Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.46.0-wmf.22 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Chimamanda Ngozi Adichie 0 7077 159628 159574 2026-04-04T12:18:33Z MOIBARDE 10068 159628 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], Nsukka nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] 6wvd7gqsr1f66o899h0mrqvpj2qamwd 159629 159628 2026-04-04T12:29:55Z MOIBARDE 10068 159629 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], Nsukka nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] aewx1s03kt5nzp2urqi1zecdi4kyazw 159630 159629 2026-04-04T12:41:39Z MOIBARDE 10068 159630 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] olf1h3xi3ivmow6zuo23r9to5j3dp2c 159631 159630 2026-04-04T12:53:04Z MOIBARDE 10068 159631 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] g8eg2repm4wegbtzxbnmr4ezcbuomsu 159637 159631 2026-04-04T13:09:26Z MOIBARDE 10068 159637 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019. === 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle === E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay". Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James. E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] dofqhpav4uoecis9w9f7qknffkhuq60 159647 159637 2026-04-04T14:15:26Z MOIBARDE 10068 159647 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019. === 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle === E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay". Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James. E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol. == Style e tiitooɗe == === Nokkuuji binndol === Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum. E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude. === Aadaaji Igbo === Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi. Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu. Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde. E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum. === Teemedde === Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe. Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] gzdzuxeqzche4uh647jllqbkmg8bvx5 159654 159647 2026-04-04T14:36:25Z MOIBARDE 10068 159654 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019. === 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle === E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay". Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James. E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol. == Style e tiitooɗe == === Nokkuuji binndol === Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum. E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude. === Aadaaji Igbo === Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi. Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu. Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde. E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum. === Teemedde === Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe. Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum. Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko. Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi. E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe. Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma. Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] r6y7a8sqdm9h7tcpgdkbv3jsr32el8j 159736 159654 2026-04-04T20:09:52Z MOIBARDE 10068 159736 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019. === 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle === E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay". Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James. E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol. == Style e tiitooɗe == === Nokkuuji binndol === Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum. E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude. === Aadaaji Igbo === Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi. Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu. Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde. E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum. === Teemedde === Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe. Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum. Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko. Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi. E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe. Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma. Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol. == Yiyngooji == === Saaman === Koppi yeeso jaaynde winndaande Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014 Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde. Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe". Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam". Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] 8lsfa7h5jk36kwpy7p7428iv07rea4b 159743 159736 2026-04-04T20:27:33Z MOIBARDE 10068 159743 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019. === 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle === E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay". Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James. E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol. == Style e tiitooɗe == === Nokkuuji binndol === Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum. E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude. === Aadaaji Igbo === Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi. Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu. Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde. E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum. === Teemedde === Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe. Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum. Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko. Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi. E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe. Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma. Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol. == Yiyngooji == === Saaman === Koppi yeeso jaaynde winndaande Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014 Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde. Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe". Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam". Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal. === Dina === Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko. E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo". E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14. === Hakkeeji gaynaako === Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi." [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] eaen5z0f9ku0wavyv0yatj6hx4p74vu 159744 159743 2026-04-04T20:39:58Z MOIBARDE 10068 159744 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019. === 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle === E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay". Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James. E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol. == Style e tiitooɗe == === Nokkuuji binndol === Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum. E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude. === Aadaaji Igbo === Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi. Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu. Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde. E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum. === Teemedde === Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe. Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum. Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko. Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi. E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe. Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma. Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol. == Yiyngooji == === Saaman === Koppi yeeso jaaynde winndaande Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014 Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde. Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe". Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam". Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal. === Dina === Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko. E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo". E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14. === Hakkeeji gaynaako === Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi." === Naatgol transgender === Gila hitaande 2017, Adichie ina jokki e yeewtidde e yimɓe fof ko fayti e mbaydiiji mbaylaandi, won heen kadi ina tuuma mo wonde ko o jommbaajo debbo. E nder yeewtere ''Channel'' 4 e hitaande 2017, Adichie hollitii wonde geɗe debbo "wuurɗo no gorko nii, e martabaaji ɗi aduna rokkata worɓe" ngonaa ko nanndi e "debbo mo, gila e fuɗɗoode, wuuri e aduna no debbo nii". E nder winndannde Facebook nde o jokki, o winndi wonde rewɓe transgender en e geɗe rewɓe woɗɓe ina ceerti, kadi neɗɗo ina waawi jaɓde ɗeen ceertuɗe tawa bonnaani walla ustaani geɗe nguurndam fedde wootere. O teeŋtini wonde sukaaɓe rewɓe ina renndinee e laabi bonɗi bonnude nafoore mum en, tawa ina jogii batte duumiiɗe e nder nguurndam mum en, tawi noon sukaaɓe worɓe ina naftoroo nafooje ɓure worɓe, hade mum en waylude. Luural ngal feeñii kadi e hitaande 2020 nde Adichie holliti ballal mum e winndannde J. K. Rowling jowitiinde e jinnaaɓe e jikkuuji, nde o noddi ɗum "hakkilantaagal timmungal" e nder yeewtere nde o waɗdunoo e jaaynde Angalteer, ''The Guardian''. Yeewtere nde waɗii ƴaañorgal Twitter ummoraade e ñiŋooɓe miijo makko, tawi ina jeyaa heen gonnooɗo dipolomaaji gooto e golle binndol Adichie, Akwaeke Emezi. E nder jaabawol, Adichie winndi "Ko huunde fenaande: Miijo goonga e pecce tati" o yaltini ɗum e lowre makko e lewru suwee 2021, o ñiŋi huutoraade lowre enternet ngam yaltinde mette. Lewru rewo, janngooɓe renndo LGBT to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Cape Town|Cape Town,]] [[Afrik]] worgo, ndartini yeewtere makko e nder duɗal maɓɓe.Adichie hollitii e yeewtere nde o waɗi e Otosirieze Obi-''Young'' e lewru Seeɗto wonde o "mettii no feewi" e ƴaañgal ngal, e nder luural ngal, o janngii kala ko o waawi heɓde e toɓɓe trans ngam wallude mo faamde ko woni e dow mum koo. E darorɗe hitaande 2022, Adichie ɓeydii ñiŋeede ngam miijooji mum caggal yeewtere woɗnde e jaaynde ''The Guardian'' nde o wiyi, "So neɗɗo nannduɗo e miñi am—o wiyi, 'miin ko mi debbo', o naati e suudu lootorde rewɓe, debbo gooto yahi, 'A fotaani wonde ɗoo', e' transphobic?" Jaŋnginoowo biyeteeɗo Cheryl Stobie wiyi wonde Adichie ina jokki e "miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa jinnaaɓe". Wiɗtoowo B. Camminga hollitii wonde innde Adichie addani mo haalde ko fayti e rewɓe trans ina toownee, daande rewɓe Afriknaaɓe woɗɓe, trans e cis fof ina muumtee. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] jzkof6fa10hjhfwogi9jf19fdnd36ti 159747 159744 2026-04-04T20:49:27Z MOIBARDE 10068 159747 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019. === 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle === E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay". Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James. E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol. == Style e tiitooɗe == === Nokkuuji binndol === Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum. E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude. === Aadaaji Igbo === Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi. Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu. Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde. E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum. === Teemedde === Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe. Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum. Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko. Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi. E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe. Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma. Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol. == Yiyngooji == === Saaman === Koppi yeeso jaaynde winndaande Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014 Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde. Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe". Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam". Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal. === Dina === Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko. E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo". E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14. === Hakkeeji gaynaako === Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi." === Naatgol transgender === Gila hitaande 2017, Adichie ina jokki e yeewtidde e yimɓe fof ko fayti e mbaydiiji mbaylaandi, won heen kadi ina tuuma mo wonde ko o jommbaajo debbo. E nder yeewtere ''Channel'' 4 e hitaande 2017, Adichie hollitii wonde geɗe debbo "wuurɗo no gorko nii, e martabaaji ɗi aduna rokkata worɓe" ngonaa ko nanndi e "debbo mo, gila e fuɗɗoode, wuuri e aduna no debbo nii". E nder winndannde Facebook nde o jokki, o winndi wonde rewɓe transgender en e geɗe rewɓe woɗɓe ina ceerti, kadi neɗɗo ina waawi jaɓde ɗeen ceertuɗe tawa bonnaani walla ustaani geɗe nguurndam fedde wootere. O teeŋtini wonde sukaaɓe rewɓe ina renndinee e laabi bonɗi bonnude nafoore mum en, tawa ina jogii batte duumiiɗe e nder nguurndam mum en, tawi noon sukaaɓe worɓe ina naftoroo nafooje ɓure worɓe, hade mum en waylude. Luural ngal feeñii kadi e hitaande 2020 nde Adichie holliti ballal mum e winndannde J. K. Rowling jowitiinde e jinnaaɓe e jikkuuji, nde o noddi ɗum "hakkilantaagal timmungal" e nder yeewtere nde o waɗdunoo e jaaynde Angalteer, ''The Guardian''. Yeewtere nde waɗii ƴaañorgal Twitter ummoraade e ñiŋooɓe miijo makko, tawi ina jeyaa heen gonnooɗo dipolomaaji gooto e golle binndol Adichie, Akwaeke Emezi. E nder jaabawol, Adichie winndi "Ko huunde fenaande: Miijo goonga e pecce tati" o yaltini ɗum e lowre makko e lewru suwee 2021, o ñiŋi huutoraade lowre enternet ngam yaltinde mette. Lewru rewo, janngooɓe renndo LGBT to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Cape Town|Cape Town,]] [[Afrik]] worgo, ndartini yeewtere makko e nder duɗal maɓɓe.Adichie hollitii e yeewtere nde o waɗi e Otosirieze Obi-''Young'' e lewru Seeɗto wonde o "mettii no feewi" e ƴaañgal ngal, e nder luural ngal, o janngii kala ko o waawi heɓde e toɓɓe trans ngam wallude mo faamde ko woni e dow mum koo. E darorɗe hitaande 2022, Adichie ɓeydii ñiŋeede ngam miijooji mum caggal yeewtere woɗnde e jaaynde ''The Guardian'' nde o wiyi, "So neɗɗo nannduɗo e miñi am—o wiyi, 'miin ko mi debbo', o naati e suudu lootorde rewɓe, debbo gooto yahi, 'A fotaani wonde ɗoo', e' transphobic?" Jaŋnginoowo biyeteeɗo Cheryl Stobie wiyi wonde Adichie ina jokki e "miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa jinnaaɓe". Wiɗtoowo B. Camminga hollitii wonde innde Adichie addani mo haalde ko fayti e rewɓe trans ina toownee, daande rewɓe Afriknaaɓe woɗɓe, trans e cis fof ina muumtee. == Nguurndam neɗɗo == Adichie ko katolik. E nder cukaagu makko, parwisaaji galle makko ko Egliis Katolik St. Paul to Abba. O ɓuri hoɗde ko to [[Amerik]], ɗo o jogii darnde jooɗnde duumiinde, kono kadi omo jogii galle to leydi Najeriya. E hitaande 2009, o resi doktoor Najeriya biyeteeɗo Ivara Esege. Ɓe njogii ko ɓiɓɓe tato; ɓiɗɗo maɓɓe debbo jibinaa ko e hitaande 2016, e sukaaɓe worɓe ɗiɗo jibinaa ko e hitaande 2024, hono no Adichie holliri e yeewtere nde o waɗi e jaaynde Angalteer wiyeteende ''The Guardian''. E wiyde makko, ɓiɓɓe ɗiɗaɓere ɓee ko lomto jibini ɗum en. Gooto e ɓiɗɓe ɗiɗo ɓee, hono Nkanu Nnamdi, maayi ñalnde 7 [[lewru]] Yarkomaa 2026, tawi omo yahra e lebbi 21, caggal rafi. Adichie hollitii sabaabu maayde ɓiyiiko ko ŋakkeende safaara nde opitaal Euracare to [[Lagos]], ɗo Nkanu naati. Feccere e ŋakkeende ndee, e wiyde makko, ina jeyaa heen salaade oksijen, e seerndude cukalel ngel, ko ɗum addani ɓernde mum ustaade. Ospitaal oo hollitii mettere mum e ɓesngu nguu, kono o salii ko tuumaa koo. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] d4hno4kr3oxhq1vin9ov58hiuo4iaqf 159768 159747 2026-04-05T01:20:44Z MOIBARDE 10068 159768 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019. === 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle === E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay". Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James. E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol. == Style e tiitooɗe == === Nokkuuji binndol === Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum. E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude. === Aadaaji Igbo === Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi. Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu. Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde. E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum. === Teemedde === Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe. Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum. Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko. Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi. E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe. Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma. Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol. == Yiyngooji == === Saaman === Koppi yeeso jaaynde winndaande Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014 Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde. Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe". Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam". Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal. === Dina === Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko. E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo". E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14. === Hakkeeji gaynaako === Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi." === Naatgol transgender === Gila hitaande 2017, Adichie ina jokki e yeewtidde e yimɓe fof ko fayti e mbaydiiji mbaylaandi, won heen kadi ina tuuma mo wonde ko o jommbaajo debbo. E nder yeewtere ''Channel'' 4 e hitaande 2017, Adichie hollitii wonde geɗe debbo "wuurɗo no gorko nii, e martabaaji ɗi aduna rokkata worɓe" ngonaa ko nanndi e "debbo mo, gila e fuɗɗoode, wuuri e aduna no debbo nii". E nder winndannde Facebook nde o jokki, o winndi wonde rewɓe transgender en e geɗe rewɓe woɗɓe ina ceerti, kadi neɗɗo ina waawi jaɓde ɗeen ceertuɗe tawa bonnaani walla ustaani geɗe nguurndam fedde wootere. O teeŋtini wonde sukaaɓe rewɓe ina renndinee e laabi bonɗi bonnude nafoore mum en, tawa ina jogii batte duumiiɗe e nder nguurndam mum en, tawi noon sukaaɓe worɓe ina naftoroo nafooje ɓure worɓe, hade mum en waylude. Luural ngal feeñii kadi e hitaande 2020 nde Adichie holliti ballal mum e winndannde J. K. Rowling jowitiinde e jinnaaɓe e jikkuuji, nde o noddi ɗum "hakkilantaagal timmungal" e nder yeewtere nde o waɗdunoo e jaaynde Angalteer, ''The Guardian''. Yeewtere nde waɗii ƴaañorgal Twitter ummoraade e ñiŋooɓe miijo makko, tawi ina jeyaa heen gonnooɗo dipolomaaji gooto e golle binndol Adichie, Akwaeke Emezi. E nder jaabawol, Adichie winndi "Ko huunde fenaande: Miijo goonga e pecce tati" o yaltini ɗum e lowre makko e lewru suwee 2021, o ñiŋi huutoraade lowre enternet ngam yaltinde mette. Lewru rewo, janngooɓe renndo LGBT to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Cape Town|Cape Town,]] [[Afrik]] worgo, ndartini yeewtere makko e nder duɗal maɓɓe.Adichie hollitii e yeewtere nde o waɗi e Otosirieze Obi-''Young'' e lewru Seeɗto wonde o "mettii no feewi" e ƴaañgal ngal, e nder luural ngal, o janngii kala ko o waawi heɓde e toɓɓe trans ngam wallude mo faamde ko woni e dow mum koo. E darorɗe hitaande 2022, Adichie ɓeydii ñiŋeede ngam miijooji mum caggal yeewtere woɗnde e jaaynde ''The Guardian'' nde o wiyi, "So neɗɗo nannduɗo e miñi am—o wiyi, 'miin ko mi debbo', o naati e suudu lootorde rewɓe, debbo gooto yahi, 'A fotaani wonde ɗoo', e' transphobic?" Jaŋnginoowo biyeteeɗo Cheryl Stobie wiyi wonde Adichie ina jokki e "miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa jinnaaɓe". Wiɗtoowo B. Camminga hollitii wonde innde Adichie addani mo haalde ko fayti e rewɓe trans ina toownee, daande rewɓe Afriknaaɓe woɗɓe, trans e cis fof ina muumtee. == Nguurndam neɗɗo == Adichie ko katolik. E nder cukaagu makko, parwisaaji galle makko ko Egliis Katolik St. Paul to Abba. O ɓuri hoɗde ko to [[Amerik]], ɗo o jogii darnde jooɗnde duumiinde, kono kadi omo jogii galle to leydi Najeriya. E hitaande 2009, o resi doktoor Najeriya biyeteeɗo Ivara Esege. Ɓe njogii ko ɓiɓɓe tato; ɓiɗɗo maɓɓe debbo jibinaa ko e hitaande 2016, e sukaaɓe worɓe ɗiɗo jibinaa ko e hitaande 2024, hono no Adichie holliri e yeewtere nde o waɗi e jaaynde Angalteer wiyeteende ''The Guardian''. E wiyde makko, ɓiɓɓe ɗiɗaɓere ɓee ko lomto jibini ɗum en. Gooto e ɓiɗɓe ɗiɗo ɓee, hono Nkanu Nnamdi, maayi ñalnde 7 [[lewru]] Yarkomaa 2026, tawi omo yahra e lebbi 21, caggal rafi. Adichie hollitii sabaabu maayde ɓiyiiko ko ŋakkeende safaara nde opitaal Euracare to [[Lagos]], ɗo Nkanu naati. Feccere e ŋakkeende ndee, e wiyde makko, ina jeyaa heen salaade oksijen, e seerndude cukalel ngel, ko ɗum addani ɓernde mum ustaade. Ospitaal oo hollitii mettere mum e ɓesngu nguu, kono o salii ko tuumaa koo. E hitaande 2015, baaba Adichie nanngaa, caggal ɗuum o woppitaa balɗe seeɗa caggal ɗuum. Baaba makko maayi ko e rafi ƴiiƴam e hitaande 2020, e nder rafi ''COVID''-19, yumma makko maayi ko e hitaande 2021. == Njawdi == === Sembe === Larissa MacFarquhar mo jaaynde New Yorker wiyi wonde Adichie "ina hiisee wonde gooto e winndooɓe defte ɓurɗe teeŋtude e asliiji e yonta makko".>Golle makko firaama e ɗemɗe ko ina ɓura 30. Obi-'''Young''' Otosirieze hollitii e nder daartol mum ko fayti e Adichie ngam jaaynde Nijeer ''Open Country Mag'' e lewru suwee 2021, wonde "defte makko ... ndartinii mahdi e nder bayyinde daartol". E nder winndannde adannde yaltunde e jaaynde ''Brittle Paper'', o hollitii wonde ''Half of a Yellow Sun'' yaltunde e hitaande 2006, soodi ko 500 000 ekkol, ko ɗum woni ko limtaa e njulaagu deftere, haa [[lewru]] Oktoobar 2009 to leydi Angalteer tan. Deftere makko Americanah soodi 500 000 ekkol to [[Amerik]] e nder duuɓi ɗiɗi caggal nde yalti e hitaande 2013. Haa hitaande 2022, "Hakkille daartol gootol" heɓi ko ɓuri miliyoŋaaji 27 yiyngo. Haa ñalnde 1 suwee 2023, yeewtere ndee ina jeyaa e 25 yeewtere TED ɓurnde yiyeede e sahaa kala. E wiyde Lisa Allardice, jaayndiyanke binndoowo e jaaynde ''The Guardian'', Adichie wonti "ɓiɗɗo debbo binndoowo ngam rewɓe hannde caggal nde haala makko TED 2012 'En fof poti wonde rewɓe' yahi haa ɓurti, nde renndini e mbaadi deftere kala suka jahroowo e duuɓi 16 e nder leydi [[Suwed]]". Adichie wonti "ikon rewɓe aduna" e "miijo renndo" anndiraaɗo e jaayndiyanke Lauren Alix Brown. Feccere e haala Adichie TEDx "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ƴettaa ko e jimɗi "''Flawless''" ɗi Beyoncé waɗi ñalnde 13 Duujal 2013. Adichie wonnoo ko e haalde ko feewti e ñiŋooɓe ɓe caggal mum naamndii jimoowo oo wonde ko debbo debbo sabu o huutoriima jikkuuji makko ngam "pander to ''the male gaze''". E nder faddaade Beyoncé, Adichie wiyi : "Mo wiyi ko ɓe rewɓe, ko rewɓe ƴiiƴam." Annduɗo Matthew Lecznar wiyi wonde darnde Adichie no "gooto e winndooɓe ɓurɓe anndeede e rewɓe e jamaanu" addani mo huutoraade celebrity makko "ngam hollirde doole ɓoornaade e semmbinde yimɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi ngam jaɓɓaade [mode] ... ko ina jogii kala ko ina jokkondiri e politik anndinde". Jannguɓe Floriana Bernardi e Enrica Picarelli ɗon hokka ballal maako haa hukuumaaji rento lesdi [[Naajeeriya]] ngam wallugo [[Naajeeriya]] "e yeeso" nder hukuumaaji rento ngam huuwugo moodi bana laawol siyaasaaku ngol duuniyaaru fuu anndi ngam semmbiɗinki. Toyin Falola, jannginoowo taariiha, nder limngal janngirde haa lesdi [[Naajeeriya]], o ɗon ƴama siyaasaaku ɓamtuki limngal janngirde ko adii wakkati. O hollitii wonde jaŋde, haa teeŋti noon e gannde neɗɗankaagal, ina foti luulndaade politikaaji e laabi ngam semmbinde nanondiral renndo hakkunde ɓiɓɓe leydi e laamu. O hollitii wonde hakkillaaji ɗii ina poti wayleede e anndinde annduɓe ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe tan ngoni e ƴellitde annduɓe woɗɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko ɓe annduɓe annduɓe ɓe nganndu-ɗaa ina kuutoroo doole mum en ngam naftoraade laamu nguu, kadi ina poti wonde jannginooɓe sukaaɓe [[Naajeeriya]]. Adichie ina jeyaa e ɓeen ɓe o miijii ina mbaawi wonde "jaambaaro hakkilantaagal", ɓe "''push''[ed] yeeso keeri waylo renndo". [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] sa4c7nf5v6vwgo59sj97tsqxszuc8wf 159769 159768 2026-04-05T01:31:53Z MOIBARDE 10068 159769 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal. Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S. Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal. Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017. == Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal == Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie. Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii. Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko. E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie. Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. == Kugal == === 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol === Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati. === 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe === Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard. Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol". Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres. === 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe === Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde. E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji. E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde. Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019. === 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle === E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay". Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James. E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol. == Style e tiitooɗe == === Nokkuuji binndol === Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum. E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude. === Aadaaji Igbo === Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi. Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu. Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde. E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum. === Teemedde === Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe. Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum. Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko. Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi. E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe. Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma. Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol. == Yiyngooji == === Saaman === Koppi yeeso jaaynde winndaande Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014 Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde. Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe". Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam". Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal. === Dina === Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko. E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo". E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14. === Hakkeeji gaynaako === Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi." === Naatgol transgender === Gila hitaande 2017, Adichie ina jokki e yeewtidde e yimɓe fof ko fayti e mbaydiiji mbaylaandi, won heen kadi ina tuuma mo wonde ko o jommbaajo debbo. E nder yeewtere ''Channel'' 4 e hitaande 2017, Adichie hollitii wonde geɗe debbo "wuurɗo no gorko nii, e martabaaji ɗi aduna rokkata worɓe" ngonaa ko nanndi e "debbo mo, gila e fuɗɗoode, wuuri e aduna no debbo nii". E nder winndannde Facebook nde o jokki, o winndi wonde rewɓe transgender en e geɗe rewɓe woɗɓe ina ceerti, kadi neɗɗo ina waawi jaɓde ɗeen ceertuɗe tawa bonnaani walla ustaani geɗe nguurndam fedde wootere. O teeŋtini wonde sukaaɓe rewɓe ina renndinee e laabi bonɗi bonnude nafoore mum en, tawa ina jogii batte duumiiɗe e nder nguurndam mum en, tawi noon sukaaɓe worɓe ina naftoroo nafooje ɓure worɓe, hade mum en waylude. Luural ngal feeñii kadi e hitaande 2020 nde Adichie holliti ballal mum e winndannde J. K. Rowling jowitiinde e jinnaaɓe e jikkuuji, nde o noddi ɗum "hakkilantaagal timmungal" e nder yeewtere nde o waɗdunoo e jaaynde Angalteer, ''The Guardian''. Yeewtere nde waɗii ƴaañorgal Twitter ummoraade e ñiŋooɓe miijo makko, tawi ina jeyaa heen gonnooɗo dipolomaaji gooto e golle binndol Adichie, Akwaeke Emezi. E nder jaabawol, Adichie winndi "Ko huunde fenaande: Miijo goonga e pecce tati" o yaltini ɗum e lowre makko e lewru suwee 2021, o ñiŋi huutoraade lowre enternet ngam yaltinde mette. Lewru rewo, janngooɓe renndo LGBT to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Cape Town|Cape Town,]] [[Afrik]] worgo, ndartini yeewtere makko e nder duɗal maɓɓe.Adichie hollitii e yeewtere nde o waɗi e Otosirieze Obi-''Young'' e lewru Seeɗto wonde o "mettii no feewi" e ƴaañgal ngal, e nder luural ngal, o janngii kala ko o waawi heɓde e toɓɓe trans ngam wallude mo faamde ko woni e dow mum koo. E darorɗe hitaande 2022, Adichie ɓeydii ñiŋeede ngam miijooji mum caggal yeewtere woɗnde e jaaynde ''The Guardian'' nde o wiyi, "So neɗɗo nannduɗo e miñi am—o wiyi, 'miin ko mi debbo', o naati e suudu lootorde rewɓe, debbo gooto yahi, 'A fotaani wonde ɗoo', e' transphobic?" Jaŋnginoowo biyeteeɗo Cheryl Stobie wiyi wonde Adichie ina jokki e "miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa jinnaaɓe". Wiɗtoowo B. Camminga hollitii wonde innde Adichie addani mo haalde ko fayti e rewɓe trans ina toownee, daande rewɓe Afriknaaɓe woɗɓe, trans e cis fof ina muumtee. == Nguurndam neɗɗo == Adichie ko katolik. E nder cukaagu makko, parwisaaji galle makko ko Egliis Katolik St. Paul to Abba. O ɓuri hoɗde ko to [[Amerik]], ɗo o jogii darnde jooɗnde duumiinde, kono kadi omo jogii galle to leydi Najeriya. E hitaande 2009, o resi doktoor Najeriya biyeteeɗo Ivara Esege. Ɓe njogii ko ɓiɓɓe tato; ɓiɗɗo maɓɓe debbo jibinaa ko e hitaande 2016, e sukaaɓe worɓe ɗiɗo jibinaa ko e hitaande 2024, hono no Adichie holliri e yeewtere nde o waɗi e jaaynde Angalteer wiyeteende ''The Guardian''. E wiyde makko, ɓiɓɓe ɗiɗaɓere ɓee ko lomto jibini ɗum en. Gooto e ɓiɗɓe ɗiɗo ɓee, hono Nkanu Nnamdi, maayi ñalnde 7 [[lewru]] Yarkomaa 2026, tawi omo yahra e lebbi 21, caggal rafi. Adichie hollitii sabaabu maayde ɓiyiiko ko ŋakkeende safaara nde opitaal Euracare to [[Lagos]], ɗo Nkanu naati. Feccere e ŋakkeende ndee, e wiyde makko, ina jeyaa heen salaade oksijen, e seerndude cukalel ngel, ko ɗum addani ɓernde mum ustaade. Ospitaal oo hollitii mettere mum e ɓesngu nguu, kono o salii ko tuumaa koo. E hitaande 2015, baaba Adichie nanngaa, caggal ɗuum o woppitaa balɗe seeɗa caggal ɗuum. Baaba makko maayi ko e rafi ƴiiƴam e hitaande 2020, e nder rafi ''COVID''-19, yumma makko maayi ko e hitaande 2021. == Njawdi == === Sembe === Larissa MacFarquhar mo jaaynde New Yorker wiyi wonde Adichie "ina hiisee wonde gooto e winndooɓe defte ɓurɗe teeŋtude e asliiji e yonta makko".>Golle makko firaama e ɗemɗe ko ina ɓura 30. Obi-'''Young''' Otosirieze hollitii e nder daartol mum ko fayti e Adichie ngam jaaynde Nijeer ''Open Country Mag'' e lewru suwee 2021, wonde "defte makko ... ndartinii mahdi e nder bayyinde daartol". E nder winndannde adannde yaltunde e jaaynde ''Brittle Paper'', o hollitii wonde ''Half of a Yellow Sun'' yaltunde e hitaande 2006, soodi ko 500 000 ekkol, ko ɗum woni ko limtaa e njulaagu deftere, haa [[lewru]] Oktoobar 2009 to leydi Angalteer tan. Deftere makko Americanah soodi 500 000 ekkol to [[Amerik]] e nder duuɓi ɗiɗi caggal nde yalti e hitaande 2013. Haa hitaande 2022, "Hakkille daartol gootol" heɓi ko ɓuri miliyoŋaaji 27 yiyngo. Haa ñalnde 1 suwee 2023, yeewtere ndee ina jeyaa e 25 yeewtere TED ɓurnde yiyeede e sahaa kala. E wiyde Lisa Allardice, jaayndiyanke binndoowo e jaaynde ''The Guardian'', Adichie wonti "ɓiɗɗo debbo binndoowo ngam rewɓe hannde caggal nde haala makko TED 2012 'En fof poti wonde rewɓe' yahi haa ɓurti, nde renndini e mbaadi deftere kala suka jahroowo e duuɓi 16 e nder leydi [[Suwed]]". Adichie wonti "ikon rewɓe aduna" e "miijo renndo" anndiraaɗo e jaayndiyanke Lauren Alix Brown. Feccere e haala Adichie TEDx "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ƴettaa ko e jimɗi "''Flawless''" ɗi Beyoncé waɗi ñalnde 13 Duujal 2013. Adichie wonnoo ko e haalde ko feewti e ñiŋooɓe ɓe caggal mum naamndii jimoowo oo wonde ko debbo debbo sabu o huutoriima jikkuuji makko ngam "pander to ''the male gaze''". E nder faddaade Beyoncé, Adichie wiyi : "Mo wiyi ko ɓe rewɓe, ko rewɓe ƴiiƴam." Annduɗo Matthew Lecznar wiyi wonde darnde Adichie no "gooto e winndooɓe ɓurɓe anndeede e rewɓe e jamaanu" addani mo huutoraade celebrity makko "ngam hollirde doole ɓoornaade e semmbinde yimɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi ngam jaɓɓaade [mode] ... ko ina jogii kala ko ina jokkondiri e politik anndinde". Jannguɓe Floriana Bernardi e Enrica Picarelli ɗon hokka ballal maako haa hukuumaaji rento lesdi [[Naajeeriya]] ngam wallugo [[Naajeeriya]] "e yeeso" nder hukuumaaji rento ngam huuwugo moodi bana laawol siyaasaaku ngol duuniyaaru fuu anndi ngam semmbiɗinki. Toyin Falola, jannginoowo taariiha, nder limngal janngirde haa lesdi [[Naajeeriya]], o ɗon ƴama siyaasaaku ɓamtuki limngal janngirde ko adii wakkati. O hollitii wonde jaŋde, haa teeŋti noon e gannde neɗɗankaagal, ina foti luulndaade politikaaji e laabi ngam semmbinde nanondiral renndo hakkunde ɓiɓɓe leydi e laamu. O hollitii wonde hakkillaaji ɗii ina poti wayleede e anndinde annduɓe ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe tan ngoni e ƴellitde annduɓe woɗɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko ɓe annduɓe annduɓe ɓe nganndu-ɗaa ina kuutoroo doole mum en ngam naftoraade laamu nguu, kadi ina poti wonde jannginooɓe sukaaɓe [[Naajeeriya]]. Adichie ina jeyaa e ɓeen ɓe o miijii ina mbaawi wonde "jaambaaro hakkilantaagal", ɓe "''push''[ed] yeeso keeri waylo renndo". Deftere Adichie wiyeteende Feccere Naange Geese, waylaama e nder filmo mo Biyi Bandele ardii e hitaande 2013. E hitaande 2018, natal Adichie naatnaa e nate mahdi to nokku dingiral (''Centre Sport Municipal'') to wuro ''Concepción to Madrid,'' wondude e rewɓe 14 woɗɓe. Rewɓe 15 ɓee cuɓaama e terɗe hoɗdiiɓe ɓee ngam rokkude heen geɗe laaɓtuɗe e darnde rewɓe e nder daartol, e wonde maande potal. Hoɗɓe e hoɗorde ndee foolii feere nde politikaaji konservatiif en mbaɗi ngam ittude mural ngal e hitaande 2021 rewrude e ɗaɓɓaande siynooji mooftaaɗi. Luke Ndidi Okolo, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nnamdi Azikiwe]] wiyi: Deftere Adichie ndee ina haalda e geɗe e tiitooɗe laaɓtuɗe e toowɗe. Kono toɓɓe e teskuyaaji ɗii noon, ngonaa ko hesɗi e defte [[Afrik]]. Seerndi ɓural kaawningal e nder deftere Chimamanda Adichie’s ''Purple Hibiscus'' ko mbayliigu style—suɓagol makko e sifaaji ɗemngal e binndol, e mbaadi kuutoragol sifaaji ɗii e nder ngalɗoo nanondiral kaawningal hakkunde miijooji e miijooji jikkuuji. Golle Adichie keɓii weltaare mawnde e njeenaaje keewɗe. Defte ƴeewooɓe ko wayi no Daria Tunca mbinndi wonde golle Adichie ina njogii nafoore mawnde, ɓe kolliti wonde ko o daande mawnde e nder yontaaji tataɓi binndooɓe [[Naajeeriya]], tawi Izuu Nwankwọ ina noddira mo peeje innde Igbo ɗe o sosi ɗee ko "''artform''", ɗe o timmini e nder golle makko]8. O yetti mbaawka makko e naatnude ɗemngal Igbo e maanaa mum e nder binndol ɗemngal Engele tawa o bonnaani doggol ngol walla o bonnaani daartol ngol. E nder ñaawoore Ernest Emenyonu, gooto e annduɓe ɓurɓe anndeede e binndol [[Igbo]], Adichie wonnoo ko "daande ɓurnde mawnude e ɓurnde yuumtude e yonta makko" kadi o siftinii mo wonde "daaroowo ɓurɗo maantinde e [[Afrik]]".Toyin Falola, jannginoowo daartol, weltiniri mo e binndooɓe woɗɓe, wonde "jaambaaro hakkilantaagal". Leslie ''Gray Streeter'' mo The Independent wiyi wonde miijo Adichie e mette "ina waɗa daande welnde, goonga e ndee ɗoo miijo ɓurngo yuumtude, ngo kadi ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe fof reentaade." O anndaama no feewi wonde "ɓiɗɗo debbo binndoowo [[Chinua Achebe]]". Jane Shilling mo jaaynde Daily Telegraph noddi mo "mo waɗata haalaaji ko wayi no ko weeɓi no jimɗi colli nii". Adichie dañii yettoore mawnde e haalaaji mum e yeewtereeji mum. Professeur media e jokkondiral Erika M. Behrmann, ƴeewtotooɗo haala Adichie TEDxEuston, "En fof eɗen poti wonde Feministe en" yetti mo no feewi sabu "haaloowo daartol", baawɗo jokkondirde e yimɓe makko no feewi. Kono noon, Behrmann ñiŋii ŋakkeende yeewtere e nder yeewtere ndee ko fayti e geɗe jokkondirɗe e mbaydiiji leƴƴi ɗii e tuugnaade Adichie e kelme ɗiɗi (ɓiɗɗo gorko/ɓiɗɗo debbo, gorko/debbo, gorko/debbo), ɗe acci "nokku seeɗa ngam miijaade e yuurnitaade no transgender e feministe genderqueer mbaɗirta batte e yimɓe walla1". Emenyonu wiyi wonde "haalaaji makko, blogs makko, musings makko e nder laylayti renndo, binndanɗe makko e miijooji makko, ''mentoring workshop'' ngam winndooɓe ɓuuɓɓe e yeewtereeji cirkooji ''lectures'' ... ina njaajni e ina ciftora golle makko e nder binndol". Ganndo Grace Musila wi'i marque Adiche ɗon hawti bee innde maako bana binndoowo, ardiiɗo jama'aare, e fashionista, ko ɗum yaajini jokkirgol maako e laawɗinki miijooji maako haa woɗɗi nder dingiral janngirde. [[Category:Articles with hAudio microformats]] [[Category:Stub]] sopozn3np222dpuf9zfdsq6b7r2oi5j Rochon Sands 0 20154 159770 71367 2026-04-05T06:14:25Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159770 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Playground_in_Rochon_Sands_Provincial_Park.jpg|thumb|Rochon Sands, wuro jaŋde nder Kanada]] [[File:Rochon_Sands.jpg|thumb|laawol to Rochon Sands]] [[File:Rochon_Sands_Provincial_Park,_Alberta_(1967).jpg|thumb|Firo nder nder nder nder rancjkn sands]] '''Rochon Sands''' ko wuro wuro to nder maayo Buffalo nder nder nder lesdi Alberta, Kanada. Haŋkadi e Rochon Sands Province Park.<ref>http://www.municipalaffairs.alberta.ca/mc_municipal_officials_search</ref> Ko wuro ngoo e nokkuure nde ɓe nganndi ina jogii innde mum e nder wuro Rochon, wonɓe e leydi ndii e fuɗɗoode hitaande 1900. == Hakkiilo == E nder duɗal yimɓe 2021 ko Census Canada waɗi, wuro Rochon Sands wonande ko e nder wuro ngo, ina woodi yimɓe 97 e nder 53 nder 156 nder wuro ngo.12.8% daga yimɓe mum 2016 86. E leydi ndii ina heewi 2.03 km2, ina woodi yimɓe 47.8/km e hitaande 2021.<ref>https://web.archive.org/web/20220209200828/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000202&geocode=A000248</ref> E nder jaŋde 2016 nde Statistics Canada waɗi, wuro Rochon Sands ina jogii yimɓe 86 e nder 47 nder cuuɗi 152.32.3% waylitii diga yimɓe 2011 65. E nokkuure leydi ndii ina heewi 2.16 km2 (0.83 , ina woodi yimɓe 39.8/km e hitaande 2016.<ref>http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table.cfm?Lang=Eng&T=302&SR=1&S=86&O=A&RPP=9999&PR=48</ref> == Ndaare boo == * [[:en:List_of_communities_in_Alberta|List of communities in Alberta]] * [[:en:List_of_summer_villages_in_Alberta|List of summer villages in Alberta]] * [[:en:List_of_resort_villages_in_Saskatchewan|List of resort villages in Saskatchewan]] == Mawɓe anndal == isv4j7x6n2jft4wm30e560jm4lkiaz2 Chrysler-Plymouth Classic 0 38385 159695 159170 2026-04-04T17:41:56Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159695 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Chrysler-Plymouth Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1989. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi, ko ɓuri heewde heen ko to New Jersey..<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1989, fedde wiyeteende Lincroft, to leydi New Jersey 1987-1988, fedde Navesink e nder wuro hakkundeejo, to leydi New Jersey 1985-1986, fedde wiyeteende Chatham, to leydi New Jersey 1983-84 Fedde leydi Montclair toownde, to leydi New Jersey 1982 Koolol leydi Wykagyl, to wuro New York 1981, e nder wuro wiyeteengo Paramus, to leydi New Jersey 1979-80 Fedde leydi Montclair toownde, to leydi New Jersey 1976-78, wuro Monroe, to New Jersey == Jaaltaaɓe == Duuɓi Ñalɗi Kampiyoŋ Leydi Score Marge de victoire Purse ($) Jaaliiɗo == renndinde ($) == == Kiraasler-Plimuut ɓooyɗo == 1989 Ñalnde 12-24 lewru Mbooy Sindi Rarik Dental Dowlaaji Amerik 214 (-5) 2 mboros 275 000 41 250 1988 Ñalnde 13-15 lewru Mbooy Nancy Lopez Dental Dowlaaji Amerik 204 (-12) 8 mboros 250 000 37 500 1987 15-17 lewru Mbooy Ayako Okamoto Japon 215 (−4) 2 225 000 33 750 1986 lewru Mbooy 16-18 Becky Pierson Dental Dowlaaji Amerik 212 (−7) 1 mboros 200 000 30 000 17-19 lewru Mbooy 1985 Nancy Lopez Dental Dowlaaji Amerik 210 (-9) 3 mboros 175 000 26 250 == Koolol moƴƴol ngol Chrysler-Plymouth == 1984 Ñalnde 18-20 lewru Mbooy Barb Bunkowski Kanadaa 209 (-10) 4 mborosaaji 175 000 26 250 1983 20-22 lewru Mbooy Pat Bradley Dental Dowlaaji Amerik 212 (-7) 1 mboros 125 000 18 750 21-23 lewru Mbooy 1982 Cathy Morse Dental Dowlaaji Amerik 216 (E) 3 mborosaaji 125 000 18 750 == Koka-Kola ko ɓooyɗo == 1981 Ñalnde 15-17 lewru Mbooy Kathy Witworth Dental Dowlaaji Amerik 211 (−8) 125 000 18 750 1980 Ñalnde 16-18 lewru Mbooy Donna White Dental Dowlaaji Amerik 217 (−2) 125 000 18 750 18-20 Mbooy 1979 Nancy Lopez Dental Dowlaaji Amerik 216 (−3) 100 000 15 000 1978 Ñalnde 19-21 lewru Mbooy Nancy Lopez Dental Dowlaaji Amerik 210 (−3) 100 000 15 000 == LPGA Koka-Kola ko ɓooyɗo == 13-15 lewru Mbooy 1977 Kathy Witworth Dental Dowlaaji Amerik 202 (-11) 3 mborosaaji 77 000 11 500 == 76 LPGA ko ɓooyɗo == 14-16 lewru Mbooy 1976 Amy Alcott Dental Dowlaaji Amerik 209 (-4) 1 mboros 76 000 14 000 == Tuugnorgal == aormnnxvyvqavfmggt3xyq8chqqqmp1 Hawaiian Ladies Open 0 38395 159721 159200 2026-04-04T19:27:16Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159721 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hawaiian Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1987 haa 2001. Ngol yuɓɓinaama e nokkuuji tati ceertuɗi e duunde Oahu to Hawaii.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1980-1989|access-date=2010-08-13|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1990-1999|access-date=2010-08-13|archive-date=2007-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref> == Kursuuji kawgel == 1987-1989 nokku ɓuuɓɗo, Kahuku, Hawai 1990-1995 Ko Olina Golf, 'Ewa Beach, Hawaii 1996-2001 Golf Kapolei, Kapolei, Hawai == Jaaltaaɓe == Hitaande Jaaliiɗo Njoɓdi To par Marge de nasaraaku Doggo(ɓe)-up Purse ($) Nasaraaku feccere ($) Ref. Kop Noodles Hawaian Rewɓe Udditi 2001 Ecoppi Katriyona Matiyu 2000 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Betsy King Fuɗnaange Hawaii rewɓe Udditii 1999 Angalteer Alison Nikolaa Kop Noodles Hawaian Rewɓe Udditi 1998 Dowlaaji Dentuɗi Amerik 1997 Suwed Annika Sorenstaam 1996 Amerik Meg Mallon 1995 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Barb Tomaas 1994 Espaañ Marta Figuyeras-Dotti Itoki Hawaii rewɓe udditi 1993 Kanadaa Lisa Walters 1992 Kanadaa Lisa Walters Orix Hawaii rewɓe udditi 1991 Dowlaaji Dentuɗi Amerik 1990 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Bet Daniyel 1989 Dental Dowlaaji Amerik 205 -11 4 jolɗe Dental Dowlaaji Amerik Sara Anne Makgetrik 300 000 45 000 Orient Leasing Hawaii Rewɓe Udditii 1988 Japon Ayako Okamoto 213 −3 1 jolngo Dental Dowlaaji Amerik Joanne Karner Leyɗeele dentuɗe Amerik Deb Richard 300 000 45 000 Tsumura Hawaii debbo udditi 1987 Dental Dowlaaji Amerik Cindi Rarik 207 -9 2 mboros Dental Dowlaaji Amerik Jane Geddes 300 000 45 000 == Tuugnorgal == sfjfsyb3vj2oax7baib1j8ykcsfb6ma Greater Baltimore Golf Classic 0 38397 159718 159206 2026-04-04T19:15:06Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159718 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Golf mawɗo Baltimore''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1980. Ngol fijiraa ko e nder wuro wiyeteengo Turf Valley Country Club to wuro Ellicott, Maryland tuggi 1962 haa 1966 e to nokku golf Pine Ridge to Timonium, Maryland tuggi 1987.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=2011-06-29}}</ref> == Jaaltaaɓe == Golf mawɗo Baltimore 1980 Pat Bradley Ko Baltimore mawɗo 1979 Pat Meyers 1978 Nansi Lopez Golf mawɗo Baltimore 1977 Jane Blalok == Baltimore ko ɓooyɗo == 1975–76 Alaa kawgel 1974 Judi Rankin Laamɗo Karling Udditi 1973 Judi Rankin 1972 Kaarol Mann 1971 Kati Witwort 1970 Sirley Englehorn 1969 Suusi Berning 1968 Kati witiwort 1967 Miki Raay 1966 Kati Witwort 1965 Kaarol Mann 1964 Kilifford Ann Kiriid == Yiyngo Udditii == 1963 Marlen Hagge Kelly Sukaaɓe Rewɓe Udditii 1962 Kati witiwort == Ƴeew kadi == Lady Carling Fuɗnaange Udditgol - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fijiraaɗo to Massachusetts tuggi 1962 haa 1966 Danbury Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fiyaaɗo to Connecticut e hitaande 1969 == Tuugnorgal == bg51uvji4k7af3h31qk0634zv2yvfkp Lady Keystone Open 0 38399 159760 159214 2026-04-04T21:21:32Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159760 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lady Keystone Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1975 haa 1994. E hitaande mum adannde ko kawgel njillu satelit kono wonti kawgel timmungel e hitaande 1976. Ko kawgel ngel fijiraa ko e nokkuuji tati ceertuɗi e nder fuɗnaange-rewo Pennsylvania kono ɓuri heewde ko e Hershey Country Club to Hersy Pennsylvania.<ref>[https://web.archive.org/web/20120322001159/http://www.monstersandcritics.com/sport/golf/article_1286565.php/Golf_Course_Review_-_Hershey_Country_Club__East_West_Courses_ Golf Course Review - Hershey Country Club (East/West Courses)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120322001159/http://www.monstersandcritics.com/sport/golf/article_1286565.php/Golf_Course_Review_-_Hershey_Country_Club__East_West_Courses_|date=2012-03-22}}</ref> == Hoɗɓe kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Wuro == 1975-1976 Golf fijoowo haa Harisburg, Pensilvani 1977 Golf Armitage Mekaniksburg, Pensilvaani 1978-1994 Fedde Hershey (Koorse Hirnaange) Hershey, Pensilvania == Jaaltaaɓe == 1994 Eleen Krosbi 1993 Val Skinner 1992 Daaniyel Ammaakapan 1991 Koolaaɗo kuuɓal 1990 Kaati Gering 1989 Laura Daawiis 1988 Sirli Furlong 1987 Ayako Okamoto 1986 Juuli Inkster 1985 Juli Inkster 1984 Amy Alkot 1983 Jan Eteefaanson 1982 Jan Sitefanson 1981 Joanne Karner 1980 Joanne Karner 1979 Nansi Lopez 1978 Pat Bradley 1977 Sanɗaara Spuzich 1976 Suusi Berning 1975 Suusi Berning (hono kewu satelit) == Tuugnorgal == putref58ahye67vhio7zxb9yrw7wts3 Borden Classic (golf) 0 38425 159682 159293 2026-04-04T17:03:39Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159682 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Borden Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1965 haa 1978. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi e nder diiwaan Columbus, Ohio.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1965, 1967 Koolol leydi Kolumbus, Ohio 1966 Koolol Kolumbus, Ohio 1968-71 Golf ciftorgol Raymond to Kolumbus, to Ohio 1972-78 Ko Dublin, Ohio == Jaaltaaɓe == Borden ko kilaasiik 1978 Joanne Karner 1977 Joanne Karner 1976 Judi Rankin 1975 Kaarol Mann LPGA Borden ko ɓooyɗo 1974 Saaron Miler Pabst rewɓe Kilaasiik 1973 Judi Rankin 1972 Marilin Smith Len Immke Buick Uddita 1971 Sanɗaara Hayni 1970 Mariyam Miils Pabst rewɓe Kilaasiik 1969 Suusi Berning 1968 Kaarol Mann == Laamɗo Karling Udditi == 1967 Kati Witwort 1966 Kilifford Ann Kiriid Laamɗo Carling hakkunde hirnaange udditi 1965 Kati Witwort == Tuugnorgal == 555dxu6a45n7wj3tkkx21eq0fq9hlzg Columbia Savings LPGA National Pro-Am 0 38457 159699 159391 2026-04-04T17:48:08Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159699 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Columbia Savings LPGA National Pro-Am''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1972 haa 1987. Ngol fijiraa ko e dingiral keewngal e nder diiwaan Denver, to Colorado. Tuggi 1985 haa 1987, kawgel ngel yuɓɓinaama e dow courseeji ɗiɗi.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == Duuɓi 1972-73, 1976, 1978-79, 1984, Denver, Kolorado 1974 Koolol leydi Rolling Hills, to leydi Kolorado 1975, e nder wuro Denver, to Kolorado 1977, 1980-83 Koolol leydi Kolombi, falnde Kolombi, Kolorado 1985-87 Golf lekki gootol lekki gootol, Kolorado 1985, 1987 Koolol golf Meridian, to leydi Kolorado 1986, wuro wiyeteengo Cherry Hills, to leydi Kolorado == Jaaltaaɓe == Kolommbi LPGA ngenndiijo Pro-Am 1987 Kirista Jonson LPGA ko fedde ngenndiire Pro-Am 1986 Ami Alkot 1985 Pat Bradley == Kolommbi restoraaji kalaasiik == 1984 Betsi laamɗo 1983 Pat Bradley 1982 Beet Daniyel == Kolommbi LPGA ɓooyɗo == 1981 Joanne Karner 1980 Beet Daaniyel Kolommbi restoraaji kalaasiik 1979 Saali tokooso Hospitaal ngenndiijo yahuud en udditaama 1978 Kati Witwort 1977 Joanne Karner 1976 Sanɗaara palmer 1975 Judi Rankin 1974 Sanɗaara Hayni 1973 Sanɗaara palmer 1972 Sanɗaara Hayni == Tuugnorgal == dq9ok1hkiovwcmusc61iq40igxkaesu Mayflower Classic 0 38529 159767 159620 2026-04-04T22:20:20Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159767 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mayflower Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol fijiraa ko e nokkuuji tati ceertuɗi to Indiana.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1976 maayo Monroe to nokku golf Pointe to Bloomington, to leydi Indiyana 1977-1980, suudu golf leɗɗe harbour, to leydi Indiyana 1981-1988 Fedde leydi Indiyanapolis, Indiyanapolis == Jaaltaaɓe == Bloomington ko duuɓi teemedde ɗiɗi 1976 Sanɗaara palme Mayflower Kilaasiik 1977 Judi Rankin 1978 Jane Blalok 1979 Hollis Stasi 1980 Amy Alkot 1981 Debi Ostin 1982 Saali tokooso 1983 Laaren Howe 1984 Ayako Okamoto 1985 Alis Miler 1986 Sandara palmer (2) 1987 Koolaaɗo kuuɓal 1988 Teeri-Jo Mayers == Tuugnorgal == httqdkko9law7fb9grxyw36ptgo6pqm Crestar-Farm Fresh Classic 0 38530 159701 159623 2026-04-04T17:51:37Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159701 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Crestar-Farm Fresh Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokkuuji tati ceertuɗi e nder diiwaan Hampton Roads to Virginie.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970–1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980–1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990–1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Hitaande Nokku Nokku == 1979-1980 Golf e Kantiri Club Portsmouth, Virginia 1981-1988 Golf ɓuuɓɗo ɗaaniiɗo Suffolk, Virginie 1989-1992 Kaɓirgal leydi Greenbrier to Chesapeak, Virginia == Jaaltaaɓe == Hitaande Ñalɗi Kampiyoŋ Leydi Njoɓdi To par Marge de victoire Nokku Purse ($) Nasaraaku == seendugo == Crestar-Farm Keso Kilaasiik 1992 Ñalnde 8-10 lewru Mbooy Jennifer Wyatt Kanadaa 70-68-70=208-8 3 mborosaaji fedde leydi Greenbrier 425 000 63 750 1991 Ñalnde 9-12 lewru Mbooy Hollis Stacy Dental Dowlaaji Amerik 70-71-72-69=282 −6 1 stroke fedde leydi Greenbrier 400 000 60 000 == Crestar Kilaasiik == 1990 11-13 lewru Mbooy Dottie Mochrie Dental Dowlaaji Amerik 67-65-68=200-16 9 mborosaaji fedde leydi Greenbrier 350 000 52 500 1989 5-7 lewru Mbooy Juli Inkster (2) Dental Dowlaaji Amerik 69-72-69=210 −6 5 mborosaaji 300 000 45 000 1988 6-8 lewru Mbooy Juli Inkster Dental Dowlaaji Amerik 70-70-69=209 −7 Golf gonɗo e ɓuuɓri ɗanngal 300 000 45 000 == Golf Kilaasiik Banke Virginia dentuɗo == 1987 Ñalnde 8-10 lewru Mbooy Jody Rosenthal Dental Dowlaaji Amerik 71-72-66=209-7 1 jolngo Golf Ɓoornugol Ɗaanaade 250 000 37 500 == Banke Virginie dentuɗo == 1986 9-11 lewru Mbooy Muffin Spencer-Devlin Dental Dowlaaji Amerik 76-69-69=214 -2 1 stroke Golf Ɓooyɗo 250,000 37,500 1985 10-12 lewru Mbooy Kathy Whitworth Dental Dowlaaji Amerik 69-66-72=207-9 1 stroke Golf Ɓooyɗo 200,000 30,000 1984 Ñalnde 11-13 lewru Mbooy Amy Alcott (2) Dental Dowlaaji Amerik 71-70-69=210 −6 2 jolɗe Golf 175 000 26 250 1983 13-15 lewru Mbooy Lenore Muraoka Dental Dowlaaji Amerik 70-73-69=212 −4 3 jolɗe Golf 150 000 22 500 1982 7-9 Mbooy Sally Little Afrik worgo 72-69-67=208 −11 Golf gonɗo e ɓuuɓri ɗanngal 125 000 18 750 1981 11-13 lewru Yarkomaa Stephenson Ostarali 66-71-68=205 −14 3 strokes Golf 125,000 18,750 1980 11-14 lewru Seeɗto Donna Caponi Dental Dowlaaji Amerik 70-67-66-74=277 −11 4 strokes 100 000 15 000 1979 11-14 Oktoobar Amy Alcott Dental Dowlaaji Amerik 70-70-73-73=286 −2 100 000 15 000 == Nafooje keewɗe == Fulɓe ɗiɗo keɓii ndeeɗoo kawgel ko ɓuri laawol gootol. 2 ina keɓa Amy Alkot: hitaande 1979 e hitaande 1984 Juli Inkster: 1988, 1989 == Tuugnorgal == g79t6xc4vhmk56rak834bl1rndar5mf Hyundai Team Matches 0 38531 159726 159626 2026-04-04T19:40:45Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 159726 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pijirlooji kippuuji Hyundai''' ko kawgel golf ngel tuggi 1994 haa 2002. Pijirlooji ɗii ina mbaɗa kippuuji nay ɗiɗo, ummoriiɗi e LPGA Tour, PGA Tour, e Senior PGA Tour (jooni ko Champions Tour). E nder kala njillu, kippuuji ɗii ina kawra e mbaadi pijirlooji. Nde fijiraa ko e nokkuuji tati to Kaliforni. Kewu nguu anndiraa ko kawgel Diners Club tuggi 1994 haa 1999.<ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=March 4, 2011}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://staging.thegolfchannel.com/tour-insider/tours-team-hyundai-team-matches-1263/|title=Tours Team Up for the Hyundai Team Matches|access-date=2010-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717000634/http://staging.thegolfchannel.com/tour-insider/tours-team-hyundai-team-matches-1263/|archive-date=2011-07-17|url-status=dead}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == 1994-1997: Koɗorde PGA hirnaange, La Quinta, Kaliforni 1999-2000: Tufnde Pelikan, Newport, Kaliforni 2001-2002: Jokkondire golf e maayo laamɗo, nokku Dana, Kaliforni == Jaaltaaɓe == Hitaande LPGA njillu PGA njillu mawɗo PGA njillu Kippu Hyundai ina jogori waɗde 2002 Lorie Kane e Janis Moodie Rich Beem e Peter Lonard Allen Doyle e Dana Kuigley 2001 Lorie Kane e Janis Moodie Mark Calcavecchia e Fred Couples Allen Doyle e Dana Kuigley 2000 Juli Inkster e Dottie Pepper Tom Lehman e Duffy Waldorf Jack Niklaus e Tom Watson == Ñalɗi Diners == 1999 Juli Inkster e Dottie Pepper Mark Kalkavekkia e Fred jom en galleeji Jack Niklaus e Tom Watson 1998 Alaa kawgel 1997 Juli Inkster e Dottie Pepper Steve Elkington e Jeff Maggert Gil Morgan e Jay Sigel 1996 Juli Inkster e Dottie Pepper Tom Lehman e Duffy Waldorf Jim Kolbert e Bob Murfi 1995 Tammie Green e Kelly Robbins Tom Lehman e Duffi Waldorf Jim Kolbert e Bob Murfi 1994 Tammie Green e Kelly Robbins Jeff Maggert e Jim McGovern Dave Eichelberger e Raymond Floyd == Tuugnorgal == k0csdm234r5tm0xqzk38y9c9zgit4eq Women in Palau 0 38532 159627 2026-04-04T12:07:43Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Rewɓe Palau, anndiraaɓe kadi rewɓe Palau, rewɓe Belau, rewɓe Pelew (Engele archaïque), walla Rewɓe duuɗe Los Palaos (innde Españool) ko rewɓe hoɗɓe e Palau walla ummoriiɓe Palau. E nder daartol, ina woodi "feccere golle" tiiɗnde hakkunde rewɓe e worɓe Palau. Ko woni daartol Rewɓe njeyaa ko e golle ko wayi no ndema e mooftude kosam (worɓe ina kalfinaa mahngo galleeji e mahngo renndo). Rewɓe hannde ɓee - e nder worɓe Palau - ko tawtoraaɓe..." 159627 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Rewɓe Palau, anndiraaɓe kadi rewɓe Palau, rewɓe Belau, rewɓe Pelew (Engele archaïque), walla Rewɓe duuɗe Los Palaos (innde Españool) ko rewɓe hoɗɓe e Palau walla ummoriiɓe Palau. E nder daartol, ina woodi "feccere golle" tiiɗnde hakkunde rewɓe e worɓe Palau. Ko woni daartol Rewɓe njeyaa ko e golle ko wayi no ndema e mooftude kosam (worɓe ina kalfinaa mahngo galleeji e mahngo renndo). Rewɓe hannde ɓee - e nder worɓe Palau - ko tawtoraaɓe e golle njoɓdi. Hay so tawii hannde rewɓe ina njogii golle cafrooɓe, awokaaji e njuɓɓudi njulaagu. E ko yowitii e daartol politik ngenndi Palau, Sandra Pierantozzi wonti cukko hooreejo leydi Palau, o woni jaagorgal dowla Palau. E nder aadaaji, debbo Senior Palauan ina waawi wonde e nder ardorde diiso wuro, jogiiɗo mbaawka suɓaade e ittude worɓe jogiiɓe tiitoonde. Ɓe njogii mbaawka ƴettude kuule to bannge jawdi e jawdi ndi matriline jogii (kaalis ko rewɓe keɓata e innde leƴƴi).[1] Pewnugol nguura Ñaamdu amidon, anndiraandu ongraol ko rewɓe gollotooɓe e ɓulli taro e nder gure. Goongɗinal nguura ina jeyaa e ko feewti e peewnugol nguura keeriiɗo wonande rewɓe Palauan reeduɓe e ñamlooɓe.[1] Maandeeji mbayliigu renndo Ko maande keɓal neɗɗo, rewɓe Palau ina mbaawi ɓoornaade wutteeji baɗaaɗi e kaalis Palau. Womorde Wamre ɓurnde heewde nde rewɓe Palauan mbaɗata ina jeyaa heen wamre aadaaji "dowlaaji e waɗeede e diidi ɗiɗi rewɓe". Rewɓe teskinaaɓe Tewodosiya Faustino Blailes, debbo gadano guwerneer e binndoowo Akiko Sugiyama, ko o dawriyanke Rukebay Inabo, dawriyanke Viki Kanai, ko neɗɗo politik Katharine Kesolei, ganndo ko faati e nehdi e nehdi e politik Siobhon Makmanus, daraniiɗo haɓaade rafi o Regina Mesebeluu, dawriyanke Mariyam Gates-Meltel, ko kanko woni dawriyanke Sha Merirei, naalanke e golloowo Cita Morei, daraniiɗo haɓaade rafi o Gabriyel Ngirmang, daraniiɗo haɓaade rafi o Ulay Otobed, ko cafroowo Sandra Pierantozzi, ko kanko woni dawriyanke Faustina K. Rehuher-Marugg, ko neɗɗo politik Leylaani Reklai, ko o dawriyanke Olimpiya E. Moree-Remengesau, gardiiɗo Ernestiin Rengiil, awokaa e tennis Dilmai Saiske, dawriyanke Gloriya Salii, mawɗo Uduch Sengebau mawɗo, dawriyanke Baklay Temengil, dawriyanke Ngedikes Olai Uludong, dipolomaat Valerie Whipps, debbo gadano leydi Palau Tuugnorgal kdza4h6jo6cotew4gh8zkui7nnpkaw2 159632 159627 2026-04-04T12:53:13Z Ilya Discuss 10103 159632 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Palau''', anndiraaɓe kadi rewɓe Palau, rewɓe Belau, rewɓe Pelew (Engele archaïque), walla Rewɓe duuɗe Los Palaos (innde Españool) ko rewɓe hoɗɓe e Palau walla ummoriiɓe Palau. E nder daartol, ina woodi "feccere golle" tiiɗnde hakkunde rewɓe e worɓe Palau. == Ko woni daartol == Rewɓe njeyaa ko e golle ko wayi no ndema e mooftude kosam (worɓe ina kalfinaa mahngo galleeji e mahngo renndo). Rewɓe hannde ɓee - e nder worɓe Palau - ko tawtoraaɓe e golle njoɓdi. Hay so tawii hannde rewɓe ina njogii golle cafrooɓe, awokaaji e njuɓɓudi njulaagu. E ko yowitii e daartol politik ngenndi Palau, Sandra Pierantozzi wonti cukko hooreejo leydi Palau, o woni jaagorgal dowla Palau. E nder aadaaji, debbo Senior Palauan ina waawi wonde e nder ardorde diiso wuro, jogiiɗo mbaawka suɓaade e ittude worɓe jogiiɓe tiitoonde. Ɓe njogii mbaawka ƴettude kuule to bannge jawdi e jawdi ndi matriline jogii (kaalis ko rewɓe keɓata e innde leƴƴi). == Pewnugol nguura == Ñaamdu amidon, anndiraandu ongraol ko rewɓe gollotooɓe e ɓulli taro e nder gure. Goongɗinal nguura ina jeyaa e ko feewti e peewnugol nguura keeriiɗo wonande rewɓe Palauan reeduɓe e ñamlooɓe. Maandeeji mbayliigu renndo Ko maande keɓal neɗɗo, rewɓe Palau ina mbaawi ɓoornaade wutteeji baɗaaɗi e kaalis Palau. == Womorde == Wamre ɓurnde heewde nde rewɓe Palauan mbaɗata ina jeyaa heen wamre aadaaji "dowlaaji e waɗeede e diidi ɗiɗi rewɓe". == Rewɓe teskinaaɓe == Tewodosiya Faustino Blailes, debbo gadano guwerneer e binndoowo Akiko Sugiyama, ko o dawriyanke Rukebay Inabo, dawriyanke Viki Kanai, ko neɗɗo politik Katharine Kesolei, ganndo ko faati e nehdi e nehdi e politik Siobhon Makmanus, daraniiɗo haɓaade rafi o Regina Mesebeluu, dawriyanke Mariyam Gates-Meltel, ko kanko woni dawriyanke Sha Merirei, naalanke e golloowo Cita Morei, daraniiɗo haɓaade rafi o Gabriyel Ngirmang, daraniiɗo haɓaade rafi o Ulay Otobed, ko cafroowo Sandra Pierantozzi, ko kanko woni dawriyanke Faustina K. Rehuher-Marugg, ko neɗɗo politik Leylaani Reklai, ko o dawriyanke Olimpiya E. Moree-Remengesau, gardiiɗo Ernestiin Rengiil, awokaa e tennis Dilmai Saiske, dawriyanke == Gloriya Salii, mawɗo == Uduch Sengebau mawɗo, dawriyanke Baklay Temengil, dawriyanke Ngedikes Olai Uludong, dipolomaat Valerie Whipps, debbo gadano leydi Palau == Tuugnorgal == 0wfgwjr4uqewumfe5xdbl5rmxbl9fxp 159633 159632 2026-04-04T12:54:38Z Ilya Discuss 10103 159633 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Palau''', anndiraaɓe kadi rewɓe Palau, rewɓe Belau, rewɓe Pelew (Engele archaïque), walla Rewɓe duuɗe Los Palaos (innde Españool) ko rewɓe hoɗɓe e Palau walla ummoriiɓe Palau. E nder daartol, ina woodi "feccere golle" tiiɗnde hakkunde rewɓe e worɓe Palau. == Ko woni daartol == Rewɓe njeyaa ko e golle ko wayi no ndema e mooftude kosam (worɓe ina kalfinaa mahngo galleeji e mahngo renndo). Rewɓe hannde ɓee - e nder worɓe Palau - ko tawtoraaɓe e golle njoɓdi. Hay so tawii hannde rewɓe ina njogii golle cafrooɓe, awokaaji e njuɓɓudi njulaagu. E ko yowitii e daartol politik ngenndi Palau, Sandra Pierantozzi wonti cukko hooreejo leydi Palau, o woni jaagorgal dowla Palau. E nder aadaaji, debbo Senior Palauan ina waawi wonde e nder ardorde diiso wuro, jogiiɗo mbaawka suɓaade e ittude worɓe jogiiɓe tiitoonde. Ɓe njogii mbaawka ƴettude kuule to bannge jawdi e jawdi ndi matriline jogii (kaalis ko rewɓe keɓata e innde leƴƴi).<ref name="Palau">{{cite web|last=Nero|first=Karen L.|title=Palau|url=http://www.everyculture.com/No-Sa/Palau.html|access-date=6 October 2013}}</ref> == Pewnugol nguura == Ñaamdu amidon, anndiraandu ongraol ko rewɓe gollotooɓe e ɓulli taro e nder gure. Goongɗinal nguura ina jeyaa e ko feewti e peewnugol nguura keeriiɗo wonande rewɓe Palauan reeduɓe e ñamlooɓe. Maandeeji mbayliigu renndo Ko maande keɓal neɗɗo, rewɓe Palau ina mbaawi ɓoornaade wutteeji baɗaaɗi e kaalis Palau. == Womorde == Wamre ɓurnde heewde nde rewɓe Palauan mbaɗata ina jeyaa heen wamre aadaaji "dowlaaji e waɗeede e diidi ɗiɗi rewɓe". == Rewɓe teskinaaɓe == Tewodosiya Faustino Blailes, debbo gadano guwerneer e binndoowo Akiko Sugiyama, ko o dawriyanke Rukebay Inabo, dawriyanke Viki Kanai, ko neɗɗo politik Katharine Kesolei, ganndo ko faati e nehdi e nehdi e politik Siobhon Makmanus, daraniiɗo haɓaade rafi o Regina Mesebeluu, dawriyanke Mariyam Gates-Meltel, ko kanko woni dawriyanke Sha Merirei, naalanke e golloowo Cita Morei, daraniiɗo haɓaade rafi o Gabriyel Ngirmang, daraniiɗo haɓaade rafi o Ulay Otobed, ko cafroowo Sandra Pierantozzi, ko kanko woni dawriyanke Faustina K. Rehuher-Marugg, ko neɗɗo politik Leylaani Reklai, ko o dawriyanke Olimpiya E. Moree-Remengesau, gardiiɗo Ernestiin Rengiil, awokaa e tennis Dilmai Saiske, dawriyanke == Gloriya Salii, mawɗo == Uduch Sengebau mawɗo, dawriyanke Baklay Temengil, dawriyanke Ngedikes Olai Uludong, dipolomaat Valerie Whipps, debbo gadano leydi Palau == Tuugnorgal == agapxlyvcjca0js822k10j368ruk85y St. Louis Women's Invitational 0 38533 159634 2026-04-04T12:57:28Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Noddaango rewɓe St haa 1956 e hitaande 1965 haa 1969. Jaaltaaɓe Johnny Londoff ko kawgel ngel 1970 Sirley Englehorn Noddaango rewɓe St. Louis 1969 Sanɗaara Hayni Holiday Inn Kilaasiik 1968 Kati witiwort Noddaango rewɓe St. Louis 1967 Kati Witwort Clayton Fedde Noddaango 1966 Kati Witwort Louis Udditii 1965 Mariyam Miils Squirt Ladies' Uddit Noddaango 1964 Miki Raay Louis Udditii 1957-63 Alaa kawgel 1956 Fay Kroker 1955 Luwiis Sugges 1954 Betsi Rawls Tuug..." 159634 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Noddaango rewɓe St haa 1956 e hitaande 1965 haa 1969. Jaaltaaɓe Johnny Londoff ko kawgel ngel 1970 Sirley Englehorn Noddaango rewɓe St. Louis 1969 Sanɗaara Hayni Holiday Inn Kilaasiik 1968 Kati witiwort Noddaango rewɓe St. Louis 1967 Kati Witwort Clayton Fedde Noddaango 1966 Kati Witwort Louis Udditii 1965 Mariyam Miils Squirt Ladies' Uddit Noddaango 1964 Miki Raay Louis Udditii 1957-63 Alaa kawgel 1956 Fay Kroker 1955 Luwiis Sugges 1954 Betsi Rawls Tuugnorgal samy9qsvi7um9inqgvgrbnv1v7x3a6i 159635 159634 2026-04-04T13:01:11Z Ilya Discuss 10103 159635 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Noddaango rewɓe St haa''' 1956 e hitaande 1965 haa 1969. == Jaaltaaɓe == Johnny Londoff ko kawgel ngel 1970 Sirley Englehorn == Noddaango rewɓe St. Louis == 1969 Sanɗaara Hayni Holiday Inn Kilaasiik 1968 Kati witiwort == Noddaango rewɓe St. Louis == 1967 Kati Witwort == Clayton Fedde Noddaango == 1966 Kati Witwort Louis Udditii 1965 Mariyam Miils Squirt Ladies' Uddit Noddaango 1964 Miki Raay == Louis Udditii == 1957-63 Alaa kawgel 1956 Fay Kroker 1955 Luwiis Sugges 1954 Betsi Rawls == Tuugnorgal == l1m40k5w4q1iu3w1qh8h6t5o31xr6mo 159636 159635 2026-04-04T13:02:35Z Ilya Discuss 10103 159636 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Noddaango rewɓe St haa''' 1956 e hitaande 1965 haa 1969.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=September 8, 2010|archive-date=February 27, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=September 8, 2010|archive-date=June 29, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=September 8, 2010|archive-date=January 2, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == Johnny Londoff ko kawgel ngel 1970 Sirley Englehorn == Noddaango rewɓe St. Louis == 1969 Sanɗaara Hayni Holiday Inn Kilaasiik 1968 Kati witiwort == Noddaango rewɓe St. Louis == 1967 Kati Witwort == Clayton Fedde Noddaango == 1966 Kati Witwort Louis Udditii 1965 Mariyam Miils Squirt Ladies' Uddit Noddaango 1964 Miki Raay == Louis Udditii == 1957-63 Alaa kawgel 1956 Fay Kroker 1955 Luwiis Sugges 1954 Betsi Rawls == Tuugnorgal == f8expfsq5l6tz9q8kwb131a5ksdzcja Nagbidjabou 0 38534 159638 2026-04-04T13:52:40Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nagbidjabou ko wuro e nder diiwaan Dankpen to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159638 wikitext text/x-wiki Nagbidjabou ko wuro e nder diiwaan Dankpen to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal k3aiu5a2as3fwtngjp7qpmw4jqbp9bc 159639 159638 2026-04-04T13:55:42Z SUZYFATIMA 13856 159639 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nagbidjabou''' ko wuro e nder diiwaan Dankpen to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == ftbfwolr9l6hey0vech6ajwk9wgwtmn 159640 159639 2026-04-04T13:59:05Z SUZYFATIMA 13856 159640 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nagbidjabou''' ko wuro e nder diiwaan Dankpen to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> b4xkq15uqevk3v3zp8p7mcc99qzu9hm Kada, Togo 0 38535 159641 2026-04-04T14:00:48Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kada, Togo ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159641 wikitext text/x-wiki Kada, Togo ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal 3l1imnsdcjtefp3rp5hhk8uolin6o4e 159642 159641 2026-04-04T14:02:23Z SUZYFATIMA 13856 159642 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kada, Togo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == m68kni2gjlq7d1x2jp2yq6cc44gkvgp 159643 159642 2026-04-04T14:04:49Z SUZYFATIMA 13856 159643 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kada, Togo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> e2n66xttr0trsath3v4dgc85pl2flp6 Idambado 0 38536 159644 2026-04-04T14:09:16Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Idambado ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159644 wikitext text/x-wiki Idambado ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal efwehv4hy0shzv8nanzicfezkggczmk 159645 159644 2026-04-04T14:10:50Z SUZYFATIMA 13856 159645 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Idambado''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == gz7n0z2rk6g1vn92vyyyjw8djwdzu44 159646 159645 2026-04-04T14:14:06Z SUZYFATIMA 13856 159646 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Idambado''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> t7fzsdrpfppb9bl69jvlhgzy211dvuc Tchotchopola 0 38537 159648 2026-04-04T14:18:45Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Tchotchopola ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159648 wikitext text/x-wiki Tchotchopola ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal 33nqf6qnku6q8nk9bqb3l1ru14hs42r 159649 159648 2026-04-04T14:19:51Z SUZYFATIMA 13856 159649 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tchotchopola''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == t0jzxz0z8h6lnp4waqxmhtjiz6ntxv9 159650 159649 2026-04-04T14:21:44Z SUZYFATIMA 13856 159650 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tchotchopola''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> 29ue9u9ibe9vf8uaq29p0o5hufn5l5o Massejioun 0 38538 159651 2026-04-04T14:23:08Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Massejioun ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159651 wikitext text/x-wiki Massejioun ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal lhydayahrag8kucidp73s1rekjacjtq 159652 159651 2026-04-04T14:24:05Z SUZYFATIMA 13856 159652 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Massejioun''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == hs20iqx5lmlkn44m1xs7ol48mat01oe 159653 159652 2026-04-04T14:29:35Z SUZYFATIMA 13856 159653 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Massejioun''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> kqot0pen8hsubmds1so9dpipgbyp3b7 Diabougou 0 38539 159655 2026-04-04T14:37:04Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Diabougou ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159655 wikitext text/x-wiki Diabougou ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal 1bks5gv9jvyll4dw4fbhgdf2j4tsaux 159656 159655 2026-04-04T14:38:44Z SUZYFATIMA 13856 159656 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diabougou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == 8p7xss9vr1z4byjzplz5vaa5detav4v 159657 159656 2026-04-04T14:41:41Z SUZYFATIMA 13856 159657 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diabougou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> e905fy5lrtwlnv2z7jtc2yxzxfudry7 Diampele 0 38540 159658 2026-04-04T14:45:51Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Diampele ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159658 wikitext text/x-wiki Diampele ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal 2eb96wyowoajneolk46szz19tnoms7s 159659 159658 2026-04-04T14:46:55Z SUZYFATIMA 13856 159659 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diampele''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == gkexsr20b49rtzx7zrddk0v5s6qtm88 159660 159659 2026-04-04T14:49:43Z SUZYFATIMA 13856 159660 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diampele''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> dawb025sopabu9ucdtbaj6l4t65zgrs Natalya Lisovskaya 0 38541 159661 2026-04-04T14:58:37Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Natalya Venediktovna Lisovskaya (e ɗemngal Riisi: Наталья Венедиктовна Лисовская ; jibinaa ko ñalnde 16 sulyee 1962) ko gonnooɗo daɗndoowo Riisi, ɓurɗo waawde haɓtaade ko e dogdu ngam Dental Sowiyet. Ko kanko jogii limre winndereere e nder hiirde ndee, tawi ko limre waɗnde e hitaande 1987. Lisovskaya janngi ko to Spartak to Mosku. Kugal Lisovskaya jibinaa ko to Alegazy, o tawtoraama Olimpiyaade 1988 to Seoul, Koree worgo, o..." 159661 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Natalya Venediktovna Lisovskaya (e ɗemngal Riisi: Наталья Венедиктовна Лисовская ; jibinaa ko ñalnde 16 sulyee 1962) ko gonnooɗo daɗndoowo Riisi, ɓurɗo waawde haɓtaade ko e dogdu ngam Dental Sowiyet. Ko kanko jogii limre winndereere e nder hiirde ndee, tawi ko limre waɗnde e hitaande 1987. Lisovskaya janngi ko to Spartak to Mosku. Kugal Lisovskaya jibinaa ko to Alegazy, o tawtoraama Olimpiyaade 1988 to Seoul, Koree worgo, o dañi njeenaari kaŋŋe. Lisovskaya ina jogii limre winndereere e nder werlaaji rewɓe, tawi ko 22,63 meeter (74 meeteer 3 inch), o heɓi ɗum ñalnde 7 suwee 1987 to Mosku, to leydi Riisi. Omo jogii kadi werlaaji tati ɓurɗi woɗɗude e sahaa kala ɗi debbo jolnuɗo jolngo. Caggal nde golle makko Olimpiyaade njoofi, o heɓi ɓiyleydaagu Farayse, o tawtoraama hakkunde 1999 e 2002 e won e kawgel nokkuuji to Farayse. Lisovskaya resii Yuriy Sedykh, jom limre winndereere e nder werlaaji worɓe, ina jogii ɓiɗɗo debbo gooto, ina wiyee Alexia. Ɓe ngoni ko to wuro Pari, leydi Farayse. Tuugnorgal 4gv2i77k70uuhef9klkphpe1g9nfv85 159662 159661 2026-04-04T15:00:48Z Ilya Discuss 10103 159662 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natalya Venediktovna Lisovskaya''' (e ɗemngal Riisi: Наталья Венедиктовна Лисовская ; jibinaa ko ñalnde 16 sulyee 1962) ko gonnooɗo daɗndoowo Riisi, ɓurɗo waawde haɓtaade ko e dogdu ngam Dental Sowiyet. Ko kanko jogii limre winndereere e nder hiirde ndee, tawi ko limre waɗnde e hitaande 1987. Lisovskaya janngi ko to Spartak to Mosku. == Kugal == Lisovskaya jibinaa ko to Alegazy, o tawtoraama Olimpiyaade 1988 to Seoul, Koree worgo, o dañi njeenaari kaŋŋe. Lisovskaya ina jogii limre winndereere e nder werlaaji rewɓe, tawi ko 22,63 meeter (74 meeteer 3 inch), o heɓi ɗum ñalnde 7 suwee 1987 to Mosku, to leydi Riisi. Omo jogii kadi werlaaji tati ɓurɗi woɗɗude e sahaa kala ɗi debbo jolnuɗo jolngo. Caggal nde golle makko Olimpiyaade njoofi, o heɓi ɓiyleydaagu Farayse, o tawtoraama hakkunde 1999 e 2002 e won e kawgel nokkuuji to Farayse. Lisovskaya resii Yuriy Sedykh, jom limre winndereere e nder werlaaji worɓe, ina jogii ɓiɗɗo debbo gooto, ina wiyee Alexia. Ɓe ngoni ko to wuro Pari, leydi Farayse. == Tuugnorgal == 8o3jpnqpm24qumw2qdddywbetwyvzie 159663 159662 2026-04-04T15:07:42Z Ilya Discuss 10103 159663 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natalya Venediktovna Lisovskaya''' (e ɗemngal Riisi: Наталья Венедиктовна Лисовская ; jibinaa ko ñalnde 16 sulyee 1962) ko gonnooɗo daɗndoowo Riisi, ɓurɗo waawde haɓtaade ko e dogdu ngam Dental Sowiyet. Ko kanko jogii limre winndereere e nder hiirde ndee, tawi ko limre waɗnde e hitaande 1987. Lisovskaya janngi ko to Spartak to Mosku.