Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.46.0-wmf.22
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Chimamanda Ngozi Adichie
0
7077
159628
159574
2026-04-04T12:18:33Z
MOIBARDE
10068
159628
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], Nsukka nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
6wvd7gqsr1f66o899h0mrqvpj2qamwd
159629
159628
2026-04-04T12:29:55Z
MOIBARDE
10068
159629
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], Nsukka nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
aewx1s03kt5nzp2urqi1zecdi4kyazw
159630
159629
2026-04-04T12:41:39Z
MOIBARDE
10068
159630
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
olf1h3xi3ivmow6zuo23r9to5j3dp2c
159631
159630
2026-04-04T12:53:04Z
MOIBARDE
10068
159631
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
g8eg2repm4wegbtzxbnmr4ezcbuomsu
159637
159631
2026-04-04T13:09:26Z
MOIBARDE
10068
159637
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019.
=== 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle ===
E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay".
Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James.
E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
dofqhpav4uoecis9w9f7qknffkhuq60
159647
159637
2026-04-04T14:15:26Z
MOIBARDE
10068
159647
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019.
=== 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle ===
E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay".
Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James.
E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol.
== Style e tiitooɗe ==
=== Nokkuuji binndol ===
Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum.
E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude.
=== Aadaaji Igbo ===
Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi.
Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu.
Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde.
E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum.
=== Teemedde ===
Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe.
Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
gzdzuxeqzche4uh647jllqbkmg8bvx5
159654
159647
2026-04-04T14:36:25Z
MOIBARDE
10068
159654
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019.
=== 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle ===
E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay".
Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James.
E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol.
== Style e tiitooɗe ==
=== Nokkuuji binndol ===
Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum.
E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude.
=== Aadaaji Igbo ===
Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi.
Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu.
Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde.
E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum.
=== Teemedde ===
Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe.
Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum.
Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko.
Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi.
E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe.
Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma.
Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
r6y7a8sqdm9h7tcpgdkbv3jsr32el8j
159736
159654
2026-04-04T20:09:52Z
MOIBARDE
10068
159736
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019.
=== 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle ===
E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay".
Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James.
E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol.
== Style e tiitooɗe ==
=== Nokkuuji binndol ===
Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum.
E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude.
=== Aadaaji Igbo ===
Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi.
Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu.
Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde.
E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum.
=== Teemedde ===
Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe.
Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum.
Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko.
Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi.
E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe.
Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma.
Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol.
== Yiyngooji ==
=== Saaman ===
Koppi yeeso jaaynde winndaande
Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014
Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde.
Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe".
Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam".
Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
8lsfa7h5jk36kwpy7p7428iv07rea4b
159743
159736
2026-04-04T20:27:33Z
MOIBARDE
10068
159743
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019.
=== 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle ===
E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay".
Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James.
E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol.
== Style e tiitooɗe ==
=== Nokkuuji binndol ===
Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum.
E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude.
=== Aadaaji Igbo ===
Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi.
Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu.
Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde.
E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum.
=== Teemedde ===
Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe.
Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum.
Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko.
Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi.
E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe.
Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma.
Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol.
== Yiyngooji ==
=== Saaman ===
Koppi yeeso jaaynde winndaande
Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014
Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde.
Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe".
Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam".
Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal.
=== Dina ===
Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko.
E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo".
E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14.
=== Hakkeeji gaynaako ===
Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi."
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
eaen5z0f9ku0wavyv0yatj6hx4p74vu
159744
159743
2026-04-04T20:39:58Z
MOIBARDE
10068
159744
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019.
=== 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle ===
E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay".
Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James.
E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol.
== Style e tiitooɗe ==
=== Nokkuuji binndol ===
Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum.
E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude.
=== Aadaaji Igbo ===
Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi.
Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu.
Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde.
E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum.
=== Teemedde ===
Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe.
Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum.
Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko.
Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi.
E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe.
Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma.
Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol.
== Yiyngooji ==
=== Saaman ===
Koppi yeeso jaaynde winndaande
Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014
Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde.
Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe".
Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam".
Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal.
=== Dina ===
Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko.
E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo".
E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14.
=== Hakkeeji gaynaako ===
Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi."
=== Naatgol transgender ===
Gila hitaande 2017, Adichie ina jokki e yeewtidde e yimɓe fof ko fayti e mbaydiiji mbaylaandi, won heen kadi ina tuuma mo wonde ko o jommbaajo debbo. E nder yeewtere ''Channel'' 4 e hitaande 2017, Adichie hollitii wonde geɗe debbo "wuurɗo no gorko nii, e martabaaji ɗi aduna rokkata worɓe" ngonaa ko nanndi e "debbo mo, gila e fuɗɗoode, wuuri e aduna no debbo nii". E nder winndannde Facebook nde o jokki, o winndi wonde rewɓe transgender en e geɗe rewɓe woɗɓe ina ceerti, kadi neɗɗo ina waawi jaɓde ɗeen ceertuɗe tawa bonnaani walla ustaani geɗe nguurndam fedde wootere. O teeŋtini wonde sukaaɓe rewɓe ina renndinee e laabi bonɗi bonnude nafoore mum en, tawa ina jogii batte duumiiɗe e nder nguurndam mum en, tawi noon sukaaɓe worɓe ina naftoroo nafooje ɓure worɓe, hade mum en waylude.
Luural ngal feeñii kadi e hitaande 2020 nde Adichie holliti ballal mum e winndannde J. K. Rowling jowitiinde e jinnaaɓe e jikkuuji, nde o noddi ɗum "hakkilantaagal timmungal" e nder yeewtere nde o waɗdunoo e jaaynde Angalteer, ''The Guardian''. Yeewtere nde waɗii ƴaañorgal Twitter ummoraade e ñiŋooɓe miijo makko, tawi ina jeyaa heen gonnooɗo dipolomaaji gooto e golle binndol Adichie, Akwaeke Emezi. E nder jaabawol, Adichie winndi "Ko huunde fenaande: Miijo goonga e pecce tati" o yaltini ɗum e lowre makko e lewru suwee 2021, o ñiŋi huutoraade lowre enternet ngam yaltinde mette. Lewru rewo, janngooɓe renndo LGBT to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Cape Town|Cape Town,]] [[Afrik]] worgo, ndartini yeewtere makko e nder duɗal maɓɓe.Adichie hollitii e yeewtere nde o waɗi e Otosirieze Obi-''Young'' e lewru Seeɗto wonde o "mettii no feewi" e ƴaañgal ngal, e nder luural ngal, o janngii kala ko o waawi heɓde e toɓɓe trans ngam wallude mo faamde ko woni e dow mum koo.
E darorɗe hitaande 2022, Adichie ɓeydii ñiŋeede ngam miijooji mum caggal yeewtere woɗnde e jaaynde ''The Guardian'' nde o wiyi, "So neɗɗo nannduɗo e miñi am—o wiyi, 'miin ko mi debbo', o naati e suudu lootorde rewɓe, debbo gooto yahi, 'A fotaani wonde ɗoo', e' transphobic?" Jaŋnginoowo biyeteeɗo Cheryl Stobie wiyi wonde Adichie ina jokki e "miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa jinnaaɓe". Wiɗtoowo B. Camminga hollitii wonde innde Adichie addani mo haalde ko fayti e rewɓe trans ina toownee, daande rewɓe Afriknaaɓe woɗɓe, trans e cis fof ina muumtee.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
jzkof6fa10hjhfwogi9jf19fdnd36ti
159747
159744
2026-04-04T20:49:27Z
MOIBARDE
10068
159747
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019.
=== 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle ===
E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay".
Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James.
E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol.
== Style e tiitooɗe ==
=== Nokkuuji binndol ===
Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum.
E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude.
=== Aadaaji Igbo ===
Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi.
Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu.
Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde.
E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum.
=== Teemedde ===
Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe.
Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum.
Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko.
Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi.
E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe.
Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma.
Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol.
== Yiyngooji ==
=== Saaman ===
Koppi yeeso jaaynde winndaande
Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014
Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde.
Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe".
Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam".
Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal.
=== Dina ===
Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko.
E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo".
E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14.
=== Hakkeeji gaynaako ===
Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi."
=== Naatgol transgender ===
Gila hitaande 2017, Adichie ina jokki e yeewtidde e yimɓe fof ko fayti e mbaydiiji mbaylaandi, won heen kadi ina tuuma mo wonde ko o jommbaajo debbo. E nder yeewtere ''Channel'' 4 e hitaande 2017, Adichie hollitii wonde geɗe debbo "wuurɗo no gorko nii, e martabaaji ɗi aduna rokkata worɓe" ngonaa ko nanndi e "debbo mo, gila e fuɗɗoode, wuuri e aduna no debbo nii". E nder winndannde Facebook nde o jokki, o winndi wonde rewɓe transgender en e geɗe rewɓe woɗɓe ina ceerti, kadi neɗɗo ina waawi jaɓde ɗeen ceertuɗe tawa bonnaani walla ustaani geɗe nguurndam fedde wootere. O teeŋtini wonde sukaaɓe rewɓe ina renndinee e laabi bonɗi bonnude nafoore mum en, tawa ina jogii batte duumiiɗe e nder nguurndam mum en, tawi noon sukaaɓe worɓe ina naftoroo nafooje ɓure worɓe, hade mum en waylude.
Luural ngal feeñii kadi e hitaande 2020 nde Adichie holliti ballal mum e winndannde J. K. Rowling jowitiinde e jinnaaɓe e jikkuuji, nde o noddi ɗum "hakkilantaagal timmungal" e nder yeewtere nde o waɗdunoo e jaaynde Angalteer, ''The Guardian''. Yeewtere nde waɗii ƴaañorgal Twitter ummoraade e ñiŋooɓe miijo makko, tawi ina jeyaa heen gonnooɗo dipolomaaji gooto e golle binndol Adichie, Akwaeke Emezi. E nder jaabawol, Adichie winndi "Ko huunde fenaande: Miijo goonga e pecce tati" o yaltini ɗum e lowre makko e lewru suwee 2021, o ñiŋi huutoraade lowre enternet ngam yaltinde mette. Lewru rewo, janngooɓe renndo LGBT to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Cape Town|Cape Town,]] [[Afrik]] worgo, ndartini yeewtere makko e nder duɗal maɓɓe.Adichie hollitii e yeewtere nde o waɗi e Otosirieze Obi-''Young'' e lewru Seeɗto wonde o "mettii no feewi" e ƴaañgal ngal, e nder luural ngal, o janngii kala ko o waawi heɓde e toɓɓe trans ngam wallude mo faamde ko woni e dow mum koo.
E darorɗe hitaande 2022, Adichie ɓeydii ñiŋeede ngam miijooji mum caggal yeewtere woɗnde e jaaynde ''The Guardian'' nde o wiyi, "So neɗɗo nannduɗo e miñi am—o wiyi, 'miin ko mi debbo', o naati e suudu lootorde rewɓe, debbo gooto yahi, 'A fotaani wonde ɗoo', e' transphobic?" Jaŋnginoowo biyeteeɗo Cheryl Stobie wiyi wonde Adichie ina jokki e "miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa jinnaaɓe". Wiɗtoowo B. Camminga hollitii wonde innde Adichie addani mo haalde ko fayti e rewɓe trans ina toownee, daande rewɓe Afriknaaɓe woɗɓe, trans e cis fof ina muumtee.
== Nguurndam neɗɗo ==
Adichie ko katolik. E nder cukaagu makko, parwisaaji galle makko ko Egliis Katolik St. Paul to Abba. O ɓuri hoɗde ko to [[Amerik]], ɗo o jogii darnde jooɗnde duumiinde, kono kadi omo jogii galle to leydi Najeriya.
E hitaande 2009, o resi doktoor Najeriya biyeteeɗo Ivara Esege. Ɓe njogii ko ɓiɓɓe tato; ɓiɗɗo maɓɓe debbo jibinaa ko e hitaande 2016, e sukaaɓe worɓe ɗiɗo jibinaa ko e hitaande 2024, hono no Adichie holliri e yeewtere nde o waɗi e jaaynde Angalteer wiyeteende ''The Guardian''. E wiyde makko, ɓiɓɓe ɗiɗaɓere ɓee ko lomto jibini ɗum en. Gooto e ɓiɗɓe ɗiɗo ɓee, hono Nkanu Nnamdi, maayi ñalnde 7 [[lewru]] Yarkomaa 2026, tawi omo yahra e lebbi 21, caggal rafi. Adichie hollitii sabaabu maayde ɓiyiiko ko ŋakkeende safaara nde opitaal Euracare to [[Lagos]], ɗo Nkanu naati. Feccere e ŋakkeende ndee, e wiyde makko, ina jeyaa heen salaade oksijen, e seerndude cukalel ngel, ko ɗum addani ɓernde mum ustaade. Ospitaal oo hollitii mettere mum e ɓesngu nguu, kono o salii ko tuumaa koo.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
d4hno4kr3oxhq1vin9ov58hiuo4iaqf
159768
159747
2026-04-05T01:20:44Z
MOIBARDE
10068
159768
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019.
=== 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle ===
E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay".
Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James.
E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol.
== Style e tiitooɗe ==
=== Nokkuuji binndol ===
Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum.
E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude.
=== Aadaaji Igbo ===
Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi.
Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu.
Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde.
E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum.
=== Teemedde ===
Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe.
Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum.
Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko.
Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi.
E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe.
Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma.
Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol.
== Yiyngooji ==
=== Saaman ===
Koppi yeeso jaaynde winndaande
Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014
Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde.
Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe".
Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam".
Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal.
=== Dina ===
Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko.
E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo".
E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14.
=== Hakkeeji gaynaako ===
Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi."
=== Naatgol transgender ===
Gila hitaande 2017, Adichie ina jokki e yeewtidde e yimɓe fof ko fayti e mbaydiiji mbaylaandi, won heen kadi ina tuuma mo wonde ko o jommbaajo debbo. E nder yeewtere ''Channel'' 4 e hitaande 2017, Adichie hollitii wonde geɗe debbo "wuurɗo no gorko nii, e martabaaji ɗi aduna rokkata worɓe" ngonaa ko nanndi e "debbo mo, gila e fuɗɗoode, wuuri e aduna no debbo nii". E nder winndannde Facebook nde o jokki, o winndi wonde rewɓe transgender en e geɗe rewɓe woɗɓe ina ceerti, kadi neɗɗo ina waawi jaɓde ɗeen ceertuɗe tawa bonnaani walla ustaani geɗe nguurndam fedde wootere. O teeŋtini wonde sukaaɓe rewɓe ina renndinee e laabi bonɗi bonnude nafoore mum en, tawa ina jogii batte duumiiɗe e nder nguurndam mum en, tawi noon sukaaɓe worɓe ina naftoroo nafooje ɓure worɓe, hade mum en waylude.
Luural ngal feeñii kadi e hitaande 2020 nde Adichie holliti ballal mum e winndannde J. K. Rowling jowitiinde e jinnaaɓe e jikkuuji, nde o noddi ɗum "hakkilantaagal timmungal" e nder yeewtere nde o waɗdunoo e jaaynde Angalteer, ''The Guardian''. Yeewtere nde waɗii ƴaañorgal Twitter ummoraade e ñiŋooɓe miijo makko, tawi ina jeyaa heen gonnooɗo dipolomaaji gooto e golle binndol Adichie, Akwaeke Emezi. E nder jaabawol, Adichie winndi "Ko huunde fenaande: Miijo goonga e pecce tati" o yaltini ɗum e lowre makko e lewru suwee 2021, o ñiŋi huutoraade lowre enternet ngam yaltinde mette. Lewru rewo, janngooɓe renndo LGBT to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Cape Town|Cape Town,]] [[Afrik]] worgo, ndartini yeewtere makko e nder duɗal maɓɓe.Adichie hollitii e yeewtere nde o waɗi e Otosirieze Obi-''Young'' e lewru Seeɗto wonde o "mettii no feewi" e ƴaañgal ngal, e nder luural ngal, o janngii kala ko o waawi heɓde e toɓɓe trans ngam wallude mo faamde ko woni e dow mum koo.
E darorɗe hitaande 2022, Adichie ɓeydii ñiŋeede ngam miijooji mum caggal yeewtere woɗnde e jaaynde ''The Guardian'' nde o wiyi, "So neɗɗo nannduɗo e miñi am—o wiyi, 'miin ko mi debbo', o naati e suudu lootorde rewɓe, debbo gooto yahi, 'A fotaani wonde ɗoo', e' transphobic?" Jaŋnginoowo biyeteeɗo Cheryl Stobie wiyi wonde Adichie ina jokki e "miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa jinnaaɓe". Wiɗtoowo B. Camminga hollitii wonde innde Adichie addani mo haalde ko fayti e rewɓe trans ina toownee, daande rewɓe Afriknaaɓe woɗɓe, trans e cis fof ina muumtee.
== Nguurndam neɗɗo ==
Adichie ko katolik. E nder cukaagu makko, parwisaaji galle makko ko Egliis Katolik St. Paul to Abba. O ɓuri hoɗde ko to [[Amerik]], ɗo o jogii darnde jooɗnde duumiinde, kono kadi omo jogii galle to leydi Najeriya.
E hitaande 2009, o resi doktoor Najeriya biyeteeɗo Ivara Esege. Ɓe njogii ko ɓiɓɓe tato; ɓiɗɗo maɓɓe debbo jibinaa ko e hitaande 2016, e sukaaɓe worɓe ɗiɗo jibinaa ko e hitaande 2024, hono no Adichie holliri e yeewtere nde o waɗi e jaaynde Angalteer wiyeteende ''The Guardian''. E wiyde makko, ɓiɓɓe ɗiɗaɓere ɓee ko lomto jibini ɗum en. Gooto e ɓiɗɓe ɗiɗo ɓee, hono Nkanu Nnamdi, maayi ñalnde 7 [[lewru]] Yarkomaa 2026, tawi omo yahra e lebbi 21, caggal rafi. Adichie hollitii sabaabu maayde ɓiyiiko ko ŋakkeende safaara nde opitaal Euracare to [[Lagos]], ɗo Nkanu naati. Feccere e ŋakkeende ndee, e wiyde makko, ina jeyaa heen salaade oksijen, e seerndude cukalel ngel, ko ɗum addani ɓernde mum ustaade. Ospitaal oo hollitii mettere mum e ɓesngu nguu, kono o salii ko tuumaa koo.
E hitaande 2015, baaba Adichie nanngaa, caggal ɗuum o woppitaa balɗe seeɗa caggal ɗuum. Baaba makko maayi ko e rafi ƴiiƴam e hitaande 2020, e nder rafi ''COVID''-19, yumma makko maayi ko e hitaande 2021.
== Njawdi ==
=== Sembe ===
Larissa MacFarquhar mo jaaynde New Yorker wiyi wonde Adichie "ina hiisee wonde gooto e winndooɓe defte ɓurɗe teeŋtude e asliiji e yonta makko".>Golle makko firaama e ɗemɗe ko ina ɓura 30. Obi-'''Young''' Otosirieze hollitii e nder daartol mum ko fayti e Adichie ngam jaaynde Nijeer ''Open Country Mag'' e lewru suwee 2021, wonde "defte makko ... ndartinii mahdi e nder bayyinde daartol". E nder winndannde adannde yaltunde e jaaynde ''Brittle Paper'', o hollitii wonde ''Half of a Yellow Sun'' yaltunde e hitaande 2006, soodi ko 500 000 ekkol, ko ɗum woni ko limtaa e njulaagu deftere, haa [[lewru]] Oktoobar 2009 to leydi Angalteer tan. Deftere makko Americanah soodi 500 000 ekkol to [[Amerik]] e nder duuɓi ɗiɗi caggal nde yalti e hitaande 2013. Haa hitaande 2022, "Hakkille daartol gootol" heɓi ko ɓuri miliyoŋaaji 27 yiyngo. Haa ñalnde 1 suwee 2023, yeewtere ndee ina jeyaa e 25 yeewtere TED ɓurnde yiyeede e sahaa kala.
E wiyde Lisa Allardice, jaayndiyanke binndoowo e jaaynde ''The Guardian'', Adichie wonti "ɓiɗɗo debbo binndoowo ngam rewɓe hannde caggal nde haala makko TED 2012 'En fof poti wonde rewɓe' yahi haa ɓurti, nde renndini e mbaadi deftere kala suka jahroowo e duuɓi 16 e nder leydi [[Suwed]]". Adichie wonti "ikon rewɓe aduna" e "miijo renndo" anndiraaɗo e jaayndiyanke Lauren Alix Brown. Feccere e haala Adichie TEDx "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ƴettaa ko e jimɗi "''Flawless''" ɗi Beyoncé waɗi ñalnde 13 Duujal 2013. Adichie wonnoo ko e haalde ko feewti e ñiŋooɓe ɓe caggal mum naamndii jimoowo oo wonde ko debbo debbo sabu o huutoriima jikkuuji makko ngam "pander to ''the male gaze''". E nder faddaade Beyoncé, Adichie wiyi : "Mo wiyi ko ɓe rewɓe, ko rewɓe ƴiiƴam."
Annduɗo Matthew Lecznar wiyi wonde darnde Adichie no "gooto e winndooɓe ɓurɓe anndeede e rewɓe e jamaanu" addani mo huutoraade celebrity makko "ngam hollirde doole ɓoornaade e semmbinde yimɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi ngam jaɓɓaade [mode] ... ko ina jogii kala ko ina jokkondiri e politik anndinde". Jannguɓe Floriana Bernardi e Enrica Picarelli ɗon hokka ballal maako haa hukuumaaji rento lesdi [[Naajeeriya]] ngam wallugo [[Naajeeriya]] "e yeeso" nder hukuumaaji rento ngam huuwugo moodi bana laawol siyaasaaku ngol duuniyaaru fuu anndi ngam semmbiɗinki. Toyin Falola, jannginoowo taariiha, nder limngal janngirde haa lesdi [[Naajeeriya]], o ɗon ƴama siyaasaaku ɓamtuki limngal janngirde ko adii wakkati. O hollitii wonde jaŋde, haa teeŋti noon e gannde neɗɗankaagal, ina foti luulndaade politikaaji e laabi ngam semmbinde nanondiral renndo hakkunde ɓiɓɓe leydi e laamu. O hollitii wonde hakkillaaji ɗii ina poti wayleede e anndinde annduɓe ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe tan ngoni e ƴellitde annduɓe woɗɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko ɓe annduɓe annduɓe ɓe nganndu-ɗaa ina kuutoroo doole mum en ngam naftoraade laamu nguu, kadi ina poti wonde jannginooɓe sukaaɓe [[Naajeeriya]]. Adichie ina jeyaa e ɓeen ɓe o miijii ina mbaawi wonde "jaambaaro hakkilantaagal", ɓe "''push''[ed] yeeso keeri waylo renndo".
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
sa4c7nf5v6vwgo59sj97tsqxszuc8wf
159769
159768
2026-04-05T01:31:53Z
MOIBARDE
10068
159769
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chimamanda Ngozi Adichie''' (HeɗtoR[b]; jibinaa ko ñalnde 15 lewru Seeɗto hitaande 1977) ko binndoowo Najeriya, mo golle mum ina mbaɗi binndanɗe teskinɗe, ɗe ngonaa teskinɗe, e yeewtereeji. O anndaa no feewi wonde ko o neɗɗo mawɗo e nder binndol rewɓe caggal koloñaal.
Adichie jibinaa ko e galle [[Igbo]] en to [[Enugu]], leydi Najeriya, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to [[Nsukka]], o janngi toon safaara fotde hitaande e feccere. O ummi [[Naajeeriya]] nde o mari duuɓi 19 ngam o jannga haa lesdi Amerika haa jaami’aare Drexel haa Philadelphia, Pennsylvania, o yahi janngirde haa jaami’aare lesdi Connecticut Fuunaange, haa jaami’aare Johns Hopkins, e jaami’aare Yale haa lesdi U.S.
Heewɓe e defte Adichie ina mbaɗee to [[Nsukka]], ɗo o mawni ɗoo. O fuɗɗii winndude ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. O adii winndude ko Kuule (1997), deftere jimɗi, rewi heen ko pijirlooji, ngam yiɗde Biafra (1998). O heɓi nafoore ko yaawi e deftere makko adannde, ''Purple Hibiscus''. Adichie winndii golle keewɗe, o siftinii [[Chinua Achebe]] e Buchi Emecheta ko kamɓe ngoni ƴoƴɓe. Binndol makko ina jokkondiri e batte Hirnaange e [[Afrik]], teeŋti noon e batte pinal Igbo. Ko ɓuri heewde e golle makko ina njuurnitoo tiitooɗe diine, immigration, jinnaaɓe e pinal.
Adichie ko haaloowo e yeeso yimɓe, o haali e kewuuji keewɗi puɗɗagol jaŋde, ina jeyaa heen to duɗal jaaɓi haaɗtirde Williams (2017), to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard (2018), e to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] (2019). O waɗii kadi yeewtere Ted Talks, ina jeyaa heen « Hakkille daartol gootol » (2009) e « Enen fof eɗen poti wonde rewɓe » (2012). Feccere e ɗiɗmere ndee ko jimoowo Ameriknaajo biyeteeɗo Beyoncé waɗi ɗum e jimɗi mum, kam e wonde ɗum e T-shirt mo Dior waɗi e hitaande 2016. Njeenaaje e teddungal Adichie ina njeyaa heen njeenaaje jaŋde e binndol, feddeeji, dokke, dipolomaaji teddungal, e njeenaaje toowɗe goɗɗe, ko wayi no ''Fellow'' Ac8ath e nder hitaande 2016 Naalankaagal e gannde e hitaande 2017.
== Nguurndam puɗɗam e golle daawal gadanal ==
Adichie jibinaa ko e innde Engele Grace ñalnde 15 suwee 1977, ko o joyaɓo e nder sukaaɓe jeegom. O mawni ko to [[Enugu]], leydi Najeriya, jibnaaɓe makko iwdi Igbo. Baaba makko James Nwoye Adichie ko jeyaaɗo to Abba to [[Diiwal Aanambaara|diiwaan Anambra]], yumma makko e innde makko Grace Odigwe jibinaa ko to wuro Umunnachi. Baaba makko, jannguɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan haa o heɓi bak makko e hitaande 1957, o resi Grace ñalnde 15 abriil 1963, o yahdi e makko to Berkeley, Kaliforni ngam timminde jaŋde makko PhD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni. Nde o woni to leyɗeele dentuɗe [[Amerik]], jibnaaɓe Adichie ndañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo: ljeoma Rosemary e Uchenna. Baaba maako warti lesdi [[Naajeeriya]], o fuɗɗi kuugal janngirde haa jangirde mawnde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] nder hitaande 1966. Yumma makko fuɗɗii jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande 1964, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Merritt to Oakland, Kaliforni, caggal ɗuum o heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]] to bannge renndo e anthropologie.
Hare Biafran fuɗɗii ko e hitaande 1967, baaba Adichie fuɗɗii golloraade laamu Biafran to Direkteer Doole Biafran. O majjii mawniiko en yumma e baaba makko e nder wolde. Caggal nde Biafra darti woodde e hitaande 1970, baaba makko hooti to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], yumma makko golliima e laamu to [[Enugu]] haa hitaande 1973, hade makko wontude golloowo njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Naajeeriya]], caggal ɗuum o wonti debbo gadano winnditaade. Adichie jooɗi haa suudu jaami'aare [[Naajeeriya]], nder suudu ndu binndoowo [[Naajeeriya]] bi'eteeɗo [[Chinua Achebe]] jooɗinoo ko adii.
Nde o woni cukalel, Adichie ina jannga tan ko daartol e ɗemngal Engele, haa teeŋti noon e Enid Blyton. Juvenilia Adichie ina waɗi daartol e jikkuuji daneeji e gite daneeje, ko wayi no sukaaɓe Angalteer ɓe o janngi. E nder duuɓi 10, o yiyti binndol [[Afrik]], o janngi deftere « Geɗe ina njillondiri » nde [[Chinua Achebe]] winndi, Ɓiɗɗo Afriknaajo nde Camara Laye winndi, Woto woy, Cukalel nde Ngũgĩ wa Thiong'o winndi, e Weltaare yumma nde Buchi Emecheta winndi. Adichie fuɗɗii janngude daartol baaba mum ko fayti e Biafra nde o yahrata e duuɓi 13. E njilluuji makko to Abba, o yiyi cuuɗi mbonɗi, balɗe ɓutte ina cirƴaa e leydi. O naatnata caggal mum ɗeen ciftorɗe e daartol baaba makko e nder defte makko.
E nder tabitingol makko katolik, Adichie wayli innde mum e ɗemngal Engele, o waɗti ɗum e Grace, o waɗti ɗum Amanda, ko e innde nde golle makko gadane ɗee njaltinaa. E nder jaŋde makko, Adichie jannginaama e ɗemngal [[Igbo]] e Engele. Hay so tawii Igbo wonaano fannu mo yimɓe fof njiɗi, o jokki e waɗde courses e ɗemngal ngal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal fof. O timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Nigeria Campus'', o heɓi njeenaari mawndi e nder fedde jaŋde leslesre [[Afrik]] hirnaange (''WAEC''), e njeenaaje jaŋde. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Naajeeriya]], o janngi toon safaara e farmasi fotde hitaande e feccere. O woniino kadi gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The Compass'', jaaynde jaaɓi-haaɗtirde janngooɓe. E hitaande 1997, tawi omo yahra e duuɓi 19, Adichie yaltinii ''Decisions'', deftere jimɗi, caggal ɗuum o ummii [[Amerik]], ngam janngude jokkondiral to duɗal jaaɓi haaɗtirde Drexel to Philadelphia, Pennsylvania. E hitaande 1998, o winndi pijirlooji biyeteeɗi ''For Love of Biafra'', ko ɗum woni wiɗto makko gadano e tiitoonde hare. Ɗee golle gadane mbinndaa ko e innde Amanda N. Adichie.
Duuɓi ɗiɗi caggal nde o ummii [[Amerik]], o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fuɗnaange Connecticut to Willimantic, Connecticut, o hoɗi e miñiiko debbo biyeteeɗo Ijeoma, ko doktoor toon. E hitaande 2000, Adichie yaltinii deftere mum tokosere "Yumma am, Afriknaajo mbootu", nde yeewtata ko caɗeele ummotooɗe so neɗɗo ina jokkondiri e pine ɗiɗi ceertuɗe haa laaɓi. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, o jokki jaŋde makko, e sahaa gooto o jokki golle binndol. Nde o woni mawɗo to Fuɗnaange Connecticut, o winndi binndanɗe ngam jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Campus Lantern''. O heɓi dipolom makko lesleso summa cum laude e ganndal siyaas e ganndal jokkondiral e hitaande 2001. O heɓi dipoloma makko mawɗo e binndol peeñngol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins e hitaande 2003, e nder duuɓi ɗiɗi garooji ɗii o woni Hodder Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Princeton, ɗo o janngini fijirde naatnde. O fuɗɗii jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, o timmini jaŋde makko ɗiɗmere e ganndal [[Afrik]] e hitaande 2008. Adichie heɓi njeenaaje MacArthur e ndeen hitaande, ɓeydi heen njeenaaje jaŋde goɗɗe, ina heen njeenaaje jaŋde 2011–2012 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe ngam jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.
== Kugal ==
=== 2003 : Fuɗɗoode binndol e hare baylugol ===
Nde Adichie janngata to [[Amerik]], o fuɗɗii wiɗtude e winndude deftere makko adannde wiyeteende ''Purple Hibiscus''. O neldi binndol makko ngol e galleeji bayyinooji e gollorɗe binndol, ɓeen njaɓaani ɗum walla ɗaɓɓiri mo yo o waylu nokku ɗo o woni ɗoo gila e [[Afrik]] haa e [[Amerik]], mbele ina ɓeydoo anndeede e janngooɓe ɓurɓe yaajde. Haa jooni, Djana Pearson Morris, golloowo binndol golloowo to njuɓɓudi binndol Pearson Morris e Belt, jaɓi binndol ngol. Hay so tawii noon awokaa oo anndii wonde yeeyde ina waawi wonde caɗeele, nde tawnoo Adichie ko ɓaleejo kono wonaa Afriknaajo-Ameriknaajo, wonaa Kariibinaajo, o rokki ɗum bayyinooɓe haa nde ɗum jaɓaa, yaltinaa ɗum e Algonquin ''Books'', sosiyatee tokooso keeriiɗo, e hitaande 2003 ''Limited'' yaltini nde to leydi Najeriya. E oon sahaa, Adichie ƴetti Sarah Chalfant, golloowo binndol to Agency Wylie ngam lomtaade mo. ''Hibiscus Purple'' firtaama e ɗemɗe ko ɓuri capanɗe tati.
