanke, e..."
157555
wikitext
text/x-wiki
Albom ɓaleejo ko deftere ɗiɗmere nde binndoowo Angalteer biyeteeɗo Hanif Kureishi winndi. Faber e Faber njaltini ɗum e hitaande 1995, deftere nde ƴettaa ngam dingiral e hitaande 2009, nde yuurnitii fundamentalism juulɓe, pinal sukaaɓe, jikkuuji, dorog, e alienation e nder aduna suka gorko Angalteer-Pakistanaajo mo nguurndam jamaanu Londres e pinal juulɓe gaadanteewal ina doolni e banngeeji ceertuɗi.
Kureishi, winndiyanke, winndiyanke pijirlooji, winndiyanke, e waɗoowo filmuuji, mo Angalteer-Pakistaan, hollitii fijirde ndee ko adii fof to Royal National Theatre e lewru Siilo hitaande 2009, o rokkaa kadi njeenaari ɗiɗmiri ndi Asia House Literature Award e jamma udditirɗo ñalngu binndol Asia House.
== Doggol alkule ==
Shahid (Protagonist) : Ɓiɗɗo eggooɓe Pakistaan, janngoowo Angalteer-Pakistaan ummoriiɗo Kent, Angalteer, mo baaba mum maayi ko ɓooyaani. Shahid ummiima London ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde, ina yiɗi heɓde heen miijo jeytaare e nder identite.
Chili : Ko mawniiko Shahid
Deedee : Jannginoowo Shahid ko porfeseer/giɗo/jannginoowo
Riaz : Sehil Shahid, e feere naatgol e nder Lislaam radikal
Jaɓɓungal Teskinngal
Jaabawol teskinngol e Hanif Kureishi e dingiral Albom ɓaleejo (dingiral Cottesloe to Teyaatre ngenndiije e hitaande 2009) ina jillondiri. E nder jaaynde The Guardian, Michael Billington winndii wonde mbayliigu nguu ina joginoo “kosam” deftere ndee kono majjii “teddeendi mbaydi” ndi wonnoo e nder eeraango asliijo ngoo, o ɓeydi heen wonde mbayliigu dingiral nguu waɗii “njuɓɓudi seeɗa” e natal ɓurngal yaajde e deftere ndee to Londres e darorɗe kitaale 1980.[2] E binndol makko e British Theatre Guide, Philip Fisher hollitii wonde mbaydi dingiral ngal ko “ɓurngal heewde” e wonde ngool ɓuuɓol ina usta luggiɗgol hakkillaaji jeewte gonɗe e mbaadi deftere.[3] Rewindaade e nder ArtsHub kadi ina tiiɗi, ina hollita wonde peewnugol ngol tuugnii ko e topicality tawa ina naamnoo geɗe baɗɗe faayiida.
Jaɓɓungal sahaa mbayliigu deftere ndee ina moƴƴi no feewi nde tawnoo nde ari ko e yonta caggal 11 settaambar yiyngo aduna. Kureishi miijinooma, e kitaale noogaas, waɗtude deftere mum ndee filmo kono ɗum meeɗaa waɗde. Kono duuɓi sappo e feccere caggal ɗuum, e nder balɗe 11 settaambar, 7 settaambar e « hare ownugol », nafoore daartol ngol ɓeydii mawnude. E nder yeewtere nde o waɗdunoo e fedde peewnugol ndee, naamnaama : « mbele ina weeɓi ... waylude daartol ngol gila e hello haa e dingiral ? Pijirlooji ɗii ina njokki e oon senngo episodik. Hanif ina joginoo ko heewi e ɗemngal asliwal. Novel oo ina heewi deft wit. Pijirlooji ɗii ko noon. Ina dilla hakkunde goonga e ko alaa. Hanif noddi ɗum 'hiper-goonga'."
== Tuugnorgal ==
og1tz7e3dfdwog48ed4rvcq4fk20vus
Canary in a Cat House
0
38007
157557
2026-03-26T15:34:40Z
Galadima002
13879
Created page with "Canary in a Cat House ko deftere sappo e ɗiɗi, winndiyanke Ameriknaajo biyeteeɗo Kurt Vonnegut, yaltini e hitaande 1961. Sappo e goo e nder sappo e ɗiɗi ɗee peeñii e deftere caggal nde Welcome to the Monkey House, tawi "Lampa maagiyaŋkaagal Hal Irwin" ina woppitee. E nder deftere daartol juutnde caggal ɗuum, Bagombo Snuff Box, ina woodi daartol jogiingol tiitoonde wootere; kono, ko mbaydi ngoɗndi. Ko woni e mum "Ciimtol ko faati e batte Barnhouse" (Collier, 1..."
157557
wikitext
text/x-wiki
Canary in a Cat House ko deftere sappo e ɗiɗi, winndiyanke Ameriknaajo biyeteeɗo Kurt Vonnegut, yaltini e hitaande 1961. Sappo e goo e nder sappo e ɗiɗi ɗee peeñii e deftere caggal nde Welcome to the Monkey House, tawi "Lampa maagiyaŋkaagal Hal Irwin" ina woppitee. E nder deftere daartol juutnde caggal ɗuum, Bagombo Snuff Box, ina woodi daartol jogiingol tiitoonde wootere; kono, ko mbaydi ngoɗndi.
Ko woni e mum
"Ciimtol ko faati e batte Barnhouse" (Collier, 11 feebariyee 1950[1])
"Pucci laamɗo ɗii fof" (Collier's, 10 feebariyee 1951)
"D.P."
"Misilaaji ɗi neɗɗo jogii"
"Naamnal Euphio" (Collier, 12 mee 1951[1])
"Mansions ɓurɗi mawnude"
"Portofolio Foster"
"Deer e nder golle".
"Lampa maagiyaŋkaagal Hal Irwin"
"Kuɗol Tom Edison ngol"
"Ko hesɗitinaaka ngam ɓoornaade" (Fiction ganndal Galaxy, abriil 1953)
"Janngo e janngo e janngo" (1953)
== Tuugnorgal ==
a54mzkcxzgpo6ayjq5cpe7ds1b8gdqb
Ringlet (haircut)
0
38008
157558
2026-03-26T15:35:19Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ringlet ko sifaa mbaydi gaasa. Ringlets ina heewi anndeede kadi ko gaasa laamɗo debbo walla ko wiyetee corkscrews. Ina heɓee e ɓuuɓnude jokkere enɗam e njuuteendi njamndi mboɗeeri. Curls ina mbaawi kadi heɓde e rollers gaasa. Loose ringlets ina waawi tafde tan ko e ɓuuɓnude gaasaaji ɓuuɓɗi kadi. Worɓe yahuud en Haredi e Hasidic heewɓe ina ɓoornoo payot, ina waawi ɓuuɓde no ɓuuɓri nii. Tuugnorgal"
157558
wikitext
text/x-wiki
Ringlet ko sifaa mbaydi gaasa. Ringlets ina heewi anndeede kadi ko gaasa laamɗo debbo walla ko wiyetee corkscrews. Ina heɓee e ɓuuɓnude jokkere enɗam e njuuteendi njamndi mboɗeeri. Curls ina mbaawi kadi heɓde e rollers gaasa. Loose ringlets ina waawi tafde tan ko e ɓuuɓnude gaasaaji ɓuuɓɗi kadi.
Worɓe yahuud en Haredi e Hasidic heewɓe ina ɓoornoo payot, ina waawi ɓuuɓde no ɓuuɓri nii.
Tuugnorgal
2d8kqp240hdi0xqamnogc54lvks1bko
157559
157558
2026-03-26T15:36:11Z
SUZYFATIMA
13856
157559
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ringlet''' ko sifaa mbaydi gaasa. Ringlets ina heewi anndeede kadi ko gaasa laamɗo debbo walla ko wiyetee corkscrews. Ina heɓee e ɓuuɓnude jokkere enɗam e njuuteendi njamndi mboɗeeri. Curls ina mbaawi kadi heɓde e rollers gaasa. Loose ringlets ina waawi tafde tan ko e ɓuuɓnude gaasaaji ɓuuɓɗi kadi.
Worɓe yahuud en Haredi e Hasidic heewɓe ina ɓoornoo payot, ina waawi ɓuuɓde no ɓuuɓri nii.
== Tuugnorgal ==
s63xyod6elpb3v9y8g0wu74zhmwds9y
157560
157559
2026-03-26T15:38:19Z
SUZYFATIMA
13856
157560
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ringlet''' ko sifaa mbaydi gaasa. Ringlets ina heewi anndeede kadi ko gaasa laamɗo debbo walla ko wiyetee corkscrews. Ina heɓee e ɓuuɓnude jokkere enɗam e njuuteendi njamndi mboɗeeri. Curls ina mbaawi kadi heɓde e rollers gaasa. Loose ringlets ina waawi tafde tan ko e ɓuuɓnude gaasaaji ɓuuɓɗi kadi.
Worɓe yahuud en Haredi e Hasidic heewɓe ina ɓoornoo payot, ina waawi ɓuuɓde no ɓuuɓri nii.<ref>{{Cite web|date=November 30, 2022|title=5 Ways to Use Hair Rollers for the Perfect Curls|url=https://www.lorealparisusa.com/beauty-magazine/hair-style/hairstyle-trends/hair-rollers-how-to-use|access-date=April 6, 2024|website=L'Oréal Paris}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
figk20e2cwd8ym71wkbtbelr2eg2u4e
CC cream
0
38009
157561
2026-03-26T15:40:27Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "CC cream ko helmere yeeyirde Koree worgo, nde ƴettaa ko e mbaydi yeeyirde Blemish Balm cream walla Beauty Balm. "CC cream" mo Koree du Sud fuɗɗii soseede, won e markeeji kuutortoo ɗum ngam firtude kiri Color Control, walla kiri Color Correcting, won markeeji kadi ina mbiya ina usta mbaydi ɓuuɓri ɓalndu walla sallowness walla ina moƴƴina mbaydi ɓalndu ndi fotaani. BB cream e CC cream fof ko ɓuuɓri tinndinndi ina waɗi ndeenka naange. BB (Blemish Balm) cream fu..."
157561
wikitext
text/x-wiki
CC cream ko helmere yeeyirde Koree worgo, nde ƴettaa ko e mbaydi yeeyirde Blemish Balm cream walla Beauty Balm. "CC cream" mo Koree du Sud fuɗɗii soseede, won e markeeji kuutortoo ɗum ngam firtude kiri Color Control, walla kiri Color Correcting, won markeeji kadi ina mbiya ina usta mbaydi ɓuuɓri ɓalndu walla sallowness walla ina moƴƴina mbaydi ɓalndu ndi fotaani. BB cream e CC cream fof ko ɓuuɓri tinndinndi ina waɗi ndeenka naange. BB (Blemish Balm) cream fuɗɗii ko to Almaañ, caggal ɗuum ɓeydii ƴellitaade to Koree worgo, heɓiino heewde yimɓe e nder Asii heddiiɓe ɓee, e ɗii duuɓi cakkitiiɗi kadi ina ɓeydoo heewde yimɓe e nder Orop e Amerik worgo.
Coftal ina waawi seertude no feewi e nder markeeji ceertuɗi ɗii, kadi ceertugol ngol ina heewi ko famɗi so en ƴeewtindiima e BB creams. Won e huutortooɓe ina kuutoroo ɗe no primeruuji nii, wonaa lomtaade foundation. Ko ɓuri heewde e sosiyeteeji kosmetik ina ndokka BB- e CC-creams fof.
Tuugnorgal
ied7241di8sdy3s33d30mrw0nrti2c5
157562
157561
2026-03-26T15:41:21Z
SUZYFATIMA
13856
157562
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''CC cream''' ko helmere yeeyirde Koree worgo, nde ƴettaa ko e mbaydi yeeyirde Blemish Balm cream walla Beauty Balm. "CC cream" mo Koree du Sud fuɗɗii soseede, won e markeeji kuutortoo ɗum ngam firtude kiri Color Control, walla kiri Color Correcting, won markeeji kadi ina mbiya ina usta mbaydi ɓuuɓri ɓalndu walla sallowness walla ina moƴƴina mbaydi ɓalndu ndi fotaani. BB cream e CC cream fof ko ɓuuɓri tinndinndi ina waɗi ndeenka naange. BB (Blemish Balm) cream fuɗɗii ko to Almaañ, caggal ɗuum ɓeydii ƴellitaade to Koree worgo, heɓiino heewde yimɓe e nder Asii heddiiɓe ɓee, e ɗii duuɓi cakkitiiɗi kadi ina ɓeydoo heewde yimɓe e nder Orop e Amerik worgo.
Coftal ina waawi seertude no feewi e nder markeeji ceertuɗi ɗii, kadi ceertugol ngol ina heewi ko famɗi so en ƴeewtindiima e BB creams. Won e huutortooɓe ina kuutoroo ɗe no primeruuji nii, wonaa lomtaade foundation. Ko ɓuri heewde e sosiyeteeji kosmetik ina ndokka BB- e CC-creams fof.
== Tuugnorgal ==
7gzl69y8q6k4zybnncxiytkwcjig2oq
157563
157562
2026-03-26T15:44:15Z
SUZYFATIMA
13856
157563
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''CC cream''' ko helmere yeeyirde Koree worgo, nde ƴettaa ko e mbaydi yeeyirde Blemish Balm cream walla Beauty Balm. "CC cream" mo Koree du Sud fuɗɗii soseede, won e markeeji kuutortoo ɗum ngam firtude kiri Color Control, walla kiri Color Correcting, won markeeji kadi ina mbiya ina usta mbaydi ɓuuɓri ɓalndu walla sallowness walla ina moƴƴina mbaydi ɓalndu ndi fotaani. BB cream e CC cream fof ko ɓuuɓri tinndinndi ina waɗi ndeenka naange. BB (Blemish Balm) cream fuɗɗii ko to Almaañ, caggal ɗuum ɓeydii ƴellitaade to Koree worgo, heɓiino heewde yimɓe e nder Asii heddiiɓe ɓee, e ɗii duuɓi cakkitiiɗi kadi ina ɓeydoo heewde yimɓe e nder Orop e Amerik worgo.
Coftal ina waawi seertude no feewi e nder markeeji ceertuɗi ɗii, kadi ceertugol ngol ina heewi ko famɗi so en ƴeewtindiima e BB creams. Won e huutortooɓe ina kuutoroo ɗe no primeruuji nii, wonaa lomtaade foundation. Ko ɓuri heewde e sosiyeteeji kosmetik ina ndokka BB- e CC-creams fof.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://fashionista.com/2013/04/the-difference-between-bb-cc-dd-creams|title=The Difference Between BB, CC and DD Creams|first=Cheryl|last=Wischhover|website=Fashionista|date=9 November 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bellanaija.com/2013/08/bn-beauty-what-you-need-to-know-about-bb-cc-creams/|title=BN Beauty: What You Need to Know About BB & CC Creams|date=14 August 2013}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
kijauh6q8cxvs35m6trch0zl2r6uxqw
Linda Bement
0
38010
157564
2026-03-26T15:46:48Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Linda Jeanne Bement (2 noowammbar 1941 – 19 marse 2018) ko debbo Ameriknaajo, jom mbaydi, laamɗo belɗo, wonti debbo tataɓo Ameriknaajo, toɗɗaaɗo jom suudu winndere. Miss Duniyaaru 1960 Bement ko tergal e Egliis Iisaa-al-Masiihu, woni debbo ɗiɗaɓo ummoriiɗo Utah, toɗɗaaɗo Miss USA. O lomtii leyɗeele dentuɗe Amerik e kawgel ngel 1960, ngel yaltinaa e Miami Beach, to Floride, ɗo o heɓi njeenaari ndii, hono Akiko Kojima mo Japon. Koolol 1960 ngol woni ko..."
157564
wikitext
text/x-wiki
Linda Jeanne Bement (2 noowammbar 1941 – 19 marse 2018) ko debbo Ameriknaajo, jom mbaydi, laamɗo belɗo, wonti debbo tataɓo Ameriknaajo, toɗɗaaɗo jom suudu winndere.
Miss Duniyaaru 1960
Bement ko tergal e Egliis Iisaa-al-Masiihu, woni debbo ɗiɗaɓo ummoriiɗo Utah, toɗɗaaɗo Miss USA. O lomtii leyɗeele dentuɗe Amerik e kawgel ngel 1960, ngel yaltinaa e Miami Beach, to Floride, ɗo o heɓi njeenaari ndii, hono Akiko Kojima mo Japon. Koolol 1960 ngol woni ko adii nde Miss Universe waɗata e teleeji leydi ndii kala.
Nguurndam caggal Miss Aduna
E hitaande 1962, o resi Manuel Ycaza, jibinaaɗo to Panama, garoowo e nder suudu piɗtaali Amerik. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinii ɓiɓɓe ɗiɗo, caggal ɗuum ɓe ceerti e lewru noowammbar 1969. O maayi ko e ñawu nguu ñalnde 19 marse 2018, to galle makko to Salt Lake City.
Tuugnorgal
0acm1mog0bp6f8wb2dc6f9ux2xn0pij
157565
157564
2026-03-26T15:48:36Z
SUZYFATIMA
13856
157565
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Linda Jeanne Bement''' (2 noowammbar 1941 – 19 marse 2018) ko debbo Ameriknaajo, jom mbaydi, laamɗo belɗo, wonti debbo tataɓo Ameriknaajo, toɗɗaaɗo jom suudu winndere.
Miss Duniyaaru 1960
Bement ko tergal e Egliis Iisaa-al-Masiihu, woni debbo ɗiɗaɓo ummoriiɗo Utah, toɗɗaaɗo Miss USA. O lomtii leyɗeele dentuɗe Amerik e kawgel ngel 1960, ngel yaltinaa e Miami Beach, to Floride, ɗo o heɓi njeenaari ndii, hono Akiko Kojima mo Japon. Koolol 1960 ngol woni ko adii nde Miss Universe waɗata e teleeji leydi ndii kala.
Nguurndam caggal Miss Aduna
E hitaande 1962, o resi Manuel Ycaza, jibinaaɗo to Panama, garoowo e nder suudu piɗtaali Amerik. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinii ɓiɓɓe ɗiɗo, caggal ɗuum ɓe ceerti e lewru noowammbar 1969. O maayi ko e ñawu nguu ñalnde 19 marse 2018, to galle makko to Salt Lake City.
== Tuugnorgal ==
lstbi33z37kkg7ub5rsippa04k0m4dq
157566
157565
2026-03-26T15:53:54Z
SUZYFATIMA
13856
157566
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Linda Jeanne Bement''' (2 noowammbar 1941 – 19 marse 2018) ko debbo Ameriknaajo, jom mbaydi, laamɗo belɗo, wonti debbo tataɓo Ameriknaajo, toɗɗaaɗo jom suudu winndere.
Miss Duniyaaru 1960
Bement ko tergal e Egliis Iisaa-al-Masiihu, woni debbo ɗiɗaɓo ummoriiɗo Utah, toɗɗaaɗo Miss USA. O lomtii leyɗeele dentuɗe Amerik e kawgel ngel 1960, ngel yaltinaa e Miami Beach, to Floride, ɗo o heɓi njeenaari ndii, hono Akiko Kojima mo Japon. Koolol 1960 ngol woni ko adii nde Miss Universe waɗata e teleeji leydi ndii kala.
Nguurndam caggal Miss Aduna
E hitaande 1962, o resi Manuel Ycaza, jibinaaɗo to Panama, garoowo e nder suudu piɗtaali Amerik. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinii ɓiɓɓe ɗiɗo, caggal ɗuum ɓe ceerti e lewru noowammbar 1969. O maayi ko e ñawu nguu ñalnde 19 marse 2018, to galle makko to Salt Lake City.<ref name="obit">{{cite web|url=http://www.legacy.com/obituaries/saltlaketribune/obituary.aspx?n=linda-jeanne-bement&pid=188735889|title=Linda Jeanne Bement's Obituary|date=15 April 2018|website=The Salt Lake Tribune|access-date=2018-05-24}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.mormonworldrecords.com/records.htm|title=Linda Bement at Mormon World Records|access-date=2007-04-25|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20060427175800/http://www.mormonworldrecords.com/records.htm|archive-date=April 27, 2006}}</ref><ref>[http://www.britishpathe.com/record.php?id=67786 Newsreel footage of her Miss Universe win (Pathé)]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20070930081232/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,840438,00.html Linda Bement/Manuel Ycaza 1969 divorce notice in TIME magazine]</ref><ref name="obit2" />
== Tuugnorgal ==
<references />
j0ujoejibxz01o8dr7j007qu4cuh4sk
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan
0
38011
157569
2026-03-26T16:08:54Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1312519678|Weinan Normal University]]"
157569
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde tawaangal e wuro [[Weinan]], e nder diiwaan [[Shaanxi]], [[Ciina|to leydi Siin]] . Nde sosaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chishui e hitaande 1923. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii hakke rokkude dipolomaaji baccalauréat, ina renndini jannginde janngooɓe caggal dipolomaaji to bannge master e doktoraa. Hannde, ina jogii 61 duɗal jaaɓi haaɗtirde e nder fannuuji sappo ceertuɗi, ina heen faggudu, sariya, jaŋde, binndol, daartol, ganndal, karallaagal, ganndal njuɓɓudi, naalankaagal e ndema. Duɗe 11 ina heen e duɗe ɗiɗi mbayliigu hakkunde leyɗeele e jaŋde toownde. Ina winnditoo almudɓe e nder leydi ndii kala. Almuɓɓe timmuɓe, almuɓɓe mbaylaandi ummoriiɓe Hong Kong, Macao e Taiwan e almuɓɓe caggal leydi ummoriiɓe Koree du Sud, Taylande ina njottoyoo 17 000 e nder keewal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi diiwanuuji tati, hono Chaoyang, Xiyue e Hanma, ina waɗi 650 000 meeteer kaaree. Gaa gaa 25 lowre jaŋde, keɓgol 1 890 000 deftere e 43 5000 deftere elektoronik ina addana defterdu nduu nokku moƴƴo ngam janngude e waɗde wiɗtooji. Hannde, nafoore gollorɗe janngirɗe e wiɗtooji toowɗi ina tolnoo e miliyaaruuji 1,5 ugiyya.
== Jokkondire yaajɗe ==
* [http://en.wnu.edu.cn/ Lowre laawɗunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan Normal]
4yywxv01gsj84fjal2oex61ti4quebh
157570
157569
2026-03-26T16:09:23Z
Pharouqenr
11142
157570
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde tawaangal e wuro [[Weinan]], e nder diiwaan [[Shaanxi]], [[Ciina|to leydi Siin]] . Nde sosaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chishui e hitaande 1923. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii hakke rokkude dipolomaaji baccalauréat, ina renndini jannginde janngooɓe caggal dipolomaaji to bannge master e doktoraa. Hannde, ina jogii 61 duɗal jaaɓi haaɗtirde e nder fannuuji sappo ceertuɗi, ina heen faggudu, sariya, jaŋde, binndol, daartol, ganndal, karallaagal, ganndal njuɓɓudi, naalankaagal e ndema. Duɗe 11 ina heen e duɗe ɗiɗi mbayliigu hakkunde leyɗeele e jaŋde toownde. Ina winnditoo almudɓe e nder leydi ndii kala. Almuɓɓe timmuɓe, almuɓɓe mbaylaandi ummoriiɓe Hong Kong, Macao e Taiwan e almuɓɓe caggal leydi ummoriiɓe Koree du Sud, Taylande ina njottoyoo 17 000 e nder keewal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi diiwanuuji tati, hono Chaoyang, Xiyue e Hanma, ina waɗi 650 000 meeteer kaaree. Gaa gaa 25 lowre jaŋde, keɓgol 1 890 000 deftere e 43 5000 deftere elektoronik ina addana defterdu nduu nokku moƴƴo ngam janngude e waɗde wiɗtooji. Hannde, nafoore gollorɗe janngirɗe e wiɗtooji toowɗi ina tolnoo e miliyaaruuji 1,5 ugiyya.
== Jokkondire yaajɗe ==
* [http://en.wnu.edu.cn/ Lowre laawɗunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan Normal]
8abspv0vwawh3o2tkx97fwgogrr5y50
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinjiang
0
38012
157571
2026-03-26T16:09:48Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1303487665|Xinjiang Normal University]]"
157571
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinjiang''' ( '''XJNU''' ) ( Uyghur ; Chinese ) ko [[Public university|duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu]] e nder [[Xinjiang|diiwaan Uyghur en]] to leydi Siin, sosaa ko e lewru desaambar 1978 e dow yamiroore ministeer jaŋde, e ardiiɓe ɗum ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ürümqi e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tra Xiining.<ref>School Introduction". www.xjnu.edu.cn. Archived from the original on June 5, 2022. Retrieved June 5, 2022</ref>
== Almuɓɓe ɓennuɓe ==
* Gulchehra Hoja, jaayndiyanke
== Tuugnorgal ==
a03w9273w5ttdtwgf6lq0na5wnvi9s3
157572
157571
2026-03-26T16:10:11Z
Pharouqenr
11142
157572
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinjiang''' ( '''XJNU''' ) ( Uyghur ; Chinese ) ko [[Public university|duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu]] e nder [[Xinjiang|diiwaan Uyghur en]] to leydi Siin, sosaa ko e lewru desaambar 1978 e dow yamiroore ministeer jaŋde, e ardiiɓe ɗum ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ürümqi e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tra Xiining.<ref>School Introduction". www.xjnu.edu.cn. Archived from the original on June 5, 2022. Retrieved June 5, 2022</ref>
== Almuɓɓe ɓennuɓe ==
* Gulchehra Hoja, jaayndiyanke
== Tuugnorgal ==
c6xebrauzo1rbku0mvo6odrnmj1k38f
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinyang
0
38013
157573
2026-03-26T16:10:33Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339990612|Xinyang Normal University]]"
157573
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinyang Normal''' (XYNU) woni ko e wuro Xinyang ngo nafooje pinal e daartol lolluɗe e nder fuɗnaange [[Ciina|leydi Siin]] hakkundeejo 's diiwaan Henan .
== Tariya ==
Sosaa ko e hitaande 1975, XYNU ko duɗal jaaɓi haaɗtirde to wuro Xinyang jeyaangal e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe [[Kaifeng]] (iwdi [[Henan University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Henan]] ). E hitaande 1998, XYNU heɓi yamiroore e Diiso Dowla Siin ngam rokkude dipolomaaji MA.
== Jannginooɓe ==
* Duɗal politik e sariya
* Duɗal binndol
* Duɗal gannde nguurndam
* Duɗal ganndal jaŋde
* Duɗal Kimiiya & Innjiniyaaruuji Kimiiya
* Duɗal Jaŋde Jokkondiral
* Koolaaɗo kuuɓal Huarui
* Duɗal Faggudu ;Njuɓɓudi
* Duɗal Fisik & Innjiniyaaruuji Elektoronik
* Duɗal Hiisawal ; Ganndal humpito
* Departemaa jokkondiral hakkunde yimɓe
* Departemaa jaŋde ɓanndu
* Departemaa Miijo
* Departemaa daartol
* Departemaa ñeeñal
* Departemaa Ɗemɗe Janane
* Departemaa Innjiniyaaruuji mahdi
* Departemaa janngingol e wiɗto ɗemngal Engele
* Departemaa ganndal wuro e nokkuuji
* Departemaa Janngingol Marxism ; Wiɗtooji
* Departemaa ganndal e karallaagal ordinateer
== Teddungal ==
E hitaande 2007, XYNU heɓi tiitoonde ''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde moƴƴal'' e nder porogaraam ƴeewndo jaŋde ngenndiire.
E hitaande 2009, XYNU toɗɗaama ngam ''wonde mbaydi ngenndiwal e nder ƴellitaare nehdi e pinal'' .
'XYNU ko ɓiɗɗo jannginooɓe potɓe wonde', wiyi Mr Fei Xiaotong, daraniiɗo renndo e jaŋde lolluɗo.
== Ƴeew kadi ==
* Caay Maojian
* Wuro Xinyang
* Fei Xiyotong
== Tuugnorgal ==
8osals6ut1rj3lazk8enzdxhahjel0g
157574
157573
2026-03-26T16:11:10Z
Pharouqenr
11142
157574
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinyang Normal''' (XYNU) woni ko e wuro Xinyang ngo nafooje pinal e daartol lolluɗe e nder fuɗnaange [[Ciina|leydi Siin]] hakkundeejo 's diiwaan Henan .
== Tariya ==
Sosaa ko e hitaande 1975, XYNU ko duɗal jaaɓi haaɗtirde to wuro Xinyang jeyaangal e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe [[Kaifeng]] (iwdi [[Henan University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Henan]] ). E hitaande 1998, XYNU heɓi yamiroore e Diiso Dowla Siin ngam rokkude dipolomaaji MA.
== Jannginooɓe ==
* Duɗal politik e sariya
* Duɗal binndol
* Duɗal gannde nguurndam
* Duɗal ganndal jaŋde
* Duɗal Kimiiya & Innjiniyaaruuji Kimiiya
* Duɗal Jaŋde Jokkondiral
* Koolaaɗo kuuɓal Huarui
* Duɗal Faggudu ;Njuɓɓudi
* Duɗal Fisik & Innjiniyaaruuji Elektoronik
* Duɗal Hiisawal ; Ganndal humpito
* Departemaa jokkondiral hakkunde yimɓe
* Departemaa jaŋde ɓanndu
* Departemaa Miijo
* Departemaa daartol
* Departemaa ñeeñal
* Departemaa Ɗemɗe Janane
* Departemaa Innjiniyaaruuji mahdi
* Departemaa janngingol e wiɗto ɗemngal Engele
* Departemaa ganndal wuro e nokkuuji
* Departemaa Janngingol Marxism ; Wiɗtooji
* Departemaa ganndal e karallaagal ordinateer
== Teddungal ==
E hitaande 2007, XYNU heɓi tiitoonde ''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde moƴƴal'' e nder porogaraam ƴeewndo jaŋde ngenndiire.
E hitaande 2009, XYNU toɗɗaama ngam ''wonde mbaydi ngenndiwal e nder ƴellitaare nehdi e pinal'' .
'XYNU ko ɓiɗɗo jannginooɓe potɓe wonde', wiyi Mr Fei Xiaotong, daraniiɗo renndo e jaŋde lolluɗo.
== Ƴeew kadi ==
* Caay Maojian
* Wuro Xinyang
* Fei Xiyotong
737cq68bpl8fj6dp218892p9gh3ey0u
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze
0
38014
157575
2026-03-26T16:11:38Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1301305757|Yangtze Normal University]]"
157575
wikitext
text/x-wiki
<gallery widths="162px" heights="162px">
File:River_Town_campus_-_The_entrance_to_the_campus.jpg|alt=The entrance to the campus, in front of the area where Peter Hessler was living, 2017| Naatgol duɗal ngal, yeeso nokku ɗo Peter Hessler hoɗi ɗoo, 2017
File:River_Town_campus_-_Apartment_area_in_front_of_the_entrance_to_the_campus.jpg|alt=The area where Peter Hessler's apartment was, in front of the entrance to the campus, 2017| Nokku ɗo suudu Peter Hessler wonnoo, yeeso damal duɗal ngal, 2017
File:River_Town_-_The_croquet_court.jpg|alt=The croquet court, now abandoned, near the entrance, 2017| Ñaawirde croquet, jooni woppitaa, sara damal, 2017
File:River_Town_campus_-_Entrance_to_one_of_the_departments.jpg|alt=The entrance to one of the departments where Peter Hessler was teaching, 2017| Naatgol gooto e departemaaji ɗo Peter Hessler jannginnoo, 2017
File:River_Town_campus_-_Basketball_field.jpg|alt=The basketball field inside the campus, 2017| Laabi basket nder suudu janngirde, 2017
File:River_Town_campus_-_Abandoned_gym.jpg|alt=Abandoned gym inside the campus, 2017| Jim acci nder suudu janngirde, 2017
File:River_Town_-_The_back_entrance.jpg|alt=The back entrance to the campus, 2017| Naatgol caggal duɗal ngal, 2017
</gallery>
[[File:Yangtze_Normal_Universitymaingate.jpg|thumb|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze]]
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze''' ( simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde timmungal, kuuɓtodinngal, gonngal e les njiimaandi laamu wuro [[Chongqing]] to [[Ciina|leydi Siin]] . Kampus oo woni ko e [[Fuling District|diiwaan Fuling]], to nokku ɗo maayo Yangtze e maayo Wu kawri, laamorgo daartol leñol Ba ɓooyngol. Ko kañum tan woni kolees jannginooɓe e nder zone ekolosii e faggudu [[Three Gorges Reservoir Area|nokkuuji tati Gorges Reservoir]] e nokku minorité to Fuɗnaange-rewo Chongqing.
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi cuuɗi ɗiɗi (Jiangdong e Lidu), tawi ina waɗi 1,700 acres (6.9 km , tawi njaajeendi mum ko 400 000 meeteer kaaree.
== Tariya ==
Daartol duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ummorii ko e hitaande 1901 e laamu laamɗo Guangxu e nder laamu Qing, hono Akademi laawɗuɗo Fuling ngam jaŋde ganndal.
Nde sosaa ko e hitaande 1982, innitiraa ko Duɗal Jannginooɓe Fuling e hitaande 1993, o arti e darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2001 nde o hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Fuling e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuling.
=== Nokku ɓooyɗo ===
Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Fuling, kam e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze Normal ina ngonnoo e nokku biyeteeɗo Jiangdong to Fuling haa e kitaale 2000. Hannde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Jannginooɓe Fuling, e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Yangtze Normal, ina ngoni e Lidu fatude. Kampus Jiangdong ko nokku hoɗorde mawɓe.
== Jannginooɓe e almuɓɓe ==
Won binnditagol timmungol ko ina tolnoo e 13 200 almuudo, ɓe mbaawi renndude geɗe janngirɗe e laboratuwaaruuji keewɗi tawa njoɓdi mum en ina tolnoo e 50 miliyoŋ Yuan.
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii 1 320 jannginoowo e gollotooɓe, tawi heen 720 ko jannginooɓe timmuɓe, heen 160 ko porfeseeruuji jokkondirɗi, 41 ko porfeseeruuji. Yanti heen, ina waɗi ko ina ɓura 100 safrooɓe e jogiiɓe dipolomaaji master, 20 porfeseeruuji e jannginooɓe 4 jananɓe.
1qno1gu7avl3q4z4hbw7wmtb93qme08
157576
157575
2026-03-26T16:12:55Z
Pharouqenr
11142
157576
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}<gallery widths="162px" heights="162px">
File:River_Town_campus_-_The_entrance_to_the_campus.jpg|alt=The entrance to the campus, in front of the area where Peter Hessler was living, 2017| Naatgol duɗal ngal, yeeso nokku ɗo Peter Hessler hoɗi ɗoo, 2017
File:River_Town_campus_-_Apartment_area_in_front_of_the_entrance_to_the_campus.jpg|alt=The area where Peter Hessler's apartment was, in front of the entrance to the campus, 2017| Nokku ɗo suudu Peter Hessler wonnoo, yeeso damal duɗal ngal, 2017
File:River_Town_-_The_croquet_court.jpg|alt=The croquet court, now abandoned, near the entrance, 2017| Ñaawirde croquet, jooni woppitaa, sara damal, 2017
File:River_Town_campus_-_Entrance_to_one_of_the_departments.jpg|alt=The entrance to one of the departments where Peter Hessler was teaching, 2017| Naatgol gooto e departemaaji ɗo Peter Hessler jannginnoo, 2017
File:River_Town_campus_-_Basketball_field.jpg|alt=The basketball field inside the campus, 2017| Laabi basket nder suudu janngirde, 2017
File:River_Town_campus_-_Abandoned_gym.jpg|alt=Abandoned gym inside the campus, 2017| Jim acci nder suudu janngirde, 2017
File:River_Town_-_The_back_entrance.jpg|alt=The back entrance to the campus, 2017| Naatgol caggal duɗal ngal, 2017
</gallery>
[[File:Yangtze_Normal_Universitymaingate.jpg|thumb|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze]]
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze''' ( simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde timmungal, kuuɓtodinngal, gonngal e les njiimaandi laamu wuro [[Chongqing]] to [[Ciina|leydi Siin]] . Kampus oo woni ko e [[Fuling District|diiwaan Fuling]], to nokku ɗo maayo Yangtze e maayo Wu kawri, laamorgo daartol leñol Ba ɓooyngol. Ko kañum tan woni kolees jannginooɓe e nder zone ekolosii e faggudu [[Three Gorges Reservoir Area|nokkuuji tati Gorges Reservoir]] e nokku minorité to Fuɗnaange-rewo Chongqing.
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi cuuɗi ɗiɗi (Jiangdong e Lidu), tawi ina waɗi 1,700 acres (6.9 km , tawi njaajeendi mum ko 400 000 meeteer kaaree.
== Tariya ==
Daartol duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ummorii ko e hitaande 1901 e laamu laamɗo Guangxu e nder laamu Qing, hono Akademi laawɗuɗo Fuling ngam jaŋde ganndal.
Nde sosaa ko e hitaande 1982, innitiraa ko Duɗal Jannginooɓe Fuling e hitaande 1993, o arti e darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2001 nde o hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Fuling e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuling.
=== Nokku ɓooyɗo ===
Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Fuling, kam e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze Normal ina ngonnoo e nokku biyeteeɗo Jiangdong to Fuling haa e kitaale 2000. Hannde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Jannginooɓe Fuling, e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Yangtze Normal, ina ngoni e Lidu fatude. Kampus Jiangdong ko nokku hoɗorde mawɓe.
== Jannginooɓe e almuɓɓe ==
Won binnditagol timmungol ko ina tolnoo e 13 200 almuudo, ɓe mbaawi renndude geɗe janngirɗe e laboratuwaaruuji keewɗi tawa njoɓdi mum en ina tolnoo e 50 miliyoŋ Yuan.
Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii 1 320 jannginoowo e gollotooɓe, tawi heen 720 ko jannginooɓe timmuɓe, heen 160 ko porfeseeruuji jokkondirɗi, 41 ko porfeseeruuji. Yanti heen, ina waɗi ko ina ɓura 100 safrooɓe e jogiiɓe dipolomaaji master, 20 porfeseeruuji e jannginooɓe 4 jananɓe.
jsy3hfdkdz1gykhl5escqp4kry5qxwe
Thembi Msane
0
38015
157577
2026-03-26T16:12:56Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Thembi Portia Msane ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu.[2][3] Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019. Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.[4] Msane wo..."
157577
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Thembi Portia Msane ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu.[2][3] Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019.
Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.[4]
Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023.[4]
Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023.[5]
Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5
Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025
Tuugnorgal
6xz3wmvqjyyk82oq24vh8016ijg0uo8
157581
157577
2026-03-26T16:14:52Z
Ilya Discuss
10103
157581
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Thembi Portia Msane''' ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu. Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019.
Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.
Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023.
Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023.
Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5
Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025
== Tuugnorgal ==
pplts5t6gibmhhkeccqkgzlyjqd4mxu
157583
157581
2026-03-26T16:16:20Z
Ilya Discuss
10103
157583
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Thembi Portia Msane''' ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu. Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019.<ref>{{cite news|title=At least 17 new EFF members in National Assembly|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/at-least-17-new-eff-members-in-national-assembly/|access-date=27 December 2020|agency=SABC News|date=10 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=27 December 2020|agency=News24|date=15 May 2019}}</ref>
Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.
Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023.
Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023.
Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5
Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025
== Tuugnorgal ==
cfr4lyc2i1mfgl20wmd9ygwl7rrkpoh
157584
157583
2026-03-26T16:17:32Z
Ilya Discuss
10103
157584
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Thembi Portia Msane''' ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu. Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019.<ref>{{cite news|title=At least 17 new EFF members in National Assembly|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/at-least-17-new-eff-members-in-national-assembly/|access-date=27 December 2020|agency=SABC News|date=10 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=27 December 2020|agency=News24|date=15 May 2019}}</ref>
Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.<ref name="PA">{{cite web|title=Thembi Portia Msane|url=https://www.pa.org.za/person/thembi-portia-msane/|website=People's Assembly|access-date=27 December 2020}}</ref>
Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023.
Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023.
Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5
Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025
== Tuugnorgal ==
39s5w84dbu18xxa056207k75eqbsgas
157585
157584
2026-03-26T16:18:34Z
Ilya Discuss
10103
157585
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Thembi Portia Msane''' ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu. Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019.<ref>{{cite news|title=At least 17 new EFF members in National Assembly|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/at-least-17-new-eff-members-in-national-assembly/|access-date=27 December 2020|agency=SABC News|date=10 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=27 December 2020|agency=News24|date=15 May 2019}}</ref>
Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.<ref name="PA">{{cite web|title=Thembi Portia Msane|url=https://www.pa.org.za/person/thembi-portia-msane/|website=People's Assembly|access-date=27 December 2020}}</ref>
Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023.<ref name="PA2">{{cite web|last=R|first=J|date=18 September 2023|title=Councilor's notices|url=https://www.ekurhuleni.gov.za/councillor-notices/speaker-officiates-swearing-in-of-new-eff-councillor/|access-date=18 September 2023|website=City of Ekurhuleni}}</ref>
Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023.
Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5
Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025
== Tuugnorgal ==
lrlv5qrbn8dob73z1wbl035jzpfd7j0
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili
0
38016
157578
2026-03-26T16:13:37Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339889995|Yili Normal University]]"
157578
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili Normal''' ( Chinese ; Kazakh ) ko [[Normal school|duɗal toowngal toowngal]] to [[Ili Kazakh Autonomous Prefecture|diiwaan Ili Kazakh]], [[Xinjiang|to Xinjiang]], [[Ciina|Siin]] . Ko ministeer jaŋde, laamu leydi Xinjiang Uygur, e laamu diiwaan [[Jiangsu]] mballiti ɗum e ballal [[Nanjing University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing]] e [[Nanjing Normal University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing Normal]].
== Tariya ==
* Ñalnde 17 abriil 1948 : Koolaaɗo kuuɓal Yili
* Oktoobar 1949 : Koolaaɗo kuuɓal Ehmetjan
* 1953 Duɗal Yili 伊犁师范学校
* Ñalnde 7 mee 1980 : Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili (伊犁师范学院;
* Desammbar, 2018: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yili (伊犁师范大学;
== Jokkondire yaajɗe ==
* [http://www.ylsy.edu.cn Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili Normal] Archived (in Chinese)
nzdlar9h0zj6dvpuw9vb6h0qvcc8py8
157579
157578
2026-03-26T16:14:08Z
Pharouqenr
11142
157579
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili Normal''' ( Chinese ; Kazakh ) ko [[Normal school|duɗal toowngal toowngal]] to [[Ili Kazakh Autonomous Prefecture|diiwaan Ili Kazakh]], [[Xinjiang|to Xinjiang]], [[Ciina|Siin]] . Ko ministeer jaŋde, laamu leydi Xinjiang Uygur, e laamu diiwaan [[Jiangsu]] mballiti ɗum e ballal [[Nanjing University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing]] e [[Nanjing Normal University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing Normal]].
== Tariya ==
* Ñalnde 17 abriil 1948 : Koolaaɗo kuuɓal Yili
* Oktoobar 1949 : Koolaaɗo kuuɓal Ehmetjan
* 1953 Duɗal Yili 伊犁师范学校
* Ñalnde 7 mee 1980 : Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili (伊犁师范学院;
* Desammbar, 2018: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yili (伊犁师范大学;
== Jokkondire yaajɗe ==
* [http://www.ylsy.edu.cn Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili Normal] Archived (in Chinese)
c5ngaknedx2c2t10vrvfphcr87z2764
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yunnan
0
38017
157580
2026-03-26T16:14:34Z
Pharouqenr
11142
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341658999|Yunnan Normal University]]"
157580
wikitext
text/x-wiki
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yunnan''' (云南师范大学; '''YNNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde renndoyankeewal to Kunming, Yunnan, [[Ciina|Siin]] . Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ko diiwaan Yunnan e ministeer jaŋde.<ref> "学校简介-云南师范大学". 云南师范大学. Retrieved 18 August 2025.</ref>
== Tariya ==
Sosaa ko e hitaande 1938 ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Normal Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Jokkondiral Fuɗnaange-rewo tuugiiɗo e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Peking, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tsinghua, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nankai, ngal innitiraa ko ‘Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Kunming’ e hitaande 1946 nde facultés ngarti to fuɗnaange.
Caggal nde wolde fuɗɗii e hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Peking, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tsinghua, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nankai ngummii Kunming, kawri e [[National Southwestern Associated University|Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde National Southwest Associated]], tawi ina waɗi Duɗe Ganndal Neɗɗankaagal, Ganndal, Innjiniyaaruuji, Njulaagu e Sariya, e Duɗal Jannginooɓe. Caggal nde wolde ndee joofi, duɗe jaaɓi-haaɗtirde tati ɗee ngarti e nokkuuji mum en to bannge worgo, kono duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe ngal wayli innde duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe National Kunming, heddii caggal ngam wontude duɗal keeringal. E hitaande 1950, konngol "National" ngol ittaa e innde maggol. Duuɓi capanɗe seeɗa caggal ɗuum, e hitaande 1984, nde heɓi innde mayre hannde ndee, hono Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yunnan Normal.
== Mahdi ==
YNNU ina waɗi 2 847 mu (hedde 469 ektaar). Ina waɗi duɗe 26 e ko ina ɓura 40 nokku wiɗto e duɗe. Ina waɗi ko ina ɓura 30 000 almuudo timmuɗo janngoowo dipolomaaji e ko ina ɓura 18 000 almuudo janngoowo jaŋde jokkunde.
== Tuugnorgal ==
faqzk3tonxf3h9cdsgmsa5nk8slhulk
157582
157580
2026-03-26T16:14:56Z
Pharouqenr
11142
157582
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yunnan''' (云南师范大学; '''YNNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde renndoyankeewal to Kunming, Yunnan, [[Ciina|Siin]] . Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ko diiwaan Yunnan e ministeer jaŋde.<ref> "学校简介-云南师范大学". 云南师范大学. Retrieved 18 August 2025.</ref>
== Tariya ==
Sosaa ko e hitaande 1938 ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Normal Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Jokkondiral Fuɗnaange-rewo tuugiiɗo e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Peking, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tsinghua, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nankai, ngal innitiraa ko ‘Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Kunming’ e hitaande 1946 nde facultés ngarti to fuɗnaange.
Caggal nde wolde fuɗɗii e hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Peking, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tsinghua, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nankai ngummii Kunming, kawri e [[National Southwestern Associated University|Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde National Southwest Associated]], tawi ina waɗi Duɗe Ganndal Neɗɗankaagal, Ganndal, Innjiniyaaruuji, Njulaagu e Sariya, e Duɗal Jannginooɓe. Caggal nde wolde ndee joofi, duɗe jaaɓi-haaɗtirde tati ɗee ngarti e nokkuuji mum en to bannge worgo, kono duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe ngal wayli innde duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe National Kunming, heddii caggal ngam wontude duɗal keeringal. E hitaande 1950, konngol "National" ngol ittaa e innde maggol. Duuɓi capanɗe seeɗa caggal ɗuum, e hitaande 1984, nde heɓi innde mayre hannde ndee, hono Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yunnan Normal.
== Mahdi ==
YNNU ina waɗi 2 847 mu (hedde 469 ektaar). Ina waɗi duɗe 26 e ko ina ɓura 40 nokku wiɗto e duɗe. Ina waɗi ko ina ɓura 30 000 almuudo timmuɗo janngoowo dipolomaaji e ko ina ɓura 18 000 almuudo janngoowo jaŋde jokkunde.
== Tuugnorgal ==
sc0wngfunk4ruhafl506jxhaqymkw45
Joan Pennington
0
38018
157586
2026-03-26T16:21:18Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Joan Pennington (jibinaa ko c. 1960) ko Ameriknaajo gonnooɗo njuumri kawgel, dañɗo meday gooto kaalis e ɗiɗi kaŋŋe e kawgel winnderewal ndiyam 1978.O heɓiino tawtoreede Olimpiyaaji 1980, kono o waawaano tawtoreede sabu boykot Olimpiyaaji Mosku ɗi Amerik ardinoo. Pennington naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Texas, o lummbii e fedde Texas Longhorns lummbiinde e diwde e kawgel Fedde ngam fijooji hakkunde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ngam rewɓe (AIAW) e Fedde n..."
157586
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Joan Pennington (jibinaa ko c. 1960) ko Ameriknaajo gonnooɗo njuumri kawgel, dañɗo meday gooto kaalis e ɗiɗi kaŋŋe e kawgel winnderewal ndiyam 1978.O heɓiino tawtoreede Olimpiyaaji 1980, kono o waawaano tawtoreede sabu boykot Olimpiyaaji Mosku ɗi Amerik ardinoo.
Pennington naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Texas, o lummbii e fedde Texas Longhorns lummbiinde e diwde e kawgel Fedde ngam fijooji hakkunde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ngam rewɓe (AIAW) e Fedde ngenndiire ngam fijooji duɗe jaaɓi-haaɗtirde (NCAA). E nder golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde o dañii njeenaaje jeetati AIAW e NCAA, o heɓi kadi njeenaari 28 All-American. Ko kanko heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam njulaagu e diwde, anndinde mo wonde debbo ɓurɗo waawde njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1978–79.
O waɗii fooftere duuɓi ɗiɗi e njulaagu tuggi 1980 haa 1982, o woppi golle makko e hitaande 1984. O heɓi dipolom makko master e ganndal ɓamtaare cellal e fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt, o heɓi kadi dipolom makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni.
Ƴeew kadi
Doggol almuɓɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin
Doggol yimɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt
Doggol dañɓe njeenaaje kawgel winnderewal e nder ndiyam (rewɓe)
Tuugnorgal
9wdf82mckjpi6xowtx3rm66ehihirb0
157587
157586
2026-03-26T16:23:07Z
Ilya Discuss
10103
157587
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Joan Pennington''' (jibinaa ko c. 1960) ko Ameriknaajo gonnooɗo njuumri kawgel, dañɗo meday gooto kaalis e ɗiɗi kaŋŋe e kawgel winnderewal ndiyam 1978.O heɓiino tawtoreede Olimpiyaaji 1980, kono o waawaano tawtoreede sabu boykot Olimpiyaaji Mosku ɗi Amerik ardinoo.
Pennington naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Texas, o lummbii e fedde Texas Longhorns lummbiinde e diwde e kawgel Fedde ngam fijooji hakkunde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ngam rewɓe (AIAW) e Fedde ngenndiire ngam fijooji duɗe jaaɓi-haaɗtirde (NCAA). E nder golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde o dañii njeenaaje jeetati AIAW e NCAA, o heɓi kadi njeenaari 28 All-American. Ko kanko heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam njulaagu e diwde, anndinde mo wonde debbo ɓurɗo waawde njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1978–79.
O waɗii fooftere duuɓi ɗiɗi e njulaagu tuggi 1980 haa 1982, o woppi golle makko e hitaande 1984. O heɓi dipolom makko master e ganndal ɓamtaare cellal e fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt, o heɓi kadi dipolom makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni.
== Ƴeew kadi ==
Doggol almuɓɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin
Doggol yimɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt
Doggol dañɓe njeenaaje kawgel winnderewal e nder ndiyam (rewɓe)
== Tuugnorgal ==
mw5a17t2z2lsm1c2r028gzr8hveklff
157588
157587
2026-03-26T16:24:45Z
Ilya Discuss
10103
157588
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Joan Pennington''' (jibinaa ko c. 1960) ko Ameriknaajo gonnooɗo njuumri kawgel, dañɗo meday gooto kaalis e ɗiɗi kaŋŋe e kawgel winnderewal ndiyam 1978.O heɓiino tawtoreede Olimpiyaaji 1980, kono o waawaano tawtoreede sabu boykot Olimpiyaaji Mosku ɗi Amerik ardinoo.<ref name="r2" /><ref>Collegiate Women Sports Awards, [http://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/swimdive Past Honda Sports Award Winners for Swimming & Diving]. Retrieved December 4, 2014.</ref><ref>{{Cite web|url=https://texassports.com/hof.aspx?hof=55&kiosk=true|title=Joan Pennington (2001) - Hall of Honor|website=University of Texas Athletics|language=en|access-date=2020-03-24}}</ref>
Pennington naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Texas, o lummbii e fedde Texas Longhorns lummbiinde e diwde e kawgel Fedde ngam fijooji hakkunde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ngam rewɓe (AIAW) e Fedde ngenndiire ngam fijooji duɗe jaaɓi-haaɗtirde (NCAA). E nder golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde o dañii njeenaaje jeetati AIAW e NCAA, o heɓi kadi njeenaari 28 All-American. Ko kanko heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam njulaagu e diwde, anndinde mo wonde debbo ɓurɗo waawde njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1978–79.
O waɗii fooftere duuɓi ɗiɗi e njulaagu tuggi 1980 haa 1982, o woppi golle makko e hitaande 1984. O heɓi dipolom makko master e ganndal ɓamtaare cellal e fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt, o heɓi kadi dipolom makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni.
== Ƴeew kadi ==
Doggol almuɓɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin
Doggol yimɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt
Doggol dañɓe njeenaaje kawgel winnderewal e nder ndiyam (rewɓe)
== Tuugnorgal ==
nsmxw09mq6xakb4sg0of7m0myejfzva
William S. LaRochelle
0
38019
157589
2026-03-26T16:27:20Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''William LaRochelle''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack. == Nguurndam gadano == LaRochelle jibinaa ko to wuro Methuen to Massachusetts, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bates, o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston. Ndeen o golliima e konu ndiyam Amerik e wolde adunaare ɗimmere. == Golle coftal ɓalli == Caggal nde o golli e wolde adunaare ɗiɗmere, LaRochelle fuɗɗii janngin..."
157589
wikitext
text/x-wiki
'''William LaRochelle''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack.
== Nguurndam gadano ==
LaRochelle jibinaa ko to wuro Methuen to Massachusetts, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bates, o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston. Ndeen o golliima e konu ndiyam Amerik e wolde adunaare ɗimmere.
== Golle coftal ɓalli ==
Caggal nde o golli e wolde adunaare ɗiɗmere, LaRochelle fuɗɗii jannginde kippu basket duɗal jaaɓi haaɗtirde North Andover, kippu ngu o ardii e kawgel diiwaan Massachusetts Class C e hitaande 1958. Caggal ɗuum o rokkaama golle gardiiɗo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack.[2]
E nder daawal makko gadanal e gardagol (1958–59), porogaraam oo joofni ko e 12 nafoore e 11 ŋakkeende. Ɗuum woni ko adii nde Merrimack College heɓata nasaraaku.[3] E nder hitaande 1966–67, o ardii Warriors haa 17 nasaraaku nder limngal janngirde nden o winnditi nasaraaku maako 100ɓo dow ko laarani coftugo, o laati arandeejo nder taariiha taskaram ngam heɓugo limngal limngal. Ko hitaande 1969-70 woni hitaande makko sakkitiinde to Merrimack.
E nder duuɓi makko 12 to Merrimack, LaRochelle ardii Warriors haa duuɓi jeenay keɓɗi, e limngal 153-116.[4] O joginoo ko limre Merrimack ɓurnde heewde e nafooje coftal ɓalli fotde duuɓi 20 haa nde Bert Hammel ɓuri mo e sahaa 1990–91.
== Nguurndam caggal ==
La Rochelle ummiima Kaliforni e hitaande 1983, o naati e dingiral jimɗi nokku oo, o woni jannginoowo golf.[1] O sankii ko ñalnde 7 lewru Mbooy hitaande 2012, o woppi ɓiɓɓe makko 3 e nder 5 e taaniraaɓe e taaniraaɓe heewɓe.[5] Caggal mum o naatnaa e suudu mawndu dingiral North Andover.
== Tuugnorgal ==
f6yrmjko21wmo8ulu42u2op6l5lxtxz
157591
157589
2026-03-26T16:27:42Z
Isa Oumar
9821
157591
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''William LaRochelle''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack.
== Nguurndam gadano ==
LaRochelle jibinaa ko to wuro Methuen to Massachusetts, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bates, o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston. Ndeen o golliima e konu ndiyam Amerik e wolde adunaare ɗimmere.
== Golle coftal ɓalli ==
Caggal nde o golli e wolde adunaare ɗiɗmere, LaRochelle fuɗɗii jannginde kippu basket duɗal jaaɓi haaɗtirde North Andover, kippu ngu o ardii e kawgel diiwaan Massachusetts Class C e hitaande 1958. Caggal ɗuum o rokkaama golle gardiiɗo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack.[2]
E nder daawal makko gadanal e gardagol (1958–59), porogaraam oo joofni ko e 12 nafoore e 11 ŋakkeende. Ɗuum woni ko adii nde Merrimack College heɓata nasaraaku.[3] E nder hitaande 1966–67, o ardii Warriors haa 17 nasaraaku nder limngal janngirde nden o winnditi nasaraaku maako 100ɓo dow ko laarani coftugo, o laati arandeejo nder taariiha taskaram ngam heɓugo limngal limngal. Ko hitaande 1969-70 woni hitaande makko sakkitiinde to Merrimack.
E nder duuɓi makko 12 to Merrimack, LaRochelle ardii Warriors haa duuɓi jeenay keɓɗi, e limngal 153-116.[4] O joginoo ko limre Merrimack ɓurnde heewde e nafooje coftal ɓalli fotde duuɓi 20 haa nde Bert Hammel ɓuri mo e sahaa 1990–91.
== Nguurndam caggal ==
La Rochelle ummiima Kaliforni e hitaande 1983, o naati e dingiral jimɗi nokku oo, o woni jannginoowo golf.[1] O sankii ko ñalnde 7 lewru Mbooy hitaande 2012, o woppi ɓiɓɓe makko 3 e nder 5 e taaniraaɓe e taaniraaɓe heewɓe.[5] Caggal mum o naatnaa e suudu mawndu dingiral North Andover.
== Tuugnorgal ==
j32bjw4ioltygizxu4uzhha329mdmr5
Magdalene Louisa Pietersen
0
38020
157590
2026-03-26T16:27:29Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Magdalene Louisa Pietersen (jibinaa ko lewru noowammbar 1956) ko neɗɗo politik mo Afrik worgo, wonnoo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila e fedde ngenndiire Afrik (ANC) tuggi 2022 haa 2024. Tuugnorgal"
157590
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Magdalene Louisa Pietersen (jibinaa ko lewru noowammbar 1956) ko neɗɗo politik mo Afrik worgo, wonnoo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila e fedde ngenndiire Afrik (ANC) tuggi 2022 haa 2024.
Tuugnorgal
698acz811iyzse0s80ejse2ac9y5tmh
157592
157590
2026-03-26T16:28:33Z
Ilya Discuss
10103
157592
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Magdalene Louisa Pietersen''' (jibinaa ko lewru noowammbar 1956) ko neɗɗo politik mo Afrik worgo, wonnoo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila e fedde ngenndiire Afrik (ANC) tuggi 2022 haa 2024.
== Tuugnorgal ==
048ex3g2m4jyyuk5m4f5zqk2etl02rt
157593
157592
2026-03-26T16:29:32Z
Ilya Discuss
10103
157593
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Magdalene Louisa Pietersen''' (jibinaa ko lewru noowammbar 1956) ko neɗɗo politik mo Afrik worgo, wonnoo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila e fedde ngenndiire Afrik (ANC) tuggi 2022 haa 2024.2024.<ref>{{Cite web|title=Magdalene Louisa Pietersen|url=http://www.pa.org.za/person/magdalene-louisa-pietersen/|access-date=2022-03-28|website=People's Assembly|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
s9ax38unh0uavmjtkph5pqfe0hd77vs
Isaac Yacob
0
38021
157594
2026-03-26T16:31:02Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Isaac Yacob''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers, fedde basket ngenndiire (NBA).<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster | Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500..."
