Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.46.0-wmf.22 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Fatoumata Jallow-Tambajang 0 31369 160671 160661 2026-04-07T12:08:46Z Gayobah13 10275 /* Cukaagu e jaŋde leslesre */ 160671 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fatoumata Jallow-Tambajang''' (jibinaa ko ñalnde 22 oktoobar 1949) ko dawriyanke Gammbinaajo gonnooɗo cukko hooreejo leydi Gammbi e jaagorgal geɗe rewɓe tuggi lewru feebariyee 2017 haa lewru suwee 2018, e gardagol hooreejo leydi ndii hono [[Adama Barrow|Adama Barrow.]] Caggal kuudetaa konu e lewru sulyee 1994 o woniino jaagorgal ko feewti e cellal e wellitaare renndo tuggi 1994 haa 1995. == Cukaagu e jaŋde leslesre == Tambajang jibinaa ko hittande 1948 to Brikama he nder leydi Gammbi.<ref>https://web.archive.org/web/20170126152954/http://www.freedomnewspaper.com/gambia-controversy-surrounds-fatoumatta-jallow-tambajangs-vp-appointment-constitutionally-she-overage</ref> O heɓi jaŋde makko adannde ko to leydi Gammbi. Ndeen o jokkoyi jaŋde makko to Dakaar, Senegaal, caggal ɗuum o jokkoyi to Farayse. O heɓi dipoloma makko ko e ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer Sophia Antipolis. == Tuugnorgal == lw07oy36qluwgk2zz3r7k9eg4s3djzw 160713 160671 2026-04-07T13:10:26Z Gayobah13 10275 /* Cukaagu e jaŋde leslesre */ 160713 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fatoumata Jallow-Tambajang''' (jibinaa ko ñalnde 22 oktoobar 1949) ko dawriyanke Gammbinaajo gonnooɗo cukko hooreejo leydi Gammbi e jaagorgal geɗe rewɓe tuggi lewru feebariyee 2017 haa lewru suwee 2018, e gardagol hooreejo leydi ndii hono [[Adama Barrow|Adama Barrow.]] Caggal kuudetaa konu e lewru sulyee 1994 o woniino jaagorgal ko feewti e cellal e wellitaare renndo tuggi 1994 haa 1995. == Cukaagu e jaŋde leslesre == Tambajang jibinaa ko hittande 1948 to Brikama he nder leydi Gammbi.<ref>https://web.archive.org/web/20170126152954/http://www.freedomnewspaper.com/gambia-controversy-surrounds-fatoumatta-jallow-tambajangs-vp-appointment-constitutionally-she-overage</ref> O heɓi jaŋde makko adannde ko to leydi Gammbi. Ndeen o jokkoyi jaŋde makko to Dakaar, Senegaal, caggal ɗuum o jokkoyi to Farayse. O heɓi dipoloma makko ko e ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer Sophia Antipolis. Tambajang wonnoo ko mbaajotoodo Dawda Jawara, == Tuugnorgal == 3b30fytzze0x9z3ntsgou6zn3nrf2nx 160714 160713 2026-04-07T13:11:10Z Gayobah13 10275 /* Cukaagu e jaŋde leslesre */ 160714 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fatoumata Jallow-Tambajang''' (jibinaa ko ñalnde 22 oktoobar 1949) ko dawriyanke Gammbinaajo gonnooɗo cukko hooreejo leydi Gammbi e jaagorgal geɗe rewɓe tuggi lewru feebariyee 2017 haa lewru suwee 2018, e gardagol hooreejo leydi ndii hono [[Adama Barrow|Adama Barrow.]] Caggal kuudetaa konu e lewru sulyee 1994 o woniino jaagorgal ko feewti e cellal e wellitaare renndo tuggi 1994 haa 1995. == Cukaagu e jaŋde leslesre == Tambajang jibinaa ko hittande 1948 to Brikama he nder leydi Gammbi.<ref>https://web.archive.org/web/20170126152954/http://www.freedomnewspaper.com/gambia-controversy-surrounds-fatoumatta-jallow-tambajangs-vp-appointment-constitutionally-she-overage</ref> O heɓi jaŋde makko adannde ko to leydi Gammbi. Ndeen o jokkoyi jaŋde makko to Dakaar, Senegaal, caggal ɗuum o jokkoyi to Farayse. O heɓi dipoloma makko ko e ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer Sophia Antipolis. Tambajang wonnoo ko mbaajotoodo Dawda Jawara, hooreejo leydi Gambia gidinoodo, == Tuugnorgal == ma51yx48r4ehd1xw0gkqaoacct1mxqy 160715 160714 2026-04-07T13:14:45Z Gayobah13 10275 /* Cukaagu e jaŋde leslesre */ 160715 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fatoumata Jallow-Tambajang''' (jibinaa ko ñalnde 22 oktoobar 1949) ko dawriyanke Gammbinaajo gonnooɗo cukko hooreejo leydi Gammbi e jaagorgal geɗe rewɓe tuggi lewru feebariyee 2017 haa lewru suwee 2018, e gardagol hooreejo leydi ndii hono [[Adama Barrow|Adama Barrow.]] Caggal kuudetaa konu e lewru sulyee 1994 o woniino jaagorgal ko feewti e cellal e wellitaare renndo tuggi 1994 haa 1995. == Cukaagu e jaŋde leslesre == Tambajang jibinaa ko hittande 1948 to Brikama he nder leydi Gammbi.<ref>https://web.archive.org/web/20170126152954/http://www.freedomnewspaper.com/gambia-controversy-surrounds-fatoumatta-jallow-tambajangs-vp-appointment-constitutionally-she-overage</ref> O heɓi jaŋde makko adannde ko to leydi Gammbi. Ndeen o jokkoyi jaŋde makko to Dakaar, Senegaal, caggal ɗuum o jokkoyi to Farayse. O heɓi dipoloma makko ko e ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer Sophia Antipolis. Tambajang wonnoo ko mbaajotoodo Dawda Jawara, hooreejo leydi Gambia gidinoodo, ko faati e geɗe rewɓe e geɗe sukaaɓe. == Tuugnorgal == dwl3ts3uwahpzwhpp3rw2fdakjyl1om 160717 160715 2026-04-07T13:15:58Z Gayobah13 10275 /* Cukaagu e jaŋde leslesre */ 160717 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fatoumata Jallow-Tambajang''' (jibinaa ko ñalnde 22 oktoobar 1949) ko dawriyanke Gammbinaajo gonnooɗo cukko hooreejo leydi Gammbi e jaagorgal geɗe rewɓe tuggi lewru feebariyee 2017 haa lewru suwee 2018, e gardagol hooreejo leydi ndii hono [[Adama Barrow|Adama Barrow.]] Caggal kuudetaa konu e lewru sulyee 1994 o woniino jaagorgal ko feewti e cellal e wellitaare renndo tuggi 1994 haa 1995. == Cukaagu e jaŋde leslesre == Tambajang jibinaa ko hittande 1948 to Brikama he nder leydi Gammbi.<ref>https://web.archive.org/web/20170126152954/http://www.freedomnewspaper.com/gambia-controversy-surrounds-fatoumatta-jallow-tambajangs-vp-appointment-constitutionally-she-overage</ref> O heɓi jaŋde makko adannde ko to leydi Gammbi. Ndeen o jokkoyi jaŋde makko to Dakaar, Senegaal, caggal ɗuum o jokkoyi to Farayse. O heɓi dipoloma makko ko e ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer Sophia Antipolis. == Golle e nder politik == Tambajang wonnoo ko mbaajotoodo Dawda Jawara, hooreejo leydi Gambia gidinoodo, ko faati e geɗe rewɓe e geɗe sukaaɓe. == Tuugnorgal == a74ytlzh84stliu2fg6o3ku6auj50q7 161258 160717 2026-04-08T10:55:25Z Gayobah13 10275 /* Golle e nder politik */ 161258 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fatoumata Jallow-Tambajang''' (jibinaa ko ñalnde 22 oktoobar 1949) ko dawriyanke Gammbinaajo gonnooɗo cukko hooreejo leydi Gammbi e jaagorgal geɗe rewɓe tuggi lewru feebariyee 2017 haa lewru suwee 2018, e gardagol hooreejo leydi ndii hono [[Adama Barrow|Adama Barrow.]] Caggal kuudetaa konu e lewru sulyee 1994 o woniino jaagorgal ko feewti e cellal e wellitaare renndo tuggi 1994 haa 1995. == Cukaagu e jaŋde leslesre == Tambajang jibinaa ko hittande 1948 to Brikama he nder leydi Gammbi.<ref>https://web.archive.org/web/20170126152954/http://www.freedomnewspaper.com/gambia-controversy-surrounds-fatoumatta-jallow-tambajangs-vp-appointment-constitutionally-she-overage</ref> O heɓi jaŋde makko adannde ko to leydi Gammbi. Ndeen o jokkoyi jaŋde makko to Dakaar, Senegaal, caggal ɗuum o jokkoyi to Farayse. O heɓi dipoloma makko ko e ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Niiseer Sophia Antipolis. == Golle e nder politik == Tambajang wonnoo ko mbaajotoodo Dawda Jawara, hooreejo leydi Gambia gidinoodo, ko faati e geɗe rewɓe e geɗe sukaaɓe. Tambajang woniino jaagorde cellal e wellitaare renndo tuggi 1994 haa 1995. == Tuugnorgal == hipdrdoyqgwhfz3upv4v8zzcsizvbsw Senait Fisseha 0 38577 160692 160659 2026-04-07T12:28:24Z MOIBARDE 10068 160692 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Senait Fisseha''' (e [[ɗemngal]] Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, [[Ecoppi|Ecoppinaajo]]-[[Amerik|Ameriknaajo]]. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal=The Lancet|volume=394|issue=10207|pages=1405|doi=10.1016/S0140-6736(19)32308-6|pmid=31631846|s2cid=204758741|url-access=subscription}}</ref> O wonii hannde cukko hooreejo porogaraamuuji hakkunde leyɗeele to fedde Susan Thompson Buffet.<ref>{{Cite web|title=Commission Advisors|url=https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|access-date=2023-10-18|website=O'Neill|language=en-US|archive-date=2023-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231019132207/https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|url-status=dead}}</ref> O wonti daraniiɗo potal winndere, o gollodii e ardiiɓe e juɓɓule Afrik e nder dumunna mboros COVID-19.<ref>{{Cite news|date=2020-08-09|title=Africa: Progress for Women and Girls Is Essential Amid Covid-19 – Dr. Senait Fisseha|language=en|work=allAfrica.com|url=https://allafrica.com/stories/202008090050.html|access-date=2023-10-18}}</ref> O ardii kadi kampaañ woote e mbayliigu Tedros Adhanom, gardiiɗo Afriknaajo gadano e Fedde Adunaare Cellal, e hitaande 2016–17.<ref name=":4">{{Citation|last1=Bali|first1=Sulzhan|title=Interview with Senait Fisseha, Clinical Professor of Obstetrics and Gynecology, University of Michigan Medical School, and Director of International Programs at the Susan T. Buffett Foundation|date=2022|url=https://doi.org/10.1007/978-3-030-84498-1_23|work=Women and Global Health Leadership: Power and Transformation|pages=235–242|editor-last=Morgan|editor-first=Rosemary|access-date=2023-10-18|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-84498-1_23|isbn=978-3-030-84498-1|last2=Dhatt|first2=Roopa|s2cid=247005731|editor2-last=Hawkins|editor2-first=Kate|editor3-last=Dhatt|editor3-first=Roopa|editor4-last=Manzoor|editor4-first=Mehr|url-access=subscription}}</ref> == Baɗte e jaŋde == Fisseha jibinaa ko to [[Adis Ababa|Addis Abeba]], to leydi Ecoppi, ɗo o janngi seeɗa to Tikur Anbessa (Duɗal Cafrirɗe ''Black Lion'') hade makko, o ummii to [[Amerik]], ''Rosary College'' (hannde ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dominik), ɗo o heɓi dipolom makko Baccalauréat e ganndal. Senait caggal mum jokki e porogaraam Doktoraa Juris (J.D.)/Doktoraa Safaara (M.D.) to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Illinois to bannge worgo ɗo o heɓi bakkaa makko e teddungal[8] o naatnaa e fedde teddungal Alpha Omega Alpha. O timmini jaŋde makko e nder safaara jibinannde e rewɓe, o timmini kadi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan. [[File:Senait Fisseha attending the G20 leaders meeting.jpg|thumb|'''Senait Fisseha''' ina tawtoree batu ardiiɓe G20]] == Kugal == Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o naati e duɗal ngal ko o jannginoowo tokooso, caggal ɗuum o dañii darnde tenure track, ɗum addani mo wonde professeur timmuɗo. E nder dumunna mo o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, Fisseha joginoo golle keewɗe to bannge jaŋde e njuɓɓudi, ina jeyaa heen gardiiɗo safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan ngam safaara jibinannde, gardiiɗo diɗɗal ngam safaara jibinannde & ŋakkere jibinannde, e wonde kadi gardiiɗo duɗal safaara ngal ''Path of Excellence in Global Health'' == Nokku janngingol cellal jibinannde hakkunde leyɗeele == Fisseha sosi nokku janngirde cellal jibinannde hakkunde leyɗeele (CIRHT) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e hitaande 2014, o woni gardiiɗo gollordu nduu haa hitaande 2015. CIRHT sosaa ko ngam wonde nokku gollondiral hakkunde jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e jannginooɓe ummoriiɓe e duɗe cafrirɗe e nder [[Afrik]] worgo Saharaa e Asii fuɗnaange worgo ɗo maayde yumma ina heewi. Darnde Fisseha addanii yonta mo ustaare maayde yummiraaɓe. Yanti heen, o waɗii nafoore mawnde e sosde nokku keso, jahruɗo yeeso, ngam ƴellitde galleeji e cellal jibinannde, hono Michu, to leydi [[Ecoppi]]. [[File:Senait Fisseha With President Cyril Ramaphosa.jpg|thumb|Senait Fisseha Wondude e Hooreejo leydi ndi Siiril Ramafosa]] == Golle Cellal Aduna == Senait Fisseha ina tawtoree batu ardiiɓe G20 E hitaande 2017, Fisseha ardii kampaañ jaajɗo e mbayliigu gardiiɗo Fedde Adunaare Cellal, hono Tedros Adhanom Ghebreyesus, gardiiɗo OMS gadano [[Afrik|Afriknaajo]] cuɓaaɗo. Caggal mum o ƴetti golle makko e wonde mawɗo wasiyaaji makko. Woote ɗee ko keertiiɗe, sibu denndaangal leyɗeele jeyaaɗe e Fedde Adunaare Cellal ina tawtoree kampaañ ngam suɓaade hooreejo leydi ndii ko adii fof. Ardorde makko teskinnde ina feeñi nde o dañi 133 e nder 185 woote. Fisseha wonnoo ko tergal e goomuuji e goomuuji cellal winndereeji keewɗi, ina jeyaa heen Goomu Lancet– SIGHT ngam renndooji jam rewrude e cellal e potal rewɓe e worɓe, e Goomu OMS ngam faggudu cellal wonande kala. E hitaande 2022, o naati e Komiseer Cellal Winndere mo Chatham House noddi. E nder golle makko, Senait ina jeyaa e pelle e feddeeji keewɗi ina jeyaa heen Fedde Ameriknaare toppitiinde safaara jibinannde (ASRM), Fedde Oropnaare toppitiinde safaara jibinannde aadee (ESHRE), Koldaa [[Amerik|Ameriknaajo]] toppitiiɗo safaara sariya (ACLM), Fedde toppitiinde safaara rewɓe Norman F. Miller, Fedde Ameriknaare toppitiinde safaara jibinannde e UUMAA). Yanti heen, Senait ina jogii ɗeeɗoo golle : Yeruuji e nder Cellal Aduna, Tergal e Yiilirde Wagginoore Mawnde (gila 2020); Cellal Aduna 50/50, Tergal e Yiilirde Wagginoore (gila 2018); Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Harvard Go, Porogaraam Ardorde Jaagorgal Jaagorgal HarvardH. Chan of Harvard Duɗal jaŋde toownde), tergal e yiilirde wasiyaaji (gila 2018); Duɗal jaaɓi-haaɗtirde potal cellal winnderewal (UGHE), tergal e yiilirde toppitiinde ko fayti e cellal (gila 2015); Fedde safrooɓe [[Ecoppi]]-[[Amerik|Ameriknaaɓe]], gardinooɗo; Eɓɓoore Adunaare ngam Cellal Moƴƴungal Havislin the Me4. Tergal Yiilirde Ngenndiire ; Fooyre Willows ngam cellal jibinannde ([[Istanbul]], [[Turkiya|Turki]]), tergal yiilirde toppitiinde cellal; ''WomenLift Health'', tergal yiilirde toppitiinde cellal jibinannde e ko nanndi heen. == Golle jowitiiɗe e COVID 19 == Senait Fisseha Wondude e Hooreejo leydi ndi Siiril Ramafosa E nder mboros COVID-19 oo fof, Fisseha yalti ko e daraniiɗo haɓaade ŋakkeende cellal winndere ndee jowitiinde e politik e peccugol ñawbuuli. O golliima no feewi e ardiiɓe [[Afrik]] e nokku toppitiiɗo ko fayti e ñawuuji Afrik ngam ƴellitde yamiroore cellal renndo keso teeŋtinnde gollondiral winnderewal.[27] Teskaama, o woniino Komiseer e nder Dental Afrik ngam haɓaade COVID-19, tawi ko Cyril Ramaphosa mo [[Afrik]] worgo ardii ɗum. Ko kanko woni sosɗo e hooreejo batu hakkunde leyɗeele gadano ngam cellal yimɓe e nder Afrik (CPHIA) yuɓɓinanoongu ko ina wona lewru Duujal 2021 e nder dumunna mboros COVID-19. Ko ɓuri 12 000 neɗɗo tawtoraama batu nguu ina heen ardiiɓe laamuuji [[Afrik]] keewɗi ngam wallitde yaawnaade yahrude yeeso e jaabawol COVID-19 e fooɗtude karallaagal e doole Afrik. Koolol ngol ko kewu mawngu hitaande kala to bannge cellal renndo e nder duunde he gila ndeen, omo jokki e wonde gooto e Hooreejo. E nder caggal ñawu COVID-19, Fisseha wonnoo kadi ko daraniiɗo yamiroore cellal renndo keso winndereyankoore tawa ina jogii baawɗe e nder peewnugol geɗe safaara e nder nokkuuji tawa ina jeyaa heen ñawbuuli e geɗe cellal yumma wonande Fuɗnaange winndereyankeewo. == Njeenaaje == Senait heɓi ''Fellowship'' honoris causa ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Royal to'' bannge safrooɓe jibinannde e safrooɓe rewɓe e hitaande 2019 E hitaande 2018, o annditaama e nder 100 Afriknaaɓe ɓurɓe waawde golle e nder jaaynde wiyeteende ''New Africa''. O heɓi kadi njeenaari mawndi (''Award of Merit'') ummoraade e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ardorde [[Afrik]], ngam anndude darnde makko e cellal winndere. E hitaande 2013, ministeer cellal leydi [[Ecoppi]] rokki mo teddungal mum ɓurngal toowde sabu batte makko keewɗe e nder fannu cellal. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teskinndi e golle makko gadane ummoraade e renndo janngooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e o jeyaa ko e yimɓe 20 tan teddinaaɓe e njeenaari janngooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan Bicentennial ''Alumni Award'' ngam ardaade winndere ndee e yaajnude golle cellal jibinannde e nder ƴellitgol na1. Yanti heen, Fedde Rewɓe e Njulaagu (AWiB) to [[Ecoppi]] suɓiima mo ngam heɓde njeenaari mum en "Rewɓe ɓurɓe waawde" e hitaande 2016. E hitaande 2019, Fisseha jeyaa ko e yimɓe 100 ɓurɓe waawde politik e nder politik jinnaaɓe, o limtaa e ‘Top Capanɗe Rewɓe ɓurɓe miijaade yeeso’ e hitaande 2020 e Athena40. == Binndanɗe == Prof Senait yaltinii ko ina tolnoo e 50 deftere ganndal ko faati e ŋakkere jibinannde, ina heen huutoraade safaaraaji goɗɗi, mbaawka jibinannde ñawɓe kanseer caggal nde ɓe keɓi kimoterapi, e jibinannde caggal nde ɓe ngoppi [[lewru]]. == Nguurndam neɗɗo == Senait hawri e jom suudu mum Tewodros Fesseha M.D., ganndo ko faati e robooji, nde o woni e waɗde wiɗtooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan. Ko o yumma sukaaɓe nayo, sukaaɓe tato worɓe e debbo gooto.[35] == Tuugnorgal == {{Reflist}} ea5idrf9dq7k4s59kro6getuiztcd4r 160707 160692 2026-04-07T13:01:37Z MOIBARDE 10068 160707 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Senait Fisseha''' (e [[ɗemngal]] Amharik: ሰናይት ፍሰሃ) ko cafroowo, awokaa, doktoor jibinannde-rewɓe, [[Ecoppi|Ecoppinaajo]]-[[Amerik|Ameriknaajo]]. O janngi ko faati e endokrinologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o heɓi Doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Southern Illinois.<ref name=":3">{{Cite journal|last=Lane|first=Richard|date=October 19, 2019|title=Senait Fisseha: empowering women through reproductive health|url=https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)32308-6|journal=The Lancet|volume=394|issue=10207|pages=1405|doi=10.1016/S0140-6736(19)32308-6|pmid=31631846|s2cid=204758741|url-access=subscription}}</ref> O wonii hannde cukko hooreejo porogaraamuuji hakkunde leyɗeele to fedde Susan Thompson Buffet.<ref>{{Cite web|title=Commission Advisors|url=https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|access-date=2023-10-18|website=O'Neill|language=en-US|archive-date=2023-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231019132207/https://oneill.law.georgetown.edu/projects/the-oneill-lancet-commission-on-racism-structural-discrimination-and-global-health/commission-advisors/|url-status=dead}}</ref> O wonti daraniiɗo potal winndere, o gollodii e ardiiɓe e juɓɓule Afrik e nder dumunna mboros COVID-19.<ref>{{Cite news|date=2020-08-09|title=Africa: Progress for Women and Girls Is Essential Amid Covid-19 – Dr. Senait Fisseha|language=en|work=allAfrica.com|url=https://allafrica.com/stories/202008090050.html|access-date=2023-10-18}}</ref> O ardii kadi kampaañ woote e mbayliigu Tedros Adhanom, gardiiɗo Afriknaajo gadano e Fedde Adunaare Cellal, e hitaande 2016–17.<ref name=":4">{{Citation|last1=Bali|first1=Sulzhan|title=Interview with Senait Fisseha, Clinical Professor of Obstetrics and Gynecology, University of Michigan Medical School, and Director of International Programs at the Susan T. Buffett Foundation|date=2022|url=https://doi.org/10.1007/978-3-030-84498-1_23|work=Women and Global Health Leadership: Power and Transformation|pages=235–242|editor-last=Morgan|editor-first=Rosemary|access-date=2023-10-18|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-84498-1_23|isbn=978-3-030-84498-1|last2=Dhatt|first2=Roopa|s2cid=247005731|editor2-last=Hawkins|editor2-first=Kate|editor3-last=Dhatt|editor3-first=Roopa|editor4-last=Manzoor|editor4-first=Mehr|url-access=subscription}}</ref> == Baɗte e jaŋde == Fisseha jibinaa ko to [[Adis Ababa|Addis Abeba]], to leydi Ecoppi, ɗo o janngi seeɗa to Tikur Anbessa (Duɗal Cafrirɗe ''Black Lion'') hade makko, o ummii to [[Amerik]], ''Rosary College'' (hannde ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dominik), ɗo o heɓi dipolom makko Baccalauréat e ganndal. Senait caggal mum jokki e porogaraam Doktoraa Juris (J.D.)/Doktoraa Safaara (M.D.) to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Illinois to bannge worgo ɗo o heɓi bakkaa makko e teddungal[8] o naatnaa e fedde teddungal Alpha Omega Alpha. O timmini jaŋde makko e nder safaara jibinannde e rewɓe, o timmini kadi jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan. [[File:Senait Fisseha attending the G20 leaders meeting.jpg|thumb|'''Senait Fisseha''' ina tawtoree batu ardiiɓe G20]] == Kugal == Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, o naati e duɗal ngal ko o jannginoowo tokooso, caggal ɗuum o dañii darnde tenure track, ɗum addani mo wonde professeur timmuɗo. E nder dumunna mo o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, Fisseha joginoo golle keewɗe to bannge jaŋde e njuɓɓudi, ina jeyaa heen gardiiɗo safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan ngam safaara jibinannde, gardiiɗo diɗɗal ngam safaara jibinannde & ŋakkere jibinannde, e wonde kadi gardiiɗo duɗal safaara ngal ''Path of Excellence in Global Health'' == Nokku janngingol cellal jibinannde hakkunde leyɗeele == Fisseha sosi nokku janngirde cellal jibinannde hakkunde leyɗeele (CIRHT) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e hitaande 2014, o woni gardiiɗo gollordu nduu haa hitaande 2015. CIRHT sosaa ko ngam wonde nokku gollondiral hakkunde jannginooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e jannginooɓe ummoriiɓe e duɗe cafrirɗe e nder [[Afrik]] worgo Saharaa e Asii fuɗnaange worgo ɗo maayde yumma ina heewi. Darnde Fisseha addanii yonta mo ustaare maayde yummiraaɓe. Yanti heen, o waɗii nafoore mawnde e sosde nokku keso, jahruɗo yeeso, ngam ƴellitde galleeji e cellal jibinannde, hono Michu, to leydi [[Ecoppi]]. [[File:Senait Fisseha With President Cyril Ramaphosa.jpg|thumb|Senait Fisseha Wondude e Hooreejo leydi ndi Siiril Ramafosa]] == Golle Cellal Aduna == Senait Fisseha ina tawtoree batu ardiiɓe G20 E hitaande 2017, Fisseha ardii kampaañ jaajɗo e mbayliigu gardiiɗo Fedde Adunaare Cellal, hono Tedros Adhanom Ghebreyesus, gardiiɗo OMS gadano [[Afrik|Afriknaajo]] cuɓaaɗo. Caggal mum o ƴetti golle makko e wonde mawɗo wasiyaaji makko. Woote ɗee ko keertiiɗe, sibu denndaangal leyɗeele jeyaaɗe e Fedde Adunaare Cellal ina tawtoree kampaañ ngam suɓaade hooreejo leydi ndii ko adii fof. Ardorde makko teskinnde ina feeñi nde o dañi 133 e nder 185 woote. Fisseha wonnoo ko tergal e goomuuji e goomuuji cellal winndereeji keewɗi, ina jeyaa heen Goomu Lancet– SIGHT ngam renndooji jam rewrude e cellal e potal rewɓe e worɓe, e Goomu OMS ngam faggudu cellal wonande kala. E hitaande 2022, o naati e Komiseer Cellal Winndere mo Chatham House noddi. E nder golle makko, Senait ina jeyaa e pelle e feddeeji keewɗi ina jeyaa heen Fedde Ameriknaare toppitiinde safaara jibinannde (ASRM), Fedde Oropnaare toppitiinde safaara jibinannde aadee (ESHRE), Koldaa [[Amerik|Ameriknaajo]] toppitiiɗo safaara sariya (ACLM), Fedde toppitiinde safaara rewɓe Norman F. Miller, Fedde Ameriknaare toppitiinde safaara jibinannde e UUMAA). Yanti heen, Senait ina jogii ɗeeɗoo golle : Yeruuji e nder Cellal Aduna, Tergal e Yiilirde Wagginoore Mawnde (gila 2020); Cellal Aduna 50/50, Tergal e Yiilirde Wagginoore (gila 2018); Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Harvard Go, Porogaraam Ardorde Jaagorgal Jaagorgal HarvardH. Chan of Harvard Duɗal jaŋde toownde), tergal e yiilirde wasiyaaji (gila 2018); Duɗal jaaɓi-haaɗtirde potal cellal winnderewal (UGHE), tergal e yiilirde toppitiinde ko fayti e cellal (gila 2015); Fedde safrooɓe [[Ecoppi]]-[[Amerik|Ameriknaaɓe]], gardinooɗo; Eɓɓoore Adunaare ngam Cellal Moƴƴungal Havislin the Me4. Tergal Yiilirde Ngenndiire ; Fooyre Willows ngam cellal jibinannde ([[Istanbul]], [[Turkiya|Turki]]), tergal yiilirde toppitiinde cellal; ''WomenLift Health'', tergal yiilirde toppitiinde cellal jibinannde e ko nanndi heen. == Golle jowitiiɗe e COVID 19 == Senait Fisseha Wondude e Hooreejo leydi ndi Siiril Ramafosa E nder mboros COVID-19 oo fof, Fisseha yalti ko e daraniiɗo haɓaade ŋakkeende cellal winndere ndee jowitiinde e politik e peccugol ñawbuuli. O golliima no feewi e ardiiɓe [[Afrik]] e nokku toppitiiɗo ko fayti e ñawuuji Afrik ngam ƴellitde yamiroore cellal renndo keso teeŋtinnde gollondiral winnderewal.[27] Teskaama, o woniino Komiseer e nder Dental Afrik ngam haɓaade COVID-19, tawi ko Cyril Ramaphosa mo [[Afrik]] worgo ardii ɗum. Ko kanko woni sosɗo e hooreejo batu hakkunde leyɗeele gadano ngam cellal yimɓe e nder Afrik (CPHIA) yuɓɓinanoongu ko ina wona lewru Duujal 2021 e nder dumunna mboros COVID-19. Ko ɓuri 12 000 neɗɗo tawtoraama batu nguu ina heen ardiiɓe laamuuji [[Afrik]] keewɗi ngam wallitde yaawnaade yahrude yeeso e jaabawol COVID-19 e fooɗtude karallaagal e doole Afrik. Koolol ngol ko kewu mawngu hitaande kala to bannge cellal renndo e nder duunde he gila ndeen, omo jokki e wonde gooto e Hooreejo. E nder caggal ñawu COVID-19, Fisseha wonnoo kadi ko daraniiɗo yamiroore cellal renndo keso winndereyankoore tawa ina jogii baawɗe e nder peewnugol geɗe safaara e nder nokkuuji tawa ina jeyaa heen ñawbuuli e geɗe cellal yumma wonande Fuɗnaange winndereyankeewo. [[File:Prof Senait Recieiving Honorary Obstetrics Fellowship From RCOG.jpg|thumb]] == Njeenaaje == Senait heɓi ''Fellowship'' honoris causa ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde ''Royal to'' bannge safrooɓe jibinannde e safrooɓe rewɓe e hitaande 2019 E hitaande 2018, o annditaama e nder 100 Afriknaaɓe ɓurɓe waawde golle e nder jaaynde wiyeteende ''New Africa''. O heɓi kadi njeenaari mawndi (''Award of Merit'') ummoraade e duɗal jaaɓi-haaɗtirde ardorde [[Afrik]], ngam anndude darnde makko e cellal winndere. E hitaande 2013, ministeer cellal leydi [[Ecoppi]] rokki mo teddungal mum ɓurngal toowde sabu batte makko keewɗe e nder fannu cellal. E hitaande 2016, o heɓi njeenaari teskinndi e golle makko gadane ummoraade e renndo janngooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan e o jeyaa ko e yimɓe 20 tan teddinaaɓe e njeenaari janngooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan Bicentennial ''Alumni Award'' ngam ardaade winndere ndee e yaajnude golle cellal jibinannde e nder ƴellitgol na1. Yanti heen, Fedde Rewɓe e Njulaagu (AWiB) to [[Ecoppi]] suɓiima mo ngam heɓde njeenaari mum en "Rewɓe ɓurɓe waawde" e hitaande 2016. E hitaande 2019, Fisseha jeyaa ko e yimɓe 100 ɓurɓe waawde politik e nder politik jinnaaɓe, o limtaa e ‘Top Capanɗe Rewɓe ɓurɓe miijaade yeeso’ e hitaande 2020 e Athena40. == Binndanɗe == Prof Senait yaltinii ko ina tolnoo e 50 deftere ganndal ko faati e ŋakkere jibinannde, ina heen huutoraade safaaraaji goɗɗi, mbaawka jibinannde ñawɓe kanseer caggal nde ɓe keɓi kimoterapi, e jibinannde caggal nde ɓe ngoppi [[lewru]]. == Nguurndam neɗɗo == Senait hawri e jom suudu mum Tewodros Fesseha M.D., ganndo ko faati e robooji, nde o woni e waɗde wiɗtooji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan. Ko o yumma sukaaɓe nayo, sukaaɓe tato worɓe e debbo gooto.[35] == Tuugnorgal == {{Reflist}} 0oj3x2n8v55dgpgznzl41y3r5bmtogl Ioannis Nake 0 38887 160903 160470 2026-04-07T16:57:51Z Isa Oumar 9821 160903 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ioannis Nake''' (jibinaa ko 6 ut 1990) ko fukuyanke hakkunde leyɗeele Grece, fiyoowo fuku koyɗe Attica Rhinos. == Fijo golle == E hitaande 2022, Nake inniraama e nder fedde Grece ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2021, woni fedde Rugby League gadane ngam tawtoreede kawgel fuku winndere. == Tuugnorgal == 4nj9n8jkjpyzms7amazb93xhz4fjyb6 160905 160903 2026-04-07T16:59:24Z Isa Oumar 9821 160905 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ioannis Nake''' (jibinaa ko 6 ut 1990) ko fukuyanke hakkunde leyɗeele Grece, fiyoowo fuku koyɗe Attica Rhinos.<ref>{{Cite web|last=Darbyshire|first=Drew|date=2022-09-14|title=Greece announce squad for first-ever Rugby League World Cup|url=https://www.loverugbyleague.com/post/greece-squad-for-first-ever-rugby-league-world-cup/|access-date=2022-09-16|website=LoveRugbyLeague|language=en-GB}}</ref><ref name="loverugbyleague">{{cite web|url=https://www.loverugbyleague.com/post/rugby-league-world-cup-2021-squad-lists/|website=loverugbyleague.com|title=Full list of every squad at the Rugby League World Cup 2021|access-date=2022-10-24}}</ref> == Fijo golle == E hitaande 2022, Nake inniraama e nder fedde Grece ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2021, woni fedde Rugby League gadane ngam tawtoreede kawgel fuku winndere.<ref>{{Cite web|last=Darbyshire|first=Drew|date=2022-09-14|title=Greece announce squad for first-ever Rugby League World Cup|url=https://www.loverugbyleague.com/post/greece-squad-for-first-ever-rugby-league-world-cup/|access-date=2022-09-16|website=LoveRugbyLeague|language=en-GB}}</ref><ref name="loverugbyleague2">{{cite web|url=https://www.loverugbyleague.com/post/rugby-league-world-cup-2021-squad-lists/|website=loverugbyleague.com|title=Full list of every squad at the Rugby League World Cup 2021|access-date=2022-10-24}}</ref> == Tuugnorgal == amp8rxyh9kbsid7u8w2dg149xuvczeb 160907 160905 2026-04-07T17:02:01Z Isa Oumar 9821 160907 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ioannis Nake''' (jibinaa ko 6 ut 1990) ko fukuyanke hakkunde leyɗeele Grece, fiyoowo fuku koyɗe Attica Rhinos.<ref>{{Cite web|last=Darbyshire|first=Drew|date=2022-09-14|title=Greece announce squad for first-ever Rugby League World Cup|url=https://www.loverugbyleague.com/post/greece-squad-for-first-ever-rugby-league-world-cup/|access-date=2022-09-16|website=LoveRugbyLeague|language=en-GB}}</ref><ref name="loverugbyleague">{{cite web|url=https://www.loverugbyleague.com/post/rugby-league-world-cup-2021-squad-lists/|website=loverugbyleague.com|title=Full list of every squad at the Rugby League World Cup 2021|access-date=2022-10-24}}</ref> == Fijo golle == E hitaande 2022, Nake inniraama e nder fedde Grece ngam tawtoreede kawgel fuku winndere 2021, woni fedde Rugby League gadane ngam tawtoreede kawgel fuku winndere.<ref>{{Cite web|last=Darbyshire|first=Drew|date=2022-09-14|title=Greece announce squad for first-ever Rugby League World Cup|url=https://www.loverugbyleague.com/post/greece-squad-for-first-ever-rugby-league-world-cup/|access-date=2022-09-16|website=LoveRugbyLeague|language=en-GB}}</ref><ref name="loverugbyleague2">{{cite web|url=https://www.loverugbyleague.com/post/rugby-league-world-cup-2021-squad-lists/|website=loverugbyleague.com|title=Full list of every squad at the Rugby League World Cup 2021|access-date=2022-10-24}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewɓe]] q8ud8s32kveskyoqpdhj047r2x3ibxh Carlo Napolitano 0 38888 160909 160471 2026-04-07T17:02:45Z Isa Oumar 9821 160909 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Carlo Napolitano''' ko gardiiɗo fedde rugby leydi Itali, gonnooɗo kadi ƴarotooɗo. Ko kanko wonnoo gardiiɗo coftal ɓalli leydi Itali, caggal nde o ardii fedde ngenndiire ndee e hitaande 2004, o lomtii ɗum ko Trent Barrett e hitaande 2014. == Kugal == O jannginii leydi Itali e nder kawgel fuku winndere 2013, o artiri darnde makko e kawgel fuku winndere 2013 Caggal ɗuum Carlo yahi to Ostarali ɗo o waɗi yeewtere makko adannde e Port Kembla Pumas ɗo o yaawi wontude legendaire club nde o woni ƴaañoowo gadano ƴettude laabi e nder divisions 4 ɗii fof e nder yontere wootere. == Feddeeji goɗɗi == Carlo Napolitano woni hannde mawɗo gollordu Armada wasiyaaji e gollodiiɓe njoɓdi kaalis. O wonii kadi tergal goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam moƴƴinde nguurndam yimɓe wonduɓe e ñawu nguu e ɓesnguuji mum en. == Tuugnorgal == 9zzdibixe0k08dvw6vslt5z0jeujgl6 Young Woman in a Pearl Necklace (New York City) 0 38947 160676 160608 2026-04-07T12:20:14Z Isa Oumar 9821 160676 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo suka e nder wutte perle (caggal 1655)''' ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo mo anndaaka, caggal pentol pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Willem Drost. Ko yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder galle mooftirɗo naalankaagal Metropolitan. Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, ina ɓoornii wutte boɗeejo ina udditii seeɗa ngam feeñninde wutte perle. Ndeeɗoo natal winndaa ko e hitaande 1914, Hofstede de Groot winndi ɗum e Rembrandt. Nde heɓaa ko hitaande ɓennunde ndee rewrude e dokkal Benjamin Altman, nde hiisetee ko e gemhaaji mooftirɗi ɗii. Hofstede de Groot sikki o yiyii natal debbo Rembrandt biyeteeɗo Hendrickje Stoffels, o winndi; "719. HENDRICKJE STOFFELS. Feccere njuuteendi. O joocfii, omo 6uuccii e nyaamo, omo 6uuccii hoore makko omo ndaara 6icfcfo makko. E junngo makko ñaamo o wacfi 6oggi perle e junngo makko nano. Gowcfo makko bocfcfo oo ina ta/a e 6ernde makko, baali makko ina 6uuccii e dow 6anndu makko; wutte.E nder noppi nano, ko kañum tan yiyata, ko pendant ina waɗi perle. p. 181. E nder juucfe L. Lesser, Londres. Sifaa Rembrandt wonaa ko Hofstede de Groot sosi. Ina wayi no Wilhelm von Bode yiyriino natal ngal to Londres to banndiraaɓe Duveen, o sikki ko ngal Rembrandt. Caggal nde Hofstede de Groot yaltini kono, sifaa oo luulndiima John Charles Van Dyke, o miijii ko ɗum woni koppi, wonaa noon. W.R. Valentiner, mo yaltini winndannde mum ko ɓooyaani ko fayti e deftere B. Altman keɓtinaande hesere ndee (ina heen 20 Rembrandt), e fuɗɗoode mum miijii ko otogaraaf Rembrandt, kono seeɗa seeɗa o ari e nanondirde e Van Dyke wonde ko koppi natal Dresden. Hay so tawii hay gooto alaa miijo hol mo pentoowo oo waawi wonde so wonaa Rembrandt, Van Dyke e Valentiner cikkatnoo ko nde tawnoo mbaydi Dresden ndii ina sikkaa ko Bernaert Fabritius, sifaa ooɗoo ina foti wonde caggal Bernaert Fabritius. Valentiner ina joginoo ɗum laawol mum, kono wonaa hade Hofstede de Groot maayde. Sifaa oo waylaama e lewru Duujal 1937, wonti Bernaert Fabritius, o woni noon ko ɓuri feccere teeminannde haa Walter Liedtke wayli ɗum e dow laabi, o waɗti ɗum « Koppi caggal Willem Drost » e hitaande 1991.<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=357 719. Hendrickje Stoffels] in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=jtnQ7PIT8mcC&pg=PA178 Cat. no. 40] in ''Dutch Paintings in the Metropolitan Museum of Art'' Volume I, by [[Walter Liedtke]], Metropolitan Museum of Art, 2007</ref> == Tuugnorgal == <references /> dpxrn45xkxww71vs8th6yoafibtbef0 Young Woman (painting) 0 38950 160678 160618 2026-04-07T12:21:30Z Isa Oumar 9821 160678 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo suka ko nate ɗe Isabel Bishop (1902-1988) waɗi.''' Ko e nder mooɓondiral duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvanie to Philadelphia, Pennsylvanie to leyɗeele dentuɗe Amerik. Limtol Debbo suka ina hollira debbo daneejo[citation needed] ina ndaara bannge nano hakkunde ƴeewoowo oo. O ɓoornii ko wutte karallaagal, omo ɓoornii wutte, omo ɓoornii blazer daneejo, omo ɓoornii wutte daneejo, omo ɓoornii wutte oraas. Omo jogii saak junngo e jacket blue e junngo makko ñaamo. Bishop ina ƴoogi e mbaadi jaagorgal ɓooyngal, ngal o yiyi golle mum e yeeso makko nde o yilliima Orop e hitaande 1931, nde o sosi ndeeɗoo feccere, nde heewi huutoraade ko tempera egg, hono no huutortee e ndeeɗoo golle naalankaagal. Hono golle keewɗe ɗe Bishop waɗi, ina gasa tawa ndeeɗoo nate ƴettii hitaande walla ko ɓuri ɗum ngam timminde ɗum. == Ƴeewndo kuratoor == Ndeeɗoo nate ina jeyaa e keewɗe ɗe Bishop sosi ngam ƴeewtaade nguurndam sukaaɓe rewɓe e nder wuro New York, heewɓe heen ko rewɓe gollotooɓe. == Tariya == Natal ngal heɓaa ko e kaalis ummoriiɗo e kaalis Henry D. Gilpin e hitaande 1938. Jooni noon, ngal woni ko e yiyeede e nokku mooftirɗo nate.<ref name="PAFAC">{{cite web|title=Young Woman|url=https://www.pafa.org/collection/young-woman|website=Pennsylvania Academy of the Fine Arts|access-date=15 August 2017|archive-date=23 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151223024036/https://www.pafa.org/collection/young-woman|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> rqeomsv9tdzubush90ub6ybcf9gyk24 160683 160678 2026-04-07T12:23:17Z Isa Oumar 9821 160683 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo suka ko nate ɗe Isabel Bishop (1902-1988) waɗi.''' Ko e nder mooɓondiral duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvanie to Philadelphia, Pennsylvanie to leyɗeele dentuɗe Amerik. == Limtol == Debbo suka ina hollira debbo daneejo[citation needed] ina ndaara bannge nano hakkunde ƴeewoowo oo. O ɓoornii ko wutte karallaagal, omo ɓoornii wutte, omo ɓoornii blazer daneejo, omo ɓoornii wutte daneejo, omo ɓoornii wutte oraas. Omo jogii saak junngo e jacket blue e junngo makko ñaamo. Bishop ina ƴoogi e mbaadi jaagorgal ɓooyngal, ngal o yiyi golle mum e yeeso makko nde o yilliima Orop e hitaande 1931, nde o sosi ndeeɗoo feccere, nde heewi huutoraade ko tempera egg, hono no huutortee e ndeeɗoo golle naalankaagal. Hono golle keewɗe ɗe Bishop waɗi, ina gasa tawa ndeeɗoo nate ƴettii hitaande walla ko ɓuri ɗum ngam timminde ɗum. == Ƴeewndo kuratoor == Ndeeɗoo nate ina jeyaa e keewɗe ɗe Bishop sosi ngam ƴeewtaade nguurndam sukaaɓe rewɓe e nder wuro New York, heewɓe heen ko rewɓe gollotooɓe. == Tariya == Natal ngal heɓaa ko e kaalis ummoriiɗo e kaalis Henry D. Gilpin e hitaande 1938. Jooni noon, ngal woni ko e yiyeede e nokku mooftirɗo nate.<ref name="PAFAC">{{cite web|title=Young Woman|url=https://www.pafa.org/collection/young-woman|website=Pennsylvania Academy of the Fine Arts|access-date=15 August 2017|archive-date=23 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151223024036/https://www.pafa.org/collection/young-woman|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> dmesv8mj463xtuaxfwl82yqhup0wymv 160685 160683 2026-04-07T12:23:49Z Isa Oumar 9821 160685 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo suka ko nate ɗe Isabel Bishop (1902-1988) waɗi.''' Ko e nder mooɓondiral duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvanie to Philadelphia, Pennsylvanie to leyɗeele dentuɗe Amerik. == Limtol == Debbo suka ina hollira debbo daneejo[citation needed] ina ndaara bannge nano hakkunde ƴeewoowo oo. O ɓoornii ko wutte karallaagal, omo ɓoornii wutte, omo ɓoornii blazer daneejo, omo ɓoornii wutte daneejo, omo ɓoornii wutte oraas. Omo jogii saak junngo e jacket blue e junngo makko ñaamo. Bishop ina ƴoogi e mbaadi jaagorgal ɓooyngal, ngal o yiyi golle mum e yeeso makko nde o yilliima Orop e hitaande 1931, nde o sosi ndeeɗoo feccere, nde heewi huutoraade ko tempera egg, hono no huutortee e ndeeɗoo golle naalankaagal. Hono golle keewɗe ɗe Bishop waɗi, ina gasa tawa ndeeɗoo nate ƴettii hitaande walla ko ɓuri ɗum ngam timminde ɗum. == Ƴeewndo kuratoor == Ndeeɗoo nate ina jeyaa e keewɗe ɗe Bishop sosi ngam ƴeewtaade nguurndam sukaaɓe rewɓe e nder wuro New York, heewɓe heen ko rewɓe gollotooɓe. == Tariya == Natal ngal heɓaa ko e kaalis ummoriiɗo e kaalis Henry D. Gilpin e hitaande 1938. Jooni noon, ngal woni ko e yiyeede e nokku mooftirɗo nate.<ref name="PAFAC">{{cite web|title=Young Woman|url=https://www.pafa.org/collection/young-woman|website=Pennsylvania Academy of the Fine Arts|access-date=15 August 2017|archive-date=23 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151223024036/https://www.pafa.org/collection/young-woman|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mlifks9yvxvyc6xh1p7p14l3ka256cc The Extreme Centre 0 38965 160670 160667 2026-04-07T11:59:35Z Hauwasysy 14067 160670 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Catal ɓurngal toowde''': Jeertinaango ko deftere winndiyanke, jaayndiyanke, daraniiɗo politik, e daartoowo biyeteeɗo Tariq Ali, mo Angalteer-Pakistaan ​​winndi e hitaande 2015. Sinopsis Deftere nde ko ñiŋoore politik ko binnduɗo oo jogori wiyde ko « elite politik mo seerndaani » e nder leydi Angalteer e darnde maɓɓe e kapitaalisma. Deftere ndee ina yuurnitoo ko Ali yiyri ko ina wona ŋakkeende Dental Orop e OTAN, ko wayi no ŋakkeende politik to Westminster e njiimaandi laamu Amerik. Jaɓɓugo E nder Socialist Review, deftere ndee yettaama,e nder Financial Times deftere ndee ñiŋaama wonde "ko ɗum huunde nde alaa ɗo haaɗi" e "ƴeewndo mettere nano radikal".Ali ina ƴeewtee, deftere ndee ina ƴeewtee e jaaynde wiyeteende The Guardian.<ref>{{cite web|url=http://www.versobooks.com/books/1943-the-extreme-centre|title=VersoBooks.com|publisher=|accessdate=11 March 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://socialistreview.org.uk/400/extreme-centre-warning|title=The Extreme Centre: A Warning - Socialist Review|publisher=|accessdate=11 March 2017}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.ft.com/intl/cms/s/0/140cb908-b3a7-11e4-9449-00144feab7de.html#axzz3iOhAyD6X|title='The Extreme Centre: A Warning', by Tariq Ali: A radical's rage at the resilience of the right|work=Financial Times|accessdate=11 March 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/politics/2015/feb/20/tariq-ali-interview-renationalise-the-railways|title=Tariq Ali: 'Renationalise the railways. Cut military spending. Argue with whoever says it can't be done'|first=Stuart|last=Jeffries|date=20 February 2015|work=The Guardian|accessdate=11 March 2017}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> kqj50bt6l44iiz4q8skwbolwycz1zqm Women in the Garden 0 38966 160672 160669 2026-04-07T12:11:44Z SUZYFATIMA 13856 160672 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe e nder jardin (e Farayse: Femmes au jardin)''' ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Claude Monet fuɗɗii e hitaande 1866 nde o yahrata e duuɓi 26. Ko golle mawɗe pentirɗe en plein air ; mawneeki kanndaa oo ina ɗaɓɓi e Monet pentugol feccere mum toownde tawa kanndaa oo ina jippina e nder ŋoral ngal o ɓuuɓni, mbele omo waawa jogaade miijo wooto e golle ɗee fof. Setting oo ko jarde jeyi mo o renndini. Sehil makko e debbo makko garoowo biyeteeɗo Camille Doncieux ƴettii limooje ɗee. Monet timmini golle ɗee ko e nder galle, o huutorii nate jaayndeeji ngam waɗde comci mbaylaandi. Monet e oon sahaa ina fuɗɗii golle mum, ina jarriboo feere e fannu. Nate makko gadane ɗee ina njahdi e Salonuuji Pari, kono Women in the Garden jaɓaaka e hitaande 1867 sabu ŋakkeende toɓɓere e daartol. Ndeeɗoo feccere ko golle tan potnooɗe yahdude e tiitoonde makko : jokkondire hakkunde annoore e weeyo. Nate makko tabitini mo wonde gardiiɗo ummoriiɗo e dille impressionniste. Salon oo kadi ina mettini e mbaydiiji teeŋtuɗi ɗi Monet waɗi ɗii, mbaydi ndi, ko goonga, maa wontu gooto e maandeeji Impressionnisme. Ñaawirde gooto wiyi "Sukaaɓe heewɓe miijotaako hay huunde so wonaa jokkude e ngalɗoo laawol bonngol. Ko sahaa nde reenata ɓe e hisnude naalankaagal!" Natal ngal ko banndiiko naalanke biyeteeɗo Frédéric Bazille soodi ɗum ngam wallitde Monet e sahaa nde o alaa kaalis. Hay so tawii Musée d'Orsay, joom natal ngal, ina siftina wonde « Monet waɗii e karallaagal mum daneeji ɓoornanteeri ndii, ina jokki e tiiɗtinde ɗum en e nder mbaydi jimɗi ɗii », Christoph Heinrich, binnduɗo nguurndam Monet, ina teskaa no jibinannde yiyri natal ngal ina ŋakki. E nder ngool miijo, limooje ɗee ina nanndi e ko ŋakki e nder dingiral hee, debbo oo ina woni e ñaamo "ina lummboo e leydi no wayi e jogaade jolngo suuɗngo les mbaydi mum". Jaɓɓugol pentol ngol e annoore e ɗoyngol ina yettee, kono e oon fannu, ina gasa tawa golle ɗee kollirii Monet ɗo laawol mum naalankaagal woni. Ko Braun-Vega ƴetti E hitaande 1984, Herman Braun-Vega naatni Rewɓe e nder Jardin e The Balcony mo Manet e nder jimɗi mawɗi e nder yeeso ɗi rewɓe ɗiɗo miskineeɓe Perunaaɓe njooɗii ina ɗaminii yeeyde won e leɗɗe leɗɗe mooftaaɗe e yeeso mum en. E nder ndeeɗoo natal, tiitoonde mum ko En attendant (Monet et Manet), Braun-Vega hollitii luural hakkunde ngalu Fuɗnaange, ngu limtooji Manet e Monet ɓurɗi moƴƴude e ñalnde alet, e baasal Fuɗnaange, ngu yeeyooɓe leɗɗe Peru lomtini. Braun-Vega kadi ƴettii « Rewɓe e nder jarne » (1983), « 1986 » e « 1987 » (1987).<ref>Quoted in [http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-focus/painting/commentaire_id/mujeres-en-el-jardin-3300.html?S=&tx_commentaire_pi1%5BpidLi%5D=509&tx_commentaire_pi1%5Bfrom%5D=841&cHash=3072993a63 <!--dumb URL contains "[" "]", encoded here-->Musee d'Orsay: Claude Monet, Women in the Garden] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171208122350/http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-focus/painting/commentaire_id/mujeres-en-el-jardin-3300.html?S=&tx_commentaire_pi1%5BpidLi%5D=509&tx_commentaire_pi1%5Bfrom%5D=841&cHash=3072993a63|date=2017-12-08}}. Accessed March 3, 2010.</ref><ref name="rcm">{{cite book|last=Magalhães|first=Roberto Carvalho de|year=2003|title=Claude Monet|location=New York|publisher=Enchanted Lion Books|isbn=1-59270-009-8|pages=2}}</ref><ref>{{Cite book|last=Rivais|first=Yak|url=https://braunvega.com/picture?/2390/category/451-l_art_hop_l_humour_noir|title=L'art H.O.P. l'humour noir ! : L'humour noir dans les arts plastiques|publisher=Eden|year=2004|isbn=978-2-913-24594-5|pages=80-81|language=fr|trans-title=Dark humor in the visual arts|chapter=Le montage socio-culturel|trans-chapter=The socio-cultural set-up|quote=Devant le « balcon » de Manet, dans le « jardin » de Monet, des Péruviens pauvres sont assis dans l'herbe parmi les dames en crinoline.}}</ref><ref>{{Cite book|last=Le Corre-Carrasco|first=Marion|url=https://braunvega.com/picture?/3422/category/675-corps_et_territoire|title=Corps et territoire, Arts et littérature à travers l'Europe et l'Amérique|publisher=Presses universitaires de Rennes|year=2014|isbn=978-2-7535-3525-1|pages=135-145|language=fr|trans-title=Body and Territory, Arts and Literature across Europe and America|chapter=L'intericonicité chez Herman Braun-Vega|trans-chapter=Intericonicity among Herman Braun-Vega|quote=Semblant surgir d'un photoreportage sur l'Amérique latine actuelle, la figure centrale d'En attendant (Monet et Manet) est une femme accompagnée d'un enfant, placé en retrait derrière elle. Ils sont tous deux assis en tailleur sur le sol, et vendent là quelques plantes potagères empilées en petites pyramides. Image-frontière, image-contact dans le cadre de cette composition intericonique, elle est avant tout ici la représentation prototypique d'une modeste vendeuse de marché, icône pittoresque d'un fragment de vie quotidienne d'Amérique latine.}}</ref><ref>{{Cite web|last=Braun-Vega|first=Herman|date=1984|title=En attendant (Monet et Manet)|url=https://braunvega.com/picture?/241/category/11-1986_1983|access-date=2025-03-25|website=braunvega.com|type=Acrylic on canvas, 195 × 300 cm}}</ref><ref>{{Cite book|last=Fourneret|first=Patrick|url=|title=Braun-Vega en 24 tableaux et un entretien|publisher=CRDP de Franche-Comté|year=1995|pages=32-33|language=fr, es|trans-title=Braun-Vega in 24 paintings and an interview|chapter=En attendant (Monet et Manet), 1984.|type=Interactive Compact Disc companion booklet|quote=ces personnages [...] nous font réfléchir à la contradiction des extrêmes, aux relations Nord-Sud. Évidemment ce couple central d'indiennes ne bénéficie pas de la décontraction qui règne dans le reste du tableau. Ailleurs c'est dimanche, qu'il s'agisse de l'environnement, de la façon de se vêtir... et ici c'est le quotidien.|chapter-url=https://braunvega.com/picture?/3027/category/576-braun_vega_en_24_tableaux_et_un_entretien}}</ref><ref>{{Cite web|last=Braun-Vega|first=Herman|date=1983|title=L'attente (Monet)|url=https://braunvega.com/picture?/301/category/11-1986_1983|access-date=2025-03-25|website=braunvega.com|type=Acrylic on canvas, 162 x 130 cm}}</ref><ref>{{Cite web|last=Braun-Vega|first=Herman|date=1986|title=La espera en el campo (Monet)|url=https://braunvega.com/picture?/978/category/11-1986_1983|access-date=2025-03-25|website=braunvega.com|type=Acrylic on canvas, 89 × 116 cm}}</ref><ref>{{Cite web|last=Braun-Vega|first=Herman|date=1987|title=Le temps des cerises (Monet, Cézanne, Picasso)|url=https://braunvega.com/picture?/220/category/12-1991_1987|access-date=2025-03-25|website=braunvega.com|type=Acrylic on canvas, 146 × 114 cm}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> c0o9jn8r9mjsujgb17gcp2vrb3rdst5 Plum Brandy 0 38967 160673 2026-04-07T12:15:36Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Brandy Plum,''' anndiraango kadi The Plum (e Farayse: La Prune), ko nate nebam ɗe Édouard Manet waɗi. Nde alaa ñalngu kono ina sikkaa nde pentiraa ko hedde hitaande 1877. Pentol ngol ina waɗi 73,6 santimeeteer (29,0 in) e 50,2 santimeeteer (19,8 in). Ina hollira debbo jooɗiiɗo tan e dow taabal e nder kafe, e mbaydi leelndi nanndundi e debbo mo Degas winndi e L’Absinthe.[2] Debbo oo ina waawi wonde debbo jom suudu, kono ko wayi no toɓɓere golle Degas o feeñ..." 160673 wikitext text/x-wiki '''Brandy Plum,''' anndiraango kadi The Plum (e Farayse: La Prune), ko nate nebam ɗe Édouard Manet waɗi. Nde alaa ñalngu kono ina sikkaa nde pentiraa ko hedde hitaande 1877. Pentol ngol ina waɗi 73,6 santimeeteer (29,0 in) e 50,2 santimeeteer (19,8 in). Ina hollira debbo jooɗiiɗo tan e dow taabal e nder kafe, e mbaydi leelndi nanndundi e debbo mo Degas winndi e L’Absinthe.[2] Debbo oo ina waawi wonde debbo jom suudu, kono ko wayi no toɓɓere golle Degas o feeñata ko koyɗol ɓuri depressive. O jogii simme mo huɓɓaaka, plum makko ɓuuɓɗo e brandy ina wayi no memotaako.[3] Plum Brandy ina hollitee e nder galle pinal ngenndiwal, to Wasinton. Lartol Natal ngal ko wiɗto e nder keeriindi, ina hollira dingiral deeƴngal, fotde mette, suka debbo golloowo jooɗiiɗo e nder kafe. Haala kaa ina yiyee e saraaji, ma a taw ko soodoowo goɗɗo jooɗiiɗo. Ina waawi wonde debbo jeewte ina ɗaminii kiliyaneeɓe, walla ina waawi wonde golloowo e nder booñ ina ɗaminii won yeewtere. E dow taabal hee ko prune ɓuuɓɗo e brandy, ko huunde teeŋtunde e kafeeji Pari e oon sahaa (fuɗɗorde mum ko gilaas biir),[citation needed] ko ɗuum rokkata pentol ngol tiitoonde mum. O 6uuccii yeeso, 6anndu makko ina fawii e junngo makko nyaamo, 6anndu makko nyaamo ina fawii e dow taabal marbere, omo ndaara to wocfcfi e gite 6aleeje. Juuɗe makko nano ina fawii e dow taabal ina jogii simme mo huɓɓaani. O ɓoornii ko wutte daneejo mo ɓuuɓri ɓuuɓri, jabot daneejo, e wuttulo ɓaleejo ɓuuɓngo e siliki e lace. Hoore makko ina fawii e ŋoral fawaade e caggal makko, dow banquette boɗeejo mo o jooɗii oo. Ina gasa tawa Manet tuugnii ko e ƴeewndorɗe to Café de la Nouvelle Athènes to Place Pigalle to Pari. Kono tan, caggal mum - grille decorative e kaɓirgal mum kaŋŋe - yahdaani e nate goɗɗe kafe oo, ina hollita wonde nate ɗee mbaɗaama e nder suudu Manet, ɗo o anndaa wonde o joginoo taabal marbere no kafe nii, e dow koyɗe njamndi. Manet huutortoo ko mbaydi hoyre mum : yeru, ɓuuɓri e nder gilaas mum e koppi junngo nano debbo oo, ko ɓuuɓri seeɗa tan tagiraa. Model oo ko fijoowo biyeteeɗo Ellen Andrée, mo kadi holliri e Marcellin Desboutin e nder nate nannduɗe e ɗeen nate biyeteeɗe L’Absinthe (walla In a Café) ɗe Edgar Degas winndi e hitaande 1876. Nanndugol nate ɗiɗi ɗee ina hollita wonde « The Plum » mo Manet ina waawi wonde jaabawol « L’Absinthe » mo Degas. Natal Degas ina hollita dingiral ɓuuɓngal, ngal absinthe ɓuuɓni ; Manet ko dingiral ɓurngal yaakaare, ɗo ina woodi fartaŋŋe wonde keeriindi jooɗiiɗo oo ina waawi ustaade. Andrée feeñii kadi e nate Pierre-August Renoir ɗe o waɗi e hitaande 1881, wiyeteende « Ñaamde fedde laana ndiwoowa ». Natal Edward Hopper e hitaande 1927 wiyeteende Automat ina jogii tiitoonde nanndunde e ndeeɗoo. Tariya Manet soodi natal ngal ko mooftuɗo biyeteeɗo Charles Deudon hedde hitaande 1881. Ko debbo Deudon roni ngal e maayde makko e hitaande 1914, ngal soodi ko adii hitaande 1919. ngal ari ko e mooftugol Arthur Sachs (1880–1975), ɓiy Samuel Sachs, gollodiiɗo e Goldman Sach duuɓi keewɗi. Ndeen M. Knoedler & Co yeeyti ɗum Paul Mellon e hitaande 1961, o rokki ɗum Galle Naalankaagal ngenndiwal to Wasinton DC e hitaande 1971.[4] Galle Degas, E nder kafe walla L’Absinte, hitaande 1876? Degas, E nder kafe walla L’Absinte, hitaande 1876? Oguste Renoir. Ñaamde fedde laana ndiwoowa, hitaande 1881 Oguste Renoir. Ñaamde fedde laana ndiwoowa, hitaande 1881 Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1877 e nder art Teskorɗe "Branndi plum". Galle ngenndiijo ñeeñal. Karol M. Armsiŋ; Eduwaar Manet (2002). Manet Manette. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 244. ISBN ko 0300096585. Giles Néret (2003). Manet. Tasken. h. 76. ISBN ko 9783822819494. "Brandy Plum: Iwdi". Galle ngenndiijo ñeeñal. == Tuugnorgal == tksyfseqw61kcb8n34pd6p6psjcdxdb 160674 160673 2026-04-07T12:17:17Z Bakurakurama 11269 160674 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Brandy Plum,''' anndiraango kadi The Plum (e Farayse: La Prune), ko nate nebam ɗe Édouard Manet waɗi. Nde alaa ñalngu kono ina sikkaa nde pentiraa ko hedde hitaande 1877. Pentol ngol ina waɗi 73,6 santimeeteer (29,0 in) e 50,2 santimeeteer (19,8 in). Ina hollira debbo jooɗiiɗo tan e dow taabal e nder kafe, e mbaydi leelndi nanndundi e debbo mo Degas winndi e L’Absinthe.[2] Debbo oo ina waawi wonde debbo jom suudu, kono ko wayi no toɓɓere golle Degas o feeñata ko koyɗol ɓuri depressive. O jogii simme mo huɓɓaaka, plum makko ɓuuɓɗo e brandy ina wayi no memotaako.[3] Plum Brandy ina hollitee e nder galle pinal ngenndiwal, to Wasinton. Lartol Natal ngal ko wiɗto e nder keeriindi, ina hollira dingiral deeƴngal, fotde mette, suka debbo golloowo jooɗiiɗo e nder kafe. Haala kaa ina yiyee e saraaji, ma a taw ko soodoowo goɗɗo jooɗiiɗo. Ina waawi wonde debbo jeewte ina ɗaminii kiliyaneeɓe, walla ina waawi wonde golloowo e nder booñ ina ɗaminii won yeewtere. E dow taabal hee ko prune ɓuuɓɗo e brandy, ko huunde teeŋtunde e kafeeji Pari e oon sahaa (fuɗɗorde mum ko gilaas biir),[citation needed] ko ɗuum rokkata pentol ngol tiitoonde mum. O 6uuccii yeeso, 6anndu makko ina fawii e junngo makko nyaamo, 6anndu makko nyaamo ina fawii e dow taabal marbere, omo ndaara to wocfcfi e gite 6aleeje. Juuɗe makko nano ina fawii e dow taabal ina jogii simme mo huɓɓaani. O ɓoornii ko wutte daneejo mo ɓuuɓri ɓuuɓri, jabot daneejo, e wuttulo ɓaleejo ɓuuɓngo e siliki e lace. Hoore makko ina fawii e ŋoral fawaade e caggal makko, dow banquette boɗeejo mo o jooɗii oo. Ina gasa tawa Manet tuugnii ko e ƴeewndorɗe to Café de la Nouvelle Athènes to Place Pigalle to Pari. Kono tan, caggal mum - grille decorative e kaɓirgal mum kaŋŋe - yahdaani e nate goɗɗe kafe oo, ina hollita wonde nate ɗee mbaɗaama e nder suudu Manet, ɗo o anndaa wonde o joginoo taabal marbere no kafe nii, e dow koyɗe njamndi. Manet huutortoo ko mbaydi hoyre mum : yeru, ɓuuɓri e nder gilaas mum e koppi junngo nano debbo oo, ko ɓuuɓri seeɗa tan tagiraa. Model oo ko fijoowo biyeteeɗo Ellen Andrée, mo kadi holliri e Marcellin Desboutin e nder nate nannduɗe e ɗeen nate biyeteeɗe L’Absinthe (walla In a Café) ɗe Edgar Degas winndi e hitaande 1876. Nanndugol nate ɗiɗi ɗee ina hollita wonde « The Plum » mo Manet ina waawi wonde jaabawol « L’Absinthe » mo Degas. Natal Degas ina hollita dingiral ɓuuɓngal, ngal absinthe ɓuuɓni ; Manet ko dingiral ɓurngal yaakaare, ɗo ina woodi fartaŋŋe wonde keeriindi jooɗiiɗo oo ina waawi ustaade. Andrée feeñii kadi e nate Pierre-August Renoir ɗe o waɗi e hitaande 1881, wiyeteende « Ñaamde fedde laana ndiwoowa ». Natal Edward Hopper e hitaande 1927 wiyeteende Automat ina jogii tiitoonde nanndunde e ndeeɗoo. Tariya Manet soodi natal ngal ko mooftuɗo biyeteeɗo Charles Deudon hedde hitaande 1881. Ko debbo Deudon roni ngal e maayde makko e hitaande 1914, ngal soodi ko adii hitaande 1919. ngal ari ko e mooftugol Arthur Sachs (1880–1975), ɓiy Samuel Sachs, gollodiiɗo e Goldman Sach duuɓi keewɗi. Ndeen M. Knoedler & Co yeeyti ɗum Paul Mellon e hitaande 1961, o rokki ɗum Galle Naalankaagal ngenndiwal to Wasinton DC e hitaande 1971.[4] Galle Degas, E nder kafe walla L’Absinte, hitaande 1876? Degas, E nder kafe walla L’Absinte, hitaande 1876? Oguste Renoir. Ñaamde fedde laana ndiwoowa, hitaande 1881 Oguste Renoir. Ñaamde fedde laana ndiwoowa, hitaande 1881 Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1877 e nder art Teskorɗe "Branndi plum". Galle ngenndiijo ñeeñal. Karol M. Armsiŋ; Eduwaar Manet (2002). Manet Manette. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 244. ISBN ko 0300096585. Giles Néret (2003). Manet. Tasken. h. 76. ISBN ko 9783822819494. "Brandy Plum: Iwdi". Galle ngenndiijo ñeeñal. == Tuugnorgal == fwidc02wyzqu5usrtbs9bksobswy4mb 160675 160674 2026-04-07T12:18:41Z Bakurakurama 11269 160675 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Brandy Plum,''' anndiraango kadi The Plum (e Farayse: La Prune), ko nate nebam ɗe Édouard Manet waɗi. Nde alaa ñalngu kono ina sikkaa nde pentiraa ko hedde hitaande 1877. Pentol ngol ina waɗi 73,6 santimeeteer (29,0 in) e 50,2 santimeeteer (19,8 in). Ina hollira debbo jooɗiiɗo tan e dow taabal e nder kafe, e mbaydi leelndi nanndundi e debbo mo Degas winndi e L’Absinthe.[2] Debbo oo ina waawi wonde debbo jom suudu, kono ko wayi no toɓɓere golle Degas o feeñata ko koyɗol ɓuri depressive. O jogii simme mo huɓɓaaka, plum makko ɓuuɓɗo e brandy ina wayi no memotaako.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=jU_JuYvpqZAC&pg=PA76|page=76|title=Manet|author=Gilles Néret|publisher=[[Taschen]]|year=2003|isbn=9783822819494}}</ref>. Plum Brandy ina hollitee e nder galle pinal ngenndiwal, to Wasinton. Lartol Natal ngal ko wiɗto e nder keeriindi, ina hollira dingiral deeƴngal, fotde mette, suka debbo golloowo jooɗiiɗo e nder kafe. Haala kaa ina yiyee e saraaji, ma a taw ko soodoowo goɗɗo jooɗiiɗo. Ina waawi wonde debbo jeewte ina ɗaminii kiliyaneeɓe, walla ina waawi wonde golloowo e nder booñ ina ɗaminii won yeewtere. E dow taabal hee ko prune ɓuuɓɗo e brandy, ko huunde teeŋtunde e kafeeji Pari e oon sahaa (fuɗɗorde mum ko gilaas biir),[citation needed] ko ɗuum rokkata pentol ngol tiitoonde mum. O 6uuccii yeeso, 6anndu makko ina fawii e junngo makko nyaamo, 6anndu makko nyaamo ina fawii e dow taabal marbere, omo ndaara to wocfcfi e gite 6aleeje. Juuɗe makko nano ina fawii e dow taabal ina jogii simme mo huɓɓaani. O ɓoornii ko wutte daneejo mo ɓuuɓri ɓuuɓri, jabot daneejo, e wuttulo ɓaleejo ɓuuɓngo e siliki e lace. Hoore makko ina fawii e ŋoral fawaade e caggal makko, dow banquette boɗeejo mo o jooɗii oo. Ina gasa tawa Manet tuugnii ko e ƴeewndorɗe to Café de la Nouvelle Athènes to Place Pigalle to Pari. Kono tan, caggal mum - grille decorative e kaɓirgal mum kaŋŋe - yahdaani e nate goɗɗe kafe oo, ina hollita wonde nate ɗee mbaɗaama e nder suudu Manet, ɗo o anndaa wonde o joginoo taabal marbere no kafe nii, e dow koyɗe njamndi. Manet huutortoo ko mbaydi hoyre mum : yeru, ɓuuɓri e nder gilaas mum e koppi junngo nano debbo oo, ko ɓuuɓri seeɗa tan tagiraa. Model oo ko fijoowo biyeteeɗo Ellen Andrée, mo kadi holliri e Marcellin Desboutin e nder nate nannduɗe e ɗeen nate biyeteeɗe L’Absinthe (walla In a Café) ɗe Edgar Degas winndi e hitaande 1876. Nanndugol nate ɗiɗi ɗee ina hollita wonde « The Plum » mo Manet ina waawi wonde jaabawol « L’Absinthe » mo Degas. Natal Degas ina hollita dingiral ɓuuɓngal, ngal absinthe ɓuuɓni ; Manet ko dingiral ɓurngal yaakaare, ɗo ina woodi fartaŋŋe wonde keeriindi jooɗiiɗo oo ina waawi ustaade. Andrée feeñii kadi e nate Pierre-August Renoir ɗe o waɗi e hitaande 1881, wiyeteende « Ñaamde fedde laana ndiwoowa ». Natal Edward Hopper e hitaande 1927 wiyeteende Automat ina jogii tiitoonde nanndunde e ndeeɗoo. Tariya Manet soodi natal ngal ko mooftuɗo biyeteeɗo Charles Deudon hedde hitaande 1881. Ko debbo Deudon roni ngal e maayde makko e hitaande 1914, ngal soodi ko adii hitaande 1919. ngal ari ko e mooftugol Arthur Sachs (1880–1975), ɓiy Samuel Sachs, gollodiiɗo e Goldman Sach duuɓi keewɗi. Ndeen M. Knoedler & Co yeeyti ɗum Paul Mellon e hitaande 1961, o rokki ɗum Galle Naalankaagal ngenndiwal to Wasinton DC e hitaande 1971.[4] Galle Degas, E nder kafe walla L’Absinte, hitaande 1876? Degas, E nder kafe walla L’Absinte, hitaande 1876? Oguste Renoir. Ñaamde fedde laana ndiwoowa, hitaande 1881 Oguste Renoir. Ñaamde fedde laana ndiwoowa, hitaande 1881 Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1877 e nder art Teskorɗe "Branndi plum". Galle ngenndiijo ñeeñal. Karol M. Armsiŋ; Eduwaar Manet (2002). Manet Manette. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 244. ISBN ko 0300096585. Giles Néret (2003). Manet. Tasken. h. 76. ISBN ko 9783822819494. "Brandy Plum: Iwdi". Galle ngenndiijo ñeeñal. == Tuugnorgal == bp6p1r5fhwq1gi3d3m9d4ipqdhya7tz 160677 160675 2026-04-07T12:20:28Z Bakurakurama 11269 160677 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Brandy Plum,''' anndiraango kadi The Plum (e Farayse: La Prune), ko nate nebam ɗe Édouard Manet waɗi. Nde alaa ñalngu kono ina sikkaa nde pentiraa ko hedde hitaande 1877. Pentol ngol ina waɗi 73,6 santimeeteer (29,0 in) e 50,2 santimeeteer (19,8 in). Ina hollira debbo jooɗiiɗo tan e dow taabal e nder kafe, e mbaydi leelndi nanndundi e debbo mo Degas winndi e L’Absinthe.<ref>{{cite book|page=244|url=https://books.google.com/books?id=t_s30St7VEMC&pg=PA244|title=Manet Manette|author1=Carol M. Armstrong|author2=Edouard Manet|publisher=Yale University Press|year=2002|isbn=0300096585}}</ref> TDebbo oo ina waawi wonde debbo jom suudu, kono ko wayi no toɓɓere golle Degas o feeñata ko koyɗol ɓuri depressive. O jogii simme mo huɓɓaaka, plum makko ɓuuɓɗo e brandy ina wayi no memotaako.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=jU_JuYvpqZAC&pg=PA76|page=76|title=Manet|author=Gilles Néret|publisher=[[Taschen]]|year=2003|isbn=9783822819494}}</ref>. Plum Brandy ina hollitee e nder galle pinal ngenndiwal, to Wasinton. Lartol Natal ngal ko wiɗto e nder keeriindi, ina hollira dingiral deeƴngal, fotde mette, suka debbo golloowo jooɗiiɗo e nder kafe. Haala kaa ina yiyee e saraaji, ma a taw ko soodoowo goɗɗo jooɗiiɗo. Ina waawi wonde debbo jeewte ina ɗaminii kiliyaneeɓe, walla ina waawi wonde golloowo e nder booñ ina ɗaminii won yeewtere. E dow taabal hee ko prune ɓuuɓɗo e brandy, ko huunde teeŋtunde e kafeeji Pari e oon sahaa (fuɗɗorde mum ko gilaas biir),[citation needed] ko ɗuum rokkata pentol ngol tiitoonde mum. O 6uuccii yeeso, 6anndu makko ina fawii e junngo makko nyaamo, 6anndu makko nyaamo ina fawii e dow taabal marbere, omo ndaara to wocfcfi e gite 6aleeje. Juuɗe makko nano ina fawii e dow taabal ina jogii simme mo huɓɓaani. O ɓoornii ko wutte daneejo mo ɓuuɓri ɓuuɓri, jabot daneejo, e wuttulo ɓaleejo ɓuuɓngo e siliki e lace. Hoore makko ina fawii e ŋoral fawaade e caggal makko, dow banquette boɗeejo mo o jooɗii oo. Ina gasa tawa Manet tuugnii ko e ƴeewndorɗe to Café de la Nouvelle Athènes to Place Pigalle to Pari. Kono tan, caggal mum - grille decorative e kaɓirgal mum kaŋŋe - yahdaani e nate goɗɗe kafe oo, ina hollita wonde nate ɗee mbaɗaama e nder suudu Manet, ɗo o anndaa wonde o joginoo taabal marbere no kafe nii, e dow koyɗe njamndi. Manet huutortoo ko mbaydi hoyre mum : yeru, ɓuuɓri e nder gilaas mum e koppi junngo nano debbo oo, ko ɓuuɓri seeɗa tan tagiraa. Model oo ko fijoowo biyeteeɗo Ellen Andrée, mo kadi holliri e Marcellin Desboutin e nder nate nannduɗe e ɗeen nate biyeteeɗe L’Absinthe (walla In a Café) ɗe Edgar Degas winndi e hitaande 1876. Nanndugol nate ɗiɗi ɗee ina hollita wonde « The Plum » mo Manet ina waawi wonde jaabawol « L’Absinthe » mo Degas. Natal Degas ina hollita dingiral ɓuuɓngal, ngal absinthe ɓuuɓni ; Manet ko dingiral ɓurngal yaakaare, ɗo ina woodi fartaŋŋe wonde keeriindi jooɗiiɗo oo ina waawi ustaade. Andrée feeñii kadi e nate Pierre-August Renoir ɗe o waɗi e hitaande 1881, wiyeteende « Ñaamde fedde laana ndiwoowa ». Natal Edward Hopper e hitaande 1927 wiyeteende Automat ina jogii tiitoonde nanndunde e ndeeɗoo. Tariya Manet soodi natal ngal ko mooftuɗo biyeteeɗo Charles Deudon hedde hitaande 1881. Ko debbo Deudon roni ngal e maayde makko e hitaande 1914, ngal soodi ko adii hitaande 1919. ngal ari ko e mooftugol Arthur Sachs (1880–1975), ɓiy Samuel Sachs, gollodiiɗo e Goldman Sach duuɓi keewɗi. Ndeen M. Knoedler & Co yeeyti ɗum Paul Mellon e hitaande 1961, o rokki ɗum Galle Naalankaagal ngenndiwal to Wasinton DC e hitaande 1971.[4] Galle Degas, E nder kafe walla L’Absinte, hitaande 1876? Degas, E nder kafe walla L’Absinte, hitaande 1876? Oguste Renoir. Ñaamde fedde laana ndiwoowa, hitaande 1881 Oguste Renoir. Ñaamde fedde laana ndiwoowa, hitaande 1881 Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1877 e nder art Teskorɗe "Branndi plum". Galle ngenndiijo ñeeñal. Karol M. Armsiŋ; Eduwaar Manet (2002). Manet Manette. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 244. ISBN ko 0300096585. Giles Néret (2003). Manet. Tasken. h. 76. ISBN ko 9783822819494. "Brandy Plum: Iwdi". Galle ngenndiijo ñeeñal. == Tuugnorgal == k70fuxvpwevry8407w3ne7i16vsvsbx The Pioneer (painting) 0 38968 160679 2026-04-07T12:22:33Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali.[1] Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square..." 160679 wikitext text/x-wiki '''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali.[1] Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square to wuro Melbourne. Bindi Paneele tati triptyque ɗee ina kaala daartol cuɓoowo dimo, remoowo suɓiiɗo won e leydi ngam laɓɓinde e remde, e ɓesngu mum. Daartol ngol ina laaɓi, hono no golle McCubbin goɗɗe keewɗe nii, McCubbin suɓii ko waasde jaabaade nde luural fuɗɗii e dow maanaa "goongɗinɗo".[1] Panneel nano oo ina hollita cuɓoowo oo e debbo mum ina njooɗii e suɓngo mum en ; e nder yeeso, debbo oo ina luggiɗi e miijo. E nder laylaytol hakkundeewol ngol, ɓiɗɗo gonɗo e juuɗe debbo oo ina hollita wonde won waktuuji ɓennuɗi. Koɗorɗe, galle ɓesngu, ina yiyee e nder ladde rewrude e leɗɗe. Panneel ñaamo oo ina hollita gorko ina ŋoŋɗi e dow yanaande. Wuro ina yiyee e caggal, ina hollita kadi wonde waktu oo ɓennii. Laaɓaani hol yanaande nde, kadi so tawii gorko oo ko piilaaɗo, ɓiɗɗo ummoriiɗo e panneel hakkundeejo, walla koɗo ƴattoowo e yanaande ndee.[1][2] McCubbin penti golle ɗee e nder weeyo sara Fontainebleau — galle makko to tufnde Maseduwaan, to worgo-fuɗnaange Melbourne — e huutoraade ɓulli keertiiɗi ngam jippinde kanndaa.[1] Yiyngo ngoo woni ko e sara jeyi keedɗo mo William Peter McGregor, hooreejo ɗiɗaɓo BHP jeyi. Koɗorɗe gonɗe e panneel hakkundeejo ɗee ko galle gardiiɗo njuɓɓudi na’i McGregor. Jom suudu McCubbin, Annie e sawoowo nokku oo, hono Patrick "Paddy" Watson, ko kam en ngoni ƴaañooɓe e laylaytol nano ngol, Watson kadi ko ƴaañooɓe sukaaɓe e laylaytol ñaamo ngol. Model ngam panel caka ko suka pentoowo njulaagu, James Edward e Annie kadi ina mbaɗa debbo oo. Ɓiɗɗo oo ko Jimmy Watson, ɓiy mawniiko Patrik.[1] Janngugol kaɓirɗe e karallaagal kuutorteengal e nate ɗee hollitii wonde—ngam ɓeydude "lewlewndu e mbaydi"—McCubbin suddii leydi e nder laylaytol hakkundeewol ngol e laral ɓalewal ; maandeeji broos e nder ɓaleejo ɓurɗo tiiɗde ina mbaawi yiyeede e laabi caggal e nder annoore raking.[3] Raking light ina hollita kadi wonde laɓi palet huutoraama e won e nokkuuji ngam waɗde pentiir e dow leydi.[3] Natal ngal ina hollira haa jooni e mbaydi mum adanndi ; ina gasa tawa kaɓirgal ngal ƴettitaama.[3] Nde Michael Varcoe-Cocks, hooreejo Galle Ngenndiijo Victoria, ƴeewtotoo natal ngal e lampaaji lampaaji e lewru noowammbar 2020, teskiima ɗoyngol mbaadi keeriindi e dow ɓakdi panneel hakkundeejo oo. Njiylawu hakkunde X-Rays natal ngal e foto tokooso ɓaleejo-boɗeejo naatɗo e deftere McCubbin’s scrapbook hollitii wonde naalanke oo waɗii natal dow golle mum ɓennuɗe e hitaande 1892, tiitoonde mum ko "Found", ina hollira bushman mo nguurndam mum ina jogii cukalel tokosel.[4] Daartol e ndonu Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol neɗɗo gooto e hitaande 1904 to galle Melbourne Athenaeum kono ngal heɓaani soodoowo.[5] Walter Withers, sehil McCubbin, wiyi yo McCubbin ɓeydu yiyngo Melbourne e nder laylaytol bannge ñaamo, ko ɗum o waɗi. Galle ngenndiijo Victoria soodi nate ɗee hitaande rewtunde ndee e 367 pound e 10 shilling, e huutoraade kaalis Felton Bequest.[1] Natal ngal ina addana golle e nder fannuuji naalankaagal goɗɗi. Nde Katharine Susannah Prichard yi'i Pioneer haa suudu fijirle lesdi Victoria ko arannde, o wi'i, "Nyannde woore mi haalan habaru foto man." Duuɓi keewɗi njalti haa o yaltini deftere makko adannde, Pioneers (1915).[6] Natal McCubbin woni yeeso deftere nde.[7] Deftere nde waɗiraa ko filmo gooto e hitaande 1916, mo Franklyn Barrett ardii ɗum. McCubbin tawtoraama batu nguu.[8] Natal ngal siforaama no "ngenndiyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni hoore mum; mawnikinaare e ɓamtaare wuro moƴƴo yi’eteengo e caggal - Mood mum e yaakaare deeƴnde ina ŋakki."[1] Tuugnorgal h8fgkobvvoth3cgtgbz9sr52zu8ac45 160680 160679 2026-04-07T12:22:44Z Bakurakurama 11269 160680 wikitext text/x-wiki '''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali.[1] Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square to wuro Melbourne. == Bindi == Paneele tati triptyque ɗee ina kaala daartol cuɓoowo dimo, remoowo suɓiiɗo won e leydi ngam laɓɓinde e remde, e ɓesngu mum. Daartol ngol ina laaɓi, hono no golle McCubbin goɗɗe keewɗe nii, McCubbin suɓii ko waasde jaabaade nde luural fuɗɗii e dow maanaa "goongɗinɗo".[1] Panneel nano oo ina hollita cuɓoowo oo e debbo mum ina njooɗii e suɓngo mum en ; e nder yeeso, debbo oo ina luggiɗi e miijo. E nder laylaytol hakkundeewol ngol, ɓiɗɗo gonɗo e juuɗe debbo oo ina hollita wonde won waktuuji ɓennuɗi. Koɗorɗe, galle ɓesngu, ina yiyee e nder ladde rewrude e leɗɗe. Panneel ñaamo oo ina hollita gorko ina ŋoŋɗi e dow yanaande. Wuro ina yiyee e caggal, ina hollita kadi wonde waktu oo ɓennii. Laaɓaani hol yanaande nde, kadi so tawii gorko oo ko piilaaɗo, ɓiɗɗo ummoriiɗo e panneel hakkundeejo, walla koɗo ƴattoowo e yanaande ndee.[1][2] McCubbin penti golle ɗee e nder weeyo sara Fontainebleau — galle makko to tufnde Maseduwaan, to worgo-fuɗnaange Melbourne — e huutoraade ɓulli keertiiɗi ngam jippinde kanndaa.[1] Yiyngo ngoo woni ko e sara jeyi keedɗo mo William Peter McGregor, hooreejo ɗiɗaɓo BHP jeyi. Koɗorɗe gonɗe e panneel hakkundeejo ɗee ko galle gardiiɗo njuɓɓudi na’i McGregor. Jom suudu McCubbin, Annie e sawoowo nokku oo, hono Patrick "Paddy" Watson, ko kam en ngoni ƴaañooɓe e laylaytol nano ngol, Watson kadi ko ƴaañooɓe sukaaɓe e laylaytol ñaamo ngol. Model ngam panel caka ko suka pentoowo njulaagu, James Edward e Annie kadi ina mbaɗa debbo oo. Ɓiɗɗo oo ko Jimmy Watson, ɓiy mawniiko Patrik.[1] Janngugol kaɓirɗe e karallaagal kuutorteengal e nate ɗee hollitii wonde—ngam ɓeydude "lewlewndu e mbaydi"—McCubbin suddii leydi e nder laylaytol hakkundeewol ngol e laral ɓalewal ; maandeeji broos e nder ɓaleejo ɓurɗo tiiɗde ina mbaawi yiyeede e laabi caggal e nder annoore raking.[3] Raking light ina hollita kadi wonde laɓi palet huutoraama e won e nokkuuji ngam waɗde pentiir e dow leydi.[3] Natal ngal ina hollira haa jooni e mbaydi mum adanndi ; ina gasa tawa kaɓirgal ngal ƴettitaama.[3] Nde Michael Varcoe-Cocks, hooreejo Galle Ngenndiijo Victoria, ƴeewtotoo natal ngal e lampaaji lampaaji e lewru noowammbar 2020, teskiima ɗoyngol mbaadi keeriindi e dow ɓakdi panneel hakkundeejo oo. Njiylawu hakkunde X-Rays natal ngal e foto tokooso ɓaleejo-boɗeejo naatɗo e deftere McCubbin’s scrapbook hollitii wonde naalanke oo waɗii natal dow golle mum ɓennuɗe e hitaande 1892, tiitoonde mum ko "Found", ina hollira bushman mo nguurndam mum ina jogii cukalel tokosel.[4] Daartol e ndonu Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol neɗɗo gooto e hitaande 1904 to galle Melbourne Athenaeum kono ngal heɓaani soodoowo.[5] Walter Withers, sehil McCubbin, wiyi yo McCubbin ɓeydu yiyngo Melbourne e nder laylaytol bannge ñaamo, ko ɗum o waɗi. Galle ngenndiijo Victoria soodi nate ɗee hitaande rewtunde ndee e 367 pound e 10 shilling, e huutoraade kaalis Felton Bequest.[1] Natal ngal ina addana golle e nder fannuuji naalankaagal goɗɗi. Nde Katharine Susannah Prichard yi'i Pioneer haa suudu fijirle lesdi Victoria ko arannde, o wi'i, "Nyannde woore mi haalan habaru foto man." Duuɓi keewɗi njalti haa o yaltini deftere makko adannde, Pioneers (1915).[6] Natal McCubbin woni yeeso deftere nde.[7] Deftere nde waɗiraa ko filmo gooto e hitaande 1916, mo Franklyn Barrett ardii ɗum. McCubbin tawtoraama batu nguu.[8] Natal ngal siforaama no "ngenndiyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni hoore mum; mawnikinaare e ɓamtaare wuro moƴƴo yi’eteengo e caggal - Mood mum e yaakaare deeƴnde ina ŋakki."[1] Tuugnorgal nrc28v1xmd29mnk7i5v3k8q87mbb92l 160681 160680 2026-04-07T12:22:54Z Bakurakurama 11269 160681 wikitext text/x-wiki '''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali.[1] Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square to wuro Melbourne. == Bindi == Paneele tati triptyque ɗee ina kaala daartol cuɓoowo dimo, remoowo suɓiiɗo won e leydi ngam laɓɓinde e remde, e ɓesngu mum. Daartol ngol ina laaɓi, hono no golle McCubbin goɗɗe keewɗe nii, McCubbin suɓii ko waasde jaabaade nde luural fuɗɗii e dow maanaa "goongɗinɗo".[1] Panneel nano oo ina hollita cuɓoowo oo e debbo mum ina njooɗii e suɓngo mum en ; e nder yeeso, debbo oo ina luggiɗi e miijo. E nder laylaytol hakkundeewol ngol, ɓiɗɗo gonɗo e juuɗe debbo oo ina hollita wonde won waktuuji ɓennuɗi. Koɗorɗe, galle ɓesngu, ina yiyee e nder ladde rewrude e leɗɗe. Panneel ñaamo oo ina hollita gorko ina ŋoŋɗi e dow yanaande. Wuro ina yiyee e caggal, ina hollita kadi wonde waktu oo ɓennii. Laaɓaani hol yanaande nde, kadi so tawii gorko oo ko piilaaɗo, ɓiɗɗo ummoriiɗo e panneel hakkundeejo, walla koɗo ƴattoowo e yanaande ndee.[1][2] McCubbin penti golle ɗee e nder weeyo sara Fontainebleau — galle makko to tufnde Maseduwaan, to worgo-fuɗnaange Melbourne — e huutoraade ɓulli keertiiɗi ngam jippinde kanndaa.[1] Yiyngo ngoo woni ko e sara jeyi keedɗo mo William Peter McGregor, hooreejo ɗiɗaɓo BHP jeyi. Koɗorɗe gonɗe e panneel hakkundeejo ɗee ko galle gardiiɗo njuɓɓudi na’i McGregor. Jom suudu McCubbin, Annie e sawoowo nokku oo, hono Patrick "Paddy" Watson, ko kam en ngoni ƴaañooɓe e laylaytol nano ngol, Watson kadi ko ƴaañooɓe sukaaɓe e laylaytol ñaamo ngol. Model ngam panel caka ko suka pentoowo njulaagu, James Edward e Annie kadi ina mbaɗa debbo oo. Ɓiɗɗo oo ko Jimmy Watson, ɓiy mawniiko Patrik.[1] Janngugol kaɓirɗe e karallaagal kuutorteengal e nate ɗee hollitii wonde—ngam ɓeydude "lewlewndu e mbaydi"—McCubbin suddii leydi e nder laylaytol hakkundeewol ngol e laral ɓalewal ; maandeeji broos e nder ɓaleejo ɓurɗo tiiɗde ina mbaawi yiyeede e laabi caggal e nder annoore raking.[3] Raking light ina hollita kadi wonde laɓi palet huutoraama e won e nokkuuji ngam waɗde pentiir e dow leydi.[3] Natal ngal ina hollira haa jooni e mbaydi mum adanndi ; ina gasa tawa kaɓirgal ngal ƴettitaama.[3] Nde Michael Varcoe-Cocks, hooreejo Galle Ngenndiijo Victoria, ƴeewtotoo natal ngal e lampaaji lampaaji e lewru noowammbar 2020, teskiima ɗoyngol mbaadi keeriindi e dow ɓakdi panneel hakkundeejo oo. Njiylawu hakkunde X-Rays natal ngal e foto tokooso ɓaleejo-boɗeejo naatɗo e deftere McCubbin’s scrapbook hollitii wonde naalanke oo waɗii natal dow golle mum ɓennuɗe e hitaande 1892, tiitoonde mum ko "Found", ina hollira bushman mo nguurndam mum ina jogii cukalel tokosel.[4] == Daartol e ndonu == Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol neɗɗo gooto e hitaande 1904 to galle Melbourne Athenaeum kono ngal heɓaani soodoowo.[5] Walter Withers, sehil McCubbin, wiyi yo McCubbin ɓeydu yiyngo Melbourne e nder laylaytol bannge ñaamo, ko ɗum o waɗi. Galle ngenndiijo Victoria soodi nate ɗee hitaande rewtunde ndee e 367 pound e 10 shilling, e huutoraade kaalis Felton Bequest.[1] Natal ngal ina addana golle e nder fannuuji naalankaagal goɗɗi. Nde Katharine Susannah Prichard yi'i Pioneer haa suudu fijirle lesdi Victoria ko arannde, o wi'i, "Nyannde woore mi haalan habaru foto man." Duuɓi keewɗi njalti haa o yaltini deftere makko adannde, Pioneers (1915).[6] Natal McCubbin woni yeeso deftere nde.[7] Deftere nde waɗiraa ko filmo gooto e hitaande 1916, mo Franklyn Barrett ardii ɗum. McCubbin tawtoraama batu nguu.[8] Natal ngal siforaama no "ngenndiyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni hoore mum; mawnikinaare e ɓamtaare wuro moƴƴo yi’eteengo e caggal - Mood mum e yaakaare deeƴnde ina ŋakki."[1] Tuugnorgal 08ajw659ln39p7uq71m1izkmfxrwqp3 160682 160681 2026-04-07T12:23:12Z Bakurakurama 11269 160682 wikitext text/x-wiki '''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali.[1] Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square to wuro Melbourne. == Bindi == Paneele tati triptyque ɗee ina kaala daartol cuɓoowo dimo, remoowo suɓiiɗo won e leydi ngam laɓɓinde e remde, e ɓesngu mum. Daartol ngol ina laaɓi, hono no golle McCubbin goɗɗe keewɗe nii, McCubbin suɓii ko waasde jaabaade nde luural fuɗɗii e dow maanaa "goongɗinɗo".[1] Panneel nano oo ina hollita cuɓoowo oo e debbo mum ina njooɗii e suɓngo mum en ; e nder yeeso, debbo oo ina luggiɗi e miijo. E nder laylaytol hakkundeewol ngol, ɓiɗɗo gonɗo e juuɗe debbo oo ina hollita wonde won waktuuji ɓennuɗi. Koɗorɗe, galle ɓesngu, ina yiyee e nder ladde rewrude e leɗɗe. Panneel ñaamo oo ina hollita gorko ina ŋoŋɗi e dow yanaande. Wuro ina yiyee e caggal, ina hollita kadi wonde waktu oo ɓennii. Laaɓaani hol yanaande nde, kadi so tawii gorko oo ko piilaaɗo, ɓiɗɗo ummoriiɗo e panneel hakkundeejo, walla koɗo ƴattoowo e yanaande ndee.[1][2] McCubbin penti golle ɗee e nder weeyo sara Fontainebleau — galle makko to tufnde Maseduwaan, to worgo-fuɗnaange Melbourne — e huutoraade ɓulli keertiiɗi ngam jippinde kanndaa.[1] Yiyngo ngoo woni ko e sara jeyi keedɗo mo William Peter McGregor, hooreejo ɗiɗaɓo BHP jeyi. Koɗorɗe gonɗe e panneel hakkundeejo ɗee ko galle gardiiɗo njuɓɓudi na’i McGregor. Jom suudu McCubbin, Annie e sawoowo nokku oo, hono Patrick "Paddy" Watson, ko kam en ngoni ƴaañooɓe e laylaytol nano ngol, Watson kadi ko ƴaañooɓe sukaaɓe e laylaytol ñaamo ngol. Model ngam panel caka ko suka pentoowo njulaagu, James Edward e Annie kadi ina mbaɗa debbo oo. Ɓiɗɗo oo ko Jimmy Watson, ɓiy mawniiko Patrik.[1] Janngugol kaɓirɗe e karallaagal kuutorteengal e nate ɗee hollitii wonde—ngam ɓeydude "lewlewndu e mbaydi"—McCubbin suddii leydi e nder laylaytol hakkundeewol ngol e laral ɓalewal ; maandeeji broos e nder ɓaleejo ɓurɗo tiiɗde ina mbaawi yiyeede e laabi caggal e nder annoore raking.[3] Raking light ina hollita kadi wonde laɓi palet huutoraama e won e nokkuuji ngam waɗde pentiir e dow leydi.[3] Natal ngal ina hollira haa jooni e mbaydi mum adanndi ; ina gasa tawa kaɓirgal ngal ƴettitaama.[3] Nde Michael Varcoe-Cocks, hooreejo Galle Ngenndiijo Victoria, ƴeewtotoo natal ngal e lampaaji lampaaji e lewru noowammbar 2020, teskiima ɗoyngol mbaadi keeriindi e dow ɓakdi panneel hakkundeejo oo. Njiylawu hakkunde X-Rays natal ngal e foto tokooso ɓaleejo-boɗeejo naatɗo e deftere McCubbin’s scrapbook hollitii wonde naalanke oo waɗii natal dow golle mum ɓennuɗe e hitaande 1892, tiitoonde mum ko "Found", ina hollira bushman mo nguurndam mum ina jogii cukalel tokosel.[4] == Daartol e ndonu == Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol neɗɗo gooto e hitaande 1904 to galle Melbourne Athenaeum kono ngal heɓaani soodoowo.[5] Walter Withers, sehil McCubbin, wiyi yo McCubbin ɓeydu yiyngo Melbourne e nder laylaytol bannge ñaamo, ko ɗum o waɗi. Galle ngenndiijo Victoria soodi nate ɗee hitaande rewtunde ndee e 367 pound e 10 shilling, e huutoraade kaalis Felton Bequest.[1] Natal ngal ina addana golle e nder fannuuji naalankaagal goɗɗi. Nde Katharine Susannah Prichard yi'i Pioneer haa suudu fijirle lesdi Victoria ko arannde, o wi'i, "Nyannde woore mi haalan habaru foto man." Duuɓi keewɗi njalti haa o yaltini deftere makko adannde, Pioneers (1915).[6] Natal McCubbin woni yeeso deftere nde.[7] Deftere nde waɗiraa ko filmo gooto e hitaande 1916, mo Franklyn Barrett ardii ɗum. McCubbin tawtoraama batu nguu.[8] Natal ngal siforaama no "ngenndiyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni hoore mum; mawnikinaare e ɓamtaare wuro moƴƴo yi’eteengo e caggal - Mood mum e yaakaare deeƴnde ina ŋakki."[1] == Tuugnorgal == 39zn1acwwbn2d3j496sevita19c08x2 160684 160682 2026-04-07T12:23:32Z Bakurakurama 11269 160684 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali.[1] Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square to wuro Melbourne. == Bindi == Paneele tati triptyque ɗee ina kaala daartol cuɓoowo dimo, remoowo suɓiiɗo won e leydi ngam laɓɓinde e remde, e ɓesngu mum. Daartol ngol ina laaɓi, hono no golle McCubbin goɗɗe keewɗe nii, McCubbin suɓii ko waasde jaabaade nde luural fuɗɗii e dow maanaa "goongɗinɗo".[1] Panneel nano oo ina hollita cuɓoowo oo e debbo mum ina njooɗii e suɓngo mum en ; e nder yeeso, debbo oo ina luggiɗi e miijo. E nder laylaytol hakkundeewol ngol, ɓiɗɗo gonɗo e juuɗe debbo oo ina hollita wonde won waktuuji ɓennuɗi. Koɗorɗe, galle ɓesngu, ina yiyee e nder ladde rewrude e leɗɗe. Panneel ñaamo oo ina hollita gorko ina ŋoŋɗi e dow yanaande. Wuro ina yiyee e caggal, ina hollita kadi wonde waktu oo ɓennii. Laaɓaani hol yanaande nde, kadi so tawii gorko oo ko piilaaɗo, ɓiɗɗo ummoriiɗo e panneel hakkundeejo, walla koɗo ƴattoowo e yanaande ndee.[1][2] McCubbin penti golle ɗee e nder weeyo sara Fontainebleau — galle makko to tufnde Maseduwaan, to worgo-fuɗnaange Melbourne — e huutoraade ɓulli keertiiɗi ngam jippinde kanndaa.[1] Yiyngo ngoo woni ko e sara jeyi keedɗo mo William Peter McGregor, hooreejo ɗiɗaɓo BHP jeyi. Koɗorɗe gonɗe e panneel hakkundeejo ɗee ko galle gardiiɗo njuɓɓudi na’i McGregor. Jom suudu McCubbin, Annie e sawoowo nokku oo, hono Patrick "Paddy" Watson, ko kam en ngoni ƴaañooɓe e laylaytol nano ngol, Watson kadi ko ƴaañooɓe sukaaɓe e laylaytol ñaamo ngol. Model ngam panel caka ko suka pentoowo njulaagu, James Edward e Annie kadi ina mbaɗa debbo oo. Ɓiɗɗo oo ko Jimmy Watson, ɓiy mawniiko Patrik.[1] Janngugol kaɓirɗe e karallaagal kuutorteengal e nate ɗee hollitii wonde—ngam ɓeydude "lewlewndu e mbaydi"—McCubbin suddii leydi e nder laylaytol hakkundeewol ngol e laral ɓalewal ; maandeeji broos e nder ɓaleejo ɓurɗo tiiɗde ina mbaawi yiyeede e laabi caggal e nder annoore raking.[3] Raking light ina hollita kadi wonde laɓi palet huutoraama e won e nokkuuji ngam waɗde pentiir e dow leydi.[3] Natal ngal ina hollira haa jooni e mbaydi mum adanndi ; ina gasa tawa kaɓirgal ngal ƴettitaama.[3] Nde Michael Varcoe-Cocks, hooreejo Galle Ngenndiijo Victoria, ƴeewtotoo natal ngal e lampaaji lampaaji e lewru noowammbar 2020, teskiima ɗoyngol mbaadi keeriindi e dow ɓakdi panneel hakkundeejo oo. Njiylawu hakkunde X-Rays natal ngal e foto tokooso ɓaleejo-boɗeejo naatɗo e deftere McCubbin’s scrapbook hollitii wonde naalanke oo waɗii natal dow golle mum ɓennuɗe e hitaande 1892, tiitoonde mum ko "Found", ina hollira bushman mo nguurndam mum ina jogii cukalel tokosel.[4] == Daartol e ndonu == Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol neɗɗo gooto e hitaande 1904 to galle Melbourne Athenaeum kono ngal heɓaani soodoowo.[5] Walter Withers, sehil McCubbin, wiyi yo McCubbin ɓeydu yiyngo Melbourne e nder laylaytol bannge ñaamo, ko ɗum o waɗi. Galle ngenndiijo Victoria soodi nate ɗee hitaande rewtunde ndee e 367 pound e 10 shilling, e huutoraade kaalis Felton Bequest.[1] Natal ngal ina addana golle e nder fannuuji naalankaagal goɗɗi. Nde Katharine Susannah Prichard yi'i Pioneer haa suudu fijirle lesdi Victoria ko arannde, o wi'i, "Nyannde woore mi haalan habaru foto man." Duuɓi keewɗi njalti haa o yaltini deftere makko adannde, Pioneers (1915).[6] Natal McCubbin woni yeeso deftere nde.[7] Deftere nde waɗiraa ko filmo gooto e hitaande 1916, mo Franklyn Barrett ardii ɗum. McCubbin tawtoraama batu nguu.[8] Natal ngal siforaama no "ngenndiyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni hoore mum; mawnikinaare e ɓamtaare wuro moƴƴo yi’eteengo e caggal - Mood mum e yaakaare deeƴnde ina ŋakki."[1] == Tuugnorgal == 7ysbuwokfhv18h82sitr2yyrwlcfzi5 160686 160684 2026-04-07T12:25:25Z Bakurakurama 11269 160686 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali..<ref name="Footsteps">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref> Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square to wuro Melbourne. == Bindi == Paneele tati triptyque ɗee ina kaala daartol cuɓoowo dimo, remoowo suɓiiɗo won e leydi ngam laɓɓinde e remde, e ɓesngu mum. Daartol ngol ina laaɓi, hono no golle McCubbin goɗɗe keewɗe nii, McCubbin suɓii ko waasde jaabaade nde luural fuɗɗii e dow maanaa "goongɗinɗo"..<ref name="Footsteps2">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref> Panneel nano oo ina hollita cuɓoowo oo e debbo mum ina njooɗii e suɓngo mum en ; e nder yeeso, debbo oo ina luggiɗi e miijo. E nder laylaytol hakkundeewol ngol, ɓiɗɗo gonɗo e juuɗe debbo oo ina hollita wonde won waktuuji ɓennuɗi. Koɗorɗe, galle ɓesngu, ina yiyee e nder ladde rewrude e leɗɗe. Panneel ñaamo oo ina hollita gorko ina ŋoŋɗi e dow yanaande. Wuro ina yiyee e caggal, ina hollita kadi wonde waktu oo ɓennii. Laaɓaani hol yanaande nde, kadi so tawii gorko oo ko piilaaɗo, ɓiɗɗo ummoriiɗo e panneel hakkundeejo, walla koɗo ƴattoowo e yanaande ndee.[1][2] McCubbin penti golle ɗee e nder weeyo sara Fontainebleau — galle makko to tufnde Maseduwaan, to worgo-fuɗnaange Melbourne — e huutoraade ɓulli keertiiɗi ngam jippinde kanndaa.[1] Yiyngo ngoo woni ko e sara jeyi keedɗo mo William Peter McGregor, hooreejo ɗiɗaɓo BHP jeyi. Koɗorɗe gonɗe e panneel hakkundeejo ɗee ko galle gardiiɗo njuɓɓudi na’i McGregor. Jom suudu McCubbin, Annie e sawoowo nokku oo, hono Patrick "Paddy" Watson, ko kam en ngoni ƴaañooɓe e laylaytol nano ngol, Watson kadi ko ƴaañooɓe sukaaɓe e laylaytol ñaamo ngol. Model ngam panel caka ko suka pentoowo njulaagu, James Edward e Annie kadi ina mbaɗa debbo oo. Ɓiɗɗo oo ko Jimmy Watson, ɓiy mawniiko Patrik.[1] Janngugol kaɓirɗe e karallaagal kuutorteengal e nate ɗee hollitii wonde—ngam ɓeydude "lewlewndu e mbaydi"—McCubbin suddii leydi e nder laylaytol hakkundeewol ngol e laral ɓalewal ; maandeeji broos e nder ɓaleejo ɓurɗo tiiɗde ina mbaawi yiyeede e laabi caggal e nder annoore raking.[3] Raking light ina hollita kadi wonde laɓi palet huutoraama e won e nokkuuji ngam waɗde pentiir e dow leydi.[3] Natal ngal ina hollira haa jooni e mbaydi mum adanndi ; ina gasa tawa kaɓirgal ngal ƴettitaama.[3] Nde Michael Varcoe-Cocks, hooreejo Galle Ngenndiijo Victoria, ƴeewtotoo natal ngal e lampaaji lampaaji e lewru noowammbar 2020, teskiima ɗoyngol mbaadi keeriindi e dow ɓakdi panneel hakkundeejo oo. Njiylawu hakkunde X-Rays natal ngal e foto tokooso ɓaleejo-boɗeejo naatɗo e deftere McCubbin’s scrapbook hollitii wonde naalanke oo waɗii natal dow golle mum ɓennuɗe e hitaande 1892, tiitoonde mum ko "Found", ina hollira bushman mo nguurndam mum ina jogii cukalel tokosel.[4] == Daartol e ndonu == Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol neɗɗo gooto e hitaande 1904 to galle Melbourne Athenaeum kono ngal heɓaani soodoowo.[5] Walter Withers, sehil McCubbin, wiyi yo McCubbin ɓeydu yiyngo Melbourne e nder laylaytol bannge ñaamo, ko ɗum o waɗi. Galle ngenndiijo Victoria soodi nate ɗee hitaande rewtunde ndee e 367 pound e 10 shilling, e huutoraade kaalis Felton Bequest.[1] Natal ngal ina addana golle e nder fannuuji naalankaagal goɗɗi. Nde Katharine Susannah Prichard yi'i Pioneer haa suudu fijirle lesdi Victoria ko arannde, o wi'i, "Nyannde woore mi haalan habaru foto man." Duuɓi keewɗi njalti haa o yaltini deftere makko adannde, Pioneers (1915).[6] Natal McCubbin woni yeeso deftere nde.[7] Deftere nde waɗiraa ko filmo gooto e hitaande 1916, mo Franklyn Barrett ardii ɗum. McCubbin tawtoraama batu nguu.[8] Natal ngal siforaama no "ngenndiyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni hoore mum; mawnikinaare e ɓamtaare wuro moƴƴo yi’eteengo e caggal - Mood mum e yaakaare deeƴnde ina ŋakki."[1] == Tuugnorgal == iu3sf1wfaz08ns9f9jifn53ywzzchfw 160687 160686 2026-04-07T12:25:58Z Bakurakurama 11269 160687 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali..<ref name="Footsteps">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref> Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square to wuro Melbourne. == Bindi == Paneele tati triptyque ɗee ina kaala daartol cuɓoowo dimo, remoowo suɓiiɗo won e leydi ngam laɓɓinde e remde, e ɓesngu mum. Daartol ngol ina laaɓi, hono no golle McCubbin goɗɗe keewɗe nii, McCubbin suɓii ko waasde jaabaade nde luural fuɗɗii e dow maanaa "goongɗinɗo"..<ref name="Footsteps2">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref> Panneel nano oo ina hollita cuɓoowo oo e debbo mum ina njooɗii e suɓngo mum en ; e nder yeeso, debbo oo ina luggiɗi e miijo. E nder laylaytol hakkundeewol ngol, ɓiɗɗo gonɗo e juuɗe debbo oo ina hollita wonde won waktuuji ɓennuɗi. Koɗorɗe, galle ɓesngu, ina yiyee e nder ladde rewrude e leɗɗe. Panneel ñaamo oo ina hollita gorko ina ŋoŋɗi e dow yanaande. Wuro ina yiyee e caggal, ina hollita kadi wonde waktu oo ɓennii. Laaɓaani hol yanaande nde, kadi so tawii gorko oo ko piilaaɗo, ɓiɗɗo ummoriiɗo e panneel hakkundeejo, walla koɗo ƴattoowo e yanaande ndee..<ref name="Footsteps3">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref><ref>[https://www.ngv.vic.gov.au/frederick-mccubbin-the-pioneer-1904/ Frederick McCubbin The pioneer 1904], "Work of the week", National Gallery of Victoria, 14 July 2014</ref> McCubbin penti golle ɗee e nder weeyo sara Fontainebleau — galle makko to tufnde Maseduwaan, to worgo-fuɗnaange Melbourne — e huutoraade ɓulli keertiiɗi ngam jippinde kanndaa.[1] Yiyngo ngoo woni ko e sara jeyi keedɗo mo William Peter McGregor, hooreejo ɗiɗaɓo BHP jeyi. Koɗorɗe gonɗe e panneel hakkundeejo ɗee ko galle gardiiɗo njuɓɓudi na’i McGregor. Jom suudu McCubbin, Annie e sawoowo nokku oo, hono Patrick "Paddy" Watson, ko kam en ngoni ƴaañooɓe e laylaytol nano ngol, Watson kadi ko ƴaañooɓe sukaaɓe e laylaytol ñaamo ngol. Model ngam panel caka ko suka pentoowo njulaagu, James Edward e Annie kadi ina mbaɗa debbo oo. Ɓiɗɗo oo ko Jimmy Watson, ɓiy mawniiko Patrik.[1] Janngugol kaɓirɗe e karallaagal kuutorteengal e nate ɗee hollitii wonde—ngam ɓeydude "lewlewndu e mbaydi"—McCubbin suddii leydi e nder laylaytol hakkundeewol ngol e laral ɓalewal ; maandeeji broos e nder ɓaleejo ɓurɗo tiiɗde ina mbaawi yiyeede e laabi caggal e nder annoore raking.[3] Raking light ina hollita kadi wonde laɓi palet huutoraama e won e nokkuuji ngam waɗde pentiir e dow leydi.[3] Natal ngal ina hollira haa jooni e mbaydi mum adanndi ; ina gasa tawa kaɓirgal ngal ƴettitaama.[3] Nde Michael Varcoe-Cocks, hooreejo Galle Ngenndiijo Victoria, ƴeewtotoo natal ngal e lampaaji lampaaji e lewru noowammbar 2020, teskiima ɗoyngol mbaadi keeriindi e dow ɓakdi panneel hakkundeejo oo. Njiylawu hakkunde X-Rays natal ngal e foto tokooso ɓaleejo-boɗeejo naatɗo e deftere McCubbin’s scrapbook hollitii wonde naalanke oo waɗii natal dow golle mum ɓennuɗe e hitaande 1892, tiitoonde mum ko "Found", ina hollira bushman mo nguurndam mum ina jogii cukalel tokosel.[4] == Daartol e ndonu == Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol neɗɗo gooto e hitaande 1904 to galle Melbourne Athenaeum kono ngal heɓaani soodoowo.[5] Walter Withers, sehil McCubbin, wiyi yo McCubbin ɓeydu yiyngo Melbourne e nder laylaytol bannge ñaamo, ko ɗum o waɗi. Galle ngenndiijo Victoria soodi nate ɗee hitaande rewtunde ndee e 367 pound e 10 shilling, e huutoraade kaalis Felton Bequest.[1] Natal ngal ina addana golle e nder fannuuji naalankaagal goɗɗi. Nde Katharine Susannah Prichard yi'i Pioneer haa suudu fijirle lesdi Victoria ko arannde, o wi'i, "Nyannde woore mi haalan habaru foto man." Duuɓi keewɗi njalti haa o yaltini deftere makko adannde, Pioneers (1915).[6] Natal McCubbin woni yeeso deftere nde.[7] Deftere nde waɗiraa ko filmo gooto e hitaande 1916, mo Franklyn Barrett ardii ɗum. McCubbin tawtoraama batu nguu.[8] Natal ngal siforaama no "ngenndiyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni hoore mum; mawnikinaare e ɓamtaare wuro moƴƴo yi’eteengo e caggal - Mood mum e yaakaare deeƴnde ina ŋakki."[1] == Tuugnorgal == mz4k7zcspdmpghfp9fwn6cahi27vq4x 160688 160687 2026-04-07T12:26:35Z Bakurakurama 11269 160688 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali..<ref name="Footsteps">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref> Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square to wuro Melbourne. == Bindi == Paneele tati triptyque ɗee ina kaala daartol cuɓoowo dimo, remoowo suɓiiɗo won e leydi ngam laɓɓinde e remde, e ɓesngu mum. Daartol ngol ina laaɓi, hono no golle McCubbin goɗɗe keewɗe nii, McCubbin suɓii ko waasde jaabaade nde luural fuɗɗii e dow maanaa "goongɗinɗo"..<ref name="Footsteps2">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref> Panneel nano oo ina hollita cuɓoowo oo e debbo mum ina njooɗii e suɓngo mum en ; e nder yeeso, debbo oo ina luggiɗi e miijo. E nder laylaytol hakkundeewol ngol, ɓiɗɗo gonɗo e juuɗe debbo oo ina hollita wonde won waktuuji ɓennuɗi. Koɗorɗe, galle ɓesngu, ina yiyee e nder ladde rewrude e leɗɗe. Panneel ñaamo oo ina hollita gorko ina ŋoŋɗi e dow yanaande. Wuro ina yiyee e caggal, ina hollita kadi wonde waktu oo ɓennii. Laaɓaani hol yanaande nde, kadi so tawii gorko oo ko piilaaɗo, ɓiɗɗo ummoriiɗo e panneel hakkundeejo, walla koɗo ƴattoowo e yanaande ndee..<ref name="Footsteps3">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref><ref>[https://www.ngv.vic.gov.au/frederick-mccubbin-the-pioneer-1904/ Frederick McCubbin The pioneer 1904], "Work of the week", National Gallery of Victoria, 14 July 2014</ref> McCubbin penti golle ɗee e nder weeyo sara Fontainebleau — galle makko to tufnde Maseduwaan, to worgo-fuɗnaange Melbourne — e huutoraade ɓulli keertiiɗi ngam jippinde kanndaa..<ref name="NGV">{{cite web|last1=Whitelaw|first1=Bridget|last2=Payne|first2=John|last3=Leahy|first3=Gillian|title=The art of Frederick McCubbin: a view of his materials and technique|url=https://www.ngv.vic.gov.au/essay/the-art-of-frederick-mccubbin-a-view-of-his-materials-and-technique/|website=Art Journal 33|publisher=National Gallery of Victoria|accessdate=25 July 2015}}</ref> RakingYiyngo ngoo woni ko e sara jeyi keedɗo mo William Peter McGregor, hooreejo ɗiɗaɓo BHP jeyi. Koɗorɗe gonɗe e panneel hakkundeejo ɗee ko galle gardiiɗo njuɓɓudi na’i McGregor. Jom suudu McCubbin, Annie e sawoowo nokku oo, hono Patrick "Paddy" Watson, ko kam en ngoni ƴaañooɓe e laylaytol nano ngol, Watson kadi ko ƴaañooɓe sukaaɓe e laylaytol ñaamo ngol. Model ngam panel caka ko suka pentoowo njulaagu, James Edward e Annie kadi ina mbaɗa debbo oo. Ɓiɗɗo oo ko Jimmy Watson, ɓiy mawniiko Patrik.[1] Janngugol kaɓirɗe e karallaagal kuutorteengal e nate ɗee hollitii wonde—ngam ɓeydude "lewlewndu e mbaydi"—McCubbin suddii leydi e nder laylaytol hakkundeewol ngol e laral ɓalewal ; maandeeji broos e nder ɓaleejo ɓurɗo tiiɗde ina mbaawi yiyeede e laabi caggal e nder annoore raking.[3] Raking light ina hollita kadi wonde laɓi palet huutoraama e won e nokkuuji ngam waɗde pentiir e dow leydi.[3] Natal ngal ina hollira haa jooni e mbaydi mum adanndi ; ina gasa tawa kaɓirgal ngal ƴettitaama.[3] Nde Michael Varcoe-Cocks, hooreejo Galle Ngenndiijo Victoria, ƴeewtotoo natal ngal e lampaaji lampaaji e lewru noowammbar 2020, teskiima ɗoyngol mbaadi keeriindi e dow ɓakdi panneel hakkundeejo oo. Njiylawu hakkunde X-Rays natal ngal e foto tokooso ɓaleejo-boɗeejo naatɗo e deftere McCubbin’s scrapbook hollitii wonde naalanke oo waɗii natal dow golle mum ɓennuɗe e hitaande 1892, tiitoonde mum ko "Found", ina hollira bushman mo nguurndam mum ina jogii cukalel tokosel.[4] == Daartol e ndonu == Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol neɗɗo gooto e hitaande 1904 to galle Melbourne Athenaeum kono ngal heɓaani soodoowo.[5] Walter Withers, sehil McCubbin, wiyi yo McCubbin ɓeydu yiyngo Melbourne e nder laylaytol bannge ñaamo, ko ɗum o waɗi. Galle ngenndiijo Victoria soodi nate ɗee hitaande rewtunde ndee e 367 pound e 10 shilling, e huutoraade kaalis Felton Bequest.[1] Natal ngal ina addana golle e nder fannuuji naalankaagal goɗɗi. Nde Katharine Susannah Prichard yi'i Pioneer haa suudu fijirle lesdi Victoria ko arannde, o wi'i, "Nyannde woore mi haalan habaru foto man." Duuɓi keewɗi njalti haa o yaltini deftere makko adannde, Pioneers (1915).[6] Natal McCubbin woni yeeso deftere nde.[7] Deftere nde waɗiraa ko filmo gooto e hitaande 1916, mo Franklyn Barrett ardii ɗum. McCubbin tawtoraama batu nguu.[8] Natal ngal siforaama no "ngenndiyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni hoore mum; mawnikinaare e ɓamtaare wuro moƴƴo yi’eteengo e caggal - Mood mum e yaakaare deeƴnde ina ŋakki."[1] == Tuugnorgal == k0zjjgsps9w9puqt74rmrj7axtjcjuo 160691 160688 2026-04-07T12:27:54Z Bakurakurama 11269 160691 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''''Pioneer ko nate''''' ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1904. Natal ngal ko triptyque; panneeji tati ɗii ina kaala daartol cuɓoowo gooto e ɓesngu mum ina mbaɗa nguurndam e nder ladde Ostarali. Ina yaaji e nde jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal Ostarali..<ref name="Footsteps">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref> Natal ngal ina jeyaa e koolol naalankaagal Ostarali to Galle ngenndiijo Victoria, ngal hollirtee ko e nokku biyeteeɗo Ian Potter to nokku biyeteeɗo Federation Square to wuro Melbourne. == Bindi == Paneele tati triptyque ɗee ina kaala daartol cuɓoowo dimo, remoowo suɓiiɗo won e leydi ngam laɓɓinde e remde, e ɓesngu mum. Daartol ngol ina laaɓi, hono no golle McCubbin goɗɗe keewɗe nii, McCubbin suɓii ko waasde jaabaade nde luural fuɗɗii e dow maanaa "goongɗinɗo"..<ref name="Footsteps2">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref> Panneel nano oo ina hollita cuɓoowo oo e debbo mum ina njooɗii e suɓngo mum en ; e nder yeeso, debbo oo ina luggiɗi e miijo. E nder laylaytol hakkundeewol ngol, ɓiɗɗo gonɗo e juuɗe debbo oo ina hollita wonde won waktuuji ɓennuɗi. Koɗorɗe, galle ɓesngu, ina yiyee e nder ladde rewrude e leɗɗe. Panneel ñaamo oo ina hollita gorko ina ŋoŋɗi e dow yanaande. Wuro ina yiyee e caggal, ina hollita kadi wonde waktu oo ɓennii. Laaɓaani hol yanaande nde, kadi so tawii gorko oo ko piilaaɗo, ɓiɗɗo ummoriiɗo e panneel hakkundeejo, walla koɗo ƴattoowo e yanaande ndee..<ref name="Footsteps3">{{cite web|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_pioneer.htm|title=The Pioneer (1904)|date=2000|work=Artist's Footsteps|publisher=Countrytowns Productions Pty Ltd|accessdate=2009-08-27}}</ref><ref>[https://www.ngv.vic.gov.au/frederick-mccubbin-the-pioneer-1904/ Frederick McCubbin The pioneer 1904], "Work of the week", National Gallery of Victoria, 14 July 2014</ref> McCubbin penti golle ɗee e nder weeyo sara Fontainebleau — galle makko to tufnde Maseduwaan, to worgo-fuɗnaange Melbourne — e huutoraade ɓulli keertiiɗi ngam jippinde kanndaa..<ref name="NGV">{{cite web|last1=Whitelaw|first1=Bridget|last2=Payne|first2=John|last3=Leahy|first3=Gillian|title=The art of Frederick McCubbin: a view of his materials and technique|url=https://www.ngv.vic.gov.au/essay/the-art-of-frederick-mccubbin-a-view-of-his-materials-and-technique/|website=Art Journal 33|publisher=National Gallery of Victoria|accessdate=25 July 2015}}</ref> RakingYiyngo ngoo woni ko e sara jeyi keedɗo mo William Peter McGregor, hooreejo ɗiɗaɓo BHP jeyi. Koɗorɗe gonɗe e panneel hakkundeejo ɗee ko galle gardiiɗo njuɓɓudi na’i McGregor. Jom suudu McCubbin, Annie e sawoowo nokku oo, hono Patrick "Paddy" Watson, ko kam en ngoni ƴaañooɓe e laylaytol nano ngol, Watson kadi ko ƴaañooɓe sukaaɓe e laylaytol ñaamo ngol. Model ngam panel caka ko suka pentoowo njulaagu, James Edward e Annie kadi ina mbaɗa debbo oo. Ɓiɗɗo oo ko Jimmy Watson, ɓiy mawniiko Patrik.[1] Janngugol kaɓirɗe e karallaagal kuutorteengal e nate ɗee hollitii wonde—ngam ɓeydude "lewlewndu e mbaydi"—McCubbin suddii leydi e nder laylaytol hakkundeewol ngol e laral ɓalewal ; maandeeji broos e nder ɓaleejo ɓurɗo tiiɗde ina mbaawi yiyeede e laabi caggal e nder annoore raking.[3] Raking light ina hollita kadi wonde laɓi palet huutoraama e won e nokkuuji ngam waɗde pentiir e dow leydi.[3] Natal ngal ina hollira haa jooni e mbaydi mum adanndi ; ina gasa tawa kaɓirgal ngal ƴettitaama.[3] Nde Michael Varcoe-Cocks, hooreejo Galle Ngenndiijo Victoria, ƴeewtotoo natal ngal e lampaaji lampaaji e lewru noowammbar 2020, teskiima ɗoyngol mbaadi keeriindi e dow ɓakdi panneel hakkundeejo oo. Njiylawu hakkunde X-Rays natal ngal e foto tokooso ɓaleejo-boɗeejo naatɗo e deftere McCubbin’s scrapbook hollitii wonde naalanke oo waɗii natal dow golle mum ɓennuɗe e hitaande 1892, tiitoonde mum ko "Found", ina hollira bushman mo nguurndam mum ina jogii cukalel tokosel..<ref>{{Cite news|date=1915-05-21|title=A YOUNG VICTORIAN NOVELIST.|url=http://nla.gov.au/nla.news-article188220845|access-date=2026-01-03|work=Darling Downs Gazette|pages=3}}</ref> == Daartol e ndonu == Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol neɗɗo gooto e hitaande 1904 to galle Melbourne Athenaeum kono ngal heɓaani soodoowo.[5] Walter Withers, sehil McCubbin, wiyi yo McCubbin ɓeydu yiyngo Melbourne e nder laylaytol bannge ñaamo, ko ɗum o waɗi. Galle ngenndiijo Victoria soodi nate ɗee hitaande rewtunde ndee e 367 pound e 10 shilling, e huutoraade kaalis Felton Bequest.[1] Natal ngal ina addana golle e nder fannuuji naalankaagal goɗɗi. Nde Katharine Susannah Prichard yi'i Pioneer haa suudu fijirle lesdi Victoria ko arannde, o wi'i, "Nyannde woore mi haalan habaru foto man." Duuɓi keewɗi njalti haa o yaltini deftere makko adannde, Pioneers (1915).[6] Natal McCubbin woni yeeso deftere nde.[7] Deftere nde waɗiraa ko filmo gooto e hitaande 1916, mo Franklyn Barrett ardii ɗum. McCubbin tawtoraama batu nguu.[8] Natal ngal siforaama no "ngenndiyanke mo nganndu-ɗaa ko kañum woni hoore mum; mawnikinaare e ɓamtaare wuro moƴƴo yi’eteengo e caggal - Mood mum e yaakaare deeƴnde ina ŋakki."[1] == Tuugnorgal == n3j3ovca89ch5x2gj0usde8fooowmza Man Mocked by Two Women 0 38969 160689 2026-04-07T12:26:39Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Man Mocked by Two Women''' ina njala (Español: Dos mujeres y un hombre [Engele:Rewɓe ɗiɗo e gorko]) walla Ministeer ko inɗe ɗe naalanke Españool biyeteeɗo Francisco Goya rokki, ina gasa tawa timminii hakkunde 1820 e 1823. Ko ɗum jeyi e nate Goya 14 ɓaleeje, nate ɗe o waɗi e dow mahe galle makko, hono Quinta del Sordo, ɓadiiɗo joofgol nguurndam makko. O woniino ndeen e wuurde e nder majjere, golle ɗee ina tooña niɓɓiɗde e mbaydi e mbaydi. Ina hollit..." 160689 wikitext text/x-wiki '''Man Mocked by Two Women''' ina njala (Español: Dos mujeres y un hombre [Engele:Rewɓe ɗiɗo e gorko]) walla Ministeer ko inɗe ɗe naalanke Españool biyeteeɗo Francisco Goya rokki, ina gasa tawa timminii hakkunde 1820 e 1823. Ko ɗum jeyi e nate Goya 14 ɓaleeje, nate ɗe o waɗi e dow mahe galle makko, hono Quinta del Sordo, ɓadiiɗo joofgol nguurndam makko. O woniino ndeen e wuurde e nder majjere, golle ɗee ina tooña niɓɓiɗde e mbaydi e mbaydi. Ina hollita rewɓe ɗiɗo jogiiɓe gite maniyaaje ina nanndi e jaleeɗe e gorko jom hakkille laaɓɗo, nannduɗo e masturbation e junngo ñaamo natal ngal. Ko waawi heen wonde fof, debbo gonɗo bannge nano oo ina waawi kadi wonde masturbation, ɗum noon – e nder ŋakkeende binndital walla haala ummoraade e Goya e kala golle e nder yeewtere ndee – ƴeewooɓe naalankaagal e daartiyankooɓe ina cikki ina addana natal ngal anniya mo alaa nafoore, mo alaa ko woni e mum. Nde o ittaa e mahe galle makko, Nate ɓaleeje ɗee ngoni ko e Museo del Prado, to Madrid. == Ɓawo == E duuɓi 75, omo wuuri tan e nder majjere hakkille e ɓanndu, o timmini golle ɗee e nder 14 Nate makko ɓaleeje, diɗɗal makko gadanal mawngal, ɗe o waɗi e nebam to bannge ŋoral galle mo o hoɗi oo, caggal leydi Madrid. Goya yiɗaano hay gooto e ɗeen nate yiyee woɗɓe; ɓe mbaraa ko e yontaaji tiiɗɗi e nder majjere ɓalli, hakkillaaji e politik, o meeɗaa haalde walla winndude e maɓɓe.[2] Hay so tawii hannde eɗe limtee e golle ɓurɗe teeŋtude e yaltoore makko, ko hedde duuɓi 50 caggal maayde makko, hedde 1874, ɗe njippinaa, ɗe mbaɗtaa e ballal kanndaa. == Limtol == Worɓe Janngude ina heewi yiyeede ko golle sehilaaɓe, ko gorko gonɗo e rewɓe ɗiɗo rewɓe, ina waawi yiyeede e potal to bannge fedde nanngaande e golle masturbation ; e nder ndeeɗoo innde massage egooji maɓɓe denndaaɗi. Golle ɗee ina kollita nate tati, ɗe keewi miijaade ko rewɓe ɗiɗo nannduɓe e jaagorɗe e gorko gooto, ina njuɓɓina e dow ŋoral ɓalewal, ina njaltina gila yeeso nano. Maanaa golle ɗee yiɗde ina laaɓti no feewi. Background oo alaa ko woni e mum so wonaa setting walla detail, alaa ko woni heen so wonaa hol to ɓeeɗoo yimɓe mbaawi wonde, hol ko ɓe nanngaa ina mbaɗa, walla hol to dingiral ngal woni. Limre nde to bannge ñaamo, fa’de e yiyoowo, ina heewi siforeede ko gorko. Juuɗe makko ina taaroo wuttulo makko; omo nanndi e masturbation, omo feeñnina hoore makko walla omo ɓuuɓtoo hakkille. E wiyde Fred Licht, ganndo ko faati e naalankaagal, "Gaaɓre ñawnde yeeso makko ina wayi no ina hollita won e doole jokkere enɗam". Rewɓe ɗiɗo ɓee ina gasa tawa ko jommbaajo. Ɓe leer e haalaaji jaleeɗe e jaleeɗe jaajɗe, bonɗe e mbaydi gorko oo. Won e ñiŋooɓe ina cikki wonde feccere lesre, suuɗnde e canndolinnde ndee ina suuɗii wonde debbo gonɗo bannge nano oo kadi ina ɓuuɓtoo. Ballal ndee yi’annde ummorii ko e 6uu6ol e 6uu6ol haawningol e jeese rew6e 6ee cficfo,[5] ko nanndi e 6uu6ol gorko ngol. E wiyde Licht, « ina waawi tawa ina woodi huunde e ƴattooje hoore mum e nder ndeeɗoo nate, won eɓɓooje hakkunde keɗki ironic exhibitionniste (mo faandaare mum e daɗndude yimɓe ina ustoo sahaa kala e peeje ɗe o huutortoo kadi ngam jaggude hakkillaaji) e naalanke mo kadi bares mum restraout walla dooming to raist out with who ko wayi no mbayliigu." Hono no ko ɓuri heewde e golle goɗɗe e nder yeewtere ndee nii, rajo-X ina hollita wonde kanndaa oo pentiima, golloraama hade mbaydi cakkitiindi ndii jooɗaade. Darnde junngo 6icfcfo 6aleejo oo wayliima, ina gasa tawa ko 6e 6alee6e 6ee, e nder mbaydi adanndi, kolliraama ina njannga deftere ina fooftoo e koppi gorko.[5] Licht ina teskaa ngool laawol luurondirngol e jokkondiral e nder golle Goya keewɗe ; nde tawnoo omo 6eydoo 6ooyde e 6ooyde "to bannge crass" e hollirde neɗɗaagu no woniri nii, o heewnoo ko coy, reserved, e fotde prudish e hollirde dille 6urcfe yoocfde, ko heewi ko suucfde walla 6uu6nude ​​gecfe, hay e nder hollirde makko nate wor6e flayed figures e nder The Warsatch makko. Hay so tawii nate 14 gonɗe e nder yeewtere ndee njokkondirtaa e tiitoonde, ina ndenndi sifaaji. Kamɓe fof ɓe ɓuri heewde ko niɓɓere; Goya fuɗɗorii ko gooto fof e mbaydi penndi ɓaleeri tiiɗndi, dow ndi o ƴetti nate ɗee e mbaydiiji ɓurɗi laaɓtude, daneeji, boɗeeji, daneeji e ɓaleeji. No golle jooni ɗee nii, ɗe pentiraa ko mbaydiiji ɓuuɓɗi jaajɗi. Kadi no ngal gollal nii, gooto fof ina jogii e cakkital ko Robert Hughes sifotoo ko "ɓuuɓri ɓuuɓndi...[a] ɓuuɓri ɓuuɓndi" – hunduko udditiingo toɓɓere ndee. Rewɓe Jaleeɗe ina keewi yiyeede ko pecce sehilaaɓe e Worɓe Janngude; ɗiɗo fof ko dartiiɗi wonaa dartiiɗi kadi ɓuri golle keddiiɗe ɗee famɗude e tolno. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ɓuri niɓɓiɗde e golle goɗɗe e nder yeewtere ndee, hay so tawii noon ɓe ɓuri niɓɓiɗde e chromatique. E wiyde c. 1828–1830 limto sehil Goya, Antonio Brugada, Rewɓe Jalɓe ina tawee sara Worɓe Janngooɓe e dow mahe tokoose toowɗedow suudu Quinta.[8] Hannde ko e galle mooftirgel (Musée del Prado) to Madriid. == Tuugnorgal == 9k61cawrn52lt1nt0bl1vr8xtqzxivh 160690 160689 2026-04-07T12:27:00Z Isa Oumar 9821 160690 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Man Mocked by Two Women''' ina njala (Español: Dos mujeres y un hombre [Engele:Rewɓe ɗiɗo e gorko]) walla Ministeer ko inɗe ɗe naalanke Españool biyeteeɗo Francisco Goya rokki, ina gasa tawa timminii hakkunde 1820 e 1823. Ko ɗum jeyi e nate Goya 14 ɓaleeje, nate ɗe o waɗi e dow mahe galle makko, hono Quinta del Sordo, ɓadiiɗo joofgol nguurndam makko. O woniino ndeen e wuurde e nder majjere, golle ɗee ina tooña niɓɓiɗde e mbaydi e mbaydi. Ina hollita rewɓe ɗiɗo jogiiɓe gite maniyaaje ina nanndi e jaleeɗe e gorko jom hakkille laaɓɗo, nannduɗo e masturbation e junngo ñaamo natal ngal. Ko waawi heen wonde fof, debbo gonɗo bannge nano oo ina waawi kadi wonde masturbation, ɗum noon – e nder ŋakkeende binndital walla haala ummoraade e Goya e kala golle e nder yeewtere ndee – ƴeewooɓe naalankaagal e daartiyankooɓe ina cikki ina addana natal ngal anniya mo alaa nafoore, mo alaa ko woni e mum. Nde o ittaa e mahe galle makko, Nate ɓaleeje ɗee ngoni ko e Museo del Prado, to Madrid. == Ɓawo == E duuɓi 75, omo wuuri tan e nder majjere hakkille e ɓanndu, o timmini golle ɗee e nder 14 Nate makko ɓaleeje, diɗɗal makko gadanal mawngal, ɗe o waɗi e nebam to bannge ŋoral galle mo o hoɗi oo, caggal leydi Madrid. Goya yiɗaano hay gooto e ɗeen nate yiyee woɗɓe; ɓe mbaraa ko e yontaaji tiiɗɗi e nder majjere ɓalli, hakkillaaji e politik, o meeɗaa haalde walla winndude e maɓɓe.[2] Hay so tawii hannde eɗe limtee e golle ɓurɗe teeŋtude e yaltoore makko, ko hedde duuɓi 50 caggal maayde makko, hedde 1874, ɗe njippinaa, ɗe mbaɗtaa e ballal kanndaa. == Limtol == Worɓe Janngude ina heewi yiyeede ko golle sehilaaɓe, ko gorko gonɗo e rewɓe ɗiɗo rewɓe, ina waawi yiyeede e potal to bannge fedde nanngaande e golle masturbation ; e nder ndeeɗoo innde massage egooji maɓɓe denndaaɗi. Golle ɗee ina kollita nate tati, ɗe keewi miijaade ko rewɓe ɗiɗo nannduɓe e jaagorɗe e gorko gooto, ina njuɓɓina e dow ŋoral ɓalewal, ina njaltina gila yeeso nano. Maanaa golle ɗee yiɗde ina laaɓti no feewi. Background oo alaa ko woni e mum so wonaa setting walla detail, alaa ko woni heen so wonaa hol to ɓeeɗoo yimɓe mbaawi wonde, hol ko ɓe nanngaa ina mbaɗa, walla hol to dingiral ngal woni. Limre nde to bannge ñaamo, fa’de e yiyoowo, ina heewi siforeede ko gorko. Juuɗe makko ina taaroo wuttulo makko; omo nanndi e masturbation, omo feeñnina hoore makko walla omo ɓuuɓtoo hakkille. E wiyde Fred Licht, ganndo ko faati e naalankaagal, "Gaaɓre ñawnde yeeso makko ina wayi no ina hollita won e doole jokkere enɗam". Rewɓe ɗiɗo ɓee ina gasa tawa ko jommbaajo. Ɓe leer e haalaaji jaleeɗe e jaleeɗe jaajɗe, bonɗe e mbaydi gorko oo. Won e ñiŋooɓe ina cikki wonde feccere lesre, suuɗnde e canndolinnde ndee ina suuɗii wonde debbo gonɗo bannge nano oo kadi ina ɓuuɓtoo. Ballal ndee yi’annde ummorii ko e 6uu6ol e 6uu6ol haawningol e jeese rew6e 6ee cficfo,[5] ko nanndi e 6uu6ol gorko ngol. E wiyde Licht, « ina waawi tawa ina woodi huunde e ƴattooje hoore mum e nder ndeeɗoo nate, won eɓɓooje hakkunde keɗki ironic exhibitionniste (mo faandaare mum e daɗndude yimɓe ina ustoo sahaa kala e peeje ɗe o huutortoo kadi ngam jaggude hakkillaaji) e naalanke mo kadi bares mum restraout walla dooming to raist out with who ko wayi no mbayliigu." Hono no ko ɓuri heewde e golle goɗɗe e nder yeewtere ndee nii, rajo-X ina hollita wonde kanndaa oo pentiima, golloraama hade mbaydi cakkitiindi ndii jooɗaade. Darnde junngo 6icfcfo 6aleejo oo wayliima, ina gasa tawa ko 6e 6alee6e 6ee, e nder mbaydi adanndi, kolliraama ina njannga deftere ina fooftoo e koppi gorko.[5] Licht ina teskaa ngool laawol luurondirngol e jokkondiral e nder golle Goya keewɗe ; nde tawnoo omo 6eydoo 6ooyde e 6ooyde "to bannge crass" e hollirde neɗɗaagu no woniri nii, o heewnoo ko coy, reserved, e fotde prudish e hollirde dille 6urcfe yoocfde, ko heewi ko suucfde walla 6uu6nude ​​gecfe, hay e nder hollirde makko nate wor6e flayed figures e nder The Warsatch makko. Hay so tawii nate 14 gonɗe e nder yeewtere ndee njokkondirtaa e tiitoonde, ina ndenndi sifaaji. Kamɓe fof ɓe ɓuri heewde ko niɓɓere; Goya fuɗɗorii ko gooto fof e mbaydi penndi ɓaleeri tiiɗndi, dow ndi o ƴetti nate ɗee e mbaydiiji ɓurɗi laaɓtude, daneeji, boɗeeji, daneeji e ɓaleeji. No golle jooni ɗee nii, ɗe pentiraa ko mbaydiiji ɓuuɓɗi jaajɗi. Kadi no ngal gollal nii, gooto fof ina jogii e cakkital ko Robert Hughes sifotoo ko "ɓuuɓri ɓuuɓndi...[a] ɓuuɓri ɓuuɓndi" – hunduko udditiingo toɓɓere ndee. Rewɓe Jaleeɗe ina keewi yiyeede ko pecce sehilaaɓe e Worɓe Janngude; ɗiɗo fof ko dartiiɗi wonaa dartiiɗi kadi ɓuri golle keddiiɗe ɗee famɗude e tolno. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ɓuri niɓɓiɗde e golle goɗɗe e nder yeewtere ndee, hay so tawii noon ɓe ɓuri niɓɓiɗde e chromatique. E wiyde c. 1828–1830 limto sehil Goya, Antonio Brugada, Rewɓe Jalɓe ina tawee sara Worɓe Janngooɓe e dow mahe tokoose toowɗedow suudu Quinta.[8] Hannde ko e galle mooftirgel (Musée del Prado) to Madriid. == Tuugnorgal == cqsyxvbecul1x0zpq5ly7wrk8486hqk 160693 160690 2026-04-07T12:29:19Z Isa Oumar 9821 160693 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Man Mocked by Two Women''' ina njala (Español: Dos mujeres y un hombre [Engele:Rewɓe ɗiɗo e gorko]) walla Ministeer ko inɗe ɗe naalanke Españool biyeteeɗo Francisco Goya rokki, ina gasa tawa timminii hakkunde 1820 e 1823.<ref>Gowing, Lawrence. Review: "Goya's 'Black' Paintings. Truth and Reason in Light and Liberty" by Priscilla E. Muller. ''The Burlington Magazine'', vol. 128, no. 1000, July 1986. 506-508</ref><ref>Gowing, Lawrence. Review: "Goya's 'Black' Paintings. Truth and Reason in Light and Liberty" by Priscilla E. Muller. ''The Burlington Magazine'', vol. 128, no. 1000, July 1986. 506-508</ref> Ko ɗum jeyi e nate Goya 14 ɓaleeje, nate ɗe o waɗi e dow mahe galle makko, hono Quinta del Sordo, ɓadiiɗo joofgol nguurndam makko. O woniino ndeen e wuurde e nder majjere, golle ɗee ina tooña niɓɓiɗde e mbaydi e mbaydi. Ina hollita rewɓe ɗiɗo jogiiɓe gite maniyaaje ina nanndi e jaleeɗe e gorko jom hakkille laaɓɗo, nannduɗo e masturbation e junngo ñaamo natal ngal. Ko waawi heen wonde fof, debbo gonɗo bannge nano oo ina waawi kadi wonde masturbation, ɗum noon – e nder ŋakkeende binndital walla haala ummoraade e Goya e kala golle e nder yeewtere ndee – ƴeewooɓe naalankaagal e daartiyankooɓe ina cikki ina addana natal ngal anniya mo alaa nafoore, mo alaa ko woni e mum. Nde o ittaa e mahe galle makko, Nate ɓaleeje ɗee ngoni ko e Museo del Prado, to Madrid.<ref name="Licht159">Licht, 159</ref> == Ɓawo == E duuɓi 75, omo wuuri tan e nder majjere hakkille e ɓanndu, o timmini golle ɗee e nder 14 Nate makko ɓaleeje, diɗɗal makko gadanal mawngal, ɗe o waɗi e nebam to bannge ŋoral galle mo o hoɗi oo, caggal leydi Madrid. Goya yiɗaano hay gooto e ɗeen nate yiyee woɗɓe; <ref>Goya tended to portray whores in pairs</ref>ɓe mbaraa ko e yontaaji tiiɗɗi e nder majjere ɓalli, hakkillaaji e politik, o meeɗaa haalde walla winndude e maɓɓe.<ref name="L174">Licht, 174</ref> Hay so tawii hannde eɗe limtee e golle ɓurɗe teeŋtude e yaltoore makko, ko hedde duuɓi 50 caggal maayde makko, hedde 1874, ɗe njippinaa, ɗe mbaɗtaa e ballal kanndaa.<ref name="L1742">Licht, 174</ref><ref name="L1743">Licht, 174</ref> == Limtol == Worɓe Janngude ina heewi yiyeede ko golle sehilaaɓe, ko gorko gonɗo e rewɓe ɗiɗo rewɓe, ina waawi yiyeede e potal to bannge fedde nanngaande e golle masturbation ; e nder ndeeɗoo innde massage egooji maɓɓe denndaaɗi. Golle ɗee ina kollita nate tati, ɗe keewi miijaade ko rewɓe ɗiɗo nannduɓe e jaagorɗe e gorko gooto, ina njuɓɓina e dow ŋoral ɓalewal, ina njaltina gila yeeso nano. Maanaa golle ɗee yiɗde ina laaɓti no feewi. Background oo alaa ko woni e mum so wonaa setting walla detail, alaa ko woni heen so wonaa hol to ɓeeɗoo yimɓe mbaawi wonde, hol ko ɓe nanngaa ina mbaɗa, walla hol to dingiral ngal woni. Limre nde to bannge ñaamo, fa’de e yiyoowo, ina heewi siforeede ko gorko. Juuɗe makko ina taaroo wuttulo makko; omo nanndi e masturbation, omo feeñnina hoore makko walla omo ɓuuɓtoo hakkille. E wiyde Fred Licht, ganndo ko faati e naalankaagal, "Gaaɓre ñawnde yeeso makko ina wayi no ina hollita won e doole jokkere enɗam".<ref name="L1744">Licht, 174</ref> Rewɓe ɗiɗo ɓee ina gasa tawa ko jommbaajo. Ɓe leer e haalaaji jaleeɗe e jaleeɗe jaajɗe, bonɗe e mbaydi gorko oo. Won e ñiŋooɓe ina cikki wonde feccere lesre, suuɗnde e canndolinnde ndee ina suuɗii wonde debbo gonɗo bannge nano oo kadi ina ɓuuɓtoo. Ballal ndee yi’annde ummorii ko e 6uu6ol e 6uu6ol haawningol e jeese rew6e 6ee cficfo,[5] ko nanndi e 6uu6ol gorko ngol. E wiyde Licht, « ina waawi tawa ina woodi huunde e ƴattooje hoore mum e nder ndeeɗoo nate, won eɓɓooje hakkunde keɗki ironic exhibitionniste (mo faandaare mum e daɗndude yimɓe ina ustoo sahaa kala e peeje ɗe o huutortoo kadi ngam jaggude hakkillaaji) e naalanke mo kadi bares mum restraout walla dooming to raist out with who ko wayi no mbayliigu." Hono no ko ɓuri heewde e golle goɗɗe e nder yeewtere ndee nii, rajo-X ina hollita wonde kanndaa oo pentiima, golloraama hade mbaydi cakkitiindi ndii jooɗaade. Darnde junngo 6icfcfo 6aleejo oo wayliima, ina gasa tawa ko 6e 6alee6e 6ee, e nder mbaydi adanndi, kolliraama ina njannga deftere ina fooftoo e koppi gorko.[5] Licht ina teskaa ngool laawol luurondirngol e jokkondiral e nder golle Goya keewɗe ; nde tawnoo omo 6eydoo 6ooyde e 6ooyde "to bannge crass" e hollirde neɗɗaagu no woniri nii, o heewnoo ko coy, reserved, e fotde prudish e hollirde dille 6urcfe yoocfde, ko heewi ko suucfde walla 6uu6nude ​​gecfe, hay e nder hollirde makko nate wor6e flayed figures e nder The Warsatch makko. Hay so tawii nate 14 gonɗe e nder yeewtere ndee njokkondirtaa e tiitoonde, ina ndenndi sifaaji. Kamɓe fof ɓe ɓuri heewde ko niɓɓere; Goya fuɗɗorii ko gooto fof e mbaydi penndi ɓaleeri tiiɗndi, dow ndi o ƴetti nate ɗee e mbaydiiji ɓurɗi laaɓtude, daneeji, boɗeeji, daneeji e ɓaleeji. No golle jooni ɗee nii, ɗe pentiraa ko mbaydiiji ɓuuɓɗi jaajɗi. Kadi no ngal gollal nii, gooto fof ina jogii e cakkital ko Robert Hughes sifotoo ko "ɓuuɓri ɓuuɓndi...[a] ɓuuɓri ɓuuɓndi" – hunduko udditiingo toɓɓere ndee. Rewɓe Jaleeɗe ina keewi yiyeede ko pecce sehilaaɓe e Worɓe Janngude; ɗiɗo fof ko dartiiɗi wonaa dartiiɗi kadi ɓuri golle keddiiɗe ɗee famɗude e tolno. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ɓuri niɓɓiɗde e golle goɗɗe e nder yeewtere ndee, hay so tawii noon ɓe ɓuri niɓɓiɗde e chromatique. E wiyde c. 1828–1830 limto sehil Goya, Antonio Brugada, Rewɓe Jalɓe ina tawee sara Worɓe Janngooɓe e dow mahe tokoose toowɗedow suudu Quinta.[8] Hannde ko e galle mooftirgel (Musée del Prado) to Madriid. == Tuugnorgal == rwih9vpibo8rm0qaz7cfpp0o3t1y6zp Headline Publishing Group 0 38970 160694 2026-04-07T12:33:36Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Headline Publishing Group ko marke bayyinoowo Angalteer, ko sosiyetee ɓooyɗo. Ko Tim Hely Hutchinson sosi nde e hitaande 1986. E hitaande 1993, Headline soodi Hodder & Stoughton, sosiyatee oo wonti Hodder Headline Ltd. Ko Hachette Livre heɓi ɗum e hitaande 2005 e juuɗe WH Smith. Tuugnorgal" 160694 wikitext text/x-wiki Headline Publishing Group ko marke bayyinoowo Angalteer, ko sosiyetee ɓooyɗo. Ko Tim Hely Hutchinson sosi nde e hitaande 1986. E hitaande 1993, Headline soodi Hodder & Stoughton, sosiyatee oo wonti Hodder Headline Ltd. Ko Hachette Livre heɓi ɗum e hitaande 2005 e juuɗe WH Smith. Tuugnorgal i2v1oiktq17gou7ahnjigvay5eqgnvf 160696 160694 2026-04-07T12:51:35Z Mejiddanmama 14215 160696 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Headline Publishing Group''' ko marke bayyinoowo Angalteer, ko sosiyetee ɓooyɗo. Ko Tim Hely Hutchinson sosi nde e hitaande 1986. <ref>{{cite web|url=http://www.thisislondon.co.uk/showbiz/article-900016-publishers-who-made-it-big-in-the-eighties.do|title=Publishers who made it big in the Eighties &#124; Showbiz|publisher=Thisislondon.co.uk|date=2001-02-19|access-date=2012-01-16}}{{dead link|date=October 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> E hitaande 1993, Headline soodi Hodder & Stoughton, sosiyatee oo wonti Hodder Headline Ltd. Ko Hachette Livre heɓi ɗum e hitaande 2005 e juuɗe WH Smith.<ref>{{cite web|first=Heather|last=Tomlinson|url=https://www.theguardian.com/business/2004/aug/03/media.books|title=Hachette adds Hodder to its library &#124; Business|newspaper=The Guardian|date=2004-08-03|access-date=2012-01-16|archive-date=9 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160309212302/http://www.theguardian.com/business/2004/aug/03/media.books|url-status=live}}</ref> Headline Publishing Group == Tuugnorgal == <references /> 9fti3g52qgyfelkax4fhhruibvbdyz3 The Maiden (Klimt) 0 38971 160695 2026-04-07T12:51:09Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Bojel''' (e ɗemngal Almaañ: Die Jungfrau) ko natal pentoowo Otiris biyeteeɗo Gustav Klimt penti e hitaande 1913. Bojel ina jeyaa e nate Klimt cakkitiiɗe hade makko maayde. Hannde ina mooftaa e Galle ngenndiijo to Prague, leydi Cekoslowaki.<ref>{{Cite web|last=lab.SNG|title=Gustav Klimt – Panna|url=https://sbirky.ngprague.cz/dielo/CZE:NG.O_4152|access-date=17 November 2020|website=Web umenia|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|title=1796–1918: Art of the Long Ce..." 160695 wikitext text/x-wiki '''Bojel''' (e ɗemngal Almaañ: Die Jungfrau) ko natal pentoowo Otiris biyeteeɗo Gustav Klimt penti e hitaande 1913. Bojel ina jeyaa e nate Klimt cakkitiiɗe hade makko maayde. Hannde ina mooftaa e Galle ngenndiijo to Prague, leydi Cekoslowaki.<ref>{{Cite web|last=lab.SNG|title=Gustav Klimt – Panna|url=https://sbirky.ngprague.cz/dielo/CZE:NG.O_4152|access-date=17 November 2020|website=Web umenia|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|title=1796–1918: Art of the Long Century {{!}} National Gallery Prague|url=https://www.ngprague.cz/en/event/406/1796-1918-art-of-the-long-century|access-date=17 November 2020|website=www.ngprague.cz|language=en-US}}</ref> == Limtol == Keewgol puɗi e nder nate ɗee ina maantinir<ref>{{Cite web|title="The Maiden" by Gustav Klimt|url=https://joyofmuseums.com/museums/europe/czech-museums/prague-museums/national-gallery-prague/the-maiden-by-gustav-klimt/|archive-url=https://web.archive.org/web/20190625201102/https://joyofmuseums.com/museums/europe/czech-museums/prague-museums/national-gallery-prague/the-maiden-by-gustav-klimt/|archive-date=25 June 2019|access-date=4 March 2023|website=Joy of Museums Virtual Tours|url-status=usurped|language=en-US}}</ref>i ƴellitaare e nder debbo. Natal ngal ina hollira mbaydi hakkundeeri ndii e bulo e rewɓe jeegom ina njillondiri ina taaroo ɗum. Debbo kala ina jogii daawal nguurndam keeringal. Natal ngal ina toɗɗii toɓɓe keewɗe e nguurndam aadee, ko wayi no giɗli, jokkondiral e jibinannde kolliraaɗe e mbaadi cirƴam. <ref>{{Cite web|url=http://www.klimt.com/en/gallery/women/klimt-die-jungfrau-1913.ihtml|title=Die Jungfrauen 1913|archive-url=https://web.archive.org/web/20190403210600/http://www.klimt.com/en/gallery/women/klimt-die-jungfrau-1913.ihtml|archive-date=3 April 2019}}</ref>Gowɗo debbo oo e spiraal mum keewɗo daneejo e daneejo ina hollita e sifaa jibinannde, waylo-waylo jokkondirngo e ƴellitaare winndere ndee.<ref>{{Cite web|title=The Maiden by Gustav Klimt|url=https://www.gustav-klimt.com/The-Maiden.jsp|access-date=5 March 2023|website=www.gustav-klimt.com}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Gustav Klimt waɗi == Tuugnorgal == q6416hj7jlaqdjuxfy6ssoybhh4pezu 160697 160695 2026-04-07T12:52:20Z Isa Oumar 9821 160697 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bojel''' (e ɗemngal Almaañ: Die Jungfrau) ko natal pentoowo Otiris biyeteeɗo Gustav Klimt penti e hitaande 1913. Bojel ina jeyaa e nate Klimt cakkitiiɗe hade makko maayde. Hannde ina mooftaa e Galle ngenndiijo to Prague, leydi Cekoslowaki.<ref>{{Cite web|last=lab.SNG|title=Gustav Klimt – Panna|url=https://sbirky.ngprague.cz/dielo/CZE:NG.O_4152|access-date=17 November 2020|website=Web umenia|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|title=1796–1918: Art of the Long Century {{!}} National Gallery Prague|url=https://www.ngprague.cz/en/event/406/1796-1918-art-of-the-long-century|access-date=17 November 2020|website=www.ngprague.cz|language=en-US}}</ref> == Limtol == Keewgol puɗi e nder nate ɗee ina maantinir<ref>{{Cite web|title="The Maiden" by Gustav Klimt|url=https://joyofmuseums.com/museums/europe/czech-museums/prague-museums/national-gallery-prague/the-maiden-by-gustav-klimt/|archive-url=https://web.archive.org/web/20190625201102/https://joyofmuseums.com/museums/europe/czech-museums/prague-museums/national-gallery-prague/the-maiden-by-gustav-klimt/|archive-date=25 June 2019|access-date=4 March 2023|website=Joy of Museums Virtual Tours|url-status=usurped|language=en-US}}</ref>i ƴellitaare e nder debbo. Natal ngal ina hollira mbaydi hakkundeeri ndii e bulo e rewɓe jeegom ina njillondiri ina taaroo ɗum. Debbo kala ina jogii daawal nguurndam keeringal. Natal ngal ina toɗɗii toɓɓe keewɗe e nguurndam aadee, ko wayi no giɗli, jokkondiral e jibinannde kolliraaɗe e mbaadi cirƴam. <ref>{{Cite web|url=http://www.klimt.com/en/gallery/women/klimt-die-jungfrau-1913.ihtml|title=Die Jungfrauen 1913|archive-url=https://web.archive.org/web/20190403210600/http://www.klimt.com/en/gallery/women/klimt-die-jungfrau-1913.ihtml|archive-date=3 April 2019}}</ref>Gowɗo debbo oo e spiraal mum keewɗo daneejo e daneejo ina hollita e sifaa jibinannde, waylo-waylo jokkondirngo e ƴellitaare winndere ndee.<ref>{{Cite web|title=The Maiden by Gustav Klimt|url=https://www.gustav-klimt.com/The-Maiden.jsp|access-date=5 March 2023|website=www.gustav-klimt.com}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Gustav Klimt waɗi == Tuugnorgal == taw7vkegxbjkilslpixrwhcql6vcgav The Maid of Saragossa 0 38972 160698 2026-04-07T12:56:30Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Maid of Saragossa''' ko nebam e dow nate daartol ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Benjamin Robert Haydon waɗi, gila 1842.[1] == Daartol e sifaa == Ina hollita darnde Agustina de Aragón e riiwtude hare Farayse e Saragosa e hitaande 1808 e nder wolde Peninsula. Caggal nde giɗo makko artillere waraa o ƴetti laamu o fiyi kanndaa e dow njanngu Faraysenaaɓe. [2] Natal ngal ko ngal yiɗaa e naalankooɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde Haydon David Wilkie heɓiino nafoo..." 160698 wikitext text/x-wiki '''The Maid of Saragossa''' ko nebam e dow nate daartol ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Benjamin Robert Haydon waɗi, gila 1842.[1] == Daartol e sifaa == Ina hollita darnde Agustina de Aragón e riiwtude hare Farayse e Saragosa e hitaande 1808 e nder wolde Peninsula. Caggal nde giɗo makko artillere waraa o ƴetti laamu o fiyi kanndaa e dow njanngu Faraysenaaɓe. [2] Natal ngal ko ngal yiɗaa e naalankooɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde Haydon David Wilkie heɓiino nafoore e deftere Saragossa e hitaande 1828.[3] Haydon miijinoo ko ɗum huunde waawnde wonde e nate gila e hitaande 1808.[4] Fuɗɗii ko e hitaande 1836, leelgol keewngol ina jeyaa heen kasoo ngam ñamaale firti ko o fuɗɗaaki e dow mum e dow tiiɗnaare haa ko juuti caggal nde o timmini epic makko The Black Prince yettoode Lord James Audley to Poitiers e o timminaani haa duuɓi jeegom caggal ɗuum.[5] Haydon waɗi raffle pentol ngol hawri £525, hay so tawii eɓɓoore makko ngam naatde e laamɗo debbo biyeteeɗo Adelaide e nder golle ɗee, o dañaani heen nafoore.[6] Natal ngal hollitaama e koolol dabbunde Akademi laamɗo e hitaande 1843 to Trafalgar Square. Ko suudu defte e galle ñeeñal wuro Plymouth heɓi nde e hitaande 1935. == Tuugnorgal == jl6w69p4uvvp61qm5mqnzztat5faorr 160701 160698 2026-04-07T12:58:14Z Isa Oumar 9821 160701 wikitext text/x-wiki '''The Maid of Saragossa''' ko nebam e dow nate daartol ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Benjamin Robert Haydon waɗi, gila 1842.<ref>Wright, Gordon & Smith p.402</ref> == Daartol e sifaa == Ina hollita darnde Agustina de Aragón e riiwtude hare Farayse e Saragosa e hitaande 1808 e nder wolde Peninsula. Caggal nde giɗo makko artillere waraa o ƴetti laamu o fiyi kanndaa e dow njanngu Faraysenaaɓe. <ref>O'Keeffe p.371</ref> Natal ngal ko ngal yiɗaa e naalankooɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde Haydon David Wilkie heɓiino nafoore e deftere Saragossa e hitaande 1828.<ref>Tromans p.290-93</ref> Haydon miijinoo ko ɗum huunde waawnde wonde e nate gila e hitaande 1808.<ref>O'Keeffe p.457</ref><ref>O'Keeffe p.457</ref> Fuɗɗii ko e hitaande 1836, leelgol keewngol ina jeyaa heen kasoo ngam ñamaale firti ko o fuɗɗaaki e dow mum e dow tiiɗnaare haa ko juuti caggal nde o timmini epic makko The Black Prince yettoode Lord James Audley to Poitiers e o timminaani haa duuɓi jeegom caggal ɗuum.<ref>O'Keeffe p.437</ref> Haydon waɗi raffle pentol ngol hawri £525, hay so tawii eɓɓoore makko ngam naatde e laamɗo debbo biyeteeɗo Adelaide e nder golle ɗee, o dañaani heen nafoore.<ref>O'Keeffe p.437</ref> Natal ngal hollitaama e koolol dabbunde Akademi laamɗo e hitaande 1843 to Trafalgar Square. Ko suudu defte e galle ñeeñal wuro Plymouth heɓi nde e hitaande 1935.<ref>[https://artuk.org/discover/artworks/the-maid-of-saragossa-147727 Art UK]</ref> == Tuugnorgal == pq08w1ygv6t5h92sh1jgd88gm2pgg4p 160703 160701 2026-04-07T12:58:44Z Isa Oumar 9821 160703 wikitext text/x-wiki '''The Maid of Saragossa''' ko nebam e dow nate daartol ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Benjamin Robert Haydon waɗi, gila 1842.<ref>Wright, Gordon & Smith p.402</ref> == Daartol e sifaa == Ina hollita darnde Agustina de Aragón e riiwtude hare Farayse e Saragosa e hitaande 1808 e nder wolde Peninsula. Caggal nde giɗo makko artillere waraa o ƴetti laamu o fiyi kanndaa e dow njanngu Faraysenaaɓe. <ref>O'Keeffe p.371</ref> Natal ngal ko ngal yiɗaa e naalankooɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde Haydon David Wilkie heɓiino nafoore e deftere Saragossa e hitaande 1828.<ref>Tromans p.290-93</ref> Haydon miijinoo ko ɗum huunde waawnde wonde e nate gila e hitaande 1808.<ref>O'Keeffe p.457</ref><ref>O'Keeffe p.457</ref> Fuɗɗii ko e hitaande 1836, leelgol keewngol ina jeyaa heen kasoo ngam ñamaale firti ko o fuɗɗaaki e dow mum e dow tiiɗnaare haa ko juuti caggal nde o timmini epic makko The Black Prince yettoode Lord James Audley to Poitiers e o timminaani haa duuɓi jeegom caggal ɗuum.<ref>O'Keeffe p.437</ref> Haydon waɗi raffle pentol ngol hawri £525, hay so tawii eɓɓoore makko ngam naatde e laamɗo debbo biyeteeɗo Adelaide e nder golle ɗee, o dañaani heen nafoore.<ref>O'Keeffe p.437</ref> Natal ngal hollitaama e koolol dabbunde Akademi laamɗo e hitaande 1843 to Trafalgar Square. Ko suudu defte e galle ñeeñal wuro Plymouth heɓi nde e hitaande 1935.<ref>[https://artuk.org/discover/artworks/the-maid-of-saragossa-147727 Art UK]</ref> == Tuugnorgal == <references /> {{Reflist}} 1cab4jpd9bqbjkjs61ktcb8z136nfas 160704 160703 2026-04-07T12:58:59Z Isa Oumar 9821 160704 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The Maid of Saragossa''' ko nebam e dow nate daartol ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Benjamin Robert Haydon waɗi, gila 1842.<ref>Wright, Gordon & Smith p.402</ref> == Daartol e sifaa == Ina hollita darnde Agustina de Aragón e riiwtude hare Farayse e Saragosa e hitaande 1808 e nder wolde Peninsula. Caggal nde giɗo makko artillere waraa o ƴetti laamu o fiyi kanndaa e dow njanngu Faraysenaaɓe. <ref>O'Keeffe p.371</ref> Natal ngal ko ngal yiɗaa e naalankooɓe e duɗal jaaɓi haaɗtirde Haydon David Wilkie heɓiino nafoore e deftere Saragossa e hitaande 1828.<ref>Tromans p.290-93</ref> Haydon miijinoo ko ɗum huunde waawnde wonde e nate gila e hitaande 1808.<ref>O'Keeffe p.457</ref><ref>O'Keeffe p.457</ref> Fuɗɗii ko e hitaande 1836, leelgol keewngol ina jeyaa heen kasoo ngam ñamaale firti ko o fuɗɗaaki e dow mum e dow tiiɗnaare haa ko juuti caggal nde o timmini epic makko The Black Prince yettoode Lord James Audley to Poitiers e o timminaani haa duuɓi jeegom caggal ɗuum.<ref>O'Keeffe p.437</ref> Haydon waɗi raffle pentol ngol hawri £525, hay so tawii eɓɓoore makko ngam naatde e laamɗo debbo biyeteeɗo Adelaide e nder golle ɗee, o dañaani heen nafoore.<ref>O'Keeffe p.437</ref> Natal ngal hollitaama e koolol dabbunde Akademi laamɗo e hitaande 1843 to Trafalgar Square. Ko suudu defte e galle ñeeñal wuro Plymouth heɓi nde e hitaande 1935.<ref>[https://artuk.org/discover/artworks/the-maid-of-saragossa-147727 Art UK]</ref> == Tuugnorgal == <references /> {{Reflist}} 23dqx1sfqcfls4by8gjqhbrxpzqklgy Veronica Cochela 0 38973 160699 2026-04-07T12:56:44Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Veronica Cochela-Cogeanu (jibinaa ko 15 noowammbar 1965) ko laana ndiwoowa Rumaaninaajo, joofɗo golle. O tawtoraama kewuuji ceertuɗi e Olimpiyaade 1988, 1992, 1996 e 2000, o dañii medayuuji ɗiɗi kaŋŋe, tati kaalis e medayuuji njamndi gooto. Gila e kawgel winnderewal 1989, o woni ko e yahde e innde dewgal makko. Caggal nde o woppi kawgel o golliima e coftal ɓalli, gila 2015 omo janngina kippu ngenndi. Tuugnorgal" 160699 wikitext text/x-wiki Veronica Cochela-Cogeanu (jibinaa ko 15 noowammbar 1965) ko laana ndiwoowa Rumaaninaajo, joofɗo golle. O tawtoraama kewuuji ceertuɗi e Olimpiyaade 1988, 1992, 1996 e 2000, o dañii medayuuji ɗiɗi kaŋŋe, tati kaalis e medayuuji njamndi gooto. Gila e kawgel winnderewal 1989, o woni ko e yahde e innde dewgal makko. Caggal nde o woppi kawgel o golliima e coftal ɓalli, gila 2015 omo janngina kippu ngenndi. Tuugnorgal 7fyd5lvc4usyg9ro10nhgs3wb5xf6eg 160700 160699 2026-04-07T12:57:53Z Ilya Discuss 10103 160700 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Veronica Cochela-Cogeanu (jibinaa ko 15 noowammbar 1965) ko laana ndiwoowa Rumaaninaajo, joofɗo golle. O tawtoraama kewuuji ceertuɗi e Olimpiyaade 1988, 1992, 1996 e 2000, o dañii medayuuji ɗiɗi kaŋŋe, tati kaalis e medayuuji njamndi gooto. Gila e kawgel winnderewal 1989, o woni ko e yahde e innde dewgal makko. Caggal nde o woppi kawgel o golliima e coftal ɓalli, gila 2015 omo janngina kippu ngenndi. Tuugnorgal qef7omkd1w2rqou99wz85cb8iii5jtf 160702 160700 2026-04-07T12:58:23Z Ilya Discuss 10103 160702 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Veronica Cochela-Cogeanu''' (jibinaa ko 15 noowammbar 1965) ko laana ndiwoowa Rumaaninaajo, joofɗo golle. O tawtoraama kewuuji ceertuɗi e Olimpiyaade 1988, 1992, 1996 e 2000, o dañii medayuuji ɗiɗi kaŋŋe, tati kaalis e medayuuji njamndi gooto. Gila e kawgel winnderewal 1989, o woni ko e yahde e innde dewgal makko. Caggal nde o woppi kawgel o golliima e coftal ɓalli, gila 2015 omo janngina kippu ngenndi. == Tuugnorgal == h9874ip5v1c0uz996obyoi9h211s86i 160705 160702 2026-04-07T12:59:49Z Ilya Discuss 10103 160705 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Veronica Cochela-Cogeanu''' (jibinaa ko 15 noowammbar 1965) ko laana ndiwoowa Rumaaninaajo, joofɗo golle. O tawtoraama kewuuji ceertuɗi e Olimpiyaade 1988, 1992, 1996 e 2000, o dañii medayuuji ɗiɗi kaŋŋe, tati kaalis e medayuuji njamndi gooto. Gila e kawgel winnderewal 1989, o woni ko e yahde e innde dewgal makko. Caggal nde o woppi kawgel o golliima e coftal ɓalli, gila 2015 omo janngina kippu ngenndi.<ref name="sr">{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/co/veronica-cogeanu-cochela-1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20190330080630/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/co/veronica-cogeanu-cochela-1.html|url-status=dead|archive-date=30 March 2019|title=Veronica Cogeanu-Cochela}}</ref><ref name="cosr" /> == Tuugnorgal == 5ky6psq6e5bectqenx630wnjt1o5zs4 The Magic Circle (Waterhouse paintings) 0 38974 160706 2026-04-07T13:01:32Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Magic Circle''' ko nate nebam ɗe John William Waterhouse waɗi e hitaande 1886 e mbaadi ko adii Rafael. Koppiiji ɗiɗi nate ɗee peewniraa. Nate ɗiɗi ɗee e wiɗto ina kollita jaambaaro walla jaambaaro huutortooɗo sawru ngam siifde cirƴam maagiyaŋkaagal yiite dow Leydi ngam sosde nokku ɗo maagiyaŋkaagal mum kewu waɗata. No woorunoo e oon sahaa nii, Waterhouse ruttitii e haala mum e nder njuuteendi ɓurndi famɗude, ina gasa tawa ko e ɗaɓɓaande mooftu..." 160706 wikitext text/x-wiki '''The Magic Circle''' ko nate nebam ɗe John William Waterhouse waɗi e hitaande 1886 e mbaadi ko adii Rafael. Koppiiji ɗiɗi nate ɗee peewniraa. Nate ɗiɗi ɗee e wiɗto ina kollita jaambaaro walla jaambaaro huutortooɗo sawru ngam siifde cirƴam maagiyaŋkaagal yiite dow Leydi ngam sosde nokku ɗo maagiyaŋkaagal mum kewu waɗata. No woorunoo e oon sahaa nii, Waterhouse ruttitii e haala mum e nder njuuteendi ɓurndi famɗude, ina gasa tawa ko e ɗaɓɓaande mooftuɗo. == Tariya == Version ɓurɗo mawnude e The Magic Circle hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1886,[1] hitaande caggal nde Waterhouse suɓaa tergal fedde nde. Arde caggal Consulting Oracle e St. Eulalia, ko ngol woni go’o ko Waterhouse ina hollira tiitoonde ɓurnde mawnude e nder duuɓi keewɗi.[2] Natal ngal jaɓɓaama no feewi e koolol maggal,[citation needed] ngal soodaama e £650 e hitaande wootere e galle Tate, rewrude e Chantrey Bequest.[3] Natal ngal waɗii faayiida no feewi e ƴeewooɓe ɓee e jamaanu nguu fof.[citation needed] Ko ɓuri famɗude e hitaande 1886, ko wiyetee « The Magic Circle » ko 88 cm (34,6 in) toownde e 60 cm (23,6 in) njaajeendi. Ko mooftuɗo keeriiɗo jogii ɗum.[4] Suudu ndiyam penti c. 1886 jannde ngam The Magic Circle, 61,5 cm (24,2 in) toownde e 41,2 cm (16,2 in) njaajeendi, kadi ko mooftuɗo keeriiɗo joginoo.[5] O fuɗɗii winndude jimɗi ɗii e binndol sepia e tinndi e hitaande 1880-1881.[6] Circle Magic ina holliraa e Galle ngenndiijo Ostarali e nder koolol Yiɗde e Yiɗde (Desammbar 2018 – Abriil 2019).[7][8] == Limtol == E nder mbaadi tippudi golle makko, Waterhouse ina hollira debbo gooto e yeeso hakkundeere, ina taarnaa e leydi ɓuuɓndi, hono no wonaa goonga nii. E nder laabi, ko famɗi fof limre wootere ina yiyee no feewi, ina jokki e ƴeewde limre yeeso ndee.[1] Waterhouse waɗii hakkille no feewi e njuuteendi gollorndi e ndee ɗoo golle, o fotndi e cirƴam ɗam limre ndee ina taartoo hoore mum e huutoraade ŋorol tatiwol – junngo makko tiiɗngo, ngo ŋorol ŋorol ŋorol ngol yaaji, ina jokki e 25 degereeji e ɓanndu makko tiiɗndu nduu. Yeeso pellital ina teeŋtina doole jaambaaro oo, e ittugol mum e rafiiji e paɗe (maandeeji ɓurɗi lollude e maagiyaŋkaagal), e yamiroore mum e dow ŋoral cumu. So wonaa ɓuuɓde yaajde walla ɓuuɓde e henndu, nde heddotoo ko e doggol tiiɗngol. Mbooy guurɗo ina taarii wutte debbo oo. Taarde maagiyaŋkoore ndee ina nanndi e nate Waterhouse caggal ɗuum e hitaande 1916, Miranda – The Tempest, kañum ne ina hollita debbo jokkondirɗo e maagiyaŋkaagal. Miranda ina ɓoornii wutte nannduɗo e jaambaaro mo The Magic Circle, yeeso makko ina yiyee tan e profil. Nanduɗo e Frederick Sandys holliri jaambaaro, ko wayi no Morgan le Fay 1864 e Medea 1868, Waterhouse holliri jaambaaro mum e anniya, kono wonaa bonɗo, e yeeso. == Teemedde == Kaawisaaji, maagiyaŋkaagal, e doole annabaagal ko tiitooɗe keewɗe e nder naalankaagal Waterhouse. Ko ɓuri teeŋtude, miijo debbo ko jommbaajo ina rewtoo e nataluuji ko wayi no Circe ina rokka Ulysses koppi (1891, galle ñeeñal Oldham) e Hylas e Nimfaaji (1896, galle ñeeñal Manchester City). Oeuvre makko ina waɗi kadi fannuuji keewɗi Fuɗnaange hakkundeejo, ɗi o huutorii golle naalankooɓe yontaaji jooni ɗii, ko wayi no J. F. Lewis (1805-1876) e Lawrence Alma-Tadema (1836-1912), wonaa e humpito. Ɗumɗoo ina jeyaa e golle Waterhouse gadiiɗe, ina hollita kadi yiɗde makko e eksootik. Debbo gonɗo e ndee natal ina wayi no ko jaambaaro walla almuudo jogiiɗo doole maagiyaŋkaagal, ina gasa tawa ko doole annabaagal. Ɓoornugol makko e mbaadi makko kuuɓtodinndi ina heewi eklektik, ina ummorii e nokkuuji keewɗi : omo jogii mbaydi ɓaleeri debbo iwdi Fuɗnaange hakkundeejo ; mbaydi makko ina wayi no mbaydi Anglo-Saxon gadano; ɓoornungal makko ina fawii e jaambaaro Perse walla Gerek. Omo jogii e junngo makko nano feggere lewru, ina jokkondiri e lewru e Hecate. E sawru nduu e junngo makko ñaamo, o fawi cirƴam maagiyaŋkaagal reentorgal e sara makko. Yaasi cirkel ngel, leydi ndii ina ɓuuɓi, ina ɓuuɓi; fedde rooks walla raddo e mboros – denndaangal maandeeji bonɗi jokkondirɗi e jaagorɗe – ina njaltina. Kono e nder keeri maggal ko puɗi e debbo oo e hoore mum, geɗe ŋarɗugol. Maanaa natal ngal laaɓaani, kono sirlu maggal e eksootik maggal ina njibina ƴeewooɓe hannde ɓee. Nde natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1886, ƴeewoowo jaaynde Magazine of Art winndi, "Mr Waterhouse, e nder The Magic Circle, ina woni e ɓure mum haa jooni – asliijo e miijo e natal e nder njeñtudi mum". — limtaa e Hobson, p. 37[1] == Miijooji == Winndannde yaltunde e jaaynde wiyeteende The Review, wiyeteende Pre-Raphaelite Society, ina teskaa wonde Waterhouse ina waawi waɗde natal yeeso mum e nder The Magic Circle, tee natal ngal ina yiyee tan e nokku keeriiɗo mo njiɗ-ɗaa woɗɗitaade natal ngal. Winndannde ndee hollitii kadi wonde ina gasa tawa ina waawi heɓde oon woɗɗude e ƴeewde nate ɗee e gite mbaylaaɗe walla e gite opera.[9] Documentaire yahduɗo e mum, E nder sirlu JW Waterhouse mo The Magic Circle, ina hollita...hujja yi’eteeɗo.[10] Binndol PRS Review caggal ɗuum[11] rewi heen ko e hollirde seedeeji wonde natal ngal ina yahdi e Idil ɗiɗaɓal Teokritus, ɓurngal anndeede e “The Sorceress”, haa teeŋti noon e firo C. S. Calverley e hitaande 1866 e Idil. Pecce blog jokkondirɗe[12] ina kollita hujja laaɓtuɗo ina heen seedeeji wonde "yeru" yaltuɗo e leydi e nder nate ɗee ko "Delphis", giɗo Sorceress, mo o etotoo noddude. Binndol Guy Tal winndi e nder jaaynde Journal of Art History[13] ina hollita wonde natal ngal e nder gowlaaji ɗii, ko fenaande, tee ina hollira tigi rigi natal Medusa, ngal naalanke oo ƴetti e vase Grec Archaïque jogorɗo waɗeede e nder suudu defte Biritaan. == E nder pinal hannde == Harry Furniss waɗii nate keewɗe e nder filmo “The Magic Circle”, ina heen gooto e nder Punch holliroowo fijoowo biyeteeɗo Sarah Bernhardt ina reena kaɓirɗe [14] e goɗɗo kadi e nder koolol “The Magic Circle”, walla Alaa ko nanndi e ɓuuɓol ngol Soap-and-Waterhouse winndi. == Pinal leñol == Rewtinnde The Magic Circle ina jeyaa e nate peeñɗe e nder suudu mawndu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Miss Cackle ngam ƴellitde jaayndeeji e nder mbaydi mbaylaandi e teleeji sukaaɓe 2005, Jaagorgal kesal ɓurngal bonde. Taarde Magic ina jeyaa e kollirgol Harry Potter: Taariindi Magic to defterdu Biritaan e hitaande 2017. Goɗɗum ko ƴellitgol The Magic Circle ina jeyaa e nate jogiiɗe tiitoonde cuuɗiiɗe tawaaɗe e mbaydi mbaylaandi e teleeji 2018-2020, Ɓooygol Sabrina.[16][17] == Ƴeew kadi == * Doggol nate ɗe John Wiliyam Waterhouse waɗi * Pentaak == Tuugnorgal == 6zitvuukr1hn4f28km4zn2rwavg9fg8 160709 160706 2026-04-07T13:07:05Z Isa Oumar 9821 160709 wikitext text/x-wiki '''The Magic Circle''' ko nate nebam ɗe John William Waterhouse waɗi e hitaande 1886 e mbaadi ko adii Rafael. Koppiiji ɗiɗi nate ɗee peewniraa. Nate ɗiɗi ɗee e wiɗto ina kollita jaambaaro walla jaambaaro huutortooɗo sawru ngam siifde cirƴam maagiyaŋkaagal yiite dow Leydi ngam sosde nokku ɗo maagiyaŋkaagal mum kewu waɗata. No woorunoo e oon sahaa nii, Waterhouse ruttitii e haala mum e nder njuuteendi ɓurndi famɗude, ina gasa tawa ko e ɗaɓɓaande mooftuɗo. == Tariya == Version ɓurɗo mawnude e The Magic Circle hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1886,[1] hitaande caggal nde Waterhouse suɓaa tergal fedde nde. Arde caggal Consulting Oracle e St. Eulalia, ko ngol woni go’o ko Waterhouse ina hollira tiitoonde ɓurnde mawnude e nder duuɓi keewɗi.[2] Natal ngal jaɓɓaama no feewi e koolol maggal,[citation needed] ngal soodaama e £650 e hitaande wootere e galle Tate, rewrude e Chantrey Bequest.[3] Natal ngal waɗii faayiida no feewi e ƴeewooɓe ɓee e jamaanu nguu fof.[citation needed] Ko ɓuri famɗude e hitaande 1886, ko wiyetee « The Magic Circle » ko 88 cm (34,6 in) toownde e 60 cm (23,6 in) njaajeendi. Ko mooftuɗo keeriiɗo jogii ɗum.[4] Suudu ndiyam penti c. 1886 jannde ngam The Magic Circle, 61,5 cm (24,2 in) toownde e 41,2 cm (16,2 in) njaajeendi, kadi ko mooftuɗo keeriiɗo joginoo.<ref>{{cite web|url=https://nga.gov.au/lovedesire/|title=Love & Desire: Pre-Raphaelite Masterpieces from the Tate|website=nga.gov.au|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20181206155522/https://nga.gov.au/lovedesire/|archive-date=2018-12-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://issuu.com/nationalgalleryofaustralia/docs/artonview_96|title=Artonview 96|website=Issuu|date=March 2019|access-date=16 September 2020}}</ref> O fuɗɗii winndude jimɗi ɗii e binndol sepia e tinndi e hitaande 1880-1881.<ref>{{Cite web|url=https://pbs.twimg.com/media/Du8B9dwW0AAFiPa.jpg|title=Detail from JW Waterhouse Sketch for the Magic Circle|access-date=16 September 2020}}</ref> Circle Magic ina holliraa e Galle ngenndiijo Ostarali e nder koolol Yiɗde e Yiɗde (Desammbar 2018 – Abriil 2019).<ref>{{cite web|url=https://nga.gov.au/lovedesire/|title=Love & Desire: Pre-Raphaelite Masterpieces from the Tate|website=nga.gov.au|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20181206155522/https://nga.gov.au/lovedesire/|archive-date=2018-12-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://issuu.com/nationalgalleryofaustralia/docs/artonview_96|title=Artonview 96|website=Issuu|date=March 2019|access-date=16 September 2020}}</ref> == Limtol == E nder mbaadi tippudi golle makko, Waterhouse ina hollira debbo gooto e yeeso hakkundeere, ina taarnaa e leydi ɓuuɓndi, hono no wonaa goonga nii. E nder laabi, ko famɗi fof limre wootere ina yiyee no feewi, ina jokki e ƴeewde limre yeeso ndee.<ref>{{Cite web|url=http://faceinsidethecircle.com|title=Inside the mystery of JW Waterhouse's The Magic Circle, Jennifer & Mark Williams: Web documentary|access-date=16 September 2020}}</ref> Waterhouse waɗii hakkille no feewi e njuuteendi gollorndi e ndee ɗoo golle, o fotndi e cirƴam ɗam limre ndee ina taartoo hoore mum e huutoraade ŋorol tatiwol – junngo makko tiiɗngo, ngo ŋorol ŋorol ŋorol ngol yaaji, ina jokki e 25 degereeji e ɓanndu makko tiiɗndu nduu. Yeeso pellital ina teeŋtina doole jaambaaro oo, e ittugol mum e rafiiji e paɗe (maandeeji ɓurɗi lollude e maagiyaŋkaagal), e yamiroore mum e dow ŋoral cumu. So wonaa ɓuuɓde yaajde walla ɓuuɓde e henndu, nde heddotoo ko e doggol tiiɗngol. Mbooy guurɗo ina taarii wutte debbo oo. Taarde maagiyaŋkoore ndee ina nanndi e nate Waterhouse caggal ɗuum e hitaande 1916, Miranda – The Tempest, kañum ne ina hollita debbo jokkondirɗo e maagiyaŋkaagal. Miranda ina ɓoornii wutte nannduɗo e jaambaaro mo The Magic Circle, yeeso makko ina yiyee tan e profil. Nanduɗo e Frederick Sandys holliri jaambaaro, ko wayi no Morgan le Fay 1864 e Medea 1868, Waterhouse holliri jaambaaro mum e anniya, kono wonaa bonɗo, e yeeso.<ref>{{Cite journal|last=Williams|first=Mark and Jennifer|date=Summer 2023|title=A Mirror of Poesy: New evidence for the inspiration behind John Waterhouse's The Magic Circle & Maurice Greiffenhagen's An Idyll: and the optical effect at the heart of Waterhouse's masterpiece|url=https://www.pre-raphaelitesociety.org/2021---present-index.html|journal=PRS Review|volume=XXXI|issue=2}}</ref> == Teemedde == Kaawisaaji, maagiyaŋkaagal, e doole annabaagal ko tiitooɗe keewɗe e nder naalankaagal Waterhouse. Ko ɓuri teeŋtude, miijo debbo ko jommbaajo ina rewtoo e nataluuji ko wayi no Circe ina rokka Ulysses koppi (1891, galle ñeeñal Oldham) e Hylas e Nimfaaji (1896, galle ñeeñal Manchester City). Oeuvre makko ina waɗi kadi fannuuji keewɗi Fuɗnaange hakkundeejo, ɗi o huutorii golle naalankooɓe yontaaji jooni ɗii, ko wayi no J. F. Lewis (1805-1876) e Lawrence Alma-Tadema (1836-1912), wonaa e humpito. Ɗumɗoo ina jeyaa e golle Waterhouse gadiiɗe, ina hollita kadi yiɗde makko e eksootik.<ref>{{Cite journal|last=Williams|first=Mark and Jennifer|date=Summer 2023|title=A Mirror of Poesy: New evidence for the inspiration behind John Waterhouse's The Magic Circle & Maurice Greiffenhagen's An Idyll: and the optical effect at the heart of Waterhouse's masterpiece|url=https://www.pre-raphaelitesociety.org/2021---present-index.html|journal=PRS Review|volume=XXXI|issue=2}}</ref> Debbo gonɗo e ndee natal ina wayi no ko jaambaaro walla almuudo jogiiɗo doole maagiyaŋkaagal, ina gasa tawa ko doole annabaagal. Ɓoornugol makko e mbaadi makko kuuɓtodinndi ina heewi eklektik, ina ummorii e nokkuuji keewɗi : omo jogii mbaydi ɓaleeri debbo iwdi Fuɗnaange hakkundeejo ; mbaydi makko ina wayi no mbaydi Anglo-Saxon gadano; ɓoornungal makko ina fawii e jaambaaro Perse walla Gerek. Omo jogii e junngo makko nano feggere lewru, ina jokkondiri e lewru e Hecate. E sawru nduu e junngo makko ñaamo, o fawi cirƴam maagiyaŋkaagal reentorgal e sara makko. Yaasi cirkel ngel, leydi ndii ina ɓuuɓi, ina ɓuuɓi; fedde rooks walla raddo e mboros – denndaangal maandeeji bonɗi jokkondirɗi e jaagorɗe – ina njaltina. Kono e nder keeri maggal ko puɗi e debbo oo e hoore mum, geɗe ŋarɗugol. Maanaa natal ngal laaɓaani, kono sirlu maggal e eksootik maggal ina njibina ƴeewooɓe hannde ɓee. Nde natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1886, ƴeewoowo jaaynde Magazine of Art winndi, "Mr Waterhouse, e nder The Magic Circle, ina woni e ɓure mum haa jooni – asliijo e miijo e natal e nder njeñtudi mum". — limtaa e Hobson, p. 37<ref>{{Cite web|last=Williams|first=Mark|date=19 June 2023|title=The inspiration behind the magic circle|url=https://waterhouserevealed.com/2023/06/19/the-inspiration-behind-the-magic-circle/|access-date=19 June 2023|website=Waterhouserevealed.com}}</ref> == Miijooji == Winndannde yaltunde e jaaynde wiyeteende The Review, wiyeteende Pre-Raphaelite Society, ina teskaa wonde Waterhouse ina waawi waɗde natal yeeso mum e nder The Magic Circle, tee natal ngal ina yiyee tan e nokku keeriiɗo mo njiɗ-ɗaa woɗɗitaade natal ngal. Winndannde ndee hollitii kadi wonde ina gasa tawa ina waawi heɓde oon woɗɗude e ƴeewde nate ɗee e gite mbaylaaɗe walla e gite opera.[9] Documentaire yahduɗo e mum, E nder sirlu JW Waterhouse mo The Magic Circle, ina hollita...hujja yi’eteeɗo.<ref>{{Cite journal|last=Tal|first=Guy|date=Summer 2025|title=An Overlooked Femme Fatale in Victorian Art: The Medusan Sorceress in John William Waterhouse's The Magic Circle|journal=Konsthistorisk Tidskrift/Journal of Art History|pages=1–28|doi=10.1080/00233609.2025.2504989|url=https://doi.org/10.1080/00233609.2025.2504989|url-access=subscription}}</ref> Binndol PRS Review caggal ɗuum<ref>{{cite web|url=http://www.johnwilliamwaterhouse.com/assets/images/content/waterhouse/hi/jww-c5.jpg|archive-url=https://web.archive.org/web/20160804144523/http://www.johnwilliamwaterhouse.com/assets/images/content/waterhouse/hi/jww-c5.jpg|url-status=dead|archive-date=2016-08-04|title=No. 450. Sarah B. in a New Piece. A big spooney scene}}</ref> rewi heen ko e hollirde seedeeji wonde natal ngal ina yahdi e Idil ɗiɗaɓal Teokritus, ɓurngal anndeede e “The Sorceress”, haa teeŋti noon e firo C. S. Calverley e hitaande 1866 e Idil. Pecce blog jokkondirɗe<ref>{{cite web|url=http://johnwilliamwaterhouse.com/articles/caricature-soap-and-waterhouse/|title=Archived copy|website=johnwilliamwaterhouse.com|access-date=12 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20161118150849/http://johnwilliamwaterhouse.com/articles/caricature-soap-and-waterhouse/|archive-date=18 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://johnwilliamwaterhouse.com/articles/caricature-soap-and-waterhouse/|title=Archived copy|website=johnwilliamwaterhouse.com|access-date=12 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20161118150849/http://johnwilliamwaterhouse.com/articles/caricature-soap-and-waterhouse/|archive-date=18 November 2016|url-status=dead}}</ref>ina kollita hujja laaɓtuɗo ina heen seedeeji wonde "yeru" yaltuɗo e leydi e nder nate ɗee ko "Delphis", giɗo Sorceress, mo o etotoo noddude. Binndol Guy Tal winndi e nder jaaynde Journal of Art History[13] ina hollita wonde natal ngal e nder gowlaaji ɗii, ko fenaande, tee ina hollira tigi rigi natal Medusa, ngal naalanke oo ƴetti e vase Grec Archaïque jogorɗo waɗeede e nder suudu defte Biritaan.<ref>{{Cite journal|last=Tal|first=Guy|date=Summer 2025|title=An Overlooked Femme Fatale in Victorian Art: The Medusan Sorceress in John William Waterhouse's The Magic Circle|journal=Konsthistorisk Tidskrift/Journal of Art History|pages=1–28|doi=10.1080/00233609.2025.2504989|url=https://doi.org/10.1080/00233609.2025.2504989|url-access=subscription}}</ref> == E nder pinal hannde == Harry Furniss waɗii nate keewɗe e nder filmo “The Magic Circle”, ina heen gooto e nder Punch holliroowo fijoowo biyeteeɗo Sarah Bernhardt ina reena kaɓirɗe [14] e goɗɗo kadi e nder koolol “The Magic Circle”, walla Alaa ko nanndi e ɓuuɓol ngol Soap-and-Waterhouse winndi. == Pinal leñol == Rewtinnde The Magic Circle ina jeyaa e nate peeñɗe e nder suudu mawndu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Miss Cackle ngam ƴellitde jaayndeeji e nder mbaydi mbaylaandi e teleeji sukaaɓe 2005, Jaagorgal kesal ɓurngal bonde. Taarde Magic ina jeyaa e kollirgol Harry Potter: Taariindi Magic to defterdu Biritaan e hitaande 2017. Goɗɗum ko ƴellitgol The Magic Circle ina jeyaa e nate jogiiɗe tiitoonde cuuɗiiɗe tawaaɗe e mbaydi mbaylaandi e teleeji 2018-2020, Ɓooygol Sabrina..<ref>{{Cite web|url=https://www.syfy.com/syfywire/chilling-adventures-of-sabrina-netflix-real-witches-pagans-magic|title=Real witches and pagans break down Netflix's Chilling Adventures of Sabrina|first=Jennifer|last=Vineyard|date=17 November 2018|website=SYFY WIRE|access-date=16 September 2020|archive-date=15 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200815030200/https://www.syfy.com/syfywire/chilling-adventures-of-sabrina-netflix-real-witches-pagans-magic|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://pbs.twimg.com/media/Du34RubW4AEXaJ1.jpg:large|title=Chilling Adventures of Sabrina, Season 1, Episode 3|access-date=16 September 2020}}</ref> == Ƴeew kadi == * Doggol nate ɗe John Wiliyam Waterhouse waɗi * Pentaak == Tuugnorgal == lctzw8rleu3vdsxl51zgv626lozi0wi 160711 160709 2026-04-07T13:08:34Z Isa Oumar 9821 160711 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The Magic Circle''' ko nate nebam ɗe John William Waterhouse waɗi e hitaande 1886 e mbaadi ko adii Rafael. Koppiiji ɗiɗi nate ɗee peewniraa. Nate ɗiɗi ɗee e wiɗto ina kollita jaambaaro walla jaambaaro huutortooɗo sawru ngam siifde cirƴam maagiyaŋkaagal yiite dow Leydi ngam sosde nokku ɗo maagiyaŋkaagal mum kewu waɗata. No woorunoo e oon sahaa nii, Waterhouse ruttitii e haala mum e nder njuuteendi ɓurndi famɗude, ina gasa tawa ko e ɗaɓɓaande mooftuɗo. == Tariya == Version ɓurɗo mawnude e The Magic Circle hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1886,[1] hitaande caggal nde Waterhouse suɓaa tergal fedde nde. Arde caggal Consulting Oracle e St. Eulalia, ko ngol woni go’o ko Waterhouse ina hollira tiitoonde ɓurnde mawnude e nder duuɓi keewɗi.[2] Natal ngal jaɓɓaama no feewi e koolol maggal,[citation needed] ngal soodaama e £650 e hitaande wootere e galle Tate, rewrude e Chantrey Bequest.[3] Natal ngal waɗii faayiida no feewi e ƴeewooɓe ɓee e jamaanu nguu fof.[citation needed] Ko ɓuri famɗude e hitaande 1886, ko wiyetee « The Magic Circle » ko 88 cm (34,6 in) toownde e 60 cm (23,6 in) njaajeendi. Ko mooftuɗo keeriiɗo jogii ɗum.[4] Suudu ndiyam penti c. 1886 jannde ngam The Magic Circle, 61,5 cm (24,2 in) toownde e 41,2 cm (16,2 in) njaajeendi, kadi ko mooftuɗo keeriiɗo joginoo.<ref>{{cite web|url=https://nga.gov.au/lovedesire/|title=Love & Desire: Pre-Raphaelite Masterpieces from the Tate|website=nga.gov.au|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20181206155522/https://nga.gov.au/lovedesire/|archive-date=2018-12-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://issuu.com/nationalgalleryofaustralia/docs/artonview_96|title=Artonview 96|website=Issuu|date=March 2019|access-date=16 September 2020}}</ref> O fuɗɗii winndude jimɗi ɗii e binndol sepia e tinndi e hitaande 1880-1881.<ref>{{Cite web|url=https://pbs.twimg.com/media/Du8B9dwW0AAFiPa.jpg|title=Detail from JW Waterhouse Sketch for the Magic Circle|access-date=16 September 2020}}</ref> Circle Magic ina holliraa e Galle ngenndiijo Ostarali e nder koolol Yiɗde e Yiɗde (Desammbar 2018 – Abriil 2019).<ref>{{cite web|url=https://nga.gov.au/lovedesire/|title=Love & Desire: Pre-Raphaelite Masterpieces from the Tate|website=nga.gov.au|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20181206155522/https://nga.gov.au/lovedesire/|archive-date=2018-12-06}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://issuu.com/nationalgalleryofaustralia/docs/artonview_96|title=Artonview 96|website=Issuu|date=March 2019|access-date=16 September 2020}}</ref> == Limtol == E nder mbaadi tippudi golle makko, Waterhouse ina hollira debbo gooto e yeeso hakkundeere, ina taarnaa e leydi ɓuuɓndi, hono no wonaa goonga nii. E nder laabi, ko famɗi fof limre wootere ina yiyee no feewi, ina jokki e ƴeewde limre yeeso ndee.<ref>{{Cite web|url=http://faceinsidethecircle.com|title=Inside the mystery of JW Waterhouse's The Magic Circle, Jennifer & Mark Williams: Web documentary|access-date=16 September 2020}}</ref> Waterhouse waɗii hakkille no feewi e njuuteendi gollorndi e ndee ɗoo golle, o fotndi e cirƴam ɗam limre ndee ina taartoo hoore mum e huutoraade ŋorol tatiwol – junngo makko tiiɗngo, ngo ŋorol ŋorol ŋorol ngol yaaji, ina jokki e 25 degereeji e ɓanndu makko tiiɗndu nduu. Yeeso pellital ina teeŋtina doole jaambaaro oo, e ittugol mum e rafiiji e paɗe (maandeeji ɓurɗi lollude e maagiyaŋkaagal), e yamiroore mum e dow ŋoral cumu. So wonaa ɓuuɓde yaajde walla ɓuuɓde e henndu, nde heddotoo ko e doggol tiiɗngol. Mbooy guurɗo ina taarii wutte debbo oo. Taarde maagiyaŋkoore ndee ina nanndi e nate Waterhouse caggal ɗuum e hitaande 1916, Miranda – The Tempest, kañum ne ina hollita debbo jokkondirɗo e maagiyaŋkaagal. Miranda ina ɓoornii wutte nannduɗo e jaambaaro mo The Magic Circle, yeeso makko ina yiyee tan e profil. Nanduɗo e Frederick Sandys holliri jaambaaro, ko wayi no Morgan le Fay 1864 e Medea 1868, Waterhouse holliri jaambaaro mum e anniya, kono wonaa bonɗo, e yeeso.<ref>{{Cite journal|last=Williams|first=Mark and Jennifer|date=Summer 2023|title=A Mirror of Poesy: New evidence for the inspiration behind John Waterhouse's The Magic Circle & Maurice Greiffenhagen's An Idyll: and the optical effect at the heart of Waterhouse's masterpiece|url=https://www.pre-raphaelitesociety.org/2021---present-index.html|journal=PRS Review|volume=XXXI|issue=2}}</ref> == Teemedde == Kaawisaaji, maagiyaŋkaagal, e doole annabaagal ko tiitooɗe keewɗe e nder naalankaagal Waterhouse. Ko ɓuri teeŋtude, miijo debbo ko jommbaajo ina rewtoo e nataluuji ko wayi no Circe ina rokka Ulysses koppi (1891, galle ñeeñal Oldham) e Hylas e Nimfaaji (1896, galle ñeeñal Manchester City). Oeuvre makko ina waɗi kadi fannuuji keewɗi Fuɗnaange hakkundeejo, ɗi o huutorii golle naalankooɓe yontaaji jooni ɗii, ko wayi no J. F. Lewis (1805-1876) e Lawrence Alma-Tadema (1836-1912), wonaa e humpito. Ɗumɗoo ina jeyaa e golle Waterhouse gadiiɗe, ina hollita kadi yiɗde makko e eksootik.<ref>{{Cite journal|last=Williams|first=Mark and Jennifer|date=Summer 2023|title=A Mirror of Poesy: New evidence for the inspiration behind John Waterhouse's The Magic Circle & Maurice Greiffenhagen's An Idyll: and the optical effect at the heart of Waterhouse's masterpiece|url=https://www.pre-raphaelitesociety.org/2021---present-index.html|journal=PRS Review|volume=XXXI|issue=2}}</ref> Debbo gonɗo e ndee natal ina wayi no ko jaambaaro walla almuudo jogiiɗo doole maagiyaŋkaagal, ina gasa tawa ko doole annabaagal. Ɓoornugol makko e mbaadi makko kuuɓtodinndi ina heewi eklektik, ina ummorii e nokkuuji keewɗi : omo jogii mbaydi ɓaleeri debbo iwdi Fuɗnaange hakkundeejo ; mbaydi makko ina wayi no mbaydi Anglo-Saxon gadano; ɓoornungal makko ina fawii e jaambaaro Perse walla Gerek. Omo jogii e junngo makko nano feggere lewru, ina jokkondiri e lewru e Hecate. E sawru nduu e junngo makko ñaamo, o fawi cirƴam maagiyaŋkaagal reentorgal e sara makko. Yaasi cirkel ngel, leydi ndii ina ɓuuɓi, ina ɓuuɓi; fedde rooks walla raddo e mboros – denndaangal maandeeji bonɗi jokkondirɗi e jaagorɗe – ina njaltina. Kono e nder keeri maggal ko puɗi e debbo oo e hoore mum, geɗe ŋarɗugol. Maanaa natal ngal laaɓaani, kono sirlu maggal e eksootik maggal ina njibina ƴeewooɓe hannde ɓee. Nde natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1886, ƴeewoowo jaaynde Magazine of Art winndi, "Mr Waterhouse, e nder The Magic Circle, ina woni e ɓure mum haa jooni – asliijo e miijo e natal e nder njeñtudi mum". — limtaa e Hobson, p. 37<ref>{{Cite web|last=Williams|first=Mark|date=19 June 2023|title=The inspiration behind the magic circle|url=https://waterhouserevealed.com/2023/06/19/the-inspiration-behind-the-magic-circle/|access-date=19 June 2023|website=Waterhouserevealed.com}}</ref> == Miijooji == Winndannde yaltunde e jaaynde wiyeteende The Review, wiyeteende Pre-Raphaelite Society, ina teskaa wonde Waterhouse ina waawi waɗde natal yeeso mum e nder The Magic Circle, tee natal ngal ina yiyee tan e nokku keeriiɗo mo njiɗ-ɗaa woɗɗitaade natal ngal. Winndannde ndee hollitii kadi wonde ina gasa tawa ina waawi heɓde oon woɗɗude e ƴeewde nate ɗee e gite mbaylaaɗe walla e gite opera.[9] Documentaire yahduɗo e mum, E nder sirlu JW Waterhouse mo The Magic Circle, ina hollita...hujja yi’eteeɗo.<ref>{{Cite journal|last=Tal|first=Guy|date=Summer 2025|title=An Overlooked Femme Fatale in Victorian Art: The Medusan Sorceress in John William Waterhouse's The Magic Circle|journal=Konsthistorisk Tidskrift/Journal of Art History|pages=1–28|doi=10.1080/00233609.2025.2504989|url=https://doi.org/10.1080/00233609.2025.2504989|url-access=subscription}}</ref> Binndol PRS Review caggal ɗuum<ref>{{cite web|url=http://www.johnwilliamwaterhouse.com/assets/images/content/waterhouse/hi/jww-c5.jpg|archive-url=https://web.archive.org/web/20160804144523/http://www.johnwilliamwaterhouse.com/assets/images/content/waterhouse/hi/jww-c5.jpg|url-status=dead|archive-date=2016-08-04|title=No. 450. Sarah B. in a New Piece. A big spooney scene}}</ref> rewi heen ko e hollirde seedeeji wonde natal ngal ina yahdi e Idil ɗiɗaɓal Teokritus, ɓurngal anndeede e “The Sorceress”, haa teeŋti noon e firo C. S. Calverley e hitaande 1866 e Idil. Pecce blog jokkondirɗe<ref>{{cite web|url=http://johnwilliamwaterhouse.com/articles/caricature-soap-and-waterhouse/|title=Archived copy|website=johnwilliamwaterhouse.com|access-date=12 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20161118150849/http://johnwilliamwaterhouse.com/articles/caricature-soap-and-waterhouse/|archive-date=18 November 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://johnwilliamwaterhouse.com/articles/caricature-soap-and-waterhouse/|title=Archived copy|website=johnwilliamwaterhouse.com|access-date=12 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20161118150849/http://johnwilliamwaterhouse.com/articles/caricature-soap-and-waterhouse/|archive-date=18 November 2016|url-status=dead}}</ref>ina kollita hujja laaɓtuɗo ina heen seedeeji wonde "yeru" yaltuɗo e leydi e nder nate ɗee ko "Delphis", giɗo Sorceress, mo o etotoo noddude. Binndol Guy Tal winndi e nder jaaynde Journal of Art History[13] ina hollita wonde natal ngal e nder gowlaaji ɗii, ko fenaande, tee ina hollira tigi rigi natal Medusa, ngal naalanke oo ƴetti e vase Grec Archaïque jogorɗo waɗeede e nder suudu defte Biritaan.<ref>{{Cite journal|last=Tal|first=Guy|date=Summer 2025|title=An Overlooked Femme Fatale in Victorian Art: The Medusan Sorceress in John William Waterhouse's The Magic Circle|journal=Konsthistorisk Tidskrift/Journal of Art History|pages=1–28|doi=10.1080/00233609.2025.2504989|url=https://doi.org/10.1080/00233609.2025.2504989|url-access=subscription}}</ref> == E nder pinal hannde == Harry Furniss waɗii nate keewɗe e nder filmo “The Magic Circle”, ina heen gooto e nder Punch holliroowo fijoowo biyeteeɗo Sarah Bernhardt ina reena kaɓirɗe [14] e goɗɗo kadi e nder koolol “The Magic Circle”, walla Alaa ko nanndi e ɓuuɓol ngol Soap-and-Waterhouse winndi. == Pinal leñol == Rewtinnde The Magic Circle ina jeyaa e nate peeñɗe e nder suudu mawndu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Miss Cackle ngam ƴellitde jaayndeeji e nder mbaydi mbaylaandi e teleeji sukaaɓe 2005, Jaagorgal kesal ɓurngal bonde. Taarde Magic ina jeyaa e kollirgol Harry Potter: Taariindi Magic to defterdu Biritaan e hitaande 2017. Goɗɗum ko ƴellitgol The Magic Circle ina jeyaa e nate jogiiɗe tiitoonde cuuɗiiɗe tawaaɗe e mbaydi mbaylaandi e teleeji 2018-2020, Ɓooygol Sabrina..<ref>{{Cite web|url=https://www.syfy.com/syfywire/chilling-adventures-of-sabrina-netflix-real-witches-pagans-magic|title=Real witches and pagans break down Netflix's Chilling Adventures of Sabrina|first=Jennifer|last=Vineyard|date=17 November 2018|website=SYFY WIRE|access-date=16 September 2020|archive-date=15 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200815030200/https://www.syfy.com/syfywire/chilling-adventures-of-sabrina-netflix-real-witches-pagans-magic|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://pbs.twimg.com/media/Du34RubW4AEXaJ1.jpg:large|title=Chilling Adventures of Sabrina, Season 1, Episode 3|access-date=16 September 2020}}</ref> == Ƴeew kadi == * Doggol nate ɗe John Wiliyam Waterhouse waɗi * Pentaak == Tuugnorgal == qfotf1v10ne05iujvhlng1rfutdr9iy The Office Depot 0 38975 160708 2026-04-07T13:04:58Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Office Depot ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2001. Ngol fijiraa ko to Ibis Golf & Country Club to West Palm Beach, Florida tuggi 1997 haa 2000 e to Doral Golf Resort & Spa to Miami, Florida e hitaande 2001. Jaaltaaɓe Depo Biro oo 2001 Park moƳƳere 2000 Karri Web 1999 Karri Web 1998 Helen Alfredson Nyaamdu Dr Pepper Leydi Pro-Am 1997 Kelli Robins Ƴeew kadi Kaɓirɗe Depot Office, ko kewu LPGA goɗɗo Tuugnorgal" 160708 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Office Depot ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2001. Ngol fijiraa ko to Ibis Golf & Country Club to West Palm Beach, Florida tuggi 1997 haa 2000 e to Doral Golf Resort & Spa to Miami, Florida e hitaande 2001. Jaaltaaɓe Depo Biro oo 2001 Park moƳƳere 2000 Karri Web 1999 Karri Web 1998 Helen Alfredson Nyaamdu Dr Pepper Leydi Pro-Am 1997 Kelli Robins Ƴeew kadi Kaɓirɗe Depot Office, ko kewu LPGA goɗɗo Tuugnorgal 1pvr16goksrubg2j8v43942evssru4h 160710 160708 2026-04-07T13:07:23Z Ilya Discuss 10103 160710 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Office Depot''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2001. Ngol fijiraa ko to Ibis Golf & Country Club to West Palm Beach, Florida tuggi 1997 haa 2000 e to Doral Golf Resort & Spa to Miami, Florida e hitaande 2001. == Jaaltaaɓe == Depo Biro oo 2001 Park moƳƳere 2000 Karri Web 1999 Karri Web 1998 Helen Alfredson Nyaamdu Dr Pepper Leydi Pro-Am 1997 Kelli Robins == Ƴeew kadi == Kaɓirɗe Depot Office, ko kewu LPGA goɗɗo == Tuugnorgal == 9i39bkvswaj31cblvsamy5183v5xamu 160712 160710 2026-04-07T13:08:41Z Ilya Discuss 10103 160712 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Office Depot''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1997 haa 2001. Ngol fijiraa ko to Ibis Golf & Country Club to West Palm Beach, Florida tuggi 1997 haa 2000 e to Doral Golf Resort & Spa to Miami, Florida e hitaande 2001.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf LPGA Tournament Chronology 2000-2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110304105055/http://www.lpga.com/content/Chronology2000-2008.pdf|date=2011-03-04}}</ref> == Jaaltaaɓe == Depo Biro oo 2001 Park moƳƳere 2000 Karri Web 1999 Karri Web 1998 Helen Alfredson Nyaamdu Dr Pepper Leydi Pro-Am 1997 Kelli Robins == Ƴeew kadi == Kaɓirɗe Depot Office, ko kewu LPGA goɗɗo == Tuugnorgal == rfbp0huvhaik939lmh77m5ekc1yefvn Portrait of Queen Victoria (Sully) 0 38976 160716 2026-04-07T13:15:10Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Natal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria''' ko natal nebam e dow canvas, ngal naalanke Engele biyeteeɗo Thomas Sully waɗi, gila 1838. == Daartol e sifaa == Ina hollita laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, garnooɗo e jappeere laamu hitaande ɓennunde ndee, ina yahra e duuɓi sappo e jeetati. Laamɗo debbo oo ina hollira e mbaadi ndi heewaani yiyeede, nde tawnoo omo yiyee omo yaha haa to jappeere laamu, omo ndaara ƴeewoowo oo. Natal ngal ina waawi wonde maa..." 160716 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria''' ko natal nebam e dow canvas, ngal naalanke Engele biyeteeɗo Thomas Sully waɗi, gila 1838. == Daartol e sifaa == Ina hollita laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, garnooɗo e jappeere laamu hitaande ɓennunde ndee, ina yahra e duuɓi sappo e jeetati. Laamɗo debbo oo ina hollira e mbaadi ndi heewaani yiyeede, nde tawnoo omo yiyee omo yaha haa to jappeere laamu, omo ndaara ƴeewoowo oo. Natal ngal ina waawi wonde maande ƴettugol jappeere laamu Victoria ko ɓooyaani koo, ɗoo hollirtee ko e maanaa ɓurɗo laaɓtude. Natal ngal ina wayi no ko casual kono e oon sahaa ko regal, nde tawnoo ngal hollirta ko denndaangal tuugnorgal ko woowaa e pottitte laamɓe. Kuɗol makko e sawru makko ina njiyee, to bannge nano, e nder taabal tokosal. Golle ɗee njamiraa ko Fedde Ɓiɓɓe Saint George, fedde moƴƴere wallitnde eggooɓe Angalteer to Amerik, jooɗiiɗo to Philadelphie. Sully yahi London ngam jooɗaade joyi e laamɗo debbo cukalel ngel. Golle ɗee njettaama no feewi, ɗe nanndiraama no feewi e natal George Hayter, ngal sikkanooka ina addana laamɗo debbo oo nanndude e mawɗo no feewi e laamɗo. Natal ngal woni jooni ko e deftere mooftirgal galle pinal Metropolitan, to New York, nde ngal heɓaa e hitaande 2021. Goɗɗum ko mbaydi hoore e koyɗe, peewniraa ngam mbele binndoowo biyeteeɗo Charles Edward Wagstaff ina waawa waɗde nate ɗee, ina woni hannde e nder defterdu Wallace, to Londres. == Tuugnorgal == 1nwp83hvg6zy3iclcxqrw68rxxp4go9 160730 160716 2026-04-07T13:30:14Z MOIBARDE 10068 160730 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria''' ko natal nebam e dow canvas, ngal naalanke Engele biyeteeɗo Thomas Sully waɗi, gila 1838.<ref>Fabian p.56-57</ref> == Daartol e sifaa == Ina hollita laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, garnooɗo e jappeere laamu hitaande ɓennunde ndee, ina yahra e duuɓi sappo e jeetati. Laamɗo debbo oo ina hollira e mbaadi ndi heewaani yiyeede, nde tawnoo omo yiyee omo yaha haa to jappeere laamu, omo ndaara ƴeewoowo oo. Natal ngal ina waawi wonde maande ƴettugol jappeere laamu Victoria ko ɓooyaani koo, ɗoo hollirtee ko e maanaa ɓurɗo laaɓtude. Natal ngal ina wayi no ko casual kono e oon sahaa ko regal, nde tawnoo ngal hollirta ko denndaangal tuugnorgal ko woowaa e pottitte laamɓe. Kuɗol makko e sawru makko ina njiyee, to bannge nano, e nder taabal tokosal.<ref>Plunkett p.94</ref> Golle ɗee njamiraa ko Fedde Ɓiɓɓe Saint George, fedde moƴƴere wallitnde eggooɓe Angalteer to Amerik, jooɗiiɗo to Philadelphie. Sully yahi London ngam jooɗaade joyi e laamɗo debbo cukalel ngel. Golle ɗee njettaama no feewi, ɗe nanndiraama no feewi e natal George Hayter, ngal sikkanooka ina addana laamɗo debbo oo nanndude e mawɗo no feewi e laamɗo. Natal ngal woni jooni ko e deftere mooftirgal galle pinal Metropolitan, to New York, nde ngal heɓaa e hitaande 2021. Goɗɗum ko mbaydi hoore e koyɗe, peewniraa ngam mbele binndoowo biyeteeɗo Charles Edward Wagstaff ina waawa waɗde nate ɗee, ina woni hannde e nder defterdu Wallace, to Londres. == Tuugnorgal == 452itzujizwoj7zui4ipne6om6mzxa3 The Lute Player (Orazio Gentileschi) 0 38977 160718 2026-04-07T13:18:53Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Lute Player''' ko pentol ummoraade e c. 1612-1615, naalanke itaalinaajo biyeteeɗo Orazio Gentileschi (1563-1639) ina hollira debbo tokooso ina ɓoornii wutte kaŋŋe ina jogii luulndo.<ref name="C&M113">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=113}}</ref> == Ɓawo == Gentileschi jokkondiri e pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) e sahaa nde Gentileschi woni e Rome e fuɗɗoode kitaale 1600. O ƴetti feere Caravaggio ngam pentugol gila..." 160718 wikitext text/x-wiki '''Lute Player''' ko pentol ummoraade e c. 1612-1615, naalanke itaalinaajo biyeteeɗo Orazio Gentileschi (1563-1639) ina hollira debbo tokooso ina ɓoornii wutte kaŋŋe ina jogii luulndo.<ref name="C&M113">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=113}}</ref> == Ɓawo == Gentileschi jokkondiri e pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) e sahaa nde Gentileschi woni e Rome e fuɗɗoode kitaale 1600. O ƴetti feere Caravaggio ngam pentugol gila e nguurndam huutoraade fitirlaaji dingiral, omo jeyaa e ardiiɓe Caravaggisti. Ɗum fof e wayde noon, o ƴettii mbaadi makko limtilimtinndi e huutoraade tonngooɗe softuɗe, ɓuuɓɗe.<ref name="CMVII">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=VII}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.getty.edu/art/exhibitions/gentileschi/|title=Orazio Gentileschi in Genoa: Paintings for the Palazzo Sauli|website=[[The J. Paul Getty Museum]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nationalgallery.org.uk/artists/orazio-gentileschi|title=Orazio Gentileschi|website=[[The National Gallery]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artic.edu/exhibition/fourfollowerscaravaggio|title=Four Followers of Caravaggio|website=[[Art Institute of Chicago]]}}</ref> == Limtol == Luute ina hollira debbo tokooso ina ɓoornii wutte kaŋŋe ina jogii lute, ina ruttoo e ƴeewoowo, ina fawi hakkille mum e kuɗol sappo e jeenay ngol ina heɗoo noddaango. Ina gasa tawa omo tuggi lute makko ngam faddaade hiirde, hono no hollirta e assortment recorders, kornetto e violon, e defte jimɗi udditaaɗe e dow taabal yeeso makko.<ref name="NGA2">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> Kono o waawaa yettaade tufɗe ɓaleeje to dow kuutorgal ngal e ngalɗoo darnde. Natal ngal ina heewi mbaydiiji mum e mbaydiiji.<ref name="NGA3">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> Ina waawi ƴetteede no dingiral genre nii walla no natal nii, kono nde tawnoo ko heewi e nate jamaanu mum ina mbaɗi won e mesaasuuji teskinɗi, ina waawi kadi hollirde teskuyaaji nanɗe walla nate Harmonia, laamɗo Gerek en nanondiral e nanondiral.<ref name="CM114">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=114}}</ref><ref name="CM1142">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=114}}</ref>Natal ngal ina waɗi kadi mbaydi optik. Yiyooɓe maa tesko wonde wutte fijo ngoo e dow taabal maa feeñ sahaa kala ina toɗɗii ɓe hay so ɓe ndariima e jokkondiral e nate ɗee.<ref name="NGA">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> == Batte == Karavajo, ko fiyoowo luulndo, c. 1600, suudu defte Hermitage Lute ina jogii batte e dille Caravaggio gadane, haa teeŋti e dille Caravaggio e hoore mum c. 1600 pentol innde wootere e nder suudu defte Hermitage.[6] E nder heen, natal Gentileschi ngal ko kañum woni sabaabu Giuseppe Crespi c. 1700-1705 Debbo ina fija luulndo.[1] Christiansen & Mann teskiima wonde Gentileschi artii e golle Caravaggio puɗɗaaɗe ɗee, ko wayi no nate c. 1594–1596 Magdalene tuubuɗo, ko ardotooɗo ngam yaltude makko e Karavaggism mawɗo mo Lute Player hollirta.[7] == Ƴeew kadi == Doggol golle Orazio Gentileschi Renaissance toownde == Tuugnorgal e iwdi == 4rmkdd58bwp1p6gronvri5nyh1mnnir 160720 160718 2026-04-07T13:19:11Z Isa Oumar 9821 160720 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lute Player''' ko pentol ummoraade e c. 1612-1615, naalanke itaalinaajo biyeteeɗo Orazio Gentileschi (1563-1639) ina hollira debbo tokooso ina ɓoornii wutte kaŋŋe ina jogii luulndo.<ref name="C&M113">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=113}}</ref> == Ɓawo == Gentileschi jokkondiri e pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) e sahaa nde Gentileschi woni e Rome e fuɗɗoode kitaale 1600. O ƴetti feere Caravaggio ngam pentugol gila e nguurndam huutoraade fitirlaaji dingiral, omo jeyaa e ardiiɓe Caravaggisti. Ɗum fof e wayde noon, o ƴettii mbaadi makko limtilimtinndi e huutoraade tonngooɗe softuɗe, ɓuuɓɗe.<ref name="CMVII">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=VII}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.getty.edu/art/exhibitions/gentileschi/|title=Orazio Gentileschi in Genoa: Paintings for the Palazzo Sauli|website=[[The J. Paul Getty Museum]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nationalgallery.org.uk/artists/orazio-gentileschi|title=Orazio Gentileschi|website=[[The National Gallery]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artic.edu/exhibition/fourfollowerscaravaggio|title=Four Followers of Caravaggio|website=[[Art Institute of Chicago]]}}</ref> == Limtol == Luute ina hollira debbo tokooso ina ɓoornii wutte kaŋŋe ina jogii lute, ina ruttoo e ƴeewoowo, ina fawi hakkille mum e kuɗol sappo e jeenay ngol ina heɗoo noddaango. Ina gasa tawa omo tuggi lute makko ngam faddaade hiirde, hono no hollirta e assortment recorders, kornetto e violon, e defte jimɗi udditaaɗe e dow taabal yeeso makko.