Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.46.0-wmf.21 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Barazil 0 3805 157768 110222 2026-03-27T04:59:04Z Adamu mc 10501 Edit 157768 wikitext text/x-wiki {{databox}} '''Barasiil''' ko [[leydi]] ɓurndi mawnude e nder [[Aameerik]] worgo. Ko leydi joyaɓiri ɓurndi mawnude e winndere ndee to bannge njaajeendi, kadi ndi jeeɗiɗaɓiri to bannge keewal yimɓe, ina waɗi ko ina tolnoo e 212 miliyoŋ neɗɗo. Leydi ndii ko fedde jogiinde dowlaaji 26 e Diisnondiral Fedde nde, ko kañum jaɓɓotoo laamorgo leydi ndii, hono Brasília. Wuro mayri ɓurngo heewde hoɗɓe ko Sao Paulo rewi heen ko Riyo de Janeeroo. Barasiil ɓuri haalde ɗemngal Pulaar e nder winndere nde, ko kañum tan woni leydi e nder leyɗeele Amerik ɗo Pulaar woni ɗemngal laawɗungal.<ref name="Philander2012">{{Cite book|last=Philander|first=S. George|url=https://books.google.com/books?id=B8VE92tDqEEC&pg=PA148|title=Encyclopedia of Global Warming and Climate Change, Second Edition|publisher=Princeton University|year=2012|isbn=978-1-4129-9261-9|edition=Second|volume=1|location=Los Angeles|page=148|oclc=970592418|access-date=16 June 2015|archive-date=25 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231025210536/https://books.google.com/books?id=B8VE92tDqEEC&pg=PA148#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="CrocittiVallance2011">{{Cite book|last=Vallance|first=Monique M.|title=Brazil Today: An Encyclopedia of Life in the Republic|publisher=ABC-CLIO|others=Contributing editor Monique M. Vallance|year=2012|isbn=978-0-313-34672-9|editor-last=Crocitti|editor-first=John J.|page=xxiii|chapter=Preface and Observations on Contemporary Brazil|oclc=787850982|ref={{harvid|Crocitti|Vallance|2012}}|chapter-url=https://books.google.com/books?id=vP9jHaoL_s4C&pg=PR23|access-date=16 June 2015|archive-date=25 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231025210603/https://books.google.com/books?id=vP9jHaoL_s4C&pg=PR23|url-status=live}}</ref> Barasiil ina jogii 7 491 kiloomeeteer (4 655 mi) keerol maayo Atlantik to bannge fuɗnaange.<ref name="CIA Geo">{{Cite CIA World Factbook|country=Brazil|section=geography|access-date=4 May 2018|year=2018}}</ref> Ko ina tolnoo e feccere e leydi [[Amerik]] worgo, ina hawri e leyɗeele goɗɗe e nokkuuji goɗɗi e nder duunde he so wonaa Ekuwator e Siili.<ref>{{Cite web|last=<!--not specified-->|date=<!--not specified-->|title=Brazil – Land|url=http://www.un.int/brazil/brasil/brazil-land.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20141023154830/http://www.un.int/brazil/brasil/brazil-land.htm|archive-date=23 October 2014|access-date=<!--not specified-->|website=Permanent Missions|publisher=United Nations|at=Geography}}</ref> Barasiil ina hawri e nokkuuji keewɗi ɓuuɓɗi e ɓuuɓɗi, kam e nokkuuji ɓuuɓɗi, savannaaji, platooji, e koɗli lesɗi. Ina waɗi ko ɓuri heewde e maayo Amasoni, ina heen maayo ɓurngo mawnude e winndere ndee e ladde ɓuuɓnde ɓurnde yaajde. Barasiil ina jogii kulle ladde keewɗe, e mbaydiiji ekkolosi keewɗi, e jawdi tago keewndi, ina yaaji e nokkuuji keewɗi reentorɗi.<ref name="CIA Geo" /> Leydi ndii ina woni gadano e nder leyɗe 17 megadiverse, tawi ko ndonaandi mum woni ko e nafoore winndereere mawnde, sibu ŋakkeende weeyo (rewrude e geɗe bayɗe no ustude laddeeji) ina toɗɗii no feewi geɗe winndereeje ko wayi no waylo-waylo weeyo e ŋakkeende keewceeral nguurndam. Barasiil ina hoɗnoo e leƴƴi koɗdiiɗi keewɗi ko adii jippaade e njiimaandi Portigaalnaajo biyeteeɗo Pedro Álvares Cabral e hitaande 1500. Ko Portigaal wiyi ɗum, hoɗi ɗum, naatni Afriknaaɓe maccuɓe ngam golloraade ndema. Barasiil woni koloni haa hitaande 1815, nde o artiraa e darnde laamu dentuɗo e Portigaal caggal nde o artiraa ñaawirdu Portigaal to Rio de Janeiro. Laamɗo biyeteeɗo Pedro mo Braganza hollitii jeytaare leydi ndii e hitaande 1822, o sosi Laamu Barasiil, leydi ngootiri laamorndiindi e dow laamu doosgal parlemaa. Doosgal leydi Barasiil gadanal e hitaande 1824 sosi suudu sarɗiiji ɗiɗi, jooni ina wiyee Kongres ngenndiijo, ina siftina kuule ko wayi no ndimaagu diine e jaayndeeji, kono ina jokki e maccungaagu, ngu woppitaa seeɗa-seeɗa e nder teeminannde 19ɓiire fof haa nde ɗum woppitaa e hitaande 2018 kuudetaa konu e hitaande 1889. Rewolisiyoŋ kaɓirɗe e hitaande 1930, joofni Republique gadano oo, addani Getúlio Vargas laamu. Nde Vargas fuɗɗii daranaade laamu demokaraasi, o heɓi laamu diktatoor caggal nde o waɗi kuudetaa e hitaande 1937, ko ɗum woni fuɗɗoode Estado Novo. Demokaraasi artiraa caggal nde Vargas woppitaa laamu e hitaande 1945. Laamu diktatoor militeer doolnuɗo feeñii e hitaande 1964, laami haa 1985, caggal ɗuum laamu siwil fuɗɗii. Doosgal leydi Barasiil hannde ngal, ƴettaangal e hitaande 1988, ina hollita wonde ko leydi fedde demokaraasi.<ref name="Constituição">{{Cite web|year=1988|title=Brazilian Federal Constitution|url=http://www.planalto.gov.br/ccivil_03/Constituicao/Constituiçao.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071213194044/http://www.planalto.gov.br/CCIVIL_03/Constituicao/Constitui%C3%A7ao.htm|archive-date=13 December 2007|access-date=3 June 2008|publisher=Presidency of the Republic|language=pt}} {{cite web|title=Brazilian Federal Constitution|publisher=v-brazil.com|year=2007|url=http://www.v-brazil.com/government/laws/titleI.html|quote=Unofficial translate|access-date=3 June 2008|archive-date=28 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928070506/http://www.v-brazil.com/government/laws/titleI.html}}</ref> Barasiil ko leydi doole diiwaan e hakkundeejo<ref name="Burges2016">{{Cite book|last=Sean W. Burges|url=https://books.google.com/books?id=tolwCwAAQBAJ&pg=PA114|title=Latin America and the Shifting Sands of Globalization|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-317-69658-2|pages=114–15|access-date=2 May 2018|archive-date=29 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231129183445/https://books.google.com/books?id=tolwCwAAQBAJ&pg=PA114#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Burges20162">{{Cite book|last=Sean W. Burges|url=https://books.google.com/books?id=tolwCwAAQBAJ&pg=PA114|title=Latin America and the Shifting Sands of Globalization|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-317-69658-2|pages=114–15|access-date=2 May 2018|archive-date=29 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231129183445/https://books.google.com/books?id=tolwCwAAQBAJ&pg=PA114#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref><ref name="Gina">{{Cite journal|last=Gardini|first=Gian Luca|year=2016|title=Brazil: What Rise of What Power?|journal=Bulletin of Latin American Research|volume=35|pages=5–19|doi=10.1111/blar.12417|doi-access=free|issn=0261-3050}}</ref> e doole aduna ɓeydotooɗe.<ref name="FRIDE">{{Cite web|last=Gratius|first=Susanne|date=April 2008|title=The international arena and emerging powers: stabilising or destabilising forces?|url=http://fride.org/descarga/com_emerging_powers_eng_abr08.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20160615194931/http://fride.org/descarga/com_emerging_powers_eng_abr08.pdf|archive-date=15 June 2016|website=[[FRIDE]]}}</ref><ref name="Collecott">{{Cite web|last=Peter Collecott|date=29 October 2011|title=Brazil's Quest for Superpower Status|url=http://www.diplomaticourier.com/2011/10/29/brazil-s-quest-for-superpower-status/|access-date=10 August 2014|publisher=The Diplomatic Courier|archive-date=2 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402030604/https://www.diplomaticourier.com/2011/10/29/brazil-s-quest-for-superpower-status/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|last=Clendenning|first=Alan|date=17 April 2008|title=Booming Brazil could be world power soon|page=2|work=USA Today|agency=The Associated Press|url=https://www.usatoday.com/money/economy/2008-04-17-310212789_x.htm|access-date=12 December 2008|archive-date=20 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110820003302/http://www.usatoday.com/money/economy/2008-04-17-310212789_x.htm|url-status=live}}</ref><ref name="DominguezKim2013">{{Cite book|last1=Jorge Dominguez|url=https://books.google.com/books?id=c0I_4JmjFbwC&pg=PA98|title=Between Compliance and Conflict: East Asia Latin America and the New Pax Americana|last2=Byung Kook Kim|publisher=Center for International Affairs, Harvard University|year=2013|isbn=978-1-136-76983-2|pages=98–99}}</ref> Ko leydi ummiindi,<ref>{{Cite web|date=September 2018|title=FTSE Country Classification|url=https://www.ftse.com/products/downloads/FTSE-Country-Classification-Update-2018.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181121072632/https://www.ftse.com/products/downloads/FTSE-Country-Classification-Update-2018.pdf|archive-date=21 November 2018|access-date=20 November 2018|publisher=[[FTSE Group]]}}</ref><ref name="wb-upper-middle">{{Cite web|title=Country and Lending Groups|url=http://data.worldbank.org/about/country-classifications/country-and-lending-groups#Upper_middle_income|archive-url=https://web.archive.org/web/20110318125456/http://data.worldbank.org/about/country-classifications/country-and-lending-groups|archive-date=18 March 2011|access-date=5 March 2011|publisher=World Bank|quote=Uppermiddle Income defined as a per capita income between $3,976 – $12,275}}</ref> faggudu toowndu-hakkundeeri e leydi kesiri njulaagu,<ref>{{Cite web|title=World Economic Outlook Database, April 2019|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weoselco.aspx?g=2200&sg=All+countries+%2f+Emerging+market+and+developing+economies|access-date=29 September 2019|website=IMF.org|publisher=[[International Monetary Fund]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190617091704/https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weoselco.aspx?g=2200&sg=All+countries+%2f+Emerging+market+and+developing+economies|archive-date=17 June 2019}}</ref> ina jeyaa e faggudu 10 ɓurndu mawnude e winndere ndee to bannge nominaali e PPP,<ref>{{Cite web|title=CIA – The World Factbook – Country Comparisons – GDP (purchasing power parity)|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2001rank.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604195034/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2001rank.html|archive-date=4 June 2011|access-date=25 January 2011|publisher=[[Central Intelligence Agency]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=CIA – The World Factbook – Country Comparisons – GDP (purchasing power parity)|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2001rank.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20110604195034/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2001rank.html|archive-date=4 June 2011|access-date=25 January 2011|publisher=[[Central Intelligence Agency]]}}</ref> faggudu ɓurndu mawnude e Amerik Latin e Hemisfere Fuɗnaange, e geɗal ɓurngal mawnude e Amerik Fuɗnaange. E faggudu mum caɗtundu, keewndu no feewi, Barasiil ina jeyaa e leyɗe ɓurɗe mawnude walla ɓurɗe waawde yeeyde geɗe ndema keewɗe, e geɗe miniraaje, e geɗe peewnaaɗe.<ref name="Neilson102">{{Cite book|last1=Jeff Neilson|url=https://books.google.com/books?id=wokuHhx1AOUC&pg=PA1834|title=Value Chain Struggles|last2=Bill Pritchard|publisher=John Wiley & Sons|year=2011|isbn=978-1-4443-5544-4|page=102|access-date=16 June 2015|archive-date=25 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231025210521/https://books.google.com/books?id=wokuHhx1AOUC&pg=PA1834#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Sabu pinal mum e daartol mum, leydi ndi woni ko e limde nokkuuji taariindi winndereeji UNESCO.<ref>{{Cite web|title=UNESCO World Heritage Centre&nbsp;— World Heritage List|url=https://whc.unesco.org/en/list|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210314170923/https://whc.unesco.org/en/list|archive-date=14 March 2021|access-date=25 May 2012|publisher=UNESCO}}</ref> Barasiil ko tergal sosngal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, G20, BRICS, G4, Mercosur, Fedde Dowlaaji Amerik, Fedde Dowlaaji Ibero-Amerik, e Fedde Leyɗeele ɗemɗe Purtugeec; kadi ko leydi ƴeewtotoondi Dental Aarabeeɓe e sehil mawɗo mo wonaa OTAN mo Dental Dowlaaji Amerik.<ref>{{Cite web|last=Vandiver|first=John|date=9 May 2019|title=Trump bumps up Brazil to 'major non-NATO' ally|url=https://www.stripes.com/news/trump-bumps-up-brazil-to-major-non-nato-ally-1.580256|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191013035014/https://www.stripes.com/news/trump-bumps-up-brazil-to-major-non-nato-ally-1.580256|archive-date=13 October 2019|access-date=2 April 2023|website=Stars and Stripes|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=14 August 2019|title=Brazil must be a 'facilitator' in the Middle East, says VP|url=https://anba.com.br/en/brazil-must-be-a-facilitator-in-the-middle-east-says-vp/|access-date=26 May 2023|archive-date=26 May 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230526041219/https://anba.com.br/en/brazil-must-be-a-facilitator-in-the-middle-east-says-vp/|url-status=live}}</ref> == Etimoloji == Konngol Barasiil ina gasa tawa ummorii ko e helmere purtugeec firti brazilwood, lekki ki meeɗiino mawnude no feewi e daande maayo Barasiil.<ref name="Fausto1999">{{Cite book|last=Fausto|first=Boris|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00faus|title=A Concise History of Brazil|publisher=Cambridge University Press|year=1999|isbn=978-0-521-56526-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00faus/page/9 9]|url-access=registration}}</ref> E ɗemngal Purtugeec, leɗɗe Barasiil ina wiyee pau-brasil, helmere brasil ndee ina heewi rokkireede etimoloji « boɗeejo no ƴiiƴam nii », ummorii ko e brasa (‘ɓuuɓri’) e jokkere -il (gila e -iculum walla -ilium).<ref name="Vincent2003">{{Cite book|last=Jon S. Vincent.|url=https://archive.org/details/culturecustomsof0000vinc|title=Culture and Customs of Brazil|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2003|isbn=978-0-313-30495-8|page=[https://archive.org/details/culturecustomsof0000vinc/page/36 36]|url-access=registration}}</ref> Ina sikkaa kadi ko ɗum etimoloji leñol wonande konngol leɗɗe jowitiingol e helmere aarabeeɓe walla asiyankoore wonande leɗɗe boɗeeje.<ref>{{Cite web|url=https://www.etymonline.com/word/Brazil#etymonline_v_17075|title=Brazil &#124; Etymology of the name Brazil by etymonline|access-date=24 March 2024|archive-date=24 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240324183937/https://www.etymonline.com/word/Brazil#etymonline_v_17075|url-status=live}}</ref> No leɗɗe brazilwood peewnirta mbaydi boɗeeri luggiɗndi nii, ko nde teskinnde no feewi e nder gollorɗe mbaylaandi Orop, nde wonnoo ko kañum woni geɗel gadanel huutoreede e njulaagu ummoraade Barasiil.<ref name="Tucker2007">{{Cite book|last=Richard P. Tucker|url=https://books.google.com/books?id=2V2q30BdEJ8C&pg=PA186|title=Insatiable Appetite: The Ecological Degradation of the Tropical World|publisher=University of Michigan|year=2007|isbn=978-0-7425-5365-1|page=186|access-date=16 June 2015|archive-date=29 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231129183601/https://books.google.com/books?id=2V2q30BdEJ8C&pg=PA186#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> E nder teeminannde 16ɓiire fof, leɗɗe Barasiil keewɗe ina njuutee e leƴƴi koɗdiiɗi ɗii (ko ɓuri heewde heen ko Tupi en) e daande maayo Barasiil, ɓe njeeynoo leɗɗe ɗee e yeeyooɓe Oropnaaɓe (ko ɓuri heewde heen ko Portigaal en, kono kadi ko Faraysenaaɓe) ngam heɓde geɗe Oropnaaɓe keewɗe.<ref name="Lee2011">{{Cite book|last=Wayne E. Lee|url=https://books.google.com/books?id=xatMrooibacC&pg=PA196|title=Empires and Indigenes: Intercultural Alliance, Imperial Expansion, and Warfare in the Early Modern World|publisher=NYU Press|year=2011|isbn=978-0-8147-6527-2|page=196|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221303/https://books.google.com/books?id=xatMrooibacC&pg=PA196#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Innde laawɗunde leydi ndi e ɗemngal Purtugeec, e nder binndanɗe Purtugeec asliije, ko "Leydi Kuraana Seniiɗo" (Terra da Santa Cruz),<ref name="Corporation1880">{{Cite magazine|last=Daly|first=Charles P.|year=1880|title=Maps and Map-making Before Mercator|url=https://books.google.com/books?id=hiQDAAAAMBAJ&pg=PA493|magazine=The Popular Science Monthly|publisher=Bonnier Corporation|at=473–495, see page 493|issn=0161-7370|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221315/https://books.google.com/books?id=hiQDAAAAMBAJ&pg=PA493#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> kono laanaaji diwooje e njulaagu Oropnaaɓe ina keewi innirde ɗum "Leydi Barasiil" (Terra do Brasil) sabu njulaagu leɗɗe Barasiil.<ref name="Léry1990">{{Cite book|last=Jean de Léry|url=https://books.google.com/books?id=F8qqKoCSWVkC&pg=PA242|title=History of a Voyage to the Land of Brazil, Otherwise Called America|publisher=University of California Press|year=1990|isbn=978-0-520-91380-6|page=242|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221327/https://books.google.com/books?id=F8qqKoCSWVkC&pg=PA242#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> Innde ɓurnde lollude ndee ɓuuɓtii, haa jooni lomtii innde Portigaal laawɗunde ndee. Won e laanaaji diwooje gadani mbiyatnoo ɗum ko "Leydi Parrot".<ref name="Sokolow2003">{{Cite book|last=Jayme A. Sokolow.|url=https://books.google.com/books?id=ytghV9q6v3cC&pg=PA84|title=The Great Encounter: Native Peoples and European Settlers in the Americas, 1492–1800|publisher=M.E. Sharpe|year=2003|isbn=978-0-7656-0982-3|page=84|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221351/https://books.google.com/books?id=ytghV9q6v3cC&pg=PA84#v=onepage&q&f=false|url-status=live}}</ref> E ɗemngal Guaraní, ɗemngal laawɗungal to Paraguwaay, Barasiil ina wiyee "Pindorama", firti ko 'leydi leɗɗe palɗe'.<ref name="Herrera-Sobek2012">{{Cite book|last=Maria Herrera-Sobek|url=https://books.google.com/books?id=lY-tY62V1FIC&pg=PA155|title=Celebrating Latino Folklore|publisher=ABC-CLIO|year=2012|isbn=978-0-313-34340-7|page=155|access-date=16 June 2015|archive-date=15 February 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221353/https://books.google.com/books?id=lY-tY62V1FIC&pg=PA155|url-status=live}}</ref>[[Fichier:BRA_orthographic.svg|thumb|right|250px|Barazil]] == Tuugnorgal == {{Reflist}} {{Commons|Brasil}} {{Aameerik}} [[Catégorie:Leydi]] [[Catégorie:Aameerik]] [[Catégorie:Barazil| ]] [[Category:Stub]] 5oexzlyufvj76p2e26tb9s0hwykdtrz Boubou Cisse 0 4785 157747 124814 2026-03-27T03:13:31Z Adamu mc 10501 Edit 157747 wikitext text/x-wiki {{databox}} '''Boubou Cisse''' (ɗun dayi mo e ɗungu alif 1971) un mo siyasa lesɗi [[Maali]] en gonɗo lattiɗo firaministajo [[Maali]] gada Bannjaaru Aranndu (April) hiitande dubi alif 2019 yaari jippaki maako gaɗa waylutugo lamu [[Maali]] ɗun 2020 e lewru Jawjawngel (August) mo ɗenbo lattake ministajo hautugo jaudi e cede e ɗenbo minista kowoni ɗer [[leydi]] e luuɓe teɓe. <ref>https://www.citynews1130.com/2019/04/22/economist-named-as-malis-prime-minister-amid-violence/|title=Economist named as Mali's prime minister amid violence – NEWS 1130|website=www.citynews1130.com}}</ref><ref>https://www.jeuneafrique.com/766492/politique/mali-boubou-cisse-un-economiste-a-la-primature-en-pleine-crise-securitaire/|title=Mali : Boubou Cissé, un économiste à la primature en pleine crise sécuritaire – Jeune Afrique|date=23 April 2019}}</ref> ==Distinorɗe margo== Boubou Cisse un ɓiyi lasgol [[Fulɓe]] mo woɗi jonɗe digiri maako ɗiɗaɓun e janngirɗe Auvergne ɗenbo mo waɗi digiri maako tataɓuri e kononi hautugo jaudi e janngirɗe Aix-Marserlle. ==Kuuɗe== Cisse mo fuɗɗi kuugal maako e ɗau anɗuɗo hautugo jaudi ɗun bankiwal duniyaru e Washintong D.C, [[Aameerik]] eɗer hiitande dubi alif 2005. Eɗer hiitande dubi 2008 ɗun ɓeydanimo mangu yaari mawɗo anɗuɗo hautugo jaudi ɗun wuttudu fago yeso ɗun adungen. Gaɗa ɗen mo huwi ɗer [[Naajeeriya]] e [[Niiser]] eɗau wakilijo banki [[Duniiyaru|duniyaru]]. Ɗun ɓi lii Cisse eɗau firaminista [[Maali]] e hitaande nduungu hiitande dubi alif 2019 gaɗa jippago go soumeylou Boubeye Maigu e arɗugal maako. Mo lattake ministajo ɓe soggugo e kowoni ɗer [[leydi]] e nder dubi 2013 ministajo hautugo jaudi e cede tun hiitande dubi 2016. <ref>https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/ML.html|website=Central Intelligence Agency|accessdate=21 May 2017|date=6 September 2016|archive-date=26 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200826193236/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/ML.html|url-status=dead}}</ref> E yanlɗe 18 ɗun Jawjawngel 2020, Cisse hauti e arɗiɗo [[Ibrahim Boubacar Kaita]] e joga keɓe hanɓe e sojien unminob fitina eɗer waylutugo lamu 2020 ɗun [[Maali]]. Faɗɗugo gelle hauti e lagguki ki arɗiɗo Keita waɗi joɗarɗi e ardugal ɗun itti Cisse eɗau jodargal maako e yalɗe go’o 1 ɗun [[lewru]] Haaram (Janairu) 2021 ɗun nangi banɗuwo Cisse Aguibou Tall e woɓɓe jo’woo game’e hollugo waylutuki lamu eɗun bo sekaɓe Boubou Cisse amma ɗun nangayimo sabo e laamu anda e mo wonii. <ref>https://www.thetimes.co.uk/article/mali-pm-and-president-under-arrest-claim-army-mutineers-nf6x5qv0b |accessdate=18 August 2020 |work=[[The Times]]<nowiki> |date=18 August 2020}}</nowiki></ref> ==Ɓeddugo Kuuɗe== #Assusu Dokkojun Yamaɗe ɗun Duniyaru (IMF), kiiɗo membajo mo hukuma ngomnaen (tun 2016). <ref>http://www.imf.org/external/np/sec/memdir/members.aspx Members] [[International Monetary Fund]] (IMF).</ref> #Banki Marojun Diina Juldaku, membajo kiiɗo mo ngomnatien (tun 2016). <ref>https://www.isdb.org/assembly/governor Board of Governors] [[Islamic Development Bank]].</ref> #Banki Duniyaru membajo kiiɗo mo hukuma ngomnaen (tun 2016). <ref>https://web.archive.org/web/20201220021404/http://pubdocs.worldbank.org/en/627731541108831255/BankGovernors.pdf Board of Governors] [[World Bank]].</ref> ==Hiimoɓe== [[Category:Yimɓe wuurɓe]] dyak2r4kgd53te28ac12n0hdhphw23x Fred Amata 0 4892 157395 36497 2026-03-26T12:03:43Z MOIBARDE 10068 157395 wikitext text/x-wiki {{databox}} '''Fred Amata''' ɓii ikkitiwo fijirɗe je [[Naajeeriya]] furodusa be darakta. <ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/1170403.stm|title=Nigeria's performing royalty|work=[[BBC News]]|last=Ibagere|first=Eniwoke|location=[[Lagos]]<nowiki>|date=15 February 2001|accessdate=30 March 2016}}</nowiki></ref> Konko’on timmini janguɗo je ikkitigo fijirɗe ha jami’a Jos, <ref>http://m.guardian.ng/news/fred-amata-emerges-dgn-president/|title=Fred Amata Emerges DGN President|work=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian News]]<nowiki>|date=27 February 2016|accessdate=30 March 2016}}</nowiki></ref> Fred obangi ɗer hitanɗe 1986 gam dar ɗe odari ha fim je inɗe man ''legacy''. Hajotta waɗon huwa ha man gu jagwarɗo annaji darakto’en je [[Naajeeriya]], yanɗe man 27 ha leuru Fabrairu, 2016. <ref>http://tvcontinental.tv/2016/02/27/fred-amata-emerges-dgn-president-dickson-iroegbu-pulls-election/|title=Fred Amata emerges Directors Guild of Nigeria president|work=[[TVC News|TV Continental]]<nowiki>|date=27 February 2016|accessdate=30 March 2016}}</nowiki></ref> ==Hiimobe== {{Reflist}} m4xl3hd6hegvd8yih2394633inxfzub Aadamu e Hawwa 0 5396 157764 135912 2026-03-27T04:55:11Z Adamu mc 10501 Edit 157764 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aadamu e Hawwa''' mbadi hakkeDabbaaji [[Ladde darnde|ladde]] ɗi Jawmiraawo Allah tagi fuu, mboodi ɓuri ɗi ƴoyre. Ndi ƴami debbo: “Gooŋga Allah wi'i taa on nyaama ɓiɓɓe leɗɗe jarne fuu na?” 2 Debbo jaabi mboodi: “Min mbaawan nyaamugo ɓiɓɓe leɗɗe jarne.<ref>{{cite book|last=Womack|first=Mari|title=Symbols and Meaning: A Concise Introduction|year=2005|publisher=Altamira Press|location=Walnut Creek ... [et al.]|isbn=978-0759103221|page=81|url=https://books.google.com/books?id=MQi5x7_-eksC&pg=PA81|access-date=16 August 2013|quote=Creation myths are symbolic stories describing how the universe and its inhabitants came to be. Creation myths develop through oral traditions and therefore typically have multiple versions.}}</ref><ref>{{cite book|last1=Leeming|first1=David|title=Creation Myths of the World: Parts I-II|url=https://archive.org/details/creationmythswor00phdd|url-access=limited|date=2010|page=[https://archive.org/details/creationmythswor00phdd/page/n321 303]}}</ref> 3 Ammaa ko laarani ɓiɓɓe lekki gonki caka jarne kam, Allah wi'i: Taa nyaame ɗe, taa meeme ɗe boo, ngam taa maayon!” 4 Mboodi wi'i debbo: “Woodaa! On maayataa! 5 Ammaa Allah anndi, nyalaade nde on nyaami ɗe, gite mooɗon maɓɓititto, on laatoto bana Allah, on anndan ko woni booɗɗum e kalluɗum.” 6 Debbo yi'i ɓiɓɓe lekki man welani nyaamugo, ɗe pottani gite, ɗe mbooɗi masin haa hokkugo hakkiilo. O hoo'i haa ɓiɓɓe maaki, o nyaami, nden o hokki goriiko mo ɗonno kommbi maako, gorko boo nyaami. 7 Law gite maɓɓe maɓɓiti, ɓe annditi ɓe temmbuɓe. Ngam maajum ɓe mbami haakooji ibbi, ɓe mbaɗi ɗum bana gude. Jeweey nayi 8 Nde hiiri, ɓe nani sonyo, Allah Jawmiraawo ɗon waanca nder jarne. Gorko e debbo muuɗum nyukki yeeso Allah Jawmiraawo caka leɗɗe jarne. 9 Jawmiraawo Allah ewni neɗɗo, ƴami mo: “Toy ngonɗaa?” 10 Neɗɗo jaabi: “Mi nani sonyo maaɗa nder jarne. Mi hultori, ngam mi temmbo. Ngam maajum nyukkiimi.” 11 Allah Jawmiraawo ƴami: “Moy anndin ma a temmbo? Malla a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo go?” 12 Neɗɗo jaabi: “Debbo gonduɗo bee am, mo ndokkuɗaami, hokki yam ɓiɓɓe lekki, mi nyaami.” 13 Allah Jawmiraawo wi'i debbo: “Ngam ɗume mbaɗɗaa ɗum?” Debbo jaabi: “Mboodi esti yam, mi nyaami.” 14 Nden Allah Jawmiraawo wi'i mboodi: “Nde a waɗi ɗum, a naalaaɗo caka dabbaaji e kuuje ladde fuu. A dasoto dow reedu maaɗa, a nyaaman mbulwuldi balɗe ngeendam maaɗa fuu. 15 Mi waɗan konnaagu hakkunde maaɗa e debbo, hakkunde danygol maaɗa e danygol maako. Goɗɗo danygol maako namete hoore, an boo a ŋatan mo teppere.” 16 Nden o wi'i debbo: “Mi ɗuɗɗinan luuwe danyki maaɗa. A danyan bee bone. A yenwan gondal bee gorko maaɗa, ammaa o laamoto dow maaɗa.” 17 Nden o wi'i neɗɗo: “A jaɓani debbo maaɗa, a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo. Ngam daliila maaɗa mi naali lesdi. Bee bone keɓata ko nyaama haa maari balɗe maaɗa fuu. 18 Ndi fuɗnante gi'e e giŋngille, a nyaaman haakooji gese. 19 Bee wulweende yeeso maaɗa nyaamrata nyaamdu ma, haa to a lortake haa mbulwuldi, ngam haa maari a hoo'a. An a mbulwuldi, haa mbulwuldi boo lorotoɗa!” 20 Neɗɗo inndi debbo muuɗum: Hawwa,a bana wi'go “Geeto”, ngam kaŋko woni daada yeeɗɓe fuu. 21 Jawmiraawo Allah waɗani Aadamu e debbo maako kolte lare, o ɓorni ɓe. 22 O wi'i: “Ndaa, nde neɗɗo laatake bana gooto meeɗen, o anndi ko woni booɗɗum e kalluɗum. Jonta kam taa o forta juŋngo maako, o hoo'a boo ɓiɓɓe lekki ngeendam. To o nyaami, o yeeɗan haa foroy.” 23 Nden Jawmiraawo Allah wurtini mo jarne Adnin, ngam o remoya lesdi ndi o hoo'ano e muuɗum. 24 Ɓaawo nde o riiwi mo, o darni keruba'enb haa fuunaaŋge jarne Adnin bee kaafahi ɗelkanki bana ɗemŋgal yiite, ki ɗon yirla nder bakeeje fuu, ngam aynugo laawol jahranŋgol haa lekki ngeendam [[File:Adam and Eve MET DP826545.jpg|thumb|Aadamu e Hawwa]] ==Hiimoɓe== {{Reflist}} {{Stub}} oq0dyvn6z6mkpjujbfsa7jpogqz1bc5 157765 157764 2026-03-27T04:55:41Z Adamu mc 10501 Edit 157765 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aadamu e Hawwa''' mbadi hakkeDabbaaji [[Ladde darnde|ladde]] ɗi Jawmiraawo Allah tagi fuu, mboodi ɓuri ɗi ƴoyre. Ndi ƴami debbo: “Gooŋga Allah wi'i taa on nyaama ɓiɓɓe leɗɗe jarne fuu na?” 2 Debbo jaabi mboodi: “Min mbaawan nyaamugo ɓiɓɓe leɗɗe jarne.<ref>{{cite book|last=Womack|first=Mari|title=Symbols and Meaning: A Concise Introduction|year=2005|publisher=Altamira Press|location=Walnut Creek ... [et al.]|isbn=978-0759103221|page=81|url=https://books.google.com/books?id=MQi5x7_-eksC&pg=PA81|access-date=16 August 2013|quote=Creation myths are symbolic stories describing how the universe and its inhabitants came to be. Creation myths develop through oral traditions and therefore typically have multiple versions.}}</ref><ref>{{cite book|last1=Leeming|first1=David|title=Creation Myths of the World: Parts I-II|url=https://archive.org/details/creationmythswor00phdd|url-access=limited|date=2010|page=[https://archive.org/details/creationmythswor00phdd/page/n321 303]}}</ref> 3 Ammaa ko laarani ɓiɓɓe lekki gonki caka jarne kam, Allah wi'i: Taa nyaame ɗe, taa meeme ɗe boo, ngam taa maayon!” 4 Mboodi wi'i debbo: “Woodaa! On maayataa! 5 Ammaa Allah anndi, nyalaade nde on nyaami ɗe, gite mooɗon maɓɓititto, on laatoto bana Allah, on anndan ko woni booɗɗum e kalluɗum.” 6 Debbo yi'i ɓiɓɓe lekki man welani nyaamugo, ɗe pottani gite, ɗe mbooɗi masin haa hokkugo hakkiilo. O hoo'i haa ɓiɓɓe maaki, o nyaami, nden o hokki goriiko mo ɗonno kommbi maako, gorko boo nyaami. 7 Law gite maɓɓe maɓɓiti, ɓe annditi ɓe temmbuɓe. Ngam maajum ɓe mbami haakooji ibbi, ɓe mbaɗi ɗum bana gude. Jeweey nayi 8 Nde hiiri, ɓe nani sonyo, Allah Jawmiraawo ɗon waanca nder jarne. Gorko e debbo muuɗum nyukki yeeso Allah Jawmiraawo caka leɗɗe jarne. 9 Jawmiraawo Allah ewni neɗɗo, ƴami mo: “Toy ngonɗaa?” 10 Neɗɗo jaabi: “Mi nani sonyo maaɗa nder jarne. Mi hultori, ngam mi temmbo. Ngam maajum nyukkiimi.” 11 [[Allah]] Jawmiraawo ƴami: “Moy anndin ma a temmbo? Malla a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo go?” 12 Neɗɗo jaabi: “Debbo gonduɗo bee am, mo ndokkuɗaami, hokki yam ɓiɓɓe lekki, mi nyaami.” 13 Allah Jawmiraawo wi'i debbo: “Ngam ɗume mbaɗɗaa ɗum?” Debbo jaabi: “Mboodi esti yam, mi nyaami.” 14 Nden Allah Jawmiraawo wi'i mboodi: “Nde a waɗi ɗum, a naalaaɗo caka dabbaaji e kuuje ladde fuu. A dasoto dow reedu maaɗa, a nyaaman mbulwuldi balɗe ngeendam maaɗa fuu. 15 Mi waɗan konnaagu hakkunde maaɗa e debbo, hakkunde danygol maaɗa e danygol maako. Goɗɗo danygol maako namete hoore, an boo a ŋatan mo teppere.” 16 Nden o wi'i debbo: “Mi ɗuɗɗinan luuwe danyki maaɗa. A danyan bee bone. A yenwan gondal bee gorko maaɗa, ammaa o laamoto dow maaɗa.” 17 Nden o wi'i neɗɗo: “A jaɓani debbo maaɗa, a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo. Ngam daliila maaɗa mi naali lesdi. Bee bone keɓata ko nyaama haa maari balɗe maaɗa fuu. 18 Ndi fuɗnante gi'e e giŋngille, a nyaaman haakooji gese. 19 Bee wulweende yeeso maaɗa nyaamrata nyaamdu ma, haa to a lortake haa mbulwuldi, ngam haa maari a hoo'a. An a mbulwuldi, haa mbulwuldi boo lorotoɗa!” 20 Neɗɗo inndi debbo muuɗum: Hawwa,a bana wi'go “Geeto”, ngam kaŋko woni daada yeeɗɓe fuu. 21 Jawmiraawo Allah waɗani Aadamu e debbo maako kolte lare, o ɓorni ɓe. 22 O wi'i: “Ndaa, nde neɗɗo laatake bana gooto meeɗen, o anndi ko woni booɗɗum e kalluɗum. Jonta kam taa o forta juŋngo maako, o hoo'a boo ɓiɓɓe lekki ngeendam. To o nyaami, o yeeɗan haa foroy.” 23 Nden Jawmiraawo Allah wurtini mo jarne Adnin, ngam o remoya lesdi ndi o hoo'ano e muuɗum. 24 Ɓaawo nde o riiwi mo, o darni keruba'enb haa fuunaaŋge jarne Adnin bee kaafahi ɗelkanki bana ɗemŋgal yiite, ki ɗon yirla nder bakeeje fuu, ngam aynugo laawol jahranŋgol haa lekki ngeendam [[File:Adam and Eve MET DP826545.jpg|thumb|Aadamu e Hawwa]] ==Hiimoɓe== {{Reflist}} {{Stub}} 4b1fggmvomqec6zl37li9ysblacb8dh 157766 157765 2026-03-27T04:56:56Z Adamu mc 10501 Edit 157766 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aadamu e Hawwa''' mbadi hakkeDabbaaji [[Ladde darnde|ladde]] ɗi Jawmiraawo Allah tagi fuu, mboodi ɓuri ɗi ƴoyre. Ndi ƴami debbo: “Gooŋga Allah wi'i taa on nyaama ɓiɓɓe leɗɗe jarne fuu na?” 2 Debbo jaabi mboodi: “Min mbaawan nyaamugo ɓiɓɓe leɗɗe jarne.<ref>{{cite book|last=Womack|first=Mari|title=Symbols and Meaning: A Concise Introduction|year=2005|publisher=Altamira Press|location=Walnut Creek ... [et al.]|isbn=978-0759103221|page=81|url=https://books.google.com/books?id=MQi5x7_-eksC&pg=PA81|access-date=16 August 2013|quote=Creation myths are symbolic stories describing how the universe and its inhabitants came to be. Creation myths develop through oral traditions and therefore typically have multiple versions.}}</ref><ref>{{cite book|last1=Leeming|first1=David|title=Creation Myths of the World: Parts I-II|url=https://archive.org/details/creationmythswor00phdd|url-access=limited|date=2010|page=[https://archive.org/details/creationmythswor00phdd/page/n321 303]}}</ref> 3 Ammaa ko laarani ɓiɓɓe lekki gonki caka jarne kam, Allah wi'i: Taa nyaame ɗe, taa meeme ɗe boo, ngam taa maayon!” 4 Mboodi wi'i debbo: “Woodaa! On maayataa! 5 Ammaa Allah anndi, nyalaade nde on nyaami ɗe, gite mooɗon maɓɓititto, on laatoto bana Allah, on anndan ko woni booɗɗum e kalluɗum.” 6 Debbo yi'i ɓiɓɓe lekki man welani nyaamugo, ɗe pottani gite, ɗe mbooɗi masin haa hokkugo hakkiilo. O hoo'i haa ɓiɓɓe maaki, o nyaami, nden o hokki goriiko mo ɗonno kommbi maako, gorko boo nyaami. 7 Law gite maɓɓe maɓɓiti, ɓe annditi ɓe temmbuɓe. Ngam maajum ɓe mbami haakooji ibbi, ɓe mbaɗi ɗum bana gude. Jeweey nayi 8 Nde hiiri, ɓe nani sonyo, Allah Jawmiraawo ɗon waanca nder jarne. Gorko e debbo muuɗum nyukki yeeso Allah Jawmiraawo caka leɗɗe jarne. 9 Jawmiraawo Allah ewni neɗɗo, ƴami mo: “Toy ngonɗaa?” 10 Neɗɗo jaabi: “Mi nani sonyo maaɗa nder jarne. Mi hultori, ngam mi temmbo. Ngam maajum nyukkiimi.” 11 [[Allah]] Jawmiraawo ƴami: “Moy anndin ma a temmbo? Malla a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo go?” 12 Neɗɗo jaabi: “Debbo gonduɗo bee am, mo ndokkuɗaami, hokki yam ɓiɓɓe lekki, mi nyaami.” 13 Allah Jawmiraawo wi'i debbo: “Ngam ɗume mbaɗɗaa ɗum?” Debbo jaabi: “Mboodi esti yam, mi nyaami.” 14 Nden Allah Jawmiraawo wi'i mboodi: “Nde a waɗi ɗum, a naalaaɗo caka dabbaaji e kuuje ladde fuu. A dasoto dow reedu maaɗa, a nyaaman mbulwuldi balɗe ngeendam maaɗa fuu. E nder lambare 15 Mi waɗan konnaagu hakkunde maaɗa e debbo, hakkunde danygol maaɗa e danygol maako. Goɗɗo danygol maako namete hoore, an boo a ŋatan mo teppere.” 16 Nden o wi'i debbo: “Mi ɗuɗɗinan luuwe danyki maaɗa. A danyan bee bone. A yenwan gondal bee gorko maaɗa, ammaa o laamoto dow maaɗa.” 17 Nden o wi'i neɗɗo: “A jaɓani debbo maaɗa, a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo. Ngam daliila maaɗa mi naali lesdi. Bee bone keɓata ko nyaama haa maari balɗe maaɗa fuu. 18 Ndi fuɗnante gi'e e giŋngille, a nyaaman haakooji gese. 19 Bee wulweende yeeso maaɗa nyaamrata nyaamdu ma, haa to a lortake haa mbulwuldi, ngam haa maari a hoo'a. An a mbulwuldi, haa mbulwuldi boo lorotoɗa!” 20 Neɗɗo inndi debbo muuɗum: Hawwa,a bana wi'go “Geeto”, ngam kaŋko woni daada yeeɗɓe fuu. 21 Jawmiraawo Allah waɗani Aadamu e debbo maako kolte lare, o ɓorni ɓe. 22 O wi'i: “Ndaa, nde neɗɗo laatake bana gooto meeɗen, o anndi ko woni booɗɗum e kalluɗum. Jonta kam taa o forta juŋngo maako, o hoo'a boo ɓiɓɓe lekki ngeendam. To o nyaami, o yeeɗan haa foroy.” 23 Nden Jawmiraawo Allah wurtini mo jarne Adnin, ngam o remoya lesdi ndi o hoo'ano e muuɗum. 24 Ɓaawo nde o riiwi mo, o darni keruba'enb haa fuunaaŋge jarne Adnin bee kaafahi ɗelkanki bana ɗemŋgal yiite, ki ɗon yirla nder bakeeje fuu, ngam aynugo laawol jahranŋgol haa lekki ngeendam [[File:Adam and Eve MET DP826545.jpg|thumb|Aadamu e Hawwa]] ==Hiimoɓe== {{Reflist}} {{Stub}} joivef26tlew4un46gm3n30nrypq731 157767 157766 2026-03-27T04:57:24Z Adamu mc 10501 Added link 157767 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aadamu e Hawwa''' mbadi hakkeDabbaaji [[Ladde darnde|ladde]] ɗi Jawmiraawo Allah tagi fuu, mboodi ɓuri ɗi ƴoyre. Ndi ƴami debbo: “Gooŋga Allah wi'i taa on nyaama ɓiɓɓe leɗɗe jarne fuu na?” 2 Debbo jaabi mboodi: “Min mbaawan nyaamugo ɓiɓɓe leɗɗe jarne.<ref>{{cite book|last=Womack|first=Mari|title=Symbols and Meaning: A Concise Introduction|year=2005|publisher=Altamira Press|location=Walnut Creek ... [et al.]|isbn=978-0759103221|page=81|url=https://books.google.com/books?id=MQi5x7_-eksC&pg=PA81|access-date=16 August 2013|quote=Creation myths are symbolic stories describing how the universe and its inhabitants came to be. Creation myths develop through oral traditions and therefore typically have multiple versions.}}</ref><ref>{{cite book|last1=Leeming|first1=David|title=Creation Myths of the World: Parts I-II|url=https://archive.org/details/creationmythswor00phdd|url-access=limited|date=2010|page=[https://archive.org/details/creationmythswor00phdd/page/n321 303]}}</ref> 3 Ammaa ko laarani ɓiɓɓe lekki gonki caka jarne kam, Allah wi'i: Taa nyaame ɗe, taa meeme ɗe boo, ngam taa maayon!” 4 Mboodi wi'i debbo: “Woodaa! On maayataa! 5 Ammaa Allah anndi, nyalaade nde on nyaami ɗe, gite mooɗon maɓɓititto, on laatoto bana Allah, on anndan ko woni booɗɗum e kalluɗum.” 6 [[Debbo golloowo|Debbo]] yi'i ɓiɓɓe lekki man welani nyaamugo, ɗe pottani gite, ɗe mbooɗi masin haa hokkugo hakkiilo. O hoo'i haa ɓiɓɓe maaki, o nyaami, nden o hokki goriiko mo ɗonno kommbi maako, gorko boo nyaami. 7 Law gite maɓɓe maɓɓiti, ɓe annditi ɓe temmbuɓe. Ngam maajum ɓe mbami haakooji ibbi, ɓe mbaɗi ɗum bana gude. Jeweey nayi 8 Nde hiiri, ɓe nani sonyo, Allah Jawmiraawo ɗon waanca nder jarne. Gorko e debbo muuɗum nyukki yeeso Allah Jawmiraawo caka leɗɗe jarne. 9 Jawmiraawo Allah ewni neɗɗo, ƴami mo: “Toy ngonɗaa?” 10 Neɗɗo jaabi: “Mi nani sonyo maaɗa nder jarne. Mi hultori, ngam mi temmbo. Ngam maajum nyukkiimi.” 11 [[Allah]] Jawmiraawo ƴami: “Moy anndin ma a temmbo? Malla a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo go?” 12 Neɗɗo jaabi: “Debbo gonduɗo bee am, mo ndokkuɗaami, hokki yam ɓiɓɓe lekki, mi nyaami.” 13 Allah Jawmiraawo wi'i debbo: “Ngam ɗume mbaɗɗaa ɗum?” Debbo jaabi: “Mboodi esti yam, mi nyaami.” 14 Nden Allah Jawmiraawo wi'i mboodi: “Nde a waɗi ɗum, a naalaaɗo caka dabbaaji e kuuje ladde fuu. A dasoto dow reedu maaɗa, a nyaaman mbulwuldi balɗe ngeendam maaɗa fuu. E nder lambare 15 Mi waɗan konnaagu hakkunde maaɗa e debbo, hakkunde danygol maaɗa e danygol maako. Goɗɗo danygol maako namete hoore, an boo a ŋatan mo teppere.” 16 Nden o wi'i debbo: “Mi ɗuɗɗinan luuwe danyki maaɗa. A danyan bee bone. A yenwan gondal bee gorko maaɗa, ammaa o laamoto dow maaɗa.” 17 Nden o wi'i neɗɗo: “A jaɓani debbo maaɗa, a nyaami ɓiɓɓe lekki ki kaɗnomaami nyaamugo. Ngam daliila maaɗa mi naali lesdi. Bee bone keɓata ko nyaama haa maari balɗe maaɗa fuu. 18 Ndi fuɗnante gi'e e giŋngille, a nyaaman haakooji gese. 19 Bee wulweende yeeso maaɗa nyaamrata nyaamdu ma, haa to a lortake haa mbulwuldi, ngam haa maari a hoo'a. An a mbulwuldi, haa mbulwuldi boo lorotoɗa!” 20 Neɗɗo inndi debbo muuɗum: Hawwa,a bana wi'go “Geeto”, ngam kaŋko woni daada yeeɗɓe fuu. 21 Jawmiraawo Allah waɗani Aadamu e debbo maako kolte lare, o ɓorni ɓe. 22 O wi'i: “Ndaa, nde neɗɗo laatake bana gooto meeɗen, o anndi ko woni booɗɗum e kalluɗum. Jonta kam taa o forta juŋngo maako, o hoo'a boo ɓiɓɓe lekki ngeendam. To o nyaami, o yeeɗan haa foroy.” 23 Nden Jawmiraawo Allah wurtini mo jarne Adnin, ngam o remoya lesdi ndi o hoo'ano e muuɗum. 24 Ɓaawo nde o riiwi mo, o darni keruba'enb haa fuunaaŋge jarne Adnin bee kaafahi ɗelkanki bana ɗemŋgal yiite, ki ɗon yirla nder bakeeje fuu, ngam aynugo laawol jahranŋgol haa lekki ngeendam [[File:Adam and Eve MET DP826545.jpg|thumb|Aadamu e Hawwa]] ==Hiimoɓe== {{Reflist}} {{Stub}} c5wrve19975sksqcubn8b9vlya76yg9 Aminu Baba Ari 0 5725 157777 141496 2026-03-27T06:18:15Z MOIBARDE 10068 157777 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Aminu Baba Ari''' (danyaama 21 lewru Septemmba hitaande dubi alif 1975) ko jokkondirɗo [[leydi]] [[Naajeeriya]]. O waɗii e nder fiilmiiji Hawsa ɗuuɗɗi, o anndiraa kadi e Baaba Ari.<ref>{{Cite web|date=October 28, 2021|title=...Daga Bakin Mai Ita tare da Baba Ari|url=https://www.bbc.com/hausa/media-59067005|access-date=2023-01-26|website=BBC News Hausa|language=ha}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hira Da Baba Ari|url=https://www.voahausa.com/a/hira-da-baba-ari-123973704/1377080.html|access-date=2023-01-26|website=VOA|language=ha}}</ref> == Ɓiɗɗo e janngirde == Baba Ari jibinaa ko Kofar Nassarawa nder Kano, o jaɓi nder ''Federal College of Education'', [[Katsina]], ngam janngude ''Fine Art''.<ref>{{Cite web|last=Yakubu|first=Daga Mukhtar|date=October 11, 2022|title=Labarin dukan malamar Islamiyya: Ƙullalliya aka shirya mani a unguwar mu – Baba Ari – Kannywood – News, reviews and more › hausa|url=https://fimmagazine.com/labarin-dukan-malamar-islamiyya-%c6%99ullalliya-aka-shirya-mani-a-unguwar-mu-baba-ari/|access-date=2023-01-26|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Apindi|first=Cyprine|date=September 13, 2021|title=Aminu Baba Ari’s biography: what is known about the Kannywood actor?|url=https://www.legit.ng/1433948-aminu-baba-aris-biography-kannywood-actor.html|access-date=2023-01-26|website=Legit.ng – Nigeria news.|language=en}}</ref> == Awards == Ari yaaki nder ''MTN Kannywood Award 2014 Best Comedian''.<ref>{{Cite web|last=kannywoodscene|date=December 23, 2014|title=MTN/Kannywood Awards 2014: Popular Choice Selection Codes.|url=https://kannywoodsceneblog.wordpress.com/2014/12/23/mtnkannywood-awards-2014-popular-choice-selection-codes/|access-date=2023-01-26|website=Kannywood Scene|language=en}}</ref> {| class="wikitable sortable" !Hitaande !Award !Geeɓe !Sappinol |- !2014 |MTN Kannywood Award<ref>{{Citation|title=Best Comedian {{!}} AMINU BABA ARI hausa|url=https://www.youtube.com/watch?v=vUE1xtt5vKw|language=en|access-date=2023-01-26}}</ref><ref>{{Cite web|last=kannywoodscene|date=December 23, 2014|title=MTN/Kannywood Awards 2014: Popular Choice Selection Codes.|url=https://kannywoodsceneblog.wordpress.com/2014/12/23/mtnkannywood-awards-2014-popular-choice-selection-codes/|access-date=2023-01-26|website=Kannywood Scene|language=en}}</ref> |Best Comedian |{{nom}} |- |} == Filme jeyaaɗo == * Faida * Yar Mai Ganye * Akwatin Kudi * Bakin Lago * Dan China * Ibro Dan Chacha * Aljanna Dijama * Hassan da Hussain * Raina * Jakar Magori * Layar Bata * Maguzawa * Mai dokar Bacci * Mazan Bachi * Kawa Zuci * Rai Na * Ragon Shiri * Sakarkaru * Siyasar Daushe * Tsohon Dan Siyasa<ref>{{Cite web|date=August 29, 2011|title=Filmography of Hausa films by Director|url=https://hausahomevideoresourcecentre.wordpress.com/hausa-filmography-by-director/|access-date=2023-01-26|website=Hausahomevideoresourcecentre's Blog|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Aminu Baba Ari [HausaFilms.TV – Kannywood, Fina-finai, Hausa Movies, TV and Celebrities]|url=http://hausafilms.tv/actor/aminu_baba_ari#aminu_baba_ari|access-date=2023-01-26|website=hausafilms.tv}}</ref><ref>{{Cite web|title=Aminu Baba Ari|url=https://cultureintelligence.ynaija.com/people/aminu-baba-ari/|access-date=2023-01-26|website=Culture Intelligence from RED|language=en-GB}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} 22i1bmiqkhqy8pobof6pcse8us79o81 157778 157777 2026-03-27T06:19:34Z MOIBARDE 10068 157778 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Aminu Baba Ari''' (danyaama 21 lewru Septemmba hitaande dubi alif 1975) ko jokkondirɗo [[leydi]] [[Naajeeriya]]. O waɗii e nder fiilmiiji Hawsa ɗuuɗɗi, o anndiraa kadi e '''Baaba Ari'''.<ref>{{Cite web|date=October 28, 2021|title=...Daga Bakin Mai Ita tare da Baba Ari|url=https://www.bbc.com/hausa/media-59067005|access-date=2023-01-26|website=BBC News Hausa|language=ha}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hira Da Baba Ari|url=https://www.voahausa.com/a/hira-da-baba-ari-123973704/1377080.html|access-date=2023-01-26|website=VOA|language=ha}}</ref> == Ɓiɗɗo e janngirde == Baba Ari jibinaa ko Kofar [[Nassarawa]] nder [[Kano]], o jaɓi nder ''Federal College of Education'', [[Katsina]], ngam janngude ''Fine Art''.<ref>{{Cite web|last=Yakubu|first=Daga Mukhtar|date=October 11, 2022|title=Labarin dukan malamar Islamiyya: Ƙullalliya aka shirya mani a unguwar mu – Baba Ari – Kannywood – News, reviews and more › hausa|url=https://fimmagazine.com/labarin-dukan-malamar-islamiyya-%c6%99ullalliya-aka-shirya-mani-a-unguwar-mu-baba-ari/|access-date=2023-01-26|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Apindi|first=Cyprine|date=September 13, 2021|title=Aminu Baba Ari’s biography: what is known about the Kannywood actor?|url=https://www.legit.ng/1433948-aminu-baba-aris-biography-kannywood-actor.html|access-date=2023-01-26|website=Legit.ng – Nigeria news.|language=en}}</ref> == Awards == Ari yaaki nder ''MTN Kannywood Award 2014 Best Comedian''.<ref>{{Cite web|last=kannywoodscene|date=December 23, 2014|title=MTN/Kannywood Awards 2014: Popular Choice Selection Codes.|url=https://kannywoodsceneblog.wordpress.com/2014/12/23/mtnkannywood-awards-2014-popular-choice-selection-codes/|access-date=2023-01-26|website=Kannywood Scene|language=en}}</ref> {| class="wikitable sortable" !Hitaande !Award !Geeɓe !Sappinol |- !2014 |MTN Kannywood Award<ref>{{Citation|title=Best Comedian {{!}} AMINU BABA ARI hausa|url=https://www.youtube.com/watch?v=vUE1xtt5vKw|language=en|access-date=2023-01-26}}</ref><ref>{{Cite web|last=kannywoodscene|date=December 23, 2014|title=MTN/Kannywood Awards 2014: Popular Choice Selection Codes.|url=https://kannywoodsceneblog.wordpress.com/2014/12/23/mtnkannywood-awards-2014-popular-choice-selection-codes/|access-date=2023-01-26|website=Kannywood Scene|language=en}}</ref> |Best Comedian |{{nom}} |- |} == Filme jeyaaɗo == * Faida * Yar Mai Ganye * Akwatin Kudi * Bakin Lago * Dan China * Ibro Dan Chacha * Aljanna Dijama * Hassan da Hussain * Raina * Jakar Magori * Layar Bata * Maguzawa * Mai dokar Bacci * Mazan Bachi * Kawa Zuci * Rai Na * Ragon Shiri * Sakarkaru * Siyasar Daushe * Tsohon Dan Siyasa<ref>{{Cite web|date=August 29, 2011|title=Filmography of Hausa films by Director|url=https://hausahomevideoresourcecentre.wordpress.com/hausa-filmography-by-director/|access-date=2023-01-26|website=Hausahomevideoresourcecentre's Blog|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Aminu Baba Ari [HausaFilms.TV – Kannywood, Fina-finai, Hausa Movies, TV and Celebrities]|url=http://hausafilms.tv/actor/aminu_baba_ari#aminu_baba_ari|access-date=2023-01-26|website=hausafilms.tv}}</ref><ref>{{Cite web|title=Aminu Baba Ari|url=https://cultureintelligence.ynaija.com/people/aminu-baba-ari/|access-date=2023-01-26|website=Culture Intelligence from RED|language=en-GB}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} 1mxoeusikys8gy2aqn89cvid57r7cfs Amina Ali (jooji) 0 5853 157749 91169 2026-03-27T03:16:44Z Adamu mc 10501 Edit 157749 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Amina Ali Nkeki''' woni [[Naajeeriya]] mo ɓaawo booɓo [[Boko Haram]]. O wondi gooto e 276 jannginooɓe rewɓe ɓe bandol ɓe ƴetti iga [[Chibok]] nder hitaande ndungu 2014. Caggal nde 57 nder sukaaɓe ɓe'e ɗon hiita nder lebbi goɗɗi, 219 ɓe ɗon haani ɓe haɓɓani nder duuɓi ɗuuɗɗi. Daga nder [[yimmɓe]] ɓe ɓurɓe mawnugo, Ali woni arandeejo mo ɓe njehi. O heɓii ha 17 Duujal 2016 e Civilian Jokkere rijja dolda bee ɓiɗɗo duuɓi nayi e hooreejo [[Boko Haram]], Mohammed Hayatu, mo wi'i hoore maako ko gorko maako. Ɓe tati fuu ɓe njaraaki.<ref name="abc" /> [[Category:Articles with hCards]] == Caggal ɓaawo ɓiyugo == Ali yaaki to wuro ardiiɗo civilian Joint Task Force to [[Chibok]], Aboku Gaji. Ɓaawo o anndi mo, bandiraaɗo boo o hawti bee baaba maako.<ref name="bbc363212492">{{Cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-africa-36321249|title=Chibok girls: 'First kidnapped girl found' in Nigeria|work=BBC News|date=18 May 2016|access-date=2016-05-18}}</ref> Ali wi'i kadi 6 nder sukaaɓe sukaaji Chi Bok ɓe njogii maayi.. O hawti e hooreejo lesdi [[Naajeeriya]] [[Muhammadu Buhari]] haa 19 May. Nder [[lewru]] Juun 2016, bandiraaɓe Bring Back Our Girls e waalidi Ali fuɗɗiima yiɗi anndugo to o ɗon, ngam ɓe meeɗaa yi'ugo maako diga nde o hawti bee Buhari. Ɓaawo ɗum ɗum annditi o e ɓiyum ɗon ɓe ɗon haɓɓana nder suudu laamu to ɓe ɓe haɓa ɓe. Nder haalde maako bee Reuters nder [[lewru]] August 2016, o wi'i o hawtaaki bee no ɓe ɗon dari mo diga gorko maako Hayatu nden o ɗon ɗon hakkiilo dow maako. O hollii kadi o yiɗi yahugo wuro. Nde 21 jannginooɓe [[Chibok]] ɓe Boko Haram haɓɓunooɓe fu, ɓe njaɓi yahugo to maɓɓe nder hitaande 2016 ngam julde, Ali e goɗɗo suka debbo, Maryam Ali Maiyanga, ngam ɓe taƴii hakkillo ngam warugo wuro. Nder hitaande 2017, Ali ɗon janngina e American University nder [[Naajeeriya]], ngam heɓugo jaŋde. == Ndaare kadi == * Liisgol ɓiyɓe * Liisgol caɗeele ɓaleeɓe ɗi ɓe njogii == Firooji == {{Reflist}} [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Rewɓe]] [[Category:Debbo]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 6y6p0knqqfx1u7nqom1yrp8azc9tgal Jimmy Wales 0 7661 157735 107432 2026-03-27T03:00:37Z Adamu mc 10501 Edit 157735 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jimmy Donal Wales''' (o dañyama e ñyalnde jeweɗiɗi 7 lewru Agusta hiitande dubi alif 1966), ganndiraaɗo kadi Jimbo Wales, ko jom ngalu Ameriknaajo, gonnooɗo njulaagu kaalis. Ko kanko woni gooto e sosɓe ansikoloji ɗi ngalaa ngartam, Wikipedia, e sarwiis jaɓɓugol wiki ɗi ngalaa ngartam, biyeteeɗo Fandom (Wikia ko adii). O golliima e eɓɓooji goɗɗi e internet, ko wayi no Bomis, [[Nupedia]], WikiTribune, e WT Social. Wales jibinaa ko to wuro wiyeteengo Huntsville, to Alabama, ɗo o naati duɗal Randolph. O heɓi dipolomaaji makko leslese e dipolomaaji master makko e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auburn e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama. E nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, Wales jannginii e duɗe jaaɓi haaɗtirde ɗiɗi ; o ummii hade makko timminde doktoraa makko ngam ƴettude golle e kaalis, caggal ɗuum o golliima e gardo wiɗto to Chicago Options Associates. E hitaande dubi alif 1996, Galles e gollodiiɓe mum ɗiɗo cosi Bomis, woni lowre internet ganndiraaɗo waɗde fotooje erotik. Bomis rokki kaalis gadano ngam winndude ansikoloji Nupedia (2000–2003) mo yimɓe fof ƴeewti. Ñalnde sappo e joowey 15 lewru bowte hitaande dubi 2001, e Larry Sanger e woɗɓe, Galles udditi Wikipedia, ansikoloji udditiiɗi, ɗi ngalaa njoɓdi, ɗi keɓii ɓeydagol jaawngol e njiimaandi. Nde mbaydi maggal mawni e nder renndo, Galles wonti ƴellitoowo maggal e kaaloowo maggal. Hay so tawii e daartol ina sikkaa ko o coftuɗo, o luulndii ɗum, o wiyi ko kanko tan woni sosɗo. [[File:Jimmy Wales visited the Youth Affairs Agency. Photo portrait 2024 (cropped 2).jpg|thumb|Jimmy Wales]] ==Maar)a go e jaande maako== Un danyi jimmy Wales e nder gelle [[Huntsville]] [[Alabama]] haa nder hammere yanlde joweeɗiɗi (7) lewru Juko e hiitande dubi alif 1966 amma e nder biiyal bolle mujalladire bollowore e Dow [[yimmɓe]] mawbe daygo jimmy Wales de killedite. == Golle jimmy Wales == Arɗuujo ardungal Wikia inc iga hiitande ndunngu alif 1994 haa kowyaari e haa hande o arduujo [[Wikipeediya|wikimedia]] e hiitande dubi 2003 -2006 o laatiik nie chair [[emeritus]] of wikimedia foundation diga nder hiitande dubi 2006 haa kayaare e jowni o jabbe Florence devouard e dimma ardiiɗow arduwgal wikimedia foundation mawɗo gadditowo kungiyawal winndetande wikimedia foundation creative Commons kuma o nder hakkango caaworewal sunlight foundation e mit center for collective intelligence e guardian Media group o dadite hokkugo caawori e nder lewru afrillu du hiitande dubi 2017 == Ɓikkol jimmy Wales == [[Dibbo]] Jimmy Pamela green diga nder ndunngu alif 1993 [[Christine Rohan (|christine Rohan]] 1997-2011 e Kate Garvey too nder sa'ere hiitande dubi (2012).[[File:Jimmy Wales in Moscow (2016-09-14) 88.jpg|thumb]] [[Category:nyaddo]] [[File:Jimmy Donal Wales.JPG|thumb]] [[File:Jimmy Wales Fundraiser Appeal.JPG|thumb]] == Hiimobe == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] kj9pfrixwmagdqhy3w0yk2ol7dgj02t Bouchra Baibanou 0 11635 157742 91244 2026-03-27T03:08:33Z Adamu mc 10501 Edit 157742 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bouchra Baibanou''' (jibinaa ko e hitaande dubi alif 1969, Rabat) ko alpiniste Maroknaajo, haaloowo ko ina addana en miijo. Ko kanko woni debbo Maroknaajo gadano yahde to tufnde Everest, e hitaande 2017 o woni Maroknaajo gadano timminde tufnde jeeɗiɗi ndee.[1][2] == Nguurndam == Baibanou mawni ko Rabat, ɓiy mekanik e yumma jooɗiiɗo e galle.[3] Nde o woni suka debbo, omo yiɗi karate e jaŋngude defte Jules Verne. Caggal nde o yahi trekking to summer camp omo yahra e duuɓi 10, o yiɗi ko yaasi.[4] E fuɗɗoode yiɗde wonde ganndo koode, o arti e jaŋde fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mohammed V nde visa makko salii. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko e ganndal telefoŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Postooji e telefoŋaaji (INPT) to Rabat.[5] E hitaande 1995, nde Baibanou heɓi duuɓi 25, o ƴeeŋii e dow tulde makko adannde, wiyeteende Toubkal (4 167 meeteer), woni tufnde ɓurnde toowde e nder tule Atlas. Ko ɗum addani mo jokkude yahde e yah-ngartaa. E hitaande 1999, kanko e jom suudu makko Lahoucine Ouboumalk ɓe ƴeeŋii kadi e Toubkal ngam lewru njuumri maɓɓe.[4] E hitaande 2002, kanko e ɓesngu makko ɓe ngummii Kanadaa ɗo o heɓi dipolomaaji makko e njuɓɓudi to HEC to Montreal, Kanadaa.[6] Caggal nde o arti Maruk, o golliima e nder ministeer kaɓirɗe, yah-ngartaa e njulaagu leydi Maruk.[7] E hitaande 2009, o sosi Delta Évasion, o rokki yah-ngartaa e nder leydi Maruk ngam turism e wallitde yimɓe nokku oo.[8] So ɓe ƴettii turismaa winndereyankeewo e yah-ngartaa e nder leydi Maruk, ɓe kaalanta mo ko fayti e yah-ngartaa to Mont Blanc, Kilimanjaro e Himalaya. Daartol maɓɓe ina ɓuuɓna mo, ina addana mo miijo fuɗɗaade yahde caggal leydi Maruk.[4] == Koɗki == E lewru marse 2011, o yahri dow tulde Kilimanjaro (5 895 meeteer) nde o woni e yahdu e jom suudu makko.[9][10] To Kiliminjaro, o hawri e alpinist Singapuurnaajo biyeteeɗo Khoo Swee Chiow, o noddi mo ngam ƴeeŋde Mont Blanc (4 810 meeteer). Caggal nde o janngi e Chiow, e lewru suwee oon hitaande, o yettii topirɗe.[4] Caggal nde o ummii e Kiliminjaro e Mont Blanc, e duuɓi 42 o felliti jokkude e yahde to Summits jeeɗiɗi, ngam yettaade nokku ɓurɗo toowde e kala duunde.[11] Ko adii ɗuum, o ƴeeŋii e tufnde Elbrus e lewru suwee 2012, Akonkagua e Denali e lewru suwee 2014[12], caggal ɗuum o ummii e Puncak Jaya e lewru noowammbar 2015.[9] Nde ɓe njahata, jom suudu Baibanou biyeteeɗo Houcine ina ndaara ɓiɗɗo maɓɓe debbo so ina yahra e yah-ngartaa. Baibanou ko juulɗo golloowo, omo ɓoornii wutte hoore e suɓaade, kam e sahaa nde o yahrata. Nde o woni e haɓaade potal rewɓe e worɓe e yah-ngartaa makko,[13] o ƴeewataa hoore makko ko "feminist" e nokku ɗo o sifotoo hoore makko ko "debbo dimo".[14] E lewru abriil 2017, o umminii njillu to tufnde Everest, woni tufnde makko ɗiɗmere e tufnde makko cakkitiinde e nder tufɗe jeeɗiɗi ɗee. Ñalnde 21 lewru nduu, waktu 9ɓo subaka, o yettii ɗoo, o woni debbo gadano Maruknaajo e Afriknaajo worgo waɗde ɗum.[15][16] E lewru Duujal 2018, o yettiima dow tulde Vinson to Antarktik, woni tufnde makko sakkitiinde ngam timminde tufɗe jeeɗiɗi ɗee kala.[17][18] E yettaade to dow too, o wonti neɗɗo gadano ummoriiɗo Maruk ngam timminde batuuji jeeɗiɗi ɗii, kadi ko debbo aarabeeɓe ɗiɗaɓo tan waɗi ɗum.[19][20][21] Caggal batuuji jeeɗiɗi ɗii E hitaande 2020, o arti e yah-ngartaa koɗki e sahaa kala, o janngina yah-ngartaa e haaldude e haaldude.[4] O jeyaa ko e Fedde Laamɗo Maruk ngam Ski e Dingiral Koɗli, kadi ko kanko woni hooreejo « Delta Evasion », eɓɓaande ƴellitgol dingiral koɗki e nder leydi Maruk.[22][23] E hitaande 2021, Baibanou yaltinii deftere wiyeteende Laawol am to kawte jeeɗiɗi winndere ndee Farayse: Mon chemin vers les sept sommets du monde).[24] Caggal nde o timmini Summituuji jeeɗiɗi ɗii, Baibanou ina jokki e yahde, e nder eɓɓoore ngam ustude sukaaɓe rewɓe aarabeeɓe ngam heɓde koye mum en.[3] Ñalnde 28 abriil 2022, o yettiima toɓɓere makko ɗiɗmere ujunnaaje jeetati, Annapurna I (8 091 meeteer), gooto e toɓɓe ɓurɗe saɗtude e nder Himalaya.[25] Ko kanko woni debbo aarabeejo gadano yettaade toɓɓere ndee.[4] E hitaande 2023, o arti e Himalaya. E lewru abriil o yahi to Ama Dablam (6 814 meeter) e lewru mee, o yahi to Lhotse, ujunnaaje jeetati tataɓere.[26] O yettiima ɗoon ñalnde 21 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 54.[27][11] teddungal O heɓii njeenaari Ouissam Alaouite e juuɗe laamɗo Maruk Muhammed VI e lewru ut 2015.[28] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] q5zg66iekc9lcjolz08g1rliyoguosh 157743 157742 2026-03-27T03:09:39Z Adamu mc 10501 Edit 157743 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bouchra Baibanou''' (jibinaa ko e hitaande dubi alif 1969, Rabat) ko alpiniste Maroknaajo, haaloowo ko ina addana en miijo. Ko kanko woni debbo Maroknaajo gadano yahde to tufnde Everest, e hitaande 2017 o woni Maroknaajo gadano timminde tufnde jeeɗiɗi ndee.[1][2] == Nguurndam == Baibanou mawni ko Rabat, ɓiy mekanik e yumma jooɗiiɗo e galle.[3] Nde o woni suka debbo, omo yiɗi karate e jaŋngude defte Jules Verne. Caggal nde o yahi trekking to summer camp omo yahra e duuɓi 10, o yiɗi ko yaasi.[4] E fuɗɗoode yiɗde wonde ganndo koode, o arti e jaŋde fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mohammed V nde visa makko salii. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko e ganndal telefoŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Postooji e telefoŋaaji (INPT) to Rabat.[5] E nder hitaande dubi alif 1995, nde Baibanou heɓi duuɓi 25, o ƴeeŋii e dow tulde makko adannde, wiyeteende Toubkal (4 167 meeteer), woni tufnde ɓurnde toowde e nder tule Atlas. Ko ɗum addani mo jokkude yahde e yah-ngartaa. E hitaande 1999, kanko e jom suudu makko Lahoucine Ouboumalk ɓe ƴeeŋii kadi e Toubkal ngam lewru njuumri maɓɓe.[4] E hitaande 2002, kanko e ɓesngu makko ɓe ngummii Kanadaa ɗo o heɓi dipolomaaji makko e njuɓɓudi to HEC to Montreal, Kanadaa.[6] Caggal nde o arti Maruk, o golliima e nder ministeer kaɓirɗe, yah-ngartaa e njulaagu leydi Maruk.[7] E hitaande 2009, o sosi Delta Évasion, o rokki yah-ngartaa e nder leydi Maruk ngam turism e wallitde yimɓe nokku oo.[8] So ɓe ƴettii turismaa winndereyankeewo e yah-ngartaa e nder leydi Maruk, ɓe kaalanta mo ko fayti e yah-ngartaa to Mont Blanc, Kilimanjaro e Himalaya. Daartol maɓɓe ina ɓuuɓna mo, ina addana mo miijo fuɗɗaade yahde caggal leydi Maruk.[4] == Koɗki == E lewru marse 2011, o yahri dow tulde Kilimanjaro (5 895 meeteer) nde o woni e yahdu e jom suudu makko.[9][10] To Kiliminjaro, o hawri e alpinist Singapuurnaajo biyeteeɗo Khoo Swee Chiow, o noddi mo ngam ƴeeŋde Mont Blanc (4 810 meeteer). Caggal nde o janngi e Chiow, e lewru suwee oon hitaande, o yettii topirɗe.[4] Caggal nde o ummii e Kiliminjaro e Mont Blanc, e duuɓi 42 o felliti jokkude e yahde to Summits jeeɗiɗi, ngam yettaade nokku ɓurɗo toowde e kala duunde.[11] Ko adii ɗuum, o ƴeeŋii e tufnde Elbrus e lewru suwee 2012, Akonkagua e Denali e lewru suwee 2014[12], caggal ɗuum o ummii e Puncak Jaya e lewru noowammbar 2015.[9] Nde ɓe njahata, jom suudu Baibanou biyeteeɗo Houcine ina ndaara ɓiɗɗo maɓɓe debbo so ina yahra e yah-ngartaa. Baibanou ko juulɗo golloowo, omo ɓoornii wutte hoore e suɓaade, kam e sahaa nde o yahrata. Nde o woni e haɓaade potal rewɓe e worɓe e yah-ngartaa makko,[13] o ƴeewataa hoore makko ko "feminist" e nokku ɗo o sifotoo hoore makko ko "debbo dimo".[14] E lewru abriil 2017, o umminii njillu to tufnde Everest, woni tufnde makko ɗiɗmere e tufnde makko cakkitiinde e nder tufɗe jeeɗiɗi ɗee. Ñalnde 21 lewru nduu, waktu 9ɓo subaka, o yettii ɗoo, o woni debbo gadano Maruknaajo e Afriknaajo worgo waɗde ɗum.[15][16] E lewru Duujal 2018, o yettiima dow tulde Vinson to Antarktik, woni tufnde makko sakkitiinde ngam timminde tufɗe jeeɗiɗi ɗee kala.[17][18] E yettaade to dow too, o wonti neɗɗo gadano ummoriiɗo Maruk ngam timminde batuuji jeeɗiɗi ɗii, kadi ko debbo aarabeeɓe ɗiɗaɓo tan waɗi ɗum.[19][20][21] Caggal batuuji jeeɗiɗi ɗii E hitaande 2020, o arti e yah-ngartaa koɗki e sahaa kala, o janngina yah-ngartaa e haaldude e haaldude.[4] O jeyaa ko e Fedde Laamɗo Maruk ngam Ski e Dingiral Koɗli, kadi ko kanko woni hooreejo « Delta Evasion », eɓɓaande ƴellitgol dingiral koɗki e nder leydi Maruk.[22][23] E hitaande 2021, Baibanou yaltinii deftere wiyeteende Laawol am to kawte jeeɗiɗi winndere ndee Farayse: Mon chemin vers les sept sommets du monde).[24] Caggal nde o timmini Summituuji jeeɗiɗi ɗii, Baibanou ina jokki e yahde, e nder eɓɓoore ngam ustude sukaaɓe rewɓe aarabeeɓe ngam heɓde koye mum en.[3] Ñalnde 28 abriil 2022, o yettiima toɓɓere makko ɗiɗmere ujunnaaje jeetati, Annapurna I (8 091 meeteer), gooto e toɓɓe ɓurɗe saɗtude e nder Himalaya.[25] Ko kanko woni debbo aarabeejo gadano yettaade toɓɓere ndee.[4] E hitaande 2023, o arti e Himalaya. E lewru abriil o yahi to Ama Dablam (6 814 meeter) e lewru mee, o yahi to Lhotse, ujunnaaje jeetati tataɓere.[26] O yettiima ɗoon ñalnde 21 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 54.[27][11] teddungal O heɓii njeenaari Ouissam Alaouite e juuɗe laamɗo Maruk Muhammed VI e lewru ut 2015.[28] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 3pm25bxkkldlxasrdxugqebffilbtoq 157744 157743 2026-03-27T03:10:33Z Adamu mc 10501 Edit 157744 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bouchra Baibanou''' (jibinaa ko e hitaande dubi alif 1969, Rabat) ko alpiniste Maroknaajo, haaloowo ko ina addana en miijo. Ko kanko woni debbo Maroknaajo gadano yahde to tufnde Everest, e hitaande 2017 o woni Maroknaajo gadano timminde tufnde jeeɗiɗi ndee.[1][2] == Nguurndam == Baibanou mawni ko Rabat, ɓiy mekanik e yumma jooɗiiɗo e galle. Nde o woni suka debbo, omo yiɗi karate e jaŋngude defte Jules Verne. Caggal nde o yahi trekking to summer camp omo yahra e duuɓi 10, o yiɗi ko yaasi.[4] E fuɗɗoode yiɗde wonde ganndo koode, o arti e jaŋde fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mohammed V nde visa makko salii. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko e ganndal telefoŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Postooji e telefoŋaaji (INPT) to Rabat. E nder hitaande dubi alif 1995, nde Baibanou heɓi duuɓi 25, o ƴeeŋii e dow tulde makko adannde, wiyeteende Toubkal (4 167 meeteer), woni tufnde ɓurnde toowde e nder tule Atlas. Ko ɗum addani mo jokkude yahde e yah-ngartaa. E hitaande 1999, kanko e jom suudu makko Lahoucine Ouboumalk ɓe ƴeeŋii kadi e Toubkal ngam lewru njuumri maɓɓe.[4] E hitaande 2002, kanko e ɓesngu makko ɓe ngummii Kanadaa ɗo o heɓi dipolomaaji makko e njuɓɓudi to HEC to Montreal, Kanadaa.[6] Caggal nde o arti Maruk, o golliima e nder ministeer kaɓirɗe, yah-ngartaa e njulaagu leydi Maruk.[7] E hitaande ndungu 2009, o sosi Delta Évasion, o rokki yah-ngartaa e nder leydi Maruk ngam turism e wallitde yimɓe nokku oo.[8] So ɓe ƴettii turismaa winndereyankeewo e yah-ngartaa e nder [[leydi]] Maruk, ɓe kaalanta mo ko fayti e yah-ngartaa to Mont Blanc, Kilimanjaro e Himalaya. Daartol maɓɓe ina ɓuuɓna mo, ina addana mo miijo fuɗɗaade yahde caggal leydi Maruk.[4] == Koɗki == E lewru marse 2011, o yahri dow tulde Kilimanjaro (5 895 meeteer) nde o woni e yahdu e jom suudu makko.[9][10] To Kiliminjaro, o hawri e alpinist Singapuurnaajo biyeteeɗo Khoo Swee Chiow, o noddi mo ngam ƴeeŋde Mont Blanc (4 810 meeteer). Caggal nde o janngi e Chiow, e lewru suwee oon hitaande, o yettii topirɗe.[4] Caggal nde o ummii e Kiliminjaro e Mont Blanc, e duuɓi 42 o felliti jokkude e yahde to Summits jeeɗiɗi, ngam yettaade nokku ɓurɗo toowde e kala duunde.[11] Ko adii ɗuum, o ƴeeŋii e tufnde Elbrus e lewru suwee 2012, Akonkagua e Denali e lewru suwee 2014[12], caggal ɗuum o ummii e Puncak Jaya e lewru noowammbar 2015.[9] Nde ɓe njahata, jom suudu Baibanou biyeteeɗo Houcine ina ndaara ɓiɗɗo maɓɓe debbo so ina yahra e yah-ngartaa. Baibanou ko juulɗo golloowo, omo ɓoornii wutte hoore e suɓaade, kam e sahaa nde o yahrata. Nde o woni e haɓaade potal rewɓe e worɓe e yah-ngartaa makko,[13] o ƴeewataa hoore makko ko "feminist" e nokku ɗo o sifotoo hoore makko ko "debbo dimo".[14] E lewru abriil 2017, o umminii njillu to tufnde Everest, woni tufnde makko ɗiɗmere e tufnde makko cakkitiinde e nder tufɗe jeeɗiɗi ɗee. Ñalnde 21 lewru nduu, waktu 9ɓo subaka, o yettii ɗoo, o woni debbo gadano Maruknaajo e Afriknaajo worgo waɗde ɗum.[15][16] E lewru Duujal 2018, o yettiima dow tulde Vinson to Antarktik, woni tufnde makko sakkitiinde ngam timminde tufɗe jeeɗiɗi ɗee kala.[17][18] E yettaade to dow too, o wonti neɗɗo gadano ummoriiɗo Maruk ngam timminde batuuji jeeɗiɗi ɗii, kadi ko debbo aarabeeɓe ɗiɗaɓo tan waɗi ɗum.[19][20][21] Caggal batuuji jeeɗiɗi ɗii E hitaande 2020, o arti e yah-ngartaa koɗki e sahaa kala, o janngina yah-ngartaa e haaldude e haaldude.[4] O jeyaa ko e Fedde Laamɗo Maruk ngam Ski e Dingiral Koɗli, kadi ko kanko woni hooreejo « Delta Evasion », eɓɓaande ƴellitgol dingiral koɗki e nder leydi Maruk.[22][23] E hitaande 2021, Baibanou yaltinii deftere wiyeteende Laawol am to kawte jeeɗiɗi winndere ndee Farayse: Mon chemin vers les sept sommets du monde).[24] Caggal nde o timmini Summituuji jeeɗiɗi ɗii, Baibanou ina jokki e yahde, e nder eɓɓoore ngam ustude sukaaɓe rewɓe aarabeeɓe ngam heɓde koye mum en.[3] Ñalnde 28 abriil 2022, o yettiima toɓɓere makko ɗiɗmere ujunnaaje jeetati, Annapurna I (8 091 meeteer), gooto e toɓɓe ɓurɗe saɗtude e nder Himalaya.[25] Ko kanko woni debbo aarabeejo gadano yettaade toɓɓere ndee.[4] E hitaande 2023, o arti e Himalaya. E lewru abriil o yahi to Ama Dablam (6 814 meeter) e lewru mee, o yahi to Lhotse, ujunnaaje jeetati tataɓere.[26] O yettiima ɗoon ñalnde 21 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 54.[27][11] teddungal O heɓii njeenaari Ouissam Alaouite e juuɗe laamɗo Maruk Muhammed VI e lewru ut 2015.[28] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] icj6l5xbdm6wso3ll8aswi1gpckch3d 157745 157744 2026-03-27T03:11:14Z Adamu mc 10501 Add link 157745 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bouchra Baibanou''' (jibinaa ko e hitaande dubi alif 1969, Rabat) ko alpiniste Maroknaajo, haaloowo ko ina addana en miijo. Ko kanko woni debbo Maroknaajo gadano yahde to tufnde Everest, e hitaande 2017 o woni Maroknaajo gadano timminde tufnde jeeɗiɗi ndee.[1][2] == Nguurndam == Baibanou mawni ko Rabat, ɓiy mekanik e yumma jooɗiiɗo e galle. Nde o woni suka debbo, omo yiɗi karate e jaŋngude defte Jules Verne. Caggal nde o yahi trekking to summer camp omo yahra e duuɓi 10, o yiɗi ko yaasi.[4] E fuɗɗoode yiɗde wonde ganndo koode, o arti e jaŋde fisik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mohammed V nde visa makko salii. Caggal ɗuum o heɓi dipolom makko e ganndal telefoŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Postooji e telefoŋaaji (INPT) to Rabat. E nder hitaande dubi alif 1995, nde Baibanou heɓi duuɓi 25, o ƴeeŋii e dow tulde makko adannde, wiyeteende Toubkal (4 167 meeteer), woni tufnde ɓurnde toowde e nder tule Atlas. Ko ɗum addani mo jokkude yahde e yah-ngartaa. E hitaande 1999, kanko e jom suudu makko Lahoucine Ouboumalk ɓe ƴeeŋii kadi e Toubkal ngam lewru njuumri maɓɓe.[4] E hitaande ndungu 2002, kanko e ɓesngu makko ɓe ngummii Kanadaa ɗo o heɓi dipolomaaji makko e njuɓɓudi to HEC to Montreal, Kanadaa.[6] Caggal nde o arti Maruk, o golliima e nder ministeer kaɓirɗe, yah-ngartaa e njulaagu leydi Maruk.[7] E hitaande ndungu 2009, o sosi Delta Évasion, o rokki yah-ngartaa e nder leydi Maruk ngam turism e wallitde yimɓe nokku oo.[8] So ɓe ƴettii turismaa winndereyankeewo e yah-ngartaa e nder [[leydi]] Maruk, ɓe kaalanta mo ko fayti e yah-ngartaa to Mont Blanc, Kilimanjaro e Himalaya. Daartol maɓɓe ina ɓuuɓna mo, ina addana mo miijo fuɗɗaade yahde caggal leydi Maruk. == Koɗki == E lewru marse 2011, o yahri dow tulde Kilimanjaro (5 895 meeteer) nde o woni e yahdu e jom suudu makko.[9][10] To Kiliminjaro, o hawri e alpinist Singapuurnaajo biyeteeɗo Khoo Swee Chiow, o noddi mo ngam ƴeeŋde Mont Blanc (4 810 meeteer). Caggal nde o janngi e Chiow, e lewru suwee oon hitaande, o yettii topirɗe.[4] Caggal nde o ummii e Kiliminjaro e Mont Blanc, e duuɓi 42 o felliti jokkude e yahde to Summits jeeɗiɗi, ngam yettaade nokku ɓurɗo toowde e kala duunde.[11] Ko adii ɗuum, o ƴeeŋii e tufnde Elbrus e lewru suwee 2012, Akonkagua e Denali e lewru suwee 2014[12], caggal ɗuum o ummii e Puncak Jaya e lewru noowammbar 2015.[9] Nde ɓe njahata, jom suudu Baibanou biyeteeɗo Houcine ina ndaara ɓiɗɗo maɓɓe debbo so ina yahra e yah-ngartaa. Baibanou ko juulɗo golloowo, omo ɓoornii wutte hoore e suɓaade, kam e sahaa nde o yahrata. Nde o woni e haɓaade potal rewɓe e worɓe e yah-ngartaa makko,[13] o ƴeewataa hoore makko ko "feminist" e nokku ɗo o sifotoo hoore makko ko "debbo dimo".[14] E lewru abriil 2017, o umminii njillu to tufnde Everest, woni tufnde makko ɗiɗmere e tufnde makko cakkitiinde e nder tufɗe jeeɗiɗi ɗee. Ñalnde 21 lewru nduu, waktu 9ɓo subaka, o yettii ɗoo, o woni debbo gadano Maruknaajo e Afriknaajo worgo waɗde ɗum.[15][16] E lewru Duujal 2018, o yettiima dow tulde Vinson to Antarktik, woni tufnde makko sakkitiinde ngam timminde tufɗe jeeɗiɗi ɗee kala.[17][18] E yettaade to dow too, o wonti neɗɗo gadano ummoriiɗo Maruk ngam timminde batuuji jeeɗiɗi ɗii, kadi ko debbo aarabeeɓe ɗiɗaɓo tan waɗi ɗum.[19][20][21] Caggal batuuji jeeɗiɗi ɗii E hitaande 2020, o arti e yah-ngartaa koɗki e sahaa kala, o janngina yah-ngartaa e haaldude e haaldude.[4] O jeyaa ko e Fedde Laamɗo Maruk ngam Ski e Dingiral Koɗli, kadi ko kanko woni hooreejo « Delta Evasion », eɓɓaande ƴellitgol dingiral koɗki e nder leydi Maruk.[22][23] E hitaande 2021, Baibanou yaltinii deftere wiyeteende Laawol am to kawte jeeɗiɗi winndere ndee Farayse: Mon chemin vers les sept sommets du monde).[24] Caggal nde o timmini Summituuji jeeɗiɗi ɗii, Baibanou ina jokki e yahde, e nder eɓɓoore ngam ustude sukaaɓe rewɓe aarabeeɓe ngam heɓde koye mum en.[3] Ñalnde 28 abriil 2022, o yettiima toɓɓere makko ɗiɗmere ujunnaaje jeetati, Annapurna I (8 091 meeteer), gooto e toɓɓe ɓurɗe saɗtude e nder Himalaya.[25] Ko kanko woni debbo aarabeejo gadano yettaade toɓɓere ndee.[4] E hitaande 2023, o arti e Himalaya. E lewru abriil o yahi to Ama Dablam (6 814 meeter) e lewru mee, o yahi to Lhotse, ujunnaaje jeetati tataɓere.[26] O yettiima ɗoon ñalnde 21 lewru nduu, tawi omo yahra e duuɓi 54.[27][11] teddungal O heɓii njeenaari Ouissam Alaouite e juuɗe laamɗo Maruk Muhammed VI e lewru ut 2015.[28] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] eijs3q1zc5n1lp0g4hb5nb2cf8jhzsj Segun Arinze 0 12199 157773 130565 2026-03-27T05:48:13Z MOIBARDE 10068 157773 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Segun Arinze''' (jibinaa ko Segun Padonou Aina e hitaande 1965) ko fijoowo mawɗo e nder [[Naajeeriya]], jimoowo. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Segun jibinaa ko ñalnde 24 suwee 1965 to Onitsha, e nder diiwaan Anambra. Ko kanko woni mawɗo e nder ɓiɓɓe njeeɗiɗo.[8] O ummorii ko Badagry, to diiwaan [[Lagos]]. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victory Commerce Edidi to [[Ilorin]], caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Taba to diiwaan [[Kaduna]] ngam timminde jaŋde makko hakkundeere. O janngi ko faati e naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]] to Ile-Ife, to diiwaan Osun. O anndiraama no feewi e innde "''Black Arrow''" nde o dañi e darnde nde o waɗi e hitaande 1996 e nder filmo "''Silent Night"'' filmo mo maayɗo filmo Chico Ejiro. O resi ko Anne Njemanze, banndiiko fijoowo ''Nollywood'', caggal ɗuum wonti dewgal juutngal. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɗɗo debbo gooto, Renny Morenike, jibinaaɗo ñalnde 10 lewru Mbooy. == Kugal == Segun Arinze fuɗɗii golle mum ko e karallaagal, ko jimoowo e fijoowo. Ko yimre adii fiyde mo e teddeendi, ko caggal nde o yaltini albom makko gadano, ''Dream'', mo wonaano teeŋtuɗo e njulaagu. O fuɗɗii golle makko ko to [[Ilorin]]. Yaasi filmuuji fijirde, Segun kadi ko coftuɗo fijirde, hannde omo golloda e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele Afriknaare mawnde, o rokka ganndal makko e yontaaji garooji. == Filmogaraafi cuɓaaɗo == * E nder leydi Niiseer (2004) * Jemma deƴƴuɗo (1996) ko ''Arrow'' * Yitere ngam Yitere (1999) hono Lee * Kuugal ummoraade e caggal (1999) hono ''George'' * Mark'' daabaaji (1999) bana Doktoor 1'' * Karishika 2 (1999) * Wuga (2000) * Laawol mawngol feewde e yanaande (2000) hono Tony * Taariindi (e wondude e Onyeka Onwenu e Viktor Osuagwu) * Ɓesngu e nder yiite (2011) * Nokku e nder koode (2014) hono Diokpa Okonkwo * Naatgol 1897 (2014) [17] [18] * Sukaare am (2015) ko Bobo * Maniisa oole (2016) ko mawɗo Blaki * Debbo bilogoowo (2017) [[Category:Yimɓe wuurɓe]] d51bz51tn8qc8ul6qyoph25nzjqrjls 157774 157773 2026-03-27T05:56:51Z MOIBARDE 10068 157774 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Segun Arinze''' (jibinaa ko Segun Padonou Aina e hitaande 1965) ko fijoowo mawɗo e nder [[Naajeeriya]], jimoowo.<ref>{{Cite news|url=http://www.punchng.com/entertainment/e-punch/segun-arinzes-debut-album/|title=Segun Arinze's debut album|accessdate=13 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140814054051/http://www.punchng.com/entertainment/e-punch/segun-arinzes-debut-album/|archivedate=14 August 2014|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|last=Aileru|first=Islamiat|date=1 November 2021|title='Something big is coming' Segun Arinze links up with Pete Edochie and Kanayo O Kanayo for a new project|url=https://www.kemifilani.ng/entertainment/something-big-is-coming-segun-arinze-links-up-with-pete-edochie-and-kanayo-o-kanayo-for-a-new-project|access-date=14 March 2022|website=Kemi Filani News|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2014/05/heroes-unites-segun-arinze-ifeanyi-onyeabor/|location=Lagos, Nigeria|title='The Heroes' unites Segun Arinze, Ifeanyi Onyeabor|accessdate=13 August 2014|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.punchng.com/entertainment/arts-life/segun-arinze-onyeabor-lead-search-for-cultural-heroes/|title=Segun Arinze, Onyeabor lead search for cultural heroes|accessdate=13 August 2014|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140814034919/http://www.punchng.com/entertainment/arts-life/segun-arinze-onyeabor-lead-search-for-cultural-heroes/|archivedate=14 August 2014|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.modernghana.com/movie/2527/3/nollywood-star-actor-segun-arinze-weds-lover.html|title=Nollywood Star Actor, Segun Arinze Weds Lover|publisher=modernghana.com|accessdate=13 August 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.thediasporanstaronline.com/nollywood-exclusives/304-segun-arinze-ann-njemanze-with-emeka-ike-exclusive|title=Segun Arinze and Ann Njemanze with Emeka Ike – Exclusive|publisher=thediasporanstaronline.com|accessdate=13 August 2014|archive-date=20 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160820151452/http://www.thediasporanstaronline.com/nollywood-exclusives/304-segun-arinze-ann-njemanze-with-emeka-ike-exclusive|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2014/05/agn-ejike-asiegbu-segun-arinze-back-ibinabo-re-election-2/|location=Lagos, Nigeria|title=AGN: Ejike Asiegbu, Segun Arinze back Ibinabo for re-election|accessdate=13 August 2014|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Segun jibinaa ko ñalnde 24 suwee 1965 to [[Onitsha]], e nder [[Diiwal Anambra|diiwaan Anambra]]. Ko kanko woni mawɗo e nder ɓiɓɓe njeeɗiɗo. O ummorii ko Badagry, to diiwaan [[Lagos]].<ref>{{Cite news|date=12 August 2017|title=Segun Arinze Aina Padonu: Nollywood's timeless star|url=https://guardian.ng/saturday-magazine/segun-arinze-aina-padonu-nollywoods-timeless-star/|location=Lagos, Nigeria|access-date=26 March 2021|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref> O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Victory Commerce'' Edidi to [[Ilorin]], caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde njulaagu Taba to diiwaan [[Kaduna]] ngam timminde jaŋde makko hakkundeere.<ref>{{Cite news|title=Segun Arinze Aina Padonu: Nollywood's timeless star|url=https://m.guardian.ng/saturday-magazine/segun-arinze-aina-padonu-nollywoods-timeless-star/|location=Lagos, Nigeria|access-date=26 March 2021|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]}}</ref> O janngi ko faati e naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]] to Ile-Ife, to diiwaan Osun. O anndiraama no feewi e innde "''Black Arrow''" nde o dañi e darnde nde o waɗi e hitaande 1996 e nder filmo "''Silent Night"'' filmo mo maayɗo filmo Chico Ejiro. O resi ko Anne Njemanze, banndiiko fijoowo ''[[Nollywood]]'', caggal ɗuum wonti dewgal juutngal. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɗɗo debbo gooto, Renny Morenike, jibinaaɗo ñalnde 10 lewru Mbooy. == Kugal == Segun Arinze fuɗɗii golle mum ko e karallaagal, ko jimoowo e fijoowo. Ko yimre adii fiyde mo e teddeendi, ko caggal nde o yaltini albom makko gadano, ''Dream'', mo wonaano teeŋtuɗo e njulaagu. O fuɗɗii golle makko ko to [[Ilorin]]. Yaasi filmuuji fijirde, Segun kadi ko coftuɗo fijirde, hannde omo golloda e fedde filmuuji hakkunde leyɗeele Afriknaare mawnde, o rokka ganndal makko e yontaaji garooji. == Filmogaraafi cuɓaaɗo == * E nder leydi Niiseer (2004) * Jemma deƴƴuɗo (1996) ko ''Arrow'' * Yitere ngam Yitere (1999) hono Lee * Kuugal ummoraade e caggal (1999) hono ''George'' * Mark'' daabaaji (1999) bana Doktoor 1'' * Karishika 2 (1999) * Wuga (2000) * Laawol mawngol feewde e yanaande (2000) hono Tony * Taariindi (e wondude e Onyeka Onwenu e Viktor Osuagwu) * Ɓesngu e nder yiite (2011) * Nokku e nder koode (2014) hono Diokpa Okonkwo * Naatgol 1897 (2014) * Sukaare am (2015) ko Bobo * Maniisa oole (2016) ko mawɗo Blaki * Debbo bilogoowo (2017) == Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji == *Kewu njeenaari hitaande Category Njeñtudi filmo Ref 2017 Ko ɓuri moƴƴude e njeenaaje [[Nollywood]] ko ɓuri moƴƴude e fijooji ballitooji –Engele Tatu suɓaama == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 6gqiizgyo4x6tgl4jz80i4kv5xlf4d3 Bismark Baah alias Kwame Baah 0 16899 157741 91240 2026-03-27T03:07:04Z Adamu mc 10501 Add link 157741 wikitext text/x-wiki [[File:Kwame Baah 1.jpg|thumb]] {{Databox}}'''Bismark Baah lollirɗo Kwame Baah''' ko gardiiɗo jimɗi Ganaa, jom njuɓɓudi jimɗi, gonnooɗo naalanke binndol. Ko kanko woni hooreejo Yve Digital, fedde mooftugol jimɗi e nder leydi Ganaa, e hitaande 2023, o sosi Get The Artiste, fedde adannde ngam mooftude jimɗi e nder leydi Ganaa. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Kwame jibinaa ko ñalnde 14 marse 1992 to Kumasi ɗo o mawni kadi. Kwame Baah timmini duɗal jaaɓi haaɗtirde Konongo Odumase e hitaande ndungu 2011, o jokki e jaŋde naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Of Education. == Kugal == O fuɗɗii ko e jimɗi, o dañii njeenaari keewndi to Kumasi.[3][4] E hitaande ndungu 2018, o ummii Accra rewrude e hooreejo fedde Farmhouse Productions, hono Ivan Quashigah, o rokki mo golle gardiiɗo e internet ngam wallitde ɓamtude peewnugol makko ; Yolo Duuɓi 5, Stryke!, Mentor TV3 Ɓuri welde e Gana, e ko heewi e goɗɗe.[5] E hitaande 2019, o sosi Yve Digital, gooto e sosiyeteeji gadani mooftugol jimɗi e nder leydi Ganaa, o renndini jimɗi Okyeame Kwame, Fameye, D-Black, Wendy Shay, Sista Afia, Amerado, Yaw Tog, King Paluta e woɗɓe.[6][ 7][8] E hitaande 2023, o sosi sosiyetee goɗɗo, Get The Artiste, ngam wallitde e restoraaji jimɗi ngam kewuuji.[9] == Teddungal == O suɓaama e nder cate Music & Entertainment ngam heɓde njeenaari 2022 capanɗe tati les 40.[10] Jaaliiɗo - Neɗɗo ɓurɗo moƴƴude e jimɗi e weltaare e njeenaaje capanɗe tati les 40 Achievers Awards 2023.[11] Ƴeew kadi == Diskogaraafi Kwame Baah == == Tuugnorgal == GNA (2023-05-11). "Kwame Baah: Suka jom ngalu e nder jimɗi ina waɗa yah-ngartaa mawɗo e laylayti kesi". Jaaynde Ghana. Heɓtinaama ñalnde 30-05-2023. "Eɗen ñaagii nde mballiton naalankooɓe amen – Kwame Baah ina ñaagii Ghananaaɓe". Web Gana. 26 lewru nduu 2023. Heɓtinaama ñalnde 30-05-2023. "Kwame Baah waɗii daartol e yontere ɓennunde ndee". 6 suwee 2017. Ƴeewtaa ko 4 ut 2024. "Anndinde naalanke Rap mo Ghana, Kwame Baah". Jonilar. 30-09-2016. Heɓtinaama ñalnde 30-05-2023. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] rfiqyi91ndutidqhv04xfuygt0yl6s9 Amandzeba Nat Brew 0 17130 157750 91165 2026-03-27T03:17:52Z Adamu mc 10501 Edit 157750 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amandzeba Nat Brew''' (ina wiyee kadi Nat Brew (Amandzeba), e Amandzeba), ko naalanke toowɗo to Ganaa. Nguurndam adanɗam Amandzeba ko janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en to Accra.<ref>{{cite news|last1=Aidoo|first1=Kojo|last2=Wemakor|first2=Joseph|title=Is Christian Methodist SHS under threat?|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/Is-Christian-Methodist-SHS-under-threat-561792|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=22 July 2017}}</ref> Golle jimɗi Amandzeba adii anndeede ko e fedde Nakorex,<ref>{{cite book|title=Transactions of the Historical Society of Ghana, Volumes 7-9|url=https://books.google.com/books?id=rTwuAQAAIAAJ&q=Amandzeba|date=2003|accessdate=19 December 2018}}</ref><ref>{{cite book|last1=Broughton|first1=Simon|last2=Ellingham|first2=Mark|last3=Lusk|first3=Jon|last4=Antony Clark|first4=Duncan|title=The Rough Guide to World Music: Africa & Middle East|date=2006|publisher=Rough Guides|isbn=1843535513|page=133|url=https://books.google.com/books?id=kbc7AQAAIAAJ&q=Amandzeba|accessdate=19 December 2018}}</ref> nde sosaa e hitaande 1992 e Akosua Agyapong e Rex Omar. Amandzeba ɓaawo man resi Akosua Agyapong, koo ngam ɓe ceerti ɓaawo man.<ref>{{cite news|last1=Dela Aglanu|first1=Ernest|title=My marriage to Akosua Agyepong died because I failed to call in 10 days - Amandzeba|url=https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|accessdate=19 December 2018|work=Joy Online|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219184038/https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|archive-date=19 December 2018|url-status=dead}}</ref> Amandzeba ɓuri anndeede e nder leydi Ganaa ko e jimɗi makko Wogbejeke, yaltuɗi e albom mo innde mum nanndi.<ref>{{cite news|last1=Bondzie|first1=Jacquiline|title=Nat Brew The "Tradition Child"|url=https://www.modernghana.com/entertainment/2383/nat-brew-the-tradition-child.html|accessdate=19 December 2018|work=The Chronicle (reproduced by "Modern Ghana")|date=23 May 2005}}</ref> Caggal nde Wogbejeke heɓi nafoore, Nat Brew ƴetti innde Amandzeba, firti ko "Ɓiɗɗo aada" walla "Ɓiɗɗo aada", ngam hollirde ɗaɗi makko Afrik.<ref>{{cite news|title=The release of 'Wogbejeke' birthed my African identity – Amandzeba|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/The-release-of-Wogbejeke-birthed-my-African-identity-Amandzeba-636855|accessdate=19 December 2018|date=22 March 2018}}</ref> E lewru Yarkomaa 2020 Amandzeba siifondiri e fedde Ameriknaare wiyeteende Jah Mikal Entertainment, o anndinii yaltinnde albom keso e gollondiral e rapper Ameriknaajo, Michael Morgan, ngam waɗde remix Wogbejeke.<ref name="Owusu1">{{cite news|last1=Owusu|first1=George Clifford|title=Jah Mikal Signs On Amandzeba Nat Brew|url=https://www.modernghana.com/entertainment/62250/jah-mikal-signs-on-amandzeba-nat-brew.html|access-date=10 February 2021|work=Daily Guide (via Modern Ghana.com)|date=17 January 2020}}</ref> Amandzeba wonnoo ko e opitaal ko juuti caggal nde o waɗi aksidaa oto e nder lewru wooturu.<ref>{{cite news|title=Amandzeba was forced to go to the hospital after car crash - Management|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Amandzeba-was-forced-to-go-to-the-hospital-after-car-crash-Management-831046|access-date=10 February 2021|work=Pulse Ghana via GhanaWeb.com|date=7 January 2020}}</ref> E lewru mee 2020 Amandzeba yaltinii jimol ngam teddinde gollotooɓe yeeso e nder rafi COVID-19.<ref name="Annanng1">{{cite news|last1=Annanng|first1=Pamela|title=Amandzeba releases COVID-19 song|url=https://www.graphic.com.gh/entertainment/showbiz-news/amandzeba-adds-voice-to-help-fight-the-covid-19-pandemic.html|access-date=10 February 2021|work=Graphic News|date=15 May 2020}}</ref> Golle politik Amandzeba kadi ina jeyaa e politik, o yimi jimɗi ɗiɗi e hooreejo leydi ndii, hono John Mahama, e nder kampaañ wooteeji leydi Ganaa 2016<ref>{{cite news|title=Mahama performs "Wogbe Jeke" with Amandzeba at Akropong|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Mahama-performs-Wogbe-Jeke-with-Amandzeba-at-Akropong-481524|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=28 October 2016}}</ref>, o ñiŋi kadi Dental Afrik e hitaande 2018. <nowiki></ref></nowiki> Amandzeba has offered to support the political platform of any political party that will pay for his services.<ref name="MyNewsGH1">{{cite news|last1=MyNewsGH Staff|title=ENTERTAINMENTI haven't quit politics – Amandzeba Nat Brew|url=https://www.mynewsgh.com/i-havent-quit-politics-amandzeba-nat-brew/|access-date=10 February 2021|work=MyNewsGH.com|date=19 September 2020}}</ref> Amandzeba hollitii wonde ina waawi wallitde fedde politik kala lannda politik yoɓoowo golle mum.[12] == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 0euwkbkxds9mxq4bfylsclafm4po94d 157751 157750 2026-03-27T03:18:35Z Adamu mc 10501 Tayto 157751 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amandzeba Nat Brew''' (ina wiyee kadi Nat Brew (Amandzeba), e Amandzeba), ko naalanke toowɗo to [[Gana|Ganaa]]. Nguurndam adanɗam Amandzeba ko janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en to Accra.<ref>{{cite news|last1=Aidoo|first1=Kojo|last2=Wemakor|first2=Joseph|title=Is Christian Methodist SHS under threat?|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/Is-Christian-Methodist-SHS-under-threat-561792|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=22 July 2017}}</ref> Golle jimɗi Amandzeba adii anndeede ko e fedde Nakorex,<ref>{{cite book|title=Transactions of the Historical Society of Ghana, Volumes 7-9|url=https://books.google.com/books?id=rTwuAQAAIAAJ&q=Amandzeba|date=2003|accessdate=19 December 2018}}</ref><ref>{{cite book|last1=Broughton|first1=Simon|last2=Ellingham|first2=Mark|last3=Lusk|first3=Jon|last4=Antony Clark|first4=Duncan|title=The Rough Guide to World Music: Africa & Middle East|date=2006|publisher=Rough Guides|isbn=1843535513|page=133|url=https://books.google.com/books?id=kbc7AQAAIAAJ&q=Amandzeba|accessdate=19 December 2018}}</ref> nde sosaa e hitaande dubi 1992 e Akosua Agyapong e Rex Omar. Amandzeba ɓaawo man resi Akosua Agyapong, koo ngam ɓe ceerti ɓaawo man.<ref>{{cite news|last1=Dela Aglanu|first1=Ernest|title=My marriage to Akosua Agyepong died because I failed to call in 10 days - Amandzeba|url=https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|accessdate=19 December 2018|work=Joy Online|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219184038/https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|archive-date=19 December 2018|url-status=dead}}</ref> Amandzeba ɓuri anndeede e nder leydi Ganaa ko e jimɗi makko Wogbejeke, yaltuɗi e albom mo innde mum nanndi.<ref>{{cite news|last1=Bondzie|first1=Jacquiline|title=Nat Brew The "Tradition Child"|url=https://www.modernghana.com/entertainment/2383/nat-brew-the-tradition-child.html|accessdate=19 December 2018|work=The Chronicle (reproduced by "Modern Ghana")|date=23 May 2005}}</ref> Caggal nde Wogbejeke heɓi nafoore, Nat Brew ƴetti innde Amandzeba, firti ko "Ɓiɗɗo aada" walla "Ɓiɗɗo aada", ngam hollirde ɗaɗi makko Afrik.<ref>{{cite news|title=The release of 'Wogbejeke' birthed my African identity – Amandzeba|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/The-release-of-Wogbejeke-birthed-my-African-identity-Amandzeba-636855|accessdate=19 December 2018|date=22 March 2018}}</ref> E lewru Yarkomaa 2020 Amandzeba siifondiri e fedde Ameriknaare wiyeteende Jah Mikal Entertainment, o anndinii yaltinnde albom keso e gollondiral e rapper Ameriknaajo, Michael Morgan, ngam waɗde remix Wogbejeke.<ref name="Owusu1">{{cite news|last1=Owusu|first1=George Clifford|title=Jah Mikal Signs On Amandzeba Nat Brew|url=https://www.modernghana.com/entertainment/62250/jah-mikal-signs-on-amandzeba-nat-brew.html|access-date=10 February 2021|work=Daily Guide (via Modern Ghana.com)|date=17 January 2020}}</ref> Amandzeba wonnoo ko e opitaal ko juuti caggal nde o waɗi aksidaa oto e nder lewru wooturu.<ref>{{cite news|title=Amandzeba was forced to go to the hospital after car crash - Management|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Amandzeba-was-forced-to-go-to-the-hospital-after-car-crash-Management-831046|access-date=10 February 2021|work=Pulse Ghana via GhanaWeb.com|date=7 January 2020}}</ref> E lewru mee 2020 Amandzeba yaltinii jimol ngam teddinde gollotooɓe yeeso e nder rafi COVID-19.<ref name="Annanng1">{{cite news|last1=Annanng|first1=Pamela|title=Amandzeba releases COVID-19 song|url=https://www.graphic.com.gh/entertainment/showbiz-news/amandzeba-adds-voice-to-help-fight-the-covid-19-pandemic.html|access-date=10 February 2021|work=Graphic News|date=15 May 2020}}</ref> Golle politik Amandzeba kadi ina jeyaa e politik, o yimi jimɗi ɗiɗi e hooreejo leydi ndii, hono John Mahama, e nder kampaañ wooteeji leydi Ganaa 2016<ref>{{cite news|title=Mahama performs "Wogbe Jeke" with Amandzeba at Akropong|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Mahama-performs-Wogbe-Jeke-with-Amandzeba-at-Akropong-481524|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=28 October 2016}}</ref>, o ñiŋi kadi Dental Afrik e hitaande 2018. <nowiki></ref></nowiki> Amandzeba has offered to support the political platform of any political party that will pay for his services.<ref name="MyNewsGH1">{{cite news|last1=MyNewsGH Staff|title=ENTERTAINMENTI haven't quit politics – Amandzeba Nat Brew|url=https://www.mynewsgh.com/i-havent-quit-politics-amandzeba-nat-brew/|access-date=10 February 2021|work=MyNewsGH.com|date=19 September 2020}}</ref> Amandzeba hollitii wonde ina waawi wallitde fedde politik kala lannda politik yoɓoowo golle mum.[12] == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 26jkk4nodcc8esrfrp3ykmru73hik2q 157752 157751 2026-03-27T03:19:43Z Adamu mc 10501 Edit 157752 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amandzeba Nat Brew''' (ina wiyee kadi Nat Brew (Amandzeba), e Amandzeba), ko naalanke toowɗo to [[Gana|Ganaa]]. Nguurndam adanɗam Amandzeba ko janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en to Accra.<ref>{{cite news|last1=Aidoo|first1=Kojo|last2=Wemakor|first2=Joseph|title=Is Christian Methodist SHS under threat?|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/Is-Christian-Methodist-SHS-under-threat-561792|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=22 July 2017}}</ref> Golle jimɗi Amandzeba adii anndeede ko e fedde Nakorex,<ref>{{cite book|title=Transactions of the Historical Society of Ghana, Volumes 7-9|url=https://books.google.com/books?id=rTwuAQAAIAAJ&q=Amandzeba|date=2003|accessdate=19 December 2018}}</ref><ref>{{cite book|last1=Broughton|first1=Simon|last2=Ellingham|first2=Mark|last3=Lusk|first3=Jon|last4=Antony Clark|first4=Duncan|title=The Rough Guide to World Music: Africa & Middle East|date=2006|publisher=Rough Guides|isbn=1843535513|page=133|url=https://books.google.com/books?id=kbc7AQAAIAAJ&q=Amandzeba|accessdate=19 December 2018}}</ref> nde sosaa e hitaande dubi 1992 e Akosua Agyapong e Rex Omar. Amandzeba ɓaawo man resi Akosua Agyapong, koo ngam ɓe ceerti ɓaawo man.<ref>{{cite news|last1=Dela Aglanu|first1=Ernest|title=My marriage to Akosua Agyepong died because I failed to call in 10 days - Amandzeba|url=https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|accessdate=19 December 2018|work=Joy Online|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219184038/https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|archive-date=19 December 2018|url-status=dead}}</ref> Amandzeba ɓuri anndeede e nder leydi Ganaa ko e jimɗi makko Wogbejeke, yaltuɗi e albom mo innde mum nanndi.<ref>{{cite news|last1=Bondzie|first1=Jacquiline|title=Nat Brew The "Tradition Child"|url=https://www.modernghana.com/entertainment/2383/nat-brew-the-tradition-child.html|accessdate=19 December 2018|work=The Chronicle (reproduced by "Modern Ghana")|date=23 May 2005}}</ref> Caggal nde Wogbejeke heɓi nafoore, Nat Brew ƴetti innde Amandzeba, firti ko "Ɓiɗɗo aada" walla "Ɓiɗɗo aada", ngam hollirde ɗaɗi makko Afrik.<ref>{{cite news|title=The release of 'Wogbejeke' birthed my African identity – Amandzeba|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/The-release-of-Wogbejeke-birthed-my-African-identity-Amandzeba-636855|accessdate=19 December 2018|date=22 March 2018}}</ref> E lewru Yarkomaa hiitande ndungu 2020 Amandzeba siifondiri e fedde Ameriknaare wiyeteende Jah Mikal Entertainment, o anndinii yaltinnde albom keso e gollondiral e rapper Ameriknaajo, Michael Morgan, ngam waɗde remix Wogbejeke.<ref name="Owusu1">{{cite news|last1=Owusu|first1=George Clifford|title=Jah Mikal Signs On Amandzeba Nat Brew|url=https://www.modernghana.com/entertainment/62250/jah-mikal-signs-on-amandzeba-nat-brew.html|access-date=10 February 2021|work=Daily Guide (via Modern Ghana.com)|date=17 January 2020}}</ref> Amandzeba wonnoo ko e opitaal ko juuti caggal nde o waɗi aksidaa oto e nder lewru wooturu.<ref>{{cite news|title=Amandzeba was forced to go to the hospital after car crash - Management|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Amandzeba-was-forced-to-go-to-the-hospital-after-car-crash-Management-831046|access-date=10 February 2021|work=Pulse Ghana via GhanaWeb.com|date=7 January 2020}}</ref> E lewru mee 2020 Amandzeba yaltinii jimol ngam teddinde gollotooɓe yeeso e nder rafi COVID-19.<ref name="Annanng1">{{cite news|last1=Annanng|first1=Pamela|title=Amandzeba releases COVID-19 song|url=https://www.graphic.com.gh/entertainment/showbiz-news/amandzeba-adds-voice-to-help-fight-the-covid-19-pandemic.html|access-date=10 February 2021|work=Graphic News|date=15 May 2020}}</ref> Golle politik Amandzeba kadi ina jeyaa e politik, o yimi jimɗi ɗiɗi e hooreejo leydi ndii, hono John Mahama, e nder kampaañ wooteeji leydi Ganaa 2016<ref>{{cite news|title=Mahama performs "Wogbe Jeke" with Amandzeba at Akropong|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Mahama-performs-Wogbe-Jeke-with-Amandzeba-at-Akropong-481524|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=28 October 2016}}</ref>, o ñiŋi kadi Dental Afrik e hitaande 2018. <nowiki></ref></nowiki> Amandzeba has offered to support the political platform of any political party that will pay for his services.<ref name="MyNewsGH1">{{cite news|last1=MyNewsGH Staff|title=ENTERTAINMENTI haven't quit politics – Amandzeba Nat Brew|url=https://www.mynewsgh.com/i-havent-quit-politics-amandzeba-nat-brew/|access-date=10 February 2021|work=MyNewsGH.com|date=19 September 2020}}</ref> Amandzeba hollitii wonde ina waawi wallitde fedde politik kala lannda politik yoɓoowo golle mum.[12] == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ennavpsdfceaw2zehf7dsjtxd8r33no 157753 157752 2026-03-27T03:20:28Z Adamu mc 10501 Edit 157753 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amandzeba Nat Brew''' (ina wiyee kadi Nat Brew (Amandzeba), e Amandzeba), ko naalanke toowɗo to [[Gana|Ganaa]]. Nguurndam adanɗam Amandzeba ko janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Kerecee’en to Accra.<ref>{{cite news|last1=Aidoo|first1=Kojo|last2=Wemakor|first2=Joseph|title=Is Christian Methodist SHS under threat?|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/features/Is-Christian-Methodist-SHS-under-threat-561792|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=22 July 2017}}</ref> Golle jimɗi Amandzeba adii anndeede ko e fedde Nakorex,<ref>{{cite book|title=Transactions of the Historical Society of Ghana, Volumes 7-9|url=https://books.google.com/books?id=rTwuAQAAIAAJ&q=Amandzeba|date=2003|accessdate=19 December 2018}}</ref><ref>{{cite book|last1=Broughton|first1=Simon|last2=Ellingham|first2=Mark|last3=Lusk|first3=Jon|last4=Antony Clark|first4=Duncan|title=The Rough Guide to World Music: Africa & Middle East|date=2006|publisher=Rough Guides|isbn=1843535513|page=133|url=https://books.google.com/books?id=kbc7AQAAIAAJ&q=Amandzeba|accessdate=19 December 2018}}</ref> nde sosaa e hitaande dubi alif 1992 e Akosua Agyapong e Rex Omar. Amandzeba ɓaawo man resi Akosua Agyapong, koo ngam ɓe ceerti ɓaawo man.<ref>{{cite news|last1=Dela Aglanu|first1=Ernest|title=My marriage to Akosua Agyepong died because I failed to call in 10 days - Amandzeba|url=https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|accessdate=19 December 2018|work=Joy Online|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219184038/https://www.myjoyonline.com/entertainment/2015/march-10th/my-marriage-to-akosua-agyepong-died-because-i-failed-to-call-in-10-days-amandzeba.php|archive-date=19 December 2018|url-status=dead}}</ref> Amandzeba ɓuri anndeede e nder leydi Ganaa ko e jimɗi makko Wogbejeke, yaltuɗi e albom mo innde mum nanndi.<ref>{{cite news|last1=Bondzie|first1=Jacquiline|title=Nat Brew The "Tradition Child"|url=https://www.modernghana.com/entertainment/2383/nat-brew-the-tradition-child.html|accessdate=19 December 2018|work=The Chronicle (reproduced by "Modern Ghana")|date=23 May 2005}}</ref> Caggal nde Wogbejeke heɓi nafoore, Nat Brew ƴetti innde Amandzeba, firti ko "Ɓiɗɗo aada" walla "Ɓiɗɗo aada", ngam hollirde ɗaɗi makko Afrik.<ref>{{cite news|title=The release of 'Wogbejeke' birthed my African identity – Amandzeba|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/The-release-of-Wogbejeke-birthed-my-African-identity-Amandzeba-636855|accessdate=19 December 2018|date=22 March 2018}}</ref> E lewru Yarkomaa hiitande ndungu 2020 Amandzeba siifondiri e fedde Ameriknaare wiyeteende Jah Mikal Entertainment, o anndinii yaltinnde albom keso e gollondiral e rapper Ameriknaajo, Michael Morgan, ngam waɗde remix Wogbejeke.<ref name="Owusu1">{{cite news|last1=Owusu|first1=George Clifford|title=Jah Mikal Signs On Amandzeba Nat Brew|url=https://www.modernghana.com/entertainment/62250/jah-mikal-signs-on-amandzeba-nat-brew.html|access-date=10 February 2021|work=Daily Guide (via Modern Ghana.com)|date=17 January 2020}}</ref> Amandzeba wonnoo ko e opitaal ko juuti caggal nde o waɗi aksidaa oto e nder lewru wooturu.<ref>{{cite news|title=Amandzeba was forced to go to the hospital after car crash - Management|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Amandzeba-was-forced-to-go-to-the-hospital-after-car-crash-Management-831046|access-date=10 February 2021|work=Pulse Ghana via GhanaWeb.com|date=7 January 2020}}</ref> E lewru mee 2020 Amandzeba yaltinii jimol ngam teddinde gollotooɓe yeeso e nder rafi COVID-19.<ref name="Annanng1">{{cite news|last1=Annanng|first1=Pamela|title=Amandzeba releases COVID-19 song|url=https://www.graphic.com.gh/entertainment/showbiz-news/amandzeba-adds-voice-to-help-fight-the-covid-19-pandemic.html|access-date=10 February 2021|work=Graphic News|date=15 May 2020}}</ref> Golle politik Amandzeba kadi ina jeyaa e politik, o yimi jimɗi ɗiɗi e hooreejo leydi ndii, hono John Mahama, e nder kampaañ wooteeji leydi Ganaa 2016<ref>{{cite news|title=Mahama performs "Wogbe Jeke" with Amandzeba at Akropong|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/entertainment/Mahama-performs-Wogbe-Jeke-with-Amandzeba-at-Akropong-481524|accessdate=19 December 2018|work=GhanaWeb|date=28 October 2016}}</ref>, o ñiŋi kadi Dental Afrik e hitaande 2018. <nowiki></ref></nowiki> Amandzeba has offered to support the political platform of any political party that will pay for his services.<ref name="MyNewsGH1">{{cite news|last1=MyNewsGH Staff|title=ENTERTAINMENTI haven't quit politics – Amandzeba Nat Brew|url=https://www.mynewsgh.com/i-havent-quit-politics-amandzeba-nat-brew/|access-date=10 February 2021|work=MyNewsGH.com|date=19 September 2020}}</ref> Amandzeba hollitii wonde ina waawi wallitde fedde politik kala lannda politik yoɓoowo golle mum. == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9phqzpjg70qvbkw966iganklvuhhnkq Anastasia Msosa 0 21881 157756 91184 2026-03-27T03:25:24Z Adamu mc 10501 Edit 157756 wikitext text/x-wiki '''Anastasia Msosa''' (dayyigo E hitaande dubi alif 1950) woni hooreejo [[leydi]] Malawi. Msosa started her career as a State Advocate in 1975 and later worked in the Department of Legal Aid as a Legal Aid Advocate. In 1990, she became Registrar General. In 1992, she was appointed the first Malawian female judge of the High Court and, later in 1997 she went to the Supreme Court of Appeals. She was appointed Chief Justice in 2013, becoming the first female Chief Justice in the country, succeeding Chief Justice Lovemore Munlo after his resignation from the position.<ref>{{Cite web|url=http://www.newstimeafrica.com/archives/31735|title=Female Judge now leading Malawi’s Judiciary {{!}} Newstime Africa<!-- Bot generated title -->|access-date=2013-04-30|archive-date=2013-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130501083106/http://www.newstimeafrica.com/archives/31735|url-status=dead}}</ref><ref>[https://archive.today/20130705015113/http://staytunedafrica.org/2013/04/27/new-malawi-chief-justice-anastasia-msosa/ New Malawi Chief Justice: Anastasia Msosa | StayTunedAfricaStayTunedAfrica]</ref> <ref>[https://archive.today/20130705015113/http://staytunedafrica.org/2013/04/27/new-malawi-chief-justice-anastasia-msosa/ New Malawi Chief Justice: Anastasia Msosa | StayTunedAfricaStayTunedAfrica]</ref> Msosa yahii nder 2015 e duuɓi 65.O waɗi boo hooreejo jaɓɓaade Malawi ngam suɓaaji arandeeji e suɓaaje arandeeji nder leydi Malawi diga 1993 haa 1998. O fuɗɗii wonde hooreejo jaayndeele Malawi e hitaande 2004 haa hitaande 2012. S Msosa ɗon waree jaajotooɗo Anderson Msosa e woodi ɓiɓɓe 7. == Firooji == <nowiki>.mw-parser-output .reflist{margin-bottom:0.5em;list-style-type:decimal}@media screen{.mw-parser-output .reflist{font-size:90%}}.mw-parser-output .reflist .references{font-size:100%;margin-bottom:0;list-style-type:inherit}.mw-parser-output .reflist-columns-2{column-width:30em}.mw-parser-output .reflist-columns-3{column-width:25em}.mw-parser-output .reflist-columns{margin-top:0.3em}.mw-parser-output .reflist-columns ol{margin-top:0}.mw-parser-output .reflist-columns li{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}.mw-parser-output .reflist-upper-alpha{list-style-type:upper-alpha}.mw-parser-output .reflist-upper-roman{list-style-type:upper-roman}.mw-parser-output .reflist-lower-alpha{list-style-type:lower-alpha}.mw-parser-output .reflist-lower-greek{list-style-type:lower-greek}.mw-parser-output .reflist-lower-roman{list-style-type:lower-roman}</nowiki> [[Category:Malawi]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 93bj27feblzlpnr65dbdls7whyb9ute André du Pisani 0 21914 157757 91188 2026-03-27T03:26:57Z Adamu mc 10501 Edit 157757 wikitext text/x-wiki   '''André du Pisani''' (jibado yalnde sappo e joowey 15 lewru Janaayo hiitande dubi alif 1949) ko jannginoowo politik [[Namibiya]], jaaboowo defte keewɗe, artikooje e joornaali, o winndi defte kewuuji e dowla SADC, laamu Namibi e kuugal goɗɗe, o jaaboowo e jaangoowo e jaangirde Political Science to Namibia. Du Pisani ɗon jeyaa e jannginoowo e jaŋde diga 1998. == Jaŋde == The Windhoek native earned his bachelor's degree from Stellenbosch University in South Africa in 1971 and an honours in politics from Stellenbosch in 1972. He later earned a master's degree in politics from Stellenbosch in 1975. From 1975 to 1976, du Pisani was a research student at the London School of Economics. In 1988, he earned his Ph.D. in politics from the University of Cape Town. From 1995–96, he did post-doctoral research through the Global Security Fellows Initiative at the University of Cambridge in the United Kingdom.<ref>[http://www.nid.org.na/view_book_entry.php?book_id=35 André du Pisani] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110611171550/http://www.nid.org.na/view_book_entry.php?book_id=35|date=June 11, 2011}} at the Namibia Institute for Democracy, Windhoek, 2007</ref> == Bibliography == *   == Firooji == <nowiki>.mw-parser-output .reflist{margin-bottom:0.5em;list-style-type:decimal}@media screen{.mw-parser-output .reflist{font-size:90%}}.mw-parser-output .reflist .references{font-size:100%;margin-bottom:0;list-style-type:inherit}.mw-parser-output .reflist-columns-2{column-width:30em}.mw-parser-output .reflist-columns-3{column-width:25em}.mw-parser-output .reflist-columns{margin-top:0.3em}.mw-parser-output .reflist-columns ol{margin-top:0}.mw-parser-output .reflist-columns li{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}.mw-parser-output .reflist-upper-alpha{list-style-type:upper-alpha}.mw-parser-output .reflist-upper-roman{list-style-type:upper-roman}.mw-parser-output .reflist-lower-alpha{list-style-type:lower-alpha}.mw-parser-output .reflist-lower-greek{list-style-type:lower-greek}.mw-parser-output .reflist-lower-roman{list-style-type:lower-roman}</nowiki> [[Category:Namibian]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] s0vclk833vzysqt9v8v9qok1fxlpma6 1979 Yiilooɓe gomnati Kaduna 0 22689 157758 133659 2026-03-27T04:48:32Z Adamu mc 10501 Edit 157758 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The 1979 Kaduna State gubernatorial election''' ñalnde sappo e joowey nayi 28 lewru juko hitaande 1979.<ref>{{Cite web|url=https://africanelections.tripod.com/ng_governorship.html|title=African Elections Database|publisher=African Elections|access-date=May 17, 2021}}</ref> Abdulkadir Balarabe Musa mo PRP heɓi suɓol ngam laatoogo guwerneer arandeejo lesdi Kaduna ardii bee 45.14%, o fooli Lawal Kaita mo NPN mo heɓi 44.42% e kanndidaa GNPP mo heɓi 10.44%, nder kawtal ngal.<ref>{{Cite book|title=Kaduna State: Everyone's Handbook|date=1982|publisher=Triumph Publishing Company Ltd.|location=[[Kano (city)|Kano]]|isbn=978-188-006-6}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://allafrica.com/stories/200901140197.html?page=2|title=Where Are Second Republic Governors?|publisher=ThisDay|author=Adeyemo, Ademola|website=All Africa|date=January 13, 2009|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://countrystudies.us/nigeria/29.htm|title=THE SECOND REPUBLIC, 1979-83|publisher=Countryside Studies|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://repository.up.ac.za/bitstream/handle/2263/53451/Nyam_Analysis_2015.pdf?sequence=1&isAllowed=y|title=AN ANALYSIS OF THE 2003 AND 2007 ELECTORAL VIOLENCE IN NIGERIA|author=Aondowase, Nyam|year=2015|format=PDF|access-date=May 22, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|title=Nigerian States|publisher=World Statesmen|access-date=2021-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528072649/http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|archive-date=28 May 2010|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Joseph|first=Richard A.|date=1981|title=The Ethnic Trap: Notes on the Nigerian Campaign and Elections, 1978-79|publisher=Cambridge University Press|format=JSTOR|journal=Issue: A Journal of Opinion|volume=11|number=1/2|pages=17–23|doi=10.2307/1166229|jstor=1166229|url=https://www.jstor.org/stable/1166229|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Okpu|first=Ugbana|date=1985|title=Inter-Party Political Relations in Nigeria 1979-1983|format=JSTOR|publisher=Sage Publications, Ltd.|journal=Africa Spectrum|volume=20|number=2|pages=191–209|jstor=40174204|url=https://www.jstor.org/stable/40174204|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tmcnet.com/usubmit/2010/04/13/4724999.htm|title=Rimi - Exit of a Glamorous Politician [column]|date=April 13, 2010|publisher=TMCNET News|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/pidgin/world-54902028.amp|title=Abdulkadir Balarabe Musa: Biography of Alhaji Balarabe Musa, Kaduna former Governor|date=November 11, 2020|publisher=[[BBC News]]|language=pcm|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://nigerianhistoryonline.com/balarabe-musa-governor-impeached/|title=BALARABE MUSA: Governor impeached|date=July 25, 2020|publisher=Nigerian History Online|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.citypeopleonline.com/meet-the-1st-nigerian-elected-governor-to-be-impeached/|title=MEET THE 1ST NIGERIAN ELECTED GOVERNOR TO BE IMPEACHED|date=May 26, 2021|publisher=City People|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://kdsg.gov.ng/about-kaduna/|title=About the State: Kaduna State|publisher=Kaduna State Government|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.gamji.com/article9000/NEWS9829.htm|title=As Was With Balarabe Musa, So It Should Be With Tanko Al-Makura|author=Toungo, Babayola M.|publisher=Gamji|access-date=May 28, 2021}}</ref> Abdulkadir Balarabe Musa wari marɗo bandira PRP nder suɓaaji fuɗnaange. O'o'o'e mo'o'i'o'en o'o'aama o'o [[Abba Musa Rimi]].<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2012/12/kaduna-new-calculations-after-yakowas-death/|title=Kaduna: New calculations after Yakowa's death|date=December 17, 2012|author=Aziken, Emmanuel|publisher=Vanguard|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://rainbownigeria.com/2020/10/08/state-governors-and-their-deputies-2/?_gl=1*1ks7sm*_ga*a3BDcWhmU3phVndTOUdnVVRxci10eVBOdC1uTmtXemRFN3Q3OHkxYk9WWHc4MnAtVDdnWEVyVXFERjFtVGV4cw..|title=State Governors and Their Deputies|author=Emmanuel, Odang|website=Rainbow Nigeria|date=October 8, 2020|access-date=May 31, 2021}}</ref> == Fedde suɓaaje == Gomnaajo lesdi Kaduna suɓaama bee nanta woote ɗuuɗal yimɓe. == Firooji == {{Reflist}} [[Category:Stub]] [[Category:Naajeeriya]] fjtbmufkwc73q8cmpu9yir8grjf2tg4 157759 157758 2026-03-27T04:49:42Z Adamu mc 10501 Edit 157759 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The 1979 Kaduna State gubernatorial election''' ñalnde sappo e joowey nayi 28 lewru juko hitaande dubi alif 1979.<ref>{{Cite web|url=https://africanelections.tripod.com/ng_governorship.html|title=African Elections Database|publisher=African Elections|access-date=May 17, 2021}}</ref> Abdulkadir Balarabe Musa mo PRP heɓi suɓol ngam laatoogo guwerneer arandeejo lesdi Kaduna ardii bee 45.14%, o fooli Lawal Kaita mo NPN mo heɓi 44.42% e kanndidaa GNPP mo heɓi 10.44%, nder kawtal ngal.<ref>{{Cite book|title=Kaduna State: Everyone's Handbook|date=1982|publisher=Triumph Publishing Company Ltd.|location=[[Kano (city)|Kano]]|isbn=978-188-006-6}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://allafrica.com/stories/200901140197.html?page=2|title=Where Are Second Republic Governors?|publisher=ThisDay|author=Adeyemo, Ademola|website=All Africa|date=January 13, 2009|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://countrystudies.us/nigeria/29.htm|title=THE SECOND REPUBLIC, 1979-83|publisher=Countryside Studies|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://repository.up.ac.za/bitstream/handle/2263/53451/Nyam_Analysis_2015.pdf?sequence=1&isAllowed=y|title=AN ANALYSIS OF THE 2003 AND 2007 ELECTORAL VIOLENCE IN NIGERIA|author=Aondowase, Nyam|year=2015|format=PDF|access-date=May 22, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|title=Nigerian States|publisher=World Statesmen|access-date=2021-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528072649/http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|archive-date=28 May 2010|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Joseph|first=Richard A.|date=1981|title=The Ethnic Trap: Notes on the Nigerian Campaign and Elections, 1978-79|publisher=Cambridge University Press|format=JSTOR|journal=Issue: A Journal of Opinion|volume=11|number=1/2|pages=17–23|doi=10.2307/1166229|jstor=1166229|url=https://www.jstor.org/stable/1166229|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Okpu|first=Ugbana|date=1985|title=Inter-Party Political Relations in Nigeria 1979-1983|format=JSTOR|publisher=Sage Publications, Ltd.|journal=Africa Spectrum|volume=20|number=2|pages=191–209|jstor=40174204|url=https://www.jstor.org/stable/40174204|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tmcnet.com/usubmit/2010/04/13/4724999.htm|title=Rimi - Exit of a Glamorous Politician [column]|date=April 13, 2010|publisher=TMCNET News|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/pidgin/world-54902028.amp|title=Abdulkadir Balarabe Musa: Biography of Alhaji Balarabe Musa, Kaduna former Governor|date=November 11, 2020|publisher=[[BBC News]]|language=pcm|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://nigerianhistoryonline.com/balarabe-musa-governor-impeached/|title=BALARABE MUSA: Governor impeached|date=July 25, 2020|publisher=Nigerian History Online|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.citypeopleonline.com/meet-the-1st-nigerian-elected-governor-to-be-impeached/|title=MEET THE 1ST NIGERIAN ELECTED GOVERNOR TO BE IMPEACHED|date=May 26, 2021|publisher=City People|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://kdsg.gov.ng/about-kaduna/|title=About the State: Kaduna State|publisher=Kaduna State Government|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.gamji.com/article9000/NEWS9829.htm|title=As Was With Balarabe Musa, So It Should Be With Tanko Al-Makura|author=Toungo, Babayola M.|publisher=Gamji|access-date=May 28, 2021}}</ref> Abdulkadir Balarabe Musa wari marɗo bandira PRP nder suɓaaji fuɗnaange. O'o'o'e mo'o'i'o'en o'o'aama o'o [[Abba Musa Rimi]].<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2012/12/kaduna-new-calculations-after-yakowas-death/|title=Kaduna: New calculations after Yakowa's death|date=December 17, 2012|author=Aziken, Emmanuel|publisher=Vanguard|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://rainbownigeria.com/2020/10/08/state-governors-and-their-deputies-2/?_gl=1*1ks7sm*_ga*a3BDcWhmU3phVndTOUdnVVRxci10eVBOdC1uTmtXemRFN3Q3OHkxYk9WWHc4MnAtVDdnWEVyVXFERjFtVGV4cw..|title=State Governors and Their Deputies|author=Emmanuel, Odang|website=Rainbow Nigeria|date=October 8, 2020|access-date=May 31, 2021}}</ref> == Fedde suɓaaje == Gomnaajo lesdi Kaduna suɓaama bee nanta woote ɗuuɗal yimɓe. == Firooji == {{Reflist}} [[Category:Stub]] [[Category:Naajeeriya]] gon4xl6pgv73nnk9lwe6ojcoa4n3l5u 157760 157759 2026-03-27T04:51:06Z Adamu mc 10501 Edit 157760 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The 1979 Kaduna State gubernatorial election''' ñalnde sappo e joowey nayi 28 lewru juko hitaande dubi alif 1979.<ref>{{Cite web|url=https://africanelections.tripod.com/ng_governorship.html|title=African Elections Database|publisher=African Elections|access-date=May 17, 2021}}</ref> Abdulkadir Balarabe Musa mo PRP heɓi suɓol ngam laatoogo guwerneer arandeejo lesdi Kaduna ardii bee 45.14%, o fooli Lawal [[Kaita]] mo NPN mo heɓi 44.42% e kanndidaa GNPP mo heɓi 10.44%, nder kawtal ngal.<ref>{{Cite book|title=Kaduna State: Everyone's Handbook|date=1982|publisher=Triumph Publishing Company Ltd.|location=[[Kano (city)|Kano]]|isbn=978-188-006-6}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://allafrica.com/stories/200901140197.html?page=2|title=Where Are Second Republic Governors?