157594
wikitext
text/x-wiki
'''Isaac Yacob''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers, fedde basket ngenndiire (NBA).<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster | Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500 with zero 1st round draft picks in the current Rick Carlisle era...}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
'''Los Anjeles (2017-2019)'''
Yacob woniino gardiiɗo coftal ɓalli Lakers gila 2017 haa 2019 e gardagol Luke Walton.<ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1947402696795078696|title=The Indiana Pacers finished with the top scoring offense in summer league, with four 2nd round picks & eleven undrafted players. Three of those four 2nd round picks missed a minimum of one game...}}</ref><ref>{{Cite web|title=2025 Summer League {{!}} Vegas {{!}} Team Stats {{!}} NBA.com|url=https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717180014/https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|access-date=2026-03-01|archive-date=2025-07-17}}</ref>
'''Laamɓe Sakramento (2019-2022)<ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref>'''
Yacob ko Sacramento Kings ƴetti ɗum ngam wonde balloowo koolaaɗo kuuɓal wideyooji gila 2019 haa 2021, o woni kadi hooreejo koolaaɗo kuuɓal wideyoo gila 2021-2022.<ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Pacers staff update: Isaac Yacob hired as head video coordinator|url=https://www.fieldhousefiles.com/p/pacers-hire-isaac-yacob-new-role-dylan-debusk|website=fieldhousefiles.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref>
'''Indiyana Pacers (2022-hannde)'''
E hitaande 2022, Yacob naati e fedde Indiana Pacers ngam wonde gardiiɗo wideyoo.[3] O artiraa e golle gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e hitaande 2023.[4] Yacob ardii 2025 Pacers Summer League Team ngam ɓurde limde limngal e nder Ligue Summer, e limngal ɓurngal .500 e zero picks 1st round & sappo e go'o fukuyaŋkooɓe ɓe limtaaka.<ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1947402696795078696|title=The Indiana Pacers finished with the top scoring offense in summer league, with four 2nd round picks & eleven undrafted players. Three of those four 2nd round picks missed a minimum of one game...}}</ref><ref>{{Cite web|title=2025 Summer League {{!}} Vegas {{!}} Team Stats {{!}} NBA.com|url=https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717180014/https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|access-date=2026-03-01|archive-date=2025-07-17}}</ref>Koolaaɗo gadano waɗde ɗum e les jamaanu Rick Carlisle hannde oo.<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster | Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500 with zero 1st round draft picks in the current Rick Carlisle era...}}</ref>
== Tuugnorgal ==
3o81a53cdqb8bmha7rbksg4o6j50r3m
157595
157594
2026-03-26T16:31:16Z
Isa Oumar
9821
157595
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Isaac Yacob''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers, fedde basket ngenndiire (NBA).<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster | Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500 with zero 1st round draft picks in the current Rick Carlisle era...}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
'''Los Anjeles (2017-2019)'''
Yacob woniino gardiiɗo coftal ɓalli Lakers gila 2017 haa 2019 e gardagol Luke Walton.<ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1947402696795078696|title=The Indiana Pacers finished with the top scoring offense in summer league, with four 2nd round picks & eleven undrafted players. Three of those four 2nd round picks missed a minimum of one game...}}</ref><ref>{{Cite web|title=2025 Summer League {{!}} Vegas {{!}} Team Stats {{!}} NBA.com|url=https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717180014/https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|access-date=2026-03-01|archive-date=2025-07-17}}</ref>
'''Laamɓe Sakramento (2019-2022)<ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref>'''
Yacob ko Sacramento Kings ƴetti ɗum ngam wonde balloowo koolaaɗo kuuɓal wideyooji gila 2019 haa 2021, o woni kadi hooreejo koolaaɗo kuuɓal wideyoo gila 2021-2022.<ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Pacers staff update: Isaac Yacob hired as head video coordinator|url=https://www.fieldhousefiles.com/p/pacers-hire-isaac-yacob-new-role-dylan-debusk|website=fieldhousefiles.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref>
'''Indiyana Pacers (2022-hannde)'''
E hitaande 2022, Yacob naati e fedde Indiana Pacers ngam wonde gardiiɗo wideyoo.[3] O artiraa e golle gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e hitaande 2023.[4] Yacob ardii 2025 Pacers Summer League Team ngam ɓurde limde limngal e nder Ligue Summer, e limngal ɓurngal .500 e zero picks 1st round & sappo e go'o fukuyaŋkooɓe ɓe limtaaka.<ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1947402696795078696|title=The Indiana Pacers finished with the top scoring offense in summer league, with four 2nd round picks & eleven undrafted players. Three of those four 2nd round picks missed a minimum of one game...}}</ref><ref>{{Cite web|title=2025 Summer League {{!}} Vegas {{!}} Team Stats {{!}} NBA.com|url=https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717180014/https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|access-date=2026-03-01|archive-date=2025-07-17}}</ref>Koolaaɗo gadano waɗde ɗum e les jamaanu Rick Carlisle hannde oo.<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster | Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500 with zero 1st round draft picks in the current Rick Carlisle era...}}</ref>
== Tuugnorgal ==
hz2yggvzs4h1khhlinps84a4hjqu3gq
A.B. Williamson
0
38022
157596
2026-03-26T16:33:02Z
Isa Oumar
9821
Created page with "A.B. Williamson (23 marse 1945 – 2 suwee 2024)[1] ko gardiiɗo basket Ameriknaajo.<ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|acc..."
157596
wikitext
text/x-wiki
A.B. Williamson (23 marse 1945 – 2 suwee 2024)[1] ko gardiiɗo basket Ameriknaajo.<ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
Williamson woni hooreejo ballal worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard gila 1975 haa 1990.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref>
E nder golle makko to Howard, Williamson dañii njeenaaje keewɗe e coftal ɓalli e kaɓirɗe ekipaaji. Ko gooto e makko, o woniino gardiiɗo MEAC laabi tati e hitaande 1980, 1983, e 1987. E gardagol makko, Bison wonnoo ko kañum woni jaaltaaɓe MEAC e hitaande 1980, 1983, e 1987, jaaltaaɓe kawgel MEAC e hitaande 1980 e app19de 1981. Williamson wonnoo ko 0-1 e nder kawgel makko NCAA, o fooli Wyoming 78-43.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref>
== Wade ==
Ñalnde 2 lewru juko hitaande 2024, Williamson sankii e duuɓi 79 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland, to wuro Largo, MD.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
7vmivl9tu308dya4a8oey44t2o4d7i3
157597
157596
2026-03-26T16:33:20Z
Isa Oumar
9821
157597
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''A.B. Williamson''' (23 marse 1945 – 2 suwee 2024)[1] ko gardiiɗo basket Ameriknaajo.<ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
Williamson woni hooreejo ballal worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard gila 1975 haa 1990.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref>
E nder golle makko to Howard, Williamson dañii njeenaaje keewɗe e coftal ɓalli e kaɓirɗe ekipaaji. Ko gooto e makko, o woniino gardiiɗo MEAC laabi tati e hitaande 1980, 1983, e 1987. E gardagol makko, Bison wonnoo ko kañum woni jaaltaaɓe MEAC e hitaande 1980, 1983, e 1987, jaaltaaɓe kawgel MEAC e hitaande 1980 e app19de 1981. Williamson wonnoo ko 0-1 e nder kawgel makko NCAA, o fooli Wyoming 78-43.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref>
== Wade ==
Ñalnde 2 lewru juko hitaande 2024, Williamson sankii e duuɓi 79 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland, to wuro Largo, MD.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
0t5r77lj2vcjc7wq6ubfx43n6gl6iz4
Mike Weinar
0
38023
157598
2026-03-26T16:36:45Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Mike Weinar''' (jibinaa ko ñalnde 23 sulyee 1984) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, cakkitiiɗo wonde balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers to fedde basket ngenndiire (NBA). Ko adii ɗuum o woniino balloowo coftal ɓalli e nder fedde Dallas Mavericks.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squ..."
157598
wikitext
text/x-wiki
'''Mike Weinar''' (jibinaa ko ñalnde 23 sulyee 1984) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, cakkitiiɗo wonde balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers to fedde basket ngenndiire (NBA). Ko adii ɗuum o woniino balloowo coftal ɓalli e nder fedde Dallas Mavericks.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squad-nba-summer-league/|website=Japan Times}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
'''Floride (hitaande 2006-2008)'''
Tuggi 2003 haa 2006, Weinar woniino gardiiɗo almudɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida to bannge basketball worɓe. 2006 haa 2008, Weinar wonii balloowo dipolomaaji. E nder dumunna mo o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida, o jeyaa ko e kippuuji baɗɗiiɗi e kawgel ngenndiwal e hitaande 2005-06 e hitaande 2006–07.<ref name="auto">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref><ref name="auto2">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref><ref name="auto3">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref>
'''Dalaas (2008-2021)'''
E hitaande 2008 Weinar ƴettaa e fedde Dallas Mavericks ngam wonde balloowo keeriiɗo e gardiiɗo coftal ɓalli. E hitaande 2015 Weinar toɗɗaa e ballal coftal ɓalli. Weinar ardii Dallas e kawgel 2017 Orlando e kawgel ngel kadi ardii Mavericks 2019 NBA e kawgel ngel[2] e kawgel ngel e hitaande 2019, hono gardiiɗo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squad-nba-summer-league/|website=Japan Times}}</ref>
'''Jaagorgal leydi Indiyana (2021-2025)'''
E hitaande 2021, Weinar, e Lloyd Pierce e Ronald Nored, [3] ɓe keɓi ɗum e balloowo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=July 16, 2021|title=Lloyd Pierce, Ronald Nored, Mike Weinar, Jenny Boucek join Indiana Pacers coaching staff|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/31829650/lloyd-pierce-ronald-nored-mike-weinar-jenny-boucek-join-indiana-pacers-coaching-staff|website=ESPN}}</ref><ref>{{Cite web|date=August 22, 2025|title=Indiana Pacers and Assistant Coach Mike Weinar Mutually Agree to Part Ways|url=https://www.nba.com/pacers/news/indiana-pacers-and-assistant-coach-mike-weinar-mutually-agree-to-part-ways|website=nba.com}}</ref>
Ñalnde 22 lewru bowte hitaande 2025, Weinar e Pacers nanondirii ngam seertude.<ref>{{Cite web|date=July 16, 2021|title=Lloyd Pierce, Ronald Nored, Mike Weinar, Jenny Boucek join Indiana Pacers coaching staff|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/31829650/lloyd-pierce-ronald-nored-mike-weinar-jenny-boucek-join-indiana-pacers-coaching-staff|website=ESPN}}</ref><ref>{{Cite web|date=August 22, 2025|title=Indiana Pacers and Assistant Coach Mike Weinar Mutually Agree to Part Ways|url=https://www.nba.com/pacers/news/indiana-pacers-and-assistant-coach-mike-weinar-mutually-agree-to-part-ways|website=nba.com}}</ref>
== Tuugnorgal ==
2wvn18jdzn0uhkwx0p5jpr55xi9jezq
157599
157598
2026-03-26T16:37:21Z
Isa Oumar
9821
157599
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mike Weinar''' (jibinaa ko ñalnde 23 sulyee 1984) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, cakkitiiɗo wonde balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers to fedde basket ngenndiire (NBA). Ko adii ɗuum o woniino balloowo coftal ɓalli e nder fedde Dallas Mavericks.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squad-nba-summer-league/|website=Japan Times}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
'''Floride (hitaande 2006-2008)'''
Tuggi 2003 haa 2006, Weinar woniino gardiiɗo almudɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida to bannge basketball worɓe. 2006 haa 2008, Weinar wonii balloowo dipolomaaji. E nder dumunna mo o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida, o jeyaa ko e kippuuji baɗɗiiɗi e kawgel ngenndiwal e hitaande 2005-06 e hitaande 2006–07.<ref name="auto">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref><ref name="auto2">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref><ref name="auto3">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref>
'''Dalaas (2008-2021)'''
E hitaande 2008 Weinar ƴettaa e fedde Dallas Mavericks ngam wonde balloowo keeriiɗo e gardiiɗo coftal ɓalli. E hitaande 2015 Weinar toɗɗaa e ballal coftal ɓalli. Weinar ardii Dallas e kawgel 2017 Orlando e kawgel ngel kadi ardii Mavericks 2019 NBA e kawgel ngel[2] e kawgel ngel e hitaande 2019, hono gardiiɗo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squad-nba-summer-league/|website=Japan Times}}</ref>
'''Jaagorgal leydi Indiyana (2021-2025)'''
E hitaande 2021, Weinar, e Lloyd Pierce e Ronald Nored, [3] ɓe keɓi ɗum e balloowo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=July 16, 2021|title=Lloyd Pierce, Ronald Nored, Mike Weinar, Jenny Boucek join Indiana Pacers coaching staff|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/31829650/lloyd-pierce-ronald-nored-mike-weinar-jenny-boucek-join-indiana-pacers-coaching-staff|website=ESPN}}</ref><ref>{{Cite web|date=August 22, 2025|title=Indiana Pacers and Assistant Coach Mike Weinar Mutually Agree to Part Ways|url=https://www.nba.com/pacers/news/indiana-pacers-and-assistant-coach-mike-weinar-mutually-agree-to-part-ways|website=nba.com}}</ref>
Ñalnde 22 lewru bowte hitaande 2025, Weinar e Pacers nanondirii ngam seertude.<ref>{{Cite web|date=July 16, 2021|title=Lloyd Pierce, Ronald Nored, Mike Weinar, Jenny Boucek join Indiana Pacers coaching staff|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/31829650/lloyd-pierce-ronald-nored-mike-weinar-jenny-boucek-join-indiana-pacers-coaching-staff|website=ESPN}}</ref><ref>{{Cite web|date=August 22, 2025|title=Indiana Pacers and Assistant Coach Mike Weinar Mutually Agree to Part Ways|url=https://www.nba.com/pacers/news/indiana-pacers-and-assistant-coach-mike-weinar-mutually-agree-to-part-ways|website=nba.com}}</ref>
== Tuugnorgal ==
3a08dedbx8j5rj58rqsghzhgbx4vpk2
Sahlulele Luzipo
0
38024
157600
2026-03-26T16:39:00Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Sahlulele Luzipo ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji gardagol leydi 2014 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. Ndeen o suɓaama ngam ardaade Goomu Portofolio ngam Ngalu Mineraal. Caggal nde o suɓaa kadi e hitaande 2019, Luzipo suɓaama hooreejo Goomu Portofolio keso sosaangu ngam ƴellitde ngalu e semmbe. O suɓaaka kadi e Parlemaa e hitaande 2024. Tuugnorgal"
157600
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Sahlulele Luzipo ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji gardagol leydi 2014 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. Ndeen o suɓaama ngam ardaade Goomu Portofolio ngam Ngalu Mineraal. Caggal nde o suɓaa kadi e hitaande 2019, Luzipo suɓaama hooreejo Goomu Portofolio keso sosaangu ngam ƴellitde ngalu e semmbe. O suɓaaka kadi e Parlemaa e hitaande 2024.
Tuugnorgal
in8o5i2i24beqp90p7tunrsx1vnztgb
157601
157600
2026-03-26T16:40:03Z
Ilya Discuss
10103
157601
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sahlulele Luzipo''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji gardagol leydi 2014 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. Ndeen o suɓaama ngam ardaade Goomu Portofolio ngam Ngalu Mineraal. Caggal nde o suɓaa kadi e hitaande 2019, Luzipo suɓaama hooreejo Goomu Portofolio keso sosaangu ngam ƴellitde ngalu e semmbe. O suɓaaka kadi e Parlemaa e hitaande 2024.
== Tuugnorgal ==
2p7utettkqhc4uc7j8zjpks3jnwrsoq
157604
157601
2026-03-26T16:41:58Z
Ilya Discuss
10103
157604
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sahlulele Luzipo''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji gardagol leydi 2014 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. Ndeen o suɓaama ngam ardaade Goomu Portofolio ngam Ngalu Mineraal. Caggal nde o suɓaa kadi e hitaande 2019, Luzipo suɓaama hooreejo Goomu Portofolio keso sosaangu ngam ƴellitde ngalu e semmbe. O suɓaaka kadi e Parlemaa e hitaande 2024.<ref>{{Cite web|last=SAPA|title=Carrim heads to Parliament's finance committee|url=https://businesstech.co.za/news/government/60379/carrim-heads-to-parliaments-finance-committee/|access-date=2022-01-12|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Election of Chairperson; Committee Programme {{!}} PMG|url=https://pmg.org.za/committee-meeting/17173/|access-date=2022-01-12|website=pmg.org.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-01-12|website=News24|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Election of Committee Chairperson {{!}} PMG|url=https://pmg.org.za/committee-meeting/28497/|access-date=2022-01-12|website=pmg.org.za|language=en}}</ref><ref>https://www.politicsweb.co.za/documents/the-400-mps-elected-to-the-national-assembly--iec</ref>
== Tuugnorgal ==
c6bvqzegw6l916vciqp9l3ugww1b5dh
Mike Sylvester
0
38025
157602
2026-03-26T16:41:07Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Michael Joseph''' "Mike" Sylvester (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951) ko Ameriknaajo e Itaalinaajo, gonnooɗo ƴarotooɗo basket, ƴarotooɗo basket, kadi ko coftuɗo basket. E nder golle makko fijo basket, e tooweeki 1,97 m (6 ft 5+1⁄2 in), o anndiranoo ko fiyoowo laaɓɗo. Sabu Amerik boykotde Olimpiyaaji 1980, ko kanko tan woni Ameriknaajo dañɗo medal e ɗeen pijirlooji, o huutorii ɓiyleydaagu ɗiɗmu ngam fiyde e kippu basket ngenndiijo Itaali mawɗo.<ref..."
157602
wikitext
text/x-wiki
'''Michael Joseph''' "Mike" Sylvester (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951) ko Ameriknaajo e Itaalinaajo, gonnooɗo ƴarotooɗo basket, ƴarotooɗo basket, kadi ko coftuɗo basket. E nder golle makko fijo basket, e tooweeki 1,97 m (6 ft 5+1⁄2 in), o anndiranoo ko fiyoowo laaɓɗo. Sabu Amerik boykotde Olimpiyaaji 1980, ko kanko tan woni Ameriknaajo dañɗo medal e ɗeen pijirlooji, o huutorii ɓiyleydaagu ɗiɗmu ngam fiyde e kippu basket ngenndiijo Itaali mawɗo.<ref name="Mike">[http://195.56.77.208/player/?id=SIL-MIK Mike Silvester] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.baskettiamo.com/baskettiamo/archives/1935/italia-sempre-nel-cuore-di-mike-sylvester/ Italy Always In the Heart of Mike Sylvester] {{in lang|it}}</ref>
== Nguurndam e golle puɗɗaaɗe ==
Sylvester jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951, to wuro wiyeteengo Cincinnati, to Ohio. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moeller, ɗo o tawtoraa dingiral baseball e basket, e teddungal Amerik fof. Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde o fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dayton, e fedde Dayton Fyers.<ref>[http://www.enquirer.com/editions/2004/07/11/spt_sptoly1ab.html Moeller grad was only American to medal in '80 ]</ref><ref>Sarantakes, Nicholas Evan (2010). ''Dropping the Torch: Jimmy Carter, the Olympic Boycott, and the Cold War''. New York: Cambridge University Press. {{ISBN|1139788566}}. p. 133.</ref>
== Golle basket kolees ==
Ko ɓuri teeŋtude e nguurndam Sylvester e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e Dayton Flyers, waɗi ko e kawgel NCAA 1974, e nder pottital ngal o dañi 36 toɓɓe, e nder pottital ngal Flyers dooli waktuuji tati ɓeydaaɗi, e fotde mettinde Bill Walton UCLA Bruins.<ref name="Mike2">[http://195.56.77.208/player/?id=SIL-MIK Mike Silvester] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.baskettiamo.com/baskettiamo/archives/1935/italia-sempre-nel-cuore-di-mike-sylvester/ Italy Always In the Heart of Mike Sylvester] {{in lang|it}}</ref>
== Golle basket karallo ==
Caggal nde o woni e golle basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Sylvester hollitii wonde o naatii e fedde NBA e fedde basket Amerik. O suɓaama e daawal go’aɓal, e doggol 105ɓol e nder kawgel ngel, ko Detroit Pistons, e doggol NBA 1974. O suɓaama kadi e piilngal sappoɓal, e Carolina Cougars, e nder doggol ABA. Caggal ɗeen binndanɗe, Cesare Rubini, gardiiɗo coftal ɓalli kippu Olimpia Milano, noddi mo ngam tawtoreede kippu nguu e kawgel FIBA Korać 1974–75, to bannge tolno 3ɓo e nder Orop fof.
Hooreejo Olimpia Milano e oon sahaa, yamiriino Rubini yo yiylo basketball Ameriknaajo iwdi Itaali, yiɗɓe wonde ɓiɗɓe leydi Itaali, e fiyde e kippu ngenndiijo mawɗo Itaali. Sylvester heɓi, sabu gooto e mawniiko en ko immigrant itaalinaajo. Sylvester (anndiraaɗo to Itali e binndol « Silvester »), joofniri ko siynude e Milano. Sylvester wonnoo ko tergal mawngal e kippu Milano keɓɗo njeenaari Orop e nder tolno 2ɓo e hitaande 1975–76 FIBA, njeenaari kawgel Oropnaaɓe. Duuɓi Milano keɓɗi nafoore e Sylvester maa njokku e hitaande 1980, sibu caggal nde o jokkondiri e sehil makko C. J. Kupec, gardiiɗo kippu oo, hono Dan Peterson, maa ɗaɓɓu yo Sylvester yaltu e kippu nguu. Sylvester maa jokku e yahde to fedde Itaali wiyeteende VL Pesaro, e njoɓdi 500 000 dolaar Amerik.<ref>[http://www.enquirer.com/editions/2004/07/11/spt_sptoly1ab.html Moeller grad was only American to medal in '80 ]</ref><ref>Sarantakes, Nicholas Evan (2010). ''Dropping the Torch: Jimmy Carter, the Olympic Boycott, and the Cold War''. New York: Cambridge University Press. {{ISBN|1139788566}}. p. 133.</ref>
Sylvester waɗii duuɓi jeegom e fedde Itaali wiyeteende Scavolini Pesaro. O walli ardaade Pesaro ngam heɓde limlebbi ɗiɗi e nder Ligue Italie, e nder duuɓi 1981-82 e 1984-85, tiitoonde Kop Saporta FIBA 1982-83, tiitoonde Kop Saporta FIBA 1983-84 (Semifinaal Kop Itaali e hitaande 1985). 1985-86 Kop Saporta FIBA.
Sylvester waɗii golle basket e nder ligue italienne, ina jeyaa heen kadi fijde e Basket Rimini e Virtus Bologna,<ref>[http://enquirer.com/editions/2000/12/01/spt_moeller_star_upholds.html Moeller star upholds family tradition]</ref><ref>[http://www.elevenwarriors.com/ohio-state-basketball/2015/03/50875/how-one-shot-10-years-ago-changed-everything-for-the-ohio-state-program How One Shot 10 Years Ago Changed Everything for Ohio State Basketball ]</ref> e Basket Marsala.
== Golle basket ekipaaji ngenndiiji ==
Sylvester heɓi ɓiyleydi Itaali e hitaande 1977. Duuɓi tati caggal ɗuum, o noddaama ngam tawtoreede kippu basket ngenndiijo mawɗo Itaali, o waɗii kadi golle maantiniiɗe e kawgel FIBA Oropnaaɓe 1980, ngel rokki Itaalinaaɓe nokku e Pijirlooji Olimpiyaaji Mosku 1980. Kono, nde Sylvester nani tan Amerik ina ardii boykot Olimpiyaaji 1980, Sylvester naamndii so tawii o foti ko jokkude, haa teeŋti noon e wonde jolfo Itaali, salaade noddaango Olimpiyaaji ina waawi addande mo haɗde jolngo e karallaagal.
O jokkondiri e Departemaa Amerik, o wasiyii Sylvester yo fiy. Haa jooni o woppii woote e nder kippu Itaali ko fayti e boykot, o wiyi o rewata ko e kuulal ngal kippu nguu ƴetti – Itaalinaaɓe ina njogori fiyde, hay so tawii ko e les njiimaandi Olimpiya. Hay so tawii o dañii caɗeele e koyngal makko e nder kawgel basket Olimpiyaaji 1980, o dañii medal kaalis, caggal nde Itaalinaaɓe mettini e Dental Sowiyet, hade makko foolde e Yugoslawi e kawgel finaal Olimpiyaaji. Ko Sylvester tan woni Ameriknaajo keɓɗo medal e ɗeen pijirlooji.<ref>[http://www.museodelbasket-milano.it/leggi.php?idcontenuti=222 Sylvester Michael Joseph] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.museodelbasket-milano.it/leggi.php?idcontenuti=222 Sylvester Michael Joseph] {{in lang|it}}</ref>
Sylvester kadi ina yahdi e leydi Itali e kawgel FIBA 1981.
== Golle coftal ɓalli basket ==
Caggal nde golle makko fijirde timmi, Sylvester wonti coftuɗo basket. Ko kanko woni mawɗo coftal ɓalli Dayton Wings, mo o ardii e kawgel fuku winndere e hitaande 1992. Sylvester kadi golliima e gardo coftal ɓalli duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati Hills.<ref>[http://enquirer.com/editions/2000/12/01/spt_moeller_star_upholds.html Moeller star upholds family tradition]</ref><ref>[http://www.elevenwarriors.com/ohio-state-basketball/2015/03/50875/how-one-shot-10-years-ago-changed-everything-for-the-ohio-state-program How One Shot 10 Years Ago Changed Everything for Ohio State Basketball ]</ref>
== Golle beisbol ==
Sylvester kadi ina fijira dingiral baseball e cukaagu mum. O suɓaama e hitaande 1970 e nder doggol MLB, e nder fedde baseball mawnde wiyeteende Chicago Cubs,[8] e nder doggol 12ɓol doggol ngol, e 282ɓo doggol doggol ngol.[9]
Sylvester tawtoraama kawgel ngel e kawgel ngel, e hitaande 1978, nde o fijiraa e Diavia Bollate. Ko o pitcher, e nder pottitte 11 ɗe o fijiraa, Sylvester ina joginoo fotde 66 innings pittaali, tawi ko 3,55 dogdu keɓaaɗo (ERA). Haplate, o waɗii batte e nder 13 pottital ngal o waɗi. E nder 29 total e batte, o winnditii batte .269.
== Nguurndam neɗɗo ==
Silvester ko jooɗiiɗo hannde to wuro wiyeteengo Loveland, to Ohio.[10] Galle Sylvester ina jogii aadaaji dingiral. Miñiraaɓe Mike, Steve e Vince, ko fukuyaŋkooɓe Ameriknaaɓe, gadano oo yettiima NFL, fiyi Oakland Raiders, ɗiɗaɓo oo ko hoodere kolees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati. Ɓiɗɗo Mike Matt kadi ko basketball, o fiyi e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam Ohio State, hade makko yahde Orop ngam fiyde karallaagal no baaba makko nii.[11][12]
== Tuugnorgal ==
rmtpeuodaiufk5ek6myohlq0truwfm5
157603
157602
2026-03-26T16:41:26Z
Isa Oumar
9821
157603
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Michael Joseph''' "Mike" Sylvester (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951) ko Ameriknaajo e Itaalinaajo, gonnooɗo ƴarotooɗo basket, ƴarotooɗo basket, kadi ko coftuɗo basket. E nder golle makko fijo basket, e tooweeki 1,97 m (6 ft 5+1⁄2 in), o anndiranoo ko fiyoowo laaɓɗo. Sabu Amerik boykotde Olimpiyaaji 1980, ko kanko tan woni Ameriknaajo dañɗo medal e ɗeen pijirlooji, o huutorii ɓiyleydaagu ɗiɗmu ngam fiyde e kippu basket ngenndiijo Itaali mawɗo.<ref name="Mike">[http://195.56.77.208/player/?id=SIL-MIK Mike Silvester] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.baskettiamo.com/baskettiamo/archives/1935/italia-sempre-nel-cuore-di-mike-sylvester/ Italy Always In the Heart of Mike Sylvester] {{in lang|it}}</ref>
== Nguurndam e golle puɗɗaaɗe ==
Sylvester jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951, to wuro wiyeteengo Cincinnati, to Ohio. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moeller, ɗo o tawtoraa dingiral baseball e basket, e teddungal Amerik fof. Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde o fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dayton, e fedde Dayton Fyers.<ref>[http://www.enquirer.com/editions/2004/07/11/spt_sptoly1ab.html Moeller grad was only American to medal in '80 ]</ref><ref>Sarantakes, Nicholas Evan (2010). ''Dropping the Torch: Jimmy Carter, the Olympic Boycott, and the Cold War''. New York: Cambridge University Press. {{ISBN|1139788566}}. p. 133.</ref>
== Golle basket kolees ==
Ko ɓuri teeŋtude e nguurndam Sylvester e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e Dayton Flyers, waɗi ko e kawgel NCAA 1974, e nder pottital ngal o dañi 36 toɓɓe, e nder pottital ngal Flyers dooli waktuuji tati ɓeydaaɗi, e fotde mettinde Bill Walton UCLA Bruins.<ref name="Mike2">[http://195.56.77.208/player/?id=SIL-MIK Mike Silvester] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.baskettiamo.com/baskettiamo/archives/1935/italia-sempre-nel-cuore-di-mike-sylvester/ Italy Always In the Heart of Mike Sylvester] {{in lang|it}}</ref>
== Golle basket karallo ==
Caggal nde o woni e golle basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Sylvester hollitii wonde o naatii e fedde NBA e fedde basket Amerik. O suɓaama e daawal go’aɓal, e doggol 105ɓol e nder kawgel ngel, ko Detroit Pistons, e doggol NBA 1974. O suɓaama kadi e piilngal sappoɓal, e Carolina Cougars, e nder doggol ABA. Caggal ɗeen binndanɗe, Cesare Rubini, gardiiɗo coftal ɓalli kippu Olimpia Milano, noddi mo ngam tawtoreede kippu nguu e kawgel FIBA Korać 1974–75, to bannge tolno 3ɓo e nder Orop fof.
Hooreejo Olimpia Milano e oon sahaa, yamiriino Rubini yo yiylo basketball Ameriknaajo iwdi Itaali, yiɗɓe wonde ɓiɗɓe leydi Itaali, e fiyde e kippu ngenndiijo mawɗo Itaali. Sylvester heɓi, sabu gooto e mawniiko en ko immigrant itaalinaajo. Sylvester (anndiraaɗo to Itali e binndol « Silvester »), joofniri ko siynude e Milano. Sylvester wonnoo ko tergal mawngal e kippu Milano keɓɗo njeenaari Orop e nder tolno 2ɓo e hitaande 1975–76 FIBA, njeenaari kawgel Oropnaaɓe. Duuɓi Milano keɓɗi nafoore e Sylvester maa njokku e hitaande 1980, sibu caggal nde o jokkondiri e sehil makko C. J. Kupec, gardiiɗo kippu oo, hono Dan Peterson, maa ɗaɓɓu yo Sylvester yaltu e kippu nguu. Sylvester maa jokku e yahde to fedde Itaali wiyeteende VL Pesaro, e njoɓdi 500 000 dolaar Amerik.<ref>[http://www.enquirer.com/editions/2004/07/11/spt_sptoly1ab.html Moeller grad was only American to medal in '80 ]</ref><ref>Sarantakes, Nicholas Evan (2010). ''Dropping the Torch: Jimmy Carter, the Olympic Boycott, and the Cold War''. New York: Cambridge University Press. {{ISBN|1139788566}}. p. 133.</ref>
Sylvester waɗii duuɓi jeegom e fedde Itaali wiyeteende Scavolini Pesaro. O walli ardaade Pesaro ngam heɓde limlebbi ɗiɗi e nder Ligue Italie, e nder duuɓi 1981-82 e 1984-85, tiitoonde Kop Saporta FIBA 1982-83, tiitoonde Kop Saporta FIBA 1983-84 (Semifinaal Kop Itaali e hitaande 1985). 1985-86 Kop Saporta FIBA.
Sylvester waɗii golle basket e nder ligue italienne, ina jeyaa heen kadi fijde e Basket Rimini e Virtus Bologna,<ref>[http://enquirer.com/editions/2000/12/01/spt_moeller_star_upholds.html Moeller star upholds family tradition]</ref><ref>[http://www.elevenwarriors.com/ohio-state-basketball/2015/03/50875/how-one-shot-10-years-ago-changed-everything-for-the-ohio-state-program How One Shot 10 Years Ago Changed Everything for Ohio State Basketball ]</ref> e Basket Marsala.
== Golle basket ekipaaji ngenndiiji ==
Sylvester heɓi ɓiyleydi Itaali e hitaande 1977. Duuɓi tati caggal ɗuum, o noddaama ngam tawtoreede kippu basket ngenndiijo mawɗo Itaali, o waɗii kadi golle maantiniiɗe e kawgel FIBA Oropnaaɓe 1980, ngel rokki Itaalinaaɓe nokku e Pijirlooji Olimpiyaaji Mosku 1980. Kono, nde Sylvester nani tan Amerik ina ardii boykot Olimpiyaaji 1980, Sylvester naamndii so tawii o foti ko jokkude, haa teeŋti noon e wonde jolfo Itaali, salaade noddaango Olimpiyaaji ina waawi addande mo haɗde jolngo e karallaagal.
O jokkondiri e Departemaa Amerik, o wasiyii Sylvester yo fiy. Haa jooni o woppii woote e nder kippu Itaali ko fayti e boykot, o wiyi o rewata ko e kuulal ngal kippu nguu ƴetti – Itaalinaaɓe ina njogori fiyde, hay so tawii ko e les njiimaandi Olimpiya. Hay so tawii o dañii caɗeele e koyngal makko e nder kawgel basket Olimpiyaaji 1980, o dañii medal kaalis, caggal nde Itaalinaaɓe mettini e Dental Sowiyet, hade makko foolde e Yugoslawi e kawgel finaal Olimpiyaaji. Ko Sylvester tan woni Ameriknaajo keɓɗo medal e ɗeen pijirlooji.<ref>[http://www.museodelbasket-milano.it/leggi.php?idcontenuti=222 Sylvester Michael Joseph] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.museodelbasket-milano.it/leggi.php?idcontenuti=222 Sylvester Michael Joseph] {{in lang|it}}</ref>
Sylvester kadi ina yahdi e leydi Itali e kawgel FIBA 1981.
== Golle coftal ɓalli basket ==
Caggal nde golle makko fijirde timmi, Sylvester wonti coftuɗo basket. Ko kanko woni mawɗo coftal ɓalli Dayton Wings, mo o ardii e kawgel fuku winndere e hitaande 1992. Sylvester kadi golliima e gardo coftal ɓalli duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati Hills.<ref>[http://enquirer.com/editions/2000/12/01/spt_moeller_star_upholds.html Moeller star upholds family tradition]</ref><ref>[http://www.elevenwarriors.com/ohio-state-basketball/2015/03/50875/how-one-shot-10-years-ago-changed-everything-for-the-ohio-state-program How One Shot 10 Years Ago Changed Everything for Ohio State Basketball ]</ref>
== Golle beisbol ==
Sylvester kadi ina fijira dingiral baseball e cukaagu mum. O suɓaama e hitaande 1970 e nder doggol MLB, e nder fedde baseball mawnde wiyeteende Chicago Cubs,[8] e nder doggol 12ɓol doggol ngol, e 282ɓo doggol doggol ngol.[9]
Sylvester tawtoraama kawgel ngel e kawgel ngel, e hitaande 1978, nde o fijiraa e Diavia Bollate. Ko o pitcher, e nder pottitte 11 ɗe o fijiraa, Sylvester ina joginoo fotde 66 innings pittaali, tawi ko 3,55 dogdu keɓaaɗo (ERA). Haplate, o waɗii batte e nder 13 pottital ngal o waɗi. E nder 29 total e batte, o winnditii batte .269.
== Nguurndam neɗɗo ==
Silvester ko jooɗiiɗo hannde to wuro wiyeteengo Loveland, to Ohio.[10] Galle Sylvester ina jogii aadaaji dingiral. Miñiraaɓe Mike, Steve e Vince, ko fukuyaŋkooɓe Ameriknaaɓe, gadano oo yettiima NFL, fiyi Oakland Raiders, ɗiɗaɓo oo ko hoodere kolees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati. Ɓiɗɗo Mike Matt kadi ko basketball, o fiyi e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam Ohio State, hade makko yahde Orop ngam fiyde karallaagal no baaba makko nii.[11][12]
== Tuugnorgal ==
9g5w0laefbsjazcim36jq3dklp1sava
Vicki Goetze
0
38026
157605
2026-03-26T16:45:28Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Vicki Goetze-Ackerman (jibinaa ko 17 oktoobar 1972) ko golfoowo Ameriknaajo. Goetze jibinaa ko to Misikot, to leydi Wiskonsin. O hoɗi ko to Hull, to Georgia, o suɓaama "Fulɓe ɓurɓe waawde fiyde" tuggi 1988 haa 1990 e fedde golf sukaaɓe Amerik. E hitaande 1989 o wonnoo ko e duuɓi 16 tan nde o fooli Brandie Burton ngam wontude tataɓo ɓurɗo famɗude e dañde njeenaari e nder daartol rewɓe Ameriknaaɓe e nder dingiral Pinehurst, to wuro wiyeteengo Pine..."
157605
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Vicki Goetze-Ackerman (jibinaa ko 17 oktoobar 1972) ko golfoowo Ameriknaajo.
Goetze jibinaa ko to Misikot, to leydi Wiskonsin. O hoɗi ko to Hull, to Georgia, o suɓaama "Fulɓe ɓurɓe waawde fiyde" tuggi 1988 haa 1990 e fedde golf sukaaɓe Amerik. E hitaande 1989 o wonnoo ko e duuɓi 16 tan nde o fooli Brandie Burton ngam wontude tataɓo ɓurɗo famɗude e dañde njeenaari e nder daartol rewɓe Ameriknaaɓe e nder dingiral Pinehurst, to wuro wiyeteengo Pinehurst, to leydi Karolina worgo. O innitiraa ko 1989, ko o ƴarotooɗo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1989.
Winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia, e hitaande 1992 Goetze woniino kaɓirgal golf NCAA. Oon hitaande o fooli Annika Sörenstam ngam heɓde njeenaari makko ɗiɗmiri e nder U.S. Women Amateur wonti suka gadano meeɗnooɗo waɗde kawgel NCAA e U.S. Women’s Amateur e sahaa gooto. O jeyaa ko e kippu Ameriknaajo biyeteeɗo Curtis Cup e kippu Ameriknaajo e kawgel Espirito Santo e hitaande 1990 e 1992. E hitaande 1991 e 1992 o heɓi njeenaari makko ɗiɗmiri e tataɓiri, hono njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee. O rokkaa Honda-Broderick Cup e hitaande 1992, anndinde mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, kadi Fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e golf toɗɗii mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo e hitaande 1993. Goetze kadi teddinaama no Ameriknaajo fof e hitaande 1992 e hitaande 1993.
Goetze naati e LPGA Tour e hitaande 1994. Hay so tawii o woniino e kawgel ngel, laabi ɗiɗi o woniino ɗiɗaɓo e kawgel LPGA Corning Classic, Goetze heɓaani tolno nafoore no o heɓiri nde o woni amateur nii, haa jooni o heɓaani kawgel LPGA. O resi Jim Ackerman e hitaande 1997, e hitaande 2005 o jibini ɓiɗɗo maɓɓe gadano, ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Jacob Aiden Ackerman.
Rekord playoff
Rekorde LPGA Tour (0–1)
No. Hitaande kawgel luutndiiɓe Result
1 2000 LPGA Korning Kilaasiik Amerik Betsy King
Leydi Amerik Kelli Kuehne King heɓi birdie e ɓuuɓri ɗiɗmiri ɓeydaandi
Feññinde kippu ngenndiijo Amerik
Amateur
Kop Curtis: 1990 (jaaltaaɓe), 1992
Koppi Espirito Santo: 1990 (jaaltiiɓe), 1992
Tuugnorgal
n7iz98e5ksc7liwwrlok80pelj0c05f
157608
157605
2026-03-26T16:47:47Z
Ilya Discuss
10103
157608
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vicki Goetze-Ackerman''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1972) ko golfoowo Ameriknaajo.
Goetze jibinaa ko to Misikot, to leydi Wiskonsin. O hoɗi ko to Hull, to Georgia, o suɓaama "Fulɓe ɓurɓe waawde fiyde" tuggi 1988 haa 1990 e fedde golf sukaaɓe Amerik. E hitaande 1989 o wonnoo ko e duuɓi 16 tan nde o fooli Brandie Burton ngam wontude tataɓo ɓurɗo famɗude e dañde njeenaari e nder daartol rewɓe Ameriknaaɓe e nder dingiral Pinehurst, to wuro wiyeteengo Pinehurst, to leydi Karolina worgo. O innitiraa ko 1989, ko o ƴarotooɗo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1989.
Winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia, e hitaande 1992 Goetze woniino kaɓirgal golf NCAA. Oon hitaande o fooli Annika Sörenstam ngam heɓde njeenaari makko ɗiɗmiri e nder U.S. Women Amateur wonti suka gadano meeɗnooɗo waɗde kawgel NCAA e U.S. Women’s Amateur e sahaa gooto. O jeyaa ko e kippu Ameriknaajo biyeteeɗo Curtis Cup e kippu Ameriknaajo e kawgel Espirito Santo e hitaande 1990 e 1992. E hitaande 1991 e 1992 o heɓi njeenaari makko ɗiɗmiri e tataɓiri, hono njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee. O rokkaa Honda-Broderick Cup e hitaande 1992, anndinde mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, kadi Fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e golf toɗɗii mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo e hitaande 1993. Goetze kadi teddinaama no Ameriknaajo fof e hitaande 1992 e hitaande 1993.
Goetze naati e LPGA Tour e hitaande 1994. Hay so tawii o woniino e kawgel ngel, laabi ɗiɗi o woniino ɗiɗaɓo e kawgel LPGA Corning Classic, Goetze heɓaani tolno nafoore no o heɓiri nde o woni amateur nii, haa jooni o heɓaani kawgel LPGA. O resi Jim Ackerman e hitaande 1997, e hitaande 2005 o jibini ɓiɗɗo maɓɓe gadano, ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Jacob Aiden Ackerman.
== Rekord playoff ==
Rekorde LPGA Tour (0–1)
No. Hitaande kawgel luutndiiɓe Result
1 2000 LPGA Korning Kilaasiik Amerik Betsy King
Leydi Amerik Kelli Kuehne King heɓi birdie e ɓuuɓri ɗiɗmiri ɓeydaandi
Feññinde kippu ngenndiijo Amerik
== Amateur ==
Kop Curtis: 1990 (jaaltaaɓe), 1992
Koppi Espirito Santo: 1990 (jaaltiiɓe), 1992
== Tuugnorgal ==
1lydreynp3ibcfpedi2abguzp9f613f
157609
157608
2026-03-26T16:49:04Z
Ilya Discuss
10103
157609
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Vicki Goetze-Ackerman''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1972) ko golfoowo Ameriknaajo.<ref>{{Cite web|url=https://www.bunkersparadise.com/12589/katherine-hull-and-vicki-goetze-ackerman-to-be-inducted-into-wgca/|title=Katherine Hull and Vicki Goetze-Ackerman to be Inducted into WGCA|date=2012-12-07|website=Bunkers Paradise|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/golf|title=Golf|publisher=CWSA|access-date=2020-03-28}}</ref>
Goetze jibinaa ko to Misikot, to leydi Wiskonsin. O hoɗi ko to Hull, to Georgia, o suɓaama "Fulɓe ɓurɓe waawde fiyde" tuggi 1988 haa 1990 e fedde golf sukaaɓe Amerik. E hitaande 1989 o wonnoo ko e duuɓi 16 tan nde o fooli Brandie Burton ngam wontude tataɓo ɓurɗo famɗude e dañde njeenaari e nder daartol rewɓe Ameriknaaɓe e nder dingiral Pinehurst, to wuro wiyeteengo Pinehurst, to leydi Karolina worgo. O innitiraa ko 1989, ko o ƴarotooɗo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1989.
Winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia, e hitaande 1992 Goetze woniino kaɓirgal golf NCAA. Oon hitaande o fooli Annika Sörenstam ngam heɓde njeenaari makko ɗiɗmiri e nder U.S. Women Amateur wonti suka gadano meeɗnooɗo waɗde kawgel NCAA e U.S. Women’s Amateur e sahaa gooto. O jeyaa ko e kippu Ameriknaajo biyeteeɗo Curtis Cup e kippu Ameriknaajo e kawgel Espirito Santo e hitaande 1990 e 1992. E hitaande 1991 e 1992 o heɓi njeenaari makko ɗiɗmiri e tataɓiri, hono njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee. O rokkaa Honda-Broderick Cup e hitaande 1992, anndinde mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, kadi Fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e golf toɗɗii mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo e hitaande 1993. Goetze kadi teddinaama no Ameriknaajo fof e hitaande 1992 e hitaande 1993.
Goetze naati e LPGA Tour e hitaande 1994. Hay so tawii o woniino e kawgel ngel, laabi ɗiɗi o woniino ɗiɗaɓo e kawgel LPGA Corning Classic, Goetze heɓaani tolno nafoore no o heɓiri nde o woni amateur nii, haa jooni o heɓaani kawgel LPGA. O resi Jim Ackerman e hitaande 1997, e hitaande 2005 o jibini ɓiɗɗo maɓɓe gadano, ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Jacob Aiden Ackerman.
== Rekord playoff ==
Rekorde LPGA Tour (0–1)
No. Hitaande kawgel luutndiiɓe Result
1 2000 LPGA Korning Kilaasiik Amerik Betsy King
Leydi Amerik Kelli Kuehne King heɓi birdie e ɓuuɓri ɗiɗmiri ɓeydaandi
Feññinde kippu ngenndiijo Amerik
== Amateur ==
Kop Curtis: 1990 (jaaltaaɓe), 1992
Koppi Espirito Santo: 1990 (jaaltiiɓe), 1992
== Tuugnorgal ==
6sm4vknvdrltg14narq05j1ytvv1nxq
Jai Steadman
0
38027
157606
2026-03-26T16:46:01Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Jai Steadman''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde coftuɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde renndo jeytaare to Lawrence, Kansas, golle ɗe o joginoo gila 2023.<ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jaso..."
157606
wikitext
text/x-wiki
'''Jai Steadman''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde coftuɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde renndo jeytaare to Lawrence, Kansas, golle ɗe o joginoo gila 2023.<ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
Jason steadman jibinaa ko to wuro Jeneef, to leydi Nebraska. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Nebraska–Lincoln, ɗo o woni balloowo njuɓɓudi.<ref>{{Cite web|title=BasketLigaen Basketball 2003-2004, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - eurobasket|url=https://www.eurobasket.com/Denmark/basketball-BasketLigaen_2003-2004.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.eurobasket.com}}</ref>
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Caggal nde o jannginii duɗal jaaɓi haaɗtirde Tyler Junior e TCU e hitaande 2002, Steadman jannginii Randers Cimbria to Dental Dowlaaji Amerik, ɗo o yahri 8ɓo e Basketligaen, o fooli e semi-finaal ligue, o jannginii denndaangal ekipaaji ɗiɗmi ligue Mark Collins.<ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref>
D-Ligue stint
== Filooɓe Fort Worth ==
E hitaande 2006, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde nde. Ko ɗoon ɓe mbaɗi kawgel cakkitiingel D-League, kono ɓe ndonki Albuquerque Thunderbirds, ɓe cokli Ime Udoka, gardiiɗo gardiiɗo Houston Rockets garoowo.<ref>{{Cite web|title=BasketLigaen Basketball 2003-2004, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - eurobasket|url=https://www.eurobasket.com/Denmark/basketball-BasketLigaen_2003-2004.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.eurobasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref>
== Ɓoornugol falnde Rio Grande ==
E hitaande 2009, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Rio Grande Valley Vipers, fedde nde wonaa laamuyankoore. Ndeen hitaande, e gardagol MVP D-League Mike Harris, e Chris Finch, gardinooɗo D-League, Vipers heɓi njeenaari mum gadani e nder D-League, tawi ko ƴaañoowo buzzer-beater cakkitiiɗo.<ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2009-2010, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2009-2010.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref> Hitaande aroore ndee, e gardagol Jeff Adrien, gardinooɗo All D-League, naati e kawgel ngel, kono o fooli Iowa Energy.<ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2009-2010, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2009-2010.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref>
Steadman artii e Vipers e hitaande 2022.<ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref>
== Caggal golle ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Teksas Rio Grande falnde Vaqueros
Caggal nde o seerti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bellevue, Steadman toɗɗaa ko balloowo mawɗo coftal ɓalli Vaqueros ñalnde 24 settaambar 2014. E nder daawal 20-21, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli ɓurɗo moƴƴude e kawgel atletik hirnaange. Caggal maayde gardiiɗo coftal ɓalli Lew Hill e nder cakkital yontere nde, Steadman wonti gardiiɗo coftal ɓalli hakkundeere e nder yontere heddiinde ndee.[8]
== Maine Beeruuji ɓaleeji ==
Steadman anndinaama balloowo hooreejo coftal ɓalli ñalnde 17 feebariyee 2022. Nde gardiiɗo coftal ɓalli Richard Barron seerti e kippu nguu e hakkunde yontere nde, o toɗɗaa e gardo coftal ɓalli wakkati.[9]
== Jeytaare CC ==
Steadman toɗɗaama hooreejo coftal ɓalli e hitaande 2023.[10]
== Nguurndam neɗɗo ==
Steadman ƴettaa ko e cukaagu mum e jibnaaɓe mum ɓaleeɓe. Ɓe nganndi ko o Ameriknaajo, kono ɓe nganndaa leñol makko. Steadman etinooma anndude ɗaɗi makko e hitaande 2009. Ko ɗoon o tawi yumma makko ko Ponca, miñiiko woni hooreejo gadano leñol Ponca artiraangol ngol. Steadman felliti waylude innde mum e Jason, waɗta ɗum Jai (maanaa nafoore e ɗemngal neeniwal).[11][12]
== Tuugnorgal ==
lhwnuhswlk9ylfanxbvb9phjrtdgt13
157607
157606
2026-03-26T16:46:17Z
Isa Oumar
9821
157607
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jai Steadman''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde coftuɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde renndo jeytaare to Lawrence, Kansas, golle ɗe o joginoo gila 2023.<ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
Jason steadman jibinaa ko to wuro Jeneef, to leydi Nebraska. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Nebraska–Lincoln, ɗo o woni balloowo njuɓɓudi.<ref>{{Cite web|title=BasketLigaen Basketball 2003-2004, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - eurobasket|url=https://www.eurobasket.com/Denmark/basketball-BasketLigaen_2003-2004.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.eurobasket.com}}</ref>
== Golle hakkunde leyɗeele ==
Caggal nde o jannginii duɗal jaaɓi haaɗtirde Tyler Junior e TCU e hitaande 2002, Steadman jannginii Randers Cimbria to Dental Dowlaaji Amerik, ɗo o yahri 8ɓo e Basketligaen, o fooli e semi-finaal ligue, o jannginii denndaangal ekipaaji ɗiɗmi ligue Mark Collins.<ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref>
D-Ligue stint
== Filooɓe Fort Worth ==
E hitaande 2006, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde nde. Ko ɗoon ɓe mbaɗi kawgel cakkitiingel D-League, kono ɓe ndonki Albuquerque Thunderbirds, ɓe cokli Ime Udoka, gardiiɗo gardiiɗo Houston Rockets garoowo.<ref>{{Cite web|title=BasketLigaen Basketball 2003-2004, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - eurobasket|url=https://www.eurobasket.com/Denmark/basketball-BasketLigaen_2003-2004.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.eurobasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref>
== Ɓoornugol falnde Rio Grande ==
E hitaande 2009, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Rio Grande Valley Vipers, fedde nde wonaa laamuyankoore. Ndeen hitaande, e gardagol MVP D-League Mike Harris, e Chris Finch, gardinooɗo D-League, Vipers heɓi njeenaari mum gadani e nder D-League, tawi ko ƴaañoowo buzzer-beater cakkitiiɗo.<ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2009-2010, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2009-2010.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref> Hitaande aroore ndee, e gardagol Jeff Adrien, gardinooɗo All D-League, naati e kawgel ngel, kono o fooli Iowa Energy.<ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2009-2010, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2009-2010.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref>
Steadman artii e Vipers e hitaande 2022.<ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref>
== Caggal golle ==
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Teksas Rio Grande falnde Vaqueros
Caggal nde o seerti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bellevue, Steadman toɗɗaa ko balloowo mawɗo coftal ɓalli Vaqueros ñalnde 24 settaambar 2014. E nder daawal 20-21, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli ɓurɗo moƴƴude e kawgel atletik hirnaange. Caggal maayde gardiiɗo coftal ɓalli Lew Hill e nder cakkital yontere nde, Steadman wonti gardiiɗo coftal ɓalli hakkundeere e nder yontere heddiinde ndee.[8]
== Maine Beeruuji ɓaleeji ==
Steadman anndinaama balloowo hooreejo coftal ɓalli ñalnde 17 feebariyee 2022. Nde gardiiɗo coftal ɓalli Richard Barron seerti e kippu nguu e hakkunde yontere nde, o toɗɗaa e gardo coftal ɓalli wakkati.[9]
== Jeytaare CC ==
Steadman toɗɗaama hooreejo coftal ɓalli e hitaande 2023.[10]
== Nguurndam neɗɗo ==
Steadman ƴettaa ko e cukaagu mum e jibnaaɓe mum ɓaleeɓe. Ɓe nganndi ko o Ameriknaajo, kono ɓe nganndaa leñol makko. Steadman etinooma anndude ɗaɗi makko e hitaande 2009. Ko ɗoon o tawi yumma makko ko Ponca, miñiiko woni hooreejo gadano leñol Ponca artiraangol ngol. Steadman felliti waylude innde mum e Jason, waɗta ɗum Jai (maanaa nafoore e ɗemngal neeniwal).[11][12]
== Tuugnorgal ==
p25x4o36w36q434vqazwo3t70i4uipw
Ginnie Crawford
0
38028
157610
2026-03-26T16:52:22Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Virginia Crawford (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik. O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde...."
157610
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Virginia Crawford (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik.
O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo.
Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee.
E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii.
E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral.
Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo
Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku
55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003
60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007
60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006
200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006
Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF.
Tuugnorgal
mny7rbfrmjndp0612y3uthj4dvvfcee
157612
157610
2026-03-26T16:54:44Z
Ilya Discuss
10103
157612
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Virginia Crawford''' (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik.
O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo.
Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee.
E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii.
E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral.
== Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo ==
Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku
55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003
60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007
60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006
200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006
Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF.
== Tuugnorgal ==
iel5ncaresrdy5ksreznku5wdy1vrgi
157615
157612
2026-03-26T16:55:45Z
Ilya Discuss
10103
157615
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Virginia Crawford''' (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik.<ref>{{cite web|title=Ginnie Crawford|url=https://twitter.com/ginniecrawford|website=twitter|publisher=Ginnie Crawford}}</ref>
O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo.
Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee.
E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii.
E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral.
== Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo ==
Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku
55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003
60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007
60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006
200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006
Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF.
== Tuugnorgal ==
lrh9zi1ka847q3jo6986b98k8664zdu
157618
157615
2026-03-26T16:57:59Z
Ilya Discuss
10103
157618
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Virginia Crawford''' (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik.<ref>{{cite web|title=Ginnie Crawford|url=https://twitter.com/ginniecrawford|website=twitter|publisher=Ginnie Crawford}}</ref>
O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo..<ref>[http://www.legacy.usatf.org/events/2006/USAOutdoorTFChampionships/results/F47.asp 2006 US Championships Women 100 Meter Hurdles]. [[USATF]]. Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>[http://www.legacy.usatf.org/events/2007/USAOutdoorTFChampionships/results/F47.asp 2007 US Championships Women 100 Meter Hurdles]. [[USATF]]. Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>[http://www.legacy.usatf.org/news/view.aspx?DUID=USATF_2006_06_14_06_08_11 Carter named Athlete of the Week]. [[USATF]] (2006-06-14). Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>{{cite web|url=http://grfx.cstv.com/photos/schools/usc/sports/c-track/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/w-track-media-guide-15.pdf|title=2015 TROJAN WOMEN'S: ATHLETE BIOGRAPHIES|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714123358/http://grfx.cstv.com/photos/schools/usc/sports/c-track/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/w-track-media-guide-15.pdf|archive-date=14 July 2015|access-date=14 July 2015|url-status=dead}}</ref>
Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee.
E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii.
E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral.
== Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo ==
Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku
55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003
60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007
60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006
200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006
Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF.
== Tuugnorgal ==
pjnuhrctgog0bmtw915zk3wcqu7ifga
157620
157618
2026-03-26T16:58:59Z
Ilya Discuss
10103
157620
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Virginia Crawford''' (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik.<ref>{{cite web|title=Ginnie Crawford|url=https://twitter.com/ginniecrawford|website=twitter|publisher=Ginnie Crawford}}</ref>
O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo..<ref>[http://www.legacy.usatf.org/events/2006/USAOutdoorTFChampionships/results/F47.asp 2006 US Championships Women 100 Meter Hurdles]. [[USATF]]. Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>[http://www.legacy.usatf.org/events/2007/USAOutdoorTFChampionships/results/F47.asp 2007 US Championships Women 100 Meter Hurdles]. [[USATF]]. Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>[http://www.legacy.usatf.org/news/view.aspx?DUID=USATF_2006_06_14_06_08_11 Carter named Athlete of the Week]. [[USATF]] (2006-06-14). Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>{{cite web|url=http://grfx.cstv.com/photos/schools/usc/sports/c-track/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/w-track-media-guide-15.pdf|title=2015 TROJAN WOMEN'S: ATHLETE BIOGRAPHIES|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714123358/http://grfx.cstv.com/photos/schools/usc/sports/c-track/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/w-track-media-guide-15.pdf|archive-date=14 July 2015|access-date=14 July 2015|url-status=dead}}</ref>
Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee.
E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii.
E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral.<ref>{{Cite web|url=https://usctrojans.com/news/2006/6/12/USC_s_Virginia_Powell_Named_Honda_Award_Winner_For_Track_And_Field.aspx|title=USC's Virginia Powell Named Honda Award Winner For Track And Field|website=USC Athletics|language=en|access-date=2020-03-26}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/trackfield|title=Track & Field|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-26}}</ref>
== Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo ==
Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku
55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003
60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007
60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006
100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006
200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006
Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF.
== Tuugnorgal ==
1nbailzhm3z5wbpkozlsdzws1bemkww
USS A. J. View
0
38029
157611
2026-03-26T16:53:31Z
Galadima002
13879
Created page with "== USS A. J. View – laana ndiwoowa Konfederaasiyoŋ Amerik – nanngaa ko e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik e juuɗe konu ndiyam Dental Dowlaaji Amerik. == == A. J. View ina joginoo kaɓirɗe kollirooje, ina rokka laanaaji Union jogiiɗi masiŋaaji aawdi. Nate golle makko ina pamɗi. == == Daartol sarwiis == == Ko adii kikiiɗe ñalnde 28 noowammbar 1861, nde o woni e yahde e laana ndiwoowa to Mississippi Sound, laana ndiwoowa Union screw USS R. R. Cuyler..."
157611
wikitext
text/x-wiki
== USS A. J. View – laana ndiwoowa Konfederaasiyoŋ Amerik – nanngaa ko e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik e juuɗe konu ndiyam Dental Dowlaaji Amerik. ==
== A. J. View ina joginoo kaɓirɗe kollirooje, ina rokka laanaaji Union jogiiɗi masiŋaaji aawdi. Nate golle makko ina pamɗi. ==
== Daartol sarwiis ==
== Ko adii kikiiɗe ñalnde 28 noowammbar 1861, nde o woni e yahde e laana ndiwoowa to Mississippi Sound, laana ndiwoowa Union screw USS R. R. Cuyler, Kumanndaa C. H. B. Caldwell, yani e A. J. View (e wondude e laana ndiwoowa CSS Henry Lewis, to Mississippi ngam ɓuuɓde yaltude e maayo. Karte njeenaari ndii njippinaama to Ship Island, to Mississippi, ina gasa tawa ko laana ndiwoowa kaa e hoore mum huutorii ɗum ko juuti caggal ɗuum e nder njuɓɓudi laana ndiwoowa.[1][2] E won e ñalɗi caggal ɗuum, caggal nde o ummii e laana ndiwoowa feewde fuɗnaange ngam ñaaweede, A. J. View, ñaawirde admiralty to wuro New York, ñaawii ɗum, o soodaa konu ndiyam ñalnde 28 sulyee 1863 – fotde duuɓi ɗiɗi caggal nde o nanngaa. O huutortenoo ko hulde kuuraa, kono alaa ko winndaa e nokku walla nokkuuji ɗo o waɗi ndeeɗoo golle. ==
== Tuugnorgal ==
9gmrrd6e9tl1up5zd5odkuic4an1k5e
Advanced Unmanned Search System
0
38030
157613
2026-03-26T16:54:50Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Siistem njiylawu''' mo alaa ko woni e mum (AUSS) ko laana ndiwoowa kuutorteeka e konu Amerik, mahaaɗo e silindirgel palastik tiiɗngel fiɓnde karbon, ngel semi-sfereeji titanium woni e mum. Njuuteeki laana kaa ina waɗi meeteruuji 5,2, njaajeendi mum ko 79 cm. Nde waawii golloraade ko ina tolnoo e 20 000 meeteer (6 100 m), nde woni ko e hoore mum, nde jogaaki kaɓirɗe. Yamiroore neldaama to laana kaa rewrude e modem sonar e njaaweeki 1 200 bit e leƴƴannde (bit/s..."
157613
wikitext
text/x-wiki
'''Siistem njiylawu''' mo alaa ko woni e mum (AUSS) ko laana ndiwoowa kuutorteeka e konu Amerik, mahaaɗo e silindirgel palastik tiiɗngel fiɓnde karbon, ngel semi-sfereeji titanium woni e mum. Njuuteeki laana kaa ina waɗi meeteruuji 5,2, njaajeendi mum ko 79 cm.
Nde waawii golloraade ko ina tolnoo e 20 000 meeteer (6 100 m), nde woni ko e hoore mum, nde jogaaki kaɓirɗe. Yamiroore neldaama to laana kaa rewrude e modem sonar e njaaweeki 1 200 bit e leƴƴannde (bit/s), AUSS neldaama kadi dokke e njaaweeki 4 800 bit/s. Kontrolooɓe wonɓe e dow leydi ɓee cifiima paandaale e mbaadiiji njiylawu ɗii, tawi noon submersible oo ina huutoroo mbaadiiji njiylawu ɗii e hoore mum, tawa alaa ko naati heen e sahaa goonga.