<ref name="NGA2">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> Kono o waawaa yettaade tufɗe ɓaleeje to dow kuutorgal ngal e ngalɗoo darnde. Natal ngal ina heewi mbaydiiji mum e mbaydiiji.<ref name="NGA3">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> Ina waawi ƴetteede no dingiral genre nii walla no natal nii, kono nde tawnoo ko heewi e nate jamaanu mum ina mbaɗi won e mesaasuuji teskinɗi, ina waawi kadi hollirde teskuyaaji nanɗe walla nate Harmonia, laamɗo Gerek en nanondiral e nanondiral.<ref name="CM114">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=114}}</ref><ref name="CM1142">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=114}}</ref>Natal ngal ina waɗi kadi mbaydi optik. Yiyooɓe maa tesko wonde wutte fijo ngoo e dow taabal maa feeñ sahaa kala ina toɗɗii ɓe hay so ɓe ndariima e jokkondiral e nate ɗee.<ref name="NGA">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> == Batte == Karavajo, ko fiyoowo luulndo, c. 1600, suudu defte Hermitage Lute ina jogii batte e dille Caravaggio gadane, haa teeŋti e dille Caravaggio e hoore mum c. 1600 pentol innde wootere e nder suudu defte Hermitage.[6] E nder heen, natal Gentileschi ngal ko kañum woni sabaabu Giuseppe Crespi c. 1700-1705 Debbo ina fija luulndo.[1] Christiansen & Mann teskiima wonde Gentileschi artii e golle Caravaggio puɗɗaaɗe ɗee, ko wayi no nate c. 1594–1596 Magdalene tuubuɗo, ko ardotooɗo ngam yaltude makko e Karavaggism mawɗo mo Lute Player hollirta.[7] == Ƴeew kadi == Doggol golle Orazio Gentileschi Renaissance toownde == Tuugnorgal e iwdi == saq74er9w1cf16ynwyur2hh6q9118um 160721 160720 2026-04-07T13:20:13Z Isa Oumar 9821 160721 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lute Player''' ko pentol ummoraade e c. 1612-1615, naalanke itaalinaajo biyeteeɗo Orazio Gentileschi (1563-1639) ina hollira debbo tokooso ina ɓoornii wutte kaŋŋe ina jogii luulndo.<ref name="C&M113">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=113}}</ref> == Ɓawo == Gentileschi jokkondiri e pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) e sahaa nde Gentileschi woni e Rome e fuɗɗoode kitaale 1600. O ƴetti feere Caravaggio ngam pentugol gila e nguurndam huutoraade fitirlaaji dingiral, omo jeyaa e ardiiɓe Caravaggisti. Ɗum fof e wayde noon, o ƴettii mbaadi makko limtilimtinndi e huutoraade tonngooɗe softuɗe, ɓuuɓɗe.<ref name="CMVII">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=VII}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.getty.edu/art/exhibitions/gentileschi/|title=Orazio Gentileschi in Genoa: Paintings for the Palazzo Sauli|website=[[The J. Paul Getty Museum]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nationalgallery.org.uk/artists/orazio-gentileschi|title=Orazio Gentileschi|website=[[The National Gallery]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artic.edu/exhibition/fourfollowerscaravaggio|title=Four Followers of Caravaggio|website=[[Art Institute of Chicago]]}}</ref> == Limtol == Luute ina hollira debbo tokooso ina ɓoornii wutte kaŋŋe ina jogii lute, ina ruttoo e ƴeewoowo, ina fawi hakkille mum e kuɗol sappo e jeenay ngol ina heɗoo noddaango. Ina gasa tawa omo tuggi lute makko ngam faddaade hiirde, hono no hollirta e assortment recorders, kornetto e violon, e defte jimɗi udditaaɗe e dow taabal yeeso makko.<ref name="NGA2">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> Kono o waawaa yettaade tufɗe ɓaleeje to dow kuutorgal ngal e ngalɗoo darnde. Natal ngal ina heewi mbaydiiji mum e mbaydiiji.<ref name="NGA3">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> Ina waawi ƴetteede no dingiral genre nii walla no natal nii, kono nde tawnoo ko heewi e nate jamaanu mum ina mbaɗi won e mesaasuuji teskinɗi, ina waawi kadi hollirde teskuyaaji nanɗe walla nate Harmonia, laamɗo Gerek en nanondiral e nanondiral.<ref name="CM114">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=114}}</ref><ref name="CM1142">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=114}}</ref>Natal ngal ina waɗi kadi mbaydi optik. Yiyooɓe maa tesko wonde wutte fijo ngoo e dow taabal maa feeñ sahaa kala ina toɗɗii ɓe hay so ɓe ndariima e jokkondiral e nate ɗee.<ref name="NGA">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> == Batte == Karavajo, ko fiyoowo luulndo, c. 1600, suudu defte Hermitage Lute ina jogii batte e dille Caravaggio gadane, haa teeŋti e dille Caravaggio e hoore mum c. 1600 pentol innde wootere e nder suudu defte Hermitage. E nder heen, natal Gentileschi ngal ko kañum woni sabaabu Giuseppe Crespi c. 1700-1705 Debbo ina fija luulndo. Christiansen & Mann teskiima wonde Gentileschi artii e golle Caravaggio puɗɗaaɗe ɗee, ko wayi no nate c. 1594–1596 Magdalene tuubuɗo, ko ardotooɗo ngam yaltude makko e Karavaggism mawɗo mo Lute Player hollirta. == Ƴeew kadi == * Doggol golle Orazio Gentileschi * Renaissance toownde == Tuugnorgal e iwdi == 2l7z6f5s95iz9wpu3396oggpa1ygjnn 160723 160721 2026-04-07T13:21:15Z Isa Oumar 9821 160723 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lute Player''' ko pentol ummoraade e c. 1612-1615, naalanke itaalinaajo biyeteeɗo Orazio Gentileschi (1563-1639) ina hollira debbo tokooso ina ɓoornii wutte kaŋŋe ina jogii luulndo.<ref name="C&M113">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=113}}</ref> == Ɓawo == Gentileschi jokkondiri e pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Michelangelo Merisi da Karavajo (1571-1610) e sahaa nde Gentileschi woni e Rome e fuɗɗoode kitaale 1600. O ƴetti feere Caravaggio ngam pentugol gila e nguurndam huutoraade fitirlaaji dingiral, omo jeyaa e ardiiɓe Caravaggisti. Ɗum fof e wayde noon, o ƴettii mbaadi makko limtilimtinndi e huutoraade tonngooɗe softuɗe, ɓuuɓɗe.<ref name="CMVII">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=VII}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.getty.edu/art/exhibitions/gentileschi/|title=Orazio Gentileschi in Genoa: Paintings for the Palazzo Sauli|website=[[The J. Paul Getty Museum]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.nationalgallery.org.uk/artists/orazio-gentileschi|title=Orazio Gentileschi|website=[[The National Gallery]]}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.artic.edu/exhibition/fourfollowerscaravaggio|title=Four Followers of Caravaggio|website=[[Art Institute of Chicago]]}}</ref> == Limtol == Luute ina hollira debbo tokooso ina ɓoornii wutte kaŋŋe ina jogii lute, ina ruttoo e ƴeewoowo, ina fawi hakkille mum e kuɗol sappo e jeenay ngol ina heɗoo noddaango. Ina gasa tawa omo tuggi lute makko ngam faddaade hiirde, hono no hollirta e assortment recorders, kornetto e violon, e defte jimɗi udditaaɗe e dow taabal yeeso makko.<ref name="NGA2">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> Kono o waawaa yettaade tufɗe ɓaleeje to dow kuutorgal ngal e ngalɗoo darnde. Natal ngal ina heewi mbaydiiji mum e mbaydiiji.<ref name="NGA3">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> Ina waawi ƴetteede no dingiral genre nii walla no natal nii, kono nde tawnoo ko heewi e nate jamaanu mum ina mbaɗi won e mesaasuuji teskinɗi, ina waawi kadi hollirde teskuyaaji nanɗe walla nate Harmonia, laamɗo Gerek en nanondiral e nanondiral.<ref name="CM114">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=114}}</ref><ref name="CM1142">{{harvnb|Christiansen|Mann|2002|p=114}}</ref>Natal ngal ina waɗi kadi mbaydi optik. Yiyooɓe maa tesko wonde wutte fijo ngoo e dow taabal maa feeñ sahaa kala ina toɗɗii ɓe hay so ɓe ndariima e jokkondiral e nate ɗee.<ref name="NGA">{{cite web|url=http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.46434.html|title=The Lute Player|website=[[National Gallery of Art]]}}</ref> == Batte == Karavajo, ko fiyoowo luulndo, c. 1600, suudu defte Hermitage Lute ina jogii batte e dille Caravaggio gadane, haa teeŋti e dille Caravaggio e hoore mum c. 1600 pentol innde wootere e nder suudu defte Hermitage. E nder heen, natal Gentileschi ngal ko kañum woni sabaabu Giuseppe Crespi c. 1700-1705 Debbo ina fija luulndo. Christiansen & Mann teskiima wonde Gentileschi artii e golle Caravaggio puɗɗaaɗe ɗee, ko wayi no nate c. 1594–1596 Magdalene tuubuɗo, ko ardotooɗo ngam yaltude makko e Karavaggism mawɗo mo Lute Player hollirta. == Ƴeew kadi == * Doggol golle Orazio Gentileschi * Renaissance toownde == Tuugnorgal e iwdi == <references /> [[Category:Rewɓe]] 5lmu7g5j9bhnpntrjkeds2d6pbexepu Women Builders (painting) 0 38978 160719 2026-04-07T13:18:57Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rewɓe mahooɓe ko nate ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo William H. Johnson waɗi. Johnson penti ɗum ko e hitaande 1945 e nder deftere mum wiyeteende « Haɓooɓe ngam ndimaagu ». Johnson heɓi ƴoƴre mum ko deftere rewɓe mahooɓe nde Sadie lola Daniel winndi e hitaande 1931, nde Hallie Q. Brown holliti. Deftere sukaaɓe ndee ina waɗi nguurndam rewɓe ɓaleeɓe ɓe Daniel miijinoo ko ardiiɓe jaŋde, kaalis, e juɓɓule renndo. Ina jeyaa e nate ɗee natal toɓɓ..." 160719 wikitext text/x-wiki Rewɓe mahooɓe ko nate ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo William H. Johnson waɗi. Johnson penti ɗum ko e hitaande 1945 e nder deftere mum wiyeteende « Haɓooɓe ngam ndimaagu ». Johnson heɓi ƴoƴre mum ko deftere rewɓe mahooɓe nde Sadie lola Daniel winndi e hitaande 1931, nde Hallie Q. Brown holliti. Deftere sukaaɓe ndee ina waɗi nguurndam rewɓe ɓaleeɓe ɓe Daniel miijinoo ko ardiiɓe jaŋde, kaalis, e juɓɓule renndo. Ina jeyaa e nate ɗee natal toɓɓe jeeɗiɗi deftere ndee kam e natal binnduɗo oo, Sadie lola Daniel. Ko hollirtee ko: Janie porter barret Mariyam Makleod Betuun Sarlot Hawkins Brown Nanni Helen Burroos Saadi lola Daniyel Jane Edna ko jom suudu Lusi karallaagal Laney Maggi Lena Walker Nebam e dow pentol karton ina woni e mooftirgel galle pinal Amerik biyeteeɗo Smithsonian (SAAM). Nde rokkaama SAAM e hitaande 1967. Nde naatnaa e koolol yah-ngartaa wiyeteengol « Haɓooɓe ngam ndimaagu : William H. Johnson ina hollita nuunɗal ». Tuugnorgal 4hc926x3f010gskeecdhxx4v2top9ka 160722 160719 2026-04-07T13:20:35Z SUZYFATIMA 13856 160722 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe mahooɓe''' ko nate ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo William H. Johnson waɗi. Johnson penti ɗum ko e hitaande 1945 e nder deftere mum wiyeteende « Haɓooɓe ngam ndimaagu ». Johnson heɓi ƴoƴre mum ko deftere rewɓe mahooɓe nde Sadie lola Daniel winndi e hitaande 1931, nde Hallie Q. Brown holliti. Deftere sukaaɓe ndee ina waɗi nguurndam rewɓe ɓaleeɓe ɓe Daniel miijinoo ko ardiiɓe jaŋde, kaalis, e juɓɓule renndo. Ina jeyaa e nate ɗee natal toɓɓe jeeɗiɗi deftere ndee kam e natal binnduɗo oo, Sadie lola Daniel. Ko hollirtee ko: Janie porter barret Mariyam Makleod Betuun Sarlot Hawkins Brown Nanni Helen Burroos Saadi lola Daniyel Jane Edna ko jom suudu Lusi karallaagal Laney Maggi Lena Walker Nebam e dow pentol karton ina woni e mooftirgel galle pinal Amerik biyeteeɗo Smithsonian (SAAM). Nde rokkaama SAAM e hitaande 1967. Nde naatnaa e koolol yah-ngartaa wiyeteengol « Haɓooɓe ngam ndimaagu : William H. Johnson ina hollita nuunɗal ». == Tuugnorgal == 361pzbxb0jn7a6fr3mogj32bzry6naa 160729 160722 2026-04-07T13:27:10Z SUZYFATIMA 13856 160729 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe mahooɓe''' ko nate ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo William H. Johnson waɗi. Johnson penti ɗum ko e hitaande 1945 e nder deftere mum wiyeteende « Haɓooɓe ngam ndimaagu ». Johnson heɓi ƴoƴre mum ko deftere rewɓe mahooɓe nde Sadie lola Daniel winndi e hitaande 1931, nde Hallie Q. Brown holliti. Deftere sukaaɓe ndee ina waɗi nguurndam rewɓe ɓaleeɓe ɓe Daniel miijinoo ko ardiiɓe jaŋde, kaalis, e juɓɓule renndo. Ina jeyaa e nate ɗee natal toɓɓe jeeɗiɗi deftere ndee kam e natal binnduɗo oo, Sadie lola Daniel. Ko hollirtee ko: Janie porter barret Mariyam Makleod Betuun Sarlot Hawkins Brown Nanni Helen Burroos Saadi lola Daniyel Jane Edna ko jom suudu Lusi karallaagal Laney Maggi Lena Walker Nebam e dow pentol karton ina woni e mooftirgel galle pinal Amerik biyeteeɗo Smithsonian (SAAM). Nde rokkaama SAAM e hitaande 1967. Nde naatnaa e koolol yah-ngartaa wiyeteengol « Haɓooɓe ngam ndimaagu : William H. Johnson ina hollita nuunɗal ».<ref name="Smithsonian Magazine">{{cite web|last1=Robinson|first1=Shantay|title=How Painting Portraits of Freedom Fighters Became William H. Johnson's Life's Work|url=https://www.smithsonianmag.com/smithsonian-institution/how-it-became-william-h-johnsons-lifes-work-to-paint-portraits-of-freedom-fighters-180983933/|website=Smithsonian Magazine|access-date=13 July 2024|language=en}}</ref><ref name="Daniel">{{cite web|last1=Daniel|first1=Sadie Iola|title=Women Builders|url=https://digitalcollections.nypl.org/items/9dbb8730-e5af-0134-8c88-5f1df072ac73#/?uuid=9f060f20-e5af-0134-0ae2-3132e6a9e774|website=NYPL Digital Collections|access-date=13 July 2024|language=en}}</ref><ref name="Cleveland Public Library">{{cite web|title=Women Builders|url=https://cpl.org/cpl_citation/women-builders/|website=Cleveland Public Library|access-date=13 July 2024}}</ref><ref name="Smithsonian American Art Museum">{{cite web|title=Women Builders|url=https://americanart.si.edu/artwork/women-builders-12691|website=Smithsonian American Art Museum|access-date=13 July 2024|language=en}}</ref>.<ref name="Art Bridges Foundation">{{cite web|title=William H. Johnson sparks bold conversations and engagement|url=https://artbridgesfoundation.org/partner-story-gibbes-museum-of-art|website=Art Bridges Foundation Partner Story - Gibbes Museum of Art|access-date=14 July 2024|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9n5s0g0jmf8xext2tolosqv8pqknnko Luminaries of Pantheism 0 38979 160724 2026-04-07T13:22:49Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Luminaries of Panteism''' ko nate dillooje ɗe Levi Ponce waɗi, ɗe Levi Ponce waɗi e hitaande 2015[1] ngam waɗde galle mum to Venezuela, to Los Angeles, to diiwaan Kaliforni to Amerik. == Sifaa e ɓamtaare == Ko sosɗo eɓɓaande ndee, hono Perry Rod, miijii mural ngal, ko diisneteeɗo Peter Moriarty feewni ɗum. Natal ngal ina suddii mahol[2] ngol fof e nder galle laamorɗo fedde ndee, ina hollira yimɓe sappo e jeegom :[3] Albert Einstein, Alan Watts, Baruch Sp..." 160724 wikitext text/x-wiki '''Luminaries of Panteism''' ko nate dillooje ɗe Levi Ponce waɗi, ɗe Levi Ponce waɗi e hitaande 2015[1] ngam waɗde galle mum to Venezuela, to Los Angeles, to diiwaan Kaliforni to Amerik. == Sifaa e ɓamtaare == Ko sosɗo eɓɓaande ndee, hono Perry Rod, miijii mural ngal, ko diisneteeɗo Peter Moriarty feewni ɗum. Natal ngal ina suddii mahol[2] ngol fof e nder galle laamorɗo fedde ndee, ina hollira yimɓe sappo e jeegom :[3] Albert Einstein, Alan Watts, Baruch Spinoza, Terence McKenna, Karl Jung, Karl Sagan, Emily Dickinson, Nikola Tesla, Friedrich Nietzsche, Ralph E. Du Bois, Henri Daawuda Toreau, Elisabeth Kaadi Stanton, Rumi, Adi Shankara, e Lao Tzu. == Jaɓɓugo == Documentaire ko faati e mural, Luminaries mo gardinooɗo filmo biyeteeɗo Ed Moy, rokkaa njeenaari heɗtiiɓe to ñalngu filmo Marina Del Rey. Ina heen hooreejo eɓɓoore Aljanna, terɗe yiilirde Nika Avila e Chuck Beebe, diisneteeɗo Peter Moriarty, diisneteeɗo Levi Ponce.[7][fotde ɓurnde moƴƴude ina haani] == Ƴeew kadi == * bannge portal Kaliforni * icon Portal naalankaagal yiyteende * Doggol naalankaagal renndo to Los Angeles * Muralji Los Anjeles == Tuugnorgal == i7e27cpjw9qh1xoja9bo6z89v1jn5hs 160725 160724 2026-04-07T13:25:29Z Isa Oumar 9821 160725 wikitext text/x-wiki '''Luminaries of Panteism''' ko nate dillooje ɗe Levi Ponce waɗi, ɗe Levi Ponce waɗi e hitaande 2015<ref>{{Cite web|title=New mural in Venice! "Luminaries of Pantheism"|url=https://www.venicepaparazzi.com/recent-events-covered/new-mural-in-venice-inspiration-of-pantheism/|access-date=2023-06-15|website=Venice Paparazzi|language=en-US|archive-date=2022-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20221130200923/https://www.venicepaparazzi.com/recent-events-covered/new-mural-in-venice-inspiration-of-pantheism/|url-status=live}}</ref> ngam waɗde galle mum to Venezuela, to Los Angeles, to diiwaan Kaliforni to Amerik. == Sifaa e ɓamtaare == Ko sosɗo eɓɓaande ndee, hono Perry Rod, miijii mural ngal, ko diisneteeɗo Peter Moriarty feewni ɗum. Natal ngal ina suddii mahol<ref>{{Cite web|last=Carreras|first=Angel|date=2018-11-23|title='Freethinkers' organization hopes to bring a new statue to Venice|url=http://smdp.com/2018/11/23/freethinkers-organization-hopes-to-bring-a-new-statue-to-venice/|access-date=2023-06-15|website=Santa Monica Daily Press|language=en-US|archive-date=2022-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20221003214227/https://smdp.com/2018/11/23/freethinkers-organization-hopes-to-bring-a-new-statue-to-venice/|url-status=live}}</ref>ngol fof e nder galle laamorɗo fedde ndee, ina hollira yimɓe sappo e jeegom : Albert Einstein, Alan Watts, Baruch Spinoza, Terence McKenna, Karl Jung, Karl Sagan, Emily Dickinson, Nikola Tesla, Friedrich Nietzsche, Ralph E. Du Bois, Henri Daawuda Toreau, Elisabeth Kaadi Stanton, Rumi, Adi Shankara, e Lao Tzu. == Jaɓɓugo == Documentaire ko faati e mural, Luminaries mo gardinooɗo filmo biyeteeɗo Ed Moy, rokkaa njeenaari heɗtiiɓe to ñalngu filmo Marina Del Rey. Ina heen hooreejo eɓɓoore Aljanna, terɗe yiilirde Nika Avila e Chuck Beebe, diisneteeɗo Peter Moriarty, diisneteeɗo Levi Ponce.<ref>{{Cite web|title="Luminaries of Pantheism" (2015) by Levi Ponce|url=https://www.publicartinpublicplaces.info/luminaries-of-pantheism-2015-by-levi-ponce|last=|first=|date=May 13, 2020|website=PAIPP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918144925/https://www.publicartinpublicplaces.info/luminaries-of-pantheism-2015-by-levi-ponce|archive-date=September 18, 2020|access-date=May 18, 2020}}</ref><ref>{{cite web|title=Pantheism in Full View|publisher=Travel With Intent|date=11 January 2016|url=https://travelwithintent.com/2016/01/11/pantheism-in-full-view/|accessdate=21 June 2017|archive-date=5 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205052630/https://travelwithintent.com/2016/01/11/pantheism-in-full-view/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=These Latino Street Artists Are Transforming Los Angeles' Walls Into Meaningful Street Art|publisher=Mic|date=13 November 2015|url=https://mic.com/articles/128455/latino-street-artists-levi-ponce-kristy-sandoval-and-hoodsisters-lead-los-angeles-mural-renaissance#.Fm0CDYFcZ|accessdate=21 June 2017|archive-date=20 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160320071051/http://mic.com/articles/128455/latino-street-artists-levi-ponce-kristy-sandoval-and-hoodsisters-lead-los-angeles-mural-renaissance#.Fm0CDYFcZ|url-status=live}}</ref> == Ƴeew kadi == * bannge portal Kaliforni * icon Portal naalankaagal yiyteende * Doggol naalankaagal renndo to Los Angeles * Muralji Los Anjeles == Tuugnorgal == jsg18ymtou6bflhcrhtnyqflo0atkxs 160726 160725 2026-04-07T13:25:47Z Isa Oumar 9821 160726 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Luminaries of Panteism''' ko nate dillooje ɗe Levi Ponce waɗi, ɗe Levi Ponce waɗi e hitaande 2015<ref>{{Cite web|title=New mural in Venice! "Luminaries of Pantheism"|url=https://www.venicepaparazzi.com/recent-events-covered/new-mural-in-venice-inspiration-of-pantheism/|access-date=2023-06-15|website=Venice Paparazzi|language=en-US|archive-date=2022-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20221130200923/https://www.venicepaparazzi.com/recent-events-covered/new-mural-in-venice-inspiration-of-pantheism/|url-status=live}}</ref> ngam waɗde galle mum to Venezuela, to Los Angeles, to diiwaan Kaliforni to Amerik. == Sifaa e ɓamtaare == Ko sosɗo eɓɓaande ndee, hono Perry Rod, miijii mural ngal, ko diisneteeɗo Peter Moriarty feewni ɗum. Natal ngal ina suddii mahol<ref>{{Cite web|last=Carreras|first=Angel|date=2018-11-23|title='Freethinkers' organization hopes to bring a new statue to Venice|url=http://smdp.com/2018/11/23/freethinkers-organization-hopes-to-bring-a-new-statue-to-venice/|access-date=2023-06-15|website=Santa Monica Daily Press|language=en-US|archive-date=2022-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20221003214227/https://smdp.com/2018/11/23/freethinkers-organization-hopes-to-bring-a-new-statue-to-venice/|url-status=live}}</ref>ngol fof e nder galle laamorɗo fedde ndee, ina hollira yimɓe sappo e jeegom : Albert Einstein, Alan Watts, Baruch Spinoza, Terence McKenna, Karl Jung, Karl Sagan, Emily Dickinson, Nikola Tesla, Friedrich Nietzsche, Ralph E. Du Bois, Henri Daawuda Toreau, Elisabeth Kaadi Stanton, Rumi, Adi Shankara, e Lao Tzu. == Jaɓɓugo == Documentaire ko faati e mural, Luminaries mo gardinooɗo filmo biyeteeɗo Ed Moy, rokkaa njeenaari heɗtiiɓe to ñalngu filmo Marina Del Rey. Ina heen hooreejo eɓɓoore Aljanna, terɗe yiilirde Nika Avila e Chuck Beebe, diisneteeɗo Peter Moriarty, diisneteeɗo Levi Ponce.<ref>{{Cite web|title="Luminaries of Pantheism" (2015) by Levi Ponce|url=https://www.publicartinpublicplaces.info/luminaries-of-pantheism-2015-by-levi-ponce|last=|first=|date=May 13, 2020|website=PAIPP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918144925/https://www.publicartinpublicplaces.info/luminaries-of-pantheism-2015-by-levi-ponce|archive-date=September 18, 2020|access-date=May 18, 2020}}</ref><ref>{{cite web|title=Pantheism in Full View|publisher=Travel With Intent|date=11 January 2016|url=https://travelwithintent.com/2016/01/11/pantheism-in-full-view/|accessdate=21 June 2017|archive-date=5 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205052630/https://travelwithintent.com/2016/01/11/pantheism-in-full-view/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=These Latino Street Artists Are Transforming Los Angeles' Walls Into Meaningful Street Art|publisher=Mic|date=13 November 2015|url=https://mic.com/articles/128455/latino-street-artists-levi-ponce-kristy-sandoval-and-hoodsisters-lead-los-angeles-mural-renaissance#.Fm0CDYFcZ|accessdate=21 June 2017|archive-date=20 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160320071051/http://mic.com/articles/128455/latino-street-artists-levi-ponce-kristy-sandoval-and-hoodsisters-lead-los-angeles-mural-renaissance#.Fm0CDYFcZ|url-status=live}}</ref> == Ƴeew kadi == * bannge portal Kaliforni * icon Portal naalankaagal yiyteende * Doggol naalankaagal renndo to Los Angeles * Muralji Los Anjeles == Tuugnorgal == 38e3man2qio6l0vwwoagn5d4pqgw6ow 160728 160726 2026-04-07T13:26:09Z Isa Oumar 9821 160728 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Luminaries of Panteism''' ko nate dillooje ɗe Levi Ponce waɗi, ɗe Levi Ponce waɗi e hitaande 2015<ref>{{Cite web|title=New mural in Venice! "Luminaries of Pantheism"|url=https://www.venicepaparazzi.com/recent-events-covered/new-mural-in-venice-inspiration-of-pantheism/|access-date=2023-06-15|website=Venice Paparazzi|language=en-US|archive-date=2022-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20221130200923/https://www.venicepaparazzi.com/recent-events-covered/new-mural-in-venice-inspiration-of-pantheism/|url-status=live}}</ref> ngam waɗde galle mum to Venezuela, to Los Angeles, to diiwaan Kaliforni to Amerik. == Sifaa e ɓamtaare == Ko sosɗo eɓɓaande ndee, hono Perry Rod, miijii mural ngal, ko diisneteeɗo Peter Moriarty feewni ɗum. Natal ngal ina suddii mahol<ref>{{Cite web|last=Carreras|first=Angel|date=2018-11-23|title='Freethinkers' organization hopes to bring a new statue to Venice|url=http://smdp.com/2018/11/23/freethinkers-organization-hopes-to-bring-a-new-statue-to-venice/|access-date=2023-06-15|website=Santa Monica Daily Press|language=en-US|archive-date=2022-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20221003214227/https://smdp.com/2018/11/23/freethinkers-organization-hopes-to-bring-a-new-statue-to-venice/|url-status=live}}</ref>ngol fof e nder galle laamorɗo fedde ndee, ina hollira yimɓe sappo e jeegom : Albert Einstein, Alan Watts, Baruch Spinoza, Terence McKenna, Karl Jung, Karl Sagan, Emily Dickinson, Nikola Tesla, Friedrich Nietzsche, Ralph E. Du Bois, Henri Daawuda Toreau, Elisabeth Kaadi Stanton, Rumi, Adi Shankara, e Lao Tzu. == Jaɓɓugo == Documentaire ko faati e mural, Luminaries mo gardinooɗo filmo biyeteeɗo Ed Moy, rokkaa njeenaari heɗtiiɓe to ñalngu filmo Marina Del Rey. Ina heen hooreejo eɓɓoore Aljanna, terɗe yiilirde Nika Avila e Chuck Beebe, diisneteeɗo Peter Moriarty, diisneteeɗo Levi Ponce.<ref>{{Cite web|title="Luminaries of Pantheism" (2015) by Levi Ponce|url=https://www.publicartinpublicplaces.info/luminaries-of-pantheism-2015-by-levi-ponce|last=|first=|date=May 13, 2020|website=PAIPP|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918144925/https://www.publicartinpublicplaces.info/luminaries-of-pantheism-2015-by-levi-ponce|archive-date=September 18, 2020|access-date=May 18, 2020}}</ref><ref>{{cite web|title=Pantheism in Full View|publisher=Travel With Intent|date=11 January 2016|url=https://travelwithintent.com/2016/01/11/pantheism-in-full-view/|accessdate=21 June 2017|archive-date=5 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205052630/https://travelwithintent.com/2016/01/11/pantheism-in-full-view/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=These Latino Street Artists Are Transforming Los Angeles' Walls Into Meaningful Street Art|publisher=Mic|date=13 November 2015|url=https://mic.com/articles/128455/latino-street-artists-levi-ponce-kristy-sandoval-and-hoodsisters-lead-los-angeles-mural-renaissance#.Fm0CDYFcZ|accessdate=21 June 2017|archive-date=20 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160320071051/http://mic.com/articles/128455/latino-street-artists-levi-ponce-kristy-sandoval-and-hoodsisters-lead-los-angeles-mural-renaissance#.Fm0CDYFcZ|url-status=live}}</ref> == Ƴeew kadi == * bannge portal Kaliforni * icon Portal naalankaagal yiyteende * Doggol naalankaagal renndo to Los Angeles * Muralji Los Anjeles == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Rewɓe]] mbn3nyebclpxzthv9kold36gom7o0jo AIA Guide to New York City 0 38980 160727 2026-04-07T13:26:08Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Ardotooɗo AIA to wuro New York ngo Norval White, Elliot Willensky, e Fran Leadon mbinndi ko deftere mawnde e sifaaji, ƴeewndorɗe e fotooji mahdi maantinndi e teskinndi e nder gure joy wuro New York ɗee kala. Ko adii fof ko Norval White e Elliot Willensky mbinndi ɗum e hitaande 1967, ɗum yaltinaa ko e hitaande 2010. Deftere nde ina hollita mahngo fotde 6000 galle e nder wuro New York. Ƴeew kadi Duɗal Ameriknaajo ko faati e mahdi Arkitekca wuro New York Tuugnorgal" 160727 wikitext text/x-wiki Ardotooɗo AIA to wuro New York ngo Norval White, Elliot Willensky, e Fran Leadon mbinndi ko deftere mawnde e sifaaji, ƴeewndorɗe e fotooji mahdi maantinndi e teskinndi e nder gure joy wuro New York ɗee kala. Ko adii fof ko Norval White e Elliot Willensky mbinndi ɗum e hitaande 1967, ɗum yaltinaa ko e hitaande 2010. Deftere nde ina hollita mahngo fotde 6000 galle e nder wuro New York. Ƴeew kadi Duɗal Ameriknaajo ko faati e mahdi Arkitekca wuro New York Tuugnorgal qao1qrkh4ojokl56qihog0gpuje7j86 160733 160727 2026-04-07T13:31:20Z Mejiddanmama 14215 160733 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ardotooɗo AIA to wuro New York ngo Norval White, Elliot Willensky, e Fran Leadon mbinndi ko deftere mawnde e sifaaji, ƴeewndorɗe e fotooji mahdi maantinndi e teskinndi e nder gure joy wuro New York ɗee kala. Ko adii fof ko Norval White e Elliot Willensky mbinndi ɗum e hitaande 1967, ɗum yaltinaa ko e hitaande 2010. Deftere nde ina hollita mahngo fotde 6000 galle e nder wuro New York. Ƴeew kadi Duɗal Ameriknaajo ko faati e mahdi Arkitekca wuro New York Tuugnorgal f58gxizs6xxsked5l92vqgmw5yqfg1z 160748 160733 2026-04-07T13:52:36Z Mejiddanmama 14215 160748 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ardotooɗo AIA to wuro New York ngo Norval White, Elliot Willensky, e Fran Leadon mbinndi ko deftere mawnde e sifaaji, ƴeewndorɗe e fotooji mahdi maantinndi e teskinndi e nder gure joy wuro New York ɗee kala. Ko adii fof ko Norval White e Elliot Willensky mbinndi ɗum e hitaande 1967, ɗum yaltinaa ko e hitaande 2010.<ref name="AIA">{{Cite aia5|page=v}}</ref> Deftere nde ina hollita mahngo fotde 6000 galle e nder wuro New York.<ref>{{cite news|last1=White|first1=Norval|author-link1=Norval White|last2=Leadon|first2=Fran|date=December 4, 2009|url=http://info.aia.org/aiarchitect/thisweek09/1204/1204n_nycguide.cfm|title=The AIA Guide to New York City: In Search of Green Places|work=AIArchitect|publisher=American Institute of Architects|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100121163231/http://info.aia.org/aiarchitect/thisweek09/1204/1204n_nycguide.cfm|archive-date=January 21, 2010}}</ref> Ƴeew kadi Duɗal Ameriknaajo ko faati e mahdi Arkitekca wuro New York Tuugnorgal tqv5r6xe7m1wmeb599ta5tb8hrjx1oc Love's Messenger 0 38981 160731 2026-04-07T13:30:14Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Love's Messenger''' ko nate ndiyam ɗe Marie Spartali Stillman waɗi e hitaande 1885, ɗe ɓiɗngel ngel jolni ɓataake giɗli feewde e debbo ina darii yeeso feɗeendu udditiindu. O ɓoornii ko wutte boɗeejo, o joɗɗini ko ɓooyaani koo mbaydi makko Cupid ɓuuɓɗo.[1][2] Naalanke oo siftinii nate ɗee e hitaande 1906 : Miɗo yiɗi haalande on huunde welnde e natal am to Mr. Bancroft [,] ko jaŋde tan koye baɗaaɗe ngam weltinde pentugol. Effect hoore laaɓnde e..." 160731 wikitext text/x-wiki '''Love's Messenger''' ko nate ndiyam ɗe Marie Spartali Stillman waɗi e hitaande 1885, ɗe ɓiɗngel ngel jolni ɓataake giɗli feewde e debbo ina darii yeeso feɗeendu udditiindu. O ɓoornii ko wutte boɗeejo, o joɗɗini ko ɓooyaani koo mbaydi makko Cupid ɓuuɓɗo.[1][2] Naalanke oo siftinii nate ɗee e hitaande 1906 : Miɗo yiɗi haalande on huunde welnde e natal am to Mr. Bancroft [,] ko jaŋde tan koye baɗaaɗe ngam weltinde pentugol. Effect hoore laaɓnde e nder won e windoore gite nagge e nder suudu sehil am ɗo ngollotonoo-mi e ndunngu gooto, hollitii nelaaɗo Yiɗde - ko ɗuum tan... [Nelaaɗo Yiɗde] ko janngugol tan ummoraade e moodel. Ɓiɗɗo am debbo Effie mo wonnoo e duɗal ndeen [waawaa] jooɗaade ngam mi timmina ɗum e makko. Mi penti leydi ummoraade e Villa Borghese Rome ngam waɗde heen mbayliigu keewngu e natal ngal nde ngon-mi to Rome.[3] Jan Marsh, ƴamoowo, hollitii wonde suudu ndu gite nagge ina waawi wonde e galle Edward Burne-Jones "The Grange" to Fulham.[2] Natal ngal, ko kaayitaaji ndarnaaɗi e leɗɗe, ko Samuel Bancroft soodi ngal e hitaande 1901, ngal woni hannde ko e galle pinal Delaware. == Natal ngal == Nelaaɗo Giɗli ina hollita batte pentugol puɗɗangol ko adii Rafaelite e pentugol Renaissance Itaali. Alaamaaji kollitooji e nder nate ɗee, ina heen dogdu, rose, ivy, e Cupid wumɗo "ina kollita darnde, nuunɗal, e yiɗde e nder ɓuuɓri timmundi," kono kadi ina kollita "beldital e dow cusp decay, sensuality, e mette ɗe Cupid's arrows mbaawi addude." Heɓde Venus ina hollira e roose e dogdu, mbele "dingiral ina waawa rokkude feere hakkunde ŋarɗugol, giɗli, e keewal Venus e njurum e teskuyaaji ɓiyiiko Cupid."[2] == Provenance e kollirɗe == Naalanke oo hollitii nate ɗee to Galle Grosvenor to Londres e hitaande 1885. Ndee galle ina hiisee wonde nokku keewɗo faayiida wonande golle Stillman e Love's Messenger ina hiisee wonde gooto e golle ɓurɗe teeŋtude ɗe o holliri toon e kitaale 1880.[4] Samuel Bancroft, Jr. soodi natal ngal ko e hitaande 1901 e 100 £, caggal nde yiyi ngal to galle ɓiɗɗo naalanke oo biyeteeɗo Effie (Euphrosyne) Stillman.[2] Ndeen nde hollitaama to Filadelfi (1901), hade nde rokkireede to galle pinal Delaware (oon sahaa ina wiyee Fedde Naalankaagal Wilmington) e hitaande 1935. Nde hollitaama kadi to Wasinton (1977), Richmond (1982), e New Haven (19296). == Tuugnorgal == 7php3mbojnx625dcc7yx8b7g1dvycin 160734 160731 2026-04-07T13:31:48Z Isa Oumar 9821 160734 wikitext text/x-wiki '''Love's Messenger''' ko nate ndiyam ɗe Marie Spartali Stillman waɗi e hitaande 1885, ɗe ɓiɗngel ngel jolni ɓataake giɗli feewde e debbo ina darii yeeso feɗeendu udditiindu. O ɓoornii ko wutte boɗeejo, o joɗɗini ko ɓooyaani koo mbaydi makko Cupid ɓuuɓɗo.<ref name="DAM Treasures">{{cite book|last=Binkowski|first=Kraig|author2=Delaware Art Museum|title=Delaware Art Museum: Selected Treasures|publisher=Scala|year=2004|location=London|pages=136|isbn=9781857593204|url=https://books.google.com/books?id=RZtIAQAAIAAJ}}</ref><ref name="Dreams">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> Naalanke oo siftinii nate ɗee e hitaande 1906 : Miɗo yiɗi haalande on huunde welnde e natal am to Mr. Bancroft [,] ko jaŋde tan koye baɗaaɗe ngam weltinde pentugol. Effect hoore laaɓnde e nder won e windoore gite nagge e nder suudu sehil am ɗo ngollotonoo-mi e ndunngu gooto, hollitii nelaaɗo Yiɗde - ko ɗuum tan... [Nelaaɗo Yiɗde] ko janngugol tan ummoraade e moodel. Ɓiɗɗo am debbo Effie mo wonnoo e duɗal ndeen [waawaa] jooɗaade ngam mi timmina ɗum e makko. Mi penti leydi ummoraade e Villa Borghese Rome ngam waɗde heen mbayliigu keewngu e natal ngal nde ngon-mi to Rome.<ref name="Dreams3">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> Jan Marsh, ƴamoowo, hollitii wonde suudu ndu gite nagge ina waawi wonde e galle Edward Burne-Jones "The Grange" to Fulham.<ref name="Dreams2">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> Natal ngal, ko kaayitaaji ndarnaaɗi e leɗɗe, ko Samuel Bancroft soodi ngal e hitaande 1901, ngal woni hannde ko e galle pinal Delaware. == Natal ngal == Nelaaɗo Giɗli ina hollita batte pentugol puɗɗangol ko adii Rafaelite e pentugol Renaissance Itaali. Alaamaaji kollitooji e nder nate ɗee, ina heen dogdu, rose, ivy, e Cupid wumɗo "ina kollita darnde, nuunɗal, e yiɗde e nder ɓuuɓri timmundi," kono kadi ina kollita "beldital e dow cusp decay, sensuality, e mette ɗe Cupid's arrows mbaawi addude." Heɓde Venus ina hollira e roose e dogdu, mbele "dingiral ina waawa rokkude feere hakkunde ŋarɗugol, giɗli, e keewal Venus e njurum e teskuyaaji ɓiyiiko Cupid."<ref name="Dreams4">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> == Provenance e kollirɗe == Naalanke oo hollitii nate ɗee to Galle Grosvenor to Londres e hitaande 1885. Ndee galle ina hiisee wonde nokku keewɗo faayiida wonande golle Stillman e Love's Messenger ina hiisee wonde gooto e golle ɓurɗe teeŋtude ɗe o holliri toon e kitaale 1880.[4] Samuel Bancroft, Jr. soodi natal ngal ko e hitaande 1901 e 100 £, caggal nde yiyi ngal to galle ɓiɗɗo naalanke oo biyeteeɗo Effie (Euphrosyne) Stillman.[2] Ndeen nde hollitaama to Filadelfi (1901), hade nde rokkireede to galle pinal Delaware (oon sahaa ina wiyee Fedde Naalankaagal Wilmington) e hitaande 1935. Nde hollitaama kadi to Wasinton (1977), Richmond (1982), e New Haven (19296). == Tuugnorgal == 24dkovamlarhdwjykswgd4fsn5oxrjz 160735 160734 2026-04-07T13:32:11Z Isa Oumar 9821 160735 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Love's Messenger''' ko nate ndiyam ɗe Marie Spartali Stillman waɗi e hitaande 1885, ɗe ɓiɗngel ngel jolni ɓataake giɗli feewde e debbo ina darii yeeso feɗeendu udditiindu. O ɓoornii ko wutte boɗeejo, o joɗɗini ko ɓooyaani koo mbaydi makko Cupid ɓuuɓɗo.<ref name="DAM Treasures">{{cite book|last=Binkowski|first=Kraig|author2=Delaware Art Museum|title=Delaware Art Museum: Selected Treasures|publisher=Scala|year=2004|location=London|pages=136|isbn=9781857593204|url=https://books.google.com/books?id=RZtIAQAAIAAJ}}</ref><ref name="Dreams">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> Naalanke oo siftinii nate ɗee e hitaande 1906 : Miɗo yiɗi haalande on huunde welnde e natal am to Mr. Bancroft [,] ko jaŋde tan koye baɗaaɗe ngam weltinde pentugol. Effect hoore laaɓnde e nder won e windoore gite nagge e nder suudu sehil am ɗo ngollotonoo-mi e ndunngu gooto, hollitii nelaaɗo Yiɗde - ko ɗuum tan... [Nelaaɗo Yiɗde] ko janngugol tan ummoraade e moodel. Ɓiɗɗo am debbo Effie mo wonnoo e duɗal ndeen [waawaa] jooɗaade ngam mi timmina ɗum e makko. Mi penti leydi ummoraade e Villa Borghese Rome ngam waɗde heen mbayliigu keewngu e natal ngal nde ngon-mi to Rome.<ref name="Dreams3">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> Jan Marsh, ƴamoowo, hollitii wonde suudu ndu gite nagge ina waawi wonde e galle Edward Burne-Jones "The Grange" to Fulham.<ref name="Dreams2">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> Natal ngal, ko kaayitaaji ndarnaaɗi e leɗɗe, ko Samuel Bancroft soodi ngal e hitaande 1901, ngal woni hannde ko e galle pinal Delaware. == Natal ngal == Nelaaɗo Giɗli ina hollita batte pentugol puɗɗangol ko adii Rafaelite e pentugol Renaissance Itaali. Alaamaaji kollitooji e nder nate ɗee, ina heen dogdu, rose, ivy, e Cupid wumɗo "ina kollita darnde, nuunɗal, e yiɗde e nder ɓuuɓri timmundi," kono kadi ina kollita "beldital e dow cusp decay, sensuality, e mette ɗe Cupid's arrows mbaawi addude." Heɓde Venus ina hollira e roose e dogdu, mbele "dingiral ina waawa rokkude feere hakkunde ŋarɗugol, giɗli, e keewal Venus e njurum e teskuyaaji ɓiyiiko Cupid."<ref name="Dreams4">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> == Provenance e kollirɗe == Naalanke oo hollitii nate ɗee to Galle Grosvenor to Londres e hitaande 1885. Ndee galle ina hiisee wonde nokku keewɗo faayiida wonande golle Stillman e Love's Messenger ina hiisee wonde gooto e golle ɓurɗe teeŋtude ɗe o holliri toon e kitaale 1880.[4] Samuel Bancroft, Jr. soodi natal ngal ko e hitaande 1901 e 100 £, caggal nde yiyi ngal to galle ɓiɗɗo naalanke oo biyeteeɗo Effie (Euphrosyne) Stillman.[2] Ndeen nde hollitaama to Filadelfi (1901), hade nde rokkireede to galle pinal Delaware (oon sahaa ina wiyee Fedde Naalankaagal Wilmington) e hitaande 1935. Nde hollitaama kadi to Wasinton (1977), Richmond (1982), e New Haven (19296). == Tuugnorgal == t3yjefx44l3r93mr8enkml1vl5qabat 160768 160735 2026-04-07T14:19:46Z Isa Oumar 9821 160768 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Love's Messenger''' ko nate ndiyam ɗe Marie Spartali Stillman waɗi e hitaande 1885, ɗe ɓiɗngel ngel jolni ɓataake giɗli feewde e debbo ina darii yeeso feɗeendu udditiindu. O ɓoornii ko wutte boɗeejo, o joɗɗini ko ɓooyaani koo mbaydi makko Cupid ɓuuɓɗo.<ref name="DAM Treasures">{{cite book|last=Binkowski|first=Kraig|author2=Delaware Art Museum|title=Delaware Art Museum: Selected Treasures|publisher=Scala|year=2004|location=London|pages=136|isbn=9781857593204|url=https://books.google.com/books?id=RZtIAQAAIAAJ}}</ref><ref name="Dreams">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> Naalanke oo siftinii nate ɗee e hitaande 1906 : Miɗo yiɗi haalande on huunde welnde e natal am to Mr. Bancroft [,] ko jaŋde tan koye baɗaaɗe ngam weltinde pentugol. Effect hoore laaɓnde e nder won e windoore gite nagge e nder suudu sehil am ɗo ngollotonoo-mi e ndunngu gooto, hollitii nelaaɗo Yiɗde - ko ɗuum tan... [Nelaaɗo Yiɗde] ko janngugol tan ummoraade e moodel. Ɓiɗɗo am debbo Effie mo wonnoo e duɗal ndeen [waawaa] jooɗaade ngam mi timmina ɗum e makko. Mi penti leydi ummoraade e Villa Borghese Rome ngam waɗde heen mbayliigu keewngu e natal ngal nde ngon-mi to Rome.<ref name="Dreams3">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> Jan Marsh, ƴamoowo, hollitii wonde suudu ndu gite nagge ina waawi wonde e galle Edward Burne-Jones "The Grange" to Fulham.<ref name="Dreams2">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> Natal ngal, ko kaayitaaji ndarnaaɗi e leɗɗe, ko Samuel Bancroft soodi ngal e hitaande 1901, ngal woni hannde ko e galle pinal Delaware. == Natal ngal == Nelaaɗo Giɗli ina hollita batte pentugol puɗɗangol ko adii Rafaelite e pentugol Renaissance Itaali. Alaamaaji kollitooji e nder nate ɗee, ina heen dogdu, rose, ivy, e Cupid wumɗo "ina kollita darnde, nuunɗal, e yiɗde e nder ɓuuɓri timmundi," kono kadi ina kollita "beldital e dow cusp decay, sensuality, e mette ɗe Cupid's arrows mbaawi addude." Heɓde Venus ina hollira e roose e dogdu, mbele "dingiral ina waawa rokkude feere hakkunde ŋarɗugol, giɗli, e keewal Venus e njurum e teskuyaaji ɓiyiiko Cupid."<ref name="Dreams4">''Waking Dreams'', p. 262.</ref> == Provenance e kollirɗe == Naalanke oo hollitii nate ɗee to Galle Grosvenor to Londres e hitaande 1885. Ndee galle ina hiisee wonde nokku keewɗo faayiida wonande golle Stillman e Love's Messenger ina hiisee wonde gooto e golle ɓurɗe teeŋtude ɗe o holliri toon e kitaale 1880.[4] Samuel Bancroft, Jr. soodi natal ngal ko e hitaande 1901 e 100 £, caggal nde yiyi ngal to galle ɓiɗɗo naalanke oo biyeteeɗo Effie (Euphrosyne) Stillman.[2] Ndeen nde hollitaama to Filadelfi (1901), hade nde rokkireede to galle pinal Delaware (oon sahaa ina wiyee Fedde Naalankaagal Wilmington) e hitaande 1935. Nde hollitaama kadi to Wasinton (1977), Richmond (1982), e New Haven (19296). == Tuugnorgal == er4jef6suetghsm9odd6ckpaiiqdiud Woman with Umbrella in Front of a Hat Shop 0 38982 160732 2026-04-07T13:30:58Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo jogiiɗo umbrella e yeeso yeeyirdu hattan ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo August Macke waɗi e hitaande 1914. Ina hollita debbo ina ƴeewa e nder boowal hattan, pentiirgal e mbaadi Expressionniste. Natal ngal woni ko e mooftirgel Musée Folkwang to Essen. Tariya Macke ummiima e debbo mum Elisabeth, ɓe payi to Hilterfingen, to maayo Thun, to Siwis, e lewru noowammbar 1913, ɗo yumma makko joginoo galle. Wuro bourgeois tokooso, yuɓ..." 160732 wikitext text/x-wiki Debbo jogiiɗo umbrella e yeeso yeeyirdu hattan ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo August Macke waɗi e hitaande 1914. Ina hollita debbo ina ƴeewa e nder boowal hattan, pentiirgal e mbaadi Expressionniste. Natal ngal woni ko e mooftirgel Musée Folkwang to Essen. Tariya Macke ummiima e debbo mum Elisabeth, ɓe payi to Hilterfingen, to maayo Thun, to Siwis, e lewru noowammbar 1913, ɗo yumma makko joginoo galle. Wuro bourgeois tokooso, yuɓɓo, addani mo sosde jimɗi deƴƴuɗi, ɓuuɓɗi. Haa teeŋti noon, o ɓuri yiɗde ko windooji hattan, ɗi o heewnoo waɗde tiitoonde nate makko. Ko laaɓti e ɗeen golle ko ƴellitde geɗe ummoraade e nguurndam ñalnde kala e sahaa gonaaɗo, hono no anndiranoo kadi e Impressioniste en. Hay so tawii abstraction formalisateur ina sosa won e detachement, golle makko gila e ooɗoo sahaa, ɗe o joofni e lewru abriil 1914, ina njiyloo heen moƴƴere teskinnde. Limtol Ɗumɗoo ina hiisee wonde ko ɓuri mawnude e nate Macke ɗe o waɗi e nder yeeyirdu. Nde ummii ko ɗoon e ɗoon caggal Zwei Frauen e Hutladen kadi nde mahii e dow mayre. Tiitoonde e weeyo ina nanndi, ko ɓuri heewde ko wuro, kono ko huunde fof so wonaa loud e hectic. Natal debbo oo, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte daneejo e dow hoore mum, ina waɗi kadi ɓuuɓri e dow koyngal mum, ina waawi yaltineede ɗoon e ɗoon e oon golle gadiiɗe. Laamɗo oo alaa yeeso, ina heddii e anniyaaji, ina wayi no ko puccu mojobere. To bannge mbaydi, Macke yuɓɓinii nokku natal ngal e dow laabi njiylawu laaɓtuɗi. Sifaa joometiri ɓuuɓɗo e fasaad kaaƴe e pilasteruuji cewɗi e feɗeendu, kam e nate abstrakte, ina njahda e mbaydi pentol ngol no kaaƴe mosaïque nii, ina mbaɗa dental kuuɓtodinngal. Ɗumɗoo ina haani kadi e kuutoragol colour, tawa ina waɗi aksidaaji cuɓaaɗi e anniya e saraaji hakkunde ɗii. Ko ɓuri heewde e comci debbo oo, ko boɗeeji e boɗeeji ngulɗi, ina nanndi e koppiiji gonɗi e nder boowal e dow standuuji, ɗi pawaaɗi e mbaydiiji e ƴiye. Annoore ndee ina ɓuuɓtoo e nder windo. Miijooji ina njillondiri e nder e yaasi fof e nokkuuji e dow. Surfaces transparent e nder feɗeendu ina njiyloo e nder pilaster rustic to bannge. Nafoore golle ɗee ɓuri wonde ko e doole laaɓtuɗe e tiiɗɗe ɗe mbaydi ndii jogii e doole peeñninɗe jalbooje e kalaaji ceertuɗi. Sifaa fiɓnde weeyo ngonka kaa ina jillondiri e batte abstrakte coofɗe, ina rokka pentol ngol tension keeriiɗo classique-moderne. Debbo jogiiɗo umbrella e yeeso yeeyirdu hattan, soodaa ko e hitaande 1920 e nokku ina wiyee « Musée Folkwang », to Essen, ndeen ina wiyee Essener Kunstmuseum. E hitaande 1937, Naseer en keɓti nde, nde tawnoo ko naalankaagal bonngal, kono e hitaande 1953, golle ɗee coodaa ko musee, e ballal wuro Essen. Jooni noon, nde hiisetee ko e golle mayre ɓurɗe toowde e nder mooɓondiral naalankaagal Almaañ hannde. Tuugnorgal 8wju8xceum6pjyzqq329bcuig2phgs2 160736 160732 2026-04-07T13:32:27Z SUZYFATIMA 13856 160736 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jogiiɗo umbrella e yeeso yeeyirdu hattan''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo August Macke waɗi e hitaande 1914. Ina hollita debbo ina ƴeewa e nder boowal hattan, pentiirgal e mbaadi Expressionniste. Natal ngal woni ko e mooftirgel Musée Folkwang to Essen. Tariya Macke ummiima e debbo mum Elisabeth, ɓe payi to Hilterfingen, to maayo Thun, to Siwis, e lewru noowammbar 1913, ɗo yumma makko joginoo galle. Wuro bourgeois tokooso, yuɓɓo, addani mo sosde jimɗi deƴƴuɗi, ɓuuɓɗi. Haa teeŋti noon, o ɓuri yiɗde ko windooji hattan, ɗi o heewnoo waɗde tiitoonde nate makko. Ko laaɓti e ɗeen golle ko ƴellitde geɗe ummoraade e nguurndam ñalnde kala e sahaa gonaaɗo, hono no anndiranoo kadi e Impressioniste en. Hay so tawii abstraction formalisateur ina sosa won e detachement, golle makko gila e ooɗoo sahaa, ɗe o joofni e lewru abriil 1914, ina njiyloo heen moƴƴere teskinnde. Limtol Ɗumɗoo ina hiisee wonde ko ɓuri mawnude e nate Macke ɗe o waɗi e nder yeeyirdu. Nde ummii ko ɗoon e ɗoon caggal Zwei Frauen e Hutladen kadi nde mahii e dow mayre. Tiitoonde e weeyo ina nanndi, ko ɓuri heewde ko wuro, kono ko huunde fof so wonaa loud e hectic. Natal debbo oo, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte daneejo e dow hoore mum, ina waɗi kadi ɓuuɓri e dow koyngal mum, ina waawi yaltineede ɗoon e ɗoon e oon golle gadiiɗe. Laamɗo oo alaa yeeso, ina heddii e anniyaaji, ina wayi no ko puccu mojobere. To bannge mbaydi, Macke yuɓɓinii nokku natal ngal e dow laabi njiylawu laaɓtuɗi. Sifaa joometiri ɓuuɓɗo e fasaad kaaƴe e pilasteruuji cewɗi e feɗeendu, kam e nate abstrakte, ina njahda e mbaydi pentol ngol no kaaƴe mosaïque nii, ina mbaɗa dental kuuɓtodinngal. Ɗumɗoo ina haani kadi e kuutoragol colour, tawa ina waɗi aksidaaji cuɓaaɗi e anniya e saraaji hakkunde ɗii. Ko ɓuri heewde e comci debbo oo, ko boɗeeji e boɗeeji ngulɗi, ina nanndi e koppiiji gonɗi e nder boowal e dow standuuji, ɗi pawaaɗi e mbaydiiji e ƴiye. Annoore ndee ina ɓuuɓtoo e nder windo. Miijooji ina njillondiri e nder e yaasi fof e nokkuuji e dow. Surfaces transparent e nder feɗeendu ina njiyloo e nder pilaster rustic to bannge. Nafoore golle ɗee ɓuri wonde ko e doole laaɓtuɗe e tiiɗɗe ɗe mbaydi ndii jogii e doole peeñninɗe jalbooje e kalaaji ceertuɗi. Sifaa fiɓnde weeyo ngonka kaa ina jillondiri e batte abstrakte coofɗe, ina rokka pentol ngol tension keeriiɗo classique-moderne. Debbo jogiiɗo umbrella e yeeso yeeyirdu hattan, soodaa ko e hitaande 1920 e nokku ina wiyee « Musée Folkwang », to Essen, ndeen ina wiyee Essener Kunstmuseum. E hitaande 1937, Naseer en keɓti nde, nde tawnoo ko naalankaagal bonngal, kono e hitaande 1953, golle ɗee coodaa ko musee, e ballal wuro Essen. Jooni noon, nde hiisetee ko e golle mayre ɓurɗe toowde e nder mooɓondiral naalankaagal Almaañ hannde. == Tuugnorgal == 74onzxdcpfasand5t0zb8vxvf5e4p1h 160737 160736 2026-04-07T13:38:35Z SUZYFATIMA 13856 160737 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jogiiɗo umbrella e yeeso yeeyirdu hattan''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo August Macke waɗi e hitaande 1914. Ina hollita debbo ina ƴeewa e nder boowal hattan, pentiirgal e mbaadi Expressionniste. Natal ngal woni ko e mooftirgel Musée Folkwang to Essen. Tariya Macke ummiima e debbo mum Elisabeth, ɓe payi to Hilterfingen, to maayo Thun, to Siwis, e lewru noowammbar 1913, ɗo yumma makko joginoo galle. Wuro bourgeois tokooso, yuɓɓo, addani mo sosde jimɗi deƴƴuɗi, ɓuuɓɗi. Haa teeŋti noon, o ɓuri yiɗde ko windooji hattan, ɗi o heewnoo waɗde tiitoonde nate makko. Ko laaɓti e ɗeen golle ko ƴellitde geɗe ummoraade e nguurndam ñalnde kala e sahaa gonaaɗo, hono no anndiranoo kadi e Impressioniste en. Hay so tawii abstraction formalisateur ina sosa won e detachement, golle makko gila e ooɗoo sahaa, ɗe o joofni e lewru abriil 1914, ina njiyloo heen moƴƴere teskinnde. Limtol Ɗumɗoo ina hiisee wonde ko ɓuri mawnude e nate Macke ɗe o waɗi e nder yeeyirdu. Nde ummii ko ɗoon e ɗoon caggal Zwei Frauen e Hutladen kadi nde mahii e dow mayre. Tiitoonde e weeyo ina nanndi, ko ɓuri heewde ko wuro, kono ko huunde fof so wonaa loud e hectic. Natal debbo oo, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte daneejo e dow hoore mum, ina waɗi kadi ɓuuɓri e dow koyngal mum, ina waawi yaltineede ɗoon e ɗoon e oon golle gadiiɗe. Laamɗo oo alaa yeeso, ina heddii e anniyaaji, ina wayi no ko puccu mojobere. To bannge mbaydi, Macke yuɓɓinii nokku natal ngal e dow laabi njiylawu laaɓtuɗi. Sifaa joometiri ɓuuɓɗo e fasaad kaaƴe e pilasteruuji cewɗi e feɗeendu, kam e nate abstrakte, ina njahda e mbaydi pentol ngol no kaaƴe mosaïque nii, ina mbaɗa dental kuuɓtodinngal. Ɗumɗoo ina haani kadi e kuutoragol colour, tawa ina waɗi aksidaaji cuɓaaɗi e anniya e saraaji hakkunde ɗii. Ko ɓuri heewde e comci debbo oo, ko boɗeeji e boɗeeji ngulɗi, ina nanndi e koppiiji gonɗi e nder boowal e dow standuuji, ɗi pawaaɗi e mbaydiiji e ƴiye. Annoore ndee ina ɓuuɓtoo e nder windo. Miijooji ina njillondiri e nder e yaasi fof e nokkuuji e dow. Surfaces transparent e nder feɗeendu ina njiyloo e nder pilaster rustic to bannge. Nafoore golle ɗee ɓuri wonde ko e doole laaɓtuɗe e tiiɗɗe ɗe mbaydi ndii jogii e doole peeñninɗe jalbooje e kalaaji ceertuɗi. Sifaa fiɓnde weeyo ngonka kaa ina jillondiri e batte abstrakte coofɗe, ina rokka pentol ngol tension keeriiɗo classique-moderne. Debbo jogiiɗo umbrella e yeeso yeeyirdu hattan, soodaa ko e hitaande 1920 e nokku ina wiyee « Musée Folkwang », to Essen, ndeen ina wiyee Essener Kunstmuseum. E hitaande 1937, Naseer en keɓti nde, nde tawnoo ko naalankaagal bonngal, kono e hitaande 1953, golle ɗee coodaa ko musee, e ballal wuro Essen. Jooni noon, nde hiisetee ko e golle mayre ɓurɗe toowde e nder mooɓondiral naalankaagal Almaañ hannde.<ref>Anna Meseure, ''Auguste Macke'', Taschen, Cologne, 2001, ISBN 3-8228-0914-4</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20140817104944/http://collection-online.museum-folkwang.de/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=3382&viewType=detailView Woman with Umbrella in Front of a Hat Shop, Museum Folkwang Official Website (German)]</ref><ref>Anna Meseure, ''Auguste Macke'', Taschen, Cologne, 2001, ISBN 3-8228-0914-4</ref><ref>Anna Meseure, ''Auguste Macke'', Taschen, Cologne, 2001, ISBN 3-8228-0914-4</ref> == Tuugnorgal == <references /> f3hz7j1f7p1f29uyj2cws15apq8bj40 A Woman with Red Hair (painting) 0 38983 160738 2026-04-07T13:40:18Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo mo gaasa boɗeewa ko nate ɗe William McGregor Paxton waɗi e hitaande 1922. Golle naalankaagal ɗee ina njeyaa e ko moofti e nder galle naalankaagal Seattle. Tuugnorgal" 160738 wikitext text/x-wiki Debbo mo gaasa boɗeewa ko nate ɗe William McGregor Paxton waɗi e hitaande 1922. Golle naalankaagal ɗee ina njeyaa e ko moofti e nder galle naalankaagal Seattle. Tuugnorgal 4hphgjuc91ecf29sd2ak4acjf5vl3xw 160740 160738 2026-04-07T13:40:57Z SUZYFATIMA 13856 160740 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo mo gaasa boɗeewa''' ko nate ɗe William McGregor Paxton waɗi e hitaande 1922. Golle naalankaagal ɗee ina njeyaa e ko moofti e nder galle naalankaagal Seattle. == Tuugnorgal == 47ua6d9ih2l7y8bor7khb4v99lh08ea 160741 160740 2026-04-07T13:43:01Z SUZYFATIMA 13856 160741 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo mo gaasa boɗeewa''' ko nate ɗe William McGregor Paxton waɗi e hitaande 1922. Golle naalankaagal ɗee ina njeyaa e ko moofti e nder galle naalankaagal Seattle.<ref>{{Cite web|url=https://art.seattleartmuseum.org/objects/47719|title=A Woman with Red Hair|publisher=[[Seattle Art Museum]]|access-date=2023-07-07|archive-date=2023-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230707191731/https://art.seattleartmuseum.org/objects/47719|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> rh7ebcqqqyyjbnjuat5922nn1ne7liu Portrait of Simonetta Vespucci 0 38984 160739 2026-04-07T13:40:49Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Natal Simonetta Vespucci''' ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Piero di Cosimo, waɗi ko hedde 1480 walla 1490. Ko e nder galle mooftirgel (Musée Condé) to Chantilly, Farayse. Simonetta Vespucci ko debbo tedduɗo jeyaaɗo to Geno, resndi ɗum Marco Vespucci mo Firenze, tawi omo yahra e duuɓi 15 walla 16, tee ina anndaa ko o ɓurɗo ŋarɗude e yonta makko - ko goonga ko wuro Firenze. Firenze fof ina yiɗi mo sabu ŋarɗugol..." 160739 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Simonetta Vespucci''' ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Piero di Cosimo, waɗi ko hedde 1480 walla 1490. Ko e nder galle mooftirgel (Musée Condé) to Chantilly, Farayse. Simonetta Vespucci ko debbo tedduɗo jeyaaɗo to Geno, resndi ɗum Marco Vespucci mo Firenze, tawi omo yahra e duuɓi 15 walla 16, tee ina anndaa ko o ɓurɗo ŋarɗude e yonta makko - ko goonga ko wuro Firenze. Firenze fof ina yiɗi mo sabu ŋarɗugol makko, ngol wonti lefol caggal maayde makko ko yaawi e hitaande 1476, tawi omo yahra e duuɓi 23. Sandro Botticelli ina joginoo heen miijo e sifaaji makko e nder deftere « Jibinannde Venus » e Piero di Cosimo ko jiɗɗo makko no feewi. ==Gikku== Subject ko suka debbo tokooso holliraaɗo e feccere njuuteendi e nder profil, ina fadi bannge nano. Koppi makko ina njuuti, mboddi tokosiri ina taaroo wutte mo o ɓoornii oo. E nder heen ko leydi udditiindi, ndi yoori to bannge nano, ndi ɓuuɓri to bannge ñaamo. Duule ɓaleeje ɗee ko maande maayde makko ko yaawi, hono no lekki maayki ki woniri caggal.[1] E dow ŋoral natal ngal ko keeri binndol nanndungol e alkule cewɗe, feere huutorteende e naalankaagal gila e pentoowo Flamand biyeteeɗo Jan van Eyck e fuɗɗoode teeminannde ndee ; ina winndaa heen: Simoneta ina winndaa heen. Duule ɓaleeje ɗee ina ceerti e mbaydi laaɓndi yeeso e mbaydi laaɓndi. Ko e aadaaji anndiraa ko natal Simonetta. Giorgio Vasari ina joginoo mo no hollirta Kleopatra nii, sabu toplessness e mboddi, ndi o nanndini e asp mo, e wiyde Plutarque, Kleopatra wari hoore mum. Kono tan, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Norbert Schneider ina jokki e wiyde wonde ikonogaraafi natal ngal ummorii ko e oon sahaa e nder yontaaji ɓooyɗi, ɗo mboddi ndii, haa teeŋti noon e ɓuuɓde wutte mum, ina maantiniri cirƴam sahaa, ɗum noon ina jokkondiri e Janus, laamɗo Roomnaajo keso ye, Saturca e F with the Waktu" limre ngam innde makko e ɗemngal Gerek, Kronos, hawraama e Chronos, maanaa "waktu". Binndi ɗii ina mbiya Simonetta ko Januensis (mo Genova, kono binndol ngol ina wayloo e dow Janus). Mbooy oo kadi ko maande Prudentia ; e nder oon firo, maa won yettoode hakkille Simonetta.[2] Miijo ngoɗngo ko wonde o hollirtee ko Proserpina, mboddi ndii ina maantiniri yaakaare heeferɓe e ummital.[3][4] Bust oo, e mbaadi teeminannde 15ɓiire, ina wirnii seeɗa feewde e ƴeewoowo, ngam weltinde yiyde, e koyɗe makko ina njuɓɓinaa e mbaydi mbaylaandi. E wiyde Schneider, ɓuuɓri makko ɓuuɓndi ndii, alaa ko bonnata yiyooɓe hannde ɓee. Ɗe ɓuri wonde ko alkule Venus Pudica, walla Venus "laaɓɗo", e nder nate Paris Bordone ɗe yiɗɓe (hedde 1550) toplessness ko maande dewgal.[2] Sifaa makko ina jogii laaɓal haawniingal. Tiinde ndee ina toowi, fawaade e mbaydi jamaanu nguu ina waɗi ƴiye ɓuuɓɗe. Kosam ɗam ko debbo dewbo, mooftaa e ɓuuɓri, fawaade e ɓuuɓri, e ɓuuɓri, e perle. dx1e49r6dzv4vejk3jqqpxw6s9afzam 160742 160739 2026-04-07T13:44:01Z MOIBARDE 10068 160742 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Simonetta Vespucci''' ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Piero di Cosimo, waɗi ko hedde 1480 walla 1490. Ko e nder galle mooftirgel (Musée Condé) to Chantilly, [[Farayse]]. Simonetta Vespucci ko debbo tedduɗo jeyaaɗo to Geno, resndi ɗum Marco Vespucci mo Firenze, tawi omo yahra e duuɓi 15 walla 16, tee ina anndaa ko o ɓurɗo ŋarɗude e yonta makko - ko goonga ko wuro Firenze. Firenze fof ina yiɗi mo sabu ŋarɗugol makko, ngol wonti lefol caggal maayde makko ko yaawi e hitaande 1476, tawi omo yahra e duuɓi 23. Sandro Botticelli ina joginoo heen miijo e sifaaji makko e nder deftere « Jibinannde Venus » e Piero di Cosimo ko jiɗɗo makko no feewi. ==Gikku== Subject ko suka debbo tokooso holliraaɗo e feccere njuuteendi e nder profil, ina fadi bannge nano. Koppi makko ina njuuti, mboddi tokosiri ina taaroo wutte mo o ɓoornii oo. E nder heen ko leydi udditiindi, ndi yoori to bannge nano, ndi ɓuuɓri to bannge ñaamo. Duule ɓaleeje ɗee ko maande maayde makko ko yaawi, hono no lekki maayki ki woniri caggal. E dow ŋoral natal ngal ko keeri binndol nanndungol e alkule cewɗe, feere huutorteende e naalankaagal gila e pentoowo Flamand biyeteeɗo Jan van Eyck e fuɗɗoode teeminannde ndee ; ina winndaa heen: Simoneta ina winndaa heen. Duule ɓaleeje ɗee ina ceerti e mbaydi laaɓndi yeeso e mbaydi laaɓndi. Ko e aadaaji anndiraa ko natal Simonetta. Giorgio Vasari ina joginoo mo no hollirta Kleopatra nii, sabu toplessness e mboddi, ndi o nanndini e asp mo, e wiyde Plutarque, Kleopatra wari hoore mum. Kono tan, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Norbert Schneider ina jokki e wiyde wonde ikonogaraafi natal ngal ummorii ko e oon sahaa e nder yontaaji ɓooyɗi, ɗo mboddi ndii, haa teeŋti noon e ɓuuɓde wutte mum, ina maantiniri cirƴam sahaa, ɗum noon ina jokkondiri e Janus, laamɗo Roomnaajo keso ye, Saturca e F with the Waktu" limre ngam innde makko e ɗemngal Gerek, Kronos, hawraama e Chronos, maanaa "waktu". Binndi ɗii ina mbiya Simonetta ko Januensis (mo Genova, kono binndol ngol ina wayloo e dow Janus). Mbooy oo kadi ko maande Prudentia ; e nder oon firo, maa won yettoode hakkille Simonetta. Miijo ngoɗngo ko wonde o hollirtee ko Proserpina, mboddi ndii ina maantiniri yaakaare heeferɓe e ummital. Bust oo, e mbaadi teeminannde 15ɓiire, ina wirnii seeɗa feewde e ƴeewoowo, ngam weltinde yiyde, e koyɗe makko ina njuɓɓinaa e mbaydi mbaylaandi. E wiyde Schneider, ɓuuɓri makko ɓuuɓndi ndii, alaa ko bonnata yiyooɓe hannde ɓee. Ɗe ɓuri wonde ko alkule Venus Pudica, walla Venus "laaɓɗo", e nder nate Paris Bordone ɗe yiɗɓe (hedde 1550) toplessness ko maande dewgal. Sifaa makko ina jogii laaɓal haawniingal. Tiinde ndee ina toowi, fawaade e mbaydi jamaanu nguu ina waɗi ƴiye ɓuuɓɗe. Kosam ɗam ko debbo dewbo, mooftaa e ɓuuɓri, fawaade e ɓuuɓri, e ɓuuɓri, e perle. hjq67ac9o41fza1ijrhlqv0b063e38r 160745 160742 2026-04-07T13:47:14Z MOIBARDE 10068 160745 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Simonetta Vespucci''' ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Piero di Cosimo, waɗi ko hedde 1480 walla 1490. Ko e nder galle mooftirgel (Musée Condé) to Chantilly, [[Farayse]]. Simonetta Vespucci ko debbo tedduɗo jeyaaɗo to Geno, resndi ɗum Marco Vespucci mo Firenze, tawi omo yahra e duuɓi 15 walla 16, tee ina anndaa ko o ɓurɗo ŋarɗude e yonta makko - ko goonga ko wuro Firenze. Firenze fof ina yiɗi mo sabu ŋarɗugol makko, ngol wonti lefol caggal maayde makko ko yaawi e hitaande 1476, tawi omo yahra e duuɓi 23. Sandro Botticelli ina joginoo heen miijo e sifaaji makko e nder deftere « Jibinannde Venus » e Piero di Cosimo ko jiɗɗo makko no feewi. ==Gikku== Subject ko suka debbo tokooso holliraaɗo e feccere njuuteendi e nder profil, ina fadi bannge nano. Koppi makko ina njuuti, mboddi tokosiri ina taaroo wutte mo o ɓoornii oo. E nder heen ko leydi udditiindi, ndi yoori to bannge nano, ndi ɓuuɓri to bannge ñaamo. Duule ɓaleeje ɗee ko maande maayde makko ko yaawi, hono no lekki maayki ki woniri caggal. E dow ŋoral natal ngal ko keeri binndol nanndungol e alkule cewɗe, feere huutorteende e naalankaagal gila e pentoowo Flamand biyeteeɗo Jan van Eyck e fuɗɗoode teeminannde ndee ; ina winndaa heen: Simoneta ina winndaa heen. Duule ɓaleeje ɗee ina ceerti e mbaydi laaɓndi yeeso e mbaydi laaɓndi. Ko e aadaaji anndiraa ko natal Simonetta. Giorgio Vasari ina joginoo mo no hollirta Kleopatra nii, sabu toplessness e mboddi, ndi o nanndini e asp mo, e wiyde Plutarque, Kleopatra wari hoore mum. Kono tan, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Norbert Schneider ina jokki e wiyde wonde ikonogaraafi natal ngal ummorii ko e oon sahaa e nder yontaaji ɓooyɗi, ɗo mboddi ndii, haa teeŋti noon e ɓuuɓde wutte mum, ina maantiniri cirƴam sahaa, ɗum noon ina jokkondiri e Janus, laamɗo Roomnaajo keso ye, Saturca e F with the Waktu" limre ngam innde makko e ɗemngal Gerek, Kronos, hawraama e Chronos, maanaa "waktu". Binndi ɗii ina mbiya Simonetta ko Januensis (mo Genova, kono binndol ngol ina wayloo e dow Janus). Mbooy oo kadi ko maande Prudentia ; e nder oon firo, maa won yettoode hakkille Simonetta. Miijo ngoɗngo ko wonde o hollirtee ko Proserpina, mboddi ndii ina maantiniri yaakaare heeferɓe e ummital. Bust oo, e mbaadi teeminannde 15ɓiire, ina wirnii seeɗa feewde e ƴeewoowo, ngam weltinde yiyde, e koyɗe makko ina njuɓɓinaa e mbaydi mbaylaandi. E wiyde Schneider, ɓuuɓri makko ɓuuɓndi ndii, alaa ko bonnata yiyooɓe hannde ɓee. Ɗe ɓuri wonde ko alkule Venus Pudica, walla Venus "laaɓɗo", e nder nate Paris Bordone ɗe yiɗɓe (hedde 1550) toplessness ko maande dewgal. Sifaa makko ina jogii laaɓal haawniingal. Tiinde ndee ina toowi, fawaade e mbaydi jamaanu nguu ina waɗi ƴiye ɓuuɓɗe. Kosam ɗam ko debbo dewbo, mooftaa e ɓuuɓri, fawaade e ɓuuɓri, e ɓuuɓri, e perle. == Anndinde subject == Ina laaɓi no natal ngal nanndirta e Simonetta Vespucci, haa teeŋti noon so tawii ko natal makko, ko ngal natal caggal maayde, sibu ngal natal ko hedde duuɓi 14 caggal maayde makko. Nde o maayi ndee, Piero di Cosimo ina yahra e duuɓi 14 tan, ɗum noon ina gasa tawa ko koppi golle naalanke gadano. Musée Condé ina naamnoo anndinde huunde ndee, ina innitoroo nate ɗee Natal debbo, ina wiyee ko Simonetta Vespucci, ina hollita wonde binndol innde makko les nate ɗee ina waawi ɓeydeede e ñalngu caggal ɗuum. == Tuugnorgal == inw6nj1xqvuq6izscvrsdbnvvbn0my1 160747 160745 2026-04-07T13:49:44Z MOIBARDE 10068 160747 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Simonetta Vespucci''' ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Piero di Cosimo, waɗi ko hedde 1480 walla 1490. Ko e nder galle mooftirgel (Musée Condé) to Chantilly, [[Farayse]].<ref>{{cite book|first=Norbert|last=Schneider|title=The Art of the Portrait: Masterpieces of European Portrait-Painting, 1420&ndash;1670|location=Cologne / London|publisher=[[Taschen]]|isbn=9783822819951|orig-year=1992|year=2002|url=https://www.scribd.com/doc/50555507/|page=54}}</ref> Simonetta Vespucci ko debbo tedduɗo jeyaaɗo to Geno, resndi ɗum Marco Vespucci mo Firenze, tawi omo yahra e duuɓi 15 walla 16, tee ina anndaa ko o ɓurɗo ŋarɗude e yonta makko - ko goonga ko wuro Firenze. Firenze fof ina yiɗi mo sabu ŋarɗugol makko, ngol wonti lefol caggal maayde makko ko yaawi e hitaande 1476, tawi omo yahra e duuɓi 23. Sandro Botticelli ina joginoo heen miijo e sifaaji makko e nder deftere « Jibinannde Venus » e Piero di Cosimo ko jiɗɗo makko no feewi.<ref>{{cite book|first=Norbert|last=Schneider|title=The Art of the Portrait: Masterpieces of European Portrait-Painting, 1420&ndash;1670|location=Cologne / London|publisher=[[Taschen]]|isbn=9783822819951|orig-year=1992|year=2002|url=https://www.scribd.com/doc/50555507/|page=54}}</ref> ==Gikku== Subject ko suka debbo tokooso holliraaɗo e feccere njuuteendi e nder profil, ina fadi bannge nano. Koppi makko ina njuuti, mboddi tokosiri ina taaroo wutte mo o ɓoornii oo. E nder heen ko leydi udditiindi, ndi yoori to bannge nano, ndi ɓuuɓri to bannge ñaamo. Duule ɓaleeje ɗee ko maande maayde makko ko yaawi, hono no lekki maayki ki woniri caggal. E dow ŋoral natal ngal ko keeri binndol nanndungol e alkule cewɗe, feere huutorteende e naalankaagal gila e pentoowo Flamand biyeteeɗo Jan van Eyck e fuɗɗoode teeminannde ndee ; ina winndaa heen: Simoneta ina winndaa heen. Duule ɓaleeje ɗee ina ceerti e mbaydi laaɓndi yeeso e mbaydi laaɓndi. Ko e aadaaji anndiraa ko natal Simonetta. Giorgio Vasari ina joginoo mo no hollirta Kleopatra nii, sabu toplessness e mboddi, ndi o nanndini e asp mo, e wiyde Plutarque, Kleopatra wari hoore mum. Kono tan, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Norbert Schneider ina jokki e wiyde wonde ikonogaraafi natal ngal ummorii ko e oon sahaa e nder yontaaji ɓooyɗi, ɗo mboddi ndii, haa teeŋti noon e ɓuuɓde wutte mum, ina maantiniri cirƴam sahaa, ɗum noon ina jokkondiri e Janus, laamɗo Roomnaajo keso ye, Saturca e F with the Waktu" limre ngam innde makko e ɗemngal Gerek, Kronos, hawraama e Chronos, maanaa "waktu". Binndi ɗii ina mbiya Simonetta ko Januensis (mo Genova, kono binndol ngol ina wayloo e dow Janus). Mbooy oo kadi ko maande Prudentia ; e nder oon firo, maa won yettoode hakkille Simonetta. Miijo ngoɗngo ko wonde o hollirtee ko Proserpina, mboddi ndii ina maantiniri yaakaare heeferɓe e ummital. Bust oo, e mbaadi teeminannde 15ɓiire, ina wirnii seeɗa feewde e ƴeewoowo, ngam weltinde yiyde, e koyɗe makko ina njuɓɓinaa e mbaydi mbaylaandi. E wiyde Schneider, ɓuuɓri makko ɓuuɓndi ndii, alaa ko bonnata yiyooɓe hannde ɓee. Ɗe ɓuri wonde ko alkule Venus Pudica, walla Venus "laaɓɗo", e nder nate Paris Bordone ɗe yiɗɓe (hedde 1550) toplessness ko maande dewgal. Sifaa makko ina jogii laaɓal haawniingal. Tiinde ndee ina toowi, fawaade e mbaydi jamaanu nguu ina waɗi ƴiye ɓuuɓɗe. Kosam ɗam ko debbo dewbo, mooftaa e ɓuuɓri, fawaade e ɓuuɓri, e ɓuuɓri, e perle. == Anndinde subject == Ina laaɓi no natal ngal nanndirta e Simonetta Vespucci, haa teeŋti noon so tawii ko natal makko, ko ngal natal caggal maayde, sibu ngal natal ko hedde duuɓi 14 caggal maayde makko. Nde o maayi ndee, Piero di Cosimo ina yahra e duuɓi 14 tan, ɗum noon ina gasa tawa ko koppi golle naalanke gadano. Musée Condé ina naamnoo anndinde huunde ndee, ina innitoroo nate ɗee Natal debbo, ina wiyee ko Simonetta Vespucci, ina hollita wonde binndol innde makko les nate ɗee ina waawi ɓeydeede e ñalngu caggal ɗuum. == Tuugnorgal == 6q4f3fjf129sd3ojluosaiscl65omnz Woman with a Mandolin 0 38985 160743 2026-04-07T13:45:16Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo jogiiɗo manndolin ko nate nebam, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Georges Braque waɗi e hitaande 1910. Nate ɗee ina ngoni e galle mooftirɗo nate biyeteeɗo Thyssen-Bornemisza, to Madrid. Daartol e sifaa Braque waɗi ndeeɗoo natal ko e ndunngu 1910, ngal jeyaa ko e fawaade e faɗo makko analytique cubism. Ina gasa tawa ko koolol Camille Corot to Salon d’Automne hitaande 1909, ngol o yilliima e sehil makko Pablo Picasso, addani mo waɗde nate e ngalɗoo n..." 160743 wikitext text/x-wiki Debbo jogiiɗo manndolin ko nate nebam, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Georges Braque waɗi e hitaande 1910. Nate ɗee ina ngoni e galle mooftirɗo nate biyeteeɗo Thyssen-Bornemisza, to Madrid. Daartol e sifaa Braque waɗi ndeeɗoo natal ko e ndunngu 1910, ngal jeyaa ko e fawaade e faɗo makko analytique cubism. Ina gasa tawa ko koolol Camille Corot to Salon d’Automne hitaande 1909, ngol o yilliima e sehil makko Pablo Picasso, addani mo waɗde nate e ngalɗoo nanondiral. Golle Corot ɗee ngaddani mo sosde golle ɗe mbaydiiji nguurndam njokkondirta e kuutorɗe jimɗi—e nder haala kaa, ko mandolin. Naalanke oo artii e joofnirde mum e nate aadee, caggal duuɓi ɗiɗi ɗi o woni e mum ɗii fof ko e mbaydiiji leydi e nguurndam. Kuutorɗe jimɗi ngonti huunde teskinnde e nder nate kuuɓtodinɗe. Natal ngal waɗiraa ko e mbaadi oval, ina sikkaa ko kañum woni pentol kuuɓtodinngol gadanol waɗeede e ngalɗoo mbaadi. Tuugnorgal 2j9lrijex35jfviraexuudz04zxykcg 160744 160743 2026-04-07T13:46:24Z SUZYFATIMA 13856 160744 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jogiiɗo manndolin''' ko nate nebam, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Georges Braque waɗi e hitaande 1910. Nate ɗee ina ngoni e galle mooftirɗo nate biyeteeɗo Thyssen-Bornemisza, to Madrid. Daartol e sifaa Braque waɗi ndeeɗoo natal ko e ndunngu 1910, ngal jeyaa ko e fawaade e faɗo makko analytique cubism. Ina gasa tawa ko koolol Camille Corot to Salon d’Automne hitaande 1909, ngol o yilliima e sehil makko Pablo Picasso, addani mo waɗde nate e ngalɗoo nanondiral. Golle Corot ɗee ngaddani mo sosde golle ɗe mbaydiiji nguurndam njokkondirta e kuutorɗe jimɗi—e nder haala kaa, ko mandolin. Naalanke oo artii e joofnirde mum e nate aadee, caggal duuɓi ɗiɗi ɗi o woni e mum ɗii fof ko e mbaydiiji leydi e nguurndam. Kuutorɗe jimɗi ngonti huunde teskinnde e nder nate kuuɓtodinɗe. Natal ngal waɗiraa ko e mbaadi oval, ina sikkaa ko kañum woni pentol kuuɓtodinngol gadanol waɗeede e ngalɗoo mbaadi. Tuugnorgal hslji5b2i67b00lxaxh3uobo65wuko3 160746 160744 2026-04-07T13:49:24Z SUZYFATIMA 13856 160746 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jogiiɗo manndolin''' ko nate nebam, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Georges Braque waɗi e hitaande 1910. Nate ɗee ina ngoni e galle mooftirɗo nate biyeteeɗo Thyssen-Bornemisza, to Madrid. Daartol e sifaa Braque waɗi ndeeɗoo natal ko e ndunngu 1910, ngal jeyaa ko e fawaade e faɗo makko analytique cubism. Ina gasa tawa ko koolol Camille Corot to Salon d’Automne hitaande 1909, ngol o yilliima e sehil makko Pablo Picasso, addani mo waɗde nate e ngalɗoo nanondiral. Golle Corot ɗee ngaddani mo sosde golle ɗe mbaydiiji nguurndam njokkondirta e kuutorɗe jimɗi—e nder haala kaa, ko mandolin. Naalanke oo artii e joofnirde mum e nate aadee, caggal duuɓi ɗiɗi ɗi o woni e mum ɗii fof ko e mbaydiiji leydi e nguurndam. Kuutorɗe jimɗi ngonti huunde teskinnde e nder nate kuuɓtodinɗe. Natal ngal waɗiraa ko e mbaadi oval, ina sikkaa ko kañum woni pentol kuuɓtodinngol gadanol waɗeede e ngalɗoo mbaadi.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.georgesbraque.org/woman-with-a-mandolin.jsp|title=Woman with a Mandolin, 1910 by Georges Braque|website=www.georgesbraque.org}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.georgesbraque.net/woman-with-a-mandolin/|title=Woman with a Mandolin by Georges Braque|website=www.georgesbraque.net}}</ref><ref>Anne Ganteführer-Trier, ''Cubism'', Taschen, 2004, p. 48</ref> Tuugnorgal <references /> ko5pys4pi0g9yflfxf2jejg2b2qrdpr Portrait of the Duchess of Berry (Vigée Le Brun) 0 38986 160749 2026-04-07T13:54:57Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Natal laamɗo Berry''' ko natal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Élisabeth Vigée Le Brun e hitaande 1824, ina hollira Marie-Caroline itaalinaajo, laamɗo Berry, tergal e laamu Bourbon laamiiɗo Farayse.[1] Le Brun wonnoo ko pentoowo mawɗo laamu Farayse ɓooyɗo, jokkondirɗo e Marie Antoinette. Caggal Rewolison Farayse o waɗi duuɓi keewɗi e nder eggude hade makko hootde. Natal ngal ko korona Farayse yamiri ɗum, ina jeyaa e golle mawɗe ɗe Duchess wa..." 160749 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal laamɗo Berry''' ko natal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Élisabeth Vigée Le Brun e hitaande 1824, ina hollira Marie-Caroline itaalinaajo, laamɗo Berry, tergal e laamu Bourbon laamiiɗo Farayse.[1] Le Brun wonnoo ko pentoowo mawɗo laamu Farayse ɓooyɗo, jokkondirɗo e Marie Antoinette. Caggal Rewolison Farayse o waɗi duuɓi keewɗi e nder eggude hade makko hootde. Natal ngal ko korona Farayse yamiri ɗum, ina jeyaa e golle mawɗe ɗe Duchess waɗi e oon sahaa. O holliraama e mbaydi blue velvet e dow ŋoral henndu.[2] Marie-Caroline resii laamɗo Berry e hitaande 1816. Caggal warngo jom suudu mum e nder opera 1820, laamɗo oo jibini ɓiɗɗo gorko caggal maayde mum - ko nanndi e ronooɓe garooji ɗii, hono Henry, laamɗo Bordoo. E kitaale 1820 o woniino neɗɗo mawɗo e ndeen ñaawirdu Farayse, kadi o woniino mooftuɗo naalankaagal teskinaaɗo. Rewolisiyoŋ lewru sulyee 1830 fooli jom suudu makko Charles X mo Farayse, ɓesngu nguu yahi eggude. E hitaande 1832 o ardii fitinaaji ɗi ndartaaki to Vendée ngam wallitde ɓiyiiko.[3] Nde hollitaama e Salon hitaande 1824 to Louvre to Pari.[4] ndee ɗoo golle e golle goɗɗe fof, ɓuuɓnaama e feeñde Romantisme to Salon.[5] Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu keeriiɗo, kono ngal hollitaama e koolol to galle pinal Metropolitan e hitaande 2016.[6] ==Ƴeew kadi== Natal laamɗo debbo biyeteeɗo Berry, natal Thomas Lawrence waɗi e hitaande 1825 ==Tuugnorgal== to7zubvo86586a1gv3ibo14a4kcuhn8 160752 160749 2026-04-07T13:59:26Z MOIBARDE 10068 160752 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal laamɗo Berry''' ko natal naalanke [[Farayse|Faraysenaajo]] biyeteeɗo Élisabeth Vigée Le Brun e hitaande 1824, ina hollira Marie-Caroline [[Italiya|itaalinaajo]], laamɗo Berry, tergal e laamu Bourbon laamiiɗo [[Farayse]]. Le Brun wonnoo ko pentoowo mawɗo laamu [[Farayse]] ɓooyɗo, jokkondirɗo e Marie Antoinette. Caggal Rewolison Farayse o waɗi duuɓi keewɗi e nder eggude hade makko hootde. Natal ngal ko korona [[Farayse]] yamiri ɗum, ina jeyaa e golle mawɗe ɗe Duchess waɗi e oon sahaa. O holliraama e mbaydi blue velvet e dow ŋoral henndu. Marie-Caroline resii laamɗo Berry e hitaande 1816. Caggal warngo jom suudu mum e nder opera 1820, laamɗo oo jibini ɓiɗɗo gorko caggal maayde mum - ko nanndi e ronooɓe garooji ɗii, hono Henry, laamɗo Bordoo. E kitaale 1820 o woniino neɗɗo mawɗo e ndeen ñaawirdu [[Farayse]], kadi o woniino mooftuɗo naalankaagal teskinaaɗo. Rewolisiyoŋ lewru sulyee 1830 fooli jom suudu makko Charles X mo Farayse, ɓesngu nguu yahi eggude. E hitaande 1832 o ardii fitinaaji ɗi ndartaaki to Vendée ngam wallitde ɓiyiiko. Nde hollitaama e Salon hitaande 1824 to Louvre to [[Pari]]. ndee ɗoo golle e golle goɗɗe fof, ɓuuɓnaama e feeñde ''Romantisme to Salon.'' Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu keeriiɗo, kono ngal hollitaama e koolol to galle pinal Metropolitan e hitaande 2016.[6] ==Ƴeew kadi== Natal laamɗo debbo biyeteeɗo Berry, natal Thomas Lawrence waɗi e hitaande 1825 ==Tuugnorgal== s7f9sb8umlp8ai87fr0lsgm480wfvd6 160755 160752 2026-04-07T14:04:42Z MOIBARDE 10068 160755 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal laamɗo Berry''' ko natal naalanke [[Farayse|Faraysenaajo]] biyeteeɗo Élisabeth Vigée Le Brun e hitaande 1824, ina hollira Marie-Caroline [[Italiya|itaalinaajo]], laamɗo Berry, tergal e laamu Bourbon laamiiɗo [[Farayse]]. Le Brun wonnoo ko pentoowo mawɗo laamu [[Farayse]] ɓooyɗo, jokkondirɗo e Marie Antoinette. Caggal Rewolison [[Farayse]] o waɗi duuɓi keewɗi e nder eggude hade makko hootde..<ref>Price p.221-23</ref> Natal ngal ko korona [[Farayse]] yamiri ɗum, ina jeyaa e golle mawɗe ɗe Duchess waɗi e oon sahaa. O holliraama e mbaydi ''blue velvet'' e dow ŋoral henndu.<ref>Price p.221-23</ref> Marie-Caroline resii laamɗo Berry e hitaande 1816. Caggal warngo jom suudu mum e nder opera 1820, laamɗo oo jibini ɓiɗɗo gorko caggal maayde mum - ko nanndi e ronooɓe garooji ɗii, hono Henry, laamɗo Bordoo. E kitaale 1820 o woniino neɗɗo mawɗo e ndeen ñaawirdu [[Farayse]], kadi o woniino mooftuɗo naalankaagal teskinaaɗo. Rewolisiyoŋ lewru sulyee 1830 fooli jom suudu makko Charles X mo [[Farayse]], ɓesngu nguu yahi eggude. E hitaande 1832 o ardii fitinaaji ɗi ndartaaki to Vendée ngam wallitde ɓiyiiko.<ref>{{cite web|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/657006|title=The Duchesse de Berry in a Blue Velvet Dress|date=1824}}</ref> Nde hollitaama e Salon hitaande 1824 to Louvre to [[Pari]]. ndee ɗoo golle e golle goɗɗe fof, ɓuuɓnaama e feeñde ''Romantisme to Salon.'' Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu keeriiɗo, kono ngal hollitaama e koolol to galle pinal Metropolitan e hitaande 2016. ==Ƴeew kadi== Natal laamɗo debbo biyeteeɗo Berry, natal Thomas Lawrence waɗi e hitaande 1825 ==Tuugnorgal== lfmo34xn0k6cvr03fqugo3gh2vdnxi4 A Woman with a Child in a Pantry 0 38987 160750 2026-04-07T13:56:58Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo jogiiɗo cukalel e nder suudu ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch, sosaa c. 1658. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Rijks, to Amsterdam. Limtol Ko ɗum woni natal gadanal Hooch winndi e Hofstede de Groot e hitaande 1910, winndi : 1. DEBBO TO PANTRY-DOOR WONI E ƁIƊƊO. Sm. 25; deG. 3. E nder suudu ɓuuɓndu, ina darii, bannge nano, debbo gooto ina ɓoornii wutte boɗeejo, ina ɓoornii wutte daneejo. O ummiima jo..." 160750 wikitext text/x-wiki Debbo jogiiɗo cukalel e nder suudu ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch, sosaa c. 1658. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Rijks, to Amsterdam. Limtol Ko ɗum woni natal gadanal Hooch winndi e Hofstede de Groot e hitaande 1910, winndi : 1. DEBBO TO PANTRY-DOOR WONI E ƁIƊƊO. Sm. 25; deG. 3. E nder suudu ɓuuɓndu, ina darii, bannge nano, debbo gooto ina ɓoornii wutte boɗeejo, ina ɓoornii wutte daneejo. O ummiima jooni e nder suudu safrirdu, omo 6uuccoo, omo rokka suka debbo tokooso jugo. Kono wutteeji e dow mbaydi ndii ina kollita wonde ko suka gorko, aadaaji suucfcfi e seycfaane e 6eydude 6ernde suka debbo. Limɗe ɗiɗi ɗee fof ina njiyee e profil. Batte natal ngal naalanke oo e hoore mum penti ina njiyee seeɗa e dow ŋoral dow hoore debbo oo. Fenaande tokosere suudu nduu e kaas ina njiyee e damal udditiingal to bannge nano. Rewrude e damal udditiingal bannge ñaamo ko suudu jooɗorde; e nder suudu nduu ko jappeere 6uu6nde, ina woodi natal e dow mahol dow mum, ina darii e sara feggere udditiinde ndee. "Golle joom mum moƴƴe" (Sm.). Siynaama " P.D.H."; kanndaa, 27 inch e 23 inch. Koppi arano moƴƴo ina woni e juuɗe Rt. Hon. Sir A. Hayter, to Londres. Yeeyirde: P. van der Lip, to Amsterdam, ñalnde 14 lewru juko hitaande 1712 (Hoet, i. 147), limre 26 (66 florin); pendant yeeyeteeɗo e ndeeɗoo yeeyirde ina woni hannde e mooftirgel Albert von Oppenheim to Kolon (6). Lati. Walraven, to Amsterdam, ñalnde 14 oktoobar 1765 (Terw. 504), limre 15 (450 florin, J. J. de Bruyn). J. J. de Bruyn, to Amsterdam, ñalnde 12 suwee 1798, limre 25 (2600 florin, de Vos). P. de Smet van Alfen, to Amsterdam, ñalnde 1 ut 1810, limre 43 (3025 florin, Smit). Debbo A. M. Hogguer, jibinaaɗo e Ebeling, to Amsterdam ñalnde 18 ut 1817 (4010 florin). Jooni noon e nder suudu defte Rijks to Amsterdam, limre 1248 e nder catal 1903 (ko adii ɗuum limoore 682). Tuugnorgal pfza4pfybhh8y1czji704godct90ep4 160751 160750 2026-04-07T13:58:56Z SUZYFATIMA 13856 160751 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jogiiɗo cukalel e nder suudu''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch, sosaa c. 1658. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Rijks, to Amsterdam. Limtol Ko ɗum woni natal gadanal Hooch winndi e Hofstede de Groot e hitaande 1910, winndi : 1. DEBBO TO PANTRY-DOOR WONI E ƁIƊƊO. Sm. 25; deG. 3. E nder suudu ɓuuɓndu, ina darii, bannge nano, debbo gooto ina ɓoornii wutte boɗeejo, ina ɓoornii wutte daneejo. O ummiima jooni e nder suudu safrirdu, omo 6uuccoo, omo rokka suka debbo tokooso jugo. Kono wutteeji e dow mbaydi ndii ina kollita wonde ko suka gorko, aadaaji suucfcfi e seycfaane e 6eydude 6ernde suka debbo. Limɗe ɗiɗi ɗee fof ina njiyee e profil. Batte natal ngal naalanke oo e hoore mum penti ina njiyee seeɗa e dow ŋoral dow hoore debbo oo. Fenaande tokosere suudu nduu e kaas ina njiyee e damal udditiingal to bannge nano. Rewrude e damal udditiingal bannge ñaamo ko suudu jooɗorde; e nder suudu nduu ko jappeere 6uu6nde, ina woodi natal e dow mahol dow mum, ina darii e sara feggere udditiinde ndee. "Golle joom mum moƴƴe" (Sm.). Siynaama " P.D.H."; kanndaa, 27 inch e 23 inch. Koppi arano moƴƴo ina woni e juuɗe Rt. Hon. Sir A. Hayter, to Londres. Yeeyirde: P. van der Lip, to Amsterdam, ñalnde 14 lewru juko hitaande 1712 (Hoet, i. 147), limre 26 (66 florin); pendant yeeyeteeɗo e ndeeɗoo yeeyirde ina woni hannde e mooftirgel Albert von Oppenheim to Kolon (6). Lati. Walraven, to Amsterdam, ñalnde 14 oktoobar 1765 (Terw. 504), limre 15 (450 florin, J. J. de Bruyn). J. J. de Bruyn, to Amsterdam, ñalnde 12 suwee 1798, limre 25 (2600 florin, de Vos). P. de Smet van Alfen, to Amsterdam, ñalnde 1 ut 1810, limre 43 (3025 florin, Smit). Debbo A. M. Hogguer, jibinaaɗo e Ebeling, to Amsterdam ñalnde 18 ut 1817 (4010 florin). Jooni noon e nder suudu defte Rijks to Amsterdam, limre 1248 e nder catal 1903 (ko adii ɗuum limoore 682). == Tuugnorgal == i8wfsxlyhcudraf8bsuybud6o9lcdv6 160753 160751 2026-04-07T14:02:36Z SUZYFATIMA 13856 160753 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jogiiɗo cukalel e nder suudu''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch, sosaa c. 1658. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte Rijks, to Amsterdam. Limtol Ko ɗum woni natal gadanal Hooch winndi e Hofstede de Groot e hitaande 1910, winndi : 1. DEBBO TO PANTRY-DOOR WONI E ƁIƊƊO. Sm. 25; deG. 3. E nder suudu ɓuuɓndu, ina darii, bannge nano, debbo gooto ina ɓoornii wutte boɗeejo, ina ɓoornii wutte daneejo. O ummiima jooni e nder suudu safrirdu, omo 6uuccoo, omo rokka suka debbo tokooso jugo. Kono wutteeji e dow mbaydi ndii ina kollita wonde ko suka gorko, aadaaji suucfcfi e seycfaane e 6eydude 6ernde suka debbo. Limɗe ɗiɗi ɗee fof ina njiyee e profil. Batte natal ngal naalanke oo e hoore mum penti ina njiyee seeɗa e dow ŋoral dow hoore debbo oo. Fenaande tokosere suudu nduu e kaas ina njiyee e damal udditiingal to bannge nano. Rewrude e damal udditiingal bannge ñaamo ko suudu jooɗorde; e nder suudu nduu ko jappeere 6uu6nde, ina woodi natal e dow mahol dow mum, ina darii e sara feggere udditiinde ndee. "Golle joom mum moƴƴe" (Sm.). Siynaama " P.D.H."; kanndaa, 27 inch e 23 inch. Koppi arano moƴƴo ina woni e juuɗe Rt. Hon. Sir A. Hayter, to Londres. Yeeyirde: P. van der Lip, to Amsterdam, ñalnde 14 lewru juko hitaande 1712 (Hoet, i. 147), limre 26 (66 florin); pendant yeeyeteeɗo e ndeeɗoo yeeyirde ina woni hannde e mooftirgel Albert von Oppenheim to Kolon (6). Lati. Walraven, to Amsterdam, ñalnde 14 oktoobar 1765 (Terw. 504), limre 15 (450 florin, J. J. de Bruyn). J. J. de Bruyn, to Amsterdam, ñalnde 12 suwee 1798, limre 25 (2600 florin, de Vos). P. de Smet van Alfen, to Amsterdam, ñalnde 1 ut 1810, limre 43 (3025 florin, Smit). Debbo A. M. Hogguer, jibinaaɗo e Ebeling, to Amsterdam ñalnde 18 ut 1817 (4010 florin). Jooni noon e nder suudu defte Rijks to Amsterdam, limre 1248 e nder catal 1903 (ko adii ɗuum limoore 682).<ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/569/mode/1up Comparative table] of catalog entries between John Smith's first [[Catalogue raisonné]] of Hooch and Hofstede de Groot's first list of Hooch paintings published in [[Oud Holland]]</ref><ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/475/mode/1up entry 1 for A Young Woman at a Pantry-door with a Child] in Hofstede de Groot, 1908</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5d2knzm62d8flzqfqvqszas5mkhcgfj Woman with a Cat (Renoir) 0 38988 160754 2026-04-07T14:04:18Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo jogiiɗo Cat ko nate 1875 ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Pierre-Auguste Renoir waɗi. Ina hollira debbo tokooso jooɗiiɗo e jappeere ina jogii ɓiɗngel. Golle ɗee ko Mr e Mrs Benjamin E. Levy ndokki Galle Naalankaagal ngenndiwal e hitaande 1950. Tuugnorgal" 160754 wikitext text/x-wiki Debbo jogiiɗo Cat ko nate 1875 ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Pierre-Auguste Renoir waɗi. Ina hollira debbo tokooso jooɗiiɗo e jappeere ina jogii ɓiɗngel. Golle ɗee ko Mr e Mrs Benjamin E. Levy ndokki Galle Naalankaagal ngenndiwal e hitaande 1950. Tuugnorgal hg736npj1z61fzd7xqfznwm3s0u8fi8 160756 160754 2026-04-07T14:05:17Z SUZYFATIMA 13856 160756 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jogiiɗo Cat''' ko nate 1875 ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Pierre-Auguste Renoir waɗi. Ina hollira debbo tokooso jooɗiiɗo e jappeere ina jogii ɓiɗngel. Golle ɗee ko Mr e Mrs Benjamin E. Levy ndokki Galle Naalankaagal ngenndiwal e hitaande 1950. == Tuugnorgal == hopqz19drwmb1qnv3mxy7w66dh0qn87 160757 160756 2026-04-07T14:08:06Z SUZYFATIMA 13856 160757 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jogiiɗo Cat''' ko nate 1875 ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Pierre-Auguste Renoir waɗi. Ina hollira debbo tokooso jooɗiiɗo e jappeere ina jogii ɓiɗngel. Golle ɗee ko Mr e Mrs Benjamin E. Levy ndokki Galle Naalankaagal ngenndiwal e hitaande 1950.<ref>Rubin 2003, pp. 117-118.</ref> == Tuugnorgal == <references /> 20xz6qkdn5jjsv7nsqz0p9lr8xkuu5r Woman Searching for Fleas 0 38989 160758 2026-04-07T14:10:07Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo njiylotooɗo ɓuuɓri (itaaliyee - Cercatrice di pulci), ɓuuɓri (La pulce) walla debbo ummotooɗo e leeso (Donna che si alza dal letto) ko nate nebam e dow njamndi ɗe Giuseppe Maria Crespi, pentoowo ummoriiɗo Bologne, waɗi e hitaande 1710-1730. Version mawɗo oo woni hannde ko e mooftirgel Uffizi to Firenze, tawi noon mbaydiiji ina nguuri, ina heen gooto to Museo nationale di palazzo Reale to Pisa, ummoriiɗo kadi e Guardaroba laamɓe mawɓe Toskaan. Ɓeen ƴ..." 160758 wikitext text/x-wiki Debbo njiylotooɗo ɓuuɓri (itaaliyee - Cercatrice di pulci), ɓuuɓri (La pulce) walla debbo ummotooɗo e leeso (Donna che si alza dal letto) ko nate nebam e dow njamndi ɗe Giuseppe Maria Crespi, pentoowo ummoriiɗo Bologne, waɗi e hitaande 1710-1730. Version mawɗo oo woni hannde ko e mooftirgel Uffizi to Firenze, tawi noon mbaydiiji ina nguuri, ina heen gooto to Museo nationale di palazzo Reale to Pisa, ummoriiɗo kadi e Guardaroba laamɓe mawɓe Toskaan. Ɓeen ƴeewooɓe naalankaagal ina ngoongɗini so tawii golle ɗee ko goote walla - no Longhi holliri nii - ko gootum e nder njuɓɓudi nebam e dow golle njamndi kollitooje dille nguurndam ñalnde kala. Hollit daartol Koɗorɗe bolognese, Bologna, hitaande 1935 Koolol mawngol Giuseppe Mariya Krespi, Bologna, hitaande 1948 Naalanke mawɗo, Firenze, 1969 Giuseppe Mariya Krespi mo defte mawɗe, Firenze, 1993 Tuugnorgal pjlk99nts9w5ai8m3sh46tx9kxd0rfu 160760 160758 2026-04-07T14:11:27Z SUZYFATIMA 13856 160760 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo njiylotooɗo ɓuuɓri (itaaliyee - Cercatrice di pulci), ɓuuɓri (La pulce) walla debbo ummotooɗo e leeso (Donna che si alza dal letto)''' ko nate nebam e dow njamndi ɗe Giuseppe Maria Crespi, pentoowo ummoriiɗo Bologne, waɗi e hitaande 1710-1730. Version mawɗo oo woni hannde ko e mooftirgel Uffizi to Firenze, tawi noon mbaydiiji ina nguuri, ina heen gooto to Museo nationale di palazzo Reale to Pisa, ummoriiɗo kadi e Guardaroba laamɓe mawɓe Toskaan. Ɓeen ƴeewooɓe naalankaagal ina ngoongɗini so tawii golle ɗee ko goote walla - no Longhi holliri nii - ko gootum e nder njuɓɓudi nebam e dow golle njamndi kollitooje dille nguurndam ñalnde kala. Hollit daartol Koɗorɗe bolognese, Bologna, hitaande 1935 Koolol mawngol Giuseppe Mariya Krespi, Bologna, hitaande 1948 Naalanke mawɗo, Firenze, 1969 Giuseppe Mariya Krespi mo defte mawɗe, Firenze, 1993 == Tuugnorgal == jcra0wvi9r240ivdpwhda6afp5t8p2c 160763 160760 2026-04-07T14:15:08Z SUZYFATIMA 13856 160763 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo njiylotooɗo ɓuuɓri (itaaliyee - Cercatrice di pulci), ɓuuɓri (La pulce) walla debbo ummotooɗo e leeso (Donna che si alza dal letto)''' ko nate nebam e dow njamndi ɗe Giuseppe Maria Crespi, pentoowo ummoriiɗo Bologne, waɗi e hitaande 1710-1730. Version mawɗo oo woni hannde ko e mooftirgel Uffizi to Firenze, tawi noon mbaydiiji ina nguuri, ina heen gooto to Museo nationale di palazzo Reale to Pisa, ummoriiɗo kadi e Guardaroba laamɓe mawɓe Toskaan. Ɓeen ƴeewooɓe naalankaagal ina ngoongɗini so tawii golle ɗee ko goote walla - no Longhi holliri nii - ko gootum e nder njuɓɓudi nebam e dow golle njamndi kollitooje dille nguurndam ñalnde kala. Hollit daartol Koɗorɗe bolognese, Bologna, hitaande 1935 Koolol mawngol Giuseppe Mariya Krespi, Bologna, hitaande 1948 Naalanke mawɗo, Firenze, 1969 Giuseppe Mariya Krespi mo defte mawɗe, Firenze, 1993<ref>Inventario numero 1408. Sala 45 - Settecento italiano ed europeo.</ref><ref name="Cha">{{in lang|it}} M. Chiarini, Artisti alla corte granducale: Palazzo Pitti, Appartamenti monumentali, maggio-luglio 1969, Firenze, Centro Di, 1969, p 82</ref><ref>{{in lang|it}} Roberto Longhi in ''Mostra del Settecento bolognese: catalogo.'' Bologna, Palazzo comunale, Bologna, Coop. tip. Mareggiani, 1935, p17</ref><ref>{{in lang|it}} ''Mostra del Settecento bolognese: catalogo. Bologna, Palazzo comunale'', Bologna, Coop. tip. Mareggiani, 1935, SBN IT\ICCU\RAV\0023805.</ref> == Tuugnorgal == <references /> nrmviixa4rfr0bwv42q2dw0rs3i82th Joan Child 0 38990 160759 2026-04-07T14:10:21Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Joan Child''', AO (3 ut 1921 – 23 feebariyee 2013) ko dawriyanke Ostarali. Ko kanko woni debbo gadano wonde hooreejo suudu sarɗiiji leydi Ostarali.[1][2] Haa e woote Anna Burke ñalnde 9 oktoobar 2012, ko kanko tan woni debbo hooreejo suudu sarɗiiji leydi ndii. Ko kanko kadi woni hooreejo leydi cakkitiiɗo golloraade e nder suudu sarɗiiji ɓooyndu nduu, nde tawnoo parlemaa keso oo, mo nganndu-ɗaa ina huutoree hannde, udditaa e hitaande 1988, e gardago..." 160759 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joan Child''', AO (3 ut 1921 – 23 feebariyee 2013) ko dawriyanke Ostarali. Ko kanko woni debbo gadano wonde hooreejo suudu sarɗiiji leydi Ostarali.[1][2] Haa e woote Anna Burke ñalnde 9 oktoobar 2012, ko kanko tan woni debbo hooreejo suudu sarɗiiji leydi ndii. Ko kanko kadi woni hooreejo leydi cakkitiiɗo golloraade e nder suudu sarɗiiji ɓooyndu nduu, nde tawnoo parlemaa keso oo, mo nganndu-ɗaa ina huutoree hannde, udditaa e hitaande 1988, e gardagol makko. ==Nguurndam gadano== Gloria Joan Liles Olle jibinaa ko to wuro wiyeteengo Yackandandah, to leydi Victoria e hitaande 1921, ko o ɓiy debbo biyeteeɗo Warren Olle, gardiiɗo posto, e debbo makko Hilda, jibinaaɗo e Seedsman. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Camberwell.[3] O resi ko Hal Child, gardiiɗo njulaagu, mo o woppitaa sabu wujjude nde o gollotoo to Tasmania ; kono o maayi ko ɗoon e ɗoon e cakkital kitaale 1960, o acci debbo jom suudu makko e ɓiɓɓe worɓe njoyo (Peter, Andrew, Geoff, Gary e Roger) ngam nehde, mawɗo maɓɓe ina yahra e duuɓi 17, ɓurɗo famɗude oo ina yahra e duuɓi jeeɗiɗi tan. Ngam galle oo ñamminde e ɓoornaade, o golliima e nder usineeji, e nder duɗe, e nder laylaytol e nder deftordu. Nde suka gorko tokooso oo yalti duɗal, o naati e fedde cukko hooreejo leydi ndii, hono Jim Cairns, ko adii fof ko e ballondiral e kampaañ, caggal ɗuum ko e jokkondiral.[4] ==Kugal== Cukalel e hitaande 1974 Tergal lannda Labour Australia, Child suɓaama e suudu sarɗiiji ngam jooɗorde Henty, e nder wuro fuɗnaange-rewo Melbourne, e hitaande 1974, caggal nde o dañii heen seeɗa seeɗa heɓde jooɗorde ndee e hitaande 1972. Ko kanko woni debbo gadano tergal Labour e nder suudu sarɗiiji, kadi ko kanko tan woni debbo nayaɓo cuɓaaɗo e suudu sarɗiiji e hitaande wo. Caggal nde o dañii duuɓi ɗiɗi, o foolii e jappeere laamu (liberal) e hitaande 1975. Eɓɓoore makko ngam heɓtude jooɗorde ndee e hitaande 1977, o dañii caɗeele, kono o dañii nde e hitaande 1980, o jokki e jogaade nde haa o woppi golle e hitaande 1990. E nder manndaa ɗiɗmo gardiiɗo jaagorɗe leydi Labour, Bob Hawke, Child wonti hooreejo leydi ñalnde 11 feebariyee 1986, ko kanko tan woni noddaango ALP, o suɓaama e 78 woote e dow 64 e dow luulndiiɗo makko, Allan Rocher e hormaade depiteeji banngeeji ɗiɗi ɗii fof, kono o tawi ko rowdyism lolluɗo e jikkuuji parlemaa Ostarali ina saɗi ko jogori haɓtaade, cellal makko ina tampi e les njiimaandi. E lewru ut 1989, tawi omo yahra e duuɓi 68, o woppi golle ɗee, o wiyi o tawtoraaka woote 1990.[citation needed] nvsr05npiqwi67c3lk62bkxhiz2jdwm 160761 160759 2026-04-07T14:13:51Z MOIBARDE 10068 160761 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joan Child''', AO (3 ut 1921 – 23 feebariyee 2013) ko dawriyanke Ostarali. Ko kanko woni debbo gadano wonde hooreejo suudu sarɗiiji leydi [[Ostarali]]. Haa e woote Anna Burke ñalnde 9 oktoobar 2012, ko kanko tan woni debbo hooreejo suudu sarɗiiji leydi ndii. Ko kanko kadi woni hooreejo leydi cakkitiiɗo golloraade e nder suudu sarɗiiji ɓooyndu nduu, nde tawnoo parlemaa keso oo, mo nganndu-ɗaa ina huutoree hannde, udditaa e hitaande 1988, e gardagol makko. ==Nguurndam gadano== '''Gloria Joan Liles Olle''' jibinaa ko to wuro wiyeteengo Yackandandah, to leydi Victoria e hitaande 1921, ko o ɓiy debbo biyeteeɗo Warren Olle, gardiiɗo posto, e debbo makko Hilda, jibinaaɗo e ''Seedsman''. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Camberwell. O resi ko Hal Child, gardiiɗo njulaagu, mo o woppitaa sabu wujjude nde o gollotoo to Tasmania ; kono o maayi ko ɗoon e ɗoon e cakkital kitaale 1960, o acci debbo jom suudu makko e ɓiɓɓe worɓe njoyo (Peter, Andrew, Geoff, Gary e Roger) ngam nehde, mawɗo maɓɓe ina yahra e duuɓi 17, ɓurɗo famɗude oo ina yahra e duuɓi jeeɗiɗi tan. Ngam galle oo ñamminde e ɓoornaade, o golliima e nder usineeji, e nder duɗe, e nder laylaytol e nder deftordu. Nde suka gorko tokooso oo yalti duɗal, o naati e fedde cukko hooreejo leydi ndii, hono Jim Cairns, ko adii fof ko e ballondiral e kampaañ, caggal ɗuum ko e jokkondiral. ==Kugal== === Cukalel e hitaande 1974 === Tergal lannda Labour Australia, Child suɓaama e suudu sarɗiiji ngam jooɗorde Henty, e nder wuro fuɗnaange-rewo Melbourne, e hitaande 1974, caggal nde o dañii heen seeɗa seeɗa heɓde jooɗorde ndee e hitaande 1972. Ko kanko woni debbo gadano tergal Labour e nder suudu sarɗiiji, kadi ko kanko tan woni debbo nayaɓo cuɓaaɗo e suudu sarɗiiji e hitaande wo. Caggal nde o dañii duuɓi ɗiɗi, o foolii e jappeere laamu (liberal) e hitaande 1975. Eɓɓoore makko ngam heɓtude jooɗorde ndee e hitaande 1977, o dañii caɗeele, kono o dañii nde e hitaande 1980, o jokki e jogaade nde haa o woppi golle e hitaande 1990. E nder manndaa ɗiɗmo gardiiɗo jaagorɗe leydi Labour, Bob Hawke, Child wonti hooreejo leydi ñalnde 11 feebariyee 1986, ko kanko tan woni noddaango ALP, o suɓaama e 78 woote e dow 64 e dow luulndiiɗo makko, Allan Rocher e hormaade depiteeji banngeeji ɗiɗi ɗii fof, kono o tawi ko rowdyism lolluɗo e jikkuuji parlemaa [[Ostarali]] ina saɗi ko jogori haɓtaade, cellal makko ina tampi e les njiimaandi. E lewru ut 1989, tawi omo yahra e duuɓi 68, o woppi golle ɗee, o wiyi o tawtoraaka woote 1990.[citation needed] mw1zsz16q1gzju59mqfs097l0e5txju 160766 160761 2026-04-07T14:17:24Z MOIBARDE 10068 160766 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joan Child''', AO (3 ut 1921 – 23 feebariyee 2013) ko dawriyanke [[Ostarali]]. Ko kanko woni debbo gadano wonde hooreejo suudu sarɗiiji leydi [[Ostarali]]. Haa e woote Anna Burke ñalnde 9 oktoobar 2012, ko kanko tan woni debbo hooreejo suudu sarɗiiji leydi ndii. Ko kanko kadi woni hooreejo leydi cakkitiiɗo golloraade e nder suudu sarɗiiji ɓooyndu nduu, nde tawnoo parlemaa keso oo, mo nganndu-ɗaa ina huutoree hannde, udditaa e hitaande 1988, e gardagol makko. ==Nguurndam gadano== '''Gloria Joan Liles Olle''' jibinaa ko to wuro wiyeteengo Yackandandah, to leydi Victoria e hitaande 1921, ko o ɓiy debbo biyeteeɗo Warren Olle, gardiiɗo posto, e debbo makko Hilda, jibinaaɗo e ''Seedsman''. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Camberwell. O resi ko Hal Child, gardiiɗo njulaagu, mo o woppitaa sabu wujjude nde o gollotoo to Tasmania ; kono o maayi ko ɗoon e ɗoon e cakkital kitaale 1960, o acci debbo jom suudu makko e ɓiɓɓe worɓe njoyo (Peter, Andrew, Geoff, Gary e Roger) ngam nehde, mawɗo maɓɓe ina yahra e duuɓi 17, ɓurɗo famɗude oo ina yahra e duuɓi jeeɗiɗi tan. Ngam galle oo ñamminde e ɓoornaade, o golliima e nder usineeji, e nder duɗe, e nder laylaytol e nder deftordu. Nde suka gorko tokooso oo yalti duɗal, o naati e fedde cukko hooreejo leydi ndii, hono Jim Cairns, ko adii fof ko e ballondiral e kampaañ, caggal ɗuum ko e jokkondiral. ==Kugal== === Cukalel e hitaande 1974 === Tergal lannda Labour Australia, Child suɓaama e suudu sarɗiiji ngam jooɗorde Henty, e nder wuro fuɗnaange-rewo Melbourne, e hitaande 1974, caggal nde o dañii heen seeɗa seeɗa heɓde jooɗorde ndee e hitaande 1972. Ko kanko woni debbo gadano tergal Labour e nder suudu sarɗiiji, kadi ko kanko tan woni debbo nayaɓo cuɓaaɗo e suudu sarɗiiji e hitaande wo. Caggal nde o dañii duuɓi ɗiɗi, o foolii e jappeere laamu (liberal) e hitaande 1975. Eɓɓoore makko ngam heɓtude jooɗorde ndee e hitaande 1977, o dañii caɗeele, kono o dañii nde e hitaande 1980, o jokki e jogaade nde haa o woppi golle e hitaande 1990. E nder manndaa ɗiɗmo gardiiɗo jaagorɗe leydi Labour, Bob Hawke, Child wonti hooreejo leydi ñalnde 11 feebariyee 1986, ko kanko tan woni noddaango ALP, o suɓaama e 78 woote e dow 64 e dow luulndiiɗo makko, Allan Rocher e hormaade depiteeji banngeeji ɗiɗi ɗii fof, kono o tawi ko rowdyism lolluɗo e jikkuuji parlemaa [[Ostarali]] ina saɗi ko jogori haɓtaade, cellal makko ina tampi e les njiimaandi. E lewru ut 1989, tawi omo yahra e duuɓi 68, o woppi golle ɗee, o wiyi o tawtoraaka woote 1990.[citation needed] Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e kewuuji makko e laamu makko, nde suudu Parlemaa ''Provisional'' udditaa, suudu Parlemaa kesu nduu udditaa ñalnde 9 mee 1988, e joɗnde adannde ñalnde 22 ut.[citation needed] Won yeewtere waɗnoo ko fayti e mbele koɗorɗe ɓooyɗe ɗee, ɗe ngonnoo ko dokkal Parlemaa keso oo e hitaande 1988; kono Child, hono Hooreejo, salii diwde jappeere ndee. O yalti suudu sarɗiiji e wooteeji 1990, nde jooɗorde Henty momtaa.[citation needed] E nder ñalngu teddungal laamɗo debbo oo e lewru suwee 1990, Child toɗɗaa Ofisee Ordo Ostarali. O nasti nder limngal teddungal rewɓe Victoria nder hitaande 2001. O weltiima e retireede, golle makko ina njeyaa heen jeyeede e Diiso Patrons de ''Fondation'' Epilepsie de Victoria. E lewru feebariyee 2013, tawi omo yahra e duuɓi 91, o sankii. Janngugol dowla waɗii ñalnde 5 marse. == Tuugnorgal == 2o9v2kuckjq0tk8hzslpi524nwfu91s 160772 160766 2026-04-07T14:22:03Z MOIBARDE 10068 160772 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joan Child''', AO (3 ut 1921 – 23 feebariyee 2013) ko dawriyanke [[Ostarali]]. Ko kanko woni debbo gadano wonde hooreejo suudu sarɗiiji leydi [[Ostarali]].<ref>[http://www.heraldsun.com.au/news/national/julia-gillard-pays-tribute-to-joan-child-australias-first-female-speaker/story-fncynkc6-1226584568741 Julia Gillard pays tribute to Joan Child, Australia's first female speaker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131014184414/http://www.heraldsun.com.au/news/national/julia-gillard-pays-tribute-to-joan-child-australias-first-female-speaker/story-fncynkc6-1226584568741|date=14 October 2013}}, Herald Sun, 24 February 2013</ref><ref>{{Cite web|url=https://timeline.awava.org.au/archives/419|title=Joan Child became first female Speaker of the Federal House|last=Policy Officer|date=2 March 1986|access-date=16 May 2019|archive-date=11 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190311175823/https://timeline.awava.org.au/archives/419|url-status=live}}</ref> Haa e woote Anna Burke ñalnde 9 oktoobar 2012, ko kanko tan woni debbo hooreejo suudu sarɗiiji leydi ndii. Ko kanko kadi woni hooreejo leydi cakkitiiɗo golloraade e nder suudu sarɗiiji ɓooyndu nduu, nde tawnoo parlemaa keso oo, mo nganndu-ɗaa ina huutoree hannde, udditaa e hitaande 1988, e gardagol makko.<ref name="child">{{cite news|last=Veitch|first=Harriet|title=First female speaker had a lot to say|url=http://www.smh.com.au/national/obituaries/first-female-speaker-had-a-lot-to-say-20130228-2f941.html|access-date=15 March 2013|newspaper=Sydney Morning Herald|date=1 March 2013}}</ref> ==Nguurndam gadano== '''Gloria Joan Liles Olle''' jibinaa ko to wuro wiyeteengo Yackandandah, to leydi Victoria e hitaande 1921, ko o ɓiy debbo biyeteeɗo Warren Olle, gardiiɗo posto, e debbo makko Hilda, jibinaaɗo e ''Seedsman''. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Camberwell. O resi ko Hal Child, gardiiɗo njulaagu, mo o woppitaa sabu wujjude nde o gollotoo to Tasmania ; kono o maayi ko ɗoon e ɗoon e cakkital kitaale 1960, o acci debbo jom suudu makko e ɓiɓɓe worɓe njoyo (Peter, Andrew, Geoff, Gary e Roger) ngam nehde, mawɗo maɓɓe ina yahra e duuɓi 17, ɓurɗo famɗude oo ina yahra e duuɓi jeeɗiɗi tan. Ngam galle oo ñamminde e ɓoornaade, o golliima e nder usineeji, e nder duɗe, e nder laylaytol e nder deftordu. Nde suka gorko tokooso oo yalti duɗal, o naati e fedde cukko hooreejo leydi ndii, hono Jim Cairns, ko adii fof ko e ballondiral e kampaañ, caggal ɗuum ko e jokkondiral. ==Kugal== === Cukalel e hitaande 1974 === Tergal lannda Labour Australia, Child suɓaama e suudu sarɗiiji ngam jooɗorde Henty, e nder wuro fuɗnaange-rewo Melbourne, e hitaande 1974, caggal nde o dañii heen seeɗa seeɗa heɓde jooɗorde ndee e hitaande 1972. Ko kanko woni debbo gadano tergal Labour e nder suudu sarɗiiji, kadi ko kanko tan woni debbo nayaɓo cuɓaaɗo e suudu sarɗiiji e hitaande wo. Caggal nde o dañii duuɓi ɗiɗi, o foolii e jappeere laamu (liberal) e hitaande 1975. Eɓɓoore makko ngam heɓtude jooɗorde ndee e hitaande 1977, o dañii caɗeele, kono o dañii nde e hitaande 1980, o jokki e jogaade nde haa o woppi golle e hitaande 1990. E nder manndaa ɗiɗmo gardiiɗo jaagorɗe leydi Labour, Bob Hawke, Child wonti hooreejo leydi ñalnde 11 feebariyee 1986, ko kanko tan woni noddaango ALP, o suɓaama e 78 woote e dow 64 e dow luulndiiɗo makko, Allan Rocher e hormaade depiteeji banngeeji ɗiɗi ɗii fof, kono o tawi ko rowdyism lolluɗo e jikkuuji parlemaa [[Ostarali]] ina saɗi ko jogori haɓtaade, cellal makko ina tampi e les njiimaandi. E lewru ut 1989, tawi omo yahra e duuɓi 68, o woppi golle ɗee, o wiyi o tawtoraaka woote 1990.[citation needed] Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e kewuuji makko e laamu makko, nde suudu Parlemaa ''Provisional'' udditaa, suudu Parlemaa kesu nduu udditaa ñalnde 9 mee 1988, e joɗnde adannde ñalnde 22 ut.[citation needed] Won yeewtere waɗnoo ko fayti e mbele koɗorɗe ɓooyɗe ɗee, ɗe ngonnoo ko dokkal Parlemaa keso oo e hitaande 1988; kono Child, hono Hooreejo, salii diwde jappeere ndee. O yalti suudu sarɗiiji e wooteeji 1990, nde jooɗorde Henty momtaa.[citation needed] E nder ñalngu teddungal laamɗo debbo oo e lewru suwee 1990, Child toɗɗaa Ofisee Ordo Ostarali. O nasti nder limngal teddungal rewɓe Victoria nder hitaande 2001. O weltiima e retireede, golle makko ina njeyaa heen jeyeede e Diiso Patrons de ''Fondation'' Epilepsie de Victoria. E lewru feebariyee 2013, tawi omo yahra e duuɓi 91, o sankii. Janngugol dowla waɗii ñalnde 5 marse. == Tuugnorgal == 7kflyvnxd1ykfnkomx5bi2krgt1qxty 160776 160772 2026-04-07T14:24:29Z MOIBARDE 10068 160776 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Joan Child''', AO (3 ut 1921 – 23 feebariyee 2013) ko dawriyanke [[Ostarali]]. Ko kanko woni debbo gadano wonde hooreejo suudu sarɗiiji leydi [[Ostarali]].<ref>[http://www.heraldsun.com.au/news/national/julia-gillard-pays-tribute-to-joan-child-australias-first-female-speaker/story-fncynkc6-1226584568741 Julia Gillard pays tribute to Joan Child, Australia's first female speaker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131014184414/http://www.heraldsun.com.au/news/national/julia-gillard-pays-tribute-to-joan-child-australias-first-female-speaker/story-fncynkc6-1226584568741|date=14 October 2013}}, Herald Sun, 24 February 2013</ref><ref>{{Cite web|url=https://timeline.awava.org.au/archives/419|title=Joan Child became first female Speaker of the Federal House|last=Policy Officer|date=2 March 1986|access-date=16 May 2019|archive-date=11 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190311175823/https://timeline.awava.org.au/archives/419|url-status=live}}</ref> Haa e woote Anna Burke ñalnde 9 oktoobar 2012, ko kanko tan woni debbo hooreejo suudu sarɗiiji leydi ndii. Ko kanko kadi woni hooreejo leydi cakkitiiɗo golloraade e nder suudu sarɗiiji ɓooyndu nduu, nde tawnoo parlemaa keso oo, mo nganndu-ɗaa ina huutoree hannde, udditaa e hitaande 1988, e gardagol makko.<ref name="child">{{cite news|last=Veitch|first=Harriet|title=First female speaker had a lot to say|url=http://www.smh.com.au/national/obituaries/first-female-speaker-had-a-lot-to-say-20130228-2f941.html|access-date=15 March 2013|newspaper=Sydney Morning Herald|date=1 March 2013}}</ref> [[File:Joan Child 1974.jpg|thumb|'''Joan Child''']] ==Nguurndam gadano== '''Gloria Joan Liles Olle''' jibinaa ko to wuro wiyeteengo Yackandandah, to leydi Victoria e hitaande 1921, ko o ɓiy debbo biyeteeɗo Warren Olle, gardiiɗo posto, e debbo makko Hilda, jibinaaɗo e ''Seedsman''. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Camberwell. O resi ko Hal Child, gardiiɗo njulaagu, mo o woppitaa sabu wujjude nde o gollotoo to Tasmania ; kono o maayi ko ɗoon e ɗoon e cakkital kitaale 1960, o acci debbo jom suudu makko e ɓiɓɓe worɓe njoyo (Peter, Andrew, Geoff, Gary e Roger) ngam nehde, mawɗo maɓɓe ina yahra e duuɓi 17, ɓurɗo famɗude oo ina yahra e duuɓi jeeɗiɗi tan. Ngam galle oo ñamminde e ɓoornaade, o golliima e nder usineeji, e nder duɗe, e nder laylaytol e nder deftordu. Nde suka gorko tokooso oo yalti duɗal, o naati e fedde cukko hooreejo leydi ndii, hono Jim Cairns, ko adii fof ko e ballondiral e kampaañ, caggal ɗuum ko e jokkondiral. ==Kugal== === Cukalel e hitaande 1974 === Tergal lannda Labour Australia, Child suɓaama e suudu sarɗiiji ngam jooɗorde Henty, e nder wuro fuɗnaange-rewo Melbourne, e hitaande 1974, caggal nde o dañii heen seeɗa seeɗa heɓde jooɗorde ndee e hitaande 1972. Ko kanko woni debbo gadano tergal Labour e nder suudu sarɗiiji, kadi ko kanko tan woni debbo nayaɓo cuɓaaɗo e suudu sarɗiiji e hitaande wo. Caggal nde o dañii duuɓi ɗiɗi, o foolii e jappeere laamu (liberal) e hitaande 1975. Eɓɓoore makko ngam heɓtude jooɗorde ndee e hitaande 1977, o dañii caɗeele, kono o dañii nde e hitaande 1980, o jokki e jogaade nde haa o woppi golle e hitaande 1990. E nder manndaa ɗiɗmo gardiiɗo jaagorɗe leydi Labour, Bob Hawke, Child wonti hooreejo leydi ñalnde 11 feebariyee 1986, ko kanko tan woni noddaango ALP, o suɓaama e 78 woote e dow 64 e dow luulndiiɗo makko, Allan Rocher e hormaade depiteeji banngeeji ɗiɗi ɗii fof, kono o tawi ko rowdyism lolluɗo e jikkuuji parlemaa [[Ostarali]] ina saɗi ko jogori haɓtaade, cellal makko ina tampi e les njiimaandi. E lewru ut 1989, tawi omo yahra e duuɓi 68, o woppi golle ɗee, o wiyi o tawtoraaka woote 1990.[citation needed] Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e kewuuji makko e laamu makko, nde suudu Parlemaa ''Provisional'' udditaa, suudu Parlemaa kesu nduu udditaa ñalnde 9 mee 1988, e joɗnde adannde ñalnde 22 ut.[citation needed] Won yeewtere waɗnoo ko fayti e mbele koɗorɗe ɓooyɗe ɗee, ɗe ngonnoo ko dokkal Parlemaa keso oo e hitaande 1988; kono Child, hono Hooreejo, salii diwde jappeere ndee. O yalti suudu sarɗiiji e wooteeji 1990, nde jooɗorde Henty momtaa.[citation needed] E nder ñalngu teddungal laamɗo debbo oo e lewru suwee 1990, Child toɗɗaa Ofisee Ordo Ostarali. O nasti nder limngal teddungal rewɓe Victoria nder hitaande 2001. O weltiima e retireede, golle makko ina njeyaa heen jeyeede e Diiso Patrons de ''Fondation'' Epilepsie de Victoria. E lewru feebariyee 2013, tawi omo yahra e duuɓi 91, o sankii. Janngugol dowla waɗii ñalnde 5 marse. == Tuugnorgal == m6hvyyvovtkrjj2t269w7rro77mo5e7 The Good Fruit of the Earth 0 38991 160762 2026-04-07T14:14:15Z Adam644 9917 Created page with "'''Ɓiɓɓe leydi moƴƴuɓe''' ko nate ɗe pentoowo Siprus biyeteeɗo Loukia Nicolaidou waɗi hakkunde kitaale 1933 - 1936." 160762 wikitext text/x-wiki '''Ɓiɓɓe leydi moƴƴuɓe''' ko nate ɗe pentoowo Siprus biyeteeɗo Loukia Nicolaidou waɗi hakkunde kitaale 1933 - 1936. em7z2pm5yg7xhest19duyvv2n5wbzyz 160764 160762 2026-04-07T14:15:55Z Adam644 9917 160764 wikitext text/x-wiki '''Ɓiɓɓe leydi moƴƴuɓe''' ko nate ɗe pentoowo Siprus biyeteeɗo Loukia Nicolaidou waɗi hakkunde kitaale 1933 - 1936. == Limtol == Natal ngal, nebam e dow canvas, ina waɗi 188 cm. X 140 cm[1] e ko hollirtee e Galle Dowlaaji Naalankaagal Siprus hannde.[1] 7sihyec3hxa4xa3shaoaseu95q3nhlb 160765 160764 2026-04-07T14:16:54Z Adam644 9917 160765 wikitext text/x-wiki '''Ɓiɓɓe leydi moƴƴuɓe''' ko nate ɗe pentoowo Siprus biyeteeɗo Loukia Nicolaidou waɗi hakkunde kitaale 1933 - 1936. == Limtol == Natal ngal, nebam e dow canvas, ina waɗi 188 cm. X 140 cm[1] e ko hollirtee e Galle Dowlaaji Naalankaagal Siprus hannde.[1] == Lartol == Natal ngal ko Lucia Nicolaidou-Vasiliou waɗi ngal, debbo gadano ummoriiɗo Siprus janngude pentol caggal leydi,[2] haa teeŋti noon to Farayse. E nder ndee ɗoo canndolinnde o hollitii batte Paul Gauguin laaɓtuɗe no hollirtee e fannuuji mbaydiiji, tiitoonde e maandeeji.[1] Natal ngal ina seerti e mbaydiiji mum mawɗi e mbaydiiji rewɓe yumma e ɓiɗɗo debbo, ina maantiniri yiɗde laaɓal, tawa ina yaltina jikkuuji teskinɗi ɗi ngalaa e rewɓe nannduɓe e mum en hollirɓe e golle naalankooɓe Siprus woɗɓe e oon sahaa.[1][3] 6bdv2tpjda6ceul4qdahgija4pr9dyq 160767 160765 2026-04-07T14:19:01Z Adam644 9917 160767 wikitext text/x-wiki '''Ɓiɓɓe leydi moƴƴuɓe''' ko nate ɗe pentoowo Siprus biyeteeɗo Loukia Nicolaidou waɗi hakkunde kitaale 1933 - 1936. == Limtol == Natal ngal, nebam e dow canvas, ina waɗi 188 cm. X 140 cm[1] e ko hollirtee e Galle Dowlaaji Naalankaagal Siprus hannde.[1] == Lartol == Natal ngal ko Lucia Nicolaidou-Vasiliou waɗi ngal, debbo gadano ummoriiɗo Siprus janngude pentol caggal leydi,[2] haa teeŋti noon to Farayse. E nder ndee ɗoo canndolinnde o hollitii batte Paul Gauguin laaɓtuɗe no hollirtee e fannuuji mbaydiiji, tiitoonde e maandeeji.[1] Natal ngal ina seerti e mbaydiiji mum mawɗi e mbaydiiji rewɓe yumma e ɓiɗɗo debbo, ina maantiniri yiɗde laaɓal, tawa ina yaltina jikkuuji teskinɗi ɗi ngalaa e rewɓe nannduɓe e mum en hollirɓe e golle naalankooɓe Siprus woɗɓe e oon sahaa.[1][3] == Tuugnorgal == <references /> gkd10tjknw7oss9pq57xdgtl3cnbtxa 160769 160767 2026-04-07T14:20:32Z Adam644 9917 160769 wikitext text/x-wiki '''Ɓiɓɓe leydi moƴƴuɓe''' ko nate ɗe pentoowo Siprus biyeteeɗo Loukia [[Nicolas Putvinski|Nicolaidou]] waɗi hakkunde kitaale 1933 - 1936. == Limtol == Natal ngal, nebam e dow canvas, ina waɗi 188 cm. X 140 cm[1] e ko hollirtee e Galle Dowlaaji Naalankaagal Siprus hannde.[1] == Lartol == Natal ngal ko Lucia Nicolaidou-Vasiliou waɗi ngal, debbo gadano ummoriiɗo Siprus janngude pentol caggal leydi,[2] haa teeŋti noon to Farayse. E nder ndee ɗoo canndolinnde o hollitii batte Paul Gauguin laaɓtuɗe no hollirtee e fannuuji mbaydiiji, tiitoonde e maandeeji.[1] Natal ngal ina seerti e mbaydiiji mum mawɗi e mbaydiiji rewɓe yumma e ɓiɗɗo debbo, ina maantiniri yiɗde laaɓal, tawa ina yaltina jikkuuji teskinɗi ɗi ngalaa e rewɓe nannduɓe e mum en hollirɓe e golle naalankooɓe Siprus woɗɓe e oon sahaa.[1][3] == Tuugnorgal == <references /> dtxzd0jpp19evj49lu1upl7mh2tacz3 160777 160769 2026-04-07T14:25:37Z Adam644 9917 160777 wikitext text/x-wiki '''Ɓiɓɓe leydi moƴƴuɓe''' ko nate ɗe pentoowo Siprus biyeteeɗo Loukia [[Nicolas Putvinski|Nicolaidou]] waɗi hakkunde kitaale 1933 - 1936. == Limtol == Natal ngal, nebam e dow canvas, ina waɗi 188 cm. X 140 cm<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.cyprusdigitallibrary.org.cy/items/show/614|title=Nicolaidou, Loukia (1909-1994), "The Good Fruit of the Earth - Αγαθοί Καρποί της Γης"|website=cyprusdigitallibrary.org.cy|publisher=Ψηφιακή Πλατφόρμα Κυπριακής Βιβλιοθήκης|access-date=21 April 2016}}</ref> e ko hollirtee e Galle Dowlaaji Naalankaagal Siprus hannde. == Lartol == Natal ngal ko Lucia Nicolaidou-Vasiliou waɗi ngal, debbo gadano ummoriiɗo Siprus janngude pentol caggal leydi,<ref>{{Cite web|url=http://www.sigmalive.com/archive/simerini/news/social/403696|title=Οχτώ Κύπριες άνοιξαν το δρόμο στις υπόλοιπες|last=Σωφρονίου|first=Ελευθερία|date=23 July 2011|website=sigmalive.com|publisher=Sigma Live|access-date=21 July 2016}}</ref> haa teeŋti noon to Farayse. E nder ndee ɗoo canndolinnde o hollitii batte Paul Gauguin laaɓtuɗe no hollirtee e fannuuji mbaydiiji, tiitoonde e maandeeji. Natal ngal ina seerti e mbaydiiji mum mawɗi e mbaydiiji rewɓe yumma e ɓiɗɗo debbo, ina maantiniri yiɗde laaɓal, tawa ina yaltina jikkuuji teskinɗi ɗi ngalaa e rewɓe nannduɓe e mum en hollirɓe e golle naalankooɓe Siprus woɗɓe e oon sahaa.<ref name=":02" /><ref>{{Cite book|title=Η ανθρώπινη μορφή στη νεότερη Κυπριακή τέχνη: οι πρώτες γενιές|last=Δανός|first=Αντώνης|publisher=Ίδρυμα Ευαγόρα Λανίτη & Κάθλην Λανίτη, Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού.|year=2006|location=Κύπρος|page=12}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> qa466ywnj0ovgfnzs3mpnfwcmf9vhde 160779 160777 2026-04-07T14:28:32Z Adam644 9917 160779 wikitext text/x-wiki '''Ɓiɓɓe leydi moƴƴuɓe''' ko nate ɗe pentoowo Siprus biyeteeɗo Loukia [[Nicolas Putvinski|Nicolaidou]] waɗi hakkunde kitaale 1933 - 1936. == Limtol == Natal ngal, nebam e dow canvas, ina waɗi 188 cm. X 140 cm<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.cyprusdigitallibrary.org.cy/items/show/614|title=Nicolaidou, Loukia (1909-1994), "The Good Fruit of the Earth - Αγαθοί Καρποί της Γης"|website=cyprusdigitallibrary.org.cy|publisher=Ψηφιακή Πλατφόρμα Κυπριακής Βιβλιοθήκης|access-date=21 April 2016}}</ref> e ko hollirtee e Galle Dowlaaji Naalankaagal Siprus hannde. == Lartol == Natal ngal ko Lucia Nicolaidou-Vasiliou waɗi ngal, debbo gadano ummoriiɗo Siprus janngude pentol caggal leydi,<ref>{{Cite web|url=http://www.sigmalive.com/archive/simerini/news/social/403696|title=Οχτώ Κύπριες άνοιξαν το δρόμο στις υπόλοιπες|last=Σωφρονίου|first=Ελευθερία|date=23 July 2011|website=sigmalive.com|publisher=Sigma Live|access-date=21 July 2016}}</ref> haa teeŋti noon to Farayse. E nder ndee ɗoo canndolinnde o hollitii batte Paul Gauguin laaɓtuɗe no hollirtee e fannuuji mbaydiiji, tiitoonde e maandeeji. Natal ngal ina seerti e mbaydiiji mum mawɗi e mbaydiiji rewɓe yumma e ɓiɗɗo debbo, ina maantiniri yiɗde laaɓal, tawa ina yaltina jikkuuji teskinɗi ɗi ngalaa e rewɓe nannduɓe e mum en hollirɓe e golle naalankooɓe Siprus woɗɓe e oon sahaa.<ref>{{Cite book|title=Η ανθρώπινη μορφή στη νεότερη Κυπριακή τέχνη: οι πρώτες γενιές|last=Δανός|first=Αντώνης|publisher=Ίδρυμα Ευαγόρα Λανίτη & Κάθλην Λανίτη, Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού.|year=2006|location=Κύπρος|page=12}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> sa6obolcevx9rcam7ip6uqpthvrhlb7 160780 160779 2026-04-07T14:29:16Z Adam644 9917 160780 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɓiɓɓe leydi moƴƴuɓe''' ko nate ɗe pentoowo Siprus biyeteeɗo Loukia [[Nicolas Putvinski|Nicolaidou]] waɗi hakkunde kitaale 1933 - 1936. == Limtol == Natal ngal, nebam e dow canvas, ina waɗi 188 cm. X 140 cm<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.cyprusdigitallibrary.org.cy/items/show/614|title=Nicolaidou, Loukia (1909-1994), "The Good Fruit of the Earth - Αγαθοί Καρποί της Γης"|website=cyprusdigitallibrary.org.cy|publisher=Ψηφιακή Πλατφόρμα Κυπριακής Βιβλιοθήκης|access-date=21 April 2016}}</ref> e ko hollirtee e Galle Dowlaaji Naalankaagal Siprus hannde. == Lartol == Natal ngal ko Lucia Nicolaidou-Vasiliou waɗi ngal, debbo gadano ummoriiɗo Siprus janngude pentol caggal leydi,<ref>{{Cite web|url=http://www.sigmalive.com/archive/simerini/news/social/403696|title=Οχτώ Κύπριες άνοιξαν το δρόμο στις υπόλοιπες|last=Σωφρονίου|first=Ελευθερία|date=23 July 2011|website=sigmalive.com|publisher=Sigma Live|access-date=21 July 2016}}</ref> haa teeŋti noon to Farayse. E nder ndee ɗoo canndolinnde o hollitii batte Paul Gauguin laaɓtuɗe no hollirtee e fannuuji mbaydiiji, tiitoonde e maandeeji. Natal ngal ina seerti e mbaydiiji mum mawɗi e mbaydiiji rewɓe yumma e ɓiɗɗo debbo, ina maantiniri yiɗde laaɓal, tawa ina yaltina jikkuuji teskinɗi ɗi ngalaa e rewɓe nannduɓe e mum en hollirɓe e golle naalankooɓe Siprus woɗɓe e oon sahaa.<ref>{{Cite book|title=Η ανθρώπινη μορφή στη νεότερη Κυπριακή τέχνη: οι πρώτες γενιές|last=Δανός|first=Αντώνης|publisher=Ίδρυμα Ευαγόρα Λανίτη & Κάθλην Λανίτη, Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού.|year=2006|location=Κύπρος|page=12}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> ay62d6vqej02e7r2780s5glyl4v1mb0 The Love Potion 0 38992 160770 2026-04-07T14:21:28Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Love Potion''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Evelyn De Morgan waɗi, gila 1903. Ina hollira debbo jaambaaro ina jogii ɓiɗɗo puccu ɓaleejo ganndiraaɗo e koyɗe mum. E wiyde Elise Lawton Smith,[1] nate ɗee "ina kollita njiimaandi ko adii Rafaelite e geɗe jamaanu hakkundeejo e detalji paayodinɗi." Model oo ko Jane Morris.[2] == Lartol == Potion Love pus keeri ko renndo ɗaminii e rewɓe e "yiylaade sifaa laamu debbo e nder golle s..." 160770 wikitext text/x-wiki '''The Love Potion''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Evelyn De Morgan waɗi, gila 1903. Ina hollira debbo jaambaaro ina jogii ɓiɗɗo puccu ɓaleejo ganndiraaɗo e koyɗe mum. E wiyde Elise Lawton Smith,[1] nate ɗee "ina kollita njiimaandi ko adii Rafaelite e geɗe jamaanu hakkundeejo e detalji paayodinɗi." Model oo ko Jane Morris.[2] == Lartol == Potion Love pus keeri ko renndo ɗaminii e rewɓe e "yiylaade sifaa laamu debbo e nder golle siiri". Natal ngal ina seerti e ko ɓuri heewde e golle De Morgan gadiiɗe ɗee, sibu ina hollira debbo siiftorde, wonaa neɗɗo Kerecee’en walla miijooji. Sifaa debbo oo ina ɓoornii wutte kaŋŋe mbelɗo, ko ɗum maande jaŋde makko e daawal gadanal e nder njuɓɓudi alkimiya yahrude yeeso feewde e kisndam. Jaambaraagal makko ina ɓeydoo seedtaade defte binndaaɗe e ɓaleeji e dow laylaytol, ɗe ngonnoo ko binndanɗe alkimiya ɓurɗe lollude e nder yontaaji garooji teeminannde sappo e jeenayɓiire. Tiitoonde ndee ina jooɗii e profil, ko ɗum addanta neɗɗo miijaade tiiɗnaare e laamu. Anniya makko ina fawii e poos mo o 6uuccii e nder 6uu6ol makko, 6uu6ol ngol ina 6uu6na 6uu6ol kaŋŋe e safir ngol 6uu6ol makko ngol. Ngolɗoo ciimtol colour semmbini miijo wonde kala poos mo o tagi ina waawi wonde ngam nafoore makko. Koɗo ina yiyee ina ɓuuɓtoo e nder laylaytol toowngol dow ŋoral, ɗum ina hollita wonde poos oo ina waawi kadi jogaade ko jogori waɗde e maɓɓe. Miijo ngoo ina ɓeydoo wallitde e feggere daneere nde 6oornii e dow becce caggal siiftorde ndee, ina wayi no ko feggere majjunde e 6oornungal debbo oo. E yeeso golle ɗee ko ɓiɗɗo puccu ɓaleejo, gite daneeje ɓutte timmuɗe, jalbooje. Gite cat ina njiyloo detal gilaas cirƴam ɓalejam dow siññinaande, ko ɗuum rokkata illusion gite keewɗe ina ndaara mo e golle. Cat oo ina nanndi e cat yiyaaɗo e yeeso nate Édouard Manet biyeteeɗe Olympia e hitaande 1865, ɗo daaba oo woni maande njulaagu. Hay so tawii noon siñoowo e nder The Love Potion wonaa debbo jom suudu, faandaare cat ina waawi wonde haa jooni ngam hollirde golle tabitɗe nannduɗe e alkimiya, ɗe kadi njiylotonoo e nder renndo Edwardian. Nokkuuji naange ɓuuɓɗe e nder weeyo ina mbaɗa ɓuuɓol sirlu, ina ɓeyda hollude huunde nde wonaa laawol ina waɗa. The Love Potion ko yeru kuutoragol sifaa De Morgan e kalaaji cuuɗiiɗi e natal rewɓe tiiɗngal. Hay so tawii haala kaa ina seerti seeɗa e ko ɓuri heewde e golle makko, ina hollita mbaadi makko e hakkille makko mo alaa ko bonnata. Yanti heen, ndeeɗoo golle ina hollita jokkondiral de Morgans e ruuhuuji. De Morgan huutoriima binndanɗe e miijooji Spiritualist en ngam ƴellitde nate mum keewɗe. E nder ndee ɗoo golle naalankaagal, de Morgan huutoriima miijo colour ngam ɓeydude nafoore e njiimaandi mbaydi debbo. E wiyde Smith, ndeeɗoo nate ina nanndi e style golle goɗɗe Pre-Raphaelite ɗe peewnaa e oon sahaa. Kono, ikonogaraafi makko ruuhuyankeewo ina rokka yiyoowo oo yi’annde welnde: "O huutoriima kelme makko ruuhuyaŋkooje ngam ustude e reentaade darnde aadaaji e mbaydiiji rewɓe, rokka ɗum e nokku mum doole, doole, karallo, hakkille, baawɗo yettaade faayiida kanko e hoore makko." E nder ndeeɗoo natal, ƴeewoowo oo ina hollira mbaydi debbo ɓuuɓnoowo poɗɗe giɗli. E nder nokku ɗo o hollirta nate ɗee ko siiftorde aadaaji, hono no aadaaji mbaɗnoo e teeminannde sappo e jeenay, de Morgan holliri debbo oo ko ganndo.[4] O pentiraa ko debbo hakkille, jiɗɗo golle. E wiyde Fedde De Morgan, geɗe keewɗe ina mbaylee e ruuhuuji. Nii woni golle ɗee ina poti firteede ko nate mbaylaandi e yahrude yeeso ruuhu feewde e laaɓal. Ko adii fof, de Morgan hollitii won e defte e nder laylaytol ngol ina waɗi tiitooɗe binndanɗe lolluɗe e nder dille ruuhuuji. Ɗiɗaɓere ndee, mbaydi colour ndi o huutorii e ndeeɗoo natal tuugii ko e maandeeji colour alchemical. Ndee ɗoo yi’annde ko Paracelsus, ganndo leɗɗe, cafroowo, ganndo koode, ganndo kuuɓtodinɗo, e ganndo alkimiya, ƴelliti ɗum.[5] E fawaade e ngool miijo, kalaaji nay ina maantiniri daaɗe yahrude yeeso feewde e annoore. Ina wiyee wonde ɗeen daaɗe maa njokku haa laaɓa cer, tawa ko ngonka timmunde e nder lewru tawa ko kaŋŋe colour hollirta ɗum. Nokkuuji nay maantinirɗi ngalɗoo yahrude yeeso ko ɓaleejo, boɗeejo, boɗeejo, e boɗeejo. Laawol miijo alkimiya ina nanndi e laabi ɗi neɗɗo foti ƴettude ngam yettaade ngonka lewlewndu ruuhu. E wiyde Smith ndeeɗoo miijo ruuhuyankeewo, ngool laawol ina waɗi geɗe keewɗe : « gila e kalsinaasiyoŋ (‘maayde ko aldaa e paltoor’), ɓuuɓri (‘laɓɓingol huunde’), sublimation (‘torra ummoriiɗo e seertude miskineeɓe e aduna e darnde e tiiɗnaare ruuhuyankoore’), haa e jokkere enɗam filosofiyankoore, jokkere enɗam principe stable e principe debbo walla waylowaylo".[1] Nii woni, ndeeɗoo natal ina hollita kuutoragol Evelyn binndanɗe e miijooji ruuhuuji e nder her naalankaagal hade wolde. == Tuugnorgal == g4i0el84lmam2qatwgmim9sfe11xjug 160773 160770 2026-04-07T14:22:47Z Isa Oumar 9821 160773 wikitext text/x-wiki '''The Love Potion''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Evelyn De Morgan waɗi, gila 1903. Ina hollira debbo jaambaaro ina jogii ɓiɗɗo puccu ɓaleejo ganndiraaɗo e koyɗe mum. E wiyde Elise Lawton Smith,<ref name=":0">Elise Lawton Smith (2002), [[openlibrary:b/OL11519827M|Evelyn Pickering De Morgan and the Allegorical Body]] (Fairleigh Dickinson University Press)</ref> nate ɗee "ina kollita njiimaandi ko adii Rafaelite e geɗe jamaanu hakkundeejo e detalji paayodinɗi." Model oo ko Jane Morris.<ref>{{cite web|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-6124409|title=A drapery study for 'The Love Potion'|website=[[Christie's]]|date=2017}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-6124409|title=A drapery study for 'The Love Potion'|website=[[Christie's]]|date=2017}}</ref> == Lartol == Potion Love pus keeri ko renndo ɗaminii e rewɓe e "yiylaade sifaa laamu debbo e nder golle siiri". Natal ngal ina seerti e ko ɓuri heewde e golle De Morgan gadiiɗe ɗee, sibu ina hollira debbo siiftorde, wonaa neɗɗo Kerecee’en walla miijooji. Sifaa debbo oo ina ɓoornii wutte kaŋŋe mbelɗo, ko ɗum maande jaŋde makko e daawal gadanal e nder njuɓɓudi alkimiya yahrude yeeso feewde e kisndam. Jaambaraagal makko ina ɓeydoo seedtaade defte binndaaɗe e ɓaleeji e dow laylaytol, ɗe ngonnoo ko binndanɗe alkimiya ɓurɗe lollude e nder yontaaji garooji teeminannde sappo e jeenayɓiire. Tiitoonde ndee ina jooɗii e profil, ko ɗum addanta neɗɗo miijaade tiiɗnaare e laamu. Anniya makko ina fawii e poos mo o 6uuccii e nder 6uu6ol makko, 6uu6ol ngol ina 6uu6na 6uu6ol kaŋŋe e safir ngol 6uu6ol makko ngol. Ngolɗoo ciimtol colour semmbini miijo wonde kala poos mo o tagi ina waawi wonde ngam nafoore makko. Koɗo ina yiyee ina ɓuuɓtoo e nder laylaytol toowngol dow ŋoral, ɗum ina hollita wonde poos oo ina waawi kadi jogaade ko jogori waɗde e maɓɓe. Miijo ngoo ina ɓeydoo wallitde e feggere daneere nde 6oornii e dow becce caggal siiftorde ndee, ina wayi no ko feggere majjunde e 6oornungal debbo oo. E yeeso golle ɗee ko ɓiɗɗo puccu ɓaleejo, gite daneeje ɓutte timmuɗe, jalbooje. Gite cat ina njiyloo detal gilaas cirƴam ɓalejam dow siññinaande, ko ɗuum rokkata illusion gite keewɗe ina ndaara mo e golle. Cat oo ina nanndi e cat yiyaaɗo e yeeso nate Édouard Manet biyeteeɗe Olympia e hitaande 1865, ɗo daaba oo woni maande njulaagu. Hay so tawii noon siñoowo e nder The Love Potion wonaa debbo jom suudu, faandaare cat ina waawi wonde haa jooni ngam hollirde golle tabitɗe nannduɗe e alkimiya, ɗe kadi njiylotonoo e nder renndo Edwardian. Nokkuuji naange ɓuuɓɗe e nder weeyo ina mbaɗa ɓuuɓol sirlu, ina ɓeyda hollude huunde nde wonaa laawol ina waɗa. The Love Potion ko yeru kuutoragol sifaa De Morgan e kalaaji cuuɗiiɗi e natal rewɓe tiiɗngal. Hay so tawii haala kaa ina seerti seeɗa e ko ɓuri heewde e golle makko, ina hollita mbaadi makko e hakkille makko mo alaa ko bonnata. Yanti heen, ndeeɗoo golle ina hollita jokkondiral de Morgans e ruuhuuji. De Morgan huutoriima binndanɗe e miijooji Spiritualist en ngam ƴellitde nate mum keewɗe. E nder ndee ɗoo golle naalankaagal, de Morgan huutoriima miijo colour ngam ɓeydude nafoore e njiimaandi mbaydi debbo. E wiyde Smith, ndeeɗoo nate ina nanndi e style golle goɗɗe Pre-Raphaelite ɗe peewnaa e oon sahaa. Kono, ikonogaraafi makko ruuhuyankeewo ina rokka yiyoowo oo yi’annde welnde: "O huutoriima kelme makko ruuhuyaŋkooje ngam ustude e reentaade darnde aadaaji e mbaydiiji rewɓe, rokka ɗum e nokku mum doole, doole, karallo, hakkille, baawɗo yettaade faayiida kanko e hoore makko." E nder ndeeɗoo natal, ƴeewoowo oo ina hollira mbaydi debbo ɓuuɓnoowo poɗɗe giɗli. E nder nokku ɗo o hollirta nate ɗee ko siiftorde aadaaji, hono no aadaaji mbaɗnoo e teeminannde sappo e jeenay, de Morgan holliri debbo oo ko ganndo.[4] O pentiraa ko debbo hakkille, jiɗɗo golle. E wiyde Fedde De Morgan, geɗe keewɗe ina mbaylee e ruuhuuji. Nii woni golle ɗee ina poti firteede ko nate mbaylaandi e yahrude yeeso ruuhu feewde e laaɓal. Ko adii fof, de Morgan hollitii won e defte e nder laylaytol ngol ina waɗi tiitooɗe binndanɗe lolluɗe e nder dille ruuhuuji. Ɗiɗaɓere ndee, mbaydi colour ndi o huutorii e ndeeɗoo natal tuugii ko e maandeeji colour alchemical. Ndee ɗoo yi’annde ko Paracelsus, ganndo leɗɗe, cafroowo, ganndo koode, ganndo kuuɓtodinɗo, e ganndo alkimiya, ƴelliti ɗum.[5] E fawaade e ngool miijo, kalaaji nay ina maantiniri daaɗe yahrude yeeso feewde e annoore. Ina wiyee wonde ɗeen daaɗe maa njokku haa laaɓa cer, tawa ko ngonka timmunde e nder lewru tawa ko kaŋŋe colour hollirta ɗum. Nokkuuji nay maantinirɗi ngalɗoo yahrude yeeso ko ɓaleejo, boɗeejo, boɗeejo, e boɗeejo. Laawol miijo alkimiya ina nanndi e laabi ɗi neɗɗo foti ƴettude ngam yettaade ngonka lewlewndu ruuhu. E wiyde Smith ndeeɗoo miijo ruuhuyankeewo, ngool laawol ina waɗi geɗe keewɗe : « gila e kalsinaasiyoŋ (‘maayde ko aldaa e paltoor’), ɓuuɓri (‘laɓɓingol huunde’), sublimation (‘torra ummoriiɗo e seertude miskineeɓe e aduna e darnde e tiiɗnaare ruuhuyankoore’), haa e jokkere enɗam filosofiyankoore, jokkere enɗam principe stable e principe debbo walla waylowaylo".<ref name=":02">Elise Lawton Smith (2002), [[openlibrary:b/OL11519827M|Evelyn Pickering De Morgan and the Allegorical Body]] (Fairleigh Dickinson University Press)</ref> Nii woni, ndeeɗoo natal ina hollita kuutoragol Evelyn binndanɗe e miijooji ruuhuuji e nder her naalankaagal hade wolde. == Tuugnorgal == fcsyv47za9nauiplayi8pq2u4xo2obo 160774 160773 2026-04-07T14:23:08Z Isa Oumar 9821 160774 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The Love Potion''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Evelyn De Morgan waɗi, gila 1903. Ina hollira debbo jaambaaro ina jogii ɓiɗɗo puccu ɓaleejo ganndiraaɗo e koyɗe mum. E wiyde Elise Lawton Smith,<ref name=":0">Elise Lawton Smith (2002), [[openlibrary:b/OL11519827M|Evelyn Pickering De Morgan and the Allegorical Body]] (Fairleigh Dickinson University Press)</ref> nate ɗee "ina kollita njiimaandi ko adii Rafaelite e geɗe jamaanu hakkundeejo e detalji paayodinɗi." Model oo ko Jane Morris.<ref>{{cite web|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-6124409|title=A drapery study for 'The Love Potion'|website=[[Christie's]]|date=2017}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-6124409|title=A drapery study for 'The Love Potion'|website=[[Christie's]]|date=2017}}</ref> == Lartol == Potion Love pus keeri ko renndo ɗaminii e rewɓe e "yiylaade sifaa laamu debbo e nder golle siiri". Natal ngal ina seerti e ko ɓuri heewde e golle De Morgan gadiiɗe ɗee, sibu ina hollira debbo siiftorde, wonaa neɗɗo Kerecee’en walla miijooji. Sifaa debbo oo ina ɓoornii wutte kaŋŋe mbelɗo, ko ɗum maande jaŋde makko e daawal gadanal e nder njuɓɓudi alkimiya yahrude yeeso feewde e kisndam. Jaambaraagal makko ina ɓeydoo seedtaade defte binndaaɗe e ɓaleeji e dow laylaytol, ɗe ngonnoo ko binndanɗe alkimiya ɓurɗe lollude e nder yontaaji garooji teeminannde sappo e jeenayɓiire. Tiitoonde ndee ina jooɗii e profil, ko ɗum addanta neɗɗo miijaade tiiɗnaare e laamu. Anniya makko ina fawii e poos mo o 6uuccii e nder 6uu6ol makko, 6uu6ol ngol ina 6uu6na 6uu6ol kaŋŋe e safir ngol 6uu6ol makko ngol. Ngolɗoo ciimtol colour semmbini miijo wonde kala poos mo o tagi ina waawi wonde ngam nafoore makko. Koɗo ina yiyee ina ɓuuɓtoo e nder laylaytol toowngol dow ŋoral, ɗum ina hollita wonde poos oo ina waawi kadi jogaade ko jogori waɗde e maɓɓe. Miijo ngoo ina ɓeydoo wallitde e feggere daneere nde 6oornii e dow becce caggal siiftorde ndee, ina wayi no ko feggere majjunde e 6oornungal debbo oo. E yeeso golle ɗee ko ɓiɗɗo puccu ɓaleejo, gite daneeje ɓutte timmuɗe, jalbooje. Gite cat ina njiyloo detal gilaas cirƴam ɓalejam dow siññinaande, ko ɗuum rokkata illusion gite keewɗe ina ndaara mo e golle. Cat oo ina nanndi e cat yiyaaɗo e yeeso nate Édouard Manet biyeteeɗe Olympia e hitaande 1865, ɗo daaba oo woni maande njulaagu. Hay so tawii noon siñoowo e nder The Love Potion wonaa debbo jom suudu, faandaare cat ina waawi wonde haa jooni ngam hollirde golle tabitɗe nannduɗe e alkimiya, ɗe kadi njiylotonoo e nder renndo Edwardian. Nokkuuji naange ɓuuɓɗe e nder weeyo ina mbaɗa ɓuuɓol sirlu, ina ɓeyda hollude huunde nde wonaa laawol ina waɗa. The Love Potion ko yeru kuutoragol sifaa De Morgan e kalaaji cuuɗiiɗi e natal rewɓe tiiɗngal. Hay so tawii haala kaa ina seerti seeɗa e ko ɓuri heewde e golle makko, ina hollita mbaadi makko e hakkille makko mo alaa ko bonnata. Yanti heen, ndeeɗoo golle ina hollita jokkondiral de Morgans e ruuhuuji. De Morgan huutoriima binndanɗe e miijooji Spiritualist en ngam ƴellitde nate mum keewɗe. E nder ndee ɗoo golle naalankaagal, de Morgan huutoriima miijo colour ngam ɓeydude nafoore e njiimaandi mbaydi debbo. E wiyde Smith, ndeeɗoo nate ina nanndi e style golle goɗɗe Pre-Raphaelite ɗe peewnaa e oon sahaa. Kono, ikonogaraafi makko ruuhuyankeewo ina rokka yiyoowo oo yi’annde welnde: "O huutoriima kelme makko ruuhuyaŋkooje ngam ustude e reentaade darnde aadaaji e mbaydiiji rewɓe, rokka ɗum e nokku mum doole, doole, karallo, hakkille, baawɗo yettaade faayiida kanko e hoore makko." E nder ndeeɗoo natal, ƴeewoowo oo ina hollira mbaydi debbo ɓuuɓnoowo poɗɗe giɗli. E nder nokku ɗo o hollirta nate ɗee ko siiftorde aadaaji, hono no aadaaji mbaɗnoo e teeminannde sappo e jeenay, de Morgan holliri debbo oo ko ganndo.[4] O pentiraa ko debbo hakkille, jiɗɗo golle. E wiyde Fedde De Morgan, geɗe keewɗe ina mbaylee e ruuhuuji. Nii woni golle ɗee ina poti firteede ko nate mbaylaandi e yahrude yeeso ruuhu feewde e laaɓal. Ko adii fof, de Morgan hollitii won e defte e nder laylaytol ngol ina waɗi tiitooɗe binndanɗe lolluɗe e nder dille ruuhuuji. Ɗiɗaɓere ndee, mbaydi colour ndi o huutorii e ndeeɗoo natal tuugii ko e maandeeji colour alchemical. Ndee ɗoo yi’annde ko Paracelsus, ganndo leɗɗe, cafroowo, ganndo koode, ganndo kuuɓtodinɗo, e ganndo alkimiya, ƴelliti ɗum.[5] E fawaade e ngool miijo, kalaaji nay ina maantiniri daaɗe yahrude yeeso feewde e annoore. Ina wiyee wonde ɗeen daaɗe maa njokku haa laaɓa cer, tawa ko ngonka timmunde e nder lewru tawa ko kaŋŋe colour hollirta ɗum. Nokkuuji nay maantinirɗi ngalɗoo yahrude yeeso ko ɓaleejo, boɗeejo, boɗeejo, e boɗeejo. Laawol miijo alkimiya ina nanndi e laabi ɗi neɗɗo foti ƴettude ngam yettaade ngonka lewlewndu ruuhu. E wiyde Smith ndeeɗoo miijo ruuhuyankeewo, ngool laawol ina waɗi geɗe keewɗe : « gila e kalsinaasiyoŋ (‘maayde ko aldaa e paltoor’), ɓuuɓri (‘laɓɓingol huunde’), sublimation (‘torra ummoriiɗo e seertude miskineeɓe e aduna e darnde e tiiɗnaare ruuhuyankoore’), haa e jokkere enɗam filosofiyankoore, jokkere enɗam principe stable e principe debbo walla waylowaylo".<ref name=":02">Elise Lawton Smith (2002), [[openlibrary:b/OL11519827M|Evelyn Pickering De Morgan and the Allegorical Body]] (Fairleigh Dickinson University Press)</ref> Nii woni, ndeeɗoo natal ina hollita kuutoragol Evelyn binndanɗe e miijooji ruuhuuji e nder her naalankaagal hade wolde. == Tuugnorgal == 79a6orjubc6q1p0zdzu3c51mpbkv38r A Woman Reading 0 38993 160771 2026-04-07T14:21:43Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo jannguɗo ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste-Camille Corot, sosaa ko e hitaande 1869. Nate ɗee ina ngoni e galle naalankaagal Metropolitan, to New York. Daartol e sifaa Natal ngal ina hollita debbo jooɗiiɗo e nder ladde, e nder weeyo, ina jannga deftere. Ina wayi no omo lummboo e jaŋde deftere nde o jogii e koyngal makko ndee. E nder wocfcfude to bannge nano makko ina woodi maayo, ina yi’ee gorko ina woni e laana. Ladd..." 160771 wikitext text/x-wiki Debbo jannguɗo ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste-Camille Corot, sosaa ko e hitaande 1869. Nate ɗee ina ngoni e galle naalankaagal Metropolitan, to New York. Daartol e sifaa Natal ngal ina hollita debbo jooɗiiɗo e nder ladde, e nder weeyo, ina jannga deftere. Ina wayi no omo lummboo e jaŋde deftere nde o jogii e koyngal makko ndee. E nder wocfcfude to bannge nano makko ina woodi maayo, ina yi’ee gorko ina woni e laana. Ladde ɓaleere e asamaan ɓuuɓɗo, ina pecca ɓalewol pentol ngol fotde feccere mawneeki. Corot, mo innde mum waɗi ko pentoowo leydi, pentii natal keewngal rewɓe gooto, miijotooɓe e duuɓi mum cakkitiiɗi ɗii. Femme Lisant, holliraaɗo e Salon hitaande 1869, ko kañum tan woni heen mo o holliri e nguurndam makko. Nde pentoowo oo, mo duuɓi 72, holliti nate ɗee to Salon e hitaande 1869, Théophile Gautier yetti naafigaagal e palet sincere nate ɗee, kono o ñiŋii nate jaambaaro oo, o teskiima limooje seeɗa e golle naalankooɓe ɓee. Caggal Salon, Corot arti e kanndaa, ina wayla leydi ndii, kono, nde o yejjiti ñiŋooje, o acci limre ndee waylaaki. Iwdi mum Natal ngal ko Louise Senff Cameron rokki ɗum suudu defte ñeeñal e hitaande 1928, ngam siftorde kaaw mum Charles H. Senff. Tuugnorgal 92ioh0drf5d6s042unmuhsg9lykx0ll 160775 160771 2026-04-07T14:23:21Z SUZYFATIMA 13856 160775 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jannguɗo''' ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste-Camille Corot, sosaa ko e hitaande 1869. Nate ɗee ina ngoni e galle naalankaagal Metropolitan, to New York. Daartol e sifaa Natal ngal ina hollita debbo jooɗiiɗo e nder ladde, e nder weeyo, ina jannga deftere. Ina wayi no omo lummboo e jaŋde deftere nde o jogii e koyngal makko ndee. E nder wocfcfude to bannge nano makko ina woodi maayo, ina yi’ee gorko ina woni e laana. Ladde ɓaleere e asamaan ɓuuɓɗo, ina pecca ɓalewol pentol ngol fotde feccere mawneeki. Corot, mo innde mum waɗi ko pentoowo leydi, pentii natal keewngal rewɓe gooto, miijotooɓe e duuɓi mum cakkitiiɗi ɗii. Femme Lisant, holliraaɗo e Salon hitaande 1869, ko kañum tan woni heen mo o holliri e nguurndam makko. Nde pentoowo oo, mo duuɓi 72, holliti nate ɗee to Salon e hitaande 1869, Théophile Gautier yetti naafigaagal e palet sincere nate ɗee, kono o ñiŋii nate jaambaaro oo, o teskiima limooje seeɗa e golle naalankooɓe ɓee. Caggal Salon, Corot arti e kanndaa, ina wayla leydi ndii, kono, nde o yejjiti ñiŋooje, o acci limre ndee waylaaki. Iwdi mum Natal ngal ko Louise Senff Cameron rokki ɗum suudu defte ñeeñal e hitaande 1928, ngam siftorde kaaw mum Charles H. Senff. == Tuugnorgal == ac1wrcxoibghf3jnpqkvhlop9gkdep6 160778 160775 2026-04-07T14:26:48Z SUZYFATIMA 13856 160778 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jannguɗo''' ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste-Camille Corot, sosaa ko e hitaande 1869. Nate ɗee ina ngoni e galle naalankaagal Metropolitan, to New York. Daartol e sifaa Natal ngal ina hollita debbo jooɗiiɗo e nder ladde, e nder weeyo, ina jannga deftere. Ina wayi no omo lummboo e jaŋde deftere nde o jogii e koyngal makko ndee. E nder wocfcfude to bannge nano makko ina woodi maayo, ina yi’ee gorko ina woni e laana. Ladde ɓaleere e asamaan ɓuuɓɗo, ina pecca ɓalewol pentol ngol fotde feccere mawneeki. Corot, mo innde mum waɗi ko pentoowo leydi, pentii natal keewngal rewɓe gooto, miijotooɓe e duuɓi mum cakkitiiɗi ɗii. Femme Lisant, holliraaɗo e Salon hitaande 1869, ko kañum tan woni heen mo o holliri e nguurndam makko. Nde pentoowo oo, mo duuɓi 72, holliti nate ɗee to Salon e hitaande 1869, Théophile Gautier yetti naafigaagal e palet sincere nate ɗee, kono o ñiŋii nate jaambaaro oo, o teskiima limooje seeɗa e golle naalankooɓe ɓee. Caggal Salon, Corot arti e kanndaa, ina wayla leydi ndii, kono, nde o yejjiti ñiŋooje, o acci limre ndee waylaaki. Iwdi mum Natal ngal ko Louise Senff Cameron rokki ɗum suudu defte ñeeñal e hitaande 1928, ngam siftorde kaaw mum Charles H. Senff.<ref>{{Cite web|last=|first=|date=5 March 2016|title=A Woman Reading|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/435991|archive-url=|archive-date=|access-date=6 January 2021|website=[[Metropolitan Museum of Art]]}}</ref><ref>Leymarie, Jean. 1979. ''Corot''. New York: Rizzoli, p.128. {{ISBN|0-8478-0238-8}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=5 March 2016|title=A Woman Reading|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/435991|archive-url=|archive-date=|access-date=6 January 2021|website=[[Metropolitan Museum of Art]]}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> amuu7lja1zh07leo61rrj5cabh0ip4r A Woman Preparing Bread and Butter for a Boy 0 38994 160781 2026-04-07T14:29:32Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo ina feewna mburu e nebam ngam suka gorko (1660–1663) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nokku biyeteeɗo Getty Center, to Los Angeles, Kaliforni. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 10. DEBBO TAƊƊO BURU E BUUƊO WONI ƁIƊƊO gorko, MO WI’A MOƳƳERE. Sm. 54; deG. 48. E nder suudu ndu feggere mum won..." 160781 wikitext text/x-wiki Debbo ina feewna mburu e nebam ngam suka gorko (1660–1663) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nokku biyeteeɗo Getty Center, to Los Angeles, Kaliforni. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 10. DEBBO TAƊƊO BURU E BUUƊO WONI ƁIƊƊO gorko, MO WI’A MOƳƳERE. Sm. 54; deG. 48. E nder suudu ndu feggere mum woni caggal, ina jooɗii debbo, ina ɓoornii wutte ɓaleejo, ina ɓoornii wutte daneejo. Omo jogii mburu e junngo makko nano, omo ƴetta mburu e nder taasawol dow jappeere to bannge nano makko. To bannge ñaamo makko ina darii suka gorko ina jogii juuɗe ina ɓuuɓna, ina fawi wuttulo mum e koyngal mum. Suudu nduu ina woni e annoore ɓuuɓnde. Feccere damal udditiingal laawol ngol tile mum woni caggal mum ina ndaara mbedda oo; leydi yeeso galle gonɗo sara mum ina yayna naange. Hay so natal ngal alaa batte jalbooje no feewi teddineede, ko yeru welnere no feewi, welnde. Kanndaa e dow panel, 26 inch e 20 1/2 inch. Siftini ɗum ko Waagen, ɓeydaare, p. 342. Yeeyde. Amsterdam (Hoet, ii. 288), ñalnde 16 abriil 1750 (52 filorin). Ñalnde 11 lewru juko hitaande 1800 (415 florin, Yver). A. Meynts, Amsterdam, ñalnde 15 sulyee 1823 (1450 florin, ko ɓuri heewde e mborosaaji). E nder deftere Baron J. G. Verstolk van Soelen, La Haye, yeeyi e hitaande 1846 e nder mum fof e juuɗe Tomaas Baring, Humphrey Mildmay e Lord Overstone. Sippol. Humpire Bingham Mildmay,; Londres, ñalnde 24 lewru juko hitaande 1893, limre 30 (2625 £, Kolnaagi e Lawrie). Jooni [e hitaande 1908] e nder deftere Drummond, Montreal. E wiyde Getty ndeen nde naatii e defte binndaaɗe ɗe Andrew W. Mellon e Heinrich von Thyssen-Bornemisza moofti ko adii nde ɓe coodata ɗum e hitaande 1984. Tuugnorgal 8fvc4vcdohnic2cl5nslmj5fzgmeaot 160783 160781 2026-04-07T14:30:50Z SUZYFATIMA 13856 160783 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo ina feewna mburu e nebam ngam suka gorko (1660–1663)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nokku biyeteeɗo Getty Center, to Los Angeles, Kaliforni. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 10. DEBBO TAƊƊO BURU E BUUƊO WONI ƁIƊƊO gorko, MO WI’A MOƳƳERE. Sm. 54; deG. 48. E nder suudu ndu feggere mum woni caggal, ina jooɗii debbo, ina ɓoornii wutte ɓaleejo, ina ɓoornii wutte daneejo. Omo jogii mburu e junngo makko nano, omo ƴetta mburu e nder taasawol dow jappeere to bannge nano makko. To bannge ñaamo makko ina darii suka gorko ina jogii juuɗe ina ɓuuɓna, ina fawi wuttulo mum e koyngal mum. Suudu nduu ina woni e annoore ɓuuɓnde. Feccere damal udditiingal laawol ngol tile mum woni caggal mum ina ndaara mbedda oo; leydi yeeso galle gonɗo sara mum ina yayna naange. Hay so natal ngal alaa batte jalbooje no feewi teddineede, ko yeru welnere no feewi, welnde. Kanndaa e dow panel, 26 inch e 20 1/2 inch. Siftini ɗum ko Waagen, ɓeydaare, p. 342. Yeeyde. Amsterdam (Hoet, ii. 288), ñalnde 16 abriil 1750 (52 filorin). Ñalnde 11 lewru juko hitaande 1800 (415 florin, Yver). A. Meynts, Amsterdam, ñalnde 15 sulyee 1823 (1450 florin, ko ɓuri heewde e mborosaaji). E nder deftere Baron J. G. Verstolk van Soelen, La Haye, yeeyi e hitaande 1846 e nder mum fof e juuɗe Tomaas Baring, Humphrey Mildmay e Lord Overstone. Sippol. Humpire Bingham Mildmay,; Londres, ñalnde 24 lewru juko hitaande 1893, limre 30 (2625 £, Kolnaagi e Lawrie). Jooni [e hitaande 1908] e nder deftere Drummond, Montreal. E wiyde Getty ndeen nde naatii e defte binndaaɗe ɗe Andrew W. Mellon e Heinrich von Thyssen-Bornemisza moofti ko adii nde ɓe coodata ɗum e hitaande 1984. == Tuugnorgal == 7kzoogjee5xdyph5mvx8eiijopvweaq 160787 160783 2026-04-07T14:34:02Z SUZYFATIMA 13856 160787 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo ina feewna mburu e nebam ngam suka gorko (1660–1663)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nokku biyeteeɗo Getty Center, to Los Angeles, Kaliforni. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 10. DEBBO TAƊƊO BURU E BUUƊO WONI ƁIƊƊO gorko, MO WI’A MOƳƳERE. Sm. 54; deG. 48. E nder suudu ndu feggere mum woni caggal, ina jooɗii debbo, ina ɓoornii wutte ɓaleejo, ina ɓoornii wutte daneejo. Omo jogii mburu e junngo makko nano, omo ƴetta mburu e nder taasawol dow jappeere to bannge nano makko. To bannge ñaamo makko ina darii suka gorko ina jogii juuɗe ina ɓuuɓna, ina fawi wuttulo mum e koyngal mum. Suudu nduu ina woni e annoore ɓuuɓnde. Feccere damal udditiingal laawol ngol tile mum woni caggal mum ina ndaara mbedda oo; leydi yeeso galle gonɗo sara mum ina yayna naange. Hay so natal ngal alaa batte jalbooje no feewi teddineede, ko yeru welnere no feewi, welnde. Kanndaa e dow panel, 26 inch e 20 1/2 inch. Siftini ɗum ko Waagen, ɓeydaare, p. 342. Yeeyde. Amsterdam (Hoet, ii. 288), ñalnde 16 abriil 1750 (52 filorin). Ñalnde 11 lewru juko hitaande 1800 (415 florin, Yver). A. Meynts, Amsterdam, ñalnde 15 sulyee 1823 (1450 florin, ko ɓuri heewde e mborosaaji). E nder deftere Baron J. G. Verstolk van Soelen, La Haye, yeeyi e hitaande 1846 e nder mum fof e juuɗe Tomaas Baring, Humphrey Mildmay e Lord Overstone. Sippol. Humpire Bingham Mildmay,; Londres, ñalnde 24 lewru juko hitaande 1893, limre 30 (2625 £, Kolnaagi e Lawrie). Jooni [e hitaande 1908] e nder deftere Drummond, Montreal. E wiyde Getty ndeen nde naatii e defte binndaaɗe ɗe Andrew W. Mellon e Heinrich von Thyssen-Bornemisza moofti ko adii nde ɓe coodata ɗum e hitaande 1984.<ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/569/mode/1up Comparative table] of catalog entries between John Smith's first [[Catalogue raisonné]] of Hooch and Hofstede de Groot's first list of Hooch paintings published in [[Oud Holland]]</ref><ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/479/mode/1up entry 10 for A Woman Cutting Bread and Butter for a Boy, Who is Saying Grace] in Hofstede de Groot, 1908</ref><ref>Museum catalog entry</ref> == Tuugnorgal == <references /> ft3cntqmk8ykog3v3xh0hyyqb88flhl The Love Letter (Vermeer) 0 38995 160782 2026-04-07T14:29:55Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Love Letter''' (hollande: De liefdesbrief) ko nate dillooje ɗe Jan Vermeer waɗi e teeminannde 17ɓiire. Natal ngal ina hollita golloowo debbo ina haalana joom suudu mum e ɓataake mo debbo oo jogii. Natal ngal woni ko e nokku ina wiyee Rijksmuseum Amsterdam. == Limtol == Rido haɓɓaango e yeeso ngoo ina addana neɗɗo miijaade wonde ƴeewoowo oo ina ndaara dingiral keeringal, keeringal. Ina woodi kadi huunde e trompe-l'œil nde tawnoo nate Holanndee en ina kee..." 160782 wikitext text/x-wiki '''The Love Letter''' (hollande: De liefdesbrief) ko nate dillooje ɗe Jan Vermeer waɗi e teeminannde 17ɓiire. Natal ngal ina hollita golloowo debbo ina haalana joom suudu mum e ɓataake mo debbo oo jogii. Natal ngal woni ko e nokku ina wiyee Rijksmuseum Amsterdam. == Limtol == Rido haɓɓaango e yeeso ngoo ina addana neɗɗo miijaade wonde ƴeewoowo oo ina ndaara dingiral keeringal, keeringal. Ina woodi kadi huunde e trompe-l'œil nde tawnoo nate Holanndee en ina keewi faweede e ridooji tokoosi ngam hisnude ɗi, kadi kuutorgal ridooji pentiirɗi ina njiyee e golle Holanndee en goɗɗe e oon sahaa. Diagonaaluuji e dow ŋoral ŋoral ina mbaɗa miijo luggiɗngo e mbaydiiji tati. Ko ɗum ɓataake giɗli mo debbo oo heɓi oo, ina laaɓti ko o joginoo citterne, sifaa luutndo huutorteende e yonta oo ngam maande giɗli - heewi ko giɗli ɓalli ; luit kadi ko helmere slang wonande vagina. Ngolɗoo miijo ina ɓeydoo tiiɗde e paɗe gonɗe les natal ngal. Slipper mo ittaa oo ko maande woɗnde e jikkuuji. Bursi leydi ndii ina wayi no ina hollira koɗki, tawa noon jogaade ɗum e bannge pentol ina waawi hollude wonde kulhuli koɗki njejjitaama walla ndartinaama. Nokkuuji bulo e kaŋŋe ina njogii nafoore e mbaydi nate ɗee. E nder galle mo The Love Letter waɗetee oo, paabi gildeeji ina kollita ngalu keewngu. <ref>{{Cite book|title=Vermeer|last=Wheelock|first=Arthur|publisher=Harry N. Abrams, INC.|year=1981|location=New York|pages=110–113}}</ref><ref>{{Cite book|title=Vermeer|last=Wheelock|first=Arthur|publisher=Harry N. Abrams, INC.|year=1981|location=New York|pages=110–113}}</ref>Kaalis oo ina woni e dow mbaydi debbo oo, dow ŋoral, e geɗe keewɗe, ko ɗum timminirta bulo e dow leydi, ŋoral golloowo, e kaɓirɗe natal ekn... Semmbe kiiɗɗo ina feeñi kadi e koloñaaluuji iyon ŋoral. Nate ɗiɗi gonɗe e mahol ɗee kadi ina maantini. Natal les ngal ko maayo ɓuuɓngo, nate giɗli ɓuuɓɗi.[citation needed] Dow maggal ko natal leydi yahoowo e laawol njaareendi. Ɗum ina waawi firtude ŋakkeende gorko binndoowo debbo oo.<ref>Patrick de Rynck, How to Read a Painting: Lessons from the Old Masters (Abrams: New York, 2004)</ref> Love Letter ina heddii tan e golle Vermeer ngam naatde e mbaydi geec.<ref>{{Cite book|last=Keyes|first=George S.|title=Mirror Of Empire : Dutch Marine Art Of The Seventeenth Century|last2=De Vries|first2=Dirk|last3=Welu|first3=James A.|last4=Wilson|first4=Charles K.|publisher=Press Syndicate of the University of Cambridge|year=1990|isbn=0-521-39328-0|location=United States|pages=58|language=English}}</ref> == Iwdi mum == E feccere ɗimmere teeminannde 17ɓiire, ina gasa tawa nate ɗee keɓii nokku mum en e nder defte laamɗo Poloñ-Lituwaani biyeteeɗo John III Sobieski.[4] Hitaande 1696, limto galle laamorɗo Wilanów to Warsaw ina limtaa e nate Holanndee en "nate debbo, ina fija lute e nder mbaydi kaŋŋe, tawi suka debbo ina rokka ɗum ɓataake e nder kaɓirɗe ɓaleeje (obraz damy, grającej na lutni w złotej szaczyny list, a". == Wika == Ñalnde 23 suwee 1971, natal ngal wujjaa e kollirgol maggal to Centre des Beaux-Arts, to Biriksel, ɗo ngal ñamlaa e Rijksmuseum. Gujjo oo, ko Mario Pierre Roymans, mo duuɓi 21, o udditiino hoore makko e nder lowre kuuraa haa nde musee oo uddaa. O itti pentol ngol e dow mahol, o etii dogde e windo. Kono nde kaɓirgal ngal waawaano naatde e feɗeendu nduu, o taƴi kaɓirgal ngal e kaɓirgal maggal e peeñgol potal, o suuɗii nate ɗee e nder boowal makko caggal. Roymans adii suuɗde nate ɗee ko e suudu mum to nokku ɗo o gollotoo ɗoo, hono otel Soetewey (walla Soete-Wey). Caggal mum o ubbi nde e nder ladde, kono nde toɓo fuɗɗii, o heɓti nde, o suuɗi nde e nder suudu makko e nder ŋoral makko. Ina sikkaa ko kabaaru ƴiiƴam, e warngooji baɗnooɗi e hitaande 1971 to leydi Bangladesh addani Roymans waɗde ɗum. Ñalnde 3 oktoobar 1971, e kuutoragol innde « Tijl van Limburg » (jikku nannduɗo e Robin Hood), Roymans jokkondiri e jaaynde Biriksel wiyeteende Le Soir, naamndii yo jaaynoowo hawru e makko e nder ladde ina jogii kamera. O riiwi kabaaru oo, omo ɓoornii gite makko, o naati e ekkol, o udditi nate ɗee ummoraade e ɓuuɓri daneeri. Caggal nde o acci jaayndiyanke oo ƴetta fotooje kanndaa e nder fitirlaaji oto oo, o riiwi ɗum. O wiyi jaaynoowo oo wonde ko goonga omo yiɗi naalankaagal, kono kadi omo yiɗi neɗɗaagal. Caggal kawral ngal, natal ngal yaltinaa, e sarɗiiji Roymans : 200 miliyoŋ faraŋ belsik ina yoɓee mooliiɓe Bengali en wonɓe e Fuɗnaange Pakistaan, wonɓe e heege. Roymans ɓeydi heen ɗaɓɓude e Rijksmuseum to Amsterdam e Centre des Beaux-Arts to Bruxelles nde mbaɗtata kampaañ e nder leyɗeele mum en ngam dañde kaalis ngam haɓaade heege winndere ndee. Roymans waɗii lajal ngam ɗeen ɗaɓɓaande ko ñalnde alarba 6 oktoobar. Polis ƴetti fotooje ɗee ngam seedaade, naamndii karallo naalankaagal ngam hoolkisaade wonde ko ɗe nate tigi rigi. Ko ɗum tabitinaa, kono ɗoon e ɗoon caggal nde ɗum tabitinaa, gardiiɗo Rijksmuseum, hono Arthur van Schendel, wiyi wonde fotooje ɗee ngonaa seedeeji keewɗi kollitooji goonga.[5] E balɗe garooje ɗee Roymans jokki jokkondirde e jaayɗe ; o nanngaa ko polis ñalnde o joofni caggal nde o noddi jaaynde. Natal ngal artiraa ko Rijksmuseum ñalnde 8 oktoobar kono ngal anndaaka e jamaanu haa ñalnde 11 oktoobar, ngal wonnoo ko e ngonka bonka no feewi caggal nde ngal taƴaa e mbaydi mbaylaandi e nder barmeeji maggal e kaɓirgal maggal. Restoraasiyoŋ oo waɗii ko ina wona hitaande. Roymans rokkaama njoɓdi ñaawirdu, o ñaawaa duuɓi ɗiɗi kasoo, kono...o golli tan ko lebbi jeegom.[6] == Ƴeew kadi == * Doggol nate ɗe Johannes Vermeer waɗi * Pentol jamaanu kaŋŋe Holannda == Tuugnorgal == qzksn424f04d72tidpjuj9lniatcack 160784 160782 2026-04-07T14:30:58Z Isa Oumar 9821 160784 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Love Letter''' (hollande: De liefdesbrief) ko nate dillooje ɗe Jan Vermeer waɗi e teeminannde 17ɓiire. Natal ngal ina hollita golloowo debbo ina haalana joom suudu mum e ɓataake mo debbo oo jogii. Natal ngal woni ko e nokku ina wiyee Rijksmuseum Amsterdam. == Limtol == Rido haɓɓaango e yeeso ngoo ina addana neɗɗo miijaade wonde ƴeewoowo oo ina ndaara dingiral keeringal, keeringal. Ina woodi kadi huunde e trompe-l'œil nde tawnoo nate Holanndee en ina keewi faweede e ridooji tokoosi ngam hisnude ɗi, kadi kuutorgal ridooji pentiirɗi ina njiyee e golle Holanndee en goɗɗe e oon sahaa. Diagonaaluuji e dow ŋoral ŋoral ina mbaɗa miijo luggiɗngo e mbaydiiji tati. Ko ɗum ɓataake giɗli mo debbo oo heɓi oo, ina laaɓti ko o joginoo citterne, sifaa luutndo huutorteende e yonta oo ngam maande giɗli - heewi ko giɗli ɓalli ; luit kadi ko helmere slang wonande vagina. Ngolɗoo miijo ina ɓeydoo tiiɗde e paɗe gonɗe les natal ngal. Slipper mo ittaa oo ko maande woɗnde e jikkuuji. Bursi leydi ndii ina wayi no ina hollira koɗki, tawa noon jogaade ɗum e bannge pentol ina waawi hollude wonde kulhuli koɗki njejjitaama walla ndartinaama. Nokkuuji bulo e kaŋŋe ina njogii nafoore e mbaydi nate ɗee. E nder galle mo The Love Letter waɗetee oo, paabi gildeeji ina kollita ngalu keewngu. <ref>{{Cite book|title=Vermeer|last=Wheelock|first=Arthur|publisher=Harry N. Abrams, INC.|year=1981|location=New York|pages=110–113}}</ref><ref>{{Cite book|title=Vermeer|last=Wheelock|first=Arthur|publisher=Harry N. Abrams, INC.|year=1981|location=New York|pages=110–113}}</ref>Kaalis oo ina woni e dow mbaydi debbo oo, dow ŋoral, e geɗe keewɗe, ko ɗum timminirta bulo e dow leydi, ŋoral golloowo, e kaɓirɗe natal ekn... Semmbe kiiɗɗo ina feeñi kadi e koloñaaluuji iyon ŋoral. Nate ɗiɗi gonɗe e mahol ɗee kadi ina maantini. Natal les ngal ko maayo ɓuuɓngo, nate giɗli ɓuuɓɗi.[citation needed] Dow maggal ko natal leydi yahoowo e laawol njaareendi. Ɗum ina waawi firtude ŋakkeende gorko binndoowo debbo oo.<ref>Patrick de Rynck, How to Read a Painting: Lessons from the Old Masters (Abrams: New York, 2004)</ref> Love Letter ina heddii tan e golle Vermeer ngam naatde e mbaydi geec.<ref>{{Cite book|last=Keyes|first=George S.|title=Mirror Of Empire : Dutch Marine Art Of The Seventeenth Century|last2=De Vries|first2=Dirk|last3=Welu|first3=James A.|last4=Wilson|first4=Charles K.|publisher=Press Syndicate of the University of Cambridge|year=1990|isbn=0-521-39328-0|location=United States|pages=58|language=English}}</ref> == Iwdi mum == E feccere ɗimmere teeminannde 17ɓiire, ina gasa tawa nate ɗee keɓii nokku mum en e nder defte laamɗo Poloñ-Lituwaani biyeteeɗo John III Sobieski.[4] Hitaande 1696, limto galle laamorɗo Wilanów to Warsaw ina limtaa e nate Holanndee en "nate debbo, ina fija lute e nder mbaydi kaŋŋe, tawi suka debbo ina rokka ɗum ɓataake e nder kaɓirɗe ɓaleeje (obraz damy, grającej na lutni w złotej szaczyny list, a". == Wika == Ñalnde 23 suwee 1971, natal ngal wujjaa e kollirgol maggal to Centre des Beaux-Arts, to Biriksel, ɗo ngal ñamlaa e Rijksmuseum. Gujjo oo, ko Mario Pierre Roymans, mo duuɓi 21, o udditiino hoore makko e nder lowre kuuraa haa nde musee oo uddaa. O itti pentol ngol e dow mahol, o etii dogde e windo. Kono nde kaɓirgal ngal waawaano naatde e feɗeendu nduu, o taƴi kaɓirgal ngal e kaɓirgal maggal e peeñgol potal, o suuɗii nate ɗee e nder boowal makko caggal. Roymans adii suuɗde nate ɗee ko e suudu mum to nokku ɗo o gollotoo ɗoo, hono otel Soetewey (walla Soete-Wey). Caggal mum o ubbi nde e nder ladde, kono nde toɓo fuɗɗii, o heɓti nde, o suuɗi nde e nder suudu makko e nder ŋoral makko. Ina sikkaa ko kabaaru ƴiiƴam, e warngooji baɗnooɗi e hitaande 1971 to leydi Bangladesh addani Roymans waɗde ɗum. Ñalnde 3 oktoobar 1971, e kuutoragol innde « Tijl van Limburg » (jikku nannduɗo e Robin Hood), Roymans jokkondiri e jaaynde Biriksel wiyeteende Le Soir, naamndii yo jaaynoowo hawru e makko e nder ladde ina jogii kamera. O riiwi kabaaru oo, omo ɓoornii gite makko, o naati e ekkol, o udditi nate ɗee ummoraade e ɓuuɓri daneeri. Caggal nde o acci jaayndiyanke oo ƴetta fotooje kanndaa e nder fitirlaaji oto oo, o riiwi ɗum. O wiyi jaaynoowo oo wonde ko goonga omo yiɗi naalankaagal, kono kadi omo yiɗi neɗɗaagal. Caggal kawral ngal, natal ngal yaltinaa, e sarɗiiji Roymans : 200 miliyoŋ faraŋ belsik ina yoɓee mooliiɓe Bengali en wonɓe e Fuɗnaange Pakistaan, wonɓe e heege. Roymans ɓeydi heen ɗaɓɓude e Rijksmuseum to Amsterdam e Centre des Beaux-Arts to Bruxelles nde mbaɗtata kampaañ e nder leyɗeele mum en ngam dañde kaalis ngam haɓaade heege winndere ndee. Roymans waɗii lajal ngam ɗeen ɗaɓɓaande ko ñalnde alarba 6 oktoobar. Polis ƴetti fotooje ɗee ngam seedaade, naamndii karallo naalankaagal ngam hoolkisaade wonde ko ɗe nate tigi rigi. Ko ɗum tabitinaa, kono ɗoon e ɗoon caggal nde ɗum tabitinaa, gardiiɗo Rijksmuseum, hono Arthur van Schendel, wiyi wonde fotooje ɗee ngonaa seedeeji keewɗi kollitooji goonga.[5] E balɗe garooje ɗee Roymans jokki jokkondirde e jaayɗe ; o nanngaa ko polis ñalnde o joofni caggal nde o noddi jaaynde. Natal ngal artiraa ko Rijksmuseum ñalnde 8 oktoobar kono ngal anndaaka e jamaanu haa ñalnde 11 oktoobar, ngal wonnoo ko e ngonka bonka no feewi caggal nde ngal taƴaa e mbaydi mbaylaandi e nder barmeeji maggal e kaɓirgal maggal. Restoraasiyoŋ oo waɗii ko ina wona hitaande. Roymans rokkaama njoɓdi ñaawirdu, o ñaawaa duuɓi ɗiɗi kasoo, kono...o golli tan ko lebbi jeegom.[6] == Ƴeew kadi == * Doggol nate ɗe Johannes Vermeer waɗi * Pentol jamaanu kaŋŋe Holannda == Tuugnorgal == 62jrxmb91yw6ypnbam7qe7r7dhcqc32 The Golden Age (Derain) 0 38996 160785 2026-04-07T14:32:41Z Adam644 9917 Created page with "Duuɓi kaŋŋe ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo André Derain waɗi, tuggi c. 1905. Natal mum mawngal ɗo Derain hollirta rewɓe heewɓe gollotooɓe e golle ceertuɗe. Nde waɗetee ko to galle pinal Teheran.[1]" 160785 wikitext text/x-wiki Duuɓi kaŋŋe ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo André Derain waɗi, tuggi c. 1905. Natal mum mawngal ɗo Derain hollirta rewɓe heewɓe gollotooɓe e golle ceertuɗe. Nde waɗetee ko to galle pinal Teheran.[1] k52i2jpksxwt6s6iz6m3u62bugzf5zu 160786 160785 2026-04-07T14:33:26Z Adam644 9917 160786 wikitext text/x-wiki '''Duuɓi kaŋŋe''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo André Derain waɗi, tuggi c. 1905. Natal mum mawngal ɗo Derain hollirta rewɓe heewɓe gollotooɓe e golle ceertuɗe. Nde waɗetee ko to galle pinal Teheran.[1] i1rqflqg2plczcd2231q4skgvd2037b 160788 160786 2026-04-07T14:34:46Z Adam644 9917 160788 wikitext text/x-wiki '''Duuɓi kaŋŋe''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo André Derain waɗi, tuggi c. 1905. Natal mum mawngal ɗo Derain hollirta rewɓe heewɓe gollotooɓe e golle ceertuɗe. Nde waɗetee ko to galle pinal Teheran.[1] == Daartol e sifaa == Golle ɗee ko e fuɗɗoode yonta fauvist pentoowo oo. E nder kuutoragol feccere e karallaagal pointillist e divisionist, naalanke oo ina jokki e les njiimaandi neo-impressionnisme, hay so tawii noon yiɗde makko e mbaydi kesiri ina jokki kadi e njiimaandi primitivism Paul Gauguin. Ko jiidaa e nate ɗee ina hollita weeyo ceertungo. E nder laylaytol ngol ina feeña dingiral nanndungal e semmbe weltaare, rewɓe ɗiɗo ina njimra feccere ɓaleeri ina mbeltii. Jaayngol comci maɓɓe daneeji ɓuuɓɗi e nder dille hakkundeeje ina addana ƴeewoowo oo hakkille mum haa ɓurta yeeso ngo ɓuuɓnata e ŋoral. Heedde majji ko rewɓe ɓoorniiɓe comci timmuɗi, won heen ina nanndi e lootooɓe, won heen ina njaha e nder ladde walla ina fooftoo e nder laaɓal, ina loota naange. E nder yeeso, dingiral ngal wayliima no feewi. Weeyo ngo niɓɓiɗi, wonti bonɗo. Debbo feeñata ina ɓuuɓtoo. O ummini juuɗe makko no reentortoo hoore makko e kulhuli ɗi nji’ataake ummortooɗi bannge ñaamo, caggal kaɓirgal ngal. Debbo ɗiɗaɓo, ina wondi e sunaare, ina muusi, ina ɓadii debbo ƴettuɗo alarm oo jooni oo. Debbo tataɓo ina lesɗina hoore mum, ina gasa tawa ina anndi tawo ko kañum fooli ɗum e bonannde aroore ndee.[2] rcs8xk12ejcwjz1pv9dyfk1glahrrus 160789 160788 2026-04-07T14:35:33Z Adam644 9917 160789 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi kaŋŋe''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo André Derain waɗi, tuggi c. 1905. Natal mum mawngal ɗo Derain hollirta rewɓe heewɓe gollotooɓe e golle ceertuɗe. Nde waɗetee ko to galle pinal Teheran.[1] == Daartol e sifaa == Golle ɗee ko e fuɗɗoode yonta fauvist pentoowo oo. E nder kuutoragol feccere e karallaagal pointillist e divisionist, naalanke oo ina jokki e les njiimaandi neo-impressionnisme, hay so tawii noon yiɗde makko e mbaydi kesiri ina jokki kadi e njiimaandi primitivism Paul Gauguin. Ko jiidaa e nate ɗee ina hollita weeyo ceertungo. E nder laylaytol ngol ina feeña dingiral nanndungal e semmbe weltaare, rewɓe ɗiɗo ina njimra feccere ɓaleeri ina mbeltii. Jaayngol comci maɓɓe daneeji ɓuuɓɗi e nder dille hakkundeeje ina addana ƴeewoowo oo hakkille mum haa ɓurta yeeso ngo ɓuuɓnata e ŋoral. Heedde majji ko rewɓe ɓoorniiɓe comci timmuɗi, won heen ina nanndi e lootooɓe, won heen ina njaha e nder ladde walla ina fooftoo e nder laaɓal, ina loota naange. E nder yeeso, dingiral ngal wayliima no feewi. Weeyo ngo niɓɓiɗi, wonti bonɗo. Debbo feeñata ina ɓuuɓtoo. O ummini juuɗe makko no reentortoo hoore makko e kulhuli ɗi nji’ataake ummortooɗi bannge ñaamo, caggal kaɓirgal ngal. Debbo ɗiɗaɓo, ina wondi e sunaare, ina muusi, ina ɓadii debbo ƴettuɗo alarm oo jooni oo. Debbo tataɓo ina lesɗina hoore mum, ina gasa tawa ina anndi tawo ko kañum fooli ɗum e bonannde aroore ndee.[2] 72m0zuias5lraqra0obzb5nisryh43p 160790 160789 2026-04-07T14:37:45Z Adam644 9917 160790 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi kaŋŋe''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo André Derain waɗi, tuggi c. 1905. Natal mum mawngal ɗo Derain hollirta rewɓe heewɓe gollotooɓe e golle ceertuɗe. Nde waɗetee ko to galle pinal Teheran.[1] == Daartol e sifaa == Golle ɗee ko e fuɗɗoode yonta fauvist pentoowo oo. E nder kuutoragol feccere e karallaagal pointillist e divisionist, naalanke oo ina jokki e les njiimaandi neo-impressionnisme, hay so tawii noon yiɗde makko e mbaydi kesiri ina jokki kadi e njiimaandi primitivism Paul Gauguin. Ko jiidaa e nate ɗee ina hollita weeyo ceertungo. E nder laylaytol ngol ina feeña dingiral nanndungal e semmbe weltaare, rewɓe ɗiɗo ina njimra feccere ɓaleeri ina mbeltii. Jaayngol comci maɓɓe daneeji ɓuuɓɗi e nder dille hakkundeeje ina addana ƴeewoowo oo hakkille mum haa ɓurta yeeso ngo ɓuuɓnata e ŋoral. Heedde majji ko rewɓe ɓoorniiɓe comci timmuɗi, won heen ina nanndi e lootooɓe, won heen ina njaha e nder ladde walla ina fooftoo e nder laaɓal, ina loota naange. E nder yeeso, dingiral ngal wayliima no feewi. Weeyo ngo niɓɓiɗi, wonti bonɗo. Debbo feeñata ina ɓuuɓtoo. O ummini juuɗe makko no reentortoo hoore makko e kulhuli ɗi nji’ataake ummortooɗi bannge ñaamo, caggal kaɓirgal ngal. Debbo ɗiɗaɓo, ina wondi e sunaare, ina muusi, ina ɓadii debbo ƴettuɗo alarm oo jooni oo. Debbo tataɓo ina lesɗina hoore mum, ina gasa tawa ina anndi tawo ko kañum fooli ɗum e bonannde aroore ndee.[2] == Iwdi mum == Koolol naalankaagal hannde ngol to suudu defte naalankaagal Teheran, udditaa e hitaande 1977, e nder duuɓi cakkitiiɗi laamu Mohammad Reza Pahlavi, mooftaama e nder dumunna juutɗo, ko gardiiɗo Ameriknaaɓe ɗiɗo, hono David Galloway e Donna Stein, keɓi ɗum e kaalis Sosiyetee ngenndiijo Iraan Oil. Jooni noon ina jeyaa e ko ɓuri nafoore e yaajde e mooɓondiral naalankaagal hirnaange jamaanu caggal Orop e leyɗeele dentuɗe Amerik.[3] Won e golle e nder mooɓondiral ngal ina kollitee sahaa e sahaa fof e yeeso yimɓe, kono, so en ƴeewii sifaa laaɓtuɗo nate ɗee hannde, kollirooje rewɓe topless, golle Derain meeɗaa holliteede e renndo Iraan gila e Rewolison Islaam e hitaande 1979.[4] == Tuugnorgal == {{Reflist}} 8lp31v64crfm1xqcc6p000wqgv5c9ub 160792 160790 2026-04-07T14:41:54Z Adam644 9917 160792 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi kaŋŋe''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo André Derain waɗi, tuggi c. 1905. Natal mum mawngal ɗo Derain hollirta rewɓe heewɓe gollotooɓe e golle ceertuɗe. Nde waɗetee ko to galle pinal Teheran.<ref>Mehdi Hasani, ''A Review of Foreign Works in TMoCA'', Tehran Museum of Contemporary Art, 2017</ref> == Daartol e sifaa == Golle ɗee ko e fuɗɗoode yonta fauvist pentoowo oo. E nder kuutoragol feccere e karallaagal pointillist e divisionist, naalanke oo ina jokki e les njiimaandi neo-impressionnisme, hay so tawii noon yiɗde makko e mbaydi kesiri ina jokki kadi e njiimaandi primitivism Paul Gauguin. Ko jiidaa e nate ɗee ina hollita weeyo ceertungo. E nder laylaytol ngol ina feeña dingiral nanndungal e semmbe weltaare, rewɓe ɗiɗo ina njimra feccere ɓaleeri ina mbeltii. Jaayngol comci maɓɓe daneeji ɓuuɓɗi e nder dille hakkundeeje ina addana ƴeewoowo oo hakkille mum haa ɓurta yeeso ngo ɓuuɓnata e ŋoral. Heedde majji ko rewɓe ɓoorniiɓe comci timmuɗi, won heen ina nanndi e lootooɓe, won heen ina njaha e nder ladde walla ina fooftoo e nder laaɓal, ina loota naange. E nder yeeso, dingiral ngal wayliima no feewi. Weeyo ngo niɓɓiɗi, wonti bonɗo. Debbo feeñata ina ɓuuɓtoo. O ummini juuɗe makko no reentortoo hoore makko e kulhuli ɗi nji’ataake ummortooɗi bannge ñaamo, caggal kaɓirgal ngal. Debbo ɗiɗaɓo, ina wondi e sunaare, ina muusi, ina ɓadii debbo ƴettuɗo alarm oo jooni oo. Debbo tataɓo ina lesɗina hoore mum, ina gasa tawa ina anndi tawo ko kañum fooli ɗum e bonannde aroore ndee.<ref>Suzanne Pagé, ''André Derain: le peintre du "trouble moderne"'', exhibition catalogue, Musée d'art moderne de la Ville de Paris, Paris, Éditions Paris Musées, 1994 (French)</ref> == Iwdi mum == Koolol naalankaagal hannde ngol to suudu defte naalankaagal Teheran, udditaa e hitaande 1977, e nder duuɓi cakkitiiɗi laamu Mohammad Reza Pahlavi, mooftaama e nder dumunna juutɗo, ko gardiiɗo Ameriknaaɓe ɗiɗo, hono David Galloway e Donna Stein, keɓi ɗum e kaalis Sosiyetee ngenndiijo Iraan Oil. Jooni noon ina jeyaa e ko ɓuri nafoore e yaajde e mooɓondiral naalankaagal hirnaange jamaanu caggal Orop e leyɗeele dentuɗe Amerik.<ref>Peter Waldman and Golnar Motevalli, "The Greatest Museum Never Known", ''Bloomberg Businessweek'',‎ 23 November 2015, pp. 50-55</ref> Won e golle e nder mooɓondiral ngal ina kollitee sahaa e sahaa fof e yeeso yimɓe, kono, so en ƴeewii sifaa laaɓtuɗo nate ɗee hannde, kollirooje rewɓe topless, golle Derain meeɗaa holliteede e renndo Iraan gila e Rewolison Islaam e hitaande 1979.<ref>Donna Stein, ''The Empress and I: How an Ancient Empire Collected, Rejected and Rediscovered Modern Art'', Skira, 2021</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} bob7x1fcfd5snboqkjj0ocx0503jvna 160794 160792 2026-04-07T14:42:58Z Adam644 9917 160794 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi kaŋŋe''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo André Derain waɗi, tuggi c. 1905. Natal mum mawngal ɗo Derain hollirta rewɓe heewɓe gollotooɓe e golle ceertuɗe. Nde waɗetee ko to galle pinal [[Teheran]].<ref>Mehdi Hasani, ''A Review of Foreign Works in TMoCA'', Tehran Museum of Contemporary Art, 2017</ref> == Daartol e sifaa == Golle ɗee ko e fuɗɗoode yonta fauvist pentoowo oo. E nder kuutoragol feccere e karallaagal pointillist e divisionist, naalanke oo ina jokki e les njiimaandi neo-impressionnisme, hay so tawii noon yiɗde makko e mbaydi kesiri ina jokki kadi e njiimaandi primitivism Paul Gauguin. Ko jiidaa e nate ɗee ina hollita weeyo ceertungo. E nder laylaytol ngol ina feeña dingiral nanndungal e semmbe weltaare, rewɓe ɗiɗo ina njimra feccere ɓaleeri ina mbeltii. Jaayngol comci maɓɓe daneeji ɓuuɓɗi e nder dille hakkundeeje ina addana ƴeewoowo oo hakkille mum haa ɓurta yeeso ngo ɓuuɓnata e ŋoral. Heedde majji ko rewɓe ɓoorniiɓe comci timmuɗi, won heen ina nanndi e lootooɓe, won heen ina njaha e nder ladde walla ina fooftoo e nder laaɓal, ina loota naange. E nder yeeso, dingiral ngal wayliima no feewi. Weeyo ngo niɓɓiɗi, wonti bonɗo. Debbo feeñata ina ɓuuɓtoo. O ummini juuɗe makko no reentortoo hoore makko e kulhuli ɗi nji’ataake ummortooɗi bannge ñaamo, caggal kaɓirgal ngal. Debbo ɗiɗaɓo, ina wondi e sunaare, ina muusi, ina ɓadii debbo ƴettuɗo alarm oo jooni oo. Debbo tataɓo ina lesɗina hoore mum, ina gasa tawa ina anndi tawo ko kañum fooli ɗum e bonannde aroore ndee.<ref>Suzanne Pagé, ''André Derain: le peintre du "trouble moderne"'', exhibition catalogue, Musée d'art moderne de la Ville de Paris, Paris, Éditions Paris Musées, 1994 (French)</ref> == Iwdi mum == Koolol naalankaagal hannde ngol to suudu defte naalankaagal Teheran, udditaa e hitaande 1977, e nder duuɓi cakkitiiɗi laamu Mohammad Reza Pahlavi, mooftaama e nder dumunna juutɗo, ko gardiiɗo Ameriknaaɓe ɗiɗo, hono David Galloway e Donna Stein, keɓi ɗum e kaalis Sosiyetee ngenndiijo Iraan Oil. Jooni noon ina jeyaa e ko ɓuri nafoore e yaajde e mooɓondiral naalankaagal hirnaange jamaanu caggal Orop e leyɗeele dentuɗe Amerik.<ref>Peter Waldman and Golnar Motevalli, "The Greatest Museum Never Known", ''Bloomberg Businessweek'',‎ 23 November 2015, pp. 50-55</ref> Won e golle e nder mooɓondiral ngal ina kollitee sahaa e sahaa fof e yeeso yimɓe, kono, so en ƴeewii sifaa laaɓtuɗo nate ɗee hannde, kollirooje rewɓe topless, golle Derain meeɗaa holliteede e renndo Iraan gila e Rewolison Islaam e hitaande 1979.<ref>Donna Stein, ''The Empress and I: How an Ancient Empire Collected, Rejected and Rediscovered Modern Art'', Skira, 2021</ref> == Tuugnorgal == {{Reflist}} 6x5pw6hfe367hqhzc1hj5vjegqo4e9t Woman Playing a Guitar (Vouet) 0 38997 160791 2026-04-07T14:40:36Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo fiyoowo gitaar ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Farayse biyeteeɗo Simon Vouet waɗi, mbaraa c. 1618. Natal ngal ko e mbaydi tenebrist, ina hollira debbo 6oorniiɗo comci laaɓtuɗi ina diwta gitaar. Golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle pinal Metropolitan to New York. Limtol Debbo fiyoowo gitaar ina hollita rewɓe ɓoorniiɓe comci satin ina fiyra gitaar, ko huunde heewnde waɗeede e naalankaagal Oropnaaɓe e teeminannde 17ɓiire. Debbo oo ina yiyee ina n..." 160791 wikitext text/x-wiki Debbo fiyoowo gitaar ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Farayse biyeteeɗo Simon Vouet waɗi, mbaraa c. 1618. Natal ngal ko e mbaydi tenebrist, ina hollira debbo 6oorniiɗo comci laaɓtuɗi ina diwta gitaar. Golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle pinal Metropolitan to New York. Limtol Debbo fiyoowo gitaar ina hollita rewɓe ɓoorniiɓe comci satin ina fiyra gitaar, ko huunde heewnde waɗeede e naalankaagal Oropnaaɓe e teeminannde 17ɓiire. Debbo oo ina yiyee ina ndaara weeyo, Met ina siftina ɗum wonde "majjii e miijo". Sources kadi kollitii ko fayti e mbaydi sumptuous toɓɓere ndee. Golle ɗee ko Simon Vouet penti nde o woni to Rome. Nde pentiraa ko mooftuɗo keeriiɗo, e Musée d’art Metropolitan ina sikki wonde golle ɗee ina mbaawi wonde meeɗnooɗe wonde e mooftugol Palazzo Patrizi. Tuugnorgal h37nlj4vdqzw05qwez94cbp1jl5m4uk 160793 160791 2026-04-07T14:42:33Z SUZYFATIMA 13856 160793 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo fiyoowo gitaar''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Farayse biyeteeɗo Simon Vouet waɗi, mbaraa c. 1618. Natal ngal ko e mbaydi tenebrist, ina hollira debbo 6oorniiɗo comci laaɓtuɗi ina diwta gitaar. Golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle pinal Metropolitan to New York. Limtol Debbo fiyoowo gitaar ina hollita rewɓe ɓoorniiɓe comci satin ina fiyra gitaar, ko huunde heewnde waɗeede e naalankaagal Oropnaaɓe e teeminannde 17ɓiire. Debbo oo ina yiyee ina ndaara weeyo, Met ina siftina ɗum wonde "majjii e miijo". Sources kadi kollitii ko fayti e mbaydi sumptuous toɓɓere ndee. Golle ɗee ko Simon Vouet penti nde o woni to Rome. Nde pentiraa ko mooftuɗo keeriiɗo, e Musée d’art Metropolitan ina sikki wonde golle ɗee ina mbaawi wonde meeɗnooɗe wonde e mooftugol Palazzo Patrizi. == Tuugnorgal == blp28d6a91wqpl1pbjtwyyvdxfnli13 A Woman Peeling Apples 0 38998 160795 2026-04-07T14:46:48Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo ina ɓuuɓna appel (hedde 1663) ko natal pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch mo yonta kaŋŋe. Jooni noon, ina woni e nder defterdu Wallace to Londres. Limtol Ko pentol genre holliroowo dingiral galle deƴƴungal gila e oon sahaa, hono no ko ɓuri heewde e golle de Hooch nii. Yiite 6urcfo yoocfde e 6uu6ol e 6uu6ol e nder comci yumma ina hollira galle 6urcfo yoocfde, cupid hakkunde limooje cficfi cfee ina hollira weltaare. Jaɓɓungal maggal e annoore -..." 160795 wikitext text/x-wiki Debbo ina ɓuuɓna appel (hedde 1663) ko natal pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch mo yonta kaŋŋe. Jooni noon, ina woni e nder defterdu Wallace to Londres. Limtol Ko pentol genre holliroowo dingiral galle deƴƴungal gila e oon sahaa, hono no ko ɓuri heewde e golle de Hooch nii. Yiite 6urcfo yoocfde e 6uu6ol e 6uu6ol e nder comci yumma ina hollira galle 6urcfo yoocfde, cupid hakkunde limooje cficfi cfee ina hollira weltaare. Jaɓɓungal maggal e annoore - haa teeŋti noon e annoore tagoore filtirde e nder nokku mo annoore mum alaa - addani daartiyankooɓe naalankaagal e teeminannde 19ɓiire siftinde ɗum ko Johannes Vermeer, mo golle mum nate ɗee njogii nanndugol tiiɗngol. Kono tan, golle Vermeer ina keewi hollirde debbo golloowo tan e nokku ɗo dingiral galle woni ɗoo hono no A Woman Peeling Apples nii. Ko ɓuri heewde e annduɓe kadi jooni ina cikki wonde de Hooch ko Vermeer jibini ɗum, wonaa Vermeer ko de Hooch jibini ɗum. Natal ngal ko e nebam e dow mbaydi (67 cm × 55 cm). Ina wiyee kadi sahaa e sahaa fof Debbo Peeloowo Pomme, ina jogii Cukalel tokosel. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 33. DEBBO PEELƊO APPE. de G. 55. E nder 6oggi nyaamo suudu, debbo ina joocfii, ina fadi ndaarde. O ɓoornii ko jacket velvet ɓaleejo taƴaaɗo e ƴiye, jippunde boɗeere, e apron daneejo. E nder koyɗe makko omo jogii feggere appel nde o peeltata. O fawi 6icfcfo debbo tokooso ina darii e nano, ina yi’ee e nate. Tuuba ina woni e leydi to koyɗe debbo oo. To bannge nano ko laylaytol ina waɗi kettle e dow yiite. Jeyngol ngol ina waɗi kaɓirɗe Delft, ina udditaa e pilasteruuji gollorɗi e lowre. Caggal debbo oo ina fawi daarorgal e nder laylaytol ɓalewol. Annoore naange ina naata e feɗeendu dow to bannge ñaamo, ina yayna mahol ngol e ŋoral daarorgal ngal. Leydi ndii ina waɗi kaɓirɗe daneeje e daneeje. Natal ngal ina woni e ngonka mbonka no feewi. Batte mum kuuɓtodinɗe ina moƴƴi. Ina nanndi seeɗa e mbaydi natal Weissbach (4), kono wonaa noon charming e toɓɓere ; ko Canvas, 26 inch e 21 inch. Siftini ɗum ko Waagen, ɓeydaare, p. 87, e nder deftere markiis Hertford, soodnoo nde e juuɗe C. Perrier e hitaande 1848 (e 283 £ : 10s.). Sifaa ko Bürger, Jaaynde ñeeñal, 1866, vol. xxi. h. 561, hono Vermeer, limre 16. Kollitaaɗo e koolol winnderewol Akademi laamɗo, Londres, 1893, limre 55. Jooni e nder defterdu Wallace, Londres, limre 23 e nder catal 1901. Tuugnorgal gku9laexp2pvp1oys4mvbjoqil4e9kw 160799 160795 2026-04-07T14:48:58Z SUZYFATIMA 13856 160799 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo ina ɓuuɓna appel (hedde 1663)''' ko natal pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch mo yonta kaŋŋe. Jooni noon, ina woni e nder defterdu Wallace to Londres. Limtol Ko pentol genre holliroowo dingiral galle deƴƴungal gila e oon sahaa, hono no ko ɓuri heewde e golle de Hooch nii. Yiite 6urcfo yoocfde e 6uu6ol e 6uu6ol e nder comci yumma ina hollira galle 6urcfo yoocfde, cupid hakkunde limooje cficfi cfee ina hollira weltaare. Jaɓɓungal maggal e annoore - haa teeŋti noon e annoore tagoore filtirde e nder nokku mo annoore mum alaa - addani daartiyankooɓe naalankaagal e teeminannde 19ɓiire siftinde ɗum ko Johannes Vermeer, mo golle mum nate ɗee njogii nanndugol tiiɗngol. Kono tan, golle Vermeer ina keewi hollirde debbo golloowo tan e nokku ɗo dingiral galle woni ɗoo hono no A Woman Peeling Apples nii. Ko ɓuri heewde e annduɓe kadi jooni ina cikki wonde de Hooch ko Vermeer jibini ɗum, wonaa Vermeer ko de Hooch jibini ɗum. Natal ngal ko e nebam e dow mbaydi (67 cm × 55 cm). Ina wiyee kadi sahaa e sahaa fof Debbo Peeloowo Pomme, ina jogii Cukalel tokosel. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 33. DEBBO PEELƊO APPE. de G. 55. E nder 6oggi nyaamo suudu, debbo ina joocfii, ina fadi ndaarde. O ɓoornii ko jacket velvet ɓaleejo taƴaaɗo e ƴiye, jippunde boɗeere, e apron daneejo. E nder koyɗe makko omo jogii feggere appel nde o peeltata. O fawi 6icfcfo debbo tokooso ina darii e nano, ina yi’ee e nate. Tuuba ina woni e leydi to koyɗe debbo oo. To bannge nano ko laylaytol ina waɗi kettle e dow yiite. Jeyngol ngol ina waɗi kaɓirɗe Delft, ina udditaa e pilasteruuji gollorɗi e lowre. Caggal debbo oo ina fawi daarorgal e nder laylaytol ɓalewol. Annoore naange ina naata e feɗeendu dow to bannge ñaamo, ina yayna mahol ngol e ŋoral daarorgal ngal. Leydi ndii ina waɗi kaɓirɗe daneeje e daneeje. Natal ngal ina woni e ngonka mbonka no feewi. Batte mum kuuɓtodinɗe ina moƴƴi. Ina nanndi seeɗa e mbaydi natal Weissbach (4), kono wonaa noon charming e toɓɓere ; ko Canvas, 26 inch e 21 inch. Siftini ɗum ko Waagen, ɓeydaare, p. 87, e nder deftere markiis Hertford, soodnoo nde e juuɗe C. Perrier e hitaande 1848 (e 283 £ : 10s.). Sifaa ko Bürger, Jaaynde ñeeñal, 1866, vol. xxi. h. 561, hono Vermeer, limre 16. Kollitaaɗo e koolol winnderewol Akademi laamɗo, Londres, 1893, limre 55. Jooni e nder defterdu Wallace, Londres, limre 23 e nder catal 1901. == Tuugnorgal == 4idkgnm8pph6zbl5pjevvfvxlimpwg2 160801 160799 2026-04-07T14:52:17Z SUZYFATIMA 13856 160801 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo ina ɓuuɓna appel (hedde 1663)''' ko natal pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Pieter de Hooch mo yonta kaŋŋe. Jooni noon, ina woni e nder defterdu Wallace to Londres. Limtol Ko pentol genre holliroowo dingiral galle deƴƴungal gila e oon sahaa, hono no ko ɓuri heewde e golle de Hooch nii. Yiite 6urcfo yoocfde e 6uu6ol e 6uu6ol e nder comci yumma ina hollira galle 6urcfo yoocfde, cupid hakkunde limooje cficfi cfee ina hollira weltaare. Jaɓɓungal maggal e annoore - haa teeŋti noon e annoore tagoore filtirde e nder nokku mo annoore mum alaa - addani daartiyankooɓe naalankaagal e teeminannde 19ɓiire siftinde ɗum ko Johannes Vermeer, mo golle mum nate ɗee njogii nanndugol tiiɗngol. Kono tan, golle Vermeer ina keewi hollirde debbo golloowo tan e nokku ɗo dingiral galle woni ɗoo hono no A Woman Peeling Apples nii. Ko ɓuri heewde e annduɓe kadi jooni ina cikki wonde de Hooch ko Vermeer jibini ɗum, wonaa Vermeer ko de Hooch jibini ɗum. Natal ngal ko e nebam e dow mbaydi (67 cm × 55 cm). Ina wiyee kadi sahaa e sahaa fof Debbo Peeloowo Pomme, ina jogii Cukalel tokosel. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 33. DEBBO PEELƊO APPE. de G. 55. E nder 6oggi nyaamo suudu, debbo ina joocfii, ina fadi ndaarde. O ɓoornii ko jacket velvet ɓaleejo taƴaaɗo e ƴiye, jippunde boɗeere, e apron daneejo. E nder koyɗe makko omo jogii feggere appel nde o peeltata. O fawi 6icfcfo debbo tokooso ina darii e nano, ina yi’ee e nate. Tuuba ina woni e leydi to koyɗe debbo oo. To bannge nano ko laylaytol ina waɗi kettle e dow yiite. Jeyngol ngol ina waɗi kaɓirɗe Delft, ina udditaa e pilasteruuji gollorɗi e lowre. Caggal debbo oo ina fawi daarorgal e nder laylaytol ɓalewol. Annoore naange ina naata e feɗeendu dow to bannge ñaamo, ina yayna mahol ngol e ŋoral daarorgal ngal. Leydi ndii ina waɗi kaɓirɗe daneeje e daneeje. Natal ngal ina woni e ngonka mbonka no feewi. Batte mum kuuɓtodinɗe ina moƴƴi. Ina nanndi seeɗa e mbaydi natal Weissbach (4), kono wonaa noon charming e toɓɓere ; ko Canvas, 26 inch e 21 inch. Siftini ɗum ko Waagen, ɓeydaare, p. 87, e nder deftere markiis Hertford, soodnoo nde e juuɗe C. Perrier e hitaande 1848 (e 283 £ : 10s.). Sifaa ko Bürger, Jaaynde ñeeñal, 1866, vol. xxi. h. 561, hono Vermeer, limre 16. Kollitaaɗo e koolol winnderewol Akademi laamɗo, Londres, 1893, limre 55. Jooni e nder defterdu Wallace, Londres, limre 23 e nder catal 1901.<ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/485/mode/1up Comparative table] of catalog entries between [[John Smith (art historian)|John Smith]]'s first [[Catalogue raisonné]] of Hooch and Hofstede de Groot's first list of Hooch paintings published in [[Oud Holland]]</ref><ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/485/mode/1up entry 33 for Woman Peeling Apples] in Hofstede de Groot, 1908</ref> == Tuugnorgal == <references /> blwmaj9hqag78egs9ttfcri0b1nojrn God's Creatures (painting) 0 38999 160796 2026-04-07T14:47:09Z Adam644 9917 Created page with "'''Tagooje Alla''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Eugene de Blaas, naalanke Otiris/Italinaajo jibinaaɗo to Itali e jibnaaɓe Otiris. De Blaas, ganndiraaɗo kadi Eugenio Blaas, ko baaba mum janngini ɗum no feewi pentugol, kanko ne ko o pentoowo, o ƴetti mbaadi sifotoondi « Classicisme académique ». E lewru suwee 2020 ndeeɗoo golle keertiiɗe, yuɓɓinaaɗe e nder mooɓondiral keeringal, ina soodanoo Sotheby's, ina huutoroo bidsee internet haa timma, e bidsee fuɗ..." 160796 wikitext text/x-wiki '''Tagooje Alla''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Eugene de Blaas, naalanke Otiris/Italinaajo jibinaaɗo to Itali e jibnaaɓe Otiris. De Blaas, ganndiraaɗo kadi Eugenio Blaas, ko baaba mum janngini ɗum no feewi pentugol, kanko ne ko o pentoowo, o ƴetti mbaadi sifotoondi « Classicisme académique ». E lewru suwee 2020 ndeeɗoo golle keertiiɗe, yuɓɓinaaɗe e nder mooɓondiral keeringal, ina soodanoo Sotheby's, ina huutoroo bidsee internet haa timma, e bidsee fuɗɗorde 70 000 GBP.[1] Ina waɗi debbo katolik gooto ina ndaara e nder balkon ina ndaara ƴiye ƴiye. Kala maanaa walla maande e nder golle ɗee ina waawi ɓurde faamneede ko e miijooji diineeji ɗi von Blaas ƴetti e ɓernde mum. Nuns ina tawee e golle makko keewɗe. 7j74s16ctxhy2jj85ws9zadflpbdbr9 160797 160796 2026-04-07T14:48:29Z Adam644 9917 160797 wikitext text/x-wiki '''Tagooje Alla''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Eugene de Blaas, naalanke Otiris/Italinaajo jibinaaɗo to Itali e jibnaaɓe Otiris. De Blaas, ganndiraaɗo kadi Eugenio Blaas, ko baaba mum janngini ɗum no feewi pentugol, kanko ne ko o pentoowo, o ƴetti mbaadi sifotoondi « Classicisme académique ». E lewru suwee 2020 ndeeɗoo golle keertiiɗe, yuɓɓinaaɗe e nder mooɓondiral keeringal, ina soodanoo Sotheby's, ina huutoroo bidsee internet haa timma, e bidsee fuɗɗorde 70 000 GBP.[1] Ina waɗi debbo katolik gooto ina ndaara e nder balkon ina ndaara ƴiye ƴiye. Kala maanaa walla maande e nder golle ɗee ina waawi ɓurde faamneede ko e miijooji diineeji ɗi von Blaas ƴetti e ɓernde mum. Nuns ina tawee e golle makko keewɗe. == Tuugnorgal == {{Reflist}} ctlo281f848xqd7m8jhuk61vfla480j 160798 160797 2026-04-07T14:48:51Z Adam644 9917 160798 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tagooje Alla''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Eugene de Blaas, naalanke Otiris/Italinaajo jibinaaɗo to Itali e jibnaaɓe Otiris. De Blaas, ganndiraaɗo kadi Eugenio Blaas, ko baaba mum janngini ɗum no feewi pentugol, kanko ne ko o pentoowo, o ƴetti mbaadi sifotoondi « Classicisme académique ». E lewru suwee 2020 ndeeɗoo golle keertiiɗe, yuɓɓinaaɗe e nder mooɓondiral keeringal, ina soodanoo Sotheby's, ina huutoroo bidsee internet haa timma, e bidsee fuɗɗorde 70 000 GBP.[1] Ina waɗi debbo katolik gooto ina ndaara e nder balkon ina ndaara ƴiye ƴiye. Kala maanaa walla maande e nder golle ɗee ina waawi ɓurde faamneede ko e miijooji diineeji ɗi von Blaas ƴetti e ɓernde mum. Nuns ina tawee e golle makko keewɗe. == Tuugnorgal == {{Reflist}} jtv3pxv3rluquzl5ss48ms0982mbchn 160800 160798 2026-04-07T14:50:10Z Adam644 9917 160800 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tagooje Alla''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Eugene de Blaas, naalanke Otiris/Italinaajo jibinaaɗo to Itali e jibnaaɓe Otiris. De Blaas, ganndiraaɗo kadi Eugenio Blaas, ko baaba mum janngini ɗum no feewi pentugol, kanko ne ko o pentoowo, o ƴetti mbaadi sifotoondi « Classicisme académique ». E lewru suwee 2020 ndeeɗoo golle keertiiɗe, yuɓɓinaaɗe e nder mooɓondiral keeringal, ina soodanoo Sotheby's, ina huutoroo bidsee internet haa timma, e bidsee fuɗɗorde 70 000 GBP.<ref>{{cite web|url=https://www.sothebys.com/en/buy/auction/2020/european-art-paintings-sculpture/eugen-von-blaas-gods-creatures?|title=EUGEN VON BLAAS - GOD'S CREATURES|publisher=Sothebys|accessdate=14 June 2020}}</ref> Ina waɗi debbo katolik gooto ina ndaara e nder balkon ina ndaara ƴiye ƴiye. Kala maanaa walla maande e nder golle ɗee ina waawi ɓurde faamneede ko e miijooji diineeji ɗi von Blaas ƴetti e ɓernde mum. Nuns ina tawee e golle makko keewɗe. == Tuugnorgal == {{Reflist}} 1u1hcq0ns380gq7lja6sfm0nk36muvd 160802 160800 2026-04-07T14:54:21Z Adam644 9917 160802 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tagooje Alla''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Eugene de Blaas, naalanke Otiris/Italinaajo jibinaaɗo to Itali e jibnaaɓe Otiris. De Blaas, ganndiraaɗo kadi [[Eugene E. Covert|Eugenio Blaas]], ko baaba mum janngini ɗum no feewi pentugol, kanko ne ko o pentoowo, o ƴetti mbaadi sifotoondi « Classicisme académique ». E lewru suwee 2020 ndeeɗoo golle keertiiɗe, yuɓɓinaaɗe e nder mooɓondiral keeringal, ina soodanoo Sotheby's, ina huutoroo bidsee internet haa timma, e bidsee fuɗɗorde 70 000 GBP.<ref>{{cite web|url=https://www.sothebys.com/en/buy/auction/2020/european-art-paintings-sculpture/eugen-von-blaas-gods-creatures?|title=EUGEN VON BLAAS - GOD'S CREATURES|publisher=Sothebys|accessdate=14 June 2020}}</ref> Ina waɗi debbo katolik gooto ina ndaara e nder balkon ina ndaara ƴiye ƴiye. Kala maanaa walla maande e nder golle ɗee ina waawi ɓurde faamneede ko e miijooji diineeji ɗi von Blaas ƴetti e ɓernde mum. Nuns ina tawee e golle makko keewɗe. == Tuugnorgal == {{Reflist}} nmivqqffehvj5l40xkg6jv326c5tbuk Woman on Charpoy 0 39000 160803 2026-04-07T14:54:29Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo e dow Charpoy ko pentol nebam e dow canvas ina hollira debbo indiyanke ina ɓoornii wutte boɗeejo, ina lelii e dow charpoy ina ɓuuɓna koyngal gootal. Timmini nde ko e hitaande 1940, ko naalanke biyeteeɗo Amrita Sher-Gil mo Honngiri-Inndonaajo. Tuugnorgal" 160803 wikitext text/x-wiki Debbo e dow Charpoy ko pentol nebam e dow canvas ina hollira debbo indiyanke ina ɓoornii wutte boɗeejo, ina lelii e dow charpoy ina ɓuuɓna koyngal gootal. Timmini nde ko e hitaande 1940, ko naalanke biyeteeɗo Amrita Sher-Gil mo Honngiri-Inndonaajo. Tuugnorgal pvarzgb9qslnqmjmtparn7y2d4boi68 160804 160803 2026-04-07T14:55:17Z SUZYFATIMA 13856 160804 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo e dow Charpo'''y ko pentol nebam e dow canvas ina hollira debbo indiyanke ina ɓoornii wutte boɗeejo, ina lelii e dow charpoy ina ɓuuɓna koyngal gootal. Timmini nde ko e hitaande 1940, ko naalanke biyeteeɗo Amrita Sher-Gil mo Honngiri-Inndonaajo. == Tuugnorgal == 7qnq3rx3e2uy4galph773nzxt3q2rgq 160805 160804 2026-04-07T15:00:10Z SUZYFATIMA 13856 160805 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo e dow Charpo'''y ko pentol nebam e dow canvas ina hollira debbo indiyanke ina ɓoornii wutte boɗeejo, ina lelii e dow charpoy ina ɓuuɓna koyngal gootal. Timmini nde ko e hitaande 1940, ko naalanke biyeteeɗo Amrita Sher-Gil mo Honngiri-Inndonaajo.<ref name="Dalmia.2013.149">Dalmia, pp.135, 149-150</ref> <ref name="Sundaram.2010.810">Sundaram, p. 810</ref> == Tuugnorgal == <references /> fjrqk7p9nqtv5macwldiklmm1lho925 Woman in a Red Dress 0 39001 160806 2026-04-07T15:02:35Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo e mbaydi boɗeeri ko natal sifotoongal naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Gabriël Metsu, tagaaɗo c.Duuɓi 1660 haa 1669. Nde woni ko e Angalteer gila 1828, e nder deftere Polesden Lacey to Surrey gila 1922. Daartol e sifaa Motif limre hollirnde e nder "niche" ina rewi e mbaydi ndi jannginoowo Metsu e pentoowo Holanndeejo Gerrit Dou mo jamaanu kaŋŋe waɗi. Natal debbo oo ko debbo ɓaleejo ɓoorniiɗo wutte boɗeejo nannduɗo e mo debbo Metsu biyeteeɗo Isabella de..." 160806 wikitext text/x-wiki Debbo e mbaydi boɗeeri ko natal sifotoongal naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Gabriël Metsu, tagaaɗo c.Duuɓi 1660 haa 1669. Nde woni ko e Angalteer gila 1828, e nder deftere Polesden Lacey to Surrey gila 1922. Daartol e sifaa Motif limre hollirnde e nder "niche" ina rewi e mbaydi ndi jannginoowo Metsu e pentoowo Holanndeejo Gerrit Dou mo jamaanu kaŋŋe waɗi. Natal debbo oo ko debbo ɓaleejo ɓoorniiɗo wutte boɗeejo nannduɗo e mo debbo Metsu biyeteeɗo Isabella de Wolff ɓoorni e natal ngal o waɗi ko juuti caggal dewgal maɓɓe to Enkhuizen e hitaande 1658. Hono no fijnschilders woɗɓe Leiden hannde ɓee nii, Metsu suɓiima niche subject mum walla subject to. Motif ɓurɗo lollude oo ina heewi waɗde rido ngam waɗde heen batte dingiral, hay so tawii Metsu pentii ridooji seeɗa, o suɓii ko waɗde toɓɓere makko e yeeso rido udditiingo ɗoo. Natal makko e gite gadane ɗee alaa ko haani e firo ngoɗngo, ko wayi no nate makko "niche" goɗɗe ɗe o waɗi e detal e mbaadi "Dou" tippudi. So en ƴeewii no feewi, ina hollita bas-relief teskinɗo les feɗeendu nduu, ina wayi no ko waylo-waylo ngo Metsu waɗi e friise François Duquesnoy biyeteeɗo Sukaaɓe ina njimra e ngaari. Hay so maanaa maggal majjii, friise oo ina rokka heen seedantaagal (e wondude e mbaydi makko) wonde oo debbo ko neɗɗo jokkondirɗo e taarik Metsu, ina gasa tawa ko o mbaydi pentooɓe woɗɓe to Leiden. 9vscfl50db0l5p392hl2zevnteiugn2 160807 160806 2026-04-07T15:04:33Z SUZYFATIMA 13856 160807 wikitext text/x-wiki Debbo e mbaydi boɗeeri ko natal sifotoongal naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Gabriël Metsu, tagaaɗo c.Duuɓi 1660 haa 1669. Nde woni ko e Angalteer gila 1828, e nder deftere Polesden Lacey to Surrey gila 1922. Daartol e sifaa Motif limre hollirnde e nder "niche" ina rewi e mbaydi ndi jannginoowo Metsu e pentoowo Holanndeejo Gerrit Dou mo jamaanu kaŋŋe waɗi. Natal debbo oo ko debbo ɓaleejo ɓoorniiɗo wutte boɗeejo nannduɗo e mo debbo Metsu biyeteeɗo Isabella de Wolff ɓoorni e natal ngal o waɗi ko juuti caggal dewgal maɓɓe to Enkhuizen e hitaande 1658. Hono no fijnschilders woɗɓe Leiden hannde ɓee nii, Metsu suɓiima niche subject mum walla subject to. Motif ɓurɗo lollude oo ina heewi waɗde rido ngam waɗde heen batte dingiral, hay so tawii Metsu pentii ridooji seeɗa, o suɓii ko waɗde toɓɓere makko e yeeso rido udditiingo ɗoo. Natal makko e gite gadane ɗee alaa ko haani e firo ngoɗngo, ko wayi no nate makko "niche" goɗɗe ɗe o waɗi e detal e mbaadi "Dou" tippudi. So en ƴeewii no feewi, ina hollita bas-relief teskinɗo les feɗeendu nduu, ina wayi no ko waylo-waylo ngo Metsu waɗi e friise François Duquesnoy biyeteeɗo Sukaaɓe ina njimra e ngaari. Hay so maanaa maggal majjii, friise oo ina rokka heen seedantaagal (e wondude e mbaydi makko) wonde oo debbo ko neɗɗo jokkondirɗo e taarik Metsu, ina gasa tawa ko o mbaydi pentooɓe woɗɓe to Leiden. Tuugnorgal o8lg34rupd36ttrxbsixp2upyhui0na 160808 160807 2026-04-07T15:05:25Z SUZYFATIMA 13856 160808 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo e mbaydi boɗeeri''' ko natal sifotoongal naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Gabriël Metsu, tagaaɗo c.Duuɓi 1660 haa 1669. Nde woni ko e Angalteer gila 1828, e nder deftere Polesden Lacey to Surrey gila 1922. Daartol e sifaa Motif limre hollirnde e nder "niche" ina rewi e mbaydi ndi jannginoowo Metsu e pentoowo Holanndeejo Gerrit Dou mo jamaanu kaŋŋe waɗi. Natal debbo oo ko debbo ɓaleejo ɓoorniiɗo wutte boɗeejo nannduɗo e mo debbo Metsu biyeteeɗo Isabella de Wolff ɓoorni e natal ngal o waɗi ko juuti caggal dewgal maɓɓe to Enkhuizen e hitaande 1658. Hono no fijnschilders woɗɓe Leiden hannde ɓee nii, Metsu suɓiima niche subject mum walla subject to. Motif ɓurɗo lollude oo ina heewi waɗde rido ngam waɗde heen batte dingiral, hay so tawii Metsu pentii ridooji seeɗa, o suɓii ko waɗde toɓɓere makko e yeeso rido udditiingo ɗoo. Natal makko e gite gadane ɗee alaa ko haani e firo ngoɗngo, ko wayi no nate makko "niche" goɗɗe ɗe o waɗi e detal e mbaadi "Dou" tippudi. So en ƴeewii no feewi, ina hollita bas-relief teskinɗo les feɗeendu nduu, ina wayi no ko waylo-waylo ngo Metsu waɗi e friise François Duquesnoy biyeteeɗo Sukaaɓe ina njimra e ngaari. Hay so maanaa maggal majjii, friise oo ina rokka heen seedantaagal (e wondude e mbaydi makko) wonde oo debbo ko neɗɗo jokkondirɗo e taarik Metsu, ina gasa tawa ko o mbaydi pentooɓe woɗɓe to Leiden. == Tuugnorgal == rzrqqk52sfqhhowucwyekcj4zsejt2s 160811 160808 2026-04-07T15:07:47Z SUZYFATIMA 13856 160811 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo e mbaydi boɗeeri''' ko natal sifotoongal naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Gabriël Metsu, tagaaɗo c.Duuɓi 1660 haa 1669. Nde woni ko e Angalteer gila 1828, e nder deftere Polesden Lacey to Surrey gila 1922. Daartol e sifaa Motif limre hollirnde e nder "niche" ina rewi e mbaydi ndi jannginoowo Metsu e pentoowo Holanndeejo Gerrit Dou mo jamaanu kaŋŋe waɗi. Natal debbo oo ko debbo ɓaleejo ɓoorniiɗo wutte boɗeejo nannduɗo e mo debbo Metsu biyeteeɗo Isabella de Wolff ɓoorni e natal ngal o waɗi ko juuti caggal dewgal maɓɓe to Enkhuizen e hitaande 1658. Hono no fijnschilders woɗɓe Leiden hannde ɓee nii, Metsu suɓiima niche subject mum walla subject to. Motif ɓurɗo lollude oo ina heewi waɗde rido ngam waɗde heen batte dingiral, hay so tawii Metsu pentii ridooji seeɗa, o suɓii ko waɗde toɓɓere makko e yeeso rido udditiingo ɗoo. Natal makko e gite gadane ɗee alaa ko haani e firo ngoɗngo, ko wayi no nate makko "niche" goɗɗe ɗe o waɗi e detal e mbaadi "Dou" tippudi. So en ƴeewii no feewi, ina hollita bas-relief teskinɗo les feɗeendu nduu, ina wayi no ko waylo-waylo ngo Metsu waɗi e friise François Duquesnoy biyeteeɗo Sukaaɓe ina njimra e ngaari. Hay so maanaa maggal majjii, friise oo ina rokka heen seedantaagal (e wondude e mbaydi makko) wonde oo debbo ko neɗɗo jokkondirɗo e taarik Metsu, ina gasa tawa ko o mbaydi pentooɓe woɗɓe to Leiden.<ref>[http://www.nationaltrustcollections.org.uk/object/1246502 1246502], record in the [[National Trust]]'s online catalogue</ref> == Tuugnorgal == <references /> cs9077yaoddobtlgn04mjqg99os9lvk Love and Pain (Munch) 0 39002 160809 2026-04-07T15:05:34Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Love and Pain''' ɗe Edvard Munch waɗi e hitaande 1895; kadi ina wiyee Vampire, hay so tawii wonaa Munch.[1] Natal ngal ina hollira gorko e debbo ina njuurondiri, debbo oo ina muɓɓa gorko oo e wutte mum. Munch pentii nate jeegom ceertuɗe e ndeeɗoo huunde hakkunde 1893 e 1895. Nate tati ina tawee e mooɓondiral Munch Museum to Oslo, heen gootal ko mooftirgel keeringal jeyi ɗum, heen gootal ko mooftuɗo keeriiɗo jeyi ɗum, golle cakkitiiɗe ɗee limtaaka..<ref na..." 160809 wikitext text/x-wiki '''Love and Pain''' ɗe Edvard Munch waɗi e hitaande 1895; kadi ina wiyee Vampire, hay so tawii wonaa Munch.[1] Natal ngal ina hollira gorko e debbo ina njuurondiri, debbo oo ina muɓɓa gorko oo e wutte mum. Munch pentii nate jeegom ceertuɗe e ndeeɗoo huunde hakkunde 1893 e 1895. Nate tati ina tawee e mooɓondiral Munch Museum to Oslo, heen gootal ko mooftirgel keeringal jeyi ɗum, heen gootal ko mooftuɗo keeriiɗo jeyi ɗum, golle cakkitiiɗe ɗee limtaaka..<ref name="vg">{{cite web|title=Vitner så Enger i Munch-museet|url=http://www.vg.no/nyheter/innenriks/munch/artikkel.php?artid=275583|website=Verdens Gang|date=29 April 2005|language=Norwegian|access-date=5 December 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151210212319/http://www.vg.no/nyheter/innenriks/munch-ranet/vitner-saa-enger-i-munch-museet/a/275583/|archive-date=Dec 10, 2015}}</ref><ref name="history">{{cite web|title=Edvard Munch's "The Scream" recovered after theft|orig-date=December 22, 2009|date=March 29, 2023|url=http://www.history.com/this-day-in-history/the-scream-recovered|website=HISTORY|access-date=5 December 2015}}</ref> Munch pentii mbaydiiji keewɗi ɓeydaaɗi e ko nanndi e golle ɗee caggal nde o woni e golle makko..<ref name="vg2">{{cite web|title=Vitner så Enger i Munch-museet|url=http://www.vg.no/nyheter/innenriks/munch/artikkel.php?artid=275583|website=Verdens Gang|date=29 April 2005|language=Norwegian|access-date=5 December 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151210212319/http://www.vg.no/nyheter/innenriks/munch-ranet/vitner-saa-enger-i-munch-museet/a/275583/|archive-date=Dec 10, 2015}}</ref><ref name="history2">{{cite web|title=Edvard Munch's "The Scream" recovered after theft|orig-date=December 22, 2009|date=March 29, 2023|url=http://www.history.com/this-day-in-history/the-scream-recovered|website=HISTORY|access-date=5 December 2015}}</ref> == Limtol == Natal ngal holliri debbo mo 6uu6ol juutngol ina mucca gorko e wutte, ina 6uu6too.[1] Hay so tawii woɗɓe njiyii e maggal "gorko cokaaɗo e nder ɓuuɓri vampire torraaɗo – gaasa mum boɗeewa ɓuuɓka ina doga e ɓalndu makko ɓuuɓndu",[3] Munch e hoore mum ina wiyatnoo sahaa kala nde hollirtaa ko ɓuri "debbo tan ina muɓɓa gorko e wutte".<ref name="chris">{{cite web|title=Edvard Munch (1863–1945) – Vampyr II (Woll 41; Schiefler 34)|url=http://www.christies.com/lotfinder/prints-multiples/edvard-munch-vampyr-ii-5615219-details.aspx|website=Christie's|access-date=4 December 2015}}</ref><ref name="moma">{{cite web|title=Edvard Munch. Vampire II (Vampyr II). 1895–1902|url=http://www.moma.org/collection/works/75893|website=MoMA|access-date=5 December 2015}}</ref> Natal ngal adii wiyeede ko Vampire ko sehil Munch, ganndo biyeteeɗo Stanisław Przybyszewski. Przybyszewski yiyi natal ngal e kollirgol, o siftini ngal ko "gorko mo wonti jom doole, e dow wutte mum yeeso vampire ɓuuɓɗo." == Jaayɗe == Vampire nder ladde (1916-18) Version pentol ngol wujjaama e nder suudu defte Munch ñalnde 23 feebariyee 1988. Nde heɓtinaama caggal hitaande ndee, nde gujjo oo jokkondiri e polis.[5][6] E hitaande 2008, e nder yeeyirde Sotheby, nate 1894 ɗe njeeyaama fotde 38,2 miliyoŋ dolaar (24,3 miliyoŋ pound) e waɗde limre winndereere ngam yeeyde nate Munch.[7] E hitaande 1895, Munch waɗii nate leɗɗe ɗe tiitoonde mum e mbaydi mum nanndi no feewi, anndiraande Vampyr II.[4][8] E hitaande 1916–1918, Munch huutoriima kadi binndol ngol e nokku goɗɗo ngam waɗde nate ɗiɗi ina wiyee Vampire e nder ladde[9] e Vampire, jooni ko e mooftirgel suudu defte Munch. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Edvard Munch waɗi == Tuugnorgal == 98xeyxwz31ndaowaxzjlim7di3k9wff 160810 160809 2026-04-07T15:06:04Z Isa Oumar 9821 160810 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Love and Pain''' ɗe Edvard Munch waɗi e hitaande 1895; kadi ina wiyee Vampire, hay so tawii wonaa Munch.Natal ngal ina hollira gorko e debbo ina njuurondiri, debbo oo ina muɓɓa gorko oo e wutte mum. Munch pentii nate jeegom ceertuɗe e ndeeɗoo huunde hakkunde 1893 e 1895. Nate tati ina tawee e mooɓondiral Munch Museum to Oslo, heen gootal ko mooftirgel keeringal jeyi ɗum, heen gootal ko mooftuɗo keeriiɗo jeyi ɗum, golle cakkitiiɗe ɗee limtaaka..<ref name="vg">{{cite web|title=Vitner så Enger i Munch-museet|url=http://www.vg.no/nyheter/innenriks/munch/artikkel.php?artid=275583|website=Verdens Gang|date=29 April 2005|language=Norwegian|access-date=5 December 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151210212319/http://www.vg.no/nyheter/innenriks/munch-ranet/vitner-saa-enger-i-munch-museet/a/275583/|archive-date=Dec 10, 2015}}</ref><ref name="history">{{cite web|title=Edvard Munch's "The Scream" recovered after theft|orig-date=December 22, 2009|date=March 29, 2023|url=http://www.history.com/this-day-in-history/the-scream-recovered|website=HISTORY|access-date=5 December 2015}}</ref> Munch pentii mbaydiiji keewɗi ɓeydaaɗi e ko nanndi e golle ɗee caggal nde o woni e golle makko..<ref name="vg2">{{cite web|title=Vitner så Enger i Munch-museet|url=http://www.vg.no/nyheter/innenriks/munch/artikkel.php?artid=275583|website=Verdens Gang|date=29 April 2005|language=Norwegian|access-date=5 December 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151210212319/http://www.vg.no/nyheter/innenriks/munch-ranet/vitner-saa-enger-i-munch-museet/a/275583/|archive-date=Dec 10, 2015}}</ref><ref name="history2">{{cite web|title=Edvard Munch's "The Scream" recovered after theft|orig-date=December 22, 2009|date=March 29, 2023|url=http://www.history.com/this-day-in-history/the-scream-recovered|website=HISTORY|access-date=5 December 2015}}</ref> == Limtol == Natal ngal holliri debbo mo 6uu6ol juutngol ina mucca gorko e wutte, ina 6uu6too.[1] Hay so tawii woɗɓe njiyii e maggal "gorko cokaaɗo e nder ɓuuɓri vampire torraaɗo – gaasa mum boɗeewa ɓuuɓka ina doga e ɓalndu makko ɓuuɓndu",[3] Munch e hoore mum ina wiyatnoo sahaa kala nde hollirtaa ko ɓuri "debbo tan ina muɓɓa gorko e wutte".<ref name="chris">{{cite web|title=Edvard Munch (1863–1945) – Vampyr II (Woll 41; Schiefler 34)|url=http://www.christies.com/lotfinder/prints-multiples/edvard-munch-vampyr-ii-5615219-details.aspx|website=Christie's|access-date=4 December 2015}}</ref><ref name="moma">{{cite web|title=Edvard Munch. Vampire II (Vampyr II). 1895–1902|url=http://www.moma.org/collection/works/75893|website=MoMA|access-date=5 December 2015}}</ref> Natal ngal adii wiyeede ko Vampire ko sehil Munch, ganndo biyeteeɗo Stanisław Przybyszewski. Przybyszewski yiyi natal ngal e kollirgol, o siftini ngal ko "gorko mo wonti jom doole, e dow wutte mum yeeso vampire ɓuuɓɗo." == Jaayɗe == Vampire nder ladde (1916-18) Version pentol ngol wujjaama e nder suudu defte Munch ñalnde 23 feebariyee 1988. Nde heɓtinaama caggal hitaande ndee, nde gujjo oo jokkondiri e polis.[5][6] E hitaande 2008, e nder yeeyirde Sotheby, nate 1894 ɗe njeeyaama fotde 38,2 miliyoŋ dolaar (24,3 miliyoŋ pound) e waɗde limre winndereere ngam yeeyde nate Munch.[7] E hitaande 1895, Munch waɗii nate leɗɗe ɗe tiitoonde mum e mbaydi mum nanndi no feewi, anndiraande Vampyr II.[4][8] E hitaande 1916–1918, Munch huutoriima kadi binndol ngol e nokku goɗɗo ngam waɗde nate ɗiɗi ina wiyee Vampire e nder ladde[9] e Vampire, jooni ko e mooftirgel suudu defte Munch. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Edvard Munch waɗi == Tuugnorgal == cnmziemlln0b73qduqu0gkuznbosz4j Van der Grinten projection 0 39003 160812 2026-04-07T15:09:30Z Babaji 002 14216 Created page with "Pedro Teixeira Albernaz ko ganndo karte purtugeec jibinaa ko e hitaande 1595 to Lisbon, Laamu Portigaal. O ummii ko e galle kartoŋaaji ina heen baaba makko Luis Teixeira, kaaw makko Domingos Teixeira, e miñiiko biyeteeɗo João Teixeira Albernaz I mo o gollodinoo. Hedde hitaande 1610, Pedro yahi golloyaade to Espaañ. Pedro woniino kosmogaraaf laamɗo to Filip tataɓo Espaañ (1598 -1621) e Filip IV (1621-1665). E kitaale 1622 haa 1630 o golliima e kartal daande maayo..." 160812 wikitext text/x-wiki Pedro Teixeira Albernaz ko ganndo karte purtugeec jibinaa ko e hitaande 1595 to Lisbon, Laamu Portigaal. O ummii ko e galle kartoŋaaji ina heen baaba makko Luis Teixeira, kaaw makko Domingos Teixeira, e miñiiko biyeteeɗo João Teixeira Albernaz I mo o gollodinoo. Hedde hitaande 1610, Pedro yahi golloyaade to Espaañ. Pedro woniino kosmogaraaf laamɗo to Filip tataɓo Espaañ (1598 -1621) e Filip IV (1621-1665). E kitaale 1622 haa 1630 o golliima e kartal daande maayo Iberi. Pedro wayli golle mum gila e karte maayo haa e karte wiɗto topografik e nder ooɗoo sahaa fof. Pedro toɗɗaa e miñi mum ngam waɗde kartal gonngal e ŋoral Magellan e Saint-Vincent. Pedro sankii ko e hitaande 1662 to Madrid. == Darndeeji == Golle makko ɗe o winndi e hitaande 1634, ɗe o winndi e hitaande 1634, ina ndesndaa e wuro wiyeteengo Vienne. Kartal Teixeira waɗiraa ko foliiji capanɗe ɗiɗi gooto gooto. Ko Salomon Savery (1594-1665) to Amsterdam winndi leppi kartal ngal. Ndeen Jan e Jacques van Veerle mbinndi ɗe to Antwerpen e hitaande 1656.[1] Ngolɗoo gollal ina waɗi meeteruuji jeegom toowɗi e ko ɓuri meeteruuji jeenay njaajeendi e kollirgol moƴƴol wuro ngo Habsburg en njiimi. Kartal e binndol keeri ina kollita Espaañ e tolno doole mum. Golle ɗee kadi ko laylaytol laaɓtungol no feewi e wuro ngoo e oon sahaa. == Golle == Kartal Madrid ngal Pedro Teixeira (1656) waɗi. Kaayitaaji limtooji S. Visente e Magalhaes (1621) Sifaa Espaañ e daande maayo e laamuuji ɗiin (1634) Leydi Madrid (1656) Koral de la Kuruus. Madriit (hitaande 1656) Koolol Trinidad kalzada Madrid e peeje Teixeira (1656) Koral laamu. Madriit (hitaande 1656) Bibliyogaraafi KORTESÃO, Armando, e MOTA, Avelino Teixeira da, Monumen Kartogaraafi Portigaal. Vols. IV, V, Lisboa: INCM, hitaande 1987. Jesús Escobar, Kartal ko wayi no tapis : ganndal e naalankaagal e nder 1656, ko Pedro Teixeira holliti Madrid. Jaaynde naalankaagal: Vol. 96 Is. 1, hitaande 2014 MOTA, A. Teixeira da, Kaayitaaji Portigaal en haɓdiiɓe e nder Koolaaɗo kuuɓal Duɗal. Lisboa: Cakaare janngirde kartoŋaaji ɓooyɗi/juɓɓule wiɗtooji anndal to Ultramar, 1977. "Pedro Teiseira Albernaz." Karte Leƴƴi Aduna. Karte winndere ndee.com, n.d. Web. VITERBO, Sousa, Ɗemɗe Pulaarnaaɓe, Sekulo XVI e XVII. Lisboa: INCM, hitaande 1988. == Tuugnorgal == i1gelybrlkqytdk7jy0p7roz6zya1ng Woman Giving Money to a Servant-Girl 0 39004 160813 2026-04-07T15:11:04Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo hokkuɗo kaalis golloowo debbo (hedde 1668-1672) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, jooni ko e defterdu keeriiɗo. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 51. Debbo hokkata Kaalis Maccuɗo-Debbo. E nder suudu 6urndu yoocfde ina joocfii debbo gooto ina jogii 6uu6ol 6uu6ol e dow koyngal mum; o rokka kaalis e nder booñ makko debbo maccu..." 160813 wikitext text/x-wiki Debbo hokkuɗo kaalis golloowo debbo (hedde 1668-1672) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, jooni ko e defterdu keeriiɗo. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 51. Debbo hokkata Kaalis Maccuɗo-Debbo. E nder suudu 6urndu yoocfde ina joocfii debbo gooto ina jogii 6uu6ol 6uu6ol e dow koyngal mum; o rokka kaalis e nder booñ makko debbo maccuɗo, jogiiɗo mbuuɗu luumo. Cukalel tokosel ina fadi suka debbo oo e apron mum. E bannge feggere udditiinde ina woodi taabal ina waɗi feggere, dow mum ina waɗi ɓuuɓri ndiyam e gilaas. Ko natal laaɓngal, baɗaangal no feewi. Kanko, 27 1/2 inch e 24 1/2 inch. Yeeyde. Jan Danser Nijman, to Amsterdam, ñalnde 16 ut 1797, limre 114 (400 florin, Roos). B. Ocke, to Leyden, ñalnde 21 abriil 1817, limre 54 (370 florin, Van den Berg). [Yeerno sifaa natal ngal e nder yeeyirde Amsterdam ñalnde 29 marse 1826; ƴeew 30.] E wiyde Peter C. Sutton, ndeeɗoo golle wonaa tan nannduɗe, kono ko gootum e alaa. 30 ko Hofstede de Groot winndi: 30. JOOMIRAAƊO JOƊƊO ƁIƊƊO-ƁIƊƊO. Sm. n. To bannge ñaamo e nder suudu, pawaandu e kaɓirɗe daneeje e boɗeeje, ina jooɗii debbo gooto. Omo ɓoornii wutte boɗeejo ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, e ɓuuɓri gonndi e mbaydi ngootiri; e dow koyngal makko ina woodi kuɗol ɓuuɓngol. Omo rokka kaalis e nder boowal makko, debbo maccuɗo jogiiɗo feggere luumo e junngo mum ñaamo. Cukalel ina fooɗa suka debbo oo bannge nano e apron mum. E sara feɗeendu udditirndu nduu to bannge ñaamo, ina waɗi taabal ina waɗi feggere, ina waɗi feggere e gilaas e dow feggere kaalis. E dow mahol dow ŋoral, ina waɗi nate ɗe Venus e Kupid, e daarorgal ɗo natal ngal feeñata. Vine-tendril ina ƴakka e nder windo. Ko natal laaɓngal; limooje ɗee ina moƴƴi no feewi, kadi njuɓɓudi ndii ina yaaji, ina ɓuuɓi. [Ƴeew 51.] Kanndaa, 28 1/2 inch e 25 1/2 inch. Yeeyirde: Jaakob Crammer Simonszoon, to Amsterdam, ñalnde 25 noowammbar 1778, limre 12 (520 florin, Nijman). (Maa taw) J. Danser Nijman, ñalnde 16 ut 1797 (400 florin, Roos). B. Ocke, to Leyden ñalnde 21 abriil 1817 (370 florin, Van den Berg). Roothan, to Amsterdam, ñalnde 29 marse 1826 (1185 floriin, ɓurɗo heewde). E nder deftere Sir Charles Bagot, to Londres, e hitaande 1833 (Sm.). Sippol. D. van der Schrick, mo Luvain, Biriksel, ñalnde 8 abriil 1861, limre 34 (6000 faraŋ, Schollaert, ɓiy-yumma Van der Schrick). Tuugnorgal muxc1qlhwh747qiu51m2z1u5iz2x58d 160814 160813 2026-04-07T15:14:37Z SUZYFATIMA 13856 160814 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo hokkuɗo kaalis golloowo debbo (hedde 1668-1672)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, jooni ko e defterdu keeriiɗo. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 51. Debbo hokkata Kaalis Maccuɗo-Debbo. E nder suudu 6urndu yoocfde ina joocfii debbo gooto ina jogii 6uu6ol 6uu6ol e dow koyngal mum; o rokka kaalis e nder booñ makko debbo maccuɗo, jogiiɗo mbuuɗu luumo. Cukalel tokosel ina fadi suka debbo oo e apron mum. E bannge feggere udditiinde ina woodi taabal ina waɗi feggere, dow mum ina waɗi ɓuuɓri ndiyam e gilaas. Ko natal laaɓngal, baɗaangal no feewi. Kanko, 27 1/2 inch e 24 1/2 inch. Yeeyde. Jan Danser Nijman, to Amsterdam, ñalnde 16 ut 1797, limre 114 (400 florin, Roos). B. Ocke, to Leyden, ñalnde 21 abriil 1817, limre 54 (370 florin, Van den Berg). [Yeerno sifaa natal ngal e nder yeeyirde Amsterdam ñalnde 29 marse 1826; ƴeew 30.] E wiyde Peter C. Sutton, ndeeɗoo golle wonaa tan nannduɗe, kono ko gootum e alaa. 30 ko Hofstede de Groot winndi: 30. JOOMIRAAƊO JOƊƊO ƁIƊƊO-ƁIƊƊO. Sm. n. To bannge ñaamo e nder suudu, pawaandu e kaɓirɗe daneeje e boɗeeje, ina jooɗii debbo gooto. Omo ɓoornii wutte boɗeejo ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, e ɓuuɓri gonndi e mbaydi ngootiri; e dow koyngal makko ina woodi kuɗol ɓuuɓngol. Omo rokka kaalis e nder boowal makko, debbo maccuɗo jogiiɗo feggere luumo e junngo mum ñaamo. Cukalel ina fooɗa suka debbo oo bannge nano e apron mum. E sara feɗeendu udditirndu nduu to bannge ñaamo, ina waɗi taabal ina waɗi feggere, ina waɗi feggere e gilaas e dow feggere kaalis. E dow mahol dow ŋoral, ina waɗi nate ɗe Venus e Kupid, e daarorgal ɗo natal ngal feeñata. Vine-tendril ina ƴakka e nder windo. Ko natal laaɓngal; limooje ɗee ina moƴƴi no feewi, kadi njuɓɓudi ndii ina yaaji, ina ɓuuɓi. [Ƴeew 51.] Kanndaa, 28 1/2 inch e 25 1/2 inch. Yeeyirde: Jaakob Crammer Simonszoon, to Amsterdam, ñalnde 25 noowammbar 1778, limre 12 (520 florin, Nijman). (Maa taw) J. Danser Nijman, ñalnde 16 ut 1797 (400 florin, Roos). B. Ocke, to Leyden ñalnde 21 abriil 1817 (370 florin, Van den Berg). Roothan, to Amsterdam, ñalnde 29 marse 1826 (1185 floriin, ɓurɗo heewde). E nder deftere Sir Charles Bagot, to Londres, e hitaande 1833 (Sm.). Sippol. D. van der Schrick, mo Luvain, Biriksel, ñalnde 8 abriil 1861, limre 34 (6000 faraŋ, Schollaert, ɓiy-yumma Van der Schrick). == Tuugnorgal == jhs9jom9eb4uenqqx4hi9pa0or7mmgq 160817 160814 2026-04-07T15:18:13Z SUZYFATIMA 13856 160817 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo hokkuɗo kaalis golloowo debbo (hedde 1668-1672)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, jooni ko e defterdu keeriiɗo. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 51. Debbo hokkata Kaalis Maccuɗo-Debbo. E nder suudu 6urndu yoocfde ina joocfii debbo gooto ina jogii 6uu6ol 6uu6ol e dow koyngal mum; o rokka kaalis e nder booñ makko debbo maccuɗo, jogiiɗo mbuuɗu luumo. Cukalel tokosel ina fadi suka debbo oo e apron mum. E bannge feggere udditiinde ina woodi taabal ina waɗi feggere, dow mum ina waɗi ɓuuɓri ndiyam e gilaas. Ko natal laaɓngal, baɗaangal no feewi. Kanko, 27 1/2 inch e 24 1/2 inch. Yeeyde. Jan Danser Nijman, to Amsterdam, ñalnde 16 ut 1797, limre 114 (400 florin, Roos). B. Ocke, to Leyden, ñalnde 21 abriil 1817, limre 54 (370 florin, Van den Berg). [Yeerno sifaa natal ngal e nder yeeyirde Amsterdam ñalnde 29 marse 1826; ƴeew 30.] E wiyde Peter C. Sutton, ndeeɗoo golle wonaa tan nannduɗe, kono ko gootum e alaa. 30 ko Hofstede de Groot winndi: 30. JOOMIRAAƊO JOƊƊO ƁIƊƊO-ƁIƊƊO. Sm. n. To bannge ñaamo e nder suudu, pawaandu e kaɓirɗe daneeje e boɗeeje, ina jooɗii debbo gooto. Omo ɓoornii wutte boɗeejo ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, e ɓuuɓri gonndi e mbaydi ngootiri; e dow koyngal makko ina woodi kuɗol ɓuuɓngol. Omo rokka kaalis e nder boowal makko, debbo maccuɗo jogiiɗo feggere luumo e junngo mum ñaamo. Cukalel ina fooɗa suka debbo oo bannge nano e apron mum. E sara feɗeendu udditirndu nduu to bannge ñaamo, ina waɗi taabal ina waɗi feggere, ina waɗi feggere e gilaas e dow feggere kaalis. E dow mahol dow ŋoral, ina waɗi nate ɗe Venus e Kupid, e daarorgal ɗo natal ngal feeñata. Vine-tendril ina ƴakka e nder windo. Ko natal laaɓngal; limooje ɗee ina moƴƴi no feewi, kadi njuɓɓudi ndii ina yaaji, ina ɓuuɓi. [Ƴeew 51.] Kanndaa, 28 1/2 inch e 25 1/2 inch. Yeeyirde: Jaakob Crammer Simonszoon, to Amsterdam, ñalnde 25 noowammbar 1778, limre 12 (520 florin, Nijman). (Maa taw) J. Danser Nijman, ñalnde 16 ut 1797 (400 florin, Roos). B. Ocke, to Leyden ñalnde 21 abriil 1817 (370 florin, Van den Berg). Roothan, to Amsterdam, ñalnde 29 marse 1826 (1185 floriin, ɓurɗo heewde). E nder deftere Sir Charles Bagot, to Londres, e hitaande 1833 (Sm.). Sippol. D. van der Schrick, mo Luvain, Biriksel, ñalnde 8 abriil 1861, limre 34 (6000 faraŋ, Schollaert, ɓiy-yumma Van der Schrick).<ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/491/mode/1up entry 51 for Woman giving Money to a Servant-Girl] in Hofstede de Groot, 1908</ref><ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/485/mode/1up entry 30 for Lady with a Servant-Girl] in Hofstede de Groot, 1908</ref> == Tuugnorgal == <references /> ani0h0winwcwvmxaaqqt5q5cx6bi9ad Girl Interrupted at Her Music 0 39005 160815 2026-04-07T15:14:46Z Adam644 9917 Created page with "'''Bojel taƴaaɗo e jimɗi mum''' (hollande: Onderbreking van de muziek) ko nate ɗe naalanke hollande biyeteeɗo Johannes Vermeer waɗi. Nde pentiraa ko e mbaadi barok, ina gasa tawa ko hakkunde kitaale 1658 e 1659, nde huutorii nebam e dow canvas. Gila hitaande 1901 nde woni ko e deftere Frick to wuro New York.[1] E nder ndeeɗoo natal, Vermeer hollitii debbo e nder jimɗi mum ina wondi e gorko gooto sara mum.Nde hollirta ko jokkere enɗam tippudi teeminannde 17ɓiir..." 160815 wikitext text/x-wiki '''Bojel taƴaaɗo e jimɗi mum''' (hollande: Onderbreking van de muziek) ko nate ɗe naalanke hollande biyeteeɗo Johannes Vermeer waɗi. Nde pentiraa ko e mbaadi barok, ina gasa tawa ko hakkunde kitaale 1658 e 1659, nde huutorii nebam e dow canvas. Gila hitaande 1901 nde woni ko e deftere Frick to wuro New York.[1] E nder ndeeɗoo natal, Vermeer hollitii debbo e nder jimɗi mum ina wondi e gorko gooto sara mum.Nde hollirta ko jokkere enɗam tippudi teeminannde 17ɓiire e nder Orop. Ina teskaa nafoore nde jimɗi keewi fiyde ngam yiɗde e oo sahaa. Suudu ndu ɓe kolliraa ndu nduu ko suudu toowndu, ɓurndu heewde ko jeyi neɗɗo haute bourgeoisie. Natal ngal ina siftina no feewi golle Vermeer goɗɗe ɗee. 321vaao5y2w728kt5qyw6be1rqj2xya 160816 160815 2026-04-07T15:17:22Z Adam644 9917 160816 wikitext text/x-wiki '''Bojel taƴaaɗo e jimɗi mum''' (hollande: Onderbreking van de muziek) ko nate ɗe naalanke hollande biyeteeɗo Johannes Vermeer waɗi. Nde pentiraa ko e mbaadi barok, ina gasa tawa ko hakkunde kitaale 1658 e 1659, nde huutorii nebam e dow canvas. Gila hitaande 1901 nde woni ko e deftere Frick to wuro New York.[1] E nder ndeeɗoo natal, Vermeer hollitii debbo e nder jimɗi mum ina wondi e gorko gooto sara mum.Nde hollirta ko jokkere enɗam tippudi teeminannde 17ɓiire e nder Orop. Ina teskaa nafoore nde jimɗi keewi fiyde ngam yiɗde e oo sahaa. Suudu ndu ɓe kolliraa ndu nduu ko suudu toowndu, ɓurndu heewde ko jeyi neɗɗo haute bourgeoisie. Natal ngal ina siftina no feewi golle Vermeer goɗɗe ɗee. == Geɗe e maandeeji teeŋtuɗi == === Gilaas diine === Gilaas diine, holliraaɗo e dow taabal caggal deftere jimɗi, ina haɓɓaa e weltaare e seerndude. E teeminannde 17ɓiire ina yiɗaa pentude dille kollitooje juuldeeji baɗɗi yarde, fijirde, e fijirde jimɗi. Caggal ɗuum, ɗeen mooɓondiral mawngal ɓeydii famɗude, ɓeydii wonde ko yimɓe ɗiɗo walla tato kolliraa. Yarde diine kadi ina jokkondiri e giɗli e ooɗoo sahaa. Gilaas oo ina feeña ina heewi, ina memoo, ko ɗum maande jokkondire leelɗe hakkunde gorko e debbo. ==== Dammugal ==== Bannge nano pentol ngol ko feɗeendu keewndu, ɗo lewru nduu rokketee ngam ƴeewde. Vermeer huutoriima ngoolɗoon diidi windo e nder golle makko jeenay goɗɗe (Janngirde jimɗi, Bojel jogiiɗo gilaas diine, Gilaas diine, Ofisee e bojel jaleeɗe, Laamɗo binndoowo ɓataake e golloowo mum, Debbo jogiiɗo njuumri ndiyam, Debbo jogiiɗo luute, Debbo jogiiɗo balans, e Debbo jogiiɗo perle Ne). Won annduɓe naamndii so tawii ndeeɗoo nate ko Vermeer waɗi ɗum. Tiggugol annoore ummoraade e windo ngoo ina sikkaa ina hollita wonde ko goonga ko Vermeer asliijo. ==== Koɗorɗe ==== Koɗorɗe peeñɗe e nate ɗee ina cikka ko Espaañ ummorii. Ko ɗeen ngoni yoga e geɗe seeɗa e nder nate ɗe bonnaaka e moƴƴitingol teeŋtungol. Aɗa waawi yiyde detaayuuji tokoosi ina heen nate hoore liyon, nate njamndi, e nate “lozenge” ɗe fof ko geɗe ɓurɗe lollude e mobelaaji e oon sahaa. ==== Fawnugo ==== Natal hazy ngal e nder laylaytol dingiral ngal ko Cupid. Natal nder pentol yiytaa ko caggal nde ngal artiraa e hitaande 1907 ; ɗum suddinoo ko mahol e violon gonɗo e dow mum. Teskagol keewngol waɗii e nate Cupid e ko ɗe mbaawi jogaade e nate ɗee fof, ina jeyaa heen wonde Cupid ina waawi jeertinde jom suudu oo e bonanndeeji giɗli, wonde junngo Cupid ummiingo ko maande wonde aɗa foti jogaade giɗo gooto tan, wonde Cupid ina jogii kaayitaaji ɗi ngalaa ko woni e mum ɗii, ko wayi no fijo ngo, ko wayi no " ailo is or love". Sabaabu Vermeer naatde e nate Cupid tokoose ɗee ina gasa tawa meeɗaa feeñde sabu ngonka nate ɗee bonɗe. ==== Lope ==== E dow taabal hee ina jooɗii feggere nde porselin e kaalis, ina gasa tawa ko ngam ñamminde diine. Ina jeyaa e nokkuuji ɓurɗi teeŋtude e porselin to Pays-Bas, ko Delft wonnoo, haa hannde, hay so tawii noon ɓe keɓii « nafoore seeɗa » e feewnude porselin Siin. Gorko Gorko gonɗo e nate ɗee ina gasa tawa ko upper class, sabu mbaydi makko. === Womre === Yiɗde e jimɗi ina keewi yahdude e teeminannde 17ɓiire, haa teeŋti noon e woodgol jimɗi ɗiɗi hakkunde gorko e debbo. Fiyde jimɗi hakkunde mum en ina jeyaa e golle seeɗa ɗe sukaaɓe ɓe ngonaa jinnaaɓe mbaawi renndude. Ɗiɗi ɗii e nder nate ɗee ina gasa tawa ko e nder haute bourgeoisie, ɗum firti ko ɓe adunayankooɓe e jannguɓe so tawii ko e jimɗi, ina gasa tawa gooto e maɓɓe fof ina jogii defte jimɗi mum. hvwwbfyg9jups2ubwdrj267ydrgfxla 160818 160816 2026-04-07T15:19:26Z Adam644 9917 160818 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bojel taƴaaɗo e jimɗi mum''' (hollande: Onderbreking van de muziek) ko nate ɗe naalanke hollande biyeteeɗo Johannes Vermeer waɗi. Nde pentiraa ko e mbaadi barok, ina gasa tawa ko hakkunde kitaale 1658 e 1659, nde huutorii nebam e dow canvas. Gila hitaande 1901 nde woni ko e deftere Frick to wuro New York.[1] E nder ndeeɗoo natal, Vermeer hollitii debbo e nder jimɗi mum ina wondi e gorko gooto sara mum.Nde hollirta ko jokkere enɗam tippudi teeminannde 17ɓiire e nder Orop. Ina teskaa nafoore nde jimɗi keewi fiyde ngam yiɗde e oo sahaa. Suudu ndu ɓe kolliraa ndu nduu ko suudu toowndu, ɓurndu heewde ko jeyi neɗɗo haute bourgeoisie. Natal ngal ina siftina no feewi golle Vermeer goɗɗe ɗee. == Geɗe e maandeeji teeŋtuɗi == === Gilaas diine === Gilaas diine, holliraaɗo e dow taabal caggal deftere jimɗi, ina haɓɓaa e weltaare e seerndude. E teeminannde 17ɓiire ina yiɗaa pentude dille kollitooje juuldeeji baɗɗi yarde, fijirde, e fijirde jimɗi. Caggal ɗuum, ɗeen mooɓondiral mawngal ɓeydii famɗude, ɓeydii wonde ko yimɓe ɗiɗo walla tato kolliraa. Yarde diine kadi ina jokkondiri e giɗli e ooɗoo sahaa. Gilaas oo ina feeña ina heewi, ina memoo, ko ɗum maande jokkondire leelɗe hakkunde gorko e debbo. ==== Dammugal ==== Bannge nano pentol ngol ko feɗeendu keewndu, ɗo lewru nduu rokketee ngam ƴeewde. Vermeer huutoriima ngoolɗoon diidi windo e nder golle makko jeenay goɗɗe (Janngirde jimɗi, Bojel jogiiɗo gilaas diine, Gilaas diine, Ofisee e bojel jaleeɗe, Laamɗo binndoowo ɓataake e golloowo mum, Debbo jogiiɗo njuumri ndiyam, Debbo jogiiɗo luute, Debbo jogiiɗo balans, e Debbo jogiiɗo perle Ne). Won annduɓe naamndii so tawii ndeeɗoo nate ko Vermeer waɗi ɗum. Tiggugol annoore ummoraade e windo ngoo ina sikkaa ina hollita wonde ko goonga ko Vermeer asliijo. ==== Koɗorɗe ==== Koɗorɗe peeñɗe e nate ɗee ina cikka ko Espaañ ummorii. Ko ɗeen ngoni yoga e geɗe seeɗa e nder nate ɗe bonnaaka e moƴƴitingol teeŋtungol. Aɗa waawi yiyde detaayuuji tokoosi ina heen nate hoore liyon, nate njamndi, e nate “lozenge” ɗe fof ko geɗe ɓurɗe lollude e mobelaaji e oon sahaa. ==== Fawnugo ==== Natal hazy ngal e nder laylaytol dingiral ngal ko Cupid. Natal nder pentol yiytaa ko caggal nde ngal artiraa e hitaande 1907 ; ɗum suddinoo ko mahol e violon gonɗo e dow mum. Teskagol keewngol waɗii e nate Cupid e ko ɗe mbaawi jogaade e nate ɗee fof, ina jeyaa heen wonde Cupid ina waawi jeertinde jom suudu oo e bonanndeeji giɗli, wonde junngo Cupid ummiingo ko maande wonde aɗa foti jogaade giɗo gooto tan, wonde Cupid ina jogii kaayitaaji ɗi ngalaa ko woni e mum ɗii, ko wayi no fijo ngo, ko wayi no " ailo is or love". Sabaabu Vermeer naatde e nate Cupid tokoose ɗee ina gasa tawa meeɗaa feeñde sabu ngonka nate ɗee bonɗe. ==== Lope ==== E dow taabal hee ina jooɗii feggere nde porselin e kaalis, ina gasa tawa ko ngam ñamminde diine. Ina jeyaa e nokkuuji ɓurɗi teeŋtude e porselin to Pays-Bas, ko Delft wonnoo, haa hannde, hay so tawii noon ɓe keɓii « nafoore seeɗa » e feewnude porselin Siin. ==== Gorko ==== Gorko gonɗo e nate ɗee ina gasa tawa ko upper class, sabu mbaydi makko. === Womre === Yiɗde e jimɗi ina keewi yahdude e teeminannde 17ɓiire, haa teeŋti noon e woodgol jimɗi ɗiɗi hakkunde gorko e debbo. Fiyde jimɗi hakkunde mum en ina jeyaa e golle seeɗa ɗe sukaaɓe ɓe ngonaa jinnaaɓe mbaawi renndude. Ɗiɗi ɗii e nder nate ɗee ina gasa tawa ko e nder haute bourgeoisie, ɗum firti ko ɓe adunayankooɓe e jannguɓe so tawii ko e jimɗi, ina gasa tawa gooto e maɓɓe fof ina jogii defte jimɗi mum. == Tuugnorgal == <references /> l1uxduk2o00zorumztea7akkqfbx1jv 160819 160818 2026-04-07T15:20:24Z Adam644 9917 160819 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bojel taƴaaɗo e jimɗi mum''' (hollande: Onderbreking van de muziek) ko nate ɗe naalanke hollande biyeteeɗo Johannes Vermeer waɗi. Nde pentiraa ko e mbaadi barok, ina gasa tawa ko hakkunde kitaale 1658 e 1659, nde huutorii nebam e dow canvas. Gila hitaande 1901 nde woni ko e deftere Frick to wuro New York.<ref>{{Cite web|url=https://collections.frick.org/objects/273/girl-interrupted-at-her-music?ctx=b7be866e-642f-4f3c-80ac-de33c5f17b72&idx=1|title=Girl Interrupted at Her Music|access-date=2018-09-20}}</ref> E nder ndeeɗoo natal, Vermeer hollitii debbo e nder jimɗi mum ina wondi e gorko gooto sara mum.Nde hollirta ko jokkere enɗam tippudi teeminannde 17ɓiire e nder Orop. Ina teskaa nafoore nde jimɗi keewi fiyde ngam yiɗde e oo sahaa. Suudu ndu ɓe kolliraa ndu nduu ko suudu toowndu, ɓurndu heewde ko jeyi neɗɗo haute bourgeoisie. Natal ngal ina siftina no feewi golle Vermeer goɗɗe ɗee. == Geɗe e maandeeji teeŋtuɗi == === Gilaas diine === Gilaas diine, holliraaɗo e dow taabal caggal deftere jimɗi, ina haɓɓaa e weltaare e seerndude. E teeminannde 17ɓiire ina yiɗaa pentude dille kollitooje juuldeeji baɗɗi yarde, fijirde, e fijirde jimɗi. Caggal ɗuum, ɗeen mooɓondiral mawngal ɓeydii famɗude, ɓeydii wonde ko yimɓe ɗiɗo walla tato kolliraa. Yarde diine kadi ina jokkondiri e giɗli e ooɗoo sahaa. Gilaas oo ina feeña ina heewi, ina memoo, ko ɗum maande jokkondire leelɗe hakkunde gorko e debbo. ==== Dammugal ==== Bannge nano pentol ngol ko feɗeendu keewndu, ɗo lewru nduu rokketee ngam ƴeewde. Vermeer huutoriima ngoolɗoon diidi windo e nder golle makko jeenay goɗɗe (Janngirde jimɗi, Bojel jogiiɗo gilaas diine, Gilaas diine, Ofisee e bojel jaleeɗe, Laamɗo binndoowo ɓataake e golloowo mum, Debbo jogiiɗo njuumri ndiyam, Debbo jogiiɗo luute, Debbo jogiiɗo balans, e Debbo jogiiɗo perle Ne). Won annduɓe naamndii so tawii ndeeɗoo nate ko Vermeer waɗi ɗum. Tiggugol annoore ummoraade e windo ngoo ina sikkaa ina hollita wonde ko goonga ko Vermeer asliijo. ==== Koɗorɗe ==== Koɗorɗe peeñɗe e nate ɗee ina cikka ko Espaañ ummorii. Ko ɗeen ngoni yoga e geɗe seeɗa e nder nate ɗe bonnaaka e moƴƴitingol teeŋtungol. Aɗa waawi yiyde detaayuuji tokoosi ina heen nate hoore liyon, nate njamndi, e nate “lozenge” ɗe fof ko geɗe ɓurɗe lollude e mobelaaji e oon sahaa. ==== Fawnugo ==== Natal hazy ngal e nder laylaytol dingiral ngal ko Cupid. Natal nder pentol yiytaa ko caggal nde ngal artiraa e hitaande 1907 ; ɗum suddinoo ko mahol e violon gonɗo e dow mum. Teskagol keewngol waɗii e nate Cupid e ko ɗe mbaawi jogaade e nate ɗee fof, ina jeyaa heen wonde Cupid ina waawi jeertinde jom suudu oo e bonanndeeji giɗli, wonde junngo Cupid ummiingo ko maande wonde aɗa foti jogaade giɗo gooto tan, wonde Cupid ina jogii kaayitaaji ɗi ngalaa ko woni e mum ɗii, ko wayi no fijo ngo, ko wayi no " ailo is or love". Sabaabu Vermeer naatde e nate Cupid tokoose ɗee ina gasa tawa meeɗaa feeñde sabu ngonka nate ɗee bonɗe. ==== Lope ==== E dow taabal hee ina jooɗii feggere nde porselin e kaalis, ina gasa tawa ko ngam ñamminde diine. Ina jeyaa e nokkuuji ɓurɗi teeŋtude e porselin to Pays-Bas, ko Delft wonnoo, haa hannde, hay so tawii noon ɓe keɓii « nafoore seeɗa » e feewnude porselin Siin. ==== Gorko ==== Gorko gonɗo e nate ɗee ina gasa tawa ko upper class, sabu mbaydi makko. === Womre === Yiɗde e jimɗi ina keewi yahdude e teeminannde 17ɓiire, haa teeŋti noon e woodgol jimɗi ɗiɗi hakkunde gorko e debbo. Fiyde jimɗi hakkunde mum en ina jeyaa e golle seeɗa ɗe sukaaɓe ɓe ngonaa jinnaaɓe mbaawi renndude. Ɗiɗi ɗii e nder nate ɗee ina gasa tawa ko e nder haute bourgeoisie, ɗum firti ko ɓe adunayankooɓe e jannguɓe so tawii ko e jimɗi, ina gasa tawa gooto e maɓɓe fof ina jogii defte jimɗi mum. == Tuugnorgal == <references /> 5dhpu6z2u0gr69j83a3btu2ksvfxm5m The Waitress (Manet) 0 39006 160820 2026-04-07T15:21:54Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Koolaaɗo kuuɓal (e Farayse - La Serveuse de bocks) ko nate nebam e dow canvas ɗe Édouard Manet waɗi e hitaande 1879. Nde jokkondirii no feewi e Corner of a Café-Concert (Galle ngenndiijo) makko e won e daartiyankooɓe naalankaagal ina cikka ko nde mbaydi ɗiɗmiri walla golle peewtuɗe e Corner. Tuugnorgal" 160820 wikitext text/x-wiki Koolaaɗo kuuɓal (e Farayse - La Serveuse de bocks) ko nate nebam e dow canvas ɗe Édouard Manet waɗi e hitaande 1879. Nde jokkondirii no feewi e Corner of a Café-Concert (Galle ngenndiijo) makko e won e daartiyankooɓe naalankaagal ina cikka ko nde mbaydi ɗiɗmiri walla golle peewtuɗe e Corner. Tuugnorgal 0b82zj68i8rc00mp5f8f3eerubq7gia 160822 160820 2026-04-07T15:23:42Z SUZYFATIMA 13856 160822 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koolaaɗo kuuɓal (e Farayse - La Serveuse de bocks)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Édouard Manet waɗi e hitaande 1879. Nde jokkondirii no feewi e Corner of a Café-Concert (Galle ngenndiijo) makko e won e daartiyankooɓe naalankaagal ina cikka ko nde mbaydi ɗiɗmiri walla golle peewtuɗe e Corner. == Tuugnorgal == hqqtp9jwm63hqjf765avu5vd6m0ozqn 160824 160822 2026-04-07T15:27:26Z SUZYFATIMA 13856 160824 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koolaaɗo kuuɓal (e Farayse - La Serveuse de bocks)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Édouard Manet waɗi e hitaande 1879. Nde jokkondirii no feewi e Corner of a Café-Concert (Galle ngenndiijo) makko e won e daartiyankooɓe naalankaagal ina cikka ko nde mbaydi ɗiɗmiri walla golle peewtuɗe e Corner.<ref>{{in lang|fr}} Sophie Monneret, ''L'Impressionnisme et son époque'', vol. 2, t. 1, Paris, Robert Laffont, 1987, 997 p. ({{ISBN|978-2-221-05412-3}})</ref><ref>Françoise Cachin, Charles S. Moffett et Juliet Wilson-Bareau, Manet 1832-1883, Paris, Réunion des musées nationaux, 1983, 544 p. ({{ISBN|2-7118-0230-2}})</ref><ref>Sophie Monneret, ''L'Impressionnisme et son époque'', vol. 2, t. II, Paris, 1987, 1185 p. ({{ISBN|978-2-221-05413-0}})</ref> == Tuugnorgal == <references /> cs1uvmebjfeclo6p73gjlt9fmhsf1yf Girl in White 0 39007 160821 2026-04-07T15:23:12Z Adam644 9917 Created page with "'''Bojel daneejo''' (anndiraaɗo kadi Bojel ina darii e dow ŋoral alkama e debbo e nder ngesa gawri) ko Vincent van Gogh penti ɗum e hitaande 1890 to Auvers-sur-Oise, Farayse, e lebbi cakkitiiɗi nguurndam mum. Bojel daneejo ina jeyaa e koolol Chester Dale e nder galle naalankaagal ngenndiwal, Washington D.C. gila 1963.[1]" 160821 wikitext text/x-wiki '''Bojel daneejo''' (anndiraaɗo kadi Bojel ina darii e dow ŋoral alkama e debbo e nder ngesa gawri) ko Vincent van Gogh penti ɗum e hitaande 1890 to Auvers-sur-Oise, Farayse, e lebbi cakkitiiɗi nguurndam mum. Bojel daneejo ina jeyaa e koolol Chester Dale e nder galle naalankaagal ngenndiwal, Washington D.C. gila 1963.[1] tbusi9q3rv9ltv0jiur6683uoisa5d1 160823 160821 2026-04-07T15:26:44Z Adam644 9917 160823 wikitext text/x-wiki '''Bojel daneejo''' (anndiraaɗo kadi Bojel ina darii e dow ŋoral alkama e debbo e nder ngesa gawri) ko Vincent van Gogh penti ɗum e hitaande 1890 to Auvers-sur-Oise, Farayse, e lebbi cakkitiiɗi nguurndam mum. Bojel daneejo ina jeyaa e koolol Chester Dale e nder galle naalankaagal ngenndiwal, Washington D.C. gila 1963.[1] == Overs-sur-Oise == E lewru mee 1890, Van Gogh ummii Saint-Rémy fayde Pari[2] ɗo o jooɗii balɗe tati e miñiiko biyeteeɗo Theo, debbo Theo biyeteeɗo Johanna e ɓiɗɗo maɓɓe keso biyeteeɗo Vincent. Van Gogh tawi ko wayi no ko o waɗi e Pari ko adii, o nattii huutoraade jiiɓru wuro ngoo[3], o ƴaañii no feewi ngam pentude. Miñiiko, Theo e naalanke biyeteeɗo Camille Pissarro ƴetti peeje ngam Van Gogh yahde Auvers-sur-Oise e ɓataake teskinɗo wonande Doktoor Paul Gachet, [2] cafroowo omeopaatiik, gardiiɗo naalankaagal, hoɗnooɗo Auvers.[1][4] Van Gogh ina joginoo suudu to hoɗorde Auberge Ravoux to Auvers[3], omo woni e les njiimaandi e ƴeewndo Doktoor Gachet[1] mo o mawni e mum haa o jokkondiri no feewi, "ko wayi no miñiiko goɗɗo." Gachet e ɓiyiiko debbo kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe teskuyaaji e nate Van Gogh.[3] Waɗii sahaa gooto, Van Gogh wayi ko no moƴƴitii nii. O woni e pentude e oon sahaa, ko famɗi fof nokku ina woodi e suudu makko ngam pentude timmuɗo oo fof.[2] Gila lewru mee haa o maayi ñalnde 29 sulyee, Van Gogh waɗii fotde 70 nate, ko ɓuri heen gootel e ñalawma, e nate keewɗe.[1] Van Gogh waɗii mahdiiji saraaji wuro Auvers, ko wayi no Eklesiya to Auvers, nate, e gese saraaji mum.[3] Wallace teskiima : « Kono e kala ko o feeñi e wellitaare hesere,[2] «nguurndam makko ina ɓadii no feewi joofgol mum». Ñawu yani e ɓiɗɗo Theo, Vincent. Theo ina joginoo caɗeele cellal e golle; o miijii woppude joom golle makko, o fuɗɗoo golle makko. Gachet, wiyaaɗo ina jogii eccentricities mum e neurosis mum, addani Van Gogh miijaade no feewi haa o naamndii, "Jooni noon so wumre wootere ardii wumre woɗnde, mbele kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokkataa e ŋoral?"[2][3] Caggal nde o yilliima Pari ngam waɗde batu ɓesngu 7jvzw9n3hb3rjo9gfz3hl5qld81gq3o 160827 160823 2026-04-07T15:35:29Z Adam644 9917 160827 wikitext text/x-wiki '''Bojel daneejo''' (anndiraaɗo kadi Bojel ina darii e dow ŋoral alkama e debbo e nder ngesa gawri) ko Vincent van Gogh penti ɗum e hitaande 1890 to Auvers-sur-Oise, Farayse, e lebbi cakkitiiɗi nguurndam mum. Bojel daneejo ina jeyaa e koolol Chester Dale e nder galle naalankaagal ngenndiwal, Washington D.C. gila 1963. == Overs-sur-Oise == E lewru mee 1890, Van Gogh ummii Saint-Rémy fayde Pari<ref name="Leeuw">{{cite book|title=The Letters of Vincent van Gogh|author=Leeuw, R|publisher=Penguin Group|location=London and other locations|year=1997|orig-year=1996|pages=488, 490, 491|url=https://books.google.com/books?id=SyX5lfrof6oC&pg=PA329}}</ref> ɗo o jooɗii balɗe tati e miñiiko biyeteeɗo Theo, debbo Theo biyeteeɗo Johanna e ɓiɗɗo maɓɓe keso biyeteeɗo Vincent. Van Gogh tawi ko wayi no ko o waɗi e Pari ko adii, o nattii huutoraade jiiɓru wuro ngoo<ref name="Wallace">{{cite book|title=The World of Van Gogh (1853-1890)|author=Wallace, R|publisher=Time-Life Books|location=Alexandria, VA, USA|year=1969|pages=[https://archive.org/details/worldofvangogh1800wall/page/162 162–163]|url=https://archive.org/details/worldofvangogh1800wall|url-access=registration}}</ref> o ƴaañii no feewi ngam pentude. Miñiiko, Theo e naalanke biyeteeɗo Camille Pissarro ƴetti peeje ngam Van Gogh yahde Auvers-sur-Oise e ɓataake teskinɗo wonande Doktoor Paul Gachet, [2] cafroowo omeopaatiik, gardiiɗo naalankaagal, hoɗnooɗo Auvers.<ref name="NGA" /><ref name="Strieter">{{cite book|title=Nineteenth-Century European Art: A Topical Dictionary|author=Strieter, T|publisher=Greenwood Press|location=Westport|year=1999|page=[https://archive.org/details/nineteenthcentur0000stri/page/17 17]|url=https://archive.org/details/nineteenthcentur0000stri|url-access=registration|isbn=0-313-29898-X}}</ref> Van Gogh ina joginoo suudu to hoɗorde Auberge Ravoux to Auvers[3], omo woni e les njiimaandi e ƴeewndo Doktoor Gachet[1] mo o mawni e mum haa o jokkondiri no feewi, "ko wayi no miñiiko goɗɗo." Gachet e ɓiyiiko debbo kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe teskuyaaji e nate Van Gogh.[3] Waɗii sahaa gooto, Van Gogh wayi ko no moƴƴitii nii. O woni e pentude e oon sahaa, ko famɗi fof nokku ina woodi e suudu makko ngam pentude timmuɗo oo fof.[2] Gila lewru mee haa o maayi ñalnde 29 sulyee, Van Gogh waɗii fotde 70 nate, ko ɓuri heen gootel e ñalawma, e nate keewɗe.[1] Van Gogh waɗii mahdiiji saraaji wuro Auvers, ko wayi no Eklesiya to Auvers, nate, e gese saraaji mum.[3] Wallace teskiima : « Kono e kala ko o feeñi e wellitaare hesere,[2] «nguurndam makko ina ɓadii no feewi joofgol mum». Ñawu yani e ɓiɗɗo Theo, Vincent. Theo ina joginoo caɗeele cellal e golle; o miijii woppude joom golle makko, o fuɗɗoo golle makko. Gachet, wiyaaɗo ina jogii eccentricities mum e neurosis mum, addani Van Gogh miijaade no feewi haa o naamndii, "Jooni noon so wumre wootere ardii wumre woɗnde, mbele kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokkataa e ŋoral?"[2][3] Caggal nde o yilliima Pari ngam waɗde batu ɓesngu kb4ifc052inl2j31pr2zbxs7infhunx 160828 160827 2026-04-07T15:39:37Z Adam644 9917 160828 wikitext text/x-wiki '''Bojel daneejo''' (anndiraaɗo kadi Bojel ina darii e dow ŋoral alkama e debbo e nder ngesa gawri) ko Vincent van Gogh penti ɗum e hitaande 1890 to Auvers-sur-Oise, Farayse, e lebbi cakkitiiɗi nguurndam mum. Bojel daneejo ina jeyaa e koolol Chester Dale e nder galle naalankaagal ngenndiwal, Washington D.C. gila 1963. == Overs-sur-Oise == E lewru mee 1890, Van Gogh ummii Saint-Rémy fayde Pari<ref name="Leeuw">{{cite book|title=The Letters of Vincent van Gogh|author=Leeuw, R|publisher=Penguin Group|location=London and other locations|year=1997|orig-year=1996|pages=488, 490, 491|url=https://books.google.com/books?id=SyX5lfrof6oC&pg=PA329}}</ref> ɗo o jooɗii balɗe tati e miñiiko biyeteeɗo Theo, debbo Theo biyeteeɗo Johanna e ɓiɗɗo maɓɓe keso biyeteeɗo Vincent. Van Gogh tawi ko wayi no ko o waɗi e Pari ko adii, o nattii huutoraade jiiɓru wuro ngoo<ref name="Wallace">{{cite book|title=The World of Van Gogh (1853-1890)|author=Wallace, R|publisher=Time-Life Books|location=Alexandria, VA, USA|year=1969|pages=[https://archive.org/details/worldofvangogh1800wall/page/162 162–163]|url=https://archive.org/details/worldofvangogh1800wall|url-access=registration}}</ref> o ƴaañii no feewi ngam pentude. Miñiiko, Theo e naalanke biyeteeɗo Camille Pissarro ƴetti peeje ngam Van Gogh yahde Auvers-sur-Oise e ɓataake teskinɗo wonande Doktoor Paul Gachet, cafroowo omeopaatiik, gardiiɗo naalankaagal, hoɗnooɗo Auvers.<ref name="Strieter">{{cite book|title=Nineteenth-Century European Art: A Topical Dictionary|author=Strieter, T|publisher=Greenwood Press|location=Westport|year=1999|page=[https://archive.org/details/nineteenthcentur0000stri/page/17 17]|url=https://archive.org/details/nineteenthcentur0000stri|url-access=registration|isbn=0-313-29898-X}}</ref> Van Gogh ina joginoo suudu to hoɗorde Auberge Ravoux to Auvers, omo woni e les njiimaandi e ƴeewndo Doktoor Gachet mo o mawni e mum haa o jokkondiri no feewi, "ko wayi no miñiiko goɗɗo." Gachet e ɓiyiiko debbo kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe teskuyaaji e nate Van Gogh. Waɗii sahaa gooto, Van Gogh wayi ko no moƴƴitii nii. O woni e pentude e oon sahaa, ko famɗi fof nokku ina woodi e suudu makko ngam pentude timmuɗo oo fof. Gila lewru mee haa o maayi ñalnde 29 sulyee, Van Gogh waɗii fotde 70 nate, ko ɓuri heen gootel e ñalawma, e nate keewɗe. Van Gogh waɗii mahdiiji saraaji wuro Auvers, ko wayi no Eklesiya to Auvers, nate, e gese saraaji mum. Wallace teskiima : « Kono e kala ko o feeñi e wellitaare hesere, «nguurndam makko ina ɓadii no feewi joofgol mum». Ñawu yani e ɓiɗɗo Theo, Vincent. Theo ina joginoo caɗeele cellal e golle; o miijii woppude joom golle makko, o fuɗɗoo golle makko. Gachet, wiyaaɗo ina jogii eccentricities mum e neurosis mum, addani Van Gogh miijaade no feewi haa o naamndii, "Jooni noon so wumre wootere ardii wumre woɗnde, mbele kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokkataa e ŋoral?" Caggal nde o yilliima Pari ngam waɗde batu ɓesngu == Tuugnorgal == <references /> 87w8ex8qvl8e5fbvzwineh83d142rgz 160830 160828 2026-04-07T15:40:02Z Adam644 9917 160830 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bojel daneejo''' (anndiraaɗo kadi Bojel ina darii e dow ŋoral alkama e debbo e nder ngesa gawri) ko Vincent van Gogh penti ɗum e hitaande 1890 to Auvers-sur-Oise, Farayse, e lebbi cakkitiiɗi nguurndam mum. Bojel daneejo ina jeyaa e koolol Chester Dale e nder galle naalankaagal ngenndiwal, Washington D.C. gila 1963. == Overs-sur-Oise == E lewru mee 1890, Van Gogh ummii Saint-Rémy fayde Pari<ref name="Leeuw">{{cite book|title=The Letters of Vincent van Gogh|author=Leeuw, R|publisher=Penguin Group|location=London and other locations|year=1997|orig-year=1996|pages=488, 490, 491|url=https://books.google.com/books?id=SyX5lfrof6oC&pg=PA329}}</ref> ɗo o jooɗii balɗe tati e miñiiko biyeteeɗo Theo, debbo Theo biyeteeɗo Johanna e ɓiɗɗo maɓɓe keso biyeteeɗo Vincent. Van Gogh tawi ko wayi no ko o waɗi e Pari ko adii, o nattii huutoraade jiiɓru wuro ngoo<ref name="Wallace">{{cite book|title=The World of Van Gogh (1853-1890)|author=Wallace, R|publisher=Time-Life Books|location=Alexandria, VA, USA|year=1969|pages=[https://archive.org/details/worldofvangogh1800wall/page/162 162–163]|url=https://archive.org/details/worldofvangogh1800wall|url-access=registration}}</ref> o ƴaañii no feewi ngam pentude. Miñiiko, Theo e naalanke biyeteeɗo Camille Pissarro ƴetti peeje ngam Van Gogh yahde Auvers-sur-Oise e ɓataake teskinɗo wonande Doktoor Paul Gachet, cafroowo omeopaatiik, gardiiɗo naalankaagal, hoɗnooɗo Auvers.<ref name="Strieter">{{cite book|title=Nineteenth-Century European Art: A Topical Dictionary|author=Strieter, T|publisher=Greenwood Press|location=Westport|year=1999|page=[https://archive.org/details/nineteenthcentur0000stri/page/17 17]|url=https://archive.org/details/nineteenthcentur0000stri|url-access=registration|isbn=0-313-29898-X}}</ref> Van Gogh ina joginoo suudu to hoɗorde Auberge Ravoux to Auvers, omo woni e les njiimaandi e ƴeewndo Doktoor Gachet mo o mawni e mum haa o jokkondiri no feewi, "ko wayi no miñiiko goɗɗo." Gachet e ɓiyiiko debbo kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe teskuyaaji e nate Van Gogh. Waɗii sahaa gooto, Van Gogh wayi ko no moƴƴitii nii. O woni e pentude e oon sahaa, ko famɗi fof nokku ina woodi e suudu makko ngam pentude timmuɗo oo fof. Gila lewru mee haa o maayi ñalnde 29 sulyee, Van Gogh waɗii fotde 70 nate, ko ɓuri heen gootel e ñalawma, e nate keewɗe. Van Gogh waɗii mahdiiji saraaji wuro Auvers, ko wayi no Eklesiya to Auvers, nate, e gese saraaji mum. Wallace teskiima : « Kono e kala ko o feeñi e wellitaare hesere, «nguurndam makko ina ɓadii no feewi joofgol mum». Ñawu yani e ɓiɗɗo Theo, Vincent. Theo ina joginoo caɗeele cellal e golle; o miijii woppude joom golle makko, o fuɗɗoo golle makko. Gachet, wiyaaɗo ina jogii eccentricities mum e neurosis mum, addani Van Gogh miijaade no feewi haa o naamndii, "Jooni noon so wumre wootere ardii wumre woɗnde, mbele kamɓe ɗiɗo fof ɓe njokkataa e ŋoral?" Caggal nde o yilliima Pari ngam waɗde batu ɓesngu == Tuugnorgal == <references /> 2qnwgcfj4lrau41na31oaqtgkqjz9ge A Vision of Fiammetta 0 39008 160825 2026-04-07T15:31:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Yiyngo Fiammetta ko natal nebam ngal Dante Gabriel Rossetti sosi, e mbaadi ko adii Rafael, sosaa ko e hitaande 1878. Natal ngal ko feccere e gooto e « golle ɗiɗi » Rossetti, ina wondi e « Ballades e sonnets » makko (1881). Mariyam Spartali Stillman woni ko e waɗde nate ɗee. Haala pentol ngol ko muse Boccaccio biyeteeɗo Fiammetta. Kuje Kaɓirgal natal ngal ina winndaa heen binndanɗe tati : sonet Boccaccio tiitoonde mum ko « On his dernière vue de Fiammetta »..." 160825 wikitext text/x-wiki Yiyngo Fiammetta ko natal nebam ngal Dante Gabriel Rossetti sosi, e mbaadi ko adii Rafael, sosaa ko e hitaande 1878. Natal ngal ko feccere e gooto e « golle ɗiɗi » Rossetti, ina wondi e « Ballades e sonnets » makko (1881). Mariyam Spartali Stillman woni ko e waɗde nate ɗee. Haala pentol ngol ko muse Boccaccio biyeteeɗo Fiammetta. Kuje Kaɓirgal natal ngal ina winndaa heen binndanɗe tati : sonet Boccaccio tiitoonde mum ko « On his dernière vue de Fiammetta », ko ɗum addani natal ngal ; Firo Rossetti e maggal, e jimɗi makko e hoore makko ina njiyloo nate ɗee : Ƴeewee Fiammetta, holliraaɗo e Yiyngo ɗoo. Gloom-girt 'cakkital Duujal-ɓuuɓri appel-mawnugol o darii; E nde o ɓuuɓnata caɗeele ɗee e juuɗe makko, E dow junngo makko, pinndi sundered ina fadi sheer, E nder petal ceertungal ɓuuɓngal, gooto fof ina wayi no gonɗi; Nde wonnoo gila e lekki dimmbotooki ndiwri ndii ina yaaji Baagal makko. E ndaar! ruuhu maa ina faami Nguurndam diwti e ɓuuɓde e fiyde, e Maayde ɓadtii. Fof ina ɓuuɓna e waylo. Koɗki makko ina fiyra henndu: Malaikaajo oo ina taaroo aureole mum Shimmers e nder diwgol e dow bole grey lekki kii: Nde o, e gite deeƴɗe ɓurɗe laaɓtude, Presage e fodoore ina ndarii; no 'twere E dow henndu niɓɓuru Maayde lewru Ruuhu. Iwdi mum Natal ngal fuɗɗii ko e juuɗe William Alfred Turner (1839–1886), jom ngalu, gardinooɗo e sahaa gooto e Sosiyetee Edison Electric Lighting Company, jogiiɗo Joli cœur (1867 Galle ñeeñal Manchester City), Water Willow, janngirde kaaƴe ngam La Bella Manomoil e mbaydi M86 (1877 mooftirgel privée). Tuugnorgal g7awq9ibewym5uu17fce935ljalc9wq 160836 160825 2026-04-07T15:52:31Z SUZYFATIMA 13856 160836 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yiyngo Fiammetta''' ko natal nebam ngal Dante Gabriel Rossetti sosi, e mbaadi ko adii Rafael, sosaa ko e hitaande 1878. Natal ngal ko feccere e gooto e « golle ɗiɗi » Rossetti, ina wondi e « Ballades e sonnets » makko (1881). Mariyam Spartali Stillman woni ko e waɗde nate ɗee. Haala pentol ngol ko muse Boccaccio biyeteeɗo Fiammetta. Kuje Kaɓirgal natal ngal ina winndaa heen binndanɗe tati : sonet Boccaccio tiitoonde mum ko « On his dernière vue de Fiammetta », ko ɗum addani natal ngal ; Firo Rossetti e maggal, e jimɗi makko e hoore makko ina njiyloo nate ɗee : Ƴeewee Fiammetta, holliraaɗo e Yiyngo ɗoo. Gloom-girt 'cakkital Duujal-ɓuuɓri appel-mawnugol o darii; E nde o ɓuuɓnata caɗeele ɗee e juuɗe makko, E dow junngo makko, pinndi sundered ina fadi sheer, E nder petal ceertungal ɓuuɓngal, gooto fof ina wayi no gonɗi; Nde wonnoo gila e lekki dimmbotooki ndiwri ndii ina yaaji Baagal makko. E ndaar! ruuhu maa ina faami Nguurndam diwti e ɓuuɓde e fiyde, e Maayde ɓadtii. Fof ina ɓuuɓna e waylo. Koɗki makko ina fiyra henndu: Malaikaajo oo ina taaroo aureole mum Shimmers e nder diwgol e dow bole grey lekki kii: Nde o, e gite deeƴɗe ɓurɗe laaɓtude, Presage e fodoore ina ndarii; no 'twere E dow henndu niɓɓuru Maayde lewru Ruuhu. Iwdi mum Natal ngal fuɗɗii ko e juuɗe William Alfred Turner (1839–1886), jom ngalu, gardinooɗo e sahaa gooto e Sosiyetee Edison Electric Lighting Company, jogiiɗo Joli cœur (1867 Galle ñeeñal Manchester City), Water Willow, janngirde kaaƴe ngam La Bella Manomoil e mbaydi M86 (1877 mooftirgel privée). == Tuugnorgal == 3nwwgditpqu0ohwfzb8p8gk7bmii36j 160843 160836 2026-04-07T16:03:44Z SUZYFATIMA 13856 160843 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yiyngo Fiammetta''' ko natal nebam ngal Dante Gabriel Rossetti sosi, e mbaadi ko adii Rafael, sosaa ko e hitaande 1878. Natal ngal ko feccere e gooto e « golle ɗiɗi » Rossetti, ina wondi e « Ballades e sonnets » makko (1881). Mariyam Spartali Stillman woni ko e waɗde nate ɗee. Haala pentol ngol ko muse Boccaccio biyeteeɗo Fiammetta. Kuje Kaɓirgal natal ngal ina winndaa heen binndanɗe tati : sonet Boccaccio tiitoonde mum ko « On his dernière vue de Fiammetta », ko ɗum addani natal ngal ; Firo Rossetti e maggal, e jimɗi makko e hoore makko ina njiyloo nate ɗee : Ƴeewee Fiammetta, holliraaɗo e Yiyngo ɗoo. Gloom-girt 'cakkital Duujal-ɓuuɓri appel-mawnugol o darii; E nde o ɓuuɓnata caɗeele ɗee e juuɗe makko, E dow junngo makko, pinndi sundered ina fadi sheer, E nder petal ceertungal ɓuuɓngal, gooto fof ina wayi no gonɗi; Nde wonnoo gila e lekki dimmbotooki ndiwri ndii ina yaaji Baagal makko. E ndaar! ruuhu maa ina faami Nguurndam diwti e ɓuuɓde e fiyde, e Maayde ɓadtii. Fof ina ɓuuɓna e waylo. Koɗki makko ina fiyra henndu: Malaikaajo oo ina taaroo aureole mum Shimmers e nder diwgol e dow bole grey lekki kii: Nde o, e gite deeƴɗe ɓurɗe laaɓtude, Presage e fodoore ina ndarii; no 'twere E dow henndu niɓɓuru Maayde lewru Ruuhu. Iwdi mum Natal ngal fuɗɗii ko e juuɗe William Alfred Turner (1839–1886), jom ngalu, gardinooɗo e sahaa gooto e Sosiyetee Edison Electric Lighting Company, jogiiɗo Joli cœur (1867 Galle ñeeñal Manchester City), Water Willow, janngirde kaaƴe ngam La Bella Manomoil e mbaydi M86 (1877 mooftirgel privée).<ref name="waking dreams">[Stephen Wildman, ''Waking Dreams : The collection of Samuel Bancroft Junior'', Delaware Art Museum, Wilmington, 2004], ''Waking Dreams''.</ref><ref name="archive">[http://www.rossettiarchive.org/docs/s252.rap.html A Vision of Fiammetta], ''Dante Gabriel Rossetti Archive''.</ref> == Tuugnorgal == <references /> bnk6dbmz3fxjzjilw1a99pwi34qaohh The Return of Spring 0 39009 160826 2026-04-07T15:34:31Z ~2026-21520-22 14240 Created page with "'''The Return of Spring''' Gartol ndunngu (e Farayse: Le Printemps) ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau sosi e hitaande 1886. Ina jeyaa e golle makko ɓurɗe anndeede. Jooni noon, nde woni ko e mooftirgel galle pinal biyeteeɗo Joslyn to Omaha, to Nebraska, nde heɓaa e hitaande 1951 e dokkal Francis T. B. Martin. Natal ngal ko George W. Lininger addi ngal to Omaha ko juuti caggal nde ngal joofi.[1] Lininger ko moo..." 160826 wikitext text/x-wiki '''The Return of Spring''' Gartol ndunngu (e Farayse: Le Printemps) ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau sosi e hitaande 1886. Ina jeyaa e golle makko ɓurɗe anndeede. Jooni noon, nde woni ko e mooftirgel galle pinal biyeteeɗo Joslyn to Omaha, to Nebraska, nde heɓaa e hitaande 1951 e dokkal Francis T. B. Martin. Natal ngal ko George W. Lininger addi ngal to Omaha ko juuti caggal nde ngal joofi.[1] Lininger ko mooftuɗo naalankaagal e jom galle keeriiɗo mo o udditani galle makko e jamaanu tawa o yoɓaani.[1] Natal ngal yani ko e ɓalli laabi ɗiɗi – e hitaande 1890 e hitaande 1976. Laabi ɗiɗi ɗii fof, bonneede ina famɗi. Ñaawooɓe ɓee mettini heen no feewi sabu nate ɗee ina njuumti no feewi.[citation needed] Koppi natal ngal feeñii e dingiral balɗe to galle Beaufort e nder filmo 1993, The Age of Innocence (hay so tawii filmo oo waɗi ko e kitaale 1870, duuɓi ko adii nde natal ngal sosetee). Ƴeew kadi Galle Wiliyam-Adolfe Bugu == Tuugnorgal == qj4526v5jpq71lu6te1xucp2vijj37c 160829 160826 2026-04-07T15:39:59Z ~2026-21520-22 14240 160829 wikitext text/x-wiki '''The Return of Spring''' Gartol ndunngu (e Farayse: Le Printemps) ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau sosi e hitaande 1886. Ina jeyaa e golle makko ɓurɗe anndeede. Jooni noon, nde woni ko e mooftirgel galle pinal biyeteeɗo Joslyn to Omaha, to Nebraska, nde heɓaa e hitaande 1951 e dokkal Francis T. B. Martin. Natal ngal ko George W. Lininger addi ngal to Omaha ko juuti caggal nde ngal joofi. .<ref name="OWH Article Accompanying Wife's Obituary2">{{cite news|title=Lininger Gallery a Dream Come True|newspaper=The Omaha World-Herald Newspaper, Omaha, NE|page=8|date=4 March 1927|quote=George W. Lininger, Whose Widow Died Thursday, Had Ambition to Stimulate Art in West - Gallery Opened in 1888}}</ref>Lininger ko mooftuɗo naalankaagal e jom galle keeriiɗo mo o udditani galle makko e jamaanu tawa o yoɓaani..<ref name="OWH Article Accompanying Wife's Obituary">{{cite news|title=Lininger Gallery a Dream Come True|newspaper=The Omaha World-Herald Newspaper, Omaha, NE|page=8|date=4 March 1927|quote=George W. Lininger, Whose Widow Died Thursday, Had Ambition to Stimulate Art in West - Gallery Opened in 1888}}</ref> Natal ngal yani ko e ɓalli laabi ɗiɗi – e hitaande 1890 e hitaande 1976. Laabi ɗiɗi ɗii fof, bonneede ina famɗi. Ñaawooɓe ɓee mettini heen no feewi sabu nate ɗee ina njuumti no feewi.[citation needed] Koppi natal ngal feeñii e dingiral balɗe to galle Beaufort e nder filmo 1993, The Age of Innocence (hay so tawii filmo oo waɗi ko e kitaale 1870, duuɓi ko adii nde natal ngal sosetee). Ƴeew kadi Galle Wiliyam-Adolfe Bugu == Tuugnorgal == 0spc0vhxl584mdhkhvfcflpknmo0gxs Little Dot Hetherington at the Old Bedford 0 39010 160831 2026-04-07T15:42:39Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Little Dot Hetherington at the Old Bedford''' ɓooynde walla Cukalel ngel njiɗmi ina woni dow e nder galle, e won e nokkuuji, natal ngal ina wiyee Joe Haynes e Toɓɓere Hetherington tokosere to suudu jimɗi Bedford ɓooyndu, ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Angalteer biyeteeɗo Walter Richard1889, 2012. Kanndaa oo woni ko e defterdu keeriiɗo to Monte Carlo Dot Hetherington tokooso to Old Bedford jeyaa ko e yontaaji gadani golle Walter Sickert, nde o heɓi..." 160831 wikitext text/x-wiki '''Little Dot Hetherington at the Old Bedford''' ɓooynde walla Cukalel ngel njiɗmi ina woni dow e nder galle, e won e nokkuuji, natal ngal ina wiyee Joe Haynes e Toɓɓere Hetherington tokosere to suudu jimɗi Bedford ɓooyndu, ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Angalteer biyeteeɗo Walter Richard1889, 2012. Kanndaa oo woni ko e defterdu keeriiɗo to Monte Carlo Dot Hetherington tokooso to Old Bedford jeyaa ko e yontaaji gadani golle Walter Sickert, nde o heɓi batte e humpito makko e Edgar Degas, ganndo Faraysenaajo. Ina hollita jimɗi suka gorko gooto, ganndiraaɗo Dot Hetherington, to suudu jimɗi Old Bedford to Londres e lewru noowammbar 1888.[2] Tiitoonde ndee, doole naalanke e dow jikkuuji e miijooji heɗtiiɓe ɓee, e motifuuji gooto gooto, ko wayi no hollirde dingiral ngal wonaa no feewi kono ko no ƴeewndorgal nii, gila e deftere Dot Hetherington wiyeteende Babes in Old Bedford, ko motifuuji ɗi naalanke oo ƴeewtindii laabi keewɗi e nder golle makko caggal nde o waɗi e hitaande 1980. Ndeeɗoo natal ina sikkaa ko kañum woni gadanal e nder golle Sickert ngam hollirde miijooji e nder gite. Caggal ɗuum Walter Sickert yaltinii Hetherington toɓɓere tokosere to Bedford ɓooyɗo, hono nate fanniyankooje e no litogaraafi nii. Daartooɓe naalankaagal to galle naalankaagal Walker to Liverpool, kam e wiɗtooɓe woɗɓe, ina mbiya wonde natal Old Bedford e nder deftere mum ina jokkondiri e Tiny Dot Hetherington. Fotde duuɓi 150, nate ɗee ina njiyloo hakkillaaji daartiyankooɓe naalankaagal, daartiyankooɓe pinal, e annduɓe Angalteer e jamaanu Victoria e pijirlooji jimɗi Angalteer. Nde hollitaama laabi keewɗi e nder koolol mawngol e nder leydi ndii e nder winndere ndee. == Tariya == Walter Sikert E hitaande 1888, e les njiimaandi Edgar Degas, Walter Sickert ƴettii mbaydi mum impressionnisme, ndi nganndu-ɗaa ko palet ɓuuɓɗo no feewi. Sickert ina fenta e nder suudu, ina gollira e sketchuuji baɗaaɗi e nguurndam e siftorde, ina anndi naalankaagal makko ko dogde e "tirannde tago".[3] Hakkunde 1887 e 1892, e nder nate maantinɗe kollitooje suudu jimɗi, Sickert ƴeewtindiima tiitooɗe teeŋtuɗe e golle makko : fijoowo e dingiral, jokkondiral hakkunde fijoowo e heɗotooɓe, e njuuteendiiji ɗi ngonaa aadaaji e les annoore artificielle. Anna Grunzner Robins teskiima wonde, nde o gollotoo e dille peewnaaɗe e nder galle jimɗi, Sickert ina heewi tawtoreede dingiral, o jooɗoo e rowrowre nayaɓere ummoraade caggal parterre. Caggal golle Edgar Degas —mo Sickert jaɓi batte mum e nder yeewtere mum e catal kollirgol Impressionniste ngol o yuɓɓini to Londres e hitaande 1889— o waɗii nate pentol tokoose ɗe o waɗnoo e yimooɓe, jimɗiyankooɓe, e yimɓe caggal mum o timmini e nder suudu makko.[5] E hitaande 1888, Walter Sickert naati e fedde naalankaagal keso Engele, nde darni hoore mum e luulndaade Akademi naalankaagal laamɗoyankeewal, gonngal e mbaydi kesiri. Kippu oo ina waɗi naalankooɓe gollotooɓe to Farayse, tawi ina njiyloo koye mum en e mbaydiiji hannde toon. Golle Sickert gadane teskinɗe, ɗe o sosi e darorɗe kitaale 1880, ina kollita dille ummoraade e cuuɗi jimɗi Londres. Kono tan, nate makko ina keewi jaɓeede e juuɗe ƴeewooɓe naalankaagal e oon sahaa, tawi ina tuuma ɗum en wonde ko bonɗe e ɓutte. Ndeeɗoo ñiŋoore ummorii ko e haala kaa, nde tawnoo miijo renndo Victoria ina nanndi e fiyooɓe galleeji jimɗi e rewɓe jommbaajo.[6][Teskorɗe 2][7][8][9] == Wakiiliijo taariiha == Nokku ɗo Tiny Dot Hetherington woni ɗoo to Bedford ɓooyɗo oo ko suudu jimɗi ɓooyndu nduu, woni to 93-95 laawol mawngol e nder wuro Camden to Londres. E darorɗe teeminannde 19ɓiire e puɗal teeminannde 20ɓiire, Camden, e kanaaluuji mum e laabi mum njamndi, heewɓe ina cikkatnoo ko nokku keewɗo ngalu. Koɗorɗe ɗee ina njoginoo ɓiɗɓe leydi alɗuɓe e gollotooɓe waawɓe golle e nder usineeji kesi, haa arti noon e peewnoowo piyanɗe, ko ɗum addani nokku oo sifaa keeriiɗo e jimɗi. Suudu jimɗi Bedford ɓooyndu ndu mahaa ko e hitaande 1861.[10] Kono tan, daartoowo pinal Angalteer, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh, Christopher Brouard, siftinii Camden e oon sahaa wonde ko nokku miskineeɓe, gollotooɓe e nokkuuji ɗi ngalaa golle, ɗi ngalaa kisal.[11] Wonande Walter Sickert, cuuɗi jimɗi jalbooji e mbaydiiji keewɗi ko mikroo-kosmos nguurndam hannde — daarorgal wuro mawngo ɓuuɓngo. Omo joginoo yiɗde mawnde e golle tiyaataar, nde tawnoo kanko e hoore makko o golliima ko juuti e golle pijirlooji. Sickert ina heewi ɓoornaade comci dingiral, ina ƴetta ko o sikki ko jikkuuji ceertuɗi. O adii yillaade suudu jimɗi Old Bedford e hitaande 1885, caggal ɗuum o noddi ɗum "yiɗde am ɓooynde". Nokku oo addani mo jokkondirde e jamaanu nguu no feewi, tawi noon, ɓadtaade jamaanu nguu e dingiral ngal, addani mo yiylaade yimooɓe ɓe o ɓuri yiɗde ɓee e ɓadtaade. Nate e nate Sickert ina nanngi nder suudu nduu, ina heen miijooji mum, e paabi mum, e golle mum, e yimɓe mum. Ina jeyaa e ɗeen golle nate biyeteeɗe Tiny Dot Hetherington to Bedford ɓooyɗo. Teyaatre jamaanu thto Sickert penti, e miijooji mum mawɗi gilɗi, lampaaji gaas, e mbaydi colour oraas-e-bulo, yani e hitaande 1898 ngam waɗde laawol mahngo New Bedford Music Hall. E kitaale 1910, New Bedford wonti nokku ɓurɗo yiɗeede e naalankooɓe anndiraaɓe fedde wuro Camden, ina heen Walter Sickert. Ko ɗoon winndiyanke biyeteeɗo Virginia Woolf heewnoo yahde, Charlie Chaplin ina waɗa heen jimɗi. E hitaande 1929, suka biyeteeɗo Peter Sellers ina hoɗi dow suudu pijirlooji, yumma mum ina waɗa jimɗi e dingiral suudu jimɗi. Wakkati Sellers fuɗɗi kuugal maako bana fijirle, saaluuji ɗin ɗonno hebbina tan, ngam yimɓe ɗon ɓesda yiɗugo filmji, teleeji, e rajooji dow ko laarani fijirle. New Bedford Music Hall udditaama e hitaande 1959, duuɓi sappo caggal ɗuum, suudu mum yani.[10] Jimoowo tokooso (Little Dot Hetherington) ina darii e dingiral galle jimɗi e nder jimɗi jimɗi « Ɓiɗɗo gorko mo njiɗmi ina woni dow e nder galle » , jimɗi ɗi yimɓe fof njiɗi e feccere ɗimmere kitaale 1880. Bojel holliri junngo mum feewde galle oo — to bannge toowɗo suudu nduu, ɗo jooɗorɗe ɓurɗe hoybude ɗee ngoni ɗoo. Ko ɗoon jooɗii huunde nde o yiɗi. Yiylotooɗo oo ina yi’a dingiral ngal gila e nder suudu, gite maɓɓe ina njuuti e dow jooɗorɗe parterre, ina njahra e kees Benoir to bannge ñaamo. Ina heewi sikke wonde yiyoowo oo yiyataa Dot Hetherington e hoore mum e nder nate ɗee, kono tan ko gite mum e nder gootal e nate mawɗe ɗe mbaylaaki nder suudu jimɗi nduu.[1][12] Jamaanu holliraaɗo e nate ɗee kadi ko miijooji e nder ɗeen miijooji.[12] Naalanke oo ina teeŋtina ŋakkeende "figure blanche petite" jimoowo suka oo. Wendy Baron teskiima wonde, so wonaa debbo gonɗo e bonnet mawɗo oo, yimɓe tawtoraaɓe yeewtere ndee ko worɓe tan. Sickert hollitii jamaanu nguu e hakkille mum e ceertugol renndo mum en, duuɓi mum en, e golle mum en — yeru, won heen ina ɓoornoo wutteeji toowɗi, won heen ina ɓoornoo tan ko wutteeji (mobcaps). Baron teskiima kadi wonde, e hitaande 1885, winndannde yaltunde e hello adanngo jaaynde wiyeteende Pall Mall Gazette, addi hakkillaaji yimɓe fof e huutoraade rewɓe sowiiɓe e nder leydi Angalteer. Ko rewi heen koo, addani duuɓi sariya jaɓgol jokkondire ɓeydaade gila e duuɓi 13 haa 15. Wiɗtoowo oo teeŋtinii wonde limlebbi worɓe e nder Little Dot Hetherington to Old Bedford ina peeña no feewi ko ɓuri bonde e "ɓiɗɗo gorko e giɗli" gonɗo e jimɗi ɗi suka debbo oo yimi ɗii, a detail in the laf. William Rough, PhD e daartol naalankaagal, ina sikki wonde natal ngal ko etaade naalanke oo ngam hollitde doole ɗe jimoowo oo heɓata e dow suudu ɗo o waɗata jimɗi ɗii. O teskiima wonde galle galle oo ina famɗi, ina famɗi, ina waɗi kadi miijooji ngam waɗde illusion nokku ɓurɗo mawnude. E nder laylaytol natal ngal, to bannge ñaamo, ko gorko gooto ina ndaara suka debbo oo e dingiral gila caggal dingiral. Wendy Baron miijii wonde ɗum ina waawi wonde mawɗo jahroowo e suka debbo oo e dingiral hee walla dingiral garoowo ina fadi jolngo mum.[13] Ina woodi kadi gorko jooɗiiɗo e boowal sara dingiral hee. Ndeeɗoo limre, hono suka debbo oo, ina feeñi e daarorgal ɗiɗaɓal tawaangal to bannge nano (yaasi kanndaa oo e hoore mum) caggal ɗuum ina rewtinee e daarorgal ñaamowal. Rough wiyi wonde ngool kuutoragol miijooji ina fooɗta simmeeji pentol ngol, kadi ina "boɗa fooɗtude" goonga e majjere no yimɓe ɓee njiyri ɗum nii.[1][14] Naalanke e daartoowo naalankaagal Angalteer biyeteeɗo Eric Shanes teskiima wonde kuutoragol Sickert e miijooji ina addana yiyooɓe ɓee naamnaade ko woni goonga ko hollirtee e nate ɗee kam e sifaa goonga oo e hoore mum.[15] Teknik Little Dot Hetherington to Bedford ɓooyɗo ko nebam e dow mbaydi, njaajeendi mum ko 61 × 61 cm. Siyno naalanke oo, Siskert, ina woni e les ŋorol ñaamo.[2][16] == Provenance e kollirɗe == Natal ngal soodaa ko to Christie ñalnde 28 marse 1930, ko Doktoor Robert Emmons (1894-1963), jiɗɗo naalanke oo.[19][2] Jaaynde Art News hollitii wonde nde soodaama e 520 gine.[20] Natal ngal ina jogaa hannde e nder defterdu keeriiɗo ronooɓe Emmons, hono Hamilton Emmons, to Monte Carlo.[21][2] Kono Eric Shanes hollitii wonde ko mooftuɗo nate goɗɗe, hono Jeoffrey Verdon-Roe, woni joom nate ɗee.[15] Doktoor Robert Emmons, sehil e almuudo Walter Sickert, ko Ameriknaajo jogiiɗo safrirde keeriinde to Londres e kitaale 1920. Nde yahi haa ɓooyi, pentugol ngol wayliima gila e ko o yiɗi, wonti golle makko. E lewru oktoobar 1927, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Sickert, to 1 Highbury Place to Islington. Emmons heɓi njeenaari ko pentoowo, o holliri golle makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal e hitaande 1928 e hitaande 1932. Ko kanko kadi winndi deftere wiyeteende Nguurndam e miijooji Walter Richard Sickert, nguurndam naalanke gadano, yaltunde e hitaande 1941 — hitaande hade Sickert maayde. Yanti heen, Emmons ko mooftuɗo golle Sickert no feewi, omo heewi ñamlude nate ummoraade e mooftugol makko e kollirɗe Sickert.[22] Natal ngalHetherington tokooso to Bedford ɓooyɗo hollitaama e nguurndam Walter Sickert. E lewru Duujal 1889, nde hollitaama e koolol Impressioniste en to Londres. Rewindaade e nder jaaynde Igdrasil wiyi : "Min ɗaminii ko ɓuri ko ɓe ndokki min e Francis Bate e Walter Sickert. Christchurch, Hunts mo ɓe ndokki min oo ina moƴƴi no feewi, e Tiny Dot Hetherington ko kañum ɓuri waawde [golle e nder koolol ngol], kono min njiɗnoo ko yiyde yeru ɓurɗo moƴƴude e golle ɓeeɗoo worɓe ɗiɗo baawɓe".[26] E ko feewti heen, jaaynde wiyeteende The Star manii golle ɗee, sibu wiyi : "[Walter Sickert's] music-halls ko ƴaañorgal ɓurngal mawnude so en ƴeewtindiima e ko o holliri haa jooni".[27] E lewru Siilo hitaande 1894, jaaynde Engeleere yaltunde kala lewru e nder lewru wiyeteende “Yellow Book” hollitii ƴeewndo Little Dot Hetherington to Bedford ɓooyɗo e tiitoonde suudu jimɗi Bedford ɓooyndu. Nde feeñii e saraaji ɗiɗi goɗɗi ɗi Sickert waɗi: Natal Aubrey Beardsley e Ada Lundberg.[28] Natal ngal hollitaama kadi to Galle Elbert Jan van Wisselingh e hitaande 1895,[29][2][16][19] ɗo, ko adii fof, tiitoonde jimɗi Ɓiɗɗo mo njiɗmi ina woni dow e nder Galle oo ɓeydaa e tiitoonde ganndaande natal ngal.[2][16][16] Caggal ɗuum nde hollitaama to galleeji Leicester e hitaande 1929[2][16], nde hollitaama kadi e hitaande 1950.[2] Caggal maayde Sickert, natal ngal hollitaama e kollirɗe keewɗe maantiniiɗe. E hitaande 1960, nde naati e koolol ngol Galle Agnew yuɓɓini, ina wiyee Old Bedford. E ndeen hitaande kadi, nde hollitaama e koolol Diisnondiral Naalankaagal Angalteer to Galle Tate.[2][16][19] Natal ngal hollitaama kadi e hitaande 1977-1978,[2][16] to Wasinton e hitaande 1980,[16] e nder duɗal jaaɓi-haaɗtirde naalankooɓe laamɗo e hitaande 1992-1993.[2][16] == Limtol == Jikkuuji Dot Hetherington tokooso to Bedford ɓooyɗo’ ko nate Sickert gadane ɗe Bedford ɓooyɗo, ɗe innde makko jokkondiri no feewi. Bedford ɓooyɗo to wuro Camden ko galle jimɗi ɓooyɗo. Nde ɓuuɓnaama e tolnooji cuuɗi West End jalbooji e yonta mayre, kono, hono no cuuɗi nder galleeji mooftaaɗi e oon sahaa nii, nde fawaama e miijooji mawɗi. Nde natal ngal fuɗɗii hollirde e lewru desaambar 1889, jimoowo tokooso gonɗo e natal ngal, ko Sickert e hoore mum anndini ɗum ko Dot Hetherington, naalanke cukalel ngel anndaaka no feewi, ngel nganndu-ɗaa ko cukalel Taglioni (ngam teddinde Marie Taglioni, ballerina Faraysenaajo maayɗo e hitaande 1884). O koppi Mary Lloyd e koltu makko e mbaadi makko e dow dingiral. Ko Lloyd addi innde mawnde e jimɗi ɗi suka gorko mo njiɗmi ina woni dow galle, ɗi jimoowo tokooso oo yimri e nder nate Sickert.[16][3] William Rough winndi wonde toɗɗagol jimoowo oo e nder tiitoonde nate ɗee ko Little ina hollita wonde Dot ko suka debbo, walla, ko ɓuri heewde e miijo makko, ko debbo tokooso ina waɗa hoore mum suka debbo e nder darnde mum.[30][14] Rough teskiima wonde ko seeɗa tan anndaa e nguurndam Dot, kono o waɗii heen jimɗi to Old Bedford ñalnde 24 noowammbar 1888, nde Joe Hines (jikku goɗɗo mo nganndu-ɗaa e nate ɗee) ina tawtoree.[14] Koolaaɗo kuuɓal naalankaagal mo anndaaka wonande jaaynde Theatre Magazine winndi e nder ƴeewndo mum e lewru feebariyee 1889 : "E nder ɓeen ɓe mbiyat-mi sukaaɓe ɓurɓe fotde, ina foti wonde Miss Dot Hetherington hono Goudy, debbo fijoowo tokooso, jimoowo e jimoowo".[31] Jaaynde Punch e lewru Yarkomaa 1889 yaltinii ƴeewndo welngo ngo gooto e heɗotooɓe Dot Hetherington waɗi e jimɗi Goody e nder pijirlooji ɗii. O winndi wonde Sybil makko tokooso oo ‘wiyi ina yiɗi o waawa muñde ɗum’, o wasiyii sukaaɓe ɓee fof nde ƴeewata ko njillu Goody’s Little Shoes.[32][Tesko 3][33][34] Professeur binndol Victoria Anne Varty yiyti wonde gooto e darnde Dot adannde e nder peewnugol16 ko Alice Leydi kaawis,[35] ndi hawri e nate daartol ɗiɗmol ngol Lewis Carroll winndi e Alice. Bojel feeñii ko e Dot Alberti e nder dingiral Walrus e Kaɓirgal, e sara Isa Bowman, garoowo fijoowo e binndoowo ciimtol. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe njuɓɓini ko jinneeji oysters.[36] Dot e ndee darnde kadi ko Lewis Carroll e hoore mum haali ɗum e nder deftere mum.[37] Huutoraade konngol seeɗa e innde makko dingiral, e wiyde Wendy Baron, ko cukaagu makko (mo ɓuraani duuɓi 12 walla 13), wonaa tooweendi makko. E darorɗe teeminannde 19ɓiire, sukaaɓe rewɓe ngonnoo ko e mbaydi kuuɓtodinndi e nder porogaraam galleeji jimɗi. Ɓe njimi jimɗi giɗli kam e jimɗi komik e mbaydiiji laaɓtuɗi e humpito. Gooto e jamaanu mum siftinii golle ɗe "sukaaɓe rewɓe ɗiɗo belɓe, ƴellitiiɓe haa ɓurti duuɓi mum en, ina njima e naafigaagal ɓuuɓngal... ko fayti e belɗi e foolde". Anna Grützner Robins hollitii (fawaade e humpitooji ummoriiɗi e taaniiko debbo) wonde innde Dot tigi-rigi ko Firense Luwis Heterington (1878/79-1934). E nder haala kaa, o yahratnoo ko e duuɓi jeenay walla sappo nde Sickert penti mo e nder wuro wiyeteengo Little Dot Hetherington to Old Bedford. Caggal mum o resi Wiliyam Ritchie.[2] Wendy Baron, winndi wonde fiyoowo suudu jimɗi ko musiiba jamaanu wonande Sickert, o siftini kadi ko gooto e Sickert, mo...pentoowo biyeteeɗo Frederick Wedmore, mo siftini e ɓataake mum wonde Sickert ina joginoo miijo pentugol Hetherington tokooso no feewi no pentoowo biyeteeɗo George Romney mo teeminannde 18ɓiire heɓiri miijo pentugol Lady Hamilton nii.<ref name=":12">{{Harvard citation text|Baron|2006|p=177}}</ref> Dennis Denisoff, e nder deftere mum jowitiinde e sukaaɓe e pinal njulaagu e teeminannde 19ɓiire, winndii wonde Dot Hetherington (mo ñalɗi jibinannde mum e maayde mum keddii e anndaade), hono no yim6e wocf6e nii, fucfcfiima yimde jimcfi music hall schlager gila omo famɗi no feewi, ina heewi yimde jimcfi 6urcfi teskin’de.<ref name=":1">{{Harvard citation text|Baron|2006|p=177}}</ref> afvxuwe1jl4500m4phnqmwfgjfqt6iz Lithuanian Girl with Palm Sunday Fronds 0 39011 160832 2026-04-07T15:44:48Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Lithuanian Girl with Palm Sunday Fronds''' e dow canvas ɗe naalanke Poloñ-Lituwaani biyeteeɗo Kanuty Rusiecki waɗi e hitaande 1844 e nder suudu naalankaagal Lituwaani. Ndeeɗoo natal ina hollita suka debbo ina jogii huɗo e ƴiye willow (anndiraaɗe palme Paska) ñalnde alet palme. O darii yeeso eklesiya Baroque omo ɓoornii comci gaadanteeji, e nder laylaytol ngol ina waɗi hirsirde Rococo ina waɗi natal Laamɗo men Damal Fajiri.[2] Rusiecki ina woni e ɓuuɓri..." 160832 wikitext text/x-wiki '''Lithuanian Girl with Palm Sunday Fronds''' e dow canvas ɗe naalanke Poloñ-Lituwaani biyeteeɗo Kanuty Rusiecki waɗi e hitaande 1844 e nder suudu naalankaagal Lituwaani. Ndeeɗoo natal ina hollita suka debbo ina jogii huɗo e ƴiye willow (anndiraaɗe palme Paska) ñalnde alet palme. O darii yeeso eklesiya Baroque omo ɓoornii comci gaadanteeji, e nder laylaytol ngol ina waɗi hirsirde Rococo ina waɗi natal Laamɗo men Damal Fajiri.[2] Rusiecki ina woni e ɓuuɓri mum to Vilnius nde o waɗi ndeeɗoo natal. O teskiima e pottital kono kadi omo anndaa e golle genre ɗe o waɗi ndonu nokku oo e nder nokku mawɗo. Ndeeɗoo natal waɗii faayiida haa nde hiisetee hannde ko maande dille Romantik en Lituwaani e teeminannde 19ɓiire. Natal ngal ina nanndi e golle Rusiecki ɓennuɗe ɗee, kono ina famɗi ko laaɓti e maandeeji == Tuugnorgal == rt5667eg87wb86rrbktdvybsb1g5m60 160837 160832 2026-04-07T15:52:42Z Isa Oumar 9821 160837 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lithuanian Girl with Palm Sunday Fronds''' e dow canvas ɗe naalanke Poloñ-Lituwaani biyeteeɗo Kanuty Rusiecki waɗi e hitaande 1844 e nder suudu naalankaagal Lituwaani. Ndeeɗoo natal ina hollita suka debbo ina jogii huɗo e ƴiye willow (anndiraaɗe palme Paska) ñalnde alet palme. O darii yeeso eklesiya Baroque omo ɓoornii comci gaadanteeji, e nder laylaytol ngol ina waɗi hirsirde Rococo ina waɗi natal Laamɗo men Damal Fajiri.[2] Rusiecki ina woni e ɓuuɓri mum to Vilnius nde o waɗi ndeeɗoo natal. O teskiima e pottital kono kadi omo anndaa e golle genre ɗe o waɗi ndonu nokku oo e nder nokku mawɗo. Ndeeɗoo natal waɗii faayiida haa nde hiisetee hannde ko maande dille Romantik en Lituwaani e teeminannde 19ɓiire. Natal ngal ina nanndi e golle Rusiecki ɓennuɗe ɗee, kono ina famɗi ko laaɓti e maandeeji == Tuugnorgal == jr4p1yje2iz5m6xcjusi4gpcvm4e2lv 160854 160837 2026-04-07T16:25:26Z Isa Oumar 9821 160854 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lithuanian Girl with Palm Sunday Fronds''' e dow canvas ɗe naalanke Poloñ-Lituwaani biyeteeɗo Kanuty Rusiecki waɗi e hitaande 1844 e nder suudu naalankaagal Lituwaani.<ref name="museum">[https://www.limis.lt/greita-paieska/perziura/-/exhibit/preview/20000001505144 painting record] on library website</ref><ref name="museum2">[https://www.limis.lt/greita-paieska/perziura/-/exhibit/preview/20000001505144 painting record] on library website</ref> Ndeeɗoo natal ina hollita suka debbo ina jogii huɗo e ƴiye willow (anndiraaɗe palme Paska) ñalnde alet palme. O darii yeeso eklesiya Baroque omo ɓoornii comci gaadanteeji, e nder laylaytol ngol ina waɗi hirsirde Rococo ina waɗi natal Laamɗo men Damal Fajiri.<ref>{{Cite web|title=Litwinka z palmami: Obraz rodzajowy|url=https://baza.polonika.pl/pl/obiekty/litwinka-z-palmami-jeden-z-pierwszych-obrazow-rodzajowych-w-malarstwie-polskim-litewskie-muzeum-sztuki-w-wilnie|access-date=2025-11-18|website=Baza Polonika|language=pl}}</ref>Rusiecki ina woni e ɓuuɓri mum to Vilnius nde o waɗi ndeeɗoo natal. O teskiima e pottital kono kadi omo anndaa e golle genre ɗe o waɗi ndonu nokku oo e nder nokku mawɗo. Ndeeɗoo natal waɗii faayiida haa nde hiisetee hannde ko maande dille Romantik en Lituwaani e teeminannde 19ɓiire.<ref>{{Cite web|title=Litwinka z palmami: Obraz rodzajowy|url=https://baza.polonika.pl/pl/obiekty/litwinka-z-palmami-jeden-z-pierwszych-obrazow-rodzajowych-w-malarstwie-polskim-litewskie-muzeum-sztuki-w-wilnie|access-date=2025-11-18|website=Baza Polonika|language=pl}}</ref> Natal ngal ina nanndi e golle Rusiecki ɓennuɗe ɗee, kono ina famɗi ko laaɓti e maandeeji == Tuugnorgal == 89e7d2eo9qsp17wakowrukem1bfxrjm The Riders of the Sidhe 0 39012 160833 2026-04-07T15:45:07Z ~2026-21520-22 14240 Created page with "'''The Riders of the Sidhe''' E nder daartol Celtic, Sidhe en ko yimɓe faerie. Ɓe kollitaama e nder dingiral, ina njillondiri e pucci e nder juulde Beltane. Gila nano haa ñaamo: Lekki Nguurndam ko maande hakkille; Grail, maande yiɗde; kaafaahi, doole e baawɗe; e hayre (walla kiriis) calminaali, yaakaare, no nde hollirta ko yawti e ko arata.. John Duncan waɗi ngalɗoo gollal ko e hitaande 1911. John Duncan dañii hawrude e tuugnorgal keewngal ngam sosde natal jam..." 160833 wikitext text/x-wiki '''The Riders of the Sidhe''' E nder daartol Celtic, Sidhe en ko yimɓe faerie. Ɓe kollitaama e nder dingiral, ina njillondiri e pucci e nder juulde Beltane. Gila nano haa ñaamo: Lekki Nguurndam ko maande hakkille; Grail, maande yiɗde; kaafaahi, doole e baawɗe; e hayre (walla kiriis) calminaali, yaakaare, no nde hollirta ko yawti e ko arata.. John Duncan waɗi ngalɗoo gollal ko e hitaande 1911. John Duncan dañii hawrude e tuugnorgal keewngal ngam sosde natal jamaanu e siwil ɓooyɗo. Kaafaawi oo ina nanndi e nate jamaanu njamndi — o janngii nataluuji ummoriiɗi e mooftirɗi musium. Gartirgal ngal ko gartirgal Battersea gonngal e nder suudu defte Angalteer. Mask puccu makko tuugii ko e kaski puccu Iron Age Torrs, jogorɗo waɗeede e nokku defte ngenndiije Ecoppi. Natal ngal ina hollita kadi janngugol Duncan e naalankooɓe Itaali, o anndini batte drapery e nder natal Edward Burne-Jones laamɗo Cophetua e debbo ñaawoowo. E nder deftere makko, o golliima e tempera dow nebam, ko huunde nde egguuji mbaɗata. Natal ngal woni ko e galleeji ñeeñal e musiumuuji Dundee. == Tuugnorgal == dubpry3ycg80ubakkfpzu0e1hxurxyp 160834 160833 2026-04-07T15:46:21Z ~2026-21520-22 14240 160834 wikitext text/x-wiki '''The Riders of the Sidhe''' yimɓe faerie. Ɓe kollitaama e nder dingiral, ina njillondiri e pucci e nder juulde Beltane. Gila nano haa ñaamo: Lekki Nguurndam ko maande hakkille; Grail, maande yiɗde; kaafaahi, doole e baawɗe; e hayre (walla kiriis) calminaali, yaakaare, no nde hollirta ko yawti e ko arata.. John Duncan waɗi ngalɗoo gollal ko e hitaande 1911. John Duncan dañii hawrude e tuugnorgal keewngal ngam sosde natal jamaanu e siwil ɓooyɗo. Kaafaawi oo ina nanndi e nate jamaanu njamndi — o janngii nataluuji ummoriiɗi e mooftirɗi musium. Gartirgal ngal ko gartirgal Battersea gonngal e nder suudu defte Angalteer. Mask puccu makko tuugii ko e kaski puccu Iron Age Torrs, jogorɗo waɗeede e nokku defte ngenndiije Ecoppi. Natal ngal ina hollita kadi janngugol Duncan e naalankooɓe Itaali, o anndini batte drapery e nder natal Edward Burne-Jones laamɗo Cophetua e debbo ñaawoowo. E nder deftere makko, o golliima e tempera dow nebam, ko huunde nde egguuji mbaɗata. Natal ngal woni ko e galleeji ñeeñal e musiumuuji Dundee. == Tuugnorgal == e0pmmzeovlgsqkedfoehnsu1lhr6tmp 160835 160834 2026-04-07T15:49:09Z ~2026-21520-22 14240 160835 wikitext text/x-wiki '''The Riders of the Sidhe''' yimɓe faerie. Ɓe kollitaama e nder dingiral, ina njillondiri e pucci e nder juulde Beltane. Gila nano haa ñaamo: Lekki Nguurndam ko maande hakkille; Grail, maande yiɗde; kaafaahi, doole e baawɗe; e hayre (walla kiriis) calminaali, yaakaare, no nde hollirta ko yawti e ko arata.. John Duncan waɗi ngalɗoo gollal ko e hitaande 1911..<ref>Murdo Macdonald, 2021, [https://1890s.ca/wp-content/uploads/duncan_bio.pdf John Duncan, 1866-1945]</ref> John Duncan dañii hawrude e tuugnorgal keewngal ngam sosde natal jamaanu e siwil ɓooyɗo. Kaafaawi oo ina nanndi e nate jamaanu njamndi — o janngii nataluuji ummoriiɗi e mooftirɗi musium. Gartirgal ngal ko gartirgal Battersea gonngal e nder suudu defte Angalteer. Mask puccu makko tuugii ko e kaski puccu Iron Age Torrs, jogorɗo waɗeede e nokku defte ngenndiije Ecoppi. Natal ngal ina hollita kadi janngugol Duncan e naalankooɓe Itaali, o anndini batte drapery e nder natal Edward Burne-Jones laamɗo Cophetua e debbo ñaawoowo..<ref>[https://www.royalscottishacademy.org/artists/1245-john-duncan-rsa/overview/ John Duncan RSA], The Royal Scottish Academy</ref> E nder deftere makko, o golliima e tempera dow nebam, ko huunde nde egguuji mbaɗata. Natal ngal woni ko e galleeji ñeeñal e musiumuuji Dundee. == Tuugnorgal == bhuyol6onn7ddmefmdx7tqsl2pb9h3j The River Bank (Ophelia) 0 39013 160838 2026-04-07T15:54:33Z Babaji 002 14216 Created page with "'''The River Bank (Ophelia)''' == Limtol == Natal ngal ina hollita gesa Engele. E yeeso ko maayo, debbo ronkuɗo ina lelii. Debbo goɗɗo ina doga, ina jogii wuttulo mum boɗeejo, jaajngo, ina jogii juuɗe ɗiɗi. == Teemedde == Galle naalankaagal Victoria winndi: "E nder The River Bank en njiyii feere hakkunde aduna gonɗo e yamiroore no feewi e nder werlaaji udditaaɗi ɗii e laddeeji ɗi njibinaaka e daande maayo hee, hakkunde hakkille e majjere foolnde Ophelia, oo..." 160838 wikitext text/x-wiki '''The River Bank (Ophelia)''' == Limtol == Natal ngal ina hollita gesa Engele. E yeeso ko maayo, debbo ronkuɗo ina lelii. Debbo goɗɗo ina doga, ina jogii wuttulo mum boɗeejo, jaajngo, ina jogii juuɗe ɗiɗi. == Teemedde == Galle naalankaagal Victoria winndi: "E nder The River Bank en njiyii feere hakkunde aduna gonɗo e yamiroore no feewi e nder werlaaji udditaaɗi ɗii e laddeeji ɗi njibinaaka e daande maayo hee, hakkunde hakkille e majjere foolnde Ophelia, ooɗoo jikku Shakespeare mettuɗo." Sujata Iyengar, jannginoowo ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia, winndii e deftere mum wiyeteende Rethinking Feminism in Early Modern Studies e hitaande 2016 : « mbaydi hiperrealistik caggal jamaanu, e kalaaji laaɓtuɗi e detal ɓuuɓngal e dow, yeru, petal iris, ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna ɓalli rewɓe, ina ɓuuɓna ɓalli rewɓe greenery e mbaadi ndi ina saɗtina en anndude so tawii en njiyii Gertrude (walla golloowo debbo) ina yiytoo ɓanndu Ophelia, walla Ophelia e hoore mum e yontaaji ɓennuɗi e jooni, kamɓe fof eɓe miijo warde hoore maɓɓe e heɓde ɗum." == Iwdi mum == Natal ngal waɗiraa ko ngam hollirde koolol gootol e nder fedde Banndiraaɓe Laddeeji, nde Inshaw wonnoo tergal sosngal. Jikku Ophelia mo Hamlet mo William Shakespeare woni tiitoonde huuɓtodinnde e koolol ngol fof. Nde soodaa ko e mooftuɗo keeriiɗo e lewru oktoobar 1980. Nde soodaa ko ñalnde 9 desaambar 2015 e nder yeeyde Christie e nder yeeyirde naalankaagal Biritanik e Irlannda hannde (Sale 10443).Ko Galle Naalankaagal Victoria heɓi ɗum e ballal kaalis ACE/V&A ngam soodde kaalis e sehilaaɓe Galle naalankaagal Victoria. == Tuugnorgal == 2uoug9titkm2hjae8npz5fm33zuj9x5 160839 160838 2026-04-07T15:59:00Z Babaji 002 14216 160839 wikitext text/x-wiki '''The River Bank (Ophelia)''' == Limtol == Natal ngal ina hollita gesa Engele. E yeeso ko maayo, debbo ronkuɗo ina lelii. Debbo goɗɗo ina doga, ina jogii wuttulo mum boɗeejo, jaajngo, ina jogii juuɗe ɗiɗi. == Teemedde == Galle naalankaagal Victoria winndi: "E nder The River Bank en njiyii feere hakkunde aduna gonɗo e yamiroore no feewi e nder werlaaji udditaaɗi ɗii e laddeeji ɗi njibinaaka e daande maayo hee, hakkunde hakkille e majjere foolnde Ophelia, ooɗoo jikku Shakespeare mettuɗo." Sujata Iyengar, jannginoowo ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia, winndii e deftere mum wiyeteende Rethinking Feminism in Early Modern Studies e hitaande 2016 : « mbaydi hiperrealistik caggal jamaanu, e kalaaji laaɓtuɗi e detal ɓuuɓngal e dow, yeru, petal iris, ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna ɓalli rewɓe, ina ɓuuɓna ɓalli rewɓe greenery e mbaadi ndi ina saɗtina en anndude so tawii en njiyii Gertrude (walla golloowo debbo) ina yiytoo ɓanndu Ophelia, walla Ophelia e hoore mum e yontaaji ɓennuɗi e jooni, kamɓe fof eɓe miijo warde hoore maɓɓe e heɓde ɗum." == Iwdi mum == Natal ngal waɗiraa ko ngam hollirde koolol gootol e nder fedde Banndiraaɓe Laddeeji, nde Inshaw wonnoo tergal sosngal. Jikku Ophelia mo Hamlet mo William Shakespeare woni tiitoonde huuɓtodinnde e koolol ngol fof. Nde soodaa ko e mooftuɗo keeriiɗo e lewru oktoobar 1980. Nde soodaa ko ñalnde 9 desaambar 2015 e nder yeeyde Christie e nder yeeyirde naalankaagal Biritanik e Irlannda hannde (Sale 10443).Ko Galle Naalankaagal Victoria heɓi ɗum e ballal kaalis ACE/V&A ngam soodde kaalis e sehilaaɓe Galle naalankaagal Victoria. . == References == . == References == == Tuugnorgal. == iwro9fuyksu5r039bbdpx0b2pg8nkqu 160841 160839 2026-04-07T16:01:00Z Babaji 002 14216 160841 wikitext text/x-wiki '''The River Bank (Ophelia)''' == Limtol == Natal ngal ina hollita gesa Engele. E yeeso ko maayo, debbo ronkuɗo ina lelii. Debbo goɗɗo ina doga, ina jogii wuttulo mum boɗeejo, jaajngo, ina jogii juuɗe ɗiɗi. == Teemedde == Galle naalankaagal Victoria winndi: "E nder The River Bank en njiyii feere hakkunde aduna gonɗo e yamiroore no feewi e nder werlaaji udditaaɗi ɗii e laddeeji ɗi njibinaaka e daande maayo hee, hakkunde hakkille e majjere foolnde Ophelia, ooɗoo jikku Shakespeare mettuɗo.".<ref name="iyengar2">{{Cite book|last=Iyengar|first=Sujata|year=2016|chapter=Gertrude/Ophelia: Feminist Intermediality, Ekphrasis, and Tenderness in ''Hamlet''|chapter-url=https://books.google.com/books?id=SgxqDAAAQBAJ&pg=PA172|editor1-last=Loomba|editor1-first=Ania|editor2-last=Sanchez|editor2-first=Melissa E.|title=Rethinking Feminism in Early Modern Studies: Gender, Race, and Sexuality|location=London; New York City|publisher=[[Routledge]]|page=172|isbn=978-1-4724-2175-3}}</ref> Sujata Iyengar, jannginoowo ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgia, winndii e deftere mum wiyeteende Rethinking Feminism in Early Modern Studies e hitaande 2016 : « mbaydi hiperrealistik caggal jamaanu, e kalaaji laaɓtuɗi e detal ɓuuɓngal e dow, yeru, petal iris, ina ɓuuɓna, ina ɓuuɓna ɓalli rewɓe, ina ɓuuɓna ɓalli rewɓe greenery e mbaadi ndi ina saɗtina en anndude so tawii en njiyii Gertrude (walla golloowo debbo) ina yiytoo ɓanndu Ophelia, walla Ophelia e hoore mum e yontaaji ɓennuɗi e jooni, kamɓe fof eɓe miijo warde hoore maɓɓe e heɓde ɗum." == Iwdi mum == Natal ngal waɗiraa ko ngam hollirde koolol gootol e nder fedde Banndiraaɓe Laddeeji, nde Inshaw wonnoo tergal sosngal. Jikku Ophelia mo Hamlet mo William Shakespeare woni tiitoonde huuɓtodinnde e koolol ngol fof. Nde soodaa ko e mooftuɗo keeriiɗo e lewru oktoobar 1980. Nde soodaa ko ñalnde 9 desaambar 2015 e nder yeeyde Christie e nder yeeyirde naalankaagal Biritanik e Irlannda hannde (Sale 10443).Ko Galle Naalankaagal Victoria heɓi ɗum e ballal kaalis ACE/V&A ngam soodde kaalis e sehilaaɓe Galle naalankaagal Victoria.."<ref name="iyengar">{{Cite book|last=Iyengar|first=Sujata|year=2016|chapter=Gertrude/Ophelia: Feminist Intermediality, Ekphrasis, and Tenderness in ''Hamlet''|chapter-url=https://books.google.com/books?id=SgxqDAAAQBAJ&pg=PA172|editor1-last=Loomba|editor1-first=Ania|editor2-last=Sanchez|editor2-first=Melissa E.|title=Rethinking Feminism in Early Modern Studies: Gender, Race, and Sexuality|location=London; New York City|publisher=[[Routledge]]|page=172|isbn=978-1-4724-2175-3}}</ref> . == References == . == References == == Tuugnorgal. == ab5cox0xiifvk3k4cg99qqf5pkt9z5a Tort-Kocho 0 39014 160840 2026-04-07T16:00:54Z Hauwasysy 14067 Created page with "Tort-Kocho (Kirgisistan: Төрт-Көчө; Tajik: Қитъаи Чоркӯча) ko nokku gonɗo hakkunde Kirgisistan e Tajikistaan. E nder keerol Kirgistan e Tajikistan e hitaande 2025, laawol 10 m (33 ft) njaajeendi e 15 m (49 ft) "nokku kisal" bayyinaama wonde leydi ndi alaa ko woni e mum, tawi politikaajo Kirgistan biyeteeɗo Kamchybek Tashiev wiyi wontaa " laawol ngol to Kirgistan". Tort-Kocho ko nokku ɗo laabi mawɗi ɗii kawrata. E oon nokku laawol mawngol ummora..." 160840 wikitext text/x-wiki Tort-Kocho (Kirgisistan: Төрт-Көчө; Tajik: Қитъаи Чоркӯча) ko nokku gonɗo hakkunde Kirgisistan e Tajikistaan. E nder keerol Kirgistan e Tajikistan e hitaande 2025, laawol 10 m (33 ft) njaajeendi e 15 m (49 ft) "nokku kisal" bayyinaama wonde leydi ndi alaa ko woni e mum, tawi politikaajo Kirgistan biyeteeɗo Kamchybek Tashiev wiyi wontaa " laawol ngol to Kirgistan". Tort-Kocho ko nokku ɗo laabi mawɗi ɗii kawrata. E oon nokku laawol mawngol ummoraade Isfara fayde enklaas Vorukh to Tajikistaan ​​e laawol mawngol ummoraade Batken fayde Razzakov to Kirgisistan ina kawri. Ko adii hitaande 2025, Kirgisistan e Tajikistaan ​​fof ina njoginoo laawol ngol e nder leydi mum en.Laawol ngol ina luulndii e nder hareeji hakkunde Kirgisistan e Tajikistaan ​​e hitaande 2021 nde ardiiɓe Tajikistaan ​​udditi laawol Osh–Batken–Isfana ngam ɗaɓɓude yo laawol Tort-Kocho ngol Kiraastan udditaa. Tuugnorgal gpr9akz8yc9h14bensocanhq3d84wgk 160842 160840 2026-04-07T16:01:54Z Hauwasysy 14067 160842 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tort-Kocho''' (Kirgisistan: Төрт-Көчө; Tajik: Қитъаи Чоркӯча) ko nokku gonɗo hakkunde Kirgisistan e Tajikistaan. E nder keerol Kirgistan e Tajikistan e hitaande 2025, laawol 10 m (33 ft) njaajeendi e 15 m (49 ft) "nokku kisal" bayyinaama wonde leydi ndi alaa ko woni e mum, tawi politikaajo Kirgistan biyeteeɗo Kamchybek Tashiev wiyi wontaa " laawol ngol to Kirgistan". Tort-Kocho ko nokku ɗo laabi mawɗi ɗii kawrata. E oon nokku laawol mawngol ummoraade Isfara fayde enklaas Vorukh to Tajikistaan ​​e laawol mawngol ummoraade Batken fayde Razzakov to Kirgisistan ina kawri. Ko adii hitaande 2025, Kirgisistan e Tajikistaan ​​fof ina njoginoo laawol ngol e nder leydi mum en.Laawol ngol ina luulndii e nder hareeji hakkunde Kirgisistan e Tajikistaan ​​e hitaande 2021 nde ardiiɓe Tajikistaan ​​udditi laawol Osh–Batken–Isfana ngam ɗaɓɓude yo laawol Tort-Kocho ngol Kiraastan udditaa. == Tuugnorgal == qdgybfe1u9ruaxvmvji03u9kvt77dhy 160846 160842 2026-04-07T16:07:38Z Hauwasysy 14067 160846 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tort-Kocho''' (Kirgisistan: Төрт-Көчө; Tajik: Қитъаи Чоркӯча) ko nokku gonɗo hakkunde Kirgisistan e Tajikistaan. E nder keerol Kirgistan e Tajikistan e hitaande 2025, laawol 10 m (33 ft) njaajeendi e 15 m (49 ft) "nokku kisal" bayyinaama wonde leydi ndi alaa ko woni e mum, tawi politikaajo Kirgistan biyeteeɗo Kamchybek Tashiev wiyi wontaa " laawol ngol to Kirgistan". Tort-Kocho ko nokku ɗo laabi mawɗi ɗii kawrata. E oon nokku laawol mawngol ummoraade Isfara fayde enklaas Vorukh to Tajikistaan ​​e laawol mawngol ummoraade Batken fayde Razzakov to Kirgisistan ina kawri. Ko adii hitaande 2025, Kirgisistan e Tajikistaan ​​fof ina njoginoo laawol ngol e nder leydi mum en.Laawol ngol ina luulndii e nder hareeji hakkunde Kirgisistan e Tajikistaan ​​e hitaande 2021 nde ardiiɓe Tajikistaan ​​udditi laawol Osh–Batken–Isfana ngam ɗaɓɓude yo laawol Tort-Kocho ngol Kiraastan udditaa.<ref>{{cite news|last1=Makanbai|first1=Gulmira|title=Neutral status granted to Tort-Kocho area on Kyrgyz-Tajik border|url=https://24.kg/english/321315_Neutral_status_granted_to_Tort-Kocho_area_on_Kyrgyz-Tajik_border/|access-date=24 March 2025|work=24.kg|date=27 February 2025}}</ref><ref>{{cite news|last1=Chynybaeva|first1=Baktygul|title=Kyrgyz Official Ignites Controversy On Anniversary Of Deadly Clashes On Border With Tajikistan|url=https://www.rferl.org/a/kyrgyzstan-tajikistan-border-clashes-anniversary-controversy-tashiev/32599893.html|access-date=24 March 2025|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=20 September 2023|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://akipress.com/news:657656:Tajikistan_blocks_Osh-Batken-Isfana_road,_demands_to_reopen_road_to_Vorukh_enclave/|title=Tajikistan blocks Osh-Batken-Isfana road, demands to reopen road to Vorukh enclave|quote=The Tajik side blocked Osh-Batken-Isfana road in Tort-Kocho area and demanded to reopen the road to Vorukh enclave, Batken region administration's representative Musurmanbek Tursumatov told Turmush. [...] The road was blocked since around 10.00 a.m. of May 1 despite the agreement reached on reopening of the road on April 30.|agency=[[AKIpress News Agency]]|archive-url=https://archive.today/20210501135815/https://akipress.com/news:657656:Tajikistan_blocks_Osh-Batken-Isfana_road,_demands_to_reopen_road_to_Vorukh_enclave/|archive-date=1 May 2021|date=1 May 2021}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> omvotqthchzvetxgh066ya7vqeowd63 The Road to Rome (painting) Article 0 39015 160844 2026-04-07T16:04:07Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Laawol feewde Rome (e Farayse:''' La Route de Rome) ko natol ngol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol. Teemedde Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono m..." 160844 wikitext text/x-wiki '''Laawol feewde Rome (e Farayse:''' La Route de Rome) ko natol ngol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol. Teemedde Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono mo heɓaaka. E wiyde Paul Delvaux Foundation, "o siftortaako no feewi ko fayti e jikkuuji, ko wayi no jikkuuji ɓalli mettuɗi". Delvaux ɓuri waawde huutoraade ko pentooɓe itaalinaaɓe, kono njuuteendi colour cold ina jokkondiri e sifaa makko no Oropnaajo worgo nii. Seengo ngoo ina jokkondiri e Biriksel, ladde Wallon kam e nafoore Delvaux e antiquité classique. E jokkondireede geɗe ɓooyɗe e geɗe jamaanu, Delvaux etinooma sosde miijo ngo sahaa mum alaa.[1] Hay so tawii woɗɓe ina keewi wiyde Delvaux ko surrealist, o teeŋtinii heen laabi keewɗi wonde o wonaa jokkuɗo e janngirɗe Sigmund Freud, kadi o waɗaani heen hay nate psikanaalitik e nder nate makko.[2] Iwdi mum Natal ngal jeyaa ko e Fooyre Ɓamtaare Paul Delvaux haa hitaande 2016, nde ngal soodaa e nder kampaañ ngam dañde kaalis. E wiyde Martine Gautot, hooreejo fedde nde, "Delvaux e hoore mum ina anndi won golle e nder mooɓondiral duumingal ina mbaawi yeeyde ngam newnude ƴellitaare fedde nde e Musée".[3] Natal ngal soodaa ko e Sotheby’s to New York ñalnde 14 noowammbar 2016 e nder yeeyirde jamma naalankaagal Impressionist & Modern. Soodoowo oo yoɓi 2 652 500 dolaar Amerik. Bibliyogaraafi Mark Rombaut, Pool Delvaux, Nuwaasoot, hitaande 1990, limre. 149, holliraaɗo e kala p. 120 == Tuugnorgal == 4pkhg7dnx0hac0myv57gbwacmugiavb 160848 160844 2026-04-07T16:09:56Z Babaji 002 14216 160848 wikitext text/x-wiki '''Laawol feewde Rome (e Farayse:''' La Route de Rome) ko natol ngol pentoowo belsiknaajo biyeteeɗo Paul Delvaux waɗi e hitaande 1979. Ina hollita nokku Oropnaaɓe e nder jamma, ina waɗi rewɓe heewɓe, heewɓe heen ko ɓuuɓɓe walla semi-ɓuuɓɓe, ina cirƴa e nokku hee. Dame tati toowɗe, udditiiɗe ina ndarii ina tiiɗi e sara laawol ngol. Teemedde Tiitoonde ndee ko muse, mbaydi debbo ko doole caggal ƴoƴre. Debbo hakkundeejo oo ina hollira wonde belɗo kono mo heɓaaka. E wiyde Paul Delvaux Foundation, "o siftortaako no feewi ko fayti e jikkuuji, ko wayi no jikkuuji ɓalli mettuɗi". Delvaux ɓuri waawde huutoraade ko pentooɓe itaalinaaɓe, kono njuuteendi colour cold ina jokkondiri e sifaa makko no Oropnaajo worgo nii. Seengo ngoo ina jokkondiri e Biriksel, ladde Wallon kam e nafoore Delvaux e antiquité classique. E jokkondireede geɗe ɓooyɗe e geɗe jamaanu, Delvaux etinooma sosde miijo ngo sahaa mum alaa..<ref>{{Cite web|year=2016|url=http://www.delvauxmuseum.com/docs/Route_de_Rome_EN.pdf|title=A Timeless Art|work=A Road to New Horizons|publisher=Paul Delvaux Foundation|pages=14–15|accessdate=2017-03-31}}</ref> Hay so tawii woɗɓe ina keewi wiyde Delvaux ko surrealist, o teeŋtinii heen laabi keewɗi wonde o wonaa jokkuɗo e janngirɗe Sigmund Freud, kadi o waɗaani heen hay nate psikanaalitik e nder nate makko..<ref name="sothebys2">{{Cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2016/impressionist-modern-art-evening-sale-n09567/lot.27.html|title=Paul Delvaux: La Route de Rome|publisher=[[Sotheby's]]|accessdate=2017-03-31}}</ref> Iwdi mum Natal ngal jeyaa ko e Fooyre Ɓamtaare Paul Delvaux haa hitaande 2016, nde ngal soodaa e nder kampaañ ngam dañde kaalis. E wiyde Martine Gautot, hooreejo fedde nde, "Delvaux e hoore mum ina anndi won golle e nder mooɓondiral duumingal ina mbaawi yeeyde ngam newnude ƴellitaare fedde nde e Musée"..<ref>{{Cite web|last=Gautot|first=Martine|year=2016|url=http://www.delvauxmuseum.com/docs/Route_de_Rome_EN.pdf|title=The Paul Delvaux Foundation Is Selling a Painting|work=A Road to New Horizons|publisher=Paul Delvaux Foundation|page=5|accessdate=2017-03-31}}</ref> Natal ngal soodaa ko e Sotheby’s to New York ñalnde 14 noowammbar 2016 e nder yeeyirde jamma naalankaagal Impressionist & Modern. Soodoowo oo yoɓi 2 652 500 dolaar Amerik..<ref name="sothebys">{{Cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2016/impressionist-modern-art-evening-sale-n09567/lot.27.html|title=Paul Delvaux: La Route de Rome|publisher=[[Sotheby's]]|accessdate=2017-03-31}}</ref> Bibliyogaraafi Mark Rombaut, Pool Delvaux, Nuwaasoot, hitaande 1990, limre. 149, holliraaɗo e kala p. 120 == Tuugnorgal == 7y36hocqsyrmp6anqvzyfwqqw88lpgz The Vision of Catherine of Aragon 0 39016 160845 2026-04-07T16:07:12Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Yiyngo Catherine de Aragon, walla Yiyngo laamɗo debbo biyeteeɗo Catherine, ko nate ɗe naalanke Suisse biyeteeɗo Henry Fuseli waɗi e nebam e dow canvas, ɗe o sosi e hitaande 1781. Golle ɗee mbaɗaama to nokku mooftirɗo naalankaagal Lytham St Annes, to Lytham St Annes, to Lancashire, Angalteer. Limtol Ndeeɗoo kanndaa ina hollita tonngoode e nder pijirlooji biyeteeɗi Henri VIII, Acte IV, dingiral 2, ɗi William Shakespeare winndi, ɗo laamɗo debbo biyeteeɗo Cat..." 160845 wikitext text/x-wiki Yiyngo Catherine de Aragon, walla Yiyngo laamɗo debbo biyeteeɗo Catherine, ko nate ɗe naalanke Suisse biyeteeɗo Henry Fuseli waɗi e nebam e dow canvas, ɗe o sosi e hitaande 1781. Golle ɗee mbaɗaama to nokku mooftirɗo naalankaagal Lytham St Annes, to Lytham St Annes, to Lancashire, Angalteer. Limtol Ndeeɗoo kanndaa ina hollita tonngoode e nder pijirlooji biyeteeɗi Henri VIII, Acte IV, dingiral 2, ɗi William Shakespeare winndi, ɗo laamɗo debbo biyeteeɗo Catherine mo Aragon ina joginoo koyɗol bonngol e joofnirde mum caggal nde o riiwaa e fawaade e Anne Boleyn. Laamcfo oo ina lelii e leeso mum maayde, omo ummina junngo makko nano feewde e kuɗol ngol 6icfcfo debbo keewcfo 6aleejo 6aleejo oo rokki mo, e nder 6ernde haawniinde maccucfo makko joocfcfo e leeso makko, e koycfe 6aleeri e 6aleeri. Rewɓe ɗiɗo ɓee fof ina ɓoornii comci ɓooyɗi, wonaa e mbaydi teeminannde 16ɓiire. E nder binndol Sekseer, ruuhuuji ɗii ina ɓoornoo wutteeji e masiŋaaji oval ganndiraaɗi visards, ina njogii caɗeele palme walla laurel, kono Fuseli woppii ɗeen defte. E nder laylaytol ngol ina woodi gaoler laamɗo debbo mo laamu mum woppi, ina fotnoo suuɗde e nder niɓɓere. Ina woodi natal hollirngal Catherine tan (ina gasa tawa ko wiɗto ngam ndeeɗoo golle) to nokku ina wiyee Victoria e Albert to Londres. E nder oon musiiba ina waɗi kadi nate ɗe njiylotoɗen tan ko e peeñgol rewɓe. Iwdi mum Natal ngal ko baronet joya6o Upton Sussex, Sir Robert Smyth, yamiri ngal e hitaande 1780. Caggal nde ngal holliraa e yeewtere Akademi Laamcfo e hitaande 1782 to Somerset House, golle cfee 6icfcfo makko roni cfum, caggal cfuum 6icfcfo 6icfcfo oo, haa cfum soodaa e hitaande 1786 Redmayne, e nde o maayi e hitaande 1906 ko ɓiɓɓe makko ndokki ɗum. E hitaande 1931, natal ngal ñamlaama to Diiso wuro Lytham St Annes, e hitaande 1950 ngal naati e nder defte naalankaagal wuro ngoo. tuugnorgal sugek82mgr5fbtoydfm76njz3yoj5v6 160847 160845 2026-04-07T16:08:29Z SUZYFATIMA 13856 160847 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yiyngo Catherine de Aragon, walla Yiyngo laamɗo debbo biyeteeɗo Catherine,''' ko nate ɗe naalanke Suisse biyeteeɗo Henry Fuseli waɗi e nebam e dow canvas, ɗe o sosi e hitaande 1781. Golle ɗee mbaɗaama to nokku mooftirɗo naalankaagal Lytham St Annes, to Lytham St Annes, to Lancashire, Angalteer. Limtol Ndeeɗoo kanndaa ina hollita tonngoode e nder pijirlooji biyeteeɗi Henri VIII, Acte IV, dingiral 2, ɗi William Shakespeare winndi, ɗo laamɗo debbo biyeteeɗo Catherine mo Aragon ina joginoo koyɗol bonngol e joofnirde mum caggal nde o riiwaa e fawaade e Anne Boleyn. Laamcfo oo ina lelii e leeso mum maayde, omo ummina junngo makko nano feewde e kuɗol ngol 6icfcfo debbo keewcfo 6aleejo 6aleejo oo rokki mo, e nder 6ernde haawniinde maccucfo makko joocfcfo e leeso makko, e koycfe 6aleeri e 6aleeri. Rewɓe ɗiɗo ɓee fof ina ɓoornii comci ɓooyɗi, wonaa e mbaydi teeminannde 16ɓiire. E nder binndol Sekseer, ruuhuuji ɗii ina ɓoornoo wutteeji e masiŋaaji oval ganndiraaɗi visards, ina njogii caɗeele palme walla laurel, kono Fuseli woppii ɗeen defte. E nder laylaytol ngol ina woodi gaoler laamɗo debbo mo laamu mum woppi, ina fotnoo suuɗde e nder niɓɓere. Ina woodi natal hollirngal Catherine tan (ina gasa tawa ko wiɗto ngam ndeeɗoo golle) to nokku ina wiyee Victoria e Albert to Londres. E nder oon musiiba ina waɗi kadi nate ɗe njiylotoɗen tan ko e peeñgol rewɓe. Iwdi mum Natal ngal ko baronet joya6o Upton Sussex, Sir Robert Smyth, yamiri ngal e hitaande 1780. Caggal nde ngal holliraa e yeewtere Akademi Laamcfo e hitaande 1782 to Somerset House, golle cfee 6icfcfo makko roni cfum, caggal cfuum 6icfcfo 6icfcfo oo, haa cfum soodaa e hitaande 1786 Redmayne, e nde o maayi e hitaande 1906 ko ɓiɓɓe makko ndokki ɗum. E hitaande 1931, natal ngal ñamlaama to Diiso wuro Lytham St Annes, e hitaande 1950 ngal naati e nder defte naalankaagal wuro ngoo. == tuugnorgal == iafejlcmk7l2jy1r39s44qb6fhsuexr 160850 160847 2026-04-07T16:12:51Z SUZYFATIMA 13856 160850 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yiyngo Catherine de Aragon, walla Yiyngo laamɗo debbo biyeteeɗo Catherine,''' ko nate ɗe naalanke Suisse biyeteeɗo Henry Fuseli waɗi e nebam e dow canvas, ɗe o sosi e hitaande 1781. Golle ɗee mbaɗaama to nokku mooftirɗo naalankaagal Lytham St Annes, to Lytham St Annes, to Lancashire, Angalteer. Limtol Ndeeɗoo kanndaa ina hollita tonngoode e nder pijirlooji biyeteeɗi Henri VIII, Acte IV, dingiral 2, ɗi William Shakespeare winndi, ɗo laamɗo debbo biyeteeɗo Catherine mo Aragon ina joginoo koyɗol bonngol e joofnirde mum caggal nde o riiwaa e fawaade e Anne Boleyn. Laamcfo oo ina lelii e leeso mum maayde, omo ummina junngo makko nano feewde e kuɗol ngol 6icfcfo debbo keewcfo 6aleejo 6aleejo oo rokki mo, e nder 6ernde haawniinde maccucfo makko joocfcfo e leeso makko, e koycfe 6aleeri e 6aleeri. Rewɓe ɗiɗo ɓee fof ina ɓoornii comci ɓooyɗi, wonaa e mbaydi teeminannde 16ɓiire. E nder binndol Sekseer, ruuhuuji ɗii ina ɓoornoo wutteeji e masiŋaaji oval ganndiraaɗi visards, ina njogii caɗeele palme walla laurel, kono Fuseli woppii ɗeen defte. E nder laylaytol ngol ina woodi gaoler laamɗo debbo mo laamu mum woppi, ina fotnoo suuɗde e nder niɓɓere. Ina woodi natal hollirngal Catherine tan (ina gasa tawa ko wiɗto ngam ndeeɗoo golle) to nokku ina wiyee Victoria e Albert to Londres. E nder oon musiiba ina waɗi kadi nate ɗe njiylotoɗen tan ko e peeñgol rewɓe. Iwdi mum Natal ngal ko baronet joya6o Upton Sussex, Sir Robert Smyth, yamiri ngal e hitaande 1780. Caggal nde ngal holliraa e yeewtere Akademi Laamcfo e hitaande 1782 to Somerset House, golle cfee 6icfcfo makko roni cfum, caggal cfuum 6icfcfo 6icfcfo oo, haa cfum soodaa e hitaande 1786 Redmayne, e nde o maayi e hitaande 1906 ko ɓiɓɓe makko ndokki ɗum. E hitaande 1931, natal ngal ñamlaama to Diiso wuro Lytham St Annes, e hitaande 1950 ngal naati e nder defte naalankaagal wuro ngoo.<ref>[https://www.lythamstannesartcollection.org/the-vision-of-catherine-of-aragon-by-johann-heinrich-fuumlssli-fuseli.html The Vision of Catherine of Aragon, Lytham St Annes Art Collection]</ref><ref>[https://www.lythamstannesartcollection.org/the-vision-of-catherine-of-aragon-by-johann-heinrich-fuumlssli-fuseli.html The Vision of Catherine of Aragon, Lytham St Annes Art Collection]</ref><ref>[https://artuk.org/discover/artworks/the-dream-of-queen-katherine-31971 The Vision of Catherine of Aragon, Art UK]</ref><ref>[https://www.lythamstannesartcollection.org/the-vision-of-catherine-of-aragon-by-johann-heinrich-fuumlssli-fuseli.html The Vision of Catherine of Aragon, Lytham St Annes Art Collection]</ref> == tuugnorgal == <references /> 7a95y3e5xhvai49u5dkxkjd32qa5oax The Shrimp Girl 0 39017 160849 2026-04-07T16:11:57Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Bojel ngel ko natal''' naalanke Engele biyeteeɗo William Hogarth. Nde pentiraa ko hedde hitaande 1740–1745, nde woni ko e galle galle ngenndiijo, to Londres.[1] Natal ngal, ko golle Hogarth ɓooyɗe, ina jeyaa e geɗe keewɗe ɗe o jarribii e mbaadi loowndi, fotde impressionniste nanndundi e golle Fragonard. E nder haala mayre, nde nanndi e binndi yeeyooɓe e yeeyooɓe ɓurɓe lollude e jamaanu Hogarth.[2] Natal ngal ina hollita debbo yeeyoowo kosam e nder laabi..." 160849 wikitext text/x-wiki '''Bojel ngel ko natal''' naalanke Engele biyeteeɗo William Hogarth. Nde pentiraa ko hedde hitaande 1740–1745, nde woni ko e galle galle ngenndiijo, to Londres.[1] Natal ngal, ko golle Hogarth ɓooyɗe, ina jeyaa e geɗe keewɗe ɗe o jarribii e mbaadi loowndi, fotde impressionniste nanndundi e golle Fragonard. E nder haala mayre, nde nanndi e binndi yeeyooɓe e yeeyooɓe ɓurɓe lollude e jamaanu Hogarth.[2] Natal ngal ina hollita debbo yeeyoowo kosam e nder laabi Londres, ko ɓuri heewde ko golle rewɓe e ɓiɓɓe rewɓe yeeyooɓe liɗɗi jogiiɓe jolɗe e nder luumooji ko wayi no Billingsgate. Subject oo ina balansa feggere mawnde e dow hoore mum, ina jogii 6uu6ol e 6uu6ol, wondude e 6uu6ol feccere pinndi ngam peeje. Mawneeki maggal ina hollita wonde ngal yiɗnoo ko wonde natal, wonaa sketch ngam golle ɓurɗe mawnude. Nde timmaani no feewi, nde wonnoo ko e jeyi Hogarth caggal maayde makko. Debbo makko Jane wiyiino hoɗɓe e hollirde natal ngal e maɓɓe: "Ɓe mbiyi o waawaa pentude teewu. Ina woodi teewu e ƴiiƴam ngam maa."[3] Nde yeeytaa tan ko caggal maayde debbo makko e hitaande 1789, nde adii heɓde tiitoonde mayre The Shrimp Girl e nder catal yeeyirde Christie. Ƴeew kadi Doggol golle ɗe William Hogarth winndi == Tuugnorgal == 36kyay8zkrh7mjx4jnzuylrwcw6quy7 160851 160849 2026-04-07T16:19:53Z Babaji 002 14216 160851 wikitext text/x-wiki '''Bojel ngel ko natal''' naalanke Engele biyeteeɗo William Hogarth. Nde pentiraa ko hedde hitaande 1740–1745, nde woni ko e galle galle ngenndiijo, to Londres.<ref>Mark Hallett and Christine Riding (2006). ''Hogarth''. [[Tate Publishing Ltd|Tate Publishing]], pp.126–127. {{ISBN|1-85437-662-4}}.</ref> Natal ngal, ko golle Hogarth ɓooyɗe, ina jeyaa e geɗe keewɗe ɗe o jarribii e mbaadi loowndi, fotde impressionniste nanndundi e golle Fragonard. E nder haala mayre, nde nanndi e binndi yeeyooɓe e yeeyooɓe ɓurɓe lollude e jamaanu Hogarth.<ref>Jonathan Jones, [https://www.theguardian.com/culture/2001/sep/15/art The Shrimp Girl, William Hogarth (c1745)], ''[[The Guardian]]'', 15 September 2001.</ref> Natal ngal ina hollita debbo yeeyoowo kosam e nder laabi Londres, ko ɓuri heewde ko golle rewɓe e ɓiɓɓe rewɓe yeeyooɓe liɗɗi jogiiɓe jolɗe e nder luumooji ko wayi no Billingsgate. Subject oo ina balansa feggere mawnde e dow hoore mum, ina jogii 6uu6ol e 6uu6ol, wondude e 6uu6ol feccere pinndi ngam peeje. Mawneeki maggal ina hollita wonde ngal yiɗnoo ko wonde natal, wonaa sketch ngam golle ɓurɗe mawnude. Nde timmaani no feewi, nde wonnoo ko e jeyi Hogarth caggal maayde makko. Debbo makko Jane wiyiino hoɗɓe e hollirde natal ngal e maɓɓe: "Ɓe mbiyi o waawaa pentude teewu. Ina woodi teewu e ƴiiƴam ngam maa."<ref>[http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=ng1162 The Shrimp Girl: about 1740–5, William Hogarth], National Gallery, London, UK.</ref>Nde yeeytaa tan ko caggal maayde debbo makko e hitaande 1789, nde adii heɓde tiitoonde mayre The Shrimp Girl e nder catal yeeyirde Christie. Ƴeew kadi Doggol golle ɗe William Hogarth winndi == Tuugnorgal == 39o46jbiyl2u8psb986qux996awms31 The Gallic Women: Episode from the Roman Invasion 0 39018 160852 2026-04-07T16:20:30Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse''': Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] ==== Limtol ==== Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi..." 160852 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse''': Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] ==== Limtol ==== Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize hollitii ɓe wonde ɓe ngonaa barbareeɓe, ɓe ngonaa ñaawooɓe kono ko ɓe cuusɓe e ƴattooɓe.[5][6] Darnde teyaaɗere e ɓalli fijooji kollitooji ina ciftina deftere lollunde wiyeteende « Naatgol rewɓe sabineeji » nde Jacques-Louis David winndi.[2] == Tariya == Natal ngal ko yahdu kesu wonande Glaize mo heewi hollirde pecce jowitiiɗe e tiitooɗe miijooji baɗaaɗe e mbaadi kuuɓtodinndi e jimɗi.[7] Dowla heɓi ɗum sabu sifaaji mum ngenndiyankooji - Glaize wayliino foolde daartol e golle jaambaaro, ɗe njiɗnoo no feewi laamɗo keso biyeteeɗo Napoléon III. Nde neldaa to Musée Rolin to Autun, sara nokku ɗo ndee hare daartol Alesia waɗi ɗoo, nde woni ɗoon haa hitaande 1982. Ndeen nde toɗɗaa to Louvre, nde waɗtaa e kollirgol to Musée d’Orsay. Musée Rolin ina joginoo wiɗto Glaize ɓurngo famɗude ngam golle ɗee (69,3 cm x 97,7 cm).[2] ====== Jaɓɓungal tiiɗngal ====== E haala makko e golle kolliraaɗe e Salon 1852, Marie-Noemi Cadiot teskiima semmbe, mbaadi e mawneeki nate ɗee, kono o miijii ko ŋakkeende karallaagal Glaize e nder colourist.[8] L’Artiste jaɓii, hay so tawii noon ina yetta sifaa annoore nde ƴettaa e dow nate ɗee, nde nanndini ɗum e golle Le Sueur e Poussin.[9] Won heen noon cikkatnoo ko wullaango 6uu6ngo e haalaaji 6urcfi bonde e rew6e 6ee ina 6eydoo bonde.[10] fr:Alphonse Grün hollitii wonde Glaize ina fotnoo ummoraade e tolno fannu mum; hono woɗɓe nii, o miijii wonde haala doole ka e mbaydi daartol ina njibina baasal colour, mbaydiiji yeeso rewɓe, e won e geɗe natal ngal.[11] == Wartirde == Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] == Limtol == Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize ina kollita ɓe ruq22o5xyz528zfr7qrcsrbkqn0pqyj 160855 160852 2026-04-07T16:26:52Z Bakurakurama 11269 160855 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse''': Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.<ref name="Cult">{{cite web|title=LES FEMMES GAULOISES, EPISODE DE L'INVASION ROMAINE|url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/000PE028907?repr=%5B%22sc%C3%A8ne%20historique%20%28femme%2C%20r%C3%A9sistance%2C%20Gaulois%2C%20Romain%2C%20combat%2C%20violence%2C%20cheval%2C%20char%2C%20conqu%C3%AAte%20de%20la%20Gaule%29%22%5D&last_view=%22list%22&idQuery=%227462684-68a6-c5e-f462-2313cb77c3f%22|website=pop.culture.gouv.fr|publisher=Ministère de la Culture|access-date=23 December 2022}}</ref><ref name="Orsay">{{cite web|title=Les Femmes gauloises : épisode de l'invasion romaine|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/oeuvres/les-femmes-gauloises-episode-de-linvasion-romaine-20396|website=musee-orsay.fr|publisher=Musée d’Orsay|access-date=23 December 2022}}</ref> Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.<ref name="Orsay2">{{cite web|title=Les Femmes gauloises : épisode de l'invasion romaine|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/oeuvres/les-femmes-gauloises-episode-de-linvasion-romaine-20396|website=musee-orsay.fr|publisher=Musée d’Orsay|access-date=23 December 2022}}</ref> Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.<ref name="Pop">{{cite web|title=Les femmes gauloises : épisode de l'invasion romaine|url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/01610000271|website=pop.culture.gouv.fr|publisher=Ministère de la Culture|access-date=23 December 2022}}</ref><ref name="Orsay3">{{cite web|title=Les Femmes gauloises : épisode de l'invasion romaine|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/oeuvres/les-femmes-gauloises-episode-de-linvasion-romaine-20396|website=musee-orsay.fr|publisher=Musée d’Orsay|access-date=23 December 2022}}</ref> Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize hollitii ɓe wonde ɓe ngonaa barbareeɓe, ɓe ngonaa ñaawooɓe kono ko ɓe cuusɓe e ƴattooɓ.<ref>{{cite web|title=" Femmes de Gergovie ", La Guerre des Gaules, VII, 47|url=https://www.reseau-canope.fr/cndpfileadmin/musagora/mondes-antiques-mondes-modernes/la-femme-celte/le-courage-de-la-femme-gauloise/femmes-de-gergovie-la-guerre-des-gaules-vii-47/|website=reseau-canope.fr|publisher=Ministère de l’Éducation Nationale|access-date=25 December 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=Le courage de la femme gauloise|url=https://www.reseau-canope.fr/cndpfileadmin/musagora/mondes-antiques-mondes-modernes/la-femme-celte/le-courage-de-la-femme-gauloise/|website=reseau-canope.fr|publisher=Ministère de l’Éducation Nationale|access-date=25 December 2022}}</ref>] Darnde teyaaɗere e ɓalli fijooji kollitooji ina ciftina deftere lollunde wiyeteende « Naatgol rewɓe sabineeji » nde Jacques-Louis David winndi.[2] Tariya Natal ngal ko yahdu kesu wonande Glaize mo heewi hollirde pecce jowitiiɗe e tiitooɗe miijooji baɗaaɗe e mbaadi kuuɓtodinndi e jimɗi. Dowla heɓi ɗum sabu sifaaji mum ngenndiyankooji - Glaize wayliino foolde daartol e golle jaambaaro, ɗe njiɗnoo no feewi laamɗo keso biyeteeɗo Napoléon III. Nde neldaa to Musée Rolin to Autun, sara nokku ɗo ndee hare daartol Alesia waɗi ɗoo, nde woni ɗoon haa hitaande 1982. Ndeen nde toɗɗaa to Louvre, nde waɗtaa e kollirgol to Musée d’Orsay. Musée Rolin ina joginoo wiɗto Glaize ɓurngo famɗude ngam golle ɗee (69,3 cm x 97,7 cm).[2] Jaɓɓungal tiiɗngal E haala makko e golle kolliraaɗe e Salon 1852, Marie-Noemi Cadiot teskiima semmbe, mbaadi e mawneeki nate ɗee, kono o miijii ko ŋakkeende karallaagal Glaize e nder colourist.[8] L’Artiste jaɓii, hay so tawii noon ina yetta sifaa annoore nde ƴettaa e dow nate ɗee, nde nanndini ɗum e golle Le Sueur e Poussin.[9] Won heen noon cikkatnoo ko wullaango 6uu6ngo e haalaaji 6urcfi bonde e rew6e 6ee ina 6eydoo bonde.[10] fr:Alphonse Grün hollitii wonde Glaize ina fotnoo ummoraade e tolno fannu mum; hono woɗɓe nii, o miijii wonde haala doole ka e mbaydi daartol ina njibina baasal colour, mbaydiiji yeeso rewɓe, e won e geɗe natal ngal..<ref>{{cite book|last1=Grün|first1=Alphonse|title=Salon de 1852|date=1852|publisher=Typ. Panckoucke|location=Paris|page=41|url=https://books.google.com/books?id=KDsGAAAAQAAJ&dq=Les+Femmes+Gauloises+glaize&pg=PA39|access-date=25 December 2022}}</ref> Wartirde Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize ina kollita ɓeRewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize hollitii ɓe wonde ɓe ngonaa barbareeɓe, ɓe ngonaa ñaawooɓe kono ko ɓe cuusɓe e ƴattooɓe.[5][6] Darnde teyaaɗere e ɓalli fijooji kollitooji ina ciftina deftere lollunde wiyeteende « Naatgol rewɓe sabineeji » nde Jacques-Louis David winndi.[2] Tariya Natal ngal ko yahdu kesu wonande Glaize mo heewi hollirde pecce jowitiiɗe e tiitooɗe miijooji baɗaaɗe e mbaadi kuuɓtodinndi e jimɗi.[7] Dowla heɓi ɗum sabu sifaaji mum ngenndiyankooji - Glaize wayliino foolde daartol e golle jaambaaro, ɗe njiɗnoo no feewi laamɗo keso biyeteeɗo Napoléon III. Nde neldaa to Musée Rolin to Autun, sara nokku ɗo ndee hare daartol Alesia waɗi ɗoo, nde woni ɗoon haa hitaande 1982. Ndeen nde toɗɗaa to Louvre, nde waɗtaa e kollirgol to Musée d’Orsay. Musée Rolin ina joginoo wiɗto Glaize ɓurngo famɗude ngam golle ɗee (69,3 cm x 97,7 cm).[2] Jaɓɓungal tiiɗngal E haala makko e golle kolliraaɗe e Salon 1852, Marie-Noemi Cadiot teskiima semmbe, mbaadi e mawneeki nate ɗee, kono o miijii ko ŋakkeende karallaagal Glaize e nder colourist.[8] L’Artiste jaɓii, hay so tawii noon ina yetta sifaa annoore nde ƴettaa e dow nate ɗee, nde nanndini ɗum e golle Le Sueur e Poussin.[9] Won heen noon cikkatnoo ko wullaango 6uu6ngo e haalaaji 6urcfi bonde e rew6e 6ee ina 6eydoo bonde.[10] fr:Alphonse Grün hollitii wonde Glaize ina fotnoo ummoraade e tolno fannu mum; hono woɗɓe nii, o miijii wonde haala doole ka e mbaydi daartol ina njibina baasal colour, mbaydiiji yeeso rewɓe, e won e geɗe natal ngal.[11] Wartirde Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize ina kollita ɓeRewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize hollitii ɓe wonde ɓe ngonaa barbareeɓe, ɓe ngonaa ñaawooɓe kono ko ɓe cuusɓe e ƴattooɓe.[5][6] Darnde teyaaɗere e ɓalli fijooji kollitooji ina ciftina deftere lollunde wiyeteende « Naatgol rewɓe sabineeji » nde Jacques-Louis David winndi.[2] Tariya Natal ngal ko yahdu kesu wonande Glaize mo heewi hollirde pecce jowitiiɗe e tiitooɗe miijooji baɗaaɗe e mbaadi kuuɓtodinndi e jimɗi.[7] Dowla heɓi ɗum sabu sifaaji mum ngenndiyankooji - Glaize wayliino foolde daartol e golle jaambaaro, ɗe njiɗnoo no feewi laamɗo keso biyeteeɗo Napoléon III. Nde neldaa to Musée Rolin to Autun, sara nokku ɗo ndee hare daartol Alesia waɗi ɗoo, nde woni ɗoon haa hitaande 1982. Ndeen nde toɗɗaa to Louvre, nde waɗtaa e kollirgol to Musée d’Orsay. Musée Rolin ina joginoo wiɗto Glaize ɓurngo famɗude ngam golle ɗee (69,3 cm x 97,7 cm).[2] Jaɓɓungal tiiɗngal E haala makko e golle kolliraaɗe e Salon 1852, Marie-Noemi Cadiot teskiima semmbe, mbaadi e mawneeki nate ɗee, kono o miijii ko ŋakkeende karallaagal Glaize e nder colourist.[8] L’Artiste jaɓii, hay so tawii noon ina yetta sifaa annoore nde ƴettaa e dow nate ɗee, nde nanndini ɗum e golle Le Sueur e Poussin.[9] Won heen noon cikkatnoo ko wullaango 6uu6ngo e haalaaji 6urcfi bonde e rew6e 6ee ina 6eydoo bonde.[10] fr:Alphonse Grün hollitii wonde Glaize ina fotnoo ummoraade e tolno fannu mum; hono woɗɓe nii, o miijii wonde haala doole ka e mbaydi daartol ina njibina baasal colour, mbaydiiji yeeso rewɓe, e won e geɗe natal ngal.[11] Wartirde Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize ina kollita ɓe E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize hollitii ɓe wonde ɓe ngonaa barbareeɓe, ɓe ngonaa ñaawooɓe kono ko ɓe cuusɓe e ƴattooɓe.[5][6] Darnde teyaaɗere e ɓalli fijooji kollitooji ina ciftina deftere lollunde wiyeteende « Naatgol rewɓe sabineeji » nde Jacques-Louis David winndi.[2] == Tariya == Natal ngal ko yahdu kesu wonande Glaize mo heewi hollirde pecce jowitiiɗe e tiitooɗe miijooji baɗaaɗe e mbaadi kuuɓtodinndi e jimɗi.[7] Dowla heɓi ɗum sabu sifaaji mum ngenndiyankooji - Glaize wayliino foolde daartol e golle jaambaaro, ɗe njiɗnoo no feewi laamɗo keso biyeteeɗo Napoléon III. Nde neldaa to Musée Rolin to Autun, sara nokku ɗo ndee hare daartol Alesia waɗi ɗoo, nde woni ɗoon haa hitaande 1982. Ndeen nde toɗɗaa to Louvre, nde waɗtaa e kollirgol to Musée d’Orsay. Musée Rolin ina joginoo wiɗto Glaize ɓurngo famɗude ngam golle ɗee (69,3 cm x 97,7 cm).[2] ====== Jaɓɓungal tiiɗngal ====== E haala makko e golle kolliraaɗe e Salon 1852, Marie-Noemi Cadiot teskiima semmbe, mbaadi e mawneeki nate ɗee, kono o miijii ko ŋakkeende karallaagal Glaize e nder colourist.[8] L’Artiste jaɓii, hay so tawii noon ina yetta sifaa annoore nde ƴettaa e dow nate ɗee, nde nanndini ɗum e golle Le Sueur e Poussin.[9] Won heen noon cikkatnoo ko wullaango 6uu6ngo e haalaaji 6urcfi bonde e rew6e 6ee ina 6eydoo bonde.[10] fr:Alphonse Grün hollitii wonde Glaize ina fotnoo ummoraade e tolno fannu mum; hono woɗɓe nii, o miijii wonde haala doole ka e mbaydi daartol ina njibina baasal colour, mbaydiiji yeeso rewɓe, e won e geɗe natal ngal.[11] == Wartirde == Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] == Limtol == Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize ina kollita ɓe ivldr43qzi8m6rfwszlfcb74x7150a5 160857 160855 2026-04-07T16:28:14Z Bakurakurama 11269 160857 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse''': Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.<ref name="Cult">{{cite web|title=LES FEMMES GAULOISES, EPISODE DE L'INVASION ROMAINE|url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/000PE028907?repr=%5B%22sc%C3%A8ne%20historique%20%28femme%2C%20r%C3%A9sistance%2C%20Gaulois%2C%20Romain%2C%20combat%2C%20violence%2C%20cheval%2C%20char%2C%20conqu%C3%AAte%20de%20la%20Gaule%29%22%5D&last_view=%22list%22&idQuery=%227462684-68a6-c5e-f462-2313cb77c3f%22|website=pop.culture.gouv.fr|publisher=Ministère de la Culture|access-date=23 December 2022}}</ref><ref name="Orsay">{{cite web|title=Les Femmes gauloises : épisode de l'invasion romaine|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/oeuvres/les-femmes-gauloises-episode-de-linvasion-romaine-20396|website=musee-orsay.fr|publisher=Musée d’Orsay|access-date=23 December 2022}}</ref> Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.<ref name="Orsay2">{{cite web|title=Les Femmes gauloises : épisode de l'invasion romaine|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/oeuvres/les-femmes-gauloises-episode-de-linvasion-romaine-20396|website=musee-orsay.fr|publisher=Musée d’Orsay|access-date=23 December 2022}}</ref> Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.<ref name="Pop">{{cite web|title=Les femmes gauloises : épisode de l'invasion romaine|url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/01610000271|website=pop.culture.gouv.fr|publisher=Ministère de la Culture|access-date=23 December 2022}}</ref><ref name="Orsay3">{{cite web|title=Les Femmes gauloises : épisode de l'invasion romaine|url=https://www.musee-orsay.fr/fr/oeuvres/les-femmes-gauloises-episode-de-linvasion-romaine-20396|website=musee-orsay.fr|publisher=Musée d’Orsay|access-date=23 December 2022}}</ref> Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize hollitii ɓe wonde ɓe ngonaa barbareeɓe, ɓe ngonaa ñaawooɓe kono ko ɓe cuusɓe e ƴattooɓ.<ref>{{cite web|title=" Femmes de Gergovie ", La Guerre des Gaules, VII, 47|url=https://www.reseau-canope.fr/cndpfileadmin/musagora/mondes-antiques-mondes-modernes/la-femme-celte/le-courage-de-la-femme-gauloise/femmes-de-gergovie-la-guerre-des-gaules-vii-47/|website=reseau-canope.fr|publisher=Ministère de l’Éducation Nationale|access-date=25 December 2022}}</ref><ref>{{cite web|title=Le courage de la femme gauloise|url=https://www.reseau-canope.fr/cndpfileadmin/musagora/mondes-antiques-mondes-modernes/la-femme-celte/le-courage-de-la-femme-gauloise/|website=reseau-canope.fr|publisher=Ministère de l’Éducation Nationale|access-date=25 December 2022}}</ref>] Darnde teyaaɗere e ɓalli fijooji kollitooji ina ciftina deftere lollunde wiyeteende « Naatgol rewɓe sabineeji » nde Jacques-Louis David winndi.[2] Tariya Natal ngal ko yahdu kesu wonande Glaize mo heewi hollirde pecce jowitiiɗe e tiitooɗe miijooji baɗaaɗe e mbaadi kuuɓtodinndi e jimɗi. Dowla heɓi ɗum sabu sifaaji mum ngenndiyankooji - Glaize wayliino foolde daartol e golle jaambaaro, ɗe njiɗnoo no feewi laamɗo keso biyeteeɗo Napoléon III. Nde neldaa to Musée Rolin to Autun, sara nokku ɗo ndee hare daartol Alesia waɗi ɗoo, nde woni ɗoon haa hitaande 1982. Ndeen nde toɗɗaa to Louvre, nde waɗtaa e kollirgol to Musée d’Orsay. Musée Rolin ina joginoo wiɗto Glaize ɓurngo famɗude ngam golle ɗee (69,3 cm x 97,7 cm).[2] Jaɓɓungal tiiɗngal E haala makko e golle kolliraaɗe e Salon 1852, Marie-Noemi Cadiot teskiima semmbe, mbaadi e mawneeki nate ɗee, kono o miijii ko ŋakkeende karallaagal Glaize e nder colourist.[8] L’Artiste jaɓii, hay so tawii noon ina yetta sifaa annoore nde ƴettaa e dow nate ɗee, nde nanndini ɗum e golle Le Sueur e Poussin.[9] Won heen noon cikkatnoo ko wullaango 6uu6ngo e haalaaji 6urcfi bonde e rew6e 6ee ina 6eydoo bonde.[10] fr:Alphonse Grün hollitii wonde Glaize ina fotnoo ummoraade e tolno fannu mum; hono woɗɓe nii, o miijii wonde haala doole ka e mbaydi daartol ina njibina baasal colour, mbaydiiji yeeso rewɓe, e won e geɗe natal ngal..<ref>{{cite book|last1=Grün|first1=Alphonse|title=Salon de 1852|date=1852|publisher=Typ. Panckoucke|location=Paris|page=41|url=https://books.google.com/books?id=KDsGAAAAQAAJ&dq=Les+Femmes+Gauloises+glaize&pg=PA39|access-date=25 December 2022}}</ref> Wartirde Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize ina kollita ɓeRewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize hollitii ɓe wonde ɓe ngonaa barbareeɓe, ɓe ngonaa ñaawooɓe kono ko ɓe cuusɓe e ƴattooɓe.[5][6] Darnde teyaaɗere e ɓalli fijooji kollitooji ina ciftina deftere lollunde wiyeteende « Naatgol rewɓe sabineeji » nde Jacques-Louis David winndi.[2] Tariya Natal ngal ko yahdu kesu wonande Glaize mo heewi hollirde pecce jowitiiɗe e tiitooɗe miijooji baɗaaɗe e mbaadi kuuɓtodinndi e jimɗi.[7] Dowla heɓi ɗum sabu sifaaji mum ngenndiyankooji - Glaize wayliino foolde daartol e golle jaambaaro, ɗe njiɗnoo no feewi laamɗo keso biyeteeɗo Napoléon III. Nde neldaa to Musée Rolin to Autun, sara nokku ɗo ndee hare daartol Alesia waɗi ɗoo, nde woni ɗoon haa hitaande 1982. Ndeen nde toɗɗaa to Louvre, nde waɗtaa e kollirgol to Musée d’Orsay. Musée Rolin ina joginoo wiɗto Glaize ɓurngo famɗude ngam golle ɗee (69,3 cm x 97,7 cm).[2] Jaɓɓungal tiiɗngal E haala makko e golle kolliraaɗe e Salon 1852, Marie-Noemi Cadiot teskiima semmbe, mbaadi e mawneeki nate ɗee, kono o miijii ko ŋakkeende karallaagal Glaize e nder colourist.[8] L’Artiste jaɓii, hay so tawii noon ina yetta sifaa annoore nde ƴettaa e dow nate ɗee, nde nanndini ɗum e golle Le Sueur e Poussin.[9] Won heen noon cikkatnoo ko wullaango 6uu6ngo e haalaaji 6urcfi bonde e rew6e 6ee ina 6eydoo bonde.[10] fr:Alphonse Grün hollitii wonde Glaize ina fotnoo ummoraade e tolno fannu mum; hono woɗɓe nii, o miijii wonde haala doole ka e mbaydi daartol ina njibina baasal colour, mbaydiiji yeeso rewɓe, e won e geɗe natal ngal.[11] Wartirde Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize ina kollita ɓeRewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize hollitii ɓe wonde ɓe ngonaa barbareeɓe, ɓe ngonaa ñaawooɓe kono ko ɓe cuusɓe e ƴattooɓe.[5][6] Darnde teyaaɗere e ɓalli fijooji kollitooji ina ciftina deftere lollunde wiyeteende « Naatgol rewɓe sabineeji » nde Jacques-Louis David winndi.[2] Tariya Natal ngal ko yahdu kesu wonande Glaize mo heewi hollirde pecce jowitiiɗe e tiitooɗe miijooji baɗaaɗe e mbaadi kuuɓtodinndi e jimɗi.[7] Dowla heɓi ɗum sabu sifaaji mum ngenndiyankooji - Glaize wayliino foolde daartol e golle jaambaaro, ɗe njiɗnoo no feewi laamɗo keso biyeteeɗo Napoléon III. Nde neldaa to Musée Rolin to Autun, sara nokku ɗo ndee hare daartol Alesia waɗi ɗoo, nde woni ɗoon haa hitaande 1982. Ndeen nde toɗɗaa to Louvre, nde waɗtaa e kollirgol to Musée d’Orsay. Musée Rolin ina joginoo wiɗto Glaize ɓurngo famɗude ngam golle ɗee (69,3 cm x 97,7 cm).[2] Jaɓɓungal tiiɗngal E haala makko e golle kolliraaɗe e Salon 1852, Marie-Noemi Cadiot teskiima semmbe, mbaadi e mawneeki nate ɗee, kono o miijii ko ŋakkeende karallaagal Glaize e nder colourist.[8] L’Artiste jaɓii, hay so tawii noon ina yetta sifaa annoore nde ƴettaa e dow nate ɗee, nde nanndini ɗum e golle Le Sueur e Poussin.[9] Won heen noon cikkatnoo ko wullaango 6uu6ngo e haalaaji 6urcfi bonde e rew6e 6ee ina 6eydoo bonde.[10] fr:Alphonse Grün hollitii wonde Glaize ina fotnoo ummoraade e tolno fannu mum; hono woɗɓe nii, o miijii wonde haala doole ka e mbaydi daartol ina njibina baasal colour, mbaydiiji yeeso rewɓe, e won e geɗe natal ngal.[11] Wartirde Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] Limtol Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize ina kollita ɓe E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize hollitii ɓe wonde ɓe ngonaa barbareeɓe, ɓe ngonaa ñaawooɓe kono ko ɓe cuusɓe e ƴattooɓe.[5][6] Darnde teyaaɗere e ɓalli fijooji kollitooji ina ciftina deftere lollunde wiyeteende « Naatgol rewɓe sabineeji » nde Jacques-Louis David winndi.[2] == Tariya == Natal ngal ko yahdu kesu wonande Glaize mo heewi hollirde pecce jowitiiɗe e tiitooɗe miijooji baɗaaɗe e mbaadi kuuɓtodinndi e jimɗi.[7] Dowla heɓi ɗum sabu sifaaji mum ngenndiyankooji - Glaize wayliino foolde daartol e golle jaambaaro, ɗe njiɗnoo no feewi laamɗo keso biyeteeɗo Napoléon III. Nde neldaa to Musée Rolin to Autun, sara nokku ɗo ndee hare daartol Alesia waɗi ɗoo, nde woni ɗoon haa hitaande 1982. Ndeen nde toɗɗaa to Louvre, nde waɗtaa e kollirgol to Musée d’Orsay. Musée Rolin ina joginoo wiɗto Glaize ɓurngo famɗude ngam golle ɗee (69,3 cm x 97,7 cm).[2] ====== Jaɓɓungal tiiɗngal ====== E haala makko e golle kolliraaɗe e Salon 1852, Marie-Noemi Cadiot teskiima semmbe, mbaadi e mawneeki nate ɗee, kono o miijii ko ŋakkeende karallaagal Glaize e nder colourist.[8] L’Artiste jaɓii, hay so tawii noon ina yetta sifaa annoore nde ƴettaa e dow nate ɗee, nde nanndini ɗum e golle Le Sueur e Poussin.[9] Won heen noon cikkatnoo ko wullaango 6uu6ngo e haalaaji 6urcfi bonde e rew6e 6ee ina 6eydoo bonde.[10] fr:Alphonse Grün hollitii wonde Glaize ina fotnoo ummoraade e tolno fannu mum; hono woɗɓe nii, o miijii wonde haala doole ka e mbaydi daartol ina njibina baasal colour, mbaydiiji yeeso rewɓe, e won e geɗe natal ngal.[11] == Wartirde == Rewɓe Galliyankooɓe: Episode ummoraade e njiimaandi Room (e Farayse: Les Femmes Gauloises: épisode de l'invasion romaine) ko natal Auguste-Barthélemy Glaize, gila e hitaande 1851. Ko natal nebam mawngal no feewi e dow golle kanndaa, toowngal maggal ko 424 cm6 e njaajeendi maggal ko 424 cm1. Nde hollitaama to Salon hitaande 1852, nde soodi ko dowla Farayse e hitaande 1853.[1][2] == Limtol == Natal ngal ina hollita taariindi Gergovie, ɗo Julius Caesar sosi laamu Roomnaaɓe e dow Gaul. E wiyde Sesaar e hoore mum, rewɓe Galliyankooɓe ina harangee, ina njuumta Roomnaaɓe.[2] E yeeso to bannge ñaamo, puccu Roomnaaɓe njani e pucci, ina fiyra rewɓe yani e leydi. Konunkooɓe Galle maayɓe walla gaañiiɓe ina ndarii bannge nano, debbo ina suftoo sukaaɓe mum. Caggal makko, fedde rewɓe galleeji e dow puccu ina darii e hakkunde kompoññe oo. Yumma mawɗo ina suuɗii ɓiyum debbo e juuɗe mum; goɗɗo ina diwta feggere mum kaŋŋe ina wulla; tataɓo oo, mo tikkere mum e ňawannde mum, ina jogii cukalel ngel o hirsi jooni ngel ngam hisnude ngel e jaaltaaɓe.[3] Caggal maɓɓe, rewɓe ina njuula e dow oto mo nagge diwtata. To bannge ñaamo, Roomnaaɓe ina njokki e yahrude yeeso ƴiiƴam e yurmeende. E nder laabi, hareeji ina njokki e nder koye Auvergne.[4][2] Pentol ngol ko golle moƴƴitingol. Winndooɓe ɓooyɓe ɓuri miijaade ko sifaa keeriiɗo rewɓe Galliyankooɓe ko wonde ɓe kolliri ruuhu hare mawɗo ; ɓe cikkatnoo ko laddeeji e diƴƴe, ko ɗum waɗi ɓe ɓuri heewde ko barbareeɓe. E ko feewti heen, Yuliyus Sesaar, e nder deftere mum Commentaire de Bello Gallico, teeŋtinii ɗooftaare debbo Gergovie, ñaaginooɗo Roomnaaɓe yo njuurnito ɗum en. Golle Glaize ina kollita ɓe 1i32b5wpt25iq8b722nqyszg2u9v3nu Singer with a Glove 0 39019 160853 2026-04-07T16:24:06Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Jimoowo e gannde mo Edgar Degas''' winndi, tiitoonde mum adannde ko jimoowo kafe, jimoowo jom suudu, ko natal pastel hitaande 1878 e dow mbaydi 53,2 x 41 cm. Degas ko naalanke Faraysenaajo ganndiraaɗo pastel mum, nate mum, nate mum, nate mum, nate mum kuuraa.[1] Ooɗoo pastel ina jeyaa e golle keewɗe ɗe yimooɓe kafe-konseer mbaɗata ko tiitoonde mum en. Degas ko habitué e ɗeen nokkuuje, haa teeŋti noon e Café des Ambassadeurs, omo huutoroo ɗe ngam waɗde goll..." 160853 wikitext text/x-wiki '''Jimoowo e gannde mo Edgar Degas''' winndi, tiitoonde mum adannde ko jimoowo kafe, jimoowo jom suudu, ko natal pastel hitaande 1878 e dow mbaydi 53,2 x 41 cm. Degas ko naalanke Faraysenaajo ganndiraaɗo pastel mum, nate mum, nate mum, nate mum, nate mum kuuraa.[1] Ooɗoo pastel ina jeyaa e golle keewɗe ɗe yimooɓe kafe-konseer mbaɗata ko tiitoonde mum en. Degas ko habitué e ɗeen nokkuuje, haa teeŋti noon e Café des Ambassadeurs, omo huutoroo ɗe ngam waɗde golle makko keewɗe. Eɓɓoore ballet (1873) e Kalaas ballet (1874) ina kollita kadi waɗooɓe e dingiral e nder golle. Degas ɓuri anndeede ko e haala jimɗi ; ko ɓuri feccere e golle makko ina kollita jimɗi tan. Omo jeyaa e sosɓe Impressionnisme, hay so tawii o saliima helmere ndee, o ɓuri yiɗde ko miijaade wonde ko o neɗɗo goonga. Singer with a Glove ina woni e nder mooɓondiral Fogg Museum gila 1951. Koolol Fogg, jokkondirngol e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard wondude e mooɓondiral ɗiɗi goɗɗi e nokkuuji wiɗto nay, ina jogii koolol Degas duumingol, fotde 70 pecce e nder mooɓondiral ngal. Fogg woni musee gadano mooftude koolol golle Degas, wonti sahaa teeŋtuɗo e nguurndam makko.[2] E Fogg gadano hollirde tawtoreede yettiima 550, ko ɗum e oon sahaa hiisetee ko nafoore.[citation needed] == Bindi == Yimoowo e Glove ina waɗi kalaaji jalbooji e ɓaleeji. Jimoowo oo, mo ɓaleeri ɓaleeri, ina ɓoornii wutte ɓaleejo e tonngoode rose. E nder laabi ina waɗi looɗe juutɗe boɗeeje oraas, ɓaleeje daneeje, e boɗeeje ɓaleeje. Won nate annoore ina peeñnina daneeje e junngo debbo oo, e ɓanndu mum, e yeeso mum, ɓaleejo oo ina taartoo wutte oo e junngo mum ina hollita ƴiye tawa hollirtaa ƴiye walla diidi gooto gooto. Yeeso makko ina jogii noddaango opera, gite makko ina njuuti e junngo makko toowngo, gite makko boɗeeje ina njuuti e ɓuuɓri les. Ɗuuɗal ɓalewal ina werlee e dow gite makko e dow hoore makko. Gaasa jimoowo oo ina waɗi coftal ɓalli, ina waɗi kadi jeewte ngam waɗde noppi, ɓoornanteeri makko ina waɗi bodice. Fuɗɗoode Tomson, Ricardo (1979). "Degas to Edinburgh". Jaaynde Burlington. 121 (919): 674-664. JSTOR 879731. Devonyaar, jill (2006). "Degas to Angalteer keso". Nate Jaagorgal. 44 (2): 237-242. JSTOR 20444456. Janngude ko ɓeydi o5zdhg16x2szj63occ86joeo2iyzk01 160856 160853 2026-04-07T16:27:23Z Babaji 002 14216 160856 wikitext text/x-wiki '''Jimoowo e gannde mo Edgar Degas''' winndi, tiitoonde mum adannde ko jimoowo kafe, jimoowo jom suudu, ko natal pastel hitaande 1878 e dow mbaydi 53,2 x 41 cm. Degas ko naalanke Faraysenaajo ganndiraaɗo pastel mum, nate mum, nate mum, nate mum, nate mum kuuraa.<ref>{{cite journal|last1=Thomson|first1=Richard|title=Degas in Edinburgh|journal=The Burlington Magazine|date=1979|volume=121|issue=919|pages=674–664|jstor=879731}}</ref>Ooɗoo pastel ina jeyaa e golle keewɗe ɗe yimooɓe kafe-konseer mbaɗata ko tiitoonde mum en. Degas ko habitué e ɗeen nokkuuje, haa teeŋti noon e Café des Ambassadeurs, omo huutoroo ɗe ngam waɗde golle makko keewɗe. Eɓɓoore ballet (1873) e Kalaas ballet (1874) ina kollita kadi waɗooɓe e dingiral e nder golle. Degas ɓuri anndeede ko e haala jimɗi ; ko ɓuri feccere e golle makko ina kollita jimɗi tan. Omo jeyaa e sosɓe Impressionnisme, hay so tawii o saliima helmere ndee, o ɓuri yiɗde ko miijaade wonde ko o neɗɗo goonga. Singer with a Glove ina woni e nder mooɓondiral Fogg Museum gila 1951. Koolol Fogg, jokkondirngol e duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard wondude e mooɓondiral ɗiɗi goɗɗi e nokkuuji wiɗto nay, ina jogii koolol Degas duumingol, fotde 70 pecce e nder mooɓondiral ngal. Fogg woni musee gadano mooftude koolol golle Degas, wonti sahaa teeŋtuɗo e nguurndam makkoE.<ref>{{cite journal|last1=DeVonyar|first1=Jill|title=Degas in New England|journal=Master Drawings|date=2006|volume=44|issue=2|pages=237–242|jstor=20444456}}</ref> Fogg gadano hollirde tawtoreede yettiima 550, ko ɗum e oon sahaa hiisetee ko nafoore.[citation needed] == Bindi == Yimoowo e Glove ina waɗi kalaaji jalbooji e ɓaleeji. Jimoowo oo, mo ɓaleeri ɓaleeri, ina ɓoornii wutte ɓaleejo e tonngoode rose. E nder laabi ina waɗi looɗe juutɗe boɗeeje oraas, ɓaleeje daneeje, e boɗeeje ɓaleeje. Won nate annoore ina peeñnina daneeje e junngo debbo oo, e ɓanndu mum, e yeeso mum, ɓaleejo oo ina taartoo wutte oo e junngo mum ina hollita ƴiye tawa hollirtaa ƴiye walla diidi gooto gooto. Yeeso makko ina jogii noddaango opera, gite makko ina njuuti e junngo makko toowngo, gite makko boɗeeje ina njuuti e ɓuuɓri les. Ɗuuɗal ɓalewal ina werlee e dow gite makko e dow hoore makko. Gaasa jimoowo oo ina waɗi coftal ɓalli, ina waɗi kadi jeewte ngam waɗde noppi, ɓoornanteeri makko ina waɗi bodice. Fuɗɗoode Tomson, Ricardo (1979). "Degas to Edinburgh". Jaaynde Burlington. 121 (919): 674-664. JSTOR 879731. Devonyaar, jill (2006). "Degas to Angalteer keso". Nate Jaagorgal. 44 (2): 237-242. JSTOR 20444456. Janngude ko ɓeydi 98kkt3ebtfqpu6vkguq4gxunqqttjd4 Aiko Nakamura 0 39020 160858 2026-04-07T16:28:16Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Aiko Nakamura (jibinaa ko 28 desaambar 1983), ko Japonnaajo gonnooɗo fiyoowo tennis. E lewru sulyee 2008, ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e WTA e nder Japon, e limto 107, caggal Ai Sugiyama. Nakamura jibinaa ko to Tennoji-ku, to Osaka. Hono no Monica Seles, mo o yi’ata oo, omo jogii juuɗe ɗiɗi yeeso e caggal, kono omo gollina juuɗe ñaamo. O dañii tiitooɗe nay e nder kawgel ngel e tati e nder kawgel ngel e nder ITF Circuit. E hitaande 2006, o..." 160858 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Aiko Nakamura (jibinaa ko 28 desaambar 1983), ko Japonnaajo gonnooɗo fiyoowo tennis. E lewru sulyee 2008, ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e WTA e nder Japon, e limto 107, caggal Ai Sugiyama. Nakamura jibinaa ko to Tennoji-ku, to Osaka. Hono no Monica Seles, mo o yi’ata oo, omo jogii juuɗe ɗiɗi yeeso e caggal, kono omo gollina juuɗe ñaamo. O dañii tiitooɗe nay e nder kawgel ngel e tati e nder kawgel ngel e nder ITF Circuit. E hitaande 2006, o yettiima e kawgel finaal Japon Open to Tokiyoo, ɗo o fooli Marion Bartoli e setuuji tati. Nakamura kadi ina fijira e kippu Japon Fed Cup. O woppi golle tennis e hitaande 2012. Finndeeji njillu WTA Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) Tariya Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Gaño Score Los Oktoobar 2006 Tokyo, Japon Farayse tiiɗɗo Mariyon Bartoli 6-2, 2-6, 2-6 Ɗiɗi: 1 (ɗiɗaɓo) Tariya Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Sep 2008 Tokio, Japon Hard Japon Ayumi Morita Dental Dowlaaji Amerik Jill Craybas Marina Erakovic mo leydi Nuwel Selannde 6-4, 5-7, [6-10] Finaluuji cirkooji ITF 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (4-6) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 21 abriil 2002 ITF Gunma, Japon tapi Riisi Maria Sharapova 4-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 2. 21 lewru juko hitaande 2002 ITF Baltimore, Dental Dowlaaji Amerik 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 3. 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Shinobu Asagoe 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 4. 27 oktoobar 2002 ITF Tokyo, Japon Japon tiiɗɗo Haruka Inoue 2-6, 2-6 Ñalnde 23 noowammbar 2003 ITF Nuriootpa, Ostarali Amerik tiiɗɗo Jessica Lehnhoff 6-7(2), 6-7(2) Nasaraaku 6. 8 Ogost 2004 ITF Louisville, Dental Dowlaaji Amerik 6-4, 6-2 Nafoore 7. 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon tapi Japon Yuka Yoshida 6-1, 6-4 Ɗiɗaɓo 8. 7 mee 2006 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Erika Takao 1-6, 7-5, 1-6 Nafoore 9. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Tomoko Yonemura 6-1, 6-4 Nafoore 10. 29 ut 2011 ITF Tsukuba, Japon Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-3, 2-6, 6-3 Ɗiɗi: 6 (3-3) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 28 sulyee 2002 ITF Evansville, Amerik Koree worgo tiiɗɗo Kim Jin-hee Ostarali Gabriyel Baker Deanna Roberts mo Ostarali 6-4, 6-0 Ɗiɗaɓo 2. 18 mee 2003 ITF Nagano, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Tomoko Taira Japon Tomoko Yonemura 3-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 3. 25 mee 2003 ITF Gunma, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Kumiko Iijima Taylande Sukanun Viratprasert 6-4, 5-7, 4-6 Nafoore 4. 18 abriil 2004 ITF wuro Hosimin, Vietnam tiiɗngo Japon Rika Fujiwara Ukrani Olena Antypina Riisi Goulnara Fattakhetdinova 6-3, 6-3 Nafoore 5. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Ostarali Sofi Ferguson Japon Misaki Doi Japon Kurumi Nara 6-2, 6-1 Ɗiɗaɓo 6. 2 mee 2011 Fukuoka hakkunde leyɗeele, Japon Tapi Japon Junri Namigata Japon Shuko Aoyama Japon Rika Fujiwara 6-7(3), 0-6 Tuugnorgal mo1hd6fw1x4dqhn0jwr19wthprneuol 160862 160858 2026-04-07T16:29:32Z Ilya Discuss 10103 160862 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aiko Nakamura''' (jibinaa ko 28 desaambar 1983), ko Japonnaajo gonnooɗo fiyoowo tennis. E lewru sulyee 2008, ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e WTA e nder Japon, e limto 107, caggal Ai Sugiyama. Nakamura jibinaa ko to Tennoji-ku, to Osaka. Hono no Monica Seles, mo o yi’ata oo, omo jogii juuɗe ɗiɗi yeeso e caggal, kono omo gollina juuɗe ñaamo. O dañii tiitooɗe nay e nder kawgel ngel e tati e nder kawgel ngel e nder ITF Circuit. E hitaande 2006, o yettiima e kawgel finaal Japon Open to Tokiyoo, ɗo o fooli Marion Bartoli e setuuji tati. Nakamura kadi ina fijira e kippu Japon Fed Cup. O woppi golle tennis e hitaande 2012. Finndeeji njillu WTA Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) Tariya Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Gaño Score Los Oktoobar 2006 Tokyo, Japon Farayse tiiɗɗo Mariyon Bartoli 6-2, 2-6, 2-6 Ɗiɗi: 1 (ɗiɗaɓo) Tariya Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Sep 2008 Tokio, Japon Hard Japon Ayumi Morita Dental Dowlaaji Amerik Jill Craybas Marina Erakovic mo leydi Nuwel Selannde 6-4, 5-7, [6-10] Finaluuji cirkooji ITF 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (4-6) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 21 abriil 2002 ITF Gunma, Japon tapi Riisi Maria Sharapova 4-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 2. 21 lewru juko hitaande 2002 ITF Baltimore, Dental Dowlaaji Amerik 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 3. 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Shinobu Asagoe 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 4. 27 oktoobar 2002 ITF Tokyo, Japon Japon tiiɗɗo Haruka Inoue 2-6, 2-6 Ñalnde 23 noowammbar 2003 ITF Nuriootpa, Ostarali Amerik tiiɗɗo Jessica Lehnhoff 6-7(2), 6-7(2) Nasaraaku 6. 8 Ogost 2004 ITF Louisville, Dental Dowlaaji Amerik 6-4, 6-2 Nafoore 7. 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon tapi Japon Yuka Yoshida 6-1, 6-4 Ɗiɗaɓo 8. 7 mee 2006 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Erika Takao 1-6, 7-5, 1-6 Nafoore 9. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Tomoko Yonemura 6-1, 6-4 Nafoore 10. 29 ut 2011 ITF Tsukuba, Japon Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-3, 2-6, 6-3 Ɗiɗi: 6 (3-3) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 28 sulyee 2002 ITF Evansville, Amerik Koree worgo tiiɗɗo Kim Jin-hee Ostarali Gabriyel Baker Deanna Roberts mo Ostarali 6-4, 6-0 Ɗiɗaɓo 2. 18 mee 2003 ITF Nagano, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Tomoko Taira Japon Tomoko Yonemura 3-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 3. 25 mee 2003 ITF Gunma, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Kumiko Iijima Taylande Sukanun Viratprasert 6-4, 5-7, 4-6 Nafoore 4. 18 abriil 2004 ITF wuro Hosimin, Vietnam tiiɗngo Japon Rika Fujiwara Ukrani Olena Antypina Riisi Goulnara Fattakhetdinova 6-3, 6-3 Nafoore 5. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Ostarali Sofi Ferguson Japon Misaki Doi Japon Kurumi Nara 6-2, 6-1 Ɗiɗaɓo 6. 2 mee 2011 Fukuoka hakkunde leyɗeele, Japon Tapi Japon Junri Namigata Japon Shuko Aoyama Japon Rika Fujiwara 6-7(3), 0-6 Tuugnorgal 9g25ezhbmbam2cq84jrdszrcgnsybbl 160863 160862 2026-04-07T16:30:05Z Ilya Discuss 10103 160863 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aiko Nakamura''' (jibinaa ko 28 desaambar 1983), ko Japonnaajo gonnooɗo fiyoowo tennis. E lewru sulyee 2008, ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e WTA e nder Japon, e limto 107, caggal Ai Sugiyama. Nakamura jibinaa ko to Tennoji-ku, to Osaka. Hono no Monica Seles, mo o yi’ata oo, omo jogii juuɗe ɗiɗi yeeso e caggal, kono omo gollina juuɗe ñaamo. O dañii tiitooɗe nay e nder kawgel ngel e tati e nder kawgel ngel e nder ITF Circuit. E hitaande 2006, o yettiima e kawgel finaal Japon Open to Tokiyoo, ɗo o fooli Marion Bartoli e setuuji tati. Nakamura kadi ina fijira e kippu Japon Fed Cup. O woppi golle tennis e hitaande 2012. Finndeeji njillu WTA Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) == Tariya == Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Gaño Score Los Oktoobar 2006 Tokyo, Japon Farayse tiiɗɗo Mariyon Bartoli 6-2, 2-6, 2-6 Ɗiɗi: 1 (ɗiɗaɓo) Tariya Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Sep 2008 Tokio, Japon Hard Japon Ayumi Morita Dental Dowlaaji Amerik Jill Craybas Marina Erakovic mo leydi Nuwel Selannde 6-4, 5-7, [6-10] Finaluuji cirkooji ITF 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (4-6) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 21 abriil 2002 ITF Gunma, Japon tapi Riisi Maria Sharapova 4-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 2. 21 lewru juko hitaande 2002 ITF Baltimore, Dental Dowlaaji Amerik 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 3. 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Shinobu Asagoe 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 4. 27 oktoobar 2002 ITF Tokyo, Japon Japon tiiɗɗo Haruka Inoue 2-6, 2-6 Ñalnde 23 noowammbar 2003 ITF Nuriootpa, Ostarali Amerik tiiɗɗo Jessica Lehnhoff 6-7(2), 6-7(2) Nasaraaku 6. 8 Ogost 2004 ITF Louisville, Dental Dowlaaji Amerik 6-4, 6-2 Nafoore 7. 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon tapi Japon Yuka Yoshida 6-1, 6-4 Ɗiɗaɓo 8. 7 mee 2006 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Erika Takao 1-6, 7-5, 1-6 Nafoore 9. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Tomoko Yonemura 6-1, 6-4 Nafoore 10. 29 ut 2011 ITF Tsukuba, Japon Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-3, 2-6, 6-3 Ɗiɗi: 6 (3-3) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 28 sulyee 2002 ITF Evansville, Amerik Koree worgo tiiɗɗo Kim Jin-hee Ostarali Gabriyel Baker Deanna Roberts mo Ostarali 6-4, 6-0 Ɗiɗaɓo 2. 18 mee 2003 ITF Nagano, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Tomoko Taira Japon Tomoko Yonemura 3-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 3. 25 mee 2003 ITF Gunma, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Kumiko Iijima Taylande Sukanun Viratprasert 6-4, 5-7, 4-6 Nafoore 4. 18 abriil 2004 ITF wuro Hosimin, Vietnam tiiɗngo Japon Rika Fujiwara Ukrani Olena Antypina Riisi Goulnara Fattakhetdinova 6-3, 6-3 Nafoore 5. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Ostarali Sofi Ferguson Japon Misaki Doi Japon Kurumi Nara 6-2, 6-1 Ɗiɗaɓo 6. 2 mee 2011 Fukuoka hakkunde leyɗeele, Japon Tapi Japon Junri Namigata Japon Shuko Aoyama Japon Rika Fujiwara 6-7(3), 0-6 Tuugnorgal js73vej8pgc9tqa4teiuvocvvktckr3 160865 160863 2026-04-07T16:31:21Z Ilya Discuss 10103 160865 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aiko Nakamura''' (jibinaa ko 28 desaambar 1983), ko Japonnaajo gonnooɗo fiyoowo tennis. E lewru sulyee 2008, ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e WTA e nder Japon, e limto 107, caggal Ai Sugiyama. Nakamura jibinaa ko to Tennoji-ku, to Osaka. Hono no Monica Seles, mo o yi’ata oo, omo jogii juuɗe ɗiɗi yeeso e caggal, kono omo gollina juuɗe ñaamo. O dañii tiitooɗe nay e nder kawgel ngel e tati e nder kawgel ngel e nder ITF Circuit. E hitaande 2006, o yettiima e kawgel finaal Japon Open to Tokiyoo, ɗo o fooli Marion Bartoli e setuuji tati. Nakamura kadi ina fijira e kippu Japon Fed Cup. O woppi golle tennis e hitaande 2012. Finndeeji njillu WTA Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) == Tariya == Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Gaño Score Los Oktoobar 2006 Tokyo, Japon Farayse tiiɗɗo Mariyon Bartoli 6-2, 2-6, 2-6 Ɗiɗi: 1 (ɗiɗaɓo) == Tariya == Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Sep 2008 Tokio, Japon Hard Japon Ayumi Morita Dental Dowlaaji Amerik Jill Craybas Marina Erakovic mo leydi Nuwel Selannde 6-4, 5-7, [6-10] Finaluuji cirkooji ITF 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (4-6) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 21 abriil 2002 ITF Gunma, Japon tapi Riisi Maria Sharapova 4-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 2. 21 lewru juko hitaande 2002 ITF Baltimore, Dental Dowlaaji Amerik 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 3. 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Shinobu Asagoe 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 4. 27 oktoobar 2002 ITF Tokyo, Japon Japon tiiɗɗo Haruka Inoue 2-6, 2-6 Ñalnde 23 noowammbar 2003 ITF Nuriootpa, Ostarali Amerik tiiɗɗo Jessica Lehnhoff 6-7(2), 6-7(2) Nasaraaku 6. 8 Ogost 2004 ITF Louisville, Dental Dowlaaji Amerik 6-4, 6-2 Nafoore 7. 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon tapi Japon Yuka Yoshida 6-1, 6-4 Ɗiɗaɓo 8. 7 mee 2006 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Erika Takao 1-6, 7-5, 1-6 Nafoore 9. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Tomoko Yonemura 6-1, 6-4 Nafoore 10. 29 ut 2011 ITF Tsukuba, Japon Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-3, 2-6, 6-3 Ɗiɗi: 6 (3-3) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 28 sulyee 2002 ITF Evansville, Amerik Koree worgo tiiɗɗo Kim Jin-hee Ostarali Gabriyel Baker Deanna Roberts mo Ostarali 6-4, 6-0 Ɗiɗaɓo 2. 18 mee 2003 ITF Nagano, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Tomoko Taira Japon Tomoko Yonemura 3-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 3. 25 mee 2003 ITF Gunma, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Kumiko Iijima Taylande Sukanun Viratprasert 6-4, 5-7, 4-6 Nafoore 4. 18 abriil 2004 ITF wuro Hosimin, Vietnam tiiɗngo Japon Rika Fujiwara Ukrani Olena Antypina Riisi Goulnara Fattakhetdinova 6-3, 6-3 Nafoore 5. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Ostarali Sofi Ferguson Japon Misaki Doi Japon Kurumi Nara 6-2, 6-1 Ɗiɗaɓo 6. 2 mee 2011 Fukuoka hakkunde leyɗeele, Japon Tapi Japon Junri Namigata Japon Shuko Aoyama Japon Rika Fujiwara 6-7(3), 0-6 Tuugnorgal sfv50dsxi4zbtaroexc2x8srxwc10jl 160867 160865 2026-04-07T16:34:22Z Ilya Discuss 10103 160867 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aiko Nakamura''' (jibinaa ko 28 desaambar 1983), ko Japonnaajo gonnooɗo fiyoowo tennis. E lewru sulyee 2008, ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e WTA e nder Japon, e limto 107, caggal Ai Sugiyama. Nakamura jibinaa ko to Tennoji-ku, to Osaka. Hono no Monica Seles, mo o yi’ata oo, omo jogii juuɗe ɗiɗi yeeso e caggal, kono omo gollina juuɗe ñaamo. O dañii tiitooɗe nay e nder kawgel ngel e tati e nder kawgel ngel e nder ITF Circuit. E hitaande 2006, o yettiima e kawgel finaal Japon Open to Tokiyoo, ɗo o fooli Marion Bartoli e setuuji tati. Nakamura kadi ina fijira e kippu Japon Fed Cup. O woppi golle tennis e hitaande 2012. Finndeeji njillu WTA Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) == Tariya == Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Gaño Score Los Oktoobar 2006 Tokyo, Japon Farayse tiiɗɗo Mariyon Bartoli 6-2, 2-6, 2-6 Ɗiɗi: 1 (ɗiɗaɓo) == Tariya == Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Sep 2008 Tokio, Japon Hard Japon Ayumi Morita Dental Dowlaaji Amerik Jill Craybas Marina Erakovic mo leydi Nuwel Selannde 6-4, 5-7, [6-10] Finaluuji cirkooji ITF 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (4-6) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 21 abriil 2002 ITF Gunma, Japon tapi Riisi Maria Sharapova 4-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 2. 21 lewru juko hitaande 2002 ITF Baltimore, Dental Dowlaaji Amerik 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 3. 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Shinobu Asagoe 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 4. 27 oktoobar 2002 ITF Tokyo, Japon Japon tiiɗɗo Haruka Inoue 2-6, 2-6 Ñalnde 23 noowammbar 2003 ITF Nuriootpa, Ostarali Amerik tiiɗɗo Jessica Lehnhoff 6-7(2), 6-7(2) Nasaraaku 6. 8 Ogost 2004 ITF Louisville, Dental Dowlaaji Amerik 6-4, 6-2 Nafoore 7. 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon tapi Japon Yuka Yoshida 6-1, 6-4 Ɗiɗaɓo 8. 7 mee 2006 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Erika Takao 1-6, 7-5, 1-6 Nafoore 9. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Tomoko Yonemura 6-1, 6-4 Nafoore 10. 29 ut 2011 ITF Tsukuba, Japon Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-3, 2-6, 6-3 Ɗiɗi: 6 (3-3) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 28 sulyee 2002 ITF Evansville, Amerik Koree worgo tiiɗɗo Kim Jin-hee Ostarali Gabriyel Baker Deanna Roberts mo Ostarali 6-4, 6-0 Ɗiɗaɓo 2. 18 mee 2003 ITF Nagano, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Tomoko Taira Japon Tomoko Yonemura 3-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 3. 25 mee 2003 ITF Gunma, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Kumiko Iijima Taylande Sukanun Viratprasert 6-4, 5-7, 4-6 Nafoore 4. 18 abriil 2004 ITF wuro Hosimin, Vietnam tiiɗngo Japon Rika Fujiwara Ukrani Olena Antypina Riisi Goulnara Fattakhetdinova 6-3, 6-3 Nafoore 5. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Ostarali Sofi Ferguson Japon Misaki Doi Japon Kurumi Nara 6-2, 6-1 Ɗiɗaɓo 6. 2 mee 2011 Fukuoka hakkunde leyɗeele, Japon Tapi Japon Junri Namigata Japon Shuko Aoyama Japon Rika Fujiwara 6-7(3), 0-6 Tuugnorgal mvm6bcaj1qpii7th9ch4mswzol9v2kd 160871 160867 2026-04-07T16:37:12Z Ilya Discuss 10103 160871 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aiko Nakamura''' (jibinaa ko 28 desaambar 1983), ko Japonnaajo gonnooɗo fiyoowo tennis. E lewru sulyee 2008, ko kanko woni ɗiɗaɓo ɓurɗo toowde e WTA e nder Japon, e limto 107, caggal Ai Sugiyama. Nakamura jibinaa ko to Tennoji-ku, to Osaka. Hono no Monica Seles, mo o yi’ata oo, omo jogii juuɗe ɗiɗi yeeso e caggal, kono omo gollina juuɗe ñaamo. O dañii tiitooɗe nay e nder kawgel ngel e tati e nder kawgel ngel e nder ITF Circuit. E hitaande 2006, o yettiima e kawgel finaal Japon Open to Tokiyoo, ɗo o fooli Marion Bartoli e setuuji tati. Nakamura kadi ina fijira e kippu Japon Fed Cup. O woppi golle tennis e hitaande 2012. Finndeeji njillu WTA Gooto: 1 (ɗiɗaɓo) == Tariya == Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Gaño Score Los Oktoobar 2006 Tokyo, Japon Farayse tiiɗɗo Mariyon Bartoli 6-2, 2-6, 2-6 Ɗiɗi: 1 (ɗiɗaɓo) == Tariya == Slam mawɗo (0-0) Toɓɓere I (0-0) Toɓɓere ɗiɗaɓere (0-0) Toɓɓere tataɓere, IV e V (0-1) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Surface Partner Luutndiiɓe Score Loss Sep 2008 Tokio, Japon Hard Japon Ayumi Morita Dental Dowlaaji Amerik Jill Craybas Marina Erakovic mo leydi Nuwel Selannde 6-4, 5-7, [6-10] Finaluuji cirkooji ITF 100 000 dolaar ko kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Gooto: 10 (4-6) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Gaño Score Ɗiɗaɓo 1. 21 abriil 2002 ITF Gunma, Japon tapi Riisi Maria Sharapova 4-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 2. 21 lewru juko hitaande 2002 ITF Baltimore, Dental Dowlaaji Amerik 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 3. 20 oktoobar 2002 ITF Haibara, Japon Tapi Japon Shinobu Asagoe 4-6, 5-7 Ɗiɗaɓo 4. 27 oktoobar 2002 ITF Tokyo, Japon Japon tiiɗɗo Haruka Inoue 2-6, 2-6 Ñalnde 23 noowammbar 2003 ITF Nuriootpa, Ostarali Amerik tiiɗɗo Jessica Lehnhoff 6-7(2), 6-7(2) Nasaraaku 6. 8 Ogost 2004 ITF Louisville, Dental Dowlaaji Amerik 6-4, 6-2 Nafoore 7. 24 oktoobar 2004 ITF Haibara, Japon tapi Japon Yuka Yoshida 6-1, 6-4 Ɗiɗaɓo 8. 7 mee 2006 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Erika Takao 1-6, 7-5, 1-6 Nafoore 9. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Japon Tomoko Yonemura 6-1, 6-4 Nafoore 10. 29 ut 2011 ITF Tsukuba, Japon Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Chan Chin-wei 6-3, 2-6, 6-3 Ɗiɗi: 6 (3-3) Jaabawol No. Ñalngu Turnament Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi Nafoore 1. 28 sulyee 2002 ITF Evansville, Amerik Koree worgo tiiɗɗo Kim Jin-hee Ostarali Gabriyel Baker Deanna Roberts mo Ostarali 6-4, 6-0 Ɗiɗaɓo 2. 18 mee 2003 ITF Nagano, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Tomoko Taira Japon Tomoko Yonemura 3-6, 1-6 Ɗiɗaɓo 3. 25 mee 2003 ITF Gunma, Japon Huɗo Japon Maki Arai Japon Kumiko Iijima Taylande Sukanun Viratprasert 6-4, 5-7, 4-6 Nafoore 4. 18 abriil 2004 ITF wuro Hosimin, Vietnam tiiɗngo Japon Rika Fujiwara Ukrani Olena Antypina Riisi Goulnara Fattakhetdinova 6-3, 6-3 Nafoore 5. 3 mee 2009 Kop Kanngaroo, Japon Tapi Ostarali Sofi Ferguson Japon Misaki Doi Japon Kurumi Nara 6-2, 6-1 Ɗiɗaɓo 6. 2 mee 2011 Fukuoka hakkunde leyɗeele, Japon Tapi Japon Junri Namigata Japon Shuko Aoyama Japon Rika Fujiwara 6-7(3), 0-6 == Tuugnorgal == trb2ndhcrp4bgrmhr0y0f0n5ovt0dal The Listening Housewife 0 39021 160859 2026-04-07T16:28:23Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Listening Housewife<ref>[https://www.royalcollection.org.uk/collection/405535/the-listening-housewife RCIN 405535] on Royal Collection website</ref>''' (1655) ko nate nebam e dow panneel ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko ɗum yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e mooftirgel laamɗo leydi Angalteer. Ndee natal hollirta ko debbo ko nanoowo, tiitoonde e nder galleeji nde Maes penti laabi keewɗi e kitaale 1650.[1]..." 160859 wikitext text/x-wiki '''The Listening Housewife<ref>[https://www.royalcollection.org.uk/collection/405535/the-listening-housewife RCIN 405535] on Royal Collection website</ref>''' (1655) ko nate nebam e dow panneel ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko ɗum yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e mooftirgel laamɗo leydi Angalteer. Ndee natal hollirta ko debbo ko nanoowo, tiitoonde e nder galleeji nde Maes penti laabi keewɗi e kitaale 1650.[1] Won yiɗɓe ɗiɗo e nder suudu ndu debbo oo ina weltina, ƴeewde makko no feewi e ƴeewoowo oo ina nodda ƴeewndo gollondiral e ko ɓe mbaɗata koo. Goɗngol e ngalɗoo natal, ngal Maes kadi waɗi, ina hollira e nder defterdu Wallace.<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=529 123. A Girl with Two Men in a Cellar, with a Young Woman Listening]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref><ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=529 123. A Girl with Two Men in a Cellar, with a Young Woman Listening]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref> Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "123. ƁIƊƊO ƁIƊƊO WOƊƊO WORƁE ƊIƊI E CELLAR, WOƊƊO ƁIƊƊO HEƊTOOƊO. Sm. 7. Debbo oo jippii e ŋoral ŋoral e nder caka. O jokki e ŋoral e junngo makko ñaamo, o fawi junngo makko nano e dow leppi makko e worɓe to shemi the two list. O jogii a sle to the two list cellar les to bannge nano; gooto e wor6e 6ee ina 6eydoo 6uu6nude ​​suka debbo oo e fitirla kaa, to bannge nyaamo, ina woodi jappeere nde 6uu6ol ngol woni e dow mum, ina winndaa heen 1655 wonaa 1665 inɗe. Koppi ina wonnoo e yeeyirde ndee : Brunswig e woɗɓe, Koloñ, ñalnde 3 sulyee 1899, limre 34 ; goɗɗo oo woni ko e deftere Wesendonck, ñamlaande to suudu defte Bonn, catal 1914, limre 127. Ko winndaa e nder Galle Le Brun.<ref>[https://www.royalcollection.org.uk/collection/405535/the-listening-housewife RCIN 405535] on Royal Collection website</ref>Kollitaaɗo e nder duɗal Biritaan, to Londres, hitaande 1822, limre 6, 1826, limre 138, 1826. e hitaande 1827, limre 104; e nder koolol winnderewol Akademi laamɗo, Londres, 1877, limre 71, e hitaande 1892, limre 85. Yeeyde. Dubois, Pari, hitaande 1782 (852 faraŋ); ƴeew C. Blank, ii. 65. Hill, Londres, hitaande 1811 (157 £ : 10s., Joom Yarmouth ngam laamɗo laamɗo). E nder mooɓondiral laamɗo, galle laamorɗo Buckingham, Londres, deftere hitaande 1885, limoore 45."[2] == Tuugnorgal == 9yqdeioe7ohafvru4qpz54qe4xy0exd 160860 160859 2026-04-07T16:28:43Z Isa Oumar 9821 160860 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Listening Housewife<ref>[https://www.royalcollection.org.uk/collection/405535/the-listening-housewife RCIN 405535] on Royal Collection website</ref>''' (1655) ko nate nebam e dow panneel ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko ɗum yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e mooftirgel laamɗo leydi Angalteer. Ndee natal hollirta ko debbo ko nanoowo, tiitoonde e nder galleeji nde Maes penti laabi keewɗi e kitaale 1650.[1] Won yiɗɓe ɗiɗo e nder suudu ndu debbo oo ina weltina, ƴeewde makko no feewi e ƴeewoowo oo ina nodda ƴeewndo gollondiral e ko ɓe mbaɗata koo. Goɗngol e ngalɗoo natal, ngal Maes kadi waɗi, ina hollira e nder defterdu Wallace.<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=529 123. A Girl with Two Men in a Cellar, with a Young Woman Listening]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref><ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=529 123. A Girl with Two Men in a Cellar, with a Young Woman Listening]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref> Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "123. ƁIƊƊO ƁIƊƊO WOƊƊO WORƁE ƊIƊI E CELLAR, WOƊƊO ƁIƊƊO HEƊTOOƊO. Sm. 7. Debbo oo jippii e ŋoral ŋoral e nder caka. O jokki e ŋoral e junngo makko ñaamo, o fawi junngo makko nano e dow leppi makko e worɓe to shemi the two list. O jogii a sle to the two list cellar les to bannge nano; gooto e wor6e 6ee ina 6eydoo 6uu6nude ​​suka debbo oo e fitirla kaa, to bannge nyaamo, ina woodi jappeere nde 6uu6ol ngol woni e dow mum, ina winndaa heen 1655 wonaa 1665 inɗe. Koppi ina wonnoo e yeeyirde ndee : Brunswig e woɗɓe, Koloñ, ñalnde 3 sulyee 1899, limre 34 ; goɗɗo oo woni ko e deftere Wesendonck, ñamlaande to suudu defte Bonn, catal 1914, limre 127. Ko winndaa e nder Galle Le Brun.