Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.46.0-wmf.21 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Joe Biden 0 4306 158359 112088 2026-03-29T22:10:10Z Adamu mc 10501 Edit 158359 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joseph Robinette Biden Jr.''' (si ko innde makko timmunde nder) ko hooreejo 46 aɓo [[Dowlaaji Dentuɗi]] gila hitande ndungu 2021. O jibinaa ñannde sapponde didi 20 lewru jolal (nuwambar) e hitaande ndunngu alif 1942 to Scranton (ca'el Pensilwaniya, Dowlaaji Dentuɗi). O laatino kadi cukko hooreejo [[leydi]] ndin gila ñannde 20 siilo [[Duniyaaru Ɓaleejo Hannde|duuniyaru]] 2009 haa 20 siilo 2017 feewndo laamu hooreejo leydi kiɗɗo oo [[Barack Obama]]. Fedde makko ɗowoodi ndee ko fedde demokaratik. Gila ñannde sappande didi 20 siilo o toɗɗaa hooreejo leydi USA walla Dowlaaji Dentuɗi<ref>https://www.nytimes.com/2023/10/10/us/politics/biden-israel-hamas.html</ref>. == Nguurndam makko e ɗatal makko baŋŋe meccal == Joe Biden ko janngunooɗo taariika (dartol) e anndal ɗowoodi, refti o janngi anndal sariyaaji, o golli golle laabiyanke<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Biographical_Directory_of_the_United_States_Congress</ref>. Iwde e nder hiitande dubi alif 1966 haa hiitande dubi alif 1972 Joe Biden no resunoo debbo inneteeɗo Neilia Hunter<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Joe_Biden#CITEREFWitcover2010</ref><ref>https://web.archive.org/web/20200520012620/https://www.witn.com/home/headlines/81062772.html</ref>. Eɓe dañidunoo ɓiɓɓe tato, ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo e ɓiɗɗo debbo gooto kono jom-suudu makko e ɓiɗɗo debbo on faatino e hitaande 1972 e masiibo otooji. O resuno fahin debbo goɗɗo no wi'ee Jill Tracy Jacobs, ɗum ko e 1977. Ɓe dañiduno ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo. == Ɗatal makko baŋŋe ɗowoodi == * 1973-2009 Joe Biden laatino senateerjo dowla Delaware. * 1987 Biden laatino yaltanɗo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee kono o accituno caggal jonte jeego'o. * 2007 Biden fokkitanno fahin yaltangol ɗaɓɓere ko'aaku leydi kono o heɓaano ko Barack Obama heɓunoo. * 2009-2016 o laatii cukko hooreejo [[leydi]] oo [[Barack Obama]]. * 2020 Joe Biden toɗɗaa ɗaɓɓoowo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee ngam wonude hooreejo Dowlaaji Dentuɗi. E jolal 2020 o fooli Donald Trump e suɓngooji ɗii. * 2021 Joe Biden toɗɗaa hooreejo leydi USA. {{DEFAULTSORT:Biden, Joe}} [[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]] [[Catégorie:Yimɓe]] ==Himobe== [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9g3v69pxpwbxa0t12v9q016gxanfi6e 158360 158359 2026-03-29T22:10:55Z Adamu mc 10501 Edit 158360 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joseph Robinette Biden Jr.''' (si ko innde makko timmunde nder) ko hooreejo 46 aɓo [[Dowlaaji Dentuɗi]] gila hitande ndungu 2021. O jibinaa ñannde sapponde didi 20 lewru jolal (nuwambar) e hitaande ndunngu alif 1942 to Scranton (ca'el Pensilwaniya, Dowlaaji Dentuɗi). O laatino kadi cukko hooreejo [[leydi]] ndin gila ñannde 20 siilo [[Duniyaaru Ɓaleejo Hannde|duuniyaru]] 2009 haa to yalnde sapponde didi 20 siilo 2017 feewndo laamu hooreejo leydi kiɗɗo oo [[Barack Obama]]. Fedde makko ɗowoodi ndee ko fedde demokaratik. Gila ñannde sappande didi 20 siilo o toɗɗaa hooreejo leydi USA walla Dowlaaji Dentuɗi<ref>https://www.nytimes.com/2023/10/10/us/politics/biden-israel-hamas.html</ref>. == Nguurndam makko e ɗatal makko baŋŋe meccal == Joe Biden ko janngunooɗo taariika (dartol) e anndal ɗowoodi, refti o janngi anndal sariyaaji, o golli golle laabiyanke<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Biographical_Directory_of_the_United_States_Congress</ref>. Iwde e nder hiitande dubi alif 1966 haa hiitande dubi alif 1972 Joe Biden no resunoo debbo inneteeɗo Neilia Hunter<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Joe_Biden#CITEREFWitcover2010</ref><ref>https://web.archive.org/web/20200520012620/https://www.witn.com/home/headlines/81062772.html</ref>. Eɓe dañidunoo ɓiɓɓe tato, ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo e ɓiɗɗo debbo gooto kono jom-suudu makko e ɓiɗɗo debbo on faatino e hitaande 1972 e masiibo otooji. O resuno fahin debbo goɗɗo no wi'ee Jill Tracy Jacobs, ɗum ko e 1977. Ɓe dañiduno ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo. == Ɗatal makko baŋŋe ɗowoodi == * 1973-2009 Joe Biden laatino senateerjo dowla Delaware. * 1987 Biden laatino yaltanɗo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee kono o accituno caggal jonte jeego'o. * 2007 Biden fokkitanno fahin yaltangol ɗaɓɓere ko'aaku leydi kono o heɓaano ko Barack Obama heɓunoo. * 2009-2016 o laatii cukko hooreejo [[leydi]] oo [[Barack Obama]]. * 2020 Joe Biden toɗɗaa ɗaɓɓoowo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee ngam wonude hooreejo Dowlaaji Dentuɗi. E jolal 2020 o fooli Donald Trump e suɓngooji ɗii. * 2021 Joe Biden toɗɗaa hooreejo leydi USA. {{DEFAULTSORT:Biden, Joe}} [[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]] [[Catégorie:Yimɓe]] ==Himobe== [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 89zcjkrl1py8ewsgpnpfrjpyunhpx4b 158361 158360 2026-03-29T22:11:20Z Adamu mc 10501 Edit 158361 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joseph Robinette Biden Jr.''' (si ko innde makko timmunde nder) ko hooreejo 46 aɓo [[Dowlaaji Dentuɗi]] gila hitande ndungu 2021. O jibinaa ñannde sapponde didi 20 lewru jolal (nuwambar) e hitaande ndunngu alif 1942 to Scranton (ca'el Pensilwaniya, Dowlaaji Dentuɗi). O laatino kadi cukko hooreejo [[leydi]] ndin gila ñannde 20 siilo [[Duniyaaru Ɓaleejo Hannde|duuniyaru]] 2009 haa to yalnde sapponde didi 20 siilo 2017 feewndo laamu hooreejo leydi kiɗɗo oo [[Barack Obama]]. Fedde makko ɗowoodi ndee ko fedde demokaratik. Gila ñannde sappande didi 20 siilo o toɗɗaa hooreejo leydi USA walla Dowlaaji Dentuɗi<ref>https://www.nytimes.com/2023/10/10/us/politics/biden-israel-hamas.html</ref>. == Nguurndam makko e ɗatal makko baŋŋe meccal == Joe Biden ko janngunooɗo taariika (dartol) e anndal ɗowoodi, refti o janngi anndal sariyaaji, o golli golle laabiyanke<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Biographical_Directory_of_the_United_States_Congress</ref>. Iwde e nder hiitande dubi alif 1966 haa hiitande dubi alif 1972 Joe Biden no resunoo debbo inneteeɗo Neilia Hunter<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Joe_Biden#CITEREFWitcover2010</ref><ref>https://web.archive.org/web/20200520012620/https://www.witn.com/home/headlines/81062772.html</ref>. Eɓe dañidunoo ɓiɓɓe tato, ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo e ɓiɗɗo debbo gooto kono jom-suudu makko e ɓiɗɗo debbo on faatino e hitaande dubi alif 1972 e masiibo otooji. O resuno fahin debbo goɗɗo no wi'ee Jill Tracy Jacobs, ɗum ko e 1977. Ɓe dañiduno ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo. == Ɗatal makko baŋŋe ɗowoodi == * 1973-2009 Joe Biden laatino senateerjo dowla Delaware. * 1987 Biden laatino yaltanɗo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee kono o accituno caggal jonte jeego'o. * 2007 Biden fokkitanno fahin yaltangol ɗaɓɓere ko'aaku leydi kono o heɓaano ko Barack Obama heɓunoo. * 2009-2016 o laatii cukko hooreejo [[leydi]] oo [[Barack Obama]]. * 2020 Joe Biden toɗɗaa ɗaɓɓoowo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee ngam wonude hooreejo Dowlaaji Dentuɗi. E jolal 2020 o fooli Donald Trump e suɓngooji ɗii. * 2021 Joe Biden toɗɗaa hooreejo leydi USA. {{DEFAULTSORT:Biden, Joe}} [[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]] [[Catégorie:Yimɓe]] ==Himobe== [[Category:Yimɓe wuurɓe]] hyhn3oosgcfl7qv1ijbyyxmp01flstz 158362 158361 2026-03-29T22:11:43Z Adamu mc 10501 Added link 158362 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joseph Robinette Biden Jr.''' (si ko innde makko timmunde nder) ko hooreejo 46 aɓo [[Dowlaaji Dentuɗi]] gila hitande ndungu 2021. O jibinaa ñannde sapponde didi 20 lewru jolal (nuwambar) e hitaande ndunngu alif 1942 to Scranton (ca'el Pensilwaniya, Dowlaaji Dentuɗi). O laatino kadi cukko hooreejo [[leydi]] ndin gila ñannde 20 siilo [[Duniyaaru Ɓaleejo Hannde|duuniyaru]] 2009 haa to yalnde sapponde didi 20 siilo 2017 feewndo laamu hooreejo leydi kiɗɗo oo [[Barack Obama]]. Fedde makko ɗowoodi ndee ko fedde demokaratik. Gila ñannde sappande didi 20 siilo o toɗɗaa hooreejo leydi USA walla Dowlaaji Dentuɗi<ref>https://www.nytimes.com/2023/10/10/us/politics/biden-israel-hamas.html</ref>. == Nguurndam makko e ɗatal makko baŋŋe meccal == Joe Biden ko janngunooɗo taariika (dartol) e anndal ɗowoodi, refti o janngi anndal sariyaaji, o golli golle laabiyanke<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Biographical_Directory_of_the_United_States_Congress</ref>. Iwde e nder hiitande dubi alif 1966 haa hiitande dubi alif 1972 Joe Biden no resunoo debbo inneteeɗo Neilia Hunter<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Joe_Biden#CITEREFWitcover2010</ref><ref>https://web.archive.org/web/20200520012620/https://www.witn.com/home/headlines/81062772.html</ref>. Eɓe dañidunoo ɓiɓɓe tato, ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo e ɓiɗɗo debbo gooto kono jom-suudu makko e ɓiɗɗo debbo on faatino e hitaande dubi alif 1972 e masiibo otooji. O resuno fahin debbo goɗɗo no wi'ee Jill Tracy Jacobs, ɗum ko e hitaande ndungu alif 1977. Ɓe dañiduno ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo. == Ɗatal makko baŋŋe ɗowoodi == * 1973-2009 Joe Biden laatino senateerjo dowla Delaware. * 1987 Biden laatino yaltanɗo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee kono o accituno caggal jonte jeego'o. * 2007 Biden fokkitanno fahin yaltangol ɗaɓɓere ko'aaku leydi kono o heɓaano ko Barack Obama heɓunoo. * 2009-2016 o laatii cukko hooreejo [[leydi]] oo [[Barack Obama]]. * 2020 Joe Biden toɗɗaa ɗaɓɓoowo laamu wonande Fedde Demokaratik ndee ngam wonude hooreejo Dowlaaji Dentuɗi. E jolal 2020 o fooli Donald Trump e suɓngooji ɗii. * 2021 Joe Biden toɗɗaa hooreejo leydi USA. {{DEFAULTSORT:Biden, Joe}} [[Catégorie:Dowlaaji Dentuɗi]] [[Catégorie:Yimɓe]] ==Himobe== [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ml27l2x0gkh4t2mdrbgqfoy1buq23mw Jama'are 0 5311 158421 105909 2026-03-30T08:28:16Z Adamu mc 10501 Edit 158421 wikitext text/x-wiki {{databox}} '''Jama'are''' un hukuma pamaarum nder [[Diiwal Bauchi]], [[Naajeeriya]]. Hedkwatare e nder gelle jama'are e ɗe wonde jaajirka lesdi 493km2 e nduɗirka [[yimmɓe]] too nder kidayaje hiitande nduungu 2006 e wondi lambawal waya taa fannu 751 e margo,o [[yimmɓe]] [[Fulɓe]] waaduɓe hijira diga dulawal nder tafkire [[Chadi]] e jamhuriyar [[Leydi|lesdi]] [[Chadi]]<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Jamaare#cite_note-2</ref><ref>https://web.archive.org/web/20121126042849/http://www.nipost.gov.ng/postcode.aspx</ref> [[File:FCE Jama'are Gate.jpg|thumb]] == Annditol == Jama'are woonde kiyasije [[yimmɓe]] mawɓe e faamarɓe 165,100 kuma e wonde jaajirka [[lesdi]] kiilomitaje 341,6km [[yimmɓe]] jawdiɓe nder gelle jama'are ma'are laayi Fulɓe shirawa e kanure e hawsa,en amma [[yimmɓe]] [[Fulɓe]] ɓurde duɗirka' e nder demle ɗe ɗon bureti hutergo,o e gelle jama,ate jama,are hawsare e [[Fulfulde]] kama ɓe ɓuri juutilowayki huterke ndiina [[musulunci]] e [[kiristanci]] jama'are jama'are heere jaaɓeti kooɗakow tsangayare gona e janngirde jami,are jihar bawci e asibitiwal mawngol e Lamurde jama'are kuma e wooɗi janngirde kwaleje jannginowal [[Moodibbo Adama|moodiɓɓe]] ngal firamare e asibitiwal [[Kuturta'a|kuturta]] e nder gelle jama'are e woonde kauyiji kama [[dogon]] [[jeji]] e hanafari e [[galdimari]] e jura == Destinore == ijq9byfhg9n3oxakn95lndt3eov21zc 158422 158421 2026-03-30T08:29:08Z Adamu mc 10501 Edit 158422 wikitext text/x-wiki {{databox}} '''Jama'are''' un hukuma pamaarum nder [[Diiwal Bauchi]], [[Naajeeriya]]. Hedkwatare e nder gelle jama'are e ɗe wonde jaajirka lesdi 493km2 e nduɗirka [[yimmɓe]] too nder kidayaje hiitande nduungu 2006 e wondi lambawal waya taa fannu 751 e nder margo,o [[yimmɓe]] [[Fulɓe]] waaduɓe hijira diga dulawal nder tafkire [[Chadi]] e jamhuriyar [[Leydi|lesdi]] [[Chadi]]<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Jamaare#cite_note-2</ref><ref>https://web.archive.org/web/20121126042849/http://www.nipost.gov.ng/postcode.aspx</ref> [[File:FCE Jama'are Gate.jpg|thumb]] == Annditol == Jama'are woonde kiyasije [[yimmɓe]] mawɓe e faamarɓe 165,100 kuma e wonde jaajirka [[lesdi]] kiilomitaje 341,6km [[yimmɓe]] jawdiɓe nder gelle jama'are ma'are laayi Fulɓe shirawa e kanure e hawsa,en amma [[yimmɓe]] [[Fulɓe]] ɓurde duɗirka' e nder demle ɗe ɗon bureti hutergo,o e gelle jama,ate jama,are hawsare e [[Fulfulde]] kama ɓe ɓuri juutilowayki huterke ndiina [[musulunci]] e [[kiristanci]] jama'are jama'are heere jaaɓeti kooɗakow tsangayare gona e janngirde jami,are jihar bawci e asibitiwal mawngol e Lamurde jama'are kuma e wooɗi janngirde kwaleje jannginowal [[Moodibbo Adama|moodiɓɓe]] ngal firamare e asibitiwal [[Kuturta'a|kuturta]] e nder gelle jama'are e woonde kauyiji kama [[dogon]] [[jeji]] e hanafari e [[galdimari]] e juura == Destinore == 33tibxvrg0kgum9irc9h1xbwzeoonni 158423 158422 2026-03-30T08:29:58Z Adamu mc 10501 Edit 158423 wikitext text/x-wiki {{databox}} '''Jama'are''' un hukuma pamaarum nder [[Diiwal Bauchi]], [[Naajeeriya]]. Hedkwatare e nder gelle jama'are e ɗe wonde jaajirka lesdi 493km2 e nduɗirka [[yimmɓe]] too nder kidayaje hiitande nduungu 2006 e wondi lambawal waya taa fannu 751 e nder margo,o [[yimmɓe]] [[Fulɓe]] waaduɓe hijira diga dulawal nder tafkire [[Chadi]] e jamhuriyar [[Leydi|lesdi]] [[Chadi]]<ref>https://en.m.wikipedia.org/wiki/Jamaare#cite_note-2</ref><ref>https://web.archive.org/web/20121126042849/http://www.nipost.gov.ng/postcode.aspx</ref> [[File:FCE Jama'are Gate.jpg|thumb]] == Annditol == Jama'are woonde kiyasije [[yimmɓe]] mawɓe e faamarɓe 165,100 kuma e wonde jaajirka [[lesdi]] kiilomitaje 341,6km [[yimmɓe]] jawdiɓe nder gelle jama'are ma'are laayi Fulɓe shirawa e kanure e hawsa,en amma [[yimmɓe]] [[Fulɓe]] ɓurde duɗirka' e nder demle ɗe ɗon bureti hutergo,o e gelle jama,ate jama,are hawsare e [[Fulfulde]] kama ɓe ɓuri juutilowayki huterke ndiina [[musulunci]] e [[kiristanci]] jama'are jama'are heere jaaɓeti kooɗakow tsangayare gona e janngirde jami,are jihar bawci e asibitiwal mawngol e Lamurde jama'are kuma e wooɗi janngirde kwaleje jannginowal [[Moodibbo Adama|moodiɓɓe]] ngal firamare e asibitiwal [[Kuturta'a|kuturta]] e nder gelle jama'are e woonde kauyiji, kama [[dogon]] [[jeji]] e hanafari e [[galdimari]] e juura == Destinore == 6mngqm6md9ygljfvbqwikp2ion103sk Aisha Abubakar Abdulwahab 0 5613 158533 128595 2026-03-30T11:58:36Z Adamu mc 10501 Edit 158533 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Doktoor Aisha Abubakar Abdulwahab''' (jibinaa ko hitaande dubi alif 1971), ko debbo polis [[Naajeeriya]], keɓɗo njeenaari fedde UNESCO ngam janngude ñawu nguu. O woniino hooreejo porogaraam ballal palliative to gardiiɗo doole kisal, [[Abuja]] e sahaa ñawu koronaawiris.<ref>{{Cite web|last=Ogbeche|first=Chizoba|date=2020-05-19|title=Covid-19: IGP appoints CP Aisha Abubakar to coordinate Police Palliative Support Program|url=https://blueprint.ng/covid-19-igp-appoints-cp-aisha-abubakar-to-coordinate-police-palliative-support-program/|access-date=2023-11-07|website=Blueprint Newspapers Limited|language=en-US}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Aisha Abubakar Abdulwahab jibinaa ko e hitaande c.1971, o naati e polis leydi [[Naajeeriya]] e hitaande ndungu alif 1995. O jogii ko dipolomaaji e ganndal daabaaji e doktoraa.<ref name="award">[http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=25846&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Science needs women], UNESCO.org, Retrieved 9 February 2016</ref> == Kugal == E hitaande 2005 o rokkaama njeenaari UNESCO sabu eɓɓaande makko huutoraade ADN ngam anndude jokkondire hakkunde ñawu nguu e ñawu nguu. E ƴettude sampleeji e na'i e yimɓe o waawi ƴeewtaade risk mo Naajeeriyankooɓe ƴettata nde ɓe njari kosam ɗam pasteurized.Njeenaari ndii wallitii mo timminde wiɗtooji ɗii e kala duɗal jaaɓi haaɗtirde. O yalti ko e Kursuum mawɗo ''Monitor General'' (SEC) 44, 2022 to Duɗal Ngenndiwal Janngirɗe Politik e Peeje (NIPSS), Kuru e nder diiwaan Plateau. == Nguurndam neɗɗo == Adbulwahab ina jogii debbo, ina jogii ɓiɓɓe tato. Ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Binta Abdulwahab ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nottingham Trent to leydi Angalteer. Ko o,en suka debbo jom hakkille, gollinooɗo e eɓɓooji ganndal keewɗi, rewrude e koyɗe yumma mum teskinɗo. Kadi omo ŋarɗi no yumma makko nii. Ɓe kawri ɓe udditi fedde SAB ngam wallitde rewɓe e nder gure teeru. ==Himobe== {{Reflist}} [[Category:Stub]] hilsf62sc92qpd4c543wwpkzkjvkbsb Aina onabolu 0 6958 158525 103802 2026-03-30T11:52:00Z Adamu mc 10501 Edit 158525 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aina Onabolu''' OBE (1882 – 1963) ko jannginoowo naalankaagal e pentuɗo naalankaagal jamaanu leydi [[Naajeeriya]], mo nganndu-ɗaa ko kañum woni neɗɗo teeŋtuɗo e naatgol naalankaagal e nder jaŋde duɗe hakkundeeje e nder leydi ndii. O ƴelliti natal mbaydiiji weeyo e nder mbaadi goonganteendi, o anndaa ko e golle makko gadane e nder natal. Aina ko mawniiko jimoowo pop Kanadaa biyeteeɗo Joseph Onabolu. == Nguurndam e jaŋde adannde == Aina Onabolu jibinaa ko to Ijebu-Ode e hitaande 1882.<ref>{{Cite web|title=Aina Onabolu {{!}} Biography|url=https://www.mutualart.com/Artist/Aina-Onabolu/E3CD3E00775541AA/Biography|access-date=2023-01-28|website=www.mutualart.com|language=en}}</ref> Baaba makko ko jaggeeje jaalobe kadi yumma mum kadi ko fiiloowo. O fuɗɗi pentol ko e duuɓi 12, o ƴoogi ɗum e nate ñeeñal ɗe ŋeñɗinaaɗe e nder naalankaagal hirnaange, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe keewɗe e nder jaayndeeji leydi [[Naajeeriya|Naajeriya]] keewɗi e defte diine. Nde o heɓi duuɓi 32, o waawii hollirde golle makko, o woni ko e yiɗde wonde naalanke ganndo, baawɗo. O yahi caggal ɗuum caggal leydi ngam janngude naalankaagal to Académie Julian to Pari e nder duɗal to Londres ; hade makko janngude caggal leydi, ko o 6icfcfo 6aleejo mo o 6uri waawde e hoore makko. O timmini jaŋde makko e dipolomaaji e nder naalankaagal laaɓtungal e seedantaagal jannginoowo ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde St. John Woods, Londres e hitaande 1922. O anndaa ko e pentol makko lollungol e ''Spencer Savage.'' Ko oon woni neɗɗo gadano jannginde naalankaagal e nder duɗe hakkundeeje. == Kugal == E hitaande ndungu alif 1909, nde laamu koloñaal en to leydi [[Naajeeriya]] ƴetti jaŋde toownde, jaŋde e nder duɗe ɗee ina jokki e ƴellitde jaŋde moƴƴere ngam heblude liggotooɓe (''clerk position clerks'') ngam njuɓɓudi laamu laamu koloñaal. Ko seeɗa miijanoo e jaŋde naalankaagal e nder jaŋde hakkundeere haa ciimtol wasiyii janngingol golle juuɗe ɓiɗɓe leydi ndii. Ko adii ciimtol ngol, Aina hollitii e dow laawol ɗaɓɓaande ngam naatnude jaŋde ganndal hannde e nder duɗe hakkundeeje kono cuɓagol makko ngol jaɓaaka e juuɗe ofiseeji jaŋde koloñaal. E oon sahaa, won miijooji teskinɗi ɗi ofiseeji koloñaal en mbiyata wonde keeri tagoore Afriknaaɓe ko e poɗɗe e karallaagal. Gartugol Aina ummoraade St John Woods, to Londres, e hitaande 1922 e Julians ''Academy'' to Pari e ganndal makko keɓtinaangal e karallaagal Oropnaaɓe e pentugol, anatomi e sifaaji jaŋde naalankaagal Oropnaaɓe, hawri ko e yi’annde hesere ngam naatnude jaŋde naalankaagal koɗdigal e nder leydi ndii. Aina, jannginoowo almudɓe yiɗɓe janngude e nder duɗe toowɗe seeɗa e nder wuro Lagos ko wayi no King’s College, Lagos e duɗal CMS Grammar, Lagos. Teemedde makko ko adii fof ko ganndal yiyngo, natal, njuuteendi neɗɗo, e pentugol ndiyam. Hay so tawii jannginooɓe e karallaagal hirnaange e nder naalankaagal ina pamɗi, yonta Aina fuɗɗii seerndude naalankaagal e nguurndam. Aina kadi hirjinii jaɓgol jannginooɓe Oropnaaɓe e jaŋde naalankaagal e nder leydi ndii. Tiɗnaare makko addani mo ƴettude jannginoowo naalankaagal janano biyeteeɗo Kenneth C. Murray. Murray ardii ummital seeɗa-seeɗa e golle juuɗe e naalankaagal gaadanteewal. Laawol kesol ngam ɓamtude naalankaagal Afriknaaɓe e jogaade e nder defterdu ganndal ngenndiwal e nder naalankaagal Afriknaaɓe, naatnaa e jaŋde duɗe hakkundeeje ceertuɗe e nder leydi ndii. Tiɗnaare jannginoowo keso oo waɗii nafoore ko yaawi, nde tawnoo limoore jannginooɓe naalankaagal Naajeeriya ɓeydiima, ganndal golle aadaaji ko wayi no ɓanndu Uli e mahol ɓeydiima laaɓtude. Kono tan, darnde Murray ndee firtaani ko seeɗa e nder yontaaji juutɗi nde tawnoo leydi ndii ina woni e hakkunde laamu koloñaal e laamu hirnaange, ngu naatni laawol mum walla nguurndam mum, ɗum addani renndo ngoo waylude seeɗa-seeɗa gila e aadaaji haa e pinal hirnaange. == Golle == Golle Onabolu ɓurɗe mawnude ko nate. Natal makko Mrs Spencer Savage e hitaande 1906 ina wiyee sahaa e sahaa fof wonde gooto e golle naalankaagal ɓurɗe teeŋtude kuutortooɗe mbaadi e karallaagal hirnaange e jamaanu. Golle makko mawɗe goɗɗe ko natal Mr Randle. Ko ɗiɗaɓo oo woni jannginoowo makko keɓɗo hakkille makko e sifaaji bonɗi koloñaal ɗi teeŋtinaa e guwerneer seernaaɓe e neɗɗo Walter Egerton. O waɗi kadi natal mawɗo (Dr.) Sapara, ngal woni ko e koloor ndiyam Nate makko keewɗe ina njuɓɓinee e nder galle laamorɗo leydi ndii, to [[Lagos]]. Mawɓe e golle makko ko eliteeji [[Lagos]] wonnooɓe e fannu golle mum en, e golle makko ina keewi hollirde yeeso teddungal, keɓal e darnde kiliyaneeɓe makko. Kono golle makko ngonaa tan e pottital. E kitaale 1930, o gollodiima e Egliis Almasiihu ngam ƴettude peeje ngam mahde galle laamorɗo keso to [[Lagos]]. O waɗi caggal ɗuum jimɗi pastel e jaŋdeeji e kitaale 1940. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] o2i1ab9atq5ezkcu60khkaaca0oo2lo 158527 158525 2026-03-30T11:52:32Z Adamu mc 10501 Expanding 158527 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aina Onabolu''' OBE (jiibanada hiitande ndungu 1882 – 1963) ko jannginoowo naalankaagal e pentuɗo naalankaagal jamaanu leydi [[Naajeeriya]], mo nganndu-ɗaa ko kañum woni neɗɗo teeŋtuɗo e naatgol naalankaagal e nder jaŋde duɗe hakkundeeje e nder leydi ndii. O ƴelliti natal mbaydiiji weeyo e nder mbaadi goonganteendi, o anndaa ko e golle makko gadane e nder natal. Aina ko mawniiko jimoowo pop Kanadaa biyeteeɗo Joseph Onabolu. == Nguurndam e jaŋde adannde == Aina Onabolu jibinaa ko to Ijebu-Ode e hitaande 1882.<ref>{{Cite web|title=Aina Onabolu {{!}} Biography|url=https://www.mutualart.com/Artist/Aina-Onabolu/E3CD3E00775541AA/Biography|access-date=2023-01-28|website=www.mutualart.com|language=en}}</ref> Baaba makko ko jaggeeje jaalobe kadi yumma mum kadi ko fiiloowo. O fuɗɗi pentol ko e duuɓi 12, o ƴoogi ɗum e nate ñeeñal ɗe ŋeñɗinaaɗe e nder naalankaagal hirnaange, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe keewɗe e nder jaayndeeji leydi [[Naajeeriya|Naajeriya]] keewɗi e defte diine. Nde o heɓi duuɓi 32, o waawii hollirde golle makko, o woni ko e yiɗde wonde naalanke ganndo, baawɗo. O yahi caggal ɗuum caggal leydi ngam janngude naalankaagal to Académie Julian to Pari e nder duɗal to Londres ; hade makko janngude caggal leydi, ko o 6icfcfo 6aleejo mo o 6uri waawde e hoore makko. O timmini jaŋde makko e dipolomaaji e nder naalankaagal laaɓtungal e seedantaagal jannginoowo ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde St. John Woods, Londres e hitaande 1922. O anndaa ko e pentol makko lollungol e ''Spencer Savage.'' Ko oon woni neɗɗo gadano jannginde naalankaagal e nder duɗe hakkundeeje. == Kugal == E hitaande ndungu alif 1909, nde laamu koloñaal en to leydi [[Naajeeriya]] ƴetti jaŋde toownde, jaŋde e nder duɗe ɗee ina jokki e ƴellitde jaŋde moƴƴere ngam heblude liggotooɓe (''clerk position clerks'') ngam njuɓɓudi laamu laamu koloñaal. Ko seeɗa miijanoo e jaŋde naalankaagal e nder jaŋde hakkundeere haa ciimtol wasiyii janngingol golle juuɗe ɓiɗɓe leydi ndii. Ko adii ciimtol ngol, Aina hollitii e dow laawol ɗaɓɓaande ngam naatnude jaŋde ganndal hannde e nder duɗe hakkundeeje kono cuɓagol makko ngol jaɓaaka e juuɗe ofiseeji jaŋde koloñaal. E oon sahaa, won miijooji teskinɗi ɗi ofiseeji koloñaal en mbiyata wonde keeri tagoore Afriknaaɓe ko e poɗɗe e karallaagal. Gartugol Aina ummoraade St John Woods, to Londres, e hitaande 1922 e Julians ''Academy'' to Pari e ganndal makko keɓtinaangal e karallaagal Oropnaaɓe e pentugol, anatomi e sifaaji jaŋde naalankaagal Oropnaaɓe, hawri ko e yi’annde hesere ngam naatnude jaŋde naalankaagal koɗdigal e nder leydi ndii. Aina, jannginoowo almudɓe yiɗɓe janngude e nder duɗe toowɗe seeɗa e nder wuro Lagos ko wayi no King’s College, Lagos e duɗal CMS Grammar, Lagos. Teemedde makko ko adii fof ko ganndal yiyngo, natal, njuuteendi neɗɗo, e pentugol ndiyam. Hay so tawii jannginooɓe e karallaagal hirnaange e nder naalankaagal ina pamɗi, yonta Aina fuɗɗii seerndude naalankaagal e nguurndam. Aina kadi hirjinii jaɓgol jannginooɓe Oropnaaɓe e jaŋde naalankaagal e nder leydi ndii. Tiɗnaare makko addani mo ƴettude jannginoowo naalankaagal janano biyeteeɗo Kenneth C. Murray. Murray ardii ummital seeɗa-seeɗa e golle juuɗe e naalankaagal gaadanteewal. Laawol kesol ngam ɓamtude naalankaagal Afriknaaɓe e jogaade e nder defterdu ganndal ngenndiwal e nder naalankaagal Afriknaaɓe, naatnaa e jaŋde duɗe hakkundeeje ceertuɗe e nder leydi ndii. Tiɗnaare jannginoowo keso oo waɗii nafoore ko yaawi, nde tawnoo limoore jannginooɓe naalankaagal Naajeeriya ɓeydiima, ganndal golle aadaaji ko wayi no ɓanndu Uli e mahol ɓeydiima laaɓtude. Kono tan, darnde Murray ndee firtaani ko seeɗa e nder yontaaji juutɗi nde tawnoo leydi ndii ina woni e hakkunde laamu koloñaal e laamu hirnaange, ngu naatni laawol mum walla nguurndam mum, ɗum addani renndo ngoo waylude seeɗa-seeɗa gila e aadaaji haa e pinal hirnaange. == Golle == Golle Onabolu ɓurɗe mawnude ko nate. Natal makko Mrs Spencer Savage e hitaande 1906 ina wiyee sahaa e sahaa fof wonde gooto e golle naalankaagal ɓurɗe teeŋtude kuutortooɗe mbaadi e karallaagal hirnaange e jamaanu. Golle makko mawɗe goɗɗe ko natal Mr Randle. Ko ɗiɗaɓo oo woni jannginoowo makko keɓɗo hakkille makko e sifaaji bonɗi koloñaal ɗi teeŋtinaa e guwerneer seernaaɓe e neɗɗo Walter Egerton. O waɗi kadi natal mawɗo (Dr.) Sapara, ngal woni ko e koloor ndiyam Nate makko keewɗe ina njuɓɓinee e nder galle laamorɗo leydi ndii, to [[Lagos]]. Mawɓe e golle makko ko eliteeji [[Lagos]] wonnooɓe e fannu golle mum en, e golle makko ina keewi hollirde yeeso teddungal, keɓal e darnde kiliyaneeɓe makko. Kono golle makko ngonaa tan e pottital. E kitaale 1930, o gollodiima e Egliis Almasiihu ngam ƴettude peeje ngam mahde galle laamorɗo keso to [[Lagos]]. O waɗi caggal ɗuum jimɗi pastel e jaŋdeeji e kitaale 1940. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] 08sq4665c2a0ub1sada1q85vkghms11 158528 158527 2026-03-30T11:53:17Z Adamu mc 10501 /* Nguurndam e jaŋde adannde */ 158528 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aina Onabolu''' OBE (jiibanada hiitande ndungu 1882 – 1963) ko jannginoowo naalankaagal e pentuɗo naalankaagal jamaanu leydi [[Naajeeriya]], mo nganndu-ɗaa ko kañum woni neɗɗo teeŋtuɗo e naatgol naalankaagal e nder jaŋde duɗe hakkundeeje e nder leydi ndii. O ƴelliti natal mbaydiiji weeyo e nder mbaadi goonganteendi, o anndaa ko e golle makko gadane e nder natal. Aina ko mawniiko jimoowo pop Kanadaa biyeteeɗo Joseph Onabolu. == Nguurndam e jaŋde adannde == Aina Onabolu jibinaa ko to Ijebu-Ode e hitaande 1882.<ref>{{Cite web|title=Aina Onabolu {{!}} Biography|url=https://www.mutualart.com/Artist/Aina-Onabolu/E3CD3E00775541AA/Biography|access-date=2023-01-28|website=www.mutualart.com|language=en}}</ref> Baaba makko ko jaggeeje jaalobe kadi yumma mum kadi ko fiiloowo. O fuɗɗi pentol ko e duuɓi 12, o ƴoogi ɗum e nate ñeeñal ɗe ŋeñɗinaaɗe e nder naalankaagal hirnaange, ɗe nganndu-ɗaa ko ɗe keewɗe e nder jaayndeeji leydi [[Naajeeriya|Naajeriya]] keewɗi e defte diine. Nde o heɓi duuɓi 32, o waawii hollirde golle makko, o woni ko e yiɗde wonde naalanke ganndo, baawɗo. O yahi caggal ɗuum caggal leydi ngam janngude naalankaagal to Académie Julian to Pari e nder duɗal to Londres ; hade makko janngude caggal leydi, ko o 6icfcfo 6aleejo mo o 6uri waawde e hoore makko. O timmini jaŋde makko e dipolomaaji e nder naalankaagal laaɓtungal e seedantaagal jannginoowo ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde St. John Woods, Londres e hitaande dubi 1922 O anndaa ko e pentol makko lollungol e ''Spencer Savage.'' Ko oon woni neɗɗo gadano jannginde naalankaagal e nder duɗe hakkundeeje. == Kugal == E hitaande ndungu alif 1909, nde laamu koloñaal en to leydi [[Naajeeriya]] ƴetti jaŋde toownde, jaŋde e nder duɗe ɗee ina jokki e ƴellitde jaŋde moƴƴere ngam heblude liggotooɓe (''clerk position clerks'') ngam njuɓɓudi laamu laamu koloñaal. Ko seeɗa miijanoo e jaŋde naalankaagal e nder jaŋde hakkundeere haa ciimtol wasiyii janngingol golle juuɗe ɓiɗɓe leydi ndii. Ko adii ciimtol ngol, Aina hollitii e dow laawol ɗaɓɓaande ngam naatnude jaŋde ganndal hannde e nder duɗe hakkundeeje kono cuɓagol makko ngol jaɓaaka e juuɗe ofiseeji jaŋde koloñaal. E oon sahaa, won miijooji teskinɗi ɗi ofiseeji koloñaal en mbiyata wonde keeri tagoore Afriknaaɓe ko e poɗɗe e karallaagal. Gartugol Aina ummoraade St John Woods, to Londres, e hitaande 1922 e Julians ''Academy'' to Pari e ganndal makko keɓtinaangal e karallaagal Oropnaaɓe e pentugol, anatomi e sifaaji jaŋde naalankaagal Oropnaaɓe, hawri ko e yi’annde hesere ngam naatnude jaŋde naalankaagal koɗdigal e nder leydi ndii. Aina, jannginoowo almudɓe yiɗɓe janngude e nder duɗe toowɗe seeɗa e nder wuro Lagos ko wayi no King’s College, Lagos e duɗal CMS Grammar, Lagos. Teemedde makko ko adii fof ko ganndal yiyngo, natal, njuuteendi neɗɗo, e pentugol ndiyam. Hay so tawii jannginooɓe e karallaagal hirnaange e nder naalankaagal ina pamɗi, yonta Aina fuɗɗii seerndude naalankaagal e nguurndam. Aina kadi hirjinii jaɓgol jannginooɓe Oropnaaɓe e jaŋde naalankaagal e nder leydi ndii. Tiɗnaare makko addani mo ƴettude jannginoowo naalankaagal janano biyeteeɗo Kenneth C. Murray. Murray ardii ummital seeɗa-seeɗa e golle juuɗe e naalankaagal gaadanteewal. Laawol kesol ngam ɓamtude naalankaagal Afriknaaɓe e jogaade e nder defterdu ganndal ngenndiwal e nder naalankaagal Afriknaaɓe, naatnaa e jaŋde duɗe hakkundeeje ceertuɗe e nder leydi ndii. Tiɗnaare jannginoowo keso oo waɗii nafoore ko yaawi, nde tawnoo limoore jannginooɓe naalankaagal Naajeeriya ɓeydiima, ganndal golle aadaaji ko wayi no ɓanndu Uli e mahol ɓeydiima laaɓtude. Kono tan, darnde Murray ndee firtaani ko seeɗa e nder yontaaji juutɗi nde tawnoo leydi ndii ina woni e hakkunde laamu koloñaal e laamu hirnaange, ngu naatni laawol mum walla nguurndam mum, ɗum addani renndo ngoo waylude seeɗa-seeɗa gila e aadaaji haa e pinal hirnaange. == Golle == Golle Onabolu ɓurɗe mawnude ko nate. Natal makko Mrs Spencer Savage e hitaande 1906 ina wiyee sahaa e sahaa fof wonde gooto e golle naalankaagal ɓurɗe teeŋtude kuutortooɗe mbaadi e karallaagal hirnaange e jamaanu. Golle makko mawɗe goɗɗe ko natal Mr Randle. Ko ɗiɗaɓo oo woni jannginoowo makko keɓɗo hakkille makko e sifaaji bonɗi koloñaal ɗi teeŋtinaa e guwerneer seernaaɓe e neɗɗo Walter Egerton. O waɗi kadi natal mawɗo (Dr.) Sapara, ngal woni ko e koloor ndiyam Nate makko keewɗe ina njuɓɓinee e nder galle laamorɗo leydi ndii, to [[Lagos]]. Mawɓe e golle makko ko eliteeji [[Lagos]] wonnooɓe e fannu golle mum en, e golle makko ina keewi hollirde yeeso teddungal, keɓal e darnde kiliyaneeɓe makko. Kono golle makko ngonaa tan e pottital. E kitaale 1930, o gollodiima e Egliis Almasiihu ngam ƴettude peeje ngam mahde galle laamorɗo keso to [[Lagos]]. O waɗi caggal ɗuum jimɗi pastel e jaŋdeeji e kitaale 1940. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] f6betz4ct5x3ajw26ky49selx3qqr9o Amina J. Mohammed 0 8139 158400 130554 2026-03-29T22:48:10Z Adamu mc 10501 Add link 158400 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Amina Jane Mohammed''' GCON (dañaama e ñalnde yalnde sapponde didi e jeweey tati 27 lewru Juko hitaande dubi alif 1961) o ɓiɗɗo siyaasaajo dipolomaat e leydi Anngalteer, ko o joowaɓo cuɓol ardungal hooreejo Fedde Leyɗeele Dentuɗe Winndere.<ref>{{cite web|url=https://unfccc.int/resource/docs/2017/sb/eng/PLOP.pdf|title=UN Framework Convention on Climate Change - Participants|publisher=[[United Nations]]|date=2 May 2017|access-date=30 September 2018}}</ref><ref name="cable">{{cite web|date=2 October 2022|title=Full List: Okonjo-Iweala, Abba Kyari... FG nominates 437 persons for national honours|url=https://www.thecable.ng/full-list-okonjo-iweala-abba-kyari-former-cos-fg-nominates-437-persons-for-national-honours|access-date=11 October 2022|website=[[TheCable]]}}</ref> Ko adii ɗuum, o woniino e Jaagorgal ko fayti e Taariindi leydi [[Naajeeriya]] gila hiitande 2015 haa 201<ref>{{cite news|title=Amina J. Mohammed resumes at the Federal Ministry of Environment as Minister|url=https://oak.tv/amina-mohammed-resumes-at-the-federal-ministry-of-environment-as-minister/|access-date=27 February 2017|work=Oak.tv|archive-date=14 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190414205950/https://oak.tv/amina-mohammed-resumes-at-the-federal-ministry-of-environment-as-minister/|url-status=dead}}</ref>, o woniino kadi balloowo e nder golle Agenda ƴellitaare caggal 2015. Ko kanko kadi woni hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Duumotoonde. == Nguurndam e jannde fuɗɗoode == Amina Jane Mohammed jibinaa ko to wuro Liverpool, leydi Anngalteer, ñalnde 27 lewru Juko hitaande 1961<ref>{{cite web|title=Sustainable Development Solutions Network {{!}} Amina Mohammed|url=https://unsdsn.org/about-us/people/amina-mohammed/|website=unsdsn.org|access-date=8 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161215064106/https://unsdsn.org/about-us/people/amina-mohammed/|archive-date=15 December 2016|url-status=dead}}</ref> e galle mum ko doktooraajo dabbaaji Naajeeriyaajo, e infirmier Angalteer. Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe rewɓe njowo.<ref name="guardian">{{cite news|last=Seddon|first=Mark|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/global-development/2017/may/26/why-is-she-here-nigerian-herders-daughter-un-deputy-chief-amina-mohammed|date=26 May 2017|title='Why is she here?': the Nigerian herder's daughter who became UN deputy chief|access-date=18 October 2017}}</ref> Amina J. Mohammed janngii duɗal leslesal to [[Kaduna]] e [[Maiduguri]] to leydi Naajeeriya e duɗal Buchan to duunde Man.<ref>{{cite news|date=7 December 2017|last=Lacey|first=Hester|url=https://www.ft.com/content/f8caadca-da0f-11e7-a039-c64b1c09b482|title=Amina J Mohammed on Nigeria, leadership and the UN|work=[[Financial Times]]|access-date=8 September 2024}}</ref> O janngii kadi to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Henley Management College e hitaande 1989 kono o (w)alaa dipolomaaji makko.<ref>{{cite web|url=https://www.nigeria.gov.ng/index.php/2016-04-06-08-40-29/executive/147-federal-ministry-of-environment|title=Federal Ministry of Environment|publisher=Federal Government of Nigeria|access-date=8 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181009013218/https://nigeria.gov.ng/index.php/2016-04-06-08-40-29/executive/147-federal-ministry-of-environment|archive-date=9 October 2018}}</ref> Caggal nde o timmini jannde makko, baaba makko wiyi o hoota leydi Naajeeriya. == Kuugal == Hakkunde hitaande 1981 e nde 1991, Amina J. Mohammed gollidii e Archcon Nigeria, fedde diisnondirnde e fedde Norman e Dawbarn leydi Anngalteer.<ref name="guardian3" /> O sosii fedde Afri-Projects e hitaande 1991, o woni hooreejo fedde ndee haa hitaande 2001.<ref>{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/201111240190.html|title=Nigeria: MDGs and Amina Az-Zubair's Footprint|work=Daily Trust|via=[[allAfrica]]|date=24 November 2011|access-date=8 September 2024}}</ref> Tuggii 2002 haa 2005, Amina Mohammed yuɓɓinii Goomu Toppitiingu ko fayti e Jibnaaɓe e jannde ngam Eɓɓoore Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam ƴellitde duuɓi ujunaaje.<ref name="un">{{cite web|url=https://www.un.org/press/en/2012/sga1349.doc.htm|title=Secretary-General Appoints Amina J. Mohammed of Nigeria as Special Adviser on Post-2015 Development Planning|publisher=[[United Nations]]|date=7 June 2012|access-date=8 September 2024}}</ref> Amina ɓaawo ɗon o laatake balloowo mawɗo hooreejo lesdi Naajeeriya dow kuuɗe ɓamtaare duuɓi ujunaaje (MDGs). E hitaande 2005, o halfinaa ko yowitii e jokkondiral e ceede ñamaale leydi Naajeeriya ngam heɓde MDGs. Mannditaare makko ina jeyaa e peewnugol Fonds Virtual de la Poverty tawaa ina waɗi laabi kesi ngam ustude baasal, jokkondire e ƴeewndo bidsee, kam e rokkude wasiyaaji e geɗe jowitiiɗe e baasal, e peewnugol seketereejo laamu e ƴellitaare duumotoonde.<ref name="un2" /> Amina Mohammed caggal mum wonti cosɗo e hooreejo fedde nde ngam ƴellitde golle e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Columbia. E nder oon sahaa, o golliima e juɓɓule wasiyaaji e juɓɓule keewɗe hakkunde leyɗeele, ina jeyaa heen juɓɓule toowɗe ɗe Seketeruuji mawɗi ONU mbaɗata ngam ƴellitde golle caggal 2015<ref>{{cite web|title=The Secretary-General's High-Level Panel of eminent persons on the Post-2015 Development Agenda {{!}} United Nations Secretary-General|url=https://www.un.org/sg/en/management/hlppost2015.shtml|access-date=31 May 2022|website=www.un.org}}</ref> e Goomu wasiyaaji annduɓe jeytaare ko fayti e ƴellitaare doosɗe ngam ƴellitaare duumotoonde.<ref>{{cite web|title=UN Data Revolution|url=https://www.undatarevolution.org/|access-date=31 May 2022|website=UN Data Revolution}}</ref> O ardii kadi Yiilirde Ngenndiire Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jannde, Ganndal e Pinal (UNESCO) ciimtol winndereewol ƴeewndo jannde (GME).<ref name="un3" /> Gila 2012, Amina Mohammed wonnoo ko golloowo mawɗo e nder golle Agenda ƴellitaare caggal 2015, o woniino wasiya keeriiɗo to Ban Ki-moon, gardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe e peewnugol ƴellitaare caggal 2015.<ref name="un4" /><ref>{{cite news|last=Wiggins|first=Kaye|date=2 June 2015|url=https://www.ft.com/content/9562aad6-f7ee-11e4-8bd5-00144feab7de|title=UN sets sights on sustainable development goals|work=Financial Times|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder ndee ɗoo darnde, o woniino jokkondiral hakkunde Seketeruuji mawɗi ɗii, e Goomu makko toowngu (HLP), e Goomu Golle Udditiiɗe (OWG), e nder woɗɓe.<ref name="un5" /> Gila 2014, o woniino kadi e nder fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitaare duumotoonde (Revolution des données) ngam ƴellitaare duumotoonde.<ref>{{cite web|url=https://www.undatarevolution.org/about-ieag/datarev-group-members/|title=Independent Expert Advisory Group Members|access-date=8 September 2024}}</ref> === Jaagorgal ko Feewti e Nokkuuji (2015–2017) === Amina J. Mohammed laatii jaagorgal ko feewti e taariindi e nder laamu leydi ndii, tuggi lewru Nuwemmbaaru 2015 haa lewru Feburayru2017.<ref>{{cite web|url=https://www.un.org/sg/en/dsg/index.shtml|title=Amina J. Mohammed, Deputy Secretary-General|publisher=[[United Nations]]|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder oon sahaa, ko kanko woni luuto leydi Naajeeriya e nder Goomu toppitiingu moƴƴitingol Dental Leyɗeele [[Afirik|Afrik]] (AU), tawi ko Paul Kagame ardii ɗum.<ref>[https://web.archive.org/web/20190425222552/https://au.int/en/AUReforms/advisory AU Reforms Advisory Committee] [[African Union]].</ref> O woppi laamu nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya nyalnde 24 lewru feebariyee 2017.<ref>{{cite news|last1=Oak Tv|title=Amina J. Mohammed's emotional speech as she steps down as Nigeria's Environment Minister|url=https://oak.tv/amina-j-mohammed/|access-date=27 February 2017|work=oak.tv|agency=Oak TV|archive-date=13 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200513235254/https://www.oak.tv/amina-j-mohammed/|url-status=dead}}</ref> E hitaande 2017, Amina Mohammed tuumaama e fedde toppitiinde ko fayti e taariindi leydi Naajeeriya ngam rokkude yamiroore nde wonaa sariya ngam naatde e leɗɗe Naajeeriya ɗe ngonaa e baasal e nder laamu makko e nder laamu Naajeeriya to bannge taariindi.<ref>{{cite news|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2017/11/10/world/crime-legal-world/u-n-s-no-2-amina-mohammad-accused-chinese-scam/|title=U.N.'s No. 2, Amina Mohammad, accused in Chinese scam|work=[[The Japan Times]]|date=10 November 2017|access-date=30 November 2017|archive-date=27 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180727024349/https://www.japantimes.co.jp/news/2017/11/10/world/crime-legal-world/u-n-s-no-2-amina-mohammad-accused-chinese-scam/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.news24.com/Africa/News/uns-number-two-accused-in-chinese-scam-to-import-nigerian-rosewood-20171109|title=UN's number two accused in Chinese scam to import Nigerian rosewood|date=9 November 2017|access-date=8 September 2024}}</ref><ref>{{cite magazine|url=https://foreignpolicy.com/2017/11/09/new-allegations-challenge-the-environment-record-of-top-u-n-official/|title=New Allegations Challenge the Environment Record of Top U.N. Official|magazine=Foreign Policy|date=9 November 2017}}</ref>Laamu leydi Naajeeriya yeddi haala kan.<ref>{{cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/249141-rosewood-export-uns-amina-mohammed-no-wrong-nigerian-govt-says.html|title=Rosewood Export: UN's Amina Mohammed did no wrong, Nigerian govt says|date=12 November 2017|access-date=8 September 2024}}</ref> === Cukko Hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (2017– hannde) === Mohammed e cukko hooreejo leydi Amerik Wendy Sherman e hitaande 2022 E lewru Yarkomaa 2017, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe, hono António Guterres, hollitii wonnde ina yiɗi toɗɗaade Mohammed cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe.<ref>{{cite web|url=https://www.un.org/press/en/2017/sga1692.doc.htm|title=Secretary-General Announces Intention to Appoint Amina J. Mohammed of Nigeria Deputy Secretary-General|publisher=[[United Nations]]|date=3 January 2017|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder ndeeɗoo darnde, omo jeyaa e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade mborosaaji (IACG).<ref>{{cite web|url=http://webarchive.loc.gov/all/20200520010339/http://www9.who.int/antimicrobial%2Dresistance/interagency%2Dcoordination%2Dgroup/members/en/|title=Members of the UN Interagency Coordination Group on Antimicrobial Resistance|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)|access-date=8 September 2024}}</ref>. == Tuugnorɗe == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 71c18q73pnzjmba2ahz7ebkmv4j9hvk 158401 158400 2026-03-29T22:48:47Z Adamu mc 10501 Edit 158401 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Amina Jane Mohammed''' GCON (dañaama e ñalnde yalnde sapponde didi e jeweey tati 27 lewru Juko hitaande dubi alif 1961) o ɓiɗɗo siyaasaajo dipolomaat e leydi Anngalteer, ko o joowaɓo cuɓol ardungal hooreejo Fedde Leyɗeele Dentuɗe Winndere.<ref>{{cite web|url=https://unfccc.int/resource/docs/2017/sb/eng/PLOP.pdf|title=UN Framework Convention on Climate Change - Participants|publisher=[[United Nations]]|date=2 May 2017|access-date=30 September 2018}}</ref><ref name="cable">{{cite web|date=2 October 2022|title=Full List: Okonjo-Iweala, Abba Kyari... FG nominates 437 persons for national honours|url=https://www.thecable.ng/full-list-okonjo-iweala-abba-kyari-former-cos-fg-nominates-437-persons-for-national-honours|access-date=11 October 2022|website=[[TheCable]]}}</ref> Ko adii ɗuum, o woniino e Jaagorgal ko fayti e Taariindi leydi [[Naajeeriya]] gila hiitande 2015 haa 201<ref>{{cite news|title=Amina J. Mohammed resumes at the Federal Ministry of Environment as Minister|url=https://oak.tv/amina-mohammed-resumes-at-the-federal-ministry-of-environment-as-minister/|access-date=27 February 2017|work=Oak.tv|archive-date=14 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190414205950/https://oak.tv/amina-mohammed-resumes-at-the-federal-ministry-of-environment-as-minister/|url-status=dead}}</ref>, o woniino kadi balloowo e nder golle Agenda ƴellitaare caggal 2015. Ko kanko kadi woni hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Duumotoonde. == Nguurndam e jannde fuɗɗoode == Amina Jane Mohammed jibinaa ko to wuro Liverpool, leydi Anngalteer, ñalnde sapponde didi e jeweey tati 27 lewru Juko hitaande dubi alif 1961<ref>{{cite web|title=Sustainable Development Solutions Network {{!}} Amina Mohammed|url=https://unsdsn.org/about-us/people/amina-mohammed/|website=unsdsn.org|access-date=8 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161215064106/https://unsdsn.org/about-us/people/amina-mohammed/|archive-date=15 December 2016|url-status=dead}}</ref> e galle mum ko doktooraajo dabbaaji Naajeeriyaajo, e infirmier Angalteer. Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe rewɓe njowo.<ref name="guardian">{{cite news|last=Seddon|first=Mark|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/global-development/2017/may/26/why-is-she-here-nigerian-herders-daughter-un-deputy-chief-amina-mohammed|date=26 May 2017|title='Why is she here?': the Nigerian herder's daughter who became UN deputy chief|access-date=18 October 2017}}</ref> Amina J. Mohammed janngii duɗal leslesal to [[Kaduna]] e [[Maiduguri]] to leydi Naajeeriya e duɗal Buchan to duunde Man.<ref>{{cite news|date=7 December 2017|last=Lacey|first=Hester|url=https://www.ft.com/content/f8caadca-da0f-11e7-a039-c64b1c09b482|title=Amina J Mohammed on Nigeria, leadership and the UN|work=[[Financial Times]]|access-date=8 September 2024}}</ref> O janngii kadi to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Henley Management College e hitaande 1989 kono o (w)alaa dipolomaaji makko.<ref>{{cite web|url=https://www.nigeria.gov.ng/index.php/2016-04-06-08-40-29/executive/147-federal-ministry-of-environment|title=Federal Ministry of Environment|publisher=Federal Government of Nigeria|access-date=8 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181009013218/https://nigeria.gov.ng/index.php/2016-04-06-08-40-29/executive/147-federal-ministry-of-environment|archive-date=9 October 2018}}</ref> Caggal nde o timmini jannde makko, baaba makko wiyi o hoota leydi Naajeeriya. == Kuugal == Hakkunde hitaande 1981 e nde 1991, Amina J. Mohammed gollidii e Archcon Nigeria, fedde diisnondirnde e fedde Norman e Dawbarn leydi Anngalteer.<ref name="guardian3" /> O sosii fedde Afri-Projects e hitaande 1991, o woni hooreejo fedde ndee haa hitaande 2001.<ref>{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/201111240190.html|title=Nigeria: MDGs and Amina Az-Zubair's Footprint|work=Daily Trust|via=[[allAfrica]]|date=24 November 2011|access-date=8 September 2024}}</ref> Tuggii 2002 haa 2005, Amina Mohammed yuɓɓinii Goomu Toppitiingu ko fayti e Jibnaaɓe e jannde ngam Eɓɓoore Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam ƴellitde duuɓi ujunaaje.<ref name="un">{{cite web|url=https://www.un.org/press/en/2012/sga1349.doc.htm|title=Secretary-General Appoints Amina J. Mohammed of Nigeria as Special Adviser on Post-2015 Development Planning|publisher=[[United Nations]]|date=7 June 2012|access-date=8 September 2024}}</ref> Amina ɓaawo ɗon o laatake balloowo mawɗo hooreejo lesdi Naajeeriya dow kuuɗe ɓamtaare duuɓi ujunaaje (MDGs). E hitaande 2005, o halfinaa ko yowitii e jokkondiral e ceede ñamaale leydi Naajeeriya ngam heɓde MDGs. Mannditaare makko ina jeyaa e peewnugol Fonds Virtual de la Poverty tawaa ina waɗi laabi kesi ngam ustude baasal, jokkondire e ƴeewndo bidsee, kam e rokkude wasiyaaji e geɗe jowitiiɗe e baasal, e peewnugol seketereejo laamu e ƴellitaare duumotoonde.<ref name="un2" /> Amina Mohammed caggal mum wonti cosɗo e hooreejo fedde nde ngam ƴellitde golle e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Columbia. E nder oon sahaa, o golliima e juɓɓule wasiyaaji e juɓɓule keewɗe hakkunde leyɗeele, ina jeyaa heen juɓɓule toowɗe ɗe Seketeruuji mawɗi ONU mbaɗata ngam ƴellitde golle caggal 2015<ref>{{cite web|title=The Secretary-General's High-Level Panel of eminent persons on the Post-2015 Development Agenda {{!}} United Nations Secretary-General|url=https://www.un.org/sg/en/management/hlppost2015.shtml|access-date=31 May 2022|website=www.un.org}}</ref> e Goomu wasiyaaji annduɓe jeytaare ko fayti e ƴellitaare doosɗe ngam ƴellitaare duumotoonde.<ref>{{cite web|title=UN Data Revolution|url=https://www.undatarevolution.org/|access-date=31 May 2022|website=UN Data Revolution}}</ref> O ardii kadi Yiilirde Ngenndiire Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jannde, Ganndal e Pinal (UNESCO) ciimtol winndereewol ƴeewndo jannde (GME).<ref name="un3" /> Gila 2012, Amina Mohammed wonnoo ko golloowo mawɗo e nder golle Agenda ƴellitaare caggal 2015, o woniino wasiya keeriiɗo to Ban Ki-moon, gardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe e peewnugol ƴellitaare caggal 2015.<ref name="un4" /><ref>{{cite news|last=Wiggins|first=Kaye|date=2 June 2015|url=https://www.ft.com/content/9562aad6-f7ee-11e4-8bd5-00144feab7de|title=UN sets sights on sustainable development goals|work=Financial Times|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder ndee ɗoo darnde, o woniino jokkondiral hakkunde Seketeruuji mawɗi ɗii, e Goomu makko toowngu (HLP), e Goomu Golle Udditiiɗe (OWG), e nder woɗɓe.<ref name="un5" /> Gila 2014, o woniino kadi e nder fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitaare duumotoonde (Revolution des données) ngam ƴellitaare duumotoonde.<ref>{{cite web|url=https://www.undatarevolution.org/about-ieag/datarev-group-members/|title=Independent Expert Advisory Group Members|access-date=8 September 2024}}</ref> === Jaagorgal ko Feewti e Nokkuuji (2015–2017) === Amina J. Mohammed laatii jaagorgal ko feewti e taariindi e nder laamu leydi ndii, tuggi lewru Nuwemmbaaru 2015 haa lewru Feburayru2017.<ref>{{cite web|url=https://www.un.org/sg/en/dsg/index.shtml|title=Amina J. Mohammed, Deputy Secretary-General|publisher=[[United Nations]]|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder oon sahaa, ko kanko woni luuto leydi Naajeeriya e nder Goomu toppitiingu moƴƴitingol Dental Leyɗeele [[Afirik|Afrik]] (AU), tawi ko Paul Kagame ardii ɗum.<ref>[https://web.archive.org/web/20190425222552/https://au.int/en/AUReforms/advisory AU Reforms Advisory Committee] [[African Union]].</ref> O woppi laamu nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya nyalnde 24 lewru feebariyee 2017.<ref>{{cite news|last1=Oak Tv|title=Amina J. Mohammed's emotional speech as she steps down as Nigeria's Environment Minister|url=https://oak.tv/amina-j-mohammed/|access-date=27 February 2017|work=oak.tv|agency=Oak TV|archive-date=13 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200513235254/https://www.oak.tv/amina-j-mohammed/|url-status=dead}}</ref> E hitaande 2017, Amina Mohammed tuumaama e fedde toppitiinde ko fayti e taariindi leydi Naajeeriya ngam rokkude yamiroore nde wonaa sariya ngam naatde e leɗɗe Naajeeriya ɗe ngonaa e baasal e nder laamu makko e nder laamu Naajeeriya to bannge taariindi.<ref>{{cite news|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2017/11/10/world/crime-legal-world/u-n-s-no-2-amina-mohammad-accused-chinese-scam/|title=U.N.'s No. 2, Amina Mohammad, accused in Chinese scam|work=[[The Japan Times]]|date=10 November 2017|access-date=30 November 2017|archive-date=27 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180727024349/https://www.japantimes.co.jp/news/2017/11/10/world/crime-legal-world/u-n-s-no-2-amina-mohammad-accused-chinese-scam/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.news24.com/Africa/News/uns-number-two-accused-in-chinese-scam-to-import-nigerian-rosewood-20171109|title=UN's number two accused in Chinese scam to import Nigerian rosewood|date=9 November 2017|access-date=8 September 2024}}</ref><ref>{{cite magazine|url=https://foreignpolicy.com/2017/11/09/new-allegations-challenge-the-environment-record-of-top-u-n-official/|title=New Allegations Challenge the Environment Record of Top U.N. Official|magazine=Foreign Policy|date=9 November 2017}}</ref>Laamu leydi Naajeeriya yeddi haala kan.<ref>{{cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/249141-rosewood-export-uns-amina-mohammed-no-wrong-nigerian-govt-says.html|title=Rosewood Export: UN's Amina Mohammed did no wrong, Nigerian govt says|date=12 November 2017|access-date=8 September 2024}}</ref> === Cukko Hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (2017– hannde) === Mohammed e cukko hooreejo leydi Amerik Wendy Sherman e hitaande 2022 E lewru Yarkomaa 2017, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe, hono António Guterres, hollitii wonnde ina yiɗi toɗɗaade Mohammed cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe.<ref>{{cite web|url=https://www.un.org/press/en/2017/sga1692.doc.htm|title=Secretary-General Announces Intention to Appoint Amina J. Mohammed of Nigeria Deputy Secretary-General|publisher=[[United Nations]]|date=3 January 2017|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder ndeeɗoo darnde, omo jeyaa e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade mborosaaji (IACG).<ref>{{cite web|url=http://webarchive.loc.gov/all/20200520010339/http://www9.who.int/antimicrobial%2Dresistance/interagency%2Dcoordination%2Dgroup/members/en/|title=Members of the UN Interagency Coordination Group on Antimicrobial Resistance|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)|access-date=8 September 2024}}</ref>. == Tuugnorɗe == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] n37dnph64soeloilrgcv8xn6lfi5xc6 158402 158401 2026-03-29T22:49:35Z Adamu mc 10501 /* Kuugal */ 158402 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Amina Jane Mohammed''' GCON (dañaama e ñalnde yalnde sapponde didi e jeweey tati 27 lewru Juko hitaande dubi alif 1961) o ɓiɗɗo siyaasaajo dipolomaat e leydi Anngalteer, ko o joowaɓo cuɓol ardungal hooreejo Fedde Leyɗeele Dentuɗe Winndere.<ref>{{cite web|url=https://unfccc.int/resource/docs/2017/sb/eng/PLOP.pdf|title=UN Framework Convention on Climate Change - Participants|publisher=[[United Nations]]|date=2 May 2017|access-date=30 September 2018}}</ref><ref name="cable">{{cite web|date=2 October 2022|title=Full List: Okonjo-Iweala, Abba Kyari... FG nominates 437 persons for national honours|url=https://www.thecable.ng/full-list-okonjo-iweala-abba-kyari-former-cos-fg-nominates-437-persons-for-national-honours|access-date=11 October 2022|website=[[TheCable]]}}</ref> Ko adii ɗuum, o woniino e Jaagorgal ko fayti e Taariindi leydi [[Naajeeriya]] gila hiitande 2015 haa 201<ref>{{cite news|title=Amina J. Mohammed resumes at the Federal Ministry of Environment as Minister|url=https://oak.tv/amina-mohammed-resumes-at-the-federal-ministry-of-environment-as-minister/|access-date=27 February 2017|work=Oak.tv|archive-date=14 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190414205950/https://oak.tv/amina-mohammed-resumes-at-the-federal-ministry-of-environment-as-minister/|url-status=dead}}</ref>, o woniino kadi balloowo e nder golle Agenda ƴellitaare caggal 2015. Ko kanko kadi woni hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Duumotoonde. == Nguurndam e jannde fuɗɗoode == Amina Jane Mohammed jibinaa ko to wuro Liverpool, leydi Anngalteer, ñalnde sapponde didi e jeweey tati 27 lewru Juko hitaande dubi alif 1961<ref>{{cite web|title=Sustainable Development Solutions Network {{!}} Amina Mohammed|url=https://unsdsn.org/about-us/people/amina-mohammed/|website=unsdsn.org|access-date=8 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161215064106/https://unsdsn.org/about-us/people/amina-mohammed/|archive-date=15 December 2016|url-status=dead}}</ref> e galle mum ko doktooraajo dabbaaji Naajeeriyaajo, e infirmier Angalteer. Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe rewɓe njowo.<ref name="guardian">{{cite news|last=Seddon|first=Mark|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/global-development/2017/may/26/why-is-she-here-nigerian-herders-daughter-un-deputy-chief-amina-mohammed|date=26 May 2017|title='Why is she here?': the Nigerian herder's daughter who became UN deputy chief|access-date=18 October 2017}}</ref> Amina J. Mohammed janngii duɗal leslesal to [[Kaduna]] e [[Maiduguri]] to leydi Naajeeriya e duɗal Buchan to duunde Man.<ref>{{cite news|date=7 December 2017|last=Lacey|first=Hester|url=https://www.ft.com/content/f8caadca-da0f-11e7-a039-c64b1c09b482|title=Amina J Mohammed on Nigeria, leadership and the UN|work=[[Financial Times]]|access-date=8 September 2024}}</ref> O janngii kadi to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Henley Management College e hitaande 1989 kono o (w)alaa dipolomaaji makko.<ref>{{cite web|url=https://www.nigeria.gov.ng/index.php/2016-04-06-08-40-29/executive/147-federal-ministry-of-environment|title=Federal Ministry of Environment|publisher=Federal Government of Nigeria|access-date=8 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181009013218/https://nigeria.gov.ng/index.php/2016-04-06-08-40-29/executive/147-federal-ministry-of-environment|archive-date=9 October 2018}}</ref> Caggal nde o timmini jannde makko, baaba makko wiyi o hoota leydi Naajeeriya. == Kuugal == Hakkunde hitaande ndungu alif 1981 e nde 1991, Amina J. Mohammed gollidii e Archcon Nigeria, fedde diisnondirnde e fedde Norman e Dawbarn leydi Anngalteer.<ref name="guardian3" /> O sosii fedde Afri-Projects e hitaande 1991, o woni hooreejo fedde ndee haa hitaande 2001.<ref>{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/201111240190.html|title=Nigeria: MDGs and Amina Az-Zubair's Footprint|work=Daily Trust|via=[[allAfrica]]|date=24 November 2011|access-date=8 September 2024}}</ref> Tuggii 2002 haa 2005, Amina Mohammed yuɓɓinii Goomu Toppitiingu ko fayti e Jibnaaɓe e jannde ngam Eɓɓoore Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam ƴellitde duuɓi ujunaaje.<ref name="un">{{cite web|url=https://www.un.org/press/en/2012/sga1349.doc.htm|title=Secretary-General Appoints Amina J. Mohammed of Nigeria as Special Adviser on Post-2015 Development Planning|publisher=[[United Nations]]|date=7 June 2012|access-date=8 September 2024}}</ref> Amina ɓaawo ɗon o laatake balloowo mawɗo hooreejo lesdi Naajeeriya dow kuuɗe ɓamtaare duuɓi ujunaaje (MDGs). E hitaande 2005, o halfinaa ko yowitii e jokkondiral e ceede ñamaale leydi Naajeeriya ngam heɓde MDGs. Mannditaare makko ina jeyaa e peewnugol Fonds Virtual de la Poverty tawaa ina waɗi laabi kesi ngam ustude baasal, jokkondire e ƴeewndo bidsee, kam e rokkude wasiyaaji e geɗe jowitiiɗe e baasal, e peewnugol seketereejo laamu e ƴellitaare duumotoonde.<ref name="un2" /> Amina Mohammed caggal mum wonti cosɗo e hooreejo fedde nde ngam ƴellitde golle e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Columbia. E nder oon sahaa, o golliima e juɓɓule wasiyaaji e juɓɓule keewɗe hakkunde leyɗeele, ina jeyaa heen juɓɓule toowɗe ɗe Seketeruuji mawɗi ONU mbaɗata ngam ƴellitde golle caggal 2015<ref>{{cite web|title=The Secretary-General's High-Level Panel of eminent persons on the Post-2015 Development Agenda {{!}} United Nations Secretary-General|url=https://www.un.org/sg/en/management/hlppost2015.shtml|access-date=31 May 2022|website=www.un.org}}</ref> e Goomu wasiyaaji annduɓe jeytaare ko fayti e ƴellitaare doosɗe ngam ƴellitaare duumotoonde.<ref>{{cite web|title=UN Data Revolution|url=https://www.undatarevolution.org/|access-date=31 May 2022|website=UN Data Revolution}}</ref> O ardii kadi Yiilirde Ngenndiire Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jannde, Ganndal e Pinal (UNESCO) ciimtol winndereewol ƴeewndo jannde (GME).<ref name="un3" /> Gila 2012, Amina Mohammed wonnoo ko golloowo mawɗo e nder golle Agenda ƴellitaare caggal 2015, o woniino wasiya keeriiɗo to Ban Ki-moon, gardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe e peewnugol ƴellitaare caggal 2015.<ref name="un4" /><ref>{{cite news|last=Wiggins|first=Kaye|date=2 June 2015|url=https://www.ft.com/content/9562aad6-f7ee-11e4-8bd5-00144feab7de|title=UN sets sights on sustainable development goals|work=Financial Times|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder ndee ɗoo darnde, o woniino jokkondiral hakkunde Seketeruuji mawɗi ɗii, e Goomu makko toowngu (HLP), e Goomu Golle Udditiiɗe (OWG), e nder woɗɓe.<ref name="un5" /> Gila 2014, o woniino kadi e nder fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitaare duumotoonde (Revolution des données) ngam ƴellitaare duumotoonde.<ref>{{cite web|url=https://www.undatarevolution.org/about-ieag/datarev-group-members/|title=Independent Expert Advisory Group Members|access-date=8 September 2024}}</ref> === Jaagorgal ko Feewti e Nokkuuji (2015–2017) === Amina J. Mohammed laatii jaagorgal ko feewti e taariindi e nder laamu leydi ndii, tuggi lewru Nuwemmbaaru 2015 haa lewru Feburayru2017.<ref>{{cite web|url=https://www.un.org/sg/en/dsg/index.shtml|title=Amina J. Mohammed, Deputy Secretary-General|publisher=[[United Nations]]|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder oon sahaa, ko kanko woni luuto leydi Naajeeriya e nder Goomu toppitiingu moƴƴitingol Dental Leyɗeele [[Afirik|Afrik]] (AU), tawi ko Paul Kagame ardii ɗum.<ref>[https://web.archive.org/web/20190425222552/https://au.int/en/AUReforms/advisory AU Reforms Advisory Committee] [[African Union]].</ref> O woppi laamu nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya nyalnde 24 lewru feebariyee 2017.<ref>{{cite news|last1=Oak Tv|title=Amina J. Mohammed's emotional speech as she steps down as Nigeria's Environment Minister|url=https://oak.tv/amina-j-mohammed/|access-date=27 February 2017|work=oak.tv|agency=Oak TV|archive-date=13 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200513235254/https://www.oak.tv/amina-j-mohammed/|url-status=dead}}</ref> E hitaande 2017, Amina Mohammed tuumaama e fedde toppitiinde ko fayti e taariindi leydi Naajeeriya ngam rokkude yamiroore nde wonaa sariya ngam naatde e leɗɗe Naajeeriya ɗe ngonaa e baasal e nder laamu makko e nder laamu Naajeeriya to bannge taariindi.<ref>{{cite news|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2017/11/10/world/crime-legal-world/u-n-s-no-2-amina-mohammad-accused-chinese-scam/|title=U.N.'s No. 2, Amina Mohammad, accused in Chinese scam|work=[[The Japan Times]]|date=10 November 2017|access-date=30 November 2017|archive-date=27 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180727024349/https://www.japantimes.co.jp/news/2017/11/10/world/crime-legal-world/u-n-s-no-2-amina-mohammad-accused-chinese-scam/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.news24.com/Africa/News/uns-number-two-accused-in-chinese-scam-to-import-nigerian-rosewood-20171109|title=UN's number two accused in Chinese scam to import Nigerian rosewood|date=9 November 2017|access-date=8 September 2024}}</ref><ref>{{cite magazine|url=https://foreignpolicy.com/2017/11/09/new-allegations-challenge-the-environment-record-of-top-u-n-official/|title=New Allegations Challenge the Environment Record of Top U.N. Official|magazine=Foreign Policy|date=9 November 2017}}</ref>Laamu leydi Naajeeriya yeddi haala kan.<ref>{{cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/249141-rosewood-export-uns-amina-mohammed-no-wrong-nigerian-govt-says.html|title=Rosewood Export: UN's Amina Mohammed did no wrong, Nigerian govt says|date=12 November 2017|access-date=8 September 2024}}</ref> === Cukko Hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (2017– hannde) === Mohammed e cukko hooreejo leydi Amerik Wendy Sherman e hitaande 2022 E lewru Yarkomaa 2017, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe, hono António Guterres, hollitii wonnde ina yiɗi toɗɗaade Mohammed cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe.<ref>{{cite web|url=https://www.un.org/press/en/2017/sga1692.doc.htm|title=Secretary-General Announces Intention to Appoint Amina J. Mohammed of Nigeria Deputy Secretary-General|publisher=[[United Nations]]|date=3 January 2017|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder ndeeɗoo darnde, omo jeyaa e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade mborosaaji (IACG).<ref>{{cite web|url=http://webarchive.loc.gov/all/20200520010339/http://www9.who.int/antimicrobial%2Dresistance/interagency%2Dcoordination%2Dgroup/members/en/|title=Members of the UN Interagency Coordination Group on Antimicrobial Resistance|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)|access-date=8 September 2024}}</ref>. == Tuugnorɗe == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 06klq9dmokdg9zqaxldd6bm5p5lgir7 158403 158402 2026-03-29T22:50:23Z Adamu mc 10501 Edit 158403 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Amina Jane Mohammed''' GCON (dañaama e ñalnde yalnde sapponde didi e jeweey tati 27 lewru Juko hitaande dubi alif 1961) o ɓiɗɗo siyaasaajo dipolomaat e leydi Anngalteer, ko o joowaɓo cuɓol ardungal hooreejo Fedde Leyɗeele Dentuɗe Winndere.<ref>{{cite web|url=https://unfccc.int/resource/docs/2017/sb/eng/PLOP.pdf|title=UN Framework Convention on Climate Change - Participants|publisher=[[United Nations]]|date=2 May 2017|access-date=30 September 2018}}</ref><ref name="cable">{{cite web|date=2 October 2022|title=Full List: Okonjo-Iweala, Abba Kyari... FG nominates 437 persons for national honours|url=https://www.thecable.ng/full-list-okonjo-iweala-abba-kyari-former-cos-fg-nominates-437-persons-for-national-honours|access-date=11 October 2022|website=[[TheCable]]}}</ref> Ko adii ɗuum, o woniino e Jaagorgal ko fayti e Taariindi leydi [[Naajeeriya]] gila hiitande 2015 haa 201<ref>{{cite news|title=Amina J. Mohammed resumes at the Federal Ministry of Environment as Minister|url=https://oak.tv/amina-mohammed-resumes-at-the-federal-ministry-of-environment-as-minister/|access-date=27 February 2017|work=Oak.tv|archive-date=14 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190414205950/https://oak.tv/amina-mohammed-resumes-at-the-federal-ministry-of-environment-as-minister/|url-status=dead}}</ref>, o woniino kadi balloowo e nder golle Agenda ƴellitaare caggal e nder duuɓi 2015. Ko kanko kadi woni hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Duumotoonde. == Nguurndam e jannde fuɗɗoode == Amina Jane Mohammed jibinaa ko to wuro Liverpool, leydi Anngalteer, ñalnde sapponde didi e jeweey tati 27 lewru Juko hitaande dubi alif 1961<ref>{{cite web|title=Sustainable Development Solutions Network {{!}} Amina Mohammed|url=https://unsdsn.org/about-us/people/amina-mohammed/|website=unsdsn.org|access-date=8 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161215064106/https://unsdsn.org/about-us/people/amina-mohammed/|archive-date=15 December 2016|url-status=dead}}</ref> e galle mum ko doktooraajo dabbaaji Naajeeriyaajo, e infirmier Angalteer. Ko kanko woni mawɗo e ɓiɓɓe rewɓe njowo.<ref name="guardian">{{cite news|last=Seddon|first=Mark|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/global-development/2017/may/26/why-is-she-here-nigerian-herders-daughter-un-deputy-chief-amina-mohammed|date=26 May 2017|title='Why is she here?': the Nigerian herder's daughter who became UN deputy chief|access-date=18 October 2017}}</ref> Amina J. Mohammed janngii duɗal leslesal to [[Kaduna]] e [[Maiduguri]] to leydi Naajeeriya e duɗal Buchan to duunde Man.<ref>{{cite news|date=7 December 2017|last=Lacey|first=Hester|url=https://www.ft.com/content/f8caadca-da0f-11e7-a039-c64b1c09b482|title=Amina J Mohammed on Nigeria, leadership and the UN|work=[[Financial Times]]|access-date=8 September 2024}}</ref> O janngii kadi to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Henley Management College e hitaande 1989 kono o (w)alaa dipolomaaji makko.<ref>{{cite web|url=https://www.nigeria.gov.ng/index.php/2016-04-06-08-40-29/executive/147-federal-ministry-of-environment|title=Federal Ministry of Environment|publisher=Federal Government of Nigeria|access-date=8 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181009013218/https://nigeria.gov.ng/index.php/2016-04-06-08-40-29/executive/147-federal-ministry-of-environment|archive-date=9 October 2018}}</ref> Caggal nde o timmini jannde makko, baaba makko wiyi o hoota leydi Naajeeriya. == Kuugal == Hakkunde hitaande ndungu alif 1981 e nde 1991, Amina J. Mohammed gollidii e Archcon Nigeria, fedde diisnondirnde e fedde Norman e Dawbarn leydi Anngalteer.<ref name="guardian3" /> O sosii fedde Afri-Projects e hitaande 1991, o woni hooreejo fedde ndee haa hitaande 2001.<ref>{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/201111240190.html|title=Nigeria: MDGs and Amina Az-Zubair's Footprint|work=Daily Trust|via=[[allAfrica]]|date=24 November 2011|access-date=8 September 2024}}</ref> Tuggii 2002 haa 2005, Amina Mohammed yuɓɓinii Goomu Toppitiingu ko fayti e Jibnaaɓe e jannde ngam Eɓɓoore Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam ƴellitde duuɓi ujunaaje.<ref name="un">{{cite web|url=https://www.un.org/press/en/2012/sga1349.doc.htm|title=Secretary-General Appoints Amina J. Mohammed of Nigeria as Special Adviser on Post-2015 Development Planning|publisher=[[United Nations]]|date=7 June 2012|access-date=8 September 2024}}</ref> Amina ɓaawo ɗon o laatake balloowo mawɗo hooreejo lesdi Naajeeriya dow kuuɗe ɓamtaare duuɓi ujunaaje (MDGs). E hitaande 2005, o halfinaa ko yowitii e jokkondiral e ceede ñamaale leydi Naajeeriya ngam heɓde MDGs. Mannditaare makko ina jeyaa e peewnugol Fonds Virtual de la Poverty tawaa ina waɗi laabi kesi ngam ustude baasal, jokkondire e ƴeewndo bidsee, kam e rokkude wasiyaaji e geɗe jowitiiɗe e baasal, e peewnugol seketereejo laamu e ƴellitaare duumotoonde.<ref name="un2" /> Amina Mohammed caggal mum wonti cosɗo e hooreejo fedde nde ngam ƴellitde golle e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Columbia. E nder oon sahaa, o golliima e juɓɓule wasiyaaji e juɓɓule keewɗe hakkunde leyɗeele, ina jeyaa heen juɓɓule toowɗe ɗe Seketeruuji mawɗi ONU mbaɗata ngam ƴellitde golle caggal 2015<ref>{{cite web|title=The Secretary-General's High-Level Panel of eminent persons on the Post-2015 Development Agenda {{!}} United Nations Secretary-General|url=https://www.un.org/sg/en/management/hlppost2015.shtml|access-date=31 May 2022|website=www.un.org}}</ref> e Goomu wasiyaaji annduɓe jeytaare ko fayti e ƴellitaare doosɗe ngam ƴellitaare duumotoonde.<ref>{{cite web|title=UN Data Revolution|url=https://www.undatarevolution.org/|access-date=31 May 2022|website=UN Data Revolution}}</ref> O ardii kadi Yiilirde Ngenndiire Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Jannde, Ganndal e Pinal (UNESCO) ciimtol winndereewol ƴeewndo jannde (GME).<ref name="un3" /> Gila 2012, Amina Mohammed wonnoo ko golloowo mawɗo e nder golle Agenda ƴellitaare caggal 2015, o woniino wasiya keeriiɗo to Ban Ki-moon, gardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe e peewnugol ƴellitaare caggal 2015.<ref name="un4" /><ref>{{cite news|last=Wiggins|first=Kaye|date=2 June 2015|url=https://www.ft.com/content/9562aad6-f7ee-11e4-8bd5-00144feab7de|title=UN sets sights on sustainable development goals|work=Financial Times|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder ndee ɗoo darnde, o woniino jokkondiral hakkunde Seketeruuji mawɗi ɗii, e Goomu makko toowngu (HLP), e Goomu Golle Udditiiɗe (OWG), e nder woɗɓe.<ref name="un5" /> Gila 2014, o woniino kadi e nder fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitaare duumotoonde (Revolution des données) ngam ƴellitaare duumotoonde.<ref>{{cite web|url=https://www.undatarevolution.org/about-ieag/datarev-group-members/|title=Independent Expert Advisory Group Members|access-date=8 September 2024}}</ref> === Jaagorgal ko Feewti e Nokkuuji (2015–2017) === Amina J. Mohammed laatii jaagorgal ko feewti e taariindi e nder laamu leydi ndii, tuggi lewru Nuwemmbaaru 2015 haa lewru Feburayru2017.<ref>{{cite web|url=https://www.un.org/sg/en/dsg/index.shtml|title=Amina J. Mohammed, Deputy Secretary-General|publisher=[[United Nations]]|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder oon sahaa, ko kanko woni luuto leydi Naajeeriya e nder Goomu toppitiingu moƴƴitingol Dental Leyɗeele [[Afirik|Afrik]] (AU), tawi ko Paul Kagame ardii ɗum.<ref>[https://web.archive.org/web/20190425222552/https://au.int/en/AUReforms/advisory AU Reforms Advisory Committee] [[African Union]].</ref> O woppi laamu nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya nyalnde 24 lewru feebariyee 2017.<ref>{{cite news|last1=Oak Tv|title=Amina J. Mohammed's emotional speech as she steps down as Nigeria's Environment Minister|url=https://oak.tv/amina-j-mohammed/|access-date=27 February 2017|work=oak.tv|agency=Oak TV|archive-date=13 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200513235254/https://www.oak.tv/amina-j-mohammed/|url-status=dead}}</ref> E hitaande 2017, Amina Mohammed tuumaama e fedde toppitiinde ko fayti e taariindi leydi Naajeeriya ngam rokkude yamiroore nde wonaa sariya ngam naatde e leɗɗe Naajeeriya ɗe ngonaa e baasal e nder laamu makko e nder laamu Naajeeriya to bannge taariindi.<ref>{{cite news|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2017/11/10/world/crime-legal-world/u-n-s-no-2-amina-mohammad-accused-chinese-scam/|title=U.N.'s No. 2, Amina Mohammad, accused in Chinese scam|work=[[The Japan Times]]|date=10 November 2017|access-date=30 November 2017|archive-date=27 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180727024349/https://www.japantimes.co.jp/news/2017/11/10/world/crime-legal-world/u-n-s-no-2-amina-mohammad-accused-chinese-scam/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.news24.com/Africa/News/uns-number-two-accused-in-chinese-scam-to-import-nigerian-rosewood-20171109|title=UN's number two accused in Chinese scam to import Nigerian rosewood|date=9 November 2017|access-date=8 September 2024}}</ref><ref>{{cite magazine|url=https://foreignpolicy.com/2017/11/09/new-allegations-challenge-the-environment-record-of-top-u-n-official/|title=New Allegations Challenge the Environment Record of Top U.N. Official|magazine=Foreign Policy|date=9 November 2017}}</ref>Laamu leydi Naajeeriya yeddi haala kan.<ref>{{cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/249141-rosewood-export-uns-amina-mohammed-no-wrong-nigerian-govt-says.html|title=Rosewood Export: UN's Amina Mohammed did no wrong, Nigerian govt says|date=12 November 2017|access-date=8 September 2024}}</ref> === Cukko Hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (2017– hannde) === Mohammed e cukko hooreejo leydi Amerik Wendy Sherman e hitaande 2022 E lewru Yarkomaa 2017, hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe, hono António Guterres, hollitii wonnde ina yiɗi toɗɗaade Mohammed cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe.<ref>{{cite web|url=https://www.un.org/press/en/2017/sga1692.doc.htm|title=Secretary-General Announces Intention to Appoint Amina J. Mohammed of Nigeria Deputy Secretary-General|publisher=[[United Nations]]|date=3 January 2017|access-date=8 September 2024}}</ref> E nder ndeeɗoo darnde, omo jeyaa e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam haɓaade mborosaaji (IACG).<ref>{{cite web|url=http://webarchive.loc.gov/all/20200520010339/http://www9.who.int/antimicrobial%2Dresistance/interagency%2Dcoordination%2Dgroup/members/en/|title=Members of the UN Interagency Coordination Group on Antimicrobial Resistance|publisher=[[World Health Organization]] (WHO)|access-date=8 September 2024}}</ref>. == Tuugnorɗe == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 1ioccy9h5cqgtvp0yzjbp52x6cnhlkm Masoud Pezeshkian 0 9657 158416 143909 2026-03-30T05:30:32Z Adamu mc 10501 Edit 158416 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Masoud Pezeshkian''' (Persian: مسعود پزشکیان,  [mæsʔˈuːd pezeʃkiːˈjɒːn]; jibinaa 29 Septemba 1954) ko cardiologist e politikal jeyaaɗo e nder leydi [[Iran]].<ref>{{cite web|last1=Hafezi|first1=Parisa|title=Khamenei officially endorses relative moderate as Iran's president|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/khamenei-officially-endorses-relative-moderate-irans-president-2024-07-28/|date=28 July 2024|publisher=Reuters|access-date=28 July 2024}}</ref> Ko adii ɗuum, Pezeshkian lomtiima diiwaan woote Tabriz, Osku e Azarshahr e nder Parlemaa Iraan, kadi o woniino cukko hooreejo leydi ndii gadano tuggi 2016 haa 2020. O woniino jaagorgal cellal e jaŋde safaara hakkunde 2001 e 2005 nder laamu Mohammad Khatami.<ref>{{Cite web|title=در مورد مسعود پزشکیان در ویکی‌تابناک بیشتر بخوانید|trans-title=Who is Masoud Pezeshkian?|url=https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|access-date=10 June 2024|website=www.tabnak.ir|language=fa|archive-date=30 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240530101616/https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|url-status=live}}</ref> Pezeshkian wonnoo laamɗo leydi Piranshahr e Naghadeh nder diiwaan [[Aserbayjan|Azerbaijan]] hirnaange nder duuɓi 1980. O jeyaa e nder suɓaaji hooreejo leydi 2013, ammaa o jeyaa. O fuɗɗii haɓɓaade nder suɓaaji 2021, ammaa o jaɓaama.<ref name="ref111">{{cite news|url=http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|title=افراد ردصلاحیت‌شده فقط توانستند یک نامه بنویسند|publisher=[[Iranian Labour News Agency]]|date=1 March 2016|accessdate=2 March 2016|archive-date=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170703143231/http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|url-status=live}}</ref> Wonande woote 2024, kanndidaagal Pezeshkian jaɓaama, ñalnde 5 sulyee, o dañii woote gardagol leydi 2024 e nder woote ɗiɗmere, o dañii 54,76% e woote yimɓe. O jogori toɗɗaade e gardagol leydi ndi ñalnde 30 sulyee. Ma o won neɗɗo ɓurɗo mawnude e jappeere laamu leydi Iran, tawi omo yahra e duuɓi 69.<ref>{{Cite web|title=Reformist lawmaker Masoud Pezeshkian wins Iran's presidential vote|url=https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|website=CNN|date=6 July 2024|access-date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706184935/https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|title=Iran's Khamenei formally grants Masoud Pezeshkian presidential powers|url=https://www.thehindu.com/news/international/irans-khamenei-formally-grants-masoud-pezeshkian-presidential-powers/article68456408.ece|date=2024-07-28|access-date=2024-07-28|work=Agence France-Presse|publisher=The Hindu|language=en}}</ref> He is the ninth and the oldest person to take the office of [[President of Iran]], at the age of 69 years.<ref>{{cite web|last1=Molaei|first1=Niloofar|title=پزشکیان در کنار آیت الله خامنه ای رکورد زد /کدام شهرها رئیس جمهورساز بوده اند؟ +جدول|url=https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|publisher=KhabarOnline|access-date=7 July 2024|language=fa|date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706062048/https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|url-status=live}}</ref> == TUUGUNORGAL == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 651e6m6j56a84sazifyjolk3s1gb7zv 158417 158416 2026-03-30T05:31:44Z Adamu mc 10501 Edit 158417 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Masoud Pezeshkian''' (Persian: مسعود پزشکیان,  [mæsʔˈuːd pezeʃkiːˈjɒːn]; jibinaa yalnde sapponde go'o e jeweey nayi 29 Lewru Septemba hiitande dubi alif 1954) ko cardiologist e politikal jeyaaɗo e nder leydi [[Iran]].<ref>{{cite web|last1=Hafezi|first1=Parisa|title=Khamenei officially endorses relative moderate as Iran's president|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/khamenei-officially-endorses-relative-moderate-irans-president-2024-07-28/|date=28 July 2024|publisher=Reuters|access-date=28 July 2024}}</ref> Ko adii ɗuum, Pezeshkian lomtiima diiwaan woote Tabriz, Osku e Azarshahr e nder Parlemaa Iraan, kadi o woniino cukko hooreejo leydi ndii gadano tuggi 2016 haa 2020. O woniino jaagorgal cellal e jaŋde safaara hakkunde 2001 e 2005 nder laamu Mohammad Khatami.<ref>{{Cite web|title=در مورد مسعود پزشکیان در ویکی‌تابناک بیشتر بخوانید|trans-title=Who is Masoud Pezeshkian?|url=https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|access-date=10 June 2024|website=www.tabnak.ir|language=fa|archive-date=30 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240530101616/https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|url-status=live}}</ref> Pezeshkian wonnoo laamɗo leydi Piranshahr e Naghadeh nder diiwaan [[Aserbayjan|Azerbaijan]] hirnaange nder duuɓi 1980. O jeyaa e nder suɓaaji hooreejo leydi 2013, ammaa o jeyaa. O fuɗɗii haɓɓaade nder suɓaaji 2021, ammaa o jaɓaama.<ref name="ref111">{{cite news|url=http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|title=افراد ردصلاحیت‌شده فقط توانستند یک نامه بنویسند|publisher=[[Iranian Labour News Agency]]|date=1 March 2016|accessdate=2 March 2016|archive-date=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170703143231/http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|url-status=live}}</ref> Wonande woote 2024, kanndidaagal Pezeshkian jaɓaama, ñalnde 5 sulyee, o dañii woote gardagol leydi 2024 e nder woote ɗiɗmere, o dañii 54,76% e woote yimɓe. O jogori toɗɗaade e gardagol leydi ndi ñalnde 30 sulyee. Ma o won neɗɗo ɓurɗo mawnude e jappeere laamu leydi Iran, tawi omo yahra e duuɓi 69.<ref>{{Cite web|title=Reformist lawmaker Masoud Pezeshkian wins Iran's presidential vote|url=https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|website=CNN|date=6 July 2024|access-date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706184935/https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|title=Iran's Khamenei formally grants Masoud Pezeshkian presidential powers|url=https://www.thehindu.com/news/international/irans-khamenei-formally-grants-masoud-pezeshkian-presidential-powers/article68456408.ece|date=2024-07-28|access-date=2024-07-28|work=Agence France-Presse|publisher=The Hindu|language=en}}</ref> He is the ninth and the oldest person to take the office of [[President of Iran]], at the age of 69 years.<ref>{{cite web|last1=Molaei|first1=Niloofar|title=پزشکیان در کنار آیت الله خامنه ای رکورد زد /کدام شهرها رئیس جمهورساز بوده اند؟ +جدول|url=https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|publisher=KhabarOnline|access-date=7 July 2024|language=fa|date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706062048/https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|url-status=live}}</ref> == TUUGUNORGAL == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 4ueu5y754iinbluelr193ax3qnteboj 158418 158417 2026-03-30T05:32:31Z Adamu mc 10501 Edit 158418 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Masoud Pezeshkian''' (Persian: مسعود پزشکیان,  [mæsʔˈuːd pezeʃkiːˈjɒːn]; jibinaa yalnde sapponde go'o e jeweey nayi 29 Lewru Septemba hiitande dubi alif 1954) ko cardiologist e politikal jeyaaɗo e nder [[leydi]] [[Iran]].<ref>{{cite web|last1=Hafezi|first1=Parisa|title=Khamenei officially endorses relative moderate as Iran's president|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/khamenei-officially-endorses-relative-moderate-irans-president-2024-07-28/|date=28 July 2024|publisher=Reuters|access-date=28 July 2024}}</ref> Ko adii ɗuum, Pezeshkian lomtiima diiwaan woote Tabriz, Osku e Azarshahr e nder Parlemaa Iraan, kadi o woniino cukko hooreejo leydi ndii gadano tuggi 2016 haa 2020. O woniino jaagorgal cellal e jaŋde safaara hakkunde 2001 e 2005 nder laamu Mohammad Khatami.<ref>{{Cite web|title=در مورد مسعود پزشکیان در ویکی‌تابناک بیشتر بخوانید|trans-title=Who is Masoud Pezeshkian?|url=https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|access-date=10 June 2024|website=www.tabnak.ir|language=fa|archive-date=30 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240530101616/https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|url-status=live}}</ref> Pezeshkian wonnoo laamɗo leydi Piranshahr e Naghadeh nder diiwaan [[Aserbayjan|Azerbaijan]] hirnaange nder duuɓi 1980. O jeyaa e nder suɓaaji hooreejo leydi 2013, ammaa o jeyaa. O fuɗɗii haɓɓaade nder suɓaaji 2021, ammaa o jaɓaama.<ref name="ref111">{{cite news|url=http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|title=افراد ردصلاحیت‌شده فقط توانستند یک نامه بنویسند|publisher=[[Iranian Labour News Agency]]|date=1 March 2016|accessdate=2 March 2016|archive-date=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170703143231/http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|url-status=live}}</ref> Wonande woote 2024, kanndidaagal Pezeshkian jaɓaama, ñalnde 5 sulyee, o dañii woote gardagol leydi 2024 e nder woote ɗiɗmere, o dañii 54,76% e woote yimɓe. O jogori toɗɗaade e gardagol leydi ndi ñalnde sapponde tati 30 Lewru sulyee. Ma o won neɗɗo ɓurɗo mawnude e jappeere laamu leydi Iran, tawi omo yahra e duuɓi 69.<ref>{{Cite web|title=Reformist lawmaker Masoud Pezeshkian wins Iran's presidential vote|url=https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|website=CNN|date=6 July 2024|access-date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706184935/https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|title=Iran's Khamenei formally grants Masoud Pezeshkian presidential powers|url=https://www.thehindu.com/news/international/irans-khamenei-formally-grants-masoud-pezeshkian-presidential-powers/article68456408.ece|date=2024-07-28|access-date=2024-07-28|work=Agence France-Presse|publisher=The Hindu|language=en}}</ref> He is the ninth and the oldest person to take the office of [[President of Iran]], at the age of 69 years.<ref>{{cite web|last1=Molaei|first1=Niloofar|title=پزشکیان در کنار آیت الله خامنه ای رکورد زد /کدام شهرها رئیس جمهورساز بوده اند؟ +جدول|url=https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|publisher=KhabarOnline|access-date=7 July 2024|language=fa|date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706062048/https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|url-status=live}}</ref> == TUUGUNORGAL == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ap2au4wbeo5yyi5jl361jlb199cjt7n 158419 158418 2026-03-30T05:33:39Z Adamu mc 10501 Edit 158419 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Masoud Pezeshkian''' (Persian: مسعود پزشکیان,  [mæsʔˈuːd pezeʃkiːˈjɒːn]; jibinaa yalnde sapponde go'o e jeweey nayi 29 Lewru Septemba hiitande dubi alif 1954) ko cardiologist e politikal jeyaaɗo e nder [[leydi]] [[Iran]].<ref>{{cite web|last1=Hafezi|first1=Parisa|title=Khamenei officially endorses relative moderate as Iran's president|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/khamenei-officially-endorses-relative-moderate-irans-president-2024-07-28/|date=28 July 2024|publisher=Reuters|access-date=28 July 2024}}</ref> Ko adii ɗuum, Pezeshkian lomtiima diiwaan woote Tabriz, Osku e Azarshahr e nder Parlemaa Iraan, kadi o woniino cukko hooreejo leydi ndii gadano tuggi 2016 haa 2020. O woniino jaagorgal cellal e jaŋde safaara hakkunde dubi 2001 e koyari 2005 nder laamu Mohammad Khatami.<ref>{{Cite web|title=در مورد مسعود پزشکیان در ویکی‌تابناک بیشتر بخوانید|trans-title=Who is Masoud Pezeshkian?|url=https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|access-date=10 June 2024|website=www.tabnak.ir|language=fa|archive-date=30 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240530101616/https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|url-status=live}}</ref> Pezeshkian wonnoo laamɗo leydi Piranshahr e Naghadeh nder diiwaan [[Aserbayjan|Azerbaijan]] hirnaange nder duuɓi 1980. O jeyaa e nder suɓaaji hooreejo leydi 2013, ammaa o jeyaa. O fuɗɗii haɓɓaade nder suɓaaji 2021, ammaa o jaɓaama.<ref name="ref111">{{cite news|url=http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|title=افراد ردصلاحیت‌شده فقط توانستند یک نامه بنویسند|publisher=[[Iranian Labour News Agency]]|date=1 March 2016|accessdate=2 March 2016|archive-date=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170703143231/http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|url-status=live}}</ref> Wonande woote 2024, kanndidaagal Pezeshkian jaɓaama, ñalnde 5 sulyee, o dañii woote gardagol leydi 2024 e nder woote ɗiɗmere, o dañii 54,76% e woote yimɓe. O jogori toɗɗaade e gardagol leydi ndi ñalnde sapponde tati 30 Lewru sulyee. Ma o won neɗɗo ɓurɗo mawnude e jappeere laamu leydi Iran, tawi omo yahra e duuɓi 69.<ref>{{Cite web|title=Reformist lawmaker Masoud Pezeshkian wins Iran's presidential vote|url=https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|website=CNN|date=6 July 2024|access-date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706184935/https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|title=Iran's Khamenei formally grants Masoud Pezeshkian presidential powers|url=https://www.thehindu.com/news/international/irans-khamenei-formally-grants-masoud-pezeshkian-presidential-powers/article68456408.ece|date=2024-07-28|access-date=2024-07-28|work=Agence France-Presse|publisher=The Hindu|language=en}}</ref> He is the ninth and the oldest person to take the office of [[President of Iran]], at the age of 69 years.<ref>{{cite web|last1=Molaei|first1=Niloofar|title=پزشکیان در کنار آیت الله خامنه ای رکورد زد /کدام شهرها رئیس جمهورساز بوده اند؟ +جدول|url=https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|publisher=KhabarOnline|access-date=7 July 2024|language=fa|date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706062048/https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|url-status=live}}</ref> == TUUGUNORGAL == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 0kinkyztc0uryg9dxvuxpn7gqu5tip0 158420 158419 2026-03-30T05:34:13Z Adamu mc 10501 Edit 158420 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Masoud Pezeshkian''' (Persian: مسعود پزشکیان,  [mæsʔˈuːd pezeʃkiːˈjɒːn]; jibinaa yalnde sapponde go'o e jeweey nayi (29) Lewru Septemba hiitande dubi alif 1954) ko cardiologist e politikal jeyaaɗo e nder [[leydi]] [[Iran]].<ref>{{cite web|last1=Hafezi|first1=Parisa|title=Khamenei officially endorses relative moderate as Iran's president|url=https://www.reuters.com/world/middle-east/khamenei-officially-endorses-relative-moderate-irans-president-2024-07-28/|date=28 July 2024|publisher=Reuters|access-date=28 July 2024}}</ref> Ko adii ɗuum, Pezeshkian lomtiima diiwaan woote Tabriz, Osku e Azarshahr e nder Parlemaa Iraan, kadi o woniino cukko hooreejo leydi ndii gadano tuggi 2016 haa 2020. O woniino jaagorgal cellal e jaŋde safaara hakkunde dubi 2001 e koyari 2005 nder laamu Mohammad Khatami.<ref>{{Cite web|title=در مورد مسعود پزشکیان در ویکی‌تابناک بیشتر بخوانید|trans-title=Who is Masoud Pezeshkian?|url=https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|access-date=10 June 2024|website=www.tabnak.ir|language=fa|archive-date=30 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240530101616/https://www.tabnak.ir/fa/tags/5287/1/%D9%85%D8%B3%D8%B9%D9%88%D8%AF-%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86|url-status=live}}</ref> Pezeshkian wonnoo laamɗo leydi Piranshahr e Naghadeh nder diiwaan [[Aserbayjan|Azerbaijan]] hirnaange nder duuɓi 1980. O jeyaa e nder suɓaaji hooreejo leydi 2013, ammaa o jeyaa. O fuɗɗii haɓɓaade nder suɓaaji 2021, ammaa o jaɓaama.<ref name="ref111">{{cite news|url=http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|title=افراد ردصلاحیت‌شده فقط توانستند یک نامه بنویسند|publisher=[[Iranian Labour News Agency]]|date=1 March 2016|accessdate=2 March 2016|archive-date=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170703143231/http://www.ilna.ir/%D8%A8%D8%AE%D8%B4-%D8%B3%DB%8C%D8%A7%D8%B3%DB%8C-3/351532-%D8%A7%D9%81%D8%B1%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%AF-%D8%B5%D9%84%D8%A7%D8%AD%DB%8C%D8%AA-%D8%B4%D8%AF%D9%87-%D9%81%D9%82%D8%B7-%D8%AA%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%B3%D8%AA%D9%86%D8%AF-%DB%8C%DA%A9-%D9%86%D8%A7%D9%85%D9%87-%D8%A8%D9%86%D9%88%DB%8C%D8%B3%D9%86%D8%AF|url-status=live}}</ref> Wonande woote 2024, kanndidaagal Pezeshkian jaɓaama, ñalnde 5 sulyee, o dañii woote gardagol leydi 2024 e nder woote ɗiɗmere, o dañii 54,76% e woote yimɓe. O jogori toɗɗaade e gardagol leydi ndi ñalnde sapponde tati 30 Lewru sulyee. Ma o won neɗɗo ɓurɗo mawnude e jappeere laamu leydi Iran, tawi omo yahra e duuɓi 69.<ref>{{Cite web|title=Reformist lawmaker Masoud Pezeshkian wins Iran's presidential vote|url=https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|website=CNN|date=6 July 2024|access-date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706184935/https://www.cnn.com/2024/07/05/middleeast/pezeshkian-wins-irans-vote-intl-hnk/index.html|url-status=live}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|title=Iran's Khamenei formally grants Masoud Pezeshkian presidential powers|url=https://www.thehindu.com/news/international/irans-khamenei-formally-grants-masoud-pezeshkian-presidential-powers/article68456408.ece|date=2024-07-28|access-date=2024-07-28|work=Agence France-Presse|publisher=The Hindu|language=en}}</ref> He is the ninth and the oldest person to take the office of [[President of Iran]], at the age of 69 years.<ref>{{cite web|last1=Molaei|first1=Niloofar|title=پزشکیان در کنار آیت الله خامنه ای رکورد زد /کدام شهرها رئیس جمهورساز بوده اند؟ +جدول|url=https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|publisher=KhabarOnline|access-date=7 July 2024|language=fa|date=6 July 2024|archive-date=6 July 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240706062048/https://www.khabaronline.ir/news/1928466/%D9%BE%D8%B2%D8%B4%DA%A9%DB%8C%D8%A7%D9%86-%D8%AF%D8%B1-%DA%A9%D9%86%D8%A7%D8%B1-%D8%A2%DB%8C%D8%AA-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87-%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D9%87-%D8%A7%DB%8C-%D8%B1%DA%A9%D9%88%D8%B1%D8%AF-%D8%B2%D8%AF-%DA%A9%D8%AF%D8%A7%D9%85-%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7-%D8%B1%D8%A6%DB%8C%D8%B3-%D8%AC%D9%85%D9%87%D9%88%D8%B1%D8%B3%D8%A7%D8%B2|url-status=live}}</ref> == TUUGUNORGAL == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] s71anoj0b3l1nccsyu8xurk62wslwsm Adeyeye Enitan Ogunwusi 0 11119 158405 92149 2026-03-29T22:53:57Z Adamu mc 10501 Edit 158405 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Adeyeye Enitan Ogunwusi''' (the Ọjájá II) ''CFR'' (jibinaa ko ñalnde yalnde sapponde e jeweey tati 17 lewru Oktoobar hitaande 1974)<ref>{{cite news|date=27 October 2015|title=Profile of Ogunwusi Ooni-elect|url=https://www.vanguardngr.com/2015/10/profile-of-ogunwusi-named-ooni-elect/|access-date=24 February 2022|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> ko Ooni Ife 51ɓo e jooni. Ko kanko woni laamɗo aadaaji e laamɗo laamu Yoruba Ile-Ife. O ƴeeŋtii e jappeere laamu caggal nde Oba Okunade Sijuwade sankii e lewru ut 2015.<ref>{{cite news|last=Josiah|first=Oluwole|date=25 August 2015|title=Crisis in Ile-Ife as ruling houses battle over Oba Sijuwade's successor|work=[[Premium Times]]|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/188964-crisis-in-ile-ife-as-ruling-houses-battle-over-oba-sijuwades-successor.html|access-date=2 October 2020}}</ref> == Iwdi == Ọba Ọjájá II jibinaa ko laamɗo Adeyeye Enitan mo galle laamɗo Giesi, gooto e galleeji laamɓe nay galle Oranmiyan.<ref>{{cite news|work=Vanguard|url=https://www.vanguardngr.com/2015/12/ooni-adeyeye-enitan-ogunwusi-ojaja-ii-the-man-his-passion-and-the-crown/|title=Ooni Adeyeye Enitan Ogunwusi Ojaja II: …the Man, his Passion and the Crown|first=Dave|last=Baro-Thomas|date=7 December 2015|access-date=12 September 2024}}</ref> Mawniiko biyeteeɗo Yuusuf Olagbaju Adewole Ogunwusi, mawniiko biyeteeɗo Ọba Ọ̀ráyẹ̀gbà (anndiraaɗo kadi Ooni Orarigba walla Orasigba) Ọjájá I, ko kanko woni Ooni 44th Ife, o laamii mo gila 1880 haa hitaande 1888 Ooni Agbedegbede, ko iwdi Ooni Giesi (mawɗo galle laamɗo Giesi), kadi ko noon woni iwdi Ọọni Lajodogun. Lajodogun ko ɓiy Ọọni Lajamisan (walla Lajemisin), taaniiko sosɗo laamu Oyo e laamu Benin, hono Oranmiyan. Oranmiyan ko ɓiy walla taaniiko Ooni gadano Ife, Oduduwa, ko noon Ọba Ọjájá II woni iwdi Odùdùwà, gooto e laamɓe Ilé Ifẹ̀ adanɓe. Jibineede makko ina wiyee ina teskaa duuɓi ko adii nde o jibinata ; ko ɗum waɗi innde Enitan ndee ko yumma makko rokki ɗum, mawniiko inniri ɗum ko Adeyeye, ɗum firti ko ‘korona ina haani e jappeere laamu’.<ref>{{cite news|date=29 March 2018|title=Biography of H.I.M Oba (Dr) Adeyeye Babatunde Enitan Ogunwusi (Ooni of Ife)|work=Vickie Robert Hospitality|url=https://vickieroberthospitality.com/2018/03/29/biography-of-h-i-m-oba-dr-adeyeye-babatunde-enitan-ogunwusi-ooni-of-ife/|url-status=dead|access-date=29 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180329122233/https://vickieroberthospitality.com/2018/03/29/biography-of-h-i-m-oba-dr-adeyeye-babatunde-enitan-ogunwusi-ooni-of-ife/|archive-date=29 March 2018}}</ref> Ko kanko woni ɓiɗɗo joyaɓo e nder galle ɓe njeeɗiɗo. == Jannde == Sa Ogunwusi fuɗɗi jaŋde mum leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Subuola, Ibadan. Ndeen o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loyola, to Ibadan, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Peters, to Ile-Ife, ɗo o heɓi seedantaagal makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde (S''SCE)''. O heɓi seedantaagal makko ko fayti e konte to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan.<ref>{{cite web|date=26 October 2015|title=Polytechnic Ibadan graduate is new Ooni of Ife|url=https://www.pulse.ng/communities/student/adeyeye-enitan-ogunwusi-the-polytechnic-ibadan-graduate-is-new-ooni-of-ife/7kgge1b|first=Samson|last=Kukogho|website=pulse.ng|access-date=2 October 2020}}</ref> == Golle karallaagal == O jeyaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde (institut des comptables) leydi Najeriya. Ko o kadi karallo ko faati e hiisa. Oba Ogunwusi ko tergal seedtinngal e nder duɗal ardiiɓe. O jeyaa kadi ko e fedde winndereyankoore toppitiinde ko fayti e jeyi leydi. Omo jogii dipolomaaji doktoraa tedduɗi keewɗi : gooto e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya, Nsukka, goɗɗo o e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Igbinedion.Oba Ogunwusi woni hooreejo jaami'aare Naajeeriya, Nsukka. == Suɓagol e koronaawiris == Ooni Adeyeye Ogunwusi suɓaama e nder galle laamu Giesi to Ile-Ife, e nder ɓiɗɓe leydi ndi ɓe ngonnoo kadi ronooɓe jappeere laamu, ñalnde 26 oktoobar 2015. O huniima e hitaande ndee tan ñalnde 7 desaambar leñol Yoruba, jooni ina jokki e waɗde duwaawu e Alla e Òrìṣà e innde leñol mum e winndere ndee kala e nder juuldeeji hitaande kala ko wayi no Olojo.<ref>{{cite news|date=7 December 2020|title=Ooni of Ife: New Yoruba king crowned in Nigeria|agency=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-35034294|access-date=2 October 2020}}</ref> == Himobe== {{Reflist}} [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] pv0i50xoyhcoi9qp02wplall3it7de2 Abubakar Balarabe Mahmoud 0 12360 158227 158182 2026-03-29T12:24:40Z Adamu mc 10501 Edit 158227 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abubakar balarabe "A.B." Mahmoud''' (jibinaa ko yalnde sappo e joowey 15 lewru Yarkomaa 1955) ko Awokaa mawɗo leydi [[Naajeeriya]] ummoriiɗo [[Kano|Diiwaal Kano]], o wonnoo ko hooreejo fedde awokaaji [[leydi]] Naajeeriya, kadi ko kanko woni. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Mahmoud jibinaa ko e nder diiwaan [[Kano]], o fuɗɗii jaŋde makko leslesre ko to Kano, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello Zaria ɗo o heɓi Baccalauréat e sariya e hitaande ndungu alif 1979 e 1984 ɗo o heɓi Baccalauréat e sariya o yahi to duɗal sariya [[leydi]] [[Naajeeriya|Najeriya]] ɗo o woni o janngi ko o golloowo sariya, o noddiraa ko bar e lewru mee e hitaande ndungu alif 1979.<ref>{{Cite web|title=ABUBAKAR BALARABE MAHMOUD, SAN, OON – KUST WUDIL|url=https://kustwudil.edu.ng/blog/profile/cody-l-ball/|access-date=2021-07-12|language=en-US}}</ref> == Kugal == Mahmoud fuɗɗii golle mum ko e hitaande dubi alif 1979 e nder diiso diiwaan e ministeer ñaawoore diiwaan [[Kano]] haa yettii ñaawoowo mawɗo e komisariyaajo diiwaan Kano o woppi golle o sosi fedde awokaaji Dikko & Mahmoud e hitaande 1993,<ref>{{Cite web|last=Biurher|first=Yurii|title=DIKKO & MAHMOUD – Overview {{!}} aiHit|url=https://www.aihitdata.com/company/00C7E4D6/dikko-mahmoud/overview|access-date=2021-02-22|website=www.aihitdata.com|language=en}}</ref> o suɓaama hooreejo fedde awokaaji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], ''Branch'' [[Kano]] kadi e hitaande ndungu alif 1993. o wonti mawɗo awokaaji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] e hitaande 2001 kadi o suɓaama hooreejo fedde awokaaji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] ɗo o golli hakkunde 2016 e 2018 <ref>{{Cite web|title=Ahead Of NBA Presidential Elections, A B Mahmoud SAN Speaks On His Plans For The Bar|url=https://www.thenigerianvoice.com/news/221394/ahead-of-nba-presidential-elections-a-b-mahmoud-san-speaks.html|access-date=2021-02-22|website=Nigerian Voice}}</ref><ref>{{Cite web|last=Elites|first=The|date=2016-08-26|title=AB Mahmoud Takes Over As 28th NBA President|url=https://www.theelitesng.com/ab-mahmoud-takes-over-as-28th-nba-president/|access-date=2021-02-22|website=The Elites Nigeria|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2016-08-30|title=A TEA CUP THOUGHT ON THE 56TH NIGERIAN BAR ASSOCIATION ANNUAL GENERAL CONFERENCE|url=https://lawpavilion.com/blog/a-tea-cup-thought-on-the-56th-nigerian-bar-association-annual-general-conference/|access-date=2021-02-22|website=The LawPavilion Blog|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ifeoma|first=Peters|title=Ex-NBA President A.B Mahmoud SAN Appointed to the Board of MTN – DNL Legal and Style|url=https://dnllegalandstyle.com/2019/ex-nba-president-a-b-mahmoud-san-appointed-to-the-board-of-mtn/|access-date=2021-02-22|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=National Judicial Council|url=https://njc.gov.ng/council/profile/22|access-date=2021-02-22|website=njc.gov.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=PROFILE – A.B Mahmoud SAN|date=15 July 2016|url=https://www.legalnaija.com/2016/07/profile-ab-mahmoud-san.html|access-date=2021-02-22}}</ref><ref>{{Cite web|last=Chila Andrew Aondofa|date=2020-02-11|title=ABUBAKAR MAHMOUD, SAN: Legal Icon And Former President NBA|url=https://www.theabusites.com/abubakar-mahmoud-san-president-nba/|access-date=2021-02-22|website=The Abusites|language=en-US}}</ref> Ko kanko woni cukko hooreejo gadano e bursi leydi [[Naajeeriya]]<ref>{{Cite web|title=Abubakar Mahmoud|url=http://www.nse.com.ng/about-us/corporate-governance/national-council-members/abubakar-mahmoud|access-date=2021-02-22|website=www.nse.com.ng|date=17 August 2020}}</ref><ref>{{Cite web|date=2016-08-30|title=Nigeria bar association : the manor farm|url=https://t.guardian.ng/features/law/nigeria-bar-association-the-manor-farm/|access-date=2021-07-12|website=The Guardian Nigeria News – Nigeria and World News|language=en-US}}</ref> Ko kanko woni diiso gonnooɗo guwerneer banke mawɗo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] e gonnooɗo amir Kano [[Sanusi Lamido Sanusi]].<ref>{{Cite web|title=Press Statement by Emir Sanusi's legal team led by A.B. Mahmoud|url=https://dailytrust.com/press-statement-by-emir-sanusis-legal-team-led-by-a-b-mahmoud|access-date=2021-02-22|website=Daily Trust|date=10 March 2020|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Metro – NBA President, Mahmoud, Takes Position On Hijab Controversy|url=https://www.nigerianbulletin.com/threads/nba-president-mahmoud-takes-position-on-hijab-controversy.261764/|access-date=2021-02-22|website=Nigeria News Links {{!}} Today's Updates – Nigerian Bulletin|date=16 December 2017|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Edokwe|first=Bridget|date=2018-06-02|title=Ikeja NBA Branch members petitions AB Mahmoud over Alleged conversion of branch fund and abuse of office by Adesina Ogunlana|url=https://www.barristerng.com/ikeja-nba-branch-members-petitions-ab-mahmoud-over-alleged-conversion-of-branch-fund-and-abuse-of-office-by-adesina-ogunlana/|access-date=2021-02-22|website=BarristerNG.com|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2017-12-25|title=AB Mahmoud|url=https://newswirelawandevents.com/nba-presidents-message-xmas-celebration/ab-mahmoud-6/|access-date=2021-02-22|website=Newswire Law and Events|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2016-02-24|title=Legal profession must take responsibility in fight against corruption – AB Mahmoud|url=https://businessday.ng/news/legal-business/article/legal-profession-must-take-responsibility-in-fight-against-corruption-ab-mahmoud/|access-date=2021-02-22|website=Businessday NG|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2015-01-14|title=Hon. Justice Patricia Mahmoud: Righteousness in the Kano judiciary|url=https://www.vanguardngr.com/2015/01/hon-justice-patricia-mahmoud-righteousness-kano-judiciary/|access-date=2021-02-22|website=Vanguard News|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] edcaav8qu51hhpb1fsutz88qw6g4rfl Akinsanya Sunny Ajose 0 13619 158529 144486 2026-03-30T11:54:26Z Adamu mc 10501 Added link 158529 wikitext text/x-wiki '''Akinsanya Sunny AjoseListenR''' (jibinaa ko yalnde sappo 10 lewru feebariyee 1946) ko politikyanke e njuɓɓudi laamu leydi [[Naajeeriya|Naajeeriya.O]] wonii hooreejo gollordu leydi Lagos gila lewru juko 2004 haa lewru feebariyee 2006.Mawɗo Ajose maayi ko subaka ñalnde alkamiisa 16 lewru bowte hitaande 2006.<ref>{{cite news|url=http://independentnig.com/2014/09/security-agencies-must-shun-partisanship-polls-ajose/|title=Security agencies must shun partisanship during polls – Ajose|work=[[The Daily Independent (Lagos newspaper)|The Daily Independent]]|last=Akinsuyi|first=Temidayo|date=2 September 2014|accessdate=19 April 2016|archive-date=26 January 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250126205840/http://independentnig.com/2014/09/security-agencies-must-shun-partisanship-polls-ajose/|url-status=dead}}</ref>.<ref>{{cite news|url=http://encomium.ng/new-lagos-head-of-service-twice-lucky-all-the-perks-of-office-revealed/|title=New Lagos Head of Service twice lucky, All the perks of office revealed|work=Ecomium Magazine|last=Abatti|first=Tolani|date=3 March 2015|accessdate=19 April 2016}}</ref><ref>{{Cite web|last=Adam|first=Ibrahim|date=2025-01-16|title=Sanwo-Olu mourns former Lagos Head of Service Ajose|url=https://thenationonlineng.net/sanwo-olu-mourns-former-lagos-head-of-service-ajose/|access-date=2025-01-16|website=The Nation Newspaper|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Mohammed|first=Subair|date=2025-01-16|title=Lagos APC Chieftain, Akinsanya Ajose, is dead|url=https://tribuneonlineng.com/lagos-apc-chieftain-akinsanya-ajose-is-dead/|access-date=2025-01-16|website=Tribune Online|language=en-GB}}</ref>{{Databox}} == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Akinsanya jibinaa ko Badagry, wuro e nokku laamu nokkuyankeewo e nder diiwaan Lagos, to bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya. Jaŋde makko fuɗɗii ko e hitaande 1954 nde o winnditii e duɗal Ijaiye Baptist Day School kono o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal Tinubu Methodist Day e hitaande 1959, caggal ɗuum o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal Badagry Divisional Grammar School e hitaande 1964. Akinsanya heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois, Chicago e hitaande 1973 caggal nde o janngi gannde e ganndal Liberal e ganndal politik. E hitaande 1974, o heɓi M.A makko e ganndal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Governors State.<ref name="lasu">{{cite news|url=http://www.lasu.edu.ng/council-members-2/16-akinsanya-sunny-ajose.html|title=AKINSANYA, Sunny Ajose|work=[[Lagos State University]]|accessdate=19 April 2016}}</ref> == Kugal == Ko adii nde o naatata e golle laamu, Ajose meeɗiino golloraade ko wayi no gardiiɗo porogaraamuuji gollotooɓe e IBM Nigeria Ltd tuggi 1975 haa 1978. E lewru suwee 1979, o heɓi golle gardiiɗo njuɓɓudi laamu to bannge tolno VI caggal nde o neldaa e Komiseer gollordu laamu e nder diiwaan Lagos Gover. E hitaande 2004, Ajose toɗɗaama e juuɗe Bola Tinubu ngam wonde hooreejo gollordu diiwaan Lagos haa lewru feebariyee 2006 nde o heɓi duuɓi retireede ɗi sariya yamiri. E hitaande 2006, Bola Tinubu toɗɗii Akinsanya Sunny Ajose ngam wonde jaagorgal makko keeringal haa lewru mee 2007 nde laamu makko timmi e laamu diiwaan Lagos. Akinsanya Ajose ko tergal e fedde toppitiinde ko fayti e jaŋde toownde e nder leydi Lagos gila ñalnde 16 lewru Seeɗto hitaande 2015.<ref>{{cite news|url=http://news.biafranigeriaworld.com/archive/champion/2005/12/27/ajose_cautions_over_money_politics.php|archive-url=https://web.archive.org/web/20071209205525/http://news.biafranigeriaworld.com/archive/champion/2005/12/27/ajose_cautions_over_money_politics.php|url-status=usurped|archive-date=December 9, 2007|title=Ajose cautions over money politics|work=Biafra Nigeria World|date=27 December 2005|accessdate=19 April 2016}}</ref> == Njeenaaje e njeenaaje == Ofisee Ordo Niiseer – 2014 == Tuugnorgal == codx8kvzv32hycfkz59t1r7dzvj9is8 158530 158529 2026-03-30T11:55:01Z Adamu mc 10501 Edit 158530 wikitext text/x-wiki '''Akinsanya Sunny AjoseListenR''' (jibinaa ko yalnde sappo 10 lewru feebariyee 1946) ko politikyanke e njuɓɓudi laamu leydi [[Naajeeriya|Naajeeriya.O]] wonii hooreejo gollordu leydi Lagos gila lewru juko 2004 haa lewru feebariyee 2006.Mawɗo Ajose maayi ko subaka ñalnde alkamiisa 16 lewru bowte hitaande ndungu 2006.<ref>{{cite news|url=http://independentnig.com/2014/09/security-agencies-must-shun-partisanship-polls-ajose/|title=Security agencies must shun partisanship during polls – Ajose|work=[[The Daily Independent (Lagos newspaper)|The Daily Independent]]|last=Akinsuyi|first=Temidayo|date=2 September 2014|accessdate=19 April 2016|archive-date=26 January 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250126205840/http://independentnig.com/2014/09/security-agencies-must-shun-partisanship-polls-ajose/|url-status=dead}}</ref>.<ref>{{cite news|url=http://encomium.ng/new-lagos-head-of-service-twice-lucky-all-the-perks-of-office-revealed/|title=New Lagos Head of Service twice lucky, All the perks of office revealed|work=Ecomium Magazine|last=Abatti|first=Tolani|date=3 March 2015|accessdate=19 April 2016}}</ref><ref>{{Cite web|last=Adam|first=Ibrahim|date=2025-01-16|title=Sanwo-Olu mourns former Lagos Head of Service Ajose|url=https://thenationonlineng.net/sanwo-olu-mourns-former-lagos-head-of-service-ajose/|access-date=2025-01-16|website=The Nation Newspaper|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Mohammed|first=Subair|date=2025-01-16|title=Lagos APC Chieftain, Akinsanya Ajose, is dead|url=https://tribuneonlineng.com/lagos-apc-chieftain-akinsanya-ajose-is-dead/|access-date=2025-01-16|website=Tribune Online|language=en-GB}}</ref>{{Databox}} == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Akinsanya jibinaa ko Badagry, wuro e nokku laamu nokkuyankeewo e nder diiwaan Lagos, to bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya. Jaŋde makko fuɗɗii ko e hitaande 1954 nde o winnditii e duɗal Ijaiye Baptist Day School kono o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal Tinubu Methodist Day e hitaande 1959, caggal ɗuum o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal Badagry Divisional Grammar School e hitaande 1964. Akinsanya heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Illinois, Chicago e hitaande 1973 caggal nde o janngi gannde e ganndal Liberal e ganndal politik. E hitaande 1974, o heɓi M.A makko e ganndal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Governors State.<ref name="lasu">{{cite news|url=http://www.lasu.edu.ng/council-members-2/16-akinsanya-sunny-ajose.html|title=AKINSANYA, Sunny Ajose|work=[[Lagos State University]]|accessdate=19 April 2016}}</ref> == Kugal == Ko adii nde o naatata e golle laamu, Ajose meeɗiino golloraade ko wayi no gardiiɗo porogaraamuuji gollotooɓe e IBM Nigeria Ltd tuggi 1975 haa 1978. E lewru suwee 1979, o heɓi golle gardiiɗo njuɓɓudi laamu to bannge tolno VI caggal nde o neldaa e Komiseer gollordu laamu e nder diiwaan Lagos Gover. E hitaande 2004, Ajose toɗɗaama e juuɗe Bola Tinubu ngam wonde hooreejo gollordu diiwaan Lagos haa lewru feebariyee 2006 nde o heɓi duuɓi retireede ɗi sariya yamiri. E hitaande 2006, Bola Tinubu toɗɗii Akinsanya Sunny Ajose ngam wonde jaagorgal makko keeringal haa lewru mee 2007 nde laamu makko timmi e laamu diiwaan Lagos. Akinsanya Ajose ko tergal e fedde toppitiinde ko fayti e jaŋde toownde e nder leydi Lagos gila ñalnde 16 lewru Seeɗto hitaande 2015.<ref>{{cite news|url=http://news.biafranigeriaworld.com/archive/champion/2005/12/27/ajose_cautions_over_money_politics.php|archive-url=https://web.archive.org/web/20071209205525/http://news.biafranigeriaworld.com/archive/champion/2005/12/27/ajose_cautions_over_money_politics.php|url-status=usurped|archive-date=December 9, 2007|title=Ajose cautions over money politics|work=Biafra Nigeria World|date=27 December 2005|accessdate=19 April 2016}}</ref> == Njeenaaje e njeenaaje == Ofisee Ordo Niiseer – 2014 == Tuugnorgal == k8nmd3ja175ei7wekrghqu2fgjmtgt0 Esther Cobbah 0 15779 158376 91369 2026-03-29T22:22:26Z Adamu mc 10501 Added link 158376 wikitext text/x-wiki '''Esther Ambah Numaba Cobbah''' ko ganndo ko faati e jokkondiral e nder leydi Gana. E hitaande ndungu 2022 o heɓi njeenaari debbo hitaande e nder kewu njeenaari rewɓe ɓurɓe moƴƴude e leydi Gana.[1] Ko kanko woni sosɗo fedde jokkondiral hakkunde leyɗeele (Stratcomm Africa) e tergal yiilirde fedde hakkunde leyɗeele jokkondiral hakkunde yimɓe (IPRA).[2][3][4] Ko kanko winndi deftere wiyeteende Dare to Be. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cobbah jibinaa ko Secondi, to Diiwaan Hirnaange Ganaa. O janngi duɗal leslesal to Komenda to diiwaan Cakaare leydi Gana, caggal nde jibnaaɓe makko koɗi toon. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley Girl.[6] Cobbah ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa, to Legon, kam e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell to New York. Anndinde e njeenaaje Hawwaare jokkondiral ɓurnde moƴƴude e hitaande ndee (2011)[7] Duɗal njulaagu Ghana (CIMG) Debbo njulaagu hitaande (2012)[8] Debbo ɓurɗo lollude e hitaande ndee e nder njeenaaje rewɓe Ghana 2013[9] Duɗal jokkondiral hakkunde yimɓe Ghana, Neɗɗo jokkondiral hakkunde yimɓe e hitaande ndee (2013)[10] Njeenaari toppitiindi jokkondiral hakkunde yimɓe e hitaande 2013 (Stratcomm Afrik)[11] Debbo ɓurɗo teeŋtude e hitaande ndee to GOWA, 2022[1] Nguurndam neɗɗo O resii ko awokaa biyeteeɗo Tsatsu Tsikata.[12] Tuugnorgal "Ester Cobbah innitiraa ko debbo hitaande to GOWA". Grafik e Enternet. Heɓtinaama ñalnde 16-09-2022. Nartey, Laud (2021-02-17). "Ester Cobbah toɗɗaama e nder yiilirde IPRA". 3Kabaruuji.com. Heɓtinaama ñalnde 15-09-2022. "IPRA | Ester Kobba". www.ipra.orgo. Heɓtinaama ñalnde 16-09-2022. GNA. "Mawɗo Stratcomm Esther Cobbah heɓi njeenaari ASCOM to leydi Kodduwaar | Kabaaru Ghana". Kabaaru Gana. Heɓtinaama ñalnde 18-09-2022. "Stratcomm Afrik ina yuɓɓina udditgol deftere Esther Cobbah wiyeteende Dare to Be". Citinewsroom - Kabaruuji kuuɓtodinɗi e nder leydi Gana. 22-06-2022. Heɓtinaama ñalnde 15-09-2022. "Ɓiɓɓe rewɓe Wesley ina teddina Ester Kobbah". Grafik e Enternet. Heɓtinaama ñalnde 16-09-2022. "Esther Cobbah ñaawii wonde ko kañum woni golloowo jokkondiral ɓurɗo moƴƴude". NjulaaguGhana. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. "Esther Cobbah woni debbo yeeyirde CIMG 2012 mo hitaande ndee | Tiitoondeeji Kabaruuji Kabaruuji Kabaruuji". m.tiitoonde.com. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. Wakkatiiji Njulaagu & Kaalis. "Stratcomm CEO ñaawii debbo gollordu ɓurndu mawnude e hitaande ndee | News Ghana". jeewte.com.gh. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. {{ciftinde web}}: |cakkitiiɗo= ina jogii innde huuɓtodinnde (ballal) Ganaa, Kabaaru. "Hooreejo Stratcomm Afrik heɓi njeenaari PR e hitaande 2013 | Kabaaru Ghana". jeewte.com.gh. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. {{cift web}}: |arannde= ina jogii innde huuɓtodinnde (ballal) "Stratcomm Afrik | Blogs - KUUTORGAL STRATCOMM AFRIK KESO JOKKOL NGAM REENNDE TAARIIƊO HEƁII NJEERE ADUNA". www.stratkomm-afrik.com. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. "Jokkondira e debbo Tsatsu Tsikata, Esther Cobbah" GhLinks.com.ghTM". 2021-09. Heɓtinaama ñalnde 16-09-2022. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 6yf5gnbc6tkyopdr6k0q4tpqg4aq88t 158377 158376 2026-03-29T22:23:02Z Adamu mc 10501 Edit 158377 wikitext text/x-wiki '''Esther Ambah Numaba Cobbah''' ko ganndo ko faati e jokkondiral e nder leydi Gana. E hitaande ndungu 2022 o heɓi njeenaari debbo hitaande e nder kewu njeenaari rewɓe ɓurɓe moƴƴude e leydi Gana.[1] Ko kanko woni sosɗo fedde jokkondiral hakkunde leyɗeele (Stratcomm Africa) e tergal yiilirde fedde hakkunde leyɗeele jokkondiral hakkunde yimɓe (IPRA).[2][3][4] Ko kanko winndi deftere wiyeteende Dare to Be. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cobbah jibinaa ko Secondi, to Diiwaan Hirnaange Ganaa. O janngi duɗal leslesal to Komenda to diiwaan Cakaare leydi Gana, caggal nde jibnaaɓe makko koɗi toon. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley Girl.[6] Cobbah ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa, to Legon, kam e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cornell to New York. Anndinde e njeenaaje Hawwaare jokkondiral ɓurnde moƴƴude e hitaande ndee (2011)[7] Duɗal njulaagu Ghana (CIMG) Debbo njulaagu hitaande (2012) Debbo ɓurɗo lollude e hitaande ndee e nder njeenaaje rewɓe Ghana 2013[9] Duɗal jokkondiral hakkunde yimɓe Ghana, Neɗɗo jokkondiral hakkunde yimɓe e hitaande ndee (2013)[10] Njeenaari toppitiindi jokkondiral hakkunde yimɓe e hitaande 2013 (Stratcomm Afrik) Debbo ɓurɗo teeŋtude e hitaande ndee to GOWA, 2022[1] Nguurndam neɗɗo O resii ko awokaa biyeteeɗo Tsatsu Tsikata.[ == Tuugnorgal == "Ester Cobbah innitiraa ko debbo hitaande to GOWA". Grafik e Enternet. Heɓtinaama ñalnde 16-09-2022. Nartey, Laud (2021-02-17). "Ester Cobbah toɗɗaama e nder yiilirde IPRA". 3Kabaruuji.com. Heɓtinaama ñalnde 15-09-2022. "IPRA | Ester Kobba". www.ipra.orgo. Heɓtinaama ñalnde 16-09-2022. GNA. "Mawɗo Stratcomm Esther Cobbah heɓi njeenaari ASCOM to leydi Kodduwaar | Kabaaru Ghana". Kabaaru Gana. Heɓtinaama ñalnde 18-09-2022. "Stratcomm Afrik ina yuɓɓina udditgol deftere Esther Cobbah wiyeteende Dare to Be". Citinewsroom - Kabaruuji kuuɓtodinɗi e nder leydi Gana. 22-06-2022. Heɓtinaama ñalnde 15-09-2022. "Ɓiɓɓe rewɓe Wesley ina teddina Ester Kobbah". Grafik e Enternet. Heɓtinaama ñalnde 16-09-2022. "Esther Cobbah ñaawii wonde ko kañum woni golloowo jokkondiral ɓurɗo moƴƴude". NjulaaguGhana. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. "Esther Cobbah woni debbo yeeyirde CIMG 2012 mo hitaande ndee | Tiitoondeeji Kabaruuji Kabaruuji Kabaruuji". m.tiitoonde.com. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. Wakkatiiji Njulaagu & Kaalis. "Stratcomm CEO ñaawii debbo gollordu ɓurndu mawnude e hitaande ndee | News Ghana". jeewte.com.gh. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. {{ciftinde web}}: |cakkitiiɗo= ina jogii innde huuɓtodinnde (ballal) Ganaa, Kabaaru. "Hooreejo Stratcomm Afrik heɓi njeenaari PR e hitaande 2013 | Kabaaru Ghana". jeewte.com.gh. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. {{cift web}}: |arannde= ina jogii innde huuɓtodinnde (ballal) "Stratcomm Afrik | Blogs - KUUTORGAL STRATCOMM AFRIK KESO JOKKOL NGAM REENNDE TAARIIƊO HEƁII NJEERE ADUNA". www.stratkomm-afrik.com. Heɓtinaama ñalnde 28-09-2022. "Jokkondira e debbo Tsatsu Tsikata, Esther Cobbah" GhLinks.com.ghTM". 2021-09. Heɓtinaama ñalnde 16-09-2022. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 6zqo91yeufc6cdxiadsx73yy58s6aqk Ernest Bediako Sampong 0 16405 158363 132024 2026-03-29T22:13:29Z Adamu mc 10501 158363 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ernest Bediako Sampong''' (jibinaa ko e lewru suwee 1956) ko farmasiyanke e njulaagu leydi Ganaa. Ko kanko woni sosɗo e mawɗo gollordu Ernest Chemist, o heɓi njeenaari gorko mo hitaande ndee to njeenaari EMY [[Afirik|Afrik]] e hitaande 2020.[1][2] Nguurndam e jaŋde puɗɗagol O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel to leydi Kap Coast, to leydi Ganaa.[3][4] O yahri yeeso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara kono o yalti haa o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Kwame Nkrumah, ɗo o janngi ngam heɓde dipolom Bachelor of Science to bannge farmasi[5][6]. Kugal Sampong sosi fedde wiyeteende Ernest Chemists Limited, ko kanko woni hooreejo hannde oo. Ko kanko woni hooreejo fedde peewnugol leɗɗe cafrorteeɗe leydi [[Gana]].[7][8] E hitaande 2009, o sosi sosiyetee biyeteeɗo NestPharma to Freetown, leydi Siyera Leyoon .[9] Batte e njeenaaje Ernest heɓi njeenaaje e njeenaaje e nder njulaagu e farmasi. Njeenaaje E Teddungal CIMG Gorko njulaagu hitaande CIMG [10] Yamiroore Ganaa Volta (Kategori Ofiseeji) Laamu Ganaa [11] 2017 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [12]. 2017 Suɓngo Yimɓe Gollotooɓe Teddungal Heleh Afrik [13] 2017 Gorko hitaande, njeenaaje cellal EMYAfrica [14]. 2018 CEO hitaande Ghana CEO ɓurɗo moƴƴude njeenaaje 2019 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [15] 2019 CEO hitaande Ghana CEO batu 2020 Gorko mo hitaande EMYAfrika [16] Tuugnorgal EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. "Janngude ina addana yimɓe mahde laamuuji njulaagu - CEO Ernest Chemists". Weltaare amEnternet.com. 16 lewru Yarkomaa 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru Siilo 2020.[jokkondiral maayngal duumingal] "Ernest Chemists rokki otooji, ordinateeruuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "16 Ganaanaaɓe alɗuɓe no feewi jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". www.web.com. 27 lewru juko 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kimist en e duuɓi 30 - Alla yo teddungal". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Gonnooɗo jaagorgal ina ɗaɓɓi e sukaaɓe nde ƴeewtotoo ko ɓuri seedanteeje e dipolomaaji". Ciimtol gite Afrik. 2 feebariyee 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 sulyee 2020. "Ernest Chemist CEO hollitii nafoore nde gollordu farmasi waɗi e 'gorko jom hakkille'". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. njuɓɓudi web (30 mee 2019). "Ernest Bediako Sampong". Aduna njulaagu Ghana. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kippu – NEST PARMA SIYERA LEYONNE (SL)". Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest ina maantiniri 30ɓiire". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Enternet, Jam FM. "Prez Mills hollitii ko yahdi e suɓagol keɓooɓe njeenaari ngenndi". m.jam.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Njeenaaje farmasii Gana". www.njeenaaje leɗɗe cafrorteeɗe.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Njeenaaje worɓe keeriiɗo e hitaande Afrik 2017". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 25 lewru juko 2017. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kemist heɓi njeenaari mawndi e nder njeenaari farmasi Ghana 2019". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] qggpe1327q4yzkzg43g63n60b5kat3v 158364 158363 2026-03-29T22:14:14Z Adamu mc 10501 Edit 158364 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ernest Bediako Sampong''' (jibinaa ko e lewru suwee hiitande dubi alif 1956) ko farmasiyanke e njulaagu leydi [[Gana|Ganaa]]. Ko kanko woni sosɗo e mawɗo gollordu Ernest Chemist, o heɓi njeenaari gorko mo hitaande ndee to njeenaari EMY [[Afirik|Afrik]] e hitaande 2020.[1][2] Nguurndam e jaŋde puɗɗagol O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel to leydi Kap Coast, to leydi Ganaa.[3][4] O yahri yeeso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara kono o yalti haa o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Kwame Nkrumah, ɗo o janngi ngam heɓde dipolom Bachelor of Science to bannge farmasi[5][6]. Kugal Sampong sosi fedde wiyeteende Ernest Chemists Limited, ko kanko woni hooreejo hannde oo. Ko kanko woni hooreejo fedde peewnugol leɗɗe cafrorteeɗe leydi [[Gana]].[7][8] E hitaande 2009, o sosi sosiyetee biyeteeɗo NestPharma to Freetown, leydi Siyera Leyoon .[9] Batte e njeenaaje Ernest heɓi njeenaaje e njeenaaje e nder njulaagu e farmasi. Njeenaaje E Teddungal CIMG Gorko njulaagu hitaande CIMG [10] Yamiroore Ganaa Volta (Kategori Ofiseeji) Laamu Ganaa [11] 2017 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [12]. 2017 Suɓngo Yimɓe Gollotooɓe Teddungal Heleh Afrik [13] 2017 Gorko hitaande, njeenaaje cellal EMYAfrica [14]. 2018 CEO hitaande Ghana CEO ɓurɗo moƴƴude njeenaaje 2019 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [15] 2019 CEO hitaande Ghana CEO batu 2020 Gorko mo hitaande EMYAfrika [16] Tuugnorgal EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. "Janngude ina addana yimɓe mahde laamuuji njulaagu - CEO Ernest Chemists". Weltaare amEnternet.com. 16 lewru Yarkomaa 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru Siilo 2020.[jokkondiral maayngal duumingal] "Ernest Chemists rokki otooji, ordinateeruuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "16 Ganaanaaɓe alɗuɓe no feewi jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". www.web.com. 27 lewru juko 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kimist en e duuɓi 30 - Alla yo teddungal". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Gonnooɗo jaagorgal ina ɗaɓɓi e sukaaɓe nde ƴeewtotoo ko ɓuri seedanteeje e dipolomaaji". Ciimtol gite Afrik. 2 feebariyee 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 sulyee 2020. "Ernest Chemist CEO hollitii nafoore nde gollordu farmasi waɗi e 'gorko jom hakkille'". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. njuɓɓudi web (30 mee 2019). "Ernest Bediako Sampong". Aduna njulaagu Ghana. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kippu – NEST PARMA SIYERA LEYONNE (SL)". Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest ina maantiniri 30ɓiire". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Enternet, Jam FM. "Prez Mills hollitii ko yahdi e suɓagol keɓooɓe njeenaari ngenndi". m.jam.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Njeenaaje farmasii Gana". www.njeenaaje leɗɗe cafrorteeɗe.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Njeenaaje worɓe keeriiɗo e hitaande Afrik 2017". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 25 lewru juko 2017. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kemist heɓi njeenaari mawndi e nder njeenaari farmasi Ghana 2019". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 08fglre2z15t02tbh2vi0qngo3x2fit 158365 158364 2026-03-29T22:14:40Z Adamu mc 10501 Edit 158365 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ernest Bediako Sampong''' (jibinaa ko e lewru suwee hiitande dubi alif 1956) ko farmasiyanke e njulaagu leydi [[Gana|Ganaa]]. Ko kanko woni sosɗo e mawɗo gollordu Ernest Chemist, o heɓi njeenaari gorko mo hitaande ndee to njeenaari EMY [[Afirik|Afrik]] e hitaande 2020. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel to leydi Kap Coast, to leydi Ganaa.[3][4] O yahri yeeso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara kono o yalti haa o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Kwame Nkrumah, ɗo o janngi ngam heɓde dipolom Bachelor of Science to bannge farmasi[5][6]. Kugal Sampong sosi fedde wiyeteende Ernest Chemists Limited, ko kanko woni hooreejo hannde oo. Ko kanko woni hooreejo fedde peewnugol leɗɗe cafrorteeɗe leydi [[Gana]].[7][8] E hitaande 2009, o sosi sosiyetee biyeteeɗo NestPharma to Freetown, leydi Siyera Leyoon .[9] Batte e njeenaaje Ernest heɓi njeenaaje e njeenaaje e nder njulaagu e farmasi. Njeenaaje E Teddungal CIMG Gorko njulaagu hitaande CIMG [10] Yamiroore Ganaa Volta (Kategori Ofiseeji) Laamu Ganaa [11] 2017 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [12]. 2017 Suɓngo Yimɓe Gollotooɓe Teddungal Heleh Afrik [13] 2017 Gorko hitaande, njeenaaje cellal EMYAfrica [14]. 2018 CEO hitaande Ghana CEO ɓurɗo moƴƴude njeenaaje 2019 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [15] 2019 CEO hitaande Ghana CEO batu 2020 Gorko mo hitaande EMYAfrika [16] Tuugnorgal EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. "Janngude ina addana yimɓe mahde laamuuji njulaagu - CEO Ernest Chemists". Weltaare amEnternet.com. 16 lewru Yarkomaa 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru Siilo 2020.[jokkondiral maayngal duumingal] "Ernest Chemists rokki otooji, ordinateeruuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "16 Ganaanaaɓe alɗuɓe no feewi jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". www.web.com. 27 lewru juko 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kimist en e duuɓi 30 - Alla yo teddungal". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Gonnooɗo jaagorgal ina ɗaɓɓi e sukaaɓe nde ƴeewtotoo ko ɓuri seedanteeje e dipolomaaji". Ciimtol gite Afrik. 2 feebariyee 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 sulyee 2020. "Ernest Chemist CEO hollitii nafoore nde gollordu farmasi waɗi e 'gorko jom hakkille'". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. njuɓɓudi web (30 mee 2019). "Ernest Bediako Sampong". Aduna njulaagu Ghana. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kippu – NEST PARMA SIYERA LEYONNE (SL)". Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest ina maantiniri 30ɓiire". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Enternet, Jam FM. "Prez Mills hollitii ko yahdi e suɓagol keɓooɓe njeenaari ngenndi". m.jam.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Njeenaaje farmasii Gana". www.njeenaaje leɗɗe cafrorteeɗe.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Njeenaaje worɓe keeriiɗo e hitaande Afrik 2017". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 25 lewru juko 2017. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kemist heɓi njeenaari mawndi e nder njeenaari farmasi Ghana 2019". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] ekgrz8foowtsqr1o7cs7ylhr15k82q9 158366 158365 2026-03-29T22:15:43Z Adamu mc 10501 Ed 158366 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ernest Bediako Sampong''' (jibinaa ko e lewru suwee hiitande dubi alif 1956) ko farmasiyanke e njulaagu leydi [[Gana|Ganaa]]. Ko kanko woni sosɗo e mawɗo gollordu Ernest Chemist, o heɓi njeenaari gorko mo hitaande ndee to njeenaari EMY [[Afirik|Afrik]] e hitaande 2020. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel to leydi Kap Coast, to leydi Ganaa.[3][4] O yahri yeeso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara kono o yalti haa o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Kwame Nkrumah, ɗo o janngi ngam heɓde dipolom Bachelor of Science to bannge farmasi[5][6]. Kugal Sampong sosi fedde wiyeteende Ernest Chemists Limited, ko kanko woni hooreejo hannde oo. Ko kanko woni hooreejo fedde peewnugol leɗɗe cafrorteeɗe leydi [[Gana]].[7][8] E hitaande 2009, o sosi sosiyetee biyeteeɗo NestPharma to Freetown, leydi Siyera Leyoon .[9] Batte e njeenaaje Ernest heɓi njeenaaje e njeenaaje e nder njulaagu e farmasi. Njeenaaje E Teddungal CIMG Gorko njulaagu hitaande CIMG [10] Yamiroore Ganaa Volta (Kategori Ofiseeji) Laamu Ganaa [11] 2017 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [12]. 2017 Suɓngo Yimɓe Gollotooɓe Teddungal Heleh Afrik [13] 2017 Gorko hitaande, njeenaaje cellal EMYAfrica [14]. 2018 CEO hitaande Ghana CEO ɓurɗo moƴƴude njeenaaje 2019 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [15] 2019 CEO hitaande Ghana CEO batu 2020 Gorko mo hitaande EMYAfrika [16] Tuugnorgal EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. "Janngude ina addana yimɓe mahde laamuuji njulaagu - CEO Ernest Chemists". Weltaare amEnternet.com. 16 lewru Yarkomaa 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru Siilo 2020.[jokkondiral maayngal duumingal] "Ernest Chemists rokki otooji, ordinateeruuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "16 Ganaanaaɓe alɗuɓe no feewi jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". www.web.com. 27 lewru juko hiitande ndungu 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kimist en e duuɓi 30 - Alla yo teddungal". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Gonnooɗo jaagorgal ina ɗaɓɓi e sukaaɓe nde ƴeewtotoo ko ɓuri seedanteeje e dipolomaaji". Ciimtol gite Afrik. 2 feebariyee 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 sulyee 2020. "Ernest Chemist CEO hollitii nafoore nde gollordu farmasi waɗi e 'gorko jom hakkille'". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. njuɓɓudi web (30 mee 2019). "Ernest Bediako Sampong". Aduna njulaagu Ghana. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kippu – NEST PARMA SIYERA LEYONNE (SL)". Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest ina maantiniri 30ɓiire". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Enternet, Jam FM. "Prez Mills hollitii ko yahdi e suɓagol keɓooɓe njeenaari ngenndi". m.jam.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Njeenaaje farmasii Gana". www.njeenaaje leɗɗe cafrorteeɗe.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Njeenaaje worɓe keeriiɗo e hitaande Afrik 2017". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 25 lewru juko 2017. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kemist heɓi njeenaari mawndi e nder njeenaari farmasi Ghana 2019". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE Nder jeewey go'o 6 Lewru sulyee hiitande ndungu 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] lpvgx5npp4cnw7rgvx62pp2q9h20rlr 158367 158366 2026-03-29T22:16:10Z Adamu mc 10501 Edit 158367 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ernest Bediako Sampong''' (jibinaa ko e lewru suwee hiitande dubi alif 1956) ko farmasiyanke e njulaagu leydi [[Gana|Ganaa]]. Ko kanko woni sosɗo e mawɗo gollordu Ernest Chemist, o heɓi njeenaari gorko mo hitaande ndee to njeenaari EMY [[Afirik|Afrik]] e hitaande 2020. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel to leydi Kap Coast, to leydi Ganaa. O yahri yeeso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara kono o yalti haa o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Kwame Nkrumah, ɗo o janngi ngam heɓde dipolom Bachelor of Science to bannge farmasi. Kugal Sampong sosi fedde wiyeteende Ernest Chemists Limited, ko kanko woni hooreejo hannde oo. Ko kanko woni hooreejo fedde peewnugol leɗɗe cafrorteeɗe leydi [[Gana]].[7][8] E hitaande 2009, o sosi sosiyetee biyeteeɗo NestPharma to Freetown, leydi Siyera Leyoon .[9] Batte e njeenaaje Ernest heɓi njeenaaje e njeenaaje e nder njulaagu e farmasi. Njeenaaje E Teddungal CIMG Gorko njulaagu hitaande CIMG [10] Yamiroore Ganaa Volta (Kategori Ofiseeji) Laamu Ganaa [11] 2017 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [12]. 2017 Suɓngo Yimɓe Gollotooɓe Teddungal Heleh Afrik [13] 2017 Gorko hitaande, njeenaaje cellal EMYAfrica [14]. 2018 CEO hitaande Ghana CEO ɓurɗo moƴƴude njeenaaje 2019 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [15] 2019 CEO hitaande Ghana CEO batu 2020 Gorko mo hitaande EMYAfrika [16] Tuugnorgal EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. "Janngude ina addana yimɓe mahde laamuuji njulaagu - CEO Ernest Chemists". Weltaare amEnternet.com. 16 lewru Yarkomaa 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru Siilo 2020.[jokkondiral maayngal duumingal] "Ernest Chemists rokki otooji, ordinateeruuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "16 Ganaanaaɓe alɗuɓe no feewi jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". www.web.com. 27 lewru juko hiitande ndungu 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kimist en e duuɓi 30 - Alla yo teddungal". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Gonnooɗo jaagorgal ina ɗaɓɓi e sukaaɓe nde ƴeewtotoo ko ɓuri seedanteeje e dipolomaaji". Ciimtol gite Afrik. 2 feebariyee 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 sulyee 2020. "Ernest Chemist CEO hollitii nafoore nde gollordu farmasi waɗi e 'gorko jom hakkille'". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. njuɓɓudi web (30 mee 2019). "Ernest Bediako Sampong". Aduna njulaagu Ghana. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kippu – NEST PARMA SIYERA LEYONNE (SL)". Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest ina maantiniri 30ɓiire". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Enternet, Jam FM. "Prez Mills hollitii ko yahdi e suɓagol keɓooɓe njeenaari ngenndi". m.jam.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Njeenaaje farmasii Gana". www.njeenaaje leɗɗe cafrorteeɗe.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Njeenaaje worɓe keeriiɗo e hitaande Afrik 2017". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 25 lewru juko 2017. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kemist heɓi njeenaari mawndi e nder njeenaari farmasi Ghana 2019". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE Nder jeewey go'o 6 Lewru sulyee hiitande ndungu 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] tsqxwhjsmznp2jl8cwfblsuh4domu4d 158368 158367 2026-03-29T22:16:33Z Adamu mc 10501 Edit 158368 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ernest Bediako Sampong''' (jibinaa ko e lewru suwee hiitande dubi alif 1956) ko farmasiyanke e njulaagu leydi [[Gana|Ganaa]]. Ko kanko woni sosɗo e mawɗo gollordu Ernest Chemist, o heɓi njeenaari gorko mo hitaande ndee to njeenaari EMY [[Afirik|Afrik]] e hitaande 2020. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel to leydi Kap Coast, to leydi Ganaa. O yahri yeeso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara kono o yalti haa o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Kwame Nkrumah, ɗo o janngi ngam heɓde dipolom Bachelor of Science to bannge farmasi. Kugal Sampong sosi fedde wiyeteende Ernest Chemists Limited, ko kanko woni hooreejo hannde oo. Ko kanko woni hooreejo fedde peewnugol leɗɗe cafrorteeɗe leydi [[Gana]].[7][8] E hitaande ndungu 2009, o sosi sosiyetee biyeteeɗo NestPharma to Freetown, leydi Siyera Leyoon .[9] Batte e njeenaaje Ernest heɓi njeenaaje e njeenaaje e nder njulaagu e farmasi. Njeenaaje E Teddungal CIMG Gorko njulaagu hitaande CIMG [10] Yamiroore Ganaa Volta (Kategori Ofiseeji) Laamu Ganaa [11] 2017 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [12]. 2017 Suɓngo Yimɓe Gollotooɓe Teddungal Heleh Afrik [13] 2017 Gorko hitaande, njeenaaje cellal EMYAfrica [14]. 2018 CEO hitaande Ghana CEO ɓurɗo moƴƴude njeenaaje 2019 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [15] 2019 CEO hitaande Ghana CEO batu 2020 Gorko mo hitaande EMYAfrika [16] Tuugnorgal EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. "Janngude ina addana yimɓe mahde laamuuji njulaagu - CEO Ernest Chemists". Weltaare amEnternet.com. 16 lewru Yarkomaa 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru Siilo 2020.[jokkondiral maayngal duumingal] "Ernest Chemists rokki otooji, ordinateeruuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "16 Ganaanaaɓe alɗuɓe no feewi jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". www.web.com. 27 lewru juko hiitande ndungu 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kimist en e duuɓi 30 - Alla yo teddungal". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Gonnooɗo jaagorgal ina ɗaɓɓi e sukaaɓe nde ƴeewtotoo ko ɓuri seedanteeje e dipolomaaji". Ciimtol gite Afrik. 2 feebariyee 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 sulyee 2020. "Ernest Chemist CEO hollitii nafoore nde gollordu farmasi waɗi e 'gorko jom hakkille'". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. njuɓɓudi web (30 mee 2019). "Ernest Bediako Sampong". Aduna njulaagu Ghana. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kippu – NEST PARMA SIYERA LEYONNE (SL)". Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest ina maantiniri 30ɓiire". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Enternet, Jam FM. "Prez Mills hollitii ko yahdi e suɓagol keɓooɓe njeenaari ngenndi". m.jam.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Njeenaaje farmasii Gana". www.njeenaaje leɗɗe cafrorteeɗe.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Njeenaaje worɓe keeriiɗo e hitaande Afrik 2017". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 25 lewru juko 2017. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kemist heɓi njeenaari mawndi e nder njeenaari farmasi Ghana 2019". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE Nder jeewey go'o 6 Lewru sulyee hiitande ndungu 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 0mey95g9644mblns0532j8d02q18onn 158369 158368 2026-03-29T22:16:54Z Adamu mc 10501 Edit 158369 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ernest Bediako Sampong''' (jibinaa ko e lewru suwee hiitande dubi alif 1956) ko farmasiyanke e njulaagu leydi [[Gana|Ganaa]]. Ko kanko woni sosɗo e mawɗo gollordu Ernest Chemist, o heɓi njeenaari gorko mo hitaande ndee to njeenaari EMY [[Afirik|Afrik]] e hitaande 2020. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol O heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel to leydi Kap Coast, to [[leydi]] Ganaa. O yahri yeeso to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ghana to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara kono o yalti haa o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Kwame Nkrumah, ɗo o janngi ngam heɓde dipolom Bachelor of Science to bannge farmasi. Kugal Sampong sosi fedde wiyeteende Ernest Chemists Limited, ko kanko woni hooreejo hannde oo. Ko kanko woni hooreejo fedde peewnugol leɗɗe cafrorteeɗe leydi [[Gana]].[7][8] E hitaande ndungu 2009, o sosi sosiyetee biyeteeɗo NestPharma to Freetown, leydi Siyera Leyoon .[9] Batte e njeenaaje Ernest heɓi njeenaaje e njeenaaje e nder njulaagu e farmasi. Njeenaaje E Teddungal CIMG Gorko njulaagu hitaande CIMG [10] Yamiroore Ganaa Volta (Kategori Ofiseeji) Laamu Ganaa [11] 2017 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [12]. 2017 Suɓngo Yimɓe Gollotooɓe Teddungal Heleh Afrik [13] 2017 Gorko hitaande, njeenaaje cellal EMYAfrica [14]. 2018 CEO hitaande Ghana CEO ɓurɗo moƴƴude njeenaaje 2019 CEO hitaande Ghana Pharma njeenaaje [15] 2019 CEO hitaande Ghana CEO batu 2020 Gorko mo hitaande EMYAfrika [16] Tuugnorgal EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 6 sulyee 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. "Janngude ina addana yimɓe mahde laamuuji njulaagu - CEO Ernest Chemists". Weltaare amEnternet.com. 16 lewru Yarkomaa 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru Siilo 2020.[jokkondiral maayngal duumingal] "Ernest Chemists rokki otooji, ordinateeruuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "16 Ganaanaaɓe alɗuɓe no feewi jannguɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adisadel". www.web.com. 27 lewru juko hiitande ndungu 2020. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kimist en e duuɓi 30 - Alla yo teddungal". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Gonnooɗo jaagorgal ina ɗaɓɓi e sukaaɓe nde ƴeewtotoo ko ɓuri seedanteeje e dipolomaaji". Ciimtol gite Afrik. 2 feebariyee 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 26 sulyee 2020. "Ernest Chemist CEO hollitii nafoore nde gollordu farmasi waɗi e 'gorko jom hakkille'". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. njuɓɓudi web (30 mee 2019). "Ernest Bediako Sampong". Aduna njulaagu Ghana. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kippu – NEST PARMA SIYERA LEYONNE (SL)". Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest ina maantiniri 30ɓiire". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Enternet, Jam FM. "Prez Mills hollitii ko yahdi e suɓagol keɓooɓe njeenaari ngenndi". m.jam.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. Njeenaaje farmasii Gana". www.njeenaaje leɗɗe cafrorteeɗe.com. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Kimist Ernest heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude". Gana hannde. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. "Njeenaaje worɓe keeriiɗo e hitaande Afrik 2017". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE NDEE. 25 lewru juko 2017. Ƴeewtaa ko 26 lewru juko 2020. "Ernest Kemist heɓi njeenaari mawndi e nder njeenaari farmasi Ghana 2019". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 26 sulyee 2020. EMYAFRIK 2020 JAƁƁI". EXCLUSIVE WORƁE HITAANDE Nder jeewey go'o 6 Lewru sulyee hiitande ndungu 2020. Ƴeewtaa ko 26 sulyee 2020. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] oxwxxsv77ezdaqpyo86isq4p1fkbic1 Eric Oduro Osae 0 16948 158380 91363 2026-03-29T22:28:50Z Adamu mc 10501 Edit 158380 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Eric Oduro Osae''' ko karallo ko faati e laamuuji nokkuuji, awokaa e konte, ko kanko woni gardiiɗo njuɓɓudi ƴeewndo nder leydi Gana.[1][2][3] Ko kanko woni gardiiɗo karallaagal to ministeer laamu nokkuuji e ƴellitaare ladde.[4][5] Osae ko Dean Dean jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu nokku.[6][7] Ko o jiiloowo laamu nokku e politik e ƴeewtotooɗo e nder rajooji e teleeji leydi Gana.] Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Osae waɗi jaŋde mum mawnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Presbyterian, to Legon, Accra. O jokki e duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal, Accra ngam janngude hiisa, o wonti hiisa.[9][source unreliable?] Osae jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape Coast ɗo o heɓi Bachelor of Commerce Degree e hitaande 2007 o heɓi seedantaagal makko ko... ɓurɗo moƴƴude e Awokaa Tax to Duɗal sariya Ghana. O yahi caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, o heɓi doktoraa makko. e nder Faggudu Politik.[9][fuɗɗoode nde koolkisaaka?] Kugal Osae golliima ko adii ɗuum e nder suudu sarɗiiji Koi Larbi & Co., o woniino gardiiɗo kaalis e konte to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu nokkuuji hakkunde 2000 e 2010.[11][source unreliable?] Ko kanko woni jaagorgal karallaagal to Ministeer oo e laamu nokkuuji e ƴellitaare ladde.[12][13] Osae woni hannde gardiiɗo njuɓɓudi ƴeewndo nder leydi.[14][15][8] Ko o ganndo kadi ko o Deenoowo jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu nokku.[6][7] == Tuugnorgal == "Resource Auditeurs nder leydi ngam haɓaade fenaande — Dr Osae". "Deƴƴere Martin Amidu ina ɗaɓɓi juɓɓule jeytaare tiiɗɗe – Karallo laamu". GBC Ganaa e internet. 17 Noowammbar 2020. Ƴeewtaa ko 29 Yarkomaa 2021. "Sosde diiwanuuji ɓurɗi caɗeele - Dr Oduro Osae". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. "Wooteeji keewɗi ngam suɓaade MMDCE — Dr Oduro Osae". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Agency, Kabaaru Gana (16 Duujal 2019). "Tap e nder humpitooji jom en jawɗeele en". Kabaaru Gana. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Agency, Kabaruuji Gana (11 lewru Yarkomaa 2020). "'CE ina jogii mbaawkaaji ngam yuɓɓinde binnditagol wootooɓe kesol'". Kabaaru Gana. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Enternet, Jam FM. "Ittugol Haɗeede Uddugol Feccere e Wakkati - Dr Oduro-Osae". Jammonline.com - Kabaruuji leydi Gana. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Nartey, Laud (28 lewru Yarkomaa 2021). "Wiyooɓe ina poti jogaade ndeenka timmuɗo e nder leydi Ganaa – Oduro Osae". 3kabaaru. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. Essien, John (22 lewru juko hitaande 2020). "Dr. Eric Oduro Osae, golle e jaŋde". Gist Raw. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. "Eric Oduro Osae heɓi seedantaagal mum ko awokaa to duɗal sariya leydi Ghana". Focus Fm KNUST. 22 Duujal 2007. Ƴeewtaa ko 22 Duujal 2020. "Eric Oduro Osae hollitii golle mum e nder suudu Koi Larbi & Co". Focus Fm KNUST. 4 lewru Yarkomaa 2021. Ƴeewtaa ko 23 lewru Yarkomaa 2021. "Disinfeksiyoŋ luumooji ina jeyaa e golle ngam haɓaade koronaawiris – Dr Osae". www.web.com. 24 mars 2020. Ƴeewtaa ko 22 desaambar 2020. "Terɗe Asaambele ina poti wuurde dow fenaande – Doktoor Eric Osae". Citinewsroom - Kabaruuji kuuɓtodinɗi e nder leydi Gana. 9 lewru feebariyee 2020. Ƴeewtaa ko 29 lewru mbooy 2021. "Woto njuumtu e kaalis laamu - Dr Osae ina ɗaɓɓi e ƴeewooɓe nder leydi". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. "Resource Auditeurs nder leydi ngam haɓaade fenaande — Dr Osae". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] r62l6lr8ye6z511eryfz66q2z6tsnrx 158381 158380 2026-03-29T22:29:32Z Adamu mc 10501 Edit 158381 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Eric Oduro Osae''' ko karallo ko faati e laamuuji nokkuuji, awokaa e konte, ko kanko woni gardiiɗo njuɓɓudi ƴeewndo nder leydi Gana.[1][2][3] Ko kanko woni gardiiɗo karallaagal to ministeer laamu nokkuuji e ƴellitaare ladde.[4][5] Osae ko Dean Dean jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu nokku.[6][7] Ko o jiiloowo laamu nokku e politik e ƴeewtotooɗo e nder rajooji e teleeji leydi Gana.] Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Osae waɗi jaŋde mum mawnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Presbyterian, to Legon, Accra. O jokki e duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal, Accra ngam janngude hiisa, o wonti hiisa.[9][source unreliable?] Osae jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape Coast ɗo o heɓi Bachelor of Commerce Degree e hitaande ndungu 2007 o heɓi seedantaagal makko ko... ɓurɗo moƴƴude e Awokaa Tax to Duɗal sariya Ghana. O yahi caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, o heɓi doktoraa makko. e nder Faggudu Politik.[9][fuɗɗoode nde koolkisaaka?] Kugal Osae golliima ko adii ɗuum e nder suudu sarɗiiji Koi Larbi & Co., o woniino gardiiɗo kaalis e konte to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu nokkuuji hakkunde 2000 e 2010.[11][source unreliable?] Ko kanko woni jaagorgal karallaagal to Ministeer oo e laamu nokkuuji e ƴellitaare ladde.[12][13] Osae woni hannde gardiiɗo njuɓɓudi ƴeewndo nder leydi.[14][15][8] Ko o ganndo kadi ko o Deenoowo jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu nokku.[6][7] == Tuugnorgal == "Resource Auditeurs nder leydi ngam haɓaade fenaande — Dr Osae". "Deƴƴere Martin Amidu ina ɗaɓɓi juɓɓule jeytaare tiiɗɗe – Karallo laamu". GBC Ganaa e internet. 17 Noowammbar 2020. Ƴeewtaa ko 29 Yarkomaa 2021. "Sosde diiwanuuji ɓurɗi caɗeele - Dr Oduro Osae". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. "Wooteeji keewɗi ngam suɓaade MMDCE — Dr Oduro Osae". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Agency, Kabaaru Gana (16 Duujal 2019). "Tap e nder humpitooji jom en jawɗeele en". Kabaaru Gana. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Agency, Kabaruuji Gana (11 lewru Yarkomaa 2020). "'CE ina jogii mbaawkaaji ngam yuɓɓinde binnditagol wootooɓe kesol'". Kabaaru Gana. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Enternet, Jam FM. "Ittugol Haɗeede Uddugol Feccere e Wakkati - Dr Oduro-Osae". Jammonline.com - Kabaruuji leydi Gana. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Nartey, Laud (28 lewru Yarkomaa 2021). "Wiyooɓe ina poti jogaade ndeenka timmuɗo e nder leydi Ganaa – Oduro Osae". 3kabaaru. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. Essien, John (22 lewru juko hitaande 2020). "Dr. Eric Oduro Osae, golle e jaŋde". Gist Raw. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. "Eric Oduro Osae heɓi seedantaagal mum ko awokaa to duɗal sariya leydi Ghana". Focus Fm KNUST. 22 Duujal 2007. Ƴeewtaa ko 22 Duujal 2020. "Eric Oduro Osae hollitii golle mum e nder suudu Koi Larbi & Co". Focus Fm KNUST. 4 lewru Yarkomaa 2021. Ƴeewtaa ko 23 lewru Yarkomaa 2021. "Disinfeksiyoŋ luumooji ina jeyaa e golle ngam haɓaade koronaawiris – Dr Osae". www.web.com. 24 mars 2020. Ƴeewtaa ko 22 desaambar 2020. "Terɗe Asaambele ina poti wuurde dow fenaande – Doktoor Eric Osae". Citinewsroom - Kabaruuji kuuɓtodinɗi e nder leydi Gana. 9 lewru feebariyee 2020. Ƴeewtaa ko 29 lewru mbooy 2021. "Woto njuumtu e kaalis laamu - Dr Osae ina ɗaɓɓi e ƴeewooɓe nder leydi". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. "Resource Auditeurs nder leydi ngam haɓaade fenaande — Dr Osae". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 0u20jtdtckgob42qj8kmf2g16ie4m5h 158382 158381 2026-03-29T22:30:02Z Adamu mc 10501 Edit 158382 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Eric Oduro Osae''' ko karallo ko faati e laamuuji nokkuuji, awokaa e konte, ko kanko woni gardiiɗo njuɓɓudi ƴeewndo nder leydi Gana.[1][2][3] Ko kanko woni gardiiɗo karallaagal to ministeer laamu nokkuuji e ƴellitaare ladde.[4][5] Osae ko Dean Dean jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu nokku.[6][7] Ko o jiiloowo laamu nokku e politik e ƴeewtotooɗo e nder rajooji e teleeji leydi [[Gana]].] Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Osae waɗi jaŋde mum mawnde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Presbyterian, to Legon, Accra. O jokki e duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal, Accra ngam janngude hiisa, o wonti hiisa.[9][source unreliable?] Osae jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape Coast ɗo o heɓi Bachelor of Commerce Degree e hitaande ndungu 2007 o heɓi seedantaagal makko ko... ɓurɗo moƴƴude e Awokaa Tax to Duɗal sariya Ghana. O yahi caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, o heɓi doktoraa makko. e nder Faggudu Politik.[9][fuɗɗoode nde koolkisaaka?] Kugal Osae golliima ko adii ɗuum e nder suudu sarɗiiji Koi Larbi & Co., o woniino gardiiɗo kaalis e konte to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu nokkuuji hakkunde 2000 e 2010.[11][source unreliable?] Ko kanko woni jaagorgal karallaagal to Ministeer oo e laamu nokkuuji e ƴellitaare ladde.[12][13] Osae woni hannde gardiiɗo njuɓɓudi ƴeewndo nder leydi.[14][15][8] Ko o ganndo kadi ko o Deenoowo jaŋde leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu nokku.[6][7] == Tuugnorgal == "Resource Auditeurs nder leydi ngam haɓaade fenaande — Dr Osae". "Deƴƴere Martin Amidu ina ɗaɓɓi juɓɓule jeytaare tiiɗɗe – Karallo laamu". GBC Ganaa e internet. 17 Noowammbar 2020. Ƴeewtaa ko 29 Yarkomaa 2021. "Sosde diiwanuuji ɓurɗi caɗeele - Dr Oduro Osae". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. "Wooteeji keewɗi ngam suɓaade MMDCE — Dr Oduro Osae". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Agency, Kabaaru Gana (16 Duujal 2019). "Tap e nder humpitooji jom en jawɗeele en". Kabaaru Gana. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Agency, Kabaruuji Gana (11 lewru Yarkomaa 2020). "'CE ina jogii mbaawkaaji ngam yuɓɓinde binnditagol wootooɓe kesol'". Kabaaru Gana. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Enternet, Jam FM. "Ittugol Haɗeede Uddugol Feccere e Wakkati - Dr Oduro-Osae". Jammonline.com - Kabaruuji leydi Gana. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. Nartey, Laud (28 lewru Yarkomaa 2021). "Wiyooɓe ina poti jogaade ndeenka timmuɗo e nder leydi Ganaa – Oduro Osae". 3kabaaru. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. Essien, John (22 lewru juko hitaande 2020). "Dr. Eric Oduro Osae, golle e jaŋde". Gist Raw. Keɓtinaama ñalnde 22 Duujal 2020. "Eric Oduro Osae heɓi seedantaagal mum ko awokaa to duɗal sariya leydi Ghana". Focus Fm KNUST. 22 Duujal 2007. Ƴeewtaa ko 22 Duujal 2020. "Eric Oduro Osae hollitii golle mum e nder suudu Koi Larbi & Co". Focus Fm KNUST. 4 lewru Yarkomaa 2021. Ƴeewtaa ko 23 lewru Yarkomaa 2021. "Disinfeksiyoŋ luumooji ina jeyaa e golle ngam haɓaade koronaawiris – Dr Osae". www.web.com. 24 mars 2020. Ƴeewtaa ko 22 desaambar 2020. "Terɗe Asaambele ina poti wuurde dow fenaande – Doktoor Eric Osae". Citinewsroom - Kabaruuji kuuɓtodinɗi e nder leydi Gana. 9 lewru feebariyee 2020. Ƴeewtaa ko 29 lewru mbooy 2021. "Woto njuumtu e kaalis laamu - Dr Osae ina ɗaɓɓi e ƴeewooɓe nder leydi". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. "Resource Auditeurs nder leydi ngam haɓaade fenaande — Dr Osae". Grafik e Enternet. Keɓtinaama ñalnde 29 lewru Yarkomaa 2021. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 2rughys8b2a9txuzrx5p7wjnjpobtj3 Abubakar Tafawa Balewa University Teaching Hospital 0 20706 158229 131235 2026-03-29T12:26:49Z Adamu mc 10501 158229 wikitext text/x-wiki [[File:Abubakar Tafawa Balewa University Gate (1).jpg|thumb|Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya.]] {{Databox}}'''Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa''' ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya. Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril. <ref>{{Cite web|date=2018-03-30|title=Cholera: MSF sets up treatment centre in Bauchi, admits 243 patients in 10 days|url=https://www.vanguardngr.com/2018/03/cholera-msf-sets-treatment-centre-bauchi-admits-243-patients-10-days-2/|access-date=2022-06-21|website=Vanguard News|language=en-GB}}</ref> ==Tariya== Opitaal jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa, sosaa ko e hitaande 2010.. Opitaal oo ina anndiranoo ko adii ɗuum opitaal keeriiɗo, Bauchi.<ref>{{Cite web|last=Abdulhamid|first=Hafsat|date=2021-08-07|title=Resident doctors' strike: We are overstressed - Bauchi Specialist's Hospital CMD cries out|url=https://dailypost.ng/2021/08/07/resident-doctors-strike-we-are-overstressed-bauchi-specialists-hospital-cmd-cries-out/|access-date=2022-06-21|website=Daily Post Nigeria|language=en-US}}</ref> CMD Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril.<ref>{{Cite web|date=2017-09-02|title=Grieving journalist narrates how doctors abandoned dying son; teaching hospital launches probe - Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html,%20https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html|access-date=2022-06-21|language=en-GB}}</ref> Tuugnorgal "Kolera : MSF sosi nokku safrirde to Bauchi, jaɓɓii 243 ñawɗo e nder balɗe 10". Kabaaru Vanguard. 30-03-2018. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "ATBUTH Bauchi ina mawnina hitaande 10ɓiire". Tribune e internet. 24-01-2020. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Abdulhamid, Hafsat (2021-08-07). "Seppo safrooɓe hoɗɓe: Min mbeltiima no feewi - CMD opitaal Bauchi Specialist ina wulla". Ñalnde kala Post [[Naajeeriya]]. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "Jaayndiyanke mettuɗo ɗon yewta no safrooɓe acci ɓiɗɗo gorko maayɗo; janngirde suudu nyawndiigu fuɗɗi wiɗitaaki - Premium Times Nigeria". 2017-09. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "Bauchi: Mohammed yamiri nokku diisnondirɗo miliyoŋaaji keewɗi naira mo RCCG mahi to opitaal jannginoowo ATBU". Naange Naajeeriya. 19-2022. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Ikon Stub Ndee winndannde jowitiinde e opitaal e nder [[Afirik|Afrik]] ko stub. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Ikon Stub Ndee winndannde ko faati e mahdi walla mbaydi Naajeeriya jowitiindi e toɓɓere ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Categories: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde NaajeeriyaOpitaaluuji jannginooɓe e nder Naajeeriya2010 sosiyeteeji e nder NaajeeriyaStubs opitaaluuji AfrikStubs mahdi e njuɓɓudi Naajeeriya Ngoo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2024, waktu 23:22. Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. 8oz0a66mgwijxlu5urwzcfgln4d14f2 158231 158229 2026-03-29T12:28:15Z Adamu mc 10501 Edit 158231 wikitext text/x-wiki [[File:Abubakar Tafawa Balewa University Gate (1).jpg|thumb|Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya.]] {{Databox}}'''Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa''' ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya. Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril. <ref>{{Cite web|date=2018-03-30|title=Cholera: MSF sets up treatment centre in Bauchi, admits 243 patients in 10 days|url=https://www.vanguardngr.com/2018/03/cholera-msf-sets-treatment-centre-bauchi-admits-243-patients-10-days-2/|access-date=2022-06-21|website=Vanguard News|language=en-GB}}</ref> ==Tariya== Opitaal jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa, sosaa ko e hitaande 2010.. Opitaal oo ina anndiranoo ko adii ɗuum opitaal keeriiɗo, Bauchi.<ref>{{Cite web|last=Abdulhamid|first=Hafsat|date=2021-08-07|title=Resident doctors' strike: We are overstressed - Bauchi Specialist's Hospital CMD cries out|url=https://dailypost.ng/2021/08/07/resident-doctors-strike-we-are-overstressed-bauchi-specialists-hospital-cmd-cries-out/|access-date=2022-06-21|website=Daily Post Nigeria|language=en-US}}</ref> CMD Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril.<ref>{{Cite web|date=2017-09-02|title=Grieving journalist narrates how doctors abandoned dying son; teaching hospital launches probe - Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html,%20https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html|access-date=2022-06-21|language=en-GB}}</ref> == Hiimobe == ra : MSF sosi nokku safrirde to Bauchi, jaɓɓii 243 ñawɗo e nder balɗe 10". Kabaaru Vanguard. 30-03-2018. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "ATBUTH Bauchi ina mawnina hitaande 10ɓiire". Tribune e internet. 24-01-2020. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Abdulhamid, Hafsat (2021-08-07). "Seppo safrooɓe hoɗɓe: Min mbeltiima no feewi - CMD opitaal Bauchi Specialist ina wulla". Ñalnde kala Post [[Naajeeriya]]. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "Jaayndiyanke mettuɗo ɗon yewta no safrooɓe acci ɓiɗɗo gorko maayɗo; janngirde suudu nyawndiigu fuɗɗi wiɗitaaki - Premium Times Nigeria". 2017-09. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "Bauchi: Mohammed yamiri nokku diisnondirɗo miliyoŋaaji keewɗi naira mo RCCG mahi to opitaal jannginoowo ATBU". Naange Naajeeriya. 19-2022. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Ikon Stub Ndee winndannde jowitiinde e opitaal e nder [[Afirik|Afrik]] ko stub. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Ikon Stub Ndee winndannde ko faati e mahdi walla mbaydi Naajeeriya jowitiindi e toɓɓere ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Categories: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde NaajeeriyaOpitaaluuji jannginooɓe e nder Naajeeriya2010 sosiyeteeji e nder NaajeeriyaStubs opitaaluuji AfrikStubs mahdi e njuɓɓudi Naajeeriya Ngoo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2024, waktu 23:22. Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. == Tuugnorgal == eficf79uu30w4avjwyp2g0ms6fx1wjb 158232 158231 2026-03-29T12:28:58Z Adamu mc 10501 158232 wikitext text/x-wiki [[File:Abubakar Tafawa Balewa University Gate (1).jpg|thumb|Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya.]] {{Databox}}'''Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa''' ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya. Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril. <ref>{{Cite web|date=2018-03-30|title=Cholera: MSF sets up treatment centre in Bauchi, admits 243 patients in 10 days|url=https://www.vanguardngr.com/2018/03/cholera-msf-sets-treatment-centre-bauchi-admits-243-patients-10-days-2/|access-date=2022-06-21|website=Vanguard News|language=en-GB}}</ref> ==Tariya== Opitaal jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa, sosaa ko e hitaande 2010.. Opitaal oo ina anndiranoo ko adii ɗuum opitaal keeriiɗo, Bauchi.<ref>{{Cite web|last=Abdulhamid|first=Hafsat|date=2021-08-07|title=Resident doctors' strike: We are overstressed - Bauchi Specialist's Hospital CMD cries out|url=https://dailypost.ng/2021/08/07/resident-doctors-strike-we-are-overstressed-bauchi-specialists-hospital-cmd-cries-out/|access-date=2022-06-21|website=Daily Post Nigeria|language=en-US}}</ref> CMD Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril.<ref>{{Cite web|date=2017-09-02|title=Grieving journalist narrates how doctors abandoned dying son; teaching hospital launches probe - Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html,%20https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html|access-date=2022-06-21|language=en-GB}}</ref> == Hiimobe == ra : MSF sosi nokku safrirde to Bauchi, jaɓɓii 243 ñawɗo e nder balɗe 10". Kabaaru Vanguard. 30-03-2018. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "ATBUTH Bauchi ina mawnina hitaande 10ɓiire". Tribune e internet. 24-01-2020. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Abdulhamid, Hafsat (2021-08-07). "Seppo safrooɓe hoɗɓe: Min mbeltiima no feewi - CMD opitaal Bauchi Specialist ina wulla". Ñalnde kala Post [[Naajeeriya]]. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "Jaayndiyanke mettuɗo ɗon yewta no safrooɓe acci ɓiɗɗo gorko maayɗo; janngirde suudu nyawndiigu fuɗɗi wiɗitaaki - Premium Times Nigeria". 2017-09. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Bauchi: Mohammed yamiri nokku diisnondirɗo miliyoŋaaji keewɗi naira mo RCCG mahi to opitaal jannginoowo ATBU". Naange Naajeeriya. 19-2022. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Ikon Stub Ndee winndannde jowitiinde e opitaal e nder [[Afirik|Afrik]] ko stub. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Ikon Stub Ndee winndannde ko faati e mahdi walla mbaydi Naajeeriya jowitiindi e toɓɓere ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Categories: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde NaajeeriyaOpitaaluuji jannginooɓe e nder Naajeeriya2010 sosiyeteeji e nder NaajeeriyaStubs opitaaluuji AfrikStubs mahdi e njuɓɓudi Naajeeriya Ngoo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2024, waktu 23:22. Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. == Tuugnorgal == jdf74yt8m2siypzzlsu6n0irwveo6uv 158233 158232 2026-03-29T12:29:29Z Adamu mc 10501 158233 wikitext text/x-wiki [[File:Abubakar Tafawa Balewa University Gate (1).jpg|thumb|Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya.]] {{Databox}}'''Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa''' ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya. Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril. <ref>{{Cite web|date=2018-03-30|title=Cholera: MSF sets up treatment centre in Bauchi, admits 243 patients in 10 days|url=https://www.vanguardngr.com/2018/03/cholera-msf-sets-treatment-centre-bauchi-admits-243-patients-10-days-2/|access-date=2022-06-21|website=Vanguard News|language=en-GB}}</ref> ==Tariya== Opitaal jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa, sosaa ko e hitaande 2010.. Opitaal oo ina anndiranoo ko adii ɗuum opitaal keeriiɗo, Bauchi.<ref>{{Cite web|last=Abdulhamid|first=Hafsat|date=2021-08-07|title=Resident doctors' strike: We are overstressed - Bauchi Specialist's Hospital CMD cries out|url=https://dailypost.ng/2021/08/07/resident-doctors-strike-we-are-overstressed-bauchi-specialists-hospital-cmd-cries-out/|access-date=2022-06-21|website=Daily Post Nigeria|language=en-US}}</ref> CMD Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril.<ref>{{Cite web|date=2017-09-02|title=Grieving journalist narrates how doctors abandoned dying son; teaching hospital launches probe - Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html,%20https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html|access-date=2022-06-21|language=en-GB}}</ref> == Hiimobe == ra : MSF sosi nokku safrirde to Bauchi, jaɓɓii 243 ñawɗo e nder balɗe 10". Kabaaru Vanguard. 30-03-2018. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "ATBUTH Bauchi ina mawnina hitaande 10ɓiire". Tribune e internet. 24-01-2020. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Abdulhamid, Hafsat (2021-08-07). "Seppo safrooɓe hoɗɓe: Min mbeltiima no feewi - CMD opitaal Bauchi Specialist ina wulla". Ñalnde kala Post [[Naajeeriya]]. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "Jaayndiyanke mettuɗo ɗon yewta no safrooɓe acci ɓiɗɗo gorko maayɗo; janngirde suudu nyawndiigu fuɗɗi wiɗitaaki - Premium Times Nigeria". 2017-09. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Bauchi: Mohammed yamiri nokku diisnondirɗo miliyoŋaaji keewɗi naira mo RCCG mahi to opitaal jannginoowo ATBU". Naange Naajeeriya. 19-2022. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Ikon Stub Ndee winndannde jowitiinde e opitaal e nder [[Afirik|Afrik]] ko stub. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Ikon Stub Ndee winndannde ko faati e mahdi walla mbaydi Naajeeriya jowitiindi e toɓɓere ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Categories: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde NaajeeriyaOpitaaluuji jannginooɓe e nder Naajeeriya2010 sosiyeteeji e nder NaajeeriyaStubs opitaaluuji AfrikStubs mahdi e njuɓɓudi Naajeeriya Ngoo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2024, waktu 23:22. Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. == Tuugnorgal == i71orhh1onmxdhcht8y1hquyeccpya5 158234 158233 2026-03-29T12:30:25Z Adamu mc 10501 Edit 158234 wikitext text/x-wiki [[File:Abubakar Tafawa Balewa University Gate (1).jpg|thumb|Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya.]] {{Databox}}'''Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa''' ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu [[leydi]] [[Naajeeriya]], woni to wuro [[Diiwal Bauchi|Bauchi]], e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya. Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril. <ref>{{Cite web|date=2018-03-30|title=Cholera: MSF sets up treatment centre in Bauchi, admits 243 patients in 10 days|url=https://www.vanguardngr.com/2018/03/cholera-msf-sets-treatment-centre-bauchi-admits-243-patients-10-days-2/|access-date=2022-06-21|website=Vanguard News|language=en-GB}}</ref> ==Tariya== Opitaal jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa, sosaa ko e hitaande 2010.. Opitaal oo ina anndiranoo ko adii ɗuum opitaal keeriiɗo, Bauchi.<ref>{{Cite web|last=Abdulhamid|first=Hafsat|date=2021-08-07|title=Resident doctors' strike: We are overstressed - Bauchi Specialist's Hospital CMD cries out|url=https://dailypost.ng/2021/08/07/resident-doctors-strike-we-are-overstressed-bauchi-specialists-hospital-cmd-cries-out/|access-date=2022-06-21|website=Daily Post Nigeria|language=en-US}}</ref> CMD Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril.<ref>{{Cite web|date=2017-09-02|title=Grieving journalist narrates how doctors abandoned dying son; teaching hospital launches probe - Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html,%20https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html|access-date=2022-06-21|language=en-GB}}</ref> == Hiimobe == ra : MSF sosi nokku safrirde to Bauchi, jaɓɓii 243 ñawɗo e nder balɗe 10". Kabaaru Vanguard. 30-03-2018. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "ATBUTH Bauchi ina mawnina hitaande 10ɓiire". Tribune e internet. 24-01-2020. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Abdulhamid, Hafsat (2021-08-07). "Seppo safrooɓe hoɗɓe: Min mbeltiima no feewi - CMD opitaal Bauchi Specialist ina wulla". Ñalnde kala Post [[Naajeeriya]]. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "Jaayndiyanke mettuɗo ɗon yewta no safrooɓe acci ɓiɗɗo gorko maayɗo; janngirde suudu nyawndiigu fuɗɗi wiɗitaaki - Premium Times Nigeria". 2017-09. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Bauchi: Mohammed yamiri nokku diisnondirɗo miliyoŋaaji keewɗi naira mo RCCG mahi to opitaal jannginoowo ATBU". Naange Naajeeriya. 19-2022. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Ikon Stub Ndee winndannde jowitiinde e opitaal e nder [[Afirik|Afrik]] ko stub. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Ikon Stub Ndee winndannde ko faati e mahdi walla mbaydi Naajeeriya jowitiindi e toɓɓere ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Categories: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde NaajeeriyaOpitaaluuji jannginooɓe e nder Naajeeriya2010 sosiyeteeji e nder NaajeeriyaStubs opitaaluuji AfrikStubs mahdi e njuɓɓudi Naajeeriya Ngoo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2024, waktu 23:22. Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. == Tuugnorgal == 52bs885ibso6wsk3tdzmi386znq9r1b 158235 158234 2026-03-29T12:31:16Z Adamu mc 10501 Edit 158235 wikitext text/x-wiki [[File:Abubakar Tafawa Balewa University Gate (1).jpg|thumb|Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu leydi Naajeeriya, woni to wuro Bauchi, e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya.]] {{Databox}}'''Jaaɓi-haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa''' ko jaaɓi-haaɗtirde janngirde laamu [[leydi]] [[Naajeeriya]], woni to wuro [[Diiwal Bauchi|Bauchi]], e nder diiwaan Bauchi, leydi Najeriya. Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril. <ref>{{Cite web|date=2018-03-30|title=Cholera: MSF sets up treatment centre in Bauchi, admits 243 patients in 10 days|url=https://www.vanguardngr.com/2018/03/cholera-msf-sets-treatment-centre-bauchi-admits-243-patients-10-days-2/|access-date=2022-06-21|website=Vanguard News|language=en-GB}}</ref> ==Tariya== Opitaal jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde Abubakar Tafawa Balewa, sosaa ko e hitaande 2010.. Opitaal oo ina anndiranoo ko adii ɗuum opitaal keeriiɗo, Bauchi.<ref>{{Cite web|last=Abdulhamid|first=Hafsat|date=2021-08-07|title=Resident doctors' strike: We are overstressed - Bauchi Specialist's Hospital CMD cries out|url=https://dailypost.ng/2021/08/07/resident-doctors-strike-we-are-overstressed-bauchi-specialists-hospital-cmd-cries-out/|access-date=2022-06-21|website=Daily Post Nigeria|language=en-US}}</ref> CMD Gardiiɗo safaara hannde oo wiyetee ko Yuusuf Bara Jibril.<ref>{{Cite web|date=2017-09-02|title=Grieving journalist narrates how doctors abandoned dying son; teaching hospital launches probe - Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html,%20https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/242226-grieving-journalist-narrates-doctors-abandoned-dying-son-teaching-hospital-launches-probe.html|access-date=2022-06-21|language=en-GB}}</ref> == Hiimobe == ra : MSF sosi nokku safrirde to Bauchi, jaɓɓii 243 ñawɗo e nder balɗe 10". Kabaaru Vanguard. 30-03-2018. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. "ATBUTH Bauchi ina mawnina hitaande 10ɓiire". Tribune e internet. 24-01-2020. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Abdulhamid, Hafsat (2021-08-07). "Seppo safrooɓe hoɗɓe: Min mbeltiima no feewi - CMD opitaal Bauchi Specialist ina wulla". Ñalnde kala Post [[Naajeeriya]]. Heɓtinaama ñalnde sapponde didi e go'o 21-06-2022. "Jaayndiyanke mettuɗo ɗon yewta no safrooɓe acci ɓiɗɗo gorko maayɗo; janngirde suudu nyawndiigu fuɗɗi wiɗitaaki - Premium Times Nigeria". 2017-09. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Bauchi: Mohammed yamiri nokku diisnondirɗo miliyoŋaaji keewɗi naira mo RCCG mahi to opitaal jannginoowo ATBU". Naange Naajeeriya. 19-2022. Heɓtinaama ñalnde 21-06-2022. Ikon Stub Ndee winndannde jowitiinde e opitaal e nder [[Afirik|Afrik]] ko stub. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Ikon Stub Ndee winndannde ko faati e mahdi walla mbaydi Naajeeriya jowitiindi e toɓɓere ko ɓuuɓri. Aɗa waawi wallude Wikipedia so a yaajtinii ɗum. Categories: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde NaajeeriyaOpitaaluuji jannginooɓe e nder Naajeeriya2010 sosiyeteeji e nder NaajeeriyaStubs opitaaluuji AfrikStubs mahdi e njuɓɓudi Naajeeriya Ngoo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2024, waktu 23:22. Binndol ina tawee e les njiimaandi Creative Commons 4.0; sarɗiiji ɓeydooji ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuutorgal Sirlu. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. == Tuugnorgal == 8pqijmw1iz5rp37m3d85cb0t6nojo7a Beverley Kelso 0 22034 158397 91234 2026-03-29T22:45:30Z Adamu mc 10501 Edit 158397 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Beverley Kelso''' (jibinaa ko e lewru afriil hiitande dubi alif 1948)<ref name="Gleaner2">"[http://jamaica-gleaner.com/gleaner/20140330/ent/ent8.html Beverley Kelso Gives The Wailers A Sound]", ''[[Jamaica Gleaner]]'', 30 March 2014. Retrieved 30 March 2014</ref> ko jimoowo Jamayka ɓurɗo anndeede e tergal gadanal e nder fedde wiyeteende The Wailers O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kingston, to leydi [[Jamayka]], o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Miss Nembhard e duɗal leslesal Denham Town to wuro Kingston.<ref name="Gleaner2"/> O woniino jimoowo ballitoowo, kadi omo jeyaa e sosɓe fedde wiyeteende The Wailers (hakkunde 1963 e 1965). E wiyde Kelso, o yimi ko e jimɗi 25 ɗi fedde nde waɗi, ɗiɗmol ngol ko e darorɗe hitaande 1965.<ref name="Gleaner">"[http://jamaica-gleaner.com/gleaner/20140330/ent/ent8.html Beverley Kelso Gives The Wailers A Sound]", ''[[Jamaica Gleaner]]'', 30 March 2014. Retrieved 30 March 2014</ref> O woniino jimoowo ballitoowo, kadi omo jeyaa e sosɓe fedde wiyeteende The Wailers (hakkunde 1963 e 1965).<ref name="Walters" /> E wiyde Kelso, o yimi ko e jimɗi 25 ɗi fedde nde waɗi, ɗiɗmol ngol ko e darorɗe hitaande 1965.<ref name="Gleaner2" /> Kelso yahri to leydi Amerik e hitaande 1979.<ref name="Walters">Walters, Basil (2012) "[http://www.jamaicaobserver.com/entertainment/Kelso-says-It-Hurts-To-Be-Alone_12149789 Kelso says It Hurts To Be Alone] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191119031039/http://www.jamaicaobserver.com/entertainment/Kelso-says-It-Hurts-To-Be-Alone_12149789|date=19 November 2019}}", ''[[Jamaica Observer]]'', 5 August 2012, retrieved 6 August 2012</ref> Maayde Junior Braithwaite e hitaande 1999, e Cherry Smith e hitaande 2008, e Bunny Wailer e hitaande 2021, addi Kelso tan ko tergal sosngal Wailers heddii e wuurde.<ref>{{cite news|title=Original Wailer Junior Braithwaite Murdered In Jamaica|newspaper=Yahoo! Music|date=4 June 1999|url=http://new.music.yahoo.com/wailers/news/original-wailer-junior-braithwaite-murdered-in-jamaica--12050744|access-date=2010-01-21|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110121105629/http://new.music.yahoo.com/wailers/news/original-wailer-junior-braithwaite-murdered-in-jamaica--12050744|archive-date=21 January 2011|df=dmy-all}}</ref> E hitaande 2012 o hollitii wonde omo jogori winndude deftere ko fayti e sahaa makko e nder The Wailers.<ref name="Walters" /> Jooni o hoɗi ko to wuro Brooklyn, New York.<ref name="Gleaner"/> Jooni o hoɗi ko to wuro Brooklyn, New York.<ref name="Gleaner"/> == Firooji == {{reflist}} [[Category:Jamaykanaaɓe]] [[Category:Jamayka]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] k86zpg16vwrlh7l3s3jz5kxheevg34g 158398 158397 2026-03-29T22:45:58Z Adamu mc 10501 Edit 158398 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Beverley Kelso''' (jibinaa ko e lewru afriil hiitande dubi alif 1948)<ref name="Gleaner2">"[http://jamaica-gleaner.com/gleaner/20140330/ent/ent8.html Beverley Kelso Gives The Wailers A Sound]", ''[[Jamaica Gleaner]]'', 30 March 2014. Retrieved 30 March 2014</ref> ko jimoowo [[Jamayka]] ɓurɗo anndeede e tergal gadanal e nder fedde wiyeteende The Wailers O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kingston, to leydi [[Jamayka]], o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Miss Nembhard e duɗal leslesal Denham Town to wuro Kingston.<ref name="Gleaner2"/> O woniino jimoowo ballitoowo, kadi omo jeyaa e sosɓe fedde wiyeteende The Wailers (hakkunde 1963 e 1965). E wiyde Kelso, o yimi ko e jimɗi 25 ɗi fedde nde waɗi, ɗiɗmol ngol ko e darorɗe hitaande 1965.<ref name="Gleaner">"[http://jamaica-gleaner.com/gleaner/20140330/ent/ent8.html Beverley Kelso Gives The Wailers A Sound]", ''[[Jamaica Gleaner]]'', 30 March 2014. Retrieved 30 March 2014</ref> O woniino jimoowo ballitoowo, kadi omo jeyaa e sosɓe fedde wiyeteende The Wailers (hakkunde 1963 e 1965).<ref name="Walters" /> E wiyde Kelso, o yimi ko e jimɗi 25 ɗi fedde nde waɗi, ɗiɗmol ngol ko e darorɗe hitaande 1965.<ref name="Gleaner2" /> Kelso yahri to leydi Amerik e hitaande 1979.<ref name="Walters">Walters, Basil (2012) "[http://www.jamaicaobserver.com/entertainment/Kelso-says-It-Hurts-To-Be-Alone_12149789 Kelso says It Hurts To Be Alone] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191119031039/http://www.jamaicaobserver.com/entertainment/Kelso-says-It-Hurts-To-Be-Alone_12149789|date=19 November 2019}}", ''[[Jamaica Observer]]'', 5 August 2012, retrieved 6 August 2012</ref> Maayde Junior Braithwaite e hitaande 1999, e Cherry Smith e hitaande 2008, e Bunny Wailer e hitaande 2021, addi Kelso tan ko tergal sosngal Wailers heddii e wuurde.<ref>{{cite news|title=Original Wailer Junior Braithwaite Murdered In Jamaica|newspaper=Yahoo! Music|date=4 June 1999|url=http://new.music.yahoo.com/wailers/news/original-wailer-junior-braithwaite-murdered-in-jamaica--12050744|access-date=2010-01-21|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110121105629/http://new.music.yahoo.com/wailers/news/original-wailer-junior-braithwaite-murdered-in-jamaica--12050744|archive-date=21 January 2011|df=dmy-all}}</ref> E hitaande 2012 o hollitii wonde omo jogori winndude deftere ko fayti e sahaa makko e nder The Wailers.<ref name="Walters" /> Jooni o hoɗi ko to wuro Brooklyn, New York.<ref name="Gleaner"/> Jooni o hoɗi ko to wuro Brooklyn, New York.<ref name="Gleaner"/> == Firooji == {{reflist}} [[Category:Jamaykanaaɓe]] [[Category:Jamayka]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] kyu3x611p1xqi7hmp8eiq8qgcliu35y 158399 158398 2026-03-29T22:46:47Z Adamu mc 10501 Edit 158399 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Beverley Kelso''' (jibinaa ko e lewru afriil hiitande dubi alif 1948)<ref name="Gleaner2">"[http://jamaica-gleaner.com/gleaner/20140330/ent/ent8.html Beverley Kelso Gives The Wailers A Sound]", ''[[Jamaica Gleaner]]'', 30 March 2014. Retrieved 30 March 2014</ref> ko jimoowo [[Jamayka]] ɓurɗo anndeede e tergal gadanal e nder fedde wiyeteende The Wailers O jibinaa ko to wuro wiyeteengo Kingston, to leydi [[Jamayka]], o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Miss Nembhard e duɗal leslesal Denham Town to wuro Kingston.<ref name="Gleaner2"/> O woniino jimoowo ballitoowo, kadi omo jeyaa e sosɓe fedde wiyeteende The Wailers (hakkunde 1963 e 1965). E wiyde Kelso, o yimi ko e jimɗi 25 ɗi fedde nde waɗi, ɗiɗmol ngol ko e darorɗe hitaande ndungu alif 1965.<ref name="Gleaner">"[http://jamaica-gleaner.com/gleaner/20140330/ent/ent8.html Beverley Kelso Gives The Wailers A Sound]", ''[[Jamaica Gleaner]]'', 30 March 2014. Retrieved 30 March 2014</ref> O woniino jimoowo ballitoowo, kadi omo jeyaa e sosɓe fedde wiyeteende The Wailers (hakkunde e nder duuɓi alif 1963 e 1965).<ref name="Walters" /> E wiyde Kelso, o yimi ko e jimɗi 25 ɗi fedde nde waɗi, ɗiɗmol ngol ko e darorɗe hitaande 1965.<ref name="Gleaner2" /> Kelso yahri to leydi Amerik e hitaande 1979.<ref name="Walters">Walters, Basil (2012) "[http://www.jamaicaobserver.com/entertainment/Kelso-says-It-Hurts-To-Be-Alone_12149789 Kelso says It Hurts To Be Alone] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191119031039/http://www.jamaicaobserver.com/entertainment/Kelso-says-It-Hurts-To-Be-Alone_12149789|date=19 November 2019}}", ''[[Jamaica Observer]]'', 5 August 2012, retrieved 6 August 2012</ref> Maayde Junior Braithwaite e hitaande 1999, e Cherry Smith e hitaande 2008, e Bunny Wailer e hitaande 2021, addi Kelso tan ko tergal sosngal Wailers heddii e wuurde.<ref>{{cite news|title=Original Wailer Junior Braithwaite Murdered In Jamaica|newspaper=Yahoo! Music|date=4 June 1999|url=http://new.music.yahoo.com/wailers/news/original-wailer-junior-braithwaite-murdered-in-jamaica--12050744|access-date=2010-01-21|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110121105629/http://new.music.yahoo.com/wailers/news/original-wailer-junior-braithwaite-murdered-in-jamaica--12050744|archive-date=21 January 2011|df=dmy-all}}</ref> E hitaande 2012 o hollitii wonde omo jogori winndude deftere ko fayti e sahaa makko e nder The Wailers.<ref name="Walters" /> Jooni o hoɗi ko to wuro Brooklyn, New York.<ref name="Gleaner"/> Jooni o hoɗi ko to wuro Brooklyn, New York.<ref name="Gleaner"/> == Firooji == {{reflist}} [[Category:Jamaykanaaɓe]] [[Category:Jamayka]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] czay1ndezn4gvjh8ohcmbw834nokp9r Faustin Baha Sulle 0 22485 158389 91395 2026-03-29T22:37:36Z Adamu mc 10501 Edit 158389 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Phaustin Baha Sulle (daygo e yalnde sapponde tati 30 Lewru May hiitande dubi alif 1982 in Arusha) is a Tanzanian long-distance runner who specializes in the half marathon and marathon. He won the silver medal at the 2000 World Half Marathon Championships. In 1999 he won the Paris Half Marathon and set a course record at the Marseille-Cassis Classique Internationale.[1][2] == Ko heɓii == {| {{AchievementTable|Event=yes}} |- !colspan="6"|Representing {{TAN}} |- |rowspan=5|1999 |[[Paris Half Marathon]] |[[Paris, France]] |bgcolor="gold" | 1st |Half marathon |1:01:37 |- |[[Lille Half Marathon]] |[[Lille, France]] |bgcolor="gold" | 1st |Half marathon |1:00:38 |- |[[Corrida de Langueux]] |[[Langueux]], [[France]] |bgcolor="gold"| 1st |10&nbsp;km | |- |[[1999 IAAF World Half Marathon Championships|World Half Marathon Championships]] |[[Palermo]], [[Italy]] | 15th |Half marathon | |- |[[Marseille-Cassis Classique Internationale]] |[[Marseille, France]] |bgcolor="gold" | 1st |Half marathon |1:00:24 |- |2000 |[[2000 IAAF World Half Marathon Championships|World Half Marathon Championships]] |[[Veracruz]], [[Mexico]] |bgcolor=silver| 2nd |Half marathon | |- |rowspan=2|2001 |rowspan=2|[[2001 IAAF World Half Marathon Championships|World Half Marathon Championships]] |rowspan=2|[[Bristol]], [[England]] | 12th |Half marathon | |- |bgcolor=cc9966 | 3rd |Team | |} === Ɓurɗe ɓurɗe ɓurnde === * Half marathon - 1:00:05 (2000) * Marathon - 2:10:08 (2004) <nowiki>.mw-parser-output .reflist{margin-bottom:0.5em;list-style-type:decimal}@media screen{.mw-parser-output .reflist{font-size:90%}}.mw-parser-output .reflist .references{font-size:100%;margin-bottom:0;list-style-type:inherit}.mw-parser-output .reflist-columns-2{column-width:30em}.mw-parser-output .reflist-columns-3{column-width:25em}.mw-parser-output .reflist-columns{margin-top:0.3em}.mw-parser-output .reflist-columns ol{margin-top:0}.mw-parser-output .reflist-columns li{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}.mw-parser-output .reflist-upper-alpha{list-style-type:upper-alpha}.mw-parser-output .reflist-upper-roman{list-style-type:upper-roman}.mw-parser-output .reflist-lower-alpha{list-style-type:lower-alpha}.mw-parser-output .reflist-lower-greek{list-style-type:lower-greek}.mw-parser-output .reflist-lower-roman{list-style-type:lower-roman}</nowiki> == Wurooji wurooji == * Phaustin Baha SulledowFiroyaaku duniyaaru * [http://marathoninfo.free.fr/athletes/tanzanie/baha.htm marathon] [[Category:Tanzania]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 4o4kh7mqefck8j2rvlwj41xap4yzy2j 158390 158389 2026-03-29T22:37:54Z Adamu mc 10501 Edit 158390 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Phaustin Baha Sulle (daygo e yalnde sapponde tati 30 Lewru May hiitande dubi alif 1982 in Arusha) is a Tanzanian long-distance runner who specializes in the half marathon and marathon. He won the silver medal at the 2000 World Half Marathon Championships. In 1999 he won the Paris Half Marathon and set a course record at the Marseille-Cassis Classique Internationale. == Ko heɓii == {| {{AchievementTable|Event=yes}} |- !colspan="6"|Representing {{TAN}} |- |rowspan=5|1999 |[[Paris Half Marathon]] |[[Paris, France]] |bgcolor="gold" | 1st |Half marathon |1:01:37 |- |[[Lille Half Marathon]] |[[Lille, France]] |bgcolor="gold" | 1st |Half marathon |1:00:38 |- |[[Corrida de Langueux]] |[[Langueux]], [[France]] |bgcolor="gold"| 1st |10&nbsp;km | |- |[[1999 IAAF World Half Marathon Championships|World Half Marathon Championships]] |[[Palermo]], [[Italy]] | 15th |Half marathon | |- |[[Marseille-Cassis Classique Internationale]] |[[Marseille, France]] |bgcolor="gold" | 1st |Half marathon |1:00:24 |- |2000 |[[2000 IAAF World Half Marathon Championships|World Half Marathon Championships]] |[[Veracruz]], [[Mexico]] |bgcolor=silver| 2nd |Half marathon | |- |rowspan=2|2001 |rowspan=2|[[2001 IAAF World Half Marathon Championships|World Half Marathon Championships]] |rowspan=2|[[Bristol]], [[England]] | 12th |Half marathon | |- |bgcolor=cc9966 | 3rd |Team | |} === Ɓurɗe ɓurɗe ɓurnde === * Half marathon - 1:00:05 (2000) * Marathon - 2:10:08 (2004) <nowiki>.mw-parser-output .reflist{margin-bottom:0.5em;list-style-type:decimal}@media screen{.mw-parser-output .reflist{font-size:90%}}.mw-parser-output .reflist .references{font-size:100%;margin-bottom:0;list-style-type:inherit}.mw-parser-output .reflist-columns-2{column-width:30em}.mw-parser-output .reflist-columns-3{column-width:25em}.mw-parser-output .reflist-columns{margin-top:0.3em}.mw-parser-output .reflist-columns ol{margin-top:0}.mw-parser-output .reflist-columns li{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}.mw-parser-output .reflist-upper-alpha{list-style-type:upper-alpha}.mw-parser-output .reflist-upper-roman{list-style-type:upper-roman}.mw-parser-output .reflist-lower-alpha{list-style-type:lower-alpha}.mw-parser-output .reflist-lower-greek{list-style-type:lower-greek}.mw-parser-output .reflist-lower-roman{list-style-type:lower-roman}</nowiki> == Wurooji wurooji == * Phaustin Baha SulledowFiroyaaku duniyaaru * [http://marathoninfo.free.fr/athletes/tanzanie/baha.htm marathon] [[Category:Tanzania]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 2kv0kzqag8zvfkb2pmfcnwr2bj7gil3 Fatima Zahra Bennacer 0 22497 158387 91392 2026-03-29T22:35:52Z Adamu mc 10501 Edit 158387 wikitext text/x-wiki {{Databox}}   Faatima Zahra Bennacer (e ɗemngal Arab : فاطمة الزهراء بناصر ; jibinaa ko ñalnde sapponde tati 30 Lewru oktoobar hiitande dubi alif 1981), ko fiyoowo filmo Maruk. O fuɗɗii golle makko ko e hitaande 1997, o waɗii heen geɗe keewɗe.[1] O wonti lolluɗo e darnde makko e nder teleeji "An hour in hell" hono Sophia, e darnde makko e nder teleeji Ramadan Okba Lik.[citation ina haani] == Kootol golle == === Cino === {| class="wikitable" !Taal !Koolol !Mawɗo |- |2003 |Raja |Jacques Doillon |- |2007 |Nancy e Wuro |[[Mahmoud Frites]] |- |2010 |Pegase |[[Mohamed Mouftakir]] |- |2011 |Goɗɗo Rif |Narjiss Nejjar |- |2012 |[[Anger (2012 film)|Fuuɗuki]] |Mohamed Zineddaine |- | rowspan="3" |2013 |Fuule |[[Raouf Sebbahi]] |- |[[The Red Moon(filim)|Lune Red]] |Hassan Benjelloun |- |[[Pillow Secrets|Secrets of Pillow]] |Jillali Ferhati |- |2014 |[[Formatage|Firooji]] |[[Mourad El Khaoudi]] |- | rowspan="2" |2016 |[[Tikitat-A-Soulima]] |[[Ayoub Layoussifi]] |- |Ceyɗan ɗon ɗon lila |[[Hicham El Jebbari]] |- |2017 |[[Sweat Rain (2017 film)|Wurooji]] |Hakim Belabbas |- | rowspan="3" |2018 |Ko ɗon ɗon |Mohcine Besri |- |[[The Doors of the Sky|Dammugal Ceniiɗe]] |[[Mourad El Khaoudi]] |- |[[Laaziza]] |Mohcine Besri |- |2019 |[[Moroccan Robbery|Ɓaɓɓol Marok]] |Ahmed Tahiri Idrissi |- |2021 |Ɓaawde |Driss Roukhe |- |2022 |Polygame |[[Zakaria Zahrani]] |} === Telebiisiyon === {| class="wikitable" !Taal !Koolol !Ɗeeɗoo ko'e |- |2003 |Amoud |Minirisiili fantasy: 15 episode |- |2005 |Tariq Sahih |Filmji tele |- |2005-2007 |Romana w Brtal |Taariiha: 26 epido |- | rowspan="2" |2008 |Hjar El Wad |Filmji tele |- |[[Une heure en enfer]] |Anthology Series: Yimɓe feere feere |- | rowspan="3" |2009 |Okba lik |Filmji tele |- |Masshouk Shaytan |Filmji tele |- |Karyan Zombie |Filmji tele |- |2010 |Okba lik (Seriji) |Fedde komedi: 30 episode |- | rowspan="6" |2011 |Hamra w Khadra |Filmji tele |- |Al Korsan Al Abyad |Filmji tele |- |[[Salon Shahrazad]] |Dramatiki: episode 30 |- |Fedde Limre |Filmji tele |- |Dilal Al Mawt |Filmji tele |- |Mawja Kassira |Filmji tele |- | rowspan="2" |2014 |Sada Al Joudran |Dramatiki 30 episode |- |Al Diab La Tanam |Filmji tele |- | rowspan="5" |2015 |Walaa Joomu |Dramatiki: episode 30 |- |Hmmmmoo |Drama Mini-series: 4 episode |- |Jeu jeewol |Filmji tele |- |Al Shawt Tani |Filmji tele |- |Tarikhouna Fakhrouna |Taariiha Anthology Series: 4 episode |- |2016 |Dar Dmana |Dramma taariika: episode 30 |- | rowspan="2" |2017 |Ali Ya Ali |Filmji tele |- |Hdidan Fi Gueliz |Fedde komedi: 30 episode |- | rowspan="5" |2018 |Qoloub Taeha |Dramatiki: episode 30 |- |Azz Al Madina |Dramatiki: episode 30 |- |Wara'a Al Mir'at |Filmji tele |- |Assafha Al Oula |Miniriruuji drama: 4 episode |- |Ɓaɗeeɗo 8 |Episode 6 |- | rowspan="2" |2019 |Qasser El Basha |Dramatiki: 15 episode |- |Taxi 2.0 |Minirisiili komedi: 4 episode |- | rowspan="3" |2020 |Oud Al Basbas |Filmji tele |- |Oulad El Moukhtar |Dramatiki: episode 30 |- |Al Ghariba |Dramatiki: episode 30 |- | rowspan="3" |2021 |Al Madi La Yamout |Dramatiki: episode 30 |- |Saydu dow |Filmji tele |- |Haalde Ahlam |Sitcom: 30 epido |- | rowspan="3" |2022 |Tazawwaj Ma Qalha Liyya |Fedde komediya: 15 episode |- |Biya Wla Bik |Dramatiki: 30 episode |- |Jourouh |Dramatiki: 15 episode |- |2023 |Aicha |Dramatiki: 15 episode |} == Fedde nde == * <abbr> (ar) </abbr> Hamam lkhla (حمام لخلا) * <abbr> (ar) </abbr> Goliya (قوليا) * <abbr> (ar) </abbr> Kif nessma (کيف نسمة) * <abbr> (ar) </abbr> Liyam (ليام) * <abbr> (ar) </abbr> baa m3aya (بقا معيا) * <abbr> (ar) </abbr> zahwiya (زاهوية) * <abbr> (ar) </abbr> Maktouaa mn chajra (مقطوع من شجرة) == Firooji == {{Reflist}} [[Category:Yimɓe wuurɓe]] shrhquucb49a39lqi478sebgn2peaqq 158388 158387 2026-03-29T22:36:15Z Adamu mc 10501 Added link 158388 wikitext text/x-wiki {{Databox}}   Faatima Zahra Bennacer (e ɗemngal Arab : فاطمة الزهراء بناصر ; jibinaa ko ñalnde sapponde tati 30 Lewru oktoobar hiitande dubi alif 1981), ko fiyoowo filmo Maruk. O fuɗɗii golle makko ko e hitaande ndungu alif 1997, o waɗii heen geɗe keewɗe.[1] O wonti lolluɗo e darnde makko e nder teleeji "An hour in hell" hono Sophia, e darnde makko e nder teleeji Ramadan Okba Lik.[citation ina haani] == Kootol golle == === Cino === {| class="wikitable" !Taal !Koolol !Mawɗo |- |2003 |Raja |Jacques Doillon |- |2007 |Nancy e Wuro |[[Mahmoud Frites]] |- |2010 |Pegase |[[Mohamed Mouftakir]] |- |2011 |Goɗɗo Rif |Narjiss Nejjar |- |2012 |[[Anger (2012 film)|Fuuɗuki]] |Mohamed Zineddaine |- | rowspan="3" |2013 |Fuule |[[Raouf Sebbahi]] |- |[[The Red Moon(filim)|Lune Red]] |Hassan Benjelloun |- |[[Pillow Secrets|Secrets of Pillow]] |Jillali Ferhati |- |2014 |[[Formatage|Firooji]] |[[Mourad El Khaoudi]] |- | rowspan="2" |2016 |[[Tikitat-A-Soulima]] |[[Ayoub Layoussifi]] |- |Ceyɗan ɗon ɗon lila |[[Hicham El Jebbari]] |- |2017 |[[Sweat Rain (2017 film)|Wurooji]] |Hakim Belabbas |- | rowspan="3" |2018 |Ko ɗon ɗon |Mohcine Besri |- |[[The Doors of the Sky|Dammugal Ceniiɗe]] |[[Mourad El Khaoudi]] |- |[[Laaziza]] |Mohcine Besri |- |2019 |[[Moroccan Robbery|Ɓaɓɓol Marok]] |Ahmed Tahiri Idrissi |- |2021 |Ɓaawde |Driss Roukhe |- |2022 |Polygame |[[Zakaria Zahrani]] |} === Telebiisiyon === {| class="wikitable" !Taal !Koolol !Ɗeeɗoo ko'e |- |2003 |Amoud |Minirisiili fantasy: 15 episode |- |2005 |Tariq Sahih |Filmji tele |- |2005-2007 |Romana w Brtal |Taariiha: 26 epido |- | rowspan="2" |2008 |Hjar El Wad |Filmji tele |- |[[Une heure en enfer]] |Anthology Series: Yimɓe feere feere |- | rowspan="3" |2009 |Okba lik |Filmji tele |- |Masshouk Shaytan |Filmji tele |- |Karyan Zombie |Filmji tele |- |2010 |Okba lik (Seriji) |Fedde komedi: 30 episode |- | rowspan="6" |2011 |Hamra w Khadra |Filmji tele |- |Al Korsan Al Abyad |Filmji tele |- |[[Salon Shahrazad]] |Dramatiki: episode 30 |- |Fedde Limre |Filmji tele |- |Dilal Al Mawt |Filmji tele |- |Mawja Kassira |Filmji tele |- | rowspan="2" |2014 |Sada Al Joudran |Dramatiki 30 episode |- |Al Diab La Tanam |Filmji tele |- | rowspan="5" |2015 |Walaa Joomu |Dramatiki: episode 30 |- |Hmmmmoo |Drama Mini-series: 4 episode |- |Jeu jeewol |Filmji tele |- |Al Shawt Tani |Filmji tele |- |Tarikhouna Fakhrouna |Taariiha Anthology Series: 4 episode |- |2016 |Dar Dmana |Dramma taariika: episode 30 |- | rowspan="2" |2017 |Ali Ya Ali |Filmji tele |- |Hdidan Fi Gueliz |Fedde komedi: 30 episode |- | rowspan="5" |2018 |Qoloub Taeha |Dramatiki: episode 30 |- |Azz Al Madina |Dramatiki: episode 30 |- |Wara'a Al Mir'at |Filmji tele |- |Assafha Al Oula |Miniriruuji drama: 4 episode |- |Ɓaɗeeɗo 8 |Episode 6 |- | rowspan="2" |2019 |Qasser El Basha |Dramatiki: 15 episode |- |Taxi 2.0 |Minirisiili komedi: 4 episode |- | rowspan="3" |2020 |Oud Al Basbas |Filmji tele |- |Oulad El Moukhtar |Dramatiki: episode 30 |- |Al Ghariba |Dramatiki: episode 30 |- | rowspan="3" |2021 |Al Madi La Yamout |Dramatiki: episode 30 |- |Saydu dow |Filmji tele |- |Haalde Ahlam |Sitcom: 30 epido |- | rowspan="3" |2022 |Tazawwaj Ma Qalha Liyya |Fedde komediya: 15 episode |- |Biya Wla Bik |Dramatiki: 30 episode |- |Jourouh |Dramatiki: 15 episode |- |2023 |Aicha |Dramatiki: 15 episode |} == Fedde nde == * <abbr> (ar) </abbr> Hamam lkhla (حمام لخلا) * <abbr> (ar) </abbr> Goliya (قوليا) * <abbr> (ar) </abbr> Kif nessma (کيف نسمة) * <abbr> (ar) </abbr> Liyam (ليام) * <abbr> (ar) </abbr> baa m3aya (بقا معيا) * <abbr> (ar) </abbr> zahwiya (زاهوية) * <abbr> (ar) </abbr> Maktouaa mn chajra (مقطوع من شجرة) == Firooji == {{Reflist}} [[Category:Yimɓe wuurɓe]] s12ew5b6ci5j2b3hiarw9bfy9frall8 Edmund Campion (taariiha) 0 23781 158378 91347 2026-03-29T22:23:48Z Adamu mc 10501 Edit 158378 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Edmund Campion''' (jibinaa ko hiitande dubi alif 1933 to Sidney) ko almuudo katolik [[Ostarali]], daartoowo. O janngini e College Saint Ignatius, Riverview e ''University of Sydney'', to o laati ardiiɗo nder nder nder nder bolle jaaynde ''Honi Soit'' nder 1953.<ref>{{cite news|date=3 September 1953|title=Ministers, Leading Citizens Hoodwinked By Communists' Peace Convention Stratagem|url=https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/147156641|work=Catholic Weekly|location=Sydney|access-date=30 June 2021}}</ref> O waɗi mo darjaaku nder taariika e nder ''Catholic Institute of'' Sydney, ɓaawo ɗun o laati mo Farsaaku Tariika ɗon. O wolwani dow hawtuki [[Ostarali|Australia]] nder konu Vietnam e nder duuɓi 1970 o ɗon jokki nder kuuwte kuuɗe yimɓe nder Woolloomooloo. Deftere maako dow taariika katoliki'en Australiya hawti bee haalaaji dow haala ummatoore ɓurɗum haandi e semmbe katoliki'e Australiya nder fannuuji ɗuɗɗi. == Deftere == * 1980, John Henry Newman: Friends, Allies, Bishops, Catholics, Melbourne: Dove Communications,   * 1982, Rockchoppers: Growing Up Catholic in Australia, Ringwood, Vic: Penguin, ;  * 1987, Catholics Australia, Ringwood, Vic: Viking,   * 1994, A Place in the City, Ringwood, Vic: Penguin,   * 1996 (e nder), Catholic Voices: Best Australian Catholic Writing, Melbourne: David Lovell Publishing,   * 1997, Great Australian Catholics, Ringwood, Vic: David Lovell Publishing, ;  * 2003, ''[http://www.smh.com.au/articles/2003/07/11/1057783340187.html Lines of My Life: Journal of a Year]'', Camberwell, Vic: Penguin, ;  * 2009, Ted Kennedy: Priest of Redfern, Kew East: David Lovell Publishing,   * 2014, Australian Catholic Lives, Kew East, Vic: David Lovell Publishing,   * 2016, Swifty: A Life of Yvonne Swift, Sydney: NewSouth Publishing,   * 2021, So e jooni: Australian Catholic Experiences, Adelaide: ATF Press,   == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 9lzfu31arn98d7gwwd3y34jfqlwi2zg 158379 158378 2026-03-29T22:24:16Z Adamu mc 10501 Edit 158379 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Edmund Campion''' (jibinaa ko hiitande dubi alif 1933 to Sidney) ko almuudo katolik [[Ostarali]], daartoowo. O janngini e College Saint Ignatius, Riverview e ''University of Sydney'', to o laati ardiiɗo nder nder nder nder bolle jaaynde ''Honi Soit'' nder hiitande dubi alif1953.<ref>{{cite news|date=3 September 1953|title=Ministers, Leading Citizens Hoodwinked By Communists' Peace Convention Stratagem|url=https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/147156641|work=Catholic Weekly|location=Sydney|access-date=30 June 2021}}</ref> O waɗi mo darjaaku nder taariika e nder ''Catholic Institute of'' Sydney, ɓaawo ɗun o laati mo Farsaaku Tariika ɗon. O wolwani dow hawtuki [[Ostarali|Australia]] nder konu Vietnam e nder duuɓi 1970 o ɗon jokki nder kuuwte kuuɗe yimɓe nder Woolloomooloo. Deftere maako dow taariika katoliki'en Australiya hawti bee haalaaji dow haala ummatoore ɓurɗum haandi e semmbe katoliki'e Australiya nder fannuuji ɗuɗɗi. == Deftere == * 1980, John Henry Newman: Friends, Allies, Bishops, Catholics, Melbourne: Dove Communications,   * 1982, Rockchoppers: Growing Up Catholic in Australia, Ringwood, Vic: Penguin, ;  * 1987, Catholics Australia, Ringwood, Vic: Viking,   * 1994, A Place in the City, Ringwood, Vic: Penguin,   * 1996 (e nder), Catholic Voices: Best Australian Catholic Writing, Melbourne: David Lovell Publishing,   * 1997, Great Australian Catholics, Ringwood, Vic: David Lovell Publishing, ;  * 2003, ''[http://www.smh.com.au/articles/2003/07/11/1057783340187.html Lines of My Life: Journal of a Year]'', Camberwell, Vic: Penguin, ;  * 2009, Ted Kennedy: Priest of Redfern, Kew East: David Lovell Publishing,   * 2014, Australian Catholic Lives, Kew East, Vic: David Lovell Publishing,   * 2016, Swifty: A Life of Yvonne Swift, Sydney: NewSouth Publishing,   * 2021, So e jooni: Australian Catholic Experiences, Adelaide: ATF Press,   == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] idkleoiicpr3ca04lgqdxv46uofwr11 158404 158379 2026-03-29T22:51:37Z Adamu mc 10501 Added link 158404 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Edmund Campion''' (jibinaa ko hiitande dubi alif 1933 to Sidney) ko almuudo katolik [[Ostarali]], daartoowo. O janngini e College Saint Ignatius, Riverview e ''University of Sydney'', to o laati ardiiɗo nder nder nder nder bolle jaaynde ''Honi Soit'' nder hiitande dubi alif1953.<ref>{{cite news|date=3 September 1953|title=Ministers, Leading Citizens Hoodwinked By Communists' Peace Convention Stratagem|url=https://trove.nla.gov.au/newspaper/article/147156641|work=Catholic Weekly|location=Sydney|access-date=30 June 2021}}</ref> O waɗi mo darjaaku nder taariika e nder ''Catholic Institute of'' Sydney, ɓaawo ɗun o laati mo Farsaaku Tariika ɗon. O wolwani dow hawtuki [[Ostarali|Australia]] nder konu Vietnam e nder duuɓi 1970 o ɗon jokki nder kuuwte kuuɗe [[yimmɓe]] nder Wolloomolo. Deftere maako dow taariika katoliki'en Australiya hawti bee haalaaji dow haala ummatoore ɓurɗum haandi e semmbe katoliki'e Australiya nder fannuuji ɗuɗɗi. == Deftere == * 1980, John Henry Newman: Friends, Allies, Bishops, Catholics, Melbourne: Dove Communications,   * 1982, Rockchoppers: Growing Up Catholic in Australia, Ringwood, Vic: Penguin, ;  * 1987, Catholics Australia, Ringwood, Vic: Viking,   * 1994, A Place in the City, Ringwood, Vic: Penguin,   * 1996 (e nder), Catholic Voices: Best Australian Catholic Writing, Melbourne: David Lovell Publishing,   * 1997, Great Australian Catholics, Ringwood, Vic: David Lovell Publishing, ;  * 2003, ''[http://www.smh.com.au/articles/2003/07/11/1057783340187.html Lines of My Life: Journal of a Year]'', Camberwell, Vic: Penguin, ;  * 2009, Ted Kennedy: Priest of Redfern, Kew East: David Lovell Publishing,   * 2014, Australian Catholic Lives, Kew East, Vic: David Lovell Publishing,   * 2016, Swifty: A Life of Yvonne Swift, Sydney: NewSouth Publishing,   * 2021, So e jooni: Australian Catholic Experiences, Adelaide: ATF Press,   == Firooji == {{Reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 5wtth7uz7qny5v7jato8291az4k7o9t Bernie Fraser (moowoowo jawdi) 0 23839 158391 91232 2026-03-29T22:39:04Z Adamu mc 10501 Edit 158391 wikitext text/x-wiki '''Bernard William Fraser''' (jibinaa ko ñalnde yalnde sapponde didi e jeweey didi 26 Lewru feebariyee hiitande dubi alif 1941 [citation needed]) ko ganndo faggudu [[Ostarali]], ko o Guwerneer Banke [[Ostarali]] tuggi lewru suwee 1989 haa lewru suwee 1996. Fraser jibinaa ko to Junee, to leydi ''New South Wales'' e hitaande 1941.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=neKm1X6YPY0C&q=%22Fraser%2C+bernard+William%22+1941&pg=PA561|title=The International Who's Who 2004|isbn=9781857432176|last1=Publications|first1=Europa|year=2003}}</ref> O naati e golle laamu ''Commonwealth'' e hitaande 1961, o fuɗɗii ko e Departemaa Ƴellitaare Ngenndi.<ref name="HawkeMR">{{cite press release|url=http://pmtranscripts.dpmc.gov.au/browse.php?did=6472|archivedate=22 January 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140122111230/http://pmtranscripts.dpmc.gov.au/browse.php?did=6472|first=Robert|last=Hawke|author-link=Bob Hawke|date=17 September 1984|title=APPOINTMENT OF SECRETARY, DEPARTMENT OF THE TREASURY}}</ref> Janngi to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ''New England'' e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], Bernie Fraser naati e golle laamu ''Commonwealth'' e hitaande 1961, o waɗii sahaa e sahaa fof e nder Kaalis, o woni e waɗde golle to Londres ngam wonde wakiliijo Kaalis, duuɓi tati e nder Departemaa Kaalis e duuɓi tati e nder Departemaa Kaalis e Biro Ngenndiijo Enerji. Ɓooytaani o arti e Departemaa Kaalis, e hitaande 1963. Ko kanko woni gardiiɗo mum to Londres tuggi 1969 haa 1972. E hitaande 1981 Fraser toɗɗaa gardiiɗo Biro Ngenndiijo Enerji. O arti e Kaalis kaalis e hitaande 1984, o woni Sekereteer tuggi suwee 1984 haa suwee 1989. Fraser is an independent director of several industry superannuation funds and is a director of Members Equity Bank. He is the chairman of the board of the Climate Change Authority. O wurtini nder teleeji feere feere nder Australiya ngam jaɓugo ceede ceede, ɓurna fuu o ɓeydi haala "o'o'o je'a yeeso". O janngini haa Junee High School, University of New England, Australia e Australian National University. O heɓii doktoorji teddungal diga jaŋde New England, Australia e jaŋde Charles Sturt, Australia. O wondi boo jannginoowo jaŋde e nder Jaŋde Canberra. == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 7du7uc2e24qqxi23mh8krt6y4xrxr1e 158392 158391 2026-03-29T22:39:28Z Adamu mc 10501 Edit 158392 wikitext text/x-wiki '''Bernard William Fraser''' (jibinaa ko ñalnde yalnde sapponde didi e jeweey didi 26 Lewru feebariyee hiitande dubi alif 1941 [citation needed]) ko ganndo faggudu [[Ostarali]], ko o Guwerneer Banke [[Ostarali]] tuggi lewru suwee 1989 haa lewru suwee 1996. Fraser jibinaa ko to Junee, to leydi ''New South Wales'' e hitaande ndungu alif 1941.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=neKm1X6YPY0C&q=%22Fraser%2C+bernard+William%22+1941&pg=PA561|title=The International Who's Who 2004|isbn=9781857432176|last1=Publications|first1=Europa|year=2003}}</ref> O naati e golle laamu ''Commonwealth'' e hitaande 1961, o fuɗɗii ko e Departemaa Ƴellitaare Ngenndi.<ref name="HawkeMR">{{cite press release|url=http://pmtranscripts.dpmc.gov.au/browse.php?did=6472|archivedate=22 January 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140122111230/http://pmtranscripts.dpmc.gov.au/browse.php?did=6472|first=Robert|last=Hawke|author-link=Bob Hawke|date=17 September 1984|title=APPOINTMENT OF SECRETARY, DEPARTMENT OF THE TREASURY}}</ref> Janngi to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ''New England'' e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], Bernie Fraser naati e golle laamu ''Commonwealth'' e hitaande 1961, o waɗii sahaa e sahaa fof e nder Kaalis, o woni e waɗde golle to Londres ngam wonde wakiliijo Kaalis, duuɓi tati e nder Departemaa Kaalis e duuɓi tati e nder Departemaa Kaalis e Biro Ngenndiijo Enerji. Ɓooytaani o arti e Departemaa Kaalis, e hitaande 1963. Ko kanko woni gardiiɗo mum to Londres tuggi 1969 haa 1972. E hitaande 1981 Fraser toɗɗaa gardiiɗo Biro Ngenndiijo Enerji. O arti e Kaalis kaalis e hitaande 1984, o woni Sekereteer tuggi suwee 1984 haa suwee 1989. Fraser is an independent director of several industry superannuation funds and is a director of Members Equity Bank. He is the chairman of the board of the Climate Change Authority. O wurtini nder teleeji feere feere nder Australiya ngam jaɓugo ceede ceede, ɓurna fuu o ɓeydi haala "o'o'o je'a yeeso". O janngini haa Junee High School, University of New England, Australia e Australian National University. O heɓii doktoorji teddungal diga jaŋde New England, Australia e jaŋde Charles Sturt, Australia. O wondi boo jannginoowo jaŋde e nder Jaŋde Canberra. == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] bxk0m9oufccld02benp1mp58a6jugl5 158393 158392 2026-03-29T22:40:04Z Adamu mc 10501 Edit 158393 wikitext text/x-wiki '''Bernard William Fraser''' (jibinaa ko ñalnde yalnde sapponde didi e jeweey didi 26 Lewru feebariyee hiitande dubi alif 1941 [citation needed]) ko ganndo faggudu [[Ostarali]], ko o Guwerneer Banke [[Ostarali]] tuggi lewru suwee 1989 haa lewru suwee 1996. Fraser jibinaa ko to Junee, to leydi ''New South Wales'' e hitaande ndungu alif 1941.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=neKm1X6YPY0C&q=%22Fraser%2C+bernard+William%22+1941&pg=PA561|title=The International Who's Who 2004|isbn=9781857432176|last1=Publications|first1=Europa|year=2003}}</ref> O naati e golle laamu ''Commonwealth'' e hitaande 1961, o fuɗɗii ko e Departemaa Ƴellitaare Ngenndi.<ref name="HawkeMR">{{cite press release|url=http://pmtranscripts.dpmc.gov.au/browse.php?did=6472|archivedate=22 January 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140122111230/http://pmtranscripts.dpmc.gov.au/browse.php?did=6472|first=Robert|last=Hawke|author-link=Bob Hawke|date=17 September 1984|title=APPOINTMENT OF SECRETARY, DEPARTMENT OF THE TREASURY}}</ref> Janngi to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ''New England'' e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], Bernie Fraser naati e golle laamu ''Commonwealth'' e hitaande 1961, o waɗii sahaa e sahaa fof e nder Kaalis, o woni e waɗde golle to Londres ngam wonde wakiliijo Kaalis, duuɓi tati e nder Departemaa Kaalis e duuɓi tati e nder Departemaa Kaalis e Biro Ngenndiijo Enerji. Ɓooytaani o arti e Departemaa Kaalis, e hitaande 1963. Ko kanko woni gardiiɗo mum to Londres tuggi 1969 haa 1972. E hitaande 1981 Fraser toɗɗaa gardiiɗo Biro Ngenndiijo Enerji. O arti e Kaalis kaalis e hitaande 1984, o woni Sekereteer tuggi suwee 1984 haa Nder Lewru suwee hiitande dubi alif 1989. Fraser is an independent director of several industry superannuation funds and is a director of Members Equity Bank. He is the chairman of the board of the Climate Change Authority. O wurtini nder teleeji feere feere nder Australiya ngam jaɓugo ceede ceede, ɓurna fuu o ɓeydi haala "o'o'o je'a yeeso". O janngini haa Junee High School, University of New England, Australia e Australian National University. O heɓii doktoorji teddungal diga jaŋde New England, Australia e jaŋde Charles Sturt, Australia. O wondi boo jannginoowo jaŋde e nder Jaŋde Canberra. == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 49b8ptve0vnsxn9jf0juocyyuy20mw1 158394 158393 2026-03-29T22:41:01Z Adamu mc 10501 Edit 158394 wikitext text/x-wiki '''Bernard William Fraser''' (jibinaa ko ñalnde yalnde sapponde didi e jeweey didi 26 Lewru feebariyee hiitande dubi alif 1941 [citation needed]) ko ganndo faggudu [[Ostarali]], ko o Guwerneer Banke [[Ostarali]] tuggi lewru suwee 1989 haa lewru suwee 1996. Fraser jibinaa ko to Junee, to leydi ''New South Wales'' e hitaande ndungu alif 1941.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=neKm1X6YPY0C&q=%22Fraser%2C+bernard+William%22+1941&pg=PA561|title=The International Who's Who 2004|isbn=9781857432176|last1=Publications|first1=Europa|year=2003}}</ref> O naati e golle laamu ''Commonwealth'' e hitaande 1961, o fuɗɗii ko e Departemaa Ƴellitaare Ngenndi.<ref name="HawkeMR">{{cite press release|url=http://pmtranscripts.dpmc.gov.au/browse.php?did=6472|archivedate=22 January 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140122111230/http://pmtranscripts.dpmc.gov.au/browse.php?did=6472|first=Robert|last=Hawke|author-link=Bob Hawke|date=17 September 1984|title=APPOINTMENT OF SECRETARY, DEPARTMENT OF THE TREASURY}}</ref> Janngi to duɗal jaaɓi-haaɗtirde ''New England'' e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]], Bernie Fraser naati e golle laamu ''Commonwealth'' e hitaande 1961, o waɗii sahaa e sahaa fof e nder Kaalis, o woni e waɗde golle to Londres ngam wonde wakiliijo Kaalis, duuɓi tati e nder Departemaa Kaalis e duuɓi tati e nder Departemaa Kaalis e Biro Ngenndiijo Enerji. Ɓooytaani o arti e Departemaa Kaalis, e hitaande 1963. Ko kanko woni gardiiɗo mum to Londres tuggi 1969 haa 1972. E hitaande ndungu alif 1981 Fraser toɗɗaa gardiiɗo Biro Ngenndiijo Enerji. O arti e Kaalis kaalis e hitaande 1984, o woni Sekereteer tuggi suwee 1984 haa Nder Lewru suwee hiitande dubi alif 1989. Fraser is an independent director of several industry superannuation funds and is a director of Members Equity Bank. He is the chairman of the board of the Climate Change Authority. O wurtini nder teleeji feere feere nder Australiya ngam jaɓugo ceede ceede, ɓurna fuu o ɓeydi haala "o'o'o je'a yeeso". O janngini haa Junee High School, University of New England, Australia e Australian National University. O heɓii doktoorji teddungal diga jaŋde New England, Australia e jaŋde Charles Sturt, Australia. O wondi boo jannginoowo jaŋde e nder Jaŋde Canberra. == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] gaxticwwa5gskdirmqd07hqowc1vpzu Campbell Middleton 0 24180 158395 91251 2026-03-29T22:42:48Z Adamu mc 10501 158395 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Campbell R. Middleton''' ( ) ko porfeseer Laing O’Rourke to duɗal jaaɓi-haaɗtirde [[Cambridge]], kadi ko gardiiɗo nokku Laing O’Rourke to bannge ganndal mahdi e karallaagal to duɗal jaaɓi-haaɗtirde [[Cambridge]].<ref>[https://web.archive.org/web/20220523061434/https://www.csap.cam.ac.uk/network/campbell-middleton/ Professor Campbell Middleton]</ref> == Biography == O jogii BE (Hons), MSc, DIC, PhD, e CEng, CPEng, FICE, MIE (Aust), o jokki nder kuugal Cambridge nder hitaande 1989, o warti Fellow of King's College, Cambridge. O huwtini duuɓi 10 nder nder maɓɓorgo e nder laawol e nder nder Australia e nder Arup nder London. == Kuugal == Fuuje fuɗɗorde wiɗtooje ɗe je kuugal jaɓɓorgo jaɓɓorgal, jaɓɓorgol haɗuki e tabbitol, jaɓɓol jaɓɓorugo ngam jaɓɓorki mahol, jaɓol e jaɓɓorɗum naa'ji mahol, dabareji sensori wireless ngam jaɓɓoraago jawdi mahol, e jaɓɓoraango jaɓɓorɗe je maɓɓorgo nder cuuɗi je maɓɓora. O ɗon hawta e ɓamtaago koode kuuɗe bridge e o ɗon wondi marɗo marɗo marki bridge to maccuɓe nder UK e nder lesdi. == Ko'e teddungal == O woni hooreejo [https://web.archive.org/web/20040111151956/http://www.bridgeforum.org/ UK Bridge Owners Forum], mo ɓe tawaa e hitaande ndungu 2000 ngam wakilotooɓe jamirooje jogiiɓe ponji nder UK. O heɓii diploma dow sari'a Henry Adams daga nder suudu do'aɓe nder suudu do', (1999) e sari'a Telford Premium (1999) e Telford Gold Medal (2010) diga nder suudu do do'aare nder suudu do'. O jeyaama Fellows of the Transport Research Foundation nder hitaande 2005. == Ɗe kuutorɗe == * Hoult, N.A., Fidler, P.R.A., Hill, P.G. e Middleton, C.R. (2010) Kuɓol ngam hakkilantaaki ɓernde ngam hakkilanteeji ɓernde ferbibi. ''ASCE Journal of Bridge Engineering,'' 15 (2), 153-159. 6pp. * Hoult, N.A., Fidler, P.R.A., Hill, P.G. e Middleton, C.R. (2010) Wireless Structural Health Monitoring of Bridges: Present and Future. ''International Journal of Smart Structures and Systems'', 6 (3). * Hoult, N.A., Bennett, P.J., Stoianov, I. Maksimovic, C., Middleton, C.R., Graham, N.J.D. e Soga, K. (2009). Wurooji Sensor Wireless: haɓɓuki 'Infrastructure Smart'. ''Kuugal ICE - Civil Engineering'', 162 (3), 136-143. Ɗuum kubaruuji heɓii ko 2010 Institution of Civil Engineers Telford Gold Medal * Hoult, N.A., Bennett, P.J., Soga, K. e Middleton, CR (2009). Fedde Ɓamtaare Ɓamtaare: Fedde Ɓamɗe Ɓamtaare ngam Europe ɓurɗe ɓamtaare. Kuugal kawtal 4th International Conference on Structural Health Monitoring of Intelligent Infrastructure, 8pp. * Hoult, N.A., Fidler, P.R.A., Wassell, I.J., Hill, P.G. e Middleton, C.R. (2008). Wurooji ngam hakkilantaaki yimɓe dow Humber Bridge. Kuugal ICE - Bridge Engineering, 161 (BE4), 189-195. * Middleton, C.R. (2007) Kuulal jaaynde bridge nder ''Modeling Complex Engineering Structures,'' ASCE, Editors R.E.Melchers & R.Hough. to dow lesdi lesdi lesdi  == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] lne3wns0t8vlxe3gi40f65kl9smpmjl 158396 158395 2026-03-29T22:44:31Z Adamu mc 10501 Edit 158396 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Campbell R. Middleton''' ko porfeseer Laing O’Rourke to duɗal jaaɓi-haaɗtirde [[Cambridge]], kadi ko gardiiɗo nokku Laing O’Rourke to bannge ganndal mahdi e karallaagal to duɗal jaaɓi-haaɗtirde [[Cambridge]].<ref>[https://web.archive.org/web/20220523061434/https://www.csap.cam.ac.uk/network/campbell-middleton/ Professor Campbell Middleton]</ref> == Biography == O jogii BE (Hons), MSc, DIC, PhD, e CEng, CPEng, FICE, MIE (Aust), o jokki nder kuugal Cambridge nder hitaande ndungu alif 1989, o warti Fellow of King's College, Cambridge. O huwtini duuɓi 10 nder nder maɓɓorgo e nder laawol e nder nder [[Australian Greenhouse Office|Australia]] e nder Arup nder London. == Kuugal == Fuuje fuɗɗorde wiɗtooje ɗe je kuugal jaɓɓorgo jaɓɓorgal, jaɓɓorgol haɗuki e tabbitol, jaɓɓol jaɓɓorugo ngam jaɓɓorki mahol, jaɓol e jaɓɓorɗum naa'ji mahol, dabareji sensori wireless ngam jaɓɓoraago jawdi mahol, e jaɓɓoraango jaɓɓorɗe je maɓɓorgo nder cuuɗi je maɓɓora. O ɗon hawta e ɓamtaago koode kuuɗe bridge e o ɗon wondi marɗo marɗo marki bridge to maccuɓe nder UK e nder lesdi. == Ko'e teddungal == O woni hooreejo [https://web.archive.org/web/20040111151956/http://www.bridgeforum.org/ UK Bridge Owners Forum], mo ɓe tawaa e hitaande ndungu 2000 ngam wakilotooɓe jamirooje jogiiɓe ponji nder UK. O heɓii diploma dow sari'a Henry Adams daga nder suudu do'aɓe nder suudu do', (1999) e sari'a Telford Premium (1999) e Telford Gold Medal (2010) diga nder suudu do do'aare nder suudu do'. O jeyaama Fellows of the Transport Research Foundation nder hitaande 2005. == Ɗe kuutorɗe == * Hoult, N.A., Fidler, P.R.A., Hill, P.G. e Middleton, C.R. (2010) Kuɓol ngam hakkilantaaki ɓernde ngam hakkilanteeji ɓernde ferbibi. ''ASCE Journal of Bridge Engineering,'' 15 (2), 153-159. 6pp. * Hoult, N.A., Fidler, P.R.A., Hill, P.G. e Middleton, C.R. (2010) Wireless Structural Health Monitoring of Bridges: Present and Future. ''International Journal of Smart Structures and Systems'', 6 (3). * Hoult, N.A., Bennett, P.J., Stoianov, I. Maksimovic, C., Middleton, C.R., Graham, N.J.D. e Soga, K. (2009). Wurooji Sensor Wireless: haɓɓuki 'Infrastructure Smart'. ''Kuugal ICE - Civil Engineering'', 162 (3), 136-143. Ɗuum kubaruuji heɓii ko 2010 Institution of Civil Engineers Telford Gold Medal * Hoult, N.A., Bennett, P.J., Soga, K. e Middleton, CR (2009). Fedde Ɓamtaare Ɓamtaare: Fedde Ɓamɗe Ɓamtaare ngam Europe ɓurɗe ɓamtaare. Kuugal kawtal 4th International Conference on Structural Health Monitoring of Intelligent Infrastructure, 8pp. * Hoult, N.A., Fidler, P.R.A., Wassell, I.J., Hill, P.G. e Middleton, C.R. (2008). Wurooji ngam hakkilantaaki yimɓe dow Humber Bridge. Kuugal ICE - Bridge Engineering, 161 (BE4), 189-195. * Middleton, C.R. (2007) Kuulal jaaynde bridge nder ''Modeling Complex Engineering Structures,'' ASCE, Editors R.E.Melchers & R.Hough. to dow lesdi lesdi lesdi  == Firooji == {{reflist}} <references /> [[Category:Osterliya]] [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 12x74zchefwmwwufhfoy5gfvzoe6jdj Faatem Gasemi 0 26159 158370 91375 2026-03-29T22:17:44Z Adamu mc 10501 Added link 158370 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''''Fatemeh Ghasemi''''' (e [[ɗemngal]] Perse: فاطمه قاسمی;[1] jibinaa ko 14 feebariyee 2001) ko fukuyanke Iraannaajo, fiyoowo ko yeeso e nder fedde wiyeteende Ataşehir Belediyespor. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe Iraan. == Golle kippu == Ghasemi ummiima leydi Turki, o naati e fedde wiyeteende Ataşehir Belediyespor to Istanbul ngam fiyde Ligue des Femmes . == Golle winndereeje == {| class="wikitable" !Kay. ! Nyalade ! Wakere ! Luutndiiɗo ! Limgal ! Sappinol ! Dadi-dadi |- | 1. | 11 abriil 2017 | Catal YTF wiyetnaam, Hanoi, [[Wiyetnam|wiyetnaam]] |</img> Siiri | align="center" | '''8-0''' | align="center" | 12-0 | 2018 AFC rewɓe ngam tawtoreede kawgel Asii |- | 2. | rowspan="2" | 29 noowammbar 2018 | rowspan="2" | Stade Milliy, Taskent, leydi Usbekistaan | rowspan="2" |</img> Tajikistaan | align="center" | '''1''' –1 | rowspan="2" align="center" | 4-1 | rowspan="2" | Kaɓirɗe rewɓe CAFA 2018 |- | 3. | align="center" | '''3''' –1 |- |} == Tuugnorgal == {{Reflist|refs=<ref name="rc">{{Cite web|url=http://res.cloudinary.com/deltatreafcprod/image/upload/pl0gbyzvaxzg42buy9mw.pdf|title=AFC WOMEN'S ASIAN CUP JORDAN 2018 QUALIFIERS MEDIA GUIDE|access-date=8 July 2020|page=30|archive-date=22 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210722172149/http://res.cloudinary.com/deltatreafcprod/image/upload/pl0gbyzvaxzg42buy9mw.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref name="fd">{{Cite web|url=https://footballdokht.ir/player/5-%D9%81%D8%A7%D8%B7%D9%85%D9%87-%D9%82%D8%A7%D8%B3%D9%85%DB%8C.html|title=فاطمه قاسمی|language=fa|trans-title=Fatemeh Ghasemi|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name=GSA>{{Cite web|url=https://globalsportsarchive.com/people/soccer/fatemeh-ghasemi/136856/|title={{PAGENAME}}|website=Global Sports Archive|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name=AFC>{{Cite web|url=http://stats.the-afc.com/player/63535|title=FATEMEH GHASEMI|website=AFC|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name="tff1">{{cite web |url=https://www.tff.org/Default.aspx?pageID=29&macId=231001 |publisher=Türkiye Futbol Federasyonu |title=Turkcell Kadınlar Süper Ligi – Ataşehir Belediyespor 1–2 Beşiktaş JK Vodafone Kadın Futbol Takımı |language=tr |accessdate=13 January 2022 }} </ref> <ref name="tff0">{{cite web |url=https://tff.org/Default.aspx?pageID=30&kisiID=2330854 |publisher=Türkiye Futbal Federasyonu |title=Fatemeh Ghasemi |language=tr |accessdate=16 February 2023 }}</ref>}} [[Category:Iranian woman]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] bwj8u0o3ua7nadyq9tbydxj1dtrju32 158371 158370 2026-03-29T22:18:12Z Adamu mc 10501 Edit 158371 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''''Fatemeh Ghasemi''''' (e [[ɗemngal]] Perse: فاطمه قاسمی;[1] jibinaa ko 14 feebariyee 2001) ko fukuyanke Iraannaajo, fiyoowo ko yeeso e nder fedde wiyeteende Ataşehir Belediyespor. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe [[Iran|Iraan]]. == Golle kippu == Ghasemi ummiima leydi Turki, o naati e fedde wiyeteende Ataşehir Belediyespor to Istanbul ngam fiyde Ligue des Femmes . == Golle winndereeje == {| class="wikitable" !Kay. ! Nyalade ! Wakere ! Luutndiiɗo ! Limgal ! Sappinol ! Dadi-dadi |- | 1. | 11 abriil 2017 | Catal YTF wiyetnaam, Hanoi, [[Wiyetnam|wiyetnaam]] |</img> Siiri | align="center" | '''8-0''' | align="center" | 12-0 | 2018 AFC rewɓe ngam tawtoreede kawgel Asii |- | 2. | rowspan="2" | 29 noowammbar 2018 | rowspan="2" | Stade Milliy, Taskent, leydi Usbekistaan | rowspan="2" |</img> Tajikistaan | align="center" | '''1''' –1 | rowspan="2" align="center" | 4-1 | rowspan="2" | Kaɓirɗe rewɓe CAFA 2018 |- | 3. | align="center" | '''3''' –1 |- |} == Tuugnorgal == {{Reflist|refs=<ref name="rc">{{Cite web|url=http://res.cloudinary.com/deltatreafcprod/image/upload/pl0gbyzvaxzg42buy9mw.pdf|title=AFC WOMEN'S ASIAN CUP JORDAN 2018 QUALIFIERS MEDIA GUIDE|access-date=8 July 2020|page=30|archive-date=22 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210722172149/http://res.cloudinary.com/deltatreafcprod/image/upload/pl0gbyzvaxzg42buy9mw.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref name="fd">{{Cite web|url=https://footballdokht.ir/player/5-%D9%81%D8%A7%D8%B7%D9%85%D9%87-%D9%82%D8%A7%D8%B3%D9%85%DB%8C.html|title=فاطمه قاسمی|language=fa|trans-title=Fatemeh Ghasemi|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name=GSA>{{Cite web|url=https://globalsportsarchive.com/people/soccer/fatemeh-ghasemi/136856/|title={{PAGENAME}}|website=Global Sports Archive|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name=AFC>{{Cite web|url=http://stats.the-afc.com/player/63535|title=FATEMEH GHASEMI|website=AFC|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name="tff1">{{cite web |url=https://www.tff.org/Default.aspx?pageID=29&macId=231001 |publisher=Türkiye Futbol Federasyonu |title=Turkcell Kadınlar Süper Ligi – Ataşehir Belediyespor 1–2 Beşiktaş JK Vodafone Kadın Futbol Takımı |language=tr |accessdate=13 January 2022 }} </ref> <ref name="tff0">{{cite web |url=https://tff.org/Default.aspx?pageID=30&kisiID=2330854 |publisher=Türkiye Futbal Federasyonu |title=Fatemeh Ghasemi |language=tr |accessdate=16 February 2023 }}</ref>}} [[Category:Iranian woman]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] na6buif7y7ib23umfadrkvx4dgl4sl5 158372 158371 2026-03-29T22:19:03Z Adamu mc 10501 Edit 158372 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''''Fatemeh Ghasemi''''' (e [[ɗemngal]] Perse: فاطمه قاسمی;] jibinaa ko yalnde sapponde go'o e nayi 14 feebariyee 2001) ko fukuyanke Iraannaajo, fiyoowo ko yeeso e nder fedde wiyeteende Ataşehir Belediyespor. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe [[Iran|Iraan]]. == Golle kippu == Ghasemi ummiima leydi Turki, o naati e fedde wiyeteende Ataşehir Belediyespor to Istanbul ngam fiyde Ligue des Femmes . == Golle winndereeje == {| class="wikitable" !Kay. ! Nyalade ! Wakere ! Luutndiiɗo ! Limgal ! Sappinol ! Dadi-dadi |- | 1. | 11 abriil 2017 | Catal YTF wiyetnaam, Hanoi, [[Wiyetnam|wiyetnaam]] |</img> Siiri | align="center" | '''8-0''' | align="center" | 12-0 | 2018 AFC rewɓe ngam tawtoreede kawgel Asii |- | 2. | rowspan="2" | 29 noowammbar 2018 | rowspan="2" | Stade Milliy, Taskent, leydi Usbekistaan | rowspan="2" |</img> Tajikistaan | align="center" | '''1''' –1 | rowspan="2" align="center" | 4-1 | rowspan="2" | Kaɓirɗe rewɓe CAFA 2018 |- | 3. | align="center" | '''3''' –1 |- |} == Tuugnorgal == {{Reflist|refs=<ref name="rc">{{Cite web|url=http://res.cloudinary.com/deltatreafcprod/image/upload/pl0gbyzvaxzg42buy9mw.pdf|title=AFC WOMEN'S ASIAN CUP JORDAN 2018 QUALIFIERS MEDIA GUIDE|access-date=8 July 2020|page=30|archive-date=22 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210722172149/http://res.cloudinary.com/deltatreafcprod/image/upload/pl0gbyzvaxzg42buy9mw.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref name="fd">{{Cite web|url=https://footballdokht.ir/player/5-%D9%81%D8%A7%D8%B7%D9%85%D9%87-%D9%82%D8%A7%D8%B3%D9%85%DB%8C.html|title=فاطمه قاسمی|language=fa|trans-title=Fatemeh Ghasemi|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name=GSA>{{Cite web|url=https://globalsportsarchive.com/people/soccer/fatemeh-ghasemi/136856/|title={{PAGENAME}}|website=Global Sports Archive|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name=AFC>{{Cite web|url=http://stats.the-afc.com/player/63535|title=FATEMEH GHASEMI|website=AFC|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name="tff1">{{cite web |url=https://www.tff.org/Default.aspx?pageID=29&macId=231001 |publisher=Türkiye Futbol Federasyonu |title=Turkcell Kadınlar Süper Ligi – Ataşehir Belediyespor 1–2 Beşiktaş JK Vodafone Kadın Futbol Takımı |language=tr |accessdate=13 January 2022 }} </ref> <ref name="tff0">{{cite web |url=https://tff.org/Default.aspx?pageID=30&kisiID=2330854 |publisher=Türkiye Futbal Federasyonu |title=Fatemeh Ghasemi |language=tr |accessdate=16 February 2023 }}</ref>}} [[Category:Iranian woman]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] pz5tl18evehgctmgh2e1h77ir6jb7ae 158373 158372 2026-03-29T22:19:33Z Adamu mc 10501 Edit 158373 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''''Fatemeh Ghasemi''''' (e [[ɗemngal]] Perse: فاطمه قاسمی;] jibinaa ko yalnde sapponde go'o e nayi 14 feebariye hiitande ndungu 2001) ko fukuyanke Iraannaajo, fiyoowo ko yeeso e nder fedde wiyeteende Ataşehir Belediyespor. O woniino tergal e kippu ngenndiijo rewɓe [[Iran|Iraan]]. == Golle kippu == Ghasemi ummiima leydi Turki, o naati e fedde wiyeteende Ataşehir Belediyespor to Istanbul ngam fiyde Ligue des Femmes . == Golle winndereeje == {| class="wikitable" !Kay. ! Nyalade ! Wakere ! Luutndiiɗo ! Limgal ! Sappinol ! Dadi-dadi |- | 1. | 11 abriil 2017 | Catal YTF wiyetnaam, Hanoi, [[Wiyetnam|wiyetnaam]] |</img> Siiri | align="center" | '''8-0''' | align="center" | 12-0 | 2018 AFC rewɓe ngam tawtoreede kawgel Asii |- | 2. | rowspan="2" | 29 noowammbar 2018 | rowspan="2" | Stade Milliy, Taskent, leydi Usbekistaan | rowspan="2" |</img> Tajikistaan | align="center" | '''1''' –1 | rowspan="2" align="center" | 4-1 | rowspan="2" | Kaɓirɗe rewɓe CAFA 2018 |- | 3. | align="center" | '''3''' –1 |- |} == Tuugnorgal == {{Reflist|refs=<ref name="rc">{{Cite web|url=http://res.cloudinary.com/deltatreafcprod/image/upload/pl0gbyzvaxzg42buy9mw.pdf|title=AFC WOMEN'S ASIAN CUP JORDAN 2018 QUALIFIERS MEDIA GUIDE|access-date=8 July 2020|page=30|archive-date=22 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210722172149/http://res.cloudinary.com/deltatreafcprod/image/upload/pl0gbyzvaxzg42buy9mw.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref name="fd">{{Cite web|url=https://footballdokht.ir/player/5-%D9%81%D8%A7%D8%B7%D9%85%D9%87-%D9%82%D8%A7%D8%B3%D9%85%DB%8C.html|title=فاطمه قاسمی|language=fa|trans-title=Fatemeh Ghasemi|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name=GSA>{{Cite web|url=https://globalsportsarchive.com/people/soccer/fatemeh-ghasemi/136856/|title={{PAGENAME}}|website=Global Sports Archive|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name=AFC>{{Cite web|url=http://stats.the-afc.com/player/63535|title=FATEMEH GHASEMI|website=AFC|access-date=8 July 2020}}</ref> <ref name="tff1">{{cite web |url=https://www.tff.org/Default.aspx?pageID=29&macId=231001 |publisher=Türkiye Futbol Federasyonu |title=Turkcell Kadınlar Süper Ligi – Ataşehir Belediyespor 1–2 Beşiktaş JK Vodafone Kadın Futbol Takımı |language=tr |accessdate=13 January 2022 }} </ref> <ref name="tff0">{{cite web |url=https://tff.org/Default.aspx?pageID=30&kisiID=2330854 |publisher=Türkiye Futbal Federasyonu |title=Fatemeh Ghasemi |language=tr |accessdate=16 February 2023 }}</ref>}} [[Category:Iranian woman]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] hsmm9f4ao4geor9iyb6267m0khezj5m Chibok schoolgirls kidnapping 0 29141 158237 110701 2026-03-29T12:33:03Z Adamu mc 10501 Expanding 158237 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Chibok schoolgirls kidnapping[[File:Parents of Chibok kidnapping victims.png|thumb|Parents of chibok kidnapping victims]] [[File:Chibok kidnapping soldier on guard VOA.jpg|thumb|'''Chibok kidnapping soldier on guard''']] E jamma 14–15 abriil 2014, 276 ko ɓuri heewde e almudɓe rewɓe Kerecee'en e kadi almudɓe juulɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 16 haa 18, nanngaama e juuɗe fedde wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]], ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu to wuro [[Chibok]] to diiwaan Borno, leydi Nijeer sarɗiiji, kono sukaaɓe rewɓe ɓee ina tawtoraa ngam waɗde ekkolaaji cakkitiiɗi e fisik..<ref>{{Cite web|last=Romo|first=Vanessa|date=21 February 2018|title=Nigerian Military Rescues 76 Schoolgirls After Alleged Boko Haram Attack|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/02/21/587757512/nigerian-military-rescues-76-schoolgirls-after-alleged-boko-haram-attack|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026063713/https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/02/21/587757512/nigerian-military-rescues-76-schoolgirls-after-alleged-boko-haram-attack|archive-date=26 October 2020|access-date=23 October 2020|website=[[NPR]]|language=en}}</ref> [[Amina Ali]], one of the missing girls, was found in May 2016. She claimed that the remaining girls were still there, but that six had died.<ref name="bbc.com">{{cite news|date=20 May 2016|title=Boko Haram abductees freed in Nigeria|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|url-status=live|access-date=14 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190509232615/https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|archive-date=9 May 2019}}</ref>/ref> [[Amina Ali]], one of the missing girls, was found in May 2016. She claimed that the remaining girls were still there, but that six had died.<ref name="bbc.com2">{{cite news|date=20 May 2016|title=Boko Haram abductees freed in Nigeria|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|url-status=live|access-date=14 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190509232615/https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|archive-date=9 May 2019}}</ref> Caggal nde ɗum waɗi, 57 sukaaɓe rewɓe janngooɓe ɓe ndarni ɗoon e ɗoon ngam diwde e mootaaji ɗi ɓe ndarni ɗii, woɗɓe kadi ko soodooɓe leydi [[Naajeeriya]] ndartini ɗum en e sahaaji keewɗi. Amina Ali, gooto e sukaaɓe rewɓe majjuɓe ɓee, tawaama e lewru mee 2016. O wiyi sukaaɓe rewɓe heddiiɓe ɓee ina ngondi heen haa jooni, kono njeegomo maayii. Ñalnde 14 abriil 2021, duuɓi jeeɗiɗi caggal nde ɓe nanngaa, ko ina tolnoo e 100 sukaaɓe rewɓe ɓee keddii e majjude. Haa ñalnde 14 abriil 2024, duuɓi sappo caggal nde ɓe nanngaa, 82 e sukaaɓe rewɓe ɓee ina ngondi e caɗeele haa jooni, ina cikka ko e nder jehre. Won heen ciftorii nanngugol maɓɓe e nder jeewte e nder batuuji winndereeji jojjanɗe aadee. [[Boko haram|Boko Haram]] huutoriima sukaaɓe rewɓe ɓee ngam waɗde pawɗi kaaldigal e nder mbaylaandi kasoo, ina ɗaɓɓi yo won e sukaaɓe rewɓe ɓee njoɓ ngam yoɓde won e komanndaaji mum en nanngaaɓe e kasoo. Sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe to [[Chibok]] e hitaande 2014 ɓee, ko seeɗa tan e yimɓe ɓe [[Boko haram|Boko Haram]] nanngi ɓee fof. Fedde ''Amnesty International'' hollitii e hitaande 2015 wonde ko famɗi fof 2 000 debbo e suka debbo ina nanngaa e fedde nde gila 2014, tawi heen heewɓe ko maccungaagu njulaagu..<ref name="USAToday">{{cite news|last=Dorell|first=Oren|date=21 April 2014|title=Terrorists kidnap more than 200 Nigerian girls|work=[[USA Today]]|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|url-status=live|access-date=23 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140422093712/http://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|archive-date=22 April 2014}}</ref><ref name="AQIM and Boko Haram">{{cite news|url=https://www.ctc.usma.edu/posts/aqims-threat-to-western-interests-in-the-sahel|title=AQIM and Boko Haram Threats to Western Interests in the Africa's Sahel|date=28 April 2014|first=Samuel|last=Aronson|publisher=Combating Terrorism Center Sentinel (CTC), West Point|access-date=13 May 2014|archive-date=13 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140513133524/https://www.ctc.usma.edu/posts/aqims-threat-to-western-interests-in-the-sahel|url-status=live}}</ref> == Ɓawo == Winndannde mawnde: Fitinaaji [[Boko haram|Boko Haram]] Fedde haɓantoonde wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]] ina yiɗi sosde kalifaandi lislaam e nder leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], tee ina teeŋtini jaŋde hannde nde no leyɗeele hirnaange nii, nde ɓe mbiyi ina luulndii yimɓe woppude jaŋde lislaam no nguurndam mum wayi nii. Haa hitaande 2014, ujunaaje ujunaaje yimɓe mbaraama nder njanguuji ɗi fedde nde waɗi, nden laamu lesdi [[Naajeeriya]] anndini lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Mayru 2013 nder jihaaji Borno, Yobe e Adamawa wakkati hare maɓɓe dow hukuumaaji rento. Ko ɗum addani ɓe nanngude walla warde teemedde teemedde terɗe [[Boko haram|Boko Haram]], heddiiɓe ɓee ngarti e nokkuuji koɗli ɗi ɓe puɗɗii ɓeydaade haɓde e siwil en. Kono kampaañ oo ronki deeƴnude leydi ndii. Operaasiyoŋ konu [[Farayse]] to [[Mali]] kadi, ndartinii fedde [[Boko haram|Boko Haram]] e AQIM e nder leydi Nijeer. ''Map'' hollito nokkuure lesdi Borno haa lesdi [[Naajeeriya]] Nokkuure [[Diiwal Borno]] haa woyla-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]] [[Boko haram|Boko Haram]] fuɗɗii ƴamde duɗe ɗee ko e hitaande 2010, wari teemedde almudɓe haa hitaande 2014. Jaagorgal fedde nde wiyi wonde hono ɗeen ƴattooje ina njokki so tawii laamu leydi [[Najiriya|Najeriya]] ina jokki e ƴattaade jaŋde lislaam. 000 sukaaɓe mbaawaano yahde duɗe ngam golle fedde [[Boko haram|Boko Haram]]. [[Boko haram|Boko Haram]] ina anndaa kadi ina nannga sukaaɓe rewɓe, ɓe nganndu-ɗaa fotaani janngeede, ina kuutoroo ɗum en ngam waɗde coodoowo walla jiyaaɓe jom en jawɗeele en..<ref>{{Cite web|date=29 December 2022|title=Nigerian girls abducted by Boko Haram honored in exhibition|url=https://www.africanews.com/2022/12/29/nigerian-girls-abducted-by-boko-haram-honored-in-exhibition/|access-date=30 December 2022|website=AfricaNews|language=en}}</ref> Ñalnde 6 sulyee 2013, yimɓe jeyaaɓe e [[Boko haram|Boko Haram]] njani e duɗal hakkundeewal laamu to [[Mamudo]], to [[diiwaan Yobe,]] mbari heen ko famɗi fof 42 neɗɗo. Ko ɓuri heewde e warɓe ɓee ko almudɓe, won heen gollotooɓe ina njeyaa e maayɓe ɓee. Ñalnde 29 suwee 2013, worɓe jogiiɓe kaɓirɗe ummoriiɓe [[Boko haram|Boko Haram]] keɓii naatde e hostel worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema to [[Gujba]], to diiwaan Yobe, mbari heen capanɗe nayo almuudo e jannginooɓe. Ñawanɗe [[Boko haram|Boko Haram]] ɓeydiima tiiɗde e hitaande 2014. E lewru feebariyee, fedde nde warii ko ina tolnoo e 100 gorko Kerecee'en e nder gure Doron Baga e Izghe. Ndeen lewru wooturu, sukaaɓe 59 mbaraama e nder njanngu nguu, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]]. E lewru marse, fedde nde yani e kasoo konu Giwa, woppii ownooɓe beeli nanngaaɓe. Naatgol Chibok ngol waɗi ko ñalnde heen bommbooji mbaɗi to [[Abuja]], ko famɗi fof 88 neɗɗo maayi heen. Laawol yahoowo [[Chibok]] ngol ina heewi ƴaañde sabu ko famɗi fof ko laamu nguu reennata yahooɓe wuro ngoo. [[Boko haram|Boko Haram]] ina tuuma fotde 4 000 maayɗo e hitaande 2014. Heblo keɓaaɗo e Al Kaydaa to Magreb lislaam e Al Kaydaa to duunde Aarabeeɓe, wallitii [[Boko haram|Boko Haram]] ɓeydude hareeji mum. [[Jonathan N.C]]. Hill mo ''King's College London'' hollitii wonde [[Boko haram|Boko Haram]] nanngi sukaaɓe rewɓe ɓee caggal nde ɓe ɓeydii arde e les njiimaandi Al Kaydaa e nder leydi Maghreb lislaam, o wiyi kadi wonde faandaare fedde nde ko huutoraade sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe ngam waɗde ɗum en geɗe jokkere enɗam, kadi ngam hulɓinde yimɓe siwil en. Hill ina siftina njanguuji ɗii no nanndi e warngooji sukaaɓe rewɓe to [[Aljeri|Alseri]] e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. == Kidnagol == Kartal hollirngal kewuuji njillu nguu, peewnuɗo konu [[Amerik]] Kartal hollirngal kewuuji njillu nguu, peewnuɗo konu [[Amerik]] Natal hollirngal bonnugol duɗal ngal caggal nde njanngu nguu waɗi Bonannde duɗal ngal yiytaa ko caggal njanngu ngu Ñalnde jamma 14 abriil 2014, terɗe fedde jihaadiyaŋkoore lislaam wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]] njani e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu to [[Chibok]], to leydi Nijeer, wuro ɓurngo heewde Kerecee’en. Waktuuji seeɗa ko adii nde njillu nguu waɗata, hoɗɓe e wuro [[Chibok]] keɓiino noddaango telefoŋaaji ummoraade e gure hoɗdiiɓe ina njeertina ɗum en e njillu nguu, tawi ina seedtoo konuuji jogiiɗi ownooɓe beeli ina njaha feewde wuro ngoo. Naatɓe e duɗal ngal, ɓe mbaɗti waɗde koye maɓɓe e konu leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ɓe ɓoornii ko wutteeji konu nannduɗi e mum en. ''Militant'' en kadi mbaɗii ko ina tolnoo e 15 soldateeɓe wonɓe to [[Chibok]], ɓe mbaawaano dartinde njanngu nguu sabu militeer en ɓee ina njogii limoore ɓurnde heewde e doole mum en, kadi hay so tawii militeer en [[Naajeeriya]] neldaani heen semmbeeji mum en e nder dumunna njanngu nguu. Sosiyetee gooto e polis gooto mbaraama e nder doggol ngol. Ñawannde nde waɗii fotde waktuuji 5, tawi ko galleeji [[Chibok]] kadi njani. E wiyde nate ɗe yoga e sukaaɓe rewɓe ɓee ndokki, ina heen deftere nde sukaaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee (Naomi Adamu e Sarah Samuel) mbinndi nde ɓe ngoni e nder jehre ndee, militeer en ɓee ina njiɗnoo wujjude masiŋaaji, tee, e fuɗɗoode, ɓe nganndaa ko mbaɗata e sukaaɓe rewɓe ɓee. Ɓe mbi’i sukaaɓe rewɓe ɓee yo njaltu, ngar e maɓɓe. Won e sukaaɓe rewɓe njolnaa e otooji, heddiiɓe ɓee ina poti yahde kilooji keewɗi haa kammuuji goɗɗi ngari nawde ɗum en, ina gasa tawa ko e nokku biyeteeɗo [[Konduga]] e nder ladde [[Sambisa]], nokku gonnooɗo nokku keeriiɗo, tawi ina waɗi 60 000 km2 ɗo [[Boko haram|Boko Haram]] anndiraa wonde ina waɗi kampaañuuji tiiɗɗi. Won source militaire mawɗo mo anndaaka ina sikki wonde sukaaɓe rewɓe ɓee ina mbaawi fecciteede, mbaɗtaa e nokkuuji [[Boko haram|Boko Haram]] ceertuɗi, saraaji [[maayo Caad]], e koɗli Gorsi e ladde [[Sambisa]]. 57 suka debbo mbaawii dogde e diwde e kamiyoŋaaji ɗi ɓe njiylotonoo ɗii. E nder balɗe cakkitiiɗe ɗee, reennooɓe nokku oo e jibnaaɓe ɓee njiyti ladde [[Sambisa]] ngam yiytude e hisnude yoga e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee, kono ɓe keɓaani hay gooto e nanngaaɓe ɓee. Duɗal ngal uddaama fotde jonte nay ko adii njanngu nguu sabu bonnugol ngonka kisal, kono almudɓe ummoriiɓe e duɗe keewɗe e gure ina tawtoree e sahaa njillu nguu ngam waɗde jaŋde timmunde e nder Fisik. Wonno ko 530 almuudo winnditiiɓe ngam tawtoreede jaŋde seedantaagal mawngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu, hay so tawii noon anndaaka no foti tawtoraaɓe e sahaa njanngu nguu. Sukaaɓe ɓee ina njogii duuɓi 16 haa 18, ina ngondi e hitaande maɓɓe sakkitiinde e jaŋde. Wonno ko jiiɓru adanndu e limoore sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe, nde tawnoo konu [[Naajeeriya]] fuɗɗiima wiyde e nder bayyinaango mum wonde ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe ɓee ndogi walla njaltinaama, ko 8 tan ngoni haa jooni ɓe limtaaka. Jibnaaɓe mbiyi 234 suka debbo ina ŋakki, kono e wiyde polis nokku o ko ina tolnoo e 276 suka nanngaama e nder njanngu ngu, heen 53 ndogi haa ñalnde 2 lewru nduu. Ina jaɓee wonde e fuɗɗoode ko 276 suka debbo nanngaa. Rajooji goɗɗi ndokki limooje goɗɗe ceertuɗe ngam limde almudɓe nanngaaɓe e majjuɓe. [[Amnesty International]] ɗon ƴama laamu lesdi [[Naajeeriya]], ɓe wi'i ɓe tammi sooja'en lesdi [[Naajeeriya]] mari jeertinaango saa'aaji nayi ko adii nde ɓe ɗon mari bawɗe, ammaa ɓe ɗon mari semmbe ngam reenuki janngirde nden. Militeeruuji leydi [[Naajeeriya]] ɓaawo man tabbitini ɓe mari bawɗe nayi ko adii nde ɓe ɗon mari bawɗe nayi ammaa ɓe kolliti dow konu maɓɓe ɓurduɗum ɗuuɗugo waawataa mooɓugo semmbeeji. == Caggal mum == === Kewuuji e hitaande 2014 === Kabaaruuji goɗɗi : Ɓooygol [[Chibok]] Natal kewu yuɓɓinaangu ngam mawninde hitaande wootere nde warngooji ɗii mbaɗi ''CEE-HOPE Nigerian'' yuɓɓinii hiirde ngam siftorde hitaande wootere nde ɓe mbaraa Ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee, ɓe ngonaa Kerecee’en, ɓe ndokkaama doole ngam naatde e diine Lislaam. Sukaaɓe rewɓe ɓee ndokkaama dewgal e terɗe [[Boko haram|Boko Haram]], tawi njoɓdi jom suudu ina wiyee ko ₦2 000 gooto (6 dolaar/4 £). Yiyngooji almudɓe ɓee ko yimɓe gure hoɗɓe e [[ladde Sambisa]], njiylotoo ko nokku ɗo [[Boko haram|Boko Haram]] rewrata. Woɓɓe feere wi'i ɓe ngi'i almudɓe ɓen ɗon ta'a lesɗe koɗdiiɗe [[Caadi|Caad]] e [[Camerun]] bee hukuuma kan, koo ngam [[Kashim Shetima Mustafa|Kashim Shettima]], guwerneer lesdi Borno haa lesdi [[Naajeeriya]], wi'i ñalnde 11 lewru Mbooy, o yi'i sukaaɓe rewɓe ɓen ɓe nanngaama, nden o wi'i ɓe ɗon ta'a lesɗe ɗiɗi ɗe'e. Militeer [[Naajeeriya]] ɗon mari ballal diga yimɓe lesdi [[Naajeeriya]] e ''vigilantes'' ngam ɓe ndarna laddeeji ɓadiiɗi keeri [[Naajeeriya]] haa ñalnde 21 lewru Abriil. Hoɗɓe nokkuure nden mbaawi tokkugo yahdu almuɓɓe ɓen bee ballal jokkindirki haa woyla-fuunaange lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]]. Jaaynde nde yoga e almudɓe nanngaaɓe ɓee mbinndi, siftinii no won heen mbaawiri dogde, kono ko yimɓe wuro ngoo ngartiri ɗum en e [[Boko haram|Boko Haram]], ɓe piyi ɗum en ngam jukkungo. Ñalnde 2 lewru nduu, polis leydi [[Naajeeriya]] hollitii wonde limoore almudɓe nanngaaɓe ɓee laaɓaani, ɓe ñaagii jibnaaɓe ɓee yo neldu inɗe e fotooji sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee ngam limngal laawɗungal waɗa. Polis wiyi ko bonnude binnditagol duɗe ɗee e nder njanngu ngu ko ɗum addani jiiɓru nduu. Hooreejo leydi [[Naajeeriya]], [[Goodluck Jonathan]], wolwi haa yeeso yimɓe dow ko laarani ɓiɓɓe rewɓe majjuɓe, nden o wi'i laamu lesdi [[Naajeeriya]] ɗon waɗa kala ko waawi ngam heɓugo sukaaɓe rewɓe majjuɓe. E oon sahaa kadi, o ñiŋii jibnaaɓe ɓee nde tawnoo ɓe ndokkaani humpitooji keewɗi ko fayti e sukaaɓe maɓɓe majjuɓe, o wiyi ɓe ngollodaaki e polis haa timmi. Jaaynde ''Guardian'' hollitii wonde konu leydi [[Angalteer]] waɗii ''operation'' Turus ngam jaabtaade warngooji ɗi. Won gonɗo e ''operation'' o wiyi ''Observer'' wonde "sukaaɓe rewɓe ɓee ngoni ko e jonte seeɗa gadane ɗe RAF waɗi", e wonde "min [RAF] njiɗnoo ko hisnude ɓe, kono laamu [[Naajeeriya]] saliima", sibu ɓe njiyri haala kaa ko "haala ngenndi" ka sarwisaaji kisal [[Naajeeriya]] poti safrude ɗum en. Sir Andrew Pocock, Komisinaajo mawɗo lesdi [[Biritaniya]] haa lesdi [[Naajeeriya]] wakkati nde o nanngaa, o wi'i lebbi ɗiɗi ɓaawo o nanngaa, fedde fotnde 80 nder sukaaɓe rewɓe [[Chibok]] yi'aama bee karallaagal Ameriknaajo "yitere nder asamaan" ammaa walaa ko waɗi. Fotde 80 suka debbo, kampaañ e seedeeji dille otooji njiytaa ko sara nokku ina wiyee "Lekki Nguurndam" e nder ladde Sambisa. Ardiiɗo [[Boko haram|Boko Haram]], [[Abubakar Shekau]], hollitii wonde ko kañum waɗi warngooji ɗii e nder wideyoo mo o yaltini ko juuti caggal waktu 1ɓo kikiiɗe ñalnde 5 lewru nduu. Shekau wiyi wonde "Alla yamirii kam yo mi yeey ɓe... mi waɗat yamiroore makko", kadi "Maccungaagu ina jaɓee e diine am, kadi mi nannga yimɓe mi waɗa ɓe maccuɓe." O wiyi sukaaɓe rewɓe ɓee fotaani yahde ekkol, eɓe poti resde nde tawnoo sukaaɓe rewɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 9 ina poti resde. Wideyoo goɗɗo yalti yontere caggal ɗuum, holliri fotde 130 suka debbo ɓoorniiɓe hijab e chadors lislaam juutɗi. Ko ngol woni go’o ko sukaaɓe rewɓe ɓee ina njiyee e yeeso yimɓe gila nde ɓe nanngaa to [[Chibok]]. E nder ndeeɗoo wideyoo, Shekau jaɓii wonde heewɓe e sukaaɓe rewɓe ɓee ngonaa juulɓe, kono won heen ko juulɓe naatɓe e juulɓe, ɓe "mbaɗata ɓe no [[Annabi muhammadu|Annabi Muhammadu]] waɗiri keeferaaɓe ɓe o nanngiri nii". Shekau siftini kadi wonde o woppataa sukaaɓe rewɓe ɓee so wonaa tawa ko poliseeɓe [[Boko haram|Boko Haram]] nanngaaɓe e nder kasoo ɓee njaltinaa, ɗum noon ina addana ɓe waawde waylude kasooji ɗii e laamu leydi [[Najiriya|Najeriya]]. 