Batteeji maggal kaalis-zinc ina mbaawi muñde waktuuji 10, tawi noon recharging ina duumoo waktuuji 20. AUSS ina yahra e jirokompas e sonar Doppler.
== Ƴeew kadi ==
Submersible mo woni e hakkunde aksidaa maayɗo 2023 oo, ko nanndi e ɗuum (silinder CFRP mo kaɓirɗe joofnirɗe titanium)
== Fuɗɗoode ==
"Sistem njiylawu mo alaa neɗɗo (AUSS)". Fedde annduɓe Amerik. Ñalnde 11 lewru nduu. Heɓtinaa ko ñalnde 30/09/2024.
== Janngude ko ɓeydi ==
pvrulo4rhaf6zhfept0qbrkz0hgfmp0
157614
157613
2026-03-26T16:55:13Z
Galadima002
13879
157614
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Siistem njiylawu''' mo alaa ko woni e mum (AUSS) ko laana ndiwoowa kuutorteeka e konu Amerik, mahaaɗo e silindirgel palastik tiiɗngel fiɓnde karbon, ngel semi-sfereeji titanium woni e mum. Njuuteeki laana kaa ina waɗi meeteruuji 5,2, njaajeendi mum ko 79 cm.
Nde waawii golloraade ko ina tolnoo e 20 000 meeteer (6 100 m), nde woni ko e hoore mum, nde jogaaki kaɓirɗe. Yamiroore neldaama to laana kaa rewrude e modem sonar e njaaweeki 1 200 bit e leƴƴannde (bit/s), AUSS neldaama kadi dokke e njaaweeki 4 800 bit/s. Kontrolooɓe wonɓe e dow leydi ɓee cifiima paandaale e mbaadiiji njiylawu ɗii, tawi noon submersible oo ina huutoroo mbaadiiji njiylawu ɗii e hoore mum, tawa alaa ko naati heen e sahaa goonga.
Batteeji maggal kaalis-zinc ina mbaawi muñde waktuuji 10, tawi noon recharging ina duumoo waktuuji 20. AUSS ina yahra e jirokompas e sonar Doppler.
== Ƴeew kadi ==
Submersible mo woni e hakkunde aksidaa maayɗo 2023 oo, ko nanndi e ɗuum (silinder CFRP mo kaɓirɗe joofnirɗe titanium)
== Fuɗɗoode ==
"Sistem njiylawu mo alaa neɗɗo (AUSS)". Fedde annduɓe Amerik. Ñalnde 11 lewru nduu. Heɓtinaa ko ñalnde 30/09/2024.
== Janngude ko ɓeydi ==
2b7wvt1y0rbdwzk19ggqst5cnyibrge
USCGC Alder (WLB-216)
0
38031
157616
2026-03-26T16:56:34Z
Galadima002
13879
Created page with "'''USCGC Alder (WLB-216)''' woni laana ndiwoowa cakkitiika ka, ka 225 meeteer (69 m) njuuteendi mum woni laana ndiwoowa, ka gardiiɗo konu Amerik. Alder ko Marinette Marine Corporation mahi ɗum, o fuɗɗii laana ndiwoowa ñalnde 7 feebariyee 2004. Laawol Alder gadanol ngol waɗi ko ñalnde 12 suwee 2004. Gila nde o fuɗɗii golle haa e lewru ut 2022, Alder halfinaa ko Duluth, Minnesota, ngam wonde porto mum. Alder lomtii taƴoowo gadano jooɗiiɗo to Duluth, USCGC Sund..."
157616
wikitext
text/x-wiki
'''USCGC Alder (WLB-216)''' woni laana ndiwoowa cakkitiika ka, ka 225 meeteer (69 m) njuuteendi mum woni laana ndiwoowa, ka gardiiɗo konu Amerik.
Alder ko Marinette Marine Corporation mahi ɗum, o fuɗɗii laana ndiwoowa ñalnde 7 feebariyee 2004. Laawol Alder gadanol ngol waɗi ko ñalnde 12 suwee 2004. Gila nde o fuɗɗii golle haa e lewru ut 2022, Alder halfinaa ko Duluth, Minnesota, ngam wonde porto mum. Alder lomtii taƴoowo gadano jooɗiiɗo to Duluth, USCGC Sundew, mo woppi golle caggal duuɓi 60 golle.
E nder ndunngu 2021, Alder ummiima e Baltimore, to Maryland, ko juuti ngam waɗde toppitagol hitaande. E lewru ut 2022, o artiraa e nokku biyeteeɗo San Francisco Bay. Golle makko e nder Portuuji ɗiɗi Duluth/Superior, ko miñiiko debbo biyeteeɗo USCGC Spar (WLB-206) ƴetti ɗum.
Alder ko laana ndiwoowa keewka golle, golle mum ko Ballal e Navigation, Icebreaking, Search and Rescue, Kisal leydi, Reende sariyaaji, e Reende nokkuuji nder geec.
== Tariya ==
Duuɓi 2010
Golle Nanook 2010
E lewru ut 2010 laana ndiwoowa USS Porter e USCGC Alder tawtoraama golle Nanook 2010 to Baffin Bay e nder maayo Davis.[1] Ko ngol woni nayaɓol hitaande kala ko Operation Nanook yuɓɓinta laamu Kanadaa, kono ko ngol woni go’o ko ina jaɓɓa laanaaji janani.
== Tuugnorgal ==
tk1hm2fda39nizw21phk15b5kc5o5b1
157617
157616
2026-03-26T16:56:59Z
Galadima002
13879
157617
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''USCGC Alder (WLB-216)''' woni laana ndiwoowa cakkitiika ka, ka 225 meeteer (69 m) njuuteendi mum woni laana ndiwoowa, ka gardiiɗo konu Amerik.
Alder ko Marinette Marine Corporation mahi ɗum, o fuɗɗii laana ndiwoowa ñalnde 7 feebariyee 2004. Laawol Alder gadanol ngol waɗi ko ñalnde 12 suwee 2004. Gila nde o fuɗɗii golle haa e lewru ut 2022, Alder halfinaa ko Duluth, Minnesota, ngam wonde porto mum. Alder lomtii taƴoowo gadano jooɗiiɗo to Duluth, USCGC Sundew, mo woppi golle caggal duuɓi 60 golle.
E nder ndunngu 2021, Alder ummiima e Baltimore, to Maryland, ko juuti ngam waɗde toppitagol hitaande. E lewru ut 2022, o artiraa e nokku biyeteeɗo San Francisco Bay. Golle makko e nder Portuuji ɗiɗi Duluth/Superior, ko miñiiko debbo biyeteeɗo USCGC Spar (WLB-206) ƴetti ɗum.
Alder ko laana ndiwoowa keewka golle, golle mum ko Ballal e Navigation, Icebreaking, Search and Rescue, Kisal leydi, Reende sariyaaji, e Reende nokkuuji nder geec.
== Tariya ==
Duuɓi 2010
Golle Nanook 2010
E lewru ut 2010 laana ndiwoowa USS Porter e USCGC Alder tawtoraama golle Nanook 2010 to Baffin Bay e nder maayo Davis.[1] Ko ngol woni nayaɓol hitaande kala ko Operation Nanook yuɓɓinta laamu Kanadaa, kono ko ngol woni go’o ko ina jaɓɓa laanaaji janani.
== Tuugnorgal ==
paewoulsaku2vkce9hlvs47bky5gmsy
USCGC Alert (WMEC-127)
0
38032
157619
2026-03-26T16:58:38Z
Galadima002
13879
Created page with "'''USCGC Alert''' (WMEC-127) ko taƴoowo muñal hakkundeejo gardiiɗo konu Amerik, ko kañum woni taƴoowo nayaɓo jogiiɗo innde ndee. O ummii ko ñalnde 30 noowammbar 1926, o fuɗɗii golle ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1927, o woppitaa ñalnde 10 lewru bowte hitaande 1969. Laana kaa addaa Portland, Oregon e hitaande 2006, ka jolnaa e duunde Hayden e peeje ngam waɗtude ka laana musiiba. Walt James, sosɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Columbia Watershed E..."
157619
wikitext
text/x-wiki
'''USCGC Alert''' (WMEC-127) ko taƴoowo muñal hakkundeejo gardiiɗo konu Amerik, ko kañum woni taƴoowo nayaɓo jogiiɗo innde ndee. O ummii ko ñalnde 30 noowammbar 1926, o fuɗɗii golle ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1927, o woppitaa ñalnde 10 lewru bowte hitaande 1969. Laana kaa addaa Portland, Oregon e hitaande 2006, ka jolnaa e duunde Hayden e peeje ngam waɗtude ka laana musiiba. Walt James, sosɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Columbia Watershed Environmental Advocates, ina anniyii artirde nde kono o maayi ko adii nde ɗum waɗata, fedde nde woppitaa golle mum, e wiyde gardiiɗo konu Amerik.[1]
Nde o jolni e duunde Hayden, Alert ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe ɓe ngalaa galleeji, ina wiyee "Pirates of the Columbia", sabu golle bonɗe e saraaji ndiyam.[2] Laana kaa bonnii no feewi e graffiti, ka ɓoornii geɗe. E lewru Duujal 2020, kampaañ oo fusi, dogdu to Alert ittaa.[3] Ñalnde jamma 31 oktoobar 2021, laana Alert yani e nokku mum mooftirɗo e duunde Hayden. Alaa sabaabu mo anndaa.[4]
Metro Council, woni fedde laamu diiwaan oo, gollortoonde diiwanuuji tati to worgo-fuɗnaange Oregon, yoɓii miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar ngam ittude laanaaji ɗii, Coast Guard ɓeydi heen ko ɓuri miliyoŋaaji 1 dolaar ngam laɓɓinde ɗum. Alert oo ina fotnoo ittude e lewru Oktoobar 2022.[5]
== Tuugnorgal ==
50vjaarrzeakf2vhunlm4nsvc4oa6ih
157621
157619
2026-03-26T16:59:03Z
Galadima002
13879
157621
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''USCGC Alert''' (WMEC-127) ko taƴoowo muñal hakkundeejo gardiiɗo konu Amerik, ko kañum woni taƴoowo nayaɓo jogiiɗo innde ndee. O ummii ko ñalnde 30 noowammbar 1926, o fuɗɗii golle ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1927, o woppitaa ñalnde 10 lewru bowte hitaande 1969. Laana kaa addaa Portland, Oregon e hitaande 2006, ka jolnaa e duunde Hayden e peeje ngam waɗtude ka laana musiiba. Walt James, sosɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Columbia Watershed Environmental Advocates, ina anniyii artirde nde kono o maayi ko adii nde ɗum waɗata, fedde nde woppitaa golle mum, e wiyde gardiiɗo konu Amerik.[1]
Nde o jolni e duunde Hayden, Alert ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe ɓe ngalaa galleeji, ina wiyee "Pirates of the Columbia", sabu golle bonɗe e saraaji ndiyam.[2] Laana kaa bonnii no feewi e graffiti, ka ɓoornii geɗe. E lewru Duujal 2020, kampaañ oo fusi, dogdu to Alert ittaa.[3] Ñalnde jamma 31 oktoobar 2021, laana Alert yani e nokku mum mooftirɗo e duunde Hayden. Alaa sabaabu mo anndaa.[4]
Metro Council, woni fedde laamu diiwaan oo, gollortoonde diiwanuuji tati to worgo-fuɗnaange Oregon, yoɓii miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar ngam ittude laanaaji ɗii, Coast Guard ɓeydi heen ko ɓuri miliyoŋaaji 1 dolaar ngam laɓɓinde ɗum. Alert oo ina fotnoo ittude e lewru Oktoobar 2022.[5]
== Tuugnorgal ==
rv59hs73a1ktk4in3b0vakaum6ca6g0
USCGC Alert (WMEC-630)
0
38033
157622
2026-03-26T17:00:36Z
Galadima002
13879
Created page with "'''USCGC Alert''' (WMEC-630) ko taƴoowo muñal hakkundeejo Amerik, ko kañum woni taƴoowo muñal hakkundeejo cakkitiiɗo 210 meeteer (64 m) mahaaɗo. Keel oo lelnaa ko ñalnde 5 lewru bowte hitaande 1968 to nokku gardiiɗo konu Amerik to Curtis Bay, Maryland, o yamiraa ko ñalnde 4 ut 1969. Alert heɓi innde mum ko e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, taƴoowo ngalu USRC Alert, gollinooɗo e fuɗɗoode golle Cu1. == Tuugnorgal =="
157622
wikitext
text/x-wiki
'''USCGC Alert''' (WMEC-630) ko taƴoowo muñal hakkundeejo Amerik, ko kañum woni taƴoowo muñal hakkundeejo cakkitiiɗo 210 meeteer (64 m) mahaaɗo. Keel oo lelnaa ko ñalnde 5 lewru bowte hitaande 1968 to nokku gardiiɗo konu Amerik to Curtis Bay, Maryland, o yamiraa ko ñalnde 4 ut 1969. Alert heɓi innde mum ko e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, taƴoowo ngalu USRC Alert, gollinooɗo e fuɗɗoode golle Cu1.
== Tuugnorgal ==
t4y8ojlu9wedlo1h1w6nezjzgskb36y
157623
157622
2026-03-26T17:00:50Z
Galadima002
13879
157623
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''USCGC Alert''' (WMEC-630) ko taƴoowo muñal hakkundeejo Amerik, ko kañum woni taƴoowo muñal hakkundeejo cakkitiiɗo 210 meeteer (64 m) mahaaɗo. Keel oo lelnaa ko ñalnde 5 lewru bowte hitaande 1968 to nokku gardiiɗo konu Amerik to Curtis Bay, Maryland, o yamiraa ko ñalnde 4 ut 1969. Alert heɓi innde mum ko e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, taƴoowo ngalu USRC Alert, gollinooɗo e fuɗɗoode golle Cu1.
== Tuugnorgal ==
ci9izcwlujjn6i3sm1w8d7jxq3eib1e
USS Allen (1814)
0
38034
157624
2026-03-26T17:01:58Z
Galadima002
13879
Created page with "'''USS Allen''' ko laana njoorndi, ka Aadama e Nuuhu Brown mahi e hitaande 1814 to Vergennes, to Vermont. O yamiraa ko e nder ndunngu 1814, tawi ko gardiiɗo laana ndiwoowa biyeteeɗo William M. Robins. O wonti fedde e nder konu Komodor Thomas Macdonough to maayo Champlain, o tawtoraama wolde Lake Champlain e lewru suwee 1814, nde konu Amerik nanngi heddiiɓe e konu Angalteer e gardagol Kapiteen George Downie. Caggal wolde 1812, o woni e golle tiiɗɗe fotde duuɓi sappo..."
157624
wikitext
text/x-wiki
'''USS Allen''' ko laana njoorndi, ka Aadama e Nuuhu Brown mahi e hitaande 1814 to Vergennes, to Vermont. O yamiraa ko e nder ndunngu 1814, tawi ko gardiiɗo laana ndiwoowa biyeteeɗo William M. Robins. O wonti fedde e nder konu Komodor Thomas Macdonough to maayo Champlain, o tawtoraama wolde Lake Champlain e lewru suwee 1814, nde konu Amerik nanngi heddiiɓe e konu Angalteer e gardagol Kapiteen George Downie. Caggal wolde 1812, o woni e golle tiiɗɗe fotde duuɓi sappo goɗɗi. O soodaama to Whitehall, New York, won e sahaaji e darorɗe hitaande 1824 walla fuɗɗoode hitaande 1825.<ref>/</ref>
== Tuugnorgal ==
nlwzled6bb42rq0vne1lvj96evpyqyb
157626
157624
2026-03-26T17:02:22Z
Galadima002
13879
157626
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''USS Allen''' ko laana njoorndi, ka Aadama e Nuuhu Brown mahi e hitaande 1814 to Vergennes, to Vermont. O yamiraa ko e nder ndunngu 1814, tawi ko gardiiɗo laana ndiwoowa biyeteeɗo William M. Robins. O wonti fedde e nder konu Komodor Thomas Macdonough to maayo Champlain, o tawtoraama wolde Lake Champlain e lewru suwee 1814, nde konu Amerik nanngi heddiiɓe e konu Angalteer e gardagol Kapiteen George Downie. Caggal wolde 1812, o woni e golle tiiɗɗe fotde duuɓi sappo goɗɗi. O soodaama to Whitehall, New York, won e sahaaji e darorɗe hitaande 1824 walla fuɗɗoode hitaande 1825.<ref>/</ref>
== Tuugnorgal ==
2ekibvviak79wukqgjqgfud4zbnefqb
Paula Infante
0
38035
157625
2026-03-26T17:02:13Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Denise Infante (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili. Nguurndam neɗɗo Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland. Kugal Hockey kolees Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006..."
157625
wikitext
text/x-wiki
Denise Infante (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.
Nguurndam neɗɗo
Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland.
Kugal
Hockey kolees
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed]
Laas Diyablas
Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.
E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.
Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo.
Tuugnorgal
4iydwgo4qy9omqyaysc4didymdytr5e
157628
157625
2026-03-26T17:04:09Z
Ilya Discuss
10103
157628
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Denise Infante (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.
Nguurndam neɗɗo
Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland.
Kugal
Hockey kolees
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed]
Laas Diyablas
Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.
E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.
Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo.
Tuugnorgal
2yepcm5k0hs7s1276nszbwdvnf2lgq0
157630
157628
2026-03-26T17:05:19Z
Ilya Discuss
10103
157630
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.
== Nguurndam neɗɗo ==
Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland.
== Kugal ==
== Hockey kolees ==
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed]
== Laas Diyablas ==
Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.
E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.
Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo.
== Tuugnorgal ==
rjxvrquxht3fskxa3kyo2qp4r3gd4ni
157633
157630
2026-03-26T17:06:24Z
Ilya Discuss
10103
157633
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland.
== Kugal ==
== Hockey kolees ==
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed]
== Laas Diyablas ==
Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.
E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.
Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo.
== Tuugnorgal ==
0btyqtzgsz1ieg4znse2i7elz1mno6i
157634
157633
2026-03-26T17:07:19Z
Ilya Discuss
10103
157634
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland..<ref name="UM">{{cite web|url=https://umterps.com/sports/field-hockey/roster/paula-infante/904view=bio|title=PAULA INFANTE|publisher=[[University of Maryland]]|website=umterps.com|access-date=17 July 2020}}{{Dead link|date=September 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>
== Kugal ==
== Hockey kolees ==
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed]
== Laas Diyablas ==
Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.
E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.
Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo.
== Tuugnorgal ==
2ufb86hlmvuln0237alpc9yrdnykott
157636
157634
2026-03-26T17:08:51Z
Ilya Discuss
10103
157636
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland..<ref name="UM">{{cite web|url=https://umterps.com/sports/field-hockey/roster/paula-infante/904view=bio|title=PAULA INFANTE|publisher=[[University of Maryland]]|website=umterps.com|access-date=17 July 2020}}{{Dead link|date=September 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>
== Kugal ==
== Hockey kolees ==
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed]
== Laas Diyablas ==
Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.<ref name="UM2" /><ref>{{cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=PAST HONDA SPORTS AWARD WINNERS FOR FIELD HOCKEY|publisher=[[Collegiate Women Sports Awards]]|website=collegiatewomensportsawards.com|access-date=17 July 2020}}</ref>
E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.
Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo.
== Tuugnorgal ==
5rsyedl5cfg88zk6z5ks5c7nex7ib9q
157638
157636
2026-03-26T17:09:45Z
Ilya Discuss
10103
157638
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland..<ref name="UM">{{cite web|url=https://umterps.com/sports/field-hockey/roster/paula-infante/904view=bio|title=PAULA INFANTE|publisher=[[University of Maryland]]|website=umterps.com|access-date=17 July 2020}}{{Dead link|date=September 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>
== Kugal ==
== Hockey kolees ==
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed]
== Laas Diyablas ==
Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.<ref name="UM2" /><ref>{{cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=PAST HONDA SPORTS AWARD WINNERS FOR FIELD HOCKEY|publisher=[[Collegiate Women Sports Awards]]|website=collegiatewomensportsawards.com|access-date=17 July 2020}}</ref>
E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.<ref>{{cite web|url=http://www.panamhockey.org/eng/compet/1999wpanam2.html#CHI|title=Chile|publisher=[[Pan American Hockey Federation]]|website=panamhockey.org|access-date=17 July 2020}}</ref>
Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo.
== Tuugnorgal ==
54iqjycstlppjgic791w1s0isb9ic8a
157640
157638
2026-03-26T17:10:50Z
Ilya Discuss
10103
157640
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland..<ref name="UM">{{cite web|url=https://umterps.com/sports/field-hockey/roster/paula-infante/904view=bio|title=PAULA INFANTE|publisher=[[University of Maryland]]|website=umterps.com|access-date=17 July 2020}}{{Dead link|date=September 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>
== Kugal ==
== Hockey kolees ==
Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed]
== Laas Diyablas ==
Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.<ref name="UM2" /><ref>{{cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=PAST HONDA SPORTS AWARD WINNERS FOR FIELD HOCKEY|publisher=[[Collegiate Women Sports Awards]]|website=collegiatewomensportsawards.com|access-date=17 July 2020}}</ref>
E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.<ref>{{cite web|url=http://www.panamhockey.org/eng/compet/1999wpanam2.html#CHI|title=Chile|publisher=[[Pan American Hockey Federation]]|website=panamhockey.org|access-date=17 July 2020}}</ref>
Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo.<ref>{{cite web|url=http://www.panamhockey.org/en/competitions/archives|title=Competitions Archive|publisher=[[Pan American Hockey Federation]]|website=panamhockey.org|access-date=17 July 2020}}</ref>
== Tuugnorgal ==
457mt4l27fn8ov3pjbi48k4cmgnp9l5
USS Althea (SP-218)
0
38036
157627
2026-03-26T17:04:04Z
Galadima002
13879
Created page with "'''USS Althea''' (SP-218) ko laana ndiwoowa 60-foot, ka gollotoo ko e konu ndiyam Amerik tuggi 1917 haa 1919, ka yani e ndiyam e hitaande 1920. Althea mahiraa ko e nokku Steinway to Astoria, to Queens, to New York, e hitaande 1907 ngam James H. Moore.[1] O ƴettaa ko e laana ndiwoowa ñalnde 12 mee 1917, o waɗtaa e golle USS Althea (SP-218). O soodaama e laawol lewru caggal nde o yalti, o gollinaama e golle patrol e heblo taƴre Great Lakes e les njiimaandi 9th Naval D..."
157627
wikitext
text/x-wiki
'''USS Althea''' (SP-218) ko laana ndiwoowa 60-foot, ka gollotoo ko e konu ndiyam Amerik tuggi 1917 haa 1919, ka yani e ndiyam e hitaande 1920.
Althea mahiraa ko e nokku Steinway to Astoria, to Queens, to New York, e hitaande 1907 ngam James H. Moore.[1] O ƴettaa ko e laana ndiwoowa ñalnde 12 mee 1917, o waɗtaa e golle USS Althea (SP-218). O soodaama e laawol lewru caggal nde o yalti, o gollinaama e golle patrol e heblo taƴre Great Lakes e les njiimaandi 9th Naval District, o gollotoo ko e Detroit, Michigan, e nder heddiiɓe e wolde adunaare adannde e lebbi keewɗi caggal wolde ndee.
Althea lelnaa ngam winndere ndee ñalnde 14 noowammbar 1917, o arti e golle mum e lewru mee 1918. Ñalnde 2 ut 1919, o fiyraa e binnditagol laanaaji ndiyam, o lelnaa to nokku janngirde laana ndiwoowa, to Detroit.
Althea ina ɗaminii yeeyde nde o yani e ice ñalnde 18 marse 1920. O soodaa ngam hisnude "e nder ngonka yani" ñalnde 12 mee 1920.[2] to G. F. Kolton mo Detroit.[3] O woppitaa ko e hitaande 1926.[3]
== Tuugnorgal ==
8vereljfi1u6vmiakdybakbxiqrfrwa
157629
157627
2026-03-26T17:04:17Z
Galadima002
13879
157629
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''USS Althea''' (SP-218) ko laana ndiwoowa 60-foot, ka gollotoo ko e konu ndiyam Amerik tuggi 1917 haa 1919, ka yani e ndiyam e hitaande 1920.
Althea mahiraa ko e nokku Steinway to Astoria, to Queens, to New York, e hitaande 1907 ngam James H. Moore.[1] O ƴettaa ko e laana ndiwoowa ñalnde 12 mee 1917, o waɗtaa e golle USS Althea (SP-218). O soodaama e laawol lewru caggal nde o yalti, o gollinaama e golle patrol e heblo taƴre Great Lakes e les njiimaandi 9th Naval District, o gollotoo ko e Detroit, Michigan, e nder heddiiɓe e wolde adunaare adannde e lebbi keewɗi caggal wolde ndee.
Althea lelnaa ngam winndere ndee ñalnde 14 noowammbar 1917, o arti e golle mum e lewru mee 1918. Ñalnde 2 ut 1919, o fiyraa e binnditagol laanaaji ndiyam, o lelnaa to nokku janngirde laana ndiwoowa, to Detroit.
Althea ina ɗaminii yeeyde nde o yani e ice ñalnde 18 marse 1920. O soodaa ngam hisnude "e nder ngonka yani" ñalnde 12 mee 1920.[2] to G. F. Kolton mo Detroit.[3] O woppitaa ko e hitaande 1926.[3]
== Tuugnorgal ==
hyaqoqnx3pbmjhd5mp4qm9u3z580y2b
MV American Tern
0
38037
157631
2026-03-26T17:05:41Z
Galadima002
13879
Created page with "'''MV Ameriknaajo''' (T-AK-4729) ko laana njoorndi ka APL Maritime toppitii. Ko adii ɗuum, laana ndiwoowa ina wiyee Kariba, ka laana ndiwoowa ina joginoo bannge Liberiyaa, ka innitiraa ko American Tern e les bannge Amerik e hitaande 2002. Gila ndeen, laana ndiwoowa ka Ameriknaajo ina joginoo laana ndiwoowa (Commandement militaire Sealift) e nder laana ndiwoowa Amerik. O heɓiino kontraa haa hitaande 2010 ngam waɗde yah-ngartaa ngam artirde kaɓirɗe to nokku McMurdo to..."
157631
wikitext
text/x-wiki
'''MV Ameriknaajo''' (T-AK-4729) ko laana njoorndi ka APL Maritime toppitii. Ko adii ɗuum, laana ndiwoowa ina wiyee Kariba, ka laana ndiwoowa ina joginoo bannge Liberiyaa, ka innitiraa ko American Tern e les bannge Amerik e hitaande 2002. Gila ndeen, laana ndiwoowa ka Ameriknaajo ina joginoo laana ndiwoowa (Commandement militaire Sealift) e nder laana ndiwoowa Amerik. O heɓiino kontraa haa hitaande 2010 ngam waɗde yah-ngartaa ngam artirde kaɓirɗe to nokku McMurdo to Antarktik (Golle Deep Freeze) e nokku Pituffik to Greenland (Golle Pacer Goose).[1] Laana kaa inniraa ko tern, woni sifaa colli baɗooji hitaande kala e yah-ngartaa ummoraade Arktik feewde Antarktik.
1kpqauxxe73y9ubzg54o7r0adfpdw13
157632
157631
2026-03-26T17:05:57Z
Galadima002
13879
157632
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''MV Ameriknaajo''' (T-AK-4729) ko laana njoorndi ka APL Maritime toppitii. Ko adii ɗuum, laana ndiwoowa ina wiyee Kariba, ka laana ndiwoowa ina joginoo bannge Liberiyaa, ka innitiraa ko American Tern e les bannge Amerik e hitaande 2002. Gila ndeen, laana ndiwoowa ka Ameriknaajo ina joginoo laana ndiwoowa (Commandement militaire Sealift) e nder laana ndiwoowa Amerik. O heɓiino kontraa haa hitaande 2010 ngam waɗde yah-ngartaa ngam artirde kaɓirɗe to nokku McMurdo to Antarktik (Golle Deep Freeze) e nokku Pituffik to Greenland (Golle Pacer Goose).[1] Laana kaa inniraa ko tern, woni sifaa colli baɗooji hitaande kala e yah-ngartaa ummoraade Arktik feewde Antarktik.
chpgwweipajt9mwskwd8gfxllk76v29
USNS Andrew J. Higgins
0
38038
157635
2026-03-26T17:08:27Z
Galadima002
13879
Created page with "'''USNS Andrew J. Higgins''' (T-AO-190) ko laana ndiwoowa laana ndiwoowa Amerik ka waɗii golle tiiɗɗe gila 1987 haa 1996.<ref>q</ref> == Mahugo == Andrew J. Higgins, laana nayaɓa e nder fedde Henry J. Kaiser, lelnaa ko to Avondale Shipyard, Inc., to New Orleans, to Louisiana, ñalnde 21 noowammbar 1985, ka jolnaa ñalnde 17 lewru bowte hitaande 1987 Laana", e wolde adunaare ɗimmere. Daartol sarwiis == Laana ndiwoowa Amerik == Andrew J. Higgins naati e golle laana..."
157635
wikitext
text/x-wiki
'''USNS Andrew J. Higgins''' (T-AO-190) ko laana ndiwoowa laana ndiwoowa Amerik ka waɗii golle tiiɗɗe gila 1987 haa 1996.<ref>q</ref>
== Mahugo ==
Andrew J. Higgins, laana nayaɓa e nder fedde Henry J. Kaiser, lelnaa ko to Avondale Shipyard, Inc., to New Orleans, to Louisiana, ñalnde 21 noowammbar 1985, ka jolnaa ñalnde 17 lewru bowte hitaande 1987 Laana", e wolde adunaare ɗimmere.
Daartol sarwiis
== Laana ndiwoowa Amerik ==
Andrew J. Higgins naati e golle laana ndiwoowa Amerik ɗe ngalaa yamiroore e les njiimaandi konu laana ndiwoowa (Military Sealift Command) e yimɓe siwil en ñalnde 22 oktoobar 1987. O yaltinaa e golle laana ndiwoowa ñalnde 6 mee 1996, o waɗtaa e laana ndiwoowa leydi ndii to Sui, Kaliforni to Sui 2009. Ko kanko woni laana gadana e nder kilaas makko yaltineede e golle.
E hitaande 2008, Andrew J. Higgins suɓaama ngam nawde ɗum to Siili ngam heɓde ballal sariya ballal caggal leydi. O fiyraa ko e binnditagol laanaaji ndiyam ñalnde 6 lewru bowte hitaande 2009, o soodaa Siili ñalnde 19 lewru mee 2009. O yaltinaa e laana ndiwoowa Reserve to Suisun Bay ñalnde 24 suwee 2009, o jolnaa e laana ndiwoowa Atlantik to Mobile, Alabama a dow tati re- dow les.
== Laana ndiwoowa Siili ==
Innde mum wayliima Almirante Montt e limoore AO-52, laana ndiwoowa kaa yamiraa ko e laana ndiwoowa Siili ñalnde 10 feebariyee 2010, lomtii laana ndiwoowa Araucano.
E nder eɓɓoore ngam ƴellitde ŋakkeende mbaawka sarwisaaji ballondiral e nder geec e nder laana ndiwoowa Kanadaa haa e gargol laanaaji mum kesi ballitooji Protecteur-class, Kanadaa siifondirii e Siili nanondiral ballal logistik hakkunde mum e hitaande 2015. E nder oon nanondiral, laana ndiwoowa Siili gollorii Almirante0 Canadian se diiwaan Pacific da4 Montt e hitaande 2015 Sarɗiiji janngugol konu ndiyam Kanadaa e lewru sulyee e ut 2015, gollodaade e laanaaji ndiwoowa HMCS Calgary e HMCS Vancouver.[1][2] Almirante Montt artii Kanadaa e hitaande 2016, o gollodii e laana ndiwoowa laamɗo Kanadaa tuggi lewru abriil haa lewru suwee 2016.[2]
== Tuugnorgal ==
r17icr2htbdj1l26vtyxr33bdfkuqnq
157637
157635
2026-03-26T17:08:51Z
Galadima002
13879
157637
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''USNS Andrew J. Higgins''' (T-AO-190) ko laana ndiwoowa laana ndiwoowa Amerik ka waɗii golle tiiɗɗe gila 1987 haa 1996.<ref>q</ref>
== Mahugo ==
Andrew J. Higgins, laana nayaɓa e nder fedde Henry J. Kaiser, lelnaa ko to Avondale Shipyard, Inc., to New Orleans, to Louisiana, ñalnde 21 noowammbar 1985, ka jolnaa ñalnde 17 lewru bowte hitaande 1987 Laana", e wolde adunaare ɗimmere.
Daartol sarwiis
== Laana ndiwoowa Amerik ==
Andrew J. Higgins naati e golle laana ndiwoowa Amerik ɗe ngalaa yamiroore e les njiimaandi konu laana ndiwoowa (Military Sealift Command) e yimɓe siwil en ñalnde 22 oktoobar 1987. O yaltinaa e golle laana ndiwoowa ñalnde 6 mee 1996, o waɗtaa e laana ndiwoowa leydi ndii to Sui, Kaliforni to Sui 2009. Ko kanko woni laana gadana e nder kilaas makko yaltineede e golle.
E hitaande 2008, Andrew J. Higgins suɓaama ngam nawde ɗum to Siili ngam heɓde ballal sariya ballal caggal leydi. O fiyraa ko e binnditagol laanaaji ndiyam ñalnde 6 lewru bowte hitaande 2009, o soodaa Siili ñalnde 19 lewru mee 2009. O yaltinaa e laana ndiwoowa Reserve to Suisun Bay ñalnde 24 suwee 2009, o jolnaa e laana ndiwoowa Atlantik to Mobile, Alabama a dow tati re- dow les.
== Laana ndiwoowa Siili ==
Innde mum wayliima Almirante Montt e limoore AO-52, laana ndiwoowa kaa yamiraa ko e laana ndiwoowa Siili ñalnde 10 feebariyee 2010, lomtii laana ndiwoowa Araucano.
E nder eɓɓoore ngam ƴellitde ŋakkeende mbaawka sarwisaaji ballondiral e nder geec e nder laana ndiwoowa Kanadaa haa e gargol laanaaji mum kesi ballitooji Protecteur-class, Kanadaa siifondirii e Siili nanondiral ballal logistik hakkunde mum e hitaande 2015. E nder oon nanondiral, laana ndiwoowa Siili gollorii Almirante0 Canadian se diiwaan Pacific da4 Montt e hitaande 2015 Sarɗiiji janngugol konu ndiyam Kanadaa e lewru sulyee e ut 2015, gollodaade e laanaaji ndiwoowa HMCS Calgary e HMCS Vancouver.[1][2] Almirante Montt artii Kanadaa e hitaande 2016, o gollodii e laana ndiwoowa laamɗo Kanadaa tuggi lewru abriil haa lewru suwee 2016.[2]
== Tuugnorgal ==
ijjosnudduolekc9enou0eglnnbcf4l
Angels Gate (tugboat)
0
38039
157639
2026-03-26T17:10:40Z
Galadima002
13879
Created page with "'''Angels Gate''' ko laana ndiwoowa desorɗe ko laana musiiba to nokku musiiba marseeji to San Pedro, Los Angeles, Kaliforni. Damal Angels mahaa ko e hitaande 1944 ngam konu Amerik hono laana ndiwoowa ST-695, ko laana ndiwoowa 327-F.[1][2] Tuugnorgal tokosal Konu nguu, toɗɗaangal ST, ina tolnoo e 55 haa 92 ft (17 haa 28 m) njuuteendi. Damal Maleykaaji ngal ko njamndi e aaludere Decatur mahi ɗum to Decatur, Alabama. Angels Gate ko njamndi tokosiri hull porto tug. Konu..."
157639
wikitext
text/x-wiki
'''Angels Gate''' ko laana ndiwoowa desorɗe ko laana musiiba to nokku musiiba marseeji to San Pedro, Los Angeles, Kaliforni. Damal Angels mahaa ko e hitaande 1944 ngam konu Amerik hono laana ndiwoowa ST-695, ko laana ndiwoowa 327-F.[1][2] Tuugnorgal tokosal Konu nguu, toɗɗaangal ST, ina tolnoo e 55 haa 92 ft (17 haa 28 m) njuuteendi. Damal Maleykaaji ngal ko njamndi e aaludere Decatur mahi ɗum to Decatur, Alabama. Angels Gate ko njamndi tokosiri hull porto tug. Konu Amerik huutoriima ST-695 ngam wonde Porto Konu to Wilmington, Kaliforni ngam nawde laanaaji e piloteeɓe geec. Nde golle porto wolde adunaare ɗimmere timmi, konu nguu hollitii wonde ST-695 ina heddii e hitaande 1947. Ko Departemaa Porto wuro Los Angeles heɓi ɗum. O wayli innde makko e LAHD No. 10, o waɗtaa e golle Port Los Angeles. Tug LAHD No 10 wayli innde mum e hitaande 1956, wonti damal maleykaaji LAHD, ɗum noon ko caggal ɗuum juutnata tan damal maleykaaji. Angels Gate woppitaa golle mum e hitaande 1992, o artiraa e laana musiiba timmuɗo, to musiiba marse Los Angeles. O woni ko e moteri disel gootol Detroit Diesel mo ƴulɓe gootol. O woni ko e njuuteendi 81 ft (25 m), bempeƴƴe 23 ft (7,0 m) e luggiɗde 10 ft (3,0 m). O woniino moteri disel Fairbanks-Morse 37E1 mo silindiruuji jeegom [3] Muuseum Maritime Los Angeles huutoriima mo ngam yahde njilluuji e nder laana ndiwoowa e "janngirde e nder maayo" ngam almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port of Los Angeles.[1][4] Angels Gate ko laana ndiwoowa Tipe V, sibu ko kañum woni innde Komiseer Maritim Amerik (MARCOM) wonande laanaaji diwooje wolde adunaare ɗimmere. Tuguuji mbaydi V kuutoraa ko e wolde adunaare ɗimmere, wolde Koree, e wolde Vietnam.
== Ƴeew kadi ==
Doggol laanaaji musiiba to Amerik worgo
Alma (laana ndiwoowa)
== Tuugnorgal ==
66ngve8rold6hxgl5jq4aifm2ybbrsw
157641
157639
2026-03-26T17:11:22Z
Galadima002
13879
157641
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Angels Gate''' ko laana ndiwoowa desorɗe ko laana musiiba to nokku musiiba marseeji to San Pedro, Los Angeles, Kaliforni. Damal Angels mahaa ko e hitaande 1944 ngam konu Amerik hono laana ndiwoowa ST-695, ko laana ndiwoowa 327-F.[1][2] Tuugnorgal tokosal Konu nguu, toɗɗaangal ST, ina tolnoo e 55 haa 92 ft (17 haa 28 m) njuuteendi. Damal Maleykaaji ngal ko njamndi e aaludere Decatur mahi ɗum to Decatur, Alabama. Angels Gate ko njamndi tokosiri hull porto tug. Konu Amerik huutoriima ST-695 ngam wonde Porto Konu to Wilmington, Kaliforni ngam nawde laanaaji e piloteeɓe geec. Nde golle porto wolde adunaare ɗimmere timmi, konu nguu hollitii wonde ST-695 ina heddii e hitaande 1947. Ko Departemaa Porto wuro Los Angeles heɓi ɗum. O wayli innde makko e LAHD No. 10, o waɗtaa e golle Port Los Angeles. Tug LAHD No 10 wayli innde mum e hitaande 1956, wonti damal maleykaaji LAHD, ɗum noon ko caggal ɗuum juutnata tan damal maleykaaji. Angels Gate woppitaa golle mum e hitaande 1992, o artiraa e laana musiiba timmuɗo, to musiiba marse Los Angeles. O woni ko e moteri disel gootol Detroit Diesel mo ƴulɓe gootol. O woni ko e njuuteendi 81 ft (25 m), bempeƴƴe 23 ft (7,0 m) e luggiɗde 10 ft (3,0 m). O woniino moteri disel Fairbanks-Morse 37E1 mo silindiruuji jeegom [3] Muuseum Maritime Los Angeles huutoriima mo ngam yahde njilluuji e nder laana ndiwoowa e "janngirde e nder maayo" ngam almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port of Los Angeles.[1][4] Angels Gate ko laana ndiwoowa Tipe V, sibu ko kañum woni innde Komiseer Maritim Amerik (MARCOM) wonande laanaaji diwooje wolde adunaare ɗimmere. Tuguuji mbaydi V kuutoraa ko e wolde adunaare ɗimmere, wolde Koree, e wolde Vietnam.
== Ƴeew kadi ==
Doggol laanaaji musiiba to Amerik worgo
Alma (laana ndiwoowa)
== Tuugnorgal ==
o4bdhg5rb4zy9g88j1gftsy96hi0nyn
Seton Sobolewski
0
38040
157642
2026-03-26T17:13:59Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Seton Sobolewski''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko kañum woni gardiiɗo hannde gardiiɗo kippu basket rewɓe leydi Idaho.<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-dat..."
157642
wikitext
text/x-wiki
'''Seton Sobolewski''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko kañum woni gardiiɗo hannde gardiiɗo kippu basket rewɓe leydi Idaho.<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref>
== Kugal ==
Ñalnde 27 lewru Mbooy hitaande 2008, Sobolewski ƴettaa e golle sappo e ɗiɗaɓere gardiiɗo basket rewɓe to diiwaan Idaho.<ref name=":0">{{Cite web|title=Seton Sobolewski - Head Coach - Staff Directory|url=https://isubengals.com/staff-directory/seton-sobolewski/34|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Sobolewski Named ISU Coach|url=https://bigskyconf.com/news/2008/7/16/wbbisu52708.aspx|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref>
Ñalnde 26 lewru Seeɗto hitaande 2022, Sobolewski ɓeydaama golle mum haa joofni e hitaande 2026–27<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref>.
== Tuugnorgal ==
ghwaem7fwcuw0vdqsdqcii5fccz0ddo
157643
157642
2026-03-26T17:14:13Z
Isa Oumar
9821
157643
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Seton Sobolewski''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko kañum woni gardiiɗo hannde gardiiɗo kippu basket rewɓe leydi Idaho.<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref>
== Kugal ==
Ñalnde 27 lewru Mbooy hitaande 2008, Sobolewski ƴettaa e golle sappo e ɗiɗaɓere gardiiɗo basket rewɓe to diiwaan Idaho.<ref name=":0">{{Cite web|title=Seton Sobolewski - Head Coach - Staff Directory|url=https://isubengals.com/staff-directory/seton-sobolewski/34|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Sobolewski Named ISU Coach|url=https://bigskyconf.com/news/2008/7/16/wbbisu52708.aspx|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref>
Ñalnde 26 lewru Seeɗto hitaande 2022, Sobolewski ɓeydaama golle mum haa joofni e hitaande 2026–27<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref>.
== Tuugnorgal ==
3l2v9sr25t4ghvuxphbibhczmrodauu
Ek Daav Bhatacha
0
38041
157644
2026-03-26T17:16:13Z
Galadima002
13879
Created page with "Ek Daav Bhatacha ko pijirlooji marathi ɗi Sachin Goswami ardii. Ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe ɓee, hono Vrushali Gandhi, Bushan Kadu, Shradda Ketkar, Vaibhav Mangle e Vishakha Subedar. == Sinopsis == Ɓiɗɗo debbo golloowo banke e debbo mum dewondirɗo e Anna Maharaj ina resndi sofer oto rikshaw. Sofer oo ina mettini heen sahaa kala debbo gooto mo heewi fuɗɗoraade ñalawma mum ko e yeeyde vada's sara galle mum. Giɗli makko e kosam e ɗaɓɓaande makko e de..."
157644
wikitext
text/x-wiki
Ek Daav Bhatacha ko pijirlooji marathi ɗi Sachin Goswami ardii. Ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe ɓee, hono Vrushali Gandhi, Bushan Kadu, Shradda Ketkar, Vaibhav Mangle e Vishakha Subedar.
== Sinopsis ==
Ɓiɗɗo debbo golloowo banke e debbo mum dewondirɗo e Anna Maharaj ina resndi sofer oto rikshaw.
Sofer oo ina mettini heen sahaa kala debbo gooto mo heewi fuɗɗoraade ñalawma mum ko e yeeyde vada's sara galle mum. Giɗli makko e kosam e ɗaɓɓaande makko e debbo yeeyoowo vada ngam addude e ɓiɗngel ngel ɓuuɓngel, ɓuuɓngel, maa addan mo luural.
Sakinugo
Wurushaali Ganndi
Busan Kadu
Sradda Ketkar
Vaibhav Mangle
Vishakha Subedar
== Tuugnorgal ==
fwh243xkxn8wamclzryrgs9e4fuznlu
Spencer Rivers
0
38042
157645
2026-03-26T17:17:50Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Spencer Rivers''' <ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref>ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Milwaukee Bucks, fedde wiyeteende NBA.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spence..."
157645
wikitext
text/x-wiki
'''Spencer Rivers''' <ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref>ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Milwaukee Bucks, fedde wiyeteende NBA.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spencer Rivers|date=February 21, 2025|work=National Basketball Coaches Association|access-date=February 21, 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spencer Rivers|date=February 21, 2025|work=National Basketball Coaches Association|access-date=February 21, 2025}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
Rivers fuɗɗii golle mum e nder NBA ko e hitaande 2023, o woni balloowo coftal ɓalli e nder fedde Detroit Pistons e gardagol hooreejo coftal ɓalli biyeteeɗo Monty Williams.
E hitaande 2024, Rivers ƴettaa ngam wonde balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Doc Rivers.<ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Rivers ko ɓiy Doc Rivers gardiiɗo NBA, ko miñiiko ƴamoowo NBA biyeteeɗo Austin Rivers.
== Tuugnorgal ==
heiaz4mimciudgeo4wych0tv0rq3grn
157646
157645
2026-03-26T17:18:02Z
Isa Oumar
9821
157646
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Spencer Rivers''' <ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref>ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Milwaukee Bucks, fedde wiyeteende NBA.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spencer Rivers|date=February 21, 2025|work=National Basketball Coaches Association|access-date=February 21, 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spencer Rivers|date=February 21, 2025|work=National Basketball Coaches Association|access-date=February 21, 2025}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
Rivers fuɗɗii golle mum e nder NBA ko e hitaande 2023, o woni balloowo coftal ɓalli e nder fedde Detroit Pistons e gardagol hooreejo coftal ɓalli biyeteeɗo Monty Williams.
E hitaande 2024, Rivers ƴettaa ngam wonde balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Doc Rivers.<ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Rivers ko ɓiy Doc Rivers gardiiɗo NBA, ko miñiiko ƴamoowo NBA biyeteeɗo Austin Rivers.
== Tuugnorgal ==
2v33mzcdddlgmigv70vtp93of1ig93j
Fugue State Press
0
38043
157647
2026-03-26T17:19:35Z
Galadima002
13879
Created page with "Fugue State Press (sosaa ko e hitaande 1992) ko jaaynde tokosere e nder wuro New York, ko kañum woni bayyinoowo deftere jarriborde. Winndiyanke biyeteeɗo James Chapman woni sosɗo e bayyinoowo. Nde yaltinii tiitooɗe 28 haa hannde, ina heen golle Chapman, Joshua Cohen, Stephen Dixon, Noah Cicero, Shane Jones, Ben Brooks, Prakash Kona, Eckhard Gerdes, André Malraux, W. B. Keckler, Vi Khi Nao, J. A. Tyler, e I Rivers. Winndooɓe Amerik e winndere ndee fof ina njiyloo h..."
157647
wikitext
text/x-wiki
Fugue State Press (sosaa ko e hitaande 1992) ko jaaynde tokosere e nder wuro New York, ko kañum woni bayyinoowo deftere jarriborde. Winndiyanke biyeteeɗo James Chapman woni sosɗo e bayyinoowo.
Nde yaltinii tiitooɗe 28 haa hannde, ina heen golle Chapman, Joshua Cohen, Stephen Dixon, Noah Cicero, Shane Jones, Ben Brooks, Prakash Kona, Eckhard Gerdes, André Malraux, W. B. Keckler, Vi Khi Nao, J. A. Tyler, e I Rivers. Winndooɓe Amerik e winndere ndee fof ina njiyloo heen.[2] Defte ɗee ina njuɓɓinee e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko fedde wiyeteende SPD (Small Press Distribution).
== Defte ==
Binndanɗe ɗee ina mbaɗi heen:
Daartol Daartol e Daartol Goɗngol: Deftere nde Stephen Dixon winndi
Cadenza ngam fijirde violon Schneidermann nde Joshua Cohen waɗi
Laamu Farfelu/Lebbi kaayitaaji de André Malraux
Hare aadee nde Nuuhu Cicero winndi
Stet ko Jaak Chapman
Ko Shane Jones winndi e mbaydi jeegom
Feccere nde Ben Brooks waɗi
Laabi ɗi ɓuuɓri rooseeji maayɗi ɗi Prakash Kona
== Tuugnorgal ==
5nsf49bvpqf4dsg3i6sqyyjgkq8x08u
Al Pinkins
0
38044
157648
2026-03-26T17:22:15Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Leroy Al Pinkins''' (jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1972) ko gardiiɗo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo kippu basket worɓe Ole Miss Rebels. Pinkins ko adii ɗuum ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Texas Tech Red Raiders.<ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-l..."
157648
wikitext
text/x-wiki
'''Leroy Al Pinkins''' (jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1972) ko gardiiɗo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo kippu basket worɓe Ole Miss Rebels. Pinkins ko adii ɗuum ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Texas Tech Red Raiders.<ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-lure-al-pinkins-back-to-ole-miss-as-an-assistant-coach-206840046/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref><ref>{{Cite web|date=March 18, 2023|title=Texas Tech assistant Al Pinkins joining Chris Beard’s staff at Ole Miss, report says|url=https://www.dallasnews.com/sports/texas-tech-red-raiders/2023/03/18/texas-tech-assistant-al-pinkins-joining-chris-beards-staff-at-ole-miss-report-says/|access-date=February 18, 2026|website=The Dallas Morning News}}</ref>
== Duɗal hakkundeewal e golle kolees ==
Pinkins janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mitchell-Baker to wuro makko Camilla, to Georgia, ɗo o fiyi fuku koyɗe, basket, e fijirde fuku koyɗe.[1] E hitaande 1989, Pinkins wonti janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia gadano werlaade ko ɓuri 3 000 yard e nder yontere nde e laawol ngam ardaade Mitchell-Baker e kawgel diiwaan e oon sahaa.<ref name="PinkinsOrlando4">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>Pinkins maa timmin kuugal maako haa janngirde mawnde bana arduɗo wakkati fuu nder kuugal passing yards e touchdowns nder jiha Georgia.<ref name="PinkinsOrlando3">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>E hitaande 1989-90 ngam basket, Pinkins innitiraa ko ƴarotooɗo hitaande ndee e nder Class AA, o ardii Mitchell-Baker e kawgel diiwaan e ndeen hitaande.<ref name="PinkinsOrlando">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref> Pinkins waɗii toɓɓe 21 e kala pottital e hitaande aroore ndee, o walli Mitchell-Baker ngam ruttaade e wonde jaaltaaɓe e dowla.<ref>{{Cite web|last=Silva Jr.|first=Carlos|date=April 15, 2022|title=Mark Adams agrees to new contract, adds Al Pinkins to Texas Tech basketball coaching staff|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/college/red-raiders/2022/04/15/mark-adams-slated-add-al-pinkins-texas-tech-coaching-staff/7322105001/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref> Yanti heen, e nder sahaa makko mawɗo e nder kippu baseball, Pinkins winnditii .465 batting hakkundeere e 7 home runs e 43 RBIs, ɗum addani Pinkins heɓde teddungal e nder dowlaaji kala.<ref>{{Cite web|date=May 2, 2015|title=LSU hires Al Pinkins as assistant basketball coach, school says|url=https://www.nola.com/sports/lsu-hires-al-pinkins-as-assistant-basketball-coach-school-says/article_21d3b1bb-454b-5d32-81d1-ded87778c043.html|access-date=February 18, 2026|website=NOLA.com}}</ref><ref name="PinkinsNOLA">{{Cite web|last=Rosetta|first=Randy|date=July 9, 2015|title=New LSU assistant coach Al Pinkins has found job he was looking for|url=https://www.nola.com/sports/new-lsu-assistant-coach-al-pinkins-has-found-job-he-was-looking-for/article_0f7b82d0-052a-507a-9792-516180ddcc4a.html|access-date=February 18, 2026|website=NOLA.com}}</ref>
Pinkins adii yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chipola, ɗo o fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde.[3] O arti caggal mum to NC State, ɗo o jokki fiyde basket.<ref name="PinkinsOrlando2">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
Caggal nde o waɗi golle basket ɗe o waɗi e nder USBL e IBA wondude e fiyde e nder winndere ndee to Espaañ, Siin, e Qatar,<ref name="PinkinsPatton2">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=McCready|first=Neal|date=August 1, 2025|title=Finally on the same squad, Al and Patton Pinkins are enjoying their time together at Ole Miss|url=https://247sports.com/college/ole-miss/article/finally-on-the-same-squad-al-and-patton-pinkins-are-enjoying-their-time-together-at-ole-miss-252163589/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref> Pinkins fuɗɗii golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2003, o woni balloowo Middle Tennessee.<ref name="PinkinsPatton4">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref> Pinkins naati e Ole Miss ngam wonde balloowo coftal ɓalli e hitaande 2011.[6] Ko adii nde 2014-2015, Pinkins wonti balloowo coftal ɓalli Tennessee.[7] Pinkins naati LSU ngam wonde balloowo coftal ɓalli e hitaande aroore ndee.[8][5] Pinkins kadi yalti caggal hitaande wootere ngam tawtoreede gollordu Chris Beard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Tech e hitaande 2016.[9] E hitaande 2018, Pinkins wonti gardiiɗo coftal ɓalli ngam Florida.[10][11] Caggal nde gardiiɗo coftal ɓalli Mike White yalti Florida ngam wontude gardiiɗo coftal ɓalli Georgia, Pinkins innitiraa ko gardiiɗo coftal ɓalli joofnirde Florida, ardii kippu nguu rewrude e NIT 2022.[3] Caggal nde hitaande ndee joofi, Pinkins arti e Texas Tech e les njiimaandi Mark Adams, mo o gollodii e mum nde kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ballooɓe coftal ɓalli e sahaa nde Pinkins woni e Texas Tech.[12] Pinkins ummii Texas Tech ngam artirde Ole Miss ngam wonde balloowo coftal ɓalli, caggal Chris Beard nde o ƴettaa e golle gardiiɗo coftal ɓalli.<ref name="PinkinsPatton3">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-lure-al-pinkins-back-to-ole-miss-as-an-assistant-coach-206840046/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref><ref>{{Cite web|date=March 18, 2023|title=Texas Tech assistant Al Pinkins joining Chris Beard’s staff at Ole Miss, report says|url=https://www.dallasnews.com/sports/texas-tech-red-raiders/2023/03/18/texas-tech-assistant-al-pinkins-joining-chris-beards-staff-at-ole-miss-report-says/|access-date=February 18, 2026|website=The Dallas Morning News}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Pinkins ina resi debbo mum biyeteeɗo Kara, ina jogii ɓiɓɓe worɓe tato: Patton, Pryce e Penn.[15] Patton ko garde fiyooɓe koode nay yaltuɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde, jooni noon omo fijira e les baaba makko to Ole Miss.<ref name="PinkinsPatton">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=McCready|first=Neal|date=August 1, 2025|title=Finally on the same squad, Al and Patton Pinkins are enjoying their time together at Ole Miss|url=https://247sports.com/college/ole-miss/article/finally-on-the-same-squad-al-and-patton-pinkins-are-enjoying-their-time-together-at-ole-miss-252163589/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref>
== Tuugnorgal ==
p4gj5zftbx383fx0q9mcj733a1n2i0k
157649
157648
2026-03-26T17:22:29Z
Isa Oumar
9821
157649
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Leroy Al Pinkins''' (jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1972) ko gardiiɗo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo kippu basket worɓe Ole Miss Rebels. Pinkins ko adii ɗuum ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Texas Tech Red Raiders.<ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-lure-al-pinkins-back-to-ole-miss-as-an-assistant-coach-206840046/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref><ref>{{Cite web|date=March 18, 2023|title=Texas Tech assistant Al Pinkins joining Chris Beard’s staff at Ole Miss, report says|url=https://www.dallasnews.com/sports/texas-tech-red-raiders/2023/03/18/texas-tech-assistant-al-pinkins-joining-chris-beards-staff-at-ole-miss-report-says/|access-date=February 18, 2026|website=The Dallas Morning News}}</ref>
== Duɗal hakkundeewal e golle kolees ==
Pinkins janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mitchell-Baker to wuro makko Camilla, to Georgia, ɗo o fiyi fuku koyɗe, basket, e fijirde fuku koyɗe.[1] E hitaande 1989, Pinkins wonti janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia gadano werlaade ko ɓuri 3 000 yard e nder yontere nde e laawol ngam ardaade Mitchell-Baker e kawgel diiwaan e oon sahaa.<ref name="PinkinsOrlando4">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>Pinkins maa timmin kuugal maako haa janngirde mawnde bana arduɗo wakkati fuu nder kuugal passing yards e touchdowns nder jiha Georgia.<ref name="PinkinsOrlando3">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>E hitaande 1989-90 ngam basket, Pinkins innitiraa ko ƴarotooɗo hitaande ndee e nder Class AA, o ardii Mitchell-Baker e kawgel diiwaan e ndeen hitaande.<ref name="PinkinsOrlando">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref> Pinkins waɗii toɓɓe 21 e kala pottital e hitaande aroore ndee, o walli Mitchell-Baker ngam ruttaade e wonde jaaltaaɓe e dowla.<ref>{{Cite web|last=Silva Jr.|first=Carlos|date=April 15, 2022|title=Mark Adams agrees to new contract, adds Al Pinkins to Texas Tech basketball coaching staff|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/college/red-raiders/2022/04/15/mark-adams-slated-add-al-pinkins-texas-tech-coaching-staff/7322105001/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref> Yanti heen, e nder sahaa makko mawɗo e nder kippu baseball, Pinkins winnditii .465 batting hakkundeere e 7 home runs e 43 RBIs, ɗum addani Pinkins heɓde teddungal e nder dowlaaji kala.<ref>{{Cite web|date=May 2, 2015|title=LSU hires Al Pinkins as assistant basketball coach, school says|url=https://www.nola.com/sports/lsu-hires-al-pinkins-as-assistant-basketball-coach-school-says/article_21d3b1bb-454b-5d32-81d1-ded87778c043.html|access-date=February 18, 2026|website=NOLA.com}}</ref><ref name="PinkinsNOLA">{{Cite web|last=Rosetta|first=Randy|date=July 9, 2015|title=New LSU assistant coach Al Pinkins has found job he was looking for|url=https://www.nola.com/sports/new-lsu-assistant-coach-al-pinkins-has-found-job-he-was-looking-for/article_0f7b82d0-052a-507a-9792-516180ddcc4a.html|access-date=February 18, 2026|website=NOLA.com}}</ref>
Pinkins adii yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chipola, ɗo o fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde.[3] O arti caggal mum to NC State, ɗo o jokki fiyde basket.<ref name="PinkinsOrlando2">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
Caggal nde o waɗi golle basket ɗe o waɗi e nder USBL e IBA wondude e fiyde e nder winndere ndee to Espaañ, Siin, e Qatar,<ref name="PinkinsPatton2">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=McCready|first=Neal|date=August 1, 2025|title=Finally on the same squad, Al and Patton Pinkins are enjoying their time together at Ole Miss|url=https://247sports.com/college/ole-miss/article/finally-on-the-same-squad-al-and-patton-pinkins-are-enjoying-their-time-together-at-ole-miss-252163589/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref> Pinkins fuɗɗii golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2003, o woni balloowo Middle Tennessee.<ref name="PinkinsPatton4">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref> Pinkins naati e Ole Miss ngam wonde balloowo coftal ɓalli e hitaande 2011.[6] Ko adii nde 2014-2015, Pinkins wonti balloowo coftal ɓalli Tennessee.[7] Pinkins naati LSU ngam wonde balloowo coftal ɓalli e hitaande aroore ndee.[8][5] Pinkins kadi yalti caggal hitaande wootere ngam tawtoreede gollordu Chris Beard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Tech e hitaande 2016.[9] E hitaande 2018, Pinkins wonti gardiiɗo coftal ɓalli ngam Florida.[10][11] Caggal nde gardiiɗo coftal ɓalli Mike White yalti Florida ngam wontude gardiiɗo coftal ɓalli Georgia, Pinkins innitiraa ko gardiiɗo coftal ɓalli joofnirde Florida, ardii kippu nguu rewrude e NIT 2022.[3] Caggal nde hitaande ndee joofi, Pinkins arti e Texas Tech e les njiimaandi Mark Adams, mo o gollodii e mum nde kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ballooɓe coftal ɓalli e sahaa nde Pinkins woni e Texas Tech.[12] Pinkins ummii Texas Tech ngam artirde Ole Miss ngam wonde balloowo coftal ɓalli, caggal Chris Beard nde o ƴettaa e golle gardiiɗo coftal ɓalli.<ref name="PinkinsPatton3">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-lure-al-pinkins-back-to-ole-miss-as-an-assistant-coach-206840046/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref><ref>{{Cite web|date=March 18, 2023|title=Texas Tech assistant Al Pinkins joining Chris Beard’s staff at Ole Miss, report says|url=https://www.dallasnews.com/sports/texas-tech-red-raiders/2023/03/18/texas-tech-assistant-al-pinkins-joining-chris-beards-staff-at-ole-miss-report-says/|access-date=February 18, 2026|website=The Dallas Morning News}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Pinkins ina resi debbo mum biyeteeɗo Kara, ina jogii ɓiɓɓe worɓe tato: Patton, Pryce e Penn.[15] Patton ko garde fiyooɓe koode nay yaltuɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde, jooni noon omo fijira e les baaba makko to Ole Miss.<ref name="PinkinsPatton">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=McCready|first=Neal|date=August 1, 2025|title=Finally on the same squad, Al and Patton Pinkins are enjoying their time together at Ole Miss|url=https://247sports.com/college/ole-miss/article/finally-on-the-same-squad-al-and-patton-pinkins-are-enjoying-their-time-together-at-ole-miss-252163589/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref>
== Tuugnorgal ==
mqhoxyi2sh1aakueu9ivtytpnaruqzs
Zach O'Brien (basketball)
0
38045
157650
2026-03-26T17:24:39Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Zach O'Brien''' ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde rewɓe (WNBA) to New York.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O’Brien ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Schenectady, to wuro wiyeteengo New York, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notr..."