<ref>[https://www.royalcollection.org.uk/collection/405535/the-listening-housewife RCIN 405535] on Royal Collection website</ref>Kollitaaɗo e nder duɗal Biritaan, to Londres, hitaande 1822, limre 6, 1826, limre 138, 1826. e hitaande 1827, limre 104; e nder koolol winnderewol Akademi laamɗo, Londres, 1877, limre 71, e hitaande 1892, limre 85. Yeeyde. Dubois, Pari, hitaande 1782 (852 faraŋ); ƴeew C. Blank, ii. 65. Hill, Londres, hitaande 1811 (157 £ : 10s., Joom Yarmouth ngam laamɗo laamɗo). E nder mooɓondiral laamɗo, galle laamorɗo Buckingham, Londres, deftere hitaande 1885, limoore 45."[2] == Tuugnorgal == ko1h4ut0jod975gjlcwkzxo3osg70ie South Indian Villagers going to Market 0 39022 160861 2026-04-07T16:29:13Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Wuro Indiya fuɗnaange yahooɓe''' luumo ko nebam e dow nate ɗe naalanke Honngiri-Indiya biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi.[1][2] Nde pentiraa ko to galle Sher-Gil, The Holme, Shimla, leydi Indiya, hedde lewru Oktoobar- Noowammbar 1937, wondude e jimɗi ɗiɗi tokoosi, Haaloowo daartol e Siesta.[3][4] Ko ɗum gooto e jimɗi makko mawɗi e gooto e jimɗi makko tati ɗi o winndi e nder leydi Indiya, wondude e “Toilet Bride” e “Brahmacharis”.[5][6][7] E hitaande..." 160861 wikitext text/x-wiki '''Wuro Indiya fuɗnaange yahooɓe''' luumo ko nebam e dow nate ɗe naalanke Honngiri-Indiya biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi.[1][2] Nde pentiraa ko to galle Sher-Gil, The Holme, Shimla, leydi Indiya, hedde lewru Oktoobar- Noowammbar 1937, wondude e jimɗi ɗiɗi tokoosi, Haaloowo daartol e Siesta.[3][4] Ko ɗum gooto e jimɗi makko mawɗi e gooto e jimɗi makko tati ɗi o winndi e nder leydi Indiya, wondude e “Toilet Bride” e “Brahmacharis”.[5][6][7] E hitaande 1937 nde hollitaama e koolol makko to Lahore e njoɓdi ₹1,500.[8] Amrita Sher-Gil ina fenta wuro Inndo fuɗnaange ina yaha luumo, hitaande 1937, e nate mum tati to galle mum to Simla. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == 2kszqe6zkm6m944pkpuko81hmqwij3a 160875 160861 2026-04-07T16:38:29Z Babaji 002 14216 160875 wikitext text/x-wiki '''Wuro Indiya fuɗnaange yahooɓe''' luumo ko nebam e dow nate ɗe naalanke Honngiri-Indiya biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi.<ref name="Sundaram2010.807">Sundaram, p. 807</ref><ref name="Rana2017">{{cite journal|last1=Rana|first1=Subir|title=Framing the political, rebellious and 'desiring' body: Amrita Sher-Gil and the 'Modern' in Painting|journal=India International Centre Quarterly|date=2017|volume=44|issue=2|pages=35–53|url=https://www.jstor.org/stable/26317442?searchText=&searchUri=&ab_segments=&searchKey=&refreqid=fastly-default%3A5032121bf12a572137885ff7b08405fb|issn=0376-9771}}</ref>Nde pentiraa ko to galle Sher-Gil, The Holme, Shimla, leydi Indiya, hedde lewru Oktoobar- Noowammbar 1937, wondude e jimɗi ɗiɗi tokoosi, Haaloowo daartol e Siesta.<ref name="Dalmia2013.98">Dalmia, p. 98</ref><ref name="Sundaram2010.416">Sundaram, pp. 416-417</ref>Ko ɗum gooto e jimɗi makko mawɗi e gooto e jimɗi makko tati ɗi o winndi e nder leydi Indiya, wondude e “Toilet Bride” e “Brahmacharis”.<ref name="Sundaram2010.370">Sundaram, p. 370</ref><ref name="Dalmia2013.201">Dalmia, p. 201</ref><ref name="Keserü">{{cite book|last1=Keserü|first1=Katalin|editor1-last=Dalmia|editor1-first=Yashodhara|title=Amrita Sher-Gil: Art & Life : a reader|date=2014|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-809886-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=U7W4oAEACAAJ|language=en|chapter=8. Amrita Sher-Gil: the Indian painter and her French and Hungarian connections|pages=111-112}}</ref>E hitaande 1937 nde hollitaama e koolol makko to Lahore e njoɓdi ₹1,500.<ref name="Sundaram2010.422">Sundaram, p. 422</ref> Amrita Sher-Gil ina fenta wuro Inndo fuɗnaange ina yaha luumo, hitaande 1937, e nate mum tati to galle mum to Simla. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == 0vd9l4v15rd4heqh4dl98yzd9mzzaa0 The Abduction of Rebecca 0 39023 160864 2026-04-07T16:31:00Z Hauwasysy 14067 Created page with "Naatgol Rebecca ko natal Faraysenaajo biyeteeɗo Eugène Delacroix waɗi e cagataagal teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita dingiral ummoraade e deftere Sir Walter Scott wiyeteende Ivanhoe ɗo debbo jaambaaro biyeteeɗo Rebecca nanngaa. Delacroix feewni nate ɗee ko e sahaa nde dille romantik Farayse ɗee ngoni e ƴellitaade, o holliti golle ɗee to Salon Pari e hitaande 1846. Nate Abduction ɗe hitaande 1846 ina ngoni hannde e nder..." 160864 wikitext text/x-wiki Naatgol Rebecca ko natal Faraysenaajo biyeteeɗo Eugène Delacroix waɗi e cagataagal teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita dingiral ummoraade e deftere Sir Walter Scott wiyeteende Ivanhoe ɗo debbo jaambaaro biyeteeɗo Rebecca nanngaa. Delacroix feewni nate ɗee ko e sahaa nde dille romantik Farayse ɗee ngoni e ƴellitaade, o holliti golle ɗee to Salon Pari e hitaande 1846. Nate Abduction ɗe hitaande 1846 ina ngoni hannde e nder defterdu Musée d’Art Metropolitain, nde sifotoo golle ɗee ko "gooto e nate Delacroix ɓurɗe mawnude". golle nannduɗe e Salon Pari e hitaande 1859 ; mbaydi ɗiɗmiri Abduction woni ko e deftere Louvre. Tuugnorgal b21qnd0min8kyyg517gkhgvnn8caxm2 160866 160864 2026-04-07T16:31:52Z Hauwasysy 14067 160866 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Naatgol Rebecca''' ko natal Faraysenaajo biyeteeɗo Eugène Delacroix waɗi e cagataagal teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita dingiral ummoraade e deftere Sir Walter Scott wiyeteende Ivanhoe ɗo debbo jaambaaro biyeteeɗo Rebecca nanngaa. Delacroix feewni nate ɗee ko e sahaa nde dille romantik Farayse ɗee ngoni e ƴellitaade, o holliti golle ɗee to Salon Pari e hitaande 1846. Nate Abduction ɗe hitaande 1846 ina ngoni hannde e nder defterdu Musée d’Art Metropolitain, nde sifotoo golle ɗee ko "gooto e nate Delacroix ɓurɗe mawnude". golle nannduɗe e Salon Pari e hitaande 1859 ; mbaydi ɗiɗmiri Abduction woni ko e deftere Louvre. == Tuugnorgal == 0742h0x9jvgo67wyxndbevhm75gdwnh The Garden of the Orphanage in AmsterdamThe Garden of the Orphanage in Amsterdam 0 39024 160868 2026-04-07T16:35:16Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Jardiin Orphanage to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo M'''ax Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.[1] Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle lim..." 160868 wikitext text/x-wiki '''Jardiin Orphanage to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo M'''ax Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.[1] Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtooje kollirooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e joofnirde nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder galle mooftirɗo nate Städel to Strankfurt (1882), to galle Kunsthalle to Hamburg. == Tuugnorgal == "Jardin orphelinat renndo wuro Amsterdam". Heɓtinaama ñalnde 14 lewru bowte hitaande 2020. Geyer, Mari-Jean (febariyee 2008). Ko mooftirɗi e nder galle naalankaagal hannde e jamaanu wuro Strasbourg. Strasbourg: Musiiji wuro Strasbourg. h. 34. <nowiki>ISBN 978-2-901833-82-6</nowiki>. Jokkondire yaajɗe Logo Wikimedia Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Jardin de l’orphelinat communal de l’Amsterdam (natal Max Liebermann 1894, Strasbourg). Jardin l’orphelinat wuro Amsterdam Arsiif 2021-11-06 to masiŋ Wayback e lowre enternet musee oo vte Maks Liberman Pente Rewɓe ina njuula geese (1872)Iisaa mo duuɓi sappo e ɗiɗi e nder suudu dewal (1879)Wakkati weltaare e nder suudu sukaaɓe Amsterdam (1881-1882)Ɓoornugol e dow huɗo (1882–1883)Jardiin suudu sukaaɓe AmsterdamPPinteror de 189 (1899) Suudu ladde haa Hilversum (1901) Dogooɓe ɗiɗo dow maayo (1901) Miiseeji Villa Libermann Caalaje Martha Libermann (jom suudu)Feliks Libermann (miñiiko)Karl Teodoor Libermann (ɓiɗɗo mawniiko)Emil Ratenau (ɓiɗɗo mawniiko) Je larni Seerndi BerlinImpresiyonismRealism Baseeji dokke laamu Waylu ɗum e Wikidata Jokonde Ikon Stub Ndee winndannde ko fayti e nate ummoriiɗe e kitaale 1890 ko lowre. Aɗa waawi wallude Wikipedia e ɓeydude heen kabaruuji ŋakkuɗi. [windugo] Categories: Nate Max LiebermannNate e nder suudu defte Strasbourg ngam nate hannde e jamaanu1894 nateNate nebam e dow canvasOrphanages e nder OropNate rewɓeNate sukaaɓe1890 pente stubs Oo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 8 marse 2026, waktu 20:06. Binndol ngol ina tawee e les njiimaandi 4.0 ; sarɗiiji goɗɗi ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuule Sifaa. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande e Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. Kuulal sirluKo faati e WikipediaJaɓɓungalJokkondirde e WikipediaJokkondire sariya & kisalKod jikkuujiƳeewooɓeLimlebbi Bayyinaango KuukiYiyngo Mobiil Fooyre Wikimedia Ko MediaWiki woni doole mum Jardiin suudu sukaaɓe waasɓe to Amsterdam 1 ɗemngalJardiin Orphanage to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.[1] Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtooje kollirooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e joofnirde nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder galle mooftirɗo nate Städel to Strankfurt (1882), to galle Kunsthalle to Hamburg. Tuugnorgal "Jardin orphelinat renndo wuro Amsterdam". Heɓtinaama ñalnde 14 lewru bowte hitaande 2020. Geyer, Mari-Jean (febariyee 2008). Ko mooftirɗi e nder galle naalankaagal hannde e jamaanu wuro Strasbourg. Strasbourg: Musiiji wuro Strasbourg. h. 34. <nowiki>ISBN 978-2-901833-82-6</nowiki>. Jokkondire yaajɗe Logo Wikimedia Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Jardin de l’orphelinat communal de l’Amsterdam (natal Max Liebermann 1894, Strasbourg). Jardin l’orphelinat wuro Amsterdam Arsiif 2021-11-06 to masiŋ Wayback e lowre enternet musee oo vte Maks Liberman Pente Rewɓe ina njuula geese (1872)Iisaa mo duuɓi sappo e ɗiɗi e nder suudu dewal (1879)Wakkati weltaare e nder suudu sukaaɓe Amsterdam (1881-1882)Ɓoornugol e dow huɗo (1882–1883)Jardiin suudu sukaaɓe AmsterdamPPinteror de 189 (1899) Suudu ladde haa Hilversum (1901) Dogooɓe ɗiɗo dow maayo (1901) Miiseeji Villa Libermann Caalaje Martha Libermann (jom suudu)Feliks Libermann (miñiiko)Karl Teodoor Libermann (ɓiɗɗo mawniiko)Emil Ratenau (ɓiɗɗo mawniiko) Je larni Seerndi BerlinImpresiyonismRealism Baseeji dokke laamu Waylu ɗum e Wikidata Jokonde Ikon Stub Ndee winndannde ko fayti e nate ummoriiɗe e kitaale 1890 ko lowre. Aɗa waawi wallude Wikipedia e ɓeydude heen kabaruuji ŋakkuɗi. [windugo] Categories: Nate Max LiebermannNate e nder suudu defte Strasbourg ngam nate hannde e jamaanu1894 nateNate nebam e dow canvasOrphanages e nder OropNate rewɓeNate sukaaɓe1890 pente stubs Oo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 8 marse 2026, waktu 20:06. Binndol ngol ina tawee e les njiimaandi 4.0 ; sarɗiiji goɗɗi ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuule Sifaa. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande e Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. Kuulal sirluKo faati e WikipediaJaɓɓungalJokkondirde e WikipediaJokkondire sariya & kisalKod jikkuujiƳeewooɓeLimlebbi Bayyinaango KuukiYiyngo Mobiil Fooyre Wikimedia Ko MediaWiki woni doole mum Jardiin suudu sukaaɓe waasɓe to Amsterdam 1 ɗemngal qcvpsnqadpm48d493xkhe3u1m15jhka 160872 160868 2026-04-07T16:37:25Z Bakurakurama 11269 160872 wikitext text/x-wiki '''Jardiin Orphanage to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo M'''ax Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680. Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtooje kollirooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e joofnirde nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder galle mooftirɗo nate Städel to Strankfurt (1882), to galle Kunsthalle to Hamburg. == Tuugnorgal == "Jardin orphelinat renndo wuro Amsterdam". Heɓtinaama ñalnde 14 lewru bowte hitaande 2020. Geyer, Mari-Jean (febariyee 2008). Ko mooftirɗi e nder galle naalankaagal hannde e jamaanu wuro Strasbourg. Strasbourg: Musiiji wuro Strasbourg. h. 34. <nowiki>ISBN 978-2-901833-82-6</nowiki>. Jokkondire yaajɗe Logo Wikimedia Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Jardin de l’orphelinat communal de l’Amsterdam (natal Max Liebermann 1894, Strasbourg). Jardin l’orphelinat wuro Amsterdam Arsiif 2021-11-06 to masiŋ Wayback e lowre enternet musee oo vte Maks Liberman Pente Rewɓe ina njuula geese (1872)Iisaa mo duuɓi sappo e ɗiɗi e nder suudu dewal (1879)Wakkati weltaare e nder suudu sukaaɓe Amsterdam (1881-1882)Ɓoornugol e dow huɗo (1882–1883)Jardiin suudu sukaaɓe AmsterdamPPinteror de 189 (1899) Suudu ladde haa Hilversum (1901) Dogooɓe ɗiɗo dow maayo (1901) Miiseeji Villa Libermann Caalaje Martha Libermann (jom suudu)Feliks Libermann (miñiiko)Karl Teodoor Libermann (ɓiɗɗo mawniiko)Emil Ratenau (ɓiɗɗo mawniiko) Je larni Seerndi BerlinImpresiyonismRealism Baseeji dokke laamu Waylu ɗum e Wikidata Jokonde Ikon Stub Ndee winndannde ko fayti e nate ummoriiɗe e kitaale 1890 ko lowre. Aɗa waawi wallude Wikipedia e ɓeydude heen kabaruuji ŋakkuɗi. [windugo] Categories: Nate Max LiebermannNate e nder suudu defte Strasbourg ngam nate hannde e jamaanu1894 nateNate nebam e dow canvasOrphanages e nder OropNate rewɓeNate sukaaɓe1890 pente stubs Oo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 8 marse 2026, waktu 20:06. Binndol ngol ina tawee e les njiimaandi 4.0 ; sarɗiiji goɗɗi ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuule Sifaa. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande e Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. Kuulal sirluKo faati e WikipediaJaɓɓungalJokkondirde e WikipediaJokkondire sariya & kisalKod jikkuujiƳeewooɓeLimlebbi Bayyinaango KuukiYiyngo Mobiil Fooyre Wikimedia Ko MediaWiki woni doole mum Jardiin suudu sukaaɓe waasɓe to Amsterdam 1 ɗemngalJardiin Orphanage to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.[1] Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtooje kollirooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e joofnirde nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder galle mooftirɗo nate Städel to Strankfurt (1882), to galle Kunsthalle to Hamburg. Tuugnorgal "Jardin orphelinat renndo wuro Amsterdam". Heɓtinaama ñalnde 14 lewru bowte hitaande 2020. Geyer, Mari-Jean (febariyee 2008). Ko mooftirɗi e nder galle naalankaagal hannde e jamaanu wuro Strasbourg. Strasbourg: Musiiji wuro Strasbourg. h. 34. <nowiki>ISBN 978-2-901833-82-6</nowiki>. Jokkondire yaajɗe Logo Wikimedia Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Jardin de l’orphelinat communal de l’Amsterdam (natal Max Liebermann 1894, Strasbourg). Jardin l’orphelinat wuro Amsterdam Arsiif 2021-11-06 to masiŋ Wayback e lowre enternet musee oo vte Maks Liberman Pente Rewɓe ina njuula geese (1872)Iisaa mo duuɓi sappo e ɗiɗi e nder suudu dewal (1879)Wakkati weltaare e nder suudu sukaaɓe Amsterdam (1881-1882)Ɓoornugol e dow huɗo (1882–1883)Jardiin suudu sukaaɓe AmsterdamPPinteror de 189 (1899) Suudu ladde haa Hilversum (1901) Dogooɓe ɗiɗo dow maayo (1901) Miiseeji Villa Libermann Caalaje Martha Libermann (jom suudu)Feliks Libermann (miñiiko)Karl Teodoor Libermann (ɓiɗɗo mawniiko)Emil Ratenau (ɓiɗɗo mawniiko) Je larni Seerndi BerlinImpresiyonismRealism Baseeji dokke laamu Waylu ɗum e Wikidata Jokonde Ikon Stub Ndee winndannde ko fayti e nate ummoriiɗe e kitaale 1890 ko lowre. Aɗa waawi wallude Wikipedia e ɓeydude heen kabaruuji ŋakkuɗi. [windugo] Categories: Nate Max LiebermannNate e nder suudu defte Strasbourg ngam nate hannde e jamaanu1894 nateNate nebam e dow canvasOrphanages e nder OropNate rewɓeNate sukaaɓe1890 pente stubs Oo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 8 marse 2026, waktu 20:06. Binndol ngol ina tawee e les njiimaandi 4.0 ; sarɗiiji goɗɗi ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuule Sifaa. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande e Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. Kuulal sirluKo faati e WikipediaJaɓɓungalJokkondirde e WikipediaJokkondire sariya & kisalKod jikkuujiƳeewooɓeLimlebbi Bayyinaango KuukiYiyngo Mobiil Fooyre Wikimedia Ko MediaWiki woni doole mum Jardiin suudu sukaaɓe waasɓe to Amsterdam 1 ɗemngal ia9mpsoznnrvzd6blong7u6j7uqzlcq 160873 160872 2026-04-07T16:38:00Z Bakurakurama 11269 160873 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jardiin Orphanage to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo M'''ax Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680. Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtooje kollirooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e joofnirde nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder galle mooftirɗo nate Städel to Strankfurt (1882), to galle Kunsthalle to Hamburg. == Tuugnorgal == "Jardin orphelinat renndo wuro Amsterdam". Heɓtinaama ñalnde 14 lewru bowte hitaande 2020. Geyer, Mari-Jean (febariyee 2008). Ko mooftirɗi e nder galle naalankaagal hannde e jamaanu wuro Strasbourg. Strasbourg: Musiiji wuro Strasbourg. h. 34. <nowiki>ISBN 978-2-901833-82-6</nowiki>. Jokkondire yaajɗe Logo Wikimedia Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Jardin de l’orphelinat communal de l’Amsterdam (natal Max Liebermann 1894, Strasbourg). Jardin l’orphelinat wuro Amsterdam Arsiif 2021-11-06 to masiŋ Wayback e lowre enternet musee oo vte Maks Liberman Pente Rewɓe ina njuula geese (1872)Iisaa mo duuɓi sappo e ɗiɗi e nder suudu dewal (1879)Wakkati weltaare e nder suudu sukaaɓe Amsterdam (1881-1882)Ɓoornugol e dow huɗo (1882–1883)Jardiin suudu sukaaɓe AmsterdamPPinteror de 189 (1899) Suudu ladde haa Hilversum (1901) Dogooɓe ɗiɗo dow maayo (1901) Miiseeji Villa Libermann Caalaje Martha Libermann (jom suudu)Feliks Libermann (miñiiko)Karl Teodoor Libermann (ɓiɗɗo mawniiko)Emil Ratenau (ɓiɗɗo mawniiko) Je larni Seerndi BerlinImpresiyonismRealism Baseeji dokke laamu Waylu ɗum e Wikidata Jokonde Ikon Stub Ndee winndannde ko fayti e nate ummoriiɗe e kitaale 1890 ko lowre. Aɗa waawi wallude Wikipedia e ɓeydude heen kabaruuji ŋakkuɗi. [windugo] Categories: Nate Max LiebermannNate e nder suudu defte Strasbourg ngam nate hannde e jamaanu1894 nateNate nebam e dow canvasOrphanages e nder OropNate rewɓeNate sukaaɓe1890 pente stubs Oo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 8 marse 2026, waktu 20:06. Binndol ngol ina tawee e les njiimaandi 4.0 ; sarɗiiji goɗɗi ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuule Sifaa. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande e Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. Kuulal sirluKo faati e WikipediaJaɓɓungalJokkondirde e WikipediaJokkondire sariya & kisalKod jikkuujiƳeewooɓeLimlebbi Bayyinaango KuukiYiyngo Mobiil Fooyre Wikimedia Ko MediaWiki woni doole mum Jardiin suudu sukaaɓe waasɓe to Amsterdam 1 ɗemngalJardiin Orphanage to Amsterdam ko nate 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.[1] Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtooje kollirooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e joofnirde nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder galle mooftirɗo nate Städel to Strankfurt (1882), to galle Kunsthalle to Hamburg. Tuugnorgal "Jardin orphelinat renndo wuro Amsterdam". Heɓtinaama ñalnde 14 lewru bowte hitaande 2020. Geyer, Mari-Jean (febariyee 2008). Ko mooftirɗi e nder galle naalankaagal hannde e jamaanu wuro Strasbourg. Strasbourg: Musiiji wuro Strasbourg. h. 34. <nowiki>ISBN 978-2-901833-82-6</nowiki>. Jokkondire yaajɗe Logo Wikimedia Wikimedia Commons ina jogii jaayɗe jowitiiɗe e Jardin de l’orphelinat communal de l’Amsterdam (natal Max Liebermann 1894, Strasbourg). Jardin l’orphelinat wuro Amsterdam Arsiif 2021-11-06 to masiŋ Wayback e lowre enternet musee oo vte Maks Liberman Pente Rewɓe ina njuula geese (1872)Iisaa mo duuɓi sappo e ɗiɗi e nder suudu dewal (1879)Wakkati weltaare e nder suudu sukaaɓe Amsterdam (1881-1882)Ɓoornugol e dow huɗo (1882–1883)Jardiin suudu sukaaɓe AmsterdamPPinteror de 189 (1899) Suudu ladde haa Hilversum (1901) Dogooɓe ɗiɗo dow maayo (1901) Miiseeji Villa Libermann Caalaje Martha Libermann (jom suudu)Feliks Libermann (miñiiko)Karl Teodoor Libermann (ɓiɗɗo mawniiko)Emil Ratenau (ɓiɗɗo mawniiko) Je larni Seerndi BerlinImpresiyonismRealism Baseeji dokke laamu Waylu ɗum e Wikidata Jokonde Ikon Stub Ndee winndannde ko fayti e nate ummoriiɗe e kitaale 1890 ko lowre. Aɗa waawi wallude Wikipedia e ɓeydude heen kabaruuji ŋakkuɗi. [windugo] Categories: Nate Max LiebermannNate e nder suudu defte Strasbourg ngam nate hannde e jamaanu1894 nateNate nebam e dow canvasOrphanages e nder OropNate rewɓeNate sukaaɓe1890 pente stubs Oo hello sakkitii wayleede ko ñalnde 8 marse 2026, waktu 20:06. Binndol ngol ina tawee e les njiimaandi 4.0 ; sarɗiiji goɗɗi ina mbaawi huutoreede. So a huutoriima lowre ndee, a jaɓii Sarɗiiji kuutoragol e Kuule Sifaa. Wikipedia® ko maande njulaagu winnditaande e Fedde Wikimedia, Inc., fedde nde wonaa laamuyankoore. Kuulal sirluKo faati e WikipediaJaɓɓungalJokkondirde e WikipediaJokkondire sariya & kisalKod jikkuujiƳeewooɓeLimlebbi Bayyinaango KuukiYiyngo Mobiil Fooyre Wikimedia Ko MediaWiki woni doole mum Jardiin suudu sukaaɓe waasɓe to Amsterdam 1 ɗemngal eme7pl6df2v8ahbfnbcqtac008cp2zd The Linley Sisters 0 39025 160869 2026-04-07T16:35:20Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Linley Sisters''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, gila 1772.[1] == Daartol e sifaa == Ina waɗi jimɗi biyeteeɗi Elizabeth Ann Linley e miñi mum debbo biyeteeɗo Mary Linley. Gainsborough wonnoo ko e oon sahaa pentoowo Bath, jowitiiɗo e natal renndo. Miñiraaɓe rewɓe ɓee ina njeyaa e fedde wiyeteende Linley Family (music Linley Family) jooɗnde e nder wuro hee, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ɓiɓɓe rewɓe Thom..." 160869 wikitext text/x-wiki '''Linley Sisters''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, gila 1772.[1] == Daartol e sifaa == Ina waɗi jimɗi biyeteeɗi Elizabeth Ann Linley e miñi mum debbo biyeteeɗo Mary Linley. Gainsborough wonnoo ko e oon sahaa pentoowo Bath, jowitiiɗo e natal renndo. Miñiraaɓe rewɓe ɓee ina njeyaa e fedde wiyeteende Linley Family (music Linley Family) jooɗnde e nder wuro hee, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ɓiɓɓe rewɓe Thomas Linley mawɗo oo. Elizabeth ina anndaa dogde e binndoowo pijirlooji biyeteeɗo Richard Brinsley Sheridan. Miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee kolliraama e nder nokkuuji tago. Gooto e maɓɓe ina jooɗii, ina jogii deftere jimɗi e dow koyɗe mum, ina ndaara ina ƴakka ƴeewoowo oo. Debbo goɗɗo o ummii, ina fooftoo e dow deeƴre, ina ndaara bannge nano. Natal ngal hollitaama e koolol dumunna 1772 to Pall Mall wondude e golle Gainsborough goɗɗe Natal Sir William Pulteney.[2] E hitaande 1785, Gainsborough rewtini nde e dow ɗaɓɓaande galle Linley ngam waɗde kosam banndiraaɓe rewɓe annduɓe style ina hollira mbaydi hannde ndii. E hitaande 1835, miñi maɓɓe William Linley rokki ɗum galle natal Dulwich, ina heddii e nder mooɓondiral toon.[3] == Ƴeew kadi == Mrs Richard Brinsley Sheridan, natal Elisabeth Linley mo Gainsborough waɗi e hitaande 1787 == Tuugnorgal == qqz6rom1qmav3d9ptnwu8dnwdrndfmv 160870 160869 2026-04-07T16:35:35Z Isa Oumar 9821 160870 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Linley Sisters''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, gila 1772.[1] == Daartol e sifaa == Ina waɗi jimɗi biyeteeɗi Elizabeth Ann Linley e miñi mum debbo biyeteeɗo Mary Linley. Gainsborough wonnoo ko e oon sahaa pentoowo Bath, jowitiiɗo e natal renndo. Miñiraaɓe rewɓe ɓee ina njeyaa e fedde wiyeteende Linley Family (music Linley Family) jooɗnde e nder wuro hee, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ɓiɓɓe rewɓe Thomas Linley mawɗo oo. Elizabeth ina anndaa dogde e binndoowo pijirlooji biyeteeɗo Richard Brinsley Sheridan. Miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee kolliraama e nder nokkuuji tago. Gooto e maɓɓe ina jooɗii, ina jogii deftere jimɗi e dow koyɗe mum, ina ndaara ina ƴakka ƴeewoowo oo. Debbo goɗɗo o ummii, ina fooftoo e dow deeƴre, ina ndaara bannge nano. Natal ngal hollitaama e koolol dumunna 1772 to Pall Mall wondude e golle Gainsborough goɗɗe Natal Sir William Pulteney.[2] E hitaande 1785, Gainsborough rewtini nde e dow ɗaɓɓaande galle Linley ngam waɗde kosam banndiraaɓe rewɓe annduɓe style ina hollira mbaydi hannde ndii. E hitaande 1835, miñi maɓɓe William Linley rokki ɗum galle natal Dulwich, ina heddii e nder mooɓondiral toon.[3] == Ƴeew kadi == Mrs Richard Brinsley Sheridan, natal Elisabeth Linley mo Gainsborough waɗi e hitaande 1787 == Tuugnorgal == mel8m8g2c4axuj90eapd5gisw4z3xq6 160874 160870 2026-04-07T16:38:03Z Isa Oumar 9821 160874 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Linley Sisters''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, gila 1772.<ref>Jones p. 120</ref><ref>Jones p. 120</ref> == Daartol e sifaa == Ina waɗi jimɗi biyeteeɗi Elizabeth Ann Linley e miñi mum debbo biyeteeɗo Mary Linley. Gainsborough wonnoo ko e oon sahaa pentoowo Bath, jowitiiɗo e natal renndo. Miñiraaɓe rewɓe ɓee ina njeyaa e fedde wiyeteende Linley Family (music Linley Family) jooɗnde e nder wuro hee, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe ɓiɓɓe rewɓe Thomas Linley mawɗo oo. Elizabeth ina anndaa dogde e binndoowo pijirlooji biyeteeɗo Richard Brinsley Sheridan. Miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee kolliraama e nder nokkuuji tago. Gooto e maɓɓe ina jooɗii, ina jogii deftere jimɗi e dow koyɗe mum, ina ndaara ina ƴakka ƴeewoowo oo. Debbo goɗɗo o ummii, ina fooftoo e dow deeƴre, ina ndaara bannge nano. Natal ngal hollitaama e koolol dumunna 1772 to Pall Mall wondude e golle Gainsborough goɗɗe Natal Sir William Pulteney.[2] E hitaande 1785, Gainsborough rewtini nde e dow ɗaɓɓaande galle Linley ngam waɗde kosam banndiraaɓe rewɓe annduɓe style ina hollira mbaydi hannde ndii. E hitaande 1835, miñi maɓɓe William Linley rokki ɗum galle natal Dulwich, ina heddii e nder mooɓondiral toon. == Ƴeew kadi == Mrs Richard Brinsley Sheridan, natal Elisabeth Linley mo Gainsborough waɗi e hitaande 1787 == Tuugnorgal == si7q664lkrhfl8dft7thhgnjrdpu1qf Souvenir de Mortefontaine 0 39026 160876 2026-04-07T16:41:03Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Souvenir de Mortefontaine ('''Engele:Recollection of Mortefontaine) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste-Camille Corot waɗi e hitaande 1864. Ngol yuɓɓintee ko to galle biyeteeɗo Louvre, to Pari. Daartol e sifaa Ko ɓuri heewde e yimɓe ina njaakorii wonde ina jeyaa e golle makko maantiniiɗe, ina jeyaa e golle Corot ɓurɗe lollude caggal ɗuum, ɓurɗe yimde. Natal ngal ina nanngi dingiral teskinngal tawa ina ƴetta e a..." 160876 wikitext text/x-wiki '''Souvenir de Mortefontaine ('''Engele:Recollection of Mortefontaine) ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste-Camille Corot waɗi e hitaande 1864. Ngol yuɓɓintee ko to galle biyeteeɗo Louvre, to Pari. Daartol e sifaa Ko ɓuri heewde e yimɓe ina njaakorii wonde ina jeyaa e golle makko maantiniiɗe, ina jeyaa e golle Corot ɓurɗe lollude caggal ɗuum, ɓurɗe yimde. Natal ngal ina nanngi dingiral teskinngal tawa ina ƴetta e aduna goonga oo. Natal Corot gadanal hollirii njiimaandi Realist, kono nde golle makko njahri yeeso o fuɗɗii hawrude e geɗe ɓurɗe Romantik, golle makko ina keewi yiyeede ko no ponndol hakkunde Realism e dille Impressionist ƴellitooje. Souvenir de Mortefontaine ina fawii e dow Impressionnisme, e maayo e leydi nanngaaɗi e mbaydiiji jaajɗi ɗi wonaa laaɓtuɗi e hakkille Corot e hakkille mum e pijirlooji annoore nder dingiral, hay so tawii noon golle ɓuuɓɗe ɗee ina laaɓti, pentol ngol ina jogii palet ɓurɗo muusde e kalaaji jalbooji ɗi Impressionist en ɓuri yiɗde. Sifaaaji ɗi laaɓtaani ɗii ina ciftina en defte ɓutte fotooje leydi gadane ; Corot ina joginoo deftere mawnde e ɗeen fotooje, ina gasa tawa ko etaade feewnude batte ɗee e pentiir. Laana ndiwoowa Mortefonten (1865-1870) Siftorde maayde (detaay) Mortefontaine ko wuro tokooso e nder diiwaan Oise to worgo leydi Farayse. Corot waɗii njilluuji keewɗi e nokku hee e kitaale 1850 ngam janngude batte annoore e miijo e ndiyam. E nder Souvenir de Mortefontaine Corot wonaano peewnugol dingiral nguurndam, kono (hono no tiitoonde ndee holliri nii) siftorde makko e njilluuji makko e pijirlooji annoore e dow weendu wuro ngoo. Corot waɗii natal ɗiɗaɓal nanndungal e ngal, hono « Laana ndiwoowa Mortefontaine » (1865–70), ngal hollirta ko maayo ngoo e leɗɗe e mbaydi ngootiri. Waylooji e sifaaji leydi e nder The Boatman gila e ɗi njiylotoɗen e Souvenir ina kollita wonde nate ɗee ko miijooji kuuɓtodinɗi wonaa detal nanngaangal e nguurndam. Iwdi mum Souvenir de Mortefontaine soodaa ko e hitaande 1864 wonande dowla Farayse to Corot rewrude e doggol siwil Napoleyoŋ III, caggal nde o fawaa e Fontainebleau fotde duuɓi 25 o artiraa e Louvre e hitaande 1889. == Tuugnorgal == rdwvbw4f0b6rmle33ks8mfic3yb6ime Ligeia Siren 0 39027 160877 2026-04-07T16:41:12Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Ligeia Siren''' ko natal kaaƴel ngal Dante Gabriel Rossetti (DGR) timmini e hitaande 1873. Natal ngal ina hollira siren, tagoore ummoriinde e daartol Giriik ɓooyngol, ganndiraaɗo e daartol ko wayi no Odisse Homer walla Georgics Virgil. Natal ngal ɓuri heewde ko e deftere Rossetti nde o winndi e hitaande 1869, nde Ligeia jeyaa e ardiiɓe rewɓe.[1] E nokku ɗo sirene hollirta kawral gaadanteewal e ɓiɗɓe mum, ɓe, naatɓe e ŋarɗugol mum e doole mum jimɗi, ina..." 160877 wikitext text/x-wiki '''Ligeia Siren''' ko natal kaaƴel ngal Dante Gabriel Rossetti (DGR) timmini e hitaande 1873. Natal ngal ina hollira siren, tagoore ummoriinde e daartol Giriik ɓooyngol, ganndiraaɗo e daartol ko wayi no Odisse Homer walla Georgics Virgil. Natal ngal ɓuri heewde ko e deftere Rossetti nde o winndi e hitaande 1869, nde Ligeia jeyaa e ardiiɓe rewɓe.[1] E nokku ɗo sirene hollirta kawral gaadanteewal e ɓiɗɓe mum, ɓe, naatɓe e ŋarɗugol mum e doole mum jimɗi, ina poti dañde caɗeele kulɓiniiɗe (hono no Siren (1900) mo John William Waterhouse walla Ulysses e sirens (1909) mo Herbert James Draper holliri nii). o feeñata ko deƴƴuɗo e jom hakkille e anniyaaji makko e nder laabi.[2] E nder binndanɗe makko laaɓtuɗe e nguurndam e golle miñiiko, William Michael Rossetti winnditii binndol miñiiko ngol Ligeia Siren wonde "ko goonga ina jeyaa e ko ɓuri moƴƴude e geɗe am" e wonde, hay so tawii ko e kaaƴel tan waɗi ɗum, ko "natal laaɓtungal no feewi." heewi e oo sahaa, ina heen La Girlandata e Veronika Veronese.[4] Omo darii hakkunde leɗɗe e kuutorgal eksootik, omo ndaara to woɗɗi. Birniwol gonngol dow hoore kuutorgal ngal ina wallita e anndude sifaa debbo oo ko sirene gila e jamaanu ɓooyɗo, no ɗe keewi hollireede e baagal walla ko "birli hoɗɓe e ruuhuuji maayɓe".[5] == Doomde Sireneeji Libretto == Yaasi e nder sehilaaɓe makko, e ɓesngu makko, e alɗuɓe makko, Rossetti ina heewi anndeede e jimɗi makko e binndol makko, wonaa e nate makko walla nate makko.[6] Kono tan libretto Doom Sirens oo haa jooni ko heewi anndaaka. Ko ɗum yeewtere teskinnde e gootal e ko Rossetti yiɗi : femme fatale e "yiylaade nguurndam makko e nafoore renndo e pinal caɗtunde e nder mbaydi (debbo)". Nde yaltinaa tan ko caggal maayde makko, ko miñiiko biyeteeɗo William.[7] Rossetti waɗii golle goɗɗe keewɗe jowitiiɗe e miijo siren, ina jeyaa heen jimɗi « Jimooɓe maayde » (1870), jimɗi teskinɗi « Pit Orchard » (1869) kam e natal makko « Laanaaji e Siren » (1853) e natal makko nebam (A Sea-187pell). E nder deftere makko, Ligeia ina jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato siren en hoɗɓe e duunde woɗnde. E jimol mum giɗli, Ligeia ina wiya nguurndam laamɗo e laamɗo debbo, kono ɓiɗɗo maɓɓe, laamɗo debbo oo, ko hermit gooto hisni ɗum e kaawisaaji. Ko oon hermit gooto meeɗiino yaltinde jom suudu oo jeertinaango yo ngoppu duunde ndee. Ko adii nde o maayata, laamɗo debbo oo ina huɗa Ligeia e no ɓiɗɓe makko ɓee mbaɗiri nii, mbele omo yiɗi ɗum, omo maaya heen. Duuɓi e duuɓi caggal ɗuum, laamɗo hisnaaɗo oo arti e duunde ndee ngam waɗde doole sireneeji ɗii, Ligeia hawri e baasal ngal laamɗo debbo oo haali e kuddi ndii.[9] Libretto e pentugol ina njiyloo tiitooɗe teeŋtuɗe wonande Rossetti. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e tiitooɗe ɗee, jokkondire hakkunde dikotomi pagan/kerecee, jokkere enɗam hakkunde tagoore miijooji pagan e laamɗo kerecee, e nafoore laamɗo oo e joofnirde .[10] Kadi ina woodi, kadi ko ɓuri teeŋtude e Rossetti, ko wuurde giɗli hay so maayde ina mawni walla hay caggal nde maayde waɗi[1]. == Banndiraagal e semmbe ko adii Rafael == Banndiraaɓe hade Rafael ko fedde naalankooɓe jogiiɓe nafooje teeŋtuɗe yiɗɓe ruttaade e mbaydiiji naalankaagal e noddaango naalankooɓe wonnooɓe ko adii Rafael, ɓe cikkatnoo ko kañum ardi aduna naalankaagal majjude. Ɓe cikkatnoo ko "artifice ina foti woppeede ngam yiɗde goonga, ɓuuɓnude keeri hakkunde naalankaagal e nguurndam, sifaa super realism baawɗo hollirde goonga ɓurɗo toowde." naalanke ɓurɗo lollude e oon sahaa biyeteeɗo Sir Joshua Reynolds mo ɓe njiɗi noddirde 'Sir Sloshua'.[13] Heewɓe e nafooje banndiraagal ina keddii e Rossetti haa heddii e nguurndam makko e nder nguurndam makko, hay so tawii o seerti e maɓɓe. Heewɓe e golle Rossetti caggal ɗuum, hono Ligeia Siren, ina keewi wallitde e fedde Pre-Raphaelite hay so tawii o nattii wondude e fedde nde e oon sahaa. Golle makko caggal ɗee ina keewi ñiŋeede e banndiraaɓe makko Pre-Raphaelite, sibu ko kamɓe ngoni wakili’en yiɗde Rossetti e hoore mum e jom suudu makko, gonɗo tan ko no ŋarɗugol ngol alaa faandaare, natal ngal alaa hay daartol moraal walla nafoore.[14] Rossetti jokki e ƴellitde mbaadi mum keeriindi luggiɗndi, ndi nganndu-ɗaa ko ndi ŋakkere naalankaagal. Tergal Fedde Banndiraaɓe Hade Rafaelite maa eto seerndude koye mum en e ndee ɗoo golle e toɗɗaade yonta caggal nde Rossetti tawtoraa banndiraagal ngal ko (caggal) Banndiraaɓe Hade Rafaelite.[15] E nder ɗuum, Rossetti sosi fedde hesere nde ɓe mbiyata e dow newaare ‘yonta ɗiɗaɓo’ Pre-Raphaelism.[16] == Tariya == Rossetti dartinii e yeeso yimɓe exhibbinde golle makko caggal nde o heɓi ñiŋooje bonɗe sabu natal makko Ecce Ancilla Domini! (1849-1850). Caggal ɗuum, o ɓuri yeeyde golle makko ko juuti e patrons e sehilaaɓe. Ndeen noon, e nder nguurndam makko, o waawaano yiyde nate makko keewɗe e nder heen, ɗum noon ina saɗtini e ƴeewooɓe ɓee waɗde heen miijo e naalankaagal makko yiyteende haa caggal ɗuum.[18] Ɗum toɗɗii ƴeewndo Ligeia Siren. E wiyde binndanɗe laaɓtuɗe ɗe William Michael Rossetti winndi e nguurndam miñiiko, natal kaaƴe ngal ina fotnoo yahde to William Graham wondude e La Ghirlandata e njoɓdi 1000 £.[19] Kono nde rewi ko e njurum Ligeia. Ndeen nde soodaama e Charles Howell e lewru ut 1873.[20] Caggal nde nde rewi hakkunde joom mum en heewɓe ko yoɓde ñamaale, Ligeia Siren majjii e gite caggal hitaande 1880, nde arti e hitaande 1973, nde Christies soodi nde e juuɗe mooftuɗo keeriiɗo. == Ƴeew kadi == * Doggol nate ɗe Dante Gabriyel Rosetti waɗi == Teskorɗe == 3e3hkj9jertmm5u60qqbwt99zqhffut 160880 160877 2026-04-07T16:42:31Z Isa Oumar 9821 160880 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ligeia Siren''' ko natal kaaƴel ngal Dante Gabriel Rossetti (DGR) timmini e hitaande 1873. Natal ngal ina hollira siren, tagoore ummoriinde e daartol Giriik ɓooyngol, ganndiraaɗo e daartol ko wayi no Odisse Homer walla Georgics Virgil. Natal ngal ɓuri heewde ko e deftere Rossetti nde o winndi e hitaande 1869, nde Ligeia jeyaa e ardiiɓe rewɓe.[1] E nokku ɗo sirene hollirta kawral gaadanteewal e ɓiɗɓe mum, ɓe, naatɓe e ŋarɗugol mum e doole mum jimɗi, ina poti dañde caɗeele kulɓiniiɗe (hono no Siren (1900) mo John William Waterhouse walla Ulysses e sirens (1909) mo Herbert James Draper holliri nii). o feeñata ko deƴƴuɗo e jom hakkille e anniyaaji makko e nder laabi.[2] E nder binndanɗe makko laaɓtuɗe e nguurndam e golle miñiiko, William Michael Rossetti winnditii binndol miñiiko ngol Ligeia Siren wonde "ko goonga ina jeyaa e ko ɓuri moƴƴude e geɗe am" e wonde, hay so tawii ko e kaaƴel tan waɗi ɗum, ko "natal laaɓtungal no feewi." heewi e oo sahaa, ina heen La Girlandata e Veronika Veronese.[4] Omo darii hakkunde leɗɗe e kuutorgal eksootik, omo ndaara to woɗɗi. Birniwol gonngol dow hoore kuutorgal ngal ina wallita e anndude sifaa debbo oo ko sirene gila e jamaanu ɓooyɗo, no ɗe keewi hollireede e baagal walla ko "birli hoɗɓe e ruuhuuji maayɓe".[5] == Doomde Sireneeji Libretto == Yaasi e nder sehilaaɓe makko, e ɓesngu makko, e alɗuɓe makko, Rossetti ina heewi anndeede e jimɗi makko e binndol makko, wonaa e nate makko walla nate makko.[6] Kono tan libretto Doom Sirens oo haa jooni ko heewi anndaaka. Ko ɗum yeewtere teskinnde e gootal e ko Rossetti yiɗi : femme fatale e "yiylaade nguurndam makko e nafoore renndo e pinal caɗtunde e nder mbaydi (debbo)". Nde yaltinaa tan ko caggal maayde makko, ko miñiiko biyeteeɗo William.[7] Rossetti waɗii golle goɗɗe keewɗe jowitiiɗe e miijo siren, ina jeyaa heen jimɗi « Jimooɓe maayde » (1870), jimɗi teskinɗi « Pit Orchard » (1869) kam e natal makko « Laanaaji e Siren » (1853) e natal makko nebam (A Sea-187pell). E nder deftere makko, Ligeia ina jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato siren en hoɗɓe e duunde woɗnde. E jimol mum giɗli, Ligeia ina wiya nguurndam laamɗo e laamɗo debbo, kono ɓiɗɗo maɓɓe, laamɗo debbo oo, ko hermit gooto hisni ɗum e kaawisaaji. Ko oon hermit gooto meeɗiino yaltinde jom suudu oo jeertinaango yo ngoppu duunde ndee. Ko adii nde o maayata, laamɗo debbo oo ina huɗa Ligeia e no ɓiɗɓe makko ɓee mbaɗiri nii, mbele omo yiɗi ɗum, omo maaya heen. Duuɓi e duuɓi caggal ɗuum, laamɗo hisnaaɗo oo arti e duunde ndee ngam waɗde doole sireneeji ɗii, Ligeia hawri e baasal ngal laamɗo debbo oo haali e kuddi ndii.[9] Libretto e pentugol ina njiyloo tiitooɗe teeŋtuɗe wonande Rossetti. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e tiitooɗe ɗee, jokkondire hakkunde dikotomi pagan/kerecee, jokkere enɗam hakkunde tagoore miijooji pagan e laamɗo kerecee, e nafoore laamɗo oo e joofnirde .[10] Kadi ina woodi, kadi ko ɓuri teeŋtude e Rossetti, ko wuurde giɗli hay so maayde ina mawni walla hay caggal nde maayde waɗi[1]. == Banndiraagal e semmbe ko adii Rafael == Banndiraaɓe hade Rafael ko fedde naalankooɓe jogiiɓe nafooje teeŋtuɗe yiɗɓe ruttaade e mbaydiiji naalankaagal e noddaango naalankooɓe wonnooɓe ko adii Rafael, ɓe cikkatnoo ko kañum ardi aduna naalankaagal majjude. Ɓe cikkatnoo ko "artifice ina foti woppeede ngam yiɗde goonga, ɓuuɓnude keeri hakkunde naalankaagal e nguurndam, sifaa super realism baawɗo hollirde goonga ɓurɗo toowde." naalanke ɓurɗo lollude e oon sahaa biyeteeɗo Sir Joshua Reynolds mo ɓe njiɗi noddirde 'Sir Sloshua'.[13] Heewɓe e nafooje banndiraagal ina keddii e Rossetti haa heddii e nguurndam makko e nder nguurndam makko, hay so tawii o seerti e maɓɓe. Heewɓe e golle Rossetti caggal ɗuum, hono Ligeia Siren, ina keewi wallitde e fedde Pre-Raphaelite hay so tawii o nattii wondude e fedde nde e oon sahaa. Golle makko caggal ɗee ina keewi ñiŋeede e banndiraaɓe makko Pre-Raphaelite, sibu ko kamɓe ngoni wakili’en yiɗde Rossetti e hoore mum e jom suudu makko, gonɗo tan ko no ŋarɗugol ngol alaa faandaare, natal ngal alaa hay daartol moraal walla nafoore.[14] Rossetti jokki e ƴellitde mbaadi mum keeriindi luggiɗndi, ndi nganndu-ɗaa ko ndi ŋakkere naalankaagal. Tergal Fedde Banndiraaɓe Hade Rafaelite maa eto seerndude koye mum en e ndee ɗoo golle e toɗɗaade yonta caggal nde Rossetti tawtoraa banndiraagal ngal ko (caggal) Banndiraaɓe Hade Rafaelite.[15] E nder ɗuum, Rossetti sosi fedde hesere nde ɓe mbiyata e dow newaare ‘yonta ɗiɗaɓo’ Pre-Raphaelism.[16] == Tariya == Rossetti dartinii e yeeso yimɓe exhibbinde golle makko caggal nde o heɓi ñiŋooje bonɗe sabu natal makko Ecce Ancilla Domini! (1849-1850). Caggal ɗuum, o ɓuri yeeyde golle makko ko juuti e patrons e sehilaaɓe. Ndeen noon, e nder nguurndam makko, o waawaano yiyde nate makko keewɗe e nder heen, ɗum noon ina saɗtini e ƴeewooɓe ɓee waɗde heen miijo e naalankaagal makko yiyteende haa caggal ɗuum.[18] Ɗum toɗɗii ƴeewndo Ligeia Siren. E wiyde binndanɗe laaɓtuɗe ɗe William Michael Rossetti winndi e nguurndam miñiiko, natal kaaƴe ngal ina fotnoo yahde to William Graham wondude e La Ghirlandata e njoɓdi 1000 £.[19] Kono nde rewi ko e njurum Ligeia. Ndeen nde soodaama e Charles Howell e lewru ut 1873.[20] Caggal nde nde rewi hakkunde joom mum en heewɓe ko yoɓde ñamaale, Ligeia Siren majjii e gite caggal hitaande 1880, nde arti e hitaande 1973, nde Christies soodi nde e juuɗe mooftuɗo keeriiɗo. == Ƴeew kadi == * Doggol nate ɗe Dante Gabriyel Rosetti waɗi == Teskorɗe == 8a64vfcqfucwq7ch3kydajj6f1y2z2y 160886 160880 2026-04-07T16:47:16Z Isa Oumar 9821 160886 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ligeia Siren''' ko natal kaaƴel ngal Dante Gabriel Rossetti (DGR) timmini e hitaande 1873. Natal ngal ina hollira siren, tagoore ummoriinde e daartol Giriik ɓooyngol, ganndiraaɗo e daartol ko wayi no Odisse Homer walla Georgics Virgil. Natal ngal ɓuri heewde ko e deftere Rossetti nde o winndi e hitaande 1869, nde Ligeia jeyaa e ardiiɓe rewɓe.[1] E nokku ɗo sirene hollirta kawral gaadanteewal e ɓiɗɓe mum, ɓe, naatɓe e ŋarɗugol mum e doole mum jimɗi, ina poti dañde caɗeele kulɓiniiɗe (hono no Siren (1900) mo John William Waterhouse walla Ulysses e sirens (1909) mo Herbert James Draper holliri nii). o feeñata ko deƴƴuɗo e jom hakkille e anniyaaji makko e nder laabi.<ref>Macleod, ''Rossetti's Two Ligeias: Their Relationship to Visual Art, Music, and Poetry'', 92.</ref><ref>Rossetti,''Dante Gabriel Rossetti as Designer and Writer'',85.</ref><ref>Rossetti,''Dante Gabriel Rossetti as Designer and Writer'',85.</ref> E nder binndanɗe makko laaɓtuɗe e nguurndam e golle miñiiko, William Michael Rossetti winnditii binndol miñiiko ngol Ligeia Siren wonde "ko goonga ina jeyaa e ko ɓuri moƴƴude e geɗe am" e wonde, hay so tawii ko e kaaƴel tan waɗi ɗum, ko "natal laaɓtungal no feewi." heewi e oo sahaa, ina heen La Girlandata e Veronika Veronese.[4] Omo darii hakkunde leɗɗe e kuutorgal eksootik, omo ndaara to woɗɗi. Birniwol gonngol dow hoore kuutorgal ngal ina wallita e anndude sifaa debbo oo ko sirene gila e jamaanu ɓooyɗo, no ɗe keewi hollireede e baagal walla ko "birli hoɗɓe e ruuhuuji maayɓe".<ref>Macleod, ''Rossetti's Two Ligeias: Their Relationship to Visual Art, Music, and Poetry'', 92.</ref> == Doomde Sireneeji Libretto == Yaasi e nder sehilaaɓe makko, e ɓesngu makko, e alɗuɓe makko, Rossetti ina heewi anndeede e jimɗi makko e binndol makko, wonaa e nate makko walla nate makko.[6] Kono tan libretto Doom Sirens oo haa jooni ko heewi anndaaka. Ko ɗum yeewtere teskinnde e gootal e ko Rossetti yiɗi : femme fatale e "yiylaade nguurndam makko e nafoore renndo e pinal caɗtunde e nder mbaydi (debbo)". Nde yaltinaa tan ko caggal maayde makko, ko miñiiko biyeteeɗo William.[7] Rossetti waɗii golle goɗɗe keewɗe jowitiiɗe e miijo siren, ina jeyaa heen jimɗi « Jimooɓe maayde » (1870), jimɗi teskinɗi « Pit Orchard » (1869) kam e natal makko « Laanaaji e Siren » (1853) e natal makko nebam (A Sea-187pell). E nder deftere makko, Ligeia ina jeyaa e miñiraaɓe rewɓe tato siren en hoɗɓe e duunde woɗnde. E jimol mum giɗli, Ligeia ina wiya nguurndam laamɗo e laamɗo debbo, kono ɓiɗɗo maɓɓe, laamɗo debbo oo, ko hermit gooto hisni ɗum e kaawisaaji. Ko oon hermit gooto meeɗiino yaltinde jom suudu oo jeertinaango yo ngoppu duunde ndee. Ko adii nde o maayata, laamɗo debbo oo ina huɗa Ligeia e no ɓiɗɓe makko ɓee mbaɗiri nii, mbele omo yiɗi ɗum, omo maaya heen. Duuɓi e duuɓi caggal ɗuum, laamɗo hisnaaɗo oo arti e duunde ndee ngam waɗde doole sireneeji ɗii, Ligeia hawri e baasal ngal laamɗo debbo oo haali e kuddi ndii.<ref>Macleod, ''Rossetti's Two Ligeias: Their Relationship to Visual Art, Music, and Poetry,'' 92.</ref>Libretto e pentugol ina njiyloo tiitooɗe teeŋtuɗe wonande Rossetti. Ina jeyaa e ko ɓuri teeŋtude e tiitooɗe ɗee, jokkondire hakkunde dikotomi pagan/kerecee, jokkere enɗam hakkunde tagoore miijooji pagan e laamɗo kerecee, e nafoore laamɗo oo e joofnirde .[10] Kadi ina woodi, kadi ko ɓuri teeŋtude e Rossetti, ko wuurde giɗli hay so maayde ina mawni walla hay caggal nde maayde waɗi<ref>Macleod, ''Rossetti's Two Ligeias: Their Relationship to Visual Art, Music, and Poetry,'' 92.</ref>. == Banndiraagal e semmbe ko adii Rafael == Banndiraaɓe hade Rafael ko fedde naalankooɓe jogiiɓe nafooje teeŋtuɗe yiɗɓe ruttaade e mbaydiiji naalankaagal e noddaango naalankooɓe wonnooɓe ko adii Rafael, ɓe cikkatnoo ko kañum ardi aduna naalankaagal majjude. Ɓe cikkatnoo ko "artifice ina foti woppeede ngam yiɗde goonga, ɓuuɓnude keeri hakkunde naalankaagal e nguurndam, sifaa super realism baawɗo hollirde goonga ɓurɗo toowde." naalanke ɓurɗo lollude e oon sahaa biyeteeɗo Sir Joshua Reynolds mo ɓe njiɗi noddirde 'Sir Sloshua'.[13] Heewɓe e nafooje banndiraagal ina keddii e Rossetti haa heddii e nguurndam makko e nder nguurndam makko, hay so tawii o seerti e maɓɓe. Heewɓe e golle Rossetti caggal ɗuum, hono Ligeia Siren, ina keewi wallitde e fedde Pre-Raphaelite hay so tawii o nattii wondude e fedde nde e oon sahaa. Golle makko caggal ɗee ina keewi ñiŋeede e banndiraaɓe makko Pre-Raphaelite, sibu ko kamɓe ngoni wakili’en yiɗde Rossetti e hoore mum e jom suudu makko, gonɗo tan ko no ŋarɗugol ngol alaa faandaare, natal ngal alaa hay daartol moraal walla nafoore.[14] Rossetti jokki e ƴellitde mbaadi mum keeriindi luggiɗndi, ndi nganndu-ɗaa ko ndi ŋakkere naalankaagal. Tergal Fedde Banndiraaɓe Hade Rafaelite maa eto seerndude koye mum en e ndee ɗoo golle e toɗɗaade yonta caggal nde Rossetti tawtoraa banndiraagal ngal ko (caggal) Banndiraaɓe Hade Rafaelite.[15] E nder ɗuum, Rossetti sosi fedde hesere nde ɓe mbiyata e dow newaare ‘yonta ɗiɗaɓo’ Pre-Raphaelism. == Tariya == Rossetti dartinii e yeeso yimɓe exhibbinde golle makko caggal nde o heɓi ñiŋooje bonɗe sabu natal makko Ecce Ancilla Domini! (1849-1850). Caggal ɗuum, o ɓuri yeeyde golle makko ko juuti e patrons e sehilaaɓe. Ndeen noon, e nder nguurndam makko, o waawaano yiyde nate makko keewɗe e nder heen, ɗum noon ina saɗtini e ƴeewooɓe ɓee waɗde heen miijo e naalankaagal makko yiyteende haa caggal ɗuum.[18] Ɗum toɗɗii ƴeewndo Ligeia Siren. E wiyde binndanɗe laaɓtuɗe ɗe William Michael Rossetti winndi e nguurndam miñiiko, natal kaaƴe ngal ina fotnoo yahde to William Graham wondude e La Ghirlandata e njoɓdi 1000 £.[19] Kono nde rewi ko e njurum Ligeia. Ndeen nde soodaama e Charles Howell e lewru ut 1873.[20] Caggal nde nde rewi hakkunde joom mum en heewɓe ko yoɓde ñamaale, Ligeia Siren majjii e gite caggal hitaande 1880, nde arti e hitaande 1973, nde Christies soodi nde e juuɗe mooftuɗo keeriiɗo. == Ƴeew kadi == * Doggol nate ɗe Dante Gabriyel Rosetti waɗi == Teskorɗe == a36e3furg97kuk4n6psqaa3xzcx1suh Sea Island Open 0 39028 160878 2026-04-07T16:41:26Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Sea Island Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1963. Ngol fijiraa ko e duunde maayo, Georgia to nokku golf duunde maayo tuggi 1954 haa 1957 e 1963 e to nokku golf leydi Cloister tuggi 1958 haa 1962. Jaaltaaɓe Noddaango rewɓe Sea Island 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay Duundeere maayo Udditaama 1961 Luwiis Sugges 1960 Miki Raay 1959 Alaa kawgel 1958 Miki Raay 1957 Miki Raay 1956 Marlen Hagge 1955 Jakki Pung 1954 Luwiis Sugges Tuugnorgal" 160878 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Sea Island Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1963. Ngol fijiraa ko e duunde maayo, Georgia to nokku golf duunde maayo tuggi 1954 haa 1957 e 1963 e to nokku golf leydi Cloister tuggi 1958 haa 1962. Jaaltaaɓe Noddaango rewɓe Sea Island 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay Duundeere maayo Udditaama 1961 Luwiis Sugges 1960 Miki Raay 1959 Alaa kawgel 1958 Miki Raay 1957 Miki Raay 1956 Marlen Hagge 1955 Jakki Pung 1954 Luwiis Sugges Tuugnorgal ge4r6xc4bzea2dfkvfuiqwpra6pj6pm 160879 160878 2026-04-07T16:42:18Z Ilya Discuss 10103 160879 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sea Island Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1963. Ngol fijiraa ko e duunde maayo, Georgia to nokku golf duunde maayo tuggi 1954 haa 1957 e 1963 e to nokku golf leydi Cloister tuggi 1958 haa 1962. Jaaltaaɓe Noddaango rewɓe Sea Island 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay Duundeere maayo Udditaama 1961 Luwiis Sugges 1960 Miki Raay 1959 Alaa kawgel 1958 Miki Raay 1957 Miki Raay 1956 Marlen Hagge 1955 Jakki Pung 1954 Luwiis Sugges Tuugnorgal itkmmg4xjy3tfqeqq0fufin6umifkzo 160882 160879 2026-04-07T16:43:14Z Ilya Discuss 10103 160882 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sea Island Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1963. Ngol fijiraa ko e duunde maayo, Georgia to nokku golf duunde maayo tuggi 1954 haa 1957 e 1963 e to nokku golf leydi Cloister tuggi 1958 haa 1962. Jaaltaaɓe Noddaango rewɓe Sea Island 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay Duundeere maayo Udditaama 1961 Luwiis Sugges 1960 Miki Raay 1959 Alaa kawgel 1958 Miki Raay 1957 Miki Raay 1956 Marlen Hagge 1955 Jakki Pung 1954 Luwiis Sugges Tuugnorgal 1wy9vq830iyh660mwgznnib6hqp12kv 160883 160882 2026-04-07T16:43:38Z Ilya Discuss 10103 160883 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sea Island Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1963. Ngol fijiraa ko e duunde maayo, Georgia to nokku golf duunde maayo tuggi 1954 haa 1957 e 1963 e to nokku golf leydi Cloister tuggi 1958 haa 1962. == Jaaltaaɓe == Noddaango rewɓe Sea Island 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay Duundeere maayo Udditaama 1961 Luwiis Sugges 1960 Miki Raay 1959 Alaa kawgel 1958 Miki Raay 1957 Miki Raay 1956 Marlen Hagge 1955 Jakki Pung 1954 Luwiis Sugges == Tuugnorgal == cual63j0559zj989frwmzy1h5aob09e 160884 160883 2026-04-07T16:44:25Z Ilya Discuss 10103 160884 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sea Island Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1954 haa 1963. Ngol fijiraa ko e duunde maayo, Georgia to nokku golf duunde maayo tuggi 1954 haa 1957 e 1963 e to nokku golf leydi Cloister tuggi 1958 haa 1962.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-15|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-15|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == Noddaango rewɓe Sea Island 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay Duundeere maayo Udditaama 1961 Luwiis Sugges 1960 Miki Raay 1959 Alaa kawgel 1958 Miki Raay 1957 Miki Raay 1956 Marlen Hagge 1955 Jakki Pung 1954 Luwiis Sugges == Tuugnorgal == 1hlfy64hbfo8w00jtqx2fv80h6fozpj The Spanish Dancers 0 39029 160881 2026-04-07T16:42:58Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Womooɓe Espaañ''' (e Farayse: Danseuses Espagnoles) ko jimɗi ɗi naalanke kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Marie Laurencin sosi e hitaande 1921. Ɓawo Nde o woni to Espaañ o woni ko e ƴattaade galle, o weltaaki, o gollaani golle seeɗa. Ko ɓooyaani koo kadi o joofniri jokkondiral makko juutngal e ganndo kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Guillaume Apollinaire (1907-1912) o resi naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Baron Otto von Waëtjen. Nii woni o woppi Laurencin e semmbe kuuɓto..." 160881 wikitext text/x-wiki '''Womooɓe Espaañ''' (e Farayse: Danseuses Espagnoles) ko jimɗi ɗi naalanke kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Marie Laurencin sosi e hitaande 1921. Ɓawo Nde o woni to Espaañ o woni ko e ƴattaade galle, o weltaaki, o gollaani golle seeɗa. Ko ɓooyaani koo kadi o joofniri jokkondiral makko juutngal e ganndo kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Guillaume Apollinaire (1907-1912) o resi naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Baron Otto von Waëtjen. Nii woni o woppi Laurencin e semmbe kuuɓtodinɗo, kono o woppi hoore makko e nder golle ɗee. E resde Almaañnaajo janano o woppii ɓiyleydaagu makko Farayse waɗi mo wonde gooto, o woppitaa leydi makko. Hay so tawii o woniino e Espaañ, nde o arti Pari e hitaande 1921, o nanii won nostalji e pinal Espaañ ngal o ƴetti. Caggal hitaande dewgal tan, Waëtjen e Laurencin ceerti, o arti Pari ɗo o sosi The Spanish Dancers.[1] Fawnugo Wamooɓe Espaañ ina kollita rewɓe tato e yeeso nate ɗee. Debbo dariiɗo bannge nano oo ina ɓoornii wutte daneejo. Debbo gonɗo hakkunde oo ina sujji ina ɓoornii wutte ballerina pinndi, no debbo gonɗo bannge ñaamo oo nii, ina hucciti les, ina ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi kadi wutte daneejo. Baɗte jimɗi ɗii ko ɓaleeji ɓaleeji, ina ceerti e mbaydiiji lewlewndu ɓalli e koltu rewɓe tato ɓee. Kadi so a ƴeewii no feewi, aɗa waawi yiyde heen hoore puccu e puccu ina njillondiri e nder natal ngal. Laurencin kadi ina ƴetta mbaydi kesiri, mawndi no feewi caggal nde o arti Espaañ. O nattii pentude e tonngooɗe softuɗe e rewɓe tiiɗɗe e palet pastel ɓuuɓɗo e softuɗo. E nder heen o ƴetti style ɓurɗo niɓɓiɗde ina waɗi greys, blues e pinks. Kono tan, fannuuji makko rewɓe ina keddii. Kono won ko ɓuri hollirde e doolnude e The Spanish Dancers so en ƴeewtindiima e golle makko keddiiɗe ɗee. Yeesooji rewɓe ɓee ɓuri heewde ɗowdi e luggiɗde. Nde tawnoo caggal mum ina niɓɓiɗi, ina seerti no feewi e golle makko gadiiɗe ɗee, ɗe dille ndernderiije laaɓtuɗe. Angularity figures e poseeji ɓalli mum en dinamique ina njirloo gite e nder composite e sosde senngo dimension ngo heewi ŋakkude e golle makko goɗɗe keewɗe.[2] Semmbe kuuɓtodinɗo Won batte ummoraade e Cubism ɗe ngalaano ko adii sahaa makko to Espaañ. Diidi limlebbi makko e njuuteendi limtooji ɗii fof ko troupes cubistes classiques. Nokkuuji kesi ceertuɗi ɗii kadi ko karallaagal tawaangal e nder Cubism, ina siftina en jamaanu Picasso’s blue.[3] Kadi, huutoraade ɓuuɓol e ɓuuɓol teskaangol e nder laabi e dow yeesooji nate ɗee kadi ko karallaagal ngal Kubism (Cubism) huutorii. Golle ɗee kadi ko nate “Pari” e jimɗi Espaañ. Rewɓe ɓee ko aristokraasi en no feewi e haalaaji ɗi ngalaa ɗo tuugii, ɗi caɗti firtude. Ɗeeɗoo sifaaji ko geɗel gootel e natal rewɓe e dekoraasiyoŋ ngal Laurencin tafi kono e mbaadi kesiri toowndi. Kono, ngool mbaydi keeriindi ndi Laurencin ƴetti caggal nde o woni e Espaañ, juutaani. E ko yaawi rewi heen ko waylo-waylo weeyo (stylistic shift) naatngo e mbaydi ɓurndi laaɓtude e The Spanish Dancers e nate makko rewɓe no woorunoo. Teskorɗe "Lorensin, Mariye." Grove Art e internet. McPherson, “Mari Laurensin: Debbo gooto mo alaa ɗo haaɗi,” 46. McPherson, “Mari Laurensin: Debbo gooto mo alaa ɗo haaɗi,” 46. == Tuugnorgal == neevxm9jzwkaz3ee6nhp8muyqb5qbnp 160887 160881 2026-04-07T16:47:33Z Babaji 002 14216 160887 wikitext text/x-wiki '''Womooɓe Espaañ''' (e Farayse: Danseuses Espagnoles) ko jimɗi ɗi naalanke kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Marie Laurencin sosi e hitaande 1921. == Ɓawo == Nde o woni to Espaañ o woni ko e ƴattaade galle, o weltaaki, o gollaani golle seeɗa. Ko ɓooyaani koo kadi o joofniri jokkondiral makko juutngal e ganndo kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Guillaume Apollinaire (1907-1912) o resi naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Baron Otto von Waëtjen. Nii woni o woppi Laurencin e semmbe kuuɓtodinɗo, kono o woppi hoore makko e nder golle ɗee. E resde Almaañnaajo janano o woppii ɓiyleydaagu makko Farayse waɗi mo wonde gooto, o woppitaa leydi makko. Hay so tawii o woniino e Espaañ, nde o arti Pari e hitaande 1921, o nanii won nostalji e pinal Espaañ ngal o ƴetti. Caggal hitaande dewgal tan, Waëtjen e Laurencin ceerti, o arti Pari ɗo o sosi The Spanish Dancers.<ref>"Laurencin, Marie." Grove Art Online.</ref> == Fawnugo == Wamooɓe Espaañ ina kollita rewɓe tato e yeeso nate ɗee. Debbo dariiɗo bannge nano oo ina ɓoornii wutte daneejo. Debbo gonɗo hakkunde oo ina sujji ina ɓoornii wutte ballerina pinndi, no debbo gonɗo bannge ñaamo oo nii, ina hucciti les, ina ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi kadi wutte daneejo. Baɗte jimɗi ɗii ko ɓaleeji ɓaleeji, ina ceerti e mbaydiiji lewlewndu ɓalli e koltu rewɓe tato ɓee. Kadi so a ƴeewii no feewi, aɗa waawi yiyde heen hoore puccu e puccu ina njillondiri e nder natal ngal. Laurencin kadi ina ƴetta mbaydi kesiri, mawndi no feewi caggal nde o arti Espaañ. O nattii pentude e tonngooɗe softuɗe e rewɓe tiiɗɗe e palet pastel ɓuuɓɗo e softuɗo. E nder heen o ƴetti style ɓurɗo niɓɓiɗde ina waɗi greys, blues e pinks. Kono tan, fannuuji makko rewɓe ina keddii. Kono won ko ɓuri hollirde e doolnude e The Spanish Dancers so en ƴeewtindiima e golle makko keddiiɗe ɗee. Yeesooji rewɓe ɓee ɓuri heewde ɗowdi e luggiɗde. Nde tawnoo caggal mum ina niɓɓiɗi, ina seerti no feewi e golle makko gadiiɗe ɗee, ɗe dille ndernderiije laaɓtuɗe. Angularity figures e poseeji ɓalli mum en dinamique ina njirloo gite e nder composite e sosde senngo dimension ngo heewi ŋakkude e golle makko goɗɗe keewɗe.<ref>McPherson, “Marie Laurencin: Une Femme Inadaptée,” 46.</ref> Semmbe kuuɓtodinɗo Won batte ummoraade e Cubism ɗe ngalaano ko adii sahaa makko to Espaañ. Diidi limlebbi makko e njuuteendi limtooji ɗii fof ko troupes cubistes classiques. Nokkuuji kesi ceertuɗi ɗii kadi ko karallaagal tawaangal e nder Cubism, ina siftina en jamaanu Picasso’s blue.<ref>McPherson, “Marie Laurencin: Une Femme Inadaptée,” 46.</ref>Kadi, huutoraade ɓuuɓol e ɓuuɓol teskaangol e nder laabi e dow yeesooji nate ɗee kadi ko karallaagal ngal Kubism (Cubism) huutorii. Golle ɗee kadi ko nate “Pari” e jimɗi Espaañ. Rewɓe ɓee ko aristokraasi en no feewi e haalaaji ɗi ngalaa ɗo tuugii, ɗi caɗti firtude. Ɗeeɗoo sifaaji ko geɗel gootel e natal rewɓe e dekoraasiyoŋ ngal Laurencin tafi kono e mbaadi kesiri toowndi. Kono, ngool mbaydi keeriindi ndi Laurencin ƴetti caggal nde o woni e Espaañ, juutaani. E ko yaawi rewi heen ko waylo-waylo weeyo (stylistic shift) naatngo e mbaydi ɓurndi laaɓtude e The Spanish Dancers e nate makko rewɓe no woorunoo. Teskorɗe "Lorensin, Mariye." Grove Art e internet. McPherson, “Mari Laurensin: Debbo gooto mo alaa ɗo haaɗi,” 46. McPherson, “Mari Laurensin: Debbo gooto mo alaa ɗo haaɗi,” 46. == Tuugnorgal == qlma1t7w1cdgrc9geu84011hu5ts0au Phoenix Thunderbirds Open 0 39030 160885 2026-04-07T16:46:43Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Phoenix Thunderbirds Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol fijiraa ko e nokkuuji ɗiɗi ceertuɗi e nder diiwaan Phoenix, Arizona : kawgel leydi Paradise Valley e hitaande 1962, kawgel leydi Arizona e hitaande 1963 haa 1965. Jaaltaaɓe Phoenix Ɓoornugol Uddit 1965 Marlen Hagge Phoenix Ɓoorno-ɗaa wutteeji rewɓe 'Open 1964 Ruut Yesen Phoenix Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Ladies Open 1963 Sanɗaara Hayni Phoenix Ɓoornugol Uddit 1962 Kati Witwort Tuugnorgal" 160885 wikitext text/x-wiki Phoenix Thunderbirds Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol fijiraa ko e nokkuuji ɗiɗi ceertuɗi e nder diiwaan Phoenix, Arizona : kawgel leydi Paradise Valley e hitaande 1962, kawgel leydi Arizona e hitaande 1963 haa 1965. Jaaltaaɓe Phoenix Ɓoornugol Uddit 1965 Marlen Hagge Phoenix Ɓoorno-ɗaa wutteeji rewɓe 'Open 1964 Ruut Yesen Phoenix Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Ladies Open 1963 Sanɗaara Hayni Phoenix Ɓoornugol Uddit 1962 Kati Witwort Tuugnorgal jtzcgfkkc7l4ypwb7vabysvyvi48m18 160888 160885 2026-04-07T16:47:34Z Ilya Discuss 10103 160888 wikitext text/x-wiki '''Phoenix Thunderbirds Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol fijiraa ko e nokkuuji ɗiɗi ceertuɗi e nder diiwaan Phoenix, Arizona : kawgel leydi Paradise Valley e hitaande 1962, kawgel leydi Arizona e hitaande 1963 haa 1965. Jaaltaaɓe Phoenix Ɓoornugol Uddit 1965 Marlen Hagge Phoenix Ɓoorno-ɗaa wutteeji rewɓe 'Open 1964 Ruut Yesen Phoenix Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Ladies Open 1963 Sanɗaara Hayni Phoenix Ɓoornugol Uddit 1962 Kati Witwort Tuugnorgal 04o0fvkcqgexn97aec71zk2ptpdygbw 160889 160888 2026-04-07T16:48:35Z Ilya Discuss 10103 160889 wikitext text/x-wiki '''Phoenix Thunderbirds Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol fijiraa ko e nokkuuji ɗiɗi ceertuɗi e nder diiwaan Phoenix, Arizona : kawgel leydi Paradise Valley e hitaande 1962, kawgel leydi Arizona e hitaande 1963 haa 1965. Jaaltaaɓe Phoenix Ɓoornugol Uddit 1965 Marlen Hagge Phoenix Ɓoorno-ɗaa wutteeji rewɓe 'Open 1964 Ruut Yesen Phoenix Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Ladies Open 1963 Sanɗaara Hayni Phoenix Ɓoornugol Uddit 1962 Kati Witwort Tuugnorgal 7pd9ej4ajy8jbrdhub6gmdsnbn9g2up 160891 160889 2026-04-07T16:50:15Z Ilya Discuss 10103 160891 wikitext text/x-wiki '''Phoenix Thunderbirds Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1962 haa 1965. Ngol fijiraa ko e nokkuuji ɗiɗi ceertuɗi e nder diiwaan Phoenix, Arizona : kawgel leydi Paradise Valley e hitaande 1962, kawgel leydi Arizona e hitaande 1963 haa 1965.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960–1969|access-date=2010-09-14|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == Phoenix Ɓoornugol Uddit 1965 Marlen Hagge Phoenix Ɓoorno-ɗaa wutteeji rewɓe 'Open 1964 Ruut Yesen Phoenix Ɓiɓɓe Ɓiɓɓe Ladies Open 1963 Sanɗaara Hayni Phoenix Ɓoornugol Uddit 1962 Kati Witwort == Tuugnorgal == 3c6pph2k2l1xas8972ft4l7wjpf9kfw Cora Baldock 0 39031 160890 2026-04-07T16:48:55Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Cora Vellekoop Baldock''' (jibinaa ko 16 desaambar 1935) ko ganndo renndo Ostarali-Holannda. O woniino hooreejo Fedde Sosiyoloji Ostarali 1979-1980, o woniino tergal e Goomu Wagginoore Pinal Keewngu laamu Fedde Ostarali. Ko kanko woni debbo gadano jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, to Perth, kadi ko kanko woni jannginoowo mum gadano e ganndal renndo. ==Nguurndam== Cora Baldock jibinaa ko ñalnde 16 lewru Duujal hitaande 1935 to Rotterdam, Pay..." 160890 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cora Vellekoop Baldock''' (jibinaa ko 16 desaambar 1935) ko ganndo renndo Ostarali-Holannda. O woniino hooreejo Fedde Sosiyoloji Ostarali 1979-1980, o woniino tergal e Goomu Wagginoore Pinal Keewngu laamu Fedde Ostarali. Ko kanko woni debbo gadano jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, to Perth, kadi ko kanko woni jannginoowo mum gadano e ganndal renndo. ==Nguurndam== Cora Baldock jibinaa ko ñalnde 16 lewru Duujal hitaande 1935 to Rotterdam, Pays-Bas.[1][2] O mawni ko e banndiraaɓe gollotooɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ɗum addani mo fellitaade janngude sosiyoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden, ɗo o heɓi heen seedantaagal makko cum laude e hitaande 1960. Tesis makko master ko feewti e stratification e nder golle rewɓe. Nde o woni jannginoowo leslesre, o woniino jannginoowo laamɗo debbo, caggal ɗuum laamɗo debbo, Beatrix mo Pays-Bas.[2] O heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury to Christchurch, to leydi Nuwel Selannde : suɓngooji golle, nafooje keɓtinaaɗe e njuɓɓudi golle[3] to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury.[1] Baldock resii e hitaande 1970, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo.[2] Kugal Caggal nde o heɓi doktoraa makko, Baldock ummiima to leydi Nuwel Selannde, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury to Christchurch, O woniino jannginoowo mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali hade makko wonde jannginoowo debbo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, kadi jannginoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde sosiyoloji. O golliima e ANU fotde duuɓi 22. Ko kanko woni hooreejo fedde sosiyoloji Ostarali tuggi 1979 haa 1980, o sosi goomu njeenaari Jean Martin fedde nde.[2] Baldock wonnoo ko tergal e Goomu Wagginoore Pinal Keewngal laamu Fedde ndee e kitaale 1990.[1] Nafooje makko e wiɗtooji ko e sosiyoloji golle, jaŋde rewɓe, e jokkondire hakkunde rewɓe e worɓe e politik renndo.[2] O teeŋtinii e o feewnitii e nder golle makko ŋakkeende ceertugol e nder jinnaaɓe e nder wiɗtooji renndoyankooji (sociologie) e nder njuɓɓudi (stratification) e nder renndo.[4] Jannde makko Volunteers in Welfare (1990) ko wiɗto baawngo wonde e ummital ballal e sektoraa ballal, e jokkondire hakkunde ballal ko huunde nde alaa ko nafata e wellitaare renndo e ko wayi no feere ƴellitaare hoore neɗɗo wonande ballal.[5] E nder maggal, Baldock hollitii wonde golle ballondiral ina mbaɗi sifaaji dowla kapitaaliste e njiimaandi baabiraaɓe, tawa ina timmina golle mum en faggudu e miijooji e jogaade ngonka mum en.[6] 83s9bukmcprdbe2jy4bn6acdklh91c6 160896 160890 2026-04-07T16:53:54Z MOIBARDE 10068 160896 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cora Vellekoop Baldock''' (jibinaa ko 16 desaambar 1935) ko ganndo renndo [[Ostarali]]-[[Holannda]]. O woniino hooreejo Fedde Sosiyoloji [[Ostarali]] 1979-1980, o woniino tergal e Goomu Wagginoore Pinal Keewngu laamu Fedde [[Ostarali]]. Ko kanko woni debbo gadano jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, to Perth, kadi ko kanko woni jannginoowo mum gadano e ganndal renndo. ==Nguurndam== Cora Baldock jibinaa ko ñalnde 16 [[lewru]] Duujal hitaande 1935 to Rotterdam, Pays-Bas. O mawni ko e banndiraaɓe gollotooɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ɗum addani mo fellitaade janngude sosiyoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden, ɗo o heɓi heen seedantaagal makko cum laude e hitaande 1960. Tesis makko master ko feewti e stratification e nder golle rewɓe. Nde o woni jannginoowo leslesre, o woniino jannginoowo laamɗo debbo, caggal ɗuum laamɗo debbo, Beatrix mo Pays-Bas. O heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury to Christchurch, to leydi Nuwel Selannde : suɓngooji golle, nafooje keɓtinaaɗe e njuɓɓudi golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury. Baldock resii e hitaande 1970, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo. == Kugal == Caggal nde o heɓi doktoraa makko, Baldock ummiima to leydi [[Nuwel Selannde]], o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury to Christchurch, O woniino jannginoowo mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali hade makko wonde jannginoowo debbo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, kadi jannginoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde sosiyoloji. O golliima e ANU fotde duuɓi 22. Ko kanko woni hooreejo fedde sosiyoloji Ostarali tuggi 1979 haa 1980, o sosi goomu njeenaari Jean Martin fedde nde. Baldock wonnoo ko tergal e Goomu Wagginoore Pinal Keewngal laamu Fedde ndee e kitaale 1990. Nafooje makko e wiɗtooji ko e sosiyoloji golle, jaŋde rewɓe, e jokkondire hakkunde rewɓe e worɓe e politik renndo..O teeŋtinii e o feewnitii e nder golle makko ŋakkeende ceertugol e nder jinnaaɓe e nder wiɗtooji renndoyankooji (sociologie) e nder njuɓɓudi (stratification) e nder renndo. Jannde makko ''Volunteers in Welfare'' (1990) ko wiɗto baawngo wonde e ummital ballal e sektoraa ballal, e jokkondire hakkunde ballal ko huunde nde alaa ko nafata e wellitaare renndo e ko wayi no feere ƴellitaare hoore neɗɗo wonande ballal. E nder maggal, Baldock hollitii wonde golle ballondiral ina mbaɗi sifaaji dowla kapitaaliste e njiimaandi baabiraaɓe, tawa ina timmina golle mum en faggudu e miijooji e jogaade ngonka mum en. jmjrdx2q5b3ilopji7070id5llyq4s4 160902 160896 2026-04-07T16:57:46Z MOIBARDE 10068 160902 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cora Vellekoop Baldock''' (jibinaa ko 16 desaambar 1935) ko ganndo renndo [[Ostarali]]-[[Holannda]]. O woniino hooreejo Fedde Sosiyoloji [[Ostarali]] 1979-1980, o woniino tergal e Goomu Wagginoore Pinal Keewngu laamu Fedde [[Ostarali]]. Ko kanko woni debbo gadano jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, to Perth, kadi ko kanko woni jannginoowo mum gadano e ganndal renndo. ==Nguurndam== Cora Baldock jibinaa ko ñalnde 16 [[lewru]] Duujal hitaande 1935 to Rotterdam, Pays-Bas. O mawni ko e banndiraaɓe gollotooɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ɗum addani mo fellitaade janngude sosiyoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden, ɗo o heɓi heen seedantaagal makko cum laude e hitaande 1960. Tesis makko master ko feewti e stratification e nder golle rewɓe. Nde o woni jannginoowo leslesre, o woniino jannginoowo laamɗo debbo, caggal ɗuum laamɗo debbo, Beatrix mo Pays-Bas. O heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury to Christchurch, to leydi Nuwel Selannde : suɓngooji golle, nafooje keɓtinaaɗe e njuɓɓudi golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury. Baldock resii e hitaande 1970, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo. == Kugal == Caggal nde o heɓi doktoraa makko, Baldock ummiima to leydi [[Nuwel Selannde]], o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury to Christchurch, O woniino jannginoowo mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali hade makko wonde jannginoowo debbo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, kadi jannginoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde sosiyoloji. O golliima e ANU fotde duuɓi 22. Ko kanko woni hooreejo fedde sosiyoloji Ostarali tuggi 1979 haa 1980, o sosi goomu njeenaari Jean Martin fedde nde. Baldock wonnoo ko tergal e Goomu Wagginoore Pinal Keewngal laamu Fedde ndee e kitaale 1990. Nafooje makko e wiɗtooji ko e sosiyoloji golle, jaŋde rewɓe, e jokkondire hakkunde rewɓe e worɓe e politik renndo..O teeŋtinii e o feewnitii e nder golle makko ŋakkeende ceertugol e nder jinnaaɓe e nder wiɗtooji renndoyankooji (sociologie) e nder njuɓɓudi (stratification) e nder renndo. Jannde makko ''Volunteers in Welfare'' (1990) ko wiɗto baawngo wonde e ummital ballal e sektoraa ballal, e jokkondire hakkunde ballal ko huunde nde alaa ko nafata e wellitaare renndo e ko wayi no feere ƴellitaare hoore neɗɗo wonande ballal. E nder maggal, Baldock hollitii wonde golle ballondiral ina mbaɗi sifaaji dowla kapitaaliste e njiimaandi baabiraaɓe, tawa ina timmina golle mum en faggudu e miijooji e jogaade ngonka mum en. == Binndanɗe == Baldasar, Loreeta; Baldock, Cora Vellekoop e Wilding, Raelene, Iwdiiji toppitiiɗi hakkunde keeri, eggugol, duuɓi e toppitiiɗi hakkunde leyɗeele, palgrave macmillan, basingstoke, leydi Angalteer, hitaande 2007. Baldock, Cora Vellekoop, ‘Eggooɓe juutɓe e ballal ɓesngu’, ƴeewndo renndo cellal, vol. 12, alaa. 1, hitaande 2003, hello 45 haa 54. Baldok, Kora Vellekoop, Yiɗɓe e Wellitaare, Allen e Unwin, Sidney, New South Wales, 1990. Baldock, Cora Vellekoop, Mawɓe ko wayi no wallitooɓe : yi’annde winndereere e politik, Duuɓi e renndo, vol. 19, hitaande 1999, 581-602 hello. Baldok, Kora Vellekoop e Cass, Bettina, Rewɓe, Wellitaare Renndo e Dowla e nder Ostarali, 2nd edn, Allen & Unwin, Sydney, New South Wales, 1988. Baldock, Cora Vellekoop e Lally, Jim, Sosiyoloji nder [[Ostarali]] e New Zealand: Miijo e laabi, Jaaynde Greenwood, Westport, Connecticut, Dental Dowlaaji [[Amerik]], 1974. == Tuugnorgal == itrzet4tcoqcwh89nmtl8nyrdjrgw4w 160908 160902 2026-04-07T17:02:04Z MOIBARDE 10068 160908 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Cora Vellekoop Baldock''' (jibinaa ko 16 desaambar 1935) ko ganndo renndo [[Ostarali]]-[[Holannda]]. O woniino hooreejo Fedde Sosiyoloji [[Ostarali]] 1979-1980, o woniino tergal e Goomu Wagginoore Pinal Keewngu laamu Fedde [[Ostarali]]. Ko kanko woni debbo gadano jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, to Perth, kadi ko kanko woni jannginoowo mum gadano e ganndal renndo. ==Nguurndam== Cora Baldock jibinaa ko ñalnde 16 [[lewru]] Duujal hitaande 1935 to Rotterdam, Pays-Bas.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://tasa.org.au/about-tasa/tasa-history/biographies/11416-2/|title=Cora Baldock {{!}} TASA|website=tasa.org.au|language=en-AU|access-date=2018-09-10}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0036b.htm|title=Baldock, Cora - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-09-10}}</ref> O mawni ko e banndiraaɓe gollotooɓe e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde, ɗum addani mo fellitaade janngude sosiyoloji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Leiden, ɗo o heɓi heen seedantaagal makko cum laude e hitaande 1960. Tesis makko ''master'' ko feewti e ''stratification'' e nder golle rewɓe. Nde o woni jannginoowo leslesre, o woniino jannginoowo laamɗo debbo, caggal ɗuum laamɗo debbo, Beatrix mo Pays-Bas.<ref>{{Cite journal|last=Simms|first=Marian|date=1981|title=Political science, women and feminism|journal=Politics|language=en|volume=16|issue=2|pages=315–324|doi=10.1080/00323268108401819|issn=0032-3268}}</ref> O heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury to Christchurch, to leydi [[Nuwel Selannde]] : suɓngooji golle, nafooje keɓtinaaɗe e njuɓɓudi golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury. Baldock resii e hitaande 1970, o dañi ɓiɓɓe ɗiɗo. == Kugal == Caggal nde o heɓi doktoraa makko, Baldock ummiima to leydi [[Nuwel Selannde]], o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Canterbury to Christchurch, O woniino jannginoowo mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali hade makko wonde jannginoowo debbo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch, kadi jannginoowo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde sosiyoloji. O golliima e ANU fotde duuɓi 22. Ko kanko woni hooreejo fedde sosiyoloji Ostarali tuggi 1979 haa 1980, o sosi goomu njeenaari Jean Martin fedde nde. Baldock wonnoo ko tergal e Goomu Wagginoore Pinal Keewngal laamu Fedde ndee e kitaale 1990. Nafooje makko e wiɗtooji ko e sosiyoloji golle, jaŋde rewɓe, e jokkondire hakkunde rewɓe e worɓe e politik renndo..O teeŋtinii e o feewnitii e nder golle makko ŋakkeende ceertugol e nder jinnaaɓe e nder wiɗtooji renndoyankooji (sociologie) e nder njuɓɓudi (stratification) e nder renndo. Jannde makko ''Volunteers in Welfare'' (1990) ko wiɗto baawngo wonde e ummital ballal e sektoraa ballal, e jokkondire hakkunde ballal ko huunde nde alaa ko nafata e wellitaare renndo e ko wayi no feere ƴellitaare hoore neɗɗo wonande ballal. E nder maggal, Baldock hollitii wonde golle ballondiral ina mbaɗi sifaaji dowla kapitaaliste e njiimaandi baabiraaɓe, tawa ina timmina golle mum en faggudu e miijooji e jogaade ngonka mum en. == Binndanɗe == Baldasar, Loreeta; Baldock, Cora Vellekoop e Wilding, Raelene, Iwdiiji toppitiiɗi hakkunde keeri, eggugol, duuɓi e toppitiiɗi hakkunde leyɗeele, palgrave macmillan, basingstoke, leydi Angalteer, hitaande 2007. Baldock, Cora Vellekoop, ‘Eggooɓe juutɓe e ballal ɓesngu’, ƴeewndo renndo cellal, vol. 12, alaa. 1, hitaande 2003, hello 45 haa 54. Baldok, Kora Vellekoop, Yiɗɓe e Wellitaare, Allen e Unwin, Sidney, New South Wales, 1990. Baldock, Cora Vellekoop, Mawɓe ko wayi no wallitooɓe : yi’annde winndereere e politik, Duuɓi e renndo, vol. 19, hitaande 1999, 581-602 hello. Baldok, Kora Vellekoop e Cass, Bettina, Rewɓe, Wellitaare Renndo e Dowla e nder Ostarali, 2nd edn, Allen & Unwin, Sydney, New South Wales, 1988. Baldock, Cora Vellekoop e Lally, Jim, Sosiyoloji nder [[Ostarali]] e New Zealand: Miijo e laabi, Jaaynde Greenwood, Westport, Connecticut, Dental Dowlaaji [[Amerik]], 1974. == Tuugnorgal == hfb5mn2tug1h6cw345blgp6j6ur4114 The letter (McCubbin) 0 39032 160892 2026-04-07T16:51:40Z Isa Oumar 9821 Created page with "Ɓataake oo ko nate 1884 ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi. Natal ngal holliri debbo gooto ina jannga ɓataake ina yaha e nder ladde sara maayo.<ref name="O'Brien">{{cite news|last1=O'Brien|first1=Kerrie|title=Frederick McCubbin painting unveiled for first time in 140 years|url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/frederick-mccubbin-painting-unveiled-for-first-time-in-140-years-20211025-p592wg.html|access-date=31 October 2021|work=The..." 160892 wikitext text/x-wiki Ɓataake oo ko nate 1884 ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi. Natal ngal holliri debbo gooto ina jannga ɓataake ina yaha e nder ladde sara maayo.<ref name="O'Brien">{{cite news|last1=O'Brien|first1=Kerrie|title=Frederick McCubbin painting unveiled for first time in 140 years|url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/frederick-mccubbin-painting-unveiled-for-first-time-in-140-years-20211025-p592wg.html|access-date=31 October 2021|work=The Age|publisher=Nine Newspapers|date=25 October 2021}}</ref> Model debbo oo ko miñi mum naalanke biyeteeɗo Harriet McCubbin (anndiraaɗo "Polly"), janngoowo naalankaagal.<ref name="O'Brien2">{{cite news|last1=O'Brien|first1=Kerrie|title=Frederick McCubbin painting unveiled for first time in 140 years|url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/frederick-mccubbin-painting-unveiled-for-first-time-in-140-years-20211025-p592wg.html|access-date=31 October 2021|work=The Age|publisher=Nine Newspapers|date=25 October 2021}}</ref> Ina sikkaa nokku oo golloraama gila e sketch en plein air e maayo Yarra sara Darebin Creek.<ref name="AGB">{{cite web|title=The Letter|url=https://www.artgalleryofballarat.com.au/explore/the-collection/search/506|publisher=Art Gallery of Ballarat|access-date=31 October 2021}}</ref> Pecce banndiiko debbo mo neɗɗo gooto jogii, ina hollita debbo oo ina jannga ɓataake oo tawa alaa ko woni e mum so wonaa ladde, maa soode e lewru noowammbar 2021.<ref name="ArtistsFootprints">{{cite web|title=The Letter, Frederick McCubbin|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_theletter.htm|website=The Artists Footprints}}</ref><ref name="ArtistsFootprints2">{{cite web|title=The Letter, Frederick McCubbin|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_theletter.htm|website=The Artists Footprints}}</ref> Natal ngal heɓi ɗum ko Galle Naalankaagal Ballarat e hitaande 1946, ina heddii e nder deftere mum. == Tuugnorgal == oda5d9icotgrmoevcw1v3rr98yzi1bb 160894 160892 2026-04-07T16:53:00Z Isa Oumar 9821 160894 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The letter (McCubbin)''' 1884 ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi. Natal ngal holliri debbo gooto ina jannga ɓataake ina yaha e nder ladde sara maayo.<ref name="O'Brien">{{cite news|last1=O'Brien|first1=Kerrie|title=Frederick McCubbin painting unveiled for first time in 140 years|url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/frederick-mccubbin-painting-unveiled-for-first-time-in-140-years-20211025-p592wg.html|access-date=31 October 2021|work=The Age|publisher=Nine Newspapers|date=25 October 2021}}</ref> Model debbo oo ko miñi mum naalanke biyeteeɗo Harriet McCubbin (anndiraaɗo "Polly"), janngoowo naalankaagal.<ref name="O'Brien2">{{cite news|last1=O'Brien|first1=Kerrie|title=Frederick McCubbin painting unveiled for first time in 140 years|url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/frederick-mccubbin-painting-unveiled-for-first-time-in-140-years-20211025-p592wg.html|access-date=31 October 2021|work=The Age|publisher=Nine Newspapers|date=25 October 2021}}</ref> Ina sikkaa nokku oo golloraama gila e sketch en plein air e maayo Yarra sara Darebin Creek.<ref name="AGB">{{cite web|title=The Letter|url=https://www.artgalleryofballarat.com.au/explore/the-collection/search/506|publisher=Art Gallery of Ballarat|access-date=31 October 2021}}</ref> Pecce banndiiko debbo mo neɗɗo gooto jogii, ina hollita debbo oo ina jannga ɓataake oo tawa alaa ko woni e mum so wonaa ladde, maa soode e lewru noowammbar 2021.<ref name="ArtistsFootprints">{{cite web|title=The Letter, Frederick McCubbin|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_theletter.htm|website=The Artists Footprints}}</ref><ref name="ArtistsFootprints2">{{cite web|title=The Letter, Frederick McCubbin|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_theletter.htm|website=The Artists Footprints}}</ref> Natal ngal heɓi ɗum ko Galle Naalankaagal Ballarat e hitaande 1946, ina heddii e nder deftere mum. == Tuugnorgal == ofkiapqgigdav8gfhnwrjy7451aey5d 160911 160894 2026-04-07T17:05:22Z Isa Oumar 9821 160911 wikitext text/x-wiki {{Databox}}{{Databox}}'''The letter (McCubbin)''' 1884 ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi. Natal ngal holliri debbo gooto ina jannga ɓataake ina yaha e nder ladde sara maayo.<ref name="O'Brien">{{cite news|last1=O'Brien|first1=Kerrie|title=Frederick McCubbin painting unveiled for first time in 140 years|url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/frederick-mccubbin-painting-unveiled-for-first-time-in-140-years-20211025-p592wg.html|access-date=31 October 2021|work=The Age|publisher=Nine Newspapers|date=25 October 2021}}</ref> Model debbo oo ko miñi mum naalanke biyeteeɗo Harriet McCubbin (anndiraaɗo "Polly"), janngoowo naalankaagal.<ref name="O'Brien2">{{cite news|last1=O'Brien|first1=Kerrie|title=Frederick McCubbin painting unveiled for first time in 140 years|url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/frederick-mccubbin-painting-unveiled-for-first-time-in-140-years-20211025-p592wg.html|access-date=31 October 2021|work=The Age|publisher=Nine Newspapers|date=25 October 2021}}</ref> Ina sikkaa nokku oo golloraama gila e sketch en plein air e maayo Yarra sara Darebin Creek.<ref name="AGB">{{cite web|title=The Letter|url=https://www.artgalleryofballarat.com.au/explore/the-collection/search/506|publisher=Art Gallery of Ballarat|access-date=31 October 2021}}</ref> Pecce banndiiko debbo mo neɗɗo gooto jogii, ina hollita debbo oo ina jannga ɓataake oo tawa alaa ko woni e mum so wonaa ladde, maa soode e lewru noowammbar 2021.<ref name="ArtistsFootprints">{{cite web|title=The Letter, Frederick McCubbin|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_theletter.htm|website=The Artists Footprints}}</ref><ref name="ArtistsFootprints2">{{cite web|title=The Letter, Frederick McCubbin|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_theletter.htm|website=The Artists Footprints}}</ref> Natal ngal heɓi ɗum ko Galle Naalankaagal Ballarat e hitaande 1946, ina heddii e nder deftere mum. == Tuugnorgal == 53smdu6tm4q3cikk8mw6un3wfr5gs5c 160912 160911 2026-04-07T17:05:57Z Isa Oumar 9821 160912 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The letter (McCubbin)''' 1884 ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi. Natal ngal holliri debbo gooto ina jannga ɓataake ina yaha e nder ladde sara maayo.<ref name="O'Brien">{{cite news|last1=O'Brien|first1=Kerrie|title=Frederick McCubbin painting unveiled for first time in 140 years|url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/frederick-mccubbin-painting-unveiled-for-first-time-in-140-years-20211025-p592wg.html|access-date=31 October 2021|work=The Age|publisher=Nine Newspapers|date=25 October 2021}}</ref> Model debbo oo ko miñi mum naalanke biyeteeɗo Harriet McCubbin (anndiraaɗo "Polly"), janngoowo naalankaagal.<ref name="O'Brien2">{{cite news|last1=O'Brien|first1=Kerrie|title=Frederick McCubbin painting unveiled for first time in 140 years|url=https://www.theage.com.au/culture/art-and-design/frederick-mccubbin-painting-unveiled-for-first-time-in-140-years-20211025-p592wg.html|access-date=31 October 2021|work=The Age|publisher=Nine Newspapers|date=25 October 2021}}</ref> Ina sikkaa nokku oo golloraama gila e sketch en plein air e maayo Yarra sara Darebin Creek.<ref name="AGB">{{cite web|title=The Letter|url=https://www.artgalleryofballarat.com.au/explore/the-collection/search/506|publisher=Art Gallery of Ballarat|access-date=31 October 2021}}</ref> Pecce banndiiko debbo mo neɗɗo gooto jogii, ina hollita debbo oo ina jannga ɓataake oo tawa alaa ko woni e mum so wonaa ladde, maa soode e lewru noowammbar 2021.<ref name="ArtistsFootprints">{{cite web|title=The Letter, Frederick McCubbin|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_theletter.htm|website=The Artists Footprints}}</ref><ref name="ArtistsFootprints2">{{cite web|title=The Letter, Frederick McCubbin|url=https://www.artistsfootsteps.com/html/McCubbin_theletter.htm|website=The Artists Footprints}}</ref> Natal ngal heɓi ɗum ko Galle Naalankaagal Ballarat e hitaande 1946, ina heddii e nder deftere mum. == Tuugnorgal == ofkiapqgigdav8gfhnwrjy7451aey5d Street, Berlin (Kirchner) 0 39033 160893 2026-04-07T16:52:01Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Womooɓe Espaañ''' (e Farayse: Danseuses Espagnoles) ko jimɗi ɗi naalanke kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Marie Laurencin sosi e hitaande 1921. == Ɓawo == Nde o woni to Espaañ o woni ko e ƴattaade galle, o weltaaki, o gollaani golle seeɗa. Ko ɓooyaani koo kadi o joofniri jokkondiral makko juutngal e ganndo kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Guillaume Apollinaire (1907-1912) o resi naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Baron Otto von Waëtjen. Nii woni o woppi Laurencin e semmbe ku..." 160893 wikitext text/x-wiki '''Womooɓe Espaañ''' (e Farayse: Danseuses Espagnoles) ko jimɗi ɗi naalanke kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Marie Laurencin sosi e hitaande 1921. == Ɓawo == Nde o woni to Espaañ o woni ko e ƴattaade galle, o weltaaki, o gollaani golle seeɗa. Ko ɓooyaani koo kadi o joofniri jokkondiral makko juutngal e ganndo kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Guillaume Apollinaire (1907-1912) o resi naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Baron Otto von Waëtjen. Nii woni o woppi Laurencin e semmbe kuuɓtodinɗo, kono o woppi hoore makko e nder golle ɗee. E resde Almaañnaajo janano o woppii ɓiyleydaagu makko Farayse waɗi mo wonde gooto, o woppitaa leydi makko. Hay so tawii o woniino e Espaañ, nde o arti Pari e hitaande 1921, o nanii won nostalji e pinal Espaañ ngal o ƴetti. Caggal hitaande dewgal tan, Waëtjen e Laurencin ceerti, o arti Pari ɗo o sosi The Spanish Dancers.[1] == Fawnugo == Wamooɓe Espaañ ina kollita rewɓe tato e yeeso nate ɗee. Debbo dariiɗo bannge nano oo ina ɓoornii wutte daneejo. Debbo gonɗo hakkunde oo ina sujji ina ɓoornii wutte ballerina pinndi, no debbo gonɗo bannge ñaamo oo nii, ina hucciti les, ina ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi kadi wutte daneejo. Baɗte jimɗi ɗii ko ɓaleeji ɓaleeji, ina ceerti e mbaydiiji lewlewndu ɓalli e koltu rewɓe tato ɓee. Kadi so a ƴeewii no feewi, aɗa waawi yiyde heen hoore puccu e puccu ina njillondiri e nder natal ngal. Laurencin kadi ina ƴetta mbaydi kesiri, mawndi no feewi caggal nde o arti Espaañ. O nattii pentude e tonngooɗe softuɗe e rewɓe tiiɗɗe e palet pastel ɓuuɓɗo e softuɗo. E nder heen o ƴetti style ɓurɗo niɓɓiɗde ina waɗi greys, blues e pinks. Kono tan, fannuuji makko rewɓe ina keddii. Kono won ko ɓuri hollirde e doolnude e The Spanish Dancers so en ƴeewtindiima e golle makko keddiiɗe ɗee. Yeesooji rewɓe ɓee ɓuri heewde ɗowdi e luggiɗde. Nde tawnoo caggal mum ina niɓɓiɗi, ina seerti no feewi e golle makko gadiiɗe ɗee, ɗe dille ndernderiije laaɓtuɗe. Angularity figures e poseeji ɓalli mum en dinamique ina njirloo gite e nder composite e sosde senngo dimension ngo heewi ŋakkude e golle makko goɗɗe keewɗe.[2] == Semmbe kuuɓtodinɗo == Won batte ummoraade e Cubism ɗe ngalaano ko adii sahaa makko to Espaañ. Diidi limlebbi makko e njuuteendi limtooji ɗii fof ko troupes cubistes classiques. Nokkuuji kesi ceertuɗi ɗii kadi ko karallaagal tawaangal e nder Cubism, ina siftina en jamaanu Picasso’s blue.[3] Kadi, huutoraade ɓuuɓol e ɓuuɓol teskaangol e nder laabi e dow yeesooji nate ɗee kadi ko karallaagal ngal Kubism (Cubism) huutorii. Golle ɗee kadi ko nate “Pari” e jimɗi Espaañ. Rewɓe ɓee ko aristokraasi en no feewi e haalaaji ɗi ngalaa ɗo tuugii, ɗi caɗti firtude. Ɗeeɗoo sifaaji ko geɗel gootel e natal rewɓe e dekoraasiyoŋ ngal Laurencin tafi kono e mbaadi kesiri toowndi. Kono, ngool mbaydi keeriindi ndi Laurencin ƴetti caggal nde o woni e Espaañ, juutaani. E ko yaawi rewi heen ko waylo-waylo weeyo (stylistic shift) naatngo e mbaydi ɓurndi laaɓtude e The Spanish Dancers e nate makko rewɓe no woorunoo. Teskorɗe "Lorensin, Mariye." Grove Art e internet. McPherson, “Mari Laurensin: Debbo gooto mo alaa ɗo haaɗi,” 46. McPherson, “Mari Laurensin: Debbo gooto mo alaa ɗo haaɗi,” 46. == Tuugnorgal == 0zqx08125wppixal060ddiysnt0paes 160946 160893 2026-04-07T17:54:36Z Babaji 002 14216 160946 wikitext text/x-wiki '''Womooɓe Espaañ''' (e Farayse: Danseuses Espagnoles) ko jimɗi ɗi naalanke kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Marie Laurencin sosi e hitaande 1921. == Ɓawo == Nde o woni to Espaañ o woni ko e ƴattaade galle, o weltaaki, o gollaani golle seeɗa. Ko ɓooyaani koo kadi o joofniri jokkondiral makko juutngal e ganndo kuuɓtodinɗo biyeteeɗo Guillaume Apollinaire (1907-1912) o resi naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Baron Otto von Waëtjen. Nii woni o woppi Laurencin e semmbe kuuɓtodinɗo, kono o woppi hoore makko e nder golle ɗee. E resde Almaañnaajo janano o woppii ɓiyleydaagu makko Farayse waɗi mo wonde gooto, o woppitaa leydi makko. Hay so tawii o woniino e Espaañ, nde o arti Pari e hitaande 1921, o nanii won nostalji e pinal Espaañ ngal o ƴetti. Caggal hitaande dewgal tan, Waëtjen e Laurencin ceerti, o arti Pari ɗo o sosi The Spanish Dancers. == Fawnugo == Wamooɓe Espaañ ina kollita rewɓe tato e yeeso nate ɗee. Debbo dariiɗo bannge nano oo ina ɓoornii wutte daneejo. Debbo gonɗo hakkunde oo ina sujji ina ɓoornii wutte ballerina pinndi, no debbo gonɗo bannge ñaamo oo nii, ina hucciti les, ina ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi kadi wutte daneejo. Baɗte jimɗi ɗii ko ɓaleeji ɓaleeji, ina ceerti e mbaydiiji lewlewndu ɓalli e koltu rewɓe tato ɓee. Kadi so a ƴeewii no feewi, aɗa waawi yiyde heen hoore puccu e puccu ina njillondiri e nder natal ngal. Laurencin kadi ina ƴetta mbaydi kesiri, mawndi no feewi caggal nde o arti Espaañ. O nattii pentude e tonngooɗe softuɗe e rewɓe tiiɗɗe e palet pastel ɓuuɓɗo e softuɗo. E nder heen o ƴetti style ɓurɗo niɓɓiɗde ina waɗi greys, blues e pinks. Kono tan, fannuuji makko rewɓe ina keddii. Kono won ko ɓuri hollirde e doolnude e The Spanish Dancers so en ƴeewtindiima e golle makko keddiiɗe ɗee. Yeesooji rewɓe ɓee ɓuri heewde ɗowdi e luggiɗde. Nde tawnoo caggal mum ina niɓɓiɗi, ina seerti no feewi e golle makko gadiiɗe ɗee, ɗe dille ndernderiije laaɓtuɗe. Angularity figures e poseeji ɓalli mum en dinamique ina njirloo gite e nder composite e sosde senngo dimension ngo heewi ŋakkude e golle makko goɗɗe keewɗe.[2] == Semmbe kuuɓtodinɗo == Won batte ummoraade e Cubism ɗe ngalaano ko adii sahaa makko to Espaañ. Diidi limlebbi makko e njuuteendi limtooji ɗii fof ko troupes cubistes classiques. Nokkuuji kesi ceertuɗi ɗii kadi ko karallaagal tawaangal e nder Cubism, ina siftina en jamaanu Picasso’s blue.[3] Kadi, huutoraade ɓuuɓol e ɓuuɓol teskaangol e nder laabi e dow yeesooji nate ɗee kadi ko karallaagal ngal Kubism (Cubism) huutorii. Golle ɗee kadi ko nate “Pari” e jimɗi Espaañ. Rewɓe ɓee ko aristokraasi en no feewi e haalaaji ɗi ngalaa ɗo tuugii, ɗi caɗti firtude. Ɗeeɗoo sifaaji ko geɗel gootel e natal rewɓe e dekoraasiyoŋ ngal Laurencin tafi kono e mbaadi kesiri toowndi. Kono, ngool mbaydi keeriindi ndi Laurencin ƴetti caggal nde o woni e Espaañ, juutaani. E ko yaawi rewi heen ko waylo-waylo weeyo (stylistic shift) naatngo e mbaydi ɓurndi laaɓtude e The Spanish Dancers e nate makko rewɓe no woorunoo. Teskorɗe "Lorensin, Mariye." Grove Art e internet. McPherson, “Mari Laurensin: Debbo gooto mo alaa ɗo haaɗi,” 46. McPherson, “Mari Laurensin: Debbo gooto mo alaa ɗo haaɗi,” 46. == Tuugnorgal == 5ahw3iczh5a624esxtd66sy9gihfb7p Eastern Women's Open 0 39034 160895 2026-04-07T16:53:09Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Open rewɓe fuɗnaange ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1949 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokkuuji nay ceertuɗi to New Jersey, Massachusetts e Pennsylvania. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1949 Koolol leydi Essex Fells, New Jersey 1950 Golf Woodland Newton, to leydi Massachusetts 1951-55 Jannguki suudu lesdi Berkshire, Pensilvani 1960-61 Dilsburg, Pensilvania Jaaltaaɓe Fuɗnaange Uddit 1961 Mariyam Lena Faulk 1960 Miki Raay 1956-59 Alaa kawgel 195..." 160895 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Open rewɓe fuɗnaange ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1949 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokkuuji nay ceertuɗi to New Jersey, Massachusetts e Pennsylvania. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1949 Koolol leydi Essex Fells, New Jersey 1950 Golf Woodland Newton, to leydi Massachusetts 1951-55 Jannguki suudu lesdi Berkshire, Pensilvani 1960-61 Dilsburg, Pensilvania Jaaltaaɓe Fuɗnaange Uddit 1961 Mariyam Lena Faulk 1960 Miki Raay 1956-59 Alaa kawgel 1955 Luwiis Sugges 1954 Alaa kawgel 1953 Betsi Rawls 1952 Betsi Rawls 1951 Bewerli Hanson 1950 Patti Berg 1949 Ɓiɗɗo Zahariya Tuugnorgal kxt09s5hftcfrxi3lbcs2643zz4dmwg 160897 160895 2026-04-07T16:53:57Z Ilya Discuss 10103 160897 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Open rewɓe fuɗnaange''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1949 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokkuuji nay ceertuɗi to New Jersey, Massachusetts e Pennsylvania. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1949 Koolol leydi Essex Fells, New Jersey 1950 Golf Woodland Newton, to leydi Massachusetts 1951-55 Jannguki suudu lesdi Berkshire, Pensilvani 1960-61 Dilsburg, Pensilvania Jaaltaaɓe Fuɗnaange Uddit 1961 Mariyam Lena Faulk 1960 Miki Raay 1956-59 Alaa kawgel 1955 Luwiis Sugges 1954 Alaa kawgel 1953 Betsi Rawls 1952 Betsi Rawls 1951 Bewerli Hanson 1950 Patti Berg 1949 Ɓiɗɗo Zahariya Tuugnorgal fwufyjdfqhoc5hhkxrdcf5004p2bzh8 160898 160897 2026-04-07T16:54:50Z Ilya Discuss 10103 160898 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Open rewɓe fuɗnaange''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1949 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokkuuji nay ceertuɗi to New Jersey, Massachusetts e Pennsylvania. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1949 Koolol leydi Essex Fells, New Jersey 1950 Golf Woodland Newton, to leydi Massachusetts 1951-55 Jannguki suudu lesdi Berkshire, Pensilvani 1960-61 Dilsburg, Pensilvania Jaaltaaɓe Fuɗnaange Uddit 1961 Mariyam Lena Faulk 1960 Miki Raay 1956-59 Alaa kawgel 1955 Luwiis Sugges 1954 Alaa kawgel 1953 Betsi Rawls 1952 Betsi Rawls 1951 Bewerli Hanson 1950 Patti Berg 1949 Ɓiɗɗo Zahariya Tuugnorgal scgkxy9if5g4eckmx0s3kzl1muwhkuk 160899 160898 2026-04-07T16:55:36Z Ilya Discuss 10103 160899 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Open rewɓe fuɗnaange''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1949 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokkuuji nay ceertuɗi to New Jersey, Massachusetts e Pennsylvania. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1949 Koolol leydi Essex Fells, New Jersey 1950 Golf Woodland Newton, to leydi Massachusetts 1951-55 Jannguki suudu lesdi Berkshire, Pensilvani 1960-61 Dilsburg, Pensilvania Jaaltaaɓe Fuɗnaange Uddit 1961 Mariyam Lena Faulk 1960 Miki Raay 1956-59 Alaa kawgel 1955 Luwiis Sugges 1954 Alaa kawgel 1953 Betsi Rawls 1952 Betsi Rawls 1951 Bewerli Hanson 1950 Patti Berg 1949 Ɓiɗɗo Zahariya Tuugnorgal ap5jtj77na24lmj43pqhsvklyrjjbnr 160900 160899 2026-04-07T16:56:11Z Ilya Discuss 10103 160900 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Open rewɓe fuɗnaange''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1949 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokkuuji nay ceertuɗi to New Jersey, Massachusetts e Pennsylvania. == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1949 Koolol leydi Essex Fells, New Jersey 1950 Golf Woodland Newton, to leydi Massachusetts 1951-55 Jannguki suudu lesdi Berkshire, Pensilvani 1960-61 Dilsburg, Pensilvania == Jaaltaaɓe == Fuɗnaange Uddit 1961 Mariyam Lena Faulk 1960 Miki Raay 1956-59 Alaa kawgel 1955 Luwiis Sugges 1954 Alaa kawgel 1953 Betsi Rawls 1952 Betsi Rawls 1951 Bewerli Hanson 1950 Patti Berg 1949 Ɓiɗɗo Zahariya == Tuugnorgal == gwoewd6qiv06zoozugt1vwuwq3x8l1w 160901 160900 2026-04-07T16:57:06Z Ilya Discuss 10103 160901 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Open rewɓe fuɗnaange''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1949 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokkuuji nay ceertuɗi to New Jersey, Massachusetts e Pennsylvania.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1949 Koolol leydi Essex Fells, New Jersey 1950 Golf Woodland Newton, to leydi Massachusetts 1951-55 Jannguki suudu lesdi Berkshire, Pensilvani 1960-61 Dilsburg, Pensilvania == Jaaltaaɓe == Fuɗnaange Uddit 1961 Mariyam Lena Faulk 1960 Miki Raay 1956-59 Alaa kawgel 1955 Luwiis Sugges 1954 Alaa kawgel 1953 Betsi Rawls 1952 Betsi Rawls 1951 Bewerli Hanson 1950 Patti Berg 1949 Ɓiɗɗo Zahariya == Tuugnorgal == 9klcbevo1ffx7gz06bm9kck9bms9vrs 160904 160901 2026-04-07T16:58:24Z Ilya Discuss 10103 160904 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Open rewɓe fuɗnaange''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1949 haa 1961. Ngol waɗi ko e nokkuuji nay ceertuɗi to New Jersey, Massachusetts e Pennsylvania.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1949 Koolol leydi Essex Fells, New Jersey 1950 Golf Woodland Newton, to leydi Massachusetts 1951-55 Jannguki suudu lesdi Berkshire, Pensilvani 1960-61 Dilsburg, Pensilvania<ref name="1949tourn">{{cite news|url=https://pqasb.pqarchiver.com/courant/access/887013942.html?dids=887013942:887013942&FMT=ABS&FMTS=ABS:AI&type=historic&date=May+30%2C+1949&author=&pub=Hartford+Courant&desc=Zaharias+Takes+Essex+Falls+Golf&pqatl=google|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104000409/http://pqasb.pqarchiver.com/courant/access/887013942.html?dids=887013942:887013942&FMT=ABS&FMTS=ABS:AI&type=historic&date=May+30,+1949&author=&pub=Hartford+Courant&desc=Zaharias+Takes+Essex+Falls+Golf&pqatl=google|url-status=dead|archive-date=November 4, 2012|title=Zaharias Takes Essex Falls Golf|newspaper=[[The Hartford Courant]]|location=[[Hartford, Connecticut]]|agency=[[Associated Press|AP]]|date=May 30, 1949|page=10|access-date=September 22, 2010}}</ref> == Jaaltaaɓe == Fuɗnaange Uddit 1961 Mariyam Lena Faulk 1960 Miki Raay 1956-59 Alaa kawgel 1955 Luwiis Sugges 1954 Alaa kawgel 1953 Betsi Rawls 1952 Betsi Rawls 1951 Bewerli Hanson 1950 Patti Berg 1949 Ɓiɗɗo Zahariya == Tuugnorgal == m9ewkcyit4qbsnhp8nwk91rxjp28vpx Sacramento Open 0 39035 160906 2026-04-07T17:01:21Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Sacramento Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗetee ko e sahaaji gila 1951 haa 1962. Ngel waɗetee ko to Sacramento, Kaliforni e nokkuuji tati ceertuɗi : dingiral leydi Del Paso e hitaande 1951 e hitaande 1961, dingiral golf Bing Maloney e hitaande 1953 e hitaande29. Jaaltaaɓe Sakramento Udditaa 1962 Ruut Yesen Falnde Sakramento Udditaama 1961 Miki Raay Barbara Romak Udditii 1953 Betsi Rawls Sacramento Rewɓe Noddaango Udditaama 1951 Betsi Rawls..." 160906 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Sacramento Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗetee ko e sahaaji gila 1951 haa 1962. Ngel waɗetee ko to Sacramento, Kaliforni e nokkuuji tati ceertuɗi : dingiral leydi Del Paso e hitaande 1951 e hitaande 1961, dingiral golf Bing Maloney e hitaande 1953 e hitaande29. Jaaltaaɓe Sakramento Udditaa 1962 Ruut Yesen Falnde Sakramento Udditaama 1961 Miki Raay Barbara Romak Udditii 1953 Betsi Rawls Sacramento Rewɓe Noddaango Udditaama 1951 Betsi Rawls Tuugnorgal l72kna1yzncz8s0inswvblitgmz0xj1 160910 160906 2026-04-07T17:03:08Z Ilya Discuss 10103 160910 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sacramento Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗetee ko e sahaaji gila 1951 haa 1962. Ngel waɗetee ko to Sacramento, Kaliforni e nokkuuji tati ceertuɗi : dingiral leydi Del Paso e hitaande 1951 e hitaande 1961, dingiral golf Bing Maloney e hitaande 1953 e hitaande29. Jaaltaaɓe Sakramento Udditaa 1962 Ruut Yesen Falnde Sakramento Udditaama 1961 Miki Raay Barbara Romak Udditii 1953 Betsi Rawls Sacramento Rewɓe Noddaango Udditaama 1951 Betsi Rawls Tuugnorgal 9y29eshzoz27x69bbahrn8ermev0s49 160913 160910 2026-04-07T17:06:11Z Ilya Discuss 10103 160913 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sacramento Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗetee ko e sahaaji gila 1951 haa 1962. Ngel waɗetee ko to Sacramento, Kaliforni e nokkuuji tati ceertuɗi : dingiral leydi Del Paso e hitaande 1951 e hitaande 1961, dingiral golf Bing Maloney e hitaande 1953 e hitaande29. == Jaaltaaɓe == Sakramento Udditaa 1962 Ruut Yesen == Falnde Sakramento Udditaama == 1961 Miki Raay == Barbara Romak Udditii == 1953 Betsi Rawls Sacramento Rewɓe Noddaango Udditaama 1951 Betsi Rawls == Tuugnorgal == hh67hn6mt3k8tdug6p2wt44yz7oc3we 160915 160913 2026-04-07T17:07:29Z Ilya Discuss 10103 160915 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sacramento Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour, ngel waɗetee ko e sahaaji gila 1951 haa 1962. Ngel waɗetee ko to Sacramento, Kaliforni e nokkuuji tati ceertuɗi : dingiral leydi Del Paso e hitaande 1951 e hitaande 1961, dingiral golf Bing Maloney e hitaande 1953 e hitaande29.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-16|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-16|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref> == Jaaltaaɓe == Sakramento Udditaa 1962 Ruut Yesen == Falnde Sakramento Udditaama == 1961 Miki Raay == Barbara Romak Udditii == 1953 Betsi Rawls Sacramento Rewɓe Noddaango Udditaama 1951 Betsi Rawls == Tuugnorgal == pv0mdv4l6urryk7qdx1kx4918k0qz11 The Lady's Last Stake 0 39036 160914 2026-04-07T17:07:21Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Lady's Last Stake''', innde mum adannde ko Piquet : walla moƴƴere e nder haɓaade, ko nate ɗe William Hogarth, c.1759. Golle ɗee ko pecce yeewtere, nannguɗe sahaa nde debbo oo foti waɗde feere : bonnude kaalis, walla nehdi. Ko ɗum gooto e golle Hogarth cakkitiiɗe, ɗe James Caulfeild, 4ɓo (caggal mum Earl 1ɓo) yamiri Hogarth suɓaade haala e coggu. Natal ngal ina hollita dingiral galle e gorko e debbo ina njuula, ina njuula piquet e dow taabal sara yiit..." 160914 wikitext text/x-wiki '''The Lady's Last Stake''', innde mum adannde ko Piquet : walla moƴƴere e nder haɓaade, ko nate ɗe William Hogarth, c.1759. Golle ɗee ko pecce yeewtere, nannguɗe sahaa nde debbo oo foti waɗde feere : bonnude kaalis, walla nehdi. Ko ɗum gooto e golle Hogarth cakkitiiɗe, ɗe James Caulfeild, 4ɓo (caggal mum Earl 1ɓo) yamiri Hogarth suɓaade haala e coggu. Natal ngal ina hollita dingiral galle e gorko e debbo ina njuula, ina njuula piquet e dow taabal sara yiite udditiinde e yeeso windo Venezuela e nder galle Palladian toɗɗaaɗo no feewi. Debbo oo ko jooni tan o dañi jawdi e gorko oo, ofisee konu. O sakkitii fiyde fijo karte gooto kadi : ko noon ne kadi, o artirta jawdi makko, haa arti noon e kaalis e jeewte gonɗe e wuttulo makko tricorne ; kono so o majjii, o foti ko jaɓde mo no giɗo makko nii. Debbo oo ina fawi e dow ŋoral yiite ngal, ina miijoo ko o rokkata koo. Debbo oo ina waawi ƴeewteede e annduɗo Hogarth biyeteeɗo Hester Salbury (caggal ɗuum Hester Thrale, caggal ɗuum Hester Piozzi). E dow leeso ngoo, ko ɓataake mo jom suudu mum werlii, neldi mo kaalis; ɗum winndaa ko e Charlotte, siynaama Townly. Detaayuuji e nder nate ɗee ina kollita kuulal ngal debbo oo waɗi ngal. Kuɗol tokosol (ina hollira gooŋɗinal) ina suuɗii les taabal. Ina woodi natal Magadala Penitiiɗo dow ŋoral. Mantel ina jogii waktu mo nate Baaba Wakkati no woorunoo lomtii Kupid, kono haa jooni ina jogii ƴulɓe ; waktu oo ina waɗi konngol « nunc nunc » (latin: « jooni jooni »). Waktu oo ina hollita waktu oo ko 16w55h, gite lewru (ina hollita gite cukalel) ina njiyee dow gesa to yaasi. Kaayitaaji ɗii ina mberlee e jeyngol. Golle ɗee ina njogii 91,44 e 105,41 santimeeteer (36,0 in × 41,5 in). Nde anndiraa ko “The Lady’s Last Stake” (The Lady’s Last Stake) e hitaande 1707, nde Colley Cibber waɗi e hitaande 1707, nde Lady Gentle dañi kaalis e juuɗe jom suudu mum, hono Lord George Brilliant, fenaande, tee ina foti fellitde so tawii o yoɓata ñamaale jom suudu makko walla o yoɓa ɗum en. Nde Sir Richard Grosvenor (caggal mum wonti Baron 1ɓo, caggal ɗuum Earl 1ɓo) yiyi nate ɗee e nder suudu Hogarth e hitaande 1758, o naamndii Hogarth yo o nantu mo kadi natal e sarɗiiji gooti ɗii. Grosvenor haawnii e ko heɓaa koo, Sigismunda ina woya ɓernde Guiscardo, Grosvenor salii natal ngal nde ngal gasi e hitaande 1759. Charlemont jaɓi nate makko, kono o acci Hogarth jogaade ɗe haa juuta ngam o waawa winndude ɗe. Hogarth weltaaki e njeñtudi ndii, kadi ndi werlaama, ndi yaltinaaka. Golle ɗee kolliraama e koolol gadanol Fedde Naalankooɓe e hitaande 1761, caggal ɗuum Thomas Cheesman winndi ɗum en no feewi. Natal ngal fawii ko e sifaa Palladian nannduɗo e galle Charlemont to Dublin, haa ɓesngu nguu soodi ɗum e hitaande 1874. Joɗnde maantiniinde e mahdi Hogarth e nder windo Venetian ina waawi wonde ngam teddinde Earl, jogiiɗo yiɗde keeriinde e architectural e neo-class Orop e sahaa nde pentol ngol fuɗɗii. Nde rewi ko e juuɗe yeeyooɓe naalankaagal biyeteeɗo Louis Huth e Thomas Agnew & Sons. Ko J. P. Morgan heɓi ɗum e hitaande 1900, kadi ko Seymour H. Nox, Jr rokki ɗum galle ñeeñal Albright-Knox e hitaande 1945. == Ƴeew kadi == Doggol golle ɗe William Hogarth winndi == Tuugnorgal == bwxckrcyyo5s4ho8bztulzw1mkwzy8s 160916 160914 2026-04-07T17:08:11Z Isa Oumar 9821 160916 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Lady's Last Stake''', innde mum adannde ko Piquet : walla moƴƴere e nder haɓaade, ko nate ɗe William Hogarth, c.1759. Golle ɗee ko pecce yeewtere, nannguɗe sahaa nde debbo oo foti waɗde feere : bonnude kaalis, walla nehdi. Ko ɗum gooto e golle Hogarth cakkitiiɗe, ɗe James Caulfeild, 4ɓo (caggal mum Earl 1ɓo) yamiri Hogarth suɓaade haala e coggu. Natal ngal ina hollita dingiral galle e gorko e debbo ina njuula, ina njuula piquet e dow taabal sara yiite udditiinde e yeeso windo Venezuela e nder galle Palladian toɗɗaaɗo no feewi. Debbo oo ko jooni tan o dañi jawdi e gorko oo, ofisee konu. O sakkitii fiyde fijo karte gooto kadi : ko noon ne kadi, o artirta jawdi makko, haa arti noon e kaalis e jeewte gonɗe e wuttulo makko tricorne ; kono so o majjii, o foti ko jaɓde mo no giɗo makko nii. Debbo oo ina fawi e dow ŋoral yiite ngal, ina miijoo ko o rokkata koo. Debbo oo ina waawi ƴeewteede e annduɗo Hogarth biyeteeɗo Hester Salbury (caggal ɗuum Hester Thrale, caggal ɗuum Hester Piozzi). E dow leeso ngoo, ko ɓataake mo jom suudu mum werlii, neldi mo kaalis; ɗum winndaa ko e Charlotte, siynaama Townly. Detaayuuji e nder nate ɗee ina kollita kuulal ngal debbo oo waɗi ngal. Kuɗol tokosol (ina hollira gooŋɗinal) ina suuɗii les taabal. Ina woodi natal Magadala Penitiiɗo dow ŋoral. Mantel ina jogii waktu mo nate Baaba Wakkati no woorunoo lomtii Kupid, kono haa jooni ina jogii ƴulɓe ; waktu oo ina waɗi konngol « nunc nunc » (latin: « jooni jooni »). Waktu oo ina hollita waktu oo ko 16w55h, gite lewru (ina hollita gite cukalel) ina njiyee dow gesa to yaasi. Kaayitaaji ɗii ina mberlee e jeyngol. Golle ɗee ina njogii 91,44 e 105,41 santimeeteer (36,0 in × 41,5 in). Nde anndiraa ko “The Lady’s Last Stake” (The Lady’s Last Stake) e hitaande 1707, nde Colley Cibber waɗi e hitaande 1707, nde Lady Gentle dañi kaalis e juuɗe jom suudu mum, hono Lord George Brilliant, fenaande, tee ina foti fellitde so tawii o yoɓata ñamaale jom suudu makko walla o yoɓa ɗum en. Nde Sir Richard Grosvenor (caggal mum wonti Baron 1ɓo, caggal ɗuum Earl 1ɓo) yiyi nate ɗee e nder suudu Hogarth e hitaande 1758, o naamndii Hogarth yo o nantu mo kadi natal e sarɗiiji gooti ɗii. Grosvenor haawnii e ko heɓaa koo, Sigismunda ina woya ɓernde Guiscardo, Grosvenor salii natal ngal nde ngal gasi e hitaande 1759. Charlemont jaɓi nate makko, kono o acci Hogarth jogaade ɗe haa juuta ngam o waawa winndude ɗe. Hogarth weltaaki e njeñtudi ndii, kadi ndi werlaama, ndi yaltinaaka. Golle ɗee kolliraama e koolol gadanol Fedde Naalankooɓe e hitaande 1761, caggal ɗuum Thomas Cheesman winndi ɗum en no feewi. Natal ngal fawii ko e sifaa Palladian nannduɗo e galle Charlemont to Dublin, haa ɓesngu nguu soodi ɗum e hitaande 1874. Joɗnde maantiniinde e mahdi Hogarth e nder windo Venetian ina waawi wonde ngam teddinde Earl, jogiiɗo yiɗde keeriinde e architectural e neo-class Orop e sahaa nde pentol ngol fuɗɗii. Nde rewi ko e juuɗe yeeyooɓe naalankaagal biyeteeɗo Louis Huth e Thomas Agnew & Sons. Ko J. P. Morgan heɓi ɗum e hitaande 1900, kadi ko Seymour H. Nox, Jr rokki ɗum galle ñeeñal Albright-Knox e hitaande 1945. == Ƴeew kadi == Doggol golle ɗe William Hogarth winndi == Tuugnorgal == shmh67wa7bdua7qkigingw16z7q83hy Las Vegas LPGA 0 39037 160917 2026-04-07T17:10:48Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Las Vegas LPGA ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1990 haa 1993. Ngol fijiraa ko to Las Vegas, Nevada to nokku biyeteeɗo Desert Inn tuggi 1990 haa 1992 e nokku biyeteeɗo Canyon Gate e hitaande 1993. Jaaltaaɓe Las Vegas LPGA 1993 Tiris Jonson Las Vegas LPGA hakkunde leyɗeele 1992 Dana Lofland Jeereende Inn LPGA hakkunde leyɗeele 1991 Pennda Hammel 1990 Maagi Will Tuugnorgal" 160917 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Las Vegas LPGA ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1990 haa 1993. Ngol fijiraa ko to Las Vegas, Nevada to nokku biyeteeɗo Desert Inn tuggi 1990 haa 1992 e nokku biyeteeɗo Canyon Gate e hitaande 1993. Jaaltaaɓe Las Vegas LPGA 1993 Tiris Jonson Las Vegas LPGA hakkunde leyɗeele 1992 Dana Lofland Jeereende Inn LPGA hakkunde leyɗeele 1991 Pennda Hammel 1990 Maagi Will Tuugnorgal 6k27qbyh4xmxgnfm54ed9ka89l6y7jc 160920 160917 2026-04-07T17:12:27Z Ilya Discuss 10103 160920 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Las Vegas LPGA''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1990 haa 1993. Ngol fijiraa ko to Las Vegas, Nevada to nokku biyeteeɗo Desert Inn tuggi 1990 haa 1992 e nokku biyeteeɗo Canyon Gate e hitaande 1993. Jaaltaaɓe Las Vegas LPGA 1993 Tiris Jonson Las Vegas LPGA hakkunde leyɗeele 1992 Dana Lofland Jeereende Inn LPGA hakkunde leyɗeele 1991 Pennda Hammel 1990 Maagi Will Tuugnorgal tbhxunr0y68xqn3s3ljx4hfkmuzzhg7 160921 160920 2026-04-07T17:13:01Z Ilya Discuss 10103 160921 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Las Vegas LPGA''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1990 haa 1993. Ngol fijiraa ko to Las Vegas, Nevada to nokku biyeteeɗo Desert Inn tuggi 1990 haa 1992 e nokku biyeteeɗo Canyon Gate e hitaande 1993. == Jaaltaaɓe == Las Vegas LPGA 1993 Tiris Jonson Las Vegas LPGA hakkunde leyɗeele 1992 Dana Lofland Jeereende Inn LPGA hakkunde leyɗeele 1991 Pennda Hammel 1990 Maagi Will == Tuugnorgal == 3357gas860ts69389j2ucnakvbt2t07 160924 160921 2026-04-07T17:14:04Z Ilya Discuss 10103 160924 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Las Vegas LPGA''' ko kawgel golf e nder njillu LPGA tuggi 1990 haa 1993. Ngol fijiraa ko to Las Vegas, Nevada to nokku biyeteeɗo Desert Inn tuggi 1990 haa 1992 e nokku biyeteeɗo Canyon Gate e hitaande 1993.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf LPGA Tournament Chronology 1990-1999] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070920192212/http://www.lpga.com/content/Chronology90-99.pdf|date=2007-09-20}}</ref> == Jaaltaaɓe == Las Vegas LPGA 1993 Tiris Jonson Las Vegas LPGA hakkunde leyɗeele 1992 Dana Lofland Jeereende Inn LPGA hakkunde leyɗeele 1991 Pennda Hammel 1990 Maagi Will == Tuugnorgal == r1l1t2oe66qagqag9722pk6t9w92vuy Faith Bandler 0 39038 160918 2026-04-07T17:11:01Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Faith Bandler''' AC MBE (27 suwee 1918 – 13 feebariyee 2015; jibinaa ko Ida Lessing Faith Mussing) ko daraniiɗo hakkeeji siwil to Ostarali, jeyaaɗo e duunde maayo worgo e ndonu Ecoppi-Inndo. Kampaañ ngam hakkeeji ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e yimɓe duundeeji maayo worgo, o ɓuri anndeede ko e ardaade kampaañ ngam suɓaade ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e hitaande 1967. O waɗtaa tergal e fedde [[Ostarali]] e hitaande 1984, o wonti kadi sehil fedde..." 160918 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Faith Bandler''' AC MBE (27 suwee 1918 – 13 feebariyee 2015; jibinaa ko Ida Lessing Faith Mussing) ko daraniiɗo hakkeeji siwil to Ostarali, jeyaaɗo e duunde maayo worgo e ndonu Ecoppi-Inndo. Kampaañ ngam hakkeeji ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e yimɓe duundeeji maayo worgo, o ɓuri anndeede ko e ardaade kampaañ ngam suɓaade ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e hitaande 1967. O waɗtaa tergal e fedde [[Ostarali]] e hitaande 1984, o wonti kadi sehil fedde Ostarali e hitaande 2009, caggal nde o salii toɗɗaade wonde tergal e fedde Laamaandi Biritaan e hitaande 1976. O rokkaama doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maquarie e hitaande 1994, o heɓi njeenaari jojjanɗe aadee to Komisariyaa toppitiiɗo jojjanɗe aadee e potal fartaŋŋeeji, o innitiraa ko gooto e 100 ngalu nguurndam Ostarali gadano, mo National Trust of Australia ƴetti. Caggal nde o maayi e hitaande 2015, gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, hono Tony Abbott, sakkitii ɓesngu makko wirwirnde laamu. == Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu == Bandler jibinaa ko to Tumbulgum, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e ngesa sara Murwillumbah. Baaba makko Wacvie Mussingkon, ɓiy Baddick e Lessing Mussingkon, ummorii ko Biap, to duunde Ambrym, to Vanuatu hannde, nde o woni suka, omo yahra e duuɓi 13, e hitaande 1883. Ndeen o neldaama to Mackay, to ''Queensland'', hade makko neldude golle e nder wertallo suukara. Caggal mum o daɗi, o resi yumma Bandler, debbo [[Ecoppi|Ecoppinaajo]]-[[Inndonesiya|Inndonaajo]] ummoriiɗo New South Wales. Naatgol Mussingkon ngol ina jeyaa e ko wiyetee « blackbirding » (blackbirding), ko ɗum huunde nde addani golle keewɗe ngam wallitde sosde gollordu suukara to Ostarali. Caggal ɗuum o anndiraa ko Peter Mussing, waajotooɗo layya, gollinooɗo e ngesa banaana to sara Murwillumbah. O maayi ko Bandler ina yahra e duuɓi joy.[1] Bandler hollitii daartol gonngol e baaba mum e nder golle maccuɗo, ko ɗum addani mo tiiɗnaade e golle makko. E hitaande 1934, Bandler yalti duɗal, o fayi Sydney, o woni toon jannginoowo mbaylaandi. 14yvdi6zytdqasu7gj7i3d8y251eb2i 160926 160918 2026-04-07T17:18:49Z MOIBARDE 10068 160926 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Faith Bandler''' AC MBE (27 suwee 1918 – 13 feebariyee 2015; jibinaa ko Ida Lessing Faith Mussing) ko daraniiɗo hakkeeji siwil to Ostarali, jeyaaɗo e duunde maayo worgo e ndonu Ecoppi-Inndo. Kampaañ ngam hakkeeji ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e yimɓe duundeeji maayo worgo, o ɓuri anndeede ko e ardaade kampaañ ngam suɓaade ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e hitaande 1967. O waɗtaa tergal e fedde [[Ostarali]] e hitaande 1984, o wonti kadi sehil fedde Ostarali e hitaande 2009, caggal nde o salii toɗɗaade wonde tergal e fedde Laamaandi Biritaan e hitaande 1976. O rokkaama doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maquarie e hitaande 1994, o heɓi njeenaari jojjanɗe aadee to Komisariyaa toppitiiɗo jojjanɗe aadee e potal fartaŋŋeeji, o innitiraa ko gooto e 100 ngalu nguurndam Ostarali gadano, mo National Trust of Australia ƴetti. Caggal nde o maayi e hitaande 2015, gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, hono Tony Abbott, sakkitii ɓesngu makko wirwirnde laamu. == Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu == Bandler jibinaa ko to Tumbulgum, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e ngesa sara Murwillumbah. Baaba makko Wacvie Mussingkon, ɓiy Baddick e Lessing Mussingkon, ummorii ko Biap, to duunde Ambrym, to Vanuatu hannde, nde o woni suka, omo yahra e duuɓi 13, e hitaande 1883. Ndeen o neldaama to Mackay, to ''Queensland'', hade makko neldude golle e nder wertallo suukara. Caggal mum o daɗi, o resi yumma Bandler, debbo [[Ecoppi|Ecoppinaajo]]-[[Inndonesiya|Inndonaajo]] ummoriiɗo New South Wales. Naatgol Mussingkon ngol ina jeyaa e ko wiyetee « blackbirding » (blackbirding), ko ɗum huunde nde addani golle keewɗe ngam wallitde sosde gollordu suukara to Ostarali. Caggal ɗuum o anndiraa ko Peter Mussing, waajotooɗo layya, gollinooɗo e ngesa banaana to sara Murwillumbah. O maayi ko Bandler ina yahra e duuɓi joy.[1] Bandler hollitii daartol gonngol e baaba mum e nder golle maccuɗo, ko ɗum addani mo tiiɗnaade e golle makko. E hitaande 1934, Bandler yalti duɗal, o fayi Sydney, o woni toon jannginoowo mbaylaandi. == Kugal == === Fuɗɗoode golle === E wolde adunaare ɗimmere, Bandler e miñi mum debbo biyeteeɗo Kath ngonnoo ko e konu leydi rewɓe [[Ostarali]], ina ngolloo e gese ɓiɓɓe leɗɗe. Bandler e gollotooɓe koɗdigal ina keɓa njoɓdi ɓurndi famɗude e gollotooɓe ɓaleeɓe. Caggal nde o woppitaa e hitaande 1945, o fuɗɗii kampaañ ngam fotde njoɓdi gollotooɓe e nder leydi ndii. Caggal wolde nde, Bandler ummiima to wuro Sydney, to wuro wiyeteengo ''Kings Cross'', to leydi New South Wales ɗo o gollinoo kadi e dow ballal tooñanngeeji. === Golle renndo === E hitaande 1956, Bandler wonti golloowo timmuɗo, o woni e sosde e wontude golloowo e nder fedde hakkeeji ɓiɓɓe leydi ndi, tawa ko e wuro Sydney, wondude e Pearl Gibbs, Bert Groves, e Grace Bardsley. Bandler kadi naati e Goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Aborigine en (FCAA, caggal ɗuum FCAATSI), sosaande e hitaande 1957. E nder oon sahaa, Bandler gollodiima e jannginooɓe mum Pearl Gibbs e Jessie Street. Ko o hooreejo FCAA, Bandler ardii kampaañ ngam waɗde referaandoom doosgal leydi ngam ittude kuule diisnondiral e nder doosɗe leydi Ostarali. Kampaañ oo, tawi ina waɗi ɗaɓɓaaɗe keewɗe mawɗe e teemedde batuuji jamaanu ɗi Bandler yuɓɓini, waɗii referaandoom 1967 mo laamu Holt waɗti e yimɓe ɓee. Referendum oo heɓii nafoore e nder diiwanuuji jeegom ɗii fof, o dañii fotde 91% e ballal e nder leydi ndii kala, ɗum rokki laamu nguu mbaawka waɗde sariyaaji ngam ɓiɗɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] e nder diiwanuuji ɗii, kam e naatde e limgol yimɓe (limto [[Ostarali]]). E hitaande 1975, Bandler yilliima duunde Ambrym, ɗo baaba mum nanngaa duuɓi 92 ko adii ɗuum. E nder kitaale 1970 fof, Bandler wonnoo ko tergal mawngal e nder fedde woote rewɓe to New South Wales. Bindi Tappirde siftorde Faith Bandler e nder wuro wiyeteengo Sydney E hitaande 1974, Bandler fuɗɗii golle e defte nay, daartol ɗiɗi referaandoom 1967, daartol nguurndam miñiiko to New South Wales, e deftere ko faati e humpito baaba mum e njiimaandi ɓaleejo to Queensland. Puɗɗagol hitaande 1974, o fuɗɗii kadi kampaañ ngam hakkeeji [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] wonɓe e duunde maayo worgo. E wiyde binndoowo nguurndam Bandler, binndoowo rewɓe e daartoowo biyeteeɗo Marilyn Lake, ndeeɗoo kampaañ ɓuri kampaañ FCAATSI ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 1967, nde tawnoo Bandler ina haɓanoo e banngeeji ɗiɗi. Wonaa tan o haɓata e daartiyankooɓe ɓe mbiyata ko yimɓe ɓaleeɓe wonɓe e duunde maayo worgo ko gollotooɓe e dow yarlitaare, kono kadi o wonnoo ko e woɗɗude yimɓe jeyaaɓe e leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] e nder dille jojjanɗe aadee Ostarali, sabu ɓeydagol semmbe miijooji seernaaɓe Black Power. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 1952, Faith resi Hans Bandler, mooliiɗo yahuud ummoriiɗo Vienne, Otiris, hoɗi to ladde Farayse. E nder wolde ndee, Hans ina wonnoo e kasoo e nder kaɓirɗe Naseer en. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Lilon Gretl, jibinaaɗo e hitaande 1954, e ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Peter (Manual Armstrong). Kono ɓe ngoppii jokkondiral e Piyeer nde o yalti caggal mum ngam yiytude ɓesngu makko. Hans maayi ko e hitaande 2009. Faith Bandler maayi ko e duuɓi 96 e lewru feebariyee 2015. f3hkl6uan1ur2bm0yn1ngghvn7yojsa 160931 160926 2026-04-07T17:23:50Z MOIBARDE 10068 160931 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Faith Bandler''' AC MBE (27 suwee 1918 – 13 feebariyee 2015; jibinaa ko Ida Lessing Faith Mussing) ko daraniiɗo hakkeeji siwil to Ostarali, jeyaaɗo e duunde maayo worgo e ndonu Ecoppi-Inndo. Kampaañ ngam hakkeeji ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e yimɓe duundeeji maayo worgo, o ɓuri anndeede ko e ardaade kampaañ ngam suɓaade ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe e hitaande 1967. O waɗtaa tergal e fedde [[Ostarali]] e hitaande 1984, o wonti kadi sehil fedde Ostarali e hitaande 2009, caggal nde o salii toɗɗaade wonde tergal e fedde Laamaandi Biritaan e hitaande 1976. O rokkaama doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maquarie e hitaande 1994, o heɓi njeenaari jojjanɗe aadee to Komisariyaa toppitiiɗo jojjanɗe aadee e potal fartaŋŋeeji, o innitiraa ko gooto e 100 ngalu nguurndam Ostarali gadano, mo National Trust of Australia ƴetti. Caggal nde o maayi e hitaande 2015, gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, hono Tony Abbott, sakkitii ɓesngu makko wirwirnde laamu. == Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu == Bandler jibinaa ko to Tumbulgum, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e ngesa sara Murwillumbah. Baaba makko Wacvie Mussingkon, ɓiy Baddick e Lessing Mussingkon, ummorii ko Biap, to duunde Ambrym, to Vanuatu hannde, nde o woni suka, omo yahra e duuɓi 13, e hitaande 1883. Ndeen o neldaama to Mackay, to ''Queensland'', hade makko neldude golle e nder wertallo suukara. Caggal mum o daɗi, o resi yumma Bandler, debbo [[Ecoppi|Ecoppinaajo]]-[[Inndonesiya|Inndonaajo]] ummoriiɗo New South Wales. Naatgol Mussingkon ngol ina jeyaa e ko wiyetee « blackbirding » (blackbirding), ko ɗum huunde nde addani golle keewɗe ngam wallitde sosde gollordu suukara to Ostarali. Caggal ɗuum o anndiraa ko Peter Mussing, waajotooɗo layya, gollinooɗo e ngesa banaana to sara Murwillumbah. O maayi ko Bandler ina yahra e duuɓi joy.[1] Bandler hollitii daartol gonngol e baaba mum e nder golle maccuɗo, ko ɗum addani mo tiiɗnaade e golle makko. E hitaande 1934, Bandler yalti duɗal, o fayi Sydney, o woni toon jannginoowo mbaylaandi. == Kugal == === Fuɗɗoode golle === E wolde adunaare ɗimmere, Bandler e miñi mum debbo biyeteeɗo Kath ngonnoo ko e konu leydi rewɓe [[Ostarali]], ina ngolloo e gese ɓiɓɓe leɗɗe. Bandler e gollotooɓe koɗdigal ina keɓa njoɓdi ɓurndi famɗude e gollotooɓe ɓaleeɓe. Caggal nde o woppitaa e hitaande 1945, o fuɗɗii kampaañ ngam fotde njoɓdi gollotooɓe e nder leydi ndii. Caggal wolde nde, Bandler ummiima to wuro Sydney, to wuro wiyeteengo ''Kings Cross'', to leydi New South Wales ɗo o gollinoo kadi e dow ballal tooñanngeeji. === Golle renndo === E hitaande 1956, Bandler wonti golloowo timmuɗo, o woni e sosde e wontude golloowo e nder fedde hakkeeji ɓiɓɓe leydi ndi, tawa ko e wuro Sydney, wondude e Pearl Gibbs, Bert Groves, e Grace Bardsley. Bandler kadi naati e Goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Aborigine en (FCAA, caggal ɗuum FCAATSI), sosaande e hitaande 1957. E nder oon sahaa, Bandler gollodiima e jannginooɓe mum Pearl Gibbs e Jessie Street. Ko o hooreejo FCAA, Bandler ardii kampaañ ngam waɗde referaandoom doosgal leydi ngam ittude kuule diisnondiral e nder doosɗe leydi Ostarali. Kampaañ oo, tawi ina waɗi ɗaɓɓaaɗe keewɗe mawɗe e teemedde batuuji jamaanu ɗi Bandler yuɓɓini, waɗii referaandoom 1967 mo laamu Holt waɗti e yimɓe ɓee. Referendum oo heɓii nafoore e nder diiwanuuji jeegom ɗii fof, o dañii fotde 91% e ballal e nder leydi ndii kala, ɗum rokki laamu nguu mbaawka waɗde sariyaaji ngam ɓiɗɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] e nder diiwanuuji ɗii, kam e naatde e limgol yimɓe (limto [[Ostarali]]). E hitaande 1975, Bandler yilliima duunde Ambrym, ɗo baaba mum nanngaa duuɓi 92 ko adii ɗuum. E nder kitaale 1970 fof, Bandler wonnoo ko tergal mawngal e nder fedde woote rewɓe to New South Wales. Bindi Tappirde siftorde Faith Bandler e nder wuro wiyeteengo Sydney E hitaande 1974, Bandler fuɗɗii golle e defte nay, daartol ɗiɗi referaandoom 1967, daartol nguurndam miñiiko to New South Wales, e deftere ko faati e humpito baaba mum e njiimaandi ɓaleejo to Queensland. Puɗɗagol hitaande 1974, o fuɗɗii kadi kampaañ ngam hakkeeji [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] wonɓe e duunde maayo worgo. E wiyde binndoowo nguurndam Bandler, binndoowo rewɓe e daartoowo biyeteeɗo Marilyn Lake, ndeeɗoo kampaañ ɓuri kampaañ FCAATSI ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 1967, nde tawnoo Bandler ina haɓanoo e banngeeji ɗiɗi. Wonaa tan o haɓata e daartiyankooɓe ɓe mbiyata ko yimɓe ɓaleeɓe wonɓe e duunde maayo worgo ko gollotooɓe e dow yarlitaare, kono kadi o wonnoo ko e woɗɗude yimɓe jeyaaɓe e leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] e nder dille jojjanɗe aadee Ostarali, sabu ɓeydagol semmbe miijooji seernaaɓe Black Power. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 1952, Faith resi Hans Bandler, mooliiɗo yahuud ummoriiɗo Vienne, Otiris, hoɗi to ladde Farayse. E nder wolde ndee, Hans ina wonnoo e kasoo e nder kaɓirɗe Naseer en. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Lilon Gretl, jibinaaɗo e hitaande 1954, e ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Peter (Manual Armstrong). Kono ɓe ngoppii jokkondiral e Piyeer nde o yalti caggal mum ngam yiytude ɓesngu makko. Hans maayi ko e hitaande 2009. Faith Bandler maayi ko e duuɓi 96 e lewru feebariyee 2015. == Teddungal e njeenaaje == Bandler ko: toɗɗaa tergal e fedde laamu Angalteer (MBE) e hitaande 1976,[ kono o salii jaɓde ɗum toɗɗaama tergal e fedde Ostarali (AM) ñalnde 11 lewru juko hitaande 1984, ngam mawninde golle makko e wellitaare Aborigine en rokkaama doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie e hitaande 1994 rokkaama njeenaari jojjanɗe aadee e hitaande 1997, ndi Komiseer jojjanɗe aadee e potal fartaŋŋeeji e oon sahaa rokki ɗum inniraa ko gooto e 100 ngalu nguurndam Ostarali gadano, mo National Trust of Ostarali ƴetti o waɗti ɗum e sehil Ordo Ostarali (AC) ñalnde 26 lewru Yarkomaa 2009 (ñalngu Ostarali) naatnaa e doggol teddungal rewɓe Victoria e hitaande 2001 Natal Bandler ngal naalanke biyeteeɗo Margaret Woodward waɗi e hitaande 1993, ina joginoo ɗum e defterdu leydi New South Wales. Caggal maayde makko, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono Tony Abbott rokki ɓesngu Bandler wirwirnde laamu. == Golle cuɓaaɗe == Golle Bandler bayyinaaɗe ina njeyaa heen : Bandler, Goongɗinal (1977). Wakviye. Adelayde: Rigby. <nowiki>ISBN 0-7270-0446-8</nowiki>. Bandler, Goongɗinal; Fowx, Len (1980). Marani to leydi Ostarali. Adelayde: Rigby. <nowiki>ISBN 0-7270-1254-1</nowiki>. Bandler, Goongɗinal; Fowru, Len, winndooɓe. (1983). Wakkati man ɗon mari: Taariiha kawtal Aborigine'en e Ostarali'en. Chippendale, New South Wales: Koolol baylugol defte goɗɗe. <nowiki>ISBN 0-909188-78-5</nowiki>. Bandler, Goongɗinal (1984). Welou, Banndiraawo Am. Glebe, Galles du Sud: Ladde e Woolley. <nowiki>ISBN 0-909331-73-1</nowiki>. Bandler, Goongɗinal (1989). Turning the Tide: Daartol keeriiɗo e Diisnondiral Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam ɓamtaare Aborigine en e Islaam Torres. Canberra: Jaaynde ganndal Aborigine en. <nowiki>ISBN 0-85575-196-7</nowiki>. == Tuugnorgal == ep1gmkr8osn5685mnxtj5zl8y3abvsl 161014 160931 2026-04-07T19:44:06Z MOIBARDE 10068 161014 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Faith Bandler''' AC MBE (27 suwee 1918 – 13 feebariyee 2015; jibinaa ko '''Ida Lessing Faith Mussing''') ko daraniiɗo hakkeeji siwil to [[Ostarali]], jeyaaɗo e duunde maayo worgo e ndonu [[Ecoppi]]-Inndo. Kampaañ ngam hakkeeji ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] e yimɓe duundeeji maayo worgo, o ɓuri anndeede ko e ardaade kampaañ ngam suɓaade ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] e hitaande 1967.<ref>{{cite web|author=Stephens, Tony|url=http://oa.anu.edu.au/obituary/bandler-ida-lessing-faith-15982|title=Bandler, Ida Lessing Faith|work=Obituaries Australia|publisher=[[Australian National University]]|access-date=20 December 2015}}</ref> O waɗtaa tergal e fedde [[Ostarali]] e hitaande 1984, o wonti kadi sehil fedde Ostarali e hitaande 2009, caggal nde o salii toɗɗaade wonde tergal e fedde Laamaandi Biritaan e hitaande 1976.<ref>{{cite web|title=Famous Australians – Faith Bandler|work=Behind the News|url=http://www.abc.net.au/btn/australians/f.bandler.htm|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=|access-date=}}</ref> O rokkaama doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Maquarie e hitaande 1994, o heɓi njeenaari jojjanɗe aadee to Komisariyaa toppitiiɗo jojjanɗe aadee e potal fartaŋŋeeji, o innitiraa ko gooto e 100 ngalu nguurndam Ostarali gadano, mo ''National Trust of Australia'' ƴetti. Caggal nde o maayi e hitaande 2015, gardiiɗo jaagorɗe leydi [[Ostarali]], hono Tony Abbott, sakkitii ɓesngu makko wirwirnde laamu. == Nguurndam e ɓesngu puɗɗaangu == Bandler jibinaa ko to Tumbulgum, to leydi Galles du Sud, o mawni ko e ngesa sara Murwillumbah. Baaba makko Wacvie Mussingkon, ɓiy Baddick e Lessing Mussingkon, ummorii ko Biap, to duunde Ambrym, to Vanuatu hannde, nde o woni suka, omo yahra e duuɓi 13, e hitaande 1883. Ndeen o neldaama to Mackay, to ''Queensland'', hade makko neldude golle e nder wertallo suukara. Caggal mum o daɗi, o resi yumma Bandler, debbo [[Ecoppi|Ecoppinaajo]]-[[Inndonesiya|Inndonaajo]] ummoriiɗo New South Wales. Naatgol Mussingkon ngol ina jeyaa e ko wiyetee « blackbirding » (blackbirding), ko ɗum huunde nde addani golle keewɗe ngam wallitde sosde gollordu suukara to Ostarali. Caggal ɗuum o anndiraa ko Peter Mussing, waajotooɗo layya, gollinooɗo e ngesa banaana to sara Murwillumbah. O maayi ko Bandler ina yahra e duuɓi joy.[1] Bandler hollitii daartol gonngol e baaba mum e nder golle maccuɗo, ko ɗum addani mo tiiɗnaade e golle makko. E hitaande 1934, Bandler yalti duɗal, o fayi Sydney, o woni toon jannginoowo mbaylaandi. == Kugal == === Fuɗɗoode golle === E wolde adunaare ɗimmere, Bandler e miñi mum debbo biyeteeɗo Kath ngonnoo ko e konu leydi rewɓe [[Ostarali]], ina ngolloo e gese ɓiɓɓe leɗɗe. Bandler e gollotooɓe koɗdigal ina keɓa njoɓdi ɓurndi famɗude e gollotooɓe ɓaleeɓe. Caggal nde o woppitaa e hitaande 1945, o fuɗɗii kampaañ ngam fotde njoɓdi gollotooɓe e nder leydi ndii. Caggal wolde nde, Bandler ummiima to wuro Sydney, to wuro wiyeteengo ''Kings Cross'', to leydi New South Wales ɗo o gollinoo kadi e dow ballal tooñanngeeji. === Golle renndo === E hitaande 1956, Bandler wonti golloowo timmuɗo, o woni e sosde e wontude golloowo e nder fedde hakkeeji ɓiɓɓe leydi ndi, tawa ko e wuro Sydney, wondude e Pearl Gibbs, Bert Groves, e Grace Bardsley. Bandler kadi naati e Goomu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Aborigine en (FCAA, caggal ɗuum FCAATSI), sosaande e hitaande 1957. E nder oon sahaa, Bandler gollodiima e jannginooɓe mum Pearl Gibbs e Jessie Street. Ko o hooreejo FCAA, Bandler ardii kampaañ ngam waɗde referaandoom doosgal leydi ngam ittude kuule diisnondiral e nder doosɗe leydi Ostarali. Kampaañ oo, tawi ina waɗi ɗaɓɓaaɗe keewɗe mawɗe e teemedde batuuji jamaanu ɗi Bandler yuɓɓini, waɗii referaandoom 1967 mo laamu Holt waɗti e yimɓe ɓee. Referendum oo heɓii nafoore e nder diiwanuuji jeegom ɗii fof, o dañii fotde 91% e ballal e nder leydi ndii kala, ɗum rokki laamu nguu mbaawka waɗde sariyaaji ngam ɓiɗɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] e nder diiwanuuji ɗii, kam e naatde e limgol yimɓe (limto [[Ostarali]]). E hitaande 1975, Bandler yilliima duunde Ambrym, ɗo baaba mum nanngaa duuɓi 92 ko adii ɗuum. E nder kitaale 1970 fof, Bandler wonnoo ko tergal mawngal e nder fedde woote rewɓe to New South Wales. Bindi Tappirde siftorde Faith Bandler e nder wuro wiyeteengo Sydney E hitaande 1974, Bandler fuɗɗii golle e defte nay, daartol ɗiɗi referaandoom 1967, daartol nguurndam miñiiko to New South Wales, e deftere ko faati e humpito baaba mum e njiimaandi ɓaleejo to Queensland. Puɗɗagol hitaande 1974, o fuɗɗii kadi kampaañ ngam hakkeeji [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] wonɓe e duunde maayo worgo. E wiyde binndoowo nguurndam Bandler, binndoowo rewɓe e daartoowo biyeteeɗo Marilyn Lake, ndeeɗoo kampaañ ɓuri kampaañ FCAATSI ngam suɓaade hooreejo leydi e hitaande 1967, nde tawnoo Bandler ina haɓanoo e banngeeji ɗiɗi. Wonaa tan o haɓata e daartiyankooɓe ɓe mbiyata ko yimɓe ɓaleeɓe wonɓe e duunde maayo worgo ko gollotooɓe e dow yarlitaare, kono kadi o wonnoo ko e woɗɗude yimɓe jeyaaɓe e leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] e nder dille jojjanɗe aadee [[Ostarali]], sabu ɓeydagol semmbe miijooji seernaaɓe ''Black Power''. == Nguurndam neɗɗo == E hitaande 1952, Faith resi Hans Bandler, mooliiɗo yahuud ummoriiɗo Vienne, Otiris, hoɗi to ladde Farayse. E nder wolde ndee, Hans ina wonnoo e kasoo e nder kaɓirɗe Naseer en. Ɓeeɗoo ɗiɗo ina njogii ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Lilon Gretl, jibinaaɗo e hitaande 1954, e ɓiɗɗo gorko biyeteeɗo Peter (Manual Armstrong). Kono ɓe ngoppii jokkondiral e Piyeer nde o yalti caggal mum ngam yiytude ɓesngu makko. Hans maayi ko e hitaande 2009. Faith Bandler maayi ko e duuɓi 96 e lewru feebariyee 2015. == Teddungal e njeenaaje == Bandler ko: toɗɗaa tergal e fedde laamu Angalteer (MBE) e hitaande 1976,[ kono o salii jaɓde ɗum toɗɗaama tergal e fedde Ostarali (AM) ñalnde 11 lewru juko hitaande 1984, ngam mawninde golle makko e wellitaare Aborigine en rokkaama doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie e hitaande 1994 rokkaama njeenaari jojjanɗe aadee e hitaande 1997, ndi Komiseer jojjanɗe aadee e potal fartaŋŋeeji e oon sahaa rokki ɗum inniraa ko gooto e 100 ngalu nguurndam Ostarali gadano, mo National Trust of Ostarali ƴetti o waɗti ɗum e sehil Ordo Ostarali (AC) ñalnde 26 lewru Yarkomaa 2009 (ñalngu Ostarali) naatnaa e doggol teddungal rewɓe Victoria e hitaande 2001 Natal Bandler ngal naalanke biyeteeɗo Margaret Woodward waɗi e hitaande 1993, ina joginoo ɗum e defterdu leydi New South Wales. Caggal maayde makko, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono Tony Abbott rokki ɓesngu Bandler wirwirnde laamu. == Golle cuɓaaɗe == Golle Bandler bayyinaaɗe ina njeyaa heen : Bandler, Goongɗinal (1977). Wakviye. Adelayde: Rigby. <nowiki>ISBN 0-7270-0446-8</nowiki>. Bandler, Goongɗinal; Fowx, Len (1980). Marani to leydi Ostarali. Adelayde: Rigby. <nowiki>ISBN 0-7270-1254-1</nowiki>. Bandler, Goongɗinal; Fowru, Len, winndooɓe. (1983). Wakkati man ɗon mari: Taariiha kawtal Aborigine'en e Ostarali'en. Chippendale, New South Wales: Koolol baylugol defte goɗɗe. <nowiki>ISBN 0-909188-78-5</nowiki>. Bandler, Goongɗinal (1984). Welou, Banndiraawo Am. Glebe, Galles du Sud: Ladde e Woolley. <nowiki>ISBN 0-909331-73-1</nowiki>. Bandler, Goongɗinal (1989). Turning the Tide: Daartol keeriiɗo e Diisnondiral Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam ɓamtaare Aborigine en e Islaam Torres. Canberra: Jaaynde ganndal Aborigine en. <nowiki>ISBN 0-85575-196-7</nowiki>. == Tuugnorgal == mucvj0arx6cg8tyavg7i134gqyurszk Lady Walking by a Fountain in the Kissingen Spa Garden 0 39039 160919 2026-04-07T17:11:19Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Lady Walking by a Fountain in the Kissingen Spa Garden''' gouache e dow kaayitaaji, ngol naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Adolph Menzel waɗi, tuggi hitaande 1885. Golle ɗee ina kollita dingiral Jardiin Summer, baɗngal to Bad Kissingen, ɗo Menzel hollirta batte mbaydi hanndeeri motif impressionnisme Farayse, kam e to bannge impressionnisme Farayse. Natal ngal ina woni e nder defterdu suudu defte ngenndiiru to Warsaw.[1][2] == Tariya == Menzel ko hoɗɓe heewɓe to..." 160919 wikitext text/x-wiki '''Lady Walking by a Fountain in the Kissingen Spa Garden''' gouache e dow kaayitaaji, ngol naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Adolph Menzel waɗi, tuggi hitaande 1885. Golle ɗee ina kollita dingiral Jardiin Summer, baɗngal to Bad Kissingen, ɗo Menzel hollirta batte mbaydi hanndeeri motif impressionnisme Farayse, kam e to bannge impressionnisme Farayse. Natal ngal ina woni e nder defterdu suudu defte ngenndiiru to Warsaw.[1][2] == Tariya == Menzel ko hoɗɓe heewɓe to Bad Kissingen, omo hoɗi e galle miñiiko debbo, haa teeŋti noon caggal maayde jom suudu makko, e hitaande 1880. Menzel ina heewnoo hoɗde e galle Hailmann to Kurhausstrasse 3 (hannde Martin-Luther-Strasse 9). Gila e suudu wooturu e nder ndeeɗoo villa, omo waawi ƴeewde gese spa, no nate jooni ɗee njiyrata nii. Yiyngo ƴettaango e windo ngo ko motif ruttotooɗo e golle Menzel, ina waawi yiyeede, yeru, e won e nate baɗaaɗe to Berlin, ko wayi no Hinterhaus und Hof (1844), jooni to Nationalgalerie, to Berlin. Menzel ƴettii yiyngooji goɗɗi e gesaaji spa ɗii e pentol e nder dumunna mo o woni e mum oo e hitaande 1886. E nder ɗeen natal, laabi e ɓuuɓri ina njiyee kadi, kono hay yimɓe walla daabaaji ina nguuri e nokku hee. E nder ɗeen natal, colour alaa darnde ; e nder ɗuum, Menzel ina jokki e hollirde ngonka annoore e sahaaji ceertuɗi e ñalawma. E nataluuji goɗɗi ummoriiɗi Kissingen, Menzel hollitii ɓuuɓri e ɓuuɓri wuro spa. Yeru, o holliri sukaaɓe ina njimra e hoɓɓe spa woɗɓe e nder waktuuji kafe gouache to Kissingen (1886; mooftirgel keeringal), e nder gouache colourful Breakfast Buffet to Fine Bakery to Kissingen (1893; mooftirgel keeringal), o holliri jamaanu yimɓe ina ngondi e golle e nder duuɓi keewɗi. Ɗee nate keewɗe yimɓe ko nanndi e tiitooɗe jooni ɗee, hono Lady Walking to Fountain e nder Jardiin Spa Kissingen.[3] == Limtol == Natal ngal, baɗaangal e mbaadi tokosiri hono gouache e dow kaayitaaji, ina hollita dingiral jam e kisal ngal alaa ɗo haaɗi e ñalawma Summer to Bad Kissingen. Gila e nokku toowɗo, ƴettaaɗo e windo ngo yiyataa, yiyngo ngoo ina fawii e feccere e werlaa spa. Laawol njaareendi ina jokkondiri les ŋorol nano ngol e dow ŋorol ñaamowol ngol. E nder hakkundeere natal ngal, laawol ngol ina taaroo ɓuuɓol gonngol e kaaƴe laaɓɗe. Fooyre tokosere ina ɓuuɓtoo e nder ɓuuɓri keewndi ndiyam. Laawol ngol ina keerorii e leɗɗe puɗi e keewal puɗi daneeji, daneeji, boɗeeji, boɗeeji e violet. Ɗeeɗoo puɗi e baagal haa teeŋti noon ina kollita kuutoragol broos (brosse) e dabbunde tokosere (color) nanndunde e mbaadi pentol Farayse udditiingol ngol yontaaji Menzel mbaɗi. Gaagaa ɓulli puɗi ɗii, ina woodi ɓulli daneeji les ñaamo e dow nano. E nder ŋoral les nano, caɗeele lekki ki ina njogii leɗɗe daneeje ina njottii e nder pentol ngol haa yettii ɓuuɓri ndii, ina ɓuuɓna laawol ngol seeɗa. Lekki goɗki ina darii dow ɓuuɓol ngol to bannge ñaamo. Ina waɗi ƴiyal ɓuuɓngal kadi ko les leɗɗe maggal tan yiyata, heddii lekki kii ko ŋoral toowngal natal ngal taƴata. Oo lekki ina werloo ɗoyngol mum ɓalewol e nokkuuji dow ɓuuɓri ndii. E fawaade e ŋoral toowngal pentol ngol, laawol goɗngol ina doga no ŋorol ŋorol nii, ngol kadi ina ŋorol leɗɗe e puɗi. Menzel waɗii ndee yi’annde gardiiɗo e sifaaji keewɗi, rokki heen kompoññe, mo nganndu-ɗaa ko sifaaji joometiri, won geɗe wuurnooje. To bannge nano, dow ɓuuɓri ndii, debbo jom suudu ina yiyee ina yaha e nder ŋoral, ina hollira gila bannge e mbaydi. O ƴetti hoore makko yeeso, omo jannga ɓataake mo o joginoo e junngo makko ñaamo, ina gasa tawa ko ɓataake, kono kadi ina waawi wonde ɓataake ngam waɗde kewu e nder wuro spa. Dow 6anndu makko nano, ndu o 6uuccii e yi’oowo oo, o fawi heen parasol udditiingol, 6anndu nduu ina 6eydoo 6uu6de e keerol danewol. Parasol oo ina heewi nokku caggal ɓanndu makko e daande makko. E hoore makko, debbo oo ina ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi limce boɗeeje pawe. Koɗorɗe ɗee ina ɗacca geɗe mawɗe e caggal hoore makko, haa ɓuuɓri makko ɓaleeri yiyee. Kosam makko pecce ɗiɗi ina waɗi top daneejo juutɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo haa les. Siki oo, baɗaaɗo e mbaydi pinndi, ina seerti e mbaydiiji boɗeeji keewɗi. Hedde laamɗo oo, to les ŋoral ñaamo ɓuuɓol ngol, ko dogdu hakkundeeru, ɓuuɓndu ɓaleeru e boɗeeru hollirtee gila e bannge. Nde nde woni e wallitde hoore mayre e koycfe mayre caggal yeeso 6uu6ol ngol, 6uu6ol maggol yeeso nano ngol ina woni e dow 6uu6ol ngol, hoore maggol ina 6uu6too e nder 6uu6ol ngol - ina gasa tawa omo yara ndiyam. To les ŋoral ñaamo, ɓiɗngel ngel ɓuuɓri ɓaleeri ina lelii ina taarii e dow huɗo. Yanti heen, ƴiye ɗiɗi ina njooɗii e laawol koyɗe to dow to bannge ñaamo. Laamɗo oo e daabaaji ceertuɗi e nder nate ɗee njiidaani, kono ina nguurdi e jam. Menzel huutoriima yi’annde ummoraade dow wonaa tan ngam ƴellitde ƴeewndo keeriiɗo, kono ko ngam haɓaade no feewi tiitooɗe annoore e kala. Gouche oo ina siynee, ina winndaa heen « Menzel 85 Kis ».singen" e dow les ŋorol nate ɗee.[4][5] == Iwdi mum == Gouache oo ari ko e mooftirgel jom ngalu Breslau biyeteeɗo Heinrich von Korn, e hitaande 1885, hitaande nde o sosaa ndee. O rokki ɗum galle pinal Silesi, e hitaande 1905. Caggal nde jokkorgal galle oo ummii, galle galle oo yani e wolde adunaare ɗimmere, laamu Poloñ ƴetti natal ngal to galle pinal ngenndiwal, to Warsaw, e hitaande 1946, ɗo ngal woni gila[]6. == Tuugnorgal == qucpyu4996s8bt1smb1rhxvsgflpf7l 160922 160919 2026-04-07T17:13:43Z Isa Oumar 9821 160922 wikitext text/x-wiki '''Lady Walking by a Fountain in the Kissingen Spa Garden''' gouache e dow kaayitaaji, ngol naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Adolph Menzel waɗi, tuggi hitaande 1885. Golle ɗee ina kollita dingiral Jardiin Summer, baɗngal to Bad Kissingen, ɗo Menzel hollirta batte mbaydi hanndeeri motif impressionnisme Farayse, kam e to bannge impressionnisme Farayse. Natal ngal ina woni e nder defterdu suudu defte ngenndiiru to Warsaw.<ref>[https://cyfrowe.mnw.art.pl/pl/zbiory/881174 National Museum, Warsaw (Polish)]</ref><ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref> == Tariya == Menzel ko hoɗɓe heewɓe to Bad Kissingen, omo hoɗi e galle miñiiko debbo, haa teeŋti noon caggal maayde jom suudu makko, e hitaande 1880. Menzel ina heewnoo hoɗde e galle Hailmann to Kurhausstrasse 3 (hannde Martin-Luther-Strasse 9). Gila e suudu wooturu e nder ndeeɗoo villa, omo waawi ƴeewde gese spa, no nate jooni ɗee njiyrata nii. Yiyngo ƴettaango e windo ngo ko motif ruttotooɗo e golle Menzel, ina waawi yiyeede, yeru, e won e nate baɗaaɗe to Berlin, ko wayi no Hinterhaus und Hof (1844), jooni to Nationalgalerie, to Berlin.<ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref> Menzel ƴettii yiyngooji goɗɗi e gesaaji spa ɗii e pentol e nder dumunna mo o woni e mum oo e hitaande 1886. E nder ɗeen natal, laabi e ɓuuɓri ina njiyee kadi, kono hay yimɓe walla daabaaji ina nguuri e nokku hee. E nder ɗeen natal, colour alaa darnde ; e nder ɗuum, Menzel ina jokki e hollirde ngonka annoore e sahaaji ceertuɗi e ñalawma. E nataluuji goɗɗi ummoriiɗi Kissingen, Menzel hollitii ɓuuɓri e ɓuuɓri wuro spa. Yeru, o holliri sukaaɓe ina njimra e hoɓɓe spa woɗɓe e nder waktuuji kafe gouache to Kissingen (1886; mooftirgel keeringal), e nder gouache colourful Breakfast Buffet to Fine Bakery to Kissingen (1893; mooftirgel keeringal), o holliri jamaanu yimɓe ina ngondi e golle e nder duuɓi keewɗi. Ɗee nate keewɗe yimɓe ko nanndi e tiitooɗe jooni ɗee, hono Lady Walking to Fountain e nder Jardiin Spa Kissingen.<ref>[https://cyfrowe.mnw.art.pl/pl/zbiory/881174 National Museum, Warsaw (Polish)]</ref><ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref> == Limtol == Natal ngal, baɗaangal e mbaadi tokosiri hono gouache e dow kaayitaaji, ina hollita dingiral jam e kisal ngal alaa ɗo haaɗi e ñalawma Summer to Bad Kissingen. Gila e nokku toowɗo, ƴettaaɗo e windo ngo yiyataa, yiyngo ngoo ina fawii e feccere e werlaa spa. Laawol njaareendi ina jokkondiri les ŋorol nano ngol e dow ŋorol ñaamowol ngol. E nder hakkundeere natal ngal, laawol ngol ina taaroo ɓuuɓol gonngol e kaaƴe laaɓɗe. Fooyre tokosere ina ɓuuɓtoo e nder ɓuuɓri keewndi ndiyam. Laawol ngol ina keerorii e leɗɗe puɗi e keewal puɗi daneeji, daneeji, boɗeeji, boɗeeji e violet. Ɗeeɗoo puɗi e baagal haa teeŋti noon ina kollita kuutoragol broos (brosse) e dabbunde tokosere (color) nanndunde e mbaadi pentol Farayse udditiingol ngol yontaaji Menzel mbaɗi. Gaagaa ɓulli puɗi ɗii, ina woodi ɓulli daneeji les ñaamo e dow nano. E nder ŋoral les nano, caɗeele lekki ki ina njogii leɗɗe daneeje ina njottii e nder pentol ngol haa yettii ɓuuɓri ndii, ina ɓuuɓna laawol ngol seeɗa. Lekki goɗki ina darii dow ɓuuɓol ngol to bannge ñaamo. Ina waɗi ƴiyal ɓuuɓngal kadi ko les leɗɗe maggal tan yiyata, heddii lekki kii ko ŋoral toowngal natal ngal taƴata. Oo lekki ina werloo ɗoyngol mum ɓalewol e nokkuuji dow ɓuuɓri ndii. E fawaade e ŋoral toowngal pentol ngol, laawol goɗngol ina doga no ŋorol ŋorol nii, ngol kadi ina ŋorol leɗɗe e puɗi. Menzel waɗii ndee yi’annde gardiiɗo e sifaaji keewɗi, rokki heen kompoññe, mo nganndu-ɗaa ko sifaaji joometiri, won geɗe wuurnooje. To bannge nano, dow ɓuuɓri ndii, debbo jom suudu ina yiyee ina yaha e nder ŋoral, ina hollira gila bannge e mbaydi. O ƴetti hoore makko yeeso, omo jannga ɓataake mo o joginoo e junngo makko ñaamo, ina gasa tawa ko ɓataake, kono kadi ina waawi wonde ɓataake ngam waɗde kewu e nder wuro spa. Dow 6anndu makko nano, ndu o 6uuccii e yi’oowo oo, o fawi heen parasol udditiingol, 6anndu nduu ina 6eydoo 6uu6de e keerol danewol. Parasol oo ina heewi nokku caggal ɓanndu makko e daande makko. E hoore makko, debbo oo ina ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi limce boɗeeje pawe. Koɗorɗe ɗee ina ɗacca geɗe mawɗe e caggal hoore makko, haa ɓuuɓri makko ɓaleeri yiyee. Kosam makko pecce ɗiɗi ina waɗi top daneejo juutɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo haa les. Siki oo, baɗaaɗo e mbaydi pinndi, ina seerti e mbaydiiji boɗeeji keewɗi. Hedde laamɗo oo, to les ŋoral ñaamo ɓuuɓol ngol, ko dogdu hakkundeeru, ɓuuɓndu ɓaleeru e boɗeeru hollirtee gila e bannge. Nde nde woni e wallitde hoore mayre e koycfe mayre caggal yeeso 6uu6ol ngol, 6uu6ol maggol yeeso nano ngol ina woni e dow 6uu6ol ngol, hoore maggol ina 6uu6too e nder 6uu6ol ngol - ina gasa tawa omo yara ndiyam. To les ŋoral ñaamo, ɓiɗngel ngel ɓuuɓri ɓaleeri ina lelii ina taarii e dow huɗo. Yanti heen, ƴiye ɗiɗi ina njooɗii e laawol koyɗe to dow to bannge ñaamo. Laamɗo oo e daabaaji ceertuɗi e nder nate ɗee njiidaani, kono ina nguurdi e jam. Menzel huutoriima yi’annde ummoraade dow wonaa tan ngam ƴellitde ƴeewndo keeriiɗo, kono ko ngam haɓaade no feewi tiitooɗe annoore e kala. Gouche oo ina siynee, ina winndaa heen « Menzel 85 Kis ».singen" e dow les ŋorol nate ɗee.<ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref><ref>Werner Busch, ''Adolph Menzel, Auf der Suche nach der Wirklichkeit'', Munich, Beck, 2015 (German)</ref> == Iwdi mum == Gouache oo ari ko e mooftirgel jom ngalu Breslau biyeteeɗo Heinrich von Korn, e hitaande 1885, hitaande nde o sosaa ndee. O rokki ɗum galle pinal Silesi, e hitaande 1905. Caggal nde jokkorgal galle oo ummii, galle galle oo yani e wolde adunaare ɗimmere, laamu Poloñ ƴetti natal ngal to galle pinal ngenndiwal, to Warsaw, e hitaande 1946, ɗo ngal woni gila[]6.<ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref> == Tuugnorgal == 3ix7s8eethtmtm79e23ft084p9nilth 160923 160922 2026-04-07T17:14:01Z Isa Oumar 9821 160923 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lady Walking by a Fountain in the Kissingen Spa Garden''' gouache e dow kaayitaaji, ngol naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Adolph Menzel waɗi, tuggi hitaande 1885. Golle ɗee ina kollita dingiral Jardiin Summer, baɗngal to Bad Kissingen, ɗo Menzel hollirta batte mbaydi hanndeeri motif impressionnisme Farayse, kam e to bannge impressionnisme Farayse. Natal ngal ina woni e nder defterdu suudu defte ngenndiiru to Warsaw.<ref>[https://cyfrowe.mnw.art.pl/pl/zbiory/881174 National Museum, Warsaw (Polish)]</ref><ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref> == Tariya == Menzel ko hoɗɓe heewɓe to Bad Kissingen, omo hoɗi e galle miñiiko debbo, haa teeŋti noon caggal maayde jom suudu makko, e hitaande 1880. Menzel ina heewnoo hoɗde e galle Hailmann to Kurhausstrasse 3 (hannde Martin-Luther-Strasse 9). Gila e suudu wooturu e nder ndeeɗoo villa, omo waawi ƴeewde gese spa, no nate jooni ɗee njiyrata nii. Yiyngo ƴettaango e windo ngo ko motif ruttotooɗo e golle Menzel, ina waawi yiyeede, yeru, e won e nate baɗaaɗe to Berlin, ko wayi no Hinterhaus und Hof (1844), jooni to Nationalgalerie, to Berlin.<ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref> Menzel ƴettii yiyngooji goɗɗi e gesaaji spa ɗii e pentol e nder dumunna mo o woni e mum oo e hitaande 1886. E nder ɗeen natal, laabi e ɓuuɓri ina njiyee kadi, kono hay yimɓe walla daabaaji ina nguuri e nokku hee. E nder ɗeen natal, colour alaa darnde ; e nder ɗuum, Menzel ina jokki e hollirde ngonka annoore e sahaaji ceertuɗi e ñalawma. E nataluuji goɗɗi ummoriiɗi Kissingen, Menzel hollitii ɓuuɓri e ɓuuɓri wuro spa. Yeru, o holliri sukaaɓe ina njimra e hoɓɓe spa woɗɓe e nder waktuuji kafe gouache to Kissingen (1886; mooftirgel keeringal), e nder gouache colourful Breakfast Buffet to Fine Bakery to Kissingen (1893; mooftirgel keeringal), o holliri jamaanu yimɓe ina ngondi e golle e nder duuɓi keewɗi. Ɗee nate keewɗe yimɓe ko nanndi e tiitooɗe jooni ɗee, hono Lady Walking to Fountain e nder Jardiin Spa Kissingen.<ref>[https://cyfrowe.mnw.art.pl/pl/zbiory/881174 National Museum, Warsaw (Polish)]</ref><ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref> == Limtol == Natal ngal, baɗaangal e mbaadi tokosiri hono gouache e dow kaayitaaji, ina hollita dingiral jam e kisal ngal alaa ɗo haaɗi e ñalawma Summer to Bad Kissingen. Gila e nokku toowɗo, ƴettaaɗo e windo ngo yiyataa, yiyngo ngoo ina fawii e feccere e werlaa spa. Laawol njaareendi ina jokkondiri les ŋorol nano ngol e dow ŋorol ñaamowol ngol. E nder hakkundeere natal ngal, laawol ngol ina taaroo ɓuuɓol gonngol e kaaƴe laaɓɗe. Fooyre tokosere ina ɓuuɓtoo e nder ɓuuɓri keewndi ndiyam. Laawol ngol ina keerorii e leɗɗe puɗi e keewal puɗi daneeji, daneeji, boɗeeji, boɗeeji e violet. Ɗeeɗoo puɗi e baagal haa teeŋti noon ina kollita kuutoragol broos (brosse) e dabbunde tokosere (color) nanndunde e mbaadi pentol Farayse udditiingol ngol yontaaji Menzel mbaɗi. Gaagaa ɓulli puɗi ɗii, ina woodi ɓulli daneeji les ñaamo e dow nano. E nder ŋoral les nano, caɗeele lekki ki ina njogii leɗɗe daneeje ina njottii e nder pentol ngol haa yettii ɓuuɓri ndii, ina ɓuuɓna laawol ngol seeɗa. Lekki goɗki ina darii dow ɓuuɓol ngol to bannge ñaamo. Ina waɗi ƴiyal ɓuuɓngal kadi ko les leɗɗe maggal tan yiyata, heddii lekki kii ko ŋoral toowngal natal ngal taƴata. Oo lekki ina werloo ɗoyngol mum ɓalewol e nokkuuji dow ɓuuɓri ndii. E fawaade e ŋoral toowngal pentol ngol, laawol goɗngol ina doga no ŋorol ŋorol nii, ngol kadi ina ŋorol leɗɗe e puɗi. Menzel waɗii ndee yi’annde gardiiɗo e sifaaji keewɗi, rokki heen kompoññe, mo nganndu-ɗaa ko sifaaji joometiri, won geɗe wuurnooje. To bannge nano, dow ɓuuɓri ndii, debbo jom suudu ina yiyee ina yaha e nder ŋoral, ina hollira gila bannge e mbaydi. O ƴetti hoore makko yeeso, omo jannga ɓataake mo o joginoo e junngo makko ñaamo, ina gasa tawa ko ɓataake, kono kadi ina waawi wonde ɓataake ngam waɗde kewu e nder wuro spa. Dow 6anndu makko nano, ndu o 6uuccii e yi’oowo oo, o fawi heen parasol udditiingol, 6anndu nduu ina 6eydoo 6uu6de e keerol danewol. Parasol oo ina heewi nokku caggal ɓanndu makko e daande makko. E hoore makko, debbo oo ina ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi limce boɗeeje pawe. Koɗorɗe ɗee ina ɗacca geɗe mawɗe e caggal hoore makko, haa ɓuuɓri makko ɓaleeri yiyee. Kosam makko pecce ɗiɗi ina waɗi top daneejo juutɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo haa les. Siki oo, baɗaaɗo e mbaydi pinndi, ina seerti e mbaydiiji boɗeeji keewɗi. Hedde laamɗo oo, to les ŋoral ñaamo ɓuuɓol ngol, ko dogdu hakkundeeru, ɓuuɓndu ɓaleeru e boɗeeru hollirtee gila e bannge. Nde nde woni e wallitde hoore mayre e koycfe mayre caggal yeeso 6uu6ol ngol, 6uu6ol maggol yeeso nano ngol ina woni e dow 6uu6ol ngol, hoore maggol ina 6uu6too e nder 6uu6ol ngol - ina gasa tawa omo yara ndiyam. To les ŋoral ñaamo, ɓiɗngel ngel ɓuuɓri ɓaleeri ina lelii ina taarii e dow huɗo. Yanti heen, ƴiye ɗiɗi ina njooɗii e laawol koyɗe to dow to bannge ñaamo. Laamɗo oo e daabaaji ceertuɗi e nder nate ɗee njiidaani, kono ina nguurdi e jam. Menzel huutoriima yi’annde ummoraade dow wonaa tan ngam ƴellitde ƴeewndo keeriiɗo, kono ko ngam haɓaade no feewi tiitooɗe annoore e kala. Gouche oo ina siynee, ina winndaa heen « Menzel 85 Kis ».singen" e dow les ŋorol nate ɗee.<ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref><ref>Werner Busch, ''Adolph Menzel, Auf der Suche nach der Wirklichkeit'', Munich, Beck, 2015 (German)</ref> == Iwdi mum == Gouache oo ari ko e mooftirgel jom ngalu Breslau biyeteeɗo Heinrich von Korn, e hitaande 1885, hitaande nde o sosaa ndee. O rokki ɗum galle pinal Silesi, e hitaande 1905. Caggal nde jokkorgal galle oo ummii, galle galle oo yani e wolde adunaare ɗimmere, laamu Poloñ ƴetti natal ngal to galle pinal ngenndiwal, to Warsaw, e hitaande 1946, ɗo ngal woni gila[]6.<ref>Claude Keisch, Marie Ursula Riemann-Reyher (coordinators), ''Adolph Menzel 1815–1905, das Labyrinth der Wirklichkeit'', exhibition catalogue, Paris, Washington, D.C. and Berlin, DuMont, Cologne, 1996, pp. 325-326 (German)</ref> == Tuugnorgal == bpc8tr2as0gvgqdohkhzj7zfdhtepw1 Southgate Ladies Open 0 39040 160925 2026-04-07T17:17:27Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Southgate Ladies Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leawood, to Kansas. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1969-1975 Ko wuro wiyeteengo Leawood, to Kansas Jaaltaaɓe Hitaande Jaaliiɗo Njoɓdi To par Marge of nasaraaku Doggo(ɓe)-up Purse ($) Nasaraaku feccere ($) Ref. Damal Sud Udditaama 1975 Dental Dowlaaji Amerik 213 E 4 mborosaaji Almaañ hirnaange Gerda Boykin 40 000 5 700 Southgate rewɓe udditaama 1974..." 160925 wikitext text/x-wiki Southgate Ladies Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leawood, to Kansas. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1969-1975 Ko wuro wiyeteengo Leawood, to Kansas Jaaltaaɓe Hitaande Jaaliiɗo Njoɓdi To par Marge of nasaraaku Doggo(ɓe)-up Purse ($) Nasaraaku feccere ($) Ref. Damal Sud Udditaama 1975 Dental Dowlaaji Amerik 213 E 4 mborosaaji Almaañ hirnaange Gerda Boykin 40 000 5 700 Southgate rewɓe udditaama 1974 Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Sue Roberts 142[a] −2 Ɓooygol Dental Dowlaaji Amerik Shelley Hamlin (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Mary Mills 35 000 4 375 gooto e maɓɓe fof 1973 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kathy Witworth 142[b] −2 1 stroke Almaañ hirnaange Gerda Boykin 25 000 3 750 1972 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kati Witwort 216 E Ɓooygol Kanadaa Joselin Burasa 20 000 3 000 Damal Sud Udditaama 1971 Dental Dowlaaji Amerik Pam Barnett 210 −6 3 mboros Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock Leyɗeele dentuɗe Amerik JoAnne Karner 20 000 3 000 Southgate rewɓe udditaama 1970 Dental Dowlaaji Amerik Kathy Ahern 211 -5 3 stroke Dental Dowlaaji Amerik Judy Rankin 20 000 3 000 1969 Dental Dowlaaji Amerik 217 +1 1 jolngo Dental Dowlaaji Amerik Jan Ferraris 20 000 3 000 Tuugnorgal jlyhiz1x8nyriuz37lorkjbrnni2u56 160930 160925 2026-04-07T17:22:14Z Ilya Discuss 10103 160930 wikitext text/x-wiki '''Southgate Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leawood, to Kansas. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1969-1975 Ko wuro wiyeteengo Leawood, to Kansas Jaaltaaɓe Hitaande Jaaliiɗo Njoɓdi To par Marge of nasaraaku Doggo(ɓe)-up Purse ($) Nasaraaku feccere ($) Ref. Damal Sud Udditaama 1975 Dental Dowlaaji Amerik 213 E 4 mborosaaji Almaañ hirnaange Gerda Boykin 40 000 5 700 Southgate rewɓe udditaama 1974 Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Sue Roberts 142[a] −2 Ɓooygol Dental Dowlaaji Amerik Shelley Hamlin (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Mary Mills 35 000 4 375 gooto e maɓɓe fof 1973 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kathy Witworth 142[b] −2 1 stroke Almaañ hirnaange Gerda Boykin 25 000 3 750 1972 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kati Witwort 216 E Ɓooygol Kanadaa Joselin Burasa 20 000 3 000 Damal Sud Udditaama 1971 Dental Dowlaaji Amerik Pam Barnett 210 −6 3 mboros Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock Leyɗeele dentuɗe Amerik JoAnne Karner 20 000 3 000 Southgate rewɓe udditaama 1970 Dental Dowlaaji Amerik Kathy Ahern 211 -5 3 stroke Dental Dowlaaji Amerik Judy Rankin 20 000 3 000 1969 Dental Dowlaaji Amerik 217 +1 1 jolngo Dental Dowlaaji Amerik Jan Ferraris 20 000 3 000 Tuugnorgal bzgr7ztzz13x0syaksiqcnvi5wc020e 160932 160930 2026-04-07T17:24:19Z Ilya Discuss 10103 160932 wikitext text/x-wiki '''Southgate Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leawood, to Kansas. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1969-1975 Ko wuro wiyeteengo Leawood, to Kansas Jaaltaaɓe Hitaande Jaaliiɗo Njoɓdi To par Marge of nasaraaku Doggo(ɓe)-up Purse ($) Nasaraaku feccere ($) Ref. Damal Sud Udditaama 1975 Dental Dowlaaji Amerik 213 E 4 mborosaaji Almaañ hirnaange Gerda Boykin 40 000 5 700 Southgate rewɓe udditaama 1974 Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Sue Roberts 142[a] −2 Ɓooygol Dental Dowlaaji Amerik Shelley Hamlin (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Mary Mills 35 000 4 375 gooto e maɓɓe fof 1973 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kathy Witworth 142[b] −2 1 stroke Almaañ hirnaange Gerda Boykin 25 000 3 750 1972 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kati Witwort 216 E Ɓooygol Kanadaa Joselin Burasa 20 000 3 000 Damal Sud Udditaama 1971 Dental Dowlaaji Amerik Pam Barnett 210 −6 3 mboros Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock Leyɗeele dentuɗe Amerik JoAnne Karner 20 000 3 000 Southgate rewɓe udditaama 1970 Dental Dowlaaji Amerik Kathy Ahern 211 -5 3 stroke Dental Dowlaaji Amerik Judy Rankin 20 000 3 000 1969 Dental Dowlaaji Amerik 217 +1 1 jolngo Dental Dowlaaji Amerik Jan Ferraris 20 000 3 000 == Tuugnorgal == 1sy4xaqdb53e1s4rtdu28cz9xtelcha 160934 160932 2026-04-07T17:25:17Z Ilya Discuss 10103 160934 wikitext text/x-wiki '''Southgate Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leawood, to Kansas. == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1969-1975 Ko wuro wiyeteengo Leawood, to Kansas Jaaltaaɓe Hitaande Jaaliiɗo Njoɓdi To par Marge of nasaraaku Doggo(ɓe)-up Purse ($) Nasaraaku feccere ($) Ref. Damal Sud Udditaama 1975 Dental Dowlaaji Amerik 213 E 4 mborosaaji Almaañ hirnaange Gerda Boykin 40 000 5 700 Southgate rewɓe udditaama 1974 Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Sue Roberts 142[a] −2 Ɓooygol Dental Dowlaaji Amerik Shelley Hamlin (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Mary Mills 35 000 4 375 gooto e maɓɓe fof 1973 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kathy Witworth 142[b] −2 1 stroke Almaañ hirnaange Gerda Boykin 25 000 3 750 1972 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kati Witwort 216 E Ɓooygol Kanadaa Joselin Burasa 20 000 3 000 == Damal Sud Udditaama == 1971 Dental Dowlaaji Amerik Pam Barnett 210 −6 3 mboros Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock Leyɗeele dentuɗe Amerik JoAnne Karner 20 000 3 000 == Southgate rewɓe udditaama == 1970 Dental Dowlaaji Amerik Kathy Ahern 211 -5 3 stroke Dental Dowlaaji Amerik Judy Rankin 20 000 3 000 1969 Dental Dowlaaji Amerik 217 +1 1 jolngo Dental Dowlaaji Amerik Jan Ferraris 20 000 3 000 == Tuugnorgal == jot0aynn7dk1d2o3g1gdnb8t3ps3kep 160936 160934 2026-04-07T17:26:42Z Ilya Discuss 10103 160936 wikitext text/x-wiki '''Southgate Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1969 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Leawood, to Kansas.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-04|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1970-1979|access-date=2010-09-04|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|url-status=dead}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1969-1975 Ko wuro wiyeteengo Leawood, to Kansas Jaaltaaɓe Hitaande Jaaliiɗo Njoɓdi To par Marge of nasaraaku Doggo(ɓe)-up Purse ($) Nasaraaku feccere ($) Ref. Damal Sud Udditaama 1975 Dental Dowlaaji Amerik 213 E 4 mborosaaji Almaañ hirnaange Gerda Boykin 40 000 5 700 Southgate rewɓe udditaama 1974 Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Sue Roberts 142[a] −2 Ɓooygol Dental Dowlaaji Amerik Shelley Hamlin (taƴre) e Dental Dowlaaji Amerik Mary Mills 35 000 4 375 gooto e maɓɓe fof 1973 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kathy Witworth 142[b] −2 1 stroke Almaañ hirnaange Gerda Boykin 25 000 3 750 1972 Leyɗeele dentuɗe Amerik Kati Witwort 216 E Ɓooygol Kanadaa Joselin Burasa 20 000 3 000 == Damal Sud Udditaama == 1971 Dental Dowlaaji Amerik Pam Barnett 210 −6 3 mboros Dental Dowlaaji Amerik Jane Blalock Leyɗeele dentuɗe Amerik JoAnne Karner 20 000 3 000 == Southgate rewɓe udditaama == 1970 Dental Dowlaaji Amerik Kathy Ahern 211 -5 3 stroke Dental Dowlaaji Amerik Judy Rankin 20 000 3 000 1969 Dental Dowlaaji Amerik 217 +1 1 jolngo Dental Dowlaaji Amerik Jan Ferraris 20 000 3 000 == Tuugnorgal == hwbkizuvtmulf7cs8jsvprx1dckqsux Lady Macbeth Seizing the Daggers 0 39041 160927 2026-04-07T17:19:05Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Lady Macbeth Seizing the Daggers''' nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Suisse-Angalteer biyeteeɗo Henry Fuseli sosi e hitaande 1812. Golle ɗee mbaɗata ko to Tate Britain, to Londres.[1] == Daartol e sifaa == Fuseli ko jiɗɗo no feewi Wiliyam Sekspiir; kanko e hoore makko o firtiino pijirlooji Macbeth e ɗemngal Almaañ. O waɗii nate keewɗe ɗe o ƴetti e golle Shakespeare. Ndeeɗoo natal, ko ɓuri heewde e nate ɗee ko sketch ngam golle ɓurɗe mawnude anniya..." 160927 wikitext text/x-wiki '''Lady Macbeth Seizing the Daggers''' nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Suisse-Angalteer biyeteeɗo Henry Fuseli sosi e hitaande 1812. Golle ɗee mbaɗata ko to Tate Britain, to Londres.[1] == Daartol e sifaa == Fuseli ko jiɗɗo no feewi Wiliyam Sekspiir; kanko e hoore makko o firtiino pijirlooji Macbeth e ɗemngal Almaañ. O waɗii nate keewɗe ɗe o ƴetti e golle Shakespeare. Ndeeɗoo natal, ko ɓuri heewde e nate ɗee ko sketch ngam golle ɓurɗe mawnude anniyaaji, ina hollira yeewtere ummoraade e dingiral ɗiɗaɓal e nder golle ɗiɗmere e nder pijirlooji gooti ɗii. E nder ndee ɗoo dingiral, gardiiɗo yeewtere ndee, hono Macbeth, ina jogii e juuɗe mum ƴiye ƴiiƴam ɗe o wari laamɗo Duncan jooni oo, debbo makko Lady Macbeth, ƴaañoowo warngo laamɗo oo, ina hollita mo yo o deƴƴu, omo doga e jom suudu makko ngam ittude mo kaɓirɗe. Macbeth ina wayi no ina tuuma, debbo mum ina wayi no ɓuri hoolaade. Dingiral ngal ina jogii mbaadi fanniyankeeri; jikkuuji ɗii ina nanndi e ƴiye jalbooje e nder laylaytol niɓɓol.[2][3][4] == Tuugnorgal == kpgexgwqb3lltljbi5oiazbcm3ar7a2 160928 160927 2026-04-07T17:20:11Z Isa Oumar 9821 160928 wikitext text/x-wiki '''Lady Macbeth Seizing the Daggers''' nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Suisse-Angalteer biyeteeɗo Henry Fuseli sosi e hitaande 1812. Golle ɗee mbaɗata ko to Tate Britain, to Londres.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/fuseli-lady-macbeth-seizing-the-daggers-t00733 Tate Modern]</ref><ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/fuseli-lady-macbeth-seizing-the-daggers-t00733 Tate Modern]</ref> == Daartol e sifaa == Fuseli ko jiɗɗo no feewi Wiliyam Sekspiir; kanko e hoore makko o firtiino pijirlooji Macbeth e ɗemngal Almaañ. O waɗii nate keewɗe ɗe o ƴetti e golle Shakespeare. Ndeeɗoo natal, ko ɓuri heewde e nate ɗee ko sketch ngam golle ɓurɗe mawnude anniyaaji, ina hollira yeewtere ummoraade e dingiral ɗiɗaɓal e nder golle ɗiɗmere e nder pijirlooji gooti ɗii. E nder ndee ɗoo dingiral, gardiiɗo yeewtere ndee, hono Macbeth, ina jogii e juuɗe mum ƴiye ƴiiƴam ɗe o wari laamɗo Duncan jooni oo, debbo makko Lady Macbeth, ƴaañoowo warngo laamɗo oo, ina hollita mo yo o deƴƴu, omo doga e jom suudu makko ngam ittude mo kaɓirɗe. Macbeth ina wayi no ina tuuma, debbo mum ina wayi no ɓuri hoolaade. Dingiral ngal ina jogii mbaadi fanniyankeeri; jikkuuji ɗii ina nanndi e ƴiye jalbooje e nder laylaytol niɓɓol.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/fuseli-lady-macbeth-seizing-the-daggers-t00733 Tate Modern]</ref><ref>[https://maria-cristina.medium.com/great-paintings-lady-macbeth-seizing-the-daggers-by-henry-fuseli-60cffdbb317a Great Paintings: Lady Macbeth Seizing the Daggers by Henry Fuseli, Medium, 21 March 2020]</ref><ref>''Henry Fuseli 1741-1825'', exhibition catalogue, Tate Gallery, London 1975, p.59, reproduced p.58.</ref> == Tuugnorgal == 00wl8haerwglb0c9l5quqj2thb9wlkt 160929 160928 2026-04-07T17:20:25Z Isa Oumar 9821 160929 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lady Macbeth Seizing the Daggers''' nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Suisse-Angalteer biyeteeɗo Henry Fuseli sosi e hitaande 1812. Golle ɗee mbaɗata ko to Tate Britain, to Londres.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/fuseli-lady-macbeth-seizing-the-daggers-t00733 Tate Modern]</ref><ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/fuseli-lady-macbeth-seizing-the-daggers-t00733 Tate Modern]</ref> == Daartol e sifaa == Fuseli ko jiɗɗo no feewi Wiliyam Sekspiir; kanko e hoore makko o firtiino pijirlooji Macbeth e ɗemngal Almaañ. O waɗii nate keewɗe ɗe o ƴetti e golle Shakespeare. Ndeeɗoo natal, ko ɓuri heewde e nate ɗee ko sketch ngam golle ɓurɗe mawnude anniyaaji, ina hollira yeewtere ummoraade e dingiral ɗiɗaɓal e nder golle ɗiɗmere e nder pijirlooji gooti ɗii. E nder ndee ɗoo dingiral, gardiiɗo yeewtere ndee, hono Macbeth, ina jogii e juuɗe mum ƴiye ƴiiƴam ɗe o wari laamɗo Duncan jooni oo, debbo makko Lady Macbeth, ƴaañoowo warngo laamɗo oo, ina hollita mo yo o deƴƴu, omo doga e jom suudu makko ngam ittude mo kaɓirɗe. Macbeth ina wayi no ina tuuma, debbo mum ina wayi no ɓuri hoolaade. Dingiral ngal ina jogii mbaadi fanniyankeeri; jikkuuji ɗii ina nanndi e ƴiye jalbooje e nder laylaytol niɓɓol.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/fuseli-lady-macbeth-seizing-the-daggers-t00733 Tate Modern]</ref><ref>[https://maria-cristina.medium.com/great-paintings-lady-macbeth-seizing-the-daggers-by-henry-fuseli-60cffdbb317a Great Paintings: Lady Macbeth Seizing the Daggers by Henry Fuseli, Medium, 21 March 2020]</ref><ref>''Henry Fuseli 1741-1825'', exhibition catalogue, Tate Gallery, London 1975, p.59, reproduced p.58.</ref> == Tuugnorgal == bv5r4ggskxxq2xn7vs36s0lzbnb1h09 A Virgin with a Unicorn 0 39042 160933 2026-04-07T17:24:27Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo jom ƴiiƴam (Fanciulla e l'unicorno) ko natal naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Domenichino, timmini hakkunde c. 1604 e 1605. Ko e nder defterdu Palaas Farnese, to Rome. Limtol Debbo gooto jogiiɗo Unicorn sosaa ngam faarnoraade Galleria Farnese e gardagol Annibale Carracci, maayɗo duuɓi seeɗa caggal nde pecce ɗee njoofi. Fresko oo pentiraa ko dow damal e dow mahol fuɗnaange-rewo Galleria Farnese, galle ñeeñal Carracci, ko ɗum gooto e fresko makko e nder su..." 160933 wikitext text/x-wiki Debbo jom ƴiiƴam (Fanciulla e l'unicorno) ko natal naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Domenichino, timmini hakkunde c. 1604 e 1605. Ko e nder defterdu Palaas Farnese, to Rome. Limtol Debbo gooto jogiiɗo Unicorn sosaa ngam faarnoraade Galleria Farnese e gardagol Annibale Carracci, maayɗo duuɓi seeɗa caggal nde pecce ɗee njoofi. Fresko oo pentiraa ko dow damal e dow mahol fuɗnaange-rewo Galleria Farnese, galle ñeeñal Carracci, ko ɗum gooto e fresko makko e nder suudu e dow suudu. Ko golle almuudo makko Domenichino ɗe luulndaaki, kono ina gasa tawa ko sikke alaa ko ɗum tan woni darnde makko. Natal ngal ko nate laaɓal hakkunde debbo jom suudu e unicorn. Ina hollita unicorn ina tammbii e nder lappol debbo jom suudu. Unicorn ina gasa tawa wonaa sahaa fof maande jommbaajo, e nder ɗuum ina gasa tawa ko alkule. Naalanke oo ina teeŋtina semmbe fannuuji ɗiɗi ɗii fof, nde tawnoo dingiral ngal ina waɗi e saraaji leɗɗe e nokku ɗo cakkital leydi ndii woni ɗoo. Weeyo ɓuuɓngo e pecce ɗee ina luurdi e mbaydi ƴiiƴam Carracci e Galleria Farnese mum. Natal ngal ina jokkondiri e luural jowitiingal e Pape Alexandre VI e joom suudu mum Giulia Farnese, maayɗo fotde duuɓi capanɗe jeetati hade natal ngal warde, ina wiyee ko ngalɗoo nanondiral jokkondiral hakkunde maɓɓe. Tuugnorgal 43qia637kdwirn85d5l48i5sfm2c2e1 160935 160933 2026-04-07T17:26:06Z SUZYFATIMA 13856 160935 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jom ƴiiƴam (Fanciulla e l'unicorno)''' ko natal naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Domenichino, timmini hakkunde c. 1604 e 1605. Ko e nder defterdu Palaas Farnese, to Rome. Limtol Debbo gooto jogiiɗo Unicorn sosaa ngam faarnoraade Galleria Farnese e gardagol Annibale Carracci, maayɗo duuɓi seeɗa caggal nde pecce ɗee njoofi. Fresko oo pentiraa ko dow damal e dow mahol fuɗnaange-rewo Galleria Farnese, galle ñeeñal Carracci, ko ɗum gooto e fresko makko e nder suudu e dow suudu. Ko golle almuudo makko Domenichino ɗe luulndaaki, kono ina gasa tawa ko sikke alaa ko ɗum tan woni darnde makko. Natal ngal ko nate laaɓal hakkunde debbo jom suudu e unicorn. Ina hollita unicorn ina tammbii e nder lappol debbo jom suudu. Unicorn ina gasa tawa wonaa sahaa fof maande jommbaajo, e nder ɗuum ina gasa tawa ko alkule. Naalanke oo ina teeŋtina semmbe fannuuji ɗiɗi ɗii fof, nde tawnoo dingiral ngal ina waɗi e saraaji leɗɗe e nokku ɗo cakkital leydi ndii woni ɗoo. Weeyo ɓuuɓngo e pecce ɗee ina luurdi e mbaydi ƴiiƴam Carracci e Galleria Farnese mum. Natal ngal ina jokkondiri e luural jowitiingal e Pape Alexandre VI e joom suudu mum Giulia Farnese, maayɗo fotde duuɓi capanɗe jeetati hade natal ngal warde, ina wiyee ko ngalɗoo nanondiral jokkondiral hakkunde maɓɓe. == Tuugnorgal == h1e1pnodu00ar3pix8cewopsie14cwb 160937 160935 2026-04-07T17:32:37Z SUZYFATIMA 13856 160937 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jom ƴiiƴam (Fanciulla e l'unicorno)''' ko natal naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Domenichino, timmini hakkunde c. 1604 e 1605. Ko e nder defterdu Palaas Farnese, to Rome. Limtol Debbo gooto jogiiɗo Unicorn sosaa ngam faarnoraade Galleria Farnese e gardagol Annibale Carracci, maayɗo duuɓi seeɗa caggal nde pecce ɗee njoofi. Fresko oo pentiraa ko dow damal e dow mahol fuɗnaange-rewo Galleria Farnese, galle ñeeñal Carracci, ko ɗum gooto e fresko makko e nder suudu e dow suudu. Ko golle almuudo makko Domenichino ɗe luulndaaki, kono ina gasa tawa ko sikke alaa ko ɗum tan woni darnde makko. Natal ngal ko nate laaɓal hakkunde debbo jom suudu e unicorn. Ina hollita unicorn ina tammbii e nder lappol debbo jom suudu. Unicorn ina gasa tawa wonaa sahaa fof maande jommbaajo, e nder ɗuum ina gasa tawa ko alkule. Naalanke oo ina teeŋtina semmbe fannuuji ɗiɗi ɗii fof, nde tawnoo dingiral ngal ina waɗi e saraaji leɗɗe e nokku ɗo cakkital leydi ndii woni ɗoo. Weeyo ɓuuɓngo e pecce ɗee ina luurdi e mbaydi ƴiiƴam Carracci e Galleria Farnese mum. Natal ngal ina jokkondiri e luural jowitiingal e Pape Alexandre VI e joom suudu mum Giulia Farnese, maayɗo fotde duuɓi capanɗe jeetati hade natal ngal warde, ina wiyee ko ngalɗoo nanondiral jokkondiral hakkunde maɓɓe.<ref>{{cite web|url=https://artvee.com/artist/domenichino/|title=Domenichino|publisher=Artvee|access-date=29 January 2025}}</ref><ref name="Oxford Ref">{{cite encyclopedia|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803095725658|title=Domenichino (1581–1641)|encyclopedia=The Oxford Dictionary of Art and Artists|publisher=[[Oxford University Press]]|location=Oxford|year=2025|access-date=29 January 2025}}</ref><ref>{{cite web|author=Hoakley|date=2 August 2023|title=Reading visual art: 67 Unicorn|url=https://eclecticlight.co/2023/08/02/reading-visual-art-67-unicorn/|publisher=The Eclectic Light Company|access-date=29 January 2025}}</ref><ref name="WGA">{{cite web|url=https://www.wga.hu/html_m/d/domenich/3/farnese.html|title=The Maiden and the Unicorn by Domenichino|publisher=[[Web Gallery of Art]]|access-date=29 January 2025}}</ref><ref name="scribd">{{cite book|last=Beer|first=Rüdiger Robert|date=1 January 1978|title=Unicorn: Myth and Reality|url=https://www.scribd.com/document/749260321/Unicorn-Myth-and-Reality-History-eBook|location=U.S.|translator-last=Stern|translator-first=C.M.|edition=New|publisher=[[Wiley (publisher)|Van Nostrand Reinhold Inc.]]|page=145|isbn=978-0442805838|access-date=29 January 2025}}</ref><ref>{{cite web|author=Hoakley|date=12 April 2020|title=Mark of the Unicorn in paintings 2|url=https://eclecticlight.co/2020/04/12/mark-of-the-unicorn-in-paintings-2/|publisher=The Eclectic Light Company|access-date=29 January 2025}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> aa8zkw23u0s9w81qcq4jaq0ug7b1ma2 The Vina Player 0 39043 160938 2026-04-07T17:42:06Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Pijirlooji Vina (1937) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Honngiri-Inndo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi. Ko ngol woni joyaɓol e nder nate makko 33 ɗe o holliri e koolol makko gootol e nder suudu bal to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937 ndeen gardiiɗo musiiba oo, hono K. N. Sitaram. Tuugnorgal" 160938 wikitext text/x-wiki Pijirlooji Vina (1937) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Honngiri-Inndo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi. Ko ngol woni joyaɓol e nder nate makko 33 ɗe o holliri e koolol makko gootol e nder suudu bal to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937 ndeen gardiiɗo musiiba oo, hono K. N. Sitaram. Tuugnorgal cs71cu0cusfsn5zesth331wqpwhjgx6 160939 160938 2026-04-07T17:42:54Z SUZYFATIMA 13856 160939 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pijirlooji Vina (1937)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Honngiri-Inndo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi. Ko ngol woni joyaɓol e nder nate makko 33 ɗe o holliri e koolol makko gootol e nder suudu bal to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937 ndeen gardiiɗo musiiba oo, hono K. N. Sitaram. == Tuugnorgal == dahygyh2ucfuoegjgkki2i50321tn98 160940 160939 2026-04-07T17:44:59Z SUZYFATIMA 13856 160940 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pijirlooji Vina (1937)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Honngiri-Inndo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi. Ko ngol woni joyaɓol e nder nate makko 33 ɗe o holliri e koolol makko gootol e nder suudu bal to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937 ndeen gardiiɗo musiiba oo, hono K. N. Sitaram.