3r98s0btnyvih8cy04voveamce6ayyf 158238 158237 2026-03-29T12:34:57Z Adamu mc 10501 158238 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [File:Parents of Chibok kidnapping victims.png|thumb|Parents of chibok kidnapping victims]] [[File:Chibok kidnapping soldier on guard VOA.jpg|thumb|'''Chibok kidnapping soldier on guard''']] Chibok schoolgirls kidnappin E jamma 14–15 abriil 2014, 276 ko ɓuri heewde e almudɓe rewɓe Kerecee'en e kadi almudɓe juulɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 16 haa 18, nanngaama e juuɗe fedde wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]], ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu to wuro [[Chibok]] to diiwaan Borno, leydi Nijeer sarɗiiji, kono sukaaɓe rewɓe ɓee ina tawtoraa ngam waɗde ekkolaaji cakkitiiɗi e fisik..<ref>{{Cite web|last=Romo|first=Vanessa|date=21 February 2018|title=Nigerian Military Rescues 76 Schoolgirls After Alleged Boko Haram Attack|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/02/21/587757512/nigerian-military-rescues-76-schoolgirls-after-alleged-boko-haram-attack|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026063713/https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/02/21/587757512/nigerian-military-rescues-76-schoolgirls-after-alleged-boko-haram-attack|archive-date=26 October 2020|access-date=23 October 2020|website=[[NPR]]|language=en}}</ref> [[Amina Ali]], one of the missing girls, was found in May 2016. She claimed that the remaining girls were still there, but that six had died.<ref name="bbc.com">{{cite news|date=20 May 2016|title=Boko Haram abductees freed in Nigeria|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|url-status=live|access-date=14 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190509232615/https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|archive-date=9 May 2019}}</ref>/ref> [[Amina Ali]], one of the missing girls, was found in May 2016. She claimed that the remaining girls were still there, but that six had died.<ref name="bbc.com2">{{cite news|date=20 May 2016|title=Boko Haram abductees freed in Nigeria|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|url-status=live|access-date=14 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190509232615/https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|archive-date=9 May 2019}}</ref> Caggal nde ɗum waɗi, 57 sukaaɓe rewɓe janngooɓe ɓe ndarni ɗoon e ɗoon ngam diwde e mootaaji ɗi ɓe ndarni ɗii, woɗɓe kadi ko soodooɓe leydi [[Naajeeriya]] ndartini ɗum en e sahaaji keewɗi. Amina Ali, gooto e sukaaɓe rewɓe majjuɓe ɓee, tawaama e lewru mee 2016. O wiyi sukaaɓe rewɓe heddiiɓe ɓee ina ngondi heen haa jooni, kono njeegomo maayii. Ñalnde 14 abriil 2021, duuɓi jeeɗiɗi caggal nde ɓe nanngaa, ko ina tolnoo e 100 sukaaɓe rewɓe ɓee keddii e majjude. Haa ñalnde 14 abriil 2024, duuɓi sappo caggal nde ɓe nanngaa, 82 e sukaaɓe rewɓe ɓee ina ngondi e caɗeele haa jooni, ina cikka ko e nder jehre. Won heen ciftorii nanngugol maɓɓe e nder jeewte e nder batuuji winndereeji jojjanɗe aadee. [[Boko haram|Boko Haram]] huutoriima sukaaɓe rewɓe ɓee ngam waɗde pawɗi kaaldigal e nder mbaylaandi kasoo, ina ɗaɓɓi yo won e sukaaɓe rewɓe ɓee njoɓ ngam yoɓde won e komanndaaji mum en nanngaaɓe e kasoo. Sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe to [[Chibok]] e hitaande 2014 ɓee, ko seeɗa tan e yimɓe ɓe [[Boko haram|Boko Haram]] nanngi ɓee fof. Fedde ''Amnesty International'' hollitii e hitaande 2015 wonde ko famɗi fof 2 000 debbo e suka debbo ina nanngaa e fedde nde gila 2014, tawi heen heewɓe ko maccungaagu njulaagu..<ref name="USAToday">{{cite news|last=Dorell|first=Oren|date=21 April 2014|title=Terrorists kidnap more than 200 Nigerian girls|work=[[USA Today]]|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|url-status=live|access-date=23 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140422093712/http://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|archive-date=22 April 2014}}</ref><ref name="AQIM and Boko Haram">{{cite news|url=https://www.ctc.usma.edu/posts/aqims-threat-to-western-interests-in-the-sahel|title=AQIM and Boko Haram Threats to Western Interests in the Africa's Sahel|date=28 April 2014|first=Samuel|last=Aronson|publisher=Combating Terrorism Center Sentinel (CTC), West Point|access-date=13 May 2014|archive-date=13 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140513133524/https://www.ctc.usma.edu/posts/aqims-threat-to-western-interests-in-the-sahel|url-status=live}}</ref> == Ɓawo == Winndannde mawnde: Fitinaaji [[Boko haram|Boko Haram]] Fedde haɓantoonde wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]] ina yiɗi sosde kalifaandi lislaam e nder leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], tee ina teeŋtini jaŋde hannde nde no leyɗeele hirnaange nii, nde ɓe mbiyi ina luulndii yimɓe woppude jaŋde lislaam no nguurndam mum wayi nii. Haa hitaande 2014, ujunaaje ujunaaje yimɓe mbaraama nder njanguuji ɗi fedde nde waɗi, nden laamu lesdi [[Naajeeriya]] anndini lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Mayru 2013 nder jihaaji Borno, Yobe e Adamawa wakkati hare maɓɓe dow hukuumaaji rento. Ko ɗum addani ɓe nanngude walla warde teemedde teemedde terɗe [[Boko haram|Boko Haram]], heddiiɓe ɓee ngarti e nokkuuji koɗli ɗi ɓe puɗɗii ɓeydaade haɓde e siwil en. Kono kampaañ oo ronki deeƴnude leydi ndii. Operaasiyoŋ konu [[Farayse]] to [[Mali]] kadi, ndartinii fedde [[Boko haram|Boko Haram]] e AQIM e nder leydi Nijeer. ''Map'' hollito nokkuure lesdi Borno haa lesdi [[Naajeeriya]] Nokkuure [[Diiwal Borno]] haa woyla-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]] [[Boko haram|Boko Haram]] fuɗɗii ƴamde duɗe ɗee ko e hitaande 2010, wari teemedde almudɓe haa hitaande 2014. Jaagorgal fedde nde wiyi wonde hono ɗeen ƴattooje ina njokki so tawii laamu leydi [[Najiriya|Najeriya]] ina jokki e ƴattaade jaŋde lislaam. 000 sukaaɓe mbaawaano yahde duɗe ngam golle fedde [[Boko haram|Boko Haram]]. [[Boko haram|Boko Haram]] ina anndaa kadi ina nannga sukaaɓe rewɓe, ɓe nganndu-ɗaa fotaani janngeede, ina kuutoroo ɗum en ngam waɗde coodoowo walla jiyaaɓe jom en jawɗeele en..<ref>{{Cite web|date=29 December 2022|title=Nigerian girls abducted by Boko Haram honored in exhibition|url=https://www.africanews.com/2022/12/29/nigerian-girls-abducted-by-boko-haram-honored-in-exhibition/|access-date=30 December 2022|website=AfricaNews|language=en}}</ref> Ñalnde 6 sulyee 2013, yimɓe jeyaaɓe e [[Boko haram|Boko Haram]] njani e duɗal hakkundeewal laamu to [[Mamudo]], to [[diiwaan Yobe,]] mbari heen ko famɗi fof 42 neɗɗo. Ko ɓuri heewde e warɓe ɓee ko almudɓe, won heen gollotooɓe ina njeyaa e maayɓe ɓee. Ñalnde 29 suwee 2013, worɓe jogiiɓe kaɓirɗe ummoriiɓe [[Boko haram|Boko Haram]] keɓii naatde e hostel worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema to [[Gujba]], to diiwaan Yobe, mbari heen capanɗe nayo almuudo e jannginooɓe. Ñawanɗe [[Boko haram|Boko Haram]] ɓeydiima tiiɗde e hitaande 2014. E lewru feebariyee, fedde nde warii ko ina tolnoo e 100 gorko Kerecee'en e nder gure Doron Baga e Izghe. Ndeen lewru wooturu, sukaaɓe 59 mbaraama e nder njanngu nguu, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]]. E lewru marse, fedde nde yani e kasoo konu Giwa, woppii ownooɓe beeli nanngaaɓe. Naatgol Chibok ngol waɗi ko ñalnde heen bommbooji mbaɗi to [[Abuja]], ko famɗi fof 88 neɗɗo maayi heen. Laawol yahoowo [[Chibok]] ngol ina heewi ƴaañde sabu ko famɗi fof ko laamu nguu reennata yahooɓe wuro ngoo. [[Boko haram|Boko Haram]] ina tuuma fotde 4 000 maayɗo e hitaande 2014. Heblo keɓaaɗo e Al Kaydaa to Magreb lislaam e Al Kaydaa to duunde Aarabeeɓe, wallitii [[Boko haram|Boko Haram]] ɓeydude hareeji mum. [[Jonathan N.C]]. Hill mo ''King's College London'' hollitii wonde [[Boko haram|Boko Haram]] nanngi sukaaɓe rewɓe ɓee caggal nde ɓe ɓeydii arde e les njiimaandi Al Kaydaa e nder leydi Maghreb lislaam, o wiyi kadi wonde faandaare fedde nde ko huutoraade sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe ngam waɗde ɗum en geɗe jokkere enɗam, kadi ngam hulɓinde yimɓe siwil en. Hill ina siftina njanguuji ɗii no nanndi e warngooji sukaaɓe rewɓe to [[Aljeri|Alseri]] e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. == Kidnagol == Kartal hollirngal kewuuji njillu nguu, peewnuɗo konu [[Amerik]] Kartal hollirngal kewuuji njillu nguu, peewnuɗo konu [[Amerik]] Natal hollirngal bonnugol duɗal ngal caggal nde njanngu nguu waɗi Bonannde duɗal ngal yiytaa ko caggal njanngu ngu Ñalnde jamma 14 abriil 2014, terɗe fedde jihaadiyaŋkoore lislaam wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]] njani e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu to [[Chibok]], to leydi Nijeer, wuro ɓurngo heewde Kerecee’en. Waktuuji seeɗa ko adii nde njillu nguu waɗata, hoɗɓe e wuro [[Chibok]] keɓiino noddaango telefoŋaaji ummoraade e gure hoɗdiiɓe ina njeertina ɗum en e njillu nguu, tawi ina seedtoo konuuji jogiiɗi ownooɓe beeli ina njaha feewde wuro ngoo. Naatɓe e duɗal ngal, ɓe mbaɗti waɗde koye maɓɓe e konu leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ɓe ɓoornii ko wutteeji konu nannduɗi e mum en. ''Militant'' en kadi mbaɗii ko ina tolnoo e 15 soldateeɓe wonɓe to [[Chibok]], ɓe mbaawaano dartinde njanngu nguu sabu militeer en ɓee ina njogii limoore ɓurnde heewde e doole mum en, kadi hay so tawii militeer en [[Naajeeriya]] neldaani heen semmbeeji mum en e nder dumunna njanngu nguu. Sosiyetee gooto e polis gooto mbaraama e nder doggol ngol. Ñawannde nde waɗii fotde waktuuji 5, tawi ko galleeji [[Chibok]] kadi njani. E wiyde nate ɗe yoga e sukaaɓe rewɓe ɓee ndokki, ina heen deftere nde sukaaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee (Naomi Adamu e Sarah Samuel) mbinndi nde ɓe ngoni e nder jehre ndee, militeer en ɓee ina njiɗnoo wujjude masiŋaaji, tee, e fuɗɗoode, ɓe nganndaa ko mbaɗata e sukaaɓe rewɓe ɓee. Ɓe mbi’i sukaaɓe rewɓe ɓee yo njaltu, ngar e maɓɓe. Won e sukaaɓe rewɓe njolnaa e otooji, heddiiɓe ɓee ina poti yahde kilooji keewɗi haa kammuuji goɗɗi ngari nawde ɗum en, ina gasa tawa ko e nokku biyeteeɗo [[Konduga]] e nder ladde [[Sambisa]], nokku gonnooɗo nokku keeriiɗo, tawi ina waɗi 60 000 km2 ɗo [[Boko haram|Boko Haram]] anndiraa wonde ina waɗi kampaañuuji tiiɗɗi. Won source militaire mawɗo mo anndaaka ina sikki wonde sukaaɓe rewɓe ɓee ina mbaawi fecciteede, mbaɗtaa e nokkuuji [[Boko haram|Boko Haram]] ceertuɗi, saraaji [[maayo Caad]], e koɗli Gorsi e ladde [[Sambisa]]. 57 suka debbo mbaawii dogde e diwde e kamiyoŋaaji ɗi ɓe njiylotonoo ɗii. E nder balɗe cakkitiiɗe ɗee, reennooɓe nokku oo e jibnaaɓe ɓee njiyti ladde [[Sambisa]] ngam yiytude e hisnude yoga e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee, kono ɓe keɓaani hay gooto e nanngaaɓe ɓee. Duɗal ngal uddaama fotde jonte nay ko adii njanngu nguu sabu bonnugol ngonka kisal, kono almudɓe ummoriiɓe e duɗe keewɗe e gure ina tawtoree e sahaa njillu nguu ngam waɗde jaŋde timmunde e nder Fisik. Wonno ko 530 almuudo winnditiiɓe ngam tawtoreede jaŋde seedantaagal mawngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu, hay so tawii noon anndaaka no foti tawtoraaɓe e sahaa njanngu nguu. Sukaaɓe ɓee ina njogii duuɓi 16 haa 18, ina ngondi e hitaande maɓɓe sakkitiinde e jaŋde. Wonno ko jiiɓru adanndu e limoore sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe, nde tawnoo konu [[Naajeeriya]] fuɗɗiima wiyde e nder bayyinaango mum wonde ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe ɓee ndogi walla njaltinaama, ko 8 tan ngoni haa jooni ɓe limtaaka. Jibnaaɓe mbiyi 234 suka debbo ina ŋakki, kono e wiyde polis nokku o ko ina tolnoo e 276 suka nanngaama e nder njanngu ngu, heen 53 ndogi haa ñalnde 2 lewru nduu. Ina jaɓee wonde e fuɗɗoode ko 276 suka debbo nanngaa. Rajooji goɗɗi ndokki limooje goɗɗe ceertuɗe ngam limde almudɓe nanngaaɓe e majjuɓe. [[Amnesty International]] ɗon ƴama laamu lesdi [[Naajeeriya]], ɓe wi'i ɓe tammi sooja'en lesdi [[Naajeeriya]] mari jeertinaango saa'aaji nayi ko adii nde ɓe ɗon mari bawɗe, ammaa ɓe ɗon mari semmbe ngam reenuki janngirde nden. Militeeruuji leydi [[Naajeeriya]] ɓaawo man tabbitini ɓe mari bawɗe nayi ko adii nde ɓe ɗon mari bawɗe nayi ammaa ɓe kolliti dow konu maɓɓe ɓurduɗum ɗuuɗugo waawataa mooɓugo semmbeeji. == Caggal mum == === Kewuuji e hitaande 2014 === Kabaaruuji goɗɗi : Ɓooygol [[Chibok]] Natal kewu yuɓɓinaangu ngam mawninde hitaande wootere nde warngooji ɗii mbaɗi ''CEE-HOPE Nigerian'' yuɓɓinii hiirde ngam siftorde hitaande wootere nde ɓe mbaraa Ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee, ɓe ngonaa Kerecee’en, ɓe ndokkaama doole ngam naatde e diine Lislaam. Sukaaɓe rewɓe ɓee ndokkaama dewgal e terɗe [[Boko haram|Boko Haram]], tawi njoɓdi jom suudu ina wiyee ko ₦2 000 gooto (6 dolaar/4 £). Yiyngooji almudɓe ɓee ko yimɓe gure hoɗɓe e [[ladde Sambisa]], njiylotoo ko nokku ɗo [[Boko haram|Boko Haram]] rewrata. Woɓɓe feere wi'i ɓe ngi'i almudɓe ɓen ɗon ta'a lesɗe koɗdiiɗe [[Caadi|Caad]] e [[Camerun]] bee hukuuma kan, koo ngam [[Kashim Shetima Mustafa|Kashim Shettima]], guwerneer lesdi Borno haa lesdi [[Naajeeriya]], wi'i ñalnde 11 lewru Mbooy, o yi'i sukaaɓe rewɓe ɓen ɓe nanngaama, nden o wi'i ɓe ɗon ta'a lesɗe ɗiɗi ɗe'e. Militeer [[Naajeeriya]] ɗon mari ballal diga yimɓe lesdi [[Naajeeriya]] e ''vigilantes'' ngam ɓe ndarna laddeeji ɓadiiɗi keeri [[Naajeeriya]] haa ñalnde 21 lewru Abriil. Hoɗɓe nokkuure nden mbaawi tokkugo yahdu almuɓɓe ɓen bee ballal jokkindirki haa woyla-fuunaange lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]]. Jaaynde nde yoga e almudɓe nanngaaɓe ɓee mbinndi, siftinii no won heen mbaawiri dogde, kono ko yimɓe wuro ngoo ngartiri ɗum en e [[Boko haram|Boko Haram]], ɓe piyi ɗum en ngam jukkungo. Ñalnde 2 lewru nduu, polis leydi [[Naajeeriya]] hollitii wonde limoore almudɓe nanngaaɓe ɓee laaɓaani, ɓe ñaagii jibnaaɓe ɓee yo neldu inɗe e fotooji sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee ngam limngal laawɗungal waɗa. Polis wiyi ko bonnude binnditagol duɗe ɗee e nder njanngu ngu ko ɗum addani jiiɓru nduu. Hooreejo leydi [[Naajeeriya]], [[Goodluck Jonathan]], wolwi haa yeeso yimɓe dow ko laarani ɓiɓɓe rewɓe majjuɓe, nden o wi'i laamu lesdi [[Naajeeriya]] ɗon waɗa kala ko waawi ngam heɓugo sukaaɓe rewɓe majjuɓe. E oon sahaa kadi, o ñiŋii jibnaaɓe ɓee nde tawnoo ɓe ndokkaani humpitooji keewɗi ko fayti e sukaaɓe maɓɓe majjuɓe, o wiyi ɓe ngollodaaki e polis haa timmi. Jaaynde ''Guardian'' hollitii wonde konu leydi [[Angalteer]] waɗii ''operation'' Turus ngam jaabtaade warngooji ɗi. Won gonɗo e ''operation'' o wiyi ''Observer'' wonde "sukaaɓe rewɓe ɓee ngoni ko e jonte seeɗa gadane ɗe RAF waɗi", e wonde "min [RAF] njiɗnoo ko hisnude ɓe, kono laamu [[Naajeeriya]] saliima", sibu ɓe njiyri haala kaa ko "haala ngenndi" ka sarwisaaji kisal [[Naajeeriya]] poti safrude ɗum en. Sir Andrew Pocock, Komisinaajo mawɗo lesdi [[Biritaniya]] haa lesdi [[Naajeeriya]] wakkati nde o nanngaa, o wi'i lebbi ɗiɗi ɓaawo o nanngaa, fedde fotnde 80 nder sukaaɓe rewɓe [[Chibok]] yi'aama bee karallaagal Ameriknaajo "yitere nder asamaan" ammaa walaa ko waɗi. Fotde 80 suka debbo, kampaañ e seedeeji dille otooji njiytaa ko sara nokku ina wiyee "Lekki Nguurndam" e nder ladde Sambisa. Ardiiɗo [[Boko haram|Boko Haram]], [[Abubakar Shekau]], hollitii wonde ko kañum waɗi warngooji ɗii e nder wideyoo mo o yaltini ko juuti caggal waktu 1ɓo kikiiɗe ñalnde 5 lewru nduu. Shekau wiyi wonde "Alla yamirii kam yo mi yeey ɓe... mi waɗat yamiroore makko", kadi "Maccungaagu ina jaɓee e diine am, kadi mi nannga yimɓe mi waɗa ɓe maccuɓe." O wiyi sukaaɓe rewɓe ɓee fotaani yahde ekkol, eɓe poti resde nde tawnoo sukaaɓe rewɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 9 ina poti resde. Wideyoo goɗɗo yalti yontere caggal ɗuum, holliri fotde 130 suka debbo ɓoorniiɓe hijab e chadors lislaam juutɗi. Ko ngol woni go’o ko sukaaɓe rewɓe ɓee ina njiyee e yeeso yimɓe gila nde ɓe nanngaa to [[Chibok]]. E nder ndeeɗoo wideyoo, Shekau jaɓii wonde heewɓe e sukaaɓe rewɓe ɓee ngonaa juulɓe, kono won heen ko juulɓe naatɓe e juulɓe, ɓe "mbaɗata ɓe no [[Annabi muhammadu|Annabi Muhammadu]] waɗiri keeferaaɓe ɓe o nanngiri nii". Shekau siftini kadi wonde o woppataa sukaaɓe rewɓe ɓee so wonaa tawa ko poliseeɓe [[Boko haram|Boko Haram]] nanngaaɓe e nder kasoo ɓee njaltinaa, ɗum noon ina addana ɓe waawde waylude kasooji ɗii e laamu leydi [[Najiriya|Najeriya]]. cyoiud9pmzpwgobvcdovp9iccn99s4i 158240 158238 2026-03-29T12:36:27Z Adamu mc 10501 158240 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Parents of Chibok kidnapping victims.png|thumb|Parents of chibok kidnapping victims]] [[File:Chibok kidnapping soldier on guard VOA.jpg|thumb|'''Chibok kidnapping soldier on guard''']] Chibok schoolgirls kidnappin E jamma 14–15 abriil 2014, 276 ko ɓuri heewde e almudɓe rewɓe Kerecee'en e kadi almudɓe juulɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 16 haa 18, nanngaama e juuɗe fedde wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]], ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu to wuro [[Chibok]] to diiwaan Borno, leydi Nijeer sarɗiiji, kono sukaaɓe rewɓe ɓee ina tawtoraa ngam waɗde ekkolaaji cakkitiiɗi e fisik..<ref>{{Cite web|last=Romo|first=Vanessa|date=21 February 2018|title=Nigerian Military Rescues 76 Schoolgirls After Alleged Boko Haram Attack|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/02/21/587757512/nigerian-military-rescues-76-schoolgirls-after-alleged-boko-haram-attack|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026063713/https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/02/21/587757512/nigerian-military-rescues-76-schoolgirls-after-alleged-boko-haram-attack|archive-date=26 October 2020|access-date=23 October 2020|website=[[NPR]]|language=en}}</ref> [[Amina Ali]], one of the missing girls, was found in May 2016. She claimed that the remaining girls were still there, but that six had died.<ref name="bbc.com">{{cite news|date=20 May 2016|title=Boko Haram abductees freed in Nigeria|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|url-status=live|access-date=14 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190509232615/https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|archive-date=9 May 2019}}</ref>/ref> [[Amina Ali]], one of the missing girls, was found in May 2016. She claimed that the remaining girls were still there, but that six had died.<ref name="bbc.com2">{{cite news|date=20 May 2016|title=Boko Haram abductees freed in Nigeria|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|url-status=live|access-date=14 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190509232615/https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|archive-date=9 May 2019}}</ref> Caggal nde ɗum waɗi, 57 sukaaɓe rewɓe janngooɓe ɓe ndarni ɗoon e ɗoon ngam diwde e mootaaji ɗi ɓe ndarni ɗii, woɗɓe kadi ko soodooɓe leydi [[Naajeeriya]] ndartini ɗum en e sahaaji keewɗi. Amina Ali, gooto e sukaaɓe rewɓe majjuɓe ɓee, tawaama e lewru mee 2016. O wiyi sukaaɓe rewɓe heddiiɓe ɓee ina ngondi heen haa jooni, kono njeegomo maayii. Ñalnde 14 abriil 2021, duuɓi jeeɗiɗi caggal nde ɓe nanngaa, ko ina tolnoo e 100 sukaaɓe rewɓe ɓee keddii e majjude. Haa ñalnde 14 abriil 2024, duuɓi sappo caggal nde ɓe nanngaa, 82 e sukaaɓe rewɓe ɓee ina ngondi e caɗeele haa jooni, ina cikka ko e nder jehre. Won heen ciftorii nanngugol maɓɓe e nder jeewte e nder batuuji winndereeji jojjanɗe aadee. [[Boko haram|Boko Haram]] huutoriima sukaaɓe rewɓe ɓee ngam waɗde pawɗi kaaldigal e nder mbaylaandi kasoo, ina ɗaɓɓi yo won e sukaaɓe rewɓe ɓee njoɓ ngam yoɓde won e komanndaaji mum en nanngaaɓe e kasoo. Sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe to [[Chibok]] e hitaande 2014 ɓee, ko seeɗa tan e yimɓe ɓe [[Boko haram|Boko Haram]] nanngi ɓee fof. Fedde ''Amnesty International'' hollitii e hitaande 2015 wonde ko famɗi fof 2 000 debbo e suka debbo ina nanngaa e fedde nde gila 2014, tawi heen heewɓe ko maccungaagu njulaagu..<ref name="USAToday">{{cite news|last=Dorell|first=Oren|date=21 April 2014|title=Terrorists kidnap more than 200 Nigerian girls|work=[[USA Today]]|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|url-status=live|access-date=23 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140422093712/http://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|archive-date=22 April 2014}}</ref><ref name="AQIM and Boko Haram">{{cite news|url=https://www.ctc.usma.edu/posts/aqims-threat-to-western-interests-in-the-sahel|title=AQIM and Boko Haram Threats to Western Interests in the Africa's Sahel|date=28 April 2014|first=Samuel|last=Aronson|publisher=Combating Terrorism Center Sentinel (CTC), West Point|access-date=13 May 2014|archive-date=13 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140513133524/https://www.ctc.usma.edu/posts/aqims-threat-to-western-interests-in-the-sahel|url-status=live}}</ref> == Ɓawo == Winndannde mawnde: Fitinaaji [[Boko haram|Boko Haram]] Fedde haɓantoonde wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]] ina yiɗi sosde kalifaandi lislaam e nder leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], tee ina teeŋtini jaŋde hannde nde no leyɗeele hirnaange nii, nde ɓe mbiyi ina luulndii yimɓe woppude jaŋde lislaam no nguurndam mum wayi nii. Haa hitaande 2014, ujunaaje ujunaaje yimɓe mbaraama nder njanguuji ɗi fedde nde waɗi, nden laamu lesdi [[Naajeeriya]] anndini lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Mayru 2013 nder jihaaji Borno, Yobe e Adamawa wakkati hare maɓɓe dow hukuumaaji rento. Ko ɗum addani ɓe nanngude walla warde teemedde teemedde terɗe [[Boko haram|Boko Haram]], heddiiɓe ɓee ngarti e nokkuuji koɗli ɗi ɓe puɗɗii ɓeydaade haɓde e siwil en. Kono kampaañ oo ronki deeƴnude leydi ndii. Operaasiyoŋ konu [[Farayse]] to [[Mali]] kadi, ndartinii fedde [[Boko haram|Boko Haram]] e AQIM e nder leydi Nijeer. ''Map'' hollito nokkuure lesdi Borno haa lesdi [[Naajeeriya]] Nokkuure [[Diiwal Borno]] haa woyla-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]] [[Boko haram|Boko Haram]] fuɗɗii ƴamde duɗe ɗee ko e hitaande 2010, wari teemedde almudɓe haa hitaande 2014. Jaagorgal fedde nde wiyi wonde hono ɗeen ƴattooje ina njokki so tawii laamu leydi [[Najiriya|Najeriya]] ina jokki e ƴattaade jaŋde lislaam. 000 sukaaɓe mbaawaano yahde duɗe ngam golle fedde [[Boko haram|Boko Haram]]. [[Boko haram|Boko Haram]] ina anndaa kadi ina nannga sukaaɓe rewɓe, ɓe nganndu-ɗaa fotaani janngeede, ina kuutoroo ɗum en ngam waɗde coodoowo walla jiyaaɓe jom en jawɗeele en..<ref>{{Cite web|date=29 December 2022|title=Nigerian girls abducted by Boko Haram honored in exhibition|url=https://www.africanews.com/2022/12/29/nigerian-girls-abducted-by-boko-haram-honored-in-exhibition/|access-date=30 December 2022|website=AfricaNews|language=en}}</ref> Ñalnde 6 sulyee 2013, yimɓe jeyaaɓe e [[Boko haram|Boko Haram]] njani e duɗal hakkundeewal laamu to [[Mamudo]], to [[diiwaan Yobe,]] mbari heen ko famɗi fof 42 neɗɗo. Ko ɓuri heewde e warɓe ɓee ko almudɓe, won heen gollotooɓe ina njeyaa e maayɓe ɓee. Ñalnde 29 suwee 2013, worɓe jogiiɓe kaɓirɗe ummoriiɓe [[Boko haram|Boko Haram]] keɓii naatde e hostel worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema to [[Gujba]], to diiwaan Yobe, mbari heen capanɗe nayo almuudo e jannginooɓe. Ñawanɗe [[Boko haram|Boko Haram]] ɓeydiima tiiɗde e hitaande 2014. E lewru feebariyee, fedde nde warii ko ina tolnoo e 100 gorko Kerecee'en e nder gure Doron Baga e Izghe. Ndeen lewru wooturu, sukaaɓe 59 mbaraama e nder njanngu nguu, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]]. E lewru marse, fedde nde yani e kasoo konu Giwa, woppii ownooɓe beeli nanngaaɓe. Naatgol Chibok ngol waɗi ko ñalnde heen bommbooji mbaɗi to [[Abuja]], ko famɗi fof 88 neɗɗo maayi heen. Laawol yahoowo [[Chibok]] ngol ina heewi ƴaañde sabu ko famɗi fof ko laamu nguu reennata yahooɓe wuro ngoo. [[Boko haram|Boko Haram]] ina tuuma fotde 4 000 maayɗo e hitaande 2014. Heblo keɓaaɗo e Al Kaydaa to Magreb lislaam e Al Kaydaa to duunde Aarabeeɓe, wallitii [[Boko haram|Boko Haram]] ɓeydude hareeji mum. [[Jonathan N.C]]. Hill mo ''King's College London'' hollitii wonde [[Boko haram|Boko Haram]] nanngi sukaaɓe rewɓe ɓee caggal nde ɓe ɓeydii arde e les njiimaandi Al Kaydaa e nder leydi Maghreb lislaam, o wiyi kadi wonde faandaare fedde nde ko huutoraade sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe ngam waɗde ɗum en geɗe jokkere enɗam, kadi ngam hulɓinde yimɓe siwil en. Hill ina siftina njanguuji ɗii no nanndi e warngooji sukaaɓe rewɓe to [[Aljeri|Alseri]] e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. == Kidnagol == Kartal hollirngal kewuuji njillu nguu, peewnuɗo konu [[Amerik]] Kartal hollirngal kewuuji njillu nguu, peewnuɗo konu [[Amerik]] Natal hollirngal bonnugol duɗal ngal caggal nde njanngu nguu waɗi Bonannde duɗal ngal yiytaa ko caggal njanngu ngu Ñalnde jamma 14 abriil 2014, terɗe fedde jihaadiyaŋkoore lislaam wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]] njani e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu to [[Chibok]], to leydi Nijeer, wuro ɓurngo heewde Kerecee’en. Waktuuji seeɗa ko adii nde njillu nguu waɗata, hoɗɓe e wuro [[Chibok]] keɓiino noddaango telefoŋaaji ummoraade e gure hoɗdiiɓe ina njeertina ɗum en e njillu nguu, tawi ina seedtoo konuuji jogiiɗi ownooɓe beeli ina njaha feewde wuro ngoo. Naatɓe e duɗal ngal, ɓe mbaɗti waɗde koye maɓɓe e konu leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ɓe ɓoornii ko wutteeji konu nannduɗi e mum en. ''Militant'' en kadi mbaɗii ko ina tolnoo e 15 soldateeɓe wonɓe to [[Chibok]], ɓe mbaawaano dartinde njanngu nguu sabu militeer en ɓee ina njogii limoore ɓurnde heewde e doole mum en, kadi hay so tawii militeer en [[Naajeeriya]] neldaani heen semmbeeji mum en e nder dumunna njanngu nguu. Sosiyetee gooto e polis gooto mbaraama e nder doggol ngol. Ñawannde nde waɗii fotde waktuuji 5, tawi ko galleeji [[Chibok]] kadi njani. E wiyde nate ɗe yoga e sukaaɓe rewɓe ɓee ndokki, ina heen deftere nde sukaaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee (Naomi Adamu e Sarah Samuel) mbinndi nde ɓe ngoni e nder jehre ndee, militeer en ɓee ina njiɗnoo wujjude masiŋaaji, tee, e fuɗɗoode, ɓe nganndaa ko mbaɗata e sukaaɓe rewɓe ɓee. Ɓe mbi’i sukaaɓe rewɓe ɓee yo njaltu, ngar e maɓɓe. Won e sukaaɓe rewɓe njolnaa e otooji, heddiiɓe ɓee ina poti yahde kilooji keewɗi haa kammuuji goɗɗi ngari nawde ɗum en, ina gasa tawa ko e nokku biyeteeɗo [[Konduga]] e nder ladde [[Sambisa]], nokku gonnooɗo nokku keeriiɗo, tawi ina waɗi 60 000 km2 ɗo [[Boko haram|Boko Haram]] anndiraa wonde ina waɗi kampaañuuji tiiɗɗi. Won source militaire mawɗo mo anndaaka ina sikki wonde sukaaɓe rewɓe ɓee ina mbaawi fecciteede, mbaɗtaa e nokkuuji [[Boko haram|Boko Haram]] ceertuɗi, saraaji [[maayo Caad]], e koɗli Gorsi e ladde [[Sambisa]]. 57 suka debbo mbaawii dogde e diwde e kamiyoŋaaji ɗi ɓe njiylotonoo ɗii. E nder balɗe cakkitiiɗe ɗee, reennooɓe nokku oo e jibnaaɓe ɓee njiyti ladde [[Sambisa]] ngam yiytude e hisnude yoga e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee, kono ɓe keɓaani hay gooto e nanngaaɓe ɓee. Duɗal ngal uddaama fotde jonte nay ko adii njanngu nguu sabu bonnugol ngonka kisal, kono almudɓe ummoriiɓe e duɗe keewɗe e gure ina tawtoree e sahaa njillu nguu ngam waɗde jaŋde timmunde e nder Fisik. Wonno ko 530 almuudo winnditiiɓe ngam tawtoreede jaŋde seedantaagal mawngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu, hay so tawii noon anndaaka no foti tawtoraaɓe e sahaa njanngu nguu. Sukaaɓe ɓee ina njogii duuɓi 16 haa 18, ina ngondi e hitaande maɓɓe sakkitiinde e jaŋde. Wonno ko jiiɓru adanndu e limoore sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe, nde tawnoo konu [[Naajeeriya]] fuɗɗiima wiyde e nder bayyinaango mum wonde ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe ɓee ndogi walla njaltinaama, ko 8 tan ngoni haa jooni ɓe limtaaka. Jibnaaɓe mbiyi 234 suka debbo ina ŋakki, kono e wiyde polis nokku o ko ina tolnoo e 276 suka nanngaama e nder njanngu ngu, heen 53 ndogi haa ñalnde 2 lewru nduu. Ina jaɓee wonde e fuɗɗoode ko 276 suka debbo nanngaa. Rajooji goɗɗi ndokki limooje goɗɗe ceertuɗe ngam limde almudɓe nanngaaɓe e majjuɓe. [[Amnesty International]] ɗon ƴama laamu lesdi [[Naajeeriya]], ɓe wi'i ɓe tammi sooja'en lesdi [[Naajeeriya]] mari jeertinaango saa'aaji nayi ko adii nde ɓe ɗon mari bawɗe, ammaa ɓe ɗon mari semmbe ngam reenuki janngirde nden. Militeeruuji leydi [[Naajeeriya]] ɓaawo man tabbitini ɓe mari bawɗe nayi ko adii nde ɓe ɗon mari bawɗe nayi ammaa ɓe kolliti dow konu maɓɓe ɓurduɗum ɗuuɗugo waawataa mooɓugo semmbeeji. == Caggal mum == === Kewuuji e hitaande 2014 === Kabaaruuji goɗɗi : Ɓooygol [[Chibok]] Natal kewu yuɓɓinaangu ngam mawninde hitaande wootere nde warngooji ɗii mbaɗi ''CEE-HOPE Nigerian'' yuɓɓinii hiirde ngam siftorde hitaande wootere nde ɓe mbaraa Ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee, ɓe ngonaa Kerecee’en, ɓe ndokkaama doole ngam naatde e diine Lislaam. Sukaaɓe rewɓe ɓee ndokkaama dewgal e terɗe [[Boko haram|Boko Haram]], tawi njoɓdi jom suudu ina wiyee ko ₦2 000 gooto (6 dolaar/4 £). Yiyngooji almudɓe ɓee ko yimɓe gure hoɗɓe e [[ladde Sambisa]], njiylotoo ko nokku ɗo [[Boko haram|Boko Haram]] rewrata. Woɓɓe feere wi'i ɓe ngi'i almudɓe ɓen ɗon ta'a lesɗe koɗdiiɗe [[Caadi|Caad]] e [[Camerun]] bee hukuuma kan, koo ngam [[Kashim Shetima Mustafa|Kashim Shettima]], guwerneer lesdi Borno haa lesdi [[Naajeeriya]], wi'i ñalnde 11 lewru Mbooy, o yi'i sukaaɓe rewɓe ɓen ɓe nanngaama, nden o wi'i ɓe ɗon ta'a lesɗe ɗiɗi ɗe'e. Militeer [[Naajeeriya]] ɗon mari ballal diga yimɓe lesdi [[Naajeeriya]] e ''vigilantes'' ngam ɓe ndarna laddeeji ɓadiiɗi keeri [[Naajeeriya]] haa ñalnde 21 lewru Abriil. Hoɗɓe nokkuure nden mbaawi tokkugo yahdu almuɓɓe ɓen bee ballal jokkindirki haa woyla-fuunaange lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]]. Jaaynde nde yoga e almudɓe nanngaaɓe ɓee mbinndi, siftinii no won heen mbaawiri dogde, kono ko yimɓe wuro ngoo ngartiri ɗum en e [[Boko haram|Boko Haram]], ɓe piyi ɗum en ngam jukkungo. Ñalnde 2 lewru nduu, polis leydi [[Naajeeriya]] hollitii wonde limoore almudɓe nanngaaɓe ɓee laaɓaani, ɓe ñaagii jibnaaɓe ɓee yo neldu inɗe e fotooji sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee ngam limngal laawɗungal waɗa. Polis wiyi ko bonnude binnditagol duɗe ɗee e nder njanngu ngu ko ɗum addani jiiɓru nduu. Hooreejo leydi [[Naajeeriya]], [[Goodluck Jonathan]], wolwi haa yeeso yimɓe dow ko laarani ɓiɓɓe rewɓe majjuɓe, nden o wi'i laamu lesdi [[Naajeeriya]] ɗon waɗa kala ko waawi ngam heɓugo sukaaɓe rewɓe majjuɓe. E oon sahaa kadi, o ñiŋii jibnaaɓe ɓee nde tawnoo ɓe ndokkaani humpitooji keewɗi ko fayti e sukaaɓe maɓɓe majjuɓe, o wiyi ɓe ngollodaaki e polis haa timmi. Jaaynde ''Guardian'' hollitii wonde konu leydi [[Angalteer]] waɗii ''operation'' Turus ngam jaabtaade warngooji ɗi. Won gonɗo e ''operation'' o wiyi ''Observer'' wonde "sukaaɓe rewɓe ɓee ngoni ko e jonte seeɗa gadane ɗe RAF waɗi", e wonde "min [RAF] njiɗnoo ko hisnude ɓe, kono laamu [[Naajeeriya]] saliima", sibu ɓe njiyri haala kaa ko "haala ngenndi" ka sarwisaaji kisal [[Naajeeriya]] poti safrude ɗum en. Sir Andrew Pocock, Komisinaajo mawɗo lesdi [[Biritaniya]] haa lesdi [[Naajeeriya]] wakkati nde o nanngaa, o wi'i lebbi ɗiɗi ɓaawo o nanngaa, fedde fotnde 80 nder sukaaɓe rewɓe [[Chibok]] yi'aama bee karallaagal Ameriknaajo "yitere nder asamaan" ammaa walaa ko waɗi. Fotde 80 suka debbo, kampaañ e seedeeji dille otooji njiytaa ko sara nokku ina wiyee "Lekki Nguurndam" e nder ladde Sambisa. Ardiiɗo [[Boko haram|Boko Haram]], [[Abubakar Shekau]], hollitii wonde ko kañum waɗi warngooji ɗii e nder wideyoo mo o yaltini ko juuti caggal waktu 1ɓo kikiiɗe ñalnde 5 lewru nduu. Shekau wiyi wonde "Alla yamirii kam yo mi yeey ɓe... mi waɗat yamiroore makko", kadi "Maccungaagu ina jaɓee e diine am, kadi mi nannga yimɓe mi waɗa ɓe maccuɓe." O wiyi sukaaɓe rewɓe ɓee fotaani yahde ekkol, eɓe poti resde nde tawnoo sukaaɓe rewɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 9 ina poti resde. Wideyoo goɗɗo yalti yontere caggal ɗuum, holliri fotde 130 suka debbo ɓoorniiɓe hijab e chadors lislaam juutɗi. Ko ngol woni go’o ko sukaaɓe rewɓe ɓee ina njiyee e yeeso yimɓe gila nde ɓe nanngaa to [[Chibok]]. E nder ndeeɗoo wideyoo, Shekau jaɓii wonde heewɓe e sukaaɓe rewɓe ɓee ngonaa juulɓe, kono won heen ko juulɓe naatɓe e juulɓe, ɓe "mbaɗata ɓe no [[Annabi muhammadu|Annabi Muhammadu]] waɗiri keeferaaɓe ɓe o nanngiri nii". Shekau siftini kadi wonde o woppataa sukaaɓe rewɓe ɓee so wonaa tawa ko poliseeɓe [[Boko haram|Boko Haram]] nanngaaɓe e nder kasoo ɓee njaltinaa, ɗum noon ina addana ɓe waawde waylude kasooji ɗii e laamu leydi [[Najiriya|Najeriya]]. 68msxkmyc7tyu9pqlv4iewdgausa4cj 158242 158240 2026-03-29T12:37:39Z Adamu mc 10501 Edit 158242 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Parents of Chibok kidnapping victims.png|thumb|Parents of chibok kidnapping victims]] [[File:Chibok kidnapping soldier on guard VOA.jpg|thumb|'''Chibok kidnapping soldier on guard''']] Chibok schoolgirls kidnappin E yalnde sappo e joowey nayi 14–15 Lewru abriil hiitande dubi 2014, 276 ko ɓuri heewde e almudɓe rewɓe Kerecee'en e kadi almudɓe juulɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 16 haa 18, nanngaama e juuɗe fedde wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]], ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu to wuro [[Chibok]] to diiwaan Borno, leydi Nijeer sarɗiiji, kono sukaaɓe rewɓe ɓee ina tawtoraa ngam waɗde ekkolaaji cakkitiiɗi e fisik..<ref>{{Cite web|last=Romo|first=Vanessa|date=21 February 2018|title=Nigerian Military Rescues 76 Schoolgirls After Alleged Boko Haram Attack|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/02/21/587757512/nigerian-military-rescues-76-schoolgirls-after-alleged-boko-haram-attack|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026063713/https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2018/02/21/587757512/nigerian-military-rescues-76-schoolgirls-after-alleged-boko-haram-attack|archive-date=26 October 2020|access-date=23 October 2020|website=[[NPR]]|language=en}}</ref> [[Amina Ali]], one of the missing girls, was found in May 2016. She claimed that the remaining girls were still there, but that six had died.<ref name="bbc.com">{{cite news|date=20 May 2016|title=Boko Haram abductees freed in Nigeria|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|url-status=live|access-date=14 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190509232615/https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|archive-date=9 May 2019}}</ref>/ref> [[Amina Ali]], one of the missing girls, was found in May 2016. She claimed that the remaining girls were still there, but that six had died.<ref name="bbc.com2">{{cite news|date=20 May 2016|title=Boko Haram abductees freed in Nigeria|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|url-status=live|access-date=14 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190509232615/https://www.bbc.com/news/world-africa-36338989|archive-date=9 May 2019}}</ref> Caggal nde ɗum waɗi, 57 sukaaɓe rewɓe janngooɓe ɓe ndarni ɗoon e ɗoon ngam diwde e mootaaji ɗi ɓe ndarni ɗii, woɗɓe kadi ko soodooɓe leydi [[Naajeeriya]] ndartini ɗum en e sahaaji keewɗi. Amina Ali, gooto e sukaaɓe rewɓe majjuɓe ɓee, tawaama e lewru mee 2016. O wiyi sukaaɓe rewɓe heddiiɓe ɓee ina ngondi heen haa jooni, kono njeegomo maayii. Ñalnde 14 abriil 2021, duuɓi jeeɗiɗi caggal nde ɓe nanngaa, ko ina tolnoo e 100 sukaaɓe rewɓe ɓee keddii e majjude. Haa ñalnde 14 abriil 2024, duuɓi sappo caggal nde ɓe nanngaa, 82 e sukaaɓe rewɓe ɓee ina ngondi e caɗeele haa jooni, ina cikka ko e nder jehre. Won heen ciftorii nanngugol maɓɓe e nder jeewte e nder batuuji winndereeji jojjanɗe aadee. [[Boko haram|Boko Haram]] huutoriima sukaaɓe rewɓe ɓee ngam waɗde pawɗi kaaldigal e nder mbaylaandi kasoo, ina ɗaɓɓi yo won e sukaaɓe rewɓe ɓee njoɓ ngam yoɓde won e komanndaaji mum en nanngaaɓe e kasoo. Sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe to [[Chibok]] e hitaande 2014 ɓee, ko seeɗa tan e yimɓe ɓe [[Boko haram|Boko Haram]] nanngi ɓee fof. Fedde ''Amnesty International'' hollitii e hitaande 2015 wonde ko famɗi fof 2 000 debbo e suka debbo ina nanngaa e fedde nde gila 2014, tawi heen heewɓe ko maccungaagu njulaagu..<ref name="USAToday">{{cite news|last=Dorell|first=Oren|date=21 April 2014|title=Terrorists kidnap more than 200 Nigerian girls|work=[[USA Today]]|url=https://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|url-status=live|access-date=23 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140422093712/http://www.usatoday.com/story/news/world/2014/04/21/parents-234-girls-kidnapped-from-nigeria-school/7958307/|archive-date=22 April 2014}}</ref><ref name="AQIM and Boko Haram">{{cite news|url=https://www.ctc.usma.edu/posts/aqims-threat-to-western-interests-in-the-sahel|title=AQIM and Boko Haram Threats to Western Interests in the Africa's Sahel|date=28 April 2014|first=Samuel|last=Aronson|publisher=Combating Terrorism Center Sentinel (CTC), West Point|access-date=13 May 2014|archive-date=13 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140513133524/https://www.ctc.usma.edu/posts/aqims-threat-to-western-interests-in-the-sahel|url-status=live}}</ref> == Ɓawo == Winndannde mawnde: Fitinaaji [[Boko haram|Boko Haram]] Fedde haɓantoonde wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]] ina yiɗi sosde kalifaandi lislaam e nder leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], tee ina teeŋtini jaŋde hannde nde no leyɗeele hirnaange nii, nde ɓe mbiyi ina luulndii yimɓe woppude jaŋde lislaam no nguurndam mum wayi nii. Haa hitaande 2014, ujunaaje ujunaaje yimɓe mbaraama nder njanguuji ɗi fedde nde waɗi, nden laamu lesdi [[Naajeeriya]] anndini lesdi [[Naajeeriya]] nder lewru Mayru 2013 nder jihaaji Borno, Yobe e Adamawa wakkati hare maɓɓe dow hukuumaaji rento. Ko ɗum addani ɓe nanngude walla warde teemedde teemedde terɗe [[Boko haram|Boko Haram]], heddiiɓe ɓee ngarti e nokkuuji koɗli ɗi ɓe puɗɗii ɓeydaade haɓde e siwil en. Kono kampaañ oo ronki deeƴnude leydi ndii. Operaasiyoŋ konu [[Farayse]] to [[Mali]] kadi, ndartinii fedde [[Boko haram|Boko Haram]] e AQIM e nder leydi Nijeer. ''Map'' hollito nokkuure lesdi Borno haa lesdi [[Naajeeriya]] Nokkuure [[Diiwal Borno]] haa woyla-fuunaange lesdi [[Naajeeriya]] [[Boko haram|Boko Haram]] fuɗɗii ƴamde duɗe ɗee ko e hitaande 2010, wari teemedde almudɓe haa hitaande 2014. Jaagorgal fedde nde wiyi wonde hono ɗeen ƴattooje ina njokki so tawii laamu leydi [[Najiriya|Najeriya]] ina jokki e ƴattaade jaŋde lislaam. 000 sukaaɓe mbaawaano yahde duɗe ngam golle fedde [[Boko haram|Boko Haram]]. [[Boko haram|Boko Haram]] ina anndaa kadi ina nannga sukaaɓe rewɓe, ɓe nganndu-ɗaa fotaani janngeede, ina kuutoroo ɗum en ngam waɗde coodoowo walla jiyaaɓe jom en jawɗeele en..<ref>{{Cite web|date=29 December 2022|title=Nigerian girls abducted by Boko Haram honored in exhibition|url=https://www.africanews.com/2022/12/29/nigerian-girls-abducted-by-boko-haram-honored-in-exhibition/|access-date=30 December 2022|website=AfricaNews|language=en}}</ref> Ñalnde 6 sulyee 2013, yimɓe jeyaaɓe e [[Boko haram|Boko Haram]] njani e duɗal hakkundeewal laamu to [[Mamudo]], to [[diiwaan Yobe,]] mbari heen ko famɗi fof 42 neɗɗo. Ko ɓuri heewde e warɓe ɓee ko almudɓe, won heen gollotooɓe ina njeyaa e maayɓe ɓee. Ñalnde 29 suwee 2013, worɓe jogiiɓe kaɓirɗe ummoriiɓe [[Boko haram|Boko Haram]] keɓii naatde e hostel worɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema to [[Gujba]], to diiwaan Yobe, mbari heen capanɗe nayo almuudo e jannginooɓe. Ñawanɗe [[Boko haram|Boko Haram]] ɓeydiima tiiɗde e hitaande 2014. E lewru feebariyee, fedde nde warii ko ina tolnoo e 100 gorko Kerecee'en e nder gure Doron Baga e Izghe. Ndeen lewru wooturu, sukaaɓe 59 mbaraama e nder njanngu nguu, to bannge worgo-fuɗnaange leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]]. E lewru marse, fedde nde yani e kasoo konu Giwa, woppii ownooɓe beeli nanngaaɓe. Naatgol Chibok ngol waɗi ko ñalnde heen bommbooji mbaɗi to [[Abuja]], ko famɗi fof 88 neɗɗo maayi heen. Laawol yahoowo [[Chibok]] ngol ina heewi ƴaañde sabu ko famɗi fof ko laamu nguu reennata yahooɓe wuro ngoo. [[Boko haram|Boko Haram]] ina tuuma fotde 4 000 maayɗo e hitaande 2014. Heblo keɓaaɗo e Al Kaydaa to Magreb lislaam e Al Kaydaa to duunde Aarabeeɓe, wallitii [[Boko haram|Boko Haram]] ɓeydude hareeji mum. [[Jonathan N.C]]. Hill mo ''King's College London'' hollitii wonde [[Boko haram|Boko Haram]] nanngi sukaaɓe rewɓe ɓee caggal nde ɓe ɓeydii arde e les njiimaandi Al Kaydaa e nder leydi Maghreb lislaam, o wiyi kadi wonde faandaare fedde nde ko huutoraade sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe ngam waɗde ɗum en geɗe jokkere enɗam, kadi ngam hulɓinde yimɓe siwil en. Hill ina siftina njanguuji ɗii no nanndi e warngooji sukaaɓe rewɓe to [[Aljeri|Alseri]] e kitaale 1990 e puɗal kitaale 2000. == Kidnagol == Kartal hollirngal kewuuji njillu nguu, peewnuɗo konu [[Amerik]] Kartal hollirngal kewuuji njillu nguu, peewnuɗo konu [[Amerik]] Natal hollirngal bonnugol duɗal ngal caggal nde njanngu nguu waɗi Bonannde duɗal ngal yiytaa ko caggal njanngu ngu Ñalnde jamma 14 abriil 2014, terɗe fedde jihaadiyaŋkoore lislaam wiyeteende [[Boko haram|Boko Haram]] njani e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu to [[Chibok]], to leydi Nijeer, wuro ɓurngo heewde Kerecee’en. Waktuuji seeɗa ko adii nde njillu nguu waɗata, hoɗɓe e wuro [[Chibok]] keɓiino noddaango telefoŋaaji ummoraade e gure hoɗdiiɓe ina njeertina ɗum en e njillu nguu, tawi ina seedtoo konuuji jogiiɗi ownooɓe beeli ina njaha feewde wuro ngoo. Naatɓe e duɗal ngal, ɓe mbaɗti waɗde koye maɓɓe e konu leydi [[Najeeriya (Nigeria)|Najeriya]], ɓe ɓoornii ko wutteeji konu nannduɗi e mum en. ''Militant'' en kadi mbaɗii ko ina tolnoo e 15 soldateeɓe wonɓe to [[Chibok]], ɓe mbaawaano dartinde njanngu nguu sabu militeer en ɓee ina njogii limoore ɓurnde heewde e doole mum en, kadi hay so tawii militeer en [[Naajeeriya]] neldaani heen semmbeeji mum en e nder dumunna njanngu nguu. Sosiyetee gooto e polis gooto mbaraama e nder doggol ngol. Ñawannde nde waɗii fotde waktuuji 5, tawi ko galleeji [[Chibok]] kadi njani. E wiyde nate ɗe yoga e sukaaɓe rewɓe ɓee ndokki, ina heen deftere nde sukaaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee (Naomi Adamu e Sarah Samuel) mbinndi nde ɓe ngoni e nder jehre ndee, militeer en ɓee ina njiɗnoo wujjude masiŋaaji, tee, e fuɗɗoode, ɓe nganndaa ko mbaɗata e sukaaɓe rewɓe ɓee. Ɓe mbi’i sukaaɓe rewɓe ɓee yo njaltu, ngar e maɓɓe. Won e sukaaɓe rewɓe njolnaa e otooji, heddiiɓe ɓee ina poti yahde kilooji keewɗi haa kammuuji goɗɗi ngari nawde ɗum en, ina gasa tawa ko e nokku biyeteeɗo [[Konduga]] e nder ladde [[Sambisa]], nokku gonnooɗo nokku keeriiɗo, tawi ina waɗi 60 000 km2 ɗo [[Boko haram|Boko Haram]] anndiraa wonde ina waɗi kampaañuuji tiiɗɗi. Won source militaire mawɗo mo anndaaka ina sikki wonde sukaaɓe rewɓe ɓee ina mbaawi fecciteede, mbaɗtaa e nokkuuji [[Boko haram|Boko Haram]] ceertuɗi, saraaji [[maayo Caad]], e koɗli Gorsi e ladde [[Sambisa]]. 57 suka debbo mbaawii dogde e diwde e kamiyoŋaaji ɗi ɓe njiylotonoo ɗii. E nder balɗe cakkitiiɗe ɗee, reennooɓe nokku oo e jibnaaɓe ɓee njiyti ladde [[Sambisa]] ngam yiytude e hisnude yoga e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee, kono ɓe keɓaani hay gooto e nanngaaɓe ɓee. Duɗal ngal uddaama fotde jonte nay ko adii njanngu nguu sabu bonnugol ngonka kisal, kono almudɓe ummoriiɓe e duɗe keewɗe e gure ina tawtoree e sahaa njillu nguu ngam waɗde jaŋde timmunde e nder Fisik. Wonno ko 530 almuudo winnditiiɓe ngam tawtoreede jaŋde seedantaagal mawngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe laamu, hay so tawii noon anndaaka no foti tawtoraaɓe e sahaa njanngu nguu. Sukaaɓe ɓee ina njogii duuɓi 16 haa 18, ina ngondi e hitaande maɓɓe sakkitiinde e jaŋde. Wonno ko jiiɓru adanndu e limoore sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe, nde tawnoo konu [[Naajeeriya]] fuɗɗiima wiyde e nder bayyinaango mum wonde ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe ɓee ndogi walla njaltinaama, ko 8 tan ngoni haa jooni ɓe limtaaka. Jibnaaɓe mbiyi 234 suka debbo ina ŋakki, kono e wiyde polis nokku o ko ina tolnoo e 276 suka nanngaama e nder njanngu ngu, heen 53 ndogi haa ñalnde 2 lewru nduu. Ina jaɓee wonde e fuɗɗoode ko 276 suka debbo nanngaa. Rajooji goɗɗi ndokki limooje goɗɗe ceertuɗe ngam limde almudɓe nanngaaɓe e majjuɓe. [[Amnesty International]] ɗon ƴama laamu lesdi [[Naajeeriya]], ɓe wi'i ɓe tammi sooja'en lesdi [[Naajeeriya]] mari jeertinaango saa'aaji nayi ko adii nde ɓe ɗon mari bawɗe, ammaa ɓe ɗon mari semmbe ngam reenuki janngirde nden. Militeeruuji leydi [[Naajeeriya]] ɓaawo man tabbitini ɓe mari bawɗe nayi ko adii nde ɓe ɗon mari bawɗe nayi ammaa ɓe kolliti dow konu maɓɓe ɓurduɗum ɗuuɗugo waawataa mooɓugo semmbeeji. == Caggal mum == === Kewuuji e hitaande 2014 === Kabaaruuji goɗɗi : Ɓooygol [[Chibok]] Natal kewu yuɓɓinaangu ngam mawninde hitaande wootere nde warngooji ɗii mbaɗi ''CEE-HOPE Nigerian'' yuɓɓinii hiirde ngam siftorde hitaande wootere nde ɓe mbaraa Ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee, ɓe ngonaa Kerecee’en, ɓe ndokkaama doole ngam naatde e diine Lislaam. Sukaaɓe rewɓe ɓee ndokkaama dewgal e terɗe [[Boko haram|Boko Haram]], tawi njoɓdi jom suudu ina wiyee ko ₦2 000 gooto (6 dolaar/4 £). Yiyngooji almudɓe ɓee ko yimɓe gure hoɗɓe e [[ladde Sambisa]], njiylotoo ko nokku ɗo [[Boko haram|Boko Haram]] rewrata. Woɓɓe feere wi'i ɓe ngi'i almudɓe ɓen ɗon ta'a lesɗe koɗdiiɗe [[Caadi|Caad]] e [[Camerun]] bee hukuuma kan, koo ngam [[Kashim Shetima Mustafa|Kashim Shettima]], guwerneer lesdi Borno haa lesdi [[Naajeeriya]], wi'i ñalnde 11 lewru Mbooy, o yi'i sukaaɓe rewɓe ɓen ɓe nanngaama, nden o wi'i ɓe ɗon ta'a lesɗe ɗiɗi ɗe'e. Militeer [[Naajeeriya]] ɗon mari ballal diga yimɓe lesdi [[Naajeeriya]] e ''vigilantes'' ngam ɓe ndarna laddeeji ɓadiiɗi keeri [[Naajeeriya]] haa ñalnde 21 lewru Abriil. Hoɗɓe nokkuure nden mbaawi tokkugo yahdu almuɓɓe ɓen bee ballal jokkindirki haa woyla-fuunaange lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]]. Jaaynde nde yoga e almudɓe nanngaaɓe ɓee mbinndi, siftinii no won heen mbaawiri dogde, kono ko yimɓe wuro ngoo ngartiri ɗum en e [[Boko haram|Boko Haram]], ɓe piyi ɗum en ngam jukkungo. Ñalnde 2 lewru nduu, polis leydi [[Naajeeriya]] hollitii wonde limoore almudɓe nanngaaɓe ɓee laaɓaani, ɓe ñaagii jibnaaɓe ɓee yo neldu inɗe e fotooji sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe ɓee ngam limngal laawɗungal waɗa. Polis wiyi ko bonnude binnditagol duɗe ɗee e nder njanngu ngu ko ɗum addani jiiɓru nduu. Hooreejo leydi [[Naajeeriya]], [[Goodluck Jonathan]], wolwi haa yeeso yimɓe dow ko laarani ɓiɓɓe rewɓe majjuɓe, nden o wi'i laamu lesdi [[Naajeeriya]] ɗon waɗa kala ko waawi ngam heɓugo sukaaɓe rewɓe majjuɓe. E oon sahaa kadi, o ñiŋii jibnaaɓe ɓee nde tawnoo ɓe ndokkaani humpitooji keewɗi ko fayti e sukaaɓe maɓɓe majjuɓe, o wiyi ɓe ngollodaaki e polis haa timmi. Jaaynde ''Guardian'' hollitii wonde konu leydi [[Angalteer]] waɗii ''operation'' Turus ngam jaabtaade warngooji ɗi. Won gonɗo e ''operation'' o wiyi ''Observer'' wonde "sukaaɓe rewɓe ɓee ngoni ko e jonte seeɗa gadane ɗe RAF waɗi", e wonde "min [RAF] njiɗnoo ko hisnude ɓe, kono laamu [[Naajeeriya]] saliima", sibu ɓe njiyri haala kaa ko "haala ngenndi" ka sarwisaaji kisal [[Naajeeriya]] poti safrude ɗum en. Sir Andrew Pocock, Komisinaajo mawɗo lesdi [[Biritaniya]] haa lesdi [[Naajeeriya]] wakkati nde o nanngaa, o wi'i lebbi ɗiɗi ɓaawo o nanngaa, fedde fotnde 80 nder sukaaɓe rewɓe [[Chibok]] yi'aama bee karallaagal Ameriknaajo "yitere nder asamaan" ammaa walaa ko waɗi. Fotde 80 suka debbo, kampaañ e seedeeji dille otooji njiytaa ko sara nokku ina wiyee "Lekki Nguurndam" e nder ladde Sambisa. Ardiiɗo [[Boko haram|Boko Haram]], [[Abubakar Shekau]], hollitii wonde ko kañum waɗi warngooji ɗii e nder wideyoo mo o yaltini ko juuti caggal waktu 1ɓo kikiiɗe ñalnde 5 lewru nduu. Shekau wiyi wonde "Alla yamirii kam yo mi yeey ɓe... mi waɗat yamiroore makko", kadi "Maccungaagu ina jaɓee e diine am, kadi mi nannga yimɓe mi waɗa ɓe maccuɓe." O wiyi sukaaɓe rewɓe ɓee fotaani yahde ekkol, eɓe poti resde nde tawnoo sukaaɓe rewɓe ɓe duuɓi mum en njahrata e 9 ina poti resde. Wideyoo goɗɗo yalti yontere caggal ɗuum, holliri fotde 130 suka debbo ɓoorniiɓe hijab e chadors lislaam juutɗi. Ko ngol woni go’o ko sukaaɓe rewɓe ɓee ina njiyee e yeeso yimɓe gila nde ɓe nanngaa to [[Chibok]]. E nder ndeeɗoo wideyoo, Shekau jaɓii wonde heewɓe e sukaaɓe rewɓe ɓee ngonaa juulɓe, kono won heen ko juulɓe naatɓe e juulɓe, ɓe "mbaɗata ɓe no [[Annabi muhammadu|Annabi Muhammadu]] waɗiri keeferaaɓe ɓe o nanngiri nii". Shekau siftini kadi wonde o woppataa sukaaɓe rewɓe ɓee so wonaa tawa ko poliseeɓe [[Boko haram|Boko Haram]] nanngaaɓe e nder kasoo ɓee njaltinaa, ɗum noon ina addana ɓe waawde waylude kasooji ɗii e laamu leydi [[Najiriya|Najeriya]]. bkn80o7dvgkkbzk23qj779p5j219wez Abkhazian State University 0 31503 158433 130060 2026-03-30T08:38:51Z Adamu mc 10501 Edit 158433 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Abkhazia''' ko duɗal jaaɓi haaɗtirde tan e nder Abkhazia. Nde sosaa ko e hitaande ndungu alif 1979 e dow tuugnorgal duɗal jaaɓi haaɗtirde Sukhumi.Rektoro mayre gadano ko Zurab Anchabadze.[citation needed] Ɗemngal janngirgal ɓuri heewde ko ɗemngal Riisi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi departemaaji fisik e hiisa, biyoloji e joogaraafi, daartol, filoloji, faggudu, sariya ; departemaaji janngingol e agro-innjiniyaaruuji. Koolaaɗo kuuɓal gadano e nder Abkhaasi, woni Duɗal Agro-Pedagogique Sukhumi sosaa ko e hitaande 1932, wayli wonti Duɗal Janngingol Maxim Gorky e hitaande rewtunde ndee. Caggal seppooji e seppooji laabi e hitaande 1978 nde wayliima wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dowla Abkhazia e taƴe Abkhazia, Georgia e Riisi. E hitaande 1989 almuɓɓe Georgia ɗaɓɓiri yo sekteer Georgia wayle wonta calɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Tibilisi. Ɗum ko Abkhaz en luulndii ɗum, haa jooni ko ɗum addani ɓe waɗde hareeji e nder wuro ngo. E hitaande ndungu 2018, porfeseeruuji ummoriiɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Abkhazia njilliima Amerik e nder porogaraam mbaylaandi. Gollotooɓe duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal njilliima duɗal jaaɓi-haaɗtirde Arizona, duɗal jaaɓi-haaɗtirde San Diego, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Rutgers, Virginia Tech, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Pennsylvania, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Maryland, duɗal jaaɓi-haaɗtirde College Park e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ndema [[Amerik]]. E hitaande 2020, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Abkhazia sosi mbaadi Kaukasus mawndi wondude e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Armeni to bannge mahngo e mahngo Armeni, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde fedde Riisi worgo-kaukasus e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Osetian worgo. Jaaɓihaaɗtirdeeji nay ɗii maa ɓeydo gollondirde e saaktude kuutoragol ɗemngal Riisi. == Ƴeew kadi == Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde peccitaaɗe == Teskorɗe<ref name="isbn0-7391-0531-0">{{cite book|author=Haber, Erika|title=The myth of the non-Russian: Iskander and Aitmatov's magical universe|publisher=Lexington Books|location=Lexington, Mass|year=2003|pages=69|isbn=0-7391-0531-0|url=https://books.google.com/books?id=JBuQRtfmFxAC&q=%22Abkhazian+State+University%22&pg=PA69}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://civil.ge/archives/473741|title=Where Abkhaz Students (Can't) Study?|date=18 February 2022}}</ref>.<ref name="isbn031221975x">{{cite book|author=Hewitt, George B.|title=The Abkhazians|publisher=St. Martin's Press|location=New York|year=1998|page=[https://archive.org/details/abkhazianshandbo00geor/page/174 174]|isbn=0-312-21975-X|url=https://archive.org/details/abkhazianshandbo00geor|url-access=registration|quote=Abkhazian State University.}}</ref> <ref>{{Cite web|url=http://cominf.org/node/1166533929|title=Югоосетинский государственный университет стал частью консорциума "Большой Кавказ"|last=|first=|authorlink=|date=26 December 2020|editor-last=|website=|publisher=|location=|pages=|language=Russian|format=|doi=|archive-url=|archive-date=|access-date=29 December 2020|quote=}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://americanambassadors.org/publications/ambassadors-review/spring-2019/reaching-georgia-s-occupied-territories-through-exchanges|title=Reaching Georgia's Occupied Territories through Exchanges|website=Council of American Ambassadors}}</ref> == ij0q0cr20421g8okkhqy14ol8ne9626 158434 158433 2026-03-30T08:39:16Z Adamu mc 10501 Expanding 158434 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Abkhazia''' ko duɗal jaaɓi haaɗtirde tan e nder Abkhazia. Nde sosaa ko e hitaande ndungu alif 1979 e dow tuugnorgal duɗal jaaɓi haaɗtirde Sukhumi.Rektoro mayre gadano ko Zurab Anchabadze.[citation needed] Ɗemngal janngirgal ɓuri heewde ko ɗemngal Riisi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi departemaaji fisik e hiisa, biyoloji e joogaraafi, daartol, filoloji, faggudu, sariya ; departemaaji janngingol e agro-innjiniyaaruuji. Koolaaɗo kuuɓal gadano e nder Abkhaasi, woni Duɗal Agro-Pedagogique Sukhumi sosaa ko e hitaande ndungu alif 1932, wayli wonti Duɗal Janngingol Maxim Gorky e hitaande rewtunde ndee. Caggal seppooji e seppooji laabi e hitaande 1978 nde wayliima wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dowla Abkhazia e taƴe Abkhazia, Georgia e Riisi. E hitaande 1989 almuɓɓe Georgia ɗaɓɓiri yo sekteer Georgia wayle wonta calɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Tibilisi. Ɗum ko Abkhaz en luulndii ɗum, haa jooni ko ɗum addani ɓe waɗde hareeji e nder wuro ngo. E hitaande ndungu 2018, porfeseeruuji ummoriiɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Abkhazia njilliima Amerik e nder porogaraam mbaylaandi. Gollotooɓe duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal njilliima duɗal jaaɓi-haaɗtirde Arizona, duɗal jaaɓi-haaɗtirde San Diego, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Rutgers, Virginia Tech, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Pennsylvania, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Maryland, duɗal jaaɓi-haaɗtirde College Park e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ndema [[Amerik]]. E hitaande 2020, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Abkhazia sosi mbaadi Kaukasus mawndi wondude e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Armeni to bannge mahngo e mahngo Armeni, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde fedde Riisi worgo-kaukasus e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Osetian worgo. Jaaɓihaaɗtirdeeji nay ɗii maa ɓeydo gollondirde e saaktude kuutoragol ɗemngal Riisi. == Ƴeew kadi == Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde peccitaaɗe == Teskorɗe<ref name="isbn0-7391-0531-0">{{cite book|author=Haber, Erika|title=The myth of the non-Russian: Iskander and Aitmatov's magical universe|publisher=Lexington Books|location=Lexington, Mass|year=2003|pages=69|isbn=0-7391-0531-0|url=https://books.google.com/books?id=JBuQRtfmFxAC&q=%22Abkhazian+State+University%22&pg=PA69}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://civil.ge/archives/473741|title=Where Abkhaz Students (Can't) Study?|date=18 February 2022}}</ref>.<ref name="isbn031221975x">{{cite book|author=Hewitt, George B.|title=The Abkhazians|publisher=St. Martin's Press|location=New York|year=1998|page=[https://archive.org/details/abkhazianshandbo00geor/page/174 174]|isbn=0-312-21975-X|url=https://archive.org/details/abkhazianshandbo00geor|url-access=registration|quote=Abkhazian State University.}}</ref> <ref>{{Cite web|url=http://cominf.org/node/1166533929|title=Югоосетинский государственный университет стал частью консорциума "Большой Кавказ"|last=|first=|authorlink=|date=26 December 2020|editor-last=|website=|publisher=|location=|pages=|language=Russian|format=|doi=|archive-url=|archive-date=|access-date=29 December 2020|quote=}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://americanambassadors.org/publications/ambassadors-review/spring-2019/reaching-georgia-s-occupied-territories-through-exchanges|title=Reaching Georgia's Occupied Territories through Exchanges|website=Council of American Ambassadors}}</ref> == behyqwel3qho4sxit43fkvbh9u0vyq3 158435 158434 2026-03-30T08:42:33Z Adamu mc 10501 Expanding 158435 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Abkhazia''' ko duɗal jaaɓi haaɗtirde tan e nder Abkhazia. Nde sosaa ko e hitaande ndungu alif 1979 e dow tuugnorgal duɗal jaaɓi haaɗtirde Sukhumi.Rektoro mayre gadano ko Zurab Anchabadze.[citation needed] Ɗemngal janngirgal ɓuri heewde ko ɗemngal Riisi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina waɗi departemaaji fisik e hiisa, biyoloji e joogaraafi, daartol, filoloji, faggudu, sariya ; departemaaji janngingol e agro-innjiniyaaruuji. Koolaaɗo kuuɓal gadano e nder Abkhaasi, woni Duɗal Agro-Pedagogique Sukhumi sosaa ko e hitaande ndungu alif 1932, wayli wonti Duɗal Janngingol Maxim Gorky e hitaande rewtunde ndee. Caggal seppooji e seppooji laabi e hitaande 1978 nde wayliima wonti Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dowla Abkhazia e taƴe Abkhazia, Georgia e Riisi. E hitaande 1989 almuɓɓe Georgia ɗaɓɓiri yo sekteer Georgia wayle wonta calɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Tibilisi. Ɗum ko Abkhaz en luulndii ɗum, haa jooni ko ɗum addani ɓe waɗde hareeji e nder wuro ngo. E hitaande ndungu 2018, porfeseeruuji ummoriiɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Abkhazia njilliima Amerik e nder porogaraam mbaylaandi. Gollotooɓe duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal njilliima duɗal jaaɓi-haaɗtirde Arizona, duɗal jaaɓi-haaɗtirde San Diego, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Rutgers, Virginia Tech, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Pennsylvania, duɗal jaaɓi-haaɗtirde Maryland, duɗal jaaɓi-haaɗtirde College Park e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ndema [[Amerik]]. E hitaande ndungu 2020, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Abkhazia sosi mbaadi Kaukasus mawndi wondude e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngenndiwal Armeni to bannge mahngo e mahngo Armeni, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde fedde Riisi worgo-kaukasus e Duɗal jaaɓi-haaɗtirde dowla Osetian worgo. Jaaɓihaaɗtirdeeji nay ɗii maa ɓeydo gollondirde e saaktude kuutoragol ɗemngal Riisi. == Ƴeew kadi == Doggol duɗe jaaɓi haaɗtirde peccitaaɗe == Teskorɗe<ref name="isbn0-7391-0531-0">{{cite book|author=Haber, Erika|title=The myth of the non-Russian: Iskander and Aitmatov's magical universe|publisher=Lexington Books|location=Lexington, Mass|year=2003|pages=69|isbn=0-7391-0531-0|url=https://books.google.com/books?id=JBuQRtfmFxAC&q=%22Abkhazian+State+University%22&pg=PA69}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://civil.ge/archives/473741|title=Where Abkhaz Students (Can't) Study?|date=18 February 2022}}</ref>.<ref name="isbn031221975x">{{cite book|author=Hewitt, George B.|title=The Abkhazians|publisher=St. Martin's Press|location=New York|year=1998|page=[https://archive.org/details/abkhazianshandbo00geor/page/174 174]|isbn=0-312-21975-X|url=https://archive.org/details/abkhazianshandbo00geor|url-access=registration|quote=Abkhazian State University.}}</ref> <ref>{{Cite web|url=http://cominf.org/node/1166533929|title=Югоосетинский государственный университет стал частью консорциума "Большой Кавказ"|last=|first=|authorlink=|date=26 December 2020|editor-last=|website=|publisher=|location=|pages=|language=Russian|format=|doi=|archive-url=|archive-date=|access-date=29 December 2020|quote=}}</ref> <ref>{{Cite web|url=https://americanambassadors.org/publications/ambassadors-review/spring-2019/reaching-georgia-s-occupied-territories-through-exchanges|title=Reaching Georgia's Occupied Territories through Exchanges|website=Council of American Ambassadors}}</ref> == 16igyz16z61apss8jfaj28ugdrvjhnl Apata Memorial High School 0 32154 158521 133212 2026-03-30T11:49:46Z Adamu mc 10501 Edit 158521 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Apata Memorial''' ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal konu jeyaa, to [[Lagos]], [[leydi]] [[Naajeeriya|Naajeriya]]. Nde sosaa ko e hitaande dubi alif 1980, ko seneraal konu leydi Nijeer, hono S. O. Apata, mo retireede. Duɗal ngal ina waɗi fotde 1550 almuudo e 150 jannginoowo.[citation needed] Duɗal ngal ina jaɓɓoo almudɓe janngooɓe e almudɓe ñalnde kala. Almuɓɓe teskinaaɓe Daawida Olumide Aderinokun, dawriyanke Naajeeriya Modupe Ozolua, jom ngalu leydi Najeriya == Niniola, jimoowo Naajeeriya == Teni Apata, ganndiraaɗo kadi Teni weltinoowo e Teni Makanaki == Ƴeew kadi == Doggol duɗe Lagos == Tuugnorgal<ref>{{Cite web|date=2006-09-12|title=The Sun News Online {{!}} Woman of the Sun|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/womanofthesun/2005/july/19/womanofthesun-19-07-2005-002.htm|access-date=2020-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20060912013233/http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/womanofthesun/2005/july/19/womanofthesun-19-07-2005-002.htm|archive-date=2006-09-12}}</ref> <ref>{{Cite web|title=APATA MEMORIAL HIGH SCHOOL - Study In Nigeria {{!}} Nigerian Schools {{!}} Reviews|url=https://www.studyinnigeria.com/schools_details_reviews.php?id=4450|access-date=2020-12-22|website=www.studyinnigeria.com}}</ref> <ref>{{Cite web|date=2020-01-17|title=Remembering Simeon Apata, the military father of Nigerian singer Teni, who got assassinated|url=https://face2faceafrica.com/article/remembering-simeon-apata-the-military-father-of-nigerian-singer-teni-who-got-assassinated|access-date=2020-12-22|website=Face2Face Africa|language=en}}</ref> == cez39ayjr8jnp5rg0pnkt2crgdrb9dd 158522 158521 2026-03-30T11:50:11Z Adamu mc 10501 Edit 158522 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Apata Memorial''' ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal konu jeyaa, to [[Lagos]], [[leydi]] [[Naajeeriya|Naajeriya]]. Nde sosaa ko e hitaande dubi alif 1980, ko seneraal konu leydi Nijeer, hono S. O. Apata, mo retireede. Duɗal ngal ina waɗi fotde 1550 almuudo e 150 jannginoowo.[citation needed] Duɗal ngal ina jaɓɓoo almudɓe janngooɓe e almudɓe ñalnde kala. Almuɓɓe teskinaaɓe Daawida Olumide Aderinokun, dawriyanke Naajeeriya Modupe Ozolua, jom ngalu leydi Naajeriya == Niniola, jimoowo Naajeeriya == Teni Apata, ganndiraaɗo kadi Teni weltinoowo e Teni Makanaki == Ƴeew kadi == Doggol duɗe Lagos == Tuugnorgal<ref>{{Cite web|date=2006-09-12|title=The Sun News Online {{!}} Woman of the Sun|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/womanofthesun/2005/july/19/womanofthesun-19-07-2005-002.htm|access-date=2020-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20060912013233/http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/womanofthesun/2005/july/19/womanofthesun-19-07-2005-002.htm|archive-date=2006-09-12}}</ref> <ref>{{Cite web|title=APATA MEMORIAL HIGH SCHOOL - Study In Nigeria {{!}} Nigerian Schools {{!}} Reviews|url=https://www.studyinnigeria.com/schools_details_reviews.php?id=4450|access-date=2020-12-22|website=www.studyinnigeria.com}}</ref> <ref>{{Cite web|date=2020-01-17|title=Remembering Simeon Apata, the military father of Nigerian singer Teni, who got assassinated|url=https://face2faceafrica.com/article/remembering-simeon-apata-the-military-father-of-nigerian-singer-teni-who-got-assassinated|access-date=2020-12-22|website=Face2Face Africa|language=en}}</ref> == nmuc712whxap9wsjkvfy0wmc28gzp6h 158524 158522 2026-03-30T11:51:00Z Adamu mc 10501 Edit 158524 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Apata Memorial''' ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal konu jeyaa, to [[Lagos]], [[leydi]] [[Naajeeriya|Naajeriya]]. Nde sosaa ko e hitaande dubi alif 1980, ko seneraal konu leydi Nijeer, hono S. O. Apata, mo retireede. Duɗal ngal ina waɗi fotde 1550 almuudo e 150 jannginoowo.[citation needed] Duɗal ngal ina jaɓɓoo almudɓe janngooɓe e almudɓe ñalnde kala. Almuɓɓe teskinaaɓe Daawida Olumide Aderinokun, dawriyanke Naajeeriya Modupe Ozolua, jom ngalu leydi Naajeriya == Niniola, jimoowo Naajeeriya == Teni Apata, ganndiraaɗo kadi Teni weltinoowo e Teni Makanaki == Ƴeew kadi == Doggol duɗe [[Lagos]] == Tuugnorgal<ref>{{Cite web|date=2006-09-12|title=The Sun News Online {{!}} Woman of the Sun|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/womanofthesun/2005/july/19/womanofthesun-19-07-2005-002.htm|access-date=2020-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20060912013233/http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/womanofthesun/2005/july/19/womanofthesun-19-07-2005-002.htm|archive-date=2006-09-12}}</ref> <ref>{{Cite web|title=APATA MEMORIAL HIGH SCHOOL - Study In Nigeria {{!}} Nigerian Schools {{!}} Reviews|url=https://www.studyinnigeria.com/schools_details_reviews.php?id=4450|access-date=2020-12-22|website=www.studyinnigeria.com}}</ref> <ref>{{Cite web|date=2020-01-17|title=Remembering Simeon Apata, the military father of Nigerian singer Teni, who got assassinated|url=https://face2faceafrica.com/article/remembering-simeon-apata-the-military-father-of-nigerian-singer-teni-who-got-assassinated|access-date=2020-12-22|website=Face2Face Africa|language=en}}</ref> == 0x85ykfmqkyeyuudghipk1uq1iwao2t Academy of Medical-Surgical Nurses 0 32866 158516 136207 2026-03-30T11:46:26Z Adamu mc 10501 Edit 158516 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:AMSN logo.jpg|thumb]] '''Akademi infirmiyee en safaara-seerndi''' (AMSN) ko fedde karallaagal wonande infirmiyee en safaara-seerndi e nder leyɗeele dentuɗe [[Amerik]]. Kuulal maggal ko "waɗde ƴellitaare e nder safaara-seerndi".<ref>{{cite web|title=AMSN Overview|url=http://www.amsn.org/about/overview|publisher=Academy of Medical Surgical Nurses|accessdate=14 October 2014|archive-date=18 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141018045826/http://www.amsn.org/about/overview|url-status=dead}}</ref> AMSN sosaa ko e hitaande ndungu alif 1991, ina jogii toɓɓe e nder dowlaaji 50 ɗii kala.<ref>{{Cite news|url=https://www.amsn.org/membership/chapters/about-chapters|title=About Chapters|last=spyder|date=2012-12-19|work=Academy of Medical-Surgical Nurses|access-date=2017-12-20|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 61vga7npvct2x50nanzq3fc7pkdmw4p 158518 158516 2026-03-30T11:47:24Z Adamu mc 10501 Edit 158518 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:AMSN logo.jpg|thumb]] '''Akademi infirmiyee en safaara-seerndi''' (AMSN) ko fedde karallaagal wonande infirmiyee en safaara-seerndi e jeytul nder leyɗeele dentuɗe [[Amerik]]. Kuulal maggal ko "waɗde ƴellitaare e nder safaara-seerndi".<ref>{{cite web|title=AMSN Overview|url=http://www.amsn.org/about/overview|publisher=Academy of Medical Surgical Nurses|accessdate=14 October 2014|archive-date=18 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141018045826/http://www.amsn.org/about/overview|url-status=dead}}</ref> AMSN sosaa ko e hitaande ndungu alif 1991, ina jogii toɓɓe e nder dowlaaji 50 ɗii kala.<ref>{{Cite news|url=https://www.amsn.org/membership/chapters/about-chapters|title=About Chapters|last=spyder|date=2012-12-19|work=Academy of Medical-Surgical Nurses|access-date=2017-12-20|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == oqn1p8kp2g3pdiy6nvt9q4r547i30ms A Manual of Dermatology for Developing Countries 0 32913 158519 136336 2026-03-30T11:48:12Z Adamu mc 10501 Edit 158519 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Deftere ganndal ɓalli ngam leyɗeele ƴellitiiɗe''' ko deftere janngirnde safaara nde Orlando Canizares winndi, nde yaltini e hitaande dubi alif 1982 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford.  Edition ɗiɗaɓo yalti ko caggal maayde makko e hitaande 1993. Canizares timminii edition ɗiɗaɓo oo ko juuti hade makko maayde e hitaande ndungu 1992.<ref>{{Cite journal|last=Cipollaro|first=Vincent A.|date=September 1992|title=ORLANDO CAÑIZARES, M.D. (1910–1992)–S I REMEMBER HIM|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-4362.1992.tb03993.x|journal=[[International Journal of Dermatology]]|language=en|volume=31|issue=9|pages=666–667|doi=10.1111/j.1365-4362.1992.tb03993.x|issn=0011-9059|url-access=subscription}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9kx2iyqknz8bfzwpp0rdsk8a2z4zaiu 158520 158519 2026-03-30T11:48:38Z Adamu mc 10501 Edit 158520 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Deftere ganndal ɓalli ngam leyɗeele ƴellitiiɗe''' ko deftere janngirnde safaara nde Orlando Canizares winndi, nde yaltini e hitaande dubi alif 1982 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford.  Edition ɗiɗaɓo yalti ko caggal maayde makko e hitaande 1993. Canizares timminii edition ɗiɗaɓo oo ko juuti hade makko maayde e hitaande ndungu alif 1992.<ref>{{Cite journal|last=Cipollaro|first=Vincent A.|date=September 1992|title=ORLANDO CAÑIZARES, M.D. (1910–1992)–S I REMEMBER HIM|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-4362.1992.tb03993.x|journal=[[International Journal of Dermatology]]|language=en|volume=31|issue=9|pages=666–667|doi=10.1111/j.1365-4362.1992.tb03993.x|issn=0011-9059|url-access=subscription}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4l70llckl022b6pck6vjfx6vj81wykj Anorectal anomalies 0 34631 158531 145902 2026-03-30T11:57:23Z Adamu mc 10501 Edit 158531 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Anomaliiji anorektal''' ko ŋakkeende jibinannde e nder reedu e reedu. Anomali anal gooto, anus mo alaa ɓuuɓri ina hiisa wonde jibinannde yalnde go'o 1 lewru e nder 5000 jibinannde. Ina toɗɗii sukaaɓe worɓe e rewɓe e keewal nanndungal.<ref>{{Cite journal|last=Cho|first=Sechin|last2=Moore|first2=Shawn P.|last3=Fangman|first3=Tony|date=2001-05-01|title=One Hundred Three Consecutive Patients With Anorectal Malformations and Their Associated Anomalies|journal=Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine|language=en|volume=155|issue=5|pages=587–91|doi=10.1001/archpedi.155.5.587|pmid=11343503|issn=1072-4710|doi-access=free}}</ref><ref>Texas Pediatric Associates. "[http://www.pedisurg.com/PtEduc/Imperforate_Anus.htm Imperforate anus]." Retrieved 13 July 2005.</ref><ref>MedLine Plus. "[https://www.medlineplus.gov/ency/article/001147.htm Imperforate anus]." Retrieved 13 July 2005.</ref><ref name="pmid15523860">{{cite journal |vauthors=Adotey JM, Jebbin NJ|title=Anorectal disorders requiring surgical treatment in the University of Port Harcourt Teaching Hospital, Port Harcourt|journal=Nigerian Journal of Medicine|volume=13|issue=4|pages=350–4|year=2004|pmid=15523860|title-link=University of Port Harcourt Teaching Hospital}}</ref> == Yeruuji anomaluuji anorektal ina njeyaa heen == * Stenosis anal * Proktitis * Ƴiiƴam anal * Fistula reedu * Ƴeew kadi * Anus mo alaa ɓuuɓri == Tuugnorgal == rn20soa2ipmwmcemh44otg3ez91zfb8 158532 158531 2026-03-30T11:57:49Z Adamu mc 10501 Edit 158532 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Anomaliiji anorektal''' ko ŋakkeende jibinannde e nder reedu e reedu. Anomali anal gooto, anus mo alaa ɓuuɓri ina hiisa wonde jibinannde yalnde go'o 1 lewru e nder 5000 jibinannde. Ina toɗɗii sukaaɓe [[Worɓe welɓe 3 (Filmuuji)|worɓe]] e rewɓe e keewal nanndungal.<ref>{{Cite journal|last=Cho|first=Sechin|last2=Moore|first2=Shawn P.|last3=Fangman|first3=Tony|date=2001-05-01|title=One Hundred Three Consecutive Patients With Anorectal Malformations and Their Associated Anomalies|journal=Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine|language=en|volume=155|issue=5|pages=587–91|doi=10.1001/archpedi.155.5.587|pmid=11343503|issn=1072-4710|doi-access=free}}</ref><ref>Texas Pediatric Associates. "[http://www.pedisurg.com/PtEduc/Imperforate_Anus.htm Imperforate anus]." Retrieved 13 July 2005.</ref><ref>MedLine Plus. "[https://www.medlineplus.gov/ency/article/001147.htm Imperforate anus]." Retrieved 13 July 2005.</ref><ref name="pmid15523860">{{cite journal |vauthors=Adotey JM, Jebbin NJ|title=Anorectal disorders requiring surgical treatment in the University of Port Harcourt Teaching Hospital, Port Harcourt|journal=Nigerian Journal of Medicine|volume=13|issue=4|pages=350–4|year=2004|pmid=15523860|title-link=University of Port Harcourt Teaching Hospital}}</ref> == Yeruuji anomaluuji anorektal ina njeyaa heen == * Stenosis anal * Proktitis * Ƴiiƴam anal * Fistula reedu * Ƴeew kadi * Anus mo alaa ɓuuɓri == Tuugnorgal == fvaloobgcf32r39i04vi9pwx3q0gyim Dadji Rahamata Ahmat Mahamat 0 34946 158383 146926 2026-03-29T22:32:42Z Adamu mc 10501 Edit 158383 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dadji Rahamata Ahmat Mahamat''' ko daraniiɗo haɓaade [[rewɓe]] e [[Caadi|leydi Caad]] . Ko kanko woni gardiiɗo biro CAMOJET, woni ''Fedde Feddeeji e Dille Jeunes du Tchad'' (Fedde dille e pelle sukaaɓe e nder leydi Caad).<ref>Dadji Rahamata Ahmat Mahamat: The courage to demand justice". www.amnesty.org. 16 May 2017. Retrieved 8 November 2017. "May – 2017 – ILCAT - Blogs". topics.gcil-km.net. Archived from the original on 8 November 2017. Retrieved 8 November 2017. "BETWEEN RECESSION AND REPRESSION: THE RISING COST OF DISSENT IN CHAD". Amnesty.org. September 2017. Archived from the original on 9 May 2021. Retrieved 8 November 2017.</ref> == Nguurndam gadano == Ko o ɓiy [[Ahmat Dadji]], gonnooɗo hooreejo [[Chadian Industrial Sugar Company|fedde suukara njulaagu Caad]] (SONASUT), kadi hooreejo leñol Hadjeraï . O yi’aani baaba makko gila omo yahra e duuɓi ɗiɗi. Ñalnde 28 mee 1987, baaba makko e miñiraaɓe makko ɗiɗo mawɓe, e nder duuɓi 20 e 17, nanngaa, worɓe ɓe mbiyata ko hooreejo leydi Caad, hono Hissène Habré , neldi ɓe. <ref name="amnesty.org" /> <ref name="gcil-km.net" /> Gila ndeen, kanko e ɓesngu makko ɓe mbaɗii kampaañ ngam humpitaade ko kewi e baaba makko, ɗum noon addani mo waɗde golle ɓurɗe heewde. == Kugal == O golliima e pelle e feddeeji keewɗi e nder leydi Caad, o naati e CAMOJET e hitaande 2010. Ko kanko woni conseillère du bureau (gardiiɗo biro) Fedde Feddeeji e Dille Jeunes du Tchad (Fedde dille e pelle sukaaɓe to Caad), [[CAMOJET]], "fedde sukaaɓe gollotooɓe e jojjanɗe aadee", jooɗiinde to laamorgo leydi ndii, hono N'Jamena . Ñalnde 6 feebariyee 2015, Dadji nanngaa, kono o woppitaa caggal ñalnde heen e sarɗi wonde o haaldataa e jaayɗe ko fayti e nanngugol makko. Ɗoon e ɗoon o haali, o nanngaa kadi, o woppitaa kanko e 22 seppooɓe woɗɓe ɓe o ñaawaaka ñalnde 8 feebariyee, o yamiri yo o haaldu kadi e jaayɗe, so wonaa tawa o yiɗii "bonnude nguurndam makko". Dadji wiyi "mi ƴattaama, mi hulɓinaama, mi hulɓinaama kono mi daroto." == Nguurndam neɗɗo == Dadji ina hoɗi e laamorgo leydi Caad, hono N'Jamena . == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] l1g8zxwlgdbgq2g4ulcijebdxxz2kkm Emmily Kamwendo-Naphambo 0 35482 158374 148678 2026-03-29T22:20:52Z Adamu mc 10501 Edit 158374 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emmily Kamwendo-Naphambo''' ko ganndo [[Sociologist|renndoyanke]] Malawi, ko ganndo ko faati e ƴellitaare, ko faati e jokkondiral neɗɗankaagal-ƴellitaare-jam e nder [[Afrik]] kala. Golle makko ina njokki e potal rewɓe e worɓe, e ndeenka sukaaɓe, e cellal renndo. O wonii hannde cukko hooreejo [[United Nations Population Fund|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]] ngam Yimɓe (UNFPA) to leydi Ganaa.<ref>Ministry of Health launches Strategic Plan for Nursing and Midwifery | GhHeadlines Total News Total Information". news.ghheadlines.com. 2024-08-18. Retrieved 2025-10-11. "We will support Ghana to achieve zero maternal death by 2030 – UNFPA". GhanaWeb. 14 April 2023. "UNFPA Ghana hands over equipment to support maternal health and GBV". MCAN Ghana. 2025. Retrieved 21 October 2025.</ref> == Baɗte Jaŋde == Iwdi mum ko Malawi, golle jaŋde Emmily ina tuugnii e ngonka sariya e renndo yimɓe waasɓe. O heɓi dipolom makko master e jaŋde ƴellitaare to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lund e hitaande ndungu 2009. Tesis makko " ''The Invisible Prisoners'' " ƴeewtiima woodgol e humpito sukaaɓe e nder njuɓɓudi kasooji to Malawi. E hitaande 2020, o timminii doktoraa makko e ganndal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape Town (UCT) Wiɗtooji makko doktoraa. mo Bursi African Pathways walli, e kaalis ummoriiɗo e Duɗal Ngenndiwal Ganndal Neɗɗankaagal e Renndo (NIHSS) e Goomu Ƴellitaare Wiɗtooji Ganndal Renndo e nder Afrik (CODESRIA) ƴeewtiima no kuule renndo e pinal ciforii heblo ngam dewgal e nder sukaaɓe gir. == Kugal == Naphambo fuɗɗii golle mum ko e fedde toppitiinde ko fayti e yimɓe (Services International) ngam ƴellitde eɓɓooji waylude ngonka renndo e jokkondiral sukaaɓe. Caggal ɗuum o wallitii e wiɗtooji to bannge ngenndi, o wondi e binndol tonngoode "Doole rewɓe" e nder wiɗto demokaraasi e cellal Malawi 2016 e ballondiral e Biro ngenndiijo limto . Golle makko ina mbaɗi geɗe keewɗe jowitiiɗe e peewnugol sariyaaji e renndo ; * '''Sekretariyaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe''' : O golliima e Misiyoŋ Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Sudaan worgo e hitaande 2019, ɗo o yuɓɓini eɓɓaaɗe ndeenka sukaaɓe tawi ina jeyaa heen doole konu e nder wolde hakkunde leyɗeele Sudaan worgo, o ardii kadi binndol ciimtol diiso kisal ko faati e sukaaɓe e hareeji balɗe. E darnde makko jooni nde o woni cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Ganaa , o waɗii porogaraamuuji caggal leydi jowitiiɗi e cellal yumma, hakkeeji jibinannde sukaaɓe, e ustude baasal hakkunde rewɓe e worɓe. == Wiɗtooji e binndanɗe == Wiɗtooji Naphambo ina keewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde laamu aadaaji e hakkeeji aadee. Jannde makko e hitaande 2022 e nder jaaynde wiyeteende Journal of Adolescent Health, ƴeewtindiima batte mawɓe gure e nder njuɓɓudi laamu sukaaɓe rewɓe e nder renndo. Golle makko gadiiɗe e Rewɓe e Sariyaaji e nder Afrik worgo (WSLA) ngaddi ciimtol "Miskineeɓe, Yiyaaɓe e Woɗɓe: Rewɓe e nder Kaɓirɗe Dowla Malawi" ngol winnditii ngonka sariya e nguurndam rewɓe nanngaaɓe. O winndii kadi ciimtol politik wonande Fedde Ƴellitaare Afrik worgo (SADC) ko faati e nanondiral sariyaaji ngenndiiji e [[African Charter on Rights and Welfare of the Child|sarɗiiji Afrik jowitiiɗi e hakkeeji e wellitaare sukaaɓe]] . === Bibliyogaraafi cuɓaaɗo === * Nafambo, Ek (2020). ''(Re)construction miijo Afriknaajo ko fayti e taƴondiral sukaaɓe rewɓe e dewgal: wiɗto ƴeewndo to Malawi'' . Tesis PhD, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kap. * Nafambo, Ek (2022). ''Jokkondiral mettungal hakkunde laamu e jokkondiral sukaaɓe rewɓe: Annduɓe ummoraade e ladde Malawi'' . "Jaaynde cellal sukaaɓe", 70 (3 ɓeydagol), S36-S42. * Nafambo, Ek (2012). ''Sukaaɓe wonɓe e kasooji Malawi: Kasooji ɗi njiyataa'' .. * Biro ngenndiijo limto (2016). *Wiɗto Demokaraasi e Cellal Malawi*. Darnde – Bojel Doole Rewɓe. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] d6oo3y9stdzqotatyrokk1b7xdcecam 158375 158374 2026-03-29T22:21:35Z Adamu mc 10501 Edit 158375 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emmily Kamwendo-Naphambo''' ko ganndo [[Sociologist|renndoyanke]] Malawi, ko ganndo ko faati e ƴellitaare, ko faati e jokkondiral neɗɗankaagal-ƴellitaare-jam e nder [[Afrik]] kala. Golle makko ina njokki e potal rewɓe e worɓe, e ndeenka sukaaɓe, e cellal renndo. O wonii hannde cukko hooreejo [[United Nations Population Fund|Fedde Ngenndiije Dentuɗe]] ngam Yimɓe (UNFPA) to leydi Ganaa.<ref>Ministry of Health launches Strategic Plan for Nursing and Midwifery | GhHeadlines Total News Total Information". news.ghheadlines.com. 2024-08-18. Retrieved 2025-10-11. "We will support Ghana to achieve zero maternal death by 2030 – UNFPA". GhanaWeb. 14 April 2023. "UNFPA Ghana hands over equipment to support maternal health and GBV". MCAN Ghana. 2025. Retrieved 21 October 2025.</ref> == Baɗte Jaŋde == Iwdi mum ko Malawi, golle jaŋde Emmily ina tuugnii e ngonka sariya e renndo yimɓe waasɓe. O heɓi dipolom makko master e jaŋde ƴellitaare to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lund e hitaande ndungu 2009. Tesis makko " ''The Invisible Prisoners'' " ƴeewtiima woodgol e humpito sukaaɓe e nder njuɓɓudi kasooji to Malawi. E hitaande 2020, o timminii doktoraa makko e ganndal renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cape Town (UCT) Wiɗtooji makko doktoraa. mo Bursi African Pathways walli, e kaalis ummoriiɗo e Duɗal Ngenndiwal Ganndal Neɗɗankaagal e Renndo (NIHSS) e Goomu Ƴellitaare Wiɗtooji Ganndal Renndo e nder Afrik (CODESRIA) ƴeewtiima no kuule renndo e pinal ciforii heblo ngam dewgal e nder sukaaɓe gir. == Kugal == Naphambo fuɗɗii golle mum ko e fedde toppitiinde ko fayti e yimɓe (Services International) ngam ƴellitde eɓɓooji waylude ngonka renndo e jokkondiral sukaaɓe. Caggal ɗuum o wallitii e wiɗtooji to bannge ngenndi, o wondi e binndol tonngoode "Doole rewɓe" e nder wiɗto demokaraasi e cellal Malawi 2016 e ballondiral e Biro ngenndiijo limto . Golle makko ina mbaɗi geɗe keewɗe jowitiiɗe e peewnugol sariyaaji e renndo ; * '''Sekretariyaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe''' : O golliima e Misiyoŋ Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Sudaan worgo e hitaande 2019, ɗo o yuɓɓini eɓɓaaɗe ndeenka sukaaɓe tawi ina jeyaa heen doole konu e nder wolde hakkunde leyɗeele Sudaan worgo, o ardii kadi binndol ciimtol diiso kisal ko faati e sukaaɓe e hareeji balɗe. E darnde makko jooni nde o woni cukko hooreejo Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Ganaa , o waɗii porogaraamuuji caggal leydi jowitiiɗi e cellal yumma, hakkeeji jibinannde sukaaɓe, e ustude baasal hakkunde rewɓe e worɓe. == Wiɗtooji e binndanɗe == Wiɗtooji Naphambo ina keewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde laamu aadaaji e hakkeeji aadee. Jannde makko e hitaande 2022 e nder jaaynde wiyeteende Journal of Adolescent Health, ƴeewtindiima batte mawɓe gure e nder njuɓɓudi laamu sukaaɓe rewɓe e nder renndo. Golle makko gadiiɗe e [[Rewɓe]] e Sariyaaji e nder Afrik worgo (WSLA) ngaddi ciimtol "Miskineeɓe, Yiyaaɓe e Woɗɓe: Rewɓe e nder Kaɓirɗe Dowla Malawi" ngol winnditii ngonka sariya e nguurndam rewɓe nanngaaɓe. O winndii kadi ciimtol politik wonande Fedde Ƴellitaare Afrik worgo (SADC) ko faati e nanondiral sariyaaji ngenndiiji e [[African Charter on Rights and Welfare of the Child|sarɗiiji Afrik jowitiiɗi e hakkeeji e wellitaare sukaaɓe]] . === Bibliyogaraafi cuɓaaɗo === * Nafambo, Ek (2020). ''(Re)construction miijo Afriknaajo ko fayti e taƴondiral sukaaɓe rewɓe e dewgal: wiɗto ƴeewndo to Malawi'' . Tesis PhD, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kap. * Nafambo, Ek (2022). ''Jokkondiral mettungal hakkunde laamu e jokkondiral sukaaɓe rewɓe: Annduɓe ummoraade e ladde Malawi'' . "Jaaynde cellal sukaaɓe", 70 (3 ɓeydagol), S36-S42. * Nafambo, Ek (2012). ''Sukaaɓe wonɓe e kasooji Malawi: Kasooji ɗi njiyataa'' .. * Biro ngenndiijo limto (2016). *Wiɗto Demokaraasi e Cellal Malawi*. Darnde – Bojel Doole Rewɓe. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] h29zeoicgnejdk5pdbi3ded59zldmuq Farkhunda Zahra Naderi 0 35924 158384 150210 2026-03-29T22:33:31Z Adamu mc 10501 Edit 158384 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Farkhunda Zahra Naderi''' ( Dari ; jibinaa ko ñalnde sapponde go'o e jeweey nayi 19 abriil 1981) ko politik Afganistaan, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O woniino tergal e Diiso Toowngo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (HCNR) to Afganistaan, tawi ko Abdullaah Abdullaah ardii ɗum . O woniino ko adii ɗuum ko jaagorgal mawngal to bannge geɗe Fedde Ngenndiije Dentuɗe , hono Ashraf Ghani . Tuggi 2010 haa 2015, o woniino tergal suudu sarɗiiji . Naderi ko keɓoowo njeenaari N-Peace Award 2012, kadi ko o jaŋnguɗo e porogaraam sukaaɓe ardiiɓe winndere.<ref> "For Taliban to join the public, they will have to be peaceful". The Week. Retrieved 26 November 2021.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Naderi jibinaa ko ñalnde 19 abriil 1981 to Kabul. Ko o ɓiy Sayed Mansoor Naderi, Sayed Kayan jooɗiiɗo jooni oo, gardinooɗo renndo Hazara Ismaa’il en to Afganistaan. O heɓi jaŋde makko leslesre e hakkundeere to diiwanuuji Baghlan e Kabul, o timmini bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harrow to Harrow, to [[London|Londres]], e hitaande 2001. Naderi caggal ɗuum janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkunde leyɗeele Westminster to Tashkent, o heɓi bakkaa makko e hitaande 2007. == Politiyanke e golloowo == === Woote depiteeji 2010 === Naderi rewrude e kampaañ mum parlemaa yiɗiino siifde kampaañ politik baawɗo wonde fof, baawɗo hollirde nafooje demokaraasi e karallaagal e nder nokkuuji politik gaadanteeji. Naderi ƴetti Kampaañ politik oo ko golle ɗe kanndidaaji ɗii poti waɗde ngam humpitaade nafooje demokaraasi ko wayi no laamu demokaraasi, kontraaji renndo, darnde parlemaa e ƴeewndo e ballondiral e diiwaan mum en.Ko ɗum waɗi kampaañ makko ina waɗi laabi e laabi keewɗi ko wayi no yuɓɓinde golle tiyaataar wootooɓe, no kampaañ oo yahrata ngam jannginde yimɓe to biro makko kampaañ, yuɓɓinde kewuuji renndo, winndude e jaayɗe ngam humpitaade miijooji makko, saaktude mesaas e rajooji haa jooni feeñde e tv ngam saaktude mesaasuuji makko. O yuɓɓinii seppooji kampaañ e nder nokkuuji ceertuɗi e nder wuro Kabul, o neldi kampaañuuji ina njuɓɓina dame ɓiɓɓe leydi ngam rokkude ɓe humpitooji ko faati e kanndidaa oo e peeje makko. === Heɓde rewɓe e nder Ñaawirde Toownde === To duɗal jaaɓi haaɗtirde, Naderi waɗii wiɗto ko faati e jaŋde darnde rewɓe e nder laamu Afganistaan, o fellitii wonde ŋakkeende rewɓe Afganistaan e nder Ñaawirde Toownde ko caɗeele goonganteeje wonande woodgol rewɓe e nder politik Afganistaan. E nder kampaañ parlemaa 2010, Naderi fodaniino haɓaade ngam rewɓe naatde e Ñaawirde Toownde Afganistaan. Naderi dañii ustude taƴre ndee e ƴellitde daande e nder parlemaa, gollondirde e renndo siwil haa e pelle politik gila e toɓɓere ngenndiire haa e toɓɓere winndereere. Haa jooni, debbo ko adii fof e nder daartol Afganistaan, ko hooreejo leydi Ghani naati e nder suudu sarɗiiji leydi Afganistaan e nder laamu ngootaagu ngenndi Afganistaan (NUG). === Dental hakkunde parlemaaji === E hitaande 2013, Naderi wayli darnde Parlemaa Afganistaan gila e depiteeji tawtoraaɗi, wonti pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, nde o naati e woote e nder [[Inter-Parliamentary Union|Dental hakkunde Parlemaa]], o suɓaa depitee Afganistaan gadano e nder goomuuji tati jooɗɗi ɗii ; goomu demokaraasi e jojjanɗe aadee e nder [[Inter-Parliamentary Union|Dental hakkunde parlemaa]] . E lewru marse 2013, Naderi heɓi tergal Goomu tataɓu (Hakkeeji Aadee e Demokaraasi) e nder Asaambele IPU 128ɓo yuɓɓinaande to [[Ekwadoor|Ekuwator]] . E woote hakkunde [[Afganistaan]], [[Osterliya|Ostarali]] e [[Iran|Iraan]], Naderi heɓi 28 woote e nder 52, depiteeji Ostarali e Iraan keɓii 20 e 3 woote. E lewru marse 2014, e batu 130 IPU, Naderi ɓeydi semmbinde darnde parlemaa Afganistaan, o wonti hooreejo goomu cifaangu nguu e woote goɗɗe. Naderi yalti parlemaa caggal hitaande mum 5ɓiire, sabu e fawaade e doosgal leydi Afganistaan, manndaa parlemaa Afganistaan e nder sariya mum joofnaama, kono e oon sahaa, e oon sahaa, hooreejo leydi ndi hono Ghani ɓeydii manndaa mum e yamiroore. Naderi tawi ndeeɗoo golle ina luurdi e nanondiral renndo hakkunde yimɓe e depiteeji, ina luurdi e nafooje demokaraasi. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] i9ahq5a20gztnh5mrwejnefgg4coant 158385 158384 2026-03-29T22:33:57Z Adamu mc 10501 Edit 158385 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Farkhunda Zahra Naderi''' ( Dari ; jibinaa ko ñalnde sapponde go'o e jeweey nayi 19 abriil 1981) ko politik Afganistaan, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O woniino tergal e Diiso Toowngo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (HCNR) to Afganistaan, tawi ko Abdullaah Abdullaah ardii ɗum . O woniino ko adii ɗuum ko jaagorgal mawngal to bannge geɗe Fedde Ngenndiije Dentuɗe , hono Ashraf Ghani . Tuggi 2010 haa 2015, o woniino tergal suudu sarɗiiji . Naderi ko keɓoowo njeenaari N-Peace Award 2012, kadi ko o jaŋnguɗo e porogaraam sukaaɓe ardiiɓe winndere.<ref> "For Taliban to join the public, they will have to be peaceful". The Week. Retrieved 26 November 2021.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Naderi jibinaa ko ñalnde 19 abriil 1981 to Kabul. Ko o ɓiy Sayed Mansoor Naderi, Sayed Kayan jooɗiiɗo jooni oo, gardinooɗo renndo Hazara Ismaa’il en to Afganistaan. O heɓi jaŋde makko leslesre e hakkundeere to diiwanuuji Baghlan e Kabul, o timmini bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harrow to Harrow, to [[London|Londres]], e hitaande 2001. Naderi caggal ɗuum janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkunde leyɗeele Westminster to Tashkent, o heɓi bakkaa makko e hitaande ndungu 2007. == Politiyanke e golloowo == === Woote depiteeji 2010 === Naderi rewrude e kampaañ mum parlemaa yiɗiino siifde kampaañ politik baawɗo wonde fof, baawɗo hollirde nafooje demokaraasi e karallaagal e nder nokkuuji politik gaadanteeji. Naderi ƴetti Kampaañ politik oo ko golle ɗe kanndidaaji ɗii poti waɗde ngam humpitaade nafooje demokaraasi ko wayi no laamu demokaraasi, kontraaji renndo, darnde parlemaa e ƴeewndo e ballondiral e diiwaan mum en.Ko ɗum waɗi kampaañ makko ina waɗi laabi e laabi keewɗi ko wayi no yuɓɓinde golle tiyaataar wootooɓe, no kampaañ oo yahrata ngam jannginde yimɓe to biro makko kampaañ, yuɓɓinde kewuuji renndo, winndude e jaayɗe ngam humpitaade miijooji makko, saaktude mesaas e rajooji haa jooni feeñde e tv ngam saaktude mesaasuuji makko. O yuɓɓinii seppooji kampaañ e nder nokkuuji ceertuɗi e nder wuro Kabul, o neldi kampaañuuji ina njuɓɓina dame ɓiɓɓe leydi ngam rokkude ɓe humpitooji ko faati e kanndidaa oo e peeje makko. === Heɓde rewɓe e nder Ñaawirde Toownde === To duɗal jaaɓi haaɗtirde, Naderi waɗii wiɗto ko faati e jaŋde darnde rewɓe e nder laamu Afganistaan, o fellitii wonde ŋakkeende rewɓe Afganistaan e nder Ñaawirde Toownde ko caɗeele goonganteeje wonande woodgol rewɓe e nder politik Afganistaan. E nder kampaañ parlemaa 2010, Naderi fodaniino haɓaade ngam rewɓe naatde e Ñaawirde Toownde Afganistaan. Naderi dañii ustude taƴre ndee e ƴellitde daande e nder parlemaa, gollondirde e renndo siwil haa e pelle politik gila e toɓɓere ngenndiire haa e toɓɓere winndereere. Haa jooni, debbo ko adii fof e nder daartol Afganistaan, ko hooreejo leydi Ghani naati e nder suudu sarɗiiji leydi Afganistaan e nder laamu ngootaagu ngenndi Afganistaan (NUG). === Dental hakkunde parlemaaji === E hitaande 2013, Naderi wayli darnde Parlemaa Afganistaan gila e depiteeji tawtoraaɗi, wonti pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, nde o naati e woote e nder [[Inter-Parliamentary Union|Dental hakkunde Parlemaa]], o suɓaa depitee Afganistaan gadano e nder goomuuji tati jooɗɗi ɗii ; goomu demokaraasi e jojjanɗe aadee e nder [[Inter-Parliamentary Union|Dental hakkunde parlemaa]] . E lewru marse 2013, Naderi heɓi tergal Goomu tataɓu (Hakkeeji Aadee e Demokaraasi) e nder Asaambele IPU 128ɓo yuɓɓinaande to [[Ekwadoor|Ekuwator]] . E woote hakkunde [[Afganistaan]], [[Osterliya|Ostarali]] e [[Iran|Iraan]], Naderi heɓi 28 woote e nder 52, depiteeji Ostarali e Iraan keɓii 20 e 3 woote. E lewru marse 2014, e batu 130 IPU, Naderi ɓeydi semmbinde darnde parlemaa Afganistaan, o wonti hooreejo goomu cifaangu nguu e woote goɗɗe. Naderi yalti parlemaa caggal hitaande mum 5ɓiire, sabu e fawaade e doosgal leydi Afganistaan, manndaa parlemaa Afganistaan e nder sariya mum joofnaama, kono e oon sahaa, e oon sahaa, hooreejo leydi ndi hono Ghani ɓeydii manndaa mum e yamiroore. Naderi tawi ndeeɗoo golle ina luurdi e nanondiral renndo hakkunde yimɓe e depiteeji, ina luurdi e nafooje demokaraasi. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] h0wmnvrzmjsl7jr1jr5r4lvz1nfej2n 158386 158385 2026-03-29T22:34:29Z Adamu mc 10501 Edit 158386 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Farkhunda Zahra Naderi''' ( Dari ; jibinaa ko ñalnde sapponde go'o e jeweey nayi 19 abriil 1981) ko politik Afganistaan, daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O woniino tergal e Diiso Toowngo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (HCNR) to Afganistaan, tawi ko Abdullaah Abdullaah ardii ɗum . O woniino ko adii ɗuum ko jaagorgal mawngal to bannge geɗe Fedde Ngenndiije Dentuɗe , hono Ashraf Ghani . Tuggi 2010 haa to Nder hiitande dubi 2015, o woniino tergal suudu sarɗiiji . Naderi ko keɓoowo njeenaari N-Peace Award 2012, kadi ko o jaŋnguɗo e porogaraam sukaaɓe ardiiɓe winndere.<ref> "For Taliban to join the public, they will have to be peaceful". The Week. Retrieved 26 November 2021.</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Naderi jibinaa ko ñalnde 19 abriil 1981 to Kabul. Ko o ɓiy Sayed Mansoor Naderi, Sayed Kayan jooɗiiɗo jooni oo, gardinooɗo renndo Hazara Ismaa’il en to Afganistaan. O heɓi jaŋde makko leslesre e hakkundeere to diiwanuuji Baghlan e Kabul, o timmini bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harrow to Harrow, to [[London|Londres]], e hitaande 2001. Naderi caggal ɗuum janngi sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkunde leyɗeele Westminster to Tashkent, o heɓi bakkaa makko e hitaande ndungu 2007. == Politiyanke e golloowo == === Woote depiteeji 2010 === Naderi rewrude e kampaañ mum parlemaa yiɗiino siifde kampaañ politik baawɗo wonde fof, baawɗo hollirde nafooje demokaraasi e karallaagal e nder nokkuuji politik gaadanteeji. Naderi ƴetti Kampaañ politik oo ko golle ɗe kanndidaaji ɗii poti waɗde ngam humpitaade nafooje demokaraasi ko wayi no laamu demokaraasi, kontraaji renndo, darnde parlemaa e ƴeewndo e ballondiral e diiwaan mum en.Ko ɗum waɗi kampaañ makko ina waɗi laabi e laabi keewɗi ko wayi no yuɓɓinde golle tiyaataar wootooɓe, no kampaañ oo yahrata ngam jannginde yimɓe to biro makko kampaañ, yuɓɓinde kewuuji renndo, winndude e jaayɗe ngam humpitaade miijooji makko, saaktude mesaas e rajooji haa jooni feeñde e tv ngam saaktude mesaasuuji makko. O yuɓɓinii seppooji kampaañ e nder nokkuuji ceertuɗi e nder wuro Kabul, o neldi kampaañuuji ina njuɓɓina dame ɓiɓɓe leydi ngam rokkude ɓe humpitooji ko faati e kanndidaa oo e peeje makko. === Heɓde rewɓe e nder Ñaawirde Toownde === To duɗal jaaɓi haaɗtirde, Naderi waɗii wiɗto ko faati e jaŋde darnde rewɓe e nder laamu Afganistaan, o fellitii wonde ŋakkeende rewɓe Afganistaan e nder Ñaawirde Toownde ko caɗeele goonganteeje wonande woodgol rewɓe e nder politik Afganistaan. E nder kampaañ parlemaa 2010, Naderi fodaniino haɓaade ngam rewɓe naatde e Ñaawirde Toownde Afganistaan. Naderi dañii ustude taƴre ndee e ƴellitde daande e nder parlemaa, gollondirde e renndo siwil haa e pelle politik gila e toɓɓere ngenndiire haa e toɓɓere winndereere. Haa jooni, debbo ko adii fof e nder daartol Afganistaan, ko hooreejo leydi Ghani naati e nder suudu sarɗiiji leydi Afganistaan e nder laamu ngootaagu ngenndi Afganistaan (NUG). === Dental hakkunde parlemaaji === E hitaande 2013, Naderi wayli darnde Parlemaa Afganistaan gila e depiteeji tawtoraaɗi, wonti pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, nde o naati e woote e nder [[Inter-Parliamentary Union|Dental hakkunde Parlemaa]], o suɓaa depitee Afganistaan gadano e nder goomuuji tati jooɗɗi ɗii ; goomu demokaraasi e jojjanɗe aadee e nder [[Inter-Parliamentary Union|Dental hakkunde parlemaa]] . E lewru marse 2013, Naderi heɓi tergal Goomu tataɓu (Hakkeeji Aadee e Demokaraasi) e nder Asaambele IPU 128ɓo yuɓɓinaande to [[Ekwadoor|Ekuwator]] . E woote hakkunde [[Afganistaan]], [[Osterliya|Ostarali]] e [[Iran|Iraan]], Naderi heɓi 28 woote e nder 52, depiteeji Ostarali e Iraan keɓii 20 e 3 woote. E lewru marse 2014, e batu 130 IPU, Naderi ɓeydi semmbinde darnde parlemaa Afganistaan, o wonti hooreejo goomu cifaangu nguu e woote goɗɗe. Naderi yalti parlemaa caggal hitaande mum 5ɓiire, sabu e fawaade e doosgal leydi Afganistaan, manndaa parlemaa Afganistaan e nder sariya mum joofnaama, kono e oon sahaa, e oon sahaa, hooreejo leydi ndi hono Ghani ɓeydii manndaa mum e yamiroore. Naderi tawi ndeeɗoo golle ina luurdi e nanondiral renndo hakkunde yimɓe e depiteeji, ina luurdi e nafooje demokaraasi. == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] dqi5tekv3s4fwb0l7qfybqw48fhyyp9 Mary Moraa 0 36309 158406 152184 2026-03-30T05:20:54Z Adamu mc 10501 Edit 158406 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel winnderewal 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere ndee e 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo leydi Keñiya. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa 2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo leydi Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == ayht2cli0eazf4h0hhyfgioq4y0dco0 158407 158406 2026-03-30T05:21:21Z Adamu mc 10501 Edit 158407 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel winnderewal 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth e nder duuɓi 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere ndee e 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo leydi Keñiya. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa 2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo leydi Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == ahrknukmieq9cqg8yvorgr97dqr900c 158408 158407 2026-03-30T05:21:43Z Adamu mc 10501 Added link 158408 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel winnderewal 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth e nder duuɓi 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal hiitande ndungu 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere ndee e 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo leydi Keñiya. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa 2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo leydi Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == tsf0nxbgff7vivt705p5h5ohrlztlj5 158409 158408 2026-03-30T05:22:18Z Adamu mc 10501 Edit 158409 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel [[winnderewal]] 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth e nder duuɓi 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal hiitande ndungu 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere ndee e 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo leydi Keñiya. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa 2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo leydi Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == rqyw52hl8vpyy406en2tg00m2tf4kc6 158410 158409 2026-03-30T05:23:17Z Adamu mc 10501 Added link 158410 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel [[winnderewal]] 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth e nder duuɓi 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal hiitande ndungu 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere ndee e 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo [[leydi]] [[Keñiya]]. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa 2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee hiitande ndungu 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo leydi Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == b53y62tm56t014q7iyo2whbj31vwtdr 158411 158410 2026-03-30T05:24:20Z Adamu mc 10501 Edit 158411 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel [[winnderewal]] 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth e nder duuɓi 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre limngal nder lambawal 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal hiitande ndungu 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere ndee e 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo [[leydi]] [[Keñiya]]. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa 2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee hiitande ndungu 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo leydi Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == 7h2ddkg7xad2mqeb5ejcko1bi61f5mg 158412 158411 2026-03-30T05:24:49Z Adamu mc 10501 Edit 158412 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel [[winnderewal]] 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth e nder duuɓi 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre limngal nder lambawal 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal hiitande ndungu 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere ndee e 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo [[leydi]] [[Keñiya]]. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa to Nder hiitande ndungu2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee hiitande ndungu 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo leydi Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == iy2cs5fonuou3egz4uqyapj6l9b2igz 158413 158412 2026-03-30T05:25:35Z Adamu mc 10501 Edit 158413 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel [[winnderewal]] 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth e nder duuɓi 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre limngal nder lambawal 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal hiitande ndungu 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere nder e Nder 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo [[leydi]] [[Keñiya]]. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa to Nder hiitande ndungu2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee hiitande ndungu 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo leydi Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == 3d8mz2qugxlv8fvmkmlea7fv7hpdqlf 158414 158413 2026-03-30T05:27:14Z Adamu mc 10501 Edit 158414 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel [[winnderewal]] 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth e nder duuɓi 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre limngal nder lambawal 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal hiitande ndungu 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere nder e Nder 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo [[leydi]] [[Keñiya]]. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa to Nder hiitande ndungu2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee hiitande ndungu 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo [[leydi]] Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == jfqbdtiptd1fnuwufplqj6zmji2mek5 158415 158414 2026-03-30T05:29:13Z Adamu mc 10501 Edit 158415 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Moraa''' (jibinaa ko yalnde sapponde go'o e jeweey 15 Lewru suwee 2000) ko daɗndoowo Keñiya, keɓtinaaɗo e dogdu 800 meeter. O heɓi njeenaari kaŋŋe e kawgel [[winnderewal]] 2023, njeenaari njamndi e nder kawgel winnderewal 2022 e kaŋŋe e kawgel Commonwealth e nder duuɓi 2022.<ref name="WAprofile">{{cite web|title=Mary MORAA – Athlete profile|url=https://www.worldathletics.org/athletes/kenya/mary-moraa-14798209|access-date=2021-01-01|website=[[World Athletics]]}}</ref> Moraa woni leydi Keñiya, jogiiɗo limre limngal nder lambawal 400 meeter. Ko kanko woni kaɓirgal hiitande ndungu 2022 e Ligue des Diamantes 800 m. O jogii kadi ko ɓuri moƴƴude e winndere nder e Nder 600 meeter.<ref>{{Cite web|title=Mary Moraa exclusive: Orphaned as a toddler, Kenya’s newly crowned 800m world champion won in mother's memory|url=https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|archive-url=https://web.archive.org/web/20231113094600/https://olympics.com/en/news/orphaned-as-a-toddler-mary-moraa-on-how-hardships-inspire-greatness|access-date=2025-07-14|archive-date=2023-11-13}}</ref> == Ɓawo == Moraa woni yatim ko ina yahra e duuɓi 2 caggal maayde baaba mum, caggal ɗuum yumma mum. O mawni ko e mawniiko en, to Kisii to bannge worgo [[leydi]] [[Keñiya]]. O dañii bursi jaŋde ko e doggudu.<ref name="WAprofile2" /><ref name="WAprofile2" /><ref>{{Cite web|last=Mballa|first=Tony|date=5 May 2023|title=Moraa promises more surprises this year as track season gets underway|url=https://www.the-star.co.ke/sports/athletics/2023-05-05-moraa-promises-more-surprises-this-year-as-track-season-gets-underway/|access-date=5 May 2023|website=[[The Star (Kenya)|The Star]]}}</ref> == Kugal == Moraa ko keeriiɗo e distance 400 meeter haa to Nder hiitande ndungu 2021. O waɗii yeewtere makko adannde e nder winndere ndee e kawgel winnderewal sukaaɓe les ndungu 18 hitaande to Nairobi, o heɓi njeenaari kaalis e nder kawgel ngel e waktu ɓurɗo moƴƴude e hoore makko, 53,31 leƴƴannde. Hitaande rewtunde ndee, ooɗoo suka jahroowo e duuɓi 18, woni joyaɓo e oon sahaa gooto e kawgel winnderewal U20 yuɓɓinaango to Tampere, Finlande, o waɗii waktuuji kesi ɓurɗi moƴƴude e 52,85 s e nder nguleeki. E hitaande 2019, o dañii e 400 m tiitoonde Afrik U20, tiitoonde mawnde Keñiya, o woni nayaɓo e Pijirlooji Afrik baɗaaɗi to Rabat, Maruk.O yettii semi-finaal e kawgel makko gootol to Doha. Ko ɓuri moƴƴude e sahaa makko ko 51,75 s. O waɗii yeewtere makko adannde e 800 meeter e ndeen hitaande. Moraa wayliima e 800 meeter e hitaande 2020, o lomtii Keña e Olimpiyaaji Tokyo 2020 leelɗi e hitaande 2021 ngam tawtoreede kawgel ngel, ɗo o woppitaa e semi-finaal e waktu 2:00.47..<ref>{{cite web|url=https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|website=Runnerstribe|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa Wins Gold but Falls Short of Olympic Qualifying Time|date=25 June 2024|archive-date=5 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241005071729/https://runnerstribe.com/latest-news/sarah-moraa-wins-gold-but-falls-short-of-olympic-qualifying-time/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/sarah-moraa-wins-gold-at-african-championships-but-narrowly-misses-olympic-qualification-2024062408304691027|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Sarah Moraa wins gold at African Championships but narrowly misses Olympic qualification|first=Abigael|last=Wafula|date=24 June 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.pulsesports.co.ke/athletics/story/beatrice-chebet-opens-season-with-commanding-win-in-spain-2024010803465016586|website=PulseSports|accessdate=27 June 2024|title=Mary Moraa proud of younger sister making waves on the track|first=Abigael|last=Wafula|date=8 January 2024}}</ref> E lewru sulyee hiitande ndungu 2022, Moraa heɓi njeenaari njamndi e nder 800 m e nder kawgel winnderewal to Eugene, Oregon, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e 1:56.71 caggal Athing Mu (1:56.30) e Keely Hodgkinson (1:56.38). fooli Hodgkinson e kawgel finaal. O ummii ko e adannde haa e cakkitiinde, o arti e adannde e ndeen fijo.E lewru suwee, Moraa wonti kaɓirgal Diamond League 800 m caggal nde o heɓi finaal to Zürich. == Nguurndam neɗɗo == Ko kanko woni mawniiko dognoowo [[leydi]] Keñiya biyeteeɗo Sarah Moraa. Mary Moraa siftinii mo ko "miñi mum debbo" e nder laylayti renndo. == Baɗte == Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo 400 meeteer – 50,38 (Nayroobi 2023) NR 800 meeter – 1:56,03 (Budapest 2023) 800 meeter nder suudu – 2:00,61 (Lievin 2023) Kawgel hakkunde leyɗeele == Wakiiliijo leydi Keñiya == Hitaande Kawgel Nokku Darnde Waktu Kewu Kaɓirɗe winndere 2017 to Nairobi, Keñiya 22ɓo (h) 200 m 25,48 2ɓo 400 m 53,31 PB 4ɓo 4 × 400 m jillondirɗo e 3:24,92 Kaɓirɗe winndere 2018 Tampere, Finlande 5ɓo 400 m 52,94 Kaɓirɗe Afrik 2019 Abijaan, Kodduwaar 1e 400 m 53,57 Pijirlooji Afrik Abijaan, Kodduwaar 4e 400 m 51,97 4ɓo 4 × 400 m 3:32,93 Kaɓirɗe winndere Doha, Katar 18ɓo (sf) 400 m 52,11 11ɓo (h) 4 × 400 m jillondirɗo 3:17,09 2021 Estaad winndere Chorzów, Poloñ 13ɓo (h) estaad 4 × 400 m 3:39,34 SB – 4 × 400 m DQ jillondirɗo Pijirlooji Olimpiyaaji Tokiyoo, Japon 15ɓo (sf) 800 m 2:00.47 Kaɓirɗe winndere 2022 Eugene, OR, Amerik tataɓo 800 m 1:56.71 PB Pijirlooji leyɗeele dentuɗe Amerik Birmingham, Dental Dowlaaji Amerik 29ɓo (h) 400 m 59,51 800 m 1:57,07 5ɓo 4 × 400 m 3:32,28 Kaɓirɗe winndere 2023 Budapest, Hong Kong 1ɓo 800 m 1:56.03 PB Pijirlooji Afrik 2024 Akraa, Ganaa 1ɓo 400 m 50,57 Pijirlooji Olimpiyaaji Pari, Farayse tataɓo 800 m 1:57.42 Kaɓirɗe winndere 2025 Tokiyoo, Japon 7ɓo 800 m 1:57.10 == Golle cirkooji == Njeñtudi Piste Grand Slam Slam Race fedde Kewu Pl. Kaalis njeenaari waktu 2025 Kingston Slam Ko juuti 800 m 8ɓo 2:00,97 10 000 dolaar Amerik<ref>{{cite web|last=Azzi|first=Alex|date=2022-07-24|title=Athing Mu becomes first American woman to win 800m, keeps win streak alive|url=https://onherturf.nbcsports.com/2022/07/24/athing-mu-wins-womens-800/|access-date=2022-07-24|website=[[NBC Sports]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Hodgkinson heartbreak as Moraa beats her to Commonwealth Games gold|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/aug/06/hodgkinson-heartbreak-as-she-has-to-settle-for-commonwealth-silver|access-date=7 August 2022|website=[[The Guardian]]|date=6 August 2022|last=Ingle|first=Sean}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gault|first=Jonathan|date=2022-12-30|title=How Did THAT Happen? Remembering the Strangest Moments in Running in 2022|url=https://www.letsrun.com/news/2022/12/how-did-that-happen-remembering-the-strangest-moments-in-running-in-2022/|access-date=2022-12-30|website=[[LetsRun.com]]|language=en}}</ref> == 1500 m ko DNS == 2025 Miami Slam 1500 m 8ɓo 4:24,44 30 000 dolaar Amerik 800 m 1ɓo 1:59,51 2025 Filadelfi Slam 1500 m 7ɓo 4:25,79 15 000 dolaar Amerik 800 m 5ɓo 2:00,92 == Winndere e tiitooɗe == Jaagorgal Ligue Diamant 800 meeter: 2022 800 meeter ina heɓa, kewuuji goɗɗi toɗɗaaɗi e nder jokkorgal 2022: Suudu mawndu Stockholm, suudu janngirdu Zurich 2023: Joɗnde hakkunde leyɗeele Rabat (SB) == Tiitooɗe ngenndiije == Kaɓirɗe atletik leydi Keñiya 400 meeteer: 2019 == Tuugnorgal == ewm4ga739p7rhxpe1rvhh3ok7mr2ouv Antelope Valley California Poppy Reserve 0 37265 158424 155415 2026-03-30T08:30:49Z Adamu mc 10501 Edit 158424 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reservoir Poppy Kaliforni Antelope Valley''' ko nokku reenaaɗo e dowla Kaliforni, Amerik, ina jogii puɗi ɓurɗi heewde e puɗi Kaliforni, puɗi dowla. Reserwo oo woni ko e ladde bannge worgo falnde Antelope to fuɗnaange diiwaan Los Angeles, kiilomitaje 24 km bannge worgo Lancaster. To bannge worgo ko diiwaan Kern. Reservoir oo woni ko e tooweeki tuggi 2 600 haa 3 000 meeteer (790 haa 910 m) dow koye maayo, e nder nokku weeyo jeereende Mojave. Rezerw oo ko Departemaa Parkuuji e Fijooji Kaliforni toppitii ɗum. Puɗi ladde goɗɗi nder reservoir oo ina mbaɗi : Ɓoorno-ɗaa wutteeji, Lupin, Ɓoornugol kaŋŋe, Koppi Kirim e Coreopsis.<ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Antelope Valley California Poppy|url=https://www.protectedplanet.net/11115457|access-date=2020-10-16|website=Protected Planet}}</ref> == Reserwo oo == Wakkati ɓuuɓol tiiɗngol wonande Poppi Kaliforni ina heewi waɗde e nder darorɗe ndunngu haa puɗal ndunngu, e nder lebbi cakkital lewru feebariyee haa cakkital lewru mee. Duuɓi ɓuuɓɗi ina fawii e keewal toɓooli e nder ndunngu haa e fuɗɗoode ndunngu. E nder rezerw oo, ina waɗi laabi 11 km, ina heen taƴre pawaande ngam naatde e jolɗe, tawi ina rewi e gese poppi. Ngam reentaade gese ɗee e ngonka mum tiiɗka, parkeeji dowlaaji Kaliforni ndi ndiyam walla ɓuuɓnataa puɗi ɗii. Sarwiis park oo kadi ina haɗa baali e na’i durde e dow tule ceene. Haa e fuɗɗoode kitaale 1970, baali ina meeɗi ñaamde butte e nder falnde Antelope hirnaange. Pronghorn ina durnoo ko ɓooyi ko adii ɗuum, haa laawol laana njoorndi ari e hitaande 1876. So wonaa pucci gollorɗi, kullon ladde ina kaɗaa e nder rezerw. E nder sariya leydi Kaliforni, hoɗɓe ina kaɗaa kadi ƴettude puɗi e nder rezerw oo. Gila 1994, yiiteeji doolnuɗi ina kuutoree ngam reende mborosaaji maayɗi, kullon eksootik e mborosaaji nder rezerw oo. Reservoir oo woni ko e 11 km fuɗnaange nokku biyeteeɗo Arthur B. Ripley. == Ƴeew kadi == Doggol leɗɗe gonɗe e leydi Kaliforni Doggol nokkuuji nokkuuji Kaliforni Daartol tagoore jeereende Mojave == Tuugnorgal == 9xxj9fvvuwwc0t5r94fsq1nx09e5gr3 158425 158424 2026-03-30T08:32:59Z Adamu mc 10501 Edit 158425 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reservoir Poppy Kaliforni Antelope Valley''' ko nokku reenaaɗo e dowla Kaliforni, Amerik, ina jogii puɗi ɓurɗi heewde e puɗi Kaliforni, puɗi dowla. Reserwo oo woni ko e ladde bannge worgo falnde Antelope to fuɗnaange diiwaan Los Angeles, kiilomitaje 24 km bannge worgo Lancaster. To bannge worgo ko diiwaan Kern. Reservoir oo woni ko e tooweeki tuggi 2 600 haa 3 000 meeteer (790 haa 910 m) dow koye maayo, e nder nokku weeyo jeereende Mojave. Rezerw oo ko Departemaa Parkuuji e Fijooji Kaliforni toppitii ɗum. Puɗi ladde goɗɗi nder reservoir oo ina mbaɗi : Ɓoorno-ɗaa wutteeji, Lupin, Ɓoornugol kaŋŋe, Koppi Kirim e Coreopsis.<ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Antelope Valley California Poppy|url=https://www.protectedplanet.net/11115457|access-date=2020-10-16|website=Protected Planet}}</ref> == Reserwo oo == Wakkati ɓuuɓol tiiɗngol wonande Poppi Kaliforni ina heewi waɗde e nder darorɗe ndunngu haa puɗal ndunngu, e nder lebbi cakkital lewru feebariyee haa cakkital lewru mee. Duuɓi ɓuuɓɗi ina fawii e keewal toɓooli e nder ndunngu haa e fuɗɗoode ndunngu. E nder rezerw oo, ina waɗi laabi 11 km, ina heen taƴre pawaande ngam naatde e jolɗe, tawi ina rewi e gese poppi. Ngam reentaade gese ɗee e ngonka mum tiiɗka, parkeeji dowlaaji Kaliforni ndi ndiyam walla ɓuuɓnataa puɗi ɗii. Sarwiis park oo kadi ina haɗa baali e na’i durde e dow tule ceene. Haa e fuɗɗoode kitaale 1970, baali ina meeɗi ñaamde butte e nder falnde Antelope hirnaange. Pronghorn ina durnoo ko ɓooyi ko adii ɗuum, haa laawol laana njoorndi ari e hitaande 1876. So wonaa pucci gollorɗi, kullon ladde ina kaɗaa e nder rezerw. E nder sariya [[leydi]] Kaliforni, hoɗɓe ina kaɗaa kadi ƴettude puɗi e nder rezerw oo. Gila 1994, yiiteeji doolnuɗi ina kuutoree ngam reende mborosaaji maayɗi, kullon eksootik e mborosaaji nder rezerw oo. Reservoir oo woni ko e 11 km fuɗnaange nokku biyeteeɗo Arthur B. Ripley. == Ƴeew kadi == Doggol leɗɗe gonɗe e leydi Kaliforni Doggol nokkuuji nokkuuji Kaliforni Daartol tagoore jeereende Mojave == Tuugnorgal == tiozer9jzhylies6vqvhpjgiq92g4rc 158426 158425 2026-03-30T08:33:32Z Adamu mc 10501 Edit 158426 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reservoir Poppy Kaliforni Antelope Valley''' ko nokku reenaaɗo e dowla Kaliforni, Amerik, ina jogii puɗi ɓurɗi heewde e puɗi Kaliforni, puɗi dowla. Reserwo oo woni ko e ladde bannge worgo falnde Antelope to fuɗnaange diiwaan [[Los Angeles General Medical Center|Los Angeles]], kiilomitaje 24 km bannge worgo Lancaster. To bannge worgo ko diiwaan Kern. Reservoir oo woni ko e tooweeki tuggi 2 600 haa 3 000 meeteer (790 haa 910 m) dow koye maayo, e nder nokku weeyo jeereende Mojave. Rezerw oo ko Departemaa Parkuuji e Fijooji Kaliforni toppitii ɗum. Puɗi ladde goɗɗi nder reservoir oo ina mbaɗi : Ɓoorno-ɗaa wutteeji, Lupin, Ɓoornugol kaŋŋe, Koppi Kirim e Coreopsis.<ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Antelope Valley California Poppy|url=https://www.protectedplanet.net/11115457|access-date=2020-10-16|website=Protected Planet}}</ref> == Reserwo oo == Wakkati ɓuuɓol tiiɗngol wonande Poppi Kaliforni ina heewi waɗde e nder darorɗe ndunngu haa puɗal ndunngu, e nder lebbi cakkital lewru feebariyee haa cakkital lewru mee. Duuɓi ɓuuɓɗi ina fawii e keewal toɓooli e nder ndunngu haa e fuɗɗoode ndunngu. E nder rezerw oo, ina waɗi laabi 11 km, ina heen taƴre pawaande ngam naatde e jolɗe, tawi ina rewi e gese poppi. Ngam reentaade gese ɗee e ngonka mum tiiɗka, parkeeji dowlaaji Kaliforni ndi ndiyam walla ɓuuɓnataa puɗi ɗii. Sarwiis park oo kadi ina haɗa baali e na’i durde e dow tule ceene. Haa e fuɗɗoode kitaale 1970, baali ina meeɗi ñaamde butte e nder falnde Antelope hirnaange. Pronghorn ina durnoo ko ɓooyi ko adii ɗuum, haa laawol laana njoorndi ari e hitaande 1876. So wonaa pucci gollorɗi, kullon ladde ina kaɗaa e nder rezerw. E nder sariya [[leydi]] Kaliforni, hoɗɓe ina kaɗaa kadi ƴettude puɗi e nder rezerw oo. Gila 1994, yiiteeji doolnuɗi ina kuutoree ngam reende mborosaaji maayɗi, kullon eksootik e mborosaaji nder rezerw oo. Reservoir oo woni ko e 11 km fuɗnaange nokku biyeteeɗo Arthur B. Ripley. == Ƴeew kadi == Doggol leɗɗe gonɗe e leydi Kaliforni Doggol nokkuuji nokkuuji Kaliforni Daartol tagoore jeereende Mojave == Tuugnorgal == eup37f73y771eh2t3ek1qo3yiz91ls8 158427 158426 2026-03-30T08:34:03Z Adamu mc 10501 Edit 158427 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reservoir Poppy Kaliforni Antelope Valley''' ko nokku reenaaɗo e dowla Kaliforni, Amerik, ina jogii puɗi ɓurɗi heewde e puɗi Kaliforni, puɗi dowla. Reserwo oo woni ko e ladde bannge worgo falnde Antelope to fuɗnaange diiwaan [[Los Angeles General Medical Center|Los Angeles]], kiilomitaje 24 km bannge worgo Lancaster. To bannge worgo ko diiwaan Kern. Reservoir oo woni ko e tooweeki tuggi 2 600 haa 3 000 meeteer (790 haa 910 m) dow koye maayo, e nder nokku weeyo jeereende Mojave. Rezerw oo ko Departemaa Parkuuji e Fijooji Kaliforni toppitii ɗum. Puɗi ladde goɗɗi nder reservoir oo ina mbaɗi : Ɓoorno-ɗaa wutteeji, Lupin, Ɓoornugol kaŋŋe, Koppi Kirim e Coreopsis.<ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Antelope Valley California Poppy|url=https://www.protectedplanet.net/11115457|access-date=2020-10-16|website=Protected Planet}}</ref> == Reserwo oo == Wakkati ɓuuɓol tiiɗngol wonande Poppi Kaliforni ina heewi waɗde e nder darorɗe ndunngu haa puɗal ndunngu, e nder lebbi cakkital lewru feebariyee haa cakkital lewru mee. Duuɓi ɓuuɓɗi ina fawii e keewal toɓooli e nder ndunngu haa e fuɗɗoode ndunngu. E nder rezerw oo, ina waɗi laabi 11 km, ina heen taƴre pawaande ngam naatde e jolɗe, tawi ina rewi e gese poppi. Ngam reentaade gese ɗee e ngonka mum tiiɗka, parkeeji dowlaaji Kaliforni ndi ndiyam walla ɓuuɓnataa puɗi ɗii. Sarwiis park oo kadi ina haɗa baali e na’i durde e dow tule ceene. Haa e fuɗɗoode kitaale de nder hitaande ndungu alif 1970, baali ina meeɗi ñaamde butte e nder falnde Antelope hirnaange. Pronghorn ina durnoo ko ɓooyi ko adii ɗuum, haa laawol laana njoorndi ari e hitaande 1876. So wonaa pucci gollorɗi, kullon ladde ina kaɗaa e nder rezerw. E nder sariya [[leydi]] Kaliforni, hoɗɓe ina kaɗaa kadi ƴettude puɗi e nder rezerw oo. Gila 1994, yiiteeji doolnuɗi ina kuutoree ngam reende mborosaaji maayɗi, kullon eksootik e mborosaaji nder rezerw oo. Reservoir oo woni ko e 11 km fuɗnaange nokku biyeteeɗo Arthur B. Ripley. == Ƴeew kadi == Doggol leɗɗe gonɗe e leydi Kaliforni Doggol nokkuuji nokkuuji Kaliforni Daartol tagoore jeereende Mojave == Tuugnorgal == pjebrawj7e90ignl7dew74kcenq1m4z 158428 158427 2026-03-30T08:34:40Z Adamu mc 10501 Edit 158428 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reservoir Poppy Kaliforni Antelope Valley''' ko nokku reenaaɗo e dowla Kaliforni, Amerik, ina jogii puɗi ɓurɗi heewde e puɗi Kaliforni, puɗi dowla. Reserwo oo woni ko e ladde bannge worgo falnde Antelope to fuɗnaange diiwaan [[Los Angeles General Medical Center|Los Angeles]], kiilomitaje 24 km bannge worgo Lancaster. To bannge worgo ko diiwaan Kern. Reservoir oo woni ko e tooweeki tuggi 2 600 haa 3 000 meeteer (790 haa 910 m) dow koye maayo, e nder nokku weeyo jeereende Mojave. Rezerw oo ko Departemaa Parkuuji e Fijooji Kaliforni toppitii ɗum. Puɗi ladde goɗɗi nder reservoir oo ina mbaɗi : Ɓoorno-ɗaa wutteeji, Lupin, Ɓoornugol kaŋŋe, Koppi Kirim e Coreopsis.<ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Antelope Valley California Poppy|url=https://www.protectedplanet.net/11115457|access-date=2020-10-16|website=Protected Planet}}</ref> == Reserwo oo == Wakkati ɓuuɓol tiiɗngol wonande Poppi Kaliforni ina heewi waɗde e nder darorɗe ndunngu haa puɗal ndunngu, e nder lebbi cakkital lewru feebariyee haa cakkital lewru mee. Duuɓi ɓuuɓɗi ina fawii e keewal toɓooli e nder ndunngu haa e fuɗɗoode ndunngu. E nder rezerw oo, ina waɗi laabi 11 km, ina heen taƴre pawaande ngam naatde e jolɗe, tawi ina rewi e gese poppi. Ngam reentaade gese ɗee e ngonka mum tiiɗka, parkeeji dowlaaji Kaliforni ndi [[ndiyam]] walla ɓuuɓnataa puɗi ɗii. Sarwiis park oo kadi ina haɗa baali e na’i durde e dow tule ceene. Haa e fuɗɗoode kitaale de nder hitaande ndungu alif 1970, baali ina meeɗi ñaamde butte e nder falnde Antelope hirnaange. Pronghorn ina durnoo ko ɓooyi ko adii ɗuum, haa laawol laana njoorndi ari e hitaande 1876. So wonaa pucci gollorɗi, kullon ladde ina kaɗaa e nder rezerw. E nder sariya [[leydi]] Kaliforni, hoɗɓe ina kaɗaa kadi ƴettude puɗi e nder rezerw oo. Gila 1994, yiiteeji doolnuɗi ina kuutoree ngam reende mborosaaji maayɗi, kullon eksootik e mborosaaji nder rezerw oo. Reservoir oo woni ko e 11 km fuɗnaange nokku biyeteeɗo Arthur B. Ripley. == Ƴeew kadi == Doggol leɗɗe gonɗe e leydi Kaliforni Doggol nokkuuji nokkuuji Kaliforni Daartol tagoore jeereende Mojave == Tuugnorgal == 2fad9cbh86bhlftmgwqna7kjwbd3ekf 158429 158428 2026-03-30T08:35:02Z Adamu mc 10501 Edit 158429 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reservoir Poppy Kaliforni Antelope Valley''' ko nokku reenaaɗo e dowla Kaliforni, Amerik, ina jogii puɗi ɓurɗi heewde e puɗi Kaliforni, puɗi dowla. Reserwo oo woni ko e ladde bannge worgo falnde Antelope to fuɗnaange diiwaan [[Los Angeles General Medical Center|Los Angeles]], kiilomitaje 24 km bannge worgo Lancaster. To bannge worgo ko diiwaan Kern. Reservoir oo woni ko e tooweeki tuggi 2 600 haa 3 000 meeteer (790 haa 910 m) dow koye maayo, e nder nokku weeyo jeereende Mojave. Rezerw oo ko Departemaa Parkuuji e Fijooji Kaliforni toppitii ɗum. Puɗi ladde goɗɗi nder reservoir oo ina mbaɗi : Ɓoorno-ɗaa wutteeji, Lupin, Ɓoornugol kaŋŋe, Koppi Kirim e Coreopsis.<ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Antelope Valley California Poppy|url=https://www.protectedplanet.net/11115457|access-date=2020-10-16|website=Protected Planet}}</ref> == Reserwo oo == Wakkati ɓuuɓol tiiɗngol wonande Poppi Kaliforni ina heewi waɗde e nder darorɗe ndunngu haa puɗal ndunngu, e nder lebbi cakkital lewru feebariyee haa cakkital lewru mee. Duuɓi ɓuuɓɗi ina fawii e keewal toɓooli e nder ndunngu haa e fuɗɗoode ndunngu. E nder rezerw oo, ina waɗi laabi 11 km, ina heen taƴre pawaande ngam naatde e jolɗe, tawi ina rewi e gese poppi. Ngam reentaade gese ɗee e ngonka mum tiiɗka, parkeeji dowlaaji Kaliforni ndi [[ndiyam]] walla ɓuuɓnataa puɗi ɗii. Sarwiis park oo kadi ina haɗa baali e na’i durde e dow tule ceene. Haa e fuɗɗoode kitaale de nder hitaande ndungu alif 1970, baali ina meeɗi ñaamde butte e nder falnde Antelope hirnaange. Pronghorn ina durnoo ko ɓooyi ko adii ɗuum, haa laawol laana njoorndi ari e hitaande 1876. So wonaa pucci gollorɗi, kullon ladde ina kaɗaa e nder rezerw. E nder sariya [[leydi]] Kaliforni, hoɗɓe ina kaɗaa kadi ƴettude puɗi e nder rezerw oo. Gila hiitande dubi alif 1994, yiiteeji doolnuɗi ina kuutoree ngam reende mborosaaji maayɗi, kullon eksootik e mborosaaji nder rezerw oo. Reservoir oo woni ko e 11 km fuɗnaange nokku biyeteeɗo Arthur B. Ripley. == Ƴeew kadi == Doggol leɗɗe gonɗe e leydi Kaliforni Doggol nokkuuji nokkuuji Kaliforni Daartol tagoore jeereende Mojave == Tuugnorgal == jphdxht8ktocx13xlbc59fyp0tb9c5q 158430 158429 2026-03-30T08:35:45Z Adamu mc 10501 Edit 158430 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reservoir Poppy Kaliforni Antelope Valley''' ko nokku reenaaɗo e dowla Kaliforni, Amerik, ina jogii puɗi ɓurɗi heewde e puɗi Kaliforni, puɗi dowla. Reserwo oo woni ko e ladde bannge worgo falnde Antelope to fuɗnaange diiwaan [[Los Angeles General Medical Center|Los Angeles]], kiilomitaje 24 km bannge worgo Lancaster. To bannge worgo ko diiwaan Kern. Reservoir oo woni ko e tooweeki tuggi 2 600 haa 3 000 meeteer (790 haa 910 m) dow koye maayo, e nder nokku weeyo jeereende Mojave. Rezerw oo ko Departemaa Parkuuji e Fijooji Kaliforni toppitii ɗum. Puɗi ladde goɗɗi nder reservoir oo ina mbaɗi : Ɓoorno-ɗaa wutteeji, Lupin, Ɓoornugol kaŋŋe, Koppi Kirim e Coreopsis.<ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Antelope Valley California Poppy|url=https://www.protectedplanet.net/11115457|access-date=2020-10-16|website=Protected Planet}}</ref> == Reserwo oo == Wakkati ɓuuɓol tiiɗngol wonande Poppi Kaliforni ina heewi waɗde e nder darorɗe ndunngu haa puɗal ndunngu, e nder lebbi cakkital lewru feebariyee haa cakkital lewru mee. Duuɓi ɓuuɓɗi ina fawii e keewal toɓooli e nder ndunngu haa e fuɗɗoode ndunngu. E nder rezerw oo, ina waɗi laabi 11 kiilomitaje, ina heen taƴre pawaande ngam naatde e jolɗe, tawi ina rewi e gese poppi. Ngam reentaade gese ɗee e ngonka mum tiiɗka, parkeeji dowlaaji [[Kaliforni]] ndi [[ndiyam]] walla ɓuuɓnataa puɗi ɗii. Sarwiis park oo kadi ina haɗa baali e na’i durde e dow tule ceene. Haa e fuɗɗoode kitaale de nder hitaande ndungu alif 1970, baali ina meeɗi ñaamde butte e nder falnde Antelope hirnaange. Pronghorn ina durnoo ko ɓooyi ko adii ɗuum, haa laawol laana njoorndi ari e hitaande 1876. So wonaa pucci gollorɗi, kullon ladde ina kaɗaa e nder rezerw. E nder sariya [[leydi]] Kaliforni, hoɗɓe ina kaɗaa kadi ƴettude puɗi e nder rezerw oo. Gila hiitande dubi alif 1994, yiiteeji doolnuɗi ina kuutoree ngam reende mborosaaji maayɗi, kullon eksootik e mborosaaji nder rezerw oo. Reservoir oo woni ko e 11 km fuɗnaange nokku biyeteeɗo Arthur B. Ripley. == Ƴeew kadi == Doggol leɗɗe gonɗe e leydi Kaliforni Doggol nokkuuji nokkuuji Kaliforni Daartol tagoore jeereende Mojave == Tuugnorgal == k0fht3j0d20fb3z9lybbckl01wysujj 158431 158430 2026-03-30T08:36:35Z Adamu mc 10501 Edit 158431 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reservoir Poppy Kaliforni Antelope Valley''' ko nokku reenaaɗo e dowla Kaliforni, Amerik, ina jogii puɗi ɓurɗi heewde e puɗi Kaliforni, puɗi dowla. Reserwo oo woni ko e ladde bannge worgo falnde Antelope to fuɗnaange diiwaan [[Los Angeles General Medical Center|Los Angeles]], kiilomitaje 24 km bannge worgo Lancaster. To bannge worgo ko diiwaan Kern. Reservoir oo woni ko e tooweeki tuggi 2 600 haa 3 000 meeteer (790 haa 910 m) dow koye maayo, e nder nokku weeyo jeereende Mojave. Rezerw oo ko Departemaa Parkuuji e Fijooji Kaliforni toppitii ɗum. Puɗi ladde goɗɗi nder reservoir oo ina mbaɗi : Ɓoorno-ɗaa wutteeji, Lupin, Ɓoornugol kaŋŋe, Koppi Kirim e Coreopsis.<ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Antelope Valley California Poppy|url=https://www.protectedplanet.net/11115457|access-date=2020-10-16|website=Protected Planet}}</ref> == Reserwo oo == Wakkati ɓuuɓol tiiɗngol wonande Poppi Kaliforni ina heewi waɗde e nder darorɗe ndunngu haa puɗal ndunngu, e nder lebbi cakkital lewru feebariyee haa cakkital lewru mee. Duuɓi ɓuuɓɗi ina fawii e keewal toɓooli e nder ndunngu haa e fuɗɗoode ndunngu. E nder rezerw oo, ina waɗi laabi (11) kiilomitaje, sapponde go'o e go'o ina heen taƴre pawaande ngam naatde e jolɗe, tawi ina rewi e gese poppi. Ngam reentaade gese ɗee e ngonka mum tiiɗka, parkeeji dowlaaji [[Kaliforni]] ndi [[ndiyam]] walla ɓuuɓnataa puɗi ɗii. Sarwiis park oo kadi ina haɗa baali e na’i durde e dow tule ceene. Haa e fuɗɗoode kitaale de nder hitaande ndungu alif 1970, baali ina meeɗi ñaamde butte e nder falnde Antelope hirnaange. Pronghorn ina durnoo ko ɓooyi ko adii ɗuum, haa laawol laana njoorndi ari e hitaande 1876. So wonaa pucci gollorɗi, kullon ladde ina kaɗaa e nder rezerw. E nder sariya [[leydi]] Kaliforni, hoɗɓe ina kaɗaa kadi ƴettude puɗi e nder rezerw oo. Gila hiitande dubi alif 1994, yiiteeji doolnuɗi ina kuutoree ngam reende mborosaaji maayɗi, kullon eksootik e mborosaaji nder rezerw oo. Reservoir oo woni ko e 11 km fuɗnaange nokku biyeteeɗo Arthur B. Ripley. == Ƴeew kadi == Doggol leɗɗe gonɗe e leydi Kaliforni Doggol nokkuuji nokkuuji Kaliforni Daartol tagoore jeereende Mojave == Tuugnorgal == ntqet38euy6gf1aj3a6j0f9m0zfeqrx 158432 158431 2026-03-30T08:37:21Z Adamu mc 10501 Expanding 158432 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Reservoir Poppy Kaliforni Antelope Valley''' ko nokku reenaaɗo e dowla Kaliforni, Amerik, ina jogii puɗi ɓurɗi heewde e puɗi Kaliforni, puɗi dowla. Reserwo oo woni ko e ladde bannge worgo falnde Antelope to fuɗnaange diiwaan [[Los Angeles General Medical Center|Los Angeles]], kiilomitaje 24 km bannge worgo Lancaster. To bannge worgo ko diiwaan Kern. Reservoir oo woni ko e tooweeki tuggi 2 600 haa 3 000 meeteer (790 haa 910 m) dow koye maayo, e nder nokku weeyo jeereende Mojave. Rezerw oo ko Departemaa Parkuuji e Fijooji Kaliforni toppitii ɗum. Puɗi ladde goɗɗi nder reservoir oo ina mbaɗi : Ɓoorno-ɗaa wutteeji, Lupin, Ɓoornugol kaŋŋe, Koppi Kirim e Coreopsis.<ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Antelope Valley California Poppy|url=https://www.protectedplanet.net/11115457|access-date=2020-10-16|website=Protected Planet}}</ref> == Reserwo oo == Wakkati ɓuuɓol tiiɗngol wonande Poppi Kaliforni ina heewi waɗde e nder darorɗe ndunngu haa puɗal ndunngu, e nder lebbi cakkital lewru feebariyee haa cakkital lewru mee. Duuɓi ɓuuɓɗi ina fawii e keewal toɓooli e nder ndunngu haa e fuɗɗoode ndunngu. E nder rezerw oo, ina waɗi laabi (11) kiilomitaje, sapponde go'o e go'o ina heen taƴre pawaande ngam naatde e jolɗe, tawi ina rewi e gese poppi. Ngam reentaade gese ɗee e ngonka mum tiiɗka, parkeeji dowlaaji [[Kaliforni]] ndi [[ndiyam]] walla ɓuuɓnataa puɗi ɗii. Sarwiis park oo kadi ina haɗa baali e na’i durde e dow tule ceene. Haa e fuɗɗoode kitaale de nder hitaande ndungu alif 1970, baali ina meeɗi ñaamde butte e nder falnde Antelope hirnaange. Pronghorn ina durnoo ko ɓooyi ko adii ɗuum, haa laawol laana njoorndi ari e hitaande 1876. So wonaa pucci gollorɗi, kullon ladde ina kaɗaa e nder rezerw. E nder sariya [[leydi]] Kaliforni, hoɗɓe ina kaɗaa kadi ƴettude puɗi e nder rezerw oo. Gila hiitande dubi alif 1994, yiiteeji doolnuɗi ina kuutoree ngam reende mborosaaji maayɗi, kullon eksootik e mborosaaji nder rezerw oo. Reservoir oo woni ko e 11 kiilomitaje sapponde go'o e go'o fuɗnaange nokku biyeteeɗo Arthur B. Ripley. == Ƴeew kadi == Doggol leɗɗe gonɗe e leydi Kaliforni Doggol nokkuuji nokkuuji Kaliforni Daartol tagoore jeereende Mojave == Tuugnorgal == g67h1sbug05dzliixmcyy0jkwsr8yt5 Nüshu 0 38162 158247 158205 2026-03-29T12:44:34Z Adam644 9917 158247 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nüshu''' (𛆁𛈬 ; Sinuwaa hoybinaande: 女书; Sinuwaa gaadanteejo: 女書; pinyin: Nǚshū; [ny˨˩˨ʂu˦]; 'binndol rewɓe') ko binndol sillabik ummoriingol e alkule Sinuwaa ever]umen kuutortenooɗe e Ya1d Jiangyong, ko diiwaan e nder diiwaan Hunan to bannge worgo leydi Siin. Gila e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire won golle laawɗuɗe ngam wuurtinde binndol ngol, kam e kollitooje nafoore hesere e nder renndo ngo.[2] Nüshu ko fonetik, kala alkulal mum ko ina tolnoo e 600–700 ina hollira alkulal. Golle Nüshu ko laawol ngam rewɓe hollirde miijooji mum en e jikkuuji mum en e jokkondirde e renndo yurmeende.[3] Ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe tato walla nayo, ɓe ngonaa banndiraaɓe, ina fotnoo waɗde sehilaagal e binndol ɓataakeeji e yimde jimɗi e ɗemngal Nüshu hakkunde mum en. E oon sahaa, rewɓe ɓee, ko ɓuri heewde, njanngaani janngude e winndude binndol Sinuwaa mawngol ngol.[3] Anndaaka nde Nüshu fuɗɗii, kono ina wayi no nde yettiima tolno mum e nder daawal gadanal laamu Qing (1644–1911). Ngam hisnude binndol ngol no ndonu pinal ngol alaa ko woni e mum, laamuuji Siin sosi musee Nüshu e hitaande 2002, toɗɗii "Nüshu transmetters" fuɗɗoraade e hitaande 2003. Kulol wonde sifaaji binndol ngol ina mbaylee e darnde yeeyde ngol ngam njulaagu binndol ngol2. == Feere e jaɓgol == Nüshu huutortenoo ko ngam winndude mbaydi Sinuwaa ceertundi anndiraandi Xiangnan Tuhua ndi yimɓe Yao sinkaaɓe ɓee kaaldata e nder diiwaan maayo Xiao e maayo Yongming to fuɗnaange Jiangyong, Hunan.[4] Ndeeɗoo ɗemngal, ceertunde no feewi e ɗemngal nokkuuji goɗɗi e nder Hunan, haa arti noon e hakkillaaji mum en seeɗa, ina anndaa e haalooɓe maggal ko [tifɯə] ‘ɗemngal Dong’. Miijooji ina ceerti e senngo Xiangnan Tuhua, sibu ina jogii sifaaji keewɗi ceertuɗi e mbaydiiji Siin. Won annduɓe ina limta ɗum e les ɗemngal Sinuwaa Xiang walla Pinghua, annduɓe woɗɓe ina limta ɗum e ɗemngal jillondirngal.[4] Ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Jiangyong ko ɗemɗe ɗiɗi e ɗemngal Xiangnan Tuhua e ɗemngal Hunan e ɗemngal Mandarin Fuɗnaange-rewo.[4][5] Xiangnan Tuhua ina winndee tan e kuutoragol Nüshu,[6] kadi nde huutoraaka ngam winndude ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no ɗemngal Mandarin Fuɗnaange-rewo kaaleteengal e Hunan, walla ɗemngal Yao nokku oo.[7][5] Nushu Kartal renndinde Nushu Kartal renndinde Nandugol e ɗemngal Sinuwaa binndaangal, ɗo kala alkulal Sinuwaa ko logogaraafi, ina hollira konngol walla feccere e konngol, Nüshu ko fonetik, ko ina tolnoo e 600–700 alkulal ina hollira alkule ɗe Xiangnan Tuhua haali. Ɗumɗoo ko hedde feccere e limoore ɗaɓɓaande ngam hollirde denndaangal alkule ɗemngal ngal, nde tawnoo ceertugol tonngoode ina heewi yejjiteede, ɗum noon ko "hoybinde alkule Sinuwaa ɓurɗe waylude e laaɓtude ɗe meeɗaa ƴeewteede".[8] Zhou Shuoyi, sifotoo ko gorko gooto tan ganndi binndol ngol, winndi saggitorde ina limta 1 800 alkule ceertuɗe e allographe.[9] Ina sikkaa wonde alkule Nüshu ummorii ko e mbaadiiji ceertuɗi e alkule Sinuwaa, hono no yiyraa e innde binndol ngol nii, hay so tawii won heen ko waylaa no feewi ngam ɓurde yahdude e mbaydiiji mbaylaandi winndaa ko e coloŋaaji ndartiiɗi dogdu gila ñaamo haa nano, kono e nder ngonkaaji hannde ɗii ina waawi winndeede e diidi gonɗi e dow nano haa ñaamo, hono no Sinuwaa hannde oo nii. Nandugol e ɗemngal Sinuwaa gaadoraangal, binndol Nüshu e diidi laaɓtuɗi no feewi, fotde jolɗe, ina yiyee ko maande binndol laaɓtungol. Fotde feccere e Nüshu ko alkule Sinuwaa baylaaɗe kuutorteeɗe e logogaraafi.[dubious – discuss] E nder ko ina wona 100, alkule ɗee fof ina njaɓee e waylo-waylo seeɗa so wonaa ustude kaɓirgal ngal gila e karte haa e romboid, sahaa e sahaa fof ina wayla ɗe (natal daarorgal), tee ina heewi ustude limoore strokeeji. Teemedere woɗnde waylaama e strokeeji mum en, kono haa jooni ina weeɓi anndeede, hono no nü (女; ‘debbo’) dow nii. Fotde 200 ina mbayla no feewi, kono batte alkule Sinuwaa asliije ina njiyee haa jooni. Heddii ko alkule ɗee ko fonetik. Ko alkule baylaaɗe, hono no dow nii, walla geɗe ƴettaaɗe e alkule. Ɗe kuutortee ko e 130 nafoore fonetik, heen gooto fof ina huutoree ngam winndude e nder ordinateeruuji sappo kelme homofone walla ko famɗi fof homofone, hay so tawii noon ina woodi allograafiiji kadi ; rewɓe ina ceerti e hol alkulal Sinuwaa ɓe ɓuri yiɗde ngam nafoore fonetik keeriiɗo.[8] == Tariya == === Iwdi Nüshu === Iwdi Nüshu tigi-rigi ina heddii ko laaɓtaani, sibu alaa binndanɗe ciftinɗe iwdi ndeeɗoo binndol. Gong Zhebing, wiɗtoowo arano Nüshu, mooftii aadaaji e daartol gonngol e nder yontaaji e nder diiwaan Jiangyong.[10] Ɗeeɗoo nate ina kollita wonde iwdi Nüshu ina luggiɗi no feewi e nder daartol e aadaaji pinal nokkuuji ɗii, ina hawra e daartol e daartol. === Tagngo debbo laamɗo === Haala gooto ina haala debbo gooto baawɗo, belɗo, ummoriiɗo Jiangyong, ɓurɗo waawde yimde e mbaylaandi. Nguurndam makko mbelɗam e miñiraaɓe makko rewɓe hunnaaɓe ɓee, bonnii nde o suɓaa ngam wonde debbo laamɗo e nder galle laamorɗo. O seerti e yiɗde galle makko e sehilaaɓe makko, o sosi Nüshu tuugiiɗo e nate mbaylaandi ngam hollirde miijooji makko. O neldi ɓataakeeji binndaaɗi e ngalɗoo binndol kesol, o artiri miñiraaɓe makko rewɓe, o janngini ɓe no ɓe njiyrata ɗum. Binndol ngol haa jooni ina yaaji e nder rewɓe Jiangyong, ngol wonti kuutorgal teskinngal ngam jokkondirde.[10] === Tagngo Pan Qiao === Haala goɗɗa ka yimɓe fof njiɗi, ina hollita Pan Qiao, suka debbo jahroowo e duuɓi 18, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde golle, ummoriiɗo wuro Tongshan. Nde o heɓi duuɓi tati, o waawi yimde; e duuɓi jeeɗiɗi, o janngi mbaylaandi; e nder duuɓi sappo e jeetati, o ɓurii kala golle debbo. Pan Qiao ina yiɗaa e rewɓe wonɓe e sara makko, ɓe keewi waɗde e makko banndiraaɓe hunnaaɓe. Ñalnde heen, nde o woni e mooftude huɗo e nder koye, Pan Qiao nanngaa e fedde dogooɓe laamɗo, nawtaa ɗum to diiwaan woɗɗuɗo. Wuurde e maccungaagu tiiɗngu, o yiɗiino hisnude. O ari e miijo ƴettude binndol kesol tuugnorgal e nate ɗe o huutortoo ngam ƴettude lace e sosde diidi paɗe. O waɗii karallaagal gootal ñalnde kala e nder duuɓi tati, haa o dañi heen 1 080 maande. O huutoriima ngalɗoo binndol ngam winndude ɓataake, o artiri ɗum wuro makko. Miñiraaɓe makko rewɓe ƴetti mesaas oo, njiyti ɗo o woni ɗoo, yuɓɓini hisnude mo. Binndol Pan Qiao ngol ina rewi e yontaaji, ina sikkaa ngol wayliima haa ngol Nüshu.[10] === Tagngo Ɓiɗɗo debbo Nayi-Jin === E nder ciimtol goɗngol, jibinannde Nüshu ko debbo jeyaaɗo to wuro Tongkou, ina wiyee « Ɓiɗɗo-Jin » (walla « Ɓiɗɗo-Jin ») sabu teddeendi jibinannde mum teeŋtundi ndi heewaani yiyeede. O anndaa e hakkille makko, e jimɗi makko, e mbaylaandi makko, o sosi Nüshu ngam jokkondirde e miñiraaɓe makko rewɓe hunnaaɓe, nde tawnoo ɓe mbaawaano janngude alkule Siin gaadanteeje. Ndee binndol wonti feere maɓɓe ngam wostondirde mesasuuji e ƴellitde jokkondiral maɓɓe e banndiraaɓe.[10] === Ƴeewtaade leƴƴi ɗii === Ɗee daartol ina ceerti no feewi, ina renndini tiitooɗe keewɗe, ko wayi no caɗeele, hakkilantaagal, e aadaaji pinal rewɓe Jiangyong. Gong Zhebing miijii wonde Pan Qiao e Nine-Jin Maiden ina mbaawi wonde neɗɗo gooto, sibu daartol ngol fof ummorii ko e wuro Tongkou, ina renndini geɗe nannduɗe. Haala debbo laamɗo, hay so tawii ko romantik, ina heewi jogaade daartol ko famɗi fof.[10] Annduɓe ina keewi jaɓde wonde Nüshu ina gasa tawa ko debbo nokkuyanke ganndo ko faati e mbaylaandi e jimɗi, jibinaaɗo e nate naalankaagal e nder golle mbaylaandi aadaaji. Binndol ngol waɗii darnde mawnde e nguurndam rewɓe Jiangyong, ngol ƴellitii jokkondiral ɓerɗe e ngol waɗiri jokkondiral e nder renndo baabiraaɓe ɗo binndol heewi wonde ko rewɓe mbaawataa heɓde.[10] === Evolution e ngonka pinal Nüshu === Anndaaka nde Nüshu ari. Caɗeele daɗndude Nüshu ko sabu aadaaji nokkuuji ɗii, ko wayi no ustude walla uddude binndi Nüshu e joom mum en e caɗeele mbaylaandi e kaayitaaji nguurndam e nder nokkuuji ɓuuɓɗi.[11][12] Kono, ko heewi e koɗkiiji tawaaɗi e Nüshu ina kuutoree e nder ɗemɗe goɗɗe ɗemɗe Sinuwaa gila e laamu Song e Yuan (1127–1368). Huutoraade ina wayi no yettiima ɗo haaɗi e nder feccere sakkitiinde e laamu Qing (1644–1911).[8] Ko adii hitaande 1949, Jiangyong ina golloroo e faggudu ndema, rewɓe ina poti ɗooftaade golle baabiraagal Konfusiyankeeje ko wayi no ɗooftaare tati. Rewɓe ina kaɗaa e nder galleeji (rewrude e jokkere enɗam) ina ndokkee geɗe e nder galleeji e golle njuumri e nokkuuji golle ladde, ko ɗum addani gollal Nüshu ƴellitaade. Teeŋti noon e rewɓe ɓe resndaaka, anndiraaɓe kadi "sukaaɓe rewɓe toowɓe", ina keewi hawrude e pelle e nder cuuɗi toowɗi ngam ɓuuɓnude e yimde. Golle yimde nüge (女歌; 'yimre rewɓe') ina addana sukaaɓe rewɓe janngude Nüshu.[11][12] === Jiebay === Ina jeyaa e laabi gadani ɗi kuutoragol Nüshu duumii, rewrude e jiebai (结拜; 結拜; ‘banndiraaɓe rewɓe hunnaaɓe’). Jiebai sosi dental banndiraaɓe, e wallitde rewɓe jogaade sehilaaɓe. Sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka ina keewi jokkondirde ñalnde kala. So tawii ko e nder golle njuumri, walla njuumri, walla njuumri, sukaaɓe rewɓe ɓee ina ngollodoo e nder suudu dowru.[13] Ko tippudi wonde ɓe ɗaaniima toon kadi. "Ngolɗoo laawol addani ɓe mahde jokkondire ɓurɗe tiiɗde e nder yeewtere, e siynude, e fijde."[14] Yimre maɓɓe e jimɗi maɓɓe "ina kollita seedantaagal maɓɓe e banndiraagal".[13] Nde ɓe ɓadtii dewgal, ɓe wro me1auxvvtwhcllds22e414fz18hb58q 158248 158247 2026-03-29T12:45:54Z Adam644 9917 158248 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nüshu''' (𛆁𛈬 ; Sinuwaa hoybinaande: 女书; Sinuwaa gaadanteejo: 女書; pinyin: Nǚshū; [ny˨˩˨ʂu˦]; 'binndol rewɓe') ko binndol sillabik ummoriingol e alkule Sinuwaa ever]umen kuutortenooɗe e Ya1d Jiangyong, ko diiwaan e nder diiwaan Hunan to bannge worgo leydi Siin. Gila e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire won golle laawɗuɗe ngam wuurtinde binndol ngol, kam e kollitooje nafoore hesere e nder renndo ngo.[2] Nüshu ko fonetik, kala alkulal mum ko ina tolnoo e 600–700 ina hollira alkulal. Golle Nüshu ko laawol ngam rewɓe hollirde miijooji mum en e jikkuuji mum en e jokkondirde e renndo yurmeende.[3] Ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe tato walla nayo, ɓe ngonaa banndiraaɓe, ina fotnoo waɗde sehilaagal e binndol ɓataakeeji e yimde jimɗi e ɗemngal Nüshu hakkunde mum en. E oon sahaa, rewɓe ɓee, ko ɓuri heewde, njanngaani janngude e winndude binndol Sinuwaa mawngol ngol.[3] Anndaaka nde Nüshu fuɗɗii, kono ina wayi no nde yettiima tolno mum e nder daawal gadanal laamu Qing (1644–1911). Ngam hisnude binndol ngol no ndonu pinal ngol alaa ko woni e mum, laamuuji Siin sosi musee Nüshu e hitaande 2002, toɗɗii "Nüshu transmetters" fuɗɗoraade e hitaande 2003. Kulol wonde sifaaji binndol ngol ina mbaylee e darnde yeeyde ngol ngam njulaagu binndol ngol2. == Feere e jaɓgol == Nüshu huutortenoo ko ngam winndude mbaydi Sinuwaa ceertundi anndiraandi Xiangnan Tuhua ndi yimɓe Yao sinkaaɓe ɓee kaaldata e nder diiwaan maayo Xiao e maayo Yongming to fuɗnaange Jiangyong, Hunan.[4] Ndeeɗoo ɗemngal, ceertunde no feewi e ɗemngal nokkuuji goɗɗi e nder Hunan, haa arti noon e hakkillaaji mum en seeɗa, ina anndaa e haalooɓe maggal ko [tifɯə] ‘ɗemngal Dong’. Miijooji ina ceerti e senngo Xiangnan Tuhua, sibu ina jogii sifaaji keewɗi ceertuɗi e mbaydiiji Siin. Won annduɓe ina limta ɗum e les ɗemngal Sinuwaa Xiang walla Pinghua, annduɓe woɗɓe ina limta ɗum e ɗemngal jillondirngal.[4] Ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Jiangyong ko ɗemɗe ɗiɗi e ɗemngal Xiangnan Tuhua e ɗemngal Hunan e ɗemngal Mandarin Fuɗnaange-rewo.[4][5] Xiangnan Tuhua ina winndee tan e kuutoragol Nüshu,[6] kadi nde huutoraaka ngam winndude ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no ɗemngal Mandarin Fuɗnaange-rewo kaaleteengal e Hunan, walla ɗemngal Yao nokku oo.[7][5] Nushu Kartal renndinde Nushu Kartal renndinde Nandugol e ɗemngal Sinuwaa binndaangal, ɗo kala alkulal Sinuwaa ko logogaraafi, ina hollira konngol walla feccere e konngol, Nüshu ko fonetik, ko ina tolnoo e 600–700 alkulal ina hollira alkule ɗe Xiangnan Tuhua haali. Ɗumɗoo ko hedde feccere e limoore ɗaɓɓaande ngam hollirde denndaangal alkule ɗemngal ngal, nde tawnoo ceertugol tonngoode ina heewi yejjiteede, ɗum noon ko "hoybinde alkule Sinuwaa ɓurɗe waylude e laaɓtude ɗe meeɗaa ƴeewteede".[8] Zhou Shuoyi, sifotoo ko gorko gooto tan ganndi binndol ngol, winndi saggitorde ina limta 1 800 alkule ceertuɗe e allographe.[9] Ina sikkaa wonde alkule Nüshu ummorii ko e mbaadiiji ceertuɗi e alkule Sinuwaa, hono no yiyraa e innde binndol ngol nii, hay so tawii won heen ko waylaa no feewi ngam ɓurde yahdude e mbaydiiji mbaylaandi winndaa ko e coloŋaaji ndartiiɗi dogdu gila ñaamo haa nano, kono e nder ngonkaaji hannde ɗii ina waawi winndeede e diidi gonɗi e dow nano haa ñaamo, hono no Sinuwaa hannde oo nii. Nandugol e ɗemngal Sinuwaa gaadoraangal, binndol Nüshu e diidi laaɓtuɗi no feewi, fotde jolɗe, ina yiyee ko maande binndol laaɓtungol. Fotde feccere e Nüshu ko alkule Sinuwaa baylaaɗe kuutorteeɗe e logogaraafi.[dubious – discuss] E nder ko ina wona 100, alkule ɗee fof ina njaɓee e waylo-waylo seeɗa so wonaa ustude kaɓirgal ngal gila e karte haa e romboid, sahaa e sahaa fof ina wayla ɗe (natal daarorgal), tee ina heewi ustude limoore strokeeji. Teemedere woɗnde waylaama e strokeeji mum en, kono haa jooni ina weeɓi anndeede, hono no nü (女; ‘debbo’) dow nii. Fotde 200 ina mbayla no feewi, kono batte alkule Sinuwaa asliije ina njiyee haa jooni. Heddii ko alkule ɗee ko fonetik. Ko alkule baylaaɗe, hono no dow nii, walla geɗe ƴettaaɗe e alkule. Ɗe kuutortee ko e 130 nafoore fonetik, heen gooto fof ina huutoree ngam winndude e nder ordinateeruuji sappo kelme homofone walla ko famɗi fof homofone, hay so tawii noon ina woodi allograafiiji kadi ; rewɓe ina ceerti e hol alkulal Sinuwaa ɓe ɓuri yiɗde ngam nafoore fonetik keeriiɗo.[8] == Tariya == === Iwdi Nüshu === Iwdi Nüshu tigi-rigi ina heddii ko laaɓtaani, sibu alaa binndanɗe ciftinɗe iwdi ndeeɗoo binndol. Gong Zhebing, wiɗtoowo arano Nüshu, mooftii aadaaji e daartol gonngol e nder yontaaji e nder diiwaan Jiangyong.[10] Ɗeeɗoo nate ina kollita wonde iwdi Nüshu ina luggiɗi no feewi e nder daartol e aadaaji pinal nokkuuji ɗii, ina hawra e daartol e daartol. === Tagngo debbo laamɗo === Haala gooto ina haala debbo gooto baawɗo, belɗo, ummoriiɗo Jiangyong, ɓurɗo waawde yimde e mbaylaandi. Nguurndam makko mbelɗam e miñiraaɓe makko rewɓe hunnaaɓe ɓee, bonnii nde o suɓaa ngam wonde debbo laamɗo e nder galle laamorɗo. O seerti e yiɗde galle makko e sehilaaɓe makko, o sosi Nüshu tuugiiɗo e nate mbaylaandi ngam hollirde miijooji makko. O neldi ɓataakeeji binndaaɗi e ngalɗoo binndol kesol, o artiri miñiraaɓe makko rewɓe, o janngini ɓe no ɓe njiyrata ɗum. Binndol ngol haa jooni ina yaaji e nder rewɓe Jiangyong, ngol wonti kuutorgal teskinngal ngam jokkondirde.[10] === Tagngo Pan Qiao === Haala goɗɗa ka yimɓe fof njiɗi, ina hollita Pan Qiao, suka debbo jahroowo e duuɓi 18, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde golle, ummoriiɗo wuro Tongshan. Nde o heɓi duuɓi tati, o waawi yimde; e duuɓi jeeɗiɗi, o janngi mbaylaandi; e nder duuɓi sappo e jeetati, o ɓurii kala golle debbo. Pan Qiao ina yiɗaa e rewɓe wonɓe e sara makko, ɓe keewi waɗde e makko banndiraaɓe hunnaaɓe. Ñalnde heen, nde o woni e mooftude huɗo e nder koye, Pan Qiao nanngaa e fedde dogooɓe laamɗo, nawtaa ɗum to diiwaan woɗɗuɗo. Wuurde e maccungaagu tiiɗngu, o yiɗiino hisnude. O ari e miijo ƴettude binndol kesol tuugnorgal e nate ɗe o huutortoo ngam ƴettude lace e sosde diidi paɗe. O waɗii karallaagal gootal ñalnde kala e nder duuɓi tati, haa o dañi heen 1 080 maande. O huutoriima ngalɗoo binndol ngam winndude ɓataake, o artiri ɗum wuro makko. Miñiraaɓe makko rewɓe ƴetti mesaas oo, njiyti ɗo o woni ɗoo, yuɓɓini hisnude mo. Binndol Pan Qiao ngol ina rewi e yontaaji, ina sikkaa ngol wayliima haa ngol Nüshu.[10] === Tagngo Ɓiɗɗo debbo Nayi-Jin === E nder ciimtol goɗngol, jibinannde Nüshu ko debbo jeyaaɗo to wuro Tongkou, ina wiyee « Ɓiɗɗo-Jin » (walla « Ɓiɗɗo-Jin ») sabu teddeendi jibinannde mum teeŋtundi ndi heewaani yiyeede. O anndaa e hakkille makko, e jimɗi makko, e mbaylaandi makko, o sosi Nüshu ngam jokkondirde e miñiraaɓe makko rewɓe hunnaaɓe, nde tawnoo ɓe mbaawaano janngude alkule Siin gaadanteeje. Ndee binndol wonti feere maɓɓe ngam wostondirde mesasuuji e ƴellitde jokkondiral maɓɓe e banndiraaɓe.[10] === Ƴeewtaade leƴƴi ɗii === Ɗee daartol ina ceerti no feewi, ina renndini tiitooɗe keewɗe, ko wayi no caɗeele, hakkilantaagal, e aadaaji pinal rewɓe Jiangyong. Gong Zhebing miijii wonde Pan Qiao e Nine-Jin Maiden ina mbaawi wonde neɗɗo gooto, sibu daartol ngol fof ummorii ko e wuro Tongkou, ina renndini geɗe nannduɗe. Haala debbo laamɗo, hay so tawii ko romantik, ina heewi jogaade daartol ko famɗi fof.[10] Annduɓe ina keewi jaɓde wonde Nüshu ina gasa tawa ko debbo nokkuyanke ganndo ko faati e mbaylaandi e jimɗi, jibinaaɗo e nate naalankaagal e nder golle mbaylaandi aadaaji. Binndol ngol waɗii darnde mawnde e nguurndam rewɓe Jiangyong, ngol ƴellitii jokkondiral ɓerɗe e ngol waɗiri jokkondiral e nder renndo baabiraaɓe ɗo binndol heewi wonde ko rewɓe mbaawataa heɓde.[10] === Evolution e ngonka pinal Nüshu === Anndaaka nde Nüshu ari. Caɗeele daɗndude Nüshu ko sabu aadaaji nokkuuji ɗii, ko wayi no ustude walla uddude binndi Nüshu e joom mum en e caɗeele mbaylaandi e kaayitaaji nguurndam e nder nokkuuji ɓuuɓɗi.[11][12] Kono, ko heewi e koɗkiiji tawaaɗi e Nüshu ina kuutoree e nder ɗemɗe goɗɗe ɗemɗe Sinuwaa gila e laamu Song e Yuan (1127–1368). Huutoraade ina wayi no yettiima ɗo haaɗi e nder feccere sakkitiinde e laamu Qing (1644–1911).[8] Ko adii hitaande 1949, Jiangyong ina golloroo e faggudu ndema, rewɓe ina poti ɗooftaade golle baabiraagal Konfusiyankeeje ko wayi no ɗooftaare tati. Rewɓe ina kaɗaa e nder galleeji (rewrude e jokkere enɗam) ina ndokkee geɗe e nder galleeji e golle njuumri e nokkuuji golle ladde, ko ɗum addani gollal Nüshu ƴellitaade. Teeŋti noon e rewɓe ɓe resndaaka, anndiraaɓe kadi "sukaaɓe rewɓe toowɓe", ina keewi hawrude e pelle e nder cuuɗi toowɗi ngam ɓuuɓnude e yimde. Golle yimde nüge (女歌; 'yimre rewɓe') ina addana sukaaɓe rewɓe janngude Nüshu.[11][12] === Jiebay === Ina jeyaa e laabi gadani ɗi kuutoragol Nüshu duumii, rewrude e jiebai (结拜; 結拜; ‘banndiraaɓe rewɓe hunnaaɓe’). Jiebai sosi dental banndiraaɓe, e wallitde rewɓe jogaade sehilaaɓe. Sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka ina keewi jokkondirde ñalnde kala. So tawii ko e nder golle njuumri, walla njuumri, walla njuumri, sukaaɓe rewɓe ɓee ina ngollodoo e nder suudu dowru.[13] Ko tippudi wonde ɓe ɗaaniima toon kadi. "Ngolɗoo laawol addani ɓe mahde jokkondire ɓurɗe tiiɗde e nder yeewtere, e siynude, e fijde."[14] Yimre maɓɓe e jimɗi maɓɓe "ina kollita seedantaagal maɓɓe e banndiraagal".[13] Nde ɓe ɓadtii dewgal, ɓe wro == Golle == Ko heewi e golle Nüshu ɗee ko ‘miisuuji ñalnde tataɓere’ (三朝书; 三朝書; sānzhāoshū). Ko defte ɓutte ɗe laotong, jiebai e yummiraaɓe mbaɗi—ɗe ndokki banndiraaɓe mum en jiebai walla ɓiɓɓe mum en rewɓe so dewgal. Ɓe mbinndi jimɗi e ɗemngal Nüshu, ɗi ɓe ndokki ñalnde tataɓere caggal dewgal suka debbo oo. Ko noon 6e kolliri yaakaare ma66e e weltaare debbo oo caggal nde o yalti wuro ngoo, e mette ma66e nde 6e poti seertude e ma66e.[3] Golle goɗɗe, haa arti noon e jimɗi e jimɗi, ina njuɓɓinee e juuɗe, ina njuɓɓinee e mbaydiiji e mbaydiiji walla ina njuutee e geɗe ñalnde kala e comci. Nokkuuji goɗɗi ɗi Nüshu waɗi ina mbaɗi ballads, binndanɗe nguurndam neɗɗo, binndanɗe nguurndam neɗɗo, e duwaawu.[12] == Semmbe pinal == No Nüshu heewi huutoreede e nder fannu keeriiɗo nii, miijooji baabiraaɓe haɗi ɗum jaɓeede e nder renndo. Ɗee miijooji cikkatnoo ko Nüshu alaa ko nafata e nder aduna renndo sabu nafoore mum yi’eteende tan ko e nder ngonkaaji neɗɗo, tawa kadi ina teskaa wonde pinal e nder renndo ko worɓe ɓuri heewde. Naalankooɓe hannde ɓee etinooma siftorde Nüshu e firo mum. Yuen-yi Lo, naalanke Hong Kong–Macau, huutoriima natal ngam ñiŋde seerndi binndol e natal jamaanu e firtude gollal pinal Nüshu e gollal naalankaagal yiyteende e rewɓe e ngam rewɓe. Koreeji biyeteeɗi Helen Lai, jeyaaɗo to Hong Kong, ina kuutoroo jimɗi ngam ñiŋde no Nüshu hollirta jaayndeeji baabiraaɓe. O hollitii wonde Nüshu ko fannu naalankaagal kesal hay so tawii noon jaayɗe ina kollita ɗum ko sirlu.[12] Jimoowo Sinuwaa biyeteeɗo Tan Dun sosi simfoni multimedia ina wiyee Nu Shu : Jimi sirlu rewɓe ngam harfeere, orkestra, e mikroofilmuuji 13. Tan Dun waɗii duuɓi joy ina waɗa wiɗtooji e nder diiwaan Hunan, ina winnda e filmuuji jimɗi ceertuɗi ɗi rewɓe ɓee kuutortoo ngam jokkondirde. Ɗeen jimɗi ngonti dimensiyonal tataɓal e simfoni makko, eɗe peeñninaa e bannge orkestra e solist harp.[citation needed] Lisa See ina siftina kuutoragol Nüshu e nder rewɓe teeminannde 19ɓiire e nder deftere mum « Puɗol nees » e « Fan sirlu ». tkshgcunux5nyrzbufj3qa3w3z7u0sk 158253 158248 2026-03-29T12:53:35Z Adam644 9917 158253 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nüshu''' (𛆁𛈬 ; Sinuwaa hoybinaande: 女书; Sinuwaa gaadanteejo: 女書; pinyin: Nǚshū; [ny˨˩˨ʂu˦]; 'binndol rewɓe') ko binndol sillabik ummoriingol e alkule Sinuwaa ever]umen kuutortenooɗe e Ya1d Jiangyong, ko diiwaan e nder diiwaan Hunan to bannge worgo leydi Siin. Gila e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire won golle laawɗuɗe ngam wuurtinde binndol ngol, kam e kollitooje nafoore hesere e nder renndo ngo.{{sfn|Watts|2005}}<ref>{{Cite news|last=Wu|first=Huizhong|date=31 July 2024|title=A centuries-old secret script called nüshu is empowering young Chinese women|url=https://apnews.com/article/china-nushu-women-exclusive-script-jiangyong-b6a206b87c9682f743bf73d9a51a5d85|access-date=10 August 2024|work=AP News}}</ref><ref name="wapo">{{Cite news|last=Cody|first=Edward|date=2004-02-24|title=A language by women, for women|url=http://msnbc.msn.com/id/4356095|archive-url=https://web.archive.org/web/20040224180730/http://msnbc.msn.com/id/4356095/|archive-date=2004-02-24|newspaper=The Washington Post|via=MSNBC}}</ref><ref name="wapo2">{{Cite news|last=Cody|first=Edward|date=2004-02-24|title=A language by women, for women|url=http://msnbc.msn.com/id/4356095|archive-url=https://web.archive.org/web/20040224180730/http://msnbc.msn.com/id/4356095/|archive-date=2004-02-24|newspaper=The Washington Post|via=MSNBC}}</ref> Nüshu ko fonetik, kala alkulal mum ko ina tolnoo e 600–700 ina hollira alkulal. Golle Nüshu ko laawol ngam rewɓe hollirde miijooji mum en e jikkuuji mum en e jokkondirde e renndo yurmeende.{{sfn|Zhao|2006|p=162}}Ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe tato walla nayo, ɓe ngonaa banndiraaɓe, ina fotnoo waɗde sehilaagal e binndol ɓataakeeji e yimde jimɗi e ɗemngal Nüshu hakkunde mum en. E oon sahaa, rewɓe ɓee, ko ɓuri heewde, njanngaani janngude e winndude binndol Sinuwaa mawngol ngol.{{sfn|Zhao|2006|p=162}}{{sfn|Chiang|1995|p=22}} Anndaaka nde Nüshu fuɗɗii, kono ina wayi no nde yettiima tolno mum e nder daawal gadanal laamu Qing (1644–1911). Ngam hisnude binndol ngol no ndonu pinal ngol alaa ko woni e mum, laamuuji Siin sosi musee Nüshu e hitaande 2002, toɗɗii "Nüshu transmetters" fuɗɗoraade e hitaande 2003. Kulol wonde sifaaji binndol ngol ina mbaylee e darnde yeeyde ngol ngam njulaagu binndol ngol2. == Feere e jaɓgol == Nüshu huutortenoo ko ngam winndude mbaydi Sinuwaa ceertundi anndiraandi Xiangnan Tuhua ndi yimɓe Yao sinkaaɓe ɓee kaaldata e nder diiwaan maayo Xiao e maayo Yongming to fuɗnaange Jiangyong, Hunan.[4] Ndeeɗoo ɗemngal, ceertunde no feewi e ɗemngal nokkuuji goɗɗi e nder Hunan, haa arti noon e hakkillaaji mum en seeɗa, ina anndaa e haalooɓe maggal ko [tifɯə] ‘ɗemngal Dong’. Miijooji ina ceerti e senngo Xiangnan Tuhua, sibu ina jogii sifaaji keewɗi ceertuɗi e mbaydiiji Siin. Won annduɓe ina limta ɗum e les ɗemngal Sinuwaa Xiang walla Pinghua, annduɓe woɗɓe ina limta ɗum e ɗemngal jillondirngal.[4] Ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Jiangyong ko ɗemɗe ɗiɗi e ɗemngal Xiangnan Tuhua e ɗemngal Hunan e ɗemngal Mandarin Fuɗnaange-rewo.[4][5] Xiangnan Tuhua ina winndee tan e kuutoragol Nüshu,[6] kadi nde huutoraaka ngam winndude ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no ɗemngal Mandarin Fuɗnaange-rewo kaaleteengal e Hunan, walla ɗemngal Yao nokku oo.{{sfn|Zhao|2006|p=247}}{{sfn|Chiang|1995|p=22}} Nushu Kartal renndinde Nushu Kartal renndinde Nandugol e ɗemngal Sinuwaa binndaangal, ɗo kala alkulal Sinuwaa ko logogaraafi, ina hollira konngol walla feccere e konngol, Nüshu ko fonetik, ko ina tolnoo e 600–700 alkulal ina hollira alkule ɗe Xiangnan Tuhua haali. Ɗumɗoo ko hedde feccere e limoore ɗaɓɓaande ngam hollirde denndaangal alkule ɗemngal ngal, nde tawnoo ceertugol tonngoode ina heewi yejjiteede, ɗum noon ko "hoybinde alkule Sinuwaa ɓurɗe waylude e laaɓtude ɗe meeɗaa ƴeewteede".[8] Zhou Shuoyi, sifotoo ko gorko gooto tan ganndi binndol ngol, winndi saggitorde ina limta 1 800 alkule ceertuɗe e allographe.[9] Ina sikkaa wonde alkule Nüshu ummorii ko e mbaadiiji ceertuɗi e alkule Sinuwaa, hono no yiyraa e innde binndol ngol nii, hay so tawii won heen ko waylaa no feewi ngam ɓurde yahdude e mbaydiiji mbaylaandi winndaa ko e coloŋaaji ndartiiɗi dogdu gila ñaamo haa nano, kono e nder ngonkaaji hannde ɗii ina waawi winndeede e diidi gonɗi e dow nano haa ñaamo, hono no Sinuwaa hannde oo nii. Nandugol e ɗemngal Sinuwaa gaadoraangal, binndol Nüshu e diidi laaɓtuɗi no feewi, fotde jolɗe, ina yiyee ko maande binndol laaɓtungol. Fotde feccere e Nüshu ko alkule Sinuwaa baylaaɗe kuutorteeɗe e logogaraafi.[dubious – discuss] E nder ko ina wona 100, alkule ɗee fof ina njaɓee e waylo-waylo seeɗa so wonaa ustude kaɓirgal ngal gila e karte haa e romboid, sahaa e sahaa fof ina wayla ɗe (natal daarorgal), tee ina heewi ustude limoore strokeeji. Teemedere woɗnde waylaama e strokeeji mum en, kono haa jooni ina weeɓi anndeede, hono no nü (女; ‘debbo’) dow nii. Fotde 200 ina mbayla no feewi, kono batte alkule Sinuwaa asliije ina njiyee haa jooni. Heddii ko alkule ɗee ko fonetik. Ko alkule baylaaɗe, hono no dow nii, walla geɗe ƴettaaɗe e alkule. Ɗe kuutortee ko e 130 nafoore fonetik, heen gooto fof ina huutoree ngam winndude e nder ordinateeruuji sappo kelme homofone walla ko famɗi fof homofone, hay so tawii noon ina woodi allograafiiji kadi ; rewɓe ina ceerti e hol alkulal Sinuwaa ɓe ɓuri yiɗde ngam nafoore fonetik keeriiɗo.[8] == Tariya == === Iwdi Nüshu === Iwdi Nüshu tigi-rigi ina heddii ko laaɓtaani, sibu alaa binndanɗe ciftinɗe iwdi ndeeɗoo binndol. Gong Zhebing, wiɗtoowo arano Nüshu, mooftii aadaaji e daartol gonngol e nder yontaaji e nder diiwaan Jiangyong.<ref name=":0">{{Cite web|last=Gong|first=Zhebing|date=October 12, 2006|title=女书:中国女性为自己创造的文字|url=http://iel.cass.cn/mzwxbk/ssmzwx/200610/t20061012_2764072.shtml|website=Institute of Ethnic Literature CASS}}</ref> Ɗeeɗoo nate ina kollita wonde iwdi Nüshu ina luggiɗi no feewi e nder daartol e aadaaji pinal nokkuuji ɗii, ina hawra e daartol e daartol. === Tagngo debbo laamɗo === Haala gooto ina haala debbo gooto baawɗo, belɗo, ummoriiɗo Jiangyong, ɓurɗo waawde yimde e mbaylaandi. Nguurndam makko mbelɗam e miñiraaɓe makko rewɓe hunnaaɓe ɓee, bonnii nde o suɓaa ngam wonde debbo laamɗo e nder galle laamorɗo. O seerti e yiɗde galle makko e sehilaaɓe makko, o sosi Nüshu tuugiiɗo e nate mbaylaandi ngam hollirde miijooji makko. O neldi ɓataakeeji binndaaɗi e ngalɗoo binndol kesol, o artiri miñiraaɓe makko rewɓe, o janngini ɓe no ɓe njiyrata ɗum. Binndol ngol haa jooni ina yaaji e nder rewɓe Jiangyong, ngol wonti kuutorgal teskinngal ngam jokkondirde.<ref name=":02">{{Cite web|last=Gong|first=Zhebing|date=October 12, 2006|title=女书:中国女性为自己创造的文字|url=http://iel.cass.cn/mzwxbk/ssmzwx/200610/t20061012_2764072.shtml|website=Institute of Ethnic Literature CASS}}</ref> === Tagngo Pan Qiao === Haala goɗɗa ka yimɓe fof njiɗi, ina hollita Pan Qiao, suka debbo jahroowo e duuɓi 18, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde golle, ummoriiɗo wuro Tongshan. Nde o heɓi duuɓi tati, o waawi yimde; e duuɓi jeeɗiɗi, o janngi mbaylaandi; e nder duuɓi sappo e jeetati, o ɓurii kala golle debbo. Pan Qiao ina yiɗaa e rewɓe wonɓe e sara makko, ɓe keewi waɗde e makko banndiraaɓe hunnaaɓe. Ñalnde heen, nde o woni e mooftude huɗo e nder koye, Pan Qiao nanngaa e fedde dogooɓe laamɗo, nawtaa ɗum to diiwaan woɗɗuɗo. Wuurde e maccungaagu tiiɗngu, o yiɗiino hisnude. O ari e miijo ƴettude binndol kesol tuugnorgal e nate ɗe o huutortoo ngam ƴettude lace e sosde diidi paɗe. O waɗii karallaagal gootal ñalnde kala e nder duuɓi tati, haa o dañi heen 1 080 maande. O huutoriima ngalɗoo binndol ngam winndude ɓataake, o artiri ɗum wuro makko. Miñiraaɓe makko rewɓe ƴetti mesaas oo, njiyti ɗo o woni ɗoo, yuɓɓini hisnude mo. Binndol Pan Qiao ngol ina rewi e yontaaji, ina sikkaa ngol wayliima haa ngol Nüshu.<ref name=":03">{{Cite web|last=Gong|first=Zhebing|date=October 12, 2006|title=女书:中国女性为自己创造的文字|url=http://iel.cass.cn/mzwxbk/ssmzwx/200610/t20061012_2764072.shtml|website=Institute of Ethnic Literature CASS}}</ref> === Tagngo Ɓiɗɗo debbo Nayi-Jin === E nder ciimtol goɗngol, jibinannde Nüshu ko debbo jeyaaɗo to wuro Tongkou, ina wiyee « Ɓiɗɗo-Jin » (walla « Ɓiɗɗo-Jin ») sabu teddeendi jibinannde mum teeŋtundi ndi heewaani yiyeede. O anndaa e hakkille makko, e jimɗi makko, e mbaylaandi makko, o sosi Nüshu ngam jokkondirde e miñiraaɓe makko rewɓe hunnaaɓe, nde tawnoo ɓe mbaawaano janngude alkule Siin gaadanteeje. Ndee binndol wonti feere maɓɓe ngam wostondirde mesasuuji e ƴellitde jokkondiral maɓɓe e banndiraaɓe.{{sfn|Zhao|2004}} === Ƴeewtaade leƴƴi ɗii === Ɗee daartol ina ceerti no feewi, ina renndini tiitooɗe keewɗe, ko wayi no caɗeele, hakkilantaagal, e aadaaji pinal rewɓe Jiangyong. Gong Zhebing miijii wonde Pan Qiao e Nine-Jin Maiden ina mbaawi wonde neɗɗo gooto, sibu daartol ngol fof ummorii ko e wuro Tongkou, ina renndini geɗe nannduɗe. Haala debbo laamɗo, hay so tawii ko romantik, ina heewi jogaade daartol ko famɗi fof.[10] Annduɓe ina keewi jaɓde wonde Nüshu ina gasa tawa ko debbo nokkuyanke ganndo ko faati e mbaylaandi e jimɗi, jibinaaɗo e nate naalankaagal e nder golle mbaylaandi aadaaji. Binndol ngol waɗii darnde mawnde e nguurndam rewɓe Jiangyong, ngol ƴellitii jokkondiral ɓerɗe e ngol waɗiri jokkondiral e nder renndo baabiraaɓe ɗo binndol heewi wonde ko rewɓe mbaawataa heɓde.[10] === Evolution e ngonka pinal Nüshu === Anndaaka nde Nüshu ari. Caɗeele daɗndude Nüshu ko sabu aadaaji nokkuuji ɗii, ko wayi no ustude walla uddude binndi Nüshu e joom mum en e caɗeele mbaylaandi e kaayitaaji nguurndam e nder nokkuuji ɓuuɓɗi.[11][12] Kono, ko heewi e koɗkiiji tawaaɗi e Nüshu ina kuutoree e nder ɗemɗe goɗɗe ɗemɗe Sinuwaa gila e laamu Song e Yuan (1127–1368). Huutoraade ina wayi no yettiima ɗo haaɗi e nder feccere sakkitiinde e laamu Qing (1644–1911).[8] Ko adii hitaande 1949, Jiangyong ina golloroo e faggudu ndema, rewɓe ina poti ɗooftaade golle baabiraagal Konfusiyankeeje ko wayi no ɗooftaare tati. Rewɓe ina kaɗaa e nder galleeji (rewrude e jokkere enɗam) ina ndokkee geɗe e nder galleeji e golle njuumri e nokkuuji golle ladde, ko ɗum addani gollal Nüshu ƴellitaade. Teeŋti noon e rewɓe ɓe resndaaka, anndiraaɓe kadi "sukaaɓe rewɓe toowɓe", ina keewi hawrude e pelle e nder cuuɗi toowɗi ngam ɓuuɓnude e yimde. Golle yimde nüge (女歌; 'yimre rewɓe') ina addana sukaaɓe rewɓe janngude Nüshu.{{sfn|Liu|2017}}{{sfn|Foster|2019}} === Jiebay === Ina jeyaa e laabi gadani ɗi kuutoragol Nüshu duumii, rewrude e jiebai (结拜; 結拜; ‘banndiraaɓe rewɓe hunnaaɓe’). Jiebai sosi dental banndiraaɓe, e wallitde rewɓe jogaade sehilaaɓe. Sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka ina keewi jokkondirde ñalnde kala. So tawii ko e nder golle njuumri, walla njuumri, walla njuumri, sukaaɓe rewɓe ɓee ina ngollodoo e nder suudu dowru.[13] Ko tippudi wonde ɓe ɗaaniima toon kadi. "Ngolɗoo laawol addani ɓe mahde jokkondire ɓurɗe tiiɗde e nder yeewtere, e siynude, e fijde."[14] Yimre maɓɓe e jimɗi maɓɓe "ina kollita seedantaagal maɓɓe e banndiraagal".[13] Nde ɓe ɓadtii dewgal, ɓe wro == Golle == Ko heewi e golle Nüshu ɗee ko ‘miisuuji ñalnde tataɓere’ (三朝书; 三朝書; sānzhāoshū). Ko defte ɓutte ɗe laotong, jiebai e yummiraaɓe mbaɗi—ɗe ndokki banndiraaɓe mum en jiebai walla ɓiɓɓe mum en rewɓe so dewgal. Ɓe mbinndi jimɗi e ɗemngal Nüshu, ɗi ɓe ndokki ñalnde tataɓere caggal dewgal suka debbo oo. Ko noon 6e kolliri yaakaare ma66e e weltaare debbo oo caggal nde o yalti wuro ngoo, e mette ma66e nde 6e poti seertude e ma66e.{{sfn|Foster|2019}} Golle goɗɗe, haa arti noon e jimɗi e jimɗi, ina njuɓɓinee e juuɗe, ina njuɓɓinee e mbaydiiji e mbaydiiji walla ina njuutee e geɗe ñalnde kala e comci. Nokkuuji goɗɗi ɗi Nüshu waɗi ina mbaɗi ballads, binndanɗe nguurndam neɗɗo, binndanɗe nguurndam neɗɗo, e duwaawu{{sfn|Foster|2019}} == Semmbe pinal == No Nüshu heewi huutoreede e nder fannu keeriiɗo nii, miijooji baabiraaɓe haɗi ɗum jaɓeede e nder renndo. Ɗee miijooji cikkatnoo ko Nüshu alaa ko nafata e nder aduna renndo sabu nafoore mum yi’eteende tan ko e nder ngonkaaji neɗɗo, tawa kadi ina teskaa wonde pinal e nder renndo ko worɓe ɓuri heewde. Naalankooɓe hannde ɓee etinooma siftorde Nüshu e firo mum. Yuen-yi Lo, naalanke Hong Kong–Macau, huutoriima natal ngam ñiŋde seerndi binndol e natal jamaanu e firtude gollal pinal Nüshu e gollal naalankaagal yiyteende e rewɓe e ngam rewɓe. Koreeji biyeteeɗi Helen Lai, jeyaaɗo to Hong Kong, ina kuutoroo jimɗi ngam ñiŋde no Nüshu hollirta jaayndeeji baabiraaɓe. O hollitii wonde Nüshu ko fannu naalankaagal kesal hay so tawii noon jaayɗe ina kollita ɗum ko sirlu.{{sfn|Foster|2019}} Jimoowo Sinuwaa biyeteeɗo Tan Dun sosi simfoni multimedia ina wiyee Nu Shu : Jimi sirlu rewɓe ngam harfeere, orkestra, e mikroofilmuuji 13. Tan Dun waɗii duuɓi joy ina waɗa wiɗtooji e nder diiwaan Hunan, ina winnda e filmuuji jimɗi ceertuɗi ɗi rewɓe ɓee kuutortoo ngam jokkondirde. Ɗeen jimɗi ngonti dimensiyonal tataɓal e simfoni makko, eɗe peeñninaa e bannge orkestra e solist harp.[citation needed] Lisa See ina siftina kuutoragol Nüshu e nder rewɓe teeminannde 19ɓiire e nder deftere mum « Puɗol nees » e « Fan sirlu ». 4hrpdyqiy0klvynj0t26vnbbt3vd6bn 158254 158253 2026-03-29T12:54:56Z Adam644 9917 158254 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nüshu''' (𛆁𛈬 ; Sinuwaa hoybinaande: 女书; Sinuwaa gaadanteejo: 女書; pinyin: Nǚshū; [ny˨˩˨ʂu˦]; 'binndol rewɓe') ko binndol sillabik ummoriingol e alkule Sinuwaa ever]umen kuutortenooɗe e Ya1d Jiangyong, ko diiwaan e nder diiwaan Hunan to bannge worgo leydi Siin. Gila e fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire won golle laawɗuɗe ngam wuurtinde binndol ngol, kam e kollitooje nafoore hesere e nder renndo ngo.{{sfn|Watts|2005}}<ref>{{Cite news|last=Wu|first=Huizhong|date=31 July 2024|title=A centuries-old secret script called nüshu is empowering young Chinese women|url=https://apnews.com/article/china-nushu-women-exclusive-script-jiangyong-b6a206b87c9682f743bf73d9a51a5d85|access-date=10 August 2024|work=AP News}}</ref><ref name="wapo">{{Cite news|last=Cody|first=Edward|date=2004-02-24|title=A language by women, for women|url=http://msnbc.msn.com/id/4356095|archive-url=https://web.archive.org/web/20040224180730/http://msnbc.msn.com/id/4356095/|archive-date=2004-02-24|newspaper=The Washington Post|via=MSNBC}}</ref><ref name="wapo2">{{Cite news|last=Cody|first=Edward|date=2004-02-24|title=A language by women, for women|url=http://msnbc.msn.com/id/4356095|archive-url=https://web.archive.org/web/20040224180730/http://msnbc.msn.com/id/4356095/|archive-date=2004-02-24|newspaper=The Washington Post|via=MSNBC}}</ref> Nüshu ko fonetik, kala alkulal mum ko ina tolnoo e 600–700 ina hollira alkulal. Golle Nüshu ko laawol ngam rewɓe hollirde miijooji mum en e jikkuuji mum en e jokkondirde e renndo yurmeende.{{sfn|Zhao|2006|p=162}}Ko ɓuri heewde e sukaaɓe rewɓe tato walla nayo, ɓe ngonaa banndiraaɓe, ina fotnoo waɗde sehilaagal e binndol ɓataakeeji e yimde jimɗi e ɗemngal Nüshu hakkunde mum en. E oon sahaa, rewɓe ɓee, ko ɓuri heewde, njanngaani janngude e winndude binndol Sinuwaa mawngol ngol.{{sfn|Zhao|2006|p=162}}{{sfn|Chiang|1995|p=22}} Anndaaka nde Nüshu fuɗɗii, kono ina wayi no nde yettiima tolno mum e nder daawal gadanal laamu Qing (1644–1911). Ngam hisnude binndol ngol no ndonu pinal ngol alaa ko woni e mum, laamuuji Siin sosi musee Nüshu e hitaande 2002, toɗɗii "Nüshu transmetters" fuɗɗoraade e hitaande 2003. Kulol wonde sifaaji binndol ngol ina mbaylee e darnde yeeyde ngol ngam njulaagu binndol ngol2. == Feere e jaɓgol == Nüshu huutortenoo ko ngam winndude mbaydi Sinuwaa ceertundi anndiraandi Xiangnan Tuhua ndi yimɓe Yao sinkaaɓe ɓee kaaldata e nder diiwaan maayo Xiao e maayo Yongming to fuɗnaange Jiangyong, Hunan.[4] Ndeeɗoo ɗemngal, ceertunde no feewi e ɗemngal nokkuuji goɗɗi e nder Hunan, haa arti noon e hakkillaaji mum en seeɗa, ina anndaa e haalooɓe maggal ko [tifɯə] ‘ɗemngal Dong’. Miijooji ina ceerti e senngo Xiangnan Tuhua, sibu ina jogii sifaaji keewɗi ceertuɗi e mbaydiiji Siin. Won annduɓe ina limta ɗum e les ɗemngal Sinuwaa Xiang walla Pinghua, annduɓe woɗɓe ina limta ɗum e ɗemngal jillondirngal.[4] Ko ɓuri heewde e hoɗɓe e Jiangyong ko ɗemɗe ɗiɗi e ɗemngal Xiangnan Tuhua e ɗemngal Hunan e ɗemngal Mandarin Fuɗnaange-rewo.[4][5] Xiangnan Tuhua ina winndee tan e kuutoragol Nüshu,[6] kadi nde huutoraaka ngam winndude ɗemɗe goɗɗe, ko wayi no ɗemngal Mandarin Fuɗnaange-rewo kaaleteengal e Hunan, walla ɗemngal Yao nokku oo.{{sfn|Zhao|2006|p=247}}{{sfn|Chiang|1995|p=22}} Nushu Kartal renndinde Nushu Kartal renndinde Nandugol e ɗemngal Sinuwaa binndaangal, ɗo kala alkulal Sinuwaa ko logogaraafi, ina hollira konngol walla feccere e konngol, Nüshu ko fonetik, ko ina tolnoo e 600–700 alkulal ina hollira alkule ɗe Xiangnan Tuhua haali. Ɗumɗoo ko hedde feccere e limoore ɗaɓɓaande ngam hollirde denndaangal alkule ɗemngal ngal, nde tawnoo ceertugol tonngoode ina heewi yejjiteede, ɗum noon ko "hoybinde alkule Sinuwaa ɓurɗe waylude e laaɓtude ɗe meeɗaa ƴeewteede".[8] Zhou Shuoyi, sifotoo ko gorko gooto tan ganndi binndol ngol, winndi saggitorde ina limta 1 800 alkule ceertuɗe e allographe.[9] Ina sikkaa wonde alkule Nüshu ummorii ko e mbaadiiji ceertuɗi e alkule Sinuwaa, hono no yiyraa e innde binndol ngol nii, hay so tawii won heen ko waylaa no feewi ngam ɓurde yahdude e mbaydiiji mbaylaandi winndaa ko e coloŋaaji ndartiiɗi dogdu gila ñaamo haa nano, kono e nder ngonkaaji hannde ɗii ina waawi winndeede e diidi gonɗi e dow nano haa ñaamo, hono no Sinuwaa hannde oo nii. Nandugol e ɗemngal Sinuwaa gaadoraangal, binndol Nüshu e diidi laaɓtuɗi no feewi, fotde jolɗe, ina yiyee ko maande binndol laaɓtungol. Fotde feccere e Nüshu ko alkule Sinuwaa baylaaɗe kuutorteeɗe e logogaraafi.[dubious – discuss] E nder ko ina wona 100, alkule ɗee fof ina njaɓee e waylo-waylo seeɗa so wonaa ustude kaɓirgal ngal gila e karte haa e romboid, sahaa e sahaa fof ina wayla ɗe (natal daarorgal), tee ina heewi ustude limoore strokeeji. Teemedere woɗnde waylaama e strokeeji mum en, kono haa jooni ina weeɓi anndeede, hono no nü (女; ‘debbo’) dow nii. Fotde 200 ina mbayla no feewi, kono batte alkule Sinuwaa asliije ina njiyee haa jooni. Heddii ko alkule ɗee ko fonetik. Ko alkule baylaaɗe, hono no dow nii, walla geɗe ƴettaaɗe e alkule. Ɗe kuutortee ko e 130 nafoore fonetik, heen gooto fof ina huutoree ngam winndude e nder ordinateeruuji sappo kelme homofone walla ko famɗi fof homofone, hay so tawii noon ina woodi allograafiiji kadi ; rewɓe ina ceerti e hol alkulal Sinuwaa ɓe ɓuri yiɗde ngam nafoore fonetik keeriiɗo.[8] == Tariya == === Iwdi Nüshu === Iwdi Nüshu tigi-rigi ina heddii ko laaɓtaani, sibu alaa binndanɗe ciftinɗe iwdi ndeeɗoo binndol. Gong Zhebing, wiɗtoowo arano Nüshu, mooftii aadaaji e daartol gonngol e nder yontaaji e nder diiwaan Jiangyong.<ref name=":0">{{Cite web|last=Gong|first=Zhebing|date=October 12, 2006|title=女书:中国女性为自己创造的文字|url=http://iel.cass.cn/mzwxbk/ssmzwx/200610/t20061012_2764072.shtml|website=Institute of Ethnic Literature CASS}}</ref> Ɗeeɗoo nate ina kollita wonde iwdi Nüshu ina luggiɗi no feewi e nder daartol e aadaaji pinal nokkuuji ɗii, ina hawra e daartol e daartol. === Tagngo debbo laamɗo === Haala gooto ina haala debbo gooto baawɗo, belɗo, ummoriiɗo Jiangyong, ɓurɗo waawde yimde e mbaylaandi. Nguurndam makko mbelɗam e miñiraaɓe makko rewɓe hunnaaɓe ɓee, bonnii nde o suɓaa ngam wonde debbo laamɗo e nder galle laamorɗo. O seerti e yiɗde galle makko e sehilaaɓe makko, o sosi Nüshu tuugiiɗo e nate mbaylaandi ngam hollirde miijooji makko. O neldi ɓataakeeji binndaaɗi e ngalɗoo binndol kesol, o artiri miñiraaɓe makko rewɓe, o janngini ɓe no ɓe njiyrata ɗum. Binndol ngol haa jooni ina yaaji e nder rewɓe Jiangyong, ngol wonti kuutorgal teskinngal ngam jokkondirde.<ref name=":02">{{Cite web|last=Gong|first=Zhebing|date=October 12, 2006|title=女书:中国女性为自己创造的文字|url=http://iel.cass.cn/mzwxbk/ssmzwx/200610/t20061012_2764072.shtml|website=Institute of Ethnic Literature CASS}}</ref> === Tagngo Pan Qiao === Haala goɗɗa ka yimɓe fof njiɗi, ina hollita Pan Qiao, suka debbo jahroowo e duuɓi 18, mo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri waawde golle, ummoriiɗo wuro Tongshan. Nde o heɓi duuɓi tati, o waawi yimde; e duuɓi jeeɗiɗi, o janngi mbaylaandi; e nder duuɓi sappo e jeetati, o ɓurii kala golle debbo. Pan Qiao ina yiɗaa e rewɓe wonɓe e sara makko, ɓe keewi waɗde e makko banndiraaɓe hunnaaɓe. Ñalnde heen, nde o woni e mooftude huɗo e nder koye, Pan Qiao nanngaa e fedde dogooɓe laamɗo, nawtaa ɗum to diiwaan woɗɗuɗo. Wuurde e maccungaagu tiiɗngu, o yiɗiino hisnude. O ari e miijo ƴettude binndol kesol tuugnorgal e nate ɗe o huutortoo ngam ƴettude lace e sosde diidi paɗe. O waɗii karallaagal gootal ñalnde kala e nder duuɓi tati, haa o dañi heen 1 080 maande. O huutoriima ngalɗoo binndol ngam winndude ɓataake, o artiri ɗum wuro makko. Miñiraaɓe makko rewɓe ƴetti mesaas oo, njiyti ɗo o woni ɗoo, yuɓɓini hisnude mo. Binndol Pan Qiao ngol ina rewi e yontaaji, ina sikkaa ngol wayliima haa ngol Nüshu.<ref name=":03">{{Cite web|last=Gong|first=Zhebing|date=October 12, 2006|title=女书:中国女性为自己创造的文字|url=http://iel.cass.cn/mzwxbk/ssmzwx/200610/t20061012_2764072.shtml|website=Institute of Ethnic Literature CASS}}</ref> === Tagngo Ɓiɗɗo debbo Nayi-Jin === E nder ciimtol goɗngol, jibinannde Nüshu ko debbo jeyaaɗo to wuro Tongkou, ina wiyee « Ɓiɗɗo-Jin » (walla « Ɓiɗɗo-Jin ») sabu teddeendi jibinannde mum teeŋtundi ndi heewaani yiyeede. O anndaa e hakkille makko, e jimɗi makko, e mbaylaandi makko, o sosi Nüshu ngam jokkondirde e miñiraaɓe makko rewɓe hunnaaɓe, nde tawnoo ɓe mbaawaano janngude alkule Siin gaadanteeje. Ndee binndol wonti feere maɓɓe ngam wostondirde mesasuuji e ƴellitde jokkondiral maɓɓe e banndiraaɓe.{{sfn|Zhao|2004}} === Ƴeewtaade leƴƴi ɗii === Ɗee daartol ina ceerti no feewi, ina renndini tiitooɗe keewɗe, ko wayi no caɗeele, hakkilantaagal, e aadaaji pinal rewɓe Jiangyong. Gong Zhebing miijii wonde Pan Qiao e Nine-Jin Maiden ina mbaawi wonde neɗɗo gooto, sibu daartol ngol fof ummorii ko e wuro Tongkou, ina renndini geɗe nannduɗe. Haala debbo laamɗo, hay so tawii ko romantik, ina heewi jogaade daartol ko famɗi fof.[10] Annduɓe ina keewi jaɓde wonde Nüshu ina gasa tawa ko debbo nokkuyanke ganndo ko faati e mbaylaandi e jimɗi, jibinaaɗo e nate naalankaagal e nder golle mbaylaandi aadaaji. Binndol ngol waɗii darnde mawnde e nguurndam rewɓe Jiangyong, ngol ƴellitii jokkondiral ɓerɗe e ngol waɗiri jokkondiral e nder renndo baabiraaɓe ɗo binndol heewi wonde ko rewɓe mbaawataa heɓde.[10] === Evolution e ngonka pinal Nüshu === Anndaaka nde Nüshu ari. Caɗeele daɗndude Nüshu ko sabu aadaaji nokkuuji ɗii, ko wayi no ustude walla uddude binndi Nüshu e joom mum en e caɗeele mbaylaandi e kaayitaaji nguurndam e nder nokkuuji ɓuuɓɗi.[11][12] Kono, ko heewi e koɗkiiji tawaaɗi e Nüshu ina kuutoree e nder ɗemɗe goɗɗe ɗemɗe Sinuwaa gila e laamu Song e Yuan (1127–1368). Huutoraade ina wayi no yettiima ɗo haaɗi e nder feccere sakkitiinde e laamu Qing (1644–1911).[8] Ko adii hitaande 1949, Jiangyong ina golloroo e faggudu ndema, rewɓe ina poti ɗooftaade golle baabiraagal Konfusiyankeeje ko wayi no ɗooftaare tati. Rewɓe ina kaɗaa e nder galleeji (rewrude e jokkere enɗam) ina ndokkee geɗe e nder galleeji e golle njuumri e nokkuuji golle ladde, ko ɗum addani gollal Nüshu ƴellitaade. Teeŋti noon e rewɓe ɓe resndaaka, anndiraaɓe kadi "sukaaɓe rewɓe toowɓe", ina keewi hawrude e pelle e nder cuuɗi toowɗi ngam ɓuuɓnude e yimde. Golle yimde nüge (女歌; 'yimre rewɓe') ina addana sukaaɓe rewɓe janngude Nüshu.{{sfn|Liu|2017}}{{sfn|Foster|2019}} === Jiebay === Ina jeyaa e laabi gadani ɗi kuutoragol Nüshu duumii, rewrude e jiebai (结拜; 結拜; ‘banndiraaɓe rewɓe hunnaaɓe’). Jiebai sosi dental banndiraaɓe, e wallitde rewɓe jogaade sehilaaɓe. Sukaaɓe rewɓe ɓe resndaaka ina keewi jokkondirde ñalnde kala. So tawii ko e nder golle njuumri, walla njuumri, walla njuumri, sukaaɓe rewɓe ɓee ina ngollodoo e nder suudu dowru.[13] Ko tippudi wonde ɓe ɗaaniima toon kadi. "Ngolɗoo laawol addani ɓe mahde jokkondire ɓurɗe tiiɗde e nder yeewtere, e siynude, e fijde."[14] Yimre maɓɓe e jimɗi maɓɓe "ina kollita seedantaagal maɓɓe e banndiraagal".[13] Nde ɓe ɓadtii dewgal, ɓe wro == Golle == Ko heewi e golle Nüshu ɗee ko ‘miisuuji ñalnde tataɓere’ (三朝书; 三朝書; sānzhāoshū). Ko defte ɓutte ɗe laotong, jiebai e yummiraaɓe mbaɗi—ɗe ndokki banndiraaɓe mum en jiebai walla ɓiɓɓe mum en rewɓe so dewgal. Ɓe mbinndi jimɗi e ɗemngal Nüshu, ɗi ɓe ndokki ñalnde tataɓere caggal dewgal suka debbo oo. Ko noon 6e kolliri yaakaare ma66e e weltaare debbo oo caggal nde o yalti wuro ngoo, e mette ma66e nde 6e poti seertude e ma66e.{{sfn|Foster|2019}} Golle goɗɗe, haa arti noon e jimɗi e jimɗi, ina njuɓɓinee e juuɗe, ina njuɓɓinee e mbaydiiji e mbaydiiji walla ina njuutee e geɗe ñalnde kala e comci. Nokkuuji goɗɗi ɗi Nüshu waɗi ina mbaɗi ballads, binndanɗe nguurndam neɗɗo, binndanɗe nguurndam neɗɗo, e duwaawu{{sfn|Foster|2019}} == Semmbe pinal == No Nüshu heewi huutoreede e nder fannu keeriiɗo nii, miijooji baabiraaɓe haɗi ɗum jaɓeede e nder renndo. Ɗee miijooji cikkatnoo ko Nüshu alaa ko nafata e nder aduna renndo sabu nafoore mum yi’eteende tan ko e nder ngonkaaji neɗɗo, tawa kadi ina teskaa wonde pinal e nder renndo ko worɓe ɓuri heewde. Naalankooɓe hannde ɓee etinooma siftorde Nüshu e firo mum. Yuen-yi Lo, naalanke Hong Kong–Macau, huutoriima natal ngam ñiŋde seerndi binndol e natal jamaanu e firtude gollal pinal Nüshu e gollal naalankaagal yiyteende e rewɓe e ngam rewɓe. Koreeji biyeteeɗi Helen Lai, jeyaaɗo to Hong Kong, ina kuutoroo jimɗi ngam ñiŋde no Nüshu hollirta jaayndeeji baabiraaɓe. O hollitii wonde Nüshu ko fannu naalankaagal kesal hay so tawii noon jaayɗe ina kollita ɗum ko sirlu.{{sfn|Foster|2019}} Jimoowo Sinuwaa biyeteeɗo Tan Dun sosi simfoni multimedia ina wiyee Nu Shu : Jimi sirlu rewɓe ngam harfeere, orkestra, e mikroofilmuuji 13. Tan Dun waɗii duuɓi joy ina waɗa wiɗtooji e nder diiwaan Hunan, ina winnda e filmuuji jimɗi ceertuɗi ɗi rewɓe ɓee kuutortoo ngam jokkondirde. Ɗeen jimɗi ngonti dimensiyonal tataɓal e simfoni makko, eɗe peeñninaa e bannge orkestra e solist harp.[citation needed] Lisa See ina siftina kuutoragol Nüshu e nder rewɓe teeminannde 19ɓiire e nder deftere mum « Puɗol nees » e « Fan sirlu ». == Tuugnorgal == <references /> kb3xdym7skemocqwpe76jh5w2jjlx2b Heather Bowie Young 0 38164 158448 158214 2026-03-30T09:39:51Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 158448 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Heather Bowie Young''' (jibinaa ko 23 marse 1975) ko golfoowo Ameriknaajo, fiyoowo e kawgel LPGA. O fiyi e innde makko adannde, Heather Bowie, haa dewgal makko e hitaande 2006, kadi omo wiyee Heather Young.<ref name="bio">{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/2010PlayerBiosPDF/BowieYoung,Heather-10.pdf|title=LPGA profile|access-date=2010-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629132611/http://www.lpga.com/content/2010PlayerBiosPDF/BowieYoung,Heather-10.pdf|archive-date=2011-06-29|url-status=dead}}</ref><ref name="bio" /><ref>{{Cite web|url=https://texassports.com/news/2018/11/6/womens-golf-heather-bowie-young-selected-for-induction-into-wgca-players-hall-of-fame.aspx|title=Heather Bowie Young selected for induction into WGCA Players Hall of Fame|website=University of Texas Athletics|date=November 7, 2018|language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/golf|title=Golf|publisher=CWSA|access-date=2020-03-28}}</ref> Bowie jibinaa ko to Washington, D.C. O fiyi golf kolees to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arizona State, o fiyi e kippuuji ɗiɗi NCAA ɗi rewɓe Division I e hitaande 1994 e 1995. O arti to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Texas o heɓi njeenaari NCAA Division I gooto e hitaande 1997. Nde o woni to Texas, o woniino Honda Honda Awinner mo Texas Njeenaari dingiral) ngam golf. O heɓi njeenaari golf wiyeteende Edith Cummings Munson e hitaande 1995 sabu makko nafoore golf e jaŋde makko.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/All-timeWinnersList.pdf|title=LPGA All-Time Winners List|access-date=July 7, 2010|archive-date=December 29, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101229053926/http://www.lpga.com/content/All-timeWinnersList.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-08] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref> Bowie wonti karallo e hitaande 1997, o fiyi e futures Tour e hitaande 1998 e hitaande 1999. Bowie naati LPGA Tour e hitaande 2000, o dañii heen laawol gootol e Tour e hitaande 2005. Bowie fiyiino e kippu Amerik e kawgel Solheim 2003. Professionnel heɓi (1) LPGA Tour heɓi (1) No. Date Turne Jaɓɓungal limngal Margin of == nasaraaku Ɗiɗaɓo == 10 sulyee 2005 Jamie Farr Owens Corning Classic –10 (72-66-69-67=274) Koree worgo Gloria Park Rekorde LPGA Tour (1-0) No. Hitaande kawgel gaño(s) Njeñtudi 1 2005 Jamie Farr Owens Corning Koree worgo Gloria Park heɓi e par e ɓuuɓri tataɓiri ɓeydaandi Peeñgol ekipaaji == Aandi kugal == Kop Solheim (wakilaade leyɗeele dentuɗe Amerik): 2003 == Tuugnorgal == en7edyepovhvz4tu2p0g7checlv0n03 Denmark Billie Jean King Cup team 0 38168 158221 2026-03-29T12:05:01Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kippu Danemark ina lomtoo Danemark e kawgel tennis, ko Dansk Tennis Forbund ardii ɗum en. Jooni ko kamɓe ngoni e kawgel ngel e nder kawgel fuku winndere. Ɓe ngoni ko e 26ɓo e winndere nde e 592,75 toɓɓe. Tariya Kop Fed (ko adii Kop Billie Jean King) : Dental Dowlaaji Dentuɗi ina tawtoree kawgel mum gadanel e hitaande 1963. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1976 e 1988. Kop Billie Jean King : Njeñtudi ɓurndi moƴƴude e..." 158221 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kippu Danemark ina lomtoo Danemark e kawgel tennis, ko Dansk Tennis Forbund ardii ɗum en. Jooni ko kamɓe ngoni e kawgel ngel e nder kawgel fuku winndere. Ɓe ngoni ko e 26ɓo e winndere nde e 592,75 toɓɓe. Tariya Kop Fed (ko adii Kop Billie Jean King) : Dental Dowlaaji Dentuɗi ina tawtoree kawgel mum gadanel e hitaande 1963. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1976 e 1988. Kop Billie Jean King : Njeñtudi ɓurndi moƴƴude e kawgel ngel 2025. Kippu jooni oo (2025) Kippu Danemark Fed Cup e lewru abriil 2018. Gila nano : Mariyam Jespersen, Klara Tauson, Emilie Frankati e Karen Barritza. Kilaara Tauson Johanne Svendsen Rebeka Munk Mortensen Emma Kamper Laura Brunkel Ƴeew kadi Kop laamɗo Billie Jean Kippu Danemark e kawgel Davis Danemark e kawgel Hopman Jokkondire yaajɗe 2xe4drkk5r9izh9v7zwfacww88m4jw5 158222 158221 2026-03-29T12:07:49Z Ilya Discuss 10103 158222 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Danemark e kawgel tennis,''' ko Dansk Tennis Forbund ardii ɗum en. Jooni ko kamɓe ngoni e kawgel ngel e nder kawgel fuku winndere. Ɓe ngoni ko e 26ɓo e winndere nde e 592,75 toɓɓe. == Tariya == Kop Fed (ko adii Kop Billie Jean King) : Dental Dowlaaji Dentuɗi ina tawtoree kawgel mum gadanel e hitaande 1963. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel ngel e hitaande 1976 e 1988. Kop Billie Jean King : Njeñtudi ɓurndi moƴƴude e kawgel ngel 2025. ==== Kippu jooni oo (2025) ==== Kippu Danemark Fed Cup e lewru abriil 2018. Gila nano : Mariyam Jespersen, Klara Tauson, Emilie Frankati e Karen Barritza. == Kilaara Tauson == Johanne Svendsen Rebeka Munk Mortensen == Emma Kamper == == Laura Brunkel == == Ƴeew kadi == Kop laamɗo Billie Jean Kippu Danemark e kawgel Davis Danemark e kawgel Hopman == Jokkondire yaajɗe == cwouffd7p1999qkqzy9p4cej0qa6jkc Warsaw Open 0 38169 158223 2026-03-29T12:11:03Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Warsaw Open, ko adii ɗuum ko kawgel tennis rewɓe e nder WTA Tour yuɓɓinaa to Warsaw, to leydi Poloñ. Yuɓɓinaama gila 1995, kawgel ngel yuɓɓinaama e dow dingiral leydi yaajngal. Kewu nguu artii duuɓi ɗiɗi e WTA Tour e hitaande 2009 caggal nde ngu joofni hitaande kono nokku mum e nder limlebbi njillu nguu, ko Brussels Open ƴetti ɗum gila 2011. Finaluuji ɓennuɗi Ceerno Hitaande kawgel innde Tier Champion Ɗiɗaɓol Njoɓdi 1995 Kop Warsaw mo Jaag..." 158223 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Warsaw Open, ko adii ɗuum ko kawgel tennis rewɓe e nder WTA Tour yuɓɓinaa to Warsaw, to leydi Poloñ. Yuɓɓinaama gila 1995, kawgel ngel yuɓɓinaama e dow dingiral leydi yaajngal. Kewu nguu artii duuɓi ɗiɗi e WTA Tour e hitaande 2009 caggal nde ngu joofni hitaande kono nokku mum e nder limlebbi njillu nguu, ko Brussels Open ƴetti ɗum gila 2011. Finaluuji ɓennuɗi Ceerno Hitaande kawgel innde Tier Champion Ɗiɗaɓol Njoɓdi 1995 Kop Warsaw mo Jaagorgal Tier III Otiris Barbara Paulus Farayse Aleksandra Fusai 7-6, 4-6, 6-1 1996 Kop Warsaw Tier III Slowaki Henrieta Nagyova Otiris Barbara Paulus 3-6, 6-2, 6-1 1997 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier III Otiris Barbara Paulus (2) Slowaki Henrieta Nagyova 6-4, 6-4 1998 Kop Warsaw mo Jaagorgal Tier III Espaañ Konsita Martines Itali Silvia Farina Elia 6-0, 6-3 1999 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier IV Espaañ Kiristiina Torrens Valero Arjantiin Ines Gorrochategui 7-5, 7-6(3) Kop Warsaw 2000 mo Jaambaaro Slowaki (2) Amanda Hopmans 2-6, 6-4, 7-5 2001 Waɗaaka 2002 Kop J&S Tier III Riisi Elena Bovina Slowaki Henrieta Nagyova 6-3, 6-1 2003 Kop J&S Tier II Farayse Amelie Moresmo Dental Dowlaaji Amerik Venus Wiliyam 6-7, 6-0, 3-0 ret. 2004 Kop J&S Tier II Dental Dowlaaji Amerik Venus Wiliyam Riisi Svetlana Kuznetsova 6-1, 6-4 2005 Kop J&S Tier II Belsik Justiin Henin-Hardenne Riisi Svetlana Kuznetsova 3-6, 6-2, 7-5 2006 Kop J&S Tier II Belsik Kim Kilisters Riisi Svetlana Kuznetsova 7-5, 6-2 2007 Kop J&S Tier II Belsik Justin Henin (2) Ukrani Alona Bondarenko 6-1, 6-3 2008 Waɗaaka 2009 Warsaw udditi hooreejo leydi Rumaani Aleksanda Dulgeru Ukrani Alona Bondarenko 7-63, 3-6, 6-0 2010 Polsat Warsaw udditii hooreejo leydi Rumaani (2) Siin 6-3, 6-4 2011 lomtii ɗum ko Biriksel Open Ɗiɗi Hitaande kawgel innde Tier Champion Ɗiɗaɓol Njoɓdi 1995 Kop Warsaw mo jaambaarooji Tier III Itali Sandra Cecchini Itali Laura Garrone Slowaki Henrieta Nagyová Slowaki Denisa Krajkoviko 5-7, 6-2, 6-3 1996 Kop Warsaw Toɓɓere III Ukrani Olga Lugina Almaañ Elena Wagner Farayse Aleksandri Fusai Itaali Laura Garrone 1-6, 6-4, 7-5 Kop Warsaw 1997 mo Jaagorgal Rumaani Ruksandra Dragomir waɗi Arjantiin Ines Gorrochategui Almaañ Meike Babel Ostarali Katerin Barkili-Reitz 6-4, 6-0 1998 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier III Ukrani Olga Lugina (2) Slowaki Karina Habšudova Afrik worgo Liezel Huber Otiris Karin Kiswent 7-6, 7-5 1999 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier IV Rumaani Catălina Cristea Kazakhstan Irina Selyutina France Amélie Cocheteux Slowaki Janette Husarova 6-1, 6-2 Kop Warsaw 2000 mo jaambaarooji Tier IV Itali Tathiana Garbin waɗi Slowaki Janette Husarova Usbekistaan ​​Iroda Tuliyanova Ukrani Anna Zaporozanova 6-3, 6-1 2001 Waɗaaka 2002 Kop J&S Tier III Korowasi Jelena Kostanić Slowaaki Henrieta Nagyova Riisi Evgeniya Kulikovskaya Korowasi Silviya Talaja 6-1, 6-1 2003 Kop J&S Tier II Afrik worgo Liezel Huber Bulgari magdalena maleeva grece eleni daniilidou Italiya Faransiska Siyavone 3-6, 6-4, 6-2 2004 Kop J&S Tier II Itali Silviya Farina Eliya Itali Francesca Schiavone Arjantiin Gisela Dulko Arjantiin Patrisiya Tarabini 3-6, 6-2, 6-1 2005 Kop J&S Tier II Ukrain Tatiana Perebiyis Leydi Cekoslowaki Barbora Strýkova Poloñ Klaudiya Jans Poloñ Alisiya Rosolska 6-1, 6-4 2006 Kop J&S Tier II Riisi Elena Lihovtseva Riisi Anastasiya Miskina Espaañ Anabel Madiina Slovenia 6-3, 6-4 2007 Kop J&S Tier II Riisi Vera Dushevina Ukraine Tatiana Perebiynis (2) Riisi Elena Lihovtseva Riisi Elena Vesnina 7-5, 3-6, [10-2]. 2008 Waɗaaka 2009 Warsaw udditi hooreejo leydi Amerik hono Raquel Kops-Jones Dowlaaji Dentuɗi Amerik Betani Matek-Sanndi Siin Yan Zi Siin Zeng Jie 6-1, 6-1 2010 Polsat Warsaw udditi hooreejo leydi Espaañ Virginia Ruano Pascual Leyɗeele dentuɗe Amerik Meghann Shaughnessy Zimbaabwee Cara Black Siin Yan Zi 6-3, 6-4 2011 lomtii ɗum ko Biriksel Open Ƴeew kadi Doggol kawgel tennis Tuugnorgal 1qltc46u6ltks2uhr9ur1rt7bqg2foo 158224 158223 2026-03-29T12:17:52Z Ilya Discuss 10103 158224 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Warsaw Open,''' ko adii ɗuum ko kawgel tennis rewɓe e nder WTA Tour yuɓɓinaa to Warsaw, to leydi Poloñ. Yuɓɓinaama gila 1995, kawgel ngel yuɓɓinaama e dow dingiral leydi yaajngal. Kewu nguu artii duuɓi ɗiɗi e WTA Tour e hitaande 2009 caggal nde ngu joofni hitaande kono nokku mum e nder limlebbi njillu nguu, ko Brussels Open ƴetti ɗum gila 2011. == Finaluuji ɓennuɗi == == Ceerno == Hitaande kawgel innde Tier Champion Ɗiɗaɓol Njoɓdi 1995 Kop Warsaw mo Jaagorgal Tier III Otiris Barbara Paulus Farayse Aleksandra Fusai 7-6, 4-6, 6-1 1996 Kop Warsaw Tier III Slowaki Henrieta Nagyova Otiris Barbara Paulus 3-6, 6-2, 6-1 1997 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier III Otiris Barbara Paulus (2) Slowaki Henrieta Nagyova 6-4, 6-4 1998 Kop Warsaw mo Jaagorgal Tier III Espaañ Konsita Martines Itali Silvia Farina Elia 6-0, 6-3 1999 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier IV Espaañ Kiristiina Torrens Valero Arjantiin Ines Gorrochategui 7-5, 7-6(3) Kop Warsaw 2000 mo Jaambaaro Slowaki (2) Amanda Hopmans 2-6, 6-4, 7-5 == 2001 Waɗaaka == 2002 Kop J&S Tier III Riisi Elena Bovina Slowaki Henrieta Nagyova 6-3, 6-1 2003 Kop J&S Tier II Farayse Amelie Moresmo Dental Dowlaaji Amerik Venus Wiliyam 6-7, 6-0, 3-0 ret. 2004 Kop J&S Tier II Dental Dowlaaji Amerik Venus Wiliyam Riisi Svetlana Kuznetsova 6-1, 6-4 2005 Kop J&S Tier II Belsik Justiin Henin-Hardenne Riisi Svetlana Kuznetsova 3-6, 6-2, 7-5 2006 Kop J&S Tier II Belsik Kim Kilisters Riisi Svetlana Kuznetsova 7-5, 6-2 2007 Kop J&S Tier II Belsik Justin Henin (2) Ukrani Alona Bondarenko 6-1, 6-3 2008 Waɗaaka 2009 Warsaw udditi hooreejo leydi Rumaani Aleksanda Dulgeru Ukrani Alona Bondarenko 7-63, 3-6, 6-0 2010 Polsat Warsaw udditii hooreejo leydi Rumaani (2) Siin 6-3, 6-4 == 2011 lomtii ɗum ko Biriksel Open == Ɗiɗi Hitaande kawgel innde Tier Champion Ɗiɗaɓol Njoɓdi 1995 Kop Warsaw mo jaambaarooji Tier III Itali Sandra Cecchini Itali Laura Garrone Slowaki Henrieta Nagyová == Slowaki Denisa Krajkoviko 5-7, 6-2, 6-3 == 1996 Kop Warsaw Toɓɓere III Ukrani Olga Lugina Almaañ Elena Wagner Farayse Aleksandri Fusai == Itaali Laura Garrone 1-6, 6-4, 7-5 == Kop Warsaw 1997 mo Jaagorgal Rumaani Ruksandra Dragomir waɗi Arjantiin Ines Gorrochategui Almaañ Meike Babel == Ostarali Katerin Barkili-Reitz 6-4, 6-0 == 1998 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier III Ukrani Olga Lugina (2) Slowaki Karina Habšudova Afrik worgo Liezel Huber == Otiris Karin Kiswent 7-6, 7-5 == 1999 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier IV Rumaani Catălina Cristea Kazakhstan Irina Selyutina France Amélie Cocheteux == Slowaki Janette Husarova 6-1, 6-2 == Kop Warsaw 2000 mo jaambaarooji Tier IV Itali Tathiana Garbin waɗi Slowaki Janette Husarova Usbekistaan ​​Iroda Tuliyanova == Ukrani Anna Zaporozanova 6-3, 6-1 == 2001 Waɗaaka 2002 Kop J&S Tier III Korowasi Jelena Kostanić Slowaaki Henrieta Nagyova Riisi Evgeniya Kulikovskaya Korowasi Silviya Talaja 6-1, 6-1 2003 Kop J&S Tier II Afrik worgo Liezel Huber Bulgari magdalena maleeva grece eleni daniilidou Italiya Faransiska Siyavone 3-6, 6-4, 6-2 2004 Kop J&S Tier II Itali Silviya Farina Eliya Itali Francesca Schiavone Arjantiin Gisela Dulko Arjantiin Patrisiya Tarabini 3-6, 6-2, 6-1 2005 Kop J&S Tier II Ukrain Tatiana Perebiyis Leydi Cekoslowaki Barbora Strýkova Poloñ Klaudiya Jans Poloñ Alisiya Rosolska 6-1, 6-4 2006 Kop J&S Tier II Riisi Elena Lihovtseva Riisi Anastasiya Miskina Espaañ Anabel Madiina == Slovenia 6-3, 6-4 == 2007 Kop J&S Tier II Riisi Vera Dushevina Ukraine Tatiana Perebiynis (2) Riisi Elena Lihovtseva Riisi Elena Vesnina 7-5, 3-6, [10-2]. 2008 Waɗaaka 2009 Warsaw udditi hooreejo leydi Amerik hono Raquel Kops-Jones Dowlaaji Dentuɗi Amerik Betani Matek-Sanndi Siin Yan Zi == Siin Zeng Jie 6-1, 6-1 == 2010 Polsat Warsaw udditi hooreejo leydi Espaañ Virginia Ruano Pascual Leyɗeele dentuɗe Amerik Meghann Shaughnessy Zimbaabwee Cara Black == Siin Yan Zi 6-3, 6-4 == 2011 lomtii ɗum ko Biriksel Open == Ƴeew kadi == Doggol kawgel tennis == Tuugnorgal == j1rufyzc1e1egsg6t6m10wzby1pk5bi 158225 158224 2026-03-29T12:19:13Z Ilya Discuss 10103 158225 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Warsaw Open,''' ko adii ɗuum ko kawgel tennis rewɓe e nder WTA Tour yuɓɓinaa to Warsaw, to leydi Poloñ. Yuɓɓinaama gila 1995, kawgel ngel yuɓɓinaama e dow dingiral leydi yaajngal. Kewu nguu artii duuɓi ɗiɗi e WTA Tour e hitaande 2009 caggal nde ngu joofni hitaande kono nokku mum e nder limlebbi njillu nguu, ko Brussels Open ƴetti ɗum gila 2011.<ref>{{cite web|url=https://historiapolskiegotenisa.pl/turnieje-wta-tour/1241_0_0|language=pl|title=Turnieje WTA Tour|access-date=3 December 2021}}</ref> == Finaluuji ɓennuɗi == == Ceerno == Hitaande kawgel innde Tier Champion Ɗiɗaɓol Njoɓdi 1995 Kop Warsaw mo Jaagorgal Tier III Otiris Barbara Paulus Farayse Aleksandra Fusai 7-6, 4-6, 6-1 1996 Kop Warsaw Tier III Slowaki Henrieta Nagyova Otiris Barbara Paulus 3-6, 6-2, 6-1 1997 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier III Otiris Barbara Paulus (2) Slowaki Henrieta Nagyova 6-4, 6-4 1998 Kop Warsaw mo Jaagorgal Tier III Espaañ Konsita Martines Itali Silvia Farina Elia 6-0, 6-3 1999 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier IV Espaañ Kiristiina Torrens Valero Arjantiin Ines Gorrochategui 7-5, 7-6(3) Kop Warsaw 2000 mo Jaambaaro Slowaki (2) Amanda Hopmans 2-6, 6-4, 7-5 == 2001 Waɗaaka == 2002 Kop J&S Tier III Riisi Elena Bovina Slowaki Henrieta Nagyova 6-3, 6-1 2003 Kop J&S Tier II Farayse Amelie Moresmo Dental Dowlaaji Amerik Venus Wiliyam 6-7, 6-0, 3-0 ret. 2004 Kop J&S Tier II Dental Dowlaaji Amerik Venus Wiliyam Riisi Svetlana Kuznetsova 6-1, 6-4 2005 Kop J&S Tier II Belsik Justiin Henin-Hardenne Riisi Svetlana Kuznetsova 3-6, 6-2, 7-5 2006 Kop J&S Tier II Belsik Kim Kilisters Riisi Svetlana Kuznetsova 7-5, 6-2 2007 Kop J&S Tier II Belsik Justin Henin (2) Ukrani Alona Bondarenko 6-1, 6-3 2008 Waɗaaka 2009 Warsaw udditi hooreejo leydi Rumaani Aleksanda Dulgeru Ukrani Alona Bondarenko 7-63, 3-6, 6-0 2010 Polsat Warsaw udditii hooreejo leydi Rumaani (2) Siin 6-3, 6-4 == 2011 lomtii ɗum ko Biriksel Open == Ɗiɗi Hitaande kawgel innde Tier Champion Ɗiɗaɓol Njoɓdi 1995 Kop Warsaw mo jaambaarooji Tier III Itali Sandra Cecchini Itali Laura Garrone Slowaki Henrieta Nagyová == Slowaki Denisa Krajkoviko 5-7, 6-2, 6-3 == 1996 Kop Warsaw Toɓɓere III Ukrani Olga Lugina Almaañ Elena Wagner Farayse Aleksandri Fusai == Itaali Laura Garrone 1-6, 6-4, 7-5 == Kop Warsaw 1997 mo Jaagorgal Rumaani Ruksandra Dragomir waɗi Arjantiin Ines Gorrochategui Almaañ Meike Babel == Ostarali Katerin Barkili-Reitz 6-4, 6-0 == 1998 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier III Ukrani Olga Lugina (2) Slowaki Karina Habšudova Afrik worgo Liezel Huber == Otiris Karin Kiswent 7-6, 7-5 == 1999 Kop Warsaw mo Jaambaaro Tier IV Rumaani Catălina Cristea Kazakhstan Irina Selyutina France Amélie Cocheteux == Slowaki Janette Husarova 6-1, 6-2 == Kop Warsaw 2000 mo jaambaarooji Tier IV Itali Tathiana Garbin waɗi Slowaki Janette Husarova Usbekistaan ​​Iroda Tuliyanova == Ukrani Anna Zaporozanova 6-3, 6-1 == 2001 Waɗaaka 2002 Kop J&S Tier III Korowasi Jelena Kostanić Slowaaki Henrieta Nagyova Riisi Evgeniya Kulikovskaya Korowasi Silviya Talaja 6-1, 6-1 2003 Kop J&S Tier II Afrik worgo Liezel Huber Bulgari magdalena maleeva grece eleni daniilidou Italiya Faransiska Siyavone 3-6, 6-4, 6-2 2004 Kop J&S Tier II Itali Silviya Farina Eliya Itali Francesca Schiavone Arjantiin Gisela Dulko Arjantiin Patrisiya Tarabini 3-6, 6-2, 6-1 2005 Kop J&S Tier II Ukrain Tatiana Perebiyis Leydi Cekoslowaki Barbora Strýkova Poloñ Klaudiya Jans Poloñ Alisiya Rosolska 6-1, 6-4 2006 Kop J&S Tier II Riisi Elena Lihovtseva Riisi Anastasiya Miskina Espaañ Anabel Madiina == Slovenia 6-3, 6-4 == 2007 Kop J&S Tier II Riisi Vera Dushevina Ukraine Tatiana Perebiynis (2) Riisi Elena Lihovtseva Riisi Elena Vesnina 7-5, 3-6, [10-2]. 2008 Waɗaaka 2009 Warsaw udditi hooreejo leydi Amerik hono Raquel Kops-Jones Dowlaaji Dentuɗi Amerik Betani Matek-Sanndi Siin Yan Zi == Siin Zeng Jie 6-1, 6-1 == 2010 Polsat Warsaw udditi hooreejo leydi Espaañ Virginia Ruano Pascual Leyɗeele dentuɗe Amerik Meghann Shaughnessy Zimbaabwee Cara Black == Siin Yan Zi 6-3, 6-4 == 2011 lomtii ɗum ko Biriksel Open == Ƴeew kadi == Doggol kawgel tennis == Tuugnorgal == sicpflm4yme4jda7e0ocgq5rvka5w3o Bianca Knight 0 38170 158226 2026-03-29T12:22:47Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Bianca Knight (jibinaa ko ñalnde 2 lewru Yarkomaa 1989) ko Ameriknaajo gonnooɗo daɗndoowo e dogdu, tawtoraaɗo 100 e 200 meeter. E nder pottital gadanal ngal, fedde wiyeteende Tianna Madison, Allyson Felix, kanko e Karmelita Jeter, ɓe ndartinii limre winndereere duuɓi 27. Kugal Knight janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ridgeland to Ridgeland, Mississippi, o heɓi kadi njeenaari debbo ɓurɗo waawde dañde njeenaari Gatorade e nder hitaande 2006. Ko o ja..." 158226 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Bianca Knight (jibinaa ko ñalnde 2 lewru Yarkomaa 1989) ko Ameriknaajo gonnooɗo daɗndoowo e dogdu, tawtoraaɗo 100 e 200 meeter. E nder pottital gadanal ngal, fedde wiyeteende Tianna Madison, Allyson Felix, kanko e Karmelita Jeter, ɓe ndartinii limre winndereere duuɓi 27. Kugal Knight janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ridgeland to Ridgeland, Mississippi, o heɓi kadi njeenaari debbo ɓurɗo waawde dañde njeenaari Gatorade e nder hitaande 2006. Ko o jannginoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas, Knight heɓi njeenaari 2008 e nder suudu NCAA 200 m e nder waktuuji 22.40. O wonti karallo caggal kampaañ makko gadano e nder suudu, o joofniri ko 5ɓo e jarribooji Olimpiyaaji Amerik 2008 e 200 m. O heɓi daawal ɗiɗaɓal Ligue des Diamantes IAAF, e nder 200 m, to Rome, Gala kaŋŋe.[citation needed] Knight ina haɓa e Adidas e karallaagal. Knight ko tergal teddungal e nder fedde wiyeteende Sigma Gamma Rho. Tuugnorgal et3g00d3wcqmsvua6r9t944m7pginuw 158228 158226 2026-03-29T12:25:10Z Ilya Discuss 10103 158228 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bianca Knight''' (jibinaa ko ñalnde 2 lewru Yarkomaa 1989) ko Ameriknaajo gonnooɗo daɗndoowo e dogdu, tawtoraaɗo 100 e 200 meeter. E nder pottital gadanal ngal, fedde wiyeteende Tianna Madison, Allyson Felix, kanko e Karmelita Jeter, ɓe ndartinii limre winndereere duuɓi 27. == Kugal == Knight janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ridgeland to Ridgeland, Mississippi, o heɓi kadi njeenaari debbo ɓurɗo waawde dañde njeenaari Gatorade e nder hitaande 2006. Ko o jannginoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas, Knight heɓi njeenaari 2008 e nder suudu NCAA 200 m e nder waktuuji 22.40. O wonti karallo caggal kampaañ makko gadano e nder suudu, o joofniri ko 5ɓo e jarribooji Olimpiyaaji Amerik 2008 e 200 m. O heɓi daawal ɗiɗaɓal Ligue des Diamantes IAAF, e nder 200 m, to Rome, Gala kaŋŋe.[citation needed] Knight ina haɓa e Adidas e karallaagal. Knight ko tergal teddungal e nder fedde wiyeteende Sigma Gamma Rho. == Tuugnorgal == ow4iw4z87o7wrn1tmlei66gyv5exber 158230 158228 2026-03-29T12:27:14Z Ilya Discuss 10103 158230 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bianca Knight''' (jibinaa ko ñalnde 2 lewru Yarkomaa 1989) ko Ameriknaajo gonnooɗo daɗndoowo e dogdu, tawtoraaɗo 100 e 200 meeter. E nder pottital gadanal ngal, fedde wiyeteende Tianna Madison, Allyson Felix, kanko e Karmelita Jeter, ɓe ndartinii limre winndereere duuɓi 27. == Kugal == Knight janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ridgeland to Ridgeland, Mississippi, o heɓi kadi njeenaari debbo ɓurɗo waawde dañde njeenaari Gatorade e nder hitaande 2006.<ref>{{cite Sports-Reference|title=Bianca Knight|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/kn/bianca-knight-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20161203110848/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/kn/bianca-knight-1.html|archive-date=3 December 2016}}</ref> Ko o jannginoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas, Knight heɓi njeenaari 2008 e nder suudu NCAA 200 m e nder waktuuji 22.40. O wonti karallo caggal kampaañ makko gadano e nder suudu, o joofniri ko 5ɓo e jarribooji Olimpiyaaji Amerik 2008 e 200 m. O heɓi daawal ɗiɗaɓal Ligue des Diamantes IAAF, e nder 200 m, to Rome, Gala kaŋŋe.[citation needed] Knight ina haɓa e Adidas e karallaagal. Knight ko tergal teddungal e nder fedde wiyeteende Sigma Gamma Rho. == Tuugnorgal == 4rv65sb3srhpl2qe3kann8xpq4gn0nv Hsu Chieh-yu 0 38171 158236 2026-03-29T12:32:05Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Hsu Chieh-yu ( Sinuwaa : 許絜瑜 ; pinyin : Xǔ Jié-yú ; anndiraa kadi Connie Hsu ; jibinaa ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 1992) ko tenisyanke Taywaannaajo-Ameriknaajo. Hsu heɓii tiitooɗe jeegom e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 21 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 224. Ñalnde 23 feebariyee 2015, o yettiima toɓɓere 114 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O lomtii Taipei Siin..." 158236 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Hsu Chieh-yu ( Sinuwaa : 許絜瑜 ; pinyin : Xǔ Jié-yú ; anndiraa kadi Connie Hsu ; jibinaa ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 1992) ko tenisyanke Taywaannaajo-Ameriknaajo. Hsu heɓii tiitooɗe jeegom e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 21 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 224. Ñalnde 23 feebariyee 2015, o yettiima toɓɓere 114 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O lomtii Taipei Siin ngam tawtoreede Olimpiyaade 2020 to Tokiyoo (rewɓe ɗiɗo). Kugal Hsu, jibinaa ko Taiwan, ummiima Amerik e hitaande 2001, o lomtii Amerik e golle makko tennis tokoose e kolees. E hitaande 2007, o fuɗɗii yahde e njillu WTA to Cincinnati Open. E hitaande 2010, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, hade makko wontude karallo e lewru suwee 2011. Kono, to Melbourne Pro Classic e lewru abriil 2014, o fuɗɗii yahde e les njiimaandi Taipei Siin. Finaluuji cirkooji ITF Gooto : 8 (6 tiitooɗe, 2 ɗiɗaɓere) Tariya 000 dolaar ko kawgel ngel 10/15 000 dolaar ko kawgel ngel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (4-2) Loyre (2-0) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi Nasaraaku 1-0 Duujal 2009 ITF Verakrus, Meksik 10,000 Beresiil tiiɗɗo Vivian Segnini 7-5, 6-4 Winndere 2-0 lewru Juko hitaande 2011 ITF Taipei, Taiwan 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-1, 6-4 Nasaraaku 3-0 suwee 2011 ITF Antalya, Turki 10,000 Almaañ tiiɗɗo Kiristiina Shakovets 6-4, 6-0 Nasaraaku 4-0 suwee 2011 ITF Adana, Turki 10,000 Cekoslowaki tiiɗɗo Nikola Frankova 6-0, 7-5 10.000 Kammbooje tiiɗɗe Andrea Ka 6-4, 0-6, 6-7(0) Nafoore 5-1 feebariyee 2017 ITF Hammamet, Tuunus 15 000 leydi Ejipt Sandra Samir 6-2, 2-6, 6-1 15.000 Ostarali tiiɗɗo Mikaela Haet 2-6, 7-6(5), 5-7 Winndere 6-2 lewru juko hitaande 2019 ITF Shreveport, Dental Dowlaaji Amerik 15 000 Leydi Dental Dowlaaji Amerik Alisiya Parks 6-2, 6-3 Ɗiɗi : 54 (27 tiitoonde, 27 ɗiɗmere) Tariya W100 kawgel ngel Kawgel W80 Kawgel W60 Kawgel W25 Kawgel W15 Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (15-15) Loyre (11-11) Tapi (1-1) l1ss91u6q0gz1oqkhn93u6bm75ugtjm 158239 158236 2026-03-29T12:36:05Z Ilya Discuss 10103 158239 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hsu Chieh-yu''' ( Sinuwaa : 許絜瑜 ; pinyin : Xǔ Jié-yú ; anndiraa kadi Connie Hsu ; jibinaa ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 1992) ko tenisyanke Taywaannaajo-Ameriknaajo. Hsu heɓii tiitooɗe jeegom e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 21 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 224. Ñalnde 23 feebariyee 2015, o yettiima toɓɓere 114 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O lomtii Taipei Siin ngam tawtoreede Olimpiyaade 2020 to Tokiyoo (rewɓe ɗiɗo). == Kugal == Hsu, jibinaa ko Taiwan, ummiima Amerik e hitaande 2001, o lomtii Amerik e golle makko tennis tokoose e kolees. E hitaande 2007, o fuɗɗii yahde e njillu WTA to Cincinnati Open. E hitaande 2010, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, hade makko wontude karallo e lewru suwee 2011. Kono, to Melbourne Pro Classic e lewru abriil 2014, o fuɗɗii yahde e les njiimaandi Taipei Siin. == Finaluuji cirkooji ITF == Gooto : 8 (6 tiitooɗe, 2 ɗiɗaɓere) == Tariya == 000 dolaar ko kawgel ngel 10/15 000 dolaar ko kawgel ngel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (4-2) Loyre (2-0) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi Nasaraaku 1-0 Duujal 2009 ITF Verakrus, Meksik 10,000 Beresiil tiiɗɗo Vivian Segnini 7-5, 6-4 Winndere 2-0 lewru Juko hitaande 2011 ITF Taipei, Taiwan 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-1, 6-4 Nasaraaku 3-0 suwee 2011 ITF Antalya, Turki 10,000 Almaañ tiiɗɗo Kiristiina Shakovets 6-4, 6-0 Nasaraaku 4-0 suwee 2011 ITF Adana, Turki 10,000 Cekoslowaki tiiɗɗo Nikola Frankova 6-0, 7-5 10.000 Kammbooje tiiɗɗe Andrea Ka 6-4, 0-6, 6-7(0) Nafoore 5-1 feebariyee 2017 ITF Hammamet, Tuunus 15 000 leydi Ejipt Sandra Samir 6-2, 2-6, 6-1 15.000 Ostarali tiiɗɗo Mikaela Haet 2-6, 7-6(5), 5-7 Winndere 6-2 lewru juko hitaande 2019 ITF Shreveport, Dental Dowlaaji Amerik 15 000 Leydi Dental Dowlaaji Amerik Alisiya Parks 6-2, 6-3 Ɗiɗi : 54 (27 tiitoonde, 27 ɗiɗmere) == Tariya == W100 kawgel ngel Kawgel W80 Kawgel W60 Kawgel W25 Kawgel W15 Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (15-15) == Loyre (11-11) == == Tapi (1-1) == jhlnvffs0l04udehz2fkli8nu081g3a 158241 158239 2026-03-29T12:36:40Z Ilya Discuss 10103 158241 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hsu Chieh-yu''' ( Sinuwaa : 許絜瑜 ; pinyin : Xǔ Jié-yú ; anndiraa kadi Connie Hsu ; jibinaa ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 1992) ko tenisyanke Taywaannaajo-Ameriknaajo. Hsu heɓii tiitooɗe jeegom e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 21 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 224. Ñalnde 23 feebariyee 2015, o yettiima toɓɓere 114 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O lomtii Taipei Siin ngam tawtoreede Olimpiyaade 2020 to Tokiyoo (rewɓe ɗiɗo). == Kugal == Hsu, jibinaa ko Taiwan, ummiima Amerik e hitaande 2001, o lomtii Amerik e golle makko tennis tokoose e kolees. E hitaande 2007, o fuɗɗii yahde e njillu WTA to Cincinnati Open. E hitaande 2010, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, hade makko wontude karallo e lewru suwee 2011. Kono, to Melbourne Pro Classic e lewru abriil 2014, o fuɗɗii yahde e les njiimaandi Taipei Siin. == Finaluuji cirkooji ITF == Gooto : 8 (6 tiitooɗe, 2 ɗiɗaɓere) == Tariya == 000 dolaar ko kawgel ngel 10/15 000 dolaar ko kawgel ngel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (4-2) Loyre (2-0) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi Nasaraaku 1-0 Duujal 2009 ITF Verakrus, Meksik 10,000 Beresiil tiiɗɗo Vivian Segnini 7-5, 6-4 Winndere 2-0 lewru Juko hitaande 2011 ITF Taipei, Taiwan 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-1, 6-4 Nasaraaku 3-0 suwee 2011 ITF Antalya, Turki 10,000 Almaañ tiiɗɗo Kiristiina Shakovets 6-4, 6-0 Nasaraaku 4-0 suwee 2011 ITF Adana, Turki 10,000 Cekoslowaki tiiɗɗo Nikola Frankova 6-0, 7-5 10.000 Kammbooje tiiɗɗe Andrea Ka 6-4, 0-6, 6-7(0) Nafoore 5-1 feebariyee 2017 ITF Hammamet, Tuunus 15 000 leydi Ejipt Sandra Samir 6-2, 2-6, 6-1 15.000 Ostarali tiiɗɗo Mikaela Haet 2-6, 7-6(5), 5-7 Winndere 6-2 lewru juko hitaande 2019 ITF Shreveport, Dental Dowlaaji Amerik 15 000 Leydi Dental Dowlaaji Amerik Alisiya Parks 6-2, 6-3 Ɗiɗi : 54 (27 tiitoonde, 27 ɗiɗmere) == Tariya == W100 kawgel ngel Kawgel W80 Kawgel W60 Kawgel W25 Kawgel W15 Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (15-15) == Loyre (11-11) == == Tapi (1-1) == == Tuugnorgal == t7uqjpkonc4hppd90k6c01e5pkpc2bc 158243 158241 2026-03-29T12:38:08Z Ilya Discuss 10103 158243 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hsu Chieh-yu''' ( Sinuwaa : 許絜瑜 ; pinyin : Xǔ Jié-yú ; anndiraa kadi Connie Hsu ; jibinaa ko ñalnde 14 lewru Yarkomaa 1992) ko tenisyanke Taywaannaajo-Ameriknaajo. Hsu heɓii tiitooɗe jeegom e nder kawgel ngel e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 21 abriil 2014, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e doggol gootol e nder winndere ndee, hono 224. Ñalnde 23 feebariyee 2015, o yettiima toɓɓere 114 e nder doggol ɗiɗmol WTA. O lomtii Taipei Siin ngam tawtoreede Olimpiyaade 2020 to Tokiyoo (rewɓe ɗiɗo).<ref name="dp">{{cite web|url=http://www.thedp.com/article/2012/02/connie_hsu_goes_home_turns_pro|title=Connie Hsu goes home, turns pro|first=Mike|last=Tony|work=[[The Daily Pennsylvanian]]|date=February 6, 2012|access-date=October 9, 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.itftennis.com/procircuit/tournaments/women%27s-tournament/info.aspx?tournamentid=1100031502|title=$50,000 Indian Harbour Beach, FL|work=[[International Tennis Federation]]|access-date=April 29, 2014}}</ref> == Kugal == Hsu, jibinaa ko Taiwan, ummiima Amerik e hitaande 2001, o lomtii Amerik e golle makko tennis tokoose e kolees. E hitaande 2007, o fuɗɗii yahde e njillu WTA to Cincinnati Open. E hitaande 2010, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania, hade makko wontude karallo e lewru suwee 2011. Kono, to Melbourne Pro Classic e lewru abriil 2014, o fuɗɗii yahde e les njiimaandi Taipei Siin. == Finaluuji cirkooji ITF == Gooto : 8 (6 tiitooɗe, 2 ɗiɗaɓere) == Tariya == 000 dolaar ko kawgel ngel 10/15 000 dolaar ko kawgel ngel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (4-2) Loyre (2-0) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi Nasaraaku 1-0 Duujal 2009 ITF Verakrus, Meksik 10,000 Beresiil tiiɗɗo Vivian Segnini 7-5, 6-4 Winndere 2-0 lewru Juko hitaande 2011 ITF Taipei, Taiwan 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-1, 6-4 Nasaraaku 3-0 suwee 2011 ITF Antalya, Turki 10,000 Almaañ tiiɗɗo Kiristiina Shakovets 6-4, 6-0 Nasaraaku 4-0 suwee 2011 ITF Adana, Turki 10,000 Cekoslowaki tiiɗɗo Nikola Frankova 6-0, 7-5 10.000 Kammbooje tiiɗɗe Andrea Ka 6-4, 0-6, 6-7(0) Nafoore 5-1 feebariyee 2017 ITF Hammamet, Tuunus 15 000 leydi Ejipt Sandra Samir 6-2, 2-6, 6-1 15.000 Ostarali tiiɗɗo Mikaela Haet 2-6, 7-6(5), 5-7 Winndere 6-2 lewru juko hitaande 2019 ITF Shreveport, Dental Dowlaaji Amerik 15 000 Leydi Dental Dowlaaji Amerik Alisiya Parks 6-2, 6-3 Ɗiɗi : 54 (27 tiitoonde, 27 ɗiɗmere) == Tariya == W100 kawgel ngel Kawgel W80 Kawgel W60 Kawgel W25 Kawgel W15 Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (15-15) == Loyre (11-11) == == Tapi (1-1) == == Tuugnorgal == ry1lju0951xzi5c1i62onppveg8ght5 Kelly Doton 0 38172 158244 2026-03-29T12:41:08Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kelly Doton (jibinaa ko ñalnde 2 feebariyee 1982, to Greenfield, Massachusetts) ko gardiiɗo hockey to Amerik, dañɗo kaɓirɗe mum gadane hakkunde leyɗeele e Nuwel Selannde ñalnde 14 abriil 2005, to Virginia Beach. Doton, lollirɗo Dote, janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wake Forest. Doton innitiraa ko hooreejo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e ndunngu 2015. Doton toɗɗaama coftuɗo ACC e hitaande 2019. Kolez E hitaande 2004, nde o wo..." 158244 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kelly Doton (jibinaa ko ñalnde 2 feebariyee 1982, to Greenfield, Massachusetts) ko gardiiɗo hockey to Amerik, dañɗo kaɓirɗe mum gadane hakkunde leyɗeele e Nuwel Selannde ñalnde 14 abriil 2005, to Virginia Beach. Doton, lollirɗo Dote, janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wake Forest. Doton innitiraa ko hooreejo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e ndunngu 2015. Doton toɗɗaama coftuɗo ACC e hitaande 2019. Kolez E hitaande 2004, nde o woni to Wake Forest, Doton heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Kawgel mawɓe hakkunde leyɗeele 2005 – Caɗeele Kaɓirɗe, Virginie Beach (5ɓo) 2006 – Ñalnde kawgel fuku winndere, Rome (4ɓo) 2006 – Kop Aduna, Madriid (6ɓo) 2007 – Pijirlooji Pan-Amerik, Riyo de Janeiro (2ɓo) Tuugnorgal hus8qvd6vxcdiqpc2h5sz5ppiwzxmmq 158245 158244 2026-03-29T12:42:36Z Ilya Discuss 10103 158245 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kelly Doton''' (jibinaa ko ñalnde 2 feebariyee 1982, to Greenfield, Massachusetts) ko gardiiɗo hockey to Amerik, dañɗo kaɓirɗe mum gadane hakkunde leyɗeele e Nuwel Selannde ñalnde 14 abriil 2005, to Virginia Beach. Doton, lollirɗo Dote, janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wake Forest. Doton innitiraa ko hooreejo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e ndunngu 2015. Doton toɗɗaama coftuɗo ACC e hitaande 2019. == Kolez == E hitaande 2004, nde o woni to Wake Forest, Doton heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Kawgel mawɓe hakkunde leyɗeele 2005 – Caɗeele Kaɓirɗe, Virginie Beach (5ɓo) 2006 – Ñalnde kawgel fuku winndere, Rome (4ɓo) 2006 – Kop Aduna, Madriid (6ɓo) 2007 – Pijirlooji Pan-Amerik, Riyo de Janeiro (2ɓo) == Tuugnorgal == l9c6vgyi0z5fpgplyu0x9zqz6sebcye 158246 158245 2026-03-29T12:43:32Z Ilya Discuss 10103 158246 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kelly Doton''' (jibinaa ko ñalnde 2 feebariyee 1982, to Greenfield, Massachusetts) ko gardiiɗo hockey to Amerik, dañɗo kaɓirɗe mum gadane hakkunde leyɗeele e Nuwel Selannde ñalnde 14 abriil 2005, to Virginia Beach. Doton, lollirɗo Dote, janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wake Forest. Doton innitiraa ko hooreejo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston e ndunngu 2015.<ref>{{Cite news|last=Litsky|first=Frank|url=https://www.nytimes.com/2003/12/18/sports/othersports/athletes-awarded.html|title=Athletes Awarded|date=2003-12-18|work=The New York Times|access-date=2020-03-29|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=Field Hockey|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> Doton toɗɗaama coftuɗo ACC e hitaande 2019. == Kolez == E hitaande 2004, nde o woni to Wake Forest, Doton heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Kawgel mawɓe hakkunde leyɗeele 2005 – Caɗeele Kaɓirɗe, Virginie Beach (5ɓo) 2006 – Ñalnde kawgel fuku winndere, Rome (4ɓo) 2006 – Kop Aduna, Madriid (6ɓo) 2007 – Pijirlooji Pan-Amerik, Riyo de Janeiro (2ɓo) == Tuugnorgal == eo0la7wh5uprlztkpwwrohmqkhwvsgy Augsburg Arena 0 38173 158249 2026-03-29T12:47:13Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Arena Augsburg, anndiraa hannde e njulaagu WWK Arena (haala Almaañ: [ˌveːveːˈkaː ʔaˌʁeːnaː]; e dow laabi, ko WWK ARENA, kadi ko “Schwabenstadion”, Almaañ), ko dingiral fuku koyɗe to Augsburg, Almaañ. Ko ɓuri heewde huutoreede ko e pottitte fuku koyɗe, ina jaɓɓoo pottitte galleeji FC Augsburg. Stade oo ina jogii 30 660 neɗɗo e 19 060 jooɗorde e suudu dariindu ngam 11 034 neɗɗo. Daawe ɗiɗmere mahngo ina mbaawi ɓeydude mbaawka haa 4..." 158249 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Arena Augsburg, anndiraa hannde e njulaagu WWK Arena (haala Almaañ: [ˌveːveːˈkaː ʔaˌʁeːnaː]; e dow laabi, ko WWK ARENA, kadi ko “Schwabenstadion”, Almaañ), ko dingiral fuku koyɗe to Augsburg, Almaañ. Ko ɓuri heewde huutoreede ko e pottitte fuku koyɗe, ina jaɓɓoo pottitte galleeji FC Augsburg. Stade oo ina jogii 30 660 neɗɗo e 19 060 jooɗorde e suudu dariindu ngam 11 034 neɗɗo. Daawe ɗiɗmere mahngo ina mbaawi ɓeydude mbaawka haa 49 000 e ko fayi arde. Nde lomtii ko dingiral galle kippu oo, hono Rosenaustadion. FC Augsburg waɗii kawgel mum gadanel e nder dingiral kesal ngal e hitaande 2009 E sahaa peewnugol e mahngo dingiral ngal, ngal wiyetee ko "Arena Augsburg" [ˈaʊksbʊʁk ʔaˌʁeːna]. Nde udditaa ko "Arena Impuls" ([ɪmˈpʊls ʔaˌʁeːna], nde laawɗinaa ko "Arena impuls), nde wayli innde "SGL Arena" ([ˌɛsɡeːacqui hakkeeji innde njuɓɓudi ndii e lewru mee 2011. Kontraa oo ina joginoo dumunna duuɓi jeeɗiɗi, o fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 2011. Ñalnde 1 sulyee 2015 hakkeeji innde estaad oo keɓaama e juuɗe WWK, sosiyatee asiraagal, wayli innde laawɗunde estaad oo, waɗti ɗum "WWK ARENA". Augsburg jeyaa ko e gure laawɗuɗe jaɓɓotooɗe kawgel fuku winndere 2010 hakkunde rewɓe e worɓe 20 e kawgel fuku winndere 2011 caggal ɗuum. Arena Impuls ko nokku ɗo pottitte keewɗe mbaɗata e nder pottital gootal e pottital nayaɓal. E nder kawgel FIFA-nde, nde innitiraa ko "Stade Augsburg e nder kawgel rewɓe FIFA". Stade oo jaɓɓiima pottital gootal e kippu leydi Almaañ, o inniri ɗum "Anfield mo laawol mawngol B17" caggal nde FCA hawri e Liverpool e kawgel ngel e nder kawgel ngel. WWK Arena woni dingiral fuku koyɗe gadanal e nder winndere nde, ngal alaa ko bonnata weeyo. Neutralité carbone heɓaama e pompe nguleeki ekkolooji jeegom (40 m luggiɗde), peewnirɗi nguleeki yiɗde rewrude e mbayliigu nguleeki. Boiler gas natural bio kadi ina rokka semmbe potɗo huutoreede e sahaaji ɓurɗi heewde doole e nder pijirlooji. E hitaande 2017, maa fasaad estaad keso waɗe ngam WWK Arena. Kop winndere FIFA rewɓe 2011 Ñalngu Waktu (CET) Kippu #1 Njeñtudi Kippu #2 Yiyooɓe Rogere 29 suwee 2011 15:00 Norwees 1-0 Gine Ekuwatoor Fedde D 928 2 sulyee 2011 14:00 Koree worgo 0-1 Suwed Fedde C 768 5 sulyee 2011 18:15 Angalteer 2-0 Japon Fedde B 777 10 sulyee 2011 13:00 Suwed 3-1 Ostarali Nayaɓere finaal 24 605 Galle Arena SGL e hitaande 2009 Tuugnorgal 0ho8g23wlr2smnlmlox04rnkb5pme5c 158250 158249 2026-03-29T12:50:15Z Ilya Discuss 10103 158250 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Arena Augsburg''', anndiraa hannde e njulaagu WWK Arena (haala Almaañ: [ˌveːveːˈkaː ʔaˌʁeːnaː]; e dow laabi, ko WWK ARENA, kadi ko “Schwabenstadion”, Almaañ), ko dingiral fuku koyɗe to Augsburg, Almaañ. Ko ɓuri heewde huutoreede ko e pottitte fuku koyɗe, ina jaɓɓoo pottitte galleeji FC Augsburg. Stade oo ina jogii 30 660 neɗɗo e 19 060 jooɗorde e suudu dariindu ngam 11 034 neɗɗo. Daawe ɗiɗmere mahngo ina mbaawi ɓeydude mbaawka haa 49 000 e ko fayi arde. Nde lomtii ko dingiral galle kippu oo, hono Rosenaustadion. FC Augsburg waɗii kawgel mum gadanel e nder dingiral kesal ngal e hitaande 2009 E sahaa peewnugol e mahngo dingiral ngal, ngal wiyetee ko "Arena Augsburg" [ˈaʊksbʊʁk ʔaˌʁeːna]. Nde udditaa ko "Arena Impuls" ([ɪmˈpʊls ʔaˌʁeːna], nde laawɗinaa ko "Arena impuls), nde wayli innde "SGL Arena" ([ˌɛsɡeːacqui hakkeeji innde njuɓɓudi ndii e lewru mee 2011. Kontraa oo ina joginoo dumunna duuɓi jeeɗiɗi, o fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 2011. Ñalnde 1 sulyee 2015 hakkeeji innde estaad oo keɓaama e juuɗe WWK, sosiyatee asiraagal, wayli innde laawɗunde estaad oo, waɗti ɗum "WWK ARENA". Augsburg jeyaa ko e gure laawɗuɗe jaɓɓotooɗe kawgel fuku winndere 2010 hakkunde rewɓe e worɓe 20 e kawgel fuku winndere 2011 caggal ɗuum. Arena Impuls ko nokku ɗo pottitte keewɗe mbaɗata e nder pottital gootal e pottital nayaɓal. E nder kawgel FIFA-nde, nde innitiraa ko "Stade Augsburg e nder kawgel rewɓe FIFA". Stade oo jaɓɓiima pottital gootal e kippu leydi Almaañ, o inniri ɗum "Anfield mo laawol mawngol B17" caggal nde FCA hawri e Liverpool e kawgel ngel e nder kawgel ngel. WWK Arena woni dingiral fuku koyɗe gadanal e nder winndere nde, ngal alaa ko bonnata weeyo. Neutralité carbone heɓaama e pompe nguleeki ekkolooji jeegom (40 m luggiɗde), peewnirɗi nguleeki yiɗde rewrude e mbayliigu nguleeki. Boiler gas natural bio kadi ina rokka semmbe potɗo huutoreede e sahaaji ɓurɗi heewde doole e nder pijirlooji. E hitaande 2017, maa fasaad estaad keso waɗe ngam WWK Arena. Kop winndere FIFA rewɓe 2011 Ñalngu Waktu (CET) Kippu #1 Njeñtudi Kippu #2 Yiyooɓe Rogere 29 suwee 2011 15:00 == Norwees == 1-0 Gine Ekuwatoor Fedde D 928 2 sulyee 2011 14:00 Koree worgo 0-1 Suwed Fedde C 768 5 sulyee 2011 18:15 Angalteer 2-0 Japon Fedde B 777 10 sulyee 2011 13:00 Suwed 3-1 Ostarali Nayaɓere finaal 24 605 == Galle == Arena SGL e hitaande 2009 == Tuugnorgal == r907o3p0p5iwgm7gnntq47nxhwcnfzh 158251 158250 2026-03-29T12:52:18Z Ilya Discuss 10103 158251 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Arena Augsburg''', anndiraa hannde e njulaagu WWK Arena (haala Almaañ: [ˌveːveːˈkaː ʔaˌʁeːnaː]; e dow laabi, ko WWK ARENA, kadi ko “Schwabenstadion”, Almaañ), ko dingiral fuku koyɗe to Augsburg, Almaañ. Ko ɓuri heewde huutoreede ko e pottitte fuku koyɗe, ina jaɓɓoo pottitte galleeji FC Augsburg.<ref>{{cite web|title=BAM to build football stadium in Augsburg|url=http://www.propertyeu.info/index-newsletter/bam-to-build-football-stadium-in-augsburg/|publisher=PropertyEU|access-date=17 August 2015}}</ref> Stade oo ina jogii 30 660 neɗɗo e 19 060 jooɗorde e suudu dariindu ngam 11 034 neɗɗo. Daawe ɗiɗmere mahngo ina mbaawi ɓeydude mbaawka haa 49 000 e ko fayi arde. Nde lomtii ko dingiral galle kippu oo, hono Rosenaustadion. FC Augsburg waɗii kawgel mum gadanel e nder dingiral kesal ngal e hitaande 2009 E sahaa peewnugol e mahngo dingiral ngal, ngal wiyetee ko "Arena Augsburg" [ˈaʊksbʊʁk ʔaˌʁeːna]. Nde udditaa ko "Arena Impuls" ([ɪmˈpʊls ʔaˌʁeːna], nde laawɗinaa ko "Arena impuls), nde wayli innde "SGL Arena" ([ˌɛsɡeːacqui hakkeeji innde njuɓɓudi ndii e lewru mee 2011. Kontraa oo ina joginoo dumunna duuɓi jeeɗiɗi, o fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 2011. Ñalnde 1 sulyee 2015 hakkeeji innde estaad oo keɓaama e juuɗe WWK, sosiyatee asiraagal, wayli innde laawɗunde estaad oo, waɗti ɗum "WWK ARENA". Augsburg jeyaa ko e gure laawɗuɗe jaɓɓotooɗe kawgel fuku winndere 2010 hakkunde rewɓe e worɓe 20 e kawgel fuku winndere 2011 caggal ɗuum. Arena Impuls ko nokku ɗo pottitte keewɗe mbaɗata e nder pottital gootal e pottital nayaɓal. E nder kawgel FIFA-nde, nde innitiraa ko "Stade Augsburg e nder kawgel rewɓe FIFA". Stade oo jaɓɓiima pottital gootal e kippu leydi Almaañ, o inniri ɗum "Anfield mo laawol mawngol B17" caggal nde FCA hawri e Liverpool e kawgel ngel e nder kawgel ngel. WWK Arena woni dingiral fuku koyɗe gadanal e nder winndere nde, ngal alaa ko bonnata weeyo. Neutralité carbone heɓaama e pompe nguleeki ekkolooji jeegom (40 m luggiɗde), peewnirɗi nguleeki yiɗde rewrude e mbayliigu nguleeki. Boiler gas natural bio kadi ina rokka semmbe potɗo huutoreede e sahaaji ɓurɗi heewde doole e nder pijirlooji. E hitaande 2017, maa fasaad estaad keso waɗe ngam WWK Arena. Kop winndere FIFA rewɓe 2011 Ñalngu Waktu (CET) Kippu #1 Njeñtudi Kippu #2 Yiyooɓe Rogere 29 suwee 2011 15:00 == Norwees == 1-0 Gine Ekuwatoor Fedde D 928 2 sulyee 2011 14:00 Koree worgo 0-1 Suwed Fedde C 768 5 sulyee 2011 18:15 Angalteer 2-0 Japon Fedde B 777 10 sulyee 2011 13:00 Suwed 3-1 Ostarali Nayaɓere finaal 24 605 == Galle == Arena SGL e hitaande 2009 == Tuugnorgal == 0bx3wu3gbh5ja78oaizmotwmtbnon9c 158252 158251 2026-03-29T12:53:34Z Ilya Discuss 10103 158252 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Arena Augsburg''', anndiraa hannde e njulaagu WWK Arena (haala Almaañ: [ˌveːveːˈkaː ʔaˌʁeːnaː]; e dow laabi, ko WWK ARENA, kadi ko “Schwabenstadion”, Almaañ), ko dingiral fuku koyɗe to Augsburg, Almaañ. Ko ɓuri heewde huutoreede ko e pottitte fuku koyɗe, ina jaɓɓoo pottitte galleeji FC Augsburg.<ref>{{cite web|title=BAM to build football stadium in Augsburg|url=http://www.propertyeu.info/index-newsletter/bam-to-build-football-stadium-in-augsburg/|publisher=PropertyEU|access-date=17 August 2015}}</ref> Stade oo ina jogii 30 660 neɗɗo e 19 060 jooɗorde e suudu dariindu ngam 11 034 neɗɗo. Daawe ɗiɗmere mahngo ina mbaawi ɓeydude mbaawka haa 49 000 e ko fayi arde. Nde lomtii ko dingiral galle kippu oo, hono Rosenaustadion. FC Augsburg waɗii kawgel mum gadanel e nder dingiral kesal ngal e hitaande 2009 E sahaa peewnugol e mahngo dingiral ngal, ngal wiyetee ko "Arena Augsburg" [ˈaʊksbʊʁk ʔaˌʁeːna]. Nde udditaa ko "Arena Impuls" ([ɪmˈpʊls ʔaˌʁeːna], nde laawɗinaa ko "Arena impuls), nde wayli innde "SGL Arena" ([ˌɛsɡeːacqui hakkeeji innde njuɓɓudi ndii e lewru mee 2011. Kontraa oo ina joginoo dumunna duuɓi jeeɗiɗi, o fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 2011. Ñalnde 1 sulyee 2015 hakkeeji innde estaad oo keɓaama e juuɗe WWK, sosiyatee asiraagal, wayli innde laawɗunde estaad oo, waɗti ɗum "WWK ARENA".<ref>{{cite web|title=impuls arena wird zur SGL Arena|url=http://www.fcaugsburg.de/cms/website.php?sid=0be85c25bd9970418e299bb446aa9b6f&id=/index/aktuell/news/data16645.htm|work=Official website|publisher=[[FC Augsburg]]|access-date=18 May 2011|language=de|archive-date=22 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160422193743/http://www.fcaugsburg.de/cms/website.php?sid=0be85c25bd9970418e299bb446aa9b6f&id=%2Findex%2Faktuell%2Fnews%2Fdata16645.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=FCA spielt künftig in der WWK ARENA|url=http://www.fcaugsburg.de/cms/website.php?id=/index/news/allenews/data20933.htm|work=Official website|publisher=[[FC Augsburg]]|access-date=7 July 2015|language=de}}</ref> Augsburg jeyaa ko e gure laawɗuɗe jaɓɓotooɗe kawgel fuku winndere 2010 hakkunde rewɓe e worɓe 20 e kawgel fuku winndere 2011 caggal ɗuum. Arena Impuls ko nokku ɗo pottitte keewɗe mbaɗata e nder pottital gootal e pottital nayaɓal. E nder kawgel FIFA-nde, nde innitiraa ko "Stade Augsburg e nder kawgel rewɓe FIFA". Stade oo jaɓɓiima pottital gootal e kippu leydi Almaañ, o inniri ɗum "Anfield mo laawol mawngol B17" caggal nde FCA hawri e Liverpool e kawgel ngel e nder kawgel ngel. WWK Arena woni dingiral fuku koyɗe gadanal e nder winndere nde, ngal alaa ko bonnata weeyo. Neutralité carbone heɓaama e pompe nguleeki ekkolooji jeegom (40 m luggiɗde), peewnirɗi nguleeki yiɗde rewrude e mbayliigu nguleeki. Boiler gas natural bio kadi ina rokka semmbe potɗo huutoreede e sahaaji ɓurɗi heewde doole e nder pijirlooji. E hitaande 2017, maa fasaad estaad keso waɗe ngam WWK Arena. Kop winndere FIFA rewɓe 2011 Ñalngu Waktu (CET) Kippu #1 Njeñtudi Kippu #2 Yiyooɓe Rogere 29 suwee 2011 15:00 == Norwees == 1-0 Gine Ekuwatoor Fedde D 928 2 sulyee 2011 14:00 Koree worgo 0-1 Suwed Fedde C 768 5 sulyee 2011 18:15 Angalteer 2-0 Japon Fedde B 777 10 sulyee 2011 13:00 Suwed 3-1 Ostarali Nayaɓere finaal 24 605 == Galle == Arena SGL e hitaande 2009 == Tuugnorgal == i1nu6fhnoau53wv1yu84uz3r93n332t 158255 158252 2026-03-29T12:55:22Z Ilya Discuss 10103 158255 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Arena Augsburg''', anndiraa hannde e njulaagu WWK Arena (haala Almaañ: [ˌveːveːˈkaː ʔaˌʁeːnaː]; e dow laabi, ko WWK ARENA, kadi ko “Schwabenstadion”, Almaañ), ko dingiral fuku koyɗe to Augsburg, Almaañ. Ko ɓuri heewde huutoreede ko e pottitte fuku koyɗe, ina jaɓɓoo pottitte galleeji FC Augsburg.<ref>{{cite web|title=BAM to build football stadium in Augsburg|url=http://www.propertyeu.info/index-newsletter/bam-to-build-football-stadium-in-augsburg/|publisher=PropertyEU|access-date=17 August 2015}}</ref> Stade oo ina jogii 30 660 neɗɗo e 19 060 jooɗorde e suudu dariindu ngam 11 034 neɗɗo. Daawe ɗiɗmere mahngo ina mbaawi ɓeydude mbaawka haa 49 000 e ko fayi arde. Nde lomtii ko dingiral galle kippu oo, hono Rosenaustadion. FC Augsburg waɗii kawgel mum gadanel e nder dingiral kesal ngal e hitaande 2009 E sahaa peewnugol e mahngo dingiral ngal, ngal wiyetee ko "Arena Augsburg" [ˈaʊksbʊʁk ʔaˌʁeːna]. Nde udditaa ko "Arena Impuls" ([ɪmˈpʊls ʔaˌʁeːna], nde laawɗinaa ko "Arena impuls), nde wayli innde "SGL Arena" ([ˌɛsɡeːacqui hakkeeji innde njuɓɓudi ndii e lewru mee 2011. Kontraa oo ina joginoo dumunna duuɓi jeeɗiɗi, o fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 2011. Ñalnde 1 sulyee 2015 hakkeeji innde estaad oo keɓaama e juuɗe WWK, sosiyatee asiraagal, wayli innde laawɗunde estaad oo, waɗti ɗum "WWK ARENA".<ref>{{cite web|title=impuls arena wird zur SGL Arena|url=http://www.fcaugsburg.de/cms/website.php?sid=0be85c25bd9970418e299bb446aa9b6f&id=/index/aktuell/news/data16645.htm|work=Official website|publisher=[[FC Augsburg]]|access-date=18 May 2011|language=de|archive-date=22 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160422193743/http://www.fcaugsburg.de/cms/website.php?sid=0be85c25bd9970418e299bb446aa9b6f&id=%2Findex%2Faktuell%2Fnews%2Fdata16645.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=FCA spielt künftig in der WWK ARENA|url=http://www.fcaugsburg.de/cms/website.php?id=/index/news/allenews/data20933.htm|work=Official website|publisher=[[FC Augsburg]]|access-date=7 July 2015|language=de}}</ref> Augsburg jeyaa ko e gure laawɗuɗe jaɓɓotooɗe kawgel fuku winndere 2010 hakkunde rewɓe e worɓe 20 e kawgel fuku winndere 2011 caggal ɗuum. Arena Impuls ko nokku ɗo pottitte keewɗe mbaɗata e nder pottital gootal e pottital nayaɓal. E nder kawgel FIFA-nde, nde innitiraa ko "Stade Augsburg e nder kawgel rewɓe FIFA". Stade oo jaɓɓiima pottital gootal e kippu leydi Almaañ, o inniri ɗum "Anfield mo laawol mawngol B17" caggal nde FCA hawri e Liverpool e kawgel ngel e nder kawgel ngel.<ref>[http://www.gemeindezeitung.de/archiv/EFB10/impuls%20arena_.pdf Lechwerke AG: Präsentation zur Klimaneutralität der impuls arena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924021416/http://www.gemeindezeitung.de/archiv/EFB10/impuls%20arena_.pdf|date=24 September 2015}} (PDF) Gemeindezeitung.de</ref><ref>[http://www.unendlich-viel-energie.de/bundesliga-winterpause-die-erneuerbaren-energien-bleiben-am-ball Agentur für Erneuerbare Energie: ''Bundesliga-Winterpause: Die Erneuerbaren Energien bleiben am Ball.''] Pressemitteilung vom 29. Dezember 2014</ref><ref>{{cite web|url=http://stadiumdb.com/news/2017/05/germany_wwk_arena_finally_getting_its_facades|title=Germany: WWK Arena finally getting its facades – StadiumDB.com|website=Stadiumdb.com|access-date=14 January 2018}}</ref> WWK Arena woni dingiral fuku koyɗe gadanal e nder winndere nde, ngal alaa ko bonnata weeyo. Neutralité carbone heɓaama e pompe nguleeki ekkolooji jeegom (40 m luggiɗde), peewnirɗi nguleeki yiɗde rewrude e mbayliigu nguleeki. Boiler gas natural bio kadi ina rokka semmbe potɗo huutoreede e sahaaji ɓurɗi heewde doole e nder pijirlooji. E hitaande 2017, maa fasaad estaad keso waɗe ngam WWK Arena. Kop winndere FIFA rewɓe 2011 Ñalngu Waktu (CET) Kippu #1 Njeñtudi Kippu #2 Yiyooɓe Rogere 29 suwee 2011 15:00 == Norwees == 1-0 Gine Ekuwatoor Fedde D 928 2 sulyee 2011 14:00 Koree worgo 0-1 Suwed Fedde C 768 5 sulyee 2011 18:15 Angalteer 2-0 Japon Fedde B 777 10 sulyee 2011 13:00 Suwed 3-1 Ostarali Nayaɓere finaal 24 605 == Galle == Arena SGL e hitaande 2009 == Tuugnorgal == hqcqe854je4g001ci21xqr8vvtb4dx5 158327 158255 2026-03-29T16:26:39Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 158327 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Arena Augsburg''', anndiraa hannde e njulaagu WWK Arena (haala Almaañ: [ˌveːveːˈkaː ʔaˌʁeːnaː]; e dow laabi, ko WWK ARENA, kadi ko “Schwabenstadion”, Almaañ), ko dingiral fuku koyɗe to Augsburg, Almaañ. Ko ɓuri heewde huutoreede ko e pottitte fuku koyɗe, ina jaɓɓoo pottitte galleeji FC Augsburg.<ref>{{cite web|title=BAM to build football stadium in Augsburg|url=http://www.propertyeu.info/index-newsletter/bam-to-build-football-stadium-in-augsburg/|publisher=PropertyEU|access-date=17 August 2015}}</ref> Stade oo ina jogii 30 660 neɗɗo e 19 060 jooɗorde e suudu dariindu ngam 11 034 neɗɗo. Daawe ɗiɗmere mahngo ina mbaawi ɓeydude mbaawka haa 49 000 e ko fayi arde. Nde lomtii ko dingiral galle kippu oo, hono Rosenaustadion. FC Augsburg waɗii kawgel mum gadanel e nder dingiral kesal ngal e hitaande 2009 E sahaa peewnugol e mahngo dingiral ngal, ngal wiyetee ko "Arena Augsburg" [ˈaʊksbʊʁk ʔaˌʁeːna]. Nde udditaa ko "Arena Impuls" ([ɪmˈpʊls ʔaˌʁeːna], nde laawɗinaa ko "Arena impuls), nde wayli innde "SGL Arena" ([ˌɛsɡeːacqui hakkeeji innde njuɓɓudi ndii e lewru mee 2011. Kontraa oo ina joginoo dumunna duuɓi jeeɗiɗi, o fuɗɗii ko ñalnde 1 sulyee 2011. Ñalnde 1 sulyee 2015 hakkeeji innde estaad oo keɓaama e juuɗe WWK, sosiyatee asiraagal, wayli innde laawɗunde estaad oo, waɗti ɗum "WWK ARENA".<ref>{{cite web|title=impuls arena wird zur SGL Arena|url=http://www.fcaugsburg.de/cms/website.php?sid=0be85c25bd9970418e299bb446aa9b6f&id=/index/aktuell/news/data16645.htm|work=Official website|publisher=[[FC Augsburg]]|access-date=18 May 2011|language=de|archive-date=22 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160422193743/http://www.fcaugsburg.de/cms/website.php?sid=0be85c25bd9970418e299bb446aa9b6f&id=%2Findex%2Faktuell%2Fnews%2Fdata16645.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=FCA spielt künftig in der WWK ARENA|url=http://www.fcaugsburg.de/cms/website.php?id=/index/news/allenews/data20933.htm|work=Official website|publisher=[[FC Augsburg]]|access-date=7 July 2015|language=de}}</ref> Augsburg jeyaa ko e gure laawɗuɗe jaɓɓotooɗe kawgel fuku winndere 2010 hakkunde rewɓe e worɓe 20 e kawgel fuku winndere 2011 caggal ɗuum. Arena Impuls ko nokku ɗo pottitte keewɗe mbaɗata e nder pottital gootal e pottital nayaɓal. E nder kawgel FIFA-nde, nde innitiraa ko "Stade Augsburg e nder kawgel rewɓe FIFA". Stade oo jaɓɓiima pottital gootal e kippu leydi Almaañ, o inniri ɗum "Anfield mo laawol mawngol B17" caggal nde FCA hawri e Liverpool e kawgel ngel e nder kawgel ngel.<ref>[http://www.gemeindezeitung.de/archiv/EFB10/impuls%20arena_.pdf Lechwerke AG: Präsentation zur Klimaneutralität der impuls arena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924021416/http://www.gemeindezeitung.de/archiv/EFB10/impuls%20arena_.pdf|date=24 September 2015}} (PDF) Gemeindezeitung.de</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20150314000000/http://www.unendlich-viel-energie.de/bundesliga-winterpause-die-erneuerbaren-energien-bleiben-am-ball Agentur für Erneuerbare Energie: ''Bundesliga-Winterpause: Die Erneuerbaren Energien bleiben am Ball.''] Pressemitteilung vom 29. Dezember 2014</ref><ref>{{cite web|url=http://stadiumdb.com/news/2017/05/germany_wwk_arena_finally_getting_its_facades|title=Germany: WWK Arena finally getting its facades – StadiumDB.com|website=Stadiumdb.com|access-date=14 January 2018}}</ref> WWK Arena woni dingiral fuku koyɗe gadanal e nder winndere nde, ngal alaa ko bonnata weeyo. Neutralité carbone heɓaama e pompe nguleeki ekkolooji jeegom (40 m luggiɗde), peewnirɗi nguleeki yiɗde rewrude e mbayliigu nguleeki. Boiler gas natural bio kadi ina rokka semmbe potɗo huutoreede e sahaaji ɓurɗi heewde doole e nder pijirlooji. E hitaande 2017, maa fasaad estaad keso waɗe ngam WWK Arena. Kop winndere FIFA rewɓe 2011 Ñalngu Waktu (CET) Kippu #1 Njeñtudi Kippu #2 Yiyooɓe Rogere 29 suwee 2011 15:00 == Norwees == 1-0 Gine Ekuwatoor Fedde D 928 2 sulyee 2011 14:00 Koree worgo 0-1 Suwed Fedde C 768 5 sulyee 2011 18:15 Angalteer 2-0 Japon Fedde B 777 10 sulyee 2011 13:00 Suwed 3-1 Ostarali Nayaɓere finaal 24 605 == Galle == Arena SGL e hitaande 2009 == Tuugnorgal == h6n9pnnrjrlpjlccb91y60fzwb81gde Old wives' tale 0 38174 158256 2026-03-29T12:59:07Z Adam644 9917 Created page with "'''Taariika rewɓe mawɓe'''" ko konngol gonngol e haala, jowitiingol e haalaaji fenaande walla fenaande. Ɗe mbaawi wiyde sahaa e sahaa fof ko sifaa lefol wuro, mbiyaa ko rewɓe mawɓe ndokkata yonta sukaaɓe. Hono ɗeen haalaaji ina njiytee ko fenaande, haalaaji leñol walla haalaaji ɗi hoolkisaaka tawa ina njogii exaggerated de'tail e/or ko rewɓe njogii e aadaaji, ko wayi no reedu, sukaaɓe, jokkondiral renndo, cellal, leɗɗe e ñamri." 158256 wikitext text/x-wiki '''Taariika rewɓe mawɓe'''" ko konngol gonngol e haala, jowitiingol e haalaaji fenaande walla fenaande. Ɗe mbaawi wiyde sahaa e sahaa fof ko sifaa lefol wuro, mbiyaa ko rewɓe mawɓe ndokkata yonta sukaaɓe. Hono ɗeen haalaaji ina njiytee ko fenaande, haalaaji leñol walla haalaaji ɗi hoolkisaaka tawa ina njogii exaggerated de'tail e/or ko rewɓe njogii e aadaaji, ko wayi no reedu, sukaaɓe, jokkondiral renndo, cellal, leɗɗe e ñamri. mj5ijux5b2cdfh8feizkjhfstw3k211 158258 158256 2026-03-29T12:59:37Z Adam644 9917 158258 wikitext text/x-wiki '''Taariika rewɓe mawɓe'''" ko konngol gonngol e haala, jowitiingol e haalaaji fenaande walla fenaande. Ɗe mbaawi wiyde sahaa e sahaa fof ko sifaa lefol wuro, mbiyaa ko rewɓe mawɓe ndokkata yonta sukaaɓe. Hono ɗeen haalaaji ina njiytee ko fenaande, haalaaji leñol walla haalaaji ɗi hoolkisaaka tawa ina njogii exaggerated de'tail e/or ko rewɓe njogii e aadaaji, ko wayi no reedu, sukaaɓe, jokkondiral renndo, cellal, leɗɗe e ñamri. == Iwdiiji == E nder ngool laawol, konngol debbo ngol firti ko "debbo" wonaa "debbo dewbo". Ngolɗoo kuutorgal ummorii ko e ɗemngal Engele ɓooyngal wif ("debbo") e nanndugol e ɗemngal Almaañ Weib (maana kadi "debbo"). Ndee ɗoo firo konngol ngol ina huutoree haa jooni e ɗemngal Engele hanndewal e nder mahdiiji ko wayi no midwife e fishwife. Haalaaji rewɓe mawɓe ina keewi noddireede ngam ustude won e jikkuuji, ko ɓuri heewde e sukaaɓe, walla ngam renndinde gannde safaara leƴƴi ngam ñawuuji gila e ɓuuɓri ƴiiƴam haa e ɓuuɓri ƴiiƴam. Miijo daartol rewɓe ɓooyɓe ina woodi gila e teeminanɗe. E hitaande 1611, deftere King James Bible yaltinaama e firo aayaare ndee: "Kono salaade haalaaji bonɗi e haalaaji rewɓe mawɓe, mbaɗtaa hoore maa ngam rewde Alla" (1 Timote 4:7).[1] Haalaaji rewɓe mawɓe ummorii ko e aadaaji haalpulaar en. Ɓe ɓuri waawde sarde ɗe ko rewɓe ɓe nganndaa janngude, ina kaalda daartol hakkunde mum en walla sukaaɓe. Daartol ngol etotaako moraande, kono ko jannginde jaŋde e waɗde miijooji caɗtuɗi ko wayi no maayde walla gargol duuɓi ina weeɓi faamde sukaaɓe. Ɗee daartol kadi ina kuutoree ngam hulɓinde sukaaɓe mbele ɓe mbaɗa ko yiɗaa.[2] rc3hvxlfm7edbf5j3z68y10cqbmckp1 158259 158258 2026-03-29T13:01:52Z Adam644 9917 158259 wikitext text/x-wiki '''Taariika rewɓe mawɓe'''" ko konngol gonngol e haala, jowitiingol e haalaaji fenaande walla fenaande. Ɗe mbaawi wiyde sahaa e sahaa fof ko sifaa lefol wuro, mbiyaa ko rewɓe mawɓe ndokkata yonta sukaaɓe. Hono ɗeen haalaaji ina njiytee ko fenaande, haalaaji leñol walla haalaaji ɗi hoolkisaaka tawa ina njogii exaggerated de'tail e/or ko rewɓe njogii e aadaaji, ko wayi no reedu, sukaaɓe, jokkondiral renndo, cellal, leɗɗe e ñamri. == Iwdiiji == E nder ngool laawol, konngol debbo ngol firti ko "debbo" wonaa "debbo dewbo". Ngolɗoo kuutorgal ummorii ko e ɗemngal Engele ɓooyngal wif ("debbo") e nanndugol e ɗemngal Almaañ Weib (maana kadi "debbo"). Ndee ɗoo firo konngol ngol ina huutoree haa jooni e ɗemngal Engele hanndewal e nder mahdiiji ko wayi no midwife e fishwife. Haalaaji rewɓe mawɓe ina keewi noddireede ngam ustude won e jikkuuji, ko ɓuri heewde e sukaaɓe, walla ngam renndinde gannde safaara leƴƴi ngam ñawuuji gila e ɓuuɓri ƴiiƴam haa e ɓuuɓri ƴiiƴam. Miijo daartol rewɓe ɓooyɓe ina woodi gila e teeminanɗe. E hitaande 1611, deftere King James Bible yaltinaama e firo aayaare ndee: "Kono salaade haalaaji bonɗi e haalaaji rewɓe mawɓe, mbaɗtaa hoore maa ngam rewde Alla" (1 Timote 4:7).[1] Haalaaji rewɓe mawɓe ummorii ko e aadaaji haalpulaar en. Ɓe ɓuri waawde sarde ɗe ko rewɓe ɓe nganndaa janngude, ina kaalda daartol hakkunde mum en walla sukaaɓe. Daartol ngol etotaako moraande, kono ko jannginde jaŋde e waɗde miijooji caɗtuɗi ko wayi no maayde walla gargol duuɓi ina weeɓi faamde sukaaɓe. Ɗee daartol kadi ina kuutoree ngam hulɓinde sukaaɓe mbele ɓe mbaɗa ko yiɗaa.[2] == Ƴeew kadi == * orism Feere Fenaande-to-ɓiɓɓe Maxim (filosofi) mmwax17rzgyuvwfhd0gkiss83ocmmrl 158260 158259 2026-03-29T13:02:27Z Adam644 9917 /* Ƴeew kadi */ 158260 wikitext text/x-wiki '''Taariika rewɓe mawɓe'''" ko konngol gonngol e haala, jowitiingol e haalaaji fenaande walla fenaande. Ɗe mbaawi wiyde sahaa e sahaa fof ko sifaa lefol wuro, mbiyaa ko rewɓe mawɓe ndokkata yonta sukaaɓe. Hono ɗeen haalaaji ina njiytee ko fenaande, haalaaji leñol walla haalaaji ɗi hoolkisaaka tawa ina njogii exaggerated de'tail e/or ko rewɓe njogii e aadaaji, ko wayi no reedu, sukaaɓe, jokkondiral renndo, cellal, leɗɗe e ñamri. == Iwdiiji == E nder ngool laawol, konngol debbo ngol firti ko "debbo" wonaa "debbo dewbo". Ngolɗoo kuutorgal ummorii ko e ɗemngal Engele ɓooyngal wif ("debbo") e nanndugol e ɗemngal Almaañ Weib (maana kadi "debbo"). Ndee ɗoo firo konngol ngol ina huutoree haa jooni e ɗemngal Engele hanndewal e nder mahdiiji ko wayi no midwife e fishwife. Haalaaji rewɓe mawɓe ina keewi noddireede ngam ustude won e jikkuuji, ko ɓuri heewde e sukaaɓe, walla ngam renndinde gannde safaara leƴƴi ngam ñawuuji gila e ɓuuɓri ƴiiƴam haa e ɓuuɓri ƴiiƴam. Miijo daartol rewɓe ɓooyɓe ina woodi gila e teeminanɗe. E hitaande 1611, deftere King James Bible yaltinaama e firo aayaare ndee: "Kono salaade haalaaji bonɗi e haalaaji rewɓe mawɓe, mbaɗtaa hoore maa ngam rewde Alla" (1 Timote 4:7).[1] Haalaaji rewɓe mawɓe ummorii ko e aadaaji haalpulaar en. Ɓe ɓuri waawde sarde ɗe ko rewɓe ɓe nganndaa janngude, ina kaalda daartol hakkunde mum en walla sukaaɓe. Daartol ngol etotaako moraande, kono ko jannginde jaŋde e waɗde miijooji caɗtuɗi ko wayi no maayde walla gargol duuɓi ina weeɓi faamde sukaaɓe. Ɗee daartol kadi ina kuutoree ngam hulɓinde sukaaɓe mbele ɓe mbaɗa ko yiɗaa.[2] == Ƴeew kadi == ** [[:en:List_of_common_misconceptions|List of common misconceptions]] ** [[:en:Aphorism|Aphorism]] ** [[:en:Fakelore|Fakelore]] ** [[:en:Lies-to-children|Lies-to-children]] ** [[:en:Maxim_(philosophy)|Maxim (philosophy)]] 1tfl2zidcbtye8yq7kzagag1vclbtgg 158264 158260 2026-03-29T13:05:08Z Adam644 9917 158264 wikitext text/x-wiki '''Taariika rewɓe mawɓe'''" ko konngol gonngol e haala, jowitiingol e haalaaji fenaande walla fenaande. Ɗe mbaawi wiyde sahaa e sahaa fof ko sifaa lefol wuro, mbiyaa ko rewɓe mawɓe ndokkata yonta sukaaɓe. Hono ɗeen haalaaji ina njiytee ko fenaande, haalaaji leñol walla haalaaji ɗi hoolkisaaka tawa ina njogii exaggerated de'tail e/or ko rewɓe njogii e aadaaji, ko wayi no reedu, sukaaɓe, jokkondiral renndo, cellal, leɗɗe e ñamri. == Iwdiiji == E nder ngool laawol, konngol debbo ngol firti ko "debbo" wonaa "debbo dewbo". Ngolɗoo kuutorgal ummorii ko e ɗemngal Engele ɓooyngal wif ("debbo") e nanndugol e ɗemngal Almaañ Weib (maana kadi "debbo"). Ndee ɗoo firo konngol ngol ina huutoree haa jooni e ɗemngal Engele hanndewal e nder mahdiiji ko wayi no midwife e fishwife. Haalaaji rewɓe mawɓe ina keewi noddireede ngam ustude won e jikkuuji, ko ɓuri heewde e sukaaɓe, walla ngam renndinde gannde safaara leƴƴi ngam ñawuuji gila e ɓuuɓri ƴiiƴam haa e ɓuuɓri ƴiiƴam. Miijo daartol rewɓe ɓooyɓe ina woodi gila e teeminanɗe. E hitaande 1611, deftere King James Bible yaltinaama e firo aayaare ndee: "Kono salaade haalaaji bonɗi e haalaaji rewɓe mawɓe, mbaɗtaa hoore maa ngam rewde Alla" (1 Timote 4:7).[1] Haalaaji rewɓe mawɓe ummorii ko e aadaaji haalpulaar en. Ɓe ɓuri waawde sarde ɗe ko rewɓe ɓe nganndaa janngude, ina kaalda daartol hakkunde mum en walla sukaaɓe. Daartol ngol etotaako moraande, kono ko jannginde jaŋde e waɗde miijooji caɗtuɗi ko wayi no maayde walla gargol duuɓi ina weeɓi faamde sukaaɓe. Ɗee daartol kadi ina kuutoree ngam hulɓinde sukaaɓe mbele ɓe mbaɗa ko yiɗaa.