|publisher=ThisDay|author=Adeyemo, Ademola|website=All Africa|date=January 13, 2009|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://countrystudies.us/nigeria/29.htm|title=THE SECOND REPUBLIC, 1979-83|publisher=Countryside Studies|access-date=May 18, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://repository.up.ac.za/bitstream/handle/2263/53451/Nyam_Analysis_2015.pdf?sequence=1&isAllowed=y|title=AN ANALYSIS OF THE 2003 AND 2007 ELECTORAL VIOLENCE IN NIGERIA|author=Aondowase, Nyam|year=2015|format=PDF|access-date=May 22, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|title=Nigerian States|publisher=World Statesmen|access-date=2021-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20100528072649/http://www.worldstatesmen.org/Nigeria_federal_states.htm|archive-date=28 May 2010|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Joseph|first=Richard A.|date=1981|title=The Ethnic Trap: Notes on the Nigerian Campaign and Elections, 1978-79|publisher=Cambridge University Press|format=JSTOR|journal=Issue: A Journal of Opinion|volume=11|number=1/2|pages=17–23|doi=10.2307/1166229|jstor=1166229|url=https://www.jstor.org/stable/1166229|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Okpu|first=Ugbana|date=1985|title=Inter-Party Political Relations in Nigeria 1979-1983|format=JSTOR|publisher=Sage Publications, Ltd.|journal=Africa Spectrum|volume=20|number=2|pages=191–209|jstor=40174204|url=https://www.jstor.org/stable/40174204|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tmcnet.com/usubmit/2010/04/13/4724999.htm|title=Rimi - Exit of a Glamorous Politician [column]|date=April 13, 2010|publisher=TMCNET News|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/pidgin/world-54902028.amp|title=Abdulkadir Balarabe Musa: Biography of Alhaji Balarabe Musa, Kaduna former Governor|date=November 11, 2020|publisher=[[BBC News]]|language=pcm|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://nigerianhistoryonline.com/balarabe-musa-governor-impeached/|title=BALARABE MUSA: Governor impeached|date=July 25, 2020|publisher=Nigerian History Online|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.citypeopleonline.com/meet-the-1st-nigerian-elected-governor-to-be-impeached/|title=MEET THE 1ST NIGERIAN ELECTED GOVERNOR TO BE IMPEACHED|date=May 26, 2021|publisher=City People|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://kdsg.gov.ng/about-kaduna/|title=About the State: Kaduna State|publisher=Kaduna State Government|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.gamji.com/article9000/NEWS9829.htm|title=As Was With Balarabe Musa, So It Should Be With Tanko Al-Makura|author=Toungo, Babayola M.|publisher=Gamji|access-date=May 28, 2021}}</ref> Abdulkadir Balarabe Musa wari marɗo bandira PRP nder suɓaaji fuɗnaange. O'o'o'e mo'o'i'o'en o'o'aama o'o [[Abba Musa Rimi]].<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2012/12/kaduna-new-calculations-after-yakowas-death/|title=Kaduna: New calculations after Yakowa's death|date=December 17, 2012|author=Aziken, Emmanuel|publisher=Vanguard|access-date=May 28, 2021}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://rainbownigeria.com/2020/10/08/state-governors-and-their-deputies-2/?_gl=1*1ks7sm*_ga*a3BDcWhmU3phVndTOUdnVVRxci10eVBOdC1uTmtXemRFN3Q3OHkxYk9WWHc4MnAtVDdnWEVyVXFERjFtVGV4cw..|title=State Governors and Their Deputies|author=Emmanuel, Odang|website=Rainbow Nigeria|date=October 8, 2020|access-date=May 31, 2021}}</ref> == Fedde suɓaaje == Gomnaajo lesdi Kaduna suɓaama bee nanta woote ɗuuɗal yimɓe. == Firooji == {{Reflist}} [[Category:Stub]] [[Category:Naajeeriya]] stcprzo8ct5es6y7k8ykds9tkgifgp7 A.S. Mopeli-Paulus 0 23278 157761 141022 2026-03-27T04:52:20Z Adamu mc 10501 Edit 157761 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Atwell Sidwell Mopeli-Paulus''' 1913) wonnooɗo [[Lesoto|Lesotho]]. O jooɗii ɓurna fuɗde nguurndam maako nder lesdi [[Sawdafirika|Sawdafrika]], o winndi e Sesotho e nder Farayse. O ɓuri anndeede ko e defte makko Ho tsamaea ke ho bona (Yahde ko janngude, 1945), ɗe e nder geɗe goɗɗe ina kaala ko fayti e sahaa nde o woni soldaat e wolde adunaare ɗimmere, Lewru suka gorko ɓuuɓɗo (1953) e Turn to the Dark (1953). hitaande 1956). Maayi maako ɗon anndina bana waɗugo nder 1960, ɓernde ngam [[Yimɓe Afriknaaɓe Washington|yimɓe]] ɓe nganndi ɓe ɗaɓɓi hakkilo dow kuuɗe maako. O ɗon ɗon ɗon ɗon wondi nder QwaQwa nder caka duuɓi 1990. Ko fuɗɗam ngal fuɗɗii heewde e nder defte makko, gila e sukaaɓe haa e feccere Witzieshoek, The World and the Cattle, wurtini nder hitaande 2008. == Himobe == {{Reflist}} [[Category:Yimɓe Sawdafrika]] [[Category:Stub]] {{Stub}} dulzadim5khdw5q86lkx6w1lnqxs38c 157762 157761 2026-03-27T04:53:25Z Adamu mc 10501 Added link 157762 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Atwell Sidwell Mopeli-Paulus''' (jibanado hiitande dubi alif 1913) wonnooɗo [[Lesoto|Lesotho]]. O jooɗii ɓurna fuɗde nguurndam maako nder lesdi [[Sawdafirika|Sawdafrika]], o winndi e Sesotho e nder [[Farayse]]. O ɓuri anndeede ko e defte makko Ho tsamaea ke ho bona (Yahde ko janngude, 1945), ɗe e nder geɗe goɗɗe ina kaala ko fayti e sahaa nde o woni soldaat e wolde adunaare ɗimmere, Lewru suka gorko ɓuuɓɗo (1953) e Turn to the Dark (1953). hitaande 1956). Maayi maako ɗon anndina bana waɗugo nder 1960, ɓernde ngam [[Yimɓe Afriknaaɓe Washington|yimɓe]] ɓe nganndi ɓe ɗaɓɓi hakkilo dow kuuɗe maako. O ɗon ɗon ɗon ɗon wondi nder QwaQwa nder caka duuɓi 1990. Ko fuɗɗam ngal fuɗɗii heewde e nder defte makko, gila e sukaaɓe haa e feccere Witzieshoek, The World and the Cattle, wurtini nder hitaande 2008. == Himobe == {{Reflist}} [[Category:Yimɓe Sawdafrika]] [[Category:Stub]] {{Stub}} gpo6itnpzbvgd17m41e6e819uzarjaq 157763 157762 2026-03-27T04:53:48Z Adamu mc 10501 Edit 157763 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Atwell Sidwell Mopeli-Paulus''' (jibanado hiitande dubi alif 1913) wonnooɗo [[Lesoto|Lesotho]]. O jooɗii ɓurna fuɗde nguurndam maako nder lesdi [[Sawdafirika|Sawdafrika]], o winndi e Sesotho e nder [[Farayse]]. O ɓuri anndeede ko e defte makko Ho tsamaea ke ho bona (Yahde ko janngude, 1945), ɗe e nder geɗe goɗɗe ina kaala ko fayti e sahaa nde o woni soldaat e wolde adunaare ɗimmere, Lewru suka gorko ɓuuɓɗo (1953) e Turn to the Dark (1953). hitaande 1956). Maayi maako ɗon anndina bana waɗugo nder 1960, ɓernde ngam [[Yimɓe Afriknaaɓe Washington|yimɓe]] ɓe nganndi ɓe ɗaɓɓi hakkilo dow kuuɗe maako. O ɗon ɗon ɗon ɗon wondi nder QwaQwa nder caka duuɓi 1990. Ko fuɗɗam ngal fuɗɗii heewde e nder defte makko, gila e sukaaɓe haa e feccere Witzieshoek, The World and the Cattle, wurtini nder hitaande dubi 2008. == Himobe == {{Reflist}} [[Category:Yimɓe Sawdafrika]] [[Category:Stub]] {{Stub}} d3fbsr97vebsulez77w3l1npl32lanx Brian Anderson (mooftaade kuugal) 0 23669 157738 91246 2026-03-27T03:03:23Z Adamu mc 10501 Edit 157738 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Brian David Outram Anderson''' AC FRS (jibinaa ko ñalnde sappo e joowey 15 lewru Yarkomaa hiitande dubi alif 1941) ko porfeseer to Duɗal Wiɗtooji Ganndal Humpito e Innjiniyaaruuji to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ngenndiwal Ostarali. Nafooje makko e wiɗtooji ina njeyaa heen cirkooji, ƴellitgol e ƴeewndo signaal, e golle makko hannde ɗee, ko ƴeewndo renndinngo e nder njuɓɓudiiji keewɗi, ƴeewndo resooji sensoruuji, ƴeewndo ''adaptive'' e non-linear. Porofesoor Anderson woniino hooreejo duɗal ganndal Ostarali tuggi 1998 haa 2002. Anderson laamaama nder ''Academy'' ''National of Engineering'' nder hitaande 2002 ngam darnde maako nder sistem e dow dow dow dow, e dow ardiiɓe duniyaaru nder ɓesda anndal e anndal njanngiral. Dianne Anderson woni debbo Brian. Ɓe njooɗoto nder Canberra.<ref>{{cite web|title=Brian D. O. Anderson|url=http://users.cecs.anu.edu.au/~briandoa/cv.html|website=Brian D. O. Anderson|access-date=31 August 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=Brian Anderson|url=https://www.genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=63675|website=The Mathematics Genealogy Project|access-date=31 August 2022}}</ref> == Jaŋde == Anderson heɓi BS (1962) e hiisa e BE (1964) e ganndal kuuraa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sydney e PhD (1966) e ganndal kuuraa to Stanford, e gardagol Robert W. Newcomb. == Fedde e teddungal == * 1992 - Matthew Flinders Medal e Lecture * 1992 - Hendrik W. Bode Prize Lecture * 1993 - Oofficier of the Order of Australia * 1997 - IEEE Control Systems Award * 1999 - Medal Giorgio Quazza * 2001 - IEEE James H. Mulligan, Jr. Medal Education * 2001 - ''Medal Centenary (Australia)'' * 2002 - M A Sargent MedalM A sarjanta medal * 2007 - ''Order of the Rising Sun, Gold Rays with Neck Ribbon'' (Jappan) * 2016 - Kamaraɗo Orde Australia * 2016 - John R. Ragazzini AwardJohn R. Ragazzini Fedde == Goomu nder ummaatooje jannginooɓe == * 1974 - ''Australian Academy of Science, Fellow''.<ref name="CV">[https://users.cecs.anu.edu.au/~briandoa/cv.html CV: Brian D.O. Anderson], anu.edu.au</ref> * 1975 - Daande Fedde Fedde Fuuta e Fedde Faddaaɓe, Fedde.<ref name="CV" /> * 1980 - ''Australian Academy of Technological Sciences and Engineering, Fellow.''<ref name="CV" /> * 1985 - ''Institution of Engineers Australia, Fellows Honorary.<ref name="CV" />'' * ''1989 - Royal Society, London, Fellow.''<ref name="CV" /> * 2002 - National Academy of Engineering, USA, Fedde lesdi fu.<ref name="CV" /> * 2005 - ''International Federation of Automatic Control, Fellow''.<ref name="CV" /> == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 0iizpcs7u4qg0e3g107kfd4iewjyvwq 157739 157738 2026-03-27T03:04:22Z Adamu mc 10501 Edit 157739 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Brian David Outram Anderson''' AC FRS (jibinaa ko ñalnde sappo e joowey 15 lewru Yarkomaa hiitande dubi alif 1941) ko porfeseer to Duɗal Wiɗtooji Ganndal Humpito e Innjiniyaaruuji to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ngenndiwal Ostarali. Nafooje makko e wiɗtooji ina njeyaa heen cirkooji, ƴellitgol e ƴeewndo signaal, e golle makko hannde ɗee, ko ƴeewndo renndinngo e nder njuɓɓudiiji keewɗi, ƴeewndo resooji sensoruuji, ƴeewndo ''adaptive'' e non-linear. Porofesoor Anderson woniino hooreejo duɗal ganndal Ostarali tuggi alif 1998 haa to hiitande ndungu 2002. Anderson laamaama nder ''Academy'' ''National of Engineering'' nder hitaande 2002 ngam darnde maako nder sistem e dow dow dow dow, e dow ardiiɓe duniyaaru nder ɓesda anndal e anndal njanngiral. Dianne Anderson woni debbo Brian. Ɓe njooɗoto nder Canberra.<ref>{{cite web|title=Brian D. O. Anderson|url=http://users.cecs.anu.edu.au/~briandoa/cv.html|website=Brian D. O. Anderson|access-date=31 August 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=Brian Anderson|url=https://www.genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=63675|website=The Mathematics Genealogy Project|access-date=31 August 2022}}</ref> == Jaŋde == Anderson heɓi BS (1962) e hiisa e BE (1964) e ganndal kuuraa to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sydney e PhD (1966) e ganndal kuuraa to Stanford, e gardagol Robert W. Newcomb. == Fedde e teddungal == * 1992 - Matthew Flinders Medal e Lecture * 1992 - Hendrik W. Bode Prize Lecture * 1993 - Oofficier of the Order of Australia * 1997 - IEEE Control Systems Award * 1999 - Medal Giorgio Quazza * 2001 - IEEE James H. Mulligan, Jr. Medal Education * 2001 - ''Medal Centenary (Australia)'' * 2002 - M A Sargent MedalM A sarjanta medal * 2007 - ''Order of the Rising Sun, Gold Rays with Neck Ribbon'' (Jappan) * 2016 - Kamaraɗo Orde Australia * 2016 - John R. Ragazzini AwardJohn R. Ragazzini Fedde == Goomu nder ummaatooje jannginooɓe == * 1974 - ''Australian Academy of Science, Fellow''.<ref name="CV">[https://users.cecs.anu.edu.au/~briandoa/cv.html CV: Brian D.O. Anderson], anu.edu.au</ref> * 1975 - Daande Fedde Fedde Fuuta e Fedde Faddaaɓe, Fedde.<ref name="CV" /> * 1980 - ''Australian Academy of Technological Sciences and Engineering, Fellow.''<ref name="CV" /> * 1985 - ''Institution of Engineers Australia, Fellows Honorary.<ref name="CV" />'' * ''1989 - Royal Society, London, Fellow.''<ref name="CV" /> * 2002 - National Academy of Engineering, USA, Fedde lesdi fu.<ref name="CV" /> * 2005 - ''International Federation of Automatic Control, Fellow''.<ref name="CV" /> == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] bfnefofiw03x2wqljunyc5zc3fawpj3 Ary Hoffmann 0 24006 157736 91202 2026-03-27T03:02:00Z Adamu mc 10501 Edit 157736 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Arthony Hoffmann''' AC Arthony AC ko ganndo ko faati e annduɗo to [[Ostarali]] e genetik jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash e duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe. Ko kanko woni hooreejo genetik ekolosii e porfeseer <ref>{{Cite web|last=Annab|first=Rachid|date=2022-05-27|title=Melbourne Laureate Professors|url=https://about.unimelb.edu.au/notable-alumni-staff/melbourne-laureate-professors|access-date=2023-01-30|website=About us|language=en|archive-date=30 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230130033014/https://about.unimelb.edu.au/notable-alumni-staff/melbourne-laureate-professors|url-status=live}}</ref> <ref name="MelbUniProfile">{{cite web|title=Prof Ary Hoffmann - Find an Expert Melbourne University|url=https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/17129-ary-hoffmann|website=findanexpert.unimelb.edu.au|access-date=30 September 2022|archive-date=30 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220930071034/https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/17129-ary-hoffmann|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite web|title=About – PEARG|url=https://blogs.unimelb.edu.au/pearg/home/|access-date=2023-01-30|language=en-AU|archive-date=30 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230130033024/https://blogs.unimelb.edu.au/pearg/home/|url-status=live}}</ref> Laureaat [[Melbourne]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Melbourne]]. e ardaade fedde wiɗtooji Adaptaasiyoŋ Pest & adaptation to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bio21 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne Bio21. Nder nyalnde Australia e nder hiitande dubi 2022, Hoffmann noddinaaɗo Companion of the Order of Australia " ngam kuugal mawɗo to science, musamman to evolutionary biology e ecological genetics, e laawol kuugal, mentorage e jannginki, e to goomuji anndal faggudu. == Jaŋde == Hoffman janngini dow Jaŋde Queensland e Monash University e o heɓii jaŋde jaŋde (Honours) nder hitaande 1980. O timmini doktoor makko e La Trobe University e hitaande 1984. == Fuuɗuki == Goomu Hoffmann nder ɗemngal bayoloji ɓamtaare ɗon haɗi ngam huutoreeji maako ngam halki caɗeele jamanu. Fannuoji kuudi Hoffmann hawti e jaɓɓorgo baylugol nguleeki nguleeki e endosymbionts. Kuugal Hoffmann ɗonno wondi e ɗuuɗal. == Firooji == <div class="reflist"> <references responsive="1"></references> </div> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 50obkurx2d4yd6bfu1tg2mx94btjhei 157737 157736 2026-03-27T03:02:29Z Adamu mc 10501 Edit 157737 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Arthony Hoffmann''' AC Arthony AC ko ganndo ko faati e annduɗo to [[Ostarali]] e genetik jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash e duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe. Ko kanko woni hooreejo genetik ekolosii e porfeseer <ref>{{Cite web|last=Annab|first=Rachid|date=2022-05-27|title=Melbourne Laureate Professors|url=https://about.unimelb.edu.au/notable-alumni-staff/melbourne-laureate-professors|access-date=2023-01-30|website=About us|language=en|archive-date=30 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230130033014/https://about.unimelb.edu.au/notable-alumni-staff/melbourne-laureate-professors|url-status=live}}</ref> <ref name="MelbUniProfile">{{cite web|title=Prof Ary Hoffmann - Find an Expert Melbourne University|url=https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/17129-ary-hoffmann|website=findanexpert.unimelb.edu.au|access-date=30 September 2022|archive-date=30 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220930071034/https://findanexpert.unimelb.edu.au/profile/17129-ary-hoffmann|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite web|title=About – PEARG|url=https://blogs.unimelb.edu.au/pearg/home/|access-date=2023-01-30|language=en-AU|archive-date=30 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230130033024/https://blogs.unimelb.edu.au/pearg/home/|url-status=live}}</ref> Laureaat [[Melbourne]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Melbourne]]. e ardaade fedde wiɗtooji Adaptaasiyoŋ Pest & adaptation to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bio21 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne Bio21. Nder nyalnde Australia e nder hiitande dubi 2022, Hoffmann noddinaaɗo Companion of the Order of Australia " ngam kuugal mawɗo to science, musamman to evolutionary biology e ecological genetics, e laawol kuugal, mentorage e jannginki, e to goomuji anndal faggudu. == Jaŋde == Hoffman janngini dow Jaŋde Queensland e Monash University e o heɓii jaŋde jaŋde (Honours) nder hitaande 1980. O timmini doktoor makko e La Trobe University e nder hitaande dubi alif 1984. == Fuuɗuki == Goomu Hoffmann nder ɗemngal bayoloji ɓamtaare ɗon haɗi ngam huutoreeji maako ngam halki caɗeele jamanu. Fannuoji kuudi Hoffmann hawti e jaɓɓorgo baylugol nguleeki nguleeki e endosymbionts. Kuugal Hoffmann ɗonno wondi e ɗuuɗal. == Firooji == <div class="reflist"> <references responsive="1"></references> </div> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] poa74bt6abshaynwno25vho0dh0c030 Catriona Moore 0 24190 157746 91254 2026-03-27T03:12:21Z Adamu mc 10501 Edit 157746 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catriona Moore''' (jibinaa ko hitaande dubi alif 1956) ko daartoowo naalankaagal, ganndo naalankaagal e ganndo to [[Ostarali]].<ref name=":0">{{Cite web|title=Catriona Moore :: biography at :: at Design and Art Australia Online|url=https://www.daao.org.au/bio/catriona-moore/biography/|access-date=2021-03-05|website=www.daao.org.au}}</ref> == Firo e kuugal kuugal == Jaŋde e wiɗtooji Doktoor Catriona Moore gila e kitaale 1970 ina ƴeewtoo ko fayti e jamaanu, naalankaagal rewɓe [[Ostarali]], naalankaagal yiyteende caggal koloñaal e nokkuuji e nannditgol. Ko o tergal e goomu fedde gollotooɓe e naalankaagal (''Affirmative Action'') ngam rewɓe e nder naalankaagal yiyteende e kitaale 1980, golle Moore ina njokki e naalankaagal rewɓe e golle e nder [[Ostarali]]. Ko ɓooyaani koo Moore wallitii e eɓɓooji gollondiral rewɓe ko wayi no ''FavourEconomy'' e JANIS I: Feminism e nder naalankaagal hannde: so wonaa hol ko waɗi wonaa?, hono no winndiraa e Timeline naalankaagal rewɓe [[Ostarali]]. Moore ko gooto e sosɓe fedde wiɗto wiyeteende Contemporary Art and Feminism nde o yuɓɓini koolol, o hollitii binndanɗe batuuji, o yaltini defte e binndanɗe, o noddiri jeewte e yeewtereeji. Moore ko jannginoowo mawɗo, Duɗal ɓataakeeji, naalankaagal e jaayɗe (SLAM), to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol naalankaagal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. == Ɗe kuutorɗe == Moore woni mawɗo e moftal nder ɗemɗe ɗuuɗɗe ɗe ɓamtii haala anndal anndal banndi lesdi Australia. * Fuuɗal jamanu e feminizm, co-editing bee Jacqueline Millner (Routledge, 2021)   * ''Arkif feminist Future - Ngol nder Wollongong! ko o windi bee Jo Holder.'' (Wollongong Art Gallery, 2019). * No yimɓe laati (e ɗon jooɗoto) siyasa nder kuuɗe booɗɗe, ko ɓe windi bee Catherine Speck. Nder nder Everyday Revolutions: Re-Making Gender, Sexuality and Culture in 1970s Australia, nder nder Michelle Arrow e Angela Woollacott. (ANU Press, 2019).   [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9781760462963|9781760462963]] * Femmeinistic Perspectives on Art: Contemporary Outtakes, ko ɓe taƴii e Jacqueline Millner (Routledge, 2018).   [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9781138061811|9781138061811]] * Femmeinisma Curating: duuɓi 100 arandeeji. Nder curating feminism, jaɓɓorgo Jacqueline Millner. (SCA/University of Sydney, 2014).   [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9781921558023|9781921558023]] * Ko ɓuri ko waylitata: feminist esthetics, nden e jooni (Artlink Feature, 01 Septemba, 2013). * ''Naa tan ko foto goɗɗum: art bana haalde ecological.'' Nder water wind art e debate. ''Fuuɗal ndiyam e dow haala. ''No hawtuki hawtuki babal babal babal babal hawti e kuugal kuugal, Gavin Birch. (Sydney University Press, 2007).   [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9781920898656|9781920898656]] * ''<nowiki/>'Margaret Preston nder wuro.''' In ''Radical Revisionism: antology of writings on Australian art,'' edited by Rex Butler. (IMA Brisbane, 2005).   [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1875792554|1875792554]] * Indecent Exposures: Twenty Years of Australian Feminist Photography (Allen e Unwin, Sydney, 1991)   * Dissonance: Femmeinisme e arti 1970-1990 (Allen e Unwin, Sydney, 1991)   == Firooji == <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] fp1gnrr5s7jgf9l40mgbl17xlvaslvt Aleksanndere Wong 0 26273 157740 91153 2026-03-27T03:05:41Z Adamu mc 10501 Edit 157740 wikitext text/x-wiki {{Databox}} <references /> Aleksanndere Wong Kin Ming (e ɗemngal Sinuwaa; Jyutping: Wong4 Gin3-ming4; jibinaa ko 1951?) mo Hong Kong wonnoo ko balloowo mawɗo komisariyaajo (gila 1997) e komisariyaajo hakkunde leyɗeele fedde skout Hong Kong (gila 19 mee desaambar). 2001), kam e Hooreejo Fedde nde... Goomu ƴeewndo laamu diiwaan Asii-Pacifik. Wong naati Scouting nde o woni suka e hitaande 1961. O heɓi yamiroore wonde Scoutmaster caggal nde o wonti Scout laamɗo debbo e hitaande 1968. O heɓi toɗɗagol makko gadanol e nder Gardiiɗo leydi ndii, hono Ofisee Projet ( Komiser gardiiɗo jaagorɗe ) e hitaande 1970. E wondude e Simon Hang-bock Rhee mo Koree e Eric Khoo Heng-Pheng mo Malesi, Wong ƴettii Fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi (ATAS), fedde fedde sosaande e nder batu 21ɓo APR to Brunei e lewru desaambar 2004, fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi e njuɓɓudi toppitiindi ko... keɓii darnde ɓurnde toowde e sukaaɓe e nder pelle maɓɓe Scout- Queen Scout, . Scout hooreejo leydi, Scout Fuji, Scout Eagle, ekn Wong ina gollina ATAS e wonde gardiiɗo terɗe. E hitaande ndungu 2010, Wong rokkaama njeenaari 328ɓiire ''Wolf Bronze'', woni njeenaari tan ndi Fedde Adunaare Diɗɗal Scout, ndi Goomu Adunaaru Scout rokki ɗum ngam golle keewɗe ɗe o waɗi e Scout winndere. Yanti heen, Wong heɓii njeenaaje Scout keewɗe ummoraade e Filipiin, Singapuur, Taylande, Taywaan e Kanadaa. Wong janngii to duɗal St. Joan of Arc, to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College to Hong Kong, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hong Kong e to duɗal sariya Inns of Court to Angalteer . O heɓi seedantaagal makko gadanal ko e hitaande 1974 hade makko jokkude jaŋde makko to bannge sariya. O noddiraa ko to suudu safrirdu Engele ( Gray's Inn ) e hitaande 1979. Wong adii wonde awokaa laamu e nder suudu sarɗiiji leydi Hong Kong hade makko naatde e golle keertiiɗe to suudu sarɗiiji Hong Kong e hitaande 1981. Wong ina jogii debbo, ina hoɗi to Hong Kong. == Tuugnorgal == [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 5vzk5ws49rb9kg0nmbfypg70x1zrudx Amy Jakson (fuku) 0 26378 157755 91182 2026-03-27T03:22:31Z Adamu mc 10501 Edit 157755 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Amy Johnson and Jason (2).jpg|thumb]] [[File:Amy Johnson and Jason (1).jpg|thumb]] [[File:Amy Jackson Victory vs Perth.jpg|thumb]] '''Amy Elise Jackson''' (jibinaa ko ñalnde jeweey nayi 8 lewru hiitande dubi alif 1987) ko gardiiɗo fuku koyɗe to Ostarali, mo o fijira ngam heɓde wuro Melbourne e Eagles Boroondara e nder Ligue des champions Victoria (WPL)<ref name="Football Federation Australia">{{cite web|url=http://www.footballaustralia.com.au/melbournevictory/players/Amy-Jackson/700|title=Player profile – Amy Jackson|publisher=[[Melbourne Victory FC]]|accessdate=9 January 2012}}</ref><ref name="city">{{cite web|url=http://www.melbournecityfc.com.au/article/melbourne-city-fc-signs-amy-jackson/wfireklm0dfb13o9qlie9t85d|title=Melbourne City FC Signs Amy Jackson|date=30 September 2015|access-date=30 September 2015|archive-date=1 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151001053125/http://www.melbournecityfc.com.au/article/melbourne-city-fc-signs-amy-jackson/wfireklm0dfb13o9qlie9t85d|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|last1=Downes|first1=Cheryl|title=Youth Ambassador, business owner, footballer: Amy Jackson wears many hats|url=http://thewomensgame.com/2014/10/youth-ambassador-business-owner-football-amy-jackson-wears-many-hats/|publisher=The Women's Game|accessdate=5 December 2015|date=October 2014}}</ref><ref>{{cite web|last1=Fernandez|first1=Crystal|title=Amy Jackson hopes experience with Australian national team leads to breakout season|url=http://fiusm.com/2009/09/16/amy-jackson-hopes-experience-with-australian-national-team-leads-to-breakout-season/|publisher=FIUSM|accessdate=5 December 2015|date=16 September 2009}}</ref><ref>{{cite web|last1=O'Doherty|first1=Fiona|title=Melbourne Victory player bringing sport to the world|url=http://www.heraldsun.com.au/leader/west/melbourne-victory-player-bringing-sport-to-the-world/story-fngnvog3-1226594910441|publisher=Herald Sun|accessdate=5 December 2015}}</ref> E nder daawal 2019–20 W-League, Jackson heɓi njeenaari gool hitaande ngam gool mum 7ɓo e Perth Glory . Jackson ko jom suudu Melbourne Victory e kala sahaa, e jom golle ɗiɗmo ɓurɗo toowde e fedde nde. == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Australian woman]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ggv0weyxbi09ksy81isawwpkbq10wgd Alis Rowland Musukwa 0 26878 157748 91162 2026-03-27T03:15:13Z Adamu mc 10501 Edit 157748 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Alice 01.png|thumb|Alis Rowland Musukwa]] [[File:Alice 02.png|thumb|Alice 02]] [[File:Alice 03.png|thumb]] '''Alice Rowland Musukwa''' ko [[Debbo golloowo|debbo]] jom jawdi [[Zambian]], model, e ŋarɗugol ŋarɗugol.E hitaande ndungu 2010, o dañii kawgel Miss Universe Zambia, o woni kadi wakiliijo [[leydi]] ndii to Miss Universe hitaande ndee. Ko kanko kadi woni gardiiɗo ngenndiijo ngenndiijo mo Miss Universe Zambia e Miss Teen Zambia.O woni kadi ko adii fof ko mbaydi ɓaleeri ngam yahde e yontere mooftugol Pakistaan.<ref>{{Cite web|title=About Alice – Alice Rowlands Musukwa|url=https://alicerowlands.com/about-alice/|access-date=17 July 2021|language=en-US|archive-date=17 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210717194201/https://alicerowlands.com/about-alice/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|date=1 January 2020|title=GETTING PERSONAL WITH ALICE ROWLAND MUSUKWA|url=https://dailyscoopmg.com/alice-rowland-musukwa|access-date=20 July 2021|website=Daily Scoop Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=11Dem|first=Zambia|date=27 April 2021|title=Alice Rowlands Musukwa|url=https://zambianface.com/tag/alice-rowlands-musukwa/|url-status=live|access-date=20 July 2021|website=Zambian Face|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20210720130818/https://zambianface.com/tag/alice-rowlands-musukwa/|archive-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{Cite web|date=12 April 2013|title=Zambia: Musukwa Searches for Miss Teen Zambia|url=https://allafrica.com/stories/201304150481.html|website=allafrica.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=Alice Rowland Musukwa {{!}} Zedgirls|url=https://zedgirls.com/alice-rowland-musukwa/|access-date=20 July 2021|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=24 July 2018|title=Modelling is not high profile prostitution, says Musukwa|url=https://diggers.news/lifestyle/2018/07/24/modelling-is-not-high-profile-prostitution-says-musukwa/|access-date=20 July 2021|website=Zambia: News Diggers!|language=en-GB}}</ref><sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (July 2021)">ciimtol ina haani</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Yimɓe wuurɓe]] alue928u5o7yyji25g9ov5aiu9cx2ld Chet Anekwe 0 31346 157705 156786 2026-03-26T19:49:38Z MOIBARDE 10068 157705 wikitext text/x-wiki [[File:Chet Anekwe NAFCA.jpg|thumb|'''Chet Anekwe''']]{{Databox}} '''Chet Anekwe''' ko fijoowo e filmoowo jibinaaɗo to [[Naajeeriya|leydi Nijeer]], kadi o yarata e [[𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳|wuro New York]] . Golle makko ina njahdi e ''Hollywood'', [[Nollywood|Noliwuud]] e nder dingiral New York . <ref>{{cite news|last=New York Times|title=40 Years of Black Male History in 2½ Hours|url=http://theater.nytimes.com/2006/02/09/theater/reviews/09mali.html|access-date=8 March 2011|work=The New York Times|date=9 February 2006}}</ref><ref>{{cite web|last=modernghana.com|title=Chet in Busted Life article|url=http://www.modernghana.com/moviethread/9321/3/135020|access-date=8 March 2011}}</ref><ref>{{cite web|last=Nollywooduncut|title=Workin with Chet in Nollywood|url=http://nollywooduncut.com/hot-nollywood-news/386-daniel-ademinokan-in-the-big-apple|access-date=8 March 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110209232114/http://www.nollywooduncut.com/hot-nollywood-news/386-daniel-ademinokan-in-the-big-apple|archive-date=9 February 2011|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|last=Cynthiamasasiworld.com|title=Chet in Paparazzi|url=http://cynthiamasasiworld.com/2010/08/03/paparazzi-eye-in-the-dark-movie-set/|access-date=8 March 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110107051034/http://cynthiamasasiworld.com/2010/08/03/paparazzi-eye-in-the-dark-movie-set/|archive-date=7 January 2011|url-status=dead}}</ref> <ref>{{cite web|last=Golden Icons|title=Article on Chet Anekwe|url=http://www.goldenicons.com/2010/11/29/introducing-actor-chet-anekwe/|access-date=8 March 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20101205020255/http://www.goldenicons.com/2010/11/29/introducing-actor-chet-anekwe/|archive-date=5 December 2010|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|last=Adebayo|first=Tireni|date=2015-03-12|title=Actor Chete Bashari Anakwe's baby boy has got beautiful eyes.. (See Photos)|url=https://www.kemifilani.ng/hot-news/actor-chet-bashari-anekwe-welcomes-baby|access-date=2022-03-12|website=Kemi Filani News|language=en-GB}}</ref><ref>{{cite web|last=IMDB|title=Phat Girlz|url=https://www.imdb.com/title/tt0490196/}}</ref><ref>{{cite web|last=Paparazzi Eye in the Dark|title=Chet in Nollywood USA film Paparazzi|url=http://www.paparazzieyeinthedark.com|access-date=8 March 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110314124708/http://paparazzieyeinthedark.com/|archive-date=14 March 2011|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite news|last=New York Times|title=THEATER REVIEW; Caesar's Fate, Played Out in Mali|url=https://www.nytimes.com/1998/05/21/theater/theater-review-caesar-s-fate-played-out-in-mali.html|access-date=8 March 2011|work=The New York Times|date=21 May 1998}}</ref><ref>{{cite web|last=ChetAnekwe.com|title=Chet Bio|url=http://www.chetanekwe.net/bio|access-date=8 March 2011}}</ref> == Filmogaraafi == {| class="wikitable sortable" !Hittande ! Hoore ! Kugal ! class="unsortable" | Teskorɗe |- | 2001 | ''Siina'' | Karnivan | Episode: "Tyler wartii" |- | rowspan="2" | 2004 | ''Shpionski igry: Ko wonaa sariya'' | | |- | ''Koyɗol Ayyuuba'' | Kanko e hoore makko | Sereeji teleeji |- | rowspan="2" | 2006 | ''Phat Bojel'' | Gorko Naajeeriya Flirty | |- | ''Balɗe 30'' | Kene Alumona (hono CBA) | |- | rowspan="2" | 2008 | ''Pijirlooji Spy: Njillu keeriiɗo'' | Jaagorgal FBI | Filmu tele |- | ''Yidde Mama mawnde'' (juutnde) | Tomson | Filmu juutɗo, kadi ko gardo, binndoowo, e peewnoowo mawɗo |- | rowspan="2" | 2011 | ''Paparazzi: Yitere e nder Niɓɓere'' | Det. Daawiis | Hila |- | ''Tobi'' | | wondude e Jimmi Alen |- | rowspan="2" | 2012 | ''Koɗo mo yiɗaaka'' | Ike | Fijirde |- | ''Biyanka'' | Atta | wondude e Van Viker |- | 2013 | ''E Koppi Bend'' | Ebube | Fijirde |- | rowspan="2" | 2014 | ''Mo reenaaka'' | Mister Cool | Fijirde |- | ''Nguurndam Busted'' | Femi | Fijirde |- | rowspan="3" | 2016 | ''Bojel Keso'' | Gorko Sarwiis | Episode: "Jeff Day" |- | ''Doggol jaambaaro'' | Baaba | Filmo juutɗo |- | ''Nebam Kastor'' | Pastoor | Filmo juutɗo |- | 2017 | ''Skrimaaji'' | Koolaaɗo kuuɓal Kassidi | Filmo juutɗo |- | rowspan="5" | 2018 | ''No keɓirten warngooji'' | Marsandiis Ñaawirde ndee | Episode: "Lahey e Dental Dowlaaji Dentuɗi" |- | ''Skorpiyon'' | Saami | Episode: "Fenaande e nder sanngara". |- | ''Haala kaa'' | Aynowo | 1 yeewtere |- | ''Ko hulɓinii'' | Mister Reynolds | Bonannde / Drama / Kulol / Sirlu |- | ''Yahde yeeso'' | Baaba Fred | Filmo juutɗo |- | 2019 | ''Jahannama Asamaan'' | Jeferson Aliu | Fijirde |- | rowspan="2" | 2021 | ''Neesuuji ɓuuɓɗi'' | Aynowo | Episode: "Ko Ɓooygol" |- | ''Bob ɓerɗe Abishola'' | Baabawo | Episode: "Duty lewlewndu". |- | 2021–hannde | ''Nguurndam ballitooɗam Tyler Perry'' | Efe omowaale | Darnde mawnde (waktu 2–hannde) |- | 2023 | ''Kapiteen Fall'' | Yahu be sa'a | Daande |} == Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji == {| class="wikitable" ! colspan="5" |Njeenaaje Akademi Filmuuji Afrik |- ! Hittande ! Golle toɗɗaaɗe ! Geeɓe ! Sappinol |- | 2012 | ''Koɗo mo yiɗaaka'' | Actor ɓurɗo moƴƴude e Role ardotooɗo| {{nominated}} |} {| class="wikitable" ! colspan="5" |Ko ɓuri moƴƴude e njeenaaje Nollywood |- ! Hittande ! Golle toɗɗaaɗe ! Geeɓe ! Sappinol |- | 2013 | ''Koppi Bend'' | Ko ɓuri moƴƴude e fijooji ballitooji e nder filmo Engele| {{nominated}} |} {| class="wikitable" ! colspan="5" |Njeenaaje filmuuji Akademi Icons kaŋŋe |- ! Hittande ! Golle toɗɗaaɗe ! Geeɓe ! Sappinol |- | 2012 | ''Biyanka'' | Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude – Diaspora| {{Won}} |} {| class="wikitable" ! colspan="5" |Njeenaaje fijirde Naajeeriya |- ! Hittande ! Golle toɗɗaaɗe ! Geeɓe ! Sappinol |- | 2011 | ''Tobi'' | Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e filmo/haala juutɗo| {{nom}} |- |2012 | ''Koɗo mo yiɗaaka'' | Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e nder filmo| {{nom}} |} === Njeenaaje goɗɗe === * 1997 Toɗɗaaɗo njeenaari AUDELCO : Ko ɓuri moƴƴude e golle e nder jimɗi – Gorko, ''Chap Am So: Daartol Amistad'' * 2006 'VIV' AUDELCO keɓɗo njeenaari: Ensemble ɓurɗo moƴƴude, ''worɓe ɓaleeɓe GOONGA njooɗaaki koyɗe ɓutte e dow leydi: Kolaaɗe e Blues'' * 2011 keɓɗo njeenaari Nollywood e njeenaari ƴeewooɓe filmuuji Afrik (NAFCA) : Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e darnde ballitoore&nbsp;– Diaspora, ''Paparazzi : Yitere e nder Niɓɓere'' * 2012, keɓɗo njeenaari Nollywood e njeenaari ƴeewooɓe filmuuji Afrik (NAFCA) : Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude&nbsp;– Diaspora, ''Koɗo mo yiɗaaka'' * 2014 Nollywood e njeenaari ƴeewooɓe filmuuji Afrik (NAFCA) : Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e darnde ballitoore – Diaspora, ''nde damal gootal udditaa'' == Ƴeew kadi == * Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi Najeriya * Doggol fijooɓe Naajeeriya * Doggol Ameriknaaɓe Naajeeriya == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] rxarh2qquvhqpp9kld3s3dbd0aajeh7 Abdulrahmaan hasan gimba 0 32351 157754 133964 2026-03-27T03:21:34Z Adamu mc 10501 Edit 157754 wikitext text/x-wiki {{Databox}}  '''Abdulrahman Hassan Gimba''' (jibinaa ko Nyande sappo e jeewe didi 16 lewru juko hitaande dubi alif 1945) wonti jaagorgal dingiral leydi [[Naajeeriya|Nijeer]] e hooreejo komisariyaa ngenndiijo dingiral ñalnde 27 sulyee 2007. O woppitaama ñalnde 29 oktoobar 2008, gooto e caɗeele mbayliigu mawngu e nder kabine. == Ɓawo == Abdulrahmaan Gimba jibinaa ko ñalnde 16 lewru juko hitaande 1945 to [[Diiwal Niger|diiwaan Niiseer]] . O naati [[Janngirde Ahmadu Bello|duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello]], [[Zariya|Zaria]] ɗo o heɓi dipolomaaji sariya, o noddiraa Bar e hitaande 1979. O woniino binnditiiɗo to Ñaawirde Toownde, Sokoto (1975–1980). O toɗɗaa tergal e Goomu toppitiingu wiɗto laamu fedde ndee e hitaande 1997. O woniino awokaa mawɗo, caggal ɗuum o wonii hooreejo binnditagol suudu sarɗiiji [[Diiwal Niger|leydi Niiseer]] (1983–1989). Gimba wonnoo kadi ko gollodiiɗo mawɗo, Summit Chambers, hooreejo gollordu, konsulteeji politik teeminannde, [[FCT|Abuja]] e tergal e fedde ƴeewndo peeje to bannge worgo leydi Nijeer gila dubi 2005 haa 2006. == Jaagorgal ko feewti e dingiral == Abdulrahman Gimba toɗɗaama jaagorgal ko feewti e dingiral ñalnde 27 sulyee 2007. O saliima jogaade konngol Nijeer e nder pijirlooji Olimpiyaaji 2008 nde tawnoo omo sikki wonde yahdu nduu ina waawi bonnude kaalis yoɓooɓe njoɓdi. O wurtini ƴamol Naajeeriya ngam jaɓɓaago fijirde kawtal fuku duuniyaaru 2010 haa Afrika ngam soynde ceede. E lewru oktoobar 2008 o woppitaa e juuɗe hooreejo leydi [[Umaru Musa Yar'Adua|Umaru Yar'Adua]] ñalnde 29 oktoobar 2008, tawi jaagorde ganndal e karallaagal Alhassan Bako Zaku toɗɗaama jaagorde toppitiinde ko fayti e dingiral ngenndiwal. E lewru desaambar 2008, Sani Ndanusa toɗɗaa yo won jaagorgal sukaaɓe e dingiral e ƴellitaare renndo. == Tuugnorgal == {{Reflist}} [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Nyaddo]] 8trfybx530tv1z840jmvupcwkuw0dyo Bachelorette party 0 37331 157769 155756 2026-03-27T05:00:56Z Adamu mc 10501 Edit 157769 wikitext text/x-wiki [[File:Bachelorette party, Canandaigua, NY, May 2014.jpg|thumb|Fedde bachelorette Ameriknaajo, jom suudu oo ina ɓoornii wutte, to bannge nano]] '''Bachelorette party''' ([[Amerik]] e Kanadaa) walla hen night (Royaume-Uni, Irlannda, Ostarali e Nuwel Selannde) ko fedde waɗeteende ngam debbo (jom suudu walla jom suudu) mo ɓooyaani resde. So tawii Beth Montemurro ina joofnira wonde fedde bachelorette ndee ina waɗi ko wayi no jamma stag mo teeminanɗe keewɗe e nder Amerik,<ref>Young, Sheila, 'Prenuptial Rituals in Scotland: Blackening the Bride and Decorating the Hen' (Lexington Books, 2019)</ref> ko ɗum e hoore mum woni e daartol ko ñaamde nde jommbaajo oo rokkata sehilaaɓe mum ko juuti hade dewgal mum, Sheila Young ina hollita wonde fedde nde Angalteernaaɓe ummorii ko e aadaaji keewɗi wodinging Girldwe pre, for Bosola, Taking Out, Jumping the Chanty, ngam siftinde heen seeɗa) ɗi iwdi mum en laaɓtaani kono ɗi ngoni ko famɗi fof teeminannde e nder usineeji e birooji e nder leydi Angalteer.<ref name="isbn0-06-074504-52">{{cite book|last=Post|first=Peggy|author-link=Peggy Post|title=Emily Post's wedding etiquette|edition=5|publisher=Collins|location=London|year=2006|pages=[https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183 183–184]|isbn=0-06-074504-5|url=https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183}}</ref> Hay so tawii ina wiyee « salminaango sodden to maiden days » walla « jamma njurum », ɗeen kewuuji ina mbaawi wonde tan ko kewuuji baɗaaɗi ngam teddinde jommbaajo debbo oo, e mbaadi ndi nganndu-ɗaa ina heewi e ndeen fedde renndo.<ref name="isbn0-06-074504-5">{{cite book|last=Post|first=Peggy|author-link=Peggy Post|title=Emily Post's wedding etiquette|edition=5|publisher=Collins|location=London|year=2006|pages=[https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183 183–184]|isbn=0-06-074504-5|url=https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183}}</ref> == Terminology == Helmere fedde bachelorette walla bachelorette tan ina heewi e leyɗeele dentuɗe Amerik e Kanadaa. E nder leydi Angalteer e Irlannda ina anndaa ko fedde henndu, jamma henndu walla henndu ina waɗa, tawi noon helmere fedde henndu walla jamma henndu ina heewi e Ostarali e Nuwel Selannde. Helmere stagette ndee ina huutoree sahaa e sahaa fof to Kanadaa.<ref>{{cite book|editor-last=Barber|editor-first=Katherine|title=Canadian Oxford Dictionary|edition=2|publisher=Oxford University Press|location=Oxford [Oxfordshire]|year=2004|isbn=0-19-541816-6}}</ref> Ina waawi kadi wiyeede ko jamma sukaaɓe rewɓe walla teewu coodgu (Afrik worgo haa teeŋti) walla kelme goɗɗe e nder leyɗeele goɗɗe kaaloowo Engele. Mawningol goɗngol ko adii dewgal, ko wayi no ñalɗi ñalɗi jommbaajo debbo, ina keewi waɗeede e nokkuuji bachelorette sabu jokkondiral ɗiɗaɓal ngal e licentiousness e nder won e leyɗeele gila e kitaale 1980.<ref>{{cite book|last=Adam|first=Elise Mac|title=Something New: Wedding Etiquette for Rule Breakers, Traditionalists, and Everyone in Between|date=19 February 2008|publisher=Simon and Schuster|language=en|isbn=9781416958093|page=52}}</ref><ref name="Haire-2009">{{cite magazine|url=http://content.time.com/time/arts/article/0,8599,1904885,00.html|title=A Brief History Of Bachelor Parties|last=Haire|first=Meaghan|date=16 June 2009|work=[[Time (magazine)|Time]]|language=en|access-date=15 December 2017|quote=In the past, a bachelor party could commonly involve a black-tie dinner hosted by the groom's father, with toasts to the groom and the bride. The more recent traditions of hazing, humiliation and debauchery—often consuming entire weekends and involving travel to an exotic destination such as Las Vegas or its nearest available facsimile—became a staple of bad 1980s sex comedies.}}</ref> == History == [[File:Hen party in San Francisco, USA-1Aug2010.jpg|thumb|Debbo ina yima e dow bar e nder fedde bachelorette to Amerik]] Ko adii nde huutortee e helmere ngam wiyde fedde hade dewgal, fedde hen party huutortenoo ko e nder leyɗeele dentuɗe Amerik no helmere huuɓtodinnde wonande mooɓondiral rewɓe fof, ko heewi waɗeede ko e galle jaɓɓiiɗo. E hitaande 1897, jaaynde wiyeteende The Deseret News hollitii wonde fedde henndu ko "miijo teddungo e sahaa nde teewu e chitchats, koppi smart gossip, ko huunde haannde e ɗeen kawre teeŋtuɗe".<ref name="isbn0-06-074504-53">{{cite book|last=Post|first=Peggy|author-link=Peggy Post|title=Emily Post's wedding etiquette|edition=5|publisher=Collins|location=London|year=2006|pages=[https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183 183–184]|isbn=0-06-074504-5|url=https://archive.org/details/emilypostsweddin00pegg/page/183}}</ref><ref name="isbn0-8135-3811-4">{{cite book|last=Montemurro|first=Beth|title=Something old, something bold: bridal showers and bachelorette parties|publisher=Rutgers University Press|location=New Brunswick, New Jersey|year=2006|isbn=0-8135-3811-4}}</ref> E hitaande 1940 Eleanor Roosevelt siforaama wonde ina jaɓɓoo fedde henndu e sahaa Noel ngam rewɓe kabine e "rewɓe jaayndeeji".<ref>{{cite web|title=Gridiron Widows Visited by Santa|agency=Associated Press|location=Washington|date=December 15, 1940|page=B-9|url=https://news.google.com/newspapers?id=fjtPAAAAIBAJ&pg=4017,4940452&dq=hen-party&hl=en|work=St. Petersburg Times|access-date=June 27, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.google.com/newspapers?id=9iEhAAAAIBAJ&pg=6361,456699&dq=hen-party&hl=en|title=And, Too, How Much Should Wives Tell Husbands|first=Hal|last=Boyle|work=Sarasota Herald-Tribune|page=4|location=New York|date=September 6, 1951|access-date=June 27, 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.google.com/newspapers?id=WsYwAAAAIBAJ&pg=3476,2742002&dq=hen-party&hl=en|title=Dorothy Dix Says...|work=Pittsburgh Post-Gazette|page=12|date=June 10, 1947|access-date=June 27, 2016}}</ref>Fedde bachelorette ndee ina anndiree no feewi caggal fedde bachelor nde duuɓi teemedde,<ref name="1922 Post">{{cite book|last=Post|first=Emily|author-link=Emily Post|title=Etiquette in Society, in Business, in Politics and at Home|url=https://archive.org/details/etiquetteinsoci00postgoog|publisher=[[Funk & Wagnalls Company]]|year=1922|pages=[https://archive.org/details/etiquetteinsoci00postgoog/page/n383 335]–337}}</ref> nde e hoore mum woni e daartol ko ñaamde karaba ɓaleejo nde jommbaajo oo rokkata,<ref name="Haire-20092">{{cite magazine|url=http://content.time.com/time/arts/article/0,8599,1904885,00.html|title=A Brief History Of Bachelor Parties|last=Haire|first=Meaghan|date=16 June 2009|work=[[Time (magazine)|Time]]|language=en|access-date=15 December 2017|quote=In the past, a bachelor party could commonly involve a black-tie dinner hosted by the groom's father, with toasts to the groom and the bride. The more recent traditions of hazing, humiliation and debauchery—often consuming entire weekends and involving travel to an exotic destination such as Las Vegas or its nearest available facsimile—became a staple of bad 1980s sex comedies.}}</ref> walla sahaa e sahaa fof baaba mum, ko adii dewgal mum seeɗa. === Adaptaasiyoŋaaji jamaanu === [[File:Naked butlers with a hen party, Bristol 2013.jpg|thumb|Butlers topless ina liggina hoɓɓe e fedde henndu]] Debbo ina yima e dow bar e nder fedde bachelorette to Amerik Golle rokkude fedde ngam teddinde jom suudu ina yahra e teeminanɗe. Kono won e aadaaji lannda bachelorette Ameriknaajo jowitiiɗi e license e nder won e pelle renndo ina gasa tawa puɗɗiima e sahaa njiimaandi (revolution) jokkere enɗam e kitaale 1960. Ko ɗum huunde nde heewaani waɗde haa ko famɗi fof e cakkital kitaale 1980,[5] e deftere adannde ko fayti e peewnugol lanndaaji bachelorette yalti tan ko e hitaande 1998. Ɓeen ɓe ngonaa welɓe e ɗeen aadaaji jamaanu ɗi njuumri ina keewi mawninde jamma ko adii dewgal mum en e fedde stag e doe kawrital, aadaaji ɗi ɓeydii heewde. Konngol "fedde henndu" ina hollira gorko "fedde stag" e nder tuugnaade e mbaydiiji renndo kala jinnaaɗo e nder fedde nde. Gila e kitaale 1980, lanndaaji keewɗi ngam teddinde jommbaajo debbo biyeteeɗo lanndaaji bachelorette ina keewi waɗde kollirɗe filosofi ndimaagu jokkondiral, ko wayi no yeeyde sirluuji gonɗi e nder renndo, yarlitaare, e ndaarde worɓe ƴaañooɓe. Lanndaaji teddinooji jommbaajo debbo tawa ɓe ngalaa heen, ina ndewi e oon lefol. Kono jooni, helmere ndee ina huutoree e lanndaaji keewɗi.<ref name="isbn0-8118-4458-7">{{cite book|last1=Hughes|first1=Kathleen|first2=Carolyn|last2=Gerin|title=Anti-Bride Etiquette Guide: The Rules — And How to Bend Them|publisher=Chronicle Books|location=San Francisco|year=2004|pages=[https://archive.org/details/antibrideetiquet00geri/page/90 90, 92]|quote=Squealing girls and strip clubs full of dancing, oily-chested men with socks stuffed in their banana hammocks are becoming a thing of the past. Bonding with your gals is what the bachelorette party is all about, not calling attention to how drunk and tarty you look in public.|isbn=0-8118-4458-7|url=https://archive.org/details/antibrideetiquet00geri/page/90}}</ref><ref>{{cite book|last=Fox|first=Sue|title=Etiquette For Dummies|publisher=For Dummies|year=2007|isbn=978-0-470-10672-3|quote=Bachelor and bachelorette trends vary from coast to coast and are changing fast in many social circles. Most every type of party is acceptable...|page=294}}</ref> Lanndaaji bachelorette en ɓuri waawde huutoreede ko e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire, ina keewi feeñde e jeewte. E hitaande 2020 sabu rafi COVID-19, won ɓeydagol kewuuji henndu "virtuel" tawi jommbaajo debbo ina mawnina 'jamma mum cakkitiiɗo ndimaagu' e jommbaajo debbo mum e nder winndere ndee kala e nder appliiji videotelefoŋ ko wayi no Zoom e Houseparty. === Fijirde === Butlers topless ina liggina hoɓɓe e fedde henndu Nokkuuji keewɗi ceertuɗi ina cuɓee, fawaade e ko yuɓɓinɓe hiirde ndee cikkata ko ɓuri welde e koɗo maɓɓe tedduɗo. So tawii eɓɓude toast e jom suudu ina heewi e ko ɓuri heewde e kewuuji bachelorette, won heen ina njuɓɓina pijirlooji yarde. So tawii miijooji fedde bachelorette ko jamma njurum yarlitiiɓe ina njokki e won e renndooji gila e kitaale 1980,<ref>{{cite news|title=A bachelorette art party that makes ogling hot naked guys respectable|url=http://www.laweekly.com/arts/a-bachelorette-art-party-that-makes-ogling-hot-naked-guys-respectable-4991034|work=LA Weekly|date=12 August 2014|access-date=17 August 2017}}</ref> ina ɓeydoo yiyeede e Amerik ko fartaŋŋe jokkondiral rewɓe. E wiyde ganndo ko faati e etikeet biyeteeɗo Peggy Post, "kala ko weltinta, fotaani hersude, hersinaade, walla bonnude tedduɗo oo walla hay gooto e hoɓɓe ɓee." Lanndaaji tokoosi, ko ɓuri heewde e sehilaaɓe e banndiraaɓe rewɓe ɓadtiiɓe tan, ina mbaawi waɗde jamma walla ñalngu udditgol, walla njillu keeriiɗo ko wayi no njilluuji e nder dingiral walla e nder galleeji naalankaagal. So tawii ko e nokku keeriiɗo, ko wayi no galle jaɓɓiiɗo, fedde ndee ina waawi ƴettude kala mbaadi welndi jaɓɓiiɗo oo, teddinde jom suudu oo. Ñamri e ñalɗi coktirɗe, baɗooji fartaŋŋeeji welɗi ngam haaldude walla rokkude jommbaajo oo wasiyaaji laaɓtuɗi, ina keewi. Hostesseeji goɗɗi ina cuɓoo fedde tiitoonde, ko wayi no "fedde pamper", hoɓɓe ina mbaɗa heen safaaraaji spa, walla e nder duɗal defgol.<ref>{{Cite web|url=https://www.henweekends.co.uk/spa-hen-party/|title=Spa Hen Party {{!}} UK & European Spa Breaks {{!}} Hen Weekends|website=www.henweekends.co.uk|language=en|access-date=2017-09-27}}</ref><ref>{{cite book|first1=Kristen|last1=Finello|first2=Diane|last2=Forden|title=Bridal Guide Magazine's New Etiquette for Today's Bride|publisher=Warner Books|location=New York|year=2005|pages=[https://archive.org/details/isbn_9780446678223/page/28 28–29]|isbn=0-446-67822-8|url=https://archive.org/details/isbn_9780446678223/page/28}}</ref> E teeminannde 21ɓiire, sosiyeteeji keewɗi ina njeeya geɗe baɗaaɗe e yuɓɓinɓe pijirlooji bachelorette, ina heen paaspooruuji pijirlooji baɗɗi tiitoonde, noddaali baɗaaɗi ko adii, paabi, kesi, e pijirlooji jokkondire. Tiitoonde ɓurnde heewde e lanndaaji ko ɓuuɓri worɓe walla ɓuuɓri feccere. E nder Amerik worgo, ina heewi e won e renndooji ngam ƴettude worɓe strip walla yahde e club strip worɓe. To leydi Angalteer, butler mo alaa comci wonti ko ɓuri yiɗeede e kewuuji henndu. Feddeeji diidi nguurndam ina mbaɗa model gorko mo alaa ko woni e mum ina mbaawi kadi waɗeede.<ref>{{cite news|url=http://www.themorningnews.org/archives/opinions/dont_be_rude_part_iii_socializing.php|title=Don't Be Rude: Part III, Socializing|last=Berry|first=Margaret|date=September 4, 2002|work=[[The Morning News (online magazine)|The Morning News]]|quote=Don't throw parties in your own honor. Throwing a birthday party, a shower, or an anniversary party for yourself lacks humility. It also suggests that the party is a poorly camouflaged push for gifts, instead of a heartfelt expression of affection from a dear friend.|access-date=2008-08-23}}</ref> == Taskaram == Tawtoraaɓe ɓee ko rewɓe fof. Jommbaajo debbo, so ina woodi, ina heewi noddaade, hono no sehilaaɓe jommbaajo oo nii. Miñiraaɓe jommbaajo debbo oo kadi ina keewi noddeede, yummiraaɓe, taaniraaɓe, sukaaɓe ekn ina keewi noddeede fawaade e sifaa kewu nguu e yiɗde peewnoowo e jommbaajo.[citation needed] Ndee hiirde ina heewi yuɓɓineede ko gooto walla ko ɓuri ɗum, hay so tawii noon kala sehil ina waawi yuɓɓinde hiirde ngam teddinde jom suudu. E nder njuɓɓudi, fedde ngam teddinde jommbaajo debbo oo, jommbaajo oo meeɗaa jaɓɓaade ɗum,<ref>{{cite book|last=Martin|first=Judith|author-link=Judith Martin|title=Miss Manners on Weddings|publisher=Crown Publishers|location=New York|year=1999|pages=[https://archive.org/details/missmannersonwed00mart/page/136 136&ndash;137]|isbn=0-609-60431-7|quote=Contrary to rumor, bridesmaids are not obliged to entertain in honor of the bride, nor to wear dresses they cannot afford.|url=https://archive.org/details/missmannersonwed00mart/page/136}}</ref> hay so tawii noon omo waawi tawtoreede e peewnugol mayre. So tawii ko no woorunoo ko gollal jaɓɓiiɗo yoɓde weltaare nde o rokkata hoɓɓe makko, ina heewi e leyɗeele ɗemɗe Engele, tawa tawtoraaɓe ɓee ina ndennda njoɓdi ndee hiirde. So tawii jommbaajo oo ina yoɓa geɗal mum, walla so tawii geɗal mum ina feccii hakkunde tawtoraaɓe woɗɓe, ko yuɓɓinɓe e jommbaajo oo tan njiylotoo e nder daawal gadanal peewnugol ngol. Tawtoreede fedde bachelorette ko huunde nde neɗɗo waawi waɗde, tee jommbaajo debbo heewɓe ina caloo ɗeen fedde haa laaɓa cer. Alaa fof ko jommbaajo debbo walla sehilaaɓe woɗɓe mbaawi ɗaɓɓude ngam tawtoreede walla yoɓde hay huunde e ndee fedde.<ref name="Castaneda-2017">{{Cite news|url=https://health.usnews.com/wellness/articles/2017-07-12/how-to-plan-a-sober-bachelorette-or-bachelor-celebration|title=How to Plan a Sober Bachelorette or Bachelor Celebration|last=Castaneda|first=Ruben|date=12 July 2017|work=U.S. News & World Report|access-date=2018-04-08}}</ref>Nde tawnoo nde ummorii ko e ñaamde njuɓɓudi, fedde bachelorette ina heewi waɗeede kikiiɗe, ko heewi ko ina wona yontere (walla ko famɗi fof balɗe seeɗa) hade dewgal ngal,[1] ina heewi waɗde heen ñaamde, hay so tawii noon laabi goɗɗi ɗii keewaani. == Darnde alkol == E fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire, won e lanndaaji bachelor ina luurdi e yarlitaare yi’eteende e nate Hollywood e lanndaaji bachelor.<ref name="Castaneda-20172">{{Cite news|url=https://health.usnews.com/wellness/articles/2017-07-12/how-to-plan-a-sober-bachelorette-or-bachelor-celebration|title=How to Plan a Sober Bachelorette or Bachelor Celebration|last=Castaneda|first=Ruben|date=12 July 2017|work=U.S. News & World Report|access-date=2018-04-08}}</ref> Kono, lanndaaji bachelor sober ɗii ngonaa ko heewi. Heewɓe e jommbaajo debbo e hoɓɓe ina ngondi e ɓuuɓri ngam safrude ñawu nguu walla ina njara ñawu nguu sabu reedu walla cellal, sabu diine, walla sabu ɓe njiɗaa yarde ñawu nguu.<ref name="Petersen-2018">{{Cite news|url=https://www.buzzfeed.com/annehelenpetersen/how-nashville-became-one-big-bachelorette-party|title=How Nashville Became One Big Bachelorette Party|last=Petersen|first=Anne Helen|date=29 March 2018|work=BuzzFeed|access-date=2018-04-09|language=en}}</ref> Lanndaaji sober ina njokki e mahde jokkondiral e golle ko ɓuri heewde e jokkere enɗam e nokku ɗo alkol huutortoo.Wakere Laabi bachelorette keewɗi ina mbaɗee e nder galleeji walla e nder restoraaji saraaji. Won e yimɓe mbaɗta fedde bachelorette e yahdu ñalnde aset to wuro ngoɗngo. Won e gure, ko wayi no Austin wonande yimɓe wonɓe e fuɗnaange-rewo Amerik e Nashville wonande yimɓe wonɓe e Upper Midwest, ina keewi yiɗeede e fedde jommbaajo Ameriknaajo yiɗɓe yahde ñalnde aset, ina mbaawi kadi yoɓde teemedde dolaar e neɗɗo kala ngam heɓde heen humpito. Yimɓe woɗɓe maa njah ko ɓuri woɗɗude e gure ko wayi no Las Vegas. To leydi Angalteer, lanndaaji e nder nokkuuji Orop ɗi ngalaa njoɓdi no feewi ko wayi no Letoni e duuɗe Kanaari ina keewi.<ref>{{Cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/5101628.stm|title=Stagflation|date=2006-06-21|work=BBC|access-date=2018-04-09|language=en-GB}}</ref> Ina jeyaa e ko addani jommbaajo debbo yahde wuro woɗngo, ko yiɗde waɗde ko seerti e ko ɓe mbaɗata, kono ɓe njiɗaa haɓaade batte renndo potɗe arde so tawii sehilaaɓe, terɗe galle, walla annduɓe golle njiyii ɓe ina mbaɗa ɗum. So tawii lanndaaji bachelor e bachelorette keewɗi cuɓiima gure goote, ɗuum ina waawi addande ɗum en golle ɓeydooje e njulaagu kesi ngam wallitde ɗum en, kono kadi ina addana hoɗɓe e nokkuuji ɗii wullitaade, tawi ina njogii caɗeele e njoɓdi gollal laamu sabu naatgol lanndaaji ɓuuɓɗi e njilluuji yarlitiiɓe. Lanndaaji Stag ngaddi jiiɓru mawndu e nder wuro Riga, Lettonie haa wuro ngo sosi fedde polis teeŋtunde ngam haɓaade lanndaaji bachelor e bachelorette.<ref name="Petersen-20182">{{Cite news|url=https://www.buzzfeed.com/annehelenpetersen/how-nashville-became-one-big-bachelorette-party|title=How Nashville Became One Big Bachelorette Party|last=Petersen|first=Anne Helen|date=29 March 2018|work=BuzzFeed|access-date=2018-04-09|language=en}}</ref> === Alternatiiji === Alternatif ɓurɗo aadaade ko ñalngu nguu, ko sehilaaɓe yumma jommbaajo oo walla yummiraaɓe jommbaajo oo, ko ɓuri heewde ko ñalnde heen ko adii dewgal ngal. Tawtoraaɓe ɓee ko jommbaajo debbo, yummiraaɓe mum en e sehilaaɓe e banndiraaɓe rewɓe ɓadtiiɓe ; kewu nguu ina heewi wonde yontaaji keewɗi ina heen yummiraaɓe e hay neeneeji jommbaajo debbo oo. Faandaare ñalngu nguu ko jommbaajo debbo oo yetta gollodiiɓe mum, ina woodi kadi ko o rokkata kala jommbaajo debbo dokkal tokosal. Ko oon sahaa kadi dokkal jommbaajo debbo, so ina woodi, ina aada rokkeede jommbaajo debbo. So tawii ko kaake, ina waawi wonde heen maandeeji moƴƴi. So tawii fannu maantinɗo e lannda kaa ko rokkude jommbaajo debbo oo dokke tokoose, ndeen noon kewu nguu ina wiyee no haanirta nii ñalngu jommbaajo. Ngam weltinde jommbaajo debbo, ñalɗi jommbaajo ina keewi waɗeede ko adii ñalɗi bachelorette.<ref>{{cite book|last1=Vanderbilt|first1=Amy|last2=Tuckerman|first2=Nancy|last3=Dunnan|first3=Nancy|author1-link=Amy Vanderbilt|title=The Amy Vanderbilt Complete Book of Etiquette|url=https://archive.org/details/amyvanderbiltcom00tuck|url-access=limited|publisher=Doubleday|location=Garden City, N.Y|year=1995|pages=[https://archive.org/details/amyvanderbiltcom00tuck/page/364 364]–365|isbn=0-385-41342-4}}</ref> == Kanadaa == To Kanadaa lannda stag e doe, ina wiyee kadi "Jack e Jill", "buck e doe" walla "hag" (hen + stag), ko lannda mooftugol kaalis, tawi ina waɗi worɓe e rewɓe fof. Ɗeeɗoo kewuuji ko jom en galleeji yiɗɓe woɗɗitaade license jokkondirnde e kewuuji bachelorette keewɗi caggal kitaale 1980, ina ɓeydoo heewde, haa teeŋti noon e feere ngam wallitde dewgal e kaalis. == Tuugnorgal == <references /> 80huhreud57zloujtviglf78ksnrkpa State/Space theory 0 37912 157527 157296 2026-03-26T14:56:55Z Bakurakurama 11269 157527 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miijo Dowla/Space''' ko caltal kesal e nder geɗe renndo e politik ɗo geɗe weeyo ko huunde nde geɗe leydi ƴeewtetee ngam batte mum e jokkondiral politik e batte mum.[1] Annduɓe mawɓe ina njeyaa heen Neil Brenner to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to bannge diisnondiral, e Bob Jessop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lancaster to Angalteer, to leydi Angalteer.[2][3] Annduɓe woɗɓe jowitiiɓe e ɗuum ina njeyaa e ɓeeɗoo : Henri Lefevre, Charles Tilly, Saskiya Sassen, e Edward W. Soja. == Tuugnorgal == 0h86athf8y084ogdubmkskdo8zbsgpm 157528 157527 2026-03-26T14:58:10Z Bakurakurama 11269 157528 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miijo Dowla/Space''' ko caltal kesal e nder geɗe renndo e politik ɗo geɗe weeyo ko huunde nde geɗe leydi ƴeewtetee ngam batte mum e jokkondiral politik e batte mum.[1] Annduɓe mawɓe ina njeyaa heen Neil Brenner to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to bannge diisnondiral, e Bob Jessop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lancaster to Angalteer, to leydi Angalteer.<ref>{{Cite web|url=https://www.gsd.harvard.edu/person/neil-brenner/|title=Neil Brenner - Harvard Graduate School of Design|website=www.gsd.harvard.edu|access-date=2019-02-28}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://bobjessop.wordpress.com/tag/space/|title=Space {{!}} Bob Jessop|language=en|access-date=2019-02-28}}</ref> Annduɓe woɗɓe jowitiiɓe e ɗuum ina njeyaa e ɓeeɗoo : Henri Lefevre, Charles Tilly, Saskiya Sassen, e Edward W. Soja. == Tuugnorgal == sz0rntqhfh2l8z65ysk0ez7ol80mckq 157529 157528 2026-03-26T14:58:45Z Bakurakurama 11269 157529 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miijo Dowla/Space''' ko caltal kesal e nder geɗe renndo e politik ɗo geɗe weeyo ko huunde nde geɗe leydi ƴeewtetee ngam batte mum e jokkondiral politik e batte mum..<ref>{{Cite book|url=https://www.nap.edu/read/4913/chapter/5|title=Read "Rediscovering Geography: New Relevance for Science and Society" at NAP.edu|year=1997|doi=10.17226/4913|isbn=978-0-309-05199-6|language=en}}</ref> Annduɓe mawɓe ina njeyaa heen Neil Brenner to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to bannge diisnondiral, e Bob Jessop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lancaster to Angalteer, to leydi Angalteer.<ref>{{Cite web|url=https://www.gsd.harvard.edu/person/neil-brenner/|title=Neil Brenner - Harvard Graduate School of Design|website=www.gsd.harvard.edu|access-date=2019-02-28}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://bobjessop.wordpress.com/tag/space/|title=Space {{!}} Bob Jessop|language=en|access-date=2019-02-28}}</ref> Annduɓe woɗɓe jowitiiɓe e ɗuum ina njeyaa e ɓeeɗoo : Henri Lefevre, Charles Tilly, Saskiya Sassen, e Edward W. Soja. == Tuugnorgal == k9wftkvdjq2ls22awhx4vs0dcp5899o Abayomi Alvin 0 37939 157394 157378 2026-03-26T12:01:31Z MOIBARDE 10068 157394 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Towase Abayomi Alvin''' (jibinaa ko 20 lewru juko hitaande 1993) ko fijoowo e model Najeriya ganndiraaɗo golle mum e nder dingiral fijirde. O heɓi njeenaaje keewɗe sabu darnde makko.<ref>{{Cite news|date=2021-05-09|title=Day female fan grabbed my crotch –Abayomi Alvin|url=https://punchng.com/day-female-fan-grabbed-my-crotch-abayomi-alvin/|access-date=2022-03-06|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref> ==Filmogaraafi== Kasala (2018) ko buulɗo Mammadu e wolde (2018) DOOWOL (2020) Noel Naija gooto (2021) hono Chike Pullol (2022) hono Femi Bankole ==Kugal== Alvin fuɗɗii golle mum ko e hitaande 2013, o naati e dingiral [[Nollywood]]. O heɓi darnde makko adannde e filmo « Hare coktirgal » (2014), mo Iwuanyanwu Chuks ardii, mo Chioma Okeke feewni, e wondude e fiyooɓe filmuuji mawɗi ko wayi no Yvonne Jegede e John Dumelo.<ref>{{Cite web|last=BellaNaija.com|date=2019-08-17|title=#BNMovieFeature: John Dumelo, Yvonne Jegede, Anthony Monjaro star in "Collateral" {{!}} Watch|url=https://www.bellanaija.com/2019/08/bnmoviefeature-john-dumelo-yvonne-jegede-anthony-monjaro-star-in-collateral-watch/|access-date=2022-03-06|website=BellaNaija|language=en-US}}</ref> O jokki e yaajnude golle makko, o naati e peewnugol [[Nollywood]] maantinngol ina jeyaa heen ''Calabash Banking Series'' mo Obi Emelonye waɗi, ɗo o waɗi darnde ballitoore. Ko o golloowo e nder dingiral teleeji ko wayi no Diary Jenifa, Isoken, MTV Shuga Naija, Jemeji, Moms at War, Johnsons, Nguurndam, Hakkille, Goonga, Noel Naija, Miin e maa, e Sukaaɓe.<ref>{{Cite web|last=Orientdaily|date=2022-01-14|title=Award winning Netflix's Actor, Abayomi Alvin to Dazzle in 'Break-Out' TV series|url=https://orientdailynews.com/life-style/entertainment/award-winning-netflixs-actor-abayomi-alvin-to-dazzle-in-break-out-tv-series/|access-date=2022-03-06|website=Orient Daily News|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-02-06|title=Nollywood Star Alvin Abayomi Arrives Awka to Film On Going Dance Drama TV Series, Breakout – 9News Nigeria|url=https://9newsng.com/nollywood-star-alvin-abayomi-arrives-awka-to-film-on-going-dance-drama-tv-series-breakout/|access-date=2022-03-06|language=en-US}}</ref> E hitaande 2022, Alvin waɗtaa e darnde ɗiɗmere ngam waɗde filmo teleeji biyeteeɗo Breakout, mo Benneth Nwankwo ardii. Ndee ɗoo yeewtere waɗii yeewtere mawnde e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], nde woni yeewtere teleeji gadane e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Njeenaaje e njeenaaje== E nder nguurndam makko fof, Abayomi ina teddiniree njeenaaje e nominaasiyoŋaaji keewɗi. Teskaama o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e njeenaari 19teen ''Rom Awards'' e hitaande 2017. Golle makko ɗee njaɓaama e njeenaari ''Industry'' Cynosure ummoraade e njeenaari Maya. Yanti heen, doole Abayomi keɓii nominaasiyoŋaaji e kewuuji tedduɗi ko wayi no njeenaaje ɓurɗe moƴƴude e [[Nollywood]] (Feññinaango hitaande, 2017), njeenaaje wellitaare yimɓe wuro (Fiyoowo ɓurɗo fotde - Engele), njeenaaje ''Legends'' wellitaare Afrik (Fiyoowo ɓurɗo fotde A2, Achi10 Ra.Next). Njeenaaje sukaaɓe fof (Feññinaande hitaande ndee), e Njeenaaje sukaaɓe Scream (Actor ɓurɗo fotde, 2018). E hitaande 2022, o heɓi nominaasiyoŋ ngam heɓde njeenaari [[Afrik]] ngam fijirde, o darii e bannge banndiraaɓe makko ko wayi no Teniola Aladese, Maryam Yahaya, Nengi Adoki, Temi Ami-Williams, Emeka Nwagbaraocha, e Bimbo Ademoye. ==Ƴeew kadi== Doggol fijooɓe [[Naajeeriya]] ==Tuugnorgal== etnqt20qr5glt0trck1vtz5d3ydsvil Witzchoura 0 37942 157393 157392 2026-03-26T12:00:25Z SUZYFATIMA 13856 157393 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Witzchoura''' (waktuuji goɗɗi witz-chouras) ko sifaa mantol, pelisse, walla wutte daneejo, jogiiɗo kolce mawɗe, sahaa e sahaa fof, ɓuuɓri, ko ɗum huunde teeŋtunde e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire. Helmere ndee ummii ko e ɗemngal Poloñ wilczura, firti ko ‘kosam mboddi’. Nde ummorii ko e mbaydiiji Poloñ, ko ɗum waɗi sahaa e sahaa fof nde siforaa ko à la Polonaise, hay so tawii noon nde wonaa gootum e gonndigal biyeteengal polonaise. Hono no pelisse hussar asliijo nii, ina heewi liggoreede ko ɓuuɓri. Witzchoura ina wiyee feeñi ko hedde hitaande 1808, ko juuti caggal nde Napoleyoŋ hawri e joom suudu mum Poloñnaajo biyeteeɗo Marie Walewska, tee ina ɓoornee e feccere adannde e teeminannde 19ɓiire fof. Versions witzchoura ina ɓoornee haa jooni ngam yahde e hitaande 1849. == Tuugnorgal == 0qhhsc7ulbscejhcoxtlln4naykvekp 157396 157393 2026-03-26T12:07:32Z SUZYFATIMA 13856 157396 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Witzchoura''' (waktuuji goɗɗi witz-chouras) ko sifaa mantol, pelisse, walla wutte daneejo, jogiiɗo kolce mawɗe, sahaa e sahaa fof, ɓuuɓri, ko ɗum huunde teeŋtunde e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire. Helmere ndee ummii ko e ɗemngal Poloñ wilczura, firti ko ‘kosam mboddi’. Nde ummorii ko e mbaydiiji Poloñ, ko ɗum waɗi sahaa e sahaa fof nde siforaa ko à la Polonaise, hay so tawii noon nde wonaa gootum e gonndigal biyeteengal polonaise. Hono no pelisse hussar asliijo nii, ina heewi liggoreede ko ɓuuɓri. Witzchoura ina wiyee feeñi ko hedde hitaande 1808, ko juuti caggal nde Napoleyoŋ hawri e joom suudu mum Poloñnaajo biyeteeɗo Marie Walewska, tee ina ɓoornee e feccere adannde e teeminannde 19ɓiire fof. Versions witzchoura ina ɓoornee haa jooni ngam yahde e hitaande 1849.<ref name="joannis">{{cite book|last1=Joannis|first1=Claudette|title=L'élégance sous l'Empire&thinsp;: Joséphine à Malmaison&thinp;: Musée national des châteaux de Bois-Préau et Malmaison|date=2007|publisher=Réunion des Musées nationaux|location=Paris|isbn=9782711851232}}</ref><ref>{{cite web|title=wilczura|website=sjp.pwn.pl|language=pl|access-date=2018-01-25|url=https://sjp.pwn.pl/doroszewski/wilczura;5516194.html|quote={{lang|pl|1. «skóra z wilka, zwykle wyprawiona i używana jako nakrycie lub podbicie pod co»}} [1. 'wolf skin, usually tanned and used as a covering or lining']}}</ref><ref>{{cite book|title=La Belle Assemblée: Or, Court and Fashionable Magazine; Containing Interesting and Original Literature, and Records of the Beau-monde|date=January 1827|publisher=J. Bell|chapter-url=https://books.google.com/books?id=rsERAAAAYAAJ&pg=PA30|chapter=Cabinet of Taste: Costume of Paris|quote=A woman of fashion well wrapped up in a Witzchoura pelisse, with sleeves á la Polonaise, ought to wear black velvet boots...}}</ref><ref>{{cite book|last1=Cunnington|first1=C. Willett|title=English women's clothing in the nineteenth century|date=1990|publisher=Dover Publications|location=New York|isbn=9780486319636|page=154|url=https://books.google.com/books?id=NELDAgAAQBAJ&pg=PA154}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> luh08avuc3645gz7c2ywmojtq9v4bvz Bridesmaid 0 37943 157397 2026-03-26T12:07:44Z Adam644 9917 Created page with "'''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal. Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron teddu..." 157397 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal. Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron tedduɗo so tawii o resndaaka. Junior bridesmaid ko suka debbo mo laaɓaani ina famɗi no feewi ngam resde kono ina jeyaa e jom suudu no fotiri fof. E nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko ɓuri heewde ko debbo golloowo walla matron of honor e gorko ɓurɗo moƴƴude tan ngoni seedeeji laawɗuɗi ngam heɓde yamiroore dewgal. Heewi wonde ko ɓuri jommbaajo gooto; e jamaanu hannde oo jommbaajo oo ina suɓa no foti naamnotoo. E nder daartol, hay neɗɗo gooto jogiiɗo darnde yaltataa tawa alaa ɗo haaɗi, tee mawnugol retingol ngol ina hiisa no feewi ngam yahdude e darnde renndo galle oo. Fedde mawnde jommbaajo debbo rokki fartaŋŋe hollirde darnde renndo e ngalu galle oo. Hannde, limoore jommbaajo debbo e nder dewgal ina fawii e geɗe keewɗe, ina jeyaa heen ɓure jommbaajo debbo, mawnugol galle mum, e limoore arooɓe ɓe jom suudu mum yiɗi jogaade kadi. Heewɓe e jom en galleeji hannde ngalaa jommbaajo walla jom suudu, ɗum noon ina itta denndaangal njoɓdiiji e doole logistique jowitiiɗe heen.[1] 1yj0nr3q5ig8f5v0nkxvtd17t7zafti 157398 157397 2026-03-26T12:08:38Z Adam644 9917 157398 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal. Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron tedduɗo so tawii o resndaaka. Junior bridesmaid ko suka debbo mo laaɓaani ina famɗi no feewi ngam resde kono ina jeyaa e jom suudu no fotiri fof. E nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko ɓuri heewde ko debbo golloowo walla matron of honor e gorko ɓurɗo moƴƴude tan ngoni seedeeji laawɗuɗi ngam heɓde yamiroore dewgal. Heewi wonde ko ɓuri jommbaajo gooto; e jamaanu hannde oo jommbaajo oo ina suɓa no foti naamnotoo. E nder daartol, hay neɗɗo gooto jogiiɗo darnde yaltataa tawa alaa ɗo haaɗi, tee mawnugol retingol ngol ina hiisa no feewi ngam yahdude e darnde renndo galle oo. Fedde mawnde jommbaajo debbo rokki fartaŋŋe hollirde darnde renndo e ngalu galle oo. Hannde, limoore jommbaajo debbo e nder dewgal ina fawii e geɗe keewɗe, ina jeyaa heen ɓure jommbaajo debbo, mawnugol galle mum, e limoore arooɓe ɓe jom suudu mum yiɗi jogaade kadi. Heewɓe e jom en galleeji hannde ngalaa jommbaajo walla jom suudu, ɗum noon ina itta denndaangal njoɓdiiji e doole logistique jowitiiɗe heen.[1] = '''Darnde jokkondirnde''' = Ko nanndi e gorko oo ko jom suudu, ganndiraaɗo kadi e ɗemngal Engele Angalteer ko usher. To leyɗeele dentuɗe Amerik, darnde tawtoreede jom suudu oo seerti e darnde hoɗɓe e jooɗorɗe mum en, tee darndeeji ɗiɗi ɗii nattii wonde gootum, ina keewi, so wonaa ko heewi, ko yimɓe ceertuɓe mbaɗata ɗum en. E nder won e pine, ko wayi no Norwees, Pays-Bas, Farayse e Angalteer Victoria, ina woodi (walla ina woodi) aada wonde rewɓe jommbaajo debbo ko sukaaɓe rewɓe tokosɓe, wonaa rewɓe mawɓe. Ɓe mbaawi nawde puɗi e nder dingiral dewgal ngal, ɓe mbaɗa pose e dewgal ngal e fotooje dewgal. E nder leyɗeele haalooɓe Engele hannde ɗee, ngalɗoo darnde ina seerti e darnde jom suudu, cukalel tokosel waɗoowo ɗum ina anndiraa suka debbo puɗi. m42j2arg4puk768yxr2va69rctt79qi 157399 157398 2026-03-26T12:10:43Z Adam644 9917 157399 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal. Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron tedduɗo so tawii o resndaaka. Junior bridesmaid ko suka debbo mo laaɓaani ina famɗi no feewi ngam resde kono ina jeyaa e jom suudu no fotiri fof. E nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko ɓuri heewde ko debbo golloowo walla matron of honor e gorko ɓurɗo moƴƴude tan ngoni seedeeji laawɗuɗi ngam heɓde yamiroore dewgal. Heewi wonde ko ɓuri jommbaajo gooto; e jamaanu hannde oo jommbaajo oo ina suɓa no foti naamnotoo. E nder daartol, hay neɗɗo gooto jogiiɗo darnde yaltataa tawa alaa ɗo haaɗi, tee mawnugol retingol ngol ina hiisa no feewi ngam yahdude e darnde renndo galle oo. Fedde mawnde jommbaajo debbo rokki fartaŋŋe hollirde darnde renndo e ngalu galle oo. Hannde, limoore jommbaajo debbo e nder dewgal ina fawii e geɗe keewɗe, ina jeyaa heen ɓure jommbaajo debbo, mawnugol galle mum, e limoore arooɓe ɓe jom suudu mum yiɗi jogaade kadi. Heewɓe e jom en galleeji hannde ngalaa jommbaajo walla jom suudu, ɗum noon ina itta denndaangal njoɓdiiji e doole logistique jowitiiɗe heen.[1] = '''Darnde jokkondirnde''' = Ko nanndi e gorko oo ko jom suudu, ganndiraaɗo kadi e ɗemngal Engele Angalteer ko usher. To leyɗeele dentuɗe Amerik, darnde tawtoreede jom suudu oo seerti e darnde hoɗɓe e jooɗorɗe mum en, tee darndeeji ɗiɗi ɗii nattii wonde gootum, ina keewi, so wonaa ko heewi, ko yimɓe ceertuɓe mbaɗata ɗum en. E nder won e pine, ko wayi no Norwees, Pays-Bas, Farayse e Angalteer Victoria, ina woodi (walla ina woodi) aada wonde rewɓe jommbaajo debbo ko sukaaɓe rewɓe tokosɓe, wonaa rewɓe mawɓe. Ɓe mbaawi nawde puɗi e nder dingiral dewgal ngal, ɓe mbaɗa pose e dewgal ngal e fotooje dewgal. E nder leyɗeele haalooɓe Engele hannde ɗee, ngalɗoo darnde ina seerti e darnde jom suudu, cukalel tokosel waɗoowo ɗum ina anndiraa suka debbo puɗi. = '''Golle''' = Nayi jommbaajo debbo ina ɓoornii gagra cholis, ko ɓoornanteeri aadaaji to Fuɗnaange Inndo Hay so heewɓe ina ɓura ko famɗi fof, golle ɗe jommbaajo debbo oo foti waɗde ina famɗi no feewi.[2] Eɓe ɗaɓɓiree tawtoreede kewu dewgal ngal, e wallitde jommbaajo debbo oo ñalnde dewgal ngal. Rewɓe rewɓe e nder Orop e Amerik worgo ina keewi naamneede ngam wallitde jommbaajo oo e yuɓɓinde dewgal ngal e jaɓɓungal dewgal ngal. E jamaanu hannde oo, jom suudu ina heewi tawtoreede e peewnugol kewuuji jowitiiɗi e dewgal, ko wayi no ñalɗi jommbaajo walla ñalngu bachelorette, so ina woodi. Ɗee noon, ko golle cuɓaaɗe ; e wiyde ganndo etikeet biyeteeɗo Judith Martin, "Ko luutndii haala, jommbaajo debbo oo alaa e sago weltina ngam teddinde jommbaajo oo, walla ɓoornaade comci ɗi ɓe mbaawaa dañde."[3] So tawii ko aada e nder nokku jommbaajo debbo oo, ko ñalngu jommbaajo debbo oo, ndeen noon ko ñalngu nguu yuɓɓintee, e paid for4. Junior jom suudu to North Carolina, ɓoorniiɗo wutte daneejo no jom suudu oo nii. Golle e njoɓdi wonde jom suudu ina njuutee hakkunde jom suudu e gollodiiɓe mum e laabi keewɗi. Nde tawnoo jommbaajo debbo hannde oo, hono no jommbaajo debbo oo nii, nattii waawde tuugnaade e jogaade comci mum e njoɓdi mum, tawa ko galle jommbaajo oo yoɓata ɗum, ɗum wonti aada, jommbaajo oo ina rokka jommbaajo oo dokke ngam hollirde yettoore mum e ballal e ballal kaalis garoowo e darnde mum. Ko noon kadi wonande rewɓe noddaaɓe ngam wonde jommbaajo debbo, ko adii fof ina naamnoo ko yowitii e waktuuji, doole, e kaalis mo jommbaajo oo ɗaminii e maɓɓe hade mum en jaɓde ndee ɗoo darnde, kadi ɓe njaɓa walla ɓe ngoppa golle so tawii ko ɗuum ɓuri ko ɓe mbaawi rokkude.[5] E nder won e dewgal Amerik, kala jom suudu ina waawi naamneede yo yoɓ 1 700 dolaar Amerik walla ko ɓuri ɗum, tawa ko yah-ngartaa e dewgal to bannge dewgal e ñalɗi ko adii dewgal ina heewi wonde ko ɓuri heewde e ngalu.[5] Debbo tedduɗo "Maayɗo teddungal" ina rewna ɗoo. Ngam kuutorɗe goɗɗe, ƴeew Maid of honor (diisnondiral). Jom suudu (caka) e debbo mum tedduɗo (tataɓo ummoraade nano) e jommbaajo debbo. Debbo tedduɗo ina waawi seertude e mbaydi mum, ndi seerti seeɗa e jommbaajo debbo oo, kam e darnde mum e nokku tedduɗo aadaaji to bannge ñaamo lannda mawɗo oo. Tuggi 1929, to Minnesota, Amerik. E nder leydi Biritaan, helmere "maid of honour" ndee ko debbo golloowo laamɗo debbo. Helmere ‘bridesmaid’ ndee ina heewi huutoreede e denndaangal jommbaajo debbo e nder leydi Angalteer. Kono so gardiiɗo oo ina resndaa, walla ko debbo mawɗo, helmere ‘matron d’honneur’ ina heewi huutoreede. Semmbe Engele Amerik addani mawɗo jom suudu oo sahaa e sahaa fof wiyeede ko debbo jom suudu teddungal. E nder Amerik worgo, fedde dewgal ina waawi waɗde jommbaajo debbo keewɗo, kono ‘maid of honor’ ko tiitoonde e darnde nde mawɗo jommbaajo debbo oo jogii, ko ɓuri heewde ko sehil mum walla miñi mum debbo ɓurɗo ɓadaade ɗum. E nder dewgal hannde ngal, won e rewɓe ina cuɓoo suɓaade sehil mum en walla miñi mum en gorko ɓooyɗo, tawa ina kuutoroo tiitoonde ‘gorko ɓurɗo moƴƴude’ walla ‘gorko tedduɗo’. Golle jommbaajo mawɗo ina mbaawi heewde walla no feewi no o acciri jommbaajo oo fawde e dow makko. Gollal makko tan ko tawtoreede kewu dewgal ngal. Kono ko ɓuri heewde, omo naamnee ballal e njuɓɓudi dewgal ngal no kewu nii, ko wayi no jokkondirde e noddaango, e ballal makko no sehil nii, ko wayi no tawtoreede jommbaajo debbo oo nde o soodata comci dewgal makko. Gaa gaa wonde junngo ñaamo jommbaajo debbo oo, ko debbo jom suudu oo tan foti ardaade heddiiɓe ɓee e nder peewnugol kala ko ina addana dewgal ngal. Yeru, jom suudu mawɗo oo, ko kañum waɗata peeje ngam ñalngu nguu, tawa ina waɗi noddaango, paabi, ñaamdu, e kala pijirlooji walla golle ɗe mbaɗata. Kadi ko kanko woni kalfinaaɗo yuɓɓinde fedde bachelorette, haa arti noon e kala ko yowitii e yah-ngartaa walla hoɗorde nde foti yuɓɓineede.[6] Ñalnde dewgal ngal, golle makko ɓurɗe teeŋtude ko rokkude ballal e nder golle e nder ɓerɗe. O waawataa wallude jommbaajo debbo oo e ɓoornaade comci, so ina haani, o wallita jommbaajo debbo oo e ƴellitde mbaydi mum, e mbaydi ɓuuɓri, e deftere duwaawu, walla e jolngo mbaydi dewgal mum e nder ñalawma. E nder dewgal jokkere enɗam, mawɗo jommbaajo oo ina heewi halfineede jokkere enɗam jom suudu oo haa nde haani e nder kewu nguu. Heewɓe e jommbaajo debbo ina naamnoo jommbaajo debbo so tawii ko mawɓe, yo ngon seedeeji sariya siynooji kaayitaaji dewgal caggal nde kewu nguu joofi. So tawii ko jaɓɓungal woni caggal dewgal ngal, golloowo tedduɗo oo ina waawi naamneede yo rokku jom suudu keso oo toast. Iwdi e daartol Iwdi aadaaji jom suudu hirnaange ina gasa tawa ummorii ko e kawral geɗe keewɗe. Geɗe ɓurɗe teeŋtude ɗee ina njeyaa heen, kono ɗe kaɗaani, darnde e ngonka renndo-faggudu, mawnugol galleeji, tolnooji renndoyankooji ñalnde heen, e diine. Deftere Fuɗɗoode (29:24, 29) ina siftina Leya e Rahiilu gooto fof ina wondi e rewɓe mum nde ɓe resndi Yaakuuba, ko ɗum woni ko won e daartooɓe q9yvetno4k2f4i2nbf64wj588nkt4s3 157404 157399 2026-03-26T12:15:45Z Adam644 9917 157404 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe ko terɗe fedde''' jommbaajo debbo e nder kewuuji dewgal hirnaange. Jom suudu ko debbo tokooso, heewi wonde ko sehil jommbaajo oo walla banndi mum. O tawtoree jommbaajo oo ñalnde dewgal walla dewgal. E aadaaji, jommbaajo debbo ina suɓee e sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka, ɓe duuɓi mum en njahrata e dewgal. Jom suudu mawɗo, so gooto toɗɗaama, ina waawi wiyeede mawɗo jommbaajo. O waawi kadi wiyeede ko debbo tedduɗo so tawii o resndaaka, walla matron tedduɗo so tawii o resndaaka. Junior bridesmaid ko suka debbo mo laaɓaani ina famɗi no feewi ngam resde kono ina jeyaa e jom suudu no fotiri fof. E nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko ɓuri heewde ko debbo golloowo walla matron of honor e gorko ɓurɗo moƴƴude tan ngoni seedeeji laawɗuɗi ngam heɓde yamiroore dewgal. Heewi wonde ko ɓuri jommbaajo gooto; e jamaanu hannde oo jommbaajo oo ina suɓa no foti naamnotoo. E nder daartol, hay neɗɗo gooto jogiiɗo darnde yaltataa tawa alaa ɗo haaɗi, tee mawnugol retingol ngol ina hiisa no feewi ngam yahdude e darnde renndo galle oo. Fedde mawnde jommbaajo debbo rokki fartaŋŋe hollirde darnde renndo e ngalu galle oo. Hannde, limoore jommbaajo debbo e nder dewgal ina fawii e geɗe keewɗe, ina jeyaa heen ɓure jommbaajo debbo, mawnugol galle mum, e limoore arooɓe ɓe jom suudu mum yiɗi jogaade kadi. Heewɓe e jom en galleeji hannde ngalaa jommbaajo walla jom suudu, ɗum noon ina itta denndaangal njoɓdiiji e doole logistique jowitiiɗe heen.<ref>{{Cite web|last=Cowles|first=Charlotte|date=2024-07-11|title=Get Premium Bridesmaid Dresses – Elegant Styles for Every Wedding|url=https://mondressy.com/collections/bridesmaid-dresses|access-date=2024-07-27|website=mondressy|language=en}}</ref> = '''Darnde jokkondirnde''' = Ko nanndi e gorko oo ko jom suudu, ganndiraaɗo kadi e ɗemngal Engele Angalteer ko usher. To leyɗeele dentuɗe Amerik, darnde tawtoreede jom suudu oo seerti e darnde hoɗɓe e jooɗorɗe mum en, tee darndeeji ɗiɗi ɗii nattii wonde gootum, ina keewi, so wonaa ko heewi, ko yimɓe ceertuɓe mbaɗata ɗum en. E nder won e pine, ko wayi no Norwees, Pays-Bas, Farayse e Angalteer Victoria, ina woodi (walla ina woodi) aada wonde rewɓe jommbaajo debbo ko sukaaɓe rewɓe tokosɓe, wonaa rewɓe mawɓe. Ɓe mbaawi nawde puɗi e nder dingiral dewgal ngal, ɓe mbaɗa pose e dewgal ngal e fotooje dewgal. E nder leyɗeele haalooɓe Engele hannde ɗee, ngalɗoo darnde ina seerti e darnde jom suudu, cukalel tokosel waɗoowo ɗum ina anndiraa suka debbo puɗi. = '''Golle''' = Nayi jommbaajo debbo ina ɓoornii gagra cholis, ko ɓoornanteeri aadaaji to Fuɗnaange Inndo Hay so heewɓe ina ɓura ko famɗi fof, golle ɗe jommbaajo debbo oo foti waɗde ina famɗi no feewi.<ref name="isbn0-393-05874-3 pg 383">{{cite book|author=Martin, Judith|author-link=Judith Martin|others=Kamen, Gloria|title=Miss Manners' Guide to Excruciatingly Correct Behavior, Freshly Updated|publisher=W. W. Norton & Company|location=New York|year=2005|pages=383|quote=[I]n polite society...the bridesmaids' only duties are to make a special fuss over the bride by gathering around her at the wedding and, in the weeks before, by pretending to be interested in all the wedding details. It is also nice, but not obligatory, for them to plan a girlishly informal gathering—a luncheon or shower—for her beforehand.|isbn=0-393-05874-3}}</ref>Eɓe ɗaɓɓiree tawtoreede kewu dewgal ngal, e wallitde jommbaajo debbo oo ñalnde dewgal ngal. Rewɓe rewɓe e nder Orop e Amerik worgo ina keewi naamneede ngam wallitde jommbaajo oo e yuɓɓinde dewgal ngal e jaɓɓungal dewgal ngal. E jamaanu hannde oo, jom suudu ina heewi tawtoreede e peewnugol kewuuji jowitiiɗi e dewgal, ko wayi no ñalɗi jommbaajo walla ñalngu bachelorette, so ina woodi. Ɗee noon, ko golle cuɓaaɗe ; e wiyde ganndo etikeet biyeteeɗo Judith Martin, "Ko luutndii haala, jommbaajo debbo oo alaa e sago weltina ngam teddinde jommbaajo oo, walla ɓoornaade comci ɗi ɓe mbaawaa dañde."<ref name="isbn0-609-60431-7">{{cite book|author=Martin, Judith|title=Miss Manners on weddings|publisher=Crown Publishers|location=New York|year=1999|pages=[https://archive.org/details/missmannersonwed00mart/page/136 136&ndash;137]|isbn=0-609-60431-7|url=https://archive.org/details/missmannersonwed00mart/page/136}}</ref>So tawii ko aada e nder nokku jommbaajo debbo oo, ko ñalngu jommbaajo debbo oo, ndeen noon ko ñalngu nguu yuɓɓintee, e paid for4.<ref name="1922 Post">{{cite book|author=Post, Emily|author-link=Emily Post|title=Etiquette in Society, in Business, in Politics and at Home'|url=https://archive.org/details/etiquetteinsoci00postgoog|publisher=Funk & Wagnalls Company|year=1922|pages=[https://archive.org/details/etiquetteinsoci00postgoog/page/n383 335]–337}}</ref> Junior jom suudu to North Carolina, ɓoorniiɗo wutte daneejo no jom suudu oo nii. Golle e njoɓdi wonde jom suudu ina njuutee hakkunde jom suudu e gollodiiɓe mum e laabi keewɗi. Nde tawnoo jommbaajo debbo hannde oo, hono no jommbaajo debbo oo nii, nattii waawde tuugnaade e jogaade comci mum e njoɓdi mum, tawa ko galle jommbaajo oo yoɓata ɗum, ɗum wonti aada, jommbaajo oo ina rokka jommbaajo oo dokke ngam hollirde yettoore mum e ballal e ballal kaalis garoowo e darnde mum. Ko noon kadi wonande rewɓe noddaaɓe ngam wonde jommbaajo debbo, ko adii fof ina naamnoo ko yowitii e waktuuji, doole, e kaalis mo jommbaajo oo ɗaminii e maɓɓe hade mum en jaɓde ndee ɗoo darnde, kadi ɓe njaɓa walla ɓe ngoppa golle so tawii ko ɗuum ɓuri ko ɓe mbaawi rokkude.<ref name="Steinberg">{{cite news|last1=Steinberg|first1=Stephanie|title=How much does it cost to be a bridesmaid?|url=http://www.cnn.com/2011/LIVING/06/28/bridesmaids.cost/|publisher=CNN|date=28 June 2011}}</ref> E nder won e dewgal Amerik, kala jom suudu ina waawi naamneede yo yoɓ 1 700 dolaar Amerik walla ko ɓuri ɗum, tawa ko yah-ngartaa e dewgal to bannge dewgal e ñalɗi ko adii dewgal ina heewi wonde ko ɓuri heewde e ngalu.<ref name="Steinberg2">{{cite news|last1=Steinberg|first1=Stephanie|title=How much does it cost to be a bridesmaid?|url=http://www.cnn.com/2011/LIVING/06/28/bridesmaids.cost/|publisher=CNN|date=28 June 2011}}</ref> Debbo tedduɗo "Maayɗo teddungal" ina rewna ɗoo. Ngam kuutorɗe goɗɗe, ƴeew Maid of honor (diisnondiral). Jom suudu (caka) e debbo mum tedduɗo (tataɓo ummoraade nano) e jommbaajo debbo. Debbo tedduɗo ina waawi seertude e mbaydi mum, ndi seerti seeɗa e jommbaajo debbo oo, kam e darnde mum e nokku tedduɗo aadaaji to bannge ñaamo lannda mawɗo oo. Tuggi 1929, to Minnesota, Amerik. E nder leydi Biritaan, helmere "maid of honour" ndee ko debbo golloowo laamɗo debbo. Helmere ‘bridesmaid’ ndee ina heewi huutoreede e denndaangal jommbaajo debbo e nder leydi Angalteer. Kono so gardiiɗo oo ina resndaa, walla ko debbo mawɗo, helmere ‘matron d’honneur’ ina heewi huutoreede. Semmbe Engele Amerik addani mawɗo jom suudu oo sahaa e sahaa fof wiyeede ko debbo jom suudu teddungal. E nder Amerik worgo, fedde dewgal ina waawi waɗde jommbaajo debbo keewɗo, kono ‘maid of honor’ ko tiitoonde e darnde nde mawɗo jommbaajo debbo oo jogii, ko ɓuri heewde ko sehil mum walla miñi mum debbo ɓurɗo ɓadaade ɗum. E nder dewgal hannde ngal, won e rewɓe ina cuɓoo suɓaade sehil mum en walla miñi mum en gorko ɓooyɗo, tawa ina kuutoroo tiitoonde ‘gorko ɓurɗo moƴƴude’ walla ‘gorko tedduɗo’. Golle jommbaajo mawɗo ina mbaawi heewde walla no feewi no o acciri jommbaajo oo fawde e dow makko. Gollal makko tan ko tawtoreede kewu dewgal ngal. Kono ko ɓuri heewde, omo naamnee ballal e njuɓɓudi dewgal ngal no kewu nii, ko wayi no jokkondirde e noddaango, e ballal makko no sehil nii, ko wayi no tawtoreede jommbaajo debbo oo nde o soodata comci dewgal makko. Gaa gaa wonde junngo ñaamo jommbaajo debbo oo, ko debbo jom suudu oo tan foti ardaade heddiiɓe ɓee e nder peewnugol kala ko ina addana dewgal ngal. Yeru, jom suudu mawɗo oo, ko kañum waɗata peeje ngam ñalngu nguu, tawa ina waɗi noddaango, paabi, ñaamdu, e kala pijirlooji walla golle ɗe mbaɗata. Kadi ko kanko woni kalfinaaɗo yuɓɓinde fedde bachelorette, haa arti noon e kala ko yowitii e yah-ngartaa walla hoɗorde nde foti yuɓɓineede.<ref>{{cite web|title=Maid of Honor Duties: A Modern Day Checklist of Roles and Responsibilities|url=https://modernmoh.com/maid-of-honor-duties/checklist-roles-responsibilities/|website=Modern MOH|access-date=12 March 2019}}</ref>Ñalnde dewgal ngal, golle makko ɓurɗe teeŋtude ko rokkude ballal e nder golle e nder ɓerɗe. O waawataa wallude jommbaajo debbo oo e ɓoornaade comci, so ina haani, o wallita jommbaajo debbo oo e ƴellitde mbaydi mum, e mbaydi ɓuuɓri, e deftere duwaawu, walla e jolngo mbaydi dewgal mum e nder ñalawma. E nder dewgal jokkere enɗam, mawɗo jommbaajo oo ina heewi halfineede jokkere enɗam jom suudu oo haa nde haani e nder kewu nguu. Heewɓe e jommbaajo debbo ina naamnoo jommbaajo debbo so tawii ko mawɓe, yo ngon seedeeji sariya siynooji kaayitaaji dewgal caggal nde kewu nguu joofi. So tawii ko jaɓɓungal woni caggal dewgal ngal, golloowo tedduɗo oo ina waawi naamneede yo rokku jom suudu keso oo toast. Iwdi e daartol Iwdi aadaaji jom suudu hirnaange ina gasa tawa ummorii ko e kawral geɗe keewɗe. Geɗe ɓurɗe teeŋtude ɗee ina njeyaa heen, kono ɗe kaɗaani, darnde e ngonka renndo-faggudu, mawnugol galleeji, tolnooji renndoyankooji ñalnde heen, e diine. Deftere Fuɗɗoode (29:24, 29) ina siftina Leya e Rahiilu gooto fof ina wondi e rewɓe mum nde ɓe resndi Yaakuuba, ko ɗum woni ko won e daartooɓe = '''Tuugnorgal''' = <references /> fd1mnjw0m0x0buiwsj6gcotkxm67w4r Missy Marlowe 0 37944 157400 2026-03-26T12:10:47Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Melissa Anne "Missy" Marlowe (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo. Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde..." 157400 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Melissa Anne "Missy" Marlowe (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo. Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley.[6] Tuugnorgal q49y72rsmiu7sd714dat3tkqebnchx8 157402 157400 2026-03-26T12:13:20Z Ilya Discuss 10103 157402 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Melissa Anne "Missy" Marlowe''' (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo. Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley.[6] == Tuugnorgal == 506doer0nuqh6zhxrr1cr1zbxs2kdb3 157403 157402 2026-03-26T12:15:14Z Ilya Discuss 10103 157403 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Melissa Anne "Missy" Marlowe''' (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418100206/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|url-status=dead|archive-date=April 18, 2020|title=Missy Marlowe Olympic Results|access-date=August 14, 2019}}</ref> Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley.[6] == Tuugnorgal == 1zyq3e7jp6xpna1kjy1v06bh0krpnq4 157406 157403 2026-03-26T12:18:49Z Ilya Discuss 10103 157406 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Melissa Anne "Missy" Marlowe''' (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418100206/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|url-status=dead|archive-date=April 18, 2020|title=Missy Marlowe Olympic Results|access-date=August 14, 2019}}</ref> Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley. == Tuugnorgal == 4a6bke6ngmmbcu0z2whvhcild5ellmh 157408 157406 2026-03-26T12:20:24Z Ilya Discuss 10103 157408 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Melissa Anne "Missy" Marlowe''' (jibinaa ko ñalnde 25 ut 1971) ko Ameriknaajo, jimoowo pentiirɗo. O tawtoraama Olimpiyaaji 1988, to Seoul, Koree worgo.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418100206/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/ma/missy-marlowe-1.html|url-status=dead|archive-date=April 18, 2020|title=Missy Marlowe Olympic Results|access-date=August 14, 2019}}</ref> Marlowe, mawnuɗo to Salt Lake City, tawtoraama kippu jimɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Utah, o woniino kaɓirgal NCAA laabi joy. O heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fijde e nder leydi ndii, e kadi ko adii fof ko Honda-Broderick Cup rokketeeɗo e nder fijirde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii e hitaande 1992 e hitaande 2018 o naatnaa e Pac-12 ngam heɓde teddungal e nder NCAAs kewuuji nay ɗii fof. E hitaande 2025 o naati e suudu teskinndu e jimɗi Amerik.<ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/gymnastics|title=Gymnastics|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{cite web|title=University of Utah Gymnastics {{!}} Highest Honors|url=http://www.universityofutahgymnastics.com/history/honors.html|access-date=December 24, 2019|publisher=University of Utah Gymnastics}}</ref><ref>{{cite news|last1=Worthy|first1=Lynn|title=Utah's Missy Marlowe part of landmark Pac-12 Hall of Honors induction class|url=https://www.sltrib.com/sports/utah-utes/2018/03/10/utahs-missy-marlowe-part-of-landmark-pac-12-hall-of-honors-induction-class/|access-date=December 24, 2019|work=The Salt Lake Tribune|date=March 9, 2018}}</ref> Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Milan Clausi ina yahra e kawgel ngel e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, e nder fedde jimɗi Berkeley. == Tuugnorgal == hkjt7hus25ncoyivdgln4dkt9zjekfz Shag (haircut) 0 37945 157401 2026-03-26T12:13:16Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Taƴre shag ko mbaydi gaasa ndi laylaytol ngol waɗi e njuuteendi ceertundi. Heewi siforeede ko Paul McGregor, jom suudu mum, rokki ɗum Jane Fonda c.1969, ardi e ƴellitaare mum e nder filmo Klute mo hitaande 1971, hay so tawii o inniri gaasa makko e fuɗɗoode "the Funky". Laylayti ɗii ina keewi ɓuuɓde to dow e banngeeji. Laylayti ɗii ina mbaɗa gaasaaji keewɗi e saraaji kuɗol ngol, gaasaaji ɗii ina ɓuuɓtoo haa ɗi ɓuuɓtoo e saraaji ɗii. Ndeeɗoo mbaydi uni..." 157401 wikitext text/x-wiki Taƴre shag ko mbaydi gaasa ndi laylaytol ngol waɗi e njuuteendi ceertundi. Heewi siforeede ko Paul McGregor, jom suudu mum, rokki ɗum Jane Fonda c.1969, ardi e ƴellitaare mum e nder filmo Klute mo hitaande 1971, hay so tawii o inniri gaasa makko e fuɗɗoode "the Funky". Laylayti ɗii ina keewi ɓuuɓde to dow e banngeeji. Laylayti ɗii ina mbaɗa gaasaaji keewɗi e saraaji kuɗol ngol, gaasaaji ɗii ina ɓuuɓtoo haa ɗi ɓuuɓtoo e saraaji ɗii. Ndeeɗoo mbaydi unisex wonti ko huunde nde yimɓe mawɓe heewɓe ɓoorni ɗum, ko wayi no Joan Jett, David Bowie, Mick Jagger, Rod Stewart, David Cassidy, Jane Fonda, Stevie Nicks e Florence Henderson e fuɗɗoode kitaale 1970. E nder kitaale 1990, Jennifer Aniston ƴettii mbaydi « The Rachel », Meg Ryan ɓoornii ko wutte daneejo e fuɗɗoode kitaale 2000. Taƴre ndee waɗii ummital e njiimaandi e nder fuɗɗoode kitaale 2020. E kitaale 2020, mbayliigu shag biyeteeɗo taƴre wolde wonti ko ɓuri heewde. Ndee feere ina seerti e juutde e yeeso e mbaadi siftorde mullet e heewde waɗde bangs. Taƴre wolde ndee ko yimɓe mawɓe ɓoorni ɗum, ko wayi no Billie Eilish, Camila Cabello e Miley Cyrus. Hairstyle e ooɗoo innde ina woodi gila ko famɗi fof 1956. Tuugnorgal egup9exyhkq9vr86845g8f01tl10qle 157405 157401 2026-03-26T12:16:25Z SUZYFATIMA 13856 157405 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Taƴre shag''' ko mbaydi gaasa ndi laylaytol ngol waɗi e njuuteendi ceertundi. Heewi siforeede ko Paul McGregor, jom suudu mum, rokki ɗum Jane Fonda c.1969, ardi e ƴellitaare mum e nder filmo Klute mo hitaande 1971, hay so tawii o inniri gaasa makko e fuɗɗoode "the Funky". Laylayti ɗii ina keewi ɓuuɓde to dow e banngeeji. Laylayti ɗii ina mbaɗa gaasaaji keewɗi e saraaji kuɗol ngol, gaasaaji ɗii ina ɓuuɓtoo haa ɗi ɓuuɓtoo e saraaji ɗii. Ndeeɗoo mbaydi unisex wonti ko huunde nde yimɓe mawɓe heewɓe ɓoorni ɗum, ko wayi no Joan Jett, David Bowie, Mick Jagger, Rod Stewart, David Cassidy, Jane Fonda, Stevie Nicks e Florence Henderson e fuɗɗoode kitaale 1970. E nder kitaale 1990, Jennifer Aniston ƴettii mbaydi « The Rachel », Meg Ryan ɓoornii ko wutte daneejo e fuɗɗoode kitaale 2000. Taƴre ndee waɗii ummital e njiimaandi e nder fuɗɗoode kitaale 2020. E kitaale 2020, mbayliigu shag biyeteeɗo taƴre wolde wonti ko ɓuri heewde. Ndee feere ina seerti e juutde e yeeso e mbaadi siftorde mullet e heewde waɗde bangs. Taƴre wolde ndee ko yimɓe mawɓe ɓoorni ɗum, ko wayi no Billie Eilish, Camila Cabello e Miley Cyrus. Hairstyle e ooɗoo innde ina woodi gila ko famɗi fof 1956. == Tuugnorgal == tkddz7lylzd0vewym2jew7fhghj2x9u Connexxus Women's Center/Centro de Mujeres 0 37946 157407 2026-03-26T12:20:14Z Adam644 9917 Created page with "'''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder..." 157407 wikitext text/x-wiki '''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.[4] E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres[4][5] waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo.[6] j56v26tvdssep9a9uayry4dg0fogo4x 157421 157407 2026-03-26T12:43:58Z Adam644 9917 157421 wikitext text/x-wiki '''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.[4] E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres[4][5] waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo.[6] == Tariya == Connexxus dogi ko gila lewru mee 1984 haa lewru suwee 1990. Nde udditaa, fedde ndee ardii ɗum ko terɗe renndo lesbiyen en, ko wayi no Jeanne Córdova,[7][8] Jodi Curlee, Judy Doyle,[9] Ngam jokkude njuɓɓudi ndii, njuɓɓudi ndii hawri ko ina tolnoo e 20 000 dolaar ngam golle mum. Nde heɓi dokke ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe, e Fedde Naalankooɓe Kaliforni, e Fedde Colling Higgins, e Fedde Liberty Hill.[citation needed] Centre des femmes Connexxus/Centro de Mujeres fusi ko e dow laabi e hitaande 1991. E nder ɓataake feewde e renndo ngo ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1990, ɓe[mo?] ndenndini wonde no Connexxus yaajiri e golle maɓɓe ɓurɗe yaajde e golle maɓɓe ɗe ɓe njiɗnoo, ko ɓuri heewde e juɓɓule gollorɗe aadee en kadi ina njokki e le. Sabu ɓeydagol keewal pelle keertiiɗe, sarwisaaji, e njulaagu, lesbinaaɓe seeɗa ina keɓa sarwisaaji nokku oo. Sabu ngool ŋakkeende limooje e caɗeele kaalis garooje, Connexxus udditi dame mum ñalnde 30 suwee 1990. bli9weng8uw9v70rl0jc4vuxo6k3z68 157425 157421 2026-03-26T12:47:12Z Adam644 9917 157425 wikitext text/x-wiki '''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.[4] E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres[4][5] waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo.[6] == Tariya == Connexxus dogi ko gila lewru mee 1984 haa lewru suwee 1990. Nde udditaa, fedde ndee ardii ɗum ko terɗe renndo lesbiyen en, ko wayi no Jeanne Córdova,[7][8] Jodi Curlee, Judy Doyle,[9] Ngam jokkude njuɓɓudi ndii, njuɓɓudi ndii hawri ko ina tolnoo e 20 000 dolaar ngam golle mum. Nde heɓi dokke ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe, e Fedde Naalankooɓe Kaliforni, e Fedde Colling Higgins, e Fedde Liberty Hill.[citation needed] Centre des femmes Connexxus/Centro de Mujeres fusi ko e dow laabi e hitaande 1991. E nder ɓataake feewde e renndo ngo ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1990, ɓe[mo?] ndenndini wonde no Connexxus yaajiri e golle maɓɓe ɓurɗe yaajde e golle maɓɓe ɗe ɓe njiɗnoo, ko ɓuri heewde e juɓɓule gollorɗe aadee en kadi ina njokki e le. Sabu ɓeydagol keewal pelle keertiiɗe, sarwisaaji, e njulaagu, lesbinaaɓe seeɗa ina keɓa sarwisaaji nokku oo. Sabu ngool ŋakkeende limooje e caɗeele kaalis garooje, Connexxus udditi dame mum ñalnde 30 suwee 1990. == Porogaraamuuji == Doole faggudu E lewru mee 1998, hooreejo leydi Amerik e oon sahaa, hono Bill Clinton, yaltinii yamiroore 13087, haɗnde diisnondiral e nder golle siwil fedde nde, tawa ko e dow tuugnaade e jikkuuji.[10] Duuɓi jeegom ko adii ɗuum e hitaande 1992, guwerneer biyeteeɗo Pete Wilson siifondirii e kuulal AB 2601, ngal haɗata diisnondiral e golle hakkunde gaynaako e debbo e nder leydi Kaliforni (o woppii kuulal nanndungal e ngalɗoo kuulal, AB 101, hitaande ko adii ɗuum).[11][12] === June L. Mazer Koolol Lesbinaaɓe === Koolol lesbinaaɓe June L. Mazer fuɗɗii ko e koolol lesbinaaɓe to bannge hirnaange (WCLC) e hitaande 1980, to Oakland, Kaliforni, e nder galle gooto debbo debbo gooto.[13] Nde WCLC mawni nde ɓeydii saɗtude jogaade ɗum, pellital ƴettaa ngam yiytude nokku goɗɗo ngam ɗum. Centre des femmes Connexxus jaɓii wallitde e ummital mum. June Mazer e gollodiiɗo mum Bunny MacCulloch, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e fedde Connexxus e fedde lesbiyen en wiyeteende Rewɓe Kaliforni fuɗnaange ngam faamde,[14][15] ɓe njaɓii wonde gardiiɗo WCLC, ɗum artiraa e galle maɓɓe to Kaliforni fuɗnaange.[13] Caggal maayde June Mazer e hitaande 1987, WCLC wayli innde mum, o inniri ɗum koolol lesbinaaɓe June L. Mazer (JMLC).[16][13] Duuɓi ɗiɗi ko adii nde Connexxus fusata, wuro Hirnaange Hollywood jaɓi rokkude JMLC galle duumotooɗo e nder jeyi wuro ngoo, anndiraango Werle Building.[16] Caggal ɗuum, deftere ndee wayli innde mum, wonti Arsiif Lesbiyanke June L. Mazer. E nder gollondiral potal e defterdu UCLA, Defterdu Mazer ina joginoo hakkeeji e defterdu mum tawa ina ɓeyda heɓde yimɓe rewrude e dijital. === Fedde nde (Fedde rewɓe njulaagu e karallaagal Connexxus) === Puɗɗagol lewru Yarkomaa 1985, Connexxus yaltinii jaaynde fedde mum Connexxus ngam haɓaade njulaagu e karallaagal. Jaaynde ndee dartii yaltude ko e lewru suwee 1990.[17][18] === Kewuuji renndo === Sabu nokku oo ina fotnoo wonde nokku renndo, kam e nokkuuji mooftugol kaalis e nder renndo, Connexxus yuɓɓinii kewuuji keewɗi. Nde yuɓɓinii golle semmbinde faggudu ngam wallitde ƴellitaare karallaagal rewɓe. Pelle renndo tuugiiɗe e anndinde, ko wayi no lesbinaaɓe ɓaleeɓe, ɓe ngonaa jom en galleeji, Latinaaji, e jillondirɓe ina keewi. Ɓuri lollude heen ko All Around Town e hitaande 1988, nde ɓeydii laabi ɗiɗi e nder mooɓondiral kaalis. Kewu goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi ko hollirde galleeji ballal juutngal Laura Aguilar, fotoowo debbo Chicana, ina wiyee Series Lesbians Chicana.[19] 1w5u4z9sql3gfuwgz67hr74d9o9p6sa 157426 157425 2026-03-26T12:47:48Z Adam644 9917 157426 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine[1][2][3] e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.[4] E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres[4][5] waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo.[6] == Tariya == Connexxus dogi ko gila lewru mee 1984 haa lewru suwee 1990. Nde udditaa, fedde ndee ardii ɗum ko terɗe renndo lesbiyen en, ko wayi no Jeanne Córdova,[7][8] Jodi Curlee, Judy Doyle,[9] Ngam jokkude njuɓɓudi ndii, njuɓɓudi ndii hawri ko ina tolnoo e 20 000 dolaar ngam golle mum. Nde heɓi dokke ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe, e Fedde Naalankooɓe Kaliforni, e Fedde Colling Higgins, e Fedde Liberty Hill.[citation needed] Centre des femmes Connexxus/Centro de Mujeres fusi ko e dow laabi e hitaande 1991. E nder ɓataake feewde e renndo ngo ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1990, ɓe[mo?] ndenndini wonde no Connexxus yaajiri e golle maɓɓe ɓurɗe yaajde e golle maɓɓe ɗe ɓe njiɗnoo, ko ɓuri heewde e juɓɓule gollorɗe aadee en kadi ina njokki e le. Sabu ɓeydagol keewal pelle keertiiɗe, sarwisaaji, e njulaagu, lesbinaaɓe seeɗa ina keɓa sarwisaaji nokku oo. Sabu ngool ŋakkeende limooje e caɗeele kaalis garooje, Connexxus udditi dame mum ñalnde 30 suwee 1990. == Porogaraamuuji == Doole faggudu E lewru mee 1998, hooreejo leydi Amerik e oon sahaa, hono Bill Clinton, yaltinii yamiroore 13087, haɗnde diisnondiral e nder golle siwil fedde nde, tawa ko e dow tuugnaade e jikkuuji.[10] Duuɓi jeegom ko adii ɗuum e hitaande 1992, guwerneer biyeteeɗo Pete Wilson siifondirii e kuulal AB 2601, ngal haɗata diisnondiral e golle hakkunde gaynaako e debbo e nder leydi Kaliforni (o woppii kuulal nanndungal e ngalɗoo kuulal, AB 101, hitaande ko adii ɗuum).[11][12] === June L. Mazer Koolol Lesbinaaɓe === Koolol lesbinaaɓe June L. Mazer fuɗɗii ko e koolol lesbinaaɓe to bannge hirnaange (WCLC) e hitaande 1980, to Oakland, Kaliforni, e nder galle gooto debbo debbo gooto.[13] Nde WCLC mawni nde ɓeydii saɗtude jogaade ɗum, pellital ƴettaa ngam yiytude nokku goɗɗo ngam ɗum. Centre des femmes Connexxus jaɓii wallitde e ummital mum. June Mazer e gollodiiɗo mum Bunny MacCulloch, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e fedde Connexxus e fedde lesbiyen en wiyeteende Rewɓe Kaliforni fuɗnaange ngam faamde,[14][15] ɓe njaɓii wonde gardiiɗo WCLC, ɗum artiraa e galle maɓɓe to Kaliforni fuɗnaange.[13] Caggal maayde June Mazer e hitaande 1987, WCLC wayli innde mum, o inniri ɗum koolol lesbinaaɓe June L. Mazer (JMLC).[16][13] Duuɓi ɗiɗi ko adii nde Connexxus fusata, wuro Hirnaange Hollywood jaɓi rokkude JMLC galle duumotooɗo e nder jeyi wuro ngoo, anndiraango Werle Building.[16] Caggal ɗuum, deftere ndee wayli innde mum, wonti Arsiif Lesbiyanke June L. Mazer. E nder gollondiral potal e defterdu UCLA, Defterdu Mazer ina joginoo hakkeeji e defterdu mum tawa ina ɓeyda heɓde yimɓe rewrude e dijital. === Fedde nde (Fedde rewɓe njulaagu e karallaagal Connexxus) === Puɗɗagol lewru Yarkomaa 1985, Connexxus yaltinii jaaynde fedde mum Connexxus ngam haɓaade njulaagu e karallaagal. Jaaynde ndee dartii yaltude ko e lewru suwee 1990.[17][18] === Kewuuji renndo === Sabu nokku oo ina fotnoo wonde nokku renndo, kam e nokkuuji mooftugol kaalis e nder renndo, Connexxus yuɓɓinii kewuuji keewɗi. Nde yuɓɓinii golle semmbinde faggudu ngam wallitde ƴellitaare karallaagal rewɓe. Pelle renndo tuugiiɗe e anndinde, ko wayi no lesbinaaɓe ɓaleeɓe, ɓe ngonaa jom en galleeji, Latinaaji, e jillondirɓe ina keewi. Ɓuri lollude heen ko All Around Town e hitaande 1988, nde ɓeydii laabi ɗiɗi e nder mooɓondiral kaalis. Kewu goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi ko hollirde galleeji ballal juutngal Laura Aguilar, fotoowo debbo Chicana, ina wiyee Series Lesbians Chicana.[19] i80jqw24nmgol55u44ud36h4aidi6m9 157431 157426 2026-03-26T12:57:22Z Adam644 9917 157431 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catal rewɓe Connexxus/Centro de Mujeres''' ko fedde renndoyankoore nde wonaa laamuyankoore, sosaande e lewru Yarkomaa 1985 to bannge worgo Hollywood, Kaliforni. Fedde nde sosaa ko e Adel Martinez e Lauren Jardine<ref>{{cite web|last1=Williams|first1=Bob|title=Adel M. 'Del' Martinez|url=https://diocesela.org/obituaries/adel-m-del-martinez/|website=[[Episcopal Diocese of Los Angeles]]|date=February 18, 2020|access-date=25 July 2021}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Love|editor1-first=Barbara J.|title=Feminists Who Changed America, 1963–1975|date=2006|edition=1st|page=234|chapter=Jardine, Lauren Lovett|publisher=[[University of Illinois Press]]|location=Urbana, Illinois|lccn=2006020759|isbn=978-0252031892}}</ref><ref>{{cite book|last1=Pomerleau|first1=Clark A.|title=Califia Women: Feminist Education against Sexism, Classism, and Racism|date=2013|edition=1st|pages=162–163|publisher=[[University of Texas Press]]|location=Austin, Texas|lccn=2013021090|isbn=978-0292752948}}</ref> e hitaande 1984, nde wonnoo ko nokku ɗo rewɓe njiylotoo e nder wuro Los Angeles, nde rokkata golle baɗɗe faayiida ngam rewɓe, haa teeŋti e rewɓe rewɓe e nokku ɗo rewɓe mbaawi ƴellitaade e nder golle mum en, e nder nguurndam mum en, e nder renndo mum en.<ref name="Sangwand">{{cite web|last1=Sangwand|first1=Tiffany-Kay|title=Connexxus/Centro de Mujeres collection, 1985–1991|url=http://pdf.oac.cdlib.org/pdf/ucla/mss/conn1848.pdf|page=2|website=[[Online Archive of California]]|date=2009|access-date=25 July 2021}}</ref> E lewru Yarkomaa 1988, nde udditi nokku ɓeydiiɗo to Fuɗnaange Los Angeles ina wiyee Connexxus Fuɗnaange/Centro de Mujeres<ref name="Sangwand2">{{cite web|last1=Sangwand|first1=Tiffany-Kay|title=Connexxus/Centro de Mujeres collection, 1985–1991|url=http://pdf.oac.cdlib.org/pdf/ucla/mss/conn1848.pdf|page=2|website=[[Online Archive of California]]|date=2009|access-date=25 July 2021}}</ref><ref>{{cite book|editor1-last=Stein|editor1-first=Marc|title=Encyclopedia of Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender History in America|date=2004|edition=1st|volume=2|pages=146, 209|publisher=[[Charles Scribner's Sons]]|location=New York, New York|lccn=2003017434|isbn=978-0684312613}}</ref> waɗaaɗo ngam yettaade renndooji Latina e Chicana. Koolol kesol ngol hokki kuuɗe ko ɓuri fuu haa lesbiyen'en nder diiwal Los Angeles, nden boo hokki bayaanuuji dow e heɓugo kuuɗe kuuɗe ɓii aadama'en feere-feere. Nde rokki kadi wasiyaaji e ƴellitde e golloraade gollorɗe tokoose. Ko ɗoon kadi nokku oo wallitorii, jaɓɓii golle pinal e jaŋde. Catal ngal ina waɗi 1 400 meeteer kaaree, ina waɗi nokkuuji defterdu, golle, pelle rap, batuuji wasiyaaji, e golle renndo<ref>{{cite book|editor1-last=McHugh|editor1-first=Kathleen A.|editor2-last=Johnson-Grau|editor2-first=Brenda|editor3-last=Sher|editor3-first=Ben Raphael|title=The June L. Mazer Lesbian Archives: Making Invisible Histories Visible: A Resource Guide to the Collections|date=2014|page=119|publisher=[[UCLA Center for the Study of Women]]|location=Los Angeles, California|isbn=978-0615990842|url=https://archive.org/details/MakingInvisibleHistoriesVisibleTheJuneL.MazerLesbianArchive/mode/2up}}</ref> == Tariya == Connexxus dogi ko gila lewru mee 1984 haa lewru suwee 1990. Nde udditaa, fedde ndee ardii ɗum ko terɗe renndo lesbiyen en, ko wayi no Jeanne Córdova,,<ref>{{cite book|editor1-last=Stein|editor1-first=Marc|title=Encyclopedia of Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender History in America|date=2004|edition=1st|volume=1|page=259|publisher=[[Charles Scribner's Sons]]|location=New York, New York|lccn=2003017434|isbn=978-0684312613}}</ref><ref>{{cite book|last1=Córdova|first1=Jeanne|title=When We Were Outlaws: A Memoir of Love & Revolution|date=2011|edition=1st|publisher=Spinster's Ink|location=Midway, Florida|lccn=2014381642|isbn=978-1935226512}}</ref> Jodi Curlee, Judy Doyle,<ref>Judy Doyle [https://oac.cdlib.org/findaid/ark:/13030/kt1f59r455/ Southern California Women for Understanding (SCWU) collection, 1975-1999 includes the Judy Doyle Papers which are housed at the UCLA Library Special Collections]</ref> Ngam jokkude njuɓɓudi ndii, njuɓɓudi ndii hawri ko ina tolnoo e 20 000 dolaar ngam golle mum. Nde heɓi dokke ummoraade e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naalankooɓe, e Fedde Naalankooɓe Kaliforni, e Fedde Colling Higgins, e Fedde Liberty Hill.[citation needed] Centre des femmes Connexxus/Centro de Mujeres fusi ko e dow laabi e hitaande 1991. E nder ɓataake feewde e renndo ngo ñalnde 18 lewru Yarkomaa 1990, ɓe[mo?] ndenndini wonde no Connexxus yaajiri e golle maɓɓe ɓurɗe yaajde e golle maɓɓe ɗe ɓe njiɗnoo, ko ɓuri heewde e juɓɓule gollorɗe aadee en kadi ina njokki e le. Sabu ɓeydagol keewal pelle keertiiɗe, sarwisaaji, e njulaagu, lesbinaaɓe seeɗa ina keɓa sarwisaaji nokku oo. Sabu ngool ŋakkeende limooje e caɗeele kaalis garooje, Connexxus udditi dame mum ñalnde 30 suwee 1990. == Porogaraamuuji == Doole faggudu E lewru mee 1998, hooreejo leydi Amerik e oon sahaa, hono Bill Clinton, yaltinii yamiroore 13087, haɗnde diisnondiral e nder golle siwil fedde nde, tawa ko e dow tuugnaade e jikkuuji.<ref>{{cite book|editor1-last=Stein|editor1-first=Marc|title=Encyclopedia of Lesbian, Gay, Bisexual and Transgender History in America|date=2004|edition=1st|volume=1|chapter=Antidiscrimination Law and Policy|page=69|publisher=[[Charles Scribner's Sons]]|location=New York, New York|lccn=2003017434|isbn=978-0684312613}}</ref> Duuɓi jeegom ko adii ɗuum e hitaande 1992, guwerneer biyeteeɗo Pete Wilson siifondirii e kuulal AB 2601, ngal haɗata diisnondiral e golle hakkunde gaynaako e debbo e nder leydi Kaliforni (o woppii kuulal nanndungal e ngalɗoo kuulal, AB 101, hitaande ko adii ɗuum).<ref>{{cite news|last1=Skelton|first1=George|title=Wilson Signs Bill on Gay Job Rights : Legislation: Governor OKs compromise measure after his veto of a similar bill last year sparked statewide protests. Homosexual community is 'surprised, relieved.'|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1992-09-26-mn-867-story.html|work=[[Los Angeles Times]]|date=September 26, 1992|access-date=27 July 2021}}</ref><ref>{{cite news|last1=Gross|first1=Jane|title=California Governor, in Reversal, Signs a Bill on Gay Rights in Jobs|url=https://www.nytimes.com/1992/09/26/us/california-governor-in-reversal-signs-a-bill-on-gay-rights-in-jobs.html|work=[[The New York Times]]|page=sec. 1; p. 1|date=September 26, 1992|access-date=27 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714170225/https://www.nytimes.com/1992/09/26/us/california-governor-in-reversal-signs-a-bill-on-gay-rights-in-jobs.html|archive-date=July 14, 2014}}</ref> === June L. Mazer Koolol Lesbinaaɓe === Koolol lesbinaaɓe June L. Mazer fuɗɗii ko e koolol lesbinaaɓe to bannge hirnaange (WCLC) e hitaande 1980, to Oakland, Kaliforni, e nder galle gooto debbo debbo gooto.<ref name="Sheffield">{{cite thesis|last=Sheffield|first=Rebecka Taves|date=2015|title=The Emergence, Development and Survival of Four Lesbian and Gay Archives|type=PhD|publisher=[[University of Toronto]]|url=https://static1.squarespace.com/static/54831c63e4b091ba6b17bffb/t/58debcde37c5817ed33f04a0/1490992379613/Sheffield_Rebecka_Taves_201511_PhD_thesis.pdf|pages=121–149}}</ref> Nde WCLC mawni nde ɓeydii saɗtude jogaade ɗum, pellital ƴettaa ngam yiytude nokku goɗɗo ngam ɗum. Centre des femmes Connexxus jaɓii wallitde e ummital mum. June Mazer e gollodiiɗo mum Bunny MacCulloch, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e fedde Connexxus e fedde lesbiyen en wiyeteende Rewɓe Kaliforni fuɗnaange ngam faamde,<ref>{{cite web|title=Bunny MacCulloch papers, 1928–1989|url=http://pdf.oac.cdlib.org/pdf/ucla/mss/macc1959.pdf|website=[[Online Archive of California]]}}</ref><ref name="Mazer">{{cite web|title=Herstory|url=https://www.mazerlesbianarchives.org/about-us|website=[[June L. Mazer Lesbian Archives]]|date=2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20150908204519/http://pdf.oac.cdlib.org/pdf/ucla/mss/macc1959.pdf|archive-date=September 8, 2015|url-status=dead}}</ref>] ɓe njaɓii wonde gardiiɗo WCLC, ɗum artiraa e galle maɓɓe to Kaliforni fuɗnaange<ref name="Sheffield2">{{cite thesis|last=Sheffield|first=Rebecka Taves|date=2015|title=The Emergence, Development and Survival of Four Lesbian and Gay Archives|type=PhD|publisher=[[University of Toronto]]|url=https://static1.squarespace.com/static/54831c63e4b091ba6b17bffb/t/58debcde37c5817ed33f04a0/1490992379613/Sheffield_Rebecka_Taves_201511_PhD_thesis.pdf|pages=121–149}}</ref> Caggal maayde June Mazer e hitaande 1987, WCLC wayli innde mum, o inniri ɗum koolol lesbinaaɓe June L. Mazer (JMLC).<ref name="WeHo1988">{{cite web|title=Minutes: City Council Meeting|url=https://www.weho.org/Home/ShowDocument?id=9695|publisher=[[West Hollywood|City of West Hollywood]]|page=8|date=November 21, 1988|access-date=25 July 2021}}</ref><ref name="Sheffield3">{{cite thesis|last=Sheffield|first=Rebecka Taves|date=2015|title=The Emergence, Development and Survival of Four Lesbian and Gay Archives|type=PhD|publisher=[[University of Toronto]]|url=https://static1.squarespace.com/static/54831c63e4b091ba6b17bffb/t/58debcde37c5817ed33f04a0/1490992379613/Sheffield_Rebecka_Taves_201511_PhD_thesis.pdf|pages=121–149}}</ref> Duuɓi ɗiɗi ko adii nde Connexxus fusata, wuro Hirnaange Hollywood jaɓi rokkude JMLC galle duumotooɗo e nder jeyi wuro ngoo, anndiraango Werle Building.<ref name="WeHo19882">{{cite web|title=Minutes: City Council Meeting|url=https://www.weho.org/Home/ShowDocument?id=9695|publisher=[[West Hollywood|City of West Hollywood]]|page=8|date=November 21, 1988|access-date=25 July 2021}}</ref> Caggal ɗuum, deftere ndee wayli innde mum, wonti Arsiif Lesbiyanke June L. Mazer. E nder gollondiral potal e defterdu UCLA, Defterdu Mazer ina joginoo hakkeeji e defterdu mum tawa ina ɓeyda heɓde yimɓe rewrude e dijital. === Fedde nde (Fedde rewɓe njulaagu e karallaagal Connexxus) === Puɗɗagol lewru Yarkomaa 1985, Connexxus yaltinii jaaynde fedde mum Connexxus ngam haɓaade njulaagu e karallaagal. Jaaynde ndee dartii yaltude ko e lewru suwee 1990.<ref>{{cite web|title=Connexxus|url=http://oskicat.berkeley.edu/search/o952386561|website=[[University of California, Berkeley Libraries|UCB Library Catalog]]|publisher=[[University of California, Berkeley]]|access-date=27 July 2021}}</ref><ref>{{cite web|title=Connexxus (Center)|url=https://id.loc.gov/authorities/names/no2008117044.html|website=[[Library of Congress]]|access-date=27 July 2021}}</ref> === Kewuuji renndo === Sabu nokku oo ina fotnoo wonde nokku renndo, kam e nokkuuji mooftugol kaalis e nder renndo, Connexxus yuɓɓinii kewuuji keewɗi. Nde yuɓɓinii golle semmbinde faggudu ngam wallitde ƴellitaare karallaagal rewɓe. Pelle renndo tuugiiɗe e anndinde, ko wayi no lesbinaaɓe ɓaleeɓe, ɓe ngonaa jom en galleeji, Latinaaji, e jillondirɓe ina keewi. Ɓuri lollude heen ko All Around Town e hitaande 1988, nde ɓeydii laabi ɗiɗi e nder mooɓondiral kaalis. Kewu goɗɗo mo yimɓe fof njiɗi ko hollirde galleeji ballal juutngal Laura Aguilar, fotoowo debbo Chicana, ina wiyee Series Lesbians Chicana<ref>Zepeda, Susy (2012-01-01). "Tracing Queer Latina Diasporas: Escarvando Historical Narratives Of Ancestries And Silences" [https://escholarship.org/content/qt69k5c0wv/qt69k5c0wv.pdf (PDF)]. UC Santa Cruz Electronic Theses and Dissertations: 200–202.</ref> == Tuugnorgal == <references /> eqmhcw1o483jo0lfm1z2meo72i7l8gs Jeta Amata 0 37947 157409 2026-03-26T12:23:14Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Jeta Amata''' ListenR ko filmoowo Naajeeriya, jibinaa ko ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1974, e galle fijoowo [[Naajeeriya]] lolluɗo biyeteeɗo Zack Amata. O ummorii ko e galle filmooɓe mawɓe, ina jeyaa heen Ifoghale Amata, Zack Amata e Fred Amata. Mawnude e nder dingiral filmo, caggal yiɗde ɓesngu makko e filmo, Jeta waɗii e ardii filmo mum gadano biyeteeɗo Glamour Boyz e duuɓi 21, ɗum noon alaa ko haawnii so wonaa nde o fuɗɗii umminde e aduna..." 