<ref name="Sundaram2010.418">{{harvnb|Sundaram|2010b|pp=418–424}}</ref><ref name="Dalmia.2013.104">{{harvnb|Dalmia|2013|p=104}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 8gpo8swiav62d4bhr750vhjpvqs9x8o Valentine's day mascara 0 39044 160941 2026-04-07T17:47:58Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Maskara ñalngu Valentine ko golle ñeeñal 2023 ɗe Banksy waɗi, peeñɗe e bannge galle gooto to Margate, Kent, ñalnde 14 feebariyee, ñalngu Valentine, 2023. Golle ɗee ina kollita debbo ina uddita gorko e nder firiiji. Limtol Pecce ɗee ina pentiraa e bannge galle gooto to nokku biyeteeɗo Park Place, to caggal nokku biyeteeɗo Grosvenor to Margate. Ina hollita debbo gaañiiɗo mo dental mum ŋakki e ‘yitere ɓuuɓnde’ ɓoorniiɗo wutte debbo galle gila e kita..." 160941 wikitext text/x-wiki Maskara ñalngu Valentine ko golle ñeeñal 2023 ɗe Banksy waɗi, peeñɗe e bannge galle gooto to Margate, Kent, ñalnde 14 feebariyee, ñalngu Valentine, 2023. Golle ɗee ina kollita debbo ina uddita gorko e nder firiiji. Limtol Pecce ɗee ina pentiraa e bannge galle gooto to nokku biyeteeɗo Park Place, to caggal nokku biyeteeɗo Grosvenor to Margate. Ina hollita debbo gaañiiɗo mo dental mum ŋakki e ‘yitere ɓuuɓnde’ ɓoorniiɗo wutte debbo galle gila e kitaale 1950 ina uddita gorko e nder congelateur. O ɓoornii ko wutte daneejo, ina waɗi gannde lootɗe daneeje. Golle ɗee ina mbaɗi frigo mo ɓe ngoppinoo e mbedda sara galle oo. Tariya Konseye diiwaan Thanet ittii frigo oo caggal nde golle naalankaagal ɗee peeñi, wiyi « frigo oo ina sikkaa ina jeyaa e ko liggortoo, ko gollotooɓe diiso ngoo itti ɗum e dow daliilu kisal no woniri e leydi renndo nii », tee maa ɗum artu so tawii 'waɗaama kisal'. Geɗe goɗɗe ɗe pecce ɗee itti ko ina heen ɓuuɓri biir ndi alaa ko woni e mum, jappeere jarde ɓuuɓnde e kaɓirgal. Diisnondiral diiwaan Thanet hollitii maa ɓe njokkondir e joom jeyi leydi ndi ngam yeewtidde e maɓɓe ko feewti e hisnude golle naalankaagal ngal. Joom mum caggal ɗuum jokkondiri e galle naalankaagal ngam wallitde hisnude golle naalankaagal ɗee, o wiyi wonde omo "etoo ballondiral e haajuuji jom suudu oo e renndo naalankaagal nokku oo". Golle ɗee ko Banksy yaltini ɗe e hello mum Instagram. Nde firtaama ko haala ko faati e bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Hoɗɓe e nokku o kollitii mettere mum en nde diiso ngoo laɓɓini ɗum ko yaawi, wullitaango feewde e mbuuɗu ina heewi ƴettude jonte ngam safrude. Banksy adii waɗde golle goɗɗe e ñalawma Valentine to Bristol e hitaande 2018. Tuugnorgal opa541cpsg7qrwq75ga9lndr5eshqrz 160942 160941 2026-04-07T17:49:05Z SUZYFATIMA 13856 160942 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maskara ñalngu Valentine''' ko golle ñeeñal 2023 ɗe Banksy waɗi, peeñɗe e bannge galle gooto to Margate, Kent, ñalnde 14 feebariyee, ñalngu Valentine, 2023. Golle ɗee ina kollita debbo ina uddita gorko e nder firiiji. Limtol Pecce ɗee ina pentiraa e bannge galle gooto to nokku biyeteeɗo Park Place, to caggal nokku biyeteeɗo Grosvenor to Margate. Ina hollita debbo gaañiiɗo mo dental mum ŋakki e ‘yitere ɓuuɓnde’ ɓoorniiɗo wutte debbo galle gila e kitaale 1950 ina uddita gorko e nder congelateur. O ɓoornii ko wutte daneejo, ina waɗi gannde lootɗe daneeje. Golle ɗee ina mbaɗi frigo mo ɓe ngoppinoo e mbedda sara galle oo. Tariya Konseye diiwaan Thanet ittii frigo oo caggal nde golle naalankaagal ɗee peeñi, wiyi « frigo oo ina sikkaa ina jeyaa e ko liggortoo, ko gollotooɓe diiso ngoo itti ɗum e dow daliilu kisal no woniri e leydi renndo nii », tee maa ɗum artu so tawii 'waɗaama kisal'. Geɗe goɗɗe ɗe pecce ɗee itti ko ina heen ɓuuɓri biir ndi alaa ko woni e mum, jappeere jarde ɓuuɓnde e kaɓirgal. Diisnondiral diiwaan Thanet hollitii maa ɓe njokkondir e joom jeyi leydi ndi ngam yeewtidde e maɓɓe ko feewti e hisnude golle naalankaagal ngal. Joom mum caggal ɗuum jokkondiri e galle naalankaagal ngam wallitde hisnude golle naalankaagal ɗee, o wiyi wonde omo "etoo ballondiral e haajuuji jom suudu oo e renndo naalankaagal nokku oo". Golle ɗee ko Banksy yaltini ɗe e hello mum Instagram. Nde firtaama ko haala ko faati e bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Hoɗɓe e nokku o kollitii mettere mum en nde diiso ngoo laɓɓini ɗum ko yaawi, wullitaango feewde e mbuuɗu ina heewi ƴettude jonte ngam safrude. Banksy adii waɗde golle goɗɗe e ñalawma Valentine to Bristol e hitaande 2018. == Tuugnorgal == o3q8nnxcgjfu9orzgcdt8wtwoiz73h9 160949 160942 2026-04-07T17:57:17Z SUZYFATIMA 13856 160949 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maskara ñalngu Valentine''' ko golle ñeeñal 2023 ɗe Banksy waɗi, peeñɗe e bannge galle gooto to Margate, Kent, ñalnde 14 feebariyee, ñalngu Valentine, 2023. Golle ɗee ina kollita debbo ina uddita gorko e nder firiiji. Limtol Pecce ɗee ina pentiraa e bannge galle gooto to nokku biyeteeɗo Park Place, to caggal nokku biyeteeɗo Grosvenor to Margate. Ina hollita debbo gaañiiɗo mo dental mum ŋakki e ‘yitere ɓuuɓnde’ ɓoorniiɗo wutte debbo galle gila e kitaale 1950 ina uddita gorko e nder congelateur. O ɓoornii ko wutte daneejo, ina waɗi gannde lootɗe daneeje. Golle ɗee ina mbaɗi frigo mo ɓe ngoppinoo e mbedda sara galle oo. Tariya Konseye diiwaan Thanet ittii frigo oo caggal nde golle naalankaagal ɗee peeñi, wiyi « frigo oo ina sikkaa ina jeyaa e ko liggortoo, ko gollotooɓe diiso ngoo itti ɗum e dow daliilu kisal no woniri e leydi renndo nii », tee maa ɗum artu so tawii 'waɗaama kisal'. Geɗe goɗɗe ɗe pecce ɗee itti ko ina heen ɓuuɓri biir ndi alaa ko woni e mum, jappeere jarde ɓuuɓnde e kaɓirgal. Diisnondiral diiwaan Thanet hollitii maa ɓe njokkondir e joom jeyi leydi ndi ngam yeewtidde e maɓɓe ko feewti e hisnude golle naalankaagal ngal. Joom mum caggal ɗuum jokkondiri e galle naalankaagal ngam wallitde hisnude golle naalankaagal ɗee, o wiyi wonde omo "etoo ballondiral e haajuuji jom suudu oo e renndo naalankaagal nokku oo". Golle ɗee ko Banksy yaltini ɗe e hello mum Instagram. Nde firtaama ko haala ko faati e bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Hoɗɓe e nokku o kollitii mettere mum en nde diiso ngoo laɓɓini ɗum ko yaawi, wullitaango feewde e mbuuɗu ina heewi ƴettude jonte ngam safrude. Banksy adii waɗde golle goɗɗe e ñalawma Valentine to Bristol e hitaande 2018.<ref name="ThanetNewsFeb23">{{cite news|last=Bailes|first=Kathy|url=https://theisleofthanetnews.com/2023/02/14/margate-wall-painting-confirmed-as-piece-by-street-artist-banksy/|title=Margate wall painting confirmed as piece by street artist Banksy|date=14 February 2023|work=Isle of Thanet News|accessdate=15 February 2023|archive-date=14 February 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230214081924/https://theisleofthanetnews.com/2023/02/14/margate-wall-painting-confirmed-as-piece-by-street-artist-banksy/|url-status=live}}</ref><ref name="SkyNewsFeb23">{{cite news|url=https://news.sky.com/story/banksy-reveals-new-valentines-day-mascara-artwork-in-margate-12810720|title=Banksy Margate artwork dismantled - hours after its reveal|date=14 February 2023|work=[[Sky News]]|accessdate=15 February 2023|archive-date=14 February 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230214171619/https://news.sky.com/story/banksy-reveals-new-valentines-day-mascara-artwork-in-margate-12810720|url-status=live}}</ref><ref name="GuardFeb23">{{cite news|last=Thomas|first=Tobi|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2023/feb/14/banksy-new-artwork-margate-kent-violence-against-women|title=Council removes part of Banksy domestic violence artwork|date=14 February 2023|work=[[The Guardian]]|accessdate=15 February 2023|archive-date=14 February 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230214233219/https://www.theguardian.com/artanddesign/2023/feb/14/banksy-new-artwork-margate-kent-violence-against-women|url-status=live}}</ref><ref name="BBCNewsFeb23">{{cite news|last1=Dale|first1=Bob|last2=Maisner|first2=Stuart|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-64635362|title=Banksy Margate Valentine's Day artwork has piece removed within hours|date=14 February 2023|work=[[BBC News]]|accessdate=15 February 2023|archive-date=14 February 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230214120847/https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-64635362|url-status=live}}</ref><ref name="KentOnline23">{{cite news|last1=Bowles|first1=Millie|url=https://www.kentonline.co.uk/thanet/news/banksy-painted-on-the-side-of-my-house-i-thought-it-was-f-282176/|title='Banksy painted on side of my house - I thought it was flytipping!'|date=14 February 2023|work=[[Kent Online]]|accessdate=15 February 2023|archive-date=15 February 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230215143623/https://www.kentonline.co.uk/thanet/news/banksy-painted-on-the-side-of-my-house-i-thought-it-was-f-282176/|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> f5gw7wnlfxb5quoyscnt7rcicd422zz Lady in White (Toorop) 0 39045 160943 2026-04-07T17:49:36Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Lady in White''' ko natal impressionniste debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, tuggi hitaande 1886, pentoowo Holanndee biyeteeɗo Jan Toorop. == Fawnugo == Natal ngal ina hollita mbaydi daneeri tiiɗndi, fotde laaɓndi e dow mbaydi debbo oo, ina seerti e tonngooɗe ɓaleeje e nder laylaytol ngol, e nder mbaydi ɓaleeri fotde mbaydi gootol. Gaa gaa debbo oo, ina woodi taarik jalboowo, ina heewi diine boɗeejo. Toorop hollitii debbo mum garoowo e mbaadi ndi James Ensor e J..." 160943 wikitext text/x-wiki '''Lady in White''' ko natal impressionniste debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, tuggi hitaande 1886, pentoowo Holanndee biyeteeɗo Jan Toorop. == Fawnugo == Natal ngal ina hollita mbaydi daneeri tiiɗndi, fotde laaɓndi e dow mbaydi debbo oo, ina seerti e tonngooɗe ɓaleeje e nder laylaytol ngol, e nder mbaydi ɓaleeri fotde mbaydi gootol. Gaa gaa debbo oo, ina woodi taarik jalboowo, ina heewi diine boɗeejo. Toorop hollitii debbo mum garoowo e mbaadi ndi James Ensor e James McNeill Whistler njiylotonoo.[1] == Anni Saal == Model oo ko Annie Hall (1860-1929), debbo Engeleejo janngoowo to Biriksel nde Toorop hawri e makko e hitaande 1885. Ɓe resndi ɗum e hitaande 1886. Toorop waɗii nate keewɗe e Annie, ɗe o hollirtee e mum en e comci daneeji nannduɗi e ɗiin. E hitaande 1883 nde o woni to Biriksel Toorop hawri e fedde sukaaɓe naalankooɓe avant-garde wiyeteende Les Vingt ("capanɗe jeegom"), fedde nde o naati e hitaande 1885. Naalankooɓe "Les Vingt" e haa teeŋti noon e James Ensor ina tiiɗtini mo e ooɗoo sahaa. E hitaande 1884 Toorop waɗi njillu to Londres kanko e sehil makko Emile Verhaeren e ganndo naalankaagal biyeteeɗo Georges Destrée. E darorɗe hitaande 1885, o arti Angalteer lebbi keewɗi, o hoɗi toon e nder galle jibnaaɓe Annie Hall. E nder dumunna mo o woni to Angalteer, Toorop ina yiɗi no feewi golle James McNeill Whistler, mo o hawri e nate makko e nder wejo Les Vingt e hitaande 1884. E naatgol Lawrence Alma-Tadema o yilliima suudu Whistler to Londres ; hakkunde 1885 e 1887 golle Whistler ko 6amtaare mawnde wonande Toorop.[2] Batte James McNeill Whistler e ndeeɗoo natal Annie Hall ina feeñi no feewi e kuutoragol ɓurngol mawnude e ɓaleejo jalboowo e nder mbaydi Annie e mbaydiiji mum. Heɓde ideal ŋarɗugol estetik ina laaɓti. Toorop waɗii nate keewɗe e Annie Hall e nder yonta 1885-1887 e mbaydi ngootiri, ina siftora "simfoniiji" Simfoni e ɓaleejo, No. 1: Bojel ɓaleejo ; Simfoni e daneejo, limre 2: Bojel daneejo tokooso, e Simfoni e daneejo, limre 3 nde Whistler waɗi e oon sahaa. E nder deftere Toorop Lady in White gila e darorɗe hitaande 1886, haa jooni ina wayi no o ɓuri tiiɗde e natal goɗngal ngal o waɗi e Annie, ngal o inniri Natal Annie Hall to Lissadell. Weeyo ngo ina heewi koyɗol e mette.[3] == Tuugnorgal == 2iuw1xmfyd3xyjoe9cn6vc5wrt4eh6w 160944 160943 2026-04-07T17:50:12Z Isa Oumar 9821 160944 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lady in White''' ko natal impressionniste debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, tuggi hitaande 1886, pentoowo Holanndee biyeteeɗo Jan Toorop. == Fawnugo == Natal ngal ina hollita mbaydi daneeri tiiɗndi, fotde laaɓndi e dow mbaydi debbo oo, ina seerti e tonngooɗe ɓaleeje e nder laylaytol ngol, e nder mbaydi ɓaleeri fotde mbaydi gootol. Gaa gaa debbo oo, ina woodi taarik jalboowo, ina heewi diine boɗeejo. Toorop hollitii debbo mum garoowo e mbaadi ndi James Ensor e James McNeill Whistler njiylotonoo.[1] == Anni Saal == Model oo ko Annie Hall (1860-1929), debbo Engeleejo janngoowo to Biriksel nde Toorop hawri e makko e hitaande 1885. Ɓe resndi ɗum e hitaande 1886. Toorop waɗii nate keewɗe e Annie, ɗe o hollirtee e mum en e comci daneeji nannduɗi e ɗiin. E hitaande 1883 nde o woni to Biriksel Toorop hawri e fedde sukaaɓe naalankooɓe avant-garde wiyeteende Les Vingt ("capanɗe jeegom"), fedde nde o naati e hitaande 1885. Naalankooɓe "Les Vingt" e haa teeŋti noon e James Ensor ina tiiɗtini mo e ooɗoo sahaa. E hitaande 1884 Toorop waɗi njillu to Londres kanko e sehil makko Emile Verhaeren e ganndo naalankaagal biyeteeɗo Georges Destrée. E darorɗe hitaande 1885, o arti Angalteer lebbi keewɗi, o hoɗi toon e nder galle jibnaaɓe Annie Hall. E nder dumunna mo o woni to Angalteer, Toorop ina yiɗi no feewi golle James McNeill Whistler, mo o hawri e nate makko e nder wejo Les Vingt e hitaande 1884. E naatgol Lawrence Alma-Tadema o yilliima suudu Whistler to Londres ; hakkunde 1885 e 1887 golle Whistler ko 6amtaare mawnde wonande Toorop.[2] Batte James McNeill Whistler e ndeeɗoo natal Annie Hall ina feeñi no feewi e kuutoragol ɓurngol mawnude e ɓaleejo jalboowo e nder mbaydi Annie e mbaydiiji mum. Heɓde ideal ŋarɗugol estetik ina laaɓti. Toorop waɗii nate keewɗe e Annie Hall e nder yonta 1885-1887 e mbaydi ngootiri, ina siftora "simfoniiji" Simfoni e ɓaleejo, No. 1: Bojel ɓaleejo ; Simfoni e daneejo, limre 2: Bojel daneejo tokooso, e Simfoni e daneejo, limre 3 nde Whistler waɗi e oon sahaa. E nder deftere Toorop Lady in White gila e darorɗe hitaande 1886, haa jooni ina wayi no o ɓuri tiiɗde e natal goɗngal ngal o waɗi e Annie, ngal o inniri Natal Annie Hall to Lissadell. Weeyo ngo ina heewi koyɗol e mette.[3] == Tuugnorgal == hgdyfxucr1lcivc8cqewnzlqw1xrcu9 160945 160944 2026-04-07T17:51:45Z Isa Oumar 9821 160945 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Lady in White''' ko natal impressionniste debbo ɓoorniiɗo wutte daneejo, tuggi hitaande 1886, pentoowo Holanndee biyeteeɗo Jan Toorop.<ref>{{cite web|url=http://www.jan-toorop.com/artwork/20|title=Dame en blanche (Annie Hall)|publisher=jan-toorop.com|accessdate=}}</ref> == Fawnugo == Natal ngal ina hollita mbaydi daneeri tiiɗndi, fotde laaɓndi e dow mbaydi debbo oo, ina seerti e tonngooɗe ɓaleeje e nder laylaytol ngol, e nder mbaydi ɓaleeri fotde mbaydi gootol. Gaa gaa debbo oo, ina woodi taarik jalboowo, ina heewi diine boɗeejo. Toorop hollitii debbo mum garoowo e mbaadi ndi James Ensor e James McNeill Whistler njiylotonoo.<ref>{{cite web|url=http://www.jan-toorop.com/artwork/20|title=Dame en blanche (Annie Hall)|publisher=jan-toorop.com|accessdate=}}</ref> == Anni Saal == Model oo ko Annie Hall (1860-1929), debbo Engeleejo janngoowo to Biriksel nde Toorop hawri e makko e hitaande 1885. Ɓe resndi ɗum e hitaande 1886. Toorop waɗii nate keewɗe e Annie, ɗe o hollirtee e mum en e comci daneeji nannduɗi e ɗiin. E hitaande 1883 nde o woni to Biriksel Toorop hawri e fedde sukaaɓe naalankooɓe avant-garde wiyeteende Les Vingt ("capanɗe jeegom"), fedde nde o naati e hitaande 1885. Naalankooɓe "Les Vingt" e haa teeŋti noon e James Ensor ina tiiɗtini mo e ooɗoo sahaa.<ref>{{cite web|url=http://resources.huygens.knaw.nl/socialezekerheid/BWN/BWN/lemmata/bwn1/toorop|title=Toorop|publisher=resources.huygens.knaw.nl|accessdate=}}</ref> E hitaande 1884 Toorop waɗi njillu to Londres kanko e sehil makko Emile Verhaeren e ganndo naalankaagal biyeteeɗo Georges Destrée. E darorɗe hitaande 1885, o arti Angalteer lebbi keewɗi, o hoɗi toon e nder galle jibnaaɓe Annie Hall. E nder dumunna mo o woni to Angalteer, Toorop ina yiɗi no feewi golle James McNeill Whistler, mo o hawri e nate makko e nder wejo Les Vingt e hitaande 1884. E naatgol Lawrence Alma-Tadema o yilliima suudu Whistler to Londres ; hakkunde 1885 e 1887 golle Whistler ko 6amtaare mawnde wonande Toorop.<ref>{{cite web|url=http://resources.huygens.knaw.nl/socialezekerheid/BWN/BWN/lemmata/bwn1/toorop|title=Toorop|publisher=resources.huygens.knaw.nl|accessdate=}}</ref> Batte James McNeill Whistler e ndeeɗoo natal Annie Hall ina feeñi no feewi e kuutoragol ɓurngol mawnude e ɓaleejo jalboowo e nder mbaydi Annie e mbaydiiji mum. Heɓde ideal ŋarɗugol estetik ina laaɓti. Toorop waɗii nate keewɗe e Annie Hall e nder yonta 1885-1887 e mbaydi ngootiri, ina siftora "simfoniiji" Simfoni e ɓaleejo, No. 1: Bojel ɓaleejo ; Simfoni e daneejo, limre 2: Bojel daneejo tokooso, e Simfoni e daneejo, limre 3 nde Whistler waɗi e oon sahaa. E nder deftere Toorop Lady in White gila e darorɗe hitaande 1886, haa jooni ina wayi no o ɓuri tiiɗde e natal goɗngal ngal o waɗi e Annie, ngal o inniri Natal Annie Hall to Lissadell. Weeyo ngo ina heewi koyɗol e mette. == Tuugnorgal == 5guwyxftzcfmxw9utk51htgf0s9refm Lachrymae (Frederic Leighton) 0 39046 160947 2026-04-07T17:55:48Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Lachrymae (Frederic Leighton)''' ko nate ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Lord Frederic Leighton waɗi e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita mbaydi miijo ngo antiquité classique jibini. Lachrymae ina woni hannde e nder mooɓondiral galle pinal Metropolitan. == Limtol == '''Ɓawo''' Lachrymae ko naalanke Angalteer biyeteeɗo Frederic Leighton penti ɗum hakkunde 1894 e 1895.[1] Naalanke mawɗo, Leighton ina anndaa e..." 160947 wikitext text/x-wiki '''Lachrymae (Frederic Leighton)''' ko nate ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Lord Frederic Leighton waɗi e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita mbaydi miijo ngo antiquité classique jibini. Lachrymae ina woni hannde e nder mooɓondiral galle pinal Metropolitan. == Limtol == '''Ɓawo''' Lachrymae ko naalanke Angalteer biyeteeɗo Frederic Leighton penti ɗum hakkunde 1894 e 1895.[1] Naalanke mawɗo, Leighton ina anndaa e yiɗde daartol, kadi ina anndaa e innde ‘Jupiter Olympus’ sabu yiɗde makko e daartol ɓooyngol.[1] Ko o tergal e fedde toownde Biritaan, Leighton rokkaama jaŋde aada, teeŋtunde e jaŋde ɓooynde, o janngi e nder gure keewɗe ɗe nganndu-ɗaa ko bastions e naalankaagal ɓooyngal.[2] Caggal nde o ummii e naalankaagal e mbaadi makko, Leighton ina heewi jokkondirde e dille Pre-Raphaelite, ɗe keewi waɗde naalankaagal hollirngal nate ummoraade e lore Medieval e Classical. Leighton ina sikkaa ko neoklasik.[1][2] == Fawnugo == Natal ngal e hoore mum ina hollira debbo ina fawii e koloñaal Dorik. Tiitoonde golle ɗee kala ko sunaare e maayde. Natal ngal ina ɓoornii wutte ɓaleejo, ina fawii e dow ŋoral; won heen ƴoogirɗe mbiyata ko piilngal ngal ko monimaaji wirwirnde.[2] Leɗɗe sipres – maande aadaaji sunaare – ina njiyee e caggal, kadi ɓuuɓri yoorndi waɗndi e leɗɗe sipres ina yiyee e les ŋoral. No ɗum holliri e nate Lachrymae ɗe suudu defte nate Metropolitan, mbaydi tabernakl pentol ngol ina addana miijooji damal suudu dewal.[1] Tiitoonde natal ngal, Lachrymae, firti ko "gonɗi" e ɗemngal Latin.[2] Natal ngal ina nanndi e Electra to yanaande Agamemnon, gooto e golle Leighton gadane.[1] Jannde e nate keewɗe gadane (ɗe ɗiɗi fof mbaɗaama e kaaƴel) hoore ndee ina tawee e defterdu Leighton House Museum to Londres.[1] Fuɗɗoode wootere hollitii wonde sippirooji baɗaaɗi e Lachrymae ina ciftina en natal Leighton waɗi to Firenze e hitaande 1854.[1] Model mo Leighton huutorii ngam natal ngal, anndiraa ko Mary Loyd [2] ("Miss Loyd" [1]), kanko kadi woni model Flaming June, goɗɗum e golle Leighton lolluɗe.[1] Ko jiidaa e maandeeji maayde, Lachrymae ina hollita pecce mbaylaandi Grek Leighton ina gasa tawa ina huutoree ngam waɗde heen ballal walla e ballal.[1][2] == Tuugnorgal == s5rxcld147oilm4zvw9zvuxjzvqbjwv 160948 160947 2026-04-07T17:56:10Z Isa Oumar 9821 160948 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lachrymae (Frederic Leighton)''' ko nate ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Lord Frederic Leighton waɗi e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita mbaydi miijo ngo antiquité classique jibini. Lachrymae ina woni hannde e nder mooɓondiral galle pinal Metropolitan. == Limtol == '''Ɓawo''' Lachrymae ko naalanke Angalteer biyeteeɗo Frederic Leighton penti ɗum hakkunde 1894 e 1895.[1] Naalanke mawɗo, Leighton ina anndaa e yiɗde daartol, kadi ina anndaa e innde ‘Jupiter Olympus’ sabu yiɗde makko e daartol ɓooyngol.[1] Ko o tergal e fedde toownde Biritaan, Leighton rokkaama jaŋde aada, teeŋtunde e jaŋde ɓooynde, o janngi e nder gure keewɗe ɗe nganndu-ɗaa ko bastions e naalankaagal ɓooyngal.[2] Caggal nde o ummii e naalankaagal e mbaadi makko, Leighton ina heewi jokkondirde e dille Pre-Raphaelite, ɗe keewi waɗde naalankaagal hollirngal nate ummoraade e lore Medieval e Classical. Leighton ina sikkaa ko neoklasik.[1][2] == Fawnugo == Natal ngal e hoore mum ina hollira debbo ina fawii e koloñaal Dorik. Tiitoonde golle ɗee kala ko sunaare e maayde. Natal ngal ina ɓoornii wutte ɓaleejo, ina fawii e dow ŋoral; won heen ƴoogirɗe mbiyata ko piilngal ngal ko monimaaji wirwirnde.[2] Leɗɗe sipres – maande aadaaji sunaare – ina njiyee e caggal, kadi ɓuuɓri yoorndi waɗndi e leɗɗe sipres ina yiyee e les ŋoral. No ɗum holliri e nate Lachrymae ɗe suudu defte nate Metropolitan, mbaydi tabernakl pentol ngol ina addana miijooji damal suudu dewal.[1] Tiitoonde natal ngal, Lachrymae, firti ko "gonɗi" e ɗemngal Latin.[2] Natal ngal ina nanndi e Electra to yanaande Agamemnon, gooto e golle Leighton gadane.[1] Jannde e nate keewɗe gadane (ɗe ɗiɗi fof mbaɗaama e kaaƴel) hoore ndee ina tawee e defterdu Leighton House Museum to Londres.[1] Fuɗɗoode wootere hollitii wonde sippirooji baɗaaɗi e Lachrymae ina ciftina en natal Leighton waɗi to Firenze e hitaande 1854.[1] Model mo Leighton huutorii ngam natal ngal, anndiraa ko Mary Loyd [2] ("Miss Loyd" [1]), kanko kadi woni model Flaming June, goɗɗum e golle Leighton lolluɗe.[1] Ko jiidaa e maandeeji maayde, Lachrymae ina hollita pecce mbaylaandi Grek Leighton ina gasa tawa ina huutoree ngam waɗde heen ballal walla e ballal.[1][2] == Tuugnorgal == nzj96tprglpjrrm55293c2py0rz3pjt 160951 160948 2026-04-07T18:01:03Z Isa Oumar 9821 160951 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lachrymae (Frederic Leighton)''' ko nate ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Lord Frederic Leighton waɗi e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita mbaydi miijo ngo antiquité classique jibini. Lachrymae ina woni hannde e nder mooɓondiral galle pinal Metropolitan. == Limtol == '''Ɓawo''' Lachrymae ko naalanke Angalteer biyeteeɗo Frederic Leighton penti ɗum hakkunde 1894 e 1895.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/436869|website=www.metmuseum.org|title=Lachrimae|access-date=2019-07-25}}</ref> Naalanke mawɗo, Leighton ina anndaa e yiɗde daartol, kadi ina anndaa e innde ‘Jupiter Olympus’ sabu yiɗde makko e daartol ɓooyngol.<ref name=":02">{{Cite web|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/436869|website=www.metmuseum.org|title=Lachrimae|access-date=2019-07-25}}</ref> Ko o tergal e fedde toownde Biritaan, Leighton rokkaama jaŋde aada, teeŋtunde e jaŋde ɓooynde, o janngi e nder gure keewɗe ɗe nganndu-ɗaa ko bastions e naalankaagal ɓooyngal.<ref name=":1">{{Cite web|title=Frederic Lord Leighton. Lachrymae|url=https://www.sandersofoxford.com/shop/product/lachrymae/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20190725235456/https://www.sandersofoxford.com/shop/product/lachrymae/|archive-date=2019-07-25|access-date=2019-07-25|website=Sanders of Oxford|language=en}}</ref>Caggal nde o ummii e naalankaagal e mbaadi makko, Leighton ina heewi jokkondirde e dille Pre-Raphaelite, ɗe keewi waɗde naalankaagal hollirngal nate ummoraade e lore Medieval e Classical. Leighton ina sikkaa ko neoklasik.<ref name=":12">{{Cite web|title=Frederic Lord Leighton. Lachrymae|url=https://www.sandersofoxford.com/shop/product/lachrymae/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20190725235456/https://www.sandersofoxford.com/shop/product/lachrymae/|archive-date=2019-07-25|access-date=2019-07-25|website=Sanders of Oxford|language=en}}</ref> == Fawnugo == Natal ngal e hoore mum ina hollira debbo ina fawii e koloñaal Dorik. Tiitoonde golle ɗee kala ko sunaare e maayde. Natal ngal ina ɓoornii wutte ɓaleejo, ina fawii e dow ŋoral; won heen ƴoogirɗe mbiyata ko piilngal ngal ko monimaaji wirwirnde.[2] Leɗɗe sipres – maande aadaaji sunaare – ina njiyee e caggal, kadi ɓuuɓri yoorndi waɗndi e leɗɗe sipres ina yiyee e les ŋoral. No ɗum holliri e nate Lachrymae ɗe suudu defte nate Metropolitan, mbaydi tabernakl pentol ngol ina addana miijooji damal suudu dewal. Tiitoonde natal ngal, Lachrymae, firti ko "gonɗi" e ɗemngal Latin.<ref name=":03">{{Cite web|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/436869|website=www.metmuseum.org|title=Lachrimae|access-date=2019-07-25}}</ref><ref name=":13">{{Cite web|title=Frederic Lord Leighton. Lachrymae|url=https://www.sandersofoxford.com/shop/product/lachrymae/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20190725235456/https://www.sandersofoxford.com/shop/product/lachrymae/|archive-date=2019-07-25|access-date=2019-07-25|website=Sanders of Oxford|language=en}}</ref> Natal ngal ina nanndi e Electra to yanaande Agamemnon, gooto e golle Leighton gadane. Jannde e nate keewɗe gadane (ɗe ɗiɗi fof mbaɗaama e kaaƴel) hoore ndee ina tawee e defterdu Leighton House Museum to Londres.[1] Fuɗɗoode wootere hollitii wonde sippirooji baɗaaɗi e Lachrymae ina ciftina en natal Leighton waɗi to Firenze e hitaande 1854.[1] Model mo Leighton huutorii ngam natal ngal, anndiraa ko Mary Loyd ("Miss Loyd" ), kanko kadi woni model Flaming June, goɗɗum e golle Leighton lolluɗe. Ko jiidaa e maandeeji maayde, Lachrymae ina hollita pecce mbaylaandi Grek Leighton ina gasa tawa ina huutoree ngam waɗde heen ballal walla e ballal.<ref name=":04">{{Cite web|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/436869|website=www.metmuseum.org|title=Lachrimae|access-date=2019-07-25}}</ref><ref name=":14">{{Cite web|title=Frederic Lord Leighton. Lachrymae|url=https://www.sandersofoxford.com/shop/product/lachrymae/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20190725235456/https://www.sandersofoxford.com/shop/product/lachrymae/|archive-date=2019-07-25|access-date=2019-07-25|website=Sanders of Oxford|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 7p4ezliiuehsha27k4qej1fweg2fa9l Vahine no te vi 0 39047 160950 2026-04-07T18:00:00Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Vahine no te vi (Engele: Debbo jogiiɗo mango) ko natal Paul Gauguin waɗi e hitaande 1892, hannde ina woni e defterdu galle pinal Baltimore. Ko ɗum jeyi e nate gadane e nder ko ina tolnoo e capanɗe jeeɗiɗi nate ɗe o waɗi e njillu makko gadano to Tahiti, ina jeyaa e golle keewɗe naalankaagal jamaanu e nder defterdu Cone Collection mo musee oo. Natal ngal ina hollita Teha'amana walla Tehura, "jom suudu" Gauguin mo duuɓi 13, yumma ɓiyiiko. Gauguin artii Pari ko a..." 160950 wikitext text/x-wiki Vahine no te vi (Engele: Debbo jogiiɗo mango) ko natal Paul Gauguin waɗi e hitaande 1892, hannde ina woni e defterdu galle pinal Baltimore. Ko ɗum jeyi e nate gadane e nder ko ina tolnoo e capanɗe jeeɗiɗi nate ɗe o waɗi e njillu makko gadano to Tahiti, ina jeyaa e golle keewɗe naalankaagal jamaanu e nder defterdu Cone Collection mo musee oo. Natal ngal ina hollita Teha'amana walla Tehura, "jom suudu" Gauguin mo duuɓi 13, yumma ɓiyiiko. Gauguin artii Pari ko adii jibineede mum, nde o arti ndee Tehura resii gorko nokku oo, mo o jibini cukalel ngel. Caggal ɗuum Degas heɓi golle ɗee. Tuugnorgal 6vvepgi4sbemy09h4w7o5o4bjm3wj21 160952 160950 2026-04-07T18:01:23Z SUZYFATIMA 13856 160952 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vahine no te vi (Engele: Debbo jogiiɗo mango)''' ko natal Paul Gauguin waɗi e hitaande 1892, hannde ina woni e defterdu galle pinal Baltimore. Ko ɗum jeyi e nate gadane e nder ko ina tolnoo e capanɗe jeeɗiɗi nate ɗe o waɗi e njillu makko gadano to Tahiti, ina jeyaa e golle keewɗe naalankaagal jamaanu e nder defterdu Cone Collection mo musee oo. Natal ngal ina hollita Teha'amana walla Tehura, "jom suudu" Gauguin mo duuɓi 13, yumma ɓiyiiko. Gauguin artii Pari ko adii jibineede mum, nde o arti ndee Tehura resii gorko nokku oo, mo o jibini cukalel ngel. Caggal ɗuum Degas heɓi golle ɗee. == Tuugnorgal == mnn64rnnl1n8aemv5ntrh2jy6tzmhym 160956 160952 2026-04-07T18:06:05Z SUZYFATIMA 13856 160956 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vahine no te vi (Engele: Debbo jogiiɗo mango)''' ko natal Paul Gauguin waɗi e hitaande 1892, hannde ina woni e defterdu galle pinal Baltimore. Ko ɗum jeyi e nate gadane e nder ko ina tolnoo e capanɗe jeeɗiɗi nate ɗe o waɗi e njillu makko gadano to Tahiti, ina jeyaa e golle keewɗe naalankaagal jamaanu e nder defterdu Cone Collection mo musee oo. Natal ngal ina hollita Teha'amana walla Tehura, "jom suudu" Gauguin mo duuɓi 13, yumma ɓiyiiko. Gauguin artii Pari ko adii jibineede mum, nde o arti ndee Tehura resii gorko nokku oo, mo o jibini cukalel ngel. Caggal ɗuum Degas heɓi golle ɗee.<ref name="Vancouver Art Gallery - 2012 - Collecting Matisse and Modern Masters: The Cone Sisters of Baltimore">{{cite web|url=https://www.vanartgallery.bc.ca/the_exhibitions/exhibit_collecting_matisse.html|title=Collecting Matisse and Modern Masters: The Cone Sisters of Baltimore|date=2012|publisher=[[Vancouver Art Gallery]]|access-date=10 October 2014}}</ref><ref name="Baltimore Museum of Art - 2007 - Vahine no te vi (Woman of the Mango)">{{cite web|url=http://collection.artbma.org/emuseum/view/objects/asitem/search@/0?t:state:flow=deca7e08-a4f2-4eab-9ec8-71f421f2e0a3|title=Vahine no te vi (Woman of the Mango)|date=2007|publisher=[[Baltimore Museum of Art]]|access-date=11 October 2014}}</ref><ref name="Baltimore Museum of Art - 2007 - Cone Collection">{{cite web|url=http://www.artbma.org/collection/overview/cone.html|title=Cone Collection|date=2007|publisher=[[Baltimore Museum of Art]]|access-date=11 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20120112085802/http://www.artbma.org/collection/overview/cone.html|archive-date=12 January 2012|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|url=https://painting-planet.com/woman-with-a-mango-girl-with-a-mango-fruit-by-paul-gauguin/|title=Woman with a mango (Girl with a mango fruit) by Paul Gauguin|publisher=painting-planet.com|access-date=14 October 2019}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> f75tdobddo76trk291ypjjcsbua7jvx The Studio of Ingres in Rome 0 39048 160953 2026-04-07T18:01:56Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Suudu Ingres to Rome''' (e Farayse: L'Atelier d'Ingres to Rome) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean Alaux waɗi e hitaande 1818.[1][2] Ina hollita heen pentoowo biyeteeɗo Jean Auguste Dominik Ingres e nder suudu mum to laawol Gregoriana to Rome. O hollitaama omo jogii violon e nder fedde debbo makko Madeleine Chapelle. E nder laylaytol ngol ina yiyee heen nate makko keewɗe e dow mahe. Golle ɗee ngoni ko e deftere mooftirgel (Musée Ingres Bourd..." 160953 wikitext text/x-wiki '''Suudu Ingres to Rome''' (e Farayse: L'Atelier d'Ingres to Rome) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean Alaux waɗi e hitaande 1818.[1][2] Ina hollita heen pentoowo biyeteeɗo Jean Auguste Dominik Ingres e nder suudu mum to laawol Gregoriana to Rome. O hollitaama omo jogii violon e nder fedde debbo makko Madeleine Chapelle. E nder laylaytol ngol ina yiyee heen nate makko keewɗe e dow mahe. Golle ɗee ngoni ko e deftere mooftirgel (Musée Ingres Bourdelle) to Montauban, to fuɗnaange Farayse, gila 1886.[3] == Tuugnorgal == mdz0rm8uw7qwlsa31ne1ou4x2k5j31e 160955 160953 2026-04-07T18:05:21Z Babaji 002 14216 160955 wikitext text/x-wiki '''Suudu Ingres to Rome''' (e Farayse: L'Atelier d'Ingres to Rome) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean Alaux waɗi e hitaande 1818. .<ref>Fahy p.324</ref><ref>Crow p 161-62</ref>Ina hollita heen pentoowo biyeteeɗo Jean Auguste Dominik Ingres e nder suudu mum to laawol Gregoriana to Rome. O hollitaama omo jogii violon e nder fedde debbo makko Madeleine Chapelle. E nder laylaytol ngol ina yiyee heen nate makko keewɗe e dow mahe. Golle ɗee ngoni ko e deftere mooftirgel (Musée Ingres Bourdelle) to Montauban, to fuɗnaange Farayse, gila 1886.<ref>[https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/00000055158 L'Atelier d'Ingres à Rome]. [[Ministry of Culture (France)]]. Retrieved 3 January 2025</ref> == Tuugnorgal == b0rhe7kr9ulkscg9zboc60d4cptptrf The Lacemaker (Maes) 0 39049 160954 2026-04-07T18:03:29Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Lacemaker (Maes)''' ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi, sosaa c. 1656. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder galle pinal Metropolitan, to New York. Ndeeɗoo nate ina nanndi e nate keewɗe rewɓe e nder galleeji ɗe Maes penti e oon sahaa.[1] Debbo oo ina waɗa lace bobbin e huutoraade pillow lace mo yiyataa e nate Maes goɗɗe ɗe lace makers : Cukalel gonngel e jappeere toownde..." 160954 wikitext text/x-wiki '''The Lacemaker (Maes)''' ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi, sosaa c. 1656. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder galle pinal Metropolitan, to New York. Ndeeɗoo nate ina nanndi e nate keewɗe rewɓe e nder galleeji ɗe Maes penti e oon sahaa.[1] Debbo oo ina waɗa lace bobbin e huutoraade pillow lace mo yiyataa e nate Maes goɗɗe ɗe lace makers : Cukalel gonngel e jappeere toownde ko huunde nde pentooɓe genre Holanndee en heewɓe njiɗi, kadi ngalɗoo natal ina hollita no ngal huutortenoo e nokku kisal ngam fijde kam e ñaamde. Taƴre nde alaa ko woni e mum ndee ina woni e dow leydi wondude e geɗe goɗɗe ɗe suka oo ɗacci ina njippoo. Omo ɓoornii wutte boɗeejo valhoed walla falling cap, ko wayi no hollirde wonde confinement e nder jappeere ina haani so tawii kala lacemaking ina jogori waɗde. Won e yeruuji goɗɗi e teeminannde 17ɓiire, nate sukaaɓe e koɗorɗe mum en toowɗe : Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "75. A Young Lace-Maker. Sm. Suppl. 13. O ɓoornii ko wutte boɗeejo e apron daneejo, o jooɗii e feɗeendu ndu ina yayna suudu nduu. E sara makko, ɓiɗɗo makko tokooso, ina ɓoornii wutte daneejo, ina fija e jappeere leɗɗe. To bannge ñaamo ko taabal ina waɗi 6oornungal boɗewal, ina woni e dow mum, ina woni e dow mum. kannda, 17 1/2 inch e 20 inch fawaade e Sm. e Waagen, kono 33 1/2 inch e 30 1/2 inch fawaade e Catal Manchester Kolliraangal to Manchester, hitaande 1857, No. 1050. E nder mooɓondiral H.5.1 (Waajen, 421)."[2] E hitaande 1916 ronooɓe Labouchere yeeyti ɗum 25 000 dolaar e F. Kleinberger kanko ne soodi ɗum e 27 500 dolaar e Michael Friedsam. Friedsam wasiyii ɗum suudu defte e hitaande 1931. == Tuugnorgal == 8q8kcvay9le3zbfdpwyuw80nrhmmp39 160961 160954 2026-04-07T18:12:12Z Isa Oumar 9821 160961 wikitext text/x-wiki '''The Lacemaker (Maes)''' ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi, sosaa c. 1656. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder galle pinal Metropolitan, to New York. Ndeeɗoo nate ina nanndi e nate keewɗe rewɓe e nder galleeji ɗe Maes penti e oon sahaa.<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=514 75. A Young Lace-Maker]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref> Debbo oo ina waɗa lace bobbin e huutoraade pillow lace mo yiyataa e nate Maes goɗɗe ɗe lace makers : Cukalel gonngel e jappeere toownde ko huunde nde pentooɓe genre Holanndee en heewɓe njiɗi, kadi ngalɗoo natal ina hollita no ngal huutortenoo e nokku kisal ngam fijde kam e ñaamde. Taƴre nde alaa ko woni e mum ndee ina woni e dow leydi wondude e geɗe goɗɗe ɗe suka oo ɗacci ina njippoo. Omo ɓoornii wutte boɗeejo valhoed walla falling cap, ko wayi no hollirde wonde confinement e nder jappeere ina haani so tawii kala lacemaking ina jogori waɗde. Won e yeruuji goɗɗi e teeminannde 17ɓiire, nate sukaaɓe e koɗorɗe mum en toowɗe : Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "75. A Young Lace-Maker. Sm. Suppl. 13. O ɓoornii ko wutte boɗeejo e apron daneejo, o jooɗii e feɗeendu ndu ina yayna suudu nduu. E sara makko, ɓiɗɗo makko tokooso, ina ɓoornii wutte daneejo, ina fija e jappeere leɗɗe. To bannge ñaamo ko taabal ina waɗi 6oornungal boɗewal, ina woni e dow mum, ina woni e dow mum. kannda, 17 1/2 inch e 20 inch fawaade e Sm. e Waagen, kono 33 1/2 inch e 30 1/2 inch fawaade e Catal Manchester Kolliraangal to Manchester, hitaande 1857, No. 1050. E nder mooɓondiral H.5.1 (Waajen, 421)."<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=514 75. A Young Lace-Maker]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref> E hitaande 1916 ronooɓe Labouchere yeeyti ɗum 25 000 dolaar e F. Kleinberger kanko ne soodi ɗum e 27 500 dolaar e Michael Friedsam. Friedsam wasiyii ɗum suudu defte e hitaande 1931. == Tuugnorgal == 2w5inae167orufii8jcfs8sl4d2fg8v 160963 160961 2026-04-07T18:14:01Z Isa Oumar 9821 160963 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The Lacemaker (Maes)''' ko pentol nebam e dow canvas ngol pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi, sosaa c. 1656. Ko yeru pentol Holannda e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder galle pinal Metropolitan, to New York. Ndeeɗoo nate ina nanndi e nate keewɗe rewɓe e nder galleeji ɗe Maes penti e oon sahaa.<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=514 75. A Young Lace-Maker]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref> Debbo oo ina waɗa lace bobbin e huutoraade pillow lace mo yiyataa e nate Maes goɗɗe ɗe lace makers : Cukalel gonngel e jappeere toownde ko huunde nde pentooɓe genre Holanndee en heewɓe njiɗi, kadi ngalɗoo natal ina hollita no ngal huutortenoo e nokku kisal ngam fijde kam e ñaamde. Taƴre nde alaa ko woni e mum ndee ina woni e dow leydi wondude e geɗe goɗɗe ɗe suka oo ɗacci ina njippoo. Omo ɓoornii wutte boɗeejo valhoed walla falling cap, ko wayi no hollirde wonde confinement e nder jappeere ina haani so tawii kala lacemaking ina jogori waɗde. Won e yeruuji goɗɗi e teeminannde 17ɓiire, nate sukaaɓe e koɗorɗe mum en toowɗe : Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "75. A Young Lace-Maker. Sm. Suppl. 13. O ɓoornii ko wutte boɗeejo e apron daneejo, o jooɗii e feɗeendu ndu ina yayna suudu nduu. E sara makko, ɓiɗɗo makko tokooso, ina ɓoornii wutte daneejo, ina fija e jappeere leɗɗe. To bannge ñaamo ko taabal ina waɗi 6oornungal boɗewal, ina woni e dow mum, ina woni e dow mum. kannda, 17 1/2 inch e 20 inch fawaade e Sm. e Waagen, kono 33 1/2 inch e 30 1/2 inch fawaade e Catal Manchester Kolliraangal to Manchester, hitaande 1857, No. 1050. E nder mooɓondiral H.5.1 (Waajen, 421)."<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=514 75. A Young Lace-Maker]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref> E hitaande 1916 ronooɓe Labouchere yeeyti ɗum 25 000 dolaar e F. Kleinberger kanko ne soodi ɗum e 27 500 dolaar e Michael Friedsam. Friedsam wasiyii ɗum suudu defte e hitaande 1931. == Tuugnorgal == 3v7gyz4dcxwelvufgdzizo2jdthk9py The Unicorns (painting) 0 39050 160957 2026-04-07T18:08:16Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Unicorns ko nate Gustave Moreau ɗe Gustave Moreau waɗi e kitaale 1880, ɗe Gustave Moreau waɗi e Musée ngenndiijo. Ko ɗum huunde nde The Lady e Unicorn tapestries e nder musée de Cluny Moreau haali e nate ɗee e tiitoonde mum ko "duunde teskinnde e mooɓondiral rewɓe, rewɓe tan ina ndokka daliilu ɓurɗo teddude e denndaangal nate naalankaagal pilastik". Tuugnorgal" 160957 wikitext text/x-wiki Unicorns ko nate Gustave Moreau ɗe Gustave Moreau waɗi e kitaale 1880, ɗe Gustave Moreau waɗi e Musée ngenndiijo. Ko ɗum huunde nde The Lady e Unicorn tapestries e nder musée de Cluny Moreau haali e nate ɗee e tiitoonde mum ko "duunde teskinnde e mooɓondiral rewɓe, rewɓe tan ina ndokka daliilu ɓurɗo teddude e denndaangal nate naalankaagal pilastik". Tuugnorgal las5pjmodynd2zbis63nttptcnwys90 160959 160957 2026-04-07T18:08:58Z SUZYFATIMA 13856 160959 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Unicorns''' ko nate Gustave Moreau ɗe Gustave Moreau waɗi e kitaale 1880, ɗe Gustave Moreau waɗi e Musée ngenndiijo. Ko ɗum huunde nde The Lady e Unicorn tapestries e nder musée de Cluny Moreau haali e nate ɗee e tiitoonde mum ko "duunde teskinnde e mooɓondiral rewɓe, rewɓe tan ina ndokka daliilu ɓurɗo teddude e denndaangal nate naalankaagal pilastik". == Tuugnorgal == soeel7akt4i0umng7xufvivuo7ty69x 160962 160959 2026-04-07T18:13:38Z SUZYFATIMA 13856 160962 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Unicorns''' ko nate Gustave Moreau ɗe Gustave Moreau waɗi e kitaale 1880, ɗe Gustave Moreau waɗi e Musée ngenndiijo. Ko ɗum huunde nde The Lady e Unicorn tapestries e nder musée de Cluny Moreau haali e nate ɗee e tiitoonde mum ko "duunde teskinnde e mooɓondiral rewɓe, rewɓe tan ina ndokka daliilu ɓurɗo teddude e denndaangal nate naalankaagal pilastik".<ref>{{in lang|fr}} {{cite web|url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/50410000393|title=Base Joconde entry}}</ref><ref name="cluny">{{in lang|fr}} {{cite web|url=http://www.musee-moreau.fr/objet/les-licornes|title=''Les Licornes''}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> exs85kn6ra7x1b7zvl7ptcgs8yi4v4p Sunlight (Benson) 0 39051 160958 2026-04-07T18:08:34Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Annoore naange''' ko nate nebam ɗe Frank Weston Benson waɗi hannde e nder defterdu duumiindu to galle pinal Indianapolis. == Limtol == Annoore naange ina tagaa e mbaadi impressionniste Amerik. Ko natal debbo gooto, mo nganndu-ɗaa ko ɓiy Benson, biyeteeɗo Eleanor, ina darii e dow tulde, ina ndaara feewde maayo Atlantik, sara maayo Penobscot to Maine. Omo ɓoornii wutte daneejo ina ɓuuɓtoo e henndu ɓuuɓndu e maayo. Juuɗe makko nano ina dow, ina reena yeeso ma..." 160958 wikitext text/x-wiki '''Annoore naange''' ko nate nebam ɗe Frank Weston Benson waɗi hannde e nder defterdu duumiindu to galle pinal Indianapolis. == Limtol == Annoore naange ina tagaa e mbaadi impressionniste Amerik. Ko natal debbo gooto, mo nganndu-ɗaa ko ɓiy Benson, biyeteeɗo Eleanor, ina darii e dow tulde, ina ndaara feewde maayo Atlantik, sara maayo Penobscot to Maine. Omo ɓoornii wutte daneejo ina ɓuuɓtoo e henndu ɓuuɓndu e maayo. Juuɗe makko nano ina dow, ina reena yeeso makko e naange, junngo makko ñaamo ina lelni e dow ŋoral makko, ko pose Benson huutortoo laabi keewɗi. Sabu debbo gonɗo e reentaade gite mum ina waɗi naange, ina gasa tawa ko lewru woni ko woni e nate ɗee.[1] == Kabaaru daartol == Frank W Benson fuɗɗii gollodaade e mbaydi Impressionnisme ko e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire,[2] o fuɗɗii huutoraade mbaydi ndii tan ko e hitaande 1909. Benson ina jeyaa e ardinooɓe Impressionnisme Ameriknaajo, haa teeŋti noon e nder Pentooɓe Ameriknaaɓe sappo. Benson ina anndiranoo pentugol aduna teskinɗo, haa teeŋti noon e aduna wellitaare New England. Benson, hono ko ɓuri heewde e Impressionniste en, ina yiɗi annoore no feewi. Kanko Benson o wiyi wonde, "miɗo rewi e annoore, ɗo nde ummorii, ɗo nde yahrata."[2] == Marde == Pentiraa ko e hitaande 1909, natal ngal naati e koolol go’aɓol hitaande kala e golle naalankooɓe Amerik, ñalnde 4 desaambar 1910 - 1 lewru mbooy hitaande 1911. Caggal ɗuum, ngal soodaa e naalanke oo, ko duɗal naalankaagal John Herron, hannde woni suudu naalankooɓe Indianapolis, e hitaande 19]31. Ƴeew kadi Doggol golle Frank Weston Benson Doggol golle naalankaagal to suudu naalankaagal Indianapolis == Tuugnorgal == lfy9j8mlpp728sbi43qyqh33clluo1w 160960 160958 2026-04-07T18:11:58Z Babaji 002 14216 160960 wikitext text/x-wiki '''Annoore naange''' ko nate nebam ɗe Frank Weston Benson waɗi hannde e nder defterdu duumiindu to galle pinal Indianapolis. == Limtol == Annoore naange ina tagaa e mbaadi impressionniste Amerik. Ko natal debbo gooto, mo nganndu-ɗaa ko ɓiy Benson, biyeteeɗo Eleanor, ina darii e dow tulde, ina ndaara feewde maayo Atlantik, sara maayo Penobscot to Maine. Omo ɓoornii wutte daneejo ina ɓuuɓtoo e henndu ɓuuɓndu e maayo. Juuɗe makko nano ina dow, ina reena yeeso makko e naange, junngo makko ñaamo ina lelni e dow ŋoral makko, ko pose Benson huutortoo laabi keewɗi. Sabu debbo gonɗo e reentaade gite mum ina waɗi naange, ina gasa tawa ko lewru woni ko woni e nate ɗee .<ref>{{cite web|title=Catalog Entry on Sunlight|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/sunlight-benson-frank-weston|archive-url=https://web.archive.org/web/20120627024143/http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/sunlight-benson-frank-weston|archive-date=2012-06-27|accessdate=2 May 2012|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]}}</ref> == Historical information == == Kabaaru daartol == Frank W Benson fuɗɗii gollodaade e mbaydi Impressionnisme ko e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire,o fuɗɗii huutoraade mbaydi ndii tan ko e hitaande 1909. Benson ina jeyaa e ardinooɓe Impressionnisme Ameriknaajo, haa teeŋti noon e nder Pentooɓe Ameriknaaɓe sappo. Benson ina anndiranoo pentugol aduna teskinɗo, haa teeŋti noon e aduna wellitaare New England. Benson, hono ko ɓuri heewde e Impressionniste en, ina yiɗi annoore no feewi. Kanko Benson o wiyi wonde, "miɗo rewi e annoore, ɗo nde ummorii, ɗo nde yahrata."<ref name="Bedford">{{cite web|last=Bedford|first=Faith Andrews|title=Benson Biography|year=1999|url=http://www.frankwbenson.com/bensonbio.html|accessdate=2 May 2012|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110704183753/http://www.frankwbenson.com/bensonbio.html|archivedate=4 July 2011}}</ref> == Marde == Pentiraa ko e hitaande 1909, natal ngal naati e koolol go’aɓol hitaande kala e golle naalankooɓe Amerik, ñalnde 4 desaambar 1910 - 1 lewru mbooy hitaande 1911. Caggal ɗuum, ngal soodaa e naalanke oo, ko duɗal naalankaagal John Herron, hannde woni suudu naalankooɓe Indianapolis, e hitaande 19]31. Ƴeew kadi Doggol golle Frank Weston Benson Doggol golle naalankaagal to suudu naalankaagal Indianapolis == Tuugnorgal == jybjwx4ldcnaza8z6kn2qnq4y5kpxgw Sweet Melancholy 0 39052 160964 2026-04-07T18:14:25Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Melankoli ɓuuɓɗo''' walla melankoli softuɗo (e Farayse: La Douce Mélancolie) ko nate nebam e dow canngaaki ɗe Joseph-Marie Vien waɗi, gila 1756. Ngol waɗetee ko e galle pinal Cleveland. Nde hollitaama e Salon hitaande 1757 to Louvre to Pari.[1] Nde winndaa ko e kabine chevalier de Damery, ofisee konu e mooftuɗo nate, nate e nate, mo caggal bonnugol kaalis, o fotnoo yeeyde mooftugol makko, o joofni nguurndam makko ko e Les Invalides.[2][3] == Limtol == Ndee..." 160964 wikitext text/x-wiki '''Melankoli ɓuuɓɗo''' walla melankoli softuɗo (e Farayse: La Douce Mélancolie) ko nate nebam e dow canngaaki ɗe Joseph-Marie Vien waɗi, gila 1756. Ngol waɗetee ko e galle pinal Cleveland. Nde hollitaama e Salon hitaande 1757 to Louvre to Pari.[1] Nde winndaa ko e kabine chevalier de Damery, ofisee konu e mooftuɗo nate, nate e nate, mo caggal bonnugol kaalis, o fotnoo yeeyde mooftugol makko, o joofni nguurndam makko ko e Les Invalides.[2][3] == Limtol == Ndeeɗoo natal tuugnii ko e sentiment, jeyaaɗo e kabine Chevalier de Damery,[4] ina naamndii ɓurondiral natal daartol, fannu tedduɗo par excellence.[5] Hay so jeyaa ko e Antiquité, suka debbo oo ina hollira ko famɗi fof yonta daartol ɓooyɗo, ko jikku gooto e nder jokkere enɗam giɗli. Ndee ɗoo golle ina waɗi mbayliigu e nder pentugol Farayse e kitaale 1750,[6] ina fotnoo hollirde sifaaji « noble simplicity » e « grandeur quiet » e nder naalankaagal kiiɗngal ngal Winckelmann wasiyii, hitaande yawtunde ndee, e nder deftere mum Reflections sur l’imitation des travaux grecques dans la peinture et la sculpture[]. Dille ɓutte ɗe canvasuuji ɓennuɗi ɗii ndokki laawol e ƴeewndo deƴƴungo e aadaaji jaŋde ɗi Agrippina Poussin holliri e nder deftere Maayde Germanicus.[6] Ndee natal waɗii batte e David, ndeen ko almuudo Vien, ko ɗum nanndi e golle makko caggal ɗuum4. Fotde duuɓi capanɗe tati caggal ɗuum, e kitaale 1780, Daawuuda wuurtinii eɓɓooji joom mum ngam rokkude mbaadi kesiri hollirde natal e jikkuuji e nder mbaadi hoyre mum, e waɗde nate rewɓe e nder togaaji ɓooyɗi, ina njuɓɓina garlandeeji puɗi e dow bustaaji ɓooyɗi, ina ndokka Venus dogdu, walla ina ɓuuɓna kodde archolar keso, ina ƴoogi e ƴeewndorɗe baɗɗe ko ɓooyaani to Pompey e Herculanum, ngam lomtaade yiyngo jaambaaro e sadak virile. == Tuugnorgal == e8e4fo4b9kltlgg582wovvhrm1qhrsx Take your Son, Sir! 0 39053 160965 2026-04-07T18:21:24Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Ƴettu Ɓiɗɗo maa, joom''' suudu! ko nate nebam ɗe timmaani, ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Ford Madox Brown waɗi, tuggi 1851-1856. Ngo yuɓɓinee ko to Galle Tate, to Londres. == Daartol e sifaa == Natal ngal ina hollita debbo ina hollira baaba mum ɓiyum keso. O woni ko e sakkude ɓiɗɗo makko feewde e ƴeewoowo nate ɗee, mo nganndu-ɗaa ko kañum fotndi e baaba oo – yi’eteeɗo e daarorgal caggal, ina uddita juuɗe mum ngam jaɓɓaade ɓiɗɗo oo. Miij..." 160965 wikitext text/x-wiki '''Ƴettu Ɓiɗɗo maa, joom''' suudu! ko nate nebam ɗe timmaani, ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Ford Madox Brown waɗi, tuggi 1851-1856. Ngo yuɓɓinee ko to Galle Tate, to Londres. == Daartol e sifaa == Natal ngal ina hollita debbo ina hollira baaba mum ɓiyum keso. O woni ko e sakkude ɓiɗɗo makko feewde e ƴeewoowo nate ɗee, mo nganndu-ɗaa ko kañum fotndi e baaba oo – yi’eteeɗo e daarorgal caggal, ina uddita juuɗe mum ngam jaɓɓaade ɓiɗɗo oo. Miijo ngoo kadi ina waɗa lewru caggal hoore yumma oo, kadi nate gonɗe e dow ŋoral ina kollita kammu koode. Ko ɓuri teeŋtude e batte Brown ko nate Jan van Eyck biyeteeɗe Natal dewgal Arnolfini, ɗe Galle ngenndiijo heɓi ko ɓooyaani. Miijo ngoo ina nanndi e miijo cirƴam e nder nate van Eyck, ina hollira natal naalanke ƴeewoowo jom suudu oo e nder natal ngal. Debbo oo ina ɓoornii wutte krinolin, ina yaaji haa ina sudda les pentol ngol fof. Brown acci ndee feccere timmaani, ina ɓuuɓtoo e sketching dress e outline. Tiitoonde ndee winndaa ko e mbaydi ndi timmaani, les cukalel ngel to bannge ñaamo. Debbo Brown e hoore mum ko kañum woni mbaydi ndeeɗoo nate, kañum ne ina hollira ɓiɗɗo maɓɓe. O woni ko e reedu nde o fuɗɗii waɗde ndee natal, o jibini caggal ɗuum ɓiɗɗo gorko mo ɓe inniri Arthur. Ndeen Arthur maayi ko e lebbi sappo tan, ina sikkaa Brown waawaa timminde nate ɗee ko e sunaare ɓiyiiko. == Firooji == Ina waɗi firooji ɗiɗi mawɗi e natal ngal. Ko ɓuri heewde e ñiŋooɓe ina njiyra ɗum no natal debbo ina rokka jom suudu mum ɓiɗɗo, firo ngo ina wallita e maandeeji ceniiɗi ɗii, kam e no Brown holliri debbo mum e ɓiɗɗo maɓɓe keso oo. Won e firooji noon, ina ciftora ɗum ko natal ɓurngal haɓaade, ɗo joom suudu mum woppitaa, rokkata baaba mum ɓiɗɗo mum.<ref>[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=1608 Tate Gallery Collection, Take your Son, Sir'!1851-92]</ref> Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Marcia Pointon wiyi wonde natal ngal ko anniya, ina fijira luural hakkunde nguurndam kesam e maayde. O hollitii wonde hollirde ɓiɗɗo oo ina jogii batte e natal safaara ɓiɗɓe leɗɗe taariiɗe ƴiye nder ɓanndu debbo, kadi sifaaji debbo oo ɓuuɓɗi, daneeji e ɓuuɓɗi ina kollita maayde.<ref>Pointon, Marcia, "Interior Portraits: Women, Physiology and the Male Artist", ''Feminist Review'', No. 22 (Spring, 1986), pp. 5-22</ref> Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Ford Madoks Brown waɗi == Teskorɗe == rttg42n1axxty5q7ne0bxectyh9iede Tanaquil (painting) 0 39054 160966 2026-04-07T18:23:06Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Tanaquil''' ko nate nebam e leɗɗe ɗe pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Domenico Beccafumi waɗi, ina hollira Tanaquil, laamɗo leydi Rome.[2] Golle ɗee ko Beccafumi c. 1519 ngam suudu ŋoral Francesco Petrucci, joom Siena, jeyaaɗo e limlebbi ɗi Marcia kadi ina heen.[3] Natal ngal ina hollira laamɗo debbo oo wondude e mahdiiji ɓuuɓɗi e leɗɗe maayɗe.[4] O hollitii alluwal ina hollita wonde ko o Tanaquil.[5] Ƴeew kadi Laamu Rome == Tuugnorgal ==" 160966 wikitext text/x-wiki '''Tanaquil''' ko nate nebam e leɗɗe ɗe pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Domenico Beccafumi waɗi, ina hollira Tanaquil, laamɗo leydi Rome.[2] Golle ɗee ko Beccafumi c. 1519 ngam suudu ŋoral Francesco Petrucci, joom Siena, jeyaaɗo e limlebbi ɗi Marcia kadi ina heen.[3] Natal ngal ina hollira laamɗo debbo oo wondude e mahdiiji ɓuuɓɗi e leɗɗe maayɗe.[4] O hollitii alluwal ina hollita wonde ko o Tanaquil.[5] Ƴeew kadi Laamu Rome == Tuugnorgal == fixepd7mt5m1xbgn546cwl4e18nyaj9 Temperance (Pollaiuolo) 0 39055 160967 2026-04-07T18:26:00Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Temperance''' ko nate ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi e hitaande 1470, jooni ko e Uffizi to Firenze.[1] Ina hollita Temperance, gooto e moƴƴereeji jeeɗiɗi Eklesiya Katolik. == Tariya == Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Char..." 160967 wikitext text/x-wiki '''Temperance''' ko nate ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi e hitaande 1470, jooni ko e Uffizi to Firenze.[1] Ina hollita Temperance, gooto e moƴƴereeji jeeɗiɗi Eklesiya Katolik. == Tariya == Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero.[2] Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. == Tuugnorgal == 1oocn0u3h1ewhi8148bnia0bzpfp2s2 Two Women on the Hillside 0 39056 160968 2026-04-07T18:29:26Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rewɓe ɗiɗo e dow tulde ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Franz Marc waɗi e hitaande 1906. Nde jeyaa ko e defte pentugol dowla Bavaria, nde woni ko e ñamaande duumiinde to galle defte Franz Marc to Kochel am See. Tariya Marc hawri e pentooɓe woɗɓe Marie Schnür e Maria Franck e hitaande 1905, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonti rewɓe makko caggal ɗuum. O waɗii e ndunngu 1906 to Kochel. O penti rewɓe ɓee e yaasi e dow ladde alpine. O ad..." 160968 wikitext text/x-wiki Rewɓe ɗiɗo e dow tulde ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Franz Marc waɗi e hitaande 1906. Nde jeyaa ko e defte pentugol dowla Bavaria, nde woni ko e ñamaande duumiinde to galle defte Franz Marc to Kochel am See. Tariya Marc hawri e pentooɓe woɗɓe Marie Schnür e Maria Franck e hitaande 1905, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonti rewɓe makko caggal ɗuum. O waɗii e ndunngu 1906 to Kochel. O penti rewɓe ɓee e yaasi e dow ladde alpine. O adii waɗde ko sketch nebam tokooso jooni oo, caggal ɗuum o waɗi heen nate nebam mawɗe. Ñalnde 1 ut 1906, o winndi Maria Franck : « Natal mon ɗiɗo ngal, ko jooni ƴettaa ». Caggal ɗuum o taƴi nate mawɗe ɗee. Heddii ko ɗum natal Maria Marc to suudu defte galle laamorɗo Murnau. E hitaande 1985, fedde wiyeteende Bayerische heɓi nate ɗee e jeyi Maria Marc, jibinaaɗo Frank. Nde fawii ko e ñamaande duumiinde e nder galle defte Franz Marc to Kochel am See. Limtol Natal ngal ina waɗi 15,5 cm toowngal, 24,7 cm njaajeendi. Nde pentiraa ko pentiir nebam e dow canvas, nde fawaa e dow karton. Natal ngal holliri ko rewɓe ɗiɗo ɓee e dow ŋoral dow tulde. Marie Schnür ina jooɗii e yeeso ina ɓoornii wutte daneejo e jaak daneejo, ina ndaara caggal Maria Franck, ina lelii e nder ladde ina jogii wutte daneejo, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ɓoornii ko wutte daneejo. Mariyam ina sudda yeeso mum e junngo mum e naange ngee ina jalba yeeso mum, ina wayi no ina jannga deftere ina lelni yeeso mum e dow ŋoral. Koye Prealpes Bavaria ina kollitaa e caggal . Nokkuuji lewlewndu ɗii ina mbaɗee e ɓuuɓri jaajndi. E nokku ɗo jibinannde nguurndam woni ɗoo, Marc ina nanngi jikku dingiral ngal. Golle ɗee ina kollita batte pentugol impressionniste en e post-impressioniste en fof. Tuugnorgal ts0eqaq5azpgiu43dph5mzhp4p3pwvw 160969 160968 2026-04-07T18:31:25Z SUZYFATIMA 13856 160969 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe ɗiɗo e dow tulde''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Franz Marc waɗi e hitaande 1906. Nde jeyaa ko e defte pentugol dowla Bavaria, nde woni ko e ñamaande duumiinde to galle defte Franz Marc to Kochel am See. Tariya Marc hawri e pentooɓe woɗɓe Marie Schnür e Maria Franck e hitaande 1905, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonti rewɓe makko caggal ɗuum. O waɗii e ndunngu 1906 to Kochel. O penti rewɓe ɓee e yaasi e dow ladde alpine. O adii waɗde ko sketch nebam tokooso jooni oo, caggal ɗuum o waɗi heen nate nebam mawɗe. Ñalnde 1 ut 1906, o winndi Maria Franck : « Natal mon ɗiɗo ngal, ko jooni ƴettaa ». Caggal ɗuum o taƴi nate mawɗe ɗee. Heddii ko ɗum natal Maria Marc to suudu defte galle laamorɗo Murnau. E hitaande 1985, fedde wiyeteende Bayerische heɓi nate ɗee e jeyi Maria Marc, jibinaaɗo Frank. Nde fawii ko e ñamaande duumiinde e nder galle defte Franz Marc to Kochel am See. Limtol Natal ngal ina waɗi 15,5 cm toowngal, 24,7 cm njaajeendi. Nde pentiraa ko pentiir nebam e dow canvas, nde fawaa e dow karton. Natal ngal holliri ko rewɓe ɗiɗo ɓee e dow ŋoral dow tulde. Marie Schnür ina jooɗii e yeeso ina ɓoornii wutte daneejo e jaak daneejo, ina ndaara caggal Maria Franck, ina lelii e nder ladde ina jogii wutte daneejo, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ɓoornii ko wutte daneejo. Mariyam ina sudda yeeso mum e junngo mum e naange ngee ina jalba yeeso mum, ina wayi no ina jannga deftere ina lelni yeeso mum e dow ŋoral. Koye Prealpes Bavaria ina kollitaa e caggal . Nokkuuji lewlewndu ɗii ina mbaɗee e ɓuuɓri jaajndi. E nokku ɗo jibinannde nguurndam woni ɗoo, Marc ina nanngi jikku dingiral ngal. Golle ɗee ina kollita batte pentugol impressionniste en e post-impressioniste en fof. == Tuugnorgal == i2p84m68swnncjj9ct0rzehoemjerw6 160970 160969 2026-04-07T18:37:11Z SUZYFATIMA 13856 160970 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe ɗiɗo e dow tulde''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Franz Marc waɗi e hitaande 1906. Nde jeyaa ko e defte pentugol dowla Bavaria, nde woni ko e ñamaande duumiinde to galle defte Franz Marc to Kochel am See. Tariya Marc hawri e pentooɓe woɗɓe Marie Schnür e Maria Franck e hitaande 1905, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngonti rewɓe makko caggal ɗuum. O waɗii e ndunngu 1906 to Kochel. O penti rewɓe ɓee e yaasi e dow ladde alpine. O adii waɗde ko sketch nebam tokooso jooni oo, caggal ɗuum o waɗi heen nate nebam mawɗe. Ñalnde 1 ut 1906, o winndi Maria Franck : « Natal mon ɗiɗo ngal, ko jooni ƴettaa ». Caggal ɗuum o taƴi nate mawɗe ɗee. Heddii ko ɗum natal Maria Marc to suudu defte galle laamorɗo Murnau. E hitaande 1985, fedde wiyeteende Bayerische heɓi nate ɗee e jeyi Maria Marc, jibinaaɗo Frank. Nde fawii ko e ñamaande duumiinde e nder galle defte Franz Marc to Kochel am See. Limtol Natal ngal ina waɗi 15,5 cm toowngal, 24,7 cm njaajeendi. Nde pentiraa ko pentiir nebam e dow canvas, nde fawaa e dow karton. Natal ngal holliri ko rewɓe ɗiɗo ɓee e dow ŋoral dow tulde. Marie Schnür ina jooɗii e yeeso ina ɓoornii wutte daneejo e jaak daneejo, ina ndaara caggal Maria Franck, ina lelii e nder ladde ina jogii wutte daneejo, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ɓoornii ko wutte daneejo. Mariyam ina sudda yeeso mum e junngo mum e naange ngee ina jalba yeeso mum, ina wayi no ina jannga deftere ina lelni yeeso mum e dow ŋoral. Koye Prealpes Bavaria ina kollitaa e caggal . Nokkuuji lewlewndu ɗii ina mbaɗee e ɓuuɓri jaajndi. E nokku ɗo jibinannde nguurndam woni ɗoo, Marc ina nanngi jikku dingiral ngal. Golle ɗee ina kollita batte pentugol impressionniste en e post-impressioniste en fof.<ref>[https://www.sammlung.pinakothek.de/en/bookmark/artwork/2mxqe28kx8 Two Women on the Hillside, Bayerische Staatsgemäldesammlungen]</ref><ref>[http://www.franzmarc.com/two-women-on-the-hillside/ Two Women on the Hillside by Franz Marc, Franz Marc.com]</ref><ref>Städtische Galerie im Lenbachhaus (ed.), ''Franz Marc 1880-1916''. Prestel Verlag, Munich 1980 (German), ISBN 3-7913-0537-9, pp. 141</ref><ref>Susanna Partsch, ''Franz Marc'', Taschen, Cologne 2001, pp. 11 ISBN 3-8228-5585-5</ref><ref>Cathrin Klingsöhr-Leroy (ed.), ''Franz Marc Museum. Die Sammlung''. Hirmer Verlag, Munich, 2019 (German), pp. 74 ISBN 978-3-7774-3379-0</ref><ref>Susanna Partsch, ''Franz Marc'', Taschen, Cologne 2001, pp. 11 ISBN 3-8228-5585-5</ref> == Tuugnorgal == <references /> jbvo16d71qc6e2yahus5evhl60pyx4e Thaïs (painting 0 39057 160971 2026-04-07T18:37:37Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Thaïs''' ko natal Sir Joshua Reynolds waɗi e debbo Engele biyeteeɗo Emily Warren e nder mbaydi hetaera Thaïs, joom suudu Aleksanndere mawɗo. Ko e nebam e dow canngaaki, ina waɗi 229 x 145 cm. O jogii lampa kuɓɓam, e junngo ngoɗngo o wasiyii Aleksanndere e wondiiɓe mum yo mberlu Persepolis. Reynolds hollitii ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Londres e hitaande 1781.[1] Jooni ko to galle Waddesdon woni.[2] Natal ngal yaltinaa ko e binndol ngol Faray..." 160971 wikitext text/x-wiki '''Thaïs''' ko natal Sir Joshua Reynolds waɗi e debbo Engele biyeteeɗo Emily Warren e nder mbaydi hetaera Thaïs, joom suudu Aleksanndere mawɗo. Ko e nebam e dow canngaaki, ina waɗi 229 x 145 cm. O jogii lampa kuɓɓam, e junngo ngoɗngo o wasiyii Aleksanndere e wondiiɓe mum yo mberlu Persepolis. Reynolds hollitii ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Londres e hitaande 1781.[1] Jooni ko to galle Waddesdon woni.[2] Natal ngal yaltinaa ko e binndol ngol Faraysesko Bartolozzi winndi e hitaande 1792.[3] == Daartol tagoore == E nder golle makko, Reynolds hawritii natal, pentugol daartol e mbaydiiji renndo. Natal ngal ina ƴoogi e jimɗi John Dryden biyeteeɗi « Juulde Alexander » (« Thaïs ardii laawol / Ngam yaynaade mo to Prey makko / E, hono Helen goɗɗo, fir'd Troy goɗɗo »),[4] ina siftina eɓɓoore njiimaandi Alexander e laamu Perse. Hetera Thaïs, yahdunooɗo e konu Maseduwaan, e nder juulde jaaltaaɓe caggal nde ɓe keɓi laamorgo Akemenid en, hono Persepolis, ina noddi yo wuro ngoo usto, ɗum noon ina yoɓa Perse en sabu bonnude gure Gerek en. Model oo ko debbo jom suudu biyeteeɗo Emily, joom suudu Charles Francis Greville. Won wiɗtooɓe mbiyi ko Amy Lyon, kañum ne woni joom suudu Greville, garoowo Lady Hamilton, ƴetti foto ngoo. Kono tan, ina gasa tawa ko Emily Bertie Pott, mo inniri hoore mum kadi Emily Warren, hollirtee ko Thaïs, ina gasa tawa natal Romney holliri ɗum to galle pinal (Inv. No. 58.102.2).[5] Natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1781, ngal addani gooto e yiyooɓe ɓee wiyde wonde naalanke oo, nde tawnoo o heɓaani njoɓdi golle makko e juuɗe Emily, o hollitii omo huɓɓa yiite e nder suudu laaɓal, ko ɗum hollirta darnde makko. Won e annduɓe Reynolds njedditii ndee daartol, kono, hono no Phillippa Plock, gonnooɗo gardiiɗo Waddesdon Manor, holliri nii, ina gasa tawa naalanke oo yiɗiino natal ngal jokkondirde e rewɓe hono Emily, nde tawnoo innde hetaera lollunde ndee tigi firti ko korsa.[4] == Tuugnorgal == pg5obu7bc4260b2tkb48votcj8eej9c 160975 160971 2026-04-07T18:45:49Z Babaji 002 14216 160975 wikitext text/x-wiki '''Thaïs''' ko natal Sir Joshua Reynolds waɗi e debbo Engele biyeteeɗo Emily Warren e nder mbaydi hetaera Thaïs, joom suudu Aleksanndere mawɗo. Ko e nebam e dow canngaaki, ina waɗi 229 x 145 cm. O jogii lampa kuɓɓam, e junngo ngoɗngo o wasiyii Aleksanndere e wondiiɓe mum yo mberlu Persepolis. Reynolds hollitii ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Londres e hitaande 1781 .<ref name="Postle">"The Modern Apelles: Joshua Reynolds and the creation of celebrity" by Martin Postle in [[Martin Postle]] (Ed.) (2005) ''Joshua Reynolds: The creation of celebrity''. London: Tate Publishing. pp. 29-30. {{ISBN|1854375644}}</ref>Jooni ko to galle Waddesdon woni.<ref>[https://waddesdon.org.uk/the-collection/item/?id=589 ''Thaïs''], Waddesdon Manor. Retrieved 7 Sept 2018. See also [https://waddesdon.org.uk/thais-joshua-reynolds/ another page]</ref> Natal ngal yaltinaa ko e binndol ngol Faraysesko Bartolozzi winndi e hitaande 1792.<ref>[http://www.britishprints.ru/printmakers/b/bartolozzi_francesco/thais.html page at Pushkin Museum of Fine Arts]; [[:File:Thais by BARTOLOZZI, FRANCESCO - GMII.jpg|image]]</ref> == Daartol tagoore == E nder golle makko, Reynolds hawritii natal, pentugol daartol e mbaydiiji renndo. Natal ngal ina ƴoogi e jimɗi John Dryden biyeteeɗi « Juulde Alexander » (« Thaïs ardii laawol / Ngam yaynaade mo to Prey makko / E, hono Helen goɗɗo, fir'd Troy goɗɗo »),<ref name=":02">{{Cite web|title=Thaïs - Waddesdon Manor|url=https://waddesdon.org.uk/the-collection/item/|access-date=2022-03-31|website=waddesdon.org.uk|language=en-GB|archive-date=8 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108191301/https://waddesdon.org.uk/the-collection/item/|url-status=dead}}</ref> ina siftina eɓɓoore njiimaandi Alexander e laamu Perse. Hetera Thaïs, yahdunooɗo e konu Maseduwaan, e nder juulde jaaltaaɓe caggal nde ɓe keɓi laamorgo Akemenid en, hono Persepolis, ina noddi yo wuro ngoo usto, ɗum noon ina yoɓa Perse en sabu bonnude gure Gerek en. Model oo ko debbo jom suudu biyeteeɗo Emily, joom suudu Charles Francis Greville. Won wiɗtooɓe mbiyi ko Amy Lyon, kañum ne woni joom suudu Greville, garoowo Lady Hamilton, ƴetti foto ngoo. Kono tan, ina gasa tawa ko Emily Bertie Pott, mo inniri hoore mum kadi Emily Warren, hollirtee ko Thaïs, ina gasa tawa natal Romney holliri ɗum to galle pinal (Inv. No. 58.102.2).<ref>{{cite web|title=George Romney {{!}} Portrait of a Woman, Said to Be Emily Bertie Pott (died 1782)|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/437498|website=www.metmuseum.org|publisher=[[The Metropolitan Museum of Art]]|access-date=28 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304023108/https://www.metmuseum.org/art/collection/search/437498|archive-date=March 4, 2016|language=en|url-status=live}}</ref> Natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1781, ngal addani gooto e yiyooɓe ɓee wiyde wonde naalanke oo, nde tawnoo o heɓaani njoɓdi golle makko e juuɗe Emily, o hollitii omo huɓɓa yiite e nder suudu laaɓal, ko ɗum hollirta darnde makko. Won e annduɓe Reynolds njedditii ndee daartol, kono, hono no Phillippa Plock, gonnooɗo gardiiɗo Waddesdon Manor, holliri nii, ina gasa tawa naalanke oo yiɗiino natal ngal jokkondirde e rewɓe hono Emily, nde tawnoo innde hetaera lollunde ndee tigi firti ko korsa.<ref name=":0">{{Cite web|title=Thaïs - Waddesdon Manor|url=https://waddesdon.org.uk/the-collection/item/|access-date=2022-03-31|website=waddesdon.org.uk|language=en-GB|archive-date=8 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108191301/https://waddesdon.org.uk/the-collection/item/|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == 51akr6kemhw7pg7nd3mqqns4gqmh0cg The Garden of the Orphanage in Amsterdam 0 39058 160972 2026-04-07T18:43:11Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Jardiin Orphanage to Amsterdam ko nate''' 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.[1] Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle lim..." 160972 wikitext text/x-wiki '''Jardiin Orphanage to Amsterdam ko nate''' 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680.[1] Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtilimtinɗe kollitooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e haa timmi e nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder suudu defte Städel to Strankfurt (1882), e nder suudu defte Kunsthalle to Hamburg. == Tuugnorgal == pf4gwbxowidgwgdxyox1pbeud57rgn8 160973 160972 2026-04-07T18:43:55Z Bakurakurama 11269 160973 wikitext text/x-wiki '''Jardiin Orphanage to Amsterdam ko nate''' 1894 ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann, nate gonɗe e mbaydi goonga, e mbaydi teskinndi, e teskuyaaji caggal teskuyaaji. Jooni ko e galle mooftirɗo ñeeñal (Musée d’art moderne et contemporain) to wuro Strasbourg, to leydi Farayse. Limre limre maggal ko 55,974,0,680..<ref>{{cite book|last1=Geyer|first1=Marie-Jeanne|title=Les collections du musée d'art moderne et contemporain de la ville de Strasbourg|date=February 2008|publisher=Musées de la ville de Strasbourg|location=Strasbourg|isbn=978-2-901833-82-6|page=34}}</ref> Natal ngal ko gardiiɗo musiiba oo, hono Wilhelm von Bode, soodi ngal, e hitaande nde ngal joofi. Ko ngol woni gadanol e nder golle limtilimtinɗe kollitooje dille ummoraade e galle sukaaɓe Amsterdam, puɗɗiiɗe e hitaande 1876 e limtooji nate in situ e haa timmi e nate nebam keewɗe, ɓurɗe mawnude e majje ina ngoni hannde e nder suudu defte Städel to Strankfurt (1882), e nder suudu defte Kunsthalle to Hamburg. == Tuugnorgal == 1tze87zxau5cjm1oafpq3z77742tjl0 The Two Sisters (Chassériau) 0 39059 160974 2026-04-07T18:44:52Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee (e Farayse: Les Deux Sœurs) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Théodore Chassériau, sosi e hitaande 1843. Timmini nde naalanke oo heɓi duuɓi capanɗe jeegom e tati, ina hollira miñiraaɓe Chassériau rewɓe Adèle e Aline. O woni ko e galle mooftirɗo koolol (Musée du Louvre), to Pari. Daartol e sifaa Chassériau hollitii e ndeeɗoo canvas miñiraaɓe mum rewɓe ɗiɗo, ɓe ngonnoo ko e ƴeewde mo e s..." 160974 wikitext text/x-wiki Miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee (e Farayse: Les Deux Sœurs) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Théodore Chassériau, sosi e hitaande 1843. Timmini nde naalanke oo heɓi duuɓi capanɗe jeegom e tati, ina hollira miñiraaɓe Chassériau rewɓe Adèle e Aline. O woni ko e galle mooftirɗo koolol (Musée du Louvre), to Pari. Daartol e sifaa Chassériau hollitii e ndeeɗoo canvas miñiraaɓe mum rewɓe ɗiɗo, ɓe ngonnoo ko e ƴeewde mo e sahaaji goɗɗi. Ɓe ndarii bannge-bannge. To bannge nano, ina ɓoornii wutte daneejo e koyɗe mum, ko mawniiko debbo biyeteeɗo Adèle ; to bannge ñaamo ko Aline. Hay so tawii noon hollirde miñiraaɓe rewɓe ɓoorniiɓe comci nannduɗi ɗii ina hollita wonde ko ɓe ɓiɗɓe leñol, Adèle ina yahra e duuɓi capanɗe tati e tati, Aline ina yahra e duuɓi capanɗe jeegom e go’o nde ɓe mbaɗi foto ngoo. Ceerndagol duuɓi maɓɓe feeñataa e nate ɗee. Miñiraaɓe rewɓe ɓee fof ina njogii gaasaaji ɓaleeji laaɓtuɗi, jalbooji, ceertuɗi e hakkunde, kaɓɓaaɗi caggal e nder ɓuuɓri. Ɓe ɓoornotoo ko jeewte nannduɗe heen. Limlebbi maɓɓe ɗiɗi, tiiɗɗi, ina ceerti e dow ŋoral ɓalewal. Golle ɗee ko geɗe Chassériau gila e cukaagu mum, nde o yiɗi hollirde ndimaagu makko e joom mum ɓooyɗo, hono Jean-Auguste-Dominique Ingres, mo o wondunoo e mum e hitaande 1840 e koloñaal tiiɗngal golle ɗee. O huutortoo ko kalaaji fotde 100 000 mbuuɗu, haa teeŋti noon e mbaydiiji ɗi miñiraaɓe makko rewɓe ɗiɗo ɓee njuɓɓini, boɗewol jalbowol, keeriiji keewɗi. Jaɓɓugo Nde The Two Sisters hollitaama e nder Salon hitaande 1843, jaabawol ƴeewooɓe ɓee e jamaanu nguu ina jillondiri. Gooto e ñiŋooɓe ɓee, hono Louis Peisse, winndi : M. Chassériau yiɗiino, ma a taw ko alaa e sago, ƴettude huunde saɗtunde, waɗde pentol e nate ɗiɗi rewɓe, kamɓe ɗiɗo fof njuuteendi mum en, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njuuteendi mum en ko gootum, kamɓe fof eɓe ɓoornii comci gooti e mbaydi gootiri, e mbaydiiji gooti, ​​e mbaydiiji gooti, ​​posed e mbaadi gootiri, e jokkude kala artifice without that effect . tan ko e laamu mbaydi, mbaadi, e jikku. Mbele o dañii heen no haanirta nii? Mi sikkaani noon. Ɗum fof e wayde noon, o waɗii oon tour de force e pellital e karallaagal potngal foolde. E sahaa maayde Chassériau e hitaande 1856, « Miñiraaɓe ɗiɗo » ina jeyaa e golle makko ɓurɗe teeŋtude. Nde naati e mooɓondiral Louvre e hitaande 1918. Tuugnorgal mdw8ojwkfug9un6q6cu4r4i18eo5hqb 160976 160974 2026-04-07T18:46:01Z SUZYFATIMA 13856 160976 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee (e Farayse: Les Deux Sœurs)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Théodore Chassériau, sosi e hitaande 1843. Timmini nde naalanke oo heɓi duuɓi capanɗe jeegom e tati, ina hollira miñiraaɓe Chassériau rewɓe Adèle e Aline. O woni ko e galle mooftirɗo koolol (Musée du Louvre), to Pari. Daartol e sifaa Chassériau hollitii e ndeeɗoo canvas miñiraaɓe mum rewɓe ɗiɗo, ɓe ngonnoo ko e ƴeewde mo e sahaaji goɗɗi. Ɓe ndarii bannge-bannge. To bannge nano, ina ɓoornii wutte daneejo e koyɗe mum, ko mawniiko debbo biyeteeɗo Adèle ; to bannge ñaamo ko Aline. Hay so tawii noon hollirde miñiraaɓe rewɓe ɓoorniiɓe comci nannduɗi ɗii ina hollita wonde ko ɓe ɓiɗɓe leñol, Adèle ina yahra e duuɓi capanɗe tati e tati, Aline ina yahra e duuɓi capanɗe jeegom e go’o nde ɓe mbaɗi foto ngoo. Ceerndagol duuɓi maɓɓe feeñataa e nate ɗee. Miñiraaɓe rewɓe ɓee fof ina njogii gaasaaji ɓaleeji laaɓtuɗi, jalbooji, ceertuɗi e hakkunde, kaɓɓaaɗi caggal e nder ɓuuɓri. Ɓe ɓoornotoo ko jeewte nannduɗe heen. Limlebbi maɓɓe ɗiɗi, tiiɗɗi, ina ceerti e dow ŋoral ɓalewal. Golle ɗee ko geɗe Chassériau gila e cukaagu mum, nde o yiɗi hollirde ndimaagu makko e joom mum ɓooyɗo, hono Jean-Auguste-Dominique Ingres, mo o wondunoo e mum e hitaande 1840 e koloñaal tiiɗngal golle ɗee. O huutortoo ko kalaaji fotde 100 000 mbuuɗu, haa teeŋti noon e mbaydiiji ɗi miñiraaɓe makko rewɓe ɗiɗo ɓee njuɓɓini, boɗewol jalbowol, keeriiji keewɗi. Jaɓɓugo Nde The Two Sisters hollitaama e nder Salon hitaande 1843, jaabawol ƴeewooɓe ɓee e jamaanu nguu ina jillondiri. Gooto e ñiŋooɓe ɓee, hono Louis Peisse, winndi : M. Chassériau yiɗiino, ma a taw ko alaa e sago, ƴettude huunde saɗtunde, waɗde pentol e nate ɗiɗi rewɓe, kamɓe ɗiɗo fof njuuteendi mum en, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njuuteendi mum en ko gootum, kamɓe fof eɓe ɓoornii comci gooti e mbaydi gootiri, e mbaydiiji gooti, ​​e mbaydiiji gooti, ​​posed e mbaadi gootiri, e jokkude kala artifice without that effect . tan ko e laamu mbaydi, mbaadi, e jikku. Mbele o dañii heen no haanirta nii? Mi sikkaani noon. Ɗum fof e wayde noon, o waɗii oon tour de force e pellital e karallaagal potngal foolde. E sahaa maayde Chassériau e hitaande 1856, « Miñiraaɓe ɗiɗo » ina jeyaa e golle makko ɓurɗe teeŋtude. Nde naati e mooɓondiral Louvre e hitaande 1918. == Tuugnorgal == phf2hygqsi7xzmtudo2l29k2so2u3aq 160979 160976 2026-04-07T18:49:39Z SUZYFATIMA 13856 160979 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ɓee (e Farayse: Les Deux Sœurs)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Théodore Chassériau, sosi e hitaande 1843. Timmini nde naalanke oo heɓi duuɓi capanɗe jeegom e tati, ina hollira miñiraaɓe Chassériau rewɓe Adèle e Aline. O woni ko e galle mooftirɗo koolol (Musée du Louvre), to Pari. Daartol e sifaa Chassériau hollitii e ndeeɗoo canvas miñiraaɓe mum rewɓe ɗiɗo, ɓe ngonnoo ko e ƴeewde mo e sahaaji goɗɗi. Ɓe ndarii bannge-bannge. To bannge nano, ina ɓoornii wutte daneejo e koyɗe mum, ko mawniiko debbo biyeteeɗo Adèle ; to bannge ñaamo ko Aline. Hay so tawii noon hollirde miñiraaɓe rewɓe ɓoorniiɓe comci nannduɗi ɗii ina hollita wonde ko ɓe ɓiɗɓe leñol, Adèle ina yahra e duuɓi capanɗe tati e tati, Aline ina yahra e duuɓi capanɗe jeegom e go’o nde ɓe mbaɗi foto ngoo. Ceerndagol duuɓi maɓɓe feeñataa e nate ɗee. Miñiraaɓe rewɓe ɓee fof ina njogii gaasaaji ɓaleeji laaɓtuɗi, jalbooji, ceertuɗi e hakkunde, kaɓɓaaɗi caggal e nder ɓuuɓri. Ɓe ɓoornotoo ko jeewte nannduɗe heen. Limlebbi maɓɓe ɗiɗi, tiiɗɗi, ina ceerti e dow ŋoral ɓalewal. Golle ɗee ko geɗe Chassériau gila e cukaagu mum, nde o yiɗi hollirde ndimaagu makko e joom mum ɓooyɗo, hono Jean-Auguste-Dominique Ingres, mo o wondunoo e mum e hitaande 1840 e koloñaal tiiɗngal golle ɗee. O huutortoo ko kalaaji fotde 100 000 mbuuɗu, haa teeŋti noon e mbaydiiji ɗi miñiraaɓe makko rewɓe ɗiɗo ɓee njuɓɓini, boɗewol jalbowol, keeriiji keewɗi. Jaɓɓugo Nde The Two Sisters hollitaama e nder Salon hitaande 1843, jaabawol ƴeewooɓe ɓee e jamaanu nguu ina jillondiri. Gooto e ñiŋooɓe ɓee, hono Louis Peisse, winndi : M. Chassériau yiɗiino, ma a taw ko alaa e sago, ƴettude huunde saɗtunde, waɗde pentol e nate ɗiɗi rewɓe, kamɓe ɗiɗo fof njuuteendi mum en, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njuuteendi mum en ko gootum, kamɓe fof eɓe ɓoornii comci gooti e mbaydi gootiri, e mbaydiiji gooti, ​​e mbaydiiji gooti, ​​posed e mbaadi gootiri, e jokkude kala artifice without that effect . tan ko e laamu mbaydi, mbaadi, e jikku. Mbele o dañii heen no haanirta nii? Mi sikkaani noon. Ɗum fof e wayde noon, o waɗii oon tour de force e pellital e karallaagal potngal foolde. E sahaa maayde Chassériau e hitaande 1856, « Miñiraaɓe ɗiɗo » ina jeyaa e golle makko ɓurɗe teeŋtude. Nde naati e mooɓondiral Louvre e hitaande 1918.<ref name="Guégan_132">Guégan et al. 2002, p. 132.</ref><ref>Guégan et al. 2002, p. 134.</ref><ref>Gowing 1987, p. 666.</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5l58ofb58qyzdpqnoar8lipqen8ra3c Gather Ye Rosebuds While Ye May (Waterhouse painting 1908) 0 39060 160977 2026-04-07T18:46:55Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Moftu Ye Rosebuds Nde Ye May ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John William Waterhouse sosi e hitaande 1908. Ko''' ngol woni go’o ko nate ɗiɗi ɗe Robert Herrick winndi e jimɗi teeminannde 17ɓiire biyeteeɗo "To les Virgins, pour faire beaucoup de temps" puɗɗortooɗi : Moftu ɓiɗɓe leɗɗe nde mbaawɗon, Jamanuuji ɓooyɗi ina a-fiytoo haa jooni; Kadi ooɗoo puɗol gootol ina ɓuuɓtoo hannde Janngo maa won maayɗo. Jannde neb..." 160977 wikitext text/x-wiki '''Moftu Ye Rosebuds Nde Ye May ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John William Waterhouse sosi e hitaande 1908. Ko''' ngol woni go’o ko nate ɗiɗi ɗe Robert Herrick winndi e jimɗi teeminannde 17ɓiire biyeteeɗo "To les Virgins, pour faire beaucoup de temps" puɗɗortooɗi : Moftu ɓiɗɓe leɗɗe nde mbaawɗon, Jamanuuji ɓooyɗi ina a-fiytoo haa jooni; Kadi ooɗoo puɗol gootol ina ɓuuɓtoo hannde Janngo maa won maayɗo. Jannde nebbam ngam "Moftu Ye Rosebuds wakkati Ye May." Janngude nebam ngam Mooftude Ye Rosebuds Nde Ye May. Natal ngal ina waɗi wiɗto nebam nanndungo.[1] Ƴeew kadi Moftu Ye Rosebuds nde Ye May (Natal suudu ndiyam 1909) Doggol nate ɗe John Wiliyam Waterhouse waɗi == Tuugnorgal == fsp6egny2mf76lg1u7u1iqq2ieozoju 160978 160977 2026-04-07T18:47:28Z Bakurakurama 11269 160978 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Moftu Ye Rosebuds Nde Ye May ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John William Waterhouse sosi e hitaande 1908. Ko''' ngol woni go’o ko nate ɗiɗi ɗe Robert Herrick winndi e jimɗi teeminannde 17ɓiire biyeteeɗo "To les Virgins, pour faire beaucoup de temps" puɗɗortooɗi : Moftu ɓiɗɓe leɗɗe nde mbaawɗon, Jamanuuji ɓooyɗi ina a-fiytoo haa jooni; Kadi ooɗoo puɗol gootol ina ɓuuɓtoo hannde Janngo maa won maayɗo. Jannde nebbam ngam "Moftu Ye Rosebuds wakkati Ye May." Janngude nebam ngam Mooftude Ye Rosebuds Nde Ye May. Natal ngal ina waɗi wiɗto nebam nanndungo.[1] Ƴeew kadi Moftu Ye Rosebuds nde Ye May (Natal suudu ndiyam 1909) Doggol nate ɗe John Wiliyam Waterhouse waɗi == Tuugnorgal == 6rvnmcou5rhoqzbpwhgv0s8wke8i3ij The Gilded Cage (Hare) 0 39061 160980 2026-04-07T18:50:07Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''The Gilded Cage ko natal''' nebam ngal naalanke Irlande biyeteeɗo Saint George Hare waɗi e hitaande 1908, ina jeyaa e natal makko keewngal debbo coktirgal ina heen natal makko ɓurngal lollude ngal « Nasaraaku Goongɗinal ». Ina hollira debbo gooto, ɗaaniiɗo, nanngaa e juuɗe mum e koloñaal, tawi ko ɓuuɓri ina diwa ina rewa. Tiitoonde maggal ina waawi tawa ko e jimɗi 1900 "A Bird in a Gilded Cage" e natal ngal ina waawi wonde maande maande.[1] E wiyde Gall..." 160980 wikitext text/x-wiki '''The Gilded Cage ko natal''' nebam ngal naalanke Irlande biyeteeɗo Saint George Hare waɗi e hitaande 1908, ina jeyaa e natal makko keewngal debbo coktirgal ina heen natal makko ɓurngal lollude ngal « Nasaraaku Goongɗinal ». Ina hollira debbo gooto, ɗaaniiɗo, nanngaa e juuɗe mum e koloñaal, tawi ko ɓuuɓri ina diwa ina rewa. Tiitoonde maggal ina waawi tawa ko e jimɗi 1900 "A Bird in a Gilded Cage" e natal ngal ina waawi wonde maande maande.[1] E wiyde Galle ngenndiijo Victoria to Ostarali, "Naatgol rewɓe ɓoorniiɓe comci e nder kaɓirɗe ina wayi no ina jogii nafoore teeŋtunde wonande Hare, o artiri e ndeeɗoo toɓɓere no feewi".[2] Koddeeji moraal cakkitiiɗi e jamaanu Victoria mbaɗti hollirde naalankaagal erotik tan ina saɗi, kono won naalankooɓe ina njuumta e laawol ngol. Debbo ɗoo ina sikkaa ko nanngaaɗo e ɗuum waɗi nudity makko wonaa aybe makko walla suɓngo makko, ko o ɓiɗɗo nanngaaɗo mo yiyaaka, waɗde nudity makko ɓuri jaɓeede i.e. ɗum wonaa pornographique laaɓtuɗo ina woodi nokku ɗo o waawi yeddude. Setting classique e comci kadi ina mballita, feere naalankaagal woɗnde huutorteende ngam ooɗoo sifaa golle naalankaagal pseudo-erotic.[2] Ƴeew kadi Maccuɗo Gerek – Seto marbere ngo Hiram Powers waɗi ina hollira ko nanndi e ɗuum == Tuugnorgal == tqgcbe3lboqd1xgmmxyqh7ibc4wkxri 160981 160980 2026-04-07T18:51:39Z Bakurakurama 11269 160981 wikitext text/x-wiki '''The Gilded Cage ko natal''' nebam ngal naalanke Irlande biyeteeɗo Saint George Hare waɗi e hitaande 1908, ina jeyaa e natal makko keewngal debbo coktirgal ina heen natal makko ɓurngal lollude ngal « Nasaraaku Goongɗinal ». Ina hollira debbo gooto, ɗaaniiɗo, nanngaa e juuɗe mum e koloñaal, tawi ko ɓuuɓri ina diwa ina rewa. Tiitoonde maggal ina waawi tawa ko e jimɗi 1900 "A Bird in a Gilded Cage" e natal ngal ina waawi wonde maande maande.<ref name="artofthings2">{{Cite web|url=http://artothings.blogspot.co.nz/2008/08/victory-of-faith.html|title=Pondering Art: The Victory of Faith|date=4 August 2008}}</ref>. E wiyde Galle ngenndiijo Victoria to Ostarali, "Naatgol rewɓe ɓoorniiɓe comci e nder kaɓirɗe ina wayi no ina jogii nafoore teeŋtunde wonande Hare, o artiri e ndeeɗoo toɓɓere no feewi".<ref>{{Cite web|title='The Gilded Cage', a Female Captive|url=https://artuk.org/discover/artworks/the-gilded-cage-a-female-captive-101404|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20250715143500/https://artuk.org/discover/artworks/the-gilded-cage-a-female-captive-101404|archive-date=15 July 2025|website=[[Art UK]]}}</ref>. Koddeeji moraal cakkitiiɗi e jamaanu Victoria mbaɗti hollirde naalankaagal erotik tan ina saɗi, kono won naalankooɓe ina njuumta e laawol ngol. Debbo ɗoo ina sikkaa ko nanngaaɗo e ɗuum waɗi nudity makko wonaa aybe makko walla suɓngo makko, ko o ɓiɗɗo nanngaaɗo mo yiyaaka, waɗde nudity makko ɓuri jaɓeede i.e. ɗum wonaa pornographique laaɓtuɗo ina woodi nokku ɗo o waawi yeddude. Setting classique e comci kadi ina mballita, feere naalankaagal woɗnde huutorteende ngam ooɗoo sifaa golle naalankaagal pseudo-erotic..<ref name="artofthings">{{Cite web|url=http://artothings.blogspot.co.nz/2008/08/victory-of-faith.html|title=Pondering Art: The Victory of Faith|date=4 August 2008}}</ref> Ƴeew kadi Maccuɗo Gerek – Seto marbere ngo Hiram Powers waɗi ina hollira ko nanndi e ɗuum == Tuugnorgal == 23v2423rl97vg9xi5y5pk1tmi5806wi 160982 160981 2026-04-07T18:51:54Z Bakurakurama 11269 160982 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Gilded Cage ko natal''' nebam ngal naalanke Irlande biyeteeɗo Saint George Hare waɗi e hitaande 1908, ina jeyaa e natal makko keewngal debbo coktirgal ina heen natal makko ɓurngal lollude ngal « Nasaraaku Goongɗinal ». Ina hollira debbo gooto, ɗaaniiɗo, nanngaa e juuɗe mum e koloñaal, tawi ko ɓuuɓri ina diwa ina rewa. Tiitoonde maggal ina waawi tawa ko e jimɗi 1900 "A Bird in a Gilded Cage" e natal ngal ina waawi wonde maande maande.<ref name="artofthings2">{{Cite web|url=http://artothings.blogspot.co.nz/2008/08/victory-of-faith.html|title=Pondering Art: The Victory of Faith|date=4 August 2008}}</ref>. E wiyde Galle ngenndiijo Victoria to Ostarali, "Naatgol rewɓe ɓoorniiɓe comci e nder kaɓirɗe ina wayi no ina jogii nafoore teeŋtunde wonande Hare, o artiri e ndeeɗoo toɓɓere no feewi".<ref>{{Cite web|title='The Gilded Cage', a Female Captive|url=https://artuk.org/discover/artworks/the-gilded-cage-a-female-captive-101404|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20250715143500/https://artuk.org/discover/artworks/the-gilded-cage-a-female-captive-101404|archive-date=15 July 2025|website=[[Art UK]]}}</ref>. Koddeeji moraal cakkitiiɗi e jamaanu Victoria mbaɗti hollirde naalankaagal erotik tan ina saɗi, kono won naalankooɓe ina njuumta e laawol ngol. Debbo ɗoo ina sikkaa ko nanngaaɗo e ɗuum waɗi nudity makko wonaa aybe makko walla suɓngo makko, ko o ɓiɗɗo nanngaaɗo mo yiyaaka, waɗde nudity makko ɓuri jaɓeede i.e. ɗum wonaa pornographique laaɓtuɗo ina woodi nokku ɗo o waawi yeddude. Setting classique e comci kadi ina mballita, feere naalankaagal woɗnde huutorteende ngam ooɗoo sifaa golle naalankaagal pseudo-erotic..<ref name="artofthings">{{Cite web|url=http://artothings.blogspot.co.nz/2008/08/victory-of-faith.html|title=Pondering Art: The Victory of Faith|date=4 August 2008}}</ref> Ƴeew kadi Maccuɗo Gerek – Seto marbere ngo Hiram Powers waɗi ina hollira ko nanndi e ɗuum == Tuugnorgal == 6buszcpjwgz7yj7ie8yvyj23qskcnsw The Twins (Millais) 0 39062 160983 2026-04-07T18:52:12Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ɗiɗi ɗii ko nate 1876 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi. Ina hollita miñiraaɓe rewɓe biyeteeɗo Kate e Grace Hoare. Nde o waɗi innde makko e nder dingiral Pre-Raphaelite, Millais caggal ɗuum yaajtini golle makko, o waɗi nate mooftaaɗe wondude e golle makko goɗɗe. Natal ngal ko jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njamiri ɗum ngam mawninde duuɓi maɓɓe capanɗe jeegom. Hannde natal ngal woni ko e defterdu Fitzwilliam Museum to Cambridg..." 160983 wikitext text/x-wiki Ɗiɗi ɗii ko nate 1876 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi. Ina hollita miñiraaɓe rewɓe biyeteeɗo Kate e Grace Hoare. Nde o waɗi innde makko e nder dingiral Pre-Raphaelite, Millais caggal ɗuum yaajtini golle makko, o waɗi nate mooftaaɗe wondude e golle makko goɗɗe. Natal ngal ko jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njamiri ɗum ngam mawninde duuɓi maɓɓe capanɗe jeegom. Hannde natal ngal woni ko e defterdu Fitzwilliam Museum to Cambridge, nde tawnoo ngal heɓaama e hitaande 2005 e peeje jaɓgol lomto. Tuugnorgal o6e3t118gaw3pyfrjfz1xe3tx1gtjht 160984 160983 2026-04-07T18:52:54Z SUZYFATIMA 13856 160984 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɗiɗi ɗii''' ko nate 1876 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi. Ina hollita miñiraaɓe rewɓe biyeteeɗo Kate e Grace Hoare. Nde o waɗi innde makko e nder dingiral Pre-Raphaelite, Millais caggal ɗuum yaajtini golle makko, o waɗi nate mooftaaɗe wondude e golle makko goɗɗe. Natal ngal ko jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njamiri ɗum ngam mawninde duuɓi maɓɓe capanɗe jeegom. Hannde natal ngal woni ko e defterdu Fitzwilliam Museum to Cambridge, nde tawnoo ngal heɓaama e hitaande 2005 e peeje jaɓgol lomto. == Tuugnorgal == 8lw28fwkw5qvfosa9k6zcq4oq2s9xyl 160985 160984 2026-04-07T18:56:36Z SUZYFATIMA 13856 160985 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɗiɗi ɗii''' ko nate 1876 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Everett Millais waɗi. Ina hollita miñiraaɓe rewɓe biyeteeɗo Kate e Grace Hoare. Nde o waɗi innde makko e nder dingiral Pre-Raphaelite, Millais caggal ɗuum yaajtini golle makko, o waɗi nate mooftaaɗe wondude e golle makko goɗɗe. Natal ngal ko jibnaaɓe sukaaɓe rewɓe ɓee njamiri ɗum ngam mawninde duuɓi maɓɓe capanɗe jeegom. Hannde natal ngal woni ko e defterdu Fitzwilliam Museum to Cambridge, nde tawnoo ngal heɓaama e hitaande 2005 e peeje jaɓgol lomto.<ref>Ellis & Roe p.123</ref> <ref>{{cite web|title=Look, think, do: The Twins, Kate and Grace Hoare|url=https://fitzmuseum.cam.ac.uk/learn-with-us/look-think-do/twins}}</ref> <ref>https://artuk.org/discover/artworks/the-twins-kate-and-grace-hoare-4755p</ref> == Tuugnorgal == <references /> 4l2g38i7a46clh1pkizwmhdh8382jyx La Pintura 0 39063 160986 2026-04-07T18:57:01Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''La Pintura''' ko natal naalanke filipinaajo biyeteeɗo Félix Resurrection Hidalgo waɗi e mbaadi impressionnisme. Natal ngal ina hollira debbo ina jogii pentol ina ruttoo e ƴeewoowo oo, ina ndaara feewde e canngaaki mo timmaani. La Pintura mo Hidalgo soodaama caggal ɗuum e limre winndereere naalanke oo fotde 78,256 miliyoŋ PHP (1,51 miliyoŋ dolaar Amerik) e yeeyirde naalankaagal Filipiin teeŋtungal Salcedo Auctions to Filipiin ñalnde 21 suwee 2019.[1] == Limto..." 160986 wikitext text/x-wiki '''La Pintura''' ko natal naalanke filipinaajo biyeteeɗo Félix Resurrection Hidalgo waɗi e mbaadi impressionnisme. Natal ngal ina hollira debbo ina jogii pentol ina ruttoo e ƴeewoowo oo, ina ndaara feewde e canngaaki mo timmaani. La Pintura mo Hidalgo soodaama caggal ɗuum e limre winndereere naalanke oo fotde 78,256 miliyoŋ PHP (1,51 miliyoŋ dolaar Amerik) e yeeyirde naalankaagal Filipiin teeŋtungal Salcedo Auctions to Filipiin ñalnde 21 suwee 2019.[1] == Limtol == Hidalgo e terɗe galle Pardo de Tavera ina jeyaa heen José Rizal e debbo Juan Luna biyeteeɗo Paz Pardo de Tavera to suudu Luna to Pari. La Pintura ko Hidalgo tagi ɗum e mbaadi impressionniste jibinaaɗo e mbaydi Japonisme, nde tawnoo mooftude e hollirde nate ukiyo-e ina ɓeydoo jogaade darnde mawnde e nder dingiral naalankaagal hirnaange. Puɗɗagol e kitaale 1890, Hidalgo fuɗɗii woɗɗitaade mbaadi daartol goonganteewal addanndi golle makko feewde e anndinde winndere ndee, hono no holliraa e jimɗi makko keɓtinirɗi njeenaari Las Virgenes Cristianas Expuestas al Populacho (1884) ɗi o dañi medal kaalis e sehil makko gadano Junaan, wondude e oon Junaan go sehil makko gadano medal (e nder tati) ngam Spoliarium e hitaande 1884 e nder yeewtere mawnde to Madrid.[2] Ko woni debbo pentoowo holliraaɗo e golle ɗee, annduɓe ɓee nganndaa ɗum no feewi, ko adii ɗuum, ɓe mbiyatnoo ko jooɗiiɗo oo ko Maria Yrritia mo Hidalgo wonnoo muse e debbo common-law haa o maayi e hitaande 1913.[3] Gooto e ciimtol laaɓtungol ko wonde mbaydi golle ɗee ko Nellie Boustead, gooto e yiɗɓe ngenndiyanke Filipiin biyeteeɗo José Rizal.[2] Boustead ina jeyaa e ɓiɓɓe rewɓe Eduardo Boustead, ɓiy jom jawdi biyeteeɗo Edward Boustead, njulaagu alɗuɗo to Angalteer, e sehil mum Filipiinnaajo jogiiɗo hoɗorde to Biarritz e Pari. O wonti lolluɗo e nder jokkere enɗam hakkunde makko, Rizal, e banndiiko propagandist (caggal ɗum seneraal konu) Antonio Luna ko fotnoo arde e duel hakkunde maɓɓe.[4] Hoto ngartu e leydi Filipiin La Pintura hollitaama e yeeso yimɓe fof e hitaande 1893, to suudu defte arkewolosi ngenndiije to Madrid. Wiɗtooji goɗɗi kollitii wonde iwdi golle ɗee ina njiyloo wonde nate ɗee ina njeyaa e koolol politik Filipiin biyeteeɗo Pedro Paterno, sehil Hidalgo ganndiraaɗo, gardinooɗo ɗum. Segismundo Moret, mo ndeen wonnoo jaagorgal caggal leydi, yamiri Paterno yo rokku pecce ngam feccere Filipiin e yeewtere Madrid e hojomaaji cakkitiiɗi ɗii.[2][5] Laaɓaani hol ko wonti natal ngal caggal nde ngal feeñi hade maggal wonde e jeyi Don Jose Vazquez Castiñeira, gonnooɗo meer Sarria, kominaaji e nder diiwaan Lugo to Espaañ fotde duuɓi 130. Neɗɗo ina waawi sikkude wonde Paterno toɗɗaama yo won gardiiɗo keso to Musée-Biblioteca de Filipines, nate ɗee njeeyaama caggal ɗuum walla ndokkaama Vazquez Castiñeiras. Paterno resi ko Mariyam Luisa Piñeiro de Paterno ummoriiɗo Galisiya, nokku gooto Vaskez Kastiñeiras ummorii. Ndee jokkondiral Galisi hakkunde Paterno e Vasquez Castiñeiras ɓeydiima feeñde ko adii nde Juan Luna soodata Boceto ngam Spoliarium e hitaande 2018.[6] E hitaande 1996, Maria Nuñes Rodriguez, debbo Don Fransisko Vaskez Gayoso mo alaa ɓiɗɗo, noddi banndiraaɓe mum e nder galle mum ngam waawde feccude jawdi mum. Ina jeyaa e estaad oo golle naalankaagal Filipiinnaaɓe tawi ina waɗi heen mbaydi gadani ndi España y Filipinas (1884) ndi Luna winndi, wiɗto Spoliarium, nate Hidalgo, e golle naalankaagal Filipiinnaaɓe goɗɗe.[7] Feccere wootere e ronooɓe Nuñez Rodriguez, caggal ɗuum, yeeyti mbaydi España y Filipinas e yeeyirde Balclis e hitaande 2012 to Barselona, ​​yeeyde naalankaagal Filipiinnaajo mo anndaaka. Caggal ɗuum, Galle ngenndiijo Singapuur soodi ɗum e yeeyirde duuɓi 40ɓiire nde Sotheby’s Hong Kong soodi e hitaande 2013 e njoɓdi PHP156,52 miliyoŋ (25,88 miliyoŋ dolaar Hong Kong), ko ɗum woni coggu ɓurngu mawnude e winndere ndee wonande golle naalankaagal ɗe Juan Luna waɗi.[8] E hitaande 2019, La Pintura soodaama caggal ɗuum e coggu ɓurngu mawnude e winndere ndee fotde 78,256 miliyoŋ PHP (1,51 miliyoŋ dolaar Amerik) e nder yeeyirde naalankaagal Filipiin teeŋtungal Salcedo Auctions to Filipiin.[9] Yeeyrugol ngol ɓurii limre adannde nde Hidlago joginoo gila e jamaanu mum Filipiin Pareja de jóvenes tagalos ante un rio (1879) nde yeeyi ko 51,60 miliyoŋ PHP (957 863,78 dolaar Amerik) e yeeyirde Subastas Segre to Espaañ.[10] == Fuɗɗoode == Notifikaasiyoŋ juutɗo e ko fayti e yeewtere daartol-natural e etnogaraafi Madrid. Madrid, Espaañ: Sosde fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu Rivadeneyra. 1893. Deftordu, Rusel; Kikiyamko, Kalarisa; Hafiz, Siyda Muhammadu (2017). Hakkunde Adunaaji : Raden Saaleh e Juan Luna. Singapuur: Galle ngenndiijo Singapuur. ISBN ko 9789811146848. Lerma, Ramon E.S. (2019). Feliks ummital Hidalgo: La Pintura. Wuro Makati, leydi Filipiin: Sosiyeteeji Salcedo. Lerma, Ramon E.S. (2018). Juan Luna e Novicio: Boceto ngam 'Spoliarium'. Wuro Makati, leydi Filipiin: Sosiyeteeji Salcedo. == Lerma, Ramon E == qnjnt8nh41v8jl58zbk9ux6p36v36y2 160987 160986 2026-04-07T18:59:35Z Bakurakurama 11269 160987 wikitext text/x-wiki '''La Pintura''' ko natal naalanke filipinaajo biyeteeɗo Félix Resurrection Hidalgo waɗi e mbaadi impressionnisme. Natal ngal ina hollira debbo ina jogii pentol ina ruttoo e ƴeewoowo oo, ina ndaara feewde e canngaaki mo timmaani. La Pintura mo Hidalgo soodaama caggal ɗuum e limre winndereere naalanke oo fotde 78,256 miliyoŋ PHP (1,51 miliyoŋ dolaar Amerik) e yeeyirde naalankaagal Filipiin teeŋtungal Salcedo Auctions to Filipiin ñalnde 21 suwee 2019.[1] == Limtol == Hidalgo e terɗe galle Pardo de Tavera ina jeyaa heen José Rizal e debbo Juan Luna biyeteeɗo Paz Pardo de Tavera to suudu Luna to Pari. La Pintura ko Hidalgo tagi ɗum e mbaadi impressionniste jibinaaɗo e mbaydi Japonisme, nde tawnoo mooftude e hollirde nate ukiyo-e ina ɓeydoo jogaade darnde mawnde e nder dingiral naalankaagal hirnaange. Puɗɗagol e kitaale 1890, Hidalgo fuɗɗii woɗɗitaade mbaadi daartol goonganteewal addanndi golle makko feewde e anndinde winndere ndee, hono no holliraa e jimɗi makko keɓtinirɗi njeenaari Las Virgenes Cristianas Expuestas al Populacho (1884) ɗi o dañi medal kaalis e sehil makko gadano Junaan, wondude e oon Junaan go sehil makko gadano medal (e nder tati) ngam Spoliarium e hitaande 1884 e nder yeewtere mawnde to Madrid.[2] Ko woni debbo pentoowo holliraaɗo e golle ɗee, annduɓe ɓee nganndaa ɗum no feewi, ko adii ɗuum, ɓe mbiyatnoo ko jooɗiiɗo oo ko Maria Yrritia mo Hidalgo wonnoo muse e debbo common-law haa o maayi e hitaande 1913..<ref name="Spoliarium">{{Citation|last=Lerma|first=Ramon E.S.|title=Juan Luna y Novicio: Boceto for Spoliarium|place=Manila|publisher=Salcedo Auctions|year=2018}}</ref> Gooto e ciimtol laaɓtungol ko wonde mbaydi golle ɗee ko Nellie Boustead, gooto e yiɗɓe ngenndiyanke Filipiin biyeteeɗo José Rizal.[2] Boustead ina jeyaa e ɓiɓɓe rewɓe Eduardo Boustead, ɓiy jom jawdi biyeteeɗo Edward Boustead, njulaagu alɗuɗo to Angalteer, e sehil mum Filipiinnaajo jogiiɗo hoɗorde to Biarritz e Pari. O wonti lolluɗo e nder jokkere enɗam hakkunde makko, Rizal, e banndiiko propagandist (caggal ɗum seneraal konu) Antonio Luna ko fotnoo arde e duel hakkunde maɓɓe.[4] Hoto ngartu e leydi Filipiin La Pintura hollitaama e yeeso yimɓe fof e hitaande 1893, to suudu defte arkewolosi ngenndiije to Madrid. Wiɗtooji goɗɗi kollitii wonde iwdi golle ɗee ina njiyloo wonde nate ɗee ina njeyaa e koolol politik Filipiin biyeteeɗo Pedro Paterno, sehil Hidalgo ganndiraaɗo, gardinooɗo ɗum. Segismundo Moret, mo ndeen wonnoo jaagorgal caggal leydi, yamiri Paterno yo rokku pecce ngam feccere Filipiin e yeewtere Madrid e hojomaaji cakkitiiɗi ɗii...<ref name="LaPintura">{{Citation|last=Lerma|first=Ramon E.S.|title=Félix Resurrección Hidalgo: La Pintura|place=Manila|publisher=Salcedo Auctions|year=2019}}</ref><ref name="Catalog">{{Citation|title=Breve noticia de la Exposición Histórico-Natural y Etnográfica de Madrid|place=Madrid|publisher=Establecimiento Tipográfico Sucesores de Rivadeneyra|year=1893}}</ref> Laaɓaani hol ko wonti natal ngal caggal nde ngal feeñi hade maggal wonde e jeyi Don Jose Vazquez Castiñeira, gonnooɗo meer Sarria, kominaaji e nder diiwaan Lugo to Espaañ fotde duuɓi 130. Neɗɗo ina waawi sikkude wonde Paterno toɗɗaama yo won gardiiɗo keso to Musée-Biblioteca de Filipines, nate ɗee njeeyaama caggal ɗuum walla ndokkaama Vazquez Castiñeiras. Paterno resi ko Mariyam Luisa Piñeiro de Paterno ummoriiɗo Galisiya, nokku gooto Vaskez Kastiñeiras ummorii. Ndee jokkondiral Galisi hakkunde Paterno e Vasquez Castiñeiras ɓeydiima feeñde ko adii nde Juan Luna soodata Boceto ngam Spoliarium e hitaande 2018..<ref name="SubastasSegre">{{Cite news|title=Pareja de jóvenes tagalos ante un río|work=[[Subastas Segre]]|date=October 24, 2018|url=https://www.subastassegre.es/felix-resurreccion-hidalgo/}}</ref> E hitaande 1996, Maria Nuñes Rodriguez, debbo Don Fransisko Vaskez Gayoso mo alaa ɓiɗɗo, noddi banndiraaɓe mum e nder galle mum ngam waawde feccude jawdi mum. Ina jeyaa e estaad oo golle naalankaagal Filipiinnaaɓe tawi ina waɗi heen mbaydi gadani ndi España y Filipinas (1884) ndi Luna winndi, wiɗto Spoliarium, nate Hidalgo, e golle naalankaagal Filipiinnaaɓe goɗɗe.[7] Feccere wootere e ronooɓe Nuñez Rodriguez, caggal ɗuum, yeeyti mbaydi España y Filipinas e yeeyirde Balclis e hitaande 2012 to Barselona, ​​yeeyde naalankaagal Filipiinnaajo mo anndaaka. Caggal ɗuum, Galle ngenndiijo Singapuur soodi ɗum e yeeyirde duuɓi 40ɓiire nde Sotheby’s Hong Kong soodi e hitaande 2013 e njoɓdi PHP156,52 miliyoŋ (25,88 miliyoŋ dolaar Hong Kong), ko ɗum woni coggu ɓurngu mawnude e winndere ndee wonande golle naalankaagal ɗe Juan Luna waɗi.[8] E hitaande 2019, La Pintura soodaama caggal ɗuum e coggu ɓurngu mawnude e winndere ndee fotde 78,256 miliyoŋ PHP (1,51 miliyoŋ dolaar Amerik) e nder yeeyirde naalankaagal Filipiin teeŋtungal Salcedo Auctions to Filipiin.[9] Yeeyrugol ngol ɓurii limre adannde nde Hidlago joginoo gila e jamaanu mum Filipiin Pareja de jóvenes tagalos ante un rio (1879) nde yeeyi ko 51,60 miliyoŋ PHP (957 863,78 dolaar Amerik) e yeeyirde Subastas Segre to Espaañ..<ref name="CNN Philippines">{{Cite news|title=Artist Felix Hidalgo's 'La Pintura' sold for ₱78 million|work=[[CNN Philippines]]|date=October 5, 2019|url=https://cnnphilippines.com/lifestyle/2019/10/5/Artist-Felix-Hidalgo%E2%80%99s--La-Pintura--sold-for-P78-million.html?fbclid=IwAR1dbc3unLBzDhYCMD-2YUSdKHVTWpmLQHFEXQYFfn76coVxPLbtsOd-Cj4%3Ffbclid|access-date=September 12, 2021|archive-date=September 12, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210912160900/https://cnnphilippines.com/lifestyle/2019/10/5/Artist-Felix-Hidalgo%E2%80%99s--La-Pintura--sold-for-P78-million.html?fbclid=IwAR1dbc3unLBzDhYCMD-2YUSdKHVTWpmLQHFEXQYFfn76coVxPLbtsOd-Cj4%3Ffbclid|url-status=dead}}</ref> == Fuɗɗoode == Notifikaasiyoŋ juutɗo e ko fayti e yeewtere daartol-natural e etnogaraafi Madrid. Madrid, Espaañ: Sosde fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu Rivadeneyra. 1893. Deftordu, Rusel; Kikiyamko, Kalarisa; Hafiz, Siyda Muhammadu (2017). Hakkunde Adunaaji : Raden Saaleh e Juan Luna. Singapuur: Galle ngenndiijo Singapuur. ISBN ko 9789811146848. Lerma, Ramon E.S. (2019). Feliks ummital Hidalgo: La Pintura. Wuro Makati, leydi Filipiin: Sosiyeteeji Salcedo. Lerma, Ramon E.S. (2018). Juan Luna e Novicio: Boceto ngam 'Spoliarium'. Wuro Makati, leydi Filipiin: Sosiyeteeji Salcedo. == Lerma, Ramon E == qbsyk72jb88xotuawqx25jkazemzcec 160988 160987 2026-04-07T18:59:51Z Bakurakurama 11269 160988 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''La Pintura''' ko natal naalanke filipinaajo biyeteeɗo Félix Resurrection Hidalgo waɗi e mbaadi impressionnisme. Natal ngal ina hollira debbo ina jogii pentol ina ruttoo e ƴeewoowo oo, ina ndaara feewde e canngaaki mo timmaani. La Pintura mo Hidalgo soodaama caggal ɗuum e limre winndereere naalanke oo fotde 78,256 miliyoŋ PHP (1,51 miliyoŋ dolaar Amerik) e yeeyirde naalankaagal Filipiin teeŋtungal Salcedo Auctions to Filipiin ñalnde 21 suwee 2019.[1] == Limtol == Hidalgo e terɗe galle Pardo de Tavera ina jeyaa heen José Rizal e debbo Juan Luna biyeteeɗo Paz Pardo de Tavera to suudu Luna to Pari. La Pintura ko Hidalgo tagi ɗum e mbaadi impressionniste jibinaaɗo e mbaydi Japonisme, nde tawnoo mooftude e hollirde nate ukiyo-e ina ɓeydoo jogaade darnde mawnde e nder dingiral naalankaagal hirnaange. Puɗɗagol e kitaale 1890, Hidalgo fuɗɗii woɗɗitaade mbaadi daartol goonganteewal addanndi golle makko feewde e anndinde winndere ndee, hono no holliraa e jimɗi makko keɓtinirɗi njeenaari Las Virgenes Cristianas Expuestas al Populacho (1884) ɗi o dañi medal kaalis e sehil makko gadano Junaan, wondude e oon Junaan go sehil makko gadano medal (e nder tati) ngam Spoliarium e hitaande 1884 e nder yeewtere mawnde to Madrid.[2] Ko woni debbo pentoowo holliraaɗo e golle ɗee, annduɓe ɓee nganndaa ɗum no feewi, ko adii ɗuum, ɓe mbiyatnoo ko jooɗiiɗo oo ko Maria Yrritia mo Hidalgo wonnoo muse e debbo common-law haa o maayi e hitaande 1913..<ref name="Spoliarium">{{Citation|last=Lerma|first=Ramon E.S.|title=Juan Luna y Novicio: Boceto for Spoliarium|place=Manila|publisher=Salcedo Auctions|year=2018}}</ref> Gooto e ciimtol laaɓtungol ko wonde mbaydi golle ɗee ko Nellie Boustead, gooto e yiɗɓe ngenndiyanke Filipiin biyeteeɗo José Rizal.[2] Boustead ina jeyaa e ɓiɓɓe rewɓe Eduardo Boustead, ɓiy jom jawdi biyeteeɗo Edward Boustead, njulaagu alɗuɗo to Angalteer, e sehil mum Filipiinnaajo jogiiɗo hoɗorde to Biarritz e Pari. O wonti lolluɗo e nder jokkere enɗam hakkunde makko, Rizal, e banndiiko propagandist (caggal ɗum seneraal konu) Antonio Luna ko fotnoo arde e duel hakkunde maɓɓe.[4] Hoto ngartu e leydi Filipiin La Pintura hollitaama e yeeso yimɓe fof e hitaande 1893, to suudu defte arkewolosi ngenndiije to Madrid. Wiɗtooji goɗɗi kollitii wonde iwdi golle ɗee ina njiyloo wonde nate ɗee ina njeyaa e koolol politik Filipiin biyeteeɗo Pedro Paterno, sehil Hidalgo ganndiraaɗo, gardinooɗo ɗum. Segismundo Moret, mo ndeen wonnoo jaagorgal caggal leydi, yamiri Paterno yo rokku pecce ngam feccere Filipiin e yeewtere Madrid e hojomaaji cakkitiiɗi ɗii...<ref name="LaPintura">{{Citation|last=Lerma|first=Ramon E.S.|title=Félix Resurrección Hidalgo: La Pintura|place=Manila|publisher=Salcedo Auctions|year=2019}}</ref><ref name="Catalog">{{Citation|title=Breve noticia de la Exposición Histórico-Natural y Etnográfica de Madrid|place=Madrid|publisher=Establecimiento Tipográfico Sucesores de Rivadeneyra|year=1893}}</ref> Laaɓaani hol ko wonti natal ngal caggal nde ngal feeñi hade maggal wonde e jeyi Don Jose Vazquez Castiñeira, gonnooɗo meer Sarria, kominaaji e nder diiwaan Lugo to Espaañ fotde duuɓi 130. Neɗɗo ina waawi sikkude wonde Paterno toɗɗaama yo won gardiiɗo keso to Musée-Biblioteca de Filipines, nate ɗee njeeyaama caggal ɗuum walla ndokkaama Vazquez Castiñeiras. Paterno resi ko Mariyam Luisa Piñeiro de Paterno ummoriiɗo Galisiya, nokku gooto Vaskez Kastiñeiras ummorii. Ndee jokkondiral Galisi hakkunde Paterno e Vasquez Castiñeiras ɓeydiima feeñde ko adii nde Juan Luna soodata Boceto ngam Spoliarium e hitaande 2018..<ref name="SubastasSegre">{{Cite news|title=Pareja de jóvenes tagalos ante un río|work=[[Subastas Segre]]|date=October 24, 2018|url=https://www.subastassegre.es/felix-resurreccion-hidalgo/}}</ref> E hitaande 1996, Maria Nuñes Rodriguez, debbo Don Fransisko Vaskez Gayoso mo alaa ɓiɗɗo, noddi banndiraaɓe mum e nder galle mum ngam waawde feccude jawdi mum. Ina jeyaa e estaad oo golle naalankaagal Filipiinnaaɓe tawi ina waɗi heen mbaydi gadani ndi España y Filipinas (1884) ndi Luna winndi, wiɗto Spoliarium, nate Hidalgo, e golle naalankaagal Filipiinnaaɓe goɗɗe.[7] Feccere wootere e ronooɓe Nuñez Rodriguez, caggal ɗuum, yeeyti mbaydi España y Filipinas e yeeyirde Balclis e hitaande 2012 to Barselona, ​​yeeyde naalankaagal Filipiinnaajo mo anndaaka. Caggal ɗuum, Galle ngenndiijo Singapuur soodi ɗum e yeeyirde duuɓi 40ɓiire nde Sotheby’s Hong Kong soodi e hitaande 2013 e njoɓdi PHP156,52 miliyoŋ (25,88 miliyoŋ dolaar Hong Kong), ko ɗum woni coggu ɓurngu mawnude e winndere ndee wonande golle naalankaagal ɗe Juan Luna waɗi.[8] E hitaande 2019, La Pintura soodaama caggal ɗuum e coggu ɓurngu mawnude e winndere ndee fotde 78,256 miliyoŋ PHP (1,51 miliyoŋ dolaar Amerik) e nder yeeyirde naalankaagal Filipiin teeŋtungal Salcedo Auctions to Filipiin.[9] Yeeyrugol ngol ɓurii limre adannde nde Hidlago joginoo gila e jamaanu mum Filipiin Pareja de jóvenes tagalos ante un rio (1879) nde yeeyi ko 51,60 miliyoŋ PHP (957 863,78 dolaar Amerik) e yeeyirde Subastas Segre to Espaañ..<ref name="CNN Philippines">{{Cite news|title=Artist Felix Hidalgo's 'La Pintura' sold for ₱78 million|work=[[CNN Philippines]]|date=October 5, 2019|url=https://cnnphilippines.com/lifestyle/2019/10/5/Artist-Felix-Hidalgo%E2%80%99s--La-Pintura--sold-for-P78-million.html?fbclid=IwAR1dbc3unLBzDhYCMD-2YUSdKHVTWpmLQHFEXQYFfn76coVxPLbtsOd-Cj4%3Ffbclid|access-date=September 12, 2021|archive-date=September 12, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210912160900/https://cnnphilippines.com/lifestyle/2019/10/5/Artist-Felix-Hidalgo%E2%80%99s--La-Pintura--sold-for-P78-million.html?fbclid=IwAR1dbc3unLBzDhYCMD-2YUSdKHVTWpmLQHFEXQYFfn76coVxPLbtsOd-Cj4%3Ffbclid|url-status=dead}}</ref> == Fuɗɗoode == Notifikaasiyoŋ juutɗo e ko fayti e yeewtere daartol-natural e etnogaraafi Madrid. Madrid, Espaañ: Sosde fedde toppitiinde ko fayti e njulaagu Rivadeneyra. 1893. Deftordu, Rusel; Kikiyamko, Kalarisa; Hafiz, Siyda Muhammadu (2017). Hakkunde Adunaaji : Raden Saaleh e Juan Luna. Singapuur: Galle ngenndiijo Singapuur. ISBN ko 9789811146848. Lerma, Ramon E.S. (2019). Feliks ummital Hidalgo: La Pintura. Wuro Makati, leydi Filipiin: Sosiyeteeji Salcedo. Lerma, Ramon E.S. (2018). Juan Luna e Novicio: Boceto ngam 'Spoliarium'. Wuro Makati, leydi Filipiin: Sosiyeteeji Salcedo. == Lerma, Ramon E == ja3eawbhrsrm2xru6pb84c5twoda293 Le Travail interrompu 0 39064 160989 2026-04-07T19:00:48Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Le Travail interrompu (Engele: Golle taƴaaɗe) ko nate ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau mo teeminannde sappo e jeenay (19) waɗi e hitaande 1891. Nate ɗee ina njooɗii hannde to galle pinal Mead to Amherst, Massachusetts. Natal ngal ina hollira debbo jooɗiiɗo sara urne keewɗo balle daneeje ; Cupid ina ŋoŋɗi e dow koyɗe mum ina waɗa uuro e nofru mum. Nokkuuji jalbooji ɓutti ɗii kawri e mbaydiiji ɓuuɓɗi ɗi njiyataa no feewi,..." 160989 wikitext text/x-wiki Le Travail interrompu (Engele: Golle taƴaaɗe) ko nate ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau mo teeminannde sappo e jeenay (19) waɗi e hitaande 1891. Nate ɗee ina njooɗii hannde to galle pinal Mead to Amherst, Massachusetts. Natal ngal ina hollira debbo jooɗiiɗo sara urne keewɗo balle daneeje ; Cupid ina ŋoŋɗi e dow koyɗe mum ina waɗa uuro e nofru mum. Nokkuuji jalbooji ɓutti ɗii kawri e mbaydiiji ɓuuɓɗi ɗi njiyataa no feewi, ko ɗiin ngoni sifaaji golle naalanke oo. Tuugnorgal n5yfb8ax3exulmzkg1j3rulehqeynf7 160990 160989 2026-04-07T19:02:33Z SUZYFATIMA 13856 160990 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Le Travail interrompu (Engele: Golle taƴaaɗe)''' ko nate ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau mo teeminannde sappo e jeenay (19) waɗi e hitaande 1891. Nate ɗee ina njooɗii hannde to galle pinal Mead to Amherst, Massachusetts. Natal ngal ina hollira debbo jooɗiiɗo sara urne keewɗo balle daneeje ; Cupid ina ŋoŋɗi e dow koyɗe mum ina waɗa uuro e nofru mum. Nokkuuji jalbooji ɓutti ɗii kawri e mbaydiiji ɓuuɓɗi ɗi njiyataa no feewi, ko ɗiin ngoni sifaaji golle naalanke oo. == Tuugnorgal == cai5b1vwqd2p2c1h7mb6tjcln9um9ku 160992 160990 2026-04-07T19:04:54Z SUZYFATIMA 13856 160992 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Le Travail interrompu (Engele: Golle taƴaaɗe)''' ko nate ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau mo teeminannde sappo e jeenay (19) waɗi e hitaande 1891. Nate ɗee ina njooɗii hannde to galle pinal Mead to Amherst, Massachusetts. Natal ngal ina hollira debbo jooɗiiɗo sara urne keewɗo balle daneeje ; Cupid ina ŋoŋɗi e dow koyɗe mum ina waɗa uuro e nofru mum. Nokkuuji jalbooji ɓutti ɗii kawri e mbaydiiji ɓuuɓɗi ɗi njiyataa no feewi, ko ɗiin ngoni sifaaji golle naalanke oo.<ref name="Collections">{{cite web|title=Collections Database|url=http://museums.fivecolleges.edu/info.php?s=Le+Travail+interrompu&type=all&museum=all&t=objects|publisher=Five Colleges and Historic Deerfield Museum Consortium|accessdate=2013-07-15}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> cubecshani8l05eqtmfjp9fbvr1npw5 Young Mother Sewing (Mary Cassatt) 0 39065 160991 2026-04-07T19:04:43Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Yumma tokooso Sewing aka''' suka debbo tokooso ina tuugnii e koppi yumma mum ko nate 1900 ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Mary Cassatt waɗi. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.[1] Daartol e tagoore adannde Mary Cassatt tagi natal nebam ngal ko e hitaande 1900. ngal soodaa ko to Pari e juuɗe Durand-Ruel, ko Louisin Havemeyer soodi ngal e hitaande 1901.[2] Havemeyer wonti debbo jom suudu e hitaande 1907, o waɗti heen sahaa makko e dille suɓngooji...." 160991 wikitext text/x-wiki '''Yumma tokooso Sewing aka''' suka debbo tokooso ina tuugnii e koppi yumma mum ko nate 1900 ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Mary Cassatt waɗi. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.[1] Daartol e tagoore adannde Mary Cassatt tagi natal nebam ngal ko e hitaande 1900. ngal soodaa ko to Pari e juuɗe Durand-Ruel, ko Louisin Havemeyer soodi ngal e hitaande 1901.[2] Havemeyer wonti debbo jom suudu e hitaande 1907, o waɗti heen sahaa makko e dille suɓngooji. E hitaande 1912 o rokki galle makko Knoedler to New York ngam dañde kaalis ngam wallitde golle ɗee.[3] E hitaande 1913, o sosi ko wonata lannda debbo ngenndiijo, kanko e Alice Paul, suɓngooji radikal. Havemeyer fuɗɗiti kollirgol naalankaagal ngam mooftude kaalis ngam suɓaade rewɓe to Knoedler e hitaande 1915.[3] Caggal daartol e hollirde Natal ngal wasiyaama to suudu defte metropolitan e hitaande 1929, e nder fedde H.O. Koolol Havemeyer.[4] Natal ngal hollitaama no feewi nde ngal ñamlaa e nder galle mooftirɗo nate Metropolitan e nokkuuji ko wayi no Musée de l’art moderne, NY ; Galle ngenndiijo ñeeñal, Wasinton, DC ; koolol naalankaagal Parroisse, to Southampton, to New York; Musiyum Newark, NJ; Musiyum ñeeñal Mint, Charlotte, NC; Musiyum ñeeñal Santa Barbara, Santa Barbara, Kaliforni, musiyum ñeeñal Newport Harbor, Newport, CA, e woɗɓe.[5][6] Sifaa e firo Golle ɗee ina kollita yumma golloowo e golle sewnde ina jooɗii yeeso windo. Cukalel tokosel ina ɓoornii wutte daneejo ina fadi haa yumma mum ina ndaara e nder laana ndiwoowa natal ina ndaara ƴeewoowo oo. Debbo oo ina ɓoornii wutte daneejo, ina 6oornii wutte daneejo ina 6eydoo 6oornaade wutte daneejo e nder huɗo to yaasi feɗeendu nduu. E wiyde Metropolitan Museum, naalanke oo huutoriima mbaadiiji ɗiɗi ɗi ngonaa gooti, ​​ko wayi no yumma e ɓiɗɗo.[7][8] Ƴeew kadi Doggol golle Mary Cassatt == Tuugnorgal == 40s69i3klpk5yw00ot2zyvgafb28ijn 161059 160991 2026-04-07T20:48:05Z Bakurakurama 11269 161059 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yumma tokooso Sewing aka''' suka debbo tokooso ina tuugnii e koppi yumma mum ko nate 1900 ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Mary Cassatt waɗi. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.[1] Daartol e tagoore adannde Mary Cassatt tagi natal nebam ngal ko e hitaande 1900. ngal soodaa ko to Pari e juuɗe Durand-Ruel, ko Louisin Havemeyer soodi ngal e hitaande 1901.[2] Havemeyer wonti debbo jom suudu e hitaande 1907, o waɗti heen sahaa makko e dille suɓngooji. E hitaande 1912 o rokki galle makko Knoedler to New York ngam dañde kaalis ngam wallitde golle ɗee.[3] E hitaande 1913, o sosi ko wonata lannda debbo ngenndiijo, kanko e Alice Paul, suɓngooji radikal. Havemeyer fuɗɗiti kollirgol naalankaagal ngam mooftude kaalis ngam suɓaade rewɓe to Knoedler e hitaande 1915.[3] Caggal daartol e hollirde Natal ngal wasiyaama to suudu defte metropolitan e hitaande 1929, e nder fedde H.O. Koolol Havemeyer.[4] Natal ngal hollitaama no feewi nde ngal ñamlaa e nder galle mooftirɗo nate Metropolitan e nokkuuji ko wayi no Musée de l’art moderne, NY ; Galle ngenndiijo ñeeñal, Wasinton, DC ; koolol naalankaagal Parroisse, to Southampton, to New York; Musiyum Newark, NJ; Musiyum ñeeñal Mint, Charlotte, NC; Musiyum ñeeñal Santa Barbara, Santa Barbara, Kaliforni, musiyum ñeeñal Newport Harbor, Newport, CA, e woɗɓe.[5][6] Sifaa e firo Golle ɗee ina kollita yumma golloowo e golle sewnde ina jooɗii yeeso windo. Cukalel tokosel ina ɓoornii wutte daneejo ina fadi haa yumma mum ina ndaara e nder laana ndiwoowa natal ina ndaara ƴeewoowo oo. Debbo oo ina ɓoornii wutte daneejo, ina 6oornii wutte daneejo ina 6eydoo 6oornaade wutte daneejo e nder huɗo to yaasi feɗeendu nduu. E wiyde Metropolitan Museum, naalanke oo huutoriima mbaadiiji ɗiɗi ɗi ngonaa gooti, ​​ko wayi no yumma e ɓiɗɗo.[7][8] Ƴeew kadi Doggol golle Mary Cassatt == Tuugnorgal == 1g8aym0mlxwzb7fg0vpyni2c1244y0u Tidying Up 0 39066 160993 2026-04-07T19:16:34Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Tidying Up ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Isabel Bishop waɗi. Jooni noon, ko e nder mooɓondiral duumingal to galle pinal Indianapolis. Limtol Tidying Up ina hollita suka debbo jahroowo e duuɓi 19 (kitaale 1930 walla 1940) golloowo e sahaa mo rewaani laawol, ina ƴeewtoo hoore mum e nder gite mum. Golle Bishop ɓuri teeŋtude ko e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe e sahaaji ɗi ngalaa golle tawa ina ngoɗɗi golle mum en. Golle makko ɓutte ɗee ina kuuto..." 160993 wikitext text/x-wiki Tidying Up ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Isabel Bishop waɗi. Jooni noon, ko e nder mooɓondiral duumingal to galle pinal Indianapolis. Limtol Tidying Up ina hollita suka debbo jahroowo e duuɓi 19 (kitaale 1930 walla 1940) golloowo e sahaa mo rewaani laawol, ina ƴeewtoo hoore mum e nder gite mum. Golle Bishop ɓuri teeŋtude ko e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe e sahaaji ɗi ngalaa golle tawa ina ngoɗɗi golle mum en. Golle makko ɓutte ɗee ina kuutoroo ngam hollirde yah-ngartaa renndo toowɗo mo rewɓe gollotooɓe e ooɗoo sahaa njiylotonoo, tawi noon palet makko colour ina siftina golle Renaissance italienne. Haala Bishop ina yaawi feeñde, diidi ina kollita kadi ina mbayloo. Brushstroke makko yaawɗo ina siftina golle ñalnde kala e animation wuro hannde ngoo. Kabaaru daartol Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to New York, Bishop jeyaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourteenth Street yuɓɓinaande no feewi, ɓeen ngoni ko e ƴellitde goongaaji duɗal Ashcan. Ɓe penti dille nguurndam ñalnde kala, jowitiiɗe e leƴƴi hakkundeeji e lesɗi. Bishop ɓuri tiiɗnaade ko e fannuuji rewɓe, ko heewi ko e nokkuuji golle. O waɗii ko ɓuri duuɓi sappo e pentugol binnditagol, yeeyooɓe, e gollotooɓe blue-collar hoɗɓe walla gollotooɓe e nder Union Square e saraaji mum. Faandaare nde o ɓuri yiɗde ko rewɓe yahooɓe e nguurndam mum en ñalnde kala, ñaamde, haalde, waɗde masiŋaaji, ɓoornaade comci mum en. Ɗee dille gaadoraaɗe peeñninii mbaydiiji yeeso ɗi Bishop miijii ina peeñnina neɗɗaagu yimɓe ɓe o hollirta ɓee. Marde Suudu defte Indianapolis soodi tidying up diga cuuɗi fijirle Midtown nder galluure New York nder hitaande 1943. Tuugnorgal 0yzshnqj9s7b4y9blydqx27jurpd0re 160994 160993 2026-04-07T19:17:33Z SUZYFATIMA 13856 160994 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tidying Up''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Isabel Bishop waɗi. Jooni noon, ko e nder mooɓondiral duumingal to galle pinal Indianapolis. Limtol Tidying Up ina hollita suka debbo jahroowo e duuɓi 19 (kitaale 1930 walla 1940) golloowo e sahaa mo rewaani laawol, ina ƴeewtoo hoore mum e nder gite mum. Golle Bishop ɓuri teeŋtude ko e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe e sahaaji ɗi ngalaa golle tawa ina ngoɗɗi golle mum en. Golle makko ɓutte ɗee ina kuutoroo ngam hollirde yah-ngartaa renndo toowɗo mo rewɓe gollotooɓe e ooɗoo sahaa njiylotonoo, tawi noon palet makko colour ina siftina golle Renaissance italienne. Haala Bishop ina yaawi feeñde, diidi ina kollita kadi ina mbayloo. Brushstroke makko yaawɗo ina siftina golle ñalnde kala e animation wuro hannde ngoo. Kabaaru daartol Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to New York, Bishop jeyaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourteenth Street yuɓɓinaande no feewi, ɓeen ngoni ko e ƴellitde goongaaji duɗal Ashcan. Ɓe penti dille nguurndam ñalnde kala, jowitiiɗe e leƴƴi hakkundeeji e lesɗi. Bishop ɓuri tiiɗnaade ko e fannuuji rewɓe, ko heewi ko e nokkuuji golle. O waɗii ko ɓuri duuɓi sappo e pentugol binnditagol, yeeyooɓe, e gollotooɓe blue-collar hoɗɓe walla gollotooɓe e nder Union Square e saraaji mum. Faandaare nde o ɓuri yiɗde ko rewɓe yahooɓe e nguurndam mum en ñalnde kala, ñaamde, haalde, waɗde masiŋaaji, ɓoornaade comci mum en. Ɗee dille gaadoraaɗe peeñninii mbaydiiji yeeso ɗi Bishop miijii ina peeñnina neɗɗaagu yimɓe ɓe o hollirta ɓee. Marde Suudu defte Indianapolis soodi tidying up diga cuuɗi fijirle Midtown nder galluure New York nder hitaande 1943. == Tuugnorgal == k1yolqhtlbpk7opy3hhayqgv4s4fh50 160995 160994 2026-04-07T19:20:15Z SUZYFATIMA 13856 160995 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tidying Up''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Isabel Bishop waɗi. Jooni noon, ko e nder mooɓondiral duumingal to galle pinal Indianapolis. Limtol Tidying Up ina hollita suka debbo jahroowo e duuɓi 19 (kitaale 1930 walla 1940) golloowo e sahaa mo rewaani laawol, ina ƴeewtoo hoore mum e nder gite mum. Golle Bishop ɓuri teeŋtude ko e sukaaɓe rewɓe nanngaaɓe e sahaaji ɗi ngalaa golle tawa ina ngoɗɗi golle mum en. Golle makko ɓutte ɗee ina kuutoroo ngam hollirde yah-ngartaa renndo toowɗo mo rewɓe gollotooɓe e ooɗoo sahaa njiylotonoo, tawi noon palet makko colour ina siftina golle Renaissance italienne. Haala Bishop ina yaawi feeñde, diidi ina kollita kadi ina mbayloo. Brushstroke makko yaawɗo ina siftina golle ñalnde kala e animation wuro hannde ngoo. Kabaaru daartol Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe to New York, Bishop jeyaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourteenth Street yuɓɓinaande no feewi, ɓeen ngoni ko e ƴellitde goongaaji duɗal Ashcan. Ɓe penti dille nguurndam ñalnde kala, jowitiiɗe e leƴƴi hakkundeeji e lesɗi. Bishop ɓuri tiiɗnaade ko e fannuuji rewɓe, ko heewi ko e nokkuuji golle. O waɗii ko ɓuri duuɓi sappo e pentugol binnditagol, yeeyooɓe, e gollotooɓe blue-collar hoɗɓe walla gollotooɓe e nder Union Square e saraaji mum. Faandaare nde o ɓuri yiɗde ko rewɓe yahooɓe e nguurndam mum en ñalnde kala, ñaamde, haalde, waɗde masiŋaaji, ɓoornaade comci mum en. Ɗee dille gaadoraaɗe peeñninii mbaydiiji yeeso ɗi Bishop miijii ina peeñnina neɗɗaagu yimɓe ɓe o hollirta ɓee. Marde Suudu defte Indianapolis soodi tidying up diga cuuɗi fijirle Midtown nder galluure New York nder hitaande 1943.<ref>{{cite web|title=Tidying Up Catalog Entry|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/tidying-bishop-isabel#ext-text-76|accessdate=3 May 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=Artist Biography for Isabel Bishop|publisher=[[The Phillips Collection]]|url=http://www.phillipscollection.org/research/american_art/bios/bishop-bio.htm|accessdate=3 May 2012}}</ref><ref>{{cite web|title=Tidying Up Entry in ''The American Scene''|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/tidying-bishop-isabel#ext-text-2892|accessdate=3 May 2012}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> nzfxevnmt7ydy2d4om38hv4i9oqlmel Three Women at the Spring 0 39067 160996 2026-04-07T19:23:18Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rewɓe tato e ndunngu ko deftere nate nebam ɗe Pablo Picasso waɗi e mbaadi Neoklasik. Nate ɗee peewniraa ko e ndunngu 1921 to Fontainebleau, Farayse, e oon sahaa kadi o pentii Musiɗɓe tato. Kala natal ina waɗi sukaaɓe rewɓe tato ina njirloo e ɓuuɓri. Picasso huutoriima geɗe juuɗe rewɓe tato ɗee ngam tabitinde miijo e suɓaade njuɓɓudi. Tuugnorgal" 160996 wikitext text/x-wiki Rewɓe tato e ndunngu ko deftere nate nebam ɗe Pablo Picasso waɗi e mbaadi Neoklasik. Nate ɗee peewniraa ko e ndunngu 1921 to Fontainebleau, Farayse, e oon sahaa kadi o pentii Musiɗɓe tato. Kala natal ina waɗi sukaaɓe rewɓe tato ina njirloo e ɓuuɓri. Picasso huutoriima geɗe juuɗe rewɓe tato ɗee ngam tabitinde miijo e suɓaade njuɓɓudi. Tuugnorgal s24d8zc9oz8kdjwslcx49h46217u7ju 160997 160996 2026-04-07T19:24:02Z SUZYFATIMA 13856 160997 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe tato e ndunngu''' ko deftere nate nebam ɗe Pablo Picasso waɗi e mbaadi Neoklasik. Nate ɗee peewniraa ko e ndunngu 1921 to Fontainebleau, Farayse, e oon sahaa kadi o pentii Musiɗɓe tato. Kala natal ina waɗi sukaaɓe rewɓe tato ina njirloo e ɓuuɓri. Picasso huutoriima geɗe juuɗe rewɓe tato ɗee ngam tabitinde miijo e suɓaade njuɓɓudi. == Tuugnorgal == nvplvxst70awj8bb5oohh5p8dj71tzj 160998 160997 2026-04-07T19:27:09Z SUZYFATIMA 13856 160998 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe tato e ndunngu''' ko deftere nate nebam ɗe Pablo Picasso waɗi e mbaadi Neoklasik. Nate ɗee peewniraa ko e ndunngu 1921 to Fontainebleau, Farayse, e oon sahaa kadi o pentii Musiɗɓe tato. Kala natal ina waɗi sukaaɓe rewɓe tato ina njirloo e ɓuuɓri. Picasso huutoriima geɗe juuɗe rewɓe tato ɗee ngam tabitinde miijo e suɓaade njuɓɓudi.<ref name=":0">{{Cite book|last=Lanchner|first=Carolyn|title=Pablo Picasso|date=2008|publisher=Museum of Modern Art|isbn=9780870707230|pages=27–30}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://www.worldcat.org/title/on1400088223|title=Picasso in Fontainebleau|date=2023|publisher=The Museum of Modern Art|isbn=978-1-63345-139-1|editor-last=Umland|editor-first=Anne|location=New York|oclc=on1400088223|editor-last2=Ferrari|editor-first2=Francesca|editor-last3=Morrison|editor-first3=Alexandra|editor-last4=Museum of Modern Art (New York, N.Y.)}}</ref><ref>{{Cite web|title=Three Women at the Spring|url=https://www.moma.org/collection/works/79762|access-date=2024-05-01|website=[[Museum of Modern Art]]}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9w1dbmp0kwl22iaq0bu4h1m8wg94d25 Thaïs (painting) 0 39068 160999 2026-04-07T19:29:33Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Thaïs ko natal Sir Joshua Reynolds waɗi e debbo Engele biyeteeɗo Emily Warren e nder mbaydi hetaera Thaïs, joom suudu Aleksanndere mawɗo. Ko e nebam e dow canngaaki, njuuteendi mum ko 229 x 145 cm. O jogii lampa kuɓɓam, e junngo ngoɗngo o wasiyii Aleksanndere e wondiiɓe mum yo nguddu Persepolis. Reynolds hollitii ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Londres e hitaande 1781. Jooni ko to Waddesdon Manor woni. Natal ngal yaltinaa ko e binndol ngol Francesco..." 160999 wikitext text/x-wiki Thaïs ko natal Sir Joshua Reynolds waɗi e debbo Engele biyeteeɗo Emily Warren e nder mbaydi hetaera Thaïs, joom suudu Aleksanndere mawɗo. Ko e nebam e dow canngaaki, njuuteendi mum ko 229 x 145 cm. O jogii lampa kuɓɓam, e junngo ngoɗngo o wasiyii Aleksanndere e wondiiɓe mum yo nguddu Persepolis. Reynolds hollitii ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Londres e hitaande 1781. Jooni ko to Waddesdon Manor woni. Natal ngal yaltinaa ko e binndol ngol Francesco Bartolozzi winndi e hitaande 1792. Daartol tagoore E nder golle makko, Reynolds hawritii natal, pentugol daartol e mbaydiiji renndo. Natal ngal ummorii ko e jimɗi John Dryden biyeteeɗi Alexander's Feast ("Thaïs ardii laawol / Ngam yaynaade mo e Prey makko / E, hono Helen goɗɗo, fir'd Troy goɗɗo'"), sifotoondi episod njillu Alexander e laamu Perse. Hetera Thaïs, yahdunooɗo e konu Maseduwaan, e nder juulde jaaltaaɓe caggal nde ɓe keɓi laamorgo Akemenid en, hono Persepolis, ina noddi yo wuro ngoo usto, ɗum noon ina yoɓa Perse en sabu bonnude gure Gerek en. Model oo ko debbo jom suudu biyeteeɗo Emily, joom suudu Charles Francis Greville. Won wiɗtooɓe mbiyi ko Amy Lyon, kañum ne woni joom suudu Greville, garoowo Lady Hamilton, ƴetti foto ngoo. Kono tan, ina gasa tawa ko Emily Bertie Pott, mo inniri hoore mum kadi Emily Warren, hollirtee ko Thaïs, ina gasa tawa natal Romney holliri ɗum to galle pinal (Inv. No. 58.102.2). Natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1781, ngal addani gooto e yiyooɓe ɓee wiyde wonde naalanke oo, nde tawnoo o heɓaani njoɓdi golle makko e juuɗe Emily, o hollitii omo huɓɓa yiite e nder suudu laaɓal, ko ɗum hollirta darnde makko. Won e annduɓe Reynolds njedditii ndeeɗoo daartol, kono, hono no Phillippa Plock, gonnooɗo gardiiɗo Waddesdon Manor, holliri nii, ina gasa tawa naalanke oo yiɗiino natal ngal jokkondirde e rewɓe hono Emily, nde tawnoo innde hetaera lollunde ndee tigi firti ko korsa. Tuugnorgal nhqaml0et4mla493c5z8cgnr157se06 161000 160999 2026-04-07T19:30:37Z SUZYFATIMA 13856 161000 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Thaïs''' ko natal Sir Joshua Reynolds waɗi e debbo Engele biyeteeɗo Emily Warren e nder mbaydi hetaera Thaïs, joom suudu Aleksanndere mawɗo. Ko e nebam e dow canngaaki, njuuteendi mum ko 229 x 145 cm. O jogii lampa kuɓɓam, e junngo ngoɗngo o wasiyii Aleksanndere e wondiiɓe mum yo nguddu Persepolis. Reynolds hollitii ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Londres e hitaande 1781. Jooni ko to Waddesdon Manor woni. Natal ngal yaltinaa ko e binndol ngol Francesco Bartolozzi winndi e hitaande 1792. Daartol tagoore E nder golle makko, Reynolds hawritii natal, pentugol daartol e mbaydiiji renndo. Natal ngal ummorii ko e jimɗi John Dryden biyeteeɗi Alexander's Feast ("Thaïs ardii laawol / Ngam yaynaade mo e Prey makko / E, hono Helen goɗɗo, fir'd Troy goɗɗo'"), sifotoondi episod njillu Alexander e laamu Perse. Hetera Thaïs, yahdunooɗo e konu Maseduwaan, e nder juulde jaaltaaɓe caggal nde ɓe keɓi laamorgo Akemenid en, hono Persepolis, ina noddi yo wuro ngoo usto, ɗum noon ina yoɓa Perse en sabu bonnude gure Gerek en. Model oo ko debbo jom suudu biyeteeɗo Emily, joom suudu Charles Francis Greville. Won wiɗtooɓe mbiyi ko Amy Lyon, kañum ne woni joom suudu Greville, garoowo Lady Hamilton, ƴetti foto ngoo. Kono tan, ina gasa tawa ko Emily Bertie Pott, mo inniri hoore mum kadi Emily Warren, hollirtee ko Thaïs, ina gasa tawa natal Romney holliri ɗum to galle pinal (Inv. No. 58.102.2). Natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1781, ngal addani gooto e yiyooɓe ɓee wiyde wonde naalanke oo, nde tawnoo o heɓaani njoɓdi golle makko e juuɗe Emily, o hollitii omo huɓɓa yiite e nder suudu laaɓal, ko ɗum hollirta darnde makko. Won e annduɓe Reynolds njedditii ndeeɗoo daartol, kono, hono no Phillippa Plock, gonnooɗo gardiiɗo Waddesdon Manor, holliri nii, ina gasa tawa naalanke oo yiɗiino natal ngal jokkondirde e rewɓe hono Emily, nde tawnoo innde hetaera lollunde ndee tigi firti ko korsa. == Tuugnorgal == 91cll8tutvm07w2wao5cnlbzfdh3cyu 161002 161000 2026-04-07T19:35:18Z SUZYFATIMA 13856 161002 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Thaïs''' ko natal Sir Joshua Reynolds waɗi e debbo Engele biyeteeɗo Emily Warren e nder mbaydi hetaera Thaïs, joom suudu Aleksanndere mawɗo. Ko e nebam e dow canngaaki, njuuteendi mum ko 229 x 145 cm. O jogii lampa kuɓɓam, e junngo ngoɗngo o wasiyii Aleksanndere e wondiiɓe mum yo nguddu Persepolis. Reynolds hollitii ɗum to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to Londres e hitaande 1781. Jooni ko to Waddesdon Manor woni. Natal ngal yaltinaa ko e binndol ngol Francesco Bartolozzi winndi e hitaande 1792. Daartol tagoore E nder golle makko, Reynolds hawritii natal, pentugol daartol e mbaydiiji renndo. Natal ngal ummorii ko e jimɗi John Dryden biyeteeɗi Alexander's Feast ("Thaïs ardii laawol / Ngam yaynaade mo e Prey makko / E, hono Helen goɗɗo, fir'd Troy goɗɗo'"), sifotoondi episod njillu Alexander e laamu Perse. Hetera Thaïs, yahdunooɗo e konu Maseduwaan, e nder juulde jaaltaaɓe caggal nde ɓe keɓi laamorgo Akemenid en, hono Persepolis, ina noddi yo wuro ngoo usto, ɗum noon ina yoɓa Perse en sabu bonnude gure Gerek en. Model oo ko debbo jom suudu biyeteeɗo Emily, joom suudu Charles Francis Greville. Won wiɗtooɓe mbiyi ko Amy Lyon, kañum ne woni joom suudu Greville, garoowo Lady Hamilton, ƴetti foto ngoo. Kono tan, ina gasa tawa ko Emily Bertie Pott, mo inniri hoore mum kadi Emily Warren, hollirtee ko Thaïs, ina gasa tawa natal Romney holliri ɗum to galle pinal (Inv. No. 58.102.2). Natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1781, ngal addani gooto e yiyooɓe ɓee wiyde wonde naalanke oo, nde tawnoo o heɓaani njoɓdi golle makko e juuɗe Emily, o hollitii omo huɓɓa yiite e nder suudu laaɓal, ko ɗum hollirta darnde makko. Won e annduɓe Reynolds njedditii ndeeɗoo daartol, kono, hono no Phillippa Plock, gonnooɗo gardiiɗo Waddesdon Manor, holliri nii, ina gasa tawa naalanke oo yiɗiino natal ngal jokkondirde e rewɓe hono Emily, nde tawnoo innde hetaera lollunde ndee tigi firti ko korsa.<ref name="Postle">"The Modern Apelles: Joshua Reynolds and the creation of celebrity" by Martin Postle in [[Martin Postle]] (Ed.) (2005) ''Joshua Reynolds: The creation of celebrity''. London: Tate Publishing. pp. 29-30. {{ISBN|1854375644}}</ref><ref>[https://waddesdon.org.uk/the-collection/item/?id=589 ''Thaïs''], Waddesdon Manor. Retrieved 7 Sept 2018. See also [https://waddesdon.org.uk/thais-joshua-reynolds/ another page]</ref><ref>[http://www.britishprints.ru/printmakers/b/bartolozzi_francesco/thais.html page at Pushkin Museum of Fine Arts]; [[:File:Thais by BARTOLOZZI, FRANCESCO - GMII.jpg|image]]</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Thaïs - Waddesdon Manor|url=https://waddesdon.org.uk/the-collection/item/|access-date=2022-03-31|website=waddesdon.org.uk|language=en-GB|archive-date=8 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108191301/https://waddesdon.org.uk/the-collection/item/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=George Romney {{!}} Portrait of a Woman, Said to Be Emily Bertie Pott (died 1782)|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/437498|website=www.metmuseum.org|publisher=[[The Metropolitan Museum of Art]]|access-date=28 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304023108/https://www.metmuseum.org/art/collection/search/437498|archive-date=March 4, 2016|language=en|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mzir82z613n8lvwh13z3htzxbmmkp3o The Three Ages of Woman (Klimt) 0 39069 161001 2026-04-07T19:34:43Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Duuɓi tati debbo''' (e ɗemngal Almaañ: Die drei Lebensalter der Frau) ko nate ɗe Gustav Klimt, pentoowo maandeeji, gooto e terɗe ɓurɗe maantinde e dillere seerndude Vienne, timmini to Otiris e hitaande 1905. Natal ngal hollitaama e nder koolol ɗiɗmol ngol Deutsche Künstlerbund waɗi e lewru mee-oktoobar 1905 to Berlin e tiitoonde Die drei Lebensalter ("Duuɓi tati").[1] ==Limtol Golle ɗee ina kollita rewɓe e nder duuɓi ceertuɗi, ina maantiniri cirƴam..." 161001 wikitext text/x-wiki '''Duuɓi tati debbo''' (e ɗemngal Almaañ: Die drei Lebensalter der Frau) ko nate ɗe Gustav Klimt, pentoowo maandeeji, gooto e terɗe ɓurɗe maantinde e dillere seerndude Vienne, timmini to Otiris e hitaande 1905. Natal ngal hollitaama e nder koolol ɗiɗmol ngol Deutsche Künstlerbund waɗi e lewru mee-oktoobar 1905 to Berlin e tiitoonde Die drei Lebensalter ("Duuɓi tati").[1] ==Limtol Golle ɗee ina kollita rewɓe e nder duuɓi ceertuɗi, ina maantiniri cirƴam nguurndam. Tato ɓee ngoni ko e hakkundeere e dow canngaaki, ko kamɓe ngoni nokku ɗo golle ɗee ngoni ɗoo. Fooyre ndee ina ŋakki luggiɗde, ina addana ɗum nanndude e dimensiyoŋaaji ɗiɗi no feewi. Nokkuuji ɗii ko neutral, ina mbaɗa batte fooftere.[2] Kuutoragol Klimt keewngol motiiji colourful ina feeñi kadi e ndeeɗoo golle. Won auraaji ɗiɗi ndartiiɗi ɗi rewɓe ɓee ngoni ɗii, limlebbi ɗiɗi tokoosi ɗii ngoni ko e auraaji daneeji jogiiɗi mbaydi ndiyam e kalaaji coofɗi. Debbo mawɗo oo ina woni e aura e hoore mum, ina heewi kadi mbaydi ɓuuɓndi ɓurndi seertude e seerndi e nder diisnondiral ngal. Nokkuuji ɗii aura ko tonngooɗe ngulɗe, leydi, ceertuɗe e nooneeji coofɗi aura goɗɗo oo. Debbo oo e auraaji ɗii ina njiidi seeɗa. Koyngal debbo oo ina yaha caggal aura nano oo, hoore debbo mawɗo oo ina ara e yeeso aura ñaamo oo. Limre ɓurnde famɗude, cukalel, ina jokkondiri e debbo tokooso mo woni yumma mum. Ko kamɓe ɗiɗo tan memi.Eɓe njogii kadi mbaydi blue sheer draped dow koyɗe maɓɓe. Cukalel ngel e yumma mum fof ina njuuti gite mum en. Debbo oo ina jogii pinndi e hoore mum ina hollira ndunngu.[3] Gaasa makko ina 6uu6a, ina 6uu6a, ina seerti e 6uu6ol debbo mawcfo oo, seertucfo e rew6e 6ee 6ee. Hoore makko ina ɓuuɓtoo, ina fadi les. Batte mawngu ina laaɓi e ɓalndu makko ɓuuɓndu, reedu makko ɓuuɓndu, e ƴiye makko laaɓtuɗe. Kadi o nanndaani e ɗiɗo woɗɓe ɓee sabu koyɗe makko ɗiɗi ɗee fof kolliraama. Ɗum waɗiraa ko mbele ƴeewoowo oo ina waawa yiyde bonannde duuɓi makko e nder mum fof.[4] Klimt, e Seerndude Wiyen Naalanke oo, hono Gustav Klimt, ko pentoowo Otiris mawɗo, jibinaaɗo e hitaande 1862. O golliima e Ferdinand Laufberger e nder fuɗɗoode golle makko naalankaagal. Caggal ɗuum o woni tergal sosngal e hooreejo gadano fedde wiyeteende Vienne Secession tuggi 1897 haa 1903. Kanko e wondiiɓe makko naalanke ɓe cosi fedde nde caggal nde ɓe njalti Künstlerhaus, walla fedde naalankooɓe Otiris sabu luural miijooji. Secession waɗii kollirɗe keewɗe, sosi kadi jaaynde wiyeteende Ver Sacrum, firti ko ndunngu ceniingu. Ɗoo ɓe njaltini binndanɗe e naalankooɓe heewɓe fof eɓe ndennda miijooji Secession Vienne. Klimt yalti e Secession Vienne e hitaande 1905, hitaande nde Duuɓi tati debbo timmi.[5] == Geɗe karallaagal == Ko ɗum pentol nebam e dow canngaaki, fotde 180 e 180 santimeeteer. Ina hollita maale karallaagal pentugol impasto keewnoongal e golle Klimt. Laabi makko pentugol ina mbaɗi : ɓuuɓnude solɓe yoorɓerndaagu e nder pentol ngol ngam hoolkisaade wonde alaa ko yiɗaa e mbaydi ɓuuɓndi. O retouch kadi golle, ko ɗum limtata no foti nate o waawi waɗde e hitaande.[6] Duuɓi tati debbo ina njillondiri e yonta kaŋŋe Klimt ina waɗi golle goɗɗe ko wayi no The Kiss. Oo sahaa ina maantiniri fawaade e paabi toowɗi e kuutoragol pente kaŋŋe e njamndi.[5] Ngolɗoo gollal ina hollita kadi wonde ngol jeyaa ko e dille Art Nouveau sabu sahaa e geɗe pawɗe. Natal ngal woni ko e wuro Rome to Gallerie ngenndiijo ñeeñal jamaanu.[5] Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Gustav Klimt waɗi == Tuugnorgal == 5v9ip6p2qcd4u952u87wvhciuk4ce49 161015 161001 2026-04-07T19:44:26Z Babaji 002 14216 161015 wikitext text/x-wiki '''Duuɓi tati debbo''' (e ɗemngal Almaañ: Die drei Lebensalter der Frau) ko nate ɗe Gustav Klimt, pentoowo maandeeji, gooto e terɗe ɓurɗe maantinde e dillere seerndude Vienne, timmini to Otiris e hitaande 1905. Natal ngal hollitaama e nder koolol ɗiɗmol ngol Deutsche Künstlerbund waɗi e lewru mee-oktoobar 1905 to Berlin e tiitoonde Die drei Lebensalter ("Duuɓi tati").<ref>{{Cite book|title=Gustav Klimt: Die Biografie|last=Horncastle|first=Mona|date=January 12, 2018}}</ref> ==Limtol Golle ɗee ina kollita rewɓe e nder duuɓi ceertuɗi, ina maantiniri cirƴam nguurndam. Tato ɓee ngoni ko e hakkundeere e dow canngaaki, ko kamɓe ngoni nokku ɗo golle ɗee ngoni ɗoo. Fooyre ndee ina ŋakki luggiɗde, ina addana ɗum nanndude e dimensiyoŋaaji ɗiɗi no feewi. Nokkuuji ɗii ko neutral, ina mbaɗa batte fooftere.<ref>Eisler, Gustav Klimt,33.</ref>Kuutoragol Klimt keewngol motiiji colourful ina feeñi kadi e ndeeɗoo golle. Won auraaji ɗiɗi ndartiiɗi ɗi rewɓe ɓee ngoni ɗii, limlebbi ɗiɗi tokoosi ɗii ngoni ko e auraaji daneeji jogiiɗi mbaydi ndiyam e kalaaji coofɗi. Debbo mawɗo oo ina woni e aura e hoore mum, ina heewi kadi mbaydi ɓuuɓndi ɓurndi seertude e seerndi e nder diisnondiral ngal. Nokkuuji ɗii aura ko tonngooɗe ngulɗe, leydi, ceertuɗe e nooneeji coofɗi aura goɗɗo oo. Debbo oo e auraaji ɗii ina njiidi seeɗa. Koyngal debbo oo ina yaha caggal aura nano oo, hoore debbo mawɗo oo ina ara e yeeso aura ñaamo oo. Limre ɓurnde famɗude, cukalel, ina jokkondiri e debbo tokooso mo woni yumma mum. Ko kamɓe ɗiɗo tan memi.Eɓe njogii kadi mbaydi blue sheer draped dow koyɗe maɓɓe. Cukalel ngel e yumma mum fof ina njuuti gite mum en. Debbo oo ina jogii pinndi e hoore mum ina hollira ndunngu.<ref>Eisler, Gustav Klimt, 33.</ref>Gaasa makko ina 6uu6a, ina 6uu6a, ina seerti e 6uu6ol debbo mawcfo oo, seertucfo e rew6e 6ee 6ee. Hoore makko ina ɓuuɓtoo, ina fadi les. Batte mawngu ina laaɓi e ɓalndu makko ɓuuɓndu, reedu makko ɓuuɓndu, e ƴiye makko laaɓtuɗe. Kadi o nanndaani e ɗiɗo woɗɓe ɓee sabu koyɗe makko ɗiɗi ɗee fof kolliraama. Ɗum waɗiraa ko mbele ƴeewoowo oo ina waawa yiyde bonannde duuɓi makko e nder mum fof.<ref>Eisler, Gustav Klimt, 44.</ref> Klimt, e Seerndude Wiyen Naalanke oo, hono Gustav Klimt, ko pentoowo Otiris mawɗo, jibinaaɗo e hitaande 1862. O golliima e Ferdinand Laufberger e nder fuɗɗoode golle makko naalankaagal. Caggal ɗuum o woni tergal sosngal e hooreejo gadano fedde wiyeteende Vienne Secession tuggi 1897 haa 1903. Kanko e wondiiɓe makko naalanke ɓe cosi fedde nde caggal nde ɓe njalti Künstlerhaus, walla fedde naalankooɓe Otiris sabu luural miijooji. Secession waɗii kollirɗe keewɗe, sosi kadi jaaynde wiyeteende Ver Sacrum, firti ko ndunngu ceniingu. Ɗoo ɓe njaltini binndanɗe e naalankooɓe heewɓe fof eɓe ndennda miijooji Secession Vienne. Klimt yalti e Secession Vienne e hitaande 1905, hitaande nde Duuɓi tati debbo timmi..<ref name="oxfordartonline.com3">{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref> == Geɗe karallaagal == Ko ɗum pentol nebam e dow canngaaki, fotde 180 e 180 santimeeteer. Ina hollita maale karallaagal pentugol impasto keewnoongal e golle Klimt. Laabi makko pentugol ina mbaɗi : ɓuuɓnude solɓe yoorɓerndaagu e nder pentol ngol ngam hoolkisaade wonde alaa ko yiɗaa e mbaydi ɓuuɓndi. O retouch kadi golle, ko ɗum limtata no foti nate o waawi waɗde e hitaande .<ref>{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref>Duuɓi tati debbo ina njillondiri e yonta kaŋŋe Klimt ina waɗi golle goɗɗe ko wayi no The Kiss. Oo sahaa ina maantiniri fawaade e paabi toowɗi e kuutoragol pente kaŋŋe e njamndi.<ref name="oxfordartonline.com">{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref>Ngolɗoo gollal ina hollita kadi wonde ngol jeyaa ko e dille Art Nouveau sabu sahaa e geɗe pawɗe. Natal ngal woni ko e wuro Rome to Gallerie ngenndiijo ñeeñal jamaanu.<ref name="oxfordartonline.com2">{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref> Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Gustav Klimt waɗi == Tuugnorgal == pywhmjsvm3oviotsi69fxn02rvc37h5 161229 161015 2026-04-08T10:04:54Z Adam644 9917 161229 wikitext text/x-wiki '''Duuɓi tati debbo''' (e ɗemngal Almaañ: Die drei Lebensalter der Frau) ko nate ɗe Gustav Klimt, pentoowo maandeeji, gooto e terɗe ɓurɗe maantinde e dillere seerndude Vienne, timmini to Otiris e hitaande 1905. Natal ngal hollitaama e nder koolol ɗiɗmol ngol Deutsche Künstlerbund waɗi e lewru mee-oktoobar 1905 to Berlin e tiitoonde Die drei Lebensalter ("Duuɓi tati").<ref>{{Cite book|title=Gustav Klimt: Die Biografie|last=Horncastle|first=Mona|date=January 12, 2018}}</ref> == Limtol == Golle ɗee ina kollita rewɓe e nder duuɓi ceertuɗi, ina maantiniri cirƴam nguurndam. Tato ɓee ngoni ko e hakkundeere e dow canngaaki, ko kamɓe ngoni nokku ɗo golle ɗee ngoni ɗoo. Fooyre ndee ina ŋakki luggiɗde, ina addana ɗum nanndude e dimensiyoŋaaji ɗiɗi no feewi. Nokkuuji ɗii ko neutral, ina mbaɗa batte fooftere.<ref>Eisler, Gustav Klimt,33.</ref>Kuutoragol Klimt keewngol motiiji colourful ina feeñi kadi e ndeeɗoo golle. Won auraaji ɗiɗi ndartiiɗi ɗi rewɓe ɓee ngoni ɗii, limlebbi ɗiɗi tokoosi ɗii ngoni ko e auraaji daneeji jogiiɗi mbaydi ndiyam e kalaaji coofɗi. Debbo mawɗo oo ina woni e aura e hoore mum, ina heewi kadi mbaydi ɓuuɓndi ɓurndi seertude e seerndi e nder diisnondiral ngal. Nokkuuji ɗii aura ko tonngooɗe ngulɗe, leydi, ceertuɗe e nooneeji coofɗi aura goɗɗo oo. Debbo oo e auraaji ɗii ina njiidi seeɗa. Koyngal debbo oo ina yaha caggal aura nano oo, hoore debbo mawɗo oo ina ara e yeeso aura ñaamo oo. Limre ɓurnde famɗude, cukalel, ina jokkondiri e debbo tokooso mo woni yumma mum. Ko kamɓe ɗiɗo tan memi.Eɓe njogii kadi mbaydi blue sheer draped dow koyɗe maɓɓe. Cukalel ngel e yumma mum fof ina njuuti gite mum en. Debbo oo ina jogii pinndi e hoore mum ina hollira ndunngu.<ref>Eisler, Gustav Klimt, 33.</ref>Gaasa makko ina 6uu6a, ina 6uu6a, ina seerti e 6uu6ol debbo mawcfo oo, seertucfo e rew6e 6ee 6ee. Hoore makko ina ɓuuɓtoo, ina fadi les. Batte mawngu ina laaɓi e ɓalndu makko ɓuuɓndu, reedu makko ɓuuɓndu, e ƴiye makko laaɓtuɗe. Kadi o nanndaani e ɗiɗo woɗɓe ɓee sabu koyɗe makko ɗiɗi ɗee fof kolliraama. Ɗum waɗiraa ko mbele ƴeewoowo oo ina waawa yiyde bonannde duuɓi makko e nder mum fof.<ref>Eisler, Gustav Klimt, 44.</ref> Klimt, e Seerndude Wiyen Naalanke oo, hono Gustav Klimt, ko pentoowo Otiris mawɗo, jibinaaɗo e hitaande 1862. O golliima e Ferdinand Laufberger e nder fuɗɗoode golle makko naalankaagal. Caggal ɗuum o woni tergal sosngal e hooreejo gadano fedde wiyeteende Vienne Secession tuggi 1897 haa 1903. Kanko e wondiiɓe makko naalanke ɓe cosi fedde nde caggal nde ɓe njalti Künstlerhaus, walla fedde naalankooɓe Otiris sabu luural miijooji. Secession waɗii kollirɗe keewɗe, sosi kadi jaaynde wiyeteende Ver Sacrum, firti ko ndunngu ceniingu. Ɗoo ɓe njaltini binndanɗe e naalankooɓe heewɓe fof eɓe ndennda miijooji Secession Vienne. Klimt yalti e Secession Vienne e hitaande 1905, hitaande nde Duuɓi tati debbo timmi..<ref name="oxfordartonline.com3">{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref> == Geɗe karallaagal == Ko ɗum pentol nebam e dow canngaaki, fotde 180 e 180 santimeeteer. Ina hollita maale karallaagal pentugol impasto keewnoongal e golle Klimt. Laabi makko pentugol ina mbaɗi : ɓuuɓnude solɓe yoorɓerndaagu e nder pentol ngol ngam hoolkisaade wonde alaa ko yiɗaa e mbaydi ɓuuɓndi. O retouch kadi golle, ko ɗum limtata no foti nate o waawi waɗde e hitaande .<ref>{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref>Duuɓi tati debbo ina njillondiri e yonta kaŋŋe Klimt ina waɗi golle goɗɗe ko wayi no The Kiss. Oo sahaa ina maantiniri fawaade e paabi toowɗi e kuutoragol pente kaŋŋe e njamndi.<ref name="oxfordartonline.com">{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref>Ngolɗoo gollal ina hollita kadi wonde ngol jeyaa ko e dille Art Nouveau sabu sahaa e geɗe pawɗe. Natal ngal woni ko e wuro Rome to Gallerie ngenndiijo ñeeñal jamaanu.<ref name="oxfordartonline.com2">{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref> Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Gustav Klimt waɗi == Tuugnorgal == sk4ball0dyfpxnsqma7h2py8w0elfik 161230 161229 2026-04-08T10:05:32Z Adam644 9917 161230 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi tati debbo''' (e ɗemngal Almaañ: Die drei Lebensalter der Frau) ko nate ɗe Gustav Klimt, pentoowo maandeeji, gooto e terɗe ɓurɗe maantinde e dillere seerndude Vienne, timmini to Otiris e hitaande 1905. Natal ngal hollitaama e nder koolol ɗiɗmol ngol Deutsche Künstlerbund waɗi e lewru mee-oktoobar 1905 to Berlin e tiitoonde Die drei Lebensalter ("Duuɓi tati").<ref>{{Cite book|title=Gustav Klimt: Die Biografie|last=Horncastle|first=Mona|date=January 12, 2018}}</ref> == Limtol == Golle ɗee ina kollita rewɓe e nder duuɓi ceertuɗi, ina maantiniri cirƴam nguurndam. Tato ɓee ngoni ko e hakkundeere e dow canngaaki, ko kamɓe ngoni nokku ɗo golle ɗee ngoni ɗoo. Fooyre ndee ina ŋakki luggiɗde, ina addana ɗum nanndude e dimensiyoŋaaji ɗiɗi no feewi. Nokkuuji ɗii ko neutral, ina mbaɗa batte fooftere.<ref>Eisler, Gustav Klimt,33.</ref>Kuutoragol Klimt keewngol motiiji colourful ina feeñi kadi e ndeeɗoo golle. Won auraaji ɗiɗi ndartiiɗi ɗi rewɓe ɓee ngoni ɗii, limlebbi ɗiɗi tokoosi ɗii ngoni ko e auraaji daneeji jogiiɗi mbaydi ndiyam e kalaaji coofɗi. Debbo mawɗo oo ina woni e aura e hoore mum, ina heewi kadi mbaydi ɓuuɓndi ɓurndi seertude e seerndi e nder diisnondiral ngal. Nokkuuji ɗii aura ko tonngooɗe ngulɗe, leydi, ceertuɗe e nooneeji coofɗi aura goɗɗo oo. Debbo oo e auraaji ɗii ina njiidi seeɗa. Koyngal debbo oo ina yaha caggal aura nano oo, hoore debbo mawɗo oo ina ara e yeeso aura ñaamo oo. Limre ɓurnde famɗude, cukalel, ina jokkondiri e debbo tokooso mo woni yumma mum. Ko kamɓe ɗiɗo tan memi.Eɓe njogii kadi mbaydi blue sheer draped dow koyɗe maɓɓe. Cukalel ngel e yumma mum fof ina njuuti gite mum en. Debbo oo ina jogii pinndi e hoore mum ina hollira ndunngu.<ref>Eisler, Gustav Klimt, 33.</ref>Gaasa makko ina 6uu6a, ina 6uu6a, ina seerti e 6uu6ol debbo mawcfo oo, seertucfo e rew6e 6ee 6ee. Hoore makko ina ɓuuɓtoo, ina fadi les. Batte mawngu ina laaɓi e ɓalndu makko ɓuuɓndu, reedu makko ɓuuɓndu, e ƴiye makko laaɓtuɗe. Kadi o nanndaani e ɗiɗo woɗɓe ɓee sabu koyɗe makko ɗiɗi ɗee fof kolliraama. Ɗum waɗiraa ko mbele ƴeewoowo oo ina waawa yiyde bonannde duuɓi makko e nder mum fof.<ref>Eisler, Gustav Klimt, 44.</ref> Klimt, e Seerndude Wiyen Naalanke oo, hono Gustav Klimt, ko pentoowo Otiris mawɗo, jibinaaɗo e hitaande 1862. O golliima e Ferdinand Laufberger e nder fuɗɗoode golle makko naalankaagal. Caggal ɗuum o woni tergal sosngal e hooreejo gadano fedde wiyeteende Vienne Secession tuggi 1897 haa 1903. Kanko e wondiiɓe makko naalanke ɓe cosi fedde nde caggal nde ɓe njalti Künstlerhaus, walla fedde naalankooɓe Otiris sabu luural miijooji. Secession waɗii kollirɗe keewɗe, sosi kadi jaaynde wiyeteende Ver Sacrum, firti ko ndunngu ceniingu. Ɗoo ɓe njaltini binndanɗe e naalankooɓe heewɓe fof eɓe ndennda miijooji Secession Vienne. Klimt yalti e Secession Vienne e hitaande 1905, hitaande nde Duuɓi tati debbo timmi..<ref name="oxfordartonline.com3">{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref> == Geɗe karallaagal == Ko ɗum pentol nebam e dow canngaaki, fotde 180 e 180 santimeeteer. Ina hollita maale karallaagal pentugol impasto keewnoongal e golle Klimt. Laabi makko pentugol ina mbaɗi : ɓuuɓnude solɓe yoorɓerndaagu e nder pentol ngol ngam hoolkisaade wonde alaa ko yiɗaa e mbaydi ɓuuɓndi. O retouch kadi golle, ko ɗum limtata no foti nate o waawi waɗde e hitaande .<ref>{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref>Duuɓi tati debbo ina njillondiri e yonta kaŋŋe Klimt ina waɗi golle goɗɗe ko wayi no The Kiss. Oo sahaa ina maantiniri fawaade e paabi toowɗi e kuutoragol pente kaŋŋe e njamndi.<ref name="oxfordartonline.com">{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref>Ngolɗoo gollal ina hollita kadi wonde ngol jeyaa ko e dille Art Nouveau sabu sahaa e geɗe pawɗe. Natal ngal woni ko e wuro Rome to Gallerie ngenndiijo ñeeñal jamaanu.<ref name="oxfordartonline.com2">{{cite web|url=http://www.oxfordartonline.com|title=Home Page in Oxford Art Online}}</ref> Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Gustav Klimt waɗi == Tuugnorgal == tmj0pkp1wxbnqaawx5edq95dfsgc8yi Mary Beasley 0 39070 161003 2026-04-07T19:38:13Z Yariemar 03 11293 Created page with "'''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985). == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departem..." 161003 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985). == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer. O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe. Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994. E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo". Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ». == Tuugnorgal == 7l2ajgiz0takojg5pb5qtuvsuguxe47 161005 161003 2026-04-07T19:39:25Z Yariemar 03 11293 161005 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer. O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe. Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994. E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo". Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ». == Tuugnorgal == 7xwg0obrretmon2vx75t5djmumb5w7h 161006 161005 2026-04-07T19:40:17Z Yariemar 03 11293 161006 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer. O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe. Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994. E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo". Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ». == Tuugnorgal == 2qtn08jsycc027icb0r64d1suo2ut52 161010 161006 2026-04-07T19:41:50Z Yariemar 03 11293 161010 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe. Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994. E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo". Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ». == Tuugnorgal == 7ubvv69fxl5vv4ryh88y108s9cdvfyv 161011 161010 2026-04-07T19:42:51Z Yariemar 03 11293 161011 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994. E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo". Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ». == Tuugnorgal == p3ccmeh0ah18d1cnq2jpwhlcxd7hmj3 161012 161011 2026-04-07T19:43:32Z Yariemar 03 11293 161012 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994.commissioner.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo". Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ». == Tuugnorgal == k9hvp7cj6686iqz5web4cjdgf5pg81x 161016 161012 2026-04-07T19:44:42Z Yariemar 03 11293 161016 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994.commissioner.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo".<ref>{{cite news|date=27 August 1983|title=In Brief|volume=57|page=3|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=17,499|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article116425519|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ». == Tuugnorgal == hqek6cjj73krmgr4ebj3soenywyh0j8 161018 161016 2026-04-07T19:45:28Z Yariemar 03 11293 161018 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994.commissioner.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo".<ref>{{cite news|date=27 August 1983|title=In Brief|volume=57|page=3|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=17,499|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article116425519|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Mary Beasley's string of national firsts starts with South Australian commissioner for equal opportunity in 1975|url=https://adelaideaz.com/articles/mary-beasley-string-of-national-firsts-starts-with-south-australia-commissioner-for-equal-opportunity-in-1975-|access-date=2022-01-19|website=AdelaideAZ}}</ref> Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ». == Tuugnorgal == o3ydxri12xo7w9jzkjm33aohppbnm7l 161020 161018 2026-04-07T19:46:20Z Yariemar 03 11293 161020 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994.commissioner.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo".<ref>{{cite news|date=27 August 1983|title=In Brief|volume=57|page=3|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=17,499|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article116425519|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Mary Beasley's string of national firsts starts with South Australian commissioner for equal opportunity in 1975|url=https://adelaideaz.com/articles/mary-beasley-string-of-national-firsts-starts-with-south-australia-commissioner-for-equal-opportunity-in-1975-|access-date=2022-01-19|website=AdelaideAZ}}</ref> Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ».<ref>{{cite news|date=18 March 1992|title=Tankard takes passion, grace to Adelaide|volume=66|page=25|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=20,793|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article122404442|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> == Tuugnorgal == s76wmznpp5yt0snpevywaklzuqie0dj 161022 161020 2026-04-07T19:47:09Z Yariemar 03 11293 161022 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994.commissioner.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo".<ref>{{cite news|date=27 August 1983|title=In Brief|volume=57|page=3|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=17,499|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article116425519|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Mary Beasley's string of national firsts starts with South Australian commissioner for equal opportunity in 1975|url=https://adelaideaz.com/articles/mary-beasley-string-of-national-firsts-starts-with-south-australia-commissioner-for-equal-opportunity-in-1975-|access-date=2022-01-19|website=AdelaideAZ}}</ref> Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ».<ref>{{cite news|date=18 March 1992|title=Tankard takes passion, grace to Adelaide|volume=66|page=25|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=20,793|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article122404442|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=4 January 1994|title=Businesswoman for committee|volume=89|page=9|newspaper=The Times|issue=4,194|location=South Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article196618681|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> == Tuugnorgal == nbehzaj0b3a63rhn70yvtzlacng3gxy 161023 161022 2026-04-07T19:48:09Z Yariemar 03 11293 161023 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994.commissioner.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo".<ref>{{cite news|date=27 August 1983|title=In Brief|volume=57|page=3|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=17,499|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article116425519|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Mary Beasley's string of national firsts starts with South Australian commissioner for equal opportunity in 1975|url=https://adelaideaz.com/articles/mary-beasley-string-of-national-firsts-starts-with-south-australia-commissioner-for-equal-opportunity-in-1975-|access-date=2022-01-19|website=AdelaideAZ}}</ref> Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ».<ref>{{cite news|date=18 March 1992|title=Tankard takes passion, grace to Adelaide|volume=66|page=25|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=20,793|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article122404442|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=4 January 1994|title=Businesswoman for committee|volume=89|page=9|newspaper=The Times|issue=4,194|location=South Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article196618681|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> == Tuugnorgal<ref>{{Cite web|date=2004-01-26|title=Ms Mary Constance Beasley|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1055976|access-date=2022-01-19|website=It's an Honour}}</ref> == rokqnw0ovaxvwo2p6y5qlxotufmgmwh 161024 161023 2026-04-07T19:48:45Z Yariemar 03 11293 161024 wikitext text/x-wiki '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-09-26|title=Beasley, Ms M. C.|url=https://hansardsearch.parliament.sa.gov.au/daily/lh/2024-09-26/11|access-date=2026-03-14|website=Hansard Daily – Parliament South Australia}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994.commissioner.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo".<ref>{{cite news|date=27 August 1983|title=In Brief|volume=57|page=3|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=17,499|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article116425519|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Mary Beasley's string of national firsts starts with South Australian commissioner for equal opportunity in 1975|url=https://adelaideaz.com/articles/mary-beasley-string-of-national-firsts-starts-with-south-australia-commissioner-for-equal-opportunity-in-1975-|access-date=2022-01-19|website=AdelaideAZ}}</ref> Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ».<ref>{{cite news|date=18 March 1992|title=Tankard takes passion, grace to Adelaide|volume=66|page=25|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=20,793|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article122404442|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=4 January 1994|title=Businesswoman for committee|volume=89|page=9|newspaper=The Times|issue=4,194|location=South Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article196618681|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> == Tuugnorgal<ref>{{Cite web|date=2004-01-26|title=Ms Mary Constance Beasley|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1055976|access-date=2022-01-19|website=It's an Honour}}</ref> == ckzsbtlyqaktj19qvp4npek2cfw2r7q 161026 161024 2026-04-07T19:50:55Z Yariemar 03 11293 161026 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer.<ref name=":0" /> O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-09-26|title=Beasley, Ms M. C.|url=https://hansardsearch.parliament.sa.gov.au/daily/lh/2024-09-26/11|access-date=2026-03-14|website=Hansard Daily – Parliament South Australia}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994.commissioner.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo".<ref>{{cite news|date=27 August 1983|title=In Brief|volume=57|page=3|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=17,499|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article116425519|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Mary Beasley's string of national firsts starts with South Australian commissioner for equal opportunity in 1975|url=https://adelaideaz.com/articles/mary-beasley-string-of-national-firsts-starts-with-south-australia-commissioner-for-equal-opportunity-in-1975-|access-date=2022-01-19|website=AdelaideAZ}}</ref> Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ».<ref>{{cite news|date=18 March 1992|title=Tankard takes passion, grace to Adelaide|volume=66|page=25|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=20,793|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article122404442|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=4 January 1994|title=Businesswoman for committee|volume=89|page=9|newspaper=The Times|issue=4,194|location=South Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article196618681|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> == Tuugnorgal<ref>{{Cite web|date=2004-01-26|title=Ms Mary Constance Beasley|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1055976|access-date=2022-01-19|website=It's an Honour}}</ref> == 56xdvsh6ac0kyfus5c2yhno62iqvbom 161027 161026 2026-04-07T19:51:40Z Yariemar 03 11293 161027 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu Ostarali, gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to Ostarali ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley also served two terms on Unley Council. Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer. O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-09-26|title=Beasley, Ms M. C.|url=https://hansardsearch.parliament.sa.gov.au/daily/lh/2024-09-26/11|access-date=2026-03-14|website=Hansard Daily – Parliament South Australia}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende Ostarali e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to Ostarali worgo e hitaande 1994.commissioner.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo".<ref>{{cite news|date=27 August 1983|title=In Brief|volume=57|page=3|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=17,499|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article116425519|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=Mary Beasley's string of national firsts starts with South Australian commissioner for equal opportunity in 1975|url=https://adelaideaz.com/articles/mary-beasley-string-of-national-firsts-starts-with-south-australia-commissioner-for-equal-opportunity-in-1975-|access-date=2022-01-19|website=AdelaideAZ}}</ref> Beasley died on 23 September 2024. The Hon. Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji Ostarali worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ».<ref>{{cite news|date=18 March 1992|title=Tankard takes passion, grace to Adelaide|volume=66|page=25|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=20,793|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article122404442|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=4 January 1994|title=Businesswoman for committee|volume=89|page=9|newspaper=The Times|issue=4,194|location=South Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article196618681|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> == Tuugnorgal<ref>{{Cite web|date=2004-01-26|title=Ms Mary Constance Beasley|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1055976|access-date=2022-01-19|website=It's an Honour}}</ref> == dpepaz4kf5rzk19480c9rsdmtvienqt Xingó (footballer) 0 39071 161004 2026-04-07T19:38:58Z ~2026-21422-19 14241 Created page with "Pedro Salvador (jibinaa ko 14 suwee 1900, ñalngu maayde makko anndaaka), ɓurɗo anndeede ko Xingó, ko fuku koyɗe Beresiilnaajo. O waɗii pottital gootal e kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1922. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1922. Tuugnorgal" 161004 wikitext text/x-wiki Pedro Salvador (jibinaa ko 14 suwee 1900, ñalngu maayde makko anndaaka), ɓurɗo anndeede ko Xingó, ko fuku koyɗe Beresiilnaajo. O waɗii pottital gootal e kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1922. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1922. Tuugnorgal a819xm29hfiqod6dgj4dzz02mryi1da 161008 161004 2026-04-07T19:41:13Z ~2026-21422-19 14241 161008 wikitext text/x-wiki '''Pedro Salvador''' (jibinaa ko 14 suwee 1900, ñalngu maayde makko anndaaka), ɓurɗo anndeede ko Xingó, ko fuku koyɗe Beresiilnaajo. O waɗii pottital gootal e kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1922. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1922. == Tuugnorgal == 2v3ijw3wgfjnbzjgwv5l947idnv6o5y 161013 161008 2026-04-07T19:43:34Z ~2026-21422-19 14241 161013 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pedro Salvador''' (jibinaa ko 14 suwee 1900, ñalngu maayde makko anndaaka), ɓurɗo anndeede ko Xingó, ko fuku koyɗe Beresiilnaajo. O waɗii pottital gootal e kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1922. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1922. == Tuugnorgal == 43wdu85440pul8u8rsq6vg778k0nj8w The Pink Dress 0 39072 161007 2026-04-07T19:40:41Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Robe rose (La robe rose) ko nate nebam ɗe Frédéric Bazille waɗi e hitaande 1864 nde o yahrata e duuɓi 23. Golle ɗee ngoni hannde ko e Musée d’Orsay, to Pari. Dimensiyonji e reende Dimngal kanndaa oo, keɓaaɗo to Musée d’Orsay, ko 147 cm tooweeki e 110 cm njaajeendi. Yiyngo Logo Wikimedia Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e rogere La Robe. Natal ngal ko natal en plein air ngal, ɓiy-yumma Bazille biyeteeɗo Teresa des Hours, jooɗiiɗo e dow ŋoral..." 161007 wikitext text/x-wiki Robe rose (La robe rose) ko nate nebam ɗe Frédéric Bazille waɗi e hitaande 1864 nde o yahrata e duuɓi 23. Golle ɗee ngoni hannde ko e Musée d’Orsay, to Pari. Dimensiyonji e reende Dimngal kanndaa oo, keɓaaɗo to Musée d’Orsay, ko 147 cm tooweeki e 110 cm njaajeendi. Yiyngo Logo Wikimedia Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e rogere La Robe. Natal ngal ko natal en plein air ngal, ɓiy-yumma Bazille biyeteeɗo Teresa des Hours, jooɗiiɗo e dow ŋoral kaaƴe sara jeyi galle Le Domaine de Méric to Montpellier, ina fadi wuro Castelnau-le-Lez to diiwaan Hérault to fuɗnaange Farayse. Iwdiiji Bazille e des Hours ina keewi waɗde kala ndunngu e nder estaaduuji ɗi njiylotonoo wuro ngoo. Thérèse ina jooɗii e dow tergal to bannge ŋoral, ina ndaara ƴeewoowo oo. O ɓoornii ko wutte daneejo e kaalis, ina waɗi apron ɓaleejo. Bazille ina fawi hakkunde leydi ndii leɗɗe, ko ɗum feere tippudi Duɗal Barbizon, huutoriima niɓɓere leɗɗe ngam ƴellitde gite ƴeewoowo oo e wuro Midi ngo naange ɓuuɓnata ngo to caggal. Tuugnorgal g73wzkvywr8zws0z2c2v2fuy8xkajt7 161009 161007 2026-04-07T19:41:44Z SUZYFATIMA 13856 161009 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Robe rose (La robe rose)''' ko nate nebam ɗe Frédéric Bazille waɗi e hitaande 1864 nde o yahrata e duuɓi 23. Golle ɗee ngoni hannde ko e Musée d’Orsay, to Pari. Dimensiyonji e reende Dimngal kanndaa oo, keɓaaɗo to Musée d’Orsay, ko 147 cm tooweeki e 110 cm njaajeendi. Yiyngo Logo Wikimedia Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e rogere La Robe. Natal ngal ko natal en plein air ngal, ɓiy-yumma Bazille biyeteeɗo Teresa des Hours, jooɗiiɗo e dow ŋoral kaaƴe sara jeyi galle Le Domaine de Méric to Montpellier, ina fadi wuro Castelnau-le-Lez to diiwaan Hérault to fuɗnaange Farayse. Iwdiiji Bazille e des Hours ina keewi waɗde kala ndunngu e nder estaaduuji ɗi njiylotonoo wuro ngoo. Thérèse ina jooɗii e dow tergal to bannge ŋoral, ina ndaara ƴeewoowo oo. O ɓoornii ko wutte daneejo e kaalis, ina waɗi apron ɓaleejo. Bazille ina fawi hakkunde leydi ndii leɗɗe, ko ɗum feere tippudi Duɗal Barbizon, huutoriima niɓɓere leɗɗe ngam ƴellitde gite ƴeewoowo oo e wuro Midi ngo naange ɓuuɓnata ngo to caggal. == Tuugnorgal == hxsw0fyixpp7ccjioen3rnn4k5hscbt 161017 161009 2026-04-07T19:45:15Z SUZYFATIMA 13856 161017 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Robe rose (La robe rose)''' ko nate nebam ɗe Frédéric Bazille waɗi e hitaande 1864 nde o yahrata e duuɓi 23. Golle ɗee ngoni hannde ko e Musée d’Orsay, to Pari. Dimensiyonji e reende Dimngal kanndaa oo, keɓaaɗo to Musée d’Orsay, ko 147 cm tooweeki e 110 cm njaajeendi. Yiyngo Logo Wikimedia Wikimedia ina jogii jaayndeeji jowitiiɗi e rogere La Robe. Natal ngal ko natal en plein air ngal, ɓiy-yumma Bazille biyeteeɗo Teresa des Hours, jooɗiiɗo e dow ŋoral kaaƴe sara jeyi galle Le Domaine de Méric to Montpellier, ina fadi wuro Castelnau-le-Lez to diiwaan Hérault to fuɗnaange Farayse. Iwdiiji Bazille e des Hours ina keewi waɗde kala ndunngu e nder estaaduuji ɗi njiylotonoo wuro ngoo. Thérèse ina jooɗii e dow tergal to bannge ŋoral, ina ndaara ƴeewoowo oo. O ɓoornii ko wutte daneejo e kaalis, ina waɗi apron ɓaleejo. Bazille ina fawi hakkunde leydi ndii leɗɗe, ko ɗum feere tippudi Duɗal Barbizon, huutoriima niɓɓere leɗɗe ngam ƴellitde gite ƴeewoowo oo e wuro Midi ngo naange ɓuuɓnata ngo to caggal.<ref>{{cite web|url=https://www.musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html?no_cache=1&nnumid=000061&cHash=9b60c63ae4|title=La robe rose|publisher=Musée d'Orsay|accessdate=1 August 2020}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Reberioux|first1=Madeleine|last2=Jenger|first2=Jean|date=October 1989|title=Orsay, de la gare au musee|url=http://dx.doi.org/10.2307/3778416|journal=Le Mouvement Social|issue=149|pages=137|doi=10.2307/3778416|jstor=3778416|issn=0027-2671|url-access=subscription}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-focus/painting/commentaire_id/the-pink-dress-16868.html?tx_commentaire_pi1%5BpidLi%5D=509&tx_commentaire_pi1%5Bfrom%5D=841&cHash=e94dab2b28|title=Frédéric Bazille The Pink Dress|publisher=Musée d'Orsay|accessdate=1 May 2020}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> rx28iu27fnh2uoluux3hvoee348el3n In the Plex 0 39073 161019 2026-04-07T19:45:57Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Yaasi Kaɓirgal ngal : Sosiyetee Google Telefoŋ e Sosiyetee Google TV GuGe: Caɗeele moraal Google to Siin Google.gov: ko Ko moƴƴi e Google, ko moƴƴi e laamu --- walla ko moƴƴi e renndo? Epilogue: Doggol fitirlaaji caggal Jaɓɓugo Siva Vaidhyanathan winndi e nder jaaynde wiyeteende The Washington Post : "Woɗɓe etinooma waɗde peeje Google ngam safrude caɗeele ɗee ko laaɓtuɗe e ko nanndi heen. Levy ɓuri ɗum en fof. O waɗii deftere ɓurnde welde nde meeɗa..." 161019 wikitext text/x-wiki Yaasi Kaɓirgal ngal : Sosiyetee Google Telefoŋ e Sosiyetee Google TV GuGe: Caɗeele moraal Google to Siin Google.gov: ko Ko moƴƴi e Google, ko moƴƴi e laamu --- walla ko moƴƴi e renndo? Epilogue: Doggol fitirlaaji caggal Jaɓɓugo Siva Vaidhyanathan winndi e nder jaaynde wiyeteende The Washington Post : "Woɗɓe etinooma waɗde peeje Google ngam safrude caɗeele ɗee ko laaɓtuɗe e ko nanndi heen. Levy ɓuri ɗum en fof. O waɗii deftere ɓurnde welde nde meeɗaa winndeede e Google. O waɗii caɗeele ɓurɗe mawnude e ganndal ordinateer ina nanndi e ko ɓuri welde e ko ina ɓuuɓna." ciimtol ngol waɗaama e mbaadi belndi, humpito ndi Levy anndiraa no feewi." Tuugnorgal 79419v30dfdjn0t1qz2wrjzg6jgt08y 161030 161019 2026-04-07T19:52:37Z Mejiddanmama 14215 161030 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yaasi Kaɓirgal ngal''' : Sosiyetee Google Telefoŋ e Sosiyetee Google TV GuGe: Caɗeele moraal Google to Sign {{Databox}}Google.gov: ko Ko moƴƴi e Google, ko moƴƴi e laamu --- walla ko moƴƴi e renndo? Epilogue: Doggol fitirlaaji caggal Jaɓɓugo Siva Vaidhyanathan winndi e nder jaaynde wiyeteende The Washington Post : "Woɗɓe etinooma waɗde peeje Google ngam safrude caɗeele ɗee ko laaɓtuɗe e ko nanndi heen. Levy ɓuri ɗum en fof. O waɗii deftere ɓurnde welde nde meeɗaa winndeede e Google. O waɗii caɗeele ɓurɗe mawnude e ganndal ordinateer ina nanndi e ko ɓuri welde e ko ina ɓuuɓna." ciimtol ngol waɗaama e mbaadi belndi, humpito ndi Levy anndiraa no feewi." == Tuugnorgal == 05svydstdpeugibqttcshnoy5ploskf 161042 161030 2026-04-07T20:06:00Z Mejiddanmama 14215 161042 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yaasi Kaɓirgal ngal''' : Sosiyetee Google Telefoŋ e Sosiyetee Google TV GuGe: Caɗeele moraal Google to Sign {{Databox}}Google.gov: ko Ko moƴƴi e Google, ko moƴƴi e laamu --- walla ko moƴƴi e renndo? Epilogue: Doggol fitirlaaji caggal Jaɓɓugo Siva Vaidhyanathan winndi e nder jaaynde wiyeteende The Washington Post : "Woɗɓe etinooma waɗde peeje Google ngam safrude caɗeele ɗee ko laaɓtuɗe e ko nanndi heen. Levy ɓuri ɗum en fof. O waɗii deftere ɓurnde welde nde meeɗaa winndeede e Google.<ref>{{cite news|last=Vaidhyanathan|first=Siva|title=Steven Levy's "In the Plex," on Google|url=https://www.washingtonpost.com/entertainment/books/steven-levys-in-the-plex-on-google/2011/04/26/AGaR9rOH_story.html|accessdate=6 October 2011|newspaper=The Washington Post|date=11 June 2011}}</ref> O waɗii caɗeele ɓurɗe mawnude e ganndal ordinateer ina nanndi e ko ɓuri welde e ko ina ɓuuɓna." ciimtol ngol waɗaama e mbaadi belndi, humpito ndi Levy anndiraa no feewi."<ref>{{cite journal|title=In the Plex. Dense, driven examination of the pioneering search engine that changed the face of the Internet|journal=Kirkus Reviews|date=15 March 2011|url=http://www.kirkusreviews.com/book-reviews/non-fiction/steven-levy/plex/|accessdate=6 October 2011}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> gyu0dua8x8ptahojgxxua242ghmp3q2 Three Girls (painting 0 39074 161021 2026-04-07T19:46:49Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango''' kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe, ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal nde Sher-Gil arti e leydi Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.[2] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. == Bindi == Natal ngal..." 161021 wikitext text/x-wiki '''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango''' kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe, ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal nde Sher-Gil arti e leydi Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.[2] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. == Bindi == Natal ngal ina hollita ɓiɓɓe tato rewɓe Mahinder (Mahindro) Kaur (1897-1939), ɓiy Sundar Singh Majithia, e Mangal Singh Mann mo Koschera (1891-1966) ; 1914-1975, Beant Kaur (1915-1990), e Harbhajan Kaur (Sando) (1919-1957).[3] == Firo == Natal ngal ina hollita rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji ina miijoo e daɗndo ngo ɓe mbaawaa waylude. Amrita Sher-Gil sensualised rewɓe mum kono o hollitii ɓe no ɓe ngoniri e caɗeele mawɗe kono ɓe njogii ko ruuhu ngam ɓurde dañde ko ɓe mbaawaa waylude.[4] Sher-Gil winndi:[1] Mi anndii darnde am naalankaagal tigi-rigi, ngam firtude nguurndam Inndonaaɓe e teeŋti noon e miskineeɓe Inndonaaɓe e natal; ngam pentude ɗeen natal silsil ngal ɗooftaare e muñal ngal alaa keerol,... ngam ƴellitde e dow canngaaki mbaydi ndi ɗiin gite mettuɗe tagi e am. Natal ngal ina hollita batte golle pentoowo Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin e golle Sher-Gil.[4] Ina maantiniri kadi yahdu Sher-Gil gila e mbaadi pentugol ganndal e goongawal gadanal ngal o janngi to Pari, feewde e mbaadi ɓurndi laaɓtude e jimɗi jamaanu, ɗo diidi e kala ko ina kuutoree no feewi. E nder Three Girls, taariindi sukaaɓe rewɓe ɓee hollitaaka. Ngonka maɓɓe ina feeñi e mbaydiiji yeeso maɓɓe, e ɗemngal ɓalli maɓɓe, e kuutoragol tonngooɗe e karallaagal.[5] == Jabbuye == Amrita Sher-Gil e hitaande 1937, koolol mum to Lahore, kanko e sukaaɓe rewɓe tato E lewru Duujal hitaande 1936, natal ngal hollitaama e koolol to Jaarneeji Jaayndeeji, to Haydarabad.[6] Ko ɗoon, alɗuɗo mooftuɗo naalankaagal, Nawab Salar Jung, ɗaɓɓiri yo ɗum yettine mo, wondude e Nude Indu.[7] E yaakaare wonde o soodat ɗum, Sher-Gil kadi neldi mo Villagers, o ɓeydi njillu makko, kono o artiri ɗum, o wiyi wonde o "alaa ko nafata e ɗeen nataluuji kuuɓtodinɗi".[7][8] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937.[9] Ko ngol woni sappo e go’o e golle Sher-Gil 33 kolliraaɗe e koolol makko gootol to Faletti’s Hotel to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.[10] Toon, nde soodaama ₹700.[10] Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == fx88g200duap95p06myiicp870ddd7u 161037 161021 2026-04-07T20:00:53Z Babaji 002 14216 161037 wikitext text/x-wiki '''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango''' kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe, ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal nde Sher-Gil arti e leydi Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934 .<ref name="Dalmia2013.60">Dalmia, p. 60</ref>Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. == Bindi == Natal ngal ina hollita ɓiɓɓe tato rewɓe Mahinder (Mahindro) Kaur (1897-1939), ɓiy Sundar Singh Majithia, e Mangal Singh Mann mo Koschera (1891-1966) ; 1914-1975, Beant Kaur (1915-1990), e Harbhajan Kaur (Sando) (1919-1957).<ref name="Sundaram2010.184">Sundaram, pp. 184-187</ref> == Firo == Natal ngal ina hollita rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji ina miijoo e daɗndo ngo ɓe mbaawaa waylude. Amrita Sher-Gil sensualised rewɓe mum kono o hollitii ɓe no ɓe ngoniri e caɗeele mawɗe kono ɓe njogii ko ruuhu ngam ɓurde dañde ko ɓe mbaawaa waylude.<ref name="Dalmia.2013.1802">Dalmia, p. 180</ref> Sher-Gil winndi: Mi anndii darnde am naalankaagal tigi-rigi, ngam firtude nguurndam Inndonaaɓe e teeŋti noon e miskineeɓe Inndonaaɓe e natal; ngam pentude ɗeen natal silsil ngal ɗooftaare e muñal ngal alaa keerol,... ngam ƴellitde e dow canngaaki mbaydi ndi ɗiin gite mettuɗe tagi e am. Natal ngal ina hollita batte golle pentoowo Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin e golle Sher-GilI.<ref name="Dalmia.2013.180">Dalmia, p. 180</ref>na maantiniri kadi yahdu Sher-Gil gila e mbaadi pentugol ganndal e goongawal gadanal ngal o janngi to Pari, feewde e mbaadi ɓurndi laaɓtude e jimɗi jamaanu, ɗo diidi e kala ko ina kuutoree no feewi. E nder Three Girls, taariindi sukaaɓe rewɓe ɓee hollitaaka. Ngonka maɓɓe ina feeñi e mbaydiiji yeeso maɓɓe, e ɗemngal ɓalli maɓɓe, e kuutoragol tonngooɗe e karallaagal.<ref>{{cite web|title=Amrita Sher-Gil: Room 2, Return to India|url=http://www.tate.org.uk/whats-on/tate-modern/exhibition/amrita-sher-gil/amrita-sher-gil-room-2-return-india|accessdate=10 March 2013}}</ref> == Jabbuye == Amrita Sher-Gil e hitaande 1937, koolol mum to Lahore, kanko e sukaaɓe rewɓe tato E lewru Duujal hitaande 1936, natal ngal hollitaama e koolol to Jaarneeji Jaayndeeji, to Haydarabad.<ref name="Sundaram2010.267">Sundaram, pp. 267-270</ref>Ko ɗoon, alɗuɗo mooftuɗo naalankaagal, Nawab Salar Jung, ɗaɓɓiri yo ɗum yettine mo, wondude e Nude Indu.<ref name="Sundaram2010.2712">Sundaram, pp. 271-285</ref>E yaakaare wonde o soodat ɗum, Sher-Gil kadi neldi mo Villagers, o ɓeydi njillu makko, kono o artiri ɗum, o wiyi wonde o "alaa ko nafata e ɗeen nataluuji kuuɓtodinɗi".<ref name="Sundaram2010.271">Sundaram, pp. 271-285</ref><ref name="Dalmia2013.80">Dalmia, pp. 80-81</ref> Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937.<ref name="Dalmia2013.77">Dalmia, pp. 77-78</ref>Ko ngol woni sappo e go’o e golle Sher-Gil 33 kolliraaɗe e koolol makko gootol to Faletti’s Hotel to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.<ref name="Sundaram2010.4222">Sundaram, pp. 422-424</ref>Toon, nde soodaama ₹700.