[2] == Ƴeew kadi == ** [[:en:List_of_common_misconceptions|List of common misconceptions]] ** [[:en:Aphorism|Aphorism]] ** [[:en:Fakelore|Fakelore]] ** [[:en:Lies-to-children|Lies-to-children]] ** [[:en:Maxim_(philosophy)|Maxim (philosophy)]] == Tuugnorgal == ** <references /> cnptiimzwur3ugj6cg14g9datkdp04v 158266 158264 2026-03-29T13:08:54Z Adam644 9917 158266 wikitext text/x-wiki '''Taariika rewɓe mawɓe'''" ko konngol gonngol e haala, jowitiingol e haalaaji fenaande walla fenaande. Ɗe mbaawi wiyde sahaa e sahaa fof ko sifaa lefol wuro, mbiyaa ko rewɓe mawɓe ndokkata yonta sukaaɓe. Hono ɗeen haalaaji ina njiytee ko fenaande, haalaaji leñol walla haalaaji ɗi hoolkisaaka tawa ina njogii exaggerated de'tail e/or ko rewɓe njogii e aadaaji, ko wayi no reedu, sukaaɓe, jokkondiral renndo, cellal, leɗɗe e ñamri. == Iwdiiji == E nder ngool laawol, konngol debbo ngol firti ko "debbo" wonaa "debbo dewbo". Ngolɗoo kuutorgal ummorii ko e ɗemngal Engele ɓooyngal wif ("debbo") e nanndugol e ɗemngal Almaañ Weib (maana kadi "debbo"). Ndee ɗoo firo konngol ngol ina huutoree haa jooni e ɗemngal Engele hanndewal e nder mahdiiji ko wayi no midwife e fishwife. Haalaaji rewɓe mawɓe ina keewi noddireede ngam ustude won e jikkuuji, ko ɓuri heewde e sukaaɓe, walla ngam renndinde gannde safaara leƴƴi ngam ñawuuji gila e ɓuuɓri ƴiiƴam haa e ɓuuɓri ƴiiƴam. Miijo daartol rewɓe ɓooyɓe ina woodi gila e teeminanɗe. E hitaande 1611, deftere King James Bible yaltinaama e firo aayaare ndee: "Kono salaade haalaaji bonɗi e haalaaji rewɓe mawɓe, mbaɗtaa hoore maa ngam rewde Alla" (1 Timote 4:7).<ref>{{cite web|url=http://www.blueletterbible.org/Bible.cfm?b=1Ti&c=4&v=7&t=KJV#7|title=1 Timothy 4:7 (KJV)|access-date=14 March 2018}}</ref> Haalaaji rewɓe mawɓe ummorii ko e aadaaji haalpulaar en. Ɓe ɓuri waawde sarde ɗe ko rewɓe ɓe nganndaa janngude, ina kaalda daartol hakkunde mum en walla sukaaɓe. Daartol ngol etotaako moraande, kono ko jannginde jaŋde e waɗde miijooji caɗtuɗi ko wayi no maayde walla gargol duuɓi ina weeɓi faamde sukaaɓe. Ɗee daartol kadi ina kuutoree ngam hulɓinde sukaaɓe mbele ɓe mbaɗa ko yiɗaa<ref>''The Guardian'', 15 May 2010, Greer, Germaine. "Grandmother's footsteps" https://www.theguardian.com/books/2010/may/15/germaine-greer-old-wives-tales</ref> == Ƴeew kadi == ** [[:en:List_of_common_misconceptions|List of common misconceptions]] ** [[:en:Aphorism|Aphorism]] ** [[:en:Fakelore|Fakelore]] ** [[:en:Lies-to-children|Lies-to-children]] ** [[:en:Maxim_(philosophy)|Maxim (philosophy)]] == Tuugnorgal == ** <references /> 86fzyhgh2a4qnntvn1iuf97ugxdajv4 Yashmak 0 38175 158257 2026-03-29T12:59:09Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}A yashmak, yashmac or yasmak (from Turkish: yaşmak, "a veil"[1]) is a Turkish, Egyptian and Turkmen type of veil or niqāb worn by women to cover their faces in public. During the Ottoman Empire, the garment eventually became transparent in the middle part of the 19th century. Upper-class women wore the transparent yashmak, while the peasants still had to cover their faces. Eventually, due to various feminist uprisings, women stopped wearing the yashmak. One..." 158257 wikitext text/x-wiki {{Databox}}A yashmak, yashmac or yasmak (from Turkish: yaşmak, "a veil"[1]) is a Turkish, Egyptian and Turkmen type of veil or niqāb worn by women to cover their faces in public. During the Ottoman Empire, the garment eventually became transparent in the middle part of the 19th century. Upper-class women wore the transparent yashmak, while the peasants still had to cover their faces. Eventually, due to various feminist uprisings, women stopped wearing the yashmak. One such woman who caused the abandonment of the yashmak in Egypt during the 1920s was Huda Sha'arawi. Today, there is almost no usage of this garment in Turkey and Egypt. In Turkmenistan, however, it is still consciously used by some married women in the presence of elder relatives of a husband.[2][3] Description Unlike an ordinary veil, a yashmak contains a head-veil and a face-veil in one, thus consisting of two pieces of fine muslin, one tied across the face under the nose, and the other tied across the forehead, draping the head. A yashmak can also include a rectangle of woven black horsehair attached close to the temples and sloping down like an awning to cover the face, called peçe, or it can be a veil covered with pieces of lace, having slits for the eyes, tied behind the head by strings and sometimes supported over the nose by a small piece of gold. Modernization Woman from Constantinople by Jean-Léon Gérôme c. 1876 The Odalisque with Blue Eyes by Théodore Jacques Ralli c. 1873-1909, Innocent Odalisque by Théodore Jacques Ralli c. 1884, Young Ottoman Woman by Théodore Jacques Ralli c. 1879, By the 1860s, in the Ottoman Empire, the yashmak became thinner and more revealing. Upper-class women typically wore a thinner and more revealing yashmak. Photographs from Istanbul show women wearing thin yashmaks. Regrettably, peasants were still required to wear a facial covering that completely concealed their faces. Paintings from the era show more revealing facial characteristics for women wearing veils. One such work was completed by Jean-Léon Gérôme entitled Woman from Constantinople in 1876. His student Théodore Jacques Ralli also completed several works of the same style, revealing the woman's face. Radical movements in Turkey, Egypt, and Morocco caused the eventual decline and removal of the yashmak entirely during the 20th century. See also Islam and clothing Burqa Chador Hijab Tudung Notes 1qsft49wnse2bppfd0kbfmtq9zdoz7b 158261 158257 2026-03-29T13:03:02Z Ilya Discuss 10103 Replaced content with "{{Databox}}A" 158261 wikitext text/x-wiki {{Databox}}A czmi5vlf6luzgcuh2l40wpb2k6k4iw0 158262 158261 2026-03-29T13:03:50Z Ilya Discuss 10103 158262 wikitext text/x-wiki {{Databox}}AYashmak, yashmac walla yasmak (ummorii e ɗemngal Turki : yaşmak, "veil") ko sifaa veil walla niqāb mo rewɓe ɓoornotonoo ngam suɗaade yeeso mum en e yeeso yimɓe. E jamaanu laamu Ottomaan en, ɓoornateeri ndii ina laaɓi haa laaɓi e nder feccere hakkundeere teeminannde 19ɓiire. Rewɓe toowɓe ina ɓoornoo yashmak laaɓtuɗo, remooɓe ina poti suɗaade yeeso mum en haa jooni. Haa jooni, sabu fitinaaji rewɓe ceertuɗi, rewɓe ngoppii ɓoornaade yashmak. Gooto e rewɓe hono ɓee, baɗnooɗo woppude yashmak e nder leydi Ejipt e kitaale 1920, ko Huda Sha'arawi. Hannde, ko famɗi fof, kuutoragol ngalɗoo comci alaa e nder leydi Turki e Ejipt. Kono to Turkmenistan, haa hannde won e rewɓe dewbo ina kuutoroo ɗum e anniyaaji mum en tawa ina tawtoree banndiraaɓe mawɓe gorko. Limtol Yashmak wayi ko no wutte gaadoraaɗo nii, ina waɗi wutte hoore e wutte yeeso e nder heen, ko noon kadi ina waɗi pecce ɗiɗi muslin laaɓɗe, heen gootal ina haɓɓaa e yeeso les nofru, goɗɗo oo ina haɓɓaa e tiinde, ina fawi hoore ndee. Yashmak ina waawi kadi wonde njuuteendi puccu ɓaleejo ɓoornaandu, jokkondirndu e templeeji, ina ɓuuɓna les no ɓuuɓri nii ngam suɗaade yeeso, ina wiyee peçe, walla ina waawi wonde ɓuuɓri ɓuuɓndi, ina waɗi ɓuuɓri ngam gite, ina haɓɓaa caggal hoore ndee e ɓoggi, sahaa e sahaa fof ina wallita e dow ɓuuɓri tokosiri. Jamanuuji Debbo ummoriiɗo Konstantinopol mo Jean-Léon Jerôme c. 1876 Odalisque e gite daneeje ɗe Teodoor Jak Ralli winndi c. hitaande 1873-1909, Odalisk mo alaa ko boni e Teodoor Jak Ralli c. hitaande 1884, Debbo Ottomaan suka biyeteeɗo Teodoor Jak Ralli c. hitaande 1879, E kitaale 1860, e nder laamu Ottomaan, yashmak ɓeydii tiiɗde, ɓeydii feeñde. Rewɓe toowɓe ina keewi ɓoornaade yashmak ɓurɗo tiiɗde e feeñde. Fotooje ummoriiɗe Istanbul ina kollita rewɓe ɓoorniiɓe yashmaks ɓuuɓɗi. Ko metti heen, remooɓe ina ɗaɓɓiree haa jooni ɓoornaade comci ɗi suuɗata yeeso mum en haa laaɓa cer. Nate ummoraade e jamaanu ina kollita sifaaji yeeso ɓurɗi feeñde wonande rewɓe ɓoorniiɓe wutteeji. Gooto e ɗeen golle ko Jean-Léon Gérôme timmini, tiitoonde mum ko Debbo ummoriiɗo Konstantinopol e hitaande 1876. Almuudo makko biyeteeɗo Théodore Jacques Ralli kadi timminii golle keewɗe e oon sifaa, ina hollita yeeso debbo oo. Dille radikal to Turki, Ejipt e Maruk ngaddi ustaare e ittugol yashmak fof e nder teeminannde 20ɓiire. Ƴeew kadi Lislaam e comci Burka Cador Hijab Tudung Teskorɗe nt5xs8b4vxj9ga7kaav81xmr6mrvp4b 158263 158262 2026-03-29T13:04:52Z Ilya Discuss 10103 158263 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yashmak, yashmac''' walla yasmak (ummorii e ɗemngal Turki : yaşmak, "veil") ko sifaa veil walla niqāb mo rewɓe ɓoornotonoo ngam suɗaade yeeso mum en e yeeso yimɓe. E jamaanu laamu Ottomaan en, ɓoornateeri ndii ina laaɓi haa laaɓi e nder feccere hakkundeere teeminannde 19ɓiire. Rewɓe toowɓe ina ɓoornoo yashmak laaɓtuɗo, remooɓe ina poti suɗaade yeeso mum en haa jooni. Haa jooni, sabu fitinaaji rewɓe ceertuɗi, rewɓe ngoppii ɓoornaade yashmak. Gooto e rewɓe hono ɓee, baɗnooɗo woppude yashmak e nder leydi Ejipt e kitaale 1920, ko Huda Sha'arawi. Hannde, ko famɗi fof, kuutoragol ngalɗoo comci alaa e nder leydi Turki e Ejipt. Kono to Turkmenistan, haa hannde won e rewɓe dewbo ina kuutoroo ɗum e anniyaaji mum en tawa ina tawtoree banndiraaɓe mawɓe gorko. == Limtol == Yashmak wayi ko no wutte gaadoraaɗo nii, ina waɗi wutte hoore e wutte yeeso e nder heen, ko noon kadi ina waɗi pecce ɗiɗi muslin laaɓɗe, heen gootal ina haɓɓaa e yeeso les nofru, goɗɗo oo ina haɓɓaa e tiinde, ina fawi hoore ndee. Yashmak ina waawi kadi wonde njuuteendi puccu ɓaleejo ɓoornaandu, jokkondirndu e templeeji, ina ɓuuɓna les no ɓuuɓri nii ngam suɗaade yeeso, ina wiyee peçe, walla ina waawi wonde ɓuuɓri ɓuuɓndi, ina waɗi ɓuuɓri ngam gite, ina haɓɓaa caggal hoore ndee e ɓoggi, sahaa e sahaa fof ina wallita e dow ɓuuɓri tokosiri. == Jamanuuji == Debbo ummoriiɗo Konstantinopol mo Jean-Léon Jerôme c. 1876 Odalisque e gite daneeje ɗe Teodoor Jak Ralli winndi c. hitaande 1873-1909, Odalisk mo alaa ko boni e Teodoor Jak Ralli c. hitaande 1884, Debbo Ottomaan suka biyeteeɗo Teodoor Jak Ralli c. hitaande 1879, E kitaale 1860, e nder laamu Ottomaan, yashmak ɓeydii tiiɗde, ɓeydii feeñde. Rewɓe toowɓe ina keewi ɓoornaade yashmak ɓurɗo tiiɗde e feeñde. Fotooje ummoriiɗe Istanbul ina kollita rewɓe ɓoorniiɓe yashmaks ɓuuɓɗi. Ko metti heen, remooɓe ina ɗaɓɓiree haa jooni ɓoornaade comci ɗi suuɗata yeeso mum en haa laaɓa cer. Nate ummoraade e jamaanu ina kollita sifaaji yeeso ɓurɗi feeñde wonande rewɓe ɓoorniiɓe wutteeji. Gooto e ɗeen golle ko Jean-Léon Gérôme timmini, tiitoonde mum ko Debbo ummoriiɗo Konstantinopol e hitaande 1876. Almuudo makko biyeteeɗo Théodore Jacques Ralli kadi timminii golle keewɗe e oon sifaa, ina hollita yeeso debbo oo. Dille radikal to Turki, Ejipt e Maruk ngaddi ustaare e ittugol yashmak fof e nder teeminannde 20ɓiire. == Ƴeew kadi == Lislaam e comci Burka Cador Hijab Tudung == Teskorɗe == r6equd42qddesxpn6rrk039exvu8g1j 158265 158263 2026-03-29T13:05:59Z Ilya Discuss 10103 158265 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yashmak, yashmac''' walla yasmak (ummorii e ɗemngal Turki : yaşmak, "veil") ko sifaa veil walla niqāb mo rewɓe ɓoornotonoo ngam suɗaade yeeso mum en e yeeso yimɓe. E jamaanu laamu Ottomaan en, ɓoornateeri ndii ina laaɓi haa laaɓi e nder feccere hakkundeere teeminannde 19ɓiire. Rewɓe toowɓe ina ɓoornoo yashmak laaɓtuɗo, remooɓe ina poti suɗaade yeeso mum en haa jooni. Haa jooni, sabu fitinaaji rewɓe ceertuɗi, rewɓe ngoppii ɓoornaade yashmak. Gooto e rewɓe hono ɓee, baɗnooɗo woppude yashmak e nder leydi Ejipt e kitaale 1920, ko Huda Sha'arawi. Hannde, ko famɗi fof, kuutoragol ngalɗoo comci alaa e nder leydi Turki e Ejipt. Kono to Turkmenistan, haa hannde won e rewɓe dewbo ina kuutoroo ɗum e anniyaaji mum en tawa ina tawtoree banndiraaɓe mawɓe gorko. == Limtol == Yashmak wayi ko no wutte gaadoraaɗo nii, ina waɗi wutte hoore e wutte yeeso e nder heen, ko noon kadi ina waɗi pecce ɗiɗi muslin laaɓɗe, heen gootal ina haɓɓaa e yeeso les nofru, goɗɗo oo ina haɓɓaa e tiinde, ina fawi hoore ndee. Yashmak ina waawi kadi wonde njuuteendi puccu ɓaleejo ɓoornaandu, jokkondirndu e templeeji, ina ɓuuɓna les no ɓuuɓri nii ngam suɗaade yeeso, ina wiyee peçe, walla ina waawi wonde ɓuuɓri ɓuuɓndi, ina waɗi ɓuuɓri ngam gite, ina haɓɓaa caggal hoore ndee e ɓoggi, sahaa e sahaa fof ina wallita e dow ɓuuɓri tokosiri. == <ref>{{cite book|author=Adrienne Lynn Edgar|title=Tribal Nation: The Making of Soviet Turkmenistan|url=https://books.google.com/books?id=9Q11AQAAQBAJ&pg=PA235|date=5 September 2006|publisher=[[Princeton University Press]]|isbn=978-1-4008-4429-6|pages=235–238}}</ref><ref name="net">{{cite book|author1=Vogelsang-Eastwood|author2=W. J. Vogelsang|title=Covering the Moon: An Introduction to Middle Eastern Face Veils|url=https://books.google.com/books?id=6JknAQAAIAAJ&pg=PA61|date=1 December 2008|publisher=Peeters|isbn=978-90-429-1990-7|pages=200–206|first=Gillian|author-link=Gillian Vogelsang-Eastwood}}</ref> == Debbo ummoriiɗo Konstantinopol mo Jean-Léon Jerôme c. 1876 Odalisque e gite daneeje ɗe Teodoor Jak Ralli winndi c. hitaande 1873-1909, Odalisk mo alaa ko boni e Teodoor Jak Ralli c. hitaande 1884, Debbo Ottomaan suka biyeteeɗo Teodoor Jak Ralli c. hitaande 1879, E kitaale 1860, e nder laamu Ottomaan, yashmak ɓeydii tiiɗde, ɓeydii feeñde. Rewɓe toowɓe ina keewi ɓoornaade yashmak ɓurɗo tiiɗde e feeñde. Fotooje ummoriiɗe Istanbul ina kollita rewɓe ɓoorniiɓe yashmaks ɓuuɓɗi. Ko metti heen, remooɓe ina ɗaɓɓiree haa jooni ɓoornaade comci ɗi suuɗata yeeso mum en haa laaɓa cer. Nate ummoraade e jamaanu ina kollita sifaaji yeeso ɓurɗi feeñde wonande rewɓe ɓoorniiɓe wutteeji. Gooto e ɗeen golle ko Jean-Léon Gérôme timmini, tiitoonde mum ko Debbo ummoriiɗo Konstantinopol e hitaande 1876. Almuudo makko biyeteeɗo Théodore Jacques Ralli kadi timminii golle keewɗe e oon sifaa, ina hollita yeeso debbo oo. Dille radikal to Turki, Ejipt e Maruk ngaddi ustaare e ittugol yashmak fof e nder teeminannde 20ɓiire. == Ƴeew kadi == Lislaam e comci Burka Cador Hijab Tudung == Teskorɗe == c7ruw79q0xvpnhqqsuhosawfq8nftjp Jeanne DuVall 0 38176 158267 2026-03-29T13:10:41Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Jeanne DuVall (jibinaa ko ñalnde 7 desaambar 1959) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis. Nguurndam DuVall ko ƴarotooɗo junngo ñaamo ummoriiɗo Dallas, ko Texas 18 e les njiimaandi dowla. O fiyi tennis kolees e nder fedde UCLA Bruins, e hitaande 1978 o heɓi njeenaari AIAW (e dow Kathy Jordan), ɗum addani mo njeenaari Honda. DuVall waɗii golle mum keewɗe e WTA to Hilton Head e hitaande 1978 nde o mettini Wendy Turnbull e laawol feewde e kawgel n..." 158267 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Jeanne DuVall (jibinaa ko ñalnde 7 desaambar 1959) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis. Nguurndam DuVall ko ƴarotooɗo junngo ñaamo ummoriiɗo Dallas, ko Texas 18 e les njiimaandi dowla. O fiyi tennis kolees e nder fedde UCLA Bruins, e hitaande 1978 o heɓi njeenaari AIAW (e dow Kathy Jordan), ɗum addani mo njeenaari Honda. DuVall waɗii golle mum keewɗe e WTA to Hilton Head e hitaande 1978 nde o mettini Wendy Turnbull e laawol feewde e kawgel ngel. E kawgel US Open hitaande 1979 o fooli Bettina Bunge, Nancy Yeargin e Julie Harrington ngam waɗde doggol nayaɓol, ɗo o fooli Evonne Goolagong e setuuji tati. O heɓi njeenaari e kawgel Fort Myers Avon Futures e hitaande 1980, o woniino kadi laabi ɗiɗi e kawgel ngel e nder kawgel ngel to Amerik. Tuugnorgal icbedbm329q532m5yx5jfsc5myf1byw 158269 158267 2026-03-29T13:12:16Z Ilya Discuss 10103 158269 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jeanne DuVall''' (jibinaa ko ñalnde 7 desaambar 1959) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis. == Nguurndam == DuVall ko ƴarotooɗo junngo ñaamo ummoriiɗo Dallas, ko Texas 18 e les njiimaandi dowla. O fiyi tennis kolees e nder fedde UCLA Bruins, e hitaande 1978 o heɓi njeenaari AIAW (e dow Kathy Jordan), ɗum addani mo njeenaari Honda. DuVall waɗii golle mum keewɗe e WTA to Hilton Head e hitaande 1978 nde o mettini Wendy Turnbull e laawol feewde e kawgel ngel. E kawgel US Open hitaande 1979 o fooli Bettina Bunge, Nancy Yeargin e Julie Harrington ngam waɗde doggol nayaɓol, ɗo o fooli Evonne Goolagong e setuuji tati. O heɓi njeenaari e kawgel Fort Myers Avon Futures e hitaande 1980, o woniino kadi laabi ɗiɗi e kawgel ngel e nder kawgel ngel to Amerik. == Tuugnorgal == mpj89fmc0nux5he1gxpzxr5g8wqswo0 158272 158269 2026-03-29T13:13:48Z Ilya Discuss 10103 158272 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jeanne DuVall''' (jibinaa ko ñalnde 7 desaambar 1959) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis..<ref>{{cite news|title=Weston Tennis Pro Has High Hopes For New Club|url=https://www.sun-sentinel.com/news/fl-xpm-1988-07-27-8802130527-story.html|work=[[Sun Sentinel]]|date=July 27, 1988}}</ref><ref>{{cite news|title=Women win nationals|url=https://archives.stanforddaily.com/1978/06/27?page=7|work=[[The Stanford Daily]]|date=June 27, 1978}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://issuu.com/uclabruins/docs/wtnguide_11_5|title=2011 UCLA Women's Tennis Media Guide|website=Issuu|date=February 9, 2011|language=en|access-date=2020-03-25}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/tennis|title=Tennis|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-25}}</ref> == Nguurndam == DuVall ko ƴarotooɗo junngo ñaamo ummoriiɗo Dallas, ko Texas 18 e les njiimaandi dowla. O fiyi tennis kolees e nder fedde UCLA Bruins, e hitaande 1978 o heɓi njeenaari AIAW (e dow Kathy Jordan), ɗum addani mo njeenaari Honda. DuVall waɗii golle mum keewɗe e WTA to Hilton Head e hitaande 1978 nde o mettini Wendy Turnbull e laawol feewde e kawgel ngel. E kawgel US Open hitaande 1979 o fooli Bettina Bunge, Nancy Yeargin e Julie Harrington ngam waɗde doggol nayaɓol, ɗo o fooli Evonne Goolagong e setuuji tati. O heɓi njeenaari e kawgel Fort Myers Avon Futures e hitaande 1980, o woniino kadi laabi ɗiɗi e kawgel ngel e nder kawgel ngel to Amerik. == Tuugnorgal == ltixxi4reguf2b0ggpjdci4alb7wryj 158275 158272 2026-03-29T13:18:40Z Ilya Discuss 10103 158275 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jeanne DuVall''' (jibinaa ko ñalnde 7 desaambar 1959) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tennis..<ref>{{cite news|title=Weston Tennis Pro Has High Hopes For New Club|url=https://www.sun-sentinel.com/news/fl-xpm-1988-07-27-8802130527-story.html|work=[[Sun Sentinel]]|date=July 27, 1988}}</ref><ref>{{cite news|title=Women win nationals|url=https://archives.stanforddaily.com/1978/06/27?page=7|work=[[The Stanford Daily]]|date=June 27, 1978}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://issuu.com/uclabruins/docs/wtnguide_11_5|title=2011 UCLA Women's Tennis Media Guide|website=Issuu|date=February 9, 2011|language=en|access-date=2020-03-25}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/tennis|title=Tennis|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-25}}</ref> == Nguurndam == DuVall ko ƴarotooɗo junngo ñaamo ummoriiɗo Dallas, ko Texas 18 e les njiimaandi dowla. O fiyi tennis kolees e nder fedde UCLA Bruins, e hitaande 1978 o heɓi njeenaari AIAW (e dow Kathy Jordan), ɗum addani mo njeenaari Honda.<ref>{{cite news|last1=Amdur|first1=Neil|title=Teen-Age Stars of Women's Tennis|url=https://www.nytimes.com/1978/05/08/archives/teenage-stars-of-womens-tennis-young-aces-of-womens-tennis-womens.html|work=[[The New York Times]]|date=May 8, 1978}}</ref> DuVall waɗii golle mum keewɗe e WTA to Hilton Head e hitaande 1978 nde o mettini Wendy Turnbull e laawol feewde e kawgel ngel. E kawgel US Open hitaande 1979 o fooli Bettina Bunge, Nancy Yeargin e Julie Harrington ngam waɗde doggol nayaɓol, ɗo o fooli Evonne Goolagong e setuuji tati. O heɓi njeenaari e kawgel Fort Myers Avon Futures e hitaande 1980, o woniino kadi laabi ɗiɗi e kawgel ngel e nder kawgel ngel to Amerik. == Tuugnorgal == t6fez55ec4mdvc7vu3kmikr3m8x78fm Palestinian hikaye 0 38177 158268 2026-03-29T13:11:31Z Adam644 9917 Created page with "'''Hikaye, walla hikaye palestiin''' (aarabeeɓe: حكاية, e ɗemngal romaan: ḥikāya), ko binndol keeriiɗo ummoraade e Palestiin, ngol rewɓe mbaɗata, haa teeŋti noon e mawɓe. E hitaande 2005, nde limtaama e limlebbi UNESCO e nder doggol ndonaandi haalpulaar en e nde alaa ko woni e mum, e hitaande 2008, nde winnditaa e doggol ndonaandi pinal nde alaa ko woni e mum nde UNESCO. Kono, sabu waylo-waylo weeyo renndo, ɓeydagol jaŋde e nder duɗe, e saaktude jaayɗ..." 158268 wikitext text/x-wiki '''Hikaye, walla hikaye palestiin''' (aarabeeɓe: حكاية, e ɗemngal romaan: ḥikāya), ko binndol keeriiɗo ummoraade e Palestiin, ngol rewɓe mbaɗata, haa teeŋti noon e mawɓe. E hitaande 2005, nde limtaama e limlebbi UNESCO e nder doggol ndonaandi haalpulaar en e nde alaa ko woni e mum, e hitaande 2008, nde winnditaa e doggol ndonaandi pinal nde alaa ko woni e mum nde UNESCO. Kono, sabu waylo-waylo weeyo renndo, ɓeydagol jaŋde e nder duɗe, e saaktude jaayɗe, aada oo ina ustoo seeɗa seeɗa. og9m77bbih1843zonjeg3om1igabqv9 158270 158268 2026-03-29T13:12:18Z Adam644 9917 158270 wikitext text/x-wiki '''Hikaye, walla hikaye palestiin''' (aarabeeɓe: حكاية, e ɗemngal romaan: ḥikāya), ko binndol keeriiɗo ummoraade e Palestiin, ngol rewɓe mbaɗata, haa teeŋti noon e mawɓe. E hitaande 2005, nde limtaama e limlebbi UNESCO e nder doggol ndonaandi haalpulaar en e nde alaa ko woni e mum, e hitaande 2008, nde winnditaa e doggol ndonaandi pinal nde alaa ko woni e mum nde UNESCO. Kono, sabu waylo-waylo weeyo renndo, ɓeydagol jaŋde e nder duɗe, e saaktude jaayɗe, aada oo ina ustoo seeɗa seeɗa. == Ɓawo == Hikaye ko sifaa binndol keeriiɗo, ƴettuɗo sifaa taariikaaji leñol janngirɗi ɗi rewɓe mawɓe Palestiinnaaɓe ndokki e rewɓe tokosɓe woɗɓe e sukaaɓe.[1][2] Heewi waɗeede ko e ɗemɗe fallahi walla madani ɗemngal aarabeeɓe, ɗe mbaɗata ko ngam weltinde e jaŋde, ɗe ɓuri waɗeede ko e nokkuuji galleeji, ko ɓuri heewde ko e ndunngu.[2][3] Ko ɓuri heewde e janngeede ko e huutoraade tonngoode teskinnde, ɗeen golle kaaleteeɗe ina njeewta geɗe renndo e daartol, haa teeŋti noon e geɗe baɗɗe faayiida e rewɓe. Ɓe mbaawi ñiŋde renndo ngam ustude yeewtere e jeewte, walla ɓe mbaawi jogaade gollal arsiif ngam winndude siftordeeji doggol.[4] So tawii sukaaɓe tokosɓe ina mbaawi waɗde hikaye, nde ɓe mawnata ɓe ina ɗaminaa ɓe natta tawtoreede.[5] nry7fnfq750uh71y021tlcxkn4lv4xv 158271 158270 2026-03-29T13:13:22Z Adam644 9917 158271 wikitext text/x-wiki '''Hikaye, walla hikaye palestiin''' (aarabeeɓe: حكاية, e ɗemngal romaan: ḥikāya), ko binndol keeriiɗo ummoraade e Palestiin, ngol rewɓe mbaɗata, haa teeŋti noon e mawɓe. E hitaande 2005, nde limtaama e limlebbi UNESCO e nder doggol ndonaandi haalpulaar en e nde alaa ko woni e mum, e hitaande 2008, nde winnditaa e doggol ndonaandi pinal nde alaa ko woni e mum nde UNESCO. Kono, sabu waylo-waylo weeyo renndo, ɓeydagol jaŋde e nder duɗe, e saaktude jaayɗe, aada oo ina ustoo seeɗa seeɗa. == Ɓawo == Hikaye ko sifaa binndol keeriiɗo, ƴettuɗo sifaa taariikaaji leñol janngirɗi ɗi rewɓe mawɓe Palestiinnaaɓe ndokki e rewɓe tokosɓe woɗɓe e sukaaɓe.[1][2] Heewi waɗeede ko e ɗemɗe fallahi walla madani ɗemngal aarabeeɓe, ɗe mbaɗata ko ngam weltinde e jaŋde, ɗe ɓuri waɗeede ko e nokkuuji galleeji, ko ɓuri heewde ko e ndunngu.[2][3] Ko ɓuri heewde e janngeede ko e huutoraade tonngoode teskinnde, ɗeen golle kaaleteeɗe ina njeewta geɗe renndo e daartol, haa teeŋti noon e geɗe baɗɗe faayiida e rewɓe. Ɓe mbaawi ñiŋde renndo ngam ustude yeewtere e jeewte, walla ɓe mbaawi jogaade gollal arsiif ngam winndude siftordeeji doggol.[4] So tawii sukaaɓe tokosɓe ina mbaawi waɗde hikaye, nde ɓe mawnata ɓe ina ɗaminaa ɓe natta tawtoreede.[5] == Binndi binndaaɗi == Ibraahiima Muhawi e Sharif Kanaana [ar] mooftii fotde 45 hikaye ummoraade e nokkuuji Gaza, e bannge hirnaange e leydi Galiili. Ɗee njaltinaa e firo Engele e hitaande 1989 e tiitoonde Speak Bird, Speak Again e ɗemngal Arab e hitaande 2001. Caggal ɗuum, deftere ndee firtaa e ɗemngal Españool e Farayse.[6] E hitaande 2007, ministeer jaŋde Palestiin ƴetti fotde 1 500 ekkol deftere nde e nder defte duɗe laamu, tawi ina tuuma wonde daartol ngol ina huutoroo ɗemngal gonngal e haaldude e sahaaji, ngal fotaani jannginde sukaaɓe.[7] Kono, caggal nde henndu mawndu e nder renndo ngo, ndee feere ɓooyaani ko woppitaa.[8] == Limlebbi UNESCO == Nokku daartol Hikaye ngol, UNESCO limtii ɗum e nder limlebbi ɓurɗi teeŋtude e ndonu neɗɗaagu nguu, gila 2005.[9][10] E hitaande 2008, naalankaagal ngal winnditaa e doggol pinal gonngol e UNESCO.[11] Bidsee UNESCO oo feewnaama e pelle renndo, ko wayi no Dental Rewɓe Aarabeeɓe, Fedde Insha al-Usra, e Fooyre Qattan, e woɗɓe.[12] == Salugo == Hikaye ina ustoo sabu batte jaayɗe, ɗe keewi waɗde ko yimɓe njiyrata aadaaji mum en ko caggal leydi, ko ɗi lesɗi. Ko ɗum waɗi rewɓe mawɓe ɓee ina keewi waylude mbaadi e loowdi daartol ngol. Jokkude ustude nguurndam renndo sabu ngonka politik hannde e nder leydi Palestiin ko huunde woɗnde hulɓiniinde e jokkude Hikaye.[9] Kono gila 2021 won ummital e nder golle ɗee.[4] s5rdteljqbmwg8qvhd7ljavl5ludv6p 158273 158271 2026-03-29T13:14:31Z Adam644 9917 158273 wikitext text/x-wiki '''Hikaye, walla hikaye palestiin''' (aarabeeɓe: حكاية, e ɗemngal romaan: ḥikāya), ko binndol keeriiɗo ummoraade e Palestiin, ngol rewɓe mbaɗata, haa teeŋti noon e mawɓe. E hitaande 2005, nde limtaama e limlebbi UNESCO e nder doggol ndonaandi haalpulaar en e nde alaa ko woni e mum, e hitaande 2008, nde winnditaa e doggol ndonaandi pinal nde alaa ko woni e mum nde UNESCO. Kono, sabu waylo-waylo weeyo renndo, ɓeydagol jaŋde e nder duɗe, e saaktude jaayɗe, aada oo ina ustoo seeɗa seeɗa. == Ɓawo == Hikaye ko sifaa binndol keeriiɗo, ƴettuɗo sifaa taariikaaji leñol janngirɗi ɗi rewɓe mawɓe Palestiinnaaɓe ndokki e rewɓe tokosɓe woɗɓe e sukaaɓe.[1][2] Heewi waɗeede ko e ɗemɗe fallahi walla madani ɗemngal aarabeeɓe, ɗe mbaɗata ko ngam weltinde e jaŋde, ɗe ɓuri waɗeede ko e nokkuuji galleeji, ko ɓuri heewde ko e ndunngu.[2][3] Ko ɓuri heewde e janngeede ko e huutoraade tonngoode teskinnde, ɗeen golle kaaleteeɗe ina njeewta geɗe renndo e daartol, haa teeŋti noon e geɗe baɗɗe faayiida e rewɓe. Ɓe mbaawi ñiŋde renndo ngam ustude yeewtere e jeewte, walla ɓe mbaawi jogaade gollal arsiif ngam winndude siftordeeji doggol.[4] So tawii sukaaɓe tokosɓe ina mbaawi waɗde hikaye, nde ɓe mawnata ɓe ina ɗaminaa ɓe natta tawtoreede.[5] == Binndi binndaaɗi == Ibraahiima Muhawi e Sharif Kanaana [ar] mooftii fotde 45 hikaye ummoraade e nokkuuji Gaza, e bannge hirnaange e leydi Galiili. Ɗee njaltinaa e firo Engele e hitaande 1989 e tiitoonde Speak Bird, Speak Again e ɗemngal Arab e hitaande 2001. Caggal ɗuum, deftere ndee firtaa e ɗemngal Españool e Farayse.[6] E hitaande 2007, ministeer jaŋde Palestiin ƴetti fotde 1 500 ekkol deftere nde e nder defte duɗe laamu, tawi ina tuuma wonde daartol ngol ina huutoroo ɗemngal gonngal e haaldude e sahaaji, ngal fotaani jannginde sukaaɓe.[7] Kono, caggal nde henndu mawndu e nder renndo ngo, ndee feere ɓooyaani ko woppitaa.[8] == Limlebbi UNESCO == Nokku daartol Hikaye ngol, UNESCO limtii ɗum e nder limlebbi ɓurɗi teeŋtude e ndonu neɗɗaagu nguu, gila 2005.[9][10] E hitaande 2008, naalankaagal ngal winnditaa e doggol pinal gonngol e UNESCO.[11] Bidsee UNESCO oo feewnaama e pelle renndo, ko wayi no Dental Rewɓe Aarabeeɓe, Fedde Insha al-Usra, e Fooyre Qattan, e woɗɓe.[12] == Salugo == Hikaye ina ustoo sabu batte jaayɗe, ɗe keewi waɗde ko yimɓe njiyrata aadaaji mum en ko caggal leydi, ko ɗi lesɗi. Ko ɗum waɗi rewɓe mawɓe ɓee ina keewi waylude mbaadi e loowdi daartol ngol. Jokkude ustude nguurndam renndo sabu ngonka politik hannde e nder leydi Palestiin ko huunde woɗnde hulɓiniinde e jokkude Hikaye.[9] Kono gila 2021 won ummital e nder golle ɗee.[4] == Ƴeew kadi == Ndonu pinal Palestiin mo njiyataa Hikaye Turki Haal, Bird, Haal kadi mi8qh8qrvvtp46nzice6bn1idg57uxu 158274 158273 2026-03-29T13:14:58Z Adam644 9917 158274 wikitext text/x-wiki '''Hikaye, walla hikaye palestiin''' (aarabeeɓe: حكاية, e ɗemngal romaan: ḥikāya), ko binndol keeriiɗo ummoraade e Palestiin, ngol rewɓe mbaɗata, haa teeŋti noon e mawɓe. E hitaande 2005, nde limtaama e limlebbi UNESCO e nder doggol ndonaandi haalpulaar en e nde alaa ko woni e mum, e hitaande 2008, nde winnditaa e doggol ndonaandi pinal nde alaa ko woni e mum nde UNESCO. Kono, sabu waylo-waylo weeyo renndo, ɓeydagol jaŋde e nder duɗe, e saaktude jaayɗe, aada oo ina ustoo seeɗa seeɗa. == Ɓawo == Hikaye ko sifaa binndol keeriiɗo, ƴettuɗo sifaa taariikaaji leñol janngirɗi ɗi rewɓe mawɓe Palestiinnaaɓe ndokki e rewɓe tokosɓe woɗɓe e sukaaɓe.[1][2] Heewi waɗeede ko e ɗemɗe fallahi walla madani ɗemngal aarabeeɓe, ɗe mbaɗata ko ngam weltinde e jaŋde, ɗe ɓuri waɗeede ko e nokkuuji galleeji, ko ɓuri heewde ko e ndunngu.[2][3] Ko ɓuri heewde e janngeede ko e huutoraade tonngoode teskinnde, ɗeen golle kaaleteeɗe ina njeewta geɗe renndo e daartol, haa teeŋti noon e geɗe baɗɗe faayiida e rewɓe. Ɓe mbaawi ñiŋde renndo ngam ustude yeewtere e jeewte, walla ɓe mbaawi jogaade gollal arsiif ngam winndude siftordeeji doggol.[4] So tawii sukaaɓe tokosɓe ina mbaawi waɗde hikaye, nde ɓe mawnata ɓe ina ɗaminaa ɓe natta tawtoreede.[5] == Binndi binndaaɗi == Ibraahiima Muhawi e Sharif Kanaana [ar] mooftii fotde 45 hikaye ummoraade e nokkuuji Gaza, e bannge hirnaange e leydi Galiili. Ɗee njaltinaa e firo Engele e hitaande 1989 e tiitoonde Speak Bird, Speak Again e ɗemngal Arab e hitaande 2001. Caggal ɗuum, deftere ndee firtaa e ɗemngal Españool e Farayse.[6] E hitaande 2007, ministeer jaŋde Palestiin ƴetti fotde 1 500 ekkol deftere nde e nder defte duɗe laamu, tawi ina tuuma wonde daartol ngol ina huutoroo ɗemngal gonngal e haaldude e sahaaji, ngal fotaani jannginde sukaaɓe.[7] Kono, caggal nde henndu mawndu e nder renndo ngo, ndee feere ɓooyaani ko woppitaa.[8] == Limlebbi UNESCO == Nokku daartol Hikaye ngol, UNESCO limtii ɗum e nder limlebbi ɓurɗi teeŋtude e ndonu neɗɗaagu nguu, gila 2005.[9][10] E hitaande 2008, naalankaagal ngal winnditaa e doggol pinal gonngol e UNESCO.[11] Bidsee UNESCO oo feewnaama e pelle renndo, ko wayi no Dental Rewɓe Aarabeeɓe, Fedde Insha al-Usra, e Fooyre Qattan, e woɗɓe.[12] == Salugo == Hikaye ina ustoo sabu batte jaayɗe, ɗe keewi waɗde ko yimɓe njiyrata aadaaji mum en ko caggal leydi, ko ɗi lesɗi. Ko ɗum waɗi rewɓe mawɓe ɓee ina keewi waylude mbaadi e loowdi daartol ngol. Jokkude ustude nguurndam renndo sabu ngonka politik hannde e nder leydi Palestiin ko huunde woɗnde hulɓiniinde e jokkude Hikaye.[9] Kono gila 2021 won ummital e nder golle ɗee.[4] == Ƴeew kadi == Ndonu pinal Palestiin mo njiyataa Hikaye Turki Haal, Bird, Haal kadi == Tuugnorgal == <references /> 1mxeb8hg51dt7zsoujplr6i7sdsbeb1 158276 158274 2026-03-29T13:20:40Z Adam644 9917 158276 wikitext text/x-wiki '''Hikaye, walla hikaye palestiin''' (aarabeeɓe: حكاية, e ɗemngal romaan: ḥikāya), ko binndol keeriiɗo ummoraade e Palestiin, ngol rewɓe mbaɗata, haa teeŋti noon e mawɓe. E hitaande 2005, nde limtaama e limlebbi UNESCO e nder doggol ndonaandi haalpulaar en e nde alaa ko woni e mum, e hitaande 2008, nde winnditaa e doggol ndonaandi pinal nde alaa ko woni e mum nde UNESCO. Kono, sabu waylo-waylo weeyo renndo, ɓeydagol jaŋde e nder duɗe, e saaktude jaayɗe, aada oo ina ustoo seeɗa seeɗa. == Ɓawo == Hikaye ko sifaa binndol keeriiɗo, ƴettuɗo sifaa taariikaaji leñol janngirɗi ɗi rewɓe mawɓe Palestiinnaaɓe ndokki e rewɓe tokosɓe woɗɓe e sukaaɓe.<ref>{{Cite web|first=Piotr|last=Kołodziejczyk|date=2020-11-30|title=Żeby nie zapomnieć|work=Tygodnik Powszechny|url=https://www.tygodnikpowszechny.pl/zeby-nie-zapomniec-165818|access-date=2023-11-22|language=pl}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal|last=Rivoal|first=Isabelle|date=2001|title=Susan Slyomovics, The Object of Memory. Arabs and Jews Narrate the Palestinian Village|url=https://journals.openedition.org/lhomme/6701|journal=L'Homme. Revue française d'anthropologie|language=fr|issue=158–159|pages=478–479|doi=10.4000/lhomme.6701|issn=0439-4216|doi-access=free}}</ref> Heewi waɗeede ko e ɗemɗe fallahi walla madani ɗemngal aarabeeɓe, ɗe mbaɗata ko ngam weltinde e jaŋde, ɗe ɓuri waɗeede ko e nokkuuji galleeji, ko ɓuri heewde ko e ndunngu.<ref name=":12">{{Cite journal|last=Rivoal|first=Isabelle|date=2001|title=Susan Slyomovics, The Object of Memory. Arabs and Jews Narrate the Palestinian Village|url=https://journals.openedition.org/lhomme/6701|journal=L'Homme. Revue française d'anthropologie|language=fr|issue=158–159|pages=478–479|doi=10.4000/lhomme.6701|issn=0439-4216|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite book|last=Timothy|first=Dallen J.|url=https://books.google.com/books?id=XRypDwAAQBAJ&dq=%22Palestinian+hikaye%22+-wikipedia&pg=PT123|title=Routledge Handbook on Tourism in the Middle East and North Africa|date=2018-12-07|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-22923-0|language=en}}</ref> Ko ɓuri heewde e janngeede ko e huutoraade tonngoode teskinnde, ɗeen golle kaaleteeɗe ina njeewta geɗe renndo e daartol, haa teeŋti noon e geɗe baɗɗe faayiida e rewɓe. Ɓe mbaawi ñiŋde renndo ngam ustude yeewtere e jeewte, walla ɓe mbaawi jogaade gollal arsiif ngam winndude siftordeeji doggol.<ref name=":2">{{Cite web|first=Nadda|last=Osman|title=From martial arts to the majlis: Seven Middle Eastern customs listed by Unesco|url=https://www.middleeasteye.net/discover/middle-east-customs-seven-unesco-protected|access-date=2023-11-22|website=Middle East Eye|language=en}}</ref> So tawii sukaaɓe tokosɓe ina mbaawi waɗde hikaye, nde ɓe mawnata ɓe ina ɗaminaa ɓe natta tawtoreede<ref>{{Cite book|last=Cintio|first=Marcello Di|url=https://books.google.com/books?id=ADBZDwAAQBAJ&dq=Palestine+hikaye&pg=PT47|title=Pay No Heed to the Rockets: Palestine in the Present Tense|date=2018-05-21|publisher=Saqi Books|isbn=978-0-86356-985-2|language=en}}</ref> == Binndi binndaaɗi == Ibraahiima Muhawi e Sharif Kanaana [ar] mooftii fotde 45 hikaye ummoraade e nokkuuji Gaza, e bannge hirnaange e leydi Galiili. Ɗee njaltinaa e firo Engele e hitaande 1989 e tiitoonde Speak Bird, Speak Again e ɗemngal Arab e hitaande 2001. Caggal ɗuum, deftere ndee firtaa e ɗemngal Españool e Farayse.<ref>{{Cite web|date=2007-03-05|title=Hamas school book ban sparks anger|url=https://www.thestar.com/entertainment/hamas-school-book-ban-sparks-anger/article_46351fca-bb83-55ce-abe0-1e1920ecc5de.html|access-date=2023-11-22|website=Toronto Star|language=en}}</ref> E hitaande 2007, ministeer jaŋde Palestiin ƴetti fotde 1 500 ekkol deftere nde e nder defte duɗe laamu, tawi ina tuuma wonde daartol ngol ina huutoroo ɗemngal gonngal e haaldude e sahaaji, ngal fotaani jannginde sukaaɓe.<ref>{{Cite news|date=2007-03-13|title=Hamas reverse on schoolbook ban|work=BBC News|language=en-GB|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/6445465.stm|access-date=2023-11-22}}</ref> Kono, caggal nde henndu mawndu e nder renndo ngo, ndee feere ɓooyaani ko woppitaa.[8] == Limlebbi UNESCO == Nokku daartol Hikaye ngol, UNESCO limtii ɗum e nder limlebbi ɓurɗi teeŋtude e ndonu neɗɗaagu nguu, gila 2005.<ref name=":0">{{Cite web|title=UNESCO - Palestinian Hikaye|url=https://ich.unesco.org/en/RL/palestinian-hikaye-00124|access-date=2023-11-22|website=ich.unesco.org|language=en}}</ref><ref>{{cite news|first=Siham|last=Al-Barghouti|url=http://www.palst-jp.com/eg/pdf/magazine/this_week_in/this_week_in_pal_January_11.pdf|title=Palestinian Handicrafts|date=January 2011|issue=153|page=4|work=This Week in Palestine}}</ref>E hitaande 2008, naalankaagal ngal winnditaa e doggol pinal gonngol e UNESCO.<ref>{{Cite book|last1=Adam|first1=Thomas|url=https://books.google.com/books?id=Y8a5EAAAQBAJ&dq=Palestine+hikaye&pg=PA17|title=Yearbook of Transnational History: (2023)|last2=Stiefel|first2=Barry L.|last3=Peleg|first3=Shelley-Anne|date=2023-04-17|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-1-68393-379-3|pages=17–18|language=en}}</ref> Bidsee UNESCO oo feewnaama e pelle renndo, ko wayi no Dental Rewɓe Aarabeeɓe, Fedde Insha al-Usra, e Fooyre Qattan, e woɗɓe.<ref>{{Cite book|last1=Badran|first1=Arwa|url=https://books.google.com/books?id=StOaEAAAQBAJ&dq=%22Palestinian+hikaye%22+-wikipedia&pg=PA255|title=Community Heritage in the Arab Region: Values and Practices|last2=Abu-Khafajah|first2=Shatha|last3=Elliott|first3=Sarah|date=2022-11-07|publisher=Springer Nature|isbn=978-3-031-07446-2|pages=155|language=en}}</ref> == Salugo == Hikaye ina ustoo sabu batte jaayɗe, ɗe keewi waɗde ko yimɓe njiyrata aadaaji mum en ko caggal leydi, ko ɗi lesɗi. Ko ɗum waɗi rewɓe mawɓe ɓee ina keewi waylude mbaadi e loowdi daartol ngol. Jokkude ustude nguurndam renndo sabu ngonka politik hannde e nder leydi Palestiin ko huunde woɗnde hulɓiniinde e jokkude Hikaye.<ref name=":02">{{Cite web|title=UNESCO - Palestinian Hikaye|url=https://ich.unesco.org/en/RL/palestinian-hikaye-00124|access-date=2023-11-22|website=ich.unesco.org|language=en}}</ref> Kono gila 2021 won ummital e nder golle ɗee.<ref name=":22">{{Cite web|first=Nadda|last=Osman|title=From martial arts to the majlis: Seven Middle Eastern customs listed by Unesco|url=https://www.middleeasteye.net/discover/middle-east-customs-seven-unesco-protected|access-date=2023-11-22|website=Middle East Eye|language=en}}</ref> == Ƴeew kadi == * [[:en:Intangible_Cultural_Heritage_of_Palestine|Intangible Cultural Heritage of Palestine]] * [[:en:Turkish_hikaye|Turkish hikaye]] * ''[[:en:Speak,_Bird,_Speak_Again|Speak, Bird, Speak Again]]'' == Tuugnorgal == <references /> 5ms9o4tei0un0pvstf42v27zyybl4il 158277 158276 2026-03-29T13:22:22Z Adam644 9917 158277 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hikaye, walla hikaye palestiin''' (aarabeeɓe: حكاية, e ɗemngal romaan: ḥikāya), ko binndol keeriiɗo ummoraade e Palestiin, ngol rewɓe mbaɗata, haa teeŋti noon e mawɓe. E hitaande 2005, nde limtaama e limlebbi UNESCO e nder doggol ndonaandi haalpulaar en e nde alaa ko woni e mum, e hitaande 2008, nde winnditaa e doggol ndonaandi pinal nde alaa ko woni e mum nde UNESCO. Kono, sabu waylo-waylo weeyo renndo, ɓeydagol jaŋde e nder duɗe, e saaktude jaayɗe, aada oo ina ustoo seeɗa seeɗa. == Ɓawo == Hikaye ko sifaa binndol keeriiɗo, ƴettuɗo sifaa taariikaaji leñol janngirɗi ɗi rewɓe mawɓe Palestiinnaaɓe ndokki e rewɓe tokosɓe woɗɓe e sukaaɓe.<ref>{{Cite web|first=Piotr|last=Kołodziejczyk|date=2020-11-30|title=Żeby nie zapomnieć|work=Tygodnik Powszechny|url=https://www.tygodnikpowszechny.pl/zeby-nie-zapomniec-165818|access-date=2023-11-22|language=pl}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal|last=Rivoal|first=Isabelle|date=2001|title=Susan Slyomovics, The Object of Memory. Arabs and Jews Narrate the Palestinian Village|url=https://journals.openedition.org/lhomme/6701|journal=L'Homme. Revue française d'anthropologie|language=fr|issue=158–159|pages=478–479|doi=10.4000/lhomme.6701|issn=0439-4216|doi-access=free}}</ref> Heewi waɗeede ko e ɗemɗe fallahi walla madani ɗemngal aarabeeɓe, ɗe mbaɗata ko ngam weltinde e jaŋde, ɗe ɓuri waɗeede ko e nokkuuji galleeji, ko ɓuri heewde ko e ndunngu.<ref name=":12">{{Cite journal|last=Rivoal|first=Isabelle|date=2001|title=Susan Slyomovics, The Object of Memory. Arabs and Jews Narrate the Palestinian Village|url=https://journals.openedition.org/lhomme/6701|journal=L'Homme. Revue française d'anthropologie|language=fr|issue=158–159|pages=478–479|doi=10.4000/lhomme.6701|issn=0439-4216|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite book|last=Timothy|first=Dallen J.|url=https://books.google.com/books?id=XRypDwAAQBAJ&dq=%22Palestinian+hikaye%22+-wikipedia&pg=PT123|title=Routledge Handbook on Tourism in the Middle East and North Africa|date=2018-12-07|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-22923-0|language=en}}</ref> Ko ɓuri heewde e janngeede ko e huutoraade tonngoode teskinnde, ɗeen golle kaaleteeɗe ina njeewta geɗe renndo e daartol, haa teeŋti noon e geɗe baɗɗe faayiida e rewɓe. Ɓe mbaawi ñiŋde renndo ngam ustude yeewtere e jeewte, walla ɓe mbaawi jogaade gollal arsiif ngam winndude siftordeeji doggol.<ref name=":2">{{Cite web|first=Nadda|last=Osman|title=From martial arts to the majlis: Seven Middle Eastern customs listed by Unesco|url=https://www.middleeasteye.net/discover/middle-east-customs-seven-unesco-protected|access-date=2023-11-22|website=Middle East Eye|language=en}}</ref> So tawii sukaaɓe tokosɓe ina mbaawi waɗde hikaye, nde ɓe mawnata ɓe ina ɗaminaa ɓe natta tawtoreede<ref>{{Cite book|last=Cintio|first=Marcello Di|url=https://books.google.com/books?id=ADBZDwAAQBAJ&dq=Palestine+hikaye&pg=PT47|title=Pay No Heed to the Rockets: Palestine in the Present Tense|date=2018-05-21|publisher=Saqi Books|isbn=978-0-86356-985-2|language=en}}</ref> == Binndi binndaaɗi == Ibraahiima Muhawi e Sharif Kanaana [ar] mooftii fotde 45 hikaye ummoraade e nokkuuji Gaza, e bannge hirnaange e leydi Galiili. Ɗee njaltinaa e firo Engele e hitaande 1989 e tiitoonde Speak Bird, Speak Again e ɗemngal Arab e hitaande 2001. Caggal ɗuum, deftere ndee firtaa e ɗemngal Españool e Farayse.<ref>{{Cite web|date=2007-03-05|title=Hamas school book ban sparks anger|url=https://www.thestar.com/entertainment/hamas-school-book-ban-sparks-anger/article_46351fca-bb83-55ce-abe0-1e1920ecc5de.html|access-date=2023-11-22|website=Toronto Star|language=en}}</ref> E hitaande 2007, ministeer jaŋde Palestiin ƴetti fotde 1 500 ekkol deftere nde e nder defte duɗe laamu, tawi ina tuuma wonde daartol ngol ina huutoroo ɗemngal gonngal e haaldude e sahaaji, ngal fotaani jannginde sukaaɓe.<ref>{{Cite news|date=2007-03-13|title=Hamas reverse on schoolbook ban|work=BBC News|language=en-GB|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/6445465.stm|access-date=2023-11-22}}</ref> Kono, caggal nde henndu mawndu e nder renndo ngo, ndee feere ɓooyaani ko woppitaa.[8] == Limlebbi UNESCO == Nokku daartol Hikaye ngol, UNESCO limtii ɗum e nder limlebbi ɓurɗi teeŋtude e ndonu neɗɗaagu nguu, gila 2005.<ref name=":0">{{Cite web|title=UNESCO - Palestinian Hikaye|url=https://ich.unesco.org/en/RL/palestinian-hikaye-00124|access-date=2023-11-22|website=ich.unesco.org|language=en}}</ref><ref>{{cite news|first=Siham|last=Al-Barghouti|url=http://www.palst-jp.com/eg/pdf/magazine/this_week_in/this_week_in_pal_January_11.pdf|title=Palestinian Handicrafts|date=January 2011|issue=153|page=4|work=This Week in Palestine}}</ref>E hitaande 2008, naalankaagal ngal winnditaa e doggol pinal gonngol e UNESCO.<ref>{{Cite book|last1=Adam|first1=Thomas|url=https://books.google.com/books?id=Y8a5EAAAQBAJ&dq=Palestine+hikaye&pg=PA17|title=Yearbook of Transnational History: (2023)|last2=Stiefel|first2=Barry L.|last3=Peleg|first3=Shelley-Anne|date=2023-04-17|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-1-68393-379-3|pages=17–18|language=en}}</ref> Bidsee UNESCO oo feewnaama e pelle renndo, ko wayi no Dental Rewɓe Aarabeeɓe, Fedde Insha al-Usra, e Fooyre Qattan, e woɗɓe.<ref>{{Cite book|last1=Badran|first1=Arwa|url=https://books.google.com/books?id=StOaEAAAQBAJ&dq=%22Palestinian+hikaye%22+-wikipedia&pg=PA255|title=Community Heritage in the Arab Region: Values and Practices|last2=Abu-Khafajah|first2=Shatha|last3=Elliott|first3=Sarah|date=2022-11-07|publisher=Springer Nature|isbn=978-3-031-07446-2|pages=155|language=en}}</ref> == Salugo == Hikaye ina ustoo sabu batte jaayɗe, ɗe keewi waɗde ko yimɓe njiyrata aadaaji mum en ko caggal leydi, ko ɗi lesɗi. Ko ɗum waɗi rewɓe mawɓe ɓee ina keewi waylude mbaadi e loowdi daartol ngol. Jokkude ustude nguurndam renndo sabu ngonka politik hannde e nder leydi Palestiin ko huunde woɗnde hulɓiniinde e jokkude Hikaye.<ref name=":02">{{Cite web|title=UNESCO - Palestinian Hikaye|url=https://ich.unesco.org/en/RL/palestinian-hikaye-00124|access-date=2023-11-22|website=ich.unesco.org|language=en}}</ref> Kono gila 2021 won ummital e nder golle ɗee.<ref name=":22">{{Cite web|first=Nadda|last=Osman|title=From martial arts to the majlis: Seven Middle Eastern customs listed by Unesco|url=https://www.middleeasteye.net/discover/middle-east-customs-seven-unesco-protected|access-date=2023-11-22|website=Middle East Eye|language=en}}</ref> == Ƴeew kadi == * [[:en:Intangible_Cultural_Heritage_of_Palestine|Intangible Cultural Heritage of Palestine]] * [[:en:Turkish_hikaye|Turkish hikaye]] * ''[[:en:Speak,_Bird,_Speak_Again|Speak, Bird, Speak Again]]'' == Tuugnorgal == <references /> 8zk6zt08oe2cvfn7bgdh1jddy2ua7qa Ashlee Pistorius 0 38178 158278 2026-03-29T13:23:45Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Ashlee Jenae Slayback (jibinaa ko Pistorius ; jibinaa ko ñalnde 1 desaambar 1985) ko gardiiɗo fuku koyɗe Ameriknaajo, cakkitiiɗo fiyde e Saint Louis Athletica mo fuku koyɗe rewɓe. E lewru ut 2009 o toɗɗaa gardiiɗo keso fedde fuku koyɗe Varsity Akademi Ursuline. Kolez Nde o woni mawɗo to Texas A&M, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde fuku koyɗe e nder leydi ndii. E hitaande 2014, o naatnaa e suudu teskinndu e nder d..." 158278 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ashlee Jenae Slayback (jibinaa ko Pistorius ; jibinaa ko ñalnde 1 desaambar 1985) ko gardiiɗo fuku koyɗe Ameriknaajo, cakkitiiɗo fiyde e Saint Louis Athletica mo fuku koyɗe rewɓe. E lewru ut 2009 o toɗɗaa gardiiɗo keso fedde fuku koyɗe Varsity Akademi Ursuline. Kolez Nde o woni mawɗo to Texas A&M, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde fuku koyɗe e nder leydi ndii. E hitaande 2014, o naatnaa e suudu teskinndu e nder dingiral Texas A&M. Tuugnorgal t3suu7se58llm251kr2vhzadjp3wgyg 158279 158278 2026-03-29T13:24:54Z Ilya Discuss 10103 158279 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ashlee Jenae Slayback''' (jibinaa ko Pistorius ; jibinaa ko ñalnde 1 desaambar 1985) ko gardiiɗo fuku koyɗe Ameriknaajo, cakkitiiɗo fiyde e Saint Louis Athletica mo fuku koyɗe rewɓe. E lewru ut 2009 o toɗɗaa gardiiɗo keso fedde fuku koyɗe Varsity Akademi Ursuline. == Kolez == Nde o woni mawɗo to Texas A&M, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde fuku koyɗe e nder leydi ndii. E hitaande 2014, o naatnaa e suudu teskinndu e nder dingiral Texas A&M. == Tuugnorgal == 1ijdq3ui69ihvqinze1lzh2mx5gb2ij 158280 158279 2026-03-29T13:25:45Z Ilya Discuss 10103 158280 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ashlee Jenae Slayback''' (jibinaa ko Pistorius ; jibinaa ko ñalnde 1 desaambar 1985) ko gardiiɗo fuku koyɗe Ameriknaajo, cakkitiiɗo fiyde e Saint Louis Athletica mo fuku koyɗe rewɓe. E lewru ut 2009 o toɗɗaa gardiiɗo keso fedde fuku koyɗe Varsity Akademi Ursuline.<ref>{{Cite web|url=https://12thman.com/news/2008/1/15/205217656.aspx|title=Pistorius Voted Honda Sports Award Winner|website=Texas A&M Athletics – Home of the 12th Man|language=en|access-date=March 20, 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/soccer|title=Soccer|website=CWSA|language=en|access-date=March 21, 2020}}</ref> In 2014, she was inducted into the Texas A&M Athletic Hall of Fame.<ref>{{cite web|url=https://12thman.com/honors/texas-am-athletic-hall-of-fame/ashlee-pistorius-slayback/5|title=Ashlee Pistorius Slayback|publisher=[[Texas A&M Aggies]]|access-date=November 2, 2022}}</ref> == Kolez == Nde o woni mawɗo to Texas A&M, o heɓi njeenaari Honda Sports Award ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde fuku koyɗe e nder leydi ndii. E hitaande 2014, o naatnaa e suudu teskinndu e nder dingiral Texas A&M. == Tuugnorgal == tfv509b5ylec2yd5gflk74fcwhkejko Postpartum confinement 0 38179 158281 2026-03-29T13:30:59Z Adam644 9917 Created page with "'''Koɗki caggal jibineede''' ko huunde aada caggal jibineede.[1] Rewooɓe ɗeen aadaaji ina keewi fuɗɗoraade ɗoon e ɗoon caggal jibineede, tawa kadi ko seerndi ɗum en walla ko ɓuri heewde e mum en ko njuuteendi balɗe mbayliigu pinal : ko ɓuri heewde ko lewru wooturu walla balɗe 30,[2] balɗe 26, haa balɗe 40, lebbi ɗiɗi, walla balɗe 100.[3] Ndee ɗoo cellal caggal jibinannde ina waawi waɗde golle toppitiiɗe ko fayti e "goongɗinal cellal gaadanteewal, ta..." 158281 wikitext text/x-wiki '''Koɗki caggal jibineede''' ko huunde aada caggal jibineede.[1] Rewooɓe ɗeen aadaaji ina keewi fuɗɗoraade ɗoon e ɗoon caggal jibineede, tawa kadi ko seerndi ɗum en walla ko ɓuri heewde e mum en ko njuuteendi balɗe mbayliigu pinal : ko ɓuri heewde ko lewru wooturu walla balɗe 30,[2] balɗe 26, haa balɗe 40, lebbi ɗiɗi, walla balɗe 100.[3] Ndee ɗoo cellal caggal jibinannde ina waawi waɗde golle toppitiiɗe ko fayti e "goongɗinal cellal gaadanteewal, taƴe, laabi, e haɗeede."[4] Golle ɗee meeɗiino anndeede ko "lelnude", ɗe, no helmere ndee holliri nii, ina tuugnii e fooftere leeso. E nder won e pine, ina waawi jokkondirde e taƴondiral jowitiingal e softeende caggal jibinannde. qkneo96xxnyiywj49dgw8kaqiw18qcl 158282 158281 2026-03-29T13:32:29Z Adam644 9917 158282 wikitext text/x-wiki '''Koɗki caggal jibineede''' ko huunde aada caggal jibineede.[1] Rewooɓe ɗeen aadaaji ina keewi fuɗɗoraade ɗoon e ɗoon caggal jibineede, tawa kadi ko seerndi ɗum en walla ko ɓuri heewde e mum en ko njuuteendi balɗe mbayliigu pinal : ko ɓuri heewde ko lewru wooturu walla balɗe 30,[2] balɗe 26, haa balɗe 40, lebbi ɗiɗi, walla balɗe 100.[3] Ndee ɗoo cellal caggal jibinannde ina waawi waɗde golle toppitiiɗe ko fayti e "goongɗinal cellal gaadanteewal, taƴe, laabi, e haɗeede."[4] Golle ɗee meeɗiino anndeede ko "lelnude", ɗe, no helmere ndee holliri nii, ina tuugnii e fooftere leeso. E nder won e pine, ina waawi jokkondirde e taƴondiral jowitiingal e softeende caggal jibinannde. == Yiyngo == Yumma e ɓiyum keso ina fooftoo e leeso, ina njuuma Koɗki caggal jibineede ina firta yumma oo e ɓiɗɗo oo fof. Jibinaaɓe aadee en ina pamɗi no feewi haa safrooɓe sukaaɓe hono Harvey Karp mbiyata lebbi tati gadani ɗii ko "lebbi nay".[5] Yontereeji fooftere nde yumma oo sellirta kadi ina reena cukalel ngel no ngel yahrata e aduna, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njannga karallaagal ñamminde. Fotde leyɗeele fof ina njogii won e mbaadiiji lewru jibinannde. Leyɗeele keewɗe ina cemmbina worɓe yo ƴettu won e balɗe baaba, kono hay ɗe yamiri yo won e balɗe jibinannde renndinde ɗee kuutoree baaba ("quota baaba") ina njaɓa wonde yumma ina sokli waktuuji ngam woppude golle ngam sellude e jibineede e haɓaade mbayliigaaji fisik caggal jibinannde. Deftere Ameriknaare 2016 siftinii caɗeele winndude ɗeen "aadaaji neeneeji aduna" kono ina hollita wonde "hono no ɓoggol kaŋŋe jokkondirngol rewɓe gila e yontaaji garooji, porotokol toppitagol yumma keso oo e ittude ɗum e golle mum e tabitinde wonde o fooftoo e ñaamde ina hollira e nokkuuji ceertuɗi[6]. Ɗee aadaaji mbinndaama e nder defte janngirɗe keewɗe, ina keewi heen ballal yumma keso (ina heen yaltinde golle galle), fooftere, ñaamdu keeriindi ngam ñaamde (e ko foti reeneede), golle laaɓtuɗe laaɓtuɗe, e laabi toppitagol cukalel ngel.[7] Martha Wolfenstein e Margaret Mead mbinndi e hitaande 1955 wonde sahaa caggal jibineede ina firta "debbo ina waawi teddineede e teddineede tawa ina anndi ina ŋakki walla ina hersa". Ƴeewndo 2016 ngo ciftini ɗum en ina siftina aadaaji winndere ndee kala, gila e jamaanu Biibal haa e leydi Geres hannde ndii : Gila e doosɗe ina wayi no rewɓe ina ngonnoo e galleeji balɗe keewɗe caggal jibineede e njuuteendi ndeeɗoo dumunna gonɗo e ŋoral ina seerti e leñol walla e leñol [to Nepal]. Ɗumɗoo ko huunde tawaande e nder winndere ndee kala, haa arti noon e leyɗeele keewɗe ngalu e nder yontaaji ɓennuɗi ɗii. Njuuteeki waktu mo debbo seertata walla fooftoo ina seerti e nder leyɗeele ceertuɗe kadi kuule gonɗe e ndee seertude (sellinde vs. wonde laaɓɗo) ina nanndi kadi e ceertuɗe no feewi. Caggal nde dumunna cakkitiiɗo oo joofi ina heewi waɗde kewu ngam laaɓtinde rewɓe ngam jaɓde ɗum en e yeeso yimɓe fof e nder nguurndam ñalnde kala. Binndol ngol ina wallita miijo fooftere – dumunna juutɗo lelnude walla lelnude, dumunna ɓuuɓɗo, no rewɓe poti fooftaade ngam sellinde, kono ina waawi firtude wonde ɓe ngoppaama.[8] ocfkj5d8howo35i54zy4rx7j513ds4k 158283 158282 2026-03-29T13:33:00Z Adam644 9917 158283 wikitext text/x-wiki '''Koɗki caggal jibineede''' ko huunde aada caggal jibineede.[1] Rewooɓe ɗeen aadaaji ina keewi fuɗɗoraade ɗoon e ɗoon caggal jibineede, tawa kadi ko seerndi ɗum en walla ko ɓuri heewde e mum en ko njuuteendi balɗe mbayliigu pinal : ko ɓuri heewde ko lewru wooturu walla balɗe 30,[2] balɗe 26, haa balɗe 40, lebbi ɗiɗi, walla balɗe 100.[3] Ndee ɗoo cellal caggal jibinannde ina waawi waɗde golle toppitiiɗe ko fayti e "goongɗinal cellal gaadanteewal, taƴe, laabi, e haɗeede."[4] Golle ɗee meeɗiino anndeede ko "lelnude", ɗe, no helmere ndee holliri nii, ina tuugnii e fooftere leeso. E nder won e pine, ina waawi jokkondirde e taƴondiral jowitiingal e softeende caggal jibinannde. == Yiyngo == Yumma e ɓiyum keso ina fooftoo e leeso, ina njuuma Koɗki caggal jibineede ina firta yumma oo e ɓiɗɗo oo fof. Jibinaaɓe aadee en ina pamɗi no feewi haa safrooɓe sukaaɓe hono Harvey Karp mbiyata lebbi tati gadani ɗii ko "lebbi nay".[5] Yontereeji fooftere nde yumma oo sellirta kadi ina reena cukalel ngel no ngel yahrata e aduna, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njannga karallaagal ñamminde. Fotde leyɗeele fof ina njogii won e mbaadiiji lewru jibinannde. Leyɗeele keewɗe ina cemmbina worɓe yo ƴettu won e balɗe baaba, kono hay ɗe yamiri yo won e balɗe jibinannde renndinde ɗee kuutoree baaba ("quota baaba") ina njaɓa wonde yumma ina sokli waktuuji ngam woppude golle ngam sellude e jibineede e haɓaade mbayliigaaji fisik caggal jibinannde. Deftere Ameriknaare 2016 siftinii caɗeele winndude ɗeen "aadaaji neeneeji aduna" kono ina hollita wonde "hono no ɓoggol kaŋŋe jokkondirngol rewɓe gila e yontaaji garooji, porotokol toppitagol yumma keso oo e ittude ɗum e golle mum e tabitinde wonde o fooftoo e ñaamde ina hollira e nokkuuji ceertuɗi[6]. Ɗee aadaaji mbinndaama e nder defte janngirɗe keewɗe, ina keewi heen ballal yumma keso (ina heen yaltinde golle galle), fooftere, ñaamdu keeriindi ngam ñaamde (e ko foti reeneede), golle laaɓtuɗe laaɓtuɗe, e laabi toppitagol cukalel ngel.[7] Martha Wolfenstein e Margaret Mead mbinndi e hitaande 1955 wonde sahaa caggal jibineede ina firta "debbo ina waawi teddineede e teddineede tawa ina anndi ina ŋakki walla ina hersa". Ƴeewndo 2016 ngo ciftini ɗum en ina siftina aadaaji winndere ndee kala, gila e jamaanu Biibal haa e leydi Geres hannde ndii : Gila e doosɗe ina wayi no rewɓe ina ngonnoo e galleeji balɗe keewɗe caggal jibineede e njuuteendi ndeeɗoo dumunna gonɗo e ŋoral ina seerti e leñol walla e leñol [to Nepal]. Ɗumɗoo ko huunde tawaande e nder winndere ndee kala, haa arti noon e leyɗeele keewɗe ngalu e nder yontaaji ɓennuɗi ɗii. Njuuteeki waktu mo debbo seertata walla fooftoo ina seerti e nder leyɗeele ceertuɗe kadi kuule gonɗe e ndee seertude (sellinde vs. wonde laaɓɗo) ina nanndi kadi e ceertuɗe no feewi. Caggal nde dumunna cakkitiiɗo oo joofi ina heewi waɗde kewu ngam laaɓtinde rewɓe ngam jaɓde ɗum en e yeeso yimɓe fof e nder nguurndam ñalnde kala. Binndol ngol ina wallita miijo fooftere – dumunna juutɗo lelnude walla lelnude, dumunna ɓuuɓɗo, no rewɓe poti fooftaade ngam sellinde, kono ina waawi firtude wonde ɓe ngoppaama.[8] == Batte cellal == Wiɗtooji kollitooji batte cellal gonɗe e ɓuuɓri caggal jibinannde, peeñninii geɗe keewɗe. Hitaande 2009, ƴeewndo njuɓɓudi jannde ɗemngal Engele dow golle coktirgal Siin, timminii, "Won hujjaaji seeɗa kollitooji wonde golle coktirgal ina usta mette caggal jibinannde."[9] Ƴeewndo kuuɓtodinngo ɓurngo ɓooyde e hitaande 2023, tawi ina waɗi wiɗtooji sappo e jeegom (16) keewɗi ummoraade e Siin e yimɓe Siinnaaɓe eggooɓe caggal leydi, ko noon kadi holliri wonde "waɗde-lewru" waawaano hollirde batte kuuɓtodinɗe e ndeenka depression caggal jibinannde. Kono tan, ƴeewndo ngoo hollitii wonde wiɗtooji nay e nder sappo e jeegom ɗii njiytii wonde ina usta baasal, ina hollita wonde moƴƴere e wellitaare e ballal gonngal e nder reedu – wonaa tan jokkude e gollal ngal – ina waawi wonde huunde ɓurnde himmude e batte cellal hakkille yumma.[10] Meta-synthesis qualitative 2024 ƴeewtotooɗo nguurndam rewɓe Siin caggal jibinannde e nder reedu, hollitii wonde rewɓe ina teddini fooftere ɓanndu, ballal renndo, e sahaa cellal yuɓɓo, kono wonde luural e toppitiiɓe—haa teeŋti e yummiraaɓe-e dow kuule reedu ina waawi addande ɓe mette hakkille[1]. Hitaande 2007, ƴeewndo njuɓɓudi aadaaji caggal jibinannde e nder pine keewɗe hollitii wonde geɗe keewɗe - ina heen ballal renndo, fooftere, e ñamri keeriindi - ina yaaji no feewi e yummiraaɓe, hay so tawii ƴeewndo ngoo hollitii ŋakkeende wiɗtooji tiiɗɗi ngam tabitinde batte cellal keertiiɗe.[12] ksbv1ia41d1omgzc3iflqa3no3e9nyn 158284 158283 2026-03-29T13:38:02Z Adam644 9917 158284 wikitext text/x-wiki '''Koɗki caggal jibineede''' ko huunde aada caggal jibineede.<ref>{{cite journal|last1=Withers|first1=M|last2=Kharazmi|first2=N|last3=Lim|first3=E|title=Traditional beliefs and practices in pregnancy, childbirth and postpartum: A review of the evidence from Asian countries.|journal=Midwifery|date=January 2018|volume=56|pages=158–170|doi=10.1016/j.midw.2017.10.019|pmid=29132060}}</ref>Rewooɓe ɗeen aadaaji ina keewi fuɗɗoraade ɗoon e ɗoon caggal jibineede, tawa kadi ko seerndi ɗum en walla ko ɓuri heewde e mum en ko njuuteendi balɗe mbayliigu pinal : ko ɓuri heewde ko lewru wooturu walla balɗe 30,<ref>{{cite journal|title=Effect of Alcohol consumption on Maternal lactation characteristics during 'doing-the-month' ritual|journal=Public Health Nutrition|volume=12|issue=3|pages=382–388|doi=10.1017/S1368980008002152|pmid=18426631|year=2008|last1=Chien|first1=Yeh-Chung|last2=Huang|first2=Ya-Jing|last3=Hsu|first3=Chun-Sen|last4=Chao|first4=Jane C-J|last5=Liu|first5=Jen-Fang|doi-access=free}}</ref> balɗe 26, haa balɗe 40, lebbi ɗiɗi, walla balɗe 100.<ref>{{Cite web|url=http://www.babycenter.com.my/a1021145/confinement-practices-an-overview|title=Confinement practices: an overview|website=BabyCenter|access-date=2016-03-21|archive-date=2017-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207224253/https://www.babycenter.com.my/a1021145/confinement-practices-an-overview}}</ref> Ndee ɗoo cellal caggal jibinannde ina waawi waɗde golle toppitiiɗe ko fayti e "goongɗinal cellal gaadanteewal, taƴe, laabi, e haɗeede."<ref>{{cite journal|last1=Tung|first1=Wei-Chen|title=Doing the Month and Asian Cultures: Implications for Health Care|journal=Home Health Care Management & Practice|date=22 June 2010|volume=22|issue=5|pages=369–371|doi=10.1177/1084822310367473|citeseerx=10.1.1.1020.5139|s2cid=73055081}}</ref> Golle ɗee meeɗiino anndeede ko "lelnude", ɗe, no helmere ndee holliri nii, ina tuugnii e fooftere leeso. E nder won e pine, ina waawi jokkondirde e taƴondiral jowitiingal e softeende caggal jibinannde. == Yiyngo == Yumma e ɓiyum keso ina fooftoo e leeso, ina njuuma Koɗki caggal jibineede ina firta yumma oo e ɓiɗɗo oo fof. Jibinaaɓe aadee en ina pamɗi no feewi haa safrooɓe sukaaɓe hono Harvey Karp mbiyata lebbi tati gadani ɗii ko "lebbi nay".<ref>{{Cite news|url=https://www.npr.org/2012/06/24/155426534/dr-karp-on-parenting-and-the-science-of-sleep|title=Dr. Karp On Parenting And The Science Of Sleep|newspaper=National Public Radio|access-date=February 19, 2017|department=All Things Considered}}</ref> Yontereeji fooftere nde yumma oo sellirta kadi ina reena cukalel ngel no ngel yahrata e aduna, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njannga karallaagal ñamminde. Fotde leyɗeele fof ina njogii won e mbaadiiji lewru jibinannde. Leyɗeele keewɗe ina cemmbina worɓe yo ƴettu won e balɗe baaba, kono hay ɗe yamiri yo won e balɗe jibinannde renndinde ɗee kuutoree baaba ("quota baaba") ina njaɓa wonde yumma ina sokli waktuuji ngam woppude golle ngam sellude e jibineede e haɓaade mbayliigaaji fisik caggal jibinannde. Deftere Ameriknaare 2016 siftinii caɗeele winndude ɗeen "aadaaji neeneeji aduna" kono ina hollita wonde "hono no ɓoggol kaŋŋe jokkondirngol rewɓe gila e yontaaji garooji, porotokol toppitagol yumma keso oo e ittude ɗum e golle mum e tabitinde wonde o fooftoo e ñaamde ina hollira e nokkuuji ceertuɗi<ref>{{cite book|last1=Ou|first1=Heng|last2=Amely|first2=Greeven|last3=Belger|first3=Marisa|title=The First Forty Days: The Essential Art of Nourishing the New Mother|date=2016|publisher=Harry N. Abrams|isbn=978-1-61769-183-6}}</ref>. Ɗee aadaaji mbinndaama e nder defte janngirɗe keewɗe, ina keewi heen ballal yumma keso (ina heen yaltinde golle galle), fooftere, ñaamdu keeriindi ngam ñaamde (e ko foti reeneede), golle laaɓtuɗe laaɓtuɗe, e laabi toppitagol cukalel ngel.<ref name="auto">{{cite journal|last1=Dennis|first1=Cindy-Lee|last2=Fung|first2=Kenneth|last3=Grigoriadis|first3=Sophie|last4=Robinson|first4=Gail Erlick|last5=Romans|first5=Sarah|author-link5=Sarah Romans|last6=Ross|first6=Lori|date=July 2007|title=Traditional Postpartum Practices and Rituals: A Qualitative Systematic Review|journal=Women's Health|volume=3|issue=4|pages=487–502|doi=10.2217/17455057.3.4.487|issn=1745-5065|pmid=19804024|doi-access=free}}</ref> Martha Wolfenstein e Margaret Mead mbinndi e hitaande 1955 wonde sahaa caggal jibineede ina firta "debbo ina waawi teddineede e teddineede tawa ina anndi ina ŋakki walla ina hersa". Ƴeewndo 2016 ngo ciftini ɗum en ina siftina aadaaji winndere ndee kala, gila e jamaanu Biibal haa e leydi Geres hannde ndii : Gila e doosɗe ina wayi no rewɓe ina ngonnoo e galleeji balɗe keewɗe caggal jibineede e njuuteendi ndeeɗoo dumunna gonɗo e ŋoral ina seerti e leñol walla e leñol [to Nepal]. Ɗumɗoo ko huunde tawaande e nder winndere ndee kala, haa arti noon e leyɗeele keewɗe ngalu e nder yontaaji ɓennuɗi ɗii. Njuuteeki waktu mo debbo seertata walla fooftoo ina seerti e nder leyɗeele ceertuɗe kadi kuule gonɗe e ndee seertude (sellinde vs. wonde laaɓɗo) ina nanndi kadi e ceertuɗe no feewi. Caggal nde dumunna cakkitiiɗo oo joofi ina heewi waɗde kewu ngam laaɓtinde rewɓe ngam jaɓde ɗum en e yeeso yimɓe fof e nder nguurndam ñalnde kala. Binndol ngol ina wallita miijo fooftere – dumunna juutɗo lelnude walla lelnude, dumunna ɓuuɓɗo, no rewɓe poti fooftaade ngam sellinde, kono ina waawi firtude wonde ɓe ngoppaama<ref name="Wong2009">{{cite journal|last1=Wong|first1=Josephine|last2=Fisher|first2=Jane|title=The role of traditional confinement practices in determining postpartum depression in women in Chinese cultures: A systematic review of the English language evidence|journal=Journal of Affective Disorders|volume=116|issue=3|pages=161–169|date=August 2009|doi=10.1016/j.jad.2008.11.002|pmid=19135261}}</ref> == Batte cellal == Wiɗtooji kollitooji batte cellal gonɗe e ɓuuɓri caggal jibinannde, peeñninii geɗe keewɗe. Hitaande 2009, ƴeewndo njuɓɓudi jannde ɗemngal Engele dow golle coktirgal Siin, timminii, "Won hujjaaji seeɗa kollitooji wonde golle coktirgal ina usta mette caggal jibinannde."<ref name="Yang2023">{{cite journal|last1=Yang|first1=Xiao|last2=Qiu|first2=Mujie|last3=Yang|first3=Yichun|last4=Yan|first4=Junlin|last5=Tang|first5=Kun|title=Maternal postnatal confinement practices and postpartum depression in Chinese populations: A systematic review|journal=PLOS ONE|volume=18|issue=10|article-number=e0293667|date=2023|doi=10.1371/journal.pone.0293667|doi-access=free|pmid=37903136|pmc=10615300}}</ref> Ƴeewndo kuuɓtodinngo ɓurngo ɓooyde e hitaande 2023, tawi ina waɗi wiɗtooji sappo e jeegom (16) keewɗi ummoraade e Siin e yimɓe Siinnaaɓe eggooɓe caggal leydi, ko noon kadi holliri wonde "waɗde-lewru" waawaano hollirde batte kuuɓtodinɗe e ndeenka depression caggal jibinannde. Kono tan, ƴeewndo ngoo hollitii wonde wiɗtooji nay e nder sappo e jeegom ɗii njiytii wonde ina usta baasal, ina hollita wonde moƴƴere e wellitaare e ballal gonngal e nder reedu – wonaa tan jokkude e gollal ngal – ina waawi wonde huunde ɓurnde himmude e batte cellal hakkille yumma.<ref name="MetaSynth2024">{{cite journal|title=Experiences of postpartum Chinese women undergoing confinement practices: A qualitative meta-synthesis|journal=International Journal of Nursing Practice|date=2024|pmid=38379023|pmc=11608940|doi=10.1111/ijn.13248|volume=30|issue=4|last1=Chen|first1=Y.|last2=Wang|first2=H.}}</ref> Meta-synthesis qualitative 2024 ƴeewtotooɗo nguurndam rewɓe Siin caggal jibinannde e nder reedu, hollitii wonde rewɓe ina teddini fooftere ɓanndu, ballal renndo, e sahaa cellal yuɓɓo, kono wonde luural e toppitiiɓe—haa teeŋti e yummiraaɓe-e dow kuule reedu ina waawi addande ɓe mette hakkille<ref name="Dennis2007">{{cite journal|last1=Dennis|first1=Cindy-Lee|last2=Fung|first2=Kenneth|last3=Grigoriadis|first3=Sophie|last4=Robinson|first4=Gail Erlick|last5=Romans|first5=Sarah|last6=Ross|first6=Lori|title=Traditional Postpartum Practices and Rituals: A Qualitative Systematic Review|journal=Women's Health|volume=3|issue=4|pages=487–502|date=July 2007|doi=10.2217/17455057.3.4.487|pmid=19804024}}</ref> Hitaande 2007, ƴeewndo njuɓɓudi aadaaji caggal jibinannde e nder pine keewɗe hollitii wonde geɗe keewɗe - ina heen ballal renndo, fooftere, e ñamri keeriindi - ina yaaji no feewi e yummiraaɓe, hay so tawii ƴeewndo ngoo hollitii ŋakkeende wiɗtooji tiiɗɗi ngam tabitinde batte cellal keertiiɗe.<ref>{{Cite book|last=Lary|first=Diana|title=China's grandmothers: gender, family, and aging from late Qing to twenty-first century|date=2022|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=978-1-009-06478-1|edition=|location=Cambridge, United Kingdom|page=49|oclc=1292532755}}</ref> a08q4ogsyg8db6548t95la6u2ahuvvr 158285 158284 2026-03-29T13:39:04Z Adam644 9917 158285 wikitext text/x-wiki '''Koɗki caggal jibineede''' ko huunde aada caggal jibineede.<ref>{{cite journal|last1=Withers|first1=M|last2=Kharazmi|first2=N|last3=Lim|first3=E|title=Traditional beliefs and practices in pregnancy, childbirth and postpartum: A review of the evidence from Asian countries.|journal=Midwifery|date=January 2018|volume=56|pages=158–170|doi=10.1016/j.midw.2017.10.019|pmid=29132060}}</ref>Rewooɓe ɗeen aadaaji ina keewi fuɗɗoraade ɗoon e ɗoon caggal jibineede, tawa kadi ko seerndi ɗum en walla ko ɓuri heewde e mum en ko njuuteendi balɗe mbayliigu pinal : ko ɓuri heewde ko lewru wooturu walla balɗe 30,<ref>{{cite journal|title=Effect of Alcohol consumption on Maternal lactation characteristics during 'doing-the-month' ritual|journal=Public Health Nutrition|volume=12|issue=3|pages=382–388|doi=10.1017/S1368980008002152|pmid=18426631|year=2008|last1=Chien|first1=Yeh-Chung|last2=Huang|first2=Ya-Jing|last3=Hsu|first3=Chun-Sen|last4=Chao|first4=Jane C-J|last5=Liu|first5=Jen-Fang|doi-access=free}}</ref> balɗe 26, haa balɗe 40, lebbi ɗiɗi, walla balɗe 100.<ref>{{Cite web|url=http://www.babycenter.com.my/a1021145/confinement-practices-an-overview|title=Confinement practices: an overview|website=BabyCenter|access-date=2016-03-21|archive-date=2017-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207224253/https://www.babycenter.com.my/a1021145/confinement-practices-an-overview}}</ref> Ndee ɗoo cellal caggal jibinannde ina waawi waɗde golle toppitiiɗe ko fayti e "goongɗinal cellal gaadanteewal, taƴe, laabi, e haɗeede."<ref>{{cite journal|last1=Tung|first1=Wei-Chen|title=Doing the Month and Asian Cultures: Implications for Health Care|journal=Home Health Care Management & Practice|date=22 June 2010|volume=22|issue=5|pages=369–371|doi=10.1177/1084822310367473|citeseerx=10.1.1.1020.5139|s2cid=73055081}}</ref> Golle ɗee meeɗiino anndeede ko "lelnude", ɗe, no helmere ndee holliri nii, ina tuugnii e fooftere leeso. E nder won e pine, ina waawi jokkondirde e taƴondiral jowitiingal e softeende caggal jibinannde. == Yiyngo == Yumma e ɓiyum keso ina fooftoo e leeso, ina njuuma Koɗki caggal jibineede ina firta yumma oo e ɓiɗɗo oo fof. Jibinaaɓe aadee en ina pamɗi no feewi haa safrooɓe sukaaɓe hono Harvey Karp mbiyata lebbi tati gadani ɗii ko "lebbi nay".<ref>{{Cite news|url=https://www.npr.org/2012/06/24/155426534/dr-karp-on-parenting-and-the-science-of-sleep|title=Dr. Karp On Parenting And The Science Of Sleep|newspaper=National Public Radio|access-date=February 19, 2017|department=All Things Considered}}</ref> Yontereeji fooftere nde yumma oo sellirta kadi ina reena cukalel ngel no ngel yahrata e aduna, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njannga karallaagal ñamminde. Fotde leyɗeele fof ina njogii won e mbaadiiji lewru jibinannde. Leyɗeele keewɗe ina cemmbina worɓe yo ƴettu won e balɗe baaba, kono hay ɗe yamiri yo won e balɗe jibinannde renndinde ɗee kuutoree baaba ("quota baaba") ina njaɓa wonde yumma ina sokli waktuuji ngam woppude golle ngam sellude e jibineede e haɓaade mbayliigaaji fisik caggal jibinannde. Deftere Ameriknaare 2016 siftinii caɗeele winndude ɗeen "aadaaji neeneeji aduna" kono ina hollita wonde "hono no ɓoggol kaŋŋe jokkondirngol rewɓe gila e yontaaji garooji, porotokol toppitagol yumma keso oo e ittude ɗum e golle mum e tabitinde wonde o fooftoo e ñaamde ina hollira e nokkuuji ceertuɗi<ref>{{cite book|last1=Ou|first1=Heng|last2=Amely|first2=Greeven|last3=Belger|first3=Marisa|title=The First Forty Days: The Essential Art of Nourishing the New Mother|date=2016|publisher=Harry N. Abrams|isbn=978-1-61769-183-6}}</ref>. Ɗee aadaaji mbinndaama e nder defte janngirɗe keewɗe, ina keewi heen ballal yumma keso (ina heen yaltinde golle galle), fooftere, ñaamdu keeriindi ngam ñaamde (e ko foti reeneede), golle laaɓtuɗe laaɓtuɗe, e laabi toppitagol cukalel ngel.<ref name="auto">{{cite journal|last1=Dennis|first1=Cindy-Lee|last2=Fung|first2=Kenneth|last3=Grigoriadis|first3=Sophie|last4=Robinson|first4=Gail Erlick|last5=Romans|first5=Sarah|author-link5=Sarah Romans|last6=Ross|first6=Lori|date=July 2007|title=Traditional Postpartum Practices and Rituals: A Qualitative Systematic Review|journal=Women's Health|volume=3|issue=4|pages=487–502|doi=10.2217/17455057.3.4.487|issn=1745-5065|pmid=19804024|doi-access=free}}</ref> Martha Wolfenstein e Margaret Mead mbinndi e hitaande 1955 wonde sahaa caggal jibineede ina firta "debbo ina waawi teddineede e teddineede tawa ina anndi ina ŋakki walla ina hersa". Ƴeewndo 2016 ngo ciftini ɗum en ina siftina aadaaji winndere ndee kala, gila e jamaanu Biibal haa e leydi Geres hannde ndii : Gila e doosɗe ina wayi no rewɓe ina ngonnoo e galleeji balɗe keewɗe caggal jibineede e njuuteendi ndeeɗoo dumunna gonɗo e ŋoral ina seerti e leñol walla e leñol [to Nepal]. Ɗumɗoo ko huunde tawaande e nder winndere ndee kala, haa arti noon e leyɗeele keewɗe ngalu e nder yontaaji ɓennuɗi ɗii. Njuuteeki waktu mo debbo seertata walla fooftoo ina seerti e nder leyɗeele ceertuɗe kadi kuule gonɗe e ndee seertude (sellinde vs. wonde laaɓɗo) ina nanndi kadi e ceertuɗe no feewi. Caggal nde dumunna cakkitiiɗo oo joofi ina heewi waɗde kewu ngam laaɓtinde rewɓe ngam jaɓde ɗum en e yeeso yimɓe fof e nder nguurndam ñalnde kala. Binndol ngol ina wallita miijo fooftere – dumunna juutɗo lelnude walla lelnude, dumunna ɓuuɓɗo, no rewɓe poti fooftaade ngam sellinde, kono ina waawi firtude wonde ɓe ngoppaama<ref name="Wong2009">{{cite journal|last1=Wong|first1=Josephine|last2=Fisher|first2=Jane|title=The role of traditional confinement practices in determining postpartum depression in women in Chinese cultures: A systematic review of the English language evidence|journal=Journal of Affective Disorders|volume=116|issue=3|pages=161–169|date=August 2009|doi=10.1016/j.jad.2008.11.002|pmid=19135261}}</ref> == Batte cellal == Wiɗtooji kollitooji batte cellal gonɗe e ɓuuɓri caggal jibinannde, peeñninii geɗe keewɗe. Hitaande 2009, ƴeewndo njuɓɓudi jannde ɗemngal Engele dow golle coktirgal Siin, timminii, "Won hujjaaji seeɗa kollitooji wonde golle coktirgal ina usta mette caggal jibinannde."<ref name="Yang2023">{{cite journal|last1=Yang|first1=Xiao|last2=Qiu|first2=Mujie|last3=Yang|first3=Yichun|last4=Yan|first4=Junlin|last5=Tang|first5=Kun|title=Maternal postnatal confinement practices and postpartum depression in Chinese populations: A systematic review|journal=PLOS ONE|volume=18|issue=10|article-number=e0293667|date=2023|doi=10.1371/journal.pone.0293667|doi-access=free|pmid=37903136|pmc=10615300}}</ref> Ƴeewndo kuuɓtodinngo ɓurngo ɓooyde e hitaande 2023, tawi ina waɗi wiɗtooji sappo e jeegom (16) keewɗi ummoraade e Siin e yimɓe Siinnaaɓe eggooɓe caggal leydi, ko noon kadi holliri wonde "waɗde-lewru" waawaano hollirde batte kuuɓtodinɗe e ndeenka depression caggal jibinannde. Kono tan, ƴeewndo ngoo hollitii wonde wiɗtooji nay e nder sappo e jeegom ɗii njiytii wonde ina usta baasal, ina hollita wonde moƴƴere e wellitaare e ballal gonngal e nder reedu – wonaa tan jokkude e gollal ngal – ina waawi wonde huunde ɓurnde himmude e batte cellal hakkille yumma.<ref name="MetaSynth2024">{{cite journal|title=Experiences of postpartum Chinese women undergoing confinement practices: A qualitative meta-synthesis|journal=International Journal of Nursing Practice|date=2024|pmid=38379023|pmc=11608940|doi=10.1111/ijn.13248|volume=30|issue=4|last1=Chen|first1=Y.|last2=Wang|first2=H.}}</ref> Meta-synthesis qualitative 2024 ƴeewtotooɗo nguurndam rewɓe Siin caggal jibinannde e nder reedu, hollitii wonde rewɓe ina teddini fooftere ɓanndu, ballal renndo, e sahaa cellal yuɓɓo, kono wonde luural e toppitiiɓe—haa teeŋti e yummiraaɓe-e dow kuule reedu ina waawi addande ɓe mette hakkille<ref name="Dennis2007">{{cite journal|last1=Dennis|first1=Cindy-Lee|last2=Fung|first2=Kenneth|last3=Grigoriadis|first3=Sophie|last4=Robinson|first4=Gail Erlick|last5=Romans|first5=Sarah|last6=Ross|first6=Lori|title=Traditional Postpartum Practices and Rituals: A Qualitative Systematic Review|journal=Women's Health|volume=3|issue=4|pages=487–502|date=July 2007|doi=10.2217/17455057.3.4.487|pmid=19804024}}</ref> Hitaande 2007, ƴeewndo njuɓɓudi aadaaji caggal jibinannde e nder pine keewɗe hollitii wonde geɗe keewɗe - ina heen ballal renndo, fooftere, e ñamri keeriindi - ina yaaji no feewi e yummiraaɓe, hay so tawii ƴeewndo ngoo hollitii ŋakkeende wiɗtooji tiiɗɗi ngam tabitinde batte cellal keertiiɗe.<ref>{{Cite book|last=Lary|first=Diana|title=China's grandmothers: gender, family, and aging from late Qing to twenty-first century|date=2022|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=978-1-009-06478-1|edition=|location=Cambridge, United Kingdom|page=49|oclc=1292532755}}</ref> == Tuugnorgal == ksfj1zjabb1an7powhsyrcambf85pr9 158286 158285 2026-03-29T13:40:50Z Adam644 9917 158286 wikitext text/x-wiki '''Koɗki caggal jibineede''' ko huunde aada caggal jibineede.<ref>{{cite journal|last1=Withers|first1=M|last2=Kharazmi|first2=N|last3=Lim|first3=E|title=Traditional beliefs and practices in pregnancy, childbirth and postpartum: A review of the evidence from Asian countries.|journal=Midwifery|date=January 2018|volume=56|pages=158–170|doi=10.1016/j.midw.2017.10.019|pmid=29132060}}</ref>Rewooɓe ɗeen aadaaji ina keewi fuɗɗoraade ɗoon e ɗoon caggal jibineede, tawa kadi ko seerndi ɗum en walla ko ɓuri heewde e mum en ko njuuteendi balɗe mbayliigu pinal : ko ɓuri heewde ko lewru wooturu walla balɗe 30,<ref>{{cite journal|title=Effect of Alcohol consumption on Maternal lactation characteristics during 'doing-the-month' ritual|journal=Public Health Nutrition|volume=12|issue=3|pages=382–388|doi=10.1017/S1368980008002152|pmid=18426631|year=2008|last1=Chien|first1=Yeh-Chung|last2=Huang|first2=Ya-Jing|last3=Hsu|first3=Chun-Sen|last4=Chao|first4=Jane C-J|last5=Liu|first5=Jen-Fang|doi-access=free}}</ref> balɗe 26, haa balɗe 40, lebbi ɗiɗi, walla balɗe 100.<ref>{{Cite web|url=http://www.babycenter.com.my/a1021145/confinement-practices-an-overview|title=Confinement practices: an overview|website=BabyCenter|access-date=2016-03-21|archive-date=2017-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207224253/https://www.babycenter.com.my/a1021145/confinement-practices-an-overview}}</ref> Ndee ɗoo cellal caggal jibinannde ina waawi waɗde golle toppitiiɗe ko fayti e "goongɗinal cellal gaadanteewal, taƴe, laabi, e haɗeede."<ref>{{cite journal|last1=Tung|first1=Wei-Chen|title=Doing the Month and Asian Cultures: Implications for Health Care|journal=Home Health Care Management & Practice|date=22 June 2010|volume=22|issue=5|pages=369–371|doi=10.1177/1084822310367473|citeseerx=10.1.1.1020.5139|s2cid=73055081}}</ref> Golle ɗee meeɗiino anndeede ko "lelnude", ɗe, no helmere ndee holliri nii, ina tuugnii e fooftere leeso. E nder won e pine, ina waawi jokkondirde e taƴondiral jowitiingal e softeende caggal jibinannde. == Yiyngo == Yumma e ɓiyum keso ina fooftoo e leeso, ina njuuma Koɗki caggal jibineede ina firta yumma oo e ɓiɗɗo oo fof. Jibinaaɓe aadee en ina pamɗi no feewi haa safrooɓe sukaaɓe hono Harvey Karp mbiyata lebbi tati gadani ɗii ko "lebbi nay".<ref>{{Cite news|url=https://www.npr.org/2012/06/24/155426534/dr-karp-on-parenting-and-the-science-of-sleep|title=Dr. Karp On Parenting And The Science Of Sleep|newspaper=National Public Radio|access-date=February 19, 2017|department=All Things Considered}}</ref> Yontereeji fooftere nde yumma oo sellirta kadi ina reena cukalel ngel no ngel yahrata e aduna, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njannga karallaagal ñamminde. Fotde leyɗeele fof ina njogii won e mbaadiiji lewru jibinannde. Leyɗeele keewɗe ina cemmbina worɓe yo ƴettu won e balɗe baaba, kono hay ɗe yamiri yo won e balɗe jibinannde renndinde ɗee kuutoree baaba ("quota baaba") ina njaɓa wonde yumma ina sokli waktuuji ngam woppude golle ngam sellude e jibineede e haɓaade mbayliigaaji fisik caggal jibinannde. Deftere Ameriknaare 2016 siftinii caɗeele winndude ɗeen "aadaaji neeneeji aduna" kono ina hollita wonde "hono no ɓoggol kaŋŋe jokkondirngol rewɓe gila e yontaaji garooji, porotokol toppitagol yumma keso oo e ittude ɗum e golle mum e tabitinde wonde o fooftoo e ñaamde ina hollira e nokkuuji ceertuɗi<ref>{{cite book|last1=Ou|first1=Heng|last2=Amely|first2=Greeven|last3=Belger|first3=Marisa|title=The First Forty Days: The Essential Art of Nourishing the New Mother|date=2016|publisher=Harry N. Abrams|isbn=978-1-61769-183-6}}</ref>. Ɗee aadaaji mbinndaama e nder defte janngirɗe keewɗe, ina keewi heen ballal yumma keso (ina heen yaltinde golle galle), fooftere, ñaamdu keeriindi ngam ñaamde (e ko foti reeneede), golle laaɓtuɗe laaɓtuɗe, e laabi toppitagol cukalel ngel.<ref name="auto">{{cite journal|last1=Dennis|first1=Cindy-Lee|last2=Fung|first2=Kenneth|last3=Grigoriadis|first3=Sophie|last4=Robinson|first4=Gail Erlick|last5=Romans|first5=Sarah|author-link5=Sarah Romans|last6=Ross|first6=Lori|date=July 2007|title=Traditional Postpartum Practices and Rituals: A Qualitative Systematic Review|journal=Women's Health|volume=3|issue=4|pages=487–502|doi=10.2217/17455057.3.4.487|issn=1745-5065|pmid=19804024|doi-access=free}}</ref> Martha Wolfenstein e Margaret Mead mbinndi e hitaande 1955 wonde sahaa caggal jibineede ina firta "debbo ina waawi teddineede e teddineede tawa ina anndi ina ŋakki walla ina hersa". Ƴeewndo 2016 ngo ciftini ɗum en ina siftina aadaaji winndere ndee kala, gila e jamaanu Biibal haa e leydi Geres hannde ndii : Gila e doosɗe ina wayi no rewɓe ina ngonnoo e galleeji balɗe keewɗe caggal jibineede e njuuteendi ndeeɗoo dumunna gonɗo e ŋoral ina seerti e leñol walla e leñol [to Nepal]. Ɗumɗoo ko huunde tawaande e nder winndere ndee kala, haa arti noon e leyɗeele keewɗe ngalu e nder yontaaji ɓennuɗi ɗii. Njuuteeki waktu mo debbo seertata walla fooftoo ina seerti e nder leyɗeele ceertuɗe kadi kuule gonɗe e ndee seertude (sellinde vs. wonde laaɓɗo) ina nanndi kadi e ceertuɗe no feewi. Caggal nde dumunna cakkitiiɗo oo joofi ina heewi waɗde kewu ngam laaɓtinde rewɓe ngam jaɓde ɗum en e yeeso yimɓe fof e nder nguurndam ñalnde kala. Binndol ngol ina wallita miijo fooftere – dumunna juutɗo lelnude walla lelnude, dumunna ɓuuɓɗo, no rewɓe poti fooftaade ngam sellinde, kono ina waawi firtude wonde ɓe ngoppaama<ref name="Wong2009">{{cite journal|last1=Wong|first1=Josephine|last2=Fisher|first2=Jane|title=The role of traditional confinement practices in determining postpartum depression in women in Chinese cultures: A systematic review of the English language evidence|journal=Journal of Affective Disorders|volume=116|issue=3|pages=161–169|date=August 2009|doi=10.1016/j.jad.2008.11.002|pmid=19135261}}</ref> == Batte cellal == Wiɗtooji kollitooji batte cellal gonɗe e ɓuuɓri caggal jibinannde, peeñninii geɗe keewɗe. Hitaande 2009, ƴeewndo njuɓɓudi jannde ɗemngal Engele dow golle coktirgal Siin, timminii, "Won hujjaaji seeɗa kollitooji wonde golle coktirgal ina usta mette caggal jibinannde."<ref name="Yang2023">{{cite journal|last1=Yang|first1=Xiao|last2=Qiu|first2=Mujie|last3=Yang|first3=Yichun|last4=Yan|first4=Junlin|last5=Tang|first5=Kun|title=Maternal postnatal confinement practices and postpartum depression in Chinese populations: A systematic review|journal=PLOS ONE|volume=18|issue=10|article-number=e0293667|date=2023|doi=10.1371/journal.pone.0293667|doi-access=free|pmid=37903136|pmc=10615300}}</ref> Ƴeewndo kuuɓtodinngo ɓurngo ɓooyde e hitaande 2023, tawi ina waɗi wiɗtooji sappo e jeegom (16) keewɗi ummoraade e Siin e yimɓe Siinnaaɓe eggooɓe caggal leydi, ko noon kadi holliri wonde "waɗde-lewru" waawaano hollirde batte kuuɓtodinɗe e ndeenka depression caggal jibinannde. Kono tan, ƴeewndo ngoo hollitii wonde wiɗtooji nay e nder sappo e jeegom ɗii njiytii wonde ina usta baasal, ina hollita wonde moƴƴere e wellitaare e ballal gonngal e nder reedu – wonaa tan jokkude e gollal ngal – ina waawi wonde huunde ɓurnde himmude e batte cellal hakkille yumma.<ref name="MetaSynth2024">{{cite journal|title=Experiences of postpartum Chinese women undergoing confinement practices: A qualitative meta-synthesis|journal=International Journal of Nursing Practice|date=2024|pmid=38379023|pmc=11608940|doi=10.1111/ijn.13248|volume=30|issue=4|last1=Chen|first1=Y.|last2=Wang|first2=H.}}</ref> Meta-synthesis qualitative 2024 ƴeewtotooɗo nguurndam rewɓe Siin caggal jibinannde e nder reedu, hollitii wonde rewɓe ina teddini fooftere ɓanndu, ballal renndo, e sahaa cellal yuɓɓo, kono wonde luural e toppitiiɓe—haa teeŋti e yummiraaɓe-e dow kuule reedu ina waawi addande ɓe mette hakkille<ref name="Dennis2007">{{cite journal|last1=Dennis|first1=Cindy-Lee|last2=Fung|first2=Kenneth|last3=Grigoriadis|first3=Sophie|last4=Robinson|first4=Gail Erlick|last5=Romans|first5=Sarah|last6=Ross|first6=Lori|title=Traditional Postpartum Practices and Rituals: A Qualitative Systematic Review|journal=Women's Health|volume=3|issue=4|pages=487–502|date=July 2007|doi=10.2217/17455057.3.4.487|pmid=19804024}}</ref> Hitaande 2007, ƴeewndo njuɓɓudi aadaaji caggal jibinannde e nder pine keewɗe hollitii wonde geɗe keewɗe - ina heen ballal renndo, fooftere, e ñamri keeriindi - ina yaaji no feewi e yummiraaɓe, hay so tawii ƴeewndo ngoo hollitii ŋakkeende wiɗtooji tiiɗɗi ngam tabitinde batte cellal keertiiɗe.<ref>{{Cite book|last=Lary|first=Diana|title=China's grandmothers: gender, family, and aging from late Qing to twenty-first century|date=2022|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=978-1-009-06478-1|edition=|location=Cambridge, United Kingdom|page=49|oclc=1292532755}}</ref> == Ƴeew kadi == * [[:en:Postpartum_care|Postpartum care]] * [[:en:Maternal_bond|Maternal bond]] and [[:en:Attachment_theory|Attachment theory]] * [[:en:Culture_and_menstruation|Culture and menstruation]], including places and times of seclusion * [[:en:Impurity_after_childbirth|Impurity after childbirth]] * [[:en:Grandmother_hypothesis|Grandmother hypothesis]] * [[:en:Women-only_space|Women-only space]] * [[:en:Wet_nurse|Wet nurse]] * [[:en:Parental_investment#Parental_investment_in_humans|Parental investment in humans]] * [[:en:Sex_after_childbirth|Sex after childbirth]] == Tuugnorgal == h796o0gc3wyk1p0g4psw93a55tv7k04 Postpartum period 0 38180 158287 2026-03-29T13:50:15Z Adam644 9917 Created page with "'''Mudda caggal jibineede''' (walla caggal jibineede) fuɗɗotoo ko caggal jibineede, ina heewi hiiseede ko jonte jeegom haa jeetati.[1] Ina waɗi geɗe tati ceertuɗe e sahaa caggal jibineede ; faɗo ɓuuɓngo, duumotoongo waktuuji jeegom haa sappo e ɗiɗi caggal jibineede ; faɗo subacute, duumotooɗo jonte jeegom ; e faɗo leelngo, duumotoongo haa lebbi jeegom. E nder daawal leelngal, won mbayliigaaji e nder ɓalndu ina juuta no feewi ngam safrude, ina mbaawi kadi ad..." 158287 wikitext text/x-wiki '''Mudda caggal jibineede''' (walla caggal jibineede) fuɗɗotoo ko caggal jibineede, ina heewi hiiseede ko jonte jeegom haa jeetati.[1] Ina waɗi geɗe tati ceertuɗe e sahaa caggal jibineede ; faɗo ɓuuɓngo, duumotoongo waktuuji jeegom haa sappo e ɗiɗi caggal jibineede ; faɗo subacute, duumotooɗo jonte jeegom ; e faɗo leelngo, duumotoongo haa lebbi jeegom. E nder daawal leelngal, won mbayliigaaji e nder ɓalndu ina juuta no feewi ngam safrude, ina mbaawi kadi addande ɗum en ngonkaaji ko wayi no ŋakkere ƴiiƴam. Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina siftina wonde sahaa caggal jibineede ko sahaa ɓurɗo teeŋtude, tee kadi ko sahaa ɓurɗo teeŋtude e nguurndam yummiraaɓe e sukaaɓe. Ko ɓuri heewde e maayɗeele yumma e jibinannde ina mbaɗa e ooɗoo sahaa.[2] E nder binndanɗe ganndal, helmere ndee ina heewi limteede e Px, ɗo x woni limoore ; yeru, "ñalngu P5" ina foti janngeede ko "ñalngu joyaɓuru caggal jibineede". Ɗuum fotaani jiiɓde e nomenklatuur safaara kuutortooɗo G P ngam daranaade limoore e batte reedu (gravidité et parité). Debbo jibinoowo e nder safrirde ina waawi yaltude so tawii o sellii, ɗum noon ina waawi wonde ko adii waktuuji seeɗa caggal jibineede, hay so tawii noon jibinannde e nder reedu ko balɗe gooto haa ɗiɗi. Hakindo balɗe tati haa nayi caggal jibineede ko balɗe tati haa nayi.[3] E nder oon sahaa, yumma oo ina ƴeewtee ngam anndude ƴiiƴam, golle ɓalndu e ƴiiƴam, e toppitagol cukalel ngel. Cellal cukalel ngel kadi ina ƴeewtee.[4] Ko adii fof, yaltugol e opitaal caggal jibineede ina heewi siforeede ko yaltugol yumma e jibinaaɗo keso e nder opitaal e nder waktuuji 48 caggal jibineede. Mudda caggal jibineede ina waawi fecceede e daawe tati ceertuɗe ; faɗo adanngo walla ɓuuɓngo, waktuuji 8–19 caggal jibineede ; subacute postpartum period, ko jonte ɗiɗi haa jeegom, e sahaa leelɗo caggal jibineede, ko ina waawi juutde haa lebbi jeegom.[5] E nder sahaa jibinannde subacute, 87% haa 94% e rewɓe ina kaala ko famɗi fof caɗeele cellal goote.[6][7] Caɗeele cellal juutɗe (jokkiiɗe caggal nde jibinaa) ina kaalee e 31% e rewɓe.[8] Juɓɓule keewɗe ina wasiyoo ƴeewndo caggal jibinannde e nder sahaaji goɗɗi e nder sahaa caggal jibinannde.[9] 5o7uqkvrrkn5qg21nupcccbqbtna46q 158288 158287 2026-03-29T13:51:10Z Adam644 9917 158288 wikitext text/x-wiki '''Mudda caggal jibineede''' (walla caggal jibineede) fuɗɗotoo ko caggal jibineede, ina heewi hiiseede ko jonte jeegom haa jeetati.[1] Ina waɗi geɗe tati ceertuɗe e sahaa caggal jibineede ; faɗo ɓuuɓngo, duumotoongo waktuuji jeegom haa sappo e ɗiɗi caggal jibineede ; faɗo subacute, duumotooɗo jonte jeegom ; e faɗo leelngo, duumotoongo haa lebbi jeegom. E nder daawal leelngal, won mbayliigaaji e nder ɓalndu ina juuta no feewi ngam safrude, ina mbaawi kadi addande ɗum en ngonkaaji ko wayi no ŋakkere ƴiiƴam. Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina siftina wonde sahaa caggal jibineede ko sahaa ɓurɗo teeŋtude, tee kadi ko sahaa ɓurɗo teeŋtude e nguurndam yummiraaɓe e sukaaɓe. Ko ɓuri heewde e maayɗeele yumma e jibinannde ina mbaɗa e ooɗoo sahaa.[2] E nder binndanɗe ganndal, helmere ndee ina heewi limteede e Px, ɗo x woni limoore ; yeru, "ñalngu P5" ina foti janngeede ko "ñalngu joyaɓuru caggal jibineede". Ɗuum fotaani jiiɓde e nomenklatuur safaara kuutortooɗo G P ngam daranaade limoore e batte reedu (gravidité et parité). Debbo jibinoowo e nder safrirde ina waawi yaltude so tawii o sellii, ɗum noon ina waawi wonde ko adii waktuuji seeɗa caggal jibineede, hay so tawii noon jibinannde e nder reedu ko balɗe gooto haa ɗiɗi. Hakindo balɗe tati haa nayi caggal jibineede ko balɗe tati haa nayi.[3] E nder oon sahaa, yumma oo ina ƴeewtee ngam anndude ƴiiƴam, golle ɓalndu e ƴiiƴam, e toppitagol cukalel ngel. Cellal cukalel ngel kadi ina ƴeewtee.[4] Ko adii fof, yaltugol e opitaal caggal jibineede ina heewi siforeede ko yaltugol yumma e jibinaaɗo keso e nder opitaal e nder waktuuji 48 caggal jibineede. Mudda caggal jibineede ina waawi fecceede e daawe tati ceertuɗe ; faɗo adanngo walla ɓuuɓngo, waktuuji 8–19 caggal jibineede ; subacute postpartum period, ko jonte ɗiɗi haa jeegom, e sahaa leelɗo caggal jibineede, ko ina waawi juutde haa lebbi jeegom.[5] E nder sahaa jibinannde subacute, 87% haa 94% e rewɓe ina kaala ko famɗi fof caɗeele cellal goote.[6][7] Caɗeele cellal juutɗe (jokkiiɗe caggal nde jibinaa) ina kaalee e 31% e rewɓe.[8] Juɓɓule keewɗe ina wasiyoo ƴeewndo caggal jibinannde e nder sahaaji goɗɗi e nder sahaa caggal jibinannde.[9] == Fase akut == Cukalel ngel waɗetee ko e dow ɓalndu caggal jibineede Masaas reedu caggal jibineede ina wallita reedu nduu ɓuuɓde caggal nde ɓiɗɗo oo yalti e faɗo ɓuuɓngo. Waktuuji 6 haa 12 gadani caggal jibineede ko dumunna gadano walla ɓuuɓɗo e sahaa caggal jibineede.[10] E nder oo sahaa yumma oo ina heewi ƴeewteede e juuɗe safrooɓe walla jibinannde sabu caɗeele ina mbaawi feeñde. Ko ɓuri bonde e cellal e nder faɗo ɓuuɓngo ko ƴiiƴam caggal jibinannde. Caggal jibineede nokku ɗo ɓiɗɗo oo jokkondiri e ɓalndu nduu ina ɓuuɓta, reedu nduu ina foti ɓuuɓde ngam haɗde ƴiiƴam ustaade. Caggal nde ɓuuɓri waɗi, fundus (dow) reedu ina waawi paltaade no ɓuuɓri tiiɗndi to tolno ɓuuɓri. Ina moƴƴi reedu nduu heddoo e tiiɗnaare, tawa kadi ko jom suudu walla jibinannde waɗata ƴeewndo keewngo e nder ɓuuɓri ndii kam e keewal ƴiiƴam ɗam. Masaas reedu ina heewi huutoreede ngam wallude reedu ɓuuɓde.[11] Caggal jibineede, so yumma oo waɗii episiotomi[12] walla ɓuuɓde e udditgol reedu nduu, ina seernda. E jamaanu ɓennuɗo, episiotomi ko huunde woowaande. Kono tan, wiɗtooji baɗanooɗi ko ɓooyaani ina kollita wonde episiotomi (episiotomi) gonɗo e sahaa kala, so jibinannde no haanirta nii tawa alaa caɗeele walla kuutorɗe, rokkataa nafoore to bannge ustude mboros perineal walla vaginal. Huutoraade episiotomi cuɓaaɗo ina addana neɗɗo ustude mboros perineal.[13] Koolaaɗo kuuɓal cellal ina waawi wasiyaade peeje wellitaare ngam wallitde ustude ñawu perineal.[11] Toppitagol cukalel e nder faɗo akute Cukalel ɓuuɓngel ko juuti caggal jibineede Debbo ina ñammina ɓiɗɓe ɗiɗo balɗe jeegom caggal jibineede. Linea nigra ina yiyee haa jooni. E nder leƴƴanɗe 10 caggal jibineede, cukalel ngel ƴetta fooftere mum adannde, toppitiiɗo ngel waɗta ngel e dow ɓanndu yumma ngel. Ngonka cukalel ngel ina ƴeewtee e nder njuuteendi Apgar.[14] Njoɓdi Apgar ina anndiree e ƴeewtaade cukalel jibinaaɗo oo e dow sarɗiiji joy ɗi ciimtol ngol huutortoo ko kelme cuɓaaɗe ngam waɗde akronim (Nafoore, Pulse, Grimace, Activité, Respiration). Haa ko ɓooyaani koo, sukaaɓe ina keewi ittude e yumma mum en caggal jibineede. Kono, tuggi hedde hitaande 2000, won laamuuji puɗɗiima wiyde wonde jokkondiral ɓalndu e ɓalndu (jogaade cukalel ngel e dow ɓalndu yumma mum) ina nafta yumma oo e cukalel ngel fof. Tuggi hitaande 2014, jokkondiral gadanal hakkunde ɓalndu e ɓalndu, ko wiyetee kadi toppitagol kangaroo, ina jaɓee e denndaangal juɓɓule mawɗe toppitiiɗe wellitaare cukalel. Nii woni, ngam wallitde tabitinde jokkondiral e ñamri ndi moƴƴaani, toppitiiɗo oo ina waɗa ƴeewndorɗe yumma e cukalel ɗoon e ɗoon nde cukalel ngel lelni e dow ɓalndu yumma. Toppitiiɗo oo ina itta cukalel ngel ngam ɓeydaade ƴeewndaade ɗum tan ko caggal nde ngel heɓi ɓiɗɗo ngel gadano, fawaade e yiɗde yumma ngel. Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina hirjina kadi jokkondirde e ɓalndu e ɓalndu e nder waktuuji 24 gadani caggal jibineede ngam wallitde reentaade nguleeki ɓiɗɗo.[15] e214ei7ucthgv0ltu5pcw6mme59up10 158289 158288 2026-03-29T13:53:48Z Adam644 9917 158289 wikitext text/x-wiki '''Mudda caggal jibineede''' (walla caggal jibineede) fuɗɗotoo ko caggal jibineede, ina heewi hiiseede ko jonte jeegom haa jeetati.[1] Ina waɗi geɗe tati ceertuɗe e sahaa caggal jibineede ; faɗo ɓuuɓngo, duumotoongo waktuuji jeegom haa sappo e ɗiɗi caggal jibineede ; faɗo subacute, duumotooɗo jonte jeegom ; e faɗo leelngo, duumotoongo haa lebbi jeegom. E nder daawal leelngal, won mbayliigaaji e nder ɓalndu ina juuta no feewi ngam safrude, ina mbaawi kadi addande ɗum en ngonkaaji ko wayi no ŋakkere ƴiiƴam. Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina siftina wonde sahaa caggal jibineede ko sahaa ɓurɗo teeŋtude, tee kadi ko sahaa ɓurɗo teeŋtude e nguurndam yummiraaɓe e sukaaɓe. Ko ɓuri heewde e maayɗeele yumma e jibinannde ina mbaɗa e ooɗoo sahaa.[2] E nder binndanɗe ganndal, helmere ndee ina heewi limteede e Px, ɗo x woni limoore ; yeru, "ñalngu P5" ina foti janngeede ko "ñalngu joyaɓuru caggal jibineede". Ɗuum fotaani jiiɓde e nomenklatuur safaara kuutortooɗo G P ngam daranaade limoore e batte reedu (gravidité et parité). Debbo jibinoowo e nder safrirde ina waawi yaltude so tawii o sellii, ɗum noon ina waawi wonde ko adii waktuuji seeɗa caggal jibineede, hay so tawii noon jibinannde e nder reedu ko balɗe gooto haa ɗiɗi. Hakindo balɗe tati haa nayi caggal jibineede ko balɗe tati haa nayi.[3] E nder oon sahaa, yumma oo ina ƴeewtee ngam anndude ƴiiƴam, golle ɓalndu e ƴiiƴam, e toppitagol cukalel ngel. Cellal cukalel ngel kadi ina ƴeewtee.[4] Ko adii fof, yaltugol e opitaal caggal jibineede ina heewi siforeede ko yaltugol yumma e jibinaaɗo keso e nder opitaal e nder waktuuji 48 caggal jibineede. Mudda caggal jibineede ina waawi fecceede e daawe tati ceertuɗe ; faɗo adanngo walla ɓuuɓngo, waktuuji 8–19 caggal jibineede ; subacute postpartum period, ko jonte ɗiɗi haa jeegom, e sahaa leelɗo caggal jibineede, ko ina waawi juutde haa lebbi jeegom.[5] E nder sahaa jibinannde subacute, 87% haa 94% e rewɓe ina kaala ko famɗi fof caɗeele cellal goote.[6][7] Caɗeele cellal juutɗe (jokkiiɗe caggal nde jibinaa) ina kaalee e 31% e rewɓe.[8] Juɓɓule keewɗe ina wasiyoo ƴeewndo caggal jibinannde e nder sahaaji goɗɗi e nder sahaa caggal jibinannde.[9] == Fase akut == Cukalel ngel waɗetee ko e dow ɓalndu caggal jibineede Masaas reedu caggal jibineede ina wallita reedu nduu ɓuuɓde caggal nde ɓiɗɗo oo yalti e faɗo ɓuuɓngo. Waktuuji 6 haa 12 gadani caggal jibineede ko dumunna gadano walla ɓuuɓɗo e sahaa caggal jibineede.[10] E nder oo sahaa yumma oo ina heewi ƴeewteede e juuɗe safrooɓe walla jibinannde sabu caɗeele ina mbaawi feeñde. Ko ɓuri bonde e cellal e nder faɗo ɓuuɓngo ko ƴiiƴam caggal jibinannde. Caggal jibineede nokku ɗo ɓiɗɗo oo jokkondiri e ɓalndu nduu ina ɓuuɓta, reedu nduu ina foti ɓuuɓde ngam haɗde ƴiiƴam ustaade. Caggal nde ɓuuɓri waɗi, fundus (dow) reedu ina waawi paltaade no ɓuuɓri tiiɗndi to tolno ɓuuɓri. Ina moƴƴi reedu nduu heddoo e tiiɗnaare, tawa kadi ko jom suudu walla jibinannde waɗata ƴeewndo keewngo e nder ɓuuɓri ndii kam e keewal ƴiiƴam ɗam. Masaas reedu ina heewi huutoreede ngam wallude reedu ɓuuɓde.[11] Caggal jibineede, so yumma oo waɗii episiotomi[12] walla ɓuuɓde e udditgol reedu nduu, ina seernda. E jamaanu ɓennuɗo, episiotomi ko huunde woowaande. Kono tan, wiɗtooji baɗanooɗi ko ɓooyaani ina kollita wonde episiotomi (episiotomi) gonɗo e sahaa kala, so jibinannde no haanirta nii tawa alaa caɗeele walla kuutorɗe, rokkataa nafoore to bannge ustude mboros perineal walla vaginal. Huutoraade episiotomi cuɓaaɗo ina addana neɗɗo ustude mboros perineal.[13] Koolaaɗo kuuɓal cellal ina waawi wasiyaade peeje wellitaare ngam wallitde ustude ñawu perineal.[11] Toppitagol cukalel e nder faɗo akute Cukalel ɓuuɓngel ko juuti caggal jibineede Debbo ina ñammina ɓiɗɓe ɗiɗo balɗe jeegom caggal jibineede. Linea nigra ina yiyee haa jooni. E nder leƴƴanɗe 10 caggal jibineede, cukalel ngel ƴetta fooftere mum adannde, toppitiiɗo ngel waɗta ngel e dow ɓanndu yumma ngel. Ngonka cukalel ngel ina ƴeewtee e nder njuuteendi Apgar.[14] Njoɓdi Apgar ina anndiree e ƴeewtaade cukalel jibinaaɗo oo e dow sarɗiiji joy ɗi ciimtol ngol huutortoo ko kelme cuɓaaɗe ngam waɗde akronim (Nafoore, Pulse, Grimace, Activité, Respiration). Haa ko ɓooyaani koo, sukaaɓe ina keewi ittude e yumma mum en caggal jibineede. Kono, tuggi hedde hitaande 2000, won laamuuji puɗɗiima wiyde wonde jokkondiral ɓalndu e ɓalndu (jogaade cukalel ngel e dow ɓalndu yumma mum) ina nafta yumma oo e cukalel ngel fof. Tuggi hitaande 2014, jokkondiral gadanal hakkunde ɓalndu e ɓalndu, ko wiyetee kadi toppitagol kangaroo, ina jaɓee e denndaangal juɓɓule mawɗe toppitiiɗe wellitaare cukalel. Nii woni, ngam wallitde tabitinde jokkondiral e ñamri ndi moƴƴaani, toppitiiɗo oo ina waɗa ƴeewndorɗe yumma e cukalel ɗoon e ɗoon nde cukalel ngel lelni e dow ɓalndu yumma. Toppitiiɗo oo ina itta cukalel ngel ngam ɓeydaade ƴeewndaade ɗum tan ko caggal nde ngel heɓi ɓiɗɗo ngel gadano, fawaade e yiɗde yumma ngel. Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina hirjina kadi jokkondirde e ɓalndu e ɓalndu e nder waktuuji 24 gadani caggal jibineede ngam wallitde reentaade nguleeki ɓiɗɗo.[15] == Mudda caggal jibinannde subacute == Postpartum subacute fuɗɗotoo ko caggal nde dumunna postpartum acute joofi, ina waawi jogaade jonte ɗiɗi haa jeegom.[10] Sellinde ɓanndu e nder sahaa caggal jibinannde subacute === Ƴeew kadi: Maayde yumma === E nder balɗe seeɗa gadane caggal jibinannde, baasal trombose veineuse profonde (DVT) ina mawni no feewi sabu hiperkoagulabilite ina ɓeydoo e nder reedu, ina ɓeydoo heewde e sahaa caggal jibinannde,[16] haa teeŋti noon e rewɓe wonduɓe e C-section ɓe ustaaki dille. Anti-coagulants walla laabi ɓalli ko wayi no compression ina mbaawi huutoreede e nder safrirde, haa teeŋti noon so tawii debbo oo ina jogii geɗe kaawniiɗe, ko wayi no ŋakkere teddeendi, ŋakkere nguura juutnde, ŋakkere ƴiiƴam (C-section) ko ɓooyaani, walla banndiraawo mo alaa ko woni e mum so wonaa taariindi mboros trombose. Wonande rewɓe wonduɓe e taariindi kewu trombose e nder reedu walla ko adii reedu, ina heewi wasiyaade ko antikoagulant.[17] Ɓeydagol ƴiiƴam (ƴiiƴam) e ɓuuɓri (ɓuuɓri) e nder reedu debbo ina ustoo seeɗa-seeɗa e nder yontereeji tati.[citation needed] Reedu ina ɓuuɓtoo seeɗa-seeɗa, ina juuta e nder yontereeji seeɗa.[18] Infections caggal jibineede ina mbaawi addude sepsis, so safraaka, maayde.[19] Ko ina wona 33% e rewɓe fof ina keɓa ɓuuɓri caggal jibinannde ; rewɓe jibinɓe e reedu ina mbaawi heɓde mboros oo fotde laabi ɗiɗi e rewɓe jibinɓe e seernaaɓe.[20] Ɓooygol ƴiiƴam e ooɗoo sahaa ina ɓeyda baasal juutngal.[10] E nder sahaa jibinannde subacute, 87% haa 94% e rewɓe ina kaala ko famɗi fof caɗeele cellal goote.[6][7] Kuutoragol Kegel ina wasiyee ngam semmbinde ƴiye ɓalndu e haɓaade ɓuuɓri ƴiiƴam.[21] Paɗe mawɓe ina mbaawi ɓoorneede e sahaa caggal jibinannde subacute ngam lochia, kam e ŋakkere ƴiiƴam e ŋakkere ƴiiƴam. Ƴiiƴam ummortooɗam e reedu, ina wiyee lochia, ina ustoo seeɗa seeɗa, ina wayloo gila e boɗewol ɓuuɓngol, ina wayloo, ina wayloo, ina joofna hedde jonte joy walla jeegom. Rewɓe ina wasiyee e ooɗoo sahaa yo ɓoorno paɗe walla paɗe mawɓe, paɗe jibinannde ɗe njuumtata, paɗe jibinannde walla paɗe jibinannde, walla paɗe jibinannde. Huutoraade tampon walla koppi lewru ina haɗaa sabu ina waawi addude bakteriiji e ɓeydude baasal.[22] Ɓeydagol lochia hakkunde balɗe 7-14 caggal jibineede ina waawi hollude leelgol ƴiiƴam caggal jibineede.[23] Hemorrhoids e ɓuuɓri e nder ooɗoo sahaa ina keewi, kadi softeende ɓuuɓri ina rokketee e kala sahaa.[24] So tawii episiotomi walla gonɗi perineal ina poti sutureede, huutoraade pillow donut ina addana debbo oo jooɗaade tawa alaa ko nafata walla ko famɗi fof ina usta mette. Won e rewɓe ina njiya ɓuuɓri reedu, ina wiyee afterpains, e nder balɗe seeɗa caggal jibineede. Ɗe cifaa ko e nanndugol e ɓuuɓri lewru, ɗe ɓuri heewde ko e sahaa nde ɓiɗɗo oo ñamlata, sabu yaltinde oksitosin. Ko ɓuuɓri woni ɓuuɓri ƴiiƴam nder reedu ngam haɗde ƴiiƴam yaltude.[25] Toppitagol cukalel e nder sahaa subacute === Ƴeew kadi: Maayde cukalel === Balɗe ɗiɗi haa nayi caggal jibineede, kosam debbo ina heewi naatde.[26] E nder daartol, rewɓe ɓe njibinaaka (ina njibina sukaaɓe mum en) ina ndokkee leɗɗe ngam haɗde njiimaandi, kono ɗum nattii holliteede e safaara. E nder ooɗoo sahaa, caɗeele e ñamminde ina mbaawi feeñde. Ɗaanaade yumma ina heewi jiiɓde sabu ummital jamma ina woodi e sahaa jibinannde, kadi jibinannde ina foti ñamleede waktuuji ɗiɗi haa tati kala, haa arti noon e jamma.[27] Konsul laktaasiyoŋ, njillu cellal, lewru kala, doula caggal jibineede, walla kraamverzorgster ina mbaawi wallitde e oo sahaa. Rafiiji hakkille === Ƴeew kadi: Rafiiji hakkille jibinannde === E nder sahaa jibinannde subacute, ina waawi feeñde e rafiiji hakkille. Ina jeyaa e ɗeen caɗeele : ɓuuɓri caggal jibinannde, ɓuuɓri gonndi caggal jibinannde, e nder geɗe seeɗa, ɓuuɓri gonndi caggal jibineede.[28] Ñawu hakkille caggal jibineede ina waawi heɓtaade yumma e baaba, tee ina heewi.[29] Ina ɗaɓɓi yiytude ɗum ko yaawi e safrude ɗum no haanirta nii. Ko ina wona 70–80% e rewɓe jibinɓe maa keɓ "baby blues" balɗe seeɗa. Hakkunde 10 e 20 e nder teemedere ina mbaawi heɓde depression clinique, tawi noon ko ɓuri heewde e rewɓe wonduɓe e taariindi depression caggal jibinannde, depression clinique, anxiété, walla caɗeele goɗɗe e nder ɓernde.[30] Jaagol PTSD caggal jibinannde no haanirta nii (ina heen jibinannde maaynde walla caɗeele mawɗe) ina hiisaa ko hakkunde 2,8% e 5,6% e nder yontereeji jeegom caggal jibinannde.[31] === Ƴeewndo caggal jibineede yumma-ɓiɗɗo === Juɓɓule keewɗe e nder winndere ndee ina wasiyoo ƴeewndorɗe baɗɗe faayiida caggal jibinannde e nder sahaa caggal jibinannde. Koolaaɗo kuuɓal Ameriknaajo (ACOG) ina anndi sahaa caggal jibinannde (« lewru nayaɓuru ») ina tiiɗi wonande rewɓe e sukaaɓe. E nokku njillu gooto gaadanteejo caggal jibineede, ACOG, tuggi 2018, ina wasiyoo nde toppitagol caggal jibineede ngol wona golle jokkondirɗe. Ɓe mbiyata ko rewɓe fof njokkondirta (so tawii ko e yeeso walla e telefoŋ) e doktoor mum en e nder yontereeji tati gadani caggal jibinannde ngam ƴeewtaade caɗeele teeŋtuɗe, tawa ina toppitii caggal ɗuum no haanirta nii. A ɓuri faamde k6hx6vopnhhnpdimoj2p9x0yhrwky6z 158290 158289 2026-03-29T13:54:56Z Adam644 9917 158290 wikitext text/x-wiki '''Mudda caggal jibineede''' (walla caggal jibineede) fuɗɗotoo ko caggal jibineede, ina heewi hiiseede ko jonte jeegom haa jeetati.[1] Ina waɗi geɗe tati ceertuɗe e sahaa caggal jibineede ; faɗo ɓuuɓngo, duumotoongo waktuuji jeegom haa sappo e ɗiɗi caggal jibineede ; faɗo subacute, duumotooɗo jonte jeegom ; e faɗo leelngo, duumotoongo haa lebbi jeegom. E nder daawal leelngal, won mbayliigaaji e nder ɓalndu ina juuta no feewi ngam safrude, ina mbaawi kadi addande ɗum en ngonkaaji ko wayi no ŋakkere ƴiiƴam. Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina siftina wonde sahaa caggal jibineede ko sahaa ɓurɗo teeŋtude, tee kadi ko sahaa ɓurɗo teeŋtude e nguurndam yummiraaɓe e sukaaɓe. Ko ɓuri heewde e maayɗeele yumma e jibinannde ina mbaɗa e ooɗoo sahaa.[2] E nder binndanɗe ganndal, helmere ndee ina heewi limteede e Px, ɗo x woni limoore ; yeru, "ñalngu P5" ina foti janngeede ko "ñalngu joyaɓuru caggal jibineede". Ɗuum fotaani jiiɓde e nomenklatuur safaara kuutortooɗo G P ngam daranaade limoore e batte reedu (gravidité et parité). Debbo jibinoowo e nder safrirde ina waawi yaltude so tawii o sellii, ɗum noon ina waawi wonde ko adii waktuuji seeɗa caggal jibineede, hay so tawii noon jibinannde e nder reedu ko balɗe gooto haa ɗiɗi. Hakindo balɗe tati haa nayi caggal jibineede ko balɗe tati haa nayi.[3] E nder oon sahaa, yumma oo ina ƴeewtee ngam anndude ƴiiƴam, golle ɓalndu e ƴiiƴam, e toppitagol cukalel ngel. Cellal cukalel ngel kadi ina ƴeewtee.[4] Ko adii fof, yaltugol e opitaal caggal jibineede ina heewi siforeede ko yaltugol yumma e jibinaaɗo keso e nder opitaal e nder waktuuji 48 caggal jibineede. Mudda caggal jibineede ina waawi fecceede e daawe tati ceertuɗe ; faɗo adanngo walla ɓuuɓngo, waktuuji 8–19 caggal jibineede ; subacute postpartum period, ko jonte ɗiɗi haa jeegom, e sahaa leelɗo caggal jibineede, ko ina waawi juutde haa lebbi jeegom.[5] E nder sahaa jibinannde subacute, 87% haa 94% e rewɓe ina kaala ko famɗi fof caɗeele cellal goote.[6][7] Caɗeele cellal juutɗe (jokkiiɗe caggal nde jibinaa) ina kaalee e 31% e rewɓe.[8] Juɓɓule keewɗe ina wasiyoo ƴeewndo caggal jibinannde e nder sahaaji goɗɗi e nder sahaa caggal jibinannde.[9] == Fase akut == Cukalel ngel waɗetee ko e dow ɓalndu caggal jibineede Masaas reedu caggal jibineede ina wallita reedu nduu ɓuuɓde caggal nde ɓiɗɗo oo yalti e faɗo ɓuuɓngo. Waktuuji 6 haa 12 gadani caggal jibineede ko dumunna gadano walla ɓuuɓɗo e sahaa caggal jibineede.[10] E nder oo sahaa yumma oo ina heewi ƴeewteede e juuɗe safrooɓe walla jibinannde sabu caɗeele ina mbaawi feeñde. Ko ɓuri bonde e cellal e nder faɗo ɓuuɓngo ko ƴiiƴam caggal jibinannde. Caggal jibineede nokku ɗo ɓiɗɗo oo jokkondiri e ɓalndu nduu ina ɓuuɓta, reedu nduu ina foti ɓuuɓde ngam haɗde ƴiiƴam ustaade. Caggal nde ɓuuɓri waɗi, fundus (dow) reedu ina waawi paltaade no ɓuuɓri tiiɗndi to tolno ɓuuɓri. Ina moƴƴi reedu nduu heddoo e tiiɗnaare, tawa kadi ko jom suudu walla jibinannde waɗata ƴeewndo keewngo e nder ɓuuɓri ndii kam e keewal ƴiiƴam ɗam. Masaas reedu ina heewi huutoreede ngam wallude reedu ɓuuɓde.[11] Caggal jibineede, so yumma oo waɗii episiotomi[12] walla ɓuuɓde e udditgol reedu nduu, ina seernda. E jamaanu ɓennuɗo, episiotomi ko huunde woowaande. Kono tan, wiɗtooji baɗanooɗi ko ɓooyaani ina kollita wonde episiotomi (episiotomi) gonɗo e sahaa kala, so jibinannde no haanirta nii tawa alaa caɗeele walla kuutorɗe, rokkataa nafoore to bannge ustude mboros perineal walla vaginal. Huutoraade episiotomi cuɓaaɗo ina addana neɗɗo ustude mboros perineal.[13] Koolaaɗo kuuɓal cellal ina waawi wasiyaade peeje wellitaare ngam wallitde ustude ñawu perineal.[11] Toppitagol cukalel e nder faɗo akute Cukalel ɓuuɓngel ko juuti caggal jibineede Debbo ina ñammina ɓiɗɓe ɗiɗo balɗe jeegom caggal jibineede. Linea nigra ina yiyee haa jooni. E nder leƴƴanɗe 10 caggal jibineede, cukalel ngel ƴetta fooftere mum adannde, toppitiiɗo ngel waɗta ngel e dow ɓanndu yumma ngel. Ngonka cukalel ngel ina ƴeewtee e nder njuuteendi Apgar.[14] Njoɓdi Apgar ina anndiree e ƴeewtaade cukalel jibinaaɗo oo e dow sarɗiiji joy ɗi ciimtol ngol huutortoo ko kelme cuɓaaɗe ngam waɗde akronim (Nafoore, Pulse, Grimace, Activité, Respiration). Haa ko ɓooyaani koo, sukaaɓe ina keewi ittude e yumma mum en caggal jibineede. Kono, tuggi hedde hitaande 2000, won laamuuji puɗɗiima wiyde wonde jokkondiral ɓalndu e ɓalndu (jogaade cukalel ngel e dow ɓalndu yumma mum) ina nafta yumma oo e cukalel ngel fof. Tuggi hitaande 2014, jokkondiral gadanal hakkunde ɓalndu e ɓalndu, ko wiyetee kadi toppitagol kangaroo, ina jaɓee e denndaangal juɓɓule mawɗe toppitiiɗe wellitaare cukalel. Nii woni, ngam wallitde tabitinde jokkondiral e ñamri ndi moƴƴaani, toppitiiɗo oo ina waɗa ƴeewndorɗe yumma e cukalel ɗoon e ɗoon nde cukalel ngel lelni e dow ɓalndu yumma. Toppitiiɗo oo ina itta cukalel ngel ngam ɓeydaade ƴeewndaade ɗum tan ko caggal nde ngel heɓi ɓiɗɗo ngel gadano, fawaade e yiɗde yumma ngel. Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina hirjina kadi jokkondirde e ɓalndu e ɓalndu e nder waktuuji 24 gadani caggal jibineede ngam wallitde reentaade nguleeki ɓiɗɗo.[15] == Mudda caggal jibinannde subacute == Postpartum subacute fuɗɗotoo ko caggal nde dumunna postpartum acute joofi, ina waawi jogaade jonte ɗiɗi haa jeegom.[10] Sellinde ɓanndu e nder sahaa caggal jibinannde subacute === Ƴeew kadi: Maayde yumma === E nder balɗe seeɗa gadane caggal jibinannde, baasal trombose veineuse profonde (DVT) ina mawni no feewi sabu hiperkoagulabilite ina ɓeydoo e nder reedu, ina ɓeydoo heewde e sahaa caggal jibinannde,[16] haa teeŋti noon e rewɓe wonduɓe e C-section ɓe ustaaki dille. Anti-coagulants walla laabi ɓalli ko wayi no compression ina mbaawi huutoreede e nder safrirde, haa teeŋti noon so tawii debbo oo ina jogii geɗe kaawniiɗe, ko wayi no ŋakkere teddeendi, ŋakkere nguura juutnde, ŋakkere ƴiiƴam (C-section) ko ɓooyaani, walla banndiraawo mo alaa ko woni e mum so wonaa taariindi mboros trombose. Wonande rewɓe wonduɓe e taariindi kewu trombose e nder reedu walla ko adii reedu, ina heewi wasiyaade ko antikoagulant.[17] Ɓeydagol ƴiiƴam (ƴiiƴam) e ɓuuɓri (ɓuuɓri) e nder reedu debbo ina ustoo seeɗa-seeɗa e nder yontereeji tati.[citation needed] Reedu ina ɓuuɓtoo seeɗa-seeɗa, ina juuta e nder yontereeji seeɗa.[18] Infections caggal jibineede ina mbaawi addude sepsis, so safraaka, maayde.[19] Ko ina wona 33% e rewɓe fof ina keɓa ɓuuɓri caggal jibinannde ; rewɓe jibinɓe e reedu ina mbaawi heɓde mboros oo fotde laabi ɗiɗi e rewɓe jibinɓe e seernaaɓe.[20] Ɓooygol ƴiiƴam e ooɗoo sahaa ina ɓeyda baasal juutngal.[10] E nder sahaa jibinannde subacute, 87% haa 94% e rewɓe ina kaala ko famɗi fof caɗeele cellal goote.[6][7] Kuutoragol Kegel ina wasiyee ngam semmbinde ƴiye ɓalndu e haɓaade ɓuuɓri ƴiiƴam.[21] Paɗe mawɓe ina mbaawi ɓoorneede e sahaa caggal jibinannde subacute ngam lochia, kam e ŋakkere ƴiiƴam e ŋakkere ƴiiƴam. Ƴiiƴam ummortooɗam e reedu, ina wiyee lochia, ina ustoo seeɗa seeɗa, ina wayloo gila e boɗewol ɓuuɓngol, ina wayloo, ina wayloo, ina joofna hedde jonte joy walla jeegom. Rewɓe ina wasiyee e ooɗoo sahaa yo ɓoorno paɗe walla paɗe mawɓe, paɗe jibinannde ɗe njuumtata, paɗe jibinannde walla paɗe jibinannde, walla paɗe jibinannde. Huutoraade tampon walla koppi lewru ina haɗaa sabu ina waawi addude bakteriiji e ɓeydude baasal.[22] Ɓeydagol lochia hakkunde balɗe 7-14 caggal jibineede ina waawi hollude leelgol ƴiiƴam caggal jibineede.[23] Hemorrhoids e ɓuuɓri e nder ooɗoo sahaa ina keewi, kadi softeende ɓuuɓri ina rokketee e kala sahaa.[24] So tawii episiotomi walla gonɗi perineal ina poti sutureede, huutoraade pillow donut ina addana debbo oo jooɗaade tawa alaa ko nafata walla ko famɗi fof ina usta mette. Won e rewɓe ina njiya ɓuuɓri reedu, ina wiyee afterpains, e nder balɗe seeɗa caggal jibineede. Ɗe cifaa ko e nanndugol e ɓuuɓri lewru, ɗe ɓuri heewde ko e sahaa nde ɓiɗɗo oo ñamlata, sabu yaltinde oksitosin. Ko ɓuuɓri woni ɓuuɓri ƴiiƴam nder reedu ngam haɗde ƴiiƴam yaltude.[25] Toppitagol cukalel e nder sahaa subacute === Ƴeew kadi: Maayde cukalel === Balɗe ɗiɗi haa nayi caggal jibineede, kosam debbo ina heewi naatde.[26] E nder daartol, rewɓe ɓe njibinaaka (ina njibina sukaaɓe mum en) ina ndokkee leɗɗe ngam haɗde njiimaandi, kono ɗum nattii holliteede e safaara. E nder ooɗoo sahaa, caɗeele e ñamminde ina mbaawi feeñde. Ɗaanaade yumma ina heewi jiiɓde sabu ummital jamma ina woodi e sahaa jibinannde, kadi jibinannde ina foti ñamleede waktuuji ɗiɗi haa tati kala, haa arti noon e jamma.[27] Konsul laktaasiyoŋ, njillu cellal, lewru kala, doula caggal jibineede, walla kraamverzorgster ina mbaawi wallitde e oo sahaa. Rafiiji hakkille === Ƴeew kadi: Rafiiji hakkille jibinannde === E nder sahaa jibinannde subacute, ina waawi feeñde e rafiiji hakkille. Ina jeyaa e ɗeen caɗeele : ɓuuɓri caggal jibinannde, ɓuuɓri gonndi caggal jibinannde, e nder geɗe seeɗa, ɓuuɓri gonndi caggal jibineede.[28] Ñawu hakkille caggal jibineede ina waawi heɓtaade yumma e baaba, tee ina heewi.[29] Ina ɗaɓɓi yiytude ɗum ko yaawi e safrude ɗum no haanirta nii. Ko ina wona 70–80% e rewɓe jibinɓe maa keɓ "baby blues" balɗe seeɗa. Hakkunde 10 e 20 e nder teemedere ina mbaawi heɓde depression clinique, tawi noon ko ɓuri heewde e rewɓe wonduɓe e taariindi depression caggal jibinannde, depression clinique, anxiété, walla caɗeele goɗɗe e nder ɓernde.[30] Jaagol PTSD caggal jibinannde no haanirta nii (ina heen jibinannde maaynde walla caɗeele mawɗe) ina hiisaa ko hakkunde 2,8% e 5,6% e nder yontereeji jeegom caggal jibinannde.[31] === Ƴeewndo caggal jibineede yumma-ɓiɗɗo === Juɓɓule keewɗe e nder winndere ndee ina wasiyoo ƴeewndorɗe baɗɗe faayiida caggal jibinannde e nder sahaa caggal jibinannde. Koolaaɗo kuuɓal Ameriknaajo (ACOG) ina anndi sahaa caggal jibinannde (« lewru nayaɓuru ») ina tiiɗi wonande rewɓe e sukaaɓe. E nokku njillu gooto gaadanteejo caggal jibineede, ACOG, tuggi 2018, ina wasiyoo nde toppitagol caggal jibineede ngol wona golle jokkondirɗe. Ɓe mbiyata ko rewɓe fof njokkondirta (so tawii ko e yeeso walla e telefoŋ) e doktoor mum en e nder yontereeji tati gadani caggal jibinannde ngam ƴeewtaade caɗeele teeŋtuɗe, tawa ina toppitii caggal ɗuum no haanirta nii. A ɓuri faamde == Tuugnorgal == <references /> 0wq31wgho0fowa8y30w0x0is5zqqd19 158291 158290 2026-03-29T13:57:07Z Adam644 9917 158291 wikitext text/x-wiki '''Mudda caggal jibineede''' (walla caggal jibineede) fuɗɗotoo ko caggal jibineede, ina heewi hiiseede ko jonte jeegom haa jeetati.<ref>{{cite web|vauthors=Lopez-Gonzalez DM|title=Postpartum Care of the New Mother|year=2023|publisher=StatPearls|pmid=33351433|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK565875/#:~:text=The%20postpartum%20period%20begins%20soon,term%20health%20and%20well%2Dbeing.}}</ref> Ina waɗi geɗe tati ceertuɗe e sahaa caggal jibineede ; faɗo ɓuuɓngo, duumotoongo waktuuji jeegom haa sappo e ɗiɗi caggal jibineede ; faɗo subacute, duumotooɗo jonte jeegom ; e faɗo leelngo, duumotoongo haa lebbi jeegom. E nder daawal leelngal, won mbayliigaaji e nder ɓalndu ina juuta no feewi ngam safrude, ina mbaawi kadi addande ɗum en ngonkaaji ko wayi no ŋakkere ƴiiƴam. Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina siftina wonde sahaa caggal jibineede ko sahaa ɓurɗo teeŋtude, tee kadi ko sahaa ɓurɗo teeŋtude e nguurndam yummiraaɓe e sukaaɓe. Ko ɓuri heewde e maayɗeele yumma e jibinannde ina mbaɗa e ooɗoo sahaa.<ref name="WHO">{{cite book|title=WHO Recommendations on Postnatal Care of the Mother and Newborn|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK190086/|publisher=World Health Organization|access-date=12 March 2022|date=2013|pmid=24624481|isbn=978-92-4-150664-9|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120072041/http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK190086/|url-status=live}}</ref> E nder binndanɗe ganndal, helmere ndee ina heewi limteede e Px, ɗo x woni limoore ; yeru, "ñalngu P5" ina foti janngeede ko "ñalngu joyaɓuru caggal jibineede". Ɗuum fotaani jiiɓde e nomenklatuur safaara kuutortooɗo G P ngam daranaade limoore e batte reedu (gravidité et parité). Debbo jibinoowo e nder safrirde ina waawi yaltude so tawii o sellii, ɗum noon ina waawi wonde ko adii waktuuji seeɗa caggal jibineede, hay so tawii noon jibinannde e nder reedu ko balɗe gooto haa ɗiɗi. Hakindo balɗe tati haa nayi caggal jibineede ko balɗe tati haa nayi.[3] E nder oon sahaa, yumma oo ina ƴeewtee ngam anndude ƴiiƴam, golle ɓalndu e ƴiiƴam, e toppitagol cukalel ngel. Cellal cukalel ngel kadi ina ƴeewtee.[4] Ko adii fof, yaltugol e opitaal caggal jibineede ina heewi siforeede ko yaltugol yumma e jibinaaɗo keso e nder opitaal e nder waktuuji 48 caggal jibineede. Mudda caggal jibineede ina waawi fecceede e daawe tati ceertuɗe ; faɗo adanngo walla ɓuuɓngo, waktuuji 8–19 caggal jibineede ; subacute postpartum period, ko jonte ɗiɗi haa jeegom, e sahaa leelɗo caggal jibineede, ko ina waawi juutde haa lebbi jeegom.[5] E nder sahaa jibinannde subacute, 87% haa 94% e rewɓe ina kaala ko famɗi fof caɗeele cellal goote.[6][7] Caɗeele cellal juutɗe (jokkiiɗe caggal nde jibinaa) ina kaalee e 31% e rewɓe.[8] Juɓɓule keewɗe ina wasiyoo ƴeewndo caggal jibinannde e nder sahaaji goɗɗi e nder sahaa caggal jibinannde.[9] == Fase akut == Cukalel ngel waɗetee ko e dow ɓalndu caggal jibineede Masaas reedu caggal jibineede ina wallita reedu nduu ɓuuɓde caggal nde ɓiɗɗo oo yalti e faɗo ɓuuɓngo. Waktuuji 6 haa 12 gadani caggal jibineede ko dumunna gadano walla ɓuuɓɗo e sahaa caggal jibineede.[10] E nder oo sahaa yumma oo ina heewi ƴeewteede e juuɗe safrooɓe walla jibinannde sabu caɗeele ina mbaawi feeñde. Ko ɓuri bonde e cellal e nder faɗo ɓuuɓngo ko ƴiiƴam caggal jibinannde. Caggal jibineede nokku ɗo ɓiɗɗo oo jokkondiri e ɓalndu nduu ina ɓuuɓta, reedu nduu ina foti ɓuuɓde ngam haɗde ƴiiƴam ustaade. Caggal nde ɓuuɓri waɗi, fundus (dow) reedu ina waawi paltaade no ɓuuɓri tiiɗndi to tolno ɓuuɓri. Ina moƴƴi reedu nduu heddoo e tiiɗnaare, tawa kadi ko jom suudu walla jibinannde waɗata ƴeewndo keewngo e nder ɓuuɓri ndii kam e keewal ƴiiƴam ɗam. Masaas reedu ina heewi huutoreede ngam wallude reedu ɓuuɓde.[11] Caggal jibineede, so yumma oo waɗii episiotomi[12] walla ɓuuɓde e udditgol reedu nduu, ina seernda. E jamaanu ɓennuɗo, episiotomi ko huunde woowaande. Kono tan, wiɗtooji baɗanooɗi ko ɓooyaani ina kollita wonde episiotomi (episiotomi) gonɗo e sahaa kala, so jibinannde no haanirta nii tawa alaa caɗeele walla kuutorɗe, rokkataa nafoore to bannge ustude mboros perineal walla vaginal. Huutoraade episiotomi cuɓaaɗo ina addana neɗɗo ustude mboros perineal.[13] Koolaaɗo kuuɓal cellal ina waawi wasiyaade peeje wellitaare ngam wallitde ustude ñawu perineal.[11] Toppitagol cukalel e nder faɗo akute Cukalel ɓuuɓngel ko juuti caggal jibineede Debbo ina ñammina ɓiɗɓe ɗiɗo balɗe jeegom caggal jibineede. Linea nigra ina yiyee haa jooni. E nder leƴƴanɗe 10 caggal jibineede, cukalel ngel ƴetta fooftere mum adannde, toppitiiɗo ngel waɗta ngel e dow ɓanndu yumma ngel. Ngonka cukalel ngel ina ƴeewtee e nder njuuteendi Apgar.[14] Njoɓdi Apgar ina anndiree e ƴeewtaade cukalel jibinaaɗo oo e dow sarɗiiji joy ɗi ciimtol ngol huutortoo ko kelme cuɓaaɗe ngam waɗde akronim (Nafoore, Pulse, Grimace, Activité, Respiration). Haa ko ɓooyaani koo, sukaaɓe ina keewi ittude e yumma mum en caggal jibineede. Kono, tuggi hedde hitaande 2000, won laamuuji puɗɗiima wiyde wonde jokkondiral ɓalndu e ɓalndu (jogaade cukalel ngel e dow ɓalndu yumma mum) ina nafta yumma oo e cukalel ngel fof. Tuggi hitaande 2014, jokkondiral gadanal hakkunde ɓalndu e ɓalndu, ko wiyetee kadi toppitagol kangaroo, ina jaɓee e denndaangal juɓɓule mawɗe toppitiiɗe wellitaare cukalel. Nii woni, ngam wallitde tabitinde jokkondiral e ñamri ndi moƴƴaani, toppitiiɗo oo ina waɗa ƴeewndorɗe yumma e cukalel ɗoon e ɗoon nde cukalel ngel lelni e dow ɓalndu yumma. Toppitiiɗo oo ina itta cukalel ngel ngam ɓeydaade ƴeewndaade ɗum tan ko caggal nde ngel heɓi ɓiɗɗo ngel gadano, fawaade e yiɗde yumma ngel. Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina hirjina kadi jokkondirde e ɓalndu e ɓalndu e nder waktuuji 24 gadani caggal jibineede ngam wallitde reentaade nguleeki ɓiɗɗo.[15] == Mudda caggal jibinannde subacute == Postpartum subacute fuɗɗotoo ko caggal nde dumunna postpartum acute joofi, ina waawi jogaade jonte ɗiɗi haa jeegom.[10] Sellinde ɓanndu e nder sahaa caggal jibinannde subacute === Ƴeew kadi: Maayde yumma === E nder balɗe seeɗa gadane caggal jibinannde, baasal trombose veineuse profonde (DVT) ina mawni no feewi sabu hiperkoagulabilite ina ɓeydoo e nder reedu, ina ɓeydoo heewde e sahaa caggal jibinannde,[16] haa teeŋti noon e rewɓe wonduɓe e C-section ɓe ustaaki dille. Anti-coagulants walla laabi ɓalli ko wayi no compression ina mbaawi huutoreede e nder safrirde, haa teeŋti noon so tawii debbo oo ina jogii geɗe kaawniiɗe, ko wayi no ŋakkere teddeendi, ŋakkere nguura juutnde, ŋakkere ƴiiƴam (C-section) ko ɓooyaani, walla banndiraawo mo alaa ko woni e mum so wonaa taariindi mboros trombose. Wonande rewɓe wonduɓe e taariindi kewu trombose e nder reedu walla ko adii reedu, ina heewi wasiyaade ko antikoagulant.[17] Ɓeydagol ƴiiƴam (ƴiiƴam) e ɓuuɓri (ɓuuɓri) e nder reedu debbo ina ustoo seeɗa-seeɗa e nder yontereeji tati.[citation needed] Reedu ina ɓuuɓtoo seeɗa-seeɗa, ina juuta e nder yontereeji seeɗa.[18] Infections caggal jibineede ina mbaawi addude sepsis, so safraaka, maayde.[19] Ko ina wona 33% e rewɓe fof ina keɓa ɓuuɓri caggal jibinannde ; rewɓe jibinɓe e reedu ina mbaawi heɓde mboros oo fotde laabi ɗiɗi e rewɓe jibinɓe e seernaaɓe.[20] Ɓooygol ƴiiƴam e ooɗoo sahaa ina ɓeyda baasal juutngal.[10] E nder sahaa jibinannde subacute, 87% haa 94% e rewɓe ina kaala ko famɗi fof caɗeele cellal goote.[6][7] Kuutoragol Kegel ina wasiyee ngam semmbinde ƴiye ɓalndu e haɓaade ɓuuɓri ƴiiƴam.[21] Paɗe mawɓe ina mbaawi ɓoorneede e sahaa caggal jibinannde subacute ngam lochia, kam e ŋakkere ƴiiƴam e ŋakkere ƴiiƴam. Ƴiiƴam ummortooɗam e reedu, ina wiyee lochia, ina ustoo seeɗa seeɗa, ina wayloo gila e boɗewol ɓuuɓngol, ina wayloo, ina wayloo, ina joofna hedde jonte joy walla jeegom. Rewɓe ina wasiyee e ooɗoo sahaa yo ɓoorno paɗe walla paɗe mawɓe, paɗe jibinannde ɗe njuumtata, paɗe jibinannde walla paɗe jibinannde, walla paɗe jibinannde. Huutoraade tampon walla koppi lewru ina haɗaa sabu ina waawi addude bakteriiji e ɓeydude baasal.[22] Ɓeydagol lochia hakkunde balɗe 7-14 caggal jibineede ina waawi hollude leelgol ƴiiƴam caggal jibineede.[23] Hemorrhoids e ɓuuɓri e nder ooɗoo sahaa ina keewi, kadi softeende ɓuuɓri ina rokketee e kala sahaa.[24] So tawii episiotomi walla gonɗi perineal ina poti sutureede, huutoraade pillow donut ina addana debbo oo jooɗaade tawa alaa ko nafata walla ko famɗi fof ina usta mette. Won e rewɓe ina njiya ɓuuɓri reedu, ina wiyee afterpains, e nder balɗe seeɗa caggal jibineede. Ɗe cifaa ko e nanndugol e ɓuuɓri lewru, ɗe ɓuri heewde ko e sahaa nde ɓiɗɗo oo ñamlata, sabu yaltinde oksitosin. Ko ɓuuɓri woni ɓuuɓri ƴiiƴam nder reedu ngam haɗde ƴiiƴam yaltude.[25] Toppitagol cukalel e nder sahaa subacute === Ƴeew kadi: Maayde cukalel === Balɗe ɗiɗi haa nayi caggal jibineede, kosam debbo ina heewi naatde.[26] E nder daartol, rewɓe ɓe njibinaaka (ina njibina sukaaɓe mum en) ina ndokkee leɗɗe ngam haɗde njiimaandi, kono ɗum nattii holliteede e safaara. E nder ooɗoo sahaa, caɗeele e ñamminde ina mbaawi feeñde. Ɗaanaade yumma ina heewi jiiɓde sabu ummital jamma ina woodi e sahaa jibinannde, kadi jibinannde ina foti ñamleede waktuuji ɗiɗi haa tati kala, haa arti noon e jamma.[27] Konsul laktaasiyoŋ, njillu cellal, lewru kala, doula caggal jibineede, walla kraamverzorgster ina mbaawi wallitde e oo sahaa. Rafiiji hakkille === Ƴeew kadi: Rafiiji hakkille jibinannde === E nder sahaa jibinannde subacute, ina waawi feeñde e rafiiji hakkille. Ina jeyaa e ɗeen caɗeele : ɓuuɓri caggal jibinannde, ɓuuɓri gonndi caggal jibinannde, e nder geɗe seeɗa, ɓuuɓri gonndi caggal jibineede.[28] Ñawu hakkille caggal jibineede ina waawi heɓtaade yumma e baaba, tee ina heewi.[29] Ina ɗaɓɓi yiytude ɗum ko yaawi e safrude ɗum no haanirta nii. Ko ina wona 70–80% e rewɓe jibinɓe maa keɓ "baby blues" balɗe seeɗa. Hakkunde 10 e 20 e nder teemedere ina mbaawi heɓde depression clinique, tawi noon ko ɓuri heewde e rewɓe wonduɓe e taariindi depression caggal jibinannde, depression clinique, anxiété, walla caɗeele goɗɗe e nder ɓernde.[30] Jaagol PTSD caggal jibinannde no haanirta nii (ina heen jibinannde maaynde walla caɗeele mawɗe) ina hiisaa ko hakkunde 2,8% e 5,6% e nder yontereeji jeegom caggal jibinannde.