157409 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jeta Amata''' ListenR ko filmoowo Naajeeriya, jibinaa ko ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1974, e galle fijoowo [[Naajeeriya]] lolluɗo biyeteeɗo Zack Amata. O ummorii ko e galle filmooɓe mawɓe, ina jeyaa heen Ifoghale Amata, Zack Amata e Fred Amata. Mawnude e nder dingiral filmo, caggal yiɗde ɓesngu makko e filmo, Jeta waɗii e ardii filmo mum gadano biyeteeɗo Glamour Boyz e duuɓi 21, ɗum noon alaa ko haawnii so wonaa nde o fuɗɗii umminde e aduna filmo e wellitaare. ==Jaangirde== Amata janngii ganndal pijirlooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue to Makurdi, leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Kugal== Golle makko adii yahrude yeeso ko e winndere nde nde o waɗi filmo winndannde wonande fedde jaayndeeji Angalteer (BBC) e hitaande 2003, o huutorii filmo makko ''Game of Life'' ngam waɗde filmo winndannde ndee. O jogii ko 53 nominaasiyoŋ e 10 winndannde ngam heɓde njeenaaje filmuuji e nder [[Afrik]], Orop e [[Amerik]], omo jeyaa e waɗooɓe filmuuji ɓurɓe waawde yaltude e [[Afrik]] worgo. Michel Joseph Martelly, hooreejo leydi Hayiti, waɗi Jeta Amata ko nulaaɗo moƴƴo to leydi Hayiti. Amata gollodiima e Kim Basinger, keɓɗo njeenaari Oscar, e Mickey Rourke, keɓɗo njeenaari Oscar, e Akon e Wyclef Jean, hoodereeji mawɗi e nder jimɗi, e filmo Black Novembre 2012. ==Ciimtol golle== ===2004-11=== Filmo Amata tokooso biyeteeɗo « Alexa Affair » hollitaama e hitaande 2004 e ñalɗi filmuuji Berlin. Filmu Amata biyeteeɗo ''The Amazing Grace'', mo heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e filmuuji [[Afrik]] hirnaange e hitaande 2006, ina jogii teddungal wonde filmo [[Naajeeriya|Najeriya]] gadano holliraaɗo e fedde filmuuji Cannes. Ɓooytaani, Jeta anndintee ko e filmuuji ko wayi no Inale e Mary Slessor. ===2012-hannde=== ''Black'' November hollitaama e Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder batu mawngu e hitaande 2012, kadi hollitaama to Kennedy ''Center'' kam e defterdu Kongres to Washington, D.C. Filmo oo ina addana terɗe Kongres 112ɓo [[Amerik]], H.CON.RES.12. Amata waɗii ƴeewndorɗe filmo mum biyeteeɗo Into the Delta, ko faati e ngonka Delta Niiseer, holliraaɗo e duɗe jaaɓi-haaɗtirde jeenay to [[Amerik]] ina heen NYU, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Washington, UCLA e Cornell. ==Filmogaraafi== Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1996 Glamour Boys Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 1997 Alaa ko heddii e nguura ngam laamɓe Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2001 Mutanda Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo a 2002 Mamba ɓaleejo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo Gonɗi Debbo Direkteer, winndiyanke, peewnoowo 2003 Yiɗde nde alaa sarɗi Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo Yiɗde jokkere enɗam (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Kate Henshaw, Segun Arinze Yiɗde kulɓiniinde (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2004 Laamɗo debbo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Nkiru Sylvanus, Stella Damasus Laamɗo debbo 2 (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo Haala Alexa (juutɗo) Gardiiɗo, winndiyanke, fiyoowo 2005 Taƴre waylo-waylo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Stella Damasus Gardiiɗo Kiriis Ultimate, winndiyanke, peewnoowo Gardiiɗo pijirlooji cakkitiiɗi ɗii, winndiyanke, peewnoowo : Dakore Akande, Rita Dominik, Ini Edo, Enyinna Nwigwe 2006 Moƴƴere kaawningol Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Joke Silva 2007 Game of Life Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2008 Mary Slessor (serie tele) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe 2009 Laamɗo debbo Amina Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2010 Inale Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Karolin Chikezie, Ini Edo 2012 Noowammbar ɓaleejo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hollitoore: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe 2013 Laamɗo [[Amerik]] Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2016 Laawol feewde e rimɗude Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Viva Bianca, Akon, Margaret Avery, Zack Amata ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, ''film'' ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011 Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, njeenaari heɗtiiɓe, noowammbar ɓaleejo, 2011 Koolol fimji lesdi Monako, fimji ɓurduɗi welnugo, Inale, 2011 Koolol [[Nollywood]] Kopenhagen, Filmu ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011 Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Noowammbar ɓaleejo, 2011 Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Pijirlooji ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Noowammbar ɓaleeɓe, 2011 Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Binndi ɓurɗi moƴƴude, Noowammbar ɓaleeɓe, 2011 Njeenaaje fijirde [[Naajeeriya]], Filmu ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2011 Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Filmuuji [[Naajeeriya|Najeriya]] ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Inale, 2011 Njeenaaje NFVSB leydi Naajeeriya, filmo ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2010 Fedde hakkunde leyɗeele filmuuji [[Abuja]], njeenaaje heɗotooɓe, Mary Slessor, hitaande 2009 Koolol filmuuji hakkunde leyɗeele [[Abuja]], filmo ɓurɗo juutde, Mary Slessor, hitaande 2009 ''SIMA AWARDS'', gardo ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere kaawniinde, 2008 Njeenaaje leƴƴi ekran, filmo ɓurɗo moƴƴude e hirnaange [[Afrik]], Moƴƴere kaawniinde, 2007 Njeenaaje filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2007 Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere Kaawniinde, 2007 Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, cinematography ɓurɗo moƴƴude, moƴƴere kaawniinde, 2007 Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, gardo ɓurɗo moƴƴude (toɗɗaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2006 Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, Sinematogaraafi ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere Kaawniinde, 2006 Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaangal), Moƴƴere Kaawniinde, 2006 Njeenaaje Akademi Fim [[Afrik]] AAMA, Binndi ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Moƴƴere Kaawniinde, 2006 ==Nguurndam neɗɗo== E hitaande 2001 e nder yeewtere to Calabar o hawri e Mbong Amata.[ Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, nde o heɓi duuɓi 18, ɓe puɗɗii jokkondirde. Ɓe resndi hitaande 2008, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Veno jibinaa ko caggal hitaande nde. E hitaande 2013 ɓe ceerti e hitaande 2014 ɓe ceerti. Amata ina gollondira hannde e Vanessa Teemsma, gollinooɗo e peewnugol filmuuji makko, ina jeyaa heen ''Black'' Novembre. Amata e Teemsma njaɓɓii ɓiɗɗo gorko e hitaande 2019, innde mum ko Kessiena Donald Amata, innde hakkundeere ndee ko caggal baaba mum Teemsma ==Ƴeew kadi== Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] Kategori:Filmuuji ɗi Jeta Amata ardii ==Tuugnorgal== h49yg47w83jrgqbr7l34h4ac5o13nao 157411 157409 2026-03-26T12:28:52Z MOIBARDE 10068 157411 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jeta Amata''' ListenR ko filmoowo Naajeeriya, jibinaa ko ñalnde 21 lewru bowte hitaande 1974, e galle fijoowo [[Naajeeriya]] lolluɗo biyeteeɗo Zack Amata. O ummorii ko e galle filmooɓe mawɓe, ina jeyaa heen Ifoghale Amata, Zack Amata e Fred Amata. Mawnude e nder dingiral filmo, caggal yiɗde ɓesngu makko e filmo, Jeta waɗii e ardii filmo mum gadano biyeteeɗo Glamour Boyz e duuɓi 21, ɗum noon alaa ko haawnii so wonaa nde o fuɗɗii umminde e aduna filmo e wellitaare.<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2013/03/glocnn-african-voices-profile-nigerian-film-director-jeta-amata/|location=Lagos, Nigeria|title=Glo/CNN African Voices profile Nigerian film director, Jeta Amata - Vanguard News Nigeria|date=2013-03-22|access-date=2018-12-03|language=en-US|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=Jeta Amata {{!}} Conference on World Affairs {{!}} University of Colorado Boulder|url=https://www.colorado.edu/cwa/jeta-amata|access-date=2025-10-26|website=www.colorado.edu|language=en}}</ref> ==Jaangirde== Amata janngii ganndal pijirlooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue to Makurdi, leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref>{{cite web|date=26 May 2018|title=10 Things You Didn't Know About Jeta Amata &#124; ★Stars★™★ ₳₽₽★|url=https://www.stars.ng/10-things-you-didnt-know-about-jeta-amata/|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622111503/https://www.stars.ng/10-things-you-didnt-know-about-jeta-amata/|archive-date=2018-06-22}}</ref> ==Kugal== Golle makko adii yahrude yeeso ko e winndere nde nde o waɗi filmo winndannde wonande fedde jaayndeeji Angalteer (BBC) e hitaande 2003, o huutorii filmo makko ''Game of Life'' ngam waɗde filmo winndannde ndee. O jogii ko 53 nominaasiyoŋ e 10 winndannde ngam heɓde njeenaaje filmuuji e nder [[Afrik]], Orop e [[Amerik]], omo jeyaa e waɗooɓe filmuuji ɓurɓe waawde yaltude e [[Afrik]] worgo.<ref>{{cite web|title=Jeta Amata|url=https://www.colorado.edu/cwa/jeta-amata|website=Conference on World Affairs – University of Colorado Boulder|access-date=21 November 2025}}</ref> Michel Joseph Martelly, hooreejo leydi Hayiti, waɗi Jeta Amata ko nulaaɗo moƴƴo to leydi Hayiti. Amata gollodiima e Kim Basinger, keɓɗo njeenaari Oscar, e Mickey Rourke, keɓɗo njeenaari Oscar, e Akon e Wyclef Jean, hoodereeji mawɗi e nder jimɗi, e filmo Black Novembre 2012. ==Ciimtol golle== ===2004-11=== Filmo Amata tokooso biyeteeɗo « Alexa Affair » hollitaama e hitaande 2004 e ñalɗi filmuuji Berlin. Filmu Amata biyeteeɗo ''The Amazing Grace'', mo heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e filmuuji [[Afrik]] hirnaange e hitaande 2006, ina jogii teddungal wonde filmo [[Naajeeriya|Najeriya]] gadano holliraaɗo e fedde filmuuji Cannes. Ɓooytaani, Jeta anndintee ko e filmuuji ko wayi no Inale e Mary Slessor. ===2012-hannde=== ''Black'' November hollitaama e Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder batu mawngu e hitaande 2012, kadi hollitaama to Kennedy ''Center'' kam e defterdu Kongres to Washington, D.C. Filmo oo ina addana terɗe Kongres 112ɓo [[Amerik]], H.CON.RES.12. Amata waɗii ƴeewndorɗe filmo mum biyeteeɗo Into the Delta, ko faati e ngonka Delta Niiseer, holliraaɗo e duɗe jaaɓi-haaɗtirde jeenay to [[Amerik]] ina heen NYU, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Washington, UCLA e Cornell. ==Filmogaraafi== Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1996 Glamour Boys Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 1997 Alaa ko heddii e nguura ngam laamɓe Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2001 Mutanda Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo a 2002 Mamba ɓaleejo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo Gonɗi Debbo Direkteer, winndiyanke, peewnoowo 2003 Yiɗde nde alaa sarɗi Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo Yiɗde jokkere enɗam (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Kate Henshaw, Segun Arinze Yiɗde kulɓiniinde (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2004 Laamɗo debbo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Nkiru Sylvanus, Stella Damasus Laamɗo debbo 2 (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo Haala Alexa (juutɗo) Gardiiɗo, winndiyanke, fiyoowo 2005 Taƴre waylo-waylo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Stella Damasus Gardiiɗo Kiriis Ultimate, winndiyanke, peewnoowo Gardiiɗo pijirlooji cakkitiiɗi ɗii, winndiyanke, peewnoowo : Dakore Akande, Rita Dominik, Ini Edo, Enyinna Nwigwe 2006 Moƴƴere kaawningol Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Joke Silva 2007 Game of Life Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2008 Mary Slessor (serie tele) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe 2009 Laamɗo debbo Amina Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2010 Inale Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Karolin Chikezie, Ini Edo 2012 Noowammbar ɓaleejo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hollitoore: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe 2013 Laamɗo [[Amerik]] Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2016 Laawol feewde e rimɗude Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Viva Bianca, Akon, Margaret Avery, Zack Amata ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, ''film'' ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011 Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, njeenaari heɗtiiɓe, noowammbar ɓaleejo, 2011 Koolol fimji lesdi Monako, fimji ɓurduɗi welnugo, Inale, 2011 Koolol [[Nollywood]] Kopenhagen, Filmu ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011 Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Noowammbar ɓaleejo, 2011 Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Pijirlooji ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Noowammbar ɓaleeɓe, 2011 Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Binndi ɓurɗi moƴƴude, Noowammbar ɓaleeɓe, 2011 Njeenaaje fijirde [[Naajeeriya]], Filmu ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2011 Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Filmuuji [[Naajeeriya|Najeriya]] ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Inale, 2011 Njeenaaje NFVSB leydi Naajeeriya, filmo ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2010 Fedde hakkunde leyɗeele filmuuji [[Abuja]], njeenaaje heɗotooɓe, Mary Slessor, hitaande 2009 Koolol filmuuji hakkunde leyɗeele [[Abuja]], filmo ɓurɗo juutde, Mary Slessor, hitaande 2009 ''SIMA AWARDS'', gardo ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere kaawniinde, 2008 Njeenaaje leƴƴi ekran, filmo ɓurɗo moƴƴude e hirnaange [[Afrik]], Moƴƴere kaawniinde, 2007 Njeenaaje filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2007 Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere Kaawniinde, 2007 Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, cinematography ɓurɗo moƴƴude, moƴƴere kaawniinde, 2007 Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, gardo ɓurɗo moƴƴude (toɗɗaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2006 Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, Sinematogaraafi ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere Kaawniinde, 2006 Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaangal), Moƴƴere Kaawniinde, 2006 Njeenaaje Akademi Fim [[Afrik]] AAMA, Binndi ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Moƴƴere Kaawniinde, 2006 ==Nguurndam neɗɗo== E hitaande 2001 e nder yeewtere to Calabar o hawri e Mbong Amata.[ Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, nde o heɓi duuɓi 18, ɓe puɗɗii jokkondirde. Ɓe resndi hitaande 2008, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Veno jibinaa ko caggal hitaande nde. E hitaande 2013 ɓe ceerti e hitaande 2014 ɓe ceerti. Amata ina gollondira hannde e Vanessa Teemsma, gollinooɗo e peewnugol filmuuji makko, ina jeyaa heen ''Black'' Novembre. Amata e Teemsma njaɓɓii ɓiɗɗo gorko e hitaande 2019, innde mum ko Kessiena Donald Amata, innde hakkundeere ndee ko caggal baaba mum Teemsma ==Ƴeew kadi== Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] Kategori:Filmuuji ɗi Jeta Amata ardii ==Tuugnorgal== 3v9u6m5w9d0pek2gifldp8tdaibcct8 157413 157411 2026-03-26T12:30:35Z MOIBARDE 10068 157413 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jeta Amata''' ListenR ko filmoowo [[Naajeeriya]], jibinaa ko ñalnde 21 [[lewru]] bowte hitaande 1974, e galle fijoowo [[Naajeeriya]] lolluɗo biyeteeɗo Zack Amata. O ummorii ko e galle filmooɓe mawɓe, ina jeyaa heen Ifoghale Amata, Zack Amata e Fred Amata. Mawnude e nder dingiral filmo, caggal yiɗde ɓesngu makko e filmo, Jeta waɗii e ardii filmo mum gadano biyeteeɗo Glamour Boyz e duuɓi 21, ɗum noon alaa ko haawnii so wonaa nde o fuɗɗii umminde e aduna filmo e wellitaare.<ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2013/03/glocnn-african-voices-profile-nigerian-film-director-jeta-amata/|location=Lagos, Nigeria|title=Glo/CNN African Voices profile Nigerian film director, Jeta Amata - Vanguard News Nigeria|date=2013-03-22|access-date=2018-12-03|language=en-US|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=Jeta Amata {{!}} Conference on World Affairs {{!}} University of Colorado Boulder|url=https://www.colorado.edu/cwa/jeta-amata|access-date=2025-10-26|website=www.colorado.edu|language=en}}</ref> ==Jaangirde== Amata janngii ganndal pijirlooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue to Makurdi, leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref>{{cite web|date=26 May 2018|title=10 Things You Didn't Know About Jeta Amata &#124; ★Stars★™★ ₳₽₽★|url=https://www.stars.ng/10-things-you-didnt-know-about-jeta-amata/|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622111503/https://www.stars.ng/10-things-you-didnt-know-about-jeta-amata/|archive-date=2018-06-22}}</ref> ==Kugal== Golle makko adii yahrude yeeso ko e winndere nde nde o waɗi filmo winndannde wonande fedde jaayndeeji Angalteer (BBC) e hitaande 2003, o huutorii filmo makko ''Game of Life'' ngam waɗde filmo winndannde ndee. O jogii ko 53 nominaasiyoŋ e 10 winndannde ngam heɓde njeenaaje filmuuji e nder [[Afrik]], Orop e [[Amerik]], omo jeyaa e waɗooɓe filmuuji ɓurɓe waawde yaltude e [[Afrik]] worgo.<ref>{{cite web|title=Jeta Amata|url=https://www.colorado.edu/cwa/jeta-amata|website=Conference on World Affairs – University of Colorado Boulder|access-date=21 November 2025}}</ref> Michel Joseph Martelly, hooreejo leydi [[Hayti|Hayiti]], waɗi Jeta Amata ko nulaaɗo moƴƴo to leydi [[Hayti|Hayiti]]. Amata gollodiima e Kim Basinger, keɓɗo njeenaari Oscar, e Mickey Rourke, keɓɗo njeenaari Oscar, e Akon e Wyclef Jean, hoodereeji mawɗi e nder jimɗi, e filmo Black Novembre 2012. ==Ciimtol golle== ===2004-11=== Filmo Amata tokooso biyeteeɗo « Alexa Affair » hollitaama e hitaande 2004 e ñalɗi filmuuji Berlin. Filmu Amata biyeteeɗo ''The Amazing Grace'', mo heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e filmuuji [[Afrik]] hirnaange e hitaande 2006, ina jogii teddungal wonde filmo [[Naajeeriya|Najeriya]] gadano holliraaɗo e fedde filmuuji Cannes. Ɓooytaani, Jeta anndintee ko e filmuuji ko wayi no Inale e Mary Slessor. ===2012-hannde=== ''Black'' November hollitaama e Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder batu mawngu e hitaande 2012, kadi hollitaama to Kennedy ''Center'' kam e defterdu Kongres to Washington, D.C. Filmo oo ina addana terɗe Kongres 112ɓo [[Amerik]], H.CON.RES.12. Amata waɗii ƴeewndorɗe filmo mum biyeteeɗo Into the Delta, ko faati e ngonka Delta Niiseer, holliraaɗo e duɗe jaaɓi-haaɗtirde jeenay to [[Amerik]] ina heen NYU, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Washington, UCLA e Cornell. ==Filmogaraafi== Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 1996 Glamour Boys Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 1997 Alaa ko heddii e nguura ngam laamɓe Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2001 Mutanda Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo a 2002 Mamba ɓaleejo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo Gonɗi Debbo Direkteer, winndiyanke, peewnoowo 2003 Yiɗde nde alaa sarɗi Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo Yiɗde jokkere enɗam (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Kate Henshaw, Segun Arinze Yiɗde kulɓiniinde (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2004 Laamɗo debbo (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Nkiru Sylvanus, Stella Damasus Laamɗo debbo 2 (wideyoo) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo Haala Alexa (juutɗo) Gardiiɗo, winndiyanke, fiyoowo 2005 Taƴre waylo-waylo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Stella Damasus Gardiiɗo Kiriis Ultimate, winndiyanke, peewnoowo Gardiiɗo pijirlooji cakkitiiɗi ɗii, winndiyanke, peewnoowo : Dakore Akande, Rita Dominik, Ini Edo, Enyinna Nwigwe 2006 Moƴƴere kaawningol Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Joke Silva 2007 Game of Life Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2008 Mary Slessor (serie tele) Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe 2009 Laamɗo debbo Amina Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2010 Inale Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Mbong Amata, Karolin Chikezie, Ini Edo 2012 Noowammbar ɓaleejo Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo hollitoore: Mbong Amata, Enyinna Nwigwe 2013 Laamɗo [[Amerik]] Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo 2016 Laawol feewde e rimɗude Gardiiɗo, winndiyanke, peewnoowo e hoɗdiiɓe: Viva Bianca, Akon, Margaret Avery, Zack Amata ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, ''film'' ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011 Koolol filmuuji [[Afrik]] hakkunde leyɗeele Verona, njeenaari heɗtiiɓe, noowammbar ɓaleejo, 2011 Koolol fimji lesdi Monako, fimji ɓurduɗi welnugo, Inale, 2011 Koolol [[Nollywood]] Kopenhagen, Filmu ɓurɗo moƴƴude, Noowammbar ɓaleejo, 2011 Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Noowammbar ɓaleejo, 2011 Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Pijirlooji ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Noowammbar ɓaleeɓe, 2011 Fedde filmuuji ɓaleeɓe [[Amerik]] (ABFF), Binndi ɓurɗi moƴƴude, Noowammbar ɓaleeɓe, 2011 Njeenaaje fijirde [[Naajeeriya]], Filmu ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2011 Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Filmuuji [[Naajeeriya|Najeriya]] ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Inale, 2011 Njeenaaje NFVSB leydi Naajeeriya, filmo ɓurɗo moƴƴude, Inale, 2010 Fedde hakkunde leyɗeele filmuuji [[Abuja]], njeenaaje heɗotooɓe, Mary Slessor, hitaande 2009 Koolol filmuuji hakkunde leyɗeele [[Abuja]], filmo ɓurɗo juutde, Mary Slessor, hitaande 2009 ''SIMA AWARDS'', gardo ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere kaawniinde, 2008 Njeenaaje leƴƴi ekran, filmo ɓurɗo moƴƴude e hirnaange [[Afrik]], Moƴƴere kaawniinde, 2007 Njeenaaje filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, gardiiɗo ɓurɗo moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2007 Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaaɗo), Moƴƴere Kaawniinde, 2007 Caɗeele filmuuji [[Naajeeriya]] NMA, cinematography ɓurɗo moƴƴude, moƴƴere kaawniinde, 2007 Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, gardo ɓurɗo moƴƴude (toɗɗaaɗo), Moƴƴere kaawniinde, 2006 Njeenaaje Akademi [[Afrik]] Filmuuji AAMA, Sinematogaraafi ɓurɗo moƴƴude, Moƴƴere Kaawniinde, 2006 Njeenaaje Akademi Filmuuji [[Afrik]] AAMA, Natal ɓurngal moƴƴude (cuɓaangal), Moƴƴere Kaawniinde, 2006 Njeenaaje Akademi Fim [[Afrik]] AAMA, Binndi ɓurɗi moƴƴude (cuɓaaɗi), Moƴƴere Kaawniinde, 2006 ==Nguurndam neɗɗo== E hitaande 2001 e nder yeewtere to Calabar o hawri e Mbong Amata.[ Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, nde o heɓi duuɓi 18, ɓe puɗɗii jokkondirde. Ɓe resndi hitaande 2008, ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Veno jibinaa ko caggal hitaande nde. E hitaande 2013 ɓe ceerti e hitaande 2014 ɓe ceerti. Amata ina gollondira hannde e Vanessa Teemsma, gollinooɗo e peewnugol filmuuji makko, ina jeyaa heen ''Black'' Novembre. Amata e Teemsma njaɓɓii ɓiɗɗo gorko e hitaande 2019, innde mum ko Kessiena Donald Amata, innde hakkundeere ndee ko caggal baaba mum Teemsma ==Ƴeew kadi== Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] Kategori:Filmuuji ɗi Jeta Amata ardii ==Tuugnorgal== 1d5yrh3ywlcx4mjkcnyzqf7dtxv06fj Diāna Marcinkēviča 0 37948 157410 2026-03-26T12:27:07Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Diāna Marcinkēviča (jibinaa ko ñalnde 3 ut 1992) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to leydi Letoni. Marcinkēviča dañii tiitoonde 8 e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 28 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 196. Ñalnde 26 mee 2014, o yettiima toɓɓere 146 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O fijata ko e fedde Latvia Fed Cup, o jogii ko 24-31, gila lewru sulyee 2024. Kugal Marci..." 157410 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Diāna Marcinkēviča (jibinaa ko ñalnde 3 ut 1992) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to leydi Letoni. Marcinkēviča dañii tiitoonde 8 e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 28 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 196. Ñalnde 26 mee 2014, o yettiima toɓɓere 146 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O fijata ko e fedde Latvia Fed Cup, o jogii ko 24-31, gila lewru sulyee 2024. Kugal Marcinkēviča winnditii nafoore mum adannde e kawgel WTA, ko o ƴaañoowo e 2019 nde o fooli ƴaañoowo Kamilla Rakhimova, e nder setuuji juɓɓuɗi. Finaluuji cirkooji ITF Gooto : 21 (8 tiitoonde, 13 ɗiɗaɓere) Tariya 000 dolaar kawgel (0–2) 000 dolaar kawgel (4–7) Kawgel 10 000 dolaar (4–4) ljjuvz59sgr6v9u2n5ye21d8hyuit73 157412 157410 2026-03-26T12:29:14Z Ilya Discuss 10103 157412 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diāna Marcinkēviča''' (jibinaa ko ñalnde 3 ut 1992) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to leydi Letoni. Marcinkēviča dañii tiitoonde 8 e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 28 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 196. Ñalnde 26 mee 2014, o yettiima toɓɓere 146 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O fijata ko e fedde Latvia Fed Cup, o jogii ko 24-31, gila lewru sulyee 2024. == Kugal == Marcinkēviča winnditii nafoore mum adannde e kawgel WTA, ko o ƴaañoowo e 2019 nde o fooli ƴaañoowo Kamilla Rakhimova, e nder setuuji juɓɓuɗi. == Finaluuji cirkooji ITF == Gooto : 21 (8 tiitoonde, 13 ɗiɗaɓere) == Tariya == 000 dolaar kawgel (0–2) 000 dolaar kawgel (4–7) Kawgel 10 000 dolaar (4–4) hy6pjzwdshphhr6peq3ujdupyqripuh 157414 157412 2026-03-26T12:30:45Z Ilya Discuss 10103 157414 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diāna Marcinkēviča''' (jibinaa ko ñalnde 3 ut 1992) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to leydi Letoni.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/article/us-tennis-tennis-roundup-wta-idUSKCN1UH2MB/|title=WTA roundup: Gasparyan upset at Baltic Open}}</ref> Marcinkēviča dañii tiitoonde 8 e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 28 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 196. Ñalnde 26 mee 2014, o yettiima toɓɓere 146 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O fijata ko e fedde Latvia Fed Cup, o jogii ko 24-31, gila lewru sulyee 2024. == Kugal == Marcinkēviča winnditii nafoore mum adannde e kawgel WTA, ko o ƴaañoowo e 2019 nde o fooli ƴaañoowo Kamilla Rakhimova, e nder setuuji juɓɓuɗi. == Finaluuji cirkooji ITF == Gooto : 21 (8 tiitoonde, 13 ɗiɗaɓere) == Tariya == 000 dolaar kawgel (0–2) 000 dolaar kawgel (4–7) Kawgel 10 000 dolaar (4–4) 4rnzyzlwtab4fmftj6l6zqedsj41e94 Fiorella Bonicelli 0 37949 157415 2026-03-26T12:33:45Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Fiorella Bonicelli (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masth..." 157415 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fiorella Bonicelli (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masthoff 6-4, 1-6, 6-3. To Fed Cup, limngal maako nder gootel woni 11-4, limngal ɗiɗaɓal woni 6-8. E nder golle makko, o yettiima e kawgel ngel gootol, e nder kawgel ngel, e hitaande 1978, ɗo o fooli Virginia Ruzici e setuuji tati. Final Slam mawɗo Ɗiɗi: (tiitoonde wootere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winndere 1976 Farayse udditiinde leydi Farayse Gail Lovera Dental Dowlaaji Amerik Kathleen Harter Almaañ hirnaange Helga Nisen Mastof 6-4, 1-6, 6-3 Ɗiɗi jillondirɗi: (1 tiitoonde) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winnde 1975 Farayse udditiinde leydi Beresiil Thomaz Koch Sili Jaime Fillol Leyɗeele dentuɗe Amerik Pam Teegarden 6-4, 7-6 Tuugnorgal r9w9fro2la67zyewwdz3znxc9oqkptz 157416 157415 2026-03-26T12:36:16Z Ilya Discuss 10103 157416 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fiorella Bonicelli''' (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masthoff 6-4, 1-6, 6-3. To Fed Cup, limngal maako nder gootel woni 11-4, limngal ɗiɗaɓal woni 6-8. E nder golle makko, o yettiima e kawgel ngel gootol, e nder kawgel ngel, e hitaande 1978, ɗo o fooli Virginia Ruzici e setuuji tati. == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi: (tiitoonde wootere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winndere 1976 Farayse udditiinde leydi Farayse Gail Lovera Dental Dowlaaji Amerik Kathleen Harter Almaañ hirnaange Helga Nisen Mastof 6-4, 1-6, 6-3 Ɗiɗi jillondirɗi: (1 tiitoonde) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winnde 1975 Farayse udditiinde leydi Beresiil Thomaz Koch Sili Jaime Fillol Leyɗeele dentuɗe Amerik Pam Teegarden 6-4, 7-6 == Tuugnorgal == 7d90b5i331jh1drdhpdn1ndnbrx0ry5 157417 157416 2026-03-26T12:37:41Z Ilya Discuss 10103 157417 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fiorella Bonicelli''' (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masthoff 6-4, 1-6, 6-3. To Fed Cup, limngal maako nder gootel woni 11-4, limngal ɗiɗaɓal woni 6-8. E nder golle makko, o yettiima e kawgel ngel gootol, e nder kawgel ngel, e hitaande 1978, ɗo o fooli Virginia Ruzici e setuuji tati.11.<ref name="wot1978">{{cite book|title=World of Tennis 1978 : a BP yearbook|year=1978|publisher=Macdonald and Janes|location=London|isbn=9780354090391|page=307|editor=John Barrett|editor-link=John Barrett (tennis)}}</ref> == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi: (tiitoonde wootere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winndere 1976 Farayse udditiinde leydi Farayse Gail Lovera Dental Dowlaaji Amerik Kathleen Harter Almaañ hirnaange Helga Nisen Mastof 6-4, 1-6, 6-3 Ɗiɗi jillondirɗi: (1 tiitoonde) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winnde 1975 Farayse udditiinde leydi Beresiil Thomaz Koch Sili Jaime Fillol Leyɗeele dentuɗe Amerik Pam Teegarden 6-4, 7-6 == Tuugnorgal == mmv6fwkn2emqmwrnavanb3g844xk2yh 157418 157417 2026-03-26T12:39:44Z Ilya Discuss 10103 157418 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fiorella Bonicelli''' (jibinaa ko 21 desaambar 1951) ko ƴarotooɗo tennis, jeyaaɗo to Uruguwaay. O jibinaa ko to Lima, to leydi Peru kono o mawni ko to Montevideo, to leydi Uruguwaay ɗo o fuɗɗii fiyde tennis nde o yahrata e duuɓi 11. E nder nguurndam makko, o dañii njeenaari 1975 e nder kawgel ngel, o dañii njeenaari ndi o heɓi e Thomaz Koch. O heɓi kadi njeenaari rewɓe ɗiɗo e hitaande 1976 e Gail Lovera, o fooli Kathleen Harter e Helga Niessen Masthoff 6-4, 1-6, 6-3. To Fed Cup, limngal maako nder gootel woni 11-4, limngal ɗiɗaɓal woni 6-8. E nder golle makko, o yettiima e kawgel ngel gootol, e nder kawgel ngel, e hitaande 1978, ɗo o fooli Virginia Ruzici e setuuji tati.11.<ref name="wot1978">{{cite book|title=World of Tennis 1978 : a BP yearbook|year=1978|publisher=Macdonald and Janes|location=London|isbn=9780354090391|page=307|editor=John Barrett|editor-link=John Barrett (tennis)}}</ref> == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi: (tiitoonde wootere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winndere 1976 Farayse udditiinde leydi Farayse Gail Lovera Dental Dowlaaji Amerik Kathleen Harter<ref>[https://wtafiles.blob.core.windows.net/pdf/draws/archive/1976/903.pdf French Open 1976] at WTA, page 2</ref> Almaañ hirnaange Helga Nisen Mastof 6-4, 1-6, 6-3 Ɗiɗi jillondirɗi: (1 tiitoonde) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winnde 1975 Farayse udditiinde leydi Beresiil Thomaz Koch Sili Jaime Fillol Leyɗeele dentuɗe Amerik Pam Teegarden 6-4, 7-6 == Tuugnorgal == a5lusmg5zac54ngso9wq8c97o8ssx6p Ezekiel Molala 0 37950 157419 2026-03-26T12:42:40Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Lesiba Ezekiel Molala ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik. E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral. Molala daraaki e hitaande 2024. Tuugnorgal" 157419 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Lesiba Ezekiel Molala ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik. E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral. Molala daraaki e hitaande 2024. Tuugnorgal tuiehl1p3oq3yodj3t8d6ohcthe583w 157420 157419 2026-03-26T12:43:55Z Ilya Discuss 10103 157420 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lesiba Ezekiel Molala''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik. E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral. Molala daraaki e hitaande 2024. == Tuugnorgal == 3jbnf4g9p5c9rur9i6bk9585wrxn8da 157422 157420 2026-03-26T12:44:58Z Ilya Discuss 10103 157422 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lesiba Ezekiel Molala''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik. E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral.<ref>{{Cite web|last=News|first=Eyewitness|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2022-03-29|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-03-29|website=News24|language=en-US}}</ref> Molala daraaki e hitaande 2024. == Tuugnorgal == 44f1ma06b6l5crffv76i0d6zokbyfov 157423 157422 2026-03-26T12:45:49Z Ilya Discuss 10103 157423 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lesiba Ezekiel Molala''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik..<ref>{{Cite web|date=29 March 2022|title=Portfolio Committee on Communications|url=https://www.parliament.gov.za/committee-details/142|access-date=29 March 2022|website=Parliament of South Africa}}</ref> E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral.<ref>{{Cite web|last=News|first=Eyewitness|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2022-03-29|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-03-29|website=News24|language=en-US}}</ref> Molala daraaki e hitaande 2024. == Tuugnorgal == thyyfsntywipvjyn0l5zoxxrnw4enq6 157424 157423 2026-03-26T12:46:47Z Ilya Discuss 10103 157424 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lesiba Ezekiel Molala''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e fedde ngenndiire Afrik..<ref>{{Cite web|date=29 March 2022|title=Portfolio Committee on Communications|url=https://www.parliament.gov.za/committee-details/142|access-date=29 March 2022|website=Parliament of South Africa}}</ref> E nder laamu makko depitee, Molala golliima e goomu portfolio jokkondiral.<ref>{{Cite web|last=News|first=Eyewitness|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2022-03-29|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-03-29|website=News24|language=en-US}}</ref> Molala daraaki e hitaande 2024.<ref>{{Cite web|title=The ANC`s candidate lists for the 2024 elections - DOCUMENTS {{!}} Politicsweb|url=https://www.politicsweb.co.za/documents/the-ancs-candidate-lists-for-the-2024-elections|access-date=2024-12-03|website=www.politicsweb.co.za|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 6mnj7zryqjrmxsltk79fvf8oa5evjgb Heike Friedrich 0 37951 157427 2026-03-26T12:50:22Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Heike Friedrich (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo. E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seo..." 157427 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Heike Friedrich (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo. E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seoul, o heɓi njeenaari kaalis. Friedrich heɓiino tawo medal kaŋŋe e nder 200 m ñalnde heen. E lewru oktoobar 1986, o rokkaa Hoodere Sehilaagal Yimɓe e kaŋŋe (klaas ɗiɗaɓo) sabu nafoore makko e dingiral. Tuugnorgal ssys1wcqet66i1yssznjfeyuoqqfy12 157428 157427 2026-03-26T12:52:03Z Ilya Discuss 10103 157428 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Heike Friedrich''' (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo. E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seoul, o heɓi njeenaari kaalis. Friedrich heɓiino tawo medal kaŋŋe e nder 200 m ñalnde heen. E lewru oktoobar 1986, o rokkaa Hoodere Sehilaagal Yimɓe e kaŋŋe (klaas ɗiɗaɓo) sabu nafoore makko e dingiral. == Tuugnorgal == alepjd9gd4yfxmfvthuudu9u7sdg0wk 157429 157428 2026-03-26T12:53:29Z Ilya Discuss 10103 157429 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Heike Friedrich''' (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo.<ref>[https://www.nytimes.com/1988/09/23/sports/the-seoul-olympics-swimming-evans-and-biondi-win-gold-again.html "THE SEOUL OLYMPICS: Swimming; Evans and Biondi Win Gold Again"] ''New York Times''. Retrieved 19 January 2017.</ref> E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seoul, o heɓi njeenaari kaalis. Friedrich heɓiino tawo medal kaŋŋe e nder 200 m ñalnde heen. E lewru oktoobar 1986, o rokkaa Hoodere Sehilaagal Yimɓe e kaŋŋe (klaas ɗiɗaɓo) sabu nafoore makko e dingiral. == Tuugnorgal == 0msuwz4w514t7amlpmdy3p4qn9nb5ac 157430 157429 2026-03-26T12:54:39Z Ilya Discuss 10103 157430 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Heike Friedrich''' (jibinaa ko ñalnde 18 abriil 1970 to Karl-Marx-Stadt, Sakson) ko gonnooɗo njulaagu weeyo ummoriiɗo Almaañ fuɗnaange, dañɗo medayuuji ɗiɗi e Olimpiyaaji 1988 to Seoul, Koree worgo.<ref>[https://www.nytimes.com/1988/09/23/sports/the-seoul-olympics-swimming-evans-and-biondi-win-gold-again.html "THE SEOUL OLYMPICS: Swimming; Evans and Biondi Win Gold Again"] ''New York Times''. Retrieved 19 January 2017.</ref> E duuɓi 15, Friedrich dañii medayuuji kaŋŋe joy e kawgel Orop 1985, o dañii kadi nayi goɗɗi e kawgel winnderewal hitaande aroore ndee. O dañaani hay kawgel mawngel hakkunde leyɗeele e kala kewu, haa o fooli Janet Evans e 400 m e nder Olimpiyaaji Seoul, o heɓi njeenaari kaalis. Friedrich heɓiino tawo medal kaŋŋe e nder 200 m ñalnde heen.<ref>{{cite news|title=Hohe staatliche Auszeichnungen verliehen|trans-title=Awarded high state awards|url=http://zefys.staatsbibliothek-berlin.de/ddr-presse/ergebnisanzeige/?purl=SNP26120215-19861015-0-6-65-0|access-date=23 September 2018|work=[[Neues Deutschland]]|volume=42|issue=243|date=15 October 1986|page=6|language=de|url-access=registration|archive-date=23 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180923052818/http://zefys.staatsbibliothek-berlin.de/ddr-presse/ergebnisanzeige/?purl=SNP26120215-19861015-0-6-65-0|url-status=dead}}</ref> E lewru oktoobar 1986, o rokkaa Hoodere Sehilaagal Yimɓe e kaŋŋe (klaas ɗiɗaɓo) sabu nafoore makko e dingiral. == Tuugnorgal == 6w597bhx9pg63h1l9t89vfhcpbx545i John Austin (tennis) 0 37952 157432 2026-03-26T12:58:06Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}John Austin (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1957) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis, jibinaa ko to Long Beach, Kaliforni. O dañii njeenaari Wimbledon e nder kawgel ngel, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Tracy Austin, e hitaande 1980, o woni kippu gadano miñiiko debbo e miñiiko debbo heɓde tiitoonde Grand Slam e nder heen. Austin yettiima e limre toownde e nder golle mum, woni 40ɓo e nder winndere ndee, ko kanko woni miñiiko gonnooɗo fiyooɓe t..." 157432 wikitext text/x-wiki {{Databox}}John Austin (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1957) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis, jibinaa ko to Long Beach, Kaliforni. O dañii njeenaari Wimbledon e nder kawgel ngel, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Tracy Austin, e hitaande 1980, o woni kippu gadano miñiiko debbo e miñiiko debbo heɓde tiitoonde Grand Slam e nder heen. Austin yettiima e limre toownde e nder golle mum, woni 40ɓo e nder winndere ndee, ko kanko woni miñiiko gonnooɗo fiyooɓe tennis Tracy, Pam, Jeff, e Doug Austin, e miñiiko jom suudu Denise Austin, karallo ko faati e fitinaaji. E wiyde jaaynde yaltunde ñalnde 31 sulyee 2006, Ko kanko wonnoo hooreejo fedde tennis Mulholland to Los Angeles Ko kanko woni ƴaañoowo ngenndiijo NCAA e hitaande 1978 nde o woni to UCLA O woniino tergal e kippu Davis Cup. Tuggi hitaande 2024, Austin ina hoɗi to Scottsdale, AZ ɗo o woni gardiiɗo kippu sukaaɓe rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame. Final Slam mawɗo Ɗiɗi jillondirɗi : 2 (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winndi 1980 Wimbledon huɗo Amerik Amerik Tracy Austin Ostarali Dianne Fromholtz Ostarali Mark Edmondson 4-6, 7-6(8-6), 6-3 1981 Wimbledon huɗo Amerik Tracy Austin Pays-Bas Betty Stöve Afrik worgo Frew McMillan 6-4, 6-7(2-7), 3-6 Tuugnorgal q6tqgwrpt8r5hvrisaqx96imyzjjtyw 157433 157432 2026-03-26T13:00:37Z Ilya Discuss 10103 157433 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''John Austin ('''jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1957) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis, jibinaa ko to Long Beach, Kaliforni. O dañii njeenaari Wimbledon e nder kawgel ngel, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Tracy Austin, e hitaande 1980, o woni kippu gadano miñiiko debbo e miñiiko debbo heɓde tiitoonde Grand Slam e nder heen. Austin yettiima e limre toownde e nder golle mum, woni 40ɓo e nder winndere ndee, ko kanko woni miñiiko gonnooɗo fiyooɓe tennis Tracy, Pam, Jeff, e Doug Austin, e miñiiko jom suudu Denise Austin, karallo ko faati e fitinaaji. E wiyde jaaynde yaltunde ñalnde 31 sulyee 2006, Ko kanko wonnoo hooreejo fedde tennis Mulholland to Los Angeles Ko kanko woni ƴaañoowo ngenndiijo NCAA e hitaande 1978 nde o woni to UCLA O woniino tergal e kippu Davis Cup. Tuggi hitaande 2024, Austin ina hoɗi to Scottsdale, AZ ɗo o woni gardiiɗo kippu sukaaɓe rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame. == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi jillondirɗi : 2 (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winndi 1980 Wimbledon huɗo Amerik Amerik Tracy Austin Ostarali Dianne Fromholtz Ostarali Mark Edmondson 4-6, 7-6(8-6), 6-3 1981 Wimbledon huɗo Amerik Tracy Austin Pays-Bas Betty Stöve Afrik worgo Frew McMillan 6-4, 6-7(2-7), 3-6 == Tuugnorgal == ffzkciv2vwbv79rywhfoh5gtnhsgfvy 157435 157433 2026-03-26T13:02:07Z Ilya Discuss 10103 157435 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''John Austin ('''jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1957) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis, jibinaa ko to Long Beach, Kaliforni. O dañii njeenaari Wimbledon e nder kawgel ngel, kanko e miñiiko debbo biyeteeɗo Tracy Austin, e hitaande 1980, o woni kippu gadano miñiiko debbo e miñiiko debbo heɓde tiitoonde Grand Slam e nder heen.<ref>https://azpreps365.com/articles/17157-notre-dame-prep-welcomes-wimbledon-champion-john-austin</ref> Austin yettiima e limre toownde e nder golle mum, woni 40ɓo e nder winndere ndee, ko kanko woni miñiiko gonnooɗo fiyooɓe tennis Tracy, Pam, Jeff, e Doug Austin, e miñiiko jom suudu Denise Austin, karallo ko faati e fitinaaji. E wiyde jaaynde yaltunde ñalnde 31 sulyee 2006, Ko kanko wonnoo hooreejo fedde tennis Mulholland to Los Angeles Ko kanko woni ƴaañoowo ngenndiijo NCAA e hitaande 1978 nde o woni to UCLA O woniino tergal e kippu Davis Cup. Tuggi hitaande 2024, Austin ina hoɗi to Scottsdale, AZ ɗo o woni gardiiɗo kippu sukaaɓe rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame. == Final Slam mawɗo == Ɗiɗi jillondirɗi : 2 (1 tiitoonde, 1 ɗiɗaɓere) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score Winndi 1980 Wimbledon huɗo Amerik Amerik Tracy Austin Ostarali Dianne Fromholtz Ostarali Mark Edmondson 4-6, 7-6(8-6), 6-3 1981 Wimbledon huɗo Amerik Tracy Austin Pays-Bas Betty Stöve Afrik worgo Frew McMillan 6-4, 6-7(2-7), 3-6 == Tuugnorgal == lhtkeqqhfgqtazas1fgequ5m4dy9u2r Feminist capitalism 0 37953 157434 2026-03-26T13:01:22Z Adam644 9917 Created page with "'''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.[4][5][6][7] Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,[8] e gol..." 157434 wikitext text/x-wiki '''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.[4][5][6][7] Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,[8] e golle toppitiiɗe ɗee peccaaka no haanirta nii, heddii ko ɓuri heewde e rewɓe.[9] Ina woodi kadi ƴeewndo ko fayti e no feminism huutortee ngam yeeyde geɗe (ko wayi no jimɗi walla koltu). Ndeeɗoo kuutorgal ina ñiŋee sabu mesaas feministe oo ina waasa nafoore mum to bannge politik, ina wonta tan ko mbaydi. Ɗee geɗe naamndaaki sarɗiiji peewnugol ko ɓuri heewde e mbaydiiji winndere.[1][2][10] 9x2mmwdjak4ejoi8is2zl26z56len4r 157436 157434 2026-03-26T13:03:37Z Adam644 9917 157436 wikitext text/x-wiki '''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.[4][5][6][7] Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,[8] e golle toppitiiɗe ɗee peccaaka no haanirta nii, heddii ko ɓuri heewde e rewɓe.[9] Ina woodi kadi ƴeewndo ko fayti e no feminism huutortee ngam yeeyde geɗe (ko wayi no jimɗi walla koltu). Ndeeɗoo kuutorgal ina ñiŋee sabu mesaas feministe oo ina waasa nafoore mum to bannge politik, ina wonta tan ko mbaydi. Ɗee geɗe naamndaaki sarɗiiji peewnugol ko ɓuri heewde e mbaydiiji winndere.[1][2][10] == Ƴeew kadi == {{columns-list|* [[Feminationalism]] * [[Gender bias]] * [[Gender gap]] * [[Gender parity]] * [[Gender perspective]] * [[Green capitalism]] * [[Inclusive capitalism]] * [[Intersectionality]] * [[Pink capitalism]] * [[Progressive capitalism]] * [[Purplewashing]] * [[Women's liberation]]|colwidth=22em}} b4nuyzyvqj29g5nsu40ig49obuvzb68 157437 157436 2026-03-26T13:05:02Z Adam644 9917 157437 wikitext text/x-wiki '''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.[4][5][6][7] Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,[8] e golle toppitiiɗe ɗee peccaaka no haanirta nii, heddii ko ɓuri heewde e rewɓe.[9] Ina woodi kadi ƴeewndo ko fayti e no feminism huutortee ngam yeeyde geɗe (ko wayi no jimɗi walla koltu). Ndeeɗoo kuutorgal ina ñiŋee sabu mesaas feministe oo ina waasa nafoore mum to bannge politik, ina wonta tan ko mbaydi. Ɗee geɗe naamndaaki sarɗiiji peewnugol ko ɓuri heewde e mbaydiiji winndere.[1][2][10] == Ƴeew kadi == {{columns-list|* [[Feminationalism]] * [[Gender bias]] * [[Gender gap]] * [[Gender parity]] * [[Gender perspective]] * [[Green capitalism]] * [[Inclusive capitalism]] * [[Intersectionality]] * [[Pink capitalism]] * [[Progressive capitalism]] * [[Purplewashing]] * [[Women's liberation]]|colwidth=22em}} == Tuugnorgal == <references /> bg9fdspipnl0wtm3v5h53t45jady237 157439 157437 2026-03-26T13:06:58Z Adam644 9917 157439 wikitext text/x-wiki '''Kapitaalisma purpur walla kapitaalisma rewɓe''' ko helmere huutorteende ngam siftinde, e nder njuɓɓudi teskinndi, naatgol won e kuule dille rewɓe e nder kapitaalisma e faggudu luumo.<ref>{{cite news|last=Fraser|first=Nancy|author-link=Nancy Fraser|title=How feminism became capitalism's handmaiden - and how to reclaim it|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2013/oct/14/feminism-capitalist-handmaiden-neoliberal|work=The Guardian|date=14 October 2013}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ik9Io2muuuEC|title=Reinventing Anarchy, Again|first=Howard J.|last=Ehrlich|editor=AK Press|year=1996|publisher=AK Press|isbn=9781873176887}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/190437|title=Feminism for Sale: Case Study of a Pro-Sex Feminist Business|journal=Gender and Society|year=1999|first=Meika|last=Loe|volume=13|issue=6|pages=705–732|doi=10.1177/089124399013006003|jstor=190437|s2cid=145250693|url-access=subscription}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://es.calameo.com/read/005721734a88162d616ac|title=Marchas nocturnas 24N. Burgos (2017 - 2018)|first=Beatriz|last=Vivancos Núñez|language=es}}</ref> Ñaawoore kapitaalisma to bannge feminism tuugii ko e hujjaaji keewɗi. Arano oo, ko wonde naatgol rewɓe e nder luural golle addantaa ɗum en waɗde feere ɓurnde yuumtude e potal renndo-faggudu. Yanti heen, ŋakkeende njoɓdi hakkunde rewɓe e worɓe ina jokki,<ref>{{Cite news|url=http://www.esquerdadiario.com.br/A-falacia-do-capitalismo-feminista-paridade-entre-generos-levara-mais-257-anos-para-ser-atingida|title=A falácia do capitalismo feminista: paridade entre gêneros levará mais 257 anos para ser atingida|journal=Esquerda Diario|date=17 December 2019|language=pt}}</ref> e golle toppitiiɗe ɗee peccaaka no haanirta nii, heddii ko ɓuri heewde e rewɓe<ref>{{Cite book|url=https://cpalsocial.org/documentos/565.pdf|title=En la espiral de la energía. Colapso del capitalismo global y civilizatorio|isbn=978-84-947850-7-8|language=es|last1=Durán|first1=Ramón Fernández|last2=Reyes|first2=Luis González|date=2018|publisher=Libros en Acción}}</ref> Ina woodi kadi ƴeewndo ko fayti e no feminism huutortee ngam yeeyde geɗe (ko wayi no jimɗi walla koltu). Ndeeɗoo kuutorgal ina ñiŋee sabu mesaas feministe oo ina waasa nafoore mum to bannge politik, ina wonta tan ko mbaydi. Ɗee geɗe naamndaaki sarɗiiji peewnugol ko ɓuri heewde e mbaydiiji winndere..<ref name="harvard">{{Cite news|url=https://harvardpolitics.com/feminism-and-fast-fashion/|title=Just How Feminist is Your "Girl Power" T-Shirt?|first=Zoe|last=Yu|journal=Harvard Political Review|date=10 October 2023}}</ref><ref name="perifericas">{{Cite journal|url=https://perifericas.es/blogs/blog/la-ciencia-economica-se-olvido-de-las-mujeres|title=La ciencia económica se olvidó de las mujeres|first=Daniela|last=Sansón|journal=PeriFéricas: Escuela de feminismos alternativos|date=22 December 2019|language=es}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.yorokobu.es/ernesto-castro-trap/|title=Ernesto Castro: "El trap es un fenómeno de gente que quiere volver a sentirse joven"|journal=Yorokobu|date=1 October 2019|language=es}}</ref> == Ƴeew kadi == {{columns-list|* [[Feminationalism]] * [[Gender bias]] * [[Gender gap]] * [[Gender parity]] * [[Gender perspective]] * [[Green capitalism]] * [[Inclusive capitalism]] * [[Intersectionality]] * [[Pink capitalism]] * [[Progressive capitalism]] * [[Purplewashing]] * [[Women's liberation]]|colwidth=22em}} == Tuugnorgal == <references /> bs3h5bkpjg7p1y92ngxrtvs82cir69i Sandra Völker 0 37954 157438 2026-03-26T13:05:32Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Sandra Völker (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel. Golle Olimpiyaade Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreed..." 157438 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Sandra Völker (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel. Golle Olimpiyaade Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreede ko Barcelone, Espaañ e hitaande 1992. Nguurndam keeriɗam E nder peewnugol Völker ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2000, o heɓi rafi asma, hitaande caggal ɗuum o sosi stiftung (fondaasiyoŋ) wonande sukaaɓe wonduɓe e asma e alerji. Taariiha Völker wurtinaama nder hitaande 2015. Ƴeew kadi Hello jaɓɓorgo neɗɗo Profaayiil e lowre FINA- Rekord winndere yahrude yeeso 50 meeteruuji caggal Bibliyogaraafi Wolker, Sandra (2015). An Leydi ina waawi dude njulaagu. Deftere Orell Füssli, 248 kelle. ISBN 3-280-05579-2. Tuugnorgal l70h1z15bb3fdckfs9a1o1ewuqp8fxi 157440 157438 2026-03-26T13:07:36Z Ilya Discuss 10103 157440 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sandra Völker''' (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel. == Golle Olimpiyaade == Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreede ko Barcelone, Espaañ e hitaande 1992. == Nguurndam keeriɗam == E nder peewnugol Völker ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2000, o heɓi rafi asma, hitaande caggal ɗuum o sosi stiftung (fondaasiyoŋ) wonande sukaaɓe wonduɓe e asma e alerji. Taariiha Völker wurtinaama nder hitaande 2015. == Ƴeew kadi == Hello jaɓɓorgo neɗɗo Profaayiil e lowre FINA- Rekord winndere yahrude yeeso 50 meeteruuji caggal == Bibliyogaraafi == Wolker, Sandra (2015). An Leydi ina waawi dude njulaagu. Deftere Orell Füssli, 248 kelle. ISBN 3-280-05579-2. == Tuugnorgal == ctb8drjgaf232molzvao12egue9c0lp 157441 157440 2026-03-26T13:08:43Z Ilya Discuss 10103 157441 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sandra Völker''' (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel. == Golle Olimpiyaade == Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreede ko Barcelone, Espaañ e hitaande 1992.<ref name="sports-ref">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/vo/sandra-volker-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200417090434/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/vo/sandra-volker-1.html|url-status=dead|archive-date=2020-04-17|title=Sandra Völker}}</ref> == Nguurndam keeriɗam == E nder peewnugol Völker ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2000, o heɓi rafi asma, hitaande caggal ɗuum o sosi stiftung (fondaasiyoŋ) wonande sukaaɓe wonduɓe e asma e alerji. Taariiha Völker wurtinaama nder hitaande 2015. == Ƴeew kadi == Hello jaɓɓorgo neɗɗo Profaayiil e lowre FINA- Rekord winndere yahrude yeeso 50 meeteruuji caggal == Bibliyogaraafi == Wolker, Sandra (2015). An Leydi ina waawi dude njulaagu. Deftere Orell Füssli, 248 kelle. ISBN 3-280-05579-2. == Tuugnorgal == 9eu60063g57boqwyjojzw7l7962vziv 157443 157441 2026-03-26T13:10:05Z Ilya Discuss 10103 157443 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sandra Völker''' (jibinaa ko ñalnde 1 abriil 1974) ko njuumri pentiirndi, ummoriiɗo Almaañ, gonnooɗo jom limre winndereere e njuumri 50 meeter. O woniino kadi kaɓantooɗo winndere e Orop keewɗo, e nder kawgel juutngel e kawgel juutngel. == Golle Olimpiyaade == Völker dañii medayuuji tati (gooto kaalis, ɗiɗi njamndi) e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Amerik. Ko ngol woni go’o ko o naatata e Olimpiyaaji. Völker tawtoraama Olimpiyaaji nay, o fuɗɗii tawtoreede ko Barcelone, Espaañ e hitaande 1992.<ref name="sports-ref">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/vo/sandra-volker-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200417090434/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/vo/sandra-volker-1.html|url-status=dead|archive-date=2020-04-17|title=Sandra Völker}}</ref> == Nguurndam keeriɗam == E nder peewnugol Völker ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2000, o heɓi rafi asma, hitaande caggal ɗuum o sosi stiftung (fondaasiyoŋ) wonande sukaaɓe wonduɓe e asma e alerji. Taariiha Völker wurtinaama nder hitaande 2015.<ref>{{cite web|url=https://www.tributetobambi-stiftung.de/node/136|title=Sandra Völker Stiftung|website=Tribute to Bambi Stiftung|publisher=Tribute to Bambi Stiftung|access-date=2025-04-30|quote=Aus eigener Betroffenheit – die Diagnose Asthma bronchiale traf Sandra Völker während den Vorbereitungen auf die Olympischen Sommerspiele 2000 – gründete sie ein Jahr später die Stiftung für asthma- und allergiebetroffene Kinder.}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ndr.de/sport/mehr_sport/schwimmen590_page-2.html|title=Schwimmstar Sandra Völker: Untergehen gilt nicht|last1=Bellinger|first1=Andreas|last2=Strauch|first2=Anne|date=2015-07-01|website=NDR|publisher=Norddeutscher Rundfunk|access-date=2025-04-30|quote=Das und vieles mehr hat sie sich in ihrem Buch 'An Land kannst Du nicht schwimmen' von der Seele geschrieben.}}</ref> == Ƴeew kadi == Hello jaɓɓorgo neɗɗo Profaayiil e lowre FINA- Rekord winndere yahrude yeeso 50 meeteruuji caggal == Bibliyogaraafi == Wolker, Sandra (2015). An Leydi ina waawi dude njulaagu. Deftere Orell Füssli, 248 kelle. ISBN 3-280-05579-2. == Tuugnorgal == 3xj51kd75pxm7bb56soosp6d5n5cygt Galentine's Day (observance) 0 37955 157442 2026-03-26T13:09:48Z Adam644 9917 Created page with "'''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's." 157442 wikitext text/x-wiki '''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's. 9cgokiwolaxo0t0p8f0dcqvv4haz0qi 157444 157442 2026-03-26T13:10:20Z Adam644 9917 157444 wikitext text/x-wiki '''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's. == Fuɗɗam == Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.[3][4] 2w91zzk88vifqhul4a2bienwyhkqa6c 157445 157444 2026-03-26T13:11:00Z Adam644 9917 157445 wikitext text/x-wiki '''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's. == Fuɗɗam == Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.[3][4] == Teeŋtinde == Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe.[5] Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.[7] Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen, Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans. Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.[8] Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii.[9] Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.[9][10] owbte24ttmcjmlko6lmxewcj523uimn 157446 157445 2026-03-26T13:12:50Z Adam644 9917 157446 wikitext text/x-wiki '''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's. == Fuɗɗam == Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.[3][4] == Teeŋtinde == Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe.[5] Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.[7] Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen, Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans. Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.[8] Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii.[9] Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.[9][10] == Ƴeew kadi == * [[:en:Homosociality|Homosociality]] * [[:en:Palentine's_Day|Palentine's Day]] * [[:en:Womance|Womance]] * beoacq0xp0vik6nev59e6h3fz8gavt3 157447 157446 2026-03-26T13:14:33Z Adam644 9917 157447 wikitext text/x-wiki '''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.[1] Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."[2] Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's. == Fuɗɗam == Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.[3][4] == Teeŋtinde == Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe.[5] Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.[7] Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen, Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans. Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.[8] Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii.[9] Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.[9][10] == Ƴeew kadi == * [[:en:Homosociality|Homosociality]] * [[:en:Palentine's_Day|Palentine's Day]] * [[:en:Womance|Womance]] == Tuugnorgal == * <references /> 7laivn24pz06dh9qg6uwbzuxcdext21 157448 157447 2026-03-26T13:18:40Z Adam644 9917 157448 wikitext text/x-wiki '''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.<ref>{{Cite web|title=Words We're Watching: 'Galentine's Day'|url=https://www.merriam-webster.com/words-at-play/galentines-day-meaning|access-date=2023-02-06|website=merriam-webster.com|language=en}}</ref> Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."<ref name=":0">{{Cite web|last=Harmata|first=Claudia|date=2020-02-13|title=What Is Galentine's Day? How Parks and Recreation Created a Holiday Celebrating Female Friendships|url=https://people.com/tv/what-is-galentines-day-parks-and-recreation/|access-date=2023-02-06|website=[[People (magazine)|People.com]]|language=en}}</ref> Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's. == Fuɗɗam == Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.<ref name=":1">{{cite magazine|last1=Bahr|first1=Sarah|date=February 2020|title=Happy Galentine's Day|magazine=Indianapolis Monthly|pages=11–12}}</ref><ref>{{Citation|last=Kwapis|first=Ken|title=Galentine's Day|date=2010-02-11|work=Parks and Recreation|url=https://www.imdb.com/title/tt1559851/|access-date=2026-02-14|others=Amy Poehler, Rashida Jones, Paul Schneider}}</ref> == Teeŋtinde == Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe. Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.<ref name=":2">{{Cite news|last=Holman|first=Jordan|date=2020-02-13|title=Amy Poehler Invented Galentine's Day, Now Retailers Are Seizing On It|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-13/valentine-s-day-consumer-spending-how-it-s-changing|access-date=2023-02-06}}</ref><ref>{{Cite web|last=Shafiq|first=Julia Gomez and Saman|title=Galentine's Day is Feb. 13. How the girls' celebration got its start.|url=https://www.usatoday.com/story/news/nation/2026/02/12/galentines-day-meaning-origins/88625884007/|access-date=2026-02-14|website=USA TODAY|language=en-US}}</ref><ref name=":12">{{cite magazine|last1=Bahr|first1=Sarah|date=February 2020|title=Happy Galentine's Day|magazine=Indianapolis Monthly|pages=11–12}}</ref> Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen, Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans. Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.<ref name=":22">{{Cite news|last=Holman|first=Jordan|date=2020-02-13|title=Amy Poehler Invented Galentine's Day, Now Retailers Are Seizing On It|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-13/valentine-s-day-consumer-spending-how-it-s-changing|access-date=2023-02-06}}</ref> Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii<ref name=":3">{{cite news|last1=Hart|first1=Anna|date=2020-02-08|title=How to navigate the protocol of Galentine's Day|newspaper=Sunday Telegraph|location=London}}</ref> Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.<ref name=":4">{{Cite web|title=Prominent Massachusetts women gather for ‘Galentine’s Day’ celebration - The Boston Globe|url=https://www.bostonglobe.com/2023/02/14/metro/prominent-massachusetts-women-gather-galentines-day-celebration/|access-date=2026-02-14|website=BostonGlobe.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=For Karen Spilka, this year’s Galentine’s Day is serious business - The Boston Globe|url=https://www.bostonglobe.com/2026/02/13/business/karen-spilka-michelle-wu/|access-date=2026-02-14|website=BostonGlobe.com|language=en-US}}</ref> == Ƴeew kadi == * [[:en:Homosociality|Homosociality]] * [[:en:Palentine's_Day|Palentine's Day]] * [[:en:Womance|Womance]] == Tuugnorgal == * <references /> 6kdezduquz49af7pj4xt5ph5bgniqo1 157449 157448 2026-03-26T13:20:13Z Adam644 9917 157449 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ñalngu Galentine''' ko ñalngu pinal Ameriknaajo, mawningol sehilaagal rewɓe.<ref>{{Cite web|title=Words We're Watching: 'Galentine's Day'|url=https://www.merriam-webster.com/words-at-play/galentines-day-meaning|access-date=2023-02-06|website=merriam-webster.com|language=en}}</ref> Ñalngu Galentine ina heewi waɗeede e ñalnde 13 feebariyee, kono ina waawi waɗeede e kala ñalawma. Kewuuji ñalngu Galentine ko ñalɗi rewɓe fof ko ñalɗi "doole... siftorde rewɓe ngam wallitde e ɓamtude koye mum en."<ref name=":0">{{Cite web|last=Harmata|first=Claudia|date=2020-02-13|title=What Is Galentine's Day? How Parks and Recreation Created a Holiday Celebrating Female Friendships|url=https://people.com/tv/what-is-galentines-day-parks-and-recreation/|access-date=2023-02-06|website=[[People (magazine)|People.com]]|language=en}}</ref> Galentine's ko portmanteau e konnguɗi gal (ceertugol konngol suka debbo) e Valentine's. == Fuɗɗam == Ñalngu Galentine ummorii ko e filmo NBC biyeteeɗo Parks and Recreation, ɗo Leslie Knope (Amy Poehler fiyi) wiyi wonde ko ñalngu mawngu wonande "rewɓe mawninde rewɓe." Ñalngu nguu waɗii feeñde mum gadano e nder yeewtere ɗiɗmere eɓɓoore ndee "ñalngu Galentine", nde Michael Schur winndi.<ref name=":1">{{cite magazine|last1=Bahr|first1=Sarah|date=February 2020|title=Happy Galentine's Day|magazine=Indianapolis Monthly|pages=11–12}}</ref><ref>{{Citation|last=Kwapis|first=Ken|title=Galentine's Day|date=2010-02-11|work=Parks and Recreation|url=https://www.imdb.com/title/tt1559851/|access-date=2026-02-14|others=Amy Poehler, Rashida Jones, Paul Schneider}}</ref> == Teeŋtinde == Gila nde episod oo fuɗɗii yaltude e hitaande 2010, ñalngu nguu, ngu meeɗaa wonde fenaande, ɓeydiima yiytude hoore mum e nder yeewtere mawnde. Oon sahaa ina anndaa no feewi, sibu hannde ko njulaagu ñalngu nguu ina yeeyee e nokkuuji mawɗi ko wayi no Target, Walmart, Party City, Amazon, e Etsy. Retailers kadi ina kuutoroo ñalngu nguu ngam yuɓɓinde pop-up shops ngam yeeyde geɗe e soodooɓe rewɓe. Resorts e restoraaji keewɗi ina ndokka ballal Galentine.<ref name=":2">{{Cite news|last=Holman|first=Jordan|date=2020-02-13|title=Amy Poehler Invented Galentine's Day, Now Retailers Are Seizing On It|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-13/valentine-s-day-consumer-spending-how-it-s-changing|access-date=2023-02-06}}</ref><ref>{{Cite web|last=Shafiq|first=Julia Gomez and Saman|title=Galentine's Day is Feb. 13. How the girls' celebration got its start.|url=https://www.usatoday.com/story/news/nation/2026/02/12/galentines-day-meaning-origins/88625884007/|access-date=2026-02-14|website=USA TODAY|language=en-US}}</ref><ref name=":12">{{cite magazine|last1=Bahr|first1=Sarah|date=February 2020|title=Happy Galentine's Day|magazine=Indianapolis Monthly|pages=11–12}}</ref> Michelle Obama, wondude e yimɓe heewɓe, njaltinii foto e nder Instagram e Twitter mum en ngam mawninde ñalngu nguu e hitaande 2020. Ko winndaa heen koo ina winndaa heen, Ndee #GalentinesDay, miɗo yiɗi wullude giɗli am rewɓe wallitooɓe mi jogaade hakkille e leydi e nder kala ko woni e dow e les nguurndam...So tawii ko en nannguɓe e telefoŋ, venting e dow koppi kafe, walla jaleeɗe e nder 80s-themed workout e dow ɗeen ladi'deans fof, miɗo anndi miɗo waawi ledi'deans. Konte Twitter laamɗo Parks & Recreation jaabtii e GIF Leslie Knope holliroowo jaɓde.<ref name=":22">{{Cite news|last=Holman|first=Jordan|date=2020-02-13|title=Amy Poehler Invented Galentine's Day, Now Retailers Are Seizing On It|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-02-13/valentine-s-day-consumer-spending-how-it-s-changing|access-date=2023-02-06}}</ref> Gila hitaande 2023, hooreejo suudu sarɗiiji leydi Massachusetts, hono Karen Spilka, ina yuɓɓina hitaande kala ñalngu nguu ngam mawninde rewɓe ɓurɓe doole e nder leydi ndii<ref name=":3">{{cite news|last1=Hart|first1=Anna|date=2020-02-08|title=How to navigate the protocol of Galentine's Day|newspaper=Sunday Telegraph|location=London}}</ref> Tawtoraaɓe ɓennuɓe ɓee ko Poehler, Maura Healey, Ayanna Presley, e Anne Klibanski.<ref name=":4">{{Cite web|title=Prominent Massachusetts women gather for ‘Galentine’s Day’ celebration - The Boston Globe|url=https://www.bostonglobe.com/2023/02/14/metro/prominent-massachusetts-women-gather-galentines-day-celebration/|access-date=2026-02-14|website=BostonGlobe.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=For Karen Spilka, this year’s Galentine’s Day is serious business - The Boston Globe|url=https://www.bostonglobe.com/2026/02/13/business/karen-spilka-michelle-wu/|access-date=2026-02-14|website=BostonGlobe.com|language=en-US}}</ref> == Ƴeew kadi == * [[:en:Homosociality|Homosociality]] * [[:en:Palentine's_Day|Palentine's Day]] * [[:en:Womance|Womance]] == Tuugnorgal == * <references /> c8x4b2m79aqmjjorpjm8b3wstyh6b8e Girly girl 0 37956 157450 2026-03-26T13:21:33Z Adam644 9917 Created page with "'''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1] Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi..." 157450 wikitext text/x-wiki '''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1] Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.[2] Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.[3][4] 46z10rif113c9pu0j3ipxl08fxpq2xh 157451 157450 2026-03-26T13:23:27Z Adam644 9917 157451 wikitext text/x-wiki '''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1] Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.[2] Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.[3][4] == Ko firti renndo == Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en",[5] ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous[6]. qnn7gleqtdtskmx3f9t0dfe3izeypf5 157452 157451 2026-03-26T13:25:11Z Adam644 9917 157452 wikitext text/x-wiki '''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1] Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.[2] Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.[3][4] == Ko firti renndo == Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en",[5] ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous[6]. == Ƴeew kadi == {{Columns-list|* [[Lipstick feminism]] * [[Lipstick lesbian]] * [[Butch and femme]] * [[Effeminacy]] * [[Marianismo]] * [[Masculinity]]|colwidth=22em}} chh4auf42mmylx156ggs0b75kwueg3p 157453 157452 2026-03-26T13:26:25Z Adam644 9917 157453 wikitext text/x-wiki '''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.[1] Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.[2] Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.[3][4] == Ko firti renndo == Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en",[5] ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous[6]. == Ƴeew kadi == {{Columns-list|* [[Lipstick feminism]] * [[Lipstick lesbian]] * [[Butch and femme]] * [[Effeminacy]] * [[Marianismo]] * [[Masculinity]]|colwidth=22em}} == Tuugnorgal == <references /> cjipvz3munfez506p11e8ssl3g1rvlg 157454 157453 2026-03-26T13:28:15Z Adam644 9917 157454 wikitext text/x-wiki '''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.<ref>Linda Duits, ''Multi-Girl-Culture'' (2008) p. 141</ref> Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.<ref>Duits, p. 136</ref> Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.<ref>M. O'Sullivan/A. MacPhail, ''Young People's Voices'' (2010) p. 37-8</ref><ref>{{Cite book|last=Nicholls|first=Emily|url=https://books.google.com/books?id=2kJmDwAAQBAJ&pg=PA259|title=Negotiating Femininities in the Neoliberal Night-Time Economy: Too Much of a Girl?|date=2018-07-24|publisher=Springer|isbn=978-3-319-93308-5|pages=259|language=en}}</ref> == Ko firti renndo == Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en"<ref>[[Natasha Walter]], ''Living Dolls:The Return of Sexism'' (2010) p. 211</ref> ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous<ref>[[Adam Phillips (psychologist)|Adam Phillips]], ''On Flirtation'' (1994) p. 122-4</ref>. == Ƴeew kadi == {{Columns-list|* [[Lipstick feminism]] * [[Lipstick lesbian]] * [[Butch and femme]] * [[Effeminacy]] * [[Marianismo]] * [[Masculinity]]|colwidth=22em}} == Tuugnorgal == <references /> mng4xd7pybacidkrodi26gunsire2go 157455 157454 2026-03-26T13:33:20Z Adam644 9917 157455 wikitext text/x-wiki [[File:Pink lace dress, tan floral cardigan, and nude heels (17511386085).jpg|thumb|Koɗki pinki, taƴe toowɗe e boɗeeje gaasa ina njokkondiri e sukaaɓe rewɓe girly]] '''Girly girl''' ko helmere wonande suka debbo walla debbo holliroowo hoore mum e mbaadi aadaaji debbo. Ina waawi tawa ko ɓoornaade comci daneeji, huutoraade masiŋaaji, huutoraade uurorɗe, jogaade gaasa juutɗa, ɓoornaade wutteeji juutɗi, ɓoornaade comci, ɓoornaade wutteeji, ɓoornaade comci daneeji e taƴe, e waɗde golle ɗe aadaaji jokkondiri e rewɓe, ko wayi no haalde ko fayti e jokkondiral.<ref>Linda Duits, ''Multi-Girl-Culture'' (2008) p. 141</ref> Helmere ndee ina heewi huutoreede e mbaadi teskinndi, kono kadi ina waawi huutoreede e mbaadi ɓurndi moƴƴude, haa teeŋti noon so en ƴeewii mbayliigu darnde rewɓe e worɓe.<ref>Duits, p. 136</ref> Wontude "bojel debbo" ina waawi yiyeede ndeen no darnde ɓuuɓnde e feccere ɓanndu – sifaa haala ƴettaa, werlaa walla waylaa ngam faandaare taktik walla peeje.<ref>M. O'Sullivan/A. MacPhail, ''Young People's Voices'' (2010) p. 37-8</ref><ref>{{Cite book|last=Nicholls|first=Emily|url=https://books.google.com/books?id=2kJmDwAAQBAJ&pg=PA259|title=Negotiating Femininities in the Neoliberal Night-Time Economy: Too Much of a Girl?|date=2018-07-24|publisher=Springer|isbn=978-3-319-93308-5|pages=259|language=en}}</ref> == Ko firti renndo == Debbo luurondirɗo e suka debbo ko tomboy. Ɓeydagol keewal sukaaɓe rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire[to?] ina jokkondiri e ko sikkaa ko "post-feminist, post-new gorko mahngo worɓe e rewɓe e nder haalaaji gonɗi hakkunde mum en"<ref>[[Natasha Walter]], ''Living Dolls:The Return of Sexism'' (2010) p. 211</ref> ko luurdi e ko ɓuri laaɓtude e kollitooje jinnaaɓe decades previous<ref>[[Adam Phillips (psychologist)|Adam Phillips]], ''On Flirtation'' (1994) p. 122-4</ref>. == Ƴeew kadi == {{Columns-list|* [[Lipstick feminism]] * [[Lipstick lesbian]] * [[Butch and femme]] * [[Effeminacy]] * [[Marianismo]] * [[Masculinity]]|colwidth=22em}} == Tuugnorgal == <references /> mxk66b7yb8ppd0pcelrn5lsr6kwcf0r Lying-in 0 37957 157456 2026-03-26T13:35:57Z Adam644 9917 Created page with "'''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2]" 157456 wikitext text/x-wiki '''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2] hw00t6qhrlv2qkbu7pw1f7gsjwxmm4p 157457 157456 2026-03-26T13:36:46Z Adam644 9917 157457 wikitext text/x-wiki '''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2] == Limtol == Jaaynde 1932 hollitii wonde lelnude ina waawi waɗde gila e yontereeji ɗiɗi haa e lebbi ɗiɗi.[3] Ina hollita kadi wonde hoto "ummo" (ummo e leeso caggal jibineede) ko famɗi fof balɗe jeenay, tawa ina moƴƴi balɗe 20.[3][4] Toppitagol ngol ina waɗana ɗum ko banndiraaɓe makko rewɓe (yumma walla jom suudu), walla, wonande waawɓe ɗum, ko golloowo wakkati biyeteeɗo lewru. Ɗee yontereeji timmi e naatgol yumma oo e nder renndo ngo e nder juulde Kerecee’en nde eklesiyaaji rewɓe. Nde lying-in woni helmere ɓurnde heewde huutoreede, nde huutortenoo ko e inɗe opitaaluuji jibinannde keewɗi, yeru opitaal General Lying-In to Londres. Haa e kitaale 1970, toppitagol NHS caggal jibinannde ina waɗi balɗe 10 e nder safrirde, tawa sukaaɓe jibinaaɓe ɓee ina njaltinee to suudu safrirdu jamma, ngam ƴeewde so tawii yummiraaɓe ɓee ina pooftoo no moƴƴi nde ɓe ngartata galleeji maɓɓe.[5] 4p6pbcxvvfdidjknvyo5t5t77xbdkov 157458 157457 2026-03-26T13:37:54Z Adam644 9917 157458 wikitext text/x-wiki '''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2] == Limtol == Jaaynde 1932 hollitii wonde lelnude ina waawi waɗde gila e yontereeji ɗiɗi haa e lebbi ɗiɗi.[3] Ina hollita kadi wonde hoto "ummo" (ummo e leeso caggal jibineede) ko famɗi fof balɗe jeenay, tawa ina moƴƴi balɗe 20.[3][4] Toppitagol ngol ina waɗana ɗum ko banndiraaɓe makko rewɓe (yumma walla jom suudu), walla, wonande waawɓe ɗum, ko golloowo wakkati biyeteeɗo lewru. Ɗee yontereeji timmi e naatgol yumma oo e nder renndo ngo e nder juulde Kerecee’en nde eklesiyaaji rewɓe. Nde lying-in woni helmere ɓurnde heewde huutoreede, nde huutortenoo ko e inɗe opitaaluuji jibinannde keewɗi, yeru opitaal General Lying-In to Londres. Haa e kitaale 1970, toppitagol NHS caggal jibinannde ina waɗi balɗe 10 e nder safrirde, tawa sukaaɓe jibinaaɓe ɓee ina njaltinee to suudu safrirdu jamma, ngam ƴeewde so tawii yummiraaɓe ɓee ina pooftoo no moƴƴi nde ɓe ngartata galleeji maɓɓe.[5] == Ñaamduuji keertiiɗi == Ƴeew kadi: Ñaamde ɓuuɓnde Natal Richard Dagley « Ƴettude kaɓirɗe » e jimɗi Thomas Gaspey. Yumma keso oo ina jooɗii e leeso 4, ina heɓtoo semmbe mum. Tergal galle ina jooɗii e koyngal leeso, ina weltina njillu, ina jogii bonne mum; kamɓe ɗiɗo fof ɓe njara caudle. Maccuɗo debbo hollirta ɓiɗɗo oo e hoɗorde ndee, puccu e ɓiɗɗo puccu ina ƴeewa. Caudle ko njaram ngulɗam, binndaaɗam no feewi e nder ñaamdu Angalteer, haa teeŋti noon e jamaanu Victoria, ina moƴƴi e ñawɓe e yummiraaɓe kesi. Ko noon ne kadi ina jokkondiri e njilluuji sehilaaɓe ngam yiyde ɓiɗɗo keso oo haa "cake and caudle" walla "taking caudle" wonti metonim njilluuji renndo caggal jibineede. === Geɗe renndo === Rewɓe keɓii njilluuji weltaare e sehilaaɓe e galleeji e nder dumunna oo ; e nder aadaaji keewɗi e nder winndere ndee, desco da parto ko sifaa keeriiɗo e taƴre pentiirnde rokketeende yumma oo e nder Firenze Renaissance. Dille keewɗe pentirɗe e ɗeen laylayti ina kollita hoɗɓe rewɓe ina ngadda dokke, yumma oo ina jaɓɓoo ɗum e leeso, rewɓe woɗɓe ina njiɗi ɓiɗɗo oo. Dokke nannduɗe e pinal hannde ina mbaɗi ɓiɗɓe leɗɗe e dokke push. Alaa helmere timmunde ngam lelnude e nder defte Renaissance ko fayti e nguurndam galle (hono no won e pine goɗɗe nii), kono binndanɗe binndaaɗe ina kollita wonde yumma oo ina famɗi ɗo tawtortee e lootgol ngol, ngol e nder gure Itaali ina heewi waɗeede e nder yontere caggal jibineede e nder ekkol parrois nokku oo, ko ɓuri heewde e mum ko hojomaaji seeɗa ummoraade e galle gooto. mv1s0s3dlswxxjjvigmpp8fscrh8bj6 157459 157458 2026-03-26T13:38:47Z Adam644 9917 157459 wikitext text/x-wiki '''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade[1] e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.[2] == Limtol == Jaaynde 1932 hollitii wonde lelnude ina waawi waɗde gila e yontereeji ɗiɗi haa e lebbi ɗiɗi.[3] Ina hollita kadi wonde hoto "ummo" (ummo e leeso caggal jibineede) ko famɗi fof balɗe jeenay, tawa ina moƴƴi balɗe 20.[3][4] Toppitagol ngol ina waɗana ɗum ko banndiraaɓe makko rewɓe (yumma walla jom suudu), walla, wonande waawɓe ɗum, ko golloowo wakkati biyeteeɗo lewru. Ɗee yontereeji timmi e naatgol yumma oo e nder renndo ngo e nder juulde Kerecee’en nde eklesiyaaji rewɓe. Nde lying-in woni helmere ɓurnde heewde huutoreede, nde huutortenoo ko e inɗe opitaaluuji jibinannde keewɗi, yeru opitaal General Lying-In to Londres. Haa e kitaale 1970, toppitagol NHS caggal jibinannde ina waɗi balɗe 10 e nder safrirde, tawa sukaaɓe jibinaaɓe ɓee ina njaltinee to suudu safrirdu jamma, ngam ƴeewde so tawii yummiraaɓe ɓee ina pooftoo no moƴƴi nde ɓe ngartata galleeji maɓɓe.[5] == Ñaamduuji keertiiɗi == Ƴeew kadi: Ñaamde ɓuuɓnde Natal Richard Dagley « Ƴettude kaɓirɗe » e jimɗi Thomas Gaspey. Yumma keso oo ina jooɗii e leeso 4, ina heɓtoo semmbe mum. Tergal galle ina jooɗii e koyngal leeso, ina weltina njillu, ina jogii bonne mum; kamɓe ɗiɗo fof ɓe njara caudle. Maccuɗo debbo hollirta ɓiɗɗo oo e hoɗorde ndee, puccu e ɓiɗɗo puccu ina ƴeewa. Caudle ko njaram ngulɗam, binndaaɗam no feewi e nder ñaamdu Angalteer, haa teeŋti noon e jamaanu Victoria, ina moƴƴi e ñawɓe e yummiraaɓe kesi. Ko noon ne kadi ina jokkondiri e njilluuji sehilaaɓe ngam yiyde ɓiɗɗo keso oo haa "cake and caudle" walla "taking caudle" wonti metonim njilluuji renndo caggal jibineede. === Geɗe renndo === Rewɓe keɓii njilluuji weltaare e sehilaaɓe e galleeji e nder dumunna oo ; e nder aadaaji keewɗi e nder winndere ndee, desco da parto ko sifaa keeriiɗo e taƴre pentiirnde rokketeende yumma oo e nder Firenze Renaissance. Dille keewɗe pentirɗe e ɗeen laylayti ina kollita hoɗɓe rewɓe ina ngadda dokke, yumma oo ina jaɓɓoo ɗum e leeso, rewɓe woɗɓe ina njiɗi ɓiɗɗo oo. Dokke nannduɗe e pinal hannde ina mbaɗi ɓiɗɓe leɗɗe e dokke push. Alaa helmere timmunde ngam lelnude e nder defte Renaissance ko fayti e nguurndam galle (hono no won e pine goɗɗe nii), kono binndanɗe binndaaɗe ina kollita wonde yumma oo ina famɗi ɗo tawtortee e lootgol ngol, ngol e nder gure Itaali ina heewi waɗeede e nder yontere caggal jibineede e nder ekkol parrois nokku oo, ko ɓuri heewde e mum ko hojomaaji seeɗa ummoraade e galle gooto. == E nder naalankaagal == E nder naalankaagal, dingiral ɓurngal lollude e jibinannde Iisaa ina hollita e karallaagal Mariyam debbo, jooɗiiɗo e dow leeso e nder ko ɓuri heewde e yeruuji jamaanu hakkundeejo, ina lelii, kono e nder ngonkaaji ɗi ngonaa moƴƴi. Nate ɓurɗe moƴƴude e lelnude e nder galleeji alɗuɓe ina kollitaa e Jibineede Debbo e Jibineede Yuhanna Baptist. Ɗee ina keewi rokkeede nokkuuji jamaanu, tee ina ceerti seeɗa e nataluuji goɗɗi ɗi ngonaa laaɓtuɗi, haa teeŋti noon e ɗi desci da parto. bxj80fewpmlxx2o7t6um19gmn66a8ma 157460 157459 2026-03-26T13:42:10Z Adam644 9917 157460 wikitext text/x-wiki '''Lying-in''' ko helmere rokketeende e Oropnaaɓe[citation needed] mbaydiiji gonɗi e nder reedu caggal jibinannde, ko ɗum huunde aadaaji jowitiinde e fooftere juutnde e leeso hade<ref>{{cite web|title=Lying-In {{!}} Definition of Lying-In by Oxford Dictionary on Lexico.com also meaning of Lying-In|url=https://www.lexico.com/definition/lying%2Din|archive-url=https://web.archive.org/web/20220825113703/https://www.lexico.com/definition/lying-in|url-status=dead|archive-date=August 25, 2022|website=Lexico Dictionaries {{!}} English|accessdate=10 November 2020|language=en|quote=Seclusion before and after childbirth; confinement.}}</ref> e caggal jibinannde. Helmere ndee e gollal ngal nde sifotoo ko ɓooyngal walla ɓooyngal, kono lelnude ina heewnoo jogaade faayiida e nder sahaa caggal jibinannde, hay so tawii noon alaa caɗeele safaara e nder jibinannde.<ref>{{cite web|url=https://www.gutenberg.org/cache/epub/7129/pg7129-images.html|title=The Prospective Mother: A Handbook for Women During Pregnancy|first=J. Morris|last=Slemons|authorlink=J. Morris Slemons|year=1912|quote=CHAPTER XI[:] THE LYING-IN PERIOD [...] The Time for Getting Up.—How long a woman should stay in bed after the birth of a child is a question which has given rise to prolonged discussion. The majority of obstetricians adhere to the traditional ten days; but there are advocates of a longer period and advocates of a shorter one. The generalizations of many writers upon this subject are too sweeping, for exceptions may be found to any rule. Each patient is best counselled when the advice given is based upon her own condition and particularly upon the progress made in the involution of the uterus, which does not advance with the same rapidity in all cases.}}</ref> == Limtol == Jaaynde 1932 hollitii wonde lelnude ina waawi waɗde gila e yontereeji ɗiɗi haa e lebbi ɗiɗi.<ref name="Nusche">[http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/167/6/675 Lying in by Jan Nusche] quoting ''The Bride's Book — A Perpetual Guide for the Montreal Bride'', published in 1932</ref> Ina hollita kadi wonde hoto "ummo" (ummo e leeso caggal jibineede) ko famɗi fof balɗe jeenay, tawa ina moƴƴi balɗe 20..<ref name="Nusche2">[http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/167/6/675 Lying in by Jan Nusche] quoting ''The Bride's Book — A Perpetual Guide for the Montreal Bride'', published in 1932</ref><ref>Jenstad, Janelle Day, ''Lying-in Like a Countess: The Lisle Letters, the Cecil Family, and A Chaste Maid in Cheapside'', Journal of Medieval and Early Modern Studies - Volume 34, Number 2, Spring 2004, pp. 373-403</ref>Toppitagol ngol ina waɗana ɗum ko banndiraaɓe makko rewɓe (yumma walla jom suudu), walla, wonande waawɓe ɗum, ko golloowo wakkati biyeteeɗo lewru. Ɗee yontereeji timmi e naatgol yumma oo e nder renndo ngo e nder juulde Kerecee’en nde eklesiyaaji rewɓe. Nde lying-in woni helmere ɓurnde heewde huutoreede, nde huutortenoo ko e inɗe opitaaluuji jibinannde keewɗi, yeru opitaal General Lying-In to Londres. Haa e kitaale 1970, toppitagol NHS caggal jibinannde ina waɗi balɗe 10 e nder safrirde, tawa sukaaɓe jibinaaɓe ɓee ina njaltinee to suudu safrirdu jamma, ngam ƴeewde so tawii yummiraaɓe ɓee ina pooftoo no moƴƴi nde ɓe ngartata galleeji maɓɓe.<ref>{{cite news|last1=Hyde|first1=Marina|title=Childbirth is as awful as it is magical, thanks to our postnatal 'care' {{!}} Marina Hyde|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2014/dec/05/childbirth-postnatal-care-birth-hospital-cuts|accessdate=31 December 2018|work=The Guardian|date=5 December 2014}}</ref> == Ñaamduuji keertiiɗi == Ƴeew kadi: Ñaamde ɓuuɓnde Natal Richard Dagley « Ƴettude kaɓirɗe » e jimɗi Thomas Gaspey. Yumma keso oo ina jooɗii e leeso 4, ina heɓtoo semmbe mum. Tergal galle ina jooɗii e koyngal leeso, ina weltina njillu, ina jogii bonne mum; kamɓe ɗiɗo fof ɓe njara caudle. Maccuɗo debbo hollirta ɓiɗɗo oo e hoɗorde ndee, puccu e ɓiɗɗo puccu ina ƴeewa. Caudle ko njaram ngulɗam, binndaaɗam no feewi e nder ñaamdu Angalteer, haa teeŋti noon e jamaanu Victoria, ina moƴƴi e ñawɓe e yummiraaɓe kesi. Ko noon ne kadi ina jokkondiri e njilluuji sehilaaɓe ngam yiyde ɓiɗɗo keso oo haa "cake and caudle" walla "taking caudle" wonti metonim njilluuji renndo caggal jibineede. === Geɗe renndo === Rewɓe keɓii njilluuji weltaare e sehilaaɓe e galleeji e nder dumunna oo ; e nder aadaaji keewɗi e nder winndere ndee, desco da parto ko sifaa keeriiɗo e taƴre pentiirnde rokketeende yumma oo e nder Firenze Renaissance. Dille keewɗe pentirɗe e ɗeen laylayti ina kollita hoɗɓe rewɓe ina ngadda dokke, yumma oo ina jaɓɓoo ɗum e leeso, rewɓe woɗɓe ina njiɗi ɓiɗɗo oo. Dokke nannduɗe e pinal hannde ina mbaɗi ɓiɗɓe leɗɗe e dokke push. Alaa helmere timmunde ngam lelnude e nder defte Renaissance ko fayti e nguurndam galle (hono no won e pine goɗɗe nii), kono binndanɗe binndaaɗe ina kollita wonde yumma oo ina famɗi ɗo tawtortee e lootgol ngol, ngol e nder gure Itaali ina heewi waɗeede e nder yontere caggal jibineede e nder ekkol parrois nokku oo, ko ɓuri heewde e mum ko hojomaaji seeɗa ummoraade e galle gooto. == E nder naalankaagal == E nder naalankaagal, dingiral ɓurngal lollude e jibinannde Iisaa ina hollita e karallaagal Mariyam debbo, jooɗiiɗo e dow leeso e nder ko ɓuri heewde e yeruuji jamaanu hakkundeejo, ina lelii, kono e nder ngonkaaji ɗi ngonaa moƴƴi. Nate ɓurɗe moƴƴude e lelnude e nder galleeji alɗuɓe ina kollitaa e Jibineede Debbo e Jibineede Yuhanna Baptist. Ɗee ina keewi rokkeede nokkuuji jamaanu, tee ina ceerti seeɗa e nataluuji goɗɗi ɗi ngonaa laaɓtuɗi, haa teeŋti noon e ɗi desci da parto. == Tuugnorgal == <references /> rzxndzrg51jw5k1k6llej75x3idfesh Motoring hood 0 37958 157461 2026-03-26T14:05:27Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Hoodere moto walla hoodere diwooje ko huunde rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire nde faandaare mum wonnoo ko reende ɓoorniiɗo ɗum e diƴƴe e ɓuuɓri so ina diwa walla ina yahra e oto. Tuugnorgal" 157461 wikitext text/x-wiki Hoodere moto walla hoodere diwooje ko huunde rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire nde faandaare mum wonnoo ko reende ɓoorniiɗo ɗum e diƴƴe e ɓuuɓri so ina diwa walla ina yahra e oto. Tuugnorgal cubfyl3i4xv2fymzqzt4y6c25p0p9yw 157462 157461 2026-03-26T14:06:21Z SUZYFATIMA 13856 157462 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hoodere moto''' walla hoodere diwooje ko huunde rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire nde faandaare mum wonnoo ko reende ɓoorniiɗo ɗum e diƴƴe e ɓuuɓri so ina diwa walla ina yahra e oto. == Tuugnorgal == 2dx0i1v7cjmbh64nt0mxd33xlqpd8ur 157463 157462 2026-03-26T14:09:01Z SUZYFATIMA 13856 157463 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hoodere moto''' walla hoodere diwooje ko huunde rewɓe e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire nde faandaare mum wonnoo ko reende ɓoorniiɗo ɗum e diƴƴe e ɓuuɓri so ina diwa walla ina yahra e oto.<ref>{{Cite book|title=Women and the Machine|url=https://books.google.com/books?isbn=0801873134|isbn=0801873134|author=Julie Wosk|year=2003}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 31fm5d6d1uh4zl37u0es2dkto58c02r Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi 0 37959 157464 2026-03-26T14:17:26Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340180183|Jiangxi Normal University]]" 157464 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi''' ( '''JXNU''' ; Chinese ), woni ko Nanchang, laamorgo diiwaan Jiangxi, Siin. Ko ministeer jaŋde e laamu diiwaan Jiangxi mballiti ɗum. Nde limtaama e eɓɓaande mahngo mbaawkaaji teskinɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Midwest. JXNU ina rokka dipolomaaji e binndol, daartol, filosofi, faggudu, ganndal njuɓɓudi, sariya, ganndal tago, innjiniyaaruuji, jaŋde, e naalankaagal. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii batte no feewi e ƴellitaare politik, faggudu, pinal e renndo e nder diiwaan Jiangxi. Nde toɗɗaa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde nokkuyankeewal (heblo jannginooɓe) jogiingal ɓural e ƴellitaare.<ref>Best Chinese Universities Ranking 2020". www.zuihaodaxue.com. Archived from the original on 2020-05-17. Retrieved 2020-05-24.</ref> Kolleeji 22 ina ngoni e les duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko jiidaa e kolees keeriiɗo (Kolleeji ganndal e karallaagal). JXNU ina waɗi duɗe ɗiɗi, woni duɗe Yaohu Lake e duɗe Qingshan Lake, tawi njaajeendi mum ko 233 ektaar. Defterdu duɗal jaaɓi-haaɗtirde ina jogii 3,04 miliyoŋ deftere binndaaɗe e 3 miliyoŋ deftere e-books. == Tariya == Iwdi sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ummorii ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde White Deer Grotto to tufnde Lu, Jiujiang, kuulal maggal gadanal ko Hu Xiansu. * 1940 : Ko adii fof sosaa ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Chung Cheng * 1949 : Innde mum wayliima wonti Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Nanchang * 1953 : Innde mum wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Jiangxi * 1983 : Innde mum wayliima, o waɗti ɗum duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi * 2003 : Hawri e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Kaalis Gollotooɓe Jiangxi (Duɗal Banke Jiangxi) == Miijo jaŋde == === Motto duɗal ngal === * Miijo e Hakkille e golloraade no haanirta nii, wonta jom njurum e peewal === Aadaaji Duɗal === * Woto ngon Dental e Tiɗnaare, Yiylo Goonga e Waɗde Kesam-hesaagu === Filoosofi ƴellitaare === * Sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e kalite, e doole, e newingol, e pinal e nanondiral === Ruuhu Duɗal === * Woto wontu Patriotic e Teddinde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, Demokaraasi e Harmonie, Woto won Goonga e Pragmatic, Woto won hakkille udditiiɗo e Innovateur == Ƴellitaare diine == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii 5 Postdoctoral Workstations, ina rokka 9 porogaraamuuji doktoraa e fannuuji toowɗi, 63 porogaraamuuji doktoraa e fannuuji ɗiɗmi, 30 porogaraamuuji master e fannuuji toowɗi, 16 porogaraamuuji master professionnel e-7. Fannuuji mum kemikal, ina limtee e fannuuji winndere ndee 1% e ESI. == Jannginooɓe e gollotooɓe == JXNU ina jogii ko ina tolnoo e 2 600 jannginoowo e gollotooɓe e njuɓɓudi laamu e nder njoɓdi mum, ina heen ko ina tolnoo e 1 700 jannginoowo timmuɗo, ko ina tolnoo e 700 jogiiɗo dipolomaaji doktoraa. 22,16 % e jannginooɓe ɓee ko duuɓi 35 walla ko ɓuri ɗum ; 53,73% keɓii darnde jaŋde toownde ; 84,67% ina njogii dipolomaaji Master walla ɓurɗi toowde. == Gollal hakkunde leyɗeele == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal waɗii jokkondiral sehilaagal e ko ina ɓura 60 duɗal jaaɓi-haaɗtirde e nder leyɗeele 17 walla diiwanuuji e siynude nanondiral (mutual credit-recognition), walla nanondiral mbaylaandi hakkunde jannginooɓe e almudɓe e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 28 caggal leydi. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina gollodii e sappo e ɗiɗi kippuuji wiɗto nder leydi e caggal leydi walla duɗe e nder golle laboratuwaaruuji teeŋtuɗi. Haa hannde, JXNU ina jogii duɗe ɗiɗi Konfusi, Duɗal Konfusi to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Antananarivo, Madagaskaar rokkaama tiitoonde "Duɗal Konfusi Model". Ko ɓuri 30 jannginoowo janano ina ngolloo e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. JXNU ko duɗal jaɓɓotoongal Bursi laamu Siin, Bursi Institut Confucius e Bursi laamu diiwaan Jiangxi ngam janngooɓe winndere. JXNU ina rokka bursiiji jaŋde toownde wonande janngooɓe winndere ndee kadi. Hitaande kala, ko ina tolnoo e 400 almuudo winndereyanke ummoriiɗo e leyɗeele ko ina tolnoo e 40 ina njannga e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. == Tuugnorgal == 5zqzb3lf5gp0m7hi8cr0sb474qvh9k5 157465 157464 2026-03-26T14:17:50Z Pharouqenr 11142 157465 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi''' ( '''JXNU''' ; Chinese ), woni ko Nanchang, laamorgo diiwaan Jiangxi, Siin. Ko ministeer jaŋde e laamu diiwaan Jiangxi mballiti ɗum. Nde limtaama e eɓɓaande mahngo mbaawkaaji teskinɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Midwest. JXNU ina rokka dipolomaaji e binndol, daartol, filosofi, faggudu, ganndal njuɓɓudi, sariya, ganndal tago, innjiniyaaruuji, jaŋde, e naalankaagal. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii batte no feewi e ƴellitaare politik, faggudu, pinal e renndo e nder diiwaan Jiangxi. Nde toɗɗaa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde nokkuyankeewal (heblo jannginooɓe) jogiingal ɓural e ƴellitaare.<ref>Best Chinese Universities Ranking 2020". www.zuihaodaxue.com. Archived from the original on 2020-05-17. Retrieved 2020-05-24.</ref> Kolleeji 22 ina ngoni e les duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko jiidaa e kolees keeriiɗo (Kolleeji ganndal e karallaagal). JXNU ina waɗi duɗe ɗiɗi, woni duɗe Yaohu Lake e duɗe Qingshan Lake, tawi njaajeendi mum ko 233 ektaar. Defterdu duɗal jaaɓi-haaɗtirde ina jogii 3,04 miliyoŋ deftere binndaaɗe e 3 miliyoŋ deftere e-books. == Tariya == Iwdi sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ummorii ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde White Deer Grotto to tufnde Lu, Jiujiang, kuulal maggal gadanal ko Hu Xiansu. * 1940 : Ko adii fof sosaa ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Chung Cheng * 1949 : Innde mum wayliima wonti Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Nanchang * 1953 : Innde mum wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Jiangxi * 1983 : Innde mum wayliima, o waɗti ɗum duɗal jaaɓi haaɗtirde Jiangxi * 2003 : Hawri e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Kaalis Gollotooɓe Jiangxi (Duɗal Banke Jiangxi) == Miijo jaŋde == === Motto duɗal ngal === * Miijo e Hakkille e golloraade no haanirta nii, wonta jom njurum e peewal === Aadaaji Duɗal === * Woto ngon Dental e Tiɗnaare, Yiylo Goonga e Waɗde Kesam-hesaagu === Filoosofi ƴellitaare === * Sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e kalite, e doole, e newingol, e pinal e nanondiral === Ruuhu Duɗal === * Woto wontu Patriotic e Teddinde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, Demokaraasi e Harmonie, Woto won Goonga e Pragmatic, Woto won hakkille udditiiɗo e Innovateur == Ƴellitaare diine == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii 5 Postdoctoral Workstations, ina rokka 9 porogaraamuuji doktoraa e fannuuji toowɗi, 63 porogaraamuuji doktoraa e fannuuji ɗiɗmi, 30 porogaraamuuji master e fannuuji toowɗi, 16 porogaraamuuji master professionnel e-7. Fannuuji mum kemikal, ina limtee e fannuuji winndere ndee 1% e ESI. == Jannginooɓe e gollotooɓe == JXNU ina jogii ko ina tolnoo e 2 600 jannginoowo e gollotooɓe e njuɓɓudi laamu e nder njoɓdi mum, ina heen ko ina tolnoo e 1 700 jannginoowo timmuɗo, ko ina tolnoo e 700 jogiiɗo dipolomaaji doktoraa. 22,16 % e jannginooɓe ɓee ko duuɓi 35 walla ko ɓuri ɗum ; 53,73% keɓii darnde jaŋde toownde ; 84,67% ina njogii dipolomaaji Master walla ɓurɗi toowde. == Gollal hakkunde leyɗeele == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal waɗii jokkondiral sehilaagal e ko ina ɓura 60 duɗal jaaɓi-haaɗtirde e nder leyɗeele 17 walla diiwanuuji e siynude nanondiral (mutual credit-recognition), walla nanondiral mbaylaandi hakkunde jannginooɓe e almudɓe e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 28 caggal leydi. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina gollodii e sappo e ɗiɗi kippuuji wiɗto nder leydi e caggal leydi walla duɗe e nder golle laboratuwaaruuji teeŋtuɗi. Haa hannde, JXNU ina jogii duɗe ɗiɗi Konfusi, Duɗal Konfusi to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Antananarivo, Madagaskaar rokkaama tiitoonde "Duɗal Konfusi Model". Ko ɓuri 30 jannginoowo janano ina ngolloo e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. JXNU ko duɗal jaɓɓotoongal Bursi laamu Siin, Bursi Institut Confucius e Bursi laamu diiwaan Jiangxi ngam janngooɓe winndere. JXNU ina rokka bursiiji jaŋde toownde wonande janngooɓe winndere ndee kadi. Hitaande kala, ko ina tolnoo e 400 almuudo winndereyanke ummoriiɗo e leyɗeele ko ina tolnoo e 40 ina njannga e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. == Tuugnorgal == sbbjobg7gie9byr121apxcbzaeuec7v Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Jiangxi 0 37960 157466 2026-03-26T14:18:31Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1327047995|Jiangxi Science and Technology Normal University]]" 157466 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndal e karallaagal Jiangxi''' (JXSTNU; Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe tawaangal to Nanchang, e nder diiwaan Jiangxi, [[Ciina|e nder leydi Siin]], ko kañum tan woni duɗal jaaɓi-haaɗtirde e nder diiwaan Jiangxi ngam rokkude dipolomaaji jaŋde leslesre e jaŋde golle. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1977, hono Nanchang Campus to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jiangxi Normal, ngal jeyaa ko e duɗe gadane e nder leydi RDC soseede ngam jannginde jannginooɓe e fannuuji golle e karallaagal. Haa e hitaande 2010, JXSTNU winnditii ko ina tolnoo e 20 000 almuudo e gollotooɓe jaŋde 1 386 tawi heen 135 [[Farfesajo|ko porfeseer]] timmuɗo e 306 ko porfeseer jokkondirɗo. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina joginoo ko ina tolnoo e 145 ektaar (0,56 kiloomeeteer kaaree) ina waɗi ko ina tolnoo e 5,2 miliyoŋ meeteer kaaree (483 900 meeteer kaaree) nokku ɗo leydi ndii woni ɗoo. Almuɓɓe ɓee pecciraa ko e departemaaji jaŋde 21 e porogaraamuuji 49 [[Baccalaureate degree|bakkaa]] ina heen [[Natural science|ganndal tago]], [[Engineering|inndeeji]], [[Medicine|safaara]], ɗemngal jananal, [[History|daartol]], [[Philosophy|filosofi]], [[Handal|sariya]], [[Economics|faggudu]], [[Management|njuɓɓudi]], e [[Education|jaŋde]]. == Tuugnorgal == nxpfvj9yzw7w0jwkf8u03eo870pm7cx 157467 157466 2026-03-26T14:18:53Z Pharouqenr 11142 157467 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndal e karallaagal Jiangxi''' (JXSTNU; Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe tawaangal to Nanchang, e nder diiwaan Jiangxi, [[Ciina|e nder leydi Siin]], ko kañum tan woni duɗal jaaɓi-haaɗtirde e nder diiwaan Jiangxi ngam rokkude dipolomaaji jaŋde leslesre e jaŋde golle. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1977, hono Nanchang Campus to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jiangxi Normal, ngal jeyaa ko e duɗe gadane e nder leydi RDC soseede ngam jannginde jannginooɓe e fannuuji golle e karallaagal. Haa e hitaande 2010, JXSTNU winnditii ko ina tolnoo e 20 000 almuudo e gollotooɓe jaŋde 1 386 tawi heen 135 [[Farfesajo|ko porfeseer]] timmuɗo e 306 ko porfeseer jokkondirɗo. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina joginoo ko ina tolnoo e 145 ektaar (0,56 kiloomeeteer kaaree) ina waɗi ko ina tolnoo e 5,2 miliyoŋ meeteer kaaree (483 900 meeteer kaaree) nokku ɗo leydi ndii woni ɗoo. Almuɓɓe ɓee pecciraa ko e departemaaji jaŋde 21 e porogaraamuuji 49 [[Baccalaureate degree|bakkaa]] ina heen [[Natural science|ganndal tago]], [[Engineering|inndeeji]], [[Medicine|safaara]], ɗemngal jananal, [[History|daartol]], [[Philosophy|filosofi]], [[Handal|sariya]], [[Economics|faggudu]], [[Management|njuɓɓudi]], e [[Education|jaŋde]]. == Tuugnorgal == pfxnewj8lcgb4p13tmm5hgn1hnwgmio Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin 0 37961 157468 2026-03-26T14:19:22Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1167727488|Jilin Normal University]]" 157468 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin''' (simplified Chinese) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde to Siping, Jilin, to worgo-fuɗnaange [[Ciina|leydi Siin]] . Nde anndiranoo ko '''Duɗal Siping Normal''' (Chinese). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1958. Ko ngal janngirde jannginooɓe e nder diiwaan Jilin, ngal jannginii ko ina ɓura 22 000 jannginoowo e ɗii duuɓi cakkitiiɗi rewrude e sifaaji seminaaji e janngirɗe ceertuɗe.<ref>Official website (in Chinese and English)</ref> Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin Normal ina waɗi ko ina tolnoo e 920 000 meeteer kaaree e nder leydi ndii fof e nokkuuji mahdi mum ina waɗi ko ina tolnoo e 500 000 meeteer kaaree. Ina waɗi 22 kolees, 2 taƴe janngirɗe, 27 duɗal wiɗto e 117 laboratuwaar jooni. Jannginooɓe mayre ina njogii 1493 neɗɗo, tawi heen 994 ko jannginooɓe timmuɓe. Ina waɗi jannginooɓe doktoraa 10, jannginooɓe master 230, porfeseeruuji 212 e porfeseeruuji 210 jannginooɓe 55 jaŋde leslesre e nder ndeeɗoo duɗal. == Tuugnorgal == srxnj84n0gjvpsbbmcdl09g2k7s6746 157469 157468 2026-03-26T14:19:46Z Pharouqenr 11142 157469 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin''' (simplified Chinese) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde to Siping, Jilin, to worgo-fuɗnaange [[Ciina|leydi Siin]] . Nde anndiranoo ko '''Duɗal Siping Normal''' (Chinese). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1958. Ko ngal janngirde jannginooɓe e nder diiwaan Jilin, ngal jannginii ko ina ɓura 22 000 jannginoowo e ɗii duuɓi cakkitiiɗi rewrude e sifaaji seminaaji e janngirɗe ceertuɗe.<ref>Official website (in Chinese and English)</ref> Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jilin Normal ina waɗi ko ina tolnoo e 920 000 meeteer kaaree e nder leydi ndii fof e nokkuuji mahdi mum ina waɗi ko ina tolnoo e 500 000 meeteer kaaree. Ina waɗi 22 kolees, 2 taƴe janngirɗe, 27 duɗal wiɗto e 117 laboratuwaar jooni. Jannginooɓe mayre ina njogii 1493 neɗɗo, tawi heen 994 ko jannginooɓe timmuɓe. Ina waɗi jannginooɓe doktoraa 10, jannginooɓe master 230, porfeseeruuji 212 e porfeseeruuji 210 jannginooɓe 55 jaŋde leslesre e nder ndeeɗoo duɗal. == Tuugnorgal == mo7sxhzgkhuol2u5mfiogwswzz2th0m Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Langfang 0 37962 157470 2026-03-26T14:20:06Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1203977695|Langfang Teachers College]]" 157470 wikitext text/x-wiki '''Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Langfang''' ( Chinese ) ko [[University|duɗal jaaɓi-haaɗtirde]] to [[Hebei]], [[Ciina|Siin]], e les laamu diiwaan oo.<ref>Langfang Teachers College". China College: China Colleges and Universities List. 6 February 2024. Retrieved 6 February 2024</ref> == Tuugnorgal == ii5wjw135mobk1pzkpa5l8w89pf1yl8 157471 157470 2026-03-26T14:20:25Z Pharouqenr 11142 157471 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Langfang''' ( Chinese ) ko [[University|duɗal jaaɓi-haaɗtirde]] to [[Hebei]], [[Ciina|Siin]], e les laamu diiwaan oo.<ref>Langfang Teachers College". China College: China Colleges and Universities List. 6 February 2024. Retrieved 6 February 2024</ref> == Tuugnorgal == ef3wxi6gat10agdn89q8a6y03hvou2p Duɗal jaaɓi haaɗtirde Leshan 0 37963 157472 2026-03-26T14:20:45Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1223881772|Leshan Normal University]]" 157472 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Leshan''' ( '''LSNU''' ; simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe to [[Shizhong District, Leshan|diiwaan Shizhong]], [[Leshan]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]].<ref>Leshan Normal University (in Chinese)</ref> Ko adii ɗuum, nde anndiranoo ko e ɗemngal Engele ko '''duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Leshan''' ( '''LSTC''' ). == Tuugnorgal == mfxeko5q5imddz14x21tf38lmh2awdx 157473 157472 2026-03-26T14:21:03Z Pharouqenr 11142 157473 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Leshan''' ( '''LSNU''' ; simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe to [[Shizhong District, Leshan|diiwaan Shizhong]], [[Leshan]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]].<ref>Leshan Normal University (in Chinese)</ref> Ko adii ɗuum, nde anndiranoo ko e ɗemngal Engele ko '''duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Leshan''' ( '''LSTC''' ). == Tuugnorgal == aa168gjl1iebx2765nqo5phtoejwa8a Duɗal jaaɓi haaɗtirde Liaoning 0 37964 157474 2026-03-26T14:21:25Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1335303592|Liaoning Normal University]]" 157474 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Liaoning''' ( '''LNU''' ; simplified Chinese ) to Dalian, e nder diiwaan [[Ciina|Siin]], ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtodinngal, teeŋtinngal heblo jannginooɓe. Ko kañum woni duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe ɓurngal mawnude e nder diiwaan Liaoning.<ref>"LNU-MSU College of International Business"</ref> == Tariya == Liaoning Normal University haaki nder August 1951 nder nder nder nder ɓesngu ummaatoore yimɓe China haaki ngam haaki sistemal jannguki arinooɓe. Ha nder sistem ''shifan'' keso, jaŋde jaŋde e jaŋde mawnde feere-feere tiggi ngam janngude jannginooɓe yeeso. Fedde jawdi bana jaɓugo jaɓugo darnde, boɗeeji e boɗeeje ɗon haɓɓaa ngam semmbina janngooɓe ɓe njanngina nder cuuɗi ɗi. Jaŋdeji je ɗon haani haandi ɓurɗe mawnugo nder sistemol je je je ɗon haandi nden, ɓe ɗon haandi jaŋdeji ɗi ardiiɓe jaŋde mawɗe ɓe ɗon mari jaŋde. Liaoning Normal University wondi go'o nder jaŋde ɗiɗi je je je je ɗon haadi (jo hawti e Shenyang Normal University, je ɗon haaki nder hitaande nden) nder lardi Liaoning. == Caahu == Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii hannde duɗal 22 e Duɗal Jaŋde Toownde. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii hannde nokkuuji jeegom ngam janngude caggal doktoraa, 32 fannu hakkundeejo jogiiɗo hakke rokkude doktoraa, 27 fannu lesleso jogiiɗo hakke rokkude dipolom master, 118 fannu ngam master, 11 specialité ngam dipolomaaji master, fannuuji nay provicial classistic level ke fannuuji to bannge diiwaan (disciplines secondaires). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina rokka hannde 72 porogaraam (ina heen 5 orientations mawɗe), heen 6 ko teeŋtuɗi e toɓɓere ngenndiire, 9 e toɓɓere diiwaan, 4 heen ko jaŋde leslesre e nder diiwaan, 3 heen ko pilot reforme mode de l’éducation d’éducation ingénierie e nder diiwaan e 1 ko diiwaan. Won kursus gooto moƴƴo to bannge ngenndi, 16 to bannge diiwaan, kursuuji 4 moƴƴi wonande janngooɓe dipolomaaji e kursuuji 12 moƴƴi udditiiɗi e wideyooji to bannge diiwaan. Won defte janngirɗe peewnaaɗe 9 to bannge ngenndi, 7 to bannge diiwaan, 2 ekipaaji jannginooɓe to bannge ngenndi, 7 to bannge diiwaan, 1 jannginoowo tedduɗo to bannge ngenndi, 13 to bannge diiwaan, 5 ardiiɓe jaŋde to bannge talanɗe diiwaan, 1 zone innovaning needed to bannge ɓurɗo heewde tra7i, 2 njeenaaje keɓaaɗe e peewnugol jaŋde leslesre to bannge ngenndi, e 5 to bannge diiwaan, 1 eɓɓaaɗe mahngo golle jaŋde to bannge ngenndi, e 5 to bannge diiwaan, 17 eɓɓaaɗe njulaagu e kesam-hesamaagu to bannge ngenndi, e 60 to bannge jaŋde toownde e nder diiwaan, 2 teach the high education of the diiwaan 51 to bannge diiwaan. 2 njeenaaje jaŋde leslesre. == Tuugnorgal == hbu5wibkv0m3008c9zdisnr8l7ynkwo 157475 157474 2026-03-26T14:21:46Z Pharouqenr 11142 157475 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Liaoning''' ( '''LNU''' ; simplified Chinese ) to Dalian, e nder diiwaan [[Ciina|Siin]], ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtodinngal, teeŋtinngal heblo jannginooɓe. Ko kañum woni duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe ɓurngal mawnude e nder diiwaan Liaoning.<ref>"LNU-MSU College of International Business"</ref> == Tariya == Liaoning Normal University haaki nder August 1951 nder nder nder nder ɓesngu ummaatoore yimɓe China haaki ngam haaki sistemal jannguki arinooɓe. Ha nder sistem ''shifan'' keso, jaŋde jaŋde e jaŋde mawnde feere-feere tiggi ngam janngude jannginooɓe yeeso. Fedde jawdi bana jaɓugo jaɓugo darnde, boɗeeji e boɗeeje ɗon haɓɓaa ngam semmbina janngooɓe ɓe njanngina nder cuuɗi ɗi. Jaŋdeji je ɗon haani haandi ɓurɗe mawnugo nder sistemol je je je ɗon haandi nden, ɓe ɗon haandi jaŋdeji ɗi ardiiɓe jaŋde mawɗe ɓe ɗon mari jaŋde. Liaoning Normal University wondi go'o nder jaŋde ɗiɗi je je je je ɗon haadi (jo hawti e Shenyang Normal University, je ɗon haaki nder hitaande nden) nder lardi Liaoning. == Caahu == Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii hannde duɗal 22 e Duɗal Jaŋde Toownde. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii hannde nokkuuji jeegom ngam janngude caggal doktoraa, 32 fannu hakkundeejo jogiiɗo hakke rokkude doktoraa, 27 fannu lesleso jogiiɗo hakke rokkude dipolom master, 118 fannu ngam master, 11 specialité ngam dipolomaaji master, fannuuji nay provicial classistic level ke fannuuji to bannge diiwaan (disciplines secondaires). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina rokka hannde 72 porogaraam (ina heen 5 orientations mawɗe), heen 6 ko teeŋtuɗi e toɓɓere ngenndiire, 9 e toɓɓere diiwaan, 4 heen ko jaŋde leslesre e nder diiwaan, 3 heen ko pilot reforme mode de l’éducation d’éducation ingénierie e nder diiwaan e 1 ko diiwaan. Won kursus gooto moƴƴo to bannge ngenndi, 16 to bannge diiwaan, kursuuji 4 moƴƴi wonande janngooɓe dipolomaaji e kursuuji 12 moƴƴi udditiiɗi e wideyooji to bannge diiwaan. Won defte janngirɗe peewnaaɗe 9 to bannge ngenndi, 7 to bannge diiwaan, 2 ekipaaji jannginooɓe to bannge ngenndi, 7 to bannge diiwaan, 1 jannginoowo tedduɗo to bannge ngenndi, 13 to bannge diiwaan, 5 ardiiɓe jaŋde to bannge talanɗe diiwaan, 1 zone innovaning needed to bannge ɓurɗo heewde tra7i, 2 njeenaaje keɓaaɗe e peewnugol jaŋde leslesre to bannge ngenndi, e 5 to bannge diiwaan, 1 eɓɓaaɗe mahngo golle jaŋde to bannge ngenndi, e 5 to bannge diiwaan, 17 eɓɓaaɗe njulaagu e kesam-hesamaagu to bannge ngenndi, e 60 to bannge jaŋde toownde e nder diiwaan, 2 teach the high education of the diiwaan 51 to bannge diiwaan. 2 njeenaaje jaŋde leslesre. == Tuugnorgal == 74snxs5se5qao2so6yppxhmb160w0jh Duɗal jaaɓi haaɗtirde Mianyang 0 37965 157476 2026-03-26T14:22:07Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1301784332|Mianyang Normal University]]" 157476 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Mianyang''' ( '''MNU''' ; Chinese ) ko [[Teacher's college|duɗal jannginooɓe]] to [[Mianyang]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]]. == Ƴeew kadi == * Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal to bannge worgo-fuɗnaange == Jokkondire yaajɗe == * (in Chinese) [http://www.mnu.cn/ Mianyang Normal University] e7rf3aeuhq78x7uoqzdmnbracygeda5 157477 157476 2026-03-26T14:22:26Z Pharouqenr 11142 157477 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Mianyang''' ( '''MNU''' ; Chinese ) ko [[Teacher's college|duɗal jannginooɓe]] to [[Mianyang]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]]. == Ƴeew kadi == * Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal to bannge worgo-fuɗnaange == Jokkondire yaajɗe == * (in Chinese) [http://www.mnu.cn/ Mianyang Normal University] 35eoul7mlxbfrpz9ffqf3f85gcuibi6 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Lingnan 0 37966 157478 2026-03-26T14:23:31Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1311130944|Lingnan Normal University]]" 157478 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Lingnan''' ( '''LNU''' ; Chinese , ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhanjiang''' ( '''ZNU''' ;湛江师范学院)) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal e nder [[Chikan District|diiwaan Chikan]] to wuro Zhanjiang, e nder diiwaan Guangdong, Siin. Taariiha jaŋde ɗon wara diga "Leiyang Academy" ɗum haɓɓiti nder 1636. Nder hitaande 1904, o fuɗɗi programmu maako ha habaru. Nder hitaande 1978, ɗum laati Leizhou Normal College, nden ɓe ɓeydi ɗum to Zhanjiang Normal University nder hitaande 1991. Zhanjiang Normal University wayliti innde maako haa Lingnan Normal University nder 2014. == Ƴeew kadi == * Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde to Guangdong * Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde to Siin == Jokkondire yaajɗe == p7lw1zevyrjlv2c3rsal8k6yanbygyy 157479 157478 2026-03-26T14:24:09Z Pharouqenr 11142 157479 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Lingnan''' ( '''LNU''' ; Chinese , ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhanjiang''' ( '''ZNU''' ;湛江师范学院)) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal e nder [[Chikan District|diiwaan Chikan]] to wuro Zhanjiang, e nder diiwaan Guangdong, Siin. Taariiha jaŋde ɗon wara diga "Leiyang Academy" ɗum haɓɓiti nder 1636. Nder hitaande 1904, o fuɗɗi programmu maako ha habaru. Nder hitaande 1978, ɗum laati Leizhou Normal College, nden ɓe ɓeydi ɗum to Zhanjiang Normal University nder hitaande 1991. Zhanjiang Normal University wayliti innde maako haa Lingnan Normal University nder 2014. == Ƴeew kadi == * Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde to Guangdong * Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde to Siin == Jokkondire yaajɗe == 5j5zuys2z7mrenwgypgks2i5idfzin1 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan 0 37967 157480 2026-03-26T14:24:35Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1343122287|Minnan Normal University]]" 157480 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan''', ( Chinese ) anndiranoo ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Zhangzhou, to Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]].<ref>Minnan normal university - Scholarship programm for 2019-2020 years". Study in China. Retrieved 2019-08-09.</ref> == Wakere == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Minnan Normal woni ko e wuro wiyeteengo Zhangzhou, e nder diiwaan Fujian, wuro wonngo bannge worgo maayo Taiwan. == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1963, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2. Hakkunde 1965 e 1969, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fotnoo ko woppude binnditagol almudɓe sabu waylooji pinal. E hitaande 1986, e dow yamiroore Goomu Jaŋde Dowla, duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2 gonnoongal ngal, innitiraa ko Duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou. E hitaande 1992, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal heɓi yamiroore rokkude [[Bachelor degree|dipolomaaji baccalauréat]], e hitaande 2000, ngal jeyaa ko e battane gadane koleesuuji e duɗe jaaɓi-haaɗtirde no woorunoo e jaɓde ƴeewndo jaŋde (évaluation qualification) to [[Ministry of Education (China)|Ministeer Jaŋde]] e jannginde sukaaɓe leslese. E hitaande 2003, nde heɓi yamiroore rokkude [[Master degree|dipolomaaji master]], caggal nde nde jaɓi ƴeewndo Goomu ƴeewndo dipolomaaji jaŋde to Diiso Dowla, nde fuɗɗii ƴettude kanndidaaji dipolomaaji master. E hitaande 2008, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal heɓi njeenaari (straight-A) e nder tolno jaŋde leslesre, yuɓɓinaande e ministeer jaŋde. E lewru saawiyee 2013, duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou wayli innde mum, wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan. == Njuɓɓudi njuɓɓudi == === Geebe === Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal ina jogii 1 257 jannginoowo e gollotooɓe, heen 878 ko jannginooɓe karallaagal timmungal, tawi heen 236 ko porfeseeruuji walla porfeseeruuji jokkondirɗi. === Sifaa faculté === Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi hannde departemaaji walla duɗe 18, ko wayi no Departemaa Ɗemngal e Binndol Sinuwaa, Departemaa Ɗemɗe e Binndol Jananngol, Departemaa Hiisawal e Ganndal Humpito, e Duɗal Jaŋde caggal leydi. Duɗal ngal ina waɗi 47 porogaraam jaŋde leslesre e 12 porogaraam master e nder kala. jvw42pzt5komh1riequy9usvfqbydad 157481 157480 2026-03-26T14:24:58Z Pharouqenr 11142 157481 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan''', ( Chinese ) anndiranoo ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Zhangzhou, to Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]].