<ref name="sports-reference">{{cite Sports-Reference|title=Nataliya Lisovskaya|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/li/nataliya-lisovskaya-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200417175405/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/li/nataliya-lisovskaya-1.html|url-status=dead|archive-date=17 April 2020|access-date=30 June 2015}}</ref> == Kugal == Lisovskaya jibinaa ko to Alegazy, o tawtoraama Olimpiyaade 1988 to Seoul, Koree worgo, o dañi njeenaari kaŋŋe. Lisovskaya ina jogii limre winndereere e nder werlaaji rewɓe, tawi ko 22,63 meeter (74 meeteer 3 inch), o heɓi ɗum ñalnde 7 suwee 1987 to Mosku, to leydi Riisi. Omo jogii kadi werlaaji tati ɓurɗi woɗɗude e sahaa kala ɗi debbo jolnuɗo jolngo. Caggal nde golle makko Olimpiyaade njoofi, o heɓi ɓiyleydaagu Farayse, o tawtoraama hakkunde 1999 e 2002 e won e kawgel nokkuuji to Farayse. Lisovskaya resii Yuriy Sedykh, jom limre winndereere e nder werlaaji worɓe, ina jogii ɓiɗɗo debbo gooto, ina wiyee Alexia. Ɓe ngoni ko to wuro Pari, leydi Farayse. == Tuugnorgal == 610p0wkkesr1xmysbyvyz3jbtt8f1dw Cross Country 144 Hole Weathervane 0 38542 159664 2026-04-04T15:12:15Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Cross Country 144 Hole Weathervane ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1950 haa 1953. Kawgel ngel waɗi ko koyɗe nay 36 ɓulli njuɓɓinaaɗe e nder yontereeji keewɗi. Koyngal kala kadi ina hiisee wonde kewu LPGA laawɗuɗo. Jaaltaaɓe 1953 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Beverly Hanson Otel Boca Raton e Club Boca Raton, Floride Feniks weeyo Patty Berg e Louise Suggs (karavat) Feniks, Arizona San Fransisko, Kaliforni Koolol leydi Philadelphia, Pennsy..." 159664 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Cross Country 144 Hole Weathervane ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1950 haa 1953. Kawgel ngel waɗi ko koyɗe nay 36 ɓulli njuɓɓinaaɗe e nder yontereeji keewɗi. Koyngal kala kadi ina hiisee wonde kewu LPGA laawɗuɗo. Jaaltaaɓe 1953 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Beverly Hanson Otel Boca Raton e Club Boca Raton, Floride Feniks weeyo Patty Berg e Louise Suggs (karavat) Feniks, Arizona San Fransisko, Kaliforni Koolol leydi Philadelphia, Pennsylvania 144 Ɓoornugol weeyo Louise Suggs 1952 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Miami, Ɓiɗɗo leydi, Floride Betsy Rawls Brae Burn, ko kañum woni fedde wiyeteende Houston, Texas Koolol golf ngol ina wiyee Seattle, to Wasinton Koolol golf ngol ina wiyee Patty Berg Scarsdale Koolol leydi Hartsdale, New York Wuddu mawndu, to wuro New York 144 Ɓoornugol weeyo Betsy Rawls 1951 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Ɓiɗɗo leydi Lakewood, Texas, Texas Patty Berg Koolol leydi Pebble Beach, Kaliforni Ɓiɗɗo leydi ndii, ko kañum woni hooreejo leydi Indianapolis, Indiana Ko ɗoon woni ɗo New York woni ɗoon, ko ɗoon woni ɗo wuro wiyeteengo White Plains, New York 144 Ɓoornugol weeyo Patty Berg Scarsdale Golf Club Koolol leydi Hartsdale, New York Wuddu mawndu, to wuro New York 1950 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Babe Zaharias, Ɓiɗɗo leydi, Kaliforni Ko ɗoon woni ɗo Chicago, leydi Illinois Ɓiɗɗo leydi ndii ina wiyee « Zaharias » Ko ɗoon woni ɗo lewru nduu woni ɗoon, e nder wuro wiyeteengo New York 144 Ɓoornugol weeyo Babe Zahariyas Teskorɗe e tuugnorgal sptdd0ifeikwkp4m1e5xm8gp0s9kzki 159665 159664 2026-04-04T15:20:12Z Ilya Discuss 10103 159665 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Weathervane ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1950 haa 1953. Kawgel ngel waɗi ko koyɗe nay 36 ɓulli njuɓɓinaaɗe e nder yontereeji keewɗi. Koyngal kala kadi ina hiisee wonde kewu LPGA laawɗuɗo. == Jaaltaaɓe == 1953 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Beverly Hanson Otel Boca Raton e Club Boca Raton, Floride Feniks weeyo Patty Berg e Louise Suggs (karavat) Feniks, Arizona == San Fransisko, Kaliforni == Koolol leydi Philadelphia, Pennsylvania 144 Ɓoornugol weeyo Louise Suggs 1952 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Miami, Ɓiɗɗo leydi, Floride Betsy Rawls Brae Burn, ko kañum woni fedde wiyeteende Houston, Texas Koolol golf ngol ina wiyee Seattle, to Wasinton Koolol golf ngol ina wiyee Patty Berg Scarsdale Koolol leydi Hartsdale, New York == Wuddu mawndu, to wuro New York == 144 Ɓoornugol weeyo Betsy Rawls 1951 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Ɓiɗɗo leydi Lakewood, Texas, Texas Patty Berg Koolol leydi Pebble Beach, Kaliforni Ɓiɗɗo leydi ndii, ko kañum woni hooreejo leydi Indianapolis, Indiana Ko ɗoon woni ɗo New York woni ɗoon, ko ɗoon woni ɗo wuro wiyeteengo White Plains, New York 144 Ɓoornugol weeyo Patty Berg Scarsdale Golf Club Koolol leydi Hartsdale, New York Wuddu mawndu, to wuro New York 1950 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Babe Zaharias, Ɓiɗɗo leydi, Kaliforni Ko ɗoon woni ɗo Chicago, leydi Illinois Ɓiɗɗo leydi ndii ina wiyee « Zaharias » Ko ɗoon woni ɗo lewru nduu woni ɗoon, e nder wuro wiyeteengo New York 144 Ɓoornugol weeyo Babe Zahariyas == Teskorɗe e tuugnorgal == cgnuk4118g3i7vzqvg28aa4yfyssuqz Cornelia Lister 0 38543 159666 2026-04-04T15:24:15Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Cornelia Lister (jibinaa ko 26 mee 1994) ko Suwednaajo gonnooɗo tennis e padel. Lister heɓi tiitoonde wootere e tiitoonde 25 e nder ITF Women's Circuit.[citation needed] Ñalnde 7 lewru Mbooy 2018, o yettii limre ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni 383. Ñalnde 3 feebariyee 2020, o yettii limre 72 e limre doubles e nder... Doubles golle waktuuji Kuɓlol W F SF QF #R RR Q# DNQ A NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4,..." 159666 wikitext text/x-wiki Cornelia Lister (jibinaa ko 26 mee 1994) ko Suwednaajo gonnooɗo tennis e padel. Lister heɓi tiitoonde wootere e tiitoonde 25 e nder ITF Women's Circuit.[citation needed] Ñalnde 7 lewru Mbooy 2018, o yettii limre ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni 383. Ñalnde 3 feebariyee 2020, o yettii limre 72 e limre doubles e nder... Doubles golle waktuuji Kuɓlol W F SF QF #R RR Q# DNQ A NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde. Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi. Kawgel 2018 2019 2020 SR W–L Nafoore % Kawgel Grand Slam Udditgol Ostarali A A 1R 1R 0 / 2 0–2 0% Farayse udditiinde A A 2R 1R 0 / 2 1–2 33% Wimbledon Q1 1R NH 1R 0 / 2 0–2 0% Udditgol Amerik 1R A 0 / 1 0–1 0% Nafoore–nafoore 0–0 0–2 1–2 0–3 0 / 7 1–7 13% WTA 1000 Dubaay / Katar Uddit A A A 1R 0 / 1 0–1 0% Finaluuji golle WTA Ɗiɗi: 1 (tiitoonde) Tariya Kawgel Grand Slam Premier M & Premier 5 Gardiiɗo jaagorɗe Hakkunde leyɗeele (1–0) Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-0) Loyre (1-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score Win Jul 2019 Palermo rewɓe udditi, Itali Leydi Leydi Cekoslowaki Renata Voráčová Joorji (leydi) Ekaterine Gorgodze Hollande Arantsa Rus 7-6(7-2), 6-2 Final kawgel WTA 125 Ɗiɗi : 2 (2 ɗiɗmo) Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Loss 0–1 Mar 2019 Abierto Zapopan, Meksik Cekoslowaki tiiɗɗo Renata Voráčová Dental Dowlaaji Amerik Maria Sanchez Honngiri Fanni Stolaar 5-7, 1-6 Loss 0–2 Jun 2019 Bol Open, Korowasi Cekoslowaki tiiɗɗo Renata Voráčová Siwis Timea Bacsinszky Manndi Minella 6-0, 6-7(3-7), [4-10] Finaluuji ITF Gooto : 4 (tiitoonde 1, 3 ɗiɗaɓere) Tariya 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-1) Loyre (1-2) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi Losko 0-1 noowammbar 2014 ITF Oslo, Norwees 10 000 tiiɗɗo (i) Danemark Karen Barbat 2-6, 2-6 Losko 0-2 mee 2016 ITF Bastad, Suwed 10 000 leydi Danemark 4-6, 4-6 Nafoore 1-2 ut 2017 ITF Las Palmas, Espaañ 15 000 leydi Itali Gaya Sanesi 6-4, 6-4 1-3 Mars 2018 ITF Antalya, Turki 15 000 leydi Slowaki Ɗiɗi : 40 (25 tiitoonde, 15 ɗiɗmere) Tariya 100 000 dolaar ko kawgel $75/80 000 kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (7-4) Loyre (17-10) Huɗo (0-0) Tapi (1-1) srb1q2ffz8hrfkhqwgzh71f6hk5hhnd 159667 159666 2026-04-04T15:31:56Z Ilya Discuss 10103 159667 wikitext text/x-wiki '''Cornelia Lister''' (jibinaa ko 26 mee 1994) ko Suwednaajo gonnooɗo tennis e padel. Lister heɓi tiitoonde wootere e tiitoonde 25 e nder ITF Women's Circuit.[citation needed] Ñalnde 7 lewru Mbooy 2018, o yettii limre ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni 383. Ñalnde 3 feebariyee 2020, o yettii limre 72 e limre doubles e nder... == Doubles golle waktuuji == == Kuɓlol == W F SF QF #R RR Q# DNQ A NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde. Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi. Kawgel 2018 2019 2020 SR W–L Nafoore % == Kawgel Grand Slam == Udditgol Ostarali A A 1R 1R 0 / 2 0–2 0% Farayse udditiinde A A 2R 1R 0 / 2 1–2 33% Wimbledon Q1 1R NH 1R 0 / 2 0–2 0% Udditgol Amerik 1R A 0 / 1 0–1 0% Nafoore–nafoore 0–0 0–2 1–2 0–3 0 / 7 1–7 13% WTA 1000 Dubaay / Katar Uddit A A A 1R 0 / 1 0–1 0% Finaluuji golle WTA Ɗiɗi: 1 (tiitoonde) == Tariya == Kawgel Grand Slam Premier M & Premier 5 Gardiiɗo jaagorɗe Hakkunde leyɗeele (1–0) Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-0) Loyre (1-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score Win Jul 2019 Palermo rewɓe udditi, Itali Leydi Leydi Cekoslowaki Renata Voráčová Joorji (leydi) Ekaterine Gorgodze Hollande Arantsa Rus 7-6(7-2), 6-2 Final kawgel WTA 125 Ɗiɗi : 2 (2 ɗiɗmo) Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Loss 0–1 Mar 2019 Abierto Zapopan, Meksik Cekoslowaki tiiɗɗo Renata Voráčová Dental Dowlaaji Amerik Maria Sanchez Honngiri Fanni Stolaar 5-7, 1-6 Loss 0–2 Jun 2019 Bol Open, Korowasi Cekoslowaki tiiɗɗo Renata Voráčová Siwis Timea Bacsinszky Manndi Minella 6-0, 6-7(3-7), [4-10] == Finaluuji ITF == Gooto : 4 (tiitoonde 1, 3 ɗiɗaɓere) == Tariya == 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-1) Loyre (1-2) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi Losko 0-1 noowammbar 2014 ITF Oslo, Norwees 10 000 tiiɗɗo (i) Danemark Karen Barbat 2-6, 2-6 Losko 0-2 mee 2016 ITF Bastad, Suwed 10 000 leydi Danemark 4-6, 4-6 Nafoore 1-2 ut 2017 ITF Las Palmas, Espaañ 15 000 leydi Itali Gaya Sanesi 6-4, 6-4 1-3 Mars 2018 ITF Antalya, Turki 15 000 leydi Slowaki Ɗiɗi : 40 (25 tiitoonde, 15 ɗiɗmere) == Tariya == 100 000 dolaar ko kawgel $75/80 000 kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (7-4) Loyre (17-10) Huɗo (0-0) Tapi (1-1) a9gkygzy1fnzfpvym62hzhnhx1jeyl1 Marianne Werdel 0 38544 159668 2026-04-04T15:35:56Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Marianne Werdel (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis. Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer. O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi. E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabat..." 159668 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Marianne Werdel (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis. Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer. O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi. E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabatini mo Arjantiin, mo alaa ɗo haaɗi, e kawgel gadanel. Werdel heɓi set gadano oo, kono Sabatini dogi yalti haa 3-0 e set ɗiɗaɓo oo hade mum waasde laabi ɗiɗi serve mum. Werdel dañii kawgel nayi jokkondirɗe ngam udditde kawgel ngel e nder setuuji juutɗi, o riiwi Sabatini 6-4, 6-4. Werdel kadi fooliino Sabatini duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum e kawgel to Japon. Caggal nde o woppi Sabatini, Werdel jokki golle mum e nder doggol ngol, o fiyi Park Sung-hee, Elena Makarova, Barbara Paulus e Angélica Gavaldon e laawol feewde e pottital semi-finaal e Arantxa Sanchez Vicario, gardinooɗo aawdi ɓurndi mawnude e winndere ndee. E nder batuuji maɓɓe ɗiɗi ɓennuɗi ɗii, Werdel fooliino laabi ɗiɗi ɗii fof e Sanchez Vicario. Oo sahaa noon, alaa ko seerndi ɗum nde Sánchez Vicario fooli Werdel e setuuji ɗiɗi. E yettaade semi-finaal, kawgel Ostarali 1995 hollitii wonde ko kañum woni njeñtudi ɓurndi moƴƴude ndi Werdel jogori dañde e kawgel Grand Slam gooto. O fooli Sanchez Vicario lebbi ɗiɗi caggal ɗuum e daawal tataɓal kawgel Lipton to Key Biscayne. Ko Woody Blocher woni gardiiɗo Werdel. Ñalnde 21 noowammbar 1992, o resi Ron Witmeyer, joloowo e Ligue des Champions. Finaluuji golle WTA Tariya Gooto e maɓɓe : 6 ɗiɗmo Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Majjugol 0-1 lewru juko hitaande 1989 Senektadi, U.S. Peru tiiɗɗo Laura Gildemeister 4-6, 3-6 Majjugol 0-2 ut 1990 Shenectady, Amerik Hirnaange Almaañ tiiɗɗo Anke Huber 1-6, 7-5, 4-6 Majjugol 0-3 Oktoobar 1990 Scottsdale, Amerik Espaañ tiiɗɗo Konsita Martines 5-7, 1-6 Losko 0-4 abriil 1993 Pattaya udditaa, Taylande tiiɗnde Indoneesi Yayuk Basuki 3-6, 1-6 Majjugol 0-5 lewru settaambar 1993 Hong Kong udditi Siin tiiɗɗo Taipei Wang Shi-ting 4-6, 6-3, 5-7 Majjugol 0-6 lewru Yarkomaa 1997 Hobart, Ostarali Belsik tiiɗɗo Dominik Van Roost 3-6, 3-6 Ɗiɗi : 6 ɗiɗmo Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Losko 0–1 mee 1992 Suwis udditiingo leydi Cekoslowaki Karina Habšudová Dental Dowlaaji Amerik Amy Frazier Afrik worgo Elna Reinach 5-7, 2-6 Losko 0–2 lewru Mbooy 1993 Suwis udditii leydi Amerik Lindsay Davenport Amerik Mary Joe Fernandez Leydi Cekoslowaki Helena Sukova 2-6, 4-6 Losko 0–3 settaambar 1993 Hong Kong udditii, Siin tiiɗi Amerik Debbi Graham Almaañ Karin Kschwendt Ostarali Rasiel Makkilan 6-4, 4-6, 2-6 Losko 0–4 feebariyee 1995 Kop Chicago, tapi Amerik (i) Amerik Tami Whitlinger-Jones Arjantiin Gabriela Sabatini Hollande Brenda Suultz 7-5, 6-7, 4-6 Losko 0–5 lewru mee 1996 Strasbourg, Farayse leydi Amerik Nikol Bradtke mo Ostarali 7-5, 4-6, 4-6 Losko 0–6 feebariyee 1997 Kop Oklahoma, Amerik tiiɗɗo Amerik Rika Hiraki Japon Nana Miyagi 4-6, 1-6 Tuugnorgal 5sah4xp1eufulqqbifbcsha21pcsnz9 159669 159668 2026-04-04T15:38:57Z Ilya Discuss 10103 159669 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marianne Werdel''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis. Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer. O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi. E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabatini mo Arjantiin, mo alaa ɗo haaɗi, e kawgel gadanel. Werdel heɓi set gadano oo, kono Sabatini dogi yalti haa 3-0 e set ɗiɗaɓo oo hade mum waasde laabi ɗiɗi serve mum. Werdel dañii kawgel nayi jokkondirɗe ngam udditde kawgel ngel e nder setuuji juutɗi, o riiwi Sabatini 6-4, 6-4. Werdel kadi fooliino Sabatini duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum e kawgel to Japon. Caggal nde o woppi Sabatini, Werdel jokki golle mum e nder doggol ngol, o fiyi Park Sung-hee, Elena Makarova, Barbara Paulus e Angélica Gavaldon e laawol feewde e pottital semi-finaal e Arantxa Sanchez Vicario, gardinooɗo aawdi ɓurndi mawnude e winndere ndee. E nder batuuji maɓɓe ɗiɗi ɓennuɗi ɗii, Werdel fooliino laabi ɗiɗi ɗii fof e Sanchez Vicario. Oo sahaa noon, alaa ko seerndi ɗum nde Sánchez Vicario fooli Werdel e setuuji ɗiɗi. E yettaade semi-finaal, kawgel Ostarali 1995 hollitii wonde ko kañum woni njeñtudi ɓurndi moƴƴude ndi Werdel jogori dañde e kawgel Grand Slam gooto. O fooli Sanchez Vicario lebbi ɗiɗi caggal ɗuum e daawal tataɓal kawgel Lipton to Key Biscayne. Ko Woody Blocher woni gardiiɗo Werdel. Ñalnde 21 noowammbar 1992, o resi Ron Witmeyer, joloowo e Ligue des Champions. Finaluuji golle WTA == Tariya == Gooto e maɓɓe : 6 ɗiɗmo Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Majjugol 0-1 lewru juko hitaande 1989 Senektadi, U.S. Peru tiiɗɗo Laura Gildemeister 4-6, 3-6 Majjugol 0-2 ut 1990 Shenectady, Amerik Hirnaange Almaañ tiiɗɗo Anke Huber 1-6, 7-5, 4-6 Majjugol 0-3 Oktoobar 1990 Scottsdale, Amerik Espaañ tiiɗɗo Konsita Martines 5-7, 1-6 Losko 0-4 abriil 1993 Pattaya udditaa, Taylande tiiɗnde Indoneesi Yayuk Basuki 3-6, 1-6 Majjugol 0-5 lewru settaambar 1993 Hong Kong udditi Siin tiiɗɗo Taipei Wang Shi-ting 4-6, 6-3, 5-7 Majjugol 0-6 lewru Yarkomaa 1997 Hobart, Ostarali Belsik tiiɗɗo Dominik Van Roost 3-6, 3-6 == Ɗiɗi : 6 ɗiɗmo == Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Losko 0–1 mee 1992 Suwis udditiingo leydi Cekoslowaki Karina Habšudová Dental Dowlaaji Amerik Amy Frazier Afrik worgo Elna Reinach 5-7, 2-6 Losko 0–2 lewru Mbooy 1993 Suwis udditii leydi Amerik Lindsay Davenport Amerik Mary Joe Fernandez Leydi Cekoslowaki Helena Sukova 2-6, 4-6 Losko 0–3 settaambar 1993 Hong Kong udditii, Siin tiiɗi Amerik Debbi Graham Almaañ Karin Kschwendt Ostarali Rasiel Makkilan 6-4, 4-6, 2-6 Losko 0–4 feebariyee 1995 Kop Chicago, tapi Amerik (i) Amerik Tami Whitlinger-Jones Arjantiin Gabriela Sabatini Hollande Brenda Suultz 7-5, 6-7, 4-6 Losko 0–5 lewru mee 1996 Strasbourg, Farayse leydi Amerik Nikol Bradtke mo Ostarali 7-5, 4-6, 4-6 Losko 0–6 feebariyee 1997 Kop Oklahoma, Amerik tiiɗɗo Amerik Rika Hiraki Japon Nana Miyagi 4-6, 1-6 == Tuugnorgal == g00fakkmd8cgn7mlz38i7pkraicdf8e 159670 159669 2026-04-04T15:39:54Z Ilya Discuss 10103 159670 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marianne Werdel''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis. Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer. O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi..<ref name="wot1996">{{cite book|title=ITF World of Tennis 1996|year=1996|publisher=CollinsWillow|location=London|isbn=9780002187138|editor=John Barrett|editor-link=John Barrett (tennis)|page=381|title-link=International Tennis Federation}}</ref> E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabatini mo Arjantiin, mo alaa ɗo haaɗi, e kawgel gadanel. Werdel heɓi set gadano oo, kono Sabatini dogi yalti haa 3-0 e set ɗiɗaɓo oo hade mum waasde laabi ɗiɗi serve mum. Werdel dañii kawgel nayi jokkondirɗe ngam udditde kawgel ngel e nder setuuji juutɗi, o riiwi Sabatini 6-4, 6-4. Werdel kadi fooliino Sabatini duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum e kawgel to Japon. Caggal nde o woppi Sabatini, Werdel jokki golle mum e nder doggol ngol, o fiyi Park Sung-hee, Elena Makarova, Barbara Paulus e Angélica Gavaldon e laawol feewde e pottital semi-finaal e Arantxa Sanchez Vicario, gardinooɗo aawdi ɓurndi mawnude e winndere ndee. E nder batuuji maɓɓe ɗiɗi ɓennuɗi ɗii, Werdel fooliino laabi ɗiɗi ɗii fof e Sanchez Vicario. Oo sahaa noon, alaa ko seerndi ɗum nde Sánchez Vicario fooli Werdel e setuuji ɗiɗi. E yettaade semi-finaal, kawgel Ostarali 1995 hollitii wonde ko kañum woni njeñtudi ɓurndi moƴƴude ndi Werdel jogori dañde e kawgel Grand Slam gooto. O fooli Sanchez Vicario lebbi ɗiɗi caggal ɗuum e daawal tataɓal kawgel Lipton to Key Biscayne. Ko Woody Blocher woni gardiiɗo Werdel. Ñalnde 21 noowammbar 1992, o resi Ron Witmeyer, joloowo e Ligue des Champions. Finaluuji golle WTA == Tariya == Gooto e maɓɓe : 6 ɗiɗmo Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Majjugol 0-1 lewru juko hitaande 1989 Senektadi, U.S. Peru tiiɗɗo Laura Gildemeister 4-6, 3-6 Majjugol 0-2 ut 1990 Shenectady, Amerik Hirnaange Almaañ tiiɗɗo Anke Huber 1-6, 7-5, 4-6 Majjugol 0-3 Oktoobar 1990 Scottsdale, Amerik Espaañ tiiɗɗo Konsita Martines 5-7, 1-6 Losko 0-4 abriil 1993 Pattaya udditaa, Taylande tiiɗnde Indoneesi Yayuk Basuki 3-6, 1-6 Majjugol 0-5 lewru settaambar 1993 Hong Kong udditi Siin tiiɗɗo Taipei Wang Shi-ting 4-6, 6-3, 5-7 Majjugol 0-6 lewru Yarkomaa 1997 Hobart, Ostarali Belsik tiiɗɗo Dominik Van Roost 3-6, 3-6 == Ɗiɗi : 6 ɗiɗmo == Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Losko 0–1 mee 1992 Suwis udditiingo leydi Cekoslowaki Karina Habšudová Dental Dowlaaji Amerik Amy Frazier Afrik worgo Elna Reinach 5-7, 2-6 Losko 0–2 lewru Mbooy 1993 Suwis udditii leydi Amerik Lindsay Davenport Amerik Mary Joe Fernandez Leydi Cekoslowaki Helena Sukova 2-6, 4-6 Losko 0–3 settaambar 1993 Hong Kong udditii, Siin tiiɗi Amerik Debbi Graham Almaañ Karin Kschwendt Ostarali Rasiel Makkilan 6-4, 4-6, 2-6 Losko 0–4 feebariyee 1995 Kop Chicago, tapi Amerik (i) Amerik Tami Whitlinger-Jones Arjantiin Gabriela Sabatini Hollande Brenda Suultz 7-5, 6-7, 4-6 Losko 0–5 lewru mee 1996 Strasbourg, Farayse leydi Amerik Nikol Bradtke mo Ostarali 7-5, 4-6, 4-6 Losko 0–6 feebariyee 1997 Kop Oklahoma, Amerik tiiɗɗo Amerik Rika Hiraki Japon Nana Miyagi 4-6, 1-6 == Tuugnorgal == acc4xzduptd52uxf6v6v8iduklrfquo 159671 159670 2026-04-04T15:43:34Z Ilya Discuss 10103 159671 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marianne Werdel''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis. Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer. O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi..<ref name="wot1996">{{cite book|title=ITF World of Tennis 1996|year=1996|publisher=CollinsWillow|location=London|isbn=9780002187138|editor=John Barrett|editor-link=John Barrett (tennis)|page=381|title-link=International Tennis Federation}}</ref> E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabatini mo Arjantiin, mo alaa ɗo haaɗi, e kawgel gadanel. Werdel heɓi set gadano oo, kono Sabatini dogi yalti haa 3-0 e set ɗiɗaɓo oo hade mum waasde laabi ɗiɗi serve mum. Werdel dañii kawgel nayi jokkondirɗe ngam udditde kawgel ngel e nder setuuji juutɗi, o riiwi Sabatini 6-4, 6-4. Werdel kadi fooliino Sabatini duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum e kawgel to Japon. Caggal nde o woppi Sabatini, Werdel jokki golle mum e nder doggol ngol, o fiyi Park Sung-hee, Elena Makarova, Barbara Paulus e Angélica Gavaldon e laawol feewde e pottital semi-finaal e Arantxa Sanchez Vicario, gardinooɗo aawdi ɓurndi mawnude e winndere ndee. E nder batuuji maɓɓe ɗiɗi ɓennuɗi ɗii, Werdel fooliino laabi ɗiɗi ɗii fof e Sanchez Vicario. Oo sahaa noon, alaa ko seerndi ɗum nde Sánchez Vicario fooli Werdel e setuuji ɗiɗi. E yettaade semi-finaal, kawgel Ostarali 1995 hollitii wonde ko kañum woni njeñtudi ɓurndi moƴƴude ndi Werdel jogori dañde e kawgel Grand Slam gooto. O fooli Sanchez Vicario lebbi ɗiɗi caggal ɗuum e daawal tataɓal kawgel Lipton to Key Biscayne. Ko Woody Blocher woni gardiiɗo Werdel. Ñalnde 21 noowammbar 1992, o resi Ron Witmeyer, joloowo e Ligue des Champions.<ref name="chicagotribune">{{cite web|author1=Michael Hirsley|title=Wed To A Life In Sports|url=https://www.chicagotribune.com/1995/02/11/wed-to-a-life-in-sports/|publisher=[[Chicago Tribune]]|date=February 11, 1995}}</ref><ref>{{cite web|title=Sanchez Vicario Sent Home Early at Lipton|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-03-21-sp-45135-story.html|work=[[Los Angeles Times]]|date=March 21, 1995}}</ref> Finaluuji golle WTA == Tariya == Gooto e maɓɓe : 6 ɗiɗmo Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi Majjugol 0-1 lewru juko hitaande 1989 Senektadi, U.S. Peru tiiɗɗo Laura Gildemeister 4-6, 3-6 Majjugol 0-2 ut 1990 Shenectady, Amerik Hirnaange Almaañ tiiɗɗo Anke Huber 1-6, 7-5, 4-6 Majjugol 0-3 Oktoobar 1990 Scottsdale, Amerik Espaañ tiiɗɗo Konsita Martines 5-7, 1-6 Losko 0-4 abriil 1993 Pattaya udditaa, Taylande tiiɗnde Indoneesi Yayuk Basuki 3-6, 1-6 Majjugol 0-5 lewru settaambar 1993 Hong Kong udditi Siin tiiɗɗo Taipei Wang Shi-ting 4-6, 6-3, 5-7 Majjugol 0-6 lewru Yarkomaa 1997 Hobart, Ostarali Belsik tiiɗɗo Dominik Van Roost 3-6, 3-6 == Ɗiɗi : 6 ɗiɗmo == Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Losko 0–1 mee 1992 Suwis udditiingo leydi Cekoslowaki Karina Habšudová Dental Dowlaaji Amerik Amy Frazier Afrik worgo Elna Reinach 5-7, 2-6 Losko 0–2 lewru Mbooy 1993 Suwis udditii leydi Amerik Lindsay Davenport Amerik Mary Joe Fernandez Leydi Cekoslowaki Helena Sukova 2-6, 4-6 Losko 0–3 settaambar 1993 Hong Kong udditii, Siin tiiɗi Amerik Debbi Graham Almaañ Karin Kschwendt Ostarali Rasiel Makkilan 6-4, 4-6, 2-6 Losko 0–4 feebariyee 1995 Kop Chicago, tapi Amerik (i) Amerik Tami Whitlinger-Jones Arjantiin Gabriela Sabatini Hollande Brenda Suultz 7-5, 6-7, 4-6 Losko 0–5 lewru mee 1996 Strasbourg, Farayse leydi Amerik Nikol Bradtke mo Ostarali 7-5, 4-6, 4-6 Losko 0–6 feebariyee 1997 Kop Oklahoma, Amerik tiiɗɗo Amerik Rika Hiraki Japon Nana Miyagi 4-6, 1-6 == Tuugnorgal == cbgypqtld9a50q5xyxzlnee4uow07i5 Blue Bay LPGA 0 38545 159672 2026-04-04T15:46:46Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Blue Bay LPGA ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan. Jaaltaaɓe Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin de victoire Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000 2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000 2024..." 159672 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Blue Bay LPGA ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan. Jaaltaaɓe Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin de victoire Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000 2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000 2024 10 mars Bailey Tardy Dental Dowlaaji Amerik 68-70-66-65=269 −19 4 mborosaaji 2 200 000 330 000 Kawgel 2023 dartinaama ngam rafi COVID-19 2022 Alaa kawgel Kawgel 2021 dartinaama ngam rafi COVID-19 Kawgel 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 2019 Alaa kawgel 2018 10 Noowammbar Gaby Lopez Meksik 70-71-66-73=280 −8 1 mboros 2 100 000 315 000 2017 11 noowammbar Shanshan Feng Siin 69-67-73-70=279 −9 1 mboros 2 100 000 315 000 2016 23 oktoobar Minjee Lee Ostarali 65-67-73-70=275 −13 1 mboros 2 100 000 315 000 2015 1 noowammbar Sei-Young Kim Koree worgo 70-72-74-70=286 −2 1 mboros 2 000 000 300 000 2014 27 oktoobar* Lee-Anne Pace Afrik worgo 67-66-67=200 −16 3 mborosaaji 2 000 000 300 000 * Kawgel ngel 2014 ustaama haa 54 ɓulli sabu ngonkaaji ɗi njuɓɓinaaka ummoriiɗi e toɓooli mawɗi, e yuɓɓinaama haa ñalnde 27 oktoobar sabu ŋakkeende ñalawma e nder daawal gadanal potngal yuɓɓineede ngal. Rekorde kawgel ngel Hitaande Joljole Score Round 2024 Savaana Grewal 64 (−8) tataɓo 2025 Rio Takeda 64 (−8) 4ɓo Tuugnorgal fzquin8d2mux9fv55lzl7qxw1rcjjzk 159673 159672 2026-04-04T15:49:34Z Ilya Discuss 10103 159673 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Blue Bay LPGA''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan. == Jaaltaaɓe == Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin de victoire Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000 2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000 2024 10 mars Bailey Tardy Dental Dowlaaji Amerik 68-70-66-65=269 −19 4 mborosaaji 2 200 000 330 000 Kawgel 2023 dartinaama ngam rafi COVID-19 2022 Alaa kawgel Kawgel 2021 dartinaama ngam rafi COVID-19 Kawgel 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 2019 Alaa kawgel 2018 10 Noowammbar Gaby Lopez Meksik 70-71-66-73=280 −8 1 mboros 2 100 000 315 000 2017 11 noowammbar Shanshan Feng Siin 69-67-73-70=279 −9 1 mboros 2 100 000 315 000 2016 23 oktoobar Minjee Lee Ostarali 65-67-73-70=275 −13 1 mboros 2 100 000 315 000 2015 1 noowammbar Sei-Young Kim Koree worgo 70-72-74-70=286 −2 1 mboros 2 000 000 300 000 2014 27 oktoobar* Lee-Anne Pace Afrik worgo 67-66-67=200 −16 3 mborosaaji 2 000 000 300 000 * Kawgel ngel 2014 ustaama haa 54 ɓulli sabu ngonkaaji ɗi njuɓɓinaaka ummoriiɗi e toɓooli mawɗi, e yuɓɓinaama haa ñalnde 27 oktoobar sabu ŋakkeende ñalawma e nder daawal gadanal potngal yuɓɓineede ngal. == Rekorde kawgel ngel == Hitaande Joljole Score Round 2024 Savaana Grewal 64 (−8) tataɓo 2025 Rio Takeda 64 (−8) 4ɓo == Tuugnorgal == c7cg36697705wd9oekrfil344v5z51i 159674 159673 2026-04-04T15:50:29Z Ilya Discuss 10103 159674 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Blue Bay LPGA''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan..<ref>{{cite news|url=http://www.lpga.com/golf/news/2014/10/blue-bay-preview.aspx|title=LPGA heads back to China as international tour continues|publisher=LPGA|date=20 October 2014}}</ref> == Jaaltaaɓe == Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin de victoire Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000 2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000 2024 10 mars Bailey Tardy Dental Dowlaaji Amerik 68-70-66-65=269 −19 4 mborosaaji 2 200 000 330 000 Kawgel 2023 dartinaama ngam rafi COVID-19 2022 Alaa kawgel Kawgel 2021 dartinaama ngam rafi COVID-19 Kawgel 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 2019 Alaa kawgel 2018 10 Noowammbar Gaby Lopez Meksik 70-71-66-73=280 −8 1 mboros 2 100 000 315 000 2017 11 noowammbar Shanshan Feng Siin 69-67-73-70=279 −9 1 mboros 2 100 000 315 000 2016 23 oktoobar Minjee Lee Ostarali 65-67-73-70=275 −13 1 mboros 2 100 000 315 000 2015 1 noowammbar Sei-Young Kim Koree worgo 70-72-74-70=286 −2 1 mboros 2 000 000 300 000 2014 27 oktoobar* Lee-Anne Pace Afrik worgo 67-66-67=200 −16 3 mborosaaji 2 000 000 300 000 * Kawgel ngel 2014 ustaama haa 54 ɓulli sabu ngonkaaji ɗi njuɓɓinaaka ummoriiɗi e toɓooli mawɗi, e yuɓɓinaama haa ñalnde 27 oktoobar sabu ŋakkeende ñalawma e nder daawal gadanal potngal yuɓɓineede ngal. == Rekorde kawgel ngel == Hitaande Joljole Score Round 2024 Savaana Grewal 64 (−8) tataɓo 2025 Rio Takeda 64 (−8) 4ɓo == Tuugnorgal == gim5l0bvm14k09zai0nopwsl3fl63hm 159675 159674 2026-04-04T15:52:53Z Ilya Discuss 10103 159675 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Blue Bay LPGA''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan..<ref>{{cite news|url=http://www.lpga.com/golf/news/2014/10/blue-bay-preview.aspx|title=LPGA heads back to China as international tour continues|publisher=LPGA|date=20 October 2014}}</ref> == Jaaltaaɓe == Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin<ref>{{Cite web|title=2023 Blue Bay LPGA Cancelled|url=https://www.lpga.com/news/2023/lpga-tour-statement-on-the-blue-bay-lpga|date=February 1, 2023|access-date=February 1, 2023|publisher=LPGA}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.espn.com/golf/story/_/id/35566563/blue-bay-lpga-event-canceled-third-four-years|title=Blue Bay LPGA event canceled for third time in four years|work=ESPN|agency=Associated Press|date=31 January 2023}}</ref> de victoire Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000 2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000 2024 10 mars Bailey Tardy Dental Dowlaaji Amerik 68-70-66-65=269 −19 4 mborosaaji 2 200 000 330 000 Kawgel 2023 dartinaama ngam rafi COVID-19 2022 Alaa kawgel Kawgel 2021 dartinaama ngam rafi COVID-19 Kawgel 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19 2019 Alaa kawgel 2018 10 Noowammbar Gaby Lopez Meksik 70-71-66-73=280 −8 1 mboros 2 100 000 315 000 2017 11 noowammbar Shanshan Feng Siin 69-67-73-70=279 −9 1 mboros 2 100 000 315 000 2016 23 oktoobar Minjee Lee Ostarali 65-67-73-70=275 −13 1 mboros 2 100 000 315 000 2015 1 noowammbar Sei-Young Kim Koree worgo 70-72-74-70=286 −2 1 mboros 2 000 000 300 000 2014 27 oktoobar* Lee-Anne Pace Afrik worgo 67-66-67=200 −16 3 mborosaaji 2 000 000 300 000 * Kawgel ngel 2014 ustaama haa 54 ɓulli sabu ngonkaaji ɗi njuɓɓinaaka ummoriiɗi e toɓooli mawɗi, e yuɓɓinaama haa ñalnde 27 oktoobar sabu ŋakkeende ñalawma e nder daawal gadanal potngal yuɓɓineede ngal. == Rekorde kawgel ngel == Hitaande Joljole Score Round 2024 Savaana Grewal 64 (−8) tataɓo 2025 Rio Takeda 64 (−8) 4ɓo == Tuugnorgal == 5fljkhvjdsl27ne3y4e0b5lxs2mceip New Zealand Billie Jean King Cup team 0 38546 159676 2026-04-04T15:56:08Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kippu leydi Nuwel Selannde ina jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum. Tariya Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971. Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012. New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sab..." 159676 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kippu leydi Nuwel Selannde ina jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum. Tariya Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971. Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012. New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sabu ɓe kulii kippu maɓɓe waawataa dañde kawgel. Kippu jooni oo (2024) Wawru: Monik Barri Paige Hourigan Valentina Iwanov Erin Ruutliif Lulu Naange Kapiteen Matt Hair (Amerik) Kippuuji ɓennuɗi (2023) Wawru: Erin Ruutliif Monik Barri Jade Otway Viviyan Yang Kapiteen Matt Hair (Amerik) Ƴeew kadi Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis leydi Nuwel Selannde Leydi Nuwel Selannde e kawgel Hopman Tenis leydi Nuwel Selannde Tuugnorgal 8pw5utglwygbi6ktfyto399m4p8965x 159677 159676 2026-04-04T15:58:13Z Ilya Discuss 10103 159677 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu leydi Nuwel Selannde ina''' jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum. == Tariya == Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971. Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012. New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sabu ɓe kulii kippu maɓɓe waawataa dañde kawgel. Kippu jooni oo (2024) Wawru: Monik Barri Paige Hourigan Valentina Iwanov Erin Ruutliif Lulu Naange Kapiteen Matt Hair (Amerik) Kippuuji ɓennuɗi (2023) Wawru: Erin Ruutliif Monik Barri Jade Otway Viviyan Yang Kapiteen Matt Hair (Amerik) == Ƴeew kadi == Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis leydi Nuwel Selannde Leydi Nuwel Selannde e kawgel Hopman Tenis leydi Nuwel Selannde == Tuugnorgal == 3syy7jrdn8zj45zvvxcmvecjqzy8tsz 159678 159677 2026-04-04T15:59:15Z Ilya Discuss 10103 159678 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu leydi Nuwel Selannde ina''' jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum..<ref>{{cite web|author=David Long|url=http://www.stuff.co.nz/sport/tennis/6121127/NZ-women-given-one-year-Fed-Cup-tennis-ban|title=NZ women given one-year Fed Cup tennis ban|publisher=Stuff.co.nz|date=10 December 2011|access-date=13 November 2015}}</ref> == Tariya == Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971. Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012. New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sabu ɓe kulii kippu maɓɓe waawataa dañde kawgel. Kippu jooni oo (2024) Wawru: Monik Barri Paige Hourigan Valentina Iwanov Erin Ruutliif Lulu Naange Kapiteen Matt Hair (Amerik) Kippuuji ɓennuɗi (2023) Wawru: Erin Ruutliif Monik Barri Jade Otway Viviyan Yang Kapiteen Matt Hair (Amerik) == Ƴeew kadi == Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis leydi Nuwel Selannde Leydi Nuwel Selannde e kawgel Hopman Tenis leydi Nuwel Selannde == Tuugnorgal == 2uadkoj11zj375xhdglwxc8f6gpi4j5 159679 159678 2026-04-04T16:00:11Z Ilya Discuss 10103 159679 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu leydi Nuwel Selannde ina''' jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum..<ref>{{cite web|author=David Long|url=http://www.stuff.co.nz/sport/tennis/6121127/NZ-women-given-one-year-Fed-Cup-tennis-ban|title=NZ women given one-year Fed Cup tennis ban|publisher=Stuff.co.nz|date=10 December 2011|access-date=13 November 2015}}</ref> == Tariya == Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971.<ref>{{cite web|url=http://www.stuff.co.nz/sport/tennis/64876199/lack-of-ability-leads-tennis-nz-to-pull-fed-cup-team|title=Lack of ability leads Tennis NZ to pull Fed Cup team|date=12 January 2015|publisher=Stuff.co.nz|access-date=13 November 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.stuff.co.nz/sport/tennis/76397774/No-Fed-Cup-again-for-New-Zealands-Marina-Erakovic-and-rising-young-guns|title=No Fed Cup again for New Zealand's Marina Erakovic and rising young guns|publisher=stuff.co.nz|date=31 January 2016|access-date=30 May 2016}}</ref> Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012. New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sabu ɓe kulii kippu maɓɓe waawataa dañde kawgel. Kippu jooni oo (2024) Wawru: Monik Barri Paige Hourigan Valentina Iwanov Erin Ruutliif Lulu Naange Kapiteen Matt Hair (Amerik) Kippuuji ɓennuɗi (2023) Wawru: Erin Ruutliif Monik Barri Jade Otway Viviyan Yang Kapiteen Matt Hair (Amerik) == Ƴeew kadi == Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis leydi Nuwel Selannde Leydi Nuwel Selannde e kawgel Hopman Tenis leydi Nuwel Selannde == Tuugnorgal == 0oa6uc83hkcjuxjpsonth52skn6kenb Turkey Billie Jean King Cup team 0 38547 159680 2026-04-04T16:03:27Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kippu Turki Billie Jean King Cup ina lomtoo leydi Turki e kawgel tennis Billie Jean King, ko fedde tennis leydi Turki laamii ɗum en. Jooni noon eɓe kawra e Zone Orop/Afrik e nder fedde III. Tariya Turki tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1991. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel cakkitiingel e hitaande 1993. Fulɓe Innde Duuɓi Ties Arandeeji Win/Loss Gooto e Ɗiɗi Total 1991 36 15-19 17-9 32-28 Ayla Aksu 3 2017 7 0-2 2-4 2-6 Merve A..." 159680 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kippu Turki Billie Jean King Cup ina lomtoo leydi Turki e kawgel tennis Billie Jean King, ko fedde tennis leydi Turki laamii ɗum en. Jooni noon eɓe kawra e Zone Orop/Afrik e nder fedde III. Tariya Turki tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1991. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel cakkitiingel e hitaande 1993. Fulɓe Innde Duuɓi Ties Arandeeji Win/Loss Gooto e Ɗiɗi Total 1991 36 15-19 17-9 32-28 Ayla Aksu 3 2017 7 0-2 2-4 2-6 Merve Asımgil 3 1999 8 3-3 2-2 5-5 Esra Bayburt 4 hitaande 1991 7 1-3 1-3 2-6 2004 48 26-16 13-14 39-30 Berfu Cengiz 2 2019 4 2-1 1-1 3-2 2004 4 1-3 1-1 2-4 2013 11 3-4 2-3 5-7 1991 30 12-17 12-11 24-28 Yasemin Kaya 3 hitaande 1991 4 1-0 2-1 3-1 Serra Olgas 1 1998 1 1-0 1-0 2-0 2019 4 0-0 1-2 1-2 2001 56 18-26 21-16 39-42 1996 7 2-0 3-4 5-4 Ɗemngal Pensiyu 3 hitaande 1994 8 3-4 3-3 6-7 1996 29 9-8 13-10 22-18 Melis Sezer 4 2009 8 0-1 3-3 3-4 2012 20 9-3 4-7 13-10 Ƴeew kadi Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis leydi Turki Jokkondire yaajɗe jp935zzaw8o756b5k001yboplpdj6ve 159681 159680 2026-04-04T16:07:33Z Ilya Discuss 10103 159681 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu Turki Billie Jean King Cup''' ina lomtoo leydi Turki e kawgel tennis Billie Jean King, ko fedde tennis leydi Turki laamii ɗum en. Jooni noon eɓe kawra e Zone Orop/Afrik e nder fedde III. == Tariya == Turki tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1991. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel cakkitiingel e hitaande 1993. == Fulɓe == Innde Duuɓi Ties Arandeeji Win/Loss == Gooto e Ɗiɗi Total == 1991 36 15-19 17-9 32-28 Ayla Aksu 3 2017 7 0-2 2-4 2-6 Merve Asımgil 3 1999 8 3-3 2-2 5-5 Esra Bayburt 4 hitaande 1991 7 1-3 1-3 2-6 2004 48 26-16 13-14 39-30 Berfu Cengiz 2 2019 4 2-1 1-1 3-2 2004 4 1-3 1-1 2-4 2013 11 3-4 2-3 5-7 1991 30 12-17 12-11 24-28 Yasemin Kaya 3 hitaande 1991 4 1-0 2-1 3-1 Serra Olgas 1 1998 1 1-0 1-0 2-0 2019 4 0-0 1-2 1-2 2001 56 18-26 21-16 39-42 1996 7 2-0 3-4 5-4 Ɗemngal Pensiyu 3 hitaande 1994 8 3-4 3-3 6-7 1996 29 9-8 13-10 22-18 Melis Sezer 4 2009 8 0-1 3-3 3-4 2012 20 9-3 4-7 13-10 == Ƴeew kadi == Kop laamɗo Billie Jean Kippu kawgel Davis leydi Turki == Jokkondire yaajɗe == a31kkxir1mlvkz5vj621z6dnhap18mh Naboukor 0 38548 159683 2026-04-04T17:20:19Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Naboukor ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159683 wikitext text/x-wiki Naboukor ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal 2a8ob3gnmzdpulsk7mlgxvhlzd5djiy 159684 159683 2026-04-04T17:21:06Z SUZYFATIMA 13856 159684 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Naboukor''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == kbjcw6ax02beuny0317fpupd8goc5wy 159685 159684 2026-04-04T17:22:49Z SUZYFATIMA 13856 159685 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Naboukor''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> 13kne4s1i5ilvqgi153zxv7bfyg5hwd Lajoudoun 0 38549 159686 2026-04-04T17:25:16Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Lajoudoun ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159686 wikitext text/x-wiki Lajoudoun ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal dv269bgvcdvc3xnap3nn5vzzumdr5vg 159687 159686 2026-04-04T17:26:24Z SUZYFATIMA 13856 159687 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lajoudoun''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == by00y6v17azu09q5s4xl14rxey1jn07 159688 159687 2026-04-04T17:28:51Z SUZYFATIMA 13856 159688 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lajoudoun''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> r48peh0bn3vosdm2lmzm1azh7j2uwm1 Nianpandi 0 38550 159689 2026-04-04T17:30:27Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nianpandi ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159689 wikitext text/x-wiki Nianpandi ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal ozumdotro5nit2n8t0j3o7ylu4qqev6 159690 159689 2026-04-04T17:31:35Z SUZYFATIMA 13856 159690 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nianpandi''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == q54z6rfar44fvtsts617f6kkcxr1pxi 159691 159690 2026-04-04T17:34:10Z SUZYFATIMA 13856 159691 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nianpandi''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9k0s51cwse6hlz0e73rvtr8pydtg536 Maboualabi 0 38551 159692 2026-04-04T17:35:54Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Maboualabi ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159692 wikitext text/x-wiki Maboualabi ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal tdxtbo12padj62xw0jmwmo0vibamiy6 159693 159692 2026-04-04T17:36:55Z SUZYFATIMA 13856 159693 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maboualabi''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == 0xfzr8d8rguppi53dmevtpho42f2x1d 159694 159693 2026-04-04T17:39:29Z SUZYFATIMA 13856 159694 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maboualabi''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> 1k590jjvv5is29ukjbvlkho1b07f72v Namanjo 0 38552 159696 2026-04-04T17:43:32Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Namanjo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159696 wikitext text/x-wiki Namanjo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal tqpxkyxquv9rmpj0v2e6vo0if2cke8t 159697 159696 2026-04-04T17:44:31Z SUZYFATIMA 13856 159697 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Namanjo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == gulqv7yw5icxytoy4fmjdg12r003if8 159698 159697 2026-04-04T17:46:45Z SUZYFATIMA 13856 159698 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Namanjo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> d6l1e0vlzlhtnuf4u4plebmvaf4wy8l Louholoubo 0 38553 159700 2026-04-04T17:49:23Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Louholoubo ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159700 wikitext text/x-wiki Louholoubo ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal e9ltkf61132n6hvqx8libyese1t5c0u 159702 159700 2026-04-04T17:51:42Z SUZYFATIMA 13856 159702 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Louholoubo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == qxu2spqi1wj6o5s2c61wrsxj6v18z2y Pensaka 0 38554 159703 2026-04-04T18:06:11Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Pensaka ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159703 wikitext text/x-wiki Pensaka ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal 0g9g44e2y0i0r477gxp7kd1wuk5be4s 159704 159703 2026-04-04T18:06:59Z SUZYFATIMA 13856 159704 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pensaka''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == h334yvh03jeavgt8af9so70vr727adz 159705 159704 2026-04-04T18:10:13Z SUZYFATIMA 13856 159705 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pensaka''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> 7zx670u7tizm0dbwes62ppscs5vjlxp Kossamossi 0 38555 159706 2026-04-04T18:14:43Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kossamossi ko wuro e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159706 wikitext text/x-wiki Kossamossi ko wuro e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal kqi9knx5u2lror55rwym4bipjg61pzu 159707 159706 2026-04-04T18:16:31Z SUZYFATIMA 13856 159707 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kossamossi''' ko wuro e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == 0qta2ig6mwmoppyffgudci45o8oeru5 159708 159707 2026-04-04T18:18:31Z SUZYFATIMA 13856 159708 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kossamossi''' ko wuro e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo..<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> 6s6sdpj7epmkdzwey59p7kdbt9jhp76 Diakpanion 0 38556 159709 2026-04-04T18:20:29Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Diakpanion ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159709 wikitext text/x-wiki Diakpanion ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal fat2modpgfu5i8d26xdv06o2ogyslt8 159710 159709 2026-04-04T18:21:46Z SUZYFATIMA 13856 159710 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diakpanion''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == 4brlj25jhxh7fxp15xvz80m19to4vwq 159711 159710 2026-04-04T18:25:30Z SUZYFATIMA 13856 159711 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diakpanion''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> o69w14x9n707z17fwx0gv9ydlujiw7u Nayombo 0 38557 159712 2026-04-04T18:27:58Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nayombo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159712 wikitext text/x-wiki Nayombo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal sheautxmq9q96oael0ez05rck2aol8n 159713 159712 2026-04-04T18:29:52Z SUZYFATIMA 13856 159713 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nayombo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == s8xu0i2lz2vhfxahlee73a4r58vztfr 159714 159713 2026-04-04T18:33:34Z SUZYFATIMA 13856 159714 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nayombo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> lgfhkp59p4fquv1lho66ut1bro9uv0m Niagbangbou 0 38558 159715 2026-04-04T18:37:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Niagbangbou ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159715 wikitext text/x-wiki Niagbangbou ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal jrk93dk38vyvwbh10j4mitxd3sp33mq 159716 159715 2026-04-04T18:38:40Z SUZYFATIMA 13856 159716 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Niagbangbou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == cpfeuj0rwi21fw1x0qkaxzq33c30xc9 159717 159716 2026-04-04T18:41:00Z SUZYFATIMA 13856 159717 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Niagbangbou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> sdtbql5koupz9ozr7kv86swrvbgsj45 Yachiboule 0 38559 159719 2026-04-04T19:25:53Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Yachiboule ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159719 wikitext text/x-wiki Yachiboule ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal mkl9gjon6z6pvt1lpfxhdfqkddcafgb 159720 159719 2026-04-04T19:26:46Z SUZYFATIMA 13856 159720 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yachiboule''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == nswyvddi69k6rybdefmvni16o5ucqqb 159722 159720 2026-04-04T19:29:48Z SUZYFATIMA 13856 159722 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yachiboule''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> t37457py1cyujjrvwk6u7o5plsxcamt Nawako 0 38560 159723 2026-04-04T19:33:34Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nawako ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159723 wikitext text/x-wiki Nawako ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal 1qhd2eymd4hngz3xrv96551hy9kdg83 159724 159723 2026-04-04T19:35:45Z SUZYFATIMA 13856 159724 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nawako''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == j0g1sjtxfw9hnxn2zv9o6pv5laljz8b 159725 159724 2026-04-04T19:40:40Z SUZYFATIMA 13856 159725 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nawako''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> lywobhfd9xqkpmhvufa4u3nocdef5p3 Baya, Togo 0 38561 159727 2026-04-04T19:44:18Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Baya ko wuro e nder diiwaan Bassar, e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159727 wikitext text/x-wiki Baya ko wuro e nder diiwaan Bassar, e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal eyzo6m1hgfk2d1qxwvrsevmlf0fkivi 159728 159727 2026-04-04T19:46:24Z SUZYFATIMA 13856 159728 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Baya''' ko wuro e nder diiwaan Bassar, e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == 3xatxa38lh4n2u4lrzfb5zvcadrzk47 159729 159728 2026-04-04T19:49:18Z SUZYFATIMA 13856 159729 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Baya''' ko wuro e nder diiwaan Bassar, e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> ca1qaaypykv3uucpe0jljb6erhffivd Patalabo 0 38563 159733 2026-04-04T20:00:47Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Patalabo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159733 wikitext text/x-wiki Patalabo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal kzz6i8ponqs2n4j70xmfawaqfhm8xlg 159734 159733 2026-04-04T20:02:20Z SUZYFATIMA 13856 159734 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Patalabo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == mnr7rhc80j4fztr6ll5srktufqkuw7l 159735 159734 2026-04-04T20:04:50Z SUZYFATIMA 13856 159735 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Patalabo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> dc868a8036cj0w4ruhu4nveb5xsogzb 159784 159735 2026-04-05T08:52:40Z Fulani215 7983 /* Himobe */Fixed typo 159784 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Patalabo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Himobe == <references /> hvng9t9b43yqrjuz7i69ctz4b0rpo8p Oussalne 0 38565 159740 2026-04-04T20:18:12Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Oussalne ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159740 wikitext text/x-wiki Oussalne ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal 7pprdtm0d15hqzm28wzbd6fsf91zsu6 159741 159740 2026-04-04T20:20:33Z SUZYFATIMA 13856 159741 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Oussalne''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == 0asd4v165syziup4nfpvpqquq3wrx0g 159742 159741 2026-04-04T20:23:25Z SUZYFATIMA 13856 159742 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Oussalne''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> aqdwdhsbaqwk1ij4jto2mlfl9c87wrt 159783 159742 2026-04-05T08:51:34Z Fulani215 7983 /* Himobe */Fixed typo 159783 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Oussalne''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Himobe == <references /> 36r9phlffyivqd8iobquqkc4i6urcnp Wapambouni 0 38566 159745 2026-04-04T20:46:07Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Wapambouni ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159745 wikitext text/x-wiki Wapambouni ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal gwmzmhr4xza00o1uhje5f4uoe8zud36 159746 159745 2026-04-04T20:48:45Z SUZYFATIMA 13856 159746 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wapambouni''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == snbknkb2lp7chp0eicst80hxszuw5so 159748 159746 2026-04-04T20:51:57Z SUZYFATIMA 13856 159748 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Wapambouni''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> q9zp0rbrmob9e0kbov2dgztd7s7e000 Tchirkpambo 0 38567 159749 2026-04-04T20:55:17Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Tchirkpambo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159749 wikitext text/x-wiki Tchirkpambo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal pnpb9qzysm9tjtaa3o7fp79owtr3gl8 159750 159749 2026-04-04T20:56:35Z SUZYFATIMA 13856 159750 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tchirkpambo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == jatn6v6zq3gytzb3jzqm9hwdnb4l4zc 159751 159750 2026-04-04T20:58:40Z SUZYFATIMA 13856 159751 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tchirkpambo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> eye33mcgexcm33zn68is026rr4r95tr Boukoukpanbe 0 38568 159752 2026-04-04T21:01:52Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Boukoukpanbe ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159752 wikitext text/x-wiki Boukoukpanbe ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal oynfqavtkznnp9ngqc31kbans60ln87 159753 159752 2026-04-04T21:06:17Z SUZYFATIMA 13856 159753 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Boukoukpanbe''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == 5h0crjxphrhrpi85fge79qxt0et3kc0 159754 159753 2026-04-04T21:08:49Z SUZYFATIMA 13856 159754 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Boukoukpanbe''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> og8k0jf4unz32klqlk2i6ng2hq3ibib 159782 159754 2026-04-05T08:50:06Z Fulani215 7983 /* Himobe */Fixed typo 159782 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Boukoukpanbe''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Himobe == <references /> oeopcdvchm8t7cb26sa3jtq3egpil38 Papoual 0 38569 159755 2026-04-04T21:13:01Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Papoual ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159755 wikitext text/x-wiki Papoual ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal rimyzq1b4i68aj255jeigsdrry2ymig 159756 159755 2026-04-04T21:14:39Z SUZYFATIMA 13856 159756 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Papoual''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == riy6p1f8xqv98gbjn2771crzvzsh6dt 159757 159756 2026-04-04T21:17:01Z SUZYFATIMA 13856 159757 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Papoual''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> o1h38typ7e4asktsahsbuxpfx0x013w Manando 0 38570 159758 2026-04-04T21:20:08Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Manando ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159758 wikitext text/x-wiki Manando ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal atrv878egze9qa8f7604kfgst7tba0z 159759 159758 2026-04-04T21:21:30Z SUZYFATIMA 13856 159759 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Manando''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == fugsdlsyqeh0dfm040j44p4c2chhuoz 159761 159759 2026-04-04T21:24:45Z SUZYFATIMA 13856 159761 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Manando''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> htiwh73i2hsngwoel5g4t3no1ot1aq8 Taylor Thornton 0 38571 159762 2026-04-04T22:08:13Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Taylor Alexis Thornton ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013. Nguurndam gadano Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton j..." 159762 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Taylor Alexis Thornton ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013. Nguurndam gadano Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode. Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde. Golle kolees Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs. E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange.[6]. E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange.[7] Tuugnorgal j5kcy3l7kq56ozdq9iwg433iwul2umv 159763 159762 2026-04-04T22:10:28Z Ilya Discuss 10103 159763 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Taylor Alexis Thornton''' ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013. == Nguurndam gadano == Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode. Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde. == Golle kolees == Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs. E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange. E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange. == Tuugnorgal == sa1djv94lzcx6ok9poast5gwy15opm4 159764 159763 2026-04-04T22:11:31Z Ilya Discuss 10103 159764 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Taylor Alexis Thornton''' ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013.<ref name="honda">{{Cite web|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/northwestern-universitys-taylor-thornton-receives-honda-sports-award-for-lacrosse-157291295.html|title=Northwestern University's Taylor Thornton Receives Honda Sports Award for Lacrosse|last=Award|first=Honda Sports|website=www.prnewswire.com|access-date=2019-08-19}}</ref> == Nguurndam gadano == Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode. Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde. == Golle kolees == Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs. E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange. E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange. == Tuugnorgal == iecx4s64fc8yq3lhnwttuditx3xjhjw 159765 159764 2026-04-04T22:12:54Z Ilya Discuss 10103 159765 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Taylor Alexis Thornton''' ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013.<ref name="honda">{{Cite web|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/northwestern-universitys-taylor-thornton-receives-honda-sports-award-for-lacrosse-157291295.html|title=Northwestern University's Taylor Thornton Receives Honda Sports Award for Lacrosse|last=Award|first=Honda Sports|website=www.prnewswire.com|access-date=2019-08-19}}</ref> == Nguurndam gadano == Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode..<ref name="bio">{{cite web|url=https://nusports.com/sports/womens-lacrosse/roster/taylor-thornton/866|title=Taylor Thornton - 2013 - Women's Lacrosse|publisher=Northwestern Wildcats Athletics|access-date=November 14, 2024}}</ref> Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde. == Golle kolees == Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs. E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange. E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange. == Tuugnorgal == r9f6bd036yyuhoc44gn8z6qrr7i545i 159766 159765 2026-04-04T22:14:36Z Ilya Discuss 10103 159766 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Taylor Alexis Thornton''' ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013.<ref name="honda">{{Cite web|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/northwestern-universitys-taylor-thornton-receives-honda-sports-award-for-lacrosse-157291295.html|title=Northwestern University's Taylor Thornton Receives Honda Sports Award for Lacrosse|last=Award|first=Honda Sports|website=www.prnewswire.com|access-date=2019-08-19}}</ref> == Nguurndam gadano == Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode..<ref name="bio">{{cite web|url=https://nusports.com/sports/womens-lacrosse/roster/taylor-thornton/866|title=Taylor Thornton - 2013 - Women's Lacrosse|publisher=Northwestern Wildcats Athletics|access-date=November 14, 2024}}</ref> Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde.nd on the team with 38 ground balls. During her sophomore season, in 2011, Taylor established herself as a top player and premier one-on-one defender for the Wildcat team. She was named First-team IWLCA All-American and IWLCA Division I Defender of the Year.<ref>{{cite web|url=http://articles.chicagotribune.com/2012-05-25/sports/ct-spt-0525-northwestern-lacrosse--20120525_1_taylor-thornton-amanda-o-leary-american-lacrosse-conference-player|title=NU women's lacrosse best of both worlds|website=[[Chicago Tribune]]|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130424020031/http://articles.chicagotribune.com/2012-05-25/sports/ct-spt-0525-northwestern-lacrosse--20120525_1_taylor-thornton-amanda-o-leary-american-lacrosse-conference-player|archive-date=2013-04-24}}</ref><ref name="bio2" /><ref>{{Cite web|url=https://dailynorthwestern.com/2012/05/10/sports/thornton-named-tewaaraton-award-finalist/|title=Thornton named Tewaaraton Award finalist|last=Ryan|first=Josh Walfish and Dan|date=2012-05-10|website=The Daily Northwestern|access-date=2019-08-19}}</ref> == Golle kolees == Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs. E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange. E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange. == Tuugnorgal == fiukmcyx15r5h6k1wj6aid5qnah24cz Bakari,Togo 0 38572 159771 2026-04-05T06:58:51Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Bakari ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Ko konngol kadi kuutorteengol ngam wiyde dingiral Basketball Tuugnorgal" 159771 wikitext text/x-wiki Bakari ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Ko konngol kadi kuutorteengol ngam wiyde dingiral Basketball Tuugnorgal 6nh70nuztstxqewafkhxuz6dnygy7ca 159772 159771 2026-04-05T06:59:45Z SUZYFATIMA 13856 159772 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bakari''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Ko konngol kadi kuutorteengol ngam wiyde dingiral Basketball == Tuugnorgal == owlsol0ekwnzu6hdi2ka12r3bv6p0a2 Oubombo 0 38573 159773 2026-04-05T07:06:00Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Oubombo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159773 wikitext text/x-wiki Oubombo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal 3gr3xpdr3r4by39oi9wihij0u02hx64 159774 159773 2026-04-05T07:07:40Z SUZYFATIMA 13856 159774 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Oubombo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == grq07i2cpp7pozx674tn5cnk00qhev2 159775 159774 2026-04-05T07:10:02Z SUZYFATIMA 13856 159775 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Oubombo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> flvvbaw8l4v3wwuppidsvvkw3t30pod Ilze Juhansone 0 38576 159785 2026-04-05T10:37:54Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Ilze Juhansone (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni. Kugal E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal ley..." 159785 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ilze Juhansone (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni. Kugal E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal leydi, ko adii ɗuum o wonnoo ko Wakiiliijo Duumotooɗo e Dental Orop to1 2015, haa arti noon e sahaa gardagol mum e Diiso ngoo e feccere adannde e hitaande 2015. Ɗum adii wonde ko wonde gardiiɗo geɗe UE to Ministeer caggal leydi Letoni hakkunde 2008 e 2011. Nde o woni Wakiiliijo Duumotooɗo Letoni, o rokkaa njeenaari « Ordre des trois étoiles », 3e classe. Tuugnorgal e2juhv3fmd9i67jl1tmgwicpwxtyo29 159786 159785 2026-04-05T10:39:40Z Ilya Discuss 10103 159786 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ilze Juhansone''' (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni. == Kugal == E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal leydi, ko adii ɗuum o wonnoo ko Wakiiliijo Duumotooɗo e Dental Orop to1 2015, haa arti noon e sahaa gardagol mum e Diiso ngoo e feccere adannde e hitaande 2015. Ɗum adii wonde ko wonde gardiiɗo geɗe UE to Ministeer caggal leydi Letoni hakkunde 2008 e 2011. Nde o woni Wakiiliijo Duumotooɗo Letoni, o rokkaa njeenaari « Ordre des trois étoiles », 3e classe. == Tuugnorgal == 5c5io46o7txzyfvpps0dh3n5sj9690w 159787 159786 2026-04-05T10:40:39Z Ilya Discuss 10103 159787 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ilze Juhansone''' (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni.<ref name="EC1">{{cite news|title=Deputy Secretary-General Ilze Juhansone - Biography|url=https://ec.europa.eu/info/persons/deputy-secretary-general-ilze-juhansone_en|access-date=26 July 2019|publisher=European Commission}}</ref><ref name="Politico">{{cite news|title=The Commission’s deputy squad|url=https://www.politico.eu/list/women-who-shape-brussels-2018-ranking/the-commissions-deputy-squad/|access-date=26 July 2019|work=politico.eu|publisher=[[Politico]]|date=2018}}</ref> == Kugal == E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal leydi, ko adii ɗuum o wonnoo ko Wakiiliijo Duumotooɗo e Dental Orop to1 2015, haa arti noon e sahaa gardagol mum e Diiso ngoo e feccere adannde e hitaande 2015. Ɗum adii wonde ko wonde gardiiɗo geɗe UE to Ministeer caggal leydi Letoni hakkunde 2008 e 2011. Nde o woni Wakiiliijo Duumotooɗo Letoni, o rokkaa njeenaari « Ordre des trois étoiles », 3e classe. == Tuugnorgal == 37661exht53xi1ca8cd22en3yfgs017 159788 159787 2026-04-05T10:47:06Z Ilya Discuss 10103 159788 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ilze Juhansone''' (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni.<ref name="EC1">{{cite news|title=Deputy Secretary-General Ilze Juhansone - Biography|url=https://ec.europa.eu/info/persons/deputy-secretary-general-ilze-juhansone_en|access-date=26 July 2019|publisher=European Commission}}</ref><ref name="Politico">{{cite news|title=The Commission’s deputy squad|url=https://www.politico.eu/list/women-who-shape-brussels-2018-ranking/the-commissions-deputy-squad/|access-date=26 July 2019|work=politico.eu|publisher=[[Politico]]|date=2018}}</ref> == Kugal == E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal leydi, ko adii ɗuum o wonnoo ko Wakiiliijo Duumotooɗo e Dental Orop to1 2015, haa arti noon e sahaa gardagol mum e Diiso ngoo e feccere adannde e hitaande 2015. Ɗum adii wonde ko wonde gardiiɗo geɗe UE to Ministeer caggal leydi Letoni hakkunde 2008 e 2011. Nde o woni Wakiiliijo Duumotooɗo Letoni, o rokkaa njeenaari « Ordre des trois étoiles », 3e classe..<ref name="LSM-25July2019">{{cite news|title=Juhansone appointed European Commission’s acting secretary-general|url=https://eng.lsm.lv/article/society/society/juhansone-appointed-european-commissions-acting-secretary-general.a326747/|access-date=26 July 2019|work=eng.lsm.lv|agency=LETA|publisher=[[Public Broadcasting of Latvia]]|date=25 July 2019}}</ref><ref name="Kostaki">{{cite web|last1=Kostaki|first1=Irene|title=Ilze Juhansone to serve as interim EU Secretary General|url=https://www.neweurope.eu/article/ilze-juhansone-to-serve-as-interim-eu-secretary-general/|website=New Europe|access-date=26 July 2019|date=25 July 2019|archive-date=26 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190726145701/https://www.neweurope.eu/article/ilze-juhansone-to-serve-as-interim-eu-secretary-general/|url-status=dead}}</ref><ref name="Commission appointment">{{Cite web|title=Ilze Juhansone appointed as the Commission's new Secretary-General today|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|access-date=2022-06-04|website=Press Corner (European Commission)|language=en}}</ref><ref name="EC12" /> == Tuugnorgal == of2ccve543ebmk9sn5elsh5kdel1768 Senait Fisseha 0 38577 159789 2026-04-05T10:51:44Z De-Invincible 7477 Created page with "Senait Fisseha (e ɗemngal Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, Ecoppinaajo-Ameriknaajo. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal..." 159789 wikitext text/x-wiki Senait Fisseha (e ɗemngal Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, Ecoppinaajo-Ameriknaajo. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal=The Lancet|volume=394|issue=10207|pages=1405|doi=10.1016/S0140-6736(19)32308-6|pmid=31631846|s2cid=204758741|url-access=subscription}}</ref> O wonii hannde cukko hooreejo porogaraamuuji hakkunde leyɗeele to fedde Susan Thompson Buffet.<ref>{{Cite web|title=Commission Advisors|url=https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|access-date=2023-10-18|website=O'Neill|language=en-US|archive-date=2023-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231019132207/https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|url-status=dead}}</ref> O wonti daraniiɗo potal winndere, o gollodii e ardiiɓe e juɓɓule Afrik e nder dumunna mboros COVID-19.