[31] === Ƴeewndo caggal jibineede yumma-ɓiɗɗo === Juɓɓule keewɗe e nder winndere ndee ina wasiyoo ƴeewndorɗe baɗɗe faayiida caggal jibinannde e nder sahaa caggal jibinannde. Koolaaɗo kuuɓal Ameriknaajo (ACOG) ina anndi sahaa caggal jibinannde (« lewru nayaɓuru ») ina tiiɗi wonande rewɓe e sukaaɓe. E nokku njillu gooto gaadanteejo caggal jibineede, ACOG, tuggi 2018, ina wasiyoo nde toppitagol caggal jibineede ngol wona golle jokkondirɗe. Ɓe mbiyata ko rewɓe fof njokkondirta (so tawii ko e yeeso walla e telefoŋ) e doktoor mum en e nder yontereeji tati gadani caggal jibinannde ngam ƴeewtaade caɗeele teeŋtuɗe, tawa ina toppitii caggal ɗuum no haanirta nii. A ɓuri faamde == Tuugnorgal == <references /> rdermylo7i932rou681p8bf2rmaygws Sanhujori 0 38181 158292 2026-03-29T14:05:43Z Adam644 9917 Created page with "'''Sanhujori''' (Koree: 산후조리) woni sifaa pinal koreeji keertiiɗi e toppitagol caggal jibineede.[1] Ina heen ñaamde ñaamdu cellundu, waɗde ekkorse e ɓuuɓnude ɓanndu. Mudda sanhujori ina heewi juutde ko ina wona yontere haa lewru.[2] Sanhujori ko konngol jillondirngol : ‘sanhu’ (산후, ‘caggal jibineede’) e ‘jori’ (조리, ‘sellinde’). E nder renndo ngo ko adii hannde, ko galleeji yummiraaɓe mbaɗata golle sanhujori. Kono tan, njuɓɓudi g..." 158292 wikitext text/x-wiki '''Sanhujori''' (Koree: 산후조리) woni sifaa pinal koreeji keertiiɗi e toppitagol caggal jibineede.[1] Ina heen ñaamde ñaamdu cellundu, waɗde ekkorse e ɓuuɓnude ɓanndu. Mudda sanhujori ina heewi juutde ko ina wona yontere haa lewru.[2] Sanhujori ko konngol jillondirngol : ‘sanhu’ (산후, ‘caggal jibineede’) e ‘jori’ (조리, ‘sellinde’). E nder renndo ngo ko adii hannde, ko galleeji yummiraaɓe mbaɗata golle sanhujori. Kono tan, njuɓɓudi gaadanteeji galleeji yaajɗi ɗii ndartinaama, sarwisaaji ɗii puɗɗiima waɗeede e nokkuuji keertiiɗi caggal jibinannde (sanhujoriwon 산후조리원) e gollotooɓe toppitiiɓe caggal jibinannde (sanhujorisa). Yimɓe ina keewi sikkude wonde sanhujori ina jogii batte keewɗe e ngonka cellal rewɓe e nder nguurndam mum en ; ina sikkaa wonde yummiraaɓe ɓe mbaɗaani golle sanhujori no haanirta nii ina mbaawi heɓde ñawuuji keewɗi, ko wayi no ɓuuɓri jokkondire, ɓuuɓri ƴiiƴam, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ɓuuɓri ƴiiƴam.[3][4] h3sov81onoruy2iq5vgr40i027hs4d4 158293 158292 2026-03-29T14:06:39Z Adam644 9917 158293 wikitext text/x-wiki '''Sanhujori''' (Koree: 산후조리) woni sifaa pinal koreeji keertiiɗi e toppitagol caggal jibineede.[1] Ina heen ñaamde ñaamdu cellundu, waɗde ekkorse e ɓuuɓnude ɓanndu. Mudda sanhujori ina heewi juutde ko ina wona yontere haa lewru.[2] Sanhujori ko konngol jillondirngol : ‘sanhu’ (산후, ‘caggal jibineede’) e ‘jori’ (조리, ‘sellinde’). E nder renndo ngo ko adii hannde, ko galleeji yummiraaɓe mbaɗata golle sanhujori. Kono tan, njuɓɓudi gaadanteeji galleeji yaajɗi ɗii ndartinaama, sarwisaaji ɗii puɗɗiima waɗeede e nokkuuji keertiiɗi caggal jibinannde (sanhujoriwon 산후조리원) e gollotooɓe toppitiiɓe caggal jibinannde (sanhujorisa). Yimɓe ina keewi sikkude wonde sanhujori ina jogii batte keewɗe e ngonka cellal rewɓe e nder nguurndam mum en ; ina sikkaa wonde yummiraaɓe ɓe mbaɗaani golle sanhujori no haanirta nii ina mbaawi heɓde ñawuuji keewɗi, ko wayi no ɓuuɓri jokkondire, ɓuuɓri ƴiiƴam, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ɓuuɓri ƴiiƴam.[3][4] == Tariya == E nder daartol Koree, golle sanhujori ina keewi waɗeede e nder galle yumma oo e galleeji jom suudu mum. Ɓeen terɗe galle ina mbaɗatnoo golle keewɗe, ko wayi no defde ñameele e toppitaade sukaaɓe maɓɓe, ɗum noon ina woppira yummiraaɓe ɓee e golle galleeji teeŋtuɗe.[2] E nder ngool laawol, yummiraaɓe keɓii fartaŋŋe heɓtude cellal mum en e janngude gannde e karallaagal, ko ɗum huunde haannde e toppitaade sukaaɓe e ko fayi arde.[2] To bannge goɗɗo oo, won golle ɗe ngonnoo ko e majjere, wonaa e golle ; terɗe galle ina keewi haɗde yummiraaɓe tawtoreede kewuuji wirwirnde walla haaldude e mawɓe wirwirnde nde tawnoo ina hula wonde ɗum ina addana yummiraaɓe e sukaaɓe fof caɗeele.[5] No mbaydi galleeji yaajɗi gaadanteeji ɗii fotnoo majjude nii, e no njuɓɓudi galleeji nukliyeer ɓuri heewde e renndo ngo, sarwisaaji sanhujori puɗɗiima waɗeede e sanhujoriwons, woni sifaa nokku toppitiiɗo caggal jibinannde. Ooɗo sifaa nokkuuji keertiiɗi fuɗɗii naatde ko e hitaande 1996 to Koree.[5] dmfq60je53qz3mwv4fpmvsq1wr4zuce 158294 158293 2026-03-29T14:08:00Z Adam644 9917 158294 wikitext text/x-wiki '''Sanhujori''' (Koree: 산후조리) woni sifaa pinal koreeji keertiiɗi e toppitagol caggal jibineede.[1] Ina heen ñaamde ñaamdu cellundu, waɗde ekkorse e ɓuuɓnude ɓanndu. Mudda sanhujori ina heewi juutde ko ina wona yontere haa lewru.[2] Sanhujori ko konngol jillondirngol : ‘sanhu’ (산후, ‘caggal jibineede’) e ‘jori’ (조리, ‘sellinde’). E nder renndo ngo ko adii hannde, ko galleeji yummiraaɓe mbaɗata golle sanhujori. Kono tan, njuɓɓudi gaadanteeji galleeji yaajɗi ɗii ndartinaama, sarwisaaji ɗii puɗɗiima waɗeede e nokkuuji keertiiɗi caggal jibinannde (sanhujoriwon 산후조리원) e gollotooɓe toppitiiɓe caggal jibinannde (sanhujorisa). Yimɓe ina keewi sikkude wonde sanhujori ina jogii batte keewɗe e ngonka cellal rewɓe e nder nguurndam mum en ; ina sikkaa wonde yummiraaɓe ɓe mbaɗaani golle sanhujori no haanirta nii ina mbaawi heɓde ñawuuji keewɗi, ko wayi no ɓuuɓri jokkondire, ɓuuɓri ƴiiƴam, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ɓuuɓri ƴiiƴam.[3][4] == Tariya == E nder daartol Koree, golle sanhujori ina keewi waɗeede e nder galle yumma oo e galleeji jom suudu mum. Ɓeen terɗe galle ina mbaɗatnoo golle keewɗe, ko wayi no defde ñameele e toppitaade sukaaɓe maɓɓe, ɗum noon ina woppira yummiraaɓe ɓee e golle galleeji teeŋtuɗe.[2] E nder ngool laawol, yummiraaɓe keɓii fartaŋŋe heɓtude cellal mum en e janngude gannde e karallaagal, ko ɗum huunde haannde e toppitaade sukaaɓe e ko fayi arde.[2] To bannge goɗɗo oo, won golle ɗe ngonnoo ko e majjere, wonaa e golle ; terɗe galle ina keewi haɗde yummiraaɓe tawtoreede kewuuji wirwirnde walla haaldude e mawɓe wirwirnde nde tawnoo ina hula wonde ɗum ina addana yummiraaɓe e sukaaɓe fof caɗeele.[5] No mbaydi galleeji yaajɗi gaadanteeji ɗii fotnoo majjude nii, e no njuɓɓudi galleeji nukliyeer ɓuri heewde e renndo ngo, sarwisaaji sanhujori puɗɗiima waɗeede e sanhujoriwons, woni sifaa nokku toppitiiɗo caggal jibinannde. Ooɗo sifaa nokkuuji keertiiɗi fuɗɗii naatde ko e hitaande 1996 to Koree.[5] == Miijooji == Sanhujoriwon Sanhujoriwon (산후조리원) ko nokku keeriiɗo baɗɗo golle keewɗe wonande yummiraaɓe e sukaaɓe mum en e nder sahaa caggal jibineede. Haa e darorɗe hitaande 1998, ɗaɓɓaande sanhujoriwon ina ɓurnoo heewde e udditgol sanhujoriwon ngol ina heewi dañde nafoore mum. Ko ɗum waɗi, nokkuuji ɗi ngalaa kalite, ɗi ngalaa kattanɗe, ɓuuɓtii ko adii hitaande 2000.[6] So tawii nokkuuji keewɗi ɗi ngalaa kattanɗe uddaama gila ndeen sabu ŋakkeende njuɓɓudi e kewuuji yiite, limoore sanhujoriwon ina ɓeydoo seeɗa seeɗa ko ɓooyaani koo.[5] E wiyde wiɗto ngenndiijo, ina hiisa wonde fotde 50 e nder teemedere (50%) e nder teemedere fof rewɓe e nder leydi Koree kuutoriima hono ndeeɗoo nokku caggal jibinannde, e hitaande 2012.[7] Sarwiisiiji ɗii ina mbaɗi : ñawndugol ɓalndu, ñawbuuli ɓalli, e toppitagol sukaaɓe jibinaaɓe e nder waktuuji 24.[7] Won e nokkuuji ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ko fayti e njuɓɓudi puɗi e jaleeɗe ngam haɗde mboros caggal jibinannde.[5] Sanhujoriisa Sanhujorisa (산후조리사) ko sifaa golloowo toppitiiɗo njillu to galle yumma, rokka njillu ngam toppitaade caggal jibineede. Gollotooɓe Sanhujorisa ina njaaji e nder gollotooɓe e sahaa gooto e gollotooɓe e nder nguurndam. E fawaade e njuɓɓudiiji njulaagu e ɗaɓɓaande yummiraaɓe, ɓe mbaɗata ko golle galleeji keewɗe, ko wayi no lootde, laɓɓinde suudu, e toppitaade terɗe galle goɗɗe, e sara golle sanhujori e hoore mum.[3] Ɗee balɗe, sabu mbayliigu winndereyankeewu e naatgol gollotooɓe e nder leyɗeele keewɗe, eggooɓe Joseonjok, ummoriiɓe Fuɗnaange-rewo Siin, ina ngondi e feccere ɓurnde mawnude e luumo golle sanhujorisa.[8] E nder sekteer laamu, YMCA, laamuuji nokkuuji, e nokkuuji cellal laamu ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ngam heblude sanhujorisaaji karallaagal e njoɓdi seeɗa walla tawa njoɓaaka. To bannge goɗɗo oo, e nder sekteeruuji keewɗi, nokku ƴellitaare karallaagal (KQDC) to leydi Koree ina rokka seedanteeje wonande ɓeen ɓe keɓaani jaŋde mum en, ɓe keɓa jaŋde ngam heɓde jaŋde ndee.[3] Ngolɗoo gollal meeɗiino anndeede e ɗemngal Engele ko lewru kala, kono jooni ina waawi wiyeede "doula postnatal", "infirmière maternité" walla "spécialiste de soins de nouveau" – denndaangal nannies keeriiɗo.[citation needed] Gorko e sanhujori Caggal jibineede, gorko ina wallita yumma mum e nder daawal gadanal jibineede. Ko ɓuri haawnaade e yumma ngam fuɗɗaade toppitaade caggal jibineede ko nafoore e toppitagol gorko. Ballal gorko e nder ɓernde ina wallita e heɓde haajuuji ɓalli e hakkillaaji rewɓe caggal jibinannde e nder ngonkaaji mettuɗi, ina usta baasal caggal jibinannde, ina jokkondira jokkondiral galleeji, ina wallita kadi e waylude darnde yumma. Sanhujori ina waawi wonde laawol juutngol, so gorko oo yiɗii waawde tawtoreede toppitagol caggal jibineede, maa o dañ caɗeele keewɗe. Wiɗtooji kollitii wonde baabiraaɓe heewɓe ina njogii ganndal seeɗa e golle e toppitagol caggal jibinannde, ko ɗum waɗi baaba ina heewi woppeede e tawtoreede toppitagol caggal jibinannde gila e fuɗɗoode. Sanhujori ɓuri heewde ko e luural e worɓe wonɓe e heen kadi luural ina waawi waɗde.[9] gdhucb630f410cbbrowx7qttuadgxxf 158295 158294 2026-03-29T14:09:33Z Adam644 9917 158295 wikitext text/x-wiki '''Sanhujori''' (Koree: 산후조리) woni sifaa pinal koreeji keertiiɗi e toppitagol caggal jibineede.[1] Ina heen ñaamde ñaamdu cellundu, waɗde ekkorse e ɓuuɓnude ɓanndu. Mudda sanhujori ina heewi juutde ko ina wona yontere haa lewru.[2] Sanhujori ko konngol jillondirngol : ‘sanhu’ (산후, ‘caggal jibineede’) e ‘jori’ (조리, ‘sellinde’). E nder renndo ngo ko adii hannde, ko galleeji yummiraaɓe mbaɗata golle sanhujori. Kono tan, njuɓɓudi gaadanteeji galleeji yaajɗi ɗii ndartinaama, sarwisaaji ɗii puɗɗiima waɗeede e nokkuuji keertiiɗi caggal jibinannde (sanhujoriwon 산후조리원) e gollotooɓe toppitiiɓe caggal jibinannde (sanhujorisa). Yimɓe ina keewi sikkude wonde sanhujori ina jogii batte keewɗe e ngonka cellal rewɓe e nder nguurndam mum en ; ina sikkaa wonde yummiraaɓe ɓe mbaɗaani golle sanhujori no haanirta nii ina mbaawi heɓde ñawuuji keewɗi, ko wayi no ɓuuɓri jokkondire, ɓuuɓri ƴiiƴam, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ɓuuɓri ƴiiƴam.[3][4] == Tariya == E nder daartol Koree, golle sanhujori ina keewi waɗeede e nder galle yumma oo e galleeji jom suudu mum. Ɓeen terɗe galle ina mbaɗatnoo golle keewɗe, ko wayi no defde ñameele e toppitaade sukaaɓe maɓɓe, ɗum noon ina woppira yummiraaɓe ɓee e golle galleeji teeŋtuɗe.[2] E nder ngool laawol, yummiraaɓe keɓii fartaŋŋe heɓtude cellal mum en e janngude gannde e karallaagal, ko ɗum huunde haannde e toppitaade sukaaɓe e ko fayi arde.[2] To bannge goɗɗo oo, won golle ɗe ngonnoo ko e majjere, wonaa e golle ; terɗe galle ina keewi haɗde yummiraaɓe tawtoreede kewuuji wirwirnde walla haaldude e mawɓe wirwirnde nde tawnoo ina hula wonde ɗum ina addana yummiraaɓe e sukaaɓe fof caɗeele.[5] No mbaydi galleeji yaajɗi gaadanteeji ɗii fotnoo majjude nii, e no njuɓɓudi galleeji nukliyeer ɓuri heewde e renndo ngo, sarwisaaji sanhujori puɗɗiima waɗeede e sanhujoriwons, woni sifaa nokku toppitiiɗo caggal jibinannde. Ooɗo sifaa nokkuuji keertiiɗi fuɗɗii naatde ko e hitaande 1996 to Koree.[5] == Miijooji == Sanhujoriwon Sanhujoriwon (산후조리원) ko nokku keeriiɗo baɗɗo golle keewɗe wonande yummiraaɓe e sukaaɓe mum en e nder sahaa caggal jibineede. Haa e darorɗe hitaande 1998, ɗaɓɓaande sanhujoriwon ina ɓurnoo heewde e udditgol sanhujoriwon ngol ina heewi dañde nafoore mum. Ko ɗum waɗi, nokkuuji ɗi ngalaa kalite, ɗi ngalaa kattanɗe, ɓuuɓtii ko adii hitaande 2000.[6] So tawii nokkuuji keewɗi ɗi ngalaa kattanɗe uddaama gila ndeen sabu ŋakkeende njuɓɓudi e kewuuji yiite, limoore sanhujoriwon ina ɓeydoo seeɗa seeɗa ko ɓooyaani koo.[5] E wiyde wiɗto ngenndiijo, ina hiisa wonde fotde 50 e nder teemedere (50%) e nder teemedere fof rewɓe e nder leydi Koree kuutoriima hono ndeeɗoo nokku caggal jibinannde, e hitaande 2012.[7] Sarwiisiiji ɗii ina mbaɗi : ñawndugol ɓalndu, ñawbuuli ɓalli, e toppitagol sukaaɓe jibinaaɓe e nder waktuuji 24.[7] Won e nokkuuji ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ko fayti e njuɓɓudi puɗi e jaleeɗe ngam haɗde mboros caggal jibinannde.[5] Sanhujoriisa Sanhujorisa (산후조리사) ko sifaa golloowo toppitiiɗo njillu to galle yumma, rokka njillu ngam toppitaade caggal jibineede. Gollotooɓe Sanhujorisa ina njaaji e nder gollotooɓe e sahaa gooto e gollotooɓe e nder nguurndam. E fawaade e njuɓɓudiiji njulaagu e ɗaɓɓaande yummiraaɓe, ɓe mbaɗata ko golle galleeji keewɗe, ko wayi no lootde, laɓɓinde suudu, e toppitaade terɗe galle goɗɗe, e sara golle sanhujori e hoore mum.[3] Ɗee balɗe, sabu mbayliigu winndereyankeewu e naatgol gollotooɓe e nder leyɗeele keewɗe, eggooɓe Joseonjok, ummoriiɓe Fuɗnaange-rewo Siin, ina ngondi e feccere ɓurnde mawnude e luumo golle sanhujorisa.[8] E nder sekteer laamu, YMCA, laamuuji nokkuuji, e nokkuuji cellal laamu ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ngam heblude sanhujorisaaji karallaagal e njoɓdi seeɗa walla tawa njoɓaaka. To bannge goɗɗo oo, e nder sekteeruuji keewɗi, nokku ƴellitaare karallaagal (KQDC) to leydi Koree ina rokka seedanteeje wonande ɓeen ɓe keɓaani jaŋde mum en, ɓe keɓa jaŋde ngam heɓde jaŋde ndee.[3] Ngolɗoo gollal meeɗiino anndeede e ɗemngal Engele ko lewru kala, kono jooni ina waawi wiyeede "doula postnatal", "infirmière maternité" walla "spécialiste de soins de nouveau" – denndaangal nannies keeriiɗo.[citation needed] Gorko e sanhujori Caggal jibineede, gorko ina wallita yumma mum e nder daawal gadanal jibineede. Ko ɓuri haawnaade e yumma ngam fuɗɗaade toppitaade caggal jibineede ko nafoore e toppitagol gorko. Ballal gorko e nder ɓernde ina wallita e heɓde haajuuji ɓalli e hakkillaaji rewɓe caggal jibinannde e nder ngonkaaji mettuɗi, ina usta baasal caggal jibinannde, ina jokkondira jokkondiral galleeji, ina wallita kadi e waylude darnde yumma. Sanhujori ina waawi wonde laawol juutngol, so gorko oo yiɗii waawde tawtoreede toppitagol caggal jibineede, maa o dañ caɗeele keewɗe. Wiɗtooji kollitii wonde baabiraaɓe heewɓe ina njogii ganndal seeɗa e golle e toppitagol caggal jibinannde, ko ɗum waɗi baaba ina heewi woppeede e tawtoreede toppitagol caggal jibinannde gila e fuɗɗoode. Sanhujori ɓuri heewde ko e luural e worɓe wonɓe e heen kadi luural ina waawi waɗde.[9] == Miijooji == Sanhujoriwon Sanhujoriwon (산후조리원) ko nokku keeriiɗo baɗɗo golle keewɗe wonande yummiraaɓe e sukaaɓe mum en e nder sahaa caggal jibineede. Haa e darorɗe hitaande 1998, ɗaɓɓaande sanhujoriwon ina ɓurnoo heewde e udditgol sanhujoriwon ngol ina heewi dañde nafoore mum. Ko ɗum waɗi, nokkuuji ɗi ngalaa kalite, ɗi ngalaa kattanɗe, ɓuuɓtii ko adii hitaande 2000.[6] So tawii nokkuuji keewɗi ɗi ngalaa kattanɗe uddaama gila ndeen sabu ŋakkeende njuɓɓudi e kewuuji yiite, limoore sanhujoriwon ina ɓeydoo seeɗa seeɗa ko ɓooyaani koo.[5] E wiyde wiɗto ngenndiijo, ina hiisa wonde fotde 50 e nder teemedere (50%) e nder teemedere fof rewɓe e nder leydi Koree kuutoriima hono ndeeɗoo nokku caggal jibinannde, e hitaande 2012.[7] Sarwiisiiji ɗii ina mbaɗi : ñawndugol ɓalndu, ñawbuuli ɓalli, e toppitagol sukaaɓe jibinaaɓe e nder waktuuji 24.[7] Won e nokkuuji ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ko fayti e njuɓɓudi puɗi e jaleeɗe ngam haɗde mboros caggal jibinannde.[5] === Sanhujoriisa === Sanhujorisa (산후조리사) ko sifaa golloowo toppitiiɗo njillu to galle yumma, rokka njillu ngam toppitaade caggal jibineede. Gollotooɓe Sanhujorisa ina njaaji e nder gollotooɓe e sahaa gooto e gollotooɓe e nder nguurndam. E fawaade e njuɓɓudiiji njulaagu e ɗaɓɓaande yummiraaɓe, ɓe mbaɗata ko golle galleeji keewɗe, ko wayi no lootde, laɓɓinde suudu, e toppitaade terɗe galle goɗɗe, e sara golle sanhujori e hoore mum.[3] Ɗee balɗe, sabu mbayliigu winndereyankeewu e naatgol gollotooɓe e nder leyɗeele keewɗe, eggooɓe Joseonjok, ummoriiɓe Fuɗnaange-rewo Siin, ina ngondi e feccere ɓurnde mawnude e luumo golle sanhujorisa.[8] E nder sekteer laamu, YMCA, laamuuji nokkuuji, e nokkuuji cellal laamu ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ngam heblude sanhujorisaaji karallaagal e njoɓdi seeɗa walla tawa njoɓaaka. To bannge goɗɗo oo, e nder sekteeruuji keewɗi, nokku ƴellitaare karallaagal (KQDC) to leydi Koree ina rokka seedanteeje wonande ɓeen ɓe keɓaani jaŋde mum en, ɓe keɓa jaŋde ngam heɓde jaŋde ndee.[3] Ngolɗoo gollal meeɗiino anndeede e ɗemngal Engele ko lewru kala, kono jooni ina waawi wiyeede "doula postnatal", "infirmière maternité" walla "spécialiste de soins de nouveau" – denndaangal nannies keeriiɗo.[citation needed] === Gorko e sanhujori === Caggal jibineede, gorko ina wallita yumma mum e nder daawal gadanal jibineede. Ko ɓuri haawnaade e yumma ngam fuɗɗaade toppitaade caggal jibineede ko nafoore e toppitagol gorko. Ballal gorko e nder ɓernde ina wallita e heɓde haajuuji ɓalli e hakkillaaji rewɓe caggal jibinannde e nder ngonkaaji mettuɗi, ina usta baasal caggal jibinannde, ina jokkondira jokkondiral galleeji, ina wallita kadi e waylude darnde yumma. Sanhujori ina waawi wonde laawol juutngol, so gorko oo yiɗii waawde tawtoreede toppitagol caggal jibineede, maa o dañ caɗeele keewɗe. Wiɗtooji kollitii wonde baabiraaɓe heewɓe ina njogii ganndal seeɗa e golle e toppitagol caggal jibinannde, ko ɗum waɗi baaba ina heewi woppeede e tawtoreede toppitagol caggal jibinannde gila e fuɗɗoode. Sanhujori ɓuri heewde ko e luural e worɓe wonɓe e heen kadi luural ina waawi waɗde.[9] 63qzo25ky6d8p2lnbzrlvb031xlcvf1 158296 158295 2026-03-29T14:12:47Z Adam644 9917 158296 wikitext text/x-wiki '''Sanhujori''' (Koree: 산후조리) woni sifaa pinal koreeji keertiiɗi e toppitagol caggal jibineede.<ref>{{Cite journal|last=Kim|first=Jeongeun|date=2003|title=Survey on the programs of Sanhujori centers in Korea as the traditional postpartum care facilities|pmid=14655798|journal=Women & Health|volume=38|issue=2|pages=107–117|doi=10.1300/J013v38n02_08|s2cid=26722305}}</ref> Ina heen ñaamde ñaamdu cellundu, waɗde ekkorse e ɓuuɓnude ɓanndu. Mudda sanhujori ina heewi juutde ko ina wona yontere haa lewru.<ref name="Kim-Mira-2012">{{Cite journal|last=Kim Yeoungjung, Chung Mira|date=2012|title=A Study on the Change of Postpartum Care in Korea|url=http://www.riss.kr/search/detail/DetailView.do?p_mat_type=1a0202e37d52c72d&control_no=349da8046240f63bffe0bdc3ef48d419|journal=Asian Cultural Studies|volume=26|pages=217–240}}</ref> Sanhujori ko konngol jillondirngol : ‘sanhu’ (산후, ‘caggal jibineede’) e ‘jori’ (조리, ‘sellinde’). E nder renndo ngo ko adii hannde, ko galleeji yummiraaɓe mbaɗata golle sanhujori. Kono tan, njuɓɓudi gaadanteeji galleeji yaajɗi ɗii ndartinaama, sarwisaaji ɗii puɗɗiima waɗeede e nokkuuji keertiiɗi caggal jibinannde (sanhujoriwon 산후조리원) e gollotooɓe toppitiiɓe caggal jibinannde (sanhujorisa). Yimɓe ina keewi sikkude wonde sanhujori ina jogii batte keewɗe e ngonka cellal rewɓe e nder nguurndam mum en ; ina sikkaa wonde yummiraaɓe ɓe mbaɗaani golle sanhujori no haanirta nii ina mbaawi heɓde ñawuuji keewɗi, ko wayi no ɓuuɓri jokkondire, ɓuuɓri ƴiiƴam, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ɓuuɓri ƴiiƴam.<ref name="Nam-2011">{{Cite journal|last=Nam|first=Ji-Ran|date=2011|title=A Study of Satisfaction Degree of the Postpartum Care Services of 'Postpartum Caretaker'|url=http://www.dbpia.co.kr/Journal/ArticleDetail/NODE01788279|journal=Journal of Public Welfare Administration|volume=21|issue=2|pages=137–164}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Kim|first=Soo Kyum|date=2002|title=A Study on the Status of the Postpartum Care for the Lower Income Women and an Investigation for the Support Plan|journal=Master's Dissertation of Hanman University|pages=1–72}}</ref> == Tariya == E nder daartol Koree, golle sanhujori ina keewi waɗeede e nder galle yumma oo e galleeji jom suudu mum. Ɓeen terɗe galle ina mbaɗatnoo golle keewɗe, ko wayi no defde ñameele e toppitaade sukaaɓe maɓɓe, ɗum noon ina woppira yummiraaɓe ɓee e golle galleeji teeŋtuɗe.[2] E nder ngool laawol, yummiraaɓe keɓii fartaŋŋe heɓtude cellal mum en e janngude gannde e karallaagal, ko ɗum huunde haannde e toppitaade sukaaɓe e ko fayi arde.[2] To bannge goɗɗo oo, won golle ɗe ngonnoo ko e majjere, wonaa e golle ; terɗe galle ina keewi haɗde yummiraaɓe tawtoreede kewuuji wirwirnde walla haaldude e mawɓe wirwirnde nde tawnoo ina hula wonde ɗum ina addana yummiraaɓe e sukaaɓe fof caɗeele.[5] No mbaydi galleeji yaajɗi gaadanteeji ɗii fotnoo majjude nii, e no njuɓɓudi galleeji nukliyeer ɓuri heewde e renndo ngo, sarwisaaji sanhujori puɗɗiima waɗeede e sanhujoriwons, woni sifaa nokku toppitiiɗo caggal jibinannde. Ooɗo sifaa nokkuuji keertiiɗi fuɗɗii naatde ko e hitaande 1996 to Koree.[5] == Miijooji == Sanhujoriwon Sanhujoriwon (산후조리원) ko nokku keeriiɗo baɗɗo golle keewɗe wonande yummiraaɓe e sukaaɓe mum en e nder sahaa caggal jibineede. Haa e darorɗe hitaande 1998, ɗaɓɓaande sanhujoriwon ina ɓurnoo heewde e udditgol sanhujoriwon ngol ina heewi dañde nafoore mum. Ko ɗum waɗi, nokkuuji ɗi ngalaa kalite, ɗi ngalaa kattanɗe, ɓuuɓtii ko adii hitaande 2000.[6] So tawii nokkuuji keewɗi ɗi ngalaa kattanɗe uddaama gila ndeen sabu ŋakkeende njuɓɓudi e kewuuji yiite, limoore sanhujoriwon ina ɓeydoo seeɗa seeɗa ko ɓooyaani koo.[5] E wiyde wiɗto ngenndiijo, ina hiisa wonde fotde 50 e nder teemedere (50%) e nder teemedere fof rewɓe e nder leydi Koree kuutoriima hono ndeeɗoo nokku caggal jibinannde, e hitaande 2012.[7] Sarwiisiiji ɗii ina mbaɗi : ñawndugol ɓalndu, ñawbuuli ɓalli, e toppitagol sukaaɓe jibinaaɓe e nder waktuuji 24.[7] Won e nokkuuji ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ko fayti e njuɓɓudi puɗi e jaleeɗe ngam haɗde mboros caggal jibinannde.[5] Sanhujoriisa Sanhujorisa (산후조리사) ko sifaa golloowo toppitiiɗo njillu to galle yumma, rokka njillu ngam toppitaade caggal jibineede. Gollotooɓe Sanhujorisa ina njaaji e nder gollotooɓe e sahaa gooto e gollotooɓe e nder nguurndam. E fawaade e njuɓɓudiiji njulaagu e ɗaɓɓaande yummiraaɓe, ɓe mbaɗata ko golle galleeji keewɗe, ko wayi no lootde, laɓɓinde suudu, e toppitaade terɗe galle goɗɗe, e sara golle sanhujori e hoore mum.[3] Ɗee balɗe, sabu mbayliigu winndereyankeewu e naatgol gollotooɓe e nder leyɗeele keewɗe, eggooɓe Joseonjok, ummoriiɓe Fuɗnaange-rewo Siin, ina ngondi e feccere ɓurnde mawnude e luumo golle sanhujorisa.[8] E nder sekteer laamu, YMCA, laamuuji nokkuuji, e nokkuuji cellal laamu ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ngam heblude sanhujorisaaji karallaagal e njoɓdi seeɗa walla tawa njoɓaaka. To bannge goɗɗo oo, e nder sekteeruuji keewɗi, nokku ƴellitaare karallaagal (KQDC) to leydi Koree ina rokka seedanteeje wonande ɓeen ɓe keɓaani jaŋde mum en, ɓe keɓa jaŋde ngam heɓde jaŋde ndee.[3] Ngolɗoo gollal meeɗiino anndeede e ɗemngal Engele ko lewru kala, kono jooni ina waawi wiyeede "doula postnatal", "infirmière maternité" walla "spécialiste de soins de nouveau" – denndaangal nannies keeriiɗo.[citation needed] Gorko e sanhujori Caggal jibineede, gorko ina wallita yumma mum e nder daawal gadanal jibineede. Ko ɓuri haawnaade e yumma ngam fuɗɗaade toppitaade caggal jibineede ko nafoore e toppitagol gorko. Ballal gorko e nder ɓernde ina wallita e heɓde haajuuji ɓalli e hakkillaaji rewɓe caggal jibinannde e nder ngonkaaji mettuɗi, ina usta baasal caggal jibinannde, ina jokkondira jokkondiral galleeji, ina wallita kadi e waylude darnde yumma. Sanhujori ina waawi wonde laawol juutngol, so gorko oo yiɗii waawde tawtoreede toppitagol caggal jibineede, maa o dañ caɗeele keewɗe. Wiɗtooji kollitii wonde baabiraaɓe heewɓe ina njogii ganndal seeɗa e golle e toppitagol caggal jibinannde, ko ɗum waɗi baaba ina heewi woppeede e tawtoreede toppitagol caggal jibinannde gila e fuɗɗoode. Sanhujori ɓuri heewde ko e luural e worɓe wonɓe e heen kadi luural ina waawi waɗde.[9] == Miijooji == Sanhujoriwon Sanhujoriwon (산후조리원) ko nokku keeriiɗo baɗɗo golle keewɗe wonande yummiraaɓe e sukaaɓe mum en e nder sahaa caggal jibineede. Haa e darorɗe hitaande 1998, ɗaɓɓaande sanhujoriwon ina ɓurnoo heewde e udditgol sanhujoriwon ngol ina heewi dañde nafoore mum. Ko ɗum waɗi, nokkuuji ɗi ngalaa kalite, ɗi ngalaa kattanɗe, ɓuuɓtii ko adii hitaande 2000.[6] So tawii nokkuuji keewɗi ɗi ngalaa kattanɗe uddaama gila ndeen sabu ŋakkeende njuɓɓudi e kewuuji yiite, limoore sanhujoriwon ina ɓeydoo seeɗa seeɗa ko ɓooyaani koo.[5] E wiyde wiɗto ngenndiijo, ina hiisa wonde fotde 50 e nder teemedere (50%) e nder teemedere fof rewɓe e nder leydi Koree kuutoriima hono ndeeɗoo nokku caggal jibinannde, e hitaande 2012.[7] Sarwiisiiji ɗii ina mbaɗi : ñawndugol ɓalndu, ñawbuuli ɓalli, e toppitagol sukaaɓe jibinaaɓe e nder waktuuji 24.[7] Won e nokkuuji ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ko fayti e njuɓɓudi puɗi e jaleeɗe ngam haɗde mboros caggal jibinannde.[5] === Sanhujoriisa === Sanhujorisa (산후조리사) ko sifaa golloowo toppitiiɗo njillu to galle yumma, rokka njillu ngam toppitaade caggal jibineede. Gollotooɓe Sanhujorisa ina njaaji e nder gollotooɓe e sahaa gooto e gollotooɓe e nder nguurndam. E fawaade e njuɓɓudiiji njulaagu e ɗaɓɓaande yummiraaɓe, ɓe mbaɗata ko golle galleeji keewɗe, ko wayi no lootde, laɓɓinde suudu, e toppitaade terɗe galle goɗɗe, e sara golle sanhujori e hoore mum.[3] Ɗee balɗe, sabu mbayliigu winndereyankeewu e naatgol gollotooɓe e nder leyɗeele keewɗe, eggooɓe Joseonjok, ummoriiɓe Fuɗnaange-rewo Siin, ina ngondi e feccere ɓurnde mawnude e luumo golle sanhujorisa.[8] E nder sekteer laamu, YMCA, laamuuji nokkuuji, e nokkuuji cellal laamu ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ngam heblude sanhujorisaaji karallaagal e njoɓdi seeɗa walla tawa njoɓaaka. To bannge goɗɗo oo, e nder sekteeruuji keewɗi, nokku ƴellitaare karallaagal (KQDC) to leydi Koree ina rokka seedanteeje wonande ɓeen ɓe keɓaani jaŋde mum en, ɓe keɓa jaŋde ngam heɓde jaŋde ndee.[3] Ngolɗoo gollal meeɗiino anndeede e ɗemngal Engele ko lewru kala, kono jooni ina waawi wiyeede "doula postnatal", "infirmière maternité" walla "spécialiste de soins de nouveau" – denndaangal nannies keeriiɗo.[citation needed] === Gorko e sanhujori === Caggal jibineede, gorko ina wallita yumma mum e nder daawal gadanal jibineede. Ko ɓuri haawnaade e yumma ngam fuɗɗaade toppitaade caggal jibineede ko nafoore e toppitagol gorko. Ballal gorko e nder ɓernde ina wallita e heɓde haajuuji ɓalli e hakkillaaji rewɓe caggal jibinannde e nder ngonkaaji mettuɗi, ina usta baasal caggal jibinannde, ina jokkondira jokkondiral galleeji, ina wallita kadi e waylude darnde yumma. Sanhujori ina waawi wonde laawol juutngol, so gorko oo yiɗii waawde tawtoreede toppitagol caggal jibineede, maa o dañ caɗeele keewɗe. Wiɗtooji kollitii wonde baabiraaɓe heewɓe ina njogii ganndal seeɗa e golle e toppitagol caggal jibinannde, ko ɗum waɗi baaba ina heewi woppeede e tawtoreede toppitagol caggal jibinannde gila e fuɗɗoode. Sanhujori ɓuri heewde ko e luural e worɓe wonɓe e heen kadi luural ina waawi waɗde.[9] 0v29faqekqekzovq1hdykf1au5td00k 158297 158296 2026-03-29T14:13:50Z Adam644 9917 158297 wikitext text/x-wiki '''Sanhujori''' (Koree: 산후조리) woni sifaa pinal koreeji keertiiɗi e toppitagol caggal jibineede.<ref>{{Cite journal|last=Kim|first=Jeongeun|date=2003|title=Survey on the programs of Sanhujori centers in Korea as the traditional postpartum care facilities|pmid=14655798|journal=Women & Health|volume=38|issue=2|pages=107–117|doi=10.1300/J013v38n02_08|s2cid=26722305}}</ref> Ina heen ñaamde ñaamdu cellundu, waɗde ekkorse e ɓuuɓnude ɓanndu. Mudda sanhujori ina heewi juutde ko ina wona yontere haa lewru.<ref name="Kim-Mira-2012">{{Cite journal|last=Kim Yeoungjung, Chung Mira|date=2012|title=A Study on the Change of Postpartum Care in Korea|url=http://www.riss.kr/search/detail/DetailView.do?p_mat_type=1a0202e37d52c72d&control_no=349da8046240f63bffe0bdc3ef48d419|journal=Asian Cultural Studies|volume=26|pages=217–240}}</ref> Sanhujori ko konngol jillondirngol : ‘sanhu’ (산후, ‘caggal jibineede’) e ‘jori’ (조리, ‘sellinde’). E nder renndo ngo ko adii hannde, ko galleeji yummiraaɓe mbaɗata golle sanhujori. Kono tan, njuɓɓudi gaadanteeji galleeji yaajɗi ɗii ndartinaama, sarwisaaji ɗii puɗɗiima waɗeede e nokkuuji keertiiɗi caggal jibinannde (sanhujoriwon 산후조리원) e gollotooɓe toppitiiɓe caggal jibinannde (sanhujorisa). Yimɓe ina keewi sikkude wonde sanhujori ina jogii batte keewɗe e ngonka cellal rewɓe e nder nguurndam mum en ; ina sikkaa wonde yummiraaɓe ɓe mbaɗaani golle sanhujori no haanirta nii ina mbaawi heɓde ñawuuji keewɗi, ko wayi no ɓuuɓri jokkondire, ɓuuɓri ƴiiƴam, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ɓuuɓri ƴiiƴam.<ref name="Nam-2011">{{Cite journal|last=Nam|first=Ji-Ran|date=2011|title=A Study of Satisfaction Degree of the Postpartum Care Services of 'Postpartum Caretaker'|url=http://www.dbpia.co.kr/Journal/ArticleDetail/NODE01788279|journal=Journal of Public Welfare Administration|volume=21|issue=2|pages=137–164}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Kim|first=Soo Kyum|date=2002|title=A Study on the Status of the Postpartum Care for the Lower Income Women and an Investigation for the Support Plan|journal=Master's Dissertation of Hanman University|pages=1–72}}</ref> == Tariya == E nder daartol Koree, golle sanhujori ina keewi waɗeede e nder galle yumma oo e galleeji jom suudu mum. Ɓeen terɗe galle ina mbaɗatnoo golle keewɗe, ko wayi no defde ñameele e toppitaade sukaaɓe maɓɓe, ɗum noon ina woppira yummiraaɓe ɓee e golle galleeji teeŋtuɗe.[2] E nder ngool laawol, yummiraaɓe keɓii fartaŋŋe heɓtude cellal mum en e janngude gannde e karallaagal, ko ɗum huunde haannde e toppitaade sukaaɓe e ko fayi arde.[2] To bannge goɗɗo oo, won golle ɗe ngonnoo ko e majjere, wonaa e golle ; terɗe galle ina keewi haɗde yummiraaɓe tawtoreede kewuuji wirwirnde walla haaldude e mawɓe wirwirnde nde tawnoo ina hula wonde ɗum ina addana yummiraaɓe e sukaaɓe fof caɗeele.[5] No mbaydi galleeji yaajɗi gaadanteeji ɗii fotnoo majjude nii, e no njuɓɓudi galleeji nukliyeer ɓuri heewde e renndo ngo, sarwisaaji sanhujori puɗɗiima waɗeede e sanhujoriwons, woni sifaa nokku toppitiiɗo caggal jibinannde. Ooɗo sifaa nokkuuji keertiiɗi fuɗɗii naatde ko e hitaande 1996 to Koree.[5] == Miijooji == Sanhujoriwon Sanhujoriwon (산후조리원) ko nokku keeriiɗo baɗɗo golle keewɗe wonande yummiraaɓe e sukaaɓe mum en e nder sahaa caggal jibineede. Haa e darorɗe hitaande 1998, ɗaɓɓaande sanhujoriwon ina ɓurnoo heewde e udditgol sanhujoriwon ngol ina heewi dañde nafoore mum. Ko ɗum waɗi, nokkuuji ɗi ngalaa kalite, ɗi ngalaa kattanɗe, ɓuuɓtii ko adii hitaande 2000.[6] So tawii nokkuuji keewɗi ɗi ngalaa kattanɗe uddaama gila ndeen sabu ŋakkeende njuɓɓudi e kewuuji yiite, limoore sanhujoriwon ina ɓeydoo seeɗa seeɗa ko ɓooyaani koo.[5] E wiyde wiɗto ngenndiijo, ina hiisa wonde fotde 50 e nder teemedere (50%) e nder teemedere fof rewɓe e nder leydi Koree kuutoriima hono ndeeɗoo nokku caggal jibinannde, e hitaande 2012.[7] Sarwiisiiji ɗii ina mbaɗi : ñawndugol ɓalndu, ñawbuuli ɓalli, e toppitagol sukaaɓe jibinaaɓe e nder waktuuji 24.[7] Won e nokkuuji ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ko fayti e njuɓɓudi puɗi e jaleeɗe ngam haɗde mboros caggal jibinannde.[5] Sanhujoriisa Sanhujorisa (산후조리사) ko sifaa golloowo toppitiiɗo njillu to galle yumma, rokka njillu ngam toppitaade caggal jibineede. Gollotooɓe Sanhujorisa ina njaaji e nder gollotooɓe e sahaa gooto e gollotooɓe e nder nguurndam. E fawaade e njuɓɓudiiji njulaagu e ɗaɓɓaande yummiraaɓe, ɓe mbaɗata ko golle galleeji keewɗe, ko wayi no lootde, laɓɓinde suudu, e toppitaade terɗe galle goɗɗe, e sara golle sanhujori e hoore mum.[3] Ɗee balɗe, sabu mbayliigu winndereyankeewu e naatgol gollotooɓe e nder leyɗeele keewɗe, eggooɓe Joseonjok, ummoriiɓe Fuɗnaange-rewo Siin, ina ngondi e feccere ɓurnde mawnude e luumo golle sanhujorisa.[8] E nder sekteer laamu, YMCA, laamuuji nokkuuji, e nokkuuji cellal laamu ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ngam heblude sanhujorisaaji karallaagal e njoɓdi seeɗa walla tawa njoɓaaka. To bannge goɗɗo oo, e nder sekteeruuji keewɗi, nokku ƴellitaare karallaagal (KQDC) to leydi Koree ina rokka seedanteeje wonande ɓeen ɓe keɓaani jaŋde mum en, ɓe keɓa jaŋde ngam heɓde jaŋde ndee.[3] Ngolɗoo gollal meeɗiino anndeede e ɗemngal Engele ko lewru kala, kono jooni ina waawi wiyeede "doula postnatal", "infirmière maternité" walla "spécialiste de soins de nouveau" – denndaangal nannies keeriiɗo.[citation needed] Gorko e sanhujori Caggal jibineede, gorko ina wallita yumma mum e nder daawal gadanal jibineede. Ko ɓuri haawnaade e yumma ngam fuɗɗaade toppitaade caggal jibineede ko nafoore e toppitagol gorko. Ballal gorko e nder ɓernde ina wallita e heɓde haajuuji ɓalli e hakkillaaji rewɓe caggal jibinannde e nder ngonkaaji mettuɗi, ina usta baasal caggal jibinannde, ina jokkondira jokkondiral galleeji, ina wallita kadi e waylude darnde yumma. Sanhujori ina waawi wonde laawol juutngol, so gorko oo yiɗii waawde tawtoreede toppitagol caggal jibineede, maa o dañ caɗeele keewɗe. Wiɗtooji kollitii wonde baabiraaɓe heewɓe ina njogii ganndal seeɗa e golle e toppitagol caggal jibinannde, ko ɗum waɗi baaba ina heewi woppeede e tawtoreede toppitagol caggal jibinannde gila e fuɗɗoode. Sanhujori ɓuri heewde ko e luural e worɓe wonɓe e heen kadi luural ina waawi waɗde.[9] == Miijooji == Sanhujoriwon Sanhujoriwon (산후조리원) ko nokku keeriiɗo baɗɗo golle keewɗe wonande yummiraaɓe e sukaaɓe mum en e nder sahaa caggal jibineede. Haa e darorɗe hitaande 1998, ɗaɓɓaande sanhujoriwon ina ɓurnoo heewde e udditgol sanhujoriwon ngol ina heewi dañde nafoore mum. Ko ɗum waɗi, nokkuuji ɗi ngalaa kalite, ɗi ngalaa kattanɗe, ɓuuɓtii ko adii hitaande 2000.[6] So tawii nokkuuji keewɗi ɗi ngalaa kattanɗe uddaama gila ndeen sabu ŋakkeende njuɓɓudi e kewuuji yiite, limoore sanhujoriwon ina ɓeydoo seeɗa seeɗa ko ɓooyaani koo.[5] E wiyde wiɗto ngenndiijo, ina hiisa wonde fotde 50 e nder teemedere (50%) e nder teemedere fof rewɓe e nder leydi Koree kuutoriima hono ndeeɗoo nokku caggal jibinannde, e hitaande 2012.[7] Sarwiisiiji ɗii ina mbaɗi : ñawndugol ɓalndu, ñawbuuli ɓalli, e toppitagol sukaaɓe jibinaaɓe e nder waktuuji 24.[7] Won e nokkuuji ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ko fayti e njuɓɓudi puɗi e jaleeɗe ngam haɗde mboros caggal jibinannde.[5] === Sanhujoriisa === Sanhujorisa (산후조리사) ko sifaa golloowo toppitiiɗo njillu to galle yumma, rokka njillu ngam toppitaade caggal jibineede. Gollotooɓe Sanhujorisa ina njaaji e nder gollotooɓe e sahaa gooto e gollotooɓe e nder nguurndam. E fawaade e njuɓɓudiiji njulaagu e ɗaɓɓaande yummiraaɓe, ɓe mbaɗata ko golle galleeji keewɗe, ko wayi no lootde, laɓɓinde suudu, e toppitaade terɗe galle goɗɗe, e sara golle sanhujori e hoore mum.[3] Ɗee balɗe, sabu mbayliigu winndereyankeewu e naatgol gollotooɓe e nder leyɗeele keewɗe, eggooɓe Joseonjok, ummoriiɓe Fuɗnaange-rewo Siin, ina ngondi e feccere ɓurnde mawnude e luumo golle sanhujorisa.[8] E nder sekteer laamu, YMCA, laamuuji nokkuuji, e nokkuuji cellal laamu ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ngam heblude sanhujorisaaji karallaagal e njoɓdi seeɗa walla tawa njoɓaaka. To bannge goɗɗo oo, e nder sekteeruuji keewɗi, nokku ƴellitaare karallaagal (KQDC) to leydi Koree ina rokka seedanteeje wonande ɓeen ɓe keɓaani jaŋde mum en, ɓe keɓa jaŋde ngam heɓde jaŋde ndee.[3] Ngolɗoo gollal meeɗiino anndeede e ɗemngal Engele ko lewru kala, kono jooni ina waawi wiyeede "doula postnatal", "infirmière maternité" walla "spécialiste de soins de nouveau" – denndaangal nannies keeriiɗo.[citation needed] === Gorko e sanhujori === Caggal jibineede, gorko ina wallita yumma mum e nder daawal gadanal jibineede. Ko ɓuri haawnaade e yumma ngam fuɗɗaade toppitaade caggal jibineede ko nafoore e toppitagol gorko. Ballal gorko e nder ɓernde ina wallita e heɓde haajuuji ɓalli e hakkillaaji rewɓe caggal jibinannde e nder ngonkaaji mettuɗi, ina usta baasal caggal jibinannde, ina jokkondira jokkondiral galleeji, ina wallita kadi e waylude darnde yumma. Sanhujori ina waawi wonde laawol juutngol, so gorko oo yiɗii waawde tawtoreede toppitagol caggal jibineede, maa o dañ caɗeele keewɗe. Wiɗtooji kollitii wonde baabiraaɓe heewɓe ina njogii ganndal seeɗa e golle e toppitagol caggal jibinannde, ko ɗum waɗi baaba ina heewi woppeede e tawtoreede toppitagol caggal jibinannde gila e fuɗɗoode. Sanhujori ɓuri heewde ko e luural e worɓe wonɓe e heen kadi luural ina waawi waɗde.[9] == Tuugnorgal == <references /> Kim, Jeon (2003). "Wiɗto dow porogaraamuuji nokkuuji Sanhujori to Koree ko nokkuuji toppitiiɗi caggal jibinannde aadaaji". Rewɓe & Cellal. 38 (2): 107-117. Doi: 10.1300/J013v38n02_08. PMID 14655798. S2CID 26722305. Kim Youngjung, Chung Mira (2012). "Jannde ko faati e waylo-waylo toppitagol caggal jibinannde to Koree". Jannde pinal Aasi. 26: 217-240. Nam, ji-ran (2011). "Jannde dow weltaare dow kuuɗe toppitol ɓaawo jibinannde 'Toppitiiɗo ɓaawo jibinannde'". Jaaynde njuɓɓudi wellitaare renndo. 21 (2): 137-164. Kim, Soo Kyum (2002). "Jannde dow ngonka toppitagol caggal jibinannde wonande rewɓe ɓe ngalaa ngalu e wiɗto ngam peeje ballal". Deftere Master to Jaami’aare Hanman: 1–72. Michiyo, Nomura (2016). "Jannde dow jokkuki e feere-feere dow ko laarani hakkilanki ɓaawo jibinannde nder nokkuure hakkilanki ɓaawo jibinannde jamaanu". Fedde leƴƴi koreeji. 63: 37-77. 10.21318/TKF.2016.05.63.37. Hyun, Soon-Ceol (2000). "Wiɗto ko faati e goonga e moƴƴitingol nokkuuji toppitiiɗi caggal jibinannde to Koree". Deftere Master haa Jaami’aare Kyung-Hee: 1–95. "Deftere limtooji njoɓdi ngam waylude sariya jowitiiɗo e njoɓdi gollorɗe e hitaande 2012". 지, 성훈 (15 lewru nduu). "" 중국동포 육아도우미, 제도화 뒷받침 돼야"". 베이비타임즈. Heɓtinaa ko ñalnde 05/01 2017. Joo, Eun Kyung; Yoo, Eun Kwang (27/06/2015). "Anndinde worɓe e Sanhujori, haajuuji jaŋde e semmbe ɓesngu". Jaaynde koreeji ko faati e cellal rewɓe. 21 (2): 93-105. 10.4069/Kjwhn.2015.21.2.93. Ɗemngal 3022-7666. PMID ko 37684815. Kim, Jeon (mars 2003). "Wiɗto dow porogaraamuuji nokkuuji Sanhujori to Koree ko no nokkuuji toppitiiɗi caggal jibinannde aadaaji". Rewɓe & Cellal. 38 (2): 107-117. Doi: 10.1300/j013v38n02_08. Ɗemngal 0363-0242. PMID 14655798. S2CID 26722305. Sungwon Kim. (2017). Sanhujori: Pinal Koree’en ngam hakkilanki ɓaawo jibinannde. Jaaynde winndereere jaŋde jibinannde, 32(3), 13–16 함, 한희, 김상보 (2009). 산후음식의 지역적 특징과 그 의미". Fedde Koreeji ngam daartol e pinal nokkuuji: 133–142.{{cite jaaynde}}: CS1 maint: inɗe keewɗe: doggol winndooɓe (jokkondiral) Yoo, Ɓooygol (1998). "Miijooji e Sanhujori: Paradigm toppitagol caggal jibinannde Koree ngam cellal rewɓe". Jaaynde Asii ngam jaŋde rewɓe. 4 (4): 110-128. 1080/12259276.1998.11665837. Jaret, Piyeer. "Faamde asiduuji ɓuuɓɗi Omega". WebMD. "Nde Suppu Seaweed anndini ndunngu". Chosunilbo oo. Heɓtinaa ko ñalnde 27/04/2017. 염, 보라 (1 mee 2017). "[뷰티 톡Haala] 윤계선 원장 "임산부 시기에 따른 세부적인 관리 필요해"". Heɓtinaa ko ñalnde 05/01 2017. 김, 은혜 (17 lewru nduu). "출산 후 산모를 괴롭히는 8대 증상 뿌리뽑기". "여성전용마사지 | 토닥이 | 대한민국 1등 여성전용마사지". 여성전용마사지.kr (e ɗemngal koreeji). Arsiif mum ko ñalnde 11 lewru bowte hitaande 2023. Heɓtinaama ñalnde 2024-09-16.<references /> 9eqlb0gis8r6twctktfjkech7mmml6g 158298 158297 2026-03-29T14:15:28Z Adam644 9917 /* Tuugnorgal */ 158298 wikitext text/x-wiki '''Sanhujori''' (Koree: 산후조리) woni sifaa pinal koreeji keertiiɗi e toppitagol caggal jibineede.<ref>{{Cite journal|last=Kim|first=Jeongeun|date=2003|title=Survey on the programs of Sanhujori centers in Korea as the traditional postpartum care facilities|pmid=14655798|journal=Women & Health|volume=38|issue=2|pages=107–117|doi=10.1300/J013v38n02_08|s2cid=26722305}}</ref> Ina heen ñaamde ñaamdu cellundu, waɗde ekkorse e ɓuuɓnude ɓanndu. Mudda sanhujori ina heewi juutde ko ina wona yontere haa lewru.<ref name="Kim-Mira-2012">{{Cite journal|last=Kim Yeoungjung, Chung Mira|date=2012|title=A Study on the Change of Postpartum Care in Korea|url=http://www.riss.kr/search/detail/DetailView.do?p_mat_type=1a0202e37d52c72d&control_no=349da8046240f63bffe0bdc3ef48d419|journal=Asian Cultural Studies|volume=26|pages=217–240}}</ref> Sanhujori ko konngol jillondirngol : ‘sanhu’ (산후, ‘caggal jibineede’) e ‘jori’ (조리, ‘sellinde’). E nder renndo ngo ko adii hannde, ko galleeji yummiraaɓe mbaɗata golle sanhujori. Kono tan, njuɓɓudi gaadanteeji galleeji yaajɗi ɗii ndartinaama, sarwisaaji ɗii puɗɗiima waɗeede e nokkuuji keertiiɗi caggal jibinannde (sanhujoriwon 산후조리원) e gollotooɓe toppitiiɓe caggal jibinannde (sanhujorisa). Yimɓe ina keewi sikkude wonde sanhujori ina jogii batte keewɗe e ngonka cellal rewɓe e nder nguurndam mum en ; ina sikkaa wonde yummiraaɓe ɓe mbaɗaani golle sanhujori no haanirta nii ina mbaawi heɓde ñawuuji keewɗi, ko wayi no ɓuuɓri jokkondire, ɓuuɓri ƴiiƴam, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ɓuuɓri ƴiiƴam.<ref name="Nam-2011">{{Cite journal|last=Nam|first=Ji-Ran|date=2011|title=A Study of Satisfaction Degree of the Postpartum Care Services of 'Postpartum Caretaker'|url=http://www.dbpia.co.kr/Journal/ArticleDetail/NODE01788279|journal=Journal of Public Welfare Administration|volume=21|issue=2|pages=137–164}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Kim|first=Soo Kyum|date=2002|title=A Study on the Status of the Postpartum Care for the Lower Income Women and an Investigation for the Support Plan|journal=Master's Dissertation of Hanman University|pages=1–72}}</ref> == Tariya == E nder daartol Koree, golle sanhujori ina keewi waɗeede e nder galle yumma oo e galleeji jom suudu mum. Ɓeen terɗe galle ina mbaɗatnoo golle keewɗe, ko wayi no defde ñameele e toppitaade sukaaɓe maɓɓe, ɗum noon ina woppira yummiraaɓe ɓee e golle galleeji teeŋtuɗe.[2] E nder ngool laawol, yummiraaɓe keɓii fartaŋŋe heɓtude cellal mum en e janngude gannde e karallaagal, ko ɗum huunde haannde e toppitaade sukaaɓe e ko fayi arde.[2] To bannge goɗɗo oo, won golle ɗe ngonnoo ko e majjere, wonaa e golle ; terɗe galle ina keewi haɗde yummiraaɓe tawtoreede kewuuji wirwirnde walla haaldude e mawɓe wirwirnde nde tawnoo ina hula wonde ɗum ina addana yummiraaɓe e sukaaɓe fof caɗeele.[5] No mbaydi galleeji yaajɗi gaadanteeji ɗii fotnoo majjude nii, e no njuɓɓudi galleeji nukliyeer ɓuri heewde e renndo ngo, sarwisaaji sanhujori puɗɗiima waɗeede e sanhujoriwons, woni sifaa nokku toppitiiɗo caggal jibinannde. Ooɗo sifaa nokkuuji keertiiɗi fuɗɗii naatde ko e hitaande 1996 to Koree.[5] == Miijooji == Sanhujoriwon Sanhujoriwon (산후조리원) ko nokku keeriiɗo baɗɗo golle keewɗe wonande yummiraaɓe e sukaaɓe mum en e nder sahaa caggal jibineede. Haa e darorɗe hitaande 1998, ɗaɓɓaande sanhujoriwon ina ɓurnoo heewde e udditgol sanhujoriwon ngol ina heewi dañde nafoore mum. Ko ɗum waɗi, nokkuuji ɗi ngalaa kalite, ɗi ngalaa kattanɗe, ɓuuɓtii ko adii hitaande 2000.[6] So tawii nokkuuji keewɗi ɗi ngalaa kattanɗe uddaama gila ndeen sabu ŋakkeende njuɓɓudi e kewuuji yiite, limoore sanhujoriwon ina ɓeydoo seeɗa seeɗa ko ɓooyaani koo.[5] E wiyde wiɗto ngenndiijo, ina hiisa wonde fotde 50 e nder teemedere (50%) e nder teemedere fof rewɓe e nder leydi Koree kuutoriima hono ndeeɗoo nokku caggal jibinannde, e hitaande 2012.[7] Sarwiisiiji ɗii ina mbaɗi : ñawndugol ɓalndu, ñawbuuli ɓalli, e toppitagol sukaaɓe jibinaaɓe e nder waktuuji 24.[7] Won e nokkuuji ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ko fayti e njuɓɓudi puɗi e jaleeɗe ngam haɗde mboros caggal jibinannde.[5] Sanhujoriisa Sanhujorisa (산후조리사) ko sifaa golloowo toppitiiɗo njillu to galle yumma, rokka njillu ngam toppitaade caggal jibineede. Gollotooɓe Sanhujorisa ina njaaji e nder gollotooɓe e sahaa gooto e gollotooɓe e nder nguurndam. E fawaade e njuɓɓudiiji njulaagu e ɗaɓɓaande yummiraaɓe, ɓe mbaɗata ko golle galleeji keewɗe, ko wayi no lootde, laɓɓinde suudu, e toppitaade terɗe galle goɗɗe, e sara golle sanhujori e hoore mum.[3] Ɗee balɗe, sabu mbayliigu winndereyankeewu e naatgol gollotooɓe e nder leyɗeele keewɗe, eggooɓe Joseonjok, ummoriiɓe Fuɗnaange-rewo Siin, ina ngondi e feccere ɓurnde mawnude e luumo golle sanhujorisa.[8] E nder sekteer laamu, YMCA, laamuuji nokkuuji, e nokkuuji cellal laamu ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ngam heblude sanhujorisaaji karallaagal e njoɓdi seeɗa walla tawa njoɓaaka. To bannge goɗɗo oo, e nder sekteeruuji keewɗi, nokku ƴellitaare karallaagal (KQDC) to leydi Koree ina rokka seedanteeje wonande ɓeen ɓe keɓaani jaŋde mum en, ɓe keɓa jaŋde ngam heɓde jaŋde ndee.[3] Ngolɗoo gollal meeɗiino anndeede e ɗemngal Engele ko lewru kala, kono jooni ina waawi wiyeede "doula postnatal", "infirmière maternité" walla "spécialiste de soins de nouveau" – denndaangal nannies keeriiɗo.[citation needed] Gorko e sanhujori Caggal jibineede, gorko ina wallita yumma mum e nder daawal gadanal jibineede. Ko ɓuri haawnaade e yumma ngam fuɗɗaade toppitaade caggal jibineede ko nafoore e toppitagol gorko. Ballal gorko e nder ɓernde ina wallita e heɓde haajuuji ɓalli e hakkillaaji rewɓe caggal jibinannde e nder ngonkaaji mettuɗi, ina usta baasal caggal jibinannde, ina jokkondira jokkondiral galleeji, ina wallita kadi e waylude darnde yumma. Sanhujori ina waawi wonde laawol juutngol, so gorko oo yiɗii waawde tawtoreede toppitagol caggal jibineede, maa o dañ caɗeele keewɗe. Wiɗtooji kollitii wonde baabiraaɓe heewɓe ina njogii ganndal seeɗa e golle e toppitagol caggal jibinannde, ko ɗum waɗi baaba ina heewi woppeede e tawtoreede toppitagol caggal jibinannde gila e fuɗɗoode. Sanhujori ɓuri heewde ko e luural e worɓe wonɓe e heen kadi luural ina waawi waɗde.[9] == Miijooji == Sanhujoriwon Sanhujoriwon (산후조리원) ko nokku keeriiɗo baɗɗo golle keewɗe wonande yummiraaɓe e sukaaɓe mum en e nder sahaa caggal jibineede. Haa e darorɗe hitaande 1998, ɗaɓɓaande sanhujoriwon ina ɓurnoo heewde e udditgol sanhujoriwon ngol ina heewi dañde nafoore mum. Ko ɗum waɗi, nokkuuji ɗi ngalaa kalite, ɗi ngalaa kattanɗe, ɓuuɓtii ko adii hitaande 2000.[6] So tawii nokkuuji keewɗi ɗi ngalaa kattanɗe uddaama gila ndeen sabu ŋakkeende njuɓɓudi e kewuuji yiite, limoore sanhujoriwon ina ɓeydoo seeɗa seeɗa ko ɓooyaani koo.[5] E wiyde wiɗto ngenndiijo, ina hiisa wonde fotde 50 e nder teemedere (50%) e nder teemedere fof rewɓe e nder leydi Koree kuutoriima hono ndeeɗoo nokku caggal jibinannde, e hitaande 2012.[7] Sarwiisiiji ɗii ina mbaɗi : ñawndugol ɓalndu, ñawbuuli ɓalli, e toppitagol sukaaɓe jibinaaɓe e nder waktuuji 24.[7] Won e nokkuuji ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ko fayti e njuɓɓudi puɗi e jaleeɗe ngam haɗde mboros caggal jibinannde.[5] === Sanhujoriisa === Sanhujorisa (산후조리사) ko sifaa golloowo toppitiiɗo njillu to galle yumma, rokka njillu ngam toppitaade caggal jibineede. Gollotooɓe Sanhujorisa ina njaaji e nder gollotooɓe e sahaa gooto e gollotooɓe e nder nguurndam. E fawaade e njuɓɓudiiji njulaagu e ɗaɓɓaande yummiraaɓe, ɓe mbaɗata ko golle galleeji keewɗe, ko wayi no lootde, laɓɓinde suudu, e toppitaade terɗe galle goɗɗe, e sara golle sanhujori e hoore mum.[3] Ɗee balɗe, sabu mbayliigu winndereyankeewu e naatgol gollotooɓe e nder leyɗeele keewɗe, eggooɓe Joseonjok, ummoriiɓe Fuɗnaange-rewo Siin, ina ngondi e feccere ɓurnde mawnude e luumo golle sanhujorisa.[8] E nder sekteer laamu, YMCA, laamuuji nokkuuji, e nokkuuji cellal laamu ina ndokka porogaraamuuji jaŋde ngam heblude sanhujorisaaji karallaagal e njoɓdi seeɗa walla tawa njoɓaaka. To bannge goɗɗo oo, e nder sekteeruuji keewɗi, nokku ƴellitaare karallaagal (KQDC) to leydi Koree ina rokka seedanteeje wonande ɓeen ɓe keɓaani jaŋde mum en, ɓe keɓa jaŋde ngam heɓde jaŋde ndee.[3] Ngolɗoo gollal meeɗiino anndeede e ɗemngal Engele ko lewru kala, kono jooni ina waawi wiyeede "doula postnatal", "infirmière maternité" walla "spécialiste de soins de nouveau" – denndaangal nannies keeriiɗo.[citation needed] === Gorko e sanhujori === Caggal jibineede, gorko ina wallita yumma mum e nder daawal gadanal jibineede. Ko ɓuri haawnaade e yumma ngam fuɗɗaade toppitaade caggal jibineede ko nafoore e toppitagol gorko. Ballal gorko e nder ɓernde ina wallita e heɓde haajuuji ɓalli e hakkillaaji rewɓe caggal jibinannde e nder ngonkaaji mettuɗi, ina usta baasal caggal jibinannde, ina jokkondira jokkondiral galleeji, ina wallita kadi e waylude darnde yumma. Sanhujori ina waawi wonde laawol juutngol, so gorko oo yiɗii waawde tawtoreede toppitagol caggal jibineede, maa o dañ caɗeele keewɗe. Wiɗtooji kollitii wonde baabiraaɓe heewɓe ina njogii ganndal seeɗa e golle e toppitagol caggal jibinannde, ko ɗum waɗi baaba ina heewi woppeede e tawtoreede toppitagol caggal jibinannde gila e fuɗɗoode. Sanhujori ɓuri heewde ko e luural e worɓe wonɓe e heen kadi luural ina waawi waɗde.[9] == Tuugnorgal == <references /><references /> swketxw9kit6o48om6pe9302hgefsit Lesley Lehane 0 38182 158299 2026-03-29T14:18:54Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Lesley (Welch) Lehane (jibinaa ko ñalnde 12 marse 1963, to Lynn, Massachusetts) ko Ameriknaajo, dognoowo dingiral juutngal, mo joofni golle mum. Nguurndam arano Lehane heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Peabody Veterans Memorial e hitaande 1981, o heɓi njeenaari ndi o heɓi e hitaande 1981, o heɓi njeenaaje keewɗe e nder leydi hee gila e duuɓi makko ɗiɗaɓiri haa e duuɓi makko mawɗi. Waktuuji makko ɓurɗi moƴƴude e piste e nder duɗal ja..." 158299 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Lesley (Welch) Lehane (jibinaa ko ñalnde 12 marse 1963, to Lynn, Massachusetts) ko Ameriknaajo, dognoowo dingiral juutngal, mo joofni golle mum. Nguurndam arano Lehane heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Peabody Veterans Memorial e hitaande 1981, o heɓi njeenaari ndi o heɓi e hitaande 1981, o heɓi njeenaaje keewɗe e nder leydi hee gila e duuɓi makko ɗiɗaɓiri haa e duuɓi makko mawɗi. Waktuuji makko ɓurɗi moƴƴude e piste e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ina jeyaa heen doggudu 9:27 3000 meeter e doggudu 34:48 10 000 meeter. Kolleeje e golle karallaagal Lehane janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Virginia duuɓi ɗiɗi, caggal ɗuum o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston. Ko ɓuri teeŋtude e golle makko e nder dingiral ina jeyaa heen heɓde njeenaari NCAA e TAC e hitaande 1982, o heɓi 5ɓo e kawgel ngel IAAF e hitaande 1987, e ruttaade e njeenaari TAC e hitaande 1986. Nde o woni to Virginia, o heɓi njeenaari Broderick A S debbo dognoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1982–83. Waktuuji makko ɓurɗi moƴƴude e nguurndam makko ko 4:08 1500 meeter, 4:30 meeter, 5:37 2000 meeter, 8:44 3000 meeter, 15:14 5000 meeter e laawol (15:19 e dow piste), 25:37 5 meeter doggudu 40:20,22. 53:04 Doggol 10 kiloomeeteer, e dogdu waktuuji 2 e hojomaaji 32. Miñiiko debbo ɓiɗɗo debbo nannduɗo e makko biyeteeɗo Lisa Brady kadi ko dognoowo distance, dognoowo maraton waktuuji 2 e hojomaaji 34, o woni go’o e dogdu Boston. Baɗte Denndaangal njeñtudi ko fayti e maraton, so wonaa tawa ko noon wiyraa Hitaande Nokku Position Notes Wakiiliijo leydi Amerik 1991 Maraton San Fransisko San Fransisko, Dental Dowlaaji Amerik 1ɓo 2:35:33 Tuugnorgal rpbxa8zpry0o6ecaehj08klusbvsay5 158303 158299 2026-03-29T14:21:55Z Ilya Discuss 10103 158303 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lesley''' (Welch) Lehane (jibinaa ko ñalnde 12 marse 1963, to Lynn, Massachusetts) ko Ameriknaajo, dognoowo dingiral juutngal, mo joofni golle mum. == Nguurndam arano == Lehane heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Peabody Veterans Memorial e hitaande 1981, o heɓi njeenaari ndi o heɓi e hitaande 1981, o heɓi njeenaaje keewɗe e nder leydi hee gila e duuɓi makko ɗiɗaɓiri haa e duuɓi makko mawɗi. Waktuuji makko ɓurɗi moƴƴude e piste e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ina jeyaa heen doggudu 9:27 3000 meeter e doggudu 34:48 10 000 meeter. == Kolleeje e golle karallaagal == Lehane janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Virginia duuɓi ɗiɗi, caggal ɗuum o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston. Ko ɓuri teeŋtude e golle makko e nder dingiral ina jeyaa heen heɓde njeenaari NCAA e TAC e hitaande 1982, o heɓi 5ɓo e kawgel ngel IAAF e hitaande 1987, e ruttaade e njeenaari TAC e hitaande 1986. Nde o woni to Virginia, o heɓi njeenaari Broderick A S debbo dognoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1982–83. Waktuuji makko ɓurɗi moƴƴude e nguurndam makko ko 4:08 1500 meeter, 4:30 meeter, 5:37 2000 meeter, 8:44 3000 meeter, 15:14 5000 meeter e laawol (15:19 e dow piste), 25:37 5 meeter doggudu 40:20,22. 53:04 Doggol 10 kiloomeeteer, e dogdu waktuuji 2 e hojomaaji 32. Miñiiko debbo ɓiɗɗo debbo nannduɗo e makko biyeteeɗo Lisa Brady kadi ko dognoowo distance, dognoowo maraton waktuuji 2 e hojomaaji 34, o woni go’o e dogdu Boston. == Baɗte == Denndaangal njeñtudi ko fayti e maraton, so wonaa tawa ko noon wiyraa Hitaande Nokku Position Note == Wakiiliijo leydi Amerik == 1991 Maraton San Fransisko San Fransisko, Dental Dowlaaji Amerik 1ɓo 2:35:33 == Tuugnorgal == 66kxaryjmw5a6a9tvrepyphd73p2uwn 158306 158303 2026-03-29T14:25:11Z Ilya Discuss 10103 158306 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lesley''' (Welch) Lehane (jibinaa ko ñalnde 12 marse 1963, to Lynn, Massachusetts) ko Ameriknaajo, dognoowo dingiral juutngal, mo joofni golle mum..<ref name="bu.edu">{{cite web|url=http://www.bu.edu/track/Coaches/Lesley_Lehane_profile.htm|title=Lesley_Lehane|access-date=2009-07-02|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080327032255/http://www.bu.edu/track/Coaches/Lesley_Lehane_profile.htm|archive-date=2008-03-27}}</ref><ref>http://www.the-sports.org/athletics-lehane-lesley-results-identity-s5-c2-b4-o15-w91135.html IAAF Results</ref><ref>http://www.usatf.org/statistics/champions/USAXC/women.asp USATF XC Results</ref><ref>{{Cite web|url=https://virginiasports.com/news/2009/11/24/White_Named_Finalist_for_Cross_Country_Honda_Sports_Award.aspx|title=White Named Finalist for Cross Country Honda Sports Award|website=University of Virginia Athletics|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> == Nguurndam arano == Lehane heɓi bakkaa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Peabody Veterans Memorial e hitaande 1981, o heɓi njeenaari ndi o heɓi e hitaande 1981, o heɓi njeenaaje keewɗe e nder leydi hee gila e duuɓi makko ɗiɗaɓiri haa e duuɓi makko mawɗi. Waktuuji makko ɓurɗi moƴƴude e piste e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ina jeyaa heen doggudu 9:27 3000 meeter e doggudu 34:48 10 000 meeter. == Kolleeje e golle karallaagal == Lehane janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Virginia duuɓi ɗiɗi, caggal ɗuum o arti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Boston. Ko ɓuri teeŋtude e golle makko e nder dingiral ina jeyaa heen heɓde njeenaari NCAA e TAC e hitaande 1982, o heɓi 5ɓo e kawgel ngel IAAF e hitaande 1987, e ruttaade e njeenaari TAC e hitaande 1986. Nde o woni to Virginia, o heɓi njeenaari Broderick A S debbo dognoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1982–83. Waktuuji makko ɓurɗi moƴƴude e nguurndam makko ko 4:08 1500 meeter, 4:30 meeter, 5:37 2000 meeter, 8:44 3000 meeter, 15:14 5000 meeter e laawol (15:19 e dow piste), 25:37 5 meeter doggudu 40:20,22. 53:04 Doggol 10 kiloomeeteer, e dogdu waktuuji 2 e hojomaaji 32. Miñiiko debbo ɓiɗɗo debbo nannduɗo e makko biyeteeɗo Lisa Brady kadi ko dognoowo distance, dognoowo maraton waktuuji 2 e hojomaaji 34, o woni go’o e dogdu Boston. == Baɗte == Denndaangal njeñtudi ko fayti e maraton, so wonaa tawa ko noon wiyraa Hitaande Nokku Position Note == Wakiiliijo leydi Amerik == 1991 Maraton San Fransisko San Fransisko, Dental Dowlaaji Amerik 1ɓo 2:35:33 == Tuugnorgal == phq8xhk704epzxkndfkw7g55qlgvuou Tomboy 0 38183 158300 2026-03-29T14:19:11Z Adam644 9917 Created page with "'''Tomboy''' ko suka debbo walla debbo tokooso holliroowo jikkuuji e sifaaji keewɗi jokkondirɗi e sukaaɓe worɓe walla worɓe e nder pinal dottaangal, ko wayi no ɓoornaade comci androgyne walla ɗi ngonaa rewɓe e waɗde golle ɗe aadaaji njiyrata ko worɓe.[1]" 158300 wikitext text/x-wiki '''Tomboy''' ko suka debbo walla debbo tokooso holliroowo jikkuuji e sifaaji keewɗi jokkondirɗi e sukaaɓe worɓe walla worɓe e nder pinal dottaangal, ko wayi no ɓoornaade comci androgyne walla ɗi ngonaa rewɓe e waɗde golle ɗe aadaaji njiyrata ko worɓe.[1] c9hsqz67jlbo33s15y5w5kxyw2wdem5 158301 158300 2026-03-29T14:20:23Z Adam644 9917 158301 wikitext text/x-wiki '''Tomboy''' ko suka debbo walla debbo tokooso holliroowo jikkuuji e sifaaji keewɗi jokkondirɗi e sukaaɓe worɓe walla worɓe e nder pinal dottaangal, ko wayi no ɓoornaade comci androgyne walla ɗi ngonaa rewɓe e waɗde golle ɗe aadaaji njiyrata ko worɓe.[1] == Iwdiiji == === Tomboy, nate 1873 ɗe John George Brown waɗi === Konngol "tomboy" ko konngol gonngol e "tom" e "boy". Hay so tawii hannde ndee helmere ina huutoree ngam wiyde "sukaaɓe rewɓe nannduɓe e sukaaɓe", etimoloji ina hollita wonde maanaa tomboy wayliima no feewi e nder yontaaji.[2] E hitaande 1533, e wiyde saggitorde Oxford e ɗemngal Engele, « tomboy » ina huutoree ngam firtude « suka gorko jom njurum, jom njurum walla jom yeeso ». Kono e kitaale 1570, "tomboy" ƴettii maanaa "debbo cuusɗo walla mo alaa neɗɗaagal", haa jooni, e nder kitaale 1590 e puɗal 1600, helmere ndee wayliima wonti maanaa mum hannde oo: "bojel jiɗɗo no suka gorko jom ruuhu walla boil]3; Tariya To leydi Amerik Teeminannde 19ɓiire Ko adii caka teeminannde 19ɓiire, rewɓe ina nanndi e ŋakkeende miijooji, ŋakkeende ɓanndu, ŋakkeende muñal, e ŋakkeende ɗooftaare nder galle, ko ɓuri anndeede e "Cult of True Womanhood". E nder doole ngalɗoo miijo rewɓe, rewɓe mbaɗataa dingiral tiiɗngal walla kala golle ɓalliije. Ndeeɗoo feere heddii ko e darnde mum haa e cakkital teeminannde sappo e jeenay. E nder yontaaji « Long Depression » e darorɗe kitaale 1800, ɓeydagol ŋakkeende faggudu Amerik waɗii rewɓe ɓuuɓɓe nattii yiɗeede. Sukaaɓe rewɓe naatii e golle ngam wallitde ɓesnguuji mum en e janngude karallaagal gollal, ko noon kadi ɓalli ɓurɗi tiiɗde ina njiɗaa ngam wallitde ɗaɓɓaande ɓalliwal golle. Ɗuum addani waylo-waylo weeyo ngo yimɓe ɗaminii e sukaaɓe rewɓe gila e ŋarɗugol ɓuuɓngol, fawaade e cellal tiiɗngal, ɗum noon ko lelnude golle tomboyism.[4] E nder deftere Charlotte Perkins Gilman winndi e hitaande 1898, Rewɓe e Faggudu, winndiyanke oo ina yetta nafoore cellal won'de tomboy, wonde sukaaɓe rewɓe ina poti "wonaa rewɓe haa nde waktu mum yonti".[5] Joseph Lee, daraniiɗo pijirlooji, winndi e hitaande 1915 wonde "fase tomboy" ina waɗi nafoore mawnde e ƴellitaare ɓanndu sukaaɓe rewɓe hakkunde duuɓi 8 e 13.[6] E wondude e jibinannde feminism wave adannde e faggudu Amerik ɓuuɓndu, tomboyism e nder sukaaɓe rewɓe feeñii sabu jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njaɓii walla hay daranaade nehdi tomboy sabu faggudu bonndu e ngonka politik Amerik ɓuuɓka.[4] E darorɗe teeminannde 19ɓiire e wolde hakkunde leyɗeele Misaaji subaka Alet e nder kampaañ 69 N.Y.S.M. Foto ina hollita Baaba Thomas H. Mooney, Kapiteen 69ɓo konu militeeruuji diiwaan New York e soldateeɓe Ameriknaaɓe Irlanndanaaɓe e nder juulde katolik en to Fort Cocoran, Arlington Heights, Virginie ñalnde 1 lewru nduu hitaande 1861. Konu nguu ƴetti worɓe ngam wolde hakkunde leyɗeele Amerik, acci rewɓe ɓee ngam toppitaade « golle worɓe heddiiɗe ». E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, renndo Amerik ina anndi no feewi nafoore rewɓe celluɓe. Nde hareeji hakkunde Fuɗnaange e Fuɗnaange puɗɗii, ujunnaaje ujunnaaje worɓe ndogi, sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe heewɓe ndartinaama ngam waɗde golle ɗe aadaaji njiylotonoo e nder laamu worɓe. Rewɓe ɓe njaɓaaka jogaade konte banke keertiiɗe, jooni ina ɗaminaa maa toppito kaalis oo. Rewɓe Ameriknaaɓe, yummiraaɓe e sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓe meeɗnoo tuugnaade e worɓe e nder galle ngam kisal, hannde ina njogii fartaŋŋe reende galleeji mum en e gaño. Ko ɗum waɗi yummiraaɓe ɓee mbaɗti hakkillaaji mum en e moƴƴinde doosɗe ɓalli ɓiɓɓe mum en rewɓe tawa ina toppitii koye mum en. Rewɓe heewɓe abonnaaɓe e Cult of True Womanhood ko adii wolde Siwil, tawi ina mbaɗa golle worɓe e nder maggal. Rewɓe hokkeede golle worɓe e yonta wolde hakkunde leyɗeele ina hirjina tomboyism.[7] Teeminannde 20ɓiire : mbaydi feminism ɗiɗmiri Koolol suɓol rewɓe e nder wuro New York, hitaande 1912 So tawii feminism wave gadano oo ɓuri tiiɗnaade ko e suɓngooji rewɓe, feminism wave ɗiɗaɓo oo yaajtinii yeewtere ko fayti e ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder fannuuji ko wayi no jokkondiral, dinamiik galleeji, nokkuuji golle, e sariyaaji jowitiiɗi e baabiraaɓe e pinal.[8] E faandaare mawnde ko ñiŋde njuɓɓudi baabiraaɓe, ndee dillere udditanii rewɓe laabi jaŋde, golle, e reende sariyaaji e bonanndeeji nder galleeji. E darorɗe teeminannde 20ɓiire E darorɗe teeminannde 20ɓiire, helmere tomboy ndee ina siftina sukaaɓe rewɓe ɓoorniiɓe comci ɗi ngonaa rewɓe, ina mbaɗa dingiral ɓalliwal, ina njaɓɓoo ko heewi anndireede "pijirlooji sukaaɓe" ko wayi no otooji, walla golle goɗɗe ɗe keewi jokkondirde e sukaaɓe worɓe.[1] Helmere ndee huutoraaka ko famɗi fof ko adii e nder hirnaange ko ɓuri heewde ko sabu hannde ko ɗum huunde renndoyankoore nde sukaaɓe rewɓe tokosɓe mbaɗata ngam waɗde golle ɓalliyankooje, fijde e sehilaaɓe mum en ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en e ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en, e ɓoornaade comci belɗi.[9] Fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire Sebastian Zulch mo Bustle wiyi wonde nde tawnoo helmere tomboy ndee ina jokkondiri e jikkuuji worɓe, ina siftina kadi ko renndo ngoo ɗaminii e sukaaɓe rewɓe, kuutoragol maggol ina waawi siforeede no feewi e ustude jikkuuji.[10] nvs3w1moom6yxymit7ab2pz97bsaj3n 158302 158301 2026-03-29T14:21:37Z Adam644 9917 158302 wikitext text/x-wiki '''Tomboy''' ko suka debbo walla debbo tokooso holliroowo jikkuuji e sifaaji keewɗi jokkondirɗi e sukaaɓe worɓe walla worɓe e nder pinal dottaangal, ko wayi no ɓoornaade comci androgyne walla ɗi ngonaa rewɓe e waɗde golle ɗe aadaaji njiyrata ko worɓe.[1] == Iwdiiji == Tomboy, nate 1873 ɗe John George Brown waɗi Konngol "tomboy" ko konngol gonngol e "tom" e "boy". Hay so tawii hannde ndee helmere ina huutoree ngam wiyde "sukaaɓe rewɓe nannduɓe e sukaaɓe", etimoloji ina hollita wonde maanaa tomboy wayliima no feewi e nder yontaaji.[2] E hitaande 1533, e wiyde saggitorde Oxford e ɗemngal Engele, « tomboy » ina huutoree ngam firtude « suka gorko jom njurum, jom njurum walla jom yeeso ». Kono e kitaale 1570, "tomboy" ƴettii maanaa "debbo cuusɗo walla mo alaa neɗɗaagal", haa jooni, e nder kitaale 1590 e puɗal 1600, helmere ndee wayliima wonti maanaa mum hannde oo: "bojel jiɗɗo no suka gorko jom ruuhu walla boil]3; == Tariya == === To leydi Amerik === === Teeminannde 19ɓiire === Ko adii caka teeminannde 19ɓiire, rewɓe ina nanndi e ŋakkeende miijooji, ŋakkeende ɓanndu, ŋakkeende muñal, e ŋakkeende ɗooftaare nder galle, ko ɓuri anndeede e "Cult of True Womanhood". E nder doole ngalɗoo miijo rewɓe, rewɓe mbaɗataa dingiral tiiɗngal walla kala golle ɓalliije. Ndeeɗoo feere heddii ko e darnde mum haa e cakkital teeminannde sappo e jeenay. E nder yontaaji « Long Depression » e darorɗe kitaale 1800, ɓeydagol ŋakkeende faggudu Amerik waɗii rewɓe ɓuuɓɓe nattii yiɗeede. Sukaaɓe rewɓe naatii e golle ngam wallitde ɓesnguuji mum en e janngude karallaagal gollal, ko noon kadi ɓalli ɓurɗi tiiɗde ina njiɗaa ngam wallitde ɗaɓɓaande ɓalliwal golle. Ɗuum addani waylo-waylo weeyo ngo yimɓe ɗaminii e sukaaɓe rewɓe gila e ŋarɗugol ɓuuɓngol, fawaade e cellal tiiɗngal, ɗum noon ko lelnude golle tomboyism.[4] E nder deftere Charlotte Perkins Gilman winndi e hitaande 1898, Rewɓe e Faggudu, winndiyanke oo ina yetta nafoore cellal won'de tomboy, wonde sukaaɓe rewɓe ina poti "wonaa rewɓe haa nde waktu mum yonti".[5] Joseph Lee, daraniiɗo pijirlooji, winndi e hitaande 1915 wonde "fase tomboy" ina waɗi nafoore mawnde e ƴellitaare ɓanndu sukaaɓe rewɓe hakkunde duuɓi 8 e 13.[6] E wondude e jibinannde feminism wave adannde e faggudu Amerik ɓuuɓndu, tomboyism e nder sukaaɓe rewɓe feeñii sabu jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njaɓii walla hay daranaade nehdi tomboy sabu faggudu bonndu e ngonka politik Amerik ɓuuɓka.[4] === E darorɗe teeminannde 19ɓiire e wolde hakkunde leyɗeele === Misaaji subaka Alet e nder kampaañ 69 N.Y.S.M. Foto ina hollita Baaba Thomas H. Mooney, Kapiteen 69ɓo konu militeeruuji diiwaan New York e soldateeɓe Ameriknaaɓe Irlanndanaaɓe e nder juulde katolik en to Fort Cocoran, Arlington Heights, Virginie ñalnde 1 lewru nduu hitaande 1861. Konu nguu ƴetti worɓe ngam wolde hakkunde leyɗeele Amerik, acci rewɓe ɓee ngam toppitaade « golle worɓe heddiiɗe ». E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, renndo Amerik ina anndi no feewi nafoore rewɓe celluɓe. Nde hareeji hakkunde Fuɗnaange e Fuɗnaange puɗɗii, ujunnaaje ujunnaaje worɓe ndogi, sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe heewɓe ndartinaama ngam waɗde golle ɗe aadaaji njiylotonoo e nder laamu worɓe. Rewɓe ɓe njaɓaaka jogaade konte banke keertiiɗe, jooni ina ɗaminaa maa toppito kaalis oo. Rewɓe Ameriknaaɓe, yummiraaɓe e sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓe meeɗnoo tuugnaade e worɓe e nder galle ngam kisal, hannde ina njogii fartaŋŋe reende galleeji mum en e gaño. Ko ɗum waɗi yummiraaɓe ɓee mbaɗti hakkillaaji mum en e moƴƴinde doosɗe ɓalli ɓiɓɓe mum en rewɓe tawa ina toppitii koye mum en. Rewɓe heewɓe abonnaaɓe e Cult of True Womanhood ko adii wolde Siwil, tawi ina mbaɗa golle worɓe e nder maggal. Rewɓe hokkeede golle worɓe e yonta wolde hakkunde leyɗeele ina hirjina tomboyism.[7] === Teeminannde 20ɓiire : mbaydi feminism ɗiɗmiri === Koolol suɓol rewɓe e nder wuro New York, hitaande 1912 So tawii feminism wave gadano oo ɓuri tiiɗnaade ko e suɓngooji rewɓe, feminism wave ɗiɗaɓo oo yaajtinii yeewtere ko fayti e ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder fannuuji ko wayi no jokkondiral, dinamiik galleeji, nokkuuji golle, e sariyaaji jowitiiɗi e baabiraaɓe e pinal.[8] E faandaare mawnde ko ñiŋde njuɓɓudi baabiraaɓe, ndee dillere udditanii rewɓe laabi jaŋde, golle, e reende sariyaaji e bonanndeeji nder galleeji. === E darorɗe teeminannde 20ɓiire === E darorɗe teeminannde 20ɓiire, helmere tomboy ndee ina siftina sukaaɓe rewɓe ɓoorniiɓe comci ɗi ngonaa rewɓe, ina mbaɗa dingiral ɓalliwal, ina njaɓɓoo ko heewi anndireede "pijirlooji sukaaɓe" ko wayi no otooji, walla golle goɗɗe ɗe keewi jokkondirde e sukaaɓe worɓe.[1] Helmere ndee huutoraaka ko famɗi fof ko adii e nder hirnaange ko ɓuri heewde ko sabu hannde ko ɗum huunde renndoyankoore nde sukaaɓe rewɓe tokosɓe mbaɗata ngam waɗde golle ɓalliyankooje, fijde e sehilaaɓe mum en ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en e ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en, e ɓoornaade comci belɗi.[9] === Fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire === Sebastian Zulch mo Bustle wiyi wonde nde tawnoo helmere tomboy ndee ina jokkondiri e jikkuuji worɓe, ina siftina kadi ko renndo ngoo ɗaminii e sukaaɓe rewɓe, kuutoragol maggol ina waawi siforeede no feewi e ustude jikkuuji.[10] nt3iixo4i05ii4bfauafdmg6mic7chi 158304 158302 2026-03-29T14:22:57Z Adam644 9917 158304 wikitext text/x-wiki '''Tomboy''' ko suka debbo walla debbo tokooso holliroowo jikkuuji e sifaaji keewɗi jokkondirɗi e sukaaɓe worɓe walla worɓe e nder pinal dottaangal, ko wayi no ɓoornaade comci androgyne walla ɗi ngonaa rewɓe e waɗde golle ɗe aadaaji njiyrata ko worɓe.[1] == Iwdiiji == Tomboy, nate 1873 ɗe John George Brown waɗi Konngol "tomboy" ko konngol gonngol e "tom" e "boy". Hay so tawii hannde ndee helmere ina huutoree ngam wiyde "sukaaɓe rewɓe nannduɓe e sukaaɓe", etimoloji ina hollita wonde maanaa tomboy wayliima no feewi e nder yontaaji.[2] E hitaande 1533, e wiyde saggitorde Oxford e ɗemngal Engele, « tomboy » ina huutoree ngam firtude « suka gorko jom njurum, jom njurum walla jom yeeso ». Kono e kitaale 1570, "tomboy" ƴettii maanaa "debbo cuusɗo walla mo alaa neɗɗaagal", haa jooni, e nder kitaale 1590 e puɗal 1600, helmere ndee wayliima wonti maanaa mum hannde oo: "bojel jiɗɗo no suka gorko jom ruuhu walla boil]3; == Tariya == === To leydi Amerik === === Teeminannde 19ɓiire === Ko adii caka teeminannde 19ɓiire, rewɓe ina nanndi e ŋakkeende miijooji, ŋakkeende ɓanndu, ŋakkeende muñal, e ŋakkeende ɗooftaare nder galle, ko ɓuri anndeede e "Cult of True Womanhood". E nder doole ngalɗoo miijo rewɓe, rewɓe mbaɗataa dingiral tiiɗngal walla kala golle ɓalliije. Ndeeɗoo feere heddii ko e darnde mum haa e cakkital teeminannde sappo e jeenay. E nder yontaaji « Long Depression » e darorɗe kitaale 1800, ɓeydagol ŋakkeende faggudu Amerik waɗii rewɓe ɓuuɓɓe nattii yiɗeede. Sukaaɓe rewɓe naatii e golle ngam wallitde ɓesnguuji mum en e janngude karallaagal gollal, ko noon kadi ɓalli ɓurɗi tiiɗde ina njiɗaa ngam wallitde ɗaɓɓaande ɓalliwal golle. Ɗuum addani waylo-waylo weeyo ngo yimɓe ɗaminii e sukaaɓe rewɓe gila e ŋarɗugol ɓuuɓngol, fawaade e cellal tiiɗngal, ɗum noon ko lelnude golle tomboyism.[4] E nder deftere Charlotte Perkins Gilman winndi e hitaande 1898, Rewɓe e Faggudu, winndiyanke oo ina yetta nafoore cellal won'de tomboy, wonde sukaaɓe rewɓe ina poti "wonaa rewɓe haa nde waktu mum yonti".[5] Joseph Lee, daraniiɗo pijirlooji, winndi e hitaande 1915 wonde "fase tomboy" ina waɗi nafoore mawnde e ƴellitaare ɓanndu sukaaɓe rewɓe hakkunde duuɓi 8 e 13.[6] E wondude e jibinannde feminism wave adannde e faggudu Amerik ɓuuɓndu, tomboyism e nder sukaaɓe rewɓe feeñii sabu jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njaɓii walla hay daranaade nehdi tomboy sabu faggudu bonndu e ngonka politik Amerik ɓuuɓka.[4] === E darorɗe teeminannde 19ɓiire e wolde hakkunde leyɗeele === Misaaji subaka Alet e nder kampaañ 69 N.Y.S.M. Foto ina hollita Baaba Thomas H. Mooney, Kapiteen 69ɓo konu militeeruuji diiwaan New York e soldateeɓe Ameriknaaɓe Irlanndanaaɓe e nder juulde katolik en to Fort Cocoran, Arlington Heights, Virginie ñalnde 1 lewru nduu hitaande 1861. Konu nguu ƴetti worɓe ngam wolde hakkunde leyɗeele Amerik, acci rewɓe ɓee ngam toppitaade « golle worɓe heddiiɗe ». E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, renndo Amerik ina anndi no feewi nafoore rewɓe celluɓe. Nde hareeji hakkunde Fuɗnaange e Fuɗnaange puɗɗii, ujunnaaje ujunnaaje worɓe ndogi, sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe heewɓe ndartinaama ngam waɗde golle ɗe aadaaji njiylotonoo e nder laamu worɓe. Rewɓe ɓe njaɓaaka jogaade konte banke keertiiɗe, jooni ina ɗaminaa maa toppito kaalis oo. Rewɓe Ameriknaaɓe, yummiraaɓe e sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓe meeɗnoo tuugnaade e worɓe e nder galle ngam kisal, hannde ina njogii fartaŋŋe reende galleeji mum en e gaño. Ko ɗum waɗi yummiraaɓe ɓee mbaɗti hakkillaaji mum en e moƴƴinde doosɗe ɓalli ɓiɓɓe mum en rewɓe tawa ina toppitii koye mum en. Rewɓe heewɓe abonnaaɓe e Cult of True Womanhood ko adii wolde Siwil, tawi ina mbaɗa golle worɓe e nder maggal. Rewɓe hokkeede golle worɓe e yonta wolde hakkunde leyɗeele ina hirjina tomboyism.[7] === Teeminannde 20ɓiire : mbaydi feminism ɗiɗmiri === Koolol suɓol rewɓe e nder wuro New York, hitaande 1912 So tawii feminism wave gadano oo ɓuri tiiɗnaade ko e suɓngooji rewɓe, feminism wave ɗiɗaɓo oo yaajtinii yeewtere ko fayti e ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder fannuuji ko wayi no jokkondiral, dinamiik galleeji, nokkuuji golle, e sariyaaji jowitiiɗi e baabiraaɓe e pinal.[8] E faandaare mawnde ko ñiŋde njuɓɓudi baabiraaɓe, ndee dillere udditanii rewɓe laabi jaŋde, golle, e reende sariyaaji e bonanndeeji nder galleeji. === E darorɗe teeminannde 20ɓiire === E darorɗe teeminannde 20ɓiire, helmere tomboy ndee ina siftina sukaaɓe rewɓe ɓoorniiɓe comci ɗi ngonaa rewɓe, ina mbaɗa dingiral ɓalliwal, ina njaɓɓoo ko heewi anndireede "pijirlooji sukaaɓe" ko wayi no otooji, walla golle goɗɗe ɗe keewi jokkondirde e sukaaɓe worɓe.[1] Helmere ndee huutoraaka ko famɗi fof ko adii e nder hirnaange ko ɓuri heewde ko sabu hannde ko ɗum huunde renndoyankoore nde sukaaɓe rewɓe tokosɓe mbaɗata ngam waɗde golle ɓalliyankooje, fijde e sehilaaɓe mum en ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en e ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en, e ɓoornaade comci belɗi.[9] === Fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire === Sebastian Zulch mo Bustle wiyi wonde nde tawnoo helmere tomboy ndee ina jokkondiri e jikkuuji worɓe, ina siftina kadi ko renndo ngoo ɗaminii e sukaaɓe rewɓe, kuutoragol maggol ina waawi siforeede no feewi e ustude jikkuuji.[10] == Wakiili’en nder media == Winndannde mawnde: Doggol tomboy e nder fijirde Tomboy e nder daartol fenaande ina heewi huutoreede ngam seerndude jikku ɓurɗo girly e jikku debbo aada. Ɗeeɗoo jikkuuji kadi ina keewi wonde ɗi mbaɗata dingiral mbaylaandi (makeover scene) ɗo ɓe njanngata wonde rewɓe, heewi wonde ko e les njiimaandi heɓde sehil gorko. Heewi wonde ko e ballal jikku ɓurɗo bonde e sukaaɓe, ɓe mbayla gila e ɓiɗɗo gorko bonɗo, ɓe mbaɗta ɗum en ɓiɗɓe leɗɗe belɗe, ɓe njejjita paandaale ɓennuɗe, ɓe keewi kadi ko ɓe mbaylaaki e mbaadi ndi ɓe ngonti ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe.[21] Jikku Doris Day e nder filmo Calamity Jane mo hitaande 1953 ko yeru gooto e ɗuum.[22] Limlebbi tomboy ɗi njahataa haa jooni ngam yahdude e jikkuuji rewɓe e jommbaajo gorko ina keewi tan heddaade e ngonka tomboy cukaagu mum en, ɗi ngalaa ɗo kaaɗi haa abada. Daawe nguurndam ɗo tomboyism jaɓaa ina juuti no feewi kadi ina famɗi ɗo tomboyɓe njaɓata duuɓi mum en e jam e weltaare tawa mbaylaaki e tawa ɓe ngoppaani tomboyism mum en.[22] Tomboyism e nder fijirde ina heewi maande sifaaji kesi e nder galleeji, heewi wonde ko caggal maayde walla sifaa goɗɗo jiiɓru e nder dental galleeji nukliyeer, ardaade galleeji cuɓaaɗi wonaa iwdi. Ɗuum ina addana dental ɓesngu nguu caɗeele goɗɗe, tawa ina heewi heen ñiŋooje renndoyankooje hol ko foti wonde galle – ina jeyaa heen ñiŋooje kalaas e heewde darnde rewɓe e nder galle. Tomboyism ina waawi wiyde hay fuɗɗoraade normaliseede e hirjinde naatgol pelle goɗɗe marginalisée e sifaaji galleeji e nder fiction ina jeyaa heen, galleeji LGBT walla pelle njiyaagu. Ɗum fof ko e caɗeele darnde rewɓe e worɓe, e teskaade jibinannde e yumma nde tomboy en nguurdi.[22] Tomboy ina huutoree kadi e daartol ngenndi, ɗo jikku debbo yiɗi golloraade e wolde, sabu dalillaaji keewɗi. Dalilla gooto ko yiɗde leydi e yiɗde wonde e yeeso. Ɗuum ina heewi yejjiteede e laabi keewɗi goɗɗi ɗi rewɓe mbaawi tawtoreede e hareeji, tawa ina rewna heen laawol gootol tan golloraade e huutoraade ɓanndu neɗɗo. Ooɗoo sifaa daartol ina heewi rewde e trope tomboy yiyteede caggal nde o yani, e fijde e laabi keertiiɗi ɗi ɓalli keɓata feeñde, polis e cate. Ooɗoo sifaa daartol kadi ina heewi wonde ngenndiyaŋkaagal, tee tomboy ina heewi hollirde ko jaambaaro mo jikkuuji rewɓe ɓurɓe heewde poti ƴeewtaade, hay so tawii noon haa jooni eɓe keewi ruttaade e yoga e laabi maɓɓe ɓurɗi toowde caggal wolde.[22] kulwg9nhkjet8gij8a2ojbuecw3ztvk 158305 158304 2026-03-29T14:24:05Z Adam644 9917 158305 wikitext text/x-wiki '''Tomboy''' ko suka debbo walla debbo tokooso holliroowo jikkuuji e sifaaji keewɗi jokkondirɗi e sukaaɓe worɓe walla worɓe e nder pinal dottaangal, ko wayi no ɓoornaade comci androgyne walla ɗi ngonaa rewɓe e waɗde golle ɗe aadaaji njiyrata ko worɓe.[1] == Iwdiiji == Tomboy, nate 1873 ɗe John George Brown waɗi Konngol "tomboy" ko konngol gonngol e "tom" e "boy". Hay so tawii hannde ndee helmere ina huutoree ngam wiyde "sukaaɓe rewɓe nannduɓe e sukaaɓe", etimoloji ina hollita wonde maanaa tomboy wayliima no feewi e nder yontaaji.[2] E hitaande 1533, e wiyde saggitorde Oxford e ɗemngal Engele, « tomboy » ina huutoree ngam firtude « suka gorko jom njurum, jom njurum walla jom yeeso ». Kono e kitaale 1570, "tomboy" ƴettii maanaa "debbo cuusɗo walla mo alaa neɗɗaagal", haa jooni, e nder kitaale 1590 e puɗal 1600, helmere ndee wayliima wonti maanaa mum hannde oo: "bojel jiɗɗo no suka gorko jom ruuhu walla boil]3; == Tariya == === To leydi Amerik === === Teeminannde 19ɓiire === Ko adii caka teeminannde 19ɓiire, rewɓe ina nanndi e ŋakkeende miijooji, ŋakkeende ɓanndu, ŋakkeende muñal, e ŋakkeende ɗooftaare nder galle, ko ɓuri anndeede e "Cult of True Womanhood". E nder doole ngalɗoo miijo rewɓe, rewɓe mbaɗataa dingiral tiiɗngal walla kala golle ɓalliije. Ndeeɗoo feere heddii ko e darnde mum haa e cakkital teeminannde sappo e jeenay. E nder yontaaji « Long Depression » e darorɗe kitaale 1800, ɓeydagol ŋakkeende faggudu Amerik waɗii rewɓe ɓuuɓɓe nattii yiɗeede. Sukaaɓe rewɓe naatii e golle ngam wallitde ɓesnguuji mum en e janngude karallaagal gollal, ko noon kadi ɓalli ɓurɗi tiiɗde ina njiɗaa ngam wallitde ɗaɓɓaande ɓalliwal golle. Ɗuum addani waylo-waylo weeyo ngo yimɓe ɗaminii e sukaaɓe rewɓe gila e ŋarɗugol ɓuuɓngol, fawaade e cellal tiiɗngal, ɗum noon ko lelnude golle tomboyism.[4] E nder deftere Charlotte Perkins Gilman winndi e hitaande 1898, Rewɓe e Faggudu, winndiyanke oo ina yetta nafoore cellal won'de tomboy, wonde sukaaɓe rewɓe ina poti "wonaa rewɓe haa nde waktu mum yonti".[5] Joseph Lee, daraniiɗo pijirlooji, winndi e hitaande 1915 wonde "fase tomboy" ina waɗi nafoore mawnde e ƴellitaare ɓanndu sukaaɓe rewɓe hakkunde duuɓi 8 e 13.[6] E wondude e jibinannde feminism wave adannde e faggudu Amerik ɓuuɓndu, tomboyism e nder sukaaɓe rewɓe feeñii sabu jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njaɓii walla hay daranaade nehdi tomboy sabu faggudu bonndu e ngonka politik Amerik ɓuuɓka.[4] === E darorɗe teeminannde 19ɓiire e wolde hakkunde leyɗeele === Misaaji subaka Alet e nder kampaañ 69 N.Y.S.M. Foto ina hollita Baaba Thomas H. Mooney, Kapiteen 69ɓo konu militeeruuji diiwaan New York e soldateeɓe Ameriknaaɓe Irlanndanaaɓe e nder juulde katolik en to Fort Cocoran, Arlington Heights, Virginie ñalnde 1 lewru nduu hitaande 1861. Konu nguu ƴetti worɓe ngam wolde hakkunde leyɗeele Amerik, acci rewɓe ɓee ngam toppitaade « golle worɓe heddiiɗe ». E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, renndo Amerik ina anndi no feewi nafoore rewɓe celluɓe. Nde hareeji hakkunde Fuɗnaange e Fuɗnaange puɗɗii, ujunnaaje ujunnaaje worɓe ndogi, sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe heewɓe ndartinaama ngam waɗde golle ɗe aadaaji njiylotonoo e nder laamu worɓe. Rewɓe ɓe njaɓaaka jogaade konte banke keertiiɗe, jooni ina ɗaminaa maa toppito kaalis oo. Rewɓe Ameriknaaɓe, yummiraaɓe e sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓe meeɗnoo tuugnaade e worɓe e nder galle ngam kisal, hannde ina njogii fartaŋŋe reende galleeji mum en e gaño. Ko ɗum waɗi yummiraaɓe ɓee mbaɗti hakkillaaji mum en e moƴƴinde doosɗe ɓalli ɓiɓɓe mum en rewɓe tawa ina toppitii koye mum en. Rewɓe heewɓe abonnaaɓe e Cult of True Womanhood ko adii wolde Siwil, tawi ina mbaɗa golle worɓe e nder maggal. Rewɓe hokkeede golle worɓe e yonta wolde hakkunde leyɗeele ina hirjina tomboyism.[7] === Teeminannde 20ɓiire : mbaydi feminism ɗiɗmiri === Koolol suɓol rewɓe e nder wuro New York, hitaande 1912 So tawii feminism wave gadano oo ɓuri tiiɗnaade ko e suɓngooji rewɓe, feminism wave ɗiɗaɓo oo yaajtinii yeewtere ko fayti e ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder fannuuji ko wayi no jokkondiral, dinamiik galleeji, nokkuuji golle, e sariyaaji jowitiiɗi e baabiraaɓe e pinal.[8] E faandaare mawnde ko ñiŋde njuɓɓudi baabiraaɓe, ndee dillere udditanii rewɓe laabi jaŋde, golle, e reende sariyaaji e bonanndeeji nder galleeji. === E darorɗe teeminannde 20ɓiire === E darorɗe teeminannde 20ɓiire, helmere tomboy ndee ina siftina sukaaɓe rewɓe ɓoorniiɓe comci ɗi ngonaa rewɓe, ina mbaɗa dingiral ɓalliwal, ina njaɓɓoo ko heewi anndireede "pijirlooji sukaaɓe" ko wayi no otooji, walla golle goɗɗe ɗe keewi jokkondirde e sukaaɓe worɓe.[1] Helmere ndee huutoraaka ko famɗi fof ko adii e nder hirnaange ko ɓuri heewde ko sabu hannde ko ɗum huunde renndoyankoore nde sukaaɓe rewɓe tokosɓe mbaɗata ngam waɗde golle ɓalliyankooje, fijde e sehilaaɓe mum en ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en e ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en, e ɓoornaade comci belɗi.[9] === Fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire === Sebastian Zulch mo Bustle wiyi wonde nde tawnoo helmere tomboy ndee ina jokkondiri e jikkuuji worɓe, ina siftina kadi ko renndo ngoo ɗaminii e sukaaɓe rewɓe, kuutoragol maggol ina waawi siforeede no feewi e ustude jikkuuji.[10] == Wakiili’en nder media == Winndannde mawnde: Doggol tomboy e nder fijirde Tomboy e nder daartol fenaande ina heewi huutoreede ngam seerndude jikku ɓurɗo girly e jikku debbo aada. Ɗeeɗoo jikkuuji kadi ina keewi wonde ɗi mbaɗata dingiral mbaylaandi (makeover scene) ɗo ɓe njanngata wonde rewɓe, heewi wonde ko e les njiimaandi heɓde sehil gorko. Heewi wonde ko e ballal jikku ɓurɗo bonde e sukaaɓe, ɓe mbayla gila e ɓiɗɗo gorko bonɗo, ɓe mbaɗta ɗum en ɓiɗɓe leɗɗe belɗe, ɓe njejjita paandaale ɓennuɗe, ɓe keewi kadi ko ɓe mbaylaaki e mbaadi ndi ɓe ngonti ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe.[21] Jikku Doris Day e nder filmo Calamity Jane mo hitaande 1953 ko yeru gooto e ɗuum.[22] Limlebbi tomboy ɗi njahataa haa jooni ngam yahdude e jikkuuji rewɓe e jommbaajo gorko ina keewi tan heddaade e ngonka tomboy cukaagu mum en, ɗi ngalaa ɗo kaaɗi haa abada. Daawe nguurndam ɗo tomboyism jaɓaa ina juuti no feewi kadi ina famɗi ɗo tomboyɓe njaɓata duuɓi mum en e jam e weltaare tawa mbaylaaki e tawa ɓe ngoppaani tomboyism mum en.[22] Tomboyism e nder fijirde ina heewi maande sifaaji kesi e nder galleeji, heewi wonde ko caggal maayde walla sifaa goɗɗo jiiɓru e nder dental galleeji nukliyeer, ardaade galleeji cuɓaaɗi wonaa iwdi. Ɗuum ina addana dental ɓesngu nguu caɗeele goɗɗe, tawa ina heewi heen ñiŋooje renndoyankooje hol ko foti wonde galle – ina jeyaa heen ñiŋooje kalaas e heewde darnde rewɓe e nder galle. Tomboyism ina waawi wiyde hay fuɗɗoraade normaliseede e hirjinde naatgol pelle goɗɗe marginalisée e sifaaji galleeji e nder fiction ina jeyaa heen, galleeji LGBT walla pelle njiyaagu. Ɗum fof ko e caɗeele darnde rewɓe e worɓe, e teskaade jibinannde e yumma nde tomboy en nguurdi.[22] Tomboy ina huutoree kadi e daartol ngenndi, ɗo jikku debbo yiɗi golloraade e wolde, sabu dalillaaji keewɗi. Dalilla gooto ko yiɗde leydi e yiɗde wonde e yeeso. Ɗuum ina heewi yejjiteede e laabi keewɗi goɗɗi ɗi rewɓe mbaawi tawtoreede e hareeji, tawa ina rewna heen laawol gootol tan golloraade e huutoraade ɓanndu neɗɗo. Ooɗoo sifaa daartol ina heewi rewde e trope tomboy yiyteede caggal nde o yani, e fijde e laabi keertiiɗi ɗi ɓalli keɓata feeñde, polis e cate. Ooɗoo sifaa daartol kadi ina heewi wonde ngenndiyaŋkaagal, tee tomboy ina heewi hollirde ko jaambaaro mo jikkuuji rewɓe ɓurɓe heewde poti ƴeewtaade, hay so tawii noon haa jooni eɓe keewi ruttaade e yoga e laabi maɓɓe ɓurɗi toowde caggal wolde.[22] == Tuugnorgal == <references /> d0k01ystrpnerzxkfd7bymksheuqfob 158307 158305 2026-03-29T14:27:55Z Adam644 9917 158307 wikitext text/x-wiki '''Tomboy''' ko suka debbo walla debbo tokooso holliroowo jikkuuji e sifaaji keewɗi jokkondirɗi e sukaaɓe worɓe walla worɓe e nder pinal dottaangal, ko wayi no ɓoornaade comci androgyne walla ɗi ngonaa rewɓe e waɗde golle ɗe aadaaji njiyrata ko worɓe.<ref name="Bailey">{{cite journal|doi=10.1023/A:1016272209463|title=Who Are Tomboys and Why Should We Study Them?|publisher=[[Springer Publishing|SpringerLink]]|journal=[[Archives of Sexual Behavior]]|date=2002|volume=31|issue=4|last1=Bailey|first1=J. Michael|last2=Bechtold|first2=Kathleen T.|last3=Berenbaum|first3=Sheri A.|pages=333–341|pmid=12187546}}</ref> == Iwdiiji == Tomboy, nate 1873 ɗe John George Brown waɗi Konngol "tomboy" ko konngol gonngol e "tom" e "boy". Hay so tawii hannde ndee helmere ina huutoree ngam wiyde "sukaaɓe rewɓe nannduɓe e sukaaɓe", etimoloji ina hollita wonde maanaa tomboy wayliima no feewi e nder yontaaji.<ref name="king">{{cite magazine|last1=King|first1=Elizabeth|date=2017-01-05|title=A Short History of the Tomboy|url=https://www.theatlantic.com/health/archive/2017/01/tomboy/512258/|url-status=live|magazine=The Atlantic|archive-url=https://web.archive.org/web/20170108210903/https://www.theatlantic.com/health/archive/2017/01/tomboy/512258/|archive-date=2017-01-08|access-date=2017-01-06}}</ref> E hitaande 1533, e wiyde saggitorde Oxford e ɗemngal Engele, « tomboy » ina huutoree ngam firtude « suka gorko jom njurum, jom njurum walla jom yeeso ». Kono e kitaale 1570, "tomboy" ƴettii maanaa "debbo cuusɗo walla mo alaa neɗɗaagal", haa jooni, e nder kitaale 1590 e puɗal 1600, helmere ndee wayliima wonti maanaa mum hannde oo: "bojel jiɗɗo no suka gorko jom ruuhu walla boil]<ref name="Abate-2015">{{Cite web|last=Abate|first=Michelle Ann|date=2015-06-04|title=Tomboy|url=https://keywords.nyupress.org/childrens-literature/essay/tomboy/|access-date=2022-12-13|website=Keywords|language=en-US}}</ref> == Tariya == === To leydi Amerik === === Teeminannde 19ɓiire === Ko adii caka teeminannde 19ɓiire, rewɓe ina nanndi e ŋakkeende miijooji, ŋakkeende ɓanndu, ŋakkeende muñal, e ŋakkeende ɗooftaare nder galle, ko ɓuri anndeede e "Cult of True Womanhood". E nder doole ngalɗoo miijo rewɓe, rewɓe mbaɗataa dingiral tiiɗngal walla kala golle ɓalliije. Ndeeɗoo feere heddii ko e darnde mum haa e cakkital teeminannde sappo e jeenay. E nder yontaaji « Long Depression » e darorɗe kitaale 1800, ɓeydagol ŋakkeende faggudu Amerik waɗii rewɓe ɓuuɓɓe nattii yiɗeede. Sukaaɓe rewɓe naatii e golle ngam wallitde ɓesnguuji mum en e janngude karallaagal gollal, ko noon kadi ɓalli ɓurɗi tiiɗde ina njiɗaa ngam wallitde ɗaɓɓaande ɓalliwal golle. Ɗuum addani waylo-waylo weeyo ngo yimɓe ɗaminii e sukaaɓe rewɓe gila e ŋarɗugol ɓuuɓngol, fawaade e cellal tiiɗngal, ɗum noon ko lelnude golle tomboyism.<ref name="Abate-2008">{{Cite book|last=Abate|first=Michelle Ann|url=https://books.google.com/books?id=pYdrZNd7B1sC|title=Tomboys: A Literary and Cultural History|date=2008-06-28|publisher=Temple University Press|isbn=978-1-59213-724-4|location=Philadelphia|pages=4–6|language=en}}</ref> E nder deftere Charlotte Perkins Gilman winndi e hitaande 1898, Rewɓe e Faggudu, winndiyanke oo ina yetta nafoore cellal won'de tomboy, wonde sukaaɓe rewɓe ina poti "wonaa rewɓe haa nde waktu mum yonti".<ref>{{cite book|last1=Gilman|first1=Charlotte Perkins|url=https://archive.org/details/womenandeconomi01gilmgoog|title=Women and Economics|date=1898|publisher=Small, Maynard & Company|location=Boston|page=[https://archive.org/details/womenandeconomi01gilmgoog/page/n69 56]}}</ref> Joseph Lee, daraniiɗo pijirlooji, winndi e hitaande 1915 wonde "fase tomboy" ina waɗi nafoore mawnde e ƴellitaare ɓanndu sukaaɓe rewɓe hakkunde duuɓi 8 e 13.<ref name="Lee-1915">{{Cite book|last=Lee|first=Joseph|url=https://archive.org/details/cu31924032551826|title=Play in Education|year=1915|pages=[https://archive.org/details/cu31924032551826/page/n419 392]–393}}</ref> E wondude e jibinannde feminism wave adannde e faggudu Amerik ɓuuɓndu, tomboyism e nder sukaaɓe rewɓe feeñii sabu jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njaɓii walla hay daranaade nehdi tomboy sabu faggudu bonndu e ngonka politik Amerik ɓuuɓka.<ref name="Abate-20082">{{Cite book|last=Abate|first=Michelle Ann|url=https://books.google.com/books?id=pYdrZNd7B1sC|title=Tomboys: A Literary and Cultural History|date=2008-06-28|publisher=Temple University Press|isbn=978-1-59213-724-4|location=Philadelphia|pages=4–6|language=en}}</ref> === E darorɗe teeminannde 19ɓiire e wolde hakkunde leyɗeele === Misaaji subaka Alet e nder kampaañ 69 N.Y.S.M. Foto ina hollita Baaba Thomas H. Mooney, Kapiteen 69ɓo konu militeeruuji diiwaan New York e soldateeɓe Ameriknaaɓe Irlanndanaaɓe e nder juulde katolik en to Fort Cocoran, Arlington Heights, Virginie ñalnde 1 lewru nduu hitaande 1861. Konu nguu ƴetti worɓe ngam wolde hakkunde leyɗeele Amerik, acci rewɓe ɓee ngam toppitaade « golle worɓe heddiiɗe ». E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, renndo Amerik ina anndi no feewi nafoore rewɓe celluɓe. Nde hareeji hakkunde Fuɗnaange e Fuɗnaange puɗɗii, ujunnaaje ujunnaaje worɓe ndogi, sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe heewɓe ndartinaama ngam waɗde golle ɗe aadaaji njiylotonoo e nder laamu worɓe. Rewɓe ɓe njaɓaaka jogaade konte banke keertiiɗe, jooni ina ɗaminaa maa toppito kaalis oo. Rewɓe Ameriknaaɓe, yummiraaɓe e sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓe meeɗnoo tuugnaade e worɓe e nder galle ngam kisal, hannde ina njogii fartaŋŋe reende galleeji mum en e gaño. Ko ɗum waɗi yummiraaɓe ɓee mbaɗti hakkillaaji mum en e moƴƴinde doosɗe ɓalli ɓiɓɓe mum en rewɓe tawa ina toppitii koye mum en. Rewɓe heewɓe abonnaaɓe e Cult of True Womanhood ko adii wolde Siwil, tawi ina mbaɗa golle worɓe e nder maggal. Rewɓe hokkeede golle worɓe e yonta wolde hakkunde leyɗeele ina hirjina tomboyism.<ref name="Abate-2008-2">{{Cite book|last=Abate|first=Michelle Ann|url=https://books.google.com/books?id=pYdrZNd7B1sC&q=began+to+change|title=Tomboys: A Literary and Cultural History|date=2008-06-28|publisher=Temple University Press|isbn=978-1-59213-724-4|location=Philadelphia, USA|pages=24–16|language=en}}</ref> === Teeminannde 20ɓiire : mbaydi feminism ɗiɗmiri === Koolol suɓol rewɓe e nder wuro New York, hitaande 1912 So tawii feminism wave gadano oo ɓuri tiiɗnaade ko e suɓngooji rewɓe, feminism wave ɗiɗaɓo oo yaajtinii yeewtere ko fayti e ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder fannuuji ko wayi no jokkondiral, dinamiik galleeji, nokkuuji golle, e sariyaaji jowitiiɗi e baabiraaɓe e pinal.<ref>{{Cite journal|last=Pike|first=Kirsten|date=2011-06-01|title=Lessons in Liberation: Schooling Girls in Feminism and Femininity in 1970s ABC Afterschool Specials|url=https://www.berghahnjournals.com/view/journals/girlhood-studies/4/1/ghs040107.xml|journal=Girlhood Studies|language=en-US|volume=4|issue=1|pages=95–113|doi=10.3167/ghs.2011.040107|issn=1938-8322|url-access=subscription}}</ref> E faandaare mawnde ko ñiŋde njuɓɓudi baabiraaɓe, ndee dillere udditanii rewɓe laabi jaŋde, golle, e reende sariyaaji e bonanndeeji nder galleeji. === E darorɗe teeminannde 20ɓiire === E darorɗe teeminannde 20ɓiire, helmere tomboy ndee ina siftina sukaaɓe rewɓe ɓoorniiɓe comci ɗi ngonaa rewɓe, ina mbaɗa dingiral ɓalliwal, ina njaɓɓoo ko heewi anndireede "pijirlooji sukaaɓe" ko wayi no otooji, walla golle goɗɗe ɗe keewi jokkondirde e sukaaɓe worɓe.[1] Helmere ndee huutoraaka ko famɗi fof ko adii e nder hirnaange ko ɓuri heewde ko sabu hannde ko ɗum huunde renndoyankoore nde sukaaɓe rewɓe tokosɓe mbaɗata ngam waɗde golle ɓalliyankooje, fijde e sehilaaɓe mum en ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en e ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en, e ɓoornaade comci belɗi.<ref>{{Cite journal|last1=Hemmer|first1=Joan D.|last2=Kleiber|first2=Douglas A.|date=1981-12-01|title=Tomboys and sissies: Androgynous children?|url=https://doi.org/10.1007/BF00287972|journal=Sex Roles|language=en|volume=7|issue=12|pages=1205–1212|doi=10.1007/BF00287972|s2cid=143826710|issn=1573-2762|url-access=subscription}}</ref> === Fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire === Sebastian Zulch mo Bustle wiyi wonde nde tawnoo helmere tomboy ndee ina jokkondiri e jikkuuji worɓe, ina siftina kadi ko renndo ngoo ɗaminii e sukaaɓe rewɓe, kuutoragol maggol ina waawi siforeede no feewi e ustude jikkuuji.[10] == Wakiili’en nder media == Winndannde mawnde: Doggol tomboy e nder fijirde Tomboy e nder daartol fenaande ina heewi huutoreede ngam seerndude jikku ɓurɗo girly e jikku debbo aada. Ɗeeɗoo jikkuuji kadi ina keewi wonde ɗi mbaɗata dingiral mbaylaandi (makeover scene) ɗo ɓe njanngata wonde rewɓe, heewi wonde ko e les njiimaandi heɓde sehil gorko. Heewi wonde ko e ballal jikku ɓurɗo bonde e sukaaɓe, ɓe mbayla gila e ɓiɗɗo gorko bonɗo, ɓe mbaɗta ɗum en ɓiɗɓe leɗɗe belɗe, ɓe njejjita paandaale ɓennuɗe, ɓe keewi kadi ko ɓe mbaylaaki e mbaadi ndi ɓe ngonti ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe.[21] Jikku Doris Day e nder filmo Calamity Jane mo hitaande 1953 ko yeru gooto e ɗuum.[22] Limlebbi tomboy ɗi njahataa haa jooni ngam yahdude e jikkuuji rewɓe e jommbaajo gorko ina keewi tan heddaade e ngonka tomboy cukaagu mum en, ɗi ngalaa ɗo kaaɗi haa abada. Daawe nguurndam ɗo tomboyism jaɓaa ina juuti no feewi kadi ina famɗi ɗo tomboyɓe njaɓata duuɓi mum en e jam e weltaare tawa mbaylaaki e tawa ɓe ngoppaani tomboyism mum en.[22] Tomboyism e nder fijirde ina heewi maande sifaaji kesi e nder galleeji, heewi wonde ko caggal maayde walla sifaa goɗɗo jiiɓru e nder dental galleeji nukliyeer, ardaade galleeji cuɓaaɗi wonaa iwdi. Ɗuum ina addana dental ɓesngu nguu caɗeele goɗɗe, tawa ina heewi heen ñiŋooje renndoyankooje hol ko foti wonde galle – ina jeyaa heen ñiŋooje kalaas e heewde darnde rewɓe e nder galle. Tomboyism ina waawi wiyde hay fuɗɗoraade normaliseede e hirjinde naatgol pelle goɗɗe marginalisée e sifaaji galleeji e nder fiction ina jeyaa heen, galleeji LGBT walla pelle njiyaagu. Ɗum fof ko e caɗeele darnde rewɓe e worɓe, e teskaade jibinannde e yumma nde tomboy en nguurdi.[22] Tomboy ina huutoree kadi e daartol ngenndi, ɗo jikku debbo yiɗi golloraade e wolde, sabu dalillaaji keewɗi. Dalilla gooto ko yiɗde leydi e yiɗde wonde e yeeso. Ɗuum ina heewi yejjiteede e laabi keewɗi goɗɗi ɗi rewɓe mbaawi tawtoreede e hareeji, tawa ina rewna heen laawol gootol tan golloraade e huutoraade ɓanndu neɗɗo. Ooɗoo sifaa daartol ina heewi rewde e trope tomboy yiyteede caggal nde o yani, e fijde e laabi keertiiɗi ɗi ɓalli keɓata feeñde, polis e cate. Ooɗoo sifaa daartol kadi ina heewi wonde ngenndiyaŋkaagal, tee tomboy ina heewi hollirde ko jaambaaro mo jikkuuji rewɓe ɓurɓe heewde poti ƴeewtaade, hay so tawii noon haa jooni eɓe keewi ruttaade e yoga e laabi maɓɓe ɓurɗi toowde caggal wolde.[22] == Tuugnorgal == <references /> 5canerxqwk80psh0evjtebvucjavuiu 158309 158307 2026-03-29T14:30:35Z Adam644 9917 158309 wikitext text/x-wiki [[File:Tomboy (uploaded by Miss Morice).jpg|thumb|Tombo]] '''Tomboy''' ko suka debbo walla debbo tokooso holliroowo jikkuuji e sifaaji keewɗi jokkondirɗi e sukaaɓe worɓe walla worɓe e nder pinal dottaangal, ko wayi no ɓoornaade comci androgyne walla ɗi ngonaa rewɓe e waɗde golle ɗe aadaaji njiyrata ko worɓe.<ref name="Bailey">{{cite journal|doi=10.1023/A:1016272209463|title=Who Are Tomboys and Why Should We Study Them?|publisher=[[Springer Publishing|SpringerLink]]|journal=[[Archives of Sexual Behavior]]|date=2002|volume=31|issue=4|last1=Bailey|first1=J. Michael|last2=Bechtold|first2=Kathleen T.|last3=Berenbaum|first3=Sheri A.|pages=333–341|pmid=12187546}}</ref> == Iwdiiji == Tomboy, nate 1873 ɗe John George Brown waɗi Konngol "tomboy" ko konngol gonngol e "tom" e "boy". Hay so tawii hannde ndee helmere ina huutoree ngam wiyde "sukaaɓe rewɓe nannduɓe e sukaaɓe", etimoloji ina hollita wonde maanaa tomboy wayliima no feewi e nder yontaaji.<ref name="king">{{cite magazine|last1=King|first1=Elizabeth|date=2017-01-05|title=A Short History of the Tomboy|url=https://www.theatlantic.com/health/archive/2017/01/tomboy/512258/|url-status=live|magazine=The Atlantic|archive-url=https://web.archive.org/web/20170108210903/https://www.theatlantic.com/health/archive/2017/01/tomboy/512258/|archive-date=2017-01-08|access-date=2017-01-06}}</ref> E hitaande 1533, e wiyde saggitorde Oxford e ɗemngal Engele, « tomboy » ina huutoree ngam firtude « suka gorko jom njurum, jom njurum walla jom yeeso ». Kono e kitaale 1570, "tomboy" ƴettii maanaa "debbo cuusɗo walla mo alaa neɗɗaagal", haa jooni, e nder kitaale 1590 e puɗal 1600, helmere ndee wayliima wonti maanaa mum hannde oo: "bojel jiɗɗo no suka gorko jom ruuhu walla boil]<ref name="Abate-2015">{{Cite web|last=Abate|first=Michelle Ann|date=2015-06-04|title=Tomboy|url=https://keywords.nyupress.org/childrens-literature/essay/tomboy/|access-date=2022-12-13|website=Keywords|language=en-US}}</ref> == Tariya == === To leydi Amerik === === Teeminannde 19ɓiire === Ko adii caka teeminannde 19ɓiire, rewɓe ina nanndi e ŋakkeende miijooji, ŋakkeende ɓanndu, ŋakkeende muñal, e ŋakkeende ɗooftaare nder galle, ko ɓuri anndeede e "Cult of True Womanhood". E nder doole ngalɗoo miijo rewɓe, rewɓe mbaɗataa dingiral tiiɗngal walla kala golle ɓalliije. Ndeeɗoo feere heddii ko e darnde mum haa e cakkital teeminannde sappo e jeenay. E nder yontaaji « Long Depression » e darorɗe kitaale 1800, ɓeydagol ŋakkeende faggudu Amerik waɗii rewɓe ɓuuɓɓe nattii yiɗeede. Sukaaɓe rewɓe naatii e golle ngam wallitde ɓesnguuji mum en e janngude karallaagal gollal, ko noon kadi ɓalli ɓurɗi tiiɗde ina njiɗaa ngam wallitde ɗaɓɓaande ɓalliwal golle. Ɗuum addani waylo-waylo weeyo ngo yimɓe ɗaminii e sukaaɓe rewɓe gila e ŋarɗugol ɓuuɓngol, fawaade e cellal tiiɗngal, ɗum noon ko lelnude golle tomboyism.<ref name="Abate-2008">{{Cite book|last=Abate|first=Michelle Ann|url=https://books.google.com/books?id=pYdrZNd7B1sC|title=Tomboys: A Literary and Cultural History|date=2008-06-28|publisher=Temple University Press|isbn=978-1-59213-724-4|location=Philadelphia|pages=4–6|language=en}}</ref> E nder deftere Charlotte Perkins Gilman winndi e hitaande 1898, Rewɓe e Faggudu, winndiyanke oo ina yetta nafoore cellal won'de tomboy, wonde sukaaɓe rewɓe ina poti "wonaa rewɓe haa nde waktu mum yonti".<ref>{{cite book|last1=Gilman|first1=Charlotte Perkins|url=https://archive.org/details/womenandeconomi01gilmgoog|title=Women and Economics|date=1898|publisher=Small, Maynard & Company|location=Boston|page=[https://archive.org/details/womenandeconomi01gilmgoog/page/n69 56]}}</ref> Joseph Lee, daraniiɗo pijirlooji, winndi e hitaande 1915 wonde "fase tomboy" ina waɗi nafoore mawnde e ƴellitaare ɓanndu sukaaɓe rewɓe hakkunde duuɓi 8 e 13.<ref name="Lee-1915">{{Cite book|last=Lee|first=Joseph|url=https://archive.org/details/cu31924032551826|title=Play in Education|year=1915|pages=[https://archive.org/details/cu31924032551826/page/n419 392]–393}}</ref> E wondude e jibinannde feminism wave adannde e faggudu Amerik ɓuuɓndu, tomboyism e nder sukaaɓe rewɓe feeñii sabu jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njaɓii walla hay daranaade nehdi tomboy sabu faggudu bonndu e ngonka politik Amerik ɓuuɓka.<ref name="Abate-20082">{{Cite book|last=Abate|first=Michelle Ann|url=https://books.google.com/books?id=pYdrZNd7B1sC|title=Tomboys: A Literary and Cultural History|date=2008-06-28|publisher=Temple University Press|isbn=978-1-59213-724-4|location=Philadelphia|pages=4–6|language=en}}</ref> === E darorɗe teeminannde 19ɓiire e wolde hakkunde leyɗeele === Misaaji subaka Alet e nder kampaañ 69 N.Y.S.M. Foto ina hollita Baaba Thomas H. Mooney, Kapiteen 69ɓo konu militeeruuji diiwaan New York e soldateeɓe Ameriknaaɓe Irlanndanaaɓe e nder juulde katolik en to Fort Cocoran, Arlington Heights, Virginie ñalnde 1 lewru nduu hitaande 1861. Konu nguu ƴetti worɓe ngam wolde hakkunde leyɗeele Amerik, acci rewɓe ɓee ngam toppitaade « golle worɓe heddiiɗe ». E nder wolde hakkunde leyɗeele Amerik, renndo Amerik ina anndi no feewi nafoore rewɓe celluɓe. Nde hareeji hakkunde Fuɗnaange e Fuɗnaange puɗɗii, ujunnaaje ujunnaaje worɓe ndogi, sukaaɓe rewɓe e rewɓe tokosɓe heewɓe ndartinaama ngam waɗde golle ɗe aadaaji njiylotonoo e nder laamu worɓe. Rewɓe ɓe njaɓaaka jogaade konte banke keertiiɗe, jooni ina ɗaminaa maa toppito kaalis oo. Rewɓe Ameriknaaɓe, yummiraaɓe e sukaaɓe rewɓe tokosɓe ɓe meeɗnoo tuugnaade e worɓe e nder galle ngam kisal, hannde ina njogii fartaŋŋe reende galleeji mum en e gaño. Ko ɗum waɗi yummiraaɓe ɓee mbaɗti hakkillaaji mum en e moƴƴinde doosɗe ɓalli ɓiɓɓe mum en rewɓe tawa ina toppitii koye mum en. Rewɓe heewɓe abonnaaɓe e Cult of True Womanhood ko adii wolde Siwil, tawi ina mbaɗa golle worɓe e nder maggal. Rewɓe hokkeede golle worɓe e yonta wolde hakkunde leyɗeele ina hirjina tomboyism.<ref name="Abate-2008-2">{{Cite book|last=Abate|first=Michelle Ann|url=https://books.google.com/books?id=pYdrZNd7B1sC&q=began+to+change|title=Tomboys: A Literary and Cultural History|date=2008-06-28|publisher=Temple University Press|isbn=978-1-59213-724-4|location=Philadelphia, USA|pages=24–16|language=en}}</ref> === Teeminannde 20ɓiire : mbaydi feminism ɗiɗmiri === Koolol suɓol rewɓe e nder wuro New York, hitaande 1912 So tawii feminism wave gadano oo ɓuri tiiɗnaade ko e suɓngooji rewɓe, feminism wave ɗiɗaɓo oo yaajtinii yeewtere ko fayti e ŋakkeende potal rewɓe e worɓe e nder fannuuji ko wayi no jokkondiral, dinamiik galleeji, nokkuuji golle, e sariyaaji jowitiiɗi e baabiraaɓe e pinal.<ref>{{Cite journal|last=Pike|first=Kirsten|date=2011-06-01|title=Lessons in Liberation: Schooling Girls in Feminism and Femininity in 1970s ABC Afterschool Specials|url=https://www.berghahnjournals.com/view/journals/girlhood-studies/4/1/ghs040107.xml|journal=Girlhood Studies|language=en-US|volume=4|issue=1|pages=95–113|doi=10.3167/ghs.2011.040107|issn=1938-8322|url-access=subscription}}</ref> E faandaare mawnde ko ñiŋde njuɓɓudi baabiraaɓe, ndee dillere udditanii rewɓe laabi jaŋde, golle, e reende sariyaaji e bonanndeeji nder galleeji. === E darorɗe teeminannde 20ɓiire === E darorɗe teeminannde 20ɓiire, helmere tomboy ndee ina siftina sukaaɓe rewɓe ɓoorniiɓe comci ɗi ngonaa rewɓe, ina mbaɗa dingiral ɓalliwal, ina njaɓɓoo ko heewi anndireede "pijirlooji sukaaɓe" ko wayi no otooji, walla golle goɗɗe ɗe keewi jokkondirde e sukaaɓe worɓe.[1] Helmere ndee huutoraaka ko famɗi fof ko adii e nder hirnaange ko ɓuri heewde ko sabu hannde ko ɗum huunde renndoyankoore nde sukaaɓe rewɓe tokosɓe mbaɗata ngam waɗde golle ɓalliyankooje, fijde e sehilaaɓe mum en ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en e ɓe ngonaa jinnaaɓe mum en, e ɓoornaade comci belɗi.<ref>{{Cite journal|last1=Hemmer|first1=Joan D.|last2=Kleiber|first2=Douglas A.|date=1981-12-01|title=Tomboys and sissies: Androgynous children?|url=https://doi.org/10.1007/BF00287972|journal=Sex Roles|language=en|volume=7|issue=12|pages=1205–1212|doi=10.1007/BF00287972|s2cid=143826710|issn=1573-2762|url-access=subscription}}</ref> === Fuɗɗoode teeminannde 21ɓiire === Sebastian Zulch mo Bustle wiyi wonde nde tawnoo helmere tomboy ndee ina jokkondiri e jikkuuji worɓe, ina siftina kadi ko renndo ngoo ɗaminii e sukaaɓe rewɓe, kuutoragol maggol ina waawi siforeede no feewi e ustude jikkuuji.[10] == Wakiili’en nder media == Winndannde mawnde: Doggol tomboy e nder fijirde Tomboy e nder daartol fenaande ina heewi huutoreede ngam seerndude jikku ɓurɗo girly e jikku debbo aada. Ɗeeɗoo jikkuuji kadi ina keewi wonde ɗi mbaɗata dingiral mbaylaandi (makeover scene) ɗo ɓe njanngata wonde rewɓe, heewi wonde ko e les njiimaandi heɓde sehil gorko. Heewi wonde ko e ballal jikku ɓurɗo bonde e sukaaɓe, ɓe mbayla gila e ɓiɗɗo gorko bonɗo, ɓe mbaɗta ɗum en ɓiɗɓe leɗɗe belɗe, ɓe njejjita paandaale ɓennuɗe, ɓe keewi kadi ko ɓe mbaylaaki e mbaadi ndi ɓe ngonti ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe.[21] Jikku Doris Day e nder filmo Calamity Jane mo hitaande 1953 ko yeru gooto e ɗuum.[22] Limlebbi tomboy ɗi njahataa haa jooni ngam yahdude e jikkuuji rewɓe e jommbaajo gorko ina keewi tan heddaade e ngonka tomboy cukaagu mum en, ɗi ngalaa ɗo kaaɗi haa abada. Daawe nguurndam ɗo tomboyism jaɓaa ina juuti no feewi kadi ina famɗi ɗo tomboyɓe njaɓata duuɓi mum en e jam e weltaare tawa mbaylaaki e tawa ɓe ngoppaani tomboyism mum en.[22] Tomboyism e nder fijirde ina heewi maande sifaaji kesi e nder galleeji, heewi wonde ko caggal maayde walla sifaa goɗɗo jiiɓru e nder dental galleeji nukliyeer, ardaade galleeji cuɓaaɗi wonaa iwdi. Ɗuum ina addana dental ɓesngu nguu caɗeele goɗɗe, tawa ina heewi heen ñiŋooje renndoyankooje hol ko foti wonde galle – ina jeyaa heen ñiŋooje kalaas e heewde darnde rewɓe e nder galle. Tomboyism ina waawi wiyde hay fuɗɗoraade normaliseede e hirjinde naatgol pelle goɗɗe marginalisée e sifaaji galleeji e nder fiction ina jeyaa heen, galleeji LGBT walla pelle njiyaagu. Ɗum fof ko e caɗeele darnde rewɓe e worɓe, e teskaade jibinannde e yumma nde tomboy en nguurdi.[22] Tomboy ina huutoree kadi e daartol ngenndi, ɗo jikku debbo yiɗi golloraade e wolde, sabu dalillaaji keewɗi. Dalilla gooto ko yiɗde leydi e yiɗde wonde e yeeso. Ɗuum ina heewi yejjiteede e laabi keewɗi goɗɗi ɗi rewɓe mbaawi tawtoreede e hareeji, tawa ina rewna heen laawol gootol tan golloraade e huutoraade ɓanndu neɗɗo. Ooɗoo sifaa daartol ina heewi rewde e trope tomboy yiyteede caggal nde o yani, e fijde e laabi keertiiɗi ɗi ɓalli keɓata feeñde, polis e cate. Ooɗoo sifaa daartol kadi ina heewi wonde ngenndiyaŋkaagal, tee tomboy ina heewi hollirde ko jaambaaro mo jikkuuji rewɓe ɓurɓe heewde poti ƴeewtaade, hay so tawii noon haa jooni eɓe keewi ruttaade e yoga e laabi maɓɓe ɓurɗi toowde caggal wolde.[22] == Tuugnorgal == <references /> 02xldtqan1hz4wh4wczrqmvsfd0g8q7 Kristen Kjellman 0 38184 158308 2026-03-29T14:30:02Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kristen Kjellman (jibinaa ko 18 noowammbar 1984) ko Ameriknaajo debbo lakros. O fiyiino e fedde Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange e fedde USA to kawgel fuku winndere. Nguurndam gadano O jibinaa ko to Boston, o mawni ko to Westwood, to Massachusetts. Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Westwood tuggi 1999-2003. Duuɓi nay varsity ɓataake keɓoowo e fuku koyɗe, basket e lacrosse. Kugal Kjellman, mo Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros r..." 158308 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kristen Kjellman (jibinaa ko 18 noowammbar 1984) ko Ameriknaajo debbo lakros. O fiyiino e fedde Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange e fedde USA to kawgel fuku winndere. Nguurndam gadano O jibinaa ko to Boston, o mawni ko to Westwood, to Massachusetts. Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Westwood tuggi 1999-2003. Duuɓi nay varsity ɓataake keɓoowo e fuku koyɗe, basket e lacrosse. Kugal Kjellman, mo Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum e hitaande 2003, o fuɗɗii golle makko gadane e hitaande 2004, o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 18 ɗi Wildcats waɗi. O innitiraa ko ƴaañoowo ngenndiijo Inside Lacrosse, ƴaañoowo ngenndiijo Co-National, o ardii Northwestern e 53 gool, o dañii 3 kawgel ngenndiwal jokkondire tuggi 2005-2007. Kjellman woni lacrosse gadano (worɓe walla rewɓe) inniraaɗo keɓɗo Tewaaraton Trophy e nder duuɓi jokkondirɗi. O ardii kippu nguu haa 77-5 e nder golle makko, tee ina gasa tawa ko kanko woni sabaabu laamu Northwestern e nder lacrosse rewɓe. Nde o woni to Northwestern, o heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde lacrosse e nder leydi ndi duuɓi tati jokkondirɗi, e hitaande 2005, 2006 e 2007. O heɓi bak makko e hitaande 2007, jooni o woni ko e hoɗde e golloraade to Chicago, ko o gardiiɗo yeeyooɓe Nike Lacrosse. E hitaande 2008 Kjellman toɗɗaa ko Rookie ngenndiijo ɓurɗo waawde yeeyde Nike. 2010 woni hitaande makko 4ɓiire e nder fedde ngenndiire Amerik. Koolaaɗo kuuɓal oo waɗii yeewtere mum adannde e kawgel fuku winndere 2009 to Prague. Kippu nguu yettiima finaal, fooli Ostarali 8-7 e nder pottital kaawningal. Kjellman ina joginoo gool, ballal e jokkondire keewɗe teeŋtuɗe e pottital gadanal ngal. O innitiraa ko kippu All-World ko o diɗɗal hakkundeewal. Gila o fuɗɗii jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2003, Kjellman ina teskini e binndanɗe keewɗe, ina jeyaa heen Sports Illustrated, SI on Campus, Inside Lacrosse e Jaaynde Lacrosse New England. Njeenaaje e Baɗte Nder Lacrosse Rookie ngenndiijo hitaande- 2007. Koppi Tewaaraton- 2006, 2007. Suɓngo Amerik fof duuɓi nay. Ko o ƴarotooɗo hitaande ndee laabi tati e nder kawgel Lacrosse Amerik (ALC). Laabi tati ko o gardiiɗo hakkundeejo leydi ndii e hitaande ndee. Ko ɓuri heewde e sahaaji Fuɗnaange-rewo ko golle (250) e toɓɓe (349). NCAA winnditii e 39 golle golle e nder pijirlooji NCAA Championship. O heɓi njeenaari Honda Sports laabi tati ngam lacrosse. Tergal fedde Elite ngenndiire Amerik, 2007. Medal kaŋŋe e kawgel fuku winndere 2009, 2009. Hakkunde fedde winndere ndee kala, 2009. Tuugnorgal 6xhv2szucazwj6nnntvcz9ik30tckqp 158310 158308 2026-03-29T14:32:44Z Ilya Discuss 10103 158310 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kristen Kjellman''' (jibinaa ko 18 noowammbar 1984) ko Ameriknaajo debbo lakros. O fiyiino e fedde Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange e fedde USA to kawgel fuku winndere. == Nguurndam gadano == O jibinaa ko to Boston, o mawni ko to Westwood, to Massachusetts. Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Westwood tuggi 1999-2003. Duuɓi nay varsity ɓataake keɓoowo e fuku koyɗe, basket e lacrosse. == Kugal == Kjellman, mo Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum e hitaande 2003, o fuɗɗii golle makko gadane e hitaande 2004, o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 18 ɗi Wildcats waɗi. O innitiraa ko ƴaañoowo ngenndiijo Inside Lacrosse, ƴaañoowo ngenndiijo Co-National, o ardii Northwestern e 53 gool, o dañii 3 kawgel ngenndiwal jokkondire tuggi 2005-2007. Kjellman woni lacrosse gadano (worɓe walla rewɓe) inniraaɗo keɓɗo Tewaaraton Trophy e nder duuɓi jokkondirɗi. O ardii kippu nguu haa 77-5 e nder golle makko, tee ina gasa tawa ko kanko woni sabaabu laamu Northwestern e nder lacrosse rewɓe. Nde o woni to Northwestern, o heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde lacrosse e nder leydi ndi duuɓi tati jokkondirɗi, e hitaande 2005, 2006 e 2007. O heɓi bak makko e hitaande 2007, jooni o woni ko e hoɗde e golloraade to Chicago, ko o gardiiɗo yeeyooɓe Nike Lacrosse. E hitaande 2008 Kjellman toɗɗaa ko Rookie ngenndiijo ɓurɗo waawde yeeyde Nike. 2010 woni hitaande makko 4ɓiire e nder fedde ngenndiire Amerik. Koolaaɗo kuuɓal oo waɗii yeewtere mum adannde e kawgel fuku winndere 2009 to Prague. Kippu nguu yettiima finaal, fooli Ostarali 8-7 e nder pottital kaawningal. Kjellman ina joginoo gool, ballal e jokkondire keewɗe teeŋtuɗe e pottital gadanal ngal. O innitiraa ko kippu All-World ko o diɗɗal hakkundeewal. Gila o fuɗɗii jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2003, Kjellman ina teskini e binndanɗe keewɗe, ina jeyaa heen Sports Illustrated, SI on Campus, Inside Lacrosse e Jaaynde Lacrosse New England. == Njeenaaje e Baɗte == Nder Lacrosse Rookie ngenndiijo hitaande- 2007. Koppi Tewaaraton- 2006, 2007. Suɓngo Amerik fof duuɓi nay. Ko o ƴarotooɗo hitaande ndee laabi tati e nder kawgel Lacrosse Amerik (ALC). Laabi tati ko o gardiiɗo hakkundeejo leydi ndii e hitaande ndee. Ko ɓuri heewde e sahaaji Fuɗnaange-rewo ko golle (250) e toɓɓe (349). NCAA winnditii e 39 golle golle e nder pijirlooji NCAA Championship. O heɓi njeenaari Honda Sports laabi tati ngam lacrosse. Tergal fedde Elite ngenndiire Amerik, 2007. Medal kaŋŋe e kawgel fuku winndere 2009, 2009. Hakkunde fedde winndere ndee kala, 2009. == Tuugnorgal == 2n0f460kqxvwg82s804smgcrc8x0uxe 158311 158310 2026-03-29T14:34:02Z Ilya Discuss 10103 158311 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kristen Kjellman''' (jibinaa ko 18 noowammbar 1984) ko Ameriknaajo debbo lakros. O fiyiino e fedde Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange e fedde USA to kawgel fuku winndere. == Nguurndam gadano == O jibinaa ko to Boston, o mawni ko to Westwood, to Massachusetts. Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Westwood tuggi 1999-2003. Duuɓi nay varsity ɓataake keɓoowo e fuku koyɗe, basket e lacrosse.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.womenssportsfoundation.org/athlete/kristen-kjellman-marshall/|title=Kristen Kjellman Marshall|website=Women's Sports Foundation|language=en-US|access-date=2020-03-25}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/lacrosse|title=Lacrosse|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-25}}</ref> == Kugal == Kjellman, mo Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum e hitaande 2003, o fuɗɗii golle makko gadane e hitaande 2004, o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 18 ɗi Wildcats waɗi. O innitiraa ko ƴaañoowo ngenndiijo Inside Lacrosse, ƴaañoowo ngenndiijo Co-National, o ardii Northwestern e 53 gool, o dañii 3 kawgel ngenndiwal jokkondire tuggi 2005-2007. Kjellman woni lacrosse gadano (worɓe walla rewɓe) inniraaɗo keɓɗo Tewaaraton Trophy e nder duuɓi jokkondirɗi. O ardii kippu nguu haa 77-5 e nder golle makko, tee ina gasa tawa ko kanko woni sabaabu laamu Northwestern e nder lacrosse rewɓe. Nde o woni to Northwestern, o heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde lacrosse e nder leydi ndi duuɓi tati jokkondirɗi, e hitaande 2005, 2006 e 2007. O heɓi bak makko e hitaande 2007, jooni o woni ko e hoɗde e golloraade to Chicago, ko o gardiiɗo yeeyooɓe Nike Lacrosse. E hitaande 2008 Kjellman toɗɗaa ko Rookie ngenndiijo ɓurɗo waawde yeeyde Nike. 2010 woni hitaande makko 4ɓiire e nder fedde ngenndiire Amerik. Koolaaɗo kuuɓal oo waɗii yeewtere mum adannde e kawgel fuku winndere 2009 to Prague. Kippu nguu yettiima finaal, fooli Ostarali 8-7 e nder pottital kaawningal. Kjellman ina joginoo gool, ballal e jokkondire keewɗe teeŋtuɗe e pottital gadanal ngal. O innitiraa ko kippu All-World ko o diɗɗal hakkundeewal. Gila o fuɗɗii jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2003, Kjellman ina teskini e binndanɗe keewɗe, ina jeyaa heen Sports Illustrated, SI on Campus, Inside Lacrosse e Jaaynde Lacrosse New England. == Njeenaaje e Baɗte == Nder Lacrosse Rookie ngenndiijo hitaande- 2007. Koppi Tewaaraton- 2006, 2007. Suɓngo Amerik fof duuɓi nay. Ko o ƴarotooɗo hitaande ndee laabi tati e nder kawgel Lacrosse Amerik (ALC). Laabi tati ko o gardiiɗo hakkundeejo leydi ndii e hitaande ndee. Ko ɓuri heewde e sahaaji Fuɗnaange-rewo ko golle (250) e toɓɓe (349). NCAA winnditii e 39 golle golle e nder pijirlooji NCAA Championship. O heɓi njeenaari Honda Sports laabi tati ngam lacrosse. Tergal fedde Elite ngenndiire Amerik, 2007. Medal kaŋŋe e kawgel fuku winndere 2009, 2009. Hakkunde fedde winndere ndee kala, 2009. == Tuugnorgal == ivcdfveamg2qxc81lvncgkjohlu2vei 158312 158311 2026-03-29T14:34:56Z Ilya Discuss 10103 158312 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kristen Kjellman''' (jibinaa ko 18 noowammbar 1984) ko Ameriknaajo debbo lakros. O fiyiino e fedde Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange e fedde USA to kawgel fuku winndere. == Nguurndam gadano == O jibinaa ko to Boston, o mawni ko to Westwood, to Massachusetts. Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Westwood tuggi 1999-2003. Duuɓi nay varsity ɓataake keɓoowo e fuku koyɗe, basket e lacrosse.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://www.womenssportsfoundation.org/athlete/kristen-kjellman-marshall/|title=Kristen Kjellman Marshall|website=Women's Sports Foundation|language=en-US|access-date=2020-03-25}}</ref><ref name=":0">{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/lacrosse|title=Lacrosse|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-25}}</ref> == Kugal == Kjellman, mo Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum e hitaande 2003, o fuɗɗii golle makko gadane e hitaande 2004, o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 18 ɗi Wildcats waɗi. O innitiraa ko ƴaañoowo ngenndiijo Inside Lacrosse, ƴaañoowo ngenndiijo Co-National, o ardii Northwestern e 53 gool, o dañii 3 kawgel ngenndiwal jokkondire tuggi 2005-2007. Kjellman woni lacrosse gadano (worɓe walla rewɓe) inniraaɗo keɓɗo Tewaaraton Trophy e nder duuɓi jokkondirɗi. O ardii kippu nguu haa 77-5 e nder golle makko, tee ina gasa tawa ko kanko woni sabaabu laamu Northwestern e nder lacrosse rewɓe. Nde o woni to Northwestern, o heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde lacrosse e nder leydi ndi duuɓi tati jokkondirɗi, e hitaande 2005, 2006 e 2007.<ref>{{Cite book|url=https://www.amazon.com/Sports-Illustrated-Campus-Kristen-Kjellman/dp/B002IKDY12|via=www.amazon.com|access-date=2020-03-25|title=Sports Illustrated on Campus April 21 2005 Kristen Kjellman - Northwestern University Women's Basketball, Danni Lovell of Yale|date=January 2005}}</ref> O heɓi bak makko e hitaande 2007, jooni o woni ko e hoɗde e golloraade to Chicago, ko o gardiiɗo yeeyooɓe Nike Lacrosse. E hitaande 2008 Kjellman toɗɗaa ko Rookie ngenndiijo ɓurɗo waawde yeeyde Nike. 2010 woni hitaande makko 4ɓiire e nder fedde ngenndiire Amerik. Koolaaɗo kuuɓal oo waɗii yeewtere mum adannde e kawgel fuku winndere 2009 to Prague. Kippu nguu yettiima finaal, fooli Ostarali 8-7 e nder pottital kaawningal. Kjellman ina joginoo gool, ballal e jokkondire keewɗe teeŋtuɗe e pottital gadanal ngal. O innitiraa ko kippu All-World ko o diɗɗal hakkundeewal. Gila o fuɗɗii jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 2003, Kjellman ina teskini e binndanɗe keewɗe, ina jeyaa heen Sports Illustrated, SI on Campus, Inside Lacrosse e Jaaynde Lacrosse New England. == Njeenaaje e Baɗte == Nder Lacrosse Rookie ngenndiijo hitaande- 2007. Koppi Tewaaraton- 2006, 2007. Suɓngo Amerik fof duuɓi nay. Ko o ƴarotooɗo hitaande ndee laabi tati e nder kawgel Lacrosse Amerik (ALC). Laabi tati ko o gardiiɗo hakkundeejo leydi ndii e hitaande ndee. Ko ɓuri heewde e sahaaji Fuɗnaange-rewo ko golle (250) e toɓɓe (349). NCAA winnditii e 39 golle golle e nder pijirlooji NCAA Championship. O heɓi njeenaari Honda Sports laabi tati ngam lacrosse. Tergal fedde Elite ngenndiire Amerik, 2007. Medal kaŋŋe e kawgel fuku winndere 2009, 2009. Hakkunde fedde winndere ndee kala, 2009. == Tuugnorgal == m33ej2isx2qr6ejhl2me2gfzzrqn4vg Torrid Holdings 0 38185 158313 2026-03-29T14:35:14Z Adam644 9917 Created page with "'''Torrid Holdings Inc''' ko fedde Ameriknaare yeeyooɓe rewɓe, nde Hot Topic jeyi ɗum ko adii. So tawii ko Sycamore Partners jeyi ɗum haa jooni, jom Hot Topic, e hitaande 2015, sosiyatee oo ƴetti feere ngam wontude Torrid, LLC. Magasin oo ina rokka comci e kaɓirɗe ɓurɗe mawnude ngam rewɓe size 10-30. Torrid fuɗɗii golle mum ko e lewru abriil 2001.[2] Nokku gadano oo udditaa ko e nokku biyeteeɗo Brea Mall to wuro Brea, Kaliforni. Haa hitaande 2024, Torrid ina..." 158313 wikitext text/x-wiki '''Torrid Holdings Inc''' ko fedde Ameriknaare yeeyooɓe rewɓe, nde Hot Topic jeyi ɗum ko adii. So tawii ko Sycamore Partners jeyi ɗum haa jooni, jom Hot Topic, e hitaande 2015, sosiyatee oo ƴetti feere ngam wontude Torrid, LLC. Magasin oo ina rokka comci e kaɓirɗe ɓurɗe mawnude ngam rewɓe size 10-30. Torrid fuɗɗii golle mum ko e lewru abriil 2001.[2] Nokku gadano oo udditaa ko e nokku biyeteeɗo Brea Mall to wuro Brea, Kaliforni. Haa hitaande 2024, Torrid ina jogii ko ina tolnoo e 650 magasin gollotooɗo e nder denndaangal dowlaaji Amerik e won e diiwanuuji Kanadaa. Torrid udditi yeeyirdu mum adanndu e hitaande 2001,[3] e yeeyirdu winndereyankooru to Kanadaa (Toronto) e lewru ut 2015.[4] E lewru sulyee 2021, sosiyetee oo yalti e njulaagu to New York, e dow maande CURV.[5] E lewru suwee 2025, anndinaama wonde Torrid maa uddu 180 magasin mum, ko ina wona 30% e njulaagu mum. Geɗe keewɗe e darnde mum addani Torrid yahrude yeeso e ndee feere, ina jeyaa heen ko ɓuri feccere e njoɓdi mum njulaagu nguu ina joofna e ndee hitaande, e ciimtol Q1 2025 hollitii wonde ko ɓuri 60% e njulaagu mum ko e internet.[6] mohncm32glx9qy1kustpdh1jou2uodf 158314 158313 2026-03-29T14:36:16Z Adam644 9917 158314 wikitext text/x-wiki '''Torrid Holdings Inc''' ko fedde Ameriknaare yeeyooɓe rewɓe, nde Hot Topic jeyi ɗum ko adii. So tawii ko Sycamore Partners jeyi ɗum haa jooni, jom Hot Topic, e hitaande 2015, sosiyatee oo ƴetti feere ngam wontude Torrid, LLC. Magasin oo ina rokka comci e kaɓirɗe ɓurɗe mawnude ngam rewɓe size 10-30. Torrid fuɗɗii golle mum ko e lewru abriil 2001.[2] Nokku gadano oo udditaa ko e nokku biyeteeɗo Brea Mall to wuro Brea, Kaliforni. Haa hitaande 2024, Torrid ina jogii ko ina tolnoo e 650 magasin gollotooɗo e nder denndaangal dowlaaji Amerik e won e diiwanuuji Kanadaa. Torrid udditi yeeyirdu mum adanndu e hitaande 2001,[3] e yeeyirdu winndereyankooru to Kanadaa (Toronto) e lewru ut 2015.[4] E lewru sulyee 2021, sosiyetee oo yalti e njulaagu to New York, e dow maande CURV.[5] E lewru suwee 2025, anndinaama wonde Torrid maa uddu 180 magasin mum, ko ina wona 30% e njulaagu mum. Geɗe keewɗe e darnde mum addani Torrid yahrude yeeso e ndee feere, ina jeyaa heen ko ɓuri feccere e njoɓdi mum njulaagu nguu ina joofna e ndee hitaande, e ciimtol Q1 2025 hollitii wonde ko ɓuri 60% e njulaagu mum ko e internet.[6] == Geɗe == Nokkuuji koltu magasin oo ko rewɓe tan njiylotonoo. E hitaande 2005, Torrid ɓeydii suɓaade marsandiis mum ngam waɗde heen styles ceertuɗi e sosiyetee mum mawɗo, Hot Topic. Torrid ina sooda kaɓirɗe, paɗe, jeewte, teewu keso, topuuji mooftirɗi, paɗe, paɗe Capri, paɗe juutɗe, paɗe, paɗe, paɗe yaajɗe, paɗe ɓaleeje, paɗe, dokke, e geɗe ɓamtaare. == Modeluuji == E lewru feebariyee 2014, Georgina Burke innitiraa ko yeeso gadano Torrid, o siifondiri e makko nanondiral hitaande wootere. E lewru Duujal 2014, Philomena Kwao siynaama ngam wonde yeeso ɗiɗaɓo Torrid.[7] E hitaande 2015, Torrid fuɗɗii noddaango mum adanngo e njiylawu model, noddi soodooɓe ngam waɗde ɗaɓɓaande e audition ngam wontude yeeso Torrid garoowo. Ko ɓuri 14 000 neɗɗo mbaɗii ƴeewndo, tawi ko Lyanna Lynette woni keɓɗo heen.[8] Torrid waɗii njiylawu moodel haa 2019, ko ɓooyaani koo kadi fuɗɗii ɗum kadi e hitaande 2024 fuɗɗorii njiylawu moodel e lewru abriil 2024 [9]. Torrid waɗii yeewtere mum adannde e nder yontere mbaylaandi New York e lewru suwee 2017.[10][11] ok7l2tmbnqgk15x17g3wkz72wa1pzu7 158315 158314 2026-03-29T14:39:22Z Adam644 9917 158315 wikitext text/x-wiki '''Torrid Holdings Inc''' ko fedde Ameriknaare yeeyooɓe rewɓe, nde Hot Topic jeyi ɗum ko adii. So tawii ko Sycamore Partners jeyi ɗum haa jooni, jom Hot Topic, e hitaande 2015, sosiyatee oo ƴetti feere ngam wontude Torrid, LLC.<ref>{{cite web|url=https://community.torrid.com/torrid/customer_service/about_us.asp|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081121140543/http://community.torrid.com/torrid/customer_service/about_us.asp|archive-date=2008-11-21|title=Torrid.com}}</ref> Magasin oo ina rokka comci e kaɓirɗe ɓurɗe mawnude ngam rewɓe size 10-30. Torrid fuɗɗii golle mum ko e lewru abriil 2001<ref>{{cite web|title=2001 // Torrid is born – and it's a girl!