<ref>Minnan normal university - Scholarship programm for 2019-2020 years". Study in China. Retrieved 2019-08-09.</ref> == Wakere == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Minnan Normal woni ko e wuro wiyeteengo Zhangzhou, e nder diiwaan Fujian, wuro wonngo bannge worgo maayo Taiwan. == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1963, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2. Hakkunde 1965 e 1969, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fotnoo ko woppude binnditagol almudɓe sabu waylooji pinal. E hitaande 1986, e dow yamiroore Goomu Jaŋde Dowla, duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2 gonnoongal ngal, innitiraa ko Duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou. E hitaande 1992, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal heɓi yamiroore rokkude [[Bachelor degree|dipolomaaji baccalauréat]], e hitaande 2000, ngal jeyaa ko e battane gadane koleesuuji e duɗe jaaɓi-haaɗtirde no woorunoo e jaɓde ƴeewndo jaŋde (évaluation qualification) to [[Ministry of Education (China)|Ministeer Jaŋde]] e jannginde sukaaɓe leslese. E hitaande 2003, nde heɓi yamiroore rokkude [[Master degree|dipolomaaji master]], caggal nde nde jaɓi ƴeewndo Goomu ƴeewndo dipolomaaji jaŋde to Diiso Dowla, nde fuɗɗii ƴettude kanndidaaji dipolomaaji master. E hitaande 2008, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal heɓi njeenaari (straight-A) e nder tolno jaŋde leslesre, yuɓɓinaande e ministeer jaŋde. E lewru saawiyee 2013, duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou wayli innde mum, wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan. == Njuɓɓudi njuɓɓudi == === Geebe === Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal ina jogii 1 257 jannginoowo e gollotooɓe, heen 878 ko jannginooɓe karallaagal timmungal, tawi heen 236 ko porfeseeruuji walla porfeseeruuji jokkondirɗi. === Sifaa faculté === Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi hannde departemaaji walla duɗe 18, ko wayi no Departemaa Ɗemngal e Binndol Sinuwaa, Departemaa Ɗemɗe e Binndol Jananngol, Departemaa Hiisawal e Ganndal Humpito, e Duɗal Jaŋde caggal leydi. Duɗal ngal ina waɗi 47 porogaraam jaŋde leslesre e 12 porogaraam master e nder kala. == Tuugnorgal == 0n96vlfj2hl43vwsnoq0yfnju38yn2z 157482 157481 2026-03-26T14:25:15Z Pharouqenr 11142 157482 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan''', ( Chinese ) anndiranoo ko adii ɗuum '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Zhangzhou, to Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]].<ref>Minnan normal university - Scholarship programm for 2019-2020 years". Study in China. Retrieved 2019-08-09.</ref> == Wakere == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Minnan Normal woni ko e wuro wiyeteengo Zhangzhou, e nder diiwaan Fujian, wuro wonngo bannge worgo maayo Taiwan. == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1963, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2. Hakkunde 1965 e 1969, duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fotnoo ko woppude binnditagol almudɓe sabu waylooji pinal. E hitaande 1986, e dow yamiroore Goomu Jaŋde Dowla, duɗal jaaɓi haaɗtirde Fujian No.2 gonnoongal ngal, innitiraa ko Duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou. E hitaande 1992, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal heɓi yamiroore rokkude [[Bachelor degree|dipolomaaji baccalauréat]], e hitaande 2000, ngal jeyaa ko e battane gadane koleesuuji e duɗe jaaɓi-haaɗtirde no woorunoo e jaɓde ƴeewndo jaŋde (évaluation qualification) to [[Ministry of Education (China)|Ministeer Jaŋde]] e jannginde sukaaɓe leslese. E hitaande 2003, nde heɓi yamiroore rokkude [[Master degree|dipolomaaji master]], caggal nde nde jaɓi ƴeewndo Goomu ƴeewndo dipolomaaji jaŋde to Diiso Dowla, nde fuɗɗii ƴettude kanndidaaji dipolomaaji master. E hitaande 2008, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal heɓi njeenaari (straight-A) e nder tolno jaŋde leslesre, yuɓɓinaande e ministeer jaŋde. E lewru saawiyee 2013, duɗal jaaɓi haaɗtirde Zhangzhou wayli innde mum, wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde Minnan. == Njuɓɓudi njuɓɓudi == === Geebe === Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Zhangzhou Normal ina jogii 1 257 jannginoowo e gollotooɓe, heen 878 ko jannginooɓe karallaagal timmungal, tawi heen 236 ko porfeseeruuji walla porfeseeruuji jokkondirɗi. === Sifaa faculté === Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi hannde departemaaji walla duɗe 18, ko wayi no Departemaa Ɗemngal e Binndol Sinuwaa, Departemaa Ɗemɗe e Binndol Jananngol, Departemaa Hiisawal e Ganndal Humpito, e Duɗal Jaŋde caggal leydi. Duɗal ngal ina waɗi 47 porogaraam jaŋde leslesre e 12 porogaraam master e nder kala. == Tuugnorgal == i9hhztqsfub3ibnqw1cilozl3vlmjl3 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing 0 37968 157483 2026-03-26T14:26:25Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1333298514|Nanjing Normal University]]" 157483 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing''' ( '''NJNU''' ; Chinese) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu e nder diiwaan [[Nanjing]], [[Jiangsu|to]] leydi Siin. Nde jokkondiri ko e diiwaan Jiangsu, nde [[Ministry of Education of the People's Republic of China|ministeer jaŋde]] e laamu diiwaan oo mballiti nde. Duɗal jaaɓi [[Double First-Class Construction|-haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓaande mahngo]] e [[Project 211|eɓɓaande 211]] . Haa e hitaande 2020, NNU ina jogii duɗe tati to Nankin, woni Xianlin, Suiyuan, e Zijin . Ina waɗi 28 kolees e duɗe jaaɓi haaɗtirde tawi ina waɗi 18 369 almuudo jaŋde leslesre e 12 564 almuudo jaŋde leslesre, tawi heen 1 525 ko janngooɓe doktoraa. == Tariya == [[File:Bird's_view_of_Ginling_College.jpg|thumb|Yiyngo birniwol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ginling, gooto e ɗaɗi NNU]] Daartol duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing ina waawi rewrude e hitaande 1902 e sosde '''duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sanjiang''' (三江师范学堂). Sanjiang ko diiwaan daartol e nder laamu Qing, ko ina tolnoo e diiwanuuji tati e nder Siin hannde oo : Jiangsu, Jiangxi, e Anhui . Kolleeji ɗii ƴellitii haa ɗi ngonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Liangjiang, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanjing, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sun Yat-sen 4ɓo, Duɗal Jiangsu, Duɗal Catal, e Duɗal Nanjing e nder duuɓi capanɗe garooji ɗii. Iwdi goɗɗo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanjing Normal ko <nowiki><b id="mwSQ">Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanking</b></nowiki> ngal sosaa e hitaande 1888 hono Akademi Nanking, ngal ƴellitii haa wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanking keeriiɗo e hitaande 1910. Ko ngal duɗal gadanal e nder leydi Siin inniraangal e dow laabi "duɗal jaaɓi-haaɗtirde" e ɗemngal Engele, ngal winnditaa e Departemaa Jaŋde Dowla New York . E hitaande 1951, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanking e '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Ginling''', naatnaa e Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Nanking. == Kampus == [[File:NNU_Xianlin_Campus.jpg|thumb|Panorama duɗal NNU Xianlin gila e damal mawngal]] Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing Normal ina jogii duɗe tati e nder gure e gure teeru Nanjing, Siin . Nanjing inniraama e nder gure ɓurɗe waawde janngude e winndere nde ngam janngude caggal leydi e Quacquarelli Symonds e hitaande 2019. Ina jeyaa e laamorɗi nay mawɗi ɓooyɗi Siin e laamorgo hannde e nder diiwaan Jiangsu. === Suiyuan (duɗal jaaɓi haaɗtirde asliwal) === [[File:NNU_gate.jpg|thumb|Damal mawngal NNU Suiyuan Campus e mbaadi aada]] Kampus Suiyuan (随园校区) (122 Ninghai Rd, diiwaan Gulou) ko nokku daartol ɓooyɗo Koldaa Ginling, toɗɗaa ko "Nokku mawɗo daartol e pinal reenaaɗo to bannge ngenndi" Siin. Ko ɗoon woni galleeji keewɗi e galleeji Siin ɓooyɗi. === Xianlin (Duɗal mawngal) === Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Xianlin (仙林校区) (1 Wenyuan Rd, diiwaan Qixia), woni e nder [[Xianlin University City|wuro duɗal jaaɓi-haaɗtirde Xianlin]], ko kañum woni duɗal mawngal duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing. Sosaa ko e hitaande 2001, ko kañum woni duɗal ɓurngal hesɗude e mawnude. Nde ina waɗi 346,7 ektaar, nde feccii ko e pecce nay, fuɗnaange, hirnaange, worgo e fuɗnaange, tawi ko ɓuri heewde e almudɓe janngooɓe leslese ina njannga ɗoo. Defterdu mawndu wonndu e hakkunde duɗal ngal, ndu [[Zhu Jingwen|Zhu Jingwen ,]] walli, ko defterdu ɓurndu mawnude e mahdi wootiri e nder diiwaan Jiangsu. == Tuugnorgal == 8vgoyhizvehra73dk6wf7pjvi9zsemj 157484 157483 2026-03-26T14:26:50Z Pharouqenr 11142 157484 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing''' ( '''NJNU''' ; Chinese) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu e nder diiwaan [[Nanjing]], [[Jiangsu|to]] leydi Siin. Nde jokkondiri ko e diiwaan Jiangsu, nde [[Ministry of Education of the People's Republic of China|ministeer jaŋde]] e laamu diiwaan oo mballiti nde. Duɗal jaaɓi [[Double First-Class Construction|-haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓaande mahngo]] e [[Project 211|eɓɓaande 211]] . Haa e hitaande 2020, NNU ina jogii duɗe tati to Nankin, woni Xianlin, Suiyuan, e Zijin . Ina waɗi 28 kolees e duɗe jaaɓi haaɗtirde tawi ina waɗi 18 369 almuudo jaŋde leslesre e 12 564 almuudo jaŋde leslesre, tawi heen 1 525 ko janngooɓe doktoraa. == Tariya == [[File:Bird's_view_of_Ginling_College.jpg|thumb|Yiyngo birniwol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ginling, gooto e ɗaɗi NNU]] Daartol duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing ina waawi rewrude e hitaande 1902 e sosde '''duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sanjiang''' (三江师范学堂). Sanjiang ko diiwaan daartol e nder laamu Qing, ko ina tolnoo e diiwanuuji tati e nder Siin hannde oo : Jiangsu, Jiangxi, e Anhui . Kolleeji ɗii ƴellitii haa ɗi ngonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Liangjiang, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanjing, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sun Yat-sen 4ɓo, Duɗal Jiangsu, Duɗal Catal, e Duɗal Nanjing e nder duuɓi capanɗe garooji ɗii. Iwdi goɗɗo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanjing Normal ko <nowiki><b id="mwSQ">Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanking</b></nowiki> ngal sosaa e hitaande 1888 hono Akademi Nanking, ngal ƴellitii haa wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nanking keeriiɗo e hitaande 1910. Ko ngal duɗal gadanal e nder leydi Siin inniraangal e dow laabi "duɗal jaaɓi-haaɗtirde" e ɗemngal Engele, ngal winnditaa e Departemaa Jaŋde Dowla New York . E hitaande 1951, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanking e '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Ginling''', naatnaa e Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Nanking. == Kampus == [[File:NNU_Xianlin_Campus.jpg|thumb|Panorama duɗal NNU Xianlin gila e damal mawngal]] Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing Normal ina jogii duɗe tati e nder gure e gure teeru Nanjing, Siin . Nanjing inniraama e nder gure ɓurɗe waawde janngude e winndere nde ngam janngude caggal leydi e Quacquarelli Symonds e hitaande 2019. Ina jeyaa e laamorɗi nay mawɗi ɓooyɗi Siin e laamorgo hannde e nder diiwaan Jiangsu. === Suiyuan (duɗal jaaɓi haaɗtirde asliwal) === [[File:NNU_gate.jpg|thumb|Damal mawngal NNU Suiyuan Campus e mbaadi aada]] Kampus Suiyuan (随园校区) (122 Ninghai Rd, diiwaan Gulou) ko nokku daartol ɓooyɗo Koldaa Ginling, toɗɗaa ko "Nokku mawɗo daartol e pinal reenaaɗo to bannge ngenndi" Siin. Ko ɗoon woni galleeji keewɗi e galleeji Siin ɓooyɗi. === Xianlin (Duɗal mawngal) === Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Xianlin (仙林校区) (1 Wenyuan Rd, diiwaan Qixia), woni e nder [[Xianlin University City|wuro duɗal jaaɓi-haaɗtirde Xianlin]], ko kañum woni duɗal mawngal duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nanjing. Sosaa ko e hitaande 2001, ko kañum woni duɗal ɓurngal hesɗude e mawnude. Nde ina waɗi 346,7 ektaar, nde feccii ko e pecce nay, fuɗnaange, hirnaange, worgo e fuɗnaange, tawi ko ɓuri heewde e almudɓe janngooɓe leslese ina njannga ɗoo. Defterdu mawndu wonndu e hakkunde duɗal ngal, ndu [[Zhu Jingwen|Zhu Jingwen ,]] walli, ko defterdu ɓurndu mawnude e mahdi wootiri e nder diiwaan Jiangsu. == Tuugnorgal == msvek7qig9495eknkmvx9x3m71yp7bf Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang 0 37969 157485 2026-03-26T14:27:10Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328316192|Nanyang Normal University]]" 157485 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang Normal''' ko duɗal jaaɓi haaɗtirde ordinateer e nder diiwaan [[Henan]] . Nde sosaa ko e hitaande 1951 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang to diiwaan [[Henan]] . E hitaande 1958, nde artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang. E hitaande 2000, nde artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang Normal. E hitaande 2007, rewrude e ƴeewndo tolno janngingol leslesre to Ministeer Jaŋde, e hitaande 2011, nde jaɓaa wonde "Eɓɓaande ngenndiire heblo talanndeeji keertiiɗi – yuɓɓo dokkungo dipolomaaji baccalauréat ngam waɗde heblo almudɓe janngooɓe dipolomaaji master". E hitaande 2016, nde anndaa ko eɓɓoore seppo e nder diiwaan Henan. Sifaa karallaagal koleesuuji jaŋde leslesre jaɓaama e hitaande 2017 ngam wonde fedde rokkata dipolomaaji master.<ref> "About NYNU General Information". Archived from the original on 2019-04-20. Retrieved 2019-04-08.</ref> == Tariya == == Ƴeew kadi == * Laabi mawɗi ɗi Henan * Laabi mawɗi leydi Siin * Laabi mawɗi leydi Siin * Henan * Nanyang * Diiwaan Wolong * Diiwaan Wancheng * Duɗal karallaagal Nanyang * Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang * Koolaaɗo kuuɓal safaara Nanyang * [[Henan Polytechnic Institute|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Henan]] * [[Nanyang Vocational College of Agriculture|Koolaaɗo kuuɓal ndema Nanyang]] * Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde to Henan == Tuugnorgal == 29djc8lfqtlcpjjjji24veyktzq5dam 157486 157485 2026-03-26T14:27:33Z Pharouqenr 11142 157486 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang Normal''' ko duɗal jaaɓi haaɗtirde ordinateer e nder diiwaan [[Henan]] . Nde sosaa ko e hitaande 1951 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang to diiwaan [[Henan]] . E hitaande 1958, nde artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang. E hitaande 2000, nde artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang Normal. E hitaande 2007, rewrude e ƴeewndo tolno janngingol leslesre to Ministeer Jaŋde, e hitaande 2011, nde jaɓaa wonde "Eɓɓaande ngenndiire heblo talanndeeji keertiiɗi – yuɓɓo dokkungo dipolomaaji baccalauréat ngam waɗde heblo almudɓe janngooɓe dipolomaaji master". E hitaande 2016, nde anndaa ko eɓɓoore seppo e nder diiwaan Henan. Sifaa karallaagal koleesuuji jaŋde leslesre jaɓaama e hitaande 2017 ngam wonde fedde rokkata dipolomaaji master.<ref> "About NYNU General Information". Archived from the original on 2019-04-20. Retrieved 2019-04-08.</ref> == Tariya == == Ƴeew kadi == * Laabi mawɗi ɗi Henan * Laabi mawɗi leydi Siin * Laabi mawɗi leydi Siin * Henan * Nanyang * Diiwaan Wolong * Diiwaan Wancheng * Duɗal karallaagal Nanyang * Duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanyang * Koolaaɗo kuuɓal safaara Nanyang * [[Henan Polytechnic Institute|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Henan]] * [[Nanyang Vocational College of Agriculture|Koolaaɗo kuuɓal ndema Nanyang]] * Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde e duɗe jaaɓi haaɗtirde to Henan == Tuugnorgal == 52335x3kglr47vza4vqi18oq27jhco4 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo 0 37970 157487 2026-03-26T14:27:55Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1319222362|Northeast Normal University]]" 157487 wikitext text/x-wiki [[File:Northeast_normal_university_new_campus_garden_2011_07_27.jpg|thumb|260x260px|Kampus duɗal]] '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal to Fuɗnaange-rewo''' ( '''NENU''' ;东北师范大学) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal laamu to Changchun, Jilin, [[Ciina|Siin]] . Nde jokkondiri ko e Ministeer Jaŋde, nde ministeer Jaŋde e laamu yimɓe diiwaan Jilin mballiti nde. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓoore 211 e mahngo ɗiɗmo.<ref>2013 Ranking of Natural Science Research and Education of Universities in China.</ref>. == Tariya == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northeast Normal (NENU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal les njiimaandi toowndi ministeer jaŋde, suɓaama e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde dokkaaɗe ardaade e mahngo e nder "Eɓɓoore 211". Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, to wuro Changchun, e nder diiwaan Jilin, ina waɗi 1 500 000 meeteer kaaree, tawi heen 800 000 meeteer kaaree ko nokku mawɗo oo e 700 000 meeteer kaaree nokku keso oo. Ko adii NENU ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo, duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtidinngal gadanal ngal lannda kominist sosi to fuɗnaange-rewo Siin to Benxi, diiwaan Liaoning, e lewru feebariyee 1946. E hitaande 1949, duɗal ngal artiraa to wuro Changchun, ngal inniraa Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1950. == Njuɓɓudi == === Kolleeji e departemaaji === * Duɗal ganndal hakkille * Faculté jaŋde * Duɗal politik e sariya * Duɗal faggudu * Duɗal njulaagu * Duɗal ɗemngal e binndol Siin * Duɗal daartol e pinal * Duɗal ɗemɗe janane * Duɗal ganndal * Duɗal ganndal ñeeñal * Duɗal hiisa e limto * Duɗal ganndal ordinateer * Duɗal Software * Duɗal Fisik * Duɗal Kimiiya * Duɗal ganndal nguurndam * Koolaaɗo kuuɓal ganndal wuro e nokkuuji * Duɗal jaŋde ɓanndu * Duɗal ganndal jaayɗe * Duɗal jokkondiral hakkunde leyɗeele e Duɗal wiɗtooji marxism * Duɗal daartol siwil en ɓooyɓe (IHAC) NENU ina waɗi duɗe 19, 56 fannu jaŋde leslesre e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ina rokka 145 fannu jaŋde dipolomaaji MA, e 77 fannu Ph.D. degree keeriiɗo. Won fannuuji jeenay baawɗi rokkude dipolomaaji doktoraa, fannuuji 11 jogiiɗi nokkuuji R&D caggal doktoraa, fannuuji joy teeŋtuɗi Duɗal Jaŋde Toownde Ngenndiire, fannuuji jeegom e nder eɓɓooji mahngo fannuuji teeŋtuɗi " Tenth Five-Year Plan a1" ngenndiwal porogaraam fannu mawɗo e nder diiwaan Jilin. === Geebe === Jannginooɓe timmuɓe ina ngoodi 1297, tawi heen 354 ko porfeseeruuji, 429 ko porfeseeruuji jokkondirɗi e 272 ko Ph.D. toppitiiɓe. Ina woodi jannginoowo gooto to [[Chinese Academy of Sciences|Akademi ganndal Siin]], jannginoowo gooto to [[Third World Academy of Sciences|Akademi ganndal aduna tataɓo]] e terɗe 11 Goomu Dipolomaaji Jaŋde to Diiso Dowla. Yanti heen, ina woodi porfeseeruuji joy e nder "Porogaraam ganndo maayo Yangtze", gooto heɓi njeenaari [[Ho Leung Ho Lee]], nayi keɓi njeenaari sukaaɓe ɓurndi moƴƴude e nder leydi ndii, joy keɓi sukaaɓe e duuɓi hakkundeeji ɓurɗi waawde, porfeseeruuji tati cuɓaaɗi ngam "Programme teemedere annduɓe Siin development of the national Acmy 25 jannginooɓe cuɓaaɓe e porogaraam mahngo gollotooɓe e ministeer jaŋde, e jannginooɓe ɗiɗo tedduɓe to bannge dowri, 14 terɗe goomu toppitiingu jaŋde toownde e yimɓe 13 teskinɓe e nder njuɓɓudi jaŋde kadi. == Tuugnorgal == 6b31v9sy3m3n5nz9jkel83twa7we289 157489 157487 2026-03-26T14:28:17Z Pharouqenr 11142 157489 wikitext text/x-wiki {{Databox}}[[File:Northeast_normal_university_new_campus_garden_2011_07_27.jpg|thumb|260x260px|Kampus duɗal]] '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal to Fuɗnaange-rewo''' ( '''NENU''' ;东北师范大学) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal laamu to Changchun, Jilin, [[Ciina|Siin]] . Nde jokkondiri ko e Ministeer Jaŋde, nde ministeer Jaŋde e laamu yimɓe diiwaan Jilin mballiti nde. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓoore 211 e mahngo ɗiɗmo.<ref>2013 Ranking of Natural Science Research and Education of Universities in China.</ref>. == Tariya == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northeast Normal (NENU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde toowngal les njiimaandi toowndi ministeer jaŋde, suɓaama e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde dokkaaɗe ardaade e mahngo e nder "Eɓɓoore 211". Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal, to wuro Changchun, e nder diiwaan Jilin, ina waɗi 1 500 000 meeteer kaaree, tawi heen 800 000 meeteer kaaree ko nokku mawɗo oo e 700 000 meeteer kaaree nokku keso oo. Ko adii NENU ko Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo, duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtidinngal gadanal ngal lannda kominist sosi to fuɗnaange-rewo Siin to Benxi, diiwaan Liaoning, e lewru feebariyee 1946. E hitaande 1949, duɗal ngal artiraa to wuro Changchun, ngal inniraa Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1950. == Njuɓɓudi == === Kolleeji e departemaaji === * Duɗal ganndal hakkille * Faculté jaŋde * Duɗal politik e sariya * Duɗal faggudu * Duɗal njulaagu * Duɗal ɗemngal e binndol Siin * Duɗal daartol e pinal * Duɗal ɗemɗe janane * Duɗal ganndal * Duɗal ganndal ñeeñal * Duɗal hiisa e limto * Duɗal ganndal ordinateer * Duɗal Software * Duɗal Fisik * Duɗal Kimiiya * Duɗal ganndal nguurndam * Koolaaɗo kuuɓal ganndal wuro e nokkuuji * Duɗal jaŋde ɓanndu * Duɗal ganndal jaayɗe * Duɗal jokkondiral hakkunde leyɗeele e Duɗal wiɗtooji marxism * Duɗal daartol siwil en ɓooyɓe (IHAC) NENU ina waɗi duɗe 19, 56 fannu jaŋde leslesre e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ina rokka 145 fannu jaŋde dipolomaaji MA, e 77 fannu Ph.D. degree keeriiɗo. Won fannuuji jeenay baawɗi rokkude dipolomaaji doktoraa, fannuuji 11 jogiiɗi nokkuuji R&D caggal doktoraa, fannuuji joy teeŋtuɗi Duɗal Jaŋde Toownde Ngenndiire, fannuuji jeegom e nder eɓɓooji mahngo fannuuji teeŋtuɗi " Tenth Five-Year Plan a1" ngenndiwal porogaraam fannu mawɗo e nder diiwaan Jilin. === Geebe === Jannginooɓe timmuɓe ina ngoodi 1297, tawi heen 354 ko porfeseeruuji, 429 ko porfeseeruuji jokkondirɗi e 272 ko Ph.D. toppitiiɓe. Ina woodi jannginoowo gooto to [[Chinese Academy of Sciences|Akademi ganndal Siin]], jannginoowo gooto to [[Third World Academy of Sciences|Akademi ganndal aduna tataɓo]] e terɗe 11 Goomu Dipolomaaji Jaŋde to Diiso Dowla. Yanti heen, ina woodi porfeseeruuji joy e nder "Porogaraam ganndo maayo Yangtze", gooto heɓi njeenaari [[Ho Leung Ho Lee]], nayi keɓi njeenaari sukaaɓe ɓurndi moƴƴude e nder leydi ndii, joy keɓi sukaaɓe e duuɓi hakkundeeji ɓurɗi waawde, porfeseeruuji tati cuɓaaɗi ngam "Programme teemedere annduɓe Siin development of the national Acmy 25 jannginooɓe cuɓaaɓe e porogaraam mahngo gollotooɓe e ministeer jaŋde, e jannginooɓe ɗiɗo tedduɓe to bannge dowri, 14 terɗe goomu toppitiingu jaŋde toownde e yimɓe 13 teskinɓe e nder njuɓɓudi jaŋde kadi. == Tuugnorgal == 9yfi504vpyn97me79ixs73kijrf69y4 Fragmenta Valesiana 0 37971 157488 2026-03-26T14:28:08Z Galadima002 13879 Created page with "Fragmenta Valesiana ko innde rokkaande pecce binndi Roomnaaɓe ɗe Cassius Dio winndi, cirƴaaɗe e nder binndooɓe ceertuɓe, annduɓe, grammar, lexicographe ekn, ɗe Henri de Valois moofti. == Tuugnorgal ==" 157488 wikitext text/x-wiki Fragmenta Valesiana ko innde rokkaande pecce binndi Roomnaaɓe ɗe Cassius Dio winndi, cirƴaaɗe e nder binndooɓe ceertuɓe, annduɓe, grammar, lexicographe ekn, ɗe Henri de Valois moofti. == Tuugnorgal == iug0hiuucj8v01qoa7h9kc9undc4v6r Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Fuɗnaange-rewo 0 37972 157490 2026-03-26T14:28:49Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339627675|Northwest Normal University]]" 157490 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Lanzhou, e nder diiwaan Gansu to [[Ciina|leydi Siin]] . Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina yamiri e Diiso Dowlaaji Dentuɗi laamu hakkundeejo leydi Siin ngam rokkude dipolomaaji associate, dipolomaaji baccalauréat, dipolomaaji master, e dipolomaaji doktoraa e nder ko ɓuri 80 fannu.<ref>Northwest Normal University". Study in China : China University Admission. Retrieved 2024-10-14.</ref> == Tariya == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal (NWNU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder mahngo laamu yimɓe diiwaan Gansu e ministeer jaŋde Siin. Kadi ina jeyaa e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 14 ɗe laamu nguu wallitta to hirnaange Siin. Ko adii NWNU ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping, ngal ummorii ko e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Metropolitan sosaangal e hitaande 1902. Caggal "Kewu 7 sulyee" hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Beiping Normal naati e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping e Duɗal Innjiniyaaruuji Beiyang. Koolaaɗo kuuɓal keso oo innitiraa ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dental Fuɗnaange-rewo, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping Normal feewni hoore mum e les njiimaandi duɗal toowngal jokkondirngal e wonti jeytaare e hitaande 1939 caggal nde innde mum wayli innde mum wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1941. Ko adii 1958, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Normal ke the Northwest njuɓɓudi ministeer jaŋde. [[File:Dunhuang_College,_Northwest_Normal_University_(20230917183749).jpg|thumb|Koolaaɗo kuuɓal Dunhuang to NWNU]] E hitaande 1985, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal sosi nokku janngirde jannginooɓe leƴƴi pamari to Northwest to bannge ministeer jaŋde, tawi njuɓɓudi laamu ina waɗi "Plaques ɗiɗi, Goomu Ardorde Gooto". E hitaande 1987, nokku janngirde jannginooɓe Tibet e les njiimaandi Diiso doosɗe sosaa e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E nder ballal ministeer jaŋde, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosii duɗe e juɓɓule keewɗe ko wayi no nokku wiɗto ngam moƴƴinde jaŋde leslesre, nokku wiɗto ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e jaŋde leslesre (Base Nationale de Construction de Training Teachers of Teachers of National for Voica). Jaŋde ɓalliwal, Base janngingol Mentors ngam Ministeer Jaŋde, Laboratoori Key ngam kaɓirɗe Makromolekul Eko-Environmental, e Base Jaŋde Ɗemngal e Pinal Sinuwaa NWNU. Fotde 180 000 almuudo njaltii e NWNU gila nde heɓi jeytaare mum. Winnditaade Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi 31 diiwaan (gure e diiwanuuji autonomiiji) e limoore janngooɓe ɓee ina tolnoo e 35 200 jooni, tawi heen 5600 ko janngooɓe caggal leydi e safrooɓe, 16 900 janngooɓe leslese, e 12 700 janngooɓe mawɓe. NWNU fuɗɗiima eɓɓooji 5 ngam moƴƴinde jaŋde leslesre e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde. 3frblrj4pjo2jqqb85too7ljdbc7pg9 157491 157490 2026-03-26T14:29:10Z Pharouqenr 11142 157491 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Lanzhou, e nder diiwaan Gansu to [[Ciina|leydi Siin]] . Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina yamiri e Diiso Dowlaaji Dentuɗi laamu hakkundeejo leydi Siin ngam rokkude dipolomaaji associate, dipolomaaji baccalauréat, dipolomaaji master, e dipolomaaji doktoraa e nder ko ɓuri 80 fannu.<ref>Northwest Normal University". Study in China : China University Admission. Retrieved 2024-10-14.</ref> == Tariya == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal (NWNU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder mahngo laamu yimɓe diiwaan Gansu e ministeer jaŋde Siin. Kadi ina jeyaa e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 14 ɗe laamu nguu wallitta to hirnaange Siin. Ko adii NWNU ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping, ngal ummorii ko e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Metropolitan sosaangal e hitaande 1902. Caggal "Kewu 7 sulyee" hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Beiping Normal naati e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping e Duɗal Innjiniyaaruuji Beiyang. Koolaaɗo kuuɓal keso oo innitiraa ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dental Fuɗnaange-rewo, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping Normal feewni hoore mum e les njiimaandi duɗal toowngal jokkondirngal e wonti jeytaare e hitaande 1939 caggal nde innde mum wayli innde mum wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1941. Ko adii 1958, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Normal ke the Northwest njuɓɓudi ministeer jaŋde. [[File:Dunhuang_College,_Northwest_Normal_University_(20230917183749).jpg|thumb|Koolaaɗo kuuɓal Dunhuang to NWNU]] E hitaande 1985, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal sosi nokku janngirde jannginooɓe leƴƴi pamari to Northwest to bannge ministeer jaŋde, tawi njuɓɓudi laamu ina waɗi "Plaques ɗiɗi, Goomu Ardorde Gooto". E hitaande 1987, nokku janngirde jannginooɓe Tibet e les njiimaandi Diiso doosɗe sosaa e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E nder ballal ministeer jaŋde, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosii duɗe e juɓɓule keewɗe ko wayi no nokku wiɗto ngam moƴƴinde jaŋde leslesre, nokku wiɗto ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e jaŋde leslesre (Base Nationale de Construction de Training Teachers of Teachers of National for Voica). Jaŋde ɓalliwal, Base janngingol Mentors ngam Ministeer Jaŋde, Laboratoori Key ngam kaɓirɗe Makromolekul Eko-Environmental, e Base Jaŋde Ɗemngal e Pinal Sinuwaa NWNU. Fotde 180 000 almuudo njaltii e NWNU gila nde heɓi jeytaare mum. Winnditaade Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi 31 diiwaan (gure e diiwanuuji autonomiiji) e limoore janngooɓe ɓee ina tolnoo e 35 200 jooni, tawi heen 5600 ko janngooɓe caggal leydi e safrooɓe, 16 900 janngooɓe leslese, e 12 700 janngooɓe mawɓe. NWNU fuɗɗiima eɓɓooji 5 ngam moƴƴinde jaŋde leslesre e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde. == Manazarta == ghl6uw2zkhsgl72ph7ichfa9fm9ps2r 157492 157491 2026-03-26T14:29:26Z Pharouqenr 11142 157492 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Fuɗnaange-rewo''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu to Lanzhou, e nder diiwaan Gansu to [[Ciina|leydi Siin]] . Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina yamiri e Diiso Dowlaaji Dentuɗi laamu hakkundeejo leydi Siin ngam rokkude dipolomaaji associate, dipolomaaji baccalauréat, dipolomaaji master, e dipolomaaji doktoraa e nder ko ɓuri 80 fannu.<ref>Northwest Normal University". Study in China : China University Admission. Retrieved 2024-10-14.</ref> == Tariya == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal (NWNU) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder mahngo laamu yimɓe diiwaan Gansu e ministeer jaŋde Siin. Kadi ina jeyaa e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 14 ɗe laamu nguu wallitta to hirnaange Siin. Ko adii NWNU ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping, ngal ummorii ko e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Metropolitan sosaangal e hitaande 1902. Caggal "Kewu 7 sulyee" hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Beiping Normal naati e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping e Duɗal Innjiniyaaruuji Beiyang. Koolaaɗo kuuɓal keso oo innitiraa ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dental Fuɗnaange-rewo, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Beiping Normal feewni hoore mum e les njiimaandi duɗal toowngal jokkondirngal e wonti jeytaare e hitaande 1939 caggal nde innde mum wayli innde mum wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo e hitaande 1941. Ko adii 1958, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Normal ke the Northwest njuɓɓudi ministeer jaŋde. [[File:Dunhuang_College,_Northwest_Normal_University_(20230917183749).jpg|thumb|Koolaaɗo kuuɓal Dunhuang to NWNU]] E hitaande 1985, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Northwest Normal sosi nokku janngirde jannginooɓe leƴƴi pamari to Northwest to bannge ministeer jaŋde, tawi njuɓɓudi laamu ina waɗi "Plaques ɗiɗi, Goomu Ardorde Gooto". E hitaande 1987, nokku janngirde jannginooɓe Tibet e les njiimaandi Diiso doosɗe sosaa e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E nder ballal ministeer jaŋde, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal sosii duɗe e juɓɓule keewɗe ko wayi no nokku wiɗto ngam moƴƴinde jaŋde leslesre, nokku wiɗto ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e ƴellitaare jaŋde leƴƴi pamari to bannge worgo-fuɗnaange, nokku toppitiiɗo ko fayti e jaŋde leslesre (Base Nationale de Construction de Training Teachers of Teachers of National for Voica). Jaŋde ɓalliwal, Base janngingol Mentors ngam Ministeer Jaŋde, Laboratoori Key ngam kaɓirɗe Makromolekul Eko-Environmental, e Base Jaŋde Ɗemngal e Pinal Sinuwaa NWNU. Fotde 180 000 almuudo njaltii e NWNU gila nde heɓi jeytaare mum. Winnditaade Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi 31 diiwaan (gure e diiwanuuji autonomiiji) e limoore janngooɓe ɓee ina tolnoo e 35 200 jooni, tawi heen 5600 ko janngooɓe caggal leydi e safrooɓe, 16 900 janngooɓe leslese, e 12 700 janngooɓe mawɓe. NWNU fuɗɗiima eɓɓooji 5 ngam moƴƴinde jaŋde leslesre e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde. == Manazarta == 1yia7ebmblepw9lyl6abg1xo28n8kpj Duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu 0 37973 157493 2026-03-26T14:29:50Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1333654961|Qilu Normal University]]" 157493 wikitext text/x-wiki Lixia e Zhangqiu ko cuuɗi ɗiɗi ɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu Normal College, ɗi fotde 1 300 ektaar, ɗi njaajeendi mum en ko 221 000 meeteer kaaree.<ref> 中国"超级"大学:中国大学最新、最全数据及精要注评 (in Chinese). BEIJING BOOK CO. INC. 2006. p. 42. <nowiki>ISBN 978-7-999022-94-7</nowiki>. Retrieved 2024-09-11.</ref> == Tariya == E lewru suwee 1948, duɗal jaaɓi haaɗtirde Shandong ( Chinese ) sosaa. E lewru Yarkomaa 1949, duɗal ngal wayli innde mum, wonti duɗal Kadre Njuɓɓudi Jaŋde Shandong.E lewru Seeɗto 1950, innde duɗal ngal waylaa, wonti Kursus jannginooɓe duɗal hakkundeewal Shandong. E hitaande 1953, innde duɗal ngal waylaama wonti Duɗal Jaŋde Jannginooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shandong.Duɗal ngal feccii ko e pecce ɗiɗi e hitaande 1956 : Duɗal janngingol jannginooɓe jaawngal e nder diiwaan Shandong e Duɗal Jaŋde Kadre Jaŋde e nder diiwaan Shandong 1957. Ko duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong woni innde duɗal ngal. E hitaande 1957, duɗal ngal innitiraa ko duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong. E lewru feebariyee 1958, duɗal ngal e duɗal jaŋde diiwaan Shandong kawri ngam sosde duɗal jaŋde diiwaan Shandong. E hitaande 1960, duɗal ngal innitiraa Duɗal Jaŋde Shandong. E fuɗɗoode hitaande 1966, duɗal ngal innitiraa Duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong. E lewru suwee 1978, duɗal ngal innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Shandong. Duɗal ngal innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu, ngal waɗii peewnugol e lewru abriil 2010. To Pekin ñalnde 21 marse 2024, Duɗal ngenndiwal ƴeewndo koode to Akademi ganndal Siin e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Qilu Normal mbaɗii nanondiral ngam sosde « nokku wiɗto kuuɓtodinɗo gite asamaan Siin » ( Chinese ko). == Tuugnorgal == icqc1dfmc8pmmfhjg2jy336eaaga7z4 157494 157493 2026-03-26T14:30:13Z Pharouqenr 11142 157494 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Lixia e Zhangqiu ko cuuɗi ɗiɗi ɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu Normal College, ɗi fotde 1 300 ektaar, ɗi njaajeendi mum en ko 221 000 meeteer kaaree.<ref> 中国"超级"大学:中国大学最新、最全数据及精要注评 (in Chinese). BEIJING BOOK CO. INC. 2006. p. 42. <nowiki>ISBN 978-7-999022-94-7</nowiki>. Retrieved 2024-09-11.</ref> == Tariya == E lewru suwee 1948, duɗal jaaɓi haaɗtirde Shandong ( Chinese ) sosaa. E lewru Yarkomaa 1949, duɗal ngal wayli innde mum, wonti duɗal Kadre Njuɓɓudi Jaŋde Shandong.E lewru Seeɗto 1950, innde duɗal ngal waylaa, wonti Kursus jannginooɓe duɗal hakkundeewal Shandong. E hitaande 1953, innde duɗal ngal waylaama wonti Duɗal Jaŋde Jannginooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shandong.Duɗal ngal feccii ko e pecce ɗiɗi e hitaande 1956 : Duɗal janngingol jannginooɓe jaawngal e nder diiwaan Shandong e Duɗal Jaŋde Kadre Jaŋde e nder diiwaan Shandong 1957. Ko duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong woni innde duɗal ngal. E hitaande 1957, duɗal ngal innitiraa ko duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong. E lewru feebariyee 1958, duɗal ngal e duɗal jaŋde diiwaan Shandong kawri ngam sosde duɗal jaŋde diiwaan Shandong. E hitaande 1960, duɗal ngal innitiraa Duɗal Jaŋde Shandong. E fuɗɗoode hitaande 1966, duɗal ngal innitiraa Duɗal jannginooɓe e nder diiwaan Shandong. E lewru suwee 1978, duɗal ngal innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Shandong. Duɗal ngal innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Qilu, ngal waɗii peewnugol e lewru abriil 2010. To Pekin ñalnde 21 marse 2024, Duɗal ngenndiwal ƴeewndo koode to Akademi ganndal Siin e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Qilu Normal mbaɗii nanondiral ngam sosde « nokku wiɗto kuuɓtodinɗo gite asamaan Siin » ( Chinese ko). == Tuugnorgal == jm6371t4deq73v2qiwkesy62ueqwqeq Duɗal jaaɓi haaɗtirde Qinghai 0 37974 157495 2026-03-26T14:30:32Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1303886975|Qinghai Normal University]]" 157495 wikitext text/x-wiki [[File:Qinghai_Normal_University,_Chengxi_campus_(20230927091724).jpg|thumb|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Chengxi]] '''Qinghai Normal University''' (simplified Chinese: 青海师范大学; traditional Chinese: 青海師範大學; pinyin: Qīnghǎi Shīfàn Dàxué) is a university in [[Xining]], [[Qinghai]], [[Ciina|China]]. Founded in 1956, it lies on the [[Huangshui River]] and has 2 colleges, 14 departments, 3 branches and a research institute. == Tuugnorgal == * [http://210.27.144.79/engver/englishv.htm Lowre laawɗunde] Archived b6p7flygp223dnv6a4qtdx428aszcyl 157496 157495 2026-03-26T14:30:53Z Pharouqenr 11142 157496 wikitext text/x-wiki {{Databox}}[[File:Qinghai_Normal_University,_Chengxi_campus_(20230927091724).jpg|thumb|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Chengxi]] '''Qinghai Normal University''' (simplified Chinese: 青海师范大学; traditional Chinese: 青海師範大學; pinyin: Qīnghǎi Shīfàn Dàxué) is a university in [[Xining]], [[Qinghai]], [[Ciina|China]]. Founded in 1956, it lies on the [[Huangshui River]] and has 2 colleges, 14 departments, 3 branches and a research institute. == Tuugnorgal == * [http://210.27.144.79/engver/englishv.htm Lowre laawɗunde] Archived 5nwxlz1103mtogilyp3a3vkpoytdva5 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou 0 37975 157497 2026-03-26T14:31:23Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1321812072|Quanzhou Normal University]]" 157497 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu tawaangal to Quanzhou, e nder diiwaan Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]]. == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1958. Ko adii ɗuum, ngal anndiranoo ko '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou''' . == Wakere == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Quanzhou Normal ina jogii almudɓe ko ina tolnoo e 10 000, ina rokka fotde 100 porogaraam jaŋde e nder duɗe jeenay. Hakke gollotooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina tolnoo e 1 000 neɗɗo, tawi heen 600 ko jannginooɓe, tawi heen 180 ko porfeseeruuji e porfeseeruuji jokkondirɗi. Duɗal ngal ina waɗi 1300 mu (ko ina ɓura 86 ektaar). Defterdu nduu ina waɗi ko ina ɓura miliyoŋ deftere e kaɓirɗe binndaaɗe e 800 000 deftere keertinnde.<ref>Welcome to Quanzhou Normal University 框". Archived from the original on 2007-08-10. Retrieved 2007-08-04.</ref> Ko ɗum woni mbaydi duɗe e departemaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou Normal. {| class="wikitable" !Duɗe ! Departemaaji |- | Duɗal Software | Departemaa Innjiniyaaruuji Software<br /><br /><br /><br /> Departemaa Animaasiyoŋ |- | Duɗal ganndal neɗɗankaagal | Departemaa Siin<br /><br /><br /><br /> Departemaa sariya e ganndal politik<br /><br /><br /><br /> Departemaa daartol e renndo<br /><br /><br /><br /> Departemaa Jaayndeyaagal<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol Marxism e Leninism |- | Duɗal ganndal | Departemaa Hiisawal<br /><br /><br /><br /> Departemaa Fisik<br /><br /><br /><br /> Departemaa ganndal ordinateer<br /><br /><br /><br /> Departemaa humpito e hiisa faggudu<br /><br /><br /><br /> Departemaa ganndal kuuɓtodinngal |- | Duɗal gannde ngalu e nokkuuji | Departemaa Kimiiya<br /><br /><br /><br /> Departemaa Geogaraafi<br /><br /><br /><br /> Departemaa Biyoloji |- | Duɗal ɗemɗe janane | Departemaa ɗemngal Engele<br /><br /><br /><br /> Departemaa Koldaa Engele<br /><br /><br /><br /> Departemaa Engele hakkunde leyɗeele |- | Duɗal njulaagu e karallaagal kumpital | Departemaa faggudu<br /><br /><br /><br /> Departemaa njuɓɓudi<br /><br /><br /><br /> Departemaa njulaagu elektoronik |- | Duɗal ganndal | Departemaa Miijo<br /><br /><br /><br /> Departemaa ñeeñal<br /><br /><br /><br /> Departemaa Nanyin<br /><br /><br /><br /> Janngingol Naalankaagal kuuɓtodinngal |- | Duɗal ganndal jaŋde | Departemaa jaŋde leslesre e jaŋde keeriinde<br /><br /><br /><br /> Departemaa karallaagal jaŋde jamaanu<br /><br /><br /><br /> Departemaa jaŋde leslesre<br /><br /><br /><br /> Taƴre jaŋde e laabi janngingol<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol pedagogi e Psychologie |- | Duɗal jaŋde toownde | Taƴre janngingol naalankaagal<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol ganndal |- | Duɗal Jaŋde Toownde | Nokku janngingol karte<br /><br /><br /><br /> Nokku janngirde jannginooɓe<br /><br /><br /><br /> Nokku jaŋde mawɓe |- | Jaŋde ɓanndu e jannginde | Taƴre janngingol jaŋde ɓanndu |- |} == Tuugnorgal == j98ild2s0p1u1aiv39o8uxo89yrupgg 157498 157497 2026-03-26T14:32:03Z Pharouqenr 11142 157498 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu tawaangal to Quanzhou, e nder diiwaan Fujian, [[Ciina|to leydi Siin]]. == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e hitaande 1958. Ko adii ɗuum, ngal anndiranoo ko '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou''' . == Wakere == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Quanzhou Normal ina jogii almudɓe ko ina tolnoo e 10 000, ina rokka fotde 100 porogaraam jaŋde e nder duɗe jeenay. Hakke gollotooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina tolnoo e 1 000 neɗɗo, tawi heen 600 ko jannginooɓe, tawi heen 180 ko porfeseeruuji e porfeseeruuji jokkondirɗi. Duɗal ngal ina waɗi 1300 mu (ko ina ɓura 86 ektaar). Defterdu nduu ina waɗi ko ina ɓura miliyoŋ deftere e kaɓirɗe binndaaɗe e 800 000 deftere keertinnde.<ref>Welcome to Quanzhou Normal University 框". Archived from the original on 2007-08-10. Retrieved 2007-08-04.</ref> Ko ɗum woni mbaydi duɗe e departemaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Quanzhou Normal. {| class="wikitable" !Duɗe ! Departemaaji |- | Duɗal Software | Departemaa Innjiniyaaruuji Software<br /><br /><br /><br /> Departemaa Animaasiyoŋ |- | Duɗal ganndal neɗɗankaagal | Departemaa Siin<br /><br /><br /><br /> Departemaa sariya e ganndal politik<br /><br /><br /><br /> Departemaa daartol e renndo<br /><br /><br /><br /> Departemaa Jaayndeyaagal<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol Marxism e Leninism |- | Duɗal ganndal | Departemaa Hiisawal<br /><br /><br /><br /> Departemaa Fisik<br /><br /><br /><br /> Departemaa ganndal ordinateer<br /><br /><br /><br /> Departemaa humpito e hiisa faggudu<br /><br /><br /><br /> Departemaa ganndal kuuɓtodinngal |- | Duɗal gannde ngalu e nokkuuji | Departemaa Kimiiya<br /><br /><br /><br /> Departemaa Geogaraafi<br /><br /><br /><br /> Departemaa Biyoloji |- | Duɗal ɗemɗe janane | Departemaa ɗemngal Engele<br /><br /><br /><br /> Departemaa Koldaa Engele<br /><br /><br /><br /> Departemaa Engele hakkunde leyɗeele |- | Duɗal njulaagu e karallaagal kumpital | Departemaa faggudu<br /><br /><br /><br /> Departemaa njuɓɓudi<br /><br /><br /><br /> Departemaa njulaagu elektoronik |- | Duɗal ganndal | Departemaa Miijo<br /><br /><br /><br /> Departemaa ñeeñal<br /><br /><br /><br /> Departemaa Nanyin<br /><br /><br /><br /> Janngingol Naalankaagal kuuɓtodinngal |- | Duɗal ganndal jaŋde | Departemaa jaŋde leslesre e jaŋde keeriinde<br /><br /><br /><br /> Departemaa karallaagal jaŋde jamaanu<br /><br /><br /><br /> Departemaa jaŋde leslesre<br /><br /><br /><br /> Taƴre jaŋde e laabi janngingol<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol pedagogi e Psychologie |- | Duɗal jaŋde toownde | Taƴre janngingol naalankaagal<br /><br /><br /><br /> Taƴre janngingol ganndal |- | Duɗal Jaŋde Toownde | Nokku janngingol karte<br /><br /><br /><br /> Nokku janngirde jannginooɓe<br /><br /><br /><br /> Nokku jaŋde mawɓe |- | Jaŋde ɓanndu e jannginde | Taƴre janngingol jaŋde ɓanndu |- |} == Tuugnorgal == fp1rjpr195g9cz82z79gr9hzei2uo2u Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai 0 37976 157499 2026-03-26T14:32:28Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1340510391|Shanghai Normal University]]" 157499 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai''' ( '''SHNU''' ) ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde wiɗto renndo to Shanghai, [[Ciina|Siin]] . SHNU ina jeyaa e Duɗe Jaaɓi-haaɗtirde tati mawɗe (上海市重点大学) (Wondude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai ngam Ganndal e Karallaagal ) to Shanghai, ɗe laamu wuro Shanghai wallitta no feewi. SHNU ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtodinngal, jogingal geɗe teeŋtuɗe e heblo jannginooɓe e doole keewɗe e nder gannde kese. SHNU ina tawtoree e peewnugol jaŋde to Shanghai (上海市教育综合改革) kadi ko ministeer jaŋde leydi Siin e laamu wuro Shanghai (屁部) mballiti e mahdi. SHNU ina jeyaa kadi e peeje 111 (111计划), eɓɓoore mahngo ngenndiwal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde (国家建设高水平大学公派研究生项目), e Porogaraam Jaŋde Siin hakkunde leyɗeele Ad (中国政府奖学来华留学生接收院校).<ref>Academic Ranking of World Universities in Mathematics - 2015 | 2015 Top 200 Universities in Mathematics | ARWU-SUBJECT 2015". Shanghairanking.com. Retrieved 2019-09-08.</ref> Sosaa ko e hitaande 1954, ndeen SHNU innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shanghai. E hitaande 1956 nde yaajtinaa haa wonti duɗe ɗiɗi, Duɗal Jannginooɓe Shanghai No. 1 e Duɗal Jannginooɓe Shanghai No. 2. Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, duɗe ɗiɗi ɗee kawraa, mbaɗti waɗde duɗal jannginooɓe Shanghai. E hitaande 1981, SHNU wonti fedde adannde e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Siin jaɓaaɗe rokkude dipolomaaji master, e hitaande 1986, SHNU heɓi kaayitaaji ngam jaɓde ɗaɓɓooɓe dipolomaaji doktoor. Tuggi 1972 haa 1978, nde anndiranoo ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai Normal caggal nde nde hawri e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 4 goɗɗe. E hitaande 1978, nde artiraa e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai, nde inniraa Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai e hitaande 1984. Nde hawri e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Karallaagal Shanghai e lewru Oktoobar 1994 ngam sosde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai kesal, ngal innde mum laawɗunde e ɗemngal Engele waylaa wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai Normal F97 E lewru ut 2003, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii e nder doggol ɗeeɗoo geɗe ngam wonde leslese mum : Duɗal jannginooɓe Shanghai, Departemaa Sanitaaji e Cellal Aadee Duɗal Jannginooɓe Huangling, Duɗal Naalankaagal Shanghai Xingzhi, e Duɗal Turism Shanghai. Ina tawee kadi e SHNU, e nder woɗɓe, nokku janngirde jannginooɓe Shanghai, nokku janngirde jannginooɓe kolees Shanghai, e Departemaa toppitiiɗo binndanɗe janngirɗe (Abstracts académiques des Arts Libéraux des Journaux de Collège). == Reende talannde == Hannde, SHNU ina jogii fotde 20 000 almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, 8 000 almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, e 2700 almuudo hakkunde leyɗeele. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal waɗii jokkondiral e gostondiral e 311 duɗal jaaɓi-haaɗtirde e duɗe pinal e jaŋde e nder 40 leydi e diiwanuuji. Duɗal ngal ina jogii 10 porogaraamuuji dipolomaaji ɗi Siin e leyɗeele goɗɗe njuɓɓinta, ɗi SHNU e duɗe jaaɓi haaɗtirde ummoriiɗe Amerik, Angalteer, Almaañ, Pays-Bas, Riisi, e Farayse mballi. Yeru, SHNU ina rokka porogaraamuuji dipolomaaji ɗiɗi e ballondiral e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Amerik ko wayi no [[University of Dayton|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Dayton]], [[Colorado State University|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Colorado State]], [[University of Georgia|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Georgia]], [[University of Wyoming|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Wyoming]], [[Chapman University|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Chapman]], e [[University of Kansas|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kansas]]. == Tuugnorgal == h8zggcgy5j45yxlaykx4is6btblrfzd 157500 157499 2026-03-26T14:32:45Z Pharouqenr 11142 157500 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanghai''' ( '''SHNU''' ) ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde wiɗto renndo to Shanghai, [[Ciina|Siin]] . SHNU ina jeyaa e Duɗe Jaaɓi-haaɗtirde tati mawɗe (上海市重点大学) (Wondude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai ngam Ganndal e Karallaagal ) to Shanghai, ɗe laamu wuro Shanghai wallitta no feewi. SHNU ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde kuuɓtodinngal, jogingal geɗe teeŋtuɗe e heblo jannginooɓe e doole keewɗe e nder gannde kese. SHNU ina tawtoree e peewnugol jaŋde to Shanghai (上海市教育综合改革) kadi ko ministeer jaŋde leydi Siin e laamu wuro Shanghai (屁部) mballiti e mahdi. SHNU ina jeyaa kadi e peeje 111 (111计划), eɓɓoore mahngo ngenndiwal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde (国家建设高水平大学公派研究生项目), e Porogaraam Jaŋde Siin hakkunde leyɗeele Ad (中国政府奖学来华留学生接收院校).<ref>Academic Ranking of World Universities in Mathematics - 2015 | 2015 Top 200 Universities in Mathematics | ARWU-SUBJECT 2015". Shanghairanking.com. Retrieved 2019-09-08.</ref> Sosaa ko e hitaande 1954, ndeen SHNU innitiraa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shanghai. E hitaande 1956 nde yaajtinaa haa wonti duɗe ɗiɗi, Duɗal Jannginooɓe Shanghai No. 1 e Duɗal Jannginooɓe Shanghai No. 2. Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, duɗe ɗiɗi ɗee kawraa, mbaɗti waɗde duɗal jannginooɓe Shanghai. E hitaande 1981, SHNU wonti fedde adannde e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Siin jaɓaaɗe rokkude dipolomaaji master, e hitaande 1986, SHNU heɓi kaayitaaji ngam jaɓde ɗaɓɓooɓe dipolomaaji doktoor. Tuggi 1972 haa 1978, nde anndiranoo ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai Normal caggal nde nde hawri e duɗe jaaɓi-haaɗtirde 4 goɗɗe. E hitaande 1978, nde artiraa e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai, nde inniraa Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai e hitaande 1984. Nde hawri e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Karallaagal Shanghai e lewru Oktoobar 1994 ngam sosde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Jannginooɓe Shanghai kesal, ngal innde mum laawɗunde e ɗemngal Engele waylaa wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanghai Normal F97 E lewru ut 2003, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii e nder doggol ɗeeɗoo geɗe ngam wonde leslese mum : Duɗal jannginooɓe Shanghai, Departemaa Sanitaaji e Cellal Aadee Duɗal Jannginooɓe Huangling, Duɗal Naalankaagal Shanghai Xingzhi, e Duɗal Turism Shanghai. Ina tawee kadi e SHNU, e nder woɗɓe, nokku janngirde jannginooɓe Shanghai, nokku janngirde jannginooɓe kolees Shanghai, e Departemaa toppitiiɗo binndanɗe janngirɗe (Abstracts académiques des Arts Libéraux des Journaux de Collège). == Reende talannde == Hannde, SHNU ina jogii fotde 20 000 almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, 8 000 almuudo janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde, e 2700 almuudo hakkunde leyɗeele. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal waɗii jokkondiral e gostondiral e 311 duɗal jaaɓi-haaɗtirde e duɗe pinal e jaŋde e nder 40 leydi e diiwanuuji. Duɗal ngal ina jogii 10 porogaraamuuji dipolomaaji ɗi Siin e leyɗeele goɗɗe njuɓɓinta, ɗi SHNU e duɗe jaaɓi haaɗtirde ummoriiɗe Amerik, Angalteer, Almaañ, Pays-Bas, Riisi, e Farayse mballi. Yeru, SHNU ina rokka porogaraamuuji dipolomaaji ɗiɗi e ballondiral e duɗe jaaɓi-haaɗtirde Amerik ko wayi no [[University of Dayton|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Dayton]], [[Colorado State University|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Colorado State]], [[University of Georgia|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Georgia]], [[University of Wyoming|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Wyoming]], [[Chapman University|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Chapman]], e [[University of Kansas|Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kansas]]. == Tuugnorgal == jrtk8gasqblogdbwao3brnuy90lz3sm Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangqiu 0 37977 157501 2026-03-26T14:33:09Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1322233754|Shangqiu Normal University]]" 157501 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shangqiu''' ( '''SQNU''' ) ( Chinese ), ko adii fof ko '''Duɗal Jannginooɓe Shangqiu''', ko duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu to wuro [[Shangqiu]], e nder [[Henan Province|diiwaan Henan]], Siin. Ko ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder diiwaan Henan, ko ngal duɗal jaaɓi-haaɗtirde nokkuyankeewal kuuɓtidinngal, jogingal sifaaji teeŋtuɗi e heblo jannginooɓe e doole keewɗe e nder gannde kese. Golle mawɗe ɗee ko jaŋde leslesre tawa faandaare mawnde ndee ko feewnude doole toowɗe baawɗe huutoreede. Duɗal ngal ina waɗi fotde 17 000 almuudo. == Kampusuuji == SQNU feccii ko e duɗe ɗiɗi : Duɗal ɓooyngal, e Duɗal Kesal. Kampus ɓooyɗo oo ina yahra e duuɓi 100, ina waɗi fannuuji keewɗi jowitiiɗi e karallaagal e ganndal : hiisa, ganndal ordinateer ekn... Kampus keso oo, mo joofnata mahngo mum, ina famzi 1&nbsp;km woɗɗi; ko ɗoon woni gannde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal : Engele, Daartol, Miijo ekn. E nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, SQNU ina anniyii heɓde leydi e nokku ɗo konu jannginirtee ɗoo e keerol mum hirnaange, ɓeyda heen mawnugol mum, haa joofna, waɗta ɗum Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde timmungal. == Ordo == SQNU ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu, ina rokka jaŋde leslesre (duuɓi nay). Almuɓɓe ɓee ina ndokkee dipolomaaji jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangqiu Normal e dipolomaaji baccalauréat caggal nde ɓe timmini jaŋde duuɓi nay, ɓe njalti e jaŋdeeji potɗi. == Mawɓe == Ina waɗi ko ina tolnoo e 50 major. == Tuugnorgal == ovlnk2ef4obqnow6txtndhokxr62yr4 157502 157501 2026-03-26T14:33:28Z Pharouqenr 11142 157502 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shangqiu''' ( '''SQNU''' ) ( Chinese ), ko adii fof ko '''Duɗal Jannginooɓe Shangqiu''', ko duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu to wuro [[Shangqiu]], e nder [[Henan Province|diiwaan Henan]], Siin. Ko ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde mawngal e nder diiwaan Henan, ko ngal duɗal jaaɓi-haaɗtirde nokkuyankeewal kuuɓtidinngal, jogingal sifaaji teeŋtuɗi e heblo jannginooɓe e doole keewɗe e nder gannde kese. Golle mawɗe ɗee ko jaŋde leslesre tawa faandaare mawnde ndee ko feewnude doole toowɗe baawɗe huutoreede. Duɗal ngal ina waɗi fotde 17 000 almuudo. == Kampusuuji == SQNU feccii ko e duɗe ɗiɗi : Duɗal ɓooyngal, e Duɗal Kesal. Kampus ɓooyɗo oo ina yahra e duuɓi 100, ina waɗi fannuuji keewɗi jowitiiɗi e karallaagal e ganndal : hiisa, ganndal ordinateer ekn... Kampus keso oo, mo joofnata mahngo mum, ina famzi 1&nbsp;km woɗɗi; ko ɗoon woni gannde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal : Engele, Daartol, Miijo ekn. E nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, SQNU ina anniyii heɓde leydi e nokku ɗo konu jannginirtee ɗoo e keerol mum hirnaange, ɓeyda heen mawnugol mum, haa joofna, waɗta ɗum Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde timmungal. == Ordo == SQNU ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu, ina rokka jaŋde leslesre (duuɓi nay). Almuɓɓe ɓee ina ndokkee dipolomaaji jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangqiu Normal e dipolomaaji baccalauréat caggal nde ɓe timmini jaŋde duuɓi nay, ɓe njalti e jaŋdeeji potɗi. == Mawɓe == Ina waɗi ko ina tolnoo e 50 major. == Tuugnorgal == nsn1z6o8th3pc6v1wfes8fc93z6zbtw Gildersleeve Prize 0 37978 157503 2026-03-26T14:33:45Z Galadima002 13879 Created page with "Njeenaari Gildersleeve ko njeenaari ndi hitaande kala rokketee 1 000 dolaar wonande binnduɗo « winndannde ɓurnde moƴƴude e hitaande ndee » yaltunde e jaaynde Ameriknaare filoloji. Ko jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins rokki nde, nde inniraa ko ganndo ganndal biyeteeɗo Basil Lanneau Gildersleeve sosɗo jaaynde ndee Gila hitaande 2018, njeenaari ndii wayli innde mum, njeenaari AJP ɓurndi moƴƴude e binndanɗe. == Doggol ƴamooɓe == Hitaande Winndannd..." 157503 wikitext text/x-wiki Njeenaari Gildersleeve ko njeenaari ndi hitaande kala rokketee 1 000 dolaar wonande binnduɗo « winndannde ɓurnde moƴƴude e hitaande ndee » yaltunde e jaaynde Ameriknaare filoloji. Ko jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins rokki nde, nde inniraa ko ganndo ganndal biyeteeɗo Basil Lanneau Gildersleeve sosɗo jaaynde ndee Gila hitaande 2018, njeenaari ndii wayli innde mum, njeenaari AJP ɓurndi moƴƴude e binndanɗe. == Doggol ƴamooɓe == Hitaande Winndannde Winndiyanke 1997, nate Carol 1998 Ruut Scodel Golle Bardic e aadaaji haalpulaar en e nder Homer 1999 Lisa Kallet 2000 William A. Johnson Faade e Sosiyoloji Janngugol e nder jamaanu ɓooyɗo 2001 Eteefen M. Biil 2002 Zachary P. Biles nguurndam hakkunde binndi e nder luural hakkunde Kratinus e Aristofans[5] 2003 Gwendolin Kompton-Engele 2004 Kathryn Gutzwiller Yiyde Miijo: Medeya e Epigram Ekfrastik Timomakus 2005 Charles C. Chiasson Miijo, laabi, e njiimaandi laamu e nder daartol Herodotus e Kleobis e Biton (Taariindi 1.31) 2006 David Sider Simonides keso oo e naamnal elegi daartol 2007 Timote O’Sulivan[8] 2008 Judith Fletcher Hunaare fenaande e nder jimɗi Homer ngam Hermes 2009 Randy Pogorzelski : Ƴellitaare warngooji banndiraaɓe e nder Aeneid 2010 Mikael Squire ina waɗa nagge Myron moo? Epigram ekfrastik e Poetik Simulaasiyoŋ 2011 2012 Rachel Ahern Knudsen Haalooɓe jimɗi, konnguɗi softuɗi[ 2013 James E. G. Zetzel Nanondiral dow Amerik: Sariya e sariyaaji e nder deftere Sisero wiyeteende Pro Roscio Amerino[13] 2014 Wiliyam Yosiya Edwards Davis Terence taƴii: nguurndam binndol e jaɓɓagol canon Terentian 2015 Matt Cohn Timokles Satirografis e pijirlooji Satir bonɗi[ 2016 2017 Ɓataake Max Leventhal Eratosthenes feewde e Ptolemy: Mekanik binndol laamu[ 2018 Christopher B. Krebs Peeje Aduna: Geɗe Sesaar ɗe Gallia e Biritaan e nder ngonkaaji mum en e ko seedeeji kartal makko aduna 2019 Ella Haselswerdt Daande e toownde e nder Oedipus Sofokles to Kolonel: Keeri wakilaagu 2020 James Uden Margeeji Satire: Suetonius, Satura, e annduɓe yaasi e nder Rome ɓooyɗo 2021 Erika Valdivieso ina ƴetta fenaande 2022 Jaɓɓungal Rosa Andújar e Odiseeji puɗɗitooji e nder Kariibi: La Odilea mo Fransisko Chofre winndi 2023 Chiara Graf Weltaare Ɓooygol e Hermenetik Tuumeede e nder Naamne Seneka (4a Praef.) 2024 Lewis Webb : Yiyngo debbo e diine e nder nokkuuji wuro e nder leydi Rome Republicain == Tuugnorgal == 5lgmyybmdyl2zsslw519jn4o7ubosb2 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao 0 37979 157504 2026-03-26T14:33:48Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1231783476|Shangrao Normal University]]" 157504 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shangrao''' ( '''SNU''', simplified Chinese ) ko [[Teacher's college|duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe]] to Shangrao, Jiangxi, [[Ciina|Siin]] . Ina waɗi 983 ''mu'' walla 65.5 hectares (162 acres).<ref>Shangqiu Normal University</ref> == Tariya == E hitaande 1958 duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e innde '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao Normal''' . Hitaande rewtunde ndee innde ndee waylaa wonti '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Gan Dong Bei''' ( simplified Chinese ). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal udditaa ko e sahaa [[Cultural Revolution|mbayliigu pinal]], udditaa e hitaande 1978. E lewru marse 2000 innde duɗal ngal wayliima wonti innde mum hannde ndee caggal nde laamu diiwaan Jiangxi e [[Ministry of Education (China)|ministeer jaŋde]] njaɓi waylo ngoo. == Demokaraasi == Haa hitaande 2014 ina waɗi 14 405 almuudo timmuɗo e 1 561 almuudo jaŋde mawɓe. Almuɓɓe timmuɓe ɓee ummorii ko e diiwanuuji 30. Haa hitaande 2014 ina waɗi 979 gollotooɓe, tawi heen jannginooɓe e gollotooɓe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao Normal. == Tuugnorgal == iv0is0kanv0ngc9a914wk91qqi6hk4y 157505 157504 2026-03-26T14:34:07Z Pharouqenr 11142 157505 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shangrao''' ( '''SNU''', simplified Chinese ) ko [[Teacher's college|duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe]] to Shangrao, Jiangxi, [[Ciina|Siin]] . Ina waɗi 983 ''mu'' walla 65.5 hectares (162 acres).<ref>Shangqiu Normal University</ref> == Tariya == E hitaande 1958 duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal sosaa ko e innde '''duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao Normal''' . Hitaande rewtunde ndee innde ndee waylaa wonti '''Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Gan Dong Bei''' ( simplified Chinese ). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal udditaa ko e sahaa [[Cultural Revolution|mbayliigu pinal]], udditaa e hitaande 1978. E lewru marse 2000 innde duɗal ngal wayliima wonti innde mum hannde ndee caggal nde laamu diiwaan Jiangxi e [[Ministry of Education (China)|ministeer jaŋde]] njaɓi waylo ngoo. == Demokaraasi == Haa hitaande 2014 ina waɗi 14 405 almuudo timmuɗo e 1 561 almuudo jaŋde mawɓe. Almuɓɓe timmuɓe ɓee ummorii ko e diiwanuuji 30. Haa hitaande 2014 ina waɗi 979 gollotooɓe, tawi heen jannginooɓe e gollotooɓe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shangrao Normal. == Tuugnorgal == m0a967rfr2lcjfjnos6gl8tiwdvylwv Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi 0 37980 157506 2026-03-26T14:34:31Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1333853415|Shanxi Normal University]]" 157506 wikitext text/x-wiki [[File:East_gate_of_Shanxi_Normal_University_Taiyuan_Campus,_south_wing_(20241104102554).jpg|thumb|Jaaɓihaaɗtirde Taiyuan]] '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Ciina|Siin]] to Linfen, Shanxi . Nde sosaa ko duɗal keblorgal jannginooɓe e hitaande 1958; caggal ɗuum, o ƴettitaa, o wayli innde makko, o waɗti ɗum Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanxi Normal e hitaande 1984.<ref> "Introduction". Shanxi Normal University (in Simplified Chinese). Retrieved 2024-12-14.</ref> Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal ina jogii 21 205 almuudo janngoowo leslesre e 4 128 almuudo janngoowo leslesre e nder duɗe tati. E nder departemaaji 21, almuɓɓe ina njannga e faggudu, filosofi, ganndal sariya, binndol, daartol, ganndal, innde e fannuuji goɗɗi. == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal ina jeyaa e duɗe jaaɓi haaɗtirde joy ɓurɗe ɓooyde e nder diiwaan Shanxi. E hitaande 1958 duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal fuɗɗii ko duɗal jannginooɓe, halfinaa jannginde jannginooɓe e nder fuɗnaange Shanxi fof. Caggal nde njuɓɓudi jaŋde toownde ndee yuɓɓinaa e hitaande 1962, nde wonti duɗal jannginooɓe toowngal tan e nder diiwaan hee. E hitaande 1964, e ballondiral e departemaaji keewɗi e [[Shanxi University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi]] ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shanxi e dow laabi. E hitaande 1984, nde ƴellitii nde wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde e ballal Goomu Jaŋde Dowla Siin. Laamu diiwaan Shanxi fellitii e hitaande 1999 waɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe karallaagal Shanxi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal. == Wolde do goɗɗo == E hitaande 2020, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ñiŋaama e nder jaayndeeji Siin sabu mum salaade waɗde ekzamen naatgol e ɗemngal braille wonande almuudo potɗo wonde wumɗo. == Mahdi == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii herbarium (herbarium) ina waɗi 20 000 ƴiye sosaaɗe e hitaande 1963, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe binnditagol ganndal winnderewal. == Tuugnorgal == 9g6535ozbh7v3h36gao25l4snmuyzwe 157507 157506 2026-03-26T14:34:47Z Pharouqenr 11142 157507 wikitext text/x-wiki {{Databox}}[[File:East_gate_of_Shanxi_Normal_University_Taiyuan_Campus,_south_wing_(20241104102554).jpg|thumb|Jaaɓihaaɗtirde Taiyuan]] '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Ciina|Siin]] to Linfen, Shanxi . Nde sosaa ko duɗal keblorgal jannginooɓe e hitaande 1958; caggal ɗuum, o ƴettitaa, o wayli innde makko, o waɗti ɗum Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Shanxi Normal e hitaande 1984.<ref> "Introduction". Shanxi Normal University (in Simplified Chinese). Retrieved 2024-12-14.</ref> Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal ina jogii 21 205 almuudo janngoowo leslesre e 4 128 almuudo janngoowo leslesre e nder duɗe tati. E nder departemaaji 21, almuɓɓe ina njannga e faggudu, filosofi, ganndal sariya, binndol, daartol, ganndal, innde e fannuuji goɗɗi. == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal ina jeyaa e duɗe jaaɓi haaɗtirde joy ɓurɗe ɓooyde e nder diiwaan Shanxi. E hitaande 1958 duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal fuɗɗii ko duɗal jannginooɓe, halfinaa jannginde jannginooɓe e nder fuɗnaange Shanxi fof. Caggal nde njuɓɓudi jaŋde toownde ndee yuɓɓinaa e hitaande 1962, nde wonti duɗal jannginooɓe toowngal tan e nder diiwaan hee. E hitaande 1964, e ballondiral e departemaaji keewɗi e [[Shanxi University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi]] ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shanxi e dow laabi. E hitaande 1984, nde ƴellitii nde wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde e ballal Goomu Jaŋde Dowla Siin. Laamu diiwaan Shanxi fellitii e hitaande 1999 waɗde duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe karallaagal Shanxi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Shanxi Normal. == Wolde do goɗɗo == E hitaande 2020, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ñiŋaama e nder jaayndeeji Siin sabu mum salaade waɗde ekzamen naatgol e ɗemngal braille wonande almuudo potɗo wonde wumɗo. == Mahdi == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii herbarium (herbarium) ina waɗi 20 000 ƴiye sosaaɗe e hitaande 1963, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe binnditagol ganndal winnderewal. == Tuugnorgal == kxydj4djbyeewavydhpbe6miy24sa9c Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang 0 37981 157508 2026-03-26T14:35:10Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1320069139|Shenyang Normal University]]" 157508 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang''' ( simplified Chinese ; '''SYNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jaajngal to Shenyang, e nder diiwaan Liaoning, [[Ciina|Siin]] e les laamu diiwaan oo. == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal sosaa ko e hitaande 1951, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde worgo-fuɗnaange. E nder nguurndam mum duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal waylii inɗe laabi keewɗi, ko adii fof ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shenyang e hitaande 1953, caggal ɗuum ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe gadanal Liaoning e hitaande 1965, caggal ɗuum ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shenyang Liaoning e hitaande 1978. Innde hannde ndee ummorii ko e hitaande 2001 nde duɗal jaaɓi haaɗtirde Techers Ea'n Shenyang e oon sahaa wonnoo Kolez. Ooɗoo kolees ko fedde nde wonaa laamuyankoore. == Caahu == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shenyang Normal ina waɗi koleesuuji 18, pecciiɗi e departemaaji 30, ina heen duɗal jaaɓi-haaɗtirde jaŋde leslesre e nder diiwaan Liaoning e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndal jaŋde, duɗal ganndal e humpitooji Software, duɗal jaaɓi-haaɗtirde njulaagu hakkunde leyɗeele, duɗal karallaagal humpito e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɗemɗe janane De, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɗemɗe janane, duɗal jaaɓi-haaɗtirde [[Dramatic arts|ganndal ɗemɗe janane]] . Kolleeji e departemaaji feere-feere ina ndokka fotde 47 porogaraam ngam janngooɓe ngam heɓde [[Bachelor's degree|dipolomaaji baccalauréat]] e 31 ngam janngooɓe ngam heɓde [[Master's degree|dipolomaaji master]] == Ƴeew kadi == * Duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Fort Hays == Jokkondire yaajɗe == * [http://www.synu.edu.cn/ Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal Siin] * [http://www.synu.edu.cn/2018/0928/c610a3474/page.htm Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal Engele] l0g4hlrk8ffigheq0jmbu4fl3nrnsen 157509 157508 2026-03-26T14:35:29Z Pharouqenr 11142 157509 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang''' ( simplified Chinese ; '''SYNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde jaajngal to Shenyang, e nder diiwaan Liaoning, [[Ciina|Siin]] e les laamu diiwaan oo. == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal sosaa ko e hitaande 1951, ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde worgo-fuɗnaange. E nder nguurndam mum duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal waylii inɗe laabi keewɗi, ko adii fof ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shenyang e hitaande 1953, caggal ɗuum ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe gadanal Liaoning e hitaande 1965, caggal ɗuum ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Shenyang Liaoning e hitaande 1978. Innde hannde ndee ummorii ko e hitaande 2001 nde duɗal jaaɓi haaɗtirde Techers Ea'n Shenyang e oon sahaa wonnoo Kolez. Ooɗoo kolees ko fedde nde wonaa laamuyankoore. == Caahu == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Shenyang Normal ina waɗi koleesuuji 18, pecciiɗi e departemaaji 30, ina heen duɗal jaaɓi-haaɗtirde jaŋde leslesre e nder diiwaan Liaoning e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndal jaŋde, duɗal ganndal e humpitooji Software, duɗal jaaɓi-haaɗtirde njulaagu hakkunde leyɗeele, duɗal karallaagal humpito e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɗemɗe janane De, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɗemɗe janane, duɗal jaaɓi-haaɗtirde [[Dramatic arts|ganndal ɗemɗe janane]] . Kolleeji e departemaaji feere-feere ina ndokka fotde 47 porogaraam ngam janngooɓe ngam heɓde [[Bachelor's degree|dipolomaaji baccalauréat]] e 31 ngam janngooɓe ngam heɓde [[Master's degree|dipolomaaji master]] == Ƴeew kadi == * Duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Fort Hays == Jokkondire yaajɗe == * [http://www.synu.edu.cn/ Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal Siin] * [http://www.synu.edu.cn/2018/0928/c610a3474/page.htm Duɗal jaaɓi haaɗtirde Shenyang Normal Engele] 1rq1amxvb8unhbluavon3aan8brtj8q Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan 0 37982 157510 2026-03-26T14:35:52Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1334418403|Sichuan Normal University]]" 157510 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan''' ( '''SICNU''' ; Chinese ) ko [[Normal university|duɗal jaaɓi-haaɗtirde]] ɓurngal ɓooyde (duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe) tawaangal to [[Chengdu]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]] . Ko ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde keywal ɓurngal mawnude e nder diiwaan hee, jogiingal jaŋde ɓurnde timmude e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde e koleesuuji diiwaan oo e nder diiwaan Sichuan. Ina waɗi fotde 35 000 almuudo e 32 000 almuudo timmuɗo e 3 000 almuudo jaŋde leslesre. Ina waɗi fotde 3 000 jannginoowo e gollotooɓe, heen 770 ko porfeseeruuji e porfeseeruuji jokkondirɗi, 150 ina njogii Doktoraa. 17 jannguɓe to [[Chinese Academy of Sciences|duɗal ganndal Siin]] e [[Chinese Academy of Engineering|duɗal ganndal Siin]] njaɓii golle SICNU ngam wonde porfeseeruuji mawɗi, e sahaa gooto walla emeritus.<ref> "校训校徽校歌 (Chinese)". Archived from the original on 1 June 2014. Retrieved 11 July 2014.</ref> == Tariya == Iwdi SICNU ina waawi rewrude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo, ngal yaltinaa e Fuɗnaange-rewo Siin caggal kewu Mukden e hitaande 1931, ngal arti Santai e hitaande 1938 caggal kewu pont Marco Polo e caggal ɗuum Japon yani e Siin worgo . Caggal nde wolde ɗiɗmere hakkunde Siin e Japon (1937–1945) joofi, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo artii e galle mum to Shenyang, kono won e jannginooɓe mum e gollotooɓe mum keddii e Sichuan, e hitaande 1946, ɓe cosi duɗal jaaɓi-haaɗtirde Santaus to bannge worgo Sichuan e dow sa. Caggal ɗuum, nde inniraa Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sichuan worgo, nde arti wuro Nanchong. E hitaande 1952, e sahaa kawral duɗe jaaɓi-haaɗtirde e duɗe jaaɓi-haaɗtirde e nder leydi ndii, duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Sichuan (STC) fuɗɗii. Nde ɓuri mawnude ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan worgo, e oon sahaa kadi, nde hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan fuɗnaange e won e fannuuji keewɗi ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan e duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin hirnaange. E hitaande 1956, STC ummiima Chengdu, e hitaande 1985, nde Komisariyaa Dowla Jaŋde jaɓi, STC wayli innde mum, wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sichuan Normal. == Tuugnorgal == 0f3kk7ho6tizxsnwi2m0kgwby5b9mem 157511 157510 2026-03-26T14:36:11Z Pharouqenr 11142 157511 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan''' ( '''SICNU''' ; Chinese ) ko [[Normal university|duɗal jaaɓi-haaɗtirde]] ɓurngal ɓooyde (duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe) tawaangal to [[Chengdu]], [[Sichuan]], [[Ciina|Siin]] . Ko ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde keywal ɓurngal mawnude e nder diiwaan hee, jogiingal jaŋde ɓurnde timmude e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde e koleesuuji diiwaan oo e nder diiwaan Sichuan. Ina waɗi fotde 35 000 almuudo e 32 000 almuudo timmuɗo e 3 000 almuudo jaŋde leslesre. Ina waɗi fotde 3 000 jannginoowo e gollotooɓe, heen 770 ko porfeseeruuji e porfeseeruuji jokkondirɗi, 150 ina njogii Doktoraa. 17 jannguɓe to [[Chinese Academy of Sciences|duɗal ganndal Siin]] e [[Chinese Academy of Engineering|duɗal ganndal Siin]] njaɓii golle SICNU ngam wonde porfeseeruuji mawɗi, e sahaa gooto walla emeritus.<ref> "校训校徽校歌 (Chinese)". Archived from the original on 1 June 2014. Retrieved 11 July 2014.</ref> == Tariya == Iwdi SICNU ina waawi rewrude e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Fuɗnaange-rewo, ngal yaltinaa e Fuɗnaange-rewo Siin caggal kewu Mukden e hitaande 1931, ngal arti Santai e hitaande 1938 caggal kewu pont Marco Polo e caggal ɗuum Japon yani e Siin worgo . Caggal nde wolde ɗiɗmere hakkunde Siin e Japon (1937–1945) joofi, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fuɗnaange-rewo artii e galle mum to Shenyang, kono won e jannginooɓe mum e gollotooɓe mum keddii e Sichuan, e hitaande 1946, ɓe cosi duɗal jaaɓi-haaɗtirde Santaus to bannge worgo Sichuan e dow sa. Caggal ɗuum, nde inniraa Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sichuan worgo, nde arti wuro Nanchong. E hitaande 1952, e sahaa kawral duɗe jaaɓi-haaɗtirde e duɗe jaaɓi-haaɗtirde e nder leydi ndii, duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Sichuan (STC) fuɗɗii. Nde ɓuri mawnude ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan worgo, e oon sahaa kadi, nde hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan fuɗnaange e won e fannuuji keewɗi ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sichuan e duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin hirnaange. E hitaande 1956, STC ummiima Chengdu, e hitaande 1985, nde Komisariyaa Dowla Jaŋde jaɓi, STC wayli innde mum, wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sichuan Normal. == Tuugnorgal == ltv45i544js44c50gj73o3rfhceo6yt Harper's Dictionary of Classical Literature and Antiquities 0 37983 157512 2026-03-26T14:36:19Z Galadima002 13879 Created page with "Saggitorde Harper nde binndi ɓooyɗi e ko ɓooyi ko ansiklopediya ɗemngal Engele ko faati e geɗe ɓooyɗe. == Daartol bayyinaango == Ko Harry Thurston Peck winndi nde, nde yaltini nde e hitaande 1898 to wuro New York. Tappirde 1965 ina yahra e 1 750 kelle. Ko woni e saggitorde ndee jooni ko e domen renndo woni. == Tuugnorgal ==" 157512 wikitext text/x-wiki Saggitorde Harper nde binndi ɓooyɗi e ko ɓooyi ko ansiklopediya ɗemngal Engele ko faati e geɗe ɓooyɗe. == Daartol bayyinaango == Ko Harry Thurston Peck winndi nde, nde yaltini nde e hitaande 1898 to wuro New York. Tappirde 1965 ina yahra e 1 750 kelle. Ko woni e saggitorde ndee jooni ko e domen renndo woni. == Tuugnorgal == e7ma6dg0ur01jzlxpjsz42lrp4xxjw6 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Siin worgo 0 37984 157513 2026-03-26T14:36:36Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344120780|South China Normal University]]" 157513 wikitext text/x-wiki [[File:行政楼1.JPG|thumb|Suudu Njuɓɓudi]] '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Siin worgo''' ( '''SCNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde renndoyankeewal to Guangzhou, Guangdong, Siin. Nde jokkondiri ko e diiwaan Guangdong, nde laamu diiwaan oo e ministeer jaŋde . Duɗal jaaɓi -haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓaande mahngo e eɓɓaande 211. == Motto == Ko ɓuri duuɓi 80, duɗal ngal wayli innde mum, dilli laabi keewɗi. Hay so nde rewii e mbayliigaaji nguurndam, nde meeɗaa dartaade. Yontaaji jannginooɓe Siin ndonii aadaaji moƴƴi "wiɗtude jannginooɓe yahruɓe yeeso e ƴellitde doole karallaagal e nder renndo", e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mengqin, e ndonude ruuhu mbayliigu duɗal jaaɓi haaɗtirde Sud "loyal, ngootaagu, hoyre mum e neɗɗaagu mum e golle tiiɗɗe e golle mum motto duɗal hare tiiɗnde, wiɗtooji jaŋde tiiɗɗi, yiɗde goonga e newingol, e wonde yeru moƴƴo e woɗɓe" ina jokki e yontaaji, ina hawra e ƴellitaare e ƴellitaare duɗal jaaɓi haaɗtirde hannde. == Tariya == {| class="wikitable" ! colspan="2" |Jaaɓihaaɗtirde jaaɓi haaɗtirde |- ! Nyalade ! Inde |- | Ogost 1933 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xiangqin |- | Marsa 1935 | Koolaaɗo kuuɓal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xiangqin |- | Suwee 1938 | Koolaaɗo kuuɓal jaŋde e nder diiwaan Guangdong |- | Suwee 1939 | Koolaaɗo kuuɓal ganndal e ganndal e nder diiwaan Guangdong |- | Oktoobar 1950 | Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e gannde Guangdong |- | Suwee hitaande 1951 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sun Yet-sen |- | Oktoobar 1951 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Siin worgo |- | Oktoobar 1970 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Guangdong |- | Noowammbar 1977 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Siin worgo |- | Oktoobar 1982 | Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Siin worgo |} == Nokku e duɗal jaaɓi haaɗtirde == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi duɗe nay : * Kampus mawɗo (kampus Shipai), diiwaan Tianhe, Guangzhou, Guangdong * HEMC ( Centre Mega de l’Éducation Supérieure de Guangzhou ) e nder diiwaan Panyu, e nder wuro Guangzhou, e nder leydi Guangdong * Kampus Nanhai, diiwaan Nanhai, Foshan, Guangdong * Kampus Shanwei, diiwaan Chengqu, Shanwei, Guangdong == Tuugnorgal == 1ai39z24nsupizo4d4fnevsjbkponks 157514 157513 2026-03-26T14:37:00Z Pharouqenr 11142 157514 wikitext text/x-wiki {{Databox}}[[File:行政楼1.JPG|thumb|Suudu Njuɓɓudi]] '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Siin worgo''' ( '''SCNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde renndoyankeewal to Guangzhou, Guangdong, Siin. Nde jokkondiri ko e diiwaan Guangdong, nde laamu diiwaan oo e ministeer jaŋde . Duɗal jaaɓi -haaɗtirde ngal ina jeyaa e eɓɓaande mahngo e eɓɓaande 211. == Motto == Ko ɓuri duuɓi 80, duɗal ngal wayli innde mum, dilli laabi keewɗi. Hay so nde rewii e mbayliigaaji nguurndam, nde meeɗaa dartaade. Yontaaji jannginooɓe Siin ndonii aadaaji moƴƴi "wiɗtude jannginooɓe yahruɓe yeeso e ƴellitde doole karallaagal e nder renndo", e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mengqin, e ndonude ruuhu mbayliigu duɗal jaaɓi haaɗtirde Sud "loyal, ngootaagu, hoyre mum e neɗɗaagu mum e golle tiiɗɗe e golle mum motto duɗal hare tiiɗnde, wiɗtooji jaŋde tiiɗɗi, yiɗde goonga e newingol, e wonde yeru moƴƴo e woɗɓe" ina jokki e yontaaji, ina hawra e ƴellitaare e ƴellitaare duɗal jaaɓi haaɗtirde hannde. == Tariya == {| class="wikitable" ! colspan="2" |Jaaɓihaaɗtirde jaaɓi haaɗtirde |- ! Nyalade ! Inde |- | Ogost 1933 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xiangqin |- | Marsa 1935 | Koolaaɗo kuuɓal jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xiangqin |- | Suwee 1938 | Koolaaɗo kuuɓal jaŋde e nder diiwaan Guangdong |- | Suwee 1939 | Koolaaɗo kuuɓal ganndal e ganndal e nder diiwaan Guangdong |- | Oktoobar 1950 | Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e gannde Guangdong |- | Suwee hitaande 1951 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sun Yet-sen |- | Oktoobar 1951 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Siin worgo |- | Oktoobar 1970 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Guangdong |- | Noowammbar 1977 | Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Siin worgo |- | Oktoobar 1982 | Duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal Siin worgo |} == Nokku e duɗal jaaɓi haaɗtirde == Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi duɗe nay : * Kampus mawɗo (kampus Shipai), diiwaan Tianhe, Guangzhou, Guangdong * HEMC ( Centre Mega de l’Éducation Supérieure de Guangzhou ) e nder diiwaan Panyu, e nder wuro Guangzhou, e nder leydi Guangdong * Kampus Nanhai, diiwaan Nanhai, Foshan, Guangdong * Kampus Shanwei, diiwaan Chengqu, Shanwei, Guangdong lmajxcfhl30nnsjx8bow4n92nzkx5nr Tangshan Teacher's College 0 37985 157515 2026-03-26T14:37:22Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1328198973|Tangshan Teacher's College]]" 157515 wikitext text/x-wiki '''Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Tangshan''' ( simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde to Qingyuan, Baoding, Hebei, [[Ciina|Siin]] e les laamu diiwaan oo. Kolleeji ɗii sosaa ko e hitaande 1954 e innde Duɗal Normal Tangshan ( Chinese ko). Nde waɗi kawral e duɗal jaŋde Tangshan ( Chinese ) e hitaande 1984. Caggal nde [[Ministry of Education (China)|ministeer jaŋde]] yamiri duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal wontude duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Normal college|(collège normal)]] e hitaande 2000, ngal wayli innde ngal wonti duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Tangshan ( Chinese ). Ministeer jaŋde e hitaande 2014 innitiri kolees oo e nder 50 duɗe toowɗe ngenndiije ngam heɓde golle dipolomaaji. Jeyi kolees oo ina waɗi 262,546 square metres (64.877 acres), tawi galle oo ina waɗi 108,856 square metres (26.899 acres) . Mahdi ndii ina waɗi 17 suudu. == Tuugnorgal == 4p5wfkexvd8kjswsd2mo91gf3mzjf3h Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin 0 37986 157516 2026-03-26T14:38:18Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1338814846|Tianjin Normal University]]" 157516 wikitext text/x-wiki   '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin (TNU)''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde wiɗto renndo sosaangal e hitaande 1958 to Tianjin, [[Ciina|Siin]] . E hitaande 2017–2018, [[Chinese University Alumni Association|Fedde Jaŋngooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Siin]] ( CUAA ) ƴettii Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal 3ɓo e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde toowɗe to worgo Siin.<ref>Shinn, David H.; Eisenman, Joshua (2023). China's Relations with Africa: a New Era of Strategic Engagement. New York: Columbia University Press. <nowiki>ISBN 978-0-231-21001-0</nowiki>.</ref> == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin sosaa ko e hitaande 1958. E lewru abriil 1999, e dow yamiroore ministeer jaŋde, Goomu wuro Tianjin CPC e laamu wuro Tianjin pellitii sosde duɗal jaaɓi-haaɗtirde kesal to Tianjin, tawa ina hawra e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɓooyngal Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Educational. E hitaande 2001, Duɗal Konfusi gadanal e nder Afrik udditaa ko e ballondiral hakkunde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nairobi to Keñiya. Jaɓde laamu wuro Tianjin e lewru marse 2003, eɓɓaande mahngo duɗal kesal TNU fuɗɗii e dow laabi. TNU ina jogii hannde 23 kolees, kolees 1 keeriiɗo, 49 duɗal wiɗto, e 87 keeriindi wonande janngooɓe leslese (ina heen 56 keeriindi wonande janngooɓe duuɓi 4 e 31 wonande janngooɓe duuɓi 2). E hokkude porogaraamuuji e toɓɓe ceertuɗe e nder fannuuji keewɗi, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii njuɓɓudi jaŋde keeriindi, tawa ina waɗi njuɓɓudi jaŋde ko adii e nder – golle e toɓɓe jaŋde ceertuɗe ngam fawaade e fannuuji ceertuɗi : ngam heɓde dipolomaaji jaŋde, ngam heɓde dipolomaaji walla ngam heblo tan. Porogaraamuuji ɗi ndokketee ɗii, ina njogii tawo ko ina tolnoo e 8 e nder 11 fannu jaŋde wonande janngooɓe leslese. TNU ina manti kadi "Centre Wiɗto Psychologie et Behaviour", gooto e teemedere nokkuuji wiɗtooji mawɗi e gannde neɗɗaagu e renndo e les njiimaandi Ministeer Jaŋde, laboratuwaar wiɗto Tianjin e karallaagal Pedagogique jamaanu, laboratuwaar mawɗo e nokkuuji ndiyam e jawdi ndiyam e nokku wiɗto neɗɗankaagal ngam politik e. Ina waɗi kadi duɗal hakkundeewal jokkondirngal e duɗal leslesal jokkondirngal. == Kampus == === Ba Li Tai === Kampus Ba Li Tai woni ko e laawol Wei Jin e nder ɓernde wuro Tianjin . Jooni noon ina jaɓɓoo almudɓe winndere janngooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin Normal ƴettuɓe ɗemngal Sinuwaa e ɗemngal ɗiɗaɓal. gmvd75m8zxki3y9js5cx2i5ehw9fvsd 157567 157516 2026-03-26T16:07:58Z Pharouqenr 11142 157567 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin (TNU)''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde wiɗto renndo sosaangal e hitaande 1958 to Tianjin, [[Ciina|Siin]] . E hitaande 2017–2018, [[Chinese University Alumni Association|Fedde Jaŋngooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Siin]] ( CUAA ) ƴettii Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal 3ɓo e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde toowɗe to worgo Siin.<ref>Shinn, David H.; Eisenman, Joshua (2023). China's Relations with Africa: a New Era of Strategic Engagement. New York: Columbia University Press. <nowiki>ISBN 978-0-231-21001-0</nowiki>.</ref> == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin sosaa ko e hitaande 1958. E lewru abriil 1999, e dow yamiroore ministeer jaŋde, Goomu wuro Tianjin CPC e laamu wuro Tianjin pellitii sosde duɗal jaaɓi-haaɗtirde kesal to Tianjin, tawa ina hawra e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɓooyngal Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Educational. E hitaande 2001, Duɗal Konfusi gadanal e nder Afrik udditaa ko e ballondiral hakkunde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nairobi to Keñiya. Jaɓde laamu wuro Tianjin e lewru marse 2003, eɓɓaande mahngo duɗal kesal TNU fuɗɗii e dow laabi. TNU ina jogii hannde 23 kolees, kolees 1 keeriiɗo, 49 duɗal wiɗto, e 87 keeriindi wonande janngooɓe leslese (ina heen 56 keeriindi wonande janngooɓe duuɓi 4 e 31 wonande janngooɓe duuɓi 2). E hokkude porogaraamuuji e toɓɓe ceertuɗe e nder fannuuji keewɗi, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii njuɓɓudi jaŋde keeriindi, tawa ina waɗi njuɓɓudi jaŋde ko adii e nder – golle e toɓɓe jaŋde ceertuɗe ngam fawaade e fannuuji ceertuɗi : ngam heɓde dipolomaaji jaŋde, ngam heɓde dipolomaaji walla ngam heblo tan. Porogaraamuuji ɗi ndokketee ɗii, ina njogii tawo ko ina tolnoo e 8 e nder 11 fannu jaŋde wonande janngooɓe leslese. TNU ina manti kadi "Centre Wiɗto Psychologie et Behaviour", gooto e teemedere nokkuuji wiɗtooji mawɗi e gannde neɗɗaagu e renndo e les njiimaandi Ministeer Jaŋde, laboratuwaar wiɗto Tianjin e karallaagal Pedagogique jamaanu, laboratuwaar mawɗo e nokkuuji ndiyam e jawdi ndiyam e nokku wiɗto neɗɗankaagal ngam politik e. Ina waɗi kadi duɗal hakkundeewal jokkondirngal e duɗal leslesal jokkondirngal. == Kampus == === Ba Li Tai === Kampus Ba Li Tai woni ko e laawol Wei Jin e nder ɓernde wuro Tianjin . Jooni noon ina jaɓɓoo almudɓe winndere janngooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin Normal ƴettuɓe ɗemngal Sinuwaa e ɗemngal ɗiɗaɓal. 7jl49niy3dh67m0eo5jol4xs8im4tly 157568 157567 2026-03-26T16:08:23Z Pharouqenr 11142 157568 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin (TNU)''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde wiɗto renndo sosaangal e hitaande 1958 to Tianjin, [[Ciina|Siin]] . E hitaande 2017–2018, [[Chinese University Alumni Association|Fedde Jaŋngooɓe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Siin]] ( CUAA ) ƴettii Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal 3ɓo e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde toowɗe to worgo Siin.<ref>Shinn, David H.; Eisenman, Joshua (2023). China's Relations with Africa: a New Era of Strategic Engagement. New York: Columbia University Press. <nowiki>ISBN 978-0-231-21001-0</nowiki>.</ref> == Tariya == Duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin sosaa ko e hitaande 1958. E lewru abriil 1999, e dow yamiroore ministeer jaŋde, Goomu wuro Tianjin CPC e laamu wuro Tianjin pellitii sosde duɗal jaaɓi-haaɗtirde kesal to Tianjin, tawa ina hawra e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ɓooyngal Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe Tianjin, e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Educational. E hitaande 2001, Duɗal Konfusi gadanal e nder Afrik udditaa ko e ballondiral hakkunde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tianjin Normal e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nairobi to Keñiya. Jaɓde laamu wuro Tianjin e lewru marse 2003, eɓɓaande mahngo duɗal kesal TNU fuɗɗii e dow laabi. TNU ina jogii hannde 23 kolees, kolees 1 keeriiɗo, 49 duɗal wiɗto, e 87 keeriindi wonande janngooɓe leslese (ina heen 56 keeriindi wonande janngooɓe duuɓi 4 e 31 wonande janngooɓe duuɓi 2). E hokkude porogaraamuuji e toɓɓe ceertuɗe e nder fannuuji keewɗi, duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ƴettii njuɓɓudi jaŋde keeriindi, tawa ina waɗi njuɓɓudi jaŋde ko adii e nder – golle e toɓɓe jaŋde ceertuɗe ngam fawaade e fannuuji ceertuɗi : ngam heɓde dipolomaaji jaŋde, ngam heɓde dipolomaaji walla ngam heblo tan. Porogaraamuuji ɗi ndokketee ɗii, ina njogii tawo ko ina tolnoo e 8 e nder 11 fannu jaŋde wonande janngooɓe leslese. TNU ina manti kadi "Centre Wiɗto Psychologie et Behaviour", gooto e teemedere nokkuuji wiɗtooji mawɗi e gannde neɗɗaagu e renndo e les njiimaandi Ministeer Jaŋde, laboratuwaar wiɗto Tianjin e karallaagal Pedagogique jamaanu, laboratuwaar mawɗo e nokkuuji ndiyam e jawdi ndiyam e nokku wiɗto neɗɗankaagal ngam politik e. Ina waɗi kadi duɗal hakkundeewal jokkondirngal e duɗal leslesal jokkondirngal. == Kampus == === Ba Li Tai === Kampus Ba Li Tai woni ko e laawol Wei Jin e nder ɓernde wuro Tianjin . Jooni noon ina jaɓɓoo almudɓe winndere janngooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tianjin Normal ƴettuɓe ɗemngal Sinuwaa e ɗemngal ɗiɗaɓal. == Tuugnorgal == nefqih1xwk30izrvhhpty0kphessina Visite 0 37987 157517 2026-03-26T14:39:20Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Visite ko sifaa keeriiɗo mo debbo ɓoornotonoo, nannduɗo e mantel walla wrap. Nde ɓuri yiɗeede ko e darorɗe teeminannde 19ɓiire, nde tawnoo nde waɗiraa ko ngam jaɓɓaade mbaydiiji keewɗi e oon sahaa. Njillu nguu lomtii ko ɓuuɓri mawndi ndi meeɗnoo ɓoorneede e dow ɓuuɓri krinolin mawndi, ina hawra e geɗe ɓuuɓri e coftal ɓalli, haa arti noon e sahaaji ina waɗa heen ɓuuɓri ndi alaa nafoore kono nattii wonde mojobere. Tuugnorgal" 157517 wikitext text/x-wiki Visite ko sifaa keeriiɗo mo debbo ɓoornotonoo, nannduɗo e mantel walla wrap. Nde ɓuri yiɗeede ko e darorɗe teeminannde 19ɓiire, nde tawnoo nde waɗiraa ko ngam jaɓɓaade mbaydiiji keewɗi e oon sahaa. Njillu nguu lomtii ko ɓuuɓri mawndi ndi meeɗnoo ɓoorneede e dow ɓuuɓri krinolin mawndi, ina hawra e geɗe ɓuuɓri e coftal ɓalli, haa arti noon e sahaaji ina waɗa heen ɓuuɓri ndi alaa nafoore kono nattii wonde mojobere. Tuugnorgal texto5l6w0yyqpgpnlocqtb79418o27 157520 157517 2026-03-26T14:43:25Z SUZYFATIMA 13856 157520 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Visite''' ko sifaa keeriiɗo mo debbo ɓoornotonoo, nannduɗo e mantel walla wrap. Nde ɓuri yiɗeede ko e darorɗe teeminannde 19ɓiire, nde tawnoo nde waɗiraa ko ngam jaɓɓaade mbaydiiji keewɗi e oon sahaa. Njillu nguu lomtii ko ɓuuɓri mawndi ndi meeɗnoo ɓoorneede e dow ɓuuɓri krinolin mawndi, ina hawra e geɗe ɓuuɓri e coftal ɓalli, haa arti noon e sahaaji ina waɗa heen ɓuuɓri ndi alaa nafoore kono nattii wonde mojobere. == Tuugnorgal == 9dyur77rqq1djopumu5ebkcxhnfld2k 157522 157520 2026-03-26T14:46:37Z SUZYFATIMA 13856 157522 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Visite''' ko sifaa keeriiɗo mo debbo ɓoornotonoo, nannduɗo e mantel walla wrap. Nde ɓuri yiɗeede ko e darorɗe teeminannde 19ɓiire, nde tawnoo nde waɗiraa ko ngam jaɓɓaade mbaydiiji keewɗi e oon sahaa. Njillu nguu lomtii ko ɓuuɓri mawndi ndi meeɗnoo ɓoorneede e dow ɓuuɓri krinolin mawndi, ina hawra e geɗe ɓuuɓri e coftal ɓalli, haa arti noon e sahaaji ina waɗa heen ɓuuɓri ndi alaa nafoore kono nattii wonde mojobere.<ref name="kyoto1">{{cite book|last1=Fukai|first1=Akiko|title=Fashion : the collection of the Kyoto Costume Institute : a history from the 18th to the 20th century|date=2002|publisher=[[Taschen]]|location=Köln [etc.]|isbn=9783822812068|page=264|url=https://books.google.com/books?id=ARLmnMFZ9rcC&pg=PA264}}</ref><ref name="kyoto2">{{cite book|last1=Fukai|first1=Akiko|title=Fashion : the collection of the Kyoto Costume Institute : a history from the 18th to the 20th century|date=2002|publisher=Taschen|location=Köln [etc.]|isbn=9783822812068|page=226|url=https://books.google.com/books?id=ARLmnMFZ9rcC&pg=PA226}}</ref><ref>{{cite book|last1=Taylor|first1=Lou|title=The study of dress history|date=2002|publisher=Manchester University Press|location=Manchester|isbn=9780719040658|page=17|edition=first Repr.|url=https://books.google.com/books?id=Ca7l3qh8h_YC&pg=PA17}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> fjx1rgztx8de8bl2vhibktktsaqes7h De Inventione 0 37988 157518 2026-03-26T14:39:35Z Galadima002 13879 Created page with "De Inventione ko deftere janngirnde haalooɓe nde Ciceron winndi nde o woni suka. Quintilian hollitii en wonde Cicero ina joginoo golle ɗe binndi makko caggal ɗuum mbaɗti ɓooyde.Hay so tawii eɓɓoore Cicero adannde ndee ngam suɗaade geɗe joy ɗee kala e nder Retorik, golle cakkitiiɗe ɗee kolliri tan ko geɗe gadane ɗee, hono Invention. Kadi ina sikkaa ko kañum woni kuutoragol helmere "arts liberal" walla artes liberales, hay so tawii noon ko Cicero sinci helme..." 157518 wikitext text/x-wiki De Inventione ko deftere janngirnde haalooɓe nde Ciceron winndi nde o woni suka. Quintilian hollitii en wonde Cicero ina joginoo golle ɗe binndi makko caggal ɗuum mbaɗti ɓooyde.Hay so tawii eɓɓoore Cicero adannde ndee ngam suɗaade geɗe joy ɗee kala e nder Retorik, golle cakkitiiɗe ɗee kolliri tan ko geɗe gadane ɗee, hono Invention. Kadi ina sikkaa ko kañum woni kuutoragol helmere "arts liberal" walla artes liberales, hay so tawii noon ko Cicero sinci helmere ndee laaɓtaani. Binndol ngol ina siftina kadi miijo dignitas : dignitas est alicuius honesta e pinal e teddungal e verecundia digna auctoritas (Ndimaagu ko teddungal teddungal. Ina haani teddungal, teddungal, e teddungal.). E dow ɗaɓɓaande Wiliyam mo Santo Stefano, De Inventione firtaa ko e ɗemngal Farayse ɓooyngal, ko Yuhanna mo Antiyoki e hitaande 1282. Kanonuuji joy ɗi Cicero winndi e haala E nder binndol makko De Inventione, Cicero hollitii canonuuji joy walla doosɗe haala. Kanndaaji joy ɗii ina kuutoree e haala e haaldude e yeeso yimɓe. Kanndaaji joy ɗii ko ciynugol, yuɓɓo, mbaydi, siftorde, e yettinde. == Tuugnorgal == 7b0lbylghsejs5hsoc6smdh11xum5de Journal of Ancient History 0 37989 157519 2026-03-26T14:42:02Z Galadima002 13879 Created page with "Jaaynde daartol ɓooynde (e ɗemngal Riisi: Вестник Древней Истории, Vestnik Drevnei Istorii) ko jaaynde Riisi sosaande e hitaande 1937. Ina yaltina binndanɗe ko ɓuri heewde ko fayti e Fuɗnaange ɓooyɗo, Geres ɓooyɗo, Room ɓooyɗo, e ƴeewndorɗe arkewolosi cakkitiiɗe. Ina yalta laabi nay hitaande kala. Cirkulaasiyoŋ : ko ina ɓura 3 000 ekkol (1971).[citation needed] Jaaynde ndee ko ganndo Georgianaajo, golloowo lannda Bolshevik (kañum e g..." 157519 wikitext text/x-wiki Jaaynde daartol ɓooynde (e ɗemngal Riisi: Вестник Древней Истории, Vestnik Drevnei Istorii) ko jaaynde Riisi sosaande e hitaande 1937. Ina yaltina binndanɗe ko ɓuri heewde ko fayti e Fuɗnaange ɓooyɗo, Geres ɓooyɗo, Room ɓooyɗo, e ƴeewndorɗe arkewolosi cakkitiiɗe. Ina yalta laabi nay hitaande kala. Cirkulaasiyoŋ : ko ina ɓura 3 000 ekkol (1971).[citation needed] Jaaynde ndee ko ganndo Georgianaajo, golloowo lannda Bolshevik (kañum e gonnooɗo jom suudu Joseph Stalin) Alexander Svanidze sosi jaaynde ndee. == Jokkondire yaajɗe == gmdluzwq68poqzrk0y5iv0fa3tjze9t Laelius de Amicitia 0 37990 157521 2026-03-26T14:45:39Z Galadima002 13879 Created page with "Laelius de Amicitia (walla tan De Amicitia) ko deftere sehilaagal (amicitia) nde dowla Roomnaajo e binndoowo biyeteeɗo Marcus Tullius Ciceron winndi e hitaande 44 ko adii jibineede Iisaa. == Ɓawo == Golle ɗee mbinndaa ko e kaaldigal hakkunde yimɓe mawɓe e nder leydi Room hakkundeejo, ɗe mbaɗi ko caggal maayde Skipiyoŋ Afriknaajo tokooso (hono no anndiraa Skipiyoon Aemilianus, Sipiyoon Afriknaajo tokooso walla Sipiyoon tokooso) e hitaande 129 ko adii jibineede Ii..." 157521 wikitext text/x-wiki Laelius de Amicitia (walla tan De Amicitia) ko deftere sehilaagal (amicitia) nde dowla Roomnaajo e binndoowo biyeteeɗo Marcus Tullius Ciceron winndi e hitaande 44 ko adii jibineede Iisaa. == Ɓawo == Golle ɗee mbinndaa ko e kaaldigal hakkunde yimɓe mawɓe e nder leydi Room hakkundeejo, ɗe mbaɗi ko caggal maayde Skipiyoŋ Afriknaajo tokooso (hono no anndiraa Skipiyoon Aemilianus, Sipiyoon Afriknaajo tokooso walla Sipiyoon tokooso) e hitaande 129 ko adii jibineede Iisaa. Yeewtooɓe kaaldigal ngal Sisero suɓii ko Gayus Laeliyus, sehil mawɗo laamu maayɗo oo, e ɓiɓɓe Laeliyus ɗiɗo jom suudu mum, Gayus Fanniyus e Kuintus Musiyus Skaevola. Cicero e cukaagu mum ina anndi Scaevola, o hollitii wonde Scaevola siftinii mo ko woni e yeewtere Sehilaagal nde kanko e Fannius mbaɗdunoo e Laelius balɗe seeɗa caggal maayde Scipio. De Amicitia ina jokkondiri e Atticus, mo Cicero wiyri ɗum e nder deftere mum, waawaano waasde yiytude natal mum e nder jaŋde sehil timmuɗo. == Samere == E nder kaaldigal Fannius, daartoowo oo, e Mucius Scaevola, Augur, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe jom suudu Laelius, ɓe njoɓata mo njillu ɗoon e ɗoon caggal maayde Scipion Afriknaajo, nde o sikkaani.[1] Losko ngo Laelius joginoo noon ina addana en yeewtidde e moƴƴere jaambaaro maayɗo oo, e yeewtere e sifaa sehilaagal maɓɓe.[1] Heewɓe e miijooji ɗi Laelius haali ɗii, Scaevola hollitii wonde ɗi ummorii ko e Scipion, mo sifaa e sariyaaji sehilaagal mbaɗti toɓɓere ɓurnde yiɗeede e haala. Kono miɗo foti e fuɗɗoode tan lelnude ndee ɗoo tinndinoore – sehilaagal ina waawi wonde tan hakkunde worɓe moƴƴuɓe. ...Eɗen njiɗi wiyde ndeen ko "moƴƴuɓe" ɓeen ɓe golle mum en e nguurndam mum en ngalaa naamnal ko fayti e teddungal mum en, laaɓal mum en, potal mum en, e ndimaagu mum en ; ɓe ngalaa njurum, njiimaandi, e fitina; e jogiiɓe cuusal e koye mum en. == Ƴeew kadi == Esse ko ɗum woni Teskorɗe Dunnde 1827, h. 263 Dunnde 1827, h. 262 Markus Tuliyus Siseron. Deftere dow cehilaaku e mawnugo, (ES Shuckburgh, tr.), hitaande 1903 == Tuugnorgal == sxvja88h3a1umcl5so7ngujhfpni9gh Materiali e discussioni per l'analisi dei testi classici 0 37991 157523 2026-03-26T14:48:50Z Galadima002 13879 Created page with "Kaɓirɗe e yeewtereeji ngam ƴeewtaade binndi ɓooyɗi (ɗum heewi limteede ko MD; 'Kaɓirɗe e yeewtereeji ngam ƴeewtaade binndi ɓooyɗi') ko jaaynde Itaaliyankoore e nder fannu filoloji ɓooyɗi sosaande e hitaande 1978. Periodical oo ina waɗi forum ngam gostondiral e laabi ceertuɗi e binndol ɓooyngol jokkondirngol e laabi taariindi-filoloji e miijo binndol hannde ngol e wiɗtude ɗemngal pinal kam e mbaadiiji e karallaagal jokkondiral binndol. MD sosaa ko e fe..." 157523 wikitext text/x-wiki Kaɓirɗe e yeewtereeji ngam ƴeewtaade binndi ɓooyɗi (ɗum heewi limteede ko MD; 'Kaɓirɗe e yeewtereeji ngam ƴeewtaade binndi ɓooyɗi') ko jaaynde Itaaliyankoore e nder fannu filoloji ɓooyɗi sosaande e hitaande 1978. Periodical oo ina waɗi forum ngam gostondiral e laabi ceertuɗi e binndol ɓooyngol jokkondirngol e laabi taariindi-filoloji e miijo binndol hannde ngol e wiɗtude ɗemngal pinal kam e mbaadiiji e karallaagal jokkondiral binndol. MD sosaa ko e fedde annduɓe wonɓe e saraaji winndiyanke biyeteeɗo Gian Biagio Conte to Pisa e hitaande 1978. Winndiyanke oo ina wallita ɗum e fedde wasiyaaji ganndal winndereere, nde jeyaa ko e : Hunter, Mariyo Labate, Glenn W. Most, Mikael D. Reeve, Giyanpiyero Rosati, Luiji Enriko Rosi, Ricard J. Tarrant. Binndanɗe ina ƴeewtee e peer. Jaaynde ndee ina yalta laabi ɗiɗi e hitaande to nokku biyeteeɗo Fabrizio Serra to Pisa (ISSN 0392-6338). Gila e tonngoode 49 hitaande 2002, nde feeñii kadi e mbaadi elektoronik (ISSN 1724-1693). E hitaande 2009, deftere indis yaltinaama ngam defte 1, 1978 haa 60, 2008. Jaaynde ndee ina yahdi e deftere wiyeteende ‘Biblioteca di ‘Material e discussion pour l’analyse des tests classiques’ nde Maurizio Bettini e Gian Biagio Conte mbinndi. Ina jaɓi monogaraafiiji filoloji e teskuyaaji baawɗi seertude e mbaadiiji mum en e binndol ɓooyngol, kono ina foti rokkude mbaydi caɗeele e ƴeewndo binndol mum en dokkaangol ngol, e ƴellitde kuutorɗe teskinɗe. Haa jooni ko 20 deftere njaltinaa. == Jokkondire yaajɗe == lyyjkrfzy791bn64lwzxxkxzrg3kjfj Croydon facelift 0 37992 157524 2026-03-26T14:49:06Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "E ɗemngal Engele, mbaydi Croydon (waktuuji goɗɗi mbaydi galle diiso, walla to Irlannda worgo mbaydi Millie) ko mbaydi keeriindi ndi won e rewɓe ɓoornotoo. Gaasa kaa ina fawee caggal no feewi, ina haɓɓaa e ɓuuɓri walla e wutte puccu to caggal. Ko sikkaa ko, ko ɓalndu tiinde e yeeso ina ɓuuɓtoo dow e caggal, ina addana ɗum batte ɓuuɓgol yeeso. Traction alopecia, woni sifaa ɓuuɓri gaasa seeɗa-seeɗa, ina waawi arde e ɓuuɓri gaasa ɓuuɓndi no feewi e ng..." 157524 wikitext text/x-wiki E ɗemngal Engele, mbaydi Croydon (waktuuji goɗɗi mbaydi galle diiso, walla to Irlannda worgo mbaydi Millie) ko mbaydi keeriindi ndi won e rewɓe ɓoornotoo. Gaasa kaa ina fawee caggal no feewi, ina haɓɓaa e ɓuuɓri walla e wutte puccu to caggal. Ko sikkaa ko, ko ɓalndu tiinde e yeeso ina ɓuuɓtoo dow e caggal, ina addana ɗum batte ɓuuɓgol yeeso. Traction alopecia, woni sifaa ɓuuɓri gaasa seeɗa-seeɗa, ina waawi arde e ɓuuɓri gaasa ɓuuɓndi no feewi e ngalɗoo laawol. Ndeeɗoo mbaydi gaasa ina heewi hollireede e nder jaayɗe wonde jeyaa ko e sukaaɓe rewɓe ummoriiɓe e renndo leslesngo, haa teeŋti noon e pinal Chav (Ned to Ecoppi, Millie to Irlannda worgo). Helmere ndee noon ina hiisee wonde ko majjere sabu nde hollirta ko yimɓe ummoriiɓe Croydon ko leslese. Croydon ina waawi lomtineede e innde kala nokku hoɗorde mo alaa ko woni e mum. Jaaynde Croydon Guardian wiyi e jaleeɗe wonde ina gasa tawa mbaydi ndii ummorii ko e laamɗo debbo Misra ɓooyɗo biyeteeɗo Nefertiti. Tuugnorgal 63ec0cvagwxhis2jmlfiq0v07rok3mq 157525 157524 2026-03-26T14:50:51Z SUZYFATIMA 13856 157525 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E ɗemngal Engele''', mbaydi Croydon (waktuuji goɗɗi mbaydi galle diiso, walla to Irlannda worgo mbaydi Millie) ko mbaydi keeriindi ndi won e rewɓe ɓoornotoo. Gaasa kaa ina fawee caggal no feewi, ina haɓɓaa e ɓuuɓri walla e wutte puccu to caggal. Ko sikkaa ko, ko ɓalndu tiinde e yeeso ina ɓuuɓtoo dow e caggal, ina addana ɗum batte ɓuuɓgol yeeso. Traction alopecia, woni sifaa ɓuuɓri gaasa seeɗa-seeɗa, ina waawi arde e ɓuuɓri gaasa ɓuuɓndi no feewi e ngalɗoo laawol. Ndeeɗoo mbaydi gaasa ina heewi hollireede e nder jaayɗe wonde jeyaa ko e sukaaɓe rewɓe ummoriiɓe e renndo leslesngo, haa teeŋti noon e pinal Chav (Ned to Ecoppi, Millie to Irlannda worgo). Helmere ndee noon ina hiisee wonde ko majjere sabu nde hollirta ko yimɓe ummoriiɓe Croydon ko leslese. Croydon ina waawi lomtineede e innde kala nokku hoɗorde mo alaa ko woni e mum. Jaaynde Croydon Guardian wiyi e jaleeɗe wonde ina gasa tawa mbaydi ndii ummorii ko e laamɗo debbo Misra ɓooyɗo biyeteeɗo Nefertiti. == Tuugnorgal == looq8nxuc3rx0i8g2204o5cm1l4caun 157526 157525 2026-03-26T14:55:05Z SUZYFATIMA 13856 157526 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E ɗemngal Engele''', mbaydi Croydon (waktuuji goɗɗi mbaydi galle diiso, walla to Irlannda worgo mbaydi Millie) ko mbaydi keeriindi ndi won e rewɓe ɓoornotoo. Gaasa kaa ina fawee caggal no feewi, ina haɓɓaa e ɓuuɓri walla e wutte puccu to caggal. Ko sikkaa ko, ko ɓalndu tiinde e yeeso ina ɓuuɓtoo dow e caggal, ina addana ɗum batte ɓuuɓgol yeeso. Traction alopecia, woni sifaa ɓuuɓri gaasa seeɗa-seeɗa, ina waawi arde e ɓuuɓri gaasa ɓuuɓndi no feewi e ngalɗoo laawol. Ndeeɗoo mbaydi gaasa ina heewi hollireede e nder jaayɗe wonde jeyaa ko e sukaaɓe rewɓe ummoriiɓe e renndo leslesngo, haa teeŋti noon e pinal Chav (Ned to Ecoppi, Millie to Irlannda worgo). Helmere ndee noon ina hiisee wonde ko majjere sabu nde hollirta ko yimɓe ummoriiɓe Croydon ko leslese. Croydon ina waawi lomtineede e innde kala nokku hoɗorde mo alaa ko woni e mum. Jaaynde Croydon Guardian wiyi e jaleeɗe wonde ina gasa tawa mbaydi ndii ummorii ko e laamɗo debbo Misra ɓooyɗo biyeteeɗo Nefertiti.<ref>[https://web.archive.org/web/20071011185610/http://www.thefirstpost.co.uk/index.php?storyID=8638 The Facelift]</ref><ref name="Andrews">James, William; Berger, Timothy; Elston, Dirk (2005). ''Andrews' Diseases of the Skin: Clinical Dermatology''. (10th ed.). Saunders. {{ISBN|0-7216-2921-0}}.</ref><ref>{{cite news|url=http://www.croydonguardian.co.uk/news/localnews/display.var.564189.0.the_true_hair_to_the_chav_throne.php|title=The true hair to the chav throne?|date=26 January 2005|work=[[Croydon Guardian]]|access-date=25 April 2012}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> jnhmublez1n4f9vvl6otnz8syjlwwwf Surtout 0 37993 157530 2026-03-26T14:59:56Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Surtout ko sifaa ɓuuɓri. "Surtout" ko helmere huutorteende e teeminannde 17ɓiire ngam sifaade koɗorɗe ɓoorneteeɗe e dow koɗorɗe goɗɗe, hono koɗorɗe. Surtout ko innde hesere wonande maggal; ko adii hitaande 1684, nde anndiranoo ko "Suravit" sabu Surhabit (koɗo). Surtout kadi ko helmere Farayse firtata ko « dow fof ». Feereeji Surtout luumo keso Newmarket ko mbaydi mbaylaandi (frock). Newmarket Surtout inniraa ko wuro anndiraaɗo pijirlooji pucci. Koɗo o..." 157530 wikitext text/x-wiki Surtout ko sifaa ɓuuɓri. "Surtout" ko helmere huutorteende e teeminannde 17ɓiire ngam sifaade koɗorɗe ɓoorneteeɗe e dow koɗorɗe goɗɗe, hono koɗorɗe. Surtout ko innde hesere wonande maggal; ko adii hitaande 1684, nde anndiranoo ko "Suravit" sabu Surhabit (koɗo). Surtout kadi ko helmere Farayse firtata ko « dow fof ». Feereeji Surtout luumo keso Newmarket ko mbaydi mbaylaandi (frock). Newmarket Surtout inniraa ko wuro anndiraaɗo pijirlooji pucci. Koɗo oo ɓoornetee ko nde o woni e dogde. Nde styled ko e mbaydi juutndi, ɓuuɓri ɗiɗi e redingote. Kollirgol coccorgal ngal ko velour. Ko wuro New York Surtout New York ko mbaydi moodel wonande worɓe. Ko ɓuuɓri juutndi, ndi ɓuuɓri jaajndi ina yaaji haa e ŋoral, ina waɗi ɓuuɓri ɓaleeri jaajndi. E nder pinal leñol Charles Dickens ina siftina jikku biyeteeɗo Mr Micawber, ɓoorniiɗo surtout e ɓuuɓri ɓaleeri. Dickens siftinii kadi surtout mo « gorko mo nofru mum tiiɗi, ɓuuɓɗo, ɓoorniiɗo surtout ɓaleejo, ina yettoo ɓadtaade koyɗe mum » e nder « The Parlour Orator » ummoraade e « Sketches by Boz ». Herman Melville waɗii nokkuure sirlu rewrude e tuugnaade e koltu e nder deftere makko, "Benito Cereno." Yeru, Melville winndii, "Asamaan wayi ko no surtout grey nii" ngam hollitde wonde tagoore ndee ina ɓoornii wutte. Tuugnorgal p4o3rmffj4usd0m9uebtbp2toro2noe 157531 157530 2026-03-26T15:02:49Z SUZYFATIMA 13856 157531 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Surtout''' ko sifaa ɓuuɓri. "Surtout" ko helmere huutorteende e teeminannde 17ɓiire ngam sifaade koɗorɗe ɓoorneteeɗe e dow koɗorɗe goɗɗe, hono koɗorɗe. Surtout ko innde hesere wonande maggal; ko adii hitaande 1684, nde anndiranoo ko "Suravit" sabu Surhabit (koɗo). Surtout kadi ko helmere Farayse firtata ko « dow fof ». Feereeji Surtout luumo keso Newmarket ko mbaydi mbaylaandi (frock). Newmarket Surtout inniraa ko wuro anndiraaɗo pijirlooji pucci. Koɗo oo ɓoornetee ko nde o woni e dogde. Nde styled ko e mbaydi juutndi, ɓuuɓri ɗiɗi e redingote. Kollirgol coccorgal ngal ko velour. Ko wuro New York Surtout New York ko mbaydi moodel wonande worɓe. Ko ɓuuɓri juutndi, ndi ɓuuɓri jaajndi ina yaaji haa e ŋoral, ina waɗi ɓuuɓri ɓaleeri jaajndi. E nder pinal leñol Charles Dickens ina siftina jikku biyeteeɗo Mr Micawber, ɓoorniiɗo surtout e ɓuuɓri ɓaleeri. Dickens siftinii kadi surtout mo « gorko mo nofru mum tiiɗi, ɓuuɓɗo, ɓoorniiɗo surtout ɓaleejo, ina yettoo ɓadtaade koyɗe mum » e nder « The Parlour Orator » ummoraade e « Sketches by Boz ». Herman Melville waɗii nokkuure sirlu rewrude e tuugnaade e koltu e nder deftere makko, "Benito Cereno." Yeru, Melville winndii, "Asamaan wayi ko no surtout grey nii" ngam hollitde wonde tagoore ndee ina ɓoornii wutte. == Tuugnorgal == 9qfvfymoqzmkuae6dk6e4vuh6co55q8 157541 157531 2026-03-26T15:12:42Z SUZYFATIMA 13856 157541 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Surtout''' ko sifaa ɓuuɓri. "Surtout" ko helmere huutorteende e teeminannde 17ɓiire ngam sifaade koɗorɗe ɓoorneteeɗe e dow koɗorɗe goɗɗe, hono koɗorɗe. Surtout ko innde hesere wonande maggal; ko adii hitaande 1684, nde anndiranoo ko "Suravit" sabu Surhabit (koɗo). Surtout kadi ko helmere Farayse firtata ko « dow fof ». Feereeji Surtout luumo keso Newmarket ko mbaydi mbaylaandi (frock). Newmarket Surtout inniraa ko wuro anndiraaɗo pijirlooji pucci. Koɗo oo ɓoornetee ko nde o woni e dogde. Nde styled ko e mbaydi juutndi, ɓuuɓri ɗiɗi e redingote. Kollirgol coccorgal ngal ko velour. Ko wuro New York Surtout New York ko mbaydi moodel wonande worɓe. Ko ɓuuɓri juutndi, ndi ɓuuɓri jaajndi ina yaaji haa e ŋoral, ina waɗi ɓuuɓri ɓaleeri jaajndi. E nder pinal leñol Charles Dickens ina siftina jikku biyeteeɗo Mr Micawber, ɓoorniiɗo surtout e ɓuuɓri ɓaleeri. Dickens siftinii kadi surtout mo « gorko mo nofru mum tiiɗi, ɓuuɓɗo, ɓoorniiɗo surtout ɓaleejo, ina yettoo ɓadtaade koyɗe mum » e nder « The Parlour Orator » ummoraade e « Sketches by Boz ». Herman Melville waɗii nokkuure sirlu rewrude e tuugnaade e koltu e nder deftere makko, "Benito Cereno." Yeru, Melville winndii, "Asamaan wayi ko no surtout grey nii" ngam hollitde wonde tagoore ndee ina ɓoornii wutte.<ref>{{Cite book|last=Gousse|first=Suzanne|url=http://archive.org/details/costumeinnewfran0000gous|title=Costume in New France from 1740 to 1760 : a visual dictionary|date=1997|publisher=Chambly, Quebec : La Fleur de Lyse|others=Internet Archive|isbn=978-2-9804591-1-5|pages=33}}</ref><ref>{{Cite book|last=Eugène-Fasnacht|first=G. (George)|url=http://archive.org/details/macmillansfrench00euguoft|title=Macmillan's French readings for children|date=1891|publisher=London, Macmillan|others=Robarts - University of Toronto|pages=63}}</ref><ref name=":0">{{Cite book|last=Wilcox|first=R. Turner (Ruth Turner)|url=https://archive.org/details/dictionaryofcost00wilc|title=The dictionary of costume|date=1969|publisher=New York, Scribner|others=Internet Archive|pages=337, 224}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Dickens|first1=Charles|url=https://books.google.com/books?id=NZg-AQAAMAAJ&dq=Charles+Dickens+refers+to+the+character+Mr.+Micawber+wearing+a+surtout&pg=PA70|title=A Cyclopedia of the Best Thoughts of Charles Dickens|last2=Fontaine|first2=Felix Gregory De|date=1872|publisher=E.J. Hale|pages=70|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Melville|first=Herman|title=Benito cereno|last2=Kelley|first2=Wyn|date=2008|publisher=Bedford/St. Martins|isbn=978-0-312-45242-1|edition=Nachdr.