=== 2006–2012 : bayyinaango Feccere Naange Geese e Ko woni e wutte maa ; nafoore haalde e yeeso yimɓe ===
Caggal deftere makko adannde, Adichie fuɗɗii winndude deftere makko ɗiɗmere ''Half of a Yellow Sun,'' nde o golli e mum duuɓi nay. Sabu deftere nde ina yaaji e hare Biafran e nder wolde hakkunde leyɗeele Najeriya, Adichie huutoriima siftorde baaba mum e wolde Biafra, kam e jaŋngude defte, ina jeyaa heen deftere Buchi Emecheta winndi e hitaande 1982 wiyeteende Destination Biafra. Deftere nde fuɗɗii yaltude ko e hitaande 2006 e ''Anchor Books'', deftere njulaagu nde Alfred A. Knopf yaltini, kanko ne yaltini deftere ndee caggal ɗuum e les njiimaandi mum Vintage Canada. Nde yalti ko e leydi [[Farayse]] e hitaande 2008, nde yaltinaa e jaaynde Gallimard.
Nde o timmini jaŋde makko Hodder e MacArthur e hitaande 2008, Adichie fuɗɗii winndude nate tokoose ɗe o yaltiniino e nder jaayndeeji. Sappo e ɗiɗi e daartol ngol mooftaama e deftere makko tataɓere e deftere makko adannde, ''The Thing Around Your Neck'', nde Knopf yaltini e hitaande 2009. E nder hitaande ndee tan, o waɗii yeewtere TED nde tiitoonde mum woni "Hakkille daartol gootol".
Ñalnde 15 marse 2012, Adichie wonti neɗɗo ɓurɗo famɗude waɗde yeewtere Commonwealth. Koolol ngol waɗiraa ko to Guildhall to Londres, e dow tiitoonde "Jokkondirde pine". Kadi e hitaande 2012, o waɗii yeewtere tiitoonde "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ngam TEDxEuston to Londres.
=== 2013–2019: Ameriknaajo e Dear Ijeawele, walla Manifesto rewɓe e nder miijooji sappo e joy nafoore e rewɓe ===
Debbo jooɗiiɗo e taabal ina siyna defte, ina taaroo jamaanu yimɓe woɗɓe
Deftere Adichie tataɓere wiyeteende Americanah yaltinaa ko ñalnde 14 [[lewru]] Mbooy hitaande 2013, nde Alfred A. Knopf yaltini. Nde yaltinaa ko to [[Farayse]] e hitaande 2015. O woniino binndoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan–Flint e hitaande 2014. Winndooɓe Afriknaaɓe lolluɓe/Naalankooɓe Afriknaaɓe e Afriknaaɓe e nder diiwaanuuji Afriknaaɓe njilluuji mum en ina ɗaɓɓi e makko jokkondirde e almudɓe e jannginooɓe ummoriiɓe to duɗe toowɗe e duɗe jaaɓi haaɗtirde, patrons defterdu renndo nokku oo, e renndo ngo e nder ''forums'', ''lectures'' e forums, workshoah e humpitooji makko e binndol makko. ''Clips'' ummoraade e haalaaji makko "Hakkille daartol gootol" e "En fof eɗen poti wonde rewɓe" njaltinaama e yoga e kewuuji ɗii, yeewtaama e nder yeewtere naamne e jaabawuuli caggal yeewtere makko ceertunde.
E hitaande 2015, Adichie waɗii konngol puɗɗagol golle mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wellesley. O woniino gardiiɗo ñalngu binndol hakkunde leyɗeele PEN e hitaande 2015 to wuro New York, kanko e gardiiɗo ñalngu nguu Laszlo Jakab Orsos. O joofniri juulde nde e yeewtere makko "Arthur Miller Ndimaagu Winndude" ko fayti e senngo e luulndaade tooñanngeeji.
E hitaande 2015, Adichie winndi email feewde e sehil mum, caggal ɗuum o yaltini ɗum e ''Facebook'' e hitaande 2016. Miijooji ɗi o winndi e posto oo, ina cemmbina mo ngam waylude posto ngoo e deftere, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto'' Feministe e nder miijooji sappo e joy, nde yaltini e hitaande 2017. E hitaande 2016, o noddaama e BBC ngam yaltude e jaaynde ''Newsnight'', o rokka miijooji makko e woote [[Donald Trump]] e hitaande 2016. Nde o ari e suudu, o humpitaama wonde mbaadi ndii maa won jeewte hakkunde makko e R. Emmett Tyrrell, Jr., gardinooɗo Trump, gardiiɗo jaaynde wiyeteende ''The American Spectator'', jaaynde ƴaañooɓe. E jarribaade yaltude e yeewtere nde, o felliti jokkude sabu o yiɗi yeewtude miijooji makko e no ŋakkeende faggudu addani Trump heɓde nafoore. Jeewte ɗee mbaɗti wonde luural nde Tyrrell wiyi : « mi jaabaaki e ɓernde am no oo debbo nii », caggal ɗuum o wiyi « Trump wonaano njiyaagu ». Adichie jaabtii haalaaji makko, ko yeru siftinde haala Trump wonde ñaawoowo Gonzalo P. Curiel waawaano wonde mo alaa ko woni e mum so wonaa ñaawoore Low v. Caggal jeewte ɗee, o winndi e hello makko Facebook wonde o nanii BBC ina ƴattoo ɗum, tee ɓe « njuɓɓinii ɗum e dow ballal Trump » ngam sosde weltaare luulndiinde. E nder jaabawol, BBC yaltinii yaafuya ngam humpitaade no yeewtere ndee wayi, kono ɓe mbiyi ko kamɓe mbaɗi porogaraam oo ngam rokkude mo yi’annde laaɓtunde.
Adichie waɗii yeewtere ɗiɗmere hitaande kala ñalnde 8 noowammbar 2017 to suudu dingiral Lincoln to Washington, D.C. E ndeen hitaande, o haali kadi e batu geɗe caggal leydi yuɓɓinaangu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johns Hopkins, ko fayti e ŋakkeende jikkuuji moƴƴi e nder ngonka politik hannde kaa. Adichie e [[Hillary Clinton]] mbaɗii ñalɗi daandeeji winndereeji PEN 2018, yeewtere ndimaagu binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cooper to Manhattan. Hay so tawii haala kaa ɓuri teeŋtude ko e feminism e senngo, naamnal Adichie hol ko waɗi Clinton e Twitter fuɗɗoraade e "jom suudu" e nokku ɗo o waɗi golle makko, wonti ko ɓuri teeŋtude e hakkillaaji jaayɗe, addani Clinton waylude bio makko ''Twitter''. E darorɗe hitaande ndee, o haali e yeewtere defte Frankfurt to [[Almaanya|Almaañ]] ko fayti e taƴgol cirkooji ɗi muumtata daande rewɓe. E hitaande 2019, e nder yeewtere janngirɗe kanselor, o waɗii konngol "Winndoowo, miijotooɗo, debbo: Vignettes de la vie" to suudu janngirdu Langford to duɗal jaaɓi haaɗtirde Vanderbilt. Haala kaa yeewtidi ko e ƴellitaare makko e nder daartol, e miijooji makko ngam haɓaade ŋakkeende potal e nder renndo ngam sosde aduna ɓurɗo huuɓtodinnde. Adichie woniino haaloowo mawɗo e nder batuuji keewɗi e nder winndere ndee. E hitaande 2018, o haali e batu hakkunde leyɗeele [[Igbo]] jeeɗiɗaɓo hitaande kala. O waɗii konngol e nder batu neɗɗaŋke Hilton to fedde Conrad N. Hilton e hitaande 2019. O haali ko faati e fitinaaji e nder yeewtere adannde nde Gabriel García Markez waɗi to Cartagena, [[Kolommbiya|Kolommbi]] e hitaande wootere. Adichie woni Afriknaajo gadano haalde e ñalngu jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale, ɗo o waɗi yeewtere e hitaande 2019.
=== 2020–hannde: Bayyinaango deftere sukaaɓe, yaajnude golle ===
E hitaande 2020, Adichie yaltinii "Zikora", deftere juutnde dartiinde ko fayti e jokkere enɗam e yumma gooto, e binndanɗe tiitoonde "''Notes on Grief''" e nder jaaynde wiyeteende ''The New Yorker'', caggal maayde baaba mum. O yaajtini binndol ngol e deftere nde innde mum nanndi e ndee, nde ''Fourth Estate'' yaltini e hitaande rewtunde ndee. E hitaande 2020, Adichie ƴettii e yaltini deftere wiyeteende En fof ina poti wonde rewɓe e nder deftere sukaaɓe, nde Leire Salaberria holliti. Firooji maggal njaɓaama ngam yaltineede e ɗemɗe Korowasi, [[Farayse]], Koreeji, Purtugeec, e Españool. O waɗii konngol mawngol e nder batu 2020 to Santiago, leydi Siili.[68] Ko kanko woni haaloowo mawɗo e ñalɗi binndol hakkunde leyɗeele Reykjavik 2021 yuɓɓinaaɗi to cinema Háskólbíó to duɗal jaaɓi haaɗtirde Islande, o waɗii yeewtere "E nder doggol weltaare: ko fayti e daartol, rewɓe, e waylude miijo am". Ñalnde 30 noowammbar 2022, Adichie waɗii konngol gadanol ngol BBC waɗi e hitaande 2022, ngol Franklin D. Roosevelt haali e konngol mum "Ndimaagu nay".
Adichie waɗii hitaande e feccere e golle deftere mum adannde sukaaɓe, wiyeteende ''Mama's Sleeping Scarf'', nde o winndi e hitaande 2019, nde yaltini e hitaande 2023 e HarperCollins e innde fenaande Nwa Grace James.
E hitaande 2025, Adichie yaltini deftere wiyeteende Limre koyɗol.
== Style e tiitooɗe ==
=== Nokkuuji binndol ===
Adichie huutoriima [[Igbo]] e Engele e nder golle mum, e konnguɗi [[Igbo]] kolliraaɗi e italik, rewi heen ko firo Engele. O huutoriima nate ngam ustude jikkuuji senngooji, yeru, gargol laamɗo ngam haɓaade ardiiɓe koloñaal e diineeji e nder ''Purple Hibiscus'' ina maantiniri ''Palm Sunday''. Kuutoragol makko ɗemngal ngam tuugnaade e Achebe’s ''Things Fall Apart'' ina noddi siftorde golle makko e janngooɓe makko. Ko noon kadi, innde Kambili, jikku e nder ''Hibiscus purple'', ina siftina "i biri ka m biri" ("Wuur e yo wuur"), tiitoonde jimɗi jimoowo Igbo biyeteeɗo ''Oliver'' De Coque. Ngam siftinde ngonkaaji hade e caggal wolde, o yahrata ko e moƴƴere haa e bonnde no yiyraa e ''Half of a Yellow Sun,'' ɗo gooto e jikkuuji makko fuɗɗotoo udditaade firiiji, o yi’a oraas, biir, e "kuɗol ɓuuɓngol ɓuuɓngol". Ɗee ina ceerti e ko caggal e nder deftere nde gooto e jikkuuji makko maayi e heege, woɗɓe ina ndokkee ñaamde egguuji ɓuuɓɗi e ƴiye. Adichie ina heewi huutoraade nokkuuji goonga e limlebbi daartol ngam nawde janngooɓe e nder daartol mum.
E nder ƴellitaare jikkuuji, Adichie ina heewi ɓeydude jikkuuji ngam seerndude ceertugol pine aadaaji e pine hirnaange. Daartol makko ina heewi hollirde pine ɗe ŋakkaani, haa teeŋti e ɗe acci jikkuuji makko e nder limbo hakkunde cuɓe bonɗe. Heen sahaaji, omo sosa jikku ko wayi no arketiip ɓurɗo hoybude e fannu keeriiɗo e jikkuuji pinal ngam sosde foil ngam jikku ɓurɗo saɗtude.
=== Aadaaji Igbo ===
Adichie hokki gikkuuji maako inɗe ɗuuɗɗe ngam lenyol anniya, bana Mohammed ngam gikkuuji juulɓe. Ngam jikkuuji [[Igbo]], o sinci inɗe kollitooje aadaaji innde [[Igbo]] e hollirde jikkuuji jikkuuji, neɗɗaagal, e jokkondiral renndo. Yeru, e nder ''Half of a Yellow Sun'', innde jikku oo Ọlanna firti ko "Kaŋŋe Alla", kono Nwankwọ hollitii wonde ọla firti ko tedduɗo, nna firti ko baaba (ɗum ina waawi faamreede ko Alla baaba walla jibinannde). E woɗɗitaade inɗe Igbo ɓurɗe lollude, Adichie ina anniya waɗde jikkuuji mum e leƴƴi keewɗi, jinnaaɓe-ɗuuɗal, yimɓe aduna. O huutortaako inɗe Engele ngam alkule [[Afrik]] kono, so o huutoriima, ko ɗum kuutorgal ngam hollirde jikkuuji walla jikkuuji bonɗi.
Adichie ƴettii limooje ummoraade e aadaaji [[Igbo]] ngam hollirde geɗe e mbaadi taariindi. O taƴi aadaaji e mbaadi luurondirndi e binndol aadaaji [[Afrik]], nde tawnoo rewɓe winndooɓe ina keewi waasde e nder binndol [[Naajeeriya]], e jikkuuji rewɓe ina keewi yejjiteede walla wonde geɗe ballitooje jikkuuji worɓe wonɓe e nguurndam renndo-politik e faggudu renndo ngoo. Sifaa makko ina heewi waɗde heen hakkille e rewɓe semmbinɓe, kadi ina ɓeyda heen miijooji jowitiiɗi e jinnaaɓe e toɓɓe ɗe winndooɓe woɗɓe njiylotonoo ko adii, ko wayi no koloñaal, diine, e jokkondiral laamu.
Adichie ina heewi seerndude jikkuuji e nder renndo ngam hollirde ŋakkeende renndo e njuɓɓudi aadaaji. E huutoraade daartol ummoraade e jikkuuji taƴe renndo ceertuɗe, hono no o siftorii e nder yeewtere makko TED, "''The Danger of a Single Story''", o yettinii haala wonde alaa goonga gooto e ko yawti. Adichie ina hirjina janngooɓe mum ngam anndude koye mum en e koye mum en, e tooñanngeeji gonɗi e aduna. Ganndo [[Naajeeriya]] Stanley Ordu limti feminism Adichie dow feminism ngam limngal maako dow systems patriarchal yahi haa yaaji dow limngal rewɓe e limngal worɓe, o ɗon laara limngal rento-faggudu, siyaasaaku e njiyaagu ɗi rewɓe ɗon mari ngam wuurdugo e gollondirde bee worɓe. Yeru, e nder ''Purple Hibiscus,'' jikku ''Auntie'' Ifeoma ina hollira yi’annde debbo rewrude e waɗde denndaangal terɗe galle ngam golloraade e nder fedde e nder nanondiral, mbele doole neɗɗo kala ina kuutoree e mbaawka mum ɓurka toowde.
E nder golle makko binndaaɗe e haalaaji makko e yeeso yimɓe fof, Adichie ina naatna heen ƴattooje, ina huutoroo kadi ƴattooje, ƴattooje e ƴattooje ngam teeŋtinde miijo keeriiɗo. Adichie ɓeydii ƴellitde miijo Pan-Afrikaniste hannde ngoo e geɗe rewɓe e worɓe, o ɓeydii yiɗde no Hirnaange yiyrata [[Afrik]] nii, o ɓeydii yiɗde no [[Afrik]] yiyrata hoore mum.
=== Teemedde ===
Adichie, e nder yeewtere mum e hitaande 2011 e winndiyanke biyeteeɗo Binyavanga Wainaina, hollitii wonde tiitoonde ɓurnde mawnude e golle makko ko yiɗde. Huutoraade hujjaaji rewɓe "''The personal is political"'', yiɗde e nder golle makko ina heewi hollireede e nder mbaydi pinal, mbaydi neɗɗo e ngonka neɗɗo, e no luural renndo e politik jogori battinde e ɗiin tati fof. Adichie ina heewi ƴeewtaade jokkondire hakkunde leƴƴi, pinal, jinnaaɓe, (caggal) imperiyaalisma, laamu, leñol e diine. Hare ko tiitoonde ɓurnde teeŋtude e nder binndol [[Afrik]] fof, e golle makko ina njokki e oon aada e ƴeewtaade galleeji, renndooji, e jokkondiral. Wiɗtooji makko ina njahdi e luural politik e hare ngam hakkeeji, ina keewi ƴeewtaade neɗɗaagu. Heewɓe e binndanɗe makko ina kaala no jikkuuji makko njiylotoo koye mum en e baasal e nder nguurndam mum en e no ɓe njahrata e silsil e waasde daande haa e doole maɓɓe e waawde haalde daartol maɓɓe.
Golle Adichie ina keewi ƴeewtaade mbaydi pinal, haa teeŋti e mbaydiiji [[Igbo]] ɗi mawninta ɗemngal e pinal [[Igbo]], e hollirde yiɗde leydi [[Afrik]], e nder kuuɓal. Binndol makko ko kaaldigal anniya e Hirnaange, anniya heɓtude ndimaagu e neɗɗaagal [[Afrik]]. Tiitoonde rewtinnde e golle Adichie ko wolde Biafran. Hare nden laati "wakkati limngal" nder taariiha lesdi [[Naajeeriya]] ɓaawo koloñaal, nden boo laarugo hare man ɗon holla no lesdi ndi'i siforii. Feccere e Naange Geese, golle makko mawɗe e hare ndee, ina hollita no politik, njulaagu, dogmaaji diineeji e fitinaaji mbaɗiri e riiwtude yimɓe Igbo en, caggal ɗuum doole mum en ngarta e nder ngenndi ndii. Golle ɗee fof ina njogii batte, Adichie hollitii hare ndee ko gaañannde nde sellaani sabu ardiiɓe politik ɓee njiɗaa ƴeewtaade geɗe ɗe njibini ɗum.
Jaaɓi-haaɗtirde [[Naajeeriya]], [[Nsukka]] feeñii kadi e nder defte Adichie ngam hollirde sifaa waylo-waylo jaŋde e nder ƴellitgol hakkille politik, e maandeeji cemmbingol hakkille Pan-[[Afrik]] e yiɗde jeytaare e nder feccere Naange Geese. Nde feeñii e ''Purple Hibiscus'' e Americanah fof ko nokku ɗo njiimaandi laamu doolnuɗo rewrude e majjere siwil e luulndaare almudɓe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal ina janngina daartol koloñaal e ƴellitde peeje ngam haɓaade mbayliigu mum rewrude e gannde koɗki, e anndude wonde binndol koloñaal ina haala tan ko feccere e daartol ngol, ina famɗitina darnde [[Afrik]]. Adichie hollitii ɗum e nder deftere mum ''Half of a Yellow Sun,'' nde jannginoowo hiisa biyeteeɗo Odenigbo, faamniri suka mum galle, hono Ugwu, wonde maa o janngu e nder duɗal wonde maayo Niiseer ngoo, ko ɓaleejo gooto ina wiyee [[Mungo Park]] yiyti ɗum, hay so tawii noon yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii ina njula maayo ngoo gila e yontaaji. Kono Odenigbo ina reentina Ugwu wonde, hay so tawii daartol yiytugol Park ngol ko fenaande, alaa e sago o huutoroo jaabawol ngol moƴƴaani, so wonaa ɗuum o waasa jaŋde makko.
Golle Adichie ko faati e ''diaspora'' [[Afrik]] ina njuurnitoo ko heewi e tiitooɗe jeytaare, jokkondire e njiyaagu. Ɗuum ina heewi hollireede ko ƴaañorgal assimilaasiyoŋ, ina hollira kadi jikkuuji waylude inɗe mum en, ko huunde huuɓtodinnde e nder fijirde Adiche juutnde, nde huutortoo ko hollirde naafigaagal. E huutoraade tiitoonde immigration, omo waawi ƴellitde kaaldigal e no jikkuuji makko e mbaydiiji makko mbaylirtee e nguurndam caggal leydi e hawrude e aadaaji pine ceertuɗi. Fuɗɗoraade ko aadaaji e aadaaji nokku keso, jikkuuji ɗii, ko wayi no Ifemelu e nder Americanah, haa jooni ina njiytoo laabi jokkondirɗi e renndooji kesi.
E nder ''Dear'' Ijeawele walla ''A Feminist Manifesto in Fifteen'' ''Suggestions'' o ƴeewtindiima tiitooɗe identiteeji gonɗi e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'', e Ko woni e wutte maa ko wayi no miijooji teskinɗi e mbaadi ɓalli rewɓe ɓaleeɓe, gaasa mum en e ''objectification'' mum en Ijeawele tedduɗo ina teeŋtina nafoore politik huutoraade inɗe [[Afrik]], salaade kolorism, huutoraade ndimaagu haalde no ɓe ɓoornortoo kosam maɓɓe (ina heen salaade yiɗde humpitaade ɗum) e woɗɗitaade njulaagu, ko wayi no ustude coggu dewgal a see a only of nafoore ko debbo gorko. Jikkuuji makko rewɓe ina keewi salaade siftinde ɗum en e stereotypes e ina njiyloo yiɗde semmbinde rewɓe.
Golle Adichie ina keewi jokkondirde e wiɗtooji hakkunde yontaaji e nder denndaangal galleeji, ina addana mo ƴeewtaade geɗe ceertuɗe e tooñanngeeji e ndimaagu. E nder defte ''Purple Hibiscus'' e "Daartoowo jom hoore", Adichie ƴeewtii ɗeen ɗoon teskuyaaji e huutoraade galle oo no hollirta fitinaaji tokoosi. Jokkondiral debbo, e nder jokkondiral dewgal baabiraaɓe e caggal dewgal, ko tiitoonde nde Adichie heewi huutoraade ngam yuurnitaade caɗeele e keeri giɗli. Golle makko ina njeewta ko faati e jokkondire hakkunde worɓe e rewɓe e nder daartol ko wayi no "''Transition to Glory''", e toɓɓe ɗe njiɗaa waɗde ko wayi no jikkuuji giɗli wonande diineeji e nder ''Purple Hibiscus,'' kam e seerndude gorko sehil mum e nder "''Light Skin''". ''Miscarriage'', yumma e hareeji debbo ko tiitooɗe keewɗe e nder golle Adichie, ina keewi ƴeewteede e ko yowitii e diine kerecee en, e baabiraaɓe, e jikkuuji renndo. Yeru, e nder daartol juutngol "Zikora", o haali ko faati e geɗe nguurndam, pinal e politik jokkondirɗe e wontude yumma e ko ɗaminaa e rewɓe. Daartol ngol ina ƴeewtoo ŋakkeende reedu e reedu ndu o sikkaano, accugol jom suudu makko, yumma gooto, tampere renndo e caɗeele Zikora, e miijooji ceertuɗi ɗi o heɓata e wonde yumma.
Teemedde limtaaɗe ɗee ko yaafuya e janfa, hono no Half of a Yellow Sun nii, nde Olanna yaafnii fenaande giɗo mum, walla pellital Ifemelu seertude e giɗo mum e nder Americanah. Ƴeewndo Adichie e hare ina yayna annoore no banngeeji ɗiɗi ɗii fof mbaɗirta bonanndeeji, hay bannge gooto alaa ko bonnata e bonanndeeji baɗeteeɗi ɗii. Haala makko hollitii wonde ganndal e faamde denndaangal leƴƴi e leƴƴi ina haani ngam sosde renndooji leƴƴi keewɗi nannduɗi. Nokkuuji goɗɗi fitinaaji ko tiitooɗe limtaaɗe e nder ''Hibiscus Purple'', Feccere Naange ''Yellow'' e Ko woni e wutte maa; ɗeen tiitoonde ina kollita winndereyankaagal laamu, walla batte e feeñninde e nder renndo kuutoragol mum bonngol.
== Yiyngooji ==
=== Saaman ===
Koppi yeeso jaaynde winndaande
Adichie dow limngal Ms. nder hitaande 2014
Adichie, e nder winndannde 2014 nde o winndi e Elle, winndi wonde "rewɓe yiɗɓe ƴeewteede no haanirta nii, ina poti hollirde no haanirta nii, tawa ina janngaa, tawa ina ŋakkiraa mbaydi." E wiyde makko, miijo hirnaange ngoo ina seerti e sifaa makko mo Najeriya gooto e nehdi makko e fashion at amount' teddungal e teddungal renndo rokkata mo. O hollitii wonde yimɓe ina ñaawee no ɓe ɓoornortoo.>E jaɓde jokkondire hakkunde ŋarɗugol, moodel, style e ŋakkeende potal renndo-politik, Adichie wonti darnde ngam ɓamtude moƴƴere ɓanndu ngam heɓde ajannde.
Adichie naati nder doggol ɓurɓe ɓoornaade comci e nder winndere nde e hitaande 2016, o holliti Michelle Obama ko laamɗo makko. E ndeen hitaande, Maria Grazia Chiuri, debbo gadano gardinooɗo peewnugol sosiyetee Farayse Dior, hollitii e nder deftere mum adannde, tiitoonde tiitoonde yeewtere Adichie TED, "En fof eɗen poti wonde rewɓe".
Adichie haawniima nde o anndi Dior meeɗaani dañde debbo laamɗo diɗɗal mum tago, o jaɓi gollodaade e Chiuri, o noddi mo no hoɗɓe tedduɓe ngam jooɗaade e yeeso-rowre e yeewtere sosiyetee oo e nder yontere 2016 Paris ''Fashion Week''. Ganndo biyeteeɗo Matthew Lecznar hollitii wonde Adichie ina heewi luulndaade miijooji rewɓe rewrude e jokkondire e mbaydiiji. O hollitii wonde accude Dior hollirde binndol mum ko laawol karallaagal huutoraade mbaadiiji jaayndeeji keewɗi ngam waasde tan yettinde kabaruuji politik, kono kadi ngam ƴellitde natal makko no "''fenomen transmedia''" keewɗo fannuuji, binndol e mbaydi. O wonti yeeso No.7, fedde marke makeup nde yeeyoowo leɗɗe [[Biritaani-Mawndi|Biritaan]] ''Boots''. E nder winndannde makko ''Facebook'' hitaande 2016, Dear Ijeawele, walla ''Manifesto Feminist'' e nder miijooji sappo e joy, Adichie hollitii wonde ustude rewɓe e hollirde ɗum en e mbaydiiji e mbaydiiji ko "geɗel e pinal jokkere enɗam".
Ñalnde 8 lewru Mbooy hitaande 2017, Adichie hollitii kampaañ mum "Ɓoornude Najeriya" e hello mum Facebook. O sosi konte Instagram ɗe ɓiɗɓe yumma makko Chisom e Amaka njuɓɓini, o dañii fotde 600 000 almuudo. E wiyde Adichie, faandaare makko ko wallude reende ndonu pinal leydi [[Naajeeriya]] e hollirde mbaadiiji golle e huutoraade karallaagal kesal baɗaangal e juuɗe, kaɓirɗe e mbaydiiji ɗi diisneteeɓe [[Naajeeriya]] kuutortoo. O heɓi njeenaari ''Shorty Award'' e hitaande 2018 ngam kampaañ oo, e hitaande 2019 o suɓaama e nder rewɓe 15 yaltuɓe e jaaynde Vogue Biritaan e nder tonngoode nde Meghan, Duchess of Sussex, hoɗnoo. E nder yeewtere 2021 to Dusseldorfer Schauspielhaus e gonnooɗo hooreejo leydi [[Almaanya|Almaañ]], hono Angela Merkel, e jaayndiyankooɓe Miriam Meckel e Léa Steinacker, Adichie wiyi wonde omo heewi huutoraade moodel ngam jannginde yimɓe ko fayti e keewal.
=== Dina ===
Hay so tawii Adichie mawni ko e diine katolik, omo jogori miijaade wonde miijooji makko, haa teeŋti noon e miijooji rewɓe, ina luurdi e diine makko sahaa e sahaa fof. Nde jokkere enɗam hakkunde Masiihiŋko'en e Juulɓe nder hitaande 2012, o ɗon nodda ardiiɓe lesdi [[Naajeeriya]] ngam ɓe waaja haalaaji jam e kawtal. Adichie hollitii wonde jokkondiral makko e diine katolik ina saɗti sabu omo anndi e pinal wonde ko o katolik, kono omo sikki wonde ko Eklesiya jogori waɗde e kaalis e aybeeji, ɗum yahdaani e nafooje makko.
E nder kewu 2017 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Georgetown'', o hollitii wonde ceertugol miijooji hakkunde ardiiɓe fedde katolik en e ardiiɓe fedde misiyoŋaaji eklesiyaaji, addani mo feccere e nder renndo [[Naajeeriya]] e nder cukaagu makko, kadi o yalti eklesiyaaji ɗii ko hedde sahaa nde o toɗɗaa e laamu Pape Benedict XVI e hitaande 2005. O jaɓi wonde janngirɗe Pape François, cuɓaaɗo e hitaande 2013, e jibineede ɓiyiiko debbo e hitaande 2016, ngartiri mo e diine katolik, ɗum addani mo fellitde nehde ɓiyiiko e nder diine katolik. E hitaande 2021, Adichie hollitii wonde ko o katolik nominaal, o tawtoraama tan ko nde o waawi yiytude renndo yahrungo yeeso, tiiɗngo e ɓamtude neɗɗaagu. O laɓɓini wonde "miɗo sikki hoore am ko mi agnostik e naamnotooɗo".
E ndeen hitaande, miijooji makko e deftere Pape François wiyeteende Fratelli tutti yaltinaa e ɗemngal [[Italiya|itaali]] e nder jaaynde Vatikan wiyeteende L’Osservatore Romano ñalnde 5 sulyee. E nder winndannde makko 2021 "Sognare come un'unica umanità" ("Koyɗol ko neɗɗo gooto"), Adichie siftinii nde o ñaawetee e wirwirnde yumma makko nde o ñiŋi no Eklesiya jogori waɗde e kaalis, kono kadi o jaɓi wonde diineeji katolik en ndokki mo cuusal e nder mo14.
=== Hakkeeji gaynaako ===
Adichie ko daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder [[Afrik]], kadi ko o daraniiɗo hakkeeji LGBT e nder leydi Najeriya. Nde [[Naajeeriya]] ƴetti kuulal ngam haɓaade jommbaajo debbo e gorko e nder hitaande 2014, o jeyaa ko e winndooɓe [[Naajeeriya]] ɓe njaɓaani sariya oo, o wiyi ɗum ko luulndii doosɗe leydi, ko aldaa e nuunɗal, kadi ko "ko huunde haawniinde wonande leydi ndi caɗeele goongaaje keewɗe". O hollitii wonde mawɓe hollirooɓe yiɗde hakkunde mum en mbaɗataa ko boni e renndo, kono ko sariya oo "ina addana ɗum bonanndeeji bonɗi". Adichie wonnoo ko sehil ɓadiiɗo binndoowo biyeteeɗo Binyavanga Wainaina mo yaltunoo e yeeso yimɓe fof e hitaande 2014. Winndiyanke Bernard Dayo wiyi wonde eulogy Adichie feewde e Wainaina e hitaande 2019 ina nanngi no feewi ruuhu "daraniiɗo LGBTQ cuusɗo [e] winndere binndol [[Afrik]] ɗo jommbaajo gorko jogori jogaade haa jooni ko miijo ngo alaa ɗo haaɗi."
=== Naatgol transgender ===
Gila hitaande 2017, Adichie ina jokki e yeewtidde e yimɓe fof ko fayti e mbaydiiji mbaylaandi, won heen kadi ina tuuma mo wonde ko o jommbaajo debbo. E nder yeewtere ''Channel'' 4 e hitaande 2017, Adichie hollitii wonde geɗe debbo "wuurɗo no gorko nii, e martabaaji ɗi aduna rokkata worɓe" ngonaa ko nanndi e "debbo mo, gila e fuɗɗoode, wuuri e aduna no debbo nii". E nder winndannde Facebook nde o jokki, o winndi wonde rewɓe transgender en e geɗe rewɓe woɗɓe ina ceerti, kadi neɗɗo ina waawi jaɓde ɗeen ceertuɗe tawa bonnaani walla ustaani geɗe nguurndam fedde wootere. O teeŋtini wonde sukaaɓe rewɓe ina renndinee e laabi bonɗi bonnude nafoore mum en, tawa ina jogii batte duumiiɗe e nder nguurndam mum en, tawi noon sukaaɓe worɓe ina naftoroo nafooje ɓure worɓe, hade mum en waylude.
Luural ngal feeñii kadi e hitaande 2020 nde Adichie holliti ballal mum e winndannde J. K. Rowling jowitiinde e jinnaaɓe e jikkuuji, nde o noddi ɗum "hakkilantaagal timmungal" e nder yeewtere nde o waɗdunoo e jaaynde Angalteer, ''The Guardian''. Yeewtere nde waɗii ƴaañorgal Twitter ummoraade e ñiŋooɓe miijo makko, tawi ina jeyaa heen gonnooɗo dipolomaaji gooto e golle binndol Adichie, Akwaeke Emezi. E nder jaabawol, Adichie winndi "Ko huunde fenaande: Miijo goonga e pecce tati" o yaltini ɗum e lowre makko e lewru suwee 2021, o ñiŋi huutoraade lowre enternet ngam yaltinde mette. Lewru rewo, janngooɓe renndo LGBT to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Cape Town|Cape Town,]] [[Afrik]] worgo, ndartini yeewtere makko e nder duɗal maɓɓe.Adichie hollitii e yeewtere nde o waɗi e Otosirieze Obi-''Young'' e lewru Seeɗto wonde o "mettii no feewi" e ƴaañgal ngal, e nder luural ngal, o janngii kala ko o waawi heɓde e toɓɓe trans ngam wallude mo faamde ko woni e dow mum koo.