<ref name="Sundaram2010.422">Sundaram, pp. 422-424</ref> Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == eehmkhjhbpd6fe6426dhvu7fn0luctw Leonardo Neiva 0 39075 161025 2026-04-07T19:50:07Z ~2026-21422-19 14241 Created page with "Leonardo Martins Neiva (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1977 to Riyo de Janeiro), ko o gardiiɗo fuku koyɗe Beresiilnaajo, gonnooɗo kadi karallo fuku koyɗe. Golle makko coftal ɓalli ina njahdi e diiwanuuji keewɗi, ina jeyaa heen Amerik worgo, Afrik, Asii, e Kariibi. Tuugnorgal" 161025 wikitext text/x-wiki Leonardo Martins Neiva (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1977 to Riyo de Janeiro), ko o gardiiɗo fuku koyɗe Beresiilnaajo, gonnooɗo kadi karallo fuku koyɗe. Golle makko coftal ɓalli ina njahdi e diiwanuuji keewɗi, ina jeyaa heen Amerik worgo, Afrik, Asii, e Kariibi. Tuugnorgal 1mk7mtd379m4lk9tzaaxxqp6toeufuk 161028 161025 2026-04-07T19:52:03Z ~2026-21422-19 14241 161028 wikitext text/x-wiki '''Leonardo Martins Neiva''' (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1977 to Riyo de Janeiro), ko o gardiiɗo fuku koyɗe Beresiilnaajo, gonnooɗo kadi karallo fuku koyɗe. Golle makko coftal ɓalli ina njahdi e diiwanuuji keewɗi, ina jeyaa heen Amerik worgo, Afrik, Asii, e Kariibi. == Tuugnorgal == 1w67nznlkdgzv6dslj95q1psyxiv16v 161036 161028 2026-04-07T20:00:46Z ~2026-21422-19 14241 161036 wikitext text/x-wiki '''Leonardo Martins Neiva''' (jibinaa ko ñalnde 10 desaambar 1977 to Riyo de Janeiro), ko o gardiiɗo fuku koyɗe Beresiilnaajo, gonnooɗo kadi karallo fuku koyɗe. Golle makko coftal ɓalli ina njahdi e diiwanuuji keewɗi, ina jeyaa heen Amerik worgo, Afrik, Asii, e Kariibi.<ref>[https://www1.folha.uol.com.br/esporte/2021/03/apos-14-dias confinado-brasileiro-tenta-levar-ilha-do-caribe-a-copa.shtml Após 14 dias confinado, brasileiro tenta levar ilha do Caribe à Copa] www1.folha.uol.com.br</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.terra.com.br/esportes/futebol/conheca-leo-neiva-treinador-com-passagens-por-mianmar-e-tanzania-que-assume-sao-cristovao-e-nevis,0b01ddd8dc64534660aefcd9250e09994vei3k2v.html|title=Conheça Léo Neiva, treinador com passagens por Mianmar e Tanzânia que assume São Cristóvão e Névis|publisher=terra.com.br}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> p5flv6br80dpnx3dswa4yt13r4g32bd Grace Bardsley 0 39076 161029 2026-04-07T19:52:03Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Grace Bardsley''' (1920-1972) ko neɗɗo Ostarali, daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, kadi ko o daraniiɗo politik.[1] O woniino tergal sosngal fedde Aborigine-Ostraali (AAF)[2] e tergal fedde ɓamtaare Aborigine (AAL).[3] O winndi deftere wiyeteende Aborigines et la Law ina yeewta caɗeele assimilation ko ɓuri heewde e nokkuuji Sydney.[4] Fonds Aborigine Grace Bardsley sosaa ko e innde makko e AAF ngam wallitde kaalis binndanɗe e eɓɓooji goɗɗi ballito..." 161029 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Grace Bardsley''' (1920-1972) ko neɗɗo Ostarali, daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, kadi ko o daraniiɗo politik.[1] O woniino tergal sosngal fedde Aborigine-Ostraali (AAF)[2] e tergal fedde ɓamtaare Aborigine (AAL).[3] O winndi deftere wiyeteende Aborigines et la Law ina yeewta caɗeele assimilation ko ɓuri heewde e nokkuuji Sydney.[4] Fonds Aborigine Grace Bardsley sosaa ko e innde makko e AAF ngam wallitde kaalis binndanɗe e eɓɓooji goɗɗi ballitooji hakkeeji Aborigine.[1] ==Nguurndam e golle== Bardsley jibinaa ko e hitaande 1920. O golliima e binndol e binndoowo e nder fedde gollotooɓe to Ostarali worgo (NAWU) e nder diiwaan worgo.[1] E hitaande 1941 o naati tergal lannda kominist Ostarali, kono o woppitaa e kitaale 1950 nde o ñiŋi Stalin.[5] Caggal nde o yalti lannda kominist, o fayi Sydney. Bardsley jokki e golle mum e nder juɓɓule keewɗe baɗɗe faayiida ngam nuunɗal renndo e jam.[6] E hitaande 1943 Bardsley hawri e Pearl Gibbs, daraniiɗo Aborigine en, jeyaaɗo e fedde Aborigine en (APA) kampaañ ngam hakkeeji ɓiyleydaagu Aborigine en.[1] Gibbs hollitii Barsley e ngonka renndo e njiyaagu tooñanngeeji e baasal Aborigine en, nde Gibbs noddi tappirɗe ballitooje APA, Barsley jaɓi e weltaare.[5] E kitaale 1950, nde o woni e wallitde pelle daraniiɗe jam e nuunɗal renndo, Bardsley jokki golle mum haa timmi, ko o binndoowo keeriiɗo to gardiiɗo sosiyetee leɗɗe to Sydney.[1] E hitaande 1956 Bardsley wondude e Pearl Gibbs e Bert Groves e Faith Bandler mbaɗi fedde winndaande e nder hitaande 1957.[2] E wiyde jaaynde Sydney Morning Herald, faandaare fedde nde ko ɓeydude paamondiral hakkunde aborigine en e Ostaralinaaɓe Oropnaaɓe.[7] E darorɗe hitaande 1959 Bardsley yahdi e Len e Mona Fox to daande maayo worgo New South Wales ngam yillaade nokkuuji toowɗi e hawrude e Aborigine en ummoriiɓe e misiyoŋaaji e nokkuuji. Ɓe cemmbini Aborigine en ngam siynude ɗaɓɓaande ngam ittude kuulal ngal haɗata Aborigine en jillondirde e woɗɓe e dow wellitaare.[8] E darorɗe kitaale 1950, Bardsley kadi fuɗɗii gollodaade e Helen Palmer e Audrey Johnson ngam ƴellitde e feewnude jaaynde sosiyaalist en wiyeteende Outlook, nde yaltata haa hitaande 1970.[1] Bardsley ina anndaa e ballal mum e Aborigine en gooto gooto, woni o walli debbo Aborigine biyeteeɗo Joyce Clague ngam timminde jaŋde mum e heɓde golle mum gadane.[9] Bardsley kadi hirjinii Clague ngam wontude karallo e golle e nder goomuuji.[10] E lewru sulyee 1965 e batu kuuɓtodinngu AAF baɗaaɗo ngam yuɓɓinde batu AAF gadano nguu, ngu Aborigine en fof mbaɗata, Bardsley hollitii wonde yuɓɓinɓe yuɓɓinɓe ɓee, ɓe nganndu-ɗaa ko adii fof ina njiɗi naatde e porogaraam batu nguu, haalooɓe Aborigine en e Oropnaaɓe fof. O hollitii wonde ‘ko woni faandaare ndeeɗoo yeewtere fof ko yoo Aborigine en nande ɓaleeɓe ina kaala ko mbaɗata. Aborigine en ina poti wonde toon ngam wallitde, ardaade e haalde. Ɓe poti ko jogaade koolol ngol fof.’[11] Bardsley suɓaama e terɗe aborigine ngam yuɓɓinde golle birooji goomu ballitoowo Aborigine e neldude ɓataakeeji e renndooji Aborigine e nder diiwaan hee kala.[11] grx0k7c6xnkfcxol5xk0tx5ahj6hjgp 161034 161029 2026-04-07T19:59:21Z MOIBARDE 10068 161034 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Grace Bardsley''' (1920-1972) ko neɗɗo [[Ostarali]], daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, kadi ko o daraniiɗo politik. O woniino tergal sosngal fedde Aborigine-Ostraali (AAF) e tergal fedde ɓamtaare Aborigine (AAL). O winndi deftere wiyeteende Aborigines et la Law ina yeewta caɗeele assimilation ko ɓuri heewde e nokkuuji Sydney. Fonds Aborigine Grace Bardsley sosaa ko e innde makko e AAF ngam wallitde kaalis binndanɗe e eɓɓooji goɗɗi ballitooji hakkeeji Aborigine. ==Nguurndam e golle== Bardsley jibinaa ko e hitaande 1920. O golliima e binndol e binndoowo e nder fedde gollotooɓe to [[Ostarali]] worgo (NAWU) e nder diiwaan worgo. E hitaande 1941 o naati tergal lannda kominist [[Ostarali]], kono o woppitaa e kitaale 1950 nde o ñiŋi Stalin. Caggal nde o yalti lannda kominist, o fayi Sydney. Bardsley jokki e golle mum e nder juɓɓule keewɗe baɗɗe faayiida ngam nuunɗal renndo e jam. E hitaande 1943 Bardsley hawri e Pearl Gibbs, daraniiɗo Aborigine en, jeyaaɗo e fedde Aborigine en (APA) kampaañ ngam hakkeeji ɓiyleydaagu Aborigine en. Gibbs hollitii Barsley e ngonka renndo e njiyaagu tooñanngeeji e baasal Aborigine en, nde Gibbs noddi tappirɗe ballitooje APA, Barsley jaɓi e weltaare. E kitaale 1950, nde o woni e wallitde pelle daraniiɗe jam e nuunɗal renndo, Bardsley jokki golle mum haa timmi, ko o binndoowo keeriiɗo to gardiiɗo sosiyetee leɗɗe to Sydney. E hitaande 1956 Bardsley wondude e Pearl Gibbs e Bert Groves e Faith Bandler mbaɗi fedde winndaande e nder hitaande 1957. E wiyde jaaynde ''Sydney Morning Herald'', faandaare fedde nde ko ɓeydude paamondiral hakkunde aborigine en e [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] Oropnaaɓe. E darorɗe hitaande 1959 Bardsley yahdi e Len e Mona Fox to daande maayo worgo New South Wales ngam yillaade nokkuuji toowɗi e hawrude e Aborigine en ummoriiɓe e misiyoŋaaji e nokkuuji. Ɓe cemmbini Aborigine en ngam siynude ɗaɓɓaande ngam ittude kuulal ngal haɗata Aborigine en jillondirde e woɗɓe e dow wellitaare. E darorɗe kitaale 1950, Bardsley kadi fuɗɗii gollodaade e Helen Palmer e Audrey Johnson ngam ƴellitde e feewnude jaaynde sosiyaalist en wiyeteende Outlook, nde yaltata haa hitaande 1970. Bardsley ina anndaa e ballal mum e Aborigine en gooto gooto, woni o walli debbo Aborigine biyeteeɗo Joyce Clague ngam timminde jaŋde mum e heɓde golle mum gadane. Bardsley kadi hirjinii Clague ngam wontude karallo e golle e nder goomuuji. E [[lewru]] sulyee 1965 e batu kuuɓtodinngu AAF baɗaaɗo ngam yuɓɓinde batu AAF gadano nguu, ngu Aborigine en fof mbaɗata, Bardsley hollitii wonde yuɓɓinɓe yuɓɓinɓe ɓee, ɓe nganndu-ɗaa ko adii fof ina njiɗi naatde e porogaraam batu nguu, haalooɓe Aborigine en e Oropnaaɓe fof. O hollitii wonde ‘ko woni faandaare ndeeɗoo yeewtere fof ko yoo Aborigine en nande ɓaleeɓe ina kaala ko mbaɗata. Aborigine en ina poti wonde toon ngam wallitde, ardaade e haalde. Ɓe poti ko jogaade koolol ngol fof.’ Bardsley suɓaama e terɗe aborigine ngam yuɓɓinde golle birooji goomu ballitoowo Aborigine e neldude ɓataakeeji e renndooji Aborigine e nder diiwaan hee kala. itxu2ojgaxxheulxixd8q6j9wti7ax1 161039 161034 2026-04-07T20:02:03Z MOIBARDE 10068 161039 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Grace Bardsley''' (1920-1972) ko neɗɗo [[Ostarali]], daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, kadi ko o daraniiɗo politik. O woniino tergal sosngal fedde Aborigine-Ostraali (AAF) e tergal fedde ɓamtaare Aborigine (AAL). O winndi deftere wiyeteende Aborigines et la Law ina yeewta caɗeele assimilation ko ɓuri heewde e nokkuuji Sydney. Fonds Aborigine Grace Bardsley sosaa ko e innde makko e AAF ngam wallitde kaalis binndanɗe e eɓɓooji goɗɗi ballitooji hakkeeji Aborigine. ==Nguurndam e golle== Bardsley jibinaa ko e hitaande 1920. O golliima e binndol e binndoowo e nder fedde gollotooɓe to [[Ostarali]] worgo (NAWU) e nder diiwaan worgo. E hitaande 1941 o naati tergal lannda kominist [[Ostarali]], kono o woppitaa e kitaale 1950 nde o ñiŋi Stalin. Caggal nde o yalti lannda kominist, o fayi Sydney. Bardsley jokki e golle mum e nder juɓɓule keewɗe baɗɗe faayiida ngam nuunɗal renndo e jam. E hitaande 1943 Bardsley hawri e Pearl Gibbs, daraniiɗo Aborigine en, jeyaaɗo e fedde Aborigine en (APA) kampaañ ngam hakkeeji ɓiyleydaagu Aborigine en. Gibbs hollitii Barsley e ngonka renndo e njiyaagu tooñanngeeji e baasal Aborigine en, nde Gibbs noddi tappirɗe ballitooje APA, Barsley jaɓi e weltaare. E kitaale 1950, nde o woni e wallitde pelle daraniiɗe jam e nuunɗal renndo, Bardsley jokki golle mum haa timmi, ko o binndoowo keeriiɗo to gardiiɗo sosiyetee leɗɗe to Sydney. E hitaande 1956 Bardsley wondude e Pearl Gibbs e Bert Groves e Faith Bandler mbaɗi fedde winndaande e nder hitaande 1957. E wiyde jaaynde ''Sydney Morning Herald'', faandaare fedde nde ko ɓeydude paamondiral hakkunde aborigine en e [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] Oropnaaɓe. E darorɗe hitaande 1959 Bardsley yahdi e Len e Mona Fox to daande maayo worgo New South Wales ngam yillaade nokkuuji toowɗi e hawrude e Aborigine en ummoriiɓe e misiyoŋaaji e nokkuuji. Ɓe cemmbini Aborigine en ngam siynude ɗaɓɓaande ngam ittude kuulal ngal haɗata Aborigine en jillondirde e woɗɓe e dow wellitaare. E darorɗe kitaale 1950, Bardsley kadi fuɗɗii gollodaade e Helen Palmer e Audrey Johnson ngam ƴellitde e feewnude jaaynde sosiyaalist en wiyeteende Outlook, nde yaltata haa hitaande 1970. Bardsley ina anndaa e ballal mum e Aborigine en gooto gooto, woni o walli debbo Aborigine biyeteeɗo Joyce Clague ngam timminde jaŋde mum e heɓde golle mum gadane. Bardsley kadi hirjinii Clague ngam wontude karallo e golle e nder goomuuji. E [[lewru]] sulyee 1965 e batu kuuɓtodinngu AAF baɗaaɗo ngam yuɓɓinde batu AAF gadano nguu, ngu Aborigine en fof mbaɗata, Bardsley hollitii wonde yuɓɓinɓe yuɓɓinɓe ɓee, ɓe nganndu-ɗaa ko adii fof ina njiɗi naatde e porogaraam batu nguu, haalooɓe Aborigine en e Oropnaaɓe fof. O hollitii wonde ‘ko woni faandaare ndeeɗoo yeewtere fof ko yoo Aborigine en nande ɓaleeɓe ina kaala ko mbaɗata. Aborigine en ina poti wonde toon ngam wallitde, ardaade e haalde. Ɓe poti ko jogaade koolol ngol fof.’ Bardsley suɓaama e terɗe aborigine ngam yuɓɓinde golle birooji goomu ballitoowo Aborigine e neldude ɓataakeeji e renndooji Aborigine e nder diiwaan hee kala. E hitaande 1965 Bardsley yaltini deftere wiyeteende Aborigines e sariya jowitiiɗo e caɗeele assimilation ko ɓuri heewde e nokkuuji Sydney. Grace Bardsley maayi ko e hitaande 1972. Fedde Aborigine en Grace Bardsley, nde AAF sosi e innde makko, wallitii ngam wallitde binndanɗe e eɓɓaaɗe goɗɗe ballitooje hakkeeji Aborigine en hakkunde 1973 e 1978. == Tuugnorgal == 1jdb4v5asdxhwumiv0lmttnq9qjkcd8 161040 161039 2026-04-07T20:05:34Z MOIBARDE 10068 161040 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Grace Bardsley''' (1920-1972) ko neɗɗo [[Ostarali]], daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, kadi ko o daraniiɗo politik. O woniino tergal sosngal fedde Aborigine-Ostraali (AAF) e tergal fedde ɓamtaare Aborigine (AAL). O winndi deftere wiyeteende Aborigines et la Law ina yeewta caɗeele assimilation ko ɓuri heewde e nokkuuji Sydney. Fonds Aborigine Grace Bardsley sosaa ko e innde makko e AAF ngam wallitde kaalis binndanɗe e eɓɓooji goɗɗi ballitooji hakkeeji Aborigine.<ref name=":0">{{Cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0512b.htm|title=Bardsley, Grace|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2 December 2020}}</ref><ref name=":2">{{Cite journal|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p71511/pdf/article011.pdf|title=Three Tributes to Pearl Gibbs|journal=[[Aboriginal History]]|volume=7|issue=1 (1901-1983)|date=1983|via=[[Australian National University]]|access-date=2 December 2020}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.newtownproject.com.au/welcome-to-the-newtown-project/cadigal-newtown-introduction/|title=Gadigal Newtown|last=Crago|first=Naomi|website=Newtown Project - City of Sydney|access-date=2 December 2020|archive-date=12 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210612145920/https://www.newtownproject.com.au/welcome-to-the-newtown-project/cadigal-newtown-introduction/|url-status=dead}}</ref><ref name=":4" /><ref name=":0" /> ==Nguurndam e golle== Bardsley jibinaa ko e hitaande 1920. O golliima e binndol e binndoowo e nder fedde gollotooɓe to [[Ostarali]] worgo (NAWU) e nder diiwaan worgo. E hitaande 1941 o naati tergal lannda kominist [[Ostarali]], kono o woppitaa e kitaale 1950 nde o ñiŋi Stalin. Caggal nde o yalti lannda kominist, o fayi Sydney. Bardsley jokki e golle mum e nder juɓɓule keewɗe baɗɗe faayiida ngam nuunɗal renndo e jam. E hitaande 1943 Bardsley hawri e Pearl Gibbs, daraniiɗo Aborigine en, jeyaaɗo e fedde Aborigine en (APA) kampaañ ngam hakkeeji ɓiyleydaagu Aborigine en. Gibbs hollitii Barsley e ngonka renndo e njiyaagu tooñanngeeji e baasal Aborigine en, nde Gibbs noddi tappirɗe ballitooje APA, Barsley jaɓi e weltaare. E kitaale 1950, nde o woni e wallitde pelle daraniiɗe jam e nuunɗal renndo, Bardsley jokki golle mum haa timmi, ko o binndoowo keeriiɗo to gardiiɗo sosiyetee leɗɗe to Sydney. E hitaande 1956 Bardsley wondude e Pearl Gibbs e Bert Groves e Faith Bandler mbaɗi fedde winndaande e nder hitaande 1957. E wiyde jaaynde ''Sydney Morning Herald'', faandaare fedde nde ko ɓeydude paamondiral hakkunde aborigine en e [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]] Oropnaaɓe. E darorɗe hitaande 1959 Bardsley yahdi e Len e Mona Fox to daande maayo worgo New South Wales ngam yillaade nokkuuji toowɗi e hawrude e Aborigine en ummoriiɓe e misiyoŋaaji e nokkuuji. Ɓe cemmbini Aborigine en ngam siynude ɗaɓɓaande ngam ittude kuulal ngal haɗata Aborigine en jillondirde e woɗɓe e dow wellitaare. E darorɗe kitaale 1950, Bardsley kadi fuɗɗii gollodaade e Helen Palmer e Audrey Johnson ngam ƴellitde e feewnude jaaynde sosiyaalist en wiyeteende Outlook, nde yaltata haa hitaande 1970. Bardsley ina anndaa e ballal mum e Aborigine en gooto gooto, woni o walli debbo Aborigine biyeteeɗo Joyce Clague ngam timminde jaŋde mum e heɓde golle mum gadane. Bardsley kadi hirjinii Clague ngam wontude karallo e golle e nder goomuuji. E [[lewru]] sulyee 1965 e batu kuuɓtodinngu AAF baɗaaɗo ngam yuɓɓinde batu AAF gadano nguu, ngu Aborigine en fof mbaɗata, Bardsley hollitii wonde yuɓɓinɓe yuɓɓinɓe ɓee, ɓe nganndu-ɗaa ko adii fof ina njiɗi naatde e porogaraam batu nguu, haalooɓe Aborigine en e Oropnaaɓe fof. O hollitii wonde ‘ko woni faandaare ndeeɗoo yeewtere fof ko yoo Aborigine en nande ɓaleeɓe ina kaala ko mbaɗata. Aborigine en ina poti wonde toon ngam wallitde, ardaade e haalde. Ɓe poti ko jogaade koolol ngol fof.’ Bardsley suɓaama e terɗe aborigine ngam yuɓɓinde golle birooji goomu ballitoowo Aborigine e neldude ɓataakeeji e renndooji Aborigine e nder diiwaan hee kala. E hitaande 1965 Bardsley yaltini deftere wiyeteende Aborigines e sariya jowitiiɗo e caɗeele assimilation ko ɓuri heewde e nokkuuji Sydney. Grace Bardsley maayi ko e hitaande 1972. Fedde Aborigine en Grace Bardsley, nde AAF sosi e innde makko, wallitii ngam wallitde binndanɗe e eɓɓaaɗe goɗɗe ballitooje hakkeeji Aborigine en hakkunde 1973 e 1978. == Tuugnorgal == 82wy8714x7acma7smm6zki3nrv80wch La Parisienne (Hidalgo painting) 0 39077 161031 2026-04-07T19:54:34Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "La Parisienne ko natal 1889 ngal pentoowo Filipiin biyeteeɗo Felix Resurrection Hidalgo waɗi. Natal ngal ina hollita debbo ina jogii umbre anndiraande parasol, tiitoonde nanndunde e La Madrileña (En el Balcon) mo Juan Luna winndi. La Parisienne mo Hidalgo woni golle naalankaagal Filipiin gadane cuɓaaɗe ngam waɗde heen mbaydi catal yeeyirde Sotheby sabu nafoore mum, ŋakkeende mum, keewal mum, e keewal mum. Ko adii nde natal ngal feeñata e yeeyirde natal Sotheby’..." 161031 wikitext text/x-wiki La Parisienne ko natal 1889 ngal pentoowo Filipiin biyeteeɗo Felix Resurrection Hidalgo waɗi. Natal ngal ina hollita debbo ina jogii umbre anndiraande parasol, tiitoonde nanndunde e La Madrileña (En el Balcon) mo Juan Luna winndi. La Parisienne mo Hidalgo woni golle naalankaagal Filipiin gadane cuɓaaɗe ngam waɗde heen mbaydi catal yeeyirde Sotheby sabu nafoore mum, ŋakkeende mum, keewal mum, e keewal mum. Ko adii nde natal ngal feeñata e yeeyirde natal Sotheby’s to Asii fuɗnaange-rewo to Singapuur ñalnde 6 abriil 2003, ko La Parisienne gadano hollireede ko e hitaande 1889 to Pari Exposition Universelle. Ko kañum kadi woni nate Hidalgo tan ɗe njiylotonoo e jaaynde wiyeteende La Illustraccion Española y Americano, jaaynde Espaañ ɓurnde lollude e nder yontere kala. Nde feeñii e nate jaaynde Espaañ ñalnde 28 feebariyee 2003. Hono no La Madrileña (En el Balcon) mo Luna nii, La Parisienne mo Hidalgo ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe naalankooɓe Filipiinnaaɓe lolluɓe mbaɗi, ɗe yimɓe yiyaani fotde teeminannde. Limtol La Parisienne ko Hidalgo tagi ɗum e mbaadi teskinndi huutortoondi "palette lewlewndu". Ina hollita keewceeral Hidalgo e huutoraade "palette e style colour ceertuɗo" mo seerti e maande makko hono "pentoowo epic aada". Jikku impressionniste La Parisienne ina nanndi e mbaadi ndi James Tissot huutorii, hono no nate mum Summer e hitaande 1878 nii, e nate Pierre-Auguste Renoir ɗe The Umbrellas e hitaande 1879 wolde hakkunde leyɗeele Espaañ. Tuugnorgal 3k17gyqr69nw421bfqgioztcavouaai 161032 161031 2026-04-07T19:55:31Z SUZYFATIMA 13856 161032 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''La Parisienne''' ko natal 1889 ngal pentoowo Filipiin biyeteeɗo Felix Resurrection Hidalgo waɗi. Natal ngal ina hollita debbo ina jogii umbre anndiraande parasol, tiitoonde nanndunde e La Madrileña (En el Balcon) mo Juan Luna winndi. La Parisienne mo Hidalgo woni golle naalankaagal Filipiin gadane cuɓaaɗe ngam waɗde heen mbaydi catal yeeyirde Sotheby sabu nafoore mum, ŋakkeende mum, keewal mum, e keewal mum. Ko adii nde natal ngal feeñata e yeeyirde natal Sotheby’s to Asii fuɗnaange-rewo to Singapuur ñalnde 6 abriil 2003, ko La Parisienne gadano hollireede ko e hitaande 1889 to Pari Exposition Universelle. Ko kañum kadi woni nate Hidalgo tan ɗe njiylotonoo e jaaynde wiyeteende La Illustraccion Española y Americano, jaaynde Espaañ ɓurnde lollude e nder yontere kala. Nde feeñii e nate jaaynde Espaañ ñalnde 28 feebariyee 2003. Hono no La Madrileña (En el Balcon) mo Luna nii, La Parisienne mo Hidalgo ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe naalankooɓe Filipiinnaaɓe lolluɓe mbaɗi, ɗe yimɓe yiyaani fotde teeminannde. Limtol La Parisienne ko Hidalgo tagi ɗum e mbaadi teskinndi huutortoondi "palette lewlewndu". Ina hollita keewceeral Hidalgo e huutoraade "palette e style colour ceertuɗo" mo seerti e maande makko hono "pentoowo epic aada". Jikku impressionniste La Parisienne ina nanndi e mbaadi ndi James Tissot huutorii, hono no nate mum Summer e hitaande 1878 nii, e nate Pierre-Auguste Renoir ɗe The Umbrellas e hitaande 1879 wolde hakkunde leyɗeele Espaañ. == Tuugnorgal == ru3edqakmm7o7tftd8c2xx7gk1ydsat 161033 161032 2026-04-07T19:57:40Z SUZYFATIMA 13856 161033 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''La Parisienne''' ko natal 1889 ngal pentoowo Filipiin biyeteeɗo Felix Resurrection Hidalgo waɗi. Natal ngal ina hollita debbo ina jogii umbre anndiraande parasol, tiitoonde nanndunde e La Madrileña (En el Balcon) mo Juan Luna winndi. La Parisienne mo Hidalgo woni golle naalankaagal Filipiin gadane cuɓaaɗe ngam waɗde heen mbaydi catal yeeyirde Sotheby sabu nafoore mum, ŋakkeende mum, keewal mum, e keewal mum. Ko adii nde natal ngal feeñata e yeeyirde natal Sotheby’s to Asii fuɗnaange-rewo to Singapuur ñalnde 6 abriil 2003, ko La Parisienne gadano hollireede ko e hitaande 1889 to Pari Exposition Universelle. Ko kañum kadi woni nate Hidalgo tan ɗe njiylotonoo e jaaynde wiyeteende La Illustraccion Española y Americano, jaaynde Espaañ ɓurnde lollude e nder yontere kala. Nde feeñii e nate jaaynde Espaañ ñalnde 28 feebariyee 2003. Hono no La Madrileña (En el Balcon) mo Luna nii, La Parisienne mo Hidalgo ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe naalankooɓe Filipiinnaaɓe lolluɓe mbaɗi, ɗe yimɓe yiyaani fotde teeminannde. Limtol La Parisienne ko Hidalgo tagi ɗum e mbaadi teskinndi huutortoondi "palette lewlewndu". Ina hollita keewceeral Hidalgo e huutoraade "palette e style colour ceertuɗo" mo seerti e maande makko hono "pentoowo epic aada". Jikku impressionniste La Parisienne ina nanndi e mbaadi ndi James Tissot huutorii, hono no nate mum Summer e hitaande 1878 nii, e nate Pierre-Auguste Renoir ɗe The Umbrellas e hitaande 1879 wolde hakkunde leyɗeele Espaañ.<ref name="Inquirer">Go, Kitty. [http://www.inquirer.net/globalnation/sec_fea/2003/mar/20-01.htm Sotheby's to auction Hidalgo's 'La Parisienne'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081002071138/http://www.inquirer.net/globalnation/sec_fea/2003/mar/20-01.htm|date=2008-10-02}}, Inquirer News Service, inquirer.net</ref> == Tuugnorgal == <references /> 7holvz73ueh1das7gdqgl2ghkjjt57x The Oyster Eater (Ensor) 0 39078 161035 2026-04-07T20:00:11Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Oyster Eater ko natal nebam ngal naalanke belsiknaajo biyeteeɗo James Ensor waɗi e hitaande 1882 ngal woni hannde e nder defterdu galle pinal laamɗo, Antwerpen. Golle genre ɗee ina kollita miñi mum naalanke biyeteeɗo Mitche ina ñaama ƴiye e hoore mum e dow taabal ɓuuɓngal, keewngal puɗi, taabal, diƴƴe e liɗɗi taabal. Hay so pentiraa ko e mbaadi impressionniste Ensor e hoore mum seerti e dille Farayse. So tawii e nanondiral e maɓɓe wonde annoore e mbaydi..." 161035 wikitext text/x-wiki Oyster Eater ko natal nebam ngal naalanke belsiknaajo biyeteeɗo James Ensor waɗi e hitaande 1882 ngal woni hannde e nder defterdu galle pinal laamɗo, Antwerpen. Golle genre ɗee ina kollita miñi mum naalanke biyeteeɗo Mitche ina ñaama ƴiye e hoore mum e dow taabal ɓuuɓngal, keewngal puɗi, taabal, diƴƴe e liɗɗi taabal. Hay so pentiraa ko e mbaadi impressionniste Ensor e hoore mum seerti e dille Farayse. So tawii e nanondiral e maɓɓe wonde annoore e mbaydi ɓuri teeŋtude e liggey, e makko annoore teeŋti noon ina jogii nafoore fotde ruuhu. Kono pentol ngol saliima e Salon Antwerpen e hitaande 1882, ina gasa tawa ko sabu mbaydiiji jokkondire ɗi suka debbo gooto ñaamoowo ƴiye, ndeen ina sikkaa ko afrodisiyak. E nder ɗuum, natal ngal ina waawi yerondireede e salacious Jan Steen The Oyster Eater mo hitaande 1680. Nde kadi l’Essor alteret hollirooɓe ɓee njaɓaani hitaande rewtunde ndee, Ensor e wondiiɓe mum ndartinii ngam sosde fedde mum en, hono Les XX, ngam waɗde kollirɗe mum en golle avant-. Limtol Debbo gooto ina weltii e ñalngu gastronomi e dow taabal gonngal e dow taabal ngam ɗiɗo. Ko miñi Ensor debbo biyeteeɗo Mitche (Mariette). Alaa sehil makko e taabal, alaa ko hulɓinii. Napkin mo o heddii e hakkille oo ina hollita wonde o yalti tan ko e taabal. Ina gasa tawa ko naalanke oo e hoore mum yiɗi hollirde dingiral ngal. O fawi feggere makko e bannge ñaamo, sara taabal. Dingiral ngal waɗi ko e galle jibnaaɓe maɓɓe to Ostend, ɗo ɓe mbaawi yiyeede haa hannde, hono galle Ensor House Museum. Nde mahaa ko e hitaande 1874, nde nanndi e ko ɓuri heewde e cuuɗi bourgeois e oon sahaa. Ina waɗi butelaaji ɗiɗi e dow ŋoral, e cuuɗi seeɗa ngam rentinde. Mobel won e defte ina jeyaa haa jooni e musee galle Ensor jooni oo. Ñaamoowo ƴiye oo jeyaa ko e seppo ngo o inniri The Burger Salon. Ko ɗuum wonnoo doggol sahaaji e nder nguurndam bourgeoisie wuro tokooso. So en tuugniima e golle ɓennuɗe, ceertugol kaɓirɗe ɓurngol alɗude ina haawnii. E nder « The Oyster Eater » , Ensor fuɗɗii golloraade ko kalaaji ɓutti. Illusion naange ko mbaydiiji boɗeeji, boɗeeji e oraas e nder golle ɗee. Ko mbaydi jalboori duuɓi mum mawɗi. Ɓooytaani ina laaɓi wonde naalanke oo yiɗaa waɗde natal laaɓtungal e miñi mum debbo e nder nokku mo o anndi oo. Caggal ɗum fof, ina wayi no o majjii e mbaydi mbaylaandi, e nuance, e mbaydi mbaylaandi e mbaydi mbaylaandi ndi alaa ɗo haaɗi. Waɗi sahaa gooto o saaktata pentiir oo no feewi, no feewi, sahaa goɗɗo oo o suɓtoo ko ɓuuɓri teeŋtundi, ndi o waɗata e laɓi palet. Tuugnorgal akpsy78ciokx4ftlg9kzn7bkqsl6tco 161038 161035 2026-04-07T20:01:05Z SUZYFATIMA 13856 161038 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Oyster Eater''' ko natal nebam ngal naalanke belsiknaajo biyeteeɗo James Ensor waɗi e hitaande 1882 ngal woni hannde e nder defterdu galle pinal laamɗo, Antwerpen. Golle genre ɗee ina kollita miñi mum naalanke biyeteeɗo Mitche ina ñaama ƴiye e hoore mum e dow taabal ɓuuɓngal, keewngal puɗi, taabal, diƴƴe e liɗɗi taabal. Hay so pentiraa ko e mbaadi impressionniste Ensor e hoore mum seerti e dille Farayse. So tawii e nanondiral e maɓɓe wonde annoore e mbaydi ɓuri teeŋtude e liggey, e makko annoore teeŋti noon ina jogii nafoore fotde ruuhu. Kono pentol ngol saliima e Salon Antwerpen e hitaande 1882, ina gasa tawa ko sabu mbaydiiji jokkondire ɗi suka debbo gooto ñaamoowo ƴiye, ndeen ina sikkaa ko afrodisiyak. E nder ɗuum, natal ngal ina waawi yerondireede e salacious Jan Steen The Oyster Eater mo hitaande 1680. Nde kadi l’Essor alteret hollirooɓe ɓee njaɓaani hitaande rewtunde ndee, Ensor e wondiiɓe mum ndartinii ngam sosde fedde mum en, hono Les XX, ngam waɗde kollirɗe mum en golle avant-. Limtol Debbo gooto ina weltii e ñalngu gastronomi e dow taabal gonngal e dow taabal ngam ɗiɗo. Ko miñi Ensor debbo biyeteeɗo Mitche (Mariette). Alaa sehil makko e taabal, alaa ko hulɓinii. Napkin mo o heddii e hakkille oo ina hollita wonde o yalti tan ko e taabal. Ina gasa tawa ko naalanke oo e hoore mum yiɗi hollirde dingiral ngal. O fawi feggere makko e bannge ñaamo, sara taabal. Dingiral ngal waɗi ko e galle jibnaaɓe maɓɓe to Ostend, ɗo ɓe mbaawi yiyeede haa hannde, hono galle Ensor House Museum. Nde mahaa ko e hitaande 1874, nde nanndi e ko ɓuri heewde e cuuɗi bourgeois e oon sahaa. Ina waɗi butelaaji ɗiɗi e dow ŋoral, e cuuɗi seeɗa ngam rentinde. Mobel won e defte ina jeyaa haa jooni e musee galle Ensor jooni oo. Ñaamoowo ƴiye oo jeyaa ko e seppo ngo o inniri The Burger Salon. Ko ɗuum wonnoo doggol sahaaji e nder nguurndam bourgeoisie wuro tokooso. So en tuugniima e golle ɓennuɗe, ceertugol kaɓirɗe ɓurngol alɗude ina haawnii. E nder « The Oyster Eater » , Ensor fuɗɗii golloraade ko kalaaji ɓutti. Illusion naange ko mbaydiiji boɗeeji, boɗeeji e oraas e nder golle ɗee. Ko mbaydi jalboori duuɓi mum mawɗi. Ɓooytaani ina laaɓi wonde naalanke oo yiɗaa waɗde natal laaɓtungal e miñi mum debbo e nder nokku mo o anndi oo. Caggal ɗum fof, ina wayi no o majjii e mbaydi mbaylaandi, e nuance, e mbaydi mbaylaandi e mbaydi mbaylaandi ndi alaa ɗo haaɗi. Waɗi sahaa gooto o saaktata pentiir oo no feewi, no feewi, sahaa goɗɗo oo o suɓtoo ko ɓuuɓri teeŋtundi, ndi o waɗata e laɓi palet. == Tuugnorgal == km22tfanw4dv7j0mbavf3y3hscxtvkk 161041 161038 2026-04-07T20:05:37Z SUZYFATIMA 13856 161041 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Oyster Eater''' ko natal nebam ngal naalanke belsiknaajo biyeteeɗo James Ensor waɗi e hitaande 1882 ngal woni hannde e nder defterdu galle pinal laamɗo, Antwerpen. Golle genre ɗee ina kollita miñi mum naalanke biyeteeɗo Mitche ina ñaama ƴiye e hoore mum e dow taabal ɓuuɓngal, keewngal puɗi, taabal, diƴƴe e liɗɗi taabal. Hay so pentiraa ko e mbaadi impressionniste Ensor e hoore mum seerti e dille Farayse. So tawii e nanondiral e maɓɓe wonde annoore e mbaydi ɓuri teeŋtude e liggey, e makko annoore teeŋti noon ina jogii nafoore fotde ruuhu. Kono pentol ngol saliima e Salon Antwerpen e hitaande 1882, ina gasa tawa ko sabu mbaydiiji jokkondire ɗi suka debbo gooto ñaamoowo ƴiye, ndeen ina sikkaa ko afrodisiyak. E nder ɗuum, natal ngal ina waawi yerondireede e salacious Jan Steen The Oyster Eater mo hitaande 1680. Nde kadi l’Essor alteret hollirooɓe ɓee njaɓaani hitaande rewtunde ndee, Ensor e wondiiɓe mum ndartinii ngam sosde fedde mum en, hono Les XX, ngam waɗde kollirɗe mum en golle avant-. Limtol Debbo gooto ina weltii e ñalngu gastronomi e dow taabal gonngal e dow taabal ngam ɗiɗo. Ko miñi Ensor debbo biyeteeɗo Mitche (Mariette). Alaa sehil makko e taabal, alaa ko hulɓinii. Napkin mo o heddii e hakkille oo ina hollita wonde o yalti tan ko e taabal. Ina gasa tawa ko naalanke oo e hoore mum yiɗi hollirde dingiral ngal. O fawi feggere makko e bannge ñaamo, sara taabal. Dingiral ngal waɗi ko e galle jibnaaɓe maɓɓe to Ostend, ɗo ɓe mbaawi yiyeede haa hannde, hono galle Ensor House Museum. Nde mahaa ko e hitaande 1874, nde nanndi e ko ɓuri heewde e cuuɗi bourgeois e oon sahaa. Ina waɗi butelaaji ɗiɗi e dow ŋoral, e cuuɗi seeɗa ngam rentinde. Mobel won e defte ina jeyaa haa jooni e musee galle Ensor jooni oo. Ñaamoowo ƴiye oo jeyaa ko e seppo ngo o inniri The Burger Salon. Ko ɗuum wonnoo doggol sahaaji e nder nguurndam bourgeoisie wuro tokooso. So en tuugniima e golle ɓennuɗe, ceertugol kaɓirɗe ɓurngol alɗude ina haawnii. E nder « The Oyster Eater » , Ensor fuɗɗii golloraade ko kalaaji ɓutti. Illusion naange ko mbaydiiji boɗeeji, boɗeeji e oraas e nder golle ɗee. Ko mbaydi jalboori duuɓi mum mawɗi. Ɓooytaani ina laaɓi wonde naalanke oo yiɗaa waɗde natal laaɓtungal e miñi mum debbo e nder nokku mo o anndi oo. Caggal ɗum fof, ina wayi no o majjii e mbaydi mbaylaandi, e nuance, e mbaydi mbaylaandi e mbaydi mbaylaandi ndi alaa ɗo haaɗi. Waɗi sahaa gooto o saaktata pentiir oo no feewi, no feewi, sahaa goɗɗo oo o suɓtoo ko ɓuuɓri teeŋtundi, ndi o waɗata e laɓi palet.<ref>{{cite web|url=https://www.wikiart.org/en/james-ensor/the-oyster-eater-1882|title=The Oyster Eater|publisher=wikiart|accessdate=24 August 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.musee-orsay.fr/en/events/exhibitions/in-the-museums/exhibitions-in-the-musee-dorsay-more/article/james-ensor-23206.html?S=&tx_ttnews%5BbackPid%5D=649&cHash=ff98183d42&print=1&no_cache=1&|title=James Ensor|publisher=Musée d'Orsay|accessdate=24 August 2020}}</ref><ref>Herwig Todts, in ''Moderne Meesters in het Koninklijk Museum'', 1992, nr. 20; Norbert Hostyn, in ''James Ensor'', 1990, p.&nbsp;129.</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.kmska.be/nl/collectie/highlights/De_Oestereetster.html|title=De oestereetster by James Ensor|language=nl|website=www.kmska.be|archive-url=https://web.archive.org/web/20180512033833/https://www.kmska.be/nl/collectie/highlights/De_Oestereetster.html|archive-date=2018-05-12}}</ref><ref name="Els Maréchal p. 3">Els Maréchal, in ''Vouwblad Educatieve Dienst Koninklijk Museum voor Schone Kunsten Antwerpen. James Ensor'', p.&nbsp;3.</ref> == Tuugnorgal == <references /> 3x0fj5mfnahfwihajnswwa5r0zs22fq Women Builders (painting 0 39079 161043 2026-04-07T20:06:15Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Rewɓe mahooɓe''' ko nate ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo William H. Johnson waɗi. Johnson penti nde e hitaande 1945 e nder deftere mum wiyeteende « Haɓooɓe ngam ndimaagu ».[1] Johnson heɓi ƴoƴre mum ko deftere rewɓe mahooɓe nde Sadie lola Daniel winndi e hitaande 1931, nde Hallie Q. Brown holliti. Deftere sukaaɓe nde ina waɗi nguurndam rewɓe ɓaleeɓe ɓe Daniel ƴetti ko adii nde jaŋde, kaalis, e juɓɓule renndo.[2][3] Ina jeyaa e nate ɗee nata..." 161043 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe mahooɓe''' ko nate ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo William H. Johnson waɗi. Johnson penti nde e hitaande 1945 e nder deftere mum wiyeteende « Haɓooɓe ngam ndimaagu ».[1] Johnson heɓi ƴoƴre mum ko deftere rewɓe mahooɓe nde Sadie lola Daniel winndi e hitaande 1931, nde Hallie Q. Brown holliti. Deftere sukaaɓe nde ina waɗi nguurndam rewɓe ɓaleeɓe ɓe Daniel ƴetti ko adii nde jaŋde, kaalis, e juɓɓule renndo.[2][3] Ina jeyaa e nate ɗee nataluuji jeeɗiɗi deftere ndee kam e natal binnduɗo oo, Sadie lola Daniel.[4] Ko hollirtee ko: Janie porter barret Mariyam Makleod Betuun Sarlot Hawkins Brown Nanni Helen Burroos Saadi lola Daniyel Jane Edna ko jom suudu Lusi karallaagal Laney Maggi Lena Walker Nebam e dow pentol karton ina woni e nder deftere mooftugol suudu pinal Ameriknaajo Smithsonian (SAAM).[4] Nde rokkaama SAAM e hitaande 1967. Nde naatnaa e koolol yah-ngartaa Harbiyankooɓe ngam ndimaagu: William H. Johnson ina hollira nuunɗal.[5] == Tuugnorgal == gduv094y6x5qk5d8wqois8taee59jeq 161046 161043 2026-04-07T20:12:38Z Babaji 002 14216 161046 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe mahooɓe''' ko nate ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo William H. Johnson waɗi. Johnson penti nde e hitaande 1945 e nder deftere mum wiyeteende « Haɓooɓe ngam ndimaagu ».<ref name="Smithsonian Magazine">{{cite web|last1=Robinson|first1=Shantay|title=How Painting Portraits of Freedom Fighters Became William H. Johnson's Life's Work|url=https://www.smithsonianmag.com/smithsonian-institution/how-it-became-william-h-johnsons-lifes-work-to-paint-portraits-of-freedom-fighters-180983933/|website=Smithsonian Magazine|access-date=13 July 2024|language=en}}</ref> Johnson heɓi ƴoƴre mum ko deftere rewɓe mahooɓe nde Sadie lola Daniel winndi e hitaande 1931, nde .<ref name="Daniel">{{cite web|last1=Daniel|first1=Sadie Iola|title=Women Builders|url=https://digitalcollections.nypl.org/items/9dbb8730-e5af-0134-8c88-5f1df072ac73#/?uuid=9f060f20-e5af-0134-0ae2-3132e6a9e774|website=NYPL Digital Collections|access-date=13 July 2024|language=en}}</ref><ref name="Cleveland Public Library">{{cite web|title=Women Builders|url=https://cpl.org/cpl_citation/women-builders/|website=Cleveland Public Library|access-date=13 July 2024}}</ref>Hallie Q. Brown holliti. Deftere sukaaɓe nde ina waɗi nguurndam rewɓe ɓaleeɓe ɓe Daniel ƴetti ko adii nde jaŋde, kaalis, e juɓɓule renndoIna jeyaa e nate ɗee nataluuji jeeɗiɗi deftere ndee kam e natal binnduɗo oo, Sadie lola Daniel.<ref name="Smithsonian American Art Museum2">{{cite web|title=Women Builders|url=https://americanart.si.edu/artwork/women-builders-12691|website=Smithsonian American Art Museum|access-date=13 July 2024|language=en}}</ref> Ko hollirtee ko: Janie porter barret Mariyam Makleod Betuun Sarlot Hawkins Brown Nanni Helen Burroos Saadi lola Daniyel Jane Edna ko jom suudu Lusi karallaagal Laney Maggi Lena Walker Nebam e dow pentol karton ina woni e nder deftere mooftugol suudu pinal Ameriknaajo Smithsonian (SAAM).<ref name="Smithsonian American Art Museum">{{cite web|title=Women Builders|url=https://americanart.si.edu/artwork/women-builders-12691|website=Smithsonian American Art Museum|access-date=13 July 2024|language=en}}</ref>Nde rokkaama SAAM e hitaande 1967. Nde naatnaa e koolol yah-ngartaa Harbiyankooɓe ngam ndimaagu: William H. Johnson ina hollira nuunɗal.<ref name="Art Bridges Foundation">{{cite web|title=William H. Johnson sparks bold conversations and engagement|url=https://artbridgesfoundation.org/partner-story-gibbes-museum-of-art|website=Art Bridges Foundation Partner Story - Gibbes Museum of Art|access-date=14 July 2024|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 38x5xaf09orhns8xe2q6gxhq4ifvhs8 Orlandinho 0 39080 161044 2026-04-07T20:08:04Z ~2026-21422-19 14241 Created page with "Orlando Moreira (jibinaa ko 30 noowammbar 1899, ñalngu maayde mum anndaaka), ganndiraaɗo Orlandinho ko fukuyanke Beresiilnaajo. O waɗii pottitte tati e nder kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1921. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1921. Tuugnorgal" 161044 wikitext text/x-wiki Orlando Moreira (jibinaa ko 30 noowammbar 1899, ñalngu maayde mum anndaaka), ganndiraaɗo Orlandinho ko fukuyanke Beresiilnaajo. O waɗii pottitte tati e nder kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1921. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1921. Tuugnorgal n46x3atg7wffdfa0agnoav9s30kocbz 161045 161044 2026-04-07T20:09:26Z ~2026-21422-19 14241 161045 wikitext text/x-wiki '''Orlando Moreira''' (jibinaa ko 30 noowammbar 1899, ñalngu maayde mum anndaaka), ganndiraaɗo Orlandinho ko fukuyanke Beresiilnaajo. O waɗii pottitte tati e nder kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1921. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1921. == Tuugnorgal == fiwwqqxqxdoun22dh3v7op1drcnp1a7 161048 161045 2026-04-07T20:20:11Z ~2026-21422-19 14241 161048 wikitext text/x-wiki '''Orlando Moreira''' (jibinaa ko 30 noowammbar 1899, ñalngu maayde mum anndaaka), ganndiraaɗo Orlandinho ko fukuyanke Beresiilnaajo. O waɗii pottitte tati e nder kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1921. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1921.<ref>{{cite web|url=https://www.worldfootball.net/person/pe352343/orlandinho/|title=Orlando Moreira|work=worldfootball.net|access-date=20 June 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rsssf.org/tables/21safull.html|title=South American Championship 1921|work=RSSSF|access-date=20 June 2021}}</ref> == Tugnorgal == <references /> 0qcojt9b4pa0e5wueokfgob5g03tppj Frances Barkman 0 39081 161047 2026-04-07T20:18:02Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Frances Barkman''' (mars 1885 - 28 suwee 1946)[1] ko jannginoowo duɗal yahuud to Ostarali, golloowo renndo. O jibinaa ko to Kiev, e nder Laamaandi Riisi, o eggini Ostarali e hitaande 1891, kanko e jibnaaɓe makko, dognooɓe pogroms. O mawni ko to wuro wiyeteengo Melbourne, o wonti jannginoowo ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, caggal ɗuum o woni jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe MacRobertson. Yaasi janngingol, o..." 161047 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frances Barkman''' (mars 1885 - 28 suwee 1946)[1] ko jannginoowo duɗal yahuud to Ostarali, golloowo renndo. O jibinaa ko to Kiev, e nder Laamaandi Riisi, o eggini Ostarali e hitaande 1891, kanko e jibnaaɓe makko, dognooɓe pogroms. O mawni ko to wuro wiyeteengo Melbourne, o wonti jannginoowo ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, caggal ɗuum o woni jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe MacRobertson. Yaasi janngingol, o woniino e golle moƴƴe e fedde wiyeteende Victoria, fedde wellitaare yahuud en to Ostarali. E nder wolde adunaare ɗimmere, o waɗii darnde tiiɗnde e wallitde mooliiɓe yahuud en arooɓe Melbourne, haa teeŋti e sukaaɓe. O ardii golle ngam sosde galle sukaaɓe waasɓe e sukaaɓe mooliiɓe ɓe ngalaa ɗo tuugii, nde inniraa galle Frances Barkman caggal maayde makko. ==Nguurndam arano== Farayse Barkman jibinaa ko to Kiev e nder laamu Riisi e lewru marse hitaande 1885.[2] Jibnaaɓe makko ko Joseph e Anna Barkman, jom suudu yahuud en, caggal ɗuum ndogi Kiev ngam daɗde e pogrom en, ko ɗum woni bonanndeeji baɗnooɗi e yahuud en e nder laamu Riisi e kitaale 1890. Ɓe njottii Melbourne e hitaande 1891, ɗo Joseph Barkman heɓi darnde jannginde ɗemngal Ebere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ormond,[2] ngal wonaa seernaaɓe e naatgol maggal, ngal udditanaa janngooɓe diineeji kala.[3] Ngam jaŋde hakkundeere, Barkman naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Rathdowne Street, to wuro wiyeteengo Carlton, to leydi Victoria. Ndeen o fellitii jokkude jaŋde e nder golle makko, ina jeyaa e golle seeɗa ɗe rewɓe udditanaa e oon sahaa. O naati duɗal janngirde, caggal ɗuum o wayli innde makko e duɗal jannginooɓe Melbourne.[4] Caggal nde o timmini jaŋde makko, o fuɗɗii jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria. Nde o woni jannginoowo, o jokki jaŋde makko, o heɓi Dipolomaaji jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1905. E hitaande 1912, o timmini Bachelor of Arts, kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne.[1] ==Kugal== ===Jannginde=== Golle janngingol Barkman puɗɗii ko e duɗe laamu (walla laamu) saraaji wuro. E hitaande 1911, o fuɗɗii jannginde Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu to Melbourne, anndiraangal e oon sahaa Duɗal Jokkondiral. Duɗal ngal ina waɗi departemaaji sukaaɓe worɓe e rewɓe ; duɗal sukaaɓe worɓe ngal artiraa e hitaande 1927, duɗal sukaaɓe rewɓe ngal artiraa e hitaande 1931, ngal innitiraa duɗal sukaaɓe rewɓe MacRobertson.[5] Barkman jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde, caggal ɗuum e duɗal MacRobertson, haa o maayi ɗoon e ɗoon e hitaande 1947.[1][6] Gaagaa jannginde Farayse, Barkman waɗii kadi pijirlooji keewɗi wonande almudɓe duɗe hakkundeeje, kam e wonande Lyceum Club caggal duɗal.[1] Darnde Barkman ngam ɓamtude ɗemngal e pinal Farayse, laamu Farayse jaɓi ɗum, rokki mo njeenaaje ɗiɗi e kitaale 1930.[1] O jooɗii kadi e Goomu Duɗal Farayse Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde,[7] o woniino ƴeewtotooɗo e ɗemngal Farayse ngam ƴeewndorɗe renndo duɗal jaaɓi-haaɗtirde,[6] kadi o woniino tergal tiiɗngal e fedde wiyeteende Victorian Alliance Française.[1] E nder wolde adunaare ɗimmere, o woniino hooreejo gadano ngam wallitde rewɓe e nder fedde Ostarali Free France,[7] o woniino gardiiɗo golle ballondiral e wolde to duɗal makko.[1] 8j0l6qmhcwfv897is6ij444tgl571nq 161049 161047 2026-04-07T20:27:41Z MOIBARDE 10068 161049 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frances Barkman''' (mars 1885 - 28 suwee 1946) ko jannginoowo duɗal yahuud to [[Ostarali]], golloowo renndo. O jibinaa ko to Kiev, e nder Laamaandi [[Riisii|Riisi]], o eggini Ostarali e hitaande 1891, kanko e jibnaaɓe makko, dognooɓe pogroms. O mawni ko to wuro wiyeteengo Melbourne, o wonti jannginoowo ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, caggal ɗuum o woni jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe MacRobertson. Yaasi janngingol, o woniino e golle moƴƴe e fedde wiyeteende Victoria, fedde wellitaare yahuud en to [[Ostarali]]. E nder wolde adunaare ɗimmere, o waɗii darnde tiiɗnde e wallitde mooliiɓe yahuud en arooɓe Melbourne, haa teeŋti e sukaaɓe. O ardii golle ngam sosde galle sukaaɓe waasɓe e sukaaɓe mooliiɓe ɓe ngalaa ɗo tuugii, nde inniraa galle Frances Barkman caggal maayde makko. ==Nguurndam arano== [[Farayse]] Barkman jibinaa ko to Kiev e nder laamu [[Riisii|Riisi]] e lewru marse hitaande 1885. Jibnaaɓe makko ko Joseph e Anna Barkman, jom suudu yahuud en, caggal ɗuum ndogi Kiev ngam daɗde e pogrom en, ko ɗum woni bonanndeeji baɗnooɗi e yahuud en e nder laamu [[Riisii|Riisi]] e kitaale 1890. Ɓe njottii Melbourne e hitaande 1891, ɗo Joseph Barkman heɓi darnde jannginde ɗemngal Ebere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ormond, ngal wonaa seernaaɓe e naatgol maggal, ngal udditanaa janngooɓe diineeji kala. Ngam jaŋde hakkundeere, Barkman naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Rathdowne Street, to wuro wiyeteengo Carlton, to leydi Victoria. Ndeen o fellitii jokkude jaŋde e nder golle makko, ina jeyaa e golle seeɗa ɗe rewɓe udditanaa e oon sahaa. O naati duɗal janngirde, caggal ɗuum o wayli innde makko e duɗal jannginooɓe Melbourne. Caggal nde o timmini jaŋde makko, o fuɗɗii jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria. Nde o woni jannginoowo, o jokki jaŋde makko, o heɓi Dipolomaaji jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1905. E hitaande 1912, o timmini ''Bachelor of Arts'', kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ==Kugal== ===Jannginde=== Golle janngingol Barkman puɗɗii ko e duɗe laamu (walla laamu) saraaji wuro. E hitaande 1911, o fuɗɗii jannginde Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu to Melbourne, anndiraangal e oon sahaa Duɗal Jokkondiral. Duɗal ngal ina waɗi departemaaji sukaaɓe worɓe e rewɓe ; duɗal sukaaɓe worɓe ngal artiraa e hitaande 1927, duɗal sukaaɓe rewɓe ngal artiraa e hitaande 1931, ngal innitiraa duɗal sukaaɓe rewɓe MacRobertson. Barkman jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde, caggal ɗuum e duɗal MacRobertson, haa o maayi ɗoon e ɗoon e hitaande 1947. Gaagaa jannginde [[Farayse]], Barkman waɗii kadi pijirlooji keewɗi wonande almudɓe duɗe hakkundeeje, kam e wonande Lyceum Club caggal duɗal. Darnde Barkman ngam ɓamtude ɗemngal e pinal [[Farayse]], laamu [[Farayse]] jaɓi ɗum, rokki mo njeenaaje ɗiɗi e kitaale 1930. O jooɗii kadi e Goomu Duɗal [[Farayse]] Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, o woniino ƴeewtotooɗo e ɗemngal [[Farayse]] ngam ƴeewndorɗe renndo duɗal jaaɓi-haaɗtirde, kadi o woniino tergal tiiɗngal e fedde wiyeteende Victorian Alliance Française. E nder wolde adunaare ɗimmere, o woniino hooreejo gadano ngam wallitde rewɓe e nder fedde [[Ostarali]] Free France, o woniino gardiiɗo golle ballondiral e wolde to duɗal makko. sinm42o21so7l0sfo52xg9tvjaudstg 161054 161049 2026-04-07T20:42:31Z MOIBARDE 10068 161054 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frances Barkman''' (mars 1885 - 28 suwee 1946) ko jannginoowo duɗal yahuud to [[Ostarali]], golloowo renndo. O jibinaa ko to Kiev, e nder Laamaandi [[Riisii|Riisi]], o eggini Ostarali e hitaande 1891, kanko e jibnaaɓe makko, dognooɓe pogroms. O mawni ko to wuro wiyeteengo Melbourne, o wonti jannginoowo ɗemngal Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, caggal ɗuum o woni jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe MacRobertson. Yaasi janngingol, o woniino e golle moƴƴe e fedde wiyeteende Victoria, fedde wellitaare yahuud en to [[Ostarali]]. E nder wolde adunaare ɗimmere, o waɗii darnde tiiɗnde e wallitde mooliiɓe yahuud en arooɓe Melbourne, haa teeŋti e sukaaɓe. O ardii golle ngam sosde galle sukaaɓe waasɓe e sukaaɓe mooliiɓe ɓe ngalaa ɗo tuugii, nde inniraa galle Frances Barkman caggal maayde makko. ==Nguurndam arano== [[Farayse]] Barkman jibinaa ko to Kiev e nder laamu [[Riisii|Riisi]] e lewru marse hitaande 1885. Jibnaaɓe makko ko Joseph e Anna Barkman, jom suudu yahuud en, caggal ɗuum ndogi Kiev ngam daɗde e pogrom en, ko ɗum woni bonanndeeji baɗnooɗi e yahuud en e nder laamu [[Riisii|Riisi]] e kitaale 1890. Ɓe njottii Melbourne e hitaande 1891, ɗo Joseph Barkman heɓi darnde jannginde ɗemngal Ebere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ormond, ngal wonaa seernaaɓe e naatgol maggal, ngal udditanaa janngooɓe diineeji kala. Ngam jaŋde hakkundeere, Barkman naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Rathdowne Street, to wuro wiyeteengo Carlton, to leydi Victoria. Ndeen o fellitii jokkude jaŋde e nder golle makko, ina jeyaa e golle seeɗa ɗe rewɓe udditanaa e oon sahaa. O naati duɗal janngirde, caggal ɗuum o wayli innde makko e duɗal jannginooɓe Melbourne. Caggal nde o timmini jaŋde makko, o fuɗɗii jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria. Nde o woni jannginoowo, o jokki jaŋde makko, o heɓi Dipolomaaji jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1905. E hitaande 1912, o timmini ''Bachelor of Arts'', kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ==Kugal== ===Jannginde=== Golle janngingol Barkman puɗɗii ko e duɗe laamu (walla laamu) saraaji wuro. E hitaande 1911, o fuɗɗii jannginde Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu to Melbourne, anndiraangal e oon sahaa Duɗal Jokkondiral. Duɗal ngal ina waɗi departemaaji sukaaɓe worɓe e rewɓe ; duɗal sukaaɓe worɓe ngal artiraa e hitaande 1927, duɗal sukaaɓe rewɓe ngal artiraa e hitaande 1931, ngal innitiraa duɗal sukaaɓe rewɓe MacRobertson. Barkman jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde, caggal ɗuum e duɗal MacRobertson, haa o maayi ɗoon e ɗoon e hitaande 1947. Gaagaa jannginde [[Farayse]], Barkman waɗii kadi pijirlooji keewɗi wonande almudɓe duɗe hakkundeeje, kam e wonande Lyceum Club caggal duɗal. Darnde Barkman ngam ɓamtude ɗemngal e pinal [[Farayse]], laamu [[Farayse]] jaɓi ɗum, rokki mo njeenaaje ɗiɗi e kitaale 1930. O jooɗii kadi e Goomu Duɗal [[Farayse]] Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, o woniino ƴeewtotooɗo e ɗemngal [[Farayse]] ngam ƴeewndorɗe renndo duɗal jaaɓi-haaɗtirde, kadi o woniino tergal tiiɗngal e fedde wiyeteende Victorian Alliance Française. E nder wolde adunaare ɗimmere, o woniino hooreejo gadano ngam wallitde rewɓe e nder fedde [[Ostarali]] Free France, o woniino gardiiɗo golle ballondiral e wolde to duɗal makko. === Golle ballondiral renndo === Yaasi nguurndam makko gollal, Barkman ina joginoo darnde tiiɗnde e nder golle moƴƴe rewrude e juɓɓule yahuud en. Ko kanko woni binndoowo tedduɗo e fedde wiyeteende Victoria ngam wellitaare yahuud en to [[Ostarali]], o ƴetti darnde ardorde e nder golle fedde nde ngam wallitde mooliiɓe ummoriiɓe Orop arɓe to Victoria. E nder bayyinaango makko e nder jaaynde wiyeteende Australian Jewish Herald, teskaama wonde Barkman yuɓɓiniino konnguɗi ngam mooliiɓe e nder wolde sabu ɓe mbaawaano heɗaade jimɗi e rajo, sabu kuule kuutoragol "setuuji ɗi ngalaa kaɓirɗe". Barkman ina teskaa e wellitaare sukaaɓe mooliiɓe, e eɓɓaande makko, e hitaande 1939, Fedde toppitiinde wellitaare yahuud en to [[Ostarali]], ɗaɓɓiri laamu [[Ostarali]] e nder wolde adunaare ɗimmere, yo rokku sukaaɓe yahuud en ɓe ngalaa ɗo tuugii, dognooɓe e Holocaust, wiisaaji. Laamu nguu jaɓii rokkude sukaaɓe ɓe ngalaa 250 wiisaaji hitaande kala, tawi ko e nder duuɓi tati ɗii fof, ɓe keɓii wiisaaji yahuud en, tawi ɓe keɓii 15 000 wiisaaji. Ngam hokkude ballal e galleeji sukaaɓe ɓee, Barkman ardii golle ngam sosde galle sukaaɓe mooliiɓe to Larino, estaad e galle mawɗo to Balwyn.Galle oo udditaa ko e hitaande 1939, e les njiimaandi fedde Victoria ngam wellitaare yahuud en to Ostarali, o jokki e wonde galle sukaaɓe yaayaaɓe haa hitaande 1964. == Maayde e ndonu == Caggal nde o haɓi e rafi kanseer, Barkman maayi e safrirde ñalnde 28 suwee 1946.Siftorde makko waɗi ko to jumaa St. Kilda. E nder testament makko, o acci kaalis ngam wallitde almudɓe e nder galle sukaaɓe mooliiɓe yahuud en; kaalis oo inniraa ko kaalis ciftorgol Frances Barkman. Nde rokki ballal kaalis wonande almudɓe ɓe ngalaa kaalis ngam yoɓde jaŋde toownde. Barkman kadi acci kaalis e duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e fedde wellitaare yahuud en to [[Ostarali]]. E hitaande 1948, galle Larino wayli innde galle [[Farayse]] Barkman. Nde nde soodaa e hitaande 1965, cuuɗi tati Frances Barkman sosaa ko cuuɗi fedde ɓesngu, to Caufield. Ɗee udditaa ko e fuɗɗoode kitaale 1990. == Ƴeew kadi == Diine Yahuuda en to [[Ostarali]] == Tuugnorgal == p6hnqhc4joltl2hyzm4h6gtfx9icnni 161060 161054 2026-04-07T20:48:48Z MOIBARDE 10068 161060 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Frances Barkman''' (mars 1885 - 28 suwee 1946) ko jannginoowo duɗal yahuud to [[Ostarali]], golloowo renndo.<ref name=":0">{{Citation|last=Bartrop|first=Paul R.|title=Barkman, Frances (1885–1946)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/barkman-frances-9434/text16585|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-11-01}}</ref> O jibinaa ko to Kiev, e nder Laamaandi [[Riisii|Riisi]], o eggini [[Ostarali]] e hitaande 1891, kanko e jibnaaɓe makko, dognooɓe pogroms. O mawni ko to wuro wiyeteengo Melbourne, o wonti jannginoowo ɗemngal [[Farayse]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, caggal ɗuum o woni jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe MacRobertson. Yaasi janngingol, o woniino e golle moƴƴe e fedde wiyeteende Victoria, fedde wellitaare yahuud en to [[Ostarali]].<ref>{{Cite web|title=History|url=https://www.ormond.unimelb.edu.au/about/history/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709020347/https://www.ormond.unimelb.edu.au/about/history/|archive-date=July 9, 2021|access-date=2021-11-11|website=Ormond College|language=en-AU}}</ref> E nder wolde adunaare ɗimmere, o waɗii darnde tiiɗnde e wallitde mooliiɓe yahuud en arooɓe Melbourne, haa teeŋti e sukaaɓe. O ardii golle ngam sosde galle sukaaɓe waasɓe e sukaaɓe mooliiɓe ɓe ngalaa ɗo tuugii, nde inniraa galle Frances Barkman caggal maayde makko.<ref>{{Cite web|title=Melbourne Teacher's College|url=https://gallery.its.unimelb.edu.au/imu/imu.php?request=feature&key=39|access-date=2021-11-11|website=gallery.its.unimelb.edu.au}}</ref> ==Nguurndam arano== [[Farayse]] Barkman jibinaa ko to Kiev e nder laamu [[Riisii|Riisi]] e lewru marse hitaande 1885. Jibnaaɓe makko ko Joseph e Anna Barkman, jom suudu yahuud en, caggal ɗuum ndogi Kiev ngam daɗde e pogrom en, ko ɗum woni bonanndeeji baɗnooɗi e yahuud en e nder laamu [[Riisii|Riisi]] e kitaale 1890. Ɓe njottii Melbourne e hitaande 1891, ɗo Joseph Barkman heɓi darnde jannginde ɗemngal Ebere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ormond, ngal wonaa seernaaɓe e naatgol maggal, ngal udditanaa janngooɓe diineeji kala. Ngam jaŋde hakkundeere, Barkman naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Rathdowne Street, to wuro wiyeteengo Carlton, to leydi Victoria. Ndeen o fellitii jokkude jaŋde e nder golle makko, ina jeyaa e golle seeɗa ɗe rewɓe udditanaa e oon sahaa. O naati duɗal janngirde, caggal ɗuum o wayli innde makko e duɗal jannginooɓe Melbourne. Caggal nde o timmini jaŋde makko, o fuɗɗii jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria. Nde o woni jannginoowo, o jokki jaŋde makko, o heɓi Dipolomaaji jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e hitaande 1905. E hitaande 1912, o timmini ''Bachelor of Arts'', kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ==Kugal== ===Jannginde=== Golle janngingol Barkman puɗɗii ko e duɗe laamu (walla laamu) saraaji wuro. E hitaande 1911, o fuɗɗii jannginde Farayse to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu to Melbourne, anndiraangal e oon sahaa Duɗal Jokkondiral. Duɗal ngal ina waɗi departemaaji sukaaɓe worɓe e rewɓe ; duɗal sukaaɓe worɓe ngal artiraa e hitaande 1927, duɗal sukaaɓe rewɓe ngal artiraa e hitaande 1931, ngal innitiraa duɗal sukaaɓe rewɓe MacRobertson. Barkman jannginii e duɗal jaaɓi haaɗtirde, caggal ɗuum e duɗal MacRobertson, haa o maayi ɗoon e ɗoon e hitaande 1947. Gaagaa jannginde [[Farayse]], Barkman waɗii kadi pijirlooji keewɗi wonande almudɓe duɗe hakkundeeje, kam e wonande Lyceum Club caggal duɗal. Darnde Barkman ngam ɓamtude ɗemngal e pinal [[Farayse]], laamu [[Farayse]] jaɓi ɗum, rokki mo njeenaaje ɗiɗi e kitaale 1930. O jooɗii kadi e Goomu Duɗal [[Farayse]] Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, o woniino ƴeewtotooɗo e ɗemngal [[Farayse]] ngam ƴeewndorɗe renndo duɗal jaaɓi-haaɗtirde, kadi o woniino tergal tiiɗngal e fedde wiyeteende Victorian Alliance Française. E nder wolde adunaare ɗimmere, o woniino hooreejo gadano ngam wallitde rewɓe e nder fedde [[Ostarali]] Free France, o woniino gardiiɗo golle ballondiral e wolde to duɗal makko. === Golle ballondiral renndo === Yaasi nguurndam makko gollal, Barkman ina joginoo darnde tiiɗnde e nder golle moƴƴe rewrude e juɓɓule yahuud en. Ko kanko woni binndoowo tedduɗo e fedde wiyeteende Victoria ngam wellitaare yahuud en to [[Ostarali]], o ƴetti darnde ardorde e nder golle fedde nde ngam wallitde mooliiɓe ummoriiɓe Orop arɓe to Victoria. E nder bayyinaango makko e nder jaaynde wiyeteende Australian Jewish Herald, teskaama wonde Barkman yuɓɓiniino konnguɗi ngam mooliiɓe e nder wolde sabu ɓe mbaawaano heɗaade jimɗi e rajo, sabu kuule kuutoragol "setuuji ɗi ngalaa kaɓirɗe". Barkman ina teskaa e wellitaare sukaaɓe mooliiɓe, e eɓɓaande makko, e hitaande 1939, Fedde toppitiinde wellitaare yahuud en to [[Ostarali]], ɗaɓɓiri laamu [[Ostarali]] e nder wolde adunaare ɗimmere, yo rokku sukaaɓe yahuud en ɓe ngalaa ɗo tuugii, dognooɓe e Holocaust, wiisaaji. Laamu nguu jaɓii rokkude sukaaɓe ɓe ngalaa 250 wiisaaji hitaande kala, tawi ko e nder duuɓi tati ɗii fof, ɓe keɓii wiisaaji yahuud en, tawi ɓe keɓii 15 000 wiisaaji. Ngam hokkude ballal e galleeji sukaaɓe ɓee, Barkman ardii golle ngam sosde galle sukaaɓe mooliiɓe to Larino, estaad e galle mawɗo to Balwyn.Galle oo udditaa ko e hitaande 1939, e les njiimaandi fedde Victoria ngam wellitaare yahuud en to Ostarali, o jokki e wonde galle sukaaɓe yaayaaɓe haa hitaande 1964. == Maayde e ndonu == Caggal nde o haɓi e rafi kanseer, Barkman maayi e safrirde ñalnde 28 suwee 1946.Siftorde makko waɗi ko to jumaa St. Kilda. E nder testament makko, o acci kaalis ngam wallitde almudɓe e nder galle sukaaɓe mooliiɓe yahuud en; kaalis oo inniraa ko kaalis ciftorgol Frances Barkman. Nde rokki ballal kaalis wonande almudɓe ɓe ngalaa kaalis ngam yoɓde jaŋde toownde. Barkman kadi acci kaalis e duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e fedde wellitaare yahuud en to [[Ostarali]]. E hitaande 1948, galle Larino wayli innde galle [[Farayse]] Barkman. Nde nde soodaa e hitaande 1965, cuuɗi tati Frances Barkman sosaa ko cuuɗi fedde ɓesngu, to Caufield. Ɗee udditaa ko e fuɗɗoode kitaale 1990. == Ƴeew kadi == Diine Yahuuda en to [[Ostarali]] == Tuugnorgal == t6zo5ff6g7h3jszf6z3v3q7tu1q0ph7 Dansk Biografisk Leksikon 0 39082 161050 2026-04-07T20:29:57Z Mejiddanmama 14215 Created page with "defte, winndooɓe: Povl Engelstoft e Svend Dahl, Kopenhag, 1933-44. Biografi Dansk, bayyinaango tataɓo, defte 16, binnduɗo: Svend Cedergreen Bech, Kopenhag, 1979-84. Heɓde e internet Yiylaade binndanɗe ɗee e internet, won heen ko kesɗitinaaɗe, ina tawee e lowre Gyldendal’s Den Store Danske. Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ansiklopeedi Danemark e internet Tuugnorgal" 161050 wikitext text/x-wiki defte, winndooɓe: Povl Engelstoft e Svend Dahl, Kopenhag, 1933-44. Biografi Dansk, bayyinaango tataɓo, defte 16, binnduɗo: Svend Cedergreen Bech, Kopenhag, 1979-84. Heɓde e internet Yiylaade binndanɗe ɗee e internet, won heen ko kesɗitinaaɗe, ina tawee e lowre Gyldendal’s Den Store Danske. Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ansiklopeedi Danemark e internet Tuugnorgal ez12bvrcf4efg1oefxw0rxcnd3jz61i 161051 161050 2026-04-07T20:33:03Z Mejiddanmama 14215 161051 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''defte, winndooɓe''': Povl Engelstoft e Svend Dahl, Kopenhag, 1933-44. Biografi Dansk, bayyinaango tataɓo, defte 16, binnduɗo: Svend Cedergreen Bech, Kopenhag, 1979-84. Heɓde e internet Yiylaade binndanɗe ɗee e internet, won heen ko kesɗitinaaɗe, ina tawee e lowre Gyldendal’s Den Store Danske. Ƴeew kadi Doggol kaɓirɗe ansiklopeedi Danemark e internet == Tuugnorgal == h5tyl838ptl8n6tt5ukmw2hf1mdmbaa Dictionary of Irish Biography 0 39083 161052 2026-04-07T20:37:31Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Versionen er nu åben adgang, da den blev lanceret den 17. marts 2021 (St. Patricks Day), og nye bidrag tilføjes med jævne mellemrum. Finansiering kommer fra Higher Education Authority, Department of Foreign Affairs og Dublin City Council Libraries. Biografierne varierer fra 200-15.000 ord i længden, med omkring 11.000 bidrag i alt pr. marts 2021. For at personer kan være berettigede til optagelse, skal de have været døde i mindst fem år og enten være født på..." 161052 wikitext text/x-wiki Versionen er nu åben adgang, da den blev lanceret den 17. marts 2021 (St. Patricks Day), og nye bidrag tilføjes med jævne mellemrum. Finansiering kommer fra Higher Education Authority, Department of Foreign Affairs og Dublin City Council Libraries. Biografierne varierer fra 200-15.000 ord i længden, med omkring 11.000 bidrag i alt pr. marts 2021. For at personer kan være berettigede til optagelse, skal de have været døde i mindst fem år og enten være født på øen Irland eller have haft en betydelig karriere der. Referencer 2pq16wcc19br8w4owx2ndb9oz0hlxpz 161055 161052 2026-04-07T20:42:41Z Mejiddanmama 14215 161055 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Versionen''' er nu åben adgang, da den blev lanceret den 17. marts 2021 (St. Patricks Day), og nye bidrag tilføjes med jævne mellemrum. Finansiering kommer fra Higher Education Authority, Department of Foreign Affairs og Dublin City Council Libraries. Biografierne varierer fra 200-15.000 ord i længden, med omkring 11.000 bidrag i alt pr. marts 2021. For at personer kan være berettigede til optagelse, skal de have været døde i mindst fem år og enten være født på øen Irland eller have haft en betydelig karriere der. == Referencer == 07l8clwds3qmo0p8jf823u786a3npnl Portrait of a Girl 0 39084 161053 2026-04-07T20:41:56Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Natal suka debbo (e ɗemngal Rumaani: Portret de fată) ko natal pentoowo Rumaani biyeteeɗo Marcel Janco gila 1930. Limtol Natal ngal waɗiraa ko nebam e dow canvas, ngal waɗi ko 110 x 85 cm. Natal ngal ina jeyaa e ko moofti e nder galle pinal leñol Constanța [ro] to Constanța, to leydi Rumaani. Lartol Natal ngal ina hollita suka debbo ina jooɗii e jappeere. E junngo makko nano omo jogii deftere ina wiyee "Vie", no juuɗe makko memirta jokkere jappeere makko. Ye..." 161053 wikitext text/x-wiki Natal suka debbo (e ɗemngal Rumaani: Portret de fată) ko natal pentoowo Rumaani biyeteeɗo Marcel Janco gila 1930. Limtol Natal ngal waɗiraa ko nebam e dow canvas, ngal waɗi ko 110 x 85 cm. Natal ngal ina jeyaa e ko moofti e nder galle pinal leñol Constanța [ro] to Constanța, to leydi Rumaani. Lartol Natal ngal ina hollita suka debbo ina jooɗii e jappeere. E junngo makko nano omo jogii deftere ina wiyee "Vie", no juuɗe makko memirta jokkere jappeere makko. Yeeso, gaasa e comci suka debbo ina njogii joometiri tiiɗndi, ina teeŋtina konnguɗi e detal. Caggal jappeere ndee ko mboddi ina fija e gite suka debbo oo. Geɗe nder suudu ina njillondiri e mbaydi, kono ina cifaa no feewi. Grey, okra, ɓaleejo, e ɓaleejo ɓuri heewde e mbaydiiji kala, teeŋtinaaɗi e oole, boɗeejo e boɗeejo. Sifaa golle ɗee ina waawi rokkireede kuubiism e konstruktiwism. Tuugnorgal 7iqjl3jvuz3xhry8cji9pgynzcgcbnd 161056 161053 2026-04-07T20:43:20Z SUZYFATIMA 13856 161056 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal suka debbo (e ɗemngal Rumaani: Portret de fată)''' ko natal pentoowo Rumaani biyeteeɗo Marcel Janco gila 1930. Limtol Natal ngal waɗiraa ko nebam e dow canvas, ngal waɗi ko 110 x 85 cm. Natal ngal ina jeyaa e ko moofti e nder galle pinal leñol Constanța [ro] to Constanța, to leydi Rumaani. Lartol Natal ngal ina hollita suka debbo ina jooɗii e jappeere. E junngo makko nano omo jogii deftere ina wiyee "Vie", no juuɗe makko memirta jokkere jappeere makko. Yeeso, gaasa e comci suka debbo ina njogii joometiri tiiɗndi, ina teeŋtina konnguɗi e detal. Caggal jappeere ndee ko mboddi ina fija e gite suka debbo oo. Geɗe nder suudu ina njillondiri e mbaydi, kono ina cifaa no feewi. Grey, okra, ɓaleejo, e ɓaleejo ɓuri heewde e mbaydiiji kala, teeŋtinaaɗi e oole, boɗeejo e boɗeejo. Sifaa golle ɗee ina waawi rokkireede kuubiism e konstruktiwism. == Tuugnorgal == 1flx4nlt49m9uu3dzzzjxhfb9ndzupa 161057 161056 2026-04-07T20:45:28Z SUZYFATIMA 13856 161057 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal suka debbo (e ɗemngal Rumaani: Portret de fată)''' ko natal pentoowo Rumaani biyeteeɗo Marcel Janco gila 1930. Limtol Natal ngal waɗiraa ko nebam e dow canvas, ngal waɗi ko 110 x 85 cm. Natal ngal ina jeyaa e ko moofti e nder galle pinal leñol Constanța [ro] to Constanța, to leydi Rumaani. Lartol Natal ngal ina hollita suka debbo ina jooɗii e jappeere. E junngo makko nano omo jogii deftere ina wiyee "Vie", no juuɗe makko memirta jokkere jappeere makko. Yeeso, gaasa e comci suka debbo ina njogii joometiri tiiɗndi, ina teeŋtina konnguɗi e detal. Caggal jappeere ndee ko mboddi ina fija e gite suka debbo oo. Geɗe nder suudu ina njillondiri e mbaydi, kono ina cifaa no feewi. Grey, okra, ɓaleejo, e ɓaleejo ɓuri heewde e mbaydiiji kala, teeŋtinaaɗi e oole, boɗeejo e boɗeejo. Sifaa golle ɗee ina waawi rokkireede kuubiism e konstruktiwism.<ref name="clasate.cimec.ro">{{cite web|language=ro|url=http://clasate.cimec.ro/detaliu.asp?k=2A81B629148F4DE3B3AED49CDF0F9F52|title=Pictură – Iancu, Marcel}}</ref><ref name="europeana.eu">{{cite web|url=https://www.europeana.eu/portal/record/2063601/_2A81B629148F4DE3B3AED49CDF0F9F52.html|title=Girl Portrait, Marcel Janco|website=europeana.eu|language=en|access-date=27 April 2016}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> oyex8vpg2alozuudj0kuq6atc44427a Biographie Nationale de Belgique 0 39085 161058 2026-04-07T20:47:06Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Biographie nationale de Belgique (fransk udtale: [bjɔɡʁafi nɑsjōnal qo belʒik]; engelsk: National Biography of Belgium) er en biografisk ordbog over Belgien. Den blev udgivet af Det Kongelige Belgiske Akademi i 44 bind mellem 1866 og 1986. En fortsættelsesserie med titlen Nouvelle Biographie Nationale ([nuvel bjɔɡʁafi nɑsjōnal], Ny National Biografi) er blevet udgivet af Det Kongelige Belgiske Akademi og Finum siden, hvor Letters 16 udkom i 2023. Både Biogra..." 161058 wikitext text/x-wiki Biographie nationale de Belgique (fransk udtale: [bjɔɡʁafi nɑsjōnal qo belʒik]; engelsk: National Biography of Belgium) er en biografisk ordbog over Belgien. Den blev udgivet af Det Kongelige Belgiske Akademi i 44 bind mellem 1866 og 1986. En fortsættelsesserie med titlen Nouvelle Biographie Nationale ([nuvel bjɔɡʁafi nɑsjōnal], Ny National Biografi) er blevet udgivet af Det Kongelige Belgiske Akademi og Finum siden, hvor Letters 16 udkom i 2023. Både Biographie nationale og Nouvelle biographie nationale blev digitaliseret af Fonds InBev-Baillet Latour og kan frit konsulteres på akademiets hjemmeside. En parallel biografisk ordbog er blevet produceret på hollandsk siden 1964 med titlen Nationaal Biografisch Woordenboek (flamsk udtale: [nɑ(t)ɕoːˈnaːl bijoːˈɣraːfis ˈʋoːrdä(m)ˌgraphical Diction]; National Biographic). Den lægger større vægt på personer, der er vigtige for den flamske regions historie og kultur, og udgives af Det Kongelige Flamske Akademi for Videnskab og Kunst i Belgien (i samarbejde med Det Kongelige Akademi for Hollandsk Sprog og Litteratur og Det Kongelige Medicinske Akademi i Belgien). Referencer 2r8a0iaovr42q2hf40qlp6wukkics2e 161062 161058 2026-04-07T20:49:01Z Mejiddanmama 14215 161062 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Biographie nationale''' de Belgique (fransk udtale: [bjɔɡʁafi nɑsjōnal qo belʒik]; engelsk: National Biography of Belgium) er en biografisk ordbog over Belgien. Den blev udgivet af Det Kongelige Belgiske Akademi i 44 bind mellem 1866 og 1986. En fortsættelsesserie med titlen Nouvelle Biographie Nationale ([nuvel bjɔɡʁafi nɑsjōnal], Ny National Biografi) er blevet udgivet af Det Kongelige Belgiske Akademi og Finum siden, hvor Letters 16 udkom i 2023. Både Biographie nationale og Nouvelle biographie nationale blev digitaliseret af Fonds InBev-Baillet Latour og kan frit konsulteres på akademiets hjemmeside. En parallel biografisk ordbog er blevet produceret på hollandsk siden 1964 med titlen Nationaal Biografisch Woordenboek (flamsk udtale: [nɑ(t)ɕoːˈnaːl bijoːˈɣraːfis ˈʋoːrdä(m)ˌgraphical Diction]; National Biographic). Den lægger større vægt på personer, der er vigtige for den flamske regions historie og kultur, og udgives af Det Kongelige Flamske Akademi for Videnskab og Kunst i Belgien (i samarbejde med Det Kongelige Akademi for Hollandsk Sprog og Litteratur og Det Kongelige Medicinske Akademi i Belgien). == Referencer == 4ovqmtywnxqlm276lykteejswd1wou4 161079 161062 2026-04-07T21:05:13Z Mejiddanmama 14215 161079 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Biographie nationale''' de Belgique (fransk udtale: [bjɔɡʁafi nɑsjōnal qo belʒik]; engelsk: National Biography of Belgium) er en biografisk ordbog over Belgien. Den blev udgivet af Det Kongelige Belgiske Akademi i 44 bind mellem 1866 og 1986. En fortsættelsesserie med titlen Nouvelle Biographie Nationale ([nuvel bjɔɡʁafi nɑsjōnal], Ny National Biografi) er blevet udgivet af Det Kongelige Belgiske Akademi og Finum siden, hvor Letters 16 udkom i 2023. Både Biographie nationale og Nouvelle biographie nationale blev digitaliseret af Fonds InBev-Baillet Latour og kan frit konsulteres på akademiets hjemmeside.<ref name="MH">{{cite web|url=https://climbing-history.org/climb/513/biographie|website=climbing-history.org|accessdate=25 December 2021|title=Biographie / Realization, 9a+ Sport route at Céüse}}</ref> En parallel biografisk ordbog er blevet produceret på hollandsk siden 1964 med titlen Nationaal Biografisch Woordenboek (flamsk udtale: [nɑ(t)ɕoːˈnaːl bijoːˈɣraːfis ˈʋoːrdä(m)ˌgraphical Diction]; National Biographic). Den lægger større vægt på personer, der er vigtige for den flamske regions historie og kultur, og udgives af Det Kongelige Flamske Akademi for Videnskab og Kunst i Belgien (i samarbejde med Det Kongelige Akademi for Hollandsk Sprog og Litteratur og Det Kongelige Medicinske Akademi i Belgien).<ref name="UP">{{cite web|url=https://www.up-climbing.com/en/falesia/news/24847|title=Biographie and the importance of the names|date=18 August 2010|accessdate=22 December 2021|website=UP-climbing.com}}</ref> == Referencer == <references /> 03qecmjhs6fec9yp4t43000zsmc0gip Portrait of a Lady (Correggio) 0 39086 161061 2026-04-07T20:48:50Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Natal debbo ko pentol nebam e dow canvas ngol Correggio waɗi, ñalnde c.1517-c.1520. Natal ngal ina jokki hannde to galle mooftirɗo nate Hermitage to Saint-Pétersbourg. Tariya Daartol adanngol nate ɗee anndaaka. Nde woni ko e jeyi galle mooftirɗo nate Hermitage gila 1925. No nate ɗee mbayi nii ina hollita nde sosaa ko e sahaa gooto e nate Camera di San Paolo. Natal ngal ina heewi nanndireede e Madonna mo Carvaggio waɗi e dow ŋoral. Ndeeɗoo natal meeɗiino sifo..." 161061 wikitext text/x-wiki Natal debbo ko pentol nebam e dow canvas ngol Correggio waɗi, ñalnde c.1517-c.1520. Natal ngal ina jokki hannde to galle mooftirɗo nate Hermitage to Saint-Pétersbourg. Tariya Daartol adanngol nate ɗee anndaaka. Nde woni ko e jeyi galle mooftirɗo nate Hermitage gila 1925. No nate ɗee mbayi nii ina hollita nde sosaa ko e sahaa gooto e nate Camera di San Paolo. Natal ngal ina heewi nanndireede e Madonna mo Carvaggio waɗi e dow ŋoral. Ndeeɗoo natal meeɗiino siforeede ko Lorenzo Lotto, kono siforaama Corregio tuugnaade e siyno e dow ŋoral lekki to bannge nano. Limtol Detaay junngo e koppi limre ndee Natal debbo ko nate mawɗe, 103cm e 87,5cm. Ina hollita natal debbo njuuteendi feccere e feccere tati, e dow ŋoral lekki (ɓurki ɓaleeri) e nokku woɗɗuɗo to bannge ñaamo, mo asamaan ɓuuɓɗo luggiɗiiɗo ɓuri heewde. Debbo holliraaɗo oo ina fadi bannge nano natal ngal, yeeso mum ina fawii e ƴeewoowo oo. Omo ɓoornii wutte ɓaleejo e boɗeejo, ɓuuɓɗo. Omo jogii mbaydi gaasa laaɓtundi ndi broos jogori jogaade e nokku mum. O ɓoornotoo kadi ko wutte kaŋŋe. E junngo debbo oo ina waɗi kaas binndaaɗo e ɗemngal Gerek; Binndi ɗii ko ciimtol Odyssée Homer ("NHΠENΘΕΣ", walla Nepenthe) Les ndeeɗoo koppi ina waɗi ɓoggol e koyngal debbo oo. Lartol Hay so tawii anndaaka hol kiliyaneeɓe ɓee, binndol ummoraade e Odyssey Homer ina hollita wonde ɓe ngonnoo ko e fedde jannguɓe, yiɗɓe binndol ɓooyngol. Koolaaɗo kuuɓal, "NHΠENΘΕΣ", walla nepenthe, ina waawi wonde limto ko woni e nder koppi ɗii ; e nder Odyssey, nepenthe ko ñawu kuutorteengu ngam haɓaade mette. Comci debbo oo, jeewte mum e mbaydi mum laaɓtundi ina kollita kadi wonde debbo oo ko neɗɗo toowɗo e nder renndo. Kaɓirgal gonngal e koyngal debbo oo ko maande Farayse. Tuugnorgal hg0i0or61lvsp50a1jmw2neusrdrbay 161063 161061 2026-04-07T20:50:33Z SUZYFATIMA 13856 161063 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal debbo''' ko pentol nebam e dow canvas ngol Correggio waɗi, ñalnde c.1517-c.1520. Natal ngal ina jokki hannde to galle mooftirɗo nate Hermitage to Saint-Pétersbourg. Tariya Daartol adanngol nate ɗee anndaaka. Nde woni ko e jeyi galle mooftirɗo nate Hermitage gila 1925. No nate ɗee mbayi nii ina hollita nde sosaa ko e sahaa gooto e nate Camera di San Paolo. Natal ngal ina heewi nanndireede e Madonna mo Carvaggio waɗi e dow ŋoral. Ndeeɗoo natal meeɗiino siforeede ko Lorenzo Lotto, kono siforaama Corregio tuugnaade e siyno e dow ŋoral lekki to bannge nano. Limtol Detaay junngo e koppi limre ndee Natal debbo ko nate mawɗe, 103cm e 87,5cm. Ina hollita natal debbo njuuteendi feccere e feccere tati, e dow ŋoral lekki (ɓurki ɓaleeri) e nokku woɗɗuɗo to bannge ñaamo, mo asamaan ɓuuɓɗo luggiɗiiɗo ɓuri heewde. Debbo holliraaɗo oo ina fadi bannge nano natal ngal, yeeso mum ina fawii e ƴeewoowo oo. Omo ɓoornii wutte ɓaleejo e boɗeejo, ɓuuɓɗo. Omo jogii mbaydi gaasa laaɓtundi ndi broos jogori jogaade e nokku mum. O ɓoornotoo kadi ko wutte kaŋŋe. E junngo debbo oo ina waɗi kaas binndaaɗo e ɗemngal Gerek; Binndi ɗii ko ciimtol Odyssée Homer ("NHΠENΘΕΣ", walla Nepenthe) Les ndeeɗoo koppi ina waɗi ɓoggol e koyngal debbo oo. Lartol Hay so tawii anndaaka hol kiliyaneeɓe ɓee, binndol ummoraade e Odyssey Homer ina hollita wonde ɓe ngonnoo ko e fedde jannguɓe, yiɗɓe binndol ɓooyngol. Koolaaɗo kuuɓal, "NHΠENΘΕΣ", walla nepenthe, ina waawi wonde limto ko woni e nder koppi ɗii ; e nder Odyssey, nepenthe ko ñawu kuutorteengu ngam haɓaade mette. Comci debbo oo, jeewte mum e mbaydi mum laaɓtundi ina kollita kadi wonde debbo oo ko neɗɗo toowɗo e nder renndo. Kaɓirgal gonngal e koyngal debbo oo ko maande Farayse. == Tuugnorgal == 1a2vyna1k9vywhxcliwip6o01s0lzlu 161066 161063 2026-04-07T20:53:33Z SUZYFATIMA 13856 161066 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal debbo''' ko pentol nebam e dow canvas ngol Correggio waɗi, ñalnde c.1517-c.1520. Natal ngal ina jokki hannde to galle mooftirɗo nate Hermitage to Saint-Pétersbourg. Tariya Daartol adanngol nate ɗee anndaaka. Nde woni ko e jeyi galle mooftirɗo nate Hermitage gila 1925. No nate ɗee mbayi nii ina hollita nde sosaa ko e sahaa gooto e nate Camera di San Paolo. Natal ngal ina heewi nanndireede e Madonna mo Carvaggio waɗi e dow ŋoral. Ndeeɗoo natal meeɗiino siforeede ko Lorenzo Lotto, kono siforaama Corregio tuugnaade e siyno e dow ŋoral lekki to bannge nano. Limtol Detaay junngo e koppi limre ndee Natal debbo ko nate mawɗe, 103cm e 87,5cm. Ina hollita natal debbo njuuteendi feccere e feccere tati, e dow ŋoral lekki (ɓurki ɓaleeri) e nokku woɗɗuɗo to bannge ñaamo, mo asamaan ɓuuɓɗo luggiɗiiɗo ɓuri heewde. Debbo holliraaɗo oo ina fadi bannge nano natal ngal, yeeso mum ina fawii e ƴeewoowo oo. Omo ɓoornii wutte ɓaleejo e boɗeejo, ɓuuɓɗo. Omo jogii mbaydi gaasa laaɓtundi ndi broos jogori jogaade e nokku mum. O ɓoornotoo kadi ko wutte kaŋŋe. E junngo debbo oo ina waɗi kaas binndaaɗo e ɗemngal Gerek; Binndi ɗii ko ciimtol Odyssée Homer ("NHΠENΘΕΣ", walla Nepenthe) Les ndeeɗoo koppi ina waɗi ɓoggol e koyngal debbo oo. Lartol Hay so tawii anndaaka hol kiliyaneeɓe ɓee, binndol ummoraade e Odyssey Homer ina hollita wonde ɓe ngonnoo ko e fedde jannguɓe, yiɗɓe binndol ɓooyngol. Koolaaɗo kuuɓal, "NHΠENΘΕΣ", walla nepenthe, ina waawi wonde limto ko woni e nder koppi ɗii ; e nder Odyssey, nepenthe ko ñawu kuutorteengu ngam haɓaade mette. Comci debbo oo, jeewte mum e mbaydi mum laaɓtundi ina kollita kadi wonde debbo oo ko neɗɗo toowɗo e nder renndo. Kaɓirgal gonngal e koyngal debbo oo ko maande Farayse.<ref name=":0">{{Cite web|title=Portrait of a Lady by Correggio|url=https://www.palazzomagnani.it/en/exhibition/portrait-of-a-lady-by-correggio/|access-date=26 October 2022|website=Fondazione Palazzo Magnani}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|last=Fornari Schianchi|first=Lucia|title=Correggio|publisher=Scala|year=1994|isbn=9781878351463|location=Florence|pages=16}}</ref><ref name=":2">{{Cite book|last=Gould|first=Cecil Hilton Monk|title=The paintings of Correggio|publisher=Cornell University Press|year=1976|isbn=080140973X|location=[[Ithaca, New York|Ithaca]], New York|pages=211}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> t5ddo7a8qbmkfkrx64xdojdizr6pxz8 Antiquities and Art Treasures Act, 1972 0 39087 161064 2026-04-07T20:53:15Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Sariya keɓtinirɗo geɗe ɓooyɗe''' e naalankaagal, 1972, sosaa ko e fawaade e nanondiral UNESCO 1970 ngam yuɓɓinde golle nder leydi e caggal leydi e geɗe ɓooyɗe e nder leydi Indiya. Faandaare mayre ko haɗde njulaagu duumiingu e ngalu leydi Indiya ngam hisnude ngalu pinal leydi ndii.[1][2][3] Ƴeew kadi Sariya jawdi leydi Indiya, hitaande 1878 == Tuugnorgal ==" 161064 wikitext text/x-wiki '''Sariya keɓtinirɗo geɗe ɓooyɗe''' e naalankaagal, 1972, sosaa ko e fawaade e nanondiral UNESCO 1970 ngam yuɓɓinde golle nder leydi e caggal leydi e geɗe ɓooyɗe e nder leydi Indiya. Faandaare mayre ko haɗde njulaagu duumiingu e ngalu leydi Indiya ngam hisnude ngalu pinal leydi ndii.[1][2][3] Ƴeew kadi Sariya jawdi leydi Indiya, hitaande 1878 == Tuugnorgal == 3m8vw0pc6dfug51a41zbb58ciyj0are 161067 161064 2026-04-07T20:54:30Z Bakurakurama 11269 161067 wikitext text/x-wiki '''Sariya keɓtinirɗo geɗe ɓooyɗe''' e naalankaagal, 1972, sosaa ko e fawaade e nanondiral UNESCO 1970 ngam yuɓɓinde golle nder leydi e caggal leydi e geɗe ɓooyɗe e nder leydi Indiya. Faandaare mayre ko haɗde njulaagu duumiingu e ngalu leydi Indiya ngam hisnude ngalu pinal leydi ndii..<ref name="Brodie2002">{{cite book|last1=Pachauri|first1=S. K.|editor1-last=Brodie|editor1-first=Neil|editor2-last=Walker Tubb|editor2-first=Kathryn|title=Illicit Antiquities|date=2002|publisher=Routledge|location=London|isbn=0-203-16546-2|pages=268–269|chapter-url=https://ds.amu.edu.et/xmlui/bitstream/handle/123456789/13349/0415233887.Routledge.Illicit.Antiquities.The.Theft.of.Culture.and.the.Extinction.of.Archaeology.Dec.2001.pdf?sequence=1&isAllowed=y#page=281|access-date=4 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104133448/https://ds.amu.edu.et/xmlui/bitstream/handle/123456789/13349/0415233887.Routledge.Illicit.Antiquities.The.Theft.of.Culture.and.the.Extinction.of.Archaeology.Dec.2001.pdf?sequence=1&isAllowed=y#page=281|archive-date=4 November 2023|url-status=live|chapter=15. Plunder of cultural and art treasures – the Indian experience}}</ref><ref name="Gupta2019">{{cite journal|last1=Gupta|first1=Vinay Kumar|title=Retrieval of Indian Antiquities: Issues and Challenges|journal=Art, Antiquity & Law|date=July 2019|volume=24|issue=2|pages=101–124|url=https://www.academia.edu/40661426/RETRIEVAL_OF_INDIAN_ANTIQUITIES_ISSUES_AND_CHALLENGES|access-date=4 November 2023|via=''[[Academia.edu]]''}}</ref><ref name="Shroff2015">{{cite journal|last1=Shroff|first1=Cyril|last2=Shroff|first2=Rishabh|title=India's antiquities laws: an antiquated relic?|journal=Trusts & Trustees|date=1 February 2015|volume=21|issue=1-2|pages=75–85|doi=10.1093/tandt/ttu221|url=https://academic.oup.com/tandt/article-abstract/21/1-2/75/2364449|url-access=subscription}}</ref> Ƴeew kadi Sariya jawdi leydi Indiya, hitaande 1878 == Tuugnorgal == e0vxddzpwjzflty4gudn4teswuaztzd 161068 161067 2026-04-07T20:55:06Z Bakurakurama 11269 161068 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sariya keɓtinirɗo geɗe ɓooyɗe''' e naalankaagal, 1972, sosaa ko e fawaade e nanondiral UNESCO 1970 ngam yuɓɓinde golle nder leydi e caggal leydi e geɗe ɓooyɗe e nder leydi Indiya. Faandaare mayre ko haɗde njulaagu duumiingu e ngalu leydi Indiya ngam hisnude ngalu pinal leydi ndii..<ref name="Brodie2002">{{cite book|last1=Pachauri|first1=S. K.|editor1-last=Brodie|editor1-first=Neil|editor2-last=Walker Tubb|editor2-first=Kathryn|title=Illicit Antiquities|date=2002|publisher=Routledge|location=London|isbn=0-203-16546-2|pages=268–269|chapter-url=https://ds.amu.edu.et/xmlui/bitstream/handle/123456789/13349/0415233887.Routledge.Illicit.Antiquities.The.Theft.of.Culture.and.the.Extinction.of.Archaeology.Dec.2001.pdf?sequence=1&isAllowed=y#page=281|access-date=4 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104133448/https://ds.amu.edu.et/xmlui/bitstream/handle/123456789/13349/0415233887.Routledge.Illicit.Antiquities.The.Theft.of.Culture.and.the.Extinction.of.Archaeology.Dec.2001.pdf?sequence=1&isAllowed=y#page=281|archive-date=4 November 2023|url-status=live|chapter=15. Plunder of cultural and art treasures – the Indian experience}}</ref><ref name="Gupta2019">{{cite journal|last1=Gupta|first1=Vinay Kumar|title=Retrieval of Indian Antiquities: Issues and Challenges|journal=Art, Antiquity & Law|date=July 2019|volume=24|issue=2|pages=101–124|url=https://www.academia.edu/40661426/RETRIEVAL_OF_INDIAN_ANTIQUITIES_ISSUES_AND_CHALLENGES|access-date=4 November 2023|via=''[[Academia.edu]]''}}</ref><ref name="Shroff2015">{{cite journal|last1=Shroff|first1=Cyril|last2=Shroff|first2=Rishabh|title=India's antiquities laws: an antiquated relic?|journal=Trusts & Trustees|date=1 February 2015|volume=21|issue=1-2|pages=75–85|doi=10.1093/tandt/ttu221|url=https://academic.oup.com/tandt/article-abstract/21/1-2/75/2364449|url-access=subscription}}</ref> Ƴeew kadi Sariya jawdi leydi Indiya, hitaande 1878 == Tuugnorgal == quics8wrim6tt2nrisr9m3c0bylvpju Mary Barlow 0 39088 161065 2026-04-07T20:53:28Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Mary Barlow''' ina waawi wiyde: Mary Kate Barlow (1865-1934), hooreejo diina Katolik'en lesdi Ostarali, mo'o, mo'o, winndiyanke, e daraniiɗo rewɓe Mary Anne Barlow (jibinaa ko 1973), ko fijoowo e daande Afrik worgo" 161065 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary Barlow''' ina waawi wiyde: Mary Kate Barlow (1865-1934), hooreejo diina Katolik'en lesdi Ostarali, mo'o, mo'o, winndiyanke, e daraniiɗo rewɓe Mary Anne Barlow (jibinaa ko 1973), ko fijoowo e daande Afrik worgo k7qekl0b3b9tykytmu664xhczcein2k Portrait of Adeline Ravoux 0 39089 161069 2026-04-07T20:55:32Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Natal Adeline Ravoux ko natal nebam ummoraade e lewru suwee 1890, ngal Vincent van Gogh waɗi. Ko e nder mooɓondiral suudu defte Cleveland. Limtol Adeline Ravoux, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, ko ɓiy Artuur Gustaf Ravoux, mo hoɗorde mum woni ɗo Van Gogh hoɗnoo to Auvers-sur-Oise. Caggal ɗuum o winndi deftere siftorde Van Gogh e maɓɓe. O seedtii gartugol Van Gogh to hoɗorde caggal nde o fiyi hoore makko : "Vincent ina yahra ina ŋoŋɗi, ina jogii reedu mum..." 161069 wikitext text/x-wiki Natal Adeline Ravoux ko natal nebam ummoraade e lewru suwee 1890, ngal Vincent van Gogh waɗi. Ko e nder mooɓondiral suudu defte Cleveland. Limtol Adeline Ravoux, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, ko ɓiy Artuur Gustaf Ravoux, mo hoɗorde mum woni ɗo Van Gogh hoɗnoo to Auvers-sur-Oise. Caggal ɗuum o winndi deftere siftorde Van Gogh e maɓɓe. O seedtii gartugol Van Gogh to hoɗorde caggal nde o fiyi hoore makko : "Vincent ina yahra ina ŋoŋɗi, ina jogii reedu mum, ina ɓeyda kadi aada mum jogaade junngo wooto ina toowa e goɗɗo oo. Yumma mum naamndii mo : " M. Vincent, min ngonnoo ko e kulol, min mbeltiima e yiyde ma; aɗa jogii caɗeele?" O jaabii e daande mettunde: "Alaa, kono miɗo jogii..." o timminaani, o taƴi suudu nduu, o ƴetti feggere ndee, o naati e suudu makko. Miin ko mi seede ndee ɗoo yi’annde. Vincent waɗi e amen miijo haawniingo haa Baaba ummii o yahi to feggere ndee so tawii ko huunde nde o waawi yi’de." Tuugnorgal jagsh60juralfg9ihk7tkyxpfg5umei 161070 161069 2026-04-07T20:56:55Z SUZYFATIMA 13856 161070 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Adeline Ravoux''' ko natal nebam ummoraade e lewru suwee 1890, ngal Vincent van Gogh waɗi. Ko e nder mooɓondiral suudu defte Cleveland. Limtol Adeline Ravoux, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, ko ɓiy Artuur Gustaf Ravoux, mo hoɗorde mum woni ɗo Van Gogh hoɗnoo to Auvers-sur-Oise. Caggal ɗuum o winndi deftere siftorde Van Gogh e maɓɓe. O seedtii gartugol Van Gogh to hoɗorde caggal nde o fiyi hoore makko : "Vincent ina yahra ina ŋoŋɗi, ina jogii reedu mum, ina ɓeyda kadi aada mum jogaade junngo wooto ina toowa e goɗɗo oo. Yumma mum naamndii mo : " M. Vincent, min ngonnoo ko e kulol, min mbeltiima e yiyde ma; aɗa jogii caɗeele?" O jaabii e daande mettunde: "Alaa, kono miɗo jogii..." o timminaani, o taƴi suudu nduu, o ƴetti feggere ndee, o naati e suudu makko. Miin ko mi seede ndee ɗoo yi’annde. Vincent waɗi e amen miijo haawniingo haa Baaba ummii o yahi to feggere ndee so tawii ko huunde nde o waawi yi’de." == Tuugnorgal == ptksgktdyxwxa8cwjtxo9vep9xbngsg 161073 161070 2026-04-07T20:59:59Z SUZYFATIMA 13856 161073 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Adeline Ravoux''' ko natal nebam ummoraade e lewru suwee 1890, ngal Vincent van Gogh waɗi. Ko e nder mooɓondiral suudu defte Cleveland. Limtol Adeline Ravoux, jahroowo e duuɓi sappo e ɗiɗi, ko ɓiy Artuur Gustaf Ravoux, mo hoɗorde mum woni ɗo Van Gogh hoɗnoo to Auvers-sur-Oise. Caggal ɗuum o winndi deftere siftorde Van Gogh e maɓɓe. O seedtii gartugol Van Gogh to hoɗorde caggal nde o fiyi hoore makko : "Vincent ina yahra ina ŋoŋɗi, ina jogii reedu mum, ina ɓeyda kadi aada mum jogaade junngo wooto ina toowa e goɗɗo oo. Yumma mum naamndii mo : " M. Vincent, min ngonnoo ko e kulol, min mbeltiima e yiyde ma; aɗa jogii caɗeele?" O jaabii e daande mettunde: "Alaa, kono miɗo jogii..." o timminaani, o taƴi suudu nduu, o ƴetti feggere ndee, o naati e suudu makko. Miin ko mi seede ndee ɗoo yi’annde. Vincent waɗi e amen miijo haawniingo haa Baaba ummii o yahi to feggere ndee so tawii ko huunde nde o waawi yi’de."<ref>{{cite web|url=http://www.clevelandart.org/art/1958.31|title=Adeline Ravoux|date=2018-10-30|publisher=Cleveland Museum of Art|language=en|access-date=2020-02-13}}</ref><ref>[http://www.vggallery.com/misc/archives/a_ravoux.htm Adeline Ravoux's memoir]</ref> == Tuugnorgal == <references /> 2dimtq8q3l5f69tr11e1rgtdu8hs9k1 Phaedra (Cabanel) 0 39090 161071 2026-04-07T20:58:52Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Phaedra ko nate''' nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo ganndo Faraysenaajo biyeteeɗo Alexandre Cabanel waɗi e hitaande 1880. Nde hollitaama e Salon hitaande 1880, caggal ɗuum Cabanel rokki nde Musée Fabre, to wuro makko Montpellier. Phaedra ko nate mawɗe ɗe fannu ganndal ɓooyɗo e nder binndol, ɗe mbaawi siforaade ko jaŋde Cabanel to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari.[1] No golle pentugol Cabanel njahri yeeso nii, o yaajtini mbaadi makko ngam hisnude Akademi Farayse..." 161071 wikitext text/x-wiki '''Phaedra ko nate''' nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo ganndo Faraysenaajo biyeteeɗo Alexandre Cabanel waɗi e hitaande 1880. Nde hollitaama e Salon hitaande 1880, caggal ɗuum Cabanel rokki nde Musée Fabre, to wuro makko Montpellier. Phaedra ko nate mawɗe ɗe fannu ganndal ɓooyɗo e nder binndol, ɗe mbaawi siforaade ko jaŋde Cabanel to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari.[1] No golle pentugol Cabanel njahri yeeso nii, o yaajtini mbaadi makko ngam hisnude Akademi Farayse, omo ƴattoroo nafooje makko e binndol, omo heewi hollirde miijooji kesi luurondirɗi e aadaaji. Natal Alexandre Cabanel ngal Phaedra ina hollita nate makko e nder nate janngirɗe jaambaarooji tiyaataar. == Limtol == Natal ngal ina hollira Phaedra ina fooɗi e bannge mum e nder leeso ɓuuɓngo, junngo wooto ina fawi hoore mum, junngo ngo ina fawii e dow ŋoral ina fija e ŋoral caɗtungal. O ndaara e bannge nano laana ndiwoowa natal ngal, yeeso makko ina ni66i, ina 6eydoo 6uu6de, 6uu6ol makko ngol 6uu6ol ngol ina 6uu6too e dow 6uu6ol ngol. Ɓanndu makko ɓuuɓndu ndu leppi daneeji ɓuuɓɗi ina ceerti e tonngooɗe boɗeeje, ɓaleeje e kaŋŋe luggiɗɗe taariiɗe mo. Ladies ɗiɗo e nder ndeenka ina ngoni e bannge ñaamo. Gooto ina darii, kono ina ŋoŋɗi seeɗa, ina golloo. Ɓanndu makko ina feccere e laana ndiwoowa natal ngal, omo ndaara Phaedra, juuɗe makko ina njuuti no o ñaagirta debbo oo yoo diw. Laamɗo ɗiɗaɓo oo ina jooɗii e sara leeso Phaedra ina ɗaanii, gite mum ina njuuti, hoore mum ina fawii caggal, ina wayi no ina fooftoo e tampere won e miijooji teeŋtuɗi. Ɓoornugol luggiɗngol e leeso ngoo ina saɗti ina ɓuuɓtoo. E dow leydi ina woodi 6uu6ol 6uu6ol, to66ere mum kaŋŋe ina siftina 6uu6ol, kaski, e kaafaahi 6uu6ol 6uu6ol hade leeso Phaedra. Mobel e mahdi ina mbaylee e diidi fuɗnaange, ina mbaɗa mbaydi jananndi e dingiral e ngalu. Annoore pentol ngol ummorii ko e yaasi dingiral natal ngal to bannge nano, ina seerti e fitirla kaa ina ɓuuɓna seeɗa to caggal. Mawneeki natal ngal, ko ina tolnoo e meeteeruuji jeegom e jeenay seeɗa, ina yahdi e nate daartol aadaaji, walla golle peeñninɗe kewu daartol e mawneeki monumndaaji ngam hollirde nafoore e batte oon sahaa. Ooɗoo sifaa pentugol Cabanel e pentooɓe jannguɓe woɗɓe ɓuri yiɗde ɗum wonaa tan e fannuuji daartol kono kadi e fannuuji ummoriiɗi e binndol e miijooji, hono no yeru Phaedra holliri nii. == Kuje == Natal ngal ina hollita yiɗde Cabanel e binndol, nde fuɗɗii ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari.[1] Cabanel waɗii sahaa e duɗal ngal ko almuudo e jannginoowo, ɗo o humpitii golle binndol ɓooyngol, kam e binndooɓe Farayse teeŋtuɓe e teeminanɗe ɓennuɗe.[2] Cabanel ina foti janngude Hippolytus mo Euripides winndi e hitaande 429 ko adii jibineede Iisaa, pijirlooji baɗɗi faayiida e yiɗde Phaedra e janfa ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Hippolytus, mo yeddi yiɗde yumma mum gorko. E nder sunaare makko, Phaedra fawi hoore mum, kono o acci ɓataake warngo ina wiyee Hippolytus ko seernoowo mo. Teseus, gorko makko, riiwi, haa jooni o wari ɓiyiiko, hay so tawii noon goonga oo feeñii, jokkondiral maɓɓe moƴƴitii hade Hippolytus maayde haa laaɓi.[3] Kono tan, mbaydi ɓurndi ɓooyde e ndeeɗoo toɓɓere, ko Racine winndi ɗum e hitaande 1677, nde waɗi ɗum, nde mawninaa e nguurndam Cabanel.[4] Sylvain Amic hollitii wonde, sabu hakkillaaji hannde ɗii e pijirlooji ɗii, ina gasa tawa Cabanel ina yiɗi wuurtinde nafoore e ko ɓooyi e nder naalankooɓe yahruɓe yeeso ɓurɓe yiɗde fannuuji hannde ɗii.[1] Sifaa Phaedra e nder porogaraam Salon ina waɗi heen seeɗa e pijirlooji Euripides: "O ñaamii e sunaare giɗli, Phaedra ina udditi hoore mum e nder galle mum. Veil ɓuuɓɗo ina suddii hoore mum. Ko ñalawma tataɓo o yahrata tawa o ñaamaani nde o yiɗi timminde Cacerba makko mettuɗo oo." e nder sahaa leefɗo e teskinɗo, e ko feewti e golle jaambaaro e janngingol Akademi keewɗe. So tawii Cabanel ina salii laabi pentugol kesi, luulndiiɗi jaŋde, ko wayi no Impressionnisme, o etinooma jokkondirde miijooji makko naalankaagal e ƴellitaare naalankaagal e jamaanu makko.[5] == Rome e tiyaataar == Ndee ɗoo golle ina rewna won e tolnooji teyaaɗere, baawɗe siforeede no feewi wonde iwdi golle ɗee ko pijirlooji, kono kadi ko batte sahaa mo Cabanel waɗi e pentugol to Itali. Cabanel heɓi njeenaari Prix de Rome ngam golle makko e nder pentugol daartol e hitaande 1845.[6] O waɗi duuɓi jowi garooji ɗii ko to Rome, omo huutoroo golle dillooje Renaissance e Baroque ɗe njiylotoɗen e nder wuro hee. Nde o arti Pari, Cabanel yamiraa yo wallu e fawde Salon Cariatides to Hotel de Ville.[7] Golle cakkitiiɗe ɗee mbonnaama, kono karte makko ina kollita batte jaambaaro e miijo Michelangelo e ceŋol Kapel Sistine, filosof en Raphael e hiisaaji ƴeewndotooɗi e nder Duɗal Aten, e jimɗi e dille teyaaɗere Annibale Carracci decorations Ganese[8]. Ɗeeɗoo karte ko ev cfkfz99lx9sa2kx3a01y7uilwennwaa 161072 161071 2026-04-07T20:59:51Z Bakurakurama 11269 161072 wikitext text/x-wiki ====== {{Databox}}'''Phaedra ko nate''' nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo ganndo Faraysenaajo biyeteeɗo Alexandre Cabanel waɗi e hitaande 1880. Nde hollitaama e Salon hitaande 1880, caggal ɗuum Cabanel rokki nde Musée Fabre, to wuro makko Montpellier. Phaedra ko nate mawɗe ɗe fannu ganndal ɓooyɗo e nder binndol, ɗe mbaawi siforaade ko jaŋde Cabanel to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari.[1] No golle pentugol Cabanel njahri yeeso nii, o yaajtini mbaadi makko ngam hisnude Akademi Farayse, omo ƴattoroo nafooje makko e binndol, omo heewi hollirde miijooji kesi luurondirɗi e aadaaji. Natal Alexandre Cabanel ngal Phaedra ina hollita nate makko e nder nate janngirɗe jaambaarooji tiyaataar. ====== == Limtol == Natal ngal ina hollira Phaedra ina fooɗi e bannge mum e nder leeso ɓuuɓngo, junngo wooto ina fawi hoore mum, junngo ngo ina fawii e dow ŋoral ina fija e ŋoral caɗtungal. O ndaara e bannge nano laana ndiwoowa natal ngal, yeeso makko ina ni66i, ina 6eydoo 6uu6de, 6uu6ol makko ngol 6uu6ol ngol ina 6uu6too e dow 6uu6ol ngol. Ɓanndu makko ɓuuɓndu ndu leppi daneeji ɓuuɓɗi ina ceerti e tonngooɗe boɗeeje, ɓaleeje e kaŋŋe luggiɗɗe taariiɗe mo. Ladies ɗiɗo e nder ndeenka ina ngoni e bannge ñaamo. Gooto ina darii, kono ina ŋoŋɗi seeɗa, ina golloo. Ɓanndu makko ina feccere e laana ndiwoowa natal ngal, omo ndaara Phaedra, juuɗe makko ina njuuti no o ñaagirta debbo oo yoo diw. Laamɗo ɗiɗaɓo oo ina jooɗii e sara leeso Phaedra ina ɗaanii, gite mum ina njuuti, hoore mum ina fawii caggal, ina wayi no ina fooftoo e tampere won e miijooji teeŋtuɗi. Ɓoornugol luggiɗngol e leeso ngoo ina saɗti ina ɓuuɓtoo. E dow leydi ina woodi 6uu6ol 6uu6ol, to66ere mum kaŋŋe ina siftina 6uu6ol, kaski, e kaafaahi 6uu6ol 6uu6ol hade leeso Phaedra. Mobel e mahdi ina mbaylee e diidi fuɗnaange, ina mbaɗa mbaydi jananndi e dingiral e ngalu. Annoore pentol ngol ummorii ko e yaasi dingiral natal ngal to bannge nano, ina seerti e fitirla kaa ina ɓuuɓna seeɗa to caggal. Mawneeki natal ngal, ko ina tolnoo e meeteeruuji jeegom e jeenay seeɗa, ina yahdi e nate daartol aadaaji, walla golle peeñninɗe kewu daartol e mawneeki monumndaaji ngam hollirde nafoore e batte oon sahaa. Ooɗoo sifaa pentugol Cabanel e pentooɓe jannguɓe woɗɓe ɓuri yiɗde ɗum wonaa tan e fannuuji daartol kono kadi e fannuuji ummoriiɗi e binndol e miijooji, hono no yeru Phaedra holliri nii. == Kuje == Natal ngal ina hollita yiɗde Cabanel e binndol, nde fuɗɗii ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari.[1] Cabanel waɗii sahaa e duɗal ngal ko almuudo e jannginoowo, ɗo o humpitii golle binndol ɓooyngol, kam e binndooɓe Farayse teeŋtuɓe e teeminanɗe ɓennuɗe.[2] Cabanel ina foti janngude Hippolytus mo Euripides winndi e hitaande 429 ko adii jibineede Iisaa, pijirlooji baɗɗi faayiida e yiɗde Phaedra e janfa ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Hippolytus, mo yeddi yiɗde yumma mum gorko. E nder sunaare makko, Phaedra fawi hoore mum, kono o acci ɓataake warngo ina wiyee Hippolytus ko seernoowo mo. Teseus, gorko makko, riiwi, haa jooni o wari ɓiyiiko, hay so tawii noon goonga oo feeñii, jokkondiral maɓɓe moƴƴitii hade Hippolytus maayde haa laaɓi.[3] Kono tan, mbaydi ɓurndi ɓooyde e ndeeɗoo toɓɓere, ko Racine winndi ɗum e hitaande 1677, nde waɗi ɗum, nde mawninaa e nguurndam Cabanel.[4] Sylvain Amic hollitii wonde, sabu hakkillaaji hannde ɗii e pijirlooji ɗii, ina gasa tawa Cabanel ina yiɗi wuurtinde nafoore e ko ɓooyi e nder naalankooɓe yahruɓe yeeso ɓurɓe yiɗde fannuuji hannde ɗii.[1] Sifaa Phaedra e nder porogaraam Salon ina waɗi heen seeɗa e pijirlooji Euripides: "O ñaamii e sunaare giɗli, Phaedra ina udditi hoore mum e nder galle mum. Veil ɓuuɓɗo ina suddii hoore mum. Ko ñalawma tataɓo o yahrata tawa o ñaamaani nde o yiɗi timminde Cacerba makko mettuɗo oo." e nder sahaa leefɗo e teskinɗo, e ko feewti e golle jaambaaro e janngingol Akademi keewɗe. So tawii Cabanel ina salii laabi pentugol kesi, luulndiiɗi jaŋde, ko wayi no Impressionnisme, o etinooma jokkondirde miijooji makko naalankaagal e ƴellitaare naalankaagal e jamaanu makko.[5] == Rome e tiyaataar == Ndee ɗoo golle ina rewna won e tolnooji teyaaɗere, baawɗe siforeede no feewi wonde iwdi golle ɗee ko pijirlooji, kono kadi ko batte sahaa mo Cabanel waɗi e pentugol to Itali. Cabanel heɓi njeenaari Prix de Rome ngam golle makko e nder pentugol daartol e hitaande 1845.[6] O waɗi duuɓi jowi garooji ɗii ko to Rome, omo huutoroo golle dillooje Renaissance e Baroque ɗe njiylotoɗen e nder wuro hee. Nde o arti Pari, Cabanel yamiraa yo wallu e fawde Salon Cariatides to Hotel de Ville.[7] Golle cakkitiiɗe ɗee mbonnaama, kono karte makko ina kollita batte jaambaaro e miijo Michelangelo e ceŋol Kapel Sistine, filosof en Raphael e hiisaaji ƴeewndotooɗi e nder Duɗal Aten, e jimɗi e dille teyaaɗere Annibale Carracci decorations Ganese[8]. Ɗeeɗoo karte ko ev kkeap2iv2enka385flq8075w1xzt1sg 161074 161072 2026-04-07T21:02:11Z Bakurakurama 11269 161074 wikitext text/x-wiki ====== {{Databox}}'''Phaedra ko nate''' nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo ganndo Faraysenaajo biyeteeɗo Alexandre Cabanel waɗi e hitaande 1880. Nde hollitaama e Salon hitaande 1880, caggal ɗuum Cabanel rokki nde Musée Fabre, to wuro makko Montpellier. Phaedra ko nate mawɗe ɗe fannu ganndal ɓooyɗo e nder binndol, ɗe mbaawi siforaade ko jaŋde Cabanel to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari.[1] No golle pentugol Cabanel njahri yeeso nii, o yaajtini mbaadi makko ngam hisnude Akademi Farayse, omo ƴattoroo nafooje makko e binndol, omo heewi hollirde miijooji kesi luurondirɗi e aadaaji. Natal Alexandre Cabanel ngal Phaedra ina hollita nate makko e nder nate janngirɗe jaambaarooji tiyaataar. ====== == Limtol == Natal ngal ina hollira Phaedra ina fooɗi e bannge mum e nder leeso ɓuuɓngo, junngo wooto ina fawi hoore mum, junngo ngo ina fawii e dow ŋoral ina fija e ŋoral caɗtungal. O ndaara e bannge nano laana ndiwoowa natal ngal, yeeso makko ina ni66i, ina 6eydoo 6uu6de, 6uu6ol makko ngol 6uu6ol ngol ina 6uu6too e dow 6uu6ol ngol. Ɓanndu makko ɓuuɓndu ndu leppi daneeji ɓuuɓɗi ina ceerti e tonngooɗe boɗeeje, ɓaleeje e kaŋŋe luggiɗɗe taariiɗe mo. Ladies ɗiɗo e nder ndeenka ina ngoni e bannge ñaamo. Gooto ina darii, kono ina ŋoŋɗi seeɗa, ina golloo. Ɓanndu makko ina feccere e laana ndiwoowa natal ngal, omo ndaara Phaedra, juuɗe makko ina njuuti no o ñaagirta debbo oo yoo diw. Laamɗo ɗiɗaɓo oo ina jooɗii e sara leeso Phaedra ina ɗaanii, gite mum ina njuuti, hoore mum ina fawii caggal, ina wayi no ina fooftoo e tampere won e miijooji teeŋtuɗi. Ɓoornugol luggiɗngol e leeso ngoo ina saɗti ina ɓuuɓtoo. E dow leydi ina woodi 6uu6ol 6uu6ol, to66ere mum kaŋŋe ina siftina 6uu6ol, kaski, e kaafaahi 6uu6ol 6uu6ol hade leeso Phaedra. Mobel e mahdi ina mbaylee e diidi fuɗnaange, ina mbaɗa mbaydi jananndi e dingiral e ngalu. Annoore pentol ngol ummorii ko e yaasi dingiral natal ngal to bannge nano, ina seerti e fitirla kaa ina ɓuuɓna seeɗa to caggal. Mawneeki natal ngal, ko ina tolnoo e meeteeruuji jeegom e jeenay seeɗa, ina yahdi e nate daartol aadaaji, walla golle peeñninɗe kewu daartol e mawneeki monumndaaji ngam hollirde nafoore e batte oon sahaa. Ooɗoo sifaa pentugol Cabanel e pentooɓe jannguɓe woɗɓe ɓuri yiɗde ɗum wonaa tan e fannuuji daartol kono kadi e fannuuji ummoriiɗi e binndol e miijooji, hono no yeru Phaedra holliri nii. == Kuje == Natal ngal ina hollita yiɗde Cabanel e binndol, nde fuɗɗii ko e jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari.[1] Cabanel waɗii sahaa e duɗal ngal ko almuudo e jannginoowo, ɗo o humpitii golle binndol ɓooyngol, kam e binndooɓe Farayse teeŋtuɓe e teeminanɗe ɓennuɗe.[2] Cabanel ina foti janngude Hippolytus mo Euripides winndi e hitaande 429 ko adii jibineede Iisaa, pijirlooji baɗɗi faayiida e yiɗde Phaedra e janfa ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Hippolytus, mo yeddi yiɗde yumma mum gorko. E nder sunaare makko, Phaedra fawi hoore mum, kono o acci ɓataake warngo ina wiyee Hippolytus ko seernoowo mo. Teseus, gorko makko, riiwi, haa jooni o wari ɓiyiiko, hay so tawii noon goonga oo feeñii, jokkondiral maɓɓe moƴƴitii hade Hippolytus maayde haa laaɓi.[3] Kono tan, mbaydi ɓurndi ɓooyde e ndeeɗoo toɓɓere, ko Racine winndi ɗum e hitaande 1677, nde waɗi ɗum, nde mawninaa e nguurndam Cabanel.[4] Sylvain Amic hollitii wonde, sabu hakkillaaji hannde ɗii e pijirlooji ɗii, ina gasa tawa Cabanel ina yiɗi wuurtinde nafoore e ko ɓooyi e nder naalankooɓe yahruɓe yeeso ɓurɓe yiɗde fannuuji hannde ɗii..<ref name="auto2">Blühm, ''Alexandre Cabanel'', 109.</ref> Sifaa Phaedra e nder porogaraam Salon ina waɗi heen seeɗa e pijirlooji Euripides: "O ñaamii e sunaare giɗli, Phaedra ina udditi hoore mum e nder galle mum. Veil ɓuuɓɗo ina suddii hoore mum. Ko ñalawma tataɓo o yahrata tawa o ñaamaani nde o yiɗi timminde Cacerba makko mettuɗo oo." e nder sahaa leefɗo e teskinɗo, e ko feewti e golle jaambaaro e janngingol Akademi keewɗe. So tawii Cabanel ina salii laabi pentugol kesi, luulndiiɗi jaŋde, ko wayi no Impressionnisme, o etinooma jokkondirde miijooji makko naalankaagal e ƴellitaare naalankaagal e jamaanu makko..<ref>James and Jondorf, "Introduction," 1.</ref> == Rome e tiyaataar == Ndee ɗoo golle ina rewna won e tolnooji teyaaɗere, baawɗe siforeede no feewi wonde iwdi golle ɗee ko pijirlooji, kono kadi ko batte sahaa mo Cabanel waɗi e pentugol to Itali. Cabanel heɓi njeenaari Prix de Rome ngam golle makko e nder pentugol daartol e hitaande 1845.[6] O waɗi duuɓi jowi garooji ɗii ko to Rome, omo huutoroo golle dillooje Renaissance e Baroque ɗe njiylotoɗen e nder wuro hee. Nde o arti Pari, Cabanel yamiraa yo wallu e fawde Salon Cariatides to Hotel de Ville.[7] Golle cakkitiiɗe ɗee mbonnaama, kono karte makko ina kollita batte jaambaaro e miijo Michelangelo e ceŋol Kapel Sistine, filosof en Raphael e hiisaaji ƴeewndotooɗi e nder Duɗal Aten, e jimɗi e dille teyaaɗere Annibale Carracci decorations Ganese[8]. Ɗeeɗoo karte ko ev os4vfv4i9snvms9gyh3i1mt8pbya474 Portrait of Giovanna Baccelli 0 39091 161075 2026-04-07T21:02:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Natal Giovanna Baccelli ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, tuggi hitaande 1782. Ina hollira Giovanna Baccelli, jimoowo bale Itaalinaajo. Baccelli woniino baloowo mawɗo to suudu pijirlooji laamɗo to Haymarket. Ko kanko kadi woni joom suudu laamɗo Dorset, yamirɗo nate ɗee. Sabu jokkondiral maɓɓe e golle makko e dingiral, golle ɗee njiytiraa ko pusgol e daande decorum. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗ..." 161075 wikitext text/x-wiki Natal Giovanna Baccelli ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, tuggi hitaande 1782. Ina hollira Giovanna Baccelli, jimoowo bale Itaalinaajo. Baccelli woniino baloowo mawɗo to suudu pijirlooji laamɗo to Haymarket. Ko kanko kadi woni joom suudu laamɗo Dorset, yamirɗo nate ɗee. Sabu jokkondiral maɓɓe e golle makko e dingiral, golle ɗee njiytiraa ko pusgol e daande decorum. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1782 to Somerset House to Londres. Hannde ɗum e nder mooɓondiral Tate Britain to Pimlico, caggal nde heɓaa e hitaande 1985. Tuugnorgal 4stwb9ojbodhk0kplte3xqolnhdjlvh 161076 161075 2026-04-07T21:03:14Z SUZYFATIMA 13856 161076 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Giovanna Baccelli''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, tuggi hitaande 1782. Ina hollira Giovanna Baccelli, jimoowo bale Itaalinaajo. Baccelli woniino baloowo mawɗo to suudu pijirlooji laamɗo to Haymarket. Ko kanko kadi woni joom suudu laamɗo Dorset, yamirɗo nate ɗee. Sabu jokkondiral maɓɓe e golle makko e dingiral, golle ɗee njiytiraa ko pusgol e daande decorum. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1782 to Somerset House to Londres. Hannde ɗum e nder mooɓondiral Tate Britain to Pimlico, caggal nde heɓaa e hitaande 1985. == Tuugnorgal == jo35lbjgoui91pqwge55lmywejozgea 161081 161076 2026-04-07T21:07:16Z SUZYFATIMA 13856 161081 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Giovanna Baccelli''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, tuggi hitaande 1782. Ina hollira Giovanna Baccelli, jimoowo bale Itaalinaajo. Baccelli woniino baloowo mawɗo to suudu pijirlooji laamɗo to Haymarket. Ko kanko kadi woni joom suudu laamɗo Dorset, yamirɗo nate ɗee. Sabu jokkondiral maɓɓe e golle makko e dingiral, golle ɗee njiytiraa ko pusgol e daande decorum. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1782 to Somerset House to Londres. Hannde ɗum e nder mooɓondiral Tate Britain to Pimlico, caggal nde heɓaa e hitaande 1985.<ref>Postle p.53</ref><ref>Barratt & Miles p.37</ref><ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/gainsborough-giovanna-baccelli-t02000 Tate galleries]</ref> == Tuugnorgal == <references /> 579lsm38lmkjwph0n2rntuzn696z9qm Mary Gonzaga Barry 0 39092 161077 2026-04-07T21:04:08Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Mary "Gonzaga" Barry''' IBVM (27 sulyee 1834 – 15 mars 1915) ko miñi mum debbo diine katolik Irlande, mo golle nguurndam mum ngaddi sosde duɗe miñiraaɓe Loreto e nder Ostarali fof. ==Nguurndam== Mary Barry jibinaa ko to wuro wiyeteengo Wexford, to leydi Irlannda. Gila e cukaagu Mariyam, leydi Irlande ina wondi e Heege Mawnde. Ko wonaa ɗuum koo, Mary jannginaama e juuɗe Loreto Sisters to Irlande hade mum naatde I.B.V.M e hitaande 1853, tawi omo yahr..." 161077 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary "Gonzaga" Barry''' IBVM (27 sulyee 1834 – 15 mars 1915) ko miñi mum debbo diine katolik Irlande, mo golle nguurndam mum ngaddi sosde duɗe miñiraaɓe Loreto e nder Ostarali fof. ==Nguurndam== Mary Barry jibinaa ko to wuro wiyeteengo Wexford, to leydi Irlannda. Gila e cukaagu Mariyam, leydi Irlande ina wondi e Heege Mawnde. Ko wonaa ɗuum koo, Mary jannginaama e juuɗe Loreto Sisters to Irlande hade mum naatde I.B.V.M e hitaande 1853, tawi omo yahra e duuɓi 19.[1] E hitaande 1875, rewɓe Loreto adanɓe, e gardagol Gonzaga Barry, njalti Irlannda fayde Ostarali, e dow ɗaɓɓaande Michael O’Connor, Biskop Ballarat, jaɓi sosde duɗe katolik en sukaaɓe rewɓe. Hay so tawii ko caɗeele makko gadane, ko wayi no duuɓi makko e muusde seeɗa, ɓeeɗoo Loreto Sisters cosi duɗal to Ballarat ko juuti caggal nde o arti to Ostarali ngal yumma Gonzaga e I.B.V.M. Ndee duɗal gadanal sosaa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde St Mary’s Mount Abbey. Mary Gonzaga Barry sankii ko ñalnde 5 marse 1915, to wuro wiyeteengo Loreto to Ballarat, to Ostarali. E nder deftere makko o siforaama wonde "debbo jom hakkille laaɓɗo ... [e] jogiiɗo doole keewɗe ngam waɗde geɗe njulaagu."[2] Gooto e koyɗe yumma Barry ko mahde suudu dewal to Loreto Convent, Ballarat.[3] ==Golle maantiniiɗe== Bishop Ballarat ina wondi e sunaare e haajuuji jaŋde ɓeydagol yimɓe nokku Ballarat. Caggal nde Mary e sehilaaɓe mum njeeɗiɗo ngari Ballarat e hitaande 1875, e caggal nde o haɓi e caɗeele makko gadane, ko ɓooyaani koo duɗe I.B.V.M ina njokki e nokku Ballarat. Ɗee duɗe ina njogii haajuuji keewɗi e nder nokku hee ; prep ngam naatde UNI, jaŋde diine, nokkuuji Kindergarten keertiiɗi, jaŋde parwisaaji tawa ko e njoɓdi wonande ɓe mbaawaa yoɓde njoɓdi e ɓe mbaɗti ɗum e ko yumma Gonzaga inniri "duɗal hakkilantaagal sukaaɓe rewɓe". Nde duɗe Gonzaga Barry ɓeydii anndeede, o teddinaama no feewi e nder winndere jaŋde Ostarali sabu darnde makko mawnde e sosde duɗe ɗee. Nafoore Barry e nafoore jaŋde huuɓtodinnde ina feeñi e yuɓɓo e nafooje duɗe makko. Ko noon kadi e duɗe leslese e hakkundeeje, Gonzaga Barry e miñiraaɓe rewɓe I.B.V.M mbaɗii duɗal jaŋde leslesre ngal alaa ko yoɓetee e nder wuro Melbourne Sud (1912) e duɗal janngirɗe jannginooɓe (Central Catholic Training College) ngam heblude gollotooɓe diine e layyaaji ɗi udditaa e hitaande 1910. Daartol golle e sosde yumma Gonzaga Barry ummorii ko e miijo makko wonde rewɓe ina njogii ko heewi ko njanngata ko ɓuri tuugnaade e "miijooji jaŋde ... ɗi min njoɓata ko ɓuri heewde e worɓe." O noddi Barbara Bell, janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, ngam arde Ballarat ngam jannginde miñiraaɓe rewɓe Loreto laabi kesi janngingol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde jannginooɓe kesal sosaangal.[5][6] Barry kadi waɗii batte keewɗe e almuɓɓe mum e wiyde ɓe yo ɓe mbaɗtu heen geɗe maɓɓe e nder winndere nde, tawa ɓe ngonaa e seertude e mbaydiiji rewɓe.[7] Hannde, duɗe Loreto jeeɗiɗi ina ngoodi e nder Ostarali, ko ina ɓura 90 e nder winndere ndee kala. E hitaande 1978, laawol gootol e nder wuro Canberra, Chisholm, innitiraa ko nokku Gonzaga ngam teddinde mo.[8] O nasti nder limngal teddungal rewɓe Victoria nder hitaande 2025.[9] ==Tuugnorgal== 4794t44xt0fb20wp5pidvf11sl4oyk3 161105 161077 2026-04-08T04:37:12Z MOIBARDE 10068 161105 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary "Gonzaga" Barry''' IBVM (27 sulyee 1834 – 15 mars 1915) ko miñi mum debbo diine katolik Irlande, mo golle nguurndam mum ngaddi sosde duɗe miñiraaɓe Loreto e nder [[Ostarali]] fof. ==Nguurndam== Mary Barry jibinaa ko to wuro wiyeteengo Wexford, to leydi Irlannda. Gila e cukaagu Mariyam, leydi [[Irlannda|Irlande]] ina wondi e Heege Mawnde. Ko wonaa ɗuum koo, Mary jannginaama e juuɗe Loreto ''Sisters'' to [[Irlannda|Irlande]] hade mum naatde I.B.V.M e hitaande 1853, tawi omo yahra e duuɓi 19. E hitaande 1875, rewɓe Loreto adanɓe, e gardagol Gonzaga Barry, njalti Irlannda fayde [[Ostarali]], e dow ɗaɓɓaande Michael O’Connor, Biskop Ballarat, jaɓi sosde duɗe katolik en sukaaɓe rewɓe. Hay so tawii ko caɗeele makko gadane, ko wayi no duuɓi makko e muusde seeɗa, ɓeeɗoo Loreto ''Sisters'' cosi duɗal to Ballarat ko juuti caggal nde o arti to [[Ostarali]] ngal yumma Gonzaga e I.B.V.M. Ndee duɗal gadanal sosaa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde St Mary’s Mount Abbey. Mary Gonzaga Barry sankii ko ñalnde 5 marse 1915, to wuro wiyeteengo Loreto to Ballarat, to Ostarali. E nder deftere makko o siforaama wonde "debbo jom hakkille laaɓɗo ... jogiiɗo doole keewɗe ngam waɗde geɗe njulaagu." Gooto e koyɗe yumma Barry ko mahde suudu dewal to Loreto Convent, Ballarat. ==Golle maantiniiɗe== Bishop Ballarat ina wondi e sunaare e haajuuji jaŋde ɓeydagol yimɓe nokku Ballarat. Caggal nde Mary e sehilaaɓe mum njeeɗiɗo ngari Ballarat e hitaande 1875, e caggal nde o haɓi e caɗeele makko gadane, ko ɓooyaani koo duɗe I.B.V.M ina njokki e nokku Ballarat. Ɗee duɗe ina njogii haajuuji keewɗi e nder nokku hee ; prep ngam naatde UNI, jaŋde diine, nokkuuji Kindergarten keertiiɗi, jaŋde parwisaaji tawa ko e njoɓdi wonande ɓe mbaawaa yoɓde njoɓdi e ɓe mbaɗti ɗum e ko yumma Gonzaga inniri "duɗal hakkilantaagal sukaaɓe rewɓe". Nde duɗe Gonzaga Barry ɓeydii anndeede, o teddinaama no feewi e nder winndere jaŋde Ostarali sabu darnde makko mawnde e sosde duɗe ɗee. Nafoore Barry e nafoore jaŋde huuɓtodinnde ina feeñi e yuɓɓo e nafooje duɗe makko. Ko noon kadi e duɗe leslese e hakkundeeje, Gonzaga Barry e miñiraaɓe rewɓe I.B.V.M mbaɗii duɗal jaŋde leslesre ngal alaa ko yoɓetee e nder wuro Melbourne Sud (1912) e duɗal janngirɗe jannginooɓe (''Central Catholic Training College)'' ngam heblude gollotooɓe diine e layyaaji ɗi udditaa e hitaande 1910. Daartol golle e sosde yumma Gonzaga Barry ummorii ko e miijo makko wonde rewɓe ina njogii ko heewi ko njanngata ko ɓuri tuugnaade e "miijooji jaŋde ... ɗi min njoɓata ko ɓuri heewde e worɓe." O noddi Barbara Bell, janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, ngam arde Ballarat ngam jannginde miñiraaɓe rewɓe Loreto laabi kesi janngingol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde jannginooɓe kesal sosaangal.Barry kadi waɗii batte keewɗe e almuɓɓe mum e wiyde ɓe yo ɓe mbaɗtu heen geɗe maɓɓe e nder winndere nde, tawa ɓe ngonaa e seertude e mbaydiiji rewɓe. Hannde, duɗe Loreto jeeɗiɗi ina ngoodi e nder [[Ostarali]], ko ina ɓura 90 e nder winndere ndee kala. E hitaande 1978, laawol gootol e nder wuro Canberra, Chisholm, innitiraa ko nokku Gonzaga ngam teddinde mo.[8] O nasti nder limngal teddungal rewɓe Victoria nder hitaande 2025.[9] ==Tuugnorgal== 6oks2gfwec1mzry5qtkrxv88jkhga36 161106 161105 2026-04-08T04:42:16Z MOIBARDE 10068 161106 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mary "Gonzaga" Barry''' IBVM (27 sulyee 1834 – 15 mars 1915) ko miñi mum debbo diine katolik Irlande, mo golle nguurndam mum ngaddi sosde duɗe miñiraaɓe Loreto e nder [[Ostarali]] fof.<ref>{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0300b.htm|title=Barry, Mary Gonzaga - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-06}}</ref> ==Nguurndam== Mary Barry jibinaa ko to wuro wiyeteengo Wexford, to leydi Irlannda. Gila e cukaagu Mariyam, leydi [[Irlannda|Irlande]] ina wondi e Heege Mawnde. Ko wonaa ɗuum koo, Mary jannginaama e juuɗe Loreto ''Sisters'' to [[Irlannda|Irlande]] hade mum naatde I.B.V.M e hitaande 1853, tawi omo yahra e duuɓi 19.<ref>''Ballarat Courier'', 6 March 1915</ref><ref>{{Cite web|url=http://monumentaustralia.org.au/themes/people/religion/display/90251-reverend-mother-mary-gonzaga-barry|title=Reverend Mother Mary Gonzaga Barry {{!}} Monument Australia|last=Design|first=UBC Web|website=monumentaustralia.org.au|language=en|access-date=2018-06-07}}</ref> E hitaande 1875, rewɓe Loreto adanɓe, e gardagol Gonzaga Barry, njalti Irlannda fayde [[Ostarali]], e dow ɗaɓɓaande Michael O’Connor, Biskop Ballarat, jaɓi sosde duɗe katolik en sukaaɓe rewɓe. Hay so tawii ko caɗeele makko gadane, ko wayi no duuɓi makko e muusde seeɗa, ɓeeɗoo Loreto ''Sisters'' cosi duɗal to Ballarat ko juuti caggal nde o arti to [[Ostarali]] ngal yumma Gonzaga e I.B.V.M. Ndee duɗal gadanal sosaa ko duɗal jaaɓi haaɗtirde St Mary’s Mount Abbey.<ref>{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/barry-mary-gonzaga-2945|title=Australian Dictionary of Biography|last1=McTigue|first1=Catherine M.|last2=Palmer|first2=Imelda|chapter=Mary Gonzaga Barry (1834–1915)|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|location=Canberra}}</ref> Mary Gonzaga Barry sankii ko ñalnde 5 marse 1915, to wuro wiyeteengo Loreto to Ballarat, to [[Ostarali]]. E nder deftere makko o siforaama wonde "debbo jom hakkille laaɓɗo ... jogiiɗo doole keewɗe ngam waɗde geɗe njulaagu." Gooto e koyɗe yumma Barry ko mahde suudu dewal to Loreto Convent, Ballarat. ==Golle maantiniiɗe== Bishop Ballarat ina wondi e sunaare e haajuuji jaŋde ɓeydagol yimɓe nokku Ballarat. Caggal nde Mary e sehilaaɓe mum njeeɗiɗo ngari Ballarat e hitaande 1875, e caggal nde o haɓi e caɗeele makko gadane, ko ɓooyaani koo duɗe I.B.V.M ina njokki e nokku Ballarat. Ɗee duɗe ina njogii haajuuji keewɗi e nder nokku hee ; prep ngam naatde UNI, jaŋde diine, nokkuuji Kindergarten keertiiɗi, jaŋde parwisaaji tawa ko e njoɓdi wonande ɓe mbaawaa yoɓde njoɓdi e ɓe mbaɗti ɗum e ko yumma Gonzaga inniri "duɗal hakkilantaagal sukaaɓe rewɓe". Nde duɗe Gonzaga Barry ɓeydii anndeede, o teddinaama no feewi e nder winndere jaŋde Ostarali sabu darnde makko mawnde e sosde duɗe ɗee. Nafoore Barry e nafoore jaŋde huuɓtodinnde ina feeñi e yuɓɓo e nafooje duɗe makko. Ko noon kadi e duɗe leslese e hakkundeeje, Gonzaga Barry e miñiraaɓe rewɓe I.B.V.M mbaɗii duɗal jaŋde leslesre ngal alaa ko yoɓetee e nder wuro Melbourne Sud (1912) e duɗal janngirɗe jannginooɓe (''Central Catholic Training College)'' ngam heblude gollotooɓe diine e layyaaji ɗi udditaa e hitaande 1910. Daartol golle e sosde yumma Gonzaga Barry ummorii ko e miijo makko wonde rewɓe ina njogii ko heewi ko njanngata ko ɓuri tuugnaade e "miijooji jaŋde ... ɗi min njoɓata ko ɓuri heewde e worɓe." O noddi Barbara Bell, janngoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, ngam arde Ballarat ngam jannginde miñiraaɓe rewɓe Loreto laabi kesi janngingol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde jannginooɓe kesal sosaangal.Barry kadi waɗii batte keewɗe e almuɓɓe mum e wiyde ɓe yo ɓe mbaɗtu heen geɗe maɓɓe e nder winndere nde, tawa ɓe ngonaa e seertude e mbaydiiji rewɓe. Hannde, duɗe Loreto jeeɗiɗi ina ngoodi e nder [[Ostarali]], ko ina ɓura 90 e nder winndere ndee kala. E hitaande 1978, laawol gootol e nder wuro Canberra, Chisholm, innitiraa ko nokku Gonzaga ngam teddinde mo.[8] O nasti nder limngal teddungal rewɓe Victoria nder hitaande 2025.[9] ==Tuugnorgal== fiejwvcsu8jw9sn43w3oki6seyw5zkw Pegwell Bay, Kent – a Recollection of October 5th 1858 0 39093 161078 2026-04-07T21:05:09Z Bakurakurama 11269 Created page with " == '''Pegwell Bay, Kent – ​​Siftorde ñalnde 5 oktoobar''' 1858 ko nate 1860 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo William Dyce waɗi e nebam, ina hollita leydi Pegwell Bay, to bannge fuɗnaange-rewo Kent. Ko ɗum hiisetee ko golle Pre-Raphaelite, Dyce huutoriima mbaadi toowndi e detal caɗtungal ngam sosde leydi doole. Ina sikkaa ko kañum woni natal ɓurngal moƴƴude e Dyce, ko Galle Tate jogii ngal. == == Natal ngal ummorii ko e njillu ɓesngu Dyce to Pegwell Bay..." 161078 wikitext text/x-wiki == '''Pegwell Bay, Kent – ​​Siftorde ñalnde 5 oktoobar''' 1858 ko nate 1860 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo William Dyce waɗi e nebam, ina hollita leydi Pegwell Bay, to bannge fuɗnaange-rewo Kent. Ko ɗum hiisetee ko golle Pre-Raphaelite, Dyce huutoriima mbaadi toowndi e detal caɗtungal ngam sosde leydi doole. Ina sikkaa ko kañum woni natal ɓurngal moƴƴude e Dyce, ko Galle Tate jogii ngal. == == Natal ngal ummorii ko e njillu ɓesngu Dyce to Pegwell Bay e lewru ut 1857. Pegwell Bay ko ɓuuɓri ɓuuɓndi e daande maayo Kent hakkunde Ramsgate e Sandwich, to daande maayo Stour, Kent. Ko nokku keewɗo yimɓe e nder yontaaji Victoria, ina waɗi gese teewu e yah-ngartaa pucci. Bay oo kadi ko nokku keewɗo yimɓe ngam dogde fossil. Natal ngal ina hollita debbo Dyce e miñiraaɓe mum rewɓe ɗiɗo ina ngondi e mooftude kosam e ƴiye e dow maayo. Laral danewal hollirngal e asamaan ngal ko hollirde Komet Donati == == Ɓawo == == Dyce jibinaa ko to Aberdeen, ɗo baaba mum wonnoo doktoor. Ko o Angalteer-Katolik, o meeɗiino fentude ko ɓuri heewde e nate, nate diine, e won e muraadu e nder cuuɗi parlemaa mahraaɗi ɗii. Dyce suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1844, kadi o wonti tergal timmungal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1848. == == Fawnugo == == Natal ngal ummorii ko e njillu ɓesngu Dyce to Pegwell Bay e lewru ut 1857. Pegwell Bay ko ɓuuɓri ɓuuɓndi e daande maayo Kent hakkunde Ramsgate e Sandwich, to daande maayo Stour, Kent. Ko nokku keewɗo yimɓe e nder yontaaji Victoria, ina waɗi gese teewu e yah-ngartaa pucci. Bay oo kadi ko nokku keewɗo yimɓe ngam dogde fossil. == == E nder natal ngal, ɓuuɓol ngol yaltii, ina hollita ɓuuɓol ɓuuɓngol, ɓuuɓol ndiyam, kaaƴe, e alkule. Ina darii ceertuɗi e yeeso ko ɓiy Dyce ina jogii spade ina ndaara maayo, debbo mum e miñiraaɓe mum rewɓe ɗiɗo, ina moofta kosam e ƴiye e dow maayo. Rewɓe ɓee ina njuuti e ɓuuɓri jamma ndunngu. Limlebbi tokoosi ina njiyloo e nder ɓulli kaaƴe e nder ladde, gooto ina ƴetta puccu. Gorko gooto to bannge ñaamo, ina jogii kaɓirɗe naalanke ina ndaara dow kaaƴe, ina waawi wonde natal hoore mum Dyce e hoore mum. Naange fuɗngo ina rokka kaaƴe e beeli ɗii lewlewndu pinndu, kono nokku oo ina heddii e ɓuuɓde. Dyce ko ganndo leydi keewɗo faayiida, kadi laabi kaaƴe caggal maayo ina cifaa no feewi. Laral danewal e asamaan ko Komet Donati. == == Dyce waɗii wiɗtooji gadani e dow maayo, en plein air. Jannde tokosere nde koloor ndiyam waɗaa e hitaande 1857, heɓaama e Galle Naalankaagal Aberdeen e hitaande 1991, tawi heen feccere ko Fonds d’Art rokki ɗum. Natal nebam timmungal ina hollita sahaa caggal jamma e janngugol ngol ; Dyce kadi ɓeydi heen ɓesngu mum e yeeso nate cakkitiiɗe ɗee, o wayli ñalngu nguu hitaande wootere caggal ɗuum ngam waɗde heen tagofeere nde. Beeli ɗii ko Charles Darwin e ɓesngu mum keewi yahde, deftere wiyeteende « On l’origine des espèces » yalti e hitaande 1859, tawi Dyce ina golloroo e nate ɗee. == == Natal ngal ina waawi yiyeede ko no mbaydi sahaa e nokku, geologie e astronomie, ɓesngu e daartol, tawa ganndal ina hawra e Kerecee’en e dow maayo : Pegwell Bay ina wiyee ko nokku ɗo St Augustine jippii e hitaande 597, e dow njillu mum ngam addude Kerecee’en e duuɗe Angalteer (e kadi ɗo Hengist e Horsa ngari e teeminannde 5). Komet ina waawi wonde ekoo Hoodere Baytilaama ummoraade e daartol jibinannde deftere nde, kono ina waawi kadi wonde tuugnorgal ganndal koode e nokku ɗo aadee woni e nder winndere ndee. == == Natal gadanal ngal ina waɗi 63,5 santimeeteer (25,0 in) e 89 santimeeteer (35 in). Nde hollitaama e koolol dabbunde Royal Academy e hitaande 1860. Nde laaɓtii haa Dyce tuumaama golloraade gila e foto. E hitaande 1894, Galle Tate soodi nde, ɗo nde heddii. == == Ƴeew kadi == == Natal William Powell Frith ngal hitaande 1854, ngal wiyetee ko Ramsgate Sands == == Jokkondire yaajɗe == == Tuugnorgal == bubf202l3ryf02lkvqf72sl4cg2kolm 161080 161078 2026-04-07T21:05:34Z Bakurakurama 11269 161080 wikitext text/x-wiki == {{Databox}}'''Pegwell Bay, Kent – ​​Siftorde ñalnde 5 oktoobar''' 1858 ko nate 1860 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo William Dyce waɗi e nebam, ina hollita leydi Pegwell Bay, to bannge fuɗnaange-rewo Kent. Ko ɗum hiisetee ko golle Pre-Raphaelite, Dyce huutoriima mbaadi toowndi e detal caɗtungal ngam sosde leydi doole. Ina sikkaa ko kañum woni natal ɓurngal moƴƴude e Dyce, ko Galle Tate jogii ngal. == == Natal ngal ummorii ko e njillu ɓesngu Dyce to Pegwell Bay e lewru ut 1857. Pegwell Bay ko ɓuuɓri ɓuuɓndi e daande maayo Kent hakkunde Ramsgate e Sandwich, to daande maayo Stour, Kent. Ko nokku keewɗo yimɓe e nder yontaaji Victoria, ina waɗi gese teewu e yah-ngartaa pucci. Bay oo kadi ko nokku keewɗo yimɓe ngam dogde fossil. Natal ngal ina hollita debbo Dyce e miñiraaɓe mum rewɓe ɗiɗo ina ngondi e mooftude kosam e ƴiye e dow maayo. Laral danewal hollirngal e asamaan ngal ko hollirde Komet Donati == == Ɓawo == == Dyce jibinaa ko to Aberdeen, ɗo baaba mum wonnoo doktoor. Ko o Angalteer-Katolik, o meeɗiino fentude ko ɓuri heewde e nate, nate diine, e won e muraadu e nder cuuɗi parlemaa mahraaɗi ɗii. Dyce suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1844, kadi o wonti tergal timmungal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1848. == == Fawnugo == == Natal ngal ummorii ko e njillu ɓesngu Dyce to Pegwell Bay e lewru ut 1857. Pegwell Bay ko ɓuuɓri ɓuuɓndi e daande maayo Kent hakkunde Ramsgate e Sandwich, to daande maayo Stour, Kent. Ko nokku keewɗo yimɓe e nder yontaaji Victoria, ina waɗi gese teewu e yah-ngartaa pucci. Bay oo kadi ko nokku keewɗo yimɓe ngam dogde fossil. == == E nder natal ngal, ɓuuɓol ngol yaltii, ina hollita ɓuuɓol ɓuuɓngol, ɓuuɓol ndiyam, kaaƴe, e alkule. Ina darii ceertuɗi e yeeso ko ɓiy Dyce ina jogii spade ina ndaara maayo, debbo mum e miñiraaɓe mum rewɓe ɗiɗo, ina moofta kosam e ƴiye e dow maayo. Rewɓe ɓee ina njuuti e ɓuuɓri jamma ndunngu. Limlebbi tokoosi ina njiyloo e nder ɓulli kaaƴe e nder ladde, gooto ina ƴetta puccu. Gorko gooto to bannge ñaamo, ina jogii kaɓirɗe naalanke ina ndaara dow kaaƴe, ina waawi wonde natal hoore mum Dyce e hoore mum. Naange fuɗngo ina rokka kaaƴe e beeli ɗii lewlewndu pinndu, kono nokku oo ina heddii e ɓuuɓde. Dyce ko ganndo leydi keewɗo faayiida, kadi laabi kaaƴe caggal maayo ina cifaa no feewi. Laral danewal e asamaan ko Komet Donati. == == Dyce waɗii wiɗtooji gadani e dow maayo, en plein air. Jannde tokosere nde koloor ndiyam waɗaa e hitaande 1857, heɓaama e Galle Naalankaagal Aberdeen e hitaande 1991, tawi heen feccere ko Fonds d’Art rokki ɗum. Natal nebam timmungal ina hollita sahaa caggal jamma e janngugol ngol ; Dyce kadi ɓeydi heen ɓesngu mum e yeeso nate cakkitiiɗe ɗee, o wayli ñalngu nguu hitaande wootere caggal ɗuum ngam waɗde heen tagofeere nde. Beeli ɗii ko Charles Darwin e ɓesngu mum keewi yahde, deftere wiyeteende « On l’origine des espèces » yalti e hitaande 1859, tawi Dyce ina golloroo e nate ɗee. == == Natal ngal ina waawi yiyeede ko no mbaydi sahaa e nokku, geologie e astronomie, ɓesngu e daartol, tawa ganndal ina hawra e Kerecee’en e dow maayo : Pegwell Bay ina wiyee ko nokku ɗo St Augustine jippii e hitaande 597, e dow njillu mum ngam addude Kerecee’en e duuɗe Angalteer (e kadi ɗo Hengist e Horsa ngari e teeminannde 5). Komet ina waawi wonde ekoo Hoodere Baytilaama ummoraade e daartol jibinannde deftere nde, kono ina waawi kadi wonde tuugnorgal ganndal koode e nokku ɗo aadee woni e nder winndere ndee. == == Natal gadanal ngal ina waɗi 63,5 santimeeteer (25,0 in) e 89 santimeeteer (35 in). Nde hollitaama e koolol dabbunde Royal Academy e hitaande 1860. Nde laaɓtii haa Dyce tuumaama golloraade gila e foto. E hitaande 1894, Galle Tate soodi nde, ɗo nde heddii. == == Ƴeew kadi == == Natal William Powell Frith ngal hitaande 1854, ngal wiyetee ko Ramsgate Sands == == Jokkondire yaajɗe == == Tuugnorgal == bn9lujwtjk5f0pdukspiki5yk0vs6g5 Portrait of Marie Antoinette (Gautier-Dagoty) 0 39094 161082 2026-04-07T21:09:21Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Natal Marie Antoinette ko natal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste André Gautier-Dagoty waɗi e hitaande 1775. Ina hollita heen Marie Antoinette jibinaaɗo to Otiris, debbo Luwis XVI. Golle ɗee ko dokkal wonande yumma makko Maria Teresa mo Otiris. O hollitaama e njuuteendi timmundi omo ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi fleur-de-lis, maande heraldic Laamu Farayse. Ɓeeɗoo ɗiɗo resndanoo ko e hitaande 1770, o wonti laamɗo debbo nde gorko makko lomtii Lou..." 161082 wikitext text/x-wiki Natal Marie Antoinette ko natal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste André Gautier-Dagoty waɗi e hitaande 1775. Ina hollita heen Marie Antoinette jibinaaɗo to Otiris, debbo Luwis XVI. Golle ɗee ko dokkal wonande yumma makko Maria Teresa mo Otiris. O hollitaama e njuuteendi timmundi omo ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi fleur-de-lis, maande heraldic Laamu Farayse. Ɓeeɗoo ɗiɗo resndanoo ko e hitaande 1770, o wonti laamɗo debbo nde gorko makko lomtii Louis XVIII e hitaande 1874. . Marie Antoinette ina heewnoo hollirde e nder duuɓi mum gadani to Farayse, kono o yiɗaa hollirde ɗum. O ari ko ɓuri yiɗde ko nate Élisabeth Vigée Le Brun e duuɓi garooji ɗii. Hannde natal ngal woni ko e mooɓondiral Palais Versailles nde heɓaa e hitaande 1954. Tuugnorgal ry5afkm4fof6b6ein39fl0venl6q0qk 161083 161082 2026-04-07T21:10:19Z SUZYFATIMA 13856 161083 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Marie Antoinette''' ko natal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste André Gautier-Dagoty waɗi e hitaande 1775. Ina hollita heen Marie Antoinette jibinaaɗo to Otiris, debbo Luwis XVI. Golle ɗee ko dokkal wonande yumma makko Maria Teresa mo Otiris. O hollitaama e njuuteendi timmundi omo ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi fleur-de-lis, maande heraldic Laamu Farayse. Ɓeeɗoo ɗiɗo resndanoo ko e hitaande 1770, o wonti laamɗo debbo nde gorko makko lomtii Louis XVIII e hitaande 1874. . Marie Antoinette ina heewnoo hollirde e nder duuɓi mum gadani to Farayse, kono o yiɗaa hollirde ɗum. O ari ko ɓuri yiɗde ko nate Élisabeth Vigée Le Brun e duuɓi garooji ɗii. Hannde natal ngal woni ko e mooɓondiral Palais Versailles nde heɓaa e hitaande 1954. == Tuugnorgal == eg57ms0n8znyr3gw9wm4yoki3c7fmlv 161086 161083 2026-04-07T21:13:27Z SUZYFATIMA 13856 161086 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Marie Antoinette''' ko natal naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Baptiste André Gautier-Dagoty waɗi e hitaande 1775. Ina hollita heen Marie Antoinette jibinaaɗo to Otiris, debbo Luwis XVI. Golle ɗee ko dokkal wonande yumma makko Maria Teresa mo Otiris. O hollitaama e njuuteendi timmundi omo ɓoornii wutte daneejo, ina waɗi fleur-de-lis, maande heraldic Laamu Farayse. Ɓeeɗoo ɗiɗo resndanoo ko e hitaande 1770, o wonti laamɗo debbo nde gorko makko lomtii Louis XVIII e hitaande 1874. . Marie Antoinette ina heewnoo hollirde e nder duuɓi mum gadani to Farayse, kono o yiɗaa hollirde ɗum. O ari ko ɓuri yiɗde ko nate Élisabeth Vigée Le Brun e duuɓi garooji ɗii. Hannde natal ngal woni ko e mooɓondiral Palais Versailles nde heɓaa e hitaande 1954.<ref>Moyle p.33</ref> <ref>Moyle p.32-34</ref><ref>https://pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/000PE009098</ref> == Tuugnorgal == <references /> i4fm0nxnkuwmo40xblru2ilfvz00rpb Peace Bringing Back Abundance 0 39095 161084 2026-04-07T21:12:07Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Jam artirde keewal ko''' Élisabeth Vigée Le Brun penti ɗum e hitaande 1780, jooni ina jeyaa e ko mooftaa e Louvre, to Pari. Natal Rococo ngal ko alkule Jam e Keewceeral, ngal Le Brun rokki ɗum ngam jaɓɓaade ɗum ngam naatde e Akademi Laamɗo Farayse ngam Pentol e Sewnde e hitaande 1783.[1] Golle ɗee puɗɗiima jaɓɓaade e ƴeewte jillondirɗe, won e ƴeewooɓe naalankaagal ina njetta Le Brun sabu doole mum, woɗɓe ina cemmbina mo sabu suɓaade fannu oo, ina n..." 161084 wikitext text/x-wiki '''Jam artirde keewal ko''' Élisabeth Vigée Le Brun penti ɗum e hitaande 1780, jooni ina jeyaa e ko mooftaa e Louvre, to Pari. Natal Rococo ngal ko alkule Jam e Keewceeral, ngal Le Brun rokki ɗum ngam jaɓɓaade ɗum ngam naatde e Akademi Laamɗo Farayse ngam Pentol e Sewnde e hitaande 1783.[1] Golle ɗee puɗɗiima jaɓɓaade e ƴeewte jillondirɗe, won e ƴeewooɓe naalankaagal ina njetta Le Brun sabu doole mum, woɗɓe ina cemmbina mo sabu suɓaade fannu oo, ina naamnoo mbaawkaaji makko. E sahaa nde nde sakkitii nde, nde yi’aama ko firo laamu Luwis XVI e siynude nanondiral ngam joofnude e dow laawol naatgol Farayse e nder wolde Amerik.[2]: 127 == Limtol == Limlebbi ɗiɗi cakkitiiɗi ɗii e nder golle naalankaagal ɗee ko alkule Jam e Keewceeral. Jam feeñata ko bannge ñaamo kompoññe oo, Abundance feeñata ko bannge nano. Abundance ko feccere nude, ko ɗum hollirta darnde makko e mbaydi alkule. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Mary Sheriff hollitii wonde ko huunde woowaande e teeminannde sappo e jeetatiire nde naalankooɓe kuutortoo ngam hollirde wonde natal ngal ina hollira miijo ngo alaa ko woni e mum, wonaa neɗɗo goonga.[2]: 121 Natal e nder ndee ɗoo golle naalankaagal ina jogii dente jinnaaɓe tawa ina yahdi e ɗemngal yi’annde huuɓtodinngal e teeminannde sappo e jeetatiire. Jam ina jogii gaasa ɓaleewa e comci, Abundance ina jogii gaasa ɓaleewa e comci daneeji. Koɗki jam ina ɓuuɓtoo dow kompoññe, Abundance ina ɓuuɓtoo e dow deeƴre. Piindi e ɓiɓɓe leɗɗe taariiɓe Abundance ina njokkondiri e makko e fineere e paabi ɗi luurdi e hoyre mum e nate laaɓtuɗe ɗe Peace holliti. E wiyde Sheriff, mbaydi Jam ɓurndi worɓe ndii ina ardoo e jogaade Abundance ɓurɗo rewde oo.[2]: 126 Juuɗe nano Jam ina njogii junngo nano Abundance, junngo mum ñaamo ina pustoo e dow ŋoral Abundance. Ɗee geɗe juuɗe laaɓtuɗe ina kollita ngalɗoo geɗal ardaade e tiitoonde. Jokkondiral ɓanndu hakkunde rewɓe ɗiɗo ɓee e tagoore nde ɓe njiylotoo ndee addani won e daartiyankooɓe naalankaagal rokkude fedde erotik e golle ɗee. Sheriff teskiima wonde limooje alkule gaadoraaɗe e teeminannde sappo e jeetatiire ɗee, maa ngonaano ko njiylotoɗen, ɗe ngalaa ko njiylotoo.[2]: 123 E ko feewti heen, Jam e Keewceeral ko nafooje nafooje, keewɗe miijooji e nder golle Le Brun. Gite limooje ɗee e mbaydiiji yeeso ina kollita jokkondiral ɓalliwal e miijooji hakkunde rewɓe ɗiɗo ɓee. Sheriff teskiima wonde peeñgol Abundance ɓurngol worɓe e Peace ɓurngol rewɓe ina ciftora jokkondire doole ɗe mbaylaaki, ɗe sifaa pinal yi’annde e erotika teeminannde sappo e jeetatiire.[2]: 126 So tawii pentol ngol e fuɗɗoode ina wayi no ina rewi e ngalɗoo maande aadaaji, Sheriff ina wiya wonde Le Brun ina jokki e ustude ngalɗoo mbaydi aadaaji. O hollitii limlebbi ɗiɗi ɗii ko rewɓe cemmbinɓe, jeyaaɓe e hoore mum en, wonaa tan kollirooji worɓe e rewɓe.[2]: 126 Style e jokkondiral e golle goɗɗe Hakkilo Simon Vouet ardi jam e ɗuuɗal, 1630 Le Brun ina hollira nate Jam e Keewceeral e mbaadi nattundi.[2] Allegories ina pentiree aadaaji e maandeeji tawa alaa ko hollirta, hono no Simon Vouet winndi e Prudence ardotooɗo jam e keewal gila 1630.[2] Renndinde Le Brun ina seerti e ndee ɗoo golle gadane rewrude e darnde makko ɓadtiinde e haaldude, renndinde hakkunde nate ɗee.[2] Natal Le Brun ngal kadi, ƴeewooɓe e oon sahaa ina nanndi e golle naalanke barok Flamand biyeteeɗo Peter Paul Rubens sabu huutoraade mbaydi colour jalboowo e nafoore.[2] Le Brun ɓuri waawde huutoraade ko mbaydi Baroque to Versailles e golle mum e ballal mum toon.[2] == Firooji == Jam addude keewal ina waɗi sahaaji firteede e nder ngonka politik laamu nguu e les njiimaandi Luwis XVI. Farayse siifondiri nanondiral e hitaande 1783 ngal, ngal holliti joofnirde ballal maɓɓe e wolde Amerik. Golle Le Brun ina mbaawi yiyeede ko adii ndeeɗoo jam, sibu nde waɗiraa ko e hitaande 1780, hade nanondiral ngal waɗde. Sheriff ina hollita wonde ngool natal ko fayti e yiyde jam ina waawi yiyeede e nder ngonka naalankaagal e hoore mum. So Farayse nattii wallude Ameriknaaɓe, maa ɓeydo jogaade ngalu ngam wallitde naalankaagal. E seertude e nate goɗɗe jowitiiɗe e jam e jamaanu, Le Brun waɗaani heen nate potɗe hollirde Luwis XVI, ko ɗum addanta won sikkitaare e ndeeɗoo firo. Sheriff hollitii wonde Jam Ngartirde Abundance fuɗɗii tan ko yiyeede e nder ngonka ko woni e politik caggal nde ɗum waɗi.[2] Golle Le Brun ina mbaawi kadi yiyeede e mbaydi jokkondiral makko e Marie Antoinette. Le Brun tuugnii ko e ballal laamɗo debbo oo e golle mum naalankaagal. Natal ngal ina hollita debbo gooto ina tuugnii e goɗɗo, ko ɗum hollirta jokkondiral hakkunde Le Brun e Marie Antoinette, naalanke e patron. Wonno ko nate keewɗe kollitooje Farayse e laamu nguu e nder Salon de la Paix to Versailles, ko ɗum feccere suudu d7trrsyrqs0qs7jv0fpsjb4r68k35w1 161085 161084 2026-04-07T21:12:35Z Bakurakurama 11269 161085 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jam artirde keewal ko''' Élisabeth Vigée Le Brun penti ɗum e hitaande 1780, jooni ina jeyaa e ko mooftaa e Louvre, to Pari. Natal Rococo ngal ko alkule Jam e Keewceeral, ngal Le Brun rokki ɗum ngam jaɓɓaade ɗum ngam naatde e Akademi Laamɗo Farayse ngam Pentol e Sewnde e hitaande 1783.[1] Golle ɗee puɗɗiima jaɓɓaade e ƴeewte jillondirɗe, won e ƴeewooɓe naalankaagal ina njetta Le Brun sabu doole mum, woɗɓe ina cemmbina mo sabu suɓaade fannu oo, ina naamnoo mbaawkaaji makko. E sahaa nde nde sakkitii nde, nde yi’aama ko firo laamu Luwis XVI e siynude nanondiral ngam joofnude e dow laawol naatgol Farayse e nder wolde Amerik.[2]: 127 == Limtol == Limlebbi ɗiɗi cakkitiiɗi ɗii e nder golle naalankaagal ɗee ko alkule Jam e Keewceeral. Jam feeñata ko bannge ñaamo kompoññe oo, Abundance feeñata ko bannge nano. Abundance ko feccere nude, ko ɗum hollirta darnde makko e mbaydi alkule. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Mary Sheriff hollitii wonde ko huunde woowaande e teeminannde sappo e jeetatiire nde naalankooɓe kuutortoo ngam hollirde wonde natal ngal ina hollira miijo ngo alaa ko woni e mum, wonaa neɗɗo goonga.[2]: 121 Natal e nder ndee ɗoo golle naalankaagal ina jogii dente jinnaaɓe tawa ina yahdi e ɗemngal yi’annde huuɓtodinngal e teeminannde sappo e jeetatiire. Jam ina jogii gaasa ɓaleewa e comci, Abundance ina jogii gaasa ɓaleewa e comci daneeji. Koɗki jam ina ɓuuɓtoo dow kompoññe, Abundance ina ɓuuɓtoo e dow deeƴre. Piindi e ɓiɓɓe leɗɗe taariiɓe Abundance ina njokkondiri e makko e fineere e paabi ɗi luurdi e hoyre mum e nate laaɓtuɗe ɗe Peace holliti. E wiyde Sheriff, mbaydi Jam ɓurndi worɓe ndii ina ardoo e jogaade Abundance ɓurɗo rewde oo.[2]: 126 Juuɗe nano Jam ina njogii junngo nano Abundance, junngo mum ñaamo ina pustoo e dow ŋoral Abundance. Ɗee geɗe juuɗe laaɓtuɗe ina kollita ngalɗoo geɗal ardaade e tiitoonde. Jokkondiral ɓanndu hakkunde rewɓe ɗiɗo ɓee e tagoore nde ɓe njiylotoo ndee addani won e daartiyankooɓe naalankaagal rokkude fedde erotik e golle ɗee. Sheriff teskiima wonde limooje alkule gaadoraaɗe e teeminannde sappo e jeetatiire ɗee, maa ngonaano ko njiylotoɗen, ɗe ngalaa ko njiylotoo.[2]: 123 E ko feewti heen, Jam e Keewceeral ko nafooje nafooje, keewɗe miijooji e nder golle Le Brun. Gite limooje ɗee e mbaydiiji yeeso ina kollita jokkondiral ɓalliwal e miijooji hakkunde rewɓe ɗiɗo ɓee. Sheriff teskiima wonde peeñgol Abundance ɓurngol worɓe e Peace ɓurngol rewɓe ina ciftora jokkondire doole ɗe mbaylaaki, ɗe sifaa pinal yi’annde e erotika teeminannde sappo e jeetatiire.[2]: 126 So tawii pentol ngol e fuɗɗoode ina wayi no ina rewi e ngalɗoo maande aadaaji, Sheriff ina wiya wonde Le Brun ina jokki e ustude ngalɗoo mbaydi aadaaji. O hollitii limlebbi ɗiɗi ɗii ko rewɓe cemmbinɓe, jeyaaɓe e hoore mum en, wonaa tan kollirooji worɓe e rewɓe.[2]: 126 Style e jokkondiral e golle goɗɗe Hakkilo Simon Vouet ardi jam e ɗuuɗal, 1630 Le Brun ina hollira nate Jam e Keewceeral e mbaadi nattundi.[2] Allegories ina pentiree aadaaji e maandeeji tawa alaa ko hollirta, hono no Simon Vouet winndi e Prudence ardotooɗo jam e keewal gila 1630.[2] Renndinde Le Brun ina seerti e ndee ɗoo golle gadane rewrude e darnde makko ɓadtiinde e haaldude, renndinde hakkunde nate ɗee.[2] Natal Le Brun ngal kadi, ƴeewooɓe e oon sahaa ina nanndi e golle naalanke barok Flamand biyeteeɗo Peter Paul Rubens sabu huutoraade mbaydi colour jalboowo e nafoore.[2] Le Brun ɓuri waawde huutoraade ko mbaydi Baroque to Versailles e golle mum e ballal mum toon.[2] == Firooji == Jam addude keewal ina waɗi sahaaji firteede e nder ngonka politik laamu nguu e les njiimaandi Luwis XVI. Farayse siifondiri nanondiral e hitaande 1783 ngal, ngal holliti joofnirde ballal maɓɓe e wolde Amerik. Golle Le Brun ina mbaawi yiyeede ko adii ndeeɗoo jam, sibu nde waɗiraa ko e hitaande 1780, hade nanondiral ngal waɗde. Sheriff ina hollita wonde ngool natal ko fayti e yiyde jam ina waawi yiyeede e nder ngonka naalankaagal e hoore mum. So Farayse nattii wallude Ameriknaaɓe, maa ɓeydo jogaade ngalu ngam wallitde naalankaagal. E seertude e nate goɗɗe jowitiiɗe e jam e jamaanu, Le Brun waɗaani heen nate potɗe hollirde Luwis XVI, ko ɗum addanta won sikkitaare e ndeeɗoo firo. Sheriff hollitii wonde Jam Ngartirde Abundance fuɗɗii tan ko yiyeede e nder ngonka ko woni e politik caggal nde ɗum waɗi.[2] Golle Le Brun ina mbaawi kadi yiyeede e mbaydi jokkondiral makko e Marie Antoinette. Le Brun tuugnii ko e ballal laamɗo debbo oo e golle mum naalankaagal. Natal ngal ina hollita debbo gooto ina tuugnii e goɗɗo, ko ɗum hollirta jokkondiral hakkunde Le Brun e Marie Antoinette, naalanke e patron. Wonno ko nate keewɗe kollitooje Farayse e laamu nguu e nder Salon de la Paix to Versailles, ko ɗum feccere suudu h1vcq9nsm2zq697r4r57bohlp6j7w6t The Lacemaker (Vermeer) 0 39096 161087 2026-04-07T22:20:19Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Lacemaker (Vermeer)''' ko nate ɗe naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Johannes Vermeer (1632-1675) waɗi, timmini ɗum hedde 1669-1670, yuɓɓinaa to Louvre, Pari. Golle ɗee ina kollita suka debbo gooto ɓoorniiɗo wutte daneejo, ina jogii wuttulo boɗeejo e junngo mum nano, omo waɗa heen pinndi e nder pillow mo o waɗata lace bobbin makko oo. == Limtol == E 24,5 cm × 21 cm (9,6 in × 8,3 in), golle ɗee ko ɓurɗe famɗude e nate Vermeer,[1] ɗe winndiyanke goot..." 161087 wikitext text/x-wiki '''The Lacemaker (Vermeer)''' ko nate ɗe naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Johannes Vermeer (1632-1675) waɗi, timmini ɗum hedde 1669-1670, yuɓɓinaa to Louvre, Pari. Golle ɗee ina kollita suka debbo gooto ɓoorniiɗo wutte daneejo, ina jogii wuttulo boɗeejo e junngo mum nano, omo waɗa heen pinndi e nder pillow mo o waɗata lace bobbin makko oo. == Limtol == E 24,5 cm × 21 cm (9,6 in × 8,3 in), golle ɗee ko ɓurɗe famɗude e nate Vermeer,[1] ɗe winndiyanke gooto yiyri ɗum ko gooto e nate makko ɓurɗe laaɓtude e ɗe keewaani.[2] Kanndaa kuutorteeɗo oo taƴaa ko e bolol gootol ngol huutortenoo ngam A Young Woman Seated at the Virginals, e nate ɗiɗi ɗee fof ina nanndi e mbaydiiji gooti e fuɗɗoode. Bojel ina fawii e dow ŋoral ɓuuɓngal, ina gasa tawa ko sabu naalanke oo yiɗde ittude kala ko ina diwta hakkille yaajɗo e natal hakkundeewal ngal. Hono no deftere makko « Astronome » (1668) e « Geographe » (1669) nii, ina gasa tawa naalanke oo waɗii wiɗto laaɓtungo hade mum waɗde golle ɗee ; naalankaagal lace ina hollira no feewi e no laaɓiri.[5] Won sikkuɓe Vermeer ina waawi huutoraade kamera obscura nde o winndata golle ɗee : batte optik keewɗe baɗɗe faayiida ina mbaawi yiyeede, haa teeŋti noon e ɓuuɓgol yeeso.[1] E waɗde nokkuuji canvas ɗii ko ɗi ngonaa e hakkille, Vermeer ina waawi hollude luggiɗde fannu e mbaadi ndi meeɗaa yiyeede e pentugol Baroque Holanndee en e yonta oo [6] kono ko heewi e golle makko ndernderiije puɗɗiiɗe gila 1657 e nder "Bojel ina jannga ɓataake e windo udditiingo". E nder The Lacemaker, boɗeejo e daneejo lace oo kolliraama ina ɓuuɓtoo e ɓuuɓri sewnde e mbaadi ndiyam ɓadiiɗo,[2] ina seerti no feewi e laaɓal lace mo o hollirtee ina gollira.[1] Waɗoowo daneeji (1662) mo Kaspar Netscher winndi E wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Lawrence Gowing, "Heɓde mawnugol Vermeer ina timmi. Nde udditaaki e yaajde : hay style universel gooto yiytaaka. En meeɗaa yiyde heen miijo keewngo ngo jeewte sifaaji teeminannde makko ndokki en, miijo ngo ƴiiƴam tedduɗam ɗam ina udditii, ina hesɗitinaa ngam golloraade. Ina woodi tan imaker a'nogine complete e firo wooto."[7] Natal ngal ina heewi yerondireede e nate 1662 ɗe pentoowo pottital e genre Holanndee biyeteeɗo Caspar Netscher, nannduɗo e miijo e tonngoode. == Njawdi == Salvador Dalí ina yiɗi Vermeer, o fenti heen deftere makko nde o winndi e hitaande 1955, ina gasa tawa ko e yamiroore Robert Lehman,[8] e ko ina wona oon sahaa kadi o winndi deftere makko wiyeteende “Lacemaker” nde.[9] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Johannes Vermeer waɗi == Teskorɗe == Logo Wikimedia j9n7iaflt8x073b2du8v4zpo31d5i1p Littlefillan 0 39097 161088 2026-04-07T23:19:15Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Littlefillan er en forstad til Johannesburg, Sydafrika. Den lille forstad i Sandton er adskilt mellem Morningside og Parkmore. Den ligger i Region E af Johannesburg Metropolitan Municipality. Historie Oprindeligt var jorden en gård kaldet Gilfillans lille gård, opkaldt efter dens ejer N.H. Gilfillan. Referencer" 161088 wikitext text/x-wiki Littlefillan er en forstad til Johannesburg, Sydafrika. Den lille forstad i Sandton er adskilt mellem Morningside og Parkmore. Den ligger i Region E af Johannesburg Metropolitan Municipality. Historie Oprindeligt var jorden en gård kaldet Gilfillans lille gård, opkaldt efter dens ejer N.H. Gilfillan. Referencer tau161q6ubj9p7rw9a1nyyq4jzvd984 161089 161088 2026-04-07T23:21:15Z Mejiddanmama 14215 161089 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Littlefillan''' er en forstad til Johannesburg, Sydafrika. Den lille forstad i Sandton er adskilt mellem Morningside og Parkmore. Den ligger i Region E af Johannesburg Metropolitan Municipality. Historie Oprindeligt var jorden en gård kaldet Gilfillans lille gård, opkaldt efter dens ejer N.H. Gilfillan. == Referencer == nhutxuthlevaouw94z8l030z9vzt1sq 161090 161089 2026-04-07T23:30:18Z Mejiddanmama 14215 161090 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Littlefillan''' er en forstad til Johannesburg, Sydafrika. Den lille forstad i Sandton er adskilt mellem Morningside og Parkmore. Den ligger i Region E af Johannesburg Metropolitan Municipality. Historie Oprindeligt var jorden en gård kaldet Gilfillans lille gård, opkaldt efter dens ejer N.H. Gilfillan.<ref name="Dict01">{{cite book|title=Dictionary of Southern African Place Names|publisher=Jonathan Ball Publishers|author1=Raper, Peter E.|author2=Moller, Lucie A.|author3=du Plessis, Theodorus L.|year=2014|pages=1412|isbn=9781868425501}}</ref> == Referencer == <references /> 5phh1kiuj45eicttm318xy3ouzulopr A Short Biographical Dictionary of English Literature 0 39098 161091 2026-04-07T23:38:43Z Mejiddanmama 14215 Created page with "En kort biografisk ordbog over engelsk litteratur Artikel Diskussion Læs Rediger kilde Vis historik Værktøjer Fra Wikipedia, den frie encyklopædi Titelside En kort biografisk ordbog over engelsk litteratur er en samling af forfatterbiografier af John William Cousin (1849-1910), udgivet i 1910. De fleste af opslagene består af kun ét afsnit, men nogle opslag, som f.eks. William Shakespeares, er ret lange. Bogen var den 5.000. e-bog leveret af Distributed Proofre..." 161091 wikitext text/x-wiki En kort biografisk ordbog over engelsk litteratur Artikel Diskussion Læs Rediger kilde Vis historik Værktøjer Fra Wikipedia, den frie encyklopædi Titelside En kort biografisk ordbog over engelsk litteratur er en samling af forfatterbiografier af John William Cousin (1849-1910), udgivet i 1910. De fleste af opslagene består af kun ét afsnit, men nogle opslag, som f.eks. William Shakespeares, er ret lange. Bogen var den 5.000. e-bog leveret af Distributed Proofreaders-projektet til Project Gutenberg, hvor den blev udgivet den 21. august 2004. Referencer tr7pg7sfpjry9u5r4qv44agyhjho62f 161092 161091 2026-04-07T23:40:36Z Mejiddanmama 14215 161092 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''En kort biografisk ordbog over engelsk litteratur''' Artikel Diskussion Læs Rediger kilde Vis historik Værktøjer Fra Wikipedia, den frie encyklopædi Titel side En kort biografisk ordbog over engelsk litteratur er en samling af forfatterbiografier af John William Cousin (1849-1910), udgivet i 1910. De fleste af opslagene består af kun ét afsnit, men nogle opslag, som f.eks. William Shakespeares, er ret lange. Bogen var den 5.000. e-bog leveret af Distributed Proofreaders-projektet til Project Gutenberg, hvor den blev udgivet den 21. august 2004. == Referencer == 1ilvou8qeoidp1k1fsaan33kq6fxmqd 161093 161092 2026-04-07T23:48:10Z Mejiddanmama 14215 161093 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''En kort biografisk ordbog over engelsk litteratu''' '''r''' Værktøjer Fra Wikipedia,den frie encyklopædi Titel side En kort biografisk ordbog over engelsk litteratur er en samling af forfatterbiografier af John William Cousin (1849-1910), udgivet i 1910. De fleste af opslagene består af kun ét afsnit, men nogle opslag, som f.eks. William Shakespeares, er ret lange. Bogen var den 5.000. e-bog leveret af Distributed Proofreaders-projektet til Project Gutenberg, hvor den blev udgivet den 21. august 2004.<ref>[[s:A Short Biographical Dictionary of English Literature|''A Short Biographical Dictionary of English Literature'']], [[John William Cousin]] (1849–1910), published in 1910</ref> == Referencer == <references /> f65kp49me3qh8ukyqqj0f12qu10qp8m Polish Scientific Publishers PWN 0 39099 161094 2026-04-07T23:52:08Z Mejiddanmama 14215 Created page with "efterfølgeren, Wielka Encyklopedia PWN, som blev udgivet mellem 2001 og 2005. Der findes også et online PWN-leksikon – Internetowa encyklopedia PWN. Oprindeligt statsejet, siden 1991 har det været en privat virksomhed. Virksomheden er medlem af International Association of Scientific, Technical and Medical Publishers (STM). Den 1. april 2022 købte Wydawnictwo Naukowe PWN SA virksomhederne Wydawnictwo Szkolne PWN og PZWL Wydawnictwo Lekarskie. Reference" 161094 wikitext text/x-wiki efterfølgeren, Wielka Encyklopedia PWN, som blev udgivet mellem 2001 og 2005. Der findes også et online PWN-leksikon – Internetowa encyklopedia PWN. Oprindeligt statsejet, siden 1991 har det været en privat virksomhed. Virksomheden er medlem af International Association of Scientific, Technical and Medical Publishers (STM). Den 1. april 2022 købte Wydawnictwo Naukowe PWN SA virksomhederne Wydawnictwo Szkolne PWN og PZWL Wydawnictwo Lekarskie. Reference 6av9rld5o24oal10tr52qh8fshdr7qp 161095 161094 2026-04-07T23:54:22Z Mejiddanmama 14215 161095 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''efterfølgeren''', Wielka Encyklopedia PWN, som blev udgivet mellem 2001 og 2005. Der findes også et online PWN-leksikon – Internetowa encyklopedia PWN. Oprindeligt statsejet, siden 1991 har det været en privat virksomhed. Virksomheden er medlem af International Association of Scientific, Technical and Medical Publishers (STM). Den 1. april 2022 købte Wydawnictwo Naukowe PWN SA virksomhederne Wydawnictwo Szkolne PWN og PZWL Wydawnictwo Lekarskie. == Reference == e3cx6dwltw6o2kfmabsottxfrnoudaa 161096 161095 2026-04-08T00:07:47Z Mejiddanmama 14215 161096 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''efterfølgeren''', Wielka Encyklopedia PWN, som blev udgivet mellem 2001 og 2005. Der findes også et online PWN-leksikon – Internetowa encyklopedia PWN.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Wydawnictwa-Szkolne-i-Pedagogiczne;3998727.html|title=Wydawnictwa Szkolne i Pedagogiczne - Encyklopedia PWN - źródło wiarygodnej i rzetelnej wiedzy|website=encyklopedia.pwn.pl|language=pl|access-date=2019-12-04}}</ref> Oprindeligt statsejet, siden 1991 har det været en privat virksomhed. Virksomheden er medlem af International Association of Scientific, Technical and Medical Publishers (STM).<ref>[http://wyborcza.pl/1,75517,4277.html Mariusz Cieślik, 2000. Memorbuch, Grynberg, Henryk. ''Gazeta Wyborcza22. 28 Sept'']</ref> Den 1. april 2022 købte Wydawnictwo Naukowe PWN SA virksomhederne Wydawnictwo Szkolne PWN og PZWL Wydawnictwo Lekarskie.<ref>{{cite web|title=PWN Knowledge Portal|url=http://www.pwn.pl/|access-date=19 November 2013}}</ref><ref>{{Cite web|date=|title=Połączenie spółek grupy PWN - PWN Moc Wiedzy|url=https://www.pwn.pl/polaczenie-spolek|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325125907/https://www.pwn.pl/polaczenie-spolek|archive-date=2022-03-25|access-date=2024-10-25|website=pwn.pl}}</ref> == Reference == <references /> 226221klzd6iw3syqa2gho1rzfro7r7 The Road of the Eagles 0 39100 161097 2026-04-08T00:11:33Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Udgivelseshistorie "Ørnenes Vej" blev første gang udgivet i Fantastic Universe i december 1955 under titlen Conan, Man of Destiny. Samme år blev den også udgivet som en del af Tales of Conan, men nu under den oprindelige titel "Ørnenes Vej". I 1968 blev den genudgivet under samme titel i samlingen Conan the Freebooter. Den originale historie, nu omdøbt til "Sværdenes Vej", kan findes i The Road of Azrael, udgivet i 1979. Referencer" 161097 wikitext text/x-wiki Udgivelseshistorie "Ørnenes Vej" blev første gang udgivet i Fantastic Universe i december 1955 under titlen Conan, Man of Destiny. Samme år blev den også udgivet som en del af Tales of Conan, men nu under den oprindelige titel "Ørnenes Vej". I 1968 blev den genudgivet under samme titel i samlingen Conan the Freebooter. Den originale historie, nu omdøbt til "Sværdenes Vej", kan findes i The Road of Azrael, udgivet i 1979. Referencer 81pyy2f7s89l0d1j8ym3sq92xc64xkp 161098 161097 2026-04-08T00:13:46Z Mejiddanmama 14215 161098 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Udgivelseshistorie''' "Ørnenes Vej" blev første gang udgivet i Fantastic Universe i december 1955 under titlen Conan, Man of Destiny. Samme år blev den også udgivet som en del af Tales of Conan, men nu under den oprindelige titel "Ørnenes Vej". I 1968 blev den genudgivet under samme titel i samlingen Conan the Freebooter. Den originale historie, nu omdøbt til "Sværdenes Vej", kan findes i The Road of Azrael, udgivet i 1979. == Referencer == 7lpfi1kaatdpqsmjvej08qm04vkim0s 161099 161098 2026-04-08T00:19:26Z Mejiddanmama 14215 161099 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Udgivelseshistorie''' "Ørnenes Vej" blev første gang udgivet i Fantastic Universe i december 1955 under titlen Conan, Man of Destiny. Samme år blev den også udgivet som en del af Tales of Conan, men nu under den oprindelige titel "Ørnenes Vej". I 1968 blev den genudgivet under samme titel i samlingen Conan the Freebooter. Den originale historie, nu omdøbt til "Sværdenes Vej", kan findes i The Road of Azrael, udgivet i 1979.<ref name="works1">{{cite web|url=http://www.howardworks.com/storyc.htm#cona1|title=Story Index - C: CONAN, MAN OF DESTINY|access-date=2009-05-14|work=Howard Works}}</ref><ref name="works2" /><ref name="works3">{{cite web|url=http://www.howardworks.com/storyw.htm#wayo|title=Story Index - W: THE WAY OF THE SWORDS|access-date=2009-05-14|work=Howard Works}}</ref> == Referencer == <references /> 2gzysomhzwmgxha2di2kdv1llnckqpk Svenskt biografiskt lexikon 0 39101 161100 2026-04-08T00:23:25Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Ekman – Enwall (1950) Envallsson – Fahlbeck (1953) Fahlberg – Feuk (1956) Fich – Gehlin (1964-1966) Geijer – Hall (1967-1969) Hallardt – Heurgren (1969-1971) Heurlin – Inge (1971-1973) Ingeborg – Katarina (1973–75) Katarina – Königsmarck (1975-77) Königsmarck – Lilja (1977-79) Liljeblad – Ljungberger (1980-1981) Ljungdahl – Malmros (1982-1984) Malmros – Munck af Rosenschöld (1985–1987) Munck af Rosenschöld – Nilsson (1987–1989) Nilss..." 161100 wikitext text/x-wiki Ekman – Enwall (1950) Envallsson – Fahlbeck (1953) Fahlberg – Feuk (1956) Fich – Gehlin (1964-1966) Geijer – Hall (1967-1969) Hallardt – Heurgren (1969-1971) Heurlin – Inge (1971-1973) Ingeborg – Katarina (1973–75) Katarina – Königsmarck (1975-77) Königsmarck – Lilja (1977-79) Liljeblad – Ljungberger (1980-1981) Ljungdahl – Malmros (1982-1984) Malmros – Munck af Rosenschöld (1985–1987) Munck af Rosenschöld – Nilsson (1987–1989) Nilsson – Näsström (1990-1991) Odeberg – Pederby (1992–1994) Pegelow – Rettig (1995-1997) Retzius – Ryd (1998-2000) Rydbeck – Segerstedt (2000-2002) Sehlstedt – Sparre (2003–2006) Sparrgren – Ström (2007-2011)[1] Strömberg – Swensson (2013) Se også Svenskt biografisk håndtering Referencer 0t3x9mhf1buwwnyxtlikaykmqdr4pc9 161101 161100 2026-04-08T00:27:11Z Mejiddanmama 14215 161101 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ekman – Enwall (1950)''' Envallsson – Fahlbeck (1953)Fahlberg – Feuk (1956)Fich – Gehlin (1964-1966)Geijer – Hall (1967-1969)Hallardt – Heurgren (1969-1971)Heurlin – Inge (1971-1973)Ingeborg – Katarina (1973–75) Katarina – Königsmarck (1975-77)Königsmarck – Lilja (1977-79)Liljeblad – Ljungberger (1980-1981)Ljungdahl – Malmros (1982-1984)Malmros – Munck af Rosenschöld (1985–1987)Munck af Rosenschöld – Nilsson (1987–1989)Nilsson – Näsström (1990-1991)Odeberg – Pederby (1992–1994)Pegelow – Rettig (1995-1997) Retzius – Ryd (1998-2000)Rydbeck – Segerstedt (2000-2002)Sehlstedt – Sparre (2003–2006)Sparrgren – Ström (2007-2011)[1]Strömberg – Swensson (2013)Se ogsåSvenskt biografisk håndtering == Referencer == jhccl8y631x25fzva7zppjb76qjyk3x Hawks over Shem 0 39102 161102 2026-04-08T00:36:14Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Forskelle fra Howards originale historie De Camp lod Diego de Guzmans rolle spille Conan, ændrede scenen fra Egypten i 1021 e.Kr. til Howards Hyborian Age og omskrev handlingen i vid udstrækning, så en ny "Conan"-historie kunne inkluderes i samlingen Tales of Conan i 1955. Publikationshistorie "Hawks over Shem" blev første gang udgivet i Fantastic Universe i oktober 1955. Samme år blev den også udgivet som en del af Tales of Conan. I 1968 blev den genudgivet i sam..." 161102 wikitext text/x-wiki Forskelle fra Howards originale historie De Camp lod Diego de Guzmans rolle spille Conan, ændrede scenen fra Egypten i 1021 e.Kr. til Howards Hyborian Age og omskrev handlingen i vid udstrækning, så en ny "Conan"-historie kunne inkluderes i samlingen Tales of Conan i 1955. Publikationshistorie "Hawks over Shem" blev første gang udgivet i Fantastic Universe i oktober 1955. Samme år blev den også udgivet som en del af Tales of Conan. I 1968 blev den genudgivet i samlingen Conan the Freebooter. Den originale historie, "Hawks Over Egypt", kan findes i The Road of Azrael, udgivet i 1979. Referencer ijukunjky6jzutvt1vimkkppdfdyn5g 161103 161102 2026-04-08T00:37:12Z Mejiddanmama 14215 161103 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Forskelle''' fra Howards originale historie De Camp lod Diego de Guzmans rolle spille Conan, ændrede scenen fra Egypten i 1021 e.Kr. til Howards Hyborian Age og omskrev handlingen i vid udstrækning, så en ny "Conan"-historie kunne inkluderes i samlingen Tales of Conan i 1955. Publikationshistorie "Hawks over Shem" blev første gang udgivet i Fantastic Universe i oktober 1955. Samme år blev den også udgivet som en del af Tales of Conan. I 1968 blev den genudgivet i samlingen Conan the Freebooter. Den originale historie, "Hawks Over Egypt", kan findes i The Road of Azrael, udgivet i 1979. == Referencer == 6kihk7l8g1qokai07fiblcumomufum9 161104 161103 2026-04-08T00:43:45Z Mejiddanmama 14215 161104 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Forskelle''' fra Howards originale historie De Camp lod Diego de Guzmans rolle spille Conan, ændrede scenen fra Egypten i 1021 e.Kr. til Howards Hyborian Age og omskrev handlingen i vid udstrækning, så en ny "Conan"-historie kunne inkluderes i samlingen Tales of Conan i 1955. Publikationshistorie "Hawks over Shem" blev første gang udgivet i Fantastic Universe i oktober 1955. Samme år blev den også udgivet som en del af Tales of Conan. I 1968 blev den genudgivet i samlingen Conan the Freebooter. Den originale historie, "Hawks Over Egypt", kan findes i The Road of Azrael, udgivet i 1979.<ref name="works">{{cite web|url=http://www.howardworks.com/storyh.htm#hawk4|title=Publication History|access-date=2009-05-14|work=Howard Works}}</ref><ref name="works2" /> In 1968, it was republished in the collection ''[[Conan the Freebooter]]''.<ref name="works3" /> == Referencer == <references /> qz0tbpn2y13i66qoovabjfp8gsqw7yn Diane Barwick 0 39103 161107 2026-04-08T04:51:10Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Diane Elizabeth McEachern Barwick''' (29 abriil 1938 – 4 abriil 1986) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu, daraniiɗo daartol, e daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, jibinaaɗo to Kanadaa. O woniino kadi wiɗtoowo e jannginoowo lolluɗo e fannu pinal e renndo Aborigine en Ostarali. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Barwick jibinaa ko ñalnde 29 abriil 1938 to Vancouver, to leydi Kanadaa. Baaba makko ko Ronald Bernard McEachern, ko o golloowo ladde, ko o jom doo..." 161107 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diane Elizabeth McEachern Barwick''' (29 abriil 1938 – 4 abriil 1986) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu, daraniiɗo daartol, e daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, jibinaaɗo to Kanadaa. O woniino kadi wiɗtoowo e jannginoowo lolluɗo e fannu pinal e renndo Aborigine en Ostarali. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Barwick jibinaa ko ñalnde 29 abriil 1938 to Vancouver, to leydi Kanadaa. Baaba makko ko Ronald Bernard McEachern, ko o golloowo ladde, ko o jom doole en, ko o gardiiɗo kampaañ, ko o inniraaɗo ‘Bear Tracks’, yumma makko ko Beatrice Rosemond, jibinaaɗo e O’Flynn.[1] Barwick naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Kolommbi, o heɓi heen teddungal e hitaande 1959.[1] Tesis makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, The Logging Camp as Sub-Culture,[1], o fawii ko e pinal leslesal leɗɗe e nder falnde Englewood, ngal tuugnii ko e golle ladde ɗe o waɗi e nder nokkuuji leɗɗe keewɗi.[2] Caggal nde o heɓi bak makko, o waɗi hitaande e golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde taariindi e anthropologie to Victoria, to Kolommbi. E hitaande 1960, o ummii o fayi Ostarali, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) e dow bursi, o heɓi ɗum e hitaande 1964.[3] ==Kugal== Tuggi lewru marse 1966 haa lewru suwee 1972, o woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Anthropologie e Sociologie, to Duɗal Wiɗtooji Pasifik, ANU.[2] O waɗi wiɗtooji e jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali ngam janngude Aborigine en e duuɗe Torres Strait.[4] O golliima e jannginoowo e jannginoowo to ANU tuggi 1974 haa 1978.[2] E hitaande 1979, o woniino wiɗtiyanke wakkatiyankeejo to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol, duɗal wiɗtooji gannde renndo, ANU fotde hitaande.[5] E hitaande 1964, o wonti tergal sosngal fedde ganndal aborigine en to Ostarali (AIAS).[1] E hitaande 1978, ko kanko woni debbo gadano suɓaade e nder diiso AIAS. Haa hitaande 1982, o walli e binndanɗe duɗal ngal. Tuggi 1982 haa 1986, o wonti diisneteeɗo goomu daartol duɗal ngal ; hakkunde 1983 e 1986, o ardii goomu toppitiingu binndanɗe.[citation needed] E lewru mee 1985, o toɗɗaa e AIAS e mbaadi teddundi ngam sosde binndital ngenndiwal nguurndam Aborigine en.[2] E hitaande 1977, Barwick wondi e sosɓe daartol aborigine en, jaaynde jowitiinde e jaŋde aborigine en.[6] O woniino gardiiɗo jaaynde ndee haa hitaande 1982.[5] E hitaande 1980, o naati e Goomu nanondiral Aborigine en, o gollotoo ngam tabitinde won e anndinde laamu, e reende hakkeeji Aborigine en.[2] ==Wade== Ñalnde 4 abriil 1986, o maayi ko e ƴiiƴam ɓalndu to opitaal Royal Canberra. O wirnaa ko e yanaande Gungahlin e diineeji katolik en.[1] ==Teffol== Wiɗtooji e binndanɗe Barwick ɓuri teeŋtude ko e geɗe aadaaji e nguurndam jooni, o waɗi kampaañ ngam haɓaade njiyaagu e tooñanngeeji wonande aborigine en. O ɓuri teeŋtude ko e jokkondiral leƴƴi koɗdiiɗi e leydi, e batte njiimaandi ; golle makko ina teeŋtina nafoore faamde ngonka daartol koloñaal.[2] E hitaande 1984, o yaltinii winndannde jaaynde wiyeteende "Mapping ko ɓenni: Atlas leƴƴi Victoria, 1835-1904", nde wonti tuugnorgal mawngal ngam faamde jeyi aadaaji leydi Aborigine en to Victoria. Ko ɗum wonnoo fuɗɗoode eɓɓoore ɓurnde mawnude, kono o maayi ko balɗe seeɗa caggal nde o heɓi duuɓi 48 nde o fuɗɗii feccere ɗimmere eɓɓoore ndee.[7] riek4t0y8x2nqb1qyj5sqbjt26wo5if 161108 161107 2026-04-08T04:59:24Z MOIBARDE 10068 161108 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diane Elizabeth McEachern Barwick''' (29 abriil 1938 – 4 abriil 1986) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu, daraniiɗo daartol, e daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, jibinaaɗo to [[Kanada|Kanadaa]]. O woniino kadi wiɗtoowo e jannginoowo lolluɗo e fannu pinal e renndo Aborigine en [[Ostarali]]. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Barwick jibinaa ko ñalnde 29 abriil 1938 to Vancouver, to leydi [[Kanada|Kanadaa]]. Baaba makko ko Ronald Bernard McEachern, ko o golloowo ladde, ko o jom doole en, ko o gardiiɗo kampaañ, ko o inniraaɗo ‘''Bear Tracks''’, yumma makko ko Beatrice Rosemond, jibinaaɗo e O’Flynn. Barwick naati duɗal jaaɓi haaɗtirde , o heɓi heen teddungal e hitaande 1959. Tesis makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ''The Logging Camp as Sub-Culture'' , o fawii ko e pinal leslesal leɗɗe e nder falnde Englewood, ngal tuugnii ko e golle ladde ɗe o waɗi e nder nokkuuji leɗɗe keewɗi. Caggal nde o heɓi bak makko, o waɗi hitaande e golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde taariindi e anthropologie to Victoria, to [[Kolommbiya|Kolommbi]]. E hitaande 1960, o ummii o fayi [[Ostarali]], o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) e dow bursi, o heɓi ɗum e hitaande 1964. ==Kugal== Tuggi lewru marse 1966 haa lewru suwee 1972, o woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Anthropologie e Sociologie, to Duɗal Wiɗtooji Pasifik, ANU. O waɗi wiɗtooji e jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali ngam janngude Aborigine en e duuɗe Torres Strait. O golliima e jannginoowo e jannginoowo to ANU tuggi 1974 haa 1978.[2] E hitaande 1979, o woniino wiɗtiyanke wakkatiyankeejo to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol, duɗal wiɗtooji gannde renndo, ANU fotde hitaande. E hitaande 1964, o wonti tergal sosngal fedde ganndal aborigine en to [[Ostarali]] (AIAS). E hitaande 1978, ko kanko woni debbo gadano suɓaade e nder diiso AIAS. Haa hitaande 1982, o walli e binndanɗe duɗal ngal. Tuggi 1982 haa 1986, o wonti diisneteeɗo goomu daartol duɗal ngal ; hakkunde 1983 e 1986, o ardii goomu toppitiingu binndanɗe.[citation needed] E lewru mee 1985, o toɗɗaa e AIAS e mbaadi teddundi ngam sosde binndital ngenndiwal nguurndam Aborigine en. E hitaande 1977, Barwick wondi e sosɓe daartol aborigine en, jaaynde jowitiinde e jaŋde aborigine en.[6] O woniino gardiiɗo jaaynde ndee haa hitaande 1982. E hitaande 1980, o naati e Goomu nanondiral Aborigine en, o gollotoo ngam tabitinde won e anndinde laamu, e reende hakkeeji Aborigine en. ==Wade== Ñalnde 4 abriil 1986, o maayi ko e ƴiiƴam ɓalndu to opitaal Royal Canberra. O wirnaa ko e yanaande Gungahlin e diineeji katolik en. ==Teffol== Wiɗtooji e binndanɗe Barwick ɓuri teeŋtude ko e geɗe aadaaji e nguurndam jooni, o waɗi kampaañ ngam haɓaade njiyaagu e tooñanngeeji wonande aborigine en. O ɓuri teeŋtude ko e jokkondiral leƴƴi koɗdiiɗi e leydi, e batte njiimaandi ; golle makko ina teeŋtina nafoore faamde ngonka daartol koloñaal. E hitaande 1984, o yaltinii winndannde jaaynde wiyeteende "Mapping ko ɓenni: Atlas leƴƴi Victoria, 1835-1904", nde wonti tuugnorgal mawngal ngam faamde jeyi aadaaji leydi Aborigine en to Victoria. Ko ɗum wonnoo fuɗɗoode eɓɓoore ɓurnde mawnude, kono o maayi ko balɗe seeɗa caggal nde o heɓi duuɓi 48 nde o fuɗɗii feccere ɗimmere eɓɓoore ndee. nndzsa68y1es7eetqtpxm160jea6nw7 161109 161108 2026-04-08T05:23:47Z MOIBARDE 10068 161109 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diane Elizabeth McEachern Barwick''' (29 abriil 1938 – 4 abriil 1986) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu, daraniiɗo daartol, e daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, jibinaaɗo to [[Kanada|Kanadaa]]. O woniino kadi wiɗtoowo e jannginoowo lolluɗo e fannu pinal e renndo Aborigine en [[Ostarali]]. ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Barwick jibinaa ko ñalnde 29 abriil 1938 to Vancouver, to leydi [[Kanada|Kanadaa]]. Baaba makko ko Ronald Bernard McEachern, ko o golloowo ladde, ko o jom doole en, ko o gardiiɗo kampaañ, ko o inniraaɗo ‘''Bear Tracks''’, yumma makko ko Beatrice Rosemond, jibinaaɗo e O’Flynn. Barwick naati duɗal jaaɓi haaɗtirde , o heɓi heen teddungal e hitaande 1959. Tesis makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ''The Logging Camp as Sub-Culture'' , o fawii ko e pinal leslesal leɗɗe e nder falnde Englewood, ngal tuugnii ko e golle ladde ɗe o waɗi e nder nokkuuji leɗɗe keewɗi. Caggal nde o heɓi bak makko, o waɗi hitaande e golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde taariindi e anthropologie to Victoria, to [[Kolommbiya|Kolommbi]]. E hitaande 1960, o ummii o fayi [[Ostarali]], o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) e dow bursi, o heɓi ɗum e hitaande 1964. ==Kugal== Tuggi lewru marse 1966 haa lewru suwee 1972, o woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Anthropologie e Sociologie, to Duɗal Wiɗtooji Pasifik, ANU. O waɗi wiɗtooji e jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali ngam janngude Aborigine en e duuɗe Torres Strait. O golliima e jannginoowo e jannginoowo to ANU tuggi 1974 haa 1978.[2] E hitaande 1979, o woniino wiɗtiyanke wakkatiyankeejo to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol, duɗal wiɗtooji gannde renndo, ANU fotde hitaande. E hitaande 1964, o wonti tergal sosngal fedde ganndal aborigine en to [[Ostarali]] (AIAS). E hitaande 1978, ko kanko woni debbo gadano suɓaade e nder diiso AIAS. Haa hitaande 1982, o walli e binndanɗe duɗal ngal. Tuggi 1982 haa 1986, o wonti diisneteeɗo goomu daartol duɗal ngal ; hakkunde 1983 e 1986, o ardii goomu toppitiingu binndanɗe.[citation needed] E lewru mee 1985, o toɗɗaa e AIAS e mbaadi teddundi ngam sosde binndital ngenndiwal nguurndam Aborigine en. E hitaande 1977, Barwick wondi e sosɓe daartol aborigine en, jaaynde jowitiinde e jaŋde aborigine en.[6] O woniino gardiiɗo jaaynde ndee haa hitaande 1982. E hitaande 1980, o naati e Goomu nanondiral Aborigine en, o gollotoo ngam tabitinde won e anndinde laamu, e reende hakkeeji Aborigine en. ==Wade== Ñalnde 4 abriil 1986, o maayi ko e ƴiiƴam ɓalndu to opitaal Royal Canberra. O wirnaa ko e yanaande Gungahlin e diineeji katolik en. ==Teffol== Wiɗtooji e binndanɗe Barwick ɓuri teeŋtude ko e geɗe aadaaji e nguurndam jooni, o waɗi kampaañ ngam haɓaade njiyaagu e tooñanngeeji wonande aborigine en. O ɓuri teeŋtude ko e jokkondiral leƴƴi koɗdiiɗi e leydi, e batte njiimaandi ; golle makko ina teeŋtina nafoore faamde ngonka daartol koloñaal. E hitaande 1984, o yaltinii winndannde jaaynde wiyeteende "Mapping ko ɓenni: Atlas leƴƴi Victoria, 1835-1904", nde wonti tuugnorgal mawngal ngam faamde jeyi aadaaji leydi Aborigine en to Victoria. Ko ɗum wonnoo fuɗɗoode eɓɓoore ɓurnde mawnude, kono o maayi ko balɗe seeɗa caggal nde o heɓi duuɓi 48 nde o fuɗɗii feccere ɗimmere eɓɓoore ndee. == Njawdi == Diane Barwick St, to wuro Canberra, inniraa ko e teddungal makko. == Bibliografi cuɓaaɗo == Woɗɓe e Ostarali daneejo, 1971. Deftere daartol Aborigine en e duundeeji, Diane Barwick, Michael Mace e Tom Stannage, winndooɓe, daartol Aborigine en, Canberra, 1979. [Eɓɓoore ɗiɗmere 1980; mbaydi tataɓiri 1984]. ‘Mapping ko yawti: Atlas leƴƴi Victoria 1835-1904’, feccere 1, Taariiha Aborigine’en 1984, 8(2):100-31 Daneejo, Isobel; Barwik, Diyaan; Meehan, Betti, winndooɓe. (1995). Harbiyankooɓe e yimooɓe : Nguurndam won e rewɓe Aborigine en Ostarali. Fuɗnaange Sidney: George Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 0-86861-612-5</nowiki>. === Caggal maayde makko === Muurtere to Koranderrk nde Diane Barwick winndi. Ko Laura E. Barwick e Richard E. Barwick mbinndi ɗum. Taariiha Aborigine'en wurtini ɗum, Canberra, hitaande 1998. == Tuugnorgal == 3s17u1xilrkj9836zv4fql28bkpzhf5 161110 161109 2026-04-08T05:26:56Z MOIBARDE 10068 161110 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Diane Elizabeth McEachern Barwick''' (29 abriil 1938 – 4 abriil 1986) ko ganndo ko faati e neɗɗaagu, daraniiɗo daartol, e daraniiɗo hakkeeji Aborigine en, jibinaaɗo to [[Kanada|Kanadaa]]. O woniino kadi wiɗtoowo e jannginoowo lolluɗo e fannu pinal e renndo Aborigine en [[Ostarali]].<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article104278134|title=Decrees For 186 At A.N.U.|newspaper=[[The Canberra Times]]|volume=38|issue=10,819|location=Australian Capital Territory, Australia|date=11 April 1964|accessdate=1 May 2019|page=12|via=National Library of Australia}}</ref> ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== Barwick jibinaa ko ñalnde 29 abriil 1938 to Vancouver, to leydi [[Kanada|Kanadaa]]. Baaba makko ko Ronald Bernard McEachern, ko o golloowo ladde, ko o jom doole en, ko o gardiiɗo kampaañ, ko o inniraaɗo ‘''Bear Tracks''’, yumma makko ko Beatrice Rosemond, jibinaaɗo e O’Flynn.<ref>{{Cite web|url=http://aboriginalhistory.org/Journals.html|title=Aboriginal History|access-date=2 November 2010|archive-date=19 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161119075855/http://www.aboriginalhistory.org/Journals.html|url-status=dead}}</ref> Barwick naati duɗal jaaɓi haaɗtirde , o heɓi heen teddungal e hitaande 1959. Tesis makko e duɗal jaaɓi haaɗtirde, ''The Logging Camp as Sub-Culture'' , o fawii ko e pinal leslesal leɗɗe e nder falnde Englewood, ngal tuugnii ko e golle ladde ɗe o waɗi e nder nokkuuji leɗɗe keewɗi. Caggal nde o heɓi bak makko, o waɗi hitaande e golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde taariindi e anthropologie to Victoria, to [[Kolommbiya|Kolommbi]]. E hitaande 1960, o ummii o fayi [[Ostarali]], o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) e dow bursi, o heɓi ɗum e hitaande 1964. ==Kugal== Tuggi lewru marse 1966 haa lewru suwee 1972, o woniino wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Anthropologie e Sociologie, to Duɗal Wiɗtooji Pasifik, ANU. O waɗi wiɗtooji e jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali ngam janngude Aborigine en e duuɗe Torres Strait. O golliima e jannginoowo e jannginoowo to ANU tuggi 1974 haa 1978.[2] E hitaande 1979, o woniino wiɗtiyanke wakkatiyankeejo to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol, duɗal wiɗtooji gannde renndo, ANU fotde hitaande. E hitaande 1964, o wonti tergal sosngal fedde ganndal aborigine en to [[Ostarali]] (AIAS). E hitaande 1978, ko kanko woni debbo gadano suɓaade e nder diiso AIAS. Haa hitaande 1982, o walli e binndanɗe duɗal ngal. Tuggi 1982 haa 1986, o wonti diisneteeɗo goomu daartol duɗal ngal ; hakkunde 1983 e 1986, o ardii goomu toppitiingu binndanɗe.[citation needed] E lewru mee 1985, o toɗɗaa e AIAS e mbaadi teddundi ngam sosde binndital ngenndiwal nguurndam Aborigine en. E hitaande 1977, Barwick wondi e sosɓe daartol aborigine en, jaaynde jowitiinde e jaŋde aborigine en.[6] O woniino gardiiɗo jaaynde ndee haa hitaande 1982. E hitaande 1980, o naati e Goomu nanondiral Aborigine en, o gollotoo ngam tabitinde won e anndinde laamu, e reende hakkeeji Aborigine en. ==Wade== Ñalnde 4 abriil 1986, o maayi ko e ƴiiƴam ɓalndu to opitaal Royal Canberra. O wirnaa ko e yanaande Gungahlin e diineeji katolik en. ==Teffol== Wiɗtooji e binndanɗe Barwick ɓuri teeŋtude ko e geɗe aadaaji e nguurndam jooni, o waɗi kampaañ ngam haɓaade njiyaagu e tooñanngeeji wonande aborigine en. O ɓuri teeŋtude ko e jokkondiral leƴƴi koɗdiiɗi e leydi, e batte njiimaandi ; golle makko ina teeŋtina nafoore faamde ngonka daartol koloñaal. E hitaande 1984, o yaltinii winndannde jaaynde wiyeteende "Mapping ko ɓenni: Atlas leƴƴi Victoria, 1835-1904", nde wonti tuugnorgal mawngal ngam faamde jeyi aadaaji leydi Aborigine en to Victoria. Ko ɗum wonnoo fuɗɗoode eɓɓoore ɓurnde mawnude, kono o maayi ko balɗe seeɗa caggal nde o heɓi duuɓi 48 nde o fuɗɗii feccere ɗimmere eɓɓoore ndee. == Njawdi == Diane Barwick St, to wuro Canberra, inniraa ko e teddungal makko. == Bibliografi cuɓaaɗo == Woɗɓe e Ostarali daneejo, 1971. Deftere daartol Aborigine en e duundeeji, Diane Barwick, Michael Mace e Tom Stannage, winndooɓe, daartol Aborigine en, Canberra, 1979. [Eɓɓoore ɗiɗmere 1980; mbaydi tataɓiri 1984]. ‘Mapping ko yawti: Atlas leƴƴi Victoria 1835-1904’, feccere 1, Taariiha Aborigine’en 1984, 8(2):100-31 Daneejo, Isobel; Barwik, Diyaan; Meehan, Betti, winndooɓe. (1995). Harbiyankooɓe e yimooɓe : Nguurndam won e rewɓe Aborigine en Ostarali. Fuɗnaange Sidney: George Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 0-86861-612-5</nowiki>. === Caggal maayde makko === Muurtere to Koranderrk nde Diane Barwick winndi. Ko Laura E. Barwick e Richard E. Barwick mbinndi ɗum. Taariiha Aborigine'en wurtini ɗum, Canberra, hitaande 1998. == Tuugnorgal == lonzmi14vw4riiyxswndes8fs8esfd9 The Young Mother (Dou 0 39104 161111 2026-04-08T05:29:30Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Young Mother''' ko nate nebam ɗe naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Gerrit Dou waɗi, gila 1658. Siyno naalanke oo feeñii e mbaydi teskinndi e nder windo vitrail, GDOV.1658. Ndee ɗoo deftere ina jeyaa e defte Mauritshuis, to La Haye, gila 1822.[1][2][3] == Tariya == Ngam weltinde laamɗo Angalteer biyeteeɗo Charles II, gardinooɗo laamu jooni oo, Dowlaaji Dentuɗi Pays-Bas e Dowlaaji Dentuɗi Holannde e Friis worgo ndokki mo dokke keewɗe, ina heen fotde 25 nate. Yu..." 161111 wikitext text/x-wiki '''Young Mother''' ko nate nebam ɗe naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Gerrit Dou waɗi, gila 1658. Siyno naalanke oo feeñii e mbaydi teskinndi e nder windo vitrail, GDOV.1658. Ndee ɗoo deftere ina jeyaa e defte Mauritshuis, to La Haye, gila 1822.[1][2][3] == Tariya == Ngam weltinde laamɗo Angalteer biyeteeɗo Charles II, gardinooɗo laamu jooni oo, Dowlaaji Dentuɗi Pays-Bas e Dowlaaji Dentuɗi Holannde e Friis worgo ndokki mo dokke keewɗe, ina heen fotde 25 nate. Yumma Suka oo ina jeyaa e ndee Dokkal Holannda. Tiitoonde nate ɗee ina waawi yiyeede ko no Mary Henrietta Stuart, miñiiko debbo laamɗo oo, debbo jom suudu leydi Orange biyeteeɗo William II mo Orange. O fotnoo ko ƴeewtaade nafooje ɓiyiiko e nder ngonkaaji politik caɗtuɗi. Charles II weltiima no feewi e golle Dou, o etii addude pentoowo oo to Angalteer. Dou noon, jaɓaani noddaango makko.