|series=Bedford college editions|location=Boston|pages=36}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> i1z3vz9vfm9a150gmu9vihcmup1t23i Social nature 0 37994 157532 2026-03-26T15:04:05Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.[1] Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondir..." 157532 wikitext text/x-wiki '''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.[1] Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondirɗi":[2] Ganndal "tago ina wayloo no feewi e mbaydiiji" annduɓe, "Koo anndal tagoore ko renndoyankeewal e nder e rewrude e, dimensiyonji renndoyankooji tawaaɗi ɗii ustataako e ganndal tan". Renndooji "ina mbayla tagoore, e anniya e ko anniyaaka", haa arti noon e naatnude tagoore e nder geɗe renndo (haa teeŋti noon e nder renndooji Hirnaange jahruɗi yeeso). == Tuugnorgal == qkgy57xev9jjpri49f4sz7t9b4rbxv3 157533 157532 2026-03-26T15:04:59Z Bakurakurama 11269 157533 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.[1] Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondirɗi":[2] Ganndal "tago ina wayloo no feewi e mbaydiiji" annduɓe, "Koo anndal tagoore ko renndoyankeewal e nder e rewrude e, dimensiyonji renndoyankooji tawaaɗi ɗii ustataako e ganndal tan". Renndooji "ina mbayla tagoore, e anniya e ko anniyaaka", haa arti noon e naatnude tagoore e nder geɗe renndo (haa teeŋti noon e nder renndooji Hirnaange jahruɗi yeeso). == Tuugnorgal == mt5ia6cyfhyplks5tps8h8sxe3jnlm6 157535 157533 2026-03-26T15:08:45Z Bakurakurama 11269 157535 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.<ref>CASTREE, Noel and BRAUN, B., ''Social nature: theory, practice and politics'', Oxford and New York: Blackwell, 2001.</ref> Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondirɗi":[2] Ganndal "tago ina wayloo no feewi e mbaydiiji" annduɓe, "Koo anndal tagoore ko renndoyankeewal e nder e rewrude e, dimensiyonji renndoyankooji tawaaɗi ɗii ustataako e ganndal tan". Renndooji "ina mbayla tagoore, e anniya e ko anniyaaka", haa arti noon e naatnude tagoore e nder geɗe renndo (haa teeŋti noon e nder renndooji Hirnaange jahruɗi yeeso). == Tuugnorgal == p8m3lsfe4eceuqd0a2t5dp6l9cyhz5q 157537 157535 2026-03-26T15:09:33Z Bakurakurama 11269 157537 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nature renndo''' ko miijo mawngo e golle geɗe leydi jowitiiɗe e mahngo renndo tagoore, tiitoonde mum ko Nature renndo: miijo, gollal e politik, ko Noel Castree e Bruce Braun njaltini e hitaande 2001.<ref>CASTREE, Noel and BRAUN, B., ''Social nature: theory, practice and politics'', Oxford and New York: Blackwell, 2001.</ref> Deftere nde wiyi wonde miijo Nature Sociale ko geɗe joopaaɗe (geographiques critiques) tagi ɗum, ina jaɓɓoo miijo nature socialisée. Geographique en teskinɓe hono David Harvey e Neil Smith "ina cemmbina wonde tagoore ndee ko renndo e nder laabi tati jokkondirɗi":":<ref>CASTREE, Noel and BRAUN, Bruce (Eds.), ''Social nature: theory, practice and politics'', Oxford: Blackwell, 2001, pp.10-15.</ref> Ganndal "tago ina wayloo no feewi e mbaydiiji" annduɓe, "Koo anndal tagoore ko renndoyankeewal e nder e rewrude e, dimensiyonji renndoyankooji tawaaɗi ɗii ustataako e ganndal tan". Renndooji "ina mbayla tagoore, e anniya e ko anniyaaka", haa arti noon e naatnude tagoore e nder geɗe renndo (haa teeŋti noon e nder renndooji Hirnaange jahruɗi yeeso). == Tuugnorgal == dkw4mstqb5087v1rqx19eyydie0h1vc Ostraka (journal) 0 37995 157534 2026-03-26T15:05:50Z Galadima002 13879 Created page with "Ostraka ko jaaynde janngirde yaltunde feccere hitaande kala tuggi 1992–2012 e ko ina wona hitaande kala caggal ɗuum, nde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Perugia to Perugia, to leydi Itali yaltini. Ina yaltina wiɗtooji ɗi annduɓe mbaɗi e arkewolosi ɓooyɗo. == Jokkondire yaajɗe ==" 157534 wikitext text/x-wiki Ostraka ko jaaynde janngirde yaltunde feccere hitaande kala tuggi 1992–2012 e ko ina wona hitaande kala caggal ɗuum, nde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Perugia to Perugia, to leydi Itali yaltini. Ina yaltina wiɗtooji ɗi annduɓe mbaɗi e arkewolosi ɓooyɗo. == Jokkondire yaajɗe == 9wkp97w14hvmoe39hq2mgvdqh7gizfq Paradoxography 0 37996 157536 2026-03-26T15:08:46Z Galadima002 13879 Created page with "Paradoksogaraafi ko fannu binndol ɓooyngol, jowitiingol e feeñde geɗe ɗe ngonaa no woorunoo walla ɗe nganndaaka e nder adunaaji tago walla aadee (Latin mirabilia, ‘kaawisaaji, kaawisaaji’). Helmere paradoksografos (paradoksografos) ko Tzetzes ƴetti nde. Yeruuji gadani wuurɗi e mbaydi ndii ina njeyaa heen: Περὶ ἀπίστων (ἱστοριῶν) mo Palaephatus ("Dow geɗe ɗe njiyataa") (hedde teeminannde 4ɓiire ko adii jibineede Iisaa) Ἱστορι..." 157536 wikitext text/x-wiki Paradoksogaraafi ko fannu binndol ɓooyngol, jowitiingol e feeñde geɗe ɗe ngonaa no woorunoo walla ɗe nganndaaka e nder adunaaji tago walla aadee (Latin mirabilia, ‘kaawisaaji, kaawisaaji’). Helmere paradoksografos (paradoksografos) ko Tzetzes ƴetti nde. Yeruuji gadani wuurɗi e mbaydi ndii ina njeyaa heen: Περὶ ἀπίστων (ἱστοριῶν) mo Palaephatus ("Dow geɗe ɗe njiyataa") (hedde teeminannde 4ɓiire ko adii jibineede Iisaa) Ἱστοριῶν παραδόξων συναγωγή ("Mooftirgel haalaaji keewɗi") mo Antigonus mo Karistus (fl. teeminannde 3ɓiire ko adii jibineede Iisaa) winndi, feccere e golle mum ko e dow balimdogaraafi Mirabilia mo Apollonius Paradoksogaraf (teeminannde ɗiɗmere ko adii jibineede Iisaa) Ina sikkaa wonde ko woni e deftere fenaande Aristote wiyeteende « De mirabilibus auscultationibus » ndee ummorii ko e jamaanu Helenistik, tawi noon mbaadi cakkitiindi ndii ina hollita teeminanɗe yaajde ko famɗi fof ko ɓooyaani e teeminannde ɗiɗmere jamaanu Kerecee’en.[2] Phlegon mo Tralles winndi e Περὶ θαυμασίων, (De mirabilibus, On Marvels), ummoriiɗo e teeminannde 2ɓiire caggal Iisaa, ina gasa tawa ko ɗum yeru ɓurɗo lollude e fannu oo, ina heen daartol ceertungol ko fayti e ŋakkeende aadee. Nate Phlegon juutɗe ko fayti e geɗe kaawniiɗe e kaawniiɗe ina mbaɗi daartol jinneeji, nate jibinannde bonnde, daabaaji kaawniiɗi ko wayi no centaurs, hermaphrodites, ƴiye mawɗe e koye annabaagal. Binndol Phlegon ina maantini e sifaaji juutɗi e laaɓtuɗi, kam e tiiɗnaare ɗemngal e goonga ko o haali koo. Golle goɗɗe e ngalɗoo fannu e ɗemngal Gerek ina jeyaa heen Περὶ Ἀπίστων ("Dow geɗe ɗe njiyataa", c. teeminannde 1ɓiire walla 2ɓiire caggal Iisaa) e deftere Claudius Aelianus e dow sifaa daabaaji (teeminannde 3ɓiire caggal Iisaa). E nder binndol latin, Marcus Terentius Varro e Cicero fof mbinndi ko fayti e admiranda (« geɗe kaawniiɗe »), ɗe nguuraani. == Ƴeew kadi == Daabaaji Kiriptozooloji Teskorɗe Aleksander Kazhdan, "Paradoksogiraafi" nder saggitorde Oxford mo Bizansi. Laura Gibbs, ƴeewndo Gabriyella Vanotti, Aristote. Racconti meravigliosi (Milano: Bompiani, 2007), ƴeewndo ɓooyngo Bryn Mawr 2009.02.22 == Janngude ko ɓeydi == c96ta3akew9cojrixrab8rh6yc6h061 Rheinisches Museum für Philologie 0 37997 157538 2026-03-26T15:11:19Z Galadima002 13879 Created page with "Musium Rheinisches ngam Filoloji (RhM)[1] ko jaaynde Almaañnaare ganndal e filoloji kiiɗɗi. Sosnoo nde ko e hitaande 1827, ko Barthold Georg Niebuhr e Ogust Böck e Kiristaan ​​Ogust Brandis. Taƴre e bayyinaango feeñii ko juuti caggal ɗuum haa nde yeewtere hesere yalti e hitaande 1842 jokki haa hannde. Ko kañum woni jaaynde ɓurnde ɓooyde e hannde, jowitiinde e jaŋdeeji ɓooyɗi. Ko ɓuri famɗude e jaaynde ndee ko Rh. Muus. == Tuugnorgal ==" 157538 wikitext text/x-wiki Musium Rheinisches ngam Filoloji (RhM)[1] ko jaaynde Almaañnaare ganndal e filoloji kiiɗɗi. Sosnoo nde ko e hitaande 1827, ko Barthold Georg Niebuhr e Ogust Böck e Kiristaan ​​Ogust Brandis. Taƴre e bayyinaango feeñii ko juuti caggal ɗuum haa nde yeewtere hesere yalti e hitaande 1842 jokki haa hannde. Ko kañum woni jaaynde ɓurnde ɓooyde e hannde, jowitiinde e jaŋdeeji ɓooyɗi. Ko ɓuri famɗude e jaaynde ndee ko Rh. Muus. == Tuugnorgal == 4a1rnm5e5ckdowpw7v7ate44qkyj1oh Strategic geography 0 37998 157539 2026-03-26T15:11:45Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Joogaraafi strateeji ina''' jokkondiri e ƴellitgol, walla heɓde, nokkuuji gonɗi e nder weeyo, baɗɗi kisal e ɓamtaare leƴƴi. Nokkuuji nokkuuji jowitiiɗi e geɗe leydi strateeji ina mbayloo e haajuuji e ƴellitaare aadee. Ndee ɗoo fannu ko feccere e geography aadee, e hoore mum ko feccere e jaŋde geography ɓurnde huuɓtodinnde. Ina jokkondiri kadi e geɗe leydi (geostrategie). Joogaraafi strateeji ko oon fannu ganndal, jowitiingal e jaŋde nokkuuji weeyo ba..." 157539 wikitext text/x-wiki '''Joogaraafi strateeji ina''' jokkondiri e ƴellitgol, walla heɓde, nokkuuji gonɗi e nder weeyo, baɗɗi kisal e ɓamtaare leƴƴi. Nokkuuji nokkuuji jowitiiɗi e geɗe leydi strateeji ina mbayloo e haajuuji e ƴellitaare aadee. Ndee ɗoo fannu ko feccere e geography aadee, e hoore mum ko feccere e jaŋde geography ɓurnde huuɓtodinnde. Ina jokkondiri kadi e geɗe leydi (geostrategie). Joogaraafi strateeji ko oon fannu ganndal, jowitiingal e jaŋde nokkuuji weeyo baɗɗi kisal e ɓamtaare leñol. Ƴeew kadi Geɗe leydi Luggiɗde peeje Janngude ko ɓeydi Brjezinski, Zbigniew. Tappude Chess mawɗo : Primacy Amerik e doosɗe mum Geostrategique. New York: Defte mawɗe, 1997. Daklon, Korado Mariyam. Geopolitik taariindi, Laawol ɓurngol yaajde e caɗeele winndere. Italiya: Fedde hakkunde leyɗeele, SIOI, 2007. Faringdon, Huu. Joogaraafi peeje : OTAN, nanondiral Warsaw, e leyɗeele mawɗe. Ruutledge (1989). <nowiki>ISBN 0-415-00980-4</nowiki>. Gray, Kolin S. e Geefri Sloan. Geɗe politik, Geɗe leydi e peeje. Portland, walla: Frank Cass, hitaande 1999. Kemp G., Harkavy R. Geɗe leydi peeñɗe e Fuɗnaange hakkundeejo waylotooɗo. Dokkal Carnegie ngam jam duuniyaaru bee ballal bee hukuumaaji Brookings, hitaande 1997. Mackinder, Halford J. Miijooji e Goonga Demokaraasi. Washington, DC: Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Faggudu Leydi, 1996. Sturmer, Mikayel. Geografi peeje. Leytartikel, ñalnde 10 lewru feebariyee 2004. == Jokkondire yaajɗe == 1uomg5rjl361lbjpev6wkkyab8tpfug 157540 157539 2026-03-26T15:12:15Z Bakurakurama 11269 157540 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joogaraafi strateeji ina''' jokkondiri e ƴellitgol, walla heɓde, nokkuuji gonɗi e nder weeyo, baɗɗi kisal e ɓamtaare leƴƴi. Nokkuuji nokkuuji jowitiiɗi e geɗe leydi strateeji ina mbayloo e haajuuji e ƴellitaare aadee. Ndee ɗoo fannu ko feccere e geography aadee, e hoore mum ko feccere e jaŋde geography ɓurnde huuɓtodinnde. Ina jokkondiri kadi e geɗe leydi (geostrategie). Joogaraafi strateeji ko oon fannu ganndal, jowitiingal e jaŋde nokkuuji weeyo baɗɗi kisal e ɓamtaare leñol. Ƴeew kadi Geɗe leydi Luggiɗde peeje Janngude ko ɓeydi Brjezinski, Zbigniew. Tappude Chess mawɗo : Primacy Amerik e doosɗe mum Geostrategique. New York: Defte mawɗe, 1997. Daklon, Korado Mariyam. Geopolitik taariindi, Laawol ɓurngol yaajde e caɗeele winndere. Italiya: Fedde hakkunde leyɗeele, SIOI, 2007. Faringdon, Huu. Joogaraafi peeje : OTAN, nanondiral Warsaw, e leyɗeele mawɗe. Ruutledge (1989). <nowiki>ISBN 0-415-00980-4</nowiki>. Gray, Kolin S. e Geefri Sloan. Geɗe politik, Geɗe leydi e peeje. Portland, walla: Frank Cass, hitaande 1999. Kemp G., Harkavy R. Geɗe leydi peeñɗe e Fuɗnaange hakkundeejo waylotooɗo. Dokkal Carnegie ngam jam duuniyaaru bee ballal bee hukuumaaji Brookings, hitaande 1997. Mackinder, Halford J. Miijooji e Goonga Demokaraasi. Washington, DC: Jaaynde Jaaɓi-haaɗtirde Faggudu Leydi, 1996. Sturmer, Mikayel. Geografi peeje. Leytartikel, ñalnde 10 lewru feebariyee 2004. == Jokkondire yaajɗe == l4wt98q8sqdn1tosvy5ksqio5qettho Vergilius (journal) 0 37999 157542 2026-03-26T15:15:20Z Galadima002 13879 Created page with "Vergilius ko jaaynde ganndal ƴeewtotoonde hitaande kala, nde fedde wiyeteende Vergilian yaltini. Nde sosaa ko e hitaande 1956 e innde The Vergilian Digest, nde heɓi tiitoonde mayre jooni ndee ko e hitaande 1959. Ko ɓuri teeŋtude e jaaynde ndee ko golle Virgil, e, e nder haala yaajka, jaŋdeeji ɓooyɗi, gannde neɗɗaagu, ɗemngal, e binndol. Mawɗo winndannde ndee ko Hunter Gardner (Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Karolina worgo). Jaaynde ndee ina ƴettaa, ina winndaa e nd..." 157542 wikitext text/x-wiki Vergilius ko jaaynde ganndal ƴeewtotoonde hitaande kala, nde fedde wiyeteende Vergilian yaltini. Nde sosaa ko e hitaande 1956 e innde The Vergilian Digest, nde heɓi tiitoonde mayre jooni ndee ko e hitaande 1959. Ko ɓuri teeŋtude e jaaynde ndee ko golle Virgil, e, e nder haala yaajka, jaŋdeeji ɓooyɗi, gannde neɗɗaagu, ɗemngal, e binndol. Mawɗo winndannde ndee ko Hunter Gardner (Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Karolina worgo). Jaaynde ndee ina ƴettaa, ina winndaa e nder L’Année philologique. == Tuugnorgal == fevce3qmmh4roiiunw3d1p1y13803iz Stuartpuram 0 38000 157543 2026-03-26T15:15:49Z Bakurakurama 11269 Created page with "== '''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] == == Tariya == == Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.[1][2][3] == == Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.[1][4] == == Hollirde jaayndeej..." 157543 wikitext text/x-wiki == '''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] == == Tariya == == Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.[1][2][3] == == Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.[1][4] == == Hollirde jaayndeeji == == Stuartapuram hollitaama e nder cinema Telugu ko nokku sirlu e golle bonɗe e nder filmuuji ko wayi no nokku polis Stuartpuram (1991), Stuartpuram Dongalu (1991), e Stuartpuram (2019). Filmuuji ɗiɗi ko faati e « Tiger » Nageswara Rao teeŋti noon njaltinaama e hitaande 2023 : Stuartpuram Donga e Tiger Nageswara Rao. Ndeen hitaande, wuro ngoo waɗii banndiraagal e dow laawol mawngol 48 ngol State Highway ina ñiŋa no renndo maɓɓe hollirtee e nder filmuuji ɗii.[5] == == Ƴeew kadi == == yimBe Yerukala == === Tuugnorgal === rqzkte0tipe8fvkerhrzitnhvb78klm 157544 157543 2026-03-26T15:16:17Z Bakurakurama 11269 157544 wikitext text/x-wiki == {{Databox}}'''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] == == Tariya == == Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.[1][2][3] == == Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.[1][4] == == Hollirde jaayndeeji == == Stuartapuram hollitaama e nder cinema Telugu ko nokku sirlu e golle bonɗe e nder filmuuji ko wayi no nokku polis Stuartpuram (1991), Stuartpuram Dongalu (1991), e Stuartpuram (2019). Filmuuji ɗiɗi ko faati e « Tiger » Nageswara Rao teeŋti noon njaltinaama e hitaande 2023 : Stuartpuram Donga e Tiger Nageswara Rao. Ndeen hitaande, wuro ngoo waɗii banndiraagal e dow laawol mawngol 48 ngol State Highway ina ñiŋa no renndo maɓɓe hollirtee e nder filmuuji ɗii.[5] == == Ƴeew kadi == == yimBe Yerukala == === Tuugnorgal === 9lok9pq1zs6caxodn1mbpxt9vdin38w 157545 157544 2026-03-26T15:17:18Z Bakurakurama 11269 157545 wikitext text/x-wiki == {{Databox}}'''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] == == Tariya == == Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.them.<ref name="H">{{Cite news|last=P|first=Samuel Jonathan|date=2017-11-25|title=The agony of Stuartpuram|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|access-date=2025-09-13|issn=0971-751X|archive-url=https://web.archive.org/web/20250817163948/https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|archive-date=17 August 2025}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://thewire.in/caste/haunted-by-the-past-why-6000-families-from-andhras-stuartpuram-are-desperately-seeking-help|title=Haunted by the Past: Why 6,000 Families from Andhra's Stuartpuram are Desperately Seeking Help|website=The Wire}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sakshi.com/news/andhra-pradesh/special-story-stuartpuram-1291791|title=స్టువర్టుపురం.. ఈ గ్రామానికో ప్రత్యేకత! &#124; Special Story On Stuartpuram &#124; Sakshi|website=www.sakshi.com}}</ref> == == Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.[1][4] == == Hollirde jaayndeeji == == Stuartapuram hollitaama e nder cinema Telugu ko nokku sirlu e golle bonɗe e nder filmuuji ko wayi no nokku polis Stuartpuram (1991), Stuartpuram Dongalu (1991), e Stuartpuram (2019). Filmuuji ɗiɗi ko faati e « Tiger » Nageswara Rao teeŋti noon njaltinaama e hitaande 2023 : Stuartpuram Donga e Tiger Nageswara Rao. Ndeen hitaande, wuro ngoo waɗii banndiraagal e dow laawol mawngol 48 ngol State Highway ina ñiŋa no renndo maɓɓe hollirtee e nder filmuuji ɗii.[5] == == Ƴeew kadi == == yimBe Yerukala == === Tuugnorgal === hxp0cjv61gkjmakk5ii7sozuqnnte8e 157549 157545 2026-03-26T15:19:32Z Bakurakurama 11269 157549 wikitext text/x-wiki == {{Databox}}'''Stuartpuram''' ko wuro ngo woni e nder diiwaan Bapatla to leydi Indiya. Nde woni ko e laawol mawngol Kolkata-Chennai.[1] == == Tariya == == Wuro ngoo inniraa ko Harold Stuart. Stuart ɓadtiima The Salvation Army ngam moƴƴinde leñol Yerukala ngol, ngol ɓe mbiyata ko leñol bonngol, e hoɗde e wuro ngoo, wuro ngoo mahii ngam moƴƴinde ɓe.them.<ref name="H">{{Cite news|last=P|first=Samuel Jonathan|date=2017-11-25|title=The agony of Stuartpuram|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|access-date=2025-09-13|issn=0971-751X|archive-url=https://web.archive.org/web/20250817163948/https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|archive-date=17 August 2025}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://thewire.in/caste/haunted-by-the-past-why-6000-families-from-andhras-stuartpuram-are-desperately-seeking-help|title=Haunted by the Past: Why 6,000 Families from Andhra's Stuartpuram are Desperately Seeking Help|website=The Wire}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sakshi.com/news/andhra-pradesh/special-story-stuartpuram-1291791|title=స్టువర్టుపురం.. ఈ గ్రామానికో ప్రత్యేకత! &#124; Special Story On Stuartpuram &#124; Sakshi|website=www.sakshi.com}}</ref> == == Wuro ngo ina anndaa ko jibinannde "Tiger" bonɗo biyeteeɗo Nageswara Rao.criminal "Tiger" Nageswara Rao.<ref name="H2">{{Cite news|last=P|first=Samuel Jonathan|date=2017-11-25|title=The agony of Stuartpuram|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|access-date=2025-09-13|issn=0971-751X|archive-url=https://web.archive.org/web/20250817163948/https://www.thehindu.com/news/national/andhra-pradesh/the-agony-of-stuartpuram/article20799245.ece|archive-date=17 August 2025}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.ottplay.com/news/tiger-nageswara-rao-who-is-this-real-life-stuartpuram-robber-known-for-his-robinhood-like-methods/b144649252620|title=Tiger Nageswara Rao: Who is this real-life Stuartpuram robber, known for his Robinhood-like methods?|website=OTTPlay}}</ref> == == Hollirde jaayndeeji == == Stuartapuram hollitaama e nder cinema Telugu ko nokku sirlu e golle bonɗe e nder filmuuji ko wayi no nokku polis Stuartpuram (1991), Stuartpuram Dongalu (1991), e Stuartpuram (2019). Filmuuji ɗiɗi ko faati e « Tiger » Nageswara Rao teeŋti noon njaltinaama e hitaande 2023 : Stuartpuram Donga e Tiger Nageswara Rao. Ndeen hitaande, wuro ngoo waɗii banndiraagal e dow laawol mawngol 48 ngol State Highway ina ñiŋa no renndo maɓɓe hollirtee e nder filmuuji ɗii.[5] == == Ƴeew kadi == == yimBe Yerukala == === Tuugnorgal === odz7vonrqbj53j73tl5bpy0ev80lgoe Miriam Stevenson 0 38001 157546 2026-03-26T15:17:38Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Miriam Jacqueline Stevenson (jibinaa ko ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1933) ko Ameriknaajo gonnooɗo fijoowo, gardiiɗo teleeji, model e laamɗo ŋarɗugol, toɗɗaaɗo e hitaande 1954. Ko kanko woni Ameriknaajo gadano heɓde tiitoonde ndee, kadi ko adii ɗuum o toɗɗaama Miss USA South USAci] Steven1 lomtii Karolina worgo e Miss Amerik 1954 caggal nde o heɓi Miss Karolina worgo 1953, ɗo o naati e sappo ɓurɓe waawde. E nder Miss Universe, Stevenson heɓi njeenaari mum t..." 157546 wikitext text/x-wiki Miriam Jacqueline Stevenson (jibinaa ko ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1933) ko Ameriknaajo gonnooɗo fijoowo, gardiiɗo teleeji, model e laamɗo ŋarɗugol, toɗɗaaɗo e hitaande 1954. Ko kanko woni Ameriknaajo gadano heɓde tiitoonde ndee, kadi ko adii ɗuum o toɗɗaama Miss USA South USAci] Steven1 lomtii Karolina worgo e Miss Amerik 1954 caggal nde o heɓi Miss Karolina worgo 1953, ɗo o naati e sappo ɓurɓe waawde. E nder Miss Universe, Stevenson heɓi njeenaari mum timmundi, tawi ko Martha Rocha mo Beresiil. Ngam taƴde ñalngu nguu, debbo mo nganndu-ɗaa ina jogii ɓanndu ɓurndu moƴƴude oo, ko kañum woni ƴaañoowo, sabu ballal mawngal e kawgel ngel ko Catalina Swimwear. Ɗumɗoo noon fellitii wonde ko Stevenson, sabu jogaade hips "ɓurɗo fittaandu" e Rocha. Ko Christiane Martel mo Farayse, jom tiitoonde yaltunde, toɗɗii mo « Miss Universe ». E joofnirde laamu makko, o toɗɗii Hillevi Rombin mo leydi Suwed, hono Miss Universe e hitaande 1955. Tuugnorgal g5qlgthk7xtxtzgt8g0l0ixqcp0k3q2 157547 157546 2026-03-26T15:18:36Z SUZYFATIMA 13856 157547 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miriam Jacqueline Stevenson''' (jibinaa ko ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1933) ko Ameriknaajo gonnooɗo fijoowo, gardiiɗo teleeji, model e laamɗo ŋarɗugol, toɗɗaaɗo e hitaande 1954. Ko kanko woni Ameriknaajo gadano heɓde tiitoonde ndee, kadi ko adii ɗuum o toɗɗaama Miss USA South USAci] Steven1 lomtii Karolina worgo e Miss Amerik 1954 caggal nde o heɓi Miss Karolina worgo 1953, ɗo o naati e sappo ɓurɓe waawde. E nder Miss Universe, Stevenson heɓi njeenaari mum timmundi, tawi ko Martha Rocha mo Beresiil. Ngam taƴde ñalngu nguu, debbo mo nganndu-ɗaa ina jogii ɓanndu ɓurndu moƴƴude oo, ko kañum woni ƴaañoowo, sabu ballal mawngal e kawgel ngel ko Catalina Swimwear. Ɗumɗoo noon fellitii wonde ko Stevenson, sabu jogaade hips "ɓurɗo fittaandu" e Rocha. Ko Christiane Martel mo Farayse, jom tiitoonde yaltunde, toɗɗii mo « Miss Universe ». E joofnirde laamu makko, o toɗɗii Hillevi Rombin mo leydi Suwed, hono Miss Universe e hitaande 1955. == Tuugnorgal == o1l3waq0gnjmin6zitn19p4k1c4gal0 157551 157547 2026-03-26T15:22:28Z SUZYFATIMA 13856 157551 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miriam Jacqueline Stevenson''' (jibinaa ko ñalnde 4 lewru Yarkomaa 1933) ko Ameriknaajo gonnooɗo fijoowo, gardiiɗo teleeji, model e laamɗo ŋarɗugol, toɗɗaaɗo e hitaande 1954. Ko kanko woni Ameriknaajo gadano heɓde tiitoonde ndee, kadi ko adii ɗuum o toɗɗaama Miss USA South USAci] Steven1 lomtii Karolina worgo e Miss Amerik 1954 caggal nde o heɓi Miss Karolina worgo 1953, ɗo o naati e sappo ɓurɓe waawde. E nder Miss Universe, Stevenson heɓi njeenaari mum timmundi, tawi ko Martha Rocha mo Beresiil. Ngam taƴde ñalngu nguu, debbo mo nganndu-ɗaa ina jogii ɓanndu ɓurndu moƴƴude oo, ko kañum woni ƴaañoowo, sabu ballal mawngal e kawgel ngel ko Catalina Swimwear. Ɗumɗoo noon fellitii wonde ko Stevenson, sabu jogaade hips "ɓurɗo fittaandu" e Rocha. Ko Christiane Martel mo Farayse, jom tiitoonde yaltunde, toɗɗii mo « Miss Universe ». E joofnirde laamu makko, o toɗɗii Hillevi Rombin mo leydi Suwed, hono Miss Universe e hitaande 1955.<ref>Riverol, Armando (1992). ''[https://google.com/books?id=sf1dR1iEC78C&pg=PA47&dq=%22Miriam+Jacqueline+Stevenson%22 Live from Atlantic City: The History of the Miss America Pageant Before, After and in Spite of Television]''. Bowling Green, OH: Bowling Green State University Popular Press. p.&nbsp;47. {{ISBN|0-87972-557-5}}.</ref><ref>{{cite web|url=https://news.google.com/newspapers?id=NywyAAAAIBAJ&sjid=fOgFAAAAIBAJ&pg=4085,1969331&dq=martha-rocha&hl=en|title=Judges are hep to hips|publisher=The Miami News|access-date=August 1, 2011}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 8nn7mom2dwpesausknedaciwnix8hao Who Killed Homer? 0 38002 157548 2026-03-26T15:18:38Z Galadima002 13879 Created page with "Hol barɗo Homer?: Maayde jaŋde ɓooynde e ƴellitgol hakkille Gerek en, ko deftere 1998 nde annduɓe ɓooyɓe Victor Davis Hanson e John Heath mbinndi. Yiytude Hol baɗɗo Homer? ngam Geɗe caggal leydi, Francis Fukuyama siftini ɗum ko "hono no" tiiɗniri e ustaare jaŋde ɓooynde, kono "e goonga ko e majjugol jokkere enɗam, neɗɗaŋke e nder jaŋde e pinal hannde." Camille Paglia, winnduɗo e jaaynde wiyeteende « Hol barɗo Homer ? "ko ɓuri teeŋtude e ƴattooj..." 157548 wikitext text/x-wiki Hol barɗo Homer?: Maayde jaŋde ɓooynde e ƴellitgol hakkille Gerek en, ko deftere 1998 nde annduɓe ɓooyɓe Victor Davis Hanson e John Heath mbinndi. Yiytude Hol baɗɗo Homer? ngam Geɗe caggal leydi, Francis Fukuyama siftini ɗum ko "hono no" tiiɗniri e ustaare jaŋde ɓooynde, kono "e goonga ko e majjugol jokkere enɗam, neɗɗaŋke e nder jaŋde e pinal hannde." Camille Paglia, winnduɗo e jaaynde wiyeteende « Hol barɗo Homer ? "ko ɓuri teeŋtude e ƴattooje jaŋde peeñɗe e nder duuɓi 15 jawtuɗi ɗii. Ngolɗoo seppo teskinngo, e ngalu mum geɗe e diwgol mum tikkere saɗtunde, ko huunde nde foti janngeede wonande kala jiɗɗo jaŋde toownde e nder leyɗeele dentuɗe Amerik." == Tuugnorgal == n3ejw84hqo05qv4a41h9cfj6dsifoxs Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik 0 38003 157550 2026-03-26T15:21:16Z Galadima002 13879 Created page with "Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik (ko ɓuri heewde e limteede ko ZPE; "Jaaynde Papiroloji e Epigrafi") ko jaaynde ganndal ƴeewtotoonde, ina waɗi binndanɗe jowitiiɗe e papiroloji e epigrafi. Nde siforaama ko "jaaynde ɓurnde mawnude e winndere ndee, nde sikke alaa ko ɓuri heewde e ganndal."[1] ZPE, nde Reinhold Merkelbech e Ludwig Koenen cosi e hitaande 1967, nde Rudolf Habelt GmbH yaltinta ɗum laabi nay haa joy hitaande kala. Ina anndaa e mbaawka mum yalt..." 157550 wikitext text/x-wiki Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik (ko ɓuri heewde e limteede ko ZPE; "Jaaynde Papiroloji e Epigrafi") ko jaaynde ganndal ƴeewtotoonde, ina waɗi binndanɗe jowitiiɗe e papiroloji e epigrafi. Nde siforaama ko "jaaynde ɓurnde mawnude e winndere ndee, nde sikke alaa ko ɓuri heewde e ganndal."[1] ZPE, nde Reinhold Merkelbech e Ludwig Koenen cosi e hitaande 1967, nde Rudolf Habelt GmbH yaltinta ɗum laabi nay haa joy hitaande kala. Ina anndaa e mbaawka mum yaltinde binndanɗe kese e yaawre no feewi. Rewooɓe ZPE hannde ɓee ko Werner Eck, Helmut Engelman, Yurgen Hammerstaedt, Rudolf Kassel, Ludwig Koenen, Wolfgang Dieter Lebek, Klaus Maresch, Georg Petzl, e Korneliya Romer. == Tuugnorgal == 3nzmu6uiumww6akux8h6xxooktmvxv0 The After-Dinner Joke 0 38004 157552 2026-03-26T15:24:16Z Galadima002 13879 Created page with "Ko yeewtere 17ɓiire e nder yontere go’aɓere e nder yeewtere teleeji BBC Angalteer wiyeteende Play for Today. Feccere ndee ko yeewtere teleeji nde fuɗɗii yaltude ñalnde 14 feebariyee 1978. "Ɓooygol caggal nde ñaamde" ko Caryl Churchill winndi ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum. E nder doggol 66 dingiral juutngal, episodic e huutoraade jikkuuji keewɗi, daartol ngol ina yuurnitoo politik sadak rewrude e daartol suka..." 157552 wikitext text/x-wiki Ko yeewtere 17ɓiire e nder yontere go’aɓere e nder yeewtere teleeji BBC Angalteer wiyeteende Play for Today. Feccere ndee ko yeewtere teleeji nde fuɗɗii yaltude ñalnde 14 feebariyee 1978. "Ɓooygol caggal nde ñaamde" ko Caryl Churchill winndi ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum. E nder doggol 66 dingiral juutngal, episodic e huutoraade jikkuuji keewɗi, daartol ngol ina yuurnitoo politik sadak rewrude e daartol suka debbo biyeteeɗo Selby jiɗɗo "waɗde ko moƴƴi". Ko o golloowo sadak, omo reena e nder jaŋde makko, o reenaaki e geɗe politik, tan o yiytoo e nder golle ɗee wonde ɗum waawaa waɗde. "Won ko woni politik e kala huunde", Meer nokku oo hollitii mo. Kadi nde feewnaama ngam dingiral, ina heen ummital mawngal to suudu dingiral Orange Tree to Richmond, Londres, ngal Sophie Boyce ardii e lewru mee 2014. == Sakinugo == n4jc67yf86uyu7ozbocro269ly7teq8 Eton crop 0 38005 157553 2026-03-26T15:25:00Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Aawdi Eton ko sifaa mbaydi aawdi juutndi no feewi, ɓuuɓndi, wonande rewɓe. Lowre Womoowo Irene Castle, diisneteeɗo Coco Chanel, e fiyoowo/yimoowo Polaire ɓoornotonoo ko "bobs" e kitaale 1910. E cakkital kitaale 1920, ngalɗoo mbaydi gaasa wonti ko huunde mawnde. Aawdi Eton wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1920 sabu ko kañum ɓuri moƴƴude ngam hollirde mbaadi kaɓirɗe cloche. Ko Josephine Baker e woɗɓe ɓoorni ɗum. Innde ndee ummorii ko e nanndiral mum e mbay..." 157553 wikitext text/x-wiki Aawdi Eton ko sifaa mbaydi aawdi juutndi no feewi, ɓuuɓndi, wonande rewɓe. Lowre Womoowo Irene Castle, diisneteeɗo Coco Chanel, e fiyoowo/yimoowo Polaire ɓoornotonoo ko "bobs" e kitaale 1910. E cakkital kitaale 1920, ngalɗoo mbaydi gaasa wonti ko huunde mawnde. Aawdi Eton wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1920 sabu ko kañum ɓuri moƴƴude ngam hollirde mbaadi kaɓirɗe cloche. Ko Josephine Baker e woɗɓe ɓoorni ɗum. Innde ndee ummorii ko e nanndiral mum e mbaydi mbaylaandi ndi sukaaɓe janngooɓe to Eton njiɗi. E nder pinal Won ñaawoowo ƴeewtotooɗo mooɓondiral natal renndo teskiima : "Koɗki ina woni e ngonka waylo-waylo. Ina woodi ndema Eton, ina woodi ƴiye softuɗe keewɗe, ina woodi kadi koye seeɗa ɗo gaasa ina ɗalee mawnude." E lewru Juko hitaande 1927, Margot Asquith, Lady Oxford, jaalii: "Rewɓe ɓe ngalaa ɓalli walla dow koye mum en, e yeesooji mawɗi no hams nii, ina peeña e suudu diisnondiral laamɗo e wutteeji mum en daneeji ngam ɓuuɓde...". Ko ɗum taƴre gaasa ɓurnde yuumtude wonande lesbiyen en ɓurɓe worɓe e nder pinal lesbiyen en, haa teeŋti noon e Angalteer, e sahaa nde ɗum ɓuri lollude. Tuugnorgal ax8lnn2yj7sz6nwcy2gmstfnmkue6l8 157554 157553 2026-03-26T15:26:47Z SUZYFATIMA 13856 157554 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aawdi Eton''' ko sifaa mbaydi aawdi juutndi no feewi, ɓuuɓndi, wonande rewɓe. Lowre Womoowo Irene Castle, diisneteeɗo Coco Chanel, e fiyoowo/yimoowo Polaire ɓoornotonoo ko "bobs" e kitaale 1910. E cakkital kitaale 1920, ngalɗoo mbaydi gaasa wonti ko huunde mawnde. Aawdi Eton wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1920 sabu ko kañum ɓuri moƴƴude ngam hollirde mbaadi kaɓirɗe cloche. Ko Josephine Baker e woɗɓe ɓoorni ɗum. Innde ndee ummorii ko e nanndiral mum e mbaydi mbaylaandi ndi sukaaɓe janngooɓe to Eton njiɗi. E nder pinal Won ñaawoowo ƴeewtotooɗo mooɓondiral natal renndo teskiima : "Koɗki ina woni e ngonka waylo-waylo. Ina woodi ndema Eton, ina woodi ƴiye softuɗe keewɗe, ina woodi kadi koye seeɗa ɗo gaasa ina ɗalee mawnude." E lewru Juko hitaande 1927, Margot Asquith, Lady Oxford, jaalii: "Rewɓe ɓe ngalaa ɓalli walla dow koye mum en, e yeesooji mawɗi no hams nii, ina peeña e suudu diisnondiral laamɗo e wutteeji mum en daneeji ngam ɓuuɓde...". Ko ɗum taƴre gaasa ɓurnde yuumtude wonande lesbiyen en ɓurɓe worɓe e nder pinal lesbiyen en, haa teeŋti noon e Angalteer, e sahaa nde ɗum ɓuri lollude. == Tuugnorgal == 9j6i96bhyx8i2f95p3vdns9ciit73kc 157556 157554 2026-03-26T15:33:18Z SUZYFATIMA 13856 157556 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aawdi Eton''' ko sifaa mbaydi aawdi juutndi no feewi, ɓuuɓndi, wonande rewɓe. Lowre Womoowo Irene Castle, diisneteeɗo Coco Chanel, e fiyoowo/yimoowo Polaire ɓoornotonoo ko "bobs" e kitaale 1910. E cakkital kitaale 1920, ngalɗoo mbaydi gaasa wonti ko huunde mawnde. Aawdi Eton wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1920 sabu ko kañum ɓuri moƴƴude ngam hollirde mbaadi kaɓirɗe cloche. Ko Josephine Baker e woɗɓe ɓoorni ɗum. Innde ndee ummorii ko e nanndiral mum e mbaydi mbaylaandi ndi sukaaɓe janngooɓe to Eton njiɗi. E nder pinal Won ñaawoowo ƴeewtotooɗo mooɓondiral natal renndo teskiima : "Koɗki ina woni e ngonka waylo-waylo. Ina woodi ndema Eton, ina woodi ƴiye softuɗe keewɗe, ina woodi kadi koye seeɗa ɗo gaasa ina ɗalee mawnude." E lewru Juko hitaande 1927, Margot Asquith, Lady Oxford, jaalii: "Rewɓe ɓe ngalaa ɓalli walla dow koye mum en, e yeesooji mawɗi no hams nii, ina peeña e suudu diisnondiral laamɗo e wutteeji mum en daneeji ngam ɓuuɓde...". Ko ɗum taƴre gaasa ɓurnde yuumtude wonande lesbiyen en ɓurɓe worɓe e nder pinal lesbiyen en, haa teeŋti noon e Angalteer, e sahaa nde ɗum ɓuri lollude.<ref name="vargas">Vargas, Whitney. "Head Start." ''[[Elle (magazine)|Elle]]'' (Sept. 2007): p190.</ref><ref>{{cite web|title=Historic Hair: “Bobbing” and “Waving” in the 1920s|author=Katie Rudolph|date=November 2014|url=https://history.denverlibrary.org/news/historic-hair-%E2%80%9Cbobbing%E2%80%9D-and-%E2%80%9Cwaving%E2%80%9D-1920s-0|website=Denver Public Library}}</ref><ref>{{Cite web|title=1920-1929 {{!}} Fashion History Timeline|url=https://fashionhistory.fitnyc.edu/1920-1929/|access-date=2025-08-05|website=fashionhistory.fitnyc.edu|language=en-US}}</ref><ref>''The Times'', Wednesday, May 14, 1930; pg. 19; Issue 45512; col F</ref><ref>ASQUITH, M. ''Lay sermons'', 1927.</ref><ref>''Gay Life and Culture'', 2006</ref> == Tuugnorgal == <references /> 6wht534oze361rkou9x3fjj5xxb5ukb The Black Album (play) 0 38006 157555 2026-03-26T15:28:38Z Galadima002 13879 Created page with "Albom ɓaleejo ko deftere ɗiɗmere nde binndoowo Angalteer biyeteeɗo Hanif Kureishi winndi. Faber e Faber njaltini ɗum e hitaande 1995, deftere nde ƴettaa ngam dingiral e hitaande 2009, nde yuurnitii fundamentalism juulɓe, pinal sukaaɓe, jikkuuji, dorog, e alienation e nder aduna suka gorko Angalteer-Pakistanaajo mo nguurndam jamaanu Londres e pinal juulɓe gaadanteewal ina doolni e banngeeji ceertuɗi. Kureishi, winndiyanke, winndiyanke pijirlooji, winndiyanke, e..." 157555 wikitext text/x-wiki Albom ɓaleejo ko deftere ɗiɗmere nde binndoowo Angalteer biyeteeɗo Hanif Kureishi winndi. Faber e Faber njaltini ɗum e hitaande 1995, deftere nde ƴettaa ngam dingiral e hitaande 2009, nde yuurnitii fundamentalism juulɓe, pinal sukaaɓe, jikkuuji, dorog, e alienation e nder aduna suka gorko Angalteer-Pakistanaajo mo nguurndam jamaanu Londres e pinal juulɓe gaadanteewal ina doolni e banngeeji ceertuɗi. Kureishi, winndiyanke, winndiyanke pijirlooji, winndiyanke, e waɗoowo filmuuji, mo Angalteer-Pakistaan, hollitii fijirde ndee ko adii fof to Royal National Theatre e lewru Siilo hitaande 2009, o rokkaa kadi njeenaari ɗiɗmiri ndi Asia House Literature Award e jamma udditirɗo ñalngu binndol Asia House. == Doggol alkule == Shahid (Protagonist) : Ɓiɗɗo eggooɓe Pakistaan, janngoowo Angalteer-Pakistaan ​​ummoriiɗo Kent, Angalteer, mo baaba mum maayi ko ɓooyaani. Shahid ummiima London ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde, ina yiɗi heɓde heen miijo jeytaare e nder identite. Chili : Ko mawniiko Shahid Deedee : Jannginoowo Shahid ko porfeseer/giɗo/jannginoowo Riaz : Sehil Shahid, e feere naatgol e nder Lislaam radikal Jaɓɓungal Teskinngal Jaabawol teskinngol e Hanif Kureishi e dingiral Albom ɓaleejo (dingiral Cottesloe to Teyaatre ngenndiije e hitaande 2009) ina jillondiri. E nder jaaynde The Guardian, Michael Billington winndii wonde mbayliigu nguu ina joginoo “kosam” deftere ndee kono majjii “teddeendi mbaydi” ndi wonnoo e nder eeraango asliijo ngoo, o ɓeydi heen wonde mbayliigu dingiral nguu waɗii “njuɓɓudi seeɗa” e natal ɓurngal yaajde e deftere ndee to Londres e darorɗe kitaale 1980.[2] E binndol makko e British Theatre Guide, Philip Fisher hollitii wonde mbaydi dingiral ngal ko “ɓurngal heewde” e wonde ngool ɓuuɓol ina usta luggiɗgol hakkillaaji jeewte gonɗe e mbaadi deftere.[3] Rewindaade e nder ArtsHub kadi ina tiiɗi, ina hollita wonde peewnugol ngol tuugnii ko e topicality tawa ina naamnoo geɗe baɗɗe faayiida. Jaɓɓungal sahaa mbayliigu deftere ndee ina moƴƴi no feewi nde tawnoo nde ari ko e yonta caggal 11 settaambar yiyngo aduna. Kureishi miijinooma, e kitaale noogaas, waɗtude deftere mum ndee filmo kono ɗum meeɗaa waɗde. Kono duuɓi sappo e feccere caggal ɗuum, e nder balɗe 11 settaambar, 7 settaambar e « hare ownugol », nafoore daartol ngol ɓeydii mawnude. E nder yeewtere nde o waɗdunoo e fedde peewnugol ndee, naamnaama : « mbele ina weeɓi ... waylude daartol ngol gila e hello haa e dingiral ? Pijirlooji ɗii ina njokki e oon senngo episodik. Hanif ina joginoo ko heewi e ɗemngal asliwal. Novel oo ina heewi deft wit. Pijirlooji ɗii ko noon. Ina dilla hakkunde goonga e ko alaa. Hanif noddi ɗum 'hiper-goonga'." == Tuugnorgal == og1tz7e3dfdwog48ed4rvcq4fk20vus Canary in a Cat House 0 38007 157557 2026-03-26T15:34:40Z Galadima002 13879 Created page with "Canary in a Cat House ko deftere sappo e ɗiɗi, winndiyanke Ameriknaajo biyeteeɗo Kurt Vonnegut, yaltini e hitaande 1961. Sappo e goo e nder sappo e ɗiɗi ɗee peeñii e deftere caggal nde Welcome to the Monkey House, tawi "Lampa maagiyaŋkaagal Hal Irwin" ina woppitee. E nder deftere daartol juutnde caggal ɗuum, Bagombo Snuff Box, ina woodi daartol jogiingol tiitoonde wootere; kono, ko mbaydi ngoɗndi. Ko woni e mum "Ciimtol ko faati e batte Barnhouse" (Collier, 1..." 157557 wikitext text/x-wiki Canary in a Cat House ko deftere sappo e ɗiɗi, winndiyanke Ameriknaajo biyeteeɗo Kurt Vonnegut, yaltini e hitaande 1961. Sappo e goo e nder sappo e ɗiɗi ɗee peeñii e deftere caggal nde Welcome to the Monkey House, tawi "Lampa maagiyaŋkaagal Hal Irwin" ina woppitee. E nder deftere daartol juutnde caggal ɗuum, Bagombo Snuff Box, ina woodi daartol jogiingol tiitoonde wootere; kono, ko mbaydi ngoɗndi. Ko woni e mum "Ciimtol ko faati e batte Barnhouse" (Collier, 11 feebariyee 1950[1]) "Pucci laamɗo ɗii fof" (Collier's, 10 feebariyee 1951) "D.P." "Misilaaji ɗi neɗɗo jogii" "Naamnal Euphio" (Collier, 12 mee 1951[1]) "Mansions ɓurɗi mawnude" "Portofolio Foster" "Deer e nder golle". "Lampa maagiyaŋkaagal Hal Irwin" "Kuɗol Tom Edison ngol" "Ko hesɗitinaaka ngam ɓoornaade" (Fiction ganndal Galaxy, abriil 1953) "Janngo e janngo e janngo" (1953) == Tuugnorgal == a54mzkcxzgpo6ayjq5cpe7ds1b8gdqb Ringlet (haircut) 0 38008 157558 2026-03-26T15:35:19Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ringlet ko sifaa mbaydi gaasa. Ringlets ina heewi anndeede kadi ko gaasa laamɗo debbo walla ko wiyetee corkscrews. Ina heɓee e ɓuuɓnude jokkere enɗam e njuuteendi njamndi mboɗeeri. Curls ina mbaawi kadi heɓde e rollers gaasa. Loose ringlets ina waawi tafde tan ko e ɓuuɓnude gaasaaji ɓuuɓɗi kadi. Worɓe yahuud en Haredi e Hasidic heewɓe ina ɓoornoo payot, ina waawi ɓuuɓde no ɓuuɓri nii. Tuugnorgal" 157558 wikitext text/x-wiki Ringlet ko sifaa mbaydi gaasa. Ringlets ina heewi anndeede kadi ko gaasa laamɗo debbo walla ko wiyetee corkscrews. Ina heɓee e ɓuuɓnude jokkere enɗam e njuuteendi njamndi mboɗeeri. Curls ina mbaawi kadi heɓde e rollers gaasa. Loose ringlets ina waawi tafde tan ko e ɓuuɓnude gaasaaji ɓuuɓɗi kadi. Worɓe yahuud en Haredi e Hasidic heewɓe ina ɓoornoo payot, ina waawi ɓuuɓde no ɓuuɓri nii. Tuugnorgal 2d8kqp240hdi0xqamnogc54lvks1bko 157559 157558 2026-03-26T15:36:11Z SUZYFATIMA 13856 157559 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ringlet''' ko sifaa mbaydi gaasa. Ringlets ina heewi anndeede kadi ko gaasa laamɗo debbo walla ko wiyetee corkscrews. Ina heɓee e ɓuuɓnude jokkere enɗam e njuuteendi njamndi mboɗeeri. Curls ina mbaawi kadi heɓde e rollers gaasa. Loose ringlets ina waawi tafde tan ko e ɓuuɓnude gaasaaji ɓuuɓɗi kadi. Worɓe yahuud en Haredi e Hasidic heewɓe ina ɓoornoo payot, ina waawi ɓuuɓde no ɓuuɓri nii. == Tuugnorgal == s63xyod6elpb3v9y8g0wu74zhmwds9y 157560 157559 2026-03-26T15:38:19Z SUZYFATIMA 13856 157560 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ringlet''' ko sifaa mbaydi gaasa. Ringlets ina heewi anndeede kadi ko gaasa laamɗo debbo walla ko wiyetee corkscrews. Ina heɓee e ɓuuɓnude jokkere enɗam e njuuteendi njamndi mboɗeeri. Curls ina mbaawi kadi heɓde e rollers gaasa. Loose ringlets ina waawi tafde tan ko e ɓuuɓnude gaasaaji ɓuuɓɗi kadi. Worɓe yahuud en Haredi e Hasidic heewɓe ina ɓoornoo payot, ina waawi ɓuuɓde no ɓuuɓri nii.<ref>{{Cite web|date=November 30, 2022|title=5 Ways to Use Hair Rollers for the Perfect Curls|url=https://www.lorealparisusa.com/beauty-magazine/hair-style/hairstyle-trends/hair-rollers-how-to-use|access-date=April 6, 2024|website=L'Oréal Paris}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> figk20e2cwd8ym71wkbtbelr2eg2u4e CC cream 0 38009 157561 2026-03-26T15:40:27Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "CC cream ko helmere yeeyirde Koree worgo, nde ƴettaa ko e mbaydi yeeyirde Blemish Balm cream walla Beauty Balm. "CC cream" mo Koree du Sud fuɗɗii soseede, won e markeeji kuutortoo ɗum ngam firtude kiri Color Control, walla kiri Color Correcting, won markeeji kadi ina mbiya ina usta mbaydi ɓuuɓri ɓalndu walla sallowness walla ina moƴƴina mbaydi ɓalndu ndi fotaani. BB cream e CC cream fof ko ɓuuɓri tinndinndi ina waɗi ndeenka naange. BB (Blemish Balm) cream fu..." 157561 wikitext text/x-wiki CC cream ko helmere yeeyirde Koree worgo, nde ƴettaa ko e mbaydi yeeyirde Blemish Balm cream walla Beauty Balm. "CC cream" mo Koree du Sud fuɗɗii soseede, won e markeeji kuutortoo ɗum ngam firtude kiri Color Control, walla kiri Color Correcting, won markeeji kadi ina mbiya ina usta mbaydi ɓuuɓri ɓalndu walla sallowness walla ina moƴƴina mbaydi ɓalndu ndi fotaani. BB cream e CC cream fof ko ɓuuɓri tinndinndi ina waɗi ndeenka naange. BB (Blemish Balm) cream fuɗɗii ko to Almaañ, caggal ɗuum ɓeydii ƴellitaade to Koree worgo, heɓiino heewde yimɓe e nder Asii heddiiɓe ɓee, e ɗii duuɓi cakkitiiɗi kadi ina ɓeydoo heewde yimɓe e nder Orop e Amerik worgo. Coftal ina waawi seertude no feewi e nder markeeji ceertuɗi ɗii, kadi ceertugol ngol ina heewi ko famɗi so en ƴeewtindiima e BB creams. Won e huutortooɓe ina kuutoroo ɗe no primeruuji nii, wonaa lomtaade foundation. Ko ɓuri heewde e sosiyeteeji kosmetik ina ndokka BB- ​​e CC-creams fof. Tuugnorgal ied7241di8sdy3s33d30mrw0nrti2c5 157562 157561 2026-03-26T15:41:21Z SUZYFATIMA 13856 157562 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''CC cream''' ko helmere yeeyirde Koree worgo, nde ƴettaa ko e mbaydi yeeyirde Blemish Balm cream walla Beauty Balm. "CC cream" mo Koree du Sud fuɗɗii soseede, won e markeeji kuutortoo ɗum ngam firtude kiri Color Control, walla kiri Color Correcting, won markeeji kadi ina mbiya ina usta mbaydi ɓuuɓri ɓalndu walla sallowness walla ina moƴƴina mbaydi ɓalndu ndi fotaani. BB cream e CC cream fof ko ɓuuɓri tinndinndi ina waɗi ndeenka naange. BB (Blemish Balm) cream fuɗɗii ko to Almaañ, caggal ɗuum ɓeydii ƴellitaade to Koree worgo, heɓiino heewde yimɓe e nder Asii heddiiɓe ɓee, e ɗii duuɓi cakkitiiɗi kadi ina ɓeydoo heewde yimɓe e nder Orop e Amerik worgo. Coftal ina waawi seertude no feewi e nder markeeji ceertuɗi ɗii, kadi ceertugol ngol ina heewi ko famɗi so en ƴeewtindiima e BB creams. Won e huutortooɓe ina kuutoroo ɗe no primeruuji nii, wonaa lomtaade foundation. Ko ɓuri heewde e sosiyeteeji kosmetik ina ndokka BB- ​​e CC-creams fof. == Tuugnorgal == 7gzl69y8q6k4zybnncxiytkwcjig2oq 157563 157562 2026-03-26T15:44:15Z SUZYFATIMA 13856 157563 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''CC cream''' ko helmere yeeyirde Koree worgo, nde ƴettaa ko e mbaydi yeeyirde Blemish Balm cream walla Beauty Balm. "CC cream" mo Koree du Sud fuɗɗii soseede, won e markeeji kuutortoo ɗum ngam firtude kiri Color Control, walla kiri Color Correcting, won markeeji kadi ina mbiya ina usta mbaydi ɓuuɓri ɓalndu walla sallowness walla ina moƴƴina mbaydi ɓalndu ndi fotaani. BB cream e CC cream fof ko ɓuuɓri tinndinndi ina waɗi ndeenka naange. BB (Blemish Balm) cream fuɗɗii ko to Almaañ, caggal ɗuum ɓeydii ƴellitaade to Koree worgo, heɓiino heewde yimɓe e nder Asii heddiiɓe ɓee, e ɗii duuɓi cakkitiiɗi kadi ina ɓeydoo heewde yimɓe e nder Orop e Amerik worgo. Coftal ina waawi seertude no feewi e nder markeeji ceertuɗi ɗii, kadi ceertugol ngol ina heewi ko famɗi so en ƴeewtindiima e BB creams. Won e huutortooɓe ina kuutoroo ɗe no primeruuji nii, wonaa lomtaade foundation. Ko ɓuri heewde e sosiyeteeji kosmetik ina ndokka BB- ​​e CC-creams fof.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://fashionista.com/2013/04/the-difference-between-bb-cc-dd-creams|title=The Difference Between BB, CC and DD Creams|first=Cheryl|last=Wischhover|website=Fashionista|date=9 November 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bellanaija.com/2013/08/bn-beauty-what-you-need-to-know-about-bb-cc-creams/|title=BN Beauty: What You Need to Know About BB & CC Creams|date=14 August 2013}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> kijauh6q8cxvs35m6trch0zl2r6uxqw Linda Bement 0 38010 157564 2026-03-26T15:46:48Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Linda Jeanne Bement (2 noowammbar 1941 – 19 marse 2018) ko debbo Ameriknaajo, jom mbaydi, laamɗo belɗo, wonti debbo tataɓo Ameriknaajo, toɗɗaaɗo jom suudu winndere. Miss Duniyaaru 1960 Bement ko tergal e Egliis Iisaa-al-Masiihu, woni debbo ɗiɗaɓo ummoriiɗo Utah, toɗɗaaɗo Miss USA. O lomtii leyɗeele dentuɗe Amerik e kawgel ngel 1960, ngel yaltinaa e Miami Beach, to Floride, ɗo o heɓi njeenaari ndii, hono Akiko Kojima mo Japon. Koolol 1960 ngol woni ko..." 157564 wikitext text/x-wiki Linda Jeanne Bement (2 noowammbar 1941 – 19 marse 2018) ko debbo Ameriknaajo, jom mbaydi, laamɗo belɗo, wonti debbo tataɓo Ameriknaajo, toɗɗaaɗo jom suudu winndere. Miss Duniyaaru 1960 Bement ko tergal e Egliis Iisaa-al-Masiihu, woni debbo ɗiɗaɓo ummoriiɗo Utah, toɗɗaaɗo Miss USA. O lomtii leyɗeele dentuɗe Amerik e kawgel ngel 1960, ngel yaltinaa e Miami Beach, to Floride, ɗo o heɓi njeenaari ndii, hono Akiko Kojima mo Japon. Koolol 1960 ngol woni ko adii nde Miss Universe waɗata e teleeji leydi ndii kala. Nguurndam caggal Miss Aduna E hitaande 1962, o resi Manuel Ycaza, jibinaaɗo to Panama, garoowo e nder suudu piɗtaali Amerik. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinii ɓiɓɓe ɗiɗo, caggal ɗuum ɓe ceerti e lewru noowammbar 1969. O maayi ko e ñawu nguu ñalnde 19 marse 2018, to galle makko to Salt Lake City. Tuugnorgal 0acm1mog0bp6f8wb2dc6f9ux2xn0pij 157565 157564 2026-03-26T15:48:36Z SUZYFATIMA 13856 157565 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Linda Jeanne Bement''' (2 noowammbar 1941 – 19 marse 2018) ko debbo Ameriknaajo, jom mbaydi, laamɗo belɗo, wonti debbo tataɓo Ameriknaajo, toɗɗaaɗo jom suudu winndere. Miss Duniyaaru 1960 Bement ko tergal e Egliis Iisaa-al-Masiihu, woni debbo ɗiɗaɓo ummoriiɗo Utah, toɗɗaaɗo Miss USA. O lomtii leyɗeele dentuɗe Amerik e kawgel ngel 1960, ngel yaltinaa e Miami Beach, to Floride, ɗo o heɓi njeenaari ndii, hono Akiko Kojima mo Japon. Koolol 1960 ngol woni ko adii nde Miss Universe waɗata e teleeji leydi ndii kala. Nguurndam caggal Miss Aduna E hitaande 1962, o resi Manuel Ycaza, jibinaaɗo to Panama, garoowo e nder suudu piɗtaali Amerik. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinii ɓiɓɓe ɗiɗo, caggal ɗuum ɓe ceerti e lewru noowammbar 1969. O maayi ko e ñawu nguu ñalnde 19 marse 2018, to galle makko to Salt Lake City. == Tuugnorgal == lstbi33z37kkg7ub5rsippa04k0m4dq 157566 157565 2026-03-26T15:53:54Z SUZYFATIMA 13856 157566 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Linda Jeanne Bement''' (2 noowammbar 1941 – 19 marse 2018) ko debbo Ameriknaajo, jom mbaydi, laamɗo belɗo, wonti debbo tataɓo Ameriknaajo, toɗɗaaɗo jom suudu winndere. Miss Duniyaaru 1960 Bement ko tergal e Egliis Iisaa-al-Masiihu, woni debbo ɗiɗaɓo ummoriiɗo Utah, toɗɗaaɗo Miss USA. O lomtii leyɗeele dentuɗe Amerik e kawgel ngel 1960, ngel yaltinaa e Miami Beach, to Floride, ɗo o heɓi njeenaari ndii, hono Akiko Kojima mo Japon. Koolol 1960 ngol woni ko adii nde Miss Universe waɗata e teleeji leydi ndii kala. Nguurndam caggal Miss Aduna E hitaande 1962, o resi Manuel Ycaza, jibinaaɗo to Panama, garoowo e nder suudu piɗtaali Amerik. Ɓeeɗoo ɗiɗo njibinii ɓiɓɓe ɗiɗo, caggal ɗuum ɓe ceerti e lewru noowammbar 1969. O maayi ko e ñawu nguu ñalnde 19 marse 2018, to galle makko to Salt Lake City.<ref name="obit">{{cite web|url=http://www.legacy.com/obituaries/saltlaketribune/obituary.aspx?n=linda-jeanne-bement&pid=188735889|title=Linda Jeanne Bement's Obituary|date=15 April 2018|website=The Salt Lake Tribune|access-date=2018-05-24}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.mormonworldrecords.com/records.htm|title=Linda Bement at Mormon World Records|access-date=2007-04-25|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20060427175800/http://www.mormonworldrecords.com/records.htm|archive-date=April 27, 2006}}</ref><ref>[http://www.britishpathe.com/record.php?id=67786 Newsreel footage of her Miss Universe win (Pathé)]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20070930081232/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,840438,00.html Linda Bement/Manuel Ycaza 1969 divorce notice in TIME magazine]</ref><ref name="obit2" /> == Tuugnorgal == <references /> j0ujoejibxz01o8dr7j007qu4cuh4sk Duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan 0 38011 157569 2026-03-26T16:08:54Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1312519678|Weinan Normal University]]" 157569 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde tawaangal e wuro [[Weinan]], e nder diiwaan [[Shaanxi]], [[Ciina|to leydi Siin]] . Nde sosaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chishui e hitaande 1923. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii hakke rokkude dipolomaaji baccalauréat, ina renndini jannginde janngooɓe caggal dipolomaaji to bannge master e doktoraa. Hannde, ina jogii 61 duɗal jaaɓi haaɗtirde e nder fannuuji sappo ceertuɗi, ina heen faggudu, sariya, jaŋde, binndol, daartol, ganndal, karallaagal, ganndal njuɓɓudi, naalankaagal e ndema. Duɗe 11 ina heen e duɗe ɗiɗi mbayliigu hakkunde leyɗeele e jaŋde toownde. Ina winnditoo almudɓe e nder leydi ndii kala. Almuɓɓe timmuɓe, almuɓɓe mbaylaandi ummoriiɓe Hong Kong, Macao e Taiwan e almuɓɓe caggal leydi ummoriiɓe Koree du Sud, Taylande ina njottoyoo 17 000 e nder keewal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi diiwanuuji tati, hono Chaoyang, Xiyue e Hanma, ina waɗi 650 000 meeteer kaaree. Gaa gaa 25 lowre jaŋde, keɓgol 1 890 000 deftere e 43 5000 deftere elektoronik ina addana defterdu nduu nokku moƴƴo ngam janngude e waɗde wiɗtooji. Hannde, nafoore gollorɗe janngirɗe e wiɗtooji toowɗi ina tolnoo e miliyaaruuji 1,5 ugiyya. == Jokkondire yaajɗe == * [http://en.wnu.edu.cn/ Lowre laawɗunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan Normal] 4yywxv01gsj84fjal2oex61ti4quebh 157570 157569 2026-03-26T16:09:23Z Pharouqenr 11142 157570 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan''' ( Chinese ) ko duɗal jaaɓi haaɗtirde tawaangal e wuro [[Weinan]], e nder diiwaan [[Shaanxi]], [[Ciina|to leydi Siin]] . Nde sosaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Chishui e hitaande 1923. Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ina jogii hakke rokkude dipolomaaji baccalauréat, ina renndini jannginde janngooɓe caggal dipolomaaji to bannge master e doktoraa. Hannde, ina jogii 61 duɗal jaaɓi haaɗtirde e nder fannuuji sappo ceertuɗi, ina heen faggudu, sariya, jaŋde, binndol, daartol, ganndal, karallaagal, ganndal njuɓɓudi, naalankaagal e ndema. Duɗe 11 ina heen e duɗe ɗiɗi mbayliigu hakkunde leyɗeele e jaŋde toownde. Ina winnditoo almudɓe e nder leydi ndii kala. Almuɓɓe timmuɓe, almuɓɓe mbaylaandi ummoriiɓe Hong Kong, Macao e Taiwan e almuɓɓe caggal leydi ummoriiɓe Koree du Sud, Taylande ina njottoyoo 17 000 e nder keewal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi diiwanuuji tati, hono Chaoyang, Xiyue e Hanma, ina waɗi 650 000 meeteer kaaree. Gaa gaa 25 lowre jaŋde, keɓgol 1 890 000 deftere e 43 5000 deftere elektoronik ina addana defterdu nduu nokku moƴƴo ngam janngude e waɗde wiɗtooji. Hannde, nafoore gollorɗe janngirɗe e wiɗtooji toowɗi ina tolnoo e miliyaaruuji 1,5 ugiyya. == Jokkondire yaajɗe == * [http://en.wnu.edu.cn/ Lowre laawɗunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Weinan Normal] 8abspv0vwawh3o2tkx97fwgogrr5y50 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinjiang 0 38012 157571 2026-03-26T16:09:48Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1303487665|Xinjiang Normal University]]" 157571 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinjiang''' ( '''XJNU''' ) ( Uyghur ; Chinese ) ko [[Public university|duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu]] e nder [[Xinjiang|diiwaan Uyghur en]] to leydi Siin, sosaa ko e lewru desaambar 1978 e dow yamiroore ministeer jaŋde, e ardiiɓe ɗum ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ürümqi e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tra Xiining.<ref>School Introduction". www.xjnu.edu.cn. Archived from the original on June 5, 2022. Retrieved June 5, 2022</ref> == Almuɓɓe ɓennuɓe == * Gulchehra Hoja, jaayndiyanke == Tuugnorgal == a03w9273w5ttdtwgf6lq0na5wnvi9s3 157572 157571 2026-03-26T16:10:11Z Pharouqenr 11142 157572 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinjiang''' ( '''XJNU''' ) ( Uyghur ; Chinese ) ko [[Public university|duɗal jaaɓi-haaɗtirde laamu]] e nder [[Xinjiang|diiwaan Uyghur en]] to leydi Siin, sosaa ko e lewru desaambar 1978 e dow yamiroore ministeer jaŋde, e ardiiɓe ɗum ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ürümqi e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tra Xiining.<ref>School Introduction". www.xjnu.edu.cn. Archived from the original on June 5, 2022. Retrieved June 5, 2022</ref> == Almuɓɓe ɓennuɓe == * Gulchehra Hoja, jaayndiyanke == Tuugnorgal == c6xebrauzo1rbku0mvo6odrnmj1k38f Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinyang 0 38013 157573 2026-03-26T16:10:33Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339990612|Xinyang Normal University]]" 157573 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinyang Normal''' (XYNU) woni ko e wuro Xinyang ngo nafooje pinal e daartol lolluɗe e nder fuɗnaange [[Ciina|leydi Siin]] hakkundeejo 's diiwaan Henan . == Tariya == Sosaa ko e hitaande 1975, XYNU ko duɗal jaaɓi haaɗtirde to wuro Xinyang jeyaangal e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe [[Kaifeng]] (iwdi [[Henan University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Henan]] ). E hitaande 1998, XYNU heɓi yamiroore e Diiso Dowla Siin ngam rokkude dipolomaaji MA. == Jannginooɓe == * Duɗal politik e sariya * Duɗal binndol * Duɗal gannde nguurndam * Duɗal ganndal jaŋde * Duɗal Kimiiya & Innjiniyaaruuji Kimiiya * Duɗal Jaŋde Jokkondiral * Koolaaɗo kuuɓal Huarui * Duɗal Faggudu ;Njuɓɓudi * Duɗal Fisik & Innjiniyaaruuji Elektoronik * Duɗal Hiisawal ; Ganndal humpito * Departemaa jokkondiral hakkunde yimɓe * Departemaa jaŋde ɓanndu * Departemaa Miijo * Departemaa daartol * Departemaa ñeeñal * Departemaa Ɗemɗe Janane * Departemaa Innjiniyaaruuji mahdi * Departemaa janngingol e wiɗto ɗemngal Engele * Departemaa ganndal wuro e nokkuuji * Departemaa Janngingol Marxism ; Wiɗtooji * Departemaa ganndal e karallaagal ordinateer == Teddungal == E hitaande 2007, XYNU heɓi tiitoonde ''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde moƴƴal'' e nder porogaraam ƴeewndo jaŋde ngenndiire. E hitaande 2009, XYNU toɗɗaama ngam ''wonde mbaydi ngenndiwal e nder ƴellitaare nehdi e pinal'' . 'XYNU ko ɓiɗɗo jannginooɓe potɓe wonde', wiyi Mr Fei Xiaotong, daraniiɗo renndo e jaŋde lolluɗo. == Ƴeew kadi == * Caay Maojian * Wuro Xinyang * Fei Xiyotong == Tuugnorgal == 8osals6ut1rj3lazk8enzdxhahjel0g 157574 157573 2026-03-26T16:11:10Z Pharouqenr 11142 157574 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Xinyang Normal''' (XYNU) woni ko e wuro Xinyang ngo nafooje pinal e daartol lolluɗe e nder fuɗnaange [[Ciina|leydi Siin]] hakkundeejo 's diiwaan Henan . == Tariya == Sosaa ko e hitaande 1975, XYNU ko duɗal jaaɓi haaɗtirde to wuro Xinyang jeyaangal e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe [[Kaifeng]] (iwdi [[Henan University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Henan]] ). E hitaande 1998, XYNU heɓi yamiroore e Diiso Dowla Siin ngam rokkude dipolomaaji MA. == Jannginooɓe == * Duɗal politik e sariya * Duɗal binndol * Duɗal gannde nguurndam * Duɗal ganndal jaŋde * Duɗal Kimiiya & Innjiniyaaruuji Kimiiya * Duɗal Jaŋde Jokkondiral * Koolaaɗo kuuɓal Huarui * Duɗal Faggudu ;Njuɓɓudi * Duɗal Fisik & Innjiniyaaruuji Elektoronik * Duɗal Hiisawal ; Ganndal humpito * Departemaa jokkondiral hakkunde yimɓe * Departemaa jaŋde ɓanndu * Departemaa Miijo * Departemaa daartol * Departemaa ñeeñal * Departemaa Ɗemɗe Janane * Departemaa Innjiniyaaruuji mahdi * Departemaa janngingol e wiɗto ɗemngal Engele * Departemaa ganndal wuro e nokkuuji * Departemaa Janngingol Marxism ; Wiɗtooji * Departemaa ganndal e karallaagal ordinateer == Teddungal == E hitaande 2007, XYNU heɓi tiitoonde ''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde moƴƴal'' e nder porogaraam ƴeewndo jaŋde ngenndiire. E hitaande 2009, XYNU toɗɗaama ngam ''wonde mbaydi ngenndiwal e nder ƴellitaare nehdi e pinal'' . 'XYNU ko ɓiɗɗo jannginooɓe potɓe wonde', wiyi Mr Fei Xiaotong, daraniiɗo renndo e jaŋde lolluɗo. == Ƴeew kadi == * Caay Maojian * Wuro Xinyang * Fei Xiyotong 737cq68bpl8fj6dp218892p9gh3ey0u Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze 0 38014 157575 2026-03-26T16:11:38Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1301305757|Yangtze Normal University]]" 157575 wikitext text/x-wiki <gallery widths="162px" heights="162px"> File:River_Town_campus_-_The_entrance_to_the_campus.jpg|alt=The entrance to the campus, in front of the area where Peter Hessler was living, 2017| Naatgol duɗal ngal, yeeso nokku ɗo Peter Hessler hoɗi ɗoo, 2017 File:River_Town_campus_-_Apartment_area_in_front_of_the_entrance_to_the_campus.jpg|alt=The area where Peter Hessler's apartment was, in front of the entrance to the campus, 2017| Nokku ɗo suudu Peter Hessler wonnoo, yeeso damal duɗal ngal, 2017 File:River_Town_-_The_croquet_court.jpg|alt=The croquet court, now abandoned, near the entrance, 2017| Ñaawirde croquet, jooni woppitaa, sara damal, 2017 File:River_Town_campus_-_Entrance_to_one_of_the_departments.jpg|alt=The entrance to one of the departments where Peter Hessler was teaching, 2017| Naatgol gooto e departemaaji ɗo Peter Hessler jannginnoo, 2017 File:River_Town_campus_-_Basketball_field.jpg|alt=The basketball field inside the campus, 2017| Laabi basket nder suudu janngirde, 2017 File:River_Town_campus_-_Abandoned_gym.jpg|alt=Abandoned gym inside the campus, 2017| Jim acci nder suudu janngirde, 2017 File:River_Town_-_The_back_entrance.jpg|alt=The back entrance to the campus, 2017| Naatgol caggal duɗal ngal, 2017 </gallery> [[File:Yangtze_Normal_Universitymaingate.jpg|thumb|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze]] '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze''' ( simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde timmungal, kuuɓtodinngal, gonngal e les njiimaandi laamu wuro [[Chongqing]] to [[Ciina|leydi Siin]] . Kampus oo woni ko e [[Fuling District|diiwaan Fuling]], to nokku ɗo maayo Yangtze e maayo Wu kawri, laamorgo daartol leñol Ba ɓooyngol. Ko kañum tan woni kolees jannginooɓe e nder zone ekolosii e faggudu [[Three Gorges Reservoir Area|nokkuuji tati Gorges Reservoir]] e nokku minorité to Fuɗnaange-rewo Chongqing. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi cuuɗi ɗiɗi (Jiangdong e Lidu), tawi ina waɗi 1,700 acres (6.9 km , tawi njaajeendi mum ko 400 000 meeteer kaaree. == Tariya == Daartol duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ummorii ko e hitaande 1901 e laamu laamɗo Guangxu e nder laamu Qing, hono Akademi laawɗuɗo Fuling ngam jaŋde ganndal. Nde sosaa ko e hitaande 1982, innitiraa ko Duɗal Jannginooɓe Fuling e hitaande 1993, o arti e darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2001 nde o hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Fuling e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuling. === Nokku ɓooyɗo === Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Fuling, kam e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze Normal ina ngonnoo e nokku biyeteeɗo Jiangdong to Fuling haa e kitaale 2000. Hannde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Jannginooɓe Fuling, e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Yangtze Normal, ina ngoni e Lidu fatude. Kampus Jiangdong ko nokku hoɗorde mawɓe. == Jannginooɓe e almuɓɓe == Won binnditagol timmungol ko ina tolnoo e 13 200 almuudo, ɓe mbaawi renndude geɗe janngirɗe e laboratuwaaruuji keewɗi tawa njoɓdi mum en ina tolnoo e 50 miliyoŋ Yuan. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii 1 320 jannginoowo e gollotooɓe, tawi heen 720 ko jannginooɓe timmuɓe, heen 160 ko porfeseeruuji jokkondirɗi, 41 ko porfeseeruuji. Yanti heen, ina waɗi ko ina ɓura 100 safrooɓe e jogiiɓe dipolomaaji master, 20 porfeseeruuji e jannginooɓe 4 jananɓe. 1qno1gu7avl3q4z4hbw7wmtb93qme08 157576 157575 2026-03-26T16:12:55Z Pharouqenr 11142 157576 wikitext text/x-wiki {{Databox}}<gallery widths="162px" heights="162px"> File:River_Town_campus_-_The_entrance_to_the_campus.jpg|alt=The entrance to the campus, in front of the area where Peter Hessler was living, 2017| Naatgol duɗal ngal, yeeso nokku ɗo Peter Hessler hoɗi ɗoo, 2017 File:River_Town_campus_-_Apartment_area_in_front_of_the_entrance_to_the_campus.jpg|alt=The area where Peter Hessler's apartment was, in front of the entrance to the campus, 2017| Nokku ɗo suudu Peter Hessler wonnoo, yeeso damal duɗal ngal, 2017 File:River_Town_-_The_croquet_court.jpg|alt=The croquet court, now abandoned, near the entrance, 2017| Ñaawirde croquet, jooni woppitaa, sara damal, 2017 File:River_Town_campus_-_Entrance_to_one_of_the_departments.jpg|alt=The entrance to one of the departments where Peter Hessler was teaching, 2017| Naatgol gooto e departemaaji ɗo Peter Hessler jannginnoo, 2017 File:River_Town_campus_-_Basketball_field.jpg|alt=The basketball field inside the campus, 2017| Laabi basket nder suudu janngirde, 2017 File:River_Town_campus_-_Abandoned_gym.jpg|alt=Abandoned gym inside the campus, 2017| Jim acci nder suudu janngirde, 2017 File:River_Town_-_The_back_entrance.jpg|alt=The back entrance to the campus, 2017| Naatgol caggal duɗal ngal, 2017 </gallery> [[File:Yangtze_Normal_Universitymaingate.jpg|thumb|Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze]] '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze''' ( simplified Chinese ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde timmungal, kuuɓtodinngal, gonngal e les njiimaandi laamu wuro [[Chongqing]] to [[Ciina|leydi Siin]] . Kampus oo woni ko e [[Fuling District|diiwaan Fuling]], to nokku ɗo maayo Yangtze e maayo Wu kawri, laamorgo daartol leñol Ba ɓooyngol. Ko kañum tan woni kolees jannginooɓe e nder zone ekolosii e faggudu [[Three Gorges Reservoir Area|nokkuuji tati Gorges Reservoir]] e nokku minorité to Fuɗnaange-rewo Chongqing. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi cuuɗi ɗiɗi (Jiangdong e Lidu), tawi ina waɗi 1,700 acres (6.9 km , tawi njaajeendi mum ko 400 000 meeteer kaaree. == Tariya == Daartol duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ummorii ko e hitaande 1901 e laamu laamɗo Guangxu e nder laamu Qing, hono Akademi laawɗuɗo Fuling ngam jaŋde ganndal. Nde sosaa ko e hitaande 1982, innitiraa ko Duɗal Jannginooɓe Fuling e hitaande 1993, o arti e darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2001 nde o hawri e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Fuling e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuling. === Nokku ɓooyɗo === Koolaaɗo kuuɓal jannginooɓe Fuling, kam e duɗal jaaɓi haaɗtirde Yangtze Normal ina ngonnoo e nokku biyeteeɗo Jiangdong to Fuling haa e kitaale 2000. Hannde, Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Jannginooɓe Fuling, e Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Yangtze Normal, ina ngoni e Lidu fatude. Kampus Jiangdong ko nokku hoɗorde mawɓe. == Jannginooɓe e almuɓɓe == Won binnditagol timmungol ko ina tolnoo e 13 200 almuudo, ɓe mbaawi renndude geɗe janngirɗe e laboratuwaaruuji keewɗi tawa njoɓdi mum en ina tolnoo e 50 miliyoŋ Yuan. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina jogii 1 320 jannginoowo e gollotooɓe, tawi heen 720 ko jannginooɓe timmuɓe, heen 160 ko porfeseeruuji jokkondirɗi, 41 ko porfeseeruuji. Yanti heen, ina waɗi ko ina ɓura 100 safrooɓe e jogiiɓe dipolomaaji master, 20 porfeseeruuji e jannginooɓe 4 jananɓe. jsy3hfdkdz1gykhl5escqp4kry5qxwe Thembi Msane 0 38015 157577 2026-03-26T16:12:56Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Thembi Portia Msane ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu.[2][3] Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019. Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.[4] Msane wo..." 157577 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Thembi Portia Msane ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu.[2][3] Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019. Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.[4] Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023.[4] Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023.[5] Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5 Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025 Tuugnorgal 6xz3wmvqjyyk82oq24vh8016ijg0uo8 157581 157577 2026-03-26T16:14:52Z Ilya Discuss 10103 157581 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Thembi Portia Msane''' ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu. Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019. Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023. Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023. Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023. Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5 Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025 == Tuugnorgal == pplts5t6gibmhhkeccqkgzlyjqd4mxu 157583 157581 2026-03-26T16:16:20Z Ilya Discuss 10103 157583 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Thembi Portia Msane''' ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu. Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019.<ref>{{cite news|title=At least 17 new EFF members in National Assembly|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/at-least-17-new-eff-members-in-national-assembly/|access-date=27 December 2020|agency=SABC News|date=10 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=27 December 2020|agency=News24|date=15 May 2019}}</ref> Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023. Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023. Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023. Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5 Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025 == Tuugnorgal == cfr4lyc2i1mfgl20wmd9ygwl7rrkpoh 157584 157583 2026-03-26T16:17:32Z Ilya Discuss 10103 157584 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Thembi Portia Msane''' ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu. Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019.<ref>{{cite news|title=At least 17 new EFF members in National Assembly|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/at-least-17-new-eff-members-in-national-assembly/|access-date=27 December 2020|agency=SABC News|date=10 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=27 December 2020|agency=News24|date=15 May 2019}}</ref> Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.<ref name="PA">{{cite web|title=Thembi Portia Msane|url=https://www.pa.org.za/person/thembi-portia-msane/|website=People's Assembly|access-date=27 December 2020}}</ref> Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023. Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023. Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5 Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025 == Tuugnorgal == 39s5w84dbu18xxa056207k75eqbsgas 157585 157584 2026-03-26T16:18:34Z Ilya Discuss 10103 157585 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Thembi Portia Msane''' ko gonnooɗo depitee Afrik worgo ngam haɓaade ndimaagu faggudu. Ko adii nde o naatata e parlemaa, o woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi KwaZulu-Natal tuggi 2014 haa 2019.<ref>{{cite news|title=At least 17 new EFF members in National Assembly|url=https://www.sabcnews.com/sabcnews/at-least-17-new-eff-members-in-national-assembly/|access-date=27 December 2020|agency=SABC News|date=10 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=27 December 2020|agency=News24|date=15 May 2019}}</ref> Msane wonnoo ko tergal Goomu Portofolio jokkondiral hakkunde leyɗeele e gollondiral gila lewru mee 2019 haa lewru suwee 2023. O wonnoo kadi tergal lomto Goomu portfolio jowitiingu e njulaagu e njulaagu hakkunde lewru suwee 2020 e lewru sulyee 2023.<ref name="PA">{{cite web|title=Thembi Portia Msane|url=https://www.pa.org.za/person/thembi-portia-msane/|website=People's Assembly|access-date=27 December 2020}}</ref> Msane woppii golle mum e nder Parlemaa gila 12 suwee 2023.<ref name="PA2">{{cite web|last=R|first=J|date=18 September 2023|title=Councilor's notices|url=https://www.ekurhuleni.gov.za/councillor-notices/speaker-officiates-swearing-in-of-new-eff-councillor/|access-date=18 September 2023|website=City of Ekurhuleni}}</ref> Msane huniima wonde diisneteeɗo haɓantooɓe ndimaagu faggudu e nder wuro Ekurhuleni ñalnde 18 suwee 2023. Konseye Thembi Msane toɗɗaama tergal goomu meer ngam ndiyam, laaɓal e semmbe nder wuro Germiston ñalnde 9 lewru Oktoobar 2023.5 Cmsr Thembi Msane toɗɗaama hooreejo leydi EFF e lewru feebariyee 2025 == Tuugnorgal == lrlv5qrbn8dob73z1wbl035jzpfd7j0 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili 0 38016 157578 2026-03-26T16:13:37Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1339889995|Yili Normal University]]" 157578 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili Normal''' ( Chinese ; Kazakh ) ko [[Normal school|duɗal toowngal toowngal]] to [[Ili Kazakh Autonomous Prefecture|diiwaan Ili Kazakh]], [[Xinjiang|to Xinjiang]], [[Ciina|Siin]] . Ko ministeer jaŋde, laamu leydi Xinjiang Uygur, e laamu diiwaan [[Jiangsu]] mballiti ɗum e ballal [[Nanjing University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing]] e [[Nanjing Normal University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing Normal]]. == Tariya == * Ñalnde 17 abriil 1948 : Koolaaɗo kuuɓal Yili * Oktoobar 1949 : Koolaaɗo kuuɓal Ehmetjan * 1953 Duɗal Yili 伊犁师范学校 * Ñalnde 7 mee 1980 : Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili (伊犁师范学院; * Desammbar, 2018: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yili (伊犁师范大学; == Jokkondire yaajɗe == * [http://www.ylsy.edu.cn Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili Normal] Archived (in Chinese) nzdlar9h0zj6dvpuw9vb6h0qvcc8py8 157579 157578 2026-03-26T16:14:08Z Pharouqenr 11142 157579 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili Normal''' ( Chinese ; Kazakh ) ko [[Normal school|duɗal toowngal toowngal]] to [[Ili Kazakh Autonomous Prefecture|diiwaan Ili Kazakh]], [[Xinjiang|to Xinjiang]], [[Ciina|Siin]] . Ko ministeer jaŋde, laamu leydi Xinjiang Uygur, e laamu diiwaan [[Jiangsu]] mballiti ɗum e ballal [[Nanjing University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing]] e [[Nanjing Normal University|duɗal jaaɓi haaɗtirde Nanjing Normal]]. == Tariya == * Ñalnde 17 abriil 1948 : Koolaaɗo kuuɓal Yili * Oktoobar 1949 : Koolaaɗo kuuɓal Ehmetjan * 1953 Duɗal Yili 伊犁师范学校 * Ñalnde 7 mee 1980 : Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili (伊犁师范学院; * Desammbar, 2018: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yili (伊犁师范大学; == Jokkondire yaajɗe == * [http://www.ylsy.edu.cn Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yili Normal] Archived (in Chinese) c5ngaknedx2c2t10vrvfphcr87z2764 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Yunnan 0 38017 157580 2026-03-26T16:14:34Z Pharouqenr 11142 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1341658999|Yunnan Normal University]]" 157580 wikitext text/x-wiki '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yunnan''' (云南师范大学; '''YNNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde renndoyankeewal to Kunming, Yunnan, [[Ciina|Siin]] . Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ko diiwaan Yunnan e ministeer jaŋde.<ref> "学校简介-云南师范大学". 云南师范大学. Retrieved 18 August 2025.</ref> == Tariya == Sosaa ko e hitaande 1938 ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Normal Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Jokkondiral Fuɗnaange-rewo tuugiiɗo e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Peking, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tsinghua, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nankai, ngal innitiraa ko ‘Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Kunming’ e hitaande 1946 nde facultés ngarti to fuɗnaange. Caggal nde wolde fuɗɗii e hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Peking, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tsinghua, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nankai ngummii Kunming, kawri e [[National Southwestern Associated University|Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde National Southwest Associated]], tawi ina waɗi Duɗe Ganndal Neɗɗankaagal, Ganndal, Innjiniyaaruuji, Njulaagu e Sariya, e Duɗal Jannginooɓe. Caggal nde wolde ndee joofi, duɗe jaaɓi-haaɗtirde tati ɗee ngarti e nokkuuji mum en to bannge worgo, kono duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe ngal wayli innde duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe National Kunming, heddii caggal ngam wontude duɗal keeringal. E hitaande 1950, konngol "National" ngol ittaa e innde maggol. Duuɓi capanɗe seeɗa caggal ɗuum, e hitaande 1984, nde heɓi innde mayre hannde ndee, hono Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yunnan Normal. == Mahdi == YNNU ina waɗi 2 847 mu (hedde 469 ektaar). Ina waɗi duɗe 26 e ko ina ɓura 40 nokku wiɗto e duɗe. Ina waɗi ko ina ɓura 30 000 almuudo timmuɗo janngoowo dipolomaaji e ko ina ɓura 18 000 almuudo janngoowo jaŋde jokkunde. == Tuugnorgal == faqzk3tonxf3h9cdsgmsa5nk8slhulk 157582 157580 2026-03-26T16:14:56Z Pharouqenr 11142 157582 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yunnan''' (云南师范大学; '''YNNU''' ) ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde renndoyankeewal to Kunming, Yunnan, [[Ciina|Siin]] . Duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ko diiwaan Yunnan e ministeer jaŋde.<ref> "学校简介-云南师范大学". 云南师范大学. Retrieved 18 August 2025.</ref> == Tariya == Sosaa ko e hitaande 1938 ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Normal Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Jokkondiral Fuɗnaange-rewo tuugiiɗo e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Peking, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tsinghua, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nankai, ngal innitiraa ko ‘Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ngenndiwal Kunming’ e hitaande 1946 nde facultés ngarti to fuɗnaange. Caggal nde wolde fuɗɗii e hitaande 1937, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Peking, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tsinghua, e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nankai ngummii Kunming, kawri e [[National Southwestern Associated University|Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde National Southwest Associated]], tawi ina waɗi Duɗe Ganndal Neɗɗankaagal, Ganndal, Innjiniyaaruuji, Njulaagu e Sariya, e Duɗal Jannginooɓe. Caggal nde wolde ndee joofi, duɗe jaaɓi-haaɗtirde tati ɗee ngarti e nokkuuji mum en to bannge worgo, kono duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe ngal wayli innde duɗal jaaɓi-haaɗtirde jannginooɓe National Kunming, heddii caggal ngam wontude duɗal keeringal. E hitaande 1950, konngol "National" ngol ittaa e innde maggol. Duuɓi capanɗe seeɗa caggal ɗuum, e hitaande 1984, nde heɓi innde mayre hannde ndee, hono Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Yunnan Normal. == Mahdi == YNNU ina waɗi 2 847 mu (hedde 469 ektaar). Ina waɗi duɗe 26 e ko ina ɓura 40 nokku wiɗto e duɗe. Ina waɗi ko ina ɓura 30 000 almuudo timmuɗo janngoowo dipolomaaji e ko ina ɓura 18 000 almuudo janngoowo jaŋde jokkunde. == Tuugnorgal == sc0wngfunk4ruhafl506jxhaqymkw45 Joan Pennington 0 38018 157586 2026-03-26T16:21:18Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Joan Pennington (jibinaa ko c. 1960) ko Ameriknaajo gonnooɗo njuumri kawgel, dañɗo meday gooto kaalis e ɗiɗi kaŋŋe e kawgel winnderewal ndiyam 1978.O heɓiino tawtoreede Olimpiyaaji 1980, kono o waawaano tawtoreede sabu boykot Olimpiyaaji Mosku ɗi Amerik ardinoo. Pennington naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Texas, o lummbii e fedde Texas Longhorns lummbiinde e diwde e kawgel Fedde ngam fijooji hakkunde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ngam rewɓe (AIAW) e Fedde n..." 157586 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Joan Pennington (jibinaa ko c. 1960) ko Ameriknaajo gonnooɗo njuumri kawgel, dañɗo meday gooto kaalis e ɗiɗi kaŋŋe e kawgel winnderewal ndiyam 1978.O heɓiino tawtoreede Olimpiyaaji 1980, kono o waawaano tawtoreede sabu boykot Olimpiyaaji Mosku ɗi Amerik ardinoo. Pennington naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Texas, o lummbii e fedde Texas Longhorns lummbiinde e diwde e kawgel Fedde ngam fijooji hakkunde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ngam rewɓe (AIAW) e Fedde ngenndiire ngam fijooji duɗe jaaɓi-haaɗtirde (NCAA). E nder golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde o dañii njeenaaje jeetati AIAW e NCAA, o heɓi kadi njeenaari 28 All-American. Ko kanko heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam njulaagu e diwde, anndinde mo wonde debbo ɓurɗo waawde njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1978–79. O waɗii fooftere duuɓi ɗiɗi e njulaagu tuggi 1980 haa 1982, o woppi golle makko e hitaande 1984. O heɓi dipolom makko master e ganndal ɓamtaare cellal e fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt, o heɓi kadi dipolom makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni. Ƴeew kadi Doggol almuɓɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin Doggol yimɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt Doggol dañɓe njeenaaje kawgel winnderewal e nder ndiyam (rewɓe) Tuugnorgal 9wdf82mckjpi6xowtx3rm66ehihirb0 157587 157586 2026-03-26T16:23:07Z Ilya Discuss 10103 157587 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joan Pennington''' (jibinaa ko c. 1960) ko Ameriknaajo gonnooɗo njuumri kawgel, dañɗo meday gooto kaalis e ɗiɗi kaŋŋe e kawgel winnderewal ndiyam 1978.O heɓiino tawtoreede Olimpiyaaji 1980, kono o waawaano tawtoreede sabu boykot Olimpiyaaji Mosku ɗi Amerik ardinoo. Pennington naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Texas, o lummbii e fedde Texas Longhorns lummbiinde e diwde e kawgel Fedde ngam fijooji hakkunde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ngam rewɓe (AIAW) e Fedde ngenndiire ngam fijooji duɗe jaaɓi-haaɗtirde (NCAA). E nder golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde o dañii njeenaaje jeetati AIAW e NCAA, o heɓi kadi njeenaari 28 All-American. Ko kanko heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam njulaagu e diwde, anndinde mo wonde debbo ɓurɗo waawde njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1978–79. O waɗii fooftere duuɓi ɗiɗi e njulaagu tuggi 1980 haa 1982, o woppi golle makko e hitaande 1984. O heɓi dipolom makko master e ganndal ɓamtaare cellal e fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt, o heɓi kadi dipolom makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni. == Ƴeew kadi == Doggol almuɓɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin Doggol yimɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt Doggol dañɓe njeenaaje kawgel winnderewal e nder ndiyam (rewɓe) == Tuugnorgal == mw5a17t2z2lsm1c2r028gzr8hveklff 157588 157587 2026-03-26T16:24:45Z Ilya Discuss 10103 157588 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joan Pennington''' (jibinaa ko c. 1960) ko Ameriknaajo gonnooɗo njuumri kawgel, dañɗo meday gooto kaalis e ɗiɗi kaŋŋe e kawgel winnderewal ndiyam 1978.O heɓiino tawtoreede Olimpiyaaji 1980, kono o waawaano tawtoreede sabu boykot Olimpiyaaji Mosku ɗi Amerik ardinoo.<ref name="r2" /><ref>Collegiate Women Sports Awards, [http://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/swimdive Past Honda Sports Award Winners for Swimming & Diving]. Retrieved December 4, 2014.</ref><ref>{{Cite web|url=https://texassports.com/hof.aspx?hof=55&kiosk=true|title=Joan Pennington (2001) - Hall of Honor|website=University of Texas Athletics|language=en|access-date=2020-03-24}}</ref> Pennington naati duɗal jaaɓi-haaɗtirde Texas, o lummbii e fedde Texas Longhorns lummbiinde e diwde e kawgel Fedde ngam fijooji hakkunde duɗe jaaɓi-haaɗtirde ngam rewɓe (AIAW) e Fedde ngenndiire ngam fijooji duɗe jaaɓi-haaɗtirde (NCAA). E nder golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde o dañii njeenaaje jeetati AIAW e NCAA, o heɓi kadi njeenaari 28 All-American. Ko kanko heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam njulaagu e diwde, anndinde mo wonde debbo ɓurɗo waawde njulaagu to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1978–79. O waɗii fooftere duuɓi ɗiɗi e njulaagu tuggi 1980 haa 1982, o woppi golle makko e hitaande 1984. O heɓi dipolom makko master e ganndal ɓamtaare cellal e fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt, o heɓi kadi dipolom makko doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loma Linda to Kaliforni. == Ƴeew kadi == Doggol almuɓɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas to Austin Doggol yimɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt Doggol dañɓe njeenaaje kawgel winnderewal e nder ndiyam (rewɓe) == Tuugnorgal == nsmxw09mq6xakb4sg0of7m0myejfzva William S. LaRochelle 0 38019 157589 2026-03-26T16:27:20Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''William LaRochelle''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack. == Nguurndam gadano == LaRochelle jibinaa ko to wuro Methuen to Massachusetts, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bates, o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston. Ndeen o golliima e konu ndiyam Amerik e wolde adunaare ɗimmere. == Golle coftal ɓalli == Caggal nde o golli e wolde adunaare ɗiɗmere, LaRochelle fuɗɗii janngin..." 157589 wikitext text/x-wiki '''William LaRochelle''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack. == Nguurndam gadano == LaRochelle jibinaa ko to wuro Methuen to Massachusetts, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bates, o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston. Ndeen o golliima e konu ndiyam Amerik e wolde adunaare ɗimmere. == Golle coftal ɓalli == Caggal nde o golli e wolde adunaare ɗiɗmere, LaRochelle fuɗɗii jannginde kippu basket duɗal jaaɓi haaɗtirde North Andover, kippu ngu o ardii e kawgel diiwaan Massachusetts Class C e hitaande 1958. Caggal ɗuum o rokkaama golle gardiiɗo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack.[2] E nder daawal makko gadanal e gardagol (1958–59), porogaraam oo joofni ko e 12 nafoore e 11 ŋakkeende. Ɗuum woni ko adii nde Merrimack College heɓata nasaraaku.[3] E nder hitaande 1966–67, o ardii Warriors haa 17 nasaraaku nder limngal janngirde nden o winnditi nasaraaku maako 100ɓo dow ko laarani coftugo, o laati arandeejo nder taariiha taskaram ngam heɓugo limngal limngal. Ko hitaande 1969-70 woni hitaande makko sakkitiinde to Merrimack. E nder duuɓi makko 12 to Merrimack, LaRochelle ardii Warriors haa duuɓi jeenay keɓɗi, e limngal 153-116.[4] O joginoo ko limre Merrimack ɓurnde heewde e nafooje coftal ɓalli fotde duuɓi 20 haa nde Bert Hammel ɓuri mo e sahaa 1990–91. == Nguurndam caggal == La Rochelle ummiima Kaliforni e hitaande 1983, o naati e dingiral jimɗi nokku oo, o woni jannginoowo golf.[1] O sankii ko ñalnde 7 lewru Mbooy hitaande 2012, o woppi ɓiɓɓe makko 3 e nder 5 e taaniraaɓe e taaniraaɓe heewɓe.[5] Caggal mum o naatnaa e suudu mawndu dingiral North Andover. == Tuugnorgal == f6yrmjko21wmo8ulu42u2op6l5lxtxz 157591 157589 2026-03-26T16:27:42Z Isa Oumar 9821 157591 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''William LaRochelle''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack. == Nguurndam gadano == LaRochelle jibinaa ko to wuro Methuen to Massachusetts, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bates, o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston. Ndeen o golliima e konu ndiyam Amerik e wolde adunaare ɗimmere. == Golle coftal ɓalli == Caggal nde o golli e wolde adunaare ɗiɗmere, LaRochelle fuɗɗii jannginde kippu basket duɗal jaaɓi haaɗtirde North Andover, kippu ngu o ardii e kawgel diiwaan Massachusetts Class C e hitaande 1958. Caggal ɗuum o rokkaama golle gardiiɗo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merrimack.[2] E nder daawal makko gadanal e gardagol (1958–59), porogaraam oo joofni ko e 12 nafoore e 11 ŋakkeende. Ɗuum woni ko adii nde Merrimack College heɓata nasaraaku.[3] E nder hitaande 1966–67, o ardii Warriors haa 17 nasaraaku nder limngal janngirde nden o winnditi nasaraaku maako 100ɓo dow ko laarani coftugo, o laati arandeejo nder taariiha taskaram ngam heɓugo limngal limngal. Ko hitaande 1969-70 woni hitaande makko sakkitiinde to Merrimack. E nder duuɓi makko 12 to Merrimack, LaRochelle ardii Warriors haa duuɓi jeenay keɓɗi, e limngal 153-116.[4] O joginoo ko limre Merrimack ɓurnde heewde e nafooje coftal ɓalli fotde duuɓi 20 haa nde Bert Hammel ɓuri mo e sahaa 1990–91. == Nguurndam caggal == La Rochelle ummiima Kaliforni e hitaande 1983, o naati e dingiral jimɗi nokku oo, o woni jannginoowo golf.[1] O sankii ko ñalnde 7 lewru Mbooy hitaande 2012, o woppi ɓiɓɓe makko 3 e nder 5 e taaniraaɓe e taaniraaɓe heewɓe.[5] Caggal mum o naatnaa e suudu mawndu dingiral North Andover. == Tuugnorgal == j32bjw4ioltygizxu4uzhha329mdmr5 Magdalene Louisa Pietersen 0 38020 157590 2026-03-26T16:27:29Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Magdalene Louisa Pietersen (jibinaa ko lewru noowammbar 1956) ko neɗɗo politik mo Afrik worgo, wonnoo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila e fedde ngenndiire Afrik (ANC) tuggi 2022 haa 2024. Tuugnorgal" 157590 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Magdalene Louisa Pietersen (jibinaa ko lewru noowammbar 1956) ko neɗɗo politik mo Afrik worgo, wonnoo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila e fedde ngenndiire Afrik (ANC) tuggi 2022 haa 2024. Tuugnorgal 698acz811iyzse0s80ejse2ac9y5tmh 157592 157590 2026-03-26T16:28:33Z Ilya Discuss 10103 157592 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Magdalene Louisa Pietersen''' (jibinaa ko lewru noowammbar 1956) ko neɗɗo politik mo Afrik worgo, wonnoo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila e fedde ngenndiire Afrik (ANC) tuggi 2022 haa 2024. == Tuugnorgal == 048ex3g2m4jyyuk5m4f5zqk2etl02rt 157593 157592 2026-03-26T16:29:32Z Ilya Discuss 10103 157593 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Magdalene Louisa Pietersen''' (jibinaa ko lewru noowammbar 1956) ko neɗɗo politik mo Afrik worgo, wonnoo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila e fedde ngenndiire Afrik (ANC) tuggi 2022 haa 2024.2024.<ref>{{Cite web|title=Magdalene Louisa Pietersen|url=http://www.pa.org.za/person/magdalene-louisa-pietersen/|access-date=2022-03-28|website=People's Assembly|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == s9ax38unh0uavmjtkph5pqfe0hd77vs Isaac Yacob 0 38021 157594 2026-03-26T16:31:02Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Isaac Yacob''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers, fedde basket ngenndiire (NBA).<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster &#124; Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500..." 157594 wikitext text/x-wiki '''Isaac Yacob''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers, fedde basket ngenndiire (NBA).<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster &#124; Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500 with zero 1st round draft picks in the current Rick Carlisle era...}}</ref> == Golle coftal ɓalli == '''Los Anjeles (2017-2019)''' Yacob woniino gardiiɗo coftal ɓalli Lakers gila 2017 haa 2019 e gardagol Luke Walton.<ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1947402696795078696|title=The Indiana Pacers finished with the top scoring offense in summer league, with four 2nd round picks & eleven undrafted players. Three of those four 2nd round picks missed a minimum of one game...}}</ref><ref>{{Cite web|title=2025 Summer League {{!}} Vegas {{!}} Team Stats {{!}} NBA.com|url=https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717180014/https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|access-date=2026-03-01|archive-date=2025-07-17}}</ref> '''Laamɓe Sakramento (2019-2022)<ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref>''' Yacob ko Sacramento Kings ƴetti ɗum ngam wonde balloowo koolaaɗo kuuɓal wideyooji gila 2019 haa 2021, o woni kadi hooreejo koolaaɗo kuuɓal wideyoo gila 2021-2022.<ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Pacers staff update: Isaac Yacob hired as head video coordinator|url=https://www.fieldhousefiles.com/p/pacers-hire-isaac-yacob-new-role-dylan-debusk|website=fieldhousefiles.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref> '''Indiyana Pacers (2022-hannde)''' E hitaande 2022, Yacob naati e fedde Indiana Pacers ngam wonde gardiiɗo wideyoo.[3] O artiraa e golle gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e hitaande 2023.[4] Yacob ardii 2025 Pacers Summer League Team ngam ɓurde limde limngal e nder Ligue Summer, e limngal ɓurngal .500 e zero picks 1st round & sappo e go'o fukuyaŋkooɓe ɓe limtaaka.<ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1947402696795078696|title=The Indiana Pacers finished with the top scoring offense in summer league, with four 2nd round picks & eleven undrafted players. Three of those four 2nd round picks missed a minimum of one game...}}</ref><ref>{{Cite web|title=2025 Summer League {{!}} Vegas {{!}} Team Stats {{!}} NBA.com|url=https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717180014/https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|access-date=2026-03-01|archive-date=2025-07-17}}</ref>Koolaaɗo gadano waɗde ɗum e les jamaanu Rick Carlisle hannde oo.<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster &#124; Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500 with zero 1st round draft picks in the current Rick Carlisle era...}}</ref> == Tuugnorgal == 3o81a53cdqb8bmha7rbksg4o6j50r3m 157595 157594 2026-03-26T16:31:16Z Isa Oumar 9821 157595 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Isaac Yacob''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers, fedde basket ngenndiire (NBA).<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster &#124; Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500 with zero 1st round draft picks in the current Rick Carlisle era...}}</ref> == Golle coftal ɓalli == '''Los Anjeles (2017-2019)''' Yacob woniino gardiiɗo coftal ɓalli Lakers gila 2017 haa 2019 e gardagol Luke Walton.<ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1947402696795078696|title=The Indiana Pacers finished with the top scoring offense in summer league, with four 2nd round picks & eleven undrafted players. Three of those four 2nd round picks missed a minimum of one game...}}</ref><ref>{{Cite web|title=2025 Summer League {{!}} Vegas {{!}} Team Stats {{!}} NBA.com|url=https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717180014/https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|access-date=2026-03-01|archive-date=2025-07-17}}</ref> '''Laamɓe Sakramento (2019-2022)<ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref>''' Yacob ko Sacramento Kings ƴetti ɗum ngam wonde balloowo koolaaɗo kuuɓal wideyooji gila 2019 haa 2021, o woni kadi hooreejo koolaaɗo kuuɓal wideyoo gila 2021-2022.<ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Statement from Head Coach Rick Carlisle on Calbert Cheaney Joining Indiana Hoosiers Men's Basketball Staff|url=https://www.nba.com/pacers/news/statement-from-head-coach-rick-carlisle-on-calbert-cheaney-joining-indiana-hoosiers-mens-basketball-staff|website=nba.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Pacers staff update: Isaac Yacob hired as head video coordinator|url=https://www.fieldhousefiles.com/p/pacers-hire-isaac-yacob-new-role-dylan-debusk|website=fieldhousefiles.com|access-date=August 25, 2025|date=August 25, 2025}}</ref> '''Indiyana Pacers (2022-hannde)''' E hitaande 2022, Yacob naati e fedde Indiana Pacers ngam wonde gardiiɗo wideyoo.[3] O artiraa e golle gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e hitaande 2023.[4] Yacob ardii 2025 Pacers Summer League Team ngam ɓurde limde limngal e nder Ligue Summer, e limngal ɓurngal .500 e zero picks 1st round & sappo e go'o fukuyaŋkooɓe ɓe limtaaka.<ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1947402696795078696|title=The Indiana Pacers finished with the top scoring offense in summer league, with four 2nd round picks & eleven undrafted players. Three of those four 2nd round picks missed a minimum of one game...}}</ref><ref>{{Cite web|title=2025 Summer League {{!}} Vegas {{!}} Team Stats {{!}} NBA.com|url=https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717180014/https://www.nba.com/2025-summer-league-vegas-team-stats?dir=D&sort=PTS|access-date=2026-03-01|archive-date=2025-07-17}}</ref>Koolaaɗo gadano waɗde ɗum e les jamaanu Rick Carlisle hannde oo.<ref>{{Cite web|url=https://pacers.com/news/pacers-announce-2025-summer-league-roster|title=Pacers Announce 2025 Summer League Roster &#124; Indiana Pacers|website=pacers.com}}</ref><ref>{{Cite tweet|user=AlexGoldenNBA|number=1946517784814362715|title=Isaac Yacob is the first Pacers Summer League Coach to finish with a record above .500 with zero 1st round draft picks in the current Rick Carlisle era...}}</ref> == Tuugnorgal == hz2yggvzs4h1khhlinps84a4hjqu3gq A.B. Williamson 0 38022 157596 2026-03-26T16:33:02Z Isa Oumar 9821 Created page with "A.B. Williamson (23 marse 1945 – 2 suwee 2024)[1] ko gardiiɗo basket Ameriknaajo.<ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|acc..." 157596 wikitext text/x-wiki A.B. Williamson (23 marse 1945 – 2 suwee 2024)[1] ko gardiiɗo basket Ameriknaajo.<ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref> == Golle coftal ɓalli == Williamson woni hooreejo ballal worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard gila 1975 haa 1990.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref> E nder golle makko to Howard, Williamson dañii njeenaaje keewɗe e coftal ɓalli e kaɓirɗe ekipaaji. Ko gooto e makko, o woniino gardiiɗo MEAC laabi tati e hitaande 1980, 1983, e 1987. E gardagol makko, Bison wonnoo ko kañum woni jaaltaaɓe MEAC e hitaande 1980, 1983, e 1987, jaaltaaɓe kawgel MEAC e hitaande 1980 e app19de 1981. Williamson wonnoo ko 0-1 e nder kawgel makko NCAA, o fooli Wyoming 78-43.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref> == Wade == Ñalnde 2 lewru juko hitaande 2024, Williamson sankii e duuɓi 79 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland, to wuro Largo, MD.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 7vmivl9tu308dya4a8oey44t2o4d7i3 157597 157596 2026-03-26T16:33:20Z Isa Oumar 9821 157597 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''A.B. Williamson''' (23 marse 1945 – 2 suwee 2024)[1] ko gardiiɗo basket Ameriknaajo.<ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Obituary information for Altha Bassett Williamson|url=https://www.stewartfuneralhome.com/obituaries/obituary-listings?obId=31812458|access-date=2026-03-21|website=www.stewartfuneralhome.com|language=en-US}}</ref> == Golle coftal ɓalli == Williamson woni hooreejo ballal worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard gila 1975 haa 1990.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref> E nder golle makko to Howard, Williamson dañii njeenaaje keewɗe e coftal ɓalli e kaɓirɗe ekipaaji. Ko gooto e makko, o woniino gardiiɗo MEAC laabi tati e hitaande 1980, 1983, e 1987. E gardagol makko, Bison wonnoo ko kañum woni jaaltaaɓe MEAC e hitaande 1980, 1983, e 1987, jaaltaaɓe kawgel MEAC e hitaande 1980 e app19de 1981. Williamson wonnoo ko 0-1 e nder kawgel makko NCAA, o fooli Wyoming 78-43.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref> == Wade == Ñalnde 2 lewru juko hitaande 2024, Williamson sankii e duuɓi 79 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland, to wuro Largo, MD.<ref>{{Cite web|title=A.B. Williamson Coaching Record|url=https://www.sports-reference.com/cbb/coaches/ab-williamson-1.html|access-date=2026-03-21|website=College Basketball at Sports-Reference.com|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 0t5r77lj2vcjc7wq6ubfx43n6gl6iz4 Mike Weinar 0 38023 157598 2026-03-26T16:36:45Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Mike Weinar''' (jibinaa ko ñalnde 23 sulyee 1984) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, cakkitiiɗo wonde balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers to fedde basket ngenndiire (NBA). Ko adii ɗuum o woniino balloowo coftal ɓalli e nder fedde Dallas Mavericks.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squ..." 157598 wikitext text/x-wiki '''Mike Weinar''' (jibinaa ko ñalnde 23 sulyee 1984) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, cakkitiiɗo wonde balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers to fedde basket ngenndiire (NBA). Ko adii ɗuum o woniino balloowo coftal ɓalli e nder fedde Dallas Mavericks.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squad-nba-summer-league/|website=Japan Times}}</ref> == Golle coftal ɓalli == '''Floride (hitaande 2006-2008)''' Tuggi 2003 haa 2006, Weinar woniino gardiiɗo almudɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida to bannge basketball worɓe. 2006 haa 2008, Weinar wonii balloowo dipolomaaji. E nder dumunna mo o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida, o jeyaa ko e kippuuji baɗɗiiɗi e kawgel ngenndiwal e hitaande 2005-06 e hitaande 2006–07.<ref name="auto">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref><ref name="auto2">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref><ref name="auto3">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref> '''Dalaas (2008-2021)''' E hitaande 2008 Weinar ƴettaa e fedde Dallas Mavericks ngam wonde balloowo keeriiɗo e gardiiɗo coftal ɓalli. E hitaande 2015 Weinar toɗɗaa e ballal coftal ɓalli. Weinar ardii Dallas e kawgel 2017 Orlando e kawgel ngel kadi ardii Mavericks 2019 NBA e kawgel ngel[2] e kawgel ngel e hitaande 2019, hono gardiiɗo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squad-nba-summer-league/|website=Japan Times}}</ref> '''Jaagorgal leydi Indiyana (2021-2025)''' E hitaande 2021, Weinar, e Lloyd Pierce e Ronald Nored, [3] ɓe keɓi ɗum e balloowo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=July 16, 2021|title=Lloyd Pierce, Ronald Nored, Mike Weinar, Jenny Boucek join Indiana Pacers coaching staff|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/31829650/lloyd-pierce-ronald-nored-mike-weinar-jenny-boucek-join-indiana-pacers-coaching-staff|website=ESPN}}</ref><ref>{{Cite web|date=August 22, 2025|title=Indiana Pacers and Assistant Coach Mike Weinar Mutually Agree to Part Ways|url=https://www.nba.com/pacers/news/indiana-pacers-and-assistant-coach-mike-weinar-mutually-agree-to-part-ways|website=nba.com}}</ref> Ñalnde 22 lewru bowte hitaande 2025, Weinar e Pacers nanondirii ngam seertude.<ref>{{Cite web|date=July 16, 2021|title=Lloyd Pierce, Ronald Nored, Mike Weinar, Jenny Boucek join Indiana Pacers coaching staff|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/31829650/lloyd-pierce-ronald-nored-mike-weinar-jenny-boucek-join-indiana-pacers-coaching-staff|website=ESPN}}</ref><ref>{{Cite web|date=August 22, 2025|title=Indiana Pacers and Assistant Coach Mike Weinar Mutually Agree to Part Ways|url=https://www.nba.com/pacers/news/indiana-pacers-and-assistant-coach-mike-weinar-mutually-agree-to-part-ways|website=nba.com}}</ref> == Tuugnorgal == 2wvn18jdzn0uhkwx0p5jpr55xi9jezq 157599 157598 2026-03-26T16:37:21Z Isa Oumar 9821 157599 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mike Weinar''' (jibinaa ko ñalnde 23 sulyee 1984) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, cakkitiiɗo wonde balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Indiana Pacers to fedde basket ngenndiire (NBA). Ko adii ɗuum o woniino balloowo coftal ɓalli e nder fedde Dallas Mavericks.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squad-nba-summer-league/|website=Japan Times}}</ref> == Golle coftal ɓalli == '''Floride (hitaande 2006-2008)''' Tuggi 2003 haa 2006, Weinar woniino gardiiɗo almudɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida to bannge basketball worɓe. 2006 haa 2008, Weinar wonii balloowo dipolomaaji. E nder dumunna mo o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde Florida, o jeyaa ko e kippuuji baɗɗiiɗi e kawgel ngenndiwal e hitaande 2005-06 e hitaande 2006–07.<ref name="auto">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref><ref name="auto2">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref><ref name="auto3">{{cite web|title=About Mike Weinar|url=https://theorg.com/org/dallas-mavericks/org-chart/mike-weinar|website=theorg.com|access-date=May 14, 2023|date=2020}}</ref> '''Dalaas (2008-2021)''' E hitaande 2008 Weinar ƴettaa e fedde Dallas Mavericks ngam wonde balloowo keeriiɗo e gardiiɗo coftal ɓalli. E hitaande 2015 Weinar toɗɗaa e ballal coftal ɓalli. Weinar ardii Dallas e kawgel 2017 Orlando e kawgel ngel kadi ardii Mavericks 2019 NBA e kawgel ngel[2] e kawgel ngel e hitaande 2019, hono gardiiɗo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=July 1, 2019|title=Alvark's Yudai Baba joins Mavericks squad for NBA Summer League|url=https://www.japantimes.co.jp/sports/2019/07/01/basketball/nba/alvarks-yudai-baba-joins-mavericks-squad-nba-summer-league/|website=Japan Times}}</ref> '''Jaagorgal leydi Indiyana (2021-2025)''' E hitaande 2021, Weinar, e Lloyd Pierce e Ronald Nored, [3] ɓe keɓi ɗum e balloowo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=July 16, 2021|title=Lloyd Pierce, Ronald Nored, Mike Weinar, Jenny Boucek join Indiana Pacers coaching staff|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/31829650/lloyd-pierce-ronald-nored-mike-weinar-jenny-boucek-join-indiana-pacers-coaching-staff|website=ESPN}}</ref><ref>{{Cite web|date=August 22, 2025|title=Indiana Pacers and Assistant Coach Mike Weinar Mutually Agree to Part Ways|url=https://www.nba.com/pacers/news/indiana-pacers-and-assistant-coach-mike-weinar-mutually-agree-to-part-ways|website=nba.com}}</ref> Ñalnde 22 lewru bowte hitaande 2025, Weinar e Pacers nanondirii ngam seertude.<ref>{{Cite web|date=July 16, 2021|title=Lloyd Pierce, Ronald Nored, Mike Weinar, Jenny Boucek join Indiana Pacers coaching staff|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/31829650/lloyd-pierce-ronald-nored-mike-weinar-jenny-boucek-join-indiana-pacers-coaching-staff|website=ESPN}}</ref><ref>{{Cite web|date=August 22, 2025|title=Indiana Pacers and Assistant Coach Mike Weinar Mutually Agree to Part Ways|url=https://www.nba.com/pacers/news/indiana-pacers-and-assistant-coach-mike-weinar-mutually-agree-to-part-ways|website=nba.com}}</ref> == Tuugnorgal == 3a08dedbx8j5rj58rqsghzhgbx4vpk2 Sahlulele Luzipo 0 38024 157600 2026-03-26T16:39:00Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Sahlulele Luzipo ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji gardagol leydi 2014 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. Ndeen o suɓaama ngam ardaade Goomu Portofolio ngam Ngalu Mineraal. Caggal nde o suɓaa kadi e hitaande 2019, Luzipo suɓaama hooreejo Goomu Portofolio keso sosaangu ngam ƴellitde ngalu e semmbe. O suɓaaka kadi e Parlemaa e hitaande 2024. Tuugnorgal" 157600 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Sahlulele Luzipo ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji gardagol leydi 2014 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. Ndeen o suɓaama ngam ardaade Goomu Portofolio ngam Ngalu Mineraal. Caggal nde o suɓaa kadi e hitaande 2019, Luzipo suɓaama hooreejo Goomu Portofolio keso sosaangu ngam ƴellitde ngalu e semmbe. O suɓaaka kadi e Parlemaa e hitaande 2024. Tuugnorgal in8o5i2i24beqp90p7tunrsx1vnztgb 157601 157600 2026-03-26T16:40:03Z Ilya Discuss 10103 157601 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sahlulele Luzipo''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji gardagol leydi 2014 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. Ndeen o suɓaama ngam ardaade Goomu Portofolio ngam Ngalu Mineraal. Caggal nde o suɓaa kadi e hitaande 2019, Luzipo suɓaama hooreejo Goomu Portofolio keso sosaangu ngam ƴellitde ngalu e semmbe. O suɓaaka kadi e Parlemaa e hitaande 2024. == Tuugnorgal == 2p7utettkqhc4uc7j8zjpks3jnwrsoq 157604 157601 2026-03-26T16:41:58Z Ilya Discuss 10103 157604 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sahlulele Luzipo''' ko politikyanke Afrik worgo, cuɓaaɗo e Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji gardagol leydi 2014 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. Ndeen o suɓaama ngam ardaade Goomu Portofolio ngam Ngalu Mineraal. Caggal nde o suɓaa kadi e hitaande 2019, Luzipo suɓaama hooreejo Goomu Portofolio keso sosaangu ngam ƴellitde ngalu e semmbe. O suɓaaka kadi e Parlemaa e hitaande 2024.<ref>{{Cite web|last=SAPA|title=Carrim heads to Parliament's finance committee|url=https://businesstech.co.za/news/government/60379/carrim-heads-to-parliaments-finance-committee/|access-date=2022-01-12|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Election of Chairperson; Committee Programme {{!}} PMG|url=https://pmg.org.za/committee-meeting/17173/|access-date=2022-01-12|website=pmg.org.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-01-12|website=News24|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Election of Committee Chairperson {{!}} PMG|url=https://pmg.org.za/committee-meeting/28497/|access-date=2022-01-12|website=pmg.org.za|language=en}}</ref><ref>https://www.politicsweb.co.za/documents/the-400-mps-elected-to-the-national-assembly--iec</ref> == Tuugnorgal == c6bvqzegw6l916vciqp9l3ugww1b5dh Mike Sylvester 0 38025 157602 2026-03-26T16:41:07Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Michael Joseph''' "Mike" Sylvester (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951) ko Ameriknaajo e Itaalinaajo, gonnooɗo ƴarotooɗo basket, ƴarotooɗo basket, kadi ko coftuɗo basket. E nder golle makko fijo basket, e tooweeki 1,97 m (6 ft 5+1⁄2 in), o anndiranoo ko fiyoowo laaɓɗo. Sabu Amerik boykotde Olimpiyaaji 1980, ko kanko tan woni Ameriknaajo dañɗo medal e ɗeen pijirlooji, o huutorii ɓiyleydaagu ɗiɗmu ngam fiyde e kippu basket ngenndiijo Itaali mawɗo.<ref..." 157602 wikitext text/x-wiki '''Michael Joseph''' "Mike" Sylvester (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951) ko Ameriknaajo e Itaalinaajo, gonnooɗo ƴarotooɗo basket, ƴarotooɗo basket, kadi ko coftuɗo basket. E nder golle makko fijo basket, e tooweeki 1,97 m (6 ft 5+1⁄2 in), o anndiranoo ko fiyoowo laaɓɗo. Sabu Amerik boykotde Olimpiyaaji 1980, ko kanko tan woni Ameriknaajo dañɗo medal e ɗeen pijirlooji, o huutorii ɓiyleydaagu ɗiɗmu ngam fiyde e kippu basket ngenndiijo Itaali mawɗo.<ref name="Mike">[http://195.56.77.208/player/?id=SIL-MIK Mike Silvester] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.baskettiamo.com/baskettiamo/archives/1935/italia-sempre-nel-cuore-di-mike-sylvester/ Italy Always In the Heart of Mike Sylvester] {{in lang|it}}</ref> == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Sylvester jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951, to wuro wiyeteengo Cincinnati, to Ohio. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moeller, ɗo o tawtoraa dingiral baseball e basket, e teddungal Amerik fof. Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde o fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dayton, e fedde Dayton Fyers.<ref>[http://www.enquirer.com/editions/2004/07/11/spt_sptoly1ab.html Moeller grad was only American to medal in '80 ]</ref><ref>Sarantakes, Nicholas Evan (2010). ''Dropping the Torch: Jimmy Carter, the Olympic Boycott, and the Cold War''. New York: Cambridge University Press. {{ISBN|1139788566}}. p. 133.</ref> == Golle basket kolees == Ko ɓuri teeŋtude e nguurndam Sylvester e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e Dayton Flyers, waɗi ko e kawgel NCAA 1974, e nder pottital ngal o dañi 36 toɓɓe, e nder pottital ngal Flyers dooli waktuuji tati ɓeydaaɗi, e fotde mettinde Bill Walton UCLA Bruins.<ref name="Mike2">[http://195.56.77.208/player/?id=SIL-MIK Mike Silvester] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.baskettiamo.com/baskettiamo/archives/1935/italia-sempre-nel-cuore-di-mike-sylvester/ Italy Always In the Heart of Mike Sylvester] {{in lang|it}}</ref> == Golle basket karallo == Caggal nde o woni e golle basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Sylvester hollitii wonde o naatii e fedde NBA e fedde basket Amerik. O suɓaama e daawal go’aɓal, e doggol 105ɓol e nder kawgel ngel, ko Detroit Pistons, e doggol NBA 1974. O suɓaama kadi e piilngal sappoɓal, e Carolina Cougars, e nder doggol ABA. Caggal ɗeen binndanɗe, Cesare Rubini, gardiiɗo coftal ɓalli kippu Olimpia Milano, noddi mo ngam tawtoreede kippu nguu e kawgel FIBA ​​Korać 1974–75, to bannge tolno 3ɓo e nder Orop fof. Hooreejo Olimpia Milano e oon sahaa, yamiriino Rubini yo yiylo basketball Ameriknaajo iwdi Itaali, yiɗɓe wonde ɓiɗɓe leydi Itaali, e fiyde e kippu ngenndiijo mawɗo Itaali. Sylvester heɓi, sabu gooto e mawniiko en ko immigrant itaalinaajo. Sylvester (anndiraaɗo to Itali e binndol « Silvester »), joofniri ko siynude e Milano. Sylvester wonnoo ko tergal mawngal e kippu Milano keɓɗo njeenaari Orop e nder tolno 2ɓo e hitaande 1975–76 FIBA, njeenaari kawgel Oropnaaɓe. Duuɓi Milano keɓɗi nafoore e Sylvester maa njokku e hitaande 1980, sibu caggal nde o jokkondiri e sehil makko C. J. Kupec, gardiiɗo kippu oo, hono Dan Peterson, maa ɗaɓɓu yo Sylvester yaltu e kippu nguu. Sylvester maa jokku e yahde to fedde Itaali wiyeteende VL Pesaro, e njoɓdi 500 000 dolaar Amerik.<ref>[http://www.enquirer.com/editions/2004/07/11/spt_sptoly1ab.html Moeller grad was only American to medal in '80 ]</ref><ref>Sarantakes, Nicholas Evan (2010). ''Dropping the Torch: Jimmy Carter, the Olympic Boycott, and the Cold War''. New York: Cambridge University Press. {{ISBN|1139788566}}. p. 133.</ref> Sylvester waɗii duuɓi jeegom e fedde Itaali wiyeteende Scavolini Pesaro. O walli ardaade Pesaro ngam heɓde limlebbi ɗiɗi e nder Ligue Italie, e nder duuɓi 1981-82 e 1984-85, tiitoonde Kop Saporta FIBA ​​1982-83, tiitoonde Kop Saporta FIBA ​​1983-84 (Semifinaal Kop Itaali e hitaande 1985). 1985-86 Kop Saporta FIBA. Sylvester waɗii golle basket e nder ligue italienne, ina jeyaa heen kadi fijde e Basket Rimini e Virtus Bologna,<ref>[http://enquirer.com/editions/2000/12/01/spt_moeller_star_upholds.html Moeller star upholds family tradition]</ref><ref>[http://www.elevenwarriors.com/ohio-state-basketball/2015/03/50875/how-one-shot-10-years-ago-changed-everything-for-the-ohio-state-program How One Shot 10 Years Ago Changed Everything for Ohio State Basketball ]</ref> e Basket Marsala. == Golle basket ekipaaji ngenndiiji == Sylvester heɓi ɓiyleydi Itaali e hitaande 1977. Duuɓi tati caggal ɗuum, o noddaama ngam tawtoreede kippu basket ngenndiijo mawɗo Itaali, o waɗii kadi golle maantiniiɗe e kawgel FIBA ​​Oropnaaɓe 1980, ngel rokki Itaalinaaɓe nokku e Pijirlooji Olimpiyaaji Mosku 1980. Kono, nde Sylvester nani tan Amerik ina ardii boykot Olimpiyaaji 1980, Sylvester naamndii so tawii o foti ko jokkude, haa teeŋti noon e wonde jolfo Itaali, salaade noddaango Olimpiyaaji ina waawi addande mo haɗde jolngo e karallaagal. O jokkondiri e Departemaa Amerik, o wasiyii Sylvester yo fiy. Haa jooni o woppii woote e nder kippu Itaali ko fayti e boykot, o wiyi o rewata ko e kuulal ngal kippu nguu ƴetti – Itaalinaaɓe ina njogori fiyde, hay so tawii ko e les njiimaandi Olimpiya. Hay so tawii o dañii caɗeele e koyngal makko e nder kawgel basket Olimpiyaaji 1980, o dañii medal kaalis, caggal nde Itaalinaaɓe mettini e Dental Sowiyet, hade makko foolde e Yugoslawi e kawgel finaal Olimpiyaaji. Ko Sylvester tan woni Ameriknaajo keɓɗo medal e ɗeen pijirlooji.<ref>[http://www.museodelbasket-milano.it/leggi.php?idcontenuti=222 Sylvester Michael Joseph] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.museodelbasket-milano.it/leggi.php?idcontenuti=222 Sylvester Michael Joseph] {{in lang|it}}</ref> Sylvester kadi ina yahdi e leydi Itali e kawgel FIBA ​​1981. == Golle coftal ɓalli basket == Caggal nde golle makko fijirde timmi, Sylvester wonti coftuɗo basket. Ko kanko woni mawɗo coftal ɓalli Dayton Wings, mo o ardii e kawgel fuku winndere e hitaande 1992. Sylvester kadi golliima e gardo coftal ɓalli duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati Hills.<ref>[http://enquirer.com/editions/2000/12/01/spt_moeller_star_upholds.html Moeller star upholds family tradition]</ref><ref>[http://www.elevenwarriors.com/ohio-state-basketball/2015/03/50875/how-one-shot-10-years-ago-changed-everything-for-the-ohio-state-program How One Shot 10 Years Ago Changed Everything for Ohio State Basketball ]</ref> == Golle beisbol == Sylvester kadi ina fijira dingiral baseball e cukaagu mum. O suɓaama e hitaande 1970 e nder doggol MLB, e nder fedde baseball mawnde wiyeteende Chicago Cubs,[8] e nder doggol 12ɓol doggol ngol, e 282ɓo doggol doggol ngol.[9] Sylvester tawtoraama kawgel ngel e kawgel ngel, e hitaande 1978, nde o fijiraa e Diavia Bollate. Ko o pitcher, e nder pottitte 11 ɗe o fijiraa, Sylvester ina joginoo fotde 66 innings pittaali, tawi ko 3,55 dogdu keɓaaɗo (ERA). Haplate, o waɗii batte e nder 13 pottital ngal o waɗi. E nder 29 total e batte, o winnditii batte .269. == Nguurndam neɗɗo == Silvester ko jooɗiiɗo hannde to wuro wiyeteengo Loveland, to Ohio.[10] Galle Sylvester ina jogii aadaaji dingiral. Miñiraaɓe Mike, Steve e Vince, ko fukuyaŋkooɓe Ameriknaaɓe, gadano oo yettiima NFL, fiyi Oakland Raiders, ɗiɗaɓo oo ko hoodere kolees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati. Ɓiɗɗo Mike Matt kadi ko basketball, o fiyi e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam Ohio State, hade makko yahde Orop ngam fiyde karallaagal no baaba makko nii.[11][12] == Tuugnorgal == rmtpeuodaiufk5ek6myohlq0truwfm5 157603 157602 2026-03-26T16:41:26Z Isa Oumar 9821 157603 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Michael Joseph''' "Mike" Sylvester (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951) ko Ameriknaajo e Itaalinaajo, gonnooɗo ƴarotooɗo basket, ƴarotooɗo basket, kadi ko coftuɗo basket. E nder golle makko fijo basket, e tooweeki 1,97 m (6 ft 5+1⁄2 in), o anndiranoo ko fiyoowo laaɓɗo. Sabu Amerik boykotde Olimpiyaaji 1980, ko kanko tan woni Ameriknaajo dañɗo medal e ɗeen pijirlooji, o huutorii ɓiyleydaagu ɗiɗmu ngam fiyde e kippu basket ngenndiijo Itaali mawɗo.