E darorɗe hitaande 2022, Adichie ɓeydii ñiŋeede ngam miijooji mum caggal yeewtere woɗnde e jaaynde ''The Guardian'' nde o wiyi, "So neɗɗo nannduɗo e miñi am—o wiyi, 'miin ko mi debbo', o naati e suudu lootorde rewɓe, debbo gooto yahi, 'A fotaani wonde ɗoo', e' transphobic?" Jaŋnginoowo biyeteeɗo Cheryl Stobie wiyi wonde Adichie ina jokki e "miijo ngo alaa ko woni e mum so wonaa jinnaaɓe". Wiɗtoowo B. Camminga hollitii wonde innde Adichie addani mo haalde ko fayti e rewɓe trans ina toownee, daande rewɓe Afriknaaɓe woɗɓe, trans e cis fof ina muumtee.
== Nguurndam neɗɗo ==
Adichie ko katolik. E nder cukaagu makko, parwisaaji galle makko ko Egliis Katolik St. Paul to Abba. O ɓuri hoɗde ko to [[Amerik]], ɗo o jogii darnde jooɗnde duumiinde, kono kadi omo jogii galle to leydi Najeriya.
E hitaande 2009, o resi doktoor Najeriya biyeteeɗo Ivara Esege. Ɓe njogii ko ɓiɓɓe tato; ɓiɗɗo maɓɓe debbo jibinaa ko e hitaande 2016, e sukaaɓe worɓe ɗiɗo jibinaa ko e hitaande 2024, hono no Adichie holliri e yeewtere nde o waɗi e jaaynde Angalteer wiyeteende ''The Guardian''. E wiyde makko, ɓiɓɓe ɗiɗaɓere ɓee ko lomto jibini ɗum en. Gooto e ɓiɗɓe ɗiɗo ɓee, hono Nkanu Nnamdi, maayi ñalnde 7 [[lewru]] Yarkomaa 2026, tawi omo yahra e lebbi 21, caggal rafi. Adichie hollitii sabaabu maayde ɓiyiiko ko ŋakkeende safaara nde opitaal Euracare to [[Lagos]], ɗo Nkanu naati. Feccere e ŋakkeende ndee, e wiyde makko, ina jeyaa heen salaade oksijen, e seerndude cukalel ngel, ko ɗum addani ɓernde mum ustaade. Ospitaal oo hollitii mettere mum e ɓesngu nguu, kono o salii ko tuumaa koo.
E hitaande 2015, baaba Adichie nanngaa, caggal ɗuum o woppitaa balɗe seeɗa caggal ɗuum. Baaba makko maayi ko e rafi ƴiiƴam e hitaande 2020, e nder rafi ''COVID''-19, yumma makko maayi ko e hitaande 2021.
== Njawdi ==
=== Sembe ===
Larissa MacFarquhar mo jaaynde New Yorker wiyi wonde Adichie "ina hiisee wonde gooto e winndooɓe defte ɓurɗe teeŋtude e asliiji e yonta makko".>Golle makko firaama e ɗemɗe ko ina ɓura 30. Obi-'''Young''' Otosirieze hollitii e nder daartol mum ko fayti e Adichie ngam jaaynde Nijeer ''Open Country Mag'' e lewru suwee 2021, wonde "defte makko ... ndartinii mahdi e nder bayyinde daartol". E nder winndannde adannde yaltunde e jaaynde ''Brittle Paper'', o hollitii wonde ''Half of a Yellow Sun'' yaltunde e hitaande 2006, soodi ko 500 000 ekkol, ko ɗum woni ko limtaa e njulaagu deftere, haa [[lewru]] Oktoobar 2009 to leydi Angalteer tan. Deftere makko Americanah soodi 500 000 ekkol to [[Amerik]] e nder duuɓi ɗiɗi caggal nde yalti e hitaande 2013. Haa hitaande 2022, "Hakkille daartol gootol" heɓi ko ɓuri miliyoŋaaji 27 yiyngo. Haa ñalnde 1 suwee 2023, yeewtere ndee ina jeyaa e 25 yeewtere TED ɓurnde yiyeede e sahaa kala.
E wiyde Lisa Allardice, jaayndiyanke binndoowo e jaaynde ''The Guardian'', Adichie wonti "ɓiɗɗo debbo binndoowo ngam rewɓe hannde caggal nde haala makko TED 2012 'En fof poti wonde rewɓe' yahi haa ɓurti, nde renndini e mbaadi deftere kala suka jahroowo e duuɓi 16 e nder leydi [[Suwed]]". Adichie wonti "ikon rewɓe aduna" e "miijo renndo" anndiraaɗo e jaayndiyanke Lauren Alix Brown. Feccere e haala Adichie TEDx "En fof eɗen poti wonde rewɓe" ƴettaa ko e jimɗi "''Flawless''" ɗi Beyoncé waɗi ñalnde 13 Duujal 2013. Adichie wonnoo ko e haalde ko feewti e ñiŋooɓe ɓe caggal mum naamndii jimoowo oo wonde ko debbo debbo sabu o huutoriima jikkuuji makko ngam "pander to ''the male gaze''". E nder faddaade Beyoncé, Adichie wiyi : "Mo wiyi ko ɓe rewɓe, ko rewɓe ƴiiƴam."
Annduɗo Matthew Lecznar wiyi wonde darnde Adichie no "gooto e winndooɓe ɓurɓe anndeede e rewɓe e jamaanu" addani mo huutoraade celebrity makko "ngam hollirde doole ɓoornaade e semmbinde yimɓe ummoriiɓe e nokkuuji ceertuɗi ngam jaɓɓaade [mode] ... ko ina jogii kala ko ina jokkondiri e politik anndinde". Jannguɓe Floriana Bernardi e Enrica Picarelli ɗon hokka ballal maako haa hukuumaaji rento lesdi [[Naajeeriya]] ngam wallugo [[Naajeeriya]] "e yeeso" nder hukuumaaji rento ngam huuwugo moodi bana laawol siyaasaaku ngol duuniyaaru fuu anndi ngam semmbiɗinki. Toyin Falola, jannginoowo taariiha, nder limngal janngirde haa lesdi [[Naajeeriya]], o ɗon ƴama siyaasaaku ɓamtuki limngal janngirde ko adii wakkati. O hollitii wonde jaŋde, haa teeŋti noon e gannde neɗɗankaagal, ina foti luulndaade politikaaji e laabi ngam semmbinde nanondiral renndo hakkunde ɓiɓɓe leydi e laamu. O hollitii wonde hakkillaaji ɗii ina poti wayleede e anndinde annduɓe ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe tan ngoni e ƴellitde annduɓe woɗɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko ɓe annduɓe annduɓe ɓe nganndu-ɗaa ina kuutoroo doole mum en ngam naftoraade laamu nguu, kadi ina poti wonde jannginooɓe sukaaɓe [[Naajeeriya]]. Adichie ina jeyaa e ɓeen ɓe o miijii ina mbaawi wonde "jaambaaro hakkilantaagal", ɓe "''push''[ed] yeeso keeri waylo renndo".
Deftere Adichie wiyeteende Feccere Naange Geese, waylaama e nder filmo mo Biyi Bandele ardii e hitaande 2013. E hitaande 2018, natal Adichie naatnaa e nate mahdi to nokku dingiral (''Centre Sport Municipal'') to wuro ''Concepción to Madrid,'' wondude e rewɓe 14 woɗɓe. Rewɓe 15 ɓee cuɓaama e terɗe hoɗdiiɓe ɓee ngam rokkude heen geɗe laaɓtuɗe e darnde rewɓe e nder daartol, e wonde maande potal. Hoɗɓe e hoɗorde ndee foolii feere nde politikaaji konservatiif en mbaɗi ngam ittude mural ngal e hitaande 2021 rewrude e ɗaɓɓaande siynooji mooftaaɗi.
Luke Ndidi Okolo, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nnamdi Azikiwe]] wiyi:
Deftere Adichie ndee ina haalda e geɗe e tiitooɗe laaɓtuɗe e toowɗe. Kono toɓɓe e teskuyaaji ɗii noon, ngonaa ko hesɗi e defte [[Afrik]]. Seerndi ɓural kaawningal e nder deftere Chimamanda Adichie’s ''Purple Hibiscus'' ko mbayliigu style—suɓagol makko e sifaaji ɗemngal e binndol, e mbaadi kuutoragol sifaaji ɗii e nder ngalɗoo nanondiral kaawningal hakkunde miijooji e miijooji jikkuuji.
Golle Adichie keɓii weltaare mawnde e njeenaaje keewɗe. Defte ƴeewooɓe ko wayi no Daria Tunca mbinndi wonde golle Adichie ina njogii nafoore mawnde, ɓe kolliti wonde ko o daande mawnde e nder yontaaji tataɓi binndooɓe [[Naajeeriya]], tawi Izuu Nwankwọ ina noddira mo peeje innde Igbo ɗe o sosi ɗee ko "''artform''", ɗe o timmini e nder golle makko]8. O yetti mbaawka makko e naatnude ɗemngal Igbo e maanaa mum e nder binndol ɗemngal Engele tawa o bonnaani doggol ngol walla o bonnaani daartol ngol. E nder ñaawoore Ernest Emenyonu, gooto e annduɓe ɓurɓe anndeede e binndol [[Igbo]], Adichie wonnoo ko "daande ɓurnde mawnude e ɓurnde yuumtude e yonta makko" kadi o siftinii mo wonde "daaroowo ɓurɗo maantinde e [[Afrik]]".Toyin Falola, jannginoowo daartol, weltiniri mo e binndooɓe woɗɓe, wonde "jaambaaro hakkilantaagal". Leslie ''Gray Streeter'' mo The Independent wiyi wonde miijo Adichie e mette "ina waɗa daande welnde, goonga e ndee ɗoo miijo ɓurngo yuumtude, ngo kadi ina jeyaa e ko ɓuri heewde e yimɓe fof reentaade." O anndaama no feewi wonde "ɓiɗɗo debbo binndoowo [[Chinua Achebe]]". Jane Shilling mo jaaynde Daily Telegraph noddi mo "mo waɗata haalaaji ko wayi no ko weeɓi no jimɗi colli nii".
Adichie dañii yettoore mawnde e haalaaji mum e yeewtereeji mum. Professeur media e jokkondiral Erika M. Behrmann, ƴeewtotooɗo haala Adichie TEDxEuston, "En fof eɗen poti wonde Feministe en" yetti mo no feewi sabu "haaloowo daartol", baawɗo jokkondirde e yimɓe makko no feewi. Kono noon, Behrmann ñiŋii ŋakkeende yeewtere e nder yeewtere ndee ko fayti e geɗe jokkondirɗe e mbaydiiji leƴƴi ɗii e tuugnaade Adichie e kelme ɗiɗi (ɓiɗɗo gorko/ɓiɗɗo debbo, gorko/debbo, gorko/debbo), ɗe acci "nokku seeɗa ngam miijaade e yuurnitaade no transgender e feministe genderqueer mbaɗirta batte e yimɓe walla1". Emenyonu wiyi wonde "haalaaji makko, blogs makko, musings makko e nder laylayti renndo, binndanɗe makko e miijooji makko, ''mentoring workshop'' ngam winndooɓe ɓuuɓɓe e yeewtereeji cirkooji ''lectures'' ... ina njaajni e ina ciftora golle makko e nder binndol". Ganndo Grace Musila wi'i marque Adiche ɗon hawti bee innde maako bana binndoowo, ardiiɗo jama'aare, e fashionista, ko ɗum yaajini jokkirgol maako e laawɗinki miijooji maako haa woɗɗi nder dingiral janngirde.
[[Category:Articles with hAudio microformats]]
[[Category:Stub]]
sopozn3np222dpuf9zfdsq6b7r2oi5j
Rochon Sands
0
20154
159770
71367
2026-04-05T06:14:25Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159770
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
[[File:Playground_in_Rochon_Sands_Provincial_Park.jpg|thumb|Rochon Sands, wuro jaŋde nder Kanada]]
[[File:Rochon_Sands.jpg|thumb|laawol to Rochon Sands]]
[[File:Rochon_Sands_Provincial_Park,_Alberta_(1967).jpg|thumb|Firo nder nder nder nder rancjkn sands]]
'''Rochon Sands''' ko wuro wuro to nder maayo Buffalo nder nder nder lesdi Alberta, Kanada. Haŋkadi e Rochon Sands Province Park.<ref>http://www.municipalaffairs.alberta.ca/mc_municipal_officials_search</ref> Ko wuro ngoo e nokkuure nde ɓe nganndi ina jogii innde mum e nder wuro Rochon, wonɓe e leydi ndii e fuɗɗoode hitaande 1900.
== Hakkiilo ==
E nder duɗal yimɓe 2021 ko Census Canada waɗi, wuro Rochon Sands wonande ko e nder wuro ngo, ina woodi yimɓe 97 e nder 53 nder 156 nder wuro ngo.12.8% daga yimɓe mum 2016 86. E leydi ndii ina heewi 2.03 km2, ina woodi yimɓe 47.8/km e hitaande 2021.<ref>https://web.archive.org/web/20220209200828/https://www150.statcan.gc.ca/t1/tbl1/en/tv.action?pid=9810000202&geocode=A000248</ref>
E nder jaŋde 2016 nde Statistics Canada waɗi, wuro Rochon Sands ina jogii yimɓe 86 e nder 47 nder cuuɗi 152.32.3% waylitii diga yimɓe 2011 65. E nokkuure leydi ndii ina heewi 2.16 km2 (0.83 , ina woodi yimɓe 39.8/km e hitaande 2016.<ref>http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/hlt-fst/pd-pl/Table.cfm?Lang=Eng&T=302&SR=1&S=86&O=A&RPP=9999&PR=48</ref>
== Ndaare boo ==
* [[:en:List_of_communities_in_Alberta|List of communities in Alberta]]
* [[:en:List_of_summer_villages_in_Alberta|List of summer villages in Alberta]]
* [[:en:List_of_resort_villages_in_Saskatchewan|List of resort villages in Saskatchewan]]
== Mawɓe anndal ==
isv4j7x6n2jft4wm30e560jm4lkiaz2
Chrysler-Plymouth Classic
0
38385
159695
159170
2026-04-04T17:41:56Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159695
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Chrysler-Plymouth Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1989. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi, ko ɓuri heewde heen ko to New Jersey..<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
== Duuɓi Nokku Nokku ==
1989, fedde wiyeteende Lincroft, to leydi New Jersey
1987-1988, fedde Navesink e nder wuro hakkundeejo, to leydi New Jersey
1985-1986, fedde wiyeteende Chatham, to leydi New Jersey
1983-84 Fedde leydi Montclair toownde, to leydi New Jersey
1982 Koolol leydi Wykagyl, to wuro New York
1981, e nder wuro wiyeteengo Paramus, to leydi New Jersey
1979-80 Fedde leydi Montclair toownde, to leydi New Jersey
1976-78, wuro Monroe, to New Jersey
== Jaaltaaɓe ==
Duuɓi Ñalɗi Kampiyoŋ Leydi Score Marge
de victoire Purse ($) Jaaliiɗo
== renndinde ($) ==
== Kiraasler-Plimuut ɓooyɗo ==
1989 Ñalnde 12-24 lewru Mbooy Sindi Rarik Dental Dowlaaji Amerik 214 (-5) 2 mboros 275 000 41 250
1988 Ñalnde 13-15 lewru Mbooy Nancy Lopez Dental Dowlaaji Amerik 204 (-12) 8 mboros 250 000 37 500
1987 15-17 lewru Mbooy Ayako Okamoto Japon 215 (−4) 2 225 000 33 750
1986 lewru Mbooy 16-18 Becky Pierson Dental Dowlaaji Amerik 212 (−7) 1 mboros 200 000 30 000
17-19 lewru Mbooy 1985 Nancy Lopez Dental Dowlaaji Amerik 210 (-9) 3 mboros 175 000 26 250
== Koolol moƴƴol ngol Chrysler-Plymouth ==
1984 Ñalnde 18-20 lewru Mbooy Barb Bunkowski Kanadaa 209 (-10) 4 mborosaaji 175 000 26 250
1983 20-22 lewru Mbooy Pat Bradley Dental Dowlaaji Amerik 212 (-7) 1 mboros 125 000 18 750
21-23 lewru Mbooy 1982 Cathy Morse Dental Dowlaaji Amerik 216 (E) 3 mborosaaji 125 000 18 750
== Koka-Kola ko ɓooyɗo ==
1981 Ñalnde 15-17 lewru Mbooy Kathy Witworth Dental Dowlaaji Amerik 211 (−8) 125 000 18 750
1980 Ñalnde 16-18 lewru Mbooy Donna White Dental Dowlaaji Amerik 217 (−2) 125 000 18 750
18-20 Mbooy 1979 Nancy Lopez Dental Dowlaaji Amerik 216 (−3) 100 000 15 000
1978 Ñalnde 19-21 lewru Mbooy Nancy Lopez Dental Dowlaaji Amerik 210 (−3) 100 000 15 000
== LPGA Koka-Kola ko ɓooyɗo ==
13-15 lewru Mbooy 1977 Kathy Witworth Dental Dowlaaji Amerik 202 (-11) 3 mborosaaji 77 000 11 500
== 76 LPGA ko ɓooyɗo ==
14-16 lewru Mbooy 1976 Amy Alcott Dental Dowlaaji Amerik 209 (-4) 1 mboros 76 000 14 000
== Tuugnorgal ==
aormnnxvyvqavfmggt3xyq8chqqqmp1
Hawaiian Ladies Open
0
38395
159721
159200
2026-04-04T19:27:16Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159721
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hawaiian Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1987 haa 2001. Ngol yuɓɓinaama e nokkuuji tati ceertuɗi e duunde Oahu to Hawaii.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1980-1989|access-date=2010-08-13|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1990-1999|access-date=2010-08-13|archive-date=2007-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref>
== Kursuuji kawgel ==
1987-1989 nokku ɓuuɓɗo, Kahuku, Hawai
1990-1995 Ko Olina Golf, 'Ewa Beach, Hawaii
1996-2001 Golf Kapolei, Kapolei, Hawai
== Jaaltaaɓe ==
Hitaande Jaaliiɗo Njoɓdi To par Marge de
nasaraaku Doggo(ɓe)-up Purse ($) Nasaraaku
feccere ($) Ref.
Kop Noodles Hawaian Rewɓe Udditi
2001 Ecoppi Katriyona Matiyu
2000 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Betsy King
Fuɗnaange Hawaii rewɓe Udditii
1999 Angalteer Alison Nikolaa
Kop Noodles Hawaian Rewɓe Udditi
1998 Dowlaaji Dentuɗi Amerik
1997 Suwed Annika Sorenstaam
1996 Amerik Meg Mallon
1995 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Barb Tomaas
1994 Espaañ Marta Figuyeras-Dotti
Itoki Hawaii rewɓe udditi
1993 Kanadaa Lisa Walters
1992 Kanadaa Lisa Walters
Orix Hawaii rewɓe udditi
1991 Dowlaaji Dentuɗi Amerik
1990 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Bet Daniyel
1989 Dental Dowlaaji Amerik 205 -11 4 jolɗe Dental Dowlaaji Amerik Sara Anne Makgetrik 300 000 45 000
Orient Leasing Hawaii Rewɓe Udditii
1988 Japon Ayako Okamoto 213 −3 1 jolngo Dental Dowlaaji Amerik Joanne Karner
Leyɗeele dentuɗe Amerik Deb Richard 300 000 45 000
Tsumura Hawaii debbo udditi
1987 Dental Dowlaaji Amerik Cindi Rarik 207 -9 2 mboros Dental Dowlaaji Amerik Jane Geddes 300 000 45 000
== Tuugnorgal ==
sfjfsyb3vj2oax7baib1j8ykcsfb6ma
Greater Baltimore Golf Classic
0
38397
159718
159206
2026-04-04T19:15:06Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159718
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Golf mawɗo Baltimore''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1980. Ngol fijiraa ko e nder wuro wiyeteengo Turf Valley Country Club to wuro Ellicott, Maryland tuggi 1962 haa 1966 e to nokku golf Pine Ridge to Timonium, Maryland tuggi 1987.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=2010-01-02}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=2011-06-29}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Golf mawɗo Baltimore
1980 Pat Bradley
Ko Baltimore mawɗo
1979 Pat Meyers
1978 Nansi Lopez
Golf mawɗo Baltimore
1977 Jane Blalok
== Baltimore ko ɓooyɗo ==
1975–76 Alaa kawgel
1974 Judi Rankin
Laamɗo Karling Udditi
1973 Judi Rankin
1972 Kaarol Mann
1971 Kati Witwort
1970 Sirley Englehorn
1969 Suusi Berning
1968 Kati witiwort
1967 Miki Raay
1966 Kati Witwort
1965 Kaarol Mann
1964 Kilifford Ann Kiriid
== Yiyngo Udditii ==
1963 Marlen Hagge
Kelly Sukaaɓe Rewɓe Udditii
1962 Kati witiwort
== Ƴeew kadi ==
Lady Carling Fuɗnaange Udditgol - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fijiraaɗo to Massachusetts tuggi 1962 haa 1966
Danbury Lady Carling Open - ko kewu goɗɗo LPGA Tour, fiyaaɗo to Connecticut e hitaande 1969
== Tuugnorgal ==
bg51uvji4k7af3h31qk0634zv2yvfkp
Lady Keystone Open
0
38399
159760
159214
2026-04-04T21:21:32Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159760
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lady Keystone Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1975 haa 1994. E hitaande mum adannde ko kawgel njillu satelit kono wonti kawgel timmungel e hitaande 1976. Ko kawgel ngel fijiraa ko e nokkuuji tati ceertuɗi e nder fuɗnaange-rewo Pennsylvania kono ɓuri heewde ko e Hershey Country Club to Hersy Pennsylvania.<ref>[https://web.archive.org/web/20120322001159/http://www.monstersandcritics.com/sport/golf/article_1286565.php/Golf_Course_Review_-_Hershey_Country_Club__East_West_Courses_ Golf Course Review - Hershey Country Club (East/West Courses)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120322001159/http://www.monstersandcritics.com/sport/golf/article_1286565.php/Golf_Course_Review_-_Hershey_Country_Club__East_West_Courses_|date=2012-03-22}}</ref>
== Hoɗɓe kawgel ngel ==
== Duuɓi Nokku Wuro ==
1975-1976 Golf fijoowo haa Harisburg, Pensilvani
1977 Golf Armitage Mekaniksburg, Pensilvaani
1978-1994 Fedde Hershey (Koorse Hirnaange) Hershey, Pensilvania
== Jaaltaaɓe ==
1994 Eleen Krosbi
1993 Val Skinner
1992 Daaniyel Ammaakapan
1991 Koolaaɗo kuuɓal
1990 Kaati Gering
1989 Laura Daawiis
1988 Sirli Furlong
1987 Ayako Okamoto
1986 Juuli Inkster
1985 Juli Inkster
1984 Amy Alkot
1983 Jan Eteefaanson
1982 Jan Sitefanson
1981 Joanne Karner
1980 Joanne Karner
1979 Nansi Lopez
1978 Pat Bradley
1977 Sanɗaara Spuzich
1976 Suusi Berning
1975 Suusi Berning (hono kewu satelit)
== Tuugnorgal ==
putref58ahye67vhio7zxb9yrw7wts3
Borden Classic (golf)
0
38425
159682
159293
2026-04-04T17:03:39Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159682
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Borden Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1965 haa 1978. Ngol fijiraa ko e nokkuuji keewɗi e nder diiwaan Columbus, Ohio.<ref>[https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
== Duuɓi Nokku Nokku ==
1965, 1967 Koolol leydi Kolumbus, Ohio
1966 Koolol Kolumbus, Ohio
1968-71 Golf ciftorgol Raymond to Kolumbus, to Ohio
1972-78 Ko Dublin, Ohio
== Jaaltaaɓe ==
Borden ko kilaasiik
1978 Joanne Karner
1977 Joanne Karner
1976 Judi Rankin
1975 Kaarol Mann
LPGA Borden ko ɓooyɗo
1974 Saaron Miler
Pabst rewɓe Kilaasiik
1973 Judi Rankin
1972 Marilin Smith
Len Immke Buick Uddita
1971 Sanɗaara Hayni
1970 Mariyam Miils
Pabst rewɓe Kilaasiik
1969 Suusi Berning
1968 Kaarol Mann
== Laamɗo Karling Udditi ==
1967 Kati Witwort
1966 Kilifford Ann Kiriid
Laamɗo Carling hakkunde hirnaange udditi
1965 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
555dxu6a45n7wj3tkkx21eq0fq9hlzg
Columbia Savings LPGA National Pro-Am
0
38457
159699
159391
2026-04-04T17:48:08Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159699
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Columbia Savings LPGA National Pro-Am''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1972 haa 1987. Ngol fijiraa ko e dingiral keewngal e nder diiwaan Denver, to Colorado. Tuggi 1985 haa 1987, kawgel ngel yuɓɓinaama e dow courseeji ɗiɗi.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
== Duuɓi Nokku Nokku ==
Duuɓi 1972-73, 1976, 1978-79, 1984, Denver, Kolorado
1974 Koolol leydi Rolling Hills, to leydi Kolorado
1975, e nder wuro Denver, to Kolorado
1977, 1980-83 Koolol leydi Kolombi, falnde Kolombi, Kolorado
1985-87 Golf lekki gootol lekki gootol, Kolorado
1985, 1987 Koolol golf Meridian, to leydi Kolorado
1986, wuro wiyeteengo Cherry Hills, to leydi Kolorado
== Jaaltaaɓe ==
Kolommbi LPGA ngenndiijo Pro-Am
1987 Kirista Jonson
LPGA ko fedde ngenndiire Pro-Am
1986 Ami Alkot
1985 Pat Bradley
== Kolommbi restoraaji kalaasiik ==
1984 Betsi laamɗo
1983 Pat Bradley
1982 Beet Daniyel
== Kolommbi LPGA ɓooyɗo ==
1981 Joanne Karner
1980 Beet Daaniyel
Kolommbi restoraaji kalaasiik
1979 Saali tokooso
Hospitaal ngenndiijo yahuud en udditaama
1978 Kati Witwort
1977 Joanne Karner
1976 Sanɗaara palmer
1975 Judi Rankin
1974 Sanɗaara Hayni
1973 Sanɗaara palmer
1972 Sanɗaara Hayni
== Tuugnorgal ==
dq9ok1hkiovwcmusc61iq40igxkaesu
Mayflower Classic
0
38529
159767
159620
2026-04-04T22:20:20Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159767
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mayflower Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol fijiraa ko e nokkuuji tati ceertuɗi to Indiana.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980-1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
== Duuɓi Nokku Nokku ==
1976 maayo Monroe to nokku golf Pointe to Bloomington, to leydi Indiyana
1977-1980, suudu golf leɗɗe harbour, to leydi Indiyana
1981-1988 Fedde leydi Indiyanapolis, Indiyanapolis
== Jaaltaaɓe ==
Bloomington ko duuɓi teemedde ɗiɗi
1976 Sanɗaara palme
Mayflower Kilaasiik
1977 Judi Rankin
1978 Jane Blalok
1979 Hollis Stasi
1980 Amy Alkot
1981 Debi Ostin
1982 Saali tokooso
1983 Laaren Howe
1984 Ayako Okamoto
1985 Alis Miler
1986 Sandara palmer (2)
1987 Koolaaɗo kuuɓal
1988 Teeri-Jo Mayers
== Tuugnorgal ==
httqdkko9law7fb9grxyw36ptgo6pqm
Crestar-Farm Fresh Classic
0
38530
159701
159623
2026-04-04T17:51:37Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159701
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Crestar-Farm Fresh Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1979 haa 1992. Ngol waɗi ko e nokkuuji tati ceertuɗi e nder diiwaan Hampton Roads to Virginie.<ref>[https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970–1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf LPGA Tournament Chronology 1980–1989] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990–1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
== Hitaande Nokku Nokku ==
1979-1980 Golf e Kantiri Club Portsmouth, Virginia
1981-1988 Golf ɓuuɓɗo ɗaaniiɗo Suffolk, Virginie
1989-1992 Kaɓirgal leydi Greenbrier to Chesapeak, Virginia
== Jaaltaaɓe ==
Hitaande Ñalɗi Kampiyoŋ Leydi Njoɓdi To par Marge
de victoire Nokku Purse ($) Nasaraaku
== seendugo ==
Crestar-Farm Keso Kilaasiik
1992 Ñalnde 8-10 lewru Mbooy Jennifer Wyatt Kanadaa 70-68-70=208-8 3 mborosaaji fedde leydi Greenbrier 425 000 63 750
1991 Ñalnde 9-12 lewru Mbooy Hollis Stacy Dental Dowlaaji Amerik 70-71-72-69=282 −6 1 stroke fedde leydi Greenbrier 400 000 60 000
== Crestar Kilaasiik ==
1990 11-13 lewru Mbooy Dottie Mochrie Dental Dowlaaji Amerik 67-65-68=200-16 9 mborosaaji fedde leydi Greenbrier 350 000 52 500
1989 5-7 lewru Mbooy Juli Inkster (2) Dental Dowlaaji Amerik 69-72-69=210 −6 5 mborosaaji 300 000 45 000
1988 6-8 lewru Mbooy Juli Inkster Dental Dowlaaji Amerik 70-70-69=209 −7 Golf gonɗo e ɓuuɓri ɗanngal 300 000 45 000
== Golf Kilaasiik Banke Virginia dentuɗo ==
1987 Ñalnde 8-10 lewru Mbooy Jody Rosenthal Dental Dowlaaji Amerik 71-72-66=209-7 1 jolngo Golf Ɓoornugol Ɗaanaade 250 000 37 500
== Banke Virginie dentuɗo ==
1986 9-11 lewru Mbooy Muffin Spencer-Devlin Dental Dowlaaji Amerik 76-69-69=214 -2 1 stroke Golf Ɓooyɗo 250,000 37,500
1985 10-12 lewru Mbooy Kathy Whitworth Dental Dowlaaji Amerik 69-66-72=207-9 1 stroke Golf Ɓooyɗo 200,000 30,000
1984 Ñalnde 11-13 lewru Mbooy Amy Alcott (2) Dental Dowlaaji Amerik 71-70-69=210 −6 2 jolɗe Golf 175 000 26 250
1983 13-15 lewru Mbooy Lenore Muraoka Dental Dowlaaji Amerik 70-73-69=212 −4 3 jolɗe Golf 150 000 22 500
1982 7-9 Mbooy Sally Little Afrik worgo 72-69-67=208 −11 Golf gonɗo e ɓuuɓri ɗanngal 125 000 18 750
1981 11-13 lewru Yarkomaa Stephenson Ostarali 66-71-68=205 −14 3 strokes Golf 125,000 18,750
1980 11-14 lewru Seeɗto Donna Caponi Dental Dowlaaji Amerik 70-67-66-74=277 −11 4 strokes 100 000 15 000
1979 11-14 Oktoobar Amy Alcott Dental Dowlaaji Amerik 70-70-73-73=286 −2 100 000 15 000
== Nafooje keewɗe ==
Fulɓe ɗiɗo keɓii ndeeɗoo kawgel ko ɓuri laawol gootol.