|date=January 2001|url=http://history.hottopic.com/2001-torrid-is-born-and-its-a-girl/|accessdate=11 January 2020}}</ref> Nokku gadano oo udditaa ko e nokku biyeteeɗo Brea Mall to wuro Brea, Kaliforni. Haa hitaande 2024, Torrid ina jogii ko ina tolnoo e 650 magasin gollotooɗo e nder denndaangal dowlaaji Amerik e won e diiwanuuji Kanadaa. Torrid udditi yeeyirdu mum adanndu e hitaande 2001,<ref>{{cite web|title=First Torrid store in Canada - Toronto|url=http://www.shopping-canada.com/canada-shopping-blog/general/where-is-the-first-international-torrid-store-in-toronto|website=shopping-canada.com|accessdate=18 January 2016}}</ref> e yeeyirdu winndereyankooru to Kanadaa (Toronto) e lewru ut 2015.<ref>{{cite web|title=Torrid Holdings Inc. Announces Pricing of Initial Public Offering|url=https://finance.yahoo.com/news/torrid-holdings-inc-announces-pricing-024200816.html?fr=sycsrp_catchall|publisher=Yahoo! Finance|date=July 1, 2021}}</ref> E lewru sulyee 2021, sosiyetee oo yalti e njulaagu to New York, e dow maande CURV<ref>{{Cite web|url=https://www.retaildive.com/news/torrid-closing-180-stores-30-percent-fleet-digital-first/750041/|title=Torrid to close as many as 180 stores, 30% of its fleet|first=Daphne|last=Howland|date=June 6, 2025|access-date=June 7, 2025|website=Retail Dive|language=en}}</ref> E lewru suwee 2025, anndinaama wonde Torrid maa uddu 180 magasin mum, ko ina wona 30% e njulaagu mum. Geɗe keewɗe e darnde mum addani Torrid yahrude yeeso e ndee feere, ina jeyaa heen ko ɓuri feccere e njoɓdi mum njulaagu nguu ina joofna e ndee hitaande, e ciimtol Q1 2025 hollitii wonde ko ɓuri 60% e njulaagu mum ko e internet.[6] == Geɗe == Nokkuuji koltu magasin oo ko rewɓe tan njiylotonoo. E hitaande 2005, Torrid ɓeydii suɓaade marsandiis mum ngam waɗde heen styles ceertuɗi e sosiyetee mum mawɗo, Hot Topic. Torrid ina sooda kaɓirɗe, paɗe, jeewte, teewu keso, topuuji mooftirɗi, paɗe, paɗe Capri, paɗe juutɗe, paɗe, paɗe, paɗe yaajɗe, paɗe ɓaleeje, paɗe, dokke, e geɗe ɓamtaare. == Modeluuji == E lewru feebariyee 2014, Georgina Burke innitiraa ko yeeso gadano Torrid, o siifondiri e makko nanondiral hitaande wootere. E lewru Duujal 2014, Philomena Kwao siynaama ngam wonde yeeso ɗiɗaɓo Torrid.[7] E hitaande 2015, Torrid fuɗɗii noddaango mum adanngo e njiylawu model, noddi soodooɓe ngam waɗde ɗaɓɓaande e audition ngam wontude yeeso Torrid garoowo. Ko ɓuri 14 000 neɗɗo mbaɗii ƴeewndo, tawi ko Lyanna Lynette woni keɓɗo heen.[8] Torrid waɗii njiylawu moodel haa 2019, ko ɓooyaani koo kadi fuɗɗii ɗum kadi e hitaande 2024 fuɗɗorii njiylawu moodel e lewru abriil 2024 [9]. Torrid waɗii yeewtere mum adannde e nder yontere mbaylaandi New York e lewru suwee 2017.[10][11] maqa29jb9mj2rb0esjy9o0bjwm8zpv1 158316 158315 2026-03-29T14:39:56Z Adam644 9917 158316 wikitext text/x-wiki '''Torrid Holdings Inc''' ko fedde Ameriknaare yeeyooɓe rewɓe, nde Hot Topic jeyi ɗum ko adii. So tawii ko Sycamore Partners jeyi ɗum haa jooni, jom Hot Topic, e hitaande 2015, sosiyatee oo ƴetti feere ngam wontude Torrid, LLC.<ref>{{cite web|url=https://community.torrid.com/torrid/customer_service/about_us.asp|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081121140543/http://community.torrid.com/torrid/customer_service/about_us.asp|archive-date=2008-11-21|title=Torrid.com}}</ref> Magasin oo ina rokka comci e kaɓirɗe ɓurɗe mawnude ngam rewɓe size 10-30. Torrid fuɗɗii golle mum ko e lewru abriil 2001<ref>{{cite web|title=2001 // Torrid is born – and it's a girl!|date=January 2001|url=http://history.hottopic.com/2001-torrid-is-born-and-its-a-girl/|accessdate=11 January 2020}}</ref> Nokku gadano oo udditaa ko e nokku biyeteeɗo Brea Mall to wuro Brea, Kaliforni. Haa hitaande 2024, Torrid ina jogii ko ina tolnoo e 650 magasin gollotooɗo e nder denndaangal dowlaaji Amerik e won e diiwanuuji Kanadaa. Torrid udditi yeeyirdu mum adanndu e hitaande 2001,<ref>{{cite web|title=First Torrid store in Canada - Toronto|url=http://www.shopping-canada.com/canada-shopping-blog/general/where-is-the-first-international-torrid-store-in-toronto|website=shopping-canada.com|accessdate=18 January 2016}}</ref> e yeeyirdu winndereyankooru to Kanadaa (Toronto) e lewru ut 2015.<ref>{{cite web|title=Torrid Holdings Inc. Announces Pricing of Initial Public Offering|url=https://finance.yahoo.com/news/torrid-holdings-inc-announces-pricing-024200816.html?fr=sycsrp_catchall|publisher=Yahoo! Finance|date=July 1, 2021}}</ref> E lewru sulyee 2021, sosiyetee oo yalti e njulaagu to New York, e dow maande CURV<ref>{{Cite web|url=https://www.retaildive.com/news/torrid-closing-180-stores-30-percent-fleet-digital-first/750041/|title=Torrid to close as many as 180 stores, 30% of its fleet|first=Daphne|last=Howland|date=June 6, 2025|access-date=June 7, 2025|website=Retail Dive|language=en}}</ref> E lewru suwee 2025, anndinaama wonde Torrid maa uddu 180 magasin mum, ko ina wona 30% e njulaagu mum. Geɗe keewɗe e darnde mum addani Torrid yahrude yeeso e ndee feere, ina jeyaa heen ko ɓuri feccere e njoɓdi mum njulaagu nguu ina joofna e ndee hitaande, e ciimtol Q1 2025 hollitii wonde ko ɓuri 60% e njulaagu mum ko e internet.[6] == Geɗe == Nokkuuji koltu magasin oo ko rewɓe tan njiylotonoo. E hitaande 2005, Torrid ɓeydii suɓaade marsandiis mum ngam waɗde heen styles ceertuɗi e sosiyetee mum mawɗo, Hot Topic. Torrid ina sooda kaɓirɗe, paɗe, jeewte, teewu keso, topuuji mooftirɗi, paɗe, paɗe Capri, paɗe juutɗe, paɗe, paɗe, paɗe yaajɗe, paɗe ɓaleeje, paɗe, dokke, e geɗe ɓamtaare. == Modeluuji == E lewru feebariyee 2014, Georgina Burke innitiraa ko yeeso gadano Torrid, o siifondiri e makko nanondiral hitaande wootere. E lewru Duujal 2014, Philomena Kwao siynaama ngam wonde yeeso ɗiɗaɓo Torrid.[7] E hitaande 2015, Torrid fuɗɗii noddaango mum adanngo e njiylawu model, noddi soodooɓe ngam waɗde ɗaɓɓaande e audition ngam wontude yeeso Torrid garoowo. Ko ɓuri 14 000 neɗɗo mbaɗii ƴeewndo, tawi ko Lyanna Lynette woni keɓɗo heen.[8] Torrid waɗii njiylawu moodel haa 2019, ko ɓooyaani koo kadi fuɗɗii ɗum kadi e hitaande 2024 fuɗɗorii njiylawu moodel e lewru abriil 2024 [9]. Torrid waɗii yeewtere mum adannde e nder yontere mbaylaandi New York e lewru suwee 2017.[10][11] == Tuugnorgal == ctjvbidh53zb0hpean6t87vpcqlfjum 158317 158316 2026-03-29T14:58:56Z Adam644 9917 158317 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Torrid Holdings Inc''' ko fedde Ameriknaare yeeyooɓe rewɓe, nde Hot Topic jeyi ɗum ko adii. So tawii ko Sycamore Partners jeyi ɗum haa jooni, jom Hot Topic, e hitaande 2015, sosiyatee oo ƴetti feere ngam wontude Torrid, LLC.<ref>{{cite web|url=https://community.torrid.com/torrid/customer_service/about_us.asp|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081121140543/http://community.torrid.com/torrid/customer_service/about_us.asp|archive-date=2008-11-21|title=Torrid.com}}</ref> Magasin oo ina rokka comci e kaɓirɗe ɓurɗe mawnude ngam rewɓe size 10-30. Torrid fuɗɗii golle mum ko e lewru abriil 2001<ref>{{cite web|title=2001 // Torrid is born – and it's a girl!|date=January 2001|url=http://history.hottopic.com/2001-torrid-is-born-and-its-a-girl/|accessdate=11 January 2020}}</ref> Nokku gadano oo udditaa ko e nokku biyeteeɗo Brea Mall to wuro Brea, Kaliforni. Haa hitaande 2024, Torrid ina jogii ko ina tolnoo e 650 magasin gollotooɗo e nder denndaangal dowlaaji Amerik e won e diiwanuuji Kanadaa. Torrid udditi yeeyirdu mum adanndu e hitaande 2001,<ref>{{cite web|title=First Torrid store in Canada - Toronto|url=http://www.shopping-canada.com/canada-shopping-blog/general/where-is-the-first-international-torrid-store-in-toronto|website=shopping-canada.com|accessdate=18 January 2016}}</ref> e yeeyirdu winndereyankooru to Kanadaa (Toronto) e lewru ut 2015.<ref>{{cite web|title=Torrid Holdings Inc. Announces Pricing of Initial Public Offering|url=https://finance.yahoo.com/news/torrid-holdings-inc-announces-pricing-024200816.html?fr=sycsrp_catchall|publisher=Yahoo! Finance|date=July 1, 2021}}</ref> E lewru sulyee 2021, sosiyetee oo yalti e njulaagu to New York, e dow maande CURV<ref>{{Cite web|url=https://www.retaildive.com/news/torrid-closing-180-stores-30-percent-fleet-digital-first/750041/|title=Torrid to close as many as 180 stores, 30% of its fleet|first=Daphne|last=Howland|date=June 6, 2025|access-date=June 7, 2025|website=Retail Dive|language=en}}</ref> E lewru suwee 2025, anndinaama wonde Torrid maa uddu 180 magasin mum, ko ina wona 30% e njulaagu mum. Geɗe keewɗe e darnde mum addani Torrid yahrude yeeso e ndee feere, ina jeyaa heen ko ɓuri feccere e njoɓdi mum njulaagu nguu ina joofna e ndee hitaande, e ciimtol Q1 2025 hollitii wonde ko ɓuri 60% e njulaagu mum ko e internet.[6] == Geɗe == Nokkuuji koltu magasin oo ko rewɓe tan njiylotonoo. E hitaande 2005, Torrid ɓeydii suɓaade marsandiis mum ngam waɗde heen styles ceertuɗi e sosiyetee mum mawɗo, Hot Topic. Torrid ina sooda kaɓirɗe, paɗe, jeewte, teewu keso, topuuji mooftirɗi, paɗe, paɗe Capri, paɗe juutɗe, paɗe, paɗe, paɗe yaajɗe, paɗe ɓaleeje, paɗe, dokke, e geɗe ɓamtaare. == Modeluuji == E lewru feebariyee 2014, Georgina Burke innitiraa ko yeeso gadano Torrid, o siifondiri e makko nanondiral hitaande wootere. E lewru Duujal 2014, Philomena Kwao siynaama ngam wonde yeeso ɗiɗaɓo Torrid.[7] E hitaande 2015, Torrid fuɗɗii noddaango mum adanngo e njiylawu model, noddi soodooɓe ngam waɗde ɗaɓɓaande e audition ngam wontude yeeso Torrid garoowo. Ko ɓuri 14 000 neɗɗo mbaɗii ƴeewndo, tawi ko Lyanna Lynette woni keɓɗo heen.[8] Torrid waɗii njiylawu moodel haa 2019, ko ɓooyaani koo kadi fuɗɗii ɗum kadi e hitaande 2024 fuɗɗorii njiylawu moodel e lewru abriil 2024 [9]. Torrid waɗii yeewtere mum adannde e nder yontere mbaylaandi New York e lewru suwee 2017.[10][11] == Tuugnorgal == 6uokv27g1zsv1493o0vvuppet5qqoaz Diane Guthrie-Gresham 0 38186 158318 2026-03-29T15:05:38Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Diane Claire Guthrie-Gresham (jibinaa ko ñalnde 24 oktoobar 1971) ko debbo jahroowo e duuɓi 18, jahroowo e duuɓi 18, mo Jamayka, keɓtinaaɗo e diwgol juutngol e heptatlon e nder nguurndam mum. Diane ina jogii limre kawgel ngel Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Heptathlon rewɓe, kam e limre Kariibi ngam ndeen hiirde. E nder kawgel makko ngam heɓde duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Mason, o hawri ko e 6527 e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tom Black Track to Kno..." 158318 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Diane Claire Guthrie-Gresham (jibinaa ko ñalnde 24 oktoobar 1971) ko debbo jahroowo e duuɓi 18, jahroowo e duuɓi 18, mo Jamayka, keɓtinaaɗo e diwgol juutngol e heptatlon e nder nguurndam mum. Diane ina jogii limre kawgel ngel Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Heptathlon rewɓe, kam e limre Kariibi ngam ndeen hiirde. E nder kawgel makko ngam heɓde duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Mason, o hawri ko e 6527 e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tom Black Track to Knoxville, Tennessee, hakkunde 2–3 suwee 1995. O heɓi tiitoonde makko ɗiɗmere NCAA e ndeen maande, kadi o fooli limre kawgel NCAA ngel Jackie Joyner-Kersee waɗi. Joyner-Kersee waɗiino limre 6390 toɓɓe to Houston e hitaande 1983 nde o woni e haɓaade UCLA, e 137 toɓɓe. Ko ɓuri moƴƴude e nguurndam : 6527 (13,86w, 1,86/6-11⁄4, 13,80/45-31⁄2, 24,91 [3728], 6,92/22-81⁄2w), 49,04/160-11, 2:20,82 haajuuji [79]. Kolez O jibinaa ko to wuro Saint-Elisabeth to leydi Jamayka. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde George Mason, o heɓi njeenaari Broderick (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde debbo ɓurɗo waawde haɓaade e nder leydi ndii e hitaande 1995. Baɗte Hitaande kawgel Nokku Darnde Notes Kewu Wakiiliijo Jamayka 1991 Pijirlooji Pan Amerik Havana, Kubaa 1ɓo Diwgol juutngol 6,64 m Pijirlooji Olimpiyaaji 1992 Barselona, ​​Espaañ — Diwgol juutngol NM Pijirlooji Olimpiyaaji 1996 Atlanta, Dental Dowlaaji Amerik 16ɓiire Heptatlon 6087 Tuugnorgal a3zlc9mbxxlgfia8p1kw79x0tprkdn0 158319 158318 2026-03-29T15:08:29Z Ilya Discuss 10103 158319 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diane Claire Guthrie-Gresham''' (jibinaa ko ñalnde 24 oktoobar 1971) ko debbo jahroowo e duuɓi 18, jahroowo e duuɓi 18, mo Jamayka, keɓtinaaɗo e diwgol juutngol e heptatlon e nder nguurndam mum. Diane ina jogii limre kawgel ngel Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Heptathlon rewɓe, kam e limre Kariibi ngam ndeen hiirde. E nder kawgel makko ngam heɓde duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Mason, o hawri ko e 6527 e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tom Black Track to Knoxville, Tennessee, hakkunde 2–3 suwee 1995. O heɓi tiitoonde makko ɗiɗmere NCAA e ndeen maande, kadi o fooli limre kawgel NCAA ngel Jackie Joyner-Kersee waɗi. Joyner-Kersee waɗiino limre 6390 toɓɓe to Houston e hitaande 1983 nde o woni e haɓaade UCLA, e 137 toɓɓe. Ko ɓuri moƴƴude e nguurndam : 6527 (13,86w, 1,86/6-11⁄4, 13,80/45-31⁄2, 24,91 6,92/22-81⁄2w), 49,04/160-11, 2:20,82 haajuuji . == Kolez == O jibinaa ko to wuro Saint-Elisabeth to leydi Jamayka. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde George Mason, o heɓi njeenaari Broderick (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde debbo ɓurɗo waawde haɓaade e nder leydi ndii e hitaande 1995. == Baɗte == Hitaande kawgel Nokku Darnde Notes Kewu === Wakiiliijo Jamayka === 1991 Pijirlooji Pan Amerik Havana, Kubaa 1ɓo Diwgol juutngol 6,64 m Pijirlooji Olimpiyaaji 1992 Barselona, ​​Espaañ — Diwgol juutngol NM Pijirlooji Olimpiyaaji 1996 Atlanta, Dental Dowlaaji Amerik 16ɓiire Heptatlon 6087 == Tuugnorgal == fysigyf7tdcj477cbmcwgowbcaqbtk0 158320 158319 2026-03-29T15:09:36Z Ilya Discuss 10103 158320 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diane Claire Guthrie-Gresham''' (jibinaa ko ñalnde 24 oktoobar 1971) ko debbo jahroowo e duuɓi 18, jahroowo e duuɓi 18, mo Jamayka, keɓtinaaɗo e diwgol juutngol e heptatlon e nder nguurndam mum. Diane ina jogii limre kawgel ngel Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Heptathlon rewɓe, kam e limre Kariibi ngam ndeen hiirde. E nder kawgel makko ngam heɓde duɗal jaaɓi-haaɗtirde George Mason, o hawri ko e 6527 e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde Tom Black Track to Knoxville, Tennessee, hakkunde 2–3 suwee 1995. O heɓi tiitoonde makko ɗiɗmere NCAA e ndeen maande, kadi o fooli limre kawgel NCAA ngel Jackie Joyner-Kersee waɗi. Joyner-Kersee waɗiino limre 6390 toɓɓe to Houston e hitaande 1983 nde o woni e haɓaade UCLA, e 137 toɓɓe.<ref>{{Cite web|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1996-01-09-sp-22544-story.html|title=Lobo Named Top Female Collegiate Athlete|date=1996-01-09|website=Los Angeles Times|language=en-US|access-date=2020-03-26}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/trackfield|title=Track & Field|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-26}}</ref> Ko ɓuri moƴƴude e nguurndam : 6527 (13,86w, 1,86/6-11⁄4, 13,80/45-31⁄2, 24,91 6,92/22-81⁄2w), 49,04/160-11, 2:20,82 haajuuji . == Kolez == O jibinaa ko to wuro Saint-Elisabeth to leydi Jamayka. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde George Mason, o heɓi njeenaari Broderick (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde debbo ɓurɗo waawde haɓaade e nder leydi ndii e hitaande 1995. == Baɗte == Hitaande kawgel Nokku Darnde Notes Kewu === Wakiiliijo Jamayka === 1991 Pijirlooji Pan Amerik Havana, Kubaa 1ɓo Diwgol juutngol 6,64 m Pijirlooji Olimpiyaaji 1992 Barselona, ​​Espaañ — Diwgol juutngol NM Pijirlooji Olimpiyaaji 1996 Atlanta, Dental Dowlaaji Amerik 16ɓiire Heptatlon 6087 == Tuugnorgal == 7cvss4ibyfdu4bwbnejjsfncczlnyhj Korea Open (tennis) 0 38187 158321 2026-03-29T15:16:09Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Koree Open (koree: 코리아오픈테니스대회) ko kawgel tennis karallaagal waɗeteengal to Seoul, Koree worgo. Edition rewɓe fuɗɗii ko e hitaande 2004, ko kawgel hakkunde leyɗeele WTA, ina yuɓɓinee to nokku tennis Seoul Olympic Park e dow dingiral tiiɗngal to yaasi. Kewu nguu ko toɓɓere WTA 500 e hitaande 2024 e hitaande 2025. Nde artii e toɓɓere mayre ɓennunde WTA 250 e hitaande 2026. E hitaande 2022 kadi kewu worɓe ATP Tour 250 yuɓɓinaama..." 158321 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koree Open (koree: 코리아오픈테니스대회) ko kawgel tennis karallaagal waɗeteengal to Seoul, Koree worgo. Edition rewɓe fuɗɗii ko e hitaande 2004, ko kawgel hakkunde leyɗeele WTA, ina yuɓɓinee to nokku tennis Seoul Olympic Park e dow dingiral tiiɗngal to yaasi. Kewu nguu ko toɓɓere WTA 500 e hitaande 2024 e hitaande 2025. Nde artii e toɓɓere mayre ɓennunde WTA 250 e hitaande 2026. E hitaande 2022 kadi kewu worɓe ATP Tour 250 yuɓɓinaama. Tariya Kewu nguu ko Hansol Paper yuɓɓini ɗum haa hitaande 2011. E hitaande 2012 e 2013, ko Banke Koree ƴellitaare yuɓɓini ɗum. E hitaande 2014, ko Kia Motors woni balloowo. Tuggi 2017 haa 2024 ko KEB Hana Bank toppitii nde, e hitaande 2025 ko Motiva holliti nde. E hitaande 2020, kawgel ngel dartinaama sabu rafi COVID-19. E hitaande 2021, ko adii fof ko kewu WTA 250 e lewru suwee, kono caggal ɗuum nde joɗɗinaa, nde artiraa e lewru desaambar ngam waɗde kawgel WTA 125 e kewu nder suudu. E hitaande 2022, kewu rewɓe artii e kewu WTA Tour 250 e kewu gootol worɓe ATP Tour 250 kadi waɗii. Kewu rewɓe oo jokki, e hitaande 2024, ɓe ɓeydaa e kewu WTA 500, hade maɓɓe jippineede haa ɓe ngarti e WTA 250 e hitaande 2026. Finaluuji ɓennuɗi Worɓe cehilaaɓe Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2022 Japon Yoshihito Nisiyoka Kanadaa Denis Shapovalov 6-4, 7-6(7-5) Rewɓe cehilaaɓe Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2004 Riisi Mariya Sarapova Poloñ Marta Domachowska 6-1, 6-1 2005 Leydi Cekoslowaki, Serbi e Montenegro, Jelena Jankovic 7-5, 6-3 2006 Geres Eleni Daniilidu Japon Ai Sugiyama 6-3, 2-6, 7-6(7-3) 2007 Leyɗeele dentuɗe Amerik Venus Wiliyam Riisi Mariya Kirilenko 6-3, 1-6, 6-4 2008 Riisi Mariya Kirilenko Ostarali Samanta Stosur 2-6, 6-1, 6-4 2009 Japon Kimiko Date-Krumm Espaañ Anabel Medina Garriges 6-3, 6-3 2010 Riisi Alisa Kleybanova Leydi Cekoslowaki 6-1, 6-3 2011 Espaañ Mariya Jose Martines Sanches Kasakstan Galina Voskoboeva 7-6(7-0), 7-6(7-2) 2012 Dental Dowlaaji Dentuɗi Estoni 6-1, 6-0 2013, leydi Poloñ, leydi Riisi, 6-7(6-8), 6-3, 6-4 2014 Leydi Cekoslowaki Leydi Amerika Varvara Lepchenko 6-3, 6-7(5-7), 6-2 2015 Rumaani Irina-Kamelia Begu Bielorusi Aliaksandra Sasnovich 6-3, 6-1 2016 Espaañ Lara Arruabarena Rumaani Monika Nikulesku 6-0, 2-6, 6-0 2017 Letoni Jelena Ostapenko Beresiil Beatriz Haddad Maya 6-7(5-7), 6-1, 6-4 2018 Pays-Bas Kiki Bertens Ostarali Ajla Tomljanovic 7-6(7-2), 4-6, 6-2 2019 Leydi Cekoslowaki Karolina Muchova Poloñ Magda Linette 6-1, 6-1 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 ↓ Kawgel WTA 125 ↓ 2021 Siin Zhu Lin Farayse Kristina Mladenovik 6-0, 6-4 ↓ Kawgel WTA 250 ↓ 2022 Ekaterina Aleksandrova Letoni Jeleena Ostapenko 7-6(7-4), 6-0 2023 Leyɗeele dentuɗe Amerik Jesika Pegula Siin Yuan Yue 6-2, 6-3 ↓ Kawgel WTA 500 ↓ 2024 Beetiriis Haddad Maiya Dariya Kasatkina 1-6, 6-4, 6-1 2025 Poloñ Iga Switek Ekaterina Aleksandrova 1-6, 7-6(7-3), 7-5 Dowlaaji worɓe Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2022 Afrik worgo Raven Klaasen Leyɗeele dentuɗe Amerik Nataniyel Lammons Kolommbi Nikolaa Barriyentos Meksik Miguel Anjel Reyes-Varela 6-1, 7-5 Duuɓi rewɓe fgxlse4y5vuee0tzl1fa6itme23frdd 158322 158321 2026-03-29T15:20:08Z Ilya Discuss 10103 158322 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koree Open''' (koree: 코리아오픈테니스대회) ko kawgel tennis karallaagal waɗeteengal to Seoul, Koree worgo. Edition rewɓe fuɗɗii ko e hitaande 2004, ko kawgel hakkunde leyɗeele WTA, ina yuɓɓinee to nokku tennis Seoul Olympic Park e dow dingiral tiiɗngal to yaasi. Kewu nguu ko toɓɓere WTA 500 e hitaande 2024 e hitaande 2025. Nde artii e toɓɓere mayre ɓennunde WTA 250 e hitaande 2026. E hitaande 2022 kadi kewu worɓe ATP Tour 250 yuɓɓinaama. == Tariya == Kewu nguu ko Hansol Paper yuɓɓini ɗum haa hitaande 2011. E hitaande 2012 e 2013, ko Banke Koree ƴellitaare yuɓɓini ɗum. E hitaande 2014, ko Kia Motors woni balloowo. Tuggi 2017 haa 2024 ko KEB Hana Bank toppitii nde, e hitaande 2025 ko Motiva holliti nde. E hitaande 2020, kawgel ngel dartinaama sabu rafi COVID-19. E hitaande 2021, ko adii fof ko kewu WTA 250 e lewru suwee, kono caggal ɗuum nde joɗɗinaa, nde artiraa e lewru desaambar ngam waɗde kawgel WTA 125 e kewu nder suudu. E hitaande 2022, kewu rewɓe artii e kewu WTA Tour 250 e kewu gootol worɓe ATP Tour 250 kadi waɗii. Kewu rewɓe oo jokki, e hitaande 2024, ɓe ɓeydaa e kewu WTA 500, hade maɓɓe jippineede haa ɓe ngarti e WTA 250 e hitaande 2026. == Finaluuji ɓennuɗi == == Worɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2022 Japon Yoshihito Nisiyoka Kanadaa Denis Shapovalov 6-4, 7-6(7-5) == Rewɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2004 Riisi Mariya Sarapova Poloñ Marta Domachowska 6-1, 6-1 2005 Leydi Cekoslowaki, Serbi e Montenegro, Jelena Jankovic 7-5, 6-3 2006 Geres Eleni Daniilidu Japon Ai Sugiyama 6-3, 2-6, 7-6(7-3) 2007 Leyɗeele dentuɗe Amerik Venus Wiliyam Riisi Mariya Kirilenko 6-3, 1-6, 6-4 2008 Riisi Mariya Kirilenko Ostarali Samanta Stosur 2-6, 6-1, 6-4 2009 Japon Kimiko Date-Krumm Espaañ Anabel Medina Garriges 6-3, 6-3 2010 Riisi Alisa Kleybanova Leydi Cekoslowaki 6-1, 6-3 2011 Espaañ Mariya Jose Martines Sanches Kasakstan Galina Voskoboeva 7-6(7-0), 7-6(7-2) 2012 Dental Dowlaaji Dentuɗi Estoni 6-1, 6-0 2013, leydi Poloñ, leydi Riisi, 6-7(6-8), 6-3, 6-4 2014 Leydi Cekoslowaki Leydi Amerika Varvara Lepchenko 6-3, 6-7(5-7), 6-2 2015 Rumaani Irina-Kamelia Begu Bielorusi Aliaksandra Sasnovich 6-3, 6-1 2016 Espaañ Lara Arruabarena Rumaani Monika Nikulesku 6-0, 2-6, 6-0 2017 Letoni Jelena Ostapenko Beresiil Beatriz Haddad Maya 6-7(5-7), 6-1, 6-4 2018 Pays-Bas Kiki Bertens Ostarali Ajla Tomljanovic 7-6(7-2), 4-6, 6-2 2019 Leydi Cekoslowaki Karolina Muchova Poloñ Magda Linette 6-1, 6-1 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 ↓ Kawgel WTA 125 ↓ 2021 Siin Zhu Lin Farayse Kristina Mladenovik 6-0, 6-4 ↓ Kawgel WTA 250 ↓ 2022 Ekaterina Aleksandrova Letoni Jeleena Ostapenko 7-6(7-4), 6-0 2023 Leyɗeele dentuɗe Amerik Jesika Pegula Siin Yuan Yue 6-2, 6-3 ↓ Kawgel WTA 500 ↓ 2024 Beetiriis Haddad Maiya Dariya Kasatkina 1-6, 6-4, 6-1 2025 Poloñ Iga Switek Ekaterina Aleksandrova 1-6, 7-6(7-3), 7-5 == Dowlaaji worɓe == Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2022 Afrik worgo Raven Klaasen Leyɗeele dentuɗe Amerik Nataniyel Lammons Kolommbi Nikolaa Barriyentos Meksik Miguel Anjel Reyes-Varela 6-1, 7-5 == Duuɓi rewɓe == == Tuugnorgal == g8k2mfqlqulauhw1j26wa3728zg1afh 158323 158322 2026-03-29T15:21:03Z Ilya Discuss 10103 158323 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koree Open''' (koree: 코리아오픈테니스대회) ko kawgel tennis karallaagal waɗeteengal to Seoul, Koree worgo. Edition rewɓe fuɗɗii ko e hitaande 2004, ko kawgel hakkunde leyɗeele WTA, ina yuɓɓinee to nokku tennis Seoul Olympic Park e dow dingiral tiiɗngal to yaasi. Kewu nguu ko toɓɓere WTA 500 e hitaande 2024 e hitaande 2025. Nde artii e toɓɓere mayre ɓennunde WTA 250 e hitaande 2026. E hitaande 2022 kadi kewu worɓe ATP Tour 250 yuɓɓinaama.<ref>{{cite web|title=Korea Open Overview|url=https://www.wtatennis.com/tournament/1024/seoul/2026|website=wtatennis.com}}</ref> == Tariya == Kewu nguu ko Hansol Paper yuɓɓini ɗum haa hitaande 2011. E hitaande 2012 e 2013, ko Banke Koree ƴellitaare yuɓɓini ɗum. E hitaande 2014, ko Kia Motors woni balloowo. Tuggi 2017 haa 2024 ko KEB Hana Bank toppitii nde, e hitaande 2025 ko Motiva holliti nde. E hitaande 2020, kawgel ngel dartinaama sabu rafi COVID-19. E hitaande 2021, ko adii fof ko kewu WTA 250 e lewru suwee, kono caggal ɗuum nde joɗɗinaa, nde artiraa e lewru desaambar ngam waɗde kawgel WTA 125 e kewu nder suudu. E hitaande 2022, kewu rewɓe artii e kewu WTA Tour 250 e kewu gootol worɓe ATP Tour 250 kadi waɗii. Kewu rewɓe oo jokki, e hitaande 2024, ɓe ɓeydaa e kewu WTA 500, hade maɓɓe jippineede haa ɓe ngarti e WTA 250 e hitaande 2026. == Finaluuji ɓennuɗi == == Worɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2022 Japon Yoshihito Nisiyoka Kanadaa Denis Shapovalov 6-4, 7-6(7-5) == Rewɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2004 Riisi Mariya Sarapova Poloñ Marta Domachowska 6-1, 6-1 2005 Leydi Cekoslowaki, Serbi e Montenegro, Jelena Jankovic 7-5, 6-3 2006 Geres Eleni Daniilidu Japon Ai Sugiyama 6-3, 2-6, 7-6(7-3) 2007 Leyɗeele dentuɗe Amerik Venus Wiliyam Riisi Mariya Kirilenko 6-3, 1-6, 6-4 2008 Riisi Mariya Kirilenko Ostarali Samanta Stosur 2-6, 6-1, 6-4 2009 Japon Kimiko Date-Krumm Espaañ Anabel Medina Garriges 6-3, 6-3 2010 Riisi Alisa Kleybanova Leydi Cekoslowaki 6-1, 6-3 2011 Espaañ Mariya Jose Martines Sanches Kasakstan Galina Voskoboeva 7-6(7-0), 7-6(7-2) 2012 Dental Dowlaaji Dentuɗi Estoni 6-1, 6-0 2013, leydi Poloñ, leydi Riisi, 6-7(6-8), 6-3, 6-4 2014 Leydi Cekoslowaki Leydi Amerika Varvara Lepchenko 6-3, 6-7(5-7), 6-2 2015 Rumaani Irina-Kamelia Begu Bielorusi Aliaksandra Sasnovich 6-3, 6-1 2016 Espaañ Lara Arruabarena Rumaani Monika Nikulesku 6-0, 2-6, 6-0 2017 Letoni Jelena Ostapenko Beresiil Beatriz Haddad Maya 6-7(5-7), 6-1, 6-4 2018 Pays-Bas Kiki Bertens Ostarali Ajla Tomljanovic 7-6(7-2), 4-6, 6-2 2019 Leydi Cekoslowaki Karolina Muchova Poloñ Magda Linette 6-1, 6-1 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 ↓ Kawgel WTA 125 ↓ 2021 Siin Zhu Lin Farayse Kristina Mladenovik 6-0, 6-4 ↓ Kawgel WTA 250 ↓ 2022 Ekaterina Aleksandrova Letoni Jeleena Ostapenko 7-6(7-4), 6-0 2023 Leyɗeele dentuɗe Amerik Jesika Pegula Siin Yuan Yue 6-2, 6-3 ↓ Kawgel WTA 500 ↓ 2024 Beetiriis Haddad Maiya Dariya Kasatkina 1-6, 6-4, 6-1 2025 Poloñ Iga Switek Ekaterina Aleksandrova 1-6, 7-6(7-3), 7-5 == Dowlaaji worɓe == Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2022 Afrik worgo Raven Klaasen Leyɗeele dentuɗe Amerik Nataniyel Lammons Kolommbi Nikolaa Barriyentos Meksik Miguel Anjel Reyes-Varela 6-1, 7-5 == Duuɓi rewɓe == == Tuugnorgal == tta3e7eh25eau6wmrlajeuh90mbuob9 158324 158323 2026-03-29T15:21:57Z Ilya Discuss 10103 158324 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koree Open''' (koree: 코리아오픈테니스대회) ko kawgel tennis karallaagal waɗeteengal to Seoul, Koree worgo. Edition rewɓe fuɗɗii ko e hitaande 2004, ko kawgel hakkunde leyɗeele WTA, ina yuɓɓinee to nokku tennis Seoul Olympic Park e dow dingiral tiiɗngal to yaasi. Kewu nguu ko toɓɓere WTA 500 e hitaande 2024 e hitaande 2025. Nde artii e toɓɓere mayre ɓennunde WTA 250 e hitaande 2026. E hitaande 2022 kadi kewu worɓe ATP Tour 250 yuɓɓinaama.<ref>{{cite web|title=Korea Open Overview|url=https://www.wtatennis.com/tournament/1024/seoul/2026|website=wtatennis.com}}</ref> == Tariya == Kewu nguu ko Hansol Paper yuɓɓini ɗum haa hitaande 2011. E hitaande 2012 e 2013, ko Banke Koree ƴellitaare yuɓɓini ɗum. E hitaande 2014, ko Kia Motors woni balloowo. Tuggi 2017 haa 2024 ko KEB Hana Bank toppitii nde, e hitaande 2025 ko Motiva holliti nde.<ref>{{cite news|author=<!--not stated-->|date=September 18, 2012|title=Top-seeded Wozniacki cruises into second round at Korea Open tennis|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20120918011200315|work=[[Yonhap News Agency|Yonhap]]|location=Seoul|access-date=}}</ref> E hitaande 2020, kawgel ngel dartinaama sabu rafi COVID-19. E hitaande 2021, ko adii fof ko kewu WTA 250 e lewru suwee, kono caggal ɗuum nde joɗɗinaa, nde artiraa e lewru desaambar ngam waɗde kawgel WTA 125 e kewu nder suudu. E hitaande 2022, kewu rewɓe artii e kewu WTA Tour 250 e kewu gootol worɓe ATP Tour 250 kadi waɗii. Kewu rewɓe oo jokki, e hitaande 2024, ɓe ɓeydaa e kewu WTA 500, hade maɓɓe jippineede haa ɓe ngarti e WTA 250 e hitaande 2026. == Finaluuji ɓennuɗi == == Worɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2022 Japon Yoshihito Nisiyoka Kanadaa Denis Shapovalov 6-4, 7-6(7-5) == Rewɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2004 Riisi Mariya Sarapova Poloñ Marta Domachowska 6-1, 6-1 2005 Leydi Cekoslowaki, Serbi e Montenegro, Jelena Jankovic 7-5, 6-3 2006 Geres Eleni Daniilidu Japon Ai Sugiyama 6-3, 2-6, 7-6(7-3) 2007 Leyɗeele dentuɗe Amerik Venus Wiliyam Riisi Mariya Kirilenko 6-3, 1-6, 6-4 2008 Riisi Mariya Kirilenko Ostarali Samanta Stosur 2-6, 6-1, 6-4 2009 Japon Kimiko Date-Krumm Espaañ Anabel Medina Garriges 6-3, 6-3 2010 Riisi Alisa Kleybanova Leydi Cekoslowaki 6-1, 6-3 2011 Espaañ Mariya Jose Martines Sanches Kasakstan Galina Voskoboeva 7-6(7-0), 7-6(7-2) 2012 Dental Dowlaaji Dentuɗi Estoni 6-1, 6-0 2013, leydi Poloñ, leydi Riisi, 6-7(6-8), 6-3, 6-4 2014 Leydi Cekoslowaki Leydi Amerika Varvara Lepchenko 6-3, 6-7(5-7), 6-2 2015 Rumaani Irina-Kamelia Begu Bielorusi Aliaksandra Sasnovich 6-3, 6-1 2016 Espaañ Lara Arruabarena Rumaani Monika Nikulesku 6-0, 2-6, 6-0 2017 Letoni Jelena Ostapenko Beresiil Beatriz Haddad Maya 6-7(5-7), 6-1, 6-4 2018 Pays-Bas Kiki Bertens Ostarali Ajla Tomljanovic 7-6(7-2), 4-6, 6-2 2019 Leydi Cekoslowaki Karolina Muchova Poloñ Magda Linette 6-1, 6-1 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 ↓ Kawgel WTA 125 ↓ 2021 Siin Zhu Lin Farayse Kristina Mladenovik 6-0, 6-4 ↓ Kawgel WTA 250 ↓ 2022 Ekaterina Aleksandrova Letoni Jeleena Ostapenko 7-6(7-4), 6-0 2023 Leyɗeele dentuɗe Amerik Jesika Pegula Siin Yuan Yue 6-2, 6-3 ↓ Kawgel WTA 500 ↓ 2024 Beetiriis Haddad Maiya Dariya Kasatkina 1-6, 6-4, 6-1 2025 Poloñ Iga Switek Ekaterina Aleksandrova 1-6, 7-6(7-3), 7-5 == Dowlaaji worɓe == Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2022 Afrik worgo Raven Klaasen Leyɗeele dentuɗe Amerik Nataniyel Lammons Kolommbi Nikolaa Barriyentos Meksik Miguel Anjel Reyes-Varela 6-1, 7-5 == Duuɓi rewɓe == == Tuugnorgal == 0cpply2vamk1xqgl9cd65iqamm86cmh 158325 158324 2026-03-29T15:23:00Z Ilya Discuss 10103 158325 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koree Open''' (koree: 코리아오픈테니스대회) ko kawgel tennis karallaagal waɗeteengal to Seoul, Koree worgo. Edition rewɓe fuɗɗii ko e hitaande 2004, ko kawgel hakkunde leyɗeele WTA, ina yuɓɓinee to nokku tennis Seoul Olympic Park e dow dingiral tiiɗngal to yaasi. Kewu nguu ko toɓɓere WTA 500 e hitaande 2024 e hitaande 2025. Nde artii e toɓɓere mayre ɓennunde WTA 250 e hitaande 2026. E hitaande 2022 kadi kewu worɓe ATP Tour 250 yuɓɓinaama.<ref>{{cite web|title=Korea Open Overview|url=https://www.wtatennis.com/tournament/1024/seoul/2026|website=wtatennis.com}}</ref> == Tariya == Kewu nguu ko Hansol Paper yuɓɓini ɗum haa hitaande 2011. E hitaande 2012 e 2013, ko Banke Koree ƴellitaare yuɓɓini ɗum. E hitaande 2014, ko Kia Motors woni balloowo. Tuggi 2017 haa 2024 ko KEB Hana Bank toppitii nde, e hitaande 2025 ko Motiva holliti nde.<ref>{{cite news|author=<!--not stated-->|date=September 18, 2012|title=Top-seeded Wozniacki cruises into second round at Korea Open tennis|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20120918011200315|work=[[Yonhap News Agency|Yonhap]]|location=Seoul|access-date=}}</ref> E hitaande 2020, kawgel ngel dartinaama sabu rafi COVID-19. E hitaande 2021, ko adii fof ko kewu WTA 250 e lewru suwee, kono caggal ɗuum nde joɗɗinaa, nde artiraa e lewru desaambar ngam waɗde kawgel WTA 125 e kewu nder suudu.<ref>{{cite news|last=Yoo|first=Jee-ho|date=September 20, 2022|title=Top seed Ostapenko reaches round of 16 at WTA event in Seoul|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20220920008300315|work=[[Yonhap News Agency]]|location=Seoul|access-date=}}</ref> E hitaande 2022, kewu rewɓe artii e kewu WTA Tour 250 e kewu gootol worɓe ATP Tour 250 kadi waɗii. Kewu rewɓe oo jokki, e hitaande 2024, ɓe ɓeydaa e kewu WTA 500, hade maɓɓe jippineede haa ɓe ngarti e WTA 250 e hitaande 2026. == Finaluuji ɓennuɗi == == Worɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2022 Japon Yoshihito Nisiyoka Kanadaa Denis Shapovalov 6-4, 7-6(7-5) == Rewɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2004 Riisi Mariya Sarapova Poloñ Marta Domachowska 6-1, 6-1 2005 Leydi Cekoslowaki, Serbi e Montenegro, Jelena Jankovic 7-5, 6-3 2006 Geres Eleni Daniilidu Japon Ai Sugiyama 6-3, 2-6, 7-6(7-3) 2007 Leyɗeele dentuɗe Amerik Venus Wiliyam Riisi Mariya Kirilenko 6-3, 1-6, 6-4 2008 Riisi Mariya Kirilenko Ostarali Samanta Stosur 2-6, 6-1, 6-4 2009 Japon Kimiko Date-Krumm Espaañ Anabel Medina Garriges 6-3, 6-3 2010 Riisi Alisa Kleybanova Leydi Cekoslowaki 6-1, 6-3 2011 Espaañ Mariya Jose Martines Sanches Kasakstan Galina Voskoboeva 7-6(7-0), 7-6(7-2) 2012 Dental Dowlaaji Dentuɗi Estoni 6-1, 6-0 2013, leydi Poloñ, leydi Riisi, 6-7(6-8), 6-3, 6-4 2014 Leydi Cekoslowaki Leydi Amerika Varvara Lepchenko 6-3, 6-7(5-7), 6-2 2015 Rumaani Irina-Kamelia Begu Bielorusi Aliaksandra Sasnovich 6-3, 6-1 2016 Espaañ Lara Arruabarena Rumaani Monika Nikulesku 6-0, 2-6, 6-0 2017 Letoni Jelena Ostapenko Beresiil Beatriz Haddad Maya 6-7(5-7), 6-1, 6-4 2018 Pays-Bas Kiki Bertens Ostarali Ajla Tomljanovic 7-6(7-2), 4-6, 6-2 2019 Leydi Cekoslowaki Karolina Muchova Poloñ Magda Linette 6-1, 6-1 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 ↓ Kawgel WTA 125 ↓ 2021 Siin Zhu Lin Farayse Kristina Mladenovik 6-0, 6-4 ↓ Kawgel WTA 250 ↓ 2022 Ekaterina Aleksandrova Letoni Jeleena Ostapenko 7-6(7-4), 6-0 2023 Leyɗeele dentuɗe Amerik Jesika Pegula Siin Yuan Yue 6-2, 6-3 ↓ Kawgel WTA 500 ↓ 2024 Beetiriis Haddad Maiya Dariya Kasatkina 1-6, 6-4, 6-1 2025 Poloñ Iga Switek Ekaterina Aleksandrova 1-6, 7-6(7-3), 7-5 == Dowlaaji worɓe == Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2022 Afrik worgo Raven Klaasen Leyɗeele dentuɗe Amerik Nataniyel Lammons Kolommbi Nikolaa Barriyentos Meksik Miguel Anjel Reyes-Varela 6-1, 7-5 == Duuɓi rewɓe == == Tuugnorgal == dz4fgl6jdyafc3f8pa5r234bzp6jtiz 158326 158325 2026-03-29T15:24:57Z Ilya Discuss 10103 158326 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koree Open''' (koree: 코리아오픈테니스대회) ko kawgel tennis karallaagal waɗeteengal to Seoul, Koree worgo. Edition rewɓe fuɗɗii ko e hitaande 2004, ko kawgel hakkunde leyɗeele WTA, ina yuɓɓinee to nokku tennis Seoul Olympic Park e dow dingiral tiiɗngal to yaasi. Kewu nguu ko toɓɓere WTA 500 e hitaande 2024 e hitaande 2025. Nde artii e toɓɓere mayre ɓennunde WTA 250 e hitaande 2026. E hitaande 2022 kadi kewu worɓe ATP Tour 250 yuɓɓinaama.<ref>{{cite web|title=Korea Open Overview|url=https://www.wtatennis.com/tournament/1024/seoul/2026|website=wtatennis.com}}</ref> == Tariya == Kewu nguu ko Hansol Paper yuɓɓini ɗum haa hitaande 2011. E hitaande 2012 e 2013, ko Banke Koree ƴellitaare yuɓɓini ɗum. E hitaande 2014, ko Kia Motors woni balloowo. Tuggi 2017 haa 2024 ko KEB Hana Bank toppitii nde, e hitaande 2025 ko Motiva holliti nde.<ref>{{cite news|author=<!--not stated-->|date=September 18, 2012|title=Top-seeded Wozniacki cruises into second round at Korea Open tennis|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20120918011200315|work=[[Yonhap News Agency|Yonhap]]|location=Seoul|access-date=}}</ref> E hitaande 2020, kawgel ngel dartinaama sabu rafi COVID-19. E hitaande 2021, ko adii fof ko kewu WTA 250 e lewru suwee, kono caggal ɗuum nde joɗɗinaa, nde artiraa e lewru desaambar ngam waɗde kawgel WTA 125 e kewu nder suudu.<ref>{{cite news|last=Yoo|first=Jee-ho|date=September 20, 2022|title=Top seed Ostapenko reaches round of 16 at WTA event in Seoul|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20220920008300315|work=[[Yonhap News Agency]]|location=Seoul|access-date=}}</ref> E hitaande 2022, kewu rewɓe artii e kewu WTA Tour 250 e kewu gootol worɓe ATP Tour 250 kadi waɗii. Kewu rewɓe oo jokki, e hitaande 2024, ɓe ɓeydaa e kewu WTA 500, hade maɓɓe jippineede haa ɓe ngarti e WTA 250 e hitaande 2026.<ref>{{cite news |last=Yoo|first=Jee-ho|date=September 30, 2022|title=ATP executive hails S. Koreans' 'fantastic' support for tennis|url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20220930005000315|work=[[Yonhap News Agency]]|location=Seoul|access-date=}}</ref> == Finaluuji ɓennuɗi == == Worɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2022 Japon Yoshihito Nisiyoka Kanadaa Denis Shapovalov 6-4, 7-6(7-5) == Rewɓe cehilaaɓe == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2004 Riisi Mariya Sarapova Poloñ Marta Domachowska 6-1, 6-1 2005 Leydi Cekoslowaki, Serbi e Montenegro, Jelena Jankovic 7-5, 6-3 2006 Geres Eleni Daniilidu Japon Ai Sugiyama 6-3, 2-6, 7-6(7-3) 2007 Leyɗeele dentuɗe Amerik Venus Wiliyam Riisi Mariya Kirilenko 6-3, 1-6, 6-4 2008 Riisi Mariya Kirilenko Ostarali Samanta Stosur 2-6, 6-1, 6-4 2009 Japon Kimiko Date-Krumm Espaañ Anabel Medina Garriges 6-3, 6-3 2010 Riisi Alisa Kleybanova Leydi Cekoslowaki 6-1, 6-3 2011 Espaañ Mariya Jose Martines Sanches Kasakstan Galina Voskoboeva 7-6(7-0), 7-6(7-2) 2012 Dental Dowlaaji Dentuɗi Estoni 6-1, 6-0 2013, leydi Poloñ, leydi Riisi, 6-7(6-8), 6-3, 6-4 2014 Leydi Cekoslowaki Leydi Amerika Varvara Lepchenko 6-3, 6-7(5-7), 6-2 2015 Rumaani Irina-Kamelia Begu Bielorusi Aliaksandra Sasnovich 6-3, 6-1 2016 Espaañ Lara Arruabarena Rumaani Monika Nikulesku 6-0, 2-6, 6-0 2017 Letoni Jelena Ostapenko Beresiil Beatriz Haddad Maya 6-7(5-7), 6-1, 6-4 2018 Pays-Bas Kiki Bertens Ostarali Ajla Tomljanovic 7-6(7-2), 4-6, 6-2 2019 Leydi Cekoslowaki Karolina Muchova Poloñ Magda Linette 6-1, 6-1 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 ↓ Kawgel WTA 125 ↓ 2021 Siin Zhu Lin Farayse Kristina Mladenovik 6-0, 6-4 ↓ Kawgel WTA 250 ↓ 2022 Ekaterina Aleksandrova Letoni Jeleena Ostapenko 7-6(7-4), 6-0 2023 Leyɗeele dentuɗe Amerik Jesika Pegula Siin Yuan Yue 6-2, 6-3 ↓ Kawgel WTA 500 ↓ 2024 Beetiriis Haddad Maiya Dariya Kasatkina 1-6, 6-4, 6-1 2025 Poloñ Iga Switek Ekaterina Aleksandrova 1-6, 7-6(7-3), 7-5 == Dowlaaji worɓe == Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2022 Afrik worgo Raven Klaasen Leyɗeele dentuɗe Amerik Nataniyel Lammons Kolommbi Nikolaa Barriyentos Meksik Miguel Anjel Reyes-Varela 6-1, 7-5 == Duuɓi rewɓe == == Tuugnorgal == gqe3y5x2tfslhuoxcp0znt3lyuxw5q0 Banky W 0 38188 158328 2026-03-29T17:02:18Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Olubankole Wellington'''// c (jibinaa ko ñalnde 27 marse 1981 ), ganndiraaɗo e innde dingiral makko Banky W., ganndiraaɗo e filmuuji Banky Wellington, ko jimoowo, jimoowo rap, fiyoowo, jom ngalu e politik, jeyaaɗo to leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]-Ameriknaajo. ==Nguurndam gadano== Olubankole Wellington jibinaa ko to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]] ñalnde 27 mars 1981, jibnaaɓe mum ko Nijeernaaɓe. Ɓesngu maako warti lesdi Najeeriya (Nigeria)|Naajeeri..." 158328 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Olubankole Wellington'''// c (jibinaa ko ñalnde 27 marse 1981 ), ganndiraaɗo e innde dingiral makko Banky W., ganndiraaɗo e filmuuji Banky Wellington, ko jimoowo, jimoowo rap, fiyoowo, jom ngalu e politik, jeyaaɗo to leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]-Ameriknaajo. ==Nguurndam gadano== Olubankole Wellington jibinaa ko to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]] ñalnde 27 mars 1981, jibnaaɓe mum ko Nijeernaaɓe. Ɓesngu maako warti lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] wakkati o mari duuɓi jowi. O fuɗɗii yimde ko e cukaagu makko e nder fedde makko eklesiya. Leñol makko ko [[Yoruba language|Yoruba]]. ==Jaangirde== Wellington janngi to [[Lagos]] ngam jaŋde mum leslesre. O naati duɗal hakkundeewal Fedde Ganndal Koɗki ngam jaŋde makko hakkundeere, o arti e jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rensselaer ''Polytechnic Institute'', New York, [[Amerik]] e dow bursi. O fuɗɗii ko e hitaande 2002 nde o woni e janngude. O golliima kadi to GlobalSpec. E hitaande 2009, o ummii [[Amerik]] o fayti [[Naajeeriya]], o sosi fedde makko to [[Lagos]], o siifondiri naalankooɓe hono Niyola, Shaydee, Skales, e Wizkid e fedde nde. O yaltinii albom makko gadano, ''Back in the Building'', e hitaande 2005. Albom makko gadano ko Ebute Metta O winndi jimɗi gadani ɗi Etisalat Nijeer ina wiyee "0809ja ngam nguurndam". ==Kugal== ===Suuga=== Banky W waɗii darnde mawnde e sahaa gadano MTV Shuga nde o rokki jimɗi tiitoonde eɓɓoore ndee, "Shuga" e Wizkid,L-Tido e Boneye. Miijo makko wonaa tan nanngude semmbe e mbaydi seppo ngoo kono kadi ina waɗi darnde tiiɗnde e siftinde mbaydi pinal sukaaɓe [[Afrik]] e oon sahaa. Ndee ballondiral waɗii tonngoode daartol baɗngol faayiida ngol Shuga anndiraa, hawrude e wellitaare e mesasuuji teeŋtuɗi jowitiiɗi e jokkondiral e cellal. MTV Shuga Mashariki waɗii ngartam mum to Fuɗnaange [[Afrik]] e hitaande 2025 e yeewtere hesere nde sikke alaa ina weltina sukaaɓe. ===2012-2013: R&BW=== Ñalnde heen caggal ñalngu ñalngu nguu, Wellington yaltinii albom mum keso R&BW e hiirde wiyeteende "Hiirde yiɗde mawnde" ''to Civic Centre'', Ozumba Mbadiwe, duunde Victoria, [[Lagos]], tawi ina waɗi naalankooɓe woɗɓe heewɓe, ina heen Iyanya e Waje. Ko ɗiɗo gadani e nder albom oo ko "Lowkey" e "Yes/No". ===2017 : Fusde E.M.E=== Wellington habrii e lewru feebariyee 2018 wonde E.M.E ina fusee ngam wonde fedde diisnondiral ; o wiyi lefol ngol maa yahru yeeso no sosiyetee toppitiiɗo talanndeeji jowitiiɗi e yeeyde, yeeyde, PR, e kewuuji marke. Wellington innirii DJ Xclusive, Ebuka Obi-Uchendu, Tolu ‘Toolz’ Oniru, e debbo mum Adesua Etomi, ko kamɓe ngoni fedde adannde e kiliyaneeɓe sosiyetee mo innde mum wayli. ==Gollondiral goɗɗal== E hitaande 2017, Wellington tawtoraama fuɗɗoode naalankaagal gollondiral mawngal, Iyasile Naa anndiraangal kadi ''The Legacy''. ==Golle politik== Ñalnde 11 noowammbar 2018, Wellington hollitii anniya mum ngam suɓaade hooreejo leydi [[Lagos]] to Eti-Osa e nder suudu sarɗiiji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], e dow laylaytol lannda ''Modern Democratic Party'', sosaande e hitaande 2017. Ñalnde 23 feebariyee 2019, Wellington foolii wooteeji diiwaan Eti-Osa, tawi ko Babajide Obanikoro mo fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitaare (APC). Ko adii wooteeji mawɗi 2023, Wellington hollitii wonde o ummiima e lannda ''Modern Democratic Party'' o fayti e lannda ''Peoples Democratic Party'', o ɗaɓɓitii kadi tikket lannda ka ngam suɓaade kadi joɗnde laamu Eti-Osa to Lagos to suudu sarɗiiji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. E [[lewru]] suwee 2022, Banky W heɓi tikket lannda Demokaraasi Leƴƴi ngam tawtoreede gardiiɗo lannda oo e nder diiwaan Eti Osa ko adii wooteeji 2023. Kono tan, wooteeji hooreejo leydi e suudu sarɗiiji fedde nde mbaɗi ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2023, ko kanndidaa lannda Labour (LP) , Attah Thaddeus heɓi ɗum, tawi Banky W ina waasa kadi, jooɗorde fedde nde e nder leydi Najeriya. Jaagorgal ko feewti e wooteeji INEC hollitii njeñtudi ndii kono ardiiɓe lannda kaa njaɓaani ɗum. Jaagorgal lannda ka luulndiima njeñtudi ndii kono polis e konu noddaama ngam tabitinde jam e deeƴre. E nder yeewtere caggal nde njeñtudi woote ɗee anndaa, Banky W jaɓi njeñtudi INEC, o wiyi : « miɗo weltii no feewi, hay so tawii ko e foolde, sabu geɗe ɗe mbaaw-ɗen waɗde ». ==Nguurndam neɗɗo== Wellington resii Etomi e aada ñalnde 19 noowammbar 2017; jom suudu oo caggal ɗuum waɗi dewgal mum ɓalewal to [[Afrik]] worgo ñalnde 25 noowammbar 2017. O waɗii opereeji kanseer ɓalndu e dow ɓalndu makko e hitaande 2017. E fuɗɗoode hitaande 2021, Wellington e Adesua ndañii ɓiɗɗo gorko, Hazaiah Wellington.Ɓe keɓii reedu nduu e sirlu keewɗo e gartugol kesol ngol. E hitaande 2024, ɓeen ɗiɗo kolliti gargol ɓiɗɗo maɓɓe ɗiɗaɓo e lowre Instagram. ==Diskogaraafi== Alkule suudu Wartugo nder suudu (2006) Mr. Baawɗo (2008) Ko njiy-ɗen e W (2009) R&BW (2013) Jimi Ko faati e U (2017) Haalaaji Banke (2021) EPs Ko yeddaaka (2003) Alkule mooftaaɗe Laamu Mates ngonka hakkille (2012) ==Filmogaraafi== Hitaande Tiitoonde Darnde 2016 Fedde Dewgal Dozie Onwuka 2017 Fedde dewgal 2: Joɗnde Dubaï Dozie Onwuka 2018 Haa dow Bassey Fuɗnaange Otuekong 2019 Suukara ɓuuɓɗo Anikulapo ==Njeenaaje cuɓaaɗe e nominaasiyoŋaaji== Njeenaari binndol jimɗi John Lennon 2006, cate R&B, ngam ‘Tuumre am’. Naalanke R&B ɓurɗo moƴƴude, njeenaaje wellitaare leydi [[Najeriya]] 2006 Naalanke R&B gorko ɓurɗo moƴƴude, njeenaari jimɗi keertiiɗi wuro, [[Amerik]], 200 Albom ɓurɗo moƴƴude e nder winndere, njeenaaje weltaare [[Naajeeriya]] 2007 ngam 'Mr. Footi' Wideyoo R&B ɓurɗo moƴƴude, njeenaari wideyooji jimɗi [[Naajeeriya]] 2008 ngam 'Wota ɓuuɓnu ɓernde am'. Ko ɓuri moƴƴude e jimɗi gorko, Hip Hop World Awards 2009 ngam 'Woto ɓuuɓnu ɓernde am'. R&B gooto e hitaande, 2010 njeenaaje winndere Hip Hop ngam 'Strong Ting'. Yimoowo R&B ɓurɗo moƴƴude (gorko) e wideyooji ɓurɗi moƴƴude 2010 njeenaari weltaare yimɓe wuro ==Ƴeew kadi== Doggol yimooɓe [[Naajeeriya]] ==Tuugnorgal== b4ny79hvj787yp8nocnkd5pvx1r8m3g 158329 158328 2026-03-29T17:14:06Z MOIBARDE 10068 158329 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Olubankole Wellington'''// c (jibinaa ko ñalnde 27 marse 1981<ref>{{cite web|url=http://www.ladybrillenigeria.com/2010/01/the-future-awards-2010-musician-of-the-year-nominee-profiles.html|title=The Future Awards 2010: Musician of the Year Nominee Profiles|work=Ladybrille|date=6 January 2010|access-date=22 March 2010|archive-date=9 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100609092210/http://www.ladybrillenigeria.com/2010/01/the-future-awards-2010-musician-of-the-year-nominee-profiles.html|url-status=dead}}</ref> ), ganndiraaɗo e innde dingiral makko '''Banky W'''., ganndiraaɗo e filmuuji '''Banky Wellington''', ko jimoowo, jimoowo rap, fiyoowo, jom ngalu e politik, jeyaaɗo to leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]-Ameriknaajo.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/av/business-49485813|title=Banky Wellington: 'Music was a platform to get in the door'|work=BBC News}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://guardian.ng/tag/banky-wellington/|location=Lagos, Nigeria|title=Banky Wellington Archives|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]}}</ref><ref>{{Cite news|date=2022-07-07|title=Without sounding arrogant, I'm confident of defeating Banky W – Obanikoro|url=https://punchng.com/without-sounding-arrogant-im-confident-of-defeating-banky-w-obanikoro/|access-date=2022-07-17|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref> ==Nguurndam gadano== Olubankole Wellington jibinaa ko to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]] ñalnde 27 mars 1981, jibnaaɓe mum ko Nijeernaaɓe. Ɓesngu maako warti lesdi [[Najeeriya (Nigeria)|Naajeeriya]] wakkati o mari duuɓi jowi. O fuɗɗii yimde ko e cukaagu makko e nder fedde makko eklesiya. Leñol makko ko [[Yoruba language|Yoruba]].<ref>{{Cite web|last=Yoruba|first=NG Movies|title=Meet Actor/Actress Banky W {{!}} Movies by Banky W|url=https://yoruba.ng-movies.com/actor/banky-w|access-date=2024-07-31|website=NG Movies Yoruba|language=en-us}}</ref><ref>{{Cite news|last=Okonofua|first=Odion|date=2017-11-27|title=10 things you didn't know about the celebrity couple|url=https://www.pulse.ng/entertainment/celebrities/banky-w-adesua-etomi-10-things-you-didnt-know-about-the-celebrity-couple/1e4xz55|access-date=2024-07-31|newspaper=[[Pulse Nigeria]]|language=en}}</ref> ==Jaangirde== Wellington janngi to [[Lagos]] ngam jaŋde mum leslesre. O naati duɗal hakkundeewal Fedde Ganndal Koɗki ngam jaŋde makko hakkundeere, o arti e jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Rensselaer ''Polytechnic Institute'', New York, [[Amerik]] e dow bursi. O fuɗɗii ko e hitaande 2002 nde o woni e janngude.<ref>{{Cite news|title=Banky W faces criticisms on Ebute Metta|date=2 December 2011|url=https://www.vanguardngr.com/2011/12/banky-w-faces-criticisms-on-ebute-metta/|location=Lagos, Nigeria|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.naijapals.com/music/naija_4_life_banky_w-11089.html|title=Naija 4 life - banky w + Lyrics|date=11 May 2015|access-date=11 May 2018|website=Naija Pals|publisher=naijapals.com}}</ref> O golliima kadi to GlobalSpec. E hitaande 2009, o ummii [[Amerik]] o fayti [[Naajeeriya]], o sosi fedde makko to [[Lagos]], o siifondiri naalankooɓe hono Niyola, Shaydee, Skales, e Wizkid e fedde nde. O yaltinii albom makko gadano, ''Back in the Building'', e hitaande 2005. Albom makko gadano ko Ebute Metta O winndi jimɗi gadani ɗi Etisalat Nijeer ina wiyee "0809ja ngam nguurndam". ==Kugal== ===Suuga=== Banky W waɗii darnde mawnde e sahaa gadano MTV Shuga nde o rokki jimɗi tiitoonde eɓɓoore ndee, "Shuga" e Wizkid,L-Tido e Boneye. Miijo makko wonaa tan nanngude semmbe e mbaydi seppo ngoo kono kadi ina waɗi darnde tiiɗnde e siftinde mbaydi pinal sukaaɓe [[Afrik]] e oon sahaa.<ref>{{Cite web|url=https://pmnewsnigeria.com/2012/02/08/banky-w-wizkid-lead-others-for-shuga-soundtrack/|title=Banky W, Wizkid Lead Others For Shuga Soundtrack}}</ref> Ndee ballondiral waɗii tonngoode daartol baɗngol faayiida ngol Shuga anndiraa, hawrude e wellitaare e mesasuuji teeŋtuɗi jowitiiɗi e jokkondiral e cellal. MTV Shuga Mashariki waɗii ngartam mum to Fuɗnaange [[Afrik]] e hitaande 2025 e yeewtere hesere nde sikke alaa ina weltina sukaaɓe. ===2012-2013: R&BW=== Ñalnde heen caggal ñalngu ñalngu nguu, Wellington yaltinii albom mum keso R&BW e hiirde wiyeteende "Hiirde yiɗde mawnde" ''to Civic Centre'', Ozumba Mbadiwe, duunde Victoria, [[Lagos]], tawi ina waɗi naalankooɓe woɗɓe heewɓe, ina heen Iyanya e Waje. Ko ɗiɗo gadani e nder albom oo ko "Lowkey" e "Yes/No". ===2017 : Fusde E.M.E=== Wellington habrii e lewru feebariyee 2018 wonde E.M.E ina fusee ngam wonde fedde diisnondiral ; o wiyi lefol ngol maa yahru yeeso no sosiyetee toppitiiɗo talanndeeji jowitiiɗi e yeeyde, yeeyde, PR, e kewuuji marke. Wellington innirii DJ Xclusive, Ebuka Obi-Uchendu, Tolu ‘Toolz’ Oniru, e debbo mum Adesua Etomi, ko kamɓe ngoni fedde adannde e kiliyaneeɓe sosiyetee mo innde mum wayli. ==Gollondiral goɗɗal== E hitaande 2017, Wellington tawtoraama fuɗɗoode naalankaagal gollondiral mawngal, Iyasile Naa anndiraangal kadi ''The Legacy''. ==Golle politik== Ñalnde 11 noowammbar 2018, Wellington hollitii anniya mum ngam suɓaade hooreejo leydi [[Lagos]] to Eti-Osa e nder suudu sarɗiiji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], e dow laylaytol lannda ''Modern Democratic Party'', sosaande e hitaande 2017. Ñalnde 23 feebariyee 2019, Wellington foolii wooteeji diiwaan Eti-Osa, tawi ko Babajide Obanikoro mo fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitaare (APC). Ko adii wooteeji mawɗi 2023, Wellington hollitii wonde o ummiima e lannda ''Modern Democratic Party'' o fayti e lannda ''Peoples Democratic Party'', o ɗaɓɓitii kadi tikket lannda ka ngam suɓaade kadi joɗnde laamu Eti-Osa to Lagos to suudu sarɗiiji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. E [[lewru]] suwee 2022, Banky W heɓi tikket lannda Demokaraasi Leƴƴi ngam tawtoreede gardiiɗo lannda oo e nder diiwaan Eti Osa ko adii wooteeji 2023. Kono tan, wooteeji hooreejo leydi e suudu sarɗiiji fedde nde mbaɗi ñalnde 25 lewru bowte hitaande 2023, ko kanndidaa lannda Labour (LP) , Attah Thaddeus heɓi ɗum, tawi Banky W ina waasa kadi, jooɗorde fedde nde e nder leydi Najeriya. Jaagorgal ko feewti e wooteeji INEC hollitii njeñtudi ndii kono ardiiɓe lannda kaa njaɓaani ɗum. Jaagorgal lannda ka luulndiima njeñtudi ndii kono polis e konu noddaama ngam tabitinde jam e deeƴre. E nder yeewtere caggal nde njeñtudi woote ɗee anndaa, Banky W jaɓi njeñtudi INEC, o wiyi : « miɗo weltii no feewi, hay so tawii ko e foolde, sabu geɗe ɗe mbaaw-ɗen waɗde ». ==Nguurndam neɗɗo== Wellington resii Etomi e aada ñalnde 19 noowammbar 2017; jom suudu oo caggal ɗuum waɗi dewgal mum ɓalewal to [[Afrik]] worgo ñalnde 25 noowammbar 2017. O waɗii opereeji kanseer ɓalndu e dow ɓalndu makko e hitaande 2017. E fuɗɗoode hitaande 2021, Wellington e Adesua ndañii ɓiɗɗo gorko, Hazaiah Wellington.Ɓe keɓii reedu nduu e sirlu keewɗo e gartugol kesol ngol. E hitaande 2024, ɓeen ɗiɗo kolliti gargol ɓiɗɗo maɓɓe ɗiɗaɓo e lowre Instagram. ==Diskogaraafi== Alkule suudu Wartugo nder suudu (2006) Mr. Baawɗo (2008) Ko njiy-ɗen e W (2009) R&BW (2013) Jimi Ko faati e U (2017) Haalaaji Banke (2021) EPs Ko yeddaaka (2003) Alkule mooftaaɗe Laamu Mates ngonka hakkille (2012) ==Filmogaraafi== Hitaande Tiitoonde Darnde 2016 Fedde Dewgal Dozie Onwuka 2017 Fedde dewgal 2: Joɗnde Dubaï Dozie Onwuka 2018 Haa dow Bassey Fuɗnaange Otuekong 2019 Suukara ɓuuɓɗo Anikulapo ==Njeenaaje cuɓaaɗe e nominaasiyoŋaaji== Njeenaari binndol jimɗi John Lennon 2006, cate R&B, ngam ‘Tuumre am’. Naalanke R&B ɓurɗo moƴƴude, njeenaaje wellitaare leydi [[Najeriya]] 2006 Naalanke R&B gorko ɓurɗo moƴƴude, njeenaari jimɗi keertiiɗi wuro, [[Amerik]], 200 Albom ɓurɗo moƴƴude e nder winndere, njeenaaje weltaare [[Naajeeriya]] 2007 ngam 'Mr. Footi' Wideyoo R&B ɓurɗo moƴƴude, njeenaari wideyooji jimɗi [[Naajeeriya]] 2008 ngam 'Wota ɓuuɓnu ɓernde am'. Ko ɓuri moƴƴude e jimɗi gorko, ''Hip Hop World Awards'' 2009 ngam 'Woto ɓuuɓnu ɓernde am'. R&B gooto e hitaande, 2010 njeenaaje winndere Hip Hop ngam '''Strong Ting''<nowiki/>'. Yimoowo R&B ɓurɗo moƴƴude (gorko) e wideyooji ɓurɗi moƴƴude 2010 njeenaari weltaare yimɓe wuro ==Ƴeew kadi== Doggol yimooɓe [[Naajeeriya]] ==Tuugnorgal== 4bg3l0piumfvy0phwco76lzdrh20r24 Riha (garment) 0 38189 158330 2026-03-29T17:26:39Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Riha (asam) walla risa (tripuri) ina jeyaa e comci gaadanteeji tati ɓoorneteeɗi e chador Mekhela. Ina jeyaa e trousseau jommbaajo wonande ko ɓuri heewde e jommbaajo debbo Assam e ɗee balɗe. Riha, sador mekhela e ɓoornaade siliki aadaaji ko iwdi Boro. To Tripura, risa ko rewɓe ɓoornotonoo e rignai. Tuugnorgal" 158330 wikitext text/x-wiki Riha (asam) walla risa (tripuri) ina jeyaa e comci gaadanteeji tati ɓoorneteeɗi e chador Mekhela. Ina jeyaa e trousseau jommbaajo wonande ko ɓuri heewde e jommbaajo debbo Assam e ɗee balɗe. Riha, sador mekhela e ɓoornaade siliki aadaaji ko iwdi Boro. To Tripura, risa ko rewɓe ɓoornotonoo e rignai. Tuugnorgal lyciqtni7yttuvbxhl567u85tded461 158331 158330 2026-03-29T17:28:11Z SUZYFATIMA 13856 158331 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Riha (asam)''' walla risa (tripuri) ina jeyaa e comci gaadanteeji tati ɓoorneteeɗi e chador Mekhela. Ina jeyaa e trousseau jommbaajo wonande ko ɓuri heewde e jommbaajo debbo Assam e ɗee balɗe. Riha, sador mekhela e ɓoornaade siliki aadaaji ko iwdi Boro. To Tripura, risa ko rewɓe ɓoornotonoo e rignai. == Tuugnorgal == k0lr6e5lx2izkouwnev1igmz294rplj 158332 158331 2026-03-29T17:30:23Z SUZYFATIMA 13856 158332 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Riha (asam)''' walla risa (tripuri) ina jeyaa e comci gaadanteeji tati ɓoorneteeɗi e chador Mekhela. Ina jeyaa e trousseau jommbaajo wonande ko ɓuri heewde e jommbaajo debbo Assam e ɗee balɗe. Riha, sador mekhela e ɓoornaade siliki aadaaji ko iwdi Boro. To Tripura, risa ko rewɓe ɓoornotonoo e rignai.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=lC6FCZ9VcaAC&pg=PA73|last=Sharma|first=Chandan Kumar|contribution=Oral discourse and Bodo identity construction|editor-last=Muthukumaraswamy|editor-first=M.D.|title=Folklore as Discourse|publisher=National Folklore Support Centre|year=2006|page=80|isbn=9788190148160}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> jg2qi18vlu3551apx5r6uxizakpbm5e Perak (headdress) 0 38190 158333 2026-03-29T17:38:54Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Perak ko mbaydi hoore ndi yimɓe ɓooyɓe ɓoornotonoo e nder diiwaan Himalaya Ladakh to Asii. Ina waɗi jokkere enɗam, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ko wayi no lapis lazuli e turki. Alaamaaji Perak ko maande e nder Ladakh darnde e faggudu debbo ɓoorniiɗo ɗum. E aadaaji, limoore rowrowre turki yeeso haa caggal ina hollita darnde ɓoorniiɗo ɗum : rowrowre jeenay wonande laamɗo debbo biyeteeɗo Leh (laamorgo Ladakh), rowrowre jeeɗiɗi wonande aristok..." 158333 wikitext text/x-wiki Perak ko mbaydi hoore ndi yimɓe ɓooyɓe ɓoornotonoo e nder diiwaan Himalaya Ladakh to Asii. Ina waɗi jokkere enɗam, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ko wayi no lapis lazuli e turki. Alaamaaji Perak ko maande e nder Ladakh darnde e faggudu debbo ɓoorniiɗo ɗum. E aadaaji, limoore rowrowre turki yeeso haa caggal ina hollita darnde ɓoorniiɗo ɗum : rowrowre jeenay wonande laamɗo debbo biyeteeɗo Leh (laamorgo Ladakh), rowrowre jeeɗiɗi wonande aristokraasi ɓurɗo hannde oo, joy wonande kaawisaaji, e rowrowre tati wonande darnde lesre. Jeewte ɗee e koye mum en ko wakilaaji laamɓe Ladakh, ina ndeena, ina ardoo ɓoorniiɗo ɗum e nder aduna aadee kulɓiniiɗo oo. Tuugnorgal jcb5e177jwn3tgusx6si0y2qx1kmzgc 158334 158333 2026-03-29T17:40:25Z SUZYFATIMA 13856 158334 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Perak''' ko mbaydi hoore ndi yimɓe ɓooyɓe ɓoornotonoo e nder diiwaan Himalaya Ladakh to Asii. Ina waɗi jokkere enɗam, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ko wayi no lapis lazuli e turki. Alaamaaji Perak ko maande e nder Ladakh darnde e faggudu debbo ɓoorniiɗo ɗum. E aadaaji, limoore rowrowre turki yeeso haa caggal ina hollita darnde ɓoorniiɗo ɗum : rowrowre jeenay wonande laamɗo debbo biyeteeɗo Leh (laamorgo Ladakh), rowrowre jeeɗiɗi wonande aristokraasi ɓurɗo hannde oo, joy wonande kaawisaaji, e rowrowre tati wonande darnde lesre. Jeewte ɗee e koye mum en ko wakilaaji laamɓe Ladakh, ina ndeena, ina ardoo ɓoorniiɗo ɗum e nder aduna aadee kulɓiniiɗo oo. == Tuugnorgal == 4y6y94ls4ou36ek4rfil2vgcztwk8cg 158335 158334 2026-03-29T17:42:28Z SUZYFATIMA 13856 158335 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Perak''' ko mbaydi hoore ndi yimɓe ɓooyɓe ɓoornotonoo e nder diiwaan Himalaya Ladakh to Asii. Ina waɗi jokkere enɗam, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ɓuuɓnde, ko wayi no lapis lazuli e turki. Alaamaaji Perak ko maande e nder Ladakh darnde e faggudu debbo ɓoorniiɗo ɗum. E aadaaji, limoore rowrowre turki yeeso haa caggal ina hollita darnde ɓoorniiɗo ɗum : rowrowre jeenay wonande laamɗo debbo biyeteeɗo Leh (laamorgo Ladakh), rowrowre jeeɗiɗi wonande aristokraasi ɓurɗo hannde oo, joy wonande kaawisaaji, e rowrowre tati wonande darnde lesre. Jeewte ɗee e koye mum en ko wakilaaji laamɓe Ladakh, ina ndeena, ina ardoo ɓoorniiɗo ɗum e nder aduna aadee kulɓiniiɗo oo.<ref name="Aggarwal">Aggarwal, Ravina. (2005). "The Turquoise Headdress of Ladakh." In ''Ladakh: Culture at the Crossroads''. Edited by Monisha Ahmed and Clare Harris. Mumbai: Marg Publications, 56-65.</ref> == Tuugnorgal == <references /> 15ddt7nngqeud8hyun4wi6rsyjrh75m Personal stylist 0 38191 158336 2026-03-29T17:46:26Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Stylist neɗɗo ina wasiyoo yimɓe e mbaydiiji kesi, mbaydiiji koltu, mbaydiiji neɗɗo, kalaaji, e mbaydiiji. Stylist neɗɗo fotaani jiiɓde e stylist wardrobe, cuɓoowo comci ngam waɗde nate binndaaɗe, kampaañuuji jeeyngal binndi walla teleeji, wideyooji jimɗi, jimɗi konnguɗi, e peeñgol e yeeso yimɓe ɗi yimɓe mawɓe e modeleeji mbaɗata. Stylists neɗɗo ina keewi golloraade gooto-e-gooto e kiliyan, tawi stylists wardrobe ina keewi jeyeede e fedde ɓurnde ma..." 158336 wikitext text/x-wiki Stylist neɗɗo ina wasiyoo yimɓe e mbaydiiji kesi, mbaydiiji koltu, mbaydiiji neɗɗo, kalaaji, e mbaydiiji. Stylist neɗɗo fotaani jiiɓde e stylist wardrobe, cuɓoowo comci ngam waɗde nate binndaaɗe, kampaañuuji jeeyngal binndi walla teleeji, wideyooji jimɗi, jimɗi konnguɗi, e peeñgol e yeeso yimɓe ɗi yimɓe mawɓe e modeleeji mbaɗata. Stylists neɗɗo ina keewi golloraade gooto-e-gooto e kiliyan, tawi stylists wardrobe ina keewi jeyeede e fedde ɓurnde mawnude e peewnugol gollondirde e diisneteeɗo, fotoowo, gardiiɗo naalankaagal, stylist gaasa, e naalanke maquillage ngam waɗde heen mbaydi keeriindi walla tiitoonde ngam eɓɓoore keeriinde. Sifaa neɗɗo Stylist neɗɗo ina jokkondiri e neɗɗo gooto wonaa e marque mojobere keeriiɗo. Nafoore stylist en ɓeydiima e nder duuɓi cakkitiiɗi ɗii, sabu ɓeydagol innde stylist en mawɓe hono Rachel Zoe, Trinny e Susannah, e Gok Wan, e ɓeydagol teleeji goongaaji kollitooji mbayliigu e nguurndam stylist en ñalnde kala (yeru, The Rachel Zoe Project). Ɗuum ɓeydii faamde wonde ina woodi miijo caggal heɓde styles potɗi e yimɓe gooto gooto. Jooni noon, stylistes personnels ina kaɓa e ndee ɗaɓɓaande e gollodaade e renndo ngo, ɓe njiyrata sarwiis oo ko no luggiɗde nii kono ko huunde nafoore. Ina heewi stylistes personnels e nder winndere ndee, tee limooje ɗee ina ɓeydoo tan. Stylist keeriiɗo tedduɗo maa jokkondir e fedde gollorde jaɓaande, ko wayi no Fedde Adunaare Annduɓe Natal (FIPI), jogornde ƴettude tolnooji gollordu nduu tawa ina yahdi e City e Guilds, tawa ina jooɗii to Angalteer. Heblo ngoo ina rokka duɗe natal keewɗe, ina waawi ƴettude lewru ngam timminde. Tuugnorgal ayvty1e55g9j6oah9ob490dfopr9igj 158337 158336 2026-03-29T17:47:30Z SUZYFATIMA 13856 158337 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Stylist neɗɗo''' ina wasiyoo yimɓe e mbaydiiji kesi, mbaydiiji koltu, mbaydiiji neɗɗo, kalaaji, e mbaydiiji. Stylist neɗɗo fotaani jiiɓde e stylist wardrobe, cuɓoowo comci ngam waɗde nate binndaaɗe, kampaañuuji jeeyngal binndi walla teleeji, wideyooji jimɗi, jimɗi konnguɗi, e peeñgol e yeeso yimɓe ɗi yimɓe mawɓe e modeleeji mbaɗata. Stylists neɗɗo ina keewi golloraade gooto-e-gooto e kiliyan, tawi stylists wardrobe ina keewi jeyeede e fedde ɓurnde mawnude e peewnugol gollondirde e diisneteeɗo, fotoowo, gardiiɗo naalankaagal, stylist gaasa, e naalanke maquillage ngam waɗde heen mbaydi keeriindi walla tiitoonde ngam eɓɓoore keeriinde. Sifaa neɗɗo Stylist neɗɗo ina jokkondiri e neɗɗo gooto wonaa e marque mojobere keeriiɗo. Nafoore stylist en ɓeydiima e nder duuɓi cakkitiiɗi ɗii, sabu ɓeydagol innde stylist en mawɓe hono Rachel Zoe, Trinny e Susannah, e Gok Wan, e ɓeydagol teleeji goongaaji kollitooji mbayliigu e nguurndam stylist en ñalnde kala (yeru, The Rachel Zoe Project). Ɗuum ɓeydii faamde wonde ina woodi miijo caggal heɓde styles potɗi e yimɓe gooto gooto. Jooni noon, stylistes personnels ina kaɓa e ndee ɗaɓɓaande e gollodaade e renndo ngo, ɓe njiyrata sarwiis oo ko no luggiɗde nii kono ko huunde nafoore. Ina heewi stylistes personnels e nder winndere ndee, tee limooje ɗee ina ɓeydoo tan. Stylist keeriiɗo tedduɗo maa jokkondir e fedde gollorde jaɓaande, ko wayi no Fedde Adunaare Annduɓe Natal (FIPI), jogornde ƴettude tolnooji gollordu nduu tawa ina yahdi e City e Guilds, tawa ina jooɗii to Angalteer. Heblo ngoo ina rokka duɗe natal keewɗe, ina waawi ƴettude lewru ngam timminde. == Tuugnorgal == goz1o90cl1swzgefxemk8f76guu32u8 158338 158337 2026-03-29T17:51:02Z SUZYFATIMA 13856 158338 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Stylist neɗɗo''' ina wasiyoo yimɓe e mbaydiiji kesi, mbaydiiji koltu, mbaydiiji neɗɗo, kalaaji, e mbaydiiji. Stylist neɗɗo fotaani jiiɓde e stylist wardrobe, cuɓoowo comci ngam waɗde nate binndaaɗe, kampaañuuji jeeyngal binndi walla teleeji, wideyooji jimɗi, jimɗi konnguɗi, e peeñgol e yeeso yimɓe ɗi yimɓe mawɓe e modeleeji mbaɗata. Stylists neɗɗo ina keewi golloraade gooto-e-gooto e kiliyan, tawi stylists wardrobe ina keewi jeyeede e fedde ɓurnde mawnude e peewnugol gollondirde e diisneteeɗo, fotoowo, gardiiɗo naalankaagal, stylist gaasa, e naalanke maquillage ngam waɗde heen mbaydi keeriindi walla tiitoonde ngam eɓɓoore keeriinde. Sifaa neɗɗo Stylist neɗɗo ina jokkondiri e neɗɗo gooto wonaa e marque mojobere keeriiɗo. Nafoore stylist en ɓeydiima e nder duuɓi cakkitiiɗi ɗii, sabu ɓeydagol innde stylist en mawɓe hono Rachel Zoe, Trinny e Susannah, e Gok Wan, e ɓeydagol teleeji goongaaji kollitooji mbayliigu e nguurndam stylist en ñalnde kala (yeru, The Rachel Zoe Project). Ɗuum ɓeydii faamde wonde ina woodi miijo caggal heɓde styles potɗi e yimɓe gooto gooto. Jooni noon, stylistes personnels ina kaɓa e ndee ɗaɓɓaande e gollodaade e renndo ngo, ɓe njiyrata sarwiis oo ko no luggiɗde nii kono ko huunde nafoore. Ina heewi stylistes personnels e nder winndere ndee, tee limooje ɗee ina ɓeydoo tan. Stylist keeriiɗo tedduɗo maa jokkondir e fedde gollorde jaɓaande, ko wayi no Fedde Adunaare Annduɓe Natal (FIPI), jogornde ƴettude tolnooji gollordu nduu tawa ina yahdi e City e Guilds, tawa ina jooɗii to Angalteer. Heblo ngoo ina rokka duɗe natal keewɗe, ina waawi ƴettude lewru ngam timminde.<ref>{{cite web|url=https://fashionista.com/2016/02/fashion-reality-tv-stars|website=Fashionista|date=February 12, 2016|title=FASHION REALITY TV STARS: WHERE ARE THEY NOW?: "Justin Bobby" has his own hair-care line, for starters|author1=Klein, Alyssa Vingan|author2=Brannigan, Maura}}</ref><ref>{{cite news|title=Snapchat is launching a fashion reality show hosted by Kate Hudson's celebrity stylist just in time for Fashion Week|author=Dua, Tanya|date=September 6, 2017|work=Business Insider|url=https://www.businessinsider.com/snapchat-is-making-a-new-show-hosted-by-celebrity-stylist-sophie-lopez-2017-9}}></ref><ref>{{cite web|title=Federation of Image Professionals International|url=http://www.fipigroup.com/|website=fipigroup.com|access-date=1 July 2015}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> hcjnir1loill4qpwl6mqfm2z1r1fmlh Nicolas Putvinski 0 38192 158339 2026-03-29T17:53:49Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nicolas Putvinski ko neɗɗo leydi Riisi, ko o diisneteeɗo e mbaydi mbaylaandi. O woniino tawtoraaɗo teleeji Amerik biyeteeɗi Project Runway (seson 6), ɗo o joofniri e 7ɓo. Caggal ɗuum o yahi haa o waɗi diisnondiral kosam ngam waɗde pijirlooji, ina jeyaa heen Wet Dream mo hitaande 2020, e peewnugol Cleopatra mo hitaande 2018. Golle makko kadi ina njeyaa e ko Billy Porter waɗi e ñalngu Met Gala 2019. Tuugnorgal" 158339 wikitext text/x-wiki Nicolas Putvinski ko neɗɗo leydi Riisi, ko o diisneteeɗo e mbaydi mbaylaandi. O woniino tawtoraaɗo teleeji Amerik biyeteeɗi Project Runway (seson 6), ɗo o joofniri e 7ɓo. Caggal ɗuum o yahi haa o waɗi diisnondiral kosam ngam waɗde pijirlooji, ina jeyaa heen Wet Dream mo hitaande 2020, e peewnugol Cleopatra mo hitaande 2018. Golle makko kadi ina njeyaa e ko Billy Porter waɗi e ñalngu Met Gala 2019. Tuugnorgal irlehkhogsbyebuzj9biy7ijypj1zdj 158340 158339 2026-03-29T17:55:05Z SUZYFATIMA 13856 158340 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nicolas Putvinski''' ko neɗɗo leydi Riisi, ko o diisneteeɗo e mbaydi mbaylaandi. O woniino tawtoraaɗo teleeji Amerik biyeteeɗi Project Runway (seson 6), ɗo o joofniri e 7ɓo. Caggal ɗuum o yahi haa o waɗi diisnondiral kosam ngam waɗde pijirlooji, ina jeyaa heen Wet Dream mo hitaande 2020, e peewnugol Cleopatra mo hitaande 2018. Golle makko kadi ina njeyaa e ko Billy Porter waɗi e ñalngu Met Gala 2019. == Tuugnorgal == acc3h42hzofw6otaowhhxrqkzadyg1f 158341 158340 2026-03-29T18:03:37Z SUZYFATIMA 13856 158341 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nicolas Putvinski''' ko neɗɗo leydi Riisi, ko o diisneteeɗo e mbaydi mbaylaandi. O woniino tawtoraaɗo teleeji Amerik biyeteeɗi Project Runway (seson 6), ɗo o joofniri e 7ɓo. Caggal ɗuum o yahi haa o waɗi diisnondiral kosam ngam waɗde pijirlooji, ina jeyaa heen Wet Dream mo hitaande 2020, e peewnugol Cleopatra mo hitaande 2018. Golle makko kadi ina njeyaa e ko Billy Porter waɗi e ñalngu Met Gala 2019.<ref name="latb">{{cite news|title='Project Runway': Folding like wet newspaper|url=https://latimesblogs.latimes.com/showtracker/2009/09/project-runway-folding-like-wet-newspaper.html|access-date=6 July 2021|work=LA Times Blogs - Show Tracker|date=17 September 2009}}</ref><ref name="pro">{{cite web|title=Nicolas Putvinski|url=http://www.mylifetime.com/shows/project-runway/project-runway-season-6-designers/nicolas-putvinski|publisher=Lifetime TV|access-date=6 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20091202193407/http://www.mylifetime.com/shows/project-runway/project-runway-season-6-designers/nicolas-putvinski|archive-date=2 December 2009}}</ref><ref name="clement">{{cite news|last1=Clement|first1=Olivia|title=Immersive, Musical Cleopatra to Debut Off-Broadway|url=https://www.playbill.com/article/immersive-musical-cleopatra-to-debut-off-broadway|access-date=6 July 2021|work=Playbill|date=24 September 2018|language=en}}</ref><ref name="BWW">{{cite news|last1=Rosky|first1=Nicole|title=BWW Exclusive: Check Out Portraits of 'Wet Dream' from BROADWAY BARES: TWERK FROM HOME|url=https://www.broadwayworld.com/article/BWW-Exclusive-Check-Out-Portraits-of-Wet-Dream-from-BROADWAY-BARES-TWERK-FROM-HOME-20210617|access-date=6 July 2021|work=BroadwayWorld.com|date=17 June 2021|language=en}}</ref><ref name="king">{{cite news|last1=King|first1=Darryn|title=6 Immersive Theater Shows to See in New York|url=https://www.nytimes.com/2018/12/20/theater/immersive-theater-new-york.html|access-date=6 July 2021|work=The New York Times|date=20 December 2018}}</ref><ref name="fierberg">{{cite news|last1=Fierberg|first1=Ruthie|title=Inside Billy Porter’s 2019 Met Gala Look|url=https://www.playbill.com/article/inside-billy-porters-2019-met-gala-look|access-date=6 July 2021|work=Playbill|date=6 May 2019|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> he0n0mtewtvm3lqwt3l0cyggbndgv31 Susan Perkins 0 38193 158342 2026-03-29T18:06:19Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Susan Perkins Botsford (jibinaa ko ñalnde 28 lewru Abriil hitaande 1954), jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Middletown, Ohio, ko o dañɗo njeenaari, toɗɗaaɗo e hitaande 1978. O woniino jimoowo karallo, kaaloowo, e jaayndiyanke tele. Susan yahdi e Maraton New York e Achilles Club (ko gollotoo e atletee en waasɓe e mawɓe) ngam wonde gardiiɗo gonnooɗo Kolonel Marine mo duuɓi 80. O tawtoraama golle keewɗe ballitooje veteran’en Amerik, e hitaande 2009 o waɗii njilluu..." 158342 wikitext text/x-wiki Susan Perkins Botsford (jibinaa ko ñalnde 28 lewru Abriil hitaande 1954), jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Middletown, Ohio, ko o dañɗo njeenaari, toɗɗaaɗo e hitaande 1978. O woniino jimoowo karallo, kaaloowo, e jaayndiyanke tele. Susan yahdi e Maraton New York e Achilles Club (ko gollotoo e atletee en waasɓe e mawɓe) ngam wonde gardiiɗo gonnooɗo Kolonel Marine mo duuɓi 80. O tawtoraama golle keewɗe ballitooje veteran’en Amerik, e hitaande 2009 o waɗii njilluuji e Irak e wonnooɓe Miss Americas ɗiɗo woɗɓe. Perkins Botsford suɓaama e nder goomu ñaawooɓe ngam tawtoreede kawgel gadanel ngel Miss Amerik 2018. Nguurndam neɗɗo O resii Alan C. Botsford Jr., hooreejo fedde wiyeteende Benson Botsford LLC, e lewru mee 1979. Ɓe ngoni ko e Boston, to Massachusetts e to Kap Kod. Ɓe kawri ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Trip e Brooke. Brooke ina resndi Wiliyam Sinklaar. Tuugnorgal mk2icqziwiucbeglpoi65q7q32grs55 158343 158342 2026-03-29T18:07:40Z SUZYFATIMA 13856 158343 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Susan Perkins''' Botsford (jibinaa ko ñalnde 28 lewru Abriil hitaande 1954), jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Middletown, Ohio, ko o dañɗo njeenaari, toɗɗaaɗo e hitaande 1978. O woniino jimoowo karallo, kaaloowo, e jaayndiyanke tele. Susan yahdi e Maraton New York e Achilles Club (ko gollotoo e atletee en waasɓe e mawɓe) ngam wonde gardiiɗo gonnooɗo Kolonel Marine mo duuɓi 80. O tawtoraama golle keewɗe ballitooje veteran’en Amerik, e hitaande 2009 o waɗii njilluuji e Irak e wonnooɓe Miss Americas ɗiɗo woɗɓe. Perkins Botsford suɓaama e nder goomu ñaawooɓe ngam tawtoreede kawgel gadanel ngel Miss Amerik 2018. Nguurndam neɗɗo O resii Alan C. Botsford Jr., hooreejo fedde wiyeteende Benson Botsford LLC, e lewru mee 1979. Ɓe ngoni ko e Boston, to Massachusetts e to Kap Kod. Ɓe kawri ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Trip e Brooke. Brooke ina resndi Wiliyam Sinklaar. == Tuugnorgal == g7klsrybikvxzgpf1gaofyiquyfc5of 158344 158343 2026-03-29T18:13:08Z SUZYFATIMA 13856 158344 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Susan Perkins''' Botsford (jibinaa ko ñalnde 28 lewru Abriil hitaande 1954), jeyaaɗo to wuro wiyeteengo Middletown, Ohio, ko o dañɗo njeenaari, toɗɗaaɗo e hitaande 1978. O woniino jimoowo karallo, kaaloowo, e jaayndiyanke tele. Susan yahdi e Maraton New York e Achilles Club (ko gollotoo e atletee en waasɓe e mawɓe) ngam wonde gardiiɗo gonnooɗo Kolonel Marine mo duuɓi 80. O tawtoraama golle keewɗe ballitooje veteran’en Amerik, e hitaande 2009 o waɗii njilluuji e Irak e wonnooɓe Miss Americas ɗiɗo woɗɓe. Perkins Botsford suɓaama e nder goomu ñaawooɓe ngam tawtoreede kawgel gadanel ngel Miss Amerik 2018. Nguurndam neɗɗo O resii Alan C. Botsford Jr., hooreejo fedde wiyeteende Benson Botsford LLC, e lewru mee 1979. Ɓe ngoni ko e Boston, to Massachusetts e to Kap Kod. Ɓe kawri ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, Trip e Brooke. Brooke ina resndi Wiliyam Sinklaar.<ref>{{cite web|url=https://news.google.com/newspapers?id=NPAPAAAAIBAJ&sjid=B40DAAAAIBAJ&pg=4070,1603965&dq=susan+perkins&hl=en|title=There she is, Miss Ohio|date=September 12, 1977|work=[[Boca Raton News]]|publisher=[[United Press International|UPI]]|pages=3A|accessdate=15 March 2010|archive-date=8 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191208094103/https://news.google.com/newspapers?id=NPAPAAAAIBAJ&sjid=B40DAAAAIBAJ&pg=4070,1603965&dq=susan+perkins&hl=en|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.pressofatlanticcity.com/missamerica/miss-america-preliminary-judges-announced/article_20b079f9-ed2b-5847-be2c-dd6cf912f149.html|title=Miss America preliminary judges announced|date=August 1, 2017|access-date=April 21, 2025|archive-date=March 10, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180310191608/http://www.pressofatlanticcity.com/missamerica/miss-america-preliminary-judges-announced/article_20b079f9-ed2b-5847-be2c-dd6cf912f149.html|url-status=live}}</ref><ref name="People people">{{cite web|first1=Michelle|last1=Tauber|first2=Mike|last2=Neill|first3=Lisa|last3=Russell|first4=Joanne|last4=Fowler|first5=Julie|last5=Dam|first6=Alex|last6=Tresniowski|first7=Samantha|last7=Miller|first8=Steve|last8=Dougherty|first9=Ting|last9=Yu|title=American Beauties: 80 Years|work=People|url=https://people.com/archive/american-beauties-80-years-vol-54-no-16/|date=October 16, 2000|access-date=April 21, 2025|archive-date=October 1, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181001031114/https://people.com/archive/american-beauties-80-years-vol-54-no-16/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://bravuramagazine.com/2017/07/31/miss-america-announces-the-preliminary-competition-week-judges-for-the-non-broadcast-segment-of-the-97th-miss-america-competition/|title=Miss America Announces the "Preliminary Competition Week" Judges for the Non-Broadcast Segment of the 97th Miss America Competition|date=July 31, 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.palmbeachdailynews.com/lifestyles/wedding-brooke-suzanne-botsford-william-christopher-sinclair/CYi2x6drngQP1jrkTix3QN/|title=Wedding: Brooke Suzanne Botsford, William Christopher Sinclair|date=November 15, 2015}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> svc22b2ybcioghy6mvtxy0hbt9hvm2x Goizeder Azúa 0 38194 158345 2026-03-29T18:22:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Goider Victoria Azúa Barríos (jibinaa ko ñalnde 23 feebariyee 1984) ko debbo Venesuelanaajo, koolaaɗo kuuɓal, jaayndiyanke, laamɗo ŋarɗuɗo, keɓɗo njeenaari Miss International 2003. Kugal Giɗo Venesuela hitaande 2002 O fuɗɗorii golle makko e kawgel ngel ko e dañde tiitoonde Miss Carabobo 2002, caggal ɗuum o heɓi njeenaari Miss Venesuela winndere 2002 e nder kawgel gadanel Gala de la Belleza ngam dañde tiitoonde Miss Venesuela 2002. Miss Aduna 2002 Azú..." 158345 wikitext text/x-wiki Goider Victoria Azúa Barríos (jibinaa ko ñalnde 23 feebariyee 1984) ko debbo Venesuelanaajo, koolaaɗo kuuɓal, jaayndiyanke, laamɗo ŋarɗuɗo, keɓɗo njeenaari Miss International 2003. Kugal Giɗo Venesuela hitaande 2002 O fuɗɗorii golle makko e kawgel ngel ko e dañde tiitoonde Miss Carabobo 2002, caggal ɗuum o heɓi njeenaari Miss Venesuela winndere 2002 e nder kawgel gadanel Gala de la Belleza ngam dañde tiitoonde Miss Venesuela 2002. Miss Aduna 2002 Azúa lomtii Venesuela e kawgel Miss World 2002, ɗo o woni e 10 ɓurɓe waawde. Giɗo debbo hakkundeejo Amerik 2003 Azúa ko adii tawtoreede kawgel ngel 2003, o yahiino e kawgel 2003 to Las Vegas, ɗo o heɓi njeenaari ndii. Miss hakkunde leyɗeele 2003 Azúa toɗɗaa ko ngam lomtaade leydi Venesuelaa e kawgel ngel 2003, ɗo o heɓi njeenaari ndii. Nafoore makko ndee ko nayaɓere e nder nafooje jeenay ɗe Venesuela heɓi e Miss International, ko ɓuri heewde e leƴƴi kala. Nguurndam caggal Miss hakkunde leyɗeele 2003 Nde wonnoo ko kanko woni hooreejo leydi Venesuela, Azúa golliima e Globovision, o woniino jaayndiyanke. O joginoo ko eɓɓoore makko tele wiyeteende Fun Race. O golliima e Televen ko anchorwoman, jooni o woni ko e leydi Espaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe worɓe 2. Tuugnorgal 9tkzu54cjtoxpvigrhb7iiiri3ftqgv 158346 158345 2026-03-29T18:24:25Z SUZYFATIMA 13856 158346 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Goider Victoria Azúa''' Barríos (jibinaa ko ñalnde 23 feebariyee 1984) ko debbo Venesuelanaajo, koolaaɗo kuuɓal, jaayndiyanke, laamɗo ŋarɗuɗo, keɓɗo njeenaari Miss International 2003. Kugal Giɗo Venesuela hitaande 2002 O fuɗɗorii golle makko e kawgel ngel ko e dañde tiitoonde Miss Carabobo 2002, caggal ɗuum o heɓi njeenaari Miss Venesuela winndere 2002 e nder kawgel gadanel Gala de la Belleza ngam dañde tiitoonde Miss Venesuela 2002. Miss Aduna 2002 Azúa lomtii Venesuela e kawgel Miss World 2002, ɗo o woni e 10 ɓurɓe waawde. Giɗo debbo hakkundeejo Amerik 2003 Azúa ko adii tawtoreede kawgel ngel 2003, o yahiino e kawgel 2003 to Las Vegas, ɗo o heɓi njeenaari ndii. Miss hakkunde leyɗeele 2003 Azúa toɗɗaa ko ngam lomtaade leydi Venesuelaa e kawgel ngel 2003, ɗo o heɓi njeenaari ndii. Nafoore makko ndee ko nayaɓere e nder nafooje jeenay ɗe Venesuela heɓi e Miss International, ko ɓuri heewde e leƴƴi kala. Nguurndam caggal Miss hakkunde leyɗeele 2003 Nde wonnoo ko kanko woni hooreejo leydi Venesuela, Azúa golliima e Globovision, o woniino jaayndiyanke. O joginoo ko eɓɓoore makko tele wiyeteende Fun Race. O golliima e Televen ko anchorwoman, jooni o woni ko e leydi Espaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe worɓe 2. == Tuugnorgal == ca3bf6l79twp9ml19oe5fcqvc6841qm 158347 158346 2026-03-29T18:26:55Z SUZYFATIMA 13856 158347 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Goider Victoria Azúa''' Barríos (jibinaa ko ñalnde 23 feebariyee 1984) ko debbo Venesuelanaajo, koolaaɗo kuuɓal, jaayndiyanke, laamɗo ŋarɗuɗo, keɓɗo njeenaari Miss International 2003. Kugal Giɗo Venesuela hitaande 2002 O fuɗɗorii golle makko e kawgel ngel ko e dañde tiitoonde Miss Carabobo 2002, caggal ɗuum o heɓi njeenaari Miss Venesuela winndere 2002 e nder kawgel gadanel Gala de la Belleza ngam dañde tiitoonde Miss Venesuela 2002. Miss Aduna 2002 Azúa lomtii Venesuela e kawgel Miss World 2002, ɗo o woni e 10 ɓurɓe waawde. Giɗo debbo hakkundeejo Amerik 2003 Azúa ko adii tawtoreede kawgel ngel 2003, o yahiino e kawgel 2003 to Las Vegas, ɗo o heɓi njeenaari ndii. Miss hakkunde leyɗeele 2003 Azúa toɗɗaa ko ngam lomtaade leydi Venesuelaa e kawgel ngel 2003, ɗo o heɓi njeenaari ndii. Nafoore makko ndee ko nayaɓere e nder nafooje jeenay ɗe Venesuela heɓi e Miss International, ko ɓuri heewde e leƴƴi kala. Nguurndam caggal Miss hakkunde leyɗeele 2003 Nde wonnoo ko kanko woni hooreejo leydi Venesuela, Azúa golliima e Globovision, o woniino jaayndiyanke. O joginoo ko eɓɓoore makko tele wiyeteende Fun Race. O golliima e Televen ko anchorwoman, jooni o woni ko e leydi Espaañ. O resii, omo jogii ɓiɓɓe worɓe 2.<ref>{{cite web|title=Pageant Almanac|url=http://www.pageant-almanac.com/miss-international/former-titleholders.php|archive-url=https://web.archive.org/web/20060711184803/http://www.pageant-almanac.com/miss-international/former-titleholders.php|url-status=usurped|archive-date=July 11, 2006}} Retrieved on 11 Apr 2008.</ref> == Tuugnorgal == <references /> agke7ldizbbwyjyyzu3apjkoh0zn6g7 Kerstin Müller 0 38195 158348 2026-03-29T20:41:16Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kerstin Müller jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1969 to Halle, Sakson-Anhalt) ko laana ndiwoowa Almaañnaajo. Tuugnorgal" 158348 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kerstin Müller jibinaa ko ñalnde 7 suwee 1969 to Halle, Sakson-Anhalt) ko laana ndiwoowa Almaañnaajo. Tuugnorgal tczmz9zwtayrcjp2942vl1rodyckffg 158349 158348 2026-03-29T20:43:39Z Ilya Discuss 10103 158349 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kerstin Müller jibinaa''' ko ñalnde 7 suwee 1969 to Halle, Sakson-Anhalt) ko laana ndiwoowa Almaañnaajo. == Tuugnorgal == fvfne4o9mj2g60amx1vbz8ux3413lv8 St. Petersburg Women's Open 0 38196 158350 2026-03-29T20:50:33Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Petersburg Women's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokkuuji tati ceertuɗi e nder diiwaan St. Kathy Whitworth, jeyaaɗo e fedde LPGA, dañii kawgel ngel laabi joy (1965, 1968-70, e 1974). Ko tato woɗɓe tan keɓi kawgel LPGA gootol laabi joy. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1954-1970, 1972 Golf e leydi Naange [6] St 1971, 1975, 1977-1989, suudu golf to wuro Florida 1973-1974, 1976, fedde leydi Seminole, Flor..." 158350 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Petersburg Women's Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokkuuji tati ceertuɗi e nder diiwaan St. Kathy Whitworth, jeyaaɗo e fedde LPGA, dañii kawgel ngel laabi joy (1965, 1968-70, e 1974). Ko tato woɗɓe tan keɓi kawgel LPGA gootol laabi joy. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1954-1970, 1972 Golf e leydi Naange [6] St 1971, 1975, 1977-1989, suudu golf to wuro Florida 1973-1974, 1976, fedde leydi Seminole, Floride Jaaltaaɓe Golf USX ko ɓooyɗo 1989 Betsi laamɗo 1988 Rosie Jon S&H Golf ko ɓooyɗo 1987 Sindi Hil 1986 Pat Bradley 1985 Alis Miler 1984 Viki Fergon 1983 Hollis Stasi 1982 Hollis Stasi 1981 Joanne Karner 1980 Toɓɓere Jermeen Kalaasiik Ɓoornugol Oraas 1979 Jane Blalok 1978 Jane Blalok 1977 Judi Rankin 1976 Joanne Karner 1975 Ami Alkot 1974 Kati Witwort 1973 Sanɗaara Hayni 1972 Kaarol Mann 1971 Janvier Ferraris 1970 Kati witiwort Puɗol Oraas Uddit 1969 Kati Witwort Saint-Pétersbourg Udditaama Ɓoornugol Oraas 1968 Kati witiwort Piyeerburg Oraas Kilaasiik 1967 Marilin Smith Udditgol rewɓe Saint-Pétersbourg 1966 Marilin Smith Udditgol San Piyeerburg 1965 Kati Witwort Noddaango udditiingo rewɓe St 1964 Mariyam Lena Faulk Udditgol rewɓe Saint-Pétersbourg 1963 Miki Raay Udditgol San Piyeerburg 1962 Luwiis Sugges 1961 Miki Raay 1960 Bewerli Hanson 1959 Luwiis Sugges 1958 Betsi Rawls 1957 Mariyam Lena Faulk 1956 Kati Korneliyus 1955 Patti Berg 1954 Bewerli Hanson Teskorɗe e tuugnorgal 39wdclqihgoxsh7jsobnm0prqswdc1z 158351 158350 2026-03-29T21:28:27Z Ilya Discuss 10103 158351 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Petersburg Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokkuuji tati ceertuɗi e nder diiwaan St. Kathy Whitworth, jeyaaɗo e fedde LPGA, dañii kawgel ngel laabi joy (1965, 1968-70, e 1974). Ko tato woɗɓe tan keɓi kawgel LPGA gootol laabi joy. == Nokkuuji kawgel ngel == Duuɓi Nokku Nokku 1954-1970, 1972 Golf e leydi Naange St 1971, 1975, 1977-1989, suudu golf to wuro Florida 1973-1974, 1976, fedde leydi Seminole, Floride == Jaaltaaɓe == Golf USX ko ɓooyɗo 1989 Betsi laamɗo 1988 Rosie Jon S&H Golf ko ɓooyɗo 1987 Sindi Hil 1986 Pat Bradley 1985 Alis Miler 1984 Viki Fergon 1983 Hollis Stasi 1982 Hollis Stasi 1981 Joanne Karner 1980 Toɓɓere Jermeen == Kalaasiik Ɓoornugol Oraas == 1979 Jane Blalok 1978 Jane Blalok 1977 Judi Rankin 1976 Joanne Karner 1975 Ami Alkot 1974 Kati Witwort 1973 Sanɗaara Hayni 1972 Kaarol Mann 1971 Janvier Ferraris 1970 Kati witiwort Puɗol Oraas Uddit 1969 Kati Witwort Saint-Pétersbourg Udditaama Ɓoornugol Oraas 1968 Kati witiwort Piyeerburg Oraas Kilaasiik 1967 Marilin Smith Udditgol rewɓe Saint-Pétersbourg 1966 Marilin Smith Udditgol San Piyeerburg 1965 Kati Witwort Noddaango udditiingo rewɓe St 1964 Mariyam Lena Faulk Udditgol rewɓe Saint-Pétersbourg 1963 Miki Raay Udditgol San Piyeerburg 1962 Luwiis Sugges 1961 Miki Raay 1960 Bewerli Hanson 1959 Luwiis Sugges 1958 Betsi Rawls 1957 Mariyam Lena Faulk 1956 Kati Korneliyus 1955 Patti Berg 1954 Bewerli Hanson == Teskorɗe == == e tuugnorgal == 7t6dmcg76sk4n2j291hw3uq27ge9pn8 158352 158351 2026-03-29T21:30:53Z Ilya Discuss 10103 158352 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Petersburg Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokkuuji tati ceertuɗi e nder diiwaan St.<ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content/Alltimerecords.pdf|title=All-Time Records|format=PDF|publisher=LPGA|access-date=2010-07-05|archive-date=2007-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20070415045540/http://www.lpga.com/content/Alltimerecords.pdf|url-status=dead}}</ref> Kathy Whitworth, jeyaaɗo e fedde LPGA, dañii kawgel ngel laabi joy (1965, 1968-70, e 1974). Ko tato woɗɓe tan keɓi kawgel LPGA gootol laabi joy. == Nokkuuji kawgel ngel == Duuɓi Nokku Nokku 1954-1970, 1972 Golf e leydi Naange St 1971, 1975, 1977-1989, suudu golf to wuro Florida 1973-1974, 1976, fedde leydi Seminole, Floride == Jaaltaaɓe == Golf USX ko ɓooyɗo 1989 Betsi laamɗo 1988 Rosie Jon S&H Golf ko ɓooyɗo 1987 Sindi Hil 1986 Pat Bradley 1985 Alis Miler 1984 Viki Fergon 1983 Hollis Stasi 1982 Hollis Stasi 1981 Joanne Karner 1980 Toɓɓere Jermeen == Kalaasiik Ɓoornugol Oraas == 1979 Jane Blalok 1978 Jane Blalok 1977 Judi Rankin 1976 Joanne Karner 1975 Ami Alkot 1974 Kati Witwort 1973 Sanɗaara Hayni 1972 Kaarol Mann 1971 Janvier Ferraris 1970 Kati witiwort Puɗol Oraas Uddit 1969 Kati Witwort Saint-Pétersbourg Udditaama Ɓoornugol Oraas 1968 Kati witiwort Piyeerburg Oraas Kilaasiik 1967 Marilin Smith Udditgol rewɓe Saint-Pétersbourg 1966 Marilin Smith Udditgol San Piyeerburg 1965 Kati Witwort Noddaango udditiingo rewɓe St 1964 Mariyam Lena Faulk Udditgol rewɓe Saint-Pétersbourg 1963 Miki Raay Udditgol San Piyeerburg 1962 Luwiis Sugges 1961 Miki Raay 1960 Bewerli Hanson 1959 Luwiis Sugges 1958 Betsi Rawls 1957 Mariyam Lena Faulk 1956 Kati Korneliyus 1955 Patti Berg 1954 Bewerli Hanson == Teskorɗe == == e tuugnorgal == fqu9vehqsbcksyja9qf7s8pwvlz3hyv 158353 158352 2026-03-29T21:33:56Z Ilya Discuss 10103 158353 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Petersburg Women's Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1989. Ngol waɗi ko e nokkuuji tati ceertuɗi e nder diiwaan St.<ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content/Alltimerecords.pdf|title=All-Time Records|format=PDF|publisher=LPGA|access-date=2010-07-05|archive-date=2007-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20070415045540/http://www.lpga.com/content/Alltimerecords.pdf|url-status=dead}}</ref> Kathy Whitworth, jeyaaɗo e fedde LPGA, dañii kawgel ngel laabi joy (1965, 1968-70, e 1974). Ko tato woɗɓe tan keɓi kawgel LPGA gootol laabi joy.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-08-31|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-08-31|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-08-31|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1980-1989|access-date=2010-08-31|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|url-status=dead}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == Duuɓi Nokku Nokku 1954-1970, 1972 Golf e leydi Naange St 1971, 1975, 1977-1989, suudu golf to wuro Florida 1973-1974, 1976, fedde leydi Seminole, Floride == Jaaltaaɓe == Golf USX ko ɓooyɗo 1989 Betsi laamɗo 1988 Rosie Jon S&H Golf ko ɓooyɗo 1987 Sindi Hil 1986 Pat Bradley 1985 Alis Miler 1984 Viki Fergon 1983 Hollis Stasi 1982 Hollis Stasi 1981 Joanne Karner 1980 Toɓɓere Jermeen == Kalaasiik Ɓoornugol Oraas == 1979 Jane Blalok 1978 Jane Blalok 1977 Judi Rankin 1976 Joanne Karner 1975 Ami Alkot 1974 Kati Witwort 1973 Sanɗaara Hayni 1972 Kaarol Mann 1971 Janvier Ferraris 1970 Kati witiwort Puɗol Oraas Uddit 1969 Kati Witwort Saint-Pétersbourg Udditaama Ɓoornugol Oraas 1968 Kati witiwort Piyeerburg Oraas Kilaasiik 1967 Marilin Smith Udditgol rewɓe Saint-Pétersbourg 1966 Marilin Smith Udditgol San Piyeerburg 1965 Kati Witwort Noddaango udditiingo rewɓe St 1964 Mariyam Lena Faulk Udditgol rewɓe Saint-Pétersbourg 1963 Miki Raay Udditgol San Piyeerburg 1962 Luwiis Sugges 1961 Miki Raay 1960 Bewerli Hanson 1959 Luwiis Sugges 1958 Betsi Rawls 1957 Mariyam Lena Faulk 1956 Kati Korneliyus 1955 Patti Berg 1954 Bewerli Hanson == Teskorɗe == == e tuugnorgal == 7llfn2eow20daaw8hmuqw97frdp4ujo Lillie Leatherwood 0 38197 158354 2026-03-29T21:42:58Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Lillie Mae Leatherwood (jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1964) ko Ameriknaajo, ɓurɗo waawde yahde e dogdu 400 meeter. Nguurndam Leɗɗe jibinaa ko to wuro wiyeteengo Ralph AL. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama, o naati e fedde Zeta Phi Beta rewrude e fedde Iota Eta e hitaande 1986. E kawgel NCAA nder suudu 1986, o woni gadano ko ɓuri 400 m, o waɗti limde limre kolees nder suudu e waktu 51,23 leƴƴannde. Ko kanko kadi woni Kapiteen ngenndiijo e dogdu 4..." 158354 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Lillie Mae Leatherwood (jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1964) ko Ameriknaajo, ɓurɗo waawde yahde e dogdu 400 meeter. Nguurndam Leɗɗe jibinaa ko to wuro wiyeteengo Ralph AL. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama, o naati e fedde Zeta Phi Beta rewrude e fedde Iota Eta e hitaande 1986. E kawgel NCAA nder suudu 1986, o woni gadano ko ɓuri 400 m, o waɗti limde limre kolees nder suudu e waktu 51,23 leƴƴannde. Ko kanko kadi woni Kapiteen ngenndiijo e dogdu 400 meeter e nder kawgel NCAA Indoor Track & Field e hitaande 1985, o joofniri ko 53,12 leƴƴannde. Leatherwood tawtoraama Amerik e kawgel Olimpiyaaji 1984 to Los Angeles. O wondi e wondiiɓe makko, hono Sherri Howard, Valerie Brisco-Hooks, kaɓantooɗo Olimpiyaade 400 m, e Chandra Cheeseborough, kaɓantooɗo 400 m, o dañii kaŋŋe e nder dogdu 4 × 400 m. Ñalnde 20 noowammbar 1986, Leatherwood resi Emmit King, tergal e fedde Phi Beta Sigma, gonɗo e fedde Olimpiyankoore. O heɓi njeenaari kawgel AAA to Angalteer e nder pottital 400 meeter e kawgel AAA 1990. Jooni noon, Leatherwood ina hoɗi to wuro wiyeteengo Tuscaloosa, to Alabama, o nattii resde Emmit King. O woppi golle caggal nde o golli e nder departemaa polis wuro Tuscaloosa. Tuugnorgal 2sho8383mwclli0q8fi46vk3pgrd2w5 158355 158354 2026-03-29T21:46:00Z Ilya Discuss 10103 158355 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lillie Mae Leatherwood''' (jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1964) ko Ameriknaajo, ɓurɗo waawde yahde e dogdu 400 meeter. == Nguurndam == Leɗɗe jibinaa ko to wuro wiyeteengo Ralph AL. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama, o naati e fedde Zeta Phi Beta rewrude e fedde Iota Eta e hitaande 1986. E kawgel NCAA nder suudu 1986, o woni gadano ko ɓuri 400 m, o waɗti limde limre kolees nder suudu e waktu 51,23 leƴƴannde. Ko kanko kadi woni Kapiteen ngenndiijo e dogdu 400 meeter e nder kawgel NCAA Indoor Track & Field e hitaande 1985, o joofniri ko 53,12 leƴƴannde. Leatherwood tawtoraama Amerik e kawgel Olimpiyaaji 1984 to Los Angeles. O wondi e wondiiɓe makko, hono Sherri Howard, Valerie Brisco-Hooks, kaɓantooɗo Olimpiyaade 400 m, e Chandra Cheeseborough, kaɓantooɗo 400 m, o dañii kaŋŋe e nder dogdu 4 × 400 m. Ñalnde 20 noowammbar 1986, Leatherwood resi Emmit King, tergal e fedde Phi Beta Sigma, gonɗo e fedde Olimpiyankoore. O heɓi njeenaari kawgel AAA to Angalteer e nder pottital 400 meeter e kawgel AAA 1990. Jooni noon, Leatherwood ina hoɗi to wuro wiyeteengo Tuscaloosa, to Alabama, o nattii resde Emmit King. O woppi golle caggal nde o golli e nder departemaa polis wuro Tuscaloosa. == Tuugnorgal == sa2w80acynaavw13oaxj5zzi1st3xc0 158356 158355 2026-03-29T21:48:25Z Ilya Discuss 10103 158356 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lillie Mae Leatherwood''' (jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1964) ko Ameriknaajo, ɓurɗo waawde yahde e dogdu 400 meeter.<ref>{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/le/lillie-leatherwood-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418045141/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/le/lillie-leatherwood-1.html|url-status=dead|archive-date=2020-04-18|title=Lillie Leatherwood}}</ref> == Nguurndam == Leɗɗe jibinaa ko to wuro wiyeteengo Ralph AL. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama, o naati e fedde Zeta Phi Beta rewrude e fedde Iota Eta e hitaande 1986. E kawgel NCAA nder suudu 1986, o woni gadano ko ɓuri 400 m, o waɗti limde limre kolees nder suudu e waktu 51,23 leƴƴannde. Ko kanko kadi woni Kapiteen ngenndiijo e dogdu 400 meeter e nder kawgel NCAA Indoor Track & Field e hitaande 1985, o joofniri ko 53,12 leƴƴannde. Leatherwood tawtoraama Amerik e kawgel Olimpiyaaji 1984 to Los Angeles. O wondi e wondiiɓe makko, hono Sherri Howard, Valerie Brisco-Hooks, kaɓantooɗo Olimpiyaade 400 m, e Chandra Cheeseborough, kaɓantooɗo 400 m, o dañii kaŋŋe e nder dogdu 4 × 400 m. Ñalnde 20 noowammbar 1986, Leatherwood resi Emmit King, tergal e fedde Phi Beta Sigma, gonɗo e fedde Olimpiyankoore. O heɓi njeenaari kawgel AAA to Angalteer e nder pottital 400 meeter e kawgel AAA 1990. Jooni noon, Leatherwood ina hoɗi to wuro wiyeteengo Tuscaloosa, to Alabama, o nattii resde Emmit King. O woppi golle caggal nde o golli e nder departemaa polis wuro Tuscaloosa. == Tuugnorgal == jv3xpcchw4hsp5zmfa8fsi900e5clhx 158357 158356 2026-03-29T21:49:55Z Ilya Discuss 10103 158357 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lillie Mae Leatherwood''' (jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1964) ko Ameriknaajo, ɓurɗo waawde yahde e dogdu 400 meeter.<ref>{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/le/lillie-leatherwood-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418045141/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/le/lillie-leatherwood-1.html|url-status=dead|archive-date=2020-04-18|title=Lillie Leatherwood}}</ref> == Nguurndam == Leɗɗe jibinaa ko to wuro wiyeteengo Ralph AL. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama, o naati e fedde Zeta Phi Beta rewrude e fedde Iota Eta e hitaande 1986.<ref>{{cite news|url=https://www.britishnewspaperarchive.co.uk/viewer/bl/0004928/19900805/040/0040|title=Results|work=Wales on Sunday|date=5 August 1990|via=British Newspaper Archive|url-access=subscription|access-date=29 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nuts.org.uk/Champs/AAA/index.htm|title=AAA, WAAA and National Championships Medallists|website=National Union of Track Statisticians|access-date=29 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.gbrathletics.com/bc/waaa.htm|title=AAA Championships (women)|website=GBR Athletics|access-date=29 March 2025}}</ref> E kawgel NCAA nder suudu 1986, o woni gadano ko ɓuri 400 m, o waɗti limde limre kolees nder suudu e waktu 51,23 leƴƴannde. Ko kanko kadi woni Kapiteen ngenndiijo e dogdu 400 meeter e nder kawgel NCAA Indoor Track & Field e hitaande 1985, o joofniri ko 53,12 leƴƴannde. Leatherwood tawtoraama Amerik e kawgel Olimpiyaaji 1984 to Los Angeles. O wondi e wondiiɓe makko, hono Sherri Howard, Valerie Brisco-Hooks, kaɓantooɗo Olimpiyaade 400 m, e Chandra Cheeseborough, kaɓantooɗo 400 m, o dañii kaŋŋe e nder dogdu 4 × 400 m. Ñalnde 20 noowammbar 1986, Leatherwood resi Emmit King, tergal e fedde Phi Beta Sigma, gonɗo e fedde Olimpiyankoore. O heɓi njeenaari kawgel AAA to Angalteer e nder pottital 400 meeter e kawgel AAA 1990. Jooni noon, Leatherwood ina hoɗi to wuro wiyeteengo Tuscaloosa, to Alabama, o nattii resde Emmit King. O woppi golle caggal nde o golli e nder departemaa polis wuro Tuscaloosa. == Tuugnorgal == mxwcngujuzbmky3utzxnh28fvthr6jd 158358 158357 2026-03-29T21:51:39Z Ilya Discuss 10103 158358 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lillie Mae Leatherwood''' (jibinaa ko ñalnde 6 sulyee 1964) ko Ameriknaajo, ɓurɗo waawde yahde e dogdu 400 meeter.<ref>{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/le/lillie-leatherwood-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418045141/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/le/lillie-leatherwood-1.html|url-status=dead|archive-date=2020-04-18|title=Lillie Leatherwood}}</ref> == Nguurndam == Leɗɗe jibinaa ko to wuro wiyeteengo Ralph AL. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Alabama, o naati e fedde Zeta Phi Beta rewrude e fedde Iota Eta e hitaande 1986.<ref>{{cite news|url=https://www.britishnewspaperarchive.co.uk/viewer/bl/0004928/19900805/040/0040|title=Results|work=Wales on Sunday|date=5 August 1990|via=British Newspaper Archive|url-access=subscription|access-date=29 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nuts.org.uk/Champs/AAA/index.htm|title=AAA, WAAA and National Championships Medallists|website=National Union of Track Statisticians|access-date=29 March 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.gbrathletics.com/bc/waaa.htm|title=AAA Championships (women)|website=GBR Athletics|access-date=29 March 2025}}</ref> E kawgel NCAA nder suudu 1986, o woni gadano ko ɓuri 400 m, o waɗti limde limre kolees nder suudu e waktu 51,23 leƴƴannde. Ko kanko kadi woni Kapiteen ngenndiijo e dogdu 400 meeter e nder kawgel NCAA Indoor Track & Field e hitaande 1985, o joofniri ko 53,12 leƴƴannde. Leatherwood tawtoraama Amerik e kawgel Olimpiyaaji 1984 to Los Angeles. O wondi e wondiiɓe makko, hono Sherri Howard, Valerie Brisco-Hooks, kaɓantooɗo Olimpiyaade 400 m, e Chandra Cheeseborough, kaɓantooɗo 400 m, o dañii kaŋŋe e nder dogdu 4 × 400 m.<ref>{{cite news|url=http://www.tuscaloosanews.com/article/20130131/NEWS/130139975|title=Leatherwood says PAL job is 'worth it': Tuscaloosa officer, Olympic medalist says she enjoys helping kids|work=[[The Tuscaloosa News]]|first=Stephanie Taylor|last=January 31, 2013|quote=Tuscaloosa Police Department Officer Lillie Leatherwood}}</ref> Ñalnde 20 noowammbar 1986, Leatherwood resi Emmit King, tergal e fedde Phi Beta Sigma, gonɗo e fedde Olimpiyankoore. O heɓi njeenaari kawgel AAA to Angalteer e nder pottital 400 meeter e kawgel AAA 1990. Jooni noon, Leatherwood ina hoɗi to wuro wiyeteengo Tuscaloosa, to Alabama, o nattii resde Emmit King. O woppi golle caggal nde o golli e nder departemaa polis wuro Tuscaloosa. == Tuugnorgal == g1763xtvbezbgveqc9k3kjkrkc7jg1w LaTasha Colander 0 38198 158436 2026-03-30T09:15:28Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}LaTasha Colander (jibinaa ko ñalnde 23 ut 1976, to Portsmouth, Virginie) ko dognoowo dingiral, dognoowo golle e nder winndere ndee ngam Amerik. E hitaande 1994, e dow bursi atletik, Colander winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, caggal ɗuum o heɓi seedantaagal makko. E hitaande 1994, e nder dogdu 100 m, Colander woniino kaɓirgal USA Juniors, o woni ɗiɗaɓo e kawgel winnderewal sukaaɓe. Kono ɓooyaani, o wayli e dogdu. E hi..." 158436 wikitext text/x-wiki {{Databox}}LaTasha Colander (jibinaa ko ñalnde 23 ut 1976, to Portsmouth, Virginie) ko dognoowo dingiral, dognoowo golle e nder winndere ndee ngam Amerik. E hitaande 1994, e dow bursi atletik, Colander winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, caggal ɗuum o heɓi seedantaagal makko. E hitaande 1994, e nder dogdu 100 m, Colander woniino kaɓirgal USA Juniors, o woni ɗiɗaɓo e kawgel winnderewal sukaaɓe. Kono ɓooyaani, o wayli e dogdu. E hitaande 2000 e 2001, ko kanko woni kaɓirgal Amerik e 400 m. E lewru abriil 2000, kippu makko waɗii limre winndereere rewɓe e nder dogdu 4 × 200 m, limre dariinde ko ina ɓura duuɓi 15 caggal ɗuum. E nder Olimpiyaaji 2000, Colander dañii njeenaari kaŋŋe e nder dogdu 4 × 400 m. Nde sehil makko Marion Jones jaɓi e hitaande 2007 wonde ina waɗi doping mo sariya haɗi, Goomu Olimpiyaaji hakkunde leyɗeele itti medayuuji kippu oo fof ; kono e hitaande 2010, e eeraango jaɓngo, terɗe kippu nguu fof so wonaa Jones, ngartiraa medayuuji mum en. Colander waasaani tawtoreede kawgel winnderewal 2001 sabu gaañannde e koyɗe makko. E hitaande 2003, o wayli hakkille makko e 100 m, o dañii njeenaari Olimpiyaaji Amerik 2004 e ndeeɗoo hiirde ɓurnde juutde. E kawgel winnderewal 2005, o woni joyaɓo e dogdu 200 meeter. E hitaande 2000, Colander sosiino LC Treasures Within Foundation, gollal mum ko semmbinde sukaaɓe, ɓesnguuji, e winndere ndee rewrude e jaŋde, e pijirlooji, e ruuhu. E hitaande 2014, Colander naatnaa e suudu teskinndu dingiral Virginia. Baɗte Hitaande kawgel Nokku Darnde Notes Kewu Wakiiliijo leydi Amerik 1994 Kaɓirɗe winndereeje sukaaɓe Lisbon, Portigaal 2ɓo 100m 13.30 (henndu: +0.5 m/s) — 4 × 100 m jolngo DQ Pijirlooji Olimpiyaaji 2000 Sidney, Ostarali 400 m 52,07 × 400 m 3:22,62 Pijirlooji Olimpiyaaji 2004 Aten, leydi Geres 8ɓo 100 m 11,18 — DNF ko 4 × 100 m Kaɓirɗe winndere 2005 Helsinki, Finlande 5ɓo 200 m 22,66 Tuugnorgal cjgqczvhhremd6wuu13zzz9ovp9red7 158437 158436 2026-03-30T09:18:07Z Ilya Discuss 10103 158437 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''LaTasha Colander''' (jibinaa ko ñalnde 23 ut 1976, to Portsmouth, Virginie) ko dognoowo dingiral, dognoowo golle e nder winndere ndee ngam Amerik. E hitaande 1994, e dow bursi atletik, Colander winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, caggal ɗuum o heɓi seedantaagal makko. E hitaande 1994, e nder dogdu 100 m, Colander woniino kaɓirgal USA Juniors, o woni ɗiɗaɓo e kawgel winnderewal sukaaɓe. Kono ɓooyaani, o wayli e dogdu. E hitaande 2000 e 2001, ko kanko woni kaɓirgal Amerik e 400 m. E lewru abriil 2000, kippu makko waɗii limre winndereere rewɓe e nder dogdu 4 × 200 m, limre dariinde ko ina ɓura duuɓi 15 caggal ɗuum. E nder Olimpiyaaji 2000, Colander dañii njeenaari kaŋŋe e nder dogdu 4 × 400 m. Nde sehil makko Marion Jones jaɓi e hitaande 2007 wonde ina waɗi doping mo sariya haɗi, Goomu Olimpiyaaji hakkunde leyɗeele itti medayuuji kippu oo fof ; kono e hitaande 2010, e eeraango jaɓngo, terɗe kippu nguu fof so wonaa Jones, ngartiraa medayuuji mum en. Colander waasaani tawtoreede kawgel winnderewal 2001 sabu gaañannde e koyɗe makko. E hitaande 2003, o wayli hakkille makko e 100 m, o dañii njeenaari Olimpiyaaji Amerik 2004 e ndeeɗoo hiirde ɓurnde juutde. E kawgel winnderewal 2005, o woni joyaɓo e dogdu 200 meeter. E hitaande 2000, Colander sosiino LC Treasures Within Foundation, gollal mum ko semmbinde sukaaɓe, ɓesnguuji, e winndere ndee rewrude e jaŋde, e pijirlooji, e ruuhu. E hitaande 2014, Colander naatnaa e suudu teskinndu dingiral Virginia. == Baɗte == Hitaande kawgel Nokku Darnde Notes Kewu == Wakiiliijo leydi Amerik == 1994 Kaɓirɗe winndereeje sukaaɓe Lisbon, Portigaal 2ɓo 100m 13.30 (henndu: +0.5 m/s) — 4 × 100 m jolngo DQ Pijirlooji Olimpiyaaji 2000 Sidney, Ostarali 400 m 52,07 × 400 m 3:22,62 Pijirlooji Olimpiyaaji 2004 Aten, leydi Geres 8ɓo 100 m 11,18 — DNF ko 4 × 100 m Kaɓirɗe winndere 2005 Helsinki, Finlande 5ɓo 200 m 22,66 == Tuugnorgal == 2ny1mrfn0pzsmba51bvmv4yyax8ujrl 158438 158437 2026-03-30T09:19:37Z Ilya Discuss 10103 158438 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''LaTasha Colander''' (jibinaa ko ñalnde 23 ut 1976, to Portsmouth, Virginie) ko dognoowo dingiral, dognoowo golle e nder winndere ndee ngam Amerik. E hitaande 1994, e dow bursi atletik, Colander winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, caggal ɗuum o heɓi seedantaagal makko.<ref>Record current in April 2017.</ref> E hitaande 1994, e nder dogdu 100 m, Colander woniino kaɓirgal USA Juniors, o woni ɗiɗaɓo e kawgel winnderewal sukaaɓe. Kono ɓooyaani, o wayli e dogdu. E hitaande 2000 e 2001, ko kanko woni kaɓirgal Amerik e 400 m. E lewru abriil 2000, kippu makko waɗii limre winndereere rewɓe e nder dogdu 4 × 200 m, limre dariinde ko ina ɓura duuɓi 15 caggal ɗuum. E nder Olimpiyaaji 2000, Colander dañii njeenaari kaŋŋe e nder dogdu 4 × 400 m. Nde sehil makko Marion Jones jaɓi e hitaande 2007 wonde ina waɗi doping mo sariya haɗi, Goomu Olimpiyaaji hakkunde leyɗeele itti medayuuji kippu oo fof ; kono e hitaande 2010, e eeraango jaɓngo, terɗe kippu nguu fof so wonaa Jones, ngartiraa medayuuji mum en. Colander waasaani tawtoreede kawgel winnderewal 2001 sabu gaañannde e koyɗe makko. E hitaande 2003, o wayli hakkille makko e 100 m, o dañii njeenaari Olimpiyaaji Amerik 2004 e ndeeɗoo hiirde ɓurnde juutde. E kawgel winnderewal 2005, o woni joyaɓo e dogdu 200 meeter. E hitaande 2000, Colander sosiino LC Treasures Within Foundation, gollal mum ko semmbinde sukaaɓe, ɓesnguuji, e winndere ndee rewrude e jaŋde, e pijirlooji, e ruuhu. E hitaande 2014, Colander naatnaa e suudu teskinndu dingiral Virginia. == Baɗte == Hitaande kawgel Nokku Darnde Notes Kewu == Wakiiliijo leydi Amerik == 1994 Kaɓirɗe winndereeje sukaaɓe Lisbon, Portigaal 2ɓo 100m 13.30 (henndu: +0.5 m/s) — 4 × 100 m jolngo DQ Pijirlooji Olimpiyaaji 2000 Sidney, Ostarali 400 m 52,07 × 400 m 3:22,62 Pijirlooji Olimpiyaaji 2004 Aten, leydi Geres 8ɓo 100 m 11,18 — DNF ko 4 × 100 m Kaɓirɗe winndere 2005 Helsinki, Finlande 5ɓo 200 m 22,66 == Tuugnorgal == t02c282aosvezw55wd9rx1pd2vxgkby 158439 158438 2026-03-30T09:22:00Z Ilya Discuss 10103 158439 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''LaTasha Colander''' (jibinaa ko ñalnde 23 ut 1976, to Portsmouth, Virginie) ko dognoowo dingiral, dognoowo golle e nder winndere ndee ngam Amerik. E hitaande 1994, e dow bursi atletik, Colander winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, caggal ɗuum o heɓi seedantaagal makko.<ref>Record current in April 2017.</ref> E hitaande 1994, e nder dogdu 100 m, Colander woniino kaɓirgal USA Juniors, o woni ɗiɗaɓo e kawgel winnderewal sukaaɓe. Kono ɓooyaani, o wayli e dogdu. E hitaande 2000 e 2001, ko kanko woni kaɓirgal Amerik e 400 m. E lewru abriil 2000, kippu makko waɗii limre winndereere rewɓe e nder dogdu 4 × 200 m, limre dariinde ko ina ɓura duuɓi 15 caggal ɗuum.<ref>{{cite Sports-Reference|title=LaTasha Colander-Richardson|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/co/latasha-colander-richardson-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20161203013728/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/co/latasha-colander-richardson-1.html|archive-date=December 3, 2016}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.espn.com/espn/wire?section=oly&id=5385884|title=US relay runners win Olympic medals appeal|agency=Associated Press|date=July 16, 2010|publisher=ESPN}}</ref> E nder Olimpiyaaji 2000, Colander dañii njeenaari kaŋŋe e nder dogdu 4 × 400 m. Nde sehil makko Marion Jones jaɓi e hitaande 2007 wonde ina waɗi doping mo sariya haɗi, Goomu Olimpiyaaji hakkunde leyɗeele itti medayuuji kippu oo fof ; kono e hitaande 2010, e eeraango jaɓngo, terɗe kippu nguu fof so wonaa Jones, ngartiraa medayuuji mum en. Colander waasaani tawtoreede kawgel winnderewal 2001 sabu gaañannde e koyɗe makko. E hitaande 2003, o wayli hakkille makko e 100 m, o dañii njeenaari Olimpiyaaji Amerik 2004 e ndeeɗoo hiirde ɓurnde juutde. E kawgel winnderewal 2005, o woni joyaɓo e dogdu 200 meeter. E hitaande 2000, Colander sosiino LC Treasures Within Foundation, gollal mum ko semmbinde sukaaɓe, ɓesnguuji, e winndere ndee rewrude e jaŋde, e pijirlooji, e ruuhu. E hitaande 2014, Colander naatnaa e suudu teskinndu dingiral Virginia. == Baɗte == Hitaande kawgel Nokku Darnde Notes Kewu == Wakiiliijo leydi Amerik == 1994 Kaɓirɗe winndereeje sukaaɓe Lisbon, Portigaal 2ɓo 100m 13.30 (henndu: +0.5 m/s) — 4 × 100 m jolngo DQ Pijirlooji Olimpiyaaji 2000 Sidney, Ostarali 400 m 52,07 × 400 m 3:22,62 Pijirlooji Olimpiyaaji 2004 Aten, leydi Geres 8ɓo 100 m 11,18 — DNF ko 4 × 100 m Kaɓirɗe winndere 2005 Helsinki, Finlande 5ɓo 200 m 22,66 == Tuugnorgal == 7cq2w1ces7fjrs7tta5rkdh091xd6kd Inger Miller 0 38199 158440 2026-03-30T09:24:46Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Inger Miller (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI. O fuɗɗii h..." 158440 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Inger Miller (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI. O fuɗɗii heɓde njeenaari njamndi mboɗeeri e nder 60 meeteruuji e kawgel winnderewal IAAF e hitaande 1999, kono o heɓi kafeyin keewɗo caggal nde o dogi. Njeñtudi makko e kawgel ngel ustaama, o heɓi jeertinaango jamaanu. Ko kanko woni kaɓirgal winnderewal 200 m e hitaande 1999 ; 1999, keɓɗo njeenaari kaalis e kawgel winnderewal 100 m ; 1996, o heɓi njeenaari kaŋŋe e nder Olimpiyaaji 4 × 100 m ; 4 × 100 m estaad keɓɗo njeenaari kaŋŋe e kawgel winndere 1997 ; 2003 O heɓi njeenaari kaalis e dogdu winndereyankooru 4 × 100 m. Miller e Jill Hawkins puɗɗii ko wiyetee “Miller-Hawkins Productions”, sosiyatee toppitiiɗo golle timmuɗe. Sosiyetee oo ina golloroo hannde e nder birooji mum to Altadena. Haa e hitaande 2019 Miller ina golloo e laana ndiwoowa. Tuugnorgal kd3ifqskduum06ez9lemrb8ugldjqyt 158441 158440 2026-03-30T09:26:16Z Ilya Discuss 10103 158441 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger Miller''' (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI. O fuɗɗii heɓde njeenaari njamndi mboɗeeri e nder 60 meeteruuji e kawgel winnderewal IAAF e hitaande 1999, kono o heɓi kafeyin keewɗo caggal nde o dogi. Njeñtudi makko e kawgel ngel ustaama, o heɓi jeertinaango jamaanu. Ko kanko woni kaɓirgal winnderewal 200 m e hitaande 1999 ; 1999, keɓɗo njeenaari kaalis e kawgel winnderewal 100 m ; 1996, o heɓi njeenaari kaŋŋe e nder Olimpiyaaji 4 × 100 m ; 4 × 100 m estaad keɓɗo njeenaari kaŋŋe e kawgel winndere 1997 ; 2003 O heɓi njeenaari kaalis e dogdu winndereyankooru 4 × 100 m. Miller e Jill Hawkins puɗɗii ko wiyetee “Miller-Hawkins Productions”, sosiyatee toppitiiɗo golle timmuɗe. Sosiyetee oo ina golloroo hannde e nder birooji mum to Altadena. Haa e hitaande 2019 Miller ina golloo e laana ndiwoowa. == Tuugnorgal == 5pdnh2oxwtwzt23wdpkdu4axya2qsbq 158442 158441 2026-03-30T09:27:20Z Ilya Discuss 10103 158442 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger Miller''' (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka.<ref>Morfey, Alex (2001-10-13). [https://www.telegraph.co.uk/sport/othersports/athletics/3014716/Athletics-Miller-failed-drug-test-in-1999.html Athletics: Miller failed drug test in 1999]. ''[[The Daily Telegraph]]''. Retrieved on 2010-02-07.</ref> O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI. O fuɗɗii heɓde njeenaari njamndi mboɗeeri e nder 60 meeteruuji e kawgel winnderewal IAAF e hitaande 1999, kono o heɓi kafeyin keewɗo caggal nde o dogi. Njeñtudi makko e kawgel ngel ustaama, o heɓi jeertinaango jamaanu. Ko kanko woni kaɓirgal winnderewal 200 m e hitaande 1999 ; 1999, keɓɗo njeenaari kaalis e kawgel winnderewal 100 m ; 1996, o heɓi njeenaari kaŋŋe e nder Olimpiyaaji 4 × 100 m ; 4 × 100 m estaad keɓɗo njeenaari kaŋŋe e kawgel winndere 1997 ; 2003 O heɓi njeenaari kaalis e dogdu winndereyankooru 4 × 100 m. Miller e Jill Hawkins puɗɗii ko wiyetee “Miller-Hawkins Productions”, sosiyatee toppitiiɗo golle timmuɗe. Sosiyetee oo ina golloroo hannde e nder birooji mum to Altadena. Haa e hitaande 2019 Miller ina golloo e laana ndiwoowa. == Tuugnorgal == q5a7532n6y6pvn48n8wh9rwcczy422a 158443 158442 2026-03-30T09:29:32Z Ilya Discuss 10103 158443 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger Miller''' (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka.<ref>Morfey, Alex (2001-10-13). [https://www.telegraph.co.uk/sport/othersports/athletics/3014716/Athletics-Miller-failed-drug-test-in-1999.html Athletics: Miller failed drug test in 1999]. ''[[The Daily Telegraph]]''. Retrieved on 2010-02-07.</ref> O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI.< weight = 55kg | headercolor = lightsteelblue | show-medals = yes | medaltemplates = {{MedalSport|Women's [[Athletics (sport)|athletics]]}} {{MedalCountry|the {{USA}}}} {{MedalOlympics}} {{MedalGold|[[1996 Summer Olympics|1996 Atlanta]]|[[Athletics at the 1996 Summer Olympics – Women's 4 × 100 metres relay|4 × 100 m relay]]}} {{MedalCompetition|[[IAAF World Championships in Athletics|World Championships]]}} {{MedalGold|[[1997 World Championships in Athletics|1997 Athens]]|[[1997 World Championships in Athletics – Women's 4 × 100 metres relay|4 × 100 m relay]]}} {{MedalGold|[[1999 World Championships in Athletics|1999 Seville]]|[[1999 World Championships in Athletics – Women's 200 metres|200 m]]}} {{MedalSilver|1999 Seville|[[1999 World Championships in Athletics – Women's 100 metres|100 m]]}} {{MedalSilver|[[2003 World Championships in Athletics|2003 Paris]]|[[2003 World Championships in Athletics – Women's 4 × 100 metres relay|4 × 100 m relay]]}} {{Medal|Disqualified|[[2001 World Championships in Athletics|2001 Edmonton]]|[[2001 World Championships in Athletics – Women's 4 × 100 metres relay|4 × 100 m relay]]}}<ref>Teammate [[Kelli White]] was later found to have used performance-enhancing drugs and the [[IAAF]] disqualified the team.</ref> O fuɗɗii heɓde njeenaari njamndi mboɗeeri e nder 60 meeteruuji e kawgel winnderewal IAAF e hitaande 1999, kono o heɓi kafeyin keewɗo caggal nde o dogi. Njeñtudi makko e kawgel ngel ustaama, o heɓi jeertinaango jamaanu. Ko kanko woni kaɓirgal winnderewal 200 m e hitaande 1999 ; 1999, keɓɗo njeenaari kaalis e kawgel winnderewal 100 m ; 1996, o heɓi njeenaari kaŋŋe e nder Olimpiyaaji 4 × 100 m ; 4 × 100 m estaad keɓɗo njeenaari kaŋŋe e kawgel winndere 1997 ; 2003 O heɓi njeenaari kaalis e dogdu winndereyankooru 4 × 100 m. Miller e Jill Hawkins puɗɗii ko wiyetee “Miller-Hawkins Productions”, sosiyatee toppitiiɗo golle timmuɗe. Sosiyetee oo ina golloroo hannde e nder birooji mum to Altadena. Haa e hitaande 2019 Miller ina golloo e laana ndiwoowa. == Tuugnorgal == 0snndgt3pyax7j6gto7ss51oe1egluo Lega Basket Femminile 0 38200 158444 2026-03-30T09:32:16Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Inger Miller (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI. O fuɗɗii h..." 158444 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Inger Miller (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI. O fuɗɗii heɓde njeenaari njamndi mboɗeeri e nder 60 meeteruuji e kawgel winnderewal IAAF e hitaande 1999, kono o heɓi kafeyin keewɗo caggal nde o dogi. Njeñtudi makko e kawgel ngel ustaama, o heɓi jeertinaango jamaanu. Ko kanko woni kaɓirgal winnderewal 200 m e hitaande 1999 ; 1999, keɓɗo njeenaari kaalis e kawgel winnderewal 100 m ; 1996, o heɓi njeenaari kaŋŋe e nder Olimpiyaaji 4 × 100 m ; 4 × 100 m estaad keɓɗo njeenaari kaŋŋe e kawgel winndere 1997 ; 2003 O heɓi njeenaari kaalis e dogdu winndereyankooru 4 × 100 m. Miller e Jill Hawkins puɗɗii ko wiyetee “Miller-Hawkins Productions”, sosiyatee toppitiiɗo golle timmuɗe. Sosiyetee oo ina golloroo hannde e nder birooji mum to Altadena. Haa e hitaande 2019 Miller ina golloo e laana ndiwoowa. Tuugnorgal kd3ifqskduum06ez9lemrb8ugldjqyt 158445 158444 2026-03-30T09:34:11Z Ilya Discuss 10103 158445 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger Miller''' (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI. O fuɗɗii heɓde njeenaari njamndi mboɗeeri e nder 60 meeteruuji e kawgel winnderewal IAAF e hitaande 1999, kono o heɓi kafeyin keewɗo caggal nde o dogi. Njeñtudi makko e kawgel ngel ustaama, o heɓi jeertinaango jamaanu. Ko kanko woni kaɓirgal winnderewal 200 m e hitaande 1999 ; 1999, keɓɗo njeenaari kaalis e kawgel winnderewal 100 m ; 1996, o heɓi njeenaari kaŋŋe e nder Olimpiyaaji 4 × 100 m ; 4 × 100 m estaad keɓɗo njeenaari kaŋŋe e kawgel winndere 1997 ; 2003 O heɓi njeenaari kaalis e dogdu winndereyankooru 4 × 100 m. Miller e Jill Hawkins puɗɗii ko wiyetee “Miller-Hawkins Productions”, sosiyatee toppitiiɗo golle timmuɗe. Sosiyetee oo ina golloroo hannde e nder birooji mum to Altadena. Haa e hitaande 2019 Miller ina golloo e laana ndiwoowa. == Tuugnorgal == 5pdnh2oxwtwzt23wdpkdu4axya2qsbq 158446 158445 2026-03-30T09:35:34Z Ilya Discuss 10103 158446 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger Miller''' (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka.<ref>[http://www.scoresway.com/?sport=basketball&page=home Current season's results and tables] in scoresway.com</ref><ref>[http://www.legabasketfemminile.it/albo.asp?1 List of champions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080928004054/http://www.legabasketfemminile.it/albo.asp?1|date=2008-09-28}} in the competition's website</ref> O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI. O fuɗɗii heɓde njeenaari njamndi mboɗeeri e nder 60 meeteruuji e kawgel winnderewal IAAF e hitaande 1999, kono o heɓi kafeyin keewɗo caggal nde o dogi. Njeñtudi makko e kawgel ngel ustaama, o heɓi jeertinaango jamaanu. Ko kanko woni kaɓirgal winnderewal 200 m e hitaande 1999 ; 1999, keɓɗo njeenaari kaalis e kawgel winnderewal 100 m ; 1996, o heɓi njeenaari kaŋŋe e nder Olimpiyaaji 4 × 100 m ; 4 × 100 m estaad keɓɗo njeenaari kaŋŋe e kawgel winndere 1997 ; 2003 O heɓi njeenaari kaalis e dogdu winndereyankooru 4 × 100 m. Miller e Jill Hawkins puɗɗii ko wiyetee “Miller-Hawkins Productions”, sosiyatee toppitiiɗo golle timmuɗe. Sosiyetee oo ina golloroo hannde e nder birooji mum to Altadena. Haa e hitaande 2019 Miller ina golloo e laana ndiwoowa. == Tuugnorgal == rus2wedbetfsqpiy57qnbcdjhcvzjoi 158447 158446 2026-03-30T09:37:15Z Ilya Discuss 10103 158447 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger Miller''' (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka.<ref>[http://www.scoresway.com/?sport=basketball&page=home Current season's results and tables] in scoresway.com</ref><ref>[http://www.legabasketfemminile.it/albo.asp?1 List of champions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080928004054/http://www.legabasketfemminile.it/albo.asp?1|date=2008-09-28}} in the competition's website</ref> O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI.<ref>[http://www.fibaeurope.com/euroleaguewomen/cid_-tmRPCfrIrYRSO2M5V49E1.pageID_PMywWqdnHq-bePc-V620l3.compID_jr6ZiXqeGhMBtfq1yxqV83.season_2012.html 2011-12 teams] in [[FIBA Europe]]'s website</ref>.<ref>[http://www.fibaeurope.com/cid_086xifmFIlQMh4,zBYog00.html List of champions, 1959-91] in FIBA Europe's website</ref> O fuɗɗii heɓde njeenaari njamndi mboɗeeri e nder 60 meeteruuji e kawgel winnderewal IAAF e hitaande 1999, kono o heɓi kafeyin keewɗo caggal nde o dogi. Njeñtudi makko e kawgel ngel ustaama, o heɓi jeertinaango jamaanu. Ko kanko woni kaɓirgal winnderewal 200 m e hitaande 1999 ; 1999, keɓɗo njeenaari kaalis e kawgel winnderewal 100 m ; 1996, o heɓi njeenaari kaŋŋe e nder Olimpiyaaji 4 × 100 m ; 4 × 100 m estaad keɓɗo njeenaari kaŋŋe e kawgel winndere 1997 ; 2003 O heɓi njeenaari kaalis e dogdu winndereyankooru 4 × 100 m. Miller e Jill Hawkins puɗɗii ko wiyetee “Miller-Hawkins Productions”, sosiyatee toppitiiɗo golle timmuɗe. Sosiyetee oo ina golloroo hannde e nder birooji mum to Altadena. Haa e hitaande 2019 Miller ina golloo e laana ndiwoowa. == Tuugnorgal == b5rv6rdobdy4o55lreg4vs9644si9uw 158503 158447 2026-03-30T11:22:39Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 158503 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Inger Miller''' (jibinaa ko ñalnde 12 suwee 1972) ko Ameriknaajo pentiiɗo, dognoowo 100 meeter e 200 m. Ko kanko woni ɓiy Lennox Miller, keɓɗo njeenaaje ɗiɗi Olimpiyaaji 100 m ummoriiɗo Jamayka.<ref>[http://www.scoresway.com/?sport=basketball&page=home Current season's results and tables] in scoresway.com</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20080928004054/http://www.legabasketfemminile.it/albo.asp?1 List of champions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080928004054/http://www.legabasketfemminile.it/albo.asp?1|date=2008-09-28}} in the competition's website</ref> O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde John Muir to Pasadena, Kaliforni, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni fuɗnaange. Miller ko laamɗo debbo kawgel Roses e nder ñaawirdu 1990. E nder golle makko karallaagal o wonnoo ko tergal HSI.<ref>[http://www.fibaeurope.com/euroleaguewomen/cid_-tmRPCfrIrYRSO2M5V49E1.pageID_PMywWqdnHq-bePc-V620l3.compID_jr6ZiXqeGhMBtfq1yxqV83.season_2012.html 2011-12 teams] in [[FIBA Europe]]'s website</ref>.<ref>[http://www.fibaeurope.com/cid_086xifmFIlQMh4,zBYog00.html List of champions, 1959-91] in FIBA Europe's website</ref> O fuɗɗii heɓde njeenaari njamndi mboɗeeri e nder 60 meeteruuji e kawgel winnderewal IAAF e hitaande 1999, kono o heɓi kafeyin keewɗo caggal nde o dogi. Njeñtudi makko e kawgel ngel ustaama, o heɓi jeertinaango jamaanu. Ko kanko woni kaɓirgal winnderewal 200 m e hitaande 1999 ; 1999, keɓɗo njeenaari kaalis e kawgel winnderewal 100 m ; 1996, o heɓi njeenaari kaŋŋe e nder Olimpiyaaji 4 × 100 m ; 4 × 100 m estaad keɓɗo njeenaari kaŋŋe e kawgel winndere 1997 ; 2003 O heɓi njeenaari kaalis e dogdu winndereyankooru 4 × 100 m. Miller e Jill Hawkins puɗɗii ko wiyetee “Miller-Hawkins Productions”, sosiyatee toppitiiɗo golle timmuɗe. Sosiyetee oo ina golloroo hannde e nder birooji mum to Altadena. Haa e hitaande 2019 Miller ina golloo e laana ndiwoowa. == Tuugnorgal == ddrxb8lfpl7nvz7jp2mbamae1lpm86x Jana Juricová 0 38201 158449 2026-03-30T09:41:08Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Jana Juricová (jibinaa ko 8 desaambar 1987 to Piešťany) ko tenisyanke Slowaki. O dañii kawgel gootol e kawgel ɗiɗmel e nder njilluuji Fedde Adunaare Tennis. Ñalnde 16 sulyee 2007, o yettii limre makko ɓurnde moƴƴude e doggol ɗiɗmol ngol, woni limre 503. Ñalnde 17 suwee, o yettiima limre 253 winndere ndee e limre wootere. O jogii ko limre 1-0 e Slowaki e nder kawgel Fed Cup ɗiɗo. Kolez Nde o woni to Kaliforni, o heɓi njeenaari Honda Sports ngam..." 158449 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Jana Juricová (jibinaa ko 8 desaambar 1987 to Piešťany) ko tenisyanke Slowaki. O dañii kawgel gootol e kawgel ɗiɗmel e nder njilluuji Fedde Adunaare Tennis. Ñalnde 16 sulyee 2007, o yettii limre makko ɓurnde moƴƴude e doggol ɗiɗmol ngol, woni limre 503. Ñalnde 17 suwee, o yettiima limre 253 winndere ndee e limre wootere. O jogii ko limre 1-0 e Slowaki e nder kawgel Fed Cup ɗiɗo. Kolez Nde o woni to Kaliforni, o heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde tennis e nder leydi ndii e hitaande 2011. O dañii kadi kaɓirɗe ɗiɗi ngenndiije nde o woni to Berkeley. Gooto e gooto e gooto e ɗiɗo. ITF joofnirde (3-3) Gooto (1–3) Tariya 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-2) Loyre (1-1) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 12 suwee 2005 Torre del Greco, Itali leydi Itali Korina Dentoni 3-6, 2-6 Jaaliiɗo 1. 