<ref name="Mike">[http://195.56.77.208/player/?id=SIL-MIK Mike Silvester] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.baskettiamo.com/baskettiamo/archives/1935/italia-sempre-nel-cuore-di-mike-sylvester/ Italy Always In the Heart of Mike Sylvester] {{in lang|it}}</ref> == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Sylvester jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1951, to wuro wiyeteengo Cincinnati, to Ohio. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moeller, ɗo o tawtoraa dingiral baseball e basket, e teddungal Amerik fof. Caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde o fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dayton, e fedde Dayton Fyers.<ref>[http://www.enquirer.com/editions/2004/07/11/spt_sptoly1ab.html Moeller grad was only American to medal in '80 ]</ref><ref>Sarantakes, Nicholas Evan (2010). ''Dropping the Torch: Jimmy Carter, the Olympic Boycott, and the Cold War''. New York: Cambridge University Press. {{ISBN|1139788566}}. p. 133.</ref> == Golle basket kolees == Ko ɓuri teeŋtude e nguurndam Sylvester e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e Dayton Flyers, waɗi ko e kawgel NCAA 1974, e nder pottital ngal o dañi 36 toɓɓe, e nder pottital ngal Flyers dooli waktuuji tati ɓeydaaɗi, e fotde mettinde Bill Walton UCLA Bruins.<ref name="Mike2">[http://195.56.77.208/player/?id=SIL-MIK Mike Silvester] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.baskettiamo.com/baskettiamo/archives/1935/italia-sempre-nel-cuore-di-mike-sylvester/ Italy Always In the Heart of Mike Sylvester] {{in lang|it}}</ref> == Golle basket karallo == Caggal nde o woni e golle basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Sylvester hollitii wonde o naatii e fedde NBA e fedde basket Amerik. O suɓaama e daawal go’aɓal, e doggol 105ɓol e nder kawgel ngel, ko Detroit Pistons, e doggol NBA 1974. O suɓaama kadi e piilngal sappoɓal, e Carolina Cougars, e nder doggol ABA. Caggal ɗeen binndanɗe, Cesare Rubini, gardiiɗo coftal ɓalli kippu Olimpia Milano, noddi mo ngam tawtoreede kippu nguu e kawgel FIBA ​​Korać 1974–75, to bannge tolno 3ɓo e nder Orop fof. Hooreejo Olimpia Milano e oon sahaa, yamiriino Rubini yo yiylo basketball Ameriknaajo iwdi Itaali, yiɗɓe wonde ɓiɗɓe leydi Itaali, e fiyde e kippu ngenndiijo mawɗo Itaali. Sylvester heɓi, sabu gooto e mawniiko en ko immigrant itaalinaajo. Sylvester (anndiraaɗo to Itali e binndol « Silvester »), joofniri ko siynude e Milano. Sylvester wonnoo ko tergal mawngal e kippu Milano keɓɗo njeenaari Orop e nder tolno 2ɓo e hitaande 1975–76 FIBA, njeenaari kawgel Oropnaaɓe. Duuɓi Milano keɓɗi nafoore e Sylvester maa njokku e hitaande 1980, sibu caggal nde o jokkondiri e sehil makko C. J. Kupec, gardiiɗo kippu oo, hono Dan Peterson, maa ɗaɓɓu yo Sylvester yaltu e kippu nguu. Sylvester maa jokku e yahde to fedde Itaali wiyeteende VL Pesaro, e njoɓdi 500 000 dolaar Amerik.<ref>[http://www.enquirer.com/editions/2004/07/11/spt_sptoly1ab.html Moeller grad was only American to medal in '80 ]</ref><ref>Sarantakes, Nicholas Evan (2010). ''Dropping the Torch: Jimmy Carter, the Olympic Boycott, and the Cold War''. New York: Cambridge University Press. {{ISBN|1139788566}}. p. 133.</ref> Sylvester waɗii duuɓi jeegom e fedde Itaali wiyeteende Scavolini Pesaro. O walli ardaade Pesaro ngam heɓde limlebbi ɗiɗi e nder Ligue Italie, e nder duuɓi 1981-82 e 1984-85, tiitoonde Kop Saporta FIBA ​​1982-83, tiitoonde Kop Saporta FIBA ​​1983-84 (Semifinaal Kop Itaali e hitaande 1985). 1985-86 Kop Saporta FIBA. Sylvester waɗii golle basket e nder ligue italienne, ina jeyaa heen kadi fijde e Basket Rimini e Virtus Bologna,<ref>[http://enquirer.com/editions/2000/12/01/spt_moeller_star_upholds.html Moeller star upholds family tradition]</ref><ref>[http://www.elevenwarriors.com/ohio-state-basketball/2015/03/50875/how-one-shot-10-years-ago-changed-everything-for-the-ohio-state-program How One Shot 10 Years Ago Changed Everything for Ohio State Basketball ]</ref> e Basket Marsala. == Golle basket ekipaaji ngenndiiji == Sylvester heɓi ɓiyleydi Itaali e hitaande 1977. Duuɓi tati caggal ɗuum, o noddaama ngam tawtoreede kippu basket ngenndiijo mawɗo Itaali, o waɗii kadi golle maantiniiɗe e kawgel FIBA ​​Oropnaaɓe 1980, ngel rokki Itaalinaaɓe nokku e Pijirlooji Olimpiyaaji Mosku 1980. Kono, nde Sylvester nani tan Amerik ina ardii boykot Olimpiyaaji 1980, Sylvester naamndii so tawii o foti ko jokkude, haa teeŋti noon e wonde jolfo Itaali, salaade noddaango Olimpiyaaji ina waawi addande mo haɗde jolngo e karallaagal. O jokkondiri e Departemaa Amerik, o wasiyii Sylvester yo fiy. Haa jooni o woppii woote e nder kippu Itaali ko fayti e boykot, o wiyi o rewata ko e kuulal ngal kippu nguu ƴetti – Itaalinaaɓe ina njogori fiyde, hay so tawii ko e les njiimaandi Olimpiya. Hay so tawii o dañii caɗeele e koyngal makko e nder kawgel basket Olimpiyaaji 1980, o dañii medal kaalis, caggal nde Itaalinaaɓe mettini e Dental Sowiyet, hade makko foolde e Yugoslawi e kawgel finaal Olimpiyaaji. Ko Sylvester tan woni Ameriknaajo keɓɗo medal e ɗeen pijirlooji.<ref>[http://www.museodelbasket-milano.it/leggi.php?idcontenuti=222 Sylvester Michael Joseph] {{in lang|it}}</ref><ref>[http://www.museodelbasket-milano.it/leggi.php?idcontenuti=222 Sylvester Michael Joseph] {{in lang|it}}</ref> Sylvester kadi ina yahdi e leydi Itali e kawgel FIBA ​​1981. == Golle coftal ɓalli basket == Caggal nde golle makko fijirde timmi, Sylvester wonti coftuɗo basket. Ko kanko woni mawɗo coftal ɓalli Dayton Wings, mo o ardii e kawgel fuku winndere e hitaande 1992. Sylvester kadi golliima e gardo coftal ɓalli duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati Hills.<ref>[http://enquirer.com/editions/2000/12/01/spt_moeller_star_upholds.html Moeller star upholds family tradition]</ref><ref>[http://www.elevenwarriors.com/ohio-state-basketball/2015/03/50875/how-one-shot-10-years-ago-changed-everything-for-the-ohio-state-program How One Shot 10 Years Ago Changed Everything for Ohio State Basketball ]</ref> == Golle beisbol == Sylvester kadi ina fijira dingiral baseball e cukaagu mum. O suɓaama e hitaande 1970 e nder doggol MLB, e nder fedde baseball mawnde wiyeteende Chicago Cubs,[8] e nder doggol 12ɓol doggol ngol, e 282ɓo doggol doggol ngol.[9] Sylvester tawtoraama kawgel ngel e kawgel ngel, e hitaande 1978, nde o fijiraa e Diavia Bollate. Ko o pitcher, e nder pottitte 11 ɗe o fijiraa, Sylvester ina joginoo fotde 66 innings pittaali, tawi ko 3,55 dogdu keɓaaɗo (ERA). Haplate, o waɗii batte e nder 13 pottital ngal o waɗi. E nder 29 total e batte, o winnditii batte .269. == Nguurndam neɗɗo == Silvester ko jooɗiiɗo hannde to wuro wiyeteengo Loveland, to Ohio.[10] Galle Sylvester ina jogii aadaaji dingiral. Miñiraaɓe Mike, Steve e Vince, ko fukuyaŋkooɓe Ameriknaaɓe, gadano oo yettiima NFL, fiyi Oakland Raiders, ɗiɗaɓo oo ko hoodere kolees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cincinnati. Ɓiɗɗo Mike Matt kadi ko basketball, o fiyi e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam Ohio State, hade makko yahde Orop ngam fiyde karallaagal no baaba makko nii.[11][12] == Tuugnorgal == 9g5w0laefbsjazcim36jq3dklp1sava Vicki Goetze 0 38026 157605 2026-03-26T16:45:28Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Vicki Goetze-Ackerman (jibinaa ko 17 oktoobar 1972) ko golfoowo Ameriknaajo. Goetze jibinaa ko to Misikot, to leydi Wiskonsin. O hoɗi ko to Hull, to Georgia, o suɓaama "Fulɓe ɓurɓe waawde fiyde" tuggi 1988 haa 1990 e fedde golf sukaaɓe Amerik. E hitaande 1989 o wonnoo ko e duuɓi 16 tan nde o fooli Brandie Burton ngam wontude tataɓo ɓurɗo famɗude e dañde njeenaari e nder daartol rewɓe Ameriknaaɓe e nder dingiral Pinehurst, to wuro wiyeteengo Pine..." 157605 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Vicki Goetze-Ackerman (jibinaa ko 17 oktoobar 1972) ko golfoowo Ameriknaajo. Goetze jibinaa ko to Misikot, to leydi Wiskonsin. O hoɗi ko to Hull, to Georgia, o suɓaama "Fulɓe ɓurɓe waawde fiyde" tuggi 1988 haa 1990 e fedde golf sukaaɓe Amerik. E hitaande 1989 o wonnoo ko e duuɓi 16 tan nde o fooli Brandie Burton ngam wontude tataɓo ɓurɗo famɗude e dañde njeenaari e nder daartol rewɓe Ameriknaaɓe e nder dingiral Pinehurst, to wuro wiyeteengo Pinehurst, to leydi Karolina worgo. O innitiraa ko 1989, ko o ƴarotooɗo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1989. Winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia, e hitaande 1992 Goetze woniino kaɓirgal golf NCAA. Oon hitaande o fooli Annika Sörenstam ngam heɓde njeenaari makko ɗiɗmiri e nder U.S. Women Amateur wonti suka gadano meeɗnooɗo waɗde kawgel NCAA e U.S. Women’s Amateur e sahaa gooto. O jeyaa ko e kippu Ameriknaajo biyeteeɗo Curtis Cup e kippu Ameriknaajo e kawgel Espirito Santo e hitaande 1990 e 1992. E hitaande 1991 e 1992 o heɓi njeenaari makko ɗiɗmiri e tataɓiri, hono njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee. O rokkaa Honda-Broderick Cup e hitaande 1992, anndinde mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, kadi Fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e golf toɗɗii mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo e hitaande 1993. Goetze kadi teddinaama no Ameriknaajo fof e hitaande 1992 e hitaande 1993. Goetze naati e LPGA Tour e hitaande 1994. Hay so tawii o woniino e kawgel ngel, laabi ɗiɗi o woniino ɗiɗaɓo e kawgel LPGA Corning Classic, Goetze heɓaani tolno nafoore no o heɓiri nde o woni amateur nii, haa jooni o heɓaani kawgel LPGA. O resi Jim Ackerman e hitaande 1997, e hitaande 2005 o jibini ɓiɗɗo maɓɓe gadano, ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Jacob Aiden Ackerman. Rekord playoff Rekorde LPGA Tour (0–1) No. Hitaande kawgel luutndiiɓe Result 1 2000 LPGA Korning Kilaasiik Amerik Betsy King Leydi Amerik Kelli Kuehne King heɓi birdie e ɓuuɓri ɗiɗmiri ɓeydaandi Feññinde kippu ngenndiijo Amerik Amateur Kop Curtis: 1990 (jaaltaaɓe), 1992 Koppi Espirito Santo: 1990 (jaaltiiɓe), 1992 Tuugnorgal n7iz98e5ksc7liwwrlok80pelj0c05f 157608 157605 2026-03-26T16:47:47Z Ilya Discuss 10103 157608 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vicki Goetze-Ackerman''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1972) ko golfoowo Ameriknaajo. Goetze jibinaa ko to Misikot, to leydi Wiskonsin. O hoɗi ko to Hull, to Georgia, o suɓaama "Fulɓe ɓurɓe waawde fiyde" tuggi 1988 haa 1990 e fedde golf sukaaɓe Amerik. E hitaande 1989 o wonnoo ko e duuɓi 16 tan nde o fooli Brandie Burton ngam wontude tataɓo ɓurɗo famɗude e dañde njeenaari e nder daartol rewɓe Ameriknaaɓe e nder dingiral Pinehurst, to wuro wiyeteengo Pinehurst, to leydi Karolina worgo. O innitiraa ko 1989, ko o ƴarotooɗo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1989. Winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia, e hitaande 1992 Goetze woniino kaɓirgal golf NCAA. Oon hitaande o fooli Annika Sörenstam ngam heɓde njeenaari makko ɗiɗmiri e nder U.S. Women Amateur wonti suka gadano meeɗnooɗo waɗde kawgel NCAA e U.S. Women’s Amateur e sahaa gooto. O jeyaa ko e kippu Ameriknaajo biyeteeɗo Curtis Cup e kippu Ameriknaajo e kawgel Espirito Santo e hitaande 1990 e 1992. E hitaande 1991 e 1992 o heɓi njeenaari makko ɗiɗmiri e tataɓiri, hono njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee. O rokkaa Honda-Broderick Cup e hitaande 1992, anndinde mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, kadi Fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e golf toɗɗii mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo e hitaande 1993. Goetze kadi teddinaama no Ameriknaajo fof e hitaande 1992 e hitaande 1993. Goetze naati e LPGA Tour e hitaande 1994. Hay so tawii o woniino e kawgel ngel, laabi ɗiɗi o woniino ɗiɗaɓo e kawgel LPGA Corning Classic, Goetze heɓaani tolno nafoore no o heɓiri nde o woni amateur nii, haa jooni o heɓaani kawgel LPGA. O resi Jim Ackerman e hitaande 1997, e hitaande 2005 o jibini ɓiɗɗo maɓɓe gadano, ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Jacob Aiden Ackerman. == Rekord playoff == Rekorde LPGA Tour (0–1) No. Hitaande kawgel luutndiiɓe Result 1 2000 LPGA Korning Kilaasiik Amerik Betsy King Leydi Amerik Kelli Kuehne King heɓi birdie e ɓuuɓri ɗiɗmiri ɓeydaandi Feññinde kippu ngenndiijo Amerik == Amateur == Kop Curtis: 1990 (jaaltaaɓe), 1992 Koppi Espirito Santo: 1990 (jaaltiiɓe), 1992 == Tuugnorgal == 1lydreynp3ibcfpedi2abguzp9f613f 157609 157608 2026-03-26T16:49:04Z Ilya Discuss 10103 157609 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vicki Goetze-Ackerman''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1972) ko golfoowo Ameriknaajo.<ref>{{Cite web|url=https://www.bunkersparadise.com/12589/katherine-hull-and-vicki-goetze-ackerman-to-be-inducted-into-wgca/|title=Katherine Hull and Vicki Goetze-Ackerman to be Inducted into WGCA|date=2012-12-07|website=Bunkers Paradise|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/golf|title=Golf|publisher=CWSA|access-date=2020-03-28}}</ref> Goetze jibinaa ko to Misikot, to leydi Wiskonsin. O hoɗi ko to Hull, to Georgia, o suɓaama "Fulɓe ɓurɓe waawde fiyde" tuggi 1988 haa 1990 e fedde golf sukaaɓe Amerik. E hitaande 1989 o wonnoo ko e duuɓi 16 tan nde o fooli Brandie Burton ngam wontude tataɓo ɓurɗo famɗude e dañde njeenaari e nder daartol rewɓe Ameriknaaɓe e nder dingiral Pinehurst, to wuro wiyeteengo Pinehurst, to leydi Karolina worgo. O innitiraa ko 1989, ko o ƴarotooɗo ɓurɗo waawde fiyde e hitaande 1989. Winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia, e hitaande 1992 Goetze woniino kaɓirgal golf NCAA. Oon hitaande o fooli Annika Sörenstam ngam heɓde njeenaari makko ɗiɗmiri e nder U.S. Women Amateur wonti suka gadano meeɗnooɗo waɗde kawgel NCAA e U.S. Women’s Amateur e sahaa gooto. O jeyaa ko e kippu Ameriknaajo biyeteeɗo Curtis Cup e kippu Ameriknaajo e kawgel Espirito Santo e hitaande 1990 e 1992. E hitaande 1991 e 1992 o heɓi njeenaari makko ɗiɗmiri e tataɓiri, hono njeenaari ɓurndi moƴƴude e hitaande ndee. O rokkaa Honda-Broderick Cup e hitaande 1992, anndinde mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee, kadi Fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e golf toɗɗii mo wonde ƴaañoowo ngenndiijo e hitaande 1993. Goetze kadi teddinaama no Ameriknaajo fof e hitaande 1992 e hitaande 1993. Goetze naati e LPGA Tour e hitaande 1994. Hay so tawii o woniino e kawgel ngel, laabi ɗiɗi o woniino ɗiɗaɓo e kawgel LPGA Corning Classic, Goetze heɓaani tolno nafoore no o heɓiri nde o woni amateur nii, haa jooni o heɓaani kawgel LPGA. O resi Jim Ackerman e hitaande 1997, e hitaande 2005 o jibini ɓiɗɗo maɓɓe gadano, ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Jacob Aiden Ackerman. == Rekord playoff == Rekorde LPGA Tour (0–1) No. Hitaande kawgel luutndiiɓe Result 1 2000 LPGA Korning Kilaasiik Amerik Betsy King Leydi Amerik Kelli Kuehne King heɓi birdie e ɓuuɓri ɗiɗmiri ɓeydaandi Feññinde kippu ngenndiijo Amerik == Amateur == Kop Curtis: 1990 (jaaltaaɓe), 1992 Koppi Espirito Santo: 1990 (jaaltiiɓe), 1992 == Tuugnorgal == 6sm4vknvdrltg14narq05j1ytvv1nxq Jai Steadman 0 38027 157606 2026-03-26T16:46:01Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Jai Steadman''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde coftuɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde renndo jeytaare to Lawrence, Kansas, golle ɗe o joginoo gila 2023.<ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jaso..." 157606 wikitext text/x-wiki '''Jai Steadman''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde coftuɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde renndo jeytaare to Lawrence, Kansas, golle ɗe o joginoo gila 2023.<ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref> == Nguurndam gadano == Jason steadman jibinaa ko to wuro Jeneef, to leydi Nebraska. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Nebraska–Lincoln, ɗo o woni balloowo njuɓɓudi.<ref>{{Cite web|title=BasketLigaen Basketball 2003-2004, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - eurobasket|url=https://www.eurobasket.com/Denmark/basketball-BasketLigaen_2003-2004.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.eurobasket.com}}</ref> == Golle hakkunde leyɗeele == Caggal nde o jannginii duɗal jaaɓi haaɗtirde Tyler Junior e TCU e hitaande 2002, Steadman jannginii Randers Cimbria to Dental Dowlaaji Amerik, ɗo o yahri 8ɓo e Basketligaen, o fooli e semi-finaal ligue, o jannginii denndaangal ekipaaji ɗiɗmi ligue Mark Collins.<ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref> D-Ligue stint == Filooɓe Fort Worth == E hitaande 2006, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde nde. Ko ɗoon ɓe mbaɗi kawgel cakkitiingel D-League, kono ɓe ndonki Albuquerque Thunderbirds, ɓe cokli Ime Udoka, gardiiɗo gardiiɗo Houston Rockets garoowo.<ref>{{Cite web|title=BasketLigaen Basketball 2003-2004, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - eurobasket|url=https://www.eurobasket.com/Denmark/basketball-BasketLigaen_2003-2004.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.eurobasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref> == Ɓoornugol falnde Rio Grande == E hitaande 2009, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Rio Grande Valley Vipers, fedde nde wonaa laamuyankoore. Ndeen hitaande, e gardagol MVP D-League Mike Harris, e Chris Finch, gardinooɗo D-League, Vipers heɓi njeenaari mum gadani e nder D-League, tawi ko ƴaañoowo buzzer-beater cakkitiiɗo.<ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2009-2010, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2009-2010.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref> Hitaande aroore ndee, e gardagol Jeff Adrien, gardinooɗo All D-League, naati e kawgel ngel, kono o fooli Iowa Energy.<ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2009-2010, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2009-2010.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref> Steadman artii e Vipers e hitaande 2022.<ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref> == Caggal golle == Duɗal jaaɓi haaɗtirde Teksas Rio Grande falnde Vaqueros Caggal nde o seerti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bellevue, Steadman toɗɗaa ko balloowo mawɗo coftal ɓalli Vaqueros ñalnde 24 settaambar 2014. E nder daawal 20-21, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli ɓurɗo moƴƴude e kawgel atletik hirnaange. Caggal maayde gardiiɗo coftal ɓalli Lew Hill e nder cakkital yontere nde, Steadman wonti gardiiɗo coftal ɓalli hakkundeere e nder yontere heddiinde ndee.[8] == Maine Beeruuji ɓaleeji == Steadman anndinaama balloowo hooreejo coftal ɓalli ñalnde 17 feebariyee 2022. Nde gardiiɗo coftal ɓalli Richard Barron seerti e kippu nguu e hakkunde yontere nde, o toɗɗaa e gardo coftal ɓalli wakkati.[9] == Jeytaare CC == Steadman toɗɗaama hooreejo coftal ɓalli e hitaande 2023.[10] == Nguurndam neɗɗo == Steadman ƴettaa ko e cukaagu mum e jibnaaɓe mum ɓaleeɓe. Ɓe nganndi ko o Ameriknaajo, kono ɓe nganndaa leñol makko. Steadman etinooma anndude ɗaɗi makko e hitaande 2009. Ko ɗoon o tawi yumma makko ko Ponca, miñiiko woni hooreejo gadano leñol Ponca artiraangol ngol. Steadman felliti waylude innde mum e Jason, waɗta ɗum Jai (maanaa nafoore e ɗemngal neeniwal).[11][12] == Tuugnorgal == lhwnuhswlk9ylfanxbvb9phjrtdgt13 157607 157606 2026-03-26T16:46:17Z Isa Oumar 9821 157607 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jai Steadman''' ko jannginoowo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde coftuɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde renndo jeytaare to Lawrence, Kansas, golle ɗe o joginoo gila 2023.<ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Independence CC|url=https://www.indypirates.com/sports/mbkb/coaches/Jason_-Jai-_Steadman|access-date=2025-06-16|website=Independence CC|language=en}}</ref> == Nguurndam gadano == Jason steadman jibinaa ko to wuro Jeneef, to leydi Nebraska. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Nebraska–Lincoln, ɗo o woni balloowo njuɓɓudi.<ref>{{Cite web|title=BasketLigaen Basketball 2003-2004, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - eurobasket|url=https://www.eurobasket.com/Denmark/basketball-BasketLigaen_2003-2004.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.eurobasket.com}}</ref> == Golle hakkunde leyɗeele == Caggal nde o jannginii duɗal jaaɓi haaɗtirde Tyler Junior e TCU e hitaande 2002, Steadman jannginii Randers Cimbria to Dental Dowlaaji Amerik, ɗo o yahri 8ɓo e Basketligaen, o fooli e semi-finaal ligue, o jannginii denndaangal ekipaaji ɗiɗmi ligue Mark Collins.<ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref> D-Ligue stint == Filooɓe Fort Worth == E hitaande 2006, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde nde. Ko ɗoon ɓe mbaɗi kawgel cakkitiingel D-League, kono ɓe ndonki Albuquerque Thunderbirds, ɓe cokli Ime Udoka, gardiiɗo gardiiɗo Houston Rockets garoowo.<ref>{{Cite web|title=BasketLigaen Basketball 2003-2004, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - eurobasket|url=https://www.eurobasket.com/Denmark/basketball-BasketLigaen_2003-2004.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.eurobasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2005-2006, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2005-2006.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref> == Ɓoornugol falnde Rio Grande == E hitaande 2009, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Rio Grande Valley Vipers, fedde nde wonaa laamuyankoore. Ndeen hitaande, e gardagol MVP D-League Mike Harris, e Chris Finch, gardinooɗo D-League, Vipers heɓi njeenaari mum gadani e nder D-League, tawi ko ƴaañoowo buzzer-beater cakkitiiɗo.<ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2009-2010, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2009-2010.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref> Hitaande aroore ndee, e gardagol Jeff Adrien, gardinooɗo All D-League, naati e kawgel ngel, kono o fooli Iowa Energy.<ref>{{Cite web|title=NBA Development League Basketball 2009-2010, News, Teams, Scores, Stats, Standings, Awards - usbasket|url=https://www.usbasket.com/NBA-G-League/basketball_2009-2010.aspx|access-date=2025-06-17|website=www.usbasket.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref> Steadman artii e Vipers e hitaande 2022.<ref>{{Cite web|title=Jai Steadman - Assistant Coach - Men's Basketball Coaches|url=https://goutrgv.com/sports/mens-basketball/roster/coaches/jai-steadman/2437|access-date=2025-06-17|website=UTRGV Athletics|language=en}}</ref> == Caggal golle == Duɗal jaaɓi haaɗtirde Teksas Rio Grande falnde Vaqueros Caggal nde o seerti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bellevue, Steadman toɗɗaa ko balloowo mawɗo coftal ɓalli Vaqueros ñalnde 24 settaambar 2014. E nder daawal 20-21, Steadman toɗɗaa ko balloowo coftal ɓalli ɓurɗo moƴƴude e kawgel atletik hirnaange. Caggal maayde gardiiɗo coftal ɓalli Lew Hill e nder cakkital yontere nde, Steadman wonti gardiiɗo coftal ɓalli hakkundeere e nder yontere heddiinde ndee.[8] == Maine Beeruuji ɓaleeji == Steadman anndinaama balloowo hooreejo coftal ɓalli ñalnde 17 feebariyee 2022. Nde gardiiɗo coftal ɓalli Richard Barron seerti e kippu nguu e hakkunde yontere nde, o toɗɗaa e gardo coftal ɓalli wakkati.[9] == Jeytaare CC == Steadman toɗɗaama hooreejo coftal ɓalli e hitaande 2023.[10] == Nguurndam neɗɗo == Steadman ƴettaa ko e cukaagu mum e jibnaaɓe mum ɓaleeɓe. Ɓe nganndi ko o Ameriknaajo, kono ɓe nganndaa leñol makko. Steadman etinooma anndude ɗaɗi makko e hitaande 2009. Ko ɗoon o tawi yumma makko ko Ponca, miñiiko woni hooreejo gadano leñol Ponca artiraangol ngol. Steadman felliti waylude innde mum e Jason, waɗta ɗum Jai (maanaa nafoore e ɗemngal neeniwal).[11][12] == Tuugnorgal == p25x4o36w36q434vqazwo3t70i4uipw Ginnie Crawford 0 38028 157610 2026-03-26T16:52:22Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Virginia Crawford (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik. O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde...." 157610 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Virginia Crawford (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik. O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo. Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee. E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii. E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral. Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku 55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003 60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007 60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006 200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006 Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF. Tuugnorgal mny7rbfrmjndp0612y3uthj4dvvfcee 157612 157610 2026-03-26T16:54:44Z Ilya Discuss 10103 157612 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Virginia Crawford''' (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik. O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo. Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee. E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii. E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral. == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo == Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku 55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003 60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007 60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006 200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006 Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF. == Tuugnorgal == iel5ncaresrdy5ksreznku5wdy1vrgi 157615 157612 2026-03-26T16:55:45Z Ilya Discuss 10103 157615 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Virginia Crawford''' (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik.<ref>{{cite web|title=Ginnie Crawford|url=https://twitter.com/ginniecrawford|website=twitter|publisher=Ginnie Crawford}}</ref> O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo. Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee. E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii. E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral. == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo == Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku 55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003 60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007 60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006 200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006 Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF. == Tuugnorgal == lrh9zi1ka847q3jo6986b98k8664zdu 157618 157615 2026-03-26T16:57:59Z Ilya Discuss 10103 157618 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Virginia Crawford''' (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik.<ref>{{cite web|title=Ginnie Crawford|url=https://twitter.com/ginniecrawford|website=twitter|publisher=Ginnie Crawford}}</ref> O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo..<ref>[http://www.legacy.usatf.org/events/2006/USAOutdoorTFChampionships/results/F47.asp 2006 US Championships Women 100 Meter Hurdles]. [[USATF]]. Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>[http://www.legacy.usatf.org/events/2007/USAOutdoorTFChampionships/results/F47.asp 2007 US Championships Women 100 Meter Hurdles]. [[USATF]]. Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>[http://www.legacy.usatf.org/news/view.aspx?DUID=USATF_2006_06_14_06_08_11 Carter named Athlete of the Week]. [[USATF]] (2006-06-14). Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>{{cite web|url=http://grfx.cstv.com/photos/schools/usc/sports/c-track/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/w-track-media-guide-15.pdf|title=2015 TROJAN WOMEN'S: ATHLETE BIOGRAPHIES|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714123358/http://grfx.cstv.com/photos/schools/usc/sports/c-track/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/w-track-media-guide-15.pdf|archive-date=14 July 2015|access-date=14 July 2015|url-status=dead}}</ref> Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee. E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii. E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral. == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo == Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku 55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003 60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007 60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006 200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006 Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF. == Tuugnorgal == pjnuhrctgog0bmtw915zk3wcqu7ifga 157620 157618 2026-03-26T16:58:59Z Ilya Discuss 10103 157620 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Virginia Crawford''' (jibinaa ko Powell ; jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1983) ko Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 50, keɓtinaaɗo e dogdu. Jooni ko o jannginoowo to duɗal 4ɓo caggal nde o woppi golle atletik.<ref>{{cite web|title=Ginnie Crawford|url=https://twitter.com/ginniecrawford|website=twitter|publisher=Ginnie Crawford}}</ref> O fuɗɗii golle makko e nder dingiral hakkunde leyɗeele ko e kawgel winnderewal sukaaɓe e atletik e hitaande 1999, o yettiima e kawgel finaal 100 meeter. O heɓi medal makko gadanal mawngal e kawgel fuku winndere IAAF 2006, o joofniri ko 12,90 leƴƴannde. O adii tawtoreede kawgel winnderewal IAAF e hitaande 2005, o yettiima e kawgel finaal kawgel ngel e hitaande 2007 e hitaande 2009, o woni joyaɓo e jeegoɓo..<ref>[http://www.legacy.usatf.org/events/2006/USAOutdoorTFChampionships/results/F47.asp 2006 US Championships Women 100 Meter Hurdles]. [[USATF]]. Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>[http://www.legacy.usatf.org/events/2007/USAOutdoorTFChampionships/results/F47.asp 2007 US Championships Women 100 Meter Hurdles]. [[USATF]]. Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>[http://www.legacy.usatf.org/news/view.aspx?DUID=USATF_2006_06_14_06_08_11 Carter named Athlete of the Week]. [[USATF]] (2006-06-14). Retrieved on 2009-09-21.</ref><ref>{{cite web|url=http://grfx.cstv.com/photos/schools/usc/sports/c-track/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/w-track-media-guide-15.pdf|title=2015 TROJAN WOMEN'S: ATHLETE BIOGRAPHIES|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714123358/http://grfx.cstv.com/photos/schools/usc/sports/c-track/auto_pdf/2014-15/misc_non_event/w-track-media-guide-15.pdf|archive-date=14 July 2015|access-date=14 July 2015|url-status=dead}}</ref> Powell ko kaɓantooɗo leydi Amerik laabi ɗiɗi e nder dogdu 100 meeter, o heɓi njeenaari ndii e hitaande 2006 e hitaande 2007. O woniino kadi daɗndoowo kolees keɓtinaaɗo, o dañii njeenaari ɗiɗi NCAA e nder dogdu rewɓe e nder weeyo, nde o woni almuudo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. E kawgel NCAA 2006, o joofniri semi-finaal e leƴƴanɗe 12,55 (o fooli limre kolees Gail Devers) o dañii finaal ñalnde heen e leƴƴanɗe 12,48, o waɗii waktu ɓurɗo mawnude e winndere ndee. E hitaande 2006, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde e nder leydi ndii. E hitaande 2010, o resi Shawn Crawford mo woni kala ina jogii medal olimpiyaade e nder dingiral.<ref>{{Cite web|url=https://usctrojans.com/news/2006/6/12/USC_s_Virginia_Powell_Named_Honda_Award_Winner_For_Track_And_Field.aspx|title=USC's Virginia Powell Named Honda Award Winner For Track And Field|website=USC Athletics|language=en|access-date=2020-03-26}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/trackfield|title=Track & Field|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-26}}</ref> == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo == Waktu kewu (sec) Ñalngu nokku 55 meeteruuji 7,71 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 15 feebariyee 2003 60 meeteruuji 7,84 Fayetteville, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteruuji 12.45 wuro New York, New York, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 2 lewru juko hitaande 2007 60 meeteer 7,21 Fayeteviil, Arkansas, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 10 marse 2006 100 meeteer 11,10 Yugene, Oregon, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 14 mee 2006 200 meeteer 23,29 Los Anjeles, Kaliforni, Dental Dowlaaji Amerik ñalnde 29 abriil 2006 Kabaaruuji ɗii fof ƴettaa ko e lowre IAAF. == Tuugnorgal == 1nbailzhm3z5wbpkozlsdzws1bemkww USS A. J. View 0 38029 157611 2026-03-26T16:53:31Z Galadima002 13879 Created page with "== USS A. J. View – laana ndiwoowa Konfederaasiyoŋ Amerik – nanngaa ko e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik e juuɗe konu ndiyam Dental Dowlaaji Amerik. == == A. J. View ina joginoo kaɓirɗe kollirooje, ina rokka laanaaji Union jogiiɗi masiŋaaji aawdi. Nate golle makko ina pamɗi. == == Daartol sarwiis == == Ko adii kikiiɗe ñalnde 28 noowammbar 1861, nde o woni e yahde e laana ndiwoowa to Mississippi Sound, laana ndiwoowa Union screw USS R. R. Cuyler..." 157611 wikitext text/x-wiki == USS A. J. View – laana ndiwoowa Konfederaasiyoŋ Amerik – nanngaa ko e fuɗɗoode wolde hakkunde leyɗeele Amerik e juuɗe konu ndiyam Dental Dowlaaji Amerik. == == A. J. View ina joginoo kaɓirɗe kollirooje, ina rokka laanaaji Union jogiiɗi masiŋaaji aawdi. Nate golle makko ina pamɗi. == == Daartol sarwiis == == Ko adii kikiiɗe ñalnde 28 noowammbar 1861, nde o woni e yahde e laana ndiwoowa to Mississippi Sound, laana ndiwoowa Union screw USS R. R. Cuyler, Kumanndaa C. H. B. Caldwell, yani e A. J. View (e wondude e laana ndiwoowa CSS Henry Lewis, to Mississippi ngam ɓuuɓde yaltude e maayo. Karte njeenaari ndii njippinaama to Ship Island, to Mississippi, ina gasa tawa ko laana ndiwoowa kaa e hoore mum huutorii ɗum ko juuti caggal ɗuum e nder njuɓɓudi laana ndiwoowa.[1][2] E won e ñalɗi caggal ɗuum, caggal nde o ummii e laana ndiwoowa feewde fuɗnaange ngam ñaaweede, A. J. View, ñaawirde admiralty to wuro New York, ñaawii ɗum, o soodaa konu ndiyam ñalnde 28 sulyee 1863 – fotde duuɓi ɗiɗi caggal nde o nanngaa. O huutortenoo ko hulde kuuraa, kono alaa ko winndaa e nokku walla nokkuuji ɗo o waɗi ndeeɗoo golle. == == Tuugnorgal == 9gmrrd6e9tl1up5zd5odkuic4an1k5e Advanced Unmanned Search System 0 38030 157613 2026-03-26T16:54:50Z Galadima002 13879 Created page with "'''Siistem njiylawu''' mo alaa ko woni e mum (AUSS) ko laana ndiwoowa kuutorteeka e konu Amerik, mahaaɗo e silindirgel palastik tiiɗngel fiɓnde karbon, ngel semi-sfereeji titanium woni e mum. Njuuteeki laana kaa ina waɗi meeteruuji 5,2, njaajeendi mum ko 79 cm. Nde waawii golloraade ko ina tolnoo e 20 000 meeteer (6 100 m), nde woni ko e hoore mum, nde jogaaki kaɓirɗe. Yamiroore neldaama to laana kaa rewrude e modem sonar e njaaweeki 1 200 bit e leƴƴannde (bit/s..." 157613 wikitext text/x-wiki '''Siistem njiylawu''' mo alaa ko woni e mum (AUSS) ko laana ndiwoowa kuutorteeka e konu Amerik, mahaaɗo e silindirgel palastik tiiɗngel fiɓnde karbon, ngel semi-sfereeji titanium woni e mum. Njuuteeki laana kaa ina waɗi meeteruuji 5,2, njaajeendi mum ko 79 cm. Nde waawii golloraade ko ina tolnoo e 20 000 meeteer (6 100 m), nde woni ko e hoore mum, nde jogaaki kaɓirɗe. Yamiroore neldaama to laana kaa rewrude e modem sonar e njaaweeki 1 200 bit e leƴƴannde (bit/s), AUSS neldaama kadi dokke e njaaweeki 4 800 bit/s. Kontrolooɓe wonɓe e dow leydi ɓee cifiima paandaale e mbaadiiji njiylawu ɗii, tawi noon submersible oo ina huutoroo mbaadiiji njiylawu ɗii e hoore mum, tawa alaa ko naati heen e sahaa goonga. Batteeji maggal kaalis-zinc ina mbaawi muñde waktuuji 10, tawi noon recharging ina duumoo waktuuji 20. AUSS ina yahra e jirokompas e sonar Doppler. == Ƴeew kadi == Submersible mo woni e hakkunde aksidaa maayɗo 2023 oo, ko nanndi e ɗuum (silinder CFRP mo kaɓirɗe joofnirɗe titanium) == Fuɗɗoode == "Sistem njiylawu mo alaa neɗɗo (AUSS)". Fedde annduɓe Amerik. Ñalnde 11 lewru nduu. Heɓtinaa ko ñalnde 30/09/2024. == Janngude ko ɓeydi == pvrulo4rhaf6zhfept0qbrkz0hgfmp0 157614 157613 2026-03-26T16:55:13Z Galadima002 13879 157614 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Siistem njiylawu''' mo alaa ko woni e mum (AUSS) ko laana ndiwoowa kuutorteeka e konu Amerik, mahaaɗo e silindirgel palastik tiiɗngel fiɓnde karbon, ngel semi-sfereeji titanium woni e mum. Njuuteeki laana kaa ina waɗi meeteruuji 5,2, njaajeendi mum ko 79 cm. Nde waawii golloraade ko ina tolnoo e 20 000 meeteer (6 100 m), nde woni ko e hoore mum, nde jogaaki kaɓirɗe. Yamiroore neldaama to laana kaa rewrude e modem sonar e njaaweeki 1 200 bit e leƴƴannde (bit/s), AUSS neldaama kadi dokke e njaaweeki 4 800 bit/s. Kontrolooɓe wonɓe e dow leydi ɓee cifiima paandaale e mbaadiiji njiylawu ɗii, tawi noon submersible oo ina huutoroo mbaadiiji njiylawu ɗii e hoore mum, tawa alaa ko naati heen e sahaa goonga. Batteeji maggal kaalis-zinc ina mbaawi muñde waktuuji 10, tawi noon recharging ina duumoo waktuuji 20. AUSS ina yahra e jirokompas e sonar Doppler. == Ƴeew kadi == Submersible mo woni e hakkunde aksidaa maayɗo 2023 oo, ko nanndi e ɗuum (silinder CFRP mo kaɓirɗe joofnirɗe titanium) == Fuɗɗoode == "Sistem njiylawu mo alaa neɗɗo (AUSS)". Fedde annduɓe Amerik. Ñalnde 11 lewru nduu. Heɓtinaa ko ñalnde 30/09/2024. == Janngude ko ɓeydi == 2b7wvt1y0rbdwzk19ggqst5cnyibrge USCGC Alder (WLB-216) 0 38031 157616 2026-03-26T16:56:34Z Galadima002 13879 Created page with "'''USCGC Alder (WLB-216)''' woni laana ndiwoowa cakkitiika ka, ka 225 meeteer (69 m) njuuteendi mum woni laana ndiwoowa, ka gardiiɗo konu Amerik. Alder ko Marinette Marine Corporation mahi ɗum, o fuɗɗii laana ndiwoowa ñalnde 7 feebariyee 2004. Laawol Alder gadanol ngol waɗi ko ñalnde 12 suwee 2004. Gila nde o fuɗɗii golle haa e lewru ut 2022, Alder halfinaa ko Duluth, Minnesota, ngam wonde porto mum. Alder lomtii taƴoowo gadano jooɗiiɗo to Duluth, USCGC Sund..." 157616 wikitext text/x-wiki '''USCGC Alder (WLB-216)''' woni laana ndiwoowa cakkitiika ka, ka 225 meeteer (69 m) njuuteendi mum woni laana ndiwoowa, ka gardiiɗo konu Amerik. Alder ko Marinette Marine Corporation mahi ɗum, o fuɗɗii laana ndiwoowa ñalnde 7 feebariyee 2004. Laawol Alder gadanol ngol waɗi ko ñalnde 12 suwee 2004. Gila nde o fuɗɗii golle haa e lewru ut 2022, Alder halfinaa ko Duluth, Minnesota, ngam wonde porto mum. Alder lomtii taƴoowo gadano jooɗiiɗo to Duluth, USCGC Sundew, mo woppi golle caggal duuɓi 60 golle. E nder ndunngu 2021, Alder ummiima e Baltimore, to Maryland, ko juuti ngam waɗde toppitagol hitaande. E lewru ut 2022, o artiraa e nokku biyeteeɗo San Francisco Bay. Golle makko e nder Portuuji ɗiɗi Duluth/Superior, ko miñiiko debbo biyeteeɗo USCGC Spar (WLB-206) ƴetti ɗum. Alder ko laana ndiwoowa keewka golle, golle mum ko Ballal e Navigation, Icebreaking, Search and Rescue, Kisal leydi, Reende sariyaaji, e Reende nokkuuji nder geec. == Tariya == Duuɓi 2010 Golle Nanook 2010 E lewru ut 2010 laana ndiwoowa USS Porter e USCGC Alder tawtoraama golle Nanook 2010 to Baffin Bay e nder maayo Davis.[1] Ko ngol woni nayaɓol hitaande kala ko Operation Nanook yuɓɓinta laamu Kanadaa, kono ko ngol woni go’o ko ina jaɓɓa laanaaji janani. == Tuugnorgal == tk1hm2fda39nizw21phk15b5kc5o5b1 157617 157616 2026-03-26T16:56:59Z Galadima002 13879 157617 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''USCGC Alder (WLB-216)''' woni laana ndiwoowa cakkitiika ka, ka 225 meeteer (69 m) njuuteendi mum woni laana ndiwoowa, ka gardiiɗo konu Amerik. Alder ko Marinette Marine Corporation mahi ɗum, o fuɗɗii laana ndiwoowa ñalnde 7 feebariyee 2004. Laawol Alder gadanol ngol waɗi ko ñalnde 12 suwee 2004. Gila nde o fuɗɗii golle haa e lewru ut 2022, Alder halfinaa ko Duluth, Minnesota, ngam wonde porto mum. Alder lomtii taƴoowo gadano jooɗiiɗo to Duluth, USCGC Sundew, mo woppi golle caggal duuɓi 60 golle. E nder ndunngu 2021, Alder ummiima e Baltimore, to Maryland, ko juuti ngam waɗde toppitagol hitaande. E lewru ut 2022, o artiraa e nokku biyeteeɗo San Francisco Bay. Golle makko e nder Portuuji ɗiɗi Duluth/Superior, ko miñiiko debbo biyeteeɗo USCGC Spar (WLB-206) ƴetti ɗum. Alder ko laana ndiwoowa keewka golle, golle mum ko Ballal e Navigation, Icebreaking, Search and Rescue, Kisal leydi, Reende sariyaaji, e Reende nokkuuji nder geec. == Tariya == Duuɓi 2010 Golle Nanook 2010 E lewru ut 2010 laana ndiwoowa USS Porter e USCGC Alder tawtoraama golle Nanook 2010 to Baffin Bay e nder maayo Davis.[1] Ko ngol woni nayaɓol hitaande kala ko Operation Nanook yuɓɓinta laamu Kanadaa, kono ko ngol woni go’o ko ina jaɓɓa laanaaji janani. == Tuugnorgal == paewoulsaku2vkce9hlvs47bky5gmsy USCGC Alert (WMEC-127) 0 38032 157619 2026-03-26T16:58:38Z Galadima002 13879 Created page with "'''USCGC Alert''' (WMEC-127) ko taƴoowo muñal hakkundeejo gardiiɗo konu Amerik, ko kañum woni taƴoowo nayaɓo jogiiɗo innde ndee. O ummii ko ñalnde 30 noowammbar 1926, o fuɗɗii golle ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1927, o woppitaa ñalnde 10 lewru bowte hitaande 1969. Laana kaa addaa Portland, Oregon e hitaande 2006, ka jolnaa e duunde Hayden e peeje ngam waɗtude ka laana musiiba. Walt James, sosɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Columbia Watershed E..." 157619 wikitext text/x-wiki '''USCGC Alert''' (WMEC-127) ko taƴoowo muñal hakkundeejo gardiiɗo konu Amerik, ko kañum woni taƴoowo nayaɓo jogiiɗo innde ndee. O ummii ko ñalnde 30 noowammbar 1926, o fuɗɗii golle ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1927, o woppitaa ñalnde 10 lewru bowte hitaande 1969. Laana kaa addaa Portland, Oregon e hitaande 2006, ka jolnaa e duunde Hayden e peeje ngam waɗtude ka laana musiiba. Walt James, sosɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Columbia Watershed Environmental Advocates, ina anniyii artirde nde kono o maayi ko adii nde ɗum waɗata, fedde nde woppitaa golle mum, e wiyde gardiiɗo konu Amerik.[1] Nde o jolni e duunde Hayden, Alert ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe ɓe ngalaa galleeji, ina wiyee "Pirates of the Columbia", sabu golle bonɗe e saraaji ndiyam.[2] Laana kaa bonnii no feewi e graffiti, ka ɓoornii geɗe. E lewru Duujal 2020, kampaañ oo fusi, dogdu to Alert ittaa.[3] Ñalnde jamma 31 oktoobar 2021, laana Alert yani e nokku mum mooftirɗo e duunde Hayden. Alaa sabaabu mo anndaa.[4] Metro Council, woni fedde laamu diiwaan oo, gollortoonde diiwanuuji tati to worgo-fuɗnaange Oregon, yoɓii miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar ngam ittude laanaaji ɗii, Coast Guard ɓeydi heen ko ɓuri miliyoŋaaji 1 dolaar ngam laɓɓinde ɗum. Alert oo ina fotnoo ittude e lewru Oktoobar 2022.[5] == Tuugnorgal == 50vjaarrzeakf2vhunlm4nsvc4oa6ih 157621 157619 2026-03-26T16:59:03Z Galadima002 13879 157621 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''USCGC Alert''' (WMEC-127) ko taƴoowo muñal hakkundeejo gardiiɗo konu Amerik, ko kañum woni taƴoowo nayaɓo jogiiɗo innde ndee. O ummii ko ñalnde 30 noowammbar 1926, o fuɗɗii golle ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1927, o woppitaa ñalnde 10 lewru bowte hitaande 1969. Laana kaa addaa Portland, Oregon e hitaande 2006, ka jolnaa e duunde Hayden e peeje ngam waɗtude ka laana musiiba. Walt James, sosɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Columbia Watershed Environmental Advocates, ina anniyii artirde nde kono o maayi ko adii nde ɗum waɗata, fedde nde woppitaa golle mum, e wiyde gardiiɗo konu Amerik.[1] Nde o jolni e duunde Hayden, Alert ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe ɓe ngalaa galleeji, ina wiyee "Pirates of the Columbia", sabu golle bonɗe e saraaji ndiyam.[2] Laana kaa bonnii no feewi e graffiti, ka ɓoornii geɗe. E lewru Duujal 2020, kampaañ oo fusi, dogdu to Alert ittaa.[3] Ñalnde jamma 31 oktoobar 2021, laana Alert yani e nokku mum mooftirɗo e duunde Hayden. Alaa sabaabu mo anndaa.[4] Metro Council, woni fedde laamu diiwaan oo, gollortoonde diiwanuuji tati to worgo-fuɗnaange Oregon, yoɓii miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar ngam ittude laanaaji ɗii, Coast Guard ɓeydi heen ko ɓuri miliyoŋaaji 1 dolaar ngam laɓɓinde ɗum. Alert oo ina fotnoo ittude e lewru Oktoobar 2022.[5] == Tuugnorgal == rv59hs73a1ktk4in3b0vakaum6ca6g0 USCGC Alert (WMEC-630) 0 38033 157622 2026-03-26T17:00:36Z Galadima002 13879 Created page with "'''USCGC Alert''' (WMEC-630) ko taƴoowo muñal hakkundeejo Amerik, ko kañum woni taƴoowo muñal hakkundeejo cakkitiiɗo 210 meeteer (64 m) mahaaɗo. Keel oo lelnaa ko ñalnde 5 lewru bowte hitaande 1968 to nokku gardiiɗo konu Amerik to Curtis Bay, Maryland, o yamiraa ko ñalnde 4 ut 1969. Alert heɓi innde mum ko e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, taƴoowo ngalu USRC Alert, gollinooɗo e fuɗɗoode golle Cu1. == Tuugnorgal ==" 157622 wikitext text/x-wiki '''USCGC Alert''' (WMEC-630) ko taƴoowo muñal hakkundeejo Amerik, ko kañum woni taƴoowo muñal hakkundeejo cakkitiiɗo 210 meeteer (64 m) mahaaɗo. Keel oo lelnaa ko ñalnde 5 lewru bowte hitaande 1968 to nokku gardiiɗo konu Amerik to Curtis Bay, Maryland, o yamiraa ko ñalnde 4 ut 1969. Alert heɓi innde mum ko e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, taƴoowo ngalu USRC Alert, gollinooɗo e fuɗɗoode golle Cu1. == Tuugnorgal == t4y8ojlu9wedlo1h1w6nezjzgskb36y 157623 157622 2026-03-26T17:00:50Z Galadima002 13879 157623 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''USCGC Alert''' (WMEC-630) ko taƴoowo muñal hakkundeejo Amerik, ko kañum woni taƴoowo muñal hakkundeejo cakkitiiɗo 210 meeteer (64 m) mahaaɗo. Keel oo lelnaa ko ñalnde 5 lewru bowte hitaande 1968 to nokku gardiiɗo konu Amerik to Curtis Bay, Maryland, o yamiraa ko ñalnde 4 ut 1969. Alert heɓi innde mum ko e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, taƴoowo ngalu USRC Alert, gollinooɗo e fuɗɗoode golle Cu1. == Tuugnorgal == ci9izcwlujjn6i3sm1w8d7jxq3eib1e USS Allen (1814) 0 38034 157624 2026-03-26T17:01:58Z Galadima002 13879 Created page with "'''USS Allen''' ko laana njoorndi, ka Aadama e Nuuhu Brown mahi e hitaande 1814 to Vergennes, to Vermont. O yamiraa ko e nder ndunngu 1814, tawi ko gardiiɗo laana ndiwoowa biyeteeɗo William M. Robins. O wonti fedde e nder konu Komodor Thomas Macdonough to maayo Champlain, o tawtoraama wolde Lake Champlain e lewru suwee 1814, nde konu Amerik nanngi heddiiɓe e konu Angalteer e gardagol Kapiteen George Downie. Caggal wolde 1812, o woni e golle tiiɗɗe fotde duuɓi sappo..." 157624 wikitext text/x-wiki '''USS Allen''' ko laana njoorndi, ka Aadama e Nuuhu Brown mahi e hitaande 1814 to Vergennes, to Vermont. O yamiraa ko e nder ndunngu 1814, tawi ko gardiiɗo laana ndiwoowa biyeteeɗo William M. Robins. O wonti fedde e nder konu Komodor Thomas Macdonough to maayo Champlain, o tawtoraama wolde Lake Champlain e lewru suwee 1814, nde konu Amerik nanngi heddiiɓe e konu Angalteer e gardagol Kapiteen George Downie. Caggal wolde 1812, o woni e golle tiiɗɗe fotde duuɓi sappo goɗɗi. O soodaama to Whitehall, New York, won e sahaaji e darorɗe hitaande 1824 walla fuɗɗoode hitaande 1825.<ref>/</ref> == Tuugnorgal == nlwzled6bb42rq0vne1lvj96evpyqyb 157626 157624 2026-03-26T17:02:22Z Galadima002 13879 157626 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''USS Allen''' ko laana njoorndi, ka Aadama e Nuuhu Brown mahi e hitaande 1814 to Vergennes, to Vermont. O yamiraa ko e nder ndunngu 1814, tawi ko gardiiɗo laana ndiwoowa biyeteeɗo William M. Robins. O wonti fedde e nder konu Komodor Thomas Macdonough to maayo Champlain, o tawtoraama wolde Lake Champlain e lewru suwee 1814, nde konu Amerik nanngi heddiiɓe e konu Angalteer e gardagol Kapiteen George Downie. Caggal wolde 1812, o woni e golle tiiɗɗe fotde duuɓi sappo goɗɗi. O soodaama to Whitehall, New York, won e sahaaji e darorɗe hitaande 1824 walla fuɗɗoode hitaande 1825.<ref>/</ref> == Tuugnorgal == 2ekibvviak79wukqgjqgfud4zbnefqb Paula Infante 0 38035 157625 2026-03-26T17:02:13Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Denise Infante (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili. Nguurndam neɗɗo Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland. Kugal Hockey kolees Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006..." 157625 wikitext text/x-wiki Denise Infante (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili. Nguurndam neɗɗo Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland. Kugal Hockey kolees Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed] Laas Diyablas Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg. E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara. Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo. Tuugnorgal 4iydwgo4qy9omqyaysc4didymdytr5e 157628 157625 2026-03-26T17:04:09Z Ilya Discuss 10103 157628 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Denise Infante (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili. Nguurndam neɗɗo Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland. Kugal Hockey kolees Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed] Laas Diyablas Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg. E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara. Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo. Tuugnorgal 2yepcm5k0hs7s1276nszbwdvnf2lgq0 157630 157628 2026-03-26T17:05:19Z Ilya Discuss 10103 157630 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili. == Nguurndam neɗɗo == Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland. == Kugal == == Hockey kolees == Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed] == Laas Diyablas == Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg. E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara. Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo. == Tuugnorgal == rjxvrquxht3fskxa3kyo2qp4r3gd4ni 157633 157630 2026-03-26T17:06:24Z Ilya Discuss 10103 157633 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland. == Kugal == == Hockey kolees == Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed] == Laas Diyablas == Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg. E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara. Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo. == Tuugnorgal == 0btyqtzgsz1ieg4znse2i7elz1mno6i 157634 157633 2026-03-26T17:07:19Z Ilya Discuss 10103 157634 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland..<ref name="UM">{{cite web|url=https://umterps.com/sports/field-hockey/roster/paula-infante/904view=bio|title=PAULA INFANTE|publisher=[[University of Maryland]]|website=umterps.com|access-date=17 July 2020}}{{Dead link|date=September 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Kugal == == Hockey kolees == Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed] == Laas Diyablas == Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg. E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara. Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo. == Tuugnorgal == 2ufb86hlmvuln0237alpc9yrdnykott 157636 157634 2026-03-26T17:08:51Z Ilya Discuss 10103 157636 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland..<ref name="UM">{{cite web|url=https://umterps.com/sports/field-hockey/roster/paula-infante/904view=bio|title=PAULA INFANTE|publisher=[[University of Maryland]]|website=umterps.com|access-date=17 July 2020}}{{Dead link|date=September 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Kugal == == Hockey kolees == Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed] == Laas Diyablas == Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.<ref name="UM2" /><ref>{{cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=PAST HONDA SPORTS AWARD WINNERS FOR FIELD HOCKEY|publisher=[[Collegiate Women Sports Awards]]|website=collegiatewomensportsawards.com|access-date=17 July 2020}}</ref> E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara. Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo. == Tuugnorgal == 5rsyedl5cfg88zk6z5ks5c7nex7ib9q 157638 157636 2026-03-26T17:09:45Z Ilya Discuss 10103 157638 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland..<ref name="UM">{{cite web|url=https://umterps.com/sports/field-hockey/roster/paula-infante/904view=bio|title=PAULA INFANTE|publisher=[[University of Maryland]]|website=umterps.com|access-date=17 July 2020}}{{Dead link|date=September 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Kugal == == Hockey kolees == Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed] == Laas Diyablas == Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.<ref name="UM2" /><ref>{{cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=PAST HONDA SPORTS AWARD WINNERS FOR FIELD HOCKEY|publisher=[[Collegiate Women Sports Awards]]|website=collegiatewomensportsawards.com|access-date=17 July 2020}}</ref> E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.<ref>{{cite web|url=http://www.panamhockey.org/eng/compet/1999wpanam2.html#CHI|title=Chile|publisher=[[Pan American Hockey Federation]]|website=panamhockey.org|access-date=17 July 2020}}</ref> Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo. == Tuugnorgal == 54iqjycstlppjgic791w1s0isb9ic8a 157640 157638 2026-03-26T17:10:50Z Ilya Discuss 10103 157640 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Denise Infante''' (jibinaa ko 25 sulyee 1982) ko gonnooɗo hockey to leydi Siili.<ref>{{cite web|url=https://tms.fih.ch/competitions/1166/reports/teams|title=Team Details – Chile|publisher=[[International Hockey Federation]]|access-date=17 July 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.chilehockey.cl/seleccion-damas/|title=Selección Damas|publisher=[[Chilean Hockey Federation|Federación Chilena de Hockey Césped]]|website=chilehockey.cl|language=es|access-date=17 July 2020}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Infante janngii, fiyi hockey to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maryland..<ref name="UM">{{cite web|url=https://umterps.com/sports/field-hockey/roster/paula-infante/904view=bio|title=PAULA INFANTE|publisher=[[University of Maryland]]|website=umterps.com|access-date=17 July 2020}}{{Dead link|date=September 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Kugal == == Hockey kolees == Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Santiago, Infante yahi Amerik, o fiyi hockey e fedde wiyeteende Maryland Terrapins. E nder golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Infante heɓi njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen njeenaari Honda Sports ngam duuɓi 2005–06 e 2006–07, e njeenaari ACC ngam daɗndoowo hitaande 2006.[citation needed] == Laas Diyablas == Infante adii lomtaade kippu ngenndiijo ko e hitaande 1999, o waɗii yeewtere mawnde adannde e Pijirlooji Pan Amerik to Winnipeg.<ref name="UM2" /><ref>{{cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=PAST HONDA SPORTS AWARD WINNERS FOR FIELD HOCKEY|publisher=[[Collegiate Women Sports Awards]]|website=collegiatewomensportsawards.com|access-date=17 July 2020}}</ref> E nder nguurndam makko fof, Infante heɓi njeenaaje e kawgel ɗiɗi mawngel, o heɓi njeenaaje njamndi e nder kawgel fuku Amerik 2009 to Hamilton e kawgel fuku Amerik 2011 to Guadalajara.<ref>{{cite web|url=http://www.panamhockey.org/eng/compet/1999wpanam2.html#CHI|title=Chile|publisher=[[Pan American Hockey Federation]]|website=panamhockey.org|access-date=17 July 2020}}</ref> Caggal nde o woppi kippu ngenndiijo duuɓi jeegom, Infante artii e kippu nguu e hitaande 2019 ngam wallitde kippu nguu heɓde naatde e Olimpiyaaji 2020 to Tokiyoo.<ref>{{cite web|url=http://www.panamhockey.org/en/competitions/archives|title=Competitions Archive|publisher=[[Pan American Hockey Federation]]|website=panamhockey.org|access-date=17 July 2020}}</ref> == Tuugnorgal == 457mt4l27fn8ov3pjbi48k4cmgnp9l5 USS Althea (SP-218) 0 38036 157627 2026-03-26T17:04:04Z Galadima002 13879 Created page with "'''USS Althea''' (SP-218) ko laana ndiwoowa 60-foot, ka gollotoo ko e konu ndiyam Amerik tuggi 1917 haa 1919, ka yani e ndiyam e hitaande 1920. Althea mahiraa ko e nokku Steinway to Astoria, to Queens, to New York, e hitaande 1907 ngam James H. Moore.[1] O ƴettaa ko e laana ndiwoowa ñalnde 12 mee 1917, o waɗtaa e golle USS Althea (SP-218). O soodaama e laawol lewru caggal nde o yalti, o gollinaama e golle patrol e heblo taƴre Great Lakes e les njiimaandi 9th Naval D..." 157627 wikitext text/x-wiki '''USS Althea''' (SP-218) ko laana ndiwoowa 60-foot, ka gollotoo ko e konu ndiyam Amerik tuggi 1917 haa 1919, ka yani e ndiyam e hitaande 1920. Althea mahiraa ko e nokku Steinway to Astoria, to Queens, to New York, e hitaande 1907 ngam James H. Moore.[1] O ƴettaa ko e laana ndiwoowa ñalnde 12 mee 1917, o waɗtaa e golle USS Althea (SP-218). O soodaama e laawol lewru caggal nde o yalti, o gollinaama e golle patrol e heblo taƴre Great Lakes e les njiimaandi 9th Naval District, o gollotoo ko e Detroit, Michigan, e nder heddiiɓe e wolde adunaare adannde e lebbi keewɗi caggal wolde ndee. Althea lelnaa ngam winndere ndee ñalnde 14 noowammbar 1917, o arti e golle mum e lewru mee 1918. Ñalnde 2 ut 1919, o fiyraa e binnditagol laanaaji ndiyam, o lelnaa to nokku janngirde laana ndiwoowa, to Detroit. Althea ina ɗaminii yeeyde nde o yani e ice ñalnde 18 marse 1920. O soodaa ngam hisnude "e nder ngonka yani" ñalnde 12 mee 1920.[2] to G. F. Kolton mo Detroit.[3] O woppitaa ko e hitaande 1926.[3] == Tuugnorgal == 8vereljfi1u6vmiakdybakbxiqrfrwa 157629 157627 2026-03-26T17:04:17Z Galadima002 13879 157629 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''USS Althea''' (SP-218) ko laana ndiwoowa 60-foot, ka gollotoo ko e konu ndiyam Amerik tuggi 1917 haa 1919, ka yani e ndiyam e hitaande 1920. Althea mahiraa ko e nokku Steinway to Astoria, to Queens, to New York, e hitaande 1907 ngam James H. Moore.[1] O ƴettaa ko e laana ndiwoowa ñalnde 12 mee 1917, o waɗtaa e golle USS Althea (SP-218). O soodaama e laawol lewru caggal nde o yalti, o gollinaama e golle patrol e heblo taƴre Great Lakes e les njiimaandi 9th Naval District, o gollotoo ko e Detroit, Michigan, e nder heddiiɓe e wolde adunaare adannde e lebbi keewɗi caggal wolde ndee. Althea lelnaa ngam winndere ndee ñalnde 14 noowammbar 1917, o arti e golle mum e lewru mee 1918. Ñalnde 2 ut 1919, o fiyraa e binnditagol laanaaji ndiyam, o lelnaa to nokku janngirde laana ndiwoowa, to Detroit. Althea ina ɗaminii yeeyde nde o yani e ice ñalnde 18 marse 1920. O soodaa ngam hisnude "e nder ngonka yani" ñalnde 12 mee 1920.[2] to G. F. Kolton mo Detroit.[3] O woppitaa ko e hitaande 1926.[3] == Tuugnorgal == hyaqoqnx3pbmjhd5mp4qm9u3z580y2b MV American Tern 0 38037 157631 2026-03-26T17:05:41Z Galadima002 13879 Created page with "'''MV Ameriknaajo''' (T-AK-4729) ko laana njoorndi ka APL Maritime toppitii. Ko adii ɗuum, laana ndiwoowa ina wiyee Kariba, ka laana ndiwoowa ina joginoo bannge Liberiyaa, ka innitiraa ko American Tern e les bannge Amerik e hitaande 2002. Gila ndeen, laana ndiwoowa ka Ameriknaajo ina joginoo laana ndiwoowa (Commandement militaire Sealift) e nder laana ndiwoowa Amerik. O heɓiino kontraa haa hitaande 2010 ngam waɗde yah-ngartaa ngam artirde kaɓirɗe to nokku McMurdo to..." 157631 wikitext text/x-wiki '''MV Ameriknaajo''' (T-AK-4729) ko laana njoorndi ka APL Maritime toppitii. Ko adii ɗuum, laana ndiwoowa ina wiyee Kariba, ka laana ndiwoowa ina joginoo bannge Liberiyaa, ka innitiraa ko American Tern e les bannge Amerik e hitaande 2002. Gila ndeen, laana ndiwoowa ka Ameriknaajo ina joginoo laana ndiwoowa (Commandement militaire Sealift) e nder laana ndiwoowa Amerik. O heɓiino kontraa haa hitaande 2010 ngam waɗde yah-ngartaa ngam artirde kaɓirɗe to nokku McMurdo to Antarktik (Golle Deep Freeze) e nokku Pituffik to Greenland (Golle Pacer Goose).[1] Laana kaa inniraa ko tern, woni sifaa colli baɗooji hitaande kala e yah-ngartaa ummoraade Arktik feewde Antarktik. 1kpqauxxe73y9ubzg54o7r0adfpdw13 157632 157631 2026-03-26T17:05:57Z Galadima002 13879 157632 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''MV Ameriknaajo''' (T-AK-4729) ko laana njoorndi ka APL Maritime toppitii. Ko adii ɗuum, laana ndiwoowa ina wiyee Kariba, ka laana ndiwoowa ina joginoo bannge Liberiyaa, ka innitiraa ko American Tern e les bannge Amerik e hitaande 2002. Gila ndeen, laana ndiwoowa ka Ameriknaajo ina joginoo laana ndiwoowa (Commandement militaire Sealift) e nder laana ndiwoowa Amerik. O heɓiino kontraa haa hitaande 2010 ngam waɗde yah-ngartaa ngam artirde kaɓirɗe to nokku McMurdo to Antarktik (Golle Deep Freeze) e nokku Pituffik to Greenland (Golle Pacer Goose).[1] Laana kaa inniraa ko tern, woni sifaa colli baɗooji hitaande kala e yah-ngartaa ummoraade Arktik feewde Antarktik. chpgwweipajt9mwskwd8gfxllk76v29 USNS Andrew J. Higgins 0 38038 157635 2026-03-26T17:08:27Z Galadima002 13879 Created page with "'''USNS Andrew J. Higgins''' (T-AO-190) ko laana ndiwoowa laana ndiwoowa Amerik ka waɗii golle tiiɗɗe gila 1987 haa 1996.<ref>q</ref> == Mahugo == Andrew J. Higgins, laana nayaɓa e nder fedde Henry J. Kaiser, lelnaa ko to Avondale Shipyard, Inc., to New Orleans, to Louisiana, ñalnde 21 noowammbar 1985, ka jolnaa ñalnde 17 lewru bowte hitaande 1987 Laana", e wolde adunaare ɗimmere. Daartol sarwiis == Laana ndiwoowa Amerik == Andrew J. Higgins naati e golle laana..." 157635 wikitext text/x-wiki '''USNS Andrew J. Higgins''' (T-AO-190) ko laana ndiwoowa laana ndiwoowa Amerik ka waɗii golle tiiɗɗe gila 1987 haa 1996.<ref>q</ref> == Mahugo == Andrew J. Higgins, laana nayaɓa e nder fedde Henry J. Kaiser, lelnaa ko to Avondale Shipyard, Inc., to New Orleans, to Louisiana, ñalnde 21 noowammbar 1985, ka jolnaa ñalnde 17 lewru bowte hitaande 1987 Laana", e wolde adunaare ɗimmere. Daartol sarwiis == Laana ndiwoowa Amerik == Andrew J. Higgins naati e golle laana ndiwoowa Amerik ɗe ngalaa yamiroore e les njiimaandi konu laana ndiwoowa (Military Sealift Command) e yimɓe siwil en ñalnde 22 oktoobar 1987. O yaltinaa e golle laana ndiwoowa ñalnde 6 mee 1996, o waɗtaa e laana ndiwoowa leydi ndii to Sui, Kaliforni to Sui 2009. Ko kanko woni laana gadana e nder kilaas makko yaltineede e golle. E hitaande 2008, Andrew J. Higgins suɓaama ngam nawde ɗum to Siili ngam heɓde ballal sariya ballal caggal leydi. O fiyraa ko e binnditagol laanaaji ndiyam ñalnde 6 lewru bowte hitaande 2009, o soodaa Siili ñalnde 19 lewru mee 2009. O yaltinaa e laana ndiwoowa Reserve to Suisun Bay ñalnde 24 suwee 2009, o jolnaa e laana ndiwoowa Atlantik to Mobile, Alabama a dow tati re- dow les. == Laana ndiwoowa Siili == Innde mum wayliima Almirante Montt e limoore AO-52, laana ndiwoowa kaa yamiraa ko e laana ndiwoowa Siili ñalnde 10 feebariyee 2010, lomtii laana ndiwoowa Araucano. E nder eɓɓoore ngam ƴellitde ŋakkeende mbaawka sarwisaaji ballondiral e nder geec e nder laana ndiwoowa Kanadaa haa e gargol laanaaji mum kesi ballitooji Protecteur-class, Kanadaa siifondirii e Siili nanondiral ballal logistik hakkunde mum e hitaande 2015. E nder oon nanondiral, laana ndiwoowa Siili gollorii Almirante0 Canadian se diiwaan Pacific da4 Montt e hitaande 2015 Sarɗiiji janngugol konu ndiyam Kanadaa e lewru sulyee e ut 2015, gollodaade e laanaaji ndiwoowa HMCS Calgary e HMCS Vancouver.[1][2] Almirante Montt artii Kanadaa e hitaande 2016, o gollodii e laana ndiwoowa laamɗo Kanadaa tuggi lewru abriil haa lewru suwee 2016.[2] == Tuugnorgal == r17icr2htbdj1l26vtyxr33bdfkuqnq 157637 157635 2026-03-26T17:08:51Z Galadima002 13879 157637 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''USNS Andrew J. Higgins''' (T-AO-190) ko laana ndiwoowa laana ndiwoowa Amerik ka waɗii golle tiiɗɗe gila 1987 haa 1996.<ref>q</ref> == Mahugo == Andrew J. Higgins, laana nayaɓa e nder fedde Henry J. Kaiser, lelnaa ko to Avondale Shipyard, Inc., to New Orleans, to Louisiana, ñalnde 21 noowammbar 1985, ka jolnaa ñalnde 17 lewru bowte hitaande 1987 Laana", e wolde adunaare ɗimmere. Daartol sarwiis == Laana ndiwoowa Amerik == Andrew J. Higgins naati e golle laana ndiwoowa Amerik ɗe ngalaa yamiroore e les njiimaandi konu laana ndiwoowa (Military Sealift Command) e yimɓe siwil en ñalnde 22 oktoobar 1987. O yaltinaa e golle laana ndiwoowa ñalnde 6 mee 1996, o waɗtaa e laana ndiwoowa leydi ndii to Sui, Kaliforni to Sui 2009. Ko kanko woni laana gadana e nder kilaas makko yaltineede e golle. E hitaande 2008, Andrew J. Higgins suɓaama ngam nawde ɗum to Siili ngam heɓde ballal sariya ballal caggal leydi. O fiyraa ko e binnditagol laanaaji ndiyam ñalnde 6 lewru bowte hitaande 2009, o soodaa Siili ñalnde 19 lewru mee 2009. O yaltinaa e laana ndiwoowa Reserve to Suisun Bay ñalnde 24 suwee 2009, o jolnaa e laana ndiwoowa Atlantik to Mobile, Alabama a dow tati re- dow les. == Laana ndiwoowa Siili == Innde mum wayliima Almirante Montt e limoore AO-52, laana ndiwoowa kaa yamiraa ko e laana ndiwoowa Siili ñalnde 10 feebariyee 2010, lomtii laana ndiwoowa Araucano. E nder eɓɓoore ngam ƴellitde ŋakkeende mbaawka sarwisaaji ballondiral e nder geec e nder laana ndiwoowa Kanadaa haa e gargol laanaaji mum kesi ballitooji Protecteur-class, Kanadaa siifondirii e Siili nanondiral ballal logistik hakkunde mum e hitaande 2015. E nder oon nanondiral, laana ndiwoowa Siili gollorii Almirante0 Canadian se diiwaan Pacific da4 Montt e hitaande 2015 Sarɗiiji janngugol konu ndiyam Kanadaa e lewru sulyee e ut 2015, gollodaade e laanaaji ndiwoowa HMCS Calgary e HMCS Vancouver.[1][2] Almirante Montt artii Kanadaa e hitaande 2016, o gollodii e laana ndiwoowa laamɗo Kanadaa tuggi lewru abriil haa lewru suwee 2016.[2] == Tuugnorgal == ijjosnudduolekc9enou0eglnnbcf4l Angels Gate (tugboat) 0 38039 157639 2026-03-26T17:10:40Z Galadima002 13879 Created page with "'''Angels Gate''' ko laana ndiwoowa desorɗe ko laana musiiba to nokku musiiba marseeji to San Pedro, Los Angeles, Kaliforni. Damal Angels mahaa ko e hitaande 1944 ngam konu Amerik hono laana ndiwoowa ST-695, ko laana ndiwoowa 327-F.[1][2] Tuugnorgal tokosal Konu nguu, toɗɗaangal ST, ina tolnoo e 55 haa 92 ft (17 haa 28 m) njuuteendi. Damal Maleykaaji ngal ko njamndi e aaludere Decatur mahi ɗum to Decatur, Alabama. Angels Gate ko njamndi tokosiri hull porto tug. Konu..." 157639 wikitext text/x-wiki '''Angels Gate''' ko laana ndiwoowa desorɗe ko laana musiiba to nokku musiiba marseeji to San Pedro, Los Angeles, Kaliforni. Damal Angels mahaa ko e hitaande 1944 ngam konu Amerik hono laana ndiwoowa ST-695, ko laana ndiwoowa 327-F.[1][2] Tuugnorgal tokosal Konu nguu, toɗɗaangal ST, ina tolnoo e 55 haa 92 ft (17 haa 28 m) njuuteendi. Damal Maleykaaji ngal ko njamndi e aaludere Decatur mahi ɗum to Decatur, Alabama. Angels Gate ko njamndi tokosiri hull porto tug. Konu Amerik huutoriima ST-695 ngam wonde Porto Konu to Wilmington, Kaliforni ngam nawde laanaaji e piloteeɓe geec. Nde golle porto wolde adunaare ɗimmere timmi, konu nguu hollitii wonde ST-695 ina heddii e hitaande 1947. Ko Departemaa Porto wuro Los Angeles heɓi ɗum. O wayli innde makko e LAHD No. 10, o waɗtaa e golle Port Los Angeles. Tug LAHD No 10 wayli innde mum e hitaande 1956, wonti damal maleykaaji LAHD, ɗum noon ko caggal ɗuum juutnata tan damal maleykaaji. Angels Gate woppitaa golle mum e hitaande 1992, o artiraa e laana musiiba timmuɗo, to musiiba marse Los Angeles. O woni ko e moteri disel gootol Detroit Diesel mo ƴulɓe gootol. O woni ko e njuuteendi 81 ft (25 m), bempeƴƴe 23 ft (7,0 m) e luggiɗde 10 ft (3,0 m). O woniino moteri disel Fairbanks-Morse 37E1 mo silindiruuji jeegom [3] Muuseum Maritime Los Angeles huutoriima mo ngam yahde njilluuji e nder laana ndiwoowa e "janngirde e nder maayo" ngam almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port of Los Angeles.[1][4] Angels Gate ko laana ndiwoowa Tipe V, sibu ko kañum woni innde Komiseer Maritim Amerik (MARCOM) wonande laanaaji diwooje wolde adunaare ɗimmere. Tuguuji mbaydi V kuutoraa ko e wolde adunaare ɗimmere, wolde Koree, e wolde Vietnam. == Ƴeew kadi == Doggol laanaaji musiiba to Amerik worgo Alma (laana ndiwoowa) == Tuugnorgal == 66ngve8rold6hxgl5jq4aifm2ybbrsw 157641 157639 2026-03-26T17:11:22Z Galadima002 13879 157641 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Angels Gate''' ko laana ndiwoowa desorɗe ko laana musiiba to nokku musiiba marseeji to San Pedro, Los Angeles, Kaliforni. Damal Angels mahaa ko e hitaande 1944 ngam konu Amerik hono laana ndiwoowa ST-695, ko laana ndiwoowa 327-F.[1][2] Tuugnorgal tokosal Konu nguu, toɗɗaangal ST, ina tolnoo e 55 haa 92 ft (17 haa 28 m) njuuteendi. Damal Maleykaaji ngal ko njamndi e aaludere Decatur mahi ɗum to Decatur, Alabama. Angels Gate ko njamndi tokosiri hull porto tug. Konu Amerik huutoriima ST-695 ngam wonde Porto Konu to Wilmington, Kaliforni ngam nawde laanaaji e piloteeɓe geec. Nde golle porto wolde adunaare ɗimmere timmi, konu nguu hollitii wonde ST-695 ina heddii e hitaande 1947. Ko Departemaa Porto wuro Los Angeles heɓi ɗum. O wayli innde makko e LAHD No. 10, o waɗtaa e golle Port Los Angeles. Tug LAHD No 10 wayli innde mum e hitaande 1956, wonti damal maleykaaji LAHD, ɗum noon ko caggal ɗuum juutnata tan damal maleykaaji. Angels Gate woppitaa golle mum e hitaande 1992, o artiraa e laana musiiba timmuɗo, to musiiba marse Los Angeles. O woni ko e moteri disel gootol Detroit Diesel mo ƴulɓe gootol. O woni ko e njuuteendi 81 ft (25 m), bempeƴƴe 23 ft (7,0 m) e luggiɗde 10 ft (3,0 m). O woniino moteri disel Fairbanks-Morse 37E1 mo silindiruuji jeegom [3] Muuseum Maritime Los Angeles huutoriima mo ngam yahde njilluuji e nder laana ndiwoowa e "janngirde e nder maayo" ngam almudɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port of Los Angeles.[1][4] Angels Gate ko laana ndiwoowa Tipe V, sibu ko kañum woni innde Komiseer Maritim Amerik (MARCOM) wonande laanaaji diwooje wolde adunaare ɗimmere. Tuguuji mbaydi V kuutoraa ko e wolde adunaare ɗimmere, wolde Koree, e wolde Vietnam. == Ƴeew kadi == Doggol laanaaji musiiba to Amerik worgo Alma (laana ndiwoowa) == Tuugnorgal == o4bdhg5rb4zy9g88j1gftsy96hi0nyn Seton Sobolewski 0 38040 157642 2026-03-26T17:13:59Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Seton Sobolewski''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko kañum woni gardiiɗo hannde gardiiɗo kippu basket rewɓe leydi Idaho.<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-dat..." 157642 wikitext text/x-wiki '''Seton Sobolewski''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko kañum woni gardiiɗo hannde gardiiɗo kippu basket rewɓe leydi Idaho.<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref> == Kugal == Ñalnde 27 lewru Mbooy hitaande 2008, Sobolewski ƴettaa e golle sappo e ɗiɗaɓere gardiiɗo basket rewɓe to diiwaan Idaho.<ref name=":0">{{Cite web|title=Seton Sobolewski - Head Coach - Staff Directory|url=https://isubengals.com/staff-directory/seton-sobolewski/34|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Sobolewski Named ISU Coach|url=https://bigskyconf.com/news/2008/7/16/wbbisu52708.aspx|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref> Ñalnde 26 lewru Seeɗto hitaande 2022, Sobolewski ɓeydaama golle mum haa joofni e hitaande 2026–27<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref>. == Tuugnorgal == ghwaem7fwcuw0vdqsdqcii5fccz0ddo 157643 157642 2026-03-26T17:14:13Z Isa Oumar 9821 157643 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Seton Sobolewski''' ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko kañum woni gardiiɗo hannde gardiiɗo kippu basket rewɓe leydi Idaho.<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref> == Kugal == Ñalnde 27 lewru Mbooy hitaande 2008, Sobolewski ƴettaa e golle sappo e ɗiɗaɓere gardiiɗo basket rewɓe to diiwaan Idaho.<ref name=":0">{{Cite web|title=Seton Sobolewski - Head Coach - Staff Directory|url=https://isubengals.com/staff-directory/seton-sobolewski/34|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Sobolewski Named ISU Coach|url=https://bigskyconf.com/news/2008/7/16/wbbisu52708.aspx|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref> Ñalnde 26 lewru Seeɗto hitaande 2022, Sobolewski ɓeydaama golle mum haa joofni e hitaande 2026–27<ref>{{Cite web|title=Women's Basketball Year-by-Year Statistics|url=https://isubengals.com/sports/2010/12/3/WBB_1203102124.aspx|access-date=2024-09-08|website=Idaho State University Athletics|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Past Women's Basketball Champions|url=https://bigskyconf.com/sports/2008/6/5/PSTWBBCHAMP.aspx?id=32&|access-date=2024-09-08|website=bigskyconf.com|language=en}}</ref>. == Tuugnorgal == 3l2v9sr25t4ghvuxphbibhczmrodauu Ek Daav Bhatacha 0 38041 157644 2026-03-26T17:16:13Z Galadima002 13879 Created page with "Ek Daav Bhatacha ko pijirlooji marathi ɗi Sachin Goswami ardii. Ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe ɓee, hono Vrushali Gandhi, Bushan Kadu, Shradda Ketkar, Vaibhav Mangle e Vishakha Subedar. == Sinopsis == Ɓiɗɗo debbo golloowo banke e debbo mum dewondirɗo e Anna Maharaj ina resndi sofer oto rikshaw. Sofer oo ina mettini heen sahaa kala debbo gooto mo heewi fuɗɗoraade ñalawma mum ko e yeeyde vada's sara galle mum. Giɗli makko e kosam e ɗaɓɓaande makko e de..." 157644 wikitext text/x-wiki Ek Daav Bhatacha ko pijirlooji marathi ɗi Sachin Goswami ardii. Ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe ɓee, hono Vrushali Gandhi, Bushan Kadu, Shradda Ketkar, Vaibhav Mangle e Vishakha Subedar. == Sinopsis == Ɓiɗɗo debbo golloowo banke e debbo mum dewondirɗo e Anna Maharaj ina resndi sofer oto rikshaw. Sofer oo ina mettini heen sahaa kala debbo gooto mo heewi fuɗɗoraade ñalawma mum ko e yeeyde vada's sara galle mum. Giɗli makko e kosam e ɗaɓɓaande makko e debbo yeeyoowo vada ngam addude e ɓiɗngel ngel ɓuuɓngel, ɓuuɓngel, maa addan mo luural. Sakinugo Wurushaali Ganndi Busan Kadu Sradda Ketkar Vaibhav Mangle Vishakha Subedar == Tuugnorgal == fwh243xkxn8wamclzryrgs9e4fuznlu Spencer Rivers 0 38042 157645 2026-03-26T17:17:50Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Spencer Rivers''' <ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref>ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Milwaukee Bucks, fedde wiyeteende NBA.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spence..." 157645 wikitext text/x-wiki '''Spencer Rivers''' <ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref>ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Milwaukee Bucks, fedde wiyeteende NBA.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spencer Rivers|date=February 21, 2025|work=National Basketball Coaches Association|access-date=February 21, 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spencer Rivers|date=February 21, 2025|work=National Basketball Coaches Association|access-date=February 21, 2025}}</ref> == Golle coftal ɓalli == Rivers fuɗɗii golle mum e nder NBA ko e hitaande 2023, o woni balloowo coftal ɓalli e nder fedde Detroit Pistons e gardagol hooreejo coftal ɓalli biyeteeɗo Monty Williams. E hitaande 2024, Rivers ƴettaa ngam wonde balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Doc Rivers.<ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Rivers ko ɓiy Doc Rivers gardiiɗo NBA, ko miñiiko ƴamoowo NBA biyeteeɗo Austin Rivers. == Tuugnorgal == heiaz4mimciudgeo4wych0tv0rq3grn 157646 157645 2026-03-26T17:18:02Z Isa Oumar 9821 157646 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Spencer Rivers''' <ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref>ko gardiiɗo basket Ameriknaajo, ko balloowo gardiiɗo fedde wiyeteende Milwaukee Bucks, fedde wiyeteende NBA.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spencer Rivers|date=February 21, 2025|work=National Basketball Coaches Association|access-date=February 21, 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/spencer-rivers/|title=Spencer Rivers|date=February 21, 2025|work=National Basketball Coaches Association|access-date=February 21, 2025}}</ref> == Golle coftal ɓalli == Rivers fuɗɗii golle mum e nder NBA ko e hitaande 2023, o woni balloowo coftal ɓalli e nder fedde Detroit Pistons e gardagol hooreejo coftal ɓalli biyeteeɗo Monty Williams. E hitaande 2024, Rivers ƴettaa ngam wonde balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Doc Rivers.<ref>{{cite web|url=https://www.nba.com/bucks/news/milwaukee-bucks-introduce-assistant-coaching-staff-for-2024-25-season|title=Milwaukee Bucks Introduce Assistant Coaching Staff For 2024-25 Season|date=July 8, 2024|work=Milwaukee Bucks|access-date=February 21, 2025}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Rivers ko ɓiy Doc Rivers gardiiɗo NBA, ko miñiiko ƴamoowo NBA biyeteeɗo Austin Rivers. == Tuugnorgal == 2v33mzcdddlgmigv70vtp93of1ig93j Fugue State Press 0 38043 157647 2026-03-26T17:19:35Z Galadima002 13879 Created page with "Fugue State Press (sosaa ko e hitaande 1992) ko jaaynde tokosere e nder wuro New York, ko kañum woni bayyinoowo deftere jarriborde. Winndiyanke biyeteeɗo James Chapman woni sosɗo e bayyinoowo. Nde yaltinii tiitooɗe 28 haa hannde, ina heen golle Chapman, Joshua Cohen, Stephen Dixon, Noah Cicero, Shane Jones, Ben Brooks, Prakash Kona, Eckhard Gerdes, André Malraux, W. B. Keckler, Vi Khi Nao, J. A. Tyler, e I Rivers. Winndooɓe Amerik e winndere ndee fof ina njiyloo h..." 157647 wikitext text/x-wiki Fugue State Press (sosaa ko e hitaande 1992) ko jaaynde tokosere e nder wuro New York, ko kañum woni bayyinoowo deftere jarriborde. Winndiyanke biyeteeɗo James Chapman woni sosɗo e bayyinoowo. Nde yaltinii tiitooɗe 28 haa hannde, ina heen golle Chapman, Joshua Cohen, Stephen Dixon, Noah Cicero, Shane Jones, Ben Brooks, Prakash Kona, Eckhard Gerdes, André Malraux, W. B. Keckler, Vi Khi Nao, J. A. Tyler, e I Rivers. Winndooɓe Amerik e winndere ndee fof ina njiyloo heen.[2] Defte ɗee ina njuɓɓinee e nder leyɗeele dentuɗe Amerik, ko fedde wiyeteende SPD (Small Press Distribution). == Defte == Binndanɗe ɗee ina mbaɗi heen: Daartol Daartol e Daartol Goɗngol: Deftere nde Stephen Dixon winndi Cadenza ngam fijirde violon Schneidermann nde Joshua Cohen waɗi Laamu Farfelu/Lebbi kaayitaaji de André Malraux Hare aadee nde Nuuhu Cicero winndi Stet ko Jaak Chapman Ko Shane Jones winndi e mbaydi jeegom Feccere nde Ben Brooks waɗi Laabi ɗi ɓuuɓri rooseeji maayɗi ɗi Prakash Kona == Tuugnorgal == 5nsf49bvpqf4dsg3i6sqyyjgkq8x08u Al Pinkins 0 38044 157648 2026-03-26T17:22:15Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Leroy Al Pinkins''' (jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1972) ko gardiiɗo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo kippu basket worɓe Ole Miss Rebels. Pinkins ko adii ɗuum ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Texas Tech Red Raiders.<ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-l..." 157648 wikitext text/x-wiki '''Leroy Al Pinkins''' (jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1972) ko gardiiɗo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo kippu basket worɓe Ole Miss Rebels. Pinkins ko adii ɗuum ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Texas Tech Red Raiders.<ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-lure-al-pinkins-back-to-ole-miss-as-an-assistant-coach-206840046/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref><ref>{{Cite web|date=March 18, 2023|title=Texas Tech assistant Al Pinkins joining Chris Beard’s staff at Ole Miss, report says|url=https://www.dallasnews.com/sports/texas-tech-red-raiders/2023/03/18/texas-tech-assistant-al-pinkins-joining-chris-beards-staff-at-ole-miss-report-says/|access-date=February 18, 2026|website=The Dallas Morning News}}</ref> == Duɗal hakkundeewal e golle kolees == Pinkins janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mitchell-Baker to wuro makko Camilla, to Georgia, ɗo o fiyi fuku koyɗe, basket, e fijirde fuku koyɗe.[1] E hitaande 1989, Pinkins wonti janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia gadano werlaade ko ɓuri 3 000 yard e nder yontere nde e laawol ngam ardaade Mitchell-Baker e kawgel diiwaan e oon sahaa.<ref name="PinkinsOrlando4">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>Pinkins maa timmin kuugal maako haa janngirde mawnde bana arduɗo wakkati fuu nder kuugal passing yards e touchdowns nder jiha Georgia.<ref name="PinkinsOrlando3">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>E hitaande 1989-90 ngam basket, Pinkins innitiraa ko ƴarotooɗo hitaande ndee e nder Class AA, o ardii Mitchell-Baker e kawgel diiwaan e ndeen hitaande.<ref name="PinkinsOrlando">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref> Pinkins waɗii toɓɓe 21 e kala pottital e hitaande aroore ndee, o walli Mitchell-Baker ngam ruttaade e wonde jaaltaaɓe e dowla.<ref>{{Cite web|last=Silva Jr.|first=Carlos|date=April 15, 2022|title=Mark Adams agrees to new contract, adds Al Pinkins to Texas Tech basketball coaching staff|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/college/red-raiders/2022/04/15/mark-adams-slated-add-al-pinkins-texas-tech-coaching-staff/7322105001/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref> Yanti heen, e nder sahaa makko mawɗo e nder kippu baseball, Pinkins winnditii .465 batting hakkundeere e 7 home runs e 43 RBIs, ɗum addani Pinkins heɓde teddungal e nder dowlaaji kala.<ref>{{Cite web|date=May 2, 2015|title=LSU hires Al Pinkins as assistant basketball coach, school says|url=https://www.nola.com/sports/lsu-hires-al-pinkins-as-assistant-basketball-coach-school-says/article_21d3b1bb-454b-5d32-81d1-ded87778c043.html|access-date=February 18, 2026|website=NOLA.com}}</ref><ref name="PinkinsNOLA">{{Cite web|last=Rosetta|first=Randy|date=July 9, 2015|title=New LSU assistant coach Al Pinkins has found job he was looking for|url=https://www.nola.com/sports/new-lsu-assistant-coach-al-pinkins-has-found-job-he-was-looking-for/article_0f7b82d0-052a-507a-9792-516180ddcc4a.html|access-date=February 18, 2026|website=NOLA.com}}</ref> Pinkins adii yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chipola, ɗo o fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde.[3] O arti caggal mum to NC State, ɗo o jokki fiyde basket.<ref name="PinkinsOrlando2">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref> == Golle coftal ɓalli == Caggal nde o waɗi golle basket ɗe o waɗi e nder USBL e IBA wondude e fiyde e nder winndere ndee to Espaañ, Siin, e Qatar,<ref name="PinkinsPatton2">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=McCready|first=Neal|date=August 1, 2025|title=Finally on the same squad, Al and Patton Pinkins are enjoying their time together at Ole Miss|url=https://247sports.com/college/ole-miss/article/finally-on-the-same-squad-al-and-patton-pinkins-are-enjoying-their-time-together-at-ole-miss-252163589/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref> Pinkins fuɗɗii golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2003, o woni balloowo Middle Tennessee.<ref name="PinkinsPatton4">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref> Pinkins naati e Ole Miss ngam wonde balloowo coftal ɓalli e hitaande 2011.[6] Ko adii nde 2014-2015, Pinkins wonti balloowo coftal ɓalli Tennessee.[7] Pinkins naati LSU ngam wonde balloowo coftal ɓalli e hitaande aroore ndee.[8][5] Pinkins kadi yalti caggal hitaande wootere ngam tawtoreede gollordu Chris Beard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Tech e hitaande 2016.[9] E hitaande 2018, Pinkins wonti gardiiɗo coftal ɓalli ngam Florida.[10][11] Caggal nde gardiiɗo coftal ɓalli Mike White yalti Florida ngam wontude gardiiɗo coftal ɓalli Georgia, Pinkins innitiraa ko gardiiɗo coftal ɓalli joofnirde Florida, ardii kippu nguu rewrude e NIT 2022.[3] Caggal nde hitaande ndee joofi, Pinkins arti e Texas Tech e les njiimaandi Mark Adams, mo o gollodii e mum nde kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ballooɓe coftal ɓalli e sahaa nde Pinkins woni e Texas Tech.[12] Pinkins ummii Texas Tech ngam artirde Ole Miss ngam wonde balloowo coftal ɓalli, caggal Chris Beard nde o ƴettaa e golle gardiiɗo coftal ɓalli.<ref name="PinkinsPatton3">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-lure-al-pinkins-back-to-ole-miss-as-an-assistant-coach-206840046/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref><ref>{{Cite web|date=March 18, 2023|title=Texas Tech assistant Al Pinkins joining Chris Beard’s staff at Ole Miss, report says|url=https://www.dallasnews.com/sports/texas-tech-red-raiders/2023/03/18/texas-tech-assistant-al-pinkins-joining-chris-beards-staff-at-ole-miss-report-says/|access-date=February 18, 2026|website=The Dallas Morning News}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Pinkins ina resi debbo mum biyeteeɗo Kara, ina jogii ɓiɓɓe worɓe tato: Patton, Pryce e Penn.[15] Patton ko garde fiyooɓe koode nay yaltuɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde, jooni noon omo fijira e les baaba makko to Ole Miss.<ref name="PinkinsPatton">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=McCready|first=Neal|date=August 1, 2025|title=Finally on the same squad, Al and Patton Pinkins are enjoying their time together at Ole Miss|url=https://247sports.com/college/ole-miss/article/finally-on-the-same-squad-al-and-patton-pinkins-are-enjoying-their-time-together-at-ole-miss-252163589/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref> == Tuugnorgal == p4gj5zftbx383fx0q9mcj733a1n2i0k 157649 157648 2026-03-26T17:22:29Z Isa Oumar 9821 157649 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leroy Al Pinkins''' (jibinaa ko ñalnde 8 desaambar 1972) ko gardiiɗo basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo kippu basket worɓe Ole Miss Rebels. Pinkins ko adii ɗuum ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde wiyeteende Texas Tech Red Raiders.<ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-lure-al-pinkins-back-to-ole-miss-as-an-assistant-coach-206840046/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref><ref>{{Cite web|date=March 18, 2023|title=Texas Tech assistant Al Pinkins joining Chris Beard’s staff at Ole Miss, report says|url=https://www.dallasnews.com/sports/texas-tech-red-raiders/2023/03/18/texas-tech-assistant-al-pinkins-joining-chris-beards-staff-at-ole-miss-report-says/|access-date=February 18, 2026|website=The Dallas Morning News}}</ref> == Duɗal hakkundeewal e golle kolees == Pinkins janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mitchell-Baker to wuro makko Camilla, to Georgia, ɗo o fiyi fuku koyɗe, basket, e fijirde fuku koyɗe.[1] E hitaande 1989, Pinkins wonti janngoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia gadano werlaade ko ɓuri 3 000 yard e nder yontere nde e laawol ngam ardaade Mitchell-Baker e kawgel diiwaan e oon sahaa.<ref name="PinkinsOrlando4">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>Pinkins maa timmin kuugal maako haa janngirde mawnde bana arduɗo wakkati fuu nder kuugal passing yards e touchdowns nder jiha Georgia.<ref name="PinkinsOrlando3">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref>E hitaande 1989-90 ngam basket, Pinkins innitiraa ko ƴarotooɗo hitaande ndee e nder Class AA, o ardii Mitchell-Baker e kawgel diiwaan e ndeen hitaande.<ref name="PinkinsOrlando">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref> Pinkins waɗii toɓɓe 21 e kala pottital e hitaande aroore ndee, o walli Mitchell-Baker ngam ruttaade e wonde jaaltaaɓe e dowla.<ref>{{Cite web|last=Silva Jr.|first=Carlos|date=April 15, 2022|title=Mark Adams agrees to new contract, adds Al Pinkins to Texas Tech basketball coaching staff|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/college/red-raiders/2022/04/15/mark-adams-slated-add-al-pinkins-texas-tech-coaching-staff/7322105001/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref> Yanti heen, e nder sahaa makko mawɗo e nder kippu baseball, Pinkins winnditii .465 batting hakkundeere e 7 home runs e 43 RBIs, ɗum addani Pinkins heɓde teddungal e nder dowlaaji kala.<ref>{{Cite web|date=May 2, 2015|title=LSU hires Al Pinkins as assistant basketball coach, school says|url=https://www.nola.com/sports/lsu-hires-al-pinkins-as-assistant-basketball-coach-school-says/article_21d3b1bb-454b-5d32-81d1-ded87778c043.html|access-date=February 18, 2026|website=NOLA.com}}</ref><ref name="PinkinsNOLA">{{Cite web|last=Rosetta|first=Randy|date=July 9, 2015|title=New LSU assistant coach Al Pinkins has found job he was looking for|url=https://www.nola.com/sports/new-lsu-assistant-coach-al-pinkins-has-found-job-he-was-looking-for/article_0f7b82d0-052a-507a-9792-516180ddcc4a.html|access-date=February 18, 2026|website=NOLA.com}}</ref> Pinkins adii yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chipola, ɗo o fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde.[3] O arti caggal mum to NC State, ɗo o jokki fiyde basket.<ref name="PinkinsOrlando2">{{Cite web|date=June 12, 1991|title=TRIPLE THREAT PINKINS ARMED FOR SUCCESS|url=https://www.orlandosentinel.com/1991/06/12/triple-threat-pinkins-armed-for-success/|access-date=February 18, 2026|website=Orlando Sentinel}}</ref> == Golle coftal ɓalli == Caggal nde o waɗi golle basket ɗe o waɗi e nder USBL e IBA wondude e fiyde e nder winndere ndee to Espaañ, Siin, e Qatar,<ref name="PinkinsPatton2">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=McCready|first=Neal|date=August 1, 2025|title=Finally on the same squad, Al and Patton Pinkins are enjoying their time together at Ole Miss|url=https://247sports.com/college/ole-miss/article/finally-on-the-same-squad-al-and-patton-pinkins-are-enjoying-their-time-together-at-ole-miss-252163589/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref> Pinkins fuɗɗii golle makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2003, o woni balloowo Middle Tennessee.<ref name="PinkinsPatton4">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref> Pinkins naati e Ole Miss ngam wonde balloowo coftal ɓalli e hitaande 2011.[6] Ko adii nde 2014-2015, Pinkins wonti balloowo coftal ɓalli Tennessee.[7] Pinkins naati LSU ngam wonde balloowo coftal ɓalli e hitaande aroore ndee.[8][5] Pinkins kadi yalti caggal hitaande wootere ngam tawtoreede gollordu Chris Beard to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas Tech e hitaande 2016.[9] E hitaande 2018, Pinkins wonti gardiiɗo coftal ɓalli ngam Florida.[10][11] Caggal nde gardiiɗo coftal ɓalli Mike White yalti Florida ngam wontude gardiiɗo coftal ɓalli Georgia, Pinkins innitiraa ko gardiiɗo coftal ɓalli joofnirde Florida, ardii kippu nguu rewrude e NIT 2022.[3] Caggal nde hitaande ndee joofi, Pinkins arti e Texas Tech e les njiimaandi Mark Adams, mo o gollodii e mum nde kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ballooɓe coftal ɓalli e sahaa nde Pinkins woni e Texas Tech.[12] Pinkins ummii Texas Tech ngam artirde Ole Miss ngam wonde balloowo coftal ɓalli, caggal Chris Beard nde o ƴettaa e golle gardiiɗo coftal ɓalli.<ref name="PinkinsPatton3">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=Redding|first=Jared|date=March 18, 2023|title=Chris Beard to lure Al Pinkins back to Ole Miss as an assistant coach|url=https://247sports.com/article/chris-beard-to-lure-al-pinkins-back-to-ole-miss-as-an-assistant-coach-206840046/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref><ref>{{Cite web|date=March 18, 2023|title=Texas Tech assistant Al Pinkins joining Chris Beard’s staff at Ole Miss, report says|url=https://www.dallasnews.com/sports/texas-tech-red-raiders/2023/03/18/texas-tech-assistant-al-pinkins-joining-chris-beards-staff-at-ole-miss-report-says/|access-date=February 18, 2026|website=The Dallas Morning News}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Pinkins ina resi debbo mum biyeteeɗo Kara, ina jogii ɓiɓɓe worɓe tato: Patton, Pryce e Penn.[15] Patton ko garde fiyooɓe koode nay yaltuɗo e duɗal jaaɓi haaɗtirde, jooni noon omo fijira e les baaba makko to Ole Miss.<ref name="PinkinsPatton">{{Cite web|last=Garcia|first=Stephen|date=November 18, 2024|title='Great experience for both': Patton Pinkins set to team with dad at Ole Miss basketball|url=https://www.lubbockonline.com/story/sports/high-school/2024/11/18/frenship-patton-pinkins-signs-ole-miss-basketball-dad-al-pinkins/76388268007/|access-date=February 18, 2026|website=Lubbock Avalanche-Journal}}</ref><ref>{{Cite web|last=McCready|first=Neal|date=August 1, 2025|title=Finally on the same squad, Al and Patton Pinkins are enjoying their time together at Ole Miss|url=https://247sports.com/college/ole-miss/article/finally-on-the-same-squad-al-and-patton-pinkins-are-enjoying-their-time-together-at-ole-miss-252163589/|access-date=February 18, 2026|website=247 Sports}}</ref> == Tuugnorgal == mqhoxyi2sh1aakueu9ivtytpnaruqzs Zach O'Brien (basketball) 0 38045 157650 2026-03-26T17:24:39Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Zach O'Brien''' ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde rewɓe (WNBA) to New York.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O’Brien ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Schenectady, to wuro wiyeteengo New York, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notr..." 157650 wikitext text/x-wiki '''Zach O'Brien''' ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde rewɓe (WNBA) to New York.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O’Brien ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Schenectady, to wuro wiyeteengo New York, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame-Bishop Gibbons. O fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Joseph to Maine ɗo o heɓi ko ɓuri 1,500 toɓɓere e nder golle makko ngam Monks, o heɓi teddungal e kawtal fijooji mawngal to bannge worgo-fuɗnaange nde o woni mawɗo e hitaande 2011-12. O heɓi bak makko ko e hitaande 2012.[2] Caggal ɗuum o fiyi duuɓi ɗiɗi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford Brookes to Angalteer.<ref>{{Cite web|last=Phoenix Mercury|date=2020|title=2020 Phoenix Suns Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2021/02/2020-Phoenix-Mercury-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Laster}}</ref><ref>{{Cite web|last=Northern Arizona Suns|date=February 2020|title=2019-202 Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2020/02/2019-20-Northern-Arizona-Suns-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Lasted}}</ref> == Golle coftal ɓalli == Ko adii Liberty, ko kanko wonnoo gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe to Phoenix Mercury. Golle makko e nder golle coftal ɓalli puɗɗii ko e njuɓɓudi wideyooji e nder fedde Merkiir (2019) e fedde Arizona Suns (2019–2020) e nder NBA G League.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Phoenix Mercury|date=2020|title=2020 Phoenix Suns Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2021/02/2020-Phoenix-Mercury-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Laster}}</ref><ref>{{Cite web|last=Northern Arizona Suns|date=February 2020|title=2019-202 Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2020/02/2019-20-Northern-Arizona-Suns-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Lasted}}</ref> == Tuugnorgal == 6s5m40v8xc38l0wto044hai3eunp5da 157651 157650 2026-03-26T17:25:13Z Isa Oumar 9821 157651 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zach O'Brien''' ko balloowo coftal ɓalli e nder fedde rewɓe (WNBA) to New York.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == O’Brien ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Schenectady, to wuro wiyeteengo New York, ɗo o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Notre Dame-Bishop Gibbons. O fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde Saint Joseph to Maine ɗo o heɓi ko ɓuri 1,500 toɓɓere e nder golle makko ngam Monks, o heɓi teddungal e kawtal fijooji mawngal to bannge worgo-fuɗnaange nde o woni mawɗo e hitaande 2011-12. O heɓi bak makko ko e hitaande 2012.[2] Caggal ɗuum o fiyi duuɓi ɗiɗi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford Brookes to Angalteer.<ref>{{Cite web|last=Phoenix Mercury|date=2020|title=2020 Phoenix Suns Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2021/02/2020-Phoenix-Mercury-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Laster}}</ref><ref>{{Cite web|last=Northern Arizona Suns|date=February 2020|title=2019-202 Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2020/02/2019-20-Northern-Arizona-Suns-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Lasted}}</ref> == Golle coftal ɓalli == Ko adii Liberty, ko kanko wonnoo gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe to Phoenix Mercury. Golle makko e nder golle coftal ɓalli puɗɗii ko e njuɓɓudi wideyooji e nder fedde Merkiir (2019) e fedde Arizona Suns (2019–2020) e nder NBA G League.<ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=New York Liberty Finalize 2022 Coaching Staff – New York Liberty|url=https://liberty.wnba.com/news/new-york-liberty-finalize-2022-coaching-staff/|access-date=2024-05-13|website=liberty.wnba.com}}</ref><ref>{{Cite web|last=Phoenix Mercury|date=2020|title=2020 Phoenix Suns Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2021/02/2020-Phoenix-Mercury-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Laster}}</ref><ref>{{Cite web|last=Northern Arizona Suns|date=February 2020|title=2019-202 Media Guide|url=https://funwhileitlasted.net/wp-content/uploads/2020/02/2019-20-Northern-Arizona-Suns-Media-Guide.pdf|access-date=May 13, 2024|website=Fun While It Lasted}}</ref> == Tuugnorgal == ohucjd8e4zn9o4ti88jdbdpgx0zfj3w Bustier 0 38046 157652 2026-03-26T17:27:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Bustiyeer (UK: /buːstieɪ, ˈbʌst-/ BOO-stee-ay, BUST-ee-ay, Amerik: /buːˈstjeɪ, ˌbuːstiˈeɪ, ˌbʌst-/ boo-STYAY, BOO-stee-AY is or BU) rewɓe aadaaji ɓoornotoo ko limce. Faandaare maggal adannde ko ustude ɓalndu nduu e tiiɗtinde e dow ɓalndu toowndu nduu e doole ɓalndu nduu dow tawa ina mbayla ɓalndu nduu no feewi. Hannde, ina waawi kadi ɓoorneede no ɓuuɓri push-up les ɓuuɓri les walla no kamisole ngam ɓoornaade comci yaajɗi. Bustier ina waawi kadi..." 157652 wikitext text/x-wiki Bustiyeer (UK: /buːstieɪ, ˈbʌst-/ BOO-stee-ay, BUST-ee-ay, Amerik: /buːˈstjeɪ, ˌbuːstiˈeɪ, ˌbʌst-/ boo-STYAY, BOO-stee-AY is or BU) rewɓe aadaaji ɓoornotoo ko limce. Faandaare maggal adannde ko ustude ɓalndu nduu e tiiɗtinde e dow ɓalndu toowndu nduu e doole ɓalndu nduu dow tawa ina mbayla ɓalndu nduu no feewi. Hannde, ina waawi kadi ɓoorneede no ɓuuɓri push-up les ɓuuɓri les walla no kamisole ngam ɓoornaade comci yaajɗi. Bustier ina waawi kadi ɓoorneede no feccere-slip les sheer top comci so tawii kollirgol cuusal midriff yiɗaaka. Nanndugol e basque Bustier ina nanndi e basque, kono ina juuti. Ina yettoo les tan haa e ƴiye walla e koyɗe. Kuje Bustiers jamaanu ina heewi waɗeede e panneeji mesh wonaa e boning gaadanteejo. Tuugnorgal cmadjviqdr7qxjjy3y5bo9y3zdj8wrp 157655 157652 2026-03-26T17:29:36Z SUZYFATIMA 13856 157655 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bustiyeer''' (UK: /buːstieɪ, ˈbʌst-/ BOO-stee-ay, BUST-ee-ay, Amerik: /buːˈstjeɪ, ˌbuːstiˈeɪ, ˌbʌst-/ boo-STYAY, BOO-stee-AY is or BU) rewɓe aadaaji ɓoornotoo ko limce. Faandaare maggal adannde ko ustude ɓalndu nduu e tiiɗtinde e dow ɓalndu toowndu nduu e doole ɓalndu nduu dow tawa ina mbayla ɓalndu nduu no feewi. Hannde, ina waawi kadi ɓoorneede no ɓuuɓri push-up les ɓuuɓri les walla no kamisole ngam ɓoornaade comci yaajɗi. Bustier ina waawi kadi ɓoorneede no feccere-slip les sheer top comci so tawii kollirgol cuusal midriff yiɗaaka. Nanndugol e basque Bustier ina nanndi e basque, kono ina juuti. Ina yettoo les tan haa e ƴiye walla e koyɗe. Kuje Bustiers jamaanu ina heewi waɗeede e panneeji mesh wonaa e boning gaadanteejo. == Tuugnorgal == c8fnbid3f5ofu2r5p340ntitaj7ewxk 157658 157655 2026-03-26T17:31:39Z SUZYFATIMA 13856 157658 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bustiyeer''' (UK: /buːstieɪ, ˈbʌst-/ BOO-stee-ay, BUST-ee-ay, Amerik: /buːˈstjeɪ, ˌbuːstiˈeɪ, ˌbʌst-/ boo-STYAY, BOO-stee-AY is or BU) rewɓe aadaaji ɓoornotoo ko limce. Faandaare maggal adannde ko ustude ɓalndu nduu e tiiɗtinde e dow ɓalndu toowndu nduu e doole ɓalndu nduu dow tawa ina mbayla ɓalndu nduu no feewi. Hannde, ina waawi kadi ɓoorneede no ɓuuɓri push-up les ɓuuɓri les walla no kamisole ngam ɓoornaade comci yaajɗi. Bustier ina waawi kadi ɓoorneede no feccere-slip les sheer top comci so tawii kollirgol cuusal midriff yiɗaaka. Nanndugol e basque Bustier ina nanndi e basque, kono ina juuti. Ina yettoo les tan haa e ƴiye walla e koyɗe. Kuje Bustiers jamaanu ina heewi waɗeede e panneeji mesh wonaa e boning gaadanteejo.<ref>{{Cite web|first=Sarah Bailey|last=Hogarty|title=Corsets in Context: A History|publisher=[[Fine Arts Museums of San Francisco]]|agency=FAMSF Blog|url=http://deyoung.famsf.org/blog/corsets-context-history|date=June 7, 2012|access-date=May 7, 2015|archive-date=June 12, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144704/http://deyoung.famsf.org/blog/corsets-context-history|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> c5jksgu2jo77lfvfgilhh3nq9tkpmla Dwan McMillan 0 38047 157653 2026-03-26T17:28:11Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Dwan McMillan<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref>''' (jibinaa ko 18 ut 1989) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde gardiiɗo coftal ɓalli worɓe Wagner Seahawks.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-i..." 157653 wikitext text/x-wiki '''Dwan McMillan<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref>''' (jibinaa ko 18 ut 1989) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde gardiiɗo coftal ɓalli worɓe Wagner Seahawks.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-interim-coach-amid-donald-copeland-suspension/|access-date=2025-10-29|website=KNBR|language=en}}</ref> == Kugal == McMillan fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam fijirde Miami Dade Sharks, Warriors Hills Indiya, e Hofstra Pride.[1] O fuɗɗii golle makko coftal ɓalli ko e hitaande 2012, o woni balloowo dipolomaaji to Mercyhurst fotde duuɓi ɗiɗi.<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref> E nder hitaande 2014-15, McMillan wonnoo ko gardiiɗo dipolomaaji to Wagner.[3] O waɗii duuɓi ɗiɗi to Fordham, o wonii gardiiɗo wideyooji kippu nguu e hitaande makko adannde, o woni gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e gardiiɗo ƴettugol gollotooɓe e nder hitaande makko ɗiɗmere. E hitaande 2024, o arti e Wagner, o inniraa balloowo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref> Ñalnde 28 oktoobar 2025, McMillan toɗɗaa yo won gardiiɗo coftal ɓalli Wagner, caggal nde Donald Copeland woppitaa golle mum.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-interim-coach-amid-donald-copeland-suspension/|access-date=2025-10-29|website=KNBR|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == er5c5fej4kbjhcs0qfpqewgw6wn2xup 157654 157653 2026-03-26T17:28:26Z Isa Oumar 9821 157654 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dwan McMillan<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref>''' (jibinaa ko 18 ut 1989) ko gardiiɗo basket Ameriknaajo. Ko kanko woni hannde gardiiɗo coftal ɓalli worɓe Wagner Seahawks.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-interim-coach-amid-donald-copeland-suspension/|access-date=2025-10-29|website=KNBR|language=en}}</ref> == Kugal == McMillan fiyi basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam fijirde Miami Dade Sharks, Warriors Hills Indiya, e Hofstra Pride.[1] O fuɗɗii golle makko coftal ɓalli ko e hitaande 2012, o woni balloowo dipolomaaji to Mercyhurst fotde duuɓi ɗiɗi.<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref> E nder hitaande 2014-15, McMillan wonnoo ko gardiiɗo dipolomaaji to Wagner.[3] O waɗii duuɓi ɗiɗi to Fordham, o wonii gardiiɗo wideyooji kippu nguu e hitaande makko adannde, o woni gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e gardiiɗo ƴettugol gollotooɓe e nder hitaande makko ɗiɗmere. E hitaande 2024, o arti e Wagner, o inniraa balloowo coftal ɓalli.<ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2013-09-20|title=Mercyhurst adds two assistants|url=https://hoopdirt.com/mercyhurst-adds-two-assistants/|access-date=2025-10-29|website=HoopDirt|language=en-US}}</ref> Ñalnde 28 oktoobar 2025, McMillan toɗɗaa yo won gardiiɗo coftal ɓalli Wagner, caggal nde Donald Copeland woppitaa golle mum.<ref>{{Cite web|title=Wagner names interim coach amid Donald Copeland suspension|url=https://www.thesportsleader.com/2025/10/28/wagner-names-interim-coach-amid-donald-copeland-suspension/|access-date=2025-10-29|website=KNBR|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == qzezs17v25ft5e1apsd6voojz3hmukb Beau Levesque 0 38048 157656 2026-03-26T17:31:13Z Isa Oumar 9821 Created page with "Beau Raymond Levesque (jibinaa ko ñalnde 26 mee 1991)<ref name="CaliforniaBirthIndex.org">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</re..." 157656 wikitext text/x-wiki Beau Raymond Levesque (jibinaa ko ñalnde 26 mee 1991)<ref name="CaliforniaBirthIndex.org">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</ref>ko gardiiɗo Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo fedde Los Angeles Lakers to Fedde Ngenndiije Dentuɗe (NBA)..<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/beau-levesque/|title=Beau Levesque|date=November 28, 2024|work=National Basketball Coaches Association|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lakersnation.com/lakers-rumors-development-coach-beau-levesque-to-join-jj-redicks-staff/|title=Lakers Rumors: Development Coach Beau Levesque To Join JJ Redick’s Staff|date=July 18, 2024|work=Lakers Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.silverscreenandroll.com/2024/7/19/24202036/lakers-beau-levesque-jj-redick-assistant-coaching-staff-clippers-rumors-reports|title=Lakers reportedly expected to add Beau Levesque to coaching staff|date=July 19, 2024|work=SB Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ocregister.com/2024/08/05/lakers-finalize-jj-redicks-coaching-staff/|title=Lakers finalize JJ Redick’s coaching staff|date=August 5, 2024|work=The Orange County Register|access-date=December 27, 2024}}</ref> == Fijo golle == Levesque fiyi e Saint Mary's, o heɓi kadi seedantaagal makko. Levesque fiyi e Gaels gila 2009 haa 2014, o heɓi 6,9 toɓɓe e kala fijo e nder nguurndam makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde.<ref name="CaliforniaBirthIndex.org2">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</ref> Teskaama, Levesque fiyiino e kippu Saint Mary 2010, yahruɗo yeeso e Sweet 16 e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2010, o fooli Richmond e Villanova hade makko foolde Baylor.<ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref> Levesque ŋakkii e daawal 2010–11 ngal fof sabu gaañde. Levesque kadi feeñii e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2012, o fiyi e Saint Mary's Gaels 2012 mo Purdue fooli e doggol ɗiɗmol. E sahaa nde Levesque woni suka to Saint Mary's, Gael en mbaɗii yahdu woɗndu e kawgel NCAA feeñde e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2013. Levesque yi'i kuugal nder 1re round o heɓi nasaraaku dow Tennessee cakaari e 2re round o heɓi nasaraaku dow Memphis.<ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref> Levesque maa timmin golle mum basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde e Gaels e kawgel noddaango ngenndiwal 2014 e nder ŋakkere Minnesota e doggol ɗiɗmol. == Golle coftal ɓalli == Levesque fuɗɗii golle mum coftal ɓalli e nder NBA e hitaande 2018 nde o ƴettaa e golle coftal ɓalli e nder Brooklyn Nets e gardagol hooreejo coftal ɓalli Kenny Atkinson. E hitaande 2020, Levesque ƴettaa ngam wonde gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e nder fedde nde, o golliima e les njiimaandi gardiiɗo jaagorɗe Doc Rivers e Tyronn Lue. E hitaande 2024, Levesque ƴettaa ngam wonde balloowo coftal ɓalli e nder fedde Los Angeles Lakers e gardagol hooreejo coftal ɓalli biyeteeɗo JJ Redick.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/beau-levesque/|title=Beau Levesque|date=November 28, 2024|work=National Basketball Coaches Association|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lakersnation.com/lakers-rumors-development-coach-beau-levesque-to-join-jj-redicks-staff/|title=Lakers Rumors: Development Coach Beau Levesque To Join JJ Redick’s Staff|date=July 18, 2024|work=Lakers Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.silverscreenandroll.com/2024/7/19/24202036/lakers-beau-levesque-jj-redick-assistant-coaching-staff-clippers-rumors-reports|title=Lakers reportedly expected to add Beau Levesque to coaching staff|date=July 19, 2024|work=SB Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ocregister.com/2024/08/05/lakers-finalize-jj-redicks-coaching-staff/|title=Lakers finalize JJ Redick’s coaching staff|date=August 5, 2024|work=The Orange County Register|access-date=December 27, 2024}}</ref> qo737vmyegpz3gncy2w3icc4elj9nec 157657 157656 2026-03-26T17:31:32Z Isa Oumar 9821 157657 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Beau Raymond Levesque ('''jibinaa ko ñalnde 26 mee 1991)<ref name="CaliforniaBirthIndex.org">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</ref>ko gardiiɗo Ameriknaajo, gonnooɗo kadi balloowo gardiiɗo fedde Los Angeles Lakers to Fedde Ngenndiije Dentuɗe (NBA)..<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/beau-levesque/|title=Beau Levesque|date=November 28, 2024|work=National Basketball Coaches Association|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lakersnation.com/lakers-rumors-development-coach-beau-levesque-to-join-jj-redicks-staff/|title=Lakers Rumors: Development Coach Beau Levesque To Join JJ Redick’s Staff|date=July 18, 2024|work=Lakers Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.silverscreenandroll.com/2024/7/19/24202036/lakers-beau-levesque-jj-redick-assistant-coaching-staff-clippers-rumors-reports|title=Lakers reportedly expected to add Beau Levesque to coaching staff|date=July 19, 2024|work=SB Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ocregister.com/2024/08/05/lakers-finalize-jj-redicks-coaching-staff/|title=Lakers finalize JJ Redick’s coaching staff|date=August 5, 2024|work=The Orange County Register|access-date=December 27, 2024}}</ref> == Fijo golle == Levesque fiyi e Saint Mary's, o heɓi kadi seedantaagal makko. Levesque fiyi e Gaels gila 2009 haa 2014, o heɓi 6,9 toɓɓe e kala fijo e nder nguurndam makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde.<ref name="CaliforniaBirthIndex.org2">{{cite web|title=Beau Raymond Levesque, Born 05/26/1991 in California|url=https://californiabirthindex.org/birth/beau_raymond_levesque_born_1991_20765089|website=CaliforniaBirthIndex.org|access-date=March 16, 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Competiciones FEB|url=https://baloncestoenvivo.feb.es/jugador/671563/2092607|website=baloncestoenvivo.feb.es|access-date=March 16, 2025}}</ref> Teskaama, Levesque fiyiino e kippu Saint Mary 2010, yahruɗo yeeso e Sweet 16 e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2010, o fooli Richmond e Villanova hade makko foolde Baylor.<ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref> Levesque ŋakkii e daawal 2010–11 ngal fof sabu gaañde. Levesque kadi feeñii e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2012, o fiyi e Saint Mary's Gaels 2012 mo Purdue fooli e doggol ɗiɗmol. E sahaa nde Levesque woni suka to Saint Mary's, Gael en mbaɗii yahdu woɗndu e kawgel NCAA feeñde e kawgel basket worɓe NCAA Division I 2013. Levesque yi'i kuugal nder 1re round o heɓi nasaraaku dow Tennessee cakaari e 2re round o heɓi nasaraaku dow Memphis.<ref>{{cite web|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/stats/_/id/49136/beau-levesque|title=Beau Levesque College Stats|date=November 28, 2024|work=ESPN|access-date=November 28, 2024}}</ref> Levesque maa timmin golle mum basket to duɗal jaaɓi haaɗtirde e Gaels e kawgel noddaango ngenndiwal 2014 e nder ŋakkere Minnesota e doggol ɗiɗmol. == Golle coftal ɓalli == Levesque fuɗɗii golle mum coftal ɓalli e nder NBA e hitaande 2018 nde o ƴettaa e golle coftal ɓalli e nder Brooklyn Nets e gardagol hooreejo coftal ɓalli Kenny Atkinson. E hitaande 2020, Levesque ƴettaa ngam wonde gardiiɗo ƴellitaare fiyooɓe e nder fedde nde, o golliima e les njiimaandi gardiiɗo jaagorɗe Doc Rivers e Tyronn Lue. E hitaande 2024, Levesque ƴettaa ngam wonde balloowo coftal ɓalli e nder fedde Los Angeles Lakers e gardagol hooreejo coftal ɓalli biyeteeɗo JJ Redick.<ref>{{cite web|url=https://nbacoaches.com/beau-levesque/|title=Beau Levesque|date=November 28, 2024|work=National Basketball Coaches Association|access-date=November 28, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://lakersnation.com/lakers-rumors-development-coach-beau-levesque-to-join-jj-redicks-staff/|title=Lakers Rumors: Development Coach Beau Levesque To Join JJ Redick’s Staff|date=July 18, 2024|work=Lakers Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.silverscreenandroll.com/2024/7/19/24202036/lakers-beau-levesque-jj-redick-assistant-coaching-staff-clippers-rumors-reports|title=Lakers reportedly expected to add Beau Levesque to coaching staff|date=July 19, 2024|work=SB Nation|access-date=December 27, 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.ocregister.com/2024/08/05/lakers-finalize-jj-redicks-coaching-staff/|title=Lakers finalize JJ Redick’s coaching staff|date=August 5, 2024|work=The Orange County Register|access-date=December 27, 2024}}</ref> d35ddnjgeswcld6l3rzn8wlsl2qjge3 Monk shoe 0 38049 157659 2026-03-26T17:38:21Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Paɗe monk walla monk strap ko style paɗe ɓoornaade ɗe ngalaa lacing, e nokku mum ina jokkondiri e koyɗe e buckles e straps gooto walla keewɗi. Ko Edward Green, peewnoowo paɗe Engele, sosi ɗum e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Paɗe monk ko paɗe teskinɗe : ɗe ngalaa teddeendi e Oxford timmuɗo (Ameriknaajo: Balmoral) ; kono ɓuri ɗum ko Derby udditirɗo (Ameriknaajo: Blücher). Hakkunde ɗeen, ina jeyaa e cate mawɗe paɗe worɓe. Paɗe monk ina siforee won e..." 157659 wikitext text/x-wiki Paɗe monk walla monk strap ko style paɗe ɓoornaade ɗe ngalaa lacing, e nokku mum ina jokkondiri e koyɗe e buckles e straps gooto walla keewɗi. Ko Edward Green, peewnoowo paɗe Engele, sosi ɗum e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Paɗe monk ko paɗe teskinɗe : ɗe ngalaa teddeendi e Oxford timmuɗo (Ameriknaajo: Balmoral) ; kono ɓuri ɗum ko Derby udditirɗo (Ameriknaajo: Blücher). Hakkunde ɗeen, ina jeyaa e cate mawɗe paɗe worɓe. Paɗe monk ina siforee won e annduɓe e fannu mooftugol ko paɗe worɓe ɓurɗe timmude. Ina heewi jogaade cap toe, sahaa e sahaa fof ina brogue, ina yiɗaa e suede. Ceertugol hakkunde Monk, Derby e paɗe Oxford Monk ɗiɗo Felsted Derbi gooto Paɗe Oksford Binndanɗe Sternke, Helge (2006). Alles über (e ɗemngal Almaañ). Berlin. ISBN 978-3-89479-252-7. OCLC 180886933. Makdowel, Kolin (1989). Schoonheit, Mode, Fantaasi. Minsen. ISBN 978-3453-03606-2. OCLC ko 75129487. Tuugnorgal s56ri3nfkti8kt63fepsocljq0vjdo2 157660 157659 2026-03-26T17:39:57Z SUZYFATIMA 13856 157660 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Paɗe monk''' walla monk strap ko style paɗe ɓoornaade ɗe ngalaa lacing, e nokku mum ina jokkondiri e koyɗe e buckles e straps gooto walla keewɗi. Ko Edward Green, peewnoowo paɗe Engele, sosi ɗum e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Paɗe monk ko paɗe teskinɗe : ɗe ngalaa teddeendi e Oxford timmuɗo (Ameriknaajo: Balmoral) ; kono ɓuri ɗum ko Derby udditirɗo (Ameriknaajo: Blücher). Hakkunde ɗeen, ina jeyaa e cate mawɗe paɗe worɓe. Paɗe monk ina siforee won e annduɓe e fannu mooftugol ko paɗe worɓe ɓurɗe timmude. Ina heewi jogaade cap toe, sahaa e sahaa fof ina brogue, ina yiɗaa e suede. Ceertugol hakkunde Monk, Derby e paɗe Oxford Monk ɗiɗo Felsted Derbi gooto Paɗe Oksford Binndanɗe Sternke, Helge (2006). Alles über (e ɗemngal Almaañ). Berlin. ISBN 978-3-89479-252-7. OCLC 180886933. Makdowel, Kolin (1989). Schoonheit, Mode, Fantaasi. Minsen. ISBN 978-3453-03606-2. OCLC ko 75129487. == Tuugnorgal == d1adpf5e2jzsi6qdqa1wbh7tfsgoeh7 157661 157660 2026-03-26T17:45:07Z SUZYFATIMA 13856 157661 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Paɗe monk''' walla monk strap ko style paɗe ɓoornaade ɗe ngalaa lacing, e nokku mum ina jokkondiri e koyɗe e buckles e straps gooto walla keewɗi. Ko Edward Green, peewnoowo paɗe Engele, sosi ɗum e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Paɗe monk ko paɗe teskinɗe : ɗe ngalaa teddeendi e Oxford timmuɗo (Ameriknaajo: Balmoral) ; kono ɓuri ɗum ko Derby udditirɗo (Ameriknaajo: Blücher). Hakkunde ɗeen, ina jeyaa e cate mawɗe paɗe worɓe. Paɗe monk ina siforee won e annduɓe e fannu mooftugol ko paɗe worɓe ɓurɗe timmude. Ina heewi jogaade cap toe, sahaa e sahaa fof ina brogue, ina yiɗaa e suede. Ceertugol hakkunde Monk, Derby e paɗe Oxford Monk ɗiɗo Felsted Derbi gooto Paɗe Oksford Binndanɗe Sternke, Helge (2006). Alles über (e ɗemngal Almaañ). Berlin. ISBN 978-3-89479-252-7. OCLC 180886933. Makdowel, Kolin (1989). Schoonheit, Mode, Fantaasi. Minsen. ISBN 978-3453-03606-2. OCLC ko 75129487.