2 ina keɓa
Amy Alkot: hitaande 1979 e hitaande 1984
Juli Inkster: 1988, 1989
== Tuugnorgal ==
g79t6xc4vhmk56rak834bl1rndar5mf
Hyundai Team Matches
0
38531
159726
159626
2026-04-04T19:40:45Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
159726
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pijirlooji kippuuji Hyundai''' ko kawgel golf ngel tuggi 1994 haa 2002. Pijirlooji ɗii ina mbaɗa kippuuji nay ɗiɗo, ummoriiɗi e LPGA Tour, PGA Tour, e Senior PGA Tour (jooni ko Champions Tour). E nder kala njillu, kippuuji ɗii ina kawra e mbaadi pijirlooji. Nde fijiraa ko e nokkuuji tati to Kaliforni. Kewu nguu anndiraa ko kawgel Diners Club tuggi 1994 haa 1999.<ref>[https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=September 20, 2007}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=March 4, 2011}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://staging.thegolfchannel.com/tour-insider/tours-team-hyundai-team-matches-1263/|title=Tours Team Up for the Hyundai Team Matches|access-date=2010-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717000634/http://staging.thegolfchannel.com/tour-insider/tours-team-hyundai-team-matches-1263/|archive-date=2011-07-17|url-status=dead}}</ref>
== Nokkuuji kawgel ngel ==
1994-1997: Koɗorde PGA hirnaange, La Quinta, Kaliforni
1999-2000: Tufnde Pelikan, Newport, Kaliforni
2001-2002: Jokkondire golf e maayo laamɗo, nokku Dana, Kaliforni
== Jaaltaaɓe ==
Hitaande LPGA njillu PGA njillu mawɗo PGA njillu
Kippu Hyundai ina jogori waɗde
2002 Lorie Kane e Janis Moodie Rich Beem e Peter Lonard Allen Doyle e Dana Kuigley
2001 Lorie Kane e Janis Moodie Mark Calcavecchia e Fred Couples Allen Doyle e Dana Kuigley
2000 Juli Inkster e Dottie Pepper Tom Lehman e Duffy Waldorf Jack Niklaus e Tom Watson
== Ñalɗi Diners ==
1999 Juli Inkster e Dottie Pepper Mark Kalkavekkia e Fred jom en galleeji Jack Niklaus e Tom Watson
1998 Alaa kawgel
1997 Juli Inkster e Dottie Pepper Steve Elkington e Jeff Maggert Gil Morgan e Jay Sigel
1996 Juli Inkster e Dottie Pepper Tom Lehman e Duffy Waldorf Jim Kolbert e Bob Murfi
1995 Tammie Green e Kelly Robbins Tom Lehman e Duffi Waldorf Jim Kolbert e Bob Murfi
1994 Tammie Green e Kelly Robbins Jeff Maggert e Jim McGovern Dave Eichelberger e Raymond Floyd
== Tuugnorgal ==
k0csdm234r5tm0xqzk38y9c9zgit4eq
Women in Palau
0
38532
159627
2026-04-04T12:07:43Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Rewɓe Palau, anndiraaɓe kadi rewɓe Palau, rewɓe Belau, rewɓe Pelew (Engele archaïque), walla Rewɓe duuɗe Los Palaos (innde Españool) ko rewɓe hoɗɓe e Palau walla ummoriiɓe Palau. E nder daartol, ina woodi "feccere golle" tiiɗnde hakkunde rewɓe e worɓe Palau. Ko woni daartol Rewɓe njeyaa ko e golle ko wayi no ndema e mooftude kosam (worɓe ina kalfinaa mahngo galleeji e mahngo renndo). Rewɓe hannde ɓee - e nder worɓe Palau - ko tawtoraaɓe..."
159627
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Rewɓe Palau, anndiraaɓe kadi rewɓe Palau, rewɓe Belau, rewɓe Pelew (Engele archaïque), walla Rewɓe duuɗe Los Palaos (innde Españool) ko rewɓe hoɗɓe e Palau walla ummoriiɓe Palau. E nder daartol, ina woodi "feccere golle" tiiɗnde hakkunde rewɓe e worɓe Palau.
Ko woni daartol
Rewɓe njeyaa ko e golle ko wayi no ndema e mooftude kosam (worɓe ina kalfinaa mahngo galleeji e mahngo renndo). Rewɓe hannde ɓee - e nder worɓe Palau - ko tawtoraaɓe e golle njoɓdi. Hay so tawii hannde rewɓe ina njogii golle cafrooɓe, awokaaji e njuɓɓudi njulaagu. E ko yowitii e daartol politik ngenndi Palau, Sandra Pierantozzi wonti cukko hooreejo leydi Palau, o woni jaagorgal dowla Palau.
E nder aadaaji, debbo Senior Palauan ina waawi wonde e nder ardorde diiso wuro, jogiiɗo mbaawka suɓaade e ittude worɓe jogiiɓe tiitoonde. Ɓe njogii mbaawka ƴettude kuule to bannge jawdi e jawdi ndi matriline jogii (kaalis ko rewɓe keɓata e innde leƴƴi).[1]
Pewnugol nguura
Ñaamdu amidon, anndiraandu ongraol ko rewɓe gollotooɓe e ɓulli taro e nder gure. Goongɗinal nguura ina jeyaa e ko feewti e peewnugol nguura keeriiɗo wonande rewɓe Palauan reeduɓe e ñamlooɓe.[1]
Maandeeji mbayliigu renndo
Ko maande keɓal neɗɗo, rewɓe Palau ina mbaawi ɓoornaade wutteeji baɗaaɗi e kaalis Palau.
Womorde
Wamre ɓurnde heewde nde rewɓe Palauan mbaɗata ina jeyaa heen wamre aadaaji "dowlaaji e waɗeede e diidi ɗiɗi rewɓe".
Rewɓe teskinaaɓe
Tewodosiya Faustino Blailes, debbo gadano guwerneer e binndoowo
Akiko Sugiyama, ko o dawriyanke
Rukebay Inabo, dawriyanke
Viki Kanai, ko neɗɗo politik
Katharine Kesolei, ganndo ko faati e nehdi e nehdi e politik
Siobhon Makmanus, daraniiɗo haɓaade rafi o
Regina Mesebeluu, dawriyanke
Mariyam Gates-Meltel, ko kanko woni dawriyanke
Sha Merirei, naalanke e golloowo
Cita Morei, daraniiɗo haɓaade rafi o
Gabriyel Ngirmang, daraniiɗo haɓaade rafi o
Ulay Otobed, ko cafroowo
Sandra Pierantozzi, ko kanko woni dawriyanke
Faustina K. Rehuher-Marugg, ko neɗɗo politik
Leylaani Reklai, ko o dawriyanke
Olimpiya E. Moree-Remengesau, gardiiɗo
Ernestiin Rengiil, awokaa e tennis
Dilmai Saiske, dawriyanke
Gloriya Salii, mawɗo
Uduch Sengebau mawɗo, dawriyanke
Baklay Temengil, dawriyanke
Ngedikes Olai Uludong, dipolomaat
Valerie Whipps, debbo gadano leydi Palau
Tuugnorgal
kdza4h6jo6cotew4gh8zkui7nnpkaw2
159632
159627
2026-04-04T12:53:13Z
Ilya Discuss
10103
159632
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rewɓe Palau''', anndiraaɓe kadi rewɓe Palau, rewɓe Belau, rewɓe Pelew (Engele archaïque), walla Rewɓe duuɗe Los Palaos (innde Españool) ko rewɓe hoɗɓe e Palau walla ummoriiɓe Palau. E nder daartol, ina woodi "feccere golle" tiiɗnde hakkunde rewɓe e worɓe Palau.
== Ko woni daartol ==
Rewɓe njeyaa ko e golle ko wayi no ndema e mooftude kosam (worɓe ina kalfinaa mahngo galleeji e mahngo renndo). Rewɓe hannde ɓee - e nder worɓe Palau - ko tawtoraaɓe e golle njoɓdi. Hay so tawii hannde rewɓe ina njogii golle cafrooɓe, awokaaji e njuɓɓudi njulaagu. E ko yowitii e daartol politik ngenndi Palau, Sandra Pierantozzi wonti cukko hooreejo leydi Palau, o woni jaagorgal dowla Palau.
E nder aadaaji, debbo Senior Palauan ina waawi wonde e nder ardorde diiso wuro, jogiiɗo mbaawka suɓaade e ittude worɓe jogiiɓe tiitoonde. Ɓe njogii mbaawka ƴettude kuule to bannge jawdi e jawdi ndi matriline jogii (kaalis ko rewɓe keɓata e innde leƴƴi).
== Pewnugol nguura ==
Ñaamdu amidon, anndiraandu ongraol ko rewɓe gollotooɓe e ɓulli taro e nder gure. Goongɗinal nguura ina jeyaa e ko feewti e peewnugol nguura keeriiɗo wonande rewɓe Palauan reeduɓe e ñamlooɓe.
Maandeeji mbayliigu renndo
Ko maande keɓal neɗɗo, rewɓe Palau ina mbaawi ɓoornaade wutteeji baɗaaɗi e kaalis Palau.
== Womorde ==
Wamre ɓurnde heewde nde rewɓe Palauan mbaɗata ina jeyaa heen wamre aadaaji "dowlaaji e waɗeede e diidi ɗiɗi rewɓe".
== Rewɓe teskinaaɓe ==
Tewodosiya Faustino Blailes, debbo gadano guwerneer e binndoowo
Akiko Sugiyama, ko o dawriyanke
Rukebay Inabo, dawriyanke
Viki Kanai, ko neɗɗo politik
Katharine Kesolei, ganndo ko faati e nehdi e nehdi e politik
Siobhon Makmanus, daraniiɗo haɓaade rafi o
Regina Mesebeluu, dawriyanke
Mariyam Gates-Meltel, ko kanko woni dawriyanke
Sha Merirei, naalanke e golloowo
Cita Morei, daraniiɗo haɓaade rafi o
Gabriyel Ngirmang, daraniiɗo haɓaade rafi o
Ulay Otobed, ko cafroowo
Sandra Pierantozzi, ko kanko woni dawriyanke
Faustina K. Rehuher-Marugg, ko neɗɗo politik
Leylaani Reklai, ko o dawriyanke
Olimpiya E. Moree-Remengesau, gardiiɗo
Ernestiin Rengiil, awokaa e tennis
Dilmai Saiske, dawriyanke
== Gloriya Salii, mawɗo ==
Uduch Sengebau mawɗo, dawriyanke
Baklay Temengil, dawriyanke
Ngedikes Olai Uludong, dipolomaat
Valerie Whipps, debbo gadano leydi Palau
== Tuugnorgal ==
0wfgwjr4uqewumfe5xdbl5rmxbl9fxp
159633
159632
2026-04-04T12:54:38Z
Ilya Discuss
10103
159633
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Rewɓe Palau''', anndiraaɓe kadi rewɓe Palau, rewɓe Belau, rewɓe Pelew (Engele archaïque), walla Rewɓe duuɗe Los Palaos (innde Españool) ko rewɓe hoɗɓe e Palau walla ummoriiɓe Palau. E nder daartol, ina woodi "feccere golle" tiiɗnde hakkunde rewɓe e worɓe Palau.
== Ko woni daartol ==
Rewɓe njeyaa ko e golle ko wayi no ndema e mooftude kosam (worɓe ina kalfinaa mahngo galleeji e mahngo renndo). Rewɓe hannde ɓee - e nder worɓe Palau - ko tawtoraaɓe e golle njoɓdi. Hay so tawii hannde rewɓe ina njogii golle cafrooɓe, awokaaji e njuɓɓudi njulaagu. E ko yowitii e daartol politik ngenndi Palau, Sandra Pierantozzi wonti cukko hooreejo leydi Palau, o woni jaagorgal dowla Palau.
E nder aadaaji, debbo Senior Palauan ina waawi wonde e nder ardorde diiso wuro, jogiiɗo mbaawka suɓaade e ittude worɓe jogiiɓe tiitoonde. Ɓe njogii mbaawka ƴettude kuule to bannge jawdi e jawdi ndi matriline jogii (kaalis ko rewɓe keɓata e innde leƴƴi).<ref name="Palau">{{cite web|last=Nero|first=Karen L.|title=Palau|url=http://www.everyculture.com/No-Sa/Palau.html|access-date=6 October 2013}}</ref>
== Pewnugol nguura ==
Ñaamdu amidon, anndiraandu ongraol ko rewɓe gollotooɓe e ɓulli taro e nder gure. Goongɗinal nguura ina jeyaa e ko feewti e peewnugol nguura keeriiɗo wonande rewɓe Palauan reeduɓe e ñamlooɓe.
Maandeeji mbayliigu renndo
Ko maande keɓal neɗɗo, rewɓe Palau ina mbaawi ɓoornaade wutteeji baɗaaɗi e kaalis Palau.
== Womorde ==
Wamre ɓurnde heewde nde rewɓe Palauan mbaɗata ina jeyaa heen wamre aadaaji "dowlaaji e waɗeede e diidi ɗiɗi rewɓe".
== Rewɓe teskinaaɓe ==
Tewodosiya Faustino Blailes, debbo gadano guwerneer e binndoowo
Akiko Sugiyama, ko o dawriyanke
Rukebay Inabo, dawriyanke
Viki Kanai, ko neɗɗo politik
Katharine Kesolei, ganndo ko faati e nehdi e nehdi e politik
Siobhon Makmanus, daraniiɗo haɓaade rafi o
Regina Mesebeluu, dawriyanke
Mariyam Gates-Meltel, ko kanko woni dawriyanke
Sha Merirei, naalanke e golloowo
Cita Morei, daraniiɗo haɓaade rafi o
Gabriyel Ngirmang, daraniiɗo haɓaade rafi o
Ulay Otobed, ko cafroowo
Sandra Pierantozzi, ko kanko woni dawriyanke
Faustina K. Rehuher-Marugg, ko neɗɗo politik
Leylaani Reklai, ko o dawriyanke
Olimpiya E. Moree-Remengesau, gardiiɗo
Ernestiin Rengiil, awokaa e tennis
Dilmai Saiske, dawriyanke
== Gloriya Salii, mawɗo ==
Uduch Sengebau mawɗo, dawriyanke
Baklay Temengil, dawriyanke
Ngedikes Olai Uludong, dipolomaat
Valerie Whipps, debbo gadano leydi Palau
== Tuugnorgal ==
agapxlyvcjca0js822k10j368ruk85y
St. Louis Women's Invitational
0
38533
159634
2026-04-04T12:57:28Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Noddaango rewɓe St haa 1956 e hitaande 1965 haa 1969. Jaaltaaɓe Johnny Londoff ko kawgel ngel 1970 Sirley Englehorn Noddaango rewɓe St. Louis 1969 Sanɗaara Hayni Holiday Inn Kilaasiik 1968 Kati witiwort Noddaango rewɓe St. Louis 1967 Kati Witwort Clayton Fedde Noddaango 1966 Kati Witwort Louis Udditii 1965 Mariyam Miils Squirt Ladies' Uddit Noddaango 1964 Miki Raay Louis Udditii 1957-63 Alaa kawgel 1956 Fay Kroker 1955 Luwiis Sugges 1954 Betsi Rawls Tuug..."
159634
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Noddaango rewɓe St haa 1956 e hitaande 1965 haa 1969.
Jaaltaaɓe
Johnny Londoff ko kawgel ngel
1970 Sirley Englehorn
Noddaango rewɓe St. Louis
1969 Sanɗaara Hayni
Holiday Inn Kilaasiik
1968 Kati witiwort
Noddaango rewɓe St. Louis
1967 Kati Witwort
Clayton Fedde Noddaango
1966 Kati Witwort
Louis Udditii
1965 Mariyam Miils
Squirt Ladies' Uddit Noddaango
1964 Miki Raay
Louis Udditii
1957-63 Alaa kawgel
1956 Fay Kroker
1955 Luwiis Sugges
1954 Betsi Rawls
Tuugnorgal
samy9qsvi7um9inqgvgrbnv1v7x3a6i
159635
159634
2026-04-04T13:01:11Z
Ilya Discuss
10103
159635
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Noddaango rewɓe St haa''' 1956 e hitaande 1965 haa 1969.
== Jaaltaaɓe ==
Johnny Londoff ko kawgel ngel
1970 Sirley Englehorn
== Noddaango rewɓe St. Louis ==
1969 Sanɗaara Hayni
Holiday Inn Kilaasiik
1968 Kati witiwort
== Noddaango rewɓe St. Louis ==
1967 Kati Witwort
== Clayton Fedde Noddaango ==
1966 Kati Witwort
Louis Udditii
1965 Mariyam Miils
Squirt Ladies' Uddit Noddaango
1964 Miki Raay
== Louis Udditii ==
1957-63 Alaa kawgel
1956 Fay Kroker
1955 Luwiis Sugges
1954 Betsi Rawls
== Tuugnorgal ==
l1m40k5w4q1iu3w1qh8h6t5o31xr6mo
159636
159635
2026-04-04T13:02:35Z
Ilya Discuss
10103
159636
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Noddaango rewɓe St haa''' 1956 e hitaande 1965 haa 1969.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=September 8, 2010|archive-date=February 27, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=September 8, 2010|archive-date=June 29, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=September 8, 2010|archive-date=January 2, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Johnny Londoff ko kawgel ngel
1970 Sirley Englehorn
== Noddaango rewɓe St. Louis ==
1969 Sanɗaara Hayni
Holiday Inn Kilaasiik
1968 Kati witiwort
== Noddaango rewɓe St. Louis ==
1967 Kati Witwort
== Clayton Fedde Noddaango ==
1966 Kati Witwort
Louis Udditii
1965 Mariyam Miils
Squirt Ladies' Uddit Noddaango
1964 Miki Raay
== Louis Udditii ==
1957-63 Alaa kawgel
1956 Fay Kroker
1955 Luwiis Sugges
1954 Betsi Rawls
== Tuugnorgal ==
f8expfsq5l6tz9q8kwb131a5ksdzcja
Nagbidjabou
0
38534
159638
2026-04-04T13:52:40Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Nagbidjabou ko wuro e nder diiwaan Dankpen to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159638
wikitext
text/x-wiki
Nagbidjabou ko wuro e nder diiwaan Dankpen to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
k3aiu5a2as3fwtngjp7qpmw4jqbp9bc
159639
159638
2026-04-04T13:55:42Z
SUZYFATIMA
13856
159639
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nagbidjabou''' ko wuro e nder diiwaan Dankpen to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
ftbfwolr9l6hey0vech6ajwk9wgwtmn
159640
159639
2026-04-04T13:59:05Z
SUZYFATIMA
13856
159640
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nagbidjabou''' ko wuro e nder diiwaan Dankpen to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
b4xkq15uqevk3v3zp8p7mcc99qzu9hm
Kada, Togo
0
38535
159641
2026-04-04T14:00:48Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Kada, Togo ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159641
wikitext
text/x-wiki
Kada, Togo ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
3l1imnsdcjtefp3rp5hhk8uolin6o4e
159642
159641
2026-04-04T14:02:23Z
SUZYFATIMA
13856
159642
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kada, Togo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
m68kni2gjlq7d1x2jp2yq6cc44gkvgp
159643
159642
2026-04-04T14:04:49Z
SUZYFATIMA
13856
159643
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kada, Togo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
e2n66xttr0trsath3v4dgc85pl2flp6
Idambado
0
38536
159644
2026-04-04T14:09:16Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Idambado ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159644
wikitext
text/x-wiki
Idambado ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
efwehv4hy0shzv8nanzicfezkggczmk
159645
159644
2026-04-04T14:10:50Z
SUZYFATIMA
13856
159645
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Idambado''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
gz7n0z2rk6g1vn92vyyyjw8djwdzu44
159646
159645
2026-04-04T14:14:06Z
SUZYFATIMA
13856
159646
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Idambado''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
t7fzsdrpfppb9bl69jvlhgzy211dvuc
Tchotchopola
0
38537
159648
2026-04-04T14:18:45Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Tchotchopola ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159648
wikitext
text/x-wiki
Tchotchopola ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
33nqf6qnku6q8nk9bqb3l1ru14hs42r
159649
159648
2026-04-04T14:19:51Z
SUZYFATIMA
13856
159649
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tchotchopola''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
t0jzxz0z8h6lnp4waqxmhtjiz6ntxv9
159650
159649
2026-04-04T14:21:44Z
SUZYFATIMA
13856
159650
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tchotchopola''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
29ue9u9ibe9vf8uaq29p0o5hufn5l5o
Massejioun
0
38538
159651
2026-04-04T14:23:08Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Massejioun ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159651
wikitext
text/x-wiki
Massejioun ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
lhydayahrag8kucidp73s1rekjacjtq
159652
159651
2026-04-04T14:24:05Z
SUZYFATIMA
13856
159652
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Massejioun''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
hs20iqx5lmlkn44m1xs7ol48mat01oe
159653
159652
2026-04-04T14:29:35Z
SUZYFATIMA
13856
159653
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Massejioun''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
kqot0pen8hsubmds1so9dpipgbyp3b7
Diabougou
0
38539
159655
2026-04-04T14:37:04Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Diabougou ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159655
wikitext
text/x-wiki
Diabougou ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
1bks5gv9jvyll4dw4fbhgdf2j4tsaux
159656
159655
2026-04-04T14:38:44Z
SUZYFATIMA
13856
159656
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Diabougou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
8p7xss9vr1z4byjzplz5vaa5detav4v
159657
159656
2026-04-04T14:41:41Z
SUZYFATIMA
13856
159657
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Diabougou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
e905fy5lrtwlnv2z7jtc2yxzxfudry7
Diampele
0
38540
159658
2026-04-04T14:45:51Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Diampele ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159658
wikitext
text/x-wiki
Diampele ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
2eb96wyowoajneolk46szz19tnoms7s
159659
159658
2026-04-04T14:46:55Z
SUZYFATIMA
13856
159659
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Diampele''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
gkexsr20b49rtzx7zrddk0v5s6qtm88
159660
159659
2026-04-04T14:49:43Z
SUZYFATIMA
13856
159660
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Diampele''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dawb025sopabu9ucdtbaj6l4t65zgrs
Natalya Lisovskaya
0
38541
159661
2026-04-04T14:58:37Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Natalya Venediktovna Lisovskaya (e ɗemngal Riisi: Наталья Венедиктовна Лисовская ; jibinaa ko ñalnde 16 sulyee 1962) ko gonnooɗo daɗndoowo Riisi, ɓurɗo waawde haɓtaade ko e dogdu ngam Dental Sowiyet. Ko kanko jogii limre winndereere e nder hiirde ndee, tawi ko limre waɗnde e hitaande 1987. Lisovskaya janngi ko to Spartak to Mosku. Kugal Lisovskaya jibinaa ko to Alegazy, o tawtoraama Olimpiyaade 1988 to Seoul, Koree worgo, o..."
159661
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Natalya Venediktovna Lisovskaya (e ɗemngal Riisi: Наталья Венедиктовна Лисовская ; jibinaa ko ñalnde 16 sulyee 1962) ko gonnooɗo daɗndoowo Riisi, ɓurɗo waawde haɓtaade ko e dogdu ngam Dental Sowiyet. Ko kanko jogii limre winndereere e nder hiirde ndee, tawi ko limre waɗnde e hitaande 1987. Lisovskaya janngi ko to Spartak to Mosku.
Kugal
Lisovskaya jibinaa ko to Alegazy, o tawtoraama Olimpiyaade 1988 to Seoul, Koree worgo, o dañi njeenaari kaŋŋe. Lisovskaya ina jogii limre winndereere e nder werlaaji rewɓe, tawi ko 22,63 meeter (74 meeteer 3 inch), o heɓi ɗum ñalnde 7 suwee 1987 to Mosku, to leydi Riisi. Omo jogii kadi werlaaji tati ɓurɗi woɗɗude e sahaa kala ɗi debbo jolnuɗo jolngo.
Caggal nde golle makko Olimpiyaade njoofi, o heɓi ɓiyleydaagu Farayse, o tawtoraama hakkunde 1999 e 2002 e won e kawgel nokkuuji to Farayse.
Lisovskaya resii Yuriy Sedykh, jom limre winndereere e nder werlaaji worɓe, ina jogii ɓiɗɗo debbo gooto, ina wiyee Alexia. Ɓe ngoni ko to wuro Pari, leydi Farayse.
Tuugnorgal
4gv2i77k70uuhef9klkphpe1g9nfv85
159662
159661
2026-04-04T15:00:48Z
Ilya Discuss
10103
159662
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Natalya Venediktovna Lisovskaya''' (e ɗemngal Riisi: Наталья Венедиктовна Лисовская ; jibinaa ko ñalnde 16 sulyee 1962) ko gonnooɗo daɗndoowo Riisi, ɓurɗo waawde haɓtaade ko e dogdu ngam Dental Sowiyet. Ko kanko jogii limre winndereere e nder hiirde ndee, tawi ko limre waɗnde e hitaande 1987. Lisovskaya janngi ko to Spartak to Mosku.
== Kugal ==
Lisovskaya jibinaa ko to Alegazy, o tawtoraama Olimpiyaade 1988 to Seoul, Koree worgo, o dañi njeenaari kaŋŋe. Lisovskaya ina jogii limre winndereere e nder werlaaji rewɓe, tawi ko 22,63 meeter (74 meeteer 3 inch), o heɓi ɗum ñalnde 7 suwee 1987 to Mosku, to leydi Riisi. Omo jogii kadi werlaaji tati ɓurɗi woɗɗude e sahaa kala ɗi debbo jolnuɗo jolngo.
Caggal nde golle makko Olimpiyaade njoofi, o heɓi ɓiyleydaagu Farayse, o tawtoraama hakkunde 1999 e 2002 e won e kawgel nokkuuji to Farayse.
Lisovskaya resii Yuriy Sedykh, jom limre winndereere e nder werlaaji worɓe, ina jogii ɓiɗɗo debbo gooto, ina wiyee Alexia. Ɓe ngoni ko to wuro Pari, leydi Farayse.
== Tuugnorgal ==
8o3jpnqpm24qumw2qdddywbetwyvzie
159663
159662
2026-04-04T15:07:42Z
Ilya Discuss
10103
159663
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Natalya Venediktovna Lisovskaya''' (e ɗemngal Riisi: Наталья Венедиктовна Лисовская ; jibinaa ko ñalnde 16 sulyee 1962) ko gonnooɗo daɗndoowo Riisi, ɓurɗo waawde haɓtaade ko e dogdu ngam Dental Sowiyet. Ko kanko jogii limre winndereere e nder hiirde ndee, tawi ko limre waɗnde e hitaande 1987. Lisovskaya janngi ko to Spartak to Mosku.<ref name="sports-reference">{{cite Sports-Reference|title=Nataliya Lisovskaya|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/li/nataliya-lisovskaya-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20200417175405/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/li/nataliya-lisovskaya-1.html|url-status=dead|archive-date=17 April 2020|access-date=30 June 2015}}</ref>
== Kugal ==
Lisovskaya jibinaa ko to Alegazy, o tawtoraama Olimpiyaade 1988 to Seoul, Koree worgo, o dañi njeenaari kaŋŋe. Lisovskaya ina jogii limre winndereere e nder werlaaji rewɓe, tawi ko 22,63 meeter (74 meeteer 3 inch), o heɓi ɗum ñalnde 7 suwee 1987 to Mosku, to leydi Riisi. Omo jogii kadi werlaaji tati ɓurɗi woɗɗude e sahaa kala ɗi debbo jolnuɗo jolngo.
Caggal nde golle makko Olimpiyaade njoofi, o heɓi ɓiyleydaagu Farayse, o tawtoraama hakkunde 1999 e 2002 e won e kawgel nokkuuji to Farayse.
Lisovskaya resii Yuriy Sedykh, jom limre winndereere e nder werlaaji worɓe, ina jogii ɓiɗɗo debbo gooto, ina wiyee Alexia. Ɓe ngoni ko to wuro Pari, leydi Farayse.
== Tuugnorgal ==
610p0wkkesr1xmysbyvyz3jbtt8f1dw
Cross Country 144 Hole Weathervane
0
38542
159664
2026-04-04T15:12:15Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Cross Country 144 Hole Weathervane ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1950 haa 1953. Kawgel ngel waɗi ko koyɗe nay 36 ɓulli njuɓɓinaaɗe e nder yontereeji keewɗi. Koyngal kala kadi ina hiisee wonde kewu LPGA laawɗuɗo. Jaaltaaɓe 1953 Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo Beverly Hanson Otel Boca Raton e Club Boca Raton, Floride Feniks weeyo Patty Berg e Louise Suggs (karavat) Feniks, Arizona San Fransisko, Kaliforni Koolol leydi Philadelphia, Pennsy..."
159664
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Cross Country 144 Hole Weathervane ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1950 haa 1953. Kawgel ngel waɗi ko koyɗe nay 36 ɓulli njuɓɓinaaɗe e nder yontereeji keewɗi. Koyngal kala kadi ina hiisee wonde kewu LPGA laawɗuɗo.
Jaaltaaɓe
1953
Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo
Beverly Hanson Otel Boca Raton e Club Boca Raton, Floride
Feniks weeyo Patty Berg e Louise Suggs (karavat) Feniks, Arizona
San Fransisko, Kaliforni
Koolol leydi Philadelphia, Pennsylvania
144 Ɓoornugol weeyo Louise Suggs
1952
Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo
Miami, Ɓiɗɗo leydi, Floride
Betsy Rawls Brae Burn, ko kañum woni fedde wiyeteende Houston, Texas
Koolol golf ngol ina wiyee Seattle, to Wasinton
Koolol golf ngol ina wiyee Patty Berg Scarsdale
Koolol leydi Hartsdale, New York
Wuddu mawndu, to wuro New York
144 Ɓoornugol weeyo Betsy Rawls
1951
Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo
Ɓiɗɗo leydi Lakewood, Texas, Texas
Patty Berg Koolol leydi Pebble Beach, Kaliforni
Ɓiɗɗo leydi ndii, ko kañum woni hooreejo leydi Indianapolis, Indiana
Ko ɗoon woni ɗo New York woni ɗoon, ko ɗoon woni ɗo wuro wiyeteengo White Plains, New York
144 Ɓoornugol weeyo Patty Berg Scarsdale Golf Club
Koolol leydi Hartsdale, New York
Wuddu mawndu, to wuro New York
1950
Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo
Babe Zaharias, Ɓiɗɗo leydi, Kaliforni
Ko ɗoon woni ɗo Chicago, leydi Illinois
Ɓiɗɗo leydi ndii ina wiyee « Zaharias »
Ko ɗoon woni ɗo lewru nduu woni ɗoon, e nder wuro wiyeteengo New York
144 Ɓoornugol weeyo Babe Zahariyas
Teskorɗe e tuugnorgal
sptdd0ifeikwkp4m1e5xm8gp0s9kzki
159665
159664
2026-04-04T15:20:12Z
Ilya Discuss
10103
159665
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Weathervane ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1950 haa 1953. Kawgel ngel waɗi ko koyɗe nay 36 ɓulli njuɓɓinaaɗe e nder yontereeji keewɗi. Koyngal kala kadi ina hiisee wonde kewu LPGA laawɗuɗo.
== Jaaltaaɓe ==
1953
Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo
Beverly Hanson Otel Boca Raton e Club Boca Raton, Floride
Feniks weeyo Patty Berg e Louise Suggs (karavat) Feniks, Arizona
== San Fransisko, Kaliforni ==
Koolol leydi Philadelphia, Pennsylvania
144 Ɓoornugol weeyo Louise Suggs
1952
Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo
Miami, Ɓiɗɗo leydi, Floride
Betsy Rawls Brae Burn, ko kañum woni fedde wiyeteende Houston, Texas
Koolol golf ngol ina wiyee Seattle, to Wasinton
Koolol golf ngol ina wiyee Patty Berg Scarsdale
Koolol leydi Hartsdale, New York
== Wuddu mawndu, to wuro New York ==
144 Ɓoornugol weeyo Betsy Rawls
1951
Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo
Ɓiɗɗo leydi Lakewood, Texas, Texas
Patty Berg Koolol leydi Pebble Beach, Kaliforni
Ɓiɗɗo leydi ndii, ko kañum woni hooreejo leydi Indianapolis, Indiana
Ko ɗoon woni ɗo New York woni ɗoon, ko ɗoon woni ɗo wuro wiyeteengo White Plains, New York
144 Ɓoornugol weeyo Patty Berg Scarsdale Golf Club
Koolol leydi Hartsdale, New York
Wuddu mawndu, to wuro New York
1950
Nokku ɗo kawgel ngel waɗetee ɗoo
Babe Zaharias, Ɓiɗɗo leydi, Kaliforni
Ko ɗoon woni ɗo Chicago, leydi Illinois
Ɓiɗɗo leydi ndii ina wiyee « Zaharias »
Ko ɗoon woni ɗo lewru nduu woni ɗoon, e nder wuro wiyeteengo New York
144 Ɓoornugol weeyo Babe Zahariyas
== Teskorɗe e tuugnorgal ==
cgnuk4118g3i7vzqvg28aa4yfyssuqz
Cornelia Lister
0
38543
159666
2026-04-04T15:24:15Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Cornelia Lister (jibinaa ko 26 mee 1994) ko Suwednaajo gonnooɗo tennis e padel. Lister heɓi tiitoonde wootere e tiitoonde 25 e nder ITF Women's Circuit.[citation needed] Ñalnde 7 lewru Mbooy 2018, o yettii limre ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni 383. Ñalnde 3 feebariyee 2020, o yettii limre 72 e limre doubles e nder... Doubles golle waktuuji Kuɓlol W F SF QF #R RR Q# DNQ A NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4,..."
159666
wikitext
text/x-wiki
Cornelia Lister (jibinaa ko 26 mee 1994) ko Suwednaajo gonnooɗo tennis e padel.
Lister heɓi tiitoonde wootere e tiitoonde 25 e nder ITF Women's Circuit.[citation needed] Ñalnde 7 lewru Mbooy 2018, o yettii limre ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni 383. Ñalnde 3 feebariyee 2020, o yettii limre 72 e limre doubles e nder...
Doubles golle waktuuji
Kuɓlol
W F SF QF #R RR Q# DNQ A NH
(W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde.
Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi.