<ref>{{Cite news|date=2020-08-09|title=Africa: Progress for Women and Girls Is Essential Amid Covid-19 – Dr. Senait Fisseha|language=en|work=allAfrica.com|url=https://allafrica.com/stories/202008090050.html|access-date=2023-10-18}}</ref> O ardii kadi kampaañ woote e mbayliigu Tedros Adhanom, gardiiɗo Afriknaajo gadano e Fedde Adunaare Cellal, e hitaande 2016–17.<ref name=":4">{{Citation|last1=Bali|first1=Sulzhan|title=Interview with Senait Fisseha, Clinical Professor of Obstetrics and Gynecology, University of Michigan Medical School, and Director of International Programs at the Susan T. Buffett Foundation|date=2022|url=https://doi.org/10.1007/978-3-030-84498-1_23|work=Women and Global Health Leadership: Power and Transformation|pages=235–242|editor-last=Morgan|editor-first=Rosemary|access-date=2023-10-18|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-84498-1_23|isbn=978-3-030-84498-1|last2=Dhatt|first2=Roopa|s2cid=247005731|editor2-last=Hawkins|editor2-first=Kate|editor3-last=Dhatt|editor3-first=Roopa|editor4-last=Manzoor|editor4-first=Mehr|url-access=subscription}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} rn3zu06jq3piicd7k9biimec5fboz9e 159790 159789 2026-04-05T10:52:37Z De-Invincible 7477 159790 wikitext text/x-wiki '''Senait Fisseha''' (e ɗemngal Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, Ecoppinaajo-Ameriknaajo. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal=The Lancet|volume=394|issue=10207|pages=1405|doi=10.1016/S0140-6736(19)32308-6|pmid=31631846|s2cid=204758741|url-access=subscription}}</ref> O wonii hannde cukko hooreejo porogaraamuuji hakkunde leyɗeele to fedde Susan Thompson Buffet.<ref>{{Cite web|title=Commission Advisors|url=https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|access-date=2023-10-18|website=O'Neill|language=en-US|archive-date=2023-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231019132207/https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|url-status=dead}}</ref> O wonti daraniiɗo potal winndere, o gollodii e ardiiɓe e juɓɓule Afrik e nder dumunna mboros COVID-19.<ref>{{Cite news|date=2020-08-09|title=Africa: Progress for Women and Girls Is Essential Amid Covid-19 – Dr. Senait Fisseha|language=en|work=allAfrica.com|url=https://allafrica.com/stories/202008090050.html|access-date=2023-10-18}}</ref> O ardii kadi kampaañ woote e mbayliigu Tedros Adhanom, gardiiɗo Afriknaajo gadano e Fedde Adunaare Cellal, e hitaande 2016–17.<ref name=":4">{{Citation|last1=Bali|first1=Sulzhan|title=Interview with Senait Fisseha, Clinical Professor of Obstetrics and Gynecology, University of Michigan Medical School, and Director of International Programs at the Susan T. Buffett Foundation|date=2022|url=https://doi.org/10.1007/978-3-030-84498-1_23|work=Women and Global Health Leadership: Power and Transformation|pages=235–242|editor-last=Morgan|editor-first=Rosemary|access-date=2023-10-18|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-84498-1_23|isbn=978-3-030-84498-1|last2=Dhatt|first2=Roopa|s2cid=247005731|editor2-last=Hawkins|editor2-first=Kate|editor3-last=Dhatt|editor3-first=Roopa|editor4-last=Manzoor|editor4-first=Mehr|url-access=subscription}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} 7l9h3e5c2m1bqpn7xtv271zlsb1txz1 159791 159790 2026-04-05T10:53:14Z De-Invincible 7477 159791 wikitext text/x-wiki '''Senait Fisseha''' (e ɗemngal Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, Ecoppinaajo-[[Amerik|Ameriknaajo]]. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal=The Lancet|volume=394|issue=10207|pages=1405|doi=10.1016/S0140-6736(19)32308-6|pmid=31631846|s2cid=204758741|url-access=subscription}}</ref> O wonii hannde cukko hooreejo porogaraamuuji hakkunde leyɗeele to fedde Susan Thompson Buffet.<ref>{{Cite web|title=Commission Advisors|url=https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|access-date=2023-10-18|website=O'Neill|language=en-US|archive-date=2023-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231019132207/https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|url-status=dead}}</ref> O wonti daraniiɗo potal winndere, o gollodii e ardiiɓe e juɓɓule Afrik e nder dumunna mboros COVID-19.<ref>{{Cite news|date=2020-08-09|title=Africa: Progress for Women and Girls Is Essential Amid Covid-19 – Dr. Senait Fisseha|language=en|work=allAfrica.com|url=https://allafrica.com/stories/202008090050.html|access-date=2023-10-18}}</ref> O ardii kadi kampaañ woote e mbayliigu Tedros Adhanom, gardiiɗo Afriknaajo gadano e Fedde Adunaare Cellal, e hitaande 2016–17.<ref name=":4">{{Citation|last1=Bali|first1=Sulzhan|title=Interview with Senait Fisseha, Clinical Professor of Obstetrics and Gynecology, University of Michigan Medical School, and Director of International Programs at the Susan T. Buffett Foundation|date=2022|url=https://doi.org/10.1007/978-3-030-84498-1_23|work=Women and Global Health Leadership: Power and Transformation|pages=235–242|editor-last=Morgan|editor-first=Rosemary|access-date=2023-10-18|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-84498-1_23|isbn=978-3-030-84498-1|last2=Dhatt|first2=Roopa|s2cid=247005731|editor2-last=Hawkins|editor2-first=Kate|editor3-last=Dhatt|editor3-first=Roopa|editor4-last=Manzoor|editor4-first=Mehr|url-access=subscription}}</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} l7fxobi2ler3zot3zrmr5kilpjxj9u9 MasterCard Classic 0 38578 159792 2026-04-05T10:58:02Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}MasterCard Classic Teddungal Alejo Peralta ko kawgel golf wonande rewɓe golfooɓe annduɓe, fijirteeɗo e LPGA Tour. Nde fijiraa ko hitaande kala hakkunde 2005 e 2009 to Bosque Real Country Club to wuro Meksik, to leydi Meksik. Jaaltaaɓe Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Njoɓdi Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2009 22 mars Pat Hurst Dental Dowlaaji Amerik 206 (−10) 1 300 000 195 000 2008 Mars 16 Luwis Friberg Suwed 210 (−6) 1 300 000 195 000 2007* 11 m..." 159792 wikitext text/x-wiki {{Databox}}MasterCard Classic Teddungal Alejo Peralta ko kawgel golf wonande rewɓe golfooɓe annduɓe, fijirteeɗo e LPGA Tour. Nde fijiraa ko hitaande kala hakkunde 2005 e 2009 to Bosque Real Country Club to wuro Meksik, to leydi Meksik. Jaaltaaɓe Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Njoɓdi Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2009 22 mars Pat Hurst Dental Dowlaaji Amerik 206 (−10) 1 300 000 195 000 2008 Mars 16 Luwis Friberg Suwed 210 (−6) 1 300 000 195 000 2007* 11 mars Meaghan Faraysella Dental Dowlaaji Amerik 205 (−11) 1 200 000 180 000 2006 12 mars Annika Sorenstam Suwed 208 (−8) 1 200 000 180 000 2005 6 mars Annika Sorenstam Suwed 209 (−7) 1 200 000 180 000 * Championnat heɓi e playoff maayde ɗoon e ɗoon. Rekorde kawgel ngel Hitaande Joljole Score Round 2009 Lorena Ochoa 65 (−7) 1ɓo 2008 Luwis Friberg 65 (−7) tataɓo Tuugnorgal igad6t6v0l1eha304n3uo7j2g7hmppa 159793 159792 2026-04-05T11:00:07Z Ilya Discuss 10103 159793 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''MasterCard Classic''' Teddungal Alejo Peralta ko kawgel golf wonande rewɓe golfooɓe annduɓe, fijirteeɗo e LPGA Tour. Nde fijiraa ko hitaande kala hakkunde 2005 e 2009 to Bosque Real Country Club to wuro Meksik, to leydi Meksik. == Jaaltaaɓe == Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Njoɓdi Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2009 22 mars Pat Hurst Dental Dowlaaji Amerik 206 (−10) 1 300 000 195 000 2008 Mars 16 Luwis Friberg Suwed 210 (−6) 1 300 000 195 000 2007* 11 mars Meaghan Faraysella Dental Dowlaaji Amerik 205 (−11) 1 200 000 180 000 2006 12 mars Annika Sorenstam Suwed 208 (−8) 1 200 000 180 000 2005 6 mars Annika Sorenstam Suwed 209 (−7) 1 200 000 180 000 * Championnat heɓi e playoff maayde ɗoon e ɗoon. == Rekorde kawgel ngel == Hitaande Joljole Score Round 2009 Lorena Ochoa 65 (−7) 1ɓo 2008 Luwis Friberg 65 (−7) tataɓo == Tuugnorgal == olx8gxhes53rwyenqmxxlwlgxx6vz50 159794 159793 2026-04-05T11:01:06Z Ilya Discuss 10103 159794 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''MasterCard Classic''' Teddungal Alejo Peralta ko kawgel golf wonande rewɓe golfooɓe annduɓe, fijirteeɗo e LPGA Tour. Nde fijiraa ko hitaande kala hakkunde 2005 e 2009 to Bosque Real Country Club to wuro Meksik, to leydi Meksik.<ref>{{Cite news|title=2009 MasterCard Classic Honoring Alejo Peralta|url=https://www.golfchannel.com/tours/lpga/2009/mastercard-classic-honoring-alejo-peralta|access-date=2022-04-19|work=Golf Channel}}</ref> == Jaaltaaɓe == Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Njoɓdi Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2009 22 mars Pat Hurst Dental Dowlaaji Amerik 206 (−10) 1 300 000 195 000 2008 Mars 16 Luwis Friberg Suwed 210 (−6) 1 300 000 195 000 2007* 11 mars Meaghan Faraysella Dental Dowlaaji Amerik 205 (−11) 1 200 000 180 000 2006 12 mars Annika Sorenstam Suwed 208 (−8) 1 200 000 180 000 2005 6 mars Annika Sorenstam Suwed 209 (−7) 1 200 000 180 000 * Championnat heɓi e playoff maayde ɗoon e ɗoon. == Rekorde kawgel ngel == Hitaande Joljole Score Round 2009 Lorena Ochoa 65 (−7) 1ɓo 2008 Luwis Friberg 65 (−7) tataɓo == Tuugnorgal == h89d1lstpagbgq3zgwinrztp75vbtvs Kristos Samra 0 38579 159795 2026-04-05T11:01:50Z MOIBARDE 10068 Created page with "'''Kristos Samra''' (Ge'ez: ክርስቶስ ሠምራ, e ɗemngal romaan: Kristos Šemra, c. teeminannde 15ɓiire) ko debbo ceniɗo Ecoppinaajo, sosɗo suudu dewal eponim e nder maayo Tana. O jeyaa ko e Ecoppinaaɓe ko ɓuri teemedde ɗiɗi seniiɓe ɓiɓɓe leydi e ko adii fof ko ina wona sappo e nayo rewɓe Ecoppinaaɓe seniiɓe. Eklesiya Tewahedo Ortodoks Eritree, Eklesiya Tewahedo Ortodoks Ecoppi, e Eklesiya Koptik Alexandria fof ina teddini mo, e ñalawma juulde m..." 159795 wikitext text/x-wiki '''Kristos Samra''' (Ge'ez: ክርስቶስ ሠምራ, e ɗemngal romaan: Kristos Šemra, c. teeminannde 15ɓiire) ko debbo ceniɗo Ecoppinaajo, sosɗo suudu dewal eponim e nder maayo Tana. O jeyaa ko e Ecoppinaaɓe ko ɓuri teemedde ɗiɗi seniiɓe ɓiɓɓe leydi e ko adii fof ko ina wona sappo e nayo rewɓe Ecoppinaaɓe seniiɓe. Eklesiya Tewahedo Ortodoks Eritree, Eklesiya Tewahedo Ortodoks Ecoppi, e Eklesiya Koptik Alexandria fof ina teddini mo, e ñalawma juulde makko ko ñalnde 30 lewru nduu. == Ngendam == Kristos Samra wuuri ko e teeminannde 15ɓiire (alaa ñalɗi jibinannde makko walla maayde makko laaɓtuɗi peeñi e hagiography makko). Ko ɓuri heewde e nguurndam makko ko Gadle Kristos Samra (Nguurndam Kristos Samra), deftere nde binndoowo gooto ina wiyee Filippos winndi e ɗemngal Ecoppi, ko fayti e makko hedde hitaande 1508.[6] Ko adii nde o maayata, o haalani Filippos nguurndam makko e gite makko capanɗe tati. O winndi hagiography makko to dewal Debre Libanos won e sahaaji hakkunde 1450 e 1508. Firo pecce ɗiɗi hagiography ina tawee e ɗemngal Engele; 1firo binndaango firo e ɗemngal Amharic ina tawee kadi. E wiyde hagiography makko, woni ƴoogirde tan e nguurndam makko, o jibinaa ko e nder galle alɗuɗo, juulɗo, ummoriiɗo e diiwaan keeriijo e nder laamu Kerecee’en Ecoppi, o resi ɓiy almuudo laamɗo oo e hoore mum (almuudo ina waawi resde e nder Egliis Tewahedo Ortodoks Ecoppi). O jibini ɓiɓɓe worɓe njeetato e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo. Nde o heɓi duuɓi capanɗe tati, ñalnde wootere o tikkani korɗo debbo gooto mo jikku mum boni, o werlii e daande makko feggere yiite, korɗo debbo oo maayi. Ndeen Kristos Samra nanii kulhuli e aybinde, o ñaagii Alla nde artirta nguurndam maccuɗo debbo oo. Ko moƴƴi heen tan, duwaawu makko jaabaama, korɗo oo artiraa e nguurndam. Kristos Samra, haawnii e ko waɗi koo, naamndii hoore mum "so Alla nanii duwaawu am tawa miɗo woni e ndee nguurndam aduna, hol no o jaabotoo duwaawu am e nder dewal?" O felliti wonde moñño, o fuɗɗii yahde e nguurndam ruuhu. Kono nde o ari e suudu dewal nduu e 6icfcfo makko cukalel, 6e mbi’i mo hay wor6e gooto nja6ataa naatde e suudu dewal nduu. O yahdi e oon korɗo debbo, ina joginoo ɓiyiiko gorko, ina tiiɗnoo e wondude e Kristos Samra nde o yahrata to dewal too. Ndeen o acci cukalel ngel e yaasi, e sago Alla, debbo goɗɗo ari, hisni cukalel ngel, o mawni mo. Version goɗɗo ina hollita wonde Saint Michael Archangel ƴetti cukalel ngel to asamaan. Kristos Samra waɗii duuɓi ɗiɗi ko novice hade mum wontude nun. Ndeen o ummiima o fayi maayo Tana, nokku ganndiraaɗo monasteeruuji keewɗi e monk en e monk en ascetic, ngam wuurde nguurndam hermit. Ko golle makko gadane teeŋtuɗe, o waɗi duuɓi sappo e ɗiɗi omo juula, omo darii waktuuji keewɗi e ñalawma e nder ndiyam ɓuuɓɗam saraaji maayo, ko ɗum huunde nde Ecoppinaaɓe dewondirɓe mbaɗata. Wuurde e nder ŋoral, o yahri ko e maayo, o jooɗii e cuuɗi dewal, ina heen Narga Sellase e Tana Qirqos. E nder oo sahaa, o yi’i gite, omo haalda e maleykaaji e seniiɓe kam e Almasiihu e yumma mum Mariyam debbo. 3z6br9w4ty8wfps3ndwsqt1cweodolo 159800 159795 2026-04-05T11:11:30Z MOIBARDE 10068 159800 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kristos Samra''' (Ge'ez: ክርስቶስ ሠምራ, e ɗemngal romaan: Kristos Šemra, c. teeminannde 15ɓiire) ko debbo ceniɗo Ecoppinaajo, sosɗo suudu dewal eponim e nder maayo Tana. O jeyaa ko e Ecoppinaaɓe ko ɓuri teemedde ɗiɗi seniiɓe ɓiɓɓe leydi e ko adii fof ko ina wona sappo e nayo rewɓe Ecoppinaaɓe seniiɓe. Eklesiya Tewahedo Ortodoks Eritree, Eklesiya Tewahedo Ortodoks Ecoppi, e Eklesiya Koptik Alexandria fof ina teddini mo, e ñalawma juulde makko ko ñalnde 30 lewru nduu. == Ngendam == Kristos Samra wuuri ko e teeminannde 15ɓiire (alaa ñalɗi jibinannde makko walla maayde makko laaɓtuɗi peeñi e hagiography makko). Ko ɓuri heewde e nguurndam makko ko Gadle Kristos Samra (Nguurndam Kristos Samra), deftere nde binndoowo gooto ina wiyee Filippos winndi e ɗemngal Ecoppi, ko fayti e makko hedde hitaande 1508.[6] Ko adii nde o maayata, o haalani Filippos nguurndam makko e gite makko capanɗe tati. O winndi hagiography makko to dewal Debre Libanos won e sahaaji hakkunde 1450 e 1508. Firo pecce ɗiɗi hagiography ina tawee e ɗemngal Engele; 1firo binndaango firo e ɗemngal Amharic ina tawee kadi. E wiyde hagiography makko, woni ƴoogirde tan e nguurndam makko, o jibinaa ko e nder galle alɗuɗo, juulɗo, ummoriiɗo e diiwaan keeriijo e nder laamu Kerecee’en Ecoppi, o resi ɓiy almuudo laamɗo oo e hoore mum (almuudo ina waawi resde e nder Egliis Tewahedo Ortodoks Ecoppi). O jibini ɓiɓɓe worɓe njeetato e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo. Nde o heɓi duuɓi capanɗe tati, ñalnde wootere o tikkani korɗo debbo gooto mo jikku mum boni, o werlii e daande makko feggere yiite, korɗo debbo oo maayi. Ndeen Kristos Samra nanii kulhuli e aybinde, o ñaagii Alla nde artirta nguurndam maccuɗo debbo oo. Ko moƴƴi heen tan, duwaawu makko jaabaama, korɗo oo artiraa e nguurndam. Kristos Samra, haawnii e ko waɗi koo, naamndii hoore mum "so Alla nanii duwaawu am tawa miɗo woni e ndee nguurndam aduna, hol no o jaabotoo duwaawu am e nder dewal?" O felliti wonde moñño, o fuɗɗii yahde e nguurndam ruuhu. Kono nde o ari e suudu dewal nduu e 6icfcfo makko cukalel, 6e mbi’i mo hay wor6e gooto nja6ataa naatde e suudu dewal nduu. O yahdi e oon korɗo debbo, ina joginoo ɓiyiiko gorko, ina tiiɗnoo e wondude e Kristos Samra nde o yahrata to dewal too. Ndeen o acci cukalel ngel e yaasi, e sago Alla, debbo goɗɗo ari, hisni cukalel ngel, o mawni mo. Version goɗɗo ina hollita wonde Saint Michael Archangel ƴetti cukalel ngel to asamaan. Kristos Samra waɗii duuɓi ɗiɗi ko novice hade mum wontude nun. Ndeen o ummiima o fayi maayo Tana, nokku ganndiraaɗo monasteeruuji keewɗi e monk en e monk en ascetic, ngam wuurde nguurndam hermit. Ko golle makko gadane teeŋtuɗe, o waɗi duuɓi sappo e ɗiɗi omo juula, omo darii waktuuji keewɗi e ñalawma e nder ndiyam ɓuuɓɗam saraaji maayo, ko ɗum huunde nde Ecoppinaaɓe dewondirɓe mbaɗata. Wuurde e nder ŋoral, o yahri ko e maayo, o jooɗii e cuuɗi dewal, ina heen Narga Sellase e Tana Qirqos. E nder oo sahaa, o yi’i gite, omo haalda e maleykaaji e seniiɓe kam e Almasiihu e yumma mum Mariyam debbo. E nder njillu makko ɓurngu anndeede, o yahi haa asamaan e jeynge ngam ñaagaade Almasiihu e Seyɗaane nde ɓe njuɓɓinta koye maɓɓe mbele aadee en natta metteede sabu gaño maɓɓe. Ndeen Patriarchs biblique ngarii e makko e koyɗol, mbiyi mo yo o hoɗ to Gwangut, woni to bannge worgo-fuɗnaange maayo Tana. Ɓe mbi’i mo aduna fof maa artu toon sujjande koyɗe makko. E nder jaabawol, o woppi nguurndam hermit, o sosi dewal.[8] Monk gooto ina wiyee Yishaq walli mo e mahde ekkol, e jannginde rewɓe novices, e mawninde liturgie. Haa jooni, o woppii laawol gootol kadi e nder solitude, o darii e nder ɓuuɓri duuɓi tati, e nder maayo duuɓi tati goɗɗi. O wirnaa ko to Gwangwət, caggal ɗuum innde dewal makko inniraa e ooɗoo nokku. Lowre Won annduɓe, ko wayi no Efrayim Isaac, ina cikka ko o gooto e filosof en rewɓe adanɓe e nder leydi [[Ecoppi]], e leyɗeele keewɗe goɗɗe. Zara Yacob mo [[Ecoppi]] e teeminannde 17ɓiire ina yiyee kadi ko filosof gadano [[Ecoppi]], e [[Afrik]]. Annduɗo gooto hollitii wonde hagiography makko ina jeyaa e "sappo tan anndaaɗe nguurndam rewɓe Afriknaaɓe ɗe Afriknaaɓe mbinndi ko adii teeminannde sappo e jeenay." aduna". Kristos Samra ko debbo seniiɓe yi’ooɓe e yontaaji hakkundeeji hono Julian mo Norwich e Margery Kempe, Rabia mo Basri e Lalla Aziza, e Mirabai. E jamaanu hannde oo, ko Kristos Samra woni seniiɗo ɓurɗo teddineede e nder leydi Ecoppi. E ñalngu juulde 30 lewru nduu, hijjoore makko ina addana ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e maayo Tana. == Tuugnorgal == c56ysa2v2dmvd0ku17j1q05e069nfc3 Sarasota Classic 0 38580 159796 2026-04-05T11:04:01Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Sarasota Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride. Jaaltaaɓe Sarasota ko ɓooyɗo 1988 Patti Sheehan 1987 Nansi Lopez 1986 Patti Sheehan 1985 Patti Sheehan 1984 Alis Miler 1983 Donna daneejo Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik 1982 Beet Daniyel 1981 Amy Alkot 1980 Joanne Karner Bent Lekki Kilaasiik 1979 Saali tokooso 1978 Nansi Lopez 1977 Judi Rankin 1976 Kati Witwort..." 159796 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Sarasota Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride. Jaaltaaɓe Sarasota ko ɓooyɗo 1988 Patti Sheehan 1987 Nansi Lopez 1986 Patti Sheehan 1985 Patti Sheehan 1984 Alis Miler 1983 Donna daneejo Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik 1982 Beet Daniyel 1981 Amy Alkot 1980 Joanne Karner Bent Lekki Kilaasiik 1979 Saali tokooso 1978 Nansi Lopez 1977 Judi Rankin 1976 Kati Witwort Tuugnorgal 6yizjl5n1mbfx8xze788b2ollnukk38 159798 159796 2026-04-05T11:11:04Z Ilya Discuss 10103 159798 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sarasota Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride. == Jaaltaaɓe == Sarasota ko ɓooyɗo 1988 Patti Sheehan 1987 Nansi Lopez 1986 Patti Sheehan 1985 Patti Sheehan 1984 Alis Miler 1983 Donna daneejo Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik 1982 Beet Daniyel 1981 Amy Alkot 1980 Joanne Karner == Bent Lekki Kilaasiik == 1979 Saali tokooso 1978 Nansi Lopez 1977 Judi Rankin 1976 Kati Witwort == Tuugnorgal == iyl3g43h8uav5iti13ma8byu64itawo 159803 159798 2026-04-05T11:12:30Z Ilya Discuss 10103 159803 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sarasota Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-08-31|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref><nowiki><ref></nowiki> == Jaaltaaɓe == Sarasota ko ɓooyɗo 1988 Patti Sheehan 1987 Nansi Lopez 1986 Patti Sheehan 1985 Patti Sheehan 1984 Alis Miler 1983 Donna daneejo Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik 1982 Beet Daniyel 1981 Amy Alkot 1980 Joanne Karner == Bent Lekki Kilaasiik == 1979 Saali tokooso 1978 Nansi Lopez 1977 Judi Rankin 1976 Kati Witwort == Tuugnorgal == bhs1j1sj0x9nw9xrkq5ltkqfm1rd7ga 159804 159803 2026-04-05T11:13:38Z Ilya Discuss 10103 159804 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sarasota Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-08-31|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == Sarasota ko ɓooyɗo 1988 Patti Sheehan 1987 Nansi Lopez 1986 Patti Sheehan 1985 Patti Sheehan 1984 Alis Miler 1983 Donna daneejo Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik 1982 Beet Daniyel 1981 Amy Alkot 1980 Joanne Karner == Bent Lekki Kilaasiik == 1979 Saali tokooso 1978 Nansi Lopez 1977 Judi Rankin 1976 Kati Witwort == Tuugnorgal == 3t94j36z6aggmidi528hh3ewgyb2tyn 159809 159804 2026-04-05T11:25:49Z Ilya Discuss 10103 159809 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sarasota Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-08-31|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1980-1989|access-date=2010-08-31|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == Sarasota ko ɓooyɗo 1988 Patti Sheehan 1987 Nansi Lopez 1986 Patti Sheehan 1985 Patti Sheehan 1984 Alis Miler 1983 Donna daneejo Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik 1982 Beet Daniyel 1981 Amy Alkot 1980 Joanne Karner == Bent Lekki Kilaasiik == 1979 Saali tokooso 1978 Nansi Lopez 1977 Judi Rankin 1976 Kati Witwort == Tuugnorgal == q6cuqvfyfyc95i3q82luqgw2qu1l3y2 Kadio, Togo 0 38581 159797 2026-04-05T11:08:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kadio ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159797 wikitext text/x-wiki Kadio ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal k85t4u2qgmfsucnp0sbj4a6dhq71hvs 159799 159797 2026-04-05T11:11:17Z SUZYFATIMA 13856 159799 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kadio''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == fu3wnd6aafihjka5nbeali6rchxt0x3 159805 159799 2026-04-05T11:15:00Z SUZYFATIMA 13856 159805 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kadio''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> 8qe1i2jobq70o6dmbedw6zj49vaiivt Timnit Gebru 0 38582 159801 2026-04-05T11:11:40Z Mejiddanmama 14215 Created page with "tgebru/ Waylu ɗum to Wikidaa Timnit W. Gebru (amharik e tigrinya: ትምኒት ገብሩ; 1982/1983) ko ganndo ordinateer jibinaaɗo to Ecoppi, golloowo e fannuuji hakkille kuuɓtodinɗo (AI), mbayliigu algoritme e ƴeewndo dokke]. Ko kanko woni gooto e sosɓe Black in AI, fedde daraniinde darnde ɓaleeɓe ɓurnde heewde e ƴellitaare e wiɗtooji AI.[5] Ko kanko sosi Duɗal wiɗtooji ganndal kuuɓtodinngal (DAIR). E lewru Duujal 2020, luural hakkunde yimɓe fuɗɗii ko..." 159801 wikitext text/x-wiki tgebru/ Waylu ɗum to Wikidaa Timnit W. Gebru (amharik e tigrinya: ትምኒት ገብሩ; 1982/1983) ko ganndo ordinateer jibinaaɗo to Ecoppi, golloowo e fannuuji hakkille kuuɓtodinɗo (AI), mbayliigu algoritme e ƴeewndo dokke]. Ko kanko woni gooto e sosɓe Black in AI, fedde daraniinde darnde ɓaleeɓe ɓurnde heewde e ƴellitaare e wiɗtooji AI.[5] Ko kanko sosi Duɗal wiɗtooji ganndal kuuɓtodinngal (DAIR). E lewru Duujal 2020, luural hakkunde yimɓe fuɗɗii ko e ngonka Gebru e yaltude Google, ɗo o wonnoo gardiiɗo karallaagal Goomu Hakkilantaagal Artifisiyel Etikal. Gebru wonnoo ko e winndude ɓataake[4] ko faati e caɗeele ɗemɗe mawɗe (LLM) kuutortooɗe no parrot stochastique nii, o rokki ɗum ngam yaltineede. E wiyde Jeff Dean, ɓataake oo yettinaama tawa ɗaɓɓaani ƴeewndo nder Google, ndeen noon, nde hollitii wonde nde yejjitaani wiɗtooji keewɗi jowitiiɗi e ɗuum. Njuɓɓudi Google ɗaɓɓiri Gebru yo ittu ɓataake oo walla ittude inɗe winndooɓe gollotooɓe e Google ɓee fof. Gebru naamndii anndinde e miijooji kala ƴeewtotooɗo, o wiyi so Google saliima maa o haaldu e gardiiɗo makko ko fayti e "ñalngu cakkitiingu". Google woppi golle makko ɗoon e ɗoon, wiyi ina njaɓa deƴƴere makko. Gebru hollitii wonde o ɗaɓɓaani e dow laawol yo o woppu laamu, o hunani tan.