19 suwee 2005 Ciampino, Itali leydi Itali Emily Stellato 6-2, 6-2 Ɗiɗaɓo 2. 9 lewru Yarkomaa 2006 Stuttgart, Almaañ tiiɗɗo (i) Cekoslowaki Renata Voračová 2-6, 4-6 Ɗiɗaɓo 3. 15 lewru Yarkomaa 2007 Fort Walton Beach, Dental Dowlaaji Amerik Farayse tiiɗɗo Pauline Parmentier 4-6, 3-6 Ɗiɗi (2-0) Tariya 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (1-0) Loyre (1-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 7 feebariyee 2005 Montechoro, Portigaal Slowaki tiiɗɗo Lenka Broosová Farayse Émilie Bacquet Farayse Anais Lorendon 6-4, 2-6, 6-2 Nafoore 2. 12 suwee 2005 Torre del Greco, Itali leydi Almaañ leydi Almaañ Itali Valentina Sulpizio 6-2, 4-6, 6-3 Tawtoreede Fed Cup Ɗiɗi Edition Stage Ñalngu Nokku Haɓde e Surface Partner Luutndiiɓe W/L Score Kop Fedde 2007 Fedde winndereere ɗiɗmere P/O 15 sulyee 2007 Košice, Slowaki Serbi Serbi tiiɗɗo (i) Slowaki Janette Husarova Serbi Ana Jovanović Serbi Ana Timoti W 6-4, 6-2 Tuugnorgal jxfd5ylgzwi0reod57zf9mocwu2lu5x 158450 158449 2026-03-30T09:45:43Z Ilya Discuss 10103 158450 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jana Juricová''' (jibinaa ko 8 desaambar 1987 to Piešťany) ko tenisyanke Slowaki. O dañii kawgel gootol e kawgel ɗiɗmel e nder njilluuji Fedde Adunaare Tennis. Ñalnde 16 sulyee 2007, o yettii limre makko ɓurnde moƴƴude e doggol ɗiɗmol ngol, woni limre 503. Ñalnde 17 suwee, o yettiima limre 253 winndere ndee e limre wootere. O jogii ko limre 1-0 e Slowaki e nder kawgel Fed Cup ɗiɗo. == Kolez == Nde o woni to Kaliforni, o heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde tennis e nder leydi ndii e hitaande 2011. O dañii kadi kaɓirɗe ɗiɗi ngenndiije nde o woni to Berkeley. Gooto e gooto e gooto e ɗiɗo. ITF joofnirde (3-3) Gooto (1–3) == Tariya == 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-2) Loyre (1-1) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 12 suwee 2005 Torre del Greco, Itali leydi Itali Korina Dentoni 3-6, 2-6 Jaaliiɗo 1. 19 suwee 2005 Ciampino, Itali leydi Itali Emily Stellato 6-2, 6-2 Ɗiɗaɓo 2. 9 lewru Yarkomaa 2006 Stuttgart, Almaañ tiiɗɗo (i) Cekoslowaki Renata Voračová 2-6, 4-6 Ɗiɗaɓo 3. 15 lewru Yarkomaa 2007 Fort Walton Beach, Dental Dowlaaji Amerik Farayse tiiɗɗo Pauline Parmentier 4-6, 3-6 Ɗiɗi (2-0) Tariya 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (1-0) Loyre (1-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 7 feebariyee 2005 Montechoro, Portigaal Slowaki tiiɗɗo Lenka Broosová Farayse Émilie Bacquet Farayse Anais Lorendon 6-4, 2-6, 6-2 Nafoore 2. 12 suwee 2005 Torre del Greco, Itali leydi Almaañ leydi Almaañ Itali Valentina Sulpizio 6-2, 4-6, 6-3 Tawtoreede Fed Cup == Ɗiɗi == Edition Stage Ñalngu Nokku Haɓde e Surface Partner Luutndiiɓe W/L Score == Kop Fedde 2007 == Fedde winndereere ɗiɗmere P/O 15 sulyee 2007 Košice, Slowaki Serbi Serbi tiiɗɗo (i) Slowaki Janette Husarova Serbi Ana Jovanović Serbi Ana Timoti W 6-4, 6-2 == Tuugnorgal == ojq8wzvx1x043yaahwshipumm463pb4 158451 158450 2026-03-30T09:47:27Z Ilya Discuss 10103 158451 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jana Juricová''' (jibinaa ko 8 desaambar 1987 to Piešťany) ko tenisyanke Slowaki. O dañii kawgel gootol e kawgel ɗiɗmel e nder njilluuji Fedde Adunaare Tennis. Ñalnde 16 sulyee 2007, o yettii limre makko ɓurnde moƴƴude e doggol ɗiɗmol ngol, woni limre 503. Ñalnde 17 suwee, o yettiima limre 253 winndere ndee e limre wootere. O jogii ko limre 1-0 e Slowaki e nder kawgel Fed Cup ɗiɗo.<ref>{{cite web|url=http://www.calbears.com/sports/w-tennis/mtt/juricova_jana00.html|title=Jana Juricová Profile|work=[[California Golden Bears]]|access-date=14 January 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121119072852/http://www.calbears.com/sports/w-tennis/mtt/juricova_jana00.html|archive-date=19 November 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://sport.aktuality.sk/c/116159/slovenka-jana-juricova-univerzitnou-majsterkou-usa/|title=Slovenka Jana Juricová univerzitnou majsterkou USA|work=aktuality.sk|date=28 July 2011|access-date=24 November 2014|language=sk}}</ref> == Kolez == Nde o woni to Kaliforni, o heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde tennis e nder leydi ndii e hitaande 2011. O dañii kadi kaɓirɗe ɗiɗi ngenndiije nde o woni to Berkeley. Gooto e gooto e gooto e ɗiɗo. ITF joofnirde (3-3) Gooto (1–3) == Tariya == 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-2) Loyre (1-1) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 12 suwee 2005 Torre del Greco, Itali leydi Itali Korina Dentoni 3-6, 2-6 Jaaliiɗo 1. 19 suwee 2005 Ciampino, Itali leydi Itali Emily Stellato 6-2, 6-2 Ɗiɗaɓo 2. 9 lewru Yarkomaa 2006 Stuttgart, Almaañ tiiɗɗo (i) Cekoslowaki Renata Voračová 2-6, 4-6 Ɗiɗaɓo 3. 15 lewru Yarkomaa 2007 Fort Walton Beach, Dental Dowlaaji Amerik Farayse tiiɗɗo Pauline Parmentier 4-6, 3-6 Ɗiɗi (2-0) Tariya 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (1-0) Loyre (1-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 7 feebariyee 2005 Montechoro, Portigaal Slowaki tiiɗɗo Lenka Broosová Farayse Émilie Bacquet Farayse Anais Lorendon 6-4, 2-6, 6-2 Nafoore 2. 12 suwee 2005 Torre del Greco, Itali leydi Almaañ leydi Almaañ Itali Valentina Sulpizio 6-2, 4-6, 6-3 Tawtoreede Fed Cup == Ɗiɗi == Edition Stage Ñalngu Nokku Haɓde e Surface Partner Luutndiiɓe W/L Score == Kop Fedde 2007 == Fedde winndereere ɗiɗmere P/O 15 sulyee 2007 Košice, Slowaki Serbi Serbi tiiɗɗo (i) Slowaki Janette Husarova Serbi Ana Jovanović Serbi Ana Timoti W 6-4, 6-2 == Tuugnorgal == c0pg2ki07beyukn7xjryreyb0agv9cd 158452 158451 2026-03-30T09:48:45Z Ilya Discuss 10103 158452 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jana Juricová''' (jibinaa ko 8 desaambar 1987 to Piešťany) ko tenisyanke Slowaki. O dañii kawgel gootol e kawgel ɗiɗmel e nder njilluuji Fedde Adunaare Tennis. Ñalnde 16 sulyee 2007, o yettii limre makko ɓurnde moƴƴude e doggol ɗiɗmol ngol, woni limre 503. Ñalnde 17 suwee, o yettiima limre 253 winndere ndee e limre wootere. O jogii ko limre 1-0 e Slowaki e nder kawgel Fed Cup ɗiɗo.<ref>{{cite web|url=http://www.calbears.com/sports/w-tennis/mtt/juricova_jana00.html|title=Jana Juricová Profile|work=[[California Golden Bears]]|access-date=14 January 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121119072852/http://www.calbears.com/sports/w-tennis/mtt/juricova_jana00.html|archive-date=19 November 2012}}</ref><ref>{{cite web|url=http://sport.aktuality.sk/c/116159/slovenka-jana-juricova-univerzitnou-majsterkou-usa/|title=Slovenka Jana Juricová univerzitnou majsterkou USA|work=aktuality.sk|date=28 July 2011|access-date=24 November 2014|language=sk}}</ref> == Kolez == Nde o woni to Kaliforni, o heɓi njeenaari Honda Sports ngam wonde debbo ɓurɗo waawde fiyde tennis e nder leydi ndii e hitaande 2011. O dañii kadi kaɓirɗe ɗiɗi ngenndiije nde o woni to Berkeley. Gooto e gooto e gooto e ɗiɗo.<ref>{{Cite web|url=https://www.foxnews.com/sports/cals-juricova-wins-honda-award-for-tennis|title=Cal's Juricova wins Honda Award for tennis|date=2015-03-26|website=Associated Press|language=en-US|access-date=2020-03-25}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/tennis|title=Tennis|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-25}}</ref> ITF joofnirde (3-3) Gooto (1–3) == Tariya == 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-2) Loyre (1-1) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 12 suwee 2005 Torre del Greco, Itali leydi Itali Korina Dentoni 3-6, 2-6 Jaaliiɗo 1. 19 suwee 2005 Ciampino, Itali leydi Itali Emily Stellato 6-2, 6-2 Ɗiɗaɓo 2. 9 lewru Yarkomaa 2006 Stuttgart, Almaañ tiiɗɗo (i) Cekoslowaki Renata Voračová 2-6, 4-6 Ɗiɗaɓo 3. 15 lewru Yarkomaa 2007 Fort Walton Beach, Dental Dowlaaji Amerik Farayse tiiɗɗo Pauline Parmentier 4-6, 3-6 Ɗiɗi (2-0) Tariya 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (1-0) Loyre (1-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 7 feebariyee 2005 Montechoro, Portigaal Slowaki tiiɗɗo Lenka Broosová Farayse Émilie Bacquet Farayse Anais Lorendon 6-4, 2-6, 6-2 Nafoore 2. 12 suwee 2005 Torre del Greco, Itali leydi Almaañ leydi Almaañ Itali Valentina Sulpizio 6-2, 4-6, 6-3 Tawtoreede Fed Cup == Ɗiɗi == Edition Stage Ñalngu Nokku Haɓde e Surface Partner Luutndiiɓe W/L Score == Kop Fedde 2007 == Fedde winndereere ɗiɗmere P/O 15 sulyee 2007 Košice, Slowaki Serbi Serbi tiiɗɗo (i) Slowaki Janette Husarova Serbi Ana Jovanović Serbi Ana Timoti W 6-4, 6-2 == Tuugnorgal == d41cmg0mkjmj8fb28hotrivsyhipod3 Tiffany Snow 0 38202 158453 2026-03-30T09:52:27Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Tiffany Snow (jibinaa ko ñalnde 2 desaambar 1981) ko Ameriknaajo, jogiiɗo hockey e nder ladde. O tawtoraama kawgel rewɓe e Olimpiyaaji 2008. Kolez E hitaande 2004, nde o woni to Old Dominion, Snow heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Tuugnorgal" 158453 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Tiffany Snow (jibinaa ko ñalnde 2 desaambar 1981) ko Ameriknaajo, jogiiɗo hockey e nder ladde. O tawtoraama kawgel rewɓe e Olimpiyaaji 2008. Kolez E hitaande 2004, nde o woni to Old Dominion, Snow heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Tuugnorgal cdgqpjfkx18ebmj9opj3e9xblg6dqxs 158454 158453 2026-03-30T09:55:04Z Ilya Discuss 10103 158454 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tiffany Snow''' (jibinaa ko ñalnde 2 desaambar 1981) ko Ameriknaajo, jogiiɗo hockey e nder ladde. O tawtoraama kawgel rewɓe e Olimpiyaaji 2008. == Kolez == E hitaande 2004, nde o woni to Old Dominion, Snow heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. == Tuugnorgal == q8l963dui4tr7hm8fc2xnh30rm21mul 158455 158454 2026-03-30T09:57:37Z Ilya Discuss 10103 158455 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tiffany Snow''' (jibinaa ko ñalnde 2 desaambar 1981) ko Ameriknaajo, jogiiɗo hockey e nder ladde. O tawtoraama kawgel rewɓe e Olimpiyaaji 2008.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sn/tiffany-snow-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418065203/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sn/tiffany-snow-1.html|url-status=dead|archive-date=April 18, 2020|title=Tiffany Snow Olympic Results|access-date=October 22, 2019}}</ref> == Kolez == E hitaande 2004, nde o woni to Old Dominion, Snow heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. == Tuugnorgal == dzdzqxac9u5dtn1j9np8ss6x84lm096 158456 158455 2026-03-30T09:58:52Z Ilya Discuss 10103 158456 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tiffany Snow''' (jibinaa ko ñalnde 2 desaambar 1981) ko Ameriknaajo, jogiiɗo hockey e nder ladde. O tawtoraama kawgel rewɓe e Olimpiyaaji 2008.<ref name="SportsRef">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sn/tiffany-snow-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418065203/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/sn/tiffany-snow-1.html|url-status=dead|archive-date=April 18, 2020|title=Tiffany Snow Olympic Results|access-date=October 22, 2019}}</ref> == Kolez == E hitaande 2004, nde o woni to Old Dominion, Snow heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii..<ref>{{Cite web|url=https://odusports.com/news/2002/12/9/208383508.aspx|title=Tiffany Snow Named Honda Award Winner|website=Old Dominion University|language=en|access-date=March 29, 2020}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=Field Hockey|website=CWSA|language=en|access-date=March 29, 2020}}</ref> == Tuugnorgal == bxbplqg4lli9ybm6cgwxrsfnl8suwwo Ann Carr (gymnast) 0 38203 158457 2026-03-30T10:06:55Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Ann Carr, lollirɗo kadi Ann Carr-Tunney, ko jimoowo Ameriknaajo. O woniino tergal e kippu ngenndiijo Amerik e kawgel winnderewal jimɗi 1974, kam e kawgel Pan Ameriknaajo 1975 ɗo o dañi medayuuji kaŋŋe e kawgel kippuuji, e kawgel ngel fof, barmeeji ɗi ngonaa gootum, e kawgel balance beam e floor exercise, e kawgel winnderewal keewngel. Ko kanko woni debbo gadano heɓde bursi atletik timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn State, ɗo o tawtoraama gila 1977 haa 198..." 158457 wikitext text/x-wiki Ann Carr, lollirɗo kadi Ann Carr-Tunney, ko jimoowo Ameriknaajo. O woniino tergal e kippu ngenndiijo Amerik e kawgel winnderewal jimɗi 1974, kam e kawgel Pan Ameriknaajo 1975 ɗo o dañi medayuuji kaŋŋe e kawgel kippuuji, e kawgel ngel fof, barmeeji ɗi ngonaa gootum, e kawgel balance beam e floor exercise, e kawgel winnderewal keewngel. Ko kanko woni debbo gadano heɓde bursi atletik timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn State, ɗo o tawtoraama gila 1977 haa 1980.[O ardii ekipaaji makko jimɗiyankooɓe to Penn State haa o heɓi nokku gadano e hitaande 1978 e 1980, o joofniri ko adii gooto gooto e nder all-around, balance beam, floor e all-around e nder19 1980. O heɓi njeenaari Broderick (ndokkaa ko jimoowo ɓurɗo maantinde e nder leydi ndii, anndiraa hannde njeenaari Honda Sports), njeenaari Pennsylvania (e hitaande 1978 e 1980), e njeenaari Pennsylvania A. Senior A baɗte makko ɓeydii darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e nder renndo). E hitaande 1979, set kaayitaaji njulaagu Supersisters feewnaa, renndinaa ; gooto e kaayitaaji ɗii ina waɗi innde Carr e natal mum. O nasti nder suudu mawndu jeimnatik U.S. nder hitaande 2001. Tuugnorgal co8doykwr5tyki568hmq4rvmo33wtbc 158459 158457 2026-03-30T10:09:31Z Ilya Discuss 10103 158459 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Ann Carr, lollirɗo kadi Ann Carr-Tunney, ko jimoowo Ameriknaajo. O woniino tergal e kippu ngenndiijo Amerik e kawgel winnderewal jimɗi 1974, kam e kawgel Pan Ameriknaajo 1975 ɗo o dañi medayuuji kaŋŋe e kawgel kippuuji, e kawgel ngel fof, barmeeji ɗi ngonaa gootum, e kawgel balance beam e floor exercise, e kawgel winnderewal keewngel. Ko kanko woni debbo gadano heɓde bursi atletik timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn State, ɗo o tawtoraama gila 1977 haa 1980.[O ardii ekipaaji makko jimɗiyankooɓe to Penn State haa o heɓi nokku gadano e hitaande 1978 e 1980, o joofniri ko adii gooto gooto e nder all-around, balance beam, floor e all-around e nder19 1980. O heɓi njeenaari Broderick (ndokkaa ko jimoowo ɓurɗo maantinde e nder leydi ndii, anndiraa hannde njeenaari Honda Sports), njeenaari Pennsylvania (e hitaande 1978 e 1980), e njeenaari Pennsylvania A. Senior A baɗte makko ɓeydii darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e nder renndo). E hitaande 1979, set kaayitaaji njulaagu Supersisters feewnaa, renndinaa ; gooto e kaayitaaji ɗii ina waɗi innde Carr e natal mum. O nasti nder suudu mawndu jeimnatik U.S. nder hitaande 2001. Tuugnorgal go4lrjum2lizfjyilrzwx7xt77ay7cn 158460 158459 2026-03-30T10:10:32Z Ilya Discuss 10103 158460 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ann Carr, lollirɗo kadi Ann Carr-Tunney''', ko jimoowo Ameriknaajo. O woniino tergal e kippu ngenndiijo Amerik e kawgel winnderewal jimɗi 1974, kam e kawgel Pan Ameriknaajo 1975 ɗo o dañi medayuuji kaŋŋe e kawgel kippuuji, e kawgel ngel fof, barmeeji ɗi ngonaa gootum, e kawgel balance beam e floor exercise, e kawgel winnderewal keewngel. Ko kanko woni debbo gadano heɓde bursi atletik timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn State, ɗo o tawtoraama gila 1977 haa 1980.[O ardii ekipaaji makko jimɗiyankooɓe to Penn State haa o heɓi nokku gadano e hitaande 1978 e 1980, o joofniri ko adii gooto gooto e nder all-around, balance beam, floor e all-around e nder19 1980. O heɓi njeenaari Broderick (ndokkaa ko jimoowo ɓurɗo maantinde e nder leydi ndii, anndiraa hannde njeenaari Honda Sports), njeenaari Pennsylvania (e hitaande 1978 e 1980), e njeenaari Pennsylvania A. Senior A baɗte makko ɓeydii darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e nder renndo). E hitaande 1979, set kaayitaaji njulaagu Supersisters feewnaa, renndinaa ; gooto e kaayitaaji ɗii ina waɗi innde Carr e natal mum. O nasti nder suudu mawndu jeimnatik U.S. nder hitaande 2001. == Tuugnorgal == bj22vtg4628rs5100wgtnjdofdoqvkt 158462 158460 2026-03-30T10:16:17Z Ilya Discuss 10103 158462 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ann Carr, lollirɗo kadi Ann Carr-Tunney''', ko jimoowo Ameriknaajo. O woniino tergal e kippu ngenndiijo Amerik e kawgel winnderewal jimɗi 1974, kam e kawgel Pan Ameriknaajo 1975 ɗo o dañi medayuuji kaŋŋe e kawgel kippuuji, e kawgel ngel fof, barmeeji ɗi ngonaa gootum, e kawgel balance beam e floor exercise, e kawgel winnderewal keewngel. Ko kanko woni debbo gadano heɓde bursi atletik timmuɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn State, ɗo o tawtoraama gila 1977 haa 1980.[O ardii ekipaaji makko jimɗiyankooɓe to Penn State haa o heɓi nokku gadano e hitaande 1978 e 1980, o joofniri ko adii gooto gooto e nder all-around, balance beam, floor e all-around e nder19 1980. O heɓi njeenaari Broderick (ndokkaa ko jimoowo ɓurɗo maantinde e nder leydi ndii, anndiraa hannde njeenaari Honda Sports), njeenaari Pennsylvania (e hitaande 1978 e 1980), e njeenaari Pennsylvania A. Senior A baɗte makko ɓeydii darnde duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e nder renndo).<ref name="usghof1">{{cite web|url=http://www.usghof.org/files/inductees_c.html|title=U.S. Gymnastics Hall of Fame|publisher=Usghof.org|access-date=2015-06-17}}</ref><ref name="usghof2">{{cite web|url=http://www.usghof.org/files/bio/a_carr/a_carr.html|title=Biography: CARR-Tunney, Ann|publisher=Usghof.org|access-date=2015-06-17}}</ref><ref name="usagym1">{{cite web|url=http://legacy.usagym.org/hof/bio/carr-tunney-ann/|title=Carr-Tunney, Ann &#124; Legacy USA Gymnastics|publisher=Legacy.usagym.org|access-date=2015-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20150618045130/http://legacy.usagym.org/hof/bio/carr-tunney-ann/|archive-date=2015-06-18|url-status=dead}}</ref><ref name="usghof2" /><ref name="usagym1" /><ref name="usagym1" /><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/gymnastics|title=Gymnastics|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-22}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://usghof.org/files/bio/a_carr/a_carr.html|title=Biography: CARR-Tunney, Ann|last=admin|date=21 March 2018|language=en-US|access-date=2020-03-22}}</ref><ref name="usghof2" /><ref name="usghof2" /> E hitaande 1979, set kaayitaaji njulaagu Supersisters feewnaa, renndinaa ; gooto e kaayitaaji ɗii ina waɗi innde Carr e natal mum. O nasti nder suudu mawndu jeimnatik U.S. nder hitaande 2001. == Tuugnorgal == f8au52angjox793d460644g6cfv6axx Joy-Ann Biscette 0 38204 158458 2026-03-30T10:07:01Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Joy-Ann Biscette ko debbo Saint Lucian, jom tiitoonde e kawgel ŋarɗugol, gardinooɗo leydi mum e kawgel diiwaanuuji e winndereeji keewɗi tuggi 2005 haa 2013. Caggal nde o heɓi njeenaari e nder kawgel nokkuyankeewel to St. Lucia e hitaande 2005, o lomtii leydi ndii e kawgel Miss World 2008 to Afrik worgo e Miss Jamzone 2010 yuɓɓinanoo to Guyana ɗo o woni ɗiɗaɓo. Nde o golliima e sektoraa yeeyirde e sarwisaaji e nder dingiral turism e wonde o jogiiɗo dipolomaaj..." 158458 wikitext text/x-wiki Joy-Ann Biscette ko debbo Saint Lucian, jom tiitoonde e kawgel ŋarɗugol, gardinooɗo leydi mum e kawgel diiwaanuuji e winndereeji keewɗi tuggi 2005 haa 2013. Caggal nde o heɓi njeenaari e nder kawgel nokkuyankeewel to St. Lucia e hitaande 2005, o lomtii leydi ndii e kawgel Miss World 2008 to Afrik worgo e Miss Jamzone 2010 yuɓɓinanoo to Guyana ɗo o woni ɗiɗaɓo. Nde o golliima e sektoraa yeeyirde e sarwisaaji e nder dingiral turism e wonde o jogiiɗo dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arthur Lewis o naati e kawgel Miss St Lucia Universe o heɓi heen. Ko o Miss St. E hitaande 2013 o tawtoraama kadi Miss St. Lucia e kawgel Miss World Kariibi, o woni tataɓo. Tuugnorgal 621c535hdogzl77uwzawwoj2rmozvn0 158461 158458 2026-03-30T10:11:37Z SUZYFATIMA 13856 158461 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joy-Ann Biscette''' ko debbo Saint Lucian, jom tiitoonde e kawgel ŋarɗugol, gardinooɗo leydi mum e kawgel diiwaanuuji e winndereeji keewɗi tuggi 2005 haa 2013. Caggal nde o heɓi njeenaari e nder kawgel nokkuyankeewel to St. Lucia e hitaande 2005, o lomtii leydi ndii e kawgel Miss World 2008 to Afrik worgo e Miss Jamzone 2010 yuɓɓinanoo to Guyana ɗo o woni ɗiɗaɓo. Nde o golliima e sektoraa yeeyirde e sarwisaaji e nder dingiral turism e wonde o jogiiɗo dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arthur Lewis o naati e kawgel Miss St Lucia Universe o heɓi heen. Ko o Miss St. E hitaande 2013 o tawtoraama kadi Miss St. Lucia e kawgel Miss World Kariibi, o woni tataɓo. == Tuugnorgal == agq0q2x536bfgbq0i287yiu7nhnk08p 158463 158461 2026-03-30T10:17:30Z SUZYFATIMA 13856 158463 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joy-Ann Biscette''' ko debbo Saint Lucian, jom tiitoonde e kawgel ŋarɗugol, gardinooɗo leydi mum e kawgel diiwaanuuji e winndereeji keewɗi tuggi 2005 haa 2013. Caggal nde o heɓi njeenaari e nder kawgel nokkuyankeewel to St. Lucia e hitaande 2005, o lomtii leydi ndii e kawgel Miss World 2008 to Afrik worgo e Miss Jamzone 2010 yuɓɓinanoo to Guyana ɗo o woni ɗiɗaɓo. Nde o golliima e sektoraa yeeyirde e sarwisaaji e nder dingiral turism e wonde o jogiiɗo dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Arthur Lewis o naati e kawgel Miss St Lucia Universe o heɓi heen. Ko o Miss St. E hitaande 2013 o tawtoraama kadi Miss St. Lucia e kawgel Miss World Kariibi, o woni tataɓo.<ref name="2010jam">(24 July 2010). [http://www.thevoiceslu.com/feat_nfwo/2010/july/24_07_10/St_Lucias.htm St. Lucia's Pride and Joy] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160509134610/http://www.thevoiceslu.com/feat_nfwo/2010/july/24_07_10/St_Lucias.htm|date=2016-05-09}}, ''The Voice'' (Saint Lucia)</ref><ref name="2011one">(22 October 2011). [http://www.thevoiceslu.com/cannels/2011/october/22_10_11/St_Lucias_Beauty.htm St. Lucia's Beauty] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160509133906/http://www.thevoiceslu.com/cannels/2011/october/22_10_11/St_Lucias_Beauty.htm|date=2016-05-09}}, Saint Lucia ''The Voice''</ref><ref name="joyann">(20 August 2011). [http://www.thevoiceslu.com/local_news/2011/august/20_08_11/JOYANN.htm JoyAnn for Miss Universe] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130328025432/http://www.thevoiceslu.com/local_news/2011/august/20_08_11/JOYANN.htm|date=2013-03-28}}, ''The Voice'' (Saint Lucia)</ref><ref name="reps">(14 September 2011). [http://stluciastar.com/joy-ann-represents-on-the-miss-universe-stage/ Joy Ann represents on the Miss Universe stage!], ''St. Lucia Star''</ref><ref name="joy1">(1 May 2013). [http://www.virginislandsnewsonline.com/en/news/meet-ms-st-lucia-joyann-biscette Meet Ms St Lucia - Joyann Biscette], ''Virgin Island News''</ref><ref name="third">(5 May 2013). [http://www.virginislandsnewsonline.com/en/news/update-miss-bvi-shines-as-miss-caribbean-world-2013 UPDATE: Miss BVI shines as Miss Caribbean World 2013], ''Virgin Island News''</ref> == Tuugnorgal == <references /> f5vte6gf4wya7o3am3xetl67md29bo3 Cătălina Cristea 0 38205 158464 2026-03-30T10:19:12Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Cătălina Cristea (jibinaa ko 2 suwee 1975) ko gonnooɗo tenisyanke ummoriiɗo Rumaani. O wonii 59ɓo e kawgel gootol (21 sulyee 1997) e 40ɓo e kawgel ɗiɗmel (17 ut 1998). O woppi golle tennis professionnel e lewru suwee 2001, hade makko artude e hitaande 2005 ; o woppi golle makko e lewru suwee 2005 tawi omo yahra e duuɓi 30. E fiyde e kippu Fed Cup Rumaani, Cristea ina jogii limre 20-13. Final Grand Slam sukaaɓe Ɗiɗi (0-1) Result Hitaande Kaɓirɗe..." 158464 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Cătălina Cristea (jibinaa ko 2 suwee 1975) ko gonnooɗo tenisyanke ummoriiɗo Rumaani. O wonii 59ɓo e kawgel gootol (21 sulyee 1997) e 40ɓo e kawgel ɗiɗmel (17 ut 1998). O woppi golle tennis professionnel e lewru suwee 2001, hade makko artude e hitaande 2005 ; o woppi golle makko e lewru suwee 2005 tawi omo yahra e duuɓi 30. E fiyde e kippu Fed Cup Rumaani, Cristea ina jogii limre 20-13. Final Grand Slam sukaaɓe Ɗiɗi (0-1) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score 1993 Ostarali udditi Suwed tiiɗɗo Åsa Carlsson Suwis Joana Manta Leydi Cekoslowaki Ludmila Richterova 3-6, 2-6 Finaluuji golle WTA Ɗiɗi: 4 (1-3) Tariya Toɓɓere I Toɓɓere II Toɓɓere tataɓere (0-2) Toɓɓere IV e V (1-1) Result W/L Ñalngu Kawgel Surface Partners Luutndiiɓe Score Majjugol 0–1 feebariyee 1998 wuro Oklahoma, Amerik tiiɗngo (i) Ostarali Kristine Kunce Amerik Serena Wiliyam Leyɗeele dentuɗe Amerik Venus Wiliyam 5-7, 2-6 Losko 0–2 Abriil 1998 Budapest, Hong Kong Leydi Arjantiin Arjantiin Paola Suares 6-4, 1-6, 1-6 Losko 0–3 lewru juko hitaande 1998 Rosmalen, Pays-Bas huɗo Cekoslowaki Eva Melicharova Belsik Sabine Appelmans Pays-Bas Miriam Oremans 7-6(7-4), 6-7(6-8), 6-7(5-7) Winndere 1–3 mee 1999 Varsovie, Poloñ leydi Kasakstan Irina Selyutina Farayse Amélie Cocheteux Slowaki Janette Husarova 6-1, 6-2 Finaluuji cirkooji ITF Tariya 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto (1–3) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Losko 1. 16 suwee 1991 Cluj, Rumaani Farayse tiiɗɗo Lea Girardi 2-6, 3-6 Nafoore 2. 29 suwee 1996 Bukarest, Rumaani leydi Arjantiin Mariana Diyas Oliva 7-5, 3-6, 7-6 Losko 3. 15 abriil 2001 Dinan, Farayse loope (i) Pays-Bas Seda Norlander 4-6, 2-6 Losko 4. 25 sulyee 2004 Balș, Rumaani Leydi Rumaani Simona Matei 1-6, 2-6 Ɗiɗi (6-1) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Win 1. 16 suwee 1991 Cluj, Rumaani Hard Rumaani Diane Samungi Rumaani Mirela Buciu Farayse Lea Girardi 6-1, 6-1 Win 2. 27 lewru juko hitaande 1992 Lohja, Finlande leydi Otiris Andrea Tunko Japon Miyako Ataka Poloñ Monika Starosta 6-2, 7-6(4) Win 3. 18 juillet 1994 Bilbao, Espaañ Clay Pays-Bas Hanneke Ketelaars Espaañ Yolanda Clemot Espaañ Kiristiina Torrens Valero 6-2, 6-1 Win 4. 20 noowammbar 1994 Bad Gögging, Almaañ Tapi (i) Serbi e Montenegro Leydi Cekoslowaki Jana Pospisilova 3-6, 6-3, 6-2 Win 5. 25 lewru bowte hitaande 1996 Aten, leydi Geres leydi Cekoslowaki Helena Vildová Farayse Virginie Massart Siwis Emanuela Zardo 6-2, 6-4 Win 6. 12 ut 1997 Sedona, Dental Dowlaaji Amerik Hard Dental Dowlaaji Amerik Corina Morariu Dental Dowlaaji Amerik Liezel Huber Arjantiin Paola Suares 7-5, 6-2 Losko 7. 9 oktoobar 1999 Batumi, Georgia Tapi Afrik worgo Surina De Beer Rumaani Magda Mihalache Slowaki Zusana Valekova 4-6, 6-3, 4-6 Winndannde hoore-e-hoore botobdg4x01icat1peob6bpxgpu154u 158467 158464 2026-03-30T10:24:13Z Ilya Discuss 10103 158467 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cătălina Cristea''' (jibinaa ko 2 suwee 1975) ko gonnooɗo tenisyanke ummoriiɗo Rumaani. O wonii 59ɓo e kawgel gootol (21 sulyee 1997) e 40ɓo e kawgel ɗiɗmel (17 ut 1998). O woppi golle tennis professionnel e lewru suwee 2001, hade makko artude e hitaande 2005 ; o woppi golle makko e lewru suwee 2005 tawi omo yahra e duuɓi 30. E fiyde e kippu Fed Cup Rumaani, Cristea ina jogii limre 20-13. Final Grand Slam sukaaɓe Ɗiɗi (0-1) Result Hitaande Kaɓirɗe Surface Partner Luutndiiɓe Score 1993 Ostarali udditi Suwed tiiɗɗo Åsa Carlsson Suwis Joana Manta Leydi Cekoslowaki Ludmila Richterova 3-6, 2-6 Finaluuji golle WTA Ɗiɗi: 4 (1-3) == Tariya == Toɓɓere I Toɓɓere II Toɓɓere tataɓere (0-2) Toɓɓere IV e V (1-1) Result W/L Ñalngu Kawgel Surface Partners Luutndiiɓe Score Majjugol 0–1 feebariyee 1998 wuro Oklahoma, Amerik tiiɗngo (i) Ostarali Kristine Kunce Amerik Serena Wiliyam Leyɗeele dentuɗe Amerik Venus Wiliyam 5-7, 2-6 Losko 0–2 Abriil 1998 Budapest, Hong Kong Leydi Arjantiin Arjantiin Paola Suares 6-4, 1-6, 1-6 Losko 0–3 lewru juko hitaande 1998 Rosmalen, Pays-Bas huɗo Cekoslowaki Eva Melicharova Belsik Sabine Appelmans Pays-Bas Miriam Oremans 7-6(7-4), 6-7(6-8), 6-7(5-7) Winndere 1–3 mee 1999 Varsovie, Poloñ leydi Kasakstan Irina Selyutina Farayse Amélie Cocheteux Slowaki Janette Husarova 6-1, 6-2 Finaluuji cirkooji ITF == Tariya == 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto (1–3) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Losko 1. 16 suwee 1991 Cluj, Rumaani Farayse tiiɗɗo Lea Girardi 2-6, 3-6 Nafoore 2. 29 suwee 1996 Bukarest, Rumaani leydi Arjantiin Mariana Diyas Oliva 7-5, 3-6, 7-6 Losko 3. 15 abriil 2001 Dinan, Farayse loope (i) Pays-Bas Seda Norlander 4-6, 2-6 Losko 4. 25 sulyee 2004 Balș, Rumaani Leydi Rumaani Simona Matei 1-6, 2-6 Ɗiɗi (6-1) Njeñtudi No. Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Win 1. 16 suwee 1991 Cluj, Rumaani Hard Rumaani Diane Samungi Rumaani Mirela Buciu Farayse Lea Girardi 6-1, 6-1 Win 2. 27 lewru juko hitaande 1992 Lohja, Finlande leydi Otiris Andrea Tunko Japon Miyako Ataka Poloñ Monika Starosta 6-2, 7-6(4) Win 3. 18 juillet 1994 Bilbao, Espaañ Clay Pays-Bas Hanneke Ketelaars Espaañ Yolanda Clemot Espaañ Kiristiina Torrens Valero 6-2, 6-1 Win 4. 20 noowammbar 1994 Bad Gögging, Almaañ Tapi (i) Serbi e Montenegro Leydi Cekoslowaki Jana Pospisilova 3-6, 6-3, 6-2 Win 5. 25 lewru bowte hitaande 1996 Aten, leydi Geres leydi Cekoslowaki Helena Vildová Farayse Virginie Massart Siwis Emanuela Zardo 6-2, 6-4 Win 6. 12 ut 1997 Sedona, Dental Dowlaaji Amerik Hard Dental Dowlaaji Amerik Corina Morariu Dental Dowlaaji Amerik Liezel Huber Arjantiin Paola Suares 7-5, 6-2 Losko 7. 9 oktoobar 1999 Batumi, Georgia Tapi Afrik worgo Surina De Beer Rumaani Magda Mihalache Slowaki Zusana Valekova 4-6, 6-3, 4-6 Winndannde hoore-e-hoore m6j8u2mnxh43t5uhjump8ogxn1384ch Shawntel Smith 0 38206 158465 2026-03-30T10:21:32Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Shawntel Smith Wuerch (jibinaa ko ñalnde 16 suwee 1971) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo kawgel ŋarɗugol, ko kanko wonnoo Miss Amerik e hitaande 1996. O jibinaa ko to Muldrow, to Oklahoma. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma City. Nguurndam neɗɗo Smith ina resndi Ryan Wuerch, gardiiɗo karallaagal. Smith e jom suudu mum ina njogii ɓiɓɓe worɓe 4 ; Braden, Barret, Brennan e Brison ; 2 heen ko e dewgal Wuerch ɓennungal. Wuerch wonnoo ko tergal yiilirde Miss..." 158465 wikitext text/x-wiki Shawntel Smith Wuerch (jibinaa ko ñalnde 16 suwee 1971) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo kawgel ŋarɗugol, ko kanko wonnoo Miss Amerik e hitaande 1996. O jibinaa ko to Muldrow, to Oklahoma. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma City. Nguurndam neɗɗo Smith ina resndi Ryan Wuerch, gardiiɗo karallaagal. Smith e jom suudu mum ina njogii ɓiɓɓe worɓe 4 ; Braden, Barret, Brennan e Brison ; 2 heen ko e dewgal Wuerch ɓennungal. Wuerch wonnoo ko tergal yiilirde Miss America Organization, kadi ko kanko woni coftuɗo e jooni CEO DOSH, an, "app mo waɗtata kaalis e nder poosuuji soodooɓe e njulaagu fof huutortoo karallaagal kesal ngam ittude njoɓdi bonndi." E lewru mee 2017, DOSH e fedde Miss America kolliti nanondiral ballondiral. Tuugnorgal p2qce2ft5iybyqbgmjb78793kt63dzt 158466 158465 2026-03-30T10:22:45Z SUZYFATIMA 13856 158466 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shawntel Smith''' Wuerch (jibinaa ko ñalnde 16 suwee 1971) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo kawgel ŋarɗugol, ko kanko wonnoo Miss Amerik e hitaande 1996. O jibinaa ko to Muldrow, to Oklahoma. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma City. Nguurndam neɗɗo Smith ina resndi Ryan Wuerch, gardiiɗo karallaagal. Smith e jom suudu mum ina njogii ɓiɓɓe worɓe 4 ; Braden, Barret, Brennan e Brison ; 2 heen ko e dewgal Wuerch ɓennungal. Wuerch wonnoo ko tergal yiilirde Miss America Organization, kadi ko kanko woni coftuɗo e jooni CEO DOSH, an, "app mo waɗtata kaalis e nder poosuuji soodooɓe e njulaagu fof huutortoo karallaagal kesal ngam ittude njoɓdi bonndi." E lewru mee 2017, DOSH e fedde Miss America kolliti nanondiral ballondiral. == Tuugnorgal == b9ig01auijymp4u4ehzgy4ezwrzzaif 158468 158466 2026-03-30T10:27:50Z SUZYFATIMA 13856 158468 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Shawntel Smith''' Wuerch (jibinaa ko ñalnde 16 suwee 1971) ko debbo Ameriknaajo, daraniiɗo kawgel ŋarɗugol, ko kanko wonnoo Miss Amerik e hitaande 1996. O jibinaa ko to Muldrow, to Oklahoma. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Oklahoma City. Nguurndam neɗɗo Smith ina resndi Ryan Wuerch, gardiiɗo karallaagal. Smith e jom suudu mum ina njogii ɓiɓɓe worɓe 4 ; Braden, Barret, Brennan e Brison ; 2 heen ko e dewgal Wuerch ɓennungal. Wuerch wonnoo ko tergal yiilirde Miss America Organization, kadi ko kanko woni coftuɗo e jooni CEO DOSH, an, "app mo waɗtata kaalis e nder poosuuji soodooɓe e njulaagu fof huutortoo karallaagal kesal ngam ittude njoɓdi bonndi." E lewru mee 2017, DOSH e fedde Miss America kolliti nanondiral ballondiral.<ref name="education">{{cite news|first=Sarah|last=Boswell|newspaper=[[The Oklahoman]]|publisher=OPUBCO|location=[[Oklahoma City, OK]]|title=Nine Oklahoma City University students to compete for Miss Oklahoma title|url=http://newsok.com/nine-oklahoma-city-university-students-to-compete-for-miss-oklahoma-title/article/3681519|date=June 5, 2012|accessdate=June 30, 2015}}</ref><ref>{{cite news|first=Shaun|last=Epperson|newspaper=[[Tulsa World]]|title=Oklahoma's former Misses still hits in life after pageant|url=http://www.tulsaworld.com/archives/oklahoma-s-former-misses-still-hits-in-life-after-pageant/article_53012524-abef-513f-ac98-5a77d8de3a8c.html|date=February 23, 2006}}</ref><ref>{{cite web|publisher=ryanwuerch.com|title=About Ryan|url=http://ryanwuerch.com/about/}}</ref><ref>{{cite news|publisher=Silicon Hills|title=Ryan Wuerch Plans to Build Dosh into a Billion Dollar Company Disrupting the Ad-Tech Market|url=http://www.siliconhillsnews.com/2018/02/23/ryan-wuerch-plans-build-dosh-billion-dollar-company-disrupting-ad-tech-market/|date=February 23, 2018}}</ref><ref>{{cite web|url=http://missamerica.org/2017/05/25/miss-america-organization-proudly-announces-newest-sponsor-dosh/|title=The Miss America Organization Proudly Announces Its Newest Sponsor – DOSH - Miss America|website=missamerica.org|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170604143749/http://missamerica.org/2017/05/25/miss-america-organization-proudly-announces-newest-sponsor-dosh|archive-date=2017-06-04}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://ryanwuerch.com/the-miss-america-organization-partners-with-dosh/|title=The Miss America Organization Partners with Dosh}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> d286gacn5lt83krepod1ptvgqfh3w7a Kelli James 0 38207 158469 2026-03-30T10:27:53Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kelli L. James (jibinaa ko ñalnde 16 marse 1970) ko gonnooɗo ƴaañoowo hockey to Amerik, dañɗo fotde 144 kaɓirɗe e nder kippu ngenndiijo rewɓe. Gonnooɗo almuudo duɗal jaaɓi haaɗtirde Old Dominion, o hawri ko e ardaade ekipaaji e nder Pijirlooji Pan Amerik 1999 e golle 3, o waɗii golle nay e nder pottital gootal e nder pottital 4-0 e Siin e kawgel fuku winndere 1998 to Utrecht, Pays-Bas. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1..." 158469 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kelli L. James (jibinaa ko ñalnde 16 marse 1970) ko gonnooɗo ƴaañoowo hockey to Amerik, dañɗo fotde 144 kaɓirɗe e nder kippu ngenndiijo rewɓe. Gonnooɗo almuudo duɗal jaaɓi haaɗtirde Old Dominion, o hawri ko e ardaade ekipaaji e nder Pijirlooji Pan Amerik 1999 e golle 3, o waɗii golle nay e nder pottital gootal e nder pottital 4-0 e Siin e kawgel fuku winndere 1998 to Utrecht, Pays-Bas. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995. Ngendam James mawni ko to wuro wiyeteengo Medford, to leydi New Jersey, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Bishop Eustace. Kolez E hitaande 1993, nde o woni to Old Dominion, James heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Kawgel hakkunde leyɗeele mawɓe 1991 – Pijirlooji Pan-Amerik, Havana, Kubaa (3ɓo) 1994 – Kop Aduna, Dublin, Irlannda (3ɓo) 1995 – Pijirlooji Pan Amerik, Mar del Plata, Arjantiin (2ɓo) 1995 – Koppi Kapiteen, Mar del Plata, Arjantiin (3ɓo) 1996 – Olimpiyaaji ndunngu, Atlanta, Amerik (5ɓo) 1997 – Koolaaɗo kuuɓal, Berlin, Almaañ (6ɓo) 1998 – Kop Aduna, Utrecht, Pays-Bas (8ɓo) 1999 – Pijirlooji Pan-Amerik, Winnipeg, Kanadaa (2ɓo) 2000 – Kawgel Olimpiyaaji, Milton Keynes, Angalteer (6ɓo) Tuugnorgal q82wyh4vigoricvvyai1scyp7aven12 158470 158469 2026-03-30T10:30:34Z Ilya Discuss 10103 158470 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kelli L. James''' (jibinaa ko ñalnde 16 marse 1970) ko gonnooɗo ƴaañoowo hockey to Amerik, dañɗo fotde 144 kaɓirɗe e nder kippu ngenndiijo rewɓe. Gonnooɗo almuudo duɗal jaaɓi haaɗtirde Old Dominion, o hawri ko e ardaade ekipaaji e nder Pijirlooji Pan Amerik 1999 e golle 3, o waɗii golle nay e nder pottital gootal e nder pottital 4-0 e Siin e kawgel fuku winndere 1998 to Utrecht, Pays-Bas. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995. == Ngendam == James mawni ko to wuro wiyeteengo Medford, to leydi New Jersey, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Bishop Eustace. == Kolez == E hitaande 1993, nde o woni to Old Dominion, James heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Kawgel hakkunde leyɗeele mawɓe 1991 – Pijirlooji Pan-Amerik, Havana, Kubaa (3ɓo) 1994 – Kop Aduna, Dublin, Irlannda (3ɓo) 1995 – Pijirlooji Pan Amerik, Mar del Plata, Arjantiin (2ɓo) 1995 – Koppi Kapiteen, Mar del Plata, Arjantiin (3ɓo) 1996 – Olimpiyaaji ndunngu, Atlanta, Amerik (5ɓo) 1997 – Koolaaɗo kuuɓal, Berlin, Almaañ (6ɓo) 1998 – Kop Aduna, Utrecht, Pays-Bas (8ɓo) 1999 – Pijirlooji Pan-Amerik, Winnipeg, Kanadaa (2ɓo) 2000 – Kawgel Olimpiyaaji, Milton Keynes, Angalteer (6ɓo) == Tuugnorgal == 2mbwn04w460ps82gadmdhvxd8a9iiop 158471 158470 2026-03-30T10:31:55Z Ilya Discuss 10103 158471 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kelli L. James''' (jibinaa ko ñalnde 16 marse 1970) ko gonnooɗo ƴaañoowo hockey to Amerik, dañɗo fotde 144 kaɓirɗe e nder kippu ngenndiijo rewɓe. Gonnooɗo almuudo duɗal jaaɓi haaɗtirde Old Dominion, o hawri ko e ardaade ekipaaji e nder Pijirlooji Pan Amerik 1999 e golle 3, o waɗii golle nay e nder pottital gootal e nder pottital 4-0 e Siin e kawgel fuku winndere 1998 to Utrecht, Pays-Bas. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995.<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref> == Ngendam == James mawni ko to wuro wiyeteengo Medford, to leydi New Jersey, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Bishop Eustace. == Kolez == E hitaande 1993, nde o woni to Old Dominion, James heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Kawgel hakkunde leyɗeele mawɓe 1991 – Pijirlooji Pan-Amerik, Havana, Kubaa (3ɓo) 1994 – Kop Aduna, Dublin, Irlannda (3ɓo) 1995 – Pijirlooji Pan Amerik, Mar del Plata, Arjantiin (2ɓo) 1995 – Koppi Kapiteen, Mar del Plata, Arjantiin (3ɓo) 1996 – Olimpiyaaji ndunngu, Atlanta, Amerik (5ɓo) 1997 – Koolaaɗo kuuɓal, Berlin, Almaañ (6ɓo) 1998 – Kop Aduna, Utrecht, Pays-Bas (8ɓo) 1999 – Pijirlooji Pan-Amerik, Winnipeg, Kanadaa (2ɓo) 2000 – Kawgel Olimpiyaaji, Milton Keynes, Angalteer (6ɓo) == Tuugnorgal == c2q1a6qbez9ko519ablu1ccuoozbn42 158473 158471 2026-03-30T10:33:42Z Ilya Discuss 10103 158473 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kelli L. James''' (jibinaa ko ñalnde 16 marse 1970) ko gonnooɗo ƴaañoowo hockey to Amerik, dañɗo fotde 144 kaɓirɗe e nder kippu ngenndiijo rewɓe. Gonnooɗo almuudo duɗal jaaɓi haaɗtirde Old Dominion, o hawri ko e ardaade ekipaaji e nder Pijirlooji Pan Amerik 1999 e golle 3, o waɗii golle nay e nder pottital gootal e nder pottital 4-0 e Siin e kawgel fuku winndere 1998 to Utrecht, Pays-Bas. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995.<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref><ref>Vecsey, George. [https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950CEEDF1F39F934A25754C0A960958260 "OLYMPICS;For U.S. Women, Winning Is Hot Issue in Field Hockey"], July 17, 1996. Accessed December 19, 2007. "They water the field," said Kelli James, an attacker from Medford, N.J."</ref><ref>[http://www.usfieldhockey.com/teams/women/james.htm Kelli James] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091026170311/http://www.usfieldhockey.com/teams/women/james.htm|date=2009-10-26}}, [[USA Field Hockey]]. Accessed December 19, 2007.</ref> == Ngendam == James mawni ko to wuro wiyeteengo Medford, to leydi New Jersey, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Bishop Eustace. == Kolez == E hitaande 1993, nde o woni to Old Dominion, James heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Kawgel hakkunde leyɗeele mawɓe 1991 – Pijirlooji Pan-Amerik, Havana, Kubaa (3ɓo) 1994 – Kop Aduna, Dublin, Irlannda (3ɓo) 1995 – Pijirlooji Pan Amerik, Mar del Plata, Arjantiin (2ɓo) 1995 – Koppi Kapiteen, Mar del Plata, Arjantiin (3ɓo) 1996 – Olimpiyaaji ndunngu, Atlanta, Amerik (5ɓo) 1997 – Koolaaɗo kuuɓal, Berlin, Almaañ (6ɓo) 1998 – Kop Aduna, Utrecht, Pays-Bas (8ɓo) 1999 – Pijirlooji Pan-Amerik, Winnipeg, Kanadaa (2ɓo) 2000 – Kawgel Olimpiyaaji, Milton Keynes, Angalteer (6ɓo) == Tuugnorgal == m89m5yyxag5gcn6zcia1iq6t68onol0 158474 158473 2026-03-30T10:35:51Z Ilya Discuss 10103 158474 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kelli L. James''' (jibinaa ko ñalnde 16 marse 1970) ko gonnooɗo ƴaañoowo hockey to Amerik, dañɗo fotde 144 kaɓirɗe e nder kippu ngenndiijo rewɓe. Gonnooɗo almuudo duɗal jaaɓi haaɗtirde Old Dominion, o hawri ko e ardaade ekipaaji e nder Pijirlooji Pan Amerik 1999 e golle 3, o waɗii golle nay e nder pottital gootal e nder pottital 4-0 e Siin e kawgel fuku winndere 1998 to Utrecht, Pays-Bas. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995.<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref><ref>Vecsey, George. [https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950CEEDF1F39F934A25754C0A960958260 "OLYMPICS;For U.S. Women, Winning Is Hot Issue in Field Hockey"], July 17, 1996. Accessed December 19, 2007. "They water the field," said Kelli James, an attacker from Medford, N.J."</ref><ref>[http://www.usfieldhockey.com/teams/women/james.htm Kelli James] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091026170311/http://www.usfieldhockey.com/teams/women/james.htm|date=2009-10-26}}, [[USA Field Hockey]]. Accessed December 19, 2007.</ref> == Ngendam == James mawni ko to wuro wiyeteengo Medford, to leydi New Jersey, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Bishop Eustace.<ref>{{Cite web|url=https://odusports.com/news/2016/10/4/211206189.aspx|title=Former ODU Great Kelli James to be Inducted into USA Field Hockey Hall of Fame|website=Old Dominion University|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=Field Hockey|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> == Kolez == E hitaande 1993, nde o woni to Old Dominion, James heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Kawgel hakkunde leyɗeele mawɓe 1991 – Pijirlooji Pan-Amerik, Havana, Kubaa (3ɓo) 1994 – Kop Aduna, Dublin, Irlannda (3ɓo) 1995 – Pijirlooji Pan Amerik, Mar del Plata, Arjantiin (2ɓo) 1995 – Koppi Kapiteen, Mar del Plata, Arjantiin (3ɓo) 1996 – Olimpiyaaji ndunngu, Atlanta, Amerik (5ɓo) 1997 – Koolaaɗo kuuɓal, Berlin, Almaañ (6ɓo) 1998 – Kop Aduna, Utrecht, Pays-Bas (8ɓo) 1999 – Pijirlooji Pan-Amerik, Winnipeg, Kanadaa (2ɓo) 2000 – Kawgel Olimpiyaaji, Milton Keynes, Angalteer (6ɓo) == Tuugnorgal == 6mhi4aph05ghr3bvse5h2r1gyh5hb8f Lynda Lee Mead 0 38208 158472 2026-03-30T10:31:56Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Lynda Lee Shea (jibinaa ko Mead; jibinaa ko ñalnde 17 abriil 1939) ko debbo Ameriknaajo jom ngalu, jom tiitoonde e nder kawgel ngel, ko o jom suudu Mississippi e hitaande 1959 e jom suudu Amerik e hitaande 1960. Mary Ann Mobley, gardinooɗo mo ɗoon e ɗoon, hono debbo Ameriknaajo gadano ummoriiɗo Mississippi), ko miñiiko debbo Mead to Chi Omega. Caalaje Mead resii Doktoor John J. Shea Jr e hitaande 1964; ɓe njogii ko sukaaɓe tato mawɓe. Doktoor Shea maayi ko e hi..." 158472 wikitext text/x-wiki Lynda Lee Shea (jibinaa ko Mead; jibinaa ko ñalnde 17 abriil 1939) ko debbo Ameriknaajo jom ngalu, jom tiitoonde e nder kawgel ngel, ko o jom suudu Mississippi e hitaande 1959 e jom suudu Amerik e hitaande 1960. Mary Ann Mobley, gardinooɗo mo ɗoon e ɗoon, hono debbo Ameriknaajo gadano ummoriiɗo Mississippi), ko miñiiko debbo Mead to Chi Omega. Caalaje Mead resii Doktoor John J. Shea Jr e hitaande 1964; ɓe njogii ko sukaaɓe tato mawɓe. Doktoor Shea maayi ko e hitaande 2015. Nguurndam njulaagu Shea ko hooreejo fedde wiyeteende Shea Design & Imports leydi Farayse to wuro wiyeteengo Memphis, to leydi Tennessee. Tuugnorgal p9h04648gk7dft8ij4u1er9y14ucdjm 158478 158472 2026-03-30T10:43:15Z SUZYFATIMA 13856 158478 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lynda Lee Shea''' (jibinaa ko Mead; jibinaa ko ñalnde 17 abriil 1939) ko debbo Ameriknaajo jom ngalu, jom tiitoonde e nder kawgel ngel, ko o jom suudu Mississippi e hitaande 1959 e jom suudu Amerik e hitaande 1960. Mary Ann Mobley, gardinooɗo mo ɗoon e ɗoon, hono debbo Ameriknaajo gadano ummoriiɗo Mississippi), ko miñiiko debbo Mead to Chi Omega. Caalaje Mead resii Doktoor John J. Shea Jr e hitaande 1964; ɓe njogii ko sukaaɓe tato mawɓe. Doktoor Shea maayi ko e hitaande 2015. Nguurndam njulaagu Shea ko hooreejo fedde wiyeteende Shea Design & Imports leydi Farayse to wuro wiyeteengo Memphis, to leydi Tennessee. == Tuugnorgal == s792gpjevtlueqoe39o29xdzlz2swlx 158483 158478 2026-03-30T10:51:12Z SUZYFATIMA 13856 158483 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lynda Lee Shea''' (jibinaa ko Mead; jibinaa ko ñalnde 17 abriil 1939) ko debbo Ameriknaajo jom ngalu, jom tiitoonde e nder kawgel ngel, ko o jom suudu Mississippi e hitaande 1959 e jom suudu Amerik e hitaande 1960. Mary Ann Mobley, gardinooɗo mo ɗoon e ɗoon, hono debbo Ameriknaajo gadano ummoriiɗo Mississippi), ko miñiiko debbo Mead to Chi Omega. Caalaje Mead resii Doktoor John J. Shea Jr e hitaande 1964; ɓe njogii ko sukaaɓe tato mawɓe. Doktoor Shea maayi ko e hitaande 2015. Nguurndam njulaagu Shea ko hooreejo fedde wiyeteende Shea Design & Imports leydi Farayse to wuro wiyeteengo Memphis, to leydi Tennessee.<ref>''U.S. Public Records Index'' Vol 1 (Provo, UT: Ancestry.com Operations, Inc.), 2010.</ref><ref>{{cite web|date=September 21, 1959|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,869221-3,00.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20071031052712/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,869221-3,00.html|url-status=dead|archive-date=October 31, 2007|title=1960|publisher=Time|accessdate=2007-08-31}}</ref><ref>{{cite book|last=Morris|first=David Rae|title=My Mississippi|date=2000|publisher=University Press of Mississippi|isbn=9781617034398|page=49|url=https://books.google.com/books?id=Tapq44qlgbwC&q=%2C+Mary+Ann+Mobley++lynda+lee+mead+sorority&pg=PA49}}</ref><ref>{{cite book|last=Eagles|first=Charles W.|title=The Price of Defiance|date=2009|publisher=University of North Carolina Press, 2009|isbn=9780807832738|pages=[https://archive.org/details/priceofdefiancej00eagl/page/8 8]-9|url=https://archive.org/details/priceofdefiancej00eagl|url-access=registration|quote=, Mary Ann Mobley lynda lee mead sorority.}}</ref><ref>{{cite web|last=Mitchell|first=Lena|title=HED:French Country plays dominant role in Interior Design|url=http://djournal.com/lifestyle/hedfrench-country-plays-dominant-role-in-interior-design/|publisher=[[Northeast Mississippi Daily Journal]]|accessdate=May 30, 2014|date=April 30, 1998}}{{cite web|title=Magnolia Hill: a dream realized atop a hill, crowning twenty beautiful rolling acres, the home of Mary and Sam Haskell pays homage to faith, family, and friends.|url=http://www.thefreelibrary.com/Magnolia+Hill%3A+a+dream+realized+atop+a+hill,+crowning+twenty...-a0237306263|work=Mississippi Magazine|publisher=The Free Library|accessdate=May 30, 2014|date=September 1, 2010}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 56mwtwar9u9h4844y8onlb1abkwu5io Jessica van der Linden 0 38209 158475 2026-03-30T10:38:20Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Jessica van der Linden ko gonnooɗo ƴaañoowo softball to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 2004, o heɓi njeenaari ɓurndi waawde fiyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik e njeenaari Honda Sports ngam softball. Tuugnorgal" 158475 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Jessica van der Linden ko gonnooɗo ƴaañoowo softball to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 2004, o heɓi njeenaari ɓurndi waawde fiyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik e njeenaari Honda Sports ngam softball. Tuugnorgal 3s8zvow8i5fnt0zby08rrz4yb0kjov9 158476 158475 2026-03-30T10:39:48Z Ilya Discuss 10103 158476 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jessica van der Linden''' ko gonnooɗo ƴaañoowo softball to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 2004, o heɓi njeenaari ɓurndi waawde fiyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik e njeenaari Honda Sports ngam softball. == Tuugnorgal == a7hf0497n7p408nuxwaoumi3fc1pbdh 158477 158476 2026-03-30T10:42:39Z Ilya Discuss 10103 158477 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jessica van der Linden''' ko gonnooɗo ƴaañoowo softball to duɗal jaaɓi haaɗtirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 2004, o heɓi njeenaari ɓurndi waawde fiyde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik e njeenaari Honda Sports ngam softball.<ref>{{cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/Softball|title=Softball|website=CWSA|access-date=March 15, 2020}}</ref> == Tuugnorgal == 8yk8njr8zgp4mgx4ws7k66ig77hsv93 Rochelle Stevens 0 38210 158479 2026-03-30T10:47:18Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Rochelle Stevens (jibinaa ko 8 suwee 1966) ko gonnooɗo njeenaari kaŋŋe Olimpiyaaji 1996 wonande Amerik e nder dogdu rewɓe 4 × 400 meeter. O jeyaa kadi ko e kippu keɓɗo njeenaari kaalis e ndeeɗoo hiirde, 6ɓo e winndere ndee e 400 meeteruuji e Olimpiyaaji 1992 to Barseloon, Espaañ. Mawɗo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde LeMoyne-Owen gila 2021. Nguurndam To bannge duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woniino kaɓirgal NCAA Division I 400 m, o dañii t..." 158479 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Rochelle Stevens (jibinaa ko 8 suwee 1966) ko gonnooɗo njeenaari kaŋŋe Olimpiyaaji 1996 wonande Amerik e nder dogdu rewɓe 4 × 400 meeter. O jeyaa kadi ko e kippu keɓɗo njeenaari kaalis e ndeeɗoo hiirde, 6ɓo e winndere ndee e 400 meeteruuji e Olimpiyaaji 1992 to Barseloon, Espaañ. Mawɗo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde LeMoyne-Owen gila 2021. Nguurndam To bannge duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woniino kaɓirgal NCAA Division I 400 m, o dañii teddungal NCAA Amerik fof laabi sappo e go’o. O dañii njeenaari e kawgel fuku koyɗe to Amerik laabi nay, o woniino kaɓirgal 400 m e nder jarribooji Olimpiyaaji Amerik e hitaande 1992. E nder nguurndam makko o waɗtaa e dogooɓe sappo ɓurɓe mawnude e dogooɓe 400 m e nder yontere nde, fotde laabi jeegom. Gila hitaande 1999, Stevens wallitii ujunnaaje ujunnaaje kiliyaneeɓe ngam ustude teddeendi e heɓde cellal e DVD makko ngam ustude teddeendi e cardio to Rochelle's Health and Wellness Spa. Diiso wuro Memphis wayli innde laawol gootol yeeso duɗal jaaɓi haaɗtirde Melrose (Memphis, Tennessee) inniri ɗum laawol Olimpiyanke biyeteeɗo Rochelle Stevens. E hitaande 2021, duɗal jaaɓi haaɗtirde LeMoyne-Owen ƴetti Stevens ngam wonde gardiiɗo coftal ɓalli e gardo golle. Tuugnorgal 9bodx8klctgwa8ohxfmg9551f7gmwgm 158480 158479 2026-03-30T10:48:54Z Ilya Discuss 10103 158480 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rochelle Stevens''' (jibinaa ko 8 suwee 1966) ko gonnooɗo njeenaari kaŋŋe Olimpiyaaji 1996 wonande Amerik e nder dogdu rewɓe 4 × 400 meeter. O jeyaa kadi ko e kippu keɓɗo njeenaari kaalis e ndeeɗoo hiirde, 6ɓo e winndere ndee e 400 meeteruuji e Olimpiyaaji 1992 to Barseloon, Espaañ. Mawɗo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde LeMoyne-Owen gila 2021. == Nguurndam == To bannge duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woniino kaɓirgal NCAA Division I 400 m, o dañii teddungal NCAA Amerik fof laabi sappo e go’o. O dañii njeenaari e kawgel fuku koyɗe to Amerik laabi nay, o woniino kaɓirgal 400 m e nder jarribooji Olimpiyaaji Amerik e hitaande 1992. E nder nguurndam makko o waɗtaa e dogooɓe sappo ɓurɓe mawnude e dogooɓe 400 m e nder yontere nde, fotde laabi jeegom. Gila hitaande 1999, Stevens wallitii ujunnaaje ujunnaaje kiliyaneeɓe ngam ustude teddeendi e heɓde cellal e DVD makko ngam ustude teddeendi e cardio to Rochelle's Health and Wellness Spa. Diiso wuro Memphis wayli innde laawol gootol yeeso duɗal jaaɓi haaɗtirde Melrose (Memphis, Tennessee) inniri ɗum laawol Olimpiyanke biyeteeɗo Rochelle Stevens. E hitaande 2021, duɗal jaaɓi haaɗtirde LeMoyne-Owen ƴetti Stevens ngam wonde gardiiɗo coftal ɓalli e gardo golle. == Tuugnorgal == odmu95xzl1knzwmbnwimh52nsl4b79f 158482 158480 2026-03-30T10:50:57Z Ilya Discuss 10103 158482 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rochelle Stevens''' (jibinaa ko 8 suwee 1966) ko gonnooɗo njeenaari kaŋŋe Olimpiyaaji 1996 wonande Amerik e nder dogdu rewɓe 4 × 400 meeter. O jeyaa kadi ko e kippu keɓɗo njeenaari kaalis e ndeeɗoo hiirde, 6ɓo e winndere ndee e 400 meeteruuji e Olimpiyaaji 1992 to Barseloon, Espaañ. Mawɗo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde LeMoyne-Owen gila 2021.<ref>{{Cite web|date=2007-09-30|title=Rochelle Stevens Olympic medals and stats|url=http://www.databaseolympics.com/players/playerpage.htm?ilkid=STEVEROC01|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930062213/http://www.databaseolympics.com/players/playerpage.htm?ilkid=STEVEROC01|archive-date=2007-09-30|access-date=2022-09-06}}</ref><ref>{{Cite web|date=2011-01-09|title=Tennessee Sports Hall of Fame|url=http://tshf.net/inductees/2006Stevens.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20110109191301/http://tshf.net/inductees/2006Stevens.htm|archive-date=2011-01-09|access-date=2022-09-06}}</ref><ref>{{Cite web|title=Rochelle Stevens|url=https://olympics.com/en/athletes/rochelle-stevens}}</ref> == Nguurndam == To bannge duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woniino kaɓirgal NCAA Division I 400 m, o dañii teddungal NCAA Amerik fof laabi sappo e go’o. O dañii njeenaari e kawgel fuku koyɗe to Amerik laabi nay, o woniino kaɓirgal 400 m e nder jarribooji Olimpiyaaji Amerik e hitaande 1992. E nder nguurndam makko o waɗtaa e dogooɓe sappo ɓurɓe mawnude e dogooɓe 400 m e nder yontere nde, fotde laabi jeegom. Gila hitaande 1999, Stevens wallitii ujunnaaje ujunnaaje kiliyaneeɓe ngam ustude teddeendi e heɓde cellal e DVD makko ngam ustude teddeendi e cardio to Rochelle's Health and Wellness Spa. Diiso wuro Memphis wayli innde laawol gootol yeeso duɗal jaaɓi haaɗtirde Melrose (Memphis, Tennessee) inniri ɗum laawol Olimpiyanke biyeteeɗo Rochelle Stevens. E hitaande 2021, duɗal jaaɓi haaɗtirde LeMoyne-Owen ƴetti Stevens ngam wonde gardiiɗo coftal ɓalli e gardo golle. == Tuugnorgal == p1on8nq01oqz4llnkpcv1ndiqrtgdq6 158484 158482 2026-03-30T10:53:10Z Ilya Discuss 10103 158484 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rochelle Stevens''' (jibinaa ko 8 suwee 1966) ko gonnooɗo njeenaari kaŋŋe Olimpiyaaji 1996 wonande Amerik e nder dogdu rewɓe 4 × 400 meeter. O jeyaa kadi ko e kippu keɓɗo njeenaari kaalis e ndeeɗoo hiirde, 6ɓo e winndere ndee e 400 meeteruuji e Olimpiyaaji 1992 to Barseloon, Espaañ. Mawɗo coftal ɓalli to duɗal jaaɓi haaɗtirde LeMoyne-Owen gila 2021.<ref>{{Cite web|date=2007-09-30|title=Rochelle Stevens Olympic medals and stats|url=http://www.databaseolympics.com/players/playerpage.htm?ilkid=STEVEROC01|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930062213/http://www.databaseolympics.com/players/playerpage.htm?ilkid=STEVEROC01|archive-date=2007-09-30|access-date=2022-09-06}}</ref><ref>{{Cite web|date=2011-01-09|title=Tennessee Sports Hall of Fame|url=http://tshf.net/inductees/2006Stevens.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20110109191301/http://tshf.net/inductees/2006Stevens.htm|archive-date=2011-01-09|access-date=2022-09-06}}</ref><ref>{{Cite web|title=Rochelle Stevens|url=https://olympics.com/en/athletes/rochelle-stevens}}</ref> == Nguurndam == To bannge duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woniino kaɓirgal NCAA Division I 400 m, o dañii teddungal NCAA Amerik fof laabi sappo e go’o. O dañii njeenaari e kawgel fuku koyɗe to Amerik laabi nay, o woniino kaɓirgal 400 m e nder jarribooji Olimpiyaaji Amerik e hitaande 1992. E nder nguurndam makko o waɗtaa e dogooɓe sappo ɓurɓe mawnude e dogooɓe 400 m e nder yontere nde, fotde laabi jeegom. Gila hitaande 1999, Stevens wallitii ujunnaaje ujunnaaje kiliyaneeɓe ngam ustude teddeendi e heɓde cellal e DVD makko ngam ustude teddeendi e cardio to Rochelle's Health and Wellness Spa. Diiso wuro Memphis wayli innde laawol gootol yeeso duɗal jaaɓi haaɗtirde Melrose (Memphis, Tennessee) inniri ɗum laawol Olimpiyanke biyeteeɗo Rochelle Stevens. E hitaande 2021, duɗal jaaɓi haaɗtirde LeMoyne-Owen ƴetti Stevens ngam wonde gardiiɗo coftal ɓalli e gardo golle.<ref>{{Cite web|date=2021-10-28|title=Gold medalist Rochelle Stevens adds new challenge as track coach at LeMoyne-Owen|url=https://www.fox13memphis.com/news/local/gold-medalist-rochelle-stevens-adds-new-challenge-track-coach-lemoyne-owen/WOD7XYJCFRGZJFMY7JGD6TQGK4/|access-date=2022-09-06|website=FOX13 News Memphis|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == rum6jdmnqcxghgal7u15d2bw9a1n1jk Abubakar Bashir Maishadda 0 38211 158481 2026-03-30T10:50:36Z MOIBARDE 10068 Created page with "'''Abubakar Bashir Abdulkarim''', anndiraaɗo kadi '''Abubakar Bashir Maishadda''' (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1988), ko peewnoowo filmuuji Najeriya, golloowo e nder dingiral filmuuji Kannywood. Ko kanko sosi fedde wiyeteende Maishadda ''Global Resources LTD''. O waɗii filmuuji keewɗi e les njiimaandi makko, ina heen hoodere Kannywood ko wayi no [[Ali Nuhu]], [[Sadiq Sani Sadiq]], Maryam Yahaya, Yakubu Muhammed, e Rahama Sadau, e nder filmuuji ko wayi no Takanas Ta Kano (..." 158481 wikitext text/x-wiki '''Abubakar Bashir Abdulkarim''', anndiraaɗo kadi '''Abubakar Bashir Maishadda''' (jibinaa ko ñalnde 2 ut 1988), ko peewnoowo filmuuji Najeriya, golloowo e nder dingiral filmuuji Kannywood. Ko kanko sosi fedde wiyeteende Maishadda ''Global Resources LTD''. O waɗii filmuuji keewɗi e les njiimaandi makko, ina heen hoodere Kannywood ko wayi no [[Ali Nuhu]], [[Sadiq Sani Sadiq]], Maryam Yahaya, Yakubu Muhammed, e Rahama Sadau, e nder filmuuji ko wayi no Takanas Ta Kano (2014), Daga Murna (2015), Wutar Kara[2] (2019),2019. Mariya (2019), ana dara ga dare (2018) et hauwa kulu (2019). Maishadda ina heewi siforeede "laamɗo kaalis".[citation needed] O heɓi njeenaaje wellitaare yimɓe wuro e hitaande 2018 e 2019, e njeenaaje cuɓagol yiyooɓe Afrik Magic e hitaande 2015 e nder cate ɗemɗe ngenndiije ɓurɗe moƴƴude (Hausa). Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Abubakar Bashir Maishadda jibinaa ko ñalnde 2 lewru bowte hitaande 1988 to wuro Dandishe, laamu nokkuure Dala to diiwaan Kano. O mawni ko to Gadon Kaya, laamu Gwale to diiwaan Kano.[4] Kanko woni ɓii Alhaji Bashir Abdulkarim Maishadda e Safiya Sani Na’ibi. Maishadda naati duɗal leslesal hakkunde leyɗeele Shukura Kurna ngam duɗal mum leslesal, caggal ɗuum o yahi Gadon Kaya ɗo o jokki jaŋde makko leslesre to ACE Academy. O timmini jaŋde makko leslesre e hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheek Bashir El-rayyah. O heɓi Dipolom ngenndiijo e ganndal informatik e goɗɗo e filmuuji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Northwest. Kugal Maishadda naati e fedde filmuuji Kannywood e hitaande 2012 e ballal Abubakar A.S Mai Kwai. Caggal ɗuum o hawri e Ibraahiima Bala, ko kanko kadi woni gardo filmo e nder dingiral filmuuji [[Kannywood]]. Ɓe ngollodii, ɓe peewni filmo ina wiyee Ba ​​Girma (2014), ko ɗum woni filmo makko gadano. Maishadda waɗii ko ina ɓura 50 filmo e ɗemngal Hausa e Engele. O gollodiima e Kabiru Jammaje ngam waɗde filmuuji e ɗemngal Engele ko wayi no Annoore e niɓɓere (2016), E njiylawu laamɗo (2018), e Ko ɗum woni laawol (2018). 2019 woni hitaande waylo-waylo wonande Maishadda caggal nde o yaltini Hauwa Kulu (Hare ngam haɓaade fenaande) (2019), ɗo o haali haala fenaande. Hauwa Kulu heɓi film ɓurɗo moƴƴude e hitaande ndee e njeenaaje weltaare yimɓe wuro 2019. E hitaande 2020, Maishadda gollodiima e [[Ali Nuhu]] e Kabiru Jammaje ngam waɗde filmo ɓurɗo heewde bidsee[laɓɓitinde ina haani] Suɓngo moƴƴo (2020), mo hoodereeji mawɗi [[Nollywood]] mbaɗi. ==Njeenaaje== Njeñtudi Filmu Categori Njeenaari Hitaande 2015 2015 [[Afrik]] ƴeewooɓe maagiyaŋkooɓe cuɓagol njeenaari ɓurndi moƴƴude e peewnugol Binkice Won 2016 [[Afrik]] ''Magic'' Yiyooɓe Njeenaaje Suɓngo Filmo ɓurɗo moƴƴude Sakaina suɓaama 2017 City People njeenaaje weltaare ɓurɗo moƴƴude e peewnugol toɗɗaaɗo 2018 City People njeenaari weltaare ɓurnde moƴƴude e peewnugol won 2019 Fedde Zuma Njeenaari ɓurndi moƴƴude e peewnugol Mariya Won 2019 wuro yimɓe weltaare njeenaari ɓurndi moƴƴude e peewnugol Hauwa Kulu Won 2019 wuro yimɓe weltaare njeenaari film ɓurɗo moƴƴude Hauwa kulu won 2020 Afrik Magic Yiyooɓe Njeenaaje Suɓngo[13] Filmo ɓurɗo moƴƴude Mariya suɓaama Filmografi peewnoowo Tiitoonde Hitaande Darnde Binkice 2014 ko peewnoowo Budurwa peewnoowo 2014 Tarayya 2014 peewnoowo Bakar inuwa 2014 peewnitoowo Sakaina 2014 peewnoowo Farin gani 2014 peewnoowo Zee Zee 2014 peewnoowo Hakkin miiji 2014 peewnoowo Munubiya 2014 peewnoowo Da’ira 2014 peewnoowo Kafin Safiya 2014 peewnoowo Gobarar mata 2014 peewnitoowo Takanas Ta Kano 2015 ko peewnoowo Dan Gaske 2015 ko peewnoowo Mafiya 2015 ko peewnoowo ''Daga murna anga jaka'' 2015 producteur ''Kishiya Da Kishiya'' 2015 ko peewnoowo ''Gidan abinci'' 2016 ko peewnoowo ''Kowa Darling'' 2016 ko gardiiɗo peewnugol ''Karfen nasara'' 2016 peewnoowo ''Tsakar Gidan'' Jatau 2016 peewnoowo ''Kwamandan mata'' 2016 ko peewnoowo ''Kauyawa'' 2016 ko peewnoowo Mijin Aro 2016 peewnoowo ''Biki buduri'' 2016 producteur Kanwar dubarudu 2016 producteur ''Ruwa A Jallo'' 2016 peewnoowo Burin Faatima 2016 peewnitoowo Mubeena 2016 peewnoowo ''Bashi hanji'' 2016 ko peewnoowo Dije rama 2016 peewnoowo ''Kalan Dangi'' 2016 ko peewnoowo Mariya 2018 ko peewnoowo Mujadala 2018 peewnoowo Ko ɗum woni Way 2018 peewnoowo E njiylawu Laamɗo 2018 peewnoowo ''Ana dara ga dare'' 2018 producteur ''Sarkakiya'' 2018 peewnoowo Hafeez 2019 ko peewnoowo Sareena 2019 ko peewnoowo Halimatus Sadiya 2019 pewjoowo Nadiya 2019 peewnoowo ''Wutar kara'' 2019 peewnitoowo Hauwa kulu 2019 pewjoowo ''Bana bakwai'' 2019 pewnitoowo ''Ciwon idanu'' na 2019 producteur ''So Da So'' 2019 peewnoowo ''Ana barin halak'' 2019 ko peewnoowo Karki manta dani 2019 koolaaɗo kuuɓal ''Ana dara ga dare'' 2019 producteur Suɓngo moƴƴo 2020 peewnoowo Bintu 2020 peewnoowo ''Sarki goma zamani goma'' 2021 producteur exécutif ==Ƴeew kadi== IMDb ==Nguurndam neɗɗo== Ñalnde 18 lewru juko hitaande 2022, Maishadda resi debbo fijoowo Kannywood ganndiraaɗo Hassana Muhammadu. ==Tuugnorgal== p8zfmqp9rp1yfcjuizoqd4plc69r8l0 Risa Ozaki 0 38212 158485 2026-03-30T10:57:16Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Risa Ozaki (尾﨑 里紗, jibinaa ko ñalnde 10 abriil 1994) ko gonnooɗo tennis Japonnaajo. E nder golle makko, Ozaki dañii njeenaaje jeeɗiɗi e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 24 abriil 2017, o yettii limre makko ɓurnde moƴƴude e nder limlebbi 70. Ñalnde 6 marse 2017, o yettii limre 246 e nder limlebbi ɗiɗi WTA. Ozaki waɗii kawgel mum gadanel e nder kawgel ngel e hitaande 2013, nde o naati e kawgel ngel, o fooli Veronika Kapshay e Ksenia Palkina..." 158485 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Risa Ozaki (尾﨑 里紗, jibinaa ko ñalnde 10 abriil 1994) ko gonnooɗo tennis Japonnaajo. E nder golle makko, Ozaki dañii njeenaaje jeeɗiɗi e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 24 abriil 2017, o yettii limre makko ɓurnde moƴƴude e nder limlebbi 70. Ñalnde 6 marse 2017, o yettii limre 246 e nder limlebbi ɗiɗi WTA. Ozaki waɗii kawgel mum gadanel e nder kawgel ngel e hitaande 2013, nde o naati e kawgel ngel, o fooli Veronika Kapshay e Ksenia Palkina ngam heɓde nokku e kawgel ngel. Ko ɗoon o fooli banndiiko makko Kateryna Kozlova, o fooli Ukrainnaajo oo e setuuji juutɗi, e oon sahaa kadi o winnditii nafoore makko adannde e doggol mawngol to bannge WTA Tour-level. Caggal ɗuum, Nastassja Burnett fiyi mo e daawal ɗiɗaɓal e nder pottital cakkitiingal. Laabi golle Kuɓlol W F SF QF #R RR Q# P# DNQ A Z# PO G S B NMS NTI P NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (P#) doggol adanngol; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (Z#) Fedde Zone Kop Davis/Fed (e limoore hollitoore) walla (PO) ƴaañorgal ; (G) kaŋŋe, (S) kaalis walla (B) medal Olimpiya/Paralimpiya njamndi ; (NMS) wonaa kawgel Masters ; (NTI) wonaa kawgel Tier I ; (P) joɗɗinaama; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde. Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi. Ko njeñtudi doggol mawngol tan e nder WTA Tour, kawgel Grand Slam, Kop Fed/Kop Billie Jean King e Pijirlooji Olimpiyaaji naati e nate keɓgol–waasde. Ceerno Kawgel ngel SR W–L Kawgel Grand Slam Udditgol Ostarali A A A Q3 Q1 Q2 1R Q1 A 0 / 1 0–1 Farayse Uddit A A A Q1 Q1 Q1 1R A A 0 / 1 0–1 Wimbledon A A A Q2 Q1 Q2 1R A A 0 / 1 0–1 US Uddit A A Q1 Q1 Q1 Q3 2R A A 0 / 1 1–1 Nafoore-nafoore 0-0 0-0 0-0 0-0 0-0 0-0 1-4 0-0 0-0 0 / 4 1-4 WTA 1000 Dubay / Kataar Uddit[a] A A A A A A Q2 Q1 A 0 / 0 0–0 Ɓunndu Inndo Udditaa A A A A A 1R 1R Q1 A 0 / 2 0–2 Miami Uddit A A A A A A 4R A A 0 / 1 3–1 Madrid Uddit A A A A A Q2 A A 0 / 0 0–0 Itaali Uddit A A A A A Q2 A A 0 / 0 0–0 Kanadaa Uddit A A A A A Q2 A A 0 / 0 0–0 Cincinnati Uddit A A A A A A Q1 A A 0 / 0 0–0 Pan Pasifik / Wuhan Udditii[b] Q1 A 1R A A A A A 0 / 1 0–1 Siin udditii 0 / 0 0–0 Limlebbi golle Kawgel 0 0 3 2 4 8 19 2 1 Hakke golle: 39 Hakke jaalal–nafoore 0-0 0-0 1-3 0-2 2-4 8-8 8-19 0-2 0-1 0 / 39 19-39 Ranndo timmoode hitaande 972 333 188 220 145 94 114 281 Finndeeji njillu WTA Ɗiɗi: 1 (ɗiɗaɓo) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Jul 2016 Washington Open, Amerik hakkunde leyɗeele tiiɗɗe Japon Shuko Aoyama Rumaani Monika Nikulesku Belsik Yanina Wikmayyer 4-6, 3-6 Finaluuji cirkooji ITF Gooto : 16 (7 tiitoonde, 9 ɗiɗaɓere) Tariya 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (6-8) Loyre (1-1) dcljz91rysxwp09h8dgpejsbdse7h13 158488 158485 2026-03-30T11:01:57Z Ilya Discuss 10103 158488 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Risa Ozaki''' (尾﨑 里紗, jibinaa ko ñalnde 10 abriil 1994) ko gonnooɗo tennis Japonnaajo. E nder golle makko, Ozaki dañii njeenaaje jeeɗiɗi e nder kawgel rewɓe ITF. Ñalnde 24 abriil 2017, o yettii limre makko ɓurnde moƴƴude e nder limlebbi 70. Ñalnde 6 marse 2017, o yettii limre 246 e nder limlebbi ɗiɗi WTA. Ozaki waɗii kawgel mum gadanel e nder kawgel ngel e hitaande 2013, nde o naati e kawgel ngel, o fooli Veronika Kapshay e Ksenia Palkina ngam heɓde nokku e kawgel ngel. Ko ɗoon o fooli banndiiko makko Kateryna Kozlova, o fooli Ukrainnaajo oo e setuuji juutɗi, e oon sahaa kadi o winnditii nafoore makko adannde e doggol mawngol to bannge WTA Tour-level. Caggal ɗuum, Nastassja Burnett fiyi mo e daawal ɗiɗaɓal e nder pottital cakkitiingal. Laabi golle == Kuɓlol == W F SF QF #R RR Q# P# DNQ A Z# PO G S B NMS NTI P NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (P#) doggol adanngol; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (Z#) Fedde Zone Kop Davis/Fed (e limoore hollitoore) walla (PO) ƴaañorgal ; (G) kaŋŋe, (S) kaalis walla (B) medal Olimpiya/Paralimpiya njamndi ; (NMS) wonaa kawgel Masters ; (NTI) wonaa kawgel Tier I ; (P) joɗɗinaama; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde. Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi. Ko njeñtudi doggol mawngol tan e nder WTA Tour, kawgel Grand Slam, Kop Fed/Kop Billie Jean King e Pijirlooji Olimpiyaaji naati e nate keɓgol–waasde. == Ceerno == Kawgel ngel SR W–L Kawgel Grand Slam Udditgol Ostarali A A A Q3 Q1 Q2 1R Q1 A 0 / 1 0–1 Farayse Uddit A A A Q1 Q1 Q1 1R A A 0 / 1 0–1 Wimbledon A A A Q2 Q1 Q2 1R A A 0 / 1 0–1 US Uddit A A Q1 Q1 Q1 Q3 2R A A 0 / 1 1–1 Nafoore-nafoore 0-0 0-0 0-0 0-0 0-0 0-0 1-4 0-0 0-0 0 / 4 1-4 WTA 1000 Dubay / Kataar Uddit[a] A A A A A A Q2 Q1 A 0 / 0 0–0 Ɓunndu Inndo Udditaa A A A A A 1R 1R Q1 A 0 / 2 0–2 Miami Uddit A A A A A A 4R A A 0 / 1 3–1 Madrid Uddit A A A A A Q2 A A 0 / 0 0–0 Itaali Uddit A A A A A Q2 A A 0 / 0 0–0 Kanadaa Uddit A A A A A Q2 A A 0 / 0 0–0 Cincinnati Uddit A A A A A A Q1 A A 0 / 0 0–0 Pan Pasifik / Wuhan Udditii[b] Q1 A 1R A A A A A 0 / 1 0–1 Siin udditii 0 / 0 0–0 Limlebbi golle Kawgel 0 0 3 2 4 8 19 2 1 Hakke golle: 39 Hakke jaalal–nafoore 0-0 0-0 1-3 0-2 2-4 8-8 8-19 0-2 0-1 0 / 39 19-39 Ranndo timmoode hitaande 972 333 188 220 145 94 114 281 Finndeeji njillu WTA Ɗiɗi: 1 (ɗiɗaɓo) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Jul 2016 Washington Open, Amerik hakkunde leyɗeele tiiɗɗe Japon Shuko Aoyama Rumaani Monika Nikulesku Belsik Yanina Wikmayyer 4-6, 3-6 Finaluuji cirkooji ITF Gooto : 16 (7 tiitoonde, 9 ɗiɗaɓere) Tariya 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (6-8) Loyre (1-1) == Tuugnorgal == ewn9rpxjccfaxqy191inm731kra0ngt Rumāl 0 38213 158486 2026-03-30T11:00:31Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rumāl (Punjabi: ਰੁਮਾਲ) ko comci nannduɗi e ɓuuɓri walla bandana. Worɓe taƴooɓe koppi mum en e hoɓɓe woɗɓe so ina ngondi e gurdwara ina ɓoornoo ɗum. Suuɗde hoore ko teddungal e nder Sikhism kadi so gorko ɓoornaaki wutte, ndeen rumāl ina foti ɓoorneede hade mum naatde e gurdwara. Rumāls kadi ko sukaaɓe Sikh en ɓoornotonoo e dow topknot mum en biyeteeɗo joora, e worɓe Sikh en nde mbaɗata golle fijirde. E nder ko ɓuri heewde e gurdwaras, in..." 158486 wikitext text/x-wiki Rumāl (Punjabi: ਰੁਮਾਲ) ko comci nannduɗi e ɓuuɓri walla bandana. Worɓe taƴooɓe koppi mum en e hoɓɓe woɗɓe so ina ngondi e gurdwara ina ɓoornoo ɗum. Suuɗde hoore ko teddungal e nder Sikhism kadi so gorko ɓoornaaki wutte, ndeen rumāl ina foti ɓoorneede hade mum naatde e gurdwara. Rumāls kadi ko sukaaɓe Sikh en ɓoornotonoo e dow topknot mum en biyeteeɗo joora, e worɓe Sikh en nde mbaɗata golle fijirde. E nder ko ɓuri heewde e gurdwaras, ina heewi wonde basket rumāls yaasi ngam jaɓɓaade hoɓɓe ɓurɓe heewde. So tawii rumāls alaa ko gurdwara rokkata, ndeen ko ɓuuɓri laaɓndi e laaɓndi woni mbaydi ɓurndi moƴƴude e huutoraade. Yaasi Sikhism, rumāl ko konngol tan e ɗemngal Urdu, Hindi, Nepali e Bengali ngam wiyde ko ɓuuɓri, kadi maa ɗum faamre noon. Jokkondiral maggal e Sikhism alaa ko firti. Hockey en leydi Indiya ko adii nde pottital ngal fuɗɗotoo, 1967 Tuugnorgal iiv7msuktumjoju49lwl29u825cnpjj 158487 158486 2026-03-30T11:01:35Z SUZYFATIMA 13856 158487 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rumāl''' (Punjabi: ਰੁਮਾਲ) ko comci nannduɗi e ɓuuɓri walla bandana. Worɓe taƴooɓe koppi mum en e hoɓɓe woɗɓe so ina ngondi e gurdwara ina ɓoornoo ɗum. Suuɗde hoore ko teddungal e nder Sikhism kadi so gorko ɓoornaaki wutte, ndeen rumāl ina foti ɓoorneede hade mum naatde e gurdwara. Rumāls kadi ko sukaaɓe Sikh en ɓoornotonoo e dow topknot mum en biyeteeɗo joora, e worɓe Sikh en nde mbaɗata golle fijirde. E nder ko ɓuri heewde e gurdwaras, ina heewi wonde basket rumāls yaasi ngam jaɓɓaade hoɓɓe ɓurɓe heewde. So tawii rumāls alaa ko gurdwara rokkata, ndeen ko ɓuuɓri laaɓndi e laaɓndi woni mbaydi ɓurndi moƴƴude e huutoraade. Yaasi Sikhism, rumāl ko konngol tan e ɗemngal Urdu, Hindi, Nepali e Bengali ngam wiyde ko ɓuuɓri, kadi maa ɗum faamre noon. Jokkondiral maggal e Sikhism alaa ko firti. Hockey en leydi Indiya ko adii nde pottital ngal fuɗɗotoo, 1967 == Tuugnorgal == m7d17xd0elf2zmrtip0ycfqesqro0iu 158489 158487 2026-03-30T11:04:17Z SUZYFATIMA 13856 158489 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rumāl''' (Punjabi: ਰੁਮਾਲ) ko comci nannduɗi e ɓuuɓri walla bandana. Worɓe taƴooɓe koppi mum en e hoɓɓe woɗɓe so ina ngondi e gurdwara ina ɓoornoo ɗum. Suuɗde hoore ko teddungal e nder Sikhism kadi so gorko ɓoornaaki wutte, ndeen rumāl ina foti ɓoorneede hade mum naatde e gurdwara. Rumāls kadi ko sukaaɓe Sikh en ɓoornotonoo e dow topknot mum en biyeteeɗo joora, e worɓe Sikh en nde mbaɗata golle fijirde. E nder ko ɓuri heewde e gurdwaras, ina heewi wonde basket rumāls yaasi ngam jaɓɓaade hoɓɓe ɓurɓe heewde. So tawii rumāls alaa ko gurdwara rokkata, ndeen ko ɓuuɓri laaɓndi e laaɓndi woni mbaydi ɓurndi moƴƴude e huutoraade. Yaasi Sikhism, rumāl ko konngol tan e ɗemngal Urdu, Hindi, Nepali e Bengali ngam wiyde ko ɓuuɓri, kadi maa ɗum faamre noon. Jokkondiral maggal e Sikhism alaa ko firti. Hockey en leydi Indiya ko adii nde pottital ngal fuɗɗotoo, 1967<ref>{{cite web|title=Briefing paper on Sikh appearance and identity|url=https://www.redbridge.gov.uk/media/7673/sikh-appearance-and-identity.pdf|website=Redbridge Council|publisher=Standing Advisory Council on Religious Education (SACRE)|access-date=6 June 2025|date=2015}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> ol6e3dspwoa6canvy3q4tedai13gy5f Elizaveta Golovanova 0 38214 158490 2026-03-30T11:06:49Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Elizaveta Igorevna Golovanova (e ɗemngal Riisi: Елизаве́та И́горевна Голованова ; jibinaa ko ñalnde 2 abriil 1993) ko debbo Riisinaajo, jom tiitoonde mum e kawgel belngel, ngel heɓi tiitoonde Miss Riisi 2012, o lomtii leydi makko e Miss World 2012, ɗo o heɓi Miss Universe e hitaande2012 10. Ko kanko woni Miss Russia gadano jibinaaɗo caggal nde Dental Sowiyet yani e hitaande 1991. Tuugnorgal" 158490 wikitext text/x-wiki Elizaveta Igorevna Golovanova (e ɗemngal Riisi: Елизаве́та И́горевна Голованова ; jibinaa ko ñalnde 2 abriil 1993) ko debbo Riisinaajo, jom tiitoonde mum e kawgel belngel, ngel heɓi tiitoonde Miss Riisi 2012, o lomtii leydi makko e Miss World 2012, ɗo o heɓi Miss Universe e hitaande2012 10. Ko kanko woni Miss Russia gadano jibinaaɗo caggal nde Dental Sowiyet yani e hitaande 1991. Tuugnorgal 7nx5peb2c6vdbbwqndj4ozlnb5g9zzw 158492 158490 2026-03-30T11:09:12Z SUZYFATIMA 13856 158492 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizaveta Igorevna''' Golovanova (e ɗemngal Riisi: Елизаве́та И́горевна Голованова ; jibinaa ko ñalnde 2 abriil 1993) ko debbo Riisinaajo, jom tiitoonde mum e kawgel belngel, ngel heɓi tiitoonde Miss Riisi 2012, o lomtii leydi makko e Miss World 2012, ɗo o heɓi Miss Universe e hitaande2012 10. Ko kanko woni Miss Russia gadano jibinaaɗo caggal nde Dental Sowiyet yani e hitaande 1991. == Tuugnorgal == stzd480yiqe1gf9zr07np2xpxcjbe49 158494 158492 2026-03-30T11:11:45Z SUZYFATIMA 13856 158494 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizaveta Igorevna''' Golovanova (e ɗemngal Riisi: Елизаве́та И́горевна Голованова ; jibinaa ko ñalnde 2 abriil 1993) ko debbo Riisinaajo, jom tiitoonde mum e kawgel belngel, ngel heɓi tiitoonde Miss Riisi 2012, o lomtii leydi makko e Miss World 2012, ɗo o heɓi Miss Universe e hitaande2012 10. Ko kanko woni Miss Russia gadano jibinaaɗo caggal nde Dental Sowiyet yani e hitaande 1991.<ref>{{cite web|url=http://beautycontestupdate.com/miss-russia-2012-elizaveta-golovanova|title=Miss Russia 2012, Elizaveta Golovanova|publisher=Beauty Contest Update|access-date=4 March 2012|archive-date=6 March 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120306092651/http://beautycontestupdate.com/miss-russia-2012-elizaveta-golovanova/|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> jip3ciy7bsj8nuxg28ffwvi6on9ms14 Black Feminist Future 0 38215 158491 2026-03-30T11:07:07Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Black Feminist Future ko eɓɓoore renndo nde terɗe renndo rewɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe mbaɗi, tawi faandaare mum ko ɓeydude doole rewɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe rewɓe e yuɓɓinde renndo e jokkondiral e internet.Fedde nde sosaa ko e jaabawol caggal nde polis yani e Ferguson, Missouri e hitaande 2014. Caggal nde Korryn Gaines waraa, Black Feminist Future wiyi yimɓe leydi ndii fof yo mbaɗtu mahde hirsirde ngam teddinde rewɓe ɓaleeɓe. Eɓɓooje E nder..." 158491 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Black Feminist Future ko eɓɓoore renndo nde terɗe renndo rewɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe mbaɗi, tawi faandaare mum ko ɓeydude doole rewɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe rewɓe e yuɓɓinde renndo e jokkondiral e internet.Fedde nde sosaa ko e jaabawol caggal nde polis yani e Ferguson, Missouri e hitaande 2014. Caggal nde Korryn Gaines waraa, Black Feminist Future wiyi yimɓe leydi ndii fof yo mbaɗtu mahde hirsirde ngam teddinde rewɓe ɓaleeɓe. Eɓɓooje E nder balɗe woote gardagol leydi Amerik e hitaande 2016, fedde ndee yaltinii eɓɓaande wiyeteende "Koyɗe ndimaagu: rewɓe ɓaleeɓe yiylaade ko fayti e jaŋde men politik".Eɓɓaande ndee ina waɗi waɗde "salonuuji yiylaade" ngam mahde yiɗde e dille jowitiiɗe e nguurndam rewɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Faandaare ndee ko toɗɗaade politik e waylude sariyaaji ɗi nganndu-ɗaa ina mbaɗa heen njiyaagu. Black Feminist Future ina uddita duɗal yuɓɓinoowo e hitaande 2018 ɗo ɓe ndokka kaɓirɗe ngam rewɓe ɓaleeɓe kesi ngam yuurnitaade, jannginde, e yuɓɓinde kewuuji mum en e dille mum en. Yimbe Ko Paris Hatcher woni coftuɗo dillere ndee. Jessica Byrd, sosɗo fedde wiyeteende Three Point Strategies, fedde daraniinde ƴellitde yimɓe ɓaleeɓe ɓurɓe heewde ngam suɓaade laamu, ko tergal yiilirde fedde wiyeteende Black Feminist Future. Ƴeew kadi Twitter ɓaleejo Nguurndam ɓaleejo ina jogii nafoore Wi'u Innde maako Tuugnorgal 9l2dlyq7w7a6ywfjmk2x9nymnt8pldp 158493 158491 2026-03-30T11:10:59Z Ilya Discuss 10103 158493 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Black Feminist Future''' ko eɓɓoore renndo nde terɗe renndo rewɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe mbaɗi, tawi faandaare mum ko ɓeydude doole rewɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe rewɓe e yuɓɓinde renndo e jokkondiral e internet.Fedde nde sosaa ko e jaabawol caggal nde polis yani e Ferguson, Missouri e hitaande 2014. Caggal nde Korryn Gaines waraa, Black Feminist Future wiyi yimɓe leydi ndii fof yo mbaɗtu mahde hirsirde ngam teddinde rewɓe ɓaleeɓe. == Eɓɓooje == E nder balɗe woote gardagol leydi Amerik e hitaande 2016, fedde ndee yaltinii eɓɓaande wiyeteende "Koyɗe ndimaagu: rewɓe ɓaleeɓe yiylaade ko fayti e jaŋde men politik".Eɓɓaande ndee ina waɗi waɗde "salonuuji yiylaade" ngam mahde yiɗde e dille jowitiiɗe e nguurndam rewɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Faandaare ndee ko toɗɗaade politik e waylude sariyaaji ɗi nganndu-ɗaa ina mbaɗa heen njiyaagu. Black Feminist Future ina uddita duɗal yuɓɓinoowo e hitaande 2018 ɗo ɓe ndokka kaɓirɗe ngam rewɓe ɓaleeɓe kesi ngam yuurnitaade, jannginde, e yuɓɓinde kewuuji mum en e dille mum en. == Yimbe == Ko Paris Hatcher woni coftuɗo dillere ndee. Jessica Byrd, sosɗo fedde wiyeteende Three Point Strategies, fedde daraniinde ƴellitde yimɓe ɓaleeɓe ɓurɓe heewde ngam suɓaade laamu, ko tergal yiilirde fedde wiyeteende Black Feminist Future. == Ƴeew kadi == == Twitter ɓaleejo == Nguurndam ɓaleejo ina jogii nafoore Wi'u Innde maako == Tuugnorgal == kd96it0z5vq366g358d578qmuplkrk4 158495 158493 2026-03-30T11:12:26Z Ilya Discuss 10103 158495 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Black Feminist Future''' ko eɓɓoore renndo nde terɗe renndo rewɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe mbaɗi, tawi faandaare mum ko ɓeydude doole rewɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe rewɓe e yuɓɓinde renndo e jokkondiral e internet.Fedde nde sosaa ko e jaabawol caggal nde polis yani e Ferguson, Missouri e hitaande 2014.<ref>{{cite web|url=http://www.blackfeministfuture.org/about/|title=About|publisher=Black Feminist Future}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.colorlines.com/articles/black-feminists-respond-ferguson|title=Black Feminists Respond to Ferguson|date=22 August 2014|publisher=ColorLines}} August 22, 2014.</ref> Caggal nde Korryn Gaines waraa, Black Feminist Future wiyi yimɓe leydi ndii fof yo mbaɗtu mahde hirsirde ngam teddinde rewɓe ɓaleeɓe. == Eɓɓooje == E nder balɗe woote gardagol leydi Amerik e hitaande 2016, fedde ndee yaltinii eɓɓaande wiyeteende "Koyɗe ndimaagu: rewɓe ɓaleeɓe yiylaade ko fayti e jaŋde men politik".Eɓɓaande ndee ina waɗi waɗde "salonuuji yiylaade" ngam mahde yiɗde e dille jowitiiɗe e nguurndam rewɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Faandaare ndee ko toɗɗaade politik e waylude sariyaaji ɗi nganndu-ɗaa ina mbaɗa heen njiyaagu. Black Feminist Future ina uddita duɗal yuɓɓinoowo e hitaande 2018 ɗo ɓe ndokka kaɓirɗe ngam rewɓe ɓaleeɓe kesi ngam yuurnitaade, jannginde, e yuɓɓinde kewuuji mum en e dille mum en. == Yimbe == Ko Paris Hatcher woni coftuɗo dillere ndee. Jessica Byrd, sosɗo fedde wiyeteende Three Point Strategies, fedde daraniinde ƴellitde yimɓe ɓaleeɓe ɓurɓe heewde ngam suɓaade laamu, ko tergal yiilirde fedde wiyeteende Black Feminist Future. == Ƴeew kadi == == Twitter ɓaleejo == Nguurndam ɓaleejo ina jogii nafoore Wi'u Innde maako == Tuugnorgal == tha1t7cq3z3585in84utm8wa59oa93r 158496 158495 2026-03-30T11:13:32Z Ilya Discuss 10103 158496 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Black Feminist Future''' ko eɓɓoore renndo nde terɗe renndo rewɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe mbaɗi, tawi faandaare mum ko ɓeydude doole rewɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe rewɓe e yuɓɓinde renndo e jokkondiral e internet.Fedde nde sosaa ko e jaabawol caggal nde polis yani e Ferguson, Missouri e hitaande 2014.<ref>{{cite web|url=http://www.blackfeministfuture.org/about/|title=About|publisher=Black Feminist Future}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.colorlines.com/articles/black-feminists-respond-ferguson|title=Black Feminists Respond to Ferguson|date=22 August 2014|publisher=ColorLines}} August 22, 2014.</ref> Caggal nde Korryn Gaines waraa, Black Feminist Future wiyi yimɓe leydi ndii fof yo mbaɗtu mahde hirsirde ngam teddinde rewɓe ɓaleeɓe.<ref>{{cite web|url=https://m.mic.com/articles/amp/151051/altars-for-korryn-gaines-other-black-women-killed-by-police-pop-up-in-several-cities|title=Altars for Korryn Gaines, Other Black Women Killed by Police Pop Up in Several Cities|publisher=}}{{Dead link|date=August 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Eɓɓooje == E nder balɗe woote gardagol leydi Amerik e hitaande 2016, fedde ndee yaltinii eɓɓaande wiyeteende "Koyɗe ndimaagu: rewɓe ɓaleeɓe yiylaade ko fayti e jaŋde men politik".Eɓɓaande ndee ina waɗi waɗde "salonuuji yiylaade" ngam mahde yiɗde e dille jowitiiɗe e nguurndam rewɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Faandaare ndee ko toɗɗaade politik e waylude sariyaaji ɗi nganndu-ɗaa ina mbaɗa heen njiyaagu. Black Feminist Future ina uddita duɗal yuɓɓinoowo e hitaande 2018 ɗo ɓe ndokka kaɓirɗe ngam rewɓe ɓaleeɓe kesi ngam yuurnitaade, jannginde, e yuɓɓinde kewuuji mum en e dille mum en. == Yimbe == Ko Paris Hatcher woni coftuɗo dillere ndee. Jessica Byrd, sosɗo fedde wiyeteende Three Point Strategies, fedde daraniinde ƴellitde yimɓe ɓaleeɓe ɓurɓe heewde ngam suɓaade laamu, ko tergal yiilirde fedde wiyeteende Black Feminist Future. == Ƴeew kadi == == Twitter ɓaleejo == Nguurndam ɓaleejo ina jogii nafoore Wi'u Innde maako == Tuugnorgal == 23w59dglm4nggdlf0hq066ny4e3kabh 158497 158496 2026-03-30T11:16:00Z Ilya Discuss 10103 158497 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Black Feminist Future''' ko eɓɓoore renndo nde terɗe renndo rewɓe Afriknaaɓe Ameriknaaɓe mbaɗi, tawi faandaare mum ko ɓeydude doole rewɓe ɓaleeɓe e sukaaɓe rewɓe e yuɓɓinde renndo e jokkondiral e internet.Fedde nde sosaa ko e jaabawol caggal nde polis yani e Ferguson, Missouri e hitaande 2014.<ref>{{cite web|url=http://www.blackfeministfuture.org/about/|title=About|publisher=Black Feminist Future}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.colorlines.com/articles/black-feminists-respond-ferguson|title=Black Feminists Respond to Ferguson|date=22 August 2014|publisher=ColorLines}} August 22, 2014.</ref> Caggal nde Korryn Gaines waraa, Black Feminist Future wiyi yimɓe leydi ndii fof yo mbaɗtu mahde hirsirde ngam teddinde rewɓe ɓaleeɓe.<ref>{{cite web|url=https://m.mic.com/articles/amp/151051/altars-for-korryn-gaines-other-black-women-killed-by-police-pop-up-in-several-cities|title=Altars for Korryn Gaines, Other Black Women Killed by Police Pop Up in Several Cities|publisher=}}{{Dead link|date=August 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Eɓɓooje == E nder balɗe woote gardagol leydi Amerik e hitaande 2016, fedde ndee yaltinii eɓɓaande wiyeteende "Koyɗe ndimaagu: rewɓe ɓaleeɓe yiylaade ko fayti e jaŋde men politik".Eɓɓaande ndee ina waɗi waɗde "salonuuji yiylaade" ngam mahde yiɗde e dille jowitiiɗe e nguurndam rewɓe Afriknaaɓe-Ameriknaaɓe. Faandaare ndee ko toɗɗaade politik e waylude sariyaaji ɗi nganndu-ɗaa ina mbaɗa heen njiyaagu. Black Feminist Future ina uddita duɗal yuɓɓinoowo e hitaande 2018 ɗo ɓe ndokka kaɓirɗe ngam rewɓe ɓaleeɓe kesi ngam yuurnitaade, jannginde, e yuɓɓinde kewuuji mum en e dille mum en.<ref>{{Cite web|url=http://www.blackfeministfuture.org/visioning-salons/|title=Visioning Salons|website=Black Feminist Future|language=en-US|access-date=2018-04-05|archive-date=2018-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180702125914/http://www.blackfeministfuture.org/visioning-salons/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.blackfeministfuture.org/visioning-salons/|title=Visioning Salons|website=Black Feminist Future|access-date=2017-08-12|archive-date=2018-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180702125914/http://www.blackfeministfuture.org/visioning-salons/|url-status=dead}}</ref> == Yimbe == Ko Paris Hatcher woni coftuɗo dillere ndee. Jessica Byrd, sosɗo fedde wiyeteende Three Point Strategies, fedde daraniinde ƴellitde yimɓe ɓaleeɓe ɓurɓe heewde ngam suɓaade laamu, ko tergal yiilirde fedde wiyeteende Black Feminist Future. == Ƴeew kadi == == Twitter ɓaleejo == Nguurndam ɓaleejo ina jogii nafoore Wi'u Innde maako == Tuugnorgal == 3h7muqnjg7dqhoty9uzpmy9zzhsuz7l Basketmouth 0 38216 158498 2026-03-30T11:16:54Z MOIBARDE 10068 Created page with "'''Bright Okpocha''' (jibinaa ko 14 suwee 1978), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Basketmouth, ko jimoowo e fiyoowo filmo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O yuɓɓinii pijirlooji baɗɗi faayiida no feewi hono '''Basketmouth''' Uncensored e nder winndere ndee kala. Basketmouth yuɓɓinii yeewtere komedi e nder Instagram, ina wiyee #''TwoThingsChallenge'' nde jibini jiiɓru e nder yiɗɓe, caggal nde suka gooto yiɗɓe makko yaltini wideyoo mo o haali geɗe bonɗe j..." 158498 wikitext text/x-wiki '''Bright Okpocha''' (jibinaa ko 14 suwee 1978), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Basketmouth, ko jimoowo e fiyoowo filmo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O yuɓɓinii pijirlooji baɗɗi faayiida no feewi hono '''Basketmouth''' Uncensored e nder winndere ndee kala. Basketmouth yuɓɓinii yeewtere komedi e nder Instagram, ina wiyee #''TwoThingsChallenge'' nde jibini jiiɓru e nder yiɗɓe, caggal nde suka gooto yiɗɓe makko yaltini wideyoo mo o haali geɗe bonɗe jowitiiɗe e jikkuuji, tawi cukalel ina yiyee e nder wideyoo oo. Ko kanko wonnoo peewnoowo "[[Gana]] Jollof". ==Nguurndam== ===Nguurndam arano=== Bright Okpocha jibinaa ko to diiwaan Lagos kono o ummorii ko to diiwaan Abia, leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O timmini jaŋde makko leslesre e hakkundeere to [[Apapa]], [[Lagos]], o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin, to [[diiwaan Edo]] ngam janngude ngam heɓde seedantaagal Sosiyoloji e Anthropologie. ==Kugal== O yiyti karallaagal makko e jimɗi e hitaande 1991 rewi heen ko ƴettude rap e hitaande 1994. Ndeen o sosi fedde wiyeteende "Da Psychophats" nde wonnoo ko 7 terɗe e ɓe puɗɗii yahde ngam waɗde jimɗi e rap e hitaande 1995, hay so tawii ɓe ceertii hade maɓɓe yaltinde kala jimɗi. O yahi haa o sosi fedde rap woɗnde anndiraande "Da Oddz" kanko e miñiiko Godwin e Muyiwa Ola-Phillips : ɓe mbaɗii jeewte ɗiɗi kono ɓe ndartinaani sabu marke maɓɓe rap jaɓaaka e nder leydi Nijeer. Basket mouth fuɗɗii ko e rap ''Artist'' kono o ronkaani ɓuuɓde ko ɗuum waɗi o suɓii ko komedi. ==Jaangirde== Bright timmini jaŋde mum leslesre e hakkundeere to Apapa ([[Lagos]], Nijeer) caggal ɗuum o yahri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin ɗo o janngi sosiyoloji e anthropologie e miñiiko Godwin[failed verification]. ==Feññinaande== E hitaande 2000, Basketmouth yalti e wideyooji Lagbaja ina wiyee Gra Gra. E hitaande 2005 e 2006, Basketmouth heɓi njeenaari ngenndiwal ko wayi no komedi e njeenaari ɓurndi moƴƴude e komedi stand-up e hitaande ndee. O suɓaama e hitaande 2021 e hitaande 2021, e nder yeewtere « ''The Humor Awards Academy'' » e wondude e banndiiko makko biyeteeɗo Mr Funny. Basketmouth feeñii e eɓɓoore [[Afrik]] ''Magic'' « Sehilaaɓe am » (2016). Ko ɓooyaani koo, Basketmouth jaɓɓiima miliyaaroowo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] biyeteeɗo Femi Otedola to galle mum. E lewru Duujal 2020, o fuɗɗii yeewtere makko e web ko wayi no "Papa Benji". ==Womre== O udditi fedde wiyeteende Barons World Entertainment e hitaande 2014. O yaltinii albom mawɗo biyeteeɗo 'Yabasi' ngam waɗde jimɗi filmo 'Papa Benji' e lewru Noowammbar 2020. Albom oo ina waɗi naalankooɓe hono Ladipoe, BOJ, The Cavemen, Bez, Waje, Duncan ''Mighty'', Flavor e Phyno e les njiimaandi Freeme ''Music''. E hitaande 2022, o yaltinii albom biyeteeɗo Horoscope, tawi ina waɗi naalankooɓe hoɓɓe, Johnny Drille, Simi, M.I Abaga, Buju, Peruzzi, Oxlade, Reekado Banks, Falz, Magnito, Illbliss, Dremo, e Flavour. E [[lewru]] mee e [[lewru]] desaambar 2022, o waɗii jimɗi ngam yimooɓe [[Naajeeriya]], Aṣa e Adekunle Gold, e les njiimaandi makko ''Barons World Entertainment''. Basketmouth hollitii wonde maa o yaltin albom makko tataɓo, biyeteeɗo Uburu, e [[lewru]] oktoobar 2023. ==Filmogaraafi== Basketmouth waɗii peeje e wiyde o waɗii filmo juutɗo ''Confession of a Bandit'' kadi o waɗii e filmo juutɗo oo ko ''Agent'' Gburugburu e sehilaaɓe makko ƴettude geɗe goɗɗe ngam waɗde filmo oo timmuɗo. E hitaande 2022, o tawtoraama filmo sinemaa [[Nollywood]], mo o dañi nafoore mawnde, hono « Banndiraaɓe » e wondude e Falz, OC Ukeje e Tobi Bakre. E hitaande 2024 film makko gadano biyeteeɗo ''A Ghetto Love'' Story yalti. ==Diskogaraafi== ===Alkule suudu=== Yabasi (Tiggu) (2020) Horoskoop (2022) Daartol giɗli Ghetto (2024) ==Nguurndam neɗɗo== E [[lewru]] noowammbar 2010, Basketmouth resi debbo mum ɓooyɗo biyeteeɗo Elsie to [[Lagos]], to leydi Nijeer. Ɓe njibini ɓiɓɓe tato. E lewru Duujal 2022, Basketmouth hollitii e konte mum Instagram wonde kanko e debbo makko ina ceerti caggal duuɓi sappo e ɗiɗi dewgal. E hitaande 2010 o suɓaama wonde ɗiɗaɓo ɓurɗo waawde jaalɗude e nder [[Afrik]], e nder fedde MNET wiyeteende ''Studio'' 53 ''Extra''. Omo jogii nanondiral ngam wallitde Globacom, Amstel Malta, Kia ''Motors'' e Dana ''Airlines'', fotde miliyoŋaaji keewɗi dolaar. ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== Hitaande njeenaari Categori Njeñtudi golle Ref 2022 Njeenaaje cuɓagol yiyooɓe maagiyaŋkaagal [[Afrik]] ɓurɗo moƴƴude e seppooji komedi asliiji maagiyaŋkaagal [[Afrik]] am Flatmates cuɓaama ==Ƴeew kadi== Doggol yimɓe Igbo Doggol komediiji [[Naajeeriya]] ==Tuugnorgal== enneqai63kcri3ob9io0uyqq11rbc3o 158504 158498 2026-03-30T11:23:22Z MOIBARDE 10068 158504 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bright Okpocha''' (jibinaa ko 14 suwee 1978), ɓurɗo anndeede e innde dingiral makko Basketmouth, ko jimoowo e fiyoowo filmo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O yuɓɓinii pijirlooji baɗɗi faayiida no feewi hono '''Basketmouth''' Uncensored e nder winndere ndee kala.<ref>{{cite web|url=http://www.mtvbase.com/news/basketmouth-arrested-in-the-uk/|title=Basketmouth arrested in the UK|date=2013-11-22|work=MTVBase|author=MTVBase|accessdate=2013-11-22|archive-date=2013-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20131125120836/http://www.mtvbase.com/news/basketmouth-arrested-in-the-uk|url-status=dead}}</ref> Basketmouth yuɓɓinii yeewtere komedi e nder Instagram, ina wiyee #''TwoThingsChallenge'' nde jibini jiiɓru e nder yiɗɓe, caggal nde suka gooto yiɗɓe makko yaltini wideyoo mo o haali geɗe bonɗe jowitiiɗe e jikkuuji, tawi cukalel ina yiyee e nder wideyoo oo. Ko kanko wonnoo peewnoowo "[[Gana]] Jollof".<ref>{{Cite web|last=BellaNaija.com|date=2021-07-16|title=Superstar Comedian Basketmouth serves "Ghana Jollof" – Here's How You can Audition for the Showmax Original|url=https://www.bellanaija.com/2021/07/ghana-jollof-showmax-basketmouth/|access-date=2021-08-11|website=BellaNaija|language=en-US}}</ref> ==Nguurndam== ===Nguurndam arano=== Bright Okpocha jibinaa ko to diiwaan [[Lagos]] kono o ummorii ko to [[diiwaan Abia]], leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O timmini jaŋde makko leslesre e hakkundeere to [[Apapa]], [[Lagos]], o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin, to [[diiwaan Edo]] ngam janngude ngam heɓde seedantaagal Sosiyoloji e Anthropologie. ==Kugal== O yiyti karallaagal makko e jimɗi e hitaande 1991 rewi heen ko ƴettude rap e hitaande 1994. Ndeen o sosi fedde wiyeteende "Da Psychophats" nde wonnoo ko 7 terɗe e ɓe puɗɗii yahde ngam waɗde jimɗi e rap e hitaande 1995, hay so tawii ɓe ceertii hade maɓɓe yaltinde kala jimɗi. O yahi haa o sosi fedde rap woɗnde anndiraande "Da Oddz" kanko e miñiiko Godwin e Muyiwa Ola-Phillips : ɓe mbaɗii jeewte ɗiɗi kono ɓe ndartinaani sabu marke maɓɓe rap jaɓaaka e nder leydi Nijeer. Basket mouth fuɗɗii ko e rap ''Artist'' kono o ronkaani ɓuuɓde ko ɗuum waɗi o suɓii ko komedi. ==Jaangirde== Bright timmini jaŋde mum leslesre e hakkundeere to Apapa ([[Lagos]], Nijeer) caggal ɗuum o yahri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin ɗo o janngi sosiyoloji e anthropologie e miñiiko Godwin[failed verification]. ==Feññinaande== E hitaande 2000, Basketmouth yalti e wideyooji Lagbaja ina wiyee Gra Gra. E hitaande 2005 e 2006, Basketmouth heɓi njeenaari ngenndiwal ko wayi no komedi e njeenaari ɓurndi moƴƴude e komedi stand-up e hitaande ndee. O suɓaama e hitaande 2021 e hitaande 2021, e nder yeewtere « ''The Humor Awards Academy'' » e wondude e banndiiko makko biyeteeɗo Mr Funny. Basketmouth feeñii e eɓɓoore [[Afrik]] ''Magic'' « Sehilaaɓe am » (2016). Ko ɓooyaani koo, Basketmouth jaɓɓiima miliyaaroowo leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] biyeteeɗo Femi Otedola to galle mum. E [[lewru]] Duujal 2020, o fuɗɗii yeewtere makko e web ko wayi no "Papa Benji". ==Womre== O udditi fedde wiyeteende Barons World Entertainment e hitaande 2014. O yaltinii albom mawɗo biyeteeɗo 'Yabasi' ngam waɗde jimɗi filmo 'Papa Benji' e lewru Noowammbar 2020. Albom oo ina waɗi naalankooɓe hono Ladipoe, BOJ, The Cavemen, Bez, Waje, Duncan ''Mighty'', Flavor e Phyno e les njiimaandi Freeme ''Music''. E hitaande 2022, o yaltinii albom biyeteeɗo Horoscope, tawi ina waɗi naalankooɓe hoɓɓe, Johnny Drille, Simi, M.I Abaga, Buju, Peruzzi, Oxlade, Reekado Banks, Falz, Magnito, Illbliss, Dremo, e Flavour. E [[lewru]] mee e [[lewru]] desaambar 2022, o waɗii jimɗi ngam yimooɓe [[Naajeeriya]], Aṣa e Adekunle Gold, e les njiimaandi makko ''Barons World Entertainment''. Basketmouth hollitii wonde maa o yaltin albom makko tataɓo, biyeteeɗo Uburu, e [[lewru]] oktoobar 2023. ==Filmogaraafi== Basketmouth waɗii peeje e wiyde o waɗii filmo juutɗo ''Confession of a Bandit'' kadi o waɗii e filmo juutɗo oo ko ''Agent'' Gburugburu e sehilaaɓe makko ƴettude geɗe goɗɗe ngam waɗde filmo oo timmuɗo. E hitaande 2022, o tawtoraama filmo sinemaa [[Nollywood]], mo o dañi nafoore mawnde, hono « Banndiraaɓe » e wondude e Falz, OC Ukeje e Tobi Bakre. E hitaande 2024 film makko gadano biyeteeɗo ''A Ghetto Love'' Story yalti. ==Diskogaraafi== ===Alkule suudu=== Yabasi (Tiggu) (2020) Horoskoop (2022) Daartol giɗli Ghetto (2024) ==Nguurndam neɗɗo== E [[lewru]] noowammbar 2010, Basketmouth resi debbo mum ɓooyɗo biyeteeɗo Elsie to [[Lagos]], to leydi Nijeer. Ɓe njibini ɓiɓɓe tato. E lewru Duujal 2022, Basketmouth hollitii e konte mum Instagram wonde kanko e debbo makko ina ceerti caggal duuɓi sappo e ɗiɗi dewgal. E hitaande 2010 o suɓaama wonde ɗiɗaɓo ɓurɗo waawde jaalɗude e nder [[Afrik]], e nder fedde MNET wiyeteende ''Studio'' 53 ''Extra''. Omo jogii nanondiral ngam wallitde Globacom, Amstel Malta, Kia ''Motors'' e Dana ''Airlines'', fotde miliyoŋaaji keewɗi dolaar. ==Njeenaaje e nominaasiyoŋaaji== Hitaande njeenaari Categori Njeñtudi golle Ref 2022 Njeenaaje cuɓagol yiyooɓe maagiyaŋkaagal [[Afrik]] ɓurɗo moƴƴude e seppooji komedi asliiji maagiyaŋkaagal [[Afrik]] am Flatmates cuɓaama ==Ƴeew kadi== Doggol yimɓe Igbo Doggol komediiji [[Naajeeriya]] ==Tuugnorgal== 65kuybzqwsq5nxnn5rdlntu8c7ia8ju Pamela Eldred 0 38217 158499 2026-03-30T11:17:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Pamela Anne Eldred (21 abriil 1948 - 12 sulyee 2022) ko debbo Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 1969, caggal ɗuum 1970. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Eldred ko jeyaaɗo to bannge worgo Bloomfield, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Detroit Mercy. Pijirlooji O toɗɗaa ko Miss Amerik 1970 ñalnde 6 suwee 1969. Ballerina, Eldred waɗii jimɗi e nder kawgel talannde Miss Amerik e jimɗi Romeo e Juliet. Gooto e joy ƴaañooɓe Eldred foolɓe e kawgel Miss America 1..." 158499 wikitext text/x-wiki Pamela Anne Eldred (21 abriil 1948 - 12 sulyee 2022) ko debbo Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 1969, caggal ɗuum 1970. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Eldred ko jeyaaɗo to bannge worgo Bloomfield, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Detroit Mercy. Pijirlooji O toɗɗaa ko Miss Amerik 1970 ñalnde 6 suwee 1969. Ballerina, Eldred waɗii jimɗi e nder kawgel talannde Miss Amerik e jimɗi Romeo e Juliet. Gooto e joy ƴaañooɓe Eldred foolɓe e kawgel Miss America 1970 ko jimoowo e fijoowo biyeteeɗo Susan Anton. O tawtoraama gartugol Kirsten Haglund e galle mum wondude e Nancy Fleming Lange e Kaye Lani Rafko Wilson, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ko miis Michigans ɓe ngonnoo kadi miis Amerik. Nguurndam neɗɗo Caggal hitaande makko e wonde Miss Amerik 1970, o resi Doktoor Jules F. Levey, o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hilary Levey (Friedman), ganndo renndoyankeewo jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. O resi kadi e hitaande 1998 awokaa biyeteeɗo Norman Robbins, mo o ɓuri mo duuɓi 29. Eldred maayi ko to leydi mum Michigan ñalnde 12 sulyee 2022, tawi ina yahra e duuɓi 74. Tuugnorgal 6kmu0zn6bnvqzt303itkhnc0ug7rzpv 158500 158499 2026-03-30T11:18:58Z SUZYFATIMA 13856 158500 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pamela Anne Eldred''' (21 abriil 1948 - 12 sulyee 2022) ko debbo Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 1969, caggal ɗuum 1970. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Eldred ko jeyaaɗo to bannge worgo Bloomfield, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Detroit Mercy. Pijirlooji O toɗɗaa ko Miss Amerik 1970 ñalnde 6 suwee 1969. Ballerina, Eldred waɗii jimɗi e nder kawgel talannde Miss Amerik e jimɗi Romeo e Juliet. Gooto e joy ƴaañooɓe Eldred foolɓe e kawgel Miss America 1970 ko jimoowo e fijoowo biyeteeɗo Susan Anton. O tawtoraama gartugol Kirsten Haglund e galle mum wondude e Nancy Fleming Lange e Kaye Lani Rafko Wilson, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ko miis Michigans ɓe ngonnoo kadi miis Amerik. Nguurndam neɗɗo Caggal hitaande makko e wonde Miss Amerik 1970, o resi Doktoor Jules F. Levey, o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hilary Levey (Friedman), ganndo renndoyankeewo jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. O resi kadi e hitaande 1998 awokaa biyeteeɗo Norman Robbins, mo o ɓuri mo duuɓi 29. Eldred maayi ko to leydi mum Michigan ñalnde 12 sulyee 2022, tawi ina yahra e duuɓi 74. == Tuugnorgal == f6stlanl8320jtyqcwdef9mlqytvkt6 158505 158500 2026-03-30T11:25:12Z SUZYFATIMA 13856 158505 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pamela Anne Eldred''' (21 abriil 1948 - 12 sulyee 2022) ko debbo Ameriknaajo jahroowo e duuɓi 1969, caggal ɗuum 1970. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Eldred ko jeyaaɗo to bannge worgo Bloomfield, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Detroit Mercy. Pijirlooji O toɗɗaa ko Miss Amerik 1970 ñalnde 6 suwee 1969. Ballerina, Eldred waɗii jimɗi e nder kawgel talannde Miss Amerik e jimɗi Romeo e Juliet. Gooto e joy ƴaañooɓe Eldred foolɓe e kawgel Miss America 1970 ko jimoowo e fijoowo biyeteeɗo Susan Anton. O tawtoraama gartugol Kirsten Haglund e galle mum wondude e Nancy Fleming Lange e Kaye Lani Rafko Wilson, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonnoo ko miis Michigans ɓe ngonnoo kadi miis Amerik. Nguurndam neɗɗo Caggal hitaande makko e wonde Miss Amerik 1970, o resi Doktoor Jules F. Levey, o jibini ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Hilary Levey (Friedman), ganndo renndoyankeewo jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. O resi kadi e hitaande 1998 awokaa biyeteeɗo Norman Robbins, mo o ɓuri mo duuɓi 29. Eldred maayi ko to leydi mum Michigan ñalnde 12 sulyee 2022, tawi ina yahra e duuɓi 74.<ref>[http://www.missmichigan.org/index.php/miss-michigan/former-miss-michigan Welcome to the Official Miss Michigan Scholarship Program - proud to be a part of the Miss America Organization] retrieved 16 December 2010</ref><ref>[http://www.missamerica.org/our-miss-americas/1970/1970.aspx Miss America : 1970] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101221040714/http://missamerica.org/our-miss-americas/1970/1970.aspx|date=2010-12-21}} retrieved 16 December 2010</ref><ref>[http://www.news.harvard.edu/gazette/2000/06.08/beauty.html The whys and woes of child beauty pageants] retrieved 16 December 2010</ref><ref>[https://www.nytimes.com/2010/05/16/fashion/weddings/16LEVEY.html Hilary Levey, John Freiedman] retrieved 16 December 2010</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20150305224401/http://www.deseretnews.com/top/1830/42/1970-There-she-is-From-1921-to-2014-see-the-Miss-America-pageant-through-the-years.html There she is: From 1921 to 2014, see the Miss America pageant through the years:1970]</ref><ref>{{cite web|first=Lisha|last=Arino|title=Former Miss Michigan title holders describe life after crown|url=https://www.mlive.com/entertainment/index.ssf/2012/06/former_miss_michigan_title_hol.html|work=MLive|date=June 14, 2012}}</ref><ref>[http://www.mlive.com/news/muskegon/index.ssf/2008/12/features_top_10_2008.html Year in Review: Top 10 features and entertainment stories of 2008] retrieved 17 December 2010</ref><ref name="people">{{Cite web|url=https://people.com/archive/american-beauties-80-years-vol-54-no-16/|title=American Beauties: 80 Years}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> tk2uvjyjoy5ok5psgwxoj71q2l95qct 1988 Cincinnati Open 0 38218 158501 2026-03-30T11:19:28Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}1988 Cincinnati Open, anndiraango kadi kawgel ATP e Pringles Light Classic ngam dalillaaji ballondiral, ko kawgel tennis ngel waɗetenoo ko e dow dingiral tiiɗngal to nokku tennis galle Lindner to Mason, Ohio, Amerik tawi ina jeyaa e kawgel tenis ngel 1988 e WTA1 To98. Tiraaji rewɓe mbaɗaama tuggi 1 haa 7 ut 1988, tiraaji worɓe mbaɗaama tuggi 15 haa 21 ut 1988. Mats Wilander e Barbara Potter keɓii tiitooɗe gooto. Finaluuji Worɓe cehilaaɓe Winndannde..." 158501 wikitext text/x-wiki {{Databox}}1988 Cincinnati Open, anndiraango kadi kawgel ATP e Pringles Light Classic ngam dalillaaji ballondiral, ko kawgel tennis ngel waɗetenoo ko e dow dingiral tiiɗngal to nokku tennis galle Lindner to Mason, Ohio, Amerik tawi ina jeyaa e kawgel tenis ngel 1988 e WTA1 To98. Tiraaji rewɓe mbaɗaama tuggi 1 haa 7 ut 1988, tiraaji worɓe mbaɗaama tuggi 15 haa 21 ut 1988. Mats Wilander e Barbara Potter keɓii tiitooɗe gooto. Finaluuji Worɓe cehilaaɓe Winndannde mawnde : 1988 Cincinnati Udditgol – Worɓe gooto Suwed Mats Wilander fooli Suwed Stefan Edberg, 3-6, 7-6(7-5), 7-6(7-5) Ko ngol woni go’o ko Wilander ina heɓa tiitoonde 4ɓo e hitaande ndee, kadi ko 30ɓo e nguurndam makko. Rewɓe cehilaaɓe Winndannde mawnde: 1988 Pringles Annoore Kilaasiik – Gooto Leyɗeele dentuɗe Amerik Barbara Potter fooli Kanadaa Helen Kelesi, 6-2, 6-2 Dowlaaji worɓe Winndannde mawnde : 1988 Cincinnati Udditgol – Worɓe ɗiɗo Amerik Rick Leach / Amerik Jim Pugh fooli Amerik Jim Grabb / Amerik Patrick McEnroe, 6-2, 6-4 Duuɓi rewɓe Winndannde mawnde: 1988 Pringles lewru – Ɗiɗi Dowlaaji Dentuɗi Amerik, Candy Reynolds fooli Amerik, 6-2, 6-4 Tuugnorgal 5sy071g7vwam8qwsn3reqrr49j12p6h 158502 158501 2026-03-30T11:22:22Z Ilya Discuss 10103 158502 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''1988 Cincinnati Open,''' anndiraango kadi kawgel ATP e Pringles Light Classic ngam dalillaaji ballondiral, ko kawgel tennis ngel waɗetenoo ko e dow dingiral tiiɗngal to nokku tennis galle Lindner to Mason, Ohio, Amerik tawi ina jeyaa e kawgel tenis ngel 1988 e WTA1 To98. Tiraaji rewɓe mbaɗaama tuggi 1 haa 7 ut 1988, tiraaji worɓe mbaɗaama tuggi 15 haa 21 ut 1988. Mats Wilander e Barbara Potter keɓii tiitooɗe gooto. == Finaluuji == == Worɓe cehilaaɓe == Winndannde mawnde : 1988 Cincinnati Udditgol – Worɓe gooto Suwed Mats Wilander fooli Suwed Stefan Edberg, 3-6, 7-6(7-5), 7-6(7-5) Ko ngol woni go’o ko Wilander ina heɓa tiitoonde 4ɓo e hitaande ndee, kadi ko 30ɓo e nguurndam makko. == Rewɓe cehilaaɓe == Winndannde mawnde: 1988 Pringles Annoore Kilaasiik – Gooto Leyɗeele dentuɗe Amerik Barbara Potter fooli Kanadaa Helen Kelesi, 6-2, 6-2 == Dowlaaji worɓe == Winndannde mawnde : 1988 Cincinnati Udditgol – Worɓe ɗiɗo Amerik Rick Leach / Amerik Jim Pugh fooli Amerik Jim Grabb / Amerik Patrick McEnroe, 6-2, 6-4 == Duuɓi rewɓe == Winndannde mawnde: 1988 Pringles lewru – Ɗiɗi Dowlaaji Dentuɗi Amerik, Candy Reynolds fooli Amerik, 6-2, 6-4 == Tuugnorgal == qley8vjqcyx6sy4dmik3mfxju3ww9om 158506 158502 2026-03-30T11:27:06Z Ilya Discuss 10103 158506 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''1988 Cincinnati Open,''' anndiraango kadi kawgel ATP e Pringles Light Classic ngam dalillaaji ballondiral, ko kawgel tennis ngel waɗetenoo ko e dow dingiral tiiɗngal to nokku tennis galle Lindner to Mason, Ohio, Amerik tawi ina jeyaa e kawgel tenis ngel 1988 e WTA1 To98. Tiraaji rewɓe mbaɗaama tuggi 1 haa 7 ut 1988, tiraaji worɓe mbaɗaama tuggi 15 haa 21 ut 1988. Mats Wilander e Barbara Potter keɓii ti<ref name="msingles">{{Cite web|url=http://www.itftennis.com/mens/tournaments/tournamentresults.asp?event=1010003701&tournament=1010002257|title=Cincinnati 1988 – Men's Singles|publisher=ITFTennis.com|access-date=2010-12-18}}{{Dead link|date=June 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref name="ms">{{cite web|title=1988 Cincinnati – Men's Singles draw|url=https://www.atptour.com/en/scores/archive/cincinnati/422/1988/draws?matchtype=singles|publisher=Association of Tennis Professionals (ATP)}}</ref><ref name="mdoubles">{{Cite web|url=http://www.itftennis.com/mens/tournaments/tournamentresults.asp?event=1010015096&tournament=1010002257|title=Cincinnati 1988 – Men's Doubles|publisher=ITFTennis.com|access-date=2010-12-18}}{{Dead link|date=June 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref name="md">{{cite web|title=1988 Cincinnati – Men's Doubles draw|url=https://www.atptour.com/en/scores/archive/cincinnati/422/1988/draws?matchtype=doubles|publisher=Association of Tennis Professionals (ATP)}}</ref> <ref name="wsingles">{{Cite web|url=http://www.itftennis.com/womens/tournaments/tournamentresults.asp?event=1020000622&tournament=1020000451|title=Cincinnati 1988 – Women's Singles|publisher=ITFTennis.com|access-date=2010-12-18}}{{Dead link|date=June 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref name="wdoubles">{{Cite web|url=http://www.itftennis.com/womens/tournaments/tournamentresults.asp?event=1020002353&tournament=1020000451|title=Cincinnati 1988 – Women's Doubles|publisher=ITFTennis.com|access-date=2010-12-18}}{{Dead link|date=June 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Finaluuji == == Worɓe cehilaaɓe == Winndannde mawnde : 1988 Cincinnati Udditgol – Worɓe gooto Suwed Mats Wilander fooli Suwed Stefan Edberg, 3-6, 7-6(7-5), 7-6(7-5) Ko ngol woni go’o ko Wilander ina heɓa tiitoonde 4ɓo e hitaande ndee, kadi ko 30ɓo e nguurndam makko. == Rewɓe cehilaaɓe == Winndannde mawnde: 1988 Pringles Annoore Kilaasiik – Gooto Leyɗeele dentuɗe Amerik Barbara Potter fooli Kanadaa Helen Kelesi, 6-2, 6-2 == Dowlaaji worɓe == Winndannde mawnde : 1988 Cincinnati Udditgol – Worɓe ɗiɗo Amerik Rick Leach / Amerik Jim Pugh fooli Amerik Jim Grabb / Amerik Patrick McEnroe, 6-2, 6-4 == Duuɓi rewɓe == Winndannde mawnde: 1988 Pringles lewru – Ɗiɗi Dowlaaji Dentuɗi Amerik, Candy Reynolds fooli Amerik, 6-2, 6-4 == Tuugnorgal == m6x7p1pop12b04n782xegovezgj0rzg Leslie Lyness 0 38219 158507 2026-03-30T11:35:51Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Leslie Lyness (jibinaa ko ñalnde 7 ut 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Georgia. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995. Kolez E hitaande 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e n..." 158507 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Leslie Lyness (jibinaa ko ñalnde 7 ut 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Georgia. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995. Kolez E hitaande 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. Tuugnorgal pw9mqkk5wayj9h182opy3r9vuxuwnx1 158508 158507 2026-03-30T11:37:32Z Ilya Discuss 10103 158508 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leslie Lyness''' (jibinaa ko ñalnde 7 ut 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Georgia. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995. == Kolez == E hitaande 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. == Tuugnorgal == 38lg46oaxu23m7z5jybm024htfsrzkv 158509 158508 2026-03-30T11:38:48Z Ilya Discuss 10103 158509 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leslie Lyness''' (jibinaa ko ñalnde 7 ut 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Georgia. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995..<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref> == Kolez == E hitaande 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii. == Tuugnorgal == cxippxub8x5yiz7af8734ccr9i4nw6e 158510 158509 2026-03-30T11:40:22Z Ilya Discuss 10103 158510 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leslie Lyness''' (jibinaa ko ñalnde 7 ut 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Georgia. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995..<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref> == Kolez == E hitaande 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii.<ref>{{Cite web|url=http://faculty.elmira.edu/dmaluso/sports/hallsoffame/leslielyness.html|title=Leslie Lyness|website=faculty.elmira.edu|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://goheels.com/news/2019/12/23/field-hockey-matson-picked-for-honda-award.aspx|title=Matson Picked For Honda Award|website=University of North Carolina Athletics|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=Field Hockey|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> == Tuugnorgal == 21y1vb1uatqtkzd0xna6q8nhnb22g1r 158511 158510 2026-03-30T11:43:12Z Adamu mc 10501 Edit 158511 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leslie Lyness''' (jibinaa ko ñalnde jeewey tati 7 Lewru juko hiitande dubi alif 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Georgia. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-Amerik 1995..<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref> == Kolez == E hitaande 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii.<ref>{{Cite web|url=http://faculty.elmira.edu/dmaluso/sports/hallsoffame/leslielyness.html|title=Leslie Lyness|website=faculty.elmira.edu|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://goheels.com/news/2019/12/23/field-hockey-matson-picked-for-honda-award.aspx|title=Matson Picked For Honda Award|website=University of North Carolina Athletics|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=Field Hockey|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> == Tuugnorgal == j4jfkf4wtju9jba8on6x7gazbel1weh 158512 158511 2026-03-30T11:43:56Z Adamu mc 10501 Edit 158512 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leslie Lyness''' (jibinaa ko ñalnde jeewey tati 7 Lewru juko hiitande dubi alif 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e Olimpiyaaji 1996 to Atlanta, Georgia. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-[[Amerik]] E hitaande ndungu alif 1995..<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref> == Kolez == E hitaande 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii.<ref>{{Cite web|url=http://faculty.elmira.edu/dmaluso/sports/hallsoffame/leslielyness.html|title=Leslie Lyness|website=faculty.elmira.edu|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://goheels.com/news/2019/12/23/field-hockey-matson-picked-for-honda-award.aspx|title=Matson Picked For Honda Award|website=University of North Carolina Athletics|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=Field Hockey|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> == Tuugnorgal == qkn002ioruutc8puegxodp37fp3bmbp 158513 158512 2026-03-30T11:44:36Z Adamu mc 10501 Added link 158513 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leslie Lyness''' (jibinaa ko ñalnde jeewey tati 7 Lewru juko hiitande dubi alif 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e [[Olimpiyaaji]] 1996 to Atlanta, [[Georgia]]. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-[[Amerik]] E hitaande ndungu alif 1995..<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref> == Kolez == E hitaande 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder leydi ndii.<ref>{{Cite web|url=http://faculty.elmira.edu/dmaluso/sports/hallsoffame/leslielyness.html|title=Leslie Lyness|website=faculty.elmira.edu|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://goheels.com/news/2019/12/23/field-hockey-matson-picked-for-honda-award.aspx|title=Matson Picked For Honda Award|website=University of North Carolina Athletics|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=Field Hockey|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> == Tuugnorgal == por6pibpkwpiidq3pqknpowu36yjt9j 158514 158513 2026-03-30T11:45:03Z Adamu mc 10501 Edit 158514 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leslie Lyness''' (jibinaa ko ñalnde jeewey tati 7 Lewru juko hiitande dubi alif 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e [[Olimpiyaaji]] 1996 to Atlanta, [[Georgia]]. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-[[Amerik]] E hitaande ndungu alif 1995..<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref> == Kolez == E hitaande 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder [[leydi]] ndii.<ref>{{Cite web|url=http://faculty.elmira.edu/dmaluso/sports/hallsoffame/leslielyness.html|title=Leslie Lyness|website=faculty.elmira.edu|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://goheels.com/news/2019/12/23/field-hockey-matson-picked-for-honda-award.aspx|title=Matson Picked For Honda Award|website=University of North Carolina Athletics|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=Field Hockey|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> == Tuugnorgal == takemxmw9vq1mgrwxj3iq015rxo1cqr 158515 158514 2026-03-30T11:45:26Z Adamu mc 10501 Edit 158515 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Leslie Lyness''' (jibinaa ko ñalnde jeewey tati 7 Lewru juko hiitande dubi alif 1968 to Paoli, Pennsylvania) ko gonnooɗo diɗɗal hockey to Amerik, jeyaaɗo e kippu rewɓe Amerik, joyaɓo e [[Olimpiyaaji]] 1996 to Atlanta, [[Georgia]]. Suɓagol makko gadanol ngol waɗi ko e hitaande 1990. O heɓi njeenaari njamndi mboɗeeri e Pijirlooji Pan-[[Amerik]] E hitaande ndungu alif 1995..<ref name="Olderr 2015 p.">{{cite book|last=Olderr|first=S.|title=The Pan American Games / Los Juegos Panamericanos: A Statistical History, 1951-1999, bilingual edition / Una Historia Estadistica, 1951-1999, edicion bilingue|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|year=2015|isbn=978-1-4766-0468-8|url=https://books.google.com/books?id=B4IwCgAAQBAJ|language=es|access-date=2020-03-26}}</ref> == Kolez == E hitaande dubi alif 1990, nde o woni to Karolina worgo, Lyness heɓi njeenaari Honda (jooni njeenaari Honda Sports) ngam wonde ɓurɗo waawde fiyde hockey e nder [[leydi]] ndii.<ref>{{Cite web|url=http://faculty.elmira.edu/dmaluso/sports/hallsoffame/leslielyness.html|title=Leslie Lyness|website=faculty.elmira.edu|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://goheels.com/news/2019/12/23/field-hockey-matson-picked-for-honda-award.aspx|title=Matson Picked For Honda Award|website=University of North Carolina Athletics|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref><ref>{{Cite journal|url=https://www.collegiatewomensportsawards.com/archives/field_hockey|title=Field Hockey|website=CWSA|language=en|access-date=2020-03-29}}</ref> == Tuugnorgal == t5317gnfuiufszuekg24zi0gq1rdwxd Kyocera Inamori Classic 0 38220 158517 2026-03-30T11:46:57Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kyocera Inamori Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1980 haa 1993. Ngol waɗiraa ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi to Kaliforni, ko ɓuri heewde e mum en ko e nokku San Diego. Jane Blalock waɗii 299 taƴre nde o waɗi, ko ɗum woni ko ɓuri heewde e LPGA Tour, o joofi ko e Inamori Golf Classic hitaande 1980 nde o fiyi 78 e 76. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1980-82 Golf e leydi Almaden e nder wuro San Jose, to Kaliforni 1983 Golf Torrey Pin..." 158517 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kyocera Inamori Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1980 haa 1993. Ngol waɗiraa ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi to Kaliforni, ko ɓuri heewde e mum en ko e nokku San Diego. Jane Blalock waɗii 299 taƴre nde o waɗi, ko ɗum woni ko ɓuri heewde e LPGA Tour, o joofi ko e Inamori Golf Classic hitaande 1980 nde o fiyi 78 e 76. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1980-82 Golf e leydi Almaden e nder wuro San Jose, to Kaliforni 1983 Golf Torrey Pines to San Diego, Kaliforni 1985, fedde nde ina wiyee San Diego, to Kaliforni 1985-86 Koolol leydi San Diego, Kaliforni 1987-92 Ko wuro Poway, Kaliforni 1993 Fedde leydi San Diego, Kaliforni Jaaltaaɓe Kiocera inamori ko ɓooyɗo 1993 Kiris Monagan Inamori ko ɓooyɗo 1992 Judi Dikinson 1991 Laura Daawiis Robin boɗeejo kiyosera inamori kiiɗɗo 1990 Kris Monagan 1989 Patti Rizzo San Diego Inamori Golf Kilasik 1988 Ayako Okamoto Kiocera Inamori Golf Kilasik 1987 Ayako Okamoto Kiocera inamori ko ɓooyɗo 1986 Patti Sheehan 1985 Bet Daaniyel Inamori ko ɓooyɗo 1984 Alaa kawgel 1983 Patti Sheehan 1982 Patti Sheehan 1981 Hollis Stasi Golf Inamori ko ɓooyɗo 1980 Amy Alkot Tuugnorgal rxneomt7pqszcbr3b5th32hml6j59vi 158523 158517 2026-03-30T11:50:53Z Ilya Discuss 10103 158523 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kyocera Inamori Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1980 haa 1993. Ngol waɗiraa ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi to Kaliforni, ko ɓuri heewde e mum en ko e nokku San Diego. Jane Blalock waɗii 299 taƴre nde o waɗi, ko ɗum woni ko ɓuri heewde e LPGA Tour, o joofi ko e Inamori Golf Classic hitaande 1980 nde o fiyi 78 e 76. == Nokkuuji kawgel ngel == Duuɓi Nokku Nokku 1980-82 Golf e leydi Almaden e nder wuro San Jose, to Kaliforni 1983 Golf Torrey Pines to San Diego, Kaliforni 1985, fedde nde ina wiyee San Diego, to Kaliforni 1985-86 Koolol leydi San Diego, Kaliforni 1987-92 Ko wuro Poway, Kaliforni 1993 Fedde leydi San Diego, Kaliforni == Jaaltaaɓe == Kiocera inamori ko ɓooyɗo 1993 Kiris Monagan Inamori ko ɓooyɗo 1992 Judi Dikinson 1991 Laura Daawiis Robin boɗeejo kiyosera inamori kiiɗɗo 1990 Kris Monagan 1989 Patti Rizzo San Diego Inamori Golf Kilasik 1988 Ayako Okamoto Kiocera Inamori Golf Kilasik 1987 Ayako Okamoto Kiocera inamori ko ɓooyɗo 1986 Patti Sheehan 1985 Bet Daaniyel == Inamori ko ɓooyɗo == 1984 Alaa kawgel 1983 Patti Sheehan 1982 Patti Sheehan 1981 Hollis Stasi == Golf Inamori ko ɓooyɗo == 1980 Amy Alkot == Tuugnorgal == rb3rasu4g4bc23d4tnktbg50n90nhqi 158526 158523 2026-03-30T11:52:00Z Ilya Discuss 10103 158526 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kyocera Inamori Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1980 haa 1993. Ngol waɗiraa ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi to Kaliforni, ko ɓuri heewde e mum en ko e nokku San Diego.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref> Jane Blalock waɗii 299 taƴre nde o waɗi, ko ɗum woni ko ɓuri heewde e LPGA Tour, o joofi ko e Inamori Golf Classic hitaande 1980 nde o fiyi 78 e 76. == Nokkuuji kawgel ngel == Duuɓi Nokku Nokku 1980-82 Golf e leydi Almaden e nder wuro San Jose, to Kaliforni 1983 Golf Torrey Pines to San Diego, Kaliforni 1985, fedde nde ina wiyee San Diego, to Kaliforni 1985-86 Koolol leydi San Diego, Kaliforni 1987-92 Ko wuro Poway, Kaliforni 1993 Fedde leydi San Diego, Kaliforni == Jaaltaaɓe == Kiocera inamori ko ɓooyɗo 1993 Kiris Monagan Inamori ko ɓooyɗo 1992 Judi Dikinson 1991 Laura Daawiis Robin boɗeejo kiyosera inamori kiiɗɗo 1990 Kris Monagan 1989 Patti Rizzo San Diego Inamori Golf Kilasik 1988 Ayako Okamoto Kiocera Inamori Golf Kilasik 1987 Ayako Okamoto Kiocera inamori ko ɓooyɗo 1986 Patti Sheehan 1985 Bet Daaniyel == Inamori ko ɓooyɗo == 1984 Alaa kawgel 1983 Patti Sheehan 1982 Patti Sheehan 1981 Hollis Stasi == Golf Inamori ko ɓooyɗo == 1980 Amy Alkot == Tuugnorgal == gu6fozozifsjfwmio0fegpei5jeuoez