Kawgel 2018 2019 2020 SR W–L Nafoore %
Kawgel Grand Slam
Udditgol Ostarali A A 1R 1R 0 / 2 0–2 0%
Farayse udditiinde A A 2R 1R 0 / 2 1–2 33%
Wimbledon Q1 1R NH 1R 0 / 2 0–2 0%
Udditgol Amerik 1R A 0 / 1 0–1 0%
Nafoore–nafoore 0–0 0–2 1–2 0–3 0 / 7 1–7 13%
WTA 1000
Dubaay / Katar Uddit A A A 1R 0 / 1 0–1 0%
Finaluuji golle WTA
Ɗiɗi: 1 (tiitoonde)
Tariya
Kawgel Grand Slam
Premier M & Premier 5
Gardiiɗo jaagorɗe
Hakkunde leyɗeele (1–0)
Finaluuji e dow leydi
Saɗti (0-0)
Loyre (1-0)
Huɗo (0-0)
Tapi (0-0)
Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score
Win Jul 2019 Palermo rewɓe udditi,
Itali Leydi Leydi Cekoslowaki Renata Voráčová Joorji (leydi) Ekaterine Gorgodze
Hollande Arantsa Rus 7-6(7-2), 6-2
Final kawgel WTA 125
Ɗiɗi : 2 (2 ɗiɗmo)
Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Loss 0–1 Mar 2019 Abierto Zapopan, Meksik Cekoslowaki tiiɗɗo Renata Voráčová Dental Dowlaaji Amerik Maria Sanchez
Honngiri Fanni Stolaar 5-7, 1-6
Loss 0–2 Jun 2019 Bol Open, Korowasi Cekoslowaki tiiɗɗo Renata Voráčová Siwis Timea Bacsinszky
Manndi Minella 6-0, 6-7(3-7), [4-10]
Finaluuji ITF
Gooto : 4 (tiitoonde 1, 3 ɗiɗaɓere)
Tariya
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
Finaluuji e dow leydi
Saɗti (0-1)
Loyre (1-2)
Huɗo (0-0)
Tapi (0-0)
Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi
Losko 0-1 noowammbar 2014 ITF Oslo, Norwees 10 000 tiiɗɗo (i) Danemark Karen Barbat 2-6, 2-6
Losko 0-2 mee 2016 ITF Bastad, Suwed 10 000 leydi Danemark 4-6, 4-6
Nafoore 1-2 ut 2017 ITF Las Palmas, Espaañ 15 000 leydi Itali Gaya Sanesi 6-4, 6-4
1-3 Mars 2018 ITF Antalya, Turki 15 000 leydi Slowaki
Ɗiɗi : 40 (25 tiitoonde, 15 ɗiɗmere)
Tariya
100 000 dolaar ko kawgel
$75/80 000 kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
Finaluuji e dow leydi
Tiiɗnde (7-4)
Loyre (17-10)
Huɗo (0-0)
Tapi (1-1)
srb1q2ffz8hrfkhqwgzh71f6hk5hhnd
159667
159666
2026-04-04T15:31:56Z
Ilya Discuss
10103
159667
wikitext
text/x-wiki
'''Cornelia Lister''' (jibinaa ko 26 mee 1994) ko Suwednaajo gonnooɗo tennis e padel.
Lister heɓi tiitoonde wootere e tiitoonde 25 e nder ITF Women's Circuit.[citation needed] Ñalnde 7 lewru Mbooy 2018, o yettii limre ɓurnde toowde e limre winndere ndee, woni 383. Ñalnde 3 feebariyee 2020, o yettii limre 72 e limre doubles e nder...
== Doubles golle waktuuji ==
== Kuɓlol ==
W F SF QF #R RR Q# DNQ A NH
(W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde.
Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi.
Kawgel 2018 2019 2020 SR W–L Nafoore %
== Kawgel Grand Slam ==
Udditgol Ostarali A A 1R 1R 0 / 2 0–2 0%
Farayse udditiinde A A 2R 1R 0 / 2 1–2 33%
Wimbledon Q1 1R NH 1R 0 / 2 0–2 0%
Udditgol Amerik 1R A 0 / 1 0–1 0%
Nafoore–nafoore 0–0 0–2 1–2 0–3 0 / 7 1–7 13%
WTA 1000
Dubaay / Katar Uddit A A A 1R 0 / 1 0–1 0%
Finaluuji golle WTA
Ɗiɗi: 1 (tiitoonde)
== Tariya ==
Kawgel Grand Slam
Premier M & Premier 5
Gardiiɗo jaagorɗe
Hakkunde leyɗeele (1–0)
Finaluuji e dow leydi
Saɗti (0-0)
Loyre (1-0)
Huɗo (0-0)
Tapi (0-0)
Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score
Win Jul 2019 Palermo rewɓe udditi,
Itali Leydi Leydi Cekoslowaki Renata Voráčová Joorji (leydi) Ekaterine Gorgodze
Hollande Arantsa Rus 7-6(7-2), 6-2
Final kawgel WTA 125
Ɗiɗi : 2 (2 ɗiɗmo)
Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi
Loss 0–1 Mar 2019 Abierto Zapopan, Meksik Cekoslowaki tiiɗɗo Renata Voráčová Dental Dowlaaji Amerik Maria Sanchez
Honngiri Fanni Stolaar 5-7, 1-6
Loss 0–2 Jun 2019 Bol Open, Korowasi Cekoslowaki tiiɗɗo Renata Voráčová Siwis Timea Bacsinszky
Manndi Minella 6-0, 6-7(3-7), [4-10]
== Finaluuji ITF ==
Gooto : 4 (tiitoonde 1, 3 ɗiɗaɓere)
== Tariya ==
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
Finaluuji e dow leydi
Saɗti (0-1)
Loyre (1-2)
Huɗo (0-0)
Tapi (0-0)
Njeñtudi W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi
Losko 0-1 noowammbar 2014 ITF Oslo, Norwees 10 000 tiiɗɗo (i) Danemark Karen Barbat 2-6, 2-6
Losko 0-2 mee 2016 ITF Bastad, Suwed 10 000 leydi Danemark 4-6, 4-6
Nafoore 1-2 ut 2017 ITF Las Palmas, Espaañ 15 000 leydi Itali Gaya Sanesi 6-4, 6-4
1-3 Mars 2018 ITF Antalya, Turki 15 000 leydi Slowaki
Ɗiɗi : 40 (25 tiitoonde, 15 ɗiɗmere)
== Tariya ==
100 000 dolaar ko kawgel
$75/80 000 kawgel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel ngel
000 dolaar ko kawgel
Finaluuji e dow leydi
Tiiɗnde (7-4)
Loyre (17-10)
Huɗo (0-0)
Tapi (1-1)
a9gkygzy1fnzfpvym62hzhnhx1jeyl1
Marianne Werdel
0
38544
159668
2026-04-04T15:35:56Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Marianne Werdel (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis. Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer. O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi. E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabat..."
159668
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Marianne Werdel (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis.
Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer.
O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi.
E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabatini mo Arjantiin, mo alaa ɗo haaɗi, e kawgel gadanel. Werdel heɓi set gadano oo, kono Sabatini dogi yalti haa 3-0 e set ɗiɗaɓo oo hade mum waasde laabi ɗiɗi serve mum. Werdel dañii kawgel nayi jokkondirɗe ngam udditde kawgel ngel e nder setuuji juutɗi, o riiwi Sabatini 6-4, 6-4. Werdel kadi fooliino Sabatini duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum e kawgel to Japon. Caggal nde o woppi Sabatini, Werdel jokki golle mum e nder doggol ngol, o fiyi Park Sung-hee, Elena Makarova, Barbara Paulus e Angélica Gavaldon e laawol feewde e pottital semi-finaal e Arantxa Sanchez Vicario, gardinooɗo aawdi ɓurndi mawnude e winndere ndee. E nder batuuji maɓɓe ɗiɗi ɓennuɗi ɗii, Werdel fooliino laabi ɗiɗi ɗii fof e Sanchez Vicario. Oo sahaa noon, alaa ko seerndi ɗum nde Sánchez Vicario fooli Werdel e setuuji ɗiɗi. E yettaade semi-finaal, kawgel Ostarali 1995 hollitii wonde ko kañum woni njeñtudi ɓurndi moƴƴude ndi Werdel jogori dañde e kawgel Grand Slam gooto. O fooli Sanchez Vicario lebbi ɗiɗi caggal ɗuum e daawal tataɓal kawgel Lipton to Key Biscayne.
Ko Woody Blocher woni gardiiɗo Werdel.
Ñalnde 21 noowammbar 1992, o resi Ron Witmeyer, joloowo e Ligue des Champions.
Finaluuji golle WTA
Tariya
Gooto e maɓɓe : 6 ɗiɗmo
Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Majjugol 0-1 lewru juko hitaande 1989 Senektadi, U.S. Peru tiiɗɗo Laura Gildemeister 4-6, 3-6
Majjugol 0-2 ut 1990 Shenectady, Amerik Hirnaange Almaañ tiiɗɗo Anke Huber 1-6, 7-5, 4-6
Majjugol 0-3 Oktoobar 1990 Scottsdale, Amerik Espaañ tiiɗɗo Konsita Martines 5-7, 1-6
Losko 0-4 abriil 1993 Pattaya udditaa, Taylande tiiɗnde Indoneesi Yayuk Basuki 3-6, 1-6
Majjugol 0-5 lewru settaambar 1993 Hong Kong udditi Siin tiiɗɗo Taipei Wang Shi-ting 4-6, 6-3, 5-7
Majjugol 0-6 lewru Yarkomaa 1997 Hobart, Ostarali Belsik tiiɗɗo Dominik Van Roost 3-6, 3-6
Ɗiɗi : 6 ɗiɗmo
Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score
Losko 0–1 mee 1992 Suwis udditiingo leydi Cekoslowaki Karina Habšudová Dental Dowlaaji Amerik Amy Frazier
Afrik worgo Elna Reinach 5-7, 2-6
Losko 0–2 lewru Mbooy 1993 Suwis udditii leydi Amerik Lindsay Davenport Amerik Mary Joe Fernandez
Leydi Cekoslowaki Helena Sukova 2-6, 4-6
Losko 0–3 settaambar 1993 Hong Kong udditii, Siin tiiɗi Amerik Debbi Graham Almaañ Karin Kschwendt
Ostarali Rasiel Makkilan 6-4, 4-6, 2-6
Losko 0–4 feebariyee 1995 Kop Chicago, tapi Amerik (i) Amerik Tami Whitlinger-Jones Arjantiin Gabriela Sabatini
Hollande Brenda Suultz 7-5, 6-7, 4-6
Losko 0–5 lewru mee 1996 Strasbourg, Farayse leydi Amerik
Nikol Bradtke mo Ostarali 7-5, 4-6, 4-6
Losko 0–6 feebariyee 1997 Kop Oklahoma, Amerik tiiɗɗo Amerik Rika Hiraki
Japon Nana Miyagi 4-6, 1-6
Tuugnorgal
5sah4xp1eufulqqbifbcsha21pcsnz9
159669
159668
2026-04-04T15:38:57Z
Ilya Discuss
10103
159669
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marianne Werdel''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis.
Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer.
O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi.
E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabatini mo Arjantiin, mo alaa ɗo haaɗi, e kawgel gadanel. Werdel heɓi set gadano oo, kono Sabatini dogi yalti haa 3-0 e set ɗiɗaɓo oo hade mum waasde laabi ɗiɗi serve mum. Werdel dañii kawgel nayi jokkondirɗe ngam udditde kawgel ngel e nder setuuji juutɗi, o riiwi Sabatini 6-4, 6-4. Werdel kadi fooliino Sabatini duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum e kawgel to Japon. Caggal nde o woppi Sabatini, Werdel jokki golle mum e nder doggol ngol, o fiyi Park Sung-hee, Elena Makarova, Barbara Paulus e Angélica Gavaldon e laawol feewde e pottital semi-finaal e Arantxa Sanchez Vicario, gardinooɗo aawdi ɓurndi mawnude e winndere ndee. E nder batuuji maɓɓe ɗiɗi ɓennuɗi ɗii, Werdel fooliino laabi ɗiɗi ɗii fof e Sanchez Vicario. Oo sahaa noon, alaa ko seerndi ɗum nde Sánchez Vicario fooli Werdel e setuuji ɗiɗi. E yettaade semi-finaal, kawgel Ostarali 1995 hollitii wonde ko kañum woni njeñtudi ɓurndi moƴƴude ndi Werdel jogori dañde e kawgel Grand Slam gooto. O fooli Sanchez Vicario lebbi ɗiɗi caggal ɗuum e daawal tataɓal kawgel Lipton to Key Biscayne.
Ko Woody Blocher woni gardiiɗo Werdel.
Ñalnde 21 noowammbar 1992, o resi Ron Witmeyer, joloowo e Ligue des Champions.
Finaluuji golle WTA
== Tariya ==
Gooto e maɓɓe : 6 ɗiɗmo
Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Majjugol 0-1 lewru juko hitaande 1989 Senektadi, U.S. Peru tiiɗɗo Laura Gildemeister 4-6, 3-6
Majjugol 0-2 ut 1990 Shenectady, Amerik Hirnaange Almaañ tiiɗɗo Anke Huber 1-6, 7-5, 4-6
Majjugol 0-3 Oktoobar 1990 Scottsdale, Amerik Espaañ tiiɗɗo Konsita Martines 5-7, 1-6
Losko 0-4 abriil 1993 Pattaya udditaa, Taylande tiiɗnde Indoneesi Yayuk Basuki 3-6, 1-6
Majjugol 0-5 lewru settaambar 1993 Hong Kong udditi Siin tiiɗɗo Taipei Wang Shi-ting 4-6, 6-3, 5-7
Majjugol 0-6 lewru Yarkomaa 1997 Hobart, Ostarali Belsik tiiɗɗo Dominik Van Roost 3-6, 3-6
== Ɗiɗi : 6 ɗiɗmo ==
Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score
Losko 0–1 mee 1992 Suwis udditiingo leydi Cekoslowaki Karina Habšudová Dental Dowlaaji Amerik Amy Frazier
Afrik worgo Elna Reinach 5-7, 2-6
Losko 0–2 lewru Mbooy 1993 Suwis udditii leydi Amerik Lindsay Davenport Amerik Mary Joe Fernandez
Leydi Cekoslowaki Helena Sukova 2-6, 4-6
Losko 0–3 settaambar 1993 Hong Kong udditii, Siin tiiɗi Amerik Debbi Graham Almaañ Karin Kschwendt
Ostarali Rasiel Makkilan 6-4, 4-6, 2-6
Losko 0–4 feebariyee 1995 Kop Chicago, tapi Amerik (i) Amerik Tami Whitlinger-Jones Arjantiin Gabriela Sabatini
Hollande Brenda Suultz 7-5, 6-7, 4-6
Losko 0–5 lewru mee 1996 Strasbourg, Farayse leydi Amerik
Nikol Bradtke mo Ostarali 7-5, 4-6, 4-6
Losko 0–6 feebariyee 1997 Kop Oklahoma, Amerik tiiɗɗo Amerik Rika Hiraki
Japon Nana Miyagi 4-6, 1-6
== Tuugnorgal ==
g00fakkmd8cgn7mlz38i7pkraicdf8e
159670
159669
2026-04-04T15:39:54Z
Ilya Discuss
10103
159670
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marianne Werdel''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis.
Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer.
O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi..<ref name="wot1996">{{cite book|title=ITF World of Tennis 1996|year=1996|publisher=CollinsWillow|location=London|isbn=9780002187138|editor=John Barrett|editor-link=John Barrett (tennis)|page=381|title-link=International Tennis Federation}}</ref>
E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabatini mo Arjantiin, mo alaa ɗo haaɗi, e kawgel gadanel. Werdel heɓi set gadano oo, kono Sabatini dogi yalti haa 3-0 e set ɗiɗaɓo oo hade mum waasde laabi ɗiɗi serve mum. Werdel dañii kawgel nayi jokkondirɗe ngam udditde kawgel ngel e nder setuuji juutɗi, o riiwi Sabatini 6-4, 6-4. Werdel kadi fooliino Sabatini duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum e kawgel to Japon. Caggal nde o woppi Sabatini, Werdel jokki golle mum e nder doggol ngol, o fiyi Park Sung-hee, Elena Makarova, Barbara Paulus e Angélica Gavaldon e laawol feewde e pottital semi-finaal e Arantxa Sanchez Vicario, gardinooɗo aawdi ɓurndi mawnude e winndere ndee. E nder batuuji maɓɓe ɗiɗi ɓennuɗi ɗii, Werdel fooliino laabi ɗiɗi ɗii fof e Sanchez Vicario. Oo sahaa noon, alaa ko seerndi ɗum nde Sánchez Vicario fooli Werdel e setuuji ɗiɗi. E yettaade semi-finaal, kawgel Ostarali 1995 hollitii wonde ko kañum woni njeñtudi ɓurndi moƴƴude ndi Werdel jogori dañde e kawgel Grand Slam gooto. O fooli Sanchez Vicario lebbi ɗiɗi caggal ɗuum e daawal tataɓal kawgel Lipton to Key Biscayne.
Ko Woody Blocher woni gardiiɗo Werdel.
Ñalnde 21 noowammbar 1992, o resi Ron Witmeyer, joloowo e Ligue des Champions.
Finaluuji golle WTA
== Tariya ==
Gooto e maɓɓe : 6 ɗiɗmo
Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Majjugol 0-1 lewru juko hitaande 1989 Senektadi, U.S. Peru tiiɗɗo Laura Gildemeister 4-6, 3-6
Majjugol 0-2 ut 1990 Shenectady, Amerik Hirnaange Almaañ tiiɗɗo Anke Huber 1-6, 7-5, 4-6
Majjugol 0-3 Oktoobar 1990 Scottsdale, Amerik Espaañ tiiɗɗo Konsita Martines 5-7, 1-6
Losko 0-4 abriil 1993 Pattaya udditaa, Taylande tiiɗnde Indoneesi Yayuk Basuki 3-6, 1-6
Majjugol 0-5 lewru settaambar 1993 Hong Kong udditi Siin tiiɗɗo Taipei Wang Shi-ting 4-6, 6-3, 5-7
Majjugol 0-6 lewru Yarkomaa 1997 Hobart, Ostarali Belsik tiiɗɗo Dominik Van Roost 3-6, 3-6
== Ɗiɗi : 6 ɗiɗmo ==
Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score
Losko 0–1 mee 1992 Suwis udditiingo leydi Cekoslowaki Karina Habšudová Dental Dowlaaji Amerik Amy Frazier
Afrik worgo Elna Reinach 5-7, 2-6
Losko 0–2 lewru Mbooy 1993 Suwis udditii leydi Amerik Lindsay Davenport Amerik Mary Joe Fernandez
Leydi Cekoslowaki Helena Sukova 2-6, 4-6
Losko 0–3 settaambar 1993 Hong Kong udditii, Siin tiiɗi Amerik Debbi Graham Almaañ Karin Kschwendt
Ostarali Rasiel Makkilan 6-4, 4-6, 2-6
Losko 0–4 feebariyee 1995 Kop Chicago, tapi Amerik (i) Amerik Tami Whitlinger-Jones Arjantiin Gabriela Sabatini
Hollande Brenda Suultz 7-5, 6-7, 4-6
Losko 0–5 lewru mee 1996 Strasbourg, Farayse leydi Amerik
Nikol Bradtke mo Ostarali 7-5, 4-6, 4-6
Losko 0–6 feebariyee 1997 Kop Oklahoma, Amerik tiiɗɗo Amerik Rika Hiraki
Japon Nana Miyagi 4-6, 1-6
== Tuugnorgal ==
acc4xzduptd52uxf6v6v8iduklrfquo
159671
159670
2026-04-04T15:43:34Z
Ilya Discuss
10103
159671
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Marianne Werdel''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1967) ko Ameriknaajo gonnooɗo ƴarotooɗo tenis.
Werdel jibinaa ko to Los Anjeles, o fiyi e WTA Tour tuggi 1982 haa 1997. Omo wiyee kadi Marianne Witmeyer walla Werdel-Witmeyer.
O dañii 19 tiitoonde ngenndiire sukaaɓe. E hitaande 1988 Werdel heɓi rafi biyeteeɗo hernia disco, ɗum addani mo woppude njillu nguu fotde lebbi ɗiɗi..<ref name="wot1996">{{cite book|title=ITF World of Tennis 1996|year=1996|publisher=CollinsWillow|location=London|isbn=9780002187138|editor=John Barrett|editor-link=John Barrett (tennis)|page=381|title-link=International Tennis Federation}}</ref>
E kawgel fuku Ostarali 1995, Marianne Werdel mo alaa ɗo haaɗi, fooli Gabriela Sabatini mo Arjantiin, mo alaa ɗo haaɗi, e kawgel gadanel. Werdel heɓi set gadano oo, kono Sabatini dogi yalti haa 3-0 e set ɗiɗaɓo oo hade mum waasde laabi ɗiɗi serve mum. Werdel dañii kawgel nayi jokkondirɗe ngam udditde kawgel ngel e nder setuuji juutɗi, o riiwi Sabatini 6-4, 6-4. Werdel kadi fooliino Sabatini duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum e kawgel to Japon. Caggal nde o woppi Sabatini, Werdel jokki golle mum e nder doggol ngol, o fiyi Park Sung-hee, Elena Makarova, Barbara Paulus e Angélica Gavaldon e laawol feewde e pottital semi-finaal e Arantxa Sanchez Vicario, gardinooɗo aawdi ɓurndi mawnude e winndere ndee. E nder batuuji maɓɓe ɗiɗi ɓennuɗi ɗii, Werdel fooliino laabi ɗiɗi ɗii fof e Sanchez Vicario. Oo sahaa noon, alaa ko seerndi ɗum nde Sánchez Vicario fooli Werdel e setuuji ɗiɗi. E yettaade semi-finaal, kawgel Ostarali 1995 hollitii wonde ko kañum woni njeñtudi ɓurndi moƴƴude ndi Werdel jogori dañde e kawgel Grand Slam gooto. O fooli Sanchez Vicario lebbi ɗiɗi caggal ɗuum e daawal tataɓal kawgel Lipton to Key Biscayne.
Ko Woody Blocher woni gardiiɗo Werdel.
Ñalnde 21 noowammbar 1992, o resi Ron Witmeyer, joloowo e Ligue des Champions.<ref name="chicagotribune">{{cite web|author1=Michael Hirsley|title=Wed To A Life In Sports|url=https://www.chicagotribune.com/1995/02/11/wed-to-a-life-in-sports/|publisher=[[Chicago Tribune]]|date=February 11, 1995}}</ref><ref>{{cite web|title=Sanchez Vicario Sent Home Early at Lipton|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-03-21-sp-45135-story.html|work=[[Los Angeles Times]]|date=March 21, 1995}}</ref>
Finaluuji golle WTA
== Tariya ==
Gooto e maɓɓe : 6 ɗiɗmo
Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Gaño Njoɓdi
Majjugol 0-1 lewru juko hitaande 1989 Senektadi, U.S. Peru tiiɗɗo Laura Gildemeister 4-6, 3-6
Majjugol 0-2 ut 1990 Shenectady, Amerik Hirnaange Almaañ tiiɗɗo Anke Huber 1-6, 7-5, 4-6
Majjugol 0-3 Oktoobar 1990 Scottsdale, Amerik Espaañ tiiɗɗo Konsita Martines 5-7, 1-6
Losko 0-4 abriil 1993 Pattaya udditaa, Taylande tiiɗnde Indoneesi Yayuk Basuki 3-6, 1-6
Majjugol 0-5 lewru settaambar 1993 Hong Kong udditi Siin tiiɗɗo Taipei Wang Shi-ting 4-6, 6-3, 5-7
Majjugol 0-6 lewru Yarkomaa 1997 Hobart, Ostarali Belsik tiiɗɗo Dominik Van Roost 3-6, 3-6
== Ɗiɗi : 6 ɗiɗmo ==
Njeñtudi W/L Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score
Losko 0–1 mee 1992 Suwis udditiingo leydi Cekoslowaki Karina Habšudová Dental Dowlaaji Amerik Amy Frazier
Afrik worgo Elna Reinach 5-7, 2-6
Losko 0–2 lewru Mbooy 1993 Suwis udditii leydi Amerik Lindsay Davenport Amerik Mary Joe Fernandez
Leydi Cekoslowaki Helena Sukova 2-6, 4-6
Losko 0–3 settaambar 1993 Hong Kong udditii, Siin tiiɗi Amerik Debbi Graham Almaañ Karin Kschwendt
Ostarali Rasiel Makkilan 6-4, 4-6, 2-6
Losko 0–4 feebariyee 1995 Kop Chicago, tapi Amerik (i) Amerik Tami Whitlinger-Jones Arjantiin Gabriela Sabatini
Hollande Brenda Suultz 7-5, 6-7, 4-6
Losko 0–5 lewru mee 1996 Strasbourg, Farayse leydi Amerik
Nikol Bradtke mo Ostarali 7-5, 4-6, 4-6
Losko 0–6 feebariyee 1997 Kop Oklahoma, Amerik tiiɗɗo Amerik Rika Hiraki
Japon Nana Miyagi 4-6, 1-6
== Tuugnorgal ==
cbgypqtld9a50q5xyxzlnee4uow07i5
Blue Bay LPGA
0
38545
159672
2026-04-04T15:46:46Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Blue Bay LPGA ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan. Jaaltaaɓe Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin de victoire Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000 2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000 2024..."
159672
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Blue Bay LPGA ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan.
Jaaltaaɓe
Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin
de victoire Purse ($) Jaaliiɗo
renndinde ($)
2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000
2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000
2024 10 mars Bailey Tardy Dental Dowlaaji Amerik 68-70-66-65=269 −19 4 mborosaaji 2 200 000 330 000
Kawgel 2023 dartinaama ngam rafi COVID-19
2022 Alaa kawgel
Kawgel 2021 dartinaama ngam rafi COVID-19
Kawgel 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19
2019 Alaa kawgel
2018 10 Noowammbar Gaby Lopez Meksik 70-71-66-73=280 −8 1 mboros 2 100 000 315 000
2017 11 noowammbar Shanshan Feng Siin 69-67-73-70=279 −9 1 mboros 2 100 000 315 000
2016 23 oktoobar Minjee Lee Ostarali 65-67-73-70=275 −13 1 mboros 2 100 000 315 000
2015 1 noowammbar Sei-Young Kim Koree worgo 70-72-74-70=286 −2 1 mboros 2 000 000 300 000
2014 27 oktoobar* Lee-Anne Pace Afrik worgo 67-66-67=200 −16 3 mborosaaji 2 000 000 300 000
* Kawgel ngel 2014 ustaama haa 54 ɓulli sabu ngonkaaji ɗi njuɓɓinaaka ummoriiɗi e toɓooli mawɗi,
e yuɓɓinaama haa ñalnde 27 oktoobar sabu ŋakkeende ñalawma e nder daawal gadanal potngal yuɓɓineede ngal.
Rekorde kawgel ngel
Hitaande Joljole Score Round
2024 Savaana Grewal 64 (−8) tataɓo
2025 Rio Takeda 64 (−8) 4ɓo
Tuugnorgal
fzquin8d2mux9fv55lzl7qxw1rcjjzk
159673
159672
2026-04-04T15:49:34Z
Ilya Discuss
10103
159673
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Blue Bay LPGA''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan.
== Jaaltaaɓe ==
Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin
de victoire Purse ($) Jaaliiɗo
renndinde ($)
2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000
2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000
2024 10 mars Bailey Tardy Dental Dowlaaji Amerik 68-70-66-65=269 −19 4 mborosaaji 2 200 000 330 000
Kawgel 2023 dartinaama ngam rafi COVID-19
2022 Alaa kawgel
Kawgel 2021 dartinaama ngam rafi COVID-19
Kawgel 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19
2019 Alaa kawgel
2018 10 Noowammbar Gaby Lopez Meksik 70-71-66-73=280 −8 1 mboros 2 100 000 315 000
2017 11 noowammbar Shanshan Feng Siin 69-67-73-70=279 −9 1 mboros 2 100 000 315 000
2016 23 oktoobar Minjee Lee Ostarali 65-67-73-70=275 −13 1 mboros 2 100 000 315 000
2015 1 noowammbar Sei-Young Kim Koree worgo 70-72-74-70=286 −2 1 mboros 2 000 000 300 000
2014 27 oktoobar* Lee-Anne Pace Afrik worgo 67-66-67=200 −16 3 mborosaaji 2 000 000 300 000
* Kawgel ngel 2014 ustaama haa 54 ɓulli sabu ngonkaaji ɗi njuɓɓinaaka ummoriiɗi e toɓooli mawɗi,
e yuɓɓinaama haa ñalnde 27 oktoobar sabu ŋakkeende ñalawma e nder daawal gadanal potngal yuɓɓineede ngal.
== Rekorde kawgel ngel ==
Hitaande Joljole Score Round
2024 Savaana Grewal 64 (−8) tataɓo
2025 Rio Takeda 64 (−8) 4ɓo
== Tuugnorgal ==
c7cg36697705wd9oekrfil344v5z51i
159674
159673
2026-04-04T15:50:29Z
Ilya Discuss
10103
159674
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Blue Bay LPGA''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan..<ref>{{cite news|url=http://www.lpga.com/golf/news/2014/10/blue-bay-preview.aspx|title=LPGA heads back to China as international tour continues|publisher=LPGA|date=20 October 2014}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin
de victoire Purse ($) Jaaliiɗo
renndinde ($)
2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000
2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000
2024 10 mars Bailey Tardy Dental Dowlaaji Amerik 68-70-66-65=269 −19 4 mborosaaji 2 200 000 330 000
Kawgel 2023 dartinaama ngam rafi COVID-19
2022 Alaa kawgel
Kawgel 2021 dartinaama ngam rafi COVID-19
Kawgel 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19
2019 Alaa kawgel
2018 10 Noowammbar Gaby Lopez Meksik 70-71-66-73=280 −8 1 mboros 2 100 000 315 000
2017 11 noowammbar Shanshan Feng Siin 69-67-73-70=279 −9 1 mboros 2 100 000 315 000
2016 23 oktoobar Minjee Lee Ostarali 65-67-73-70=275 −13 1 mboros 2 100 000 315 000
2015 1 noowammbar Sei-Young Kim Koree worgo 70-72-74-70=286 −2 1 mboros 2 000 000 300 000
2014 27 oktoobar* Lee-Anne Pace Afrik worgo 67-66-67=200 −16 3 mborosaaji 2 000 000 300 000
* Kawgel ngel 2014 ustaama haa 54 ɓulli sabu ngonkaaji ɗi njuɓɓinaaka ummoriiɗi e toɓooli mawɗi,
e yuɓɓinaama haa ñalnde 27 oktoobar sabu ŋakkeende ñalawma e nder daawal gadanal potngal yuɓɓineede ngal.
== Rekorde kawgel ngel ==
Hitaande Joljole Score Round
2024 Savaana Grewal 64 (−8) tataɓo
2025 Rio Takeda 64 (−8) 4ɓo
== Tuugnorgal ==
gim5l0bvm14k09zai0nopwsl3fl63hm
159675
159674
2026-04-04T15:52:53Z
Ilya Discuss
10103
159675
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Blue Bay LPGA''' ko kawgel golf karallaagal rewɓe to Siin e dow LPGA Tour. Nde fuɗɗii ko e lewru oktoobar 2014 to nokku golf biyeteeɗo Jian Lake Blue Bay to duunde Hainan..<ref>{{cite news|url=http://www.lpga.com/golf/news/2014/10/blue-bay-preview.aspx|title=LPGA heads back to China as international tour continues|publisher=LPGA|date=20 October 2014}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Jaambaraagal To par Margin<ref>{{Cite web|title=2023 Blue Bay LPGA Cancelled|url=https://www.lpga.com/news/2023/lpga-tour-statement-on-the-blue-bay-lpga|date=February 1, 2023|access-date=February 1, 2023|publisher=LPGA}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.espn.com/golf/story/_/id/35566563/blue-bay-lpga-event-canceled-third-four-years|title=Blue Bay LPGA event canceled for third time in four years|work=ESPN|agency=Associated Press|date=31 January 2023}}</ref>
de victoire Purse ($) Jaaliiɗo
renndinde ($)
2026 8 mars Lee Mi-hyang Koree worgo 67-66-71-73=277 −11 1 mboros 2 600 000 390 000
2025 9 mars Rio Takeda Japon 69-69-69-64=271 −17 6 mborosaaji 2 500 000 375 000
2024 10 mars Bailey Tardy Dental Dowlaaji Amerik 68-70-66-65=269 −19 4 mborosaaji 2 200 000 330 000
Kawgel 2023 dartinaama ngam rafi COVID-19
2022 Alaa kawgel
Kawgel 2021 dartinaama ngam rafi COVID-19
Kawgel 2020 dartinaama ngam rafi COVID-19
2019 Alaa kawgel
2018 10 Noowammbar Gaby Lopez Meksik 70-71-66-73=280 −8 1 mboros 2 100 000 315 000
2017 11 noowammbar Shanshan Feng Siin 69-67-73-70=279 −9 1 mboros 2 100 000 315 000
2016 23 oktoobar Minjee Lee Ostarali 65-67-73-70=275 −13 1 mboros 2 100 000 315 000
2015 1 noowammbar Sei-Young Kim Koree worgo 70-72-74-70=286 −2 1 mboros 2 000 000 300 000
2014 27 oktoobar* Lee-Anne Pace Afrik worgo 67-66-67=200 −16 3 mborosaaji 2 000 000 300 000
* Kawgel ngel 2014 ustaama haa 54 ɓulli sabu ngonkaaji ɗi njuɓɓinaaka ummoriiɗi e toɓooli mawɗi,
e yuɓɓinaama haa ñalnde 27 oktoobar sabu ŋakkeende ñalawma e nder daawal gadanal potngal yuɓɓineede ngal.