[6] qnjuyke6690hgm7c2ibkgv35gi7pdr5 About Britain 0 38583 159802 2026-04-05T11:11:50Z Hauwasysy 14067 Created page with "'''Ko fayti e Biritaan''' ko defte 13 ɗe Collins yaltini ngam juulde Biritaan e hitaande 1951 e les njiimaandi Geoffrey Grigson mo winndi kadi defte ɗiɗi gadane e nder defte ɗee.[1][2] Tiitooɗe Leydi hirnaange ndi Geoffrey Grigson winndi Wessex ko Geefri Grigson Diiwanuuji galleeji ɗi R. S. R. Fitter winndi Fuɗnaange Angalteer ko R. H. Mottram winndi Ɓiɓɓe leydi ɓaleejo ko W. G. Hoskins winndi Wales worgo e marseeji ɗi W. J. Gruffydd winndi Galles worgo e ma..." 159802 wikitext text/x-wiki '''Ko fayti e Biritaan''' ko defte 13 ɗe Collins yaltini ngam juulde Biritaan e hitaande 1951 e les njiimaandi Geoffrey Grigson mo winndi kadi defte ɗiɗi gadane e nder defte ɗee.[1][2] Tiitooɗe Leydi hirnaange ndi Geoffrey Grigson winndi Wessex ko Geefri Grigson Diiwanuuji galleeji ɗi R. S. R. Fitter winndi Fuɗnaange Angalteer ko R. H. Mottram winndi Ɓiɓɓe leydi ɓaleejo ko W. G. Hoskins winndi Wales worgo e marseeji ɗi W. J. Gruffydd winndi Galles worgo e marseeji ɗi W. J Gruffydd winndi Fuɗnaange hakkundeejo e dow ŋorol ngol W. G. Hoskins winndi Lankashiir e Yorkshiir ko Leo Walmsley Laddeeji haa Tyneside ɗi Sid Chaplin winndi Leyɗeele leslese Ecoppi ɗe John R. Allan winndi Toowɗe e duuɗe Ecoppi ɗe Alastair M. Dunnett winndi Irlannda worgo ko E. Estyn Evans winndi ɗum ==Tuugnorgal p87u7w220swo9e8j27sz0sfcjsshsd2 Zenebework Tadesse 0 38584 159806 2026-04-05T11:15:14Z Zeenatee5 14001 Created page with "'''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare." 159806 wikitext text/x-wiki '''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare. fvp442d30rb5fn70in1fmsl9vmr8dwm 159807 159806 2026-04-05T11:24:01Z Zeenatee5 14001 159807 wikitext text/x-wiki '''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Tadesse jibinaa ko to Addis Abeba e nder galle katolik en.[1] Baaba makko ina gollinoo e laamu.[1] O naati duɗal sukaaɓe rewɓe katolik en, ɗo o janngini almudɓe misiyoŋaaji.[1] O janngi caggal mum to Amerik, ɗo o waɗi waktuuji to Minnesota e Indiana ngam janngude jaayndeyaagal, caggal ɗuum o wayli e jokkondiral hakkunde leyɗeele nde o anndi wonde ŋakkeende ndimaagu jaayndeyaagal to Ecoppi ina waawi bonnude golle jaayndeyaagal.[1] O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Binghamton to New York, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e ganndal renndo e jokkondiral hakkunde leyɗeele.[2] O ummii o fayi Chicago, o tawtoraama dillere jojjanɗe aadee e Black Panthers. Caggal mum o ummii o fayi Harlem.[1] O woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Afrik worgo, to leydi Ecoppi.[3 rhwkxf3pxqj5kx3qmde5nnfk80zs5wx 159812 159807 2026-04-05T11:29:58Z Zeenatee5 14001 159812 wikitext text/x-wiki '''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Tadesse jibinaa ko to Addis Abeba e nder galle katolik en.<ref name=":1">{{Cite web|date=2022-02-01|title=Zenebework Tadesse Oral History Content Summary (document) {{!}} Women's Learning Partnership|url=https://learningpartnership.org/resource/zenebework-tadesse-oral-history-content-summary-document|access-date=2022-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220201051404/https://learningpartnership.org/resource/zenebework-tadesse-oral-history-content-summary-document|archive-date=2022-02-01}}</ref>Baaba makko ina gollinoo e laamu.[1] O naati duɗal sukaaɓe rewɓe katolik en, ɗo o janngini almudɓe misiyoŋaaji.[1] O janngi caggal mum to Amerik, ɗo o waɗi waktuuji to Minnesota e Indiana ngam janngude jaayndeyaagal, caggal ɗuum o wayli e jokkondiral hakkunde leyɗeele nde o anndi wonde ŋakkeende ndimaagu jaayndeyaagal to Ecoppi ina waawi bonnude golle jaayndeyaagal.[1] O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Binghamton to New York, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e ganndal renndo e jokkondiral hakkunde leyɗeele.[2] O ummii o fayi Chicago, o tawtoraama dillere jojjanɗe aadee e Black Panthers. Caggal mum o ummii o fayi Harlem.[1] O woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Afrik worgo, to leydi Ecoppi.[3 d8hcpedj1dcyjly4qroc5sw77a39h56 159813 159812 2026-04-05T11:30:45Z Zeenatee5 14001 159813 wikitext text/x-wiki '''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Tadesse jibinaa ko to Addis Abeba e nder galle katolik en.<ref name=":1">{{Cite web|date=2022-02-01|title=Zenebework Tadesse Oral History Content Summary (document) {{!}} Women's Learning Partnership|url=https://learningpartnership.org/resource/zenebework-tadesse-oral-history-content-summary-document|access-date=2022-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220201051404/https://learningpartnership.org/resource/zenebework-tadesse-oral-history-content-summary-document|archive-date=2022-02-01}}</ref>Baaba makko ina gollinoo e laamu.[1] O naati duɗal sukaaɓe rewɓe katolik en, ɗo o janngini almudɓe misiyoŋaaji.[1] O janngi caggal mum to Amerik, ɗo o waɗi waktuuji to Minnesota e Indiana ngam janngude jaayndeyaagal, caggal ɗuum o wayli e jokkondiral hakkunde leyɗeele nde o anndi wonde ŋakkeende ndimaagu jaayndeyaagal to Ecoppi ina waawi bonnude golle jaayndeyaagal.[1] O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Binghamton to New York, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e ganndal renndo e jokkondiral hakkunde leyɗeele.[2] O ummii o fayi Chicago, o tawtoraama dillere jojjanɗe aadee e Black Panthers. Caggal mum o ummii o fayi Harlem.[1] O woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Afrik worgo, to leydi Ecoppi.[3 == Tugnougaal == h8an6vc3q28ie788slayhhxwebugcys Bulbule Lake 0 38585 159808 2026-04-05T11:24:40Z Yariemar 03 11293 Created page with "'''Bulbule''' (e ɗemngal Nepal : बुलबुले ताल ) ko maayo Birendranagar, e nder diiwaan Karnali, to leydi Nepal.Lake Bulbule ina joginoo innde mum e no ndiyam ɓuuɓtortoo e ɓuuɓri mum, hade mum yiyeede ina yalta e ɓuuɓri kaaƴe. Kaaƴe ɓuuɓɗe to maayo Bulbule Lake Bulbule ina woni e eɓɓaande yaajnude hannde ; maa ɗum yaajne gila e 12 000 meeteer kaaree haa 28 500 meeteer kaaree. Yaajde ndee maa yoɓe fotde miliyoŋaaji 20 ugiyya Nepal Jim..." 159808 wikitext text/x-wiki '''Bulbule''' (e ɗemngal Nepal : बुलबुले ताल ) ko maayo Birendranagar, e nder diiwaan Karnali, to leydi Nepal.Lake Bulbule ina joginoo innde mum e no ndiyam ɓuuɓtortoo e ɓuuɓri mum, hade mum yiyeede ina yalta e ɓuuɓri kaaƴe. Kaaƴe ɓuuɓɗe to maayo Bulbule Lake Bulbule ina woni e eɓɓaande yaajnude hannde ; maa ɗum yaajne gila e 12 000 meeteer kaaree haa 28 500 meeteer kaaree. Yaajde ndee maa yoɓe fotde miliyoŋaaji 20 ugiyya Nepal Jimol Nepal "Surkhetma Bulbule Taal" ngol ko ngolɗoo maayo jibini ɗum, geɗe jimɗi ɗii ko e nder maayo Bulbule.<ref name=":0">{{Cite web|last=Katuwal|first=Jyotee|date=24 August 2019|title=Here are five places you should visit in Surkhet|url=https://kathmandupost.com/travel/2019/08/24/here-are-five-places-you-should-visit-in-surkhet|url-status=live|access-date=2 December 2021|website=The Kathmandu Post|language=English|archive-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201117141025/https://kathmandupost.com/travel/2019/08/24/here-are-five-places-you-should-visit-in-surkhet}}</ref> == Tuugnorgal == aslf34jibyka2fdydx3jfys4dydtx8r 159810 159808 2026-04-05T11:26:12Z Yariemar 03 11293 159810 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bulbule''' (e ɗemngal Nepal : बुलबुले ताल ) ko maayo Birendranagar, e nder diiwaan Karnali, to leydi Nepal.Lake Bulbule ina joginoo innde mum e no ndiyam ɓuuɓtortoo e ɓuuɓri mum, hade mum yiyeede ina yalta e ɓuuɓri kaaƴe. Kaaƴe ɓuuɓɗe to maayo Bulbule Lake Bulbule ina woni e eɓɓaande yaajnude hannde ; maa ɗum yaajne gila e 12 000 meeteer kaaree haa 28 500 meeteer kaaree. Yaajde ndee maa yoɓe fotde miliyoŋaaji 20 ugiyya Nepal Jimol Nepal "Surkhetma Bulbule Taal" ngol ko ngolɗoo maayo jibini ɗum, geɗe jimɗi ɗii ko e nder maayo Bulbule.<ref name=":0">{{Cite web|last=Katuwal|first=Jyotee|date=24 August 2019|title=Here are five places you should visit in Surkhet|url=https://kathmandupost.com/travel/2019/08/24/here-are-five-places-you-should-visit-in-surkhet|url-status=live|access-date=2 December 2021|website=The Kathmandu Post|language=English|archive-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201117141025/https://kathmandupost.com/travel/2019/08/24/here-are-five-places-you-should-visit-in-surkhet}}</ref> == Tuugnorgal == h2y9q7h7q74cl3mswm4jsxlg2r1zt5w Peace Mantra 0 38586 159811 2026-04-05T11:27:49Z Hauwasysy 14067 Created page with "Mantra jam walla Ping'an Jing (sinuwaa koolaaɗo: 平安经; Sinuwaa gaadanteejo: 平安經; pinyin: Píng'ān Jīng) ko deftere Sinuwaa nde gonnooɗo jaagorgal kisal renndo Jilin biyeteeɗo He Dian winndi. Ko wonaa ɗuum koo, ko heewi e ko woni e mum koo (deftere ndee ina waɗi diidi limtilimtinɗi "Let...be safe" (。。。平安)), deftere ndee ina ƴellitoo no feewi e laamuuji nokkuuji ɗii, ɗum addani ɗum luural e jeewte e nder internet ko fayti e golle ɗe njuɓ..." 159811 wikitext text/x-wiki Mantra jam walla Ping'an Jing (sinuwaa koolaaɗo: 平安经; Sinuwaa gaadanteejo: 平安經; pinyin: Píng'ān Jīng) ko deftere Sinuwaa nde gonnooɗo jaagorgal kisal renndo Jilin biyeteeɗo He Dian winndi. Ko wonaa ɗuum koo, ko heewi e ko woni e mum koo (deftere ndee ina waɗi diidi limtilimtinɗi "Let...be safe" (。。。平安)), deftere ndee ina ƴellitoo no feewi e laamuuji nokkuuji ɗii, ɗum addani ɗum luural e jeewte e nder internet ko fayti e golle ɗe njuɓɓudi laamu Siin yetti e laamu firo the contversy. Tuugnorgal edxb9j25n0va3tqeixl5xsf7h1jr29a Ligbalebou 0 38587 159814 2026-04-05T11:31:56Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ligbalebou ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal" 159814 wikitext text/x-wiki Ligbalebou ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal q3i7mt02c5zolwrm8wnpif8mgt5ibc0 159815 159814 2026-04-05T11:33:15Z SUZYFATIMA 13856 159815 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ligbalebou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. == Tuugnorgal == 1ivzs7ennnu456kgedrbhx3adv3cci0 159816 159815 2026-04-05T11:36:17Z SUZYFATIMA 13856 159816 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ligbalebou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref> == Tuugnorgal == <references /> 2aijl8z2tq62j0uohe28fwuuh1f2btr Sayat Demissie 0 38588 159817 2026-04-05T11:47:07Z Adam644 9917 Created page with "Sayat Demissie (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo Ecoppinaajo. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande..." 159817 wikitext text/x-wiki Sayat Demissie (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo Ecoppinaajo. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande 2019. == Nguurndam arano == Sayat Demissie jibinaa ko e hitaande 1986 to Adis Abeba, leydi Ecoppi. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe nayo e nder galle hee. E hitaande 2006, o timmini jaŋde makko leslesre.<ref>{{Cite web|title=Unheard facts about artist Sayat Demissie|url=https://www.merejatoday.com/watch.php?vid=620134c03|access-date=2022-04-27|website=www.merejatoday.com}}{{Dead link|date=October 2025|bot=InternetArchiveBot}}</ref> == Kugal == Sayat fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 17. O naati e 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi e hitaande 2004. Sayat naati e nder dingiral filmuuji ko e hitaande 2006 filmo Sara nde o gollodii e Tilahun Zewege. O waɗii filmuuji ko wayi no Ɓiɗɗo lootoowo, Selanchi (2009), Adamt (2013) e filmo Almaañnaajo Der weiße Äthiopier (2015).<ref>{{Cite web|title=Sayat Demissie's Award|url=https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|access-date=2022-04-27|language=en-US|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171729/https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|url-status=dead}}</ref> Caggal ɗuum, Sayat fuɗɗii golle mum e nder jimɗi caggal nde yaltini albom mum Kifel Sost Volume 1, ina waɗi jimɗi makko "Tew Maneh". E hitaande 2009, o yaltini "Hasabun Mesrek". Caggal nde o woppi golle, Sayat yaltinii jimɗi gartugol ina wiyee "Eskesher" ñalnde 1 noowammbar 2019. Jimol ngol ina siftina golle makko e nder jimɗi ; miijaade e caɗeele nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Tesfu|first=Addis|date=2019-11-02|title=Sayat Demissie's new single እስክሽር|url=https://addisinsight.net/sayat-demissies-new-single-እስክሽር/|access-date=2022-04-27|website=Addis Insight|language=en-US}}</ref> E hitaande 2021, Sayat hawri e yimooɓe hono Fikiraddis Nekatibeb, Zeritu Kebede, Lij Michael, Kuku Sebsebe, o yaltini jimɗi gooto "Yehager Kasma". Tuggi 2021 haa 2022, o fiyi Enana e nder teleeji biyeteeɗi Eregnaye. E hitaande 2022, eɓɓoore ndee anndiraama e njeenaaje Guma e Leza Awards ɗe ARTS TV yaltini.<ref>{{Cite web|date=2022-08-20|title=ኪነጥበብ፡ እረኛዬ ተከታታይ የቴሌቪዥን ድራማን እንዲወደድ ያደረጉ ምክንያቶች|url=https://www.bbc.com/amharic/articles/cv2l9y818q2o|access-date=2022-08-24|website=BBC News አማርኛ|language=am}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Sayat ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko feewti e ŋakkeende kisal rewɓe, kam e nafoore rewɓe wallitde rewɓe woɗɓe. E nder yeewtereeji makko o udditii ko fayti e no golle tiiɗɗe e keewal golle makko njiɗiri e haaju jaɓde hoore makko.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=nIKjI30M00Q|title=- YouTube|website=[[YouTube]]}}</ref> E nder yeewtere lewru feebariyee 2020 e Rakeb e Hanna e EBS Show, o haali ko fayti e yiɗde nde o waɗti e jimɗi makko, e gollondiral makko e miñiiko debbo ngam wideyoo makko maande ngam "Eskesher"<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=tvFbFpz2MAs|title=ተዋናይት እና ሙዚቀኛ ሳያት ደምሴ ልዩ ቆይታ በእሁድን በኢቢኤስ/Ehuden be EBS with Sayat Demissie|website=[[YouTube]]}}</ref> . == Tuugnorgal == {{Reflist}} 2tm6zt56mhljrvb7vfypij97gx7bohr 159818 159817 2026-04-05T11:47:39Z Adam644 9917 159818 wikitext text/x-wiki '''Sayat Demissie''' (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo Ecoppinaajo. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande 2019. == Nguurndam arano == Sayat Demissie jibinaa ko e hitaande 1986 to Adis Abeba, leydi Ecoppi. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe nayo e nder galle hee. E hitaande 2006, o timmini jaŋde makko leslesre.<ref>{{Cite web|title=Unheard facts about artist Sayat Demissie|url=https://www.merejatoday.com/watch.php?vid=620134c03|access-date=2022-04-27|website=www.merejatoday.com}}{{Dead link|date=October 2025|bot=InternetArchiveBot}}</ref> == Kugal == Sayat fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 17. O naati e 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi e hitaande 2004. Sayat naati e nder dingiral filmuuji ko e hitaande 2006 filmo Sara nde o gollodii e Tilahun Zewege. O waɗii filmuuji ko wayi no Ɓiɗɗo lootoowo, Selanchi (2009), Adamt (2013) e filmo Almaañnaajo Der weiße Äthiopier (2015).<ref>{{Cite web|title=Sayat Demissie's Award|url=https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|access-date=2022-04-27|language=en-US|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171729/https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|url-status=dead}}</ref> Caggal ɗuum, Sayat fuɗɗii golle mum e nder jimɗi caggal nde yaltini albom mum Kifel Sost Volume 1, ina waɗi jimɗi makko "Tew Maneh". E hitaande 2009, o yaltini "Hasabun Mesrek". Caggal nde o woppi golle, Sayat yaltinii jimɗi gartugol ina wiyee "Eskesher" ñalnde 1 noowammbar 2019. Jimol ngol ina siftina golle makko e nder jimɗi ; miijaade e caɗeele nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Tesfu|first=Addis|date=2019-11-02|title=Sayat Demissie's new single እስክሽር|url=https://addisinsight.net/sayat-demissies-new-single-እስክሽር/|access-date=2022-04-27|website=Addis Insight|language=en-US}}</ref> E hitaande 2021, Sayat hawri e yimooɓe hono Fikiraddis Nekatibeb, Zeritu Kebede, Lij Michael, Kuku Sebsebe, o yaltini jimɗi gooto "Yehager Kasma". Tuggi 2021 haa 2022, o fiyi Enana e nder teleeji biyeteeɗi Eregnaye. E hitaande 2022, eɓɓoore ndee anndiraama e njeenaaje Guma e Leza Awards ɗe ARTS TV yaltini.<ref>{{Cite web|date=2022-08-20|title=ኪነጥበብ፡ እረኛዬ ተከታታይ የቴሌቪዥን ድራማን እንዲወደድ ያደረጉ ምክንያቶች|url=https://www.bbc.com/amharic/articles/cv2l9y818q2o|access-date=2022-08-24|website=BBC News አማርኛ|language=am}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Sayat ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko feewti e ŋakkeende kisal rewɓe, kam e nafoore rewɓe wallitde rewɓe woɗɓe. E nder yeewtereeji makko o udditii ko fayti e no golle tiiɗɗe e keewal golle makko njiɗiri e haaju jaɓde hoore makko.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=nIKjI30M00Q|title=- YouTube|website=[[YouTube]]}}</ref> E nder yeewtere lewru feebariyee 2020 e Rakeb e Hanna e EBS Show, o haali ko fayti e yiɗde nde o waɗti e jimɗi makko, e gollondiral makko e miñiiko debbo ngam wideyoo makko maande ngam "Eskesher"<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=tvFbFpz2MAs|title=ተዋናይት እና ሙዚቀኛ ሳያት ደምሴ ልዩ ቆይታ በእሁድን በኢቢኤስ/Ehuden be EBS with Sayat Demissie|website=[[YouTube]]}}</ref> . == Tuugnorgal == {{Reflist}} 8fqey91vg7wwxgpyj41auyjh4voi2vi 159819 159818 2026-04-05T11:48:52Z Adam644 9917 159819 wikitext text/x-wiki '''Sayat Demissie''' (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo Ecoppinaajo. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande 2019. == Nguurndam arano == Sayat Demissie jibinaa ko e hitaande 1986 to Adis Abeba, leydi Ecoppi. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe nayo e nder galle hee. E hitaande 2006, o timmini jaŋde makko leslesre.<ref>{{Cite web|title=Unheard facts about artist Sayat Demissie|url=https://www.merejatoday.com/watch.php?vid=620134c03|access-date=2022-04-27|website=www.merejatoday.com}}{{Dead link|date=October 2025|bot=InternetArchiveBot}}</ref> == Kugal == Sayat fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 17. O naati e 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi e hitaande 2004. Sayat naati e nder dingiral filmuuji ko e hitaande 2006 filmo Sara nde o gollodii e Tilahun Zewege. O waɗii filmuuji ko wayi no Ɓiɗɗo lootoowo, Selanchi (2009), Adamt (2013) e filmo Almaañnaajo Der weiße Äthiopier (2015).<ref>{{Cite web|title=Sayat Demissie's Award|url=https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|access-date=2022-04-27|language=en-US|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171729/https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|url-status=dead}}</ref> Caggal ɗuum, Sayat fuɗɗii golle mum e nder jimɗi caggal nde yaltini albom mum Kifel Sost Volume 1, ina waɗi jimɗi makko "Tew Maneh". E hitaande 2009, o yaltini "Hasabun Mesrek". Caggal nde o woppi golle, Sayat yaltinii jimɗi gartugol ina wiyee "Eskesher" ñalnde 1 noowammbar 2019. Jimol ngol ina siftina golle makko e nder jimɗi ; miijaade e caɗeele nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Tesfu|first=Addis|date=2019-11-02|title=Sayat Demissie's new single እስክሽር|url=https://addisinsight.net/sayat-demissies-new-single-እስክሽር/|access-date=2022-04-27|website=Addis Insight|language=en-US}}</ref> E hitaande 2021, Sayat hawri e yimooɓe hono Fikiraddis Nekatibeb, Zeritu Kebede, Lij Michael, Kuku Sebsebe, o yaltini jimɗi gooto "Yehager Kasma". Tuggi 2021 haa 2022, o fiyi Enana e nder teleeji biyeteeɗi Eregnaye. E hitaande 2022, eɓɓoore ndee anndiraama e njeenaaje Guma e Leza Awards ɗe ARTS TV yaltini.<ref>{{Cite web|date=2022-08-20|title=ኪነጥበብ፡ እረኛዬ ተከታታይ የቴሌቪዥን ድራማን እንዲወደድ ያደረጉ ምክንያቶች|url=https://www.bbc.com/amharic/articles/cv2l9y818q2o|access-date=2022-08-24|website=BBC News አማርኛ|language=am}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Sayat ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko feewti e ŋakkeende kisal rewɓe, kam e nafoore rewɓe wallitde rewɓe woɗɓe. E nder yeewtereeji makko o udditii ko fayti e no golle tiiɗɗe e keewal golle makko njiɗiri e haaju jaɓde hoore makko.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=nIKjI30M00Q|title=- YouTube|website=[[YouTube]]}}</ref> E nder yeewtere lewru feebariyee 2020 e Rakeb e Hanna e EBS Show, o haali ko fayti e yiɗde nde o waɗti e jimɗi makko, e gollondiral makko e miñiiko debbo ngam wideyoo makko maande ngam "Eskesher"<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=tvFbFpz2MAs|title=ተዋናይት እና ሙዚቀኛ ሳያት ደምሴ ልዩ ቆይታ በእሁድን በኢቢኤስ/Ehuden be EBS with Sayat Demissie|website=[[YouTube]]}}</ref> . == Tuugnorgal == {{Reflist}} [[Category:Rewɓe]] 2o6f6gl49xdoe6mtzpgnv95drvhk5zp 159820 159819 2026-04-05T11:50:21Z Adam644 9917 159820 wikitext text/x-wiki '''Sayat Demissie''' (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo [[Ecoppi|Ecoppinaajo]]. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande 2019. == Nguurndam arano == Sayat Demissie jibinaa ko e hitaande 1986 to Adis Abeba, leydi Ecoppi. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe nayo e nder galle hee. E hitaande 2006, o timmini jaŋde makko leslesre.<ref>{{Cite web|title=Unheard facts about artist Sayat Demissie|url=https://www.merejatoday.com/watch.php?vid=620134c03|access-date=2022-04-27|website=www.merejatoday.com}}{{Dead link|date=October 2025|bot=InternetArchiveBot}}</ref> == Kugal == Sayat fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 17. O naati e 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi e hitaande 2004. Sayat naati e nder dingiral filmuuji ko e hitaande 2006 filmo Sara nde o gollodii e Tilahun Zewege. O waɗii filmuuji ko wayi no Ɓiɗɗo lootoowo, Selanchi (2009), Adamt (2013) e filmo Almaañnaajo Der weiße Äthiopier (2015).<ref>{{Cite web|title=Sayat Demissie's Award|url=https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|access-date=2022-04-27|language=en-US|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171729/https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|url-status=dead}}</ref> Caggal ɗuum, Sayat fuɗɗii golle mum e nder jimɗi caggal nde yaltini albom mum Kifel Sost Volume 1, ina waɗi jimɗi makko "Tew Maneh". E hitaande 2009, o yaltini "Hasabun Mesrek". Caggal nde o woppi golle, Sayat yaltinii jimɗi gartugol ina wiyee "Eskesher" ñalnde 1 noowammbar 2019. Jimol ngol ina siftina golle makko e nder jimɗi ; miijaade e caɗeele nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Tesfu|first=Addis|date=2019-11-02|title=Sayat Demissie's new single እስክሽር|url=https://addisinsight.net/sayat-demissies-new-single-እስክሽር/|access-date=2022-04-27|website=Addis Insight|language=en-US}}</ref> E hitaande 2021, Sayat hawri e yimooɓe hono Fikiraddis Nekatibeb, Zeritu Kebede, Lij Michael, Kuku Sebsebe, o yaltini jimɗi gooto "Yehager Kasma". Tuggi 2021 haa 2022, o fiyi Enana e nder teleeji biyeteeɗi Eregnaye. E hitaande 2022, eɓɓoore ndee anndiraama e njeenaaje Guma e Leza Awards ɗe ARTS TV yaltini.<ref>{{Cite web|date=2022-08-20|title=ኪነጥበብ፡ እረኛዬ ተከታታይ የቴሌቪዥን ድራማን እንዲወደድ ያደረጉ ምክንያቶች|url=https://www.bbc.com/amharic/articles/cv2l9y818q2o|access-date=2022-08-24|website=BBC News አማርኛ|language=am}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Sayat ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko feewti e ŋakkeende kisal rewɓe, kam e nafoore rewɓe wallitde rewɓe woɗɓe. E nder yeewtereeji makko o udditii ko fayti e no golle tiiɗɗe e keewal golle makko njiɗiri e haaju jaɓde hoore makko.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=nIKjI30M00Q|title=- YouTube|website=[[YouTube]]}}</ref> E nder yeewtere lewru feebariyee 2020 e Rakeb e Hanna e EBS Show, o haali ko fayti e yiɗde nde o waɗti e jimɗi makko, e gollondiral makko e miñiiko debbo ngam wideyoo makko maande ngam "Eskesher"<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=tvFbFpz2MAs|title=ተዋናይት እና ሙዚቀኛ ሳያት ደምሴ ልዩ ቆይታ በእሁድን በኢቢኤስ/Ehuden be EBS with Sayat Demissie|website=[[YouTube]]}}</ref> . == Tuugnorgal == {{Reflist}} [[Category:Rewɓe]] ldudi8p4wqrnmy4kup47whw3he2j4lp