<ref>{{Cite web|last=Mandilaris|first=Kostas|date=2019-10-22|title=History Of Monk Strap Shoes {{!}} Timeless Elegance For The Modern Man|url=https://www.misiuacademy.com/history-of-monk-strap-shoes/|access-date=2021-03-01|website=Misiu Academy|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Tao|first=Mei|title=Laces Out: The New Rules of Monkstraps|url=https://www.gq.com/gallery/monkstraps-dress-shoes|access-date=2021-03-01|website=GQ|date=31 July 2012|language=en-us}}</ref><ref>{{Cite web|title=Monk Strap Shoes: The Complete Guide To Monk Strap Shoe|url=https://coveti.com/monk-strap-shoes-the-complete-guide-to-monk-strap-shoe/|access-date=2023-04-11|website=Coveti|date=24 March 2023|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Shoe Leather and Accessory Glossary|url=https://www.pediwear.co.uk/glossary.php|access-date=2021-03-01|website=www.pediwear.co.uk}}</ref><ref>{{Cite web|last=Schneider|first=Sven Raphael|date=2016-08-29|title=Monk Strap Shoes Guide|url=https://www.gentlemansgazette.com/monk-strap-shoes-guide/|access-date=2021-03-01|website=www.gentlemansgazette.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|last=Breslin|first=Yale|title=Five Essential Items for Every Man's Closet|url=http://online.wsj.com/articles/five-essential-items-for-every-mans-closet-1413494221|access-date=2023-04-11|newspaper=Wall Street Journal|date=16 October 2014|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|last=Gallagher|first=Jacob|title=The Most Polarizing Men's Dress Shoe Is Back. Buckle Up.|url=https://www.wsj.com/articles/double-monk-strap-shoes-trend-mens-footwear-b674ef39|access-date=2023-04-11|newspaper=Wall Street Journal|date=21 March 2023|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> ocugkt8dwizw8ujiowkia60xbka2gn2 Toiletry bag 0 38050 157662 2026-03-26T17:47:55Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Saak lootorde (ina wiyee kadi kit lootorde, kit dopp, saak lootorde, saak ditty, saak sponge, saak lootorde, saak laaɓal neɗɗo, kit amenity, kit yah-ngartaa, washkit, walla saak saabunde) ko jokkorgal portaabe—ko heewi ko saak jogiiɗo jokkorgal walla subruch uddugol zipper—ko jogori jogaade ko heewi e jolɗe paasta dental, ɓuuɓri dental, ɓuuɓri cotton, deodorant, ɓuuɓri ƴiiƴam, pinset, saabunde, kaɓirɗe ɓuuɓri, ɓuuɓri gaasa, ɓuuɓri ƴiiƴam e geɗ..." 157662 wikitext text/x-wiki Saak lootorde (ina wiyee kadi kit lootorde, kit dopp, saak lootorde, saak ditty, saak sponge, saak lootorde, saak laaɓal neɗɗo, kit amenity, kit yah-ngartaa, washkit, walla saak saabunde) ko jokkorgal portaabe—ko heewi ko saak jogiiɗo jokkorgal walla subruch uddugol zipper—ko jogori jogaade ko heewi e jolɗe paasta dental, ɓuuɓri dental, ɓuuɓri cotton, deodorant, ɓuuɓri ƴiiƴam, pinset, saabunde, kaɓirɗe ɓuuɓri, ɓuuɓri gaasa, ɓuuɓri ƴiiƴam e geɗe rewɓe. Baggeeji ɓuuɓɗi ɓuri huutoreede ko e yah-ngartaa e nder nguurndam ɗo jolɗe e kaɓirɗe duumiiɗe ngalaa ngam huutoraade. Baggeeji ɓuuɓɗi ina ceerti no feewi e mawneeki, kono ko ɓuri heewde heen ko ngam mooftude e nder saakuuji gadani ko wayi no saak walla valise. Designs ina ummoo e poosuuji palastik koyɗi haa e kits leɗɗe toowɗe haa e saakuuji roll-up ɗi ɓuuɓnata ngam weeɓde heɓde. Baggeeji tuubakiri ina keewi soodeede ko seerti e kaɓirɗe, ɗe ñamloowo oo ɓeydata ; kono sosiyeteeji keewɗi gila e lowe njulaagu e-commerce haa e yeeyirdu (convenience stores) ina njeeya kadi kaɓirɗe ɓuuɓɗe, ɗe njuumri mum en alaa ko adii. Terme Kit dopp kosam Dopp kit ko helmere ummoriinde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, nde fuɗɗorii ko wiyde ko kaɓirɗe ɓuuɓɗe wonande worɓe e soldateeɓe wolde adunaare ɗiɗmere hade mum wontude helmere huutorteende ngam ƴellitde kaɓirɗe ɓuuɓɗe, haa teeŋti noon e kaɓirɗe baɗaaɗe e leɗɗe walla geɗe goɗɗe toowɗe. Konngol ngol ko Charles Doppelt, golloowo leɗɗe Almaañnaajo, ƴetti miijo « Dopps » e hitaande 1919, o soodi ɗum e nokku hee hade makko jippaade e konu Amerik e wolde adunaare ɗimmere. Dopp kits wonnoo ko dokkal ngal sukaaɓe worɓe ndokketee gila e cukaagu haa e mawngu. Sosiyetee Doppelt oo, ko Samsonite soodi ɗum e fuɗɗoode kitaale 1970, caggal ɗuum Buxton soodi ɗum e hitaande 1979. Marke oo woppitaa e hitaande 2003, caggal ɗuum heɓtinaa e hitaande 2017, tawi Biro toppitiiɗo patent e markeeji Amerik limtii Buxton ko joom mum jooni. Helmere ndee jooni ko generik. Ditty bag fuɗɗii ko e helmere hedde hitaande 1860, firti ko saak mo laanaaji ndiwoowa kuutortoo ngam jogaade binndanɗe tokoose. Tuugnorgal kurqupdksdf1rf04qtj82tedaq8if03 157663 157662 2026-03-26T17:49:07Z SUZYFATIMA 13856 157663 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saak lootorde''' (ina wiyee kadi kit lootorde, kit dopp, saak lootorde, saak ditty, saak sponge, saak lootorde, saak laaɓal neɗɗo, kit amenity, kit yah-ngartaa, washkit, walla saak saabunde) ko jokkorgal portaabe—ko heewi ko saak jogiiɗo jokkorgal walla subruch uddugol zipper—ko jogori jogaade ko heewi e jolɗe paasta dental, ɓuuɓri dental, ɓuuɓri cotton, deodorant, ɓuuɓri ƴiiƴam, pinset, saabunde, kaɓirɗe ɓuuɓri, ɓuuɓri gaasa, ɓuuɓri ƴiiƴam e geɗe rewɓe. Baggeeji ɓuuɓɗi ɓuri huutoreede ko e yah-ngartaa e nder nguurndam ɗo jolɗe e kaɓirɗe duumiiɗe ngalaa ngam huutoraade. Baggeeji ɓuuɓɗi ina ceerti no feewi e mawneeki, kono ko ɓuri heewde heen ko ngam mooftude e nder saakuuji gadani ko wayi no saak walla valise. Designs ina ummoo e poosuuji palastik koyɗi haa e kits leɗɗe toowɗe haa e saakuuji roll-up ɗi ɓuuɓnata ngam weeɓde heɓde. Baggeeji tuubakiri ina keewi soodeede ko seerti e kaɓirɗe, ɗe ñamloowo oo ɓeydata ; kono sosiyeteeji keewɗi gila e lowe njulaagu e-commerce haa e yeeyirdu (convenience stores) ina njeeya kadi kaɓirɗe ɓuuɓɗe, ɗe njuumri mum en alaa ko adii. Terme Kit dopp kosam Dopp kit ko helmere ummoriinde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, nde fuɗɗorii ko wiyde ko kaɓirɗe ɓuuɓɗe wonande worɓe e soldateeɓe wolde adunaare ɗiɗmere hade mum wontude helmere huutorteende ngam ƴellitde kaɓirɗe ɓuuɓɗe, haa teeŋti noon e kaɓirɗe baɗaaɗe e leɗɗe walla geɗe goɗɗe toowɗe. Konngol ngol ko Charles Doppelt, golloowo leɗɗe Almaañnaajo, ƴetti miijo « Dopps » e hitaande 1919, o soodi ɗum e nokku hee hade makko jippaade e konu Amerik e wolde adunaare ɗimmere. Dopp kits wonnoo ko dokkal ngal sukaaɓe worɓe ndokketee gila e cukaagu haa e mawngu. Sosiyetee Doppelt oo, ko Samsonite soodi ɗum e fuɗɗoode kitaale 1970, caggal ɗuum Buxton soodi ɗum e hitaande 1979. Marke oo woppitaa e hitaande 2003, caggal ɗuum heɓtinaa e hitaande 2017, tawi Biro toppitiiɗo patent e markeeji Amerik limtii Buxton ko joom mum jooni. Helmere ndee jooni ko generik. Ditty bag fuɗɗii ko e helmere hedde hitaande 1860, firti ko saak mo laanaaji ndiwoowa kuutortoo ngam jogaade binndanɗe tokoose. == Tuugnorgal == n1bpjnf16psljff6ujokbkdr6ig3vqu 157664 157663 2026-03-26T17:53:16Z SUZYFATIMA 13856 157664 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saak lootorde''' (ina wiyee kadi kit lootorde, kit dopp, saak lootorde, saak ditty, saak sponge, saak lootorde, saak laaɓal neɗɗo, kit amenity, kit yah-ngartaa, washkit, walla saak saabunde) ko jokkorgal portaabe—ko heewi ko saak jogiiɗo jokkorgal walla subruch uddugol zipper—ko jogori jogaade ko heewi e jolɗe paasta dental, ɓuuɓri dental, ɓuuɓri cotton, deodorant, ɓuuɓri ƴiiƴam, pinset, saabunde, kaɓirɗe ɓuuɓri, ɓuuɓri gaasa, ɓuuɓri ƴiiƴam e geɗe rewɓe. Baggeeji ɓuuɓɗi ɓuri huutoreede ko e yah-ngartaa e nder nguurndam ɗo jolɗe e kaɓirɗe duumiiɗe ngalaa ngam huutoraade. Baggeeji ɓuuɓɗi ina ceerti no feewi e mawneeki, kono ko ɓuri heewde heen ko ngam mooftude e nder saakuuji gadani ko wayi no saak walla valise. Designs ina ummoo e poosuuji palastik koyɗi haa e kits leɗɗe toowɗe haa e saakuuji roll-up ɗi ɓuuɓnata ngam weeɓde heɓde. Baggeeji tuubakiri ina keewi soodeede ko seerti e kaɓirɗe, ɗe ñamloowo oo ɓeydata ; kono sosiyeteeji keewɗi gila e lowe njulaagu e-commerce haa e yeeyirdu (convenience stores) ina njeeya kadi kaɓirɗe ɓuuɓɗe, ɗe njuumri mum en alaa ko adii. Terme Kit dopp kosam Dopp kit ko helmere ummoriinde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, nde fuɗɗorii ko wiyde ko kaɓirɗe ɓuuɓɗe wonande worɓe e soldateeɓe wolde adunaare ɗiɗmere hade mum wontude helmere huutorteende ngam ƴellitde kaɓirɗe ɓuuɓɗe, haa teeŋti noon e kaɓirɗe baɗaaɗe e leɗɗe walla geɗe goɗɗe toowɗe. Konngol ngol ko Charles Doppelt, golloowo leɗɗe Almaañnaajo, ƴetti miijo « Dopps » e hitaande 1919, o soodi ɗum e nokku hee hade makko jippaade e konu Amerik e wolde adunaare ɗimmere. Dopp kits wonnoo ko dokkal ngal sukaaɓe worɓe ndokketee gila e cukaagu haa e mawngu. Sosiyetee Doppelt oo, ko Samsonite soodi ɗum e fuɗɗoode kitaale 1970, caggal ɗuum Buxton soodi ɗum e hitaande 1979. Marke oo woppitaa e hitaande 2003, caggal ɗuum heɓtinaa e hitaande 2017, tawi Biro toppitiiɗo patent e markeeji Amerik limtii Buxton ko joom mum jooni. Helmere ndee jooni ko generik. Ditty bag fuɗɗii ko e helmere hedde hitaande 1860, firti ko saak mo laanaaji ndiwoowa kuutortoo ngam jogaade binndanɗe tokoose.<ref>{{Cite web|date=2014-09-17|title=What is a Dopp Kit?|url=https://www.mooreandgiles.com/blog/2014/09/17/what-is-a-dopp-kit/|access-date=2023-01-30|website=Moore & Giles Inc.|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Dopp kit - phrase meaning and origin|url=https://www.phrases.org.uk/bulletin_board/39/messages/1051.html|access-date=2023-01-30|website=www.phrases.org.uk|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Shop for Men's Shaving and Skincare Products - Geo F. Trumper Taylor of Old Bond Street Merkur Razors Proraso Savile Row Speick Tabac Musgo Real QED Soaps|url=https://www.qedusa.com/faqdesk_info.php?faqPath=14&faqdesk_id=102|access-date=2023-01-30|website=www.qedusa.com}}</ref><ref>{{Cite web|title=Trademark Status & Document Retrieval|url=https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=87626431&caseSearchType=US_APPLICATION&caseType=DEFAULT&searchType=statusSearch|access-date=2023-01-30|website=tsdr.uspto.gov}}</ref><ref>{{Cite web|title=Definition of DITTY BAG|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/ditty+bag|access-date=2023-01-30|website=www.merriam-webster.com|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> o0aetqlvz8spgryk7vpsn97nc54cn5x Blucher shoe 0 38051 157665 2026-03-26T17:56:31Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Blucher ( /ˈbluːtʃər/ walla /ˈbluːkər/, e ɗemngal Almaañ: [ˈblʏçɐ], Blücher) ko mbaydi paɗe ɓutte e vamp mum waɗeteeɗe e leppi gooti ("taƴre wootere"), dow mum en ina sewnee, ina sewna e mum en sifaa biyeteeɗo "lacing udditirɗo." Blucher ina nanndi e derby nde tawnoo ɗiɗo fof ina njogii lacing udditiingo, ina seerti e paɗe Oxford, ɗe ndarni vamp e dow gite ("lacing udditiingo"). Kono e nder derby, vamp dow oo ina seerti e ŋoral mum mawngal, e n..." 157665 wikitext text/x-wiki Blucher ( /ˈbluːtʃər/ walla /ˈbluːkər/, e ɗemngal Almaañ: [ˈblʏçɐ], Blücher) ko mbaydi paɗe ɓutte e vamp mum waɗeteeɗe e leppi gooti ("taƴre wootere"), dow mum en ina sewnee, ina sewna e mum en sifaa biyeteeɗo "lacing udditirɗo." Blucher ina nanndi e derby nde tawnoo ɗiɗo fof ina njogii lacing udditiingo, ina seerti e paɗe Oxford, ɗe ndarni vamp e dow gite ("lacing udditiingo"). Kono e nder derby, vamp dow oo ina seerti e ŋoral mum mawngal, e nder blucher, dow oo ina waɗi taƴre wootere. E ɗemngal Engele Amerik, ɗeen ceertuɗe ina keewi ustaade, "blucher" kadi ina huutoree ngam wiyde paɗe derby e "Oxford" ngam wiyde bluchers. Blucher oo inniraa ko Gebhard Leberecht von Blücher, gardiiɗo konu Prusse mo teeminannde 18ɓiire, yamiri bootoyel ngel pecce banngeeji lappii e dow yeeso ngam etaade rokkude konu mum paɗe moƴƴe. Konuuji Orop fof njaɓi design oo. Tuugnorgal jw7x5zvp085162aabt0m2khhlq547vy 157666 157665 2026-03-26T17:57:33Z SUZYFATIMA 13856 157666 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Blucher''' ( /ˈbluːtʃər/ walla /ˈbluːkər/, e ɗemngal Almaañ: [ˈblʏçɐ], Blücher) ko mbaydi paɗe ɓutte e vamp mum waɗeteeɗe e leppi gooti ("taƴre wootere"), dow mum en ina sewnee, ina sewna e mum en sifaa biyeteeɗo "lacing udditirɗo." Blucher ina nanndi e derby nde tawnoo ɗiɗo fof ina njogii lacing udditiingo, ina seerti e paɗe Oxford, ɗe ndarni vamp e dow gite ("lacing udditiingo"). Kono e nder derby, vamp dow oo ina seerti e ŋoral mum mawngal, e nder blucher, dow oo ina waɗi taƴre wootere. E ɗemngal Engele Amerik, ɗeen ceertuɗe ina keewi ustaade, "blucher" kadi ina huutoree ngam wiyde paɗe derby e "Oxford" ngam wiyde bluchers. Blucher oo inniraa ko Gebhard Leberecht von Blücher, gardiiɗo konu Prusse mo teeminannde 18ɓiire, yamiri bootoyel ngel pecce banngeeji lappii e dow yeeso ngam etaade rokkude konu mum paɗe moƴƴe. Konuuji Orop fof njaɓi design oo. == Tuugnorgal == qd975r4tg935g0zelya5r1m99jzajc1 157667 157666 2026-03-26T18:03:10Z SUZYFATIMA 13856 157667 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Blucher''' ( /ˈbluːtʃər/ walla /ˈbluːkər/, e ɗemngal Almaañ: [ˈblʏçɐ], Blücher) ko mbaydi paɗe ɓutte e vamp mum waɗeteeɗe e leppi gooti ("taƴre wootere"), dow mum en ina sewnee, ina sewna e mum en sifaa biyeteeɗo "lacing udditirɗo." Blucher ina nanndi e derby nde tawnoo ɗiɗo fof ina njogii lacing udditiingo, ina seerti e paɗe Oxford, ɗe ndarni vamp e dow gite ("lacing udditiingo"). Kono e nder derby, vamp dow oo ina seerti e ŋoral mum mawngal, e nder blucher, dow oo ina waɗi taƴre wootere. E ɗemngal Engele Amerik, ɗeen ceertuɗe ina keewi ustaade, "blucher" kadi ina huutoree ngam wiyde paɗe derby e "Oxford" ngam wiyde bluchers. Blucher oo inniraa ko Gebhard Leberecht von Blücher, gardiiɗo konu Prusse mo teeminannde 18ɓiire, yamiri bootoyel ngel pecce banngeeji lappii e dow yeeso ngam etaade rokkude konu mum paɗe moƴƴe. Konuuji Orop fof njaɓi design oo.<ref>{{cite web|last=Gricius|first=Algirdas|date=10 May 2025|title=The differences between oxfords and balmorals, and bluchers and derbies|url=https://thenobledandy.com/blog/mens-style/oxfords-vs-balmorals-and-derbies-vs-bluchers/|website=The Noble Dandy|access-date=16 December 2025}}</ref><ref name="sternke-2006">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=0elOAAAACAAJ|title=Alles über Herrenschuhe|last=Sternke|first=Helge|date=2006|publisher=Nicolai Verlag|location=[[Berlin]]|isbn=9783894792527|access-date=25 August 2012}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 1rd5fe3gixp4fpyrouwzdgygcqbeqov Sinful Colors 0 38052 157668 2026-03-26T18:06:28Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Sinful Colors ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo ƴiye, jeyaaɗo e Revlon. Ɓawo Kolooruuji bakkaat sosaa ko e hitaande 1991. E lewru marse 2011, « Mirage Cosmetics » jom « Sinful Colors » soodi ɗum ko Revlon fotde 39 miliyoŋ dolaar. E lewru desaambar 2013, Revlon hollitii wonde ina yalta e luumo kosmetik Siin, ɗum noon ina yaltina Sinful Colors e nder laylayti Siin. Taskaram Joɗnde sosiyetee oo woni ko to wuro New York, NY. Geɗe E hitaande 2016, Sinful Col..." 157668 wikitext text/x-wiki Sinful Colors ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo ƴiye, jeyaaɗo e Revlon. Ɓawo Kolooruuji bakkaat sosaa ko e hitaande 1991. E lewru marse 2011, « Mirage Cosmetics » jom « Sinful Colors » soodi ɗum ko Revlon fotde 39 miliyoŋ dolaar. E lewru desaambar 2013, Revlon hollitii wonde ina yalta e luumo kosmetik Siin, ɗum noon ina yaltina Sinful Colors e nder laylayti Siin. Taskaram Joɗnde sosiyetee oo woni ko to wuro New York, NY. Geɗe E hitaande 2016, Sinful Colors gollodiima e Kylie Jenner ngam yaltinde mbaydi mbaylaandi.E hitaande 2018, marque oo gollodiima e Vanessa Hudgens ngam sosde mbaydi mbaylaandi, o inniri ɗum kadi gollodiiɗo kala ko ina wona 100 000 mbuuɗu e nder winndere ndee. E hitaande 2020, ɓe njaltinii mbaydi kesiri ina wiyee CLAWS. Ko deftere Japonnaare nde ŋarɗi, nde limtaaka, nde limtaa e nate press-on, nde Bebe Rexha’s waɗi. Ɓe njalti kadi e mbaydi mbaylaandi (sneaker) e mbaydiiji neon e mbaydi matte nanndundi e kaɓirɗe. Ɓe njeeyata ko to Target. Koolol goɗngol ngol ɓe njogii ina wiyee Sweet and Salty, ngol tuugnii ko e ñameele ɓurɗe yiɗeede ko wayi no tacos, puffs cheese, e donuts. Ñalnde 16 lewru juko hitaande 2022, jibinannde mayre, hono Revlon, ɗaɓɓii banke Chapter 11. Tuugnorgal kbvg4qct7rb9hf5wix0r3cf5mpkv1bg 157669 157668 2026-03-26T18:07:57Z SUZYFATIMA 13856 157669 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sinful Colors''' ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo ƴiye, jeyaaɗo e Revlon. Ɓawo Kolooruuji bakkaat sosaa ko e hitaande 1991. E lewru marse 2011, « Mirage Cosmetics » jom « Sinful Colors » soodi ɗum ko Revlon fotde 39 miliyoŋ dolaar. E lewru desaambar 2013, Revlon hollitii wonde ina yalta e luumo kosmetik Siin, ɗum noon ina yaltina Sinful Colors e nder laylayti Siin. Taskaram Joɗnde sosiyetee oo woni ko to wuro New York, NY. Geɗe E hitaande 2016, Sinful Colors gollodiima e Kylie Jenner ngam yaltinde mbaydi mbaylaandi.E hitaande 2018, marque oo gollodiima e Vanessa Hudgens ngam sosde mbaydi mbaylaandi, o inniri ɗum kadi gollodiiɗo kala ko ina wona 100 000 mbuuɗu e nder winndere ndee. E hitaande 2020, ɓe njaltinii mbaydi kesiri ina wiyee CLAWS. Ko deftere Japonnaare nde ŋarɗi, nde limtaaka, nde limtaa e nate press-on, nde Bebe Rexha’s waɗi. Ɓe njalti kadi e mbaydi mbaylaandi (sneaker) e mbaydiiji neon e mbaydi matte nanndundi e kaɓirɗe. Ɓe njeeyata ko to Target. Koolol goɗngol ngol ɓe njogii ina wiyee Sweet and Salty, ngol tuugnii ko e ñameele ɓurɗe yiɗeede ko wayi no tacos, puffs cheese, e donuts. Ñalnde 16 lewru juko hitaande 2022, jibinannde mayre, hono Revlon, ɗaɓɓii banke Chapter 11. == Tuugnorgal == 3i2adpzqsxa3bx0xnvvrgy9fszj0dv4 157670 157669 2026-03-26T18:17:28Z SUZYFATIMA 13856 157670 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sinful Colors''' ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo ƴiye, jeyaaɗo e Revlon. Ɓawo Kolooruuji bakkaat sosaa ko e hitaande 1991. E lewru marse 2011, « Mirage Cosmetics » jom « Sinful Colors » soodi ɗum ko Revlon fotde 39 miliyoŋ dolaar. E lewru desaambar 2013, Revlon hollitii wonde ina yalta e luumo kosmetik Siin, ɗum noon ina yaltina Sinful Colors e nder laylayti Siin. Taskaram Joɗnde sosiyetee oo woni ko to wuro New York, NY. Geɗe E hitaande 2016, Sinful Colors gollodiima e Kylie Jenner ngam yaltinde mbaydi mbaylaandi.E hitaande 2018, marque oo gollodiima e Vanessa Hudgens ngam sosde mbaydi mbaylaandi, o inniri ɗum kadi gollodiiɗo kala ko ina wona 100 000 mbuuɗu e nder winndere ndee. E hitaande 2020, ɓe njaltinii mbaydi kesiri ina wiyee CLAWS. Ko deftere Japonnaare nde ŋarɗi, nde limtaaka, nde limtaa e nate press-on, nde Bebe Rexha’s waɗi. Ɓe njalti kadi e mbaydi mbaylaandi (sneaker) e mbaydiiji neon e mbaydi matte nanndundi e kaɓirɗe. Ɓe njeeyata ko to Target. Koolol goɗngol ngol ɓe njogii ina wiyee Sweet and Salty, ngol tuugnii ko e ñameele ɓurɗe yiɗeede ko wayi no tacos, puffs cheese, e donuts. Ñalnde 16 lewru juko hitaande 2022, jibinannde mayre, hono Revlon, ɗaɓɓii banke Chapter 11.<ref>{{Cite web|url=http://baltimore.cbslocal.com/2012/10/05/revlon-nail-polish-line-to-lay-off-117-in-md/|title=Revlon Nail Polish Line To Lay Off 117 In Md.|date=5 October 2012|access-date=2017-08-18}}</ref><ref>{{Cite web|title=SinfulColors|url=https://www.sinfulcolors.com/about-us/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210414133245/https://www.sinfulcolors.com/about-us/|archive-date=2021-04-14|access-date=2021-10-27|website=SinfulColors|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://relationshipscience.com/mirage-cosmetics-inc-o1089374|title=Mirage Cosmetics, Inc. - Relationship Science|website=Relationship Science|language=en|access-date=2017-08-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://mergr.com/revlon-acquires-mirage-cosmetics|title=Revlon Acquires Mirage Cosmetics {{!}} Mergr|website=mergr.com|access-date=2017-08-19}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://wwd.com/wwd-publications/wwd/2011-03-25-2105941/|title=Revlon Acquires Sinful Nail Brand|last=PMC|date=2011-03-25|work=WWD|access-date=2017-08-18|language=en-US}}</ref><ref>Maria Ajit Thomas, Phil Wahba, [https://www.reuters.com/article/us-revlon-china-idUSBRE9BU0A620131231 Cosmetics maker Revlon to exit China], ''Reuters.com'', 31 December 2013</ref><ref>Amy Sciarretto, [https://www.bustle.com/articles/150973-is-kylie-jenners-new-sinful-colors-nail-polish-collection-different-theres-a-big-change-coming Is Kylie Jenner's New Sinful Colors Nail Polish Collection Different? There's A Big Change Coming], ''Bustle.com'', 30 March 2016</ref><ref>Alex Warner, [https://www.marieclaire.com/beauty/a19757893/vanessa-hudgens-sinful-colors-makeup-collaboration/ Vanessa Hudgens Just Launched an Insanely Cool Makeup Collection], ''Marieclaire.com'', 18 April 2018</ref><ref>Allanah Dykes, [https://www.elitedaily.com/p/vanessa-hudgens-sinful-colors-festival-collection-is-everything-but-sinful-8832980 Vanessa Hudgens Sinful Colors Festival Collection Is Everything But Sinful], ''Elitedaily.com'', 19 April 2018</ref><ref>{{Cite news|date=2022-06-17|title=Cosmetics maker Revlon files for bankruptcy in US|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/business-61835796|access-date=2022-06-18}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> dw95m44t4knov8sxqjy2vbs28015f10 Stila 0 38053 157671 2026-03-26T18:20:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Stila Cosmetics ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo kosmetik sosaa e hitaande 1994. Liggorde kosmetik ndee ko Jeanine Lobell, naalanke peewnoowo kosmetik sosi ɗum.Innde Stila (ina wiyee STEE-la) ummorii ko e helmere Suwed "stil", ina waawi firtude "style". Lowre Stila ndee hollitii wonde ɓe cuɓii ndeen innde sabu ɓe cikkata ko "kala debbo ina foti waɗde ko wayi no siyno mum". Jeanine Lobell winndi nder blog maako dow, "Min ngaɗi innde nde'e, 'Stila.' Ɗum nanndi ban..." 157671 wikitext text/x-wiki Stila Cosmetics ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo kosmetik sosaa e hitaande 1994. Liggorde kosmetik ndee ko Jeanine Lobell, naalanke peewnoowo kosmetik sosi ɗum.Innde Stila (ina wiyee STEE-la) ummorii ko e helmere Suwed "stil", ina waawi firtude "style". Lowre Stila ndee hollitii wonde ɓe cuɓii ndeen innde sabu ɓe cikkata ko "kala debbo ina foti waɗde ko wayi no siyno mum". Jeanine Lobell winndi nder blog maako dow, "Min ngaɗi innde nde'e, 'Stila.' Ɗum nanndi bana stil nder ɗemngal Suwed, ɗum firti ko style." Lobell mawni ko to leydi Suwed. Sosiyeteeji Estée Lauder coodi Stila e hitaande 1999, njeeyti ɗum Sun Capital Partners, Inc e ndunngu 2006. E hitaande 2009, Stila wonti sosiyetee Lynn Tilton nde njeeyti ɗum kaalis keeriiɗo biyeteeɗo Patriarch Partners, LLC. Tuugnorgal 1p5qpzkv7y64mayvkpng0o509vs7vpk 157672 157671 2026-03-26T18:21:55Z SUZYFATIMA 13856 157672 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Stila''' Cosmetics ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo kosmetik sosaa e hitaande 1994. Liggorde kosmetik ndee ko Jeanine Lobell, naalanke peewnoowo kosmetik sosi ɗum.Innde Stila (ina wiyee STEE-la) ummorii ko e helmere Suwed "stil", ina waawi firtude "style". Lowre Stila ndee hollitii wonde ɓe cuɓii ndeen innde sabu ɓe cikkata ko "kala debbo ina foti waɗde ko wayi no siyno mum". Jeanine Lobell winndi nder blog maako dow, "Min ngaɗi innde nde'e, 'Stila.' Ɗum nanndi bana stil nder ɗemngal Suwed, ɗum firti ko style." Lobell mawni ko to leydi Suwed. Sosiyeteeji Estée Lauder coodi Stila e hitaande 1999, njeeyti ɗum Sun Capital Partners, Inc e ndunngu 2006. E hitaande 2009, Stila wonti sosiyetee Lynn Tilton nde njeeyti ɗum kaalis keeriiɗo biyeteeɗo Patriarch Partners, LLC. == Tuugnorgal == nstwbbv6e45lomzjsskkbxrhggajyrb 157676 157672 2026-03-26T18:26:26Z SUZYFATIMA 13856 157676 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Stila''' Cosmetics ko sosiyetee Ameriknaajo peewnoowo kosmetik sosaa e hitaande 1994. Liggorde kosmetik ndee ko Jeanine Lobell, naalanke peewnoowo kosmetik sosi ɗum.Innde Stila (ina wiyee STEE-la) ummorii ko e helmere Suwed "stil", ina waawi firtude "style". Lowre Stila ndee hollitii wonde ɓe cuɓii ndeen innde sabu ɓe cikkata ko "kala debbo ina foti waɗde ko wayi no siyno mum". Jeanine Lobell winndi nder blog maako dow, "Min ngaɗi innde nde'e, 'Stila.' Ɗum nanndi bana stil nder ɗemngal Suwed, ɗum firti ko style." Lobell mawni ko to leydi Suwed. Sosiyeteeji Estée Lauder coodi Stila e hitaande 1999, njeeyti ɗum Sun Capital Partners, Inc e ndunngu 2006. E hitaande 2009, Stila wonti sosiyetee Lynn Tilton nde njeeyti ɗum kaalis keeriiɗo biyeteeɗo Patriarch Partners, LLC.<ref>{{cite web|url=http://www.sfgate.com/entertainment/article/MAKEUP-SECRETS-With-her-cosmetic-line-taking-2933299.php|title=With her cosmetic line taking off, Jeanine Lobell is comfortable revealing her spouse's celebrity|last=Robins|first=Cynthia|date=April 10, 2001|publisher=sfgate.com|page=1|access-date=June 5, 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://intothegloss.com/2011/10/jeanine-lobell-makeup-artist/|title=Jeanine Lobell, Makeup Artist|publisher=intothegloss.com|access-date=June 5, 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-aug-06-fi-63088-story.html|title=Estee Lauder to Acquire Trendy Stila Cosmetics|last=Cormier|first=Ryan|date=August 6, 1999|work=[[Los Angeles Times]]|access-date=June 5, 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.wwd.com/fashion-news/fashion-scoops/oscar-take-two-lt-picks-up-liz-stila-sale-2093496|title=Oscar Take Two... L&T Picks Up Liz... Stila Sale?|date=August 7, 2009|publisher=wwd.com|access-date=June 5, 2014}}</ref><ref>[https://www.wsj.com/articles/SB124018249928733011 Wall Street Journal, "Stila Cosmetics Sold Again, This Time to Patriarch" <!-- Bot generated title -->]</ref> == Tuugnorgal == <references /> 2o2jnq9po3xhwa77kcxyjx6vg1pdoe1 Regina Lesoma 0 38054 157673 2026-03-26T18:23:01Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Regina Mina Mpontseng Lesoma ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024. Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule. Tuugnorgal" 157673 wikitext text/x-wiki Regina Mina Mpontseng Lesoma ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024. Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule. Tuugnorgal ppo8jvbmydujl0lqjopfu2cm3sgjzs3 157674 157673 2026-03-26T18:24:59Z Ilya Discuss 10103 157674 wikitext text/x-wiki '''Regina Mina Mpontseng Lesoma''' ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024. Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule. == Tuugnorgal == 6q5o98p0het9qzznmy8oicbjp9mrg7n 157675 157674 2026-03-26T18:25:34Z Ilya Discuss 10103 157675 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Regina Mina Mpontseng Lesoma''' ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024. Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule. == Tuugnorgal == 5u93chcwv8zbn12vmquv53al7giprzy 157677 157675 2026-03-26T18:26:41Z Ilya Discuss 10103 157677 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Regina Mina Mpontseng Lesoma''' ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024.<ref>{{Cite web|title=2014 elections: List of ANC MPs elected to the National Assembly - DOCUMENTS {{!}} Politicsweb|url=https://www.politicsweb.co.za/documents/2014-elections-list-of-anc-mps-elected-to-the-nati|access-date=2022-01-07|website=www.politicsweb.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-01-07|website=News24|language=en-US}}</ref> Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule. == Tuugnorgal == jrlmc7jvk55eekg5bdm78gz98fubb76 157678 157677 2026-03-26T18:27:35Z Ilya Discuss 10103 157678 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Regina Mina Mpontseng Lesoma''' ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal e Asaambele ngenndi Afrik worgo gila 2012 haa 2024, gardinooɗo fedde wiyeteende Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). O suɓaama e manndaa timmuɗo e hitaande 2014, o suɓaama kadi e hitaande 2019 hade makko waasde jogaade jooɗorde makko e hitaande 2024.<ref>{{Cite web|title=2014 elections: List of ANC MPs elected to the National Assembly - DOCUMENTS {{!}} Politicsweb|url=https://www.politicsweb.co.za/documents/2014-elections-list-of-anc-mps-elected-to-the-nati|access-date=2022-01-07|website=www.politicsweb.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2022-01-07|website=News24|language=en-US}}</ref> Lesoma golliima e Goomu Jokkondiral e Nafooje Terɗe, Goomu Jokkondiral Duuɓi ngam Njuɓɓudi Kaalis Parlemaa e Goomu Kuule.<ref>{{Cite web|title=Regina Mina Mpontseng Lesoma|url=http://www.pa.org.za/person/regina-mina-mpontseng-lesoma/|access-date=2022-01-07|website=People's Assembly|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == l0yy59bziviqvpleq9w3o7nfaq6mear Jackie Gowler 0 38055 157679 2026-03-26T18:31:11Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Jackie Gowler (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Nguurndam Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo. Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. Tuugnorgal" 157679 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Jackie Gowler (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Nguurndam Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo. Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. Tuugnorgal 23755e62u99ojq69v4h83c3ns6dpzq5 157680 157679 2026-03-26T18:32:43Z Ilya Discuss 10103 157680 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. == Nguurndam == Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo. Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. == Tuugnorgal == c2cy4bqzoxi99spurqepdqzm4oa0cua 157681 157680 2026-03-26T18:33:57Z Ilya Discuss 10103 157681 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.<ref name="Calico Line">{{cite magazine|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=Jackie Gowler (2010–current y13)|url=https://www.ngatawa.school.nz/cms_files/news/Calico%20Line_Aug2014.pdf|magazine=The Calico Line|location=[[Marton, New Zealand]]|publisher=[[Nga Tawa Diocesan School]]|date=August 2014|access-date=21 June 2021}}</ref> == Nguurndam == Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo. Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. == Tuugnorgal == kil6w3todb3p1h56v7l330w6s80zvsr 157683 157681 2026-03-26T18:35:06Z Ilya Discuss 10103 157683 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.<ref name="Calico Line">{{cite magazine|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=Jackie Gowler (2010–current y13)|url=https://www.ngatawa.school.nz/cms_files/news/Calico%20Line_Aug2014.pdf|magazine=The Calico Line|location=[[Marton, New Zealand]]|publisher=[[Nga Tawa Diocesan School]]|date=August 2014|access-date=21 June 2021}}</ref> == Nguurndam == Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo.<ref>{{cite web|title=Jackie Gowler|url=http://www.worldrowing.com/athletes/athlete/45391/gowler-jackie|publisher=[[International Rowing Federation]]|access-date=8 September 2019|archive-date=2 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190902020711/http://www.worldrowing.com/athletes/athlete/45391/gowler-jackie|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Women's eight win gold as NZ top medal charts|url=https://www.rnz.co.nz/news/sport/397925/women-s-eight-win-gold-as-nz-top-medal-charts|work=[[Radio New Zealand]]|access-date=8 September 2019|date=2 September 2019}}</ref> Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. == Tuugnorgal == 36uehbo9444ahu5z0l13ju01vw3q4j4 Jodhpur boot 0 38056 157682 2026-03-26T18:34:39Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Boot Jodhpur ko boot gonɗo e koyɗe, baɗaaɗo no boot puccu nii, ina waɗi ŋoral gonngal e ŋoral, ŋoral ina waɗi ŋoral, ina waɗi ŋoral les. Tariya Booti Jodhpur ummorii ko e leydi Inndo e kitaale 1920, ko adii fof ko ɓoorniiɓe polooji Angalteer.Ɓoornugol Jodhpurs ɓooyaani ko wonti mbaydi e nder winndere hirnaange, Saks Fifth Avenue fuɗɗii yeeyde ɗum en gila e hitaande 1927. Winndannde Vogue e ndeen hitaande, tiitoonde mum ko " Booti Jodhpur ko "goongɗin..." 157682 wikitext text/x-wiki Boot Jodhpur ko boot gonɗo e koyɗe, baɗaaɗo no boot puccu nii, ina waɗi ŋoral gonngal e ŋoral, ŋoral ina waɗi ŋoral, ina waɗi ŋoral les. Tariya Booti Jodhpur ummorii ko e leydi Inndo e kitaale 1920, ko adii fof ko ɓoorniiɓe polooji Angalteer.Ɓoornugol Jodhpurs ɓooyaani ko wonti mbaydi e nder winndere hirnaange, Saks Fifth Avenue fuɗɗii yeeyde ɗum en gila e hitaande 1927. Winndannde Vogue e ndeen hitaande, tiitoonde mum ko " Booti Jodhpur ko "goongɗinɗi e kala detal ngam hollirde dumunna" e yiɗde timminde e sawru swagger e gannde string kanaari. Fitting Vamp oo ina sewnee e dow kuɓeeje ɗee. (Boot strap monk kadi ina fawii e butel, kono kuɓeeje ɗee ina sewnee e dow vamp.) Ɓoornugol ngol ina heewi wonde pecce ɗiɗi, heen gooto fof ina jokkondiri e vamp. Ko heddii e ɓoggol ngol ina jokkondiri e bannge ndernderiijo, ina yaaji haa feccere e ŋoral, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ko heddii koo ina jokkondiri e bannge yaajɗo oo, ina yaaji haa laaɓi cer, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ina heewi loowdi sewnde e caggal boowal ngal jokkere enɗam ɗiɗi fof mbaawi rewde heen. Tuugnorgal nmsjpa0mbrjpfq9twefrvws80cqears 157684 157682 2026-03-26T18:37:41Z SUZYFATIMA 13856 157684 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Boot Jodhpur''' ko boot gonɗo e koyɗe, baɗaaɗo no boot puccu nii, ina waɗi ŋoral gonngal e ŋoral, ŋoral ina waɗi ŋoral, ina waɗi ŋoral les. Tariya Booti Jodhpur ummorii ko e leydi Inndo e kitaale 1920, ko adii fof ko ɓoorniiɓe polooji Angalteer.Ɓoornugol Jodhpurs ɓooyaani ko wonti mbaydi e nder winndere hirnaange, Saks Fifth Avenue fuɗɗii yeeyde ɗum en gila e hitaande 1927. Winndannde Vogue e ndeen hitaande, tiitoonde mum ko " Booti Jodhpur ko "goongɗinɗi e kala detal ngam hollirde dumunna" e yiɗde timminde e sawru swagger e gannde string kanaari. Fitting Vamp oo ina sewnee e dow kuɓeeje ɗee. (Boot strap monk kadi ina fawii e butel, kono kuɓeeje ɗee ina sewnee e dow vamp.) Ɓoornugol ngol ina heewi wonde pecce ɗiɗi, heen gooto fof ina jokkondiri e vamp. Ko heddii e ɓoggol ngol ina jokkondiri e bannge ndernderiijo, ina yaaji haa feccere e ŋoral, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ko heddii koo ina jokkondiri e bannge yaajɗo oo, ina yaaji haa laaɓi cer, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ina heewi loowdi sewnde e caggal boowal ngal jokkere enɗam ɗiɗi fof mbaawi rewde heen. == Tuugnorgal == p56oz51sgsvg7eoqcoxit77kn4rduek 157688 157684 2026-03-26T18:41:21Z SUZYFATIMA 13856 157688 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Boot Jodhpur''' ko boot gonɗo e koyɗe, baɗaaɗo no boot puccu nii, ina waɗi ŋoral gonngal e ŋoral, ŋoral ina waɗi ŋoral, ina waɗi ŋoral les. Tariya Booti Jodhpur ummorii ko e leydi Inndo e kitaale 1920, ko adii fof ko ɓoorniiɓe polooji Angalteer.Ɓoornugol Jodhpurs ɓooyaani ko wonti mbaydi e nder winndere hirnaange, Saks Fifth Avenue fuɗɗii yeeyde ɗum en gila e hitaande 1927. Winndannde Vogue e ndeen hitaande, tiitoonde mum ko " Booti Jodhpur ko "goongɗinɗi e kala detal ngam hollirde dumunna" e yiɗde timminde e sawru swagger e gannde string kanaari. Fitting Vamp oo ina sewnee e dow kuɓeeje ɗee. (Boot strap monk kadi ina fawii e butel, kono kuɓeeje ɗee ina sewnee e dow vamp.) Ɓoornugol ngol ina heewi wonde pecce ɗiɗi, heen gooto fof ina jokkondiri e vamp. Ko heddii e ɓoggol ngol ina jokkondiri e bannge ndernderiijo, ina yaaji haa feccere e ŋoral, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ko heddii koo ina jokkondiri e bannge yaajɗo oo, ina yaaji haa laaɓi cer, ina fawii e dow ŋoral ñaamowal. Ina heewi loowdi sewnde e caggal boowal ngal jokkere enɗam ɗiɗi fof mbaawi rewde heen.<ref>{{cite book|page=51|title=Ethnic Dress in the United States: A Cultural Encyclopedia|last=Lynch|first=Annette|url=https://books.google.com/books?id=tiEvBQAAQBAJ|isbn=9780759121508|publisher=Rowman & Littlefield|year=2014}}</ref><ref>{{cite book|page=81|title=Man and the Horse: An Illustrated History of Equestrian Apparel|isbn=9780870994111|last=Mackay-Smith|first=Alexander|year=1984|publisher=Metropolitan Museum of Art}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mu5tm2avuwt1wsv6svvnnub0tpgh6vg Hannah Nielsen 0 38057 157685 2026-03-26T18:37:47Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Jackie Gowler (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Nguurndam Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo. Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. Tuugnorgal" 157685 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Jackie Gowler (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Nguurndam Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo. Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. Tuugnorgal 23755e62u99ojq69v4h83c3ns6dpzq5 157686 157685 2026-03-26T18:38:58Z Ilya Discuss 10103 157686 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. == Nguurndam == Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo. Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. == Tuugnorgal == c2cy4bqzoxi99spurqepdqzm4oa0cua 157687 157686 2026-03-26T18:41:03Z Ilya Discuss 10103 157687 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jackie Gowler''' (jibinaa ko 7 suwee 1996) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. == Nguurndam == Gowler jibinaa ko e hitaande 1996. O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal diiwaan Nga Tawa to Marton. Nde o woni e duɗal, o ƴetti laana ndiwoowa e dow ballal mawniiko debbo biyeteeɗo Kerri, e etaade ɓurde mo.<ref name="acc_ath_year">{{cite web|title=Elliott Adds Nielsen To Coaching Staff|url=http://www.cubuffs.com/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=600&ATCLID=205438886|work=cubuffs.com|access-date=7 December 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130405204006/http://www.cubuffs.com/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=600&ATCLID=205438886|archive-date=5 April 2013|df=dmy-all}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.espn.com.au/college-sports/news/story?id=4228106|title=Northwestern's Nielsen tops in women's lacrosse|date=2009-06-03|website=ESPN.com|language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/lacrosse|title=Lacrosse|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-21}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.nusports.com/sports/w-lacros/mtt/nielsen_hannah00.html|title=Hannah Nielsen Profile - NUSPORTS.COM - the Northwestern Official Athletic Site|access-date=7 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121226071019/http://www.nusports.com/sports/w-lacros/mtt/nielsen_hannah00.html|archive-date=26 December 2012|url-status=dead}}</ref> Gowler heɓi njeenaari kaŋŋe e nder kippu rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019, e sara miñiiko debbo biyeteeɗo Kerri. == Tuugnorgal == jvys8q90o7ypgld9tipubiars1xphsa Frosted tips 0 38058 157689 2026-03-26T18:48:47Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Frosted tips ko mbaydi gaasa ɗo gaasa taƴetee, waɗee e ɓuuɓri juutndi e gel gaasa walla ɓuuɓri gaasa. Gaasa kaa ina ɓuuɓnee haa tippudi kala ɓuuɓri wonta ɓaleeri, ko heewi ko seerti e mbaydi gaasa mawka ɓoorniiɗo ɗum oo. Tippudi ɓuuɓndi ina teskaa e nder yontaaji garooji ɗii fof e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. Yimɓe tedduɓe ɓoorniiɓe wutteeji ɓuuɓɗi ina njeyaa heen : Eddie Guerrero, Justin Berfield, Lance Bass, Steven Bradbury, Aaron Cart..." 157689 wikitext text/x-wiki Frosted tips ko mbaydi gaasa ɗo gaasa taƴetee, waɗee e ɓuuɓri juutndi e gel gaasa walla ɓuuɓri gaasa. Gaasa kaa ina ɓuuɓnee haa tippudi kala ɓuuɓri wonta ɓaleeri, ko heewi ko seerti e mbaydi gaasa mawka ɓoorniiɗo ɗum oo. Tippudi ɓuuɓndi ina teskaa e nder yontaaji garooji ɗii fof e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. Yimɓe tedduɓe ɓoorniiɓe wutteeji ɓuuɓɗi ina njeyaa heen : Eddie Guerrero, Justin Berfield, Lance Bass, Steven Bradbury, Aaron Carter, Zac Efron, Guy Fieri, Joe Jonas, Mark McGrath, e Justin Timberlake. Feereeji goɗɗi, ko wayi no tippudi mbaylaandi walla "thawed", ɗo teeŋtinirɗe niɓɓiɗe mbaɗetee e jokkere enɗam neɗɗo oo, tawa noon ina ɓuuɓna no feewi. Tuugnorgal 5txt9ygcfkanqxjb2reyvr7qmfuaic4 157690 157689 2026-03-26T18:49:47Z SUZYFATIMA 13856 157690 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frosted tips''' ko mbaydi gaasa ɗo gaasa taƴetee, waɗee e ɓuuɓri juutndi e gel gaasa walla ɓuuɓri gaasa. Gaasa kaa ina ɓuuɓnee haa tippudi kala ɓuuɓri wonta ɓaleeri, ko heewi ko seerti e mbaydi gaasa mawka ɓoorniiɗo ɗum oo. Tippudi ɓuuɓndi ina teskaa e nder yontaaji garooji ɗii fof e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. Yimɓe tedduɓe ɓoorniiɓe wutteeji ɓuuɓɗi ina njeyaa heen : Eddie Guerrero, Justin Berfield, Lance Bass, Steven Bradbury, Aaron Carter, Zac Efron, Guy Fieri, Joe Jonas, Mark McGrath, e Justin Timberlake. Feereeji goɗɗi, ko wayi no tippudi mbaylaandi walla "thawed", ɗo teeŋtinirɗe niɓɓiɗe mbaɗetee e jokkere enɗam neɗɗo oo, tawa noon ina ɓuuɓna no feewi. == Tuugnorgal == hsgpqnl2d13fn2lddlb59hyzw8577ka 157691 157690 2026-03-26T18:58:38Z SUZYFATIMA 13856 157691 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frosted tips''' ko mbaydi gaasa ɗo gaasa taƴetee, waɗee e ɓuuɓri juutndi e gel gaasa walla ɓuuɓri gaasa. Gaasa kaa ina ɓuuɓnee haa tippudi kala ɓuuɓri wonta ɓaleeri, ko heewi ko seerti e mbaydi gaasa mawka ɓoorniiɗo ɗum oo. Tippudi ɓuuɓndi ina teskaa e nder yontaaji garooji ɗii fof e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. Yimɓe tedduɓe ɓoorniiɓe wutteeji ɓuuɓɗi ina njeyaa heen : Eddie Guerrero, Justin Berfield, Lance Bass, Steven Bradbury, Aaron Carter, Zac Efron, Guy Fieri, Joe Jonas, Mark McGrath, e Justin Timberlake. Feereeji goɗɗi, ko wayi no tippudi mbaylaandi walla "thawed", ɗo teeŋtinirɗe niɓɓiɗe mbaɗetee e jokkere enɗam neɗɗo oo, tawa noon ina ɓuuɓna no feewi.<ref>{{Cite web|title=Styleaholic: Horrible 90's fashion trends {{!}} The Bryant Archway|url=http://www.bryantarchway.com/styleaholic-horrible-90s-fashion-trends/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160816104639/http://www.bryantarchway.com/styleaholic-horrible-90s-fashion-trends/|archive-date=16 August 2016|access-date=August 9, 2023|website=www.bryantarchway.com}}</ref><ref>{{cite web|last1=Caskie|first1=Sarah|title=10 songs you forgot you know every word to|website=[[Alternative Press (magazine)|Alternative Press]]|url=http://www.altpress.com/features/entry/10_songs_you_forgot_you_know_every_word_to|access-date=17 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Lulic|first1=Michelle|title=These 13 '90s Music Videos Were Trying Way Too Hard|url=http://www.bustle.com/articles/136624-these-13-90s-music-videos-were-trying-way-too-hard|access-date=17 April 2016}}</ref><ref>{{cite web|last=Murphy|first=Shauna|title='Malcolm In The Middle': Find Out What The Cast Is Up To 15 Years Later|website=[[MTV]]|url=http://www.mtv.com/news/2042363/malcolm-in-the-middle-15-year-anniversary-where-are-they-now/|archive-url=https://web.archive.org/web/20150111122021/http://www.mtv.com/news/2042363/malcolm-in-the-middle-15-year-anniversary-where-are-they-now/|url-status=dead|archive-date=January 11, 2015}}</ref><ref>{{cite news|last1=Araton|first1=Harvey|title=Sports of The Times; Short-Track Skating Crashes Into View|url=https://www.nytimes.com/2002/02/18/sports/sports-of-the-times-short-track-skating-crashes-into-view.html|access-date=16 August 2016|work=The New York Times|date=18 February 2002}}</ref><ref>{{cite web|last1=Rankin|first1=Kelsey|title=The Search for Candy Continues|url=http://www.eugeneweekly.com/20160505/music/search-candy-continues|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506150659/http://www.eugeneweekly.com/20160505/music/search-candy-continues|url-status=dead|archive-date=May 6, 2016|website=www.eugeneweekly.com|access-date=19 May 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Seemayer|first1=Zach|title=Zac Efron Rocks Frosted Tips To Channel His 'Hero' Zack Morris at 'Mike and Dave Need Wedding Dates' Premiere|url=http://www.cbs8.com/story/32342003/zac-efron-rocks-frosted-tips-to-channel-his-hero-zack-morris-at-mike-and-dave-need-wedding-dates-premiere|access-date=12 July 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Roberts|first1=Andrew|title=Guy Fieri Finally Opens Up About Being 'Demoralized' By His Numerous Critics And Haters|url=https://www.yahoo.com/tv/guy-fieri-finally-opens-being-235555764.html|website=www.yahoo.com|access-date=19 May 2016}}</ref><ref>{{cite web|last1=Mychaskiw|first1=Marianne|title=Joe Jonas Debuts Boy Band-Esque Blonde Tips|url=http://www.instyle.com/news/joe-jonas-blonde-hair-2016-photo|access-date=12 July 2016|archive-date=19 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160819102302/http://www.instyle.com/news/joe-jonas-blonde-hair-2016-photo|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|last1=Marcus|first1=Stephanie|title=Mark McGrath's Death Hoax Is Just A Promo For His Comedy Show|url=http://www.huffingtonpost.com/2015/02/26/mark-mcgrath-death-hoax_n_6760698.html|website=The Huffington Post|access-date=19 May 2016|date=26 February 2015}}</ref><ref>{{cite web|last1=Persad|first1=Michelle|title=Was There Ever A Time He Didn't Bring SexyBack?|url=http://www.huffingtonpost.com/2013/01/30/justin-timberlake-photos_n_2581784.html|website=The Huffington Post|access-date=19 May 2016|date=30 January 2013}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> iy94fpdqc4esmcbrmoqsmhoh1kfz9px Lob (haircut) 0 38059 157692 2026-03-26T19:15:09Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Lob walla bob juutɗo ko taƴre hakkundeere e mbaydi taƴre bob. Njuuteeki mum ko hakkunde gaasa juutɗa e taƴre bob. Lobbo oo ina taƴaa dow koyɗe tan, to bannge koyɗe walla les ɗoo tan. E kitaale 1920, rewɓe heewɓe ina cuɓoo taƴde ɓoggi mum en e bob. Haa e joofnirde duuɓi sappo ɗii, e fuɗɗoode Depression mawɗo, ƴeewndo ɓurngo rewɓe ina wonnoo e style, dow moodeluuji sukaaɓe ɓoorniiɓe ɓerɗe ɓutte e jamaanu flapper. Kosam ina nanndi e ɗuum, ina..." 157692 wikitext text/x-wiki Lob walla bob juutɗo ko taƴre hakkundeere e mbaydi taƴre bob. Njuuteeki mum ko hakkunde gaasa juutɗa e taƴre bob. Lobbo oo ina taƴaa dow koyɗe tan, to bannge koyɗe walla les ɗoo tan. E kitaale 1920, rewɓe heewɓe ina cuɓoo taƴde ɓoggi mum en e bob. Haa e joofnirde duuɓi sappo ɗii, e fuɗɗoode Depression mawɗo, ƴeewndo ɓurngo rewɓe ina wonnoo e style, dow moodeluuji sukaaɓe ɓoorniiɓe ɓerɗe ɓutte e jamaanu flapper. Kosam ina nanndi e ɗuum, ina ɓoornee seeɗa, ina heewi e pageboy. E nder wolde adunaare ɗimmere, ko huunde woowaande, mawnude gaasa neɗɗo juutde kadi, kono bobs ɓurɗi juutde ina ngondi e moobaare haa jooni, ina heewi wonde e rogereeji nasaraaku e nder mbaydi nasaraaku sehilaaɓe. E kitaale 1960, bob oo artii, hay so tawii noon ina famɗi no feewi e mbaydi mbaylaandi. Ndeeɗoo yiytere ina heddii e yiɗeede haa e teeminannde 21ɓiire, lobbo oo ari e mbaydi, no woniri nii, e ko ɓuri teeŋtude, ko bob juutɗo. Tuugnorgal 2zh5lqua6nylwqnbmra8dr22j3jp8tb 157693 157692 2026-03-26T19:18:48Z SUZYFATIMA 13856 157693 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lob walla''' bob juutɗo ko taƴre hakkundeere e mbaydi taƴre bob. Njuuteeki mum ko hakkunde gaasa juutɗa e taƴre bob. Lobbo oo ina taƴaa dow koyɗe tan, to bannge koyɗe walla les ɗoo tan. E kitaale 1920, rewɓe heewɓe ina cuɓoo taƴde ɓoggi mum en e bob. Haa e joofnirde duuɓi sappo ɗii, e fuɗɗoode Depression mawɗo, ƴeewndo ɓurngo rewɓe ina wonnoo e style, dow moodeluuji sukaaɓe ɓoorniiɓe ɓerɗe ɓutte e jamaanu flapper. Kosam ina nanndi e ɗuum, ina ɓoornee seeɗa, ina heewi e pageboy. E nder wolde adunaare ɗimmere, ko huunde woowaande, mawnude gaasa neɗɗo juutde kadi, kono bobs ɓurɗi juutde ina ngondi e moobaare haa jooni, ina heewi wonde e rogereeji nasaraaku e nder mbaydi nasaraaku sehilaaɓe. E kitaale 1960, bob oo artii, hay so tawii noon ina famɗi no feewi e mbaydi mbaylaandi. Ndeeɗoo yiytere ina heddii e yiɗeede haa e teeminannde 21ɓiire, lobbo oo ari e mbaydi, no woniri nii, e ko ɓuri teeŋtude, ko bob juutɗo. == Tuugnorgal == lmc8gbv2uprjta138q7oodzc9h5fbiv 157695 157693 2026-03-26T19:23:04Z SUZYFATIMA 13856 157695 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lob walla''' bob juutɗo ko taƴre hakkundeere e mbaydi taƴre bob. Njuuteeki mum ko hakkunde gaasa juutɗa e taƴre bob. Lobbo oo ina taƴaa dow koyɗe tan, to bannge koyɗe walla les ɗoo tan. E kitaale 1920, rewɓe heewɓe ina cuɓoo taƴde ɓoggi mum en e bob. Haa e joofnirde duuɓi sappo ɗii, e fuɗɗoode Depression mawɗo, ƴeewndo ɓurngo rewɓe ina wonnoo e style, dow moodeluuji sukaaɓe ɓoorniiɓe ɓerɗe ɓutte e jamaanu flapper. Kosam ina nanndi e ɗuum, ina ɓoornee seeɗa, ina heewi e pageboy. E nder wolde adunaare ɗimmere, ko huunde woowaande, mawnude gaasa neɗɗo juutde kadi, kono bobs ɓurɗi juutde ina ngondi e moobaare haa jooni, ina heewi wonde e rogereeji nasaraaku e nder mbaydi nasaraaku sehilaaɓe. E kitaale 1960, bob oo artii, hay so tawii noon ina famɗi no feewi e mbaydi mbaylaandi. Ndeeɗoo yiytere ina heddii e yiɗeede haa e teeminannde 21ɓiire, lobbo oo ari e mbaydi, no woniri nii, e ko ɓuri teeŋtude, ko bob juutɗo.<ref>{{Cite web|last=Savini|first=Loren|date=2023-05-12|title=13 Medium-Length Hairstyles to Inspire Your Next Haircut|url=https://www.allure.com/story/medium-length-haircuts|access-date=2024-10-16|website=Allure|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Cacciatore|first=Bella|date=2021-08-05|title=50 Non-Boring Medium-Length Haircuts to Try Right Now|url=https://www.glamour.com/gallery/medium-length-haircuts|access-date=2024-10-16|website=Glamour|language=en-US}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.marieclaire.com/beauty/hair/g2510/best-lobs-haircut/?|title=The 30 Chicest Lobs of the Year|date=23 May 2016|access-date=14 September 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.bustle.com/articles/43559-loving-the-long-bob-6-things-to-consider-before-you-chop-your-locks|title=Loving the Long Bob? 6 Things to Consider Before You Chop Your Locks|publisher=Bustle.com|access-date=2016-09-16}}</ref><ref>{{cite web|last=Temple|first=Dominique|url=http://www.glamourmagazine.co.uk/news/beauty/2016/01/14/lob-vs-bob-vs-mob--mid-length-hair|title=Lob V bob V mob - which haircut will suit you and why - mid length hair (Glamour.com UK)|publisher=Glamourmagazine.co.uk|access-date=2016-09-16}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.hairfinder.com/hair5/bob-lob.htm|title=What is the difference between a bob and a lob hairstyle?|access-date=17 September 2016}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 120l35f5xhzjb03y0on5tv83tjnui2f Awam Amkpa 0 38060 157694 2026-03-26T19:21:02Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Awam Amkpa'''ListenR ko naalanke [[Naajeeriya|Najeriya]]-Ameriknaajo, golloowo-ardotooɗo, winndiyanke, fijoowo, fijoowo filmuuji e gardiiɗo winndereyankeewo naalankaagal yiyteende e fijooji e pijirlooji filmuuji. O wonii cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi." ==Ɓawo== O heɓi B.A. e nder fannuuji dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]], Ile-I..." 157694 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Awam Amkpa'''ListenR ko naalanke [[Naajeeriya|Najeriya]]-Ameriknaajo, golloowo-ardotooɗo, winndiyanke, fijoowo, fijoowo filmuuji e gardiiɗo winndereyankeewo naalankaagal yiyteende e fijooji e pijirlooji filmuuji. O wonii cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi." ==Ɓawo== O heɓi B.A. e nder fannuuji dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]], Ile-Ife, leydi Nijeer ɗo o janngi e les njiimaandi Wole Soyinka, o heɓi M.A. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol, to leydi Angalteer. ==Kugal== O ardii e winndi ko ina ɓura 100 pijirlooji e filmuuji keewɗi, ko ɓuri joofde heen ko The Man Died (2024), mo [[Wole Soyinka]] winndi e ciimtol mum. Nde heɓi njeenaaje keewɗe, ko wayi no, gardo ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje cuɓagol yiyooɓe [[Afrik]] Magic 2025 ; Njeenaari ɓurndi moƴƴude e ñalɗi filmuuji Carthage, Tuunus e ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele [[Afrik]], [[Lagos]] ; Njeenaari ɓurndi moƴƴude e suɓaade yimɓe e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Fuɗnaange leydi Najeriya; Filmu ɓurɗo moƴƴude ngam haɓaade haala [[Afrik]] teeŋtuka’ e nder fedde filmuuji [[Afrik]] to Luxor. O yuɓɓinii kollirɗe naalankaagal e nder winndere ndee ko wayi no, ReSignifications ; [[Afrik]]: Yi’a Ma, Yi’a Mi. Ko kanko woni cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi. ==Yeewtere== "Awam Amkpa: E ko nanndi heen," e nder jaaynde Guernica, lewru mee 2025[7] "Awam Amkpa: Ko ŋakki maa tawee," e nder jaaynde Guernica, oktoobar 2024[9] ==Defte== Maandeeji: Blackamoors Orop, Janngugol [[Afrik]]. Catal baylaangal ngal Postcart, Rome, Itali yaltini. 2016 Afrik: Yi’a Ma, Yi’a Mi. Catal baylaangal, [[Afrik]].Cont, [[Lisbon|Lisboa]]. 2013 ==Filmogaraafi== Goonga, Majjere, Luggiɗnde, 1991 - Gardiiɗo/Rewtinoowo, ‘Acra: Ruppitgol Pan-[[Afrik]]’ 75 mins Gardiiɗo/Waɗtuɗo, ‘Taariindi [[Nollywood]] juutndi no feewi’ 15 mins Ko Manthia Diawara waɗi ɗum. 2008 Gardiiɗo, ‘Rewɓe Agbogloshi’ 12 mins- dokimaa juutɗo dow rewɓe juulɓe haa Accra. 2007 Gardiiɗo, ‘Daandeeji Haɓde e Sida’ 5 mins ‘''Hip-Life''’ wideyoo jimɗi ƴettaa e yaltinaa to leydi [[Gana|Ganaa]] ngam Fedde Sida Hirnaange [[Afrik]]. 2007 Ballo gardiiɗo, Konakri Kas, gardinooɗo Manthia Diawara 2006 Ballo gardiiɗo, Bamako Sigi-Kan, ardinoo ɗum ko Manthia Diawara. 2005 Gardiiɗo, Ƴeewndo, Wazobia! Filmo mo Tess Onwueme winndi e feewni. 2005 Gardiiɗo, Gorko Maayi, Filmu Ɓooyɗo mo Wole Soyinka siftorde kasoo, 2024. "Awam Amkpa: Ko ŋakki maa tawee," e nder jaaynde Guernica, oktoobar 2024 ==Golle Kuraator== 'Afrik: Maana' to Cakaare Naalankaagal Pilastik e Diseño, Havana, Kubaa. 2017 'Resignifications: Blackamoors Orop, Janngugol Afrik.' to suudu defte Bardini, to wuro wiyeteengo Firenze, to leydi Itali. 2015 ‘Afrik: Yi’u Ma, Yi’u Mi’ to Pekin e Makao Siin; Rome e Firenze, Itali, Dakaar, Senegaal e Lagos, Nijeriyaa. 2011-2013 Koolol hitaande kala e nder wuro Akra, leydi Ganaa. 2006-2009 Kofi Ganaba defte binndaaɗe, Medie-Akra, [[Gana|Ganaa]] 2007-2010 ==Tuugnorgal== 84nz7zm29pvu66hkrqcov9hmzd285jt 157698 157694 2026-03-26T19:31:01Z MOIBARDE 10068 157698 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Awam Amkpa'''ListenR ko naalanke [[Naajeeriya|Najeriya]]-Ameriknaajo, golloowo-ardotooɗo, winndiyanke, fijoowo, fijoowo filmuuji e gardiiɗo winndereyankeewo naalankaagal yiyteende e fijooji e pijirlooji filmuuji. <ref>{{cite web|url=https://www.guernicamag.com/awam-amkpa-whats-missing-will-be-found/|title=Awam Amkpa: What's Missing Will be Found|date=October 2024|publisher=Guernica Magazine|accessdate=2024-10-27}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.culturesummitabudhabi.com/en/speakers/awam-david-amkpa-/}}</ref>O wonii cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi." ==Ɓawo== O heɓi B.A. e nder fannuuji dingiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Obafemi Awolowo]], Ile-Ife, leydi Nijeer ɗo o janngi e les njiimaandi [[Wole Soyinka]], o heɓi M.A. ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Bristol, to leydi Angalteer.<ref>{{cite web|url=https://www.guernicamag.com/awam-amkpa-and-so-on//|title=Awam Amkpa: And So On|date=May 2025|publisher=Guernica Magazine|accessdate=2025-05-19}}</ref> ==Kugal== O ardii e winndi ko ina ɓura 100 pijirlooji e filmuuji keewɗi, ko ɓuri joofde heen ko The Man Died (2024), mo [[Wole Soyinka]] winndi e ciimtol mum. Nde heɓi njeenaaje keewɗe, ko wayi no, gardo ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje cuɓagol yiyooɓe [[Afrik]] Magic 2025 ; Njeenaari ɓurndi moƴƴude e ñalɗi filmuuji Carthage, Tuunus e ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele [[Afrik]], [[Lagos]] ; Njeenaari ɓurndi moƴƴude e suɓaade yimɓe e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele to Fuɗnaange leydi Najeriya; Filmu ɓurɗo moƴƴude ngam haɓaade haala [[Afrik]] teeŋtuka’ e nder fedde filmuuji [[Afrik]] to Luxor.<ref>{{cite web|url=https://www.guernicamag.com/awam-amkpa-and-so-on//|title=Awam Amkpa: And So On|date=May 2025|publisher=Guernica Magazine|accessdate=2025-05-19}}</ref> O yuɓɓinii kollirɗe naalankaagal e nder winndere ndee ko wayi no, ''ReSignifications'' ; [[Afrik]]: Yi’a Ma, Yi’a Mi. Ko kanko woni cukko hooreejo naalankaagal, kadi ko kanko woni hooreejo naalankaagal e neɗɗankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New York Abu Dabi. ==Yeewtere== "Awam Amkpa: E ko nanndi heen," e nder jaaynde Guernica, lewru mee 2025 "Awam Amkpa: Ko ŋakki maa tawee," e nder jaaynde Guernica, oktoobar 2024 ==Defte== Maandeeji: Blackamoors Orop, Janngugol [[Afrik]]. Catal baylaangal ngal Postcart, Rome, Itali yaltini. 2016 Afrik: Yi’a Ma, Yi’a Mi. Catal baylaangal, [[Afrik]].Cont, [[Lisbon|Lisboa]]. 2013 ==Filmogaraafi== Goonga, Majjere, Luggiɗnde, 1991 - Gardiiɗo/Rewtinoowo, ‘Acra: Ruppitgol Pan-[[Afrik]]’ 75 mins Gardiiɗo/Waɗtuɗo, ‘Taariindi [[Nollywood]] juutndi no feewi’ 15 mins Ko Manthia Diawara waɗi ɗum. 2008 Gardiiɗo, ‘Rewɓe Agbogloshi’ 12 mins- dokimaa juutɗo dow rewɓe juulɓe haa Accra. 2007 Gardiiɗo, ‘Daandeeji Haɓde e Sida’ 5 mins ‘''Hip-Life''’ wideyoo jimɗi ƴettaa e yaltinaa to leydi [[Gana|Ganaa]] ngam Fedde Sida Hirnaange [[Afrik]]. 2007 Ballo gardiiɗo, Konakri Kas, gardinooɗo Manthia Diawara 2006 Ballo gardiiɗo, Bamako Sigi-Kan, ardinoo ɗum ko Manthia Diawara. 2005 Gardiiɗo, Ƴeewndo, Wazobia! Filmo mo Tess Onwueme winndi e feewni. 2005 Gardiiɗo, Gorko Maayi, Filmu Ɓooyɗo mo Wole Soyinka siftorde kasoo, 2024. "Awam Amkpa: Ko ŋakki maa tawee," e nder jaaynde Guernica, oktoobar 2024 ==Golle Kuraator== '[[Afrik]]: Maana' to Cakaare Naalankaagal Pilastik e Diseño, Havana, [[Kubaa]]. 2017 'Resignifications: Blackamoors Orop, Janngugol [[Afrik]].' to suudu defte Bardini, to wuro wiyeteengo Firenze, to leydi [[Italiya|Itali]]. 2015 ‘[[Afrik]]: Yi’u Ma, Yi’u Mi’ to Pekin e Makao Siin; Rome e Firenze, Itali, Dakaar, [[Senegaal]] e [[Lagos]], Nijeriyaa. 2011-2013 Koolol hitaande kala e nder wuro [[Akra]], leydi [[Gana|Ganaa]]. 2006-2009 Kofi Ganaba defte binndaaɗe, Medie-Akra, [[Gana|Ganaa]] 2007-2010 ==Tuugnorgal== tm62g8w9fr162agvokwna3wkf3aq0qk Chipsin 0 38061 157696 2026-03-26T19:27:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Chipsin (e ɗemngal koreeji: 짚신) ko paɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe e huɗo. Koreeji ina ɓoornoo paɗe huɗo gila ko ɓooyi. Ɗe limtaa ko i (이; 履; paɗe toowɗe juutɗe), innde keertiinde ndee ina waawi seertude fawaade e geɗe kuutorteeɗe, hono no samsin, wanggolsin, chisin ch’ŏngol, e pudŭlsin nii. E jamaanu Joseon, chipsin ɓuri ɓoorneede ko yimɓe ɓooyɓe, remooɓe gollotooɓe. Paɗe ɗee ko ngam yahde, ina ɓoornoo ko yaawi. Ñalawma timmuɗo..." 157696 wikitext text/x-wiki Chipsin (e ɗemngal koreeji: 짚신) ko paɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe e huɗo. Koreeji ina ɓoornoo paɗe huɗo gila ko ɓooyi. Ɗe limtaa ko i (이; 履; paɗe toowɗe juutɗe), innde keertiinde ndee ina waawi seertude fawaade e geɗe kuutorteeɗe, hono no samsin, wanggolsin, chisin ch’ŏngol, e pudŭlsin nii. E jamaanu Joseon, chipsin ɓuri ɓoorneede ko yimɓe ɓooyɓe, remooɓe gollotooɓe. Paɗe ɗee ko ngam yahde, ina ɓoornoo ko yaawi. Ñalawma timmuɗo yahde ina heewi ustude paɗe. Ko noon kadi, ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndi no mbaɗata paɗe ɗee e koye mum en. Ɗum noon ina waɗi hay rewɓe hakkundeeji e hay rewɓe toowɓe ; ɗum "hiisaaka lesɗinde ngam o waɗta waɗde paɗe huɗo". Ɗe nanndi no feewi, haa teeŋti noon e mbaadi, e mit'uri, ko ɗum kadi woni paɗe ɓoornaaɗe aadaaji koreeji. Ceerndagol ngol ko adii fof ko e kaɓirɗe ; chipsin ɓuri waɗeede ko e huɗo, mituri noon ko kanŋe, Cyperus exaltatus (왕골), walla cattail. Tuugnorgal 68250c9i5aoiungm1e9ibahrr3kl2xo 157697 157696 2026-03-26T19:29:10Z SUZYFATIMA 13856 157697 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chipsin''' (e ɗemngal koreeji: 짚신) ko paɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe e huɗo. Koreeji ina ɓoornoo paɗe huɗo gila ko ɓooyi. Ɗe limtaa ko i (이; 履; paɗe toowɗe juutɗe), innde keertiinde ndee ina waawi seertude fawaade e geɗe kuutorteeɗe, hono no samsin, wanggolsin, chisin ch’ŏngol, e pudŭlsin nii. E jamaanu Joseon, chipsin ɓuri ɓoorneede ko yimɓe ɓooyɓe, remooɓe gollotooɓe. Paɗe ɗee ko ngam yahde, ina ɓoornoo ko yaawi. Ñalawma timmuɗo yahde ina heewi ustude paɗe. Ko noon kadi, ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndi no mbaɗata paɗe ɗee e koye mum en. Ɗum noon ina waɗi hay rewɓe hakkundeeji e hay rewɓe toowɓe ; ɗum "hiisaaka lesɗinde ngam o waɗta waɗde paɗe huɗo". Ɗe nanndi no feewi, haa teeŋti noon e mbaadi, e mit'uri, ko ɗum kadi woni paɗe ɓoornaaɗe aadaaji koreeji. Ceerndagol ngol ko adii fof ko e kaɓirɗe ; chipsin ɓuri waɗeede ko e huɗo, mituri noon ko kanŋe, Cyperus exaltatus (왕골), walla cattail. == Tuugnorgal == 0nfzo9ev20ys1p7dhaw0bqzwhgnafgb 157699 157697 2026-03-26T19:33:47Z SUZYFATIMA 13856 157699 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chipsin''' (e ɗemngal koreeji: 짚신) ko paɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe e huɗo. Koreeji ina ɓoornoo paɗe huɗo gila ko ɓooyi. Ɗe limtaa ko i (이; 履; paɗe toowɗe juutɗe), innde keertiinde ndee ina waawi seertude fawaade e geɗe kuutorteeɗe, hono no samsin, wanggolsin, chisin ch’ŏngol, e pudŭlsin nii. E jamaanu Joseon, chipsin ɓuri ɓoorneede ko yimɓe ɓooyɓe, remooɓe gollotooɓe. Paɗe ɗee ko ngam yahde, ina ɓoornoo ko yaawi. Ñalawma timmuɗo yahde ina heewi ustude paɗe. Ko noon kadi, ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndi no mbaɗata paɗe ɗee e koye mum en. Ɗum noon ina waɗi hay rewɓe hakkundeeji e hay rewɓe toowɓe ; ɗum "hiisaaka lesɗinde ngam o waɗta waɗde paɗe huɗo". Ɗe nanndi no feewi, haa teeŋti noon e mbaadi, e mit'uri, ko ɗum kadi woni paɗe ɓoornaaɗe aadaaji koreeji. Ceerndagol ngol ko adii fof ko e kaɓirɗe ; chipsin ɓuri waɗeede ko e huɗo, mituri noon ko kanŋe, Cyperus exaltatus (왕골), walla cattail..<ref name="EncyKorea">{{cite web|url=http://100.empas.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=249371&v=42|script-title=ko:짚신|publisher=[[Empas]] / [[EncyKorea]]|language=Korean|access-date=2008-10-19|archive-date=2007-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20070321143002/http://100.empas.com/dicsearch/pentry.html?s=K|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|script-title=ko:짚신|url=https://terms.naver.com/entry.naver?cid=46671&docId=562417&categoryId=46671|access-date=2021-04-03|website=terms.naver.com|language=ko|archive-date=2022-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220126205018/https://terms.naver.com/entry.naver?cid=46671&docId=562417&categoryId=46671|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Neff|first=Robert|date=2019-10-19|title=Jipsin: These shoes are made for walking|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/opinion/2023/09/721_277285.html|access-date=2023-09-28|website=[[The Korea Times]]|language=en|archive-date=2023-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230928113848/https://www.koreatimes.co.kr/www/opinion/2023/09/721_277285.html|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|script-title=ko:미투리|url=https://encykorea.aks.ac.kr/Article/E0020042|access-date=2023-12-31|website=[[Encyclopedia of Korean Culture]]|language=ko}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|script-title=ko:우리역사넷|url=http://contents.history.go.kr/mobile/km/view.do?levelId=km_009_0080_0030_0030|access-date=2023-12-31|website=contents.history.go.kr}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|script-title=ko:우리역사넷|url=http://contents.history.go.kr/mobile/km/view.do?levelId=km_009_0080_0030_0030|access-date=2023-12-31|website=contents.history.go.kr}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> dmo084w1llgyc86jv7vk6ozbe3jmiju Rigger boot 0 38062 157700 2026-03-26T19:37:49Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Boot rigger ko sifaa boot kisal pull-on e nder leydi Angalteer. Innde "rigger" ndee ummorii ko e kuutoragol majji e gollotooɓe e nder laylayti petroŋ to bannge geec to bannge worgo. Hannde ko gollotooɓe juuɗe ɓoornotoo ɗe ko no bootooji gollorɗi kuuɓtodinɗi nii. Riggers, no ɓe keewi innireede nii, ina keewi tan e kala ko ina njaha ko ina wona tataɓal laawol dow koyngal e ina njogii kaɓirgal njamndi ngam kisal. Ko seerndi bottaariiji goɗɗi ɗii ko jolɗe pu..." 157700 wikitext text/x-wiki Boot rigger ko sifaa boot kisal pull-on e nder leydi Angalteer. Innde "rigger" ndee ummorii ko e kuutoragol majji e gollotooɓe e nder laylayti petroŋ to bannge geec to bannge worgo. Hannde ko gollotooɓe juuɗe ɓoornotoo ɗe ko no bootooji gollorɗi kuuɓtodinɗi nii. Riggers, no ɓe keewi innireede nii, ina keewi tan e kala ko ina njaha ko ina wona tataɓal laawol dow koyngal e ina njogii kaɓirgal njamndi ngam kisal. Ko seerndi bottaariiji goɗɗi ɗii ko jolɗe pullo-on e dow ŋoral bottaari ndii e ɓuuɓri ɓuuɓri nder mum. Bootooji rigger keewɗi ko markeeji ɗi ngalaa marke walla markeeji generik, won heen ina mbaawi jogaade kaɓirɗe njamndi mboɗeeri ɗe mbaawataa yahdude e tolno EN-345, won heen nokkuuji golle kulɓiniiɗi e ŋakkeende ballal mum en to bannge koyɗe ina kaɗa ɗum en jooni. Booti ɗii ina mbaɗee sahaa e sahaa fof e kala nooneeji goɗɗi, ko wayi no ɓaleeji, ɗo ɗi mbaawi ɓoorneede no geɗe mooftaaɗe nii e nder dingiral punk e heavy metal. Tuugnorgal s1671nl3cb418sdgmy66svasrkbktr1 157701 157700 2026-03-26T19:39:00Z SUZYFATIMA 13856 157701 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Boot rigger''' ko sifaa boot kisal pull-on e nder leydi Angalteer. Innde "rigger" ndee ummorii ko e kuutoragol majji e gollotooɓe e nder laylayti petroŋ to bannge geec to bannge worgo. Hannde ko gollotooɓe juuɗe ɓoornotoo ɗe ko no bootooji gollorɗi kuuɓtodinɗi nii. Riggers, no ɓe keewi innireede nii, ina keewi tan e kala ko ina njaha ko ina wona tataɓal laawol dow koyngal e ina njogii kaɓirgal njamndi ngam kisal. Ko seerndi bottaariiji goɗɗi ɗii ko jolɗe pullo-on e dow ŋoral bottaari ndii e ɓuuɓri ɓuuɓri nder mum. Bootooji rigger keewɗi ko markeeji ɗi ngalaa marke walla markeeji generik, won heen ina mbaawi jogaade kaɓirɗe njamndi mboɗeeri ɗe mbaawataa yahdude e tolno EN-345, won heen nokkuuji golle kulɓiniiɗi e ŋakkeende ballal mum en to bannge koyɗe ina kaɗa ɗum en jooni. Booti ɗii ina mbaɗee sahaa e sahaa fof e kala nooneeji goɗɗi, ko wayi no ɓaleeji, ɗo ɗi mbaawi ɓoorneede no geɗe mooftaaɗe nii e nder dingiral punk e heavy metal. == Tuugnorgal == gxsl1ybz5c3ksmg1kxy5loid3tzhkc1 157703 157701 2026-03-26T19:42:15Z SUZYFATIMA 13856 157703 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Boot rigger''' ko sifaa boot kisal pull-on e nder leydi Angalteer. Innde "rigger" ndee ummorii ko e kuutoragol majji e gollotooɓe e nder laylayti petroŋ to bannge geec to bannge worgo. Hannde ko gollotooɓe juuɗe ɓoornotoo ɗe ko no bootooji gollorɗi kuuɓtodinɗi nii. Riggers, no ɓe keewi innireede nii, ina keewi tan e kala ko ina njaha ko ina wona tataɓal laawol dow koyngal e ina njogii kaɓirgal njamndi ngam kisal. Ko seerndi bottaariiji goɗɗi ɗii ko jolɗe pullo-on e dow ŋoral bottaari ndii e ɓuuɓri ɓuuɓri nder mum. Bootooji rigger keewɗi ko markeeji ɗi ngalaa marke walla markeeji generik, won heen ina mbaawi jogaade kaɓirɗe njamndi mboɗeeri ɗe mbaawataa yahdude e tolno EN-345, won heen nokkuuji golle kulɓiniiɗi e ŋakkeende ballal mum en to bannge koyɗe ina kaɗa ɗum en jooni. Booti ɗii ina mbaɗee sahaa e sahaa fof e kala nooneeji goɗɗi, ko wayi no ɓaleeji, ɗo ɗi mbaawi ɓoorneede no geɗe mooftaaɗe nii e nder dingiral punk e heavy metal.<ref>{{cite web|url=http://www.ncca-sentinel.co.uk/docs/indivrules.pdf|title=SENTINEL-ISS2.qxd|format=PDF|access-date=2010-06-10|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091122184341/http://www.ncca-sentinel.co.uk/docs/indivrules.pdf|archive-date=2009-11-22}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.hse.gov.uk/slips/experience/oilcompany.htm|title=Slips and trips: Oil company protects ankles AND guards against slips|publisher=HSE|access-date=2010-06-10}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> n60selwe2rnxjki98f3ksz4g7qczwjz Bolaji Amusan 0 38063 157702 2026-03-26T19:39:39Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Bolaji Amusan''' (heɗtoR) (jibinaa ko 15 oktoobar 1966), ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndira Mr Latin, ko fijoowo komik, peewnoowo filmuuji, gardotooɗo e peewnoowo filmuuji. Gila hitaande 2018, o wonii hooreejo fedde gollooɓe e ñeeñal e filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Nguurndam e golle puɗɗaaɗe== Amusan jibinaa ko Gbongan, laamorgo nokkuure laamu Aiyedaade nder diiwal Osun, diiwal fombina-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]]. O fuɗɗii fiy..." 157702 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bolaji Amusan''' (heɗtoR) (jibinaa ko 15 oktoobar 1966), ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndira Mr Latin, ko fijoowo komik, peewnoowo filmuuji, gardotooɗo e peewnoowo filmuuji. Gila hitaande 2018, o wonii hooreejo fedde gollooɓe e ñeeñal e filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Nguurndam e golle puɗɗaaɗe== Amusan jibinaa ko Gbongan, laamorgo nokkuure laamu Aiyedaade nder diiwal Osun, diiwal fombina-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]]. O fuɗɗii fiyde ko e hitaande 1988, o wonti komediyanke e hitaande 1991, o heɓi innde Mr Latin caggal nde o haali Farayse nde o woni e fiyde e filmo 1992 50-50 mo Akin Ogungbe feewni, o ƴatti ɗum ko Latin. O waɗii ko ina ɓura 40 filmo, ko ɓuri heewde heen ko komediiji, kadi ko kanko woni hooreejo Mr. Latin TV e Mr. ''Latin Foundation''. Amusan naati nder Fedde [[Naajeeriya]], nde laati jooni Fedde [[Naajeeriya]], nder hitaande 1989; caggal nde o golli e postooji nokkuuji, o wonii Guwerneer ngam diiwaan Ogun e hitaande 2006–2010, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo njuɓɓudi e njulaagu, e hitaande 2018 o suɓaama hooreejo mum. E hitaande 2025, Amusan heɓi Doktoraa mum e Ardorde e Neɗɗaagal to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde [[Amerik]] ngam Jam e Laamu. ==Filmogaraafi== 50/50 (hitaande 1992) Ebun Igbeyawo (1996) Faworaja (1999) Nnkan Olomoba (2000) Talo n gbemu (2001) Hooreejo leydi (2004) Eegun Mogaji Obajobalo Òfin mosè (2006) ko ''Gateman'' Ile Itura (2007) Assirannde Baba (2009), 2009. Oniise (2009) Baaba Gomina Aweni baku Emi Airi Alakada (2009) hono Baba Yetunde Alakada 2 (2013) as baba yetunde Alakada Recharged (2017) as Baba Yetunde Jeeyoowo (2018) hono Lasisi Pero (2018) ko Baaba Pero Ajebidan (2020) ko Mr. Hollit Aali (2021) ko Aali Ejika mo taƴoowo (2021) ko Ajiwarin Simfoni (2022) ko baaba remi Diety (2023) ko Oloye Osi Ijogbon (2023) hono Alabi Laakatabu (2024) ==Ƴeew kadi== Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] Liste omo [[Yoruba language|Yoruba]] ==Tuugnorgal== d48r053al1pywvwvctxjtohon5ak2v2 157704 157702 2026-03-26T19:45:35Z MOIBARDE 10068 157704 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bolaji Amusan''' (heɗtoR) (jibinaa ko 15 oktoobar 1966), ko ɓuri heewde e yimɓe ina nganndira Mr Latin, ko fijoowo komik, peewnoowo filmuuji, gardotooɗo e peewnoowo filmuuji. Gila hitaande 2018, o wonii hooreejo fedde gollooɓe e ñeeñal e filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref name=":0">{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2011/05/my-dream-was-to-become-a-footballer-mr-latin/|location=Lagos, Nigeria|title=My dream was to become a footballer&nbsp;— Mr. Latin&nbsp;— Vanguard News|accessdate=20 February 2015|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Augoye|first=Jayne|date=2019-09-17|title=Why we can’t settle Toyin Abraham, Lizzy Anjorin feud – Mr Latin|url=https://www.premiumtimesng.com/entertainment/nollywood/352865-why-we-cant-settle-toyin-abraham-lizzy-anjorin-feud-mr-latin.html|access-date=2022-07-21|newspaper=[[Premium Times]]|language=en-GB}}</ref> ==Nguurndam e golle puɗɗaaɗe== Amusan jibinaa ko Gbongan, laamorgo nokkuure laamu Aiyedaade nder [[diiwal Osun]], diiwal fombina-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]].<ref>{{Cite news|url=http://www.punchng.com/spice/essence/im-not-a-comedian-at-home-bolaji-amusan/|title=I'm not a comedian at home — Bolaji Amusan|accessdate=20 February 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150222085454/http://www.punchng.com/spice/essence/im-not-a-comedian-at-home-bolaji-amusan/|archivedate=22 February 2015|newspaper=[[The Punch]]}}</ref> O fuɗɗii fiyde ko e hitaande 1988, o wonti komediyanke e hitaande 1991, o heɓi innde Mr Latin caggal nde o haali Farayse nde o woni e fiyde e filmo 1992 50-50 mo Akin Ogungbe feewni, o ƴatti ɗum ko Latin.<ref>{{Cite news|url=http://www.thisdaylive.com/articles/mr-latin-is-a-crazy-man-says-bolaji-amusan/74436/|title=Mr Latin is a Crazy Man, Says Bolaji Amusan|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141029061715/http://www.thisdaylive.com/articles/mr-latin-is-a-crazy-man-says-bolaji-amusan/74436/|archivedate=2014-10-29|newspaper=[[This Day]]|date=2010-11-11|type=interview}}</ref><ref name="footballer">{{Cite news|first=Bashir|last=Adefaka|url=https://www.vanguardngr.com/2011/05/my-dream-was-to-become-a-footballer-mr-latin/|location=Lagos, Nigeria|title=My dream was to become a footballer - Mr. Latin|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2011-05-14|access-date=2022-05-16|type=interview}}</ref> O waɗii ko ina ɓura 40 filmo, ko ɓuri heewde heen ko komediiji, kadi ko kanko woni hooreejo Mr. Latin TV e Mr. ''Latin Foundation''. Amusan naati nder Fedde [[Naajeeriya]], nde laati jooni Fedde [[Naajeeriya]], nder hitaande 1989; caggal nde o golli e postooji nokkuuji, o wonii Guwerneer ngam diiwaan Ogun e hitaande 2006–2010, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo njuɓɓudi e njulaagu, e hitaande 2018 o suɓaama hooreejo mum.<ref name="footballer2" /><ref>{{Cite news|date=2018-12-23|title=Bolaji Amusan 'Mr Latin' emerges TAMPAN president|newspaper=[[Premium Times]]|url=https://www.premiumtimesng.com/entertainment/nollywood/302563-bolaji-amusan-mr-latin-emerges-tampan-president.html|access-date=2022-03-30}}</ref> E hitaande 2025, Amusan heɓi Doktoraa mum e Ardorde e Neɗɗaagal to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde [[Amerik]] ngam Jam e Laamu. ==Filmogaraafi== 50/50 (hitaande 1992) Ebun Igbeyawo (1996) Faworaja (1999) Nnkan Olomoba (2000) Talo n gbemu (2001) Hooreejo leydi (2004) Eegun Mogaji Obajobalo Òfin mosè (2006) ko ''Gateman'' Ile Itura (2007) Assirannde Baba (2009), 2009. Oniise (2009) Baaba Gomina Aweni baku Emi Airi Alakada (2009) hono Baba Yetunde Alakada 2 (2013) as baba yetunde Alakada Recharged (2017) as Baba Yetunde Jeeyoowo (2018) hono Lasisi Pero (2018) ko Baaba Pero Ajebidan (2020) ko Mr. Hollit Aali (2021) ko Aali Ejika mo taƴoowo (2021) ko Ajiwarin Simfoni (2022) ko baaba remi Diety (2023) ko Oloye Osi Ijogbon (2023) hono Alabi Laakatabu (2024) ==Ƴeew kadi== Doggol peewnitooɓe filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] Liste omo [[Yoruba language|Yoruba]] ==Tuugnorgal== lwoac15nl53q2f0af18i629cugw5tov Emeka Ani 0 38064 157706 2026-03-26T19:56:12Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Emeka Ani''' listenR ko fijoowo, peewnoowo, e gardotooɗo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Nguurndam neɗɗo== E hitaande 2021, o ɗaɓɓiri kaalis e ballal ngam yoɓde njoɓdi safrirde e jokkude cellal caggal nde o heɓi rafi mboros. O heɓi miliyoŋaaji jeegom naira e juuɗe hooreejo diine Jeremiah Fufeyin. ==Filmogaraafi== Wiɗtooɓe(1998) ko malibe Karishika ɗiɗaɓo (1999) ko gardiiɗo Kultu Isakaba (2000) Ubbirde sakkitiinde (2000) Jokkondiral Abuj..." 157706 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Emeka Ani''' listenR ko fijoowo, peewnoowo, e gardotooɗo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Nguurndam neɗɗo== E hitaande 2021, o ɗaɓɓiri kaalis e ballal ngam yoɓde njoɓdi safrirde e jokkude cellal caggal nde o heɓi rafi mboros. O heɓi miliyoŋaaji jeegom naira e juuɗe hooreejo diine Jeremiah Fufeyin. ==Filmogaraafi== Wiɗtooɓe(1998) ko malibe Karishika ɗiɗaɓo (1999) ko gardiiɗo Kultu Isakaba (2000) Ubbirde sakkitiinde (2000) Jokkondiral Abuja (2003) hono Piyeer Miliyaaroowo mo alaa ko woni e mum (2005) ko Ruuhuyanke Muccaade henndu (2006) Infirmier am Ameriknaajo (2006) hono Obasanjo Bojel mboddi (2006) ko Ogbakaja Bojel mboddi II (2006) hono Ogbakaja Mbooy nder Aljanna (2006) Mbooy nder Aljanna II (2006). Alaa Yiɗde II (2007) hono Mawɗo 666 (Reentoɗee joofnirde ina ɓadii) 1 & 2 (2007) hono Lusifer Eklesiya dow yiite 1 e 2 (2008) Okoto nulaaɗo (2011) ko jom suudu okorie Juumre ɓesngu Won ɗo e lewru sulyee (2018) hono Lietnaa Kolonel Odogwu Ogbo nke ajuala (2020) as ajuala ==Tuugnorgal== m5cg9nqnn7s8k7i6s4nt1sbbowcn3bt 157707 157706 2026-03-26T20:02:01Z MOIBARDE 10068 157707 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Emeka Ani''' listenR ko fijoowo, peewnoowo, e gardotooɗo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Nguurndam neɗɗo== E hitaande 2021, o ɗaɓɓiri kaalis e ballal ngam yoɓde njoɓdi safrirde e jokkude cellal caggal nde o heɓi rafi mboros. O heɓi miliyoŋaaji jeegom naira e juuɗe hooreejo diine Jeremiah Fufeyin. ==Filmogaraafi== Wiɗtooɓe(1998) ko malibe Karishika ɗiɗaɓo (1999) ko gardiiɗo Kultu (2000) Ubbirde sakkitiinde (2000) Jokkondiral [[Abuja]] (2003) hono Piyeer Miliyaaroowo mo alaa ko woni e mum (2005) ko Ruuhuyanke Muccaade henndu (2006) Infirmier am Ameriknaajo (2006) hono Obasanjo Bojel mboddi (2006) ko Ogbakaja Bojel mboddi II (2006) hono Ogbakaja Mbooy nder Aljanna (2006) Mbooy nder Aljanna II (2006). Alaa Yiɗde II (2007) hono Mawɗo 666 (Reentoɗee joofnirde ina ɓadii) 1 & 2 (2007) hono Lusifer Eklesiya dow yiite 1 e 2 (2008) Okoto nulaaɗo (2011) ko jom suudu okorie Juumre ɓesngu ''Won'' ɗo e [[lewru]] sulyee (2018) hono Lietnaa Kolonel Odogwu Ogbo nke ajuala (2020) as ajuala ==Tuugnorgal== kktrp8n3ymsl9balb3s1ye07or9vuu0 157770 157707 2026-03-27T05:27:40Z MOIBARDE 10068 157770 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Emeka Ani''' listenR ko fijoowo, peewnoowo, e gardotooɗo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. ==Nguurndam neɗɗo== E hitaande 2021, o ɗaɓɓiri kaalis e ballal ngam yoɓde njoɓdi safrirde e jokkude cellal caggal nde o heɓi rafi mboros. O heɓi miliyoŋaaji jeegom naira e juuɗe hooreejo diine Jeremiah Fufeyin.<ref name=":0">{{Cite web|date=3 February 2021|title=Ailing Nollywood actor, Emeka Ani, seeks help {{!}} Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/entertainment/nollywood/440395-ailing-nollywood-actor-emeka-ani-seeks-help.html|access-date=10 November 2021|language=en-GB|archive-date=10 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211110170354/https://www.premiumtimesng.com/entertainment/nollywood/440395-ailing-nollywood-actor-emeka-ani-seeks-help.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=1 November 2021|title=Prophet Jeremiah gifts Nollywood actor, Emeka Ani, others N7 million for health challenge|url=https://www.vanguardngr.com/2021/11/prophet-jeremiah-gifts-nollywood-actor-emeka-ani-others-n7-million-for-health-challenge/|location=Lagos, Nigeria|access-date=17 July 2022|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|language=en-GB|archive-date=17 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220717201006/https://www.vanguardngr.com/2021/11/prophet-jeremiah-gifts-nollywood-actor-emeka-ani-others-n7-million-for-health-challenge/|url-status=live}}</ref> ==Filmogaraafi== Wiɗtooɓe(1998) ko malibe Karishika ɗiɗaɓo (1999) ko gardiiɗo Kultu (2000) Ubbirde sakkitiinde (2000) Jokkondiral [[Abuja]] (2003) hono Piyeer Miliyaaroowo mo alaa ko woni e mum (2005) ko Ruuhuyanke Muccaade henndu (2006) Infirmier am Ameriknaajo (2006) hono Obasanjo Bojel mboddi (2006) ko Ogbakaja Bojel mboddi II (2006) hono Ogbakaja Mbooy nder Aljanna (2006) Mbooy nder Aljanna II (2006). Alaa Yiɗde II (2007) hono Mawɗo 666 (Reentoɗee joofnirde ina ɓadii) 1 & 2 (2007) hono Lusifer Eklesiya dow yiite 1 e 2 (2008) Okoto nulaaɗo (2011) ko jom suudu okorie Juumre ɓesngu ''Won'' ɗo e [[lewru]] sulyee (2018) hono Lietnaa Kolonel Odogwu Ogbo nke ajuala (2020) as ajuala ==Tuugnorgal== 96czqxopizid4bbgo66h9s0578g0cj6 Galesh 0 38065 157708 2026-03-26T20:38:33Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kalash' walla galesh (e ɗemngal Perse: گالش) ko paɗe gaadanteeje Iraan. Nanduɓe e ko ɓuri heewde e galoshes, "galesh" ko sahaa kala ko juuɗe njuɓɓintee e mbaydiiji keertiiɗi. Ko ɗum yimɓe Perse ɓoornotonoo ko adii nde paɗe hannde ɗee keewi, haa teeŋti noon e nder diiwanuuji worgo Iraan. Galesh ina mbaɗee haa hannde, kono e nder cate golle juuɗe e geɗe pinal. Galesh ina wiyee kadi khussa walla charoq. To leydi Indiya, paɗe nannduɗe e ɗeen ina mbiy..." 157708 wikitext text/x-wiki Kalash' walla galesh (e ɗemngal Perse: گالش) ko paɗe gaadanteeje Iraan. Nanduɓe e ko ɓuri heewde e galoshes, "galesh" ko sahaa kala ko juuɗe njuɓɓintee e mbaydiiji keertiiɗi. Ko ɗum yimɓe Perse ɓoornotonoo ko adii nde paɗe hannde ɗee keewi, haa teeŋti noon e nder diiwanuuji worgo Iraan. Galesh ina mbaɗee haa hannde, kono e nder cate golle juuɗe e geɗe pinal. Galesh ina wiyee kadi khussa walla charoq. To leydi Indiya, paɗe nannduɗe e ɗeen ina mbiyee mojari walla jutti. Tuugnorgal 1ze6ixdgblwzntij7mr18puq8rqdezj 157709 157708 2026-03-26T20:39:23Z SUZYFATIMA 13856 157709 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kalash'''<nowiki/>' walla galesh (e ɗemngal Perse: گالش) ko paɗe gaadanteeje Iraan. Nanduɓe e ko ɓuri heewde e galoshes, "galesh" ko sahaa kala ko juuɗe njuɓɓintee e mbaydiiji keertiiɗi. Ko ɗum yimɓe Perse ɓoornotonoo ko adii nde paɗe hannde ɗee keewi, haa teeŋti noon e nder diiwanuuji worgo Iraan. Galesh ina mbaɗee haa hannde, kono e nder cate golle juuɗe e geɗe pinal. Galesh ina wiyee kadi khussa walla charoq. To leydi Indiya, paɗe nannduɗe e ɗeen ina mbiyee mojari walla jutti. == Tuugnorgal == 7s6zux9kkryx850oi5j7146r4lkjd99 157710 157709 2026-03-26T20:46:17Z SUZYFATIMA 13856 157710 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kalash'''<nowiki/>' walla galesh (e ɗemngal Perse: گالش) ko paɗe gaadanteeje Iraan. Nanduɓe e ko ɓuri heewde e galoshes, "galesh" ko sahaa kala ko juuɗe njuɓɓintee e mbaydiiji keertiiɗi. Ko ɗum yimɓe Perse ɓoornotonoo ko adii nde paɗe hannde ɗee keewi, haa teeŋti noon e nder diiwanuuji worgo Iraan. Galesh ina mbaɗee haa hannde, kono e nder cate golle juuɗe e geɗe pinal. Galesh ina wiyee kadi khussa walla charoq. To leydi Indiya, paɗe nannduɗe e ɗeen ina mbiyee mojari walla jutti.<ref>{{Cite book|last=Snodgrass|first=Mary Ellen|url=https://books.google.com/books?id=gO9nBwAAQBAJ&q=Galesh+footwear|title=World Clothing and Fashion: An Encyclopedia of History, Culture, and Social Influence|date=2015-03-17|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-45167-9|pages=326|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Padula|first=Derek|url=https://books.google.com/books?id=uxcqBgAAQBAJ&dq=Galesh+footwear&pg=PT292|title=Dragon Ball Culture Volume 2: Adventure|date=2015-01-14|publisher=Derek Padula|isbn=978-0-9831205-4-4|language=ar}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 6zwyzlixam676dmqrshnfnhv4xit5no Namaksin 0 38066 157711 2026-03-26T20:49:42Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Namaksin (Koree: 나막신) ko paɗe leɗɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe ngam ɓoornaade e nder sahaaji loope e toɓo. Wonno ko miijo ngo fenaande wonde ɗeen ɓoccooɗe gaadanteeje ummoraaki e Asii kono ko e Pays-Bas e yontaaji ɓennuɗi ɗii, kono e goonga, wonno ko ɓoccooɗe ko famɗi fof gila e jamaanu Laamlaamuuji tati Koree, ɗe nanndi e geta, ɓoccooɗe Japon. Ɗeen namaksin ina mbiyatnoo « pyeonggeuk (平屐) ». Ina sikkaa ko clogs Baekje yahi Japon, ko ɗ..." 157711 wikitext text/x-wiki Namaksin (Koree: 나막신) ko paɗe leɗɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe ngam ɓoornaade e nder sahaaji loope e toɓo. Wonno ko miijo ngo fenaande wonde ɗeen ɓoccooɗe gaadanteeje ummoraaki e Asii kono ko e Pays-Bas e yontaaji ɓennuɗi ɗii, kono e goonga, wonno ko ɓoccooɗe ko famɗi fof gila e jamaanu Laamlaamuuji tati Koree, ɗe nanndi e geta, ɓoccooɗe Japon. Ɗeen namaksin ina mbiyatnoo « pyeonggeuk (平屐) ». Ina sikkaa ko clogs Baekje yahi Japon, ko ɗum wonti iwdi geta. Clogs to Baekje ina joginoo ɓulli tati no geta nii, kono clogs to Silla ina joginoo ɓulli joy. No yimɓe njiyri ɓoggi maggal e oon yonta laaɓtaani. E jamaanu Laamlaamuuji tati ɗii, ko mbaydiiji ɗiɗi : paɗe udditiiɗe, e paɗe udditiiɗe. Nde jamaanu yahri, ɗiɗmo oo wonti primaire hono namaksin. Ɗee paɗe ko koreeji ɓoornotonoo, e kala duuɓi e darnde renndo, ko ɓuri heewde ko e yontaaji toɓo. Tuugnorgal bs22xkw0wtaiysv0gbzd4ml0rywxsgw 157712 157711 2026-03-26T20:51:08Z SUZYFATIMA 13856 157712 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Namaksin''' (Koree: 나막신) ko paɗe leɗɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe ngam ɓoornaade e nder sahaaji loope e toɓo. Wonno ko miijo ngo fenaande wonde ɗeen ɓoccooɗe gaadanteeje ummoraaki e Asii kono ko e Pays-Bas e yontaaji ɓennuɗi ɗii, kono e goonga, wonno ko ɓoccooɗe ko famɗi fof gila e jamaanu Laamlaamuuji tati Koree, ɗe nanndi e geta, ɓoccooɗe Japon. Ɗeen namaksin ina mbiyatnoo « pyeonggeuk (平屐) ». Ina sikkaa ko clogs Baekje yahi Japon, ko ɗum wonti iwdi geta. Clogs to Baekje ina joginoo ɓulli tati no geta nii, kono clogs to Silla ina joginoo ɓulli joy. No yimɓe njiyri ɓoggi maggal e oon yonta laaɓtaani. E jamaanu Laamlaamuuji tati ɗii, ko mbaydiiji ɗiɗi : paɗe udditiiɗe, e paɗe udditiiɗe. Nde jamaanu yahri, ɗiɗmo oo wonti primaire hono namaksin. Ɗee paɗe ko koreeji ɓoornotonoo, e kala duuɓi e darnde renndo, ko ɓuri heewde ko e yontaaji toɓo. == Tuugnorgal == hlb2m65opepi6r341yhcfnvmi5ao1b1 157713 157712 2026-03-26T20:53:27Z SUZYFATIMA 13856 157713 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Namaksin''' (Koree: 나막신) ko paɗe leɗɗe gaadanteeje koreeji peewnaaɗe ngam ɓoornaade e nder sahaaji loope e toɓo. Wonno ko miijo ngo fenaande wonde ɗeen ɓoccooɗe gaadanteeje ummoraaki e Asii kono ko e Pays-Bas e yontaaji ɓennuɗi ɗii, kono e goonga, wonno ko ɓoccooɗe ko famɗi fof gila e jamaanu Laamlaamuuji tati Koree, ɗe nanndi e geta, ɓoccooɗe Japon. Ɗeen namaksin ina mbiyatnoo « pyeonggeuk (平屐) ». Ina sikkaa ko clogs Baekje yahi Japon, ko ɗum wonti iwdi geta. Clogs to Baekje ina joginoo ɓulli tati no geta nii, kono clogs to Silla ina joginoo ɓulli joy. No yimɓe njiyri ɓoggi maggal e oon yonta laaɓtaani. E jamaanu Laamlaamuuji tati ɗii, ko mbaydiiji ɗiɗi : paɗe udditiiɗe, e paɗe udditiiɗe. Nde jamaanu yahri, ɗiɗmo oo wonti primaire hono namaksin. Ɗee paɗe ko koreeji ɓoornotonoo, e kala duuɓi e darnde renndo, ko ɓuri heewde ko e yontaaji toɓo.<ref>{{Cite book|last1=Kim|first1=Byong-kuk|title=Korea's new horizon: a collection of articles and essays|last2=Sŏul Kukche Kyŏngje Yŏnʼguwŏn|date=1995|publisher=Seoul Institute of International Economics|location=Seoul, Korea|language=English|oclc=34854884}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> csjlhtkkmoqpm1v4g669evpgx1i3x8y Giveh 0 38067 157714 2026-03-26T20:58:27Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Giveh walla Giwah (Perse: گیوه) ko sifaa paɗe juuɗe keewɗe e nokkuuji keewɗi e nder leydi Iraan haa teeŋti noon e nokkuuji laddeeji e koɗli e nder diiwaan Kermanshah. Nokkuuji peewnugol Giveh ko diiwanuuji Yazd e Kermanshah e Arak to leydi Iraan. Marivan haa teeŋti noon ina anndaa e nder leydi Iraan ko nokku peewnugol Kalash e Senejan ina anndaa e peewnugol Ajideh, sifaa ɗiɗaɓo oo heɓi maande UNESCO kadi. Giveh ina waɗi pecce ɗiɗi : sole e dow. Sole oo..." 157714 wikitext text/x-wiki Giveh walla Giwah (Perse: گیوه) ko sifaa paɗe juuɗe keewɗe e nokkuuji keewɗi e nder leydi Iraan haa teeŋti noon e nokkuuji laddeeji e koɗli e nder diiwaan Kermanshah. Nokkuuji peewnugol Giveh ko diiwanuuji Yazd e Kermanshah e Arak to leydi Iraan. Marivan haa teeŋti noon ina anndaa e nder leydi Iraan ko nokku peewnugol Kalash e Senejan ina anndaa e peewnugol Ajideh, sifaa ɗiɗaɓo oo heɓi maande UNESCO kadi. Giveh ina waɗi pecce ɗiɗi : sole e dow. Sole oo ina heewi waɗeede e kaɓirgal walla e leɗɗe, dow mum ko mbaydi tagaaɗo e kuutoragol karallaagal ɓooyngal anndiraangal nalbinding (wonaa njuumri) ko adii njuumri walla njuumri. Ko adii nde njulaagu kaɓirɗe ina ara e nokku hee, waɗooɓe Giveh ina kuutoroo sifaa leɗɗe ladde ngam waɗde giveh e dow mum ina mbaɗee e mbaydi nalbound wootere walla cotton. Ko ɓuri heewde e alɗuɓe ina ɓoornoo ɗe. Gila nde njulaagu kaɓirɗe ari, yimɓe leslese ina kuutoroo kaɓirɗe ngam sosde give mum en. Tuugnorgal rvhxbf2cg828chwosjrdhwx3uxp64iu 157715 157714 2026-03-26T21:00:18Z SUZYFATIMA 13856 157715 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Giveh''' walla Giwah (Perse: گیوه) ko sifaa paɗe juuɗe keewɗe e nokkuuji keewɗi e nder leydi Iraan haa teeŋti noon e nokkuuji laddeeji e koɗli e nder diiwaan Kermanshah. Nokkuuji peewnugol Giveh ko diiwanuuji Yazd e Kermanshah e Arak to leydi Iraan. Marivan haa teeŋti noon ina anndaa e nder leydi Iraan ko nokku peewnugol Kalash e Senejan ina anndaa e peewnugol Ajideh, sifaa ɗiɗaɓo oo heɓi maande UNESCO kadi. Giveh ina waɗi pecce ɗiɗi : sole e dow. Sole oo ina heewi waɗeede e kaɓirgal walla e leɗɗe, dow mum ko mbaydi tagaaɗo e kuutoragol karallaagal ɓooyngal anndiraangal nalbinding (wonaa njuumri) ko adii njuumri walla njuumri. Ko adii nde njulaagu kaɓirɗe ina ara e nokku hee, waɗooɓe Giveh ina kuutoroo sifaa leɗɗe ladde ngam waɗde giveh e dow mum ina mbaɗee e mbaydi nalbound wootere walla cotton. Ko ɓuri heewde e alɗuɓe ina ɓoornoo ɗe. Gila nde njulaagu kaɓirɗe ari, yimɓe leslese ina kuutoroo kaɓirɗe ngam sosde give mum en. == Tuugnorgal == 7qf7yzwdzs6rkhkfx5zhb8cbxnhcdvr 157716 157715 2026-03-26T21:17:42Z SUZYFATIMA 13856 157716 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Giveh''' walla Giwah (Perse: گیوه) ko sifaa paɗe juuɗe keewɗe e nokkuuji keewɗi e nder leydi Iraan haa teeŋti noon e nokkuuji laddeeji e koɗli e nder diiwaan Kermanshah. Nokkuuji peewnugol Giveh ko diiwanuuji Yazd e Kermanshah e Arak to leydi Iraan. Marivan haa teeŋti noon ina anndaa e nder leydi Iraan ko nokku peewnugol Kalash e Senejan ina anndaa e peewnugol Ajideh, sifaa ɗiɗaɓo oo heɓi maande UNESCO kadi. Giveh ina waɗi pecce ɗiɗi : sole e dow. Sole oo ina heewi waɗeede e kaɓirgal walla e leɗɗe, dow mum ko mbaydi tagaaɗo e kuutoragol karallaagal ɓooyngal anndiraangal nalbinding (wonaa njuumri) ko adii njuumri walla njuumri. Ko adii nde njulaagu kaɓirɗe ina ara e nokku hee, waɗooɓe Giveh ina kuutoroo sifaa leɗɗe ladde ngam waɗde giveh e dow mum ina mbaɗee e mbaydi nalbound wootere walla cotton. Ko ɓuri heewde e alɗuɓe ina ɓoornoo ɗe. Gila nde njulaagu kaɓirɗe ari, yimɓe leslese ina kuutoroo kaɓirɗe ngam sosde give mum en.<ref>{{Cite web|url=https://www.tehrantimes.com/news/419567/Marivan-World-crafts-city-of-Kalash|title=Marivan: World crafts city of Kalash|date=22 December 2017}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 7lha4jr84nnqgsflidhc93pivy5qmjg Shape-up 0 38068 157717 2026-03-26T21:23:14Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Shape-up, ina wiyee kadi line-up walla edge-up, ko mbaydi gaasaaji ɗo gaasaaji naftooji ɗii taƴetee ngam ƴeewde ko laaɓi e ko tiiɗi. Nde wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1980, haa teeŋti noon e yimɓe jogiiɓe gaasaaji Afro-textured, nde waɗi batte e styles ko wayi no fades, parts, e waves. Sifaa oo ina jogii batte e pinal hip-hop e pop, ina heewi e nder weltiiɓe e basket. Tariya Gorko mo mbaydi taƴndi kesiri ina ɓuuɓtoo Matt Dumba e buzz taƴde e liggey E k..." 157717 wikitext text/x-wiki Shape-up, ina wiyee kadi line-up walla edge-up, ko mbaydi gaasaaji ɗo gaasaaji naftooji ɗii taƴetee ngam ƴeewde ko laaɓi e ko tiiɗi. Nde wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1980, haa teeŋti noon e yimɓe jogiiɓe gaasaaji Afro-textured, nde waɗi batte e styles ko wayi no fades, parts, e waves. Sifaa oo ina jogii batte e pinal hip-hop e pop, ina heewi e nder weltiiɓe e basket. Tariya Gorko mo mbaydi taƴndi kesiri ina ɓuuɓtoo Matt Dumba e buzz taƴde e liggey E kitaale 1970 e jamaanu disko, afro hairstyle huutortenoo ko afriknaaɓe-ameriknaaɓe ngam hollirde pinal mum en e manngu mum en e kosam mum en. E kitaale 1980, afros wonti "shaped up" banngeeji mum en taƴaa. Shape-up oo fuɗɗii naatde ko e cagataagal walla e darorɗe kitaale 1980. Naalankooɓe hip-hop mawɓe ko wayi no Big Daddy Kane, Eric B e Rakim ina njiyloo fade hi-top e mbaadi mum. Tuugnorgal hxoj2g44chxf9o8tyw02td2l5dcwpdc 157718 157717 2026-03-26T21:25:47Z SUZYFATIMA 13856 157718 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shape-up''', ina wiyee kadi line-up walla edge-up, ko mbaydi gaasaaji ɗo gaasaaji naftooji ɗii taƴetee ngam ƴeewde ko laaɓi e ko tiiɗi. Nde wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1980, haa teeŋti noon e yimɓe jogiiɓe gaasaaji Afro-textured, nde waɗi batte e styles ko wayi no fades, parts, e waves. Sifaa oo ina jogii batte e pinal hip-hop e pop, ina heewi e nder weltiiɓe e basket. Tariya Gorko mo mbaydi taƴndi kesiri ina ɓuuɓtoo Matt Dumba e buzz taƴde e liggey E kitaale 1970 e jamaanu disko, afro hairstyle huutortenoo ko afriknaaɓe-ameriknaaɓe ngam hollirde pinal mum en e manngu mum en e kosam mum en. E kitaale 1980, afros wonti "shaped up" banngeeji mum en taƴaa. Shape-up oo fuɗɗii naatde ko e cagataagal walla e darorɗe kitaale 1980. Naalankooɓe hip-hop mawɓe ko wayi no Big Daddy Kane, Eric B e Rakim ina njiyloo fade hi-top e mbaadi mum. == Tuugnorgal == 5m3qts09s5b2inajlw257vsyrx8xf8r 157719 157718 2026-03-26T21:30:38Z SUZYFATIMA 13856 157719 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shape-up''', ina wiyee kadi line-up walla edge-up, ko mbaydi gaasaaji ɗo gaasaaji naftooji ɗii taƴetee ngam ƴeewde ko laaɓi e ko tiiɗi. Nde wonti ko ɓuri heewde e kitaale 1980, haa teeŋti noon e yimɓe jogiiɓe gaasaaji Afro-textured, nde waɗi batte e styles ko wayi no fades, parts, e waves. Sifaa oo ina jogii batte e pinal hip-hop e pop, ina heewi e nder weltiiɓe e basket. Tariya Gorko mo mbaydi taƴndi kesiri ina ɓuuɓtoo Matt Dumba e buzz taƴde e liggey E kitaale 1970 e jamaanu disko, afro hairstyle huutortenoo ko afriknaaɓe-ameriknaaɓe ngam hollirde pinal mum en e manngu mum en e kosam mum en. E kitaale 1980, afros wonti "shaped up" banngeeji mum en taƴaa. Shape-up oo fuɗɗii naatde ko e cagataagal walla e darorɗe kitaale 1980. Naalankooɓe hip-hop mawɓe ko wayi no Big Daddy Kane, Eric B e Rakim ina njiyloo fade hi-top e mbaadi mum.<ref>{{Cite web|url=https://www.ebony.com/style/history-fade-haircut/|title=The History of the Fade|last=Gabbara|first=Princess|date=2016-12-27|website=EBONY|language=en-US|access-date=2019-12-07}}</ref><ref name="history">{{Cite web|url=https://www.history.com/news/black-hairstyles-visual-history-in-photos|title=A Visual History of Iconic Black Hairstyles|last=Horne|first=Madison|website=HISTORY|date=February 2019|language=en|access-date=2019-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180311023759/https://www.history.com/news/black-hairstyles-visual-history-in-photos|archive-date=2018-03-11}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 15dm0fz2dje6dhnkxfd01602kcp6pcd Bar tack 0 38069 157720 2026-03-26T21:36:24Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "E nder sewnde, bar tack, winndaande kadi bar-tack walla bartack, ko limre sewnde huutorteende ngam semmbinde nokkuuji koltu baawɗi wonde e teskuyaaji walla ɓeydagol ɓoornagol. Nokkuuji keewɗi ngam toɓɓe bar tack ina mbaɗi udditgol poos, butoŋ, loop belt, les udditgol fly, tucks, pleats e ŋoral kolce. Taƴe bar ina mbaawi sewneede e junngo, tawa ina kuutoroo ƴiye fiɗtaandu, walla e masiŋ, ina kuutoroo ƴiye zigzag. Laawol sewnde taƴre bar ko sewnde jokkere en..." 157720 wikitext text/x-wiki E nder sewnde, bar tack, winndaande kadi bar-tack walla bartack, ko limre sewnde huutorteende ngam semmbinde nokkuuji koltu baawɗi wonde e teskuyaaji walla ɓeydagol ɓoornagol. Nokkuuji keewɗi ngam toɓɓe bar tack ina mbaɗi udditgol poos, butoŋ, loop belt, les udditgol fly, tucks, pleats e ŋoral kolce. Taƴe bar ina mbaawi sewneede e junngo, tawa ina kuutoroo ƴiye fiɗtaandu, walla e masiŋ, ina kuutoroo ƴiye zigzag. Laawol sewnde taƴre bar ko sewnde jokkere enɗam juutnde, ɓuuɓnde, e dow doggol bar ngol waɗata, rewi heen ko jokkere enɗam juutnde waɗeteende e jokkere enɗam juutnde ndee, rewrude e mbaydi ndii e dow bar oo. Bar oo ina heewi feeñde hakkunde 1⁄16 haa 1⁄8 inch (1,6 haa 3,2 mm) njaajeendi e 1⁄4 haa 3⁄8 inch (6,4 haa 9,5 mm) njuuteendi. E won e comci, ko wayi no jeans, bar tack maa sewne e kala ko ina seernda. Toɓɓe nannduɗe e tack bar ina mbaɗi tack arrowhead e tack koyngal crow. Tuugnorgal f5quthlisjtr0ncf1v015vu1trshsad 157721 157720 2026-03-26T21:39:26Z SUZYFATIMA 13856 157721 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E nder sewnde''', bar tack, winndaande kadi bar-tack walla bartack, ko limre sewnde huutorteende ngam semmbinde nokkuuji koltu baawɗi wonde e teskuyaaji walla ɓeydagol ɓoornagol. Nokkuuji keewɗi ngam toɓɓe bar tack ina mbaɗi udditgol poos, butoŋ, loop belt, les udditgol fly, tucks, pleats e ŋoral kolce. Taƴe bar ina mbaawi sewneede e junngo, tawa ina kuutoroo ƴiye fiɗtaandu, walla e masiŋ, ina kuutoroo ƴiye zigzag. Laawol sewnde taƴre bar ko sewnde jokkere enɗam juutnde, ɓuuɓnde, e dow doggol bar ngol waɗata, rewi heen ko jokkere enɗam juutnde waɗeteende e jokkere enɗam juutnde ndee, rewrude e mbaydi ndii e dow bar oo. Bar oo ina heewi feeñde hakkunde 1⁄16 haa 1⁄8 inch (1,6 haa 3,2 mm) njaajeendi e 1⁄4 haa 3⁄8 inch (6,4 haa 9,5 mm) njuuteendi. E won e comci, ko wayi no jeans, bar tack maa sewne e kala ko ina seernda. Toɓɓe nannduɗe e tack bar ina mbaɗi tack arrowhead e tack koyngal crow. == Tuugnorgal == mdfja2rj1o33b34l1gx27bkh5yxukk6 157722 157721 2026-03-26T21:53:19Z SUZYFATIMA 13856 157722 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E nder sewnde''', bar tack, winndaande kadi bar-tack walla bartack, ko limre sewnde huutorteende ngam semmbinde nokkuuji koltu baawɗi wonde e teskuyaaji walla ɓeydagol ɓoornagol. Nokkuuji keewɗi ngam toɓɓe bar tack ina mbaɗi udditgol poos, butoŋ, loop belt, les udditgol fly, tucks, pleats e ŋoral kolce. Taƴe bar ina mbaawi sewneede e junngo, tawa ina kuutoroo ƴiye fiɗtaandu, walla e masiŋ, ina kuutoroo ƴiye zigzag. Laawol sewnde taƴre bar ko sewnde jokkere enɗam juutnde, ɓuuɓnde, e dow doggol bar ngol waɗata, rewi heen ko jokkere enɗam juutnde waɗeteende e jokkere enɗam juutnde ndee, rewrude e mbaydi ndii e dow bar oo. Bar oo ina heewi feeñde hakkunde 1⁄16 haa 1⁄8 inch (1,6 haa 3,2 mm) njaajeendi e 1⁄4 haa 3⁄8 inch (6,4 haa 9,5 mm) njuuteendi. E won e comci, ko wayi no jeans, bar tack maa sewne e kala ko ina seernda. Toɓɓe nannduɗe e tack bar ina mbaɗi tack arrowhead e tack koyngal crow.<ref name="usu">{{cite book|last1=Geer|first1=Sarah|last2=Shirley|first2=Lindsey|date=December 2011|title=Clothing and Textiles: Sewing Glossary|url=http://digitalcommons.usu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1085&context=extension_curall|format=PDF|publisher=Utah State University Cooperative Extension|access-date=25 January 2016|via=Utah State University Digital Commons}} {{open access}}</ref><ref>{{cite book|last1=St. Germaine|first1=Tasia|title=The Sewtionary: An A to Z Guide to 101 Sewing Techniques and Definitions|date=2014|publisher=KP Craft|location=Cincinnati, Ohio|isbn=978-1-4402-3832-1|page=16}}</ref><ref>{{cite book|title=The Dressmaker|date=1916|publisher=Butterick Publishing Company|location=New York|page=[https://archive.org/details/dressmaker01butt/page/22 22]|edition=2nd|url=https://archive.org/details/dressmaker01butt|access-date=25 January 2016|via=Internet Archive}} {{open access}}</ref><ref>{{cite book|last1=Brown|first1=Clara M.|last2=Gorham|first2=Ethel R.|last3=Keever|first3=Aura I.|title=Clothing Construction|date=1934|publisher=Athenaeum Press|location=Boston|pages=53–54|hdl=2027/coo.31924003596800?urlappend=%3Bseq=73|edition=Revised|url=http://hdl.handle.net/2027/coo.31924003596800?urlappend=%3Bseq=73|access-date=26 January 2016|via=HathiTrust}} {{open access}}</ref><ref>{{cite book|last1=Rocke|first1=Helen|title=Extension Circular EC55-405: Arrowhead and Bar Tack|url=http://digitalcommons.unl.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=4282&context=extensionhist|format=PDF|via=University of Nebraska-Lincoln Digital Commons|publisher=University of Nebraska College of Agriculture Extension Service|access-date=25 January 2016|date=1955}} {{open access}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 1lxo78fv97gstnn9icopwy0i8xs3tqx Hwa 0 38070 157723 2026-03-26T21:58:06Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Hwa (Kore: 화) ko sifaa bootoyel koreeji gaadanteeji, ɗi, wondude e 이 ; i, ko feccere paɗe koreeji. I ko kala sifaa paɗe ɗe njahataa haa e ŋoral. Hwa ina heewi waɗeede e leppi, artisaneeɓe waɗooɓe paɗe ɗee ina mbiyee 화장 ; hwajang. Hwa ko laamlaamuuji Koree worgo ɓoornotonoo gila e fuɗɗoode. Aadaaji pucci Fuɗnaange ina nanndi e ko ɓuri heewde e ɓoornaade paɗe ɓaleeje (hwa), remooɓe Fuɗnaange ina ɓoornoo paɗe ɓaleeje walla huɗo (hye). Bootoo..." 157723 wikitext text/x-wiki Hwa (Kore: 화) ko sifaa bootoyel koreeji gaadanteeji, ɗi, wondude e 이 ; i, ko feccere paɗe koreeji. I ko kala sifaa paɗe ɗe njahataa haa e ŋoral. Hwa ina heewi waɗeede e leppi, artisaneeɓe waɗooɓe paɗe ɗee ina mbiyee 화장 ; hwajang. Hwa ko laamlaamuuji Koree worgo ɓoornotonoo gila e fuɗɗoode. Aadaaji pucci Fuɗnaange ina nanndi e ko ɓuri heewde e ɓoornaade paɗe ɓaleeje (hwa), remooɓe Fuɗnaange ina ɓoornoo paɗe ɓaleeje walla huɗo (hye). Bootooji ceertuɗi ina ɓoornotonoo ko ardiiɓe konu e siwil en. Tuugnorgal n030dyyfe0209oy43sema78hin9ybeg 157724 157723 2026-03-26T21:59:36Z SUZYFATIMA 13856 157724 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hwa''' (Kore: 화) ko sifaa bootoyel koreeji gaadanteeji, ɗi, wondude e 이 ; i, ko feccere paɗe koreeji. I ko kala sifaa paɗe ɗe njahataa haa e ŋoral. Hwa ina heewi waɗeede e leppi, artisaneeɓe waɗooɓe paɗe ɗee ina mbiyee 화장 ; hwajang. Hwa ko laamlaamuuji Koree worgo ɓoornotonoo gila e fuɗɗoode. Aadaaji pucci Fuɗnaange ina nanndi e ko ɓuri heewde e ɓoornaade paɗe ɓaleeje (hwa), remooɓe Fuɗnaange ina ɓoornoo paɗe ɓaleeje walla huɗo (hye). Bootooji ceertuɗi ina ɓoornotonoo ko ardiiɓe konu e siwil en. == Tuugnorgal == rwgx6minbzyuzcvco4qmdsx34fc5vke 157725 157724 2026-03-26T22:05:58Z SUZYFATIMA 13856 157725 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hwa''' (Kore: 화) ko sifaa bootoyel koreeji gaadanteeji, ɗi, wondude e 이 ; i, ko feccere paɗe koreeji. I ko kala sifaa paɗe ɗe njahataa haa e ŋoral. Hwa ina heewi waɗeede e leppi, artisaneeɓe waɗooɓe paɗe ɗee ina mbiyee 화장 ; hwajang. Hwa ko laamlaamuuji Koree worgo ɓoornotonoo gila e fuɗɗoode. Aadaaji pucci Fuɗnaange ina nanndi e ko ɓuri heewde e ɓoornaade paɗe ɓaleeje (hwa), remooɓe Fuɗnaange ina ɓoornoo paɗe ɓaleeje walla huɗo (hye). Bootooji ceertuɗi ina ɓoornotonoo ko ardiiɓe konu e siwil en.<ref>{{cite web|url=http://kr.dic.yahoo.com/search/enc/result.html?pk=15426900&p=%BD%C5&subtype=all&type=enc&field=id|script-title=ko:신|publisher=Yahoo! /Dongseo Munhwasa|language=Korean|access-date=2008-10-07|archive-date=2012-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120210103933/http://kr.dic.yahoo.com/search/enc/result.html?pk=15426900&p=%BD%C5&subtype=all&type=enc&field=id|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://jikimi.cha.go.kr/english/search_plaza_new/EMapResultView.jsp?VdkVgwKey=17,01160000,11&queryText=(v_esidocode=11%3Cand%3E%20v_elcto=28)&strGuCode=28&strSidoCode=11&requery=|title=Important Intangible Cultural Properties 116|publisher=[[Cultural Heritage Administration]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://100.empas.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=258305&v=45|script-title=ko:화 (靴)|publisher=[[Empas]]/ [[EncyKorea]]|language=Korean}}</ref><ref>{{cite web|url=http://culturedic.daum.net/dictionary_content.asp?Dictionary_Id=10002556&mode=title&query=%BD%C5%B6%F3%BD%C3%B4%EB++%BD%C5%B9%DF&dircode=0|archive-url=https://archive.today/20120707090513/http://culturedic.daum.net/dictionary_content.asp?Dictionary_Id=10002556&mode=title&query=%BD%C5%B6%F3%BD%C3%B4%EB++%BD%C5%B9%DF&dircode=0|url-status=dead|archive-date=2012-07-07|script-title=ko:신라시대 신발|publisher=[[Daum Communications|Daum]]/ KOCCA|language=Korean}}</ref><ref>Korean Handicrafts: Arts in Everyday Life by Seoul Selection Editorial Team</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9tnm1jjs1kjzxr9ezcyyzwc9ub3rqm4 Godet (sewing) 0 38071 157726 2026-03-26T22:08:04Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Godet (/ɡoʊˈdeɪ/ walla /ɡoʊˈdɛt/) ko mbaydi ɓeydaandi e mbaydi sekteer cirƴam, waɗeteende e mbaydi, ko ɓuri heewde ko mbaydi walla mbaydi. Ɓeydagol godet ina addana artirde koltu kaaleteeɗo oo ɓuuɓde, ɗum noon ɓeyda njaajeendi e njuuteendi. Kuutoragol godets ɓuri waawde huutoreede ko e pettikooji. Addude godet e comci ina addana kadi ɓoorniiɗo ɗum oo dille ɓurɗe yaajde. Tuugnorgal" 157726 wikitext text/x-wiki Godet (/ɡoʊˈdeɪ/ walla /ɡoʊˈdɛt/) ko mbaydi ɓeydaandi e mbaydi sekteer cirƴam, waɗeteende e mbaydi, ko ɓuri heewde ko mbaydi walla mbaydi. Ɓeydagol godet ina addana artirde koltu kaaleteeɗo oo ɓuuɓde, ɗum noon ɓeyda njaajeendi e njuuteendi. Kuutoragol godets ɓuri waawde huutoreede ko e pettikooji. Addude godet e comci ina addana kadi ɓoorniiɗo ɗum oo dille ɓurɗe yaajde. Tuugnorgal 1r5dfnbpsmpwg2wokget0md1xkd3nqc 157727 157726 2026-03-26T22:10:00Z SUZYFATIMA 13856 157727 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Godet''' (/ɡoʊˈdeɪ/ walla /ɡoʊˈdɛt/) ko mbaydi ɓeydaandi e mbaydi sekteer cirƴam, waɗeteende e mbaydi, ko ɓuri heewde ko mbaydi walla mbaydi. Ɓeydagol godet ina addana artirde koltu kaaleteeɗo oo ɓuuɓde, ɗum noon ɓeyda njaajeendi e njuuteendi. Kuutoragol godets ɓuri waawde huutoreede ko e pettikooji. Addude godet e comci ina addana kadi ɓoorniiɗo ɗum oo dille ɓurɗe yaajde. == Tuugnorgal == 9lx8vahj848kyrsp5tdz1liootu9dt3 157728 157727 2026-03-26T22:15:15Z SUZYFATIMA 13856 157728 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Godet''' (/ɡoʊˈdeɪ/ walla /ɡoʊˈdɛt/) ko mbaydi ɓeydaandi e mbaydi sekteer cirƴam, waɗeteende e mbaydi, ko ɓuri heewde ko mbaydi walla mbaydi. Ɓeydagol godet ina addana artirde koltu kaaleteeɗo oo ɓuuɓde, ɗum noon ɓeyda njaajeendi e njuuteendi. Kuutoragol godets ɓuri waawde huutoreede ko e pettikooji. Addude godet e comci ina addana kadi ɓoorniiɗo ɗum oo dille ɓurɗe yaajde.<ref>{{OED|godet}}</ref><ref>{{cite book|last=Wolff|first=Colette|url=https://books.google.com/books?q=+inauthor:%22Colette+Wolff%22&source=gbs_metadata_r&cad=6|title=The art of manipulating fabric|publisher=KP Craft|year=1996|isbn=978-0-8019-8496-9}}</ref><ref>{{cite book|last=Silverman|first=Julia E.|title=Power Machine Sewing|publisher=R.R. Smith|year=1942}}</ref><ref name="style1942">{{cite web|last=Pepin|first=Harriet|year=1997|title=1942-Modern Pattern Design|url=http://www.vintagesewing.info/1940s/42-mpd/mpd-08.html|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20110222215757/http://www.vintagesewing.info/1940s/42-mpd/mpd-08.html|archive-date=22 February 2011|access-date=2009-08-13|publisher=VintageSewing.info}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 50gvud2ozsafuyh5bxglyp5otju3oem Träskor 0 38072 157729 2026-03-26T22:18:34Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Träskor ko ɓuuɓri Suwednaaɓe ɓurndi waɗeede e alder, kono sahaa e sahaa fof ko birniwol walla pine. Clogs ɓuri waɗeede ko e bannge worgo leydi ndii, ko wayi no golle juuɗe e nder usineeji. E hitaande 1905 ko 22 usineeji ina ngolloo 241 neɗɗo. Pewnitoowo gooto ina woni to Vollsjö to Skåne ; ko ɗum waɗi, coktirgal ngam huutoraade njulaagu ina wiyee "slippers Vollsjö." Woɗɓe peewnoowo koɗorɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen Lotta, Troentorp e Hasbeens Suwedna..." 157729 wikitext text/x-wiki Träskor ko ɓuuɓri Suwednaaɓe ɓurndi waɗeede e alder, kono sahaa e sahaa fof ko birniwol walla pine. Clogs ɓuri waɗeede ko e bannge worgo leydi ndii, ko wayi no golle juuɗe e nder usineeji. E hitaande 1905 ko 22 usineeji ina ngolloo 241 neɗɗo. Pewnitoowo gooto ina woni to Vollsjö to Skåne ; ko ɗum waɗi, coktirgal ngam huutoraade njulaagu ina wiyee "slippers Vollsjö." Woɗɓe peewnoowo koɗorɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen Lotta, Troentorp e Hasbeens Suwednaajo. Model ɓurɗo heewde e leydi Suwed ko mo sole mum waɗi leɗɗe, dow mum ko leɗɗe. Modeluuji ɓooyɗi ɗii ina keewi wonde leɗɗe tan, pentirɗe ngam nanndude e ɓale walla sahaa e sahaa fof pentiraaɗe no feewi e nate puɗi. Tuugnorgal 3xepiewhxdx2hc8wtr3mf792awglxws 157730 157729 2026-03-26T22:20:35Z SUZYFATIMA 13856 157730 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Träskor''' ko ɓuuɓri Suwednaaɓe ɓurndi waɗeede e alder, kono sahaa e sahaa fof ko birniwol walla pine. Clogs ɓuri waɗeede ko e bannge worgo leydi ndii, ko wayi no golle juuɗe e nder usineeji. E hitaande 1905 ko 22 usineeji ina ngolloo 241 neɗɗo. Pewnitoowo gooto ina woni to Vollsjö to Skåne ; ko ɗum waɗi, coktirgal ngam huutoraade njulaagu ina wiyee "slippers Vollsjö." Woɗɓe peewnoowo koɗorɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen Lotta, Troentorp e Hasbeens Suwednaajo. Model ɓurɗo heewde e leydi Suwed ko mo sole mum waɗi leɗɗe, dow mum ko leɗɗe. Modeluuji ɓooyɗi ɗii ina keewi wonde leɗɗe tan, pentirɗe ngam nanndude e ɓale walla sahaa e sahaa fof pentiraaɗe no feewi e nate puɗi. == Tuugnorgal == qvvh6aqknhzuhdwkvfgyl66f4rvznaa 157731 157730 2026-03-26T22:27:50Z SUZYFATIMA 13856 157731 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Träskor''' ko ɓuuɓri Suwednaaɓe ɓurndi waɗeede e alder, kono sahaa e sahaa fof ko birniwol walla pine. Clogs ɓuri waɗeede ko e bannge worgo leydi ndii, ko wayi no golle juuɗe e nder usineeji. E hitaande 1905 ko 22 usineeji ina ngolloo 241 neɗɗo. Pewnitoowo gooto ina woni to Vollsjö to Skåne ; ko ɗum waɗi, coktirgal ngam huutoraade njulaagu ina wiyee "slippers Vollsjö." Woɗɓe peewnoowo koɗorɗe teeŋtuɗe ina njeyaa heen Lotta, Troentorp e Hasbeens Suwednaajo. Model ɓurɗo heewde e leydi Suwed ko mo sole mum waɗi leɗɗe, dow mum ko leɗɗe. Modeluuji ɓooyɗi ɗii ina keewi wonde leɗɗe tan, pentirɗe ngam nanndude e ɓale walla sahaa e sahaa fof pentiraaɗe no feewi e nate puɗi.<ref>{{Cite web|last=Builder|first=Maxine|date=2019-06-27|title=These Swedish Clogs Look Just Like Hasbeens (for Half the Price)|url=https://nymag.com/strategist/article/best-swedish-hasbeens-dupe-lotta-from-stockholm.html|access-date=2020-09-29|website=The Strategist|language=en-us|archive-date=2020-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200920084829/https://nymag.com/strategist/article/best-swedish-hasbeens-dupe-lotta-from-stockholm.html|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Doyle|first=India|title=Sweden's Most Fashionable Export? Celebrating The Humble Clog|url=https://theculturetrip.com/europe/sweden/articles/swedens-most-fashionable-export-celebrating-the-humble-clog/|access-date=2020-09-29|website=Culture Trip|date=26 July 2016|archive-date=2020-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200929182646/https://theculturetrip.com/europe/sweden/articles/swedens-most-fashionable-export-celebrating-the-humble-clog/|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> g3am3773zsw5ay55pepa16h3ocqed9o Calfskin 0 38073 157732 2026-03-26T22:30:45Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kosam nagge walla kosam nagge ko kosam walla membrane peewniraaɗo e kosam nagge, walla jawdi galle cukalel. Kosam nagge ina teskaa e nafoore mum sabu softeende mum e ɓuuɓri mum laaɓtundi, kam e duumagol mum. Ina heewi huutoreede e comci toowɗi, paɗe, kaalis, e geɗe nannduɗe heen, kam e defte binndaaɗe e ɓaleeji gaadanteeji. E nder ɗeen ɗoon geɗe, ko "calf" tan ɓuri huutoreede. Kosam nagge laaɓɗam ina jeyaa e kosam kuutorteeɗam ngam binndi vellum e pargam..." 