157650
wikitext
text/x-wiki
'''Zach O'Brien''' ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde rewɓe (WNBA) to New York.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
O’Brien ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Schenectady, to wuro wiyeteengo New York, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame-Bishop Gibbons. O fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Joseph to Maine ɗo o heɓi ko ɓuri 1,500 toɓɓere e nder golle makko ngam Monks, o heɓi teddungal e kawtal fijooji mawngal to bannge worgo-fuɗnaange nde o woni mawɗo e hitaande 2011-12. O heɓi bak makko ko e hitaande 2012.[2] Caggal ɗuum o fiyi duuɓi ɗiɗi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford Brookes to Angalteer.<ref>{{Cite web|last=Phoenix Mercury|date=2020|title=2020 Phoenix Suns Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2021/02/2020-Phoenix-Mercury-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Laster}}</ref><ref>{{Cite web|last=Northern Arizona Suns|date=February 2020|title=2019-202 Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2020/02/2019-20-Northern-Arizona-Suns-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Lasted}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
Ko adii Liberty, ko kanko wonnoo gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe to Phoenix Mercury. Golle makko e nder golle coftal ɓalli puɗɗii ko e njuɓɓudi wideyooji e nder fedde Merkiir (2019) e fedde Arizona Suns (2019–2020) e nder NBA G League.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Phoenix Mercury|date=2020|title=2020 Phoenix Suns Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2021/02/2020-Phoenix-Mercury-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Laster}}</ref><ref>{{Cite web|last=Northern Arizona Suns|date=February 2020|title=2019-202 Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2020/02/2019-20-Northern-Arizona-Suns-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Lasted}}</ref>
== Tuugnorgal ==
6s5m40v8xc38l0wto044hai3eunp5da
157651
157650
2026-03-26T17:25:13Z
Isa Oumar
9821
157651
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Zach O'Brien''' ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde rewɓe (WNBA) to New York.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref>
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
O’Brien ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Schenectady, to wuro wiyeteengo New York, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame-Bishop Gibbons. O fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Joseph to Maine ɗo o heɓi ko ɓuri 1,500 toɓɓere e nder golle makko ngam Monks, o heɓi teddungal e kawtal fijooji mawngal to bannge worgo-fuɗnaange nde o woni mawɗo e hitaande 2011-12. O heɓi bak makko ko e hitaande 2012.[2] Caggal ɗuum o fiyi duuɓi ɗiɗi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford Brookes to Angalteer.<ref>{{Cite web|last=Phoenix Mercury|date=2020|title=2020 Phoenix Suns Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2021/02/2020-Phoenix-Mercury-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Laster}}</ref><ref>{{Cite web|last=Northern Arizona Suns|date=February 2020|title=2019-202 Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2020/02/2019-20-Northern-Arizona-Suns-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Lasted}}</ref>
== Golle coftal ɓalli ==
Ko adii Liberty, ko kanko wonnoo gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe to Phoenix Mercury. Golle makko e nder golle coftal ɓalli puɗɗii ko e njuɓɓudi wideyooji e nder fedde Merkiir (2019) e fedde Arizona Suns (2019–2020) e nder NBA G League.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Phoenix Mercury|date=2020|title=2020 Phoenix Suns Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2021/02/2020-Phoenix-Mercury-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Laster}}</ref><ref>{{Cite web|last=Northern Arizona Suns|date=February 2020|title=2019-202 Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2020/02/2019-20-Northern-Arizona-Suns-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Lasted}}</ref>
== Tuugnorgal ==
ohucjd8e4zn9o4ti88jdbdpgx0zfj3w
Bustier
0
38046
157652
2026-03-26T17:27:03Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Bustiyeer (UK: /buːstieɪ, ˈbʌst-/ BOO-stee-ay, BUST-ee-ay, Amerik: /buːˈstjeɪ, ˌbuːstiˈeɪ, ˌbʌst-/ boo-STYAY, BOO-stee-AY is or BU) rewɓe aadaaji ɓoornotoo ko limce. Faandaare maggal adannde ko ustude ɓalndu nduu e tiiɗtinde e dow ɓalndu toowndu nduu e doole ɓalndu nduu dow tawa ina mbayla ɓalndu nduu no feewi. Hannde, ina waawi kadi ɓoorneede no ɓuuɓri push-up les ɓuuɓri les walla no kamisole ngam ɓoornaade comci yaajɗi. Bustier ina waawi kadi..."
157652
wikitext
text/x-wiki
Bustiyeer (UK: /buːstieɪ, ˈbʌst-/ BOO-stee-ay, BUST-ee-ay, Amerik: /buːˈstjeɪ, ˌbuːstiˈeɪ, ˌbʌst-/ boo-STYAY, BOO-stee-AY is or BU) rewɓe aadaaji ɓoornotoo ko limce. Faandaare maggal adannde ko ustude ɓalndu nduu e tiiɗtinde e dow ɓalndu toowndu nduu e doole ɓalndu nduu dow tawa ina mbayla ɓalndu nduu no feewi. Hannde, ina waawi kadi ɓoorneede no ɓuuɓri push-up les ɓuuɓri les walla no kamisole ngam ɓoornaade comci yaajɗi. Bustier ina waawi kadi ɓoorneede no feccere-slip les sheer top comci so tawii kollirgol cuusal midriff yiɗaaka.
Nanndugol e basque
Bustier ina nanndi e basque, kono ina juuti. Ina yettoo les tan haa e ƴiye walla e koyɗe.
Kuje
Bustiers jamaanu ina heewi waɗeede e panneeji mesh wonaa e boning gaadanteejo.
Tuugnorgal
cmadjviqdr7qxjjy3y5bo9y3zdj8wrp
157655
157652
2026-03-26T17:29:36Z
SUZYFATIMA
13856
157655
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bustiyeer''' (UK: /buːstieɪ, ˈbʌst-/ BOO-stee-ay, BUST-ee-ay, Amerik: /buːˈstjeɪ, ˌbuːstiˈeɪ, ˌbʌst-/ boo-STYAY, BOO-stee-AY is or BU) rewɓe aadaaji ɓoornotoo ko limce. Faandaare maggal adannde ko ustude ɓalndu nduu e tiiɗtinde e dow ɓalndu toowndu nduu e doole ɓalndu nduu dow tawa ina mbayla ɓalndu nduu no feewi. Hannde, ina waawi kadi ɓoorneede no ɓuuɓri push-up les ɓuuɓri les walla no kamisole ngam ɓoornaade comci yaajɗi. Bustier ina waawi kadi ɓoorneede no feccere-slip les sheer top comci so tawii kollirgol cuusal midriff yiɗaaka.
Nanndugol e basque
Bustier ina nanndi e basque, kono ina juuti. Ina yettoo les tan haa e ƴiye walla e koyɗe.
Kuje
Bustiers jamaanu ina heewi waɗeede e panneeji mesh wonaa e boning gaadanteejo.
== Tuugnorgal ==
c8fnbid3f5ofu2r5p340ntitaj7ewxk
157658
157655
2026-03-26T17:31:39Z
SUZYFATIMA
13856
157658
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bustiyeer''' (UK: /buːstieɪ, ˈbʌst-/ BOO-stee-ay, BUST-ee-ay, Amerik: /buːˈstjeɪ, ˌbuːstiˈeɪ, ˌbʌst-/ boo-STYAY, BOO-stee-AY is or BU) rewɓe aadaaji ɓoornotoo ko limce. Faandaare maggal adannde ko ustude ɓalndu nduu e tiiɗtinde e dow ɓalndu toowndu nduu e doole ɓalndu nduu dow tawa ina mbayla ɓalndu nduu no feewi. Hannde, ina waawi kadi ɓoorneede no ɓuuɓri push-up les ɓuuɓri les walla no kamisole ngam ɓoornaade comci yaajɗi. Bustier ina waawi kadi ɓoorneede no feccere-slip les sheer top comci so tawii kollirgol cuusal midriff yiɗaaka.
Nanndugol e basque
Bustier ina nanndi e basque, kono ina juuti. Ina yettoo les tan haa e ƴiye walla e koyɗe.
Kuje
Bustiers jamaanu ina heewi waɗeede e panneeji mesh wonaa e boning gaadanteejo.<ref>{{Cite web|first=Sarah Bailey|last=Hogarty|title=Corsets in Context: A History|publisher=[[Fine Arts Museums of San Francisco]]|agency=FAMSF Blog|url=http://deyoung.famsf.org/blog/corsets-context-history|date=June 7, 2012|access-date=May 7, 2015|archive-date=June 12, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144704/http://deyoung.famsf.org/blog/corsets-context-history|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
c5jksgu2jo77lfvfgilhh3nq9tkpmla
Dwan McMillan
0
38047
157653
2026-03-26T17:28:11Z
Isa Oumar
9821
Created page with "'''Dwan McMillan<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref>''' (jibinaa ko 18 ut 1989) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde gardiiɗo coftal ɓalli worɓe Wagner Seahawks.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-i..."
157653
wikitext
text/x-wiki
'''Dwan McMillan<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref>''' (jibinaa ko 18 ut 1989) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde gardiiɗo coftal ɓalli worɓe Wagner Seahawks.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-interim-coach-amid-donald-copeland-suspension/|access-date=2025-10-29|website=KNBR|language=en}}</ref>
== Kugal ==
McMillan fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam fijirde Miami Dade Sharks, Warriors Hills Indiya, e Hofstra Pride.[1] O fuɗɗii golle makko coftal ɓalli ko e hitaande 2012, o woni balloowo dipolomaaji to Mercyhurst fotde duuɓi ɗiɗi.<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref> E nder hitaande 2014-15, McMillan wonnoo ko gardiiɗo dipolomaaji to Wagner.[3] O waɗii duuɓi ɗiɗi to Fordham, o wonii gardiiɗo wideyooji kippu nguu e hitaande makko adannde, o woni gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e gardiiɗo ƴettugol gollotooɓe e nder hitaande makko ɗiɗmere. E hitaande 2024, o arti e Wagner, o inniraa balloowo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref>
Ñalnde 28 oktoobar 2025, McMillan toɗɗaa yo won gardiiɗo coftal ɓalli Wagner, caggal nde Donald Copeland woppitaa golle mum.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-interim-coach-amid-donald-copeland-suspension/|access-date=2025-10-29|website=KNBR|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
er5c5fej4kbjhcs0qfpqewgw6wn2xup
157654
157653
2026-03-26T17:28:26Z
Isa Oumar
9821
157654
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Dwan McMillan<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref>''' (jibinaa ko 18 ut 1989) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde gardiiɗo coftal ɓalli worɓe Wagner Seahawks.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-interim-coach-amid-donald-copeland-suspension/|access-date=2025-10-29|website=KNBR|language=en}}</ref>
== Kugal ==
McMillan fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam fijirde Miami Dade Sharks, Warriors Hills Indiya, e Hofstra Pride.[1] O fuɗɗii golle makko coftal ɓalli ko e hitaande 2012, o woni balloowo dipolomaaji to Mercyhurst fotde duuɓi ɗiɗi.<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref> E nder hitaande 2014-15, McMillan wonnoo ko gardiiɗo dipolomaaji to Wagner.[3] O waɗii duuɓi ɗiɗi to Fordham, o wonii gardiiɗo wideyooji kippu nguu e hitaande makko adannde, o woni gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e gardiiɗo ƴettugol gollotooɓe e nder hitaande makko ɗiɗmere. E hitaande 2024, o arti e Wagner, o inniraa balloowo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref>
Ñalnde 28 oktoobar 2025, McMillan toɗɗaa yo won gardiiɗo coftal ɓalli Wagner, caggal nde Donald Copeland woppitaa golle mum.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-interim-coach-amid-donald-copeland-suspension/|access-date=2025-10-29|website=KNBR|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
qzezs17v25ft5e1apsd6voojz3hmukb
Beau Levesque
0
38048
157656
2026-03-26T17:31:13Z
Isa Oumar
9821
Created page with "Beau Raymond Levesque (jibinaa ko ñalnde 26 mee 1991)<ref name="CaliforniaBirthIndex.org">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</re..."
157656
wikitext
text/x-wiki
Beau Raymond Levesque (jibinaa ko ñalnde 26 mee 1991)<ref name="CaliforniaBirthIndex.org">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</ref>ko gardiiɗo Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo fedde Los Angeles Lakers to Fedde Ngenndiije Dentuɗe (NBA)..<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/beau-levesque/|title=Beau Levesque|date=November 28, 2024|work=National Basketball Coaches Association|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lakersnation.com/lakers-rumors-development-coach-beau-levesque-to-join-jj-redicks-staff/|title=Lakers Rumors: Development Coach Beau Levesque To Join JJ Redick’s Staff|date=July 18, 2024|work=Lakers Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.silverscreenandroll.com/2024/7/19/24202036/lakers-beau-levesque-jj-redick-assistant-coaching-staff-clippers-rumors-reports|title=Lakers reportedly expected to add Beau Levesque to coaching staff|date=July 19, 2024|work=SB Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ocregister.com/2024/08/05/lakers-finalize-jj-redicks-coaching-staff/|title=Lakers finalize JJ Redick’s coaching staff|date=August 5, 2024|work=The Orange County Register|access-date=December 27, 2024}}</ref>
== Fijo golle ==
Levesque fiyi e Saint Mary's, o heɓi kadi seedantaagal makko. Levesque fiyi e Gaels gila 2009 haa 2014, o heɓi 6,9 toɓɓe e kala fijo e nder nguurndam makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde.<ref name="CaliforniaBirthIndex.org2">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</ref>
Teskaama, Levesque fiyiino e kippu Saint Mary 2010, yahruɗo yeeso e Sweet 16 e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2010, o fooli Richmond e Villanova hade makko foolde Baylor.<ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref>
Levesque ŋakkii e daawal 2010–11 ngal fof sabu gaañde. Levesque kadi feeñii e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2012, o fiyi e Saint Mary's Gaels 2012 mo Purdue fooli e doggol ɗiɗmol.
E sahaa nde Levesque woni suka to Saint Mary's, Gael en mbaɗii yahdu woɗndu e kawgel NCAA feeñde e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2013. Levesque yi'i kuugal nder 1re round o heɓi nasaraaku dow Tennessee cakaari e 2re round o heɓi nasaraaku dow Memphis.<ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref>
Levesque maa timmin golle mum basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde e Gaels e kawgel noddaango ngenndiwal 2014 e nder ŋakkere Minnesota e doggol ɗiɗmol.
== Golle coftal ɓalli ==
Levesque fuɗɗii golle mum coftal ɓalli e nder NBA e hitaande 2018 nde o ƴettaa e golle coftal ɓalli e nder Brooklyn Nets e gardagol hooreejo coftal ɓalli Kenny Atkinson.
E hitaande 2020, Levesque ƴettaa ngam wonde gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e nder fedde nde, o golliima e les njiimaandi gardiiɗo jaagorɗe Doc Rivers e Tyronn Lue.
E hitaande 2024, Levesque ƴettaa ngam wonde balloowo coftal ɓalli e nder fedde Los Angeles Lakers e gardagol hooreejo coftal ɓalli biyeteeɗo JJ Redick.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/beau-levesque/|title=Beau Levesque|date=November 28, 2024|work=National Basketball Coaches Association|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lakersnation.com/lakers-rumors-development-coach-beau-levesque-to-join-jj-redicks-staff/|title=Lakers Rumors: Development Coach Beau Levesque To Join JJ Redick’s Staff|date=July 18, 2024|work=Lakers Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.silverscreenandroll.com/2024/7/19/24202036/lakers-beau-levesque-jj-redick-assistant-coaching-staff-clippers-rumors-reports|title=Lakers reportedly expected to add Beau Levesque to coaching staff|date=July 19, 2024|work=SB Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ocregister.com/2024/08/05/lakers-finalize-jj-redicks-coaching-staff/|title=Lakers finalize JJ Redick’s coaching staff|date=August 5, 2024|work=The Orange County Register|access-date=December 27, 2024}}</ref>
qo737vmyegpz3gncy2w3icc4elj9nec
157657
157656
2026-03-26T17:31:32Z
Isa Oumar
9821
157657
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Beau Raymond Levesque ('''jibinaa ko ñalnde 26 mee 1991)<ref name="CaliforniaBirthIndex.org">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</ref>ko gardiiɗo Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo fedde Los Angeles Lakers to Fedde Ngenndiije Dentuɗe (NBA)..<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/beau-levesque/|title=Beau Levesque|date=November 28, 2024|work=National Basketball Coaches Association|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lakersnation.com/lakers-rumors-development-coach-beau-levesque-to-join-jj-redicks-staff/|title=Lakers Rumors: Development Coach Beau Levesque To Join JJ Redick’s Staff|date=July 18, 2024|work=Lakers Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.silverscreenandroll.com/2024/7/19/24202036/lakers-beau-levesque-jj-redick-assistant-coaching-staff-clippers-rumors-reports|title=Lakers reportedly expected to add Beau Levesque to coaching staff|date=July 19, 2024|work=SB Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ocregister.com/2024/08/05/lakers-finalize-jj-redicks-coaching-staff/|title=Lakers finalize JJ Redick’s coaching staff|date=August 5, 2024|work=The Orange County Register|access-date=December 27, 2024}}</ref>
== Fijo golle ==
Levesque fiyi e Saint Mary's, o heɓi kadi seedantaagal makko. Levesque fiyi e Gaels gila 2009 haa 2014, o heɓi 6,9 toɓɓe e kala fijo e nder nguurndam makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde.<ref name="CaliforniaBirthIndex.org2">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</ref>
Teskaama, Levesque fiyiino e kippu Saint Mary 2010, yahruɗo yeeso e Sweet 16 e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2010, o fooli Richmond e Villanova hade makko foolde Baylor.<ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref>
Levesque ŋakkii e daawal 2010–11 ngal fof sabu gaañde. Levesque kadi feeñii e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2012, o fiyi e Saint Mary's Gaels 2012 mo Purdue fooli e doggol ɗiɗmol.
E sahaa nde Levesque woni suka to Saint Mary's, Gael en mbaɗii yahdu woɗndu e kawgel NCAA feeñde e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2013. Levesque yi'i kuugal nder 1re round o heɓi nasaraaku dow Tennessee cakaari e 2re round o heɓi nasaraaku dow Memphis.<ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref>
Levesque maa timmin golle mum basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde e Gaels e kawgel noddaango ngenndiwal 2014 e nder ŋakkere Minnesota e doggol ɗiɗmol.
== Golle coftal ɓalli ==
Levesque fuɗɗii golle mum coftal ɓalli e nder NBA e hitaande 2018 nde o ƴettaa e golle coftal ɓalli e nder Brooklyn Nets e gardagol hooreejo coftal ɓalli Kenny Atkinson.
E hitaande 2020, Levesque ƴettaa ngam wonde gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e nder fedde nde, o golliima e les njiimaandi gardiiɗo jaagorɗe Doc Rivers e Tyronn Lue.
E hitaande 2024, Levesque ƴettaa ngam wonde balloowo coftal ɓalli e nder fedde Los Angeles Lakers e gardagol hooreejo coftal ɓalli biyeteeɗo JJ Redick.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/beau-levesque/|title=Beau Levesque|date=November 28, 2024|work=National Basketball Coaches Association|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lakersnation.com/lakers-rumors-development-coach-beau-levesque-to-join-jj-redicks-staff/|title=Lakers Rumors: Development Coach Beau Levesque To Join JJ Redick’s Staff|date=July 18, 2024|work=Lakers Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.silverscreenandroll.com/2024/7/19/24202036/lakers-beau-levesque-jj-redick-assistant-coaching-staff-clippers-rumors-reports|title=Lakers reportedly expected to add Beau Levesque to coaching staff|date=July 19, 2024|work=SB Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ocregister.com/2024/08/05/lakers-finalize-jj-redicks-coaching-staff/|title=Lakers finalize JJ Redick’s coaching staff|date=August 5, 2024|work=The Orange County Register|access-date=December 27, 2024}}</ref>
d35ddnjgeswcld6l3rzn8wlsl2qjge3
Monk shoe
0
38049
157659
2026-03-26T17:38:21Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Paɗe monk walla monk strap ko style paɗe ɓoornaade ɗe ngalaa lacing, e nokku mum ina jokkondiri e koyɗe e buckles e straps gooto walla keewɗi. Ko Edward Green, peewnoowo paɗe Engele, sosi ɗum e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Paɗe monk ko paɗe teskinɗe : ɗe ngalaa teddeendi e Oxford timmuɗo (Ameriknaajo: Balmoral) ; kono ɓuri ɗum ko Derby udditirɗo (Ameriknaajo: Blücher). Hakkunde ɗeen, ina jeyaa e cate mawɗe paɗe worɓe. Paɗe monk ina siforee won e..."
157659
wikitext
text/x-wiki
Paɗe monk walla monk strap ko style paɗe ɓoornaade ɗe ngalaa lacing, e nokku mum ina jokkondiri e koyɗe e buckles e straps gooto walla keewɗi. Ko Edward Green, peewnoowo paɗe Engele, sosi ɗum e darorɗe teeminannde 19ɓiire.
Paɗe monk ko paɗe teskinɗe : ɗe ngalaa teddeendi e Oxford timmuɗo (Ameriknaajo: Balmoral) ; kono ɓuri ɗum ko Derby udditirɗo (Ameriknaajo: Blücher). Hakkunde ɗeen, ina jeyaa e cate mawɗe paɗe worɓe.
Paɗe monk ina siforee won e annduɓe e fannu mooftugol ko paɗe worɓe ɓurɗe timmude. Ina heewi jogaade cap toe, sahaa e sahaa fof ina brogue, ina yiɗaa e suede.
Ceertugol hakkunde Monk, Derby e paɗe Oxford
Monk ɗiɗo Felsted
Derbi gooto
Paɗe Oksford
Binndanɗe
Sternke, Helge (2006). Alles über (e ɗemngal Almaañ). Berlin. ISBN 978-3-89479-252-7. OCLC 180886933.
Makdowel, Kolin (1989). Schoonheit, Mode, Fantaasi. Minsen. ISBN 978-3453-03606-2. OCLC ko 75129487.
Tuugnorgal
s56ri3nfkti8kt63fepsocljq0vjdo2
157660
157659
2026-03-26T17:39:57Z
SUZYFATIMA
13856
157660
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Paɗe monk''' walla monk strap ko style paɗe ɓoornaade ɗe ngalaa lacing, e nokku mum ina jokkondiri e koyɗe e buckles e straps gooto walla keewɗi. Ko Edward Green, peewnoowo paɗe Engele, sosi ɗum e darorɗe teeminannde 19ɓiire.
Paɗe monk ko paɗe teskinɗe : ɗe ngalaa teddeendi e Oxford timmuɗo (Ameriknaajo: Balmoral) ; kono ɓuri ɗum ko Derby udditirɗo (Ameriknaajo: Blücher). Hakkunde ɗeen, ina jeyaa e cate mawɗe paɗe worɓe.
Paɗe monk ina siforee won e annduɓe e fannu mooftugol ko paɗe worɓe ɓurɗe timmude. Ina heewi jogaade cap toe, sahaa e sahaa fof ina brogue, ina yiɗaa e suede.
Ceertugol hakkunde Monk, Derby e paɗe Oxford
Monk ɗiɗo Felsted
Derbi gooto
Paɗe Oksford
Binndanɗe
Sternke, Helge (2006). Alles über (e ɗemngal Almaañ). Berlin. ISBN 978-3-89479-252-7. OCLC 180886933.
Makdowel, Kolin (1989). Schoonheit, Mode, Fantaasi. Minsen. ISBN 978-3453-03606-2. OCLC ko 75129487.
== Tuugnorgal ==
d1adpf5e2jzsi6qdqa1wbh7tfsgoeh7
157661
157660
2026-03-26T17:45:07Z
SUZYFATIMA
13856
157661
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Paɗe monk''' walla monk strap ko style paɗe ɓoornaade ɗe ngalaa lacing, e nokku mum ina jokkondiri e koyɗe e buckles e straps gooto walla keewɗi. Ko Edward Green, peewnoowo paɗe Engele, sosi ɗum e darorɗe teeminannde 19ɓiire.
Paɗe monk ko paɗe teskinɗe : ɗe ngalaa teddeendi e Oxford timmuɗo (Ameriknaajo: Balmoral) ; kono ɓuri ɗum ko Derby udditirɗo (Ameriknaajo: Blücher). Hakkunde ɗeen, ina jeyaa e cate mawɗe paɗe worɓe.
Paɗe monk ina siforee won e annduɓe e fannu mooftugol ko paɗe worɓe ɓurɗe timmude. Ina heewi jogaade cap toe, sahaa e sahaa fof ina brogue, ina yiɗaa e suede.
Ceertugol hakkunde Monk, Derby e paɗe Oxford
Monk ɗiɗo Felsted
Derbi gooto
Paɗe Oksford
Binndanɗe
Sternke, Helge (2006). Alles über (e ɗemngal Almaañ). Berlin. ISBN 978-3-89479-252-7. OCLC 180886933.
Makdowel, Kolin (1989). Schoonheit, Mode, Fantaasi. Minsen. ISBN 978-3453-03606-2. OCLC ko 75129487.<ref>{{Cite web|last=Mandilaris|first=Kostas|date=2019-10-22|title=History Of Monk Strap Shoes {{!}} Timeless Elegance For The Modern Man|url=https://www.misiuacademy.com/history-of-monk-strap-shoes/|access-date=2021-03-01|website=Misiu Academy|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Tao|first=Mei|title=Laces Out: The New Rules of Monkstraps|url=https://www.gq.com/gallery/monkstraps-dress-shoes|access-date=2021-03-01|website=GQ|date=31 July 2012|language=en-us}}</ref><ref>{{Cite web|title=Monk Strap Shoes: The Complete Guide To Monk Strap Shoe|url=https://coveti.com/monk-strap-shoes-the-complete-guide-to-monk-strap-shoe/|access-date=2023-04-11|website=Coveti|date=24 March 2023|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Shoe Leather and Accessory Glossary|url=https://www.pediwear.co.uk/glossary.php|access-date=2021-03-01|website=www.pediwear.co.uk}}</ref><ref>{{Cite web|last=Schneider|first=Sven Raphael|date=2016-08-29|title=Monk Strap Shoes Guide|url=https://www.gentlemansgazette.com/monk-strap-shoes-guide/|access-date=2021-03-01|website=www.gentlemansgazette.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|last=Breslin|first=Yale|title=Five Essential Items for Every Man's Closet|url=http://online.wsj.com/articles/five-essential-items-for-every-mans-closet-1413494221|access-date=2023-04-11|newspaper=Wall Street Journal|date=16 October 2014|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|last=Gallagher|first=Jacob|title=The Most Polarizing Men's Dress Shoe Is Back. Buckle Up.|url=https://www.wsj.com/articles/double-monk-strap-shoes-trend-mens-footwear-b674ef39|access-date=2023-04-11|newspaper=Wall Street Journal|date=21 March 2023|language=en-US}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ocugkt8dwizw8ujiowkia60xbka2gn2
Toiletry bag
0
38050
157662
2026-03-26T17:47:55Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Saak lootorde (ina wiyee kadi kit lootorde, kit dopp, saak lootorde, saak ditty, saak sponge, saak lootorde, saak laaɓal neɗɗo, kit amenity, kit yah-ngartaa, washkit, walla saak saabunde) ko jokkorgal portaabe—ko heewi ko saak jogiiɗo jokkorgal walla subruch uddugol zipper—ko jogori jogaade ko heewi e jolɗe paasta dental, ɓuuɓri dental, ɓuuɓri cotton, deodorant, ɓuuɓri ƴiiƴam, pinset, saabunde, kaɓirɗe ɓuuɓri, ɓuuɓri gaasa, ɓuuɓri ƴiiƴam e geɗ..."
157662
wikitext
text/x-wiki
Saak lootorde (ina wiyee kadi kit lootorde, kit dopp, saak lootorde, saak ditty, saak sponge, saak lootorde, saak laaɓal neɗɗo, kit amenity, kit yah-ngartaa, washkit, walla saak saabunde) ko jokkorgal portaabe—ko heewi ko saak jogiiɗo jokkorgal walla subruch uddugol zipper—ko jogori jogaade ko heewi e jolɗe paasta dental, ɓuuɓri dental, ɓuuɓri cotton, deodorant, ɓuuɓri ƴiiƴam, pinset, saabunde, kaɓirɗe ɓuuɓri, ɓuuɓri gaasa, ɓuuɓri ƴiiƴam e geɗe rewɓe. Baggeeji ɓuuɓɗi ɓuri huutoreede ko e yah-ngartaa e nder nguurndam ɗo jolɗe e kaɓirɗe duumiiɗe ngalaa ngam huutoraade.
Baggeeji ɓuuɓɗi ina ceerti no feewi e mawneeki, kono ko ɓuri heewde heen ko ngam mooftude e nder saakuuji gadani ko wayi no saak walla valise. Designs ina ummoo e poosuuji palastik koyɗi haa e kits leɗɗe toowɗe haa e saakuuji roll-up ɗi ɓuuɓnata ngam weeɓde heɓde. Baggeeji tuubakiri ina keewi soodeede ko seerti e kaɓirɗe, ɗe ñamloowo oo ɓeydata ; kono sosiyeteeji keewɗi gila e lowe njulaagu e-commerce haa e yeeyirdu (convenience stores) ina njeeya kadi kaɓirɗe ɓuuɓɗe, ɗe njuumri mum en alaa ko adii.
Terme
Kit dopp kosam
Dopp kit ko helmere ummoriinde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, nde fuɗɗorii ko wiyde ko kaɓirɗe ɓuuɓɗe wonande worɓe e soldateeɓe wolde adunaare ɗiɗmere hade mum wontude helmere huutorteende ngam ƴellitde kaɓirɗe ɓuuɓɗe, haa teeŋti noon e kaɓirɗe baɗaaɗe e leɗɗe walla geɗe goɗɗe toowɗe. Konngol ngol ko Charles Doppelt, golloowo leɗɗe Almaañnaajo, ƴetti miijo « Dopps » e hitaande 1919, o soodi ɗum e nokku hee hade makko jippaade e konu Amerik e wolde adunaare ɗimmere. Dopp kits wonnoo ko dokkal ngal sukaaɓe worɓe ndokketee gila e cukaagu haa e mawngu. Sosiyetee Doppelt oo, ko Samsonite soodi ɗum e fuɗɗoode kitaale 1970, caggal ɗuum Buxton soodi ɗum e hitaande 1979. Marke oo woppitaa e hitaande 2003, caggal ɗuum heɓtinaa e hitaande 2017, tawi Biro toppitiiɗo patent e markeeji Amerik limtii Buxton ko joom mum jooni. Helmere ndee jooni ko generik.
Ditty bag fuɗɗii ko e helmere hedde hitaande 1860, firti ko saak mo laanaaji ndiwoowa kuutortoo ngam jogaade binndanɗe tokoose.
Tuugnorgal
kurqupdksdf1rf04qtj82tedaq8if03
157663
157662
2026-03-26T17:49:07Z
SUZYFATIMA
13856
157663
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Saak lootorde''' (ina wiyee kadi kit lootorde, kit dopp, saak lootorde, saak ditty, saak sponge, saak lootorde, saak laaɓal neɗɗo, kit amenity, kit yah-ngartaa, washkit, walla saak saabunde) ko jokkorgal portaabe—ko heewi ko saak jogiiɗo jokkorgal walla subruch uddugol zipper—ko jogori jogaade ko heewi e jolɗe paasta dental, ɓuuɓri dental, ɓuuɓri cotton, deodorant, ɓuuɓri ƴiiƴam, pinset, saabunde, kaɓirɗe ɓuuɓri, ɓuuɓri gaasa, ɓuuɓri ƴiiƴam e geɗe rewɓe. Baggeeji ɓuuɓɗi ɓuri huutoreede ko e yah-ngartaa e nder nguurndam ɗo jolɗe e kaɓirɗe duumiiɗe ngalaa ngam huutoraade.
Baggeeji ɓuuɓɗi ina ceerti no feewi e mawneeki, kono ko ɓuri heewde heen ko ngam mooftude e nder saakuuji gadani ko wayi no saak walla valise. Designs ina ummoo e poosuuji palastik koyɗi haa e kits leɗɗe toowɗe haa e saakuuji roll-up ɗi ɓuuɓnata ngam weeɓde heɓde. Baggeeji tuubakiri ina keewi soodeede ko seerti e kaɓirɗe, ɗe ñamloowo oo ɓeydata ; kono sosiyeteeji keewɗi gila e lowe njulaagu e-commerce haa e yeeyirdu (convenience stores) ina njeeya kadi kaɓirɗe ɓuuɓɗe, ɗe njuumri mum en alaa ko adii.
Terme
Kit dopp kosam
Dopp kit ko helmere ummoriinde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, nde fuɗɗorii ko wiyde ko kaɓirɗe ɓuuɓɗe wonande worɓe e soldateeɓe wolde adunaare ɗiɗmere hade mum wontude helmere huutorteende ngam ƴellitde kaɓirɗe ɓuuɓɗe, haa teeŋti noon e kaɓirɗe baɗaaɗe e leɗɗe walla geɗe goɗɗe toowɗe. Konngol ngol ko Charles Doppelt, golloowo leɗɗe Almaañnaajo, ƴetti miijo « Dopps » e hitaande 1919, o soodi ɗum e nokku hee hade makko jippaade e konu Amerik e wolde adunaare ɗimmere. Dopp kits wonnoo ko dokkal ngal sukaaɓe worɓe ndokketee gila e cukaagu haa e mawngu. Sosiyetee Doppelt oo, ko Samsonite soodi ɗum e fuɗɗoode kitaale 1970, caggal ɗuum Buxton soodi ɗum e hitaande 1979. Marke oo woppitaa e hitaande 2003, caggal ɗuum heɓtinaa e hitaande 2017, tawi Biro toppitiiɗo patent e markeeji Amerik limtii Buxton ko joom mum jooni. Helmere ndee jooni ko generik.
Ditty bag fuɗɗii ko e helmere hedde hitaande 1860, firti ko saak mo laanaaji ndiwoowa kuutortoo ngam jogaade binndanɗe tokoose.
== Tuugnorgal ==
n1bpjnf16psljff6ujokbkdr6ig3vqu
157664
157663
2026-03-26T17:53:16Z
SUZYFATIMA
13856
157664
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Saak lootorde''' (ina wiyee kadi kit lootorde, kit dopp, saak lootorde, saak ditty, saak sponge, saak lootorde, saak laaɓal neɗɗo, kit amenity, kit yah-ngartaa, washkit, walla saak saabunde) ko jokkorgal portaabe—ko heewi ko saak jogiiɗo jokkorgal walla subruch uddugol zipper—ko jogori jogaade ko heewi e jolɗe paasta dental, ɓuuɓri dental, ɓuuɓri cotton, deodorant, ɓuuɓri ƴiiƴam, pinset, saabunde, kaɓirɗe ɓuuɓri, ɓuuɓri gaasa, ɓuuɓri ƴiiƴam e geɗe rewɓe. Baggeeji ɓuuɓɗi ɓuri huutoreede ko e yah-ngartaa e nder nguurndam ɗo jolɗe e kaɓirɗe duumiiɗe ngalaa ngam huutoraade.
Baggeeji ɓuuɓɗi ina ceerti no feewi e mawneeki, kono ko ɓuri heewde heen ko ngam mooftude e nder saakuuji gadani ko wayi no saak walla valise. Designs ina ummoo e poosuuji palastik koyɗi haa e kits leɗɗe toowɗe haa e saakuuji roll-up ɗi ɓuuɓnata ngam weeɓde heɓde. Baggeeji tuubakiri ina keewi soodeede ko seerti e kaɓirɗe, ɗe ñamloowo oo ɓeydata ; kono sosiyeteeji keewɗi gila e lowe njulaagu e-commerce haa e yeeyirdu (convenience stores) ina njeeya kadi kaɓirɗe ɓuuɓɗe, ɗe njuumri mum en alaa ko adii.
Terme
Kit dopp kosam
Dopp kit ko helmere ummoriinde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, nde fuɗɗorii ko wiyde ko kaɓirɗe ɓuuɓɗe wonande worɓe e soldateeɓe wolde adunaare ɗiɗmere hade mum wontude helmere huutorteende ngam ƴellitde kaɓirɗe ɓuuɓɗe, haa teeŋti noon e kaɓirɗe baɗaaɗe e leɗɗe walla geɗe goɗɗe toowɗe. Konngol ngol ko Charles Doppelt, golloowo leɗɗe Almaañnaajo, ƴetti miijo « Dopps » e hitaande 1919, o soodi ɗum e nokku hee hade makko jippaade e konu Amerik e wolde adunaare ɗimmere. Dopp kits wonnoo ko dokkal ngal sukaaɓe worɓe ndokketee gila e cukaagu haa e mawngu. Sosiyetee Doppelt oo, ko Samsonite soodi ɗum e fuɗɗoode kitaale 1970, caggal ɗuum Buxton soodi ɗum e hitaande 1979. Marke oo woppitaa e hitaande 2003, caggal ɗuum heɓtinaa e hitaande 2017, tawi Biro toppitiiɗo patent e markeeji Amerik limtii Buxton ko joom mum jooni. Helmere ndee jooni ko generik.
Ditty bag fuɗɗii ko e helmere hedde hitaande 1860, firti ko saak mo laanaaji ndiwoowa kuutortoo ngam jogaade binndanɗe tokoose.<ref>{{Cite web|date=2014-09-17|title=What is a Dopp Kit?|url=https://www.mooreandgiles.com/blog/2014/09/17/what-is-a-dopp-kit/|access-date=2023-01-30|website=Moore & Giles Inc.|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Dopp kit - phrase meaning and origin|url=https://www.phrases.org.uk/bulletin_board/39/messages/1051.html|access-date=2023-01-30|website=www.phrases.org.uk|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Shop for Men's Shaving and Skincare Products - Geo F. Trumper Taylor of Old Bond Street Merkur Razors Proraso Savile Row Speick Tabac Musgo Real QED Soaps|url=https://www.qedusa.com/faqdesk_info.php?faqPath=14&faqdesk_id=102|access-date=2023-01-30|website=www.qedusa.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=Trademark Status & Document Retrieval|url=https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=87626431&caseSearchType=US_APPLICATION&caseType=DEFAULT&searchType=statusSearch|access-date=2023-01-30|website=tsdr.uspto.gov}}</ref><ref>{{Cite web|title=Definition of DITTY BAG|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/ditty+bag|access-date=2023-01-30|website=www.merriam-webster.com|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
o0aetqlvz8spgryk7vpsn97nc54cn5x
Blucher shoe
0
38051
157665
2026-03-26T17:56:31Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Blucher ( /ˈbluːtʃər/ walla /ˈbluːkər/, e ɗemngal Almaañ: [ˈblʏçɐ], Blücher) ko mbaydi paɗe ɓutte e vamp mum waɗeteeɗe e leppi gooti ("taƴre wootere"), dow mum en ina sewnee, ina sewna e mum en sifaa biyeteeɗo "lacing udditirɗo." Blucher ina nanndi e derby nde tawnoo ɗiɗo fof ina njogii lacing udditiingo, ina seerti e paɗe Oxford, ɗe ndarni vamp e dow gite ("lacing udditiingo"). Kono e nder derby, vamp dow oo ina seerti e ŋoral mum mawngal, e n..."
157665
wikitext
text/x-wiki
Blucher ( /ˈbluːtʃər/ walla /ˈbluːkər/, e ɗemngal Almaañ: [ˈblʏçɐ], Blücher) ko mbaydi paɗe ɓutte e vamp mum waɗeteeɗe e leppi gooti ("taƴre wootere"), dow mum en ina sewnee, ina sewna e mum en sifaa biyeteeɗo "lacing udditirɗo."
Blucher ina nanndi e derby nde tawnoo ɗiɗo fof ina njogii lacing udditiingo, ina seerti e paɗe Oxford, ɗe ndarni vamp e dow gite ("lacing udditiingo"). Kono e nder derby, vamp dow oo ina seerti e ŋoral mum mawngal, e nder blucher, dow oo ina waɗi taƴre wootere. E ɗemngal Engele Amerik, ɗeen ceertuɗe ina keewi ustaade, "blucher" kadi ina huutoree ngam wiyde paɗe derby e "Oxford" ngam wiyde bluchers.
Blucher oo inniraa ko Gebhard Leberecht von Blücher, gardiiɗo konu Prusse mo teeminannde 18ɓiire, yamiri bootoyel ngel pecce banngeeji lappii e dow yeeso ngam etaade rokkude konu mum paɗe moƴƴe. Konuuji Orop fof njaɓi design oo.
Tuugnorgal
jw7x5zvp085162aabt0m2khhlq547vy
157666
157665
2026-03-26T17:57:33Z
SUZYFATIMA
13856
157666
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Blucher''' ( /ˈbluːtʃər/ walla /ˈbluːkər/, e ɗemngal Almaañ: [ˈblʏçɐ], Blücher) ko mbaydi paɗe ɓutte e vamp mum waɗeteeɗe e leppi gooti ("taƴre wootere"), dow mum en ina sewnee, ina sewna e mum en sifaa biyeteeɗo "lacing udditirɗo."
Blucher ina nanndi e derby nde tawnoo ɗiɗo fof ina njogii lacing udditiingo, ina seerti e paɗe Oxford, ɗe ndarni vamp e dow gite ("lacing udditiingo"). Kono e nder derby, vamp dow oo ina seerti e ŋoral mum mawngal, e nder blucher, dow oo ina waɗi taƴre wootere. E ɗemngal Engele Amerik, ɗeen ceertuɗe ina keewi ustaade, "blucher" kadi ina huutoree ngam wiyde paɗe derby e "Oxford" ngam wiyde bluchers.
Blucher oo inniraa ko Gebhard Leberecht von Blücher, gardiiɗo konu Prusse mo teeminannde 18ɓiire, yamiri bootoyel ngel pecce banngeeji lappii e dow yeeso ngam etaade rokkude konu mum paɗe moƴƴe. Konuuji Orop fof njaɓi design oo.
== Tuugnorgal ==
qd975r4tg935g0zelya5r1m99jzajc1
157667
157666
2026-03-26T18:03:10Z
SUZYFATIMA
13856
157667
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Blucher''' ( /ˈbluːtʃər/ walla /ˈbluːkər/, e ɗemngal Almaañ: [ˈblʏçɐ], Blücher) ko mbaydi paɗe ɓutte e vamp mum waɗeteeɗe e leppi gooti ("taƴre wootere"), dow mum en ina sewnee, ina sewna e mum en sifaa biyeteeɗo "lacing udditirɗo."
Blucher ina nanndi e derby nde tawnoo ɗiɗo fof ina njogii lacing udditiingo, ina seerti e paɗe Oxford, ɗe ndarni vamp e dow gite ("lacing udditiingo"). Kono e nder derby, vamp dow oo ina seerti e ŋoral mum mawngal, e nder blucher, dow oo ina waɗi taƴre wootere. E ɗemngal Engele Amerik, ɗeen ceertuɗe ina keewi ustaade, "blucher" kadi ina huutoree ngam wiyde paɗe derby e "Oxford" ngam wiyde bluchers.
Blucher oo inniraa ko Gebhard Leberecht von Blücher, gardiiɗo konu Prusse mo teeminannde 18ɓiire, yamiri bootoyel ngel pecce banngeeji lappii e dow yeeso ngam etaade rokkude konu mum paɗe moƴƴe. Konuuji Orop fof njaɓi design oo.<ref>{{cite web|last=Gricius|first=Algirdas|date=10 May 2025|title=The differences between oxfords and balmorals, and bluchers and derbies|url=https://thenobledandy.com/blog/mens-style/oxfords-vs-balmorals-and-derbies-vs-bluchers/|website=The Noble Dandy|access-date=16 December 2025}}</ref><ref name="sternke-2006">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=0elOAAAACAAJ|title=Alles über Herrenschuhe|last=Sternke|first=Helge|date=2006|publisher=Nicolai Verlag|location=[[Berlin]]|isbn=9783894792527|access-date=25 August 2012}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
1rd5fe3gixp4fpyrouwzdgygcqbeqov
Sinful Colors
0
38052
157668
2026-03-26T18:06:28Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Sinful Colors ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo ƴiye, jeyaaɗo e Revlon. Ɓawo Kolooruuji bakkaat sosaa ko e hitaande 1991. E lewru marse 2011, « Mirage Cosmetics » jom « Sinful Colors » soodi ɗum ko Revlon fotde 39 miliyoŋ dolaar. E lewru desaambar 2013, Revlon hollitii wonde ina yalta e luumo kosmetik Siin, ɗum noon ina yaltina Sinful Colors e nder laylayti Siin. Taskaram Joɗnde sosiyetee oo woni ko to wuro New York, NY. Geɗe E hitaande 2016, Sinful Col..."
157668
wikitext
text/x-wiki
Sinful Colors ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo ƴiye, jeyaaɗo e Revlon.
Ɓawo
Kolooruuji bakkaat sosaa ko e hitaande 1991.
E lewru marse 2011, « Mirage Cosmetics » jom « Sinful Colors » soodi ɗum ko Revlon fotde 39 miliyoŋ dolaar.
E lewru desaambar 2013, Revlon hollitii wonde ina yalta e luumo kosmetik Siin, ɗum noon ina yaltina Sinful Colors e nder laylayti Siin.
Taskaram
Joɗnde sosiyetee oo woni ko to wuro New York, NY.
Geɗe
E hitaande 2016, Sinful Colors gollodiima e Kylie Jenner ngam yaltinde mbaydi mbaylaandi.E hitaande 2018, marque oo gollodiima e Vanessa Hudgens ngam sosde mbaydi mbaylaandi, o inniri ɗum kadi gollodiiɗo kala ko ina wona 100 000 mbuuɗu e nder winndere ndee.
E hitaande 2020, ɓe njaltinii mbaydi kesiri ina wiyee CLAWS. Ko deftere Japonnaare nde ŋarɗi, nde limtaaka, nde limtaa e nate press-on, nde Bebe Rexha’s waɗi.
Ɓe njalti kadi e mbaydi mbaylaandi (sneaker) e mbaydiiji neon e mbaydi matte nanndundi e kaɓirɗe. Ɓe njeeyata ko to Target.
Koolol goɗngol ngol ɓe njogii ina wiyee Sweet and Salty, ngol tuugnii ko e ñameele ɓurɗe yiɗeede ko wayi no tacos, puffs cheese, e donuts.
Ñalnde 16 lewru juko hitaande 2022, jibinannde mayre, hono Revlon, ɗaɓɓii banke Chapter 11.
Tuugnorgal
kbvg4qct7rb9hf5wix0r3cf5mpkv1bg
157669
157668
2026-03-26T18:07:57Z
SUZYFATIMA
13856
157669
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sinful Colors''' ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo ƴiye, jeyaaɗo e Revlon.
Ɓawo
Kolooruuji bakkaat sosaa ko e hitaande 1991.
E lewru marse 2011, « Mirage Cosmetics » jom « Sinful Colors » soodi ɗum ko Revlon fotde 39 miliyoŋ dolaar.
E lewru desaambar 2013, Revlon hollitii wonde ina yalta e luumo kosmetik Siin, ɗum noon ina yaltina Sinful Colors e nder laylayti Siin.
Taskaram
Joɗnde sosiyetee oo woni ko to wuro New York, NY.
Geɗe
E hitaande 2016, Sinful Colors gollodiima e Kylie Jenner ngam yaltinde mbaydi mbaylaandi.E hitaande 2018, marque oo gollodiima e Vanessa Hudgens ngam sosde mbaydi mbaylaandi, o inniri ɗum kadi gollodiiɗo kala ko ina wona 100 000 mbuuɗu e nder winndere ndee.
E hitaande 2020, ɓe njaltinii mbaydi kesiri ina wiyee CLAWS. Ko deftere Japonnaare nde ŋarɗi, nde limtaaka, nde limtaa e nate press-on, nde Bebe Rexha’s waɗi.
Ɓe njalti kadi e mbaydi mbaylaandi (sneaker) e mbaydiiji neon e mbaydi matte nanndundi e kaɓirɗe. Ɓe njeeyata ko to Target.
Koolol goɗngol ngol ɓe njogii ina wiyee Sweet and Salty, ngol tuugnii ko e ñameele ɓurɗe yiɗeede ko wayi no tacos, puffs cheese, e donuts.
Ñalnde 16 lewru juko hitaande 2022, jibinannde mayre, hono Revlon, ɗaɓɓii banke Chapter 11.
== Tuugnorgal ==
3i2adpzqsxa3bx0xnvvrgy9fszj0dv4
157670
157669
2026-03-26T18:17:28Z
SUZYFATIMA
13856
157670
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sinful Colors''' ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo ƴiye, jeyaaɗo e Revlon.
Ɓawo
Kolooruuji bakkaat sosaa ko e hitaande 1991.
E lewru marse 2011, « Mirage Cosmetics » jom « Sinful Colors » soodi ɗum ko Revlon fotde 39 miliyoŋ dolaar.
E lewru desaambar 2013, Revlon hollitii wonde ina yalta e luumo kosmetik Siin, ɗum noon ina yaltina Sinful Colors e nder laylayti Siin.
Taskaram
Joɗnde sosiyetee oo woni ko to wuro New York, NY.
Geɗe
E hitaande 2016, Sinful Colors gollodiima e Kylie Jenner ngam yaltinde mbaydi mbaylaandi.E hitaande 2018, marque oo gollodiima e Vanessa Hudgens ngam sosde mbaydi mbaylaandi, o inniri ɗum kadi gollodiiɗo kala ko ina wona 100 000 mbuuɗu e nder winndere ndee.
E hitaande 2020, ɓe njaltinii mbaydi kesiri ina wiyee CLAWS. Ko deftere Japonnaare nde ŋarɗi, nde limtaaka, nde limtaa e nate press-on, nde Bebe Rexha’s waɗi.
Ɓe njalti kadi e mbaydi mbaylaandi (sneaker) e mbaydiiji neon e mbaydi matte nanndundi e kaɓirɗe. Ɓe njeeyata ko to Target.
Koolol goɗngol ngol ɓe njogii ina wiyee Sweet and Salty, ngol tuugnii ko e ñameele ɓurɗe yiɗeede ko wayi no tacos, puffs cheese, e donuts.
Ñalnde 16 lewru juko hitaande 2022, jibinannde mayre, hono Revlon, ɗaɓɓii banke Chapter 11.<ref>{{Cite web|url=http://baltimore.cbslocal.com/2012/10/05/revlon-nail-polish-line-to-lay-off-117-in-md/|title=Revlon Nail Polish Line To Lay Off 117 In Md.|date=5 October 2012|access-date=2017-08-18}}</ref><ref>{{Cite web|title=SinfulColors|url=https://www.sinfulcolors.com/about-us/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210414133245/https://www.sinfulcolors.com/about-us/|archive-date=2021-04-14|access-date=2021-10-27|website=SinfulColors|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://relationshipscience.com/mirage-cosmetics-inc-o1089374|title=Mirage Cosmetics, Inc. - Relationship Science|website=Relationship Science|language=en|access-date=2017-08-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://mergr.com/revlon-acquires-mirage-cosmetics|title=Revlon Acquires Mirage Cosmetics {{!}} Mergr|website=mergr.com|access-date=2017-08-19}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://wwd.com/wwd-publications/wwd/2011-03-25-2105941/|title=Revlon Acquires Sinful Nail Brand|last=PMC|date=2011-03-25|work=WWD|access-date=2017-08-18|language=en-US}}</ref><ref>Maria Ajit Thomas, Phil Wahba, [https://www.reuters.com/article/us-revlon-china-idUSBRE9BU0A620131231 Cosmetics maker Revlon to exit China], ''Reuters.com'', 31 December 2013</ref><ref>Amy Sciarretto, [https://www.bustle.com/articles/150973-is-kylie-jenners-new-sinful-colors-nail-polish-collection-different-theres-a-big-change-coming Is Kylie Jenner's New Sinful Colors Nail Polish Collection Different? There's A Big Change Coming], ''Bustle.com'', 30 March 2016</ref><ref>Alex Warner, [https://www.marieclaire.com/beauty/a19757893/vanessa-hudgens-sinful-colors-makeup-collaboration/ Vanessa Hudgens Just Launched an Insanely Cool Makeup Collection], ''Marieclaire.com'', 18 April 2018</ref><ref>Allanah Dykes, [https://www.elitedaily.com/p/vanessa-hudgens-sinful-colors-festival-collection-is-everything-but-sinful-8832980 Vanessa Hudgens Sinful Colors Festival Collection Is Everything But Sinful], ''Elitedaily.com'', 19 April 2018</ref><ref>{{Cite news|date=2022-06-17|title=Cosmetics maker Revlon files for bankruptcy in US|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/business-61835796|access-date=2022-06-18}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dw95m44t4knov8sxqjy2vbs28015f10
Stila
0
38053
157671
2026-03-26T18:20:46Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Stila Cosmetics ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo kosmetik sosaa e hitaande 1994. Liggorde kosmetik ndee ko Jeanine Lobell, naalanke peewnoowo kosmetik sosi ɗum.Innde Stila (ina wiyee STEE-la) ummorii ko e helmere Suwed "stil", ina waawi firtude "style". Lowre Stila ndee hollitii wonde ɓe cuɓii ndeen innde sabu ɓe cikkata ko "kala debbo ina foti waɗde ko wayi no siyno mum". Jeanine Lobell winndi nder blog maako dow, "Min ngaɗi innde nde'e, 'Stila.' Ɗum nanndi ban..."
157671
wikitext
text/x-wiki
Stila Cosmetics ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo kosmetik sosaa e hitaande 1994. Liggorde kosmetik ndee ko Jeanine Lobell, naalanke peewnoowo kosmetik sosi ɗum.Innde Stila (ina wiyee STEE-la) ummorii ko e helmere Suwed "stil", ina waawi firtude "style". Lowre Stila ndee hollitii wonde ɓe cuɓii ndeen innde sabu ɓe cikkata ko "kala debbo ina foti waɗde ko wayi no siyno mum". Jeanine Lobell winndi nder blog maako dow, "Min ngaɗi innde nde'e, 'Stila.' Ɗum nanndi bana stil nder ɗemngal Suwed, ɗum firti ko style." Lobell mawni ko to leydi Suwed.
Sosiyeteeji Estée Lauder coodi Stila e hitaande 1999, njeeyti ɗum Sun Capital Partners, Inc e ndunngu 2006. E hitaande 2009, Stila wonti sosiyetee Lynn Tilton nde njeeyti ɗum kaalis keeriiɗo biyeteeɗo Patriarch Partners, LLC.
Tuugnorgal
1p5qpzkv7y64mayvkpng0o509vs7vpk
157672
157671
2026-03-26T18:21:55Z
SUZYFATIMA
13856
157672
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Stila''' Cosmetics ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo kosmetik sosaa e hitaande 1994. Liggorde kosmetik ndee ko Jeanine Lobell, naalanke peewnoowo kosmetik sosi ɗum.Innde Stila (ina wiyee STEE-la) ummorii ko e helmere Suwed "stil", ina waawi firtude "style". Lowre Stila ndee hollitii wonde ɓe cuɓii ndeen innde sabu ɓe cikkata ko "kala debbo ina foti waɗde ko wayi no siyno mum". Jeanine Lobell winndi nder blog maako dow, "Min ngaɗi innde nde'e, 'Stila.' Ɗum nanndi bana stil nder ɗemngal Suwed, ɗum firti ko style." Lobell mawni ko to leydi Suwed.
Sosiyeteeji Estée Lauder coodi Stila e hitaande 1999, njeeyti ɗum Sun Capital Partners, Inc e ndunngu 2006. E hitaande 2009, Stila wonti sosiyetee Lynn Tilton nde njeeyti ɗum kaalis keeriiɗo biyeteeɗo Patriarch Partners, LLC.
== Tuugnorgal ==
nstwbbv6e45lomzjsskkbxrhggajyrb
157676
157672
2026-03-26T18:26:26Z
SUZYFATIMA
13856
157676
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Stila''' Cosmetics ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo kosmetik sosaa e hitaande 1994. Liggorde kosmetik ndee ko Jeanine Lobell, naalanke peewnoowo kosmetik sosi ɗum.Innde Stila (ina wiyee STEE-la) ummorii ko e helmere Suwed "stil", ina waawi firtude "style". Lowre Stila ndee hollitii wonde ɓe cuɓii ndeen innde sabu ɓe cikkata ko "kala debbo ina foti waɗde ko wayi no siyno mum". Jeanine Lobell winndi nder blog maako dow, "Min ngaɗi innde nde'e, 'Stila.' Ɗum nanndi bana stil nder ɗemngal Suwed, ɗum firti ko style." Lobell mawni ko to leydi Suwed.
Sosiyeteeji Estée Lauder coodi Stila e hitaande 1999, njeeyti ɗum Sun Capital Partners, Inc e ndunngu 2006. E hitaande 2009, Stila wonti sosiyetee Lynn Tilton nde njeeyti ɗum kaalis keeriiɗo biyeteeɗo Patriarch Partners, LLC.<ref>{{cite web|url=http://www.sfgate.com/entertainment/article/MAKEUP-SECRETS-With-her-cosmetic-line-taking-2933299.php|title=With her cosmetic line taking off, Jeanine Lobell is comfortable revealing her spouse's celebrity|last=Robins|first=Cynthia|date=April 10, 2001|publisher=sfgate.com|page=1|access-date=June 5, 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://intothegloss.com/2011/10/jeanine-lobell-makeup-artist/|title=Jeanine Lobell, Makeup Artist|publisher=intothegloss.com|access-date=June 5, 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-aug-06-fi-63088-story.html|title=Estee Lauder to Acquire Trendy Stila Cosmetics|last=Cormier|first=Ryan|date=August 6, 1999|work=[[Los Angeles Times]]|access-date=June 5, 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.wwd.com/fashion-news/fashion-scoops/oscar-take-two-lt-picks-up-liz-stila-sale-2093496|title=Oscar Take Two... L&T Picks Up Liz... Stila Sale?|date=August 7, 2009|publisher=wwd.com|access-date=June 5, 2014}}</ref><ref>[https://www.wsj.com/articles/SB124018249928733011 Wall Street Journal, "Stila Cosmetics Sold Again, This Time to Patriarch" <!-- Bot generated title -->]</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
2o2jnq9po3xhwa77kcxyjx6vg1pdoe1
Regina Lesoma
0
38054
157673
2026-03-26T18:23:01Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Regina Mina Mpontseng Lesoma ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024. Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule. Tuugnorgal"
157673
wikitext
text/x-wiki
Regina Mina Mpontseng Lesoma ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024.
Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule.
Tuugnorgal
ppo8jvbmydujl0lqjopfu2cm3sgjzs3
157674
157673
2026-03-26T18:24:59Z
Ilya Discuss
10103
157674
wikitext
text/x-wiki
'''Regina Mina Mpontseng Lesoma''' ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024.
Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule.
== Tuugnorgal ==
6q5o98p0het9qzznmy8oicbjp9mrg7n
157675
157674
2026-03-26T18:25:34Z
Ilya Discuss
10103
157675
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Regina Mina Mpontseng Lesoma''' ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024.
Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule.
== Tuugnorgal ==
5u93chcwv8zbn12vmquv53al7giprzy
157677
157675
2026-03-26T18:26:41Z
Ilya Discuss
10103
157677
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Regina Mina Mpontseng Lesoma''' ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024.<ref>{{Cite web|title=2014 elections: List of ANC MPs elected to the National Assembly - DOCUMENTS {{!}} Politicsweb|url=https://www.politicsweb.co.za/documents/2014-elections-list-of-anc-mps-elected-to-the-nati|access-date=2022-01-07|website=www.politicsweb.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-01-07|website=News24|language=en-US}}</ref>
Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule.