== Rekorde kawgel ngel ==
Hitaande Joljole Score Round
2024 Savaana Grewal 64 (−8) tataɓo
2025 Rio Takeda 64 (−8) 4ɓo
== Tuugnorgal ==
5fljkhvjdsl27ne3y4e0b5lxs2mceip
New Zealand Billie Jean King Cup team
0
38546
159676
2026-04-04T15:56:08Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Kippu leydi Nuwel Selannde ina jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum. Tariya Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971. Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012. New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sab..."
159676
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kippu leydi Nuwel Selannde ina jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum.
Tariya
Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971.
Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012.
New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sabu ɓe kulii kippu maɓɓe waawataa dañde kawgel.
Kippu jooni oo (2024)
Wawru:
Monik Barri
Paige Hourigan
Valentina Iwanov
Erin Ruutliif
Lulu Naange
Kapiteen Matt Hair (Amerik)
Kippuuji ɓennuɗi (2023)
Wawru:
Erin Ruutliif
Monik Barri
Jade Otway
Viviyan Yang
Kapiteen Matt Hair (Amerik)
Ƴeew kadi
Kop laamɗo Billie Jean
Kippu kawgel Davis leydi Nuwel Selannde
Leydi Nuwel Selannde e kawgel Hopman
Tenis leydi Nuwel Selannde
Tuugnorgal
8pw5utglwygbi6ktfyto399m4p8965x
159677
159676
2026-04-04T15:58:13Z
Ilya Discuss
10103
159677
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kippu leydi Nuwel Selannde ina''' jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum.
== Tariya ==
Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971.
Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012.
New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sabu ɓe kulii kippu maɓɓe waawataa dañde kawgel.
Kippu jooni oo (2024)
Wawru:
Monik Barri
Paige Hourigan
Valentina Iwanov
Erin Ruutliif
Lulu Naange
Kapiteen Matt Hair (Amerik)
Kippuuji ɓennuɗi (2023)
Wawru:
Erin Ruutliif
Monik Barri
Jade Otway
Viviyan Yang
Kapiteen Matt Hair (Amerik)
== Ƴeew kadi ==
Kop laamɗo Billie Jean
Kippu kawgel Davis leydi Nuwel Selannde
Leydi Nuwel Selannde e kawgel Hopman
Tenis leydi Nuwel Selannde
== Tuugnorgal ==
3syy7jrdn8zj45zvvxcmvecjqzy8tsz
159678
159677
2026-04-04T15:59:15Z
Ilya Discuss
10103
159678
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kippu leydi Nuwel Selannde ina''' jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum..<ref>{{cite web|author=David Long|url=http://www.stuff.co.nz/sport/tennis/6121127/NZ-women-given-one-year-Fed-Cup-tennis-ban|title=NZ women given one-year Fed Cup tennis ban|publisher=Stuff.co.nz|date=10 December 2011|access-date=13 November 2015}}</ref>
== Tariya ==
Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971.
Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012.
New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sabu ɓe kulii kippu maɓɓe waawataa dañde kawgel.
Kippu jooni oo (2024)
Wawru:
Monik Barri
Paige Hourigan
Valentina Iwanov
Erin Ruutliif
Lulu Naange
Kapiteen Matt Hair (Amerik)
Kippuuji ɓennuɗi (2023)
Wawru:
Erin Ruutliif
Monik Barri
Jade Otway
Viviyan Yang
Kapiteen Matt Hair (Amerik)
== Ƴeew kadi ==
Kop laamɗo Billie Jean
Kippu kawgel Davis leydi Nuwel Selannde
Leydi Nuwel Selannde e kawgel Hopman
Tenis leydi Nuwel Selannde
== Tuugnorgal ==
2uadkoj11zj375xhdglwxc8f6gpi4j5
159679
159678
2026-04-04T16:00:11Z
Ilya Discuss
10103
159679
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kippu leydi Nuwel Selannde ina''' jogori daranaade leydi Nuwel Selannde e kawgel tennis ngel. Ko Tennis Nuwel Selannde laamii ɗum..<ref>{{cite web|author=David Long|url=http://www.stuff.co.nz/sport/tennis/6121127/NZ-women-given-one-year-Fed-Cup-tennis-ban|title=NZ women given one-year Fed Cup tennis ban|publisher=Stuff.co.nz|date=10 December 2011|access-date=13 November 2015}}</ref>
== Tariya ==
Kippu leydi Nuwel Selannde adii tawtoreede kawgel Fed e hitaande 1965. Njeñtudi mum ɓurndi moƴƴude ko kawgel ngel e hitaande 1965 e hitaande 1971.<ref>{{cite web|url=http://www.stuff.co.nz/sport/tennis/64876199/lack-of-ability-leads-tennis-nz-to-pull-fed-cup-team|title=Lack of ability leads Tennis NZ to pull Fed Cup team|date=12 January 2015|publisher=Stuff.co.nz|access-date=13 November 2015}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.stuff.co.nz/sport/tennis/76397774/No-Fed-Cup-again-for-New-Zealands-Marina-Erakovic-and-rising-young-guns|title=No Fed Cup again for New Zealand's Marina Erakovic and rising young guns|publisher=stuff.co.nz|date=31 January 2016|access-date=30 May 2016}}</ref>
Sabu leeltude yaltude kawgel e hitaande 2011, Nuwel Selannde haɗaama tawtoreede kawgel Fed 2012.
New Zealand suɓiima waasde naatde e kippu e nder kawgel Fed 2015 e 2016 sabu ɓe kulii kippu maɓɓe waawataa dañde kawgel.
Kippu jooni oo (2024)
Wawru:
Monik Barri
Paige Hourigan
Valentina Iwanov
Erin Ruutliif
Lulu Naange
Kapiteen Matt Hair (Amerik)
Kippuuji ɓennuɗi (2023)
Wawru:
Erin Ruutliif
Monik Barri
Jade Otway
Viviyan Yang
Kapiteen Matt Hair (Amerik)
== Ƴeew kadi ==
Kop laamɗo Billie Jean
Kippu kawgel Davis leydi Nuwel Selannde
Leydi Nuwel Selannde e kawgel Hopman
Tenis leydi Nuwel Selannde
== Tuugnorgal ==
0oa6uc83hkcjuxjpsonth52skn6kenb
Turkey Billie Jean King Cup team
0
38547
159680
2026-04-04T16:03:27Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Kippu Turki Billie Jean King Cup ina lomtoo leydi Turki e kawgel tennis Billie Jean King, ko fedde tennis leydi Turki laamii ɗum en. Jooni noon eɓe kawra e Zone Orop/Afrik e nder fedde III. Tariya Turki tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1991. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel cakkitiingel e hitaande 1993. Fulɓe Innde Duuɓi Ties Arandeeji Win/Loss Gooto e Ɗiɗi Total 1991 36 15-19 17-9 32-28 Ayla Aksu 3 2017 7 0-2 2-4 2-6 Merve A..."
159680
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Kippu Turki Billie Jean King Cup ina lomtoo leydi Turki e kawgel tennis Billie Jean King, ko fedde tennis leydi Turki laamii ɗum en. Jooni noon eɓe kawra e Zone Orop/Afrik e nder fedde III.
Tariya
Turki tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1991. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel cakkitiingel e hitaande 1993.
Fulɓe
Innde Duuɓi Ties Arandeeji Win/Loss
Gooto e Ɗiɗi Total
1991 36 15-19 17-9 32-28
Ayla Aksu 3 2017 7 0-2 2-4 2-6
Merve Asımgil 3 1999 8 3-3 2-2 5-5
Esra Bayburt 4 hitaande 1991 7 1-3 1-3 2-6
2004 48 26-16 13-14 39-30
Berfu Cengiz 2 2019 4 2-1 1-1 3-2
2004 4 1-3 1-1 2-4
2013 11 3-4 2-3 5-7
1991 30 12-17 12-11 24-28
Yasemin Kaya 3 hitaande 1991 4 1-0 2-1 3-1
Serra Olgas 1 1998 1 1-0 1-0 2-0
2019 4 0-0 1-2 1-2
2001 56 18-26 21-16 39-42
1996 7 2-0 3-4 5-4
Ɗemngal Pensiyu 3 hitaande 1994 8 3-4 3-3 6-7
1996 29 9-8 13-10 22-18
Melis Sezer 4 2009 8 0-1 3-3 3-4
2012 20 9-3 4-7 13-10
Ƴeew kadi
Kop laamɗo Billie Jean
Kippu kawgel Davis leydi Turki
Jokkondire yaajɗe
jp935zzaw8o756b5k001yboplpdj6ve
159681
159680
2026-04-04T16:07:33Z
Ilya Discuss
10103
159681
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kippu Turki Billie Jean King Cup''' ina lomtoo leydi Turki e kawgel tennis Billie Jean King, ko fedde tennis leydi Turki laamii ɗum en. Jooni noon eɓe kawra e Zone Orop/Afrik e nder fedde III.
== Tariya ==
Turki tawtoraama kawgel mum gadanel Fed e hitaande 1991. Ko ɓuri moƴƴude e maɓɓe ko yettaade kawgel cakkitiingel e hitaande 1993.
== Fulɓe ==
Innde Duuɓi Ties Arandeeji Win/Loss
== Gooto e Ɗiɗi Total ==
1991 36 15-19 17-9 32-28
Ayla Aksu 3 2017 7 0-2 2-4 2-6
Merve Asımgil 3 1999 8 3-3 2-2 5-5
Esra Bayburt 4 hitaande 1991 7 1-3 1-3 2-6
2004 48 26-16 13-14 39-30
Berfu Cengiz 2 2019 4 2-1 1-1 3-2
2004 4 1-3 1-1 2-4
2013 11 3-4 2-3 5-7
1991 30 12-17 12-11 24-28
Yasemin Kaya 3 hitaande 1991 4 1-0 2-1 3-1
Serra Olgas 1 1998 1 1-0 1-0 2-0
2019 4 0-0 1-2 1-2
2001 56 18-26 21-16 39-42
1996 7 2-0 3-4 5-4
Ɗemngal Pensiyu 3 hitaande 1994 8 3-4 3-3 6-7
1996 29 9-8 13-10 22-18
Melis Sezer 4 2009 8 0-1 3-3 3-4
2012 20 9-3 4-7 13-10
== Ƴeew kadi ==
Kop laamɗo Billie Jean
Kippu kawgel Davis leydi Turki
== Jokkondire yaajɗe ==
a31kkxir1mlvkz5vj621z6dnhap18mh
Naboukor
0
38548
159683
2026-04-04T17:20:19Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Naboukor ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159683
wikitext
text/x-wiki
Naboukor ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
2a8ob3gnmzdpulsk7mlgxvhlzd5djiy
159684
159683
2026-04-04T17:21:06Z
SUZYFATIMA
13856
159684
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Naboukor''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
kbjcw6ax02beuny0317fpupd8goc5wy
159685
159684
2026-04-04T17:22:49Z
SUZYFATIMA
13856
159685
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Naboukor''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
13kne4s1i5ilvqgi153zxv7bfyg5hwd
Lajoudoun
0
38549
159686
2026-04-04T17:25:16Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Lajoudoun ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159686
wikitext
text/x-wiki
Lajoudoun ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
dv269bgvcdvc3xnap3nn5vzzumdr5vg
159687
159686
2026-04-04T17:26:24Z
SUZYFATIMA
13856
159687
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lajoudoun''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
by00y6v17azu09q5s4xl14rxey1jn07
159688
159687
2026-04-04T17:28:51Z
SUZYFATIMA
13856
159688
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Lajoudoun''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
r48peh0bn3vosdm2lmzm1azh7j2uwm1
Nianpandi
0
38550
159689
2026-04-04T17:30:27Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Nianpandi ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159689
wikitext
text/x-wiki
Nianpandi ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
ozumdotro5nit2n8t0j3o7ylu4qqev6
159690
159689
2026-04-04T17:31:35Z
SUZYFATIMA
13856
159690
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nianpandi''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
q54z6rfar44fvtsts617f6kkcxr1pxi
159691
159690
2026-04-04T17:34:10Z
SUZYFATIMA
13856
159691
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nianpandi''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
9k0s51cwse6hlz0e73rvtr8pydtg536
Maboualabi
0
38551
159692
2026-04-04T17:35:54Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Maboualabi ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159692
wikitext
text/x-wiki
Maboualabi ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
tdxtbo12padj62xw0jmwmo0vibamiy6
159693
159692
2026-04-04T17:36:55Z
SUZYFATIMA
13856
159693
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maboualabi''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
0xfzr8d8rguppi53dmevtpho42f2x1d
159694
159693
2026-04-04T17:39:29Z
SUZYFATIMA
13856
159694
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Maboualabi''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
1k590jjvv5is29ukjbvlkho1b07f72v
Namanjo
0
38552
159696
2026-04-04T17:43:32Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Namanjo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159696
wikitext
text/x-wiki
Namanjo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
tqpxkyxquv9rmpj0v2e6vo0if2cke8t
159697
159696
2026-04-04T17:44:31Z
SUZYFATIMA
13856
159697
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Namanjo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
gulqv7yw5icxytoy4fmjdg12r003if8
159698
159697
2026-04-04T17:46:45Z
SUZYFATIMA
13856
159698
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Namanjo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
d6l1e0vlzlhtnuf4u4plebmvaf4wy8l
Louholoubo
0
38553
159700
2026-04-04T17:49:23Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Louholoubo ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159700
wikitext
text/x-wiki
Louholoubo ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
e9ltkf61132n6hvqx8libyese1t5c0u
159702
159700
2026-04-04T17:51:42Z
SUZYFATIMA
13856
159702
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Louholoubo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
qxu2spqi1wj6o5s2c61wrsxj6v18z2y
Pensaka
0
38554
159703
2026-04-04T18:06:11Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Pensaka ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159703
wikitext
text/x-wiki
Pensaka ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
0g9g44e2y0i0r477gxp7kd1wuk5be4s
159704
159703
2026-04-04T18:06:59Z
SUZYFATIMA
13856
159704
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pensaka''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
h334yvh03jeavgt8af9so70vr727adz
159705
159704
2026-04-04T18:10:13Z
SUZYFATIMA
13856
159705
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Pensaka''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
7zx670u7tizm0dbwes62ppscs5vjlxp
Kossamossi
0
38555
159706
2026-04-04T18:14:43Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Kossamossi ko wuro e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159706
wikitext
text/x-wiki
Kossamossi ko wuro e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
kqi9knx5u2lror55rwym4bipjg61pzu
159707
159706
2026-04-04T18:16:31Z
SUZYFATIMA
13856
159707
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kossamossi''' ko wuro e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
0qta2ig6mwmoppyffgudci45o8oeru5
159708
159707
2026-04-04T18:18:31Z
SUZYFATIMA
13856
159708
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kossamossi''' ko wuro e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo..<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
6s6sdpj7epmkdzwey59p7kdbt9jhp76
Diakpanion
0
38556
159709
2026-04-04T18:20:29Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Diakpanion ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159709
wikitext
text/x-wiki
Diakpanion ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
fat2modpgfu5i8d26xdv06o2ogyslt8
159710
159709
2026-04-04T18:21:46Z
SUZYFATIMA
13856
159710
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Diakpanion''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
4brlj25jhxh7fxp15xvz80m19to4vwq
159711
159710
2026-04-04T18:25:30Z
SUZYFATIMA
13856
159711
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Diakpanion''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
o69w14x9n707z17fwx0gv9ydlujiw7u
Nayombo
0
38557
159712
2026-04-04T18:27:58Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Nayombo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159712
wikitext
text/x-wiki
Nayombo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
sheautxmq9q96oael0ez05rck2aol8n
159713
159712
2026-04-04T18:29:52Z
SUZYFATIMA
13856
159713
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nayombo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
s8xu0i2lz2vhfxahlee73a4r58vztfr
159714
159713
2026-04-04T18:33:34Z
SUZYFATIMA
13856
159714
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nayombo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
lgfhkp59p4fquv1lho66ut1bro9uv0m
Niagbangbou
0
38558
159715
2026-04-04T18:37:46Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Niagbangbou ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159715
wikitext
text/x-wiki
Niagbangbou ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
jrk93dk38vyvwbh10j4mitxd3sp33mq
159716
159715
2026-04-04T18:38:40Z
SUZYFATIMA
13856
159716
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Niagbangbou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
cpfeuj0rwi21fw1x0qkaxzq33c30xc9
159717
159716
2026-04-04T18:41:00Z
SUZYFATIMA
13856
159717
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Niagbangbou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
sdtbql5koupz9ozr7kv86swrvbgsj45
Yachiboule
0
38559
159719
2026-04-04T19:25:53Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Yachiboule ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159719
wikitext
text/x-wiki
Yachiboule ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
mkl9gjon6z6pvt1lpfxhdfqkddcafgb
159720
159719
2026-04-04T19:26:46Z
SUZYFATIMA
13856
159720
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yachiboule''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
nswyvddi69k6rybdefmvni16o5ucqqb
159722
159720
2026-04-04T19:29:48Z
SUZYFATIMA
13856
159722
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yachiboule''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
t37457py1cyujjrvwk6u7o5plsxcamt
Nawako
0
38560
159723
2026-04-04T19:33:34Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Nawako ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159723
wikitext
text/x-wiki
Nawako ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
1qhd2eymd4hngz3xrv96551hy9kdg83
159724
159723
2026-04-04T19:35:45Z
SUZYFATIMA
13856
159724
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nawako''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
j0g1sjtxfw9hnxn2zv9o6pv5laljz8b
159725
159724
2026-04-04T19:40:40Z
SUZYFATIMA
13856
159725
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Nawako''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
lywobhfd9xqkpmhvufa4u3nocdef5p3
Baya, Togo
0
38561
159727
2026-04-04T19:44:18Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Baya ko wuro e nder diiwaan Bassar, e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159727
wikitext
text/x-wiki
Baya ko wuro e nder diiwaan Bassar, e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
eyzo6m1hgfk2d1qxwvrsevmlf0fkivi
159728
159727
2026-04-04T19:46:24Z
SUZYFATIMA
13856
159728
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Baya''' ko wuro e nder diiwaan Bassar, e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
3xatxa38lh4n2u4lrzfb5zvcadrzk47
159729
159728
2026-04-04T19:49:18Z
SUZYFATIMA
13856
159729
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Baya''' ko wuro e nder diiwaan Bassar, e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
ca1qaaypykv3uucpe0jljb6erhffivd
Patalabo
0
38563
159733
2026-04-04T20:00:47Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Patalabo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159733
wikitext
text/x-wiki
Patalabo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
kzz6i8ponqs2n4j70xmfawaqfhm8xlg
159734
159733
2026-04-04T20:02:20Z
SUZYFATIMA
13856
159734
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Patalabo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
mnr7rhc80j4fztr6ll5srktufqkuw7l
159735
159734
2026-04-04T20:04:50Z
SUZYFATIMA
13856
159735
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Patalabo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
dc868a8036cj0w4ruhu4nveb5xsogzb
159784
159735
2026-04-05T08:52:40Z
Fulani215
7983
/* Himobe */Fixed typo
159784
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Patalabo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Himobe ==
<references />
hvng9t9b43yqrjuz7i69ctz4b0rpo8p
Oussalne
0
38565
159740
2026-04-04T20:18:12Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Oussalne ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159740
wikitext
text/x-wiki
Oussalne ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
7pprdtm0d15hqzm28wzbd6fsf91zsu6
159741
159740
2026-04-04T20:20:33Z
SUZYFATIMA
13856
159741
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Oussalne''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
0asd4v165syziup4nfpvpqquq3wrx0g
159742
159741
2026-04-04T20:23:25Z
SUZYFATIMA
13856
159742
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Oussalne''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
aqdwdhsbaqwk1ij4jto2mlfl9c87wrt
159783
159742
2026-04-05T08:51:34Z
Fulani215
7983
/* Himobe */Fixed typo
159783
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Oussalne''' ko wuro wonngo e diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Himobe ==
<references />
36r9phlffyivqd8iobquqkc4i6urcnp
Wapambouni
0
38566
159745
2026-04-04T20:46:07Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Wapambouni ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159745
wikitext
text/x-wiki
Wapambouni ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
gwmzmhr4xza00o1uhje5f4uoe8zud36
159746
159745
2026-04-04T20:48:45Z
SUZYFATIMA
13856
159746
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Wapambouni''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
snbknkb2lp7chp0eicst80hxszuw5so
159748
159746
2026-04-04T20:51:57Z
SUZYFATIMA
13856
159748
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Wapambouni''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e nder diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
q9zp0rbrmob9e0kbov2dgztd7s7e000
Tchirkpambo
0
38567
159749
2026-04-04T20:55:17Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Tchirkpambo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159749
wikitext
text/x-wiki
Tchirkpambo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
pnpb9qzysm9tjtaa3o7fp79owtr3gl8
159750
159749
2026-04-04T20:56:35Z
SUZYFATIMA
13856
159750
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tchirkpambo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
jatn6v6zq3gytzb3jzqm9hwdnb4l4zc
159751
159750
2026-04-04T20:58:40Z
SUZYFATIMA
13856
159751
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tchirkpambo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
eye33mcgexcm33zn68is026rr4r95tr
Boukoukpanbe
0
38568
159752
2026-04-04T21:01:52Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Boukoukpanbe ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159752
wikitext
text/x-wiki
Boukoukpanbe ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
oynfqavtkznnp9ngqc31kbans60ln87
159753
159752
2026-04-04T21:06:17Z
SUZYFATIMA
13856
159753
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Boukoukpanbe''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
5h0crjxphrhrpi85fge79qxt0et3kc0
159754
159753
2026-04-04T21:08:49Z
SUZYFATIMA
13856
159754
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Boukoukpanbe''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
og8k0jf4unz32klqlk2i6ng2hq3ibib
159782
159754
2026-04-05T08:50:06Z
Fulani215
7983
/* Himobe */Fixed typo
159782
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Boukoukpanbe''' ko wuro e nder diiwaan Bassar e diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Himobe ==
<references />
oeopcdvchm8t7cb26sa3jtq3egpil38
Papoual
0
38569
159755
2026-04-04T21:13:01Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Papoual ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159755
wikitext
text/x-wiki
Papoual ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
rimyzq1b4i68aj255jeigsdrry2ymig
159756
159755
2026-04-04T21:14:39Z
SUZYFATIMA
13856
159756
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Papoual''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
riy6p1f8xqv98gbjn2771crzvzsh6dt
159757
159756
2026-04-04T21:17:01Z
SUZYFATIMA
13856
159757
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Papoual''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
o1h38typ7e4asktsahsbuxpfx0x013w
Manando
0
38570
159758
2026-04-04T21:20:08Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Manando ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159758
wikitext
text/x-wiki
Manando ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
atrv878egze9qa8f7604kfgst7tba0z
159759
159758
2026-04-04T21:21:30Z
SUZYFATIMA
13856
159759
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Manando''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
fugsdlsyqeh0dfm040j44p4c2chhuoz
159761
159759
2026-04-04T21:24:45Z
SUZYFATIMA
13856
159761
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Manando''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
htiwh73i2hsngwoel5g4t3no1ot1aq8
Taylor Thornton
0
38571
159762
2026-04-04T22:08:13Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Taylor Alexis Thornton ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013. Nguurndam gadano Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton j..."
159762
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Taylor Alexis Thornton ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013.
Nguurndam gadano
Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode.
Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde.
Golle kolees
Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs.
E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange.[6].
E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange.[7]
Tuugnorgal
j5kcy3l7kq56ozdq9iwg433iwul2umv
159763
159762
2026-04-04T22:10:28Z
Ilya Discuss
10103
159763
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Taylor Alexis Thornton''' ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013.
== Nguurndam gadano ==
Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode.
Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Golle kolees ==
Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs.
E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange.
E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange.
== Tuugnorgal ==
sa1djv94lzcx6ok9poast5gwy15opm4
159764
159763
2026-04-04T22:11:31Z
Ilya Discuss
10103
159764
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Taylor Alexis Thornton''' ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013.<ref name="honda">{{Cite web|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/northwestern-universitys-taylor-thornton-receives-honda-sports-award-for-lacrosse-157291295.html|title=Northwestern University's Taylor Thornton Receives Honda Sports Award for Lacrosse|last=Award|first=Honda Sports|website=www.prnewswire.com|access-date=2019-08-19}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode.
Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Golle kolees ==
Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs.
E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange.
E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange.
== Tuugnorgal ==
iecx4s64fc8yq3lhnwttuditx3xjhjw
159765
159764
2026-04-04T22:12:54Z
Ilya Discuss
10103
159765
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Taylor Alexis Thornton''' ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013.<ref name="honda">{{Cite web|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/northwestern-universitys-taylor-thornton-receives-honda-sports-award-for-lacrosse-157291295.html|title=Northwestern University's Taylor Thornton Receives Honda Sports Award for Lacrosse|last=Award|first=Honda Sports|website=www.prnewswire.com|access-date=2019-08-19}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode..<ref name="bio">{{cite web|url=https://nusports.com/sports/womens-lacrosse/roster/taylor-thornton/866|title=Taylor Thornton - 2013 - Women's Lacrosse|publisher=Northwestern Wildcats Athletics|access-date=November 14, 2024}}</ref>
Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde.
== Golle kolees ==
Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs.
E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange.
E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange.
== Tuugnorgal ==
r9f6bd036yyuhoc44gn8z6qrr7i545i
159766
159765
2026-04-04T22:14:36Z
Ilya Discuss
10103
159766
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Taylor Alexis Thornton''' ko lakros Ameriknaajo, tawtoraaɗo kawgel ngel e nder fedde wiyeteende Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange. O heɓi njeenaari Honda Sports e lewru suwee 2012, o suɓaama ngam heɓde njeenaari ɓurndi moƴƴude e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sports Illustrated e hitaande 2013.<ref name="honda">{{Cite web|url=https://www.prnewswire.com/news-releases/northwestern-universitys-taylor-thornton-receives-honda-sports-award-for-lacrosse-157291295.html|title=Northwestern University's Taylor Thornton Receives Honda Sports Award for Lacrosse|last=Award|first=Honda Sports|website=www.prnewswire.com|access-date=2019-08-19}}</ref>
== Nguurndam gadano ==
Thornton ko ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Steve e Janice. Miñiiko biyeteeɗo Blakely, ina fijira fuku koyɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Penn. Thornton janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hockaday to Dallas. O wonii hoodere e nder kippu lacrosse e o woniino laabi ɗiɗi All-American, laabi ɗiɗi Texas Player of the Year, e laabi tati cuɓaaɗo e nder dowlaaji kala, ko jiidaa e ardaade Hockaday e tiitooɗe mum ɗiɗi gadane e nder dowlaaji e hitaande 2008 e 2009. Ko jiidaa e ɗuum, Thornton wonnoo ko duuɓi nay letterwinner e nder kippu hockey kala. O fiyi kadi basket varsity nde o woni suka keso, o ardii kippu nguu e ballal hono garde fuɗɗoode..<ref name="bio">{{cite web|url=https://nusports.com/sports/womens-lacrosse/roster/taylor-thornton/866|title=Taylor Thornton - 2013 - Women's Lacrosse|publisher=Northwestern Wildcats Athletics|access-date=November 14, 2024}}</ref>
Thornton, ko Kelly Amonte Hiller, gardiiɗo coftal ɓalli fedde lakros rewɓe Wildcats to bannge worgo-fuɗnaange, ƴettiti ɗum, o fotnoo ko golloraade to bannge worgo-fuɗnaange e lewru oktoobar hitaande makko mawnde e duɗal jaaɓi haaɗtirde.nd on the team with 38 ground balls. During her sophomore season, in 2011, Taylor established herself as a top player and premier one-on-one defender for the Wildcat team. She was named First-team IWLCA All-American and IWLCA Division I Defender of the Year.<ref>{{cite web|url=http://articles.chicagotribune.com/2012-05-25/sports/ct-spt-0525-northwestern-lacrosse--20120525_1_taylor-thornton-amanda-o-leary-american-lacrosse-conference-player|title=NU women's lacrosse best of both worlds|website=[[Chicago Tribune]]|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130424020031/http://articles.chicagotribune.com/2012-05-25/sports/ct-spt-0525-northwestern-lacrosse--20120525_1_taylor-thornton-amanda-o-leary-american-lacrosse-conference-player|archive-date=2013-04-24}}</ref><ref name="bio2" /><ref>{{Cite web|url=https://dailynorthwestern.com/2012/05/10/sports/thornton-named-tewaaraton-award-finalist/|title=Thornton named Tewaaraton Award finalist|last=Ryan|first=Josh Walfish and Dan|date=2012-05-10|website=The Daily Northwestern|access-date=2019-08-19}}</ref>
== Golle kolees ==
Thornton waɗii yeewtere mum adannde e Northwestern e hitaande 2010 nde o fuɗɗii denndaangal pijirlooji 22 ɗi Wildcats waɗi. E hitaande makko adannde, o innitiraa ko IWLCA, kippu tataɓo Ameriknaajo, o dañii teddungal kippu ɗiɗaɓo Ameriknaajo ngam WomensLacrosse.com, o innitiraa ko kippu Rookie. O ardii Wildcats e 29 mbayliigu saabiima, o woni ɗiɗaɓo e kippu nguu e 38 balle leydi. E nder hitaande makko ɗiɗmere, e hitaande 2011, Taylor tabitinii hoore mum no toppitiiɗo fiyde e defender gooto-e-gooto e nder kippu Wildcat. O innitiraa ko kippu gadano IWLCA Amerik fof e IWLCA Division I Defender hitaande. O waɗii 14 gool, 1 ballal, 38 bal leydi, 15 saabi turno. E hitaande 2012 o innitiraa ko ƴaañoowo njeenaari Tewaaraton.Thornton toɗɗaa ko keɓɗo njeenaari Lacrosse Honda ngam wonde ƴaañoowo ngenndiijo hitaande ndee. E hitaande 2013 Thornton wonnoo ko gardiiɗo kapiteen. O fuɗɗii ko 85 pijirlooji nguurndam makko fof. E 24 gool, 2 ballal, 38 bal leydi e 24 saabiima turnorɗe jahduɗe e playoffs.
E hitaande 2018, Thornton naatnaa e suudu mawndu atletik to bannge worgo-fuɗnaange.
E hitaande 2023, Thorton wonti debbo gadano naataaɗo e suudu mawndu Lacrosse hirnaange.
== Tuugnorgal ==
fiukmcyx15r5h6k1wj6aid5qnah24cz
Bakari,Togo
0
38572
159771
2026-04-05T06:58:51Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Bakari ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Ko konngol kadi kuutorteengol ngam wiyde dingiral Basketball Tuugnorgal"
159771
wikitext
text/x-wiki
Bakari ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Ko konngol kadi kuutorteengol ngam wiyde dingiral Basketball
Tuugnorgal
6nh70nuztstxqewafkhxuz6dnygy7ca
159772
159771
2026-04-05T06:59:45Z
SUZYFATIMA
13856
159772
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Bakari''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Ko konngol kadi kuutorteengol ngam wiyde dingiral Basketball
== Tuugnorgal ==
owlsol0ekwnzu6hdi2ka12r3bv6p0a2
Oubombo
0
38573
159773
2026-04-05T07:06:00Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Oubombo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159773
wikitext
text/x-wiki
Oubombo ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
3gr3xpdr3r4by39oi9wihij0u02hx64
159774
159773
2026-04-05T07:07:40Z
SUZYFATIMA
13856
159774
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Oubombo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
grq07i2cpp7pozx674tn5cnk00qhev2
159775
159774
2026-04-05T07:10:02Z
SUZYFATIMA
13856
159775
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Oubombo''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
flvvbaw8l4v3wwuppidsvvkw3t30pod
Ilze Juhansone
0
38576
159785
2026-04-05T10:37:54Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Ilze Juhansone (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni. Kugal E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal ley..."
159785
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Ilze Juhansone (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni.
Kugal
E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal leydi, ko adii ɗuum o wonnoo ko Wakiiliijo Duumotooɗo e Dental Orop to1 2015, haa arti noon e sahaa gardagol mum e Diiso ngoo e feccere adannde e hitaande 2015. Ɗum adii wonde ko wonde gardiiɗo geɗe UE to Ministeer caggal leydi Letoni hakkunde 2008 e 2011.