157732 wikitext text/x-wiki Kosam nagge walla kosam nagge ko kosam walla membrane peewniraaɗo e kosam nagge, walla jawdi galle cukalel. Kosam nagge ina teskaa e nafoore mum sabu softeende mum e ɓuuɓri mum laaɓtundi, kam e duumagol mum. Ina heewi huutoreede e comci toowɗi, paɗe, kaalis, e geɗe nannduɗe heen, kam e defte binndaaɗe e ɓaleeji gaadanteeji. E nder ɗeen ɗoon geɗe, ko "calf" tan ɓuri huutoreede. Kosam nagge laaɓɗam ina jeyaa e kosam kuutorteeɗam ngam binndi vellum e pargament. E ɗemngal Españool, konngol ngol ko Ternera/Novillo, firti ko leɗɗe ummoriiɗe e daabaaji ɗi duuɓi mum en njahrata e duuɓi tati. Kosam cowgal, hay so innde mum ina woodi, ko sifaa kosam nagge waɗeteeɗam e kuutoragol kosam ɓiɗɓe leɗɗe ɗe njibinaaka. E nder moodel, ɓalndu nagge timmundu softundu ina siforee sahaa e sahaa fof veau velours (e Farayse « nagge velvet »). Tuugnorgal 4j73p795vieki077konxaymhrwvx12t 157733 157732 2026-03-26T22:31:30Z SUZYFATIMA 13856 157733 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kosam''' nagge walla kosam nagge ko kosam walla membrane peewniraaɗo e kosam nagge, walla jawdi galle cukalel. Kosam nagge ina teskaa e nafoore mum sabu softeende mum e ɓuuɓri mum laaɓtundi, kam e duumagol mum. Ina heewi huutoreede e comci toowɗi, paɗe, kaalis, e geɗe nannduɗe heen, kam e defte binndaaɗe e ɓaleeji gaadanteeji. E nder ɗeen ɗoon geɗe, ko "calf" tan ɓuri huutoreede. Kosam nagge laaɓɗam ina jeyaa e kosam kuutorteeɗam ngam binndi vellum e pargament. E ɗemngal Españool, konngol ngol ko Ternera/Novillo, firti ko leɗɗe ummoriiɗe e daabaaji ɗi duuɓi mum en njahrata e duuɓi tati. Kosam cowgal, hay so innde mum ina woodi, ko sifaa kosam nagge waɗeteeɗam e kuutoragol kosam ɓiɗɓe leɗɗe ɗe njibinaaka. E nder moodel, ɓalndu nagge timmundu softundu ina siforee sahaa e sahaa fof veau velours (e Farayse « nagge velvet »). == Tuugnorgal == fiq55s6fbc4sstbqkkkkhsxms9qzfad 157734 157733 2026-03-26T22:33:56Z SUZYFATIMA 13856 157734 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kosam''' nagge walla kosam nagge ko kosam walla membrane peewniraaɗo e kosam nagge, walla jawdi galle cukalel. Kosam nagge ina teskaa e nafoore mum sabu softeende mum e ɓuuɓri mum laaɓtundi, kam e duumagol mum. Ina heewi huutoreede e comci toowɗi, paɗe, kaalis, e geɗe nannduɗe heen, kam e defte binndaaɗe e ɓaleeji gaadanteeji. E nder ɗeen ɗoon geɗe, ko "calf" tan ɓuri huutoreede. Kosam nagge laaɓɗam ina jeyaa e kosam kuutorteeɗam ngam binndi vellum e pargament. E ɗemngal Españool, konngol ngol ko Ternera/Novillo, firti ko leɗɗe ummoriiɗe e daabaaji ɗi duuɓi mum en njahrata e duuɓi tati. Kosam cowgal, hay so innde mum ina woodi, ko sifaa kosam nagge waɗeteeɗam e kuutoragol kosam ɓiɗɓe leɗɗe ɗe njibinaaka. E nder moodel, ɓalndu nagge timmundu softundu ina siforee sahaa e sahaa fof veau velours (e Farayse « nagge velvet »).<ref>{{cite book|last1=Cumming|first1=Valerie|title=Gloves|date=1982|publisher=Batsford|location=London|isbn=9780713410082|page=[https://archive.org/details/gloves00vale/page/93 93]|edition=Reprinted.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/gloves00vale/page/93}}</ref><ref>{{cite book|last=Lewandowski|first=Elizabeth|title=The Complete Costume Dictionary|year=2011|publisher=Scarecrow Press|isbn=9780810877856|pages=308|url=https://books.google.com/books?id=gbIsJ2tZJS4C&q=%22Veau+velours%22&pg=PA308}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 3vq4qdy8775l71n48nhqijeigp1e1lb Hanks Anuku 0 38074 157771 2026-03-27T05:36:43Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Hanks Anuku''' (jibinaa ko 12 mee 1960) ko fiyoowo filmo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heewi hollitde ko bonɗo e nder filmuuji [[Nollywood]] keewɗi. ==Nguurndam e jaŋde== O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola, to wuro [[Ibadan]], laamorgo leydi Oyo, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auchi e hitaande 1981. O Ika, [[Igbo]], ummoriiɗo to [[diiwaan Delta]], to fuɗnaange-rewo le..." 157771 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hanks Anuku''' (jibinaa ko 12 mee 1960) ko fiyoowo filmo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heewi hollitde ko bonɗo e nder filmuuji [[Nollywood]] keewɗi. ==Nguurndam e jaŋde== O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola, to wuro [[Ibadan]], laamorgo leydi Oyo, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auchi e hitaande 1981. O Ika, [[Igbo]], ummoriiɗo to [[diiwaan Delta]], to fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Debbo maako wiyetenoo Rita Anuku, debbo [[Naajeeriya]] 1986, o maayi e hitaande 2015. ==Golle fijirde== Golle makko e nder fijirde puɗɗii ko e kitaale 1990, e wondude e fijirde woɗɓe ɓurɓe lollude e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] hono Gentle Jack. E darnde makko tough-guy, e accent keeriiɗo e doole makko, seeɗa-seeɗa o tabitini hoore makko no feewi e nder [[Nollywood]], o woni e hollitde filmuuji keewɗi. =="FILMO"== Ɓe ngalaa hoolaare (2001) O Ibliis (2001) Annoore ñalawma jaajnde (2001) hono Johnny Yiɗde wuurde (2001) Giɗli am (2002) Doole kulɓiniiɗe (2002) hono Bill Fiyoowo: Mr Giɗo Gorko (2003) Banndiraaɓe ɗiɗo (2003) Yejjittaake (2003) Diisnondiral aksidaa (2003) "Ardiiɗo fedde (2004)" Diamant ƴiiƴam (2004) Njuumri ɓuuɓndi (2005) Hisnude cukalel ngel (2005) Kaɓirgal (2006) hono Linx Yiɗde ɓuuɓnde (2006) hono Bosco Worɓe e laawol tiiɗngol (2007) hono Jones Foolɓe e doggudu (2007) Rambo Senator 1 e 2 Azubuike Yaafuya (2011) hono Pere Ɓiɓɓe jom en gite (2012) ko Byron Ɓernde yurmeende (2016) ko laamɗo kannibal Aki e Pawpaw (2021) ko mawɗo almuudo ==Tuugnorgal== 190g5kn8w0v1e08ux8j26cw8jebta7p 157772 157771 2026-03-27T05:43:43Z MOIBARDE 10068 157772 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hanks Anuku''' (jibinaa ko 12 mee 1960) ko fiyoowo filmo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O heewi hollitde ko bonɗo e nder filmuuji [[Nollywood]] keewɗi.<ref>{{Cite news|last=Owolawi|first=Taiwo|date=2022-05-16|title=Mercy has found us: Actor Hank Anuku says as he marks birthday with family photo|url=https://www.legit.ng/entertainment/nollywood/1469744-veteran-actor-hank-anuku-marks-birthday-with-family-photo-zubby-michael-other-stars-celebrate-him/|access-date=2024-06-09|newspaper=[[Legit.ng]]|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|last=Olowolagba|first=Fikayo|date=3 October 2021|title=Why I left Nigeria for Ghana - Hanks Anuku|url=https://dailypost.ng/2021/10/03/why-i-left-nigeria-for-ghana-hanks-anuku/|location=Lagos, Nigeria|access-date=17 July 2022|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2011/06/hanks-anuku-transforms/|location=Lagos, Nigeria|title=Hanks Anuku transforms|date=16 June 2011|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.imdb.com/name/nm2116371/|title=Hanks Anuku|website=[[IMDb]]}}</ref> ==Nguurndam e jaŋde== O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola, to wuro [[Ibadan]], laamorgo leydi Oyo, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref>{{cite web|url=http://www.modernghana.com/movie/1315/3/all-about-hanks-anuku-nollywoods-gangstar-actor.html|title=all about Hanks Anuku, Nollywoods' gangstar actor|date=25 June 2007|first=Nollywood|last=Gist|access-date=13 March 2019|website=[[ModernGhana]]}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2015/07/rita-anuku-1986-miss-nigeria-dies/|location=Lagos, Nigeria|title=Rita Anuku, 1986 Miss Nigeria dies|date=25 July 2015|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|access-date=15 November 2022}}</ref> O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auchi e hitaande 1981. O Ika, [[Igbo]], ummoriiɗo to [[diiwaan Delta]], to fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Debbo maako wiyetenoo Rita Anuku, debbo [[Naajeeriya]] 1986, o maayi e hitaande 2015. ==Golle fijirde== Golle makko e nder fijirde puɗɗii ko e kitaale 1990, e wondude e fijirde woɗɓe ɓurɓe lollude e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] hono Gentle Jack. E darnde makko tough-guy, e accent keeriiɗo e doole makko, seeɗa-seeɗa o tabitini hoore makko no feewi e nder [[Nollywood]], o woni e hollitde filmuuji keewɗi.<ref>{{Cite web|date=2024-06-12|title=Hank Anuku Biography, Career, Health, and Net Worth|url=https://punditsuite.com/hank-anuku-biography-career-health-and-net-worth/|access-date=2024-07-08|website=PunditSuite|language=en-US}}</ref> =="FILMO"== Ɓe ngalaa hoolaare (2001) O Ibliis (2001) Annoore ñalawma jaajnde (2001) hono Johnny Yiɗde wuurde (2001) Giɗli am (2002) Doole kulɓiniiɗe (2002) hono Bill Fiyoowo: Mr Giɗo Gorko (2003) Banndiraaɓe ɗiɗo (2003) Yejjittaake (2003) Diisnondiral aksidaa (2003) "Ardiiɗo fedde (2004)" Diamant ƴiiƴam (2004) Njuumri ɓuuɓndi (2005) Hisnude cukalel ngel (2005) Kaɓirgal (2006) hono Linx Yiɗde ɓuuɓnde (2006) hono Bosco Worɓe e laawol tiiɗngol (2007) hono Jones e doggudu (2007) Rambo Senator 1 e 2 Azubuike Yaafuya (2011) hono Pere Ɓiɓɓe jom en gite (2012) ko Byron Ɓernde yurmeende (2016) ko laamɗo kannibal Aki e Pawpaw (2021) ko mawɗo almuudo ==Tuugnorgal== i4ik5tlmpd4olim69pgubnxx3hb8lim Ali Artwork 0 38075 157775 2026-03-27T06:06:03Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Ali Muhammad Idris''' (inndeC jibinaa ko ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 1992) ko neɗɗo [[Naajeeriya|Najeriya]], koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, ganndiraaɗo e golle mum ko Ali Artwork. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmuuji Hawsa keewɗi. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Ali Artwork janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sa’adatu Rimi to Kumbotso, to Kano, o janngi toon Engele e Hausa. Kono o woppi jaŋde caggal hitaande..." 157775 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ali Muhammad Idris''' (inndeC jibinaa ko ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 1992) ko neɗɗo [[Naajeeriya|Najeriya]], koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, ganndiraaɗo e golle mum ko Ali Artwork. O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmuuji Hawsa keewɗi. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Ali Artwork janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sa’adatu Rimi to Kumbotso, to Kano, o janngi toon Engele e Hausa. Kono o woppi jaŋde caggal hitaande makko adannde sabu caɗeele kaalis. Omo resi ko Hauwa. ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== E hitaande 2016, Ali Artwork suɓaama e njeenaari MTN [[Kannywood]] ngam wonde ɓurɗo moƴƴude e ƴellitgol filmo Gwaska, kadi njeenaari AMMA ngam wonde ɓurɗo moƴƴude e ƴellitgol filmuuji. O heɓi njeenaari ''Merit'' ndi ''Arewa Creative'' Industry hokki mo nder hitaande woore haa lesdi [[Kaduna]]. Njeñtudi Categori Njeenaari Hitaande 2016 MTN [[Kannywood]] njeenaari ɓurndi moƴƴude e winnditaade 2016 Njeenaari AMMA ɓurndi moƴƴude e yeewtere filmo Won 2016 ''Arewa Industry'' Tagɗo ɓurɗo waawde fiyde Won 2022 Sukaaɓe [[Naajeeriya]] keɓtinirɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e jaayndiyankooɓe dijital Won ==Filmogaraafi cuɓaaɗo== Ɗan Marayan Zaki Gwaska Birnin Masoya Maja Ga Fili Ga Mai Doki Duniya Makaranta Soyayya Da Shaƙuwa Bayan Raayi, Raddi Asabul Kahfi Birnin Masoya mayene ni Zara buhari Maɗagwal Kayan lefen Zara Buhari BaƳon [[Amerik]] Ali naalankaagal ''almajiri'' kwamandan hisba Alhaaji ya dawo Ɗan maula mbi'aa ko zama gaye Ƙaawoore ''Baban soyayya'' bansan tsoro Wuro Ɓarayin Ƙanjamaaji Kansilan kauye Polis Matar wasan banza Naatoowo ==Tuugnorgal== 4ng9l57inqpmm02hd8gibv9qcaflcgs 157776 157775 2026-03-27T06:14:20Z MOIBARDE 10068 157776 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ali Muhammad Idris''' (inndeC jibinaa ko ñalnde 1 [[lewru]] Yarkomaa 1992) ko neɗɗo [[Naajeeriya|Najeriya]], koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo kuuɓal, ganndiraaɗo e golle mum ko '''Ali Artwork'''.<ref>{{Cite web|date=2020-03-05|title=...Daga bakin mai ita tare da Ali Artwork|url=https://www.bbc.com/hausa/labarai-51745922|access-date=2022-05-18|website=BBC News Hausa|language=ha}}</ref> O ɓuri anndeede ko e golle makko e nder filmuuji Hawsa keewɗi. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Ali Artwork janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Sa'adatu Rimi University of Education|Sa’adatu Rimi]] to [[Kumbotso]], to [[Kano]], o janngi toon Engele e Hausa. Kono o woppi jaŋde caggal hitaande makko adannde sabu caɗeele kaalis. Omo resi ko Hauwa.<ref>{{Cite web|last=Zakari|first=Yusuf|date=2021-07-31|title=Ali Artwork madagwal Biography: Wiki, Net Worth, Age, Comedy|url=https://nupemelody.com/2021/07/31/ali-artwork-madagwal-biography-wiki-net-worth-age-comedy/|access-date=2022-05-18|website=Nupemelody|language=en-US|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928081134/https://nupemelody.com/2021/07/31/ali-artwork-madagwal-biography-wiki-net-worth-age-comedy/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|last=admin|date=2021-06-21|title=Ali Artwork Biography, Net Worth And Career. – GoNaija % % %|url=https://gonaija.com.ng/ali-artwork-biography-net-worth-and-career/|access-date=2022-05-18|language=en-US}}{{Dead link|date=February 2026|bot=InternetArchiveBot}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ali Artwork [HausaFilms.TV – Kannywood, Fina-finai, Hausa Movies, TV and Celebrities]|url=http://hausafilms.tv/editor/ali_artwork|access-date=2022-05-18|website=hausafilms.tv}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-02-26|title=Hotunan Ali Artwork tare da Amaryar sa suna mika godiya ga 'yan uwa da abokan arziki|url=https://hausadailynews.com/2022/02/26/hotunan-ali-artwork-tare-da-amaryar-sa-suna-mika-godiya-ga-yan-uwa-da-abokan-arziki/|access-date=2022-05-18|website=HausaDailyNews.Com|language=en-US|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016082540/https://hausadailynews.com/2022/02/26/hotunan-ali-artwork-tare-da-amaryar-sa-suna-mika-godiya-ga-yan-uwa-da-abokan-arziki/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=Kannywood Actor, Ali (Artwork) wife, Hauwa'u (PHOTOS) – Insidegistblog|url=https://insidegistblog.com/kannywood-actor-ali-artwork-wife-hauwau-photos/|access-date=2022-05-18|website=insidegistblog.com|date=23 April 2022|archive-date=2022-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220706061532/https://insidegistblog.com/kannywood-actor-ali-artwork-wife-hauwau-photos/|url-status=dead}}</ref> ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== E hitaande 2016, Ali Artwork suɓaama e njeenaari MTN [[Kannywood]] ngam wonde ɓurɗo moƴƴude e ƴellitgol filmo Gwaska, kadi njeenaari AMMA ngam wonde ɓurɗo moƴƴude e ƴellitgol filmuuji. O heɓi njeenaari ''Merit'' ndi ''Arewa Creative'' Industry hokki mo nder hitaande woore haa lesdi [[Kaduna]]. Njeñtudi Categori Njeenaari Hitaande 2016 MTN [[Kannywood]] njeenaari ɓurndi moƴƴude e winnditaade 2016 Njeenaari AMMA ɓurndi moƴƴude e yeewtere filmo Won 2016 ''Arewa Industry'' Tagɗo ɓurɗo waawde fiyde Won 2022 Sukaaɓe [[Naajeeriya]] keɓtinirɗi njeenaari ɓurndi moƴƴude e jaayndiyankooɓe dijital Won ==Filmogaraafi cuɓaaɗo== Ɗan Marayan Zaki Gwaska Birnin Masoya Maja Ga Fili Ga Mai Doki Duniya Makaranta Soyayya Da Shaƙuwa Bayan Raayi, Raddi Asabul Kahfi Birnin Masoya mayene ni Zara buhari Maɗagwal Kayan lefen Zara Buhari BaƳon [[Amerik]] Ali naalankaagal ''almajiri'' kwamandan hisba Alhaaji ya dawo Ɗan maula mbi'aa ko zama gaye Ƙaawoore ''Baban soyayya'' bansan tsoro Wuro Ɓarayin Ƙanjamaaji Kansilan kauye Polis Matar wasan banza Naatoowo ==Tuugnorgal== gg4uzmpj0fm9giiwhzic4qouko28ihe Uzor Arukwe 0 38076 157779 2026-03-27T06:35:15Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Uzor Arukwe''' (jibinaa ko ñalnde 6 [[Lewru|lewru]] bowte hitaande 1983) ko fijoowo [[Najeriya]], ummoriiɗo Nkwerre, diiwaan Imo to diiwaan fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Omo anndaa e golle makko e ekran e dingiral. O janngi haa janngirde mawnde nde lesdi [[Naajeeriya]], Port Harcourt, laamorgo lesdi Rivers, haa fombina-fombina [[Naajeeriya]]. Omo jogii Baccalauréat ganndal e faggudu e Baccalauréat goɗɗo e ganndal faggudu to duɗal ja..." 157779 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Uzor Arukwe''' (jibinaa ko ñalnde 6 [[Lewru|lewru]] bowte hitaande 1983) ko fijoowo [[Najeriya]], ummoriiɗo Nkwerre, diiwaan Imo to diiwaan fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Omo anndaa e golle makko e ekran e dingiral. O janngi haa janngirde mawnde nde lesdi [[Naajeeriya]], Port Harcourt, laamorgo lesdi Rivers, haa fombina-fombina [[Naajeeriya]]. Omo jogii Baccalauréat ganndal e faggudu e Baccalauréat goɗɗo e ganndal faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abia ''State University''. Caggal nde o heɓi dipolom makko gadano, Arukwe ummiima to Calabar, o heɓi kadi dipolom makko master e njuɓɓudi njulaagu. O waɗii filmuuji keewɗi ko wayi no ''A tribe'' ina wiyee Yahuuda, Malaika, Hoore dow billeeji, Momiwa, Yiɗde e kala konngol e ko nanndi heen ==Kugal== Arukwe waɗii yeewtere mum adannde e [[Nollywood]] e hitaande 2014 e nder filmo Goonga mo haalaaka kono o dañii njeenaari sabu darnde makko e nder filmo Sergeant Tutu. Darnde makko e wiɗto keeriiɗo e nder filmo 2019, ''Code'' Wilo kadi addani mo ɓeydaade anndeede. O heɓii nominaasiyoŋaaji 2 ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e nder komedi walla filmo’ e nder njeenaari cuɓagol yiyooɓe Magic Afriknaaɓe 2020 ngam darnde makko e nder Smash e Size 12 e nominaasiyoŋ ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude’ e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e Nollywood 2021 ngam darnde makko e Yours Regardless. ==Toɗɗagol== O suɓaama e njeenaari cuɓagol yiyooɓe maagi [[Afrik]] (AMVCA) 2020 e njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021. Ngam feeñde e filmuuji Size 12 e Smash, o suɓaama laabi ɗiɗi ngam heɓde njeenaari 2020 ndi African Magic Viewer's Choice Award wonande ''''Actor'' ɓurɗo moƴƴude e komedi walla film''. ==Filmogaraafi== ===Filmuuji=== Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 2014 Goonga mo haalaaka Martins Darnde adannde 2015 Ɓiɗɗo debbo moƴƴo Gregory e bannge Ozzy Agu, moƴƴere-Charis Bassey 2016 Taille 12 Fred E sara Bimbo Ademoye, Yemi Blaq 2017 Sergeant Tutu Inspekteer Sam Hawtaade Funny Bone, Tunji Aderibigbe E nder laylaytol debo devi e bannge esosa adah, elsie ajoku, kiris attoh 2018 Kayanmata fola E bannge Fred Amata, Ayo Adesanya Hassan Ƴiiƴam ɓataakeeji Chris E bannge Yvonne Enakhena, Efe Irele Smash Along Bolanle Ninalowo , Funny Bone , Iyabo Ojo 2019 Sukaare rush chevalier e bannge bimbo ademoye e bisola aiyeola Ohun ti o dara julo ninu ohun ti o dara julo Sukaaɓe Won Sukaaɓe Mike E Bannge Barke Anietie, Fodoore Awoke Hire debbo jide e sara Nancy Isime e Alexx Ekubo Kpali Hande Nkem Owoh e Ini-Dima Okojie Size 12 Jide Along Maryjane Bologi, Grace Asuowo, Mary Lazarus Kodduwaar Wilo O woni pastoor Chike e bannge Chiwetalu Agu, Ime Bishop Umoh 2020 Kambili: Bankole 30 yarde fof e bannge nancy isime e elvina ibru Dear Affy Kelechi Along Toyin Abraham, Bimbo Ademoye, Seilat Adebowale Rewrude e Wire Ehiz E bannge Bimbo Ademoye, Chioma Agulefo Ujunere laabi ngam taƴde gorko fenaande Tami e bannge bimbo ademoye, ray adeka, ivy barke agbo Tanwa savage jola Along segun arinze, bimbo ademoye, nkechi barke 2021 Annabi Eze-Ego E Toyin Ibrahiima e Kehinde Bankole Ɓooygol gorko seniiɗo e bannge Swanky JKA e Broda Shaggi Club Tailours Progressive Mazi Chibuzor Along Adesina Adebayo, Alakija Adebayo, Femi Adebayo Gaño ɓurɗo ɓadaade Owen E bannge moƴƴere-Charis Bassey, Nini Mbonu Kanndidaa Jahannama Dubem E bannge Fred Amata, Uche Ben Ƴiiƴam alkawal jite e bannge shalewa asafa, tobi bakre, akekxx ekubo 2022 Mawɗo baaba 2: Yahde ngam laamɗo Sonny ɓuuɓɗo e bannge Chika Agwuike, Dakore Akande, Violet Akhator Yiytude mi jidenna e sara rita anyabuwa, dokkal eyimba Gorko ngam kuugal Joseph Aside Rita Anwarah, Akintoba Adeoluwa Hooreejo dow Bills Jesse E bannge Bimbo Ademoye, Kehinde Adeboyega 2023 Leñol gooto ina wiyee Yahuuda Chigozie Onuaha E bannge funke akindele, jide kene achufusi, timini egbuson Yurmeende Tonye E bannge Owolusi Abiodun, Charles Jibinaa, Barke Jessica Obazi-Nze Malaika Along Toyin Abraham, Odunlade Adekola, Muyiwa Ademola Ƴiiƴam Sisters Aside Chimamanda Eze, Oge Gabriel, Emeka Madu Okey Jude, Jide Kosoko, Uche Montana 2024 Hol ko woni men? Jaiye E bannge henndu folu, kunle remi On the Edge Korede Along Umaru Abudulai, Funso Adeolu, Temitope Aje Okoli Mather Chinonye, ​​Angela Eguavoen Nosa Ezekiel e bannge tochi akparanta, chijindu aniakor Suudu nanngugol chudi e bannge bimbo ademoye, adebolu ola ezikpe Goonga Oma nduka E bannge moet abebe, alet atate, miika mawɗo On Edge Korede Along Umaru Abdulai, Funso Adeolu Ko min ɗiɗo tan e sara Uche Montana, Ardii ɗum ko Best Okoduwa Momiwa Naeto E bannge barke Jessica Obasi-Nze e Iyabo Ojo, ko Biodun Stephen waɗi ɗum e ardinoo ɗum 2025 Yidde e kala konngol Obiora e bannge bam bam (bamike), ko omoni oboli waɗi ɗum ===Eɓɓooje teleeji=== Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 2019 Oga! Pastor Deoye Gesinde Webseries by Ndani TV 2019-2020 Tele Nafike Malafa mo taƴaaka 2021 Giɗli tiiɗɗi e teleeji 2025 Teleeji lannda ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== Hitaande njeenaari Kategori Nominaa Njeñtudi Ref 2020 Njeenaari cuɓaandi yiyooɓe maagi Afrik ɓurndi moƴƴude e nder filmuuji komedi walla filmuuji Uzor Arukwe - Smash suɓaama Uzor Arukwe - Mawnugol 12 Toɗɗaaɗo 2021 Ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje Nollywood Ɓurɗo moƴƴude fiyoowo Uzor Arukwe - Maa ko aldaa e suɓaade 2025 Afrik Magic Viewer njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji ballitooji Uzor Arukwe - Tuumeede toɗɗaama ==Tuugnorgal== 8mc6p5v7jh0swsw4yz5kkvs4e1c8gnv 157780 157779 2026-03-27T06:52:38Z MOIBARDE 10068 157780 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Uzor Arukwe''' (jibinaa ko ñalnde 6 [[Lewru|lewru]] bowte hitaande 1983) ko fijoowo [[Najeriya]], ummoriiɗo Nkwerre, diiwaan Imo to diiwaan fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Omo anndaa e golle makko e ekran e dingiral.<ref>{{Cite news|last=Ajose|first=Kehinde|date=2023-10-07|title=Actors deserve better pay — Uzor Arukwe|url=https://punchng.com/actors-deserve-better-pay-uzor-arukwe/|access-date=2023-12-03|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref> O janngi haa janngirde mawnde nde lesdi [[Naajeeriya]], Port Harcourt, laamorgo lesdi Rivers, haa fombina-fombina [[Naajeeriya]].<ref>{{Cite news|date=8 October 2023|title=Actors Deserve Better Pay — Uzor Arukwe|url=https://punchng.com/actors-deserve-better-pay-uzor-arukwe/|newspaper=[[The Punch]]}}</ref>Omo jogii Baccalauréat ganndal e faggudu e Baccalauréat goɗɗo e ganndal faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abia ''State University''. Caggal nde o heɓi dipolom makko gadano, Arukwe ummiima to Calabar, o heɓi kadi dipolom makko master e njuɓɓudi njulaagu. O waɗii filmuuji keewɗi ko wayi no ''A tribe'' ina wiyee Yahuuda, Malaika, Hoore dow billeeji, Momiwa, Yiɗde e kala konngol e ko nanndi heen ==Kugal== Arukwe waɗii yeewtere mum adannde e [[Nollywood]] e hitaande 2014 e nder filmo Goonga mo haalaaka kono o dañii njeenaari sabu darnde makko e nder filmo Sergeant Tutu. Darnde makko e wiɗto keeriiɗo e nder filmo 2019, ''Code'' Wilo kadi addani mo ɓeydaade anndeede. O heɓii nominaasiyoŋaaji 2 ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e nder komedi walla filmo’ e nder njeenaari cuɓagol yiyooɓe ''Magic'' Afriknaaɓe 2020 ngam darnde makko e nder ''Smash'' e ''Size'' 12 e nominaasiyoŋ ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude’ e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021 ngam darnde makko e ''Yours Regardless''.<ref name=":0">{{Cite web|last=Adeyemo|first=Ifeoluwa|date=2020-01-21|title=10 Actors to Watch Out for in 2020|url=https://thenet.ng/10-actors-to-watch-out-for-in-2020/|access-date=2021-06-02|website=[[Nigerian Entertainment Today]]|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Mofijesusewa|first=Samuel|date=2020-03-06|title=Toyin Abraham, Uzor Arukwe, and Zainab Balogun - The Talented Trio Nominated Twice In An AMVCA Category|url=https://thenet.ng/toyin-abraham-uzor-arukwe-and-zainab-balogun-the-talented-trio-nominated-twice-in-an-amvca-category/|access-date=2021-06-02|website=Nigerian Entertainment Today|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Bada|first=Gbenga|date=2019-12-18|title=Pulse List 2019: The top 10 male Nollywood actors of the year|url=https://www.pulse.ng/entertainment/movies/pulse-list-2019-the-top-10-male-nollywood-actors-of-the-year/tysvyck|access-date=2021-06-02|website=Pulse Nigeria|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Samuel|first=Mofijesusewa|date=2021-01-11|title=Top 15 Nollywood Actors to Watch Out For in 2021|url=https://thenet.ng/top-15-nollywood-actors-to-watch-out-for-in-2021/|access-date=2021-06-02|website=[[Nigerian Entertainment Today]]|language=en-US}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":4">{{Cite news|last=Ige|first=Rotimi|date=2020-03-06|title=7th AMVCA: Bimbo Ademoye, Daniel Etim Effiong, Reminisce and other promising stars to watch out for|url=https://tribuneonlineng.com/7th-amvca-bimbo-ademoye-daniel-etim-effiong-reminisce-and-other-promising-stars-to-watch-out-for/|access-date=2021-06-11|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref name=":3" /> ==Toɗɗagol== O suɓaama e njeenaari cuɓagol yiyooɓe maagi [[Afrik]] (AMVCA) 2020 e njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021. Ngam feeñde e filmuuji Size 12 e Smash, o suɓaama laabi ɗiɗi ngam heɓde njeenaari 2020 ndi African Magic Viewer's Choice Award wonande ''''Actor'' ɓurɗo moƴƴude e komedi walla film''. [[File:Uzor Arukwe.jpg|thumb|'''Uzor Arukwe''']] ==Filmogaraafi== ===Filmuuji=== Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 2014 Goonga mo haalaaka Martins Darnde adannde 2015 Ɓiɗɗo debbo moƴƴo Gregory e bannge Ozzy Agu, moƴƴere-Charis Bassey 2016 Taille 12 Fred E sara Bimbo Ademoye, Yemi Blaq 2017 Sergeant Tutu Inspekteer Sam Hawtaade Funny Bone, Tunji Aderibigbe E nder laylaytol debo devi e bannge esosa adah, elsie ajoku, kiris attoh 2018 Kayanmata fola E bannge Fred Amata, Ayo Adesanya Hassan Ƴiiƴam ɓataakeeji Chris E bannge Yvonne Enakhena, Efe Irele Smash Along Bolanle Ninalowo , Funny Bone , Iyabo Ojo 2019 Sukaare rush chevalier e bannge bimbo ademoye e bisola aiyeola Ohun ti o dara julo ninu ohun ti o dara julo Sukaaɓe Won Sukaaɓe Mike E Bannge Barke Anietie, Fodoore Awoke Hire debbo jide e sara Nancy Isime e Alexx Ekubo Kpali Hande Nkem Owoh e Ini-Dima Okojie Size 12 Jide Along Maryjane Bologi, Grace Asuowo, Mary Lazarus Kodduwaar Wilo O woni pastoor Chike e bannge Chiwetalu Agu, Ime Bishop Umoh 2020 Kambili: Bankole 30 yarde fof e bannge nancy isime e elvina ibru Dear Affy Kelechi Along Toyin Abraham, Bimbo Ademoye, Seilat Adebowale Rewrude e Wire Ehiz E bannge Bimbo Ademoye, Chioma Agulefo Ujunere laabi ngam taƴde gorko fenaande Tami e bannge bimbo ademoye, ray adeka, ivy barke agbo Tanwa savage jola Along segun arinze, bimbo ademoye, nkechi barke 2021 Annabi Eze-Ego E Toyin Ibrahiima e Kehinde Bankole Ɓooygol gorko seniiɗo e bannge Swanky JKA e Broda Shaggi Club Tailours Progressive Mazi Chibuzor Along Adesina Adebayo, Alakija Adebayo, Femi Adebayo Gaño ɓurɗo ɓadaade Owen E bannge moƴƴere-Charis Bassey, Nini Mbonu Kanndidaa Jahannama Dubem E bannge Fred Amata, Uche Ben Ƴiiƴam alkawal jite e bannge shalewa asafa, tobi bakre, akekxx ekubo 2022 Mawɗo baaba 2: Yahde ngam laamɗo Sonny ɓuuɓɗo e bannge Chika Agwuike, Dakore Akande, Violet Akhator Yiytude mi jidenna e sara rita anyabuwa, dokkal eyimba Gorko ngam kuugal Joseph Aside Rita Anwarah, Akintoba Adeoluwa Hooreejo dow Bills Jesse E bannge Bimbo Ademoye, Kehinde Adeboyega 2023 Leñol gooto ina wiyee Yahuuda Chigozie Onuaha E bannge funke akindele, jide kene achufusi, timini egbuson Yurmeende Tonye E bannge Owolusi Abiodun, Charles Jibinaa, Barke Jessica Obazi-Nze Malaika Along Toyin Abraham, Odunlade Adekola, Muyiwa Ademola Ƴiiƴam Sisters Aside Chimamanda Eze, Oge Gabriel, Emeka Madu Okey Jude, Jide Kosoko, Uche Montana 2024 Hol ko woni men? Jaiye E bannge henndu folu, kunle remi On the Edge Korede Along Umaru Abudulai, Funso Adeolu, Temitope Aje Okoli Mather Chinonye, ​​Angela Eguavoen Nosa Ezekiel e bannge tochi akparanta, chijindu aniakor Suudu nanngugol chudi e bannge bimbo ademoye, adebolu ola ezikpe Goonga Oma nduka E bannge moet abebe, alet atate, miika mawɗo On Edge Korede Along Umaru Abdulai, Funso Adeolu Ko min ɗiɗo tan e sara Uche Montana, Ardii ɗum ko Best Okoduwa Momiwa Naeto E bannge barke Jessica Obasi-Nze e Iyabo Ojo, ko Biodun Stephen waɗi ɗum e ardinoo ɗum 2025 Yidde e kala konngol Obiora e bannge bam bam (bamike), ko omoni oboli waɗi ɗum ===Eɓɓooje teleeji=== Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 2019 Oga! Pastor Deoye Gesinde Webseries by Ndani TV 2019-2020 Tele Nafike Malafa mo taƴaaka 2021 Giɗli tiiɗɗi e teleeji 2025 Teleeji lannda ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== Hitaande njeenaari Kategori Nominaa Njeñtudi Ref 2020 Njeenaari cuɓaandi yiyooɓe maagi [[Afrik]] ɓurndi moƴƴude e nder filmuuji komedi walla filmuuji Uzor Arukwe - Smash suɓaama Uzor Arukwe - Mawnugol 12 Toɗɗaaɗo 2021 Ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje [[Nollywood]] Ɓurɗo moƴƴude fiyoowo Uzor Arukwe - Maa ko aldaa e suɓaade 2025 [[Afrik]] ''Magic Viewer'' njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji ballitooji Uzor Arukwe - Tuumeede toɗɗaama ==Tuugnorgal== 2t75zqk7b0hvhhp7g4j0100nnnp0fj3 157781 157780 2026-03-27T06:54:35Z MOIBARDE 10068 157781 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Uzor Arukwe''' (jibinaa ko ñalnde 6 [[Lewru|lewru]] bowte hitaande 1983) ko fijoowo [[Najeriya]], ummoriiɗo Nkwerre, diiwaan Imo to diiwaan fuɗnaange-rewo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Omo anndaa e golle makko e ekran e dingiral.<ref>{{Cite news|last=Ajose|first=Kehinde|date=2023-10-07|title=Actors deserve better pay — Uzor Arukwe|url=https://punchng.com/actors-deserve-better-pay-uzor-arukwe/|access-date=2023-12-03|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref> O janngi haa janngirde mawnde nde lesdi [[Naajeeriya]], Port Harcourt, laamorgo lesdi Rivers, haa fombina-fombina [[Naajeeriya]].<ref>{{Cite news|date=8 October 2023|title=Actors Deserve Better Pay — Uzor Arukwe|url=https://punchng.com/actors-deserve-better-pay-uzor-arukwe/|newspaper=[[The Punch]]}}</ref>Omo jogii Baccalauréat ganndal e faggudu e Baccalauréat goɗɗo e ganndal faggudu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abia ''State University''. Caggal nde o heɓi dipolom makko gadano, Arukwe ummiima to Calabar, o heɓi kadi dipolom makko master e njuɓɓudi njulaagu. O waɗii filmuuji keewɗi ko wayi no ''A tribe'' ina wiyee Yahuuda, Malaika, Hoore dow billeeji, Momiwa, Yiɗde e kala konngol e ko nanndi heen ==Kugal== Arukwe waɗii yeewtere mum adannde e [[Nollywood]] e hitaande 2014 e nder filmo Goonga mo haalaaka kono o dañii njeenaari sabu darnde makko e nder filmo Sergeant Tutu. Darnde makko e wiɗto keeriiɗo e nder filmo 2019, ''Code'' Wilo kadi addani mo ɓeydaade anndeede. O heɓii nominaasiyoŋaaji 2 ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e nder komedi walla filmo’ e nder njeenaari cuɓagol yiyooɓe ''Magic'' Afriknaaɓe 2020 ngam darnde makko e nder ''Smash'' e ''Size'' 12 e nominaasiyoŋ ngam ‘Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude’ e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021 ngam darnde makko e ''Yours Regardless''.<ref name=":0">{{Cite web|last=Adeyemo|first=Ifeoluwa|date=2020-01-21|title=10 Actors to Watch Out for in 2020|url=https://thenet.ng/10-actors-to-watch-out-for-in-2020/|access-date=2021-06-02|website=[[Nigerian Entertainment Today]]|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|last=Mofijesusewa|first=Samuel|date=2020-03-06|title=Toyin Abraham, Uzor Arukwe, and Zainab Balogun - The Talented Trio Nominated Twice In An AMVCA Category|url=https://thenet.ng/toyin-abraham-uzor-arukwe-and-zainab-balogun-the-talented-trio-nominated-twice-in-an-amvca-category/|access-date=2021-06-02|website=Nigerian Entertainment Today|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Bada|first=Gbenga|date=2019-12-18|title=Pulse List 2019: The top 10 male Nollywood actors of the year|url=https://www.pulse.ng/entertainment/movies/pulse-list-2019-the-top-10-male-nollywood-actors-of-the-year/tysvyck|access-date=2021-06-02|website=Pulse Nigeria|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Samuel|first=Mofijesusewa|date=2021-01-11|title=Top 15 Nollywood Actors to Watch Out For in 2021|url=https://thenet.ng/top-15-nollywood-actors-to-watch-out-for-in-2021/|access-date=2021-06-02|website=[[Nigerian Entertainment Today]]|language=en-US}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":4">{{Cite news|last=Ige|first=Rotimi|date=2020-03-06|title=7th AMVCA: Bimbo Ademoye, Daniel Etim Effiong, Reminisce and other promising stars to watch out for|url=https://tribuneonlineng.com/7th-amvca-bimbo-ademoye-daniel-etim-effiong-reminisce-and-other-promising-stars-to-watch-out-for/|access-date=2021-06-11|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref name=":3" /> ==Toɗɗagol== O suɓaama e njeenaari cuɓagol yiyooɓe maagi [[Afrik]] (AMVCA) 2020 e njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] 2021. Ngam feeñde e filmuuji Size 12 e Smash, o suɓaama laabi ɗiɗi ngam heɓde njeenaari 2020 ndi African Magic Viewer's Choice Award wonande ''Actor'' ɓurɗo moƴƴude e komedi walla film''. [[File:Uzor Arukwe.jpg|thumb|'''Uzor Arukwe''']] ==Filmogaraafi== ===Filmuuji=== Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 2014 Goonga mo haalaaka Martins Darnde adannde 2015 Ɓiɗɗo debbo moƴƴo Gregory e bannge Ozzy Agu, moƴƴere-Charis Bassey 2016 Taille 12 Fred E sara Bimbo Ademoye, Yemi Blaq 2017 Sergeant Tutu Inspekteer Sam Hawtaade Funny Bone, Tunji Aderibigbe E nder laylaytol debo devi e bannge esosa adah, elsie ajoku, kiris attoh 2018 Kayanmata fola E bannge Fred Amata, Ayo Adesanya Hassan Ƴiiƴam ɓataakeeji Chris E bannge Yvonne Enakhena, Efe Irele Smash Along Bolanle Ninalowo , Funny Bone , Iyabo Ojo 2019 Sukaare rush chevalier e bannge bimbo ademoye e bisola aiyeola Ohun ti o dara julo ninu ohun ti o dara julo Sukaaɓe Won Sukaaɓe Mike E Bannge Barke Anietie, Fodoore Awoke Hire debbo jide e sara Nancy Isime e Alexx Ekubo Kpali Hande Nkem Owoh e Ini-Dima Okojie Size 12 Jide Along Maryjane Bologi, Grace Asuowo, Mary Lazarus Kodduwaar Wilo O woni pastoor Chike e bannge Chiwetalu Agu, Ime Bishop Umoh 2020 Kambili: Bankole 30 yarde fof e bannge nancy isime e elvina ibru Dear Affy Kelechi Along Toyin Abraham, Bimbo Ademoye, Seilat Adebowale Rewrude e Wire Ehiz E bannge Bimbo Ademoye, Chioma Agulefo Ujunere laabi ngam taƴde gorko fenaande Tami e bannge bimbo ademoye, ray adeka, ivy barke agbo Tanwa savage jola Along segun arinze, bimbo ademoye, nkechi barke 2021 Annabi Eze-Ego E Toyin Ibrahiima e Kehinde Bankole Ɓooygol gorko seniiɗo e bannge Swanky JKA e Broda Shaggi Club Tailours Progressive Mazi Chibuzor Along Adesina Adebayo, Alakija Adebayo, Femi Adebayo Gaño ɓurɗo ɓadaade Owen E bannge moƴƴere-Charis Bassey, Nini Mbonu Kanndidaa Jahannama Dubem E bannge Fred Amata, Uche Ben Ƴiiƴam alkawal jite e bannge shalewa asafa, tobi bakre, akekxx ekubo 2022 Mawɗo baaba 2: Yahde ngam laamɗo Sonny ɓuuɓɗo e bannge Chika Agwuike, Dakore Akande, Violet Akhator Yiytude mi jidenna e sara rita anyabuwa, dokkal eyimba Gorko ngam kuugal Joseph Aside Rita Anwarah, Akintoba Adeoluwa Hooreejo dow Bills Jesse E bannge Bimbo Ademoye, Kehinde Adeboyega 2023 Leñol gooto ina wiyee Yahuuda Chigozie Onuaha E bannge funke akindele, jide kene achufusi, timini egbuson Yurmeende Tonye E bannge Owolusi Abiodun, Charles Jibinaa, Barke Jessica Obazi-Nze Malaika Along Toyin Abraham, Odunlade Adekola, Muyiwa Ademola Ƴiiƴam Sisters Aside Chimamanda Eze, Oge Gabriel, Emeka Madu Okey Jude, Jide Kosoko, Uche Montana 2024 Hol ko woni men? Jaiye E bannge henndu folu, kunle remi On the Edge Korede Along Umaru Abudulai, Funso Adeolu, Temitope Aje Okoli Mather Chinonye, ​​Angela Eguavoen Nosa Ezekiel e bannge tochi akparanta, chijindu aniakor Suudu nanngugol chudi e bannge bimbo ademoye, adebolu ola ezikpe Goonga Oma nduka E bannge moet abebe, alet atate, miika mawɗo On Edge Korede Along Umaru Abdulai, Funso Adeolu Ko min ɗiɗo tan e sara Uche Montana, Ardii ɗum ko Best Okoduwa Momiwa Naeto E bannge barke Jessica Obasi-Nze e Iyabo Ojo, ko Biodun Stephen waɗi ɗum e ardinoo ɗum 2025 Yidde e kala konngol Obiora e bannge bam bam (bamike), ko omoni oboli waɗi ɗum ===Eɓɓooje teleeji=== Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe 2019 Oga! Pastor Deoye Gesinde Webseries by Ndani TV 2019-2020 Tele Nafike Malafa mo taƴaaka 2021 Giɗli tiiɗɗi e teleeji 2025 Teleeji lannda ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== Hitaande njeenaari Kategori Nominaa Njeñtudi Ref 2020 Njeenaari cuɓaandi yiyooɓe maagi [[Afrik]] ɓurndi moƴƴude e nder filmuuji komedi walla filmuuji Uzor Arukwe - Smash suɓaama Uzor Arukwe - Mawnugol 12 Toɗɗaaɗo 2021 Ɓurɗo moƴƴude e njeenaaje [[Nollywood]] Ɓurɗo moƴƴude fiyoowo Uzor Arukwe - Maa ko aldaa e suɓaade 2025 [[Afrik]] ''Magic Viewer'' njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijooji ballitooji Uzor Arukwe - Tuumeede toɗɗaama ==Tuugnorgal== 1tro4dy5wot7l9iy5acmae2eq4l4vmk Baga Nuur 0 38077 157782 2026-03-27T08:14:10Z Yariemar 03 11293 Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi ikon Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. Yiytu iwdi: "'''Baga Nuur'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Seeɗto 2013) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) '''Baga Nuur''' Natal Gardiiɗo-2 (2021) Nokku maayo to leydi Mong..." 157782 wikitext text/x-wiki Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi ikon Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. Yiytu iwdi: "'''Baga Nuur'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Seeɗto 2013) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) '''Baga Nuur''' Natal Gardiiɗo-2 (2021) Nokku maayo to leydi Mongoli.Nokku maayo to leydi Mongoli.Baga Nuur Nokku oo ko diiwaan Zavkhan, leydi Mongoli Koolaaɗo kuuɓal 48°25′10′′F 95°57′30′′Fuɗnaange Tappirde maayo Baga Nuur (e ɗemngal Mongol: Бага нуур, lit. 'maayo tokooso') ko maayo e nder Zavkhan Aimag to Mongoli, seerndi ɗum e maayo Khar ko bannge ɓulli, tooweeki leydi ndii ina hiisaa dow koye maayo ko 1131 meeter. Mbaadiiji binndol ceertuɗi wonande Baga Nuur walla e ɗemɗe goɗɗe '''Pa-ha Po''' '''Ozero Baga-nur''' '''Baga noru Mizu-umi''' '''Pu-ch’ia Alaa-erh''' '''Ladde Baga-kur''' '''Ozero Baga-Noor''' '''Pa-ka Hu''' '''Baga Nuur''' '''Baga Nuur''' '''Baga noru Mizu-umi''' '''Ladde Baga-kur''' '''Ozero Baga-Noor''' '''Ozero Baga-nur''' '''Pa-ha Po''' '''Pa-ka Hu''' '''Pu-ch'ia Alaa-erh''' '''Pu-ch’ia Alaa-erh.''' == Tuugnorgal == akt5vqnyzjwp8fsxrwq2jqdvxd80j3i 157783 157782 2026-03-27T08:16:30Z Yariemar 03 11293 157783 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi ikon Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. Yiytu iwdi: "'''Baga Nuur'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Seeɗto 2013) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) '''Baga Nuur''' Natal Gardiiɗo-2 (2021) Nokku maayo to leydi Mongoli.Nokku maayo to leydi Mongoli.Baga Nuur Nokku oo ko diiwaan Zavkhan, leydi Mongoli Koolaaɗo kuuɓal 48°25′10′′F 95°57′30′′Fuɗnaange Tappirde maayo Baga Nuur (e ɗemngal Mongol: Бага нуур, lit. 'maayo tokooso') ko maayo e nder Zavkhan Aimag to Mongoli, seerndi ɗum e maayo Khar ko bannge ɓulli, tooweeki leydi ndii ina hiisaa dow koye maayo ko 1131 meeter. Mbaadiiji binndol ceertuɗi wonande Baga Nuur walla e ɗemɗe goɗɗe '''Pa-ha Po''' '''Ozero Baga-nur''' '''Baga noru Mizu-umi''' '''Pu-ch’ia Alaa-erh''' '''Ladde Baga-kur''' '''Ozero Baga-Noor''' '''Pa-ka Hu''' '''Baga Nuur''' '''Baga Nuur''' '''Baga noru Mizu-umi''' '''Ladde Baga-kur''' '''Ozero Baga-Noor''' '''Ozero Baga-nur''' '''Pa-ha Po''' '''Pa-ka Hu''' '''Pu-ch'ia Alaa-erh''' '''Pu-ch’ia Alaa-erh.''' == Tuugnorgal == aefbzkm3094xmktup3j277wmy04jagp 157784 157783 2026-03-27T08:17:30Z Yariemar 03 11293 157784 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi ikon Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. Yiytu iwdi: "'''Baga Nuur'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Seeɗto 2013) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) '''Baga Nuur''' Natal Gardiiɗo-2 (2021) Nokku maayo to leydi Mongoli.Nokku maayo to leydi Mongoli.Baga Nuur Nokku oo ko diiwaan Zavkhan, leydi Mongoli Koolaaɗo kuuɓal 48°25′10′′F 95°57′30′′Fuɗnaange Tappirde maayo Baga Nuur (e ɗemngal Mongol: Бага нуур, lit. 'maayo tokooso') ko maayo e nder Zavkhan Aimag to Mongoli, seerndi ɗum e maayo Khar ko bannge ɓulli, tooweeki leydi ndii ina hiisaa dow koye maayo ko 1131 meeter.<ref>{{Cite web|title=Baga Nuur lake, Dzabkhan, Mongolia|url=https://mn.geoview.info/baga_nuur,1516346|access-date=2022-11-10|website=mn.geoview.info}}</ref> Mbaadiiji binndol ceertuɗi wonande Baga Nuur walla e ɗemɗe goɗɗe '''Pa-ha Po''' '''Ozero Baga-nur''' '''Baga noru Mizu-umi''' '''Pu-ch’ia Alaa-erh''' '''Ladde Baga-kur''' '''Ozero Baga-Noor''' '''Pa-ka Hu''' '''Baga Nuur''' '''Baga Nuur''' '''Baga noru Mizu-umi''' '''Ladde Baga-kur''' '''Ozero Baga-Noor''' '''Ozero Baga-nur''' '''Pa-ha Po''' '''Pa-ka Hu''' '''Pu-ch'ia Alaa-erh''' '''Pu-ch’ia Alaa-erh.''' == Tuugnorgal == lv8nm57izqnv4xmj3xbusll67jkf28r Baihe Reservoir 0 38078 157785 2026-03-27T08:21:27Z Yariemar 03 11293 Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Koɗorɗe Baihe 白河水庫 (Siin) '''Reservoir Baihe''' ina woni e nder TainanBaihe ReservoirBaihe Nokku Baihe, Taywan, Taywaan Koolaaɗo kuuɓal 23°21′43,2′′N 120°29′03,4′′E Sifaa reservoir Mahaa ko e hitaande 1965 Ɓooygol ndiyam 9 690 000 m3 (7 860 ektaar⋅ft) Reservoir Baihe (sinuwaa gaadanteejo: 白河水庫; Sinuwaa koolaaɗo: 白河水库; pinyin: Báihé Shuǐkù) ko reservoir e nder diiwaan Ba..." 157785 wikitext text/x-wiki Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi Koɗorɗe Baihe 白河水庫 (Siin) '''Reservoir Baihe''' ina woni e nder TainanBaihe ReservoirBaihe Nokku Baihe, Taywan, Taywaan Koolaaɗo kuuɓal 23°21′43,2′′N 120°29′03,4′′E Sifaa reservoir Mahaa ko e hitaande 1965 Ɓooygol ndiyam 9 690 000 m3 (7 860 ektaar⋅ft) Reservoir Baihe (sinuwaa gaadanteejo: 白河水庫; Sinuwaa koolaaɗo: 白河水库; pinyin: Báihé Shuǐkù) ko reservoir e nder diiwaan Baihe, Tainan, Taiwan. Tariya Reservoir oo mahiraa ko e hitaande 1965. E nder yooro e fuɗɗoode hitaande 2021, weendu nduu yoori haa laaɓi e lewru marse-abriil. E lewru suwee 2021, jeertinaango udditgol baraas oo yaltinaama. Sifaaaji karalliagal Reservoir oo ina jogii mbaawka 9 690 000 m3. == Ƴeew kadi == Doggol baraasuuji e ɓulli e nder leydi Taiwan == Tuugnorgal == sud76boxqjaathk2nlu0qquo8xpfe3n 157786 157785 2026-03-27T08:22:52Z Yariemar 03 11293 157786 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi '''Koɗorɗe Baihe''' 白河水庫 (Siin) '''Reservoir Baihe''' ina woni e nder TainanBaihe ReservoirBaihe Nokku Baihe, Taywan, Taywaan Koolaaɗo kuuɓal 23°21′43,2′′N 120°29′03,4′′E Sifaa reservoir Mahaa ko e hitaande 1965 Ɓooygol ndiyam 9 690 000 m3 (7 860 ektaar⋅ft) Reservoir Baihe (sinuwaa gaadanteejo: 白河水庫; Sinuwaa koolaaɗo: 白河水库; pinyin: Báihé Shuǐkù) ko reservoir e nder diiwaan Baihe, Tainan, Taiwan. Tariya Reservoir oo mahiraa ko e hitaande 1965. E nder yooro e fuɗɗoode hitaande 2021, weendu nduu yoori haa laaɓi e lewru marse-abriil. E lewru suwee 2021, jeertinaango udditgol baraas oo yaltinaama. Sifaaaji karalliagal Reservoir oo ina jogii mbaawka 9 690 000 m3. == Ƴeew kadi == Doggol baraasuuji e ɓulli e nder leydi Taiwan == Tuugnorgal == 20v3gut0vjhi86kmzbo9t4921mm0wzn 157787 157786 2026-03-27T08:29:27Z Yariemar 03 11293 157787 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi '''Koɗorɗe Baihe''' 白河水庫 (Siin) '''Reservoir Baihe''' ina woni e nder TainanBaihe ReservoirBaihe Nokku Baihe, Taywan, Taywaan Koolaaɗo kuuɓal 23°21′43,2′′N 120°29′03,4′′E Sifaa reservoir Mahaa ko e hitaande 1965 Ɓooygol ndiyam 9 690 000 m3 (7 860 ektaar⋅ft) Reservoir Baihe (sinuwaa gaadanteejo: 白河水庫; Sinuwaa koolaaɗo: 白河水库; pinyin: Báihé Shuǐkù) ko reservoir e nder diiwaan Baihe, Tainan, Taiwan.<ref>{{cite news|last1=Wang|first1=Shu-feng|last2=Kao|first2=Evelyn|date=6 June 2021|url=https://focustaiwan.tw/society/202106060012|title=Heavy rain in Kaohsiung prompts mudslide fears, evacuations|publisher=Focus Taiwan|access-date=11 June 2021}}</ref> Tariya Reservoir oo mahiraa ko e hitaande 1965. E nder yooro e fuɗɗoode hitaande 2021, weendu nduu yoori haa laaɓi e lewru marse-abriil. E lewru suwee 2021, jeertinaango udditgol baraas oo yaltinaama.<ref>{{cite web|author=AFP|date=6 April 2021|url=https://phys.org/news/2021-04-taiwan-imposes-rationing-drought-worsens.html|title=Taiwan imposes water rationing as drought worsens|website=Phys.org|access-date=11 June 2021}}</ref><ref>{{cite news|last=Simons|first=Ashley|date=13 May 2021|url=https://www.theknightnews.com/2021/05/13/chipageddon-how-taiwans-drought-impacts-your-electronic-devices/|title=Chipageddon: How Taiwan's drought impacts your electronic devices|publisher=The Knight News|access-date=11 June 2021}}</ref><ref>{{cite news|last=France|first=Agence|date=20 April 2021|url=https://www.industryweek.com/supply-chain/article/21161812/taiwans-worst-drought-in-decades-deepens-chip-shortage-jitters|title=Taiwan's Worst Drought in Decades Deepens Chip Shortage Jitters|publisher=IndustryWeek|access-date=11 June 2021}}</ref> Sifaaaji karalliagal Reservoir oo ina jogii mbaawka 9 690 000 m3.<ref>{{cite web|date=13 December 2018|url=https://www.twtainan.net/en/attractions/detail/4689|title=Baihe Reservoir(白河水庫)|website=Travel Tainan|access-date=11 March 2021}}</ref><ref>{{cite web|date=15 October 2021|url=https://eng.wra.gov.tw/cp.aspx?n=5153|title=Reservoirs, dams and weirs of Taiwan|website=Water Resources Agency, MOEA|access-date=31 October 2021|archive-date=31 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211031062536/https://eng.wra.gov.tw/cp.aspx?n=5153|url-status=dead}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol baraasuuji e ɓulli e nder leydi Taiwan == Tuugnorgal == 2q2h9r6tndn1oyq500rnlrveyjmsq92 Barhakune Daha 0 38079 157788 2026-03-27T08:44:20Z Yariemar 03 11293 Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi 1q??·ikon Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. Yiytu iwdiiji: "'''Barhakune Daha'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Mars 2022) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) '''Barhakune Daha''' Nepal: ब्रहाकुने..." 157788 wikitext text/x-wiki Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi 1q??·ikon Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. Yiytu iwdiiji: "'''Barhakune Daha'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Mars 2022) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) '''Barhakune Daha''' Nepal: ब्रहाकुने दह Nokku Barhakune Daha to leydi Nepal.Nokku Barhakune Daha to leydi Nepal'''.Barhakune Daha'''<ref>{{Cite web|last=Nasana|date=2017-01-14|title=Mass on Maghe Sankranti|url=https://thehimalayantimes.com/multimedia/maghe-sankranti-barhakune-daha-in-dang|access-date=2022-03-12|website=The Himalayan Times|language=en|archive-date=2021-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210514201452/https://thehimalayantimes.com/multimedia/maghe-sankranti-barhakune-daha-in-dang|url-status=live}}</ref> Nokkuure Diiwaan Dang, diiwaan Lumbini Koolaaɗo kuuɓal 28°04′24′′N 82°29′8′′Fuɗnaange Leyɗeele basin Nepal Barhakune Daha[1] (Brahakune दह ) ko maayo ngo woni e nder diiwaan Dang, to leydi Nepal. Ɗuum woni ko e wuro laamorgo Ghorahi- 07. Baraha Kshetra ina woɗɗi luumo ngoo kilooji tati (1,9 mi). Ɗuum woni ko e juuɗe diiwanuuji tufɗe Mahabharat to fuɗnaange-rewo. Ñalnde adannde e lewru Magh (limlebbi Nepal), ko ɗoon yuɓɓinta njoɓdi mawndi. Yimɓe ina kawra e maayo Barhakune Daha e ñalngu mawngu nguu.<ref>[https://greenera.com.np/wp-content/uploads/2019/12/20190615-Barah-Kshetra.pdf ARCHITECTURAL DESIGN & DRAWINGS - Detail Study and Preparation of Masterplan of Barhakune Daha Area Multipurpose Park Dang, Nepal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230611162552/https://greenera.com.np/wp-content/uploads/2019/12/20190615-Barah-Kshetra.pdf|date=2023-06-11}}</ref> Barhakune Daha e suudu dewal Baraha: Ina woni e nder diiwaan 7ɓo e nder wuro ngo. Ina woodi weendu nduu ina waɗi ŋore sappo e ɗiɗi (angles); ko ɗoon innde maggal woni barha kune daha. Temple Allah Bishnu, barah kadi ko nokku tedduɗo wonande hijjooɓe e oon nokku, e templeeji keewɗi Ganesh e Shiva ina ngoni toon. Feere keeriinde ina yuɓɓinee ɗoo e ñalngu Maghe Sankranti. Kadi ko nokku turism. Barhakune Daha & Baraha Temple Area to Dang Barakune Daha == Ƴeew kadi == Doggol maayooji leydi Nepal == Tuugnorgal == qv91yduir6sy829zwhkr7g9tz26lhyu 157789 157788 2026-03-27T08:45:37Z Yariemar 03 11293 157789 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi 1q??·ikon Ndee winndannde ina sokli ciimtol ɓeydaango ngam hoolkisaade. Tiiɗno, mballu ngam moƴƴinde ndee winndannde e ɓeydude ciimtol e lowre koolkisaande. Kaɓirɗe ɗe ngalaa iwdi ina mbaawi luulndaade e ittude. Yiytu iwdiiji: "'''Barhakune Daha'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Mars 2022) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) '''Barhakune Daha''' Nepal: ब्रहाकुने दह Nokku Barhakune Daha to leydi Nepal.Nokku Barhakune Daha to leydi Nepal'''.Barhakune Daha'''<ref>{{Cite web|last=Nasana|date=2017-01-14|title=Mass on Maghe Sankranti|url=https://thehimalayantimes.com/multimedia/maghe-sankranti-barhakune-daha-in-dang|access-date=2022-03-12|website=The Himalayan Times|language=en|archive-date=2021-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210514201452/https://thehimalayantimes.com/multimedia/maghe-sankranti-barhakune-daha-in-dang|url-status=live}}</ref> Nokkuure Diiwaan Dang, diiwaan Lumbini Koolaaɗo kuuɓal 28°04′24′′N 82°29′8′′Fuɗnaange Leyɗeele basin Nepal Barhakune Daha[1] (Brahakune दह ) ko maayo ngo woni e nder diiwaan Dang, to leydi Nepal. Ɗuum woni ko e wuro laamorgo Ghorahi- 07. Baraha Kshetra ina woɗɗi luumo ngoo kilooji tati (1,9 mi). Ɗuum woni ko e juuɗe diiwanuuji tufɗe Mahabharat to fuɗnaange-rewo. Ñalnde adannde e lewru Magh (limlebbi Nepal), ko ɗoon yuɓɓinta njoɓdi mawndi. Yimɓe ina kawra e maayo Barhakune Daha e ñalngu mawngu nguu.<ref>[https://greenera.com.np/wp-content/uploads/2019/12/20190615-Barah-Kshetra.pdf ARCHITECTURAL DESIGN & DRAWINGS - Detail Study and Preparation of Masterplan of Barhakune Daha Area Multipurpose Park Dang, Nepal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230611162552/https://greenera.com.np/wp-content/uploads/2019/12/20190615-Barah-Kshetra.pdf|date=2023-06-11}}</ref> Barhakune Daha e suudu dewal Baraha: Ina woni e nder diiwaan 7ɓo e nder wuro ngo. Ina woodi weendu nduu ina waɗi ŋore sappo e ɗiɗi (angles); ko ɗoon innde maggal woni barha kune daha. Temple Allah Bishnu, barah kadi ko nokku tedduɗo wonande hijjooɓe e oon nokku, e templeeji keewɗi Ganesh e Shiva ina ngoni toon. Feere keeriinde ina yuɓɓinee ɗoo e ñalngu Maghe Sankranti. Kadi ko nokku turism. Barhakune Daha & Baraha Temple Area to Dang Barakune Daha == Ƴeew kadi == Doggol maayooji leydi Nepal == Tuugnorgal == 2uxcv7snigx0qe7gj8pmp70nuwr3a6m Barsakelmes Lake 0 38080 157790 2026-03-27T08:52:23Z Yariemar 03 11293 Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi ikon Ndee winndannde tuugii ko e lowre wootere walla no feewi. Yeewtere jowitiinde heen ina waawi taweede e hello yeewtere ndee. Wallu moƴƴinde ndee winndannde e naatnude ciimtol e lowre ɓeydaande. Yiytu iwdiiji: "'''Maayo Barsakelmes'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Febariyee '''2019)''' '''Laana Barsakelmes''' Барсакелмес (Kazakh) Nokku oo ko diiwaan Kizylorda, leydi Kasaksta..." 157790 wikitext text/x-wiki Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi ikon Ndee winndannde tuugii ko e lowre wootere walla no feewi. Yeewtere jowitiinde heen ina waawi taweede e hello yeewtere ndee. Wallu moƴƴinde ndee winndannde e naatnude ciimtol e lowre ɓeydaande. Yiytu iwdiiji: "'''Maayo Barsakelmes'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Febariyee '''2019)''' '''Laana Barsakelmes''' Барсакелмес (Kazakh) Nokku oo ko diiwaan Kizylorda, leydi Kasakstan Koolaaɗo kuuɓal 46,23°N 59,69°E Sifaa Endorheik, salte, ɓooyɗo maayo Naatgol adanngol e maayo Aral worgo Leyɗeele Basin Kasakstan Wertallo leydi ndii ko 0 km2 (2025) Hakindo luggiɗde 0 m (2025)<ref>{{Cite web|title=NASA Worldview|url=https://worldview.earthdata.nasa.gov/?v=55.40134657814404,43.1420129496963,63.605296486862215,47.379217847605695&t=2025-11-16-T19%3A36%3A38Z|access-date=2025-11-16|website=worldview.earthdata.nasa.gov|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=NASA Worldview|url=https://worldview.earthdata.nasa.gov/?v=57.7354670632335,45.093594967478474,61.81614680416942,47.20730805597156&t=2025-12-16-T01%3A02%3A43Z|access-date=2025-12-19|website=worldview.earthdata.nasa.gov|language=en}}</ref> Jaambaraagal ndiyam ko 0 km3 (2025) Duundeeji 0 Kartal<ref>{{Cite web|title=The North Aral Sea and Barsakelmes Lake in Kazakhstan - NASA|url=https://www.nasa.gov/image-article/north-aral-sea-barsakelmes-lake-kazakhstan/|access-date=2024-09-17|language=en-US}}</ref> Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kartal jokkondirngal e maayo Barsakelmes Lake Barsakelmes ko ladde tokosere, ɓuuɓnde, tawaande hakkunde maayo Fuɗnaange e maayo Hirnaange maayo Aral gonnooɗo ngootaagu. Ko ɗum heddii e maayo Fuɗnaange-rewo gonnooɗo maayo Aral worgo. Tariya Ladde Barsakelmes e lewru ut 2024. Hedde kitaale 2010, maayo Barsakelmes feccii e maayo Aral worgo. Ko maayo Aral worgo ñamlata ɗum sahaa e sahaa fof caggal toɓo mawngo walla nees. E lewru noowammbar 2025, ɓuuɓri maayo ngoo yoori haa laaɓi ko adii nde Barsakelmes feccii e maayo Aral. Kono, sabu toɓooli e cakkital lewru desaambar e hitaande ndee, won ndiyam artiraa. == Ƴeew kadi == Barsa-Kelmes == Tuugnorgal == 6dzznbavisxqul1k966hk9wmk55uj16 157791 157790 2026-03-27T08:53:37Z Yariemar 03 11293 157791 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi ikon Ndee winndannde tuugii ko e lowre wootere walla no feewi. Yeewtere jowitiinde heen ina waawi taweede e hello yeewtere ndee. Wallu moƴƴinde ndee winndannde e naatnude ciimtol e lowre ɓeydaande. Yiytu iwdiiji: "'''Maayo Barsakelmes'''" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Febariyee '''2019)''' '''Laana Barsakelmes''' Барсакелмес (Kazakh) Nokku oo ko diiwaan Kizylorda, leydi Kasakstan Koolaaɗo kuuɓal 46,23°N 59,69°E Sifaa Endorheik, salte, ɓooyɗo maayo Naatgol adanngol e maayo Aral worgo Leyɗeele Basin Kasakstan Wertallo leydi ndii ko 0 km2 (2025) Hakindo luggiɗde 0 m (2025)<ref>{{Cite web|title=NASA Worldview|url=https://worldview.earthdata.nasa.gov/?v=55.40134657814404,43.1420129496963,63.605296486862215,47.379217847605695&t=2025-11-16-T19%3A36%3A38Z|access-date=2025-11-16|website=worldview.earthdata.nasa.gov|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=NASA Worldview|url=https://worldview.earthdata.nasa.gov/?v=57.7354670632335,45.093594967478474,61.81614680416942,47.20730805597156&t=2025-12-16-T01%3A02%3A43Z|access-date=2025-12-19|website=worldview.earthdata.nasa.gov|language=en}}</ref> Jaambaraagal ndiyam ko 0 km3 (2025) Duundeeji 0 Kartal<ref>{{Cite web|title=The North Aral Sea and Barsakelmes Lake in Kazakhstan - NASA|url=https://www.nasa.gov/image-article/north-aral-sea-barsakelmes-lake-kazakhstan/|access-date=2024-09-17|language=en-US}}</ref> Wikimedia | © Kartal laabi udditiiɗi Kartal jokkondirngal e maayo Barsakelmes Lake Barsakelmes ko ladde tokosere, ɓuuɓnde, tawaande hakkunde maayo Fuɗnaange e maayo Hirnaange maayo Aral gonnooɗo ngootaagu. Ko ɗum heddii e maayo Fuɗnaange-rewo gonnooɗo maayo Aral worgo. Tariya Ladde Barsakelmes e lewru ut 2024. Hedde kitaale 2010, maayo Barsakelmes feccii e maayo Aral worgo. Ko maayo Aral worgo ñamlata ɗum sahaa e sahaa fof caggal toɓo mawngo walla nees. E lewru noowammbar 2025, ɓuuɓri maayo ngoo yoori haa laaɓi ko adii nde Barsakelmes feccii e maayo Aral. Kono, sabu toɓooli e cakkital lewru desaambar e hitaande ndee, won ndiyam artiraa. == Ƴeew kadi == Barsa-Kelmes == Tuugnorgal == alzpg1xdriekqx2oh3kcl9sqmeo7h4y Bàu Tró 0 38081 157792 2026-03-27T08:59:48Z Yariemar 03 11293 Created page with "Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi '''Baau Tró''' Yiyngo Bàu Tró e dow weeyo (Wuro Đồng Hới woni caggal) '''Bàu Tró''' ina tawee to VietnamBàu TróBàu Tró Nokku Đồng Hới, diiwaan Quảng Bình Koolaaɗo kuuɓal 17,491389° Fuɗnaange 106,622778° Fuɗnaange Leyɗeele baasiɗe wiyetnaam '''Bàu Tró''' (Bàu e ɗemngal Vietnam firti ko weendu) ko maayo e nder wuro Đồng Hới, e nder diiwaan Quảng Bình, to leydi Vietnam. Ooɗoo..." 157792 wikitext text/x-wiki Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi '''Baau Tró''' Yiyngo Bàu Tró e dow weeyo (Wuro Đồng Hới woni caggal) '''Bàu Tró''' ina tawee to VietnamBàu TróBàu Tró Nokku Đồng Hới, diiwaan Quảng Bình Koolaaɗo kuuɓal 17,491389° Fuɗnaange 106,622778° Fuɗnaange Leyɗeele baasiɗe wiyetnaam '''Bàu Tró''' (Bàu e ɗemngal Vietnam firti ko weendu) ko maayo e nder wuro Đồng Hới, e nder diiwaan Quảng Bình, to leydi Vietnam. Ooɗoo maayo ko ndiyam laaɓɗam teeŋtuɗam wonande ko ina ɓura 130 000 hoɗɓe e Đồng Hới. Bàu Tró ɓuri anndeede ko e ko arkewolosi Faraysenaaɓe njiyti e yontaaji Indosiin Farayse. Geɗe tawaaɗe ɗoo ɗee ina njogii duuɓi 5 000 jooni, ina kollita seedeeji teeŋtuɗi ko fayti e koɗki aadee e nder ndeeɗoo nokku.<ref>{{Cite journal |last=Vietnamese Archaeological Association |last2=Nguyen |first2=Khac Su |date=2022-04-15 |title=Vietnam’s Middle and Late Neolithic marine cultures |url=https://d.vjst.vn/index.php/vmost_jossh/article/view/270/253 |journal=Ministry of Science and Technology, Vietnam |volume=64 |issue=1 |pages=112–128 |doi=10.31276/VMOSTJOSSH.64(1).112-128|doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite web |last=An |first=Thiên |date=2023-10-12 |title=Bàu Tró: Kỳ lạ hồ nước ngọt 'không đáy' trên triền cát trắng |url=https://www.saostar.vn/sac-mau-cuoc-song/bau-tro-ky-la-ho-nuoc-ngot-khong-day-tren-trien-cat-trang-202312111114295099.html |website=SAOstar}}</ref> == Tuugnorgal == ive16n27nni0ofiu85017oibvclw1l1 157793 157792 2026-03-27T09:00:46Z Yariemar 03 11293 157793 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Gila e Wikipedia, ansiklopiiji ɗi ngalaa njoɓdi '''Baau Tró''' Yiyngo Bàu Tró e dow weeyo (Wuro Đồng Hới woni caggal) '''Bàu Tró''' ina tawee to VietnamBàu TróBàu Tró Nokku Đồng Hới, diiwaan Quảng Bình Koolaaɗo kuuɓal 17,491389° Fuɗnaange 106,622778° Fuɗnaange Leyɗeele baasiɗe wiyetnaam '''Bàu Tró''' (Bàu e ɗemngal Vietnam firti ko weendu) ko maayo e nder wuro Đồng Hới, e nder diiwaan Quảng Bình, to leydi Vietnam. Ooɗoo maayo ko ndiyam laaɓɗam teeŋtuɗam wonande ko ina ɓura 130 000 hoɗɓe e Đồng Hới. Bàu Tró ɓuri anndeede ko e ko arkewolosi Faraysenaaɓe njiyti e yontaaji Indosiin Farayse. Geɗe tawaaɗe ɗoo ɗee ina njogii duuɓi 5 000 jooni, ina kollita seedeeji teeŋtuɗi ko fayti e koɗki aadee e nder ndeeɗoo nokku.<ref>{{Cite journal |last=Vietnamese Archaeological Association |last2=Nguyen |first2=Khac Su |date=2022-04-15 |title=Vietnam’s Middle and Late Neolithic marine cultures |url=https://d.vjst.vn/index.php/vmost_jossh/article/view/270/253 |journal=Ministry of Science and Technology, Vietnam |volume=64 |issue=1 |pages=112–128 |doi=10.31276/VMOSTJOSSH.64(1).112-128|doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite web |last=An |first=Thiên |date=2023-10-12 |title=Bàu Tró: Kỳ lạ hồ nước ngọt 'không đáy' trên triền cát trắng |url=https://www.saostar.vn/sac-mau-cuoc-song/bau-tro-ky-la-ho-nuoc-ngot-khong-day-tren-trien-cat-trang-202312111114295099.html |website=SAOstar}}</ref> == Tuugnorgal == 4sd3ojrbiep16tmspmziqwatf4oqza2 Ejike Asiegbu 0 38082 157794 2026-03-27T09:13:09Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Ejike Asiegbu''' // C (jibinaa ko 8 noowammbar 1959) ko fijoowo e fijoowo filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], o woniino hooreejo fedde fijooɓe leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] gila 2005 haa 2009. Ko adii ɗuum o golliima no balloowo hooreejo leydi Biafran ɓooyɗo Odumegwu Ojukwu e nder wooteeji doosɗe leydi [[Abuja]] e hitaande 1994. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Asiegbu jibinaa ko ñalnde 8 noowammbar 1959 to Umuahia. O fuɗɗii jaŋde makko lesle..." 157794 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ejike Asiegbu''' // C (jibinaa ko 8 noowammbar 1959) ko fijoowo e fijoowo filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], o woniino hooreejo fedde fijooɓe leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] gila 2005 haa 2009. Ko adii ɗuum o golliima no balloowo hooreejo leydi Biafran ɓooyɗo Odumegwu Ojukwu e nder wooteeji doosɗe leydi [[Abuja]] e hitaande 1994. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Asiegbu jibinaa ko ñalnde 8 noowammbar 1959 to Umuahia. O fuɗɗii jaŋde makko leslesre ko to duɗal leslesal ''Constitution Crescent'', Aba, o timmini ɗum to duɗal leslesal St. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdul Azeez Attah, to Okene, hade makko timminde jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Christ the King'', [[Onitsha]], e hitaande 1980. Caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port Harcourt e hitaande 1993, o heɓi dipoloma makko ko fayti e ganndal pijirlooji. ==Kugal== Asiegbu naati e nder fedde filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]([[Nollywood]]) e hitaande 1996, o waɗi golle makko gadane e nder filmo ''Silent Night'', ko ɗum addani mo heɓde darnde. O anndaa ko ɓuri heewde e filmuuji baɗeteeɗi e filmuuji baɗeteeɗi e njiimaandi Pete Edochie, Clem Ohameze, Kanayo O Kanayo e Kenneth Okonkwo. ==Njeenaaje== Asiegbu heɓii njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen : Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee e njeenaaje cuɓagol yiyooɓe [[Afrik]] ''Magic'' (AMVCA) Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e leydi [[Naajeeriya]] e nder njeenaari weltaare yimɓe wuro Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e darnde ardiinde e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] Fijoowo ɓurɗo anndeede e leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] e nder ñalɗi fijirde filmuuji [[Afrik]] ==Nguurndam neɗɗo== Asiegbu ina resndi Ogechi Asiegbu, ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo. ==Filmogaraafi== Natal to [[Lagos]] (2024) ko Nonso Kaafaahi Alla (2024) ko mawɗo Alex Zarz joofni (2023) Sukaaɓe rewɓe glamour (2022) ko mawɗo Nkem Ije Awele (2022) Pushback (2021) ko Baaba Baron deƴƴuɗo (2021) Mbooy : Daartol Ahanna (2020) ko politik Eyimofe (2020) as Goddey O woni (2019) ko mawɗo Anyaoku Leñol jeewte (2012) ko jom suudu Kabaka Kaalis bonɗo (2008) hono Mr Benson Haalaaji deƴƴuɗi (2007) Woto ngon Val am (2006) hono Smith Muñal cakkitiingal (2006) Doole ina poti waylude juuɗe (2006) Wolɓe (2006) ko ofisee faculté Ekipaaji noogas e tati (2005) ko Bimbo Jokkondiral kuuɓtodinngal (2005) Finnde kaalis (2005) hono Collins Baron en (2005) Dowlaaji (2005) ko mawɗo ƴeewtotooɗo Kaalis keewɗo (2005) Wakkati maayde (2005) Sukaaɓe Abuja (2004) Ko ɓuri hakkille (2004) hono Doktoor Mike Nde Alla wiyi eey (2003) hono Martin Keeri (2001) Keeri ɓuuɓɗi (2000) ko Jimmy Coodgu nguu (1999) ko Charles Orakel (1998) Pijirlooji mbonɗi (1998) Kaalis ƴiiƴam (1997) ko mawɗo Laabi (1997) Jemma deƴƴuɗo (1996) ==Tuugnorgal== 4wdltywucu2ahe67wkiequuy5dakmbg 157795 157794 2026-03-27T09:22:42Z MOIBARDE 10068 157795 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ejike Asiegbu''' // C (jibinaa ko 8 noowammbar 1959) ko fijoowo e fijoowo filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], o woniino hooreejo fedde fijooɓe leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] gila 2005 haa 2009. Ko adii ɗuum o golliima no balloowo hooreejo leydi Biafran ɓooyɗo [[Odumegwu Ojukwu]] e nder wooteeji doosɗe leydi [[Abuja]] e hitaande 1994.<ref>{{cite news|url=http://allafrica.com/stories/201408081108.html|title=Nigeria: Godfather Ejike Asiegbu Returns|work=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian Newspaper]]|publisher=AllAfrica|last=Husseini|first=Shaibu|date=8 August 2014|accessdate=31 March 2016}}</ref><ref>{{Cite web|title=As president of AGN, people are scared of giving me roles —Ejike|url=https://www.modernghana.com/nollywood/2705/as-president-of-agn-people-are-scared-of-giving-me-roles-e.html|access-date=2025-08-29|website=Modern Ghana|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|last=vanguard|date=2011-04-16|title=Why crisis rocking actors' house won't end soon - Ejike Asiegbu|url=https://www.vanguardngr.com/2011/04/why-crisis-rocking-actors%E2%80%99-house-won%E2%80%99t-end-soon-ejike-asiegbu/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-08-29|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{cite news|url=http://dailypost.ng/2012/02/24/life-as-ojukwus-p-a-ejike-asiegbu/|location=Lagos, Nigeria|title=Life as Ojukwu's P.A – Ejike Asiegbu|last=Godwin|first=Ameh Comrade|date=24 February 2012|accessdate=31 March 2016|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]}}</ref> ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Asiegbu jibinaa ko ñalnde 8 noowammbar 1959 to [[Umuahia North|Umuahia]]. O fuɗɗii jaŋde makko leslesre ko to duɗal leslesal ''Constitution Crescent'', Aba, o timmini ɗum to duɗal leslesal St. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdul Azeez Attah, to [[Okene]], hade makko timminde jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Christ the King'', [[Onitsha]], <ref>{{Cite web|title=Ejike Asiegbu Movies List {{!}} Rotten Tomatoes {{!}} Rotten Tomatoes|url=https://www.rottentomatoes.com/celebrity/ejike_asiegbu|access-date=2025-08-29|website=www.rottentomatoes.com|language=en}}</ref>e hitaande 1980. Caggal ɗuum o heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Port Harcourt e hitaande 1993, o heɓi dipoloma makko ko fayti e ganndal pijirlooji. ==Kugal== Asiegbu naati e nder fedde filmuuji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]([[Nollywood]]) e hitaande 1996, o waɗi golle makko gadane e nder filmo ''Silent Night'', ko ɗum addani mo heɓde darnde. O anndaa ko ɓuri heewde e filmuuji baɗeteeɗi e filmuuji baɗeteeɗi e njiimaandi Pete Edochie, Clem Ohameze, Kanayo O Kanayo e Kenneth Okonkwo. ==Njeenaaje== Asiegbu heɓii njeenaaje keewɗe, ina jeyaa heen : Fiyoowo ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee e njeenaaje cuɓagol yiyooɓe [[Afrik]] ''Magic'' (AMVCA) Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e leydi [[Naajeeriya]] e nder njeenaari weltaare yimɓe wuro Fijoowo ɓurɗo moƴƴude e darnde ardiinde e nder njeenaari ɓurndi moƴƴude e [[Nollywood]] Fijoowo ɓurɗo anndeede e leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] e nder ñalɗi fijirde filmuuji [[Afrik]] ==Nguurndam neɗɗo== Asiegbu ina resndi Ogechi Asiegbu, ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo. ==Filmogaraafi== Natal to [[Lagos]] (2024) ko Nonso Kaafaahi Alla (2024) ko mawɗo Alex Zarz joofni (2023) Sukaaɓe rewɓe glamour (2022) ko mawɗo Nkem Ije Awele (2022) ''Pushback'' (2021) ko Baaba Baron deƴƴuɗo (2021) Mbooy : Daartol Ahanna (2020) ko politik Eyimofe (2020) as Goddey O woni (2019) ko mawɗo Anyaoku Leñol jeewte (2012) ko jom suudu Kabaka Kaalis bonɗo (2008) hono Mr Benson Haalaaji deƴƴuɗi (2007) Woto ngon Val am (2006) hono Smith Muñal cakkitiingal (2006) Doole ina poti waylude juuɗe (2006) Wolɓe (2006) ko ofisee faculté ==Tuugnorgal== nnih5jtveeajzy85jc105z70e9h5ae8 Chigozie Atuanya 0 38083 157796 2026-03-27T09:31:33Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Zeal Chigozie Atuanya'''// c (jibinaa ko 13 suwee 1980) ko fiyoowo filmuuji, peewnoowo filmuuji, jom ngalu. Ko kanko woni hooreejo fedde Skybridimpex roof e TV kaaw Lala. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Atuanya jibinaa ko to Aba, to diiwaan Abia, to leydi Najeriya, o jeyaa ko to Nri to diiwaan Anambra. O heɓi B.Sc makko. e nder njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal leydi [[Enugu]]. ==Kugal== Atuanya waɗii yeewtere mum adan..." 157796 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Zeal Chigozie Atuanya'''// c (jibinaa ko 13 suwee 1980) ko fiyoowo filmuuji, peewnoowo filmuuji, jom ngalu. Ko kanko woni hooreejo fedde Skybridimpex roof e TV kaaw Lala. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Atuanya jibinaa ko to Aba, to diiwaan Abia, to leydi Najeriya, o jeyaa ko to Nri to diiwaan Anambra. O heɓi B.Sc makko. e nder njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal leydi [[Enugu]]. ==Kugal== Atuanya waɗii yeewtere mum adannde e ekran e hitaande 1998 ina wiyee King Jaja of Opobo, gila ndeen o yahri yeeso e peewnugol e hollitde filmuuji keewɗi. O meeɗiino wonde ''model'' Delta ''Soap'', o feeñi e gooto e jeewte maɓɓe teleeji. ==Nguurndam neɗɗo== Atuanya ina resndi Jennifer Obianuju Oranika, jannginoowo sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Igbinedion, to diiwaan Edo. Dewgal gaadanteewal hakkunde maɓɓe waɗi ko ñalnde 31 marse 2013, rewi heen ko dewgal danewal ñalnde 3 ut 2013. Ɓe njogii ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Kaima, jibinaaɗo ñalnde 6 suwee 2014. ==Filmogaraafi cuɓaaɗo== Ndee doggol jowitiingol e filmo timmaani ; aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe. (Lewru mee 2016) Jeertinaango sakkitiingo (2002) Jawdi mbonndi (2003) Yumma mawɗo Maleyka am (2004) Miijooji ɓuuɓɗi (2005) Mbooy 3 Ladde bonnde Sukaaɓe Lumba (2008) Fedde rewɓe (2011) ko Mike Dogooɓe ɓaleeɓe (2010) Miijooji ɓuuɓɗi (2005) hono Robert Miñi am debbo mbelɗo (2006) Ɓoornugol ɗiɗmol (2006) Galle laamorɗo (2005) Chetanna (2015) ko Emeka Gardiiɗo miñiraagel (2014) ko warhoore Bojel jibinannde (2018) ko Chike Wujjaaɗo (2019) Nkem (2020) Feccere (2020) ko Kalu Obidike (2022) ko obidike Hisnu Laamiiɗo debbo (2022) bana Nkemjika Kawral teskinngal (2022) Mr Debbo (2023) ko Chibuzor ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== Ndee doggol timmaani; aɗa waawi wallude e ɓeydude geɗe ŋakkuɗe. (Lewru mee 2016) Hitaande njeenaari kewu njeenaari Njeñtudi Ref 2011 2011 ''City People'' Njeenaaje Fijoowo ɓurɗo moƴƴude Won 2014 Njeenaaje filmuuji Akademi Ikonuuji kaŋŋe (GIAMA) Filmuuji ɓurɗi moƴƴude e nder leydi –Chetanna heɓi 2015 2015 Njeenaaje Akademi Filmuuji Afrik Zulu Ko ɓuri moƴƴude e fiyooɓe koɗki (gorko) Won 2016 4ɓo Afrik Magic Viewers Choice Awards Peewnoowo filmo ɓurɗo moƴƴude e ɗemngal ngenndiwal (Igbo) toɗɗaama Ƴeew kadi Doggol fijooɓe [[Naajeeriya]] ==Tuugnorgal== rqo0gv2mtedwd08wt7sp3h00ujg6ogg Spool heel 0 38084 157797 2026-03-27T09:41:02Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Taƴre spool ko taƴre paɗe yaajnde dow e les, ɓurnde famɗude e hakkunde, ko noon nanndirta e taƴre cotton walla waktu. Taƴe spool ina ngonnoo e Orop e jamaanu Barok e Rokoko. Waktuuji goɗɗi ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin ngoni kitaale 1860 e 1950. Ooɗoo look ko John Fluevog ɓuri lollude ɗum. Taƴre spool les ina jogii ɓuuɓol tokosol ceertungol e les taƴre ndee. Taƴe spool ɓurɗe toowde ina ɓadii nanndude e taƴre stiletto, kono ina waɗi flare e les. Spool..." 157797 wikitext text/x-wiki Taƴre spool ko taƴre paɗe yaajnde dow e les, ɓurnde famɗude e hakkunde, ko noon nanndirta e taƴre cotton walla waktu. Taƴe spool ina ngonnoo e Orop e jamaanu Barok e Rokoko. Waktuuji goɗɗi ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin ngoni kitaale 1860 e 1950. Ooɗoo look ko John Fluevog ɓuri lollude ɗum. Taƴre spool les ina jogii ɓuuɓol tokosol ceertungol e les taƴre ndee. Taƴe spool ɓurɗe toowde ina ɓadii nanndude e taƴre stiletto, kono ina waɗi flare e les. Spool taƴe ina ndokka weltaare e ɓoorniiɗo ɗum, ina hiisee wonde cuɓal paɗe taƴe kuuɓtodinɗe. Tuugnorgal rb11gflbpj5rrtuxqzqery7xmxdqmwz 157798 157797 2026-03-27T09:43:01Z SUZYFATIMA 13856 157798 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Taƴre spool''' ko taƴre paɗe yaajnde dow e les, ɓurnde famɗude e hakkunde, ko noon nanndirta e taƴre cotton walla waktu. Taƴe spool ina ngonnoo e Orop e jamaanu Barok e Rokoko. Waktuuji goɗɗi ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin ngoni kitaale 1860 e 1950. Ooɗoo look ko John Fluevog ɓuri lollude ɗum. Taƴre spool les ina jogii ɓuuɓol tokosol ceertungol e les taƴre ndee. Taƴe spool ɓurɗe toowde ina ɓadii nanndude e taƴre stiletto, kono ina waɗi flare e les. Spool taƴe ina ndokka weltaare e ɓoorniiɗo ɗum, ina hiisee wonde cuɓal paɗe taƴe kuuɓtodinɗe. == Tuugnorgal == tb4zx7npb8xtpm116cj062ptqr019ok 157799 157798 2026-03-27T09:55:21Z SUZYFATIMA 13856 157799 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Taƴre spool''' ko taƴre paɗe yaajnde dow e les, ɓurnde famɗude e hakkunde, ko noon nanndirta e taƴre cotton walla waktu. Taƴe spool ina ngonnoo e Orop e jamaanu Barok e Rokoko. Waktuuji goɗɗi ɗi nganndu-ɗaa ko ɗiin ngoni kitaale 1860 e 1950. Ooɗoo look ko John Fluevog ɓuri lollude ɗum. Taƴre spool les ina jogii ɓuuɓol tokosol ceertungol e les taƴre ndee. Taƴe spool ɓurɗe toowde ina ɓadii nanndude e taƴre stiletto, kono ina waɗi flare e les. Spool taƴe ina ndokka weltaare e ɓoorniiɗo ɗum, ina hiisee wonde cuɓal paɗe taƴe kuuɓtodinɗe.<ref>{{cite book|title=Color and design in apparel|last=Chambers|first=Bernice Gertrude|page=462|year=1942|publisher=[[Prentice-Hall]]|oclc=1703151}}</ref><ref>{{cite book|title=Shoes|last=Pratt|first=Lucy|author2=Linda Woolley|page=124|year=1999|publisher=[[Victoria and Albert Museum]]|isbn=978-1-85177-285-8}}</ref><ref>{{cite book|title=A handbook of costume drawing: a guide to drawing the period figure for costume design students|last=Baker|first=Georgia O'Daniel|page=94|year=2000|publisher=[[Focal Press]]|isbn=978-0-240-80403-3}}</ref><ref>{{cite book|title=Historic costume for the stage|last=Barton|first=Lucy|page=441|year=1963|publisher=W. H. Baker|oclc=331332}}</ref><ref>{{cite book|title=Historic costume for the stage|last=Barton|first=Lucy|page=441|year=1963|publisher=W. H. Baker|oclc=331332}}</ref><ref>{{cite book|title=Shoes in Vogue since 1910|last=Probert|first=Christina|page=[https://archive.org/details/shoesinvoguesinc0000prob/page/52 52]|year=1981|publisher=[[Abbeville Press]]|isbn=978-0-89659-241-4|url=https://archive.org/details/shoesinvoguesinc0000prob/page/52}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5863xmy94n2df8ns2nv53akk9mma27r Hwagwan 0 38085 157800 2026-03-27T09:59:15Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Hwagwan (Kore: 화관) ko mbaydi aadaaji koreeji ɗi rewɓe ɓoornotonoo, ko aadaaji ngam ñalɗi kewuuji ko wayi no dewgal. Ina nanndi e jokduri e mbaadi e golle, kono hwagan ɓuri laaɓtude. Hwagwan ɓuri 'jokduri' mawnude seeɗa, ina huutoree ngam teeŋtinde ŋarɗugol e faarnoraade kaŋŋe, bichui e perle e dow mbaydi. Tuugnorgal" 157800 wikitext text/x-wiki Hwagwan (Kore: 화관) ko mbaydi aadaaji koreeji ɗi rewɓe ɓoornotonoo, ko aadaaji ngam ñalɗi kewuuji ko wayi no dewgal. Ina nanndi e jokduri e mbaadi e golle, kono hwagan ɓuri laaɓtude. Hwagwan ɓuri 'jokduri' mawnude seeɗa, ina huutoree ngam teeŋtinde ŋarɗugol e faarnoraade kaŋŋe, bichui e perle e dow mbaydi. Tuugnorgal bkpdzqmg3m0rcobkx0pot1o7f293x1f 157801 157800 2026-03-27T10:01:00Z SUZYFATIMA 13856 157801 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hwagwan''' (Kore: 화관) ko mbaydi aadaaji koreeji ɗi rewɓe ɓoornotonoo, ko aadaaji ngam ñalɗi kewuuji ko wayi no dewgal. Ina nanndi e jokduri e mbaadi e golle, kono hwagan ɓuri laaɓtude. Hwagwan ɓuri 'jokduri' mawnude seeɗa, ina huutoree ngam teeŋtinde ŋarɗugol e faarnoraade kaŋŋe, bichui e perle e dow mbaydi. == Tuugnorgal == 73epsd5yrhg9y2gbsi2di9eu6myq24h 157802 157801 2026-03-27T10:08:36Z SUZYFATIMA 13856 157802 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hwagwan''' (Kore: 화관) ko mbaydi aadaaji koreeji ɗi rewɓe ɓoornotonoo, ko aadaaji ngam ñalɗi kewuuji ko wayi no dewgal. Ina nanndi e jokduri e mbaadi e golle, kono hwagan ɓuri laaɓtude. Hwagwan ɓuri 'jokduri' mawnude seeɗa, ina huutoree ngam teeŋtinde ŋarɗugol e faarnoraade kaŋŋe, bichui e perle e dow mbaydi.<ref>{{cite web|title=Wedding Clothes|url=http://www.lifeinkorea.com/culture/marriage/marriage.cfm?xURL=clothes|publisher=Life in Korea|access-date=2008-09-16|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080803181612/http://www.lifeinkorea.com/Culture/Marriage/marriage.cfm?xURL=clothes|archive-date=2008-08-03}}</ref><ref>{{cite web|url=http://russian.tour2korea.com/enu/CU/CU_EN_8_1_2.jsp|title=Hanboks (Traditional Clothing)|work=Headgear and Accessories Worn Together with Hanbok|publisher=[[Korea Tourism Organization]]|access-date=2008-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131002225735/http://english.visitkorea.or.kr/enu/CU/CU_EN_8_1_2.jsp|archive-date=2013-10-02|url-status=dead}}</ref><ref name="EncyKorea">{{cite web|url=http://100.empas.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=258306&v=43|script-title=ko:화관 (花冠)|publisher=[[Empas]] / [[EncyKorea]]|access-date=2008-09-20|language=ko}}</ref><ref name="Doosan">{{cite web|url=http://map.encyber.com/search_w/ctdetail.php?masterno=172616&contentno=172616|script-title=ko:화관 (花冠)|publisher=[[Doosan Encyclopedia]]|access-date=2008-09-20|language=ko}}{{dead link|date=April 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://news.donga.com/3/all/20100205/25974911/2|title=[어린이 책]맵시-품위의 꽃… 공주로 사는 법|date=2010-02-06|website=[[The Dong-a Ilbo]]|language=ko|access-date=2019-04-07}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4ann15a0gpzjnk4nvvpqbv2vqkgg688 Not for Ourselves Alone 0 38086 157803 2026-03-27T10:18:51Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Wonaa ngam koye men tan: Daartol Elizabeth Cady Stanton & Susan B. Anthony ko filmo Ameriknaajo mo Ken Burns waɗi e hitaande 1999, mo Rajo ngenndiijo e WETA waɗi. Nde heɓi njeenaari Peabody e hitaande 1999. Nde yalti e VHS ñalnde 9 noowammbar 1999. Kewuuji ɗi limtaa e nder dokimaa oo Rewolisiyoŋ oo "Miɗo yiɗi wonde suka" Darnde rewɓe e cakkital kitaale 1850 Drudge walla puccu Jokkondiral e dille abolitioniste en Tempere e peewnugol Heege hakkille - k..." 157803 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Wonaa ngam koye men tan: Daartol Elizabeth Cady Stanton & Susan B. Anthony ko filmo Ameriknaajo mo Ken Burns waɗi e hitaande 1999, mo Rajo ngenndiijo e WETA waɗi. Nde heɓi njeenaari Peabody e hitaande 1999. Nde yalti e VHS ñalnde 9 noowammbar 1999. Kewuuji ɗi limtaa e nder dokimaa oo Rewolisiyoŋ oo "Miɗo yiɗi wonde suka" Darnde rewɓe e cakkital kitaale 1850 Drudge walla puccu Jokkondiral e dille abolitioniste en Tempere e peewnugol Heege hakkille - kuule jowitiiɗe e golle Koolol Seneca Falls ko faati e hakkeeji rewɓe "Lion gonɗo e kaɓirɗe" - Susan B. Antoni Ruuhuuji Rewɓe Fedde ngenndiire loyal debbo e wolde hakkunde leyɗeele Amerik Kuulal 15ɓal e hakkeeji rewɓe Rewolisiyoŋ (jaaynde) Waɗii ɗum! Hakkeeji rewɓe e yeeso ñaawirɗe Caaktude konngol ngol Waɗde Daartol Feccere e ngootaagu - Fedde Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e NWSA kawri Jiimaandi hoore mum - ko filosof ndimaagu Deftere debbo - ƴamol diina Maayde Antoni Fransiis oo ina ara Tuugnorgal glo2kvy6v8u6griw0t4i72hax83t159 157806 157803 2026-03-27T10:22:46Z Ilya Discuss 10103 157806 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wonaa ngam koye men tan: Daartol''' Elizabeth Cady Stanton & Susan B. Anthony ko filmo Ameriknaajo mo Ken Burns waɗi e hitaande 1999, mo Rajo ngenndiijo e WETA waɗi. Nde heɓi njeenaari Peabody e hitaande 1999. Nde yalti e VHS ñalnde 9 noowammbar 1999. Kewuuji ɗi limtaa e nder dokimaa oo == Rewolisiyoŋ oo == "Miɗo yiɗi wonde suka" Darnde rewɓe e cakkital kitaale 1850 Drudge walla puccu Jokkondiral e dille abolitioniste en == Tempere e peewnugol == Heege hakkille - kuule jowitiiɗe e golle Koolol Seneca Falls ko faati e hakkeeji rewɓe "Lion gonɗo e kaɓirɗe" - Susan B. Antoni Ruuhuuji Rewɓe Fedde ngenndiire loyal debbo e wolde hakkunde leyɗeele Amerik Kuulal 15ɓal e hakkeeji rewɓe == Rewolisiyoŋ (jaaynde) == Waɗii ɗum! Hakkeeji rewɓe e yeeso ñaawirɗe Caaktude konngol ngol Waɗde Daartol Feccere e ngootaagu - Fedde Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e NWSA kawri Jiimaandi hoore mum - ko filosof ndimaagu Deftere debbo - ƴamol diina == Maayde Antoni == Fransiis oo ina ara == Tuugnorgal == 9yzmyw86jj890qvdr2n2ghf5vxegbl1 157807 157806 2026-03-27T10:25:40Z Ilya Discuss 10103 157807 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wonaa ngam koye men tan: Daartol''' Elizabeth Cady Stanton & Susan B. Anthony ko filmo Ameriknaajo mo Ken Burns waɗi e hitaande 1999, mo Rajo ngenndiijo e WETA waɗi. Nde heɓi njeenaari Peabody e hitaande 1999. Nde yalti e VHS ñalnde 9 noowammbar 1999.<ref>{{cite web|title=Not For Ourselves Alone|website=[[IMDb]]|url=https://www.imdb.com/title/tt0220253/|access-date=2009-08-18}}</ref><ref>{{cite web|title=Not For Ourselves Alone|website=[[PBS]]|url=https://www.pbs.org/kenburns/not-for-ourselves-alone|access-date=2009-08-18}}</ref><ref>[http://www.peabodyawards.com/award-profile/not-for-ourselves-alone-the-story-of-elizabeth-cady-stanton-and-susan-b.-an 59th Annual Peabody Awards], May 2000.</ref> Kewuuji ɗi limtaa e nder dokimaa oo == Rewolisiyoŋ oo == "Miɗo yiɗi wonde suka" Darnde rewɓe e cakkital kitaale 1850 Drudge walla puccu Jokkondiral e dille abolitioniste en == Tempere e peewnugol == Heege hakkille - kuule jowitiiɗe e golle Koolol Seneca Falls ko faati e hakkeeji rewɓe "Lion gonɗo e kaɓirɗe" - Susan B. Antoni Ruuhuuji Rewɓe Fedde ngenndiire loyal debbo e wolde hakkunde leyɗeele Amerik Kuulal 15ɓal e hakkeeji rewɓe == Rewolisiyoŋ (jaaynde) == Waɗii ɗum! Hakkeeji rewɓe e yeeso ñaawirɗe Caaktude konngol ngol Waɗde Daartol Feccere e ngootaagu - Fedde Ameriknaare ngam suɓaade rewɓe e NWSA kawri Jiimaandi hoore mum - ko filosof ndimaagu Deftere debbo - ƴamol diina == Maayde Antoni == Fransiis oo ina ara == Tuugnorgal == si0vf349ekkvqws4dlj9d57tchhrcdw Twill tape 0 38087 157804 2026-03-27T10:20:02Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Tape twill walla tape twilled ko kaset ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, walla ɓuuɓɗo. Ina waawi huutoreede e sewnde e taƴde ngam semmbinde sewnde, waɗde kaɓirɗe, jokkondirde e geɗe, e waɗde jokkondire tiiɗɗe ngam udditde comci (yeru, e dow gonɗi safrirde). Tape twill ina huutoree kadi e nder teyaaɗere ngam haɓɓude ridooji, kaɓirɗe e senaare e geɗe ceertuɗe, walla ngam haɓɓude ɓoggi kaɓirɗe mbe..." 157804 wikitext text/x-wiki Tape twill walla tape twilled ko kaset ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, walla ɓuuɓɗo. Ina waawi huutoreede e sewnde e taƴde ngam semmbinde sewnde, waɗde kaɓirɗe, jokkondirde e geɗe, e waɗde jokkondire tiiɗɗe ngam udditde comci (yeru, e dow gonɗi safrirde). Tape twill ina huutoree kadi e nder teyaaɗere ngam haɓɓude ridooji, kaɓirɗe e senaare e geɗe ceertuɗe, walla ngam haɓɓude ɓoggi kaɓirɗe mbele ɗe ɓuuɓtoo. Tuugnorgal 1ob5l8i2zzki4tgwzugyseozcb13cwx 157805 157804 2026-03-27T10:21:34Z SUZYFATIMA 13856 157805 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tape twill''' walla tape twilled ko kaset ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, walla ɓuuɓɗo. Ina waawi huutoreede e sewnde e taƴde ngam semmbinde sewnde, waɗde kaɓirɗe, jokkondirde e geɗe, e waɗde jokkondire tiiɗɗe ngam udditde comci (yeru, e dow gonɗi safrirde). Tape twill ina huutoree kadi e nder teyaaɗere ngam haɓɓude ridooji, kaɓirɗe e senaare e geɗe ceertuɗe, walla ngam haɓɓude ɓoggi kaɓirɗe mbele ɗe ɓuuɓtoo. == Tuugnorgal == imfzexgur2o4tn2j395m2ni48rb8bud 157808 157805 2026-03-27T10:27:35Z SUZYFATIMA 13856 157808 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tape twill''' walla tape twilled ko kaset ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, walla ɓuuɓɗo. Ina waawi huutoreede e sewnde e taƴde ngam semmbinde sewnde, waɗde kaɓirɗe, jokkondirde e geɗe, e waɗde jokkondire tiiɗɗe ngam udditde comci (yeru, e dow gonɗi safrirde). Tape twill ina huutoree kadi e nder teyaaɗere ngam haɓɓude ridooji, kaɓirɗe e senaare e geɗe ceertuɗe, walla ngam haɓɓude ɓoggi kaɓirɗe mbele ɗe ɓuuɓtoo.<ref name="Fairchild">{{Cite book|edition=7th|publisher=Fairchild Publications|isbn=9780870057076|last1=Tortora|first1=Phyllis G.|last2=Merkel|first2=Robert S.|title=Fairchild's Dictionary of Textiles|location=New York|date=1996-01-10|page=595}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> iw61jiamt5irszrcldkbxc6dhou4nww Ella Greenslade 0 38088 157809 2026-03-27T10:30:19Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}2019 Otensheim Go’o Ella Greenslade (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019.[2][3] Tuugnorgal" 157809 wikitext text/x-wiki {{Databox}}2019 Otensheim Go’o Ella Greenslade (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019.[2][3] Tuugnorgal oabwcwrauhd6add1rb2cw27czk83ctk 157812 157809 2026-03-27T10:34:13Z Ilya Discuss 10103 157812 wikitext text/x-wiki {{Databox}}2019 Otensheim Go’o Ella Greenslade (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019. Tuugnorgal 3o8xyjb83be7vzu1qcg0m5m0bfti4xq 157813 157812 2026-03-27T10:36:24Z Ilya Discuss 10103 157813 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ella Greenslade''' (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde. Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019. == Tuugnorgal == 65x9za3m6zkjbcwj67g04nonkkiuzqy 157815 157813 2026-03-27T10:38:17Z Ilya Discuss 10103 157815 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ella Greenslade''' (jibinaa ko 8 abriil 1997) ko jolfo wakiliijo leydi Nuwel Selannde.<ref>{{cite web|title=SMC Old Girls stand strong at NZ Rowing Nationals|url=https://stmargarets.school.nz/smc-old-girls-stand-strong-at-nz-rowing-nationals/|publisher=[[St Margaret's College, Christchurch|St Margaret's College]]|access-date=30 August 2021|date=26 February 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=Ella Greenslade|url=http://www.worldrowing.com/athletes/athlete/46971/results/greenslade-ella|publisher=[[World Rowing Federation]]|access-date=8 September 2019|archive-date=2 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190902015615/http://www.worldrowing.com/athletes/athlete/46971/results/greenslade-ella|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Women's eight win gold as NZ top medal charts|url=https://www.rnz.co.nz/news/sport/397925/women-s-eight-win-gold-as-nz-top-medal-charts|work=[[Radio New Zealand]]|access-date=8 September 2019|date=2 September 2019}}</ref> Greenslade ko jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Christchurch, o janngi ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Margaret. O heɓi medal kaŋŋe e nder fedde rewɓe jeetati e kawgel winnderewal 2019. == Tuugnorgal == p2ly00kkmxz8t01lcf8y16hkmg9iobo Maritza Sayalero 0 38089 157810 2026-03-27T10:30:36Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Maritza Sayalero Fernandez ko debbo Venesuelanaajo, jom tiitoonde e nder kawgel ngel. E hitaande 1979, o toɗɗaa ko Miss Venesuela e Miss Universe, debbo gadano ummoriiɗo Venesuela heɓde ndeeɗoo tiitoonde. Giɗo Venesuela hitaande 1979 Sayalero heɓi njeenaari Venesuela hitaande 1979, o lomtii njeenaari Departamento Vargas, e hakke lomtaade leydi mum e hitaande 1979. Miss Aduna Sayalero heɓi njeenaari Miss Universe 1979, yuɓɓinaandi to Perth, to Ostarali ñalnde..." 157810 wikitext text/x-wiki Maritza Sayalero Fernandez ko debbo Venesuelanaajo, jom tiitoonde e nder kawgel ngel. E hitaande 1979, o toɗɗaa ko Miss Venesuela e Miss Universe, debbo gadano ummoriiɗo Venesuela heɓde ndeeɗoo tiitoonde. Giɗo Venesuela hitaande 1979 Sayalero heɓi njeenaari Venesuela hitaande 1979, o lomtii njeenaari Departamento Vargas, e hakke lomtaade leydi mum e hitaande 1979. Miss Aduna Sayalero heɓi njeenaari Miss Universe 1979, yuɓɓinaandi to Perth, to Ostarali ñalnde 19 sulyee 2012. Ko kanko woni gadano heɓde njeenaari ndi ummorii ko Venesuela. Tuugnorgal ndp2sf0rdn0rgf8akmwy9m6kl6sslwr 157811 157810 2026-03-27T10:32:54Z SUZYFATIMA 13856 157811 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maritza Sayalero''' Fernandez ko debbo Venesuelanaajo, jom tiitoonde e nder kawgel ngel. E hitaande 1979, o toɗɗaa ko Miss Venesuela e Miss Universe, debbo gadano ummoriiɗo Venesuela heɓde ndeeɗoo tiitoonde. Giɗo Venesuela hitaande 1979 Sayalero heɓi njeenaari Venesuela hitaande 1979, o lomtii njeenaari Departamento Vargas, e hakke lomtaade leydi mum e hitaande 1979. Miss Aduna Sayalero heɓi njeenaari Miss Universe 1979, yuɓɓinaandi to Perth, to Ostarali ñalnde 19 sulyee 2012. Ko kanko woni gadano heɓde njeenaari ndi ummorii ko Venesuela. == Tuugnorgal == hy52xfg89zbe03v2wlwnu657h2uepne 157814 157811 2026-03-27T10:37:41Z SUZYFATIMA 13856 157814 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maritza Sayalero''' Fernandez ko debbo Venesuelanaajo, jom tiitoonde e nder kawgel ngel. E hitaande 1979, o toɗɗaa ko Miss Venesuela e Miss Universe, debbo gadano ummoriiɗo Venesuela heɓde ndeeɗoo tiitoonde. Giɗo Venesuela hitaande 1979 Sayalero heɓi njeenaari Venesuela hitaande 1979, o lomtii njeenaari Departamento Vargas, e hakke lomtaade leydi mum e hitaande 1979. Miss Aduna Sayalero heɓi njeenaari Miss Universe 1979, yuɓɓinaandi to Perth, to Ostarali ñalnde 19 sulyee 2012. Ko kanko woni gadano heɓde njeenaari ndi ummorii ko Venesuela.<ref name="stage">{{Cite news|date=1979-07-20|title=Fall at Miss Universe Pageant|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1979/07/20/archives/fall-at-miss-universe-pageant.html|access-date=2021-05-27|issn=0362-4331}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9w9esfla651cbfwdoc85871jawl92m6 Michaela Paštiková 0 38090 157816 2026-03-27T10:46:28Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Michaela Paštiková (jibinaa ko 27 marse 1980) ko ƴarotooɗo tennis mo leydi Cekoslowaki. Ñalnde 31 lewru bowte hitaande 2005, Paštiková heɓi limre mum ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni limre 89. Ñalnde 25 sulyee 2005, o heɓi limre 35 e nder limlebbi ɗiɗi WTA. Baaba makko naatni mo e fijo ngo ko e duuɓi tati, ko Jiri Fencl woni coftuɗo mo. Paštiková ɓuri yiɗde ko fiyde e dow leydi. Baaba, Vladimir, ko jannginoowo e coftuɗo tennis, y..." 157816 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Michaela Paštiková (jibinaa ko 27 marse 1980) ko ƴarotooɗo tennis mo leydi Cekoslowaki. Ñalnde 31 lewru bowte hitaande 2005, Paštiková heɓi limre mum ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni limre 89. Ñalnde 25 sulyee 2005, o heɓi limre 35 e nder limlebbi ɗiɗi WTA. Baaba makko naatni mo e fijo ngo ko e duuɓi tati, ko Jiri Fencl woni coftuɗo mo. Paštiková ɓuri yiɗde ko fiyde e dow leydi. Baaba, Vladimir, ko jannginoowo e coftuɗo tennis, yumma, Zdena, ko infirmiyee ; Michaela ina jogii miñi mum debbo ina wiyee Marketa. Paštiková woppi golle tennis e hitaande 2014. Finaluuji golle WTA Ɗiɗi : 4 (tiitoonde 1, 3 ɗiɗaɓere) Tariya Toɓɓere I Toɓɓere II Toɓɓere tataɓere (0-1) Toɓɓere IV e V (1-2) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Jul 1998 Prague udditaa, Leydi Cekoslowaki Leydi Cekoslowaki Kveta Peschke Itali Silvia Farina Elia Slowaki Karina Habsudova 6-2, 1-6, 1-6 1999 Bol Open, Korowasi leydi Korowasi Rumaani Andreya Vanc 7-5, 6-7(1), 6-2 Loss Jan 2005 Kanberra hakkunde leyɗeele, Ostarali Hard Cekoslowaki Gabriyela Chmelinova Itali Tathiana Garbin Slovenia Tina Krijan 5-7, 6-1, 4-6 Loss Jul 2005 Duɗal leydi Modena, leydi Itali leydi Cekoslowaki Bosniya e Hersegovina 2-6, 0-6 Finaluuji ITF Circuit 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 13 (8-5) 9b7zkt6x5atqah286eszgb11i6r26dj 157817 157816 2026-03-27T10:50:08Z Ilya Discuss 10103 157817 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Michaela Paštiková''' (jibinaa ko 27 marse 1980) ko ƴarotooɗo tennis mo leydi Cekoslowaki. Ñalnde 31 lewru bowte hitaande 2005, Paštiková heɓi limre mum ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni limre 89. Ñalnde 25 sulyee 2005, o heɓi limre 35 e nder limlebbi ɗiɗi WTA. Baaba makko naatni mo e fijo ngo ko e duuɓi tati, ko Jiri Fencl woni coftuɗo mo. Paštiková ɓuri yiɗde ko fiyde e dow leydi. Baaba, Vladimir, ko jannginoowo e coftuɗo tennis, yumma, Zdena, ko infirmiyee ; Michaela ina jogii miñi mum debbo ina wiyee Marketa. Paštiková woppi golle tennis e hitaande 2014. Finaluuji golle WTA Ɗiɗi : 4 (tiitoonde 1, 3 ɗiɗaɓere) == Tariya == Toɓɓere I Toɓɓere II Toɓɓere tataɓere (0-1) Toɓɓere IV e V (1-2) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Jul 1998 Prague udditaa, Leydi Cekoslowaki Leydi Cekoslowaki Kveta Peschke Itali Silvia Farina Elia Slowaki Karina Habsudova 6-2, 1-6, 1-6 1999 Bol Open, Korowasi leydi Korowasi Rumaani Andreya Vanc 7-5, 6-7(1), 6-2 Loss Jan 2005 Kanberra hakkunde leyɗeele, Ostarali Hard Cekoslowaki Gabriyela Chmelinova Itali Tathiana Garbin Slovenia Tina Krijan 5-7, 6-1, 4-6 Loss Jul 2005 Duɗal leydi Modena, leydi Itali leydi Cekoslowaki Bosniya e Hersegovina 2-6, 0-6 Finaluuji ITF Circuit 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 13 (8-5) opidkmo808i088qi81pts11xqc6djal Nancy Sihlwayi 0 38091 157818 2026-03-27T10:53:13Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Nomadewuka Nancy Sihlwayi ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange. Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal. Tuugnorgal" 157818 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Nomadewuka Nancy Sihlwayi ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange. Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal. Tuugnorgal 4wioa8vkqig3lm2dibhizsi7tgedx2p 157819 157818 2026-03-27T10:54:23Z Ilya Discuss 10103 157819 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nomadewuka Nancy Sihlwayi''' ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange. Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal. == Tuugnorgal == 1vb5uz8t3frbiamynww7se6emzhvl6s 157820 157819 2026-03-27T10:55:54Z Ilya Discuss 10103 157820 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nomadewuka Nancy Sihlwayi''' ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange.<ref>{{Cite web|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2021-10-28|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2021-10-28|website=News24|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Phumulo Masualle fires four MECs and reshuffles his government|url=https://www.businesslive.co.za/bd/politics/2018-05-10-phumulo-masualle-fires-four-mecs-and-reshuffles-his-government/|access-date=2021-10-28|website=BusinessLIVE|language=en-ZA}}</ref> Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal. == Tuugnorgal == gmi2ulbss2hcntt73t9qhh3j1i8dk2k 157821 157820 2026-03-27T10:56:45Z Ilya Discuss 10103 157821 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nomadewuka Nancy Sihlwayi''' ko politikajo Afrik worgo, cuɓaaɗo e nder Asaambele ngenndi Afrik worgo e wooteeji mawɗi 2019 ngam wonde tergal e Kongres ngenndiijo Afrik. O woniino tergal e Diiso doosɗe (MEC) toppitiiɗo departemaa ƴellitaare renndo e nder laamu diiwaan Kap fuɗnaange.<ref>{{Cite web|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=2021-10-28|website=ewn.co.za|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=2021-10-28|website=News24|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Phumulo Masualle fires four MECs and reshuffles his government|url=https://www.businesslive.co.za/bd/politics/2018-05-10-phumulo-masualle-fires-four-mecs-and-reshuffles-his-government/|access-date=2021-10-28|website=BusinessLIVE|language=en-ZA}}</ref> Sihlwayi wonnoo ko tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee. O woniino ko adii ɗuum tergal Goomu Portofolio ko faati e koɗki aadee, ndiyam e laaɓal.<ref>{{Cite web|title=Nomadewuka Nancy Sihlwayi|url=http://www.pa.org.za/person/nomadewuka-nancy-sihlwayi/|access-date=2021-10-28|website=People's Assembly|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 0ocp1pxtgdd0034aw6pruhnwaeqz2tm Karl Ahrens 0 38092 157822 2026-03-27T11:00:31Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Karl Ahrens (13 marse 1924– 6 marse 2015) ko politikaajo lannda Sosiyaal Demokaraasi Almaañnaajo, gonnooɗo tergal Bundestag Almaañnaajo tuggi 1969 haa 1990. O heɓi doktoraa makko e sariya, o woniino balloowo binndoowo nder leydi Sakson les. Ko o tergal Bundestag, o ɓuri golloraade ko e goomu geɗe faggudu. Ahrens wonnoo ko hooreejo Fedde Diiwanuuji Keeri Orop tuggi 1984 haa 1996. O woniino hooreejo Asaambele Parlemaa Konseye Orop tuggi 1983 haa 1988, ko..." 157822 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Karl Ahrens (13 marse 1924– 6 marse 2015) ko politikaajo lannda Sosiyaal Demokaraasi Almaañnaajo, gonnooɗo tergal Bundestag Almaañnaajo tuggi 1969 haa 1990. O heɓi doktoraa makko e sariya, o woniino balloowo binndoowo nder leydi Sakson les. Ko o tergal Bundestag, o ɓuri golloraade ko e goomu geɗe faggudu. Ahrens wonnoo ko hooreejo Fedde Diiwanuuji Keeri Orop tuggi 1984 haa 1996. O woniino hooreejo Asaambele Parlemaa Konseye Orop tuggi 1983 haa 1988, ko kanko woni Almaañnaajo gadano waɗde ɗum. Tuugnorgal nrr66qa5kyj0zcl1t2xw4i4gzyvqfxt 157823 157822 2026-03-27T11:01:39Z Ilya Discuss 10103 157823 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Karl Ahrens''' (13 marse 1924– 6 marse 2015) ko politikaajo lannda Sosiyaal Demokaraasi Almaañnaajo, gonnooɗo tergal Bundestag Almaañnaajo tuggi 1969 haa 1990. O heɓi doktoraa makko e sariya, o woniino balloowo binndoowo nder leydi Sakson les. Ko o tergal Bundestag, o ɓuri golloraade ko e goomu geɗe faggudu. Ahrens wonnoo ko hooreejo Fedde Diiwanuuji Keeri Orop tuggi 1984 haa 1996. O woniino hooreejo Asaambele Parlemaa Konseye Orop tuggi 1983 haa 1988, ko kanko woni Almaañnaajo gadano waɗde ɗum. == Tuugnorgal == lhhuiecujyqdtgiv7fhewi9fl8qkgmc 157824 157823 2026-03-27T11:05:40Z Ilya Discuss 10103 157824 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Karl Ahrens''' (13 marse 1924– 6 marse 2015) ko politikaajo lannda Sosiyaal Demokaraasi Almaañnaajo, gonnooɗo tergal Bundestag Almaañnaajo tuggi 1969 haa 1990. O heɓi doktoraa makko e sariya, o woniino balloowo binndoowo nder leydi Sakson les. Ko o tergal Bundestag, o ɓuri golloraade ko e goomu geɗe faggudu. Ahrens wonnoo ko hooreejo Fedde Diiwanuuji Keeri Orop tuggi 1984 haa 1996. O woniino hooreejo Asaambele Parlemaa Konseye Orop tuggi 1983 haa 1988, ko kanko woni Almaañnaajo gadano waɗde ɗum.<ref name="BTLenz">{{Cite web|last=Lenz|first=Kristin|title=Deutscher Bundestag - Vor 50 Jahren: Bundestag verabschiedet das Städtebauförderungsgesetz|url=https://www.bundestag.de/dokumente/textarchiv/2021/kw28-kalenderblatt-staedtebaufoerderungsgesetz-851586|access-date=2021-11-06|website=Deutscher Bundestag|language=de}}</ref><ref name="DasParlHaunfelder">{{Cite news|last=Haunfelder|first=Bernd|date=2015-03-23|title=Personalia|work=Das Parlament|url=https://www.das-parlament.de/2015/13/kehrseite/366278-366278|access-date=2021-11-06}}</ref><ref name="DasParlHaunfelder" /><ref name="aebr">{{Cite web|title=History|url=https://www.aebr.eu/history/|access-date=2021-11-06|website=AEBR}}</ref><ref>{{Cite web|title=Mr KARL AHRENS|url=https://pace.coe.int/en/members/1389/ahrens|access-date=2021-11-06|website=pace.coe.int}}</ref><ref name="DasParlHaunfelder" /><ref name="cvce">{{Cite web|date=2011-12-08|title=Karl Ahrens|url=https://www.cvce.eu/en/obj/karl_ahrens-en-333cf201-c5da-4b84-8161-665347e42ac9.html|access-date=2021-11-06|website=CVCE.EU by UNI.LU|language=en}}</ref><ref name="DasParlHaunfelder" /> == Tuugnorgal == jl7t2hihpgl73tztczpqoj53l9ou9mg Margot von Renesse 0 38093 157825 2026-03-27T11:11:24Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Margot von Renesse (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo. Ngendam Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O m..." 157825 wikitext text/x-wiki Margot von Renesse (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo. Ngendam Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022. Njeenaaje 2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum 2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ Tuugnorgal am2knlcqxeq2mtxy2gusm1my82ao19c 157826 157825 2026-03-27T11:12:29Z Ilya Discuss 10103 157826 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Margot von Renesse (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo. Ngendam Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022. Njeenaaje 2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum 2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ Tuugnorgal 80i213qcp814990etd69wkj60go84i4 157827 157826 2026-03-27T11:14:11Z Ilya Discuss 10103 157827 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Margot von Renesse''' (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo. Ngendam Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022. Njeenaaje 2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum 2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ Tuugnorgal amimhoknai1c4b6h6q3d2s3ptlthxfs 157828 157827 2026-03-27T11:14:49Z Ilya Discuss 10103 157828 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Margot von Renesse''' (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo. == Ngendam == Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022. == Njeenaaje == 2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum 2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ == Tuugnorgal == c1olael1l5uil2c8h0rndw0qvkozgqh 157829 157828 2026-03-27T11:16:45Z Ilya Discuss 10103 157829 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Margot von Renesse''' (jibinaa ko 5 feebariyee 1940 to Berlin ; maayi ko 17 suwee 2022) ko dawriyanke Almaañnaajo.<ref>[https://www.waz.de/staedte/bochum/sued/ein-abend-fuer-die-poesie-id7410899.html WAZ.de: Ein Abend für Poesie], 2012</ref><ref>[https://www.sueddeutsche.de/politik/interview-mit-margot-von-renesse-embryonen-gebrauchen-1.204736 Sueddeutsche: "Embryonen gebrauchen"], 17 May 2020</ref><ref>[https://www.queer.de/detail.php?article_id=42403 Margot von Renesse gestorben], June 2022</ref> == Ngendam == Renesse janngii sariya Almaañ to duɗal jaaɓi haaɗtirde Münster. Gila 1969 Renesse wonti tergal lannda politik Almaañ biyeteeɗo SPD. Gila 1972 o golliima ñaawoowo to Bochum. Tuggi 1990 haa 2002 Renesse wonnoo ko tergal e Bundestag Almaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Gooto e ɓiyiiko biyeteeɗo Jan-Robert von Renesse wonti ñaawoowo. O maayi ko e lewru suwee 2022. == Njeenaaje == 2004 : Dipolom tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ruhr Bochum 2004 : Kuuɓal « Ordre de mérite » to leydi Almaañ == Tuugnorgal == oonoiqbuy5qiv4risz02dw6by19lnh0 Busisiwe Tshwete 0 38094 157830 2026-03-27T11:20:19Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Busisiwe Tshwete (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo. O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde. Tuugnorgal" 157830 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Busisiwe Tshwete (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo. O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde. Tuugnorgal p4n6j5benr2dk7b87y4yhxaoc516upx 157831 157830 2026-03-27T11:21:37Z Ilya Discuss 10103 157831 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Busisiwe Tshwete''' (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC). Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo. O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde. == Tuugnorgal == 707et0qjfw69qgedg5fdgiqf1whgt87 157832 157831 2026-03-27T11:22:33Z Ilya Discuss 10103 157832 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Busisiwe Tshwete''' (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC).<ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=15 May 2021|newspaper=News24|date=15 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=15 May 2021|agency=Eyewitness News|date=15 May 2019}}</ref> Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo. O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde. == Tuugnorgal == 2l647zxv3meki5pus1aryou0buwyhyq 157833 157832 2026-03-27T11:23:25Z Ilya Discuss 10103 157833 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Busisiwe Tshwete''' (jibinaa ko 7 mee 1981) ko politikyanke Afrik worgo, gonnooɗo tergal Asaambele ngenndi Afrik worgo ngam Kongres ngenndiijo Afrik (ANC).<ref>{{cite news|title=SEE: These are the people who will represent you in Parliament, provincial legislatures|url=https://www.news24.com/news24/Elections/News/see-these-are-the-people-who-will-represent-you-in-parliament-provincial-legislatures-20190515|access-date=15 May 2021|newspaper=News24|date=15 May 2019}}</ref><ref>{{cite news|title=Who's nominated for the National Assembly & provincial legislatures?|url=https://ewn.co.za/2019/05/15/who-s-nominated-for-the-national-assembly-and-provincial-legislatures|access-date=15 May 2021|agency=Eyewitness News|date=15 May 2019}}</ref> Tshwete suɓaama e Asaambele ngenndi e wooteeji mawɗi 2019 to Afrik worgo.<ref>{{cite web|title=Portfolio Committee on Agriculture, Land Reform and Rural Development|url=https://www.parliament.gov.za/committee-details/140|website=Parliament of South Africa|access-date=15 May 2021}}</ref> O jeyaa ko e Goomu portfolio Asaambele ngenndi ngam ndema, peewnugol leydi e ƴellitaare ladde. == Tuugnorgal == b2crw8zdj9nhia6zwpgc7msjp6mdnfs Janine Thompson 0 38095 157834 2026-03-27T11:26:13Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Janine G. Thompson Tremelling (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field. Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78. Thompson heɓi njeenaari goo..." 157834 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Janine G. Thompson Tremelling (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field. Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78. Thompson heɓi njeenaari gooto e hitaande 1986, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗo to Wellington, Rome e to Almaañ e hitaande 1989, o heɓi kadi njeenaari kawgel to Nashville e hitaande 1988. Finndeeji njillu WTA Gooto (1 tiitoonde) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Nasaraaku 1-0 Mars 1986 Hershey, Dental Dowlaaji Amerika (i) Farayse Catherine Suire 6-1, 6-4 Ɗiɗi (tiitooɗe 4, 5 ɗiɗaɓere) Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Losko 0–1 mee 1986 Lugano, Siwis Leydi Ostarali Jenny Birne Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin Leyɗeele dentuɗe Amerik Betsi Nagelsen 2-6, 3-6 Majjugol 0–2 lewru Yarkomaa 1987 Sidney, Ostarali Huɗo Ostarali Jenny Byrne Dental Dowlaaji Amerik Betsy Nagelsen Ostarali Elisabeth Smili 7-6(7-5), 5-7, 1-6 Losko 0–3 mee 1988 Rome, Itali Leydi Ostarali Jenny Byrne Cekoslowaki Jana Novotná Faransa Catarin Suire 3-6, 6-4, 5-7 Losko 0–4 mee 1988 Strasbourg, Farayse leydi Ostarali Jenny Byrne Pays-Bas Manon Bollegraf Nikol Provis mo Ostarali 5-7, 7-6(13-11), 3-6 Winndere 1–4 Oktoobar 1988 Nashville, Dental Dowlaaji Amerik Hard (i) Ostarali Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin Afrik worgo Rosalin Feerbank 7-5, 6-7(1-7), 6-4 Losko 1–5 lewru Yarkomaa 1989 Auckland, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Patty Fendick Kanadaa Jill Heterinton 4-6, 4-6 Win 2–5 feebariyee 1989 Wellington, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Ostarali Tracey Morton Otiris Heidi 7-6(7-3), 6-1 Winndere 3–5 lewru Mbooy 1989 Rome, Itali Leydi Ostarali Elisabeth Smylie Pays-Bas Manon Bollegraf Arjantiin Mersedes Paz 6-4, 6-3 Win 4–5 mee 1989 Berlin hirnaange, Almaañ hirnaange Clay Ostarali Elizabeth Smylie Afrik worgo Lise Gregory Leyɗeele dentuɗe Amerik Gretchen Magers 5-7, 6-3, 6-2 Tuugnorgal 0766z0u6rr8htab9t4lty3o4s90bec0 157835 157834 2026-03-27T11:30:17Z Ilya Discuss 10103 157835 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Janine G. Thompson Tremelling''' (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field. Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78. Thompson heɓi njeenaari gooto e hitaande 1986, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗo to Wellington, Rome e to Almaañ e hitaande 1989, o heɓi kadi njeenaari kawgel to Nashville e hitaande 1988. Finndeeji njillu WTA Gooto (1 tiitoonde) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Nasaraaku 1-0 Mars 1986 Hershey, Dental Dowlaaji Amerika (i) Farayse Catherine Suire 6-1, 6-4 == Ɗiɗi (tiitooɗe 4, 5 ɗiɗaɓere) == Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Losko 0–1 mee 1986 Lugano, Siwis Leydi Ostarali Jenny Birne Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin == Leyɗeele dentuɗe Amerik Betsi Nagelsen 2-6, 3-6 == Majjugol 0–2 lewru Yarkomaa 1987 Sidney, Ostarali Huɗo Ostarali Jenny Byrne Dental Dowlaaji Amerik Betsy Nagelsen == Ostarali Elisabeth Smili 7-6(7-5), 5-7, 1-6 == Losko 0–3 mee 1988 Rome, Itali Leydi Ostarali Jenny Byrne Cekoslowaki Jana Novotná == Faransa Catarin Suire 3-6, 6-4, 5-7 == Losko 0–4 mee 1988 Strasbourg, Farayse leydi Ostarali Jenny Byrne Pays-Bas Manon Bollegraf == Nikol Provis mo Ostarali 5-7, 7-6(13-11), 3-6 == Winndere 1–4 Oktoobar 1988 Nashville, Dental Dowlaaji Amerik Hard (i) Ostarali Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin == Afrik worgo Rosalin Feerbank 7-5, 6-7(1-7), 6-4 == Losko 1–5 lewru Yarkomaa 1989 Auckland, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Patty Fendick == Kanadaa Jill Heterinton 4-6, 4-6 == Win 2–5 feebariyee 1989 Wellington, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Ostarali Tracey Morton == Otiris Heidi 7-6(7-3), 6-1 == Winndere 3–5 lewru Mbooy 1989 Rome, Itali Leydi Ostarali Elisabeth Smylie Pays-Bas Manon Bollegraf == Arjantiin Mersedes Paz 6-4, 6-3 == Win 4–5 mee 1989 Berlin hirnaange, Almaañ hirnaange Clay Ostarali Elizabeth Smylie Afrik worgo Lise Gregory Leyɗeele dentuɗe Amerik Gretchen Magers 5-7, 6-3, 6-2 == Tuugnorgal == p49as6sjiflytra9jk9lm5k1im9u9qz 157836 157835 2026-03-27T11:31:14Z Ilya Discuss 10103 157836 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Janine G. Thompson Tremelling''' (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field.<ref>{{cite web|url=http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/girlsdoubles.html|title=Girls Doubles Finals 1982-2016|work=Wimbledon: Rolls of Honour|publisher=All England Lawn Tennis Club|access-date=13 April 2017}}</ref> Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78. Thompson heɓi njeenaari gooto e hitaande 1986, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗo to Wellington, Rome e to Almaañ e hitaande 1989, o heɓi kadi njeenaari kawgel to Nashville e hitaande 1988. Finndeeji njillu WTA Gooto (1 tiitoonde) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Nasaraaku 1-0 Mars 1986 Hershey, Dental Dowlaaji Amerika (i) Farayse Catherine Suire 6-1, 6-4 == Ɗiɗi (tiitooɗe 4, 5 ɗiɗaɓere) == Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Losko 0–1 mee 1986 Lugano, Siwis Leydi Ostarali Jenny Birne Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin == Leyɗeele dentuɗe Amerik Betsi Nagelsen 2-6, 3-6 == Majjugol 0–2 lewru Yarkomaa 1987 Sidney, Ostarali Huɗo Ostarali Jenny Byrne Dental Dowlaaji Amerik Betsy Nagelsen == Ostarali Elisabeth Smili 7-6(7-5), 5-7, 1-6 == Losko 0–3 mee 1988 Rome, Itali Leydi Ostarali Jenny Byrne Cekoslowaki Jana Novotná == Faransa Catarin Suire 3-6, 6-4, 5-7 == Losko 0–4 mee 1988 Strasbourg, Farayse leydi Ostarali Jenny Byrne Pays-Bas Manon Bollegraf == Nikol Provis mo Ostarali 5-7, 7-6(13-11), 3-6 == Winndere 1–4 Oktoobar 1988 Nashville, Dental Dowlaaji Amerik Hard (i) Ostarali Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin == Afrik worgo Rosalin Feerbank 7-5, 6-7(1-7), 6-4 == Losko 1–5 lewru Yarkomaa 1989 Auckland, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Patty Fendick == Kanadaa Jill Heterinton 4-6, 4-6 == Win 2–5 feebariyee 1989 Wellington, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Ostarali Tracey Morton == Otiris Heidi 7-6(7-3), 6-1 == Winndere 3–5 lewru Mbooy 1989 Rome, Itali Leydi Ostarali Elisabeth Smylie Pays-Bas Manon Bollegraf == Arjantiin Mersedes Paz 6-4, 6-3 == Win 4–5 mee 1989 Berlin hirnaange, Almaañ hirnaange Clay Ostarali Elizabeth Smylie Afrik worgo Lise Gregory Leyɗeele dentuɗe Amerik Gretchen Magers 5-7, 6-3, 6-2 == Tuugnorgal == o1fphusq0503ewkhm90y0x0gfegtras 157837 157836 2026-03-27T11:32:02Z Ilya Discuss 10103 157837 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Janine G. Thompson Tremelling''' (jibinaa ko 12 suwee 1967) ko gonnooɗo fijoowo tennis ummoriiɗo Ostarali, keɓɗo njeenaari sukaaɓe rewɓe e kawgel Wimbledon hitaande 1985, kanko e Louise Field.<ref>{{cite web|url=http://www.wimbledon.com/en_GB/roll_of_honour/girlsdoubles.html|title=Girls Doubles Finals 1982-2016|work=Wimbledon: Rolls of Honour|publisher=All England Lawn Tennis Club|access-date=13 April 2017}}</ref> Haa e lewru oktoobar 2014 omo fijira e njillu mawɓe. Ko o fijoowo gooto e ɗiɗo, o tawtoraama e kawgel Ostarali e US Opens, Wimbledon e Roland Garros hakkunde 1985 e 1990. O waɗii limre 39-58 e nder golle makko, e limre ɗiɗo 110-78.<ref name="ITFpro">{{cite web|url=http://www.itftennis.com/procircuit/players/player/profile.aspx?playerid=100027746|title=Janine TREMELLING, Player Profile|publisher=ITF Tennis}}</ref> Thompson heɓi njeenaari gooto e hitaande 1986, o heɓi kadi njeenaari ɗiɗo to Wellington, Rome e to Almaañ e hitaande 1989, o heɓi kadi njeenaari kawgel to Nashville e hitaande 1988. Finndeeji njillu WTA Gooto (1 tiitoonde) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Nasaraaku 1-0 Mars 1986 Hershey, Dental Dowlaaji Amerika (i) Farayse Catherine Suire 6-1, 6-4 == Ɗiɗi (tiitooɗe 4, 5 ɗiɗaɓere) == Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Losko 0–1 mee 1986 Lugano, Siwis Leydi Ostarali Jenny Birne Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin == Leyɗeele dentuɗe Amerik Betsi Nagelsen 2-6, 3-6 == Majjugol 0–2 lewru Yarkomaa 1987 Sidney, Ostarali Huɗo Ostarali Jenny Byrne Dental Dowlaaji Amerik Betsy Nagelsen == Ostarali Elisabeth Smili 7-6(7-5), 5-7, 1-6 == Losko 0–3 mee 1988 Rome, Itali Leydi Ostarali Jenny Byrne Cekoslowaki Jana Novotná == Faransa Catarin Suire 3-6, 6-4, 5-7 == Losko 0–4 mee 1988 Strasbourg, Farayse leydi Ostarali Jenny Byrne Pays-Bas Manon Bollegraf == Nikol Provis mo Ostarali 5-7, 7-6(13-11), 3-6 == Winndere 1–4 Oktoobar 1988 Nashville, Dental Dowlaaji Amerik Hard (i) Ostarali Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Elise Burgin == Afrik worgo Rosalin Feerbank 7-5, 6-7(1-7), 6-4 == Losko 1–5 lewru Yarkomaa 1989 Auckland, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Dental Dowlaaji Amerik Patty Fendick == Kanadaa Jill Heterinton 4-6, 4-6 == Win 2–5 feebariyee 1989 Wellington, Nuwel Selannde Ostarali tiiɗɗo Elisabeth Smylie Ostarali Tracey Morton == Otiris Heidi 7-6(7-3), 6-1 == Winndere 3–5 lewru Mbooy 1989 Rome, Itali Leydi Ostarali Elisabeth Smylie Pays-Bas Manon Bollegraf == Arjantiin Mersedes Paz 6-4, 6-3 == Win 4–5 mee 1989 Berlin hirnaange, Almaañ hirnaange Clay Ostarali Elizabeth Smylie Afrik worgo Lise Gregory Leyɗeele dentuɗe Amerik Gretchen Magers 5-7, 6-3, 6-2 == Tuugnorgal == 02xew5u72ltyzrgyejrefcghbbq4ags