== Tuugnorgal ==
jrlmc7jvk55eekg5bdm78gz98fubb76
157678
157677
2026-03-26T18:27:35Z
Ilya Discuss
10103
157678
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Regina Mina Mpontseng Lesoma''' ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024.<ref>{{Cite web|title=2014 elections: List of ANC MPs elected to the National Assembly - DOCUMENTS {{!}} Politicsweb|url=https://www.politicsweb.co.za/documents/2014-elections-list-of-anc-mps-elected-to-the-nati|access-date=2022-01-07|website=www.politicsweb.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-01-07|website=News24|language=en-US}}</ref>
Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule.<ref>{{Cite web|title=Regina Mina Mpontseng Lesoma|url=http://www.pa.org.za/person/regina-mina-mpontseng-lesoma/|access-date=2022-01-07|website=People's Assembly|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
l0yy59bziviqvpleq9w3o7nfaq6mear
Jackie Gowler
0
38055
157679
2026-03-26T18:31:11Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Jackie Gowler (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Nguurndam Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo. Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. Tuugnorgal"
157679
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Jackie Gowler (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.
Nguurndam
Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo.
Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri.
Tuugnorgal
23755e62u99ojq69v4h83c3ns6dpzq5
157680
157679
2026-03-26T18:32:43Z
Ilya Discuss
10103
157680
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.
== Nguurndam ==
Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo.
Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri.
== Tuugnorgal ==
c2cy4bqzoxi99spurqepdqzm4oa0cua
157681
157680
2026-03-26T18:33:57Z
Ilya Discuss
10103
157681
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.<ref name="Calico Line">{{cite magazine|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=Jackie Gowler (2010–current y13)|url=https://www.ngatawa.school.nz/cms_files/news/Calico%20Line_Aug2014.pdf|magazine=The Calico Line|location=[[Marton, New Zealand]]|publisher=[[Nga Tawa Diocesan School]]|date=August 2014|access-date=21 June 2021}}</ref>
== Nguurndam ==
Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo.
Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri.
== Tuugnorgal ==
kil6w3todb3p1h56v7l330w6s80zvsr
157683
157681
2026-03-26T18:35:06Z
Ilya Discuss
10103
157683
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.<ref name="Calico Line">{{cite magazine|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=Jackie Gowler (2010–current y13)|url=https://www.ngatawa.school.nz/cms_files/news/Calico%20Line_Aug2014.pdf|magazine=The Calico Line|location=[[Marton, New Zealand]]|publisher=[[Nga Tawa Diocesan School]]|date=August 2014|access-date=21 June 2021}}</ref>
== Nguurndam ==
Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo.<ref>{{cite web|title=Jackie Gowler|url=http://www.worldrowing.com/athletes/athlete/45391/gowler-jackie|publisher=[[International Rowing Federation]]|access-date=8 September 2019|archive-date=2 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190902020711/http://www.worldrowing.com/athletes/athlete/45391/gowler-jackie|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Women's eight win gold as NZ top medal charts|url=https://www.rnz.co.nz/news/sport/397925/women-s-eight-win-gold-as-nz-top-medal-charts|work=[[Radio New Zealand]]|access-date=8 September 2019|date=2 September 2019}}</ref>
Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri.
== Tuugnorgal ==
36uehbo9444ahu5z0l13ju01vw3q4j4
Jodhpur boot
0
38056
157682
2026-03-26T18:34:39Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Boot Jodhpur ko boot gonɗo e koyɗe, baɗaaɗo no boot puccu nii, ina waɗi ŋoral gonngal e ŋoral, ŋoral ina waɗi ŋoral, ina waɗi ŋoral les. Tariya Booti Jodhpur ummorii ko e leydi Inndo e kitaale 1920, ko adii fof ko ɓoorniiɓe polooji Angalteer.Ɓoornugol Jodhpurs ɓooyaani ko wonti mbaydi e nder winndere hirnaange, Saks Fifth Avenue fuɗɗii yeeyde ɗum en gila e hitaande 1927. Winndannde Vogue e ndeen hitaande, tiitoonde mum ko " Booti Jodhpur ko "goongɗin..."
157682
wikitext
text/x-wiki
Boot Jodhpur ko boot gonɗo e koyɗe, baɗaaɗo no boot puccu nii, ina waɗi ŋoral gonngal e ŋoral, ŋoral ina waɗi ŋoral, ina waɗi ŋoral les.
Tariya
Booti Jodhpur ummorii ko e leydi Inndo e kitaale 1920, ko adii fof ko ɓoorniiɓe polooji Angalteer.Ɓoornugol Jodhpurs ɓooyaani ko wonti mbaydi e nder winndere hirnaange, Saks Fifth Avenue fuɗɗii yeeyde ɗum en gila e hitaande 1927. Winndannde Vogue e ndeen hitaande, tiitoonde mum ko " Booti Jodhpur ko "goongɗinɗi e kala detal ngam hollirde dumunna" e yiɗde timminde e sawru swagger e gannde string kanaari.
Fitting
Vamp oo ina sewnee e dow kuɓeeje ɗee. (Boot strap monk kadi ina fawii e butel, kono kuɓeeje ɗee ina sewnee e dow vamp.) Ɓoornugol ngol ina heewi wonde pecce ɗiɗi, heen gooto fof ina jokkondiri e vamp. Ko heddii e ɓoggol ngol ina jokkondiri e bannge ndernderiijo, ina yaaji haa feccere e ŋoral, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ko heddii koo ina jokkondiri e bannge yaajɗo oo, ina yaaji haa laaɓi cer, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ina heewi loowdi sewnde e caggal boowal ngal jokkere enɗam ɗiɗi fof mbaawi rewde heen.
Tuugnorgal
nmsjpa0mbrjpfq9twefrvws80cqears
157684
157682
2026-03-26T18:37:41Z
SUZYFATIMA
13856
157684
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Boot Jodhpur''' ko boot gonɗo e koyɗe, baɗaaɗo no boot puccu nii, ina waɗi ŋoral gonngal e ŋoral, ŋoral ina waɗi ŋoral, ina waɗi ŋoral les.
Tariya
Booti Jodhpur ummorii ko e leydi Inndo e kitaale 1920, ko adii fof ko ɓoorniiɓe polooji Angalteer.Ɓoornugol Jodhpurs ɓooyaani ko wonti mbaydi e nder winndere hirnaange, Saks Fifth Avenue fuɗɗii yeeyde ɗum en gila e hitaande 1927. Winndannde Vogue e ndeen hitaande, tiitoonde mum ko " Booti Jodhpur ko "goongɗinɗi e kala detal ngam hollirde dumunna" e yiɗde timminde e sawru swagger e gannde string kanaari.
Fitting
Vamp oo ina sewnee e dow kuɓeeje ɗee. (Boot strap monk kadi ina fawii e butel, kono kuɓeeje ɗee ina sewnee e dow vamp.) Ɓoornugol ngol ina heewi wonde pecce ɗiɗi, heen gooto fof ina jokkondiri e vamp. Ko heddii e ɓoggol ngol ina jokkondiri e bannge ndernderiijo, ina yaaji haa feccere e ŋoral, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ko heddii koo ina jokkondiri e bannge yaajɗo oo, ina yaaji haa laaɓi cer, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ina heewi loowdi sewnde e caggal boowal ngal jokkere enɗam ɗiɗi fof mbaawi rewde heen.
== Tuugnorgal ==
p56oz51sgsvg7eoqcoxit77kn4rduek
157688
157684
2026-03-26T18:41:21Z
SUZYFATIMA
13856
157688
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Boot Jodhpur''' ko boot gonɗo e koyɗe, baɗaaɗo no boot puccu nii, ina waɗi ŋoral gonngal e ŋoral, ŋoral ina waɗi ŋoral, ina waɗi ŋoral les.
Tariya
Booti Jodhpur ummorii ko e leydi Inndo e kitaale 1920, ko adii fof ko ɓoorniiɓe polooji Angalteer.Ɓoornugol Jodhpurs ɓooyaani ko wonti mbaydi e nder winndere hirnaange, Saks Fifth Avenue fuɗɗii yeeyde ɗum en gila e hitaande 1927. Winndannde Vogue e ndeen hitaande, tiitoonde mum ko " Booti Jodhpur ko "goongɗinɗi e kala detal ngam hollirde dumunna" e yiɗde timminde e sawru swagger e gannde string kanaari.
Fitting
Vamp oo ina sewnee e dow kuɓeeje ɗee. (Boot strap monk kadi ina fawii e butel, kono kuɓeeje ɗee ina sewnee e dow vamp.) Ɓoornugol ngol ina heewi wonde pecce ɗiɗi, heen gooto fof ina jokkondiri e vamp. Ko heddii e ɓoggol ngol ina jokkondiri e bannge ndernderiijo, ina yaaji haa feccere e ŋoral, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ko heddii koo ina jokkondiri e bannge yaajɗo oo, ina yaaji haa laaɓi cer, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ina heewi loowdi sewnde e caggal boowal ngal jokkere enɗam ɗiɗi fof mbaawi rewde heen.<ref>{{cite book|page=51|title=Ethnic Dress in the United States: A Cultural Encyclopedia|last=Lynch|first=Annette|url=https://books.google.com/books?id=tiEvBQAAQBAJ|isbn=9780759121508|publisher=Rowman & Littlefield|year=2014}}</ref><ref>{{cite book|page=81|title=Man and the Horse: An Illustrated History of Equestrian Apparel|isbn=9780870994111|last=Mackay-Smith|first=Alexander|year=1984|publisher=Metropolitan Museum of Art}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
mu5tm2avuwt1wsv6svvnnub0tpgh6vg
Hannah Nielsen
0
38057
157685
2026-03-26T18:37:47Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Jackie Gowler (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Nguurndam Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo. Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. Tuugnorgal"
157685
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Jackie Gowler (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.
Nguurndam
Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo.
Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri.
Tuugnorgal
23755e62u99ojq69v4h83c3ns6dpzq5
157686
157685
2026-03-26T18:38:58Z
Ilya Discuss
10103
157686
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.
== Nguurndam ==
Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo.
Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri.
== Tuugnorgal ==
c2cy4bqzoxi99spurqepdqzm4oa0cua
157687
157686
2026-03-26T18:41:03Z
Ilya Discuss
10103
157687
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.
== Nguurndam ==
Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo.<ref name="acc_ath_year">{{cite web|title=Elliott Adds Nielsen To Coaching Staff|url=http://www.cubuffs.com/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=600&ATCLID=205438886|work=cubuffs.com|access-date=7 December 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130405204006/http://www.cubuffs.com/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=600&ATCLID=205438886|archive-date=5 April 2013|df=dmy-all}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.espn.com.au/college-sports/news/story?id=4228106|title=Northwestern's Nielsen tops in women's lacrosse|date=2009-06-03|website=ESPN.com|language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/lacrosse|title=Lacrosse|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-21}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.nusports.com/sports/w-lacros/mtt/nielsen_hannah00.html|title=Hannah Nielsen Profile - NUSPORTS.COM - the Northwestern Official Athletic Site|access-date=7 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121226071019/http://www.nusports.com/sports/w-lacros/mtt/nielsen_hannah00.html|archive-date=26 December 2012|url-status=dead}}</ref>
Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri.
== Tuugnorgal ==
jvys8q90o7ypgld9tipubiars1xphsa
Frosted tips
0
38058
157689
2026-03-26T18:48:47Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Frosted tips ko mbaydi gaasa ɗo gaasa taƴetee, waɗee e ɓuuɓri juutndi e gel gaasa walla ɓuuɓri gaasa. Gaasa kaa ina ɓuuɓnee haa tippudi kala ɓuuɓri wonta ɓaleeri, ko heewi ko seerti e mbaydi gaasa mawka ɓoorniiɗo ɗum oo. Tippudi ɓuuɓndi ina teskaa e nder yontaaji garooji ɗii fof e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. Yimɓe tedduɓe ɓoorniiɓe wutteeji ɓuuɓɗi ina njeyaa heen : Eddie Guerrero, Justin Berfield, Lance Bass, Steven Bradbury, Aaron Cart..."
157689
wikitext
text/x-wiki
Frosted tips ko mbaydi gaasa ɗo gaasa taƴetee, waɗee e ɓuuɓri juutndi e gel gaasa walla ɓuuɓri gaasa. Gaasa kaa ina ɓuuɓnee haa tippudi kala ɓuuɓri wonta ɓaleeri, ko heewi ko seerti e mbaydi gaasa mawka ɓoorniiɗo ɗum oo.
Tippudi ɓuuɓndi ina teskaa e nder yontaaji garooji ɗii fof e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000.
Yimɓe tedduɓe ɓoorniiɓe wutteeji ɓuuɓɗi ina njeyaa heen : Eddie Guerrero, Justin Berfield, Lance Bass, Steven Bradbury, Aaron Carter, Zac Efron, Guy Fieri, Joe Jonas, Mark McGrath, e Justin Timberlake.
Feereeji goɗɗi, ko wayi no tippudi mbaylaandi walla "thawed", ɗo teeŋtinirɗe niɓɓiɗe mbaɗetee e jokkere enɗam neɗɗo oo, tawa noon ina ɓuuɓna no feewi.
Tuugnorgal
5txt9ygcfkanqxjb2reyvr7qmfuaic4
157690
157689
2026-03-26T18:49:47Z
SUZYFATIMA
13856
157690
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Frosted tips''' ko mbaydi gaasa ɗo gaasa taƴetee, waɗee e ɓuuɓri juutndi e gel gaasa walla ɓuuɓri gaasa. Gaasa kaa ina ɓuuɓnee haa tippudi kala ɓuuɓri wonta ɓaleeri, ko heewi ko seerti e mbaydi gaasa mawka ɓoorniiɗo ɗum oo.
Tippudi ɓuuɓndi ina teskaa e nder yontaaji garooji ɗii fof e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000.
Yimɓe tedduɓe ɓoorniiɓe wutteeji ɓuuɓɗi ina njeyaa heen : Eddie Guerrero, Justin Berfield, Lance Bass, Steven Bradbury, Aaron Carter, Zac Efron, Guy Fieri, Joe Jonas, Mark McGrath, e Justin Timberlake.
Feereeji goɗɗi, ko wayi no tippudi mbaylaandi walla "thawed", ɗo teeŋtinirɗe niɓɓiɗe mbaɗetee e jokkere enɗam neɗɗo oo, tawa noon ina ɓuuɓna no feewi.
== Tuugnorgal ==
hsgpqnl2d13fn2lddlb59hyzw8577ka
157691
157690
2026-03-26T18:58:38Z
SUZYFATIMA
13856
157691
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Frosted tips''' ko mbaydi gaasa ɗo gaasa taƴetee, waɗee e ɓuuɓri juutndi e gel gaasa walla ɓuuɓri gaasa. Gaasa kaa ina ɓuuɓnee haa tippudi kala ɓuuɓri wonta ɓaleeri, ko heewi ko seerti e mbaydi gaasa mawka ɓoorniiɗo ɗum oo.
Tippudi ɓuuɓndi ina teskaa e nder yontaaji garooji ɗii fof e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000.
Yimɓe tedduɓe ɓoorniiɓe wutteeji ɓuuɓɗi ina njeyaa heen : Eddie Guerrero, Justin Berfield, Lance Bass, Steven Bradbury, Aaron Carter, Zac Efron, Guy Fieri, Joe Jonas, Mark McGrath, e Justin Timberlake.
Feereeji goɗɗi, ko wayi no tippudi mbaylaandi walla "thawed", ɗo teeŋtinirɗe niɓɓiɗe mbaɗetee e jokkere enɗam neɗɗo oo, tawa noon ina ɓuuɓna no feewi.<ref>{{Cite web|title=Styleaholic: Horrible 90's fashion trends {{!}} The Bryant Archway|url=http://www.bryantarchway.com/styleaholic-horrible-90s-fashion-trends/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160816104639/http://www.bryantarchway.com/styleaholic-horrible-90s-fashion-trends/|archive-date=16 August 2016|access-date=August 9, 2023|website=www.bryantarchway.com}}</ref><ref>{{cite web|last1=Caskie|first1=Sarah|title=10 songs you forgot you know every word to|website=[[Alternative Press (magazine)|Alternative Press]]|url=http://www.altpress.com/features/entry/10_songs_you_forgot_you_know_every_word_to|access-date=17 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Lulic|first1=Michelle|title=These 13 '90s Music Videos Were Trying Way Too Hard|url=http://www.bustle.com/articles/136624-these-13-90s-music-videos-were-trying-way-too-hard|access-date=17 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|last=Murphy|first=Shauna|title='Malcolm In The Middle': Find Out What The Cast Is Up To 15 Years Later|website=[[MTV]]|url=http://www.mtv.com/news/2042363/malcolm-in-the-middle-15-year-anniversary-where-are-they-now/|archive-url=https://web.archive.org/web/20150111122021/http://www.mtv.com/news/2042363/malcolm-in-the-middle-15-year-anniversary-where-are-they-now/|url-status=dead|archive-date=January 11, 2015}}</ref><ref>{{cite news|last1=Araton|first1=Harvey|title=Sports of The Times; Short-Track Skating Crashes Into View|url=https://www.nytimes.com/2002/02/18/sports/sports-of-the-times-short-track-skating-crashes-into-view.html|access-date=16 August 2016|work=The New York Times|date=18 February 2002}}</ref><ref>{{cite web|last1=Rankin|first1=Kelsey|title=The Search for Candy Continues|url=http://www.eugeneweekly.com/20160505/music/search-candy-continues|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506150659/http://www.eugeneweekly.com/20160505/music/search-candy-continues|url-status=dead|archive-date=May 6, 2016|website=www.eugeneweekly.com|access-date=19 May 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Seemayer|first1=Zach|title=Zac Efron Rocks Frosted Tips To Channel His 'Hero' Zack Morris at 'Mike and Dave Need Wedding Dates' Premiere|url=http://www.cbs8.com/story/32342003/zac-efron-rocks-frosted-tips-to-channel-his-hero-zack-morris-at-mike-and-dave-need-wedding-dates-premiere|access-date=12 July 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Roberts|first1=Andrew|title=Guy Fieri Finally Opens Up About Being 'Demoralized' By His Numerous Critics And Haters|url=https://www.yahoo.com/tv/guy-fieri-finally-opens-being-235555764.html|website=www.yahoo.com|access-date=19 May 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Mychaskiw|first1=Marianne|title=Joe Jonas Debuts Boy Band-Esque Blonde Tips|url=http://www.instyle.com/news/joe-jonas-blonde-hair-2016-photo|access-date=12 July 2016|archive-date=19 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160819102302/http://www.instyle.com/news/joe-jonas-blonde-hair-2016-photo|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|last1=Marcus|first1=Stephanie|title=Mark McGrath's Death Hoax Is Just A Promo For His Comedy Show|url=http://www.huffingtonpost.com/2015/02/26/mark-mcgrath-death-hoax_n_6760698.html|website=The Huffington Post|access-date=19 May 2016|date=26 February 2015}}</ref><ref>{{cite web|last1=Persad|first1=Michelle|title=Was There Ever A Time He Didn't Bring SexyBack?|url=http://www.huffingtonpost.com/2013/01/30/justin-timberlake-photos_n_2581784.html|website=The Huffington Post|access-date=19 May 2016|date=30 January 2013}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
iy94fpdqc4esmcbrmoqsmhoh1kfz9px
Lob (haircut)
0
38059
157692
2026-03-26T19:15:09Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Lob walla bob juutɗo ko taƴre hakkundeere e mbaydi taƴre bob. Njuuteeki mum ko hakkunde gaasa juutɗa e taƴre bob. Lobbo oo ina taƴaa dow koyɗe tan, to bannge koyɗe walla les ɗoo tan. E kitaale 1920, rewɓe heewɓe ina cuɓoo taƴde ɓoggi mum en e bob. Haa e joofnirde duuɓi sappo ɗii, e fuɗɗoode Depression mawɗo, ƴeewndo ɓurngo rewɓe ina wonnoo e style, dow moodeluuji sukaaɓe ɓoorniiɓe ɓerɗe ɓutte e jamaanu flapper. Kosam ina nanndi e ɗuum, ina..."
157692
wikitext
text/x-wiki
Lob walla bob juutɗo ko taƴre hakkundeere e mbaydi taƴre bob. Njuuteeki mum ko hakkunde gaasa juutɗa e taƴre bob.
Lobbo oo ina taƴaa dow koyɗe tan, to bannge koyɗe walla les ɗoo tan.
E kitaale 1920, rewɓe heewɓe ina cuɓoo taƴde ɓoggi mum en e bob. Haa e joofnirde duuɓi sappo ɗii, e fuɗɗoode Depression mawɗo, ƴeewndo ɓurngo rewɓe ina wonnoo e style, dow moodeluuji sukaaɓe ɓoorniiɓe ɓerɗe ɓutte e jamaanu flapper. Kosam ina nanndi e ɗuum, ina ɓoornee seeɗa, ina heewi e pageboy. E nder wolde adunaare ɗimmere, ko huunde woowaande, mawnude gaasa neɗɗo juutde kadi, kono bobs ɓurɗi juutde ina ngondi e moobaare haa jooni, ina heewi wonde e rogereeji nasaraaku e nder mbaydi nasaraaku sehilaaɓe.
E kitaale 1960, bob oo artii, hay so tawii noon ina famɗi no feewi e mbaydi mbaylaandi. Ndeeɗoo yiytere ina heddii e yiɗeede haa e teeminannde 21ɓiire, lobbo oo ari e mbaydi, no woniri nii, e ko ɓuri teeŋtude, ko bob juutɗo.
Tuugnorgal
2zh5lqua6nylwqnbmra8dr22j3jp8tb
157693
157692
2026-03-26T19:18:48Z
SUZYFATIMA
13856
157693
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lob walla''' bob juutɗo ko taƴre hakkundeere e mbaydi taƴre bob. Njuuteeki mum ko hakkunde gaasa juutɗa e taƴre bob.
Lobbo oo ina taƴaa dow koyɗe tan, to bannge koyɗe walla les ɗoo tan.
E kitaale 1920, rewɓe heewɓe ina cuɓoo taƴde ɓoggi mum en e bob. Haa e joofnirde duuɓi sappo ɗii, e fuɗɗoode Depression mawɗo, ƴeewndo ɓurngo rewɓe ina wonnoo e style, dow moodeluuji sukaaɓe ɓoorniiɓe ɓerɗe ɓutte e jamaanu flapper. Kosam ina nanndi e ɗuum, ina ɓoornee seeɗa, ina heewi e pageboy. E nder wolde adunaare ɗimmere, ko huunde woowaande, mawnude gaasa neɗɗo juutde kadi, kono bobs ɓurɗi juutde ina ngondi e moobaare haa jooni, ina heewi wonde e rogereeji nasaraaku e nder mbaydi nasaraaku sehilaaɓe.
E kitaale 1960, bob oo artii, hay so tawii noon ina famɗi no feewi e mbaydi mbaylaandi. Ndeeɗoo yiytere ina heddii e yiɗeede haa e teeminannde 21ɓiire, lobbo oo ari e mbaydi, no woniri nii, e ko ɓuri teeŋtude, ko bob juutɗo.
== Tuugnorgal ==
lmc8gbv2uprjta138q7oodzc9h5fbiv
157695
157693
2026-03-26T19:23:04Z
SUZYFATIMA
13856
157695
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lob walla''' bob juutɗo ko taƴre hakkundeere e mbaydi taƴre bob. Njuuteeki mum ko hakkunde gaasa juutɗa e taƴre bob.
Lobbo oo ina taƴaa dow koyɗe tan, to bannge koyɗe walla les ɗoo tan.
E kitaale 1920, rewɓe heewɓe ina cuɓoo taƴde ɓoggi mum en e bob. Haa e joofnirde duuɓi sappo ɗii, e fuɗɗoode Depression mawɗo, ƴeewndo ɓurngo rewɓe ina wonnoo e style, dow moodeluuji sukaaɓe ɓoorniiɓe ɓerɗe ɓutte e jamaanu flapper. Kosam ina nanndi e ɗuum, ina ɓoornee seeɗa, ina heewi e pageboy. E nder wolde adunaare ɗimmere, ko huunde woowaande, mawnude gaasa neɗɗo juutde kadi, kono bobs ɓurɗi juutde ina ngondi e moobaare haa jooni, ina heewi wonde e rogereeji nasaraaku e nder mbaydi nasaraaku sehilaaɓe.
E kitaale 1960, bob oo artii, hay so tawii noon ina famɗi no feewi e mbaydi mbaylaandi. Ndeeɗoo yiytere ina heddii e yiɗeede haa e teeminannde 21ɓiire, lobbo oo ari e mbaydi, no woniri nii, e ko ɓuri teeŋtude, ko bob juutɗo.<ref>{{Cite web|last=Savini|first=Loren|date=2023-05-12|title=13 Medium-Length Hairstyles to Inspire Your Next Haircut|url=https://www.allure.com/story/medium-length-haircuts|access-date=2024-10-16|website=Allure|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Cacciatore|first=Bella|date=2021-08-05|title=50 Non-Boring Medium-Length Haircuts to Try Right Now|url=https://www.glamour.com/gallery/medium-length-haircuts|access-date=2024-10-16|website=Glamour|language=en-US}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.marieclaire.com/beauty/hair/g2510/best-lobs-haircut/?|title=The 30 Chicest Lobs of the Year|date=23 May 2016|access-date=14 September 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bustle.com/articles/43559-loving-the-long-bob-6-things-to-consider-before-you-chop-your-locks|title=Loving the Long Bob? 6 Things to Consider Before You Chop Your Locks|publisher=Bustle.com|access-date=2016-09-16}}</ref><ref>{{cite web|last=Temple|first=Dominique|url=http://www.glamourmagazine.co.uk/news/beauty/2016/01/14/lob-vs-bob-vs-mob--mid-length-hair|title=Lob V bob V mob - which haircut will suit you and why - mid length hair (Glamour.com UK)|publisher=Glamourmagazine.co.uk|access-date=2016-09-16}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.hairfinder.com/hair5/bob-lob.htm|title=What is the difference between a bob and a lob hairstyle?|access-date=17 September 2016}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
120l35f5xhzjb03y0on5tv83tjnui2f
Awam Amkpa
0
38060
157694
2026-03-26T19:21:02Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Awam Amkpa'''ListenR ko naalanke [[Naajeeriya|Najeriya]]-Ameriknaajo, golloowo-ardotooɗo, winndiyanke, fijoowo, fijoowo filmuuji e gardiiɗo winndereyankeewo naalankaagal yiyteende e fijooji e pijirlooji filmuuji. O wonii cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi." ==Ɓawo== O heɓi B.A. e nder fannuuji dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]], Ile-I..."
157694
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Awam Amkpa'''ListenR ko naalanke [[Naajeeriya|Najeriya]]-Ameriknaajo, golloowo-ardotooɗo, winndiyanke, fijoowo, fijoowo filmuuji e gardiiɗo winndereyankeewo naalankaagal yiyteende e fijooji e pijirlooji filmuuji. O wonii cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi."
==Ɓawo==
O heɓi B.A. e nder fannuuji dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]], Ile-Ife, leydi Nijeer ɗo o janngi e les njiimaandi Wole Soyinka, o heɓi M.A. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol, to leydi Angalteer.
==Kugal==
O ardii e winndi ko ina ɓura 100 pijirlooji e filmuuji keewɗi, ko ɓuri joofde heen ko The Man Died (2024), mo [[Wole Soyinka]] winndi e ciimtol mum. Nde heɓi njeenaaje keewɗe, ko wayi no, gardo ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje cuɓagol yiyooɓe [[Afrik]] Magic 2025 ; Njeenaari ɓurndi moƴƴude e ñalɗi filmuuji Carthage, Tuunus e ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele [[Afrik]], [[Lagos]] ; Njeenaari ɓurndi moƴƴude e suɓaade yimɓe e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Fuɗnaange leydi Najeriya; Filmu ɓurɗo moƴƴude ngam haɓaade haala [[Afrik]] teeŋtuka’ e nder fedde filmuuji [[Afrik]] to Luxor.
O yuɓɓinii kollirɗe naalankaagal e nder winndere ndee ko wayi no, ReSignifications ; [[Afrik]]: Yi’a Ma, Yi’a Mi. Ko kanko woni cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi.
==Yeewtere==
"Awam Amkpa: E ko nanndi heen," e nder jaaynde Guernica, lewru mee 2025[7]
"Awam Amkpa: Ko ŋakki maa tawee," e nder jaaynde Guernica, oktoobar 2024[9]
==Defte==
Maandeeji: Blackamoors Orop, Janngugol [[Afrik]]. Catal baylaangal ngal Postcart, Rome, Itali yaltini. 2016
Afrik: Yi’a Ma, Yi’a Mi. Catal baylaangal, [[Afrik]].Cont, [[Lisbon|Lisboa]]. 2013
==Filmogaraafi==
Goonga, Majjere, Luggiɗnde, 1991 - Gardiiɗo/Rewtinoowo, ‘Acra: Ruppitgol Pan-[[Afrik]]’ 75 mins
Gardiiɗo/Waɗtuɗo, ‘Taariindi [[Nollywood]] juutndi no feewi’ 15 mins Ko Manthia Diawara waɗi ɗum. 2008
Gardiiɗo, ‘Rewɓe Agbogloshi’ 12 mins- dokimaa juutɗo dow rewɓe juulɓe haa Accra. 2007
Gardiiɗo, ‘Daandeeji Haɓde e Sida’ 5 mins ‘''Hip-Life''’ wideyoo jimɗi ƴettaa e yaltinaa to leydi [[Gana|Ganaa]] ngam Fedde Sida Hirnaange [[Afrik]]. 2007
Ballo gardiiɗo, Konakri Kas, gardinooɗo Manthia Diawara 2006
Ballo gardiiɗo, Bamako Sigi-Kan, ardinoo ɗum ko Manthia Diawara. 2005
Gardiiɗo, Ƴeewndo, Wazobia! Filmo mo Tess Onwueme winndi e feewni. 2005
Gardiiɗo, Gorko Maayi, Filmu Ɓooyɗo mo Wole Soyinka siftorde kasoo, 2024.
"Awam Amkpa: Ko ŋakki maa tawee," e nder jaaynde Guernica, oktoobar 2024
==Golle Kuraator==
'Afrik: Maana' to Cakaare Naalankaagal Pilastik e Diseño, Havana, Kubaa. 2017 'Resignifications: Blackamoors Orop, Janngugol Afrik.' to suudu defte Bardini, to wuro wiyeteengo Firenze, to leydi Itali. 2015 ‘Afrik: Yi’u Ma, Yi’u Mi’ to Pekin e Makao Siin; Rome e Firenze, Itali, Dakaar, Senegaal e Lagos, Nijeriyaa. 2011-2013 Koolol hitaande kala e nder wuro Akra, leydi Ganaa. 2006-2009 Kofi Ganaba defte binndaaɗe, Medie-Akra, [[Gana|Ganaa]] 2007-2010
==Tuugnorgal==
84nz7zm29pvu66hkrqcov9hmzd285jt
157698
157694
2026-03-26T19:31:01Z
MOIBARDE
10068
157698
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Awam Amkpa'''ListenR ko naalanke [[Naajeeriya|Najeriya]]-Ameriknaajo, golloowo-ardotooɗo, winndiyanke, fijoowo, fijoowo filmuuji e gardiiɗo winndereyankeewo naalankaagal yiyteende e fijooji e pijirlooji filmuuji. <ref>{{cite web|url=https://www.guernicamag.com/awam-amkpa-whats-missing-will-be-found/|title=Awam Amkpa: What's Missing Will be Found|date=October 2024|publisher=Guernica Magazine|accessdate=2024-10-27}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.culturesummitabudhabi.com/en/speakers/awam-david-amkpa-/}}</ref>O wonii cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi."
==Ɓawo==
O heɓi B.A. e nder fannuuji dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]], Ile-Ife, leydi Nijeer ɗo o janngi e les njiimaandi [[Wole Soyinka]], o heɓi M.A. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol, to leydi Angalteer.<ref>{{cite web|url=https://www.guernicamag.com/awam-amkpa-and-so-on//|title=Awam Amkpa: And So On|date=May 2025|publisher=Guernica Magazine|accessdate=2025-05-19}}</ref>
==Kugal==
O ardii e winndi ko ina ɓura 100 pijirlooji e filmuuji keewɗi, ko ɓuri joofde heen ko The Man Died (2024), mo [[Wole Soyinka]] winndi e ciimtol mum. Nde heɓi njeenaaje keewɗe, ko wayi no, gardo ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje cuɓagol yiyooɓe [[Afrik]] Magic 2025 ; Njeenaari ɓurndi moƴƴude e ñalɗi filmuuji Carthage, Tuunus e ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele [[Afrik]], [[Lagos]] ; Njeenaari ɓurndi moƴƴude e suɓaade yimɓe e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Fuɗnaange leydi Najeriya; Filmu ɓurɗo moƴƴude ngam haɓaade haala [[Afrik]] teeŋtuka’ e nder fedde filmuuji [[Afrik]] to Luxor.<ref>{{cite web|url=https://www.guernicamag.com/awam-amkpa-and-so-on//|title=Awam Amkpa: And So On|date=May 2025|publisher=Guernica Magazine|accessdate=2025-05-19}}</ref>
O yuɓɓinii kollirɗe naalankaagal e nder winndere ndee ko wayi no, ''ReSignifications'' ; [[Afrik]]: Yi’a Ma, Yi’a Mi. Ko kanko woni cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi.
==Yeewtere==
"Awam Amkpa: E ko nanndi heen," e nder jaaynde Guernica, lewru mee 2025
"Awam Amkpa: Ko ŋakki maa tawee," e nder jaaynde Guernica, oktoobar 2024
==Defte==
Maandeeji: Blackamoors Orop, Janngugol [[Afrik]]. Catal baylaangal ngal Postcart, Rome, Itali yaltini. 2016
Afrik: Yi’a Ma, Yi’a Mi. Catal baylaangal, [[Afrik]].Cont, [[Lisbon|Lisboa]]. 2013
==Filmogaraafi==
Goonga, Majjere, Luggiɗnde, 1991 - Gardiiɗo/Rewtinoowo, ‘Acra: Ruppitgol Pan-[[Afrik]]’ 75 mins
Gardiiɗo/Waɗtuɗo, ‘Taariindi [[Nollywood]] juutndi no feewi’ 15 mins Ko Manthia Diawara waɗi ɗum. 2008
Gardiiɗo, ‘Rewɓe Agbogloshi’ 12 mins- dokimaa juutɗo dow rewɓe juulɓe haa Accra. 2007
Gardiiɗo, ‘Daandeeji Haɓde e Sida’ 5 mins ‘''Hip-Life''’ wideyoo jimɗi ƴettaa e yaltinaa to leydi [[Gana|Ganaa]] ngam Fedde Sida Hirnaange [[Afrik]]. 2007
Ballo gardiiɗo, Konakri Kas, gardinooɗo Manthia Diawara 2006
Ballo gardiiɗo, Bamako Sigi-Kan, ardinoo ɗum ko Manthia Diawara. 2005
Gardiiɗo, Ƴeewndo, Wazobia! Filmo mo Tess Onwueme winndi e feewni. 2005
Gardiiɗo, Gorko Maayi, Filmu Ɓooyɗo mo Wole Soyinka siftorde kasoo, 2024.
"Awam Amkpa: Ko ŋakki maa tawee," e nder jaaynde Guernica, oktoobar 2024
==Golle Kuraator==
'[[Afrik]]: Maana' to Cakaare Naalankaagal Pilastik e Diseño, Havana, [[Kubaa]]. 2017 'Resignifications: Blackamoors Orop, Janngugol [[Afrik]].' to suudu defte Bardini, to wuro wiyeteengo Firenze, to leydi [[Italiya|Itali]]. 2015 ‘[[Afrik]]: Yi’u Ma, Yi’u Mi’ to Pekin e Makao Siin; Rome e Firenze, Itali, Dakaar, [[Senegaal]] e [[Lagos]], Nijeriyaa. 2011-2013 Koolol hitaande kala e nder wuro [[Akra]], leydi [[Gana|Ganaa]]. 2006-2009 Kofi Ganaba defte binndaaɗe, Medie-Akra, [[Gana|Ganaa]] 2007-2010
==Tuugnorgal==
tm62g8w9fr162agvokwna3wkf3aq0qk
Chipsin
0
38061
157696
2026-03-26T19:27:03Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Chipsin (e ɗemngal koreeji: 짚신) ko paɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe e huɗo. Koreeji ina ɓoornoo paɗe huɗo gila ko ɓooyi. Ɗe limtaa ko i (이; 履; paɗe toowɗe juutɗe), innde keertiinde ndee ina waawi seertude fawaade e geɗe kuutorteeɗe, hono no samsin, wanggolsin, chisin ch’ŏngol, e pudŭlsin nii. E jamaanu Joseon, chipsin ɓuri ɓoorneede ko yimɓe ɓooyɓe, remooɓe gollotooɓe. Paɗe ɗee ko ngam yahde, ina ɓoornoo ko yaawi. Ñalawma timmuɗo..."
157696
wikitext
text/x-wiki
Chipsin (e ɗemngal koreeji: 짚신) ko paɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe e huɗo. Koreeji ina ɓoornoo paɗe huɗo gila ko ɓooyi. Ɗe limtaa ko i (이; 履; paɗe toowɗe juutɗe), innde keertiinde ndee ina waawi seertude fawaade e geɗe kuutorteeɗe, hono no samsin, wanggolsin, chisin ch’ŏngol, e pudŭlsin nii.
E jamaanu Joseon, chipsin ɓuri ɓoorneede ko yimɓe ɓooyɓe, remooɓe gollotooɓe. Paɗe ɗee ko ngam yahde, ina ɓoornoo ko yaawi. Ñalawma timmuɗo yahde ina heewi ustude paɗe. Ko noon kadi, ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndi no mbaɗata paɗe ɗee e koye mum en. Ɗum noon ina waɗi hay rewɓe hakkundeeji e hay rewɓe toowɓe ; ɗum "hiisaaka lesɗinde ngam o waɗta waɗde paɗe huɗo".
Ɗe nanndi no feewi, haa teeŋti noon e mbaadi, e mit'uri, ko ɗum kadi woni paɗe ɓoornaaɗe aadaaji koreeji. Ceerndagol ngol ko adii fof ko e kaɓirɗe ; chipsin ɓuri waɗeede ko e huɗo, mituri noon ko kanŋe, Cyperus exaltatus (왕골), walla cattail.
Tuugnorgal
68250c9i5aoiungm1e9ibahrr3kl2xo
157697
157696
2026-03-26T19:29:10Z
SUZYFATIMA
13856
157697
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chipsin''' (e ɗemngal koreeji: 짚신) ko paɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe e huɗo. Koreeji ina ɓoornoo paɗe huɗo gila ko ɓooyi. Ɗe limtaa ko i (이; 履; paɗe toowɗe juutɗe), innde keertiinde ndee ina waawi seertude fawaade e geɗe kuutorteeɗe, hono no samsin, wanggolsin, chisin ch’ŏngol, e pudŭlsin nii.
E jamaanu Joseon, chipsin ɓuri ɓoorneede ko yimɓe ɓooyɓe, remooɓe gollotooɓe. Paɗe ɗee ko ngam yahde, ina ɓoornoo ko yaawi. Ñalawma timmuɗo yahde ina heewi ustude paɗe. Ko noon kadi, ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndi no mbaɗata paɗe ɗee e koye mum en. Ɗum noon ina waɗi hay rewɓe hakkundeeji e hay rewɓe toowɓe ; ɗum "hiisaaka lesɗinde ngam o waɗta waɗde paɗe huɗo".
Ɗe nanndi no feewi, haa teeŋti noon e mbaadi, e mit'uri, ko ɗum kadi woni paɗe ɓoornaaɗe aadaaji koreeji. Ceerndagol ngol ko adii fof ko e kaɓirɗe ; chipsin ɓuri waɗeede ko e huɗo, mituri noon ko kanŋe, Cyperus exaltatus (왕골), walla cattail.
== Tuugnorgal ==
0nfzo9ev20ys1p7dhaw0bqzwhgnafgb
157699
157697
2026-03-26T19:33:47Z
SUZYFATIMA
13856
157699
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chipsin''' (e ɗemngal koreeji: 짚신) ko paɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe e huɗo. Koreeji ina ɓoornoo paɗe huɗo gila ko ɓooyi. Ɗe limtaa ko i (이; 履; paɗe toowɗe juutɗe), innde keertiinde ndee ina waawi seertude fawaade e geɗe kuutorteeɗe, hono no samsin, wanggolsin, chisin ch’ŏngol, e pudŭlsin nii.
E jamaanu Joseon, chipsin ɓuri ɓoorneede ko yimɓe ɓooyɓe, remooɓe gollotooɓe. Paɗe ɗee ko ngam yahde, ina ɓoornoo ko yaawi. Ñalawma timmuɗo yahde ina heewi ustude paɗe. Ko noon kadi, ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndi no mbaɗata paɗe ɗee e koye mum en. Ɗum noon ina waɗi hay rewɓe hakkundeeji e hay rewɓe toowɓe ; ɗum "hiisaaka lesɗinde ngam o waɗta waɗde paɗe huɗo".
Ɗe nanndi no feewi, haa teeŋti noon e mbaadi, e mit'uri, ko ɗum kadi woni paɗe ɓoornaaɗe aadaaji koreeji. Ceerndagol ngol ko adii fof ko e kaɓirɗe ; chipsin ɓuri waɗeede ko e huɗo, mituri noon ko kanŋe, Cyperus exaltatus (왕골), walla cattail..<ref name="EncyKorea">{{cite web|url=http://100.empas.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=249371&v=42|script-title=ko:짚신|publisher=[[Empas]] / [[EncyKorea]]|language=Korean|access-date=2008-10-19|archive-date=2007-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20070321143002/http://100.empas.com/dicsearch/pentry.html?s=K|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|script-title=ko:짚신|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=46671&docId=562417&categoryId=46671|access-date=2021-04-03|website=terms.naver.com|language=ko|archive-date=2022-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220126205018/https://terms.naver.com/entry.naver?cid=46671&docId=562417&categoryId=46671|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Neff|first=Robert|date=2019-10-19|title=Jipsin: These shoes are made for walking|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/opinion/2023/09/721_277285.html|access-date=2023-09-28|website=[[The Korea Times]]|language=en|archive-date=2023-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230928113848/https://www.koreatimes.co.kr/www/opinion/2023/09/721_277285.html|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|script-title=ko:미투리|url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0020042|access-date=2023-12-31|website=[[Encyclopedia of Korean Culture]]|language=ko}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|script-title=ko:우리역사넷|url=http://contents.history.go.kr/mobile/km/view.do?levelId=km_009_0080_0030_0030|access-date=2023-12-31|website=contents.history.go.kr}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|script-title=ko:우리역사넷|url=http://contents.history.go.kr/mobile/km/view.do?levelId=km_009_0080_0030_0030|access-date=2023-12-31|website=contents.history.go.kr}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dmo084w1llgyc86jv7vk6ozbe3jmiju
Rigger boot
0
38062
157700
2026-03-26T19:37:49Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Boot rigger ko sifaa boot kisal pull-on e nder leydi Angalteer. Innde "rigger" ndee ummorii ko e kuutoragol majji e gollotooɓe e nder laylayti petroŋ to bannge geec to bannge worgo. Hannde ko gollotooɓe juuɗe ɓoornotoo ɗe ko no bootooji gollorɗi kuuɓtodinɗi nii. Riggers, no ɓe keewi innireede nii, ina keewi tan e kala ko ina njaha ko ina wona tataɓal laawol dow koyngal e ina njogii kaɓirgal njamndi ngam kisal. Ko seerndi bottaariiji goɗɗi ɗii ko jolɗe pu..."
157700
wikitext
text/x-wiki
Boot rigger ko sifaa boot kisal pull-on e nder leydi Angalteer. Innde "rigger" ndee ummorii ko e kuutoragol majji e gollotooɓe e nder laylayti petroŋ to bannge geec to bannge worgo. Hannde ko gollotooɓe juuɗe ɓoornotoo ɗe ko no bootooji gollorɗi kuuɓtodinɗi nii.
Riggers, no ɓe keewi innireede nii, ina keewi tan e kala ko ina njaha ko ina wona tataɓal laawol dow koyngal e ina njogii kaɓirgal njamndi ngam kisal. Ko seerndi bottaariiji goɗɗi ɗii ko jolɗe pullo-on e dow ŋoral bottaari ndii e ɓuuɓri ɓuuɓri nder mum.
Bootooji rigger keewɗi ko markeeji ɗi ngalaa marke walla markeeji generik, won heen ina mbaawi jogaade kaɓirɗe njamndi mboɗeeri ɗe mbaawataa yahdude e tolno EN-345, won heen nokkuuji golle kulɓiniiɗi e ŋakkeende ballal mum en to bannge koyɗe ina kaɗa ɗum en jooni.
Booti ɗii ina mbaɗee sahaa e sahaa fof e kala nooneeji goɗɗi, ko wayi no ɓaleeji, ɗo ɗi mbaawi ɓoorneede no geɗe mooftaaɗe nii e nder dingiral punk e heavy metal.
Tuugnorgal
s1671nl3cb418sdgmy66svasrkbktr1
157701
157700
2026-03-26T19:39:00Z
SUZYFATIMA
13856
157701
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Boot rigger''' ko sifaa boot kisal pull-on e nder leydi Angalteer. Innde "rigger" ndee ummorii ko e kuutoragol majji e gollotooɓe e nder laylayti petroŋ to bannge geec to bannge worgo. Hannde ko gollotooɓe juuɗe ɓoornotoo ɗe ko no bootooji gollorɗi kuuɓtodinɗi nii.
Riggers, no ɓe keewi innireede nii, ina keewi tan e kala ko ina njaha ko ina wona tataɓal laawol dow koyngal e ina njogii kaɓirgal njamndi ngam kisal. Ko seerndi bottaariiji goɗɗi ɗii ko jolɗe pullo-on e dow ŋoral bottaari ndii e ɓuuɓri ɓuuɓri nder mum.
Bootooji rigger keewɗi ko markeeji ɗi ngalaa marke walla markeeji generik, won heen ina mbaawi jogaade kaɓirɗe njamndi mboɗeeri ɗe mbaawataa yahdude e tolno EN-345, won heen nokkuuji golle kulɓiniiɗi e ŋakkeende ballal mum en to bannge koyɗe ina kaɗa ɗum en jooni.
Booti ɗii ina mbaɗee sahaa e sahaa fof e kala nooneeji goɗɗi, ko wayi no ɓaleeji, ɗo ɗi mbaawi ɓoorneede no geɗe mooftaaɗe nii e nder dingiral punk e heavy metal.
== Tuugnorgal ==
gxsl1ybz5c3ksmg1kxy5loid3tzhkc1
157703
157701
2026-03-26T19:42:15Z
SUZYFATIMA
13856
157703
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Boot rigger''' ko sifaa boot kisal pull-on e nder leydi Angalteer. Innde "rigger" ndee ummorii ko e kuutoragol majji e gollotooɓe e nder laylayti petroŋ to bannge geec to bannge worgo. Hannde ko gollotooɓe juuɗe ɓoornotoo ɗe ko no bootooji gollorɗi kuuɓtodinɗi nii.
Riggers, no ɓe keewi innireede nii, ina keewi tan e kala ko ina njaha ko ina wona tataɓal laawol dow koyngal e ina njogii kaɓirgal njamndi ngam kisal. Ko seerndi bottaariiji goɗɗi ɗii ko jolɗe pullo-on e dow ŋoral bottaari ndii e ɓuuɓri ɓuuɓri nder mum.
Bootooji rigger keewɗi ko markeeji ɗi ngalaa marke walla markeeji generik, won heen ina mbaawi jogaade kaɓirɗe njamndi mboɗeeri ɗe mbaawataa yahdude e tolno EN-345, won heen nokkuuji golle kulɓiniiɗi e ŋakkeende ballal mum en to bannge koyɗe ina kaɗa ɗum en jooni.
Booti ɗii ina mbaɗee sahaa e sahaa fof e kala nooneeji goɗɗi, ko wayi no ɓaleeji, ɗo ɗi mbaawi ɓoorneede no geɗe mooftaaɗe nii e nder dingiral punk e heavy metal.<ref>{{cite web|url=http://www.ncca-sentinel.co.uk/docs/indivrules.pdf|title=SENTINEL-ISS2.qxd|format=PDF|access-date=2010-06-10|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091122184341/http://www.ncca-sentinel.co.uk/docs/indivrules.pdf|archive-date=2009-11-22}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.hse.gov.uk/slips/experience/oilcompany.htm|title=Slips and trips: Oil company protects ankles AND guards against slips|publisher=HSE|access-date=2010-06-10}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
n60selwe2rnxjki98f3ksz4g7qczwjz
Bolaji Amusan
0
38063
157702
2026-03-26T19:39:39Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Bolaji Amusan''' (heɗtoR) (jibinaa ko 15 oktoobar 1966), ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndira Mr Latin, ko fijoowo komik, peewnoowo filmuuji, gardotooɗo e peewnoowo filmuuji. Gila hitaande 2018, o wonii hooreejo fedde gollooɓe e ñeeñal e filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Nguurndam e golle puɗɗaaɗe== Amusan jibinaa ko Gbongan, laamorgo nokkuure laamu Aiyedaade nder diiwal Osun, diiwal fombina-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]]. O fuɗɗii fiy..."
157702
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bolaji Amusan''' (heɗtoR) (jibinaa ko 15 oktoobar 1966), ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndira Mr Latin, ko fijoowo komik, peewnoowo filmuuji, gardotooɗo e peewnoowo filmuuji. Gila hitaande 2018, o wonii hooreejo fedde gollooɓe e ñeeñal e filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].
==Nguurndam e golle puɗɗaaɗe==
Amusan jibinaa ko Gbongan, laamorgo nokkuure laamu Aiyedaade nder diiwal Osun, diiwal fombina-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]].
O fuɗɗii fiyde ko e hitaande 1988, o wonti komediyanke e hitaande 1991, o heɓi innde Mr Latin caggal nde o haali Farayse nde o woni e fiyde e filmo 1992 50-50 mo Akin Ogungbe feewni, o ƴatti ɗum ko Latin.
O waɗii ko ina ɓura 40 filmo, ko ɓuri heewde heen ko komediiji, kadi ko kanko woni hooreejo Mr. Latin TV e Mr. ''Latin Foundation''.
Amusan naati nder Fedde [[Naajeeriya]], nde laati jooni Fedde [[Naajeeriya]], nder hitaande 1989; caggal nde o golli e postooji nokkuuji, o wonii Guwerneer ngam diiwaan Ogun e hitaande 2006–2010, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo njuɓɓudi e njulaagu, e hitaande 2018 o suɓaama hooreejo mum.
E hitaande 2025, Amusan heɓi Doktoraa mum e Ardorde e Neɗɗaagal to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde [[Amerik]] ngam Jam e Laamu.
==Filmogaraafi==
50/50 (hitaande 1992)
Ebun Igbeyawo (1996)
Faworaja (1999)
Nnkan Olomoba (2000)
Talo n gbemu (2001)
Hooreejo leydi (2004)
Eegun Mogaji
Obajobalo
Òfin mosè (2006) ko ''Gateman''
Ile Itura (2007)
Assirannde Baba (2009), 2009.
Oniise (2009)
Baaba Gomina
Aweni baku
Emi Airi
Alakada (2009) hono Baba Yetunde
Alakada 2 (2013) as baba yetunde
Alakada Recharged (2017) as Baba Yetunde
Jeeyoowo (2018) hono Lasisi
Pero (2018) ko Baaba Pero
Ajebidan (2020) ko Mr. Hollit
Aali (2021) ko Aali
Ejika mo taƴoowo (2021) ko Ajiwarin
Simfoni (2022) ko baaba remi
Diety (2023) ko Oloye Osi
Ijogbon (2023) hono Alabi
Laakatabu (2024)
==Ƴeew kadi==
Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]
Liste omo [[Yoruba language|Yoruba]]
==Tuugnorgal==
d48r053al1pywvwvctxjtohon5ak2v2
157704
157702
2026-03-26T19:45:35Z
MOIBARDE
10068
157704
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bolaji Amusan''' (heɗtoR) (jibinaa ko 15 oktoobar 1966), ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndira Mr Latin, ko fijoowo komik, peewnoowo filmuuji, gardotooɗo e peewnoowo filmuuji. Gila hitaande 2018, o wonii hooreejo fedde gollooɓe e ñeeñal e filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref name=":0">{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2011/05/my-dream-was-to-become-a-footballer-mr-latin/|location=Lagos, Nigeria|title=My dream was to become a footballer — Mr. Latin — Vanguard News|accessdate=20 February 2015|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Augoye|first=Jayne|date=2019-09-17|title=Why we can’t settle Toyin Abraham, Lizzy Anjorin feud – Mr Latin|url=https://www.premiumtimesng.com/entertainment/nollywood/352865-why-we-cant-settle-toyin-abraham-lizzy-anjorin-feud-mr-latin.html|access-date=2022-07-21|newspaper=[[Premium Times]]|language=en-GB}}</ref>
==Nguurndam e golle puɗɗaaɗe==
Amusan jibinaa ko Gbongan, laamorgo nokkuure laamu Aiyedaade nder [[diiwal Osun]], diiwal fombina-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]].<ref>{{Cite news|url=http://www.punchng.com/spice/essence/im-not-a-comedian-at-home-bolaji-amusan/|title=I'm not a comedian at home — Bolaji Amusan|accessdate=20 February 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150222085454/http://www.punchng.com/spice/essence/im-not-a-comedian-at-home-bolaji-amusan/|archivedate=22 February 2015|newspaper=[[The Punch]]}}</ref>
O fuɗɗii fiyde ko e hitaande 1988, o wonti komediyanke e hitaande 1991, o heɓi innde Mr Latin caggal nde o haali Farayse nde o woni e fiyde e filmo 1992 50-50 mo Akin Ogungbe feewni, o ƴatti ɗum ko Latin.<ref>{{Cite news|url=http://www.thisdaylive.com/articles/mr-latin-is-a-crazy-man-says-bolaji-amusan/74436/|title=Mr Latin is a Crazy Man, Says Bolaji Amusan|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141029061715/http://www.thisdaylive.com/articles/mr-latin-is-a-crazy-man-says-bolaji-amusan/74436/|archivedate=2014-10-29|newspaper=[[This Day]]|date=2010-11-11|type=interview}}</ref><ref name="footballer">{{Cite news|first=Bashir|last=Adefaka|url=https://www.vanguardngr.com/2011/05/my-dream-was-to-become-a-footballer-mr-latin/|location=Lagos, Nigeria|title=My dream was to become a footballer - Mr. Latin|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2011-05-14|access-date=2022-05-16|type=interview}}</ref>
O waɗii ko ina ɓura 40 filmo, ko ɓuri heewde heen ko komediiji, kadi ko kanko woni hooreejo Mr. Latin TV e Mr. ''Latin Foundation''.
Amusan naati nder Fedde [[Naajeeriya]], nde laati jooni Fedde [[Naajeeriya]], nder hitaande 1989; caggal nde o golli e postooji nokkuuji, o wonii Guwerneer ngam diiwaan Ogun e hitaande 2006–2010, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo njuɓɓudi e njulaagu, e hitaande 2018 o suɓaama hooreejo mum.<ref name="footballer2" /><ref>{{Cite news|date=2018-12-23|title=Bolaji Amusan 'Mr Latin' emerges TAMPAN president|newspaper=[[Premium Times]]|url=https://www.premiumtimesng.com/entertainment/nollywood/302563-bolaji-amusan-mr-latin-emerges-tampan-president.html|access-date=2022-03-30}}</ref>
E hitaande 2025, Amusan heɓi Doktoraa mum e Ardorde e Neɗɗaagal to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde [[Amerik]] ngam Jam e Laamu.
==Filmogaraafi==
50/50 (hitaande 1992)
Ebun Igbeyawo (1996)
Faworaja (1999)
Nnkan Olomoba (2000)
Talo n gbemu (2001)
Hooreejo leydi (2004)
Eegun Mogaji
Obajobalo
Òfin mosè (2006) ko ''Gateman''
Ile Itura (2007)
Assirannde Baba (2009), 2009.
Oniise (2009)
Baaba Gomina
Aweni baku
Emi Airi
Alakada (2009) hono Baba Yetunde
Alakada 2 (2013) as baba yetunde
Alakada Recharged (2017) as Baba Yetunde
Jeeyoowo (2018) hono Lasisi
Pero (2018) ko Baaba Pero
Ajebidan (2020) ko Mr. Hollit
Aali (2021) ko Aali
Ejika mo taƴoowo (2021) ko Ajiwarin
Simfoni (2022) ko baaba remi
Diety (2023) ko Oloye Osi
Ijogbon (2023) hono Alabi
Laakatabu (2024)
==Ƴeew kadi==
Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]
Liste omo [[Yoruba language|Yoruba]]
==Tuugnorgal==
lwoac15nl53q2f0af18i629cugw5tov
Emeka Ani
0
38064
157706
2026-03-26T19:56:12Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Emeka Ani''' listenR ko fijoowo, peewnoowo, e gardotooɗo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Nguurndam neɗɗo== E hitaande 2021, o ɗaɓɓiri kaalis e ballal ngam yoɓde njoɓdi safrirde e jokkude cellal caggal nde o heɓi rafi mboros. O heɓi miliyoŋaaji jeegom naira e juuɗe hooreejo diine Jeremiah Fufeyin. ==Filmogaraafi== Wiɗtooɓe(1998) ko malibe Karishika ɗiɗaɓo (1999) ko gardiiɗo Kultu Isakaba (2000) Ubbirde sakkitiinde (2000) Jokkondiral Abuj..."
157706
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emeka Ani''' listenR ko fijoowo, peewnoowo, e gardotooɗo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].
==Nguurndam neɗɗo==
E hitaande 2021, o ɗaɓɓiri kaalis e ballal ngam yoɓde njoɓdi safrirde e jokkude cellal caggal nde o heɓi rafi mboros. O heɓi miliyoŋaaji jeegom naira e juuɗe hooreejo diine Jeremiah Fufeyin.
==Filmogaraafi==
Wiɗtooɓe(1998) ko malibe
Karishika ɗiɗaɓo (1999) ko gardiiɗo Kultu
Isakaba (2000)
Ubbirde sakkitiinde (2000)
Jokkondiral Abuja (2003) hono Piyeer
Miliyaaroowo mo alaa ko woni e mum (2005) ko Ruuhuyanke
Muccaade henndu (2006)
Infirmier am Ameriknaajo (2006) hono Obasanjo
Bojel mboddi (2006) ko Ogbakaja
Bojel mboddi II (2006) hono Ogbakaja
Mbooy nder Aljanna (2006)
Mbooy nder Aljanna II (2006).
Alaa Yiɗde II (2007) hono Mawɗo
666 (Reentoɗee joofnirde ina ɓadii) 1 & 2 (2007) hono Lusifer
Eklesiya dow yiite 1 e 2 (2008)
Okoto nulaaɗo (2011) ko jom suudu okorie
Juumre ɓesngu
Won ɗo e lewru sulyee (2018) hono Lietnaa Kolonel Odogwu
Ogbo nke ajuala (2020) as ajuala
==Tuugnorgal==
m5cg9nqnn7s8k7i6s4nt1sbbowcn3bt
157707
157706
2026-03-26T20:02:01Z
MOIBARDE
10068
157707
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emeka Ani''' listenR ko fijoowo, peewnoowo, e gardotooɗo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].
==Nguurndam neɗɗo==
E hitaande 2021, o ɗaɓɓiri kaalis e ballal ngam yoɓde njoɓdi safrirde e jokkude cellal caggal nde o heɓi rafi mboros. O heɓi miliyoŋaaji jeegom naira e juuɗe hooreejo diine Jeremiah Fufeyin.
==Filmogaraafi==
Wiɗtooɓe(1998) ko malibe
Karishika ɗiɗaɓo (1999) ko gardiiɗo Kultu
(2000)
Ubbirde sakkitiinde (2000)
Jokkondiral [[Abuja]] (2003) hono Piyeer
Miliyaaroowo mo alaa ko woni e mum (2005) ko Ruuhuyanke
Muccaade henndu (2006)
Infirmier am Ameriknaajo (2006) hono Obasanjo
Bojel mboddi (2006) ko Ogbakaja
Bojel mboddi II (2006) hono Ogbakaja
Mbooy nder Aljanna (2006)
Mbooy nder Aljanna II (2006).
Alaa Yiɗde II (2007) hono Mawɗo
666 (Reentoɗee joofnirde ina ɓadii) 1 & 2 (2007) hono Lusifer
Eklesiya dow yiite 1 e 2 (2008)
Okoto nulaaɗo (2011) ko jom suudu okorie
Juumre ɓesngu
''Won'' ɗo e [[lewru]] sulyee (2018) hono Lietnaa Kolonel Odogwu
Ogbo nke ajuala (2020) as ajuala
==Tuugnorgal==
kktrp8n3ymsl9balb3s1ye07or9vuu0
157770
157707
2026-03-27T05:27:40Z
MOIBARDE
10068
157770
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emeka Ani''' listenR ko fijoowo, peewnoowo, e gardotooɗo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].