Nde o woni Wakiiliijo Duumotooɗo Letoni, o rokkaa njeenaari « Ordre des trois étoiles », 3e classe.
Tuugnorgal
e2juhv3fmd9i67jl1tmgwicpwxtyo29
159786
159785
2026-04-05T10:39:40Z
Ilya Discuss
10103
159786
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ilze Juhansone''' (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni.
== Kugal ==
E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal leydi, ko adii ɗuum o wonnoo ko Wakiiliijo Duumotooɗo e Dental Orop to1 2015, haa arti noon e sahaa gardagol mum e Diiso ngoo e feccere adannde e hitaande 2015. Ɗum adii wonde ko wonde gardiiɗo geɗe UE to Ministeer caggal leydi Letoni hakkunde 2008 e 2011.
Nde o woni Wakiiliijo Duumotooɗo Letoni, o rokkaa njeenaari « Ordre des trois étoiles », 3e classe.
== Tuugnorgal ==
5c5io46o7txzyfvpps0dh3n5sj9690w
159787
159786
2026-04-05T10:40:39Z
Ilya Discuss
10103
159787
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ilze Juhansone''' (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni.<ref name="EC1">{{cite news|title=Deputy Secretary-General Ilze Juhansone - Biography|url=https://ec.europa.eu/info/persons/deputy-secretary-general-ilze-juhansone_en|access-date=26 July 2019|publisher=European Commission}}</ref><ref name="Politico">{{cite news|title=The Commission’s deputy squad|url=https://www.politico.eu/list/women-who-shape-brussels-2018-ranking/the-commissions-deputy-squad/|access-date=26 July 2019|work=politico.eu|publisher=[[Politico]]|date=2018}}</ref>
== Kugal ==
E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal leydi, ko adii ɗuum o wonnoo ko Wakiiliijo Duumotooɗo e Dental Orop to1 2015, haa arti noon e sahaa gardagol mum e Diiso ngoo e feccere adannde e hitaande 2015. Ɗum adii wonde ko wonde gardiiɗo geɗe UE to Ministeer caggal leydi Letoni hakkunde 2008 e 2011.
Nde o woni Wakiiliijo Duumotooɗo Letoni, o rokkaa njeenaari « Ordre des trois étoiles », 3e classe.
== Tuugnorgal ==
37661exht53xi1ca8cd22en3yfgs017
159788
159787
2026-04-05T10:47:06Z
Ilya Discuss
10103
159788
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ilze Juhansone''' (jibinaa ko 1971) ko hooreejo fedde Orop. Ko o golloowo laamu Orop, gonnooɗo dipolomaat leydi Letoni.<ref name="EC1">{{cite news|title=Deputy Secretary-General Ilze Juhansone - Biography|url=https://ec.europa.eu/info/persons/deputy-secretary-general-ilze-juhansone_en|access-date=26 July 2019|publisher=European Commission}}</ref><ref name="Politico">{{cite news|title=The Commission’s deputy squad|url=https://www.politico.eu/list/women-who-shape-brussels-2018-ranking/the-commissions-deputy-squad/|access-date=26 July 2019|work=politico.eu|publisher=[[Politico]]|date=2018}}</ref>
== Kugal ==
E lewru ut 2019, o wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, ina ɗaminii njiylawu lomto timmuɗo Martin Selmayr mo Almaañ. Caggal dumunna mo o woni hooreejo leydi ndii, o toɗɗaa hooreejo leydi ñalnde 14 lewru Yarkomaa 2020. Tuggi oktoobar 2015 haa 2019, o woniino cukko hooreejo leydi to bannge jokkondiral hakkunde juɓɓule e caggal leydi, ko adii ɗuum o wonnoo ko Wakiiliijo Duumotooɗo e Dental Orop to1 2015, haa arti noon e sahaa gardagol mum e Diiso ngoo e feccere adannde e hitaande 2015. Ɗum adii wonde ko wonde gardiiɗo geɗe UE to Ministeer caggal leydi Letoni hakkunde 2008 e 2011.
Nde o woni Wakiiliijo Duumotooɗo Letoni, o rokkaa njeenaari « Ordre des trois étoiles », 3e classe..<ref name="LSM-25July2019">{{cite news|title=Juhansone appointed European Commission’s acting secretary-general|url=https://eng.lsm.lv/article/society/society/juhansone-appointed-european-commissions-acting-secretary-general.a326747/|access-date=26 July 2019|work=eng.lsm.lv|agency=LETA|publisher=[[Public Broadcasting of Latvia]]|date=25 July 2019}}</ref><ref name="Kostaki">{{cite web|last1=Kostaki|first1=Irene|title=Ilze Juhansone to serve as interim EU Secretary General|url=https://www.neweurope.eu/article/ilze-juhansone-to-serve-as-interim-eu-secretary-general/|website=New Europe|access-date=26 July 2019|date=25 July 2019|archive-date=26 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190726145701/https://www.neweurope.eu/article/ilze-juhansone-to-serve-as-interim-eu-secretary-general/|url-status=dead}}</ref><ref name="Commission appointment">{{Cite web|title=Ilze Juhansone appointed as the Commission's new Secretary-General today|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|access-date=2022-06-04|website=Press Corner (European Commission)|language=en}}</ref><ref name="EC12" />
== Tuugnorgal ==
of2ccve543ebmk9sn5elsh5kdel1768
Senait Fisseha
0
38577
159789
2026-04-05T10:51:44Z
De-Invincible
7477
Created page with "Senait Fisseha (e ɗemngal Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, Ecoppinaajo-Ameriknaajo. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal..."
159789
wikitext
text/x-wiki
Senait Fisseha (e ɗemngal Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, Ecoppinaajo-Ameriknaajo. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal=The Lancet|volume=394|issue=10207|pages=1405|doi=10.1016/S0140-6736(19)32308-6|pmid=31631846|s2cid=204758741|url-access=subscription}}</ref> O wonii hannde cukko hooreejo porogaraamuuji hakkunde leyɗeele to fedde Susan Thompson Buffet.<ref>{{Cite web|title=Commission Advisors|url=https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|access-date=2023-10-18|website=O'Neill|language=en-US|archive-date=2023-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231019132207/https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|url-status=dead}}</ref> O wonti daraniiɗo potal winndere, o gollodii e ardiiɓe e juɓɓule Afrik e nder dumunna mboros COVID-19.<ref>{{Cite news|date=2020-08-09|title=Africa: Progress for Women and Girls Is Essential Amid Covid-19 – Dr. Senait Fisseha|language=en|work=allAfrica.com|url=https://allafrica.com/stories/202008090050.html|access-date=2023-10-18}}</ref> O ardii kadi kampaañ woote e mbayliigu Tedros Adhanom, gardiiɗo Afriknaajo gadano e Fedde Adunaare Cellal, e hitaande 2016–17.<ref name=":4">{{Citation|last1=Bali|first1=Sulzhan|title=Interview with Senait Fisseha, Clinical Professor of Obstetrics and Gynecology, University of Michigan Medical School, and Director of International Programs at the Susan T. Buffett Foundation|date=2022|url=https://doi.org/10.1007/978-3-030-84498-1_23|work=Women and Global Health Leadership: Power and Transformation|pages=235–242|editor-last=Morgan|editor-first=Rosemary|access-date=2023-10-18|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-84498-1_23|isbn=978-3-030-84498-1|last2=Dhatt|first2=Roopa|s2cid=247005731|editor2-last=Hawkins|editor2-first=Kate|editor3-last=Dhatt|editor3-first=Roopa|editor4-last=Manzoor|editor4-first=Mehr|url-access=subscription}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
rn3zu06jq3piicd7k9biimec5fboz9e
159790
159789
2026-04-05T10:52:37Z
De-Invincible
7477
159790
wikitext
text/x-wiki
'''Senait Fisseha''' (e ɗemngal Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, Ecoppinaajo-Ameriknaajo. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal=The Lancet|volume=394|issue=10207|pages=1405|doi=10.1016/S0140-6736(19)32308-6|pmid=31631846|s2cid=204758741|url-access=subscription}}</ref> O wonii hannde cukko hooreejo porogaraamuuji hakkunde leyɗeele to fedde Susan Thompson Buffet.<ref>{{Cite web|title=Commission Advisors|url=https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|access-date=2023-10-18|website=O'Neill|language=en-US|archive-date=2023-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231019132207/https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|url-status=dead}}</ref> O wonti daraniiɗo potal winndere, o gollodii e ardiiɓe e juɓɓule Afrik e nder dumunna mboros COVID-19.<ref>{{Cite news|date=2020-08-09|title=Africa: Progress for Women and Girls Is Essential Amid Covid-19 – Dr. Senait Fisseha|language=en|work=allAfrica.com|url=https://allafrica.com/stories/202008090050.html|access-date=2023-10-18}}</ref> O ardii kadi kampaañ woote e mbayliigu Tedros Adhanom, gardiiɗo Afriknaajo gadano e Fedde Adunaare Cellal, e hitaande 2016–17.<ref name=":4">{{Citation|last1=Bali|first1=Sulzhan|title=Interview with Senait Fisseha, Clinical Professor of Obstetrics and Gynecology, University of Michigan Medical School, and Director of International Programs at the Susan T. Buffett Foundation|date=2022|url=https://doi.org/10.1007/978-3-030-84498-1_23|work=Women and Global Health Leadership: Power and Transformation|pages=235–242|editor-last=Morgan|editor-first=Rosemary|access-date=2023-10-18|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-84498-1_23|isbn=978-3-030-84498-1|last2=Dhatt|first2=Roopa|s2cid=247005731|editor2-last=Hawkins|editor2-first=Kate|editor3-last=Dhatt|editor3-first=Roopa|editor4-last=Manzoor|editor4-first=Mehr|url-access=subscription}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
7l9h3e5c2m1bqpn7xtv271zlsb1txz1
159791
159790
2026-04-05T10:53:14Z
De-Invincible
7477
159791
wikitext
text/x-wiki
'''Senait Fisseha''' (e ɗemngal Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, Ecoppinaajo-[[Amerik|Ameriknaajo]]. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal=The Lancet|volume=394|issue=10207|pages=1405|doi=10.1016/S0140-6736(19)32308-6|pmid=31631846|s2cid=204758741|url-access=subscription}}</ref> O wonii hannde cukko hooreejo porogaraamuuji hakkunde leyɗeele to fedde Susan Thompson Buffet.<ref>{{Cite web|title=Commission Advisors|url=https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|access-date=2023-10-18|website=O'Neill|language=en-US|archive-date=2023-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231019132207/https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|url-status=dead}}</ref> O wonti daraniiɗo potal winndere, o gollodii e ardiiɓe e juɓɓule Afrik e nder dumunna mboros COVID-19.<ref>{{Cite news|date=2020-08-09|title=Africa: Progress for Women and Girls Is Essential Amid Covid-19 – Dr. Senait Fisseha|language=en|work=allAfrica.com|url=https://allafrica.com/stories/202008090050.html|access-date=2023-10-18}}</ref> O ardii kadi kampaañ woote e mbayliigu Tedros Adhanom, gardiiɗo Afriknaajo gadano e Fedde Adunaare Cellal, e hitaande 2016–17.<ref name=":4">{{Citation|last1=Bali|first1=Sulzhan|title=Interview with Senait Fisseha, Clinical Professor of Obstetrics and Gynecology, University of Michigan Medical School, and Director of International Programs at the Susan T. Buffett Foundation|date=2022|url=https://doi.org/10.1007/978-3-030-84498-1_23|work=Women and Global Health Leadership: Power and Transformation|pages=235–242|editor-last=Morgan|editor-first=Rosemary|access-date=2023-10-18|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-84498-1_23|isbn=978-3-030-84498-1|last2=Dhatt|first2=Roopa|s2cid=247005731|editor2-last=Hawkins|editor2-first=Kate|editor3-last=Dhatt|editor3-first=Roopa|editor4-last=Manzoor|editor4-first=Mehr|url-access=subscription}}</ref>
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
l7fxobi2ler3zot3zrmr5kilpjxj9u9
MasterCard Classic
0
38578
159792
2026-04-05T10:58:02Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}MasterCard Classic Teddungal Alejo Peralta ko kawgel golf wonande rewɓe golfooɓe annduɓe, fijirteeɗo e LPGA Tour. Nde fijiraa ko hitaande kala hakkunde 2005 e 2009 to Bosque Real Country Club to wuro Meksik, to leydi Meksik. Jaaltaaɓe Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Njoɓdi Purse ($) Jaaliiɗo renndinde ($) 2009 22 mars Pat Hurst Dental Dowlaaji Amerik 206 (−10) 1 300 000 195 000 2008 Mars 16 Luwis Friberg Suwed 210 (−6) 1 300 000 195 000 2007* 11 m..."
159792
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}MasterCard Classic Teddungal Alejo Peralta ko kawgel golf wonande rewɓe golfooɓe annduɓe, fijirteeɗo e LPGA Tour. Nde fijiraa ko hitaande kala hakkunde 2005 e 2009 to Bosque Real Country Club to wuro Meksik, to leydi Meksik.
Jaaltaaɓe
Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Njoɓdi Purse ($) Jaaliiɗo
renndinde ($)
2009 22 mars Pat Hurst Dental Dowlaaji Amerik 206 (−10) 1 300 000 195 000
2008 Mars 16 Luwis Friberg Suwed 210 (−6) 1 300 000 195 000
2007* 11 mars Meaghan Faraysella Dental Dowlaaji Amerik 205 (−11) 1 200 000 180 000
2006 12 mars Annika Sorenstam Suwed 208 (−8) 1 200 000 180 000
2005 6 mars Annika Sorenstam Suwed 209 (−7) 1 200 000 180 000
* Championnat heɓi e playoff maayde ɗoon e ɗoon.
Rekorde kawgel ngel
Hitaande Joljole Score Round
2009 Lorena Ochoa 65 (−7) 1ɓo
2008 Luwis Friberg 65 (−7) tataɓo
Tuugnorgal
igad6t6v0l1eha304n3uo7j2g7hmppa
159793
159792
2026-04-05T11:00:07Z
Ilya Discuss
10103
159793
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''MasterCard Classic''' Teddungal Alejo Peralta ko kawgel golf wonande rewɓe golfooɓe annduɓe, fijirteeɗo e LPGA Tour. Nde fijiraa ko hitaande kala hakkunde 2005 e 2009 to Bosque Real Country Club to wuro Meksik, to leydi Meksik.
== Jaaltaaɓe ==
Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Njoɓdi Purse ($) Jaaliiɗo
renndinde ($)
2009 22 mars Pat Hurst Dental Dowlaaji Amerik 206 (−10) 1 300 000 195 000
2008 Mars 16 Luwis Friberg Suwed 210 (−6) 1 300 000 195 000
2007* 11 mars Meaghan Faraysella Dental Dowlaaji Amerik 205 (−11) 1 200 000 180 000
2006 12 mars Annika Sorenstam Suwed 208 (−8) 1 200 000 180 000
2005 6 mars Annika Sorenstam Suwed 209 (−7) 1 200 000 180 000
* Championnat heɓi e playoff maayde ɗoon e ɗoon.
== Rekorde kawgel ngel ==
Hitaande Joljole Score Round
2009 Lorena Ochoa 65 (−7) 1ɓo
2008 Luwis Friberg 65 (−7) tataɓo
== Tuugnorgal ==
olx8gxhes53rwyenqmxxlwlgxx6vz50
159794
159793
2026-04-05T11:01:06Z
Ilya Discuss
10103
159794
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''MasterCard Classic''' Teddungal Alejo Peralta ko kawgel golf wonande rewɓe golfooɓe annduɓe, fijirteeɗo e LPGA Tour. Nde fijiraa ko hitaande kala hakkunde 2005 e 2009 to Bosque Real Country Club to wuro Meksik, to leydi Meksik.<ref>{{Cite news|title=2009 MasterCard Classic Honoring Alejo Peralta|url=https://www.golfchannel.com/tours/lpga/2009/mastercard-classic-honoring-alejo-peralta|access-date=2022-04-19|work=Golf Channel}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Hitaande Ñalngu Jaagorgal Leydi Njoɓdi Purse ($) Jaaliiɗo
renndinde ($)
2009 22 mars Pat Hurst Dental Dowlaaji Amerik 206 (−10) 1 300 000 195 000
2008 Mars 16 Luwis Friberg Suwed 210 (−6) 1 300 000 195 000
2007* 11 mars Meaghan Faraysella Dental Dowlaaji Amerik 205 (−11) 1 200 000 180 000
2006 12 mars Annika Sorenstam Suwed 208 (−8) 1 200 000 180 000
2005 6 mars Annika Sorenstam Suwed 209 (−7) 1 200 000 180 000
* Championnat heɓi e playoff maayde ɗoon e ɗoon.
== Rekorde kawgel ngel ==
Hitaande Joljole Score Round
2009 Lorena Ochoa 65 (−7) 1ɓo
2008 Luwis Friberg 65 (−7) tataɓo
== Tuugnorgal ==
h89d1lstpagbgq3zgwinrztp75vbtvs
Kristos Samra
0
38579
159795
2026-04-05T11:01:50Z
MOIBARDE
10068
Created page with "'''Kristos Samra''' (Ge'ez: ክርስቶስ ሠምራ, e ɗemngal romaan: Kristos Šemra, c. teeminannde 15ɓiire) ko debbo ceniɗo Ecoppinaajo, sosɗo suudu dewal eponim e nder maayo Tana. O jeyaa ko e Ecoppinaaɓe ko ɓuri teemedde ɗiɗi seniiɓe ɓiɓɓe leydi e ko adii fof ko ina wona sappo e nayo rewɓe Ecoppinaaɓe seniiɓe. Eklesiya Tewahedo Ortodoks Eritree, Eklesiya Tewahedo Ortodoks Ecoppi, e Eklesiya Koptik Alexandria fof ina teddini mo, e ñalawma juulde m..."
159795
wikitext
text/x-wiki
'''Kristos Samra''' (Ge'ez: ክርስቶስ ሠምራ, e ɗemngal romaan: Kristos Šemra, c. teeminannde 15ɓiire) ko debbo ceniɗo Ecoppinaajo, sosɗo suudu dewal eponim e nder maayo Tana.
O jeyaa ko e Ecoppinaaɓe ko ɓuri teemedde ɗiɗi seniiɓe ɓiɓɓe leydi e ko adii fof ko ina wona sappo e nayo rewɓe Ecoppinaaɓe seniiɓe.
Eklesiya Tewahedo Ortodoks Eritree, Eklesiya Tewahedo Ortodoks Ecoppi, e Eklesiya Koptik Alexandria fof ina teddini mo, e ñalawma juulde makko ko ñalnde 30 lewru nduu.
== Ngendam ==
Kristos Samra wuuri ko e teeminannde 15ɓiire (alaa ñalɗi jibinannde makko walla maayde makko laaɓtuɗi peeñi e hagiography makko).
Ko ɓuri heewde e nguurndam makko ko Gadle Kristos Samra (Nguurndam Kristos Samra), deftere nde binndoowo gooto ina wiyee Filippos winndi e ɗemngal Ecoppi, ko fayti e makko hedde hitaande 1508.[6] Ko adii nde o maayata, o haalani Filippos nguurndam makko e gite makko capanɗe tati. O winndi hagiography makko to dewal Debre Libanos won e sahaaji hakkunde 1450 e 1508. Firo pecce ɗiɗi hagiography ina tawee e ɗemngal Engele; 1firo binndaango firo e ɗemngal Amharic ina tawee kadi.
E wiyde hagiography makko, woni ƴoogirde tan e nguurndam makko, o jibinaa ko e nder galle alɗuɗo, juulɗo, ummoriiɗo e diiwaan keeriijo e nder laamu Kerecee’en Ecoppi, o resi ɓiy almuudo laamɗo oo e hoore mum (almuudo ina waawi resde e nder Egliis Tewahedo Ortodoks Ecoppi). O jibini ɓiɓɓe worɓe njeetato e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo.
Nde o heɓi duuɓi capanɗe tati, ñalnde wootere o tikkani korɗo debbo gooto mo jikku mum boni, o werlii e daande makko feggere yiite, korɗo debbo oo maayi. Ndeen Kristos Samra nanii kulhuli e aybinde, o ñaagii Alla nde artirta nguurndam maccuɗo debbo oo. Ko moƴƴi heen tan, duwaawu makko jaabaama, korɗo oo artiraa e nguurndam. Kristos Samra, haawnii e ko waɗi koo, naamndii hoore mum "so Alla nanii duwaawu am tawa miɗo woni e ndee nguurndam aduna, hol no o jaabotoo duwaawu am e nder dewal?"
O felliti wonde moñño, o fuɗɗii yahde e nguurndam ruuhu. Kono nde o ari e suudu dewal nduu e 6icfcfo makko cukalel, 6e mbi’i mo hay wor6e gooto nja6ataa naatde e suudu dewal nduu. O yahdi e oon korɗo debbo, ina joginoo ɓiyiiko gorko, ina tiiɗnoo e wondude e Kristos Samra nde o yahrata to dewal too. Ndeen o acci cukalel ngel e yaasi, e sago Alla, debbo goɗɗo ari, hisni cukalel ngel, o mawni mo. Version goɗɗo ina hollita wonde Saint Michael Archangel ƴetti cukalel ngel to asamaan.
Kristos Samra waɗii duuɓi ɗiɗi ko novice hade mum wontude nun. Ndeen o ummiima o fayi maayo Tana, nokku ganndiraaɗo monasteeruuji keewɗi e monk en e monk en ascetic, ngam wuurde nguurndam hermit. Ko golle makko gadane teeŋtuɗe, o waɗi duuɓi sappo e ɗiɗi omo juula, omo darii waktuuji keewɗi e ñalawma e nder ndiyam ɓuuɓɗam saraaji maayo, ko ɗum huunde nde Ecoppinaaɓe dewondirɓe mbaɗata. Wuurde e nder ŋoral, o yahri ko e maayo, o jooɗii e cuuɗi dewal, ina heen Narga Sellase e Tana Qirqos. E nder oo sahaa, o yi’i gite, omo haalda e maleykaaji e seniiɓe kam e Almasiihu e yumma mum Mariyam debbo.
3z6br9w4ty8wfps3ndwsqt1cweodolo
159800
159795
2026-04-05T11:11:30Z
MOIBARDE
10068
159800
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kristos Samra''' (Ge'ez: ክርስቶስ ሠምራ, e ɗemngal romaan: Kristos Šemra, c. teeminannde 15ɓiire) ko debbo ceniɗo Ecoppinaajo, sosɗo suudu dewal eponim e nder maayo Tana.
O jeyaa ko e Ecoppinaaɓe ko ɓuri teemedde ɗiɗi seniiɓe ɓiɓɓe leydi e ko adii fof ko ina wona sappo e nayo rewɓe Ecoppinaaɓe seniiɓe.
Eklesiya Tewahedo Ortodoks Eritree, Eklesiya Tewahedo Ortodoks Ecoppi, e Eklesiya Koptik Alexandria fof ina teddini mo, e ñalawma juulde makko ko ñalnde 30 lewru nduu.
== Ngendam ==
Kristos Samra wuuri ko e teeminannde 15ɓiire (alaa ñalɗi jibinannde makko walla maayde makko laaɓtuɗi peeñi e hagiography makko).
Ko ɓuri heewde e nguurndam makko ko Gadle Kristos Samra (Nguurndam Kristos Samra), deftere nde binndoowo gooto ina wiyee Filippos winndi e ɗemngal Ecoppi, ko fayti e makko hedde hitaande 1508.[6] Ko adii nde o maayata, o haalani Filippos nguurndam makko e gite makko capanɗe tati. O winndi hagiography makko to dewal Debre Libanos won e sahaaji hakkunde 1450 e 1508. Firo pecce ɗiɗi hagiography ina tawee e ɗemngal Engele; 1firo binndaango firo e ɗemngal Amharic ina tawee kadi.
E wiyde hagiography makko, woni ƴoogirde tan e nguurndam makko, o jibinaa ko e nder galle alɗuɗo, juulɗo, ummoriiɗo e diiwaan keeriijo e nder laamu Kerecee’en Ecoppi, o resi ɓiy almuudo laamɗo oo e hoore mum (almuudo ina waawi resde e nder Egliis Tewahedo Ortodoks Ecoppi). O jibini ɓiɓɓe worɓe njeetato e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo.
Nde o heɓi duuɓi capanɗe tati, ñalnde wootere o tikkani korɗo debbo gooto mo jikku mum boni, o werlii e daande makko feggere yiite, korɗo debbo oo maayi. Ndeen Kristos Samra nanii kulhuli e aybinde, o ñaagii Alla nde artirta nguurndam maccuɗo debbo oo. Ko moƴƴi heen tan, duwaawu makko jaabaama, korɗo oo artiraa e nguurndam. Kristos Samra, haawnii e ko waɗi koo, naamndii hoore mum "so Alla nanii duwaawu am tawa miɗo woni e ndee nguurndam aduna, hol no o jaabotoo duwaawu am e nder dewal?"
O felliti wonde moñño, o fuɗɗii yahde e nguurndam ruuhu. Kono nde o ari e suudu dewal nduu e 6icfcfo makko cukalel, 6e mbi’i mo hay wor6e gooto nja6ataa naatde e suudu dewal nduu. O yahdi e oon korɗo debbo, ina joginoo ɓiyiiko gorko, ina tiiɗnoo e wondude e Kristos Samra nde o yahrata to dewal too. Ndeen o acci cukalel ngel e yaasi, e sago Alla, debbo goɗɗo ari, hisni cukalel ngel, o mawni mo. Version goɗɗo ina hollita wonde Saint Michael Archangel ƴetti cukalel ngel to asamaan.
Kristos Samra waɗii duuɓi ɗiɗi ko novice hade mum wontude nun. Ndeen o ummiima o fayi maayo Tana, nokku ganndiraaɗo monasteeruuji keewɗi e monk en e monk en ascetic, ngam wuurde nguurndam hermit. Ko golle makko gadane teeŋtuɗe, o waɗi duuɓi sappo e ɗiɗi omo juula, omo darii waktuuji keewɗi e ñalawma e nder ndiyam ɓuuɓɗam saraaji maayo, ko ɗum huunde nde Ecoppinaaɓe dewondirɓe mbaɗata. Wuurde e nder ŋoral, o yahri ko e maayo, o jooɗii e cuuɗi dewal, ina heen Narga Sellase e Tana Qirqos. E nder oo sahaa, o yi’i gite, omo haalda e maleykaaji e seniiɓe kam e Almasiihu e yumma mum Mariyam debbo.
E nder njillu makko ɓurngu anndeede, o yahi haa asamaan e jeynge ngam ñaagaade Almasiihu e Seyɗaane nde ɓe njuɓɓinta koye maɓɓe mbele aadee en natta metteede sabu gaño maɓɓe.
Ndeen Patriarchs biblique ngarii e makko e koyɗol, mbiyi mo yo o hoɗ to Gwangut, woni to bannge worgo-fuɗnaange maayo Tana. Ɓe mbi’i mo aduna fof maa artu toon sujjande koyɗe makko. E nder jaabawol, o woppi nguurndam hermit, o sosi dewal.[8]
Monk gooto ina wiyee Yishaq walli mo e mahde ekkol, e jannginde rewɓe novices, e mawninde liturgie. Haa jooni, o woppii laawol gootol kadi e nder solitude, o darii e nder ɓuuɓri duuɓi tati, e nder maayo duuɓi tati goɗɗi.
O wirnaa ko to Gwangwət, caggal ɗuum innde dewal makko inniraa e ooɗoo nokku.
Lowre
Won annduɓe, ko wayi no Efrayim Isaac, ina cikka ko o gooto e filosof en rewɓe adanɓe e nder leydi [[Ecoppi]], e leyɗeele keewɗe goɗɗe. Zara Yacob mo [[Ecoppi]] e teeminannde 17ɓiire ina yiyee kadi ko filosof gadano [[Ecoppi]], e [[Afrik]].
Annduɗo gooto hollitii wonde hagiography makko ina jeyaa e "sappo tan anndaaɗe nguurndam rewɓe Afriknaaɓe ɗe Afriknaaɓe mbinndi ko adii teeminannde sappo e jeenay." aduna".
Kristos Samra ko debbo seniiɓe yi’ooɓe e yontaaji hakkundeeji hono Julian mo Norwich e Margery Kempe, Rabia mo Basri e Lalla Aziza, e Mirabai.
E jamaanu hannde oo, ko Kristos Samra woni seniiɗo ɓurɗo teddineede e nder leydi Ecoppi. E ñalngu juulde 30 lewru nduu, hijjoore makko ina addana ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e maayo Tana.
== Tuugnorgal ==
c56ysa2v2dmvd0ku17j1q05e069nfc3
Sarasota Classic
0
38580
159796
2026-04-05T11:04:01Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Sarasota Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride. Jaaltaaɓe Sarasota ko ɓooyɗo 1988 Patti Sheehan 1987 Nansi Lopez 1986 Patti Sheehan 1985 Patti Sheehan 1984 Alis Miler 1983 Donna daneejo Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik 1982 Beet Daniyel 1981 Amy Alkot 1980 Joanne Karner Bent Lekki Kilaasiik 1979 Saali tokooso 1978 Nansi Lopez 1977 Judi Rankin 1976 Kati Witwort..."
159796
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Sarasota Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride.
Jaaltaaɓe
Sarasota ko ɓooyɗo
1988 Patti Sheehan
1987 Nansi Lopez
1986 Patti Sheehan
1985 Patti Sheehan
1984 Alis Miler
1983 Donna daneejo
Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik
1982 Beet Daniyel
1981 Amy Alkot
1980 Joanne Karner
Bent Lekki Kilaasiik
1979 Saali tokooso
1978 Nansi Lopez
1977 Judi Rankin
1976 Kati Witwort
Tuugnorgal
6yizjl5n1mbfx8xze788b2ollnukk38
159798
159796
2026-04-05T11:11:04Z
Ilya Discuss
10103
159798
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sarasota Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride.
== Jaaltaaɓe ==
Sarasota ko ɓooyɗo
1988 Patti Sheehan
1987 Nansi Lopez
1986 Patti Sheehan
1985 Patti Sheehan
1984 Alis Miler
1983 Donna daneejo
Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik
1982 Beet Daniyel
1981 Amy Alkot
1980 Joanne Karner
== Bent Lekki Kilaasiik ==
1979 Saali tokooso
1978 Nansi Lopez
1977 Judi Rankin
1976 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
iyl3g43h8uav5iti13ma8byu64itawo
159803
159798
2026-04-05T11:12:30Z
Ilya Discuss
10103
159803
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sarasota Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-08-31|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref><nowiki><ref></nowiki>
== Jaaltaaɓe ==
Sarasota ko ɓooyɗo
1988 Patti Sheehan
1987 Nansi Lopez
1986 Patti Sheehan
1985 Patti Sheehan
1984 Alis Miler
1983 Donna daneejo
Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik
1982 Beet Daniyel
1981 Amy Alkot
1980 Joanne Karner
== Bent Lekki Kilaasiik ==
1979 Saali tokooso
1978 Nansi Lopez
1977 Judi Rankin
1976 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
bhs1j1sj0x9nw9xrkq5ltkqfm1rd7ga
159804
159803
2026-04-05T11:13:38Z
Ilya Discuss
10103
159804
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sarasota Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-08-31|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Sarasota ko ɓooyɗo
1988 Patti Sheehan
1987 Nansi Lopez
1986 Patti Sheehan
1985 Patti Sheehan
1984 Alis Miler
1983 Donna daneejo
Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik
1982 Beet Daniyel
1981 Amy Alkot
1980 Joanne Karner
== Bent Lekki Kilaasiik ==
1979 Saali tokooso
1978 Nansi Lopez
1977 Judi Rankin
1976 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
3t94j36z6aggmidi528hh3ewgyb2tyn
159809
159804
2026-04-05T11:25:49Z
Ilya Discuss
10103
159809
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Sarasota Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1976 haa 1988. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Bent Tree Country Club to Sarasota, to Floride.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-08-31|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1980-1989|access-date=2010-08-31|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629095854/http://www.lpga.com/content/Chronology80-89.pdf|url-status=dead}}</ref>
== Jaaltaaɓe ==
Sarasota ko ɓooyɗo
1988 Patti Sheehan
1987 Nansi Lopez
1986 Patti Sheehan
1985 Patti Sheehan
1984 Alis Miler
1983 Donna daneejo
Bent Lekki Rewɓe Kilaasiik
1982 Beet Daniyel
1981 Amy Alkot
1980 Joanne Karner
== Bent Lekki Kilaasiik ==
1979 Saali tokooso
1978 Nansi Lopez
1977 Judi Rankin
1976 Kati Witwort
== Tuugnorgal ==
q6cuqvfyfyc95i3q82luqgw2qu1l3y2
Kadio, Togo
0
38581
159797
2026-04-05T11:08:46Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Kadio ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159797
wikitext
text/x-wiki
Kadio ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
k85t4u2qgmfsucnp0sbj4a6dhq71hvs
159799
159797
2026-04-05T11:11:17Z
SUZYFATIMA
13856
159799
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kadio''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
fu3wnd6aafihjka5nbeali6rchxt0x3
159805
159799
2026-04-05T11:15:00Z
SUZYFATIMA
13856
159805
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Kadio''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
8qe1i2jobq70o6dmbedw6zj49vaiivt
Timnit Gebru
0
38582
159801
2026-04-05T11:11:40Z
Mejiddanmama
14215
Created page with "tgebru/ Waylu ɗum to Wikidaa Timnit W. Gebru (amharik e tigrinya: ትምኒት ገብሩ; 1982/1983) ko ganndo ordinateer jibinaaɗo to Ecoppi, golloowo e fannuuji hakkille kuuɓtodinɗo (AI), mbayliigu algoritme e ƴeewndo dokke]. Ko kanko woni gooto e sosɓe Black in AI, fedde daraniinde darnde ɓaleeɓe ɓurnde heewde e ƴellitaare e wiɗtooji AI.[5] Ko kanko sosi Duɗal wiɗtooji ganndal kuuɓtodinngal (DAIR). E lewru Duujal 2020, luural hakkunde yimɓe fuɗɗii ko..."