[4][5] == Limtol == Hay so tawii Dou ko almuudo Rembrandt, o ƴettataa mbaadi makko pentugol. Dou ƴettii karallaagal laaɓtungal, ɓuuɓngal, baawngal rokkude mo nate laaɓtuɗe no feewi. Ko ɗum waɗi nate genɗe goonga e laaɓtuɗe ko maande Leiden Fijnschilder, nde Dou ardinoo. E nder The Young Mother, debbo gooto ina jooɗii e windo ina waɗa golle njuumri. O ƴeewi dow e golle makko feewde e ƴeewoowo oo. Ko adii makko ko ɓiɗɗo makko e nder leeso wicker, ina toppitii debbo golloowo. E nder suudu nduu, ndu lewru nduu jalbata e nder wertallo ngoo, ina yiyee geɗe keewɗe kaawniiɗe. E sara windo ngoo ina woodi 6uu6ol tokosol ina jogii 6uu6ol, ina jogii 6uu6ol 6uu6ol, sara 6uu6ol tinndinoore fadcfo. E nder ŋorol les ngol, naalanke oo ina hollita geɗe ɓurɗe heewde. E nder jiiɓru nanndundu ina hollira lanterne dogɗo, ɓuuɓri, ɓuuɓri karaŋ, liɗɗi e dow taasawol e colli maayɗi. E nder laabi, yimɓe ɗiɗo ina mbaawi yiyeede haa jooni e yiite ɓuuɓɗo. Pecce genre ummoriiɗe e teeminannde 17ɓiire ina keewi heewde maandeeji, hay so tawii noon ɗum wonaa sahaa fof yiyoowo hannde oo yiyata ɗoon e ɗoon. Yeru, golle juuɗe yumma cukalel ngel ina maantiniri moƴƴere, hono no ɓuuɓri koyɗe ndi ɓuuɓri debbo oo suddiri haa timmi. Kupid ina yiyee e dow piilngal caggal debbo oo, ko ɗum woni firo yiɗde (conjugal) nde cukalel ngel woni batte mum. Koɗol gorko e kaafaawi ina fawii e dow ŋoral gootal. Slipper e leydi e ɓiɗngel ngel e dow piilngal kadi ko maandeeji erotik. E nokkuuji ceertuɗi e nder galle hee, Dou pentii ridooji ndarnaaɗi ɗi, wondude e leydi ndi ina waawi yiyeede e windo, ina ndokka pentol ngol luggiɗde.[6][7] Iwdi mum Caggal nde natal ngal fawi e nder gooto e galleeji laamɓe Angalteer fotde duuɓi capanɗe, statdtholder William III mo Orange artiri golle ɗee to Pays-Bas. Ɗoo nde waɗtaa e galle laamorɗo Het Loo, ko nanndi e jimɗi Rembrandt ɗi Simeon winndi, hono « Jimol yettoode ». Caggal nde won e njilluuji, natal ngal joofi ko e Galle Prince William V to La Haye e hitaande 1774. E jamaanu Napoleyoŋ, natal ngal yahi to Louvre. Caggal nde nde artiraa, nde adii hollirde ko e Galle laamɗo William V, caggal ɗuum e Mauritshuis, gila 1822. == Tuugnorgal == t1vrjq59u8ikh247nbfombdfjyd7t2p 161113 161111 2026-04-08T05:36:45Z Babaji 002 14216 161113 wikitext text/x-wiki '''Young Mother''' ko nate nebam ɗe naalanke Holanndeejo biyeteeɗo Gerrit Dou waɗi, gila 1658. Siyno naalanke oo feeñii e mbaydi teskinndi e nder windo vitrail, GDOV.1658. Ndee ɗoo deftere ina jeyaa e defte Mauritshuis, to La Haye, gila 1822.<ref>[https://www.mauritshuis.nl/en/our-collection/artworks/32-the-young-mother/ The Young Mother, Mauritshuis]</ref><ref>Quentin Buvelot and Epco Runia (red.), ''Meesters uit het Mauritshuis'', The Hague, 2012 (Dutch)</ref><ref>Ann Sutherland Harris, ''Seventeenth-century Art and Architecture'', Laurence King Publishing, 2005</ref> == Tariya == Ngam weltinde laamɗo Angalteer biyeteeɗo Charles II, gardinooɗo laamu jooni oo, Dowlaaji Dentuɗi Pays-Bas e Dowlaaji Dentuɗi Holannde e Friis worgo ndokki mo dokke keewɗe, ina heen fotde 25 nate. Yumma Suka oo ina jeyaa e ndee Dokkal Holannda. Tiitoonde nate ɗee ina waawi yiyeede ko no Mary Henrietta Stuart, miñiiko debbo laamɗo oo, debbo jom suudu leydi Orange biyeteeɗo William II mo Orange. O fotnoo ko ƴeewtaade nafooje ɓiyiiko e nder ngonkaaji politik caɗtuɗi. Charles II weltiima no feewi e golle Dou, o etii addude pentoowo oo to Angalteer. Dou noon, jaɓaani noddaango makko.<ref>Quentin Buvelot and Epco Runia (red.), ''Meesters uit het Mauritshuis'', The Hague, 2012 (Dutch)</ref><ref>Ann Sutherland Harris, ''Seventeenth-century Art and Architecture'', Laurence King Publishing, 2005</ref> == Limtol == Hay so tawii Dou ko almuudo Rembrandt, o ƴettataa mbaadi makko pentugol. Dou ƴettii karallaagal laaɓtungal, ɓuuɓngal, baawngal rokkude mo nate laaɓtuɗe no feewi. Ko ɗum waɗi nate genɗe goonga e laaɓtuɗe ko maande Leiden Fijnschilder, nde Dou ardinoo. E nder The Young Mother, debbo gooto ina jooɗii e windo ina waɗa golle njuumri. O ƴeewi dow e golle makko feewde e ƴeewoowo oo. Ko adii makko ko ɓiɗɗo makko e nder leeso wicker, ina toppitii debbo golloowo. E nder suudu nduu, ndu lewru nduu jalbata e nder wertallo ngoo, ina yiyee geɗe keewɗe kaawniiɗe. E sara windo ngoo ina woodi 6uu6ol tokosol ina jogii 6uu6ol, ina jogii 6uu6ol 6uu6ol, sara 6uu6ol tinndinoore fadcfo. E nder ŋorol les ngol, naalanke oo ina hollita geɗe ɓurɗe heewde. E nder jiiɓru nanndundu ina hollira lanterne dogɗo, ɓuuɓri, ɓuuɓri karaŋ, liɗɗi e dow taasawol e colli maayɗi. E nder laabi, yimɓe ɗiɗo ina mbaawi yiyeede haa jooni e yiite ɓuuɓɗo. Pecce genre ummoriiɗe e teeminannde 17ɓiire ina keewi heewde maandeeji, hay so tawii noon ɗum wonaa sahaa fof yiyoowo hannde oo yiyata ɗoon e ɗoon. Yeru, golle juuɗe yumma cukalel ngel ina maantiniri moƴƴere, hono no ɓuuɓri koyɗe ndi ɓuuɓri debbo oo suddiri haa timmi. Kupid ina yiyee e dow piilngal caggal debbo oo, ko ɗum woni firo yiɗde (conjugal) nde cukalel ngel woni batte mum. Koɗol gorko e kaafaawi ina fawii e dow ŋoral gootal. Slipper e leydi e ɓiɗngel ngel e dow piilngal kadi ko maandeeji erotik. E nokkuuji ceertuɗi e nder galle hee, Dou pentii ridooji ndarnaaɗi ɗi, wondude e leydi ndi ina waawi yiyeede e windo, ina ndokka pentol ngol luggiɗde .<ref>Quentin Buvelot and Epco Runia (red.), ''Meesters uit het Mauritshuis'', The Hague, 2012 (Dutch)</ref><ref>Ann Sutherland Harris, ''Seventeenth-century Art and Architecture'', Laurence King Publishing, 2005</ref> == Provenance == Iwdi mum Caggal nde natal ngal fawi e nder gooto e galleeji laamɓe Angalteer fotde duuɓi capanɗe, statdtholder William III mo Orange artiri golle ɗee to Pays-Bas. Ɗoo nde waɗtaa e galle laamorɗo Het Loo, ko nanndi e jimɗi Rembrandt ɗi Simeon winndi, hono « Jimol yettoode ». Caggal nde won e njilluuji, natal ngal joofi ko e Galle Prince William V to La Haye e hitaande 1774. E jamaanu Napoleyoŋ, natal ngal yahi to Louvre. Caggal nde nde artiraa, nde adii hollirde ko e Galle laamɗo William V, caggal ɗuum e Mauritshuis, gila 1822. == Tuugnorgal == pesqhgzom9yf8l3zdc19d2jz66dsaj6 Alison Bashford 0 39105 161112 2026-04-08T05:33:40Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Alison Caroline Bashford''', FAHA, FBA (jibinaa ko 1963) ko ganndo daartol, keɓtinaaɗo e daartol winndere ndee e daartol ganndal. Ko o jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, kadi ko o gardiiɗo nokku daartol e yimɓe. Alison Bashford ko adii ɗuum ko jannginoowo daartol laamɗo e laana ndiwoowa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge (2013-2017). ==Golle jaŋde== Tuggi 1996 haa 2009, Bashford wonnoo ko jannginoowo daartol to duɗa..." 161112 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alison Caroline Bashford''', FAHA, FBA (jibinaa ko 1963) ko ganndo daartol, keɓtinaaɗo e daartol winndere ndee e daartol ganndal. Ko o jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, kadi ko o gardiiɗo nokku daartol e yimɓe. Alison Bashford ko adii ɗuum ko jannginoowo daartol laamɗo e laana ndiwoowa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge (2013-2017). ==Golle jaŋde== Tuggi 1996 haa 2009, Bashford wonnoo ko jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.[1] O toɗɗaa ko porfeseer daartol jamaanu e hitaande 2009.[1] Hakkunde 2009 e 2010, Bashford woniino hooreejo jaŋde Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard.[2] E yahde Angalteer, o woni Vere Harmsworth, jannginoowo daartol laamɗo e laana ndiwoowa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, kadi o woniino kadi fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iisaa, to Cambridge tuggi 2013 haa 2017.[3] Gila hitaande 2017, o wonii porfeseer wiɗto daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e gardiiɗo porogaraam wiɗto daartol leydi kesiri.[4] Bashford waɗii kadi golle njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to London.[5] Bashford yaltinii defte jeegom, ina heen : Daartol gonngol e ƴellitaare: Daartol galle Huxley (Allen Lane, 2022) Laɓɓingol e pollution: Jinnaaɓe, ɓamtaare e safaara Victoria (1998), Laɓɓingol laamɗo: Daartol teskinngol e koloñaal, Taariindi aduna, e Po30. Geopolitik e nguurndam e dow leydi (2014) e Duundeeji kesi ɗi Thomas Robert Malthus winndi: Janngude kadi kuulal yimɓe (2016), o winndi heen jeeɗiɗi, ina heen Safaara e keerol: Ñawu, Duundeere e Kisal, 1850 haa hannde (2006), Deftere Oxford E2000 (Historiya e Pacific of100). Daartol: Geec, Leydi, Yimɓe (2014). Golle makko hannde ɗee ina njokki e daartol kosmopolitan gannde leydi hannde.[6] ==Teddungal e anndinde== E hitaande 2010, Bashford suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal neɗɗankaagal to Ostarali.[7] E lewru sulyee 2017, o suɓaama Fellow of the British Academy, woni duɗal ngenndiwal leydi Biritaan ngam gannde neɗɗaŋke e renndo.[8] O woni kadi tergal fedde laamɗo leydi New South Wales.[9] E hitaande 2021 o heɓi njeenaari Dan David.[10] O heɓi njeenaari binndol Nib 2023[11], o suɓaama ngam heɓde njeenaari daartol Cundill 2023 ngam The Huxleys.[12] ==Golle cuɓaaɗe== Gaa gaa tonngooɗe defte keewɗe e binndanɗe jaayndeeji ƴeewndaaɗi, Bashford winndii walla feewnii ɗeeɗoo defte : 27lmpivhdtv1def8f5oqsy52n5ta5v3 161114 161112 2026-04-08T05:39:09Z MOIBARDE 10068 161114 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alison Caroline Bashford''', FAHA, FBA (jibinaa ko 1963) ko ganndo daartol, keɓtinaaɗo e daartol winndere ndee e daartol ganndal. Ko o jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, kadi ko o gardiiɗo nokku daartol e yimɓe. Alison Bashford ko adii ɗuum ko jannginoowo daartol laamɗo e laana ndiwoowa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge (2013-2017). ==Golle jaŋde== Tuggi 1996 haa 2009, Bashford wonnoo ko jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O toɗɗaa ko porfeseer daartol jamaanu e hitaande 2009. Hakkunde 2009 e 2010, Bashford woniino hooreejo jaŋde Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. E yahde Angalteer, o woni Vere Harmsworth, jannginoowo daartol laamɗo e laana ndiwoowa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, kadi o woniino kadi fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iisaa, to Cambridge tuggi 2013 haa 2017. Gila hitaande 2017, o wonii porfeseer wiɗto daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e gardiiɗo porogaraam wiɗto daartol leydi kesiri. Bashford waɗii kadi golle njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to [[London]]. Bashford yaltinii defte jeegom, ina heen : Daartol gonngol e ƴellitaare: Daartol galle Huxley (Allen Lane, 2022) Laɓɓingol e pollution: Jinnaaɓe, ɓamtaare e safaara Victoria (1998), Laɓɓingol laamɗo: Daartol teskinngol e koloñaal, Taariindi aduna, e Po30. Geopolitik e nguurndam e dow leydi (2014) e Duundeeji kesi ɗi Thomas Robert Malthus winndi: Janngude kadi kuulal yimɓe (2016), o winndi heen jeeɗiɗi, ina heen Safaara e keerol: Ñawu, Duundeere e Kisal, 1850 haa hannde (2006), Deftere Oxford E2000 (Historiya e Pacific of100). Daartol: Geec, Leydi, Yimɓe (2014). Golle makko hannde ɗee ina njokki e daartol kosmopolitan gannde leydi hannde. ==Teddungal e anndinde== E hitaande 2010, Bashford suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]]. E lewru sulyee 2017, o suɓaama ''Fellow of the British Academy'', woni duɗal ngenndiwal leydi Biritaan ngam gannde neɗɗaŋke e renndo. O woni kadi tergal fedde laamɗo leydi New South Wales. E hitaande 2021 o heɓi njeenaari Dan David. O heɓi njeenaari binndol Nib 2023 , o suɓaama ngam heɓde njeenaari daartol Cundill 2023 ngam The Huxleys. ==Golle cuɓaaɗe== Gaa gaa tonngooɗe defte keewɗe e binndanɗe jaayndeeji ƴeewndaaɗi, Bashford winndii walla feewnii ɗeeɗoo defte : hc7uxm1hl3bn8nyl0yvrmhdyaf8hp8t 161185 161114 2026-04-08T09:14:33Z MOIBARDE 10068 161185 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alison Caroline Bashford''', FAHA, FBA (jibinaa ko 1963) ko ganndo daartol, keɓtinaaɗo e daartol winndere ndee e daartol ganndal. Ko o jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, kadi ko o gardiiɗo nokku daartol e yimɓe. Alison Bashford ko adii ɗuum ko jannginoowo daartol laamɗo e laana ndiwoowa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge (2013-2017).<ref>{{cite web|url=http://sydney.edu.au/arts/history/staff/profiles/bashford.shtml|title=Professor Alison Bashford – The University of Sydney|publisher=Sydney.edu.au|date=2013-04-11|access-date=2014-02-12}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.hist.cam.ac.uk/news/cambridge-history-faculty-makes-eight-new-appointments/|title=Cambridge History Faculty makes eight new appointments — Faculty of History|publisher=Hist.cam.ac.uk|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222020355/http://www.hist.cam.ac.uk/news/cambridge-history-faculty-makes-eight-new-appointments/|archive-date=22 February 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref name="bio UNSW">{{cite web|title=Professor Alison Bashford|url=https://www.arts.unsw.edu.au/about-us/people/alison-bashford/|website=Faculty of Arts & Social Sciences|publisher=UNSW Australia|access-date=15 March 2019|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20190410193849/https://www.arts.unsw.edu.au/about-us/people/alison-bashford/|archive-date=10 April 2019|url-status=dead}}</ref> ==Golle jaŋde== Tuggi 1996 haa 2009, Bashford wonnoo ko jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O toɗɗaa ko porfeseer daartol jamaanu e hitaande 2009. Hakkunde 2009 e 2010, Bashford woniino hooreejo jaŋde Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. E yahde Angalteer, o woni Vere Harmsworth, jannginoowo daartol laamɗo e laana ndiwoowa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, kadi o woniino kadi fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iisaa, to Cambridge tuggi 2013 haa 2017. Gila hitaande 2017, o wonii porfeseer wiɗto daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e gardiiɗo porogaraam wiɗto daartol leydi kesiri. Bashford waɗii kadi golle njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to [[London]]. Bashford yaltinii defte jeegom, ina heen : Daartol gonngol e ƴellitaare: Daartol galle Huxley (Allen Lane, 2022) Laɓɓingol e pollution: Jinnaaɓe, ɓamtaare e safaara Victoria (1998), Laɓɓingol laamɗo: Daartol teskinngol e koloñaal, Taariindi aduna, e Po30. Geopolitik e nguurndam e dow leydi (2014) e Duundeeji kesi ɗi Thomas Robert Malthus winndi: Janngude kadi kuulal yimɓe (2016), o winndi heen jeeɗiɗi, ina heen Safaara e keerol: Ñawu, Duundeere e Kisal, 1850 haa hannde (2006), Deftere Oxford E2000 (Historiya e Pacific of100). Daartol: Geec, Leydi, Yimɓe (2014). Golle makko hannde ɗee ina njokki e daartol kosmopolitan gannde leydi hannde. ==Teddungal e anndinde== E hitaande 2010, Bashford suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]]. E lewru sulyee 2017, o suɓaama ''Fellow of the British Academy'', woni duɗal ngenndiwal leydi Biritaan ngam gannde neɗɗaŋke e renndo. O woni kadi tergal fedde laamɗo leydi New South Wales. E hitaande 2021 o heɓi njeenaari Dan David. O heɓi njeenaari binndol Nib 2023 , o suɓaama ngam heɓde njeenaari daartol Cundill 2023 ngam The Huxleys. ==Golle cuɓaaɗe== Gaa gaa tonngooɗe defte keewɗe e binndanɗe jaayndeeji ƴeewndaaɗi, Bashford winndii walla feewnii ɗeeɗoo defte : 6tv00ndntiq1ntfw35x3avw44is35nr 161190 161185 2026-04-08T09:21:54Z MOIBARDE 10068 161190 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Alison Caroline Bashford''', FAHA, FBA (jibinaa ko 1963) ko ganndo daartol, keɓtinaaɗo e daartol winndere ndee e daartol ganndal. Ko o jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales, kadi ko o gardiiɗo nokku daartol e yimɓe. Alison Bashford ko adii ɗuum ko jannginoowo daartol laamɗo e laana ndiwoowa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge (2013-2017).<ref>{{cite web|url=http://sydney.edu.au/arts/history/staff/profiles/bashford.shtml|title=Professor Alison Bashford – The University of Sydney|publisher=Sydney.edu.au|date=2013-04-11|access-date=2014-02-12}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.hist.cam.ac.uk/news/cambridge-history-faculty-makes-eight-new-appointments/|title=Cambridge History Faculty makes eight new appointments — Faculty of History|publisher=Hist.cam.ac.uk|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222020355/http://www.hist.cam.ac.uk/news/cambridge-history-faculty-makes-eight-new-appointments/|archive-date=22 February 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref name="bio UNSW">{{cite web|title=Professor Alison Bashford|url=https://www.arts.unsw.edu.au/about-us/people/alison-bashford/|website=Faculty of Arts & Social Sciences|publisher=UNSW Australia|access-date=15 March 2019|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20190410193849/https://www.arts.unsw.edu.au/about-us/people/alison-bashford/|archive-date=10 April 2019|url-status=dead}}</ref> ==Golle jaŋde== Tuggi 1996 haa 2009, Bashford wonnoo ko jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O toɗɗaa ko porfeseer daartol jamaanu e hitaande 2009. Hakkunde 2009 e 2010, Bashford woniino hooreejo jaŋde Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard. E yahde Angalteer, o woni Vere Harmsworth, jannginoowo daartol laamɗo e laana ndiwoowa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, kadi o woniino kadi fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iisaa, to Cambridge tuggi 2013 haa 2017. Gila hitaande 2017, o wonii porfeseer wiɗto daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e gardiiɗo porogaraam wiɗto daartol leydi kesiri.<ref>{{cite web|url=http://www.humanities.org.au/Fellowship/FindFellows/tabid/123/articleType/ArticleView/articleId/1566/Bashford-Alison.aspx|title=Bashford, Alison, FAHA|publisher=Humanities.org.au|date=1999-02-22|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140205093114/http://humanities.org.au/Fellowship/FindFellows/tabid/123/articleType/ArticleView/articleId/1566/Bashford-Alison.aspx|archive-date=5 February 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|title=Elections to the British Academy celebrate the diversity of UK research|url=http://www.britac.ac.uk/news/elections-british-academy-celebrate-diversity-uk-research|website=British Academy|access-date=29 July 2017|date=2 July 2017}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.royalsoc.org.au/about-us/fellows|title=Fellows – The Royal Society of NSW|website=www.royalsoc.org.au|access-date=2018-06-27|archive-date=27 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190927051802/https://royalsoc.org.au/about-us/fellows|url-status=dead}}</ref> Bashford waɗii kadi golle njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to [[London]]. Bashford yaltinii defte jeegom, ina heen : Daartol gonngol e ƴellitaare: Daartol galle Huxley (Allen Lane, 2022) Laɓɓingol e pollution: Jinnaaɓe, ɓamtaare e safaara Victoria (1998), Laɓɓingol laamɗo: Daartol teskinngol e koloñaal, Taariindi aduna, e Po30. Geopolitik e nguurndam e dow leydi (2014) e Duundeeji kesi ɗi Thomas Robert Malthus winndi: Janngude kadi kuulal yimɓe (2016), o winndi heen jeeɗiɗi, ina heen Safaara e keerol: Ñawu, Duundeere e Kisal, 1850 haa hannde (2006), Deftere Oxford E2000 (Historiya e Pacific of100). Daartol: Geec, Leydi, Yimɓe (2014). Golle makko hannde ɗee ina njokki e daartol kosmopolitan gannde leydi hannde. ==Teddungal e anndinde== E hitaande 2010, Bashford suɓaama e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]]. E lewru sulyee 2017, o suɓaama ''Fellow of the British Academy'', woni duɗal ngenndiwal leydi Biritaan ngam gannde neɗɗaŋke e renndo. O woni kadi tergal fedde laamɗo leydi New South Wales. E hitaande 2021 o heɓi njeenaari Dan David. O heɓi njeenaari binndol Nib 2023 , o suɓaama ngam heɓde njeenaari daartol Cundill 2023 ngam The Huxleys. ==Golle cuɓaaɗe== Gaa gaa tonngooɗe defte keewɗe e binndanɗe jaayndeeji ƴeewndaaɗi, Bashford winndii walla feewnii ɗeeɗoo defte : bm4vy3gripvwtvag2abw1go5b7fqxdc Portrait of Mary Robinson 0 39106 161115 2026-04-08T05:44:11Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Natal Mary Robinson ko natal nebam e dow canvas ngal naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, gila 1781. Ina hollira Mary Robinson, fijoowo e binndoowo. Ngol waɗetee ko to nokku mooftirɗo Wallace, to Londres. Daartol e sifaa Ko giɗo makko George, laamɗo Galles, yamiri ɗum, nde holliri mo ko Perdita e nder pijirlooji William Shakespeare biyeteeɗi « The Winter’s Tale ». Kollitaaɗo e njuuteendi timmundi e nder nokku durngol, Gainsborough ina waaw..." 161115 wikitext text/x-wiki Natal Mary Robinson ko natal nebam e dow canvas ngal naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, gila 1781. Ina hollira Mary Robinson, fijoowo e binndoowo. Ngol waɗetee ko to nokku mooftirɗo Wallace, to Londres. Daartol e sifaa Ko giɗo makko George, laamɗo Galles, yamiri ɗum, nde holliri mo ko Perdita e nder pijirlooji William Shakespeare biyeteeɗi « The Winter’s Tale ». Kollitaaɗo e njuuteendi timmundi e nder nokku durngol, Gainsborough ina waawi tawa ina siftina Perdita e woppude giɗo mum laamɗo, ina nanndi e George mo nguurndam mum tigi-rigi woppi Robinson ngam wonde joom suudu mum. Robinson ina gasa tawa ko debbo ɓurɗo heewde naatde e oon sahaa wondude e Emma Hamilton. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1782 to galle Somerset. Kono Gainsborough itti ɗum caggal nde o ñiŋi ɗum wonde ko nanndi miskineeɓe, ko ɓuri famɗude e natal Robinson ngal, ngal Joshua Reynolds, luulndiiɗo mum, ngal kadi holliri. Natal ngal woni ko e defterdu Wallace, to Marylebone. E hitaande 1818, ko George, e oon sahaa laamɗo Regent rokki ɗum Marquess Hertford, caggal ɗuum o jippini ɗum e iwdi makko Natal goɗngal Robinson ngal George Romney waɗi, ngal holliri kadi to Akademi Laamɗo, e hitaande 1782, ina tawee kadi e deftere Wallace. Tuugnorgal dynb2l1y5ubrluk799rvc30tkuvssfe 161117 161115 2026-04-08T05:45:19Z SUZYFATIMA 13856 161117 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Mary Robinson''' ko natal nebam e dow canvas ngal naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, gila 1781. Ina hollira Mary Robinson, fijoowo e binndoowo. Ngol waɗetee ko to nokku mooftirɗo Wallace, to Londres. Daartol e sifaa Ko giɗo makko George, laamɗo Galles, yamiri ɗum, nde holliri mo ko Perdita e nder pijirlooji William Shakespeare biyeteeɗi « The Winter’s Tale ». Kollitaaɗo e njuuteendi timmundi e nder nokku durngol, Gainsborough ina waawi tawa ina siftina Perdita e woppude giɗo mum laamɗo, ina nanndi e George mo nguurndam mum tigi-rigi woppi Robinson ngam wonde joom suudu mum. Robinson ina gasa tawa ko debbo ɓurɗo heewde naatde e oon sahaa wondude e Emma Hamilton. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1782 to galle Somerset. Kono Gainsborough itti ɗum caggal nde o ñiŋi ɗum wonde ko nanndi miskineeɓe, ko ɓuri famɗude e natal Robinson ngal, ngal Joshua Reynolds, luulndiiɗo mum, ngal kadi holliri. Natal ngal woni ko e defterdu Wallace, to Marylebone. E hitaande 1818, ko George, e oon sahaa laamɗo Regent rokki ɗum Marquess Hertford, caggal ɗuum o jippini ɗum e iwdi makko Natal goɗngal Robinson ngal George Romney waɗi, ngal holliri kadi to Akademi Laamɗo, e hitaande 1782, ina tawee kadi e deftere Wallace. == Tuugnorgal == nsh599c11ls1o19r61tzbadu26dsdwa 161118 161117 2026-04-08T05:48:50Z SUZYFATIMA 13856 161118 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Mary Robinson''' ko natal nebam e dow canvas ngal naalanke Angalteer biyeteeɗo Thomas Gainsborough waɗi, gila 1781. Ina hollira Mary Robinson, fijoowo e binndoowo. Ngol waɗetee ko to nokku mooftirɗo Wallace, to Londres. Daartol e sifaa Ko giɗo makko George, laamɗo Galles, yamiri ɗum, nde holliri mo ko Perdita e nder pijirlooji William Shakespeare biyeteeɗi « The Winter’s Tale ». Kollitaaɗo e njuuteendi timmundi e nder nokku durngol, Gainsborough ina waawi tawa ina siftina Perdita e woppude giɗo mum laamɗo, ina nanndi e George mo nguurndam mum tigi-rigi woppi Robinson ngam wonde joom suudu mum. Robinson ina gasa tawa ko debbo ɓurɗo heewde naatde e oon sahaa wondude e Emma Hamilton. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1782 to galle Somerset. Kono Gainsborough itti ɗum caggal nde o ñiŋi ɗum wonde ko nanndi miskineeɓe, ko ɓuri famɗude e natal Robinson ngal, ngal Joshua Reynolds, luulndiiɗo mum, ngal kadi holliri. Natal ngal woni ko e defterdu Wallace, to Marylebone. E hitaande 1818, ko George, e oon sahaa laamɗo Regent rokki ɗum Marquess Hertford, caggal ɗuum o jippini ɗum e iwdi makko Natal goɗngal Robinson ngal George Romney waɗi, ngal holliri kadi to Akademi Laamɗo, e hitaande 1782, ina tawee kadi e deftere Wallace.<ref>Postle p.61</ref><ref>[https://www.wallacecollection.org/explore/explore-in-depth/reynolds/the-paintings/mrs-mary-robinson-and-her-portraits/ Wallace Collection]</ref><ref>Kowalik & Coleman p.236</ref><ref>[https://wallacelive.wallacecollection.org/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=64932&viewType=detailView Wallace Collection]</ref><ref>[https://wallacelive.wallacecollection.org/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=64927&viewType=detailView Wallace Collection]</ref> == Tuugnorgal == <references /> nflc57v8nf58t8zupibyrxgrdd17f7z The Umbrellas (Renoir) 0 39107 161116 2026-04-08T05:44:26Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Umbrellas''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Pierre-August Renoir waɗi, ngal waɗi e fasaade ɗiɗi e kitaale 1880. Ko Galle ngenndiijo to Londres jeyi ɗum e nder Lane Bequest kono ina hollira mbayliigu to Londres e to Galle wuro Dublin The Hugh Lane. Tuggi lewru mee 2013 haa 2019, nde artii Dublin fotde duuɓi jeegom.[1] Jooni ko e Galle ngenndiijo Londres woni. == Yahde yeeso == Renoir fuɗɗii pentugol ngol ko hedde 1880–81, o huutorii ko pentol loowngol e t..." 161116 wikitext text/x-wiki '''Umbrellas''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Pierre-August Renoir waɗi, ngal waɗi e fasaade ɗiɗi e kitaale 1880. Ko Galle ngenndiijo to Londres jeyi ɗum e nder Lane Bequest kono ina hollira mbayliigu to Londres e to Galle wuro Dublin The Hugh Lane. Tuggi lewru mee 2013 haa 2019, nde artii Dublin fotde duuɓi jeegom.[1] Jooni ko e Galle ngenndiijo Londres woni. == Yahde yeeso == Renoir fuɗɗii pentugol ngol ko hedde 1880–81, o huutorii ko pentol loowngol e tonngooɗe niɓɓiɗe e jalbooje ko wayi no dille Impressionniste en. E nder hitaande 1885, caggal nde o majjini jokkondiral makko e Impressionnism e ƴettude innde e naalankaagal ɓooyngal ngal o yi’i to Itali e golle Ingres e Cézanne, o artiri geɗe pentugol ngol, haa teeŋti e nate debbo mawɗo to bannge nano kaɓirgal ngal, e mbaadi ɓurndi ɓooyde e huutoraade kalaaji ɓurɗi muusde caggal mum en, e adderound ɗi. Fotooji rent-rent kollitii wonde comci fijirde debbo oo ina ceerti gila e fuɗɗoode : o ɓoornii ko wutte, comci makko ina njogii rowrowre ɓuuɓnde, ina waɗi daneeji e ŋoral makko e koltu makko, ina hollita wonde ko o jom suudu hakkundeejo, tawi noon comci ɓurɗi hoybude e nate peewniraaɗe ɗee ina maantiniri mo the workout of class bogeise a not a me. Anndugol x-ray e caggal ɗuum waylo-waylo weeyo ina addana dumunnaaji golle ɗii ƴeewteede e laaɓal laaɓtungal. == Limtol == Natal ngal ina waɗi 180,3 santimeeteer (71,0 in) toowngal e 114,9 santimeeteer (45,2 in) njaajeendi. Ina hollita dingiral mbeddaaji keewɗi e nder Pari, ko ɓuri heewde e yimɓe ina kollita huutoraade umbrellaaji ngam haɓaade toɓo. To bannge ñaamo, yumma ina ndaara les ɓiɓɓe mum rewɓe, gooto fof ina ɓoornii wutteeji 1881 ngam yahde njillu kikiiɗe. O ɓuri suuɗde ko mbaydi debbo e hakkunde kaɓirgal ngal, nanngaaɗo e golle ƴeftude walla jippinde umbrella makko, ina hollita wonde toɓo ngoo ina jogori fuɗɗaade walla dartaade. Debbo mawɗo to bannge nano kaɓirgal ngal, balloowo milliner walla modiste mo giɗo Renoir e keewɗo yeewtere mum Suzanne Valadon ƴetti, ina ƴetta ŋoral mum e dow loope e ndiyam e laawol ngol ina jogii ŋoral, kono alaa ŋoral, ŋoral toɓo walla umbrella. Gorko jom doole, jom gite, ina wayi no ina jogori jokkondirde e makko, ma a taw ngam rokkude mo hoɗorde les ɓuuɓri mum. Kanko e gooto e sukaaɓe rewɓe ɗiɗo wonɓe e bannge ñaamo ɓee, ina ƴeewa ƴeewoowo oo, ko ɓuri heewde e yimɓe woɗɓe ɓee ina njaha e golle mum en. Ko aldaa e sago, fotde natal ngal wonaa e hakkunde maggal, tee heewɓe e nate ɗee ina taƴaa e kaɓirgal ngal no natal ngal woniri foto nii. Koolondiral ngal ina wayi no ko huunde nde alaa ko woni, kono njuuteendi umbrellaaji ɗii ina njuɓɓinee no feewi ngam waɗde sifaaji joometiri, tawa bandbox fijirde mawnde ndee e hoodere suka debbo oo ina ɓeyda heen geɗe cirƴaaɗe. Nokkuuji ɗii ɓuri heewde ko blues e greys : nate ɓuuɓɗe e dow pentol ngol, e mbaydiiji e mbaydiiji yimɓe les. Ƴeewndo kaɓirɗe Anndugol pigment (pigment) deftere Renoir wiyeteende The Umbrellas nde annduɓe ɓee mbaɗi to Galle ngenndiijo to Londres[2], hollitii miijo wonde nde pentiraa ko e daawe ɗiɗi ceertuɗe no mbiyru-ɗen dow nii. E nder mbaydi debbo oo to bannge nano, laabi ɗiɗi ina teskaa : laabi les ɗii ina mbaɗi bulo kobalt jillondirɗo e sink oole e laana boɗeewa. Ko ɗum mbaydi pigment nanndundi e debbo gonɗo bannge ñaamo oo e ɓiɓɓe mum rewɓe ɗiɗo ɓee. Laabi ɗiɗi ɗii fof pentiraa ko e daawal gadanal ngal e hitaande 1881. Laral toowngal ɓoornungal debbo oo to bannge ñaamo pentiraangal e daawal ɗiɗaɓal ngal e hitaande 1886 ina waɗi jillondiral ultramarine e pigmentuuji goɗɗi ɗi mbaydi mum en ina famɗi no feewi, ko wayi no mbaydi grayish-blue.[3] == Iwdi mum == Renoir hollitaaki The Umbrellas ɗoon e ɗoon – ina gasa tawa o sikkatnoo ko jillondiral styles ina waawi saɗtinde renndo ngoo – haa jooni o soodi nate ɗee e yeeyoowo naalankaagal Faraysenaajo biyeteeɗo Paul Durand-Ruel e hitaande 1892. O soodi ɗum Sir Hugh Lane, maayɗo e sinkugol laana ndiwoowa RMS e Lusita15 Galle Tate to Londres e nder testament makko. Nde naati e juuɗe galle oo ko e hitaande 1917 (hay so tawii koɗki siynaango ina hollita wonde Lane wayliima miijo mum hade mum maayde, tee ina yiɗi wonde nate ɗee ina kollitee to Dublin. Koɗki kii noon, siynaaka, ɗum noon ina luulndii wonde seedtaaka). Nde artiraa ko Galle ngenndiijo e hitaande 1935, kono nanondiral waɗaama e hitaande 1959 ngam waylude kollirgol mayre (e nate jeeɗiɗi goɗɗe ummoriiɗe e Lane Bequest) hakkunde Londres e Dublin. Ko wonaa ɗum koo, nde ñamlaama ngam waɗde koolol to Frick Collection to New York e hitaande 2013. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Pier-Ogust Renoir waɗi Teskorɗe Jamanuuji Irlande Roy, A., Billinge, R., Riopelle, C. "'Umbrellas' Renoir udditaama kadi". Jaaynde karallaagal Galle ngenndiijo Vol 33, pp 73–81. 2012 Pierre-Ogust Renoir, ‘Le parapluie’, Kolourlex == Tuugnorgal == h1ltn0jrv4t8nkmnf5hyukpo4vdwrkq 161119 161116 2026-04-08T05:50:53Z Babaji 002 14216 161119 wikitext text/x-wiki '''Umbrellas''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Pierre-August Renoir waɗi, ngal waɗi e fasaade ɗiɗi e kitaale 1880. Ko Galle ngenndiijo to Londres jeyi ɗum e nder Lane Bequest kono ina hollira mbayliigu to Londres e to Galle wuro Dublin The Hugh Lane. Tuggi lewru mee 2013 haa 2019, .<ref>[http://www.irishtimes.com/news/four-priceless-paintings-return-to-dublin-1.1404339 ''Irish Times'']</ref>nde artii Dublin fotde duuɓi jeegom Jooni ko e Galle ngenndiijo Londres woni. == Yahde yeeso == Renoir fuɗɗii pentugol ngol ko hedde 1880–81, o huutorii ko pentol loowngol e tonngooɗe niɓɓiɗe e jalbooje ko wayi no dille Impressionniste en. E nder hitaande 1885, caggal nde o majjini jokkondiral makko e Impressionnism e ƴettude innde e naalankaagal ɓooyngal ngal o yi’i to Itali e golle Ingres e Cézanne, o artiri geɗe pentugol ngol, haa teeŋti e nate debbo mawɗo to bannge nano kaɓirgal ngal, e mbaadi ɓurndi ɓooyde e huutoraade kalaaji ɓurɗi muusde caggal mum en, e adderound ɗi. Fotooji rent-rent kollitii wonde comci fijirde debbo oo ina ceerti gila e fuɗɗoode : o ɓoornii ko wutte, comci makko ina njogii rowrowre ɓuuɓnde, ina waɗi daneeji e ŋoral makko e koltu makko, ina hollita wonde ko o jom suudu hakkundeejo, tawi noon comci ɓurɗi hoybude e nate peewniraaɗe ɗee ina maantiniri mo the workout of class bogeise a not a me. Anndugol x-ray e caggal ɗuum waylo-waylo weeyo ina addana dumunnaaji golle ɗii ƴeewteede e laaɓal laaɓtungal. == Limtol == Natal ngal ina waɗi 180,3 santimeeteer (71,0 in) toowngal e 114,9 santimeeteer (45,2 in) njaajeendi. Ina hollita dingiral mbeddaaji keewɗi e nder Pari, ko ɓuri heewde e yimɓe ina kollita huutoraade umbrellaaji ngam haɓaade toɓo. To bannge ñaamo, yumma ina ndaara les ɓiɓɓe mum rewɓe, gooto fof ina ɓoornii wutteeji 1881 ngam yahde njillu kikiiɗe. O ɓuri suuɗde ko mbaydi debbo e hakkunde kaɓirgal ngal, nanngaaɗo e golle ƴeftude walla jippinde umbrella makko, ina hollita wonde toɓo ngoo ina jogori fuɗɗaade walla dartaade. Debbo mawɗo to bannge nano kaɓirgal ngal, balloowo milliner walla modiste mo giɗo Renoir e keewɗo yeewtere mum Suzanne Valadon ƴetti, ina ƴetta ŋoral mum e dow loope e ndiyam e laawol ngol ina jogii ŋoral, kono alaa ŋoral, ŋoral toɓo walla umbrella. Gorko jom doole, jom gite, ina wayi no ina jogori jokkondirde e makko, ma a taw ngam rokkude mo hoɗorde les ɓuuɓri mum. Kanko e gooto e sukaaɓe rewɓe ɗiɗo wonɓe e bannge ñaamo ɓee, ina ƴeewa ƴeewoowo oo, ko ɓuri heewde e yimɓe woɗɓe ɓee ina njaha e golle mum en. Ko aldaa e sago, fotde natal ngal wonaa e hakkunde maggal, tee heewɓe e nate ɗee ina taƴaa e kaɓirgal ngal no natal ngal woniri foto nii. Koolondiral ngal ina wayi no ko huunde nde alaa ko woni, kono njuuteendi umbrellaaji ɗii ina njuɓɓinee no feewi ngam waɗde sifaaji joometiri, tawa bandbox fijirde mawnde ndee e hoodere suka debbo oo ina ɓeyda heen geɗe cirƴaaɗe. Nokkuuji ɗii ɓuri heewde ko blues e greys : nate ɓuuɓɗe e dow pentol ngol, e mbaydiiji e mbaydiiji yimɓe les. Ƴeewndo kaɓirɗe Anndugol pigment (pigment) deftere Renoir wiyeteende The Umbrellas nde annduɓe ɓee mbaɗi to Galle ngenndiijo to Londres <ref>Roy, A., Billinge, R., Riopelle, C. [http://www.nationalgallery.org.uk/upload/pdf/Roy-Billinge-Riopelle_2012.pdf "Renoir's 'Umbrellas' Unfurled Again"]. ''National Gallery Technical Bulletin'' Vol 33, pp 73–81. 2012</ref>holistic miijo wonde nde pentiraa ko e daawe ɗiɗi ceertuɗe no mbiyru-ɗen dow nii. E nder mbaydi debbo oo to bannge nano, laabi ɗiɗi ina teskaa : laabi les ɗii ina mbaɗi bulo kobalt jillondirɗo e sink oole e laana boɗeewa. Ko ɗum mbaydi pigment nanndundi e debbo gonɗo bannge ñaamo oo e ɓiɓɓe mum rewɓe ɗiɗo ɓee. Laabi ɗiɗi ɗii fof pentiraa ko e daawal gadanal ngal e hitaande 1881. Laral toowngal ɓoornungal debbo oo to bannge ñaamo pentiraangal e daawal ɗiɗaɓal ngal e hitaande 1886 ina waɗi jillondiral ultramarine e pigmentuuji goɗɗi ɗi mbaydi mum en ina famɗi no feewi, ko wayi no mbaydi grayish-blue.<ref>[http://colourlex.com/project/renoir-the-umbrellas/ Pierre-Auguste Renoir, 'The Umbrellas'], Colourlex</ref> == Iwdi mum == Renoir hollitaaki The Umbrellas ɗoon e ɗoon – ina gasa tawa o sikkatnoo ko jillondiral styles ina waawi saɗtinde renndo ngoo – haa jooni o soodi nate ɗee e yeeyoowo naalankaagal Faraysenaajo biyeteeɗo Paul Durand-Ruel e hitaande 1892. O soodi ɗum Sir Hugh Lane, maayɗo e sinkugol laana ndiwoowa RMS e Lusita15 Galle Tate to Londres e nder testament makko. Nde naati e juuɗe galle oo ko e hitaande 1917 (hay so tawii koɗki siynaango ina hollita wonde Lane wayliima miijo mum hade mum maayde, tee ina yiɗi wonde nate ɗee ina kollitee to Dublin. Koɗki kii noon, siynaaka, ɗum noon ina luulndii wonde seedtaaka). Nde artiraa ko Galle ngenndiijo e hitaande 1935, kono nanondiral waɗaama e hitaande 1959 ngam waylude kollirgol mayre (e nate jeeɗiɗi goɗɗe ummoriiɗe e Lane Bequest) hakkunde Londres e Dublin. Ko wonaa ɗum koo, nde ñamlaama ngam waɗde koolol to Frick Collection to New York e hitaande 2013. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Pier-Ogust Renoir waɗi Teskorɗe Jamanuuji Irlande Roy, A., Billinge, R., Riopelle, C. "'Umbrellas' Renoir udditaama kadi". Jaaynde karallaagal Galle ngenndiijo Vol 33, pp 73–81. 2012 Pierre-Ogust Renoir, ‘Le parapluie’, Kolourlex == Tuugnorgal == 1r18wtmlxpcs6tniv7psuis19mheiqc Portuguese Woman 0 39108 161120 2026-04-08T05:52:24Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo Portigaalnaajo, ganndiraaɗo kadi Debbo Portigaalnaajo juutɗo, ko nate nebam e ƴiye e dow canngaaki, ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Robert Delaunay sosi e hitaande 1916. Ngol yuɓɓinaama to galle defte biyeteeɗo Thyssen-Bornemisza, to Madrid. Won heen kadi ko nanndi e ɗuum, nate naalanke gooto ummoraade e ndeeɗoo fasaade, e nder miiseeji goɗɗi. Daartol e sifaa Robert e Sonia Delaunay ɗo to nokku ɓuuɓɗo biyeteeɗo San Sebastián, to Espaañ, nde w..." 161120 wikitext text/x-wiki Debbo Portigaalnaajo, ganndiraaɗo kadi Debbo Portigaalnaajo juutɗo, ko nate nebam e ƴiye e dow canngaaki, ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Robert Delaunay sosi e hitaande 1916. Ngol yuɓɓinaama to galle defte biyeteeɗo Thyssen-Bornemisza, to Madrid. Won heen kadi ko nanndi e ɗuum, nate naalanke gooto ummoraade e ndeeɗoo fasaade, e nder miiseeji goɗɗi. Daartol e sifaa Robert e Sonia Delaunay ɗo to nokku ɓuuɓɗo biyeteeɗo San Sebastián, to Espaañ, nde wolde adunaare adannde yani e maɓɓe e haayre. Ɓe ngoni ko e Espaañ, ɓe ngoni lebbi seeɗa to Madrid. Ɓe pelliti yahde Portigaal, ɓe koɗi e wuro wiyeteengo Vila do Conde to bannge worgo, sara Porto, ɗo ɓe nguuri tuggi lewru suwee 1915 haa lewru marse 1916. Delaunays en ina njiyloo annoore ɓuuɓnde, laaɓtunde to worgo Portigaal. Ɓe ngoni ko e oon sifaa lewru e dille nguurndam yimɓe, ɗe ɓe etinooma nanngude e nder golle keewɗe jowitiiɗe e tiitoonde luumooji gure. Hay so tawii Robert Delaunay ina fotnoo jarribaade pentugol abstrakt ko adii ɗuum, e hitaande 1912–1913, hono no naalankooɓe woɗɓe nii, hono Wassily Kandinsky, o yi’aani ɗum no joofnirde e hoore mum kono ko e mbaadi makko orfik. Ɓe njokkondiri kadi e pentooɓe purtugeec en hono Amadeo de Souza Cardoso e Eduardo Viana, ɓeen ne ina njiyloo golle maɓɓe. E nder ndeeɗoo nate, mbaydi mbaylaandi ina ɓeydoo e jillondiral geɗe teskinɗe e geɗe teskinɗe. Delaunay yettiima saturaasiyoŋ colour e nder ndeeɗoo nate ko e huutoraade mbaydi nebam e mbaydi mbaylaandi, ndi o meeɗaa huutoraade kadi caggal nde o yalti Portigaal. Debbo Portigaal, ɓoorniiɗo comci gaadanteeji worgo Portigaal, feeñii e bannge ñaamo, ina wayi no ina jogii feggere mbaylaandi. O ɓoornii ko mbaydi mbaylaandi no feewi kadi cirƴe orfiije ina njiyee e hakkunde kompoññe, ina njaltina mbaylaandi mum en e nder canngaaki. Won e leɗɗe colour ina njiyee kadi to bannge nano. Tuugnorgal lmrkv2c1kj405y39tpgi37jh1c0wbo6 161121 161120 2026-04-08T05:53:29Z SUZYFATIMA 13856 161121 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo Portigaalnaajo, ganndiraaɗo kadi Debbo Portigaalnaajo juutɗo,''' ko nate nebam e ƴiye e dow canngaaki, ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Robert Delaunay sosi e hitaande 1916. Ngol yuɓɓinaama to galle defte biyeteeɗo Thyssen-Bornemisza, to Madrid. Won heen kadi ko nanndi e ɗuum, nate naalanke gooto ummoraade e ndeeɗoo fasaade, e nder miiseeji goɗɗi. Daartol e sifaa Robert e Sonia Delaunay ɗo to nokku ɓuuɓɗo biyeteeɗo San Sebastián, to Espaañ, nde wolde adunaare adannde yani e maɓɓe e haayre. Ɓe ngoni ko e Espaañ, ɓe ngoni lebbi seeɗa to Madrid. Ɓe pelliti yahde Portigaal, ɓe koɗi e wuro wiyeteengo Vila do Conde to bannge worgo, sara Porto, ɗo ɓe nguuri tuggi lewru suwee 1915 haa lewru marse 1916. Delaunays en ina njiyloo annoore ɓuuɓnde, laaɓtunde to worgo Portigaal. Ɓe ngoni ko e oon sifaa lewru e dille nguurndam yimɓe, ɗe ɓe etinooma nanngude e nder golle keewɗe jowitiiɗe e tiitoonde luumooji gure. Hay so tawii Robert Delaunay ina fotnoo jarribaade pentugol abstrakt ko adii ɗuum, e hitaande 1912–1913, hono no naalankooɓe woɗɓe nii, hono Wassily Kandinsky, o yi’aani ɗum no joofnirde e hoore mum kono ko e mbaadi makko orfik. Ɓe njokkondiri kadi e pentooɓe purtugeec en hono Amadeo de Souza Cardoso e Eduardo Viana, ɓeen ne ina njiyloo golle maɓɓe. E nder ndeeɗoo nate, mbaydi mbaylaandi ina ɓeydoo e jillondiral geɗe teskinɗe e geɗe teskinɗe. Delaunay yettiima saturaasiyoŋ colour e nder ndeeɗoo nate ko e huutoraade mbaydi nebam e mbaydi mbaylaandi, ndi o meeɗaa huutoraade kadi caggal nde o yalti Portigaal. Debbo Portigaal, ɓoorniiɗo comci gaadanteeji worgo Portigaal, feeñii e bannge ñaamo, ina wayi no ina jogii feggere mbaylaandi. O ɓoornii ko mbaydi mbaylaandi no feewi kadi cirƴe orfiije ina njiyee e hakkunde kompoññe, ina njaltina mbaylaandi mum en e nder canngaaki. Won e leɗɗe colour ina njiyee kadi to bannge nano. == Tuugnorgal == c74m8i09bzl9vopc54ojqjzes7eqtzh 161123 161121 2026-04-08T05:57:04Z SUZYFATIMA 13856 161123 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo Portigaalnaajo, ganndiraaɗo kadi Debbo Portigaalnaajo juutɗo,''' ko nate nebam e ƴiye e dow canngaaki, ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Robert Delaunay sosi e hitaande 1916. Ngol yuɓɓinaama to galle defte biyeteeɗo Thyssen-Bornemisza, to Madrid. Won heen kadi ko nanndi e ɗuum, nate naalanke gooto ummoraade e ndeeɗoo fasaade, e nder miiseeji goɗɗi. Daartol e sifaa Robert e Sonia Delaunay ɗo to nokku ɓuuɓɗo biyeteeɗo San Sebastián, to Espaañ, nde wolde adunaare adannde yani e maɓɓe e haayre. Ɓe ngoni ko e Espaañ, ɓe ngoni lebbi seeɗa to Madrid. Ɓe pelliti yahde Portigaal, ɓe koɗi e wuro wiyeteengo Vila do Conde to bannge worgo, sara Porto, ɗo ɓe nguuri tuggi lewru suwee 1915 haa lewru marse 1916. Delaunays en ina njiyloo annoore ɓuuɓnde, laaɓtunde to worgo Portigaal. Ɓe ngoni ko e oon sifaa lewru e dille nguurndam yimɓe, ɗe ɓe etinooma nanngude e nder golle keewɗe jowitiiɗe e tiitoonde luumooji gure. Hay so tawii Robert Delaunay ina fotnoo jarribaade pentugol abstrakt ko adii ɗuum, e hitaande 1912–1913, hono no naalankooɓe woɗɓe nii, hono Wassily Kandinsky, o yi’aani ɗum no joofnirde e hoore mum kono ko e mbaadi makko orfik. Ɓe njokkondiri kadi e pentooɓe purtugeec en hono Amadeo de Souza Cardoso e Eduardo Viana, ɓeen ne ina njiyloo golle maɓɓe. E nder ndeeɗoo nate, mbaydi mbaylaandi ina ɓeydoo e jillondiral geɗe teskinɗe e geɗe teskinɗe. Delaunay yettiima saturaasiyoŋ colour e nder ndeeɗoo nate ko e huutoraade mbaydi nebam e mbaydi mbaylaandi, ndi o meeɗaa huutoraade kadi caggal nde o yalti Portigaal. Debbo Portigaal, ɓoorniiɗo comci gaadanteeji worgo Portigaal, feeñii e bannge ñaamo, ina wayi no ina jogii feggere mbaylaandi. O ɓoornii ko mbaydi mbaylaandi no feewi kadi cirƴe orfiije ina njiyee e hakkunde kompoññe, ina njaltina mbaylaandi mum en e nder canngaaki. Won e leɗɗe colour ina njiyee kadi to bannge nano.<ref name="museothyssen">{{cite web|url=https://www.museothyssen.org/en/collection/artists/delaunay-robert/portuguese-woman-large-portuguese|title=Portuguese Woman (The Large Portuguese) - Delaunay, Robert. Museo Nacional Thyssen-Bornemisza|website=museothyssen.org|access-date=2024-01-14}}</ref><ref>Gustav Vriesen, Max Imdahl, ''Robert Delaunay; Light and Color'', H. N. Abrams, 1969</ref><ref>''The Triumph of Colour - Carmen Thyssen-Bornemisza Collection'', University of Michigan, 2002, p. 176</ref><ref>José-Augusto França, ''A Arte em Portugal no Século XX'', Lisbon, Bertrand Editora, 3rd edition, 1991 (Portuguese)</ref><ref>Gordon Hughes, ''Resisting Abstraction - Robert Delaunay and Vision in the Face of Modernism'', University of Chicago Press, 2014</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9fnia6h22z3hxxez2viae2klpd7v7yu The Unicorns (painting 0 39109 161122 2026-04-08T05:54:01Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Unicorns''' ko nate ɗe Gustave Moreau waɗi e kitaale 1880, ɗe Gustave Moreau waɗi, jooni ko e Musée ngenndiijo Gustave Moreau.[1] Nde ɗon ilna bee nate The Lady and the Unicorn nder musée de Cluny[2] Moreau haali dow natal man e haala maako bana "duunde enchanted bee kawtal rewɓe, rewɓe tan hokkata daliilu ɓurduɗum teddugo ngam kala pattern art plastic".[2] == Tuugnorgal ==" 161122 wikitext text/x-wiki '''Unicorns''' ko nate ɗe Gustave Moreau waɗi e kitaale 1880, ɗe Gustave Moreau waɗi, jooni ko e Musée ngenndiijo Gustave Moreau.[1] Nde ɗon ilna bee nate The Lady and the Unicorn nder musée de Cluny[2] Moreau haali dow natal man e haala maako bana "duunde enchanted bee kawtal rewɓe, rewɓe tan hokkata daliilu ɓurduɗum teddugo ngam kala pattern art plastic".[2] == Tuugnorgal == 4qg0phsmv0qomld7or495jr50qat1qv 161124 161122 2026-04-08T05:58:55Z Babaji 002 14216 161124 wikitext text/x-wiki '''Unicorns''' ko nate ɗe Gustave Moreau waɗi e kitaale 1880, ɗe Gustave Moreau waɗi, jooni ko e Musée ngenndiijo Gustave Moreau.<ref>{{in lang|fr}} {{cite web|url=https://www.pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/50410000393|title=Base Joconde entry}}</ref> Nde ɗon ilna bee nate The Lady and the Unicorn nder musée de Cluny<ref name="cluny2">{{in lang|fr}} {{cite web|url=http://www.musee-moreau.fr/objet/les-licornes|title=''Les Licornes''}}</ref>Moreau haali dow natal man e haala maako bana "duunde enchanted bee kawtal rewɓe, rewɓe tan hokkata daliilu ɓurduɗum teddugo ngam kala pattern art plastic".<ref name="cluny">{{in lang|fr}} {{cite web|url=http://www.musee-moreau.fr/objet/les-licornes|title=''Les Licornes''}}</ref> == Tuugnorgal == pi8n1aokhqwvfisimcaarxwdepnirz5 Preparing for the Matinee 0 39110 161125 2026-04-08T05:59:22Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Pewnugol Matinee ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Edmund C. Tarbell sosi e hitaande 1907. Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftirtee duumotooɗo to galle pinal Indianapolis. Limtol Debbo gooto, ina wiyee Charlotte Barton mo Boston, ina jooɗii e jappeere daneere, ina njuɓɓina hatpin mum, ina waɗi nate perle, e nder gite daneeje. Koɗorɗe Vermeer’s The Music Lesson ina njiyee e koɗorɗe toowɗe ñaamo. O ɓoornii ko wutte daneejo no feewi, kadi, no tii..." 161125 wikitext text/x-wiki Pewnugol Matinee ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Edmund C. Tarbell sosi e hitaande 1907. Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftirtee duumotooɗo to galle pinal Indianapolis. Limtol Debbo gooto, ina wiyee Charlotte Barton mo Boston, ina jooɗii e jappeere daneere, ina njuɓɓina hatpin mum, ina waɗi nate perle, e nder gite daneeje. Koɗorɗe Vermeer’s The Music Lesson ina njiyee e koɗorɗe toowɗe ñaamo. O ɓoornii ko wutte daneejo no feewi, kadi, no tiitoonde ndee holliri nii, omo yalta e matinee. Ɓoornugol limce makko, gaasa makko, e wuttulo makko ina ceerti no feewi e tiiɗnaare jappeere nde o jooɗii ndee. Kabaaru daartol Tarbell jibinaa, mawni, janngi e nder diiwaan Boston, Massachusetts, ina yiɗi nguurndam rewɓe hoɗɓe e nokku hee. Tarbell ko gardiiɗo duɗal Boston, fedde naalankooɓe pentooɓe rewɓe e nder galleeji e nder galleeji, ɓe keewi ko golloraade golle aduna, e nder galleeji. Huutoraade karallaagal impressionniste, ɓe ngaddana nguurndam ɗee golle nannduɗe e duɗe, e mbaydiiji maɓɓe ɓuuɓɗi. Tarbell ɓuri tiiɗnaade ko e aduna rewɓe toowɓe, ina hollira ɗum en e mbaydi teskinndi e nder mbaydiiji cakkitiiɗi ɗii. Ɓeen rewɓe ko yeru nguurndam Boston Brahmin. Marde Natal ngal fuɗɗii soodeede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington to St. Ko Galleeji Kende to New York njeeyti ɗum e hitaande 1945 e juuɗe J.W. Galle ñeeñal sukaaɓe to Chicago. John G. Rauch mo Indianapolis soodi nate ɗee e nder galle laamorɗo oo, caggal ɗuum debbo makko rokki ɗe to suudu defte naalankaagal to Indianapolis e hitaande 1982. Tuugnorgal ejei40mjx2eacagbg7ifjqnyd3viw7h 161126 161125 2026-04-08T06:00:19Z SUZYFATIMA 13856 161126 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pewnugol Matinee''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Edmund C. Tarbell sosi e hitaande 1907. Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftirtee duumotooɗo to galle pinal Indianapolis. Limtol Debbo gooto, ina wiyee Charlotte Barton mo Boston, ina jooɗii e jappeere daneere, ina njuɓɓina hatpin mum, ina waɗi nate perle, e nder gite daneeje. Koɗorɗe Vermeer’s The Music Lesson ina njiyee e koɗorɗe toowɗe ñaamo. O ɓoornii ko wutte daneejo no feewi, kadi, no tiitoonde ndee holliri nii, omo yalta e matinee. Ɓoornugol limce makko, gaasa makko, e wuttulo makko ina ceerti no feewi e tiiɗnaare jappeere nde o jooɗii ndee. Kabaaru daartol Tarbell jibinaa, mawni, janngi e nder diiwaan Boston, Massachusetts, ina yiɗi nguurndam rewɓe hoɗɓe e nokku hee. Tarbell ko gardiiɗo duɗal Boston, fedde naalankooɓe pentooɓe rewɓe e nder galleeji e nder galleeji, ɓe keewi ko golloraade golle aduna, e nder galleeji. Huutoraade karallaagal impressionniste, ɓe ngaddana nguurndam ɗee golle nannduɗe e duɗe, e mbaydiiji maɓɓe ɓuuɓɗi. Tarbell ɓuri tiiɗnaade ko e aduna rewɓe toowɓe, ina hollira ɗum en e mbaydi teskinndi e nder mbaydiiji cakkitiiɗi ɗii. Ɓeen rewɓe ko yeru nguurndam Boston Brahmin. Marde Natal ngal fuɗɗii soodeede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington to St. Ko Galleeji Kende to New York njeeyti ɗum e hitaande 1945 e juuɗe J.W. Galle ñeeñal sukaaɓe to Chicago. John G. Rauch mo Indianapolis soodi nate ɗee e nder galle laamorɗo oo, caggal ɗuum debbo makko rokki ɗe to suudu defte naalankaagal to Indianapolis e hitaande 1982. == Tuugnorgal == ivvdzisnfd7t9z9dgtcmde3uxogtpd7 161128 161126 2026-04-08T06:03:43Z SUZYFATIMA 13856 161128 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pewnugol Matinee''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Edmund C. Tarbell sosi e hitaande 1907. Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftirtee duumotooɗo to galle pinal Indianapolis. Limtol Debbo gooto, ina wiyee Charlotte Barton mo Boston, ina jooɗii e jappeere daneere, ina njuɓɓina hatpin mum, ina waɗi nate perle, e nder gite daneeje. Koɗorɗe Vermeer’s The Music Lesson ina njiyee e koɗorɗe toowɗe ñaamo. O ɓoornii ko wutte daneejo no feewi, kadi, no tiitoonde ndee holliri nii, omo yalta e matinee. Ɓoornugol limce makko, gaasa makko, e wuttulo makko ina ceerti no feewi e tiiɗnaare jappeere nde o jooɗii ndee. Kabaaru daartol Tarbell jibinaa, mawni, janngi e nder diiwaan Boston, Massachusetts, ina yiɗi nguurndam rewɓe hoɗɓe e nokku hee. Tarbell ko gardiiɗo duɗal Boston, fedde naalankooɓe pentooɓe rewɓe e nder galleeji e nder galleeji, ɓe keewi ko golloraade golle aduna, e nder galleeji. Huutoraade karallaagal impressionniste, ɓe ngaddana nguurndam ɗee golle nannduɗe e duɗe, e mbaydiiji maɓɓe ɓuuɓɗi. Tarbell ɓuri tiiɗnaade ko e aduna rewɓe toowɓe, ina hollira ɗum en e mbaydi teskinndi e nder mbaydiiji cakkitiiɗi ɗii. Ɓeen rewɓe ko yeru nguurndam Boston Brahmin. Marde Natal ngal fuɗɗii soodeede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington to St. Ko Galleeji Kende to New York njeeyti ɗum e hitaande 1945 e juuɗe J.W. Galle ñeeñal sukaaɓe to Chicago. John G. Rauch mo Indianapolis soodi nate ɗee e nder galle laamorɗo oo, caggal ɗuum debbo makko rokki ɗe to suudu defte naalankaagal to Indianapolis e hitaande 1982.<ref>{{cite book|last=Strikler|first=Susan|title=Impressionism Transformed: The Paintings of Edmund C. Tarbell|year=2001|publisher=Currier Gallery of Art|location=Manchester, NH|isbn=0929710258|pages=44}}</ref><ref name="Prepare">{{cite web|title=Preparing for the Matinee collections information|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/preparing-matinee-tarbell-edmund-charles|publisher=Indianapolis Museum of Art|access-date=12 August 2012}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> gu8htsnmvou40w2guez98vxoy7zz6rf Miriam Fink 0 39111 161127 2026-04-08T06:02:10Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Miriam (Mina) Fink''' (5 desaambar 1913 – 2 mee 1990)[1] ko daraniiɗo renndo e golloowo moƴƴere to Ostarali, iwdi mum ko Poloñ-Yahuuda. O tawtoraama no feewi e sosde nokku wiɗto e wiɗto yahuud en to Melbourne, o rokkaa kadi tergal e nder fedde wiyeteende « Ordre de l’Empire britannique » ngam mawninde golle makko e rewɓe yahuud en. == Nguurndam == Miriam Waks jibinaa ko to Bialystok ñalnde 5 desaambar 1913, ɓiɗɗo ɗiɗaɓo njulaagu biyeteeɗo Nathan..." 161127 wikitext text/x-wiki '''Miriam (Mina) Fink''' (5 desaambar 1913 – 2 mee 1990)[1] ko daraniiɗo renndo e golloowo moƴƴere to Ostarali, iwdi mum ko Poloñ-Yahuuda. O tawtoraama no feewi e sosde nokku wiɗto e wiɗto yahuud en to Melbourne, o rokkaa kadi tergal e nder fedde wiyeteende « Ordre de l’Empire britannique » ngam mawninde golle makko e rewɓe yahuud en. == Nguurndam == Miriam Waks jibinaa ko to Bialystok ñalnde 5 desaambar 1913, ɓiɗɗo ɗiɗaɓo njulaagu biyeteeɗo Nathan Waks e debbo mum Freda (jibinaa ko Kaplan). E hitaande 1921, Miriam, e miñiraaɓe mum Leon e Jacek, ngonti yaayaaɓe caggal nde baaba maɓɓe maayi e rafi tifus, yumma maɓɓe wari hoore mum. O naati duɗal leslesal Dawid Druskin , ɗo o heɓi dipolom makko duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 1932, o hawri e jom ngalu biyeteeɗo Leo Fink, njillu to Bialystok. Ñalnde 20 suwee 1932 ɓe ceerti, ko juuti caggal dewgal ngal ɓe eggii to Ostarali. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, gorko e debbo.[1][2] E wolde adunaare ɗiɗmere, Fink tawtoraama no feewi e wallitde warɓe Holocaust. E hitaande 1943 o suɓaa gardiiɗo Fedde toppitiinde ballal yahuud en caggal leydi (UJORF). E kitaale 1945-47 ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe e ndee fedde. O yuɓɓinii mooftude kaalis e neldude paaspooruuji ballal kaɓirɗe. UJORF sosi nokkuuji jeeɗiɗi ngam hollitde eggooɓe caggal wolde to Melbourne, ina wallita ɓe e daawal gadanal jooɗaade maɓɓe to Ostarali. Fink e hoore mum jaɓɓiima eggooɓe kesi to Port Melbourne, kadi ko kanko kadi woni kalfinaaɗo golle ñalnde kala e nder hoɗɓe e nokkuuji yahuud en biyeteeɗi Bialystoker Center. Fink "hoppi" fedde sukaaɓe ɓe caggal mum anndiraa sukaaɓe Buchenwald, heewɓe e maɓɓe ko adii ɗuum ko e nder kaɓirɗe coktirgal, ina mballita ɓe e koɗki, e jaŋde, e golle.[1][2] E nder duuɓi 1947-1976 Fink wonnoo ko tergal e yiilirde lomto UJORF - Fedde Wellitaare e Wallitde Yahuuda en to Ostarali (AJWRS). E kitaale 1957-60 ko kanko woni debbo jibinaaɗo Orop gadano wontude hooreejo fedde wiyeteende Victoria e nder ndee fedde. E nder golle makko to AJWRS, o teeŋtinii golle rewɓe e nder fedde nde, tawa wonaa tan ballal ɓeydaande wonande worɓe. Caggal nde o toɗɗaa hooreejo AJWRS (1967–73), o ƴettii eɓɓaande mawnde ngam dañde ngalu ngam renndooji yahuud en e ɓe ngonaa yahuud en nokkuuji ɗii e ballal to Israayiil. O tawtoraama batuuji fedde winndereere rewɓe yahuud en (1954, 1963, 1966, 1969), o woni hooreejo fedde ICJW to wuro Melbourne (1975).[1] E hitaande 1974 o rokkaa njeenaari tergal e nder fedde laamu Angalteer ngam mawninde golle makko e rewɓe yahuud en.[3] Maayde e ndonu Fink tawtoraama no feewi e sosde nokku njiylawu e wiɗtooji ko faati e warngooji yahuud en, udditaa to Melbourne e hitaande 1984. O jeyaa ko e goomu yuɓɓinoowo nokku oo, kanko e jom suudu makko Leo, o sosi Leo e Mina Fink the Funds of the Funds of mahdi.[4][2] Fink sankii ko to wuro wiyeteengo Prahran to wuro wiyeteengo Melbourne ñalnde 2 lewru Mbooy hitaande 1990.[5] O wirnaa ko e yanaande Chevra Kadisha to Springvale.[1] Caggal maayde makko, Diiso ngenndiijo rewɓe yahuud en sosi fedde ƴellitaare ardorde ngam teddinde mo.[1][2] Ƴeew kadi Diine Yahuuda en to Ostarali == Tuugnorgal == t0j3f1zv3u22ywznzgmyf4g5xdmy8sj 161132 161127 2026-04-08T06:10:51Z Babaji 002 14216 161132 wikitext text/x-wiki '''Miriam (Mina) Fink''' (5 desaambar 1913 – 2 mee 1990)<ref name=":06">{{Citation|last=Markus|first=Andrew|title=Fink, Miriam (Mina) (1913–1990)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/fink-miriam-mina-12493|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2023-01-03}}</ref> ko daraniiɗo renndo e golloowo moƴƴere to Ostarali, iwdi mum ko Poloñ-Yahuuda. O tawtoraama no feewi e sosde nokku wiɗto e wiɗto yahuud en to Melbourne, o rokkaa kadi tergal e nder fedde wiyeteende « Ordre de l’Empire britannique » ngam mawninde golle makko e rewɓe yahuud en. == Nguurndam == Miriam Waks jibinaa ko to Bialystok ñalnde 5 desaambar 1913, ɓiɗɗo ɗiɗaɓo njulaagu biyeteeɗo Nathan Waks e debbo mum Freda (jibinaa ko Kaplan). E hitaande 1921, Miriam, e miñiraaɓe mum Leon e Jacek, ngonti yaayaaɓe caggal nde baaba maɓɓe maayi e rafi tifus, yumma maɓɓe wari hoore mum. O naati duɗal leslesal Dawid Druskin , ɗo o heɓi dipolom makko duɗal jaaɓi haaɗtirde. E hitaande 1932, o hawri e jom ngalu biyeteeɗo Leo Fink, njillu to Bialystok. Ñalnde 20 suwee 1932 ɓe ceerti, ko juuti caggal dewgal ngal ɓe eggii to Ostarali. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo, gorko e debbo.<ref name=":05">{{Citation|last=Markus|first=Andrew|title=Fink, Miriam (Mina) (1913–1990)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/fink-miriam-mina-12493|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2023-01-03}}</ref><ref name=":14">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Fink, Miriam - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0208b.htm|access-date=2023-01-03|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> E wolde adunaare ɗiɗmere, Fink tawtoraama no feewi e wallitde warɓe Holocaust. E hitaande 1943 o suɓaa gardiiɗo Fedde toppitiinde ballal yahuud en caggal leydi (UJORF). E kitaale 1945-47 ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe e ndee fedde. O yuɓɓinii mooftude kaalis e neldude paaspooruuji ballal kaɓirɗe. UJORF sosi nokkuuji jeeɗiɗi ngam hollitde eggooɓe caggal wolde to Melbourne, ina wallita ɓe e daawal gadanal jooɗaade maɓɓe to Ostarali. Fink e hoore mum jaɓɓiima eggooɓe kesi to Port Melbourne, kadi ko kanko kadi woni kalfinaaɗo golle ñalnde kala e nder hoɗɓe e nokkuuji yahuud en biyeteeɗi Bialystoker Center. Fink "hoppi" fedde sukaaɓe ɓe caggal mum anndiraa sukaaɓe Buchenwald, heewɓe e maɓɓe ko adii ɗuum ko e nder kaɓirɗe coktirgal, ina mballita ɓe e koɗki, e jaŋde, e golle.<ref name=":04">{{Citation|last=Markus|first=Andrew|title=Fink, Miriam (Mina) (1913–1990)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/fink-miriam-mina-12493|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2023-01-03}}</ref><ref name=":13">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Fink, Miriam - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0208b.htm|access-date=2023-01-03|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> E nder duuɓi 1947-1976 Fink wonnoo ko tergal e yiilirde lomto UJORF - Fedde Wellitaare e Wallitde Yahuuda en to Ostarali (AJWRS). E kitaale 1957-60 ko kanko woni debbo jibinaaɗo Orop gadano wontude hooreejo fedde wiyeteende Victoria e nder ndee fedde. E nder golle makko to AJWRS, o teeŋtinii golle rewɓe e nder fedde nde, tawa wonaa tan ballal ɓeydaande wonande worɓe. Caggal nde o toɗɗaa hooreejo AJWRS (1967–73), o ƴettii eɓɓaande mawnde ngam dañde ngalu ngam renndooji yahuud en e ɓe ngonaa yahuud en nokkuuji ɗii e ballal to Israayiil. O tawtoraama batuuji fedde winndereere rewɓe yahuud en (1954, 1963, 1966, 1969), o woni hooreejo fedde ICJW to wuro Melbourne (1975).<ref name=":03">{{Citation|last=Markus|first=Andrew|title=Fink, Miriam (Mina) (1913–1990)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/fink-miriam-mina-12493|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2023-01-03}}</ref> E hitaande 1974 o rokkaa njeenaari tergal e nder fedde laamu Angalteer ngam mawninde golle makko e rewɓe yahuud en.<ref>{{Cite web|title=Mrs Miriam Mina Fink|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1085667|access-date=2023-01-03|website=honours.pmc.gov.au}}</ref> Maayde e ndonu Fink tawtoraama no feewi e sosde nokku njiylawu e wiɗtooji ko faati e warngooji yahuud en, udditaa to Melbourne e hitaande 1984. O jeyaa ko e goomu yuɓɓinoowo nokku oo, kanko e jom suudu makko Leo, o sosi Leo e Mina Fink the Funds of the Funds of mahdi.<ref>{{Cite web|title=Mina Fink|url=https://mhm.org.au/about-us/founders-of-the-melbourne-holocaust-museum/mina-fink/|access-date=2023-01-03|website=Melbourne Holocaust Museum|language=en}}</ref><ref name=":12">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Fink, Miriam - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0208b.htm|access-date=2023-01-03|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Fink sankii ko to wuro wiyeteengo Prahran to wuro wiyeteengo Melbourne ñalnde 2 lewru Mbooy hitaande 1990.<ref>{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Fink, Miriam (Mina) - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/AWE5080b.htm|access-date=2023-01-03|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>O wirnaa ko e yanaande Chevra Kadisha to Springvale.<ref name=":02">{{Citation|last=Markus|first=Andrew|title=Fink, Miriam (Mina) (1913–1990)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/fink-miriam-mina-12493|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2023-01-03}}</ref> Caggal maayde makko, Diiso ngenndiijo rewɓe yahuud en sosi fedde ƴellitaare ardorde ngam teddinde mo.<ref name=":0">{{Citation|last=Markus|first=Andrew|title=Fink, Miriam (Mina) (1913–1990)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/fink-miriam-mina-12493|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2023-01-03}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Melbourne|first=The University of|title=Fink, Miriam - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0208b.htm|access-date=2023-01-03|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Ƴeew kadi Diine Yahuuda en to Ostarali == Tuugnorgal == gwqpmuaplju807jigps5qu1rq0flf1z Prudence (Pollaiuolo) 0 39112 161129 2026-04-08T06:05:38Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Prudence ko nate nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Tariya Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komis..." 161129 wikitext text/x-wiki Prudence ko nate nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Tariya Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero. Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. Tuugnorgal 649nfkp5dtxeq3wzt2bz9nfig2ck4bw 161130 161129 2026-04-08T06:06:21Z SUZYFATIMA 13856 161130 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Prudence''' ko nate nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Tariya Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero. Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. == Tuugnorgal == oe5iuhkmpmzxcbmvn4hqi48uldhty23 161131 161130 2026-04-08T06:09:02Z SUZYFATIMA 13856 161131 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Prudence''' ko nate nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Tariya Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero. Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee.<ref>{{cite web|url=http://www.polomuseale.firenze.it/catalogo/scheda.asp?nctn=00158557&value=1|title=Catalogue page for the series of six paintings}}</ref><ref>{{in lang|it}} Gloria Fossi, ''Uffizi'', Giunti, Firenze 2004. {{ISBN|88-09-03675-1}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> onma2ddikuhgh7dhpwx6ezval8odhxo Queen Blanche (painting) 0 39113 161133 2026-04-08T06:12:29Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Laamɗo debbo ɓaleejo ko natal pentoowo Finlande biyeteeɗo Albert Edelfelt timmini e hitaande 1877. Natal ngal ina hollira debbo jom gite daneeje ina hollira laamɗo debbo biyeteeɗo Blanche mo Namur (1320-1363), debbo laamɗo Suwed biyeteeɗo Magnus Eriksson (1316-1374) e suka gorko ina doga e koppi mum. Ko Albert Edelfelt waɗi natal ngal ko to Pari. Natal ngal ina hollira to Ateneum to wuro Helsinki, to leydi Finlande. Tuugnorgal" 161133 wikitext text/x-wiki Laamɗo debbo ɓaleejo ko natal pentoowo Finlande biyeteeɗo Albert Edelfelt timmini e hitaande 1877. Natal ngal ina hollira debbo jom gite daneeje ina hollira laamɗo debbo biyeteeɗo Blanche mo Namur (1320-1363), debbo laamɗo Suwed biyeteeɗo Magnus Eriksson (1316-1374) e suka gorko ina doga e koppi mum. Ko Albert Edelfelt waɗi natal ngal ko to Pari. Natal ngal ina hollira to Ateneum to wuro Helsinki, to leydi Finlande. Tuugnorgal ccsmgzf5yicb4t9sulzhea3xljeukwx 161134 161133 2026-04-08T06:13:20Z SUZYFATIMA 13856 161134 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Laamɗo debbo ɓaleejo''' ko natal pentoowo Finlande biyeteeɗo Albert Edelfelt timmini e hitaande 1877. Natal ngal ina hollira debbo jom gite daneeje ina hollira laamɗo debbo biyeteeɗo Blanche mo Namur (1320-1363), debbo laamɗo Suwed biyeteeɗo Magnus Eriksson (1316-1374) e suka gorko ina doga e koppi mum. Ko Albert Edelfelt waɗi natal ngal ko to Pari. Natal ngal ina hollira to Ateneum to wuro Helsinki, to leydi Finlande. == Tuugnorgal == 80gjvr5amuq7sobu1b6wmharp4ub2zh 161136 161134 2026-04-08T06:15:07Z SUZYFATIMA 13856 161136 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Laamɗo debbo ɓaleejo''' ko natal pentoowo Finlande biyeteeɗo Albert Edelfelt timmini e hitaande 1877. Natal ngal ina hollira debbo jom gite daneeje ina hollira laamɗo debbo biyeteeɗo Blanche mo Namur (1320-1363), debbo laamɗo Suwed biyeteeɗo Magnus Eriksson (1316-1374) e suka gorko ina doga e koppi mum. Ko Albert Edelfelt waɗi natal ngal ko to Pari. Natal ngal ina hollira to Ateneum to wuro Helsinki, to leydi Finlande.<ref>{{Cite web|title=Finnish National Gallery – Work: Queen Bianca|url=https://www.kansallisgalleria.fi/en/object/409717|access-date=2023-03-16|website=www.kansallisgalleria.fi|language=en}}</ref><ref name=":0">{{AlbertEdelfeltsBrev|title=Drottning Blanka|url=https://edelfelt.sls.fi/konstverk/145/drottning-blanka/%7Ctitel=Drottning_Blanka/}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> e1sno0kyo9ickfb6j3z7w4oruu3xd2h Susan Foley 0 39114 161135 2026-04-08T06:13:24Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Susan Kathleen Foley''' FAHA (jibinaa ko ñalnde 3 marse 1949) ko daartoowo Ostarali, ganndo ko faati e daartol Farayse, haa teeŋti noon e ko yowitii e daartol jinnaaɓe Farayse, e rewɓe e sosiyaalisma. Tuggi 1992 haa 2000, o yaltini defte makko e innde dewgal makko Susan K. Grogan.[1] Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Foley jibinaa ko to Sidney e hitaande 1949, e galle Lawrence Foley, golloowo e laawol laana njoorndi, e Josephine Gooley, defterdu safrirde.[2] O janng..." 161135 wikitext text/x-wiki '''Susan Kathleen Foley''' FAHA (jibinaa ko ñalnde 3 marse 1949) ko daartoowo Ostarali, ganndo ko faati e daartol Farayse, haa teeŋti noon e ko yowitii e daartol jinnaaɓe Farayse, e rewɓe e sosiyaalisma. Tuggi 1992 haa 2000, o yaltini defte makko e innde dewgal makko Susan K. Grogan.[1] Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Foley jibinaa ko to Sidney e hitaande 1949, e galle Lawrence Foley, golloowo e laawol laana njoorndi, e Josephine Gooley, defterdu safrirde.[2] O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Mary's Dominican Convent to Maitland, caggal ɗuum o janngi janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe katolik en to North Sydney, o golliima e duɗal hakkundeewal.[1] E hitaande 1971, Foley ummiima Karratha, to Ostarali hirnaange ɗo o fuɗɗii janngude ngam heɓde Bachelor of Arts e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. O timmini dipoloma makko e teddungal gadanal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch,[1] ɗo o timmini kadi PhD e hitaande 1986.[3] == Golle jaŋde == Foley jannginii hitaande to Murdoch, caggal ɗuum o ummii to Nuwel Selannde ngam ƴettude darnde jannginde daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria to Wellington e hitaande 1987. O artiraa e janngirde mawnde e hitaande 1993, o wonii hooreejo departemaa daartol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal laabi ɗiɗi. E hitaande 2002, o wonti porfeseer gardiiɗo daartol. E hitaande 2006, o arti to Ostarali ɗo o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o woni hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol.[1] O suɓaama e hitaande 2007 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal neɗɗaagu to Ostarali.[4] == Golle == Grogan, Susan K (27 feebariyee 1992), Sosiyaalisma Farayse e ceergal jinnaaɓe : rewɓe e renndo keso, 1803-44, Macmillan (bayyinaango 1992), <nowiki>ISBN 978-0-333-52530-2</nowiki> Grogan, Susan K (1998), Flora Tristan : daartol nguurndam, jaaynde wiyeteende ISBN Foley, Susan K (2004), Rewɓe e Farayse gila 1789 : maanaaji ceertuɗi, Palgrave Macmillan, ISBN 978-333-61993-3 Foley, Suusan K; Sowerwine, Charles, 1943- (20 mars 2012), Giɗli politik : Leon Gambetta, Leon Leon e waɗde leydi Farayse, 1872-82, Palgrave Macmillan (yalti 2012), ISBN 978-0-2860-2016 == Tuugnorgal == axt9f4bbytxx3re2zwdsw5jk1qe7m37 161137 161135 2026-04-08T06:18:28Z Babaji 002 14216 161137 wikitext text/x-wiki '''Susan Kathleen Foley''' FAHA (jibinaa ko ñalnde 3 marse 1949) ko daartoowo Ostarali, ganndo ko faati e daartol Farayse, haa teeŋti noon e ko yowitii e daartol jinnaaɓe Farayse, e rewɓe e sosiyaalisma. Tuggi 1992 haa 2000, o yaltini defte makko e innde dewgal makko Susan K. Grogan.<ref name="ewal4">{{cite web|last1=Grimshaw|first1=Patricia|title=Foley, Susan Kathleen|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0548b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project|accessdate=23 September 2019|language=en-gb}}</ref> Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Foley jibinaa ko to Sidney e hitaande 1949, e galle Lawrence Foley, golloowo e laawol laana njoorndi, e Josephine Gooley, defterdu safrirde .<ref name="whoswho">{{cite book|title=Who's Who of Australian Women|date=2017|publisher=ConnectWeb}}</ref>O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde St Mary's Dominican Convent to Maitland, caggal ɗuum o janngi janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe katolik en to North Sydney, o golliima e duɗal hakkundeewal.<ref name="ewal3">{{cite web|last1=Grimshaw|first1=Patricia|title=Foley, Susan Kathleen|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0548b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project|accessdate=23 September 2019|language=en-gb}}</ref> E hitaande 1971, Foley ummiima Karratha, to Ostarali hirnaange ɗo o fuɗɗii janngude ngam heɓde Bachelor of Arts e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ostarali hirnaange. O timmini dipoloma makko e teddungal gadanal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Murdoch,<ref name="ewal2">{{cite web|last1=Grimshaw|first1=Patricia|title=Foley, Susan Kathleen|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0548b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project|accessdate=23 September 2019|language=en-gb}}</ref>ɗo o timmini kadi PhD e hitaande 1986.<ref>{{Cite thesis|title=Charles Fourier, the Saint-Simonians and Flora Tristan on the nature and roles of women|url=https://trove.nla.gov.au/version/16044130|date=1986|degree=Thesis|language=English|first=Susan K|last=Grogan}}</ref> == Golle jaŋde == Foley jannginii hitaande to Murdoch, caggal ɗuum o ummii to Nuwel Selannde ngam ƴettude darnde jannginde daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Victoria to Wellington e hitaande 1987. O artiraa e janngirde mawnde e hitaande 1993, o wonii hooreejo departemaa daartol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal laabi ɗiɗi. E hitaande 2002, o wonti porfeseer gardiiɗo daartol. E hitaande 2006, o arti to Ostarali ɗo o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne, o woni hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol.<ref>{{Cite web|title=Fellow Profile: Susan Foley|url=https://humanities.org.au/fellows/fellow-profile/?fellow_id=355|access-date=2024-06-17|website=Australian Academy of the Humanities|language=en-AU}}</ref>O suɓaama e hitaande 2007 e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal neɗɗaagu to Ostarali.<ref name="ewal">{{cite web|last1=Grimshaw|first1=Patricia|title=Foley, Susan Kathleen|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0548b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project|accessdate=23 September 2019|language=en-gb}}</ref> == Golle == Grogan, Susan K (27 feebariyee 1992), Sosiyaalisma Farayse e ceergal jinnaaɓe : rewɓe e renndo keso, 1803-44, Macmillan (bayyinaango 1992), <nowiki>ISBN 978-0-333-52530-2</nowiki> Grogan, Susan K (1998), Flora Tristan : daartol nguurndam, jaaynde wiyeteende ISBN Foley, Susan K (2004), Rewɓe e Farayse gila 1789 : maanaaji ceertuɗi, Palgrave Macmillan, ISBN 978-333-61993-3 Foley, Suusan K; Sowerwine, Charles, 1943- (20 mars 2012), Giɗli politik : Leon Gambetta, Leon Leon e waɗde leydi Farayse, 1872-82, Palgrave Macmillan (yalti 2012), ISBN 978-0-2860-2016 == Tuugnorgal == gkel6vne0ddhxnxpj4rrrv8g1thfdvv The Reading (Fantin-Latour, Lyon) 0 39115 161138 2026-04-08T06:19:36Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Janngugol ngol (La Lecture e ɗemngal Farayse) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Henri Fantin-Latour waɗi e hitaande 1877. Ko wuro Liyon keɓi ngal e hitaande 1901 e Musée des Beaux-Arts de Lyon ɗo ngal resndaa ɗoo. Natal ngal ina hollita rewɓe ɗiɗo ina njooɗii e suudu. Debbo gonɗo bannge ñaamo oo ina jannga deftere, ina fawii e dow taabal ina fawii e dow taabal ina waɗi nate paayodinɗe e vas ina waɗi heen puɗi. Debbo goɗ..." 161138 wikitext text/x-wiki Janngugol ngol (La Lecture e ɗemngal Farayse) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Henri Fantin-Latour waɗi e hitaande 1877. Ko wuro Liyon keɓi ngal e hitaande 1901 e Musée des Beaux-Arts de Lyon ɗo ngal resndaa ɗoo. Natal ngal ina hollita rewɓe ɗiɗo ina njooɗii e suudu. Debbo gonɗo bannge ñaamo oo ina jannga deftere, ina fawii e dow taabal ina fawii e dow taabal ina waɗi nate paayodinɗe e vas ina waɗi heen puɗi. Debbo goɗɗo oo, bannge nano oo, ina wayi no heɗotaako jaŋngugol ngol no wayi nii, ina wayi no o ƴaañii. Wall background e limce ɓaleeje rewɓe ɗiɗo ɓee fof ina njuuti no feewi. Tiitoonde golle ɗee ina siftina doggol rewɓe e jaŋde. Debbo gonɗo bannge nano oo, ko Charlotte Dubourg, jom suudu naalanke oo. Natal ngal hollitaama e hitaande 1877 to Salon (Pari), e hitaande 1878 e koolol dabbunde Akademi laamɗo to Londres, e hitaande 1900 to Société des Beaux-Arts to Biriksel. E nder hitaande 2009 to Lyon, naalanke biyeteeɗo Wong Hoy Cheong firti natal ngal e foto rewɓe juulɓe ɓoorniiɓe burka. Tuugnorgal ecar7ut2uqvspbs0e7l79di9bb19ac6 161139 161138 2026-04-08T06:20:32Z SUZYFATIMA 13856 161139 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Janngugol ngol (La Lecture e ɗemngal Farayse)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Henri Fantin-Latour waɗi e hitaande 1877. Ko wuro Liyon keɓi ngal e hitaande 1901 e Musée des Beaux-Arts de Lyon ɗo ngal resndaa ɗoo. Natal ngal ina hollita rewɓe ɗiɗo ina njooɗii e suudu. Debbo gonɗo bannge ñaamo oo ina jannga deftere, ina fawii e dow taabal ina fawii e dow taabal ina waɗi nate paayodinɗe e vas ina waɗi heen puɗi. Debbo goɗɗo oo, bannge nano oo, ina wayi no heɗotaako jaŋngugol ngol no wayi nii, ina wayi no o ƴaañii. Wall background e limce ɓaleeje rewɓe ɗiɗo ɓee fof ina njuuti no feewi. Tiitoonde golle ɗee ina siftina doggol rewɓe e jaŋde. Debbo gonɗo bannge nano oo, ko Charlotte Dubourg, jom suudu naalanke oo. Natal ngal hollitaama e hitaande 1877 to Salon (Pari), e hitaande 1878 e koolol dabbunde Akademi laamɗo to Londres, e hitaande 1900 to Société des Beaux-Arts to Biriksel. E nder hitaande 2009 to Lyon, naalanke biyeteeɗo Wong Hoy Cheong firti natal ngal e foto rewɓe juulɓe ɓoorniiɓe burka. == Tuugnorgal == 5lp00qfpzm4ak6k155ci582lpbb57vj 161140 161139 2026-04-08T06:23:15Z SUZYFATIMA 13856 161140 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Janngugol ngol (La Lecture e ɗemngal Farayse)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Henri Fantin-Latour waɗi e hitaande 1877. Ko wuro Liyon keɓi ngal e hitaande 1901 e Musée des Beaux-Arts de Lyon ɗo ngal resndaa ɗoo. Natal ngal ina hollita rewɓe ɗiɗo ina njooɗii e suudu. Debbo gonɗo bannge ñaamo oo ina jannga deftere, ina fawii e dow taabal ina fawii e dow taabal ina waɗi nate paayodinɗe e vas ina waɗi heen puɗi. Debbo goɗɗo oo, bannge nano oo, ina wayi no heɗotaako jaŋngugol ngol no wayi nii, ina wayi no o ƴaañii. Wall background e limce ɓaleeje rewɓe ɗiɗo ɓee fof ina njuuti no feewi. Tiitoonde golle ɗee ina siftina doggol rewɓe e jaŋde. Debbo gonɗo bannge nano oo, ko Charlotte Dubourg, jom suudu naalanke oo. Natal ngal hollitaama e hitaande 1877 to Salon (Pari), e hitaande 1878 e koolol dabbunde Akademi laamɗo to Londres, e hitaande 1900 to Société des Beaux-Arts to Biriksel. E nder hitaande 2009 to Lyon, naalanke biyeteeɗo Wong Hoy Cheong firti natal ngal e foto rewɓe juulɓe ɓoorniiɓe burka.<ref name="Culture">{{cite web|title=Henri-Fantin Latour — ''La Lecture''|url=http://www.culture.gouv.fr/public/mistral/joconde_fr?ACTION=RETROUVER&FIELD_98=APTN&VALUE_98=Tempelaere&NUMBER=23&GRP=0&REQ=%28%28Tempelaere%29%20%3aAPTN%20%29&USRNAME=nobody&USRPWD=4%24%2534P&SPEC=1&SYN=1&IMLY=&MAX1=1&MAX2=1&MAX3=100&DOM=All|publisher=Culture .gouv|language=French|access-date=19 April 2010}}</ref><ref>{{cite web|title=Biennale de Lyon|url=http://lunettesrouges.blog.lemonde.fr/2009/09/17/biennale-de-lyon/|publisher=Lunettes rouges|date=17 September 2009|language=French|access-date=19 April 2010}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> brirvvuh5w3verltd219bar026gw8qs The Reading (Manet) 0 39116 161141 2026-04-08T06:25:44Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Janngugol ngol ko nate nebam ɗe pentoowo Farayse biyeteeɗo Édouard Manet waɗi, hedde 1865-1873. Tariya Natal ngal fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1880 e nder gooto e kollirɗe keewɗe ɗe Manet waɗnoo e nder gollordu mum. Natal ngal ina jeyaa kadi e koolol mawngol caggal maayde Manet e hitaande 1884, hitaande caggal maayde makko. Golle ɗee adii jeyde ko e defterdu keeriiɗo Winnaretta Singer, laamɗo debbo biyeteeɗo Edmond de Polignac, ɗo ɗe ngoni haa hitaande..." 161141 wikitext text/x-wiki Janngugol ngol ko nate nebam ɗe pentoowo Farayse biyeteeɗo Édouard Manet waɗi, hedde 1865-1873. Tariya Natal ngal fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1880 e nder gooto e kollirɗe keewɗe ɗe Manet waɗnoo e nder gollordu mum. Natal ngal ina jeyaa kadi e koolol mawngol caggal maayde Manet e hitaande 1884, hitaande caggal maayde makko. Golle ɗee adii jeyde ko e defterdu keeriiɗo Winnaretta Singer, laamɗo debbo biyeteeɗo Edmond de Polignac, ɗo ɗe ngoni haa hitaande 1944, caggal maayde laamɗo debbo oo. Nde sakkanaa ko dokkal Dowla Farayse, nde waɗtaa e Musée du Louvre. E hitaande 1947, nde artiraa e Galeri ngenndiijo Jeu de Paume, woni suudu kollirgol tawaandu e nder Jardin de Tuileries, jeyaandu e Louvre. Nde woni ɗoon haa hitaande 1986, nde, e sosde Musée d’Orsay, nde addaa e ndeeɗoo musee, hono no heddiiɓe e mooftirgel nate Impressionniste to Louvre nii. Jooni noon, ina waawi yiyeede e Musée d’Orsay, e nder suudu 31 to tolno 5. Lartol Natal ngal ina hollita debbo naalanke oo, hono Suzanne Manet (jibinaa ko Suzanne Leenhoff), ina jooɗii, e ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Leon, ina darii ina jannga deftere. Leon ko model rewtinoowo Manet mo holliri mo e nataluuji keewɗi, ko wayi no « Ñaamde » , « Suka jogiiɗo kaafaawi » e « Bubbles of soap ». E nder ndee ɗoo golle, ɓoornungal debbo daneejo ina doolni, sofaaji e ridooji ina mbaɗee e mbaydiiji jaajɗi jalbooji toowɗi, ina nanndi e tonngoode niɓɓunde e ŋoral e koltu. E wiyde Peter H. Feist, e nder ndeeɗoo natal « Manet ina jaaboo no feewi, ina ndaara haa teeŋti e mbaydiiji daneeji ɗi gite mum ndokketee ». Diana Seave Greenwald winndi wonde Janngugol ngol "ina waawi wonde ko ngol Whistler waɗi e Simfoni daneejo, No. 1: Bojel daneejo". Tuugnorgal dnb8bejfqqazlsl2nzs0ftvvx5m00eh 161142 161141 2026-04-08T06:26:41Z SUZYFATIMA 13856 161142 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Janngugol ngol''' ko nate nebam ɗe pentoowo Farayse biyeteeɗo Édouard Manet waɗi, hedde 1865-1873. Tariya Natal ngal fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1880 e nder gooto e kollirɗe keewɗe ɗe Manet waɗnoo e nder gollordu mum. Natal ngal ina jeyaa kadi e koolol mawngol caggal maayde Manet e hitaande 1884, hitaande caggal maayde makko. Golle ɗee adii jeyde ko e defterdu keeriiɗo Winnaretta Singer, laamɗo debbo biyeteeɗo Edmond de Polignac, ɗo ɗe ngoni haa hitaande 1944, caggal maayde laamɗo debbo oo. Nde sakkanaa ko dokkal Dowla Farayse, nde waɗtaa e Musée du Louvre. E hitaande 1947, nde artiraa e Galeri ngenndiijo Jeu de Paume, woni suudu kollirgol tawaandu e nder Jardin de Tuileries, jeyaandu e Louvre. Nde woni ɗoon haa hitaande 1986, nde, e sosde Musée d’Orsay, nde addaa e ndeeɗoo musee, hono no heddiiɓe e mooftirgel nate Impressionniste to Louvre nii. Jooni noon, ina waawi yiyeede e Musée d’Orsay, e nder suudu 31 to tolno 5. Lartol Natal ngal ina hollita debbo naalanke oo, hono Suzanne Manet (jibinaa ko Suzanne Leenhoff), ina jooɗii, e ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Leon, ina darii ina jannga deftere. Leon ko model rewtinoowo Manet mo holliri mo e nataluuji keewɗi, ko wayi no « Ñaamde » , « Suka jogiiɗo kaafaawi » e « Bubbles of soap ». E nder ndee ɗoo golle, ɓoornungal debbo daneejo ina doolni, sofaaji e ridooji ina mbaɗee e mbaydiiji jaajɗi jalbooji toowɗi, ina nanndi e tonngoode niɓɓunde e ŋoral e koltu. E wiyde Peter H. Feist, e nder ndeeɗoo natal « Manet ina jaaboo no feewi, ina ndaara haa teeŋti e mbaydiiji daneeji ɗi gite mum ndokketee ». Diana Seave Greenwald winndi wonde Janngugol ngol "ina waawi wonde ko ngol Whistler waɗi e Simfoni daneejo, No. 1: Bojel daneejo". == Tuugnorgal == k2adrm3e552y7yec5l9requ2ar1cmti 161143 161142 2026-04-08T06:30:14Z SUZYFATIMA 13856 161143 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Janngugol ngol''' ko nate nebam ɗe pentoowo Farayse biyeteeɗo Édouard Manet waɗi, hedde 1865-1873. Tariya Natal ngal fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1880 e nder gooto e kollirɗe keewɗe ɗe Manet waɗnoo e nder gollordu mum. Natal ngal ina jeyaa kadi e koolol mawngol caggal maayde Manet e hitaande 1884, hitaande caggal maayde makko. Golle ɗee adii jeyde ko e defterdu keeriiɗo Winnaretta Singer, laamɗo debbo biyeteeɗo Edmond de Polignac, ɗo ɗe ngoni haa hitaande 1944, caggal maayde laamɗo debbo oo. Nde sakkanaa ko dokkal Dowla Farayse, nde waɗtaa e Musée du Louvre. E hitaande 1947, nde artiraa e Galeri ngenndiijo Jeu de Paume, woni suudu kollirgol tawaandu e nder Jardin de Tuileries, jeyaandu e Louvre. Nde woni ɗoon haa hitaande 1986, nde, e sosde Musée d’Orsay, nde addaa e ndeeɗoo musee, hono no heddiiɓe e mooftirgel nate Impressionniste to Louvre nii. Jooni noon, ina waawi yiyeede e Musée d’Orsay, e nder suudu 31 to tolno 5. Lartol Natal ngal ina hollita debbo naalanke oo, hono Suzanne Manet (jibinaa ko Suzanne Leenhoff), ina jooɗii, e ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Leon, ina darii ina jannga deftere. Leon ko model rewtinoowo Manet mo holliri mo e nataluuji keewɗi, ko wayi no « Ñaamde » , « Suka jogiiɗo kaafaawi » e « Bubbles of soap ». E nder ndee ɗoo golle, ɓoornungal debbo daneejo ina doolni, sofaaji e ridooji ina mbaɗee e mbaydiiji jaajɗi jalbooji toowɗi, ina nanndi e tonngoode niɓɓunde e ŋoral e koltu. E wiyde Peter H. Feist, e nder ndeeɗoo natal « Manet ina jaaboo no feewi, ina ndaara haa teeŋti e mbaydiiji daneeji ɗi gite mum ndokketee ». Diana Seave Greenwald winndi wonde Janngugol ngol "ina waawi wonde ko ngol Whistler waɗi e Simfoni daneejo, No. 1: Bojel daneejo".<ref name="Feist">{{cite book|last=Feist|first=Peter H.|year=2006|chapter=Salida a escena de una nueva generación|publisher=[[Taschen]]|edition=Walther, Ingo H.|title=El impresionismo|language=Spanish|place=Colonia|pages=48, 77|isbn=978-3-8228-5052-7}}</ref><ref>{{cite web|title=Notice de l'œuvre|url=http://www.musee-orsay.fr/es/colecciones/catalogo-de-obras/notice.html?no_cache=1&nnumid=000706&cHash=1356382807|publisher=Musée d'Orsay|language=French|accessdate=2 January 2010}}</ref><ref>{{cite book|author=VV.AA.|title=Historia del arte: El realismo. El impresionismo|year=2005|publisher=Salvat / El País|isbn=84-471-0336-6|page=132}}</ref><ref>Greenwald, Diana Seave. ''"Madame Manet at the Piano'' (''Madame Manet au piano''), 1868", in Greenwald, Diana Seave, ed. ''Manet: A Model Family''. Boston: [[Isabella Stewart Gardner Museum]], 2024, p. 167.</ref> == Tuugnorgal == <references /> o562zt5t6om0icnqxe139712cprrf02 Red Kimono on the Roof 0 39117 161144 2026-04-08T06:32:29Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Kimono boɗeejo e dow suudu ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo John Sloan waɗi, tawaaɗe e nder galle pinal biyeteeɗo Indianapolis, woni to wuro Indianapolis, to leydi Amerik. Penndaa e hitaande 1912, fannu mum dowri e golle mum ina mbaɗa ɗum yeru moƴƴo e golle Duɗal Ashcan, ngal gollotoo ko e wuro New York e duuɓi gadani teeminannde noogas. Limtol Kimono boɗeejo e dow suudu ko nate debbo ina ɓoornii wutte boɗeejo ɓuuɓɗo ina fawi lootde e do..." 161144 wikitext text/x-wiki Kimono boɗeejo e dow suudu ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo John Sloan waɗi, tawaaɗe e nder galle pinal biyeteeɗo Indianapolis, woni to wuro Indianapolis, to leydi Amerik. Penndaa e hitaande 1912, fannu mum dowri e golle mum ina mbaɗa ɗum yeru moƴƴo e golle Duɗal Ashcan, ngal gollotoo ko e wuro New York e duuɓi gadani teeminannde noogas. Limtol Kimono boɗeejo e dow suudu ko nate debbo ina ɓoornii wutte boɗeejo ɓuuɓɗo ina fawi lootde e dow suudu New York, ina fawi e hunuko mum ɓuuɓri. Ko Sloan waɗi e mbaydi mbaylaandi ina rokka pentol ngol mbaydi njuumri, tawi noon hakkille makko laaɓtuɗo e annoore e ɓuuɓri ina hollita yahdu sahaa. Ndee ɗoo feccere teeŋtunde e bannge fuɗnaange les ina gasa tawa nanngi gite Sloan sabu kimono mo debbo oo ɓoorni, suɓngo sartorial bohemian ɓuuɓngo, ngo yahdaani no feewi e deftere Maratta colour system nde Sloan fuɗɗinoo huutoraade e nate mum keewɗe sober. Ndeeɗoo natal kadi ina hollita waylo-waylo gila e dow haa dow e nder canvases Sloan, waylo-waylo naalankaagal e faamde waɗnoo hakkunde 1909 e 1915. Kabaaru caggal Sloan ina yiɗi nate dow suudu ɗe o yiyata e suudu makko to suudu sappo e go’o to Sixth Avenue to wuro Greenwich. Omo waawi ƴeewde les yimɓe ɓe nganndu-ɗaa ina njaha e golle mum en ñalnde kala, nguurndam mum en ina waɗa ɗum en no jikkuuji e dingiral nii, ina mbaɗa jimɗi ngam heɗotooɓe gooto. Denndaangal terɗe Duɗal Ashcan ngal, e nder jaŋde, ina ndewi e sentimentalité, ina ɗala natal mum en tiiɗngal slice-of-life ina haala koye mum en. Hay Sloan, ɓurɗo waawde politik e fedde nde, hono sosiyaalist golloowo, salii editorial e nate mum. Daartol nokku E hitaande 2008, IMA ñamli Kimono boɗeejo dow suudu ngam hollirde yah-ngartaa ina wiyee "Yiyde wuro: New York Sloan." So tawii koolol ngol e hoore mum waɗi ko tuggi oktoobar 2007 haa desaambar 2008, golle peewnugol nate ɗee ngam yahde puɗɗii ko ɓuri hitaande ko adii ɗuum. Ɗum jiidaa e kala ko ina ummoo e ƴeewtaade ngonka pentol ngol haa e ƴeewtaade kaɓirɗe kisal musiibaaji goɗɗi ɗii haa e peewnugol kaɓirgal diwooje keeringal. Koolol ngol yilliima nokku pinal Delaware, nokku pinal Amerik Westmoreland, nokku pinal Smart to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, e galle Reynolda. Marde Kimono boɗeejo e dow suudu ko IMA heɓi ɗum e hitaande 1954, e ballal kaalis James E. Roberts. Nde woni ko e yiyeede e Galle Urban Realism, nde jogii ko limoore keɓgol 54,55. Tuugnorgal 4h0sc18gzp282dpnpb4c7pno8kgtt18 161145 161144 2026-04-08T06:33:47Z SUZYFATIMA 13856 161145 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kimono boɗeejo e dow suudu''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo John Sloan waɗi, tawaaɗe e nder galle pinal biyeteeɗo Indianapolis, woni to wuro Indianapolis, to leydi Amerik. Penndaa e hitaande 1912, fannu mum dowri e golle mum ina mbaɗa ɗum yeru moƴƴo e golle Duɗal Ashcan, ngal gollotoo ko e wuro New York e duuɓi gadani teeminannde noogas. Limtol Kimono boɗeejo e dow suudu ko nate debbo ina ɓoornii wutte boɗeejo ɓuuɓɗo ina fawi lootde e dow suudu New York, ina fawi e hunuko mum ɓuuɓri. Ko Sloan waɗi e mbaydi mbaylaandi ina rokka pentol ngol mbaydi njuumri, tawi noon hakkille makko laaɓtuɗo e annoore e ɓuuɓri ina hollita yahdu sahaa. Ndee ɗoo feccere teeŋtunde e bannge fuɗnaange les ina gasa tawa nanngi gite Sloan sabu kimono mo debbo oo ɓoorni, suɓngo sartorial bohemian ɓuuɓngo, ngo yahdaani no feewi e deftere Maratta colour system nde Sloan fuɗɗinoo huutoraade e nate mum keewɗe sober. Ndeeɗoo natal kadi ina hollita waylo-waylo gila e dow haa dow e nder canvases Sloan, waylo-waylo naalankaagal e faamde waɗnoo hakkunde 1909 e 1915. Kabaaru caggal Sloan ina yiɗi nate dow suudu ɗe o yiyata e suudu makko to suudu sappo e go’o to Sixth Avenue to wuro Greenwich. Omo waawi ƴeewde les yimɓe ɓe nganndu-ɗaa ina njaha e golle mum en ñalnde kala, nguurndam mum en ina waɗa ɗum en no jikkuuji e dingiral nii, ina mbaɗa jimɗi ngam heɗotooɓe gooto. Denndaangal terɗe Duɗal Ashcan ngal, e nder jaŋde, ina ndewi e sentimentalité, ina ɗala natal mum en tiiɗngal slice-of-life ina haala koye mum en. Hay Sloan, ɓurɗo waawde politik e fedde nde, hono sosiyaalist golloowo, salii editorial e nate mum. Daartol nokku E hitaande 2008, IMA ñamli Kimono boɗeejo dow suudu ngam hollirde yah-ngartaa ina wiyee "Yiyde wuro: New York Sloan." So tawii koolol ngol e hoore mum waɗi ko tuggi oktoobar 2007 haa desaambar 2008, golle peewnugol nate ɗee ngam yahde puɗɗii ko ɓuri hitaande ko adii ɗuum. Ɗum jiidaa e kala ko ina ummoo e ƴeewtaade ngonka pentol ngol haa e ƴeewtaade kaɓirɗe kisal musiibaaji goɗɗi ɗii haa e peewnugol kaɓirgal diwooje keeringal. Koolol ngol yilliima nokku pinal Delaware, nokku pinal Amerik Westmoreland, nokku pinal Smart to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, e galle Reynolda. Marde Kimono boɗeejo e dow suudu ko IMA heɓi ɗum e hitaande 1954, e ballal kaalis James E. Roberts. Nde woni ko e yiyeede e Galle Urban Realism, nde jogii ko limoore keɓgol 54,55. == Tuugnorgal == plwbshozewt961l5qn8v1w9o2jfc4ic 161146 161145 2026-04-08T06:39:12Z SUZYFATIMA 13856 161146 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kimono boɗeejo e dow suudu''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo John Sloan waɗi, tawaaɗe e nder galle pinal biyeteeɗo Indianapolis, woni to wuro Indianapolis, to leydi Amerik. Penndaa e hitaande 1912, fannu mum dowri e golle mum ina mbaɗa ɗum yeru moƴƴo e golle Duɗal Ashcan, ngal gollotoo ko e wuro New York e duuɓi gadani teeminannde noogas. Limtol Kimono boɗeejo e dow suudu ko nate debbo ina ɓoornii wutte boɗeejo ɓuuɓɗo ina fawi lootde e dow suudu New York, ina fawi e hunuko mum ɓuuɓri. Ko Sloan waɗi e mbaydi mbaylaandi ina rokka pentol ngol mbaydi njuumri, tawi noon hakkille makko laaɓtuɗo e annoore e ɓuuɓri ina hollita yahdu sahaa. Ndee ɗoo feccere teeŋtunde e bannge fuɗnaange les ina gasa tawa nanngi gite Sloan sabu kimono mo debbo oo ɓoorni, suɓngo sartorial bohemian ɓuuɓngo, ngo yahdaani no feewi e deftere Maratta colour system nde Sloan fuɗɗinoo huutoraade e nate mum keewɗe sober. Ndeeɗoo natal kadi ina hollita waylo-waylo gila e dow haa dow e nder canvases Sloan, waylo-waylo naalankaagal e faamde waɗnoo hakkunde 1909 e 1915. Kabaaru caggal Sloan ina yiɗi nate dow suudu ɗe o yiyata e suudu makko to suudu sappo e go’o to Sixth Avenue to wuro Greenwich. Omo waawi ƴeewde les yimɓe ɓe nganndu-ɗaa ina njaha e golle mum en ñalnde kala, nguurndam mum en ina waɗa ɗum en no jikkuuji e dingiral nii, ina mbaɗa jimɗi ngam heɗotooɓe gooto. Denndaangal terɗe Duɗal Ashcan ngal, e nder jaŋde, ina ndewi e sentimentalité, ina ɗala natal mum en tiiɗngal slice-of-life ina haala koye mum en. Hay Sloan, ɓurɗo waawde politik e fedde nde, hono sosiyaalist golloowo, salii editorial e nate mum. Daartol nokku E hitaande 2008, IMA ñamli Kimono boɗeejo dow suudu ngam hollirde yah-ngartaa ina wiyee "Yiyde wuro: New York Sloan." So tawii koolol ngol e hoore mum waɗi ko tuggi oktoobar 2007 haa desaambar 2008, golle peewnugol nate ɗee ngam yahde puɗɗii ko ɓuri hitaande ko adii ɗuum. Ɗum jiidaa e kala ko ina ummoo e ƴeewtaade ngonka pentol ngol haa e ƴeewtaade kaɓirɗe kisal musiibaaji goɗɗi ɗii haa e peewnugol kaɓirgal diwooje keeringal. Koolol ngol yilliima nokku pinal Delaware, nokku pinal Amerik Westmoreland, nokku pinal Smart to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago, e galle Reynolda. Marde Kimono boɗeejo e dow suudu ko IMA heɓi ɗum e hitaande 1954, e ballal kaalis James E. Roberts. Nde woni ko e yiyeede e Galle Urban Realism, nde jogii ko limoore keɓgol 54,55.<ref>{{cite web|title=John Sloan (1871-1951) Red Kimono on the Roof|url=http://kittman.wordpress.com/2007/02/21/john-sloan-1871-1951-red-kimono-on-the-roof-1/|publisher=Public Reader Daily Magazine|access-date=25 November 2012|date=21 February 2007}}</ref><ref name="lee">{{cite book|last1=Lee|first1=Ellen Wardwell|last2=Robinson|first2=Anne|title=Indianapolis Museum of Art: Highlights of the Collection|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|location=[[Indianapolis]]|year=2005|isbn=0936260777}}</ref><ref name="thomas">{{cite web|last=Thomas|first=Mary|title=Sloan's New York morphs from intimate scenes to cityscapes|url=http://www.post-gazette.com/stories/ae/uncategorized/sloans-new-york-morphs-from-intimate-scenes-to-cityscapes-384047/|publisher=[[Pittsburgh Post-Gazette]]|access-date=25 November 2012|date=9 March 2008}}</ref><ref>{{cite book|last=McDonnell|first=Patricia|title=On the Edge of Your Seat: Popular Theater and Film in Early 20th-Century American Art|year=2002|publisher=[[Yale University Press]]|location=[[New Haven, Connecticut]]|isbn=0300092407|pages=240|url=https://books.google.com/books?id=8AdPhyxxlSsC&q=red+Kimono+on+the+Roof&pg=PA176}}</ref><ref name="day">{{cite book|last=Day|first=Holliday T.|title=Indianapolis Museum of Art Collections Handbook|year=1988|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|location=[[Indianapolis]]|isbn=0936260203}}</ref><ref>{{cite web|last=Warkel|first=Harriet|title=Art on Tour: Where is the John Sloan Painting?|url=http://www.imamuseum.org/blog/2008/11/03/art-on-tour-where-is-the-john-sloan-painting/#more-1179|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|access-date=25 November 2012|date=3 November 2008}}</ref><ref>{{cite web|last=Lawson|first=Dennis|title=Delaware Art Museum Presents Seeing the City: John Sloan's New York|url=http://www.delart.org/about/pressroom/archived_PR/2007/10-9-07_pr_seeingthecity_regional.pdf|publisher=[[Delaware Art Museum]]|access-date=25 November 2012|date=9 October 2007}}{{dead link|date=April 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref name="ima">{{cite web|title=Red Kimono on the Roof|url=http://www.imamuseum.org/art/collections/artwork/red-kimono-roof-sloan-john|publisher=[[Indianapolis Museum of Art]]|access-date=25 November 2012}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 7dfke8ep9pcw6k703l84x4oe2rltiyg Rest (Bouguereau) 0 39118 161147 2026-04-08T06:49:08Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Rest ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke ganndo Farayse biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1879. Jooni ko e nder galle pinal Cleveland. Ina hollira yumma suka debbo ina wondi e sukaaɓe mum e nder ŋoral lekki, tawi ko dome Basilique St Peter to Rome woni caggal mum. Koolaaɗo kuuɓal oo ina siftina en nate Galle Seniiɗo ɗe Rafael waɗi. Golle ɗee ina siynee les nano. Natal ngal ko Hinman Hurlbut soodi ɗum e naalanke oo. Tuugnorgal" 161147 wikitext text/x-wiki Rest ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke ganndo Farayse biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1879. Jooni ko e nder galle pinal Cleveland. Ina hollira yumma suka debbo ina wondi e sukaaɓe mum e nder ŋoral lekki, tawi ko dome Basilique St Peter to Rome woni caggal mum. Koolaaɗo kuuɓal oo ina siftina en nate Galle Seniiɗo ɗe Rafael waɗi. Golle ɗee ina siynee les nano. Natal ngal ko Hinman Hurlbut soodi ɗum e naalanke oo. Tuugnorgal qghk45bn6tle73ly0o9yqe84bdjqttf 161148 161147 2026-04-08T06:51:02Z SUZYFATIMA 13856 161148 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rest''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke ganndo Farayse biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1879. Jooni ko e nder galle pinal Cleveland. Ina hollira yumma suka debbo ina wondi e sukaaɓe mum e nder ŋoral lekki, tawi ko dome Basilique St Peter to Rome woni caggal mum. Koolaaɗo kuuɓal oo ina siftina en nate Galle Seniiɗo ɗe Rafael waɗi. Golle ɗee ina siynee les nano. Natal ngal ko Hinman Hurlbut soodi ɗum e naalanke oo. == Tuugnorgal == lckmwi0ypskadryhegrnxiz7rzlvq33 161149 161148 2026-04-08T06:53:41Z SUZYFATIMA 13856 161149 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rest''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke ganndo Farayse biyeteeɗo William-Adolphe Bouguereau waɗi e hitaande 1879. Jooni ko e nder galle pinal Cleveland. Ina hollira yumma suka debbo ina wondi e sukaaɓe mum e nder ŋoral lekki, tawi ko dome Basilique St Peter to Rome woni caggal mum. Koolaaɗo kuuɓal oo ina siftina en nate Galle Seniiɗo ɗe Rafael waɗi. Golle ɗee ina siynee les nano. Natal ngal ko Hinman Hurlbut soodi ɗum e naalanke oo.<ref>{{Cite web|url=https://www.clevelandart.org/art/1915.722|title=Catalogue entry, Cleveland Museum of Art|date=14 March 2025}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=daHpAAAAMAAJ&q=Rest+(Bouguereau|title=European Paintings of the 19th Century|last1=Argencourt|first1=Louise d'|last2=Diederen|first2=Roger|last3=Luxenberg|first3=Alisa|date=1999|publisher=Cleveland Museum of Art|isbn=978-0-940717-52-7|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 1i741cayjcwg58pn9s09h1lasn3v1ly Rest on the Flight into Egypt (David, Antwerp) 0 39119 161150 2026-04-08T06:56:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Heddii e dogdu Ejipt ko nate nebam ɗe pentoowo Holanndeejo gadano biyeteeɗo Gerard David waɗi. Nde pentiraa ko hedde hitaande 1515, nde woni hannde ko e galle pinal laamɗo Antwerpen. Ina waawi yerondireede e golle goɗɗe ɗe David waɗi ɗe kollitooje ngool ɗoon fannu, ina heen nate gonɗe to Madrid, Washington e New York e Debbo e Cukalel to Rotterdam. Doggol ngol haa Misra ummorii ko e Linjiila Matiyo (II.13-18), hay so tawii ngol haaldaani e fooftere, ngol ummo..." 161150 wikitext text/x-wiki Heddii e dogdu Ejipt ko nate nebam ɗe pentoowo Holanndeejo gadano biyeteeɗo Gerard David waɗi. Nde pentiraa ko hedde hitaande 1515, nde woni hannde ko e galle pinal laamɗo Antwerpen. Ina waawi yerondireede e golle goɗɗe ɗe David waɗi ɗe kollitooje ngool ɗoon fannu, ina heen nate gonɗe to Madrid, Washington e New York e Debbo e Cukalel to Rotterdam. Doggol ngol haa Misra ummorii ko e Linjiila Matiyo (II.13-18), hay so tawii ngol haaldaani e fooftere, ngol ummorii ko e nate apokrifa. Ko ɗum wonnoo tiitoonde ɓurnde lollude e pentooɓe e yontaaji keewɗi. David pentii ɗum laabi keewɗi e huutoraade jimɗi ceertuɗi, ina gasa tawa wonaa e batte komisoŋ kono tan pentii ngam waɗde e luumo udditiingo. Heewɓe e majji ko ɓadtiiɗi kono ko seeɗa e defte tokoose. Kono e nder majji fof Daawuuda ina fotnoo waɗde hakkille mum e Mariyam jooɗiiɗo ina ɓuuɓna Ɓiɗɗo Almasiihu, ina jooɗii e jappeere laamu yeeso ladde luggiɗnde. E nder laylaytol toowngol ina heewi wonde dingiral jowitiingal e heddiiɓe ɓee walla e yahdu Misra. Version Antwerpen lomtii ko dingiral caggal dingiral Prado ngal, hono Diwgol e nder Ejipt, dingiral Yuusuf e puccu ina fooftoo. Won heen ina njogii heen ko Adrian Isenbrandt winndi ɗum. Tuugnorgal 0ybhdklflmy0zi2su66bspa2zdjtusu 161151 161150 2026-04-08T06:57:07Z SUZYFATIMA 13856 161151 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Heddii e dogdu Ejipt''' ko nate nebam ɗe pentoowo Holanndeejo gadano biyeteeɗo Gerard David waɗi. Nde pentiraa ko hedde hitaande 1515, nde woni hannde ko e galle pinal laamɗo Antwerpen. Ina waawi yerondireede e golle goɗɗe ɗe David waɗi ɗe kollitooje ngool ɗoon fannu, ina heen nate gonɗe to Madrid, Washington e New York e Debbo e Cukalel to Rotterdam. Doggol ngol haa Misra ummorii ko e Linjiila Matiyo (II.13-18), hay so tawii ngol haaldaani e fooftere, ngol ummorii ko e nate apokrifa. Ko ɗum wonnoo tiitoonde ɓurnde lollude e pentooɓe e yontaaji keewɗi. David pentii ɗum laabi keewɗi e huutoraade jimɗi ceertuɗi, ina gasa tawa wonaa e batte komisoŋ kono tan pentii ngam waɗde e luumo udditiingo. Heewɓe e majji ko ɓadtiiɗi kono ko seeɗa e defte tokoose. Kono e nder majji fof Daawuuda ina fotnoo waɗde hakkille mum e Mariyam jooɗiiɗo ina ɓuuɓna Ɓiɗɗo Almasiihu, ina jooɗii e jappeere laamu yeeso ladde luggiɗnde. E nder laylaytol toowngol ina heewi wonde dingiral jowitiingal e heddiiɓe ɓee walla e yahdu Misra. Version Antwerpen lomtii ko dingiral caggal dingiral Prado ngal, hono Diwgol e nder Ejipt, dingiral Yuusuf e puccu ina fooftoo. Won heen ina njogii heen ko Adrian Isenbrandt winndi ɗum. == Tuugnorgal == 0adfk9mo7qnr8f6acwh67bmaan9vxgk 161152 161151 2026-04-08T07:02:41Z SUZYFATIMA 13856 161152 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Heddii e dogdu Ejipt''' ko nate nebam ɗe pentoowo Holanndeejo gadano biyeteeɗo Gerard David waɗi. Nde pentiraa ko hedde hitaande 1515, nde woni hannde ko e galle pinal laamɗo Antwerpen. Ina waawi yerondireede e golle goɗɗe ɗe David waɗi ɗe kollitooje ngool ɗoon fannu, ina heen nate gonɗe to Madrid, Washington e New York e Debbo e Cukalel to Rotterdam. Doggol ngol haa Misra ummorii ko e Linjiila Matiyo (II.13-18), hay so tawii ngol haaldaani e fooftere, ngol ummorii ko e nate apokrifa. Ko ɗum wonnoo tiitoonde ɓurnde lollude e pentooɓe e yontaaji keewɗi. David pentii ɗum laabi keewɗi e huutoraade jimɗi ceertuɗi, ina gasa tawa wonaa e batte komisoŋ kono tan pentii ngam waɗde e luumo udditiingo. Heewɓe e majji ko ɓadtiiɗi kono ko seeɗa e defte tokoose. Kono e nder majji fof Daawuuda ina fotnoo waɗde hakkille mum e Mariyam jooɗiiɗo ina ɓuuɓna Ɓiɗɗo Almasiihu, ina jooɗii e jappeere laamu yeeso ladde luggiɗnde. E nder laylaytol toowngol ina heewi wonde dingiral jowitiingal e heddiiɓe ɓee walla e yahdu Misra. Version Antwerpen lomtii ko dingiral caggal dingiral Prado ngal, hono Diwgol e nder Ejipt, dingiral Yuusuf e puccu ina fooftoo. Won heen ina njogii heen ko Adrian Isenbrandt winndi ɗum.<ref>{{cite web|url=http://www.museodelprado.es/enciclopedia/enciclopedia-on-line/voz/descanso-en-la-huida-a-egipto-gerard-david/|title=''El Descanso…'' del Museo del Prado.|language=Spanish|author=Mª Ángeles Piquero López|date=|website=|publisher=|access-date=2017-06-14|quote=}}</ref><ref name="Museo Metropolitano_1">{{cite web|url=http://www.metmuseum.org/Collections/search-the-collections/110000539|title=David, Rest on the Flight into Egypt|author=<!--Not stated-->|date=|website=|publisher=Metropolitan Museum of Art|access-date=2017-06-14|quote=}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.kmska.be/web//en/collectie/highlights/RustTijdensDeVluchtNaarEgypte.html|archive-url=https://archive.today/20130306042356/http://www.kmska.be/web//en/collectie/highlights/RustTijdensDeVluchtNaarEgypte.html|url-status=dead|archive-date=March 6, 2013|title=David, Rest on the Flight into Egypt|author=<!--Not stated-->|date=|website=|publisher=Royal Museum of Fine Arts, Antwerp|access-date=2017-06-14|quote=}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> j79xhssn3j22xnmqi3gqcxp612t1vce The Green Christ 0 39120 161153 2026-04-08T07:12:10Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Almasiihu ɓaleejo (e Farayse : Le Christ vert ) ko nate nebam ɗe Paul Gauguin waɗi ñalnde 20 noowammbar 1889 to Pont-Aven, Bretagne. Ina hollita debbo Bretonnaajo ina woni e koyɗe kalvari, walla nate daneeje ɗe Almasiihu waraa e leggal bardugal. Ndee natal ina teeŋtina pinal Breton e maandeeji diine. Baɗte & ngonka pinal Calvery to Névez, ko ɗum addani leggal bardugal e nder The Green Christ Gauguin sosi ndeeɗoo golle ko nde o woni to Pont-Aven, to Bretagne...." 161153 wikitext text/x-wiki Almasiihu ɓaleejo (e Farayse : Le Christ vert ) ko nate nebam ɗe Paul Gauguin waɗi ñalnde 20 noowammbar 1889 to Pont-Aven, Bretagne. Ina hollita debbo Bretonnaajo ina woni e koyɗe kalvari, walla nate daneeje ɗe Almasiihu waraa e leggal bardugal. Ndee natal ina teeŋtina pinal Breton e maandeeji diine. Baɗte & ngonka pinal Calvery to Névez, ko ɗum addani leggal bardugal e nder The Green Christ Gauguin sosi ndeeɗoo golle ko nde o woni to Pont-Aven, to Bretagne. To bannge topografi, nokku mo hollirtee oo ko daande maayo Atlantik to Le Pouldu. Kono kalvari holliraaɗo oo ko amalgam kalvariiji keewɗi ummoriiɗi e nokkuuji ceertuɗi ; leggal bardugal ngal tuugii ko e ngal e nder caka Névez, renndo ɓadiiɗo Pont-Aven, tawa ina woɗɗi maayo, e nate Almasiihu tuugii ko e kalvari to Briec, kadi ina woɗɗi maayo. Yimɓe Breton, anndiraaɓe e gooŋɗinal mum en katolik tiiɗngal e jokkude e aadaaji gaadanteeji, ina njiyloo Gauguin hollirde ruuhu mum en goonga e deftere mum wiyeteende The Green Christ.[citation needed] Kompoññe & mbaydi Almasiihu ɓaleejo ina hollita debbo Bretonnaajo ina sujji e koyɗe leggal bardugal ɓalewal. Oo debbo ina ɓoornii comci aadaaji, ɓuuɓɗi, ina jogii lamɗam ɓalejam e junngo mum nano. Sifaa Almasiihu, holliraaɗo caggal leggal bardugal, ina jogii ɓanndu juutndu, ndu dillataa, ndu Mariyam tato ɓee mballi, ndu haalaaji mum ina ɓuuɓna. Paul Gauguin, Almasiihu oole, hitaande 1886. Firo & maandeeji So wonaa tiiɗnaade e goonga, Gauguin yiɗiino hollirde e nder ɓernde mum ngonka torra aadee rewrude e mbaadi e kala ko wonaa tagoore.: 283–85 Tuugnorgal as8yynswagk35c27kg9b4f3s45hed7a 161154 161153 2026-04-08T07:14:28Z SUZYFATIMA 13856 161154 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Almasiihu ɓaleejo (e Farayse : Le Christ vert )''' ko nate nebam ɗe Paul Gauguin waɗi ñalnde 20 noowammbar 1889 to Pont-Aven, Bretagne. Ina hollita debbo Bretonnaajo ina woni e koyɗe kalvari, walla nate daneeje ɗe Almasiihu waraa e leggal bardugal. Ndee natal ina teeŋtina pinal Breton e maandeeji diine. Baɗte & ngonka pinal Calvery to Névez, ko ɗum addani leggal bardugal e nder The Green Christ Gauguin sosi ndeeɗoo golle ko nde o woni to Pont-Aven, to Bretagne. To bannge topografi, nokku mo hollirtee oo ko daande maayo Atlantik to Le Pouldu. Kono kalvari holliraaɗo oo ko amalgam kalvariiji keewɗi ummoriiɗi e nokkuuji ceertuɗi ; leggal bardugal ngal tuugii ko e ngal e nder caka Névez, renndo ɓadiiɗo Pont-Aven, tawa ina woɗɗi maayo, e nate Almasiihu tuugii ko e kalvari to Briec, kadi ina woɗɗi maayo. Yimɓe Breton, anndiraaɓe e gooŋɗinal mum en katolik tiiɗngal e jokkude e aadaaji gaadanteeji, ina njiyloo Gauguin hollirde ruuhu mum en goonga e deftere mum wiyeteende The Green Christ. Kompoññe & mbaydi Almasiihu ɓaleejo ina hollita debbo Bretonnaajo ina sujji e koyɗe leggal bardugal ɓalewal. Oo debbo ina ɓoornii comci aadaaji, ɓuuɓɗi, ina jogii lamɗam ɓalejam e junngo mum nano. Sifaa Almasiihu, holliraaɗo caggal leggal bardugal, ina jogii ɓanndu juutndu, ndu dillataa, ndu Mariyam tato ɓee mballi, ndu haalaaji mum ina ɓuuɓna. Paul Gauguin, Almasiihu oole, hitaande 1886. Firo & maandeeji So wonaa tiiɗnaade e goonga, Gauguin yiɗiino hollirde e nder ɓernde mum ngonka torra aadee rewrude e mbaadi e kala ko wonaa tagoore.: 283–85 == Tuugnorgal == m3r3q5c22036gx6t9c9i0t7g6umfln1 161155 161154 2026-04-08T07:19:47Z SUZYFATIMA 13856 161155 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''.Almasiihu ɓaleejo (e Farayse : Le Christ vert )''' ko nate nebam ɗe Paul Gauguin waɗi ñalnde 20 noowammbar 1889 to Pont-Aven, Bretagne. Ina hollita debbo Bretonnaajo ina woni e koyɗe kalvari, walla nate daneeje ɗe Almasiihu waraa e leggal bardugal. Ndee natal ina teeŋtina pinal Breton e maandeeji diine. Baɗte & ngonka pinal Calvery to Névez, ko ɗum addani leggal bardugal e nder The Green Christ Gauguin sosi ndeeɗoo golle ko nde o woni to Pont-Aven, to Bretagne. To bannge topografi, nokku mo hollirtee oo ko daande maayo Atlantik to Le Pouldu. Kono kalvari holliraaɗo oo ko amalgam kalvariiji keewɗi ummoriiɗi e nokkuuji ceertuɗi ; leggal bardugal ngal tuugii ko e ngal e nder caka Névez, renndo ɓadiiɗo Pont-Aven, tawa ina woɗɗi maayo, e nate Almasiihu tuugii ko e kalvari to Briec, kadi ina woɗɗi maayo. Yimɓe Breton, anndiraaɓe e gooŋɗinal mum en katolik tiiɗngal e jokkude e aadaaji gaadanteeji, ina njiyloo Gauguin hollirde ruuhu mum en goonga e deftere mum wiyeteende The Green Christ. Kompoññe & mbaydi Almasiihu ɓaleejo ina hollita debbo Bretonnaajo ina sujji e koyɗe leggal bardugal ɓalewal. Oo debbo ina ɓoornii comci aadaaji, ɓuuɓɗi, ina jogii lamɗam ɓalejam e junngo mum nano. Sifaa Almasiihu, holliraaɗo caggal leggal bardugal, ina jogii ɓanndu juutndu, ndu dillataa, ndu Mariyam tato ɓee mballi, ndu haalaaji mum ina ɓuuɓna. Paul Gauguin, Almasiihu oole, hitaande 1886. Firo & maandeeji So wonaa tiiɗnaade e goonga, Gauguin yiɗiino hollirde e nder ɓernde mum ngonka torra aadee rewrude e mbaadi e kala ko wonaa tagoore.: 283–85<ref name=":1">{{Cite book|last=Dorra|first=Henri|url=https://www.google.com/books/edition/The_Symbolism_of_Paul_Gauguin/SaYlDQAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=Paul+Gauguin+%22the+green+christ%22&pg=PA131&printsec=frontcover|title=The Symbolism of Paul Gauguin: Erotica, Exotica, and the Great Dilemmas of Humanity|date=2007-02-20|publisher=Univ of California Press|isbn=978-0-520-24130-5|pages=131-133|language=en}}</ref><ref name=":0">Dario Gamboni, ''Paul Gauguin: The Mysterious Centre of Thought'', Reaktion Books, 2014, pp. 135, 157, 280, 281</ref><ref>Jean-François Staszak, ''Géographies de Gauguin'', Editions Bréal, 2003 (French), ISBN 2749520754, 9782749520759, pp. 47-48</ref><ref>Catherine Puget, ''Peintres de la Bretagne et quête spirituelle'', Musée de Pont Aven, 2006 (French), pp. 9, 25, 48</ref><ref>{{Cite book|last=Silverman|first=Debora|url=http://archive.org/details/vangoghgauguinse0000silv_v2w4|title=Van Gogh and Gauguin : the search for sacred art|date=2000|publisher=New York : Farrar, Straus and Giroux|others=Internet Archive|isbn=978-0-374-28243-1}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> g42jw7cmljn5ee3mkxpsmbef8efv35r Hanky Panky (painting) 0 39121 161156 2026-04-08T07:23:22Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Hanky ​​Panky ko natal 2020 ngal naalanke Cree mo ruuhuuji ɗiɗi biyeteeɗo Kent Monkman waɗi. Ina hollita fedde rewɓe Cree ina jalee, ina ƴeewa gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Justin Trudeau, e alter ego Monkman, hono Miss Chief Share Eagle Testickle, ina peewna fijirde anal, tawi ardiiɓe Kanadaa ɓennuɓe ina ƴeewa. Kent Monkman waɗii luural nde o wiyi wonde dingiral ngal ko golle nanondiral e waɗde heen tuugnorgal koɗki hanky. E hitaande 2020, Hanky..." 161156 wikitext text/x-wiki Hanky ​​Panky ko natal 2020 ngal naalanke Cree mo ruuhuuji ɗiɗi biyeteeɗo Kent Monkman waɗi. Ina hollita fedde rewɓe Cree ina jalee, ina ƴeewa gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Justin Trudeau, e alter ego Monkman, hono Miss Chief Share Eagle Testickle, ina peewna fijirde anal, tawi ardiiɓe Kanadaa ɓennuɓe ina ƴeewa. Kent Monkman waɗii luural nde o wiyi wonde dingiral ngal ko golle nanondiral e waɗde heen tuugnorgal koɗki hanky. E hitaande 2020, Hanky ​​Panky soodaa ko awokaa e binndoowo Kanadaa biyeteeɗo Howard Levitt, winndiino lowre e nder jaaynde wiyeteende National Post ko fayti e pellital mum soodde natal ngal. Tuugnorgal a7t20plcnbz72wd5ehyz95eef1g6qxs 161157 161156 2026-04-08T07:24:16Z SUZYFATIMA 13856 161157 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hanky ​​Panky''' ko natal 2020 ngal naalanke Cree mo ruuhuuji ɗiɗi biyeteeɗo Kent Monkman waɗi. Ina hollita fedde rewɓe Cree ina jalee, ina ƴeewa gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Justin Trudeau, e alter ego Monkman, hono Miss Chief Share Eagle Testickle, ina peewna fijirde anal, tawi ardiiɓe Kanadaa ɓennuɓe ina ƴeewa. Kent Monkman waɗii luural nde o wiyi wonde dingiral ngal ko golle nanondiral e waɗde heen tuugnorgal koɗki hanky. E hitaande 2020, Hanky ​​Panky soodaa ko awokaa e binndoowo Kanadaa biyeteeɗo Howard Levitt, winndiino lowre e nder jaaynde wiyeteende National Post ko fayti e pellital mum soodde natal ngal. == Tuugnorgal == ckztfb4tyf80lupyfragj5tq1a8gy1i 161158 161157 2026-04-08T07:29:51Z SUZYFATIMA 13856 161158 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hanky ​​Panky''' ko natal 2020 ngal naalanke Cree mo ruuhuuji ɗiɗi biyeteeɗo Kent Monkman waɗi. Ina hollita fedde rewɓe Cree ina jalee, ina ƴeewa gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Justin Trudeau, e alter ego Monkman, hono Miss Chief Share Eagle Testickle, ina peewna fijirde anal, tawi ardiiɓe Kanadaa ɓennuɓe ina ƴeewa. Kent Monkman waɗii luural nde o wiyi wonde dingiral ngal ko golle nanondiral e waɗde heen tuugnorgal koɗki hanky. E hitaande 2020, Hanky ​​Panky soodaa ko awokaa e binndoowo Kanadaa biyeteeɗo Howard Levitt, winndiino lowre e nder jaaynde wiyeteende National Post ko fayti e pellital mum soodde natal ngal.<ref name="tnr">{{cite web|title=The Provocations of Kent Monkman|url=https://newrepublic.com/article/157742/provocations-kent-monkman|date=21 May 2020|publisher=The New Republic}}</ref><ref name="cbcnude">{{cite news|title=Artist Kent Monkman's painting of partially nude Trudeau with laughing women creates uproar online|url=https://www.cbc.ca/news/canada/manitoba/kent-monkman-backlash-trudeau-painting-1.5577452|date=20 May 2020|publisher=CBC}}</ref><ref name="gmhanky">{{Cite news|title=Kent Monkman's rash new painting Hanky Panky is simplistic and incongruous with his stated intentions|url=https://www.theglobeandmail.com/arts/art-and-architecture/article-monkmans-rash-new-mural-hanky-panky-is-simplistic-and-incongruous/|access-date=2020-05-24}}</ref><ref name="gmcree">{{Cite news|title=Cree artist Kent Monkman is famous for scenes depicting violence against Indigenous people. He caused social-media storm with new painting Hanky Panky|url=https://www.theglobeandmail.com/arts/art-and-architecture/article-provocateur-artist-kent-monkman-apologizes-for-painting-depicting-sex/|access-date=2020-05-24}}</ref><ref>{{cite news|last1=Levitt|first1=Howard|title=Why I couldn't resist buying Monkman's notorious 'Hanky Panky' painting|url=https://nationalpost.com/opinion/howard-levitt-why-i-couldnt-resist-buying-monkmans-notorious-hanky-panky-painting|access-date=14 July 2023|work=National Post|publisher=Postmedia Network|date=30 May 2020}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 517xs0uzez8gdwck5b07ae8zk6lj2zo Haymaking (Bastien-Lepage) 0 39122 161159 2026-04-08T07:38:33Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Haymaking (e Farayse: Les foins), walla Fooftude e nder Gese, ko pentol nebam e dow canvas ngol Jules Bastien-Lepage waɗi, gila 1877. Ko adii fof ko hollirde ɗum to Salon Pari 1878, ko Musée du Luxembourg heɓi ɗum e hitaande 1885 e yeeyde golle naalanke caggal maayde mum. Nde yahri ko to Louvre e hitaande 1929, caggal ɗuum nde yahi to galle mayre hannde to Musée d’Orsay, to Pari, e hitaande 1980. Limtol Natal ngal ina hollita remooɓe ɗiɗo, gorko e debbo, ina..." 161159 wikitext text/x-wiki Haymaking (e Farayse: Les foins), walla Fooftude e nder Gese, ko pentol nebam e dow canvas ngol Jules Bastien-Lepage waɗi, gila 1877. Ko adii fof ko hollirde ɗum to Salon Pari 1878, ko Musée du Luxembourg heɓi ɗum e hitaande 1885 e yeeyde golle naalanke caggal maayde mum. Nde yahri ko to Louvre e hitaande 1929, caggal ɗuum nde yahi to galle mayre hannde to Musée d’Orsay, to Pari, e hitaande 1980. Limtol Natal ngal ina hollita remooɓe ɗiɗo, gorko e debbo, ina pooftoo e golle tiiɗɗe, e nder ngesa. Gorko oo ina lelii e dow huɗo taƴaaɗo, yeeso mum ina suuɗii e wuttulo huɗo, ina addana wuttulo makko yiyeede, kono wonaa dow yeeso makko. Debbo remoowo oo ina jooɗii, kono mbaydi mum e gite mum ina kollita tampere mum no feewi. Ina haani teskeede ko nanndi e fotooje nate ɗee : diidi gonɗi e dow leydi ɗii ina ngoni e nokku toowɗo no feewi haa ko ɓuri heewde e wertallo mayre ina jogii huɗo ɓuuɓngo e ŋoral ŋoral, asamaan oo ina yiyee tan e dow ŋoral ŋoral tokosal. Jaɓɓugo Winndiyanke biyeteeɗo Émile Zola yetti Bastien-Lepage no feewi, sibu o « taaniiko Jean-François Millet e Gustave Courbet », o wiyi kadi ko Haymaking woni golle maantiniiɗe e nder pentugol. Nina Yarovskaya, ganndo naalankaagal Sowiyetik kadi, yettii ndeeɗoo natal : "Les Foins ko natal Bastien-Lepage ɓurngal moƴƴude e les njiimaandi mum. Kolliraangal to Salon Pari e hitaande 1878, ngal woɗɗi firooji idyllic e tiitoonde remooɓe nde sifaaji keewɗi e nate makko debbo 6uu6cfo oo ina hollira no feewi, juucfe mum ina 6uu6too, hoore mum ina 6uu6too seeɗa. Tuugnorgal cuy50yp7iz5kop543kyvjiwey7ugxo9 161160 161159 2026-04-08T07:39:32Z SUZYFATIMA 13856 161160 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Haymaking (e Farayse: Les foins),''' walla Fooftude e nder Gese, ko pentol nebam e dow canvas ngol Jules Bastien-Lepage waɗi, gila 1877. Ko adii fof ko hollirde ɗum to Salon Pari 1878, ko Musée du Luxembourg heɓi ɗum e hitaande 1885 e yeeyde golle naalanke caggal maayde mum. Nde yahri ko to Louvre e hitaande 1929, caggal ɗuum nde yahi to galle mayre hannde to Musée d’Orsay, to Pari, e hitaande 1980. Limtol Natal ngal ina hollita remooɓe ɗiɗo, gorko e debbo, ina pooftoo e golle tiiɗɗe, e nder ngesa. Gorko oo ina lelii e dow huɗo taƴaaɗo, yeeso mum ina suuɗii e wuttulo huɗo, ina addana wuttulo makko yiyeede, kono wonaa dow yeeso makko. Debbo remoowo oo ina jooɗii, kono mbaydi mum e gite mum ina kollita tampere mum no feewi. Ina haani teskeede ko nanndi e fotooje nate ɗee : diidi gonɗi e dow leydi ɗii ina ngoni e nokku toowɗo no feewi haa ko ɓuri heewde e wertallo mayre ina jogii huɗo ɓuuɓngo e ŋoral ŋoral, asamaan oo ina yiyee tan e dow ŋoral ŋoral tokosal. Jaɓɓugo Winndiyanke biyeteeɗo Émile Zola yetti Bastien-Lepage no feewi, sibu o « taaniiko Jean-François Millet e Gustave Courbet », o wiyi kadi ko Haymaking woni golle maantiniiɗe e nder pentugol. Nina Yarovskaya, ganndo naalankaagal Sowiyetik kadi, yettii ndeeɗoo natal : "Les Foins ko natal Bastien-Lepage ɓurngal moƴƴude e les njiimaandi mum. Kolliraangal to Salon Pari e hitaande 1878, ngal woɗɗi firooji idyllic e tiitoonde remooɓe nde sifaaji keewɗi e nate makko debbo 6uu6cfo oo ina hollira no feewi, juucfe mum ina 6uu6too, hoore mum ina 6uu6too seeɗa. == Tuugnorgal == q822czxzuljk7h3o5s45elnqpkgbpe8 161161 161160 2026-04-08T07:42:41Z SUZYFATIMA 13856 161161 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Haymaking (e Farayse: Les foins),''' walla Fooftude e nder Gese, ko pentol nebam e dow canvas ngol Jules Bastien-Lepage waɗi, gila 1877. Ko adii fof ko hollirde ɗum to Salon Pari 1878, ko Musée du Luxembourg heɓi ɗum e hitaande 1885 e yeeyde golle naalanke caggal maayde mum. Nde yahri ko to Louvre e hitaande 1929, caggal ɗuum nde yahi to galle mayre hannde to Musée d’Orsay, to Pari, e hitaande 1980. Limtol Natal ngal ina hollita remooɓe ɗiɗo, gorko e debbo, ina pooftoo e golle tiiɗɗe, e nder ngesa. Gorko oo ina lelii e dow huɗo taƴaaɗo, yeeso mum ina suuɗii e wuttulo huɗo, ina addana wuttulo makko yiyeede, kono wonaa dow yeeso makko. Debbo remoowo oo ina jooɗii, kono mbaydi mum e gite mum ina kollita tampere mum no feewi. Ina haani teskeede ko nanndi e fotooje nate ɗee : diidi gonɗi e dow leydi ɗii ina ngoni e nokku toowɗo no feewi haa ko ɓuri heewde e wertallo mayre ina jogii huɗo ɓuuɓngo e ŋoral ŋoral, asamaan oo ina yiyee tan e dow ŋoral ŋoral tokosal. Jaɓɓugo Winndiyanke biyeteeɗo Émile Zola yetti Bastien-Lepage no feewi, sibu o « taaniiko Jean-François Millet e Gustave Courbet », o wiyi kadi ko Haymaking woni golle maantiniiɗe e nder pentugol. Nina Yarovskaya, ganndo naalankaagal Sowiyetik kadi, yettii ndeeɗoo natal : "Les Foins ko natal Bastien-Lepage ɓurngal moƴƴude e les njiimaandi mum. Kolliraangal to Salon Pari e hitaande 1878, ngal woɗɗi firooji idyllic e tiitoonde remooɓe nde sifaaji keewɗi e nate makko debbo 6uu6cfo oo ina hollira no feewi, juucfe mum ina 6uu6too, hoore mum ina 6uu6too seeɗa.<ref>{{Cite web|url=https://magazines.gorky.media/nov_yun/2002/1/chto-franczuzu-horosho-to-russkomu-eshhe-luchshe.html|title=Что французу хорошо, то русскому... еще лучше?! — Журнальный зал|website=magazines.gorky.media}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html?no_cache=1&nnumid=9174|title=Catalogue entry|language=fr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html?no_cache=1&nnumid=9174|title=Catalogue entry|language=fr}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html?no_cache=1&nnumid=9174|title=Catalogue entry|language=fr}}</ref><ref>Nina Iarovskaïa, ''Art occidental du XIX s'', Moscow, 1962 (Russian)</ref> == Tuugnorgal == <references /> 159vdnzqenawxqmtdl276kmtshvubio High Noon (Hopper) 0 39123 161162 2026-04-08T07:44:56Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "High Noon ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Edward Hopper waɗi e hitaande 1949, ɗe o waɗi e hitaande 1949. Golle ɗee ina kollita debbo ina darii ina ndaara yaasi gila e damal galle, naange ina werloo ɗowdi fecciindi e dow galle oo. Limtol E yiyannde adannde, sifaaji gonɗi e nate ɗee ina nanndi e laaɓtuɗi no feewi. Debbo feccere ina darii e damal galle, ina wayi no ina fadi neɗɗo walla huunde. Kono pentol ngol ina saɗti, to bannge hakkille e t..." 161162 wikitext text/x-wiki High Noon ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Edward Hopper waɗi e hitaande 1949, ɗe o waɗi e hitaande 1949. Golle ɗee ina kollita debbo ina darii ina ndaara yaasi gila e damal galle, naange ina werloo ɗowdi fecciindi e dow galle oo. Limtol E yiyannde adannde, sifaaji gonɗi e nate ɗee ina nanndi e laaɓtuɗi no feewi. Debbo feccere ina darii e damal galle, ina wayi no ina fadi neɗɗo walla huunde. Kono pentol ngol ina saɗti, to bannge hakkille e to bannge mbaydi. Hopper huutoriima natal debbo ngam ƴeewde estetik annoore e ɗoyngol : ɗoyngol ngol e ɓanndu makko ko ɓeydaare ɗoyngol joometiri nder galle. To bannge goɗɗo oo, annoore ndee ina rokka miijo seertude : koɗorɗe daneeje ɗee ina ceerti no feewi e asamaan ɓuuɓɗo oo e ɓuuɓol boɗewol ngol e fonndaasiyoŋ galle oo, e nder ndee annoore debbo oo ina yayna no so tawii ko lampa kaa fotndi. Effect o ina fotnoo wonde obscene. Kosam makko 6uu6naaka, cfum ina rokka natal timmungal e 6uu6ol makko, kadi 6uu6ol 6uu6ol ngol e udditgol maggol ina nanndi e 6uu6ol damal ngal e damal ngal e 6uu6ol ngol e nder ridooji sara feɗeendu dow nduu. Tuugnorgal 0bq79v0i448t0peyr1tpunap42f5lic 161163 161162 2026-04-08T07:45:54Z SUZYFATIMA 13856 161163 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''High Noon''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Edward Hopper waɗi e hitaande 1949, ɗe o waɗi e hitaande 1949. Golle ɗee ina kollita debbo ina darii ina ndaara yaasi gila e damal galle, naange ina werloo ɗowdi fecciindi e dow galle oo. Limtol E yiyannde adannde, sifaaji gonɗi e nate ɗee ina nanndi e laaɓtuɗi no feewi. Debbo feccere ina darii e damal galle, ina wayi no ina fadi neɗɗo walla huunde. Kono pentol ngol ina saɗti, to bannge hakkille e to bannge mbaydi. Hopper huutoriima natal debbo ngam ƴeewde estetik annoore e ɗoyngol : ɗoyngol ngol e ɓanndu makko ko ɓeydaare ɗoyngol joometiri nder galle. To bannge goɗɗo oo, annoore ndee ina rokka miijo seertude : koɗorɗe daneeje ɗee ina ceerti no feewi e asamaan ɓuuɓɗo oo e ɓuuɓol boɗewol ngol e fonndaasiyoŋ galle oo, e nder ndee annoore debbo oo ina yayna no so tawii ko lampa kaa fotndi. Effect o ina fotnoo wonde obscene. Kosam makko 6uu6naaka, cfum ina rokka natal timmungal e 6uu6ol makko, kadi 6uu6ol 6uu6ol ngol e udditgol maggol ina nanndi e 6uu6ol damal ngal e damal ngal e 6uu6ol ngol e nder ridooji sara feɗeendu dow nduu. == Tuugnorgal == nimie6xqahk7ux6yjgf8ysqrka2az76 161164 161163 2026-04-08T07:48:12Z SUZYFATIMA 13856 161164 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''High Noon''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Edward Hopper waɗi e hitaande 1949, ɗe o waɗi e hitaande 1949. Golle ɗee ina kollita debbo ina darii ina ndaara yaasi gila e damal galle, naange ina werloo ɗowdi fecciindi e dow galle oo. Limtol E yiyannde adannde, sifaaji gonɗi e nate ɗee ina nanndi e laaɓtuɗi no feewi. Debbo feccere ina darii e damal galle, ina wayi no ina fadi neɗɗo walla huunde. Kono pentol ngol ina saɗti, to bannge hakkille e to bannge mbaydi. Hopper huutoriima natal debbo ngam ƴeewde estetik annoore e ɗoyngol : ɗoyngol ngol e ɓanndu makko ko ɓeydaare ɗoyngol joometiri nder galle. To bannge goɗɗo oo, annoore ndee ina rokka miijo seertude : koɗorɗe daneeje ɗee ina ceerti no feewi e asamaan ɓuuɓɗo oo e ɓuuɓol boɗewol ngol e fonndaasiyoŋ galle oo, e nder ndee annoore debbo oo ina yayna no so tawii ko lampa kaa fotndi. Effect o ina fotnoo wonde obscene. Kosam makko 6uu6naaka, cfum ina rokka natal timmungal e 6uu6ol makko, kadi 6uu6ol 6uu6ol ngol e udditgol maggol ina nanndi e 6uu6ol damal ngal e damal ngal e 6uu6ol ngol e nder ridooji sara feɗeendu dow nduu.<ref>{{cite web|url=http://www.daytonartinstitute.org/art/collection-highlights/american/high-noon|title=High Noon|website=Daytonartinstitute.org|accessdate=29 November 2018}}</ref><ref>Rolf Günter Renner, ''Edward Hopper'', Taschen, 2000</ref> == Tuugnorgal == <references /> i0monj27cxdcej4nps4uqb2uzhu9sna The Hunted Slaves 0 39124 161165 2026-04-08T07:50:06Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Maccuɓe dognooɓe ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Richard Ansdell waɗi, gila 1861. Ina hollira maccuɓe ɗiɗo afriknaaɓe Ameriknaaɓe ina njiyloo les fedde pucci dognooɓe ina ndoga. Golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle maccungaagu winndereejo, to Liverpool. Tuugnorgal" 161165 wikitext text/x-wiki Maccuɓe dognooɓe ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Richard Ansdell waɗi, gila 1861. Ina hollira maccuɓe ɗiɗo afriknaaɓe Ameriknaaɓe ina njiyloo les fedde pucci dognooɓe ina ndoga. Golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle maccungaagu winndereejo, to Liverpool. Tuugnorgal nnjggfln83zvaj4pvgq5rqx6o9luo04 161166 161165 2026-04-08T07:50:59Z SUZYFATIMA 13856 161166 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maccuɓe dognooɓe''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Richard Ansdell waɗi, gila 1861. Ina hollira maccuɓe ɗiɗo afriknaaɓe Ameriknaaɓe ina njiyloo les fedde pucci dognooɓe ina ndoga. Golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle maccungaagu winndereejo, to Liverpool. == Tuugnorgal == 7asy5bbujmz83eb5ajzvtaa9419oojs 161167 161166 2026-04-08T07:53:06Z SUZYFATIMA 13856 161167 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Maccuɓe dognooɓe''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Richard Ansdell waɗi, gila 1861. Ina hollira maccuɓe ɗiɗo afriknaaɓe Ameriknaaɓe ina njiyloo les fedde pucci dognooɓe ina ndoga. Golle ɗee ngoni ko e mooftirgel galle maccungaagu winndereejo, to Liverpool.<ref>{{Cite web|url=http://www.liverpoolmuseums.org.uk/ism/visit/floor-plan/legacies/hunted-slaves.aspx|title='The Hunted Slaves' 1861 - International Slavery Museum, Liverpool museums|website=www.liverpoolmuseums.org.uk|language=en-GB|access-date=2018-10-08}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://artsandculture.google.com/asset/the-hunted-slaves/tAGQ07WvIWROyA|title=The Hunted Slaves - Richard Ansdell - Google Arts & Culture|work=Google Cultural Institute|access-date=2018-10-08|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> izqk30t4fzu0rle154r74xqi8439wns Pompadour at Her Toilette 0 39125 161168 2026-04-08T08:30:36Z Adam644 9917 Created page with "'''Pompadour to Her Toilette''' ko nate nebam ɗe François Boucher waɗi gila 1750 (e ɓeydaare caggal ɗuum) ina hollira Madame de Pompadour, joom suudu laamɗo Farayse Luwis XV. Natal Boucher ina wiyee « Madame de Pompadour » ina hollita kadi mbaydi Rokoko Sifaa pentol ngol wayliima laabi keewɗi caggal nde ngol sosaa. Ko adii fof ko bust tokooso, njuuteendi, taƴaaɗo no feewi e yeeso Pompadour.[1]: 108 Boucher caggal ɗuum mawnini kanndaa oo e njuuteendi njuutee..." 161168 wikitext text/x-wiki '''Pompadour to Her Toilette''' ko nate nebam ɗe François Boucher waɗi gila 1750 (e ɓeydaare caggal ɗuum) ina hollira Madame de Pompadour, joom suudu laamɗo Farayse Luwis XV. Natal Boucher ina wiyee « Madame de Pompadour » ina hollita kadi mbaydi Rokoko Sifaa pentol ngol wayliima laabi keewɗi caggal nde ngol sosaa. Ko adii fof ko bust tokooso, njuuteendi, taƴaaɗo no feewi e yeeso Pompadour.[1]: 108 Boucher caggal ɗuum mawnini kanndaa oo e njuuteendi njuuteendi keewndi, ɓeydi heen e nder dingiral toilette taariindi.[1]: 108 the teemedere,u won e teeminannde njuɓɓinaama ngam rokkude ɗum mbaadi oval.[2] Ko yaaji koo ina maantini e ko hollirta Pompadour e nder golle mum e waɗde masiŋaaji mum rouge.[3]: 74 Yanti heen, ɓeydugol masiŋaaji rouge ina jokkondiri e mbaydiiji ɓurɗi lollude e ɓalli pink e oon sahaa.[3]: 75 Daartooɓe naalankaagal heewɓe ina njiyloo makeup e de pidition waylooji e nder jimɗi ɗii ko wiɗto Pompadour e nder njuɓɓudi natal mum.[1][4] ltpjt963r49e6bgo9b1alpfx2ciqkoi 161169 161168 2026-04-08T08:32:18Z Adam644 9917 161169 wikitext text/x-wiki '''Pompadour to Her Toilette''' ko nate nebam ɗe François Boucher waɗi gila 1750 (e ɓeydaare caggal ɗuum) ina hollira Madame de Pompadour, joom suudu laamɗo Farayse Luwis XV. Natal Boucher ina wiyee « Madame de Pompadour » ina hollita kadi mbaydi Rokoko Sifaa pentol ngol wayliima laabi keewɗi caggal nde ngol sosaa. Ko adii fof ko bust tokooso, njuuteendi, taƴaaɗo no feewi e yeeso Pompadour.[1]: 108 Boucher caggal ɗuum mawnini kanndaa oo e njuuteendi njuuteendi keewndi, ɓeydi heen e nder dingiral toilette taariindi.[1]: 108 the teemedere,u won e teeminannde njuɓɓinaama ngam rokkude ɗum mbaadi oval.[2] Ko yaaji koo ina maantini e ko hollirta Pompadour e nder golle mum e waɗde masiŋaaji mum rouge.[3]: 74 Yanti heen, ɓeydugol masiŋaaji rouge ina jokkondiri e mbaydiiji ɓurɗi lollude e ɓalli pink e oon sahaa.[3]: 75 Daartooɓe naalankaagal heewɓe ina njiyloo makeup e de pidition waylooji e nder jimɗi ɗii ko wiɗto Pompadour e nder njuɓɓudi natal mum.[1][4] == Konngol e sifaa == Boucher waɗi natal ngal ko e hitaande 1750, nde Madam de Pompadour ina yahra e duuɓi 37. Oon sahaa, omo wondi e ɓuuɓri, ɓuuɓri, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ñawuuji goɗɗi.[5] Ɓanndu makko wonti ɓuuɓndu e ƴiye sabu ŋakkere teddeendi, ɓalndu makko wonti ɓuuɓndu e ɓuuɓndu.[5] Nii woni, natal ngal hollirta mbaydi makko cellundi e ɓalndu makko daneeru ɓuuɓndu, ɓuri hollirde ko ŋarɗugol makko e cukaagu makko ɓennuɗo, ko ɗum addani mo heɓde darnde laamɗo debbo ɓurɗo yiɗeede.[5] Kuutoragol Boucher e mbaydiiji ɓuuɓɗi, kalaaji pastel, e geɗe teskinɗe ina hollita sifaaji dille Rococo.[1]: 117 Naatgol maquillage ina ɓeydoo jokkondirde e teeŋtin’de Rococo e fawaade e fawaade e dowri e artifice.[1] Pink ɓaleejo e daneejo ɓuri heewde e palet Boucher e nder ndeeɗoo nate, nde yahdata e kalaaji kosmetik ɓurɗi lollude e oon sahaa.[6]: 457 E nder kuutoragol makko pink ɓaleejo e daneejo, Boucher ina waawi ƴettude nanndi hakkunde pentol nebam e maquillage, jokkondirngol ritual e naalankaagal toilette.[6]: 457–458 Puɗi daneeji e nder gaasa Madame de Pompadour e mbaydiiji daneeji sara daarorgal ina mbaɗa ko seerndi mbaydiiji pinndi ɓurɗi heewde.[7]: 74 Piindi ɓuuɓndi e ɓuuɓndi ndi Boucher huutortoo ngam sosde fenaande ln16lqif13h3afamaffokw0j2usrw55 161170 161169 2026-04-08T08:33:38Z Adam644 9917 161170 wikitext text/x-wiki '''Pompadour to Her Toilette''' ko nate nebam ɗe François Boucher waɗi gila 1750 (e ɓeydaare caggal ɗuum) ina hollira Madame de Pompadour, joom suudu laamɗo Farayse Luwis XV. Natal Boucher ina wiyee « Madame de Pompadour » ina hollita kadi mbaydi Rokoko Sifaa pentol ngol wayliima laabi keewɗi caggal nde ngol sosaa. Ko adii fof ko bust tokooso, njuuteendi, taƴaaɗo no feewi e yeeso Pompadour.[1]: 108 Boucher caggal ɗuum mawnini kanndaa oo e njuuteendi njuuteendi keewndi, ɓeydi heen e nder dingiral toilette taariindi.[1]: 108 the teemedere,u won e teeminannde njuɓɓinaama ngam rokkude ɗum mbaadi oval.[2] Ko yaaji koo ina maantini e ko hollirta Pompadour e nder golle mum e waɗde masiŋaaji mum rouge.[3]: 74 Yanti heen, ɓeydugol masiŋaaji rouge ina jokkondiri e mbaydiiji ɓurɗi lollude e ɓalli pink e oon sahaa.[3]: 75 Daartooɓe naalankaagal heewɓe ina njiyloo makeup e de pidition waylooji e nder jimɗi ɗii ko wiɗto Pompadour e nder njuɓɓudi natal mum.[1][4] == Konngol e sifaa == Boucher waɗi natal ngal ko e hitaande 1750, nde Madam de Pompadour ina yahra e duuɓi 37. Oon sahaa, omo wondi e ɓuuɓri, ɓuuɓri, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ñawuuji goɗɗi.[5] Ɓanndu makko wonti ɓuuɓndu e ƴiye sabu ŋakkere teddeendi, ɓalndu makko wonti ɓuuɓndu e ɓuuɓndu.[5] Nii woni, natal ngal hollirta mbaydi makko cellundi e ɓalndu makko daneeru ɓuuɓndu, ɓuri hollirde ko ŋarɗugol makko e cukaagu makko ɓennuɗo, ko ɗum addani mo heɓde darnde laamɗo debbo ɓurɗo yiɗeede.[5] Kuutoragol Boucher e mbaydiiji ɓuuɓɗi, kalaaji pastel, e geɗe teskinɗe ina hollita sifaaji dille Rococo.[1]: 117 Naatgol maquillage ina ɓeydoo jokkondirde e teeŋtin’de Rococo e fawaade e fawaade e dowri e artifice.[1] Pink ɓaleejo e daneejo ɓuri heewde e palet Boucher e nder ndeeɗoo nate, nde yahdata e kalaaji kosmetik ɓurɗi lollude e oon sahaa.[6]: 457 E nder kuutoragol makko pink ɓaleejo e daneejo, Boucher ina waawi ƴettude nanndi hakkunde pentol nebam e maquillage, jokkondirngol ritual e naalankaagal toilette.[6]: 457–458 Puɗi daneeji e nder gaasa Madame de Pompadour e mbaydiiji daneeji sara daarorgal ina mbaɗa ko seerndi mbaydiiji pinndi ɓurɗi heewde.[7]: 74 Piindi ɓuuɓndi e ɓuuɓndi ndi Boucher huutortoo ngam sosde fenaande == Jokkondiral hakkunde Pompadour e Boucher == Madame de Pompadour ina joginoo jotondiral naalankaagal juutngal e Boucher, ina heewi yamirde mo yo o pentu natal makko. Haa teeŋti noon, Pompadour to suudu safrirdu mum ina waawi yiyeede ko golle ballondiral hakkunde Madame de Pompadour e Boucher.[8] Ko o naalanke e teeminannde sappo e jeetatiire, Boucher ko neɗɗo mawɗo e nder dingiral Rococo.[8] Kono, palet colour makko sifaa oo, dañii weltaare e ñiŋooje.[1] Nokkuuji Boucher pink e pastel wondude e mbaydiiji makko ɓuuɓɗi ina kuutoroo ngam hollirde mbaadi naalankaagal makko ceertungal no naalanke Rococo nii.[8] Ko noon kadi Madame de Pompadour huutoriri karallaagal Boucher ngam hollirde natal mum. Nde Boucher waɗi natal ngal, Madame de Pompadour ardii njiimaandi ndii, o diisnondiri e hoore makko wonde debbo teeŋtuɗo, alɗuɗo.[8] Ngol gollondiral waɗi natal ngal ko mbaydi naalanke e patron fof.[8][7] Natal Pompadour at Her Toilette ko deftere hesere e nder laabi ɗiɗi ngam hollirde hoore mum e nder peewnugol naalankaagal.[1] Natal Madame de Pompadour ina waɗa maquillage ina nanndi e Boucher waɗde pentiir nebam e dow canvas, ina ɓuuɓna diidi hakkunde darnde naalanke e subject.[1] Otonomi mo Madame de Pompadour holliri oo ina hollita wonde ko kanko foti wonde golloowo natal ngal, wonaa tan e dow mum.[1] == Huutoraade masiŋaaji == Kompaaji rouge vintage ɗiɗo E junngo wooto, Madame de Pompadour ina jogii tinndinoore rouge tokosere, e junngo ngoɗngo, omo jogii ɓuuɓri cosmetik kesiri ndi ɓuuɓnaa e mbaydi ndii, ina hesɗitina ɗum e ɓalndu makko.[1][3] E teeminannde sappo e jeetatiire, maquillage rouge ina waɗi feere no feewi e ɓalndu ɓaleeru, ina ɓeyda ɓaleejo mum, ko ɗum woni ko sikkaa ko tolno ŋarɗugol.[3] E nder daartol, rouge kadi ina maantiniri darnde renndo ɓurnde toowde e ŋarɗugol laamɗo.[1] Toɗɗagol Madame de Pompadour e laamɗo debbo ɓurɗo teddineede e seniiɗo biyeteeɗo Marie Leszczyńska, jibinii luural e hitaande 1756 lineage.[1]: 109 Ina sikkaa, e nder darnde makko hesere, Madame de Pompadour ina woppa 6oornanteeri mum 6urndi yoocfde e 6oornanteeri rouge.[1]: 110 E nder heen, o feeñii e ñaawirdu nduu ina 6eydoo 6oornaade comci e 6oornanteeri de1:1 Feere Pompadour ngam salaade aadaaji e jogaade mbaydi mum e mbaydiiji mum keewɗi ina hollita ndimaagu mum e siftinde ko woni e mum koo, tawa aldaa e paltoor e ko renndo ngoo ɗaminii. Madame de Pompadour huutoriima makeup ngam hollirde ngalu mum e darnde mum toownde e nder ñaawirdu, tawi ina yejjita ɓeen ɓe cikkata ko o fotaani. So tawii Madame de Pompadour ina joginoo darnde renndoyankoore teeŋtunde, kollirgol makko cuusal e rouge Farayse ina waawi firteede ko jaɓɓaade geɗe luumo Farayse e ooɗoo sahaa e hollirde njiimaandi makko e mbaydiiji.[3] Yanti heen, faandaare makko ko jogaade jokkondiral ɓurngal tiiɗde hakkunde alɗuɓe ummoriiɓe 7qk6ned8qbn8wtn4wkc3093gt39twg5 161171 161170 2026-04-08T08:36:05Z Adam644 9917 161171 wikitext text/x-wiki '''Pompadour to Her Toilette''' ko nate nebam ɗe François Boucher waɗi gila 1750 (e ɓeydaare caggal ɗuum) ina hollira Madame de Pompadour, joom suudu laamɗo Farayse Luwis XV. Natal Boucher ina wiyee « Madame de Pompadour » ina hollita kadi mbaydi Rokoko Sifaa pentol ngol wayliima laabi keewɗi caggal nde ngol sosaa. Ko adii fof ko bust tokooso, njuuteendi, taƴaaɗo no feewi e yeeso Pompadour.[1]: 108 Boucher caggal ɗuum mawnini kanndaa oo e njuuteendi njuuteendi keewndi, ɓeydi heen e nder dingiral toilette taariindi.[1]: 108 the teemedere,u won e teeminannde njuɓɓinaama ngam rokkude ɗum mbaadi oval.[2] Ko yaaji koo ina maantini e ko hollirta Pompadour e nder golle mum e waɗde masiŋaaji mum rouge.[3]: 74 Yanti heen, ɓeydugol masiŋaaji rouge ina jokkondiri e mbaydiiji ɓurɗi lollude e ɓalli pink e oon sahaa.[3]: 75 Daartooɓe naalankaagal heewɓe ina njiyloo makeup e de pidition waylooji e nder jimɗi ɗii ko wiɗto Pompadour e nder njuɓɓudi natal mum.[1][4] == Konngol e sifaa == Boucher waɗi natal ngal ko e hitaande 1750, nde Madam de Pompadour ina yahra e duuɓi 37. Oon sahaa, omo wondi e ɓuuɓri, ɓuuɓri, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ñawuuji goɗɗi.[5] Ɓanndu makko wonti ɓuuɓndu e ƴiye sabu ŋakkere teddeendi, ɓalndu makko wonti ɓuuɓndu e ɓuuɓndu.[5] Nii woni, natal ngal hollirta mbaydi makko cellundi e ɓalndu makko daneeru ɓuuɓndu, ɓuri hollirde ko ŋarɗugol makko e cukaagu makko ɓennuɗo, ko ɗum addani mo heɓde darnde laamɗo debbo ɓurɗo yiɗeede.[5] Kuutoragol Boucher e mbaydiiji ɓuuɓɗi, kalaaji pastel, e geɗe teskinɗe ina hollita sifaaji dille Rococo.[1]: 117 Naatgol maquillage ina ɓeydoo jokkondirde e teeŋtin’de Rococo e fawaade e fawaade e dowri e artifice.[1] Pink ɓaleejo e daneejo ɓuri heewde e palet Boucher e nder ndeeɗoo nate, nde yahdata e kalaaji kosmetik ɓurɗi lollude e oon sahaa.[6]: 457 E nder kuutoragol makko pink ɓaleejo e daneejo, Boucher ina waawi ƴettude nanndi hakkunde pentol nebam e maquillage, jokkondirngol ritual e naalankaagal toilette.[6]: 457–458 Puɗi daneeji e nder gaasa Madame de Pompadour e mbaydiiji daneeji sara daarorgal ina mbaɗa ko seerndi mbaydiiji pinndi ɓurɗi heewde.[7]: 74 Piindi ɓuuɓndi e ɓuuɓndi ndi Boucher huutortoo ngam sosde fenaande == Jokkondiral hakkunde Pompadour e Boucher == Madame de Pompadour ina joginoo jotondiral naalankaagal juutngal e Boucher, ina heewi yamirde mo yo o pentu natal makko. Haa teeŋti noon, Pompadour to suudu safrirdu mum ina waawi yiyeede ko golle ballondiral hakkunde Madame de Pompadour e Boucher.[8] Ko o naalanke e teeminannde sappo e jeetatiire, Boucher ko neɗɗo mawɗo e nder dingiral Rococo.[8] Kono, palet colour makko sifaa oo, dañii weltaare e ñiŋooje.[1] Nokkuuji Boucher pink e pastel wondude e mbaydiiji makko ɓuuɓɗi ina kuutoroo ngam hollirde mbaadi naalankaagal makko ceertungal no naalanke Rococo nii.[8] Ko noon kadi Madame de Pompadour huutoriri karallaagal Boucher ngam hollirde natal mum. Nde Boucher waɗi natal ngal, Madame de Pompadour ardii njiimaandi ndii, o diisnondiri e hoore makko wonde debbo teeŋtuɗo, alɗuɗo.[8] Ngol gollondiral waɗi natal ngal ko mbaydi naalanke e patron fof.[8][7] Natal Pompadour at Her Toilette ko deftere hesere e nder laabi ɗiɗi ngam hollirde hoore mum e nder peewnugol naalankaagal.[1] Natal Madame de Pompadour ina waɗa maquillage ina nanndi e Boucher waɗde pentiir nebam e dow canvas, ina ɓuuɓna diidi hakkunde darnde naalanke e subject.[1] Otonomi mo Madame de Pompadour holliri oo ina hollita wonde ko kanko foti wonde golloowo natal ngal, wonaa tan e dow mum.[1] == Huutoraade masiŋaaji == Kompaaji rouge vintage ɗiɗo E junngo wooto, Madame de Pompadour ina jogii tinndinoore rouge tokosere, e junngo ngoɗngo, omo jogii ɓuuɓri cosmetik kesiri ndi ɓuuɓnaa e mbaydi ndii, ina hesɗitina ɗum e ɓalndu makko.[1][3] E teeminannde sappo e jeetatiire, maquillage rouge ina waɗi feere no feewi e ɓalndu ɓaleeru, ina ɓeyda ɓaleejo mum, ko ɗum woni ko sikkaa ko tolno ŋarɗugol.[3] E nder daartol, rouge kadi ina maantiniri darnde renndo ɓurnde toowde e ŋarɗugol laamɗo.[1] Toɗɗagol Madame de Pompadour e laamɗo debbo ɓurɗo teddineede e seniiɗo biyeteeɗo Marie Leszczyńska, jibinii luural e hitaande 1756 lineage.[1]: 109 Ina sikkaa, e nder darnde makko hesere, Madame de Pompadour ina woppa 6oornanteeri mum 6urndi yoocfde e 6oornanteeri rouge.[1]: 110 E nder heen, o feeñii e ñaawirdu nduu ina 6eydoo 6oornaade comci e 6oornanteeri de1:1 Feere Pompadour ngam salaade aadaaji e jogaade mbaydi mum e mbaydiiji mum keewɗi ina hollita ndimaagu mum e siftinde ko woni e mum koo, tawa aldaa e paltoor e ko renndo ngoo ɗaminii. Madame de Pompadour huutoriima makeup ngam hollirde ngalu mum e darnde mum toownde e nder ñaawirdu, tawi ina yejjita ɓeen ɓe cikkata ko o fotaani. So tawii Madame de Pompadour ina joginoo darnde renndoyankoore teeŋtunde, kollirgol makko cuusal e rouge Farayse ina waawi firteede ko jaɓɓaade geɗe luumo Farayse e ooɗoo sahaa e hollirde njiimaandi makko e mbaydiiji.[3] Yanti heen, faandaare makko ko jogaade jokkondiral ɓurngal tiiɗde hakkunde alɗuɓe ummoriiɓe == Tuugnorgal == {{Reflist}} 0o5tyubwdweyu93w3wyeobikx5jgz2n 161172 161171 2026-04-08T08:36:31Z Adam644 9917 161172 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pompadour to Her Toilette''' ko nate nebam ɗe François Boucher waɗi gila 1750 (e ɓeydaare caggal ɗuum) ina hollira Madame de Pompadour, joom suudu laamɗo Farayse Luwis XV. Natal Boucher ina wiyee « Madame de Pompadour » ina hollita kadi mbaydi Rokoko Sifaa pentol ngol wayliima laabi keewɗi caggal nde ngol sosaa. Ko adii fof ko bust tokooso, njuuteendi, taƴaaɗo no feewi e yeeso Pompadour.[1]: 108 Boucher caggal ɗuum mawnini kanndaa oo e njuuteendi njuuteendi keewndi, ɓeydi heen e nder dingiral toilette taariindi.[1]: 108 the teemedere,u won e teeminannde njuɓɓinaama ngam rokkude ɗum mbaadi oval.[2] Ko yaaji koo ina maantini e ko hollirta Pompadour e nder golle mum e waɗde masiŋaaji mum rouge.[3]: 74 Yanti heen, ɓeydugol masiŋaaji rouge ina jokkondiri e mbaydiiji ɓurɗi lollude e ɓalli pink e oon sahaa.[3]: 75 Daartooɓe naalankaagal heewɓe ina njiyloo makeup e de pidition waylooji e nder jimɗi ɗii ko wiɗto Pompadour e nder njuɓɓudi natal mum.[1][4] == Konngol e sifaa == Boucher waɗi natal ngal ko e hitaande 1750, nde Madam de Pompadour ina yahra e duuɓi 37. Oon sahaa, omo wondi e ɓuuɓri, ɓuuɓri, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ñawuuji goɗɗi.[5] Ɓanndu makko wonti ɓuuɓndu e ƴiye sabu ŋakkere teddeendi, ɓalndu makko wonti ɓuuɓndu e ɓuuɓndu.[5] Nii woni, natal ngal hollirta mbaydi makko cellundi e ɓalndu makko daneeru ɓuuɓndu, ɓuri hollirde ko ŋarɗugol makko e cukaagu makko ɓennuɗo, ko ɗum addani mo heɓde darnde laamɗo debbo ɓurɗo yiɗeede.[5] Kuutoragol Boucher e mbaydiiji ɓuuɓɗi, kalaaji pastel, e geɗe teskinɗe ina hollita sifaaji dille Rococo.[1]: 117 Naatgol maquillage ina ɓeydoo jokkondirde e teeŋtin’de Rococo e fawaade e fawaade e dowri e artifice.[1] Pink ɓaleejo e daneejo ɓuri heewde e palet Boucher e nder ndeeɗoo nate, nde yahdata e kalaaji kosmetik ɓurɗi lollude e oon sahaa.[6]: 457 E nder kuutoragol makko pink ɓaleejo e daneejo, Boucher ina waawi ƴettude nanndi hakkunde pentol nebam e maquillage, jokkondirngol ritual e naalankaagal toilette.[6]: 457–458 Puɗi daneeji e nder gaasa Madame de Pompadour e mbaydiiji daneeji sara daarorgal ina mbaɗa ko seerndi mbaydiiji pinndi ɓurɗi heewde.[7]: 74 Piindi ɓuuɓndi e ɓuuɓndi ndi Boucher huutortoo ngam sosde fenaande == Jokkondiral hakkunde Pompadour e Boucher == Madame de Pompadour ina joginoo jotondiral naalankaagal juutngal e Boucher, ina heewi yamirde mo yo o pentu natal makko. Haa teeŋti noon, Pompadour to suudu safrirdu mum ina waawi yiyeede ko golle ballondiral hakkunde Madame de Pompadour e Boucher.[8] Ko o naalanke e teeminannde sappo e jeetatiire, Boucher ko neɗɗo mawɗo e nder dingiral Rococo.[8] Kono, palet colour makko sifaa oo, dañii weltaare e ñiŋooje.[1] Nokkuuji Boucher pink e pastel wondude e mbaydiiji makko ɓuuɓɗi ina kuutoroo ngam hollirde mbaadi naalankaagal makko ceertungal no naalanke Rococo nii.[8] Ko noon kadi Madame de Pompadour huutoriri karallaagal Boucher ngam hollirde natal mum. Nde Boucher waɗi natal ngal, Madame de Pompadour ardii njiimaandi ndii, o diisnondiri e hoore makko wonde debbo teeŋtuɗo, alɗuɗo.[8] Ngol gollondiral waɗi natal ngal ko mbaydi naalanke e patron fof.[8][7] Natal Pompadour at Her Toilette ko deftere hesere e nder laabi ɗiɗi ngam hollirde hoore mum e nder peewnugol naalankaagal.[1] Natal Madame de Pompadour ina waɗa maquillage ina nanndi e Boucher waɗde pentiir nebam e dow canvas, ina ɓuuɓna diidi hakkunde darnde naalanke e subject.[1] Otonomi mo Madame de Pompadour holliri oo ina hollita wonde ko kanko foti wonde golloowo natal ngal, wonaa tan e dow mum.[1] == Huutoraade masiŋaaji == Kompaaji rouge vintage ɗiɗo E junngo wooto, Madame de Pompadour ina jogii tinndinoore rouge tokosere, e junngo ngoɗngo, omo jogii ɓuuɓri cosmetik kesiri ndi ɓuuɓnaa e mbaydi ndii, ina hesɗitina ɗum e ɓalndu makko.[1][3] E teeminannde sappo e jeetatiire, maquillage rouge ina waɗi feere no feewi e ɓalndu ɓaleeru, ina ɓeyda ɓaleejo mum, ko ɗum woni ko sikkaa ko tolno ŋarɗugol.[3] E nder daartol, rouge kadi ina maantiniri darnde renndo ɓurnde toowde e ŋarɗugol laamɗo.[1] Toɗɗagol Madame de Pompadour e laamɗo debbo ɓurɗo teddineede e seniiɗo biyeteeɗo Marie Leszczyńska, jibinii luural e hitaande 1756 lineage.[1]: 109 Ina sikkaa, e nder darnde makko hesere, Madame de Pompadour ina woppa 6oornanteeri mum 6urndi yoocfde e 6oornanteeri rouge.[1]: 110 E nder heen, o feeñii e ñaawirdu nduu ina 6eydoo 6oornaade comci e 6oornanteeri de1:1 Feere Pompadour ngam salaade aadaaji e jogaade mbaydi mum e mbaydiiji mum keewɗi ina hollita ndimaagu mum e siftinde ko woni e mum koo, tawa aldaa e paltoor e ko renndo ngoo ɗaminii. Madame de Pompadour huutoriima makeup ngam hollirde ngalu mum e darnde mum toownde e nder ñaawirdu, tawi ina yejjita ɓeen ɓe cikkata ko o fotaani. So tawii Madame de Pompadour ina joginoo darnde renndoyankoore teeŋtunde, kollirgol makko cuusal e rouge Farayse ina waawi firteede ko jaɓɓaade geɗe luumo Farayse e ooɗoo sahaa e hollirde njiimaandi makko e mbaydiiji.[3] Yanti heen, faandaare makko ko jogaade jokkondiral ɓurngal tiiɗde hakkunde alɗuɓe ummoriiɓe == Tuugnorgal == {{Reflist}} fgzy8yecxd3bklgzlgpgwc0dwewm0e5 161178 161172 2026-04-08T08:58:10Z Adam644 9917 161178 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pompadour to Her Toilette''' ko nate nebam ɗe François Boucher waɗi gila 1750 (e ɓeydaare caggal ɗuum) ina hollira Madame de Pompadour, joom suudu laamɗo Farayse Luwis XV. Natal Boucher ina wiyee « Madame de Pompadour » ina hollita kadi mbaydi Rokoko Sifaa pentol ngol wayliima laabi keewɗi caggal nde ngol sosaa. Ko adii fof ko bust tokooso, njuuteendi, taƴaaɗo no feewi e yeeso Pompadour.: 108 Boucher caggal ɗuum mawnini kanndaa oo e njuuteendi njuuteendi keewndi, ɓeydi heen e nder dingiral toilette taariindi.<ref name=":334">{{Cite book|last1=Hyde|first1=Melissa Lee|url=https://www.worldcat.org/title/ocm60644729|title=Making up the rococo: François Boucher and his critics|last2=Boucher|first2=François|date=2006|publisher=Getty Research Institute|isbn=978-0-89236-743-6|series=Texts & documents|location=Los Angeles, CA|oclc=ocm60644729}}</ref>: 108 the teemedere,u won e teeminannde njuɓɓinaama ngam rokkude ɗum mbaadi oval.<ref name=":423">{{Cite book|title=Madame de Pompadour: painted pink|date=2022|publisher=Harvard Art Museums|isbn=978-0-300-26381-7|editor-last=Albinson|editor-first=A. Cassandra|location=Cambridge, Mass|editor-last2=Ledbury|editor-first2=Mark|editor-last3=Szalay|editor-first3=Gabriella|editor-last4=Wunsch|editor-first4=Oliver}}</ref> Ko yaaji koo ina maantini e ko hollirta Pompadour e nder golle mum e waɗde masiŋaaji mum rouge.<ref name=":222">{{Cite journal|last=Goodman-Soellner|first=Elise|date=1987|title=Boucher's "Madame de Pompadour at Her Toilette"|url=https://www.jstor.org/stable/3780687|journal=Simiolus: Netherlands Quarterly for the History of Art|volume=17|issue=1|pages=41–58|doi=10.2307/3780687|jstor=3780687|issn=0037-5411|url-access=subscription}}</ref>: 74 Yanti heen, ɓeydugol masiŋaaji rouge ina jokkondiri e mbaydiiji ɓurɗi lollude e ɓalli pink e oon sahaa: 75 Daartooɓe naalankaagal heewɓe ina njiyloo makeup e de pidition waylooji e nder jimɗi ɗii ko wiɗto Pompadour e nder njuɓɓudi natal mum.<ref name=":3342" /><ref name=":132">{{Cite journal|last=Lajer-Burcharth|first=Ewa|date=2001|title=Pompadour's Touch: Difference in Representation|url=https://www.jstor.org/stable/10.1525/rep.2001.73.1.54|journal=Representations|volume=73|issue=1|pages=54–88|doi=10.1525/rep.2001.73.1.54|jstor=10.1525/rep.2001.73.1.54|issn=0734-6018|url-access=subscription}}</ref> == Konngol e sifaa == Boucher waɗi natal ngal ko e hitaande 1750, nde Madam de Pompadour ina yahra e duuɓi 37. Oon sahaa, omo wondi e ɓuuɓri, ɓuuɓri, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ñawuuji goɗɗi. Ɓanndu makko wonti ɓuuɓndu e ƴiye sabu ŋakkere teddeendi, ɓalndu makko wonti ɓuuɓndu e ɓuuɓndu. Nii woni, natal ngal hollirta mbaydi makko cellundi e ɓalndu makko daneeru ɓuuɓndu, ɓuri hollirde ko ŋarɗugol makko e cukaagu makko ɓennuɗo, ko ɗum addani mo heɓde darnde laamɗo debbo ɓurɗo yiɗeede.<ref name=":02">{{Cite journal|last=Hyde|first=Melissa|date=2000|title=The "Makeup" of the Marquise: Boucher's Portrait of Pompadour at Her Toilette|url=https://www.jstor.org/stable/3051397|journal=The Art Bulletin|volume=82|issue=3|pages=453–475|doi=10.2307/3051397|jstor=3051397|issn=0004-3079|url-access=subscription}}</ref> Kuutoragol Boucher e mbaydiiji ɓuuɓɗi, kalaaji pastel, e geɗe teskinɗe ina hollita sifaaji dille Rococo.117 Naatgol maquillage ina ɓeydoo jokkondirde e teeŋtin’de Rococo e fawaade e fawaade e dowri e artifice. Pink ɓaleejo e daneejo ɓuri heewde e palet Boucher e nder ndeeɗoo nate, nde yahdata e kalaaji kosmetik ɓurɗi lollude e oon sahaa.: 457 E nder kuutoragol makko pink ɓaleejo e daneejo, Boucher ina waawi ƴettude nanndi hakkunde pentol nebam e maquillage, jokkondirngol ritual e naalankaagal toilette. 457–458 Puɗi daneeji e nder gaasa Madame de Pompadour e mbaydiiji daneeji sara daarorgal ina mbaɗa ko seerndi mbaydiiji pinndi ɓurɗi heewde. 74 Piindi ɓuuɓndi e ɓuuɓndi ndi Boucher huutortoo ngam sosde fenaande == Jokkondiral hakkunde Pompadour e Boucher == Madame de Pompadour ina joginoo jotondiral naalankaagal juutngal e Boucher, ina heewi yamirde mo yo o pentu natal makko. Haa teeŋti noon, Pompadour to suudu safrirdu mum ina waawi yiyeede ko golle ballondiral hakkunde Madame de Pompadour e Boucher. Ko o naalanke e teeminannde sappo e jeetatiire, Boucher ko neɗɗo mawɗo e nder dingiral Rococo. Kono, palet colour makko sifaa oo, dañii weltaare e ñiŋooje. Nokkuuji Boucher pink e pastel wondude e mbaydiiji makko ɓuuɓɗi ina kuutoroo ngam hollirde mbaadi naalankaagal makko ceertungal no naalanke Rococo nii. Ko noon kadi Madame de Pompadour huutoriri karallaagal Boucher ngam hollirde natal mum. Nde Boucher waɗi natal ngal, Madame de Pompadour ardii njiimaandi ndii, o diisnondiri e hoore makko wonde debbo teeŋtuɗo, alɗuɗo. Ngol gollondiral waɗi natal ngal ko mbaydi naalanke e patron fof.[8][7] Natal Pompadour at Her Toilette ko deftere hesere e nder laabi ɗiɗi ngam hollirde hoore mum e nder peewnugol naalankaagal. Natal Madame de Pompadour ina waɗa maquillage ina nanndi e Boucher waɗde pentiir nebam e dow canvas, ina ɓuuɓna diidi hakkunde darnde naalanke e subject. Otonomi mo Madame de Pompadour holliri oo ina hollita wonde ko kanko foti wonde golloowo natal ngal, wonaa tan e dow mum. == Huutoraade masiŋaaji == Kompaaji rouge vintage ɗiɗo E junngo wooto, Madame de Pompadour ina jogii tinndinoore rouge tokosere, e junngo ngoɗngo, omo jogii ɓuuɓri cosmetik kesiri ndi ɓuuɓnaa e mbaydi ndii, ina hesɗitina ɗum e ɓalndu makko.[1][3] E teeminannde sappo e jeetatiire, maquillage rouge ina waɗi feere no feewi e ɓalndu ɓaleeru, ina ɓeyda ɓaleejo mum, ko ɗum woni ko sikkaa ko tolno ŋarɗugol.[3] E nder daartol, rouge kadi ina maantiniri darnde renndo ɓurnde toowde e ŋarɗugol laamɗo.[1] Toɗɗagol Madame de Pompadour e laamɗo debbo ɓurɗo teddineede e seniiɗo biyeteeɗo Marie Leszczyńska, jibinii luural e hitaande 1756 lineage.[1]: 109 Ina sikkaa, e nder darnde makko hesere, Madame de Pompadour ina woppa 6oornanteeri mum 6urndi yoocfde e 6oornanteeri rouge.[1]: 110 E nder heen, o feeñii e ñaawirdu nduu ina 6eydoo 6oornaade comci e 6oornanteeri de1:1 Feere Pompadour ngam salaade aadaaji e jogaade mbaydi mum e mbaydiiji mum keewɗi ina hollita ndimaagu mum e siftinde ko woni e mum koo, tawa aldaa e paltoor e ko renndo ngoo ɗaminii. Madame de Pompadour huutoriima makeup ngam hollirde ngalu mum e darnde mum toownde e nder ñaawirdu, tawi ina yejjita ɓeen ɓe cikkata ko o fotaani. So tawii Madame de Pompadour ina joginoo darnde renndoyankoore teeŋtunde, kollirgol makko cuusal e rouge Farayse ina waawi firteede ko jaɓɓaade geɗe luumo Farayse e ooɗoo sahaa e hollirde njiimaandi makko e mbaydiiji.[3] Yanti heen, faandaare makko ko jogaade jokkondiral ɓurngal tiiɗde hakkunde alɗuɓe ummoriiɓe == Tuugnorgal == {{Reflist}} hk38u37f61e6ksuwg2qprtd7vltj3p5 161180 161178 2026-04-08T09:00:29Z Adam644 9917 161180 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pompadour to Her Toilette''' ko nate nebam ɗe François Boucher waɗi gila 1750 (e ɓeydaare caggal ɗuum) ina hollira Madame de Pompadour, joom suudu laamɗo Farayse Luwis XV. Natal Boucher ina wiyee « Madame de Pompadour » ina hollita kadi mbaydi Rokoko Sifaa pentol ngol wayliima laabi keewɗi caggal nde ngol sosaa. Ko adii fof ko bust tokooso, njuuteendi, taƴaaɗo no feewi e yeeso Pompadour.: 108 Boucher caggal ɗuum mawnini kanndaa oo e njuuteendi njuuteendi keewndi, ɓeydi heen e nder dingiral toilette taariindi.<ref name=":334">{{Cite book|last1=Hyde|first1=Melissa Lee|url=https://www.worldcat.org/title/ocm60644729|title=Making up the rococo: François Boucher and his critics|last2=Boucher|first2=François|date=2006|publisher=Getty Research Institute|isbn=978-0-89236-743-6|series=Texts & documents|location=Los Angeles, CA|oclc=ocm60644729}}</ref>: 108 the teemedere,u won e teeminannde njuɓɓinaama ngam rokkude ɗum mbaadi oval.<ref name=":423">{{Cite book|title=Madame de Pompadour: painted pink|date=2022|publisher=Harvard Art Museums|isbn=978-0-300-26381-7|editor-last=Albinson|editor-first=A. Cassandra|location=Cambridge, Mass|editor-last2=Ledbury|editor-first2=Mark|editor-last3=Szalay|editor-first3=Gabriella|editor-last4=Wunsch|editor-first4=Oliver}}</ref> Ko yaaji koo ina maantini e ko hollirta Pompadour e nder golle mum e waɗde masiŋaaji mum rouge.<ref name=":222">{{Cite journal|last=Goodman-Soellner|first=Elise|date=1987|title=Boucher's "Madame de Pompadour at Her Toilette"|url=https://www.jstor.org/stable/3780687|journal=Simiolus: Netherlands Quarterly for the History of Art|volume=17|issue=1|pages=41–58|doi=10.2307/3780687|jstor=3780687|issn=0037-5411|url-access=subscription}}</ref>: 74 Yanti heen, ɓeydugol masiŋaaji rouge ina jokkondiri e mbaydiiji ɓurɗi lollude e ɓalli pink e oon sahaa: 75 Daartooɓe naalankaagal heewɓe ina njiyloo makeup e de pidition waylooji e nder jimɗi ɗii ko wiɗto Pompadour e nder njuɓɓudi natal mum.<ref name=":3342" /><ref name=":132">{{Cite journal|last=Lajer-Burcharth|first=Ewa|date=2001|title=Pompadour's Touch: Difference in Representation|url=https://www.jstor.org/stable/10.1525/rep.2001.73.1.54|journal=Representations|volume=73|issue=1|pages=54–88|doi=10.1525/rep.2001.73.1.54|jstor=10.1525/rep.2001.73.1.54|issn=0734-6018|url-access=subscription}}</ref> == Konngol e sifaa == Boucher waɗi natal ngal ko e hitaande 1750, nde Madam de Pompadour ina yahra e duuɓi 37. Oon sahaa, omo wondi e ɓuuɓri, ɓuuɓri, ɓuuɓri ƴiiƴam, e ñawuuji goɗɗi. Ɓanndu makko wonti ɓuuɓndu e ƴiye sabu ŋakkere teddeendi, ɓalndu makko wonti ɓuuɓndu e ɓuuɓndu. Nii woni, natal ngal hollirta mbaydi makko cellundi e ɓalndu makko daneeru ɓuuɓndu, ɓuri hollirde ko ŋarɗugol makko e cukaagu makko ɓennuɗo, ko ɗum addani mo heɓde darnde laamɗo debbo ɓurɗo yiɗeede.<ref name=":02">{{Cite journal|last=Hyde|first=Melissa|date=2000|title=The "Makeup" of the Marquise: Boucher's Portrait of Pompadour at Her Toilette|url=https://www.jstor.org/stable/3051397|journal=The Art Bulletin|volume=82|issue=3|pages=453–475|doi=10.2307/3051397|jstor=3051397|issn=0004-3079|url-access=subscription}}</ref> Kuutoragol Boucher e mbaydiiji ɓuuɓɗi, kalaaji pastel, e geɗe teskinɗe ina hollita sifaaji dille Rococo.117 Naatgol maquillage ina ɓeydoo jokkondirde e teeŋtin’de Rococo e fawaade e fawaade e dowri e artifice. Pink ɓaleejo e daneejo ɓuri heewde e palet Boucher e nder ndeeɗoo nate, nde yahdata e kalaaji kosmetik ɓurɗi lollude e oon sahaa.: 457 E nder kuutoragol makko pink ɓaleejo e daneejo, Boucher ina waawi ƴettude nanndi hakkunde pentol nebam e maquillage, jokkondirngol ritual e naalankaagal toilette. 457–458 Puɗi daneeji e nder gaasa Madame de Pompadour e mbaydiiji daneeji sara daarorgal ina mbaɗa ko seerndi mbaydiiji pinndi ɓurɗi heewde. 74 Piindi ɓuuɓndi e ɓuuɓndi ndi Boucher huutortoo ngam sosde fenaande == Jokkondiral hakkunde Pompadour e Boucher == Madame de Pompadour ina joginoo jotondiral naalankaagal juutngal e Boucher, ina heewi yamirde mo yo o pentu natal makko. Haa teeŋti noon, Pompadour to suudu safrirdu mum ina waawi yiyeede ko golle ballondiral hakkunde Madame de Pompadour e Boucher. Ko o naalanke e teeminannde sappo e jeetatiire, Boucher ko neɗɗo mawɗo e nder dingiral Rococo. Kono, palet colour makko sifaa oo, dañii weltaare e ñiŋooje. Nokkuuji Boucher pink e pastel wondude e mbaydiiji makko ɓuuɓɗi ina kuutoroo ngam hollirde mbaadi naalankaagal makko ceertungal no naalanke Rococo nii. Ko noon kadi Madame de Pompadour huutoriri karallaagal Boucher ngam hollirde natal mum. Nde Boucher waɗi natal ngal, Madame de Pompadour ardii njiimaandi ndii, o diisnondiri e hoore makko wonde debbo teeŋtuɗo, alɗuɗo. Ngol gollondiral waɗi natal ngal ko mbaydi naalanke e patron fof.[8][7] Natal Pompadour at Her Toilette ko deftere hesere e nder laabi ɗiɗi ngam hollirde hoore mum e nder peewnugol naalankaagal. Natal Madame de Pompadour ina waɗa maquillage ina nanndi e Boucher waɗde pentiir nebam e dow canvas, ina ɓuuɓna diidi hakkunde darnde naalanke e subject. Otonomi mo Madame de Pompadour holliri oo ina hollita wonde ko kanko foti wonde golloowo natal ngal, wonaa tan e dow mum. == Huutoraade masiŋaaji == Kompaaji rouge vintage ɗiɗo E junngo wooto, Madame de Pompadour ina jogii tinndinoore rouge tokosere, e junngo ngoɗngo, omo jogii ɓuuɓri cosmetik kesiri ndi ɓuuɓnaa e mbaydi ndii, ina hesɗitina ɗum e ɓalndu makko.[1][3] E teeminannde sappo e jeetatiire, maquillage rouge ina waɗi feere no feewi e ɓalndu ɓaleeru, ina ɓeyda ɓaleejo mum, ko ɗum woni ko sikkaa ko tolno ŋarɗugol.[3] E nder daartol, rouge kadi ina maantiniri darnde renndo ɓurnde toowde e ŋarɗugol laamɗo.[1] Toɗɗagol Madame de Pompadour e laamɗo debbo ɓurɗo teddineede e seniiɗo biyeteeɗo Marie Leszczyńska, jibinii luural e hitaande 1756 lineage.[1]: 109 Ina sikkaa, e nder darnde makko hesere, Madame de Pompadour ina woppa 6oornanteeri mum 6urndi yoocfde e 6oornanteeri rouge.[1]: 110 E nder heen, o feeñii e ñaawirdu nduu ina 6eydoo 6oornaade comci e 6oornanteeri de1:1 Feere Pompadour ngam salaade aadaaji e jogaade mbaydi mum e mbaydiiji mum keewɗi ina hollita ndimaagu mum e siftinde ko woni e mum koo, tawa aldaa e paltoor e ko renndo ngoo ɗaminii. Madame de Pompadour huutoriima makeup ngam hollirde ngalu mum e darnde mum toownde e nder ñaawirdu, tawi ina yejjita ɓeen ɓe cikkata ko o fotaani. So tawii Madame de Pompadour ina joginoo darnde renndoyankoore teeŋtunde, kollirgol makko cuusal e rouge Farayse ina waawi firteede ko jaɓɓaade geɗe luumo Farayse e ooɗoo sahaa e hollirde njiimaandi makko e mbaydiiji.[3] Yanti heen, faandaare makko ko jogaade jokkondiral ɓurngal tiiɗde hakkunde alɗuɓe ummoriiɓe. == Tuugnorgal == {{Reflist}} emrxvn8juz2knwwl394z8kth4n384it In the Water 0 39126 161173 2026-04-08T08:49:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "E nder ndiyam (e Farayse: Dans l'Eau) ko natal nebam e dow panneel ngal Eugene de Blaas waɗi, ngal suka debbo jom suudu ɓuuɓɗo. Ko kañum tan woni pentol de Blaas ngol ɓaleejo – fannuuji makko keddiiɗi ɗii fof ina ɓoornii comci timmuɗi. Natal ngal ina waɗi 78,4 cm e 44,5 cm. Limtol Natal ngal ina hollita suka debbo jom suudu ina darii haa hakkunde koyɗe mum e nder ndiyam, ina ŋoŋɗi yeeso, ina ndaara les ina ndaara duɗal liɗɗi tokoosi. Omo jogii ɓalnd..." 161173 wikitext text/x-wiki E nder ndiyam (e Farayse: Dans l'Eau) ko natal nebam e dow panneel ngal Eugene de Blaas waɗi, ngal suka debbo jom suudu ɓuuɓɗo. Ko kañum tan woni pentol de Blaas ngol ɓaleejo – fannuuji makko keddiiɗi ɗii fof ina ɓoornii comci timmuɗi. Natal ngal ina waɗi 78,4 cm e 44,5 cm. Limtol Natal ngal ina hollita suka debbo jom suudu ina darii haa hakkunde koyɗe mum e nder ndiyam, ina ŋoŋɗi yeeso, ina ndaara les ina ndaara duɗal liɗɗi tokoosi. Omo jogii ɓalndu rose, gaasa makko ɓuuɓka, ɓaleewa, ina haɓɓaa caggal. Hay so naange alaa e nder kompoññe, annoore kaŋŋe ina jalba e nder asamaan ruulde, ina jalba e dow ndiyam. Leydi ina woodi caggal, ina waɗi ɓuuɓri leɗɗe to bannge ñaamo. Naalanke oo siifondirii e innde mum e ñalngu nguu (1914) e tinndi ɓaleeji, to les-nano kompoññe oo. Tuugnorgal 2huv9kvr8hdancs2p09qanmiwjwse1n 161174 161173 2026-04-08T08:50:43Z SUZYFATIMA 13856 161174 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E nder ndiyam (e Farayse: Dans l'Eau)''' ko natal nebam e dow panneel ngal Eugene de Blaas waɗi, ngal suka debbo jom suudu ɓuuɓɗo. Ko kañum tan woni pentol de Blaas ngol ɓaleejo – fannuuji makko keddiiɗi ɗii fof ina ɓoornii comci timmuɗi. Natal ngal ina waɗi 78,4 cm e 44,5 cm. Limtol Natal ngal ina hollita suka debbo jom suudu ina darii haa hakkunde koyɗe mum e nder ndiyam, ina ŋoŋɗi yeeso, ina ndaara les ina ndaara duɗal liɗɗi tokoosi. Omo jogii ɓalndu rose, gaasa makko ɓuuɓka, ɓaleewa, ina haɓɓaa caggal. Hay so naange alaa e nder kompoññe, annoore kaŋŋe ina jalba e nder asamaan ruulde, ina jalba e dow ndiyam. Leydi ina woodi caggal, ina waɗi ɓuuɓri leɗɗe to bannge ñaamo. Naalanke oo siifondirii e innde mum e ñalngu nguu (1914) e tinndi ɓaleeji, to les-nano kompoññe oo. == Tuugnorgal == 6xnqtx2u9ls3i5twg7psrpbgs5mww52 161175 161174 2026-04-08T08:53:13Z SUZYFATIMA 13856 161175 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E nder ndiyam (e Farayse: Dans l'Eau)''' ko natal nebam e dow panneel ngal Eugene de Blaas waɗi, ngal suka debbo jom suudu ɓuuɓɗo. Ko kañum tan woni pentol de Blaas ngol ɓaleejo – fannuuji makko keddiiɗi ɗii fof ina ɓoornii comci timmuɗi. Natal ngal ina waɗi 78,4 cm e 44,5 cm. Limtol Natal ngal ina hollita suka debbo jom suudu ina darii haa hakkunde koyɗe mum e nder ndiyam, ina ŋoŋɗi yeeso, ina ndaara les ina ndaara duɗal liɗɗi tokoosi. Omo jogii ɓalndu rose, gaasa makko ɓuuɓka, ɓaleewa, ina haɓɓaa caggal. Hay so naange alaa e nder kompoññe, annoore kaŋŋe ina jalba e nder asamaan ruulde, ina jalba e dow ndiyam. Leydi ina woodi caggal, ina waɗi ɓuuɓri leɗɗe to bannge ñaamo. Naalanke oo siifondirii e innde mum e ñalngu nguu (1914) e tinndi ɓaleeji, to les-nano kompoññe oo.<ref name="VenObs">{{cite web|title=Venus Observations|url=https://venusobservations.blogspot.com/2010/11/venus-by-sea-in-water-by-eugene-de.html|accessdate=2 September 2011|archive-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720055531/http://venusobservations.blogspot.com/2010/11/venus-by-sea-in-water-by-eugene-de.html|url-status=dead}}</ref><ref name="christies">{{cite web|title=Eugen von Blaas (Austrian, 1843-1932) In the Water|url=https://www.christies.com/lot/lot-eugen-von-blaas-in-the-water-4693836/?intObjectID=4693836|publisher=Christie's|access-date=2022-01-09}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> atpoli5nfwsdg94lpqmrnm9pvyox59t Interior of a Kitchen with a Woman, a Child and a Maid 0 39127 161176 2026-04-08T08:55:25Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nder suudu nyaamdu e debbo, cukalel e golloowo (c. 1668-1672) ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti koɗki. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 38. DEBBO PEELTOOƊO PEER, WONI ƁIƊƊO E ƁIƊƊO-GOLLORƊO. Sm. 14. Debbo ina jooɗii sara ŋoral sara hakkunde natal ngal, ina fadi ƴeewoowo. Omo jogii 6oggi perel e nd..." 161176 wikitext text/x-wiki Nder suudu nyaamdu e debbo, cukalel e golloowo (c. 1668-1672) ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti koɗki. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 38. DEBBO PEELTOOƊO PEER, WONI ƁIƊƊO E ƁIƊƊO-GOLLORƊO. Sm. 14. Debbo ina jooɗii sara ŋoral sara hakkunde natal ngal, ina fadi ƴeewoowo. Omo jogii 6oggi perel e nder 6anndu makko. Nano makko ko cukalel tokosel ina hollira perel e maccuɗo debbo, yi’aaɗo e annoore timmunde, kono caggal mum ina fadi ƴeewoowo, ina ƴetta huunde e jaaynde. Debbo oo, kaaloowo e suka debbo oo, ina ɓoornii wutte boɗeejo tokooso, ina waɗi wutte daneejo, ina waɗi kadi wutte daneejo; to koyɗe makko bannge ñaamo, ko ɓiɗɓe leɗɗe. E sara makko to bannge ñaamo ko 6uu6ol, ngol 6uu6ol ina fawii e dow yiite pettol. Dow ina fawi foto Luutu e nder yarlitaare mum. To bannge nano ko laylaytol ina waɗi leppi e juguuji ndarnaaɗi. Annoore ndee ina ummoo e feɗeendu nduu ina waɗi ridooji boɗeeji to bannge nano, ina yayna kadi feggere mburu e feggere nde ina darii e dow taabal to bannge nano yeeso kam e kaɓirɗe leydi. Siyno : « P de Hooch » ; kanndaa, 27 1/2 inch e 25 inch. Sales, P. Locquet, ñalnde 22 suwee 1783, limre 183 (220 florin, Gildemeester). J. Gildemeester Jansz, to Amsterdam, lewru suwee n, hitaande 1800 (185 florin, walla 17 £, Roos). E. W. Lake, Londres, hitaande 1845 (66 £, nokku ɓuuɓɗo). Berger, to Londres, ñalnde 16 suwee 1900, limre 108 (1102 £: IDS., Dowdeswell). E nder catal 100 nate, e nder jeyi yeeyoowo Ch. Sedelmeyer mo Pari, hitaande 1901, limngal 20. E wiyde RKD, nde soodaa ko e deftere Gutmann e hitaande 1987. Tuugnorgal su50z6ro2v0b5u3ohs7iuz5gje2b7y3 161177 161176 2026-04-08T08:56:25Z SUZYFATIMA 13856 161177 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nder suudu nyaamdu e debbo, cukalel e golloowo (c. 1668-1672)''' ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti koɗki. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 38. DEBBO PEELTOOƊO PEER, WONI ƁIƊƊO E ƁIƊƊO-GOLLORƊO. Sm. 14. Debbo ina jooɗii sara ŋoral sara hakkunde natal ngal, ina fadi ƴeewoowo. Omo jogii 6oggi perel e nder 6anndu makko. Nano makko ko cukalel tokosel ina hollira perel e maccuɗo debbo, yi’aaɗo e annoore timmunde, kono caggal mum ina fadi ƴeewoowo, ina ƴetta huunde e jaaynde. Debbo oo, kaaloowo e suka debbo oo, ina ɓoornii wutte boɗeejo tokooso, ina waɗi wutte daneejo, ina waɗi kadi wutte daneejo; to koyɗe makko bannge ñaamo, ko ɓiɗɓe leɗɗe. E sara makko to bannge ñaamo ko 6uu6ol, ngol 6uu6ol ina fawii e dow yiite pettol. Dow ina fawi foto Luutu e nder yarlitaare mum. To bannge nano ko laylaytol ina waɗi leppi e juguuji ndarnaaɗi. Annoore ndee ina ummoo e feɗeendu nduu ina waɗi ridooji boɗeeji to bannge nano, ina yayna kadi feggere mburu e feggere nde ina darii e dow taabal to bannge nano yeeso kam e kaɓirɗe leydi. Siyno : « P de Hooch » ; kanndaa, 27 1/2 inch e 25 inch. Sales, P. Locquet, ñalnde 22 suwee 1783, limre 183 (220 florin, Gildemeester). J. Gildemeester Jansz, to Amsterdam, lewru suwee n, hitaande 1800 (185 florin, walla 17 £, Roos). E. W. Lake, Londres, hitaande 1845 (66 £, nokku ɓuuɓɗo). Berger, to Londres, ñalnde 16 suwee 1900, limre 108 (1102 £: IDS., Dowdeswell). E nder catal 100 nate, e nder jeyi yeeyoowo Ch. Sedelmeyer mo Pari, hitaande 1901, limngal 20. E wiyde RKD, nde soodaa ko e deftere Gutmann e hitaande 1987. == Tuugnorgal == i25yekniovxkg2cjox3zxhidsx6s8gm 161179 161177 2026-04-08T08:59:09Z SUZYFATIMA 13856 161179 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nder suudu nyaamdu e debbo, cukalel e golloowo (c. 1668-1672)''' ko natal nebam e dow canvas ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti koɗki. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1908, winndi : 38. DEBBO PEELTOOƊO PEER, WONI ƁIƊƊO E ƁIƊƊO-GOLLORƊO. Sm. 14. Debbo ina jooɗii sara ŋoral sara hakkunde natal ngal, ina fadi ƴeewoowo. Omo jogii 6oggi perel e nder 6anndu makko. Nano makko ko cukalel tokosel ina hollira perel e maccuɗo debbo, yi’aaɗo e annoore timmunde, kono caggal mum ina fadi ƴeewoowo, ina ƴetta huunde e jaaynde. Debbo oo, kaaloowo e suka debbo oo, ina ɓoornii wutte boɗeejo tokooso, ina waɗi wutte daneejo, ina waɗi kadi wutte daneejo; to koyɗe makko bannge ñaamo, ko ɓiɗɓe leɗɗe. E sara makko to bannge ñaamo ko 6uu6ol, ngol 6uu6ol ina fawii e dow yiite pettol. Dow ina fawi foto Luutu e nder yarlitaare mum. To bannge nano ko laylaytol ina waɗi leppi e juguuji ndarnaaɗi. Annoore ndee ina ummoo e feɗeendu nduu ina waɗi ridooji boɗeeji to bannge nano, ina yayna kadi feggere mburu e feggere nde ina darii e dow taabal to bannge nano yeeso kam e kaɓirɗe leydi. Siyno : « P de Hooch » ; kanndaa, 27 1/2 inch e 25 inch. Sales, P. Locquet, ñalnde 22 suwee 1783, limre 183 (220 florin, Gildemeester). J. Gildemeester Jansz, to Amsterdam, lewru suwee n, hitaande 1800 (185 florin, walla 17 £, Roos). E. W. Lake, Londres, hitaande 1845 (66 £, nokku ɓuuɓɗo). Berger, to Londres, ñalnde 16 suwee 1900, limre 108 (1102 £: IDS., Dowdeswell). E nder catal 100 nate, e nder jeyi yeeyoowo Ch. Sedelmeyer mo Pari, hitaande 1901, limngal 20. E wiyde RKD, nde soodaa ko e deftere Gutmann e hitaande 1987.<ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/487/mode/1up entry 38 for Woman Peeling Pears, with a Child and a Servant-Girl] in Hofstede de Groot, 1908</ref><ref>RKD catalog entry</ref> == Tuugnorgal == <references /> m2ldfw4tys9fu2u4b55hpn1a3n1rtgj Interior with a Mother Close to a Cradle 0 39128 161181 2026-04-08T09:02:30Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nder e yumma ɓadiiɗo ɓiɗɗo ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch, sosi c. Duuɓi 1665-1670. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte ngenndiiru, to Stockholm. Ndeeɗoo nate ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1910, winndi : 13. YUMMA TO ƁIƊƊO. deG. 83. Ɗuum ina hollira suudu niɓɓuru, feccere e mum ina yayna naange, ina ɓuuɓtoo e nder windo, ina feeña e tile leydi. Yumma cukalel jooɗii e ɓiɗɗo mum debbo..." 161181 wikitext text/x-wiki Nder e yumma ɓadiiɗo ɓiɗɗo ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch, sosi c. Duuɓi 1665-1670. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte ngenndiiru, to Stockholm. Ndeeɗoo nate ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1910, winndi : 13. YUMMA TO ƁIƊƊO. deG. 83. Ɗuum ina hollira suudu niɓɓuru, feccere e mum ina yayna naange, ina ɓuuɓtoo e nder windo, ina feeña e tile leydi. Yumma cukalel jooɗii e ɓiɗɗo mum debbo tokooso e dow koyɗe mum, ina hollira e junngo mum nano feggere dariinde sara mum. Debbo oo ɓoornii ko wutte boɗeejo, suka debbo oo ɓoornii ko wutte daneejo. To bannge ñaamo ko ɓuuɓri; sara maggal ko leeso 4, ɗo maccuɗo debbo ina liggina. Damal udditiingal ngal ina hokka yiyngo laaɓngo e mbedda sara kanaal. Ko ina wona jooni ko nanndi e natal gonngal e nder deftere Van der Hoop (2). Ko niɓɓiɗde, ko ɓuuɓɗo, ko leelɗo. Siynaama ko laaɓtaani "P.D. HOO"; kanndaa, 21 inch e 26 inch. Siftinaama e limto hitaande 1816. Jooni e nder suudu defte ngenndiiru to Stockholm, limre 473 e nder catal hitaande 1900. 13a. Natal e Debbo e Cukalel. Sippol. Amsterdam, ñalnde 2 abriil 1698 (Hoet, i. 43), limre 20 (21 florin). 13b. Debbo ina lelna Cukalel e nder Ɓoggi, e nder Interior. Sippol. Daawu. letswaart, to Amsterdam, ñalnde 22 abriil 1749 (Hoet, ii. 250), limre 191 (16 florin 10). Yerondirde natal ngal e nder deftere Fleischmann (8). 72nzsb0mg79t7jwpkb1q402um8o5w2r 161182 161181 2026-04-08T09:04:18Z SUZYFATIMA 13856 161182 wikitext text/x-wiki Nder e yumma ɓadiiɗo ɓiɗɗo ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch, sosi c. Duuɓi 1665-1670. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte ngenndiiru, to Stockholm. Ndeeɗoo nate ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1910, winndi : 13. YUMMA TO ƁIƊƊO. deG. 83. Ɗuum ina hollira suudu niɓɓuru, feccere e mum ina yayna naange, ina ɓuuɓtoo e nder windo, ina feeña e tile leydi. Yumma cukalel jooɗii e ɓiɗɗo mum debbo tokooso e dow koyɗe mum, ina hollira e junngo mum nano feggere dariinde sara mum. Debbo oo ɓoornii ko wutte boɗeejo, suka debbo oo ɓoornii ko wutte daneejo. To bannge ñaamo ko ɓuuɓri; sara maggal ko leeso 4, ɗo maccuɗo debbo ina liggina. Damal udditiingal ngal ina hokka yiyngo laaɓngo e mbedda sara kanaal. Ko ina wona jooni ko nanndi e natal gonngal e nder deftere Van der Hoop (2). Ko niɓɓiɗde, ko ɓuuɓɗo, ko leelɗo. Siynaama ko laaɓtaani "P.D. HOO"; kanndaa, 21 inch e 26 inch. Siftinaama e limto hitaande 1816. Jooni e nder suudu defte ngenndiiru to Stockholm, limre 473 e nder catal hitaande 1900. 13a. Natal e Debbo e Cukalel. Sippol. Amsterdam, ñalnde 2 abriil 1698 (Hoet, i. 43), limre 20 (21 florin). 13b. Debbo ina lelna Cukalel e nder Ɓoggi, e nder Interior. Sippol. Daawu. letswaart, to Amsterdam, ñalnde 22 abriil 1749 (Hoet, ii. 250), limre 191 (16 florin 10). Yerondirde natal ngal e nder deftere Fleischmann (8).Tuugnorgal 4drltrl8uqvjd9h2ar01l0ybi55ctse 161183 161182 2026-04-08T09:05:29Z SUZYFATIMA 13856 161183 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nder e yumma ɓadiiɗo ɓiɗɗo''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch, sosi c. Duuɓi 1665-1670. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte ngenndiiru, to Stockholm. Ndeeɗoo nate ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1910, winndi : 13. YUMMA TO ƁIƊƊO. deG. 83. Ɗuum ina hollira suudu niɓɓuru, feccere e mum ina yayna naange, ina ɓuuɓtoo e nder windo, ina feeña e tile leydi. Yumma cukalel jooɗii e ɓiɗɗo mum debbo tokooso e dow koyɗe mum, ina hollira e junngo mum nano feggere dariinde sara mum. Debbo oo ɓoornii ko wutte boɗeejo, suka debbo oo ɓoornii ko wutte daneejo. To bannge ñaamo ko ɓuuɓri; sara maggal ko leeso 4, ɗo maccuɗo debbo ina liggina. Damal udditiingal ngal ina hokka yiyngo laaɓngo e mbedda sara kanaal. Ko ina wona jooni ko nanndi e natal gonngal e nder deftere Van der Hoop (2). Ko niɓɓiɗde, ko ɓuuɓɗo, ko leelɗo. Siynaama ko laaɓtaani "P.D. HOO"; kanndaa, 21 inch e 26 inch. Siftinaama e limto hitaande 1816. Jooni e nder suudu defte ngenndiiru to Stockholm, limre 473 e nder catal hitaande 1900. 13a. Natal e Debbo e Cukalel. Sippol. Amsterdam, ñalnde 2 abriil 1698 (Hoet, i. 43), limre 20 (21 florin). 13b. Debbo ina lelna Cukalel e nder Ɓoggi, e nder Interior. Sippol. Daawu. letswaart, to Amsterdam, ñalnde 22 abriil 1749 (Hoet, ii. 250), limre 191 (16 florin 10). Yerondirde natal ngal e nder deftere Fleischmann (8). == Tuugnorgal == 7evh1z1tf8suajib94kmqxhmm7nll8p 161184 161183 2026-04-08T09:11:30Z SUZYFATIMA 13856 161184 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nder e yumma ɓadiiɗo ɓiɗɗo''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Pieter de Hooch, sosi c. Duuɓi 1665-1670. Ina jeyaa e ko moofti e nder suudu defte ngenndiiru, to Stockholm. Ndeeɗoo nate ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1910, winndi : 13. YUMMA TO ƁIƊƊO. deG. 83. Ɗuum ina hollira suudu niɓɓuru, feccere e mum ina yayna naange, ina ɓuuɓtoo e nder windo, ina feeña e tile leydi. Yumma cukalel jooɗii e ɓiɗɗo mum debbo tokooso e dow koyɗe mum, ina hollira e junngo mum nano feggere dariinde sara mum. Debbo oo ɓoornii ko wutte boɗeejo, suka debbo oo ɓoornii ko wutte daneejo. To bannge ñaamo ko ɓuuɓri; sara maggal ko leeso 4, ɗo maccuɗo debbo ina liggina. Damal udditiingal ngal ina hokka yiyngo laaɓngo e mbedda sara kanaal. Ko ina wona jooni ko nanndi e natal gonngal e nder deftere Van der Hoop (2). Ko niɓɓiɗde, ko ɓuuɓɗo, ko leelɗo. Siynaama ko laaɓtaani "P.D. HOO"; kanndaa, 21 inch e 26 inch. Siftinaama e limto hitaande 1816. Jooni e nder suudu defte ngenndiiru to Stockholm, limre 473 e nder catal hitaande 1900. 13a. Natal e Debbo e Cukalel. Sippol. Amsterdam, ñalnde 2 abriil 1698 (Hoet, i. 43), limre 20 (21 florin). 13b. Debbo ina lelna Cukalel e nder Ɓoggi, e nder Interior. Sippol. Daawu. letswaart, to Amsterdam, ñalnde 22 abriil 1749 (Hoet, ii. 250), limre 191 (16 florin 10). Yerondirde natal ngal e nder deftere Fleischmann (8).