==Nguurndam neɗɗo==
E hitaande 2021, o ɗaɓɓiri kaalis e ballal ngam yoɓde njoɓdi safrirde e jokkude cellal caggal nde o heɓi rafi mboros. O heɓi miliyoŋaaji jeegom naira e juuɗe hooreejo diine Jeremiah Fufeyin.<ref name=":0">{{Cite web|date=3 February 2021|title=Ailing Nollywood actor, Emeka Ani, seeks help {{!}} Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/entertainment/nollywood/440395-ailing-nollywood-actor-emeka-ani-seeks-help.html|access-date=10 November 2021|language=en-GB|archive-date=10 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211110170354/https://www.premiumtimesng.com/entertainment/nollywood/440395-ailing-nollywood-actor-emeka-ani-seeks-help.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=1 November 2021|title=Prophet Jeremiah gifts Nollywood actor, Emeka Ani, others N7 million for health challenge|url=https://www.vanguardngr.com/2021/11/prophet-jeremiah-gifts-nollywood-actor-emeka-ani-others-n7-million-for-health-challenge/|location=Lagos, Nigeria|access-date=17 July 2022|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|language=en-GB|archive-date=17 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220717201006/https://www.vanguardngr.com/2021/11/prophet-jeremiah-gifts-nollywood-actor-emeka-ani-others-n7-million-for-health-challenge/|url-status=live}}</ref>
==Filmogaraafi==
Wiɗtooɓe(1998) ko malibe
Karishika ɗiɗaɓo (1999) ko gardiiɗo Kultu
(2000)
Ubbirde sakkitiinde (2000)
Jokkondiral [[Abuja]] (2003) hono Piyeer
Miliyaaroowo mo alaa ko woni e mum (2005) ko Ruuhuyanke
Muccaade henndu (2006)
Infirmier am Ameriknaajo (2006) hono Obasanjo
Bojel mboddi (2006) ko Ogbakaja
Bojel mboddi II (2006) hono Ogbakaja
Mbooy nder Aljanna (2006)
Mbooy nder Aljanna II (2006).
Alaa Yiɗde II (2007) hono Mawɗo
666 (Reentoɗee joofnirde ina ɓadii) 1 & 2 (2007) hono Lusifer
Eklesiya dow yiite 1 e 2 (2008)
Okoto nulaaɗo (2011) ko jom suudu okorie
Juumre ɓesngu
''Won'' ɗo e [[lewru]] sulyee (2018) hono Lietnaa Kolonel Odogwu
Ogbo nke ajuala (2020) as ajuala
==Tuugnorgal==
96czqxopizid4bbgo66h9s0578g0cj6
Galesh
0
38065
157708
2026-03-26T20:38:33Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Kalash' walla galesh (e ɗemngal Perse: گالش) ko paɗe gaadanteeje Iraan. Nanduɓe e ko ɓuri heewde e galoshes, "galesh" ko sahaa kala ko juuɗe njuɓɓintee e mbaydiiji keertiiɗi. Ko ɗum yimɓe Perse ɓoornotonoo ko adii nde paɗe hannde ɗee keewi, haa teeŋti noon e nder diiwanuuji worgo Iraan. Galesh ina mbaɗee haa hannde, kono e nder cate golle juuɗe e geɗe pinal. Galesh ina wiyee kadi khussa walla charoq. To leydi Indiya, paɗe nannduɗe e ɗeen ina mbiy..."
157708
wikitext
text/x-wiki
Kalash' walla galesh (e ɗemngal Perse: گالش) ko paɗe gaadanteeje Iraan. Nanduɓe e ko ɓuri heewde e galoshes, "galesh" ko sahaa kala ko juuɗe njuɓɓintee e mbaydiiji keertiiɗi. Ko ɗum yimɓe Perse ɓoornotonoo ko adii nde paɗe hannde ɗee keewi, haa teeŋti noon e nder diiwanuuji worgo Iraan. Galesh ina mbaɗee haa hannde, kono e nder cate golle juuɗe e geɗe pinal.
Galesh ina wiyee kadi khussa walla charoq. To leydi Indiya, paɗe nannduɗe e ɗeen ina mbiyee mojari walla jutti.
Tuugnorgal
1ze6ixdgblwzntij7mr18puq8rqdezj
157709
157708
2026-03-26T20:39:23Z
SUZYFATIMA
13856
157709
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kalash'''<nowiki/>' walla galesh (e ɗemngal Perse: گالش) ko paɗe gaadanteeje Iraan. Nanduɓe e ko ɓuri heewde e galoshes, "galesh" ko sahaa kala ko juuɗe njuɓɓintee e mbaydiiji keertiiɗi. Ko ɗum yimɓe Perse ɓoornotonoo ko adii nde paɗe hannde ɗee keewi, haa teeŋti noon e nder diiwanuuji worgo Iraan. Galesh ina mbaɗee haa hannde, kono e nder cate golle juuɗe e geɗe pinal.
Galesh ina wiyee kadi khussa walla charoq. To leydi Indiya, paɗe nannduɗe e ɗeen ina mbiyee mojari walla jutti.
== Tuugnorgal ==
7s6zux9kkryx850oi5j7146r4lkjd99
157710
157709
2026-03-26T20:46:17Z
SUZYFATIMA
13856
157710
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kalash'''<nowiki/>' walla galesh (e ɗemngal Perse: گالش) ko paɗe gaadanteeje Iraan. Nanduɓe e ko ɓuri heewde e galoshes, "galesh" ko sahaa kala ko juuɗe njuɓɓintee e mbaydiiji keertiiɗi. Ko ɗum yimɓe Perse ɓoornotonoo ko adii nde paɗe hannde ɗee keewi, haa teeŋti noon e nder diiwanuuji worgo Iraan. Galesh ina mbaɗee haa hannde, kono e nder cate golle juuɗe e geɗe pinal.
Galesh ina wiyee kadi khussa walla charoq. To leydi Indiya, paɗe nannduɗe e ɗeen ina mbiyee mojari walla jutti.<ref>{{Cite book|last=Snodgrass|first=Mary Ellen|url=https://books.google.com/books?id=gO9nBwAAQBAJ&q=Galesh+footwear|title=World Clothing and Fashion: An Encyclopedia of History, Culture, and Social Influence|date=2015-03-17|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-45167-9|pages=326|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Padula|first=Derek|url=https://books.google.com/books?id=uxcqBgAAQBAJ&dq=Galesh+footwear&pg=PT292|title=Dragon Ball Culture Volume 2: Adventure|date=2015-01-14|publisher=Derek Padula|isbn=978-0-9831205-4-4|language=ar}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
6zwyzlixam676dmqrshnfnhv4xit5no
Namaksin
0
38066
157711
2026-03-26T20:49:42Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Namaksin (Koree: 나막신) ko paɗe leɗɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe ngam ɓoornaade e nder sahaaji loope e toɓo. Wonno ko miijo ngo fenaande wonde ɗeen ɓoccooɗe gaadanteeje ummoraaki e Asii kono ko e Pays-Bas e yontaaji ɓennuɗi ɗii, kono e goonga, wonno ko ɓoccooɗe ko famɗi fof gila e jamaanu Laamlaamuuji tati Koree, ɗe nanndi e geta, ɓoccooɗe Japon. Ɗeen namaksin ina mbiyatnoo « pyeonggeuk (平屐) ». Ina sikkaa ko clogs Baekje yahi Japon, ko ɗ..."
157711
wikitext
text/x-wiki
Namaksin (Koree: 나막신) ko paɗe leɗɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe ngam ɓoornaade e nder sahaaji loope e toɓo.
Wonno ko miijo ngo fenaande wonde ɗeen ɓoccooɗe gaadanteeje ummoraaki e Asii kono ko e Pays-Bas e yontaaji ɓennuɗi ɗii, kono e goonga, wonno ko ɓoccooɗe ko famɗi fof gila e jamaanu Laamlaamuuji tati Koree, ɗe nanndi e geta, ɓoccooɗe Japon. Ɗeen namaksin ina mbiyatnoo « pyeonggeuk (平屐) ». Ina sikkaa ko clogs Baekje yahi Japon, ko ɗum wonti iwdi geta.
Clogs to Baekje ina joginoo ɓulli tati no geta nii, kono clogs to Silla ina joginoo ɓulli joy. No yimɓe njiyri ɓoggi maggal e oon yonta laaɓtaani. E jamaanu Laamlaamuuji tati ɗii, ko mbaydiiji ɗiɗi : paɗe udditiiɗe, e paɗe udditiiɗe. Nde jamaanu yahri, ɗiɗmo oo wonti primaire hono namaksin. Ɗee paɗe ko koreeji ɓoornotonoo, e kala duuɓi e darnde renndo, ko ɓuri heewde ko e yontaaji toɓo.
Tuugnorgal
bs22xkw0wtaiysv0gbzd4ml0rywxsgw
157712
157711
2026-03-26T20:51:08Z
SUZYFATIMA
13856
157712
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Namaksin''' (Koree: 나막신) ko paɗe leɗɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe ngam ɓoornaade e nder sahaaji loope e toɓo.
Wonno ko miijo ngo fenaande wonde ɗeen ɓoccooɗe gaadanteeje ummoraaki e Asii kono ko e Pays-Bas e yontaaji ɓennuɗi ɗii, kono e goonga, wonno ko ɓoccooɗe ko famɗi fof gila e jamaanu Laamlaamuuji tati Koree, ɗe nanndi e geta, ɓoccooɗe Japon. Ɗeen namaksin ina mbiyatnoo « pyeonggeuk (平屐) ». Ina sikkaa ko clogs Baekje yahi Japon, ko ɗum wonti iwdi geta.
Clogs to Baekje ina joginoo ɓulli tati no geta nii, kono clogs to Silla ina joginoo ɓulli joy. No yimɓe njiyri ɓoggi maggal e oon yonta laaɓtaani. E jamaanu Laamlaamuuji tati ɗii, ko mbaydiiji ɗiɗi : paɗe udditiiɗe, e paɗe udditiiɗe. Nde jamaanu yahri, ɗiɗmo oo wonti primaire hono namaksin. Ɗee paɗe ko koreeji ɓoornotonoo, e kala duuɓi e darnde renndo, ko ɓuri heewde ko e yontaaji toɓo.
== Tuugnorgal ==
hlb2m65opepi6r341yhcfnvmi5ao1b1
157713
157712
2026-03-26T20:53:27Z
SUZYFATIMA
13856
157713
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Namaksin''' (Koree: 나막신) ko paɗe leɗɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe ngam ɓoornaade e nder sahaaji loope e toɓo.
Wonno ko miijo ngo fenaande wonde ɗeen ɓoccooɗe gaadanteeje ummoraaki e Asii kono ko e Pays-Bas e yontaaji ɓennuɗi ɗii, kono e goonga, wonno ko ɓoccooɗe ko famɗi fof gila e jamaanu Laamlaamuuji tati Koree, ɗe nanndi e geta, ɓoccooɗe Japon. Ɗeen namaksin ina mbiyatnoo « pyeonggeuk (平屐) ». Ina sikkaa ko clogs Baekje yahi Japon, ko ɗum wonti iwdi geta.
Clogs to Baekje ina joginoo ɓulli tati no geta nii, kono clogs to Silla ina joginoo ɓulli joy. No yimɓe njiyri ɓoggi maggal e oon yonta laaɓtaani. E jamaanu Laamlaamuuji tati ɗii, ko mbaydiiji ɗiɗi : paɗe udditiiɗe, e paɗe udditiiɗe. Nde jamaanu yahri, ɗiɗmo oo wonti primaire hono namaksin. Ɗee paɗe ko koreeji ɓoornotonoo, e kala duuɓi e darnde renndo, ko ɓuri heewde ko e yontaaji toɓo.<ref>{{Cite book|last1=Kim|first1=Byong-kuk|title=Korea's new horizon: a collection of articles and essays|last2=Sŏul Kukche Kyŏngje Yŏnʼguwŏn|date=1995|publisher=Seoul Institute of International Economics|location=Seoul, Korea|language=English|oclc=34854884}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
csjlhtkkmoqpm1v4g669evpgx1i3x8y
Giveh
0
38067
157714
2026-03-26T20:58:27Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Giveh walla Giwah (Perse: گیوه) ko sifaa paɗe juuɗe keewɗe e nokkuuji keewɗi e nder leydi Iraan haa teeŋti noon e nokkuuji laddeeji e koɗli e nder diiwaan Kermanshah. Nokkuuji peewnugol Giveh ko diiwanuuji Yazd e Kermanshah e Arak to leydi Iraan. Marivan haa teeŋti noon ina anndaa e nder leydi Iraan ko nokku peewnugol Kalash e Senejan ina anndaa e peewnugol Ajideh, sifaa ɗiɗaɓo oo heɓi maande UNESCO kadi. Giveh ina waɗi pecce ɗiɗi : sole e dow. Sole oo..."
157714
wikitext
text/x-wiki
Giveh walla Giwah (Perse: گیوه) ko sifaa paɗe juuɗe keewɗe e nokkuuji keewɗi e nder leydi Iraan haa teeŋti noon e nokkuuji laddeeji e koɗli e nder diiwaan Kermanshah. Nokkuuji peewnugol Giveh ko diiwanuuji Yazd e Kermanshah e Arak to leydi Iraan. Marivan haa teeŋti noon ina anndaa e nder leydi Iraan ko nokku peewnugol Kalash e Senejan ina anndaa e peewnugol Ajideh, sifaa ɗiɗaɓo oo heɓi maande UNESCO kadi.
Giveh ina waɗi pecce ɗiɗi : sole e dow. Sole oo ina heewi waɗeede e kaɓirgal walla e leɗɗe, dow mum ko mbaydi tagaaɗo e kuutoragol karallaagal ɓooyngal anndiraangal nalbinding (wonaa njuumri) ko adii njuumri walla njuumri. Ko adii nde njulaagu kaɓirɗe ina ara e nokku hee, waɗooɓe Giveh ina kuutoroo sifaa leɗɗe ladde ngam waɗde giveh e dow mum ina mbaɗee e mbaydi nalbound wootere walla cotton. Ko ɓuri heewde e alɗuɓe ina ɓoornoo ɗe. Gila nde njulaagu kaɓirɗe ari, yimɓe leslese ina kuutoroo kaɓirɗe ngam sosde give mum en.
Tuugnorgal
rvhxbf2cg828chwosjrdhwx3uxp64iu
157715
157714
2026-03-26T21:00:18Z
SUZYFATIMA
13856
157715
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Giveh''' walla Giwah (Perse: گیوه) ko sifaa paɗe juuɗe keewɗe e nokkuuji keewɗi e nder leydi Iraan haa teeŋti noon e nokkuuji laddeeji e koɗli e nder diiwaan Kermanshah. Nokkuuji peewnugol Giveh ko diiwanuuji Yazd e Kermanshah e Arak to leydi Iraan. Marivan haa teeŋti noon ina anndaa e nder leydi Iraan ko nokku peewnugol Kalash e Senejan ina anndaa e peewnugol Ajideh, sifaa ɗiɗaɓo oo heɓi maande UNESCO kadi.
Giveh ina waɗi pecce ɗiɗi : sole e dow. Sole oo ina heewi waɗeede e kaɓirgal walla e leɗɗe, dow mum ko mbaydi tagaaɗo e kuutoragol karallaagal ɓooyngal anndiraangal nalbinding (wonaa njuumri) ko adii njuumri walla njuumri. Ko adii nde njulaagu kaɓirɗe ina ara e nokku hee, waɗooɓe Giveh ina kuutoroo sifaa leɗɗe ladde ngam waɗde giveh e dow mum ina mbaɗee e mbaydi nalbound wootere walla cotton. Ko ɓuri heewde e alɗuɓe ina ɓoornoo ɗe. Gila nde njulaagu kaɓirɗe ari, yimɓe leslese ina kuutoroo kaɓirɗe ngam sosde give mum en.
== Tuugnorgal ==
7qf7yzwdzs6rkhkfx5zhb8cbxnhcdvr
157716
157715
2026-03-26T21:17:42Z
SUZYFATIMA
13856
157716
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Giveh''' walla Giwah (Perse: گیوه) ko sifaa paɗe juuɗe keewɗe e nokkuuji keewɗi e nder leydi Iraan haa teeŋti noon e nokkuuji laddeeji e koɗli e nder diiwaan Kermanshah. Nokkuuji peewnugol Giveh ko diiwanuuji Yazd e Kermanshah e Arak to leydi Iraan. Marivan haa teeŋti noon ina anndaa e nder leydi Iraan ko nokku peewnugol Kalash e Senejan ina anndaa e peewnugol Ajideh, sifaa ɗiɗaɓo oo heɓi maande UNESCO kadi.
Giveh ina waɗi pecce ɗiɗi : sole e dow. Sole oo ina heewi waɗeede e kaɓirgal walla e leɗɗe, dow mum ko mbaydi tagaaɗo e kuutoragol karallaagal ɓooyngal anndiraangal nalbinding (wonaa njuumri) ko adii njuumri walla njuumri. Ko adii nde njulaagu kaɓirɗe ina ara e nokku hee, waɗooɓe Giveh ina kuutoroo sifaa leɗɗe ladde ngam waɗde giveh e dow mum ina mbaɗee e mbaydi nalbound wootere walla cotton. Ko ɓuri heewde e alɗuɓe ina ɓoornoo ɗe. Gila nde njulaagu kaɓirɗe ari, yimɓe leslese ina kuutoroo kaɓirɗe ngam sosde give mum en.<ref>{{Cite web|url=https://www.tehrantimes.com/news/419567/Marivan-World-crafts-city-of-Kalash|title=Marivan: World crafts city of Kalash|date=22 December 2017}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7lha4jr84nnqgsflidhc93pivy5qmjg
Shape-up
0
38068
157717
2026-03-26T21:23:14Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Shape-up, ina wiyee kadi line-up walla edge-up, ko mbaydi gaasaaji ɗo gaasaaji naftooji ɗii taƴetee ngam ƴeewde ko laaɓi e ko tiiɗi. Nde wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1980, haa teeŋti noon e yimɓe jogiiɓe gaasaaji Afro-textured, nde waɗi batte e styles ko wayi no fades, parts, e waves. Sifaa oo ina jogii batte e pinal hip-hop e pop, ina heewi e nder weltiiɓe e basket. Tariya Gorko mo mbaydi taƴndi kesiri ina ɓuuɓtoo Matt Dumba e buzz taƴde e liggey E k..."
157717
wikitext
text/x-wiki
Shape-up, ina wiyee kadi line-up walla edge-up, ko mbaydi gaasaaji ɗo gaasaaji naftooji ɗii taƴetee ngam ƴeewde ko laaɓi e ko tiiɗi. Nde wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1980, haa teeŋti noon e yimɓe jogiiɓe gaasaaji Afro-textured, nde waɗi batte e styles ko wayi no fades, parts, e waves.
Sifaa oo ina jogii batte e pinal hip-hop e pop, ina heewi e nder weltiiɓe e basket.
Tariya
Gorko mo mbaydi taƴndi kesiri ina ɓuuɓtoo
Matt Dumba e buzz taƴde e liggey
E kitaale 1970 e jamaanu disko, afro hairstyle huutortenoo ko afriknaaɓe-ameriknaaɓe ngam hollirde pinal mum en e manngu mum en e kosam mum en. E kitaale 1980, afros wonti "shaped up" banngeeji mum en taƴaa. Shape-up oo fuɗɗii naatde ko e cagataagal walla e darorɗe kitaale 1980. Naalankooɓe hip-hop mawɓe ko wayi no Big Daddy Kane, Eric B e Rakim ina njiyloo fade hi-top e mbaadi mum.
Tuugnorgal
hxoj2g44chxf9o8tyw02td2l5dcwpdc
157718
157717
2026-03-26T21:25:47Z
SUZYFATIMA
13856
157718
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Shape-up''', ina wiyee kadi line-up walla edge-up, ko mbaydi gaasaaji ɗo gaasaaji naftooji ɗii taƴetee ngam ƴeewde ko laaɓi e ko tiiɗi. Nde wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1980, haa teeŋti noon e yimɓe jogiiɓe gaasaaji Afro-textured, nde waɗi batte e styles ko wayi no fades, parts, e waves.
Sifaa oo ina jogii batte e pinal hip-hop e pop, ina heewi e nder weltiiɓe e basket.
Tariya
Gorko mo mbaydi taƴndi kesiri ina ɓuuɓtoo
Matt Dumba e buzz taƴde e liggey
E kitaale 1970 e jamaanu disko, afro hairstyle huutortenoo ko afriknaaɓe-ameriknaaɓe ngam hollirde pinal mum en e manngu mum en e kosam mum en. E kitaale 1980, afros wonti "shaped up" banngeeji mum en taƴaa. Shape-up oo fuɗɗii naatde ko e cagataagal walla e darorɗe kitaale 1980. Naalankooɓe hip-hop mawɓe ko wayi no Big Daddy Kane, Eric B e Rakim ina njiyloo fade hi-top e mbaadi mum.
== Tuugnorgal ==
5m3qts09s5b2inajlw257vsyrx8xf8r
157719
157718
2026-03-26T21:30:38Z
SUZYFATIMA
13856
157719
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Shape-up''', ina wiyee kadi line-up walla edge-up, ko mbaydi gaasaaji ɗo gaasaaji naftooji ɗii taƴetee ngam ƴeewde ko laaɓi e ko tiiɗi. Nde wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1980, haa teeŋti noon e yimɓe jogiiɓe gaasaaji Afro-textured, nde waɗi batte e styles ko wayi no fades, parts, e waves.
Sifaa oo ina jogii batte e pinal hip-hop e pop, ina heewi e nder weltiiɓe e basket.
Tariya
Gorko mo mbaydi taƴndi kesiri ina ɓuuɓtoo
Matt Dumba e buzz taƴde e liggey
E kitaale 1970 e jamaanu disko, afro hairstyle huutortenoo ko afriknaaɓe-ameriknaaɓe ngam hollirde pinal mum en e manngu mum en e kosam mum en. E kitaale 1980, afros wonti "shaped up" banngeeji mum en taƴaa. Shape-up oo fuɗɗii naatde ko e cagataagal walla e darorɗe kitaale 1980. Naalankooɓe hip-hop mawɓe ko wayi no Big Daddy Kane, Eric B e Rakim ina njiyloo fade hi-top e mbaadi mum.<ref>{{Cite web|url=https://www.ebony.com/style/history-fade-haircut/|title=The History of the Fade|last=Gabbara|first=Princess|date=2016-12-27|website=EBONY|language=en-US|access-date=2019-12-07}}</ref><ref name="history">{{Cite web|url=https://www.history.com/news/black-hairstyles-visual-history-in-photos|title=A Visual History of Iconic Black Hairstyles|last=Horne|first=Madison|website=HISTORY|date=February 2019|language=en|access-date=2019-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180311023759/https://www.history.com/news/black-hairstyles-visual-history-in-photos|archive-date=2018-03-11}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
15dm0fz2dje6dhnkxfd01602kcp6pcd
Bar tack
0
38069
157720
2026-03-26T21:36:24Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "E nder sewnde, bar tack, winndaande kadi bar-tack walla bartack, ko limre sewnde huutorteende ngam semmbinde nokkuuji koltu baawɗi wonde e teskuyaaji walla ɓeydagol ɓoornagol. Nokkuuji keewɗi ngam toɓɓe bar tack ina mbaɗi udditgol poos, butoŋ, loop belt, les udditgol fly, tucks, pleats e ŋoral kolce. Taƴe bar ina mbaawi sewneede e junngo, tawa ina kuutoroo ƴiye fiɗtaandu, walla e masiŋ, ina kuutoroo ƴiye zigzag. Laawol sewnde taƴre bar ko sewnde jokkere en..."
157720
wikitext
text/x-wiki
E nder sewnde, bar tack, winndaande kadi bar-tack walla bartack, ko limre sewnde huutorteende ngam semmbinde nokkuuji koltu baawɗi wonde e teskuyaaji walla ɓeydagol ɓoornagol. Nokkuuji keewɗi ngam toɓɓe bar tack ina mbaɗi udditgol poos, butoŋ, loop belt, les udditgol fly, tucks, pleats e ŋoral kolce. Taƴe bar ina mbaawi sewneede e junngo, tawa ina kuutoroo ƴiye fiɗtaandu, walla e masiŋ, ina kuutoroo ƴiye zigzag. Laawol sewnde taƴre bar ko sewnde jokkere enɗam juutnde, ɓuuɓnde, e dow doggol bar ngol waɗata, rewi heen ko jokkere enɗam juutnde waɗeteende e jokkere enɗam juutnde ndee, rewrude e mbaydi ndii e dow bar oo. Bar oo ina heewi feeñde hakkunde 1⁄16 haa 1⁄8 inch (1,6 haa 3,2 mm) njaajeendi e 1⁄4 haa 3⁄8 inch (6,4 haa 9,5 mm) njuuteendi. E won e comci, ko wayi no jeans, bar tack maa sewne e kala ko ina seernda.
Toɓɓe nannduɗe e tack bar ina mbaɗi tack arrowhead e tack koyngal crow.
Tuugnorgal
f5quthlisjtr0ncf1v015vu1trshsad
157721
157720
2026-03-26T21:39:26Z
SUZYFATIMA
13856
157721
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''E nder sewnde''', bar tack, winndaande kadi bar-tack walla bartack, ko limre sewnde huutorteende ngam semmbinde nokkuuji koltu baawɗi wonde e teskuyaaji walla ɓeydagol ɓoornagol. Nokkuuji keewɗi ngam toɓɓe bar tack ina mbaɗi udditgol poos, butoŋ, loop belt, les udditgol fly, tucks, pleats e ŋoral kolce. Taƴe bar ina mbaawi sewneede e junngo, tawa ina kuutoroo ƴiye fiɗtaandu, walla e masiŋ, ina kuutoroo ƴiye zigzag. Laawol sewnde taƴre bar ko sewnde jokkere enɗam juutnde, ɓuuɓnde, e dow doggol bar ngol waɗata, rewi heen ko jokkere enɗam juutnde waɗeteende e jokkere enɗam juutnde ndee, rewrude e mbaydi ndii e dow bar oo. Bar oo ina heewi feeñde hakkunde 1⁄16 haa 1⁄8 inch (1,6 haa 3,2 mm) njaajeendi e 1⁄4 haa 3⁄8 inch (6,4 haa 9,5 mm) njuuteendi. E won e comci, ko wayi no jeans, bar tack maa sewne e kala ko ina seernda.
Toɓɓe nannduɗe e tack bar ina mbaɗi tack arrowhead e tack koyngal crow.
== Tuugnorgal ==
mdfja2rj1o33b34l1gx27bkh5yxukk6
157722
157721
2026-03-26T21:53:19Z
SUZYFATIMA
13856
157722
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''E nder sewnde''', bar tack, winndaande kadi bar-tack walla bartack, ko limre sewnde huutorteende ngam semmbinde nokkuuji koltu baawɗi wonde e teskuyaaji walla ɓeydagol ɓoornagol. Nokkuuji keewɗi ngam toɓɓe bar tack ina mbaɗi udditgol poos, butoŋ, loop belt, les udditgol fly, tucks, pleats e ŋoral kolce. Taƴe bar ina mbaawi sewneede e junngo, tawa ina kuutoroo ƴiye fiɗtaandu, walla e masiŋ, ina kuutoroo ƴiye zigzag. Laawol sewnde taƴre bar ko sewnde jokkere enɗam juutnde, ɓuuɓnde, e dow doggol bar ngol waɗata, rewi heen ko jokkere enɗam juutnde waɗeteende e jokkere enɗam juutnde ndee, rewrude e mbaydi ndii e dow bar oo. Bar oo ina heewi feeñde hakkunde 1⁄16 haa 1⁄8 inch (1,6 haa 3,2 mm) njaajeendi e 1⁄4 haa 3⁄8 inch (6,4 haa 9,5 mm) njuuteendi. E won e comci, ko wayi no jeans, bar tack maa sewne e kala ko ina seernda.
Toɓɓe nannduɗe e tack bar ina mbaɗi tack arrowhead e tack koyngal crow.<ref name="usu">{{cite book|last1=Geer|first1=Sarah|last2=Shirley|first2=Lindsey|date=December 2011|title=Clothing and Textiles: Sewing Glossary|url=http://digitalcommons.usu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1085&context=extension_curall|format=PDF|publisher=Utah State University Cooperative Extension|access-date=25 January 2016|via=Utah State University Digital Commons}} {{open access}}</ref><ref>{{cite book|last1=St. Germaine|first1=Tasia|title=The Sewtionary: An A to Z Guide to 101 Sewing Techniques and Definitions|date=2014|publisher=KP Craft|location=Cincinnati, Ohio|isbn=978-1-4402-3832-1|page=16}}</ref><ref>{{cite book|title=The Dressmaker|date=1916|publisher=Butterick Publishing Company|location=New York|page=[https://archive.org/details/dressmaker01butt/page/22 22]|edition=2nd|url=https://archive.org/details/dressmaker01butt|access-date=25 January 2016|via=Internet Archive}} {{open access}}</ref><ref>{{cite book|last1=Brown|first1=Clara M.|last2=Gorham|first2=Ethel R.|last3=Keever|first3=Aura I.|title=Clothing Construction|date=1934|publisher=Athenaeum Press|location=Boston|pages=53–54|hdl=2027/coo.31924003596800?urlappend=%3Bseq=73|edition=Revised|url=http://hdl.handle.net/2027/coo.31924003596800?urlappend=%3Bseq=73|access-date=26 January 2016|via=HathiTrust}} {{open access}}</ref><ref>{{cite book|last1=Rocke|first1=Helen|title=Extension Circular EC55-405: Arrowhead and Bar Tack|url=http://digitalcommons.unl.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=4282&context=extensionhist|format=PDF|via=University of Nebraska-Lincoln Digital Commons|publisher=University of Nebraska College of Agriculture Extension Service|access-date=25 January 2016|date=1955}} {{open access}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
1lxo78fv97gstnn9icopwy0i8xs3tqx
Hwa
0
38070
157723
2026-03-26T21:58:06Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Hwa (Kore: 화) ko sifaa bootoyel koreeji gaadanteeji, ɗi, wondude e 이 ; i, ko feccere paɗe koreeji. I ko kala sifaa paɗe ɗe njahataa haa e ŋoral. Hwa ina heewi waɗeede e leppi, artisaneeɓe waɗooɓe paɗe ɗee ina mbiyee 화장 ; hwajang. Hwa ko laamlaamuuji Koree worgo ɓoornotonoo gila e fuɗɗoode. Aadaaji pucci Fuɗnaange ina nanndi e ko ɓuri heewde e ɓoornaade paɗe ɓaleeje (hwa), remooɓe Fuɗnaange ina ɓoornoo paɗe ɓaleeje walla huɗo (hye). Bootoo..."
157723
wikitext
text/x-wiki
Hwa (Kore: 화) ko sifaa bootoyel koreeji gaadanteeji, ɗi, wondude e 이 ; i, ko feccere paɗe koreeji. I ko kala sifaa paɗe ɗe njahataa haa e ŋoral. Hwa ina heewi waɗeede e leppi, artisaneeɓe waɗooɓe paɗe ɗee ina mbiyee 화장 ; hwajang. Hwa ko laamlaamuuji Koree worgo ɓoornotonoo gila e fuɗɗoode. Aadaaji pucci Fuɗnaange ina nanndi e ko ɓuri heewde e ɓoornaade paɗe ɓaleeje (hwa), remooɓe Fuɗnaange ina ɓoornoo paɗe ɓaleeje walla huɗo (hye). Bootooji ceertuɗi ina ɓoornotonoo ko ardiiɓe konu e siwil en.
Tuugnorgal
n030dyyfe0209oy43sema78hin9ybeg
157724
157723
2026-03-26T21:59:36Z
SUZYFATIMA
13856
157724
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hwa''' (Kore: 화) ko sifaa bootoyel koreeji gaadanteeji, ɗi, wondude e 이 ; i, ko feccere paɗe koreeji. I ko kala sifaa paɗe ɗe njahataa haa e ŋoral. Hwa ina heewi waɗeede e leppi, artisaneeɓe waɗooɓe paɗe ɗee ina mbiyee 화장 ; hwajang. Hwa ko laamlaamuuji Koree worgo ɓoornotonoo gila e fuɗɗoode. Aadaaji pucci Fuɗnaange ina nanndi e ko ɓuri heewde e ɓoornaade paɗe ɓaleeje (hwa), remooɓe Fuɗnaange ina ɓoornoo paɗe ɓaleeje walla huɗo (hye). Bootooji ceertuɗi ina ɓoornotonoo ko ardiiɓe konu e siwil en.
== Tuugnorgal ==
rwgx6minbzyuzcvco4qmdsx34fc5vke
157725
157724
2026-03-26T22:05:58Z
SUZYFATIMA
13856
157725
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hwa''' (Kore: 화) ko sifaa bootoyel koreeji gaadanteeji, ɗi, wondude e 이 ; i, ko feccere paɗe koreeji. I ko kala sifaa paɗe ɗe njahataa haa e ŋoral. Hwa ina heewi waɗeede e leppi, artisaneeɓe waɗooɓe paɗe ɗee ina mbiyee 화장 ; hwajang. Hwa ko laamlaamuuji Koree worgo ɓoornotonoo gila e fuɗɗoode. Aadaaji pucci Fuɗnaange ina nanndi e ko ɓuri heewde e ɓoornaade paɗe ɓaleeje (hwa), remooɓe Fuɗnaange ina ɓoornoo paɗe ɓaleeje walla huɗo (hye). Bootooji ceertuɗi ina ɓoornotonoo ko ardiiɓe konu e siwil en.<ref>{{cite web|url=http://kr.dic.yahoo.com/search/enc/result.html?pk=15426900&p=%BD%C5&subtype=all&type=enc&field=id|script-title=ko:신|publisher=Yahoo! /Dongseo Munhwasa|language=Korean|access-date=2008-10-07|archive-date=2012-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120210103933/http://kr.dic.yahoo.com/search/enc/result.html?pk=15426900&p=%BD%C5&subtype=all&type=enc&field=id|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://jikimi.cha.go.kr/english/search_plaza_new/EMapResultView.jsp?VdkVgwKey=17,01160000,11&queryText=(v_esidocode=11%3Cand%3E%20v_elcto=28)&strGuCode=28&strSidoCode=11&requery=|title=Important Intangible Cultural Properties 116|publisher=[[Cultural Heritage Administration]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://100.empas.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=258305&v=45|script-title=ko:화 (靴)|publisher=[[Empas]]/ [[EncyKorea]]|language=Korean}}</ref><ref>{{cite web|url=http://culturedic.daum.net/dictionary_content.asp?Dictionary_Id=10002556&mode=title&query=%BD%C5%B6%F3%BD%C3%B4%EB++%BD%C5%B9%DF&dircode=0|archive-url=https://archive.today/20120707090513/http://culturedic.daum.net/dictionary_content.asp?Dictionary_Id=10002556&mode=title&query=%BD%C5%B6%F3%BD%C3%B4%EB++%BD%C5%B9%DF&dircode=0|url-status=dead|archive-date=2012-07-07|script-title=ko:신라시대 신발|publisher=[[Daum Communications|Daum]]/ KOCCA|language=Korean}}</ref><ref>Korean Handicrafts: Arts in Everyday Life by Seoul Selection Editorial Team</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
9tnm1jjs1kjzxr9ezcyyzwc9ub3rqm4
Godet (sewing)
0
38071
157726
2026-03-26T22:08:04Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Godet (/ɡoʊˈdeɪ/ walla /ɡoʊˈdɛt/) ko mbaydi ɓeydaandi e mbaydi sekteer cirƴam, waɗeteende e mbaydi, ko ɓuri heewde ko mbaydi walla mbaydi. Ɓeydagol godet ina addana artirde koltu kaaleteeɗo oo ɓuuɓde, ɗum noon ɓeyda njaajeendi e njuuteendi. Kuutoragol godets ɓuri waawde huutoreede ko e pettikooji. Addude godet e comci ina addana kadi ɓoorniiɗo ɗum oo dille ɓurɗe yaajde. Tuugnorgal"
157726
wikitext
text/x-wiki
Godet (/ɡoʊˈdeɪ/ walla /ɡoʊˈdɛt/) ko mbaydi ɓeydaandi e mbaydi sekteer cirƴam, waɗeteende e mbaydi, ko ɓuri heewde ko mbaydi walla mbaydi. Ɓeydagol godet ina addana artirde koltu kaaleteeɗo oo ɓuuɓde, ɗum noon ɓeyda njaajeendi e njuuteendi. Kuutoragol godets ɓuri waawde huutoreede ko e pettikooji. Addude godet e comci ina addana kadi ɓoorniiɗo ɗum oo dille ɓurɗe yaajde.
Tuugnorgal
1r5dfnbpsmpwg2wokget0md1xkd3nqc
157727
157726
2026-03-26T22:10:00Z
SUZYFATIMA
13856
157727
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Godet''' (/ɡoʊˈdeɪ/ walla /ɡoʊˈdɛt/) ko mbaydi ɓeydaandi e mbaydi sekteer cirƴam, waɗeteende e mbaydi, ko ɓuri heewde ko mbaydi walla mbaydi. Ɓeydagol godet ina addana artirde koltu kaaleteeɗo oo ɓuuɓde, ɗum noon ɓeyda njaajeendi e njuuteendi. Kuutoragol godets ɓuri waawde huutoreede ko e pettikooji. Addude godet e comci ina addana kadi ɓoorniiɗo ɗum oo dille ɓurɗe yaajde.
== Tuugnorgal ==
9lx8vahj848kyrsp5tdz1liootu9dt3
157728
157727
2026-03-26T22:15:15Z
SUZYFATIMA
13856
157728
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Godet''' (/ɡoʊˈdeɪ/ walla /ɡoʊˈdɛt/) ko mbaydi ɓeydaandi e mbaydi sekteer cirƴam, waɗeteende e mbaydi, ko ɓuri heewde ko mbaydi walla mbaydi. Ɓeydagol godet ina addana artirde koltu kaaleteeɗo oo ɓuuɓde, ɗum noon ɓeyda njaajeendi e njuuteendi. Kuutoragol godets ɓuri waawde huutoreede ko e pettikooji. Addude godet e comci ina addana kadi ɓoorniiɗo ɗum oo dille ɓurɗe yaajde.<ref>{{OED|godet}}</ref><ref>{{cite book|last=Wolff|first=Colette|url=https://books.google.com/books?q=+inauthor:%22Colette+Wolff%22&source=gbs_metadata_r&cad=6|title=The art of manipulating fabric|publisher=KP Craft|year=1996|isbn=978-0-8019-8496-9}}</ref><ref>{{cite book|last=Silverman|first=Julia E.|title=Power Machine Sewing|publisher=R.R. Smith|year=1942}}</ref><ref name="style1942">{{cite web|last=Pepin|first=Harriet|year=1997|title=1942-Modern Pattern Design|url=http://www.vintagesewing.info/1940s/42-mpd/mpd-08.html|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20110222215757/http://www.vintagesewing.info/1940s/42-mpd/mpd-08.html|archive-date=22 February 2011|access-date=2009-08-13|publisher=VintageSewing.info}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
50gvud2ozsafuyh5bxglyp5otju3oem
Träskor
0
38072
157729
2026-03-26T22:18:34Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Träskor ko ɓuuɓri Suwednaaɓe ɓurndi waɗeede e alder, kono sahaa e sahaa fof ko birniwol walla pine. Clogs ɓuri waɗeede ko e bannge worgo leydi ndii, ko wayi no golle juuɗe e nder usineeji. E hitaande 1905 ko 22 usineeji ina ngolloo 241 neɗɗo. Pewnitoowo gooto ina woni to Vollsjö to Skåne ; ko ɗum waɗi, coktirgal ngam huutoraade njulaagu ina wiyee "slippers Vollsjö." Woɗɓe peewnoowo koɗorɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen Lotta, Troentorp e Hasbeens Suwedna..."
157729
wikitext
text/x-wiki
Träskor ko ɓuuɓri Suwednaaɓe ɓurndi waɗeede e alder, kono sahaa e sahaa fof ko birniwol walla pine. Clogs ɓuri waɗeede ko e bannge worgo leydi ndii, ko wayi no golle juuɗe e nder usineeji. E hitaande 1905 ko 22 usineeji ina ngolloo 241 neɗɗo. Pewnitoowo gooto ina woni to Vollsjö to Skåne ; ko ɗum waɗi, coktirgal ngam huutoraade njulaagu ina wiyee "slippers Vollsjö." Woɗɓe peewnoowo koɗorɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen Lotta, Troentorp e Hasbeens Suwednaajo.
Model ɓurɗo heewde e leydi Suwed ko mo sole mum waɗi leɗɗe, dow mum ko leɗɗe. Modeluuji ɓooyɗi ɗii ina keewi wonde leɗɗe tan, pentirɗe ngam nanndude e ɓale walla sahaa e sahaa fof pentiraaɗe no feewi e nate puɗi.
Tuugnorgal
3xepiewhxdx2hc8wtr3mf792awglxws
157730
157729
2026-03-26T22:20:35Z
SUZYFATIMA
13856
157730
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Träskor''' ko ɓuuɓri Suwednaaɓe ɓurndi waɗeede e alder, kono sahaa e sahaa fof ko birniwol walla pine. Clogs ɓuri waɗeede ko e bannge worgo leydi ndii, ko wayi no golle juuɗe e nder usineeji. E hitaande 1905 ko 22 usineeji ina ngolloo 241 neɗɗo. Pewnitoowo gooto ina woni to Vollsjö to Skåne ; ko ɗum waɗi, coktirgal ngam huutoraade njulaagu ina wiyee "slippers Vollsjö." Woɗɓe peewnoowo koɗorɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen Lotta, Troentorp e Hasbeens Suwednaajo.
Model ɓurɗo heewde e leydi Suwed ko mo sole mum waɗi leɗɗe, dow mum ko leɗɗe. Modeluuji ɓooyɗi ɗii ina keewi wonde leɗɗe tan, pentirɗe ngam nanndude e ɓale walla sahaa e sahaa fof pentiraaɗe no feewi e nate puɗi.
== Tuugnorgal ==
qvvh6aqknhzuhdwkvfgyl66f4rvznaa
157731
157730
2026-03-26T22:27:50Z
SUZYFATIMA
13856
157731
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Träskor''' ko ɓuuɓri Suwednaaɓe ɓurndi waɗeede e alder, kono sahaa e sahaa fof ko birniwol walla pine. Clogs ɓuri waɗeede ko e bannge worgo leydi ndii, ko wayi no golle juuɗe e nder usineeji. E hitaande 1905 ko 22 usineeji ina ngolloo 241 neɗɗo. Pewnitoowo gooto ina woni to Vollsjö to Skåne ; ko ɗum waɗi, coktirgal ngam huutoraade njulaagu ina wiyee "slippers Vollsjö." Woɗɓe peewnoowo koɗorɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen Lotta, Troentorp e Hasbeens Suwednaajo.
Model ɓurɗo heewde e leydi Suwed ko mo sole mum waɗi leɗɗe, dow mum ko leɗɗe. Modeluuji ɓooyɗi ɗii ina keewi wonde leɗɗe tan, pentirɗe ngam nanndude e ɓale walla sahaa e sahaa fof pentiraaɗe no feewi e nate puɗi.<ref>{{Cite web|last=Builder|first=Maxine|date=2019-06-27|title=These Swedish Clogs Look Just Like Hasbeens (for Half the Price)|url=https://nymag.com/strategist/article/best-swedish-hasbeens-dupe-lotta-from-stockholm.html|access-date=2020-09-29|website=The Strategist|language=en-us|archive-date=2020-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200920084829/https://nymag.com/strategist/article/best-swedish-hasbeens-dupe-lotta-from-stockholm.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Doyle|first=India|title=Sweden's Most Fashionable Export? Celebrating The Humble Clog|url=https://theculturetrip.com/europe/sweden/articles/swedens-most-fashionable-export-celebrating-the-humble-clog/|access-date=2020-09-29|website=Culture Trip|date=26 July 2016|archive-date=2020-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929182646/https://theculturetrip.com/europe/sweden/articles/swedens-most-fashionable-export-celebrating-the-humble-clog/|url-status=live}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
g3am3773zsw5ay55pepa16h3ocqed9o
Calfskin
0
38073
157732
2026-03-26T22:30:45Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Kosam nagge walla kosam nagge ko kosam walla membrane peewniraaɗo e kosam nagge, walla jawdi galle cukalel. Kosam nagge ina teskaa e nafoore mum sabu softeende mum e ɓuuɓri mum laaɓtundi, kam e duumagol mum. Ina heewi huutoreede e comci toowɗi, paɗe, kaalis, e geɗe nannduɗe heen, kam e defte binndaaɗe e ɓaleeji gaadanteeji. E nder ɗeen ɗoon geɗe, ko "calf" tan ɓuri huutoreede. Kosam nagge laaɓɗam ina jeyaa e kosam kuutorteeɗam ngam binndi vellum e pargam..."
157732
wikitext
text/x-wiki
Kosam nagge walla kosam nagge ko kosam walla membrane peewniraaɗo e kosam nagge, walla jawdi galle cukalel. Kosam nagge ina teskaa e nafoore mum sabu softeende mum e ɓuuɓri mum laaɓtundi, kam e duumagol mum. Ina heewi huutoreede e comci toowɗi, paɗe, kaalis, e geɗe nannduɗe heen, kam e defte binndaaɗe e ɓaleeji gaadanteeji. E nder ɗeen ɗoon geɗe, ko "calf" tan ɓuri huutoreede. Kosam nagge laaɓɗam ina jeyaa e kosam kuutorteeɗam ngam binndi vellum e pargament.
E ɗemngal Españool, konngol ngol ko Ternera/Novillo, firti ko leɗɗe ummoriiɗe e daabaaji ɗi duuɓi mum en njahrata e duuɓi tati. Kosam cowgal, hay so innde mum ina woodi, ko sifaa kosam nagge waɗeteeɗam e kuutoragol kosam ɓiɗɓe leɗɗe ɗe njibinaaka.
E nder moodel, ɓalndu nagge timmundu softundu ina siforee sahaa e sahaa fof veau velours (e Farayse « nagge velvet »).
Tuugnorgal
4j73p795vieki077konxaymhrwvx12t
157733
157732
2026-03-26T22:31:30Z
SUZYFATIMA
13856
157733
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kosam''' nagge walla kosam nagge ko kosam walla membrane peewniraaɗo e kosam nagge, walla jawdi galle cukalel. Kosam nagge ina teskaa e nafoore mum sabu softeende mum e ɓuuɓri mum laaɓtundi, kam e duumagol mum. Ina heewi huutoreede e comci toowɗi, paɗe, kaalis, e geɗe nannduɗe heen, kam e defte binndaaɗe e ɓaleeji gaadanteeji. E nder ɗeen ɗoon geɗe, ko "calf" tan ɓuri huutoreede. Kosam nagge laaɓɗam ina jeyaa e kosam kuutorteeɗam ngam binndi vellum e pargament.
E ɗemngal Españool, konngol ngol ko Ternera/Novillo, firti ko leɗɗe ummoriiɗe e daabaaji ɗi duuɓi mum en njahrata e duuɓi tati. Kosam cowgal, hay so innde mum ina woodi, ko sifaa kosam nagge waɗeteeɗam e kuutoragol kosam ɓiɗɓe leɗɗe ɗe njibinaaka.
E nder moodel, ɓalndu nagge timmundu softundu ina siforee sahaa e sahaa fof veau velours (e Farayse « nagge velvet »).
== Tuugnorgal ==
fiq55s6fbc4sstbqkkkkhsxms9qzfad
157734
157733
2026-03-26T22:33:56Z
SUZYFATIMA
13856
157734
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kosam''' nagge walla kosam nagge ko kosam walla membrane peewniraaɗo e kosam nagge, walla jawdi galle cukalel. Kosam nagge ina teskaa e nafoore mum sabu softeende mum e ɓuuɓri mum laaɓtundi, kam e duumagol mum. Ina heewi huutoreede e comci toowɗi, paɗe, kaalis, e geɗe nannduɗe heen, kam e defte binndaaɗe e ɓaleeji gaadanteeji. E nder ɗeen ɗoon geɗe, ko "calf" tan ɓuri huutoreede. Kosam nagge laaɓɗam ina jeyaa e kosam kuutorteeɗam ngam binndi vellum e pargament.
E ɗemngal Españool, konngol ngol ko Ternera/Novillo, firti ko leɗɗe ummoriiɗe e daabaaji ɗi duuɓi mum en njahrata e duuɓi tati. Kosam cowgal, hay so innde mum ina woodi, ko sifaa kosam nagge waɗeteeɗam e kuutoragol kosam ɓiɗɓe leɗɗe ɗe njibinaaka.
E nder moodel, ɓalndu nagge timmundu softundu ina siforee sahaa e sahaa fof veau velours (e Farayse « nagge velvet »).<ref>{{cite book|last1=Cumming|first1=Valerie|title=Gloves|date=1982|publisher=Batsford|location=London|isbn=9780713410082|page=[https://archive.org/details/gloves00vale/page/93 93]|edition=Reprinted.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/gloves00vale/page/93}}</ref><ref>{{cite book|last=Lewandowski|first=Elizabeth|title=The Complete Costume Dictionary|year=2011|publisher=Scarecrow Press|isbn=9780810877856|pages=308|url=https://books.google.com/books?id=gbIsJ2tZJS4C&q=%22Veau+velours%22&pg=PA308}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
3vq4qdy8775l71n48nhqijeigp1e1lb
Hanks Anuku
0
38074
157771
2026-03-27T05:36:43Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Hanks Anuku''' (jibinaa ko 12 mee 1960) ko fiyoowo filmo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heewi hollitde ko bonɗo e nder filmuuji [[Nollywood]] keewɗi. ==Nguurndam e jaŋde== O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola, to wuro [[Ibadan]], laamorgo leydi Oyo, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auchi e hitaande 1981. O Ika, [[Igbo]], ummoriiɗo to [[diiwaan Delta]], to fuɗnaange-rewo le..."
157771
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hanks Anuku''' (jibinaa ko 12 mee 1960) ko fiyoowo filmo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heewi hollitde ko bonɗo e nder filmuuji [[Nollywood]] keewɗi.
==Nguurndam e jaŋde==
O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola, to wuro [[Ibadan]], laamorgo leydi Oyo, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auchi e hitaande 1981. O Ika, [[Igbo]], ummoriiɗo to [[diiwaan Delta]], to fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Debbo maako wiyetenoo Rita Anuku, debbo [[Naajeeriya]] 1986, o maayi e hitaande 2015.
==Golle fijirde==
Golle makko e nder fijirde puɗɗii ko e kitaale 1990, e wondude e fijirde woɗɓe ɓurɓe lollude e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] hono Gentle Jack. E darnde makko tough-guy, e accent keeriiɗo e doole makko, seeɗa-seeɗa o tabitini hoore makko no feewi e nder [[Nollywood]], o woni e hollitde filmuuji keewɗi.
=="FILMO"==
Ɓe ngalaa hoolaare (2001)
O Ibliis (2001)
Annoore ñalawma jaajnde (2001) hono Johnny
Yiɗde wuurde (2001)
Giɗli am (2002)
Doole kulɓiniiɗe (2002) hono Bill
Fiyoowo: Mr Giɗo Gorko (2003)
Banndiraaɓe ɗiɗo (2003)
Yejjittaake (2003)
Diisnondiral aksidaa (2003)
"Ardiiɗo fedde (2004)"
Diamant ƴiiƴam (2004)
Njuumri ɓuuɓndi (2005)
Hisnude cukalel ngel (2005)
Kaɓirgal (2006) hono Linx
Yiɗde ɓuuɓnde (2006) hono Bosco
Worɓe e laawol tiiɗngol (2007) hono Jones
Foolɓe e doggudu (2007)
Rambo
Senator 1 e 2
Azubuike
Yaafuya (2011) hono Pere
Ɓiɓɓe jom en gite (2012) ko Byron
Ɓernde yurmeende (2016) ko laamɗo kannibal
Aki e Pawpaw (2021) ko mawɗo almuudo
==Tuugnorgal==
190g5kn8w0v1e08ux8j26cw8jebta7p
157772
157771
2026-03-27T05:43:43Z
MOIBARDE
10068
157772
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hanks Anuku''' (jibinaa ko 12 mee 1960) ko fiyoowo filmo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heewi hollitde ko bonɗo e nder filmuuji [[Nollywood]] keewɗi.<ref>{{Cite news|last=Owolawi|first=Taiwo|date=2022-05-16|title=Mercy has found us: Actor Hank Anuku says as he marks birthday with family photo|url=https://www.legit.ng/entertainment/nollywood/1469744-veteran-actor-hank-anuku-marks-birthday-with-family-photo-zubby-michael-other-stars-celebrate-him/|access-date=2024-06-09|newspaper=[[Legit.ng]]|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|last=Olowolagba|first=Fikayo|date=3 October 2021|title=Why I left Nigeria for Ghana - Hanks Anuku|url=https://dailypost.ng/2021/10/03/why-i-left-nigeria-for-ghana-hanks-anuku/|location=Lagos, Nigeria|access-date=17 July 2022|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2011/06/hanks-anuku-transforms/|location=Lagos, Nigeria|title=Hanks Anuku transforms|date=16 June 2011|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.imdb.com/name/nm2116371/|title=Hanks Anuku|website=[[IMDb]]}}</ref>
==Nguurndam e jaŋde==
O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola, to wuro [[Ibadan]], laamorgo leydi Oyo, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref>{{cite web|url=http://www.modernghana.com/movie/1315/3/all-about-hanks-anuku-nollywoods-gangstar-actor.html|title=all about Hanks Anuku, Nollywoods' gangstar actor|date=25 June 2007|first=Nollywood|last=Gist|access-date=13 March 2019|website=[[ModernGhana]]}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2015/07/rita-anuku-1986-miss-nigeria-dies/|location=Lagos, Nigeria|title=Rita Anuku, 1986 Miss Nigeria dies|date=25 July 2015|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|access-date=15 November 2022}}</ref> O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auchi e hitaande 1981. O Ika, [[Igbo]], ummoriiɗo to [[diiwaan Delta]], to fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Debbo maako wiyetenoo Rita Anuku, debbo [[Naajeeriya]] 1986, o maayi e hitaande 2015.
==Golle fijirde==
Golle makko e nder fijirde puɗɗii ko e kitaale 1990, e wondude e fijirde woɗɓe ɓurɓe lollude e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] hono Gentle Jack. E darnde makko tough-guy, e accent keeriiɗo e doole makko, seeɗa-seeɗa o tabitini hoore makko no feewi e nder [[Nollywood]], o woni e hollitde filmuuji keewɗi.<ref>{{Cite web|date=2024-06-12|title=Hank Anuku Biography, Career, Health, and Net Worth|url=https://punditsuite.com/hank-anuku-biography-career-health-and-net-worth/|access-date=2024-07-08|website=PunditSuite|language=en-US}}</ref>
=="FILMO"==
Ɓe ngalaa hoolaare (2001)
O Ibliis (2001)
Annoore ñalawma jaajnde (2001) hono Johnny
Yiɗde wuurde (2001)
Giɗli am (2002)
Doole kulɓiniiɗe (2002) hono Bill
Fiyoowo: Mr Giɗo Gorko (2003)
Banndiraaɓe ɗiɗo (2003)
Yejjittaake (2003)
Diisnondiral aksidaa (2003)
"Ardiiɗo fedde (2004)"
Diamant ƴiiƴam (2004)
Njuumri ɓuuɓndi (2005)
Hisnude cukalel ngel (2005)
Kaɓirgal (2006) hono Linx
Yiɗde ɓuuɓnde (2006) hono Bosco
Worɓe e laawol tiiɗngol (2007) hono Jones
e doggudu (2007)
Rambo
Senator 1 e 2
Azubuike
Yaafuya (2011) hono Pere
Ɓiɓɓe jom en gite (2012) ko Byron
Ɓernde yurmeende (2016) ko laamɗo kannibal
Aki e Pawpaw (2021) ko mawɗo almuudo
==Tuugnorgal==
i4ik5tlmpd4olim69pgubnxx3hb8lim
Ali Artwork
0
38075
157775
2026-03-27T06:06:03Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Ali Muhammad Idris''' (inndeC jibinaa ko ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 1992) ko neɗɗo [[Naajeeriya|Najeriya]], koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, ganndiraaɗo e golle mum ko Ali Artwork. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmuuji Hawsa keewɗi. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Ali Artwork janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sa’adatu Rimi to Kumbotso, to Kano, o janngi toon Engele e Hausa. Kono o woppi jaŋde caggal hitaande..."
157775
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ali Muhammad Idris''' (inndeC jibinaa ko ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 1992) ko neɗɗo [[Naajeeriya|Najeriya]], koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, ganndiraaɗo e golle mum ko Ali Artwork. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmuuji Hawsa keewɗi.
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Ali Artwork janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sa’adatu Rimi to Kumbotso, to Kano, o janngi toon Engele e Hausa. Kono o woppi jaŋde caggal hitaande makko adannde sabu caɗeele kaalis. Omo resi ko Hauwa.
==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji==
E hitaande 2016, Ali Artwork suɓaama e njeenaari MTN [[Kannywood]] ngam wonde ɓurɗo moƴƴude e ƴellitgol filmo Gwaska, kadi njeenaari AMMA ngam wonde ɓurɗo moƴƴude e ƴellitgol filmuuji. O heɓi njeenaari ''Merit'' ndi ''Arewa Creative'' Industry hokki mo nder hitaande woore haa lesdi [[Kaduna]].
Njeñtudi Categori Njeenaari Hitaande
2016 MTN [[Kannywood]] njeenaari ɓurndi moƴƴude e winnditaade
2016 Njeenaari AMMA ɓurndi moƴƴude e yeewtere filmo Won
2016 ''Arewa Industry'' Tagɗo ɓurɗo waawde fiyde Won
2022 Sukaaɓe [[Naajeeriya]] keɓtinirɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e jaayndiyankooɓe dijital Won
==Filmogaraafi cuɓaaɗo==
Ɗan Marayan Zaki
Gwaska
Birnin Masoya
Maja
Ga Fili Ga Mai Doki
Duniya Makaranta
Soyayya Da Shaƙuwa
Bayan Raayi, Raddi
Asabul Kahfi
Birnin Masoya
mayene ni
Zara buhari
Maɗagwal
Kayan lefen Zara Buhari
BaƳon [[Amerik]]
Ali naalankaagal ''almajiri''
kwamandan hisba
Alhaaji ya dawo
Ɗan maula
mbi'aa ko zama gaye
Ƙaawoore
''Baban soyayya''
bansan tsoro
Wuro Ɓarayin
Ƙanjamaaji
Kansilan kauye
Polis Matar
wasan banza
Naatoowo
==Tuugnorgal==
4ng9l57inqpmm02hd8gibv9qcaflcgs
157776
157775
2026-03-27T06:14:20Z
MOIBARDE
10068
157776
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ali Muhammad Idris''' (inndeC jibinaa ko ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 1992) ko neɗɗo [[Naajeeriya|Najeriya]], koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, ganndiraaɗo e golle mum ko '''Ali Artwork'''.<ref>{{Cite web|date=2020-03-05|title=...Daga bakin mai ita tare da Ali Artwork|url=https://www.bbc.com/hausa/labarai-51745922|access-date=2022-05-18|website=BBC News Hausa|language=ha}}</ref> O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmuuji Hawsa keewɗi.
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Ali Artwork janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Sa'adatu Rimi University of Education|Sa’adatu Rimi]] to [[Kumbotso]], to [[Kano]], o janngi toon Engele e Hausa. Kono o woppi jaŋde caggal hitaande makko adannde sabu caɗeele kaalis. Omo resi ko Hauwa.<ref>{{Cite web|last=Zakari|first=Yusuf|date=2021-07-31|title=Ali Artwork madagwal Biography: Wiki, Net Worth, Age, Comedy|url=https://nupemelody.com/2021/07/31/ali-artwork-madagwal-biography-wiki-net-worth-age-comedy/|access-date=2022-05-18|website=Nupemelody|language=en-US|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928081134/https://nupemelody.com/2021/07/31/ali-artwork-madagwal-biography-wiki-net-worth-age-comedy/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|last=admin|date=2021-06-21|title=Ali Artwork Biography, Net Worth And Career. – GoNaija % % %|url=https://gonaija.com.ng/ali-artwork-biography-net-worth-and-career/|access-date=2022-05-18|language=en-US}}{{Dead link|date=February 2026|bot=InternetArchiveBot}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ali Artwork [HausaFilms.TV – Kannywood, Fina-finai, Hausa Movies, TV and Celebrities]|url=http://hausafilms.tv/editor/ali_artwork|access-date=2022-05-18|website=hausafilms.tv}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-02-26|title=Hotunan Ali Artwork tare da Amaryar sa suna mika godiya ga 'yan uwa da abokan arziki|url=https://hausadailynews.com/2022/02/26/hotunan-ali-artwork-tare-da-amaryar-sa-suna-mika-godiya-ga-yan-uwa-da-abokan-arziki/|access-date=2022-05-18|website=HausaDailyNews.Com|language=en-US|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016082540/https://hausadailynews.com/2022/02/26/hotunan-ali-artwork-tare-da-amaryar-sa-suna-mika-godiya-ga-yan-uwa-da-abokan-arziki/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=Kannywood Actor, Ali (Artwork) wife, Hauwa'u (PHOTOS) – Insidegistblog|url=https://insidegistblog.com/kannywood-actor-ali-artwork-wife-hauwau-photos/|access-date=2022-05-18|website=insidegistblog.com|date=23 April 2022|archive-date=2022-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220706061532/https://insidegistblog.com/kannywood-actor-ali-artwork-wife-hauwau-photos/|url-status=dead}}</ref>
==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji==
E hitaande 2016, Ali Artwork suɓaama e njeenaari MTN [[Kannywood]] ngam wonde ɓurɗo moƴƴude e ƴellitgol filmo Gwaska, kadi njeenaari AMMA ngam wonde ɓurɗo moƴƴude e ƴellitgol filmuuji. O heɓi njeenaari ''Merit'' ndi ''Arewa Creative'' Industry hokki mo nder hitaande woore haa lesdi [[Kaduna]].