159801
wikitext
text/x-wiki
tgebru/ Waylu ɗum to Wikidaa
Timnit W. Gebru (amharik e tigrinya: ትምኒት ገብሩ; 1982/1983) ko ganndo ordinateer jibinaaɗo to Ecoppi, golloowo e fannuuji hakkille kuuɓtodinɗo (AI), mbayliigu algoritme e ƴeewndo dokke]. Ko kanko woni gooto e sosɓe Black in AI, fedde daraniinde darnde ɓaleeɓe ɓurnde heewde e ƴellitaare e wiɗtooji AI.[5] Ko kanko sosi Duɗal wiɗtooji ganndal kuuɓtodinngal (DAIR).
E lewru Duujal 2020, luural hakkunde yimɓe fuɗɗii ko e ngonka Gebru e yaltude Google, ɗo o wonnoo gardiiɗo karallaagal Goomu Hakkilantaagal Artifisiyel Etikal. Gebru wonnoo ko e winndude ɓataake[4] ko faati e caɗeele ɗemɗe mawɗe (LLM) kuutortooɗe no parrot stochastique nii, o rokki ɗum ngam yaltineede. E wiyde Jeff Dean, ɓataake oo yettinaama tawa ɗaɓɓaani ƴeewndo nder Google, ndeen noon, nde hollitii wonde nde yejjitaani wiɗtooji keewɗi jowitiiɗi e ɗuum. Njuɓɓudi Google ɗaɓɓiri Gebru yo ittu ɓataake oo walla ittude inɗe winndooɓe gollotooɓe e Google ɓee fof. Gebru naamndii anndinde e miijooji kala ƴeewtotooɗo, o wiyi so Google saliima maa o haaldu e gardiiɗo makko ko fayti e "ñalngu cakkitiingu". Google woppi golle makko ɗoon e ɗoon, wiyi ina njaɓa deƴƴere makko. Gebru hollitii wonde o ɗaɓɓaani e dow laawol yo o woppu laamu, o hunani tan.[6]
qnjuyke6690hgm7c2ibkgv35gi7pdr5
About Britain
0
38583
159802
2026-04-05T11:11:50Z
Hauwasysy
14067
Created page with "'''Ko fayti e Biritaan''' ko defte 13 ɗe Collins yaltini ngam juulde Biritaan e hitaande 1951 e les njiimaandi Geoffrey Grigson mo winndi kadi defte ɗiɗi gadane e nder defte ɗee.[1][2] Tiitooɗe Leydi hirnaange ndi Geoffrey Grigson winndi Wessex ko Geefri Grigson Diiwanuuji galleeji ɗi R. S. R. Fitter winndi Fuɗnaange Angalteer ko R. H. Mottram winndi Ɓiɓɓe leydi ɓaleejo ko W. G. Hoskins winndi Wales worgo e marseeji ɗi W. J. Gruffydd winndi Galles worgo e ma..."
159802
wikitext
text/x-wiki
'''Ko fayti e Biritaan''' ko defte 13 ɗe Collins yaltini ngam juulde Biritaan e hitaande 1951 e les njiimaandi Geoffrey Grigson mo winndi kadi defte ɗiɗi gadane e nder defte ɗee.[1][2]
Tiitooɗe
Leydi hirnaange ndi Geoffrey Grigson winndi
Wessex ko Geefri Grigson
Diiwanuuji galleeji ɗi R. S. R. Fitter winndi
Fuɗnaange Angalteer ko R. H. Mottram winndi
Ɓiɓɓe leydi ɓaleejo ko W. G. Hoskins winndi
Wales worgo e marseeji ɗi W. J. Gruffydd winndi
Galles worgo e marseeji ɗi W. J Gruffydd winndi
Fuɗnaange hakkundeejo e dow ŋorol ngol W. G. Hoskins winndi
Lankashiir e Yorkshiir ko Leo Walmsley
Laddeeji haa Tyneside ɗi Sid Chaplin winndi
Leyɗeele leslese Ecoppi ɗe John R. Allan winndi
Toowɗe e duuɗe Ecoppi ɗe Alastair M. Dunnett winndi
Irlannda worgo ko E. Estyn Evans winndi ɗum
==Tuugnorgal
p87u7w220swo9e8j27sz0sfcjsshsd2
Zenebework Tadesse
0
38584
159806
2026-04-05T11:15:14Z
Zeenatee5
14001
Created page with "'''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare."
159806
wikitext
text/x-wiki
'''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare.
fvp442d30rb5fn70in1fmsl9vmr8dwm
159807
159806
2026-04-05T11:24:01Z
Zeenatee5
14001
159807
wikitext
text/x-wiki
'''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Tadesse jibinaa ko to Addis Abeba e nder galle katolik en.[1] Baaba makko ina gollinoo e laamu.[1] O naati duɗal sukaaɓe rewɓe katolik en, ɗo o janngini almudɓe misiyoŋaaji.[1] O janngi caggal mum to Amerik, ɗo o waɗi waktuuji to Minnesota e Indiana ngam janngude jaayndeyaagal, caggal ɗuum o wayli e jokkondiral hakkunde leyɗeele nde o anndi wonde ŋakkeende ndimaagu jaayndeyaagal to Ecoppi ina waawi bonnude golle jaayndeyaagal.[1] O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Binghamton to New York, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e ganndal renndo e jokkondiral hakkunde leyɗeele.[2] O ummii o fayi Chicago, o tawtoraama dillere jojjanɗe aadee e Black Panthers. Caggal mum o ummii o fayi Harlem.[1]
O woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Afrik worgo, to leydi Ecoppi.[3
rhwkxf3pxqj5kx3qmde5nnfk80zs5wx
159812
159807
2026-04-05T11:29:58Z
Zeenatee5
14001
159812
wikitext
text/x-wiki
'''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Tadesse jibinaa ko to Addis Abeba e nder galle katolik en.<ref name=":1">{{Cite web|date=2022-02-01|title=Zenebework Tadesse Oral History Content Summary (document) {{!}} Women's Learning Partnership|url=https://learningpartnership.org/resource/zenebework-tadesse-oral-history-content-summary-document|access-date=2022-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220201051404/https://learningpartnership.org/resource/zenebework-tadesse-oral-history-content-summary-document|archive-date=2022-02-01}}</ref>Baaba makko ina gollinoo e laamu.[1] O naati duɗal sukaaɓe rewɓe katolik en, ɗo o janngini almudɓe misiyoŋaaji.[1] O janngi caggal mum to Amerik, ɗo o waɗi waktuuji to Minnesota e Indiana ngam janngude jaayndeyaagal, caggal ɗuum o wayli e jokkondiral hakkunde leyɗeele nde o anndi wonde ŋakkeende ndimaagu jaayndeyaagal to Ecoppi ina waawi bonnude golle jaayndeyaagal.[1] O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Binghamton to New York, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e ganndal renndo e jokkondiral hakkunde leyɗeele.[2] O ummii o fayi Chicago, o tawtoraama dillere jojjanɗe aadee e Black Panthers. Caggal mum o ummii o fayi Harlem.[1]
O woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Afrik worgo, to leydi Ecoppi.[3
d8hcpedj1dcyjly4qroc5sw77a39h56
159813
159812
2026-04-05T11:30:45Z
Zeenatee5
14001
159813
wikitext
text/x-wiki
'''Zenebework Tadesse''' (e ɗemngal amharik) ko ganndo renndoyankeewo, golloowo e nder leydi Ecoppi. Ko kanko woni gardiiɗo gollordu gadano Fedde Rewɓe Afriknaaɓe ngam Wiɗtooji e Ɓamtaare.
== Nguurndam e jaŋde puɗɗagol ==
Tadesse jibinaa ko to Addis Abeba e nder galle katolik en.<ref name=":1">{{Cite web|date=2022-02-01|title=Zenebework Tadesse Oral History Content Summary (document) {{!}} Women's Learning Partnership|url=https://learningpartnership.org/resource/zenebework-tadesse-oral-history-content-summary-document|access-date=2022-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220201051404/https://learningpartnership.org/resource/zenebework-tadesse-oral-history-content-summary-document|archive-date=2022-02-01}}</ref>Baaba makko ina gollinoo e laamu.[1] O naati duɗal sukaaɓe rewɓe katolik en, ɗo o janngini almudɓe misiyoŋaaji.[1] O janngi caggal mum to Amerik, ɗo o waɗi waktuuji to Minnesota e Indiana ngam janngude jaayndeyaagal, caggal ɗuum o wayli e jokkondiral hakkunde leyɗeele nde o anndi wonde ŋakkeende ndimaagu jaayndeyaagal to Ecoppi ina waawi bonnude golle jaayndeyaagal.[1] O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Binghamton to New York, ɗo o heɓi dipolomaaji makko e ganndal renndo e jokkondiral hakkunde leyɗeele.[2] O ummii o fayi Chicago, o tawtoraama dillere jojjanɗe aadee e Black Panthers. Caggal mum o ummii o fayi Harlem.[1]
O woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Afrik worgo, to leydi Ecoppi.[3
== Tugnougaal ==
h8an6vc3q28ie788slayhhxwebugcys
Bulbule Lake
0
38585
159808
2026-04-05T11:24:40Z
Yariemar 03
11293
Created page with "'''Bulbule''' (e ɗemngal Nepal : बुलबुले ताल ) ko maayo Birendranagar, e nder diiwaan Karnali, to leydi Nepal.Lake Bulbule ina joginoo innde mum e no ndiyam ɓuuɓtortoo e ɓuuɓri mum, hade mum yiyeede ina yalta e ɓuuɓri kaaƴe. Kaaƴe ɓuuɓɗe to maayo Bulbule Lake Bulbule ina woni e eɓɓaande yaajnude hannde ; maa ɗum yaajne gila e 12 000 meeteer kaaree haa 28 500 meeteer kaaree. Yaajde ndee maa yoɓe fotde miliyoŋaaji 20 ugiyya Nepal Jim..."
159808
wikitext
text/x-wiki
'''Bulbule''' (e ɗemngal Nepal : बुलबुले ताल ) ko maayo Birendranagar, e nder diiwaan Karnali, to leydi Nepal.Lake Bulbule ina joginoo innde mum e no ndiyam ɓuuɓtortoo e ɓuuɓri mum, hade mum yiyeede ina yalta e ɓuuɓri kaaƴe.
Kaaƴe ɓuuɓɗe to maayo Bulbule
Lake Bulbule ina woni e eɓɓaande yaajnude hannde ; maa ɗum yaajne gila e 12 000 meeteer kaaree haa 28 500 meeteer kaaree. Yaajde ndee maa yoɓe fotde miliyoŋaaji 20 ugiyya Nepal
Jimol Nepal "Surkhetma Bulbule Taal" ngol ko ngolɗoo maayo jibini ɗum, geɗe jimɗi ɗii ko e nder maayo Bulbule.<ref name=":0">{{Cite web|last=Katuwal|first=Jyotee|date=24 August 2019|title=Here are five places you should visit in Surkhet|url=https://kathmandupost.com/travel/2019/08/24/here-are-five-places-you-should-visit-in-surkhet|url-status=live|access-date=2 December 2021|website=The Kathmandu Post|language=English|archive-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201117141025/https://kathmandupost.com/travel/2019/08/24/here-are-five-places-you-should-visit-in-surkhet}}</ref>
== Tuugnorgal ==
aslf34jibyka2fdydx3jfys4dydtx8r
159810
159808
2026-04-05T11:26:12Z
Yariemar 03
11293
159810
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Bulbule''' (e ɗemngal Nepal : बुलबुले ताल ) ko maayo Birendranagar, e nder diiwaan Karnali, to leydi Nepal.Lake Bulbule ina joginoo innde mum e no ndiyam ɓuuɓtortoo e ɓuuɓri mum, hade mum yiyeede ina yalta e ɓuuɓri kaaƴe.
Kaaƴe ɓuuɓɗe to maayo Bulbule
Lake Bulbule ina woni e eɓɓaande yaajnude hannde ; maa ɗum yaajne gila e 12 000 meeteer kaaree haa 28 500 meeteer kaaree. Yaajde ndee maa yoɓe fotde miliyoŋaaji 20 ugiyya Nepal
Jimol Nepal "Surkhetma Bulbule Taal" ngol ko ngolɗoo maayo jibini ɗum, geɗe jimɗi ɗii ko e nder maayo Bulbule.<ref name=":0">{{Cite web|last=Katuwal|first=Jyotee|date=24 August 2019|title=Here are five places you should visit in Surkhet|url=https://kathmandupost.com/travel/2019/08/24/here-are-five-places-you-should-visit-in-surkhet|url-status=live|access-date=2 December 2021|website=The Kathmandu Post|language=English|archive-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201117141025/https://kathmandupost.com/travel/2019/08/24/here-are-five-places-you-should-visit-in-surkhet}}</ref>
== Tuugnorgal ==
h2y9q7h7q74cl3mswm4jsxlg2r1zt5w
Peace Mantra
0
38586
159811
2026-04-05T11:27:49Z
Hauwasysy
14067
Created page with "Mantra jam walla Ping'an Jing (sinuwaa koolaaɗo: 平安经; Sinuwaa gaadanteejo: 平安經; pinyin: Píng'ān Jīng) ko deftere Sinuwaa nde gonnooɗo jaagorgal kisal renndo Jilin biyeteeɗo He Dian winndi. Ko wonaa ɗuum koo, ko heewi e ko woni e mum koo (deftere ndee ina waɗi diidi limtilimtinɗi "Let...be safe" (。。。平安)), deftere ndee ina ƴellitoo no feewi e laamuuji nokkuuji ɗii, ɗum addani ɗum luural e jeewte e nder internet ko fayti e golle ɗe njuɓ..."
159811
wikitext
text/x-wiki
Mantra jam walla Ping'an Jing (sinuwaa koolaaɗo: 平安经; Sinuwaa gaadanteejo: 平安經; pinyin: Píng'ān Jīng) ko deftere Sinuwaa nde gonnooɗo jaagorgal kisal renndo Jilin biyeteeɗo He Dian winndi. Ko wonaa ɗuum koo, ko heewi e ko woni e mum koo (deftere ndee ina waɗi diidi limtilimtinɗi "Let...be safe" (。。。平安)), deftere ndee ina ƴellitoo no feewi e laamuuji nokkuuji ɗii, ɗum addani ɗum luural e jeewte e nder internet ko fayti e golle ɗe njuɓɓudi laamu Siin yetti e laamu firo the contversy.
Tuugnorgal
edxb9j25n0va3tqeixl5xsf7h1jr29a
Ligbalebou
0
38587
159814
2026-04-05T11:31:56Z
SUZYFATIMA
13856
Created page with "Ligbalebou ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo. Tuugnorgal"
159814
wikitext
text/x-wiki
Ligbalebou ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
Tuugnorgal
q3i7mt02c5zolwrm8wnpif8mgt5ibc0
159815
159814
2026-04-05T11:33:15Z
SUZYFATIMA
13856
159815
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ligbalebou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.
== Tuugnorgal ==
1ivzs7ennnu456kgedrbhx3adv3cci0
159816
159815
2026-04-05T11:36:17Z
SUZYFATIMA
13856
159816
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Ligbalebou''' ko wuro e nder diiwaan Bassar to diiwaan Kara to worgo-fuɗnaange leydi Togo.<ref>Maplandia world gazetteer</ref>
== Tuugnorgal ==
<references />
2aijl8z2tq62j0uohe28fwuuh1f2btr
Sayat Demissie
0
38588
159817
2026-04-05T11:47:07Z
Adam644
9917
Created page with "Sayat Demissie (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo Ecoppinaajo. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande..."
159817
wikitext
text/x-wiki
Sayat Demissie (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo Ecoppinaajo. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande 2019.
== Nguurndam arano ==
Sayat Demissie jibinaa ko e hitaande 1986 to Adis Abeba, leydi Ecoppi. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe nayo e nder galle hee. E hitaande 2006, o timmini jaŋde makko leslesre.<ref>{{Cite web|title=Unheard facts about artist Sayat Demissie|url=https://www.merejatoday.com/watch.php?vid=620134c03|access-date=2022-04-27|website=www.merejatoday.com}}{{Dead link|date=October 2025|bot=InternetArchiveBot}}</ref>
== Kugal ==
Sayat fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 17. O naati e 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi e hitaande 2004. Sayat naati e nder dingiral filmuuji ko e hitaande 2006 filmo Sara nde o gollodii e Tilahun Zewege. O waɗii filmuuji ko wayi no Ɓiɗɗo lootoowo, Selanchi (2009), Adamt (2013) e filmo Almaañnaajo Der weiße Äthiopier (2015).<ref>{{Cite web|title=Sayat Demissie's Award|url=https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|access-date=2022-04-27|language=en-US|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171729/https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|url-status=dead}}</ref> Caggal ɗuum, Sayat fuɗɗii golle mum e nder jimɗi caggal nde yaltini albom mum Kifel Sost Volume 1, ina waɗi jimɗi makko "Tew Maneh". E hitaande 2009, o yaltini "Hasabun Mesrek". Caggal nde o woppi golle, Sayat yaltinii jimɗi gartugol ina wiyee "Eskesher" ñalnde 1 noowammbar 2019. Jimol ngol ina siftina golle makko e nder jimɗi ; miijaade e caɗeele nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Tesfu|first=Addis|date=2019-11-02|title=Sayat Demissie's new single እስክሽር|url=https://addisinsight.net/sayat-demissies-new-single-እስክሽር/|access-date=2022-04-27|website=Addis Insight|language=en-US}}</ref> E hitaande 2021, Sayat hawri e yimooɓe hono Fikiraddis Nekatibeb, Zeritu Kebede, Lij Michael, Kuku Sebsebe, o yaltini jimɗi gooto "Yehager Kasma". Tuggi 2021 haa 2022, o fiyi Enana e nder teleeji biyeteeɗi Eregnaye. E hitaande 2022, eɓɓoore ndee anndiraama e njeenaaje Guma e Leza Awards ɗe ARTS TV yaltini.<ref>{{Cite web|date=2022-08-20|title=ኪነጥበብ፡ እረኛዬ ተከታታይ የቴሌቪዥን ድራማን እንዲወደድ ያደረጉ ምክንያቶች|url=https://www.bbc.com/amharic/articles/cv2l9y818q2o|access-date=2022-08-24|website=BBC News አማርኛ|language=am}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Sayat ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko feewti e ŋakkeende kisal rewɓe, kam e nafoore rewɓe wallitde rewɓe woɗɓe. E nder yeewtereeji makko o udditii ko fayti e no golle tiiɗɗe e keewal golle makko njiɗiri e haaju jaɓde hoore makko.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=nIKjI30M00Q|title=- YouTube|website=[[YouTube]]}}</ref> E nder yeewtere lewru feebariyee 2020 e Rakeb e Hanna e EBS Show, o haali ko fayti e yiɗde nde o waɗti e jimɗi makko, e gollondiral makko e miñiiko debbo ngam wideyoo makko maande ngam "Eskesher"<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=tvFbFpz2MAs|title=ተዋናይት እና ሙዚቀኛ ሳያት ደምሴ ልዩ ቆይታ በእሁድን በኢቢኤስ/Ehuden be EBS with Sayat Demissie|website=[[YouTube]]}}</ref> .
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
2tm6zt56mhljrvb7vfypij97gx7bohr
159818
159817
2026-04-05T11:47:39Z
Adam644
9917
159818
wikitext
text/x-wiki
'''Sayat Demissie''' (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo Ecoppinaajo. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande 2019.
== Nguurndam arano ==
Sayat Demissie jibinaa ko e hitaande 1986 to Adis Abeba, leydi Ecoppi. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe nayo e nder galle hee. E hitaande 2006, o timmini jaŋde makko leslesre.<ref>{{Cite web|title=Unheard facts about artist Sayat Demissie|url=https://www.merejatoday.com/watch.php?vid=620134c03|access-date=2022-04-27|website=www.merejatoday.com}}{{Dead link|date=October 2025|bot=InternetArchiveBot}}</ref>
== Kugal ==
Sayat fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 17. O naati e 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi e hitaande 2004. Sayat naati e nder dingiral filmuuji ko e hitaande 2006 filmo Sara nde o gollodii e Tilahun Zewege. O waɗii filmuuji ko wayi no Ɓiɗɗo lootoowo, Selanchi (2009), Adamt (2013) e filmo Almaañnaajo Der weiße Äthiopier (2015).<ref>{{Cite web|title=Sayat Demissie's Award|url=https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|access-date=2022-04-27|language=en-US|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171729/https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|url-status=dead}}</ref> Caggal ɗuum, Sayat fuɗɗii golle mum e nder jimɗi caggal nde yaltini albom mum Kifel Sost Volume 1, ina waɗi jimɗi makko "Tew Maneh". E hitaande 2009, o yaltini "Hasabun Mesrek". Caggal nde o woppi golle, Sayat yaltinii jimɗi gartugol ina wiyee "Eskesher" ñalnde 1 noowammbar 2019. Jimol ngol ina siftina golle makko e nder jimɗi ; miijaade e caɗeele nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Tesfu|first=Addis|date=2019-11-02|title=Sayat Demissie's new single እስክሽር|url=https://addisinsight.net/sayat-demissies-new-single-እስክሽር/|access-date=2022-04-27|website=Addis Insight|language=en-US}}</ref> E hitaande 2021, Sayat hawri e yimooɓe hono Fikiraddis Nekatibeb, Zeritu Kebede, Lij Michael, Kuku Sebsebe, o yaltini jimɗi gooto "Yehager Kasma". Tuggi 2021 haa 2022, o fiyi Enana e nder teleeji biyeteeɗi Eregnaye. E hitaande 2022, eɓɓoore ndee anndiraama e njeenaaje Guma e Leza Awards ɗe ARTS TV yaltini.<ref>{{Cite web|date=2022-08-20|title=ኪነጥበብ፡ እረኛዬ ተከታታይ የቴሌቪዥን ድራማን እንዲወደድ ያደረጉ ምክንያቶች|url=https://www.bbc.com/amharic/articles/cv2l9y818q2o|access-date=2022-08-24|website=BBC News አማርኛ|language=am}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Sayat ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko feewti e ŋakkeende kisal rewɓe, kam e nafoore rewɓe wallitde rewɓe woɗɓe. E nder yeewtereeji makko o udditii ko fayti e no golle tiiɗɗe e keewal golle makko njiɗiri e haaju jaɓde hoore makko.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=nIKjI30M00Q|title=- YouTube|website=[[YouTube]]}}</ref> E nder yeewtere lewru feebariyee 2020 e Rakeb e Hanna e EBS Show, o haali ko fayti e yiɗde nde o waɗti e jimɗi makko, e gollondiral makko e miñiiko debbo ngam wideyoo makko maande ngam "Eskesher"<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=tvFbFpz2MAs|title=ተዋናይት እና ሙዚቀኛ ሳያት ደምሴ ልዩ ቆይታ በእሁድን በኢቢኤስ/Ehuden be EBS with Sayat Demissie|website=[[YouTube]]}}</ref> .
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
8fqey91vg7wwxgpyj41auyjh4voi2vi
159819
159818
2026-04-05T11:48:52Z
Adam644
9917
159819
wikitext
text/x-wiki
'''Sayat Demissie''' (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo Ecoppinaajo. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande 2019.
== Nguurndam arano ==
Sayat Demissie jibinaa ko e hitaande 1986 to Adis Abeba, leydi Ecoppi. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe nayo e nder galle hee. E hitaande 2006, o timmini jaŋde makko leslesre.<ref>{{Cite web|title=Unheard facts about artist Sayat Demissie|url=https://www.merejatoday.com/watch.php?vid=620134c03|access-date=2022-04-27|website=www.merejatoday.com}}{{Dead link|date=October 2025|bot=InternetArchiveBot}}</ref>
== Kugal ==
Sayat fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 17. O naati e 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi e hitaande 2004. Sayat naati e nder dingiral filmuuji ko e hitaande 2006 filmo Sara nde o gollodii e Tilahun Zewege. O waɗii filmuuji ko wayi no Ɓiɗɗo lootoowo, Selanchi (2009), Adamt (2013) e filmo Almaañnaajo Der weiße Äthiopier (2015).<ref>{{Cite web|title=Sayat Demissie's Award|url=https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|access-date=2022-04-27|language=en-US|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171729/https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|url-status=dead}}</ref> Caggal ɗuum, Sayat fuɗɗii golle mum e nder jimɗi caggal nde yaltini albom mum Kifel Sost Volume 1, ina waɗi jimɗi makko "Tew Maneh". E hitaande 2009, o yaltini "Hasabun Mesrek". Caggal nde o woppi golle, Sayat yaltinii jimɗi gartugol ina wiyee "Eskesher" ñalnde 1 noowammbar 2019. Jimol ngol ina siftina golle makko e nder jimɗi ; miijaade e caɗeele nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Tesfu|first=Addis|date=2019-11-02|title=Sayat Demissie's new single እስክሽር|url=https://addisinsight.net/sayat-demissies-new-single-እስክሽር/|access-date=2022-04-27|website=Addis Insight|language=en-US}}</ref> E hitaande 2021, Sayat hawri e yimooɓe hono Fikiraddis Nekatibeb, Zeritu Kebede, Lij Michael, Kuku Sebsebe, o yaltini jimɗi gooto "Yehager Kasma". Tuggi 2021 haa 2022, o fiyi Enana e nder teleeji biyeteeɗi Eregnaye. E hitaande 2022, eɓɓoore ndee anndiraama e njeenaaje Guma e Leza Awards ɗe ARTS TV yaltini.<ref>{{Cite web|date=2022-08-20|title=ኪነጥበብ፡ እረኛዬ ተከታታይ የቴሌቪዥን ድራማን እንዲወደድ ያደረጉ ምክንያቶች|url=https://www.bbc.com/amharic/articles/cv2l9y818q2o|access-date=2022-08-24|website=BBC News አማርኛ|language=am}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Sayat ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko feewti e ŋakkeende kisal rewɓe, kam e nafoore rewɓe wallitde rewɓe woɗɓe. E nder yeewtereeji makko o udditii ko fayti e no golle tiiɗɗe e keewal golle makko njiɗiri e haaju jaɓde hoore makko.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=nIKjI30M00Q|title=- YouTube|website=[[YouTube]]}}</ref> E nder yeewtere lewru feebariyee 2020 e Rakeb e Hanna e EBS Show, o haali ko fayti e yiɗde nde o waɗti e jimɗi makko, e gollondiral makko e miñiiko debbo ngam wideyoo makko maande ngam "Eskesher"<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=tvFbFpz2MAs|title=ተዋናይት እና ሙዚቀኛ ሳያት ደምሴ ልዩ ቆይታ በእሁድን በኢቢኤስ/Ehuden be EBS with Sayat Demissie|website=[[YouTube]]}}</ref> .
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Rewɓe]]
2o6f6gl49xdoe6mtzpgnv95drvhk5zp
159820
159819
2026-04-05T11:50:21Z
Adam644
9917
159820
wikitext
text/x-wiki
'''Sayat Demissie''' (amharik: ሳያት ደምሴ ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo e fijoowo [[Ecoppi|Ecoppinaajo]]. O fuɗɗii wonde model ko omo yahra e duuɓi 15, o waɗti mo e nder 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi 2004. O fuɗɗii fiyde ko e filmo biyeteeɗo Sara (2006). Sayat yaltinii albom mum gadano e hitaande 2011, o waɗii filmuuji e teleeji keewɗi gila ndeen. O arti e gimi e wideyooji gimi ɗi yimɓe heewɓe mbeltii e mum ngam jimol makko "Eskesher" e hitaande 2019.
== Nguurndam arano ==
Sayat Demissie jibinaa ko e hitaande 1986 to Adis Abeba, leydi Ecoppi. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano e ɓiɓɓe nayo e nder galle hee. E hitaande 2006, o timmini jaŋde makko leslesre.<ref>{{Cite web|title=Unheard facts about artist Sayat Demissie|url=https://www.merejatoday.com/watch.php?vid=620134c03|access-date=2022-04-27|website=www.merejatoday.com}}{{Dead link|date=October 2025|bot=InternetArchiveBot}}</ref>
== Kugal ==
Sayat fuɗɗii golle mum ko e duuɓi 17. O naati e 20 ɓurɓe waawde e nder fedde Beauty Queens Ecoppi e hitaande 2004. Sayat naati e nder dingiral filmuuji ko e hitaande 2006 filmo Sara nde o gollodii e Tilahun Zewege. O waɗii filmuuji ko wayi no Ɓiɗɗo lootoowo, Selanchi (2009), Adamt (2013) e filmo Almaañnaajo Der weiße Äthiopier (2015).<ref>{{Cite web|title=Sayat Demissie's Award|url=https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|access-date=2022-04-27|language=en-US|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171729/https://fetanzena.com/sayat-demissies-award/|url-status=dead}}</ref> Caggal ɗuum, Sayat fuɗɗii golle mum e nder jimɗi caggal nde yaltini albom mum Kifel Sost Volume 1, ina waɗi jimɗi makko "Tew Maneh". E hitaande 2009, o yaltini "Hasabun Mesrek". Caggal nde o woppi golle, Sayat yaltinii jimɗi gartugol ina wiyee "Eskesher" ñalnde 1 noowammbar 2019. Jimol ngol ina siftina golle makko e nder jimɗi ; miijaade e caɗeele nguurndam.<ref>{{Cite web|last=Tesfu|first=Addis|date=2019-11-02|title=Sayat Demissie's new single እስክሽር|url=https://addisinsight.net/sayat-demissies-new-single-እስክሽር/|access-date=2022-04-27|website=Addis Insight|language=en-US}}</ref> E hitaande 2021, Sayat hawri e yimooɓe hono Fikiraddis Nekatibeb, Zeritu Kebede, Lij Michael, Kuku Sebsebe, o yaltini jimɗi gooto "Yehager Kasma". Tuggi 2021 haa 2022, o fiyi Enana e nder teleeji biyeteeɗi Eregnaye. E hitaande 2022, eɓɓoore ndee anndiraama e njeenaaje Guma e Leza Awards ɗe ARTS TV yaltini.<ref>{{Cite web|date=2022-08-20|title=ኪነጥበብ፡ እረኛዬ ተከታታይ የቴሌቪዥን ድራማን እንዲወደድ ያደረጉ ምክንያቶች|url=https://www.bbc.com/amharic/articles/cv2l9y818q2o|access-date=2022-08-24|website=BBC News አማርኛ|language=am}}</ref>
== Nguurndam neɗɗo ==
Sayat ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe. O haali ko feewti e ŋakkeende kisal rewɓe, kam e nafoore rewɓe wallitde rewɓe woɗɓe. E nder yeewtereeji makko o udditii ko fayti e no golle tiiɗɗe e keewal golle makko njiɗiri e haaju jaɓde hoore makko.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=nIKjI30M00Q|title=- YouTube|website=[[YouTube]]}}</ref> E nder yeewtere lewru feebariyee 2020 e Rakeb e Hanna e EBS Show, o haali ko fayti e yiɗde nde o waɗti e jimɗi makko, e gollondiral makko e miñiiko debbo ngam wideyoo makko maande ngam "Eskesher"<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=tvFbFpz2MAs|title=ተዋናይት እና ሙዚቀኛ ሳያት ደምሴ ልዩ ቆይታ በእሁድን በኢቢኤስ/Ehuden be EBS with Sayat Demissie|website=[[YouTube]]}}</ref> .
== Tuugnorgal ==
{{Reflist}}
[[Category:Rewɓe]]
ldudi8p4wqrnmy4kup47whw3he2j4lp