<ref>This is shorthand for the catalog entry of Hofstede de Groot's first list of Hooch paintings published in [[Oud Holland]]</ref><ref>[https://archive.org/stream/catalogueraisonn01hofsuoft#page/480/mode/1up entry 13 for Mother beside a Cradle] in Hofstede de Groot, 1910</ref> == Tuugnorgal == <references /> svw1h6fi0d9rj6oftuon2ozqebil9h9 Interior with an Old Woman and a Young Boy 0 39129 161186 2026-04-08T09:16:18Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nder suudu e debbo mawɗo e suka gorko ko nate nebam-e-panel ɗe Jan Steen waɗi c.1656–1660, jooni ko e deftere keeriinde. E fuɗɗoode anndiraama to La Haye ko Macalester Loup koppi mo anndaaka, ina gasa tawa ko Johan Gabriel Schwarzmann (1739-1812) soodi ɗum to La Haye. Caggal maayde makko o acci ɗum e juuɗe Mariyam Anna Schwarzmann (1778-1847), debbo Pier Bartolomeus van den Hove (1763-1839). Ɓe acci ɗum e ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Anna Mariya Ludikov..." 161186 wikitext text/x-wiki Nder suudu e debbo mawɗo e suka gorko ko nate nebam-e-panel ɗe Jan Steen waɗi c.1656–1660, jooni ko e deftere keeriinde. E fuɗɗoode anndiraama to La Haye ko Macalester Loup koppi mo anndaaka, ina gasa tawa ko Johan Gabriel Schwarzmann (1739-1812) soodi ɗum to La Haye. Caggal maayde makko o acci ɗum e juuɗe Mariyam Anna Schwarzmann (1778-1847), debbo Pier Bartolomeus van den Hove (1763-1839). Ɓe acci ɗum e ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Anna Mariya Ludikova van den Hove (1822-1855), debbo Eduar Teodor Leyon Speyart van Woerden (1813-1881). Ndeen ko Korneliyus Ludovikus Mariya Emiliyus Joanne Eduar Speyart van Woerden (1849–1911) roni ɗum, o acci ɗum e joom mum keeriiɗo goɗɗo. Ñalnde 9 lewru juko hitaande 2015 nde soodaama to Sotheby's to Londres, nde wonnoo ko "jeyi ummoriiɗo e kollirgol teddungal Holannda". Tuugnorgal jdke65scvgge628vwkdvx0fzfte02r2 161187 161186 2026-04-08T09:17:57Z SUZYFATIMA 13856 161187 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nder suudu e debbo mawɗo e suka gorko''' ko nate nebam-e-panel ɗe Jan Steen waɗi c.1656–1660, jooni ko e deftere keeriinde. E fuɗɗoode anndiraama to La Haye ko Macalester Loup koppi mo anndaaka, ina gasa tawa ko Johan Gabriel Schwarzmann (1739-1812) soodi ɗum to La Haye. Caggal maayde makko o acci ɗum e juuɗe Mariyam Anna Schwarzmann (1778-1847), debbo Pier Bartolomeus van den Hove (1763-1839). Ɓe acci ɗum e ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Anna Mariya Ludikova van den Hove (1822-1855), debbo Eduar Teodor Leyon Speyart van Woerden (1813-1881). Ndeen ko Korneliyus Ludovikus Mariya Emiliyus Joanne Eduar Speyart van Woerden (1849–1911) roni ɗum, o acci ɗum e joom mum keeriiɗo goɗɗo. Ñalnde 9 lewru juko hitaande 2015 nde soodaama to Sotheby's to Londres, nde wonnoo ko "jeyi ummoriiɗo e kollirgol teddungal Holannda". == Tuugnorgal == scxfuye89u72fx7kaaqzf6yj1lyt6dy 161192 161187 2026-04-08T09:23:48Z SUZYFATIMA 13856 161192 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nder suudu e debbo mawɗo e suka gorko''' ko nate nebam-e-panel ɗe Jan Steen waɗi c.1656–1660, jooni ko e deftere keeriinde. E fuɗɗoode anndiraama to La Haye ko Macalester Loup koppi mo anndaaka, ina gasa tawa ko Johan Gabriel Schwarzmann (1739-1812) soodi ɗum to La Haye. Caggal maayde makko o acci ɗum e juuɗe Mariyam Anna Schwarzmann (1778-1847), debbo Pier Bartolomeus van den Hove (1763-1839). Ɓe acci ɗum e ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Anna Mariya Ludikova van den Hove (1822-1855), debbo Eduar Teodor Leyon Speyart van Woerden (1813-1881). Ndeen ko Korneliyus Ludovikus Mariya Emiliyus Joanne Eduar Speyart van Woerden (1849–1911) roni ɗum, o acci ɗum e joom mum keeriiɗo goɗɗo. Ñalnde 9 lewru juko hitaande 2015 nde soodaama to Sotheby's to Londres, nde wonnoo ko "jeyi ummoriiɗo e kollirgol teddungal Holannda".<ref>{{cite web|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/2015/old-master-british-paintings-day-sale-l15034/lot.122.html|title=Jan Havicksz. Steen - AN OLD LADY WITH A YOUNG BOY, IN AN INTERIOR|publisher=Sothebys|accessdate=27 August 2020}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 6of97wfpcjgc4zl60a5j5uub8bdy3nl Kristy Hill 0 39130 161188 2026-04-08T09:19:39Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kristy Hiria Hill (jibinaa ko 1 sulyee 1979) ko ƴaañoowo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, o ƴaañii e fedde wiyeteende Three Kings United. Hill waɗii kawgel mum gadanel e Football Ferns nde o heɓi Arjantiin 1-0 ñalnde 16 suwee 2008, o naati e doggol Nuwel Selannde ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2008, o fiyi e kawgel gootel ; a 0–4 ŋakkere e leyɗeele dentuɗe Amerik. O jeyaa kadi ko e fedde Nuwel Selannde e Olimpiyaaji 2012. Tuugnorgal" 161188 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kristy Hiria Hill (jibinaa ko 1 sulyee 1979) ko ƴaañoowo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, o ƴaañii e fedde wiyeteende Three Kings United. Hill waɗii kawgel mum gadanel e Football Ferns nde o heɓi Arjantiin 1-0 ñalnde 16 suwee 2008, o naati e doggol Nuwel Selannde ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2008, o fiyi e kawgel gootel ; a 0–4 ŋakkere e leyɗeele dentuɗe Amerik. O jeyaa kadi ko e fedde Nuwel Selannde e Olimpiyaaji 2012. Tuugnorgal d6scwvpy9mv09piqkvz8y46v0e93td2 161189 161188 2026-04-08T09:21:53Z Ilya Discuss 10103 161189 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kristy Hiria Hill''' (jibinaa ko 1 sulyee 1979) ko ƴaañoowo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, o ƴaañii e fedde wiyeteende Three Kings United. Hill waɗii kawgel mum gadanel e Football Ferns nde o heɓi Arjantiin 1-0 ñalnde 16 suwee 2008, o naati e doggol Nuwel Selannde ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2008, o fiyi e kawgel gootel ; a 0–4 ŋakkere e leyɗeele dentuɗe Amerik. O jeyaa kadi ko e fedde Nuwel Selannde e Olimpiyaaji 2012. Tuugnorgal 2gl7j1ci9t6675bs3kis8yp6isglh34 161191 161189 2026-04-08T09:22:33Z Ilya Discuss 10103 161191 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kristy Hiria Hill''' (jibinaa ko 1 sulyee 1979) ko ƴaañoowo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, o ƴaañii e fedde wiyeteende Three Kings United. Hill waɗii kawgel mum gadanel e Football Ferns nde o heɓi Arjantiin 1-0 ñalnde 16 suwee 2008, o naati e doggol Nuwel Selannde ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2008, o fiyi e kawgel gootel ; a 0–4 ŋakkere e leyɗeele dentuɗe Amerik. O jeyaa kadi ko e fedde Nuwel Selannde e Olimpiyaaji 2012. == Tuugnorgal == h1pydsolohc1pwb57ouji3dhkltouji 161193 161191 2026-04-08T09:25:36Z Ilya Discuss 10103 161193 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kristy Hiria Hill''' (jibinaa ko 1 sulyee 1979) ko ƴaañoowo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, o ƴaañii e fedde wiyeteende Three Kings United.<ref>{{cite web|title=Olympic Football Squads Named|url=http://www.olympic.org.nz/Article.aspx?Mode=1&ID=6019|publisher=New Zealand Olympic Committee|date=4 July 2008|access-date=4 July 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080705171737/http://www.olympic.org.nz/Article.aspx?Mode=1&ID=6019|archive-date=5 July 2008}}</ref><ref>{{cite web|title=Match Report: USA - New Zealand|url=https://www.fifa.com/womensolympic/matches/round=250027/match=300051828/report.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080818161529/http://www.fifa.com/womensolympic/matches/round=250027/match=300051828/report.html|url-status=dead|archive-date=18 August 2008|publisher=[[FIFA]]|date=12 August 2008}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.shekicks.net/news/view/5621|title=Team GB's First Opponents Name Squad|date=1 July 2012|access-date=14 November 2014|website=www.shekicks.net|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130928005648/http://www.shekicks.net/news/view/5621|archive-date=28 September 2013}}</ref> Hill waɗii kawgel mum gadanel e Football Ferns nde o heɓi Arjantiin 1-0 ñalnde 16 suwee 2008, o naati e doggol Nuwel Selannde ngam tawtoreede Olimpiyaaji 2008, o fiyi e kawgel gootel ; a 0–4 ŋakkere e leyɗeele dentuɗe Amerik. O jeyaa kadi ko e fedde Nuwel Selannde e Olimpiyaaji 2012. == Tuugnorgal == mekiyoro0qnw4cf62asvpzyt5h9k7qt The Italian Brigand's Wife 0 39131 161194 2026-04-08T09:26:24Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo Brigand Italinaajo ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Léon Cogniet, gila 1826. Daartol e sifaa Ina hollita debbo wuyɓe e nder tule ceene Fuɗnaange Itali, ina ƴeewtoo jawdi ndariindi ndi yahoowo ina waɗi njuuteendi silki ndi o jogii ngam ƴeewndaade. Nate Itaaliyankooɓe ƴaañooɓe ko huunde huuɓtodinnde e naalankaagal njimri e oon sahaa. Cogniet feewni ɗum ko e mbaydi pendant ngam waɗde nate ɗe sehil makko Achille-Etna Michal..." 161194 wikitext text/x-wiki Debbo Brigand Italinaajo ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Léon Cogniet, gila 1826. Daartol e sifaa Ina hollita debbo wuyɓe e nder tule ceene Fuɗnaange Itali, ina ƴeewtoo jawdi ndariindi ndi yahoowo ina waɗi njuuteendi silki ndi o jogii ngam ƴeewndaade. Nate Itaaliyankooɓe ƴaañooɓe ko huunde huuɓtodinnde e naalankaagal njimri e oon sahaa. Cogniet feewni ɗum ko e mbaydi pendant ngam waɗde nate ɗe sehil makko Achille-Etna Michallon waɗi, ina hollira mawɗo wuyɓe. Cogniet waɗii nate tati e nate ɗee e nder hitaande 1825 haa 1826, ina gasa tawa ina ɗaminii hollirde heen gootel to Salon 1827. Gooto e majje ina woni hannde e nder defterdu Metropolitan Museum of Art, to New York. Tuugnorgal cw4lf6d796dscfd8bodkbauvnunz48c 161195 161194 2026-04-08T09:27:44Z SUZYFATIMA 13856 161195 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo Brigand Italinaajo''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Léon Cogniet, gila 1826. Daartol e sifaa Ina hollita debbo wuyɓe e nder tule ceene Fuɗnaange Itali, ina ƴeewtoo jawdi ndariindi ndi yahoowo ina waɗi njuuteendi silki ndi o jogii ngam ƴeewndaade. Nate Itaaliyankooɓe ƴaañooɓe ko huunde huuɓtodinnde e naalankaagal njimri e oon sahaa. Cogniet feewni ɗum ko e mbaydi pendant ngam waɗde nate ɗe sehil makko Achille-Etna Michallon waɗi, ina hollira mawɗo wuyɓe. Cogniet waɗii nate tati e nate ɗee e nder hitaande 1825 haa 1826, ina gasa tawa ina ɗaminii hollirde heen gootel to Salon 1827. Gooto e majje ina woni hannde e nder defterdu Metropolitan Museum of Art, to New York. == Tuugnorgal == 1xvxye0vcj9lrvv1zud6qmlptvfgb4h 161197 161195 2026-04-08T09:30:33Z SUZYFATIMA 13856 161197 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo Brigand Italinaajo''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Léon Cogniet, gila 1826. Daartol e sifaa Ina hollita debbo wuyɓe e nder tule ceene Fuɗnaange Itali, ina ƴeewtoo jawdi ndariindi ndi yahoowo ina waɗi njuuteendi silki ndi o jogii ngam ƴeewndaade. Nate Itaaliyankooɓe ƴaañooɓe ko huunde huuɓtodinnde e naalankaagal njimri e oon sahaa. Cogniet feewni ɗum ko e mbaydi pendant ngam waɗde nate ɗe sehil makko Achille-Etna Michallon waɗi, ina hollira mawɗo wuyɓe. Cogniet waɗii nate tati e nate ɗee e nder hitaande 1825 haa 1826, ina gasa tawa ina ɗaminii hollirde heen gootel to Salon 1827. Gooto e majje ina woni hannde e nder defterdu Metropolitan Museum of Art, to New York.<ref>Wrigley p.76</ref><ref>Miller p.35</ref><ref>[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/438633 Metropolitan Museum of Art]</ref> == Tuugnorgal == <references /> mm4hgzsfcs9sv2b7l3uidptz89h8zwr Trofeu Internacional Ciutat de Barcelona 0 39132 161196 2026-04-08T09:29:07Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Koolol hakkunde leyɗeele Barcelone ko kawgel tennis waɗeteeɗo e dow dingiral loopal to Barcelone, Espaañ. Nde yuɓɓinaama gila 2015, nde jeyaa ko e fedde rewɓe ITF, ko nde 60 000 dolaar. Finaluuji ɓennuɗi Ceerno Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2019 Leyɗeele dentuɗe Amerik 7-6(7-3), 3-6, 6-1 2018 Espaañ Estrella Kabesa Kandela Espaañ Aliyona Bolsova 6-2, 6-3 2017 Sili Daniyela Seguel Farayse Amandin Hesse 3-6, 7-6(7-5), 7-6(7-3) 2016 Farayse Ose..." 161196 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Koolol hakkunde leyɗeele Barcelone ko kawgel tennis waɗeteeɗo e dow dingiral loopal to Barcelone, Espaañ. Nde yuɓɓinaama gila 2015, nde jeyaa ko e fedde rewɓe ITF, ko nde 60 000 dolaar. Finaluuji ɓennuɗi Ceerno Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2019 Leyɗeele dentuɗe Amerik 7-6(7-3), 3-6, 6-1 2018 Espaañ Estrella Kabesa Kandela Espaañ Aliyona Bolsova 6-2, 6-3 2017 Sili Daniyela Seguel Farayse Amandin Hesse 3-6, 7-6(7-5), 7-6(7-3) 2016 Farayse Osean Dodin Rumaani Ioana Loredana Rosa 6-3, 6-4 2015 Farayse Mirtil Joorji Espaañ Joorjina Garsiya Peres 6-3, 7-6(7-3) Ɗiɗi Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2019 Japon Kiyoka Okamura Japon Moyuka Uchijima Espaañ Marina Bassols Ribera Espaañ Yivonne Kavalle Reimers 7-6(9-7), 6-4 2018 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Jessica Ho Siin Wang Xiyu Beresiil Karolina Meligeni Alves Jade Farayse 6-3, 6-1 2017 Paraguwaay ko wuro wiyeteengo Montserrat Gonsales Espaañ Silvia Soler Espinosa Israayiil Juliya Glushko Ostarali Prisilla Hon 6-4, 6-3 2016 Venesuela Andere Gamiz Espaañ Joorjina Garsiya Peres Itali Alice Matteucci Siwis Jil Teikmann 6-2, 7-5 2015 Espaañ Aliyona Bolsova Itali Gaia Sanesi Espaañ Estrella Cabeza Candela Ukrain Oleksandra Korashivili 6-3, 6-4 Jokkondire yaajɗe h8z5eub27wd0fuwftr86eqbvvnvj1y0 161245 161196 2026-04-08T10:26:57Z Ilya Discuss 10103 161245 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koolol hakkunde leyɗeele Barcelone''' ko kawgel tennis waɗeteeɗo e dow dingiral loopal to Barcelone, Espaañ. Nde yuɓɓinaama gila 2015, nde jeyaa ko e fedde rewɓe ITF, ko nde 60 000 dolaar. Finaluuji ɓennuɗi Ceerno Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2019 Leyɗeele dentuɗe Amerik 7-6(7-3), 3-6, 6-1 2018 Espaañ Estrella Kabesa Kandela Espaañ Aliyona Bolsova 6-2, 6-3 2017 Sili Daniyela Seguel Farayse Amandin Hesse 3-6, 7-6(7-5), 7-6(7-3) 2016 Farayse Osean Dodin Rumaani Ioana Loredana Rosa 6-3, 6-4 2015 Farayse Mirtil Joorji Espaañ Joorjina Garsiya Peres 6-3, 7-6(7-3) Ɗiɗi Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2019 Japon Kiyoka Okamura Japon Moyuka Uchijima Espaañ Marina Bassols Ribera Espaañ Yivonne Kavalle Reimers 7-6(9-7), 6-4 2018 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Jessica Ho Siin Wang Xiyu Beresiil Karolina Meligeni Alves Jade Farayse 6-3, 6-1 2017 Paraguwaay ko wuro wiyeteengo Montserrat Gonsales Espaañ Silvia Soler Espinosa Israayiil Juliya Glushko Ostarali Prisilla Hon 6-4, 6-3 2016 Venesuela Andere Gamiz Espaañ Joorjina Garsiya Peres Itali Alice Matteucci Siwis Jil Teikmann 6-2, 7-5 2015 Espaañ Aliyona Bolsova Itali Gaia Sanesi Espaañ Estrella Cabeza Candela Ukrain Oleksandra Korashivili 6-3, 6-4 Jokkondire yaajɗe pco5i6xaq05atpfvrn8qgfna6cnyoqc 161246 161245 2026-04-08T10:28:02Z Ilya Discuss 10103 161246 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koolol hakkunde leyɗeele Barcelone''' ko kawgel tennis waɗeteeɗo e dow dingiral loopal to Barcelone, Espaañ. Nde yuɓɓinaama gila 2015, nde jeyaa ko e fedde rewɓe ITF, ko nde 60 000 dolaar. Finaluuji ɓennuɗi Ceerno Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2019 Leyɗeele dentuɗe Amerik 7-6(7-3), 3-6, 6-1 2018 Espaañ Estrella Kabesa Kandela Espaañ Aliyona Bolsova 6-2, 6-3 2017 Sili Daniyela Seguel Farayse Amandin Hesse 3-6, 7-6(7-5), 7-6(7-3) 2016 Farayse Osean Dodin Rumaani Ioana Loredana Rosa 6-3, 6-4 2015 Farayse Mirtil Joorji Espaañ Joorjina Garsiya Peres 6-3, 7-6(7-3) Ɗiɗi Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2019 Japon Kiyoka Okamura Japon Moyuka Uchijima Espaañ Marina Bassols Ribera Espaañ Yivonne Kavalle Reimers 7-6(9-7), 6-4 2018 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Jessica Ho Siin Wang Xiyu Beresiil Karolina Meligeni Alves Jade Farayse 6-3, 6-1 2017 Paraguwaay ko wuro wiyeteengo Montserrat Gonsales Espaañ Silvia Soler Espinosa Israayiil Juliya Glushko Ostarali Prisilla Hon 6-4, 6-3 2016 Venesuela Andere Gamiz Espaañ Joorjina Garsiya Peres Itali Alice Matteucci Siwis Jil Teikmann 6-2, 7-5 2015 Espaañ Aliyona Bolsova Itali Gaia Sanesi Espaañ Estrella Cabeza Candela Ukrain Oleksandra Korashivili 6-3, 6-4 Jokkondire yaajɗe kngdjqmyyeckr70snl2f9y129997722 161248 161246 2026-04-08T10:30:10Z Ilya Discuss 10103 161248 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koolol hakkunde leyɗeele Barcelone''' ko kawgel tennis waɗeteeɗo e dow dingiral loopal to Barcelone, Espaañ. Nde yuɓɓinaama gila 2015, nde jeyaa ko e fedde rewɓe ITF, ko nde 60 000 dolaar. == Finaluuji ɓennuɗi == == Ceerno == Hitaande Kampiyoŋ ɗiɗaɓo Score 2019 Leyɗeele dentuɗe Amerik 7-6(7-3), 3-6, 6-1 2018 Espaañ Estrella Kabesa Kandela Espaañ Aliyona Bolsova 6-2, 6-3 2017 Sili Daniyela Seguel Farayse Amandin Hesse 3-6, 7-6(7-5), 7-6(7-3) 2016 Farayse Osean Dodin Rumaani Ioana Loredana Rosa 6-3, 6-4 2015 Farayse Mirtil Joorji Espaañ Joorjina Garsiya Peres 6-3, 7-6(7-3) Ɗiɗi Hitaande Champions Ɗiɗaɓol Njoɓdi 2019 Japon Kiyoka Okamura Japon Moyuka Uchijima Espaañ Marina Bassols Ribera Espaañ Yivonne Kavalle Reimers 7-6(9-7), 6-4 2018 Dowlaaji Dentuɗi Amerik Jessica Ho Siin Wang Xiyu Beresiil Karolina Meligeni Alves Jade Farayse 6-3, 6-1 2017 Paraguwaay ko wuro wiyeteengo Montserrat Gonsales Espaañ Silvia Soler Espinosa Israayiil Juliya Glushko Ostarali Prisilla Hon 6-4, 6-3 2016 Venesuela Andere Gamiz Espaañ Joorjina Garsiya Peres Itali Alice Matteucci Siwis Jil Teikmann 6-2, 7-5 2015 Espaañ Aliyona Bolsova Itali Gaia Sanesi Espaañ Estrella Cabeza Candela Ukrain Oleksandra Korashivili 6-3, 6-4 == Jokkondire yaajɗe == 4cv1hiw5hn86fxp363mj2ljn351wspf Marie Bashir 0 39133 161198 2026-04-08T09:32:02Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hit..." 161198 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. kdtk572eaz66bkvpc38gx4x3c53p7is 161205 161198 2026-04-08T09:42:26Z MOIBARDE 10068 161205 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds.[8] Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020.[9] Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle.[10] Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.[11] E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976.[12] E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe."[13] Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001.[11] E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee.[14] E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande.[15] bv9jmu3rozndwvrngcr4dgg50998ozx Jewess with Oranges 0 39134 161199 2026-04-08T09:33:04Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Yahuuda debbo mo oraas (Poloñ: Żydówka z pomarańczami, Pomarańczarka, Przekupka z pomarańczami) ko nate nebam e dow canvas ɗe Aleksander Gierymski timmini e hitaande 1881, ɗe soodi e hitaande 1928 e nokku defte ngenndiije to Warsaw. Naseer en loppi nde e nder leydi Poloñ, nde Almaañ heɓti nde, e wolde adunaare ɗiɗmere, nde heɓti nde tan ko e hitaande 2011. Limtol Nde pentiraa ko e karallaagal petroŋ hakkunde 1880-81 to Warsaw. Natal ngal ina hollita jom..." 161199 wikitext text/x-wiki Yahuuda debbo mo oraas (Poloñ: Żydówka z pomarańczami, Pomarańczarka, Przekupka z pomarańczami) ko nate nebam e dow canvas ɗe Aleksander Gierymski timmini e hitaande 1881, ɗe soodi e hitaande 1928 e nokku defte ngenndiije to Warsaw. Naseer en loppi nde e nder leydi Poloñ, nde Almaañ heɓti nde, e wolde adunaare ɗiɗmere, nde heɓti nde tan ko e hitaande 2011. Limtol Nde pentiraa ko e karallaagal petroŋ hakkunde 1880-81 to Warsaw. Natal ngal ina hollita jom suudu yahuud, mo naalanke oo maayni e natal goɗngal yahuud e Limon. Debbo oo ina jogii comci mbonɗi, ina jogii kaala e hoore mum, ina jogii wuttulo e dow koyɗe mum. Omo jogii ɓulli ɗiɗi oraas. Baawo oo ina hollira dow cuuɗi Warsaw. Yeeso debbo oo ina seerti. Golle makko teeŋtuɗe kam e ɓuuɓri teeŋtundi ina ɓeyda batte mette e waasde wallude, ummoriiɗe e jikku makko. E ko feewti heen, ina woodi oraasuuji ɗi mbaydi mum en woni tuugnorgal nguurndam, nguleeki, e weeyo fuɗnaange. Pentoowo oo siifondiri innde mum e les ŋoral nano, o waɗti heen innde wuro ngo o penti natal ngal. Tariya Natal ngal jeyaa ko e magasin antique Dom Sztuki to Warsaw, ngal soodaa ko e Musée National de Warsaw ñalnde 23 feebariyee 1928. E nder wolde adunaare ɗiɗmere loowdi Poloñ, konu Almaañ wujji natal ngal. Gila 1945, Poloñ ɗaɓɓi yiytude ɗo woni ɗoo e gartugol mum. Ñalnde 26 noowammbar 2010, natal ngal feeñii e luumo ɓooyngo to Buxtehude, to Almaañ. E noowammbar 2010, e noddaango jaayndiyanke biyeteeɗo Gazeta Wyborcza, hono Włodzimierz Kalicki e Marek Mielniczuk, tawtoraama njillu to Buxtehude, to Almaañ, ngam ƴeewde nate ɗee. Mielniczuk hollitii goonga pentol ngol, o hollitii wonde ceertugol ngol so renndinaama e fotooje hade wolde ɗee, ko batte pentol ɓurtungol e taƴgol canvas ngol caggal wolde, ngol aldaa e karallaagal. O wondi e Kalicki, o tabitini defte jowitiiɗe e golle ndeenka, o tabitini wonde ko pentol wujjaangol e nder galle mooftirɗo nate ngenndiije, to Warsaw. Ministeer pinal e ndonu leydi Poloñ fuɗɗiima kaaldigal ngam artirde nate ɗee to leydi Poloñ. Jeewte ɗee njahrii no haanirta nii, ñalnde 15 sulyee 2011, caggal nde Fooyre Ɓamtaare Poloñ yoɓi joom mum Almaañnaajo njoɓdi mum, Jewess with Oranges artii e Musée National. Njoɓdi yoɓaandi ndii hollitaaka. Tuugnorgal sfpo0enffwnvvsueh125dcm44aur7c5 161200 161199 2026-04-08T09:34:24Z SUZYFATIMA 13856 161200 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yahuuda debbo mo oraas''' (Poloñ: Żydówka z pomarańczami, Pomarańczarka, Przekupka z pomarańczami) ko nate nebam e dow canvas ɗe Aleksander Gierymski timmini e hitaande 1881, ɗe soodi e hitaande 1928 e nokku defte ngenndiije to Warsaw. Naseer en loppi nde e nder leydi Poloñ, nde Almaañ heɓti nde, e wolde adunaare ɗiɗmere, nde heɓti nde tan ko e hitaande 2011. Limtol Nde pentiraa ko e karallaagal petroŋ hakkunde 1880-81 to Warsaw. Natal ngal ina hollita jom suudu yahuud, mo naalanke oo maayni e natal goɗngal yahuud e Limon. Debbo oo ina jogii comci mbonɗi, ina jogii kaala e hoore mum, ina jogii wuttulo e dow koyɗe mum. Omo jogii ɓulli ɗiɗi oraas. Baawo oo ina hollira dow cuuɗi Warsaw. Yeeso debbo oo ina seerti. Golle makko teeŋtuɗe kam e ɓuuɓri teeŋtundi ina ɓeyda batte mette e waasde wallude, ummoriiɗe e jikku makko. E ko feewti heen, ina woodi oraasuuji ɗi mbaydi mum en woni tuugnorgal nguurndam, nguleeki, e weeyo fuɗnaange. Pentoowo oo siifondiri innde mum e les ŋoral nano, o waɗti heen innde wuro ngo o penti natal ngal. Tariya Natal ngal jeyaa ko e magasin antique Dom Sztuki to Warsaw, ngal soodaa ko e Musée National de Warsaw ñalnde 23 feebariyee 1928. E nder wolde adunaare ɗiɗmere loowdi Poloñ, konu Almaañ wujji natal ngal. Gila 1945, Poloñ ɗaɓɓi yiytude ɗo woni ɗoo e gartugol mum. Ñalnde 26 noowammbar 2010, natal ngal feeñii e luumo ɓooyngo to Buxtehude, to Almaañ. E noowammbar 2010, e noddaango jaayndiyanke biyeteeɗo Gazeta Wyborcza, hono Włodzimierz Kalicki e Marek Mielniczuk, tawtoraama njillu to Buxtehude, to Almaañ, ngam ƴeewde nate ɗee. Mielniczuk hollitii goonga pentol ngol, o hollitii wonde ceertugol ngol so renndinaama e fotooje hade wolde ɗee, ko batte pentol ɓurtungol e taƴgol canvas ngol caggal wolde, ngol aldaa e karallaagal. O wondi e Kalicki, o tabitini defte jowitiiɗe e golle ndeenka, o tabitini wonde ko pentol wujjaangol e nder galle mooftirɗo nate ngenndiije, to Warsaw. Ministeer pinal e ndonu leydi Poloñ fuɗɗiima kaaldigal ngam artirde nate ɗee to leydi Poloñ. Jeewte ɗee njahrii no haanirta nii, ñalnde 15 sulyee 2011, caggal nde Fooyre Ɓamtaare Poloñ yoɓi joom mum Almaañnaajo njoɓdi mum, Jewess with Oranges artii e Musée National. Njoɓdi yoɓaandi ndii hollitaaka. == Tuugnorgal == qksnjqvvjugdepu0za5fzof9qnj8xm1 161201 161200 2026-04-08T09:38:14Z SUZYFATIMA 13856 161201 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yahuuda debbo mo oraas''' (Poloñ: Żydówka z pomarańczami, Pomarańczarka, Przekupka z pomarańczami) ko nate nebam e dow canvas ɗe Aleksander Gierymski timmini e hitaande 1881, ɗe soodi e hitaande 1928 e nokku defte ngenndiije to Warsaw. Naseer en loppi nde e nder leydi Poloñ, nde Almaañ heɓti nde, e wolde adunaare ɗiɗmere, nde heɓti nde tan ko e hitaande 2011. Limtol Nde pentiraa ko e karallaagal petroŋ hakkunde 1880-81 to Warsaw. Natal ngal ina hollita jom suudu yahuud, mo naalanke oo maayni e natal goɗngal yahuud e Limon. Debbo oo ina jogii comci mbonɗi, ina jogii kaala e hoore mum, ina jogii wuttulo e dow koyɗe mum. Omo jogii ɓulli ɗiɗi oraas. Baawo oo ina hollira dow cuuɗi Warsaw. Yeeso debbo oo ina seerti. Golle makko teeŋtuɗe kam e ɓuuɓri teeŋtundi ina ɓeyda batte mette e waasde wallude, ummoriiɗe e jikku makko. E ko feewti heen, ina woodi oraasuuji ɗi mbaydi mum en woni tuugnorgal nguurndam, nguleeki, e weeyo fuɗnaange. Pentoowo oo siifondiri innde mum e les ŋoral nano, o waɗti heen innde wuro ngo o penti natal ngal. Tariya Natal ngal jeyaa ko e magasin antique Dom Sztuki to Warsaw, ngal soodaa ko e Musée National de Warsaw ñalnde 23 feebariyee 1928. E nder wolde adunaare ɗiɗmere loowdi Poloñ, konu Almaañ wujji natal ngal. Gila 1945, Poloñ ɗaɓɓi yiytude ɗo woni ɗoo e gartugol mum. Ñalnde 26 noowammbar 2010, natal ngal feeñii e luumo ɓooyngo to Buxtehude, to Almaañ. E noowammbar 2010, e noddaango jaayndiyanke biyeteeɗo Gazeta Wyborcza, hono Włodzimierz Kalicki e Marek Mielniczuk, tawtoraama njillu to Buxtehude, to Almaañ, ngam ƴeewde nate ɗee. Mielniczuk hollitii goonga pentol ngol, o hollitii wonde ceertugol ngol so renndinaama e fotooje hade wolde ɗee, ko batte pentol ɓurtungol e taƴgol canvas ngol caggal wolde, ngol aldaa e karallaagal. O wondi e Kalicki, o tabitini defte jowitiiɗe e golle ndeenka, o tabitini wonde ko pentol wujjaangol e nder galle mooftirɗo nate ngenndiije, to Warsaw. Ministeer pinal e ndonu leydi Poloñ fuɗɗiima kaaldigal ngam artirde nate ɗee to leydi Poloñ. Jeewte ɗee njahrii no haanirta nii, ñalnde 15 sulyee 2011, caggal nde Fooyre Ɓamtaare Poloñ yoɓi joom mum Almaañnaajo njoɓdi mum, Jewess with Oranges artii e Musée National. Njoɓdi yoɓaandi ndii hollitaaka.<ref name="museum">{{cite web|title=Jewess with Oranges|url=http://muzeumutracone.pl/en/portfolio/jewess-with-oranges/|publisher=Lost Museum|accessdate=22 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131224112932/http://muzeumutracone.pl/en/portfolio/jewess-with-oranges/|archive-date=24 December 2013|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite journal|last=Elżbieta|first=Rogowska|title=ŻYDÓWKA Z POMARAŃCZAMI|journal=Cenne, Bezcenne, Utracone|date=June–September 2011|volume=3|issue=64|pages=3–5|url=http://www.nimoz.pl/upload/wydawnictwa/cenne_bezcenne_utracone/2011_3/gierymski.pdf|accessdate=22 December 2013|publisher=Narodowy Instytut Muzealnictwa i Ochrony Zbiorów|language=Polish|issn=1428-6467|archive-date=24 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131224100723/http://www.nimoz.pl/upload/wydawnictwa/cenne_bezcenne_utracone/2011_3/gierymski.pdf|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> ijex3z7b90b0tozbnqjotndyeridayc La Parisienne (Hidalgo painting) Article 0 39135 161202 2026-04-08T09:38:40Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''La Parisienne ko natal 1889 ngal''' pentoowo Filipiin biyeteeɗo Felix Resurrection Hidalgo waɗi. Natal ngal ina hollita debbo ina jogii umbre anndiraande parasol, tiitoonde nanndunde e La Madrileña (En el Balcon) mo Juan Luna winndi. La Parisienne mo Hidalgo woni golle naalankaagal Filipiin gadane cuɓaaɗe ngam waɗde heen mbaydi catal yeeyirde Sotheby sabu nafoore mum, ŋakkeende mum, keewal mum, e keewal mum. Ko adii nde natal ngal feeñata e yeeyirde natal Soth..." 161202 wikitext text/x-wiki '''La Parisienne ko natal 1889 ngal''' pentoowo Filipiin biyeteeɗo Felix Resurrection Hidalgo waɗi. Natal ngal ina hollita debbo ina jogii umbre anndiraande parasol, tiitoonde nanndunde e La Madrileña (En el Balcon) mo Juan Luna winndi. La Parisienne mo Hidalgo woni golle naalankaagal Filipiin gadane cuɓaaɗe ngam waɗde heen mbaydi catal yeeyirde Sotheby sabu nafoore mum, ŋakkeende mum, keewal mum, e keewal mum. Ko adii nde natal ngal feeñata e yeeyirde natal Sotheby’s to Asii fuɗnaange-rewo to Singapuur ñalnde 6 abriil 2003, ko La Parisienne gadano hollireede ko e hitaande 1889 to Pari Exposition Universelle. Ko kañum kadi woni nate Hidalgo tan ɗe njiylotonoo e jaaynde wiyeteende La Illustraccion Española y Americano, jaaynde Espaañ ɓurnde lollude e nder yontere kala. Nde feeñii e nate jaaynde Espaañ ñalnde 28 feebariyee 2003. Hono no La Madrileña (En el Balcon) mo Luna nii, La Parisienne mo Hidalgo ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe naalankooɓe Filipiinnaaɓe lolluɓe mbaɗi, ɗe yimɓe yiyaani fotde teemedere hitaande.[1] == Limtol == La Parisienne ko Hidalgo tagi ɗum e mbaadi teskinndi huutortoondi "palette lewlewndu". Ina hollita keewceeral Hidalgo e huutoraade "palette e style colour ceertuɗo" mo seerti e maande makko hono "pentoowo epic aada". Jikku impressionniste La Parisienne ina nanndi e mbaadi ndi James Tissot huutorii, hono no nate mum Summer e hitaande 1878 nii, e nate Pierre-Auguste Renoir ɗe The Umbrellas e hitaande 1879 wolde hakkunde leyɗeele Espaañ.[1] == Tuugnorgal == pb0mwa1z6z3n5vv1k3x8s83q8zvf6a0 161203 161202 2026-04-08T09:40:14Z Bakurakurama 11269 161203 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''La Parisienne ko natal 1889 ngal''' pentoowo Filipiin biyeteeɗo Felix Resurrection Hidalgo waɗi. Natal ngal ina hollita debbo ina jogii umbre anndiraande parasol, tiitoonde nanndunde e La Madrileña (En el Balcon) mo Juan Luna winndi. La Parisienne mo Hidalgo woni golle naalankaagal Filipiin gadane cuɓaaɗe ngam waɗde heen mbaydi catal yeeyirde Sotheby sabu nafoore mum, ŋakkeende mum, keewal mum, e keewal mum. Ko adii nde natal ngal feeñata e yeeyirde natal Sotheby’s to Asii fuɗnaange-rewo to Singapuur ñalnde 6 abriil 2003, ko La Parisienne gadano hollireede ko e hitaande 1889 to Pari Exposition Universelle. Ko kañum kadi woni nate Hidalgo tan ɗe njiylotonoo e jaaynde wiyeteende La Illustraccion Española y Americano, jaaynde Espaañ ɓurnde lollude e nder yontere kala. Nde feeñii e nate jaaynde Espaañ ñalnde 28 feebariyee 2003. Hono no La Madrileña (En el Balcon) mo Luna nii, La Parisienne mo Hidalgo ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe naalankooɓe Filipiinnaaɓe lolluɓe mbaɗi, ɗe yimɓe yiyaani fotde teemedere hitaande.[1] == Limtol == La Parisienne ko Hidalgo tagi ɗum e mbaadi teskinndi huutortoondi "palette lewlewndu". Ina hollita keewceeral Hidalgo e huutoraade "palette e style colour ceertuɗo" mo seerti e maande makko hono "pentoowo epic aada". Jikku impressionniste La Parisienne ina nanndi e mbaadi ndi James Tissot huutorii, hono no nate mum Summer e hitaande 1878 nii, e nate Pierre-Auguste Renoir ɗe The Umbrellas e hitaande 1879 wolde hakkunde leyɗeele Espaañ.[1] == Tuugnorgal == q9w6ri2kfhe2oy88bvbb7kzjj1gns4u 161204 161203 2026-04-08T09:41:11Z Bakurakurama 11269 161204 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''La Parisienne ko natal 1889 ngal''' pentoowo Filipiin biyeteeɗo Felix Resurrection Hidalgo waɗi. Natal ngal ina hollita debbo ina jogii umbre anndiraande parasol, tiitoonde nanndunde e La Madrileña (En el Balcon) mo Juan Luna winndi. La Parisienne mo Hidalgo woni golle naalankaagal Filipiin gadane cuɓaaɗe ngam waɗde heen mbaydi catal yeeyirde Sotheby sabu nafoore mum, ŋakkeende mum, keewal mum, e keewal mum. Ko adii nde natal ngal feeñata e yeeyirde natal Sotheby’s to Asii fuɗnaange-rewo to Singapuur ñalnde 6 abriil 2003, ko La Parisienne gadano hollireede ko e hitaande 1889 to Pari Exposition Universelle. Ko kañum kadi woni nate Hidalgo tan ɗe njiylotonoo e jaaynde wiyeteende La Illustraccion Española y Americano, jaaynde Espaañ ɓurnde lollude e nder yontere kala. Nde feeñii e nate jaaynde Espaañ ñalnde 28 feebariyee 2003. Hono no La Madrileña (En el Balcon) mo Luna nii, La Parisienne mo Hidalgo ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe naalankooɓe Filipiinnaaɓe lolluɓe mbaɗi, ɗe yimɓe yiyaani fotde teemedere hitaande..<ref name="Inquirer">Go, Kitty. [http://www.inquirer.net/globalnation/sec_fea/2003/mar/20-01.htm Sotheby's to auction Hidalgo's 'La Parisienne'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081002071138/http://www.inquirer.net/globalnation/sec_fea/2003/mar/20-01.htm|date=2008-10-02}}, Inquirer News Service, inquirer.net</ref> == Limtol == La Parisienne ko Hidalgo tagi ɗum e mbaadi teskinndi huutortoondi "palette lewlewndu". Ina hollita keewceeral Hidalgo e huutoraade "palette e style colour ceertuɗo" mo seerti e maande makko hono "pentoowo epic aada". Jikku impressionniste La Parisienne ina nanndi e mbaadi ndi James Tissot huutorii, hono no nate mum Summer e hitaande 1878 nii, e nate Pierre-Auguste Renoir ɗe The Umbrellas e hitaande 1879 wolde hakkunde leyɗeele Espaañ.[1] == Tuugnorgal == jkty0rjt6jdwskrnbrfcdweq1q449v6 Parisian Women in Algerian Costume (The Harem) 0 39136 161206 2026-04-08T09:44:31Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alserinaaɓe (Harem)''', sahaa e sahaa fof ina wiyee nder Harem to Montmartre (Rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alserinaaɓe), ko natal Pierre-Auguste Renoir, timmini hitaande 1872, ngal Renoir tagi ngam teddinde Eugène Delacroix mo Alseri, e hitaande maɓɓe4). Nde salii naatde e Salon Pari 1872, naalanke oo yiɗaa ɗum, haa jooni nde soodaama e kaalis seeɗa e nder lote ɓurɗe mawnude. Jooni noon, ko e galle pinal ngenndiwal..." 161206 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alserinaaɓe (Harem)''', sahaa e sahaa fof ina wiyee nder Harem to Montmartre (Rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alserinaaɓe), ko natal Pierre-Auguste Renoir, timmini hitaande 1872, ngal Renoir tagi ngam teddinde Eugène Delacroix mo Alseri, e hitaande maɓɓe4). Nde salii naatde e Salon Pari 1872, naalanke oo yiɗaa ɗum, haa jooni nde soodaama e kaalis seeɗa e nder lote ɓurɗe mawnude. Jooni noon, ko e galle pinal ngenndiwal hirnaange, to Tokiyoo. == Teddungal feewde e Delakrois == E kitaale 1870, Renoir salii e sahaa gooto ko Gustave Courbet e Édouard Manet mbaɗi koo, ngam yiɗde colour e diraama jaambaaro mum Delacroix. O fenti Harem ngam teddinde Delacroix debbo Alseri e nder suudu maɓɓe (1834, Louvre)[1] mo o siftini caggal ɗuum ko "natal ɓurngal ŋarɗude e woodde".[2] Ewjen Delakrois. Rewɓe Alseri e Apartment Mumen. 1834. Nebam e dow canngaaki. Louvre. Tiitoonde natal ngal ina jaɓi sifaa artificiel keewɗo e pentugol Orientalist en, e laaɓtinde wonde ɓeeɗoo ko rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci. Ina waawi kadi wonde ko yeewtere teskinnde e ko Delacroix fotnoo waɗde ngam fentude Women of Algiers e nder suudu mum (studio) e huutoraade nate Farayse caggal nde o dañii heen geɗe keewɗe ngam hoɗde e hoɗorde rewɓe e nder yahdu makko to Alseri e hitaande 1832.[3] Roger Benjamin siftinii Harem ko "demitoloji tagoodi Fuɗnaange" e nder sifaa pastiche.[4] Nde saliima ngam Salon 1872[5] mo Benjamin wiyi ko ɗum addani Renoir joofnude jarribooji mum e Orientalism e kitaale 1870.[6] Hay so tawii koɗki e pinal Alseri ina nganndaa no feewi e nder leydi Farayse e nder cagataagal teeminannde sappo e jeenay (19) sabu naatgol koloñaal Farayse e nder leydi ndii, Renoir yillaaki Alseri haa hitaande 1881.[7] == Kompoññe e tiitoonde == Koolondiral golle Renoir ina seerti no feewi e « Rewɓe Alseri » Delacroix. So Delacroix yuɓɓinii limooje mum e nder yeeso, Renoir ina waɗa limooje mum e nder diidi (diagonal) e limoore sakkitiinde nde laaɓtaani to dow to bannge ñaamo. Piyeer natal ngal ina tippii feewde e ƴeewoowo oo haa rewɓe ɓee njiyata ina mbaawi ɓuuɓde haa les natal ngal. Rewɓe ɗiɗo ɓaleeɓe wonɓe e yeeso ɓee ina nanndi e darnde leslesre ina tawtoree debbo jom hoore ɓaleejo e nder cakaare nde ina anndaa ina hesɗitinaa ngam hawrude e jokkere enɗam. Debbo gonɗo bannge ñaamo oo ina jogii daarorgal, gonɗo bannge nano oo ina waawi waɗde masiŋaaji e huutoraade ɓuuɓri. Ina woodi njuumri e ɓadiiɗo njuumri ndi Delacroix waɗaani e dingiral mum.[6] Natal gonngal dow to bannge ñaamo natal ngal ina wayi no ina salmina njillu, gargol mum kadi ina addana debbo gonɗo bannge nano oo hakkille. Ina woodi miijo wonde gargol njillu nguu ko huunde nde sikkaaka walla ko ɗoon e ɗoon. Debbo to dow too ina jogii junngo mum dow, ma a taw ko e haayre walla ngam leeltinde naatde tawa peewnugol kawral ngal ina jokki. Janngugol gootol e nate ɗee ko wonde ina hollita gargol kiliyanke gorko e nder suudu njulaagu Pari, tawi ina waɗi tiitoonde fuɗnaange.[5] Gooto e moodeluuji ɗii anndaa ko giɗo Renoir biyeteeɗo Lise Tréhot.[8] Tréhot jooɗii e Renoir haa hedde hitaande 1872. Harem ina jeyaa e nate cakkitiiɗe ɗe o waɗi e Renoir.[9] Iwdi mum Renoir yiɗaano The Harem, o siftini ɗum e Ambroise Vollard ko « masiŋ mawɗo », ko jimol jaŋde mawngol. O ummii e suudu (studio) o acci ɗum, omo sikki joom suudu makko gonnooɗo oo ina waawi ittude ɗum, kono haa jooni o fotnoo ko ƴettude ɗum, o sooda ɗum e golle sappo e goo keewɗe ɗe o heɓi tan ko 500 faraŋ.[5] Natal ngal ko Hyacinthe-Eugène Meunier (Murer) mo Pari heɓi ngal. E. Faskeel, Pari (ko adii 1912); Bernheim-Jeune, Pari (Eugène Fasquelle soodi ɗum, ñalnde 4 oktoobar 1913) ; Bernheim-Jeune fils (ko Bernheim-Jeune soodi ɗum, ñalnde 26 lewru Yarkomaa 1914) ; Durand-Ruel, Pari (Bernheim-Jeune fils soodi ɗum, ñalnde 31 desaambar 1921) ; Kojiro Matsukata (soodaa ko to Durannde-Ruel, ñalnde 31 desaambar 1921(?)); Laamu Farayse ƴetti ɗum, 1944 ; O arti Japon, hitaande 1959.[1] Sembe Natal ngal ina siforee no feewi e nder jimɗi Anthony Hecht biyeteeɗi « Deodand ». Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Pier-Ogust Renoir waɗi Rewɓe Alger (Picasso) Madame Clémentine Valensi Stora (L'Algérienne) (Renoir) Olimpik (Manet) == Tuugnorgal == menghpbn2kd08t0j49m6ts60wsnyqrj 161207 161206 2026-04-08T09:47:31Z Bakurakurama 11269 161207 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alserinaaɓe (Harem)''', sahaa e sahaa fof ina wiyee nder Harem to Montmartre (Rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alserinaaɓe), ko natal Pierre-Auguste Renoir, timmini hitaande 1872, ngal Renoir tagi ngam teddinde Eugène Delacroix mo Alseri, e hitaande maɓɓe4). Nde salii naatde e Salon Pari 1872, naalanke oo yiɗaa ɗum, haa jooni nde soodaama e kaalis seeɗa e nder lote ɓurɗe mawnude. Jooni noon, ko e galle pinal ngenndiwal hirnaange, to Tokiyoo. == Teddungal feewde e Delakrois == E kitaale 1870, Renoir salii e sahaa gooto ko Gustave Courbet e Édouard Manet mbaɗi koo, ngam yiɗde colour e diraama jaambaaro mum Delacroix. O fenti Harem ngam teddinde Delacroix debbo Alseri e nder suudu maɓɓe (1834, Louvre)[1] mo o siftini caggal ɗuum ko "natal ɓurngal ŋarɗude e woodde".".<ref name="Ben">Benjamin, Roger. (2003) ''Renoir and Algeria''. New Haven: [[Yale University Press]], p. 19. {{ISBN|0300097859}}</ref> Ewjen Delakrois. Rewɓe Alseri e Apartment Mumen. 1834. Nebam e dow canngaaki. Louvre. Tiitoonde natal ngal ina jaɓi sifaa artificiel keewɗo e pentugol Orientalist en, e laaɓtinde wonde ɓeeɗoo ko rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci. Ina waawi kadi wonde ko yeewtere teskinnde e ko Delacroix fotnoo waɗde ngam fentude Women of Algiers e nder suudu mum (studio) e huutoraade nate Farayse caggal nde o dañii heen geɗe keewɗe ngam hoɗde e hoɗorde rewɓe e nder yahdu makko to Alseri e hitaande 1832.<ref>Benjamin, 2003, pp. 23 & 29.</ref>. Roger Benjamin siftinii Harem ko "demitoloji tagoodi Fuɗnaange" e nder sifaa pastiche.[4] Nde saliima ngam Salon 1872[5] mo Benjamin wiyi ko ɗum addani Renoir joofnude jarribooji mum e Orientalism e kitaale 1870.[6] Hay so tawii koɗki e pinal Alseri ina nganndaa no feewi e nder leydi Farayse e nder cagataagal teeminannde sappo e jeenay (19) sabu naatgol koloñaal Farayse e nder leydi ndii, Renoir yillaaki Alseri haa hitaande 1881<ref>Benjamin, 2003, p. 29.</ref> == Kompoññe e tiitoonde == Koolondiral golle Renoir ina seerti no feewi e « Rewɓe Alseri » Delacroix. So Delacroix yuɓɓinii limooje mum e nder yeeso, Renoir ina waɗa limooje mum e nder diidi (diagonal) e limoore sakkitiinde nde laaɓtaani to dow to bannge ñaamo. Piyeer natal ngal ina tippii feewde e ƴeewoowo oo haa rewɓe ɓee njiyata ina mbaawi ɓuuɓde haa les natal ngal. Rewɓe ɗiɗo ɓaleeɓe wonɓe e yeeso ɓee ina nanndi e darnde leslesre ina tawtoree debbo jom hoore ɓaleejo e nder cakaare nde ina anndaa ina hesɗitinaa ngam hawrude e jokkere enɗam. Debbo gonɗo bannge ñaamo oo ina jogii daarorgal, gonɗo bannge nano oo ina waawi waɗde masiŋaaji e huutoraade ɓuuɓri. Ina woodi njuumri e ɓadiiɗo njuumri ndi Delacroix waɗaani e dingiral mum.[6] Natal gonngal dow to bannge ñaamo natal ngal ina wayi no ina salmina njillu, gargol mum kadi ina addana debbo gonɗo bannge nano oo hakkille. Ina woodi miijo wonde gargol njillu nguu ko huunde nde sikkaaka walla ko ɗoon e ɗoon. Debbo to dow too ina jogii junngo mum dow, ma a taw ko e haayre walla ngam leeltinde naatde tawa peewnugol kawral ngal ina jokki. Janngugol gootol e nate ɗee ko wonde ina hollita gargol kiliyanke gorko e nder suudu njulaagu Pari, tawi ina waɗi tiitoonde fuɗnaange.[5] Gooto e moodeluuji ɗii anndaa ko giɗo Renoir biyeteeɗo Lise Tréhot.[8] Tréhot jooɗii e Renoir haa hedde hitaande 1872. Harem ina jeyaa e nate cakkitiiɗe ɗe o waɗi e Renoir..<ref name="Ben32">Benjamin, 2003, pp. 32&#x2013;33.</ref> Iwdi mum Renoir yiɗaano The Harem, o siftini ɗum e Ambroise Vollard ko « masiŋ mawɗo », ko jimol jaŋde mawngol. O ummii e suudu (studio) o acci ɗum, omo sikki joom suudu makko gonnooɗo oo ina waawi ittude ɗum, kono haa jooni o fotnoo ko ƴettude ɗum, o sooda ɗum e golle sappo e goo keewɗe ɗe o heɓi tan ko 500 faraŋ.[5] Natal ngal ko Hyacinthe-Eugène Meunier (Murer) mo Pari heɓi ngal. E. Faskeel, Pari (ko adii 1912); Bernheim-Jeune, Pari (Eugène Fasquelle soodi ɗum, ñalnde 4 oktoobar 1913) ; Bernheim-Jeune fils (ko Bernheim-Jeune soodi ɗum, ñalnde 26 lewru Yarkomaa 1914) ; Durand-Ruel, Pari (Bernheim-Jeune fils soodi ɗum, ñalnde 31 desaambar 1921) ; Kojiro Matsukata (soodaa ko to Durannde-Ruel, ñalnde 31 desaambar 1921(?)); Laamu Farayse ƴetti ɗum, 1944 ; O arti Japon, hitaande 1959.[1] Sembe Natal ngal ina siforee no feewi e nder jimɗi Anthony Hecht biyeteeɗi « Deodand ». Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Pier-Ogust Renoir waɗi Rewɓe Alger (Picasso) Madame Clémentine Valensi Stora (L'Algérienne) (Renoir) Olimpik (Manet) == Tuugnorgal == g6p0pf5g799vdillei5d4ac1rtipe15 161209 161207 2026-04-08T09:48:44Z Bakurakurama 11269 161209 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alserinaaɓe (Harem)''', sahaa e sahaa fof ina wiyee nder Harem to Montmartre (Rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alserinaaɓe), ko natal Pierre-Auguste Renoir, timmini hitaande 1872, ngal Renoir tagi ngam teddinde Eugène Delacroix mo Alseri, e hitaande maɓɓe4). Nde salii naatde e Salon Pari 1872, naalanke oo yiɗaa ɗum, haa jooni nde soodaama e kaalis seeɗa e nder lote ɓurɗe mawnude. Jooni noon, ko e galle pinal ngenndiwal hirnaange, to Tokiyoo. == Teddungal feewde e Delakrois == E kitaale 1870, Renoir salii e sahaa gooto ko Gustave Courbet e Édouard Manet mbaɗi koo, ngam yiɗde colour e diraama jaambaaro mum Delacroix. O fenti Harem ngam teddinde Delacroix debbo Alseri e nder suudu maɓɓe (1834, Louvre)[1] mo o siftini caggal ɗuum ko "natal ɓurngal ŋarɗude e woodde".".<ref name="Ben">Benjamin, Roger. (2003) ''Renoir and Algeria''. New Haven: [[Yale University Press]], p. 19. {{ISBN|0300097859}}</ref> Ewjen Delakrois. Rewɓe Alseri e Apartment Mumen. 1834. Nebam e dow canngaaki. Louvre. Tiitoonde natal ngal ina jaɓi sifaa artificiel keewɗo e pentugol Orientalist en, e laaɓtinde wonde ɓeeɗoo ko rewɓe Parinaaɓe ɓoorniiɓe comci. Ina waawi kadi wonde ko yeewtere teskinnde e ko Delacroix fotnoo waɗde ngam fentude Women of Algiers e nder suudu mum (studio) e huutoraade nate Farayse caggal nde o dañii heen geɗe keewɗe ngam hoɗde e hoɗorde rewɓe e nder yahdu makko to Alseri e hitaande 1832.<ref>Benjamin, 2003, pp. 23 & 29.</ref>. Roger Benjamin siftinii Harem ko "demitoloji tagoodi Fuɗnaange" e nder sifaa pastiche.[4] Nde saliima ngam Salon 1872[5] mo Benjamin wiyi ko ɗum addani Renoir joofnude jarribooji mum e Orientalism e kitaale 1870.[6] Hay so tawii koɗki e pinal Alseri ina nganndaa no feewi e nder leydi Farayse e nder cagataagal teeminannde sappo e jeenay (19) sabu naatgol koloñaal Farayse e nder leydi ndii, Renoir yillaaki Alseri haa hitaande 1881<ref>Benjamin, 2003, p. 29.</ref> == Kompoññe e tiitoonde == Koolondiral golle Renoir ina seerti no feewi e « Rewɓe Alseri » Delacroix. So Delacroix yuɓɓinii limooje mum e nder yeeso, Renoir ina waɗa limooje mum e nder diidi (diagonal) e limoore sakkitiinde nde laaɓtaani to dow to bannge ñaamo. Piyeer natal ngal ina tippii feewde e ƴeewoowo oo haa rewɓe ɓee njiyata ina mbaawi ɓuuɓde haa les natal ngal. Rewɓe ɗiɗo ɓaleeɓe wonɓe e yeeso ɓee ina nanndi e darnde leslesre ina tawtoree debbo jom hoore ɓaleejo e nder cakaare nde ina anndaa ina hesɗitinaa ngam hawrude e jokkere enɗam. Debbo gonɗo bannge ñaamo oo ina jogii daarorgal, gonɗo bannge nano oo ina waawi waɗde masiŋaaji e huutoraade ɓuuɓri. Ina woodi njuumri e ɓadiiɗo njuumri ndi Delacroix waɗaani e dingiral mum.[6] Natal gonngal dow to bannge ñaamo natal ngal ina wayi no ina salmina njillu, gargol mum kadi ina addana debbo gonɗo bannge nano oo hakkille. Ina woodi miijo wonde gargol njillu nguu ko huunde nde sikkaaka walla ko ɗoon e ɗoon. Debbo to dow too ina jogii junngo mum dow, ma a taw ko e haayre walla ngam leeltinde naatde tawa peewnugol kawral ngal ina jokki. Janngugol gootol e nate ɗee ko wonde ina hollita gargol kiliyanke gorko e nder suudu njulaagu Pari, tawi ina waɗi tiitoonde fuɗnaange.[5] Gooto e moodeluuji ɗii anndaa ko giɗo Renoir biyeteeɗo Lise Tréhot.[8] Tréhot jooɗii e Renoir haa hedde hitaande 1872. Harem ina jeyaa e nate cakkitiiɗe ɗe o waɗi e Renoir..<ref name="Ben32">Benjamin, 2003, pp. 32&#x2013;33.</ref> Iwdi mum Renoir yiɗaano The Harem, o siftini ɗum e Ambroise Vollard ko « masiŋ mawɗo », ko jimol jaŋde mawngol. O ummii e suudu (studio) o acci ɗum, omo sikki joom suudu makko gonnooɗo oo ina waawi ittude ɗum, kono haa jooni o fotnoo ko ƴettude ɗum, o sooda ɗum e golle sappo e goo keewɗe ɗe o heɓi tan ko 500 faraŋ.[5] Natal ngal ko Hyacinthe-Eugène Meunier (Murer) mo Pari heɓi ngal. E. Faskeel, Pari (ko adii 1912); Bernheim-Jeune, Pari (Eugène Fasquelle soodi ɗum, ñalnde 4 oktoobar 1913) ; Bernheim-Jeune fils (ko Bernheim-Jeune soodi ɗum, ñalnde 26 lewru Yarkomaa 1914) ; Durand-Ruel, Pari (Bernheim-Jeune fils soodi ɗum, ñalnde 31 desaambar 1921) ; Kojiro Matsukata (soodaa ko to Durannde-Ruel, ñalnde 31 desaambar 1921(?)); Laamu Farayse ƴetti ɗum, 1944 ; O arti Japon, hitaande 1959.[1] Sembe Natal ngal ina siforee no feewi e nder jimɗi Anthony Hecht biyeteeɗi « Deodand ». Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Pier-Ogust Renoir waɗi Rewɓe Alger (Picasso) Madame Clémentine Valensi Stora (L'Algérienne) (Renoir) Olimpik (Manet) == Tuugnorgal == dlsajk7ksvmwyi9cyh1usdq4leeexao Portrait of Charlotte du Val d'Ognes 0 39137 161208 2026-04-08T09:48:16Z Adam644 9917 Created page with "'''Natal Charlotte du Val d’Ognes''' ko natal (natal natal) ngal Marie-Denise Villers waɗi e hitaande 1801. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.[1] Natal ngal fuɗɗii heɓde ko e hitaande 1922, ngal siforii ko Jacques Louis David. Caggal ɗuum, natal ngal siforaa ko Konstans Marie Charpentier, caggal ɗuum ko Villers." 161208 wikitext text/x-wiki '''Natal Charlotte du Val d’Ognes''' ko natal (natal natal) ngal Marie-Denise Villers waɗi e hitaande 1801. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.[1] Natal ngal fuɗɗii heɓde ko e hitaande 1922, ngal siforii ko Jacques Louis David. Caggal ɗuum, natal ngal siforaa ko Konstans Marie Charpentier, caggal ɗuum ko Villers. 4f0u4c1lrbxwlflxvcg14iv8gkslp0h 161211 161208 2026-04-08T09:49:14Z Adam644 9917 161211 wikitext text/x-wiki '''Natal Charlotte du Val d’Ognes''' ko natal (natal natal) ngal Marie-Denise Villers waɗi e hitaande 1801. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.[1] Natal ngal fuɗɗii heɓde ko e hitaande 1922, ngal siforii ko Jacques Louis David. Caggal ɗuum, natal ngal siforaa ko Konstans Marie Charpentier, caggal ɗuum ko Villers. == Daartol e tagoore adannde == Sabu natal ngal siynaaka, ngal siforaama no moƴƴi e nder yontaaji.[2] Nde fuɗɗii hollirde ko e Salon hitaande 1801, e hitaande nde Jacques Louis David woppi koolol ngol.[2] Gooto e galle Val d'Ognes ina sikki ko David penti ɗum.[1] == Caggal daartol e hollirde == Met soodi natal ngal, ngal siforii ko David, e teemedde ɗiɗi ujunere dolaar e hitaande 1922.[2] E hitaande 1951, Charles Sterling mo Met jaɓi wonde ina gasa tawa natal ngal wonaa Daawuuda.[2] Sterling adii humpitaade wonde nate ɗee ngonaa David sabu naalanke oo boykotnoo Salon 1801.[1] Juumre ndee yaltinaama e jaaynde Met nde lewru Yarkomaa 1951.[3][4] Natal ngal ina waawi wonde ngal Constance Marie Charpentier sabu won seedeeji tawaaɗi e naatgol Salon ina wayi no kolliri ko ngal makko, kono innde David yaltaani e kaɓirgal ngal haa hitaande 1977.[2] Sterling rokki Charpentier nate ɗee kadi tuugii ko e ƴeewndo nate makko, Melancholie (1801).[5] Caggal ɗuum, e hitaande 1996, Margaret Oppenheimer anndi wonde natal ngal ina foti waɗeede e nokku hee, hono Marie Denise Villers.[3][1] Sifaa Oppenheimer oo tuugii ko e modello mo Villers winndi, Debbo tokooso jooɗiiɗo e sara windo.[6] E hitaande 2011 Anne Higonnet hollitii wonde golle ɗee ko natal hoore mum.[7] ftvpnuomzes7n35fb3s72eiilg0z2rt 161212 161211 2026-04-08T09:49:34Z Adam644 9917 161212 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Charlotte du Val d’Ognes''' ko natal (natal natal) ngal Marie-Denise Villers waɗi e hitaande 1801. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.[1] Natal ngal fuɗɗii heɓde ko e hitaande 1922, ngal siforii ko Jacques Louis David. Caggal ɗuum, natal ngal siforaa ko Konstans Marie Charpentier, caggal ɗuum ko Villers. == Daartol e tagoore adannde == Sabu natal ngal siynaaka, ngal siforaama no moƴƴi e nder yontaaji.[2] Nde fuɗɗii hollirde ko e Salon hitaande 1801, e hitaande nde Jacques Louis David woppi koolol ngol.[2] Gooto e galle Val d'Ognes ina sikki ko David penti ɗum.[1] == Caggal daartol e hollirde == Met soodi natal ngal, ngal siforii ko David, e teemedde ɗiɗi ujunere dolaar e hitaande 1922.[2] E hitaande 1951, Charles Sterling mo Met jaɓi wonde ina gasa tawa natal ngal wonaa Daawuuda.[2] Sterling adii humpitaade wonde nate ɗee ngonaa David sabu naalanke oo boykotnoo Salon 1801.[1] Juumre ndee yaltinaama e jaaynde Met nde lewru Yarkomaa 1951.[3][4] Natal ngal ina waawi wonde ngal Constance Marie Charpentier sabu won seedeeji tawaaɗi e naatgol Salon ina wayi no kolliri ko ngal makko, kono innde David yaltaani e kaɓirgal ngal haa hitaande 1977.[2] Sterling rokki Charpentier nate ɗee kadi tuugii ko e ƴeewndo nate makko, Melancholie (1801).[5] Caggal ɗuum, e hitaande 1996, Margaret Oppenheimer anndi wonde natal ngal ina foti waɗeede e nokku hee, hono Marie Denise Villers.[3][1] Sifaa Oppenheimer oo tuugii ko e modello mo Villers winndi, Debbo tokooso jooɗiiɗo e sara windo.[6] E hitaande 2011 Anne Higonnet hollitii wonde golle ɗee ko natal hoore mum.[7] 3xka93grh9o19osgae5v16a4n8d6xpl 161214 161212 2026-04-08T09:50:54Z Adam644 9917 161214 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Charlotte du Val d’Ognes''' ko natal (natal natal) ngal Marie-Denise Villers waɗi e hitaande 1801. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.[1] Natal ngal fuɗɗii heɓde ko e hitaande 1922, ngal siforii ko Jacques Louis David. Caggal ɗuum, natal ngal siforaa ko Konstans Marie Charpentier, caggal ɗuum ko Villers. == Daartol e tagoore adannde == Sabu natal ngal siynaaka, ngal siforaama no moƴƴi e nder yontaaji.[2] Nde fuɗɗii hollirde ko e Salon hitaande 1801, e hitaande nde Jacques Louis David woppi koolol ngol.[2] Gooto e galle Val d'Ognes ina sikki ko David penti ɗum.[1] == Caggal daartol e hollirde == Met soodi natal ngal, ngal siforii ko David, e teemedde ɗiɗi ujunere dolaar e hitaande 1922.[2] E hitaande 1951, Charles Sterling mo Met jaɓi wonde ina gasa tawa natal ngal wonaa Daawuuda.[2] Sterling adii humpitaade wonde nate ɗee ngonaa David sabu naalanke oo boykotnoo Salon 1801.[1] Juumre ndee yaltinaama e jaaynde Met nde lewru Yarkomaa 1951.[3][4] Natal ngal ina waawi wonde ngal Constance Marie Charpentier sabu won seedeeji tawaaɗi e naatgol Salon ina wayi no kolliri ko ngal makko, kono innde David yaltaani e kaɓirgal ngal haa hitaande 1977.[2] Sterling rokki Charpentier nate ɗee kadi tuugii ko e ƴeewndo nate makko, Melancholie (1801).[5] Caggal ɗuum, e hitaande 1996, Margaret Oppenheimer anndi wonde natal ngal ina foti waɗeede e nokku hee, hono Marie Denise Villers.[3][1] Sifaa Oppenheimer oo tuugii ko e modello mo Villers winndi, Debbo tokooso jooɗiiɗo e sara windo.[6] E hitaande 2011 Anne Higonnet hollitii wonde golle ɗee ko natal hoore mum.[7] == Tuugnorgal == {{Reflist}} mxb9o6jjt1has9fb56un6oi87lhj0xb 161222 161214 2026-04-08T09:58:50Z Adam644 9917 161222 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Charlotte du Val d’Ognes''' ko natal (natal natal) ngal Marie-Denise Villers waɗi e hitaande 1801. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.<ref name=":1">{{cite web|title=Portrait of Charlotte du Val d'Ognes|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/437903}}</ref> Natal ngal fuɗɗii heɓde ko e hitaande 1922, ngal siforii ko Jacques Louis David. Caggal ɗuum, natal ngal siforaa ko Konstans Marie Charpentier, caggal ɗuum ko Villers. == Daartol e tagoore adannde == Sabu natal ngal siynaaka, ngal siforaama no moƴƴi e nder yontaaji. Nde fuɗɗii hollirde ko e Salon hitaande 1801, e hitaande nde Jacques Louis David woppi koolol ngol. Gooto e galle Val d'Ognes ina sikki ko David penti ɗum.<ref>{{Cite journal|last=Sterling|first=Charles|date=1951|title=A Fine "David" Reattributed|jstor=3257483|journal=The Metropolitan Museum of Art Bulletin|volume=9|issue=5|pages=121–132|doi=10.2307/3257483}}</ref> == Caggal daartol e hollirde == Met soodi natal ngal, ngal siforii ko David, e teemedde ɗiɗi ujunere dolaar e hitaande 1922.[2] E hitaande 1951, Charles Sterling mo Met jaɓi wonde ina gasa tawa natal ngal wonaa Daawuuda.<ref>{{Cite magazine|date=26 September 1938|title=Jacques Louis David (1748-1825)|url=https://books.google.com/books?id=f00EAAAAMBAJ&q=%22charlotte+du+val+d%27ognes%22&pg=PA38|magazine=LIFE|volume=5|issue=13|pages=38}}</ref> Sterling adii humpitaade wonde nate ɗee ngonaa David sabu naalanke oo boykotnoo Salon 1801. Juumre ndee yaltinaama e jaaynde Met nde lewru Yarkomaa 1951. Natal ngal ina waawi wonde ngal Constance Marie Charpentier sabu won seedeeji tawaaɗi e naatgol Salon ina wayi no kolliri ko ngal makko, kono innde David yaltaani e kaɓirgal ngal haa hitaande 1977. Sterling rokki Charpentier nate ɗee kadi tuugii ko e ƴeewndo nate makko, Melancholie (1801){{Sfn|Mainz|2001|p=247}} .{{Sfn|Quinn|2017|p=58}}{{Sfn|James|1997|p=xiii}} Caggal ɗuum, e hitaande 1996, Margaret Oppenheimer anndi wonde ngal ina foti waɗeede e nokku hee, hono Marie Denise Villers. Sifaa Oppenheimer oo tuugii ko e modello mo Villers winndi, Debbo tokooso jooɗiiɗo e sara windo. E hitaande 2011 Anne Higonnet hollitii wonde golle ɗee ko natal hoore mum. == Tuugnorgal == {{Reflist}} fev1u9abex176gi2rsp83dpv3hmgcru 161224 161222 2026-04-08T09:59:47Z Adam644 9917 161224 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Natal Charlotte du Val d’Ognes''' ko natal (natal natal) ngal Marie-Denise Villers waɗi e hitaande 1801. Ko e nder mooɓondiral suudu defte metropolitan.<ref name=":1">{{cite web|title=Portrait of Charlotte du Val d'Ognes|publisher=[[Metropolitan Museum of Art]]|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/437903}}</ref> Natal ngal fuɗɗii heɓde ko e hitaande 1922, ngal siforii ko Jacques Louis David. Caggal ɗuum, natal ngal siforaa ko Konstans Marie Charpentier, caggal ɗuum ko Villers. == Daartol e tagoore adannde == Sabu natal ngal siynaaka, ngal siforaama no moƴƴi e nder yontaaji. Nde fuɗɗii hollirde ko e Salon hitaande 1801, e hitaande nde Jacques Louis David woppi koolol ngol. Gooto e galle Val d'Ognes ina sikki ko David penti ɗum.<ref>{{Cite journal|last=Sterling|first=Charles|date=1951|title=A Fine "David" Reattributed|jstor=3257483|journal=The Metropolitan Museum of Art Bulletin|volume=9|issue=5|pages=121–132|doi=10.2307/3257483}}</ref> == Caggal daartol e hollirde == Met soodi natal ngal, ngal siforii ko David, e teemedde ɗiɗi ujunere dolaar e hitaande 1922.[2] E hitaande 1951, Charles Sterling mo Met jaɓi wonde ina gasa tawa natal ngal wonaa Daawuuda.<ref>{{Cite magazine|date=26 September 1938|title=Jacques Louis David (1748-1825)|url=https://books.google.com/books?id=f00EAAAAMBAJ&q=%22charlotte+du+val+d%27ognes%22&pg=PA38|magazine=LIFE|volume=5|issue=13|pages=38}}</ref> Sterling adii humpitaade wonde nate ɗee ngonaa David sabu naalanke oo boykotnoo Salon 1801. Juumre ndee yaltinaama e jaaynde Met nde lewru Yarkomaa 1951. Natal ngal ina waawi wonde ngal Constance Marie Charpentier sabu won seedeeji tawaaɗi e naatgol Salon ina wayi no kolliri ko ngal makko, kono innde David yaltaani e kaɓirgal ngal haa hitaande 1977. Sterling rokki Charpentier nate ɗee kadi tuugii ko e ƴeewndo nate makko, Melancholie (1801){{Sfn|Mainz|2001|p=247}} .{{Sfn|Quinn|2017|p=58}}{{Sfn|James|1997|p=xiii}} Caggal ɗuum, e hitaande 1996, Margaret Oppenheimer anndi wonde ngal ina foti waɗeede e nokku hee, hono Marie Denise Villers. Sifaa Oppenheimer oo tuugii ko e modello mo Villers winndi, Debbo tokooso jooɗiiɗo e sara windo. E hitaande 2011 Anne Higonnet hollitii wonde golle ɗee ko natal hoore mum. == Tuugnorgal == {{Reflist}} [[Category:Rewɓe]] [[Category:Rewɓe Faransa]] myoyilnfah4olzn3el26i8lmsaals6f Justice (Pollaiuolo) 0 39138 161210 2026-04-08T09:48:54Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Njuɓɓudi ko nate nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Tariya Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Kom..." 161210 wikitext text/x-wiki Njuɓɓudi ko nate nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Tariya Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero. Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. Tuugnorgal 31mgh4lxlqndi4dkdn1wpqxzcxorgoe 161213 161210 2026-04-08T09:50:07Z SUZYFATIMA 13856 161213 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Njuɓɓudi''' ko nate nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Tariya Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero. Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. == Tuugnorgal == 9j0uh6kn7pzg82d9sgtx4vafzas3zne 161217 161213 2026-04-08T09:53:31Z SUZYFATIMA 13856 161217 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Njuɓɓudi''' ko nate nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze. Tariya Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero. Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee.<ref>{{cite web|url=http://www.polomuseale.firenze.it/catalogo/scheda.asp?nctn=00158557&value=1|title=Catalogue page for the series of six paintings}}</ref><ref>{{in lang|it}} Gloria Fossi, ''Uffizi'', Giunti, Firenze 2004. {{ISBN|88-09-03675-1}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 5o0ju9rvwrhc3vmp7gbg4ah71lw0grb From Darkness, the Light (Johann Ender) 0 39139 161215 2026-04-08T09:51:42Z Bakurakurama 11269 Created page with " == '''Gila e Niɓɓere, Annoore (Hongiri: Borura derü!)''' walla Allegori Akademi Ganndal Hongiri (Hongiri: A Magyar Tudományos Akadémia allegóriája) ko nate mawɗe ɗe Johann Ender waɗi e nder deftere naalankaagal Akademi ganndal Hongiri to Budapest. Ko kañum kadi woni maande laawɗunde juɓɓule ɗee, motif mawɗo baɗɗo logo mu == == Tariya == == Natal ngal ko Johann Ender waɗi ngal e hitaande 1831, naalanke oo siifondiri ngal e dow ŋoral les ngal : Johan..." 161215 wikitext text/x-wiki == '''Gila e Niɓɓere, Annoore (Hongiri: Borura derü!)''' walla Allegori Akademi Ganndal Hongiri (Hongiri: A Magyar Tudományos Akadémia allegóriája) ko nate mawɗe ɗe Johann Ender waɗi e nder deftere naalankaagal Akademi ganndal Hongiri to Budapest. Ko kañum kadi woni maande laawɗunde juɓɓule ɗee, motif mawɗo baɗɗo logo mu == == Tariya == == Natal ngal ko Johann Ender waɗi ngal e hitaande 1831, naalanke oo siifondiri ngal e dow ŋoral les ngal : Johann Ender pinx 1831. Natal ngal ko sosɗo akademi oo, hono Konte István Széchenyi, rokki ngalu mum timmuɗo hitaande kala e estaaduuji mum to Hus 1825. Renndo ganndal nguu fuɗɗii ko e hitaande 1830. Jokkondiral tiiɗngal ina woodi hakkunde kiliyanke oo e naalanke oo, yahduɓe e yahdu juutndu e nder Mediteraane e hitaande 1818. Széchenyi rokkii Ender yamiroore keewnde e nder duuɓi capanɗe garooji ɗii. == == Ender ina foti huutoraade porogaraam yiytere Széchenyi mo rewi e peeje ɗee no feewi. Naalanke oo waɗii nataluuji keewɗi peewnugol. Nde luural mawngal fuɗɗii, Széchenyi naamndii Friedrich von Amerling, pentoowo ɓurɗo lollude e wuro wiyeteengo Wiyen e oon sahaa. Amerling sosi eɓɓaande woɗnde kono e joofnirde Ender jokki golle ɗee. Ko noon kadi kompoññe huutortenoo e mbaydi kuuɓtodinndi e mbaydi renndo ngoo. == == Ñalnde 4 suwee 1834 Széchenyi hollitii wonde o rokkii « pentol allego==rique ko woni mbaydi renndo » e njuɓɓudi ndii. Ɗumɗoo ina siftoree e binndi gonɗi e les ŋorol nano ngol : « A’ M. Accademiának emlékül G. Széchenyi István, 1834 ». == == Limtol == == Natal ngal ina hollita laamɗo debbo tokooso ina ɓoornii wutte daneejo e wutte daneejo ; ina woodi feggere laurel e hoore makko. E junngo makko ñaamo omo jogii koppi kaŋŋe, junngo makko ngoɗngo ina fawii e dow ŋoral mawngal. Laamɗo debbo oo ina woni e nokku niɓɓo, ɗo duule tedduɗe ina moofta e asamaan, kono lewru adanndu nduu ina ɓuuɓtoo e nder niɓɓere. Ɗiɗi ina ngara, gadano oo ina ɓadii koppi kaŋŋe. == == Natal ngal ina sikkaa ina hollita giɗo konte Széchenyi, debbo makko caggal ɗuum, hono Crescence Seilern. E sahaa tagoore nde laamɗo debbo oo anndiraa ko Minerva walla Amphitrite kono jimol ngol ummorii ko e toɓɓere ɓurnde lollude e laamɗo debbo Hebe wondude e ƴiye Jupiter. == == E nder cakkital gartirgal ngal, mbaydi Hong Kong ina taarii Minerva e Hong Kong, debbo cakkitiiɗo oo ina suddii kono laamɗo debbo oo ina ƴetta kaɓirgal mum. Ɗumɗoo ko firo yiytere woɗnde wonande laaɓal ngal ganndal waawi addude e leydi ndii. Reliefs gartirɗi ɗii ina kollita episod lolluɗo e nder daartol ɓooyngol, pottital Attila, laamɗo Hun en e Pape Leo I. Ko ɗum addani ndeeɗoo dingiral wonde nate lolluɗe ɗe Rafael waɗi e nder galle nulaaɓe, pottital Leo Mawɗo e Attila. E oon sahaa, Hunnaaɓe ina keewi hiiseede ko maamiraaɓe Honngiri en. == == Natal ngal ina waɗi mbaydi Rokoko laaɓtundi, hono no natal mawngal hannde ngal, ngal Konte István Széchenyi, ngal Friedrich von Amerling waɗiri nii. == == Fuɗɗoode == == Akademi ganndal Hong Kong - humpitooji dokkaaɗi e koolol duumingol ngol == == Tuugnorgal == 812d0dym20v8tu6zfqneb25qe2r9n9x 161216 161215 2026-04-08T09:53:15Z Bakurakurama 11269 161216 wikitext text/x-wiki == '''Gila e Niɓɓere, Annoore (Hongiri: Borura derü!)''' walla Allegori Akademi Ganndal Hongiri (Hongiri: A Magyar Tudományos Akadémia allegóriája) ko nate mawɗe ɗe Johann Ender waɗi e nder deftere naalankaagal Akademi ganndal Hongiri to Budapest. Ko kañum kadi woni maande laawɗunde juɓɓule ɗee, motif mawɗo baɗɗo logo mu == == Tariya == == Natal ngal ko Johann Ender waɗi ngal e hitaande 1831, naalanke oo siifondiri ngal e dow ŋoral les ngal : Johann Ender pinx 1831. Natal ngal ko sosɗo akademi oo, hono Konte István Széchenyi, rokki ngalu mum timmuɗo hitaande kala e estaaduuji mum to Hus 1825. Renndo ganndal nguu fuɗɗii ko e hitaande 1830. Jokkondiral tiiɗngal ina woodi hakkunde kiliyanke oo e naalanke oo, yahduɓe e yahdu juutndu e nder Mediteraane e hitaande 1818. Széchenyi rokkii Ender yamiroore keewnde e nder duuɓi capanɗe garooji ɗii. == == Ender ina foti huutoraade porogaraam yiytere Széchenyi mo rewi e peeje ɗee no feewi. Naalanke oo waɗii nataluuji keewɗi peewnugol. Nde luural mawngal fuɗɗii, Széchenyi naamndii Friedrich von Amerling, pentoowo ɓurɗo lollude e wuro wiyeteengo Wiyen e oon sahaa. Amerling sosi eɓɓaande woɗnde kono e joofnirde Ender jokki golle ɗee. Ko noon kadi kompoññe huutortenoo e mbaydi kuuɓtodinndi e mbaydi renndo ngoo. == == Ñalnde 4 suwee 1834 Széchenyi hollitii wonde o rokkii « pentol allego==rique ko woni mbaydi renndo » e njuɓɓudi ndii. Ɗumɗoo ina siftoree e binndi gonɗi e les ŋorol nano ngol : « A’ M. Accademiának emlékül G. Széchenyi István, 1834 ». == == Limtol == == Natal ngal ina hollita laamɗo debbo tokooso ina ɓoornii wutte daneejo e wutte daneejo ; ina woodi feggere laurel e hoore makko. E junngo makko ñaamo omo jogii koppi kaŋŋe, junngo makko ngoɗngo ina fawii e dow ŋoral mawngal. Laamɗo debbo oo ina woni e nokku niɓɓo, ɗo duule tedduɗe ina moofta e asamaan, kono lewru adanndu nduu ina ɓuuɓtoo e nder niɓɓere. Ɗiɗi ina ngara, gadano oo ina ɓadii koppi kaŋŋe..<ref>Az Ender-ikrek magyar képei, Barátság, 8/3, 2001, p. 3230</ref> == == Natal ngal ina sikkaa ina hollita giɗo konte Széchenyi, debbo makko caggal ɗuum, hono Crescence Seilern. E sahaa tagoore nde laamɗo debbo oo anndiraa ko Minerva walla Amphitrite kono jimol ngol ummorii ko e toɓɓere ɓurnde lollude e laamɗo debbo Hebe wondude e ƴiye Jupiter. == == E nder cakkital gartirgal ngal, mbaydi Hong Kong ina taarii Minerva e Hong Kong, debbo cakkitiiɗo oo ina suddii kono laamɗo debbo oo ina ƴetta kaɓirgal mum. Ɗumɗoo ko firo yiytere woɗnde wonande laaɓal ngal ganndal waawi addude e leydi ndii. Reliefs gartirɗi ɗii ina kollita episod lolluɗo e nder daartol ɓooyngol, pottital Attila, laamɗo Hun en e Pape Leo I. Ko ɗum addani ndeeɗoo dingiral wonde nate lolluɗe ɗe Rafael waɗi e nder galle nulaaɓe, pottital Leo Mawɗo e Attila. E oon sahaa, Hunnaaɓe ina keewi hiiseede ko maamiraaɓe Honngiri en. == == Natal ngal ina waɗi mbaydi Rokoko laaɓtundi, hono no natal mawngal hannde ngal, ngal Konte István Széchenyi, ngal Friedrich von Amerling waɗiri nii. == == Fuɗɗoode == == Akademi ganndal Hong Kong - humpitooji dokkaaɗi e koolol duumingol ngol == == Tuugnorgal == 6al1t7fr1s0pob62b604ba1c4nwu2tm 161218 161216 2026-04-08T09:53:42Z Bakurakurama 11269 161218 wikitext text/x-wiki == {{Databox}}'''Gila e Niɓɓere, Annoore (Hongiri: Borura derü!)''' walla Allegori Akademi Ganndal Hongiri (Hongiri: A Magyar Tudományos Akadémia allegóriája) ko nate mawɗe ɗe Johann Ender waɗi e nder deftere naalankaagal Akademi ganndal Hongiri to Budapest. Ko kañum kadi woni maande laawɗunde juɓɓule ɗee, motif mawɗo baɗɗo logo mu == == Tariya == == Natal ngal ko Johann Ender waɗi ngal e hitaande 1831, naalanke oo siifondiri ngal e dow ŋoral les ngal : Johann Ender pinx 1831. Natal ngal ko sosɗo akademi oo, hono Konte István Széchenyi, rokki ngalu mum timmuɗo hitaande kala e estaaduuji mum to Hus 1825. Renndo ganndal nguu fuɗɗii ko e hitaande 1830. Jokkondiral tiiɗngal ina woodi hakkunde kiliyanke oo e naalanke oo, yahduɓe e yahdu juutndu e nder Mediteraane e hitaande 1818. Széchenyi rokkii Ender yamiroore keewnde e nder duuɓi capanɗe garooji ɗii. == == Ender ina foti huutoraade porogaraam yiytere Széchenyi mo rewi e peeje ɗee no feewi. Naalanke oo waɗii nataluuji keewɗi peewnugol. Nde luural mawngal fuɗɗii, Széchenyi naamndii Friedrich von Amerling, pentoowo ɓurɗo lollude e wuro wiyeteengo Wiyen e oon sahaa. Amerling sosi eɓɓaande woɗnde kono e joofnirde Ender jokki golle ɗee. Ko noon kadi kompoññe huutortenoo e mbaydi kuuɓtodinndi e mbaydi renndo ngoo. == == Ñalnde 4 suwee 1834 Széchenyi hollitii wonde o rokkii « pentol allego==rique ko woni mbaydi renndo » e njuɓɓudi ndii. Ɗumɗoo ina siftoree e binndi gonɗi e les ŋorol nano ngol : « A’ M. Accademiának emlékül G. Széchenyi István, 1834 ». == == Limtol == == Natal ngal ina hollita laamɗo debbo tokooso ina ɓoornii wutte daneejo e wutte daneejo ; ina woodi feggere laurel e hoore makko. E junngo makko ñaamo omo jogii koppi kaŋŋe, junngo makko ngoɗngo ina fawii e dow ŋoral mawngal. Laamɗo debbo oo ina woni e nokku niɓɓo, ɗo duule tedduɗe ina moofta e asamaan, kono lewru adanndu nduu ina ɓuuɓtoo e nder niɓɓere. Ɗiɗi ina ngara, gadano oo ina ɓadii koppi kaŋŋe..<ref>Az Ender-ikrek magyar képei, Barátság, 8/3, 2001, p. 3230</ref> == == Natal ngal ina sikkaa ina hollita giɗo konte Széchenyi, debbo makko caggal ɗuum, hono Crescence Seilern. E sahaa tagoore nde laamɗo debbo oo anndiraa ko Minerva walla Amphitrite kono jimol ngol ummorii ko e toɓɓere ɓurnde lollude e laamɗo debbo Hebe wondude e ƴiye Jupiter. == == E nder cakkital gartirgal ngal, mbaydi Hong Kong ina taarii Minerva e Hong Kong, debbo cakkitiiɗo oo ina suddii kono laamɗo debbo oo ina ƴetta kaɓirgal mum. Ɗumɗoo ko firo yiytere woɗnde wonande laaɓal ngal ganndal waawi addude e leydi ndii. Reliefs gartirɗi ɗii ina kollita episod lolluɗo e nder daartol ɓooyngol, pottital Attila, laamɗo Hun en e Pape Leo I. Ko ɗum addani ndeeɗoo dingiral wonde nate lolluɗe ɗe Rafael waɗi e nder galle nulaaɓe, pottital Leo Mawɗo e Attila. E oon sahaa, Hunnaaɓe ina keewi hiiseede ko maamiraaɓe Honngiri en. == == Natal ngal ina waɗi mbaydi Rokoko laaɓtundi, hono no natal mawngal hannde ngal, ngal Konte István Széchenyi, ngal Friedrich von Amerling waɗiri nii. == == Fuɗɗoode == == Akademi ganndal Hong Kong - humpitooji dokkaaɗi e koolol duumingol ngol == == Tuugnorgal == l9zuvkk7td1wdm2ecdi1cduo72bud9d Women of Algiers 0 39140 161219 2026-04-08T09:57:24Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''diaries travel, sosi miijooji''' preconceptions ɗi koloñaal naalankooɓe yahooɓe firo koɗki mum en e nder Afrik worgo. Pentol fuɗnaange Farayse fuɗɗii ko e kampaañ Napoleyoŋ to Ejipt e hitaande 1798, hitaande nde Delacroix jibinaa. Faandaare Farayse ɓeydii kadi e sahaa njiimaandi Giriik en e hitaande 1821-30, e oon sahaa Victor Hugo winndi deftere jimɗi Les Orientales e Delacroix walliti heen nate ɗiɗi, Warngooji to Chios (1824) e Giriik ina timma e dow..." 161219 wikitext text/x-wiki '''diaries travel, sosi miijooji''' preconceptions ɗi koloñaal naalankooɓe yahooɓe firo koɗki mum en e nder Afrik worgo. Pentol fuɗnaange Farayse fuɗɗii ko e kampaañ Napoleyoŋ to Ejipt e hitaande 1798, hitaande nde Delacroix jibinaa. Faandaare Farayse ɓeydii kadi e sahaa njiimaandi Giriik en e hitaande 1821-30, e oon sahaa Victor Hugo winndi deftere jimɗi Les Orientales e Delacroix walliti heen nate ɗiɗi, Warngooji to Chios (1824) e Giriik ina timma e dow ŋoral Messolonghi (1826). E teeminannde sappo e jeenayɓiire, ndeeɗoo miijo warngo ƴellitii, wonti goonga nannduɗo e kala ko ina jokki e humpito Afrik worgo, ina selli, e nder ɗuum, ina saakta ndeeɗoo miijo Fuɗnaange. Natal Oropnaaɓe e harem ina fotnoo fawaade e daartol Fuɗnaange. Naalankooɓe worɓe Oropnaaɓe mbaawaano heɓde naatde e harem, ɗum noon ɓe tuugnii ko e njilluuji e nder cuuɗi njulaagu e miijooji maɓɓe ngam ƴellitde natal fanniyankeewal e nokku oo. Wiɗtooji kollitii wonde hay binndanɗe naalankooɓe rewɓe e winndooɓe ɓe keɓi fartaŋŋe naatde e haremuuji nokkuuji ɗii, ina mbeltini seeɗa.[18] Ɗeeɗoo nate fanniyankooje ina keewi erotizde e objectif nokkuuji ɗii, ƴeew Pool mo Jean-Léon Gérôme waɗi e hitaande 1876 e nder harem, yeru. Eugène Delacroix heɓiino nafoore njillu e ɓanndu mum e hitaande 1832, hay so tawii ko juuti sanne. Miijo Oropnaaɓe e fannuuji harem ɓeydii tiiɗde e teeminannde sappo e jeenayɓiire nde deftere Jemmaaji Aarabeeɓe (anndiraande kadi Jemmaaji Ujunere e Go’o) heɓaa. Antoine Galland adii firtude nde e ɗemngal Farayse ko e hitaande 1717.[19] Deftere ɓurnde lollude e teeminannde sappo e jeetatiire e sappo e jeenayɓiire, hollitii natal aduna fanniyankeewo mo sahaa mum alaa, mo njilluuji eksootik. Batte ndee ɗoo daartol e ƴellitgol junngo naalanke yahoowo e firo humpitooji yi’eteeɗi ina yeewtee e nder deftere Mary Roberts wiyeteende Intimate Outsiders.[20] Kanko Delacroix o nanndini ko o yi’i e Afrik worgo e Jemmaaji Aarabeeɓe. E nder ɓataake feewde e Alexis de Tocqueville duuɓi keewɗi caggal yahdu makko o siftini, "Mi meeɗaa yiyde e nguurndam am huunde ɓurnde haawnaade e yiyde Tangier. Ko daartol e nder jammaaji ujunnaaje e jammaaji gooti... Jillondiral mawngal hakkunde leƴƴi e koɗki... Oo aduna fof ina diwa e fever1." 1847-1849 ko pentol Rewɓe Alger e nder suudu mum Natal ɗiɗaɓal ngal sosaa ko hakkunde 1847 e 1849, ngal woni hannde ko to Musée Fabre to Montpellier, Farayse. Ko heddii e limooje ɗee ko noon, kono rewɓe ɓee hannde ina njiytee ko limooje tokoose, ina njuumta ina ngarta e caggal. Melodi kaŋŋe, umber burnt, e tonngooɗe boɗeeje ina njillondiri ina mbaɗa mbaydi ɓuuɓndi, nanndundi e koyɗol. Debbo ɓaleejo maccuɗo oo, e nokku ɗo o yaltata ɗoo, jooni ina ƴetta rido ngam feeñninde rewɓe jooɗiiɓe ɓee e ƴeewoowo oo. Rewɓe bannge nano ɓee ina ɓoornii wutte les ɓuuɓɗo ina peeñnina dekolte mum, jooni noon omo ndaara ƴeewoowo oo no feewi e gite ɓutte, noddaaɗe. Natal ɗiɗaɓal ngal sosaa ko duuɓi sappo e joy caggal asliwal 1834 ngal. E nder nanondiral, ƴeewoowo ina waawi yiyde batte sahaa e nostalji e firo kabaruuji yiyteede. Dingiral fanniyankeewal seeɗa ngal wayliima wonti natal nostalji laaɓtuɗi. Miijo Oropnaaɓe e harem ina ɓeydoo tiiɗtinde hoore mum e nder golle Delacroix, haa jooni ina sosa nate ɗe njiylotoɗen e ɗe njiylotoo rewɓe Alserinaaɓe haa ɓurti e mbaydi 1834. Nde hollitaama e Salon hitaande 1849 to galle laamorɗo Tuileries. == Ƴeew kadi == Rewɓe Pariinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alseri (Harem), Pierre-Oguste Renoir, hitaande 1872. Teskorɗe les Patrik Noon; Kiristof Riyopel (10 lewru Yarkomaa 2015). Delacroix: E ƴellitaare naalankaagal jamaanu. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 132. <nowiki>ISBN 978-1-85709-575-3</nowiki>. ""Rewɓe Alseri" ko Eugène Delacroix [Golle cuɓaaɗe]". lowre neɗɗankaagal.org. Picasso: Luulndaade Galle ngenndiijo ɓennuɗo p 109-114 Prodger, Mikael (5 feebariyee 2016). "Aadama, Dante e Ɓooygol: Ko waɗi Eugène Delacroix ina waɗa gartugol jaambaaro". Gardiiɗo oo. Heɓtinaama ñalnde 30 Abriil 2016. Patrik Noon; Kiristof Riyopel (10 lewru Yarkomaa 2015). Delacroix: E ƴellitaare naalankaagal jamaanu. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 27. <nowiki>ISBN 978-1-85709-575-3</nowiki>. Hagen, p. 361 Natal Fuɗnaange hakkundeejo: Duuɓi teemedere fuɗnaange Orop: Simposium. Musiyum Dahesh. 1996. Kelle 53 haa 62. ISBN 978-9654793-0-1. Jennifer E.Sesiyoŋ (26 lewru Yarkomaa 2015). By Kaafaahi e Plow: Farayse e Haɓde Alseri. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cornell. 35–. <nowiki>ISBN 978-08014-5446-2</nowiki>. Kelle ummoraade e Kaayitaaji Maruk 1832, mbaydi ndiyam, 19×13cm. Musiiba Louvre, Departemaa ñeeñal nate, Pari. Heɓtinaa ko ñalnde 13 suwee 2010 Marinan hitaande 2009, hello 195 haa 196. Hagen, p. 358 Liin Tornton (1994). Fuɗnaange-rewo: Binndol e ɗemngal Engele. acr-eɓɓoore.com. 68-. <nowiki>ISBN 978-2-86770-083-5</nowiki>. Jerar-Jorji Lemer (2013). Fuɗnaange: Fuɗnaange e nder naalankaagal hirnaange. h.f.ulmaan. h. 212. <nowiki>ISBN 978-3-8480-0317-4</nowiki>. == Ejen Delak == f0gfyirxdy5sonjym0pp3wj49dvfwhc 161220 161219 2026-04-08T09:57:51Z Bakurakurama 11269 161220 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''diaries travel, sosi miijooji''' preconceptions ɗi koloñaal naalankooɓe yahooɓe firo koɗki mum en e nder Afrik worgo. Pentol fuɗnaange Farayse fuɗɗii ko e kampaañ Napoleyoŋ to Ejipt e hitaande 1798, hitaande nde Delacroix jibinaa. Faandaare Farayse ɓeydii kadi e sahaa njiimaandi Giriik en e hitaande 1821-30, e oon sahaa Victor Hugo winndi deftere jimɗi Les Orientales e Delacroix walliti heen nate ɗiɗi, Warngooji to Chios (1824) e Giriik ina timma e dow ŋoral Messolonghi (1826). E teeminannde sappo e jeenayɓiire, ndeeɗoo miijo warngo ƴellitii, wonti goonga nannduɗo e kala ko ina jokki e humpito Afrik worgo, ina selli, e nder ɗuum, ina saakta ndeeɗoo miijo Fuɗnaange. Natal Oropnaaɓe e harem ina fotnoo fawaade e daartol Fuɗnaange. Naalankooɓe worɓe Oropnaaɓe mbaawaano heɓde naatde e harem, ɗum noon ɓe tuugnii ko e njilluuji e nder cuuɗi njulaagu e miijooji maɓɓe ngam ƴellitde natal fanniyankeewal e nokku oo. Wiɗtooji kollitii wonde hay binndanɗe naalankooɓe rewɓe e winndooɓe ɓe keɓi fartaŋŋe naatde e haremuuji nokkuuji ɗii, ina mbeltini seeɗa.[18] Ɗeeɗoo nate fanniyankooje ina keewi erotizde e objectif nokkuuji ɗii, ƴeew Pool mo Jean-Léon Gérôme waɗi e hitaande 1876 e nder harem, yeru. Eugène Delacroix heɓiino nafoore njillu e ɓanndu mum e hitaande 1832, hay so tawii ko juuti sanne. Miijo Oropnaaɓe e fannuuji harem ɓeydii tiiɗde e teeminannde sappo e jeenayɓiire nde deftere Jemmaaji Aarabeeɓe (anndiraande kadi Jemmaaji Ujunere e Go’o) heɓaa. Antoine Galland adii firtude nde e ɗemngal Farayse ko e hitaande 1717.[19] Deftere ɓurnde lollude e teeminannde sappo e jeetatiire e sappo e jeenayɓiire, hollitii natal aduna fanniyankeewo mo sahaa mum alaa, mo njilluuji eksootik. Batte ndee ɗoo daartol e ƴellitgol junngo naalanke yahoowo e firo humpitooji yi’eteeɗi ina yeewtee e nder deftere Mary Roberts wiyeteende Intimate Outsiders.[20] Kanko Delacroix o nanndini ko o yi’i e Afrik worgo e Jemmaaji Aarabeeɓe. E nder ɓataake feewde e Alexis de Tocqueville duuɓi keewɗi caggal yahdu makko o siftini, "Mi meeɗaa yiyde e nguurndam am huunde ɓurnde haawnaade e yiyde Tangier. Ko daartol e nder jammaaji ujunnaaje e jammaaji gooti... Jillondiral mawngal hakkunde leƴƴi e koɗki... Oo aduna fof ina diwa e fever1." 1847-1849 ko pentol Rewɓe Alger e nder suudu mum Natal ɗiɗaɓal ngal sosaa ko hakkunde 1847 e 1849, ngal woni hannde ko to Musée Fabre to Montpellier, Farayse. Ko heddii e limooje ɗee ko noon, kono rewɓe ɓee hannde ina njiytee ko limooje tokoose, ina njuumta ina ngarta e caggal. Melodi kaŋŋe, umber burnt, e tonngooɗe boɗeeje ina njillondiri ina mbaɗa mbaydi ɓuuɓndi, nanndundi e koyɗol. Debbo ɓaleejo maccuɗo oo, e nokku ɗo o yaltata ɗoo, jooni ina ƴetta rido ngam feeñninde rewɓe jooɗiiɓe ɓee e ƴeewoowo oo. Rewɓe bannge nano ɓee ina ɓoornii wutte les ɓuuɓɗo ina peeñnina dekolte mum, jooni noon omo ndaara ƴeewoowo oo no feewi e gite ɓutte, noddaaɗe. Natal ɗiɗaɓal ngal sosaa ko duuɓi sappo e joy caggal asliwal 1834 ngal. E nder nanondiral, ƴeewoowo ina waawi yiyde batte sahaa e nostalji e firo kabaruuji yiyteede. Dingiral fanniyankeewal seeɗa ngal wayliima wonti natal nostalji laaɓtuɗi. Miijo Oropnaaɓe e harem ina ɓeydoo tiiɗtinde hoore mum e nder golle Delacroix, haa jooni ina sosa nate ɗe njiylotoɗen e ɗe njiylotoo rewɓe Alserinaaɓe haa ɓurti e mbaydi 1834. Nde hollitaama e Salon hitaande 1849 to galle laamorɗo Tuileries. == Ƴeew kadi == Rewɓe Pariinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alseri (Harem), Pierre-Oguste Renoir, hitaande 1872. Teskorɗe les Patrik Noon; Kiristof Riyopel (10 lewru Yarkomaa 2015). Delacroix: E ƴellitaare naalankaagal jamaanu. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 132. <nowiki>ISBN 978-1-85709-575-3</nowiki>. ""Rewɓe Alseri" ko Eugène Delacroix [Golle cuɓaaɗe]". lowre neɗɗankaagal.org. Picasso: Luulndaade Galle ngenndiijo ɓennuɗo p 109-114 Prodger, Mikael (5 feebariyee 2016). "Aadama, Dante e Ɓooygol: Ko waɗi Eugène Delacroix ina waɗa gartugol jaambaaro". Gardiiɗo oo. Heɓtinaama ñalnde 30 Abriil 2016. Patrik Noon; Kiristof Riyopel (10 lewru Yarkomaa 2015). Delacroix: E ƴellitaare naalankaagal jamaanu. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 27. <nowiki>ISBN 978-1-85709-575-3</nowiki>. Hagen, p. 361 Natal Fuɗnaange hakkundeejo: Duuɓi teemedere fuɗnaange Orop: Simposium. Musiyum Dahesh. 1996. Kelle 53 haa 62. ISBN 978-9654793-0-1. Jennifer E.Sesiyoŋ (26 lewru Yarkomaa 2015). By Kaafaahi e Plow: Farayse e Haɓde Alseri. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cornell. 35–. <nowiki>ISBN 978-08014-5446-2</nowiki>. Kelle ummoraade e Kaayitaaji Maruk 1832, mbaydi ndiyam, 19×13cm. Musiiba Louvre, Departemaa ñeeñal nate, Pari. Heɓtinaa ko ñalnde 13 suwee 2010 Marinan hitaande 2009, hello 195 haa 196. Hagen, p. 358 Liin Tornton (1994). Fuɗnaange-rewo: Binndol e ɗemngal Engele. acr-eɓɓoore.com. 68-. <nowiki>ISBN 978-2-86770-083-5</nowiki>. Jerar-Jorji Lemer (2013). Fuɗnaange: Fuɗnaange e nder naalankaagal hirnaange. h.f.ulmaan. h. 212. <nowiki>ISBN 978-3-8480-0317-4</nowiki>. == Ejen Delak == 648wr4hk9f1d5c4yd98la1e6zu1w7a3 161226 161220 2026-04-08T10:03:28Z Bakurakurama 11269 161226 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''diaries travel, sosi miijooji''' preconceptions ɗi koloñaal naalankooɓe yahooɓe firo koɗki mum en e nder Afrik worgo. Pentol fuɗnaange Farayse fuɗɗii ko e kampaañ Napoleyoŋ to Ejipt e hitaande 1798, hitaande nde Delacroix jibinaa. Faandaare Farayse ɓeydii kadi e sahaa njiimaandi Giriik en e hitaande 1821-30, e oon sahaa Victor Hugo winndi deftere jimɗi Les Orientales e Delacroix walliti heen nate ɗiɗi, Warngooji to Chios (1824) e Giriik ina timma e dow ŋoral Messolonghi (1826)..<ref name="h361">Hagen, p. 361</ref> E teeminannde sappo e jeenayɓiire, ndeeɗoo miijo warngo ƴellitii, wonti goonga nannduɗo e kala ko ina jokki e humpito Afrik worgo, ina selli, e nder ɗuum, ina saakta ndeeɗoo miijo Fuɗnaange. Natal Oropnaaɓe e harem ina fotnoo fawaade e daartol Fuɗnaange. Naalankooɓe worɓe Oropnaaɓe mbaawaano heɓde naatde e harem, ɗum noon ɓe tuugnii ko e njilluuji e nder cuuɗi njulaagu e miijooji maɓɓe ngam ƴellitde natal fanniyankeewal e nokku oo. Wiɗtooji kollitii wonde hay binndanɗe naalankooɓe rewɓe e winndooɓe ɓe keɓi fartaŋŋe naatde e haremuuji nokkuuji ɗii, ina mbeltini seeɗa. .<ref>''Picasso: Challenging the Past'' National Gallery p 109-114</ref>Tattoo nate fanniyankooje ina keewi erotizde e objectif nokkuuji ɗii, ƴeew Pool mo Jean-Léon Gérôme waɗi e hitaande 1876 e nder harem, yeru. Eugène Delacroix heɓiino nafoore njillu e ɓanndu mum e hitaande 1832, hay so tawii ko juuti sanne. Miijo Oropnaaɓe e fannuuji harem ɓeydii tiiɗde e teeminannde sappo e jeenayɓiire nde deftere Jemmaaji Aarabeeɓe (anndiraande kadi Jemmaaji Ujunere e Go’o) heɓaa. Antoine Galland adii firtude nde e ɗemngal Farayse ko e hitaande 1717.[19] Deftere ɓurnde lollude e teeminannde sappo e jeetatiire e sappo e jeenayɓiire, hollitii natal aduna fanniyankeewo mo sahaa mum alaa, mo njilluuji eksootik. Batte ndee ɗoo daartol e ƴellitgol junngo naalanke yahoowo e firo humpitooji yi’eteeɗi ina yeewtee e nder deftere Mary Roberts wiyeteende Intimate Outsiders.<ref>{{cite book|author1=Patrick Noon|author2=Christopher Riopelle|title=Delacroix: And the Rise of Modern Art|url=https://books.google.com/books?id=m5A6rgEACAAJ|date=10 January 2015|publisher=Yale University Press|isbn=978-1-85709-575-3|page=132}}</ref> Kanko Delacroix o nanndini ko o yi’i e Afrik worgo e Jemmaaji Aarabeeɓe. E nder ɓataake feewde e Alexis de Tocqueville duuɓi keewɗi caggal yahdu makko o siftini, "Mi meeɗaa yiyde e nguurndam am huunde ɓurnde haawnaade e yiyde Tangier. Ko daartol e nder jammaaji ujunnaaje e jammaaji gooti... Jillondiral mawngal hakkunde leƴƴi e koɗki... Oo aduna fof ina diwa e fever1." 1847-1849 ko pentol Rewɓe Alger e nder suudu mum Natal ɗiɗaɓal ngal sosaa ko hakkunde 1847 e 1849, ngal woni hannde ko to Musée Fabre to Montpellier, Farayse. Ko heddii e limooje ɗee ko noon, kono rewɓe ɓee hannde ina njiytee ko limooje tokoose, ina njuumta ina ngarta e caggal. Melodi kaŋŋe, umber burnt, e tonngooɗe boɗeeje ina njillondiri ina mbaɗa mbaydi ɓuuɓndi, nanndundi e koyɗol. Debbo ɓaleejo maccuɗo oo, e nokku ɗo o yaltata ɗoo, jooni ina ƴetta rido ngam feeñninde rewɓe jooɗiiɓe ɓee e ƴeewoowo oo. Rewɓe bannge nano ɓee ina ɓoornii wutte les ɓuuɓɗo ina peeñnina dekolte mum, jooni noon omo ndaara ƴeewoowo oo no feewi e gite ɓutte, noddaaɗe. Natal ɗiɗaɓal ngal sosaa ko duuɓi sappo e joy caggal asliwal 1834 ngal. E nder nanondiral, ƴeewoowo ina waawi yiyde batte sahaa e nostalji e firo kabaruuji yiyteede. Dingiral fanniyankeewal seeɗa ngal wayliima wonti natal nostalji laaɓtuɗi. Miijo Oropnaaɓe e harem ina ɓeydoo tiiɗtinde hoore mum e nder golle Delacroix, haa jooni ina sosa nate ɗe njiylotoɗen e ɗe njiylotoo rewɓe Alserinaaɓe haa ɓurti e mbaydi 1834. Nde hollitaama e Salon hitaande 1849 to galle laamorɗo Tuileries. == Ƴeew kadi == Rewɓe Pariinaaɓe ɓoorniiɓe comci Alseri (Harem), Pierre-Oguste Renoir, hitaande 1872. Teskorɗe les Patrik Noon; Kiristof Riyopel (10 lewru Yarkomaa 2015). Delacroix: E ƴellitaare naalankaagal jamaanu. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 132. <nowiki>ISBN 978-1-85709-575-3</nowiki>. ""Rewɓe Alseri" ko Eugène Delacroix [Golle cuɓaaɗe]". lowre neɗɗankaagal.org. Picasso: Luulndaade Galle ngenndiijo ɓennuɗo p 109-114 Prodger, Mikael (5 feebariyee 2016). "Aadama, Dante e Ɓooygol: Ko waɗi Eugène Delacroix ina waɗa gartugol jaambaaro". Gardiiɗo oo. Heɓtinaama ñalnde 30 Abriil 2016. Patrik Noon; Kiristof Riyopel (10 lewru Yarkomaa 2015). Delacroix: E ƴellitaare naalankaagal jamaanu. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Yale. h. 27. <nowiki>ISBN 978-1-85709-575-3</nowiki>. Hagen, p. 361 Natal Fuɗnaange hakkundeejo: Duuɓi teemedere fuɗnaange Orop: Simposium. Musiyum Dahesh. 1996. Kelle 53 haa 62. ISBN 978-9654793-0-1. Jennifer E.Sesiyoŋ (26 lewru Yarkomaa 2015). By Kaafaahi e Plow: Farayse e Haɓde Alseri. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cornell. 35–. <nowiki>ISBN 978-08014-5446-2</nowiki>. Kelle ummoraade e Kaayitaaji Maruk 1832, mbaydi ndiyam, 19×13cm. Musiiba Louvre, Departemaa ñeeñal nate, Pari. Heɓtinaa ko ñalnde 13 suwee 2010 Marinan hitaande 2009, hello 195 haa 196. Hagen, p. 358 Liin Tornton (1994). Fuɗnaange-rewo: Binndol e ɗemngal Engele. acr-eɓɓoore.com. 68-. <nowiki>ISBN 978-2-86770-083-5</nowiki>. Jerar-Jorji Lemer (2013). Fuɗnaange: Fuɗnaange e nder naalankaagal hirnaange. h.f.ulmaan. h. 212. <nowiki>ISBN 978-3-8480-0317-4</nowiki>. == Ejen Delak == e3gx7trbslntsrj0ziawakgo97ehtg3 La Madrileña (En el Balcón) 0 39141 161221 2026-04-08T09:57:55Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "La Madrileña (En el Balcón) (e konngol « Debbo ummoriiɗo Madrid (To Balkon) »), sahaa e sahaa fof ina wiyee tan La Madrileña, ko natal pentoowo filipinaajo keɓɗo njeenaari, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna. Ina hollita debbo ina jogii umbrella ganndiraaɗo parasol. La Madrileña (En el Balcón) ina jeyaa e nate kollitooje yiɗde Luna waɗde rewɓe tiitoonde naalankaagal, hollirnde doole naalanke oo, ko pentoowo jiɗɗo, ƴeewoowo jikkuuji ɓurɗi laaɓ..." 161221 wikitext text/x-wiki La Madrileña (En el Balcón) (e konngol « Debbo ummoriiɗo Madrid (To Balkon) »), sahaa e sahaa fof ina wiyee tan La Madrileña, ko natal pentoowo filipinaajo keɓɗo njeenaari, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna. Ina hollita debbo ina jogii umbrella ganndiraaɗo parasol. La Madrileña (En el Balcón) ina jeyaa e nate kollitooje yiɗde Luna waɗde rewɓe tiitoonde naalankaagal, hollirnde doole naalanke oo, ko pentoowo jiɗɗo, ƴeewoowo jikkuuji ɓurɗi laaɓtude. La Madrileña (En el Balcón) ina jeyaa e nate seeɗa gonɗe heen timmuɗe ɗe annduɓe naalankaagal njiyri ko "ndonu" ummoraade e Luna. Limtol Tiitoonde La Madrileña (En el Balcón) ina nanndi e La Parisienne mo Félix Resurrection Hidalgo winndi, ɗiin ɗiɗi fof ko debbo jogiiɗo umbrella. Nanndiral e tiitoonde nate ɗiɗi ɗee waɗi ɗe teeŋtuɗe e yeeyirde Sotheby to Singapuur e lewru abriil 2006. Gaa gaa nanondiral tiitoonde, hade mum en yeeyeede e galle yeeyirde Sotheby, Luna La Madrileña (En el Balcón) kadi ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe naalankooɓe seeɗa njiylotonoo teeminannde e juuɗe jamaanu. Goɗngol ngol ko La Parisienne mo Hidalgo. La Madrileña (En el Balcón) mo Luna siforii ko jaabawol naalanke ngol e La Parisienne mo Hidalgo, o wiyi wonde Luna ina yiɗi sosde natal ɓurngal moƴƴude e debbo jogiiɗo umbrella kono ina huutoroo « mbaadi ɓurndi famɗude » e « mbaadi ɓurndi yuumtude », waɗde ko seerndi Hidalgo e mbaydi ɓurndi yuumtude. Luna huutoriima mbaydiiji jaajɗi, o fiyi e mbaydiiji ɓaleeji e lewlewndu ngam La Madrileña (En el Balcón), Hidalgo huutoriima mbaydi impressionniste e « palet lewlewndu » ngam La Parisienne mum. Tuugnorgal 6bio1pbv9h492y51dasjsigi24m0s3p 161223 161221 2026-04-08T09:58:58Z SUZYFATIMA 13856 161223 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''La Madrileña (En el Balcón)''' (e konngol « Debbo ummoriiɗo Madrid (To Balkon) »), sahaa e sahaa fof ina wiyee tan La Madrileña, ko natal pentoowo filipinaajo keɓɗo njeenaari, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna. Ina hollita debbo ina jogii umbrella ganndiraaɗo parasol. La Madrileña (En el Balcón) ina jeyaa e nate kollitooje yiɗde Luna waɗde rewɓe tiitoonde naalankaagal, hollirnde doole naalanke oo, ko pentoowo jiɗɗo, ƴeewoowo jikkuuji ɓurɗi laaɓtude. La Madrileña (En el Balcón) ina jeyaa e nate seeɗa gonɗe heen timmuɗe ɗe annduɓe naalankaagal njiyri ko "ndonu" ummoraade e Luna. Limtol Tiitoonde La Madrileña (En el Balcón) ina nanndi e La Parisienne mo Félix Resurrection Hidalgo winndi, ɗiin ɗiɗi fof ko debbo jogiiɗo umbrella. Nanndiral e tiitoonde nate ɗiɗi ɗee waɗi ɗe teeŋtuɗe e yeeyirde Sotheby to Singapuur e lewru abriil 2006. Gaa gaa nanondiral tiitoonde, hade mum en yeeyeede e galle yeeyirde Sotheby, Luna La Madrileña (En el Balcón) kadi ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe naalankooɓe seeɗa njiylotonoo teeminannde e juuɗe jamaanu. Goɗngol ngol ko La Parisienne mo Hidalgo. La Madrileña (En el Balcón) mo Luna siforii ko jaabawol naalanke ngol e La Parisienne mo Hidalgo, o wiyi wonde Luna ina yiɗi sosde natal ɓurngal moƴƴude e debbo jogiiɗo umbrella kono ina huutoroo « mbaadi ɓurndi famɗude » e « mbaadi ɓurndi yuumtude », waɗde ko seerndi Hidalgo e mbaydi ɓurndi yuumtude. Luna huutoriima mbaydiiji jaajɗi, o fiyi e mbaydiiji ɓaleeji e lewlewndu ngam La Madrileña (En el Balcón), Hidalgo huutoriima mbaydi impressionniste e « palet lewlewndu » ngam La Parisienne mum. == Tuugnorgal == 5lyfpfxaqp49k7vjefbt9tfouqqrxeh 161225 161223 2026-04-08T10:01:30Z SUZYFATIMA 13856 161225 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''La Madrileña (En el Balcón)''' (e konngol « Debbo ummoriiɗo Madrid (To Balkon) »), sahaa e sahaa fof ina wiyee tan La Madrileña, ko natal pentoowo filipinaajo keɓɗo njeenaari, daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna. Ina hollita debbo ina jogii umbrella ganndiraaɗo parasol. La Madrileña (En el Balcón) ina jeyaa e nate kollitooje yiɗde Luna waɗde rewɓe tiitoonde naalankaagal, hollirnde doole naalanke oo, ko pentoowo jiɗɗo, ƴeewoowo jikkuuji ɓurɗi laaɓtude. La Madrileña (En el Balcón) ina jeyaa e nate seeɗa gonɗe heen timmuɗe ɗe annduɓe naalankaagal njiyri ko "ndonu" ummoraade e Luna. Limtol Tiitoonde La Madrileña (En el Balcón) ina nanndi e La Parisienne mo Félix Resurrection Hidalgo winndi, ɗiin ɗiɗi fof ko debbo jogiiɗo umbrella. Nanndiral e tiitoonde nate ɗiɗi ɗee waɗi ɗe teeŋtuɗe e yeeyirde Sotheby to Singapuur e lewru abriil 2006. Gaa gaa nanondiral tiitoonde, hade mum en yeeyeede e galle yeeyirde Sotheby, Luna La Madrileña (En el Balcón) kadi ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe naalankooɓe seeɗa njiylotonoo teeminannde e juuɗe jamaanu. Goɗngol ngol ko La Parisienne mo Hidalgo. La Madrileña (En el Balcón) mo Luna siforii ko jaabawol naalanke ngol e La Parisienne mo Hidalgo, o wiyi wonde Luna ina yiɗi sosde natal ɓurngal moƴƴude e debbo jogiiɗo umbrella kono ina huutoroo « mbaadi ɓurndi famɗude » e « mbaadi ɓurndi yuumtude », waɗde ko seerndi Hidalgo e mbaydi ɓurndi yuumtude. Luna huutoriima mbaydiiji jaajɗi, o fiyi e mbaydiiji ɓaleeji e lewlewndu ngam La Madrileña (En el Balcón), Hidalgo huutoriima mbaydi impressionniste e « palet lewlewndu » ngam La Parisienne mum.<ref name="Inquirer">Go, Kitty. [http://www.inquirer.net/globalnation/sec_fea/2003/mar/20-01.htm "La Madrileña (En el Balcon)" by Juan Luna] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081002071138/http://www.inquirer.net/globalnation/sec_fea/2003/mar/20-01.htm|date=2008-10-02}}, from "Sotheby's to auction Hidalgo's 'La Parisienne'", Inquirer News Service, inquirer.net</ref> == Tuugnorgal == <references /> fzgajk62smalu34xgvxyuu33uj8vi3u The Lace-Maker (Metsu) 0 39142 161227 2026-04-08T10:03:47Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Lace-Maker ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Gabriël Metsu, sosi c. 1663. Ko yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e Gemäldegalerie Alte Meister, to Dresden, Almaañ. Limtol Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, e dow koyɗe mum ina waɗi pillow lace ngam lace bobbin. Ɗumɗoo ina jeyaa e nate Metsu ɓurɗe juutde iwdi e kala mooftirgel hannde, gadano winndeede e hitaande 1722. Ko Hofstede de Groot winndi ɗum e h..." 161227 wikitext text/x-wiki Lace-Maker ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Gabriël Metsu, sosi c. 1663. Ko yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e Gemäldegalerie Alte Meister, to Dresden, Almaañ. Limtol Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, e dow koyɗe mum ina waɗi pillow lace ngam lace bobbin. Ɗumɗoo ina jeyaa e nate Metsu ɓurɗe juutde iwdi e kala mooftirgel hannde, gadano winndeede e hitaande 1722. Ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi : 79. WAƊƊO LAACE. Sm. 112. E nder suudu ina waɗi nate nebam e dow ŋoral danewal, debbo ina jooɗii e golle ina jogii piɗtaali lace e dow ŋoral mum. O ɓoornii ko wutte satin daneejo e jacket daneejo taƴaaɗo e ƴiye daneeje. To koyɗe makko bannge nano ko ɓiɗɗo puccu. Siynaama e timmal e nder cakkital to dow too; panel, 14 inch e 10 inch. E nder limngal Sakson hitaande 1722, A531. Jooni e nder galle fotooje, Dresden, deftere 1902, limoore 1736. Tuugnorgal cpqcrzvocd11b6f7jinx1vvcxkv6ghc 161228 161227 2026-04-08T10:04:41Z SUZYFATIMA 13856 161228 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lace-Maker''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Gabriël Metsu, sosi c. 1663. Ko yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e Gemäldegalerie Alte Meister, to Dresden, Almaañ. Limtol Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, e dow koyɗe mum ina waɗi pillow lace ngam lace bobbin. Ɗumɗoo ina jeyaa e nate Metsu ɓurɗe juutde iwdi e kala mooftirgel hannde, gadano winndeede e hitaande 1722. Ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi : 79. WAƊƊO LAACE. Sm. 112. E nder suudu ina waɗi nate nebam e dow ŋoral danewal, debbo ina jooɗii e golle ina jogii piɗtaali lace e dow ŋoral mum. O ɓoornii ko wutte satin daneejo e jacket daneejo taƴaaɗo e ƴiye daneeje. To koyɗe makko bannge nano ko ɓiɗɗo puccu. Siynaama e timmal e nder cakkital to dow too; panel, 14 inch e 10 inch. E nder limngal Sakson hitaande 1722, A531. Jooni e nder galle fotooje, Dresden, deftere 1902, limoore 1736. == Tuugnorgal == 825i9m4vc8ltgcclvc83wcufnpn8dbv 161231 161228 2026-04-08T10:06:59Z SUZYFATIMA 13856 161231 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lace-Maker''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Gabriël Metsu, sosi c. 1663. Ko yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e Gemäldegalerie Alte Meister, to Dresden, Almaañ. Limtol Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, e dow koyɗe mum ina waɗi pillow lace ngam lace bobbin. Ɗumɗoo ina jeyaa e nate Metsu ɓurɗe juutde iwdi e kala mooftirgel hannde, gadano winndeede e hitaande 1722. Ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi : 79. WAƊƊO LAACE. Sm. 112. E nder suudu ina waɗi nate nebam e dow ŋoral danewal, debbo ina jooɗii e golle ina jogii piɗtaali lace e dow ŋoral mum. O ɓoornii ko wutte satin daneejo e jacket daneejo taƴaaɗo e ƴiye daneeje. To koyɗe makko bannge nano ko ɓiɗɗo puccu. Siynaama e timmal e nder cakkital to dow too; panel, 14 inch e 10 inch. E nder limngal Sakson hitaande 1722, A531. Jooni e nder galle fotooje, Dresden, deftere 1902, limoore 1736.<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_1%2C_1908.djvu&page=300 79. The Lace-Maker] in Hofstede de Groot, 1908 {{PD-notice}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> i6015i7y1r049c3vm3hjyiw1u7kk5yn 161261 161231 2026-04-08T11:09:36Z Isa Oumar 9821 161261 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lace-Maker''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal pentoowo Holanndee biyeteeɗo Gabriël Metsu, sosi c. 1663. Ko yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e Gemäldegalerie Alte Meister, to Dresden, Almaañ. == Limtol == Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, e dow koyɗe mum ina waɗi pillow lace ngam lace bobbin. Ɗumɗoo ina jeyaa e nate Metsu ɓurɗe juutde iwdi e kala mooftirgel hannde, gadano winndeede e hitaande 1722. Ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi : 79. WAƊƊO LAACE. Sm. 112. E nder suudu ina waɗi nate nebam e dow ŋoral danewal, debbo ina jooɗii e golle ina jogii piɗtaali lace e dow ŋoral mum. O ɓoornii ko wutte satin daneejo e jacket daneejo taƴaaɗo e ƴiye daneeje. To koyɗe makko bannge nano ko ɓiɗɗo puccu. Siynaama e timmal e nder cakkital to dow too; panel, 14 inch e 10 inch. E nder limngal Sakson hitaande 1722, A531. Jooni e nder galle fotooje, Dresden, deftere 1902, limoore 1736.<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_1%2C_1908.djvu&page=300 79. The Lace-Maker] in Hofstede de Groot, 1908 {{PD-notice}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> mlc2u63chsmo5a7ukt7v73mf0dhqb3f Three Girls (painting) 0 39143 161232 2026-04-08T10:08:32Z Adam644 9917 Created page with "'''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe''', ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal nde Sher-Gil arti e leydi Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.[2] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof." 161232 wikitext text/x-wiki '''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe''', ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal nde Sher-Gil arti e leydi Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.[2] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. doch6x2s31rz2pm016jn54c1pjs1f9t 161235 161232 2026-04-08T10:09:56Z Adam644 9917 161235 wikitext text/x-wiki '''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe''', ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal nde Sher-Gil arti e leydi Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.[2] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. == Bindi == Natal ngal ina hollita ɓiɓɓe tato rewɓe Mahinder (Mahindro) Kaur (1897-1939), ɓiy Sundar Singh Majithia, e Mangal Singh Mann mo Koschera (1891-1966) ; 1914-1975, Beant Kaur (1915-1990), e Harbhajan Kaur (Sando) (1919-1957).[3] Firo Natal ngal ina hollita rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji ina miijoo e daɗndo ngo ɓe mbaawaa waylude. Amrita Sher-Gil sensualised rewɓe mum kono o hollitii ɓe no ɓe ngoniri e caɗeele mawɗe kono ɓe njogii ko ruuhu ngam ɓurde dañde ko ɓe mbaawaa waylude.[4] == Sher-Gil winndi:[1] == Mi anndii darnde am naalankaagal tigi-rigi, ngam firtude nguurndam Inndonaaɓe e teeŋti noon e miskineeɓe Inndonaaɓe e natal; ngam pentude ɗeen natal silsil ngal ɗooftaare e muñal ngal alaa keerol,... ngam ƴellitde e dow canngaaki mbaydi ndi ɗiin gite mettuɗe tagi e am. Natal ngal ina hollita batte golle pentoowo Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin e golle Sher-Gil.[4] Ina maantiniri kadi yahdu Sher-Gil gila e mbaadi pentugol ganndal e goongawal gadanal ngal o janngi to Pari, feewde e mbaadi ɓurndi laaɓtude e jimɗi jamaanu, ɗo diidi e kala ko ina kuutoree no feewi. E nder Three Girls, taariindi sukaaɓe rewɓe ɓee hollitaaka. Ngonka maɓɓe ina feeñi e mbaydiiji yeeso maɓɓe, e ɗemngal ɓalli maɓɓe, e kuutoragol tonngooɗe e karallaagal.[5] bmcie6uiqs3cga314ve6gyc5wzmc252 161236 161235 2026-04-08T10:12:41Z Adam644 9917 161236 wikitext text/x-wiki '''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe''', ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal nde Sher-Gil arti e leydi Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.[2] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. == Bindi == Natal ngal ina hollita ɓiɓɓe tato rewɓe Mahinder (Mahindro) Kaur (1897-1939), ɓiy Sundar Singh Majithia, e Mangal Singh Mann mo Koschera (1891-1966) ; 1914-1975, Beant Kaur (1915-1990), e Harbhajan Kaur (Sando) (1919-1957).[3] == Firo == Natal ngal ina hollita rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji ina miijoo e daɗndo ngo ɓe mbaawaa waylude. Amrita Sher-Gil sensualised rewɓe mum kono o hollitii ɓe no ɓe ngoniri e caɗeele mawɗe kono ɓe njogii ko ruuhu ngam ɓurde dañde ko ɓe mbaawaa waylude.[4] Sher-Gil winndi:[1] Mi anndii darnde am naalankaagal tigi-rigi, ngam firtude nguurndam Inndonaaɓe e teeŋti noon e miskineeɓe Inndonaaɓe e natal; ngam pentude ɗeen natal silsil ngal ɗooftaare e muñal ngal alaa keerol,... ngam ƴellitde e dow canngaaki mbaydi ndi ɗiin gite mettuɗe tagi e am. Natal ngal ina hollita batte golle pentoowo Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin e golle Sher-Gil.[4] Ina maantiniri kadi yahdu Sher-Gil gila e mbaadi pentugol ganndal e goongawal gadanal ngal o janngi to Pari, feewde e mbaadi ɓurndi laaɓtude e jimɗi jamaanu, ɗo diidi e kala ko ina kuutoree no feewi. E nder Three Girls, taariindi sukaaɓe rewɓe ɓee hollitaaka. Ngonka maɓɓe ina feeñi e mbaydiiji yeeso maɓɓe, e ɗemngal ɓalli maɓɓe, e kuutoragol tonngooɗe e karallaagal.[5] == Jabbuye == Amrita Sher-Gil e hitaande 1937, koolol mum to Lahore, kanko e sukaaɓe rewɓe tato E lewru Duujal hitaande 1936, natal ngal hollitaama e koolol to Jaarneeji Jaayndeeji, to Haydarabad.[6] Ko ɗoon, alɗuɗo mooftuɗo naalankaagal, Nawab Salar Jung, ɗaɓɓiri yo ɗum yettine mo, wondude e Nude Indu.[7] E yaakaare wonde o soodat ɗum, Sher-Gil kadi neldi mo Villagers, o ɓeydi njillu makko, kono o artiri ɗum, o wiyi wonde o "alaa ko nafata e ɗeen nataluuji kuuɓtodinɗi".[7][8] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937.[9] Ko ngol woni sappo e go’o e golle Sher-Gil 33 kolliraaɗe e koolol makko gootol to Faletti’s Hotel to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.[10] Toon, nde soodaama ₹700.[10] == Tuugnorgal == Elkins, Jaak (2002). Haalaaji Art. Jaaynde ganndal hakkille. h. 102. ISBN 978-0415- ad0lxtw2icknqq419pzlxm8c6tpjjd7 161238 161236 2026-04-08T10:13:12Z Adam644 9917 161238 wikitext text/x-wiki '''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe''', ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal nde Sher-Gil arti e leydi Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.[2] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. == Bindi == Natal ngal ina hollita ɓiɓɓe tato rewɓe Mahinder (Mahindro) Kaur (1897-1939), ɓiy Sundar Singh Majithia, e Mangal Singh Mann mo Koschera (1891-1966) ; 1914-1975, Beant Kaur (1915-1990), e Harbhajan Kaur (Sando) (1919-1957).[3] == Firo == Natal ngal ina hollita rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji ina miijoo e daɗndo ngo ɓe mbaawaa waylude. Amrita Sher-Gil sensualised rewɓe mum kono o hollitii ɓe no ɓe ngoniri e caɗeele mawɗe kono ɓe njogii ko ruuhu ngam ɓurde dañde ko ɓe mbaawaa waylude.[4] Sher-Gil winndi:[1] Mi anndii darnde am naalankaagal tigi-rigi, ngam firtude nguurndam Inndonaaɓe e teeŋti noon e miskineeɓe Inndonaaɓe e natal; ngam pentude ɗeen natal silsil ngal ɗooftaare e muñal ngal alaa keerol,... ngam ƴellitde e dow canngaaki mbaydi ndi ɗiin gite mettuɗe tagi e am. Natal ngal ina hollita batte golle pentoowo Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin e golle Sher-Gil.[4] Ina maantiniri kadi yahdu Sher-Gil gila e mbaadi pentugol ganndal e goongawal gadanal ngal o janngi to Pari, feewde e mbaadi ɓurndi laaɓtude e jimɗi jamaanu, ɗo diidi e kala ko ina kuutoree no feewi. E nder Three Girls, taariindi sukaaɓe rewɓe ɓee hollitaaka. Ngonka maɓɓe ina feeñi e mbaydiiji yeeso maɓɓe, e ɗemngal ɓalli maɓɓe, e kuutoragol tonngooɗe e karallaagal.[5] == Jabbuye == Amrita Sher-Gil e hitaande 1937, koolol mum to Lahore, kanko e sukaaɓe rewɓe tato E lewru Duujal hitaande 1936, natal ngal hollitaama e koolol to Jaarneeji Jaayndeeji, to Haydarabad.[6] Ko ɗoon, alɗuɗo mooftuɗo naalankaagal, Nawab Salar Jung, ɗaɓɓiri yo ɗum yettine mo, wondude e Nude Indu.[7] E yaakaare wonde o soodat ɗum, Sher-Gil kadi neldi mo Villagers, o ɓeydi njillu makko, kono o artiri ɗum, o wiyi wonde o "alaa ko nafata e ɗeen nataluuji kuuɓtodinɗi".[7][8] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937.[9] Ko ngol woni sappo e go’o e golle Sher-Gil 33 kolliraaɗe e koolol makko gootol to Faletti’s Hotel to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.[10] Toon, nde soodaama ₹700.[10] == Tuugnorgal == {{Reflist}} Elkins, Jaak (2002). Haalaaji Art. Jaaynde ganndal hakkille. h. 102. ISBN 978-0415- pegp0b4bpc8dp0vh0zen1j7jt6ix5fw 161239 161238 2026-04-08T10:13:38Z Adam644 9917 161239 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe''', ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal nde Sher-Gil arti e leydi Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.[2] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. == Bindi == Natal ngal ina hollita ɓiɓɓe tato rewɓe Mahinder (Mahindro) Kaur (1897-1939), ɓiy Sundar Singh Majithia, e Mangal Singh Mann mo Koschera (1891-1966) ; 1914-1975, Beant Kaur (1915-1990), e Harbhajan Kaur (Sando) (1919-1957).[3] == Firo == Natal ngal ina hollita rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji ina miijoo e daɗndo ngo ɓe mbaawaa waylude. Amrita Sher-Gil sensualised rewɓe mum kono o hollitii ɓe no ɓe ngoniri e caɗeele mawɗe kono ɓe njogii ko ruuhu ngam ɓurde dañde ko ɓe mbaawaa waylude.[4] Sher-Gil winndi:[1] Mi anndii darnde am naalankaagal tigi-rigi, ngam firtude nguurndam Inndonaaɓe e teeŋti noon e miskineeɓe Inndonaaɓe e natal; ngam pentude ɗeen natal silsil ngal ɗooftaare e muñal ngal alaa keerol,... ngam ƴellitde e dow canngaaki mbaydi ndi ɗiin gite mettuɗe tagi e am. Natal ngal ina hollita batte golle pentoowo Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin e golle Sher-Gil.[4] Ina maantiniri kadi yahdu Sher-Gil gila e mbaadi pentugol ganndal e goongawal gadanal ngal o janngi to Pari, feewde e mbaadi ɓurndi laaɓtude e jimɗi jamaanu, ɗo diidi e kala ko ina kuutoree no feewi. E nder Three Girls, taariindi sukaaɓe rewɓe ɓee hollitaaka. Ngonka maɓɓe ina feeñi e mbaydiiji yeeso maɓɓe, e ɗemngal ɓalli maɓɓe, e kuutoragol tonngooɗe e karallaagal.[5] == Jabbuye == Amrita Sher-Gil e hitaande 1937, koolol mum to Lahore, kanko e sukaaɓe rewɓe tato E lewru Duujal hitaande 1936, natal ngal hollitaama e koolol to Jaarneeji Jaayndeeji, to Haydarabad.[6] Ko ɗoon, alɗuɗo mooftuɗo naalankaagal, Nawab Salar Jung, ɗaɓɓiri yo ɗum yettine mo, wondude e Nude Indu.[7] E yaakaare wonde o soodat ɗum, Sher-Gil kadi neldi mo Villagers, o ɓeydi njillu makko, kono o artiri ɗum, o wiyi wonde o "alaa ko nafata e ɗeen nataluuji kuuɓtodinɗi".[7][8] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937.[9] Ko ngol woni sappo e go’o e golle Sher-Gil 33 kolliraaɗe e koolol makko gootol to Faletti’s Hotel to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.[10] Toon, nde soodaama ₹700.[10] == Tuugnorgal == {{Reflist}} Elkins, Jaak (2002). Haalaaji Art. Jaaynde ganndal hakkille. h. 102. ISBN 978-0415- j7t9rm6nbymfgl0n34o1daol4kux1rp 161240 161239 2026-04-08T10:17:48Z Adam644 9917 161240 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe''', ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal [[Panti'|nde Sher-Gil arti e leydi]] Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.<ref name="Dalmia2013.60">Dalmia, p. 60</ref> Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. == Bindi == Natal ngal ina hollita ɓiɓɓe tato rewɓe Mahinder (Mahindro) Kaur (1897-1939), ɓiy Sundar Singh Majithia, e Mangal Singh Mann mo Koschera (1891-1966) ; 1914-1975, Beant Kaur (1915-1990), e Harbhajan Kaur (Sando) (1919-1957).[3] == Firo == Natal ngal ina hollita rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji ina miijoo e daɗndo ngo ɓe mbaawaa waylude. Amrita Sher-Gil sensualised rewɓe mum kono o hollitii ɓe no ɓe ngoniri e caɗeele mawɗe kono ɓe njogii ko ruuhu ngam ɓurde dañde ko ɓe mbaawaa waylude.[4] Sher-Gil winndi:[1] Mi anndii darnde am naalankaagal tigi-rigi, ngam firtude nguurndam Inndonaaɓe e teeŋti noon e miskineeɓe Inndonaaɓe e natal; ngam pentude ɗeen natal silsil ngal ɗooftaare e muñal ngal alaa keerol,... ngam ƴellitde e dow canngaaki mbaydi ndi ɗiin gite mettuɗe tagi e am. Natal ngal ina hollita batte golle pentoowo Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin e golle Sher-Gil.[4] Ina maantiniri kadi yahdu Sher-Gil gila e mbaadi pentugol ganndal e goongawal gadanal ngal o janngi to Pari, feewde e mbaadi ɓurndi laaɓtude e jimɗi jamaanu, ɗo diidi e kala ko ina kuutoree no feewi. E nder Three Girls, taariindi sukaaɓe rewɓe ɓee hollitaaka. Ngonka maɓɓe ina feeñi e mbaydiiji yeeso maɓɓe, e ɗemngal ɓalli maɓɓe, e kuutoragol tonngooɗe e karallaagal.[5] == Jabbuye == Amrita Sher-Gil e hitaande 1937, koolol mum to Lahore, kanko e sukaaɓe rewɓe tato E lewru Duujal hitaande 1936, natal ngal hollitaama e koolol to Jaarneeji Jaayndeeji, to Haydarabad.[6] Ko ɗoon, alɗuɗo mooftuɗo naalankaagal, Nawab Salar Jung, ɗaɓɓiri yo ɗum yettine mo, wondude e Nude Indu.[7] E yaakaare wonde o soodat ɗum, Sher-Gil kadi neldi mo Villagers, o ɓeydi njillu makko, kono o artiri ɗum, o wiyi wonde o "alaa ko nafata e ɗeen nataluuji kuuɓtodinɗi".[7][8] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937.[9] Ko ngol woni sappo e go’o e golle Sher-Gil 33 kolliraaɗe e koolol makko gootol to Faletti’s Hotel to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.[10] Toon, nde soodaama ₹700.[10] == Tuugnorgal == {{Reflist}} Elkins, Jaak (2002). Haalaaji Art. Jaaynde ganndal hakkille. h. 102. ISBN 978-0415- kykraulezg513uv7yyqocz17pooy9j2 161243 161240 2026-04-08T10:25:21Z Adam644 9917 161243 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sukaaɓe rewɓe tato, anndiraango kadi Fedde Sukaaɓe Rewɓe''', ko natal naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil. Nde pentiraa ko e hitaande 1935 ko juuti caggal [[Panti'|nde Sher-Gil arti e leydi]] Inndo ummoraade Orop e hitaande 1934.<ref name="Dalmia2013.60">Dalmia, p. 60</ref> Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937. Natal ngal jeyaa ko e batte neldanooɗe Nawab Salar Jang mo Haydarabad mo caggal ɗuum salii ɗe fof. == Bindi == Natal ngal ina hollita ɓiɓɓe tato rewɓe Mahinder (Mahindro) Kaur (1897-1939), ɓiy Sundar Singh Majithia, e Mangal Singh Mann mo Koschera (1891-1966) ; 1914-1975, Beant Kaur (1915-1990), e Harbhajan Kaur (Sando) (1919-1957).<ref name="Dalmia.2013.180">Dalmia, p. 180</ref> == Firo == Natal ngal ina hollita rewɓe tato ɓoorniiɓe comci daneeji ina miijoo e daɗndo ngo ɓe mbaawaa waylude. Amrita Sher-Gil sensualised rewɓe mum kono o hollitii ɓe no ɓe ngoniri e caɗeele mawɗe kono ɓe njogii ko ruuhu ngam ɓurde dañde ko ɓe mbaawaa waylude.<ref>{{cite web|title=Amrita Sher-Gil: Room 2, Return to India|url=http://www.tate.org.uk/whats-on/tate-modern/exhibition/amrita-sher-gil/amrita-sher-gil-room-2-return-india|accessdate=10 March 2013}}</ref> Sher-Gil winndi: Mi anndii darnde am naalankaagal tigi-rigi, ngam firtude nguurndam Inndonaaɓe e teeŋti noon e miskineeɓe Inndonaaɓe e natal; ngam pentude ɗeen natal silsil ngal ɗooftaare e muñal ngal alaa keerol,... ngam ƴellitde e dow canngaaki mbaydi ndi ɗiin gite mettuɗe tagi e am. Natal ngal ina hollita batte golle pentoowo Farayse biyeteeɗo Paul Gauguin e golle Sher-Gil.<ref name="Sundaram2010.267">Sundaram, pp. 267-270</ref> Ina maantiniri kadi yahdu Sher-Gil gila e mbaadi pentugol ganndal e goongawal gadanal ngal o janngi to Pari, feewde e mbaadi ɓurndi laaɓtude e jimɗi jamaanu, ɗo diidi e kala ko ina kuutoree no feewi. E nder Three Girls, taariindi sukaaɓe rewɓe ɓee hollitaaka. Ngonka maɓɓe ina feeñi e mbaydiiji yeeso maɓɓe, e ɗemngal ɓalli maɓɓe, e kuutoragol tonngooɗe e karallaagal.<ref name="Sundaram2010.422" /> == Jabbuye == Amrita Sher-Gil e hitaande 1937, koolol mum to Lahore, kanko e sukaaɓe rewɓe tato E lewru Duujal hitaande 1936, natal ngal hollitaama e koolol to Jaarneeji Jaayndeeji, to Haydarabad.[6] Ko ɗoon, alɗuɗo mooftuɗo naalankaagal, Nawab Salar Jung, ɗaɓɓiri yo ɗum yettine mo, wondude e Nude Indu.[7] E yaakaare wonde o soodat ɗum, Sher-Gil kadi neldi mo Villagers, o ɓeydi njillu makko, kono o artiri ɗum, o wiyi wonde o "alaa ko nafata e ɗeen nataluuji kuuɓtodinɗi".[7][8] Natal ngal heɓi njeenaari kaŋŋe e koolol hitaande kala fedde naalankaagal Bombay e hitaande 1937.[9] Ko ngol woni sappo e go’o e golle Sher-Gil 33 kolliraaɗe e koolol makko gootol to Faletti’s Hotel to Lahore, to leydi Inndo Angalteer, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.[10] Toon, nde soodaama ₹700.[10] == Tuugnorgal == {{Reflist}} Elkins, Jaak (2002). Haalaaji Art. Jaaynde ganndal hakkille. h. 102. ISBN 978-0415- p9dtgds1pk0e1qkj6lu3dbrgeclyft7 The Lace Maker 0 39144 161233 2026-04-08T10:08:41Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Waɗoowo daneeji (1662) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Caspar Netscher waɗi. Ko yeru nate Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko Wallace moofti. Debbo oo ina jooɗii ina golla dow pillow lace e dow lace bobbin. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1913, winndi; "48. THE LACE MAKER. Sm. 21. Full length. Suka debbo, 6oorniicfo tan, ina joocfii e profil to bannge nyaamo. O woni ko e golloraade juucfe cficfi fof e..." 161233 wikitext text/x-wiki Waɗoowo daneeji (1662) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Caspar Netscher waɗi. Ko yeru nate Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko Wallace moofti. Debbo oo ina jooɗii ina golla dow pillow lace e dow lace bobbin. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1913, winndi; "48. THE LACE MAKER. Sm. 21. Full length. Suka debbo, 6oorniicfo tan, ina joocfii e profil to bannge nyaamo. O woni ko e golloraade juucfe cficfi fof e dow 6oggi bobbin-lace 6oornii6i e dow koycfe makko. O 6oornii ko wutte daneejo, bodice bocfcfo 6aleejo e les ne-bo cap embroidered in black. Caggal makko e dow leydi e yeeso nano ina woodi paɗe makko; Netscher," e dow marge binndol ngol, e ñalngu 166- [1662, e fawaade e catal yeeyirde Pompe] [kono 1664, e fawaade e Sir Claude Phillips e Mr Juɓɓule, Londres, 1818. Yeeyde J. Pompe van Meerdervoort, 19 mee 1780, limre 5 (700 florin, Delfos, 10 suwee 1804) ƴeew i.90. 10s.). Nder mooɓgal marques mo Hertford, London, 1833 (Sm. Nder mooɓgal Wallace, London, limngal 237." Tuugnorgal 8vo62i1ileugnkbac9h2x4dhntq5u8o 161234 161233 2026-04-08T10:09:49Z SUZYFATIMA 13856 161234 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waɗoowo daneeji (1662)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Caspar Netscher waɗi. Ko yeru nate Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko Wallace moofti. Debbo oo ina jooɗii ina golla dow pillow lace e dow lace bobbin. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1913, winndi; "48. THE LACE MAKER. Sm. 21. Full length. Suka debbo, 6oorniicfo tan, ina joocfii e profil to bannge nyaamo. O woni ko e golloraade juucfe cficfi fof e dow 6oggi bobbin-lace 6oornii6i e dow koycfe makko. O 6oornii ko wutte daneejo, bodice bocfcfo 6aleejo e les ne-bo cap embroidered in black. Caggal makko e dow leydi e yeeso nano ina woodi paɗe makko; Netscher," e dow marge binndol ngol, e ñalngu 166- [1662, e fawaade e catal yeeyirde Pompe] [kono 1664, e fawaade e Sir Claude Phillips e Mr Juɓɓule, Londres, 1818. Yeeyde J. Pompe van Meerdervoort, 19 mee 1780, limre 5 (700 florin, Delfos, 10 suwee 1804) ƴeew i.90. 10s.). Nder mooɓgal marques mo Hertford, London, 1833 (Sm. Nder mooɓgal Wallace, London, limngal 237." == Tuugnorgal == ftmsr0b96p1o2r58qt3627c8d2bbwda 161237 161234 2026-04-08T10:13:02Z SUZYFATIMA 13856 161237 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waɗoowo daneeji (1662)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Caspar Netscher waɗi. Ko yeru nate Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko Wallace moofti. Debbo oo ina jooɗii ina golla dow pillow lace e dow lace bobbin. Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1913, winndi; "48. THE LACE MAKER. Sm. 21. Full length. Suka debbo, 6oorniicfo tan, ina joocfii e profil to bannge nyaamo. O woni ko e golloraade juucfe cficfi fof e dow 6oggi bobbin-lace 6oornii6i e dow koycfe makko. O 6oornii ko wutte daneejo, bodice bocfcfo 6aleejo e les ne-bo cap embroidered in black. Caggal makko e dow leydi e yeeso nano ina woodi paɗe makko; Netscher," e dow marge binndol ngol, e ñalngu 166- [1662, e fawaade e catal yeeyirde Pompe] [kono 1664, e fawaade e Sir Claude Phillips e Mr Juɓɓule, Londres, 1818. Yeeyde J. Pompe van Meerdervoort, 19 mee 1780, limre 5 (700 florin, Delfos, 10 suwee 1804) ƴeew i.90. 10s.). Nder mooɓgal marques mo Hertford, London, 1833 (Sm. Nder mooɓgal Wallace, London, limngal 237."<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_5%2C_1913.djvu&page=180 48. The Lace Maker] in Hofstede de Groot, 1913 {{PD-notice}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> iyxerkqolotpx2lc9lgdler4zi8nhnk Ophelia (John William Waterhouse) 0 39145 161241 2026-04-08T10:21:31Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ophelia ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Engele biyeteeɗo John William Waterhouse waɗi e hitaande 1894, ina hollira jikku gooto e nder dingiral Hamlet mo Wiliyam Sekspiir winndi. Ko o suka debbo tedduɗo to leydi Danemark, potɗo wonde debbo laamɗo Hamlet. E nder mbaydi 1894, Ophelia ina hollira, e nder balɗe cakkitiiɗe hade mum maayde, ina jooɗii e dow ŋoral willow ina yaaji e dow weendu liɗɗi. Ɓoornugol makko laamɗo ina seerti no feewi e nokkuuji makk..." 161241 wikitext text/x-wiki Ophelia ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Engele biyeteeɗo John William Waterhouse waɗi e hitaande 1894, ina hollira jikku gooto e nder dingiral Hamlet mo Wiliyam Sekspiir winndi. Ko o suka debbo tedduɗo to leydi Danemark, potɗo wonde debbo laamɗo Hamlet. E nder mbaydi 1894, Ophelia ina hollira, e nder balɗe cakkitiiɗe hade mum maayde, ina jooɗii e dow ŋoral willow ina yaaji e dow weendu liɗɗi. Ɓoornugol makko laamɗo ina seerti no feewi e nokkuuji makko. Waterhouse waɗii puɗi e dow ŋoral makko e nder gite makko, ina haɓɓi mo e saraaji makko naftooji. Tuugnorgal k6nuahk0qwdwkpuvuazrkrz1pmfui7g 161242 161241 2026-04-08T10:22:51Z SUZYFATIMA 13856 161242 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ophelia''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Engele biyeteeɗo John William Waterhouse waɗi e hitaande 1894, ina hollira jikku gooto e nder dingiral Hamlet mo Wiliyam Sekspiir winndi. Ko o suka debbo tedduɗo to leydi Danemark, potɗo wonde debbo laamɗo Hamlet. E nder mbaydi 1894, Ophelia ina hollira, e nder balɗe cakkitiiɗe hade mum maayde, ina jooɗii e dow ŋoral willow ina yaaji e dow weendu liɗɗi. Ɓoornugol makko laamɗo ina seerti no feewi e nokkuuji makko. Waterhouse waɗii puɗi e dow ŋoral makko e nder gite makko, ina haɓɓi mo e saraaji makko naftooji. == Tuugnorgal == l6h8sa4t8px27uubgjoo8a7gn8rhy5f 161244 161242 2026-04-08T10:26:00Z SUZYFATIMA 13856 161244 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ophelia''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Engele biyeteeɗo John William Waterhouse waɗi e hitaande 1894, ina hollira jikku gooto e nder dingiral Hamlet mo Wiliyam Sekspiir winndi. Ko o suka debbo tedduɗo to leydi Danemark, potɗo wonde debbo laamɗo Hamlet. E nder mbaydi 1894, Ophelia ina hollira, e nder balɗe cakkitiiɗe hade mum maayde, ina jooɗii e dow ŋoral willow ina yaaji e dow weendu liɗɗi. Ɓoornugol makko laamɗo ina seerti no feewi e nokkuuji makko. Waterhouse waɗii puɗi e dow ŋoral makko e nder gite makko, ina haɓɓi mo e saraaji makko naftooji.<ref>{{Cite web|url=https://www.wikiart.org/en/john-william-waterhouse/ophelia-1894|title=Ophelia, 1894 - John William Waterhouse|website=www.wikiart.org|access-date=2019-02-03}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.victorianweb.org/painting/jww/paintings/moore1.html|title=Waterhouse's Versions of Ophelia|website=www.victorianweb.org|access-date=2019-02-03}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> ev9ys93bel0yyxcpkgkje0bdadr0qda Ophelia (Cabanel) 0 39146 161247 2026-04-08T10:29:56Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Ophelia ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Alexandre Cabanel waɗi, gila 1883. Ina yuɓɓinee e nder defterdu keeriiɗo. Limtol Natal ngal ina hollita dingiral ƴettaangal e pijirlooji Hamlet, ɗi William Shakespeare winndi, nde debbo gonɗo e yeewtere ndee, hono Ophelia, mo majjere riiwti, ina jogori warde hoore mum e nder maayo. Ndeeɗoo dingiral ina heewi hollirde ko pentooɓe njimri teeminannde 19ɓiire. E nder nate ɗee, suka debbo oo h..." 161247 wikitext text/x-wiki Ophelia ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Alexandre Cabanel waɗi, gila 1883. Ina yuɓɓinee e nder defterdu keeriiɗo. Limtol Natal ngal ina hollita dingiral ƴettaangal e pijirlooji Hamlet, ɗi William Shakespeare winndi, nde debbo gonɗo e yeewtere ndee, hono Ophelia, mo majjere riiwti, ina jogori warde hoore mum e nder maayo. Ndeeɗoo dingiral ina heewi hollirde ko pentooɓe njimri teeminannde 19ɓiire. E nder nate ɗee, suka debbo oo hollitaama ina lelii, hoore mum ina werlaa caggal, gite mum ina ɓuuɓtoo, junngo mum ñaamo e ɓale mum ina njuuti e dow ŋoral ɓuuɓngal, junngo nano ina nanngi ŋoral ŋoral ina woya. Ophelia ɓoornii ko wutte daneejo asamaan ina nanndi e lewlewndu ina wayi no ina ɓuuɓtoo e nder ndiyam.. Puɗi, ina heen ɓuuɓri e ɓuuɓri ɓuuɓri, ina ndarii e dow ndiyam ɓuuɓɗam, ko ɗiin ngoni waɗooɓe kuɗol puɗi ɗi Ofeliya ɓoornotoo e gite mum daneeje. Ndeeɗoo firo puɗi ina feeñi kadi e nate John Everett Millais ɓennuɗe ɗee, tiitoonde mum kadi ko Ophelia, ina wayi no ko kañum jibini ɗum. Laral ɓalewal suka debbo oo ina seerti e niɓɓere ladde e marse. Ina wayi no omo fotnoo yaynaade saraaji makko e annoore makko, nde ɓooyataa majjude, e maayde makko. Tuugnorgal os4nldzyyo5hkrowji632bvaz372stp 161249 161247 2026-04-08T10:31:19Z SUZYFATIMA 13856 161249 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ophelia''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Alexandre Cabanel waɗi, gila 1883. Ina yuɓɓinee e nder defterdu keeriiɗo. Limtol Natal ngal ina hollita dingiral ƴettaangal e pijirlooji Hamlet, ɗi William Shakespeare winndi, nde debbo gonɗo e yeewtere ndee, hono Ophelia, mo majjere riiwti, ina jogori warde hoore mum e nder maayo. Ndeeɗoo dingiral ina heewi hollirde ko pentooɓe njimri teeminannde 19ɓiire. E nder nate ɗee, suka debbo oo hollitaama ina lelii, hoore mum ina werlaa caggal, gite mum ina ɓuuɓtoo, junngo mum ñaamo e ɓale mum ina njuuti e dow ŋoral ɓuuɓngal, junngo nano ina nanngi ŋoral ŋoral ina woya. Ophelia ɓoornii ko wutte daneejo asamaan ina nanndi e lewlewndu ina wayi no ina ɓuuɓtoo e nder ndiyam.. Puɗi, ina heen ɓuuɓri e ɓuuɓri ɓuuɓri, ina ndarii e dow ndiyam ɓuuɓɗam, ko ɗiin ngoni waɗooɓe kuɗol puɗi ɗi Ofeliya ɓoornotoo e gite mum daneeje. Ndeeɗoo firo puɗi ina feeñi kadi e nate John Everett Millais ɓennuɗe ɗee, tiitoonde mum kadi ko Ophelia, ina wayi no ko kañum jibini ɗum. Laral ɓalewal suka debbo oo ina seerti e niɓɓere ladde e marse. Ina wayi no omo fotnoo yaynaade saraaji makko e annoore makko, nde ɓooyataa majjude, e maayde makko. == Tuugnorgal == lzvqj5kpy4t4nch3tg3i3elskrg3fep 161251 161249 2026-04-08T10:37:18Z SUZYFATIMA 13856 161251 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ophelia''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Alexandre Cabanel waɗi, gila 1883. Ina yuɓɓinee e nder defterdu keeriiɗo. Limtol Natal ngal ina hollita dingiral ƴettaangal e pijirlooji Hamlet, ɗi William Shakespeare winndi, nde debbo gonɗo e yeewtere ndee, hono Ophelia, mo majjere riiwti, ina jogori warde hoore mum e nder maayo. Ndeeɗoo dingiral ina heewi hollirde ko pentooɓe njimri teeminannde 19ɓiire. E nder nate ɗee, suka debbo oo hollitaama ina lelii, hoore mum ina werlaa caggal, gite mum ina ɓuuɓtoo, junngo mum ñaamo e ɓale mum ina njuuti e dow ŋoral ɓuuɓngal, junngo nano ina nanngi ŋoral ŋoral ina woya. Ophelia ɓoornii ko wutte daneejo asamaan ina nanndi e lewlewndu ina wayi no ina ɓuuɓtoo e nder ndiyam.. Puɗi, ina heen ɓuuɓri e ɓuuɓri ɓuuɓri, ina ndarii e dow ndiyam ɓuuɓɗam, ko ɗiin ngoni waɗooɓe kuɗol puɗi ɗi Ofeliya ɓoornotoo e gite mum daneeje. Ndeeɗoo firo puɗi ina feeñi kadi e nate John Everett Millais ɓennuɗe ɗee, tiitoonde mum kadi ko Ophelia, ina wayi no ko kañum jibini ɗum. Laral ɓalewal suka debbo oo ina seerti e niɓɓere ladde e marse. Ina wayi no omo fotnoo yaynaade saraaji makko e annoore makko, nde ɓooyataa majjude, e maayde makko.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-4207731|title=Ophelia, Christie's|website=www.christies.com}}</ref><ref>''Alexandre Cabanel - The Tradition of Beauty'', Andreas Blühm, Wallraf-Richartz-Museum, 2017, p. 22</ref><ref name="auto2">{{Cite web|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-4207731|title=Ophelia, Christie's|website=www.christies.com}}</ref><ref>Alexandra Gray, ''Self-Harm in New Woman Writing'', Edinburgh University Press, 2017, p. 189</ref><ref name="auto3">{{Cite web|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-4207731|title=Ophelia, Christie's|website=www.christies.com}}</ref><ref>David Clarke, ''Water and Art'', Reaktion Books, 2014, p. 54</ref> == Tuugnorgal == <references /> n9sr4z6jjbkb1ltcoilpcb8svpouf9h Barbara Haas 0 39147 161250 2026-04-08T10:35:14Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Barbara Haas (e ɗemngal Almaañ: [ˈbaʁbaʁa ˈhaːs]; jibinaa ko ñalnde 19 marse 1996) ko tenisyanke Otirisnaajo mo alaa ko gollotoo. O dañii 16 tiitoonde gooto e tiitooɗe tati e nder ɗiɗo e nder ITF Circuit. Ñalnde 24 feebariyee 2020, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e nder limlebbi gooto e WTA, hono 133. Ñalnde 27 suwee 2021, o yettii limre 164 e nder limlebbi ɗiɗi. E fiyde e kippu Austria Fed Cup, Haas ina jogii limre 16-8. Kugal H..." 161250 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Barbara Haas (e ɗemngal Almaañ: [ˈbaʁbaʁa ˈhaːs]; jibinaa ko ñalnde 19 marse 1996) ko tenisyanke Otirisnaajo mo alaa ko gollotoo. O dañii 16 tiitoonde gooto e tiitooɗe tati e nder ɗiɗo e nder ITF Circuit. Ñalnde 24 feebariyee 2020, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e nder limlebbi gooto e WTA, hono 133. Ñalnde 27 suwee 2021, o yettii limre 164 e nder limlebbi ɗiɗi. E fiyde e kippu Austria Fed Cup, Haas ina jogii limre 16-8. Kugal Haas waɗii ñalngu mum gadano e kawgel WTA to Gastein Ladies 2012, kadi o fiyi e kawgel Linz Open 2012. Grand Slam gooto e golle waktuuji Kuɓlol W F SF QF #R RR Q# P# DNQ A Z# PO G S B NMS NTI P NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (P#) doggol adanngol; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (Z#) Fedde Zone Kop Davis/Fed (e limoore hollitoore) walla (PO) ƴaañorgal ; (G) kaŋŋe, (S) kaalis walla (B) medal Olimpiya/Paralimpiya njamndi ; (NMS) wonaa kawgel Masters ; (NTI) wonaa kawgel Tier I ; (P) joɗɗinaama; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde. Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi. Kawgel ngel 2016 2017 2018 2019 2020 2022 2023 W–L Udditgol Ostarali A Q1 Q1 Q1 Q3 Q1 A Q1 0–0 Farayse Udditii Q3 Q2 Q1 A 1R Q1 A A 0–1 Wimbledon Q3 Q2 Q3 Q1 NH Q2 Q1 A 0–0 Udditgol Amerik 1R Q2 A Q1 1R Q1 Q1 A 0–2 Nasaraaku-nafoore 0-1 0-0 0-0 0-0 0-2 0-0 0-0 0-0 0-3 Finndeeji njillu WTA Ɗiɗi : 2 (ɗiɗaɓo) Tariya Slam mawɗo WTA 1000 WTA 500 WTA 250 (0-2) Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-2) Loyre (0-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score Losko Okt 2019 Linz udditaa, Otiris hakkunde leyɗeele[a] tiiɗɗo (i) Siwis Xenia Knoll Cekoslowaki Barbora Krejčíková Leydi Cekoslowaki Kateriina Siniakova 4-6, 3-6 Loss Feb 2020 Kaɓirɗe Hua Hin, Taylande hakkunde leyɗeele tiiɗɗe Ostarali Ellen Perez Ostarali Arina Rodionova Henndu Ostarali 3-6, 3-6 Finaluuji cirkooji ITF Gooto : 28 (16 tiitoonde, 12 ɗiɗaɓere) Tariya $50/60 000 kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (6-8) Loyre (10– 8tn1paccut35a55q4fc859kebllvd5u 161252 161250 2026-04-08T10:39:12Z Ilya Discuss 10103 161252 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Barbara Haas (e ɗemngal Almaañ: [ˈbaʁbaʁa ˈhaːs]; jibinaa ko ñalnde 19 marse 1996) ko tenisyanke Otirisnaajo mo alaa ko gollotoo. O dañii 16 tiitoonde gooto e tiitooɗe tati e nder ɗiɗo e nder ITF Circuit. Ñalnde 24 feebariyee 2020, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e nder limlebbi gooto e WTA, hono 133. Ñalnde 27 suwee 2021, o yettii limre 164 e nder limlebbi ɗiɗi. E fiyde e kippu Austria Fed Cup, Haas ina jogii limre 16-8. Kugal Haas waɗii ñalngu mum gadano e kawgel WTA to Gastein Ladies 2012, kadi o fiyi e kawgel Linz Open 2012. Grand Slam gooto e golle waktuuji Kuɓlol W F SF QF #R RR Q# P# DNQ A Z# PO G S B NMS NTI P NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (P#) doggol adanngol; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (Z#) Fedde Zone Kop Davis/Fed (e limoore hollitoore) walla (PO) ƴaañorgal ; (G) kaŋŋe, (S) kaalis walla (B) medal Olimpiya/Paralimpiya njamndi ; (NMS) wonaa kawgel Masters ; (NTI) wonaa kawgel Tier I ; (P) joɗɗinaama; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde. Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi. Kawgel ngel 2016 2017 2018 2019 2020 2022 2023 W–L Udditgol Ostarali A Q1 Q1 Q1 Q3 Q1 A Q1 0–0 Farayse Udditii Q3 Q2 Q1 A 1R Q1 A A 0–1 Wimbledon Q3 Q2 Q3 Q1 NH Q2 Q1 A 0–0 Udditgol Amerik 1R Q2 A Q1 1R Q1 Q1 A 0–2 Nasaraaku-nafoore 0-1 0-0 0-0 0-0 0-2 0-0 0-0 0-0 0-3 Finndeeji njillu WTA Ɗiɗi : 2 (ɗiɗaɓo) Tariya Slam mawɗo WTA 1000 WTA 500 WTA 250 (0-2) Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-2) Loyre (0-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score Losko Okt 2019 Linz udditaa, Otiris hakkunde leyɗeele[a] tiiɗɗo (i) Siwis Xenia Knoll Cekoslowaki Barbora Krejčíková Leydi Cekoslowaki Kateriina Siniakova 4-6, 3-6 Loss Feb 2020 Kaɓirɗe Hua Hin, Taylande hakkunde leyɗeele tiiɗɗe Ostarali Ellen Perez Ostarali Arina Rodionova Henndu Ostarali 3-6, 3-6 Finaluuji cirkooji ITF Gooto : 28 (16 tiitoonde, 12 ɗiɗaɓere) Tariya $50/60 000 kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (6-8) Loyre (10– Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi Natela Dzalamidze 3-6, 7-6(3), 0-6 Winndere 1–1 sulyee 2012 ITF Vienne, Otiris 10 000 leydi Farayse Amandine Hesse 6-1, 6-4 Losko 1-2 settaambar 2012 ITF Sharm El Sheek, Ejipt 10 000 Siwis tiiɗɗo Belinda Bencic 4-6, 0-6 Losko 1–3 feebariyee 2013 ITF Sharm El Sheek, Ejipt 10 000 Riisi tiiɗɗo Marina Shamayko 6-4, 3-6, 3-6 Winndere 2-3 desaambar 2013 ITF Jibuti 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Lee Hua-chen 6-4, 6-3 Win 3-3 Dec 2013 ITF Jibuti 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Lee Hua-chen 6-3, 6-3 Losko 3-4 feebariyee 2014 ITF Sharm El Sheikh, Ejipt 10 000 Montenegro tiiɗɗo Ana Veselinović 5-7, 7-5, 3-6 Losko 3-5 mee 2014 ITF Velenje, Sloveni 10 000 loope Sloveni Tamara Zidanšek 6-4, 2-6, 3-6 Winndi 4-5 sulyee 2014 ITF Bad Waltersdorf, Otiris 10 000 loope Korowasi Iva Mekovec 7-6(6), 6-3 Losko 4-6 ut 2014 ITF Portschach, Otiris 10 000 loope Otiris Pia König 3-6, 6-4, 5-7 10 000 leydi Itali Anna Remondina 7-6(1), 0-6, 6-1 Losko 5-7 Oktoobar 2014 ITF Heraklion, Giriis 10,000 Slowaki tiiɗɗo Viktoriya Kužmova 4-6, 3-6 10.000 Hong Kong tiiɗɗo Reka Luca Jani 6-4, 3-6, 6-7(6) Majjugol 5-9 noowammbar 2014, udditgol New Delhi, Inndo 50 000 Serbi tiiɗɗo Ivana Jorović 2-6, 2-6 2015 ITF Antalya, Turki 10 000 Ukrani tiiɗɗo Alyona Sotnikova 3-6, 3-6 Nafoore 6-10 ut 2015 ITF Graz, Otiris 10 000 loope Otiris Juliya Grabher 1-6, 6-1, 6-2 Naatde e 7-10 settaambar 2015 Kop laamɗo, Montenegro 25 000 leydi Serbi Doroteja Erić 6-3, 6-1 8-10 Dec 2015 ITF Navi Mumbai, Inndo 25 000 Belarus tiiɗɗo Aryna Sabalenka 7-6(2), 7-6(6) Naatgol 9-10 feebariyee 2016 ITF Port Pirie, Ostarali 25 000 Ostarali tiiɗɗo Arina Rodionova 6-4, 5-7, 6-4 Nafoore 10-10 mars 2016 ITF Naples, Dental Dowlaaji Amerik 25 000 leydi Ukrani Elizaveta Ianchuk 3-6, 6-2, 6-2 Nasaraaku 11-10 Abriil 2017 ITF Jakson, Dental Dowlaaji Amerik 25,000 Loowdi Dental Dowlaaji Amerik Sophie Chang 6-4, 6-7(3), 6-4 Losko 11-11 sulyee 2017 Reinert Open, Almaañ 60 000 leydi Rumaani Mihaela Buzarnesku 0-6, 2-6 Winndere 12-11 lewru Seeɗto 2018 ITF Sofiya, Bulgari 25 000 leydi Almaañ Katarina Hobgarski 6-3, 6-2 13-11 Duujal 2018 ITF Navi Mumbai, Inndo 25,000 Lettoni tiiɗɗo 0-6, 6-3, 7-5 Losko 13–12 lewru juko hitaande 2019 hakkunde leyɗeele Roma, Itali 60 000 leydi Itali Sara Errani 1–6, 4–6 Naatgol 14-12 ut 2019 Hechingen, Almaañ 60 000 leydi Serbi Olga Danilovic 6-2, 6-1 Winndere 15-12 settaambar 2019 ITF Prague udditiinde, Cekoslowaki 25 000 leydi Almaañ Julyette Steur 7-5, 4-6, 6-0 16-12 Dec 2019 ITF Navi Mumbai, Inndo (2) 25 000 Koree worgo tiiɗɗo Jeong Su-nam 4-6, 6-2, 7-6(2) Ɗiɗi : 6 (tiitoonde 3, 3 ɗiɗmere) Tariya 000 dolaar ko kawgel ngel 10/15 000 dolaar ko kawgel ngel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (1-2) Loyre (2-1) Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi 10.000 Farayse tiiɗɗo Riisi Yana Sizikova 2-6, 4-6 10 000 Serbi tiiɗɗo Doroteja Erić Cekoslowaki Martina Kubičíková Slowakiya 6-2, 7-5 10 000 Poloñ tiiɗɗo Riisi Anastasiya Komardina Ukrani Valeriya Strakhova 6-3, 5-7, [6-10] Winndere 2–2 abriil 2015 ITF Kayhayɗi, Ejipt 15 000 Leydi Ejipt Sandra Samir Farayse Amandine Hesse Farayse 0-6, 6-4, [10-7] Losko 2–3 lewru juko hitaande 2015 ITF Breda, Pays-Bas 15 000 leydi Otiris Ukrani Alyona Sotnikova 3-6, 1-6 Win 3–3 Abriil 2021 Zagreb Ladies Open, Korowasi 60 000 leydi Poloñ Sloveni Nika Radisić 7-6 (1), 5-7, [10-6] Teskorɗe Kawgel hakkunde leyɗeele WTA ngel artiraa ko kawgel WTA 250 e hitaande 2021. Tuugnorgal f6lshhneduzh1w3fbpfaq4wu1227xqg 161259 161252 2026-04-08T11:00:19Z Ilya Discuss 10103 161259 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Barbara Haas''' (e ɗemngal Almaañ: [ˈbaʁbaʁa ˈhaːs]; jibinaa ko ñalnde 19 marse 1996) ko tenisyanke Otirisnaajo mo alaa ko gollotoo. O dañii 16 tiitoonde gooto e tiitooɗe tati e nder ɗiɗo e nder ITF Circuit. Ñalnde 24 feebariyee 2020, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e nder limlebbi gooto e WTA, hono 133. Ñalnde 27 suwee 2021, o yettii limre 164 e nder limlebbi ɗiɗi. E fiyde e kippu Austria Fed Cup, Haas ina jogii limre 16-8. Kugal Haas waɗii ñalngu mum gadano e kawgel WTA to Gastein Ladies 2012, kadi o fiyi e kawgel Linz Open 2012. Grand Slam gooto e golle waktuuji Kuɓlol W F SF QF #R RR Q# P# DNQ A Z# PO G S B NMS NTI P NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (P#) doggol adanngol; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (Z#) Fedde Zone Kop Davis/Fed (e limoore hollitoore) walla (PO) ƴaañorgal ; (G) kaŋŋe, (S) kaalis walla (B) medal Olimpiya/Paralimpiya njamndi ; (NMS) wonaa kawgel Masters ; (NTI) wonaa kawgel Tier I ; (P) joɗɗinaama; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde. Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi. Kawgel ngel 2016 2017 2018 2019 2020 2022 2023 W–L Udditgol Ostarali A Q1 Q1 Q1 Q3 Q1 A Q1 0–0 Farayse Udditii Q3 Q2 Q1 A 1R Q1 A A 0–1 Wimbledon Q3 Q2 Q3 Q1 NH Q2 Q1 A 0–0 Udditgol Amerik 1R Q2 A Q1 1R Q1 Q1 A 0–2 Nasaraaku-nafoore 0-1 0-0 0-0 0-0 0-2 0-0 0-0 0-0 0-3 Finndeeji njillu WTA Ɗiɗi : 2 (ɗiɗaɓo) Tariya Slam mawɗo WTA 1000 WTA 500 WTA 250 (0-2) Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-2) Loyre (0-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score Losko Okt 2019 Linz udditaa, Otiris hakkunde leyɗeele[a] tiiɗɗo (i) Siwis Xenia Knoll Cekoslowaki Barbora Krejčíková Leydi Cekoslowaki Kateriina Siniakova 4-6, 3-6 Loss Feb 2020 Kaɓirɗe Hua Hin, Taylande hakkunde leyɗeele tiiɗɗe Ostarali Ellen Perez Ostarali Arina Rodionova Henndu Ostarali 3-6, 3-6 Finaluuji cirkooji ITF Gooto : 28 (16 tiitoonde, 12 ɗiɗaɓere) Tariya $50/60 000 kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (6-8) Loyre (10– Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi Natela Dzalamidze 3-6, 7-6(3), 0-6 Winndere 1–1 sulyee 2012 ITF Vienne, Otiris 10 000 leydi Farayse Amandine Hesse 6-1, 6-4 Losko 1-2 settaambar 2012 ITF Sharm El Sheek, Ejipt 10 000 Siwis tiiɗɗo Belinda Bencic 4-6, 0-6 Losko 1–3 feebariyee 2013 ITF Sharm El Sheek, Ejipt 10 000 Riisi tiiɗɗo Marina Shamayko 6-4, 3-6, 3-6 Winndere 2-3 desaambar 2013 ITF Jibuti 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Lee Hua-chen 6-4, 6-3 Win 3-3 Dec 2013 ITF Jibuti 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Lee Hua-chen 6-3, 6-3 Losko 3-4 feebariyee 2014 ITF Sharm El Sheikh, Ejipt 10 000 Montenegro tiiɗɗo Ana Veselinović 5-7, 7-5, 3-6 Losko 3-5 mee 2014 ITF Velenje, Sloveni 10 000 loope Sloveni Tamara Zidanšek 6-4, 2-6, 3-6 Winndi 4-5 sulyee 2014 ITF Bad Waltersdorf, Otiris 10 000 loope Korowasi Iva Mekovec 7-6(6), 6-3 Losko 4-6 ut 2014 ITF Portschach, Otiris 10 000 loope Otiris Pia König 3-6, 6-4, 5-7 10 000 leydi Itali Anna Remondina 7-6(1), 0-6, 6-1 Losko 5-7 Oktoobar 2014 ITF Heraklion, Giriis 10,000 Slowaki tiiɗɗo Viktoriya Kužmova 4-6, 3-6 10.000 Hong Kong tiiɗɗo Reka Luca Jani 6-4, 3-6, 6-7(6) Majjugol 5-9 noowammbar 2014, udditgol New Delhi, Inndo 50 000 Serbi tiiɗɗo Ivana Jorović 2-6, 2-6 2015 ITF Antalya, Turki 10 000 Ukrani tiiɗɗo Alyona Sotnikova 3-6, 3-6 Nafoore 6-10 ut 2015 ITF Graz, Otiris 10 000 loope Otiris Juliya Grabher 1-6, 6-1, 6-2 Naatde e 7-10 settaambar 2015 Kop laamɗo, Montenegro 25 000 leydi Serbi Doroteja Erić 6-3, 6-1 8-10 Dec 2015 ITF Navi Mumbai, Inndo 25 000 Belarus tiiɗɗo Aryna Sabalenka 7-6(2), 7-6(6) Naatgol 9-10 feebariyee 2016 ITF Port Pirie, Ostarali 25 000 Ostarali tiiɗɗo Arina Rodionova 6-4, 5-7, 6-4 Nafoore 10-10 mars 2016 ITF Naples, Dental Dowlaaji Amerik 25 000 leydi Ukrani Elizaveta Ianchuk 3-6, 6-2, 6-2 Nasaraaku 11-10 Abriil 2017 ITF Jakson, Dental Dowlaaji Amerik 25,000 Loowdi Dental Dowlaaji Amerik Sophie Chang 6-4, 6-7(3), 6-4 Losko 11-11 sulyee 2017 Reinert Open, Almaañ 60 000 leydi Rumaani Mihaela Buzarnesku 0-6, 2-6 Winndere 12-11 lewru Seeɗto 2018 ITF Sofiya, Bulgari 25 000 leydi Almaañ Katarina Hobgarski 6-3, 6-2 13-11 Duujal 2018 ITF Navi Mumbai, Inndo 25,000 Lettoni tiiɗɗo 0-6, 6-3, 7-5 Losko 13–12 lewru juko hitaande 2019 hakkunde leyɗeele Roma, Itali 60 000 leydi Itali Sara Errani 1–6, 4–6 Naatgol 14-12 ut 2019 Hechingen, Almaañ 60 000 leydi Serbi Olga Danilovic 6-2, 6-1 Winndere 15-12 settaambar 2019 ITF Prague udditiinde, Cekoslowaki 25 000 leydi Almaañ Julyette Steur 7-5, 4-6, 6-0 16-12 Dec 2019 ITF Navi Mumbai, Inndo (2) 25 000 Koree worgo tiiɗɗo Jeong Su-nam 4-6, 6-2, 7-6(2) Ɗiɗi : 6 (tiitoonde 3, 3 ɗiɗmere) Tariya 000 dolaar ko kawgel ngel 10/15 000 dolaar ko kawgel ngel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (1-2) Loyre (2-1) Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi 10.000 Farayse tiiɗɗo Riisi Yana Sizikova 2-6, 4-6 10 000 Serbi tiiɗɗo Doroteja Erić Cekoslowaki Martina Kubičíková Slowakiya 6-2, 7-5 10 000 Poloñ tiiɗɗo Riisi Anastasiya Komardina Ukrani Valeriya Strakhova 6-3, 5-7, [6-10] Winndere 2–2 abriil 2015 ITF Kayhayɗi, Ejipt 15 000 Leydi Ejipt Sandra Samir Farayse Amandine Hesse Farayse 0-6, 6-4, [10-7] Losko 2–3 lewru juko hitaande 2015 ITF Breda, Pays-Bas 15 000 leydi Otiris Ukrani Alyona Sotnikova 3-6, 1-6 Win 3–3 Abriil 2021 Zagreb Ladies Open, Korowasi 60 000 leydi Poloñ Sloveni Nika Radisić 7-6 (1), 5-7, [10-6] Teskorɗe Kawgel hakkunde leyɗeele WTA ngel artiraa ko kawgel WTA 250 e hitaande 2021. Tuugnorgal q3ipq3rkw8hlf4syptbz064yo1v8f3w 161260 161259 2026-04-08T11:07:25Z Ilya Discuss 10103 161260 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Barbara Haas''' (e ɗemngal Almaañ: [ˈbaʁbaʁa ˈhaːs]; jibinaa ko ñalnde 19 marse 1996) ko tenisyanke Otirisnaajo mo alaa ko gollotoo. O dañii 16 tiitoonde gooto e tiitooɗe tati e nder ɗiɗo e nder ITF Circuit. Ñalnde 24 feebariyee 2020, o yettiima toɓɓere makko ɓurnde moƴƴude e nder limlebbi gooto e WTA, hono 133. Ñalnde 27 suwee 2021, o yettii limre 164 e nder limlebbi ɗiɗi. E fiyde e kippu Austria Fed Cup, Haas ina jogii limre 16-8. == Kugal == Haas waɗii ñalngu mum gadano e kawgel WTA to Gastein Ladies 2012, kadi o fiyi e kawgel Linz Open 2012. Grand Slam gooto e golle waktuuji == Kuɓlol == W F SF QF #R RR Q# P# DNQ A Z# PO G S B NMS NTI P NH (W) jaaliiɗo; (F) joofnirde; (SF) semi-finaal; (QF) ƴaañoowo; (#R) cirƴam 4, 3, 2, 1; (RR) dingiral cirƴam ; (Q#) ronndo jaŋde; (P#) doggol adanngol; (DNQ) heɓaani ; (A) alaa; (Z#) Fedde Zone Kop Davis/Fed (e limoore hollitoore) walla (PO) ƴaañorgal ; (G) kaŋŋe, (S) kaalis walla (B) medal Olimpiya/Paralimpiya njamndi ; (NMS) wonaa kawgel Masters ; (NTI) wonaa kawgel Tier I ; (P) joɗɗinaama; (NH) waɗaaka; (SR) tolno strike (kewuuji keɓaaɗi / kawraaɗi); (W–L) winndannde winndere–waasde. Ngam woɗɗitaade jiiɓru e limde laabi ɗiɗi, ɗeen karte ina kesɗitinee e joofnirde kawgel walla nde tawtoreede joloowo oo joofi. Kawgel ngel 2016 2017 2018 2019 2020 2022 2023 W–L Udditgol Ostarali A Q1 Q1 Q1 Q3 Q1 A Q1 0–0 Farayse Udditii Q3 Q2 Q1 A 1R Q1 A A 0–1 Wimbledon Q3 Q2 Q3 Q1 NH Q2 Q1 A 0–0 Udditgol Amerik 1R Q2 A Q1 1R Q1 Q1 A 0–2 Nasaraaku-nafoore 0-1 0-0 0-0 0-0 0-2 0-0 0-0 0-0 0-3 Finndeeji njillu WTA Ɗiɗi : 2 (ɗiɗaɓo) == Tariya == Slam mawɗo WTA 1000 WTA 500 WTA 250 (0-2) Finaluuji e dow leydi Saɗti (0-2) Loyre (0-0) Huɗo (0-0) Tapi (0-0) Njeñtudi Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Score Losko Okt 2019 Linz udditaa, Otiris hakkunde leyɗeele[a] tiiɗɗo (i) Siwis Xenia Knoll Cekoslowaki Barbora Krejčíková Leydi Cekoslowaki Kateriina Siniakova 4-6, 3-6 Loss Feb 2020 Kaɓirɗe Hua Hin, Taylande hakkunde leyɗeele tiiɗɗe Ostarali Ellen Perez Ostarali Arina Rodionova Henndu Ostarali 3-6, 3-6 Finaluuji cirkooji ITF Gooto : 28 (16 tiitoonde, 12 ɗiɗaɓere) == Tariya == $50/60 000 kawgel 000 dolaar ko kawgel ngel 000 dolaar ko kawgel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (6-8) Loyre (10– Kawgel Tier Surface Gaño Njoɓdi Natela Dzalamidze 3-6, 7-6(3), 0-6 Winndere 1–1 sulyee 2012 ITF Vienne, Otiris 10 000 leydi Farayse Amandine Hesse 6-1, 6-4 Losko 1-2 settaambar 2012 ITF Sharm El Sheek, Ejipt 10 000 Siwis tiiɗɗo Belinda Bencic 4-6, 0-6 Losko 1–3 feebariyee 2013 ITF Sharm El Sheek, Ejipt 10 000 Riisi tiiɗɗo Marina Shamayko 6-4, 3-6, 3-6 Winndere 2-3 desaambar 2013 ITF Jibuti 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Lee Hua-chen 6-4, 6-3 Win 3-3 Dec 2013 ITF Jibuti 10 000 Siinnaaɓe tiiɗɓe Taipei Lee Hua-chen 6-3, 6-3 Losko 3-4 feebariyee 2014 ITF Sharm El Sheikh, Ejipt 10 000 Montenegro tiiɗɗo Ana Veselinović 5-7, 7-5, 3-6 Losko 3-5 mee 2014 ITF Velenje, Sloveni 10 000 loope Sloveni Tamara Zidanšek 6-4, 2-6, 3-6 Winndi 4-5 sulyee 2014 ITF Bad Waltersdorf, Otiris 10 000 loope Korowasi Iva Mekovec 7-6(6), 6-3 Losko 4-6 ut 2014 ITF Portschach, Otiris 10 000 loope Otiris Pia König 3-6, 6-4, 5-7 10 000 leydi Itali Anna Remondina 7-6(1), 0-6, 6-1 Losko 5-7 Oktoobar 2014 ITF Heraklion, Giriis 10,000 Slowaki tiiɗɗo Viktoriya Kužmova 4-6, 3-6 10.000 Hong Kong tiiɗɗo Reka Luca Jani 6-4, 3-6, 6-7(6) Majjugol 5-9 noowammbar 2014, udditgol New Delhi, Inndo 50 000 Serbi tiiɗɗo Ivana Jorović 2-6, 2-6 2015 ITF Antalya, Turki 10 000 Ukrani tiiɗɗo Alyona Sotnikova 3-6, 3-6 Nafoore 6-10 ut 2015 ITF Graz, Otiris 10 000 loope Otiris Juliya Grabher 1-6, 6-1, 6-2 Naatde e 7-10 settaambar 2015 Kop laamɗo, Montenegro 25 000 leydi Serbi Doroteja Erić 6-3, 6-1 8-10 Dec 2015 ITF Navi Mumbai, Inndo 25 000 Belarus tiiɗɗo Aryna Sabalenka 7-6(2), 7-6(6) Naatgol 9-10 feebariyee 2016 ITF Port Pirie, Ostarali 25 000 Ostarali tiiɗɗo Arina Rodionova 6-4, 5-7, 6-4 Nafoore 10-10 mars 2016 ITF Naples, Dental Dowlaaji Amerik 25 000 leydi Ukrani Elizaveta Ianchuk 3-6, 6-2, 6-2 Nasaraaku 11-10 Abriil 2017 ITF Jakson, Dental Dowlaaji Amerik 25,000 Loowdi Dental Dowlaaji Amerik Sophie Chang 6-4, 6-7(3), 6-4 Losko 11-11 sulyee 2017 Reinert Open, Almaañ 60 000 leydi Rumaani Mihaela Buzarnesku 0-6, 2-6 Winndere 12-11 lewru Seeɗto 2018 ITF Sofiya, Bulgari 25 000 leydi Almaañ Katarina Hobgarski 6-3, 6-2 13-11 Duujal 2018 ITF Navi Mumbai, Inndo 25,000 Lettoni tiiɗɗo 0-6, 6-3, 7-5 Losko 13–12 lewru juko hitaande 2019 hakkunde leyɗeele Roma, Itali 60 000 leydi Itali Sara Errani 1–6, 4–6 Naatgol 14-12 ut 2019 Hechingen, Almaañ 60 000 leydi Serbi Olga Danilovic 6-2, 6-1 Winndere 15-12 settaambar 2019 ITF Prague udditiinde, Cekoslowaki 25 000 leydi Almaañ Julyette Steur 7-5, 4-6, 6-0 16-12 Dec 2019 ITF Navi Mumbai, Inndo (2) 25 000 Koree worgo tiiɗɗo Jeong Su-nam 4-6, 6-2, 7-6(2) Ɗiɗi : 6 (tiitoonde 3, 3 ɗiɗmere) == Tariya == 000 dolaar ko kawgel ngel 10/15 000 dolaar ko kawgel ngel Finaluuji e dow leydi Tiiɗnde (1-2) Loyre (2-1) Njiylawu W–L Ñalngu Kawgel Tier Surface Partner Luutndiiɓe Njoɓdi 10.000 Farayse tiiɗɗo Riisi Yana Sizikova 2-6, 4-6 10 000 Serbi tiiɗɗo Doroteja Erić Cekoslowaki Martina Kubičíková Slowakiya 6-2, 7-5 10 000 Poloñ tiiɗɗo Riisi Anastasiya Komardina Ukrani Valeriya Strakhova 6-3, 5-7, [6-10] Winndere 2–2 abriil 2015 ITF Kayhayɗi, Ejipt 15 000 Leydi Ejipt Sandra Samir Farayse Amandine Hesse Farayse 0-6, 6-4, [10-7] Losko 2–3 lewru juko hitaande 2015 ITF Breda, Pays-Bas 15 000 leydi Otiris Ukrani Alyona Sotnikova 3-6, 1-6 Win 3–3 Abriil 2021 Zagreb Ladies Open, Korowasi 60 000 leydi Poloñ Sloveni Nika Radisić 7-6 (1), 5-7, [10-6] Teskorɗe Kawgel hakkunde leyɗeele WTA ngel artiraa ko kawgel WTA 250 e hitaande 2021. == Tuugnorgal == 5kghavkhoh140wlz39zrzzt9ppy9v1c On the Wallaby Track 0 39148 161253 2026-04-08T10:41:05Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "E dow laawol wallabi ngol, ko natal naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1896. Natal ngal ina hollita ɓesngu yah-ngartaa ; debbo ina jogii ɓiɗɗo mum e koyɗe mum e gorko ina ɓuuɓna billi ngam teewu. Innde pentol ngol ummorii ko e helmere Ostaraliyankoore wiyeteende "On the wallaby track" huutorteende ngam siftinde gollotooɓe teeru yahooɓe walla "swagmen" yahooɓe nokku e nokku ngam golle. Golle ɗee cifaa ko e "ina jeyaa e ɓurɗe annd..." 161253 wikitext text/x-wiki E dow laawol wallabi ngol, ko natal naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1896. Natal ngal ina hollita ɓesngu yah-ngartaa ; debbo ina jogii ɓiɗɗo mum e koyɗe mum e gorko ina ɓuuɓna billi ngam teewu. Innde pentol ngol ummorii ko e helmere Ostaraliyankoore wiyeteende "On the wallaby track" huutorteende ngam siftinde gollotooɓe teeru yahooɓe walla "swagmen" yahooɓe nokku e nokku ngam golle. Golle ɗee cifaa ko e "ina jeyaa e ɓurɗe anndeede e ɓurɗe yiɗeede e nate Ostarali". McCubbin penti golle ɗee ko sara hoɗorde mum to wuro wiyeteengo Briton, to wuro wiyeteengo Victoria, wuro wiyeteengo Melbourne. O huutorii ɓesngu makko ngam waɗde misaalu—jom suudu makko Annie ngam debbo oo e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo John ngam ɓiɗɗo oo. Michael Moriaty, miñi Annie, ko kañum woni mbaydi gorko oo. Foto infra-rouge pentol ngol hollitii wonde hoore debbo oo, ko adii fof ina pentee ina fadi ƴeewoowo oo, caggal ɗuum tan o wayli fa’de e yeeso. Natal ngal ina jeyaa hannde e ko mooftaa e galle ñeeñal to New South Wales, nde soodaa e hitaande 1897 e 126 £. Golle ɗee ina nganndaa e nder Ostarali sabu kuutoragol mum en e jeeyngal ngam waɗde sokolaaji Kit Kat e kitaale 1980. Ñalnde 17 suwee 1981, nate ɗee kuutoraa ko e tammborde posto Ostarali, fotde 2 dolaar. Yimoowo Ecoppinaajo-Ostarali, jimoowo ladde biyeteeɗo Will H. Ogilvie (1869–1963) winndi jimɗi ‘The wallaby track’ ɗi njaltinaa e jaaynde wiyeteende The Bulletin ñalnde 6 suwee 1896, hitaande nde McCubbin winndi heen. Yimre ndee naati caggal ɗuum e nder deftere Ogilvie nde o winndi, wiyeteende Fair girls and grey horses. Tuugnorgal bv6ehsyoujvp8h056de420c1aytjdaa 161254 161253 2026-04-08T10:42:42Z SUZYFATIMA 13856 161254 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E dow laawol wallabi ngol,''' ko natal naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1896. Natal ngal ina hollita ɓesngu yah-ngartaa ; debbo ina jogii ɓiɗɗo mum e koyɗe mum e gorko ina ɓuuɓna billi ngam teewu. Innde pentol ngol ummorii ko e helmere Ostaraliyankoore wiyeteende "On the wallaby track" huutorteende ngam siftinde gollotooɓe teeru yahooɓe walla "swagmen" yahooɓe nokku e nokku ngam golle. Golle ɗee cifaa ko e "ina jeyaa e ɓurɗe anndeede e ɓurɗe yiɗeede e nate Ostarali". McCubbin penti golle ɗee ko sara hoɗorde mum to wuro wiyeteengo Briton, to wuro wiyeteengo Victoria, wuro wiyeteengo Melbourne. O huutorii ɓesngu makko ngam waɗde misaalu—jom suudu makko Annie ngam debbo oo e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo John ngam ɓiɗɗo oo. Michael Moriaty, miñi Annie, ko kañum woni mbaydi gorko oo. Foto infra-rouge pentol ngol hollitii wonde hoore debbo oo, ko adii fof ina pentee ina fadi ƴeewoowo oo, caggal ɗuum tan o wayli fa’de e yeeso. Natal ngal ina jeyaa hannde e ko mooftaa e galle ñeeñal to New South Wales, nde soodaa e hitaande 1897 e 126 £. Golle ɗee ina nganndaa e nder Ostarali sabu kuutoragol mum en e jeeyngal ngam waɗde sokolaaji Kit Kat e kitaale 1980. Ñalnde 17 suwee 1981, nate ɗee kuutoraa ko e tammborde posto Ostarali, fotde 2 dolaar. Yimoowo Ecoppinaajo-Ostarali, jimoowo ladde biyeteeɗo Will H. Ogilvie (1869–1963) winndi jimɗi ‘The wallaby track’ ɗi njaltinaa e jaaynde wiyeteende The Bulletin ñalnde 6 suwee 1896, hitaande nde McCubbin winndi heen. Yimre ndee naati caggal ɗuum e nder deftere Ogilvie nde o winndi, wiyeteende Fair girls and grey horses. == Tuugnorgal == emr5b9cft88oamkfp2dxhfyps6orba2 161255 161254 2026-04-08T10:50:38Z SUZYFATIMA 13856 161255 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E dow laawol wallabi ngol,''' ko natal naalanke Ostarali biyeteeɗo Frederick McCubbin waɗi e hitaande 1896. Natal ngal ina hollita ɓesngu yah-ngartaa ; debbo ina jogii ɓiɗɗo mum e koyɗe mum e gorko ina ɓuuɓna billi ngam teewu. Innde pentol ngol ummorii ko e helmere Ostaraliyankoore wiyeteende "On the wallaby track" huutorteende ngam siftinde gollotooɓe teeru yahooɓe walla "swagmen" yahooɓe nokku e nokku ngam golle. Golle ɗee cifaa ko e "ina jeyaa e ɓurɗe anndeede e ɓurɗe yiɗeede e nate Ostarali". McCubbin penti golle ɗee ko sara hoɗorde mum to wuro wiyeteengo Briton, to wuro wiyeteengo Victoria, wuro wiyeteengo Melbourne. O huutorii ɓesngu makko ngam waɗde misaalu—jom suudu makko Annie ngam debbo oo e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo John ngam ɓiɗɗo oo. Michael Moriaty, miñi Annie, ko kañum woni mbaydi gorko oo. Foto infra-rouge pentol ngol hollitii wonde hoore debbo oo, ko adii fof ina pentee ina fadi ƴeewoowo oo, caggal ɗuum tan o wayli fa’de e yeeso. Natal ngal ina jeyaa hannde e ko mooftaa e galle ñeeñal to New South Wales, nde soodaa e hitaande 1897 e 126 £. Golle ɗee ina nganndaa e nder Ostarali sabu kuutoragol mum en e jeeyngal ngam waɗde sokolaaji Kit Kat e kitaale 1980. Ñalnde 17 suwee 1981, nate ɗee kuutoraa ko e tammborde posto Ostarali, fotde 2 dolaar. Yimoowo Ecoppinaajo-Ostarali, jimoowo ladde biyeteeɗo Will H. Ogilvie (1869–1963) winndi jimɗi ‘The wallaby track’ ɗi njaltinaa e jaaynde wiyeteende The Bulletin ñalnde 6 suwee 1896, hitaande nde McCubbin winndi heen. Yimre ndee naati caggal ɗuum e nder deftere Ogilvie nde o winndi, wiyeteende Fair girls and grey horses.<ref name="AGNSW">{{cite web|title=On the wallaby track|url=http://www.artgallery.nsw.gov.au/work/572+on-the-wallaby-track|publisher=Art Gallery of New South Wales|access-date=19 April 2011}}{{Dead link|date=August 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref name="NGV">{{cite web|last1=Whitelaw|first1=Bridget|last2=Payne|first2=John|last3=Leahy|first3=Gillian|title=The art of Frederick McCubbin: a view of his materials and technique|url=http://www.ngv.vic.gov.au/essay/the-art-of-frederick-mccubbin-a-view-of-his-materials-and-technique/|website=Art Journal 33|publisher=National Gallery of Victoria|access-date=25 July 2015}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article87768185|title=SYDNEY ART GALLERY.|newspaper=[[The Chronicle (South Australia)|The Chronicle]]|volume=40|issue=2,038|location=South Australia|date=11 September 1897|access-date=13 June 2018|page=13|via=National Library of Australia}}</ref><ref name="KitKat">{{cite web|title=Contemporary views|url=http://www.ngv.vic.gov.au/australianimpressionism/education/insights_cviews.html|work=Australian Impressionism|publisher=National Gallery of Victoria|access-date=19 April 2011}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article125640366|title=LIFE STYLE) TV- ARTS- ENTERTAINMENT Stamp honours McGubbin|newspaper=[[The Canberra Times]]|volume=55|issue=16,694|location=Australian Capital Territory, Australia|date=11 June 1981|access-date=13 June 2018|page=21|via=National Library of Australia}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> a055anenifsqnsf3kwfjld0b0ob7tk6 On the Beach (painting) 0 39149 161256 2026-04-08T10:53:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "On the Beach ko nate 1908 ɗe pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Eugen de Blaas waɗi e nebam. Ina yuɓɓinee e nder mooɓondiral keeringal. Limtol Ndeeɗoo natal nebam, 43,2 e 73,7 santimeeteer (17,0 in × 29,0 in) ko de Blaas tagi ɗum e hitaande 1908. Ina hollita debbo ɓoorniiɗo comci kono mo alaa koyɗe. O darii ko e dow ŋoral, omo fawi juuɗe makko caggal hoore makko. Ko adii makko ko ɓuuɓri. Debbo oo e 6uu6ol ngol ina 6eydoo 6uu6de e 6uu6ol ndiyam caggal makko e..." 161256 wikitext text/x-wiki On the Beach ko nate 1908 ɗe pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Eugen de Blaas waɗi e nebam. Ina yuɓɓinee e nder mooɓondiral keeringal. Limtol Ndeeɗoo natal nebam, 43,2 e 73,7 santimeeteer (17,0 in × 29,0 in) ko de Blaas tagi ɗum e hitaande 1908. Ina hollita debbo ɓoorniiɗo comci kono mo alaa koyɗe. O darii ko e dow ŋoral, omo fawi juuɗe makko caggal hoore makko. Ko adii makko ko ɓuuɓri. Debbo oo e 6uu6ol ngol ina 6eydoo 6uu6de e 6uu6ol ndiyam caggal makko e mahaa6e goncfe e daande maayo ngo wocfcfi. Tuugnorgal 4vns0at54jopjtq8ig01fs5iwrku4y2 161257 161256 2026-04-08T10:54:43Z SUZYFATIMA 13856 161257 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''On the Beach''' ko nate 1908 ɗe pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Eugen de Blaas waɗi e nebam. Ina yuɓɓinee e nder mooɓondiral keeringal. Limtol Ndeeɗoo natal nebam, 43,2 e 73,7 santimeeteer (17,0 in × 29,0 in) ko de Blaas tagi ɗum e hitaande 1908. Ina hollita debbo ɓoorniiɗo comci kono mo alaa koyɗe. O darii ko e dow ŋoral, omo fawi juuɗe makko caggal hoore makko. Ko adii makko ko ɓuuɓri. Debbo oo e 6uu6ol ngol ina 6eydoo 6uu6de e 6uu6ol ndiyam caggal makko e mahaa6e goncfe e daande maayo ngo wocfcfi. == Tuugnorgal == r8s6mv53sn45kxr4k5gut0f91tphtnm 161292 161257 2026-04-08T11:39:24Z SUZYFATIMA 13856 161292 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''On the Beach''' ko nate 1908 ɗe pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Eugen de Blaas waɗi e nebam. Ina yuɓɓinee e nder mooɓondiral keeringal. Limtol Ndeeɗoo natal nebam, 43,2 e 73,7 santimeeteer (17,0 in × 29,0 in) ko de Blaas tagi ɗum e hitaande 1908. Ina hollita debbo ɓoorniiɗo comci kono mo alaa koyɗe. O darii ko e dow ŋoral, omo fawi juuɗe makko caggal hoore makko. Ko adii makko ko ɓuuɓri. Debbo oo e 6uu6ol ngol ina 6eydoo 6uu6de e 6uu6ol ndiyam caggal makko e mahaa6e goncfe e daande maayo ngo wocfcfi.<ref name="museumsyndicate">{{cite web|language=en|url=http://www.museumsyndicate.com/item.php?item=10128|title=On the Beach|author=|date=|access-date=18 September 2015|website=museumsyndicate.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20210921165341/http://www.museumsyndicate.com/item.php?item=10128|archive-date=2021-09-21}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> ohunfpsjnqoriuslra7tjo2szzidt4o Heart of America Invitational 0 39150 161262 2026-04-08T11:11:36Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Ɓernde Amerik noddaango ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1962. Ngol waɗi ko to wuro Kansas, diiwaan Missouri. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1955 Koolol leydi Oakwood, wuro Kansas, Missouri 1956, 1962 Koolol leydi Kansas, Missouri 1957, 1958 Koolol leydi Kansas, Misuri 1961 Golf e leydi Brookridge, to Kansas Jaaltaaɓe Ɓernde Amerik Noddaango 1962 Miki Raay Kansas wuro udditii 1961 Luwiis Sugges 1959-60 Alaa kawgel 1958 Bonni Randolf Ɓernde Am..." 161262 wikitext text/x-wiki Ɓernde Amerik noddaango ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1962. Ngol waɗi ko to wuro Kansas, diiwaan Missouri. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1955 Koolol leydi Oakwood, wuro Kansas, Missouri 1956, 1962 Koolol leydi Kansas, Missouri 1957, 1958 Koolol leydi Kansas, Misuri 1961 Golf e leydi Brookridge, to Kansas Jaaltaaɓe Ɓernde Amerik Noddaango 1962 Miki Raay Kansas wuro udditii 1961 Luwiis Sugges 1959-60 Alaa kawgel 1958 Bonni Randolf Ɓernde Amerik Noddaango 1957 Luwiis Sugges Kansas wuro udditii 1956 Mariyam Lena Faulk Ɓernde Amerik Udditii 1955 Marilin Smith Tuugnorgal rotope4deqp8x62vuov03ssyvwt5a2q 161263 161262 2026-04-08T11:12:09Z Ilya Discuss 10103 161263 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ɓernde Amerik noddaango ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1962. Ngol waɗi ko to wuro Kansas, diiwaan Missouri. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1955 Koolol leydi Oakwood, wuro Kansas, Missouri 1956, 1962 Koolol leydi Kansas, Missouri 1957, 1958 Koolol leydi Kansas, Misuri 1961 Golf e leydi Brookridge, to Kansas Jaaltaaɓe Ɓernde Amerik Noddaango 1962 Miki Raay Kansas wuro udditii 1961 Luwiis Sugges 1959-60 Alaa kawgel 1958 Bonni Randolf Ɓernde Amerik Noddaango 1957 Luwiis Sugges Kansas wuro udditii 1956 Mariyam Lena Faulk Ɓernde Amerik Udditii 1955 Marilin Smith Tuugnorgal fpbt6cvq6qxfm42rbjq5p7dwnefvs2b 161264 161263 2026-04-08T11:13:14Z Ilya Discuss 10103 161264 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɓernde Amerik noddaango''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1962. Ngol waɗi ko to wuro Kansas, diiwaan Missouri. == Nokkuuji kawgel ngel == Duuɓi Nokku Nokku 1955 Koolol leydi Oakwood, wuro Kansas, Missouri 1956, 1962 Koolol leydi Kansas, Missouri 1957, 1958 Koolol leydi Kansas, Misuri 1961 Golf e leydi Brookridge, to Kansas Jaaltaaɓe Ɓernde Amerik Noddaango 1962 Miki Raay Kansas wuro udditii 1961 Luwiis Sugges 1959-60 Alaa kawgel 1958 Bonni Randolf Ɓernde Amerik Noddaango 1957 Luwiis Sugges Kansas wuro udditii 1956 Mariyam Lena Faulk Ɓernde Amerik Udditii 1955 Marilin Smith Tuugnorgal 67mes9ydb45lgea0jnvqnwv2p0anxw7 161266 161264 2026-04-08T11:14:12Z Ilya Discuss 10103 161266 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɓernde Amerik noddaango''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1962. Ngol waɗi ko to wuro Kansas, diiwaan Missouri. == Nokkuuji kawgel ngel == Duuɓi Nokku Nokku 1955 Koolol leydi Oakwood, wuro Kansas, Missouri 1956, 1962 Koolol leydi Kansas, Missouri 1957, 1958 Koolol leydi Kansas, Misuri 1961 Golf e leydi Brookridge, to Kansas Jaaltaaɓe Ɓernde Amerik Noddaango 1962 Miki Raay Kansas wuro udditii 1961 Luwiis Sugges 1959-60 Alaa kawgel 1958 Bonni Randolf Ɓernde Amerik Noddaango 1957 Luwiis Sugges Kansas wuro udditii 1956 Mariyam Lena Faulk Ɓernde Amerik Udditii 1955 Marilin Smith Tuugnorgal ert25cxsszt1ttnt6bq53f1ke6qpd2s 161267 161266 2026-04-08T11:14:45Z Ilya Discuss 10103 161267 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɓernde Amerik noddaango''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1962. Ngol waɗi ko to wuro Kansas, diiwaan Missouri. == Nokkuuji kawgel ngel == Duuɓi Nokku Nokku 1955 Koolol leydi Oakwood, wuro Kansas, Missouri 1956, 1962 Koolol leydi Kansas, Missouri 1957, 1958 Koolol leydi Kansas, Misuri 1961 Golf e leydi Brookridge, to Kansas == Jaaltaaɓe == Ɓernde Amerik Noddaango 1962 Miki Raay Kansas wuro udditii 1961 Luwiis Sugges 1959-60 Alaa kawgel 1958 Bonni Randolf Ɓernde Amerik Noddaango 1957 Luwiis Sugges Kansas wuro udditii 1956 Mariyam Lena Faulk Ɓernde Amerik Udditii 1955 Marilin Smith == Tuugnorgal == d26r2cvmxnvvxf70d7h2ufyopjdb53d 161269 161267 2026-04-08T11:16:15Z Ilya Discuss 10103 161269 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ɓernde Amerik noddaango''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1955 haa 1962. Ngol waɗi ko to wuro Kansas, diiwaan Missouri.<ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1950-1959|access-date=2010-09-16|archive-date=2012-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227042554/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|title=LPGA Tournament Chronology 1960-1969|access-date=2010-09-16|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|url-status=dead}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == Duuɓi Nokku Nokku 1955 Koolol leydi Oakwood, wuro Kansas, Missouri 1956, 1962 Koolol leydi Kansas, Missouri 1957, 1958 Koolol leydi Kansas, Misuri 1961 Golf e leydi Brookridge, to Kansas == Jaaltaaɓe == Ɓernde Amerik Noddaango 1962 Miki Raay Kansas wuro udditii 1961 Luwiis Sugges 1959-60 Alaa kawgel 1958 Bonni Randolf Ɓernde Amerik Noddaango 1957 Luwiis Sugges Kansas wuro udditii 1956 Mariyam Lena Faulk Ɓernde Amerik Udditii 1955 Marilin Smith == Tuugnorgal == mj5hd5d7qbjp3qambh0jehx0f4ramyp La Blanchisseuse (Toulouse-Lautrec) 0 39151 161265 2026-04-08T11:13:50Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''La Blanchisseuse''' (e Farayse: [la blɑ̃ʃisøz], Ɓoornuɗo) ko nate 1886 ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Henri de Toulouse-Lautrec waɗi e nebam e dow mbaydi.[1] E lewru noowammbar 2005, nde soodi ko 22,4 miliyoŋ dolaar Amerik e nder soodgol Christie's.[2] La Blanchisseuse ko Toulouse-Lautrec penti ɗum, Carmen Gaudin waɗi ɗum e hitaande 1886. Ngolɗoo natal ina hollita nguurndam ɓuuɓɗam e ngonka golle ɗe yimɓe gollotooɓe muñnoo e nder teeminannde..." 161265 wikitext text/x-wiki '''La Blanchisseuse''' (e Farayse: [la blɑ̃ʃisøz], Ɓoornuɗo) ko nate 1886 ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Henri de Toulouse-Lautrec waɗi e nebam e dow mbaydi.[1] E lewru noowammbar 2005, nde soodi ko 22,4 miliyoŋ dolaar Amerik e nder soodgol Christie's.[2] La Blanchisseuse ko Toulouse-Lautrec penti ɗum, Carmen Gaudin waɗi ɗum e hitaande 1886. Ngolɗoo natal ina hollita nguurndam ɓuuɓɗam e ngonka golle ɗe yimɓe gollotooɓe muñnoo e nder teeminannde 19ɓiire fof. Haala lootooɓe, anndiraa kadi washerwomen, ko huunde nde yimɓe fof njiɗi e nder naalankaagal, haa teeŋti noon e leydi Farayse.[3] Haala kaa ina yahdi kadi e nafoore Toulouse-Lautrec e hollirde pelle marginaale ko wayi no yimooɓe, jommbaajo, e waɗooɓe sirku.[4] Natal ngal ina heddii e defte haa hitaande 2005, nde soodoowo mo anndaaka heɓi ngal e 22,4 miliyoŋ dolaar, tawi noon ko limre ɓurnde yaajde e natal Lautrec yeeyde e soodgol. == Tuugnorgal == owxmq4111xcp6m6lm3sln4tj27ko7w6 161268 161265 2026-04-08T11:16:12Z Isa Oumar 9821 161268 wikitext text/x-wiki '''La Blanchisseuse''' (e Farayse: [la blɑ̃ʃisøz], Ɓoornuɗo) ko nate 1886 ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Henri de Toulouse-Lautrec waɗi e nebam e dow mbaydi.<ref>{{Cite web|last=|date=2024-03-15|title=Exploring The Laundress by Henri de Toulouse-Lautrec|url=https://www.singulart.com/blog/en/2024/03/15/the-laundress-by-henri-de-toulouse-lautrec/|access-date=|website=Singulart Magazine|language=en-US}}</ref>E lewru noowammbar 2005, nde soodi ko 22,4 miliyoŋ dolaar Amerik e nder soodgol Christie's.<ref name="The New York Sun - 2 November 2005 - Toulouse-Lautrec Drives Big Night at Christie's">{{cite news|url=http://www.nysun.com/arts/toulouse-lautrec-drives-big-night-at-christies/22410/|title=Toulouse-Lautrec Drives Big Night at Christie's|last=Berwick|first=Carly|date=November 2, 2005|work=[[The New York Sun]]|accessdate=8 February 2015|archive-date=9 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009122601/https://www.nysun.com/arts/toulouse-lautrec-drives-big-night-at-christies/22410/|url-status=dead}}</ref><ref name="The New York Sun - 2 November 2005 - Toulouse-Lautrec Drives Big Night at Christie's2">{{cite news|url=http://www.nysun.com/arts/toulouse-lautrec-drives-big-night-at-christies/22410/|title=Toulouse-Lautrec Drives Big Night at Christie's|last=Berwick|first=Carly|date=November 2, 2005|work=[[The New York Sun]]|accessdate=8 February 2015|archive-date=9 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009122601/https://www.nysun.com/arts/toulouse-lautrec-drives-big-night-at-christies/22410/|url-status=dead}}</ref> La Blanchisseuse ko Toulouse-Lautrec penti ɗum, Carmen Gaudin waɗi ɗum e hitaande 1886. Ngolɗoo natal ina hollita nguurndam ɓuuɓɗam e ngonka golle ɗe yimɓe gollotooɓe muñnoo e nder teeminannde 19ɓiire fof. Haala lootooɓe, anndiraa kadi washerwomen, ko huunde nde yimɓe fof njiɗi e nder naalankaagal, haa teeŋti noon e leydi Farayse.<ref>{{Cite web|last=|date=2024-03-15|title=Exploring The Laundress by Henri de Toulouse-Lautrec|url=https://www.singulart.com/blog/en/2024/03/15/the-laundress-by-henri-de-toulouse-lautrec/|access-date=|website=Singulart Magazine|language=en-US}}</ref> Haala kaa ina yahdi kadi e nafoore Toulouse-Lautrec e hollirde pelle marginaale ko wayi no yimooɓe, jommbaajo, e waɗooɓe sirku.<ref>{{Cite book|last=Malcolmson|first=Patricia|title=English laundresses : a social history, 1850-1930|date=1986|publisher=University of Illinois Press|isbn=0-252-01293-3|location=Urbana|page=6|oclc=12808522}}</ref> Natal ngal ina heddii e defte haa hitaande 2005, nde soodoowo mo anndaaka heɓi ngal e 22,4 miliyoŋ dolaar, tawi noon ko limre ɓurnde yaajde e natal Lautrec yeeyde e soodgol. == Tuugnorgal == delbca9o3bo98912iksnzzss2ed0zb5 161270 161268 2026-04-08T11:17:46Z Isa Oumar 9821 161270 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''La Blanchisseuse''' (e Farayse: [la blɑ̃ʃisøz], Ɓoornuɗo) ko nate 1886 ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Henri de Toulouse-Lautrec waɗi e nebam e dow mbaydi.<ref>{{Cite web|last=|date=2024-03-15|title=Exploring The Laundress by Henri de Toulouse-Lautrec|url=https://www.singulart.com/blog/en/2024/03/15/the-laundress-by-henri-de-toulouse-lautrec/|access-date=|website=Singulart Magazine|language=en-US}}</ref>E lewru noowammbar 2005, nde soodi ko 22,4 miliyoŋ dolaar Amerik e nder soodgol Christie's.<ref name="The New York Sun - 2 November 2005 - Toulouse-Lautrec Drives Big Night at Christie's">{{cite news|url=http://www.nysun.com/arts/toulouse-lautrec-drives-big-night-at-christies/22410/|title=Toulouse-Lautrec Drives Big Night at Christie's|last=Berwick|first=Carly|date=November 2, 2005|work=[[The New York Sun]]|accessdate=8 February 2015|archive-date=9 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009122601/https://www.nysun.com/arts/toulouse-lautrec-drives-big-night-at-christies/22410/|url-status=dead}}</ref><ref name="The New York Sun - 2 November 2005 - Toulouse-Lautrec Drives Big Night at Christie's2">{{cite news|url=http://www.nysun.com/arts/toulouse-lautrec-drives-big-night-at-christies/22410/|title=Toulouse-Lautrec Drives Big Night at Christie's|last=Berwick|first=Carly|date=November 2, 2005|work=[[The New York Sun]]|accessdate=8 February 2015|archive-date=9 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009122601/https://www.nysun.com/arts/toulouse-lautrec-drives-big-night-at-christies/22410/|url-status=dead}}</ref> La Blanchisseuse ko Toulouse-Lautrec penti ɗum, Carmen Gaudin waɗi ɗum e hitaande 1886. Ngolɗoo natal ina hollita nguurndam ɓuuɓɗam e ngonka golle ɗe yimɓe gollotooɓe muñnoo e nder teeminannde 19ɓiire fof. Haala lootooɓe, anndiraa kadi washerwomen, ko huunde nde yimɓe fof njiɗi e nder naalankaagal, haa teeŋti noon e leydi Farayse.<ref>{{Cite web|last=|date=2024-03-15|title=Exploring The Laundress by Henri de Toulouse-Lautrec|url=https://www.singulart.com/blog/en/2024/03/15/the-laundress-by-henri-de-toulouse-lautrec/|access-date=|website=Singulart Magazine|language=en-US}}</ref> Haala kaa ina yahdi kadi e nafoore Toulouse-Lautrec e hollirde pelle marginaale ko wayi no yimooɓe, jommbaajo, e waɗooɓe sirku.<ref>{{Cite book|last=Malcolmson|first=Patricia|title=English laundresses : a social history, 1850-1930|date=1986|publisher=University of Illinois Press|isbn=0-252-01293-3|location=Urbana|page=6|oclc=12808522}}</ref> Natal ngal ina heddii e defte haa hitaande 2005, nde soodoowo mo anndaaka heɓi ngal e 22,4 miliyoŋ dolaar, tawi noon ko limre ɓurnde yaajde e natal Lautrec yeeyde e soodgol. == Tuugnorgal == luiagtgc7p2yxpkle4qsx72yqbyfdeo Daisy Cleverley 0 39152 161271 2026-04-08T11:20:12Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Daisy Grace Wilson Cleverley (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo. Kolez Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa. Go..." 161271 wikitext text/x-wiki Daisy Grace Wilson Cleverley (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo. Kolez Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa. Golle hakkunde leyɗeele Sukka Cleverley wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2012 to Azerbaijan, kadi e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, o fiyi denndaangal pijirlooji pelle Nuwel Selannde e kawgel ɗiɗmel ngel. E kawgel fuku winndere FIFA U-20 2014 to Kanadaa, Cleverley fiyi e kawgel tati ngel New Zealand waɗi e nder kawgel ngel e kawgel ngel ɓe ndartini e Nijeer. Manga Ñalnde 25 oktoobar 2014, Cleverley waɗii kawgel mum gadanel e nder winndere ndee, o fuɗɗii ko e 16-0 e Tonga, o waɗii golle ɗiɗi. O jeyaa ko e fedde Nuwel Selannde e kawgel fuku winndere 2015 to Kanadaa. E hitaande 2019, Cleverley naati e doggol mum ɗiɗmol e nder kawgel fuku winndere. Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 25 oktoobar 2014 Oval Kalabond, Kokopo, Papuwasi Gine Tonga 1-0 16-0 Kop Leyɗeele Rewɓe OFC 2014 2. 4-0 Tuugnorgal gvp28q7vlaiz00s7yx2i2bmh1mcg1uh 161272 161271 2026-04-08T11:20:49Z Ilya Discuss 10103 161272 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Daisy Grace Wilson Cleverley (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo. Kolez Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa. Golle hakkunde leyɗeele Sukka Cleverley wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2012 to Azerbaijan, kadi e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, o fiyi denndaangal pijirlooji pelle Nuwel Selannde e kawgel ɗiɗmel ngel. E kawgel fuku winndere FIFA U-20 2014 to Kanadaa, Cleverley fiyi e kawgel tati ngel New Zealand waɗi e nder kawgel ngel e kawgel ngel ɓe ndartini e Nijeer. Manga Ñalnde 25 oktoobar 2014, Cleverley waɗii kawgel mum gadanel e nder winndere ndee, o fuɗɗii ko e 16-0 e Tonga, o waɗii golle ɗiɗi. O jeyaa ko e fedde Nuwel Selannde e kawgel fuku winndere 2015 to Kanadaa. E hitaande 2019, Cleverley naati e doggol mum ɗiɗmol e nder kawgel fuku winndere. Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 25 oktoobar 2014 Oval Kalabond, Kokopo, Papuwasi Gine Tonga 1-0 16-0 Kop Leyɗeele Rewɓe OFC 2014 2. 4-0 Tuugnorgal bq2s8rnocxu4ktsrs1ro9w8g2h9v978 161273 161272 2026-04-08T11:22:30Z Ilya Discuss 10103 161273 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Daisy Grace Wilson Cleverley''' (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo. == Kolez == Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa. Golle hakkunde leyɗeele == Sukka == Cleverley wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2012 to Azerbaijan, kadi e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, o fiyi denndaangal pijirlooji pelle Nuwel Selannde e kawgel ɗiɗmel ngel. E kawgel fuku winndere FIFA U-20 2014 to Kanadaa, Cleverley fiyi e kawgel tati ngel New Zealand waɗi e nder kawgel ngel e kawgel ngel ɓe ndartini e Nijeer. Manga Ñalnde 25 oktoobar 2014, Cleverley waɗii kawgel mum gadanel e nder winndere ndee, o fuɗɗii ko e 16-0 e Tonga, o waɗii golle ɗiɗi. O jeyaa ko e fedde Nuwel Selannde e kawgel fuku winndere 2015 to Kanadaa. E hitaande 2019, Cleverley naati e doggol mum ɗiɗmol e nder kawgel fuku winndere. Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 25 oktoobar 2014 Oval Kalabond, Kokopo, Papuwasi Gine Tonga 1-0 16-0 Kop Leyɗeele Rewɓe OFC 2014 2. 4-0 Tuugnorgal g6x3tsnxa2ib8a6zsjf9l9tqhvnm3rk 161274 161273 2026-04-08T11:23:46Z Ilya Discuss 10103 161274 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Daisy Grace Wilson Cleverley''' (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo. == Kolez == Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa. Golle hakkunde leyɗeele == Sukka == Cleverley wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2012 to Azerbaijan, kadi e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, o fiyi denndaangal pijirlooji pelle Nuwel Selannde e kawgel ɗiɗmel ngel. E kawgel fuku winndere FIFA U-20 2014 to Kanadaa, Cleverley fiyi e kawgel tati ngel New Zealand waɗi e nder kawgel ngel e kawgel ngel ɓe ndartini e Nijeer. Manga Ñalnde 25 oktoobar 2014, Cleverley waɗii kawgel mum gadanel e nder winndere ndee, o fuɗɗii ko e 16-0 e Tonga, o waɗii golle ɗiɗi. O jeyaa ko e fedde Nuwel Selannde e kawgel fuku winndere 2015 to Kanadaa. E hitaande 2019, Cleverley naati e doggol mum ɗiɗmol e nder kawgel fuku winndere. == Golle winndereeje == No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 25 oktoobar 2014 Oval Kalabond, Kokopo, Papuwasi Gine Tonga 1-0 16-0 Kop Leyɗeele Rewɓe OFC 2014 2. 4-0 == Tuugnorgal == tw3xsqex0hjzu3c011cpf5vhi0bxsx9 161276 161274 2026-04-08T11:26:32Z Ilya Discuss 10103 161276 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Daisy Grace Wilson Cleverley''' (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo.<ref name="FIFA 2015">{{cite news|url=http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|title=List of Players – 2015 FIFA Women's World Cup|work=[[FIFA|Fédération Internationale de Football Association]]|accessdate=20 June 2015|archive-date=10 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160410062327/http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="FIFA 2015" /> == Kolez == Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa. Golle hakkunde leyɗeele == Sukka == Cleverley wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2012 to Azerbaijan, kadi e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, o fiyi denndaangal pijirlooji pelle Nuwel Selannde e kawgel ɗiɗmel ngel. E kawgel fuku winndere FIFA U-20 2014 to Kanadaa, Cleverley fiyi e kawgel tati ngel New Zealand waɗi e nder kawgel ngel e kawgel ngel ɓe ndartini e Nijeer. Manga Ñalnde 25 oktoobar 2014, Cleverley waɗii kawgel mum gadanel e nder winndere ndee, o fuɗɗii ko e 16-0 e Tonga, o waɗii golle ɗiɗi. O jeyaa ko e fedde Nuwel Selannde e kawgel fuku winndere 2015 to Kanadaa. E hitaande 2019, Cleverley naati e doggol mum ɗiɗmol e nder kawgel fuku winndere. == Golle winndereeje == No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 25 oktoobar 2014 Oval Kalabond, Kokopo, Papuwasi Gine Tonga 1-0 16-0 Kop Leyɗeele Rewɓe OFC 2014 2. 4-0 == Tuugnorgal == dq7i0tqsni7s1nl4pzk1yv3zbo9lreh 161277 161276 2026-04-08T11:27:28Z Ilya Discuss 10103 161277 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Daisy Grace Wilson Cleverley''' (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo.<ref name="FIFA 2015">{{cite news|url=http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|title=List of Players – 2015 FIFA Women's World Cup|work=[[FIFA|Fédération Internationale de Football Association]]|accessdate=20 June 2015|archive-date=10 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160410062327/http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="FIFA 2015" /> == Kolez == Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa..<ref>{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/id38.htm|title=Caps 'n' Goals, New Zealand Women's national representatives|author=|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|date=|accessdate=26 October 2014}}</ref> Golle hakkunde leyɗeele == Sukka == Cleverley wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2012 to Azerbaijan, kadi e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, o fiyi denndaangal pijirlooji pelle Nuwel Selannde e kawgel ɗiɗmel ngel. E kawgel fuku winndere FIFA U-20 2014 to Kanadaa, Cleverley fiyi e kawgel tati ngel New Zealand waɗi e nder kawgel ngel e kawgel ngel ɓe ndartini e Nijeer. Manga Ñalnde 25 oktoobar 2014, Cleverley waɗii kawgel mum gadanel e nder winndere ndee, o