Njeñtudi Categori Njeenaari Hitaande
2016 MTN [[Kannywood]] njeenaari ɓurndi moƴƴude e winnditaade
2016 Njeenaari AMMA ɓurndi moƴƴude e yeewtere filmo Won
2016 ''Arewa Industry'' Tagɗo ɓurɗo waawde fiyde Won
2022 Sukaaɓe [[Naajeeriya]] keɓtinirɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e jaayndiyankooɓe dijital Won
==Filmogaraafi cuɓaaɗo==
Ɗan Marayan Zaki
Gwaska
Birnin Masoya
Maja
Ga Fili Ga Mai Doki
Duniya Makaranta
Soyayya Da Shaƙuwa
Bayan Raayi, Raddi
Asabul Kahfi
Birnin Masoya
mayene ni
Zara buhari
Maɗagwal
Kayan lefen Zara Buhari
BaƳon [[Amerik]]
Ali naalankaagal ''almajiri''
kwamandan hisba
Alhaaji ya dawo
Ɗan maula
mbi'aa ko zama gaye
Ƙaawoore
''Baban soyayya''
bansan tsoro
Wuro Ɓarayin
Ƙanjamaaji
Kansilan kauye
Polis Matar
wasan banza
Naatoowo
==Tuugnorgal==
gg4uzmpj0fm9giiwhzic4qouko28ihe
Uzor Arukwe
0
38076
157779
2026-03-27T06:35:15Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Uzor Arukwe''' (jibinaa ko ñalnde 6 [[Lewru|lewru]] bowte hitaande 1983) ko fijoowo [[Najeriya]], ummoriiɗo Nkwerre, diiwaan Imo to diiwaan fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Omo anndaa e golle makko e ekran e dingiral. O janngi haa janngirde mawnde nde lesdi [[Naajeeriya]], Port Harcourt, laamorgo lesdi Rivers, haa fombina-fombina [[Naajeeriya]]. Omo jogii Baccalauréat ganndal e faggudu e Baccalauréat goɗɗo e ganndal faggudu to duɗal ja..."
157779
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Uzor Arukwe''' (jibinaa ko ñalnde 6 [[Lewru|lewru]] bowte hitaande 1983) ko fijoowo [[Najeriya]], ummoriiɗo Nkwerre, diiwaan Imo to diiwaan fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Omo anndaa e golle makko e ekran e dingiral.
O janngi haa janngirde mawnde nde lesdi [[Naajeeriya]], Port Harcourt, laamorgo lesdi Rivers, haa fombina-fombina [[Naajeeriya]]. Omo jogii Baccalauréat ganndal e faggudu e Baccalauréat goɗɗo e ganndal faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abia ''State University''. Caggal nde o heɓi dipolom makko gadano, Arukwe ummiima to Calabar, o heɓi kadi dipolom makko master e njuɓɓudi njulaagu. O waɗii filmuuji keewɗi ko wayi no ''A tribe'' ina wiyee Yahuuda, Malaika, Hoore dow billeeji, Momiwa, Yiɗde e kala konngol e ko nanndi heen
==Kugal==
Arukwe waɗii yeewtere mum adannde e [[Nollywood]] e hitaande 2014 e nder filmo Goonga mo haalaaka kono o dañii njeenaari sabu darnde makko e nder filmo Sergeant Tutu. Darnde makko e wiɗto keeriiɗo e nder filmo 2019, ''Code'' Wilo kadi addani mo ɓeydaade anndeede. O heɓii nominaasiyoŋaaji 2 ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e nder komedi walla filmo’ e nder njeenaari cuɓagol yiyooɓe Magic Afriknaaɓe 2020 ngam darnde makko e nder Smash e Size 12 e nominaasiyoŋ ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude’ e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e Nollywood 2021 ngam darnde makko e Yours Regardless.
==Toɗɗagol==
O suɓaama e njeenaari cuɓagol yiyooɓe maagi [[Afrik]] (AMVCA) 2020 e njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021.
Ngam feeñde e filmuuji Size 12 e Smash, o suɓaama laabi ɗiɗi ngam heɓde njeenaari 2020 ndi African Magic Viewer's Choice Award wonande ''''Actor'' ɓurɗo moƴƴude e komedi walla film''.
==Filmogaraafi==
===Filmuuji===
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2014 Goonga mo haalaaka Martins Darnde adannde
2015 Ɓiɗɗo debbo moƴƴo Gregory e bannge Ozzy Agu, moƴƴere-Charis Bassey
2016 Taille 12 Fred E sara Bimbo Ademoye, Yemi Blaq
2017 Sergeant Tutu Inspekteer Sam Hawtaade Funny Bone, Tunji Aderibigbe
E nder laylaytol debo devi e bannge esosa adah, elsie ajoku, kiris attoh
2018 Kayanmata fola E bannge Fred Amata, Ayo Adesanya Hassan
Ƴiiƴam ɓataakeeji Chris E bannge Yvonne Enakhena, Efe Irele
Smash Along Bolanle Ninalowo , Funny Bone , Iyabo Ojo
2019 Sukaare rush chevalier e bannge bimbo ademoye e bisola aiyeola
Ohun ti o dara julo ninu ohun ti o dara julo
Sukaaɓe Won Sukaaɓe Mike E Bannge Barke Anietie, Fodoore Awoke
Hire debbo jide e sara Nancy Isime e Alexx Ekubo
Kpali Hande Nkem Owoh e Ini-Dima Okojie
Size 12 Jide Along Maryjane Bologi, Grace Asuowo, Mary Lazarus
Kodduwaar Wilo
O woni pastoor Chike e bannge Chiwetalu Agu, Ime Bishop Umoh
2020 Kambili: Bankole 30 yarde fof e bannge nancy isime e elvina ibru
Dear Affy Kelechi Along Toyin Abraham, Bimbo Ademoye, Seilat Adebowale
Rewrude e Wire Ehiz E bannge Bimbo Ademoye, Chioma Agulefo
Ujunere laabi ngam taƴde gorko fenaande Tami e bannge bimbo ademoye, ray adeka, ivy barke agbo
Tanwa savage jola Along segun arinze, bimbo ademoye, nkechi barke
2021 Annabi Eze-Ego E Toyin Ibrahiima e Kehinde Bankole
Ɓooygol gorko seniiɗo e bannge Swanky JKA e Broda Shaggi
Club Tailours Progressive Mazi Chibuzor Along Adesina Adebayo, Alakija Adebayo, Femi Adebayo
Gaño ɓurɗo ɓadaade Owen E bannge moƴƴere-Charis Bassey, Nini Mbonu
Kanndidaa Jahannama Dubem E bannge Fred Amata, Uche Ben
Ƴiiƴam alkawal jite e bannge shalewa asafa, tobi bakre, akekxx ekubo
2022 Mawɗo baaba 2: Yahde ngam laamɗo Sonny ɓuuɓɗo e bannge Chika Agwuike, Dakore Akande, Violet Akhator
Yiytude mi jidenna e sara rita anyabuwa, dokkal eyimba
Gorko ngam kuugal Joseph Aside Rita Anwarah, Akintoba Adeoluwa
Hooreejo dow Bills Jesse E bannge Bimbo Ademoye, Kehinde Adeboyega
2023 Leñol gooto ina wiyee Yahuuda Chigozie Onuaha E bannge funke akindele, jide kene achufusi, timini egbuson
Yurmeende Tonye E bannge Owolusi Abiodun, Charles Jibinaa, Barke Jessica Obazi-Nze
Malaika Along Toyin Abraham, Odunlade Adekola, Muyiwa Ademola
Ƴiiƴam Sisters Aside Chimamanda Eze, Oge Gabriel, Emeka Madu
Okey Jude, Jide Kosoko, Uche Montana
2024 Hol ko woni men? Jaiye E bannge henndu folu, kunle remi
On the Edge Korede Along Umaru Abudulai, Funso Adeolu, Temitope Aje
Okoli Mather Chinonye, Angela Eguavoen
Nosa Ezekiel e bannge tochi akparanta, chijindu aniakor
Suudu nanngugol chudi e bannge bimbo ademoye, adebolu ola ezikpe
Goonga Oma nduka E bannge moet abebe, alet atate, miika mawɗo
On Edge Korede Along Umaru Abdulai, Funso Adeolu
Ko min ɗiɗo tan e sara Uche Montana, Ardii ɗum ko Best Okoduwa
Momiwa Naeto E bannge barke Jessica Obasi-Nze e Iyabo Ojo, ko Biodun Stephen waɗi ɗum e ardinoo ɗum
2025 Yidde e kala konngol Obiora e bannge bam bam (bamike), ko omoni oboli waɗi ɗum
===Eɓɓooje teleeji===
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2019 Oga! Pastor Deoye Gesinde Webseries by Ndani TV
2019-2020 Tele Nafike Malafa mo taƴaaka
2021 Giɗli tiiɗɗi e teleeji
2025 Teleeji lannda
==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji==
Hitaande njeenaari Kategori Nominaa Njeñtudi Ref
2020 Njeenaari cuɓaandi yiyooɓe maagi Afrik ɓurndi moƴƴude e nder filmuuji komedi walla filmuuji Uzor Arukwe - Smash suɓaama
Uzor Arukwe - Mawnugol 12 Toɗɗaaɗo
2021 Ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje Nollywood Ɓurɗo moƴƴude fiyoowo Uzor Arukwe - Maa ko aldaa e suɓaade
2025 Afrik Magic Viewer njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji ballitooji Uzor Arukwe - Tuumeede toɗɗaama
==Tuugnorgal==
8mc6p5v7jh0swsw4yz5kkvs4e1c8gnv
157780
157779
2026-03-27T06:52:38Z
MOIBARDE
10068
157780
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Uzor Arukwe''' (jibinaa ko ñalnde 6 [[Lewru|lewru]] bowte hitaande 1983) ko fijoowo [[Najeriya]], ummoriiɗo Nkwerre, diiwaan Imo to diiwaan fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Omo anndaa e golle makko e ekran e dingiral.<ref>{{Cite news|last=Ajose|first=Kehinde|date=2023-10-07|title=Actors deserve better pay — Uzor Arukwe|url=https://punchng.com/actors-deserve-better-pay-uzor-arukwe/|access-date=2023-12-03|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref>
O janngi haa janngirde mawnde nde lesdi [[Naajeeriya]], Port Harcourt, laamorgo lesdi Rivers, haa fombina-fombina [[Naajeeriya]].<ref>{{Cite news|date=8 October 2023|title=Actors Deserve Better Pay — Uzor Arukwe|url=https://punchng.com/actors-deserve-better-pay-uzor-arukwe/|newspaper=[[The Punch]]}}</ref>Omo jogii Baccalauréat ganndal e faggudu e Baccalauréat goɗɗo e ganndal faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abia ''State University''. Caggal nde o heɓi dipolom makko gadano, Arukwe ummiima to Calabar, o heɓi kadi dipolom makko master e njuɓɓudi njulaagu. O waɗii filmuuji keewɗi ko wayi no ''A tribe'' ina wiyee Yahuuda, Malaika, Hoore dow billeeji, Momiwa, Yiɗde e kala konngol e ko nanndi heen
==Kugal==
Arukwe waɗii yeewtere mum adannde e [[Nollywood]] e hitaande 2014 e nder filmo Goonga mo haalaaka kono o dañii njeenaari sabu darnde makko e nder filmo Sergeant Tutu. Darnde makko e wiɗto keeriiɗo e nder filmo 2019, ''Code'' Wilo kadi addani mo ɓeydaade anndeede. O heɓii nominaasiyoŋaaji 2 ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e nder komedi walla filmo’ e nder njeenaari cuɓagol yiyooɓe ''Magic'' Afriknaaɓe 2020 ngam darnde makko e nder ''Smash'' e ''Size'' 12 e nominaasiyoŋ ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude’ e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021 ngam darnde makko e ''Yours Regardless''.<ref name=":0">{{Cite web|last=Adeyemo|first=Ifeoluwa|date=2020-01-21|title=10 Actors to Watch Out for in 2020|url=https://thenet.ng/10-actors-to-watch-out-for-in-2020/|access-date=2021-06-02|website=[[Nigerian Entertainment Today]]|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Mofijesusewa|first=Samuel|date=2020-03-06|title=Toyin Abraham, Uzor Arukwe, and Zainab Balogun - The Talented Trio Nominated Twice In An AMVCA Category|url=https://thenet.ng/toyin-abraham-uzor-arukwe-and-zainab-balogun-the-talented-trio-nominated-twice-in-an-amvca-category/|access-date=2021-06-02|website=Nigerian Entertainment Today|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Bada|first=Gbenga|date=2019-12-18|title=Pulse List 2019: The top 10 male Nollywood actors of the year|url=https://www.pulse.ng/entertainment/movies/pulse-list-2019-the-top-10-male-nollywood-actors-of-the-year/tysvyck|access-date=2021-06-02|website=Pulse Nigeria|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Samuel|first=Mofijesusewa|date=2021-01-11|title=Top 15 Nollywood Actors to Watch Out For in 2021|url=https://thenet.ng/top-15-nollywood-actors-to-watch-out-for-in-2021/|access-date=2021-06-02|website=[[Nigerian Entertainment Today]]|language=en-US}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":4">{{Cite news|last=Ige|first=Rotimi|date=2020-03-06|title=7th AMVCA: Bimbo Ademoye, Daniel Etim Effiong, Reminisce and other promising stars to watch out for|url=https://tribuneonlineng.com/7th-amvca-bimbo-ademoye-daniel-etim-effiong-reminisce-and-other-promising-stars-to-watch-out-for/|access-date=2021-06-11|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref name=":3" />
==Toɗɗagol==
O suɓaama e njeenaari cuɓagol yiyooɓe maagi [[Afrik]] (AMVCA) 2020 e njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021.
Ngam feeñde e filmuuji Size 12 e Smash, o suɓaama laabi ɗiɗi ngam heɓde njeenaari 2020 ndi African Magic Viewer's Choice Award wonande ''''Actor'' ɓurɗo moƴƴude e komedi walla film''.
[[File:Uzor Arukwe.jpg|thumb|'''Uzor Arukwe''']]
==Filmogaraafi==
===Filmuuji===
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2014 Goonga mo haalaaka Martins Darnde adannde
2015 Ɓiɗɗo debbo moƴƴo Gregory e bannge Ozzy Agu, moƴƴere-Charis Bassey
2016 Taille 12 Fred E sara Bimbo Ademoye, Yemi Blaq
2017 Sergeant Tutu Inspekteer Sam Hawtaade Funny Bone, Tunji Aderibigbe
E nder laylaytol debo devi e bannge esosa adah, elsie ajoku, kiris attoh
2018 Kayanmata fola E bannge Fred Amata, Ayo Adesanya Hassan
Ƴiiƴam ɓataakeeji Chris E bannge Yvonne Enakhena, Efe Irele
Smash Along Bolanle Ninalowo , Funny Bone , Iyabo Ojo
2019 Sukaare rush chevalier e bannge bimbo ademoye e bisola aiyeola
Ohun ti o dara julo ninu ohun ti o dara julo
Sukaaɓe Won Sukaaɓe Mike E Bannge Barke Anietie, Fodoore Awoke
Hire debbo jide e sara Nancy Isime e Alexx Ekubo
Kpali Hande Nkem Owoh e Ini-Dima Okojie
Size 12 Jide Along Maryjane Bologi, Grace Asuowo, Mary Lazarus
Kodduwaar Wilo
O woni pastoor Chike e bannge Chiwetalu Agu, Ime Bishop Umoh
2020 Kambili: Bankole 30 yarde fof e bannge nancy isime e elvina ibru
Dear Affy Kelechi Along Toyin Abraham, Bimbo Ademoye, Seilat Adebowale
Rewrude e Wire Ehiz E bannge Bimbo Ademoye, Chioma Agulefo
Ujunere laabi ngam taƴde gorko fenaande Tami e bannge bimbo ademoye, ray adeka, ivy barke agbo
Tanwa savage jola Along segun arinze, bimbo ademoye, nkechi barke
2021 Annabi Eze-Ego E Toyin Ibrahiima e Kehinde Bankole
Ɓooygol gorko seniiɗo e bannge Swanky JKA e Broda Shaggi
Club Tailours Progressive Mazi Chibuzor Along Adesina Adebayo, Alakija Adebayo, Femi Adebayo
Gaño ɓurɗo ɓadaade Owen E bannge moƴƴere-Charis Bassey, Nini Mbonu
Kanndidaa Jahannama Dubem E bannge Fred Amata, Uche Ben
Ƴiiƴam alkawal jite e bannge shalewa asafa, tobi bakre, akekxx ekubo
2022 Mawɗo baaba 2: Yahde ngam laamɗo Sonny ɓuuɓɗo e bannge Chika Agwuike, Dakore Akande, Violet Akhator
Yiytude mi jidenna e sara rita anyabuwa, dokkal eyimba
Gorko ngam kuugal Joseph Aside Rita Anwarah, Akintoba Adeoluwa
Hooreejo dow Bills Jesse E bannge Bimbo Ademoye, Kehinde Adeboyega
2023 Leñol gooto ina wiyee Yahuuda Chigozie Onuaha E bannge funke akindele, jide kene achufusi, timini egbuson
Yurmeende Tonye E bannge Owolusi Abiodun, Charles Jibinaa, Barke Jessica Obazi-Nze
Malaika Along Toyin Abraham, Odunlade Adekola, Muyiwa Ademola
Ƴiiƴam Sisters Aside Chimamanda Eze, Oge Gabriel, Emeka Madu
Okey Jude, Jide Kosoko, Uche Montana
2024 Hol ko woni men? Jaiye E bannge henndu folu, kunle remi
On the Edge Korede Along Umaru Abudulai, Funso Adeolu, Temitope Aje
Okoli Mather Chinonye, Angela Eguavoen
Nosa Ezekiel e bannge tochi akparanta, chijindu aniakor
Suudu nanngugol chudi e bannge bimbo ademoye, adebolu ola ezikpe
Goonga Oma nduka E bannge moet abebe, alet atate, miika mawɗo
On Edge Korede Along Umaru Abdulai, Funso Adeolu
Ko min ɗiɗo tan e sara Uche Montana, Ardii ɗum ko Best Okoduwa
Momiwa Naeto E bannge barke Jessica Obasi-Nze e Iyabo Ojo, ko Biodun Stephen waɗi ɗum e ardinoo ɗum
2025 Yidde e kala konngol Obiora e bannge bam bam (bamike), ko omoni oboli waɗi ɗum
===Eɓɓooje teleeji===
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2019 Oga! Pastor Deoye Gesinde Webseries by Ndani TV
2019-2020 Tele Nafike Malafa mo taƴaaka
2021 Giɗli tiiɗɗi e teleeji
2025 Teleeji lannda
==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji==
Hitaande njeenaari Kategori Nominaa Njeñtudi Ref
2020 Njeenaari cuɓaandi yiyooɓe maagi [[Afrik]] ɓurndi moƴƴude e nder filmuuji komedi walla filmuuji Uzor Arukwe - Smash suɓaama
Uzor Arukwe - Mawnugol 12 Toɗɗaaɗo
2021 Ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje [[Nollywood]] Ɓurɗo moƴƴude fiyoowo Uzor Arukwe - Maa ko aldaa e suɓaade
2025 [[Afrik]] ''Magic Viewer'' njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji ballitooji Uzor Arukwe - Tuumeede toɗɗaama
==Tuugnorgal==
2t75zqk7b0hvhhp7g4j0100nnnp0fj3
157781
157780
2026-03-27T06:54:35Z
MOIBARDE
10068
157781
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Uzor Arukwe''' (jibinaa ko ñalnde 6 [[Lewru|lewru]] bowte hitaande 1983) ko fijoowo [[Najeriya]], ummoriiɗo Nkwerre, diiwaan Imo to diiwaan fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Omo anndaa e golle makko e ekran e dingiral.<ref>{{Cite news|last=Ajose|first=Kehinde|date=2023-10-07|title=Actors deserve better pay — Uzor Arukwe|url=https://punchng.com/actors-deserve-better-pay-uzor-arukwe/|access-date=2023-12-03|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref>
O janngi haa janngirde mawnde nde lesdi [[Naajeeriya]], Port Harcourt, laamorgo lesdi Rivers, haa fombina-fombina [[Naajeeriya]].<ref>{{Cite news|date=8 October 2023|title=Actors Deserve Better Pay — Uzor Arukwe|url=https://punchng.com/actors-deserve-better-pay-uzor-arukwe/|newspaper=[[The Punch]]}}</ref>Omo jogii Baccalauréat ganndal e faggudu e Baccalauréat goɗɗo e ganndal faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abia ''State University''. Caggal nde o heɓi dipolom makko gadano, Arukwe ummiima to Calabar, o heɓi kadi dipolom makko master e njuɓɓudi njulaagu. O waɗii filmuuji keewɗi ko wayi no ''A tribe'' ina wiyee Yahuuda, Malaika, Hoore dow billeeji, Momiwa, Yiɗde e kala konngol e ko nanndi heen
==Kugal==
Arukwe waɗii yeewtere mum adannde e [[Nollywood]] e hitaande 2014 e nder filmo Goonga mo haalaaka kono o dañii njeenaari sabu darnde makko e nder filmo Sergeant Tutu. Darnde makko e wiɗto keeriiɗo e nder filmo 2019, ''Code'' Wilo kadi addani mo ɓeydaade anndeede. O heɓii nominaasiyoŋaaji 2 ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e nder komedi walla filmo’ e nder njeenaari cuɓagol yiyooɓe ''Magic'' Afriknaaɓe 2020 ngam darnde makko e nder ''Smash'' e ''Size'' 12 e nominaasiyoŋ ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude’ e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021 ngam darnde makko e ''Yours Regardless''.<ref name=":0">{{Cite web|last=Adeyemo|first=Ifeoluwa|date=2020-01-21|title=10 Actors to Watch Out for in 2020|url=https://thenet.ng/10-actors-to-watch-out-for-in-2020/|access-date=2021-06-02|website=[[Nigerian Entertainment Today]]|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Mofijesusewa|first=Samuel|date=2020-03-06|title=Toyin Abraham, Uzor Arukwe, and Zainab Balogun - The Talented Trio Nominated Twice In An AMVCA Category|url=https://thenet.ng/toyin-abraham-uzor-arukwe-and-zainab-balogun-the-talented-trio-nominated-twice-in-an-amvca-category/|access-date=2021-06-02|website=Nigerian Entertainment Today|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Bada|first=Gbenga|date=2019-12-18|title=Pulse List 2019: The top 10 male Nollywood actors of the year|url=https://www.pulse.ng/entertainment/movies/pulse-list-2019-the-top-10-male-nollywood-actors-of-the-year/tysvyck|access-date=2021-06-02|website=Pulse Nigeria|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Samuel|first=Mofijesusewa|date=2021-01-11|title=Top 15 Nollywood Actors to Watch Out For in 2021|url=https://thenet.ng/top-15-nollywood-actors-to-watch-out-for-in-2021/|access-date=2021-06-02|website=[[Nigerian Entertainment Today]]|language=en-US}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":4">{{Cite news|last=Ige|first=Rotimi|date=2020-03-06|title=7th AMVCA: Bimbo Ademoye, Daniel Etim Effiong, Reminisce and other promising stars to watch out for|url=https://tribuneonlineng.com/7th-amvca-bimbo-ademoye-daniel-etim-effiong-reminisce-and-other-promising-stars-to-watch-out-for/|access-date=2021-06-11|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref name=":3" />
==Toɗɗagol==
O suɓaama e njeenaari cuɓagol yiyooɓe maagi [[Afrik]] (AMVCA) 2020 e njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021.
Ngam feeñde e filmuuji Size 12 e Smash, o suɓaama laabi ɗiɗi ngam heɓde njeenaari 2020 ndi African Magic Viewer's Choice Award wonande ''Actor'' ɓurɗo moƴƴude e komedi walla film''.
[[File:Uzor Arukwe.jpg|thumb|'''Uzor Arukwe''']]
==Filmogaraafi==
===Filmuuji===
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2014 Goonga mo haalaaka Martins Darnde adannde
2015 Ɓiɗɗo debbo moƴƴo Gregory e bannge Ozzy Agu, moƴƴere-Charis Bassey
2016 Taille 12 Fred E sara Bimbo Ademoye, Yemi Blaq
2017 Sergeant Tutu Inspekteer Sam Hawtaade Funny Bone, Tunji Aderibigbe
E nder laylaytol debo devi e bannge esosa adah, elsie ajoku, kiris attoh
2018 Kayanmata fola E bannge Fred Amata, Ayo Adesanya Hassan
Ƴiiƴam ɓataakeeji Chris E bannge Yvonne Enakhena, Efe Irele
Smash Along Bolanle Ninalowo , Funny Bone , Iyabo Ojo
2019 Sukaare rush chevalier e bannge bimbo ademoye e bisola aiyeola
Ohun ti o dara julo ninu ohun ti o dara julo
Sukaaɓe Won Sukaaɓe Mike E Bannge Barke Anietie, Fodoore Awoke
Hire debbo jide e sara Nancy Isime e Alexx Ekubo
Kpali Hande Nkem Owoh e Ini-Dima Okojie
Size 12 Jide Along Maryjane Bologi, Grace Asuowo, Mary Lazarus
Kodduwaar Wilo
O woni pastoor Chike e bannge Chiwetalu Agu, Ime Bishop Umoh
2020 Kambili: Bankole 30 yarde fof e bannge nancy isime e elvina ibru
Dear Affy Kelechi Along Toyin Abraham, Bimbo Ademoye, Seilat Adebowale
Rewrude e Wire Ehiz E bannge Bimbo Ademoye, Chioma Agulefo
Ujunere laabi ngam taƴde gorko fenaande Tami e bannge bimbo ademoye, ray adeka, ivy barke agbo
Tanwa savage jola Along segun arinze, bimbo ademoye, nkechi barke
2021 Annabi Eze-Ego E Toyin Ibrahiima e Kehinde Bankole
Ɓooygol gorko seniiɗo e bannge Swanky JKA e Broda Shaggi
Club Tailours Progressive Mazi Chibuzor Along Adesina Adebayo, Alakija Adebayo, Femi Adebayo
Gaño ɓurɗo ɓadaade Owen E bannge moƴƴere-Charis Bassey, Nini Mbonu
Kanndidaa Jahannama Dubem E bannge Fred Amata, Uche Ben
Ƴiiƴam alkawal jite e bannge shalewa asafa, tobi bakre, akekxx ekubo
2022 Mawɗo baaba 2: Yahde ngam laamɗo Sonny ɓuuɓɗo e bannge Chika Agwuike, Dakore Akande, Violet Akhator
Yiytude mi jidenna e sara rita anyabuwa, dokkal eyimba
Gorko ngam kuugal Joseph Aside Rita Anwarah, Akintoba Adeoluwa
Hooreejo dow Bills Jesse E bannge Bimbo Ademoye, Kehinde Adeboyega
2023 Leñol gooto ina wiyee Yahuuda Chigozie Onuaha E bannge funke akindele, jide kene achufusi, timini egbuson
Yurmeende Tonye E bannge Owolusi Abiodun, Charles Jibinaa, Barke Jessica Obazi-Nze
Malaika Along Toyin Abraham, Odunlade Adekola, Muyiwa Ademola
Ƴiiƴam Sisters Aside Chimamanda Eze, Oge Gabriel, Emeka Madu
Okey Jude, Jide Kosoko, Uche Montana
2024 Hol ko woni men? Jaiye E bannge henndu folu, kunle remi
On the Edge Korede Along Umaru Abudulai, Funso Adeolu, Temitope Aje
Okoli Mather Chinonye, Angela Eguavoen
Nosa Ezekiel e bannge tochi akparanta, chijindu aniakor
Suudu nanngugol chudi e bannge bimbo ademoye, adebolu ola ezikpe
Goonga Oma nduka E bannge moet abebe, alet atate, miika mawɗo
On Edge Korede Along Umaru Abdulai, Funso Adeolu
Ko min ɗiɗo tan e sara Uche Montana, Ardii ɗum ko Best Okoduwa
Momiwa Naeto E bannge barke Jessica Obasi-Nze e Iyabo Ojo, ko Biodun Stephen waɗi ɗum e ardinoo ɗum
2025 Yidde e kala konngol Obiora e bannge bam bam (bamike), ko omoni oboli waɗi ɗum
===Eɓɓooje teleeji===
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2019 Oga! Pastor Deoye Gesinde Webseries by Ndani TV
2019-2020 Tele Nafike Malafa mo taƴaaka
2021 Giɗli tiiɗɗi e teleeji
2025 Teleeji lannda
==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji==
Hitaande njeenaari Kategori Nominaa Njeñtudi Ref
2020 Njeenaari cuɓaandi yiyooɓe maagi [[Afrik]] ɓurndi moƴƴude e nder filmuuji komedi walla filmuuji Uzor Arukwe - Smash suɓaama
Uzor Arukwe - Mawnugol 12 Toɗɗaaɗo
2021 Ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje [[Nollywood]] Ɓurɗo moƴƴude fiyoowo Uzor Arukwe - Maa ko aldaa e suɓaade
2025 [[Afrik]] ''Magic Viewer'' njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji ballitooji Uzor Arukwe - Tuumeede toɗɗaama
==Tuugnorgal==
1tro4dy5wot7l9iy5acmae2eq4l4vmk
Baga Nuur
0
38077
157782
2026-03-27T08:14:10Z
Yariemar 03
11293
Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi ikon Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. Yiytu iwdi: "'''Baga Nuur'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Seeɗto 2013) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) '''Baga Nuur''' Natal Gardiiɗo-2 (2021) Nokku maayo to leydi Mong..."
157782
wikitext
text/x-wiki
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
ikon
Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude.
Yiytu iwdi: "'''Baga Nuur'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Seeɗto 2013) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas)
'''Baga Nuur'''
Natal Gardiiɗo-2 (2021)
Nokku maayo to leydi Mongoli.Nokku maayo to leydi Mongoli.Baga Nuur
Nokku oo ko diiwaan Zavkhan, leydi Mongoli
Koolaaɗo kuuɓal 48°25′10′′F 95°57′30′′Fuɗnaange
Tappirde maayo
Baga Nuur (e ɗemngal Mongol: Бага нуур, lit. 'maayo tokooso') ko maayo e nder Zavkhan Aimag to Mongoli, seerndi ɗum e maayo Khar ko bannge ɓulli, tooweeki leydi ndii ina hiisaa dow koye maayo ko 1131 meeter.
Mbaadiiji binndol ceertuɗi wonande Baga Nuur walla e ɗemɗe goɗɗe
'''Pa-ha Po'''
'''Ozero Baga-nur'''
'''Baga noru Mizu-umi'''
'''Pu-ch’ia Alaa-erh'''
'''Ladde Baga-kur'''
'''Ozero Baga-Noor'''
'''Pa-ka Hu'''
'''Baga Nuur'''
'''Baga Nuur'''
'''Baga noru Mizu-umi'''
'''Ladde Baga-kur'''
'''Ozero Baga-Noor'''
'''Ozero Baga-nur'''
'''Pa-ha Po'''
'''Pa-ka Hu'''
'''Pu-ch'ia Alaa-erh'''
'''Pu-ch’ia Alaa-erh.'''
== Tuugnorgal ==
akt5vqnyzjwp8fsxrwq2jqdvxd80j3i
157783
157782
2026-03-27T08:16:30Z
Yariemar 03
11293
157783
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
ikon
Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude.
Yiytu iwdi: "'''Baga Nuur'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Seeɗto 2013) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas)
'''Baga Nuur'''
Natal Gardiiɗo-2 (2021)
Nokku maayo to leydi Mongoli.Nokku maayo to leydi Mongoli.Baga Nuur
Nokku oo ko diiwaan Zavkhan, leydi Mongoli
Koolaaɗo kuuɓal 48°25′10′′F 95°57′30′′Fuɗnaange
Tappirde maayo
Baga Nuur (e ɗemngal Mongol: Бага нуур, lit. 'maayo tokooso') ko maayo e nder Zavkhan Aimag to Mongoli, seerndi ɗum e maayo Khar ko bannge ɓulli, tooweeki leydi ndii ina hiisaa dow koye maayo ko 1131 meeter.
Mbaadiiji binndol ceertuɗi wonande Baga Nuur walla e ɗemɗe goɗɗe
'''Pa-ha Po'''
'''Ozero Baga-nur'''
'''Baga noru Mizu-umi'''
'''Pu-ch’ia Alaa-erh'''
'''Ladde Baga-kur'''
'''Ozero Baga-Noor'''
'''Pa-ka Hu'''
'''Baga Nuur'''
'''Baga Nuur'''
'''Baga noru Mizu-umi'''
'''Ladde Baga-kur'''
'''Ozero Baga-Noor'''
'''Ozero Baga-nur'''
'''Pa-ha Po'''
'''Pa-ka Hu'''
'''Pu-ch'ia Alaa-erh'''
'''Pu-ch’ia Alaa-erh.'''
== Tuugnorgal ==
aefbzkm3094xmktup3j277wmy04jagp
157784
157783
2026-03-27T08:17:30Z
Yariemar 03
11293
157784
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
ikon
Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude.
Yiytu iwdi: "'''Baga Nuur'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Seeɗto 2013) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas)
'''Baga Nuur'''
Natal Gardiiɗo-2 (2021)
Nokku maayo to leydi Mongoli.Nokku maayo to leydi Mongoli.Baga Nuur
Nokku oo ko diiwaan Zavkhan, leydi Mongoli
Koolaaɗo kuuɓal 48°25′10′′F 95°57′30′′Fuɗnaange
Tappirde maayo
Baga Nuur (e ɗemngal Mongol: Бага нуур, lit. 'maayo tokooso') ko maayo e nder Zavkhan Aimag to Mongoli, seerndi ɗum e maayo Khar ko bannge ɓulli, tooweeki leydi ndii ina hiisaa dow koye maayo ko 1131 meeter.<ref>{{Cite web|title=Baga Nuur lake, Dzabkhan, Mongolia|url=https://mn.geoview.info/baga_nuur,1516346|access-date=2022-11-10|website=mn.geoview.info}}</ref>
Mbaadiiji binndol ceertuɗi wonande Baga Nuur walla e ɗemɗe goɗɗe
'''Pa-ha Po'''
'''Ozero Baga-nur'''
'''Baga noru Mizu-umi'''
'''Pu-ch’ia Alaa-erh'''
'''Ladde Baga-kur'''
'''Ozero Baga-Noor'''
'''Pa-ka Hu'''
'''Baga Nuur'''
'''Baga Nuur'''
'''Baga noru Mizu-umi'''
'''Ladde Baga-kur'''
'''Ozero Baga-Noor'''
'''Ozero Baga-nur'''
'''Pa-ha Po'''
'''Pa-ka Hu'''
'''Pu-ch'ia Alaa-erh'''
'''Pu-ch’ia Alaa-erh.'''
== Tuugnorgal ==
lv8nm57izqnv4xmj3xbusll67jkf28r
Baihe Reservoir
0
38078
157785
2026-03-27T08:21:27Z
Yariemar 03
11293
Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Koɗorɗe Baihe 白河水庫 (Siin) '''Reservoir Baihe''' ina woni e nder TainanBaihe ReservoirBaihe Nokku Baihe, Taywan, Taywaan Koolaaɗo kuuɓal 23°21′43,2′′N 120°29′03,4′′E Sifaa reservoir Mahaa ko e hitaande 1965 Ɓooygol ndiyam 9 690 000 m3 (7 860 ektaar⋅ft) Reservoir Baihe (sinuwaa gaadanteejo: 白河水庫; Sinuwaa koolaaɗo: 白河水库; pinyin: Báihé Shuǐkù) ko reservoir e nder diiwaan Ba..."
157785
wikitext
text/x-wiki
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
Koɗorɗe Baihe
白河水庫 (Siin)
'''Reservoir Baihe''' ina woni e nder TainanBaihe ReservoirBaihe
Nokku Baihe, Taywan, Taywaan
Koolaaɗo kuuɓal 23°21′43,2′′N 120°29′03,4′′E
Sifaa reservoir
Mahaa ko e hitaande 1965
Ɓooygol ndiyam 9 690 000 m3 (7 860 ektaar⋅ft)
Reservoir Baihe (sinuwaa gaadanteejo: 白河水庫; Sinuwaa koolaaɗo: 白河水库; pinyin: Báihé Shuǐkù) ko reservoir e nder diiwaan Baihe, Tainan, Taiwan.
Tariya
Reservoir oo mahiraa ko e hitaande 1965. E nder yooro e fuɗɗoode hitaande 2021, weendu nduu yoori haa laaɓi e lewru marse-abriil. E lewru suwee 2021, jeertinaango udditgol baraas oo yaltinaama.
Sifaaaji karalliagal
Reservoir oo ina jogii mbaawka 9 690 000 m3.
== Ƴeew kadi ==
Doggol baraasuuji e ɓulli e nder leydi Taiwan
== Tuugnorgal ==
sud76boxqjaathk2nlu0qquo8xpfe3n
157786
157785
2026-03-27T08:22:52Z
Yariemar 03
11293
157786
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
'''Koɗorɗe Baihe'''
白河水庫 (Siin)
'''Reservoir Baihe''' ina woni e nder TainanBaihe ReservoirBaihe
Nokku Baihe, Taywan, Taywaan
Koolaaɗo kuuɓal 23°21′43,2′′N 120°29′03,4′′E
Sifaa reservoir
Mahaa ko e hitaande 1965
Ɓooygol ndiyam 9 690 000 m3 (7 860 ektaar⋅ft)
Reservoir Baihe (sinuwaa gaadanteejo: 白河水庫; Sinuwaa koolaaɗo: 白河水库; pinyin: Báihé Shuǐkù) ko reservoir e nder diiwaan Baihe, Tainan, Taiwan.
Tariya
Reservoir oo mahiraa ko e hitaande 1965. E nder yooro e fuɗɗoode hitaande 2021, weendu nduu yoori haa laaɓi e lewru marse-abriil. E lewru suwee 2021, jeertinaango udditgol baraas oo yaltinaama.
Sifaaaji karalliagal
Reservoir oo ina jogii mbaawka 9 690 000 m3.
== Ƴeew kadi ==
Doggol baraasuuji e ɓulli e nder leydi Taiwan
== Tuugnorgal ==
20v3gut0vjhi86kmzbo9t4921mm0wzn
157787
157786
2026-03-27T08:29:27Z
Yariemar 03
11293
157787
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
'''Koɗorɗe Baihe'''
白河水庫 (Siin)
'''Reservoir Baihe''' ina woni e nder TainanBaihe ReservoirBaihe
Nokku Baihe, Taywan, Taywaan
Koolaaɗo kuuɓal 23°21′43,2′′N 120°29′03,4′′E
Sifaa reservoir
Mahaa ko e hitaande 1965
Ɓooygol ndiyam 9 690 000 m3 (7 860 ektaar⋅ft)
Reservoir Baihe (sinuwaa gaadanteejo: 白河水庫; Sinuwaa koolaaɗo: 白河水库; pinyin: Báihé Shuǐkù) ko reservoir e nder diiwaan Baihe, Tainan, Taiwan.<ref>{{cite news|last1=Wang|first1=Shu-feng|last2=Kao|first2=Evelyn|date=6 June 2021|url=https://focustaiwan.tw/society/202106060012|title=Heavy rain in Kaohsiung prompts mudslide fears, evacuations|publisher=Focus Taiwan|access-date=11 June 2021}}</ref>
Tariya
Reservoir oo mahiraa ko e hitaande 1965. E nder yooro e fuɗɗoode hitaande 2021, weendu nduu yoori haa laaɓi e lewru marse-abriil. E lewru suwee 2021, jeertinaango udditgol baraas oo yaltinaama.<ref>{{cite web|author=AFP|date=6 April 2021|url=https://phys.org/news/2021-04-taiwan-imposes-rationing-drought-worsens.html|title=Taiwan imposes water rationing as drought worsens|website=Phys.org|access-date=11 June 2021}}</ref><ref>{{cite news|last=Simons|first=Ashley|date=13 May 2021|url=https://www.theknightnews.com/2021/05/13/chipageddon-how-taiwans-drought-impacts-your-electronic-devices/|title=Chipageddon: How Taiwan's drought impacts your electronic devices|publisher=The Knight News|access-date=11 June 2021}}</ref><ref>{{cite news|last=France|first=Agence|date=20 April 2021|url=https://www.industryweek.com/supply-chain/article/21161812/taiwans-worst-drought-in-decades-deepens-chip-shortage-jitters|title=Taiwan's Worst Drought in Decades Deepens Chip Shortage Jitters|publisher=IndustryWeek|access-date=11 June 2021}}</ref>
Sifaaaji karalliagal
Reservoir oo ina jogii mbaawka 9 690 000 m3.<ref>{{cite web|date=13 December 2018|url=https://www.twtainan.net/en/attractions/detail/4689|title=Baihe Reservoir(白河水庫)|website=Travel Tainan|access-date=11 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|date=15 October 2021|url=https://eng.wra.gov.tw/cp.aspx?n=5153|title=Reservoirs, dams and weirs of Taiwan|website=Water Resources Agency, MOEA|access-date=31 October 2021|archive-date=31 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211031062536/https://eng.wra.gov.tw/cp.aspx?n=5153|url-status=dead}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Doggol baraasuuji e ɓulli e nder leydi Taiwan
== Tuugnorgal ==
2q2h9r6tndn1oyq500rnlrveyjmsq92
Barhakune Daha
0
38079
157788
2026-03-27T08:44:20Z
Yariemar 03
11293
Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi 1q??·ikon Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. Yiytu iwdiiji: "'''Barhakune Daha'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Mars 2022) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) '''Barhakune Daha''' Nepal: ब्रहाकुने..."
157788
wikitext
text/x-wiki
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
1q??·ikon
Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude.
Yiytu iwdiiji: "'''Barhakune Daha'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Mars 2022) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas)
'''Barhakune Daha'''
Nepal: ब्रहाकुने दह
Nokku Barhakune Daha to leydi Nepal.Nokku Barhakune Daha to leydi Nepal'''.Barhakune Daha'''<ref>{{Cite web|last=Nasana|date=2017-01-14|title=Mass on Maghe Sankranti|url=https://thehimalayantimes.com/multimedia/maghe-sankranti-barhakune-daha-in-dang|access-date=2022-03-12|website=The Himalayan Times|language=en|archive-date=2021-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210514201452/https://thehimalayantimes.com/multimedia/maghe-sankranti-barhakune-daha-in-dang|url-status=live}}</ref>
Nokkuure Diiwaan Dang, diiwaan Lumbini
Koolaaɗo kuuɓal 28°04′24′′N 82°29′8′′Fuɗnaange
Leyɗeele basin Nepal
Barhakune Daha[1] (Brahakune दह ) ko maayo ngo woni e nder diiwaan Dang, to leydi Nepal. Ɗuum woni ko e wuro laamorgo Ghorahi- 07. Baraha Kshetra ina woɗɗi luumo ngoo kilooji tati (1,9 mi). Ɗuum woni ko e juuɗe diiwanuuji tufɗe Mahabharat to fuɗnaange-rewo. Ñalnde adannde e lewru Magh (limlebbi Nepal), ko ɗoon yuɓɓinta njoɓdi mawndi.
Yimɓe ina kawra e maayo Barhakune Daha e ñalngu mawngu nguu.<ref>[https://greenera.com.np/wp-content/uploads/2019/12/20190615-Barah-Kshetra.pdf ARCHITECTURAL DESIGN & DRAWINGS - Detail Study and Preparation of Masterplan of Barhakune Daha Area Multipurpose Park Dang, Nepal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230611162552/https://greenera.com.np/wp-content/uploads/2019/12/20190615-Barah-Kshetra.pdf|date=2023-06-11}}</ref>
Barhakune Daha e suudu dewal Baraha: Ina woni e nder diiwaan 7ɓo e nder wuro ngo. Ina woodi weendu nduu ina waɗi ŋore sappo e ɗiɗi (angles); ko ɗoon innde maggal woni barha kune daha. Temple Allah Bishnu, barah kadi ko nokku tedduɗo wonande hijjooɓe e oon nokku, e templeeji keewɗi Ganesh e Shiva ina ngoni toon. Feere keeriinde ina yuɓɓinee ɗoo e ñalngu Maghe Sankranti. Kadi ko nokku turism.
Barhakune Daha & Baraha Temple Area to Dang
Barakune Daha
== Ƴeew kadi ==
Doggol maayooji leydi Nepal
== Tuugnorgal ==
qv91yduir6sy829zwhkr7g9tz26lhyu
157789
157788
2026-03-27T08:45:37Z
Yariemar 03
11293
157789
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
1q??·ikon
Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude.
Yiytu iwdiiji: "'''Barhakune Daha'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Mars 2022) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas)
'''Barhakune Daha'''
Nepal: ब्रहाकुने दह
Nokku Barhakune Daha to leydi Nepal.Nokku Barhakune Daha to leydi Nepal'''.Barhakune Daha'''<ref>{{Cite web|last=Nasana|date=2017-01-14|title=Mass on Maghe Sankranti|url=https://thehimalayantimes.com/multimedia/maghe-sankranti-barhakune-daha-in-dang|access-date=2022-03-12|website=The Himalayan Times|language=en|archive-date=2021-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210514201452/https://thehimalayantimes.com/multimedia/maghe-sankranti-barhakune-daha-in-dang|url-status=live}}</ref>
Nokkuure Diiwaan Dang, diiwaan Lumbini
Koolaaɗo kuuɓal 28°04′24′′N 82°29′8′′Fuɗnaange
Leyɗeele basin Nepal
Barhakune Daha[1] (Brahakune दह ) ko maayo ngo woni e nder diiwaan Dang, to leydi Nepal. Ɗuum woni ko e wuro laamorgo Ghorahi- 07. Baraha Kshetra ina woɗɗi luumo ngoo kilooji tati (1,9 mi). Ɗuum woni ko e juuɗe diiwanuuji tufɗe Mahabharat to fuɗnaange-rewo. Ñalnde adannde e lewru Magh (limlebbi Nepal), ko ɗoon yuɓɓinta njoɓdi mawndi.
Yimɓe ina kawra e maayo Barhakune Daha e ñalngu mawngu nguu.<ref>[https://greenera.com.np/wp-content/uploads/2019/12/20190615-Barah-Kshetra.pdf ARCHITECTURAL DESIGN & DRAWINGS - Detail Study and Preparation of Masterplan of Barhakune Daha Area Multipurpose Park Dang, Nepal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230611162552/https://greenera.com.np/wp-content/uploads/2019/12/20190615-Barah-Kshetra.pdf|date=2023-06-11}}</ref>
Barhakune Daha e suudu dewal Baraha: Ina woni e nder diiwaan 7ɓo e nder wuro ngo. Ina woodi weendu nduu ina waɗi ŋore sappo e ɗiɗi (angles); ko ɗoon innde maggal woni barha kune daha. Temple Allah Bishnu, barah kadi ko nokku tedduɗo wonande hijjooɓe e oon nokku, e templeeji keewɗi Ganesh e Shiva ina ngoni toon. Feere keeriinde ina yuɓɓinee ɗoo e ñalngu Maghe Sankranti. Kadi ko nokku turism.
Barhakune Daha & Baraha Temple Area to Dang
Barakune Daha
== Ƴeew kadi ==
Doggol maayooji leydi Nepal
== Tuugnorgal ==
2uxcv7snigx0qe7gj8pmp70nuwr3a6m
Barsakelmes Lake
0
38080
157790
2026-03-27T08:52:23Z
Yariemar 03
11293
Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi ikon Ndee winndannde tuugii ko e lowre wootere walla no feewi. Yeewtere jowitiinde heen ina waawi taweede e hello yeewtere ndee. Wallu moƴƴinde ndee winndannde e naatnude ciimtol e lowre ɓeydaande. Yiytu iwdiiji: "'''Maayo Barsakelmes'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Febariyee '''2019)''' '''Laana Barsakelmes''' Барсакелмес (Kazakh) Nokku oo ko diiwaan Kizylorda, leydi Kasaksta..."
157790
wikitext
text/x-wiki
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
ikon
Ndee winndannde tuugii ko e lowre wootere walla no feewi. Yeewtere jowitiinde heen ina waawi taweede e hello yeewtere ndee. Wallu moƴƴinde ndee winndannde e naatnude ciimtol e lowre ɓeydaande.
Yiytu iwdiiji: "'''Maayo Barsakelmes'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Febariyee '''2019)'''
'''Laana Barsakelmes'''
Барсакелмес (Kazakh)
Nokku oo ko diiwaan Kizylorda, leydi Kasakstan
Koolaaɗo kuuɓal 46,23°N 59,69°E
Sifaa Endorheik, salte, ɓooyɗo maayo
Naatgol adanngol e maayo Aral worgo
Leyɗeele Basin Kasakstan
Wertallo leydi ndii ko 0 km2 (2025)
Hakindo luggiɗde 0 m (2025)<ref>{{Cite web|title=NASA Worldview|url=https://worldview.earthdata.nasa.gov/?v=55.40134657814404,43.1420129496963,63.605296486862215,47.379217847605695&t=2025-11-16-T19%3A36%3A38Z|access-date=2025-11-16|website=worldview.earthdata.nasa.gov|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=NASA Worldview|url=https://worldview.earthdata.nasa.gov/?v=57.7354670632335,45.093594967478474,61.81614680416942,47.20730805597156&t=2025-12-16-T01%3A02%3A43Z|access-date=2025-12-19|website=worldview.earthdata.nasa.gov|language=en}}</ref>
Jaambaraagal ndiyam ko 0 km3 (2025)
Duundeeji 0
Kartal<ref>{{Cite web|title=The North Aral Sea and Barsakelmes Lake in Kazakhstan - NASA|url=https://www.nasa.gov/image-article/north-aral-sea-barsakelmes-lake-kazakhstan/|access-date=2024-09-17|language=en-US}}</ref>
Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi
Kartal jokkondirngal e maayo Barsakelmes
Lake Barsakelmes ko ladde tokosere, ɓuuɓnde, tawaande hakkunde maayo Fuɗnaange e maayo Hirnaange maayo Aral gonnooɗo ngootaagu. Ko ɗum heddii e maayo Fuɗnaange-rewo gonnooɗo maayo Aral worgo.
Tariya
Ladde Barsakelmes e lewru ut 2024.
Hedde kitaale 2010, maayo Barsakelmes feccii e maayo Aral worgo. Ko maayo Aral worgo ñamlata ɗum sahaa e sahaa fof caggal toɓo mawngo walla nees.
E lewru noowammbar 2025, ɓuuɓri maayo ngoo yoori haa laaɓi ko adii nde Barsakelmes feccii e maayo Aral. Kono, sabu toɓooli e cakkital lewru desaambar e hitaande ndee, won ndiyam artiraa.
== Ƴeew kadi ==
Barsa-Kelmes
== Tuugnorgal ==
6dzznbavisxqul1k966hk9wmk55uj16
157791
157790
2026-03-27T08:53:37Z
Yariemar 03
11293
157791
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
ikon
Ndee winndannde tuugii ko e lowre wootere walla no feewi. Yeewtere jowitiinde heen ina waawi taweede e hello yeewtere ndee. Wallu moƴƴinde ndee winndannde e naatnude ciimtol e lowre ɓeydaande.
Yiytu iwdiiji: "'''Maayo Barsakelmes'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Febariyee '''2019)'''
'''Laana Barsakelmes'''
Барсакелмес (Kazakh)
Nokku oo ko diiwaan Kizylorda, leydi Kasakstan
Koolaaɗo kuuɓal 46,23°N 59,69°E
Sifaa Endorheik, salte, ɓooyɗo maayo
Naatgol adanngol e maayo Aral worgo
Leyɗeele Basin Kasakstan
Wertallo leydi ndii ko 0 km2 (2025)
Hakindo luggiɗde 0 m (2025)<ref>{{Cite web|title=NASA Worldview|url=https://worldview.earthdata.nasa.gov/?v=55.40134657814404,43.1420129496963,63.605296486862215,47.379217847605695&t=2025-11-16-T19%3A36%3A38Z|access-date=2025-11-16|website=worldview.earthdata.nasa.gov|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=NASA Worldview|url=https://worldview.earthdata.nasa.gov/?v=57.7354670632335,45.093594967478474,61.81614680416942,47.20730805597156&t=2025-12-16-T01%3A02%3A43Z|access-date=2025-12-19|website=worldview.earthdata.nasa.gov|language=en}}</ref>
Jaambaraagal ndiyam ko 0 km3 (2025)
Duundeeji 0
Kartal<ref>{{Cite web|title=The North Aral Sea and Barsakelmes Lake in Kazakhstan - NASA|url=https://www.nasa.gov/image-article/north-aral-sea-barsakelmes-lake-kazakhstan/|access-date=2024-09-17|language=en-US}}</ref>
Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi
Kartal jokkondirngal e maayo Barsakelmes
Lake Barsakelmes ko ladde tokosere, ɓuuɓnde, tawaande hakkunde maayo Fuɗnaange e maayo Hirnaange maayo Aral gonnooɗo ngootaagu. Ko ɗum heddii e maayo Fuɗnaange-rewo gonnooɗo maayo Aral worgo.
Tariya
Ladde Barsakelmes e lewru ut 2024.
Hedde kitaale 2010, maayo Barsakelmes feccii e maayo Aral worgo. Ko maayo Aral worgo ñamlata ɗum sahaa e sahaa fof caggal toɓo mawngo walla nees.
E lewru noowammbar 2025, ɓuuɓri maayo ngoo yoori haa laaɓi ko adii nde Barsakelmes feccii e maayo Aral. Kono, sabu toɓooli e cakkital lewru desaambar e hitaande ndee, won ndiyam artiraa.
== Ƴeew kadi ==
Barsa-Kelmes
== Tuugnorgal ==
alzpg1xdriekqx2oh3kcl9sqmeo7h4y
Bàu Tró
0
38081
157792
2026-03-27T08:59:48Z
Yariemar 03
11293
Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi '''Baau Tró''' Yiyngo Bàu Tró e dow weeyo (Wuro Đồng Hới woni caggal) '''Bàu Tró''' ina tawee to VietnamBàu TróBàu Tró Nokku Đồng Hới, diiwaan Quảng Bình Koolaaɗo kuuɓal 17,491389° Fuɗnaange 106,622778° Fuɗnaange Leyɗeele baasiɗe wiyetnaam '''Bàu Tró''' (Bàu e ɗemngal Vietnam firti ko weendu) ko maayo e nder wuro Đồng Hới, e nder diiwaan Quảng Bình, to leydi Vietnam. Ooɗoo..."
157792
wikitext
text/x-wiki
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
'''Baau Tró'''
Yiyngo Bàu Tró e dow weeyo (Wuro Đồng Hới woni caggal)
'''Bàu Tró''' ina tawee to VietnamBàu TróBàu Tró
Nokku Đồng Hới, diiwaan Quảng Bình
Koolaaɗo kuuɓal 17,491389° Fuɗnaange 106,622778° Fuɗnaange
Leyɗeele baasiɗe wiyetnaam
'''Bàu Tró''' (Bàu e ɗemngal Vietnam firti ko weendu) ko maayo e nder wuro Đồng Hới, e nder diiwaan Quảng Bình, to leydi Vietnam. Ooɗoo maayo ko ndiyam laaɓɗam teeŋtuɗam wonande ko ina ɓura 130 000 hoɗɓe e Đồng Hới. Bàu Tró ɓuri anndeede ko e ko arkewolosi Faraysenaaɓe njiyti e yontaaji Indosiin Farayse. Geɗe tawaaɗe ɗoo ɗee ina njogii duuɓi 5 000 jooni, ina kollita seedeeji teeŋtuɗi ko fayti e koɗki aadee e nder ndeeɗoo nokku.<ref>{{Cite journal |last=Vietnamese Archaeological Association |last2=Nguyen |first2=Khac Su |date=2022-04-15 |title=Vietnam’s Middle and Late Neolithic marine cultures |url=https://d.vjst.vn/index.php/vmost_jossh/article/view/270/253 |journal=Ministry of Science and Technology, Vietnam |volume=64 |issue=1 |pages=112–128 |doi=10.31276/VMOSTJOSSH.64(1).112-128|doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite web |last=An |first=Thiên |date=2023-10-12 |title=Bàu Tró: Kỳ lạ hồ nước ngọt 'không đáy' trên triền cát trắng |url=https://www.saostar.vn/sac-mau-cuoc-song/bau-tro-ky-la-ho-nuoc-ngot-khong-day-tren-trien-cat-trang-202312111114295099.html |website=SAOstar}}</ref>
== Tuugnorgal ==
ive16n27nni0ofiu85017oibvclw1l1
157793
157792
2026-03-27T09:00:46Z
Yariemar 03
11293
157793
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi
'''Baau Tró'''
Yiyngo Bàu Tró e dow weeyo (Wuro Đồng Hới woni caggal)
'''Bàu Tró''' ina tawee to VietnamBàu TróBàu Tró
Nokku Đồng Hới, diiwaan Quảng Bình
Koolaaɗo kuuɓal 17,491389° Fuɗnaange 106,622778° Fuɗnaange
Leyɗeele baasiɗe wiyetnaam
'''Bàu Tró''' (Bàu e ɗemngal Vietnam firti ko weendu) ko maayo e nder wuro Đồng Hới, e nder diiwaan Quảng Bình, to leydi Vietnam. Ooɗoo maayo ko ndiyam laaɓɗam teeŋtuɗam wonande ko ina ɓura 130 000 hoɗɓe e Đồng Hới. Bàu Tró ɓuri anndeede ko e ko arkewolosi Faraysenaaɓe njiyti e yontaaji Indosiin Farayse. Geɗe tawaaɗe ɗoo ɗee ina njogii duuɓi 5 000 jooni, ina kollita seedeeji teeŋtuɗi ko fayti e koɗki aadee e nder ndeeɗoo nokku.<ref>{{Cite journal |last=Vietnamese Archaeological Association |last2=Nguyen |first2=Khac Su |date=2022-04-15 |title=Vietnam’s Middle and Late Neolithic marine cultures |url=https://d.vjst.vn/index.php/vmost_jossh/article/view/270/253 |journal=Ministry of Science and Technology, Vietnam |volume=64 |issue=1 |pages=112–128 |doi=10.31276/VMOSTJOSSH.64(1).112-128|doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite web |last=An |first=Thiên |date=2023-10-12 |title=Bàu Tró: Kỳ lạ hồ nước ngọt 'không đáy' trên triền cát trắng |url=https://www.saostar.vn/sac-mau-cuoc-song/bau-tro-ky-la-ho-nuoc-ngot-khong-day-tren-trien-cat-trang-202312111114295099.html |website=SAOstar}}</ref>
== Tuugnorgal ==
4sd3ojrbiep16tmspmziqwatf4oqza2
Ejike Asiegbu
0
38082
157794
2026-03-27T09:13:09Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Ejike Asiegbu''' // C (jibinaa ko 8 noowammbar 1959) ko fijoowo e fijoowo filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], o woniino hooreejo fedde fijooɓe leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] gila 2005 haa 2009. Ko adii ɗuum o golliima no balloowo hooreejo leydi Biafran ɓooyɗo Odumegwu Ojukwu e nder wooteeji doosɗe leydi [[Abuja]] e hitaande 1994. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Asiegbu jibinaa ko ñalnde 8 noowammbar 1959 to Umuahia. O fuɗɗii jaŋde makko lesle..."
157794
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ejike Asiegbu''' // C (jibinaa ko 8 noowammbar 1959) ko fijoowo e fijoowo filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], o woniino hooreejo fedde fijooɓe leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] gila 2005 haa 2009. Ko adii ɗuum o golliima no balloowo hooreejo leydi Biafran ɓooyɗo Odumegwu Ojukwu e nder wooteeji doosɗe leydi [[Abuja]] e hitaande 1994.
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Asiegbu jibinaa ko ñalnde 8 noowammbar 1959 to Umuahia. O fuɗɗii jaŋde makko leslesre ko to duɗal leslesal ''Constitution Crescent'', Aba, o timmini ɗum to duɗal leslesal St. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdul Azeez Attah, to Okene, hade makko timminde jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Christ the King'', [[Onitsha]], e hitaande 1980. Caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port Harcourt e hitaande 1993, o heɓi dipoloma makko ko fayti e ganndal pijirlooji.
==Kugal==
Asiegbu naati e nder fedde filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]([[Nollywood]]) e hitaande 1996, o waɗi golle makko gadane e nder filmo ''Silent Night'', ko ɗum addani mo heɓde darnde. O anndaa ko ɓuri heewde e filmuuji baɗeteeɗi e filmuuji baɗeteeɗi e njiimaandi Pete Edochie, Clem Ohameze, Kanayo O Kanayo e Kenneth Okonkwo.
==Njeenaaje==
Asiegbu heɓii njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen :
Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee e njeenaaje cuɓagol yiyooɓe [[Afrik]] ''Magic'' (AMVCA)
Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e leydi [[Naajeeriya]] e nder njeenaari weltaare yimɓe wuro
Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e darnde ardiinde e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]]
Fijoowo ɓurɗo anndeede e leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] e nder ñalɗi fijirde filmuuji [[Afrik]]
==Nguurndam neɗɗo==
Asiegbu ina resndi Ogechi Asiegbu, ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo.
==Filmogaraafi==
Natal to [[Lagos]] (2024) ko Nonso
Kaafaahi Alla (2024) ko mawɗo Alex
Zarz joofni (2023)
Sukaaɓe rewɓe glamour (2022) ko mawɗo Nkem
Ije Awele (2022)
Pushback (2021) ko Baaba
Baron deƴƴuɗo (2021)
Mbooy : Daartol Ahanna (2020) ko politik
Eyimofe (2020) as Goddey
O woni (2019) ko mawɗo Anyaoku
Leñol jeewte (2012) ko jom suudu Kabaka
Kaalis bonɗo (2008) hono Mr Benson
Haalaaji deƴƴuɗi (2007)
Woto ngon Val am (2006) hono Smith
Muñal cakkitiingal (2006)
Doole ina poti waylude juuɗe (2006)
Wolɓe (2006) ko ofisee faculté
Ekipaaji noogas e tati (2005) ko Bimbo
Jokkondiral kuuɓtodinngal (2005)
Finnde kaalis (2005) hono Collins
Baron en (2005)
Dowlaaji (2005) ko mawɗo ƴeewtotooɗo
Kaalis keewɗo (2005)
Wakkati maayde (2005)
Sukaaɓe Abuja (2004)
Ko ɓuri hakkille (2004) hono Doktoor Mike
Nde Alla wiyi eey (2003) hono Martin
Keeri (2001)
Keeri ɓuuɓɗi (2000) ko Jimmy
Coodgu nguu (1999) ko Charles
Orakel (1998)
Pijirlooji mbonɗi (1998)
Kaalis ƴiiƴam (1997) ko mawɗo
Laabi (1997)
Jemma deƴƴuɗo (1996)
==Tuugnorgal==
4wdltywucu2ahe67wkiequuy5dakmbg
157795
157794
2026-03-27T09:22:42Z
MOIBARDE
10068
157795
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ejike Asiegbu''' // C (jibinaa ko 8 noowammbar 1959) ko fijoowo e fijoowo filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], o woniino hooreejo fedde fijooɓe leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] gila 2005 haa 2009. Ko adii ɗuum o golliima no balloowo hooreejo leydi Biafran ɓooyɗo [[Odumegwu Ojukwu]] e nder wooteeji doosɗe leydi [[Abuja]] e hitaande 1994.<ref>{{cite news|url=http://allafrica.com/stories/201408081108.html|title=Nigeria: Godfather Ejike Asiegbu Returns|work=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian Newspaper]]|publisher=AllAfrica|last=Husseini|first=Shaibu|date=8 August 2014|accessdate=31 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web|title=As president of AGN, people are scared of giving me roles —Ejike|url=https://www.modernghana.com/nollywood/2705/as-president-of-agn-people-are-scared-of-giving-me-roles-e.html|access-date=2025-08-29|website=Modern Ghana|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|last=vanguard|date=2011-04-16|title=Why crisis rocking actors' house won't end soon - Ejike Asiegbu|url=https://www.vanguardngr.com/2011/04/why-crisis-rocking-actors%E2%80%99-house-won%E2%80%99t-end-soon-ejike-asiegbu/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-08-29|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{cite news|url=http://dailypost.ng/2012/02/24/life-as-ojukwus-p-a-ejike-asiegbu/|location=Lagos, Nigeria|title=Life as Ojukwu's P.A – Ejike Asiegbu|last=Godwin|first=Ameh Comrade|date=24 February 2012|accessdate=31 March 2016|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]}}</ref>
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Asiegbu jibinaa ko ñalnde 8 noowammbar 1959 to [[Umuahia North|Umuahia]]. O fuɗɗii jaŋde makko leslesre ko to duɗal leslesal ''Constitution Crescent'', Aba, o timmini ɗum to duɗal leslesal St. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdul Azeez Attah, to [[Okene]], hade makko timminde jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Christ the King'', [[Onitsha]], <ref>{{Cite web|title=Ejike Asiegbu Movies List {{!}} Rotten Tomatoes {{!}} Rotten Tomatoes|url=https://www.rottentomatoes.com/celebrity/ejike_asiegbu|access-date=2025-08-29|website=www.rottentomatoes.com|language=en}}</ref>e hitaande 1980. Caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port Harcourt e hitaande 1993, o heɓi dipoloma makko ko fayti e ganndal pijirlooji.
==Kugal==
Asiegbu naati e nder fedde filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]([[Nollywood]]) e hitaande 1996, o waɗi golle makko gadane e nder filmo ''Silent Night'', ko ɗum addani mo heɓde darnde. O anndaa ko ɓuri heewde e filmuuji baɗeteeɗi e filmuuji baɗeteeɗi e njiimaandi Pete Edochie, Clem Ohameze, Kanayo O Kanayo e Kenneth Okonkwo.
==Njeenaaje==
Asiegbu heɓii njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen :
Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee e njeenaaje cuɓagol yiyooɓe [[Afrik]] ''Magic'' (AMVCA)
Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e leydi [[Naajeeriya]] e nder njeenaari weltaare yimɓe wuro
Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e darnde ardiinde e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]]
Fijoowo ɓurɗo anndeede e leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] e nder ñalɗi fijirde filmuuji [[Afrik]]
==Nguurndam neɗɗo==
Asiegbu ina resndi Ogechi Asiegbu, ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo.
==Filmogaraafi==
Natal to [[Lagos]] (2024) ko Nonso
Kaafaahi Alla (2024) ko mawɗo Alex
Zarz joofni (2023)
Sukaaɓe rewɓe glamour (2022) ko mawɗo Nkem
Ije Awele (2022)
''Pushback'' (2021) ko Baaba
Baron deƴƴuɗo (2021)
Mbooy : Daartol Ahanna (2020) ko politik
Eyimofe (2020) as Goddey
O woni (2019) ko mawɗo Anyaoku
Leñol jeewte (2012) ko jom suudu Kabaka
Kaalis bonɗo (2008) hono Mr Benson
Haalaaji deƴƴuɗi (2007)
Woto ngon Val am (2006) hono Smith
Muñal cakkitiingal (2006)
Doole ina poti waylude juuɗe (2006)
Wolɓe (2006) ko ofisee faculté
==Tuugnorgal==
nnih5jtveeajzy85jc105z70e9h5ae8
Chigozie Atuanya
0
38083
157796
2026-03-27T09:31:33Z
MOIBARDE
10068
Created page with "{{Databox}}'''Zeal Chigozie Atuanya'''// c (jibinaa ko 13 suwee 1980) ko fiyoowo filmuuji, peewnoowo filmuuji, jom ngalu. Ko kanko woni hooreejo fedde Skybridimpex roof e TV kaaw Lala. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Atuanya jibinaa ko to Aba, to diiwaan Abia, to leydi Najeriya, o jeyaa ko to Nri to diiwaan Anambra. O heɓi B.Sc makko. e nder njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal leydi [[Enugu]]. ==Kugal== Atuanya waɗii yeewtere mum adan..."
157796
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Zeal Chigozie Atuanya'''// c (jibinaa ko 13 suwee 1980) ko fiyoowo filmuuji, peewnoowo filmuuji, jom ngalu. Ko kanko woni hooreejo fedde Skybridimpex roof e TV kaaw Lala.
==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol==
Atuanya jibinaa ko to Aba, to diiwaan Abia, to leydi Najeriya, o jeyaa ko to Nri to diiwaan Anambra. O heɓi B.Sc makko. e nder njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal leydi [[Enugu]].
==Kugal==
Atuanya waɗii yeewtere mum adannde e ekran e hitaande 1998 ina wiyee King Jaja of Opobo, gila ndeen o yahri yeeso e peewnugol e hollitde filmuuji keewɗi. O meeɗiino wonde ''model'' Delta ''Soap'', o feeñi e gooto e jeewte maɓɓe teleeji.
==Nguurndam neɗɗo==
Atuanya ina resndi Jennifer Obianuju Oranika, jannginoowo sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Igbinedion, to diiwaan Edo. Dewgal gaadanteewal hakkunde maɓɓe waɗi ko ñalnde 31 marse 2013, rewi heen ko dewgal danewal ñalnde 3 ut 2013. Ɓe njogii ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Kaima, jibinaaɗo ñalnde 6 suwee 2014.
==Filmogaraafi cuɓaaɗo==
Ndee doggol jowitiingol e filmo timmaani ; aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe. (Lewru mee 2016)
Jeertinaango sakkitiingo (2002)
Jawdi mbonndi (2003)
Yumma mawɗo
Maleyka am (2004)
Miijooji ɓuuɓɗi (2005)
Mbooy 3
Ladde bonnde
Sukaaɓe Lumba (2008)
Fedde rewɓe (2011) ko Mike
Dogooɓe ɓaleeɓe (2010)
Miijooji ɓuuɓɗi (2005) hono Robert
Miñi am debbo mbelɗo (2006)
Ɓoornugol ɗiɗmol (2006)
Galle laamorɗo (2005)
Chetanna (2015) ko Emeka
Gardiiɗo miñiraagel (2014) ko warhoore
Bojel jibinannde (2018) ko Chike
Wujjaaɗo (2019)
Nkem (2020)
Feccere (2020) ko Kalu
Obidike (2022) ko obidike
Hisnu Laamiiɗo debbo (2022) bana Nkemjika
Kawral teskinngal (2022)
Mr Debbo (2023) ko Chibuzor
==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji==
Ndee doggol timmaani; aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe. (Lewru mee 2016)
Hitaande njeenaari kewu njeenaari Njeñtudi Ref
2011 2011 ''City People'' Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo moƴƴude Won
2014 Njeenaaje filmuuji Akademi Ikonuuji kaŋŋe (GIAMA) Filmuuji ɓurɗi moƴƴude e nder leydi –Chetanna heɓi
2015 2015 Njeenaaje Akademi Filmuuji Afrik Zulu Ko ɓuri moƴƴude e fiyooɓe koɗki (gorko) Won
2016 4ɓo Afrik Magic Viewers Choice Awards Peewnoowo filmo ɓurɗo moƴƴude e ɗemngal ngenndiwal (Igbo) toɗɗaama
Ƴeew kadi
Doggol fijooɓe [[Naajeeriya]]
==Tuugnorgal==
rqo0gv2mtedwd08wt7sp3h00ujg6ogg
Spool heel
0
38084
157797
2026-03-27T09:41:02Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Taƴre spool ko taƴre paɗe yaajnde dow e les, ɓurnde famɗude e hakkunde, ko noon nanndirta e taƴre cotton walla waktu. Taƴe spool ina ngonnoo e Orop e jamaanu Barok e Rokoko. Waktuuji goɗɗi ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin ngoni kitaale 1860 e 1950. Ooɗoo look ko John Fluevog ɓuri lollude ɗum. Taƴre spool les ina jogii ɓuuɓol tokosol ceertungol e les taƴre ndee. Taƴe spool ɓurɗe toowde ina ɓadii nanndude e taƴre stiletto, kono ina waɗi flare e les. Spool..."
157797
wikitext
text/x-wiki
Taƴre spool ko taƴre paɗe yaajnde dow e les, ɓurnde famɗude e hakkunde, ko noon nanndirta e taƴre cotton walla waktu. Taƴe spool ina ngonnoo e Orop e jamaanu Barok e Rokoko. Waktuuji goɗɗi ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin ngoni kitaale 1860 e 1950. Ooɗoo look ko John Fluevog ɓuri lollude ɗum.
Taƴre spool les ina jogii ɓuuɓol tokosol ceertungol e les taƴre ndee. Taƴe spool ɓurɗe toowde ina ɓadii nanndude e taƴre stiletto, kono ina waɗi flare e les.
Spool taƴe ina ndokka weltaare e ɓoorniiɗo ɗum, ina hiisee wonde cuɓal paɗe taƴe kuuɓtodinɗe.
Tuugnorgal
rb11gflbpj5rrtuxqzqery7xmxdqmwz
157798
157797
2026-03-27T09:43:01Z
SUZYFATIMA
13856
157798
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Taƴre spool''' ko taƴre paɗe yaajnde dow e les, ɓurnde famɗude e hakkunde, ko noon nanndirta e taƴre cotton walla waktu. Taƴe spool ina ngonnoo e Orop e jamaanu Barok e Rokoko. Waktuuji goɗɗi ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin ngoni kitaale 1860 e 1950. Ooɗoo look ko John Fluevog ɓuri lollude ɗum.
Taƴre spool les ina jogii ɓuuɓol tokosol ceertungol e les taƴre ndee. Taƴe spool ɓurɗe toowde ina ɓadii nanndude e taƴre stiletto, kono ina waɗi flare e les.
Spool taƴe ina ndokka weltaare e ɓoorniiɗo ɗum, ina hiisee wonde cuɓal paɗe taƴe kuuɓtodinɗe.
== Tuugnorgal ==
tb4zx7npb8xtpm116cj062ptqr019ok
157799
157798
2026-03-27T09:55:21Z
SUZYFATIMA
13856
157799
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Taƴre spool''' ko taƴre paɗe yaajnde dow e les, ɓurnde famɗude e hakkunde, ko noon nanndirta e taƴre cotton walla waktu. Taƴe spool ina ngonnoo e Orop e jamaanu Barok e Rokoko. Waktuuji goɗɗi ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin ngoni kitaale 1860 e 1950. Ooɗoo look ko John Fluevog ɓuri lollude ɗum.
Taƴre spool les ina jogii ɓuuɓol tokosol ceertungol e les taƴre ndee. Taƴe spool ɓurɗe toowde ina ɓadii nanndude e taƴre stiletto, kono ina waɗi flare e les.
Spool taƴe ina ndokka weltaare e ɓoorniiɗo ɗum, ina hiisee wonde cuɓal paɗe taƴe kuuɓtodinɗe.<ref>{{cite book|title=Color and design in apparel|last=Chambers|first=Bernice Gertrude|page=462|year=1942|publisher=[[Prentice-Hall]]|oclc=1703151}}</ref><ref>{{cite book|title=Shoes|last=Pratt|first=Lucy|author2=Linda Woolley|page=124|year=1999|publisher=[[Victoria and Albert Museum]]|isbn=978-1-85177-285-8}}</ref><ref>{{cite book|title=A handbook of costume drawing: a guide to drawing the period figure for costume design students|last=Baker|first=Georgia O'Daniel|page=94|year=2000|publisher=[[Focal Press]]|isbn=978-0-240-80403-3}}</ref><ref>{{cite book|title=Historic costume for the stage|last=Barton|first=Lucy|page=441|year=1963|publisher=W. H. Baker|oclc=331332}}</ref><ref>{{cite book|title=Historic costume for the stage|last=Barton|first=Lucy|page=441|year=1963|publisher=W. H. Baker|oclc=331332}}</ref><ref>{{cite book|title=Shoes in Vogue since 1910|last=Probert|first=Christina|page=[https://archive.org/details/shoesinvoguesinc0000prob/page/52 52]|year=1981|publisher=[[Abbeville Press]]|isbn=978-0-89659-241-4|url=https://archive.org/details/shoesinvoguesinc0000prob/page/52}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
5863xmy94n2df8ns2nv53akk9mma27r
Hwagwan
0
38085
157800
2026-03-27T09:59:15Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Hwagwan (Kore: 화관) ko mbaydi aadaaji koreeji ɗi rewɓe ɓoornotonoo, ko aadaaji ngam ñalɗi kewuuji ko wayi no dewgal. Ina nanndi e jokduri e mbaadi e golle, kono hwagan ɓuri laaɓtude. Hwagwan ɓuri 'jokduri' mawnude seeɗa, ina huutoree ngam teeŋtinde ŋarɗugol e faarnoraade kaŋŋe, bichui e perle e dow mbaydi. Tuugnorgal"
157800
wikitext
text/x-wiki
Hwagwan (Kore: 화관) ko mbaydi aadaaji koreeji ɗi rewɓe ɓoornotonoo, ko aadaaji ngam ñalɗi kewuuji ko wayi no dewgal. Ina nanndi e jokduri e mbaadi e golle, kono hwagan ɓuri laaɓtude.
Hwagwan ɓuri 'jokduri' mawnude seeɗa, ina huutoree ngam teeŋtinde ŋarɗugol e faarnoraade kaŋŋe, bichui e perle e dow mbaydi.
Tuugnorgal
bkpdzqmg3m0rcobkx0pot1o7f293x1f
157801
157800
2026-03-27T10:01:00Z
SUZYFATIMA
13856
157801
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hwagwan''' (Kore: 화관) ko mbaydi aadaaji koreeji ɗi rewɓe ɓoornotonoo, ko aadaaji ngam ñalɗi kewuuji ko wayi no dewgal. Ina nanndi e jokduri e mbaadi e golle, kono hwagan ɓuri laaɓtude.
Hwagwan ɓuri 'jokduri' mawnude seeɗa, ina huutoree ngam teeŋtinde ŋarɗugol e faarnoraade kaŋŋe, bichui e perle e dow mbaydi.
== Tuugnorgal ==
73epsd5yrhg9y2gbsi2di9eu6myq24h
157802
157801
2026-03-27T10:08:36Z
SUZYFATIMA
13856
157802
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hwagwan''' (Kore: 화관) ko mbaydi aadaaji koreeji ɗi rewɓe ɓoornotonoo, ko aadaaji ngam ñalɗi kewuuji ko wayi no dewgal. Ina nanndi e jokduri e mbaadi e golle, kono hwagan ɓuri laaɓtude.
Hwagwan ɓuri 'jokduri' mawnude seeɗa, ina huutoree ngam teeŋtinde ŋarɗugol e faarnoraade kaŋŋe, bichui e perle e dow mbaydi.<ref>{{cite web|title=Wedding Clothes|url=http://www.lifeinkorea.com/culture/marriage/marriage.cfm?xURL=clothes|publisher=Life in Korea|access-date=2008-09-16|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080803181612/http://www.lifeinkorea.com/Culture/Marriage/marriage.cfm?xURL=clothes|archive-date=2008-08-03}}</ref><ref>{{cite web|url=http://russian.tour2korea.com/enu/CU/CU_EN_8_1_2.jsp|title=Hanboks (Traditional Clothing)|work=Headgear and Accessories Worn Together with Hanbok|publisher=[[Korea Tourism Organization]]|access-date=2008-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131002225735/http://english.visitkorea.or.kr/enu/CU/CU_EN_8_1_2.jsp|archive-date=2013-10-02|url-status=dead}}</ref><ref name="EncyKorea">{{cite web|url=http://100.empas.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=258306&v=43|script-title=ko:화관 (花冠)|publisher=[[Empas]] / [[EncyKorea]]|access-date=2008-09-20|language=ko}}</ref><ref name="Doosan">{{cite web|url=http://map.encyber.com/search_w/ctdetail.php?masterno=172616&contentno=172616|script-title=ko:화관 (花冠)|publisher=[[Doosan Encyclopedia]]|access-date=2008-09-20|language=ko}}{{dead link|date=April 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://news.donga.com/3/all/20100205/25974911/2|title=[어린이 책]맵시-품위의 꽃… 공주로 사는 법|date=2010-02-06|website=[[The Dong-a Ilbo]]|language=ko|access-date=2019-04-07}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
4ann15a0gpzjnk4nvvpqbv2vqkgg688
Not for Ourselves Alone
0
38086
157803
2026-03-27T10:18:51Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Wonaa ngam koye men tan: Daartol Elizabeth Cady Stanton & Susan B. Anthony ko filmo Ameriknaajo mo Ken Burns waɗi e hitaande 1999, mo Rajo ngenndiijo e WETA waɗi. Nde heɓi njeenaari Peabody e hitaande 1999. Nde yalti e VHS ñalnde 9 noowammbar 1999. Kewuuji ɗi limtaa e nder dokimaa oo Rewolisiyoŋ oo "Miɗo yiɗi wonde suka" Darnde rewɓe e cakkital kitaale 1850 Drudge walla puccu Jokkondiral e dille abolitioniste en Tempere e peewnugol Heege hakkille - k..."
157803
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Wonaa ngam koye men tan: Daartol Elizabeth Cady Stanton & Susan B. Anthony ko filmo Ameriknaajo mo Ken Burns waɗi e hitaande 1999, mo Rajo ngenndiijo e WETA waɗi. Nde heɓi njeenaari Peabody e hitaande 1999. Nde yalti e VHS ñalnde 9 noowammbar 1999.
Kewuuji ɗi limtaa e nder dokimaa oo
Rewolisiyoŋ oo
"Miɗo yiɗi wonde suka" Darnde rewɓe e cakkital kitaale 1850
Drudge walla puccu
Jokkondiral e dille abolitioniste en
Tempere e peewnugol
Heege hakkille - kuule jowitiiɗe e golle
Koolol Seneca Falls ko faati e hakkeeji rewɓe
"Lion gonɗo e kaɓirɗe" - Susan B. Antoni
Ruuhuuji Rewɓe
Fedde ngenndiire loyal debbo e wolde hakkunde leyɗeele Amerik
Kuulal 15ɓal e hakkeeji rewɓe
Rewolisiyoŋ (jaaynde)
Waɗii ɗum! Hakkeeji rewɓe e yeeso ñaawirɗe
Caaktude konngol ngol
Waɗde Daartol
Feccere e ngootaagu - Fedde Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e NWSA kawri
Jiimaandi hoore mum - ko filosof ndimaagu
Deftere debbo - ƴamol diina
Maayde Antoni
Fransiis oo ina ara
Tuugnorgal
glo2kvy6v8u6griw0t4i72hax83t159
157806
157803
2026-03-27T10:22:46Z
Ilya Discuss
10103
157806
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Wonaa ngam koye men tan: Daartol''' Elizabeth Cady Stanton & Susan B. Anthony ko filmo Ameriknaajo mo Ken Burns waɗi e hitaande 1999, mo Rajo ngenndiijo e WETA waɗi. Nde heɓi njeenaari Peabody e hitaande 1999. Nde yalti e VHS ñalnde 9 noowammbar 1999.
Kewuuji ɗi limtaa e nder dokimaa oo
== Rewolisiyoŋ oo ==
"Miɗo yiɗi wonde suka" Darnde rewɓe e cakkital kitaale 1850
Drudge walla puccu
Jokkondiral e dille abolitioniste en
== Tempere e peewnugol ==
Heege hakkille - kuule jowitiiɗe e golle
Koolol Seneca Falls ko faati e hakkeeji rewɓe
"Lion gonɗo e kaɓirɗe" - Susan B. Antoni
Ruuhuuji Rewɓe
Fedde ngenndiire loyal debbo e wolde hakkunde leyɗeele Amerik
Kuulal 15ɓal e hakkeeji rewɓe
== Rewolisiyoŋ (jaaynde) ==
Waɗii ɗum! Hakkeeji rewɓe e yeeso ñaawirɗe
Caaktude konngol ngol
Waɗde Daartol
Feccere e ngootaagu - Fedde Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e NWSA kawri
Jiimaandi hoore mum - ko filosof ndimaagu
Deftere debbo - ƴamol diina
== Maayde Antoni ==
Fransiis oo ina ara
== Tuugnorgal ==
9yzmyw86jj890qvdr2n2ghf5vxegbl1
157807
157806
2026-03-27T10:25:40Z
Ilya Discuss
10103
157807
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Wonaa ngam koye men tan: Daartol''' Elizabeth Cady Stanton & Susan B. Anthony ko filmo Ameriknaajo mo Ken Burns waɗi e hitaande 1999, mo Rajo ngenndiijo e WETA waɗi. Nde heɓi njeenaari Peabody e hitaande 1999. Nde yalti e VHS ñalnde 9 noowammbar 1999.<ref>{{cite web|title=Not For Ourselves Alone|website=[[IMDb]]|url=https://www.imdb.com/title/tt0220253/|access-date=2009-08-18}}</ref><ref>{{cite web|title=Not For Ourselves Alone|website=[[PBS]]|url=https://www.pbs.org/kenburns/not-for-ourselves-alone|access-date=2009-08-18}}</ref><ref>[http://www.peabodyawards.com/award-profile/not-for-ourselves-alone-the-story-of-elizabeth-cady-stanton-and-susan-b.-an 59th Annual Peabody Awards], May 2000.</ref>
Kewuuji ɗi limtaa e nder dokimaa oo
== Rewolisiyoŋ oo ==
"Miɗo yiɗi wonde suka" Darnde rewɓe e cakkital kitaale 1850
Drudge walla puccu
Jokkondiral e dille abolitioniste en
== Tempere e peewnugol ==
Heege hakkille - kuule jowitiiɗe e golle
Koolol Seneca Falls ko faati e hakkeeji rewɓe
"Lion gonɗo e kaɓirɗe" - Susan B. Antoni
Ruuhuuji Rewɓe
Fedde ngenndiire loyal debbo e wolde hakkunde leyɗeele Amerik
Kuulal 15ɓal e hakkeeji rewɓe
== Rewolisiyoŋ (jaaynde) ==
Waɗii ɗum! Hakkeeji rewɓe e yeeso ñaawirɗe
Caaktude konngol ngol
Waɗde Daartol
Feccere e ngootaagu - Fedde Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e NWSA kawri
Jiimaandi hoore mum - ko filosof ndimaagu
Deftere debbo - ƴamol diina
== Maayde Antoni ==
Fransiis oo ina ara
== Tuugnorgal ==
si0vf349ekkvqws4dlj9d57tchhrcdw
Twill tape
0
38087
157804
2026-03-27T10:20:02Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Tape twill walla tape twilled ko kaset ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, walla ɓuuɓɗo. Ina waawi huutoreede e sewnde e taƴde ngam semmbinde sewnde, waɗde kaɓirɗe, jokkondirde e geɗe, e waɗde jokkondire tiiɗɗe ngam udditde comci (yeru, e dow gonɗi safrirde). Tape twill ina huutoree kadi e nder teyaaɗere ngam haɓɓude ridooji, kaɓirɗe e senaare e geɗe ceertuɗe, walla ngam haɓɓude ɓoggi kaɓirɗe mbe..."
157804
wikitext
text/x-wiki
Tape twill walla tape twilled ko kaset ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, walla ɓuuɓɗo. Ina waawi huutoreede e sewnde e taƴde ngam semmbinde sewnde, waɗde kaɓirɗe, jokkondirde e geɗe, e waɗde jokkondire tiiɗɗe ngam udditde comci (yeru, e dow gonɗi safrirde). Tape twill ina huutoree kadi e nder teyaaɗere ngam haɓɓude ridooji, kaɓirɗe e senaare e geɗe ceertuɗe, walla ngam haɓɓude ɓoggi kaɓirɗe mbele ɗe ɓuuɓtoo.
Tuugnorgal
1ob5l8i2zzki4tgwzugyseozcb13cwx
157805
157804
2026-03-27T10:21:34Z
SUZYFATIMA
13856
157805
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tape twill''' walla tape twilled ko kaset ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, walla ɓuuɓɗo. Ina waawi huutoreede e sewnde e taƴde ngam semmbinde sewnde, waɗde kaɓirɗe, jokkondirde e geɗe, e waɗde jokkondire tiiɗɗe ngam udditde comci (yeru, e dow gonɗi safrirde). Tape twill ina huutoree kadi e nder teyaaɗere ngam haɓɓude ridooji, kaɓirɗe e senaare e geɗe ceertuɗe, walla ngam haɓɓude ɓoggi kaɓirɗe mbele ɗe ɓuuɓtoo.
== Tuugnorgal ==
imfzexgur2o4tn2j395m2ni48rb8bud
157808
157805
2026-03-27T10:27:35Z
SUZYFATIMA
13856
157808
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tape twill''' walla tape twilled ko kaset ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, walla ɓuuɓɗo. Ina waawi huutoreede e sewnde e taƴde ngam semmbinde sewnde, waɗde kaɓirɗe, jokkondirde e geɗe, e waɗde jokkondire tiiɗɗe ngam udditde comci (yeru, e dow gonɗi safrirde). Tape twill ina huutoree kadi e nder teyaaɗere ngam haɓɓude ridooji, kaɓirɗe e senaare e geɗe ceertuɗe, walla ngam haɓɓude ɓoggi kaɓirɗe mbele ɗe ɓuuɓtoo.<ref name="Fairchild">{{Cite book|edition=7th|publisher=Fairchild Publications|isbn=9780870057076|last1=Tortora|first1=Phyllis G.|last2=Merkel|first2=Robert S.|title=Fairchild's Dictionary of Textiles|location=New York|date=1996-01-10|page=595}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
iw61jiamt5irszrcldkbxc6dhou4nww
Ella Greenslade
0
38088
157809
2026-03-27T10:30:19Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}2019 Otensheim Go’o Ella Greenslade (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019.[2][3] Tuugnorgal"
157809
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2019 Otensheim Go’o
Ella Greenslade (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.
Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019.[2][3]
Tuugnorgal
oabwcwrauhd6add1rb2cw27czk83ctk
157812
157809
2026-03-27T10:34:13Z
Ilya Discuss
10103
157812
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}2019 Otensheim Go’o
Ella Greenslade (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.
Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019.
Tuugnorgal
3o8xyjb83be7vzu1qcg0m5m0bfti4xq
157813
157812
2026-03-27T10:36:24Z
Ilya Discuss
10103
157813
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ella Greenslade''' (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.
Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019.
== Tuugnorgal ==
65x9za3m6zkjbcwj67g04nonkkiuzqy
157815
157813
2026-03-27T10:38:17Z
Ilya Discuss
10103
157815
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ella Greenslade''' (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.<ref>{{cite web|title=SMC Old Girls stand strong at NZ Rowing Nationals|url=https://stmargarets.school.nz/smc-old-girls-stand-strong-at-nz-rowing-nationals/|publisher=[[St Margaret's College, Christchurch|St Margaret's College]]|access-date=30 August 2021|date=26 February 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=Ella Greenslade|url=http://www.worldrowing.com/athletes/athlete/46971/results/greenslade-ella|publisher=[[World Rowing Federation]]|access-date=8 September 2019|archive-date=2 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190902015615/http://www.worldrowing.com/athletes/athlete/46971/results/greenslade-ella|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Women's eight win gold as NZ top medal charts|url=https://www.rnz.co.nz/news/sport/397925/women-s-eight-win-gold-as-nz-top-medal-charts|work=[[Radio New Zealand]]|access-date=8 September 2019|date=2 September 2019}}</ref>
Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019.
== Tuugnorgal ==
p2ly00kkmxz8t01lcf8y16hkmg9iobo
Maritza Sayalero
0
38089
157810
2026-03-27T10:30:36Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Maritza Sayalero Fernandez ko debbo Venesuelanaajo, jom tiitoonde e nder kawgel ngel. E hitaande 1979, o toɗɗaa ko Miss Venesuela e Miss Universe, debbo gadano ummoriiɗo Venesuela heɓde ndeeɗoo tiitoonde. Giɗo Venesuela hitaande 1979 Sayalero heɓi njeenaari Venesuela hitaande 1979, o lomtii njeenaari Departamento Vargas, e hakke lomtaade leydi mum e hitaande 1979. Miss Aduna Sayalero heɓi njeenaari Miss Universe 1979, yuɓɓinaandi to Perth, to Ostarali ñalnde..."
157810
wikitext
text/x-wiki
Maritza Sayalero Fernandez ko debbo Venesuelanaajo, jom tiitoonde e nder kawgel ngel. E hitaande 1979, o toɗɗaa ko Miss Venesuela e Miss Universe, debbo gadano ummoriiɗo Venesuela heɓde ndeeɗoo tiitoonde.
Giɗo Venesuela hitaande 1979
Sayalero heɓi njeenaari Venesuela hitaande 1979, o lomtii njeenaari Departamento Vargas, e hakke lomtaade leydi mum e hitaande 1979.
Miss Aduna
Sayalero heɓi njeenaari Miss Universe 1979, yuɓɓinaandi to Perth, to Ostarali ñalnde 19 sulyee 2012. Ko kanko woni gadano heɓde njeenaari ndi ummorii ko Venesuela.
Tuugnorgal
ndp2sf0rdn0rgf8akmwy9m6kl6sslwr
157811
157810
2026-03-27T10:32:54Z
SUZYFATIMA
13856
157811
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maritza Sayalero''' Fernandez ko debbo Venesuelanaajo, jom tiitoonde e nder kawgel ngel. E hitaande 1979, o toɗɗaa ko Miss Venesuela e Miss Universe, debbo gadano ummoriiɗo Venesuela heɓde ndeeɗoo tiitoonde.
Giɗo Venesuela hitaande 1979
Sayalero heɓi njeenaari Venesuela hitaande 1979, o lomtii njeenaari Departamento Vargas, e hakke lomtaade leydi mum e hitaande 1979.
Miss Aduna
Sayalero heɓi njeenaari Miss Universe 1979, yuɓɓinaandi to Perth, to Ostarali ñalnde 19 sulyee 2012. Ko kanko woni gadano heɓde njeenaari ndi ummorii ko Venesuela.
== Tuugnorgal ==
hy52xfg89zbe03v2wlwnu657h2uepne
157814
157811
2026-03-27T10:37:41Z
SUZYFATIMA
13856
157814
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maritza Sayalero''' Fernandez ko debbo Venesuelanaajo, jom tiitoonde e nder kawgel ngel. E hitaande 1979, o toɗɗaa ko Miss Venesuela e Miss Universe, debbo gadano ummoriiɗo Venesuela heɓde ndeeɗoo tiitoonde.
Giɗo Venesuela hitaande 1979
Sayalero heɓi njeenaari Venesuela hitaande 1979, o lomtii njeenaari Departamento Vargas, e hakke lomtaade leydi mum e hitaande 1979.
Miss Aduna
Sayalero heɓi njeenaari Miss Universe 1979, yuɓɓinaandi to Perth, to Ostarali ñalnde 19 sulyee 2012. Ko kanko woni gadano heɓde njeenaari ndi ummorii ko Venesuela.<ref name="stage">{{Cite news|date=1979-07-20|title=Fall at Miss Universe Pageant|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1979/07/20/archives/fall-at-miss-universe-pageant.html|access-date=2021-05-27|issn=0362-4331}}</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
9w9esfla651cbfwdoc85871jawl92m6
Michaela Paštiková
0
38090
157816
2026-03-27T10:46:28Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Michaela Paštiková (jibinaa ko 27 marse 1980) ko ƴarotooɗo tennis mo leydi Cekoslowaki. Ñalnde 31 lewru bowte hitaande 2005, Paštiková heɓi limre mum ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni limre 89. Ñalnde 25 sulyee 2005, o heɓi limre 35 e nder limlebbi ɗiɗi WTA. Baaba makko naatni mo e fijo ngo ko e duuɓi tati, ko Jiri Fencl woni coftuɗo mo. Paštiková ɓuri yiɗde ko fiyde e dow leydi. Baaba, Vladimir, ko jannginoowo e coftuɗo tennis, y..."
157816
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Michaela Paštiková (jibinaa ko 27 marse 1980) ko ƴarotooɗo tennis mo leydi Cekoslowaki.
Ñalnde 31 lewru bowte hitaande 2005, Paštiková heɓi limre mum ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni limre 89. Ñalnde 25 sulyee 2005, o heɓi limre 35 e nder limlebbi ɗiɗi WTA.
Baaba makko naatni mo e fijo ngo ko e duuɓi tati, ko Jiri Fencl woni coftuɗo mo. Paštiková ɓuri yiɗde ko fiyde e dow leydi. Baaba, Vladimir, ko jannginoowo e coftuɗo tennis, yumma, Zdena, ko infirmiyee ; Michaela ina jogii miñi mum debbo ina wiyee Marketa.
Paštiková woppi golle tennis e hitaande 2014.
Finaluuji golle WTA
Ɗiɗi : 4 (tiitoonde 1, 3 ɗiɗaɓere)
Tariya
Toɓɓere I
Toɓɓere II
Toɓɓere tataɓere (0-1)
Toɓɓere IV e V (1-2)
Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score
Loss Jul 1998 Prague udditaa,
Leydi Cekoslowaki Leydi Cekoslowaki Kveta Peschke Itali Silvia Farina Elia
Slowaki Karina Habsudova 6-2, 1-6, 1-6
1999 Bol Open, Korowasi leydi Korowasi
Rumaani Andreya Vanc 7-5, 6-7(1), 6-2
Loss Jan 2005 Kanberra hakkunde leyɗeele,
Ostarali Hard Cekoslowaki Gabriyela Chmelinova Itali Tathiana Garbin
Slovenia Tina Krijan 5-7, 6-1, 4-6
Loss Jul 2005 Duɗal leydi Modena, leydi Itali leydi Cekoslowaki
Bosniya e Hersegovina 2-6, 0-6
Finaluuji ITF Circuit
100 000 dolaar ko kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
Gooto: 13 (8-5)
9b7zkt6x5atqah286eszgb11i6r26dj
157817
157816
2026-03-27T10:50:08Z
Ilya Discuss
10103
157817
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Michaela Paštiková''' (jibinaa ko 27 marse 1980) ko ƴarotooɗo tennis mo leydi Cekoslowaki.
Ñalnde 31 lewru bowte hitaande 2005, Paštiková heɓi limre mum ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni limre 89. Ñalnde 25 sulyee 2005, o heɓi limre 35 e nder limlebbi ɗiɗi WTA.
Baaba makko naatni mo e fijo ngo ko e duuɓi tati, ko Jiri Fencl woni coftuɗo mo. Paštiková ɓuri yiɗde ko fiyde e dow leydi. Baaba, Vladimir, ko jannginoowo e coftuɗo tennis, yumma, Zdena, ko infirmiyee ; Michaela ina jogii miñi mum debbo ina wiyee Marketa.
Paštiková woppi golle tennis e hitaande 2014.
Finaluuji golle WTA
Ɗiɗi : 4 (tiitoonde 1, 3 ɗiɗaɓere)
== Tariya ==
Toɓɓere I
Toɓɓere II
Toɓɓere tataɓere (0-1)
Toɓɓere IV e V (1-2)
Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score
Loss Jul 1998 Prague udditaa,
Leydi Cekoslowaki Leydi Cekoslowaki Kveta Peschke Itali Silvia Farina Elia
Slowaki Karina Habsudova 6-2, 1-6, 1-6
1999 Bol Open, Korowasi leydi Korowasi
Rumaani Andreya Vanc 7-5, 6-7(1), 6-2
Loss Jan 2005 Kanberra hakkunde leyɗeele,
Ostarali Hard Cekoslowaki Gabriyela Chmelinova Itali Tathiana Garbin
Slovenia Tina Krijan 5-7, 6-1, 4-6
Loss Jul 2005 Duɗal leydi Modena, leydi Itali leydi Cekoslowaki
Bosniya e Hersegovina 2-6, 0-6
Finaluuji ITF Circuit
100 000 dolaar ko kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
Gooto: 13 (8-5)
opidkmo808i088qi81pts11xqc6djal
Nancy Sihlwayi
0
38091
157818
2026-03-27T10:53:13Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Nomadewuka Nancy Sihlwayi ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange. Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal. Tuugnorgal"
157818
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Nomadewuka Nancy Sihlwayi ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange.
Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal.
Tuugnorgal
4wioa8vkqig3lm2dibhizsi7tgedx2p
157819
157818
2026-03-27T10:54:23Z
Ilya Discuss
10103
157819
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nomadewuka Nancy Sihlwayi''' ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange.
Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal.
== Tuugnorgal ==
1vb5uz8t3frbiamynww7se6emzhvl6s
157820
157819
2026-03-27T10:55:54Z
Ilya Discuss
10103
157820
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nomadewuka Nancy Sihlwayi''' ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange.<ref>{{Cite web|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2021-10-28|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2021-10-28|website=News24|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Phumulo Masualle fires four MECs and reshuffles his government|url=https://www.businesslive.co.za/bd/politics/2018-05-10-phumulo-masualle-fires-four-mecs-and-reshuffles-his-government/|access-date=2021-10-28|website=BusinessLIVE|language=en-ZA}}</ref>
Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal.
== Tuugnorgal ==
gmi2ulbss2hcntt73t9qhh3j1i8dk2k
157821
157820
2026-03-27T10:56:45Z
Ilya Discuss
10103
157821
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nomadewuka Nancy Sihlwayi''' ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange.<ref>{{Cite web|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2021-10-28|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2021-10-28|website=News24|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Phumulo Masualle fires four MECs and reshuffles his government|url=https://www.businesslive.co.za/bd/politics/2018-05-10-phumulo-masualle-fires-four-mecs-and-reshuffles-his-government/|access-date=2021-10-28|website=BusinessLIVE|language=en-ZA}}</ref>
Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal.<ref>{{Cite web|title=Nomadewuka Nancy Sihlwayi|url=http://www.pa.org.za/person/nomadewuka-nancy-sihlwayi/|access-date=2021-10-28|website=People's Assembly|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
0ocp1pxtgdd0034aw6pruhnwaeqz2tm
Karl Ahrens
0
38092
157822
2026-03-27T11:00:31Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Karl Ahrens (13 marse 1924– 6 marse 2015) ko politikaajo lannda Sosiyaal Demokaraasi Almaañnaajo, gonnooɗo tergal Bundestag Almaañnaajo tuggi 1969 haa 1990. O heɓi doktoraa makko e sariya, o woniino balloowo binndoowo nder leydi Sakson les. Ko o tergal Bundestag, o ɓuri golloraade ko e goomu geɗe faggudu. Ahrens wonnoo ko hooreejo Fedde Diiwanuuji Keeri Orop tuggi 1984 haa 1996. O woniino hooreejo Asaambele Parlemaa Konseye Orop tuggi 1983 haa 1988, ko..."
157822
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Karl Ahrens (13 marse 1924– 6 marse 2015) ko politikaajo lannda Sosiyaal Demokaraasi Almaañnaajo, gonnooɗo tergal Bundestag Almaañnaajo tuggi 1969 haa 1990. O heɓi doktoraa makko e sariya, o woniino balloowo binndoowo nder leydi Sakson les. Ko o tergal Bundestag, o ɓuri golloraade ko e goomu geɗe faggudu. Ahrens wonnoo ko hooreejo Fedde Diiwanuuji Keeri Orop tuggi 1984 haa 1996. O woniino hooreejo Asaambele Parlemaa Konseye Orop tuggi 1983 haa 1988, ko kanko woni Almaañnaajo gadano waɗde ɗum.
Tuugnorgal
nrr66qa5kyj0zcl1t2xw4i4gzyvqfxt
157823
157822
2026-03-27T11:01:39Z
Ilya Discuss
10103
157823
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karl Ahrens''' (13 marse 1924– 6 marse 2015) ko politikaajo lannda Sosiyaal Demokaraasi Almaañnaajo, gonnooɗo tergal Bundestag Almaañnaajo tuggi 1969 haa 1990. O heɓi doktoraa makko e sariya, o woniino balloowo binndoowo nder leydi Sakson les. Ko o tergal Bundestag, o ɓuri golloraade ko e goomu geɗe faggudu. Ahrens wonnoo ko hooreejo Fedde Diiwanuuji Keeri Orop tuggi 1984 haa 1996. O woniino hooreejo Asaambele Parlemaa Konseye Orop tuggi 1983 haa 1988, ko kanko woni Almaañnaajo gadano waɗde ɗum.
== Tuugnorgal ==
lhhuiecujyqdtgiv7fhewi9fl8qkgmc
157824
157823
2026-03-27T11:05:40Z
Ilya Discuss
10103
157824
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Karl Ahrens''' (13 marse 1924– 6 marse 2015) ko politikaajo lannda Sosiyaal Demokaraasi Almaañnaajo, gonnooɗo tergal Bundestag Almaañnaajo tuggi 1969 haa 1990. O heɓi doktoraa makko e sariya, o woniino balloowo binndoowo nder leydi Sakson les. Ko o tergal Bundestag, o ɓuri golloraade ko e goomu geɗe faggudu. Ahrens wonnoo ko hooreejo Fedde Diiwanuuji Keeri Orop tuggi 1984 haa 1996. O woniino hooreejo Asaambele Parlemaa Konseye Orop tuggi 1983 haa 1988, ko kanko woni Almaañnaajo gadano waɗde ɗum.<ref name="BTLenz">{{Cite web|last=Lenz|first=Kristin|title=Deutscher Bundestag - Vor 50 Jahren: Bundestag verabschiedet das Städtebauförderungsgesetz|url=https://www.bundestag.de/dokumente/textarchiv/2021/kw28-kalenderblatt-staedtebaufoerderungsgesetz-851586|access-date=2021-11-06|website=Deutscher Bundestag|language=de}}</ref><ref name="DasParlHaunfelder">{{Cite news|last=Haunfelder|first=Bernd|date=2015-03-23|title=Personalia|work=Das Parlament|url=https://www.das-parlament.de/2015/13/kehrseite/366278-366278|access-date=2021-11-06}}</ref><ref name="DasParlHaunfelder" /><ref name="aebr">{{Cite web|title=History|url=https://www.aebr.eu/history/|access-date=2021-11-06|website=AEBR}}</ref><ref>{{Cite web|title=Mr KARL AHRENS|url=https://pace.coe.int/en/members/1389/ahrens|access-date=2021-11-06|website=pace.coe.int}}</ref><ref name="DasParlHaunfelder" /><ref name="cvce">{{Cite web|date=2011-12-08|title=Karl Ahrens|url=https://www.cvce.eu/en/obj/karl_ahrens-en-333cf201-c5da-4b84-8161-665347e42ac9.html|access-date=2021-11-06|website=CVCE.EU by UNI.LU|language=en}}</ref><ref name="DasParlHaunfelder" />
== Tuugnorgal ==
jl7t2hihpgl73tztczpqoj53l9ou9mg
Margot von Renesse
0
38093
157825
2026-03-27T11:11:24Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Margot von Renesse (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo. Ngendam Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O m..."
157825
wikitext
text/x-wiki
Margot von Renesse (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo.
Ngendam
Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022.
Njeenaaje
2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum
2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ
Tuugnorgal
am2knlcqxeq2mtxy2gusm1my82ao19c
157826
157825
2026-03-27T11:12:29Z
Ilya Discuss
10103
157826
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Margot von Renesse (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo.
Ngendam
Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022.
Njeenaaje
2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum
2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ
Tuugnorgal
80i213qcp814990etd69wkj60go84i4
157827
157826
2026-03-27T11:14:11Z
Ilya Discuss
10103
157827
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Margot von Renesse''' (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo.
Ngendam
Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022.
Njeenaaje
2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum
2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ
Tuugnorgal
amimhoknai1c4b6h6q3d2s3ptlthxfs
157828
157827
2026-03-27T11:14:49Z
Ilya Discuss
10103
157828
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Margot von Renesse''' (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo.
== Ngendam ==
Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022.
== Njeenaaje ==
2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum
2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ
== Tuugnorgal ==
c1olael1l5uil2c8h0rndw0qvkozgqh
157829
157828
2026-03-27T11:16:45Z
Ilya Discuss
10103
157829
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Margot von Renesse''' (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo.<ref>[https://www.waz.de/staedte/bochum/sued/ein-abend-fuer-die-poesie-id7410899.html WAZ.de: Ein Abend für Poesie], 2012</ref><ref>[https://www.sueddeutsche.de/politik/interview-mit-margot-von-renesse-embryonen-gebrauchen-1.204736 Sueddeutsche: "Embryonen gebrauchen"], 17 May 2020</ref><ref>[https://www.queer.de/detail.php?article_id=42403 Margot von Renesse gestorben], June 2022</ref>
== Ngendam ==
Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022.
== Njeenaaje ==
2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum
2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ
== Tuugnorgal ==
oonoiqbuy5qiv4risz02dw6by19lnh0
Busisiwe Tshwete
0
38094
157830
2026-03-27T11:20:19Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Busisiwe Tshwete (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo. O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde. Tuugnorgal"
157830
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Busisiwe Tshwete (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC).
Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo.
O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde.
Tuugnorgal
p4n6j5benr2dk7b87y4yhxaoc516upx
157831
157830
2026-03-27T11:21:37Z
Ilya Discuss
10103
157831
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Busisiwe Tshwete''' (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC).
Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo.
O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde.
== Tuugnorgal ==
707et0qjfw69qgedg5fdgiqf1whgt87
157832
157831
2026-03-27T11:22:33Z
Ilya Discuss
10103
157832
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Busisiwe Tshwete''' (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC).<ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=15 May 2021|newspaper=News24|date=15 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=15 May 2021|agency=Eyewitness News|date=15 May 2019}}</ref>
Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo.
O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde.
== Tuugnorgal ==
2l647zxv3meki5pus1aryou0buwyhyq
157833
157832
2026-03-27T11:23:25Z
Ilya Discuss
10103
157833
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Busisiwe Tshwete''' (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC).<ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=15 May 2021|newspaper=News24|date=15 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=15 May 2021|agency=Eyewitness News|date=15 May 2019}}</ref>
Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo.<ref>{{cite web|title=Portfolio Committee on Agriculture, Land Reform and Rural Development|url=https://www.parliament.gov.za/committee-details/140|website=Parliament of South Africa|access-date=15 May 2021}}</ref>
O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde.
== Tuugnorgal ==
b2crw8zdj9nhia6zwpgc7msjp6mdnfs
Janine Thompson
0
38095
157834
2026-03-27T11:26:13Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Janine G. Thompson Tremelling (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field. Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78. Thompson heɓi njeenaari goo..."
157834
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Janine G. Thompson Tremelling (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field.
Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78.
Thompson heɓi njeenaari gooto e hitaande 1986, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗo to Wellington, Rome e to Almaañ e hitaande 1989, o heɓi kadi njeenaari kawgel to Nashville e hitaande 1988.
Finndeeji njillu WTA
Gooto (1 tiitoonde)
Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Nasaraaku 1-0 Mars 1986 Hershey, Dental Dowlaaji Amerika (i) Farayse Catherine Suire 6-1, 6-4
Ɗiɗi (tiitooɗe 4, 5 ɗiɗaɓere)
Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Losko 0–1 mee 1986 Lugano, Siwis Leydi Ostarali Jenny Birne Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin
Leyɗeele dentuɗe Amerik Betsi Nagelsen 2-6, 3-6
Majjugol 0–2 lewru Yarkomaa 1987 Sidney, Ostarali Huɗo Ostarali Jenny Byrne Dental Dowlaaji Amerik Betsy Nagelsen
Ostarali Elisabeth Smili 7-6(7-5), 5-7, 1-6
Losko 0–3 mee 1988 Rome, Itali Leydi Ostarali Jenny Byrne Cekoslowaki Jana Novotná
Faransa Catarin Suire 3-6, 6-4, 5-7
Losko 0–4 mee 1988 Strasbourg, Farayse leydi Ostarali Jenny Byrne Pays-Bas Manon Bollegraf
Nikol Provis mo Ostarali 5-7, 7-6(13-11), 3-6
Winndere 1–4 Oktoobar 1988 Nashville, Dental Dowlaaji Amerik Hard (i) Ostarali Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin
Afrik worgo Rosalin Feerbank 7-5, 6-7(1-7), 6-4
Losko 1–5 lewru Yarkomaa 1989 Auckland, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Patty Fendick
Kanadaa Jill Heterinton 4-6, 4-6
Win 2–5 feebariyee 1989 Wellington, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Ostarali Tracey Morton
Otiris Heidi 7-6(7-3), 6-1
Winndere 3–5 lewru Mbooy 1989 Rome, Itali Leydi Ostarali Elisabeth Smylie Pays-Bas Manon Bollegraf
Arjantiin Mersedes Paz 6-4, 6-3
Win 4–5 mee 1989 Berlin hirnaange, Almaañ hirnaange Clay Ostarali Elizabeth Smylie Afrik worgo Lise Gregory
Leyɗeele dentuɗe Amerik Gretchen Magers 5-7, 6-3, 6-2
Tuugnorgal
0766z0u6rr8htab9t4lty3o4s90bec0
157835
157834
2026-03-27T11:30:17Z
Ilya Discuss
10103
157835
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Janine G. Thompson Tremelling''' (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field.
Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78.
Thompson heɓi njeenaari gooto e hitaande 1986, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗo to Wellington, Rome e to Almaañ e hitaande 1989, o heɓi kadi njeenaari kawgel to Nashville e hitaande 1988.
Finndeeji njillu WTA
Gooto (1 tiitoonde)
Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Nasaraaku 1-0 Mars 1986 Hershey, Dental Dowlaaji Amerika (i) Farayse Catherine Suire 6-1, 6-4
== Ɗiɗi (tiitooɗe 4, 5 ɗiɗaɓere) ==
Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Losko 0–1 mee 1986 Lugano, Siwis Leydi Ostarali Jenny Birne Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin
== Leyɗeele dentuɗe Amerik Betsi Nagelsen 2-6, 3-6 ==
Majjugol 0–2 lewru Yarkomaa 1987 Sidney, Ostarali Huɗo Ostarali Jenny Byrne Dental Dowlaaji Amerik Betsy Nagelsen
== Ostarali Elisabeth Smili 7-6(7-5), 5-7, 1-6 ==
Losko 0–3 mee 1988 Rome, Itali Leydi Ostarali Jenny Byrne Cekoslowaki Jana Novotná
== Faransa Catarin Suire 3-6, 6-4, 5-7 ==
Losko 0–4 mee 1988 Strasbourg, Farayse leydi Ostarali Jenny Byrne Pays-Bas Manon Bollegraf
== Nikol Provis mo Ostarali 5-7, 7-6(13-11), 3-6 ==
Winndere 1–4 Oktoobar 1988 Nashville, Dental Dowlaaji Amerik Hard (i) Ostarali Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin
== Afrik worgo Rosalin Feerbank 7-5, 6-7(1-7), 6-4 ==
Losko 1–5 lewru Yarkomaa 1989 Auckland, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Patty Fendick
== Kanadaa Jill Heterinton 4-6, 4-6 ==
Win 2–5 feebariyee 1989 Wellington, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Ostarali Tracey Morton
== Otiris Heidi 7-6(7-3), 6-1 ==
Winndere 3–5 lewru Mbooy 1989 Rome, Itali Leydi Ostarali Elisabeth Smylie Pays-Bas Manon Bollegraf
== Arjantiin Mersedes Paz 6-4, 6-3 ==
Win 4–5 mee 1989 Berlin hirnaange, Almaañ hirnaange Clay Ostarali Elizabeth Smylie Afrik worgo Lise Gregory
Leyɗeele dentuɗe Amerik Gretchen Magers 5-7, 6-3, 6-2
== Tuugnorgal ==
p49as6sjiflytra9jk9lm5k1im9u9qz
157836
157835
2026-03-27T11:31:14Z
Ilya Discuss
10103
157836
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Janine G. Thompson Tremelling''' (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field.<ref>{{cite web|url=http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/girlsdoubles.html|title=Girls Doubles Finals 1982-2016|work=Wimbledon: Rolls of Honour|publisher=All England Lawn Tennis Club|access-date=13 April 2017}}</ref>
Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78.
Thompson heɓi njeenaari gooto e hitaande 1986, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗo to Wellington, Rome e to Almaañ e hitaande 1989, o heɓi kadi njeenaari kawgel to Nashville e hitaande 1988.
Finndeeji njillu WTA
Gooto (1 tiitoonde)
Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Nasaraaku 1-0 Mars 1986 Hershey, Dental Dowlaaji Amerika (i) Farayse Catherine Suire 6-1, 6-4
== Ɗiɗi (tiitooɗe 4, 5 ɗiɗaɓere) ==
Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Losko 0–1 mee 1986 Lugano, Siwis Leydi Ostarali Jenny Birne Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin
== Leyɗeele dentuɗe Amerik Betsi Nagelsen 2-6, 3-6 ==
Majjugol 0–2 lewru Yarkomaa 1987 Sidney, Ostarali Huɗo Ostarali Jenny Byrne Dental Dowlaaji Amerik Betsy Nagelsen
== Ostarali Elisabeth Smili 7-6(7-5), 5-7, 1-6 ==
Losko 0–3 mee 1988 Rome, Itali Leydi Ostarali Jenny Byrne Cekoslowaki Jana Novotná
== Faransa Catarin Suire 3-6, 6-4, 5-7 ==
Losko 0–4 mee 1988 Strasbourg, Farayse leydi Ostarali Jenny Byrne Pays-Bas Manon Bollegraf
== Nikol Provis mo Ostarali 5-7, 7-6(13-11), 3-6 ==
Winndere 1–4 Oktoobar 1988 Nashville, Dental Dowlaaji Amerik Hard (i) Ostarali Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin
== Afrik worgo Rosalin Feerbank 7-5, 6-7(1-7), 6-4 ==
Losko 1–5 lewru Yarkomaa 1989 Auckland, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Patty Fendick
== Kanadaa Jill Heterinton 4-6, 4-6 ==
Win 2–5 feebariyee 1989 Wellington, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Ostarali Tracey Morton
== Otiris Heidi 7-6(7-3), 6-1 ==
Winndere 3–5 lewru Mbooy 1989 Rome, Itali Leydi Ostarali Elisabeth Smylie Pays-Bas Manon Bollegraf
== Arjantiin Mersedes Paz 6-4, 6-3 ==
Win 4–5 mee 1989 Berlin hirnaange, Almaañ hirnaange Clay Ostarali Elizabeth Smylie Afrik worgo Lise Gregory
Leyɗeele dentuɗe Amerik Gretchen Magers 5-7, 6-3, 6-2
== Tuugnorgal ==
o1fphusq0503ewkhm90y0x0gfegtras
157837
157836
2026-03-27T11:32:02Z
Ilya Discuss
10103
157837
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Janine G. Thompson Tremelling''' (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field.<ref>{{cite web|url=http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/girlsdoubles.html|title=Girls Doubles Finals 1982-2016|work=Wimbledon: Rolls of Honour|publisher=All England Lawn Tennis Club|access-date=13 April 2017}}</ref>
Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78.<ref name="ITFpro">{{cite web|url=http://www.itftennis.com/procircuit/players/player/profile.aspx?playerid=100027746|title=Janine TREMELLING, Player Profile|publisher=ITF Tennis}}</ref>
Thompson heɓi njeenaari gooto e hitaande 1986, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗo to Wellington, Rome e to Almaañ e hitaande 1989, o heɓi kadi njeenaari kawgel to Nashville e hitaande 1988.
Finndeeji njillu WTA
Gooto (1 tiitoonde)
Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Nasaraaku 1-0 Mars 1986 Hershey, Dental Dowlaaji Amerika (i) Farayse Catherine Suire 6-1, 6-4
== Ɗiɗi (tiitooɗe 4, 5 ɗiɗaɓere) ==
Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Losko 0–1 mee 1986 Lugano, Siwis Leydi Ostarali Jenny Birne Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin
== Leyɗeele dentuɗe Amerik Betsi Nagelsen 2-6, 3-6 ==
Majjugol 0–2 lewru Yarkomaa 1987 Sidney, Ostarali Huɗo Ostarali Jenny Byrne Dental Dowlaaji Amerik Betsy Nagelsen
== Ostarali Elisabeth Smili 7-6(7-5), 5-7, 1-6 ==
Losko 0–3 mee 1988 Rome, Itali Leydi Ostarali Jenny Byrne Cekoslowaki Jana Novotná
== Faransa Catarin Suire 3-6, 6-4, 5-7 ==
Losko 0–4 mee 1988 Strasbourg, Farayse leydi Ostarali Jenny Byrne Pays-Bas Manon Bollegraf
== Nikol Provis mo Ostarali 5-7, 7-6(13-11), 3-6 ==
Winndere 1–4 Oktoobar 1988 Nashville, Dental Dowlaaji Amerik Hard (i) Ostarali Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin
== Afrik worgo Rosalin Feerbank 7-5, 6-7(1-7), 6-4 ==
Losko 1–5 lewru Yarkomaa 1989 Auckland, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Patty Fendick
== Kanadaa Jill Heterinton 4-6, 4-6 ==
Win 2–5 feebariyee 1989 Wellington, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Ostarali Tracey Morton
== Otiris Heidi 7-6(7-3), 6-1 ==
Winndere 3–5 lewru Mbooy 1989 Rome, Itali Leydi Ostarali Elisabeth Smylie Pays-Bas Manon Bollegraf
== Arjantiin Mersedes Paz 6-4, 6-3 ==
Win 4–5 mee 1989 Berlin hirnaange, Almaañ hirnaange Clay Ostarali Elizabeth Smylie Afrik worgo Lise Gregory
Leyɗeele dentuɗe Amerik Gretchen Magers 5-7, 6-3, 6-2
== Tuugnorgal ==
02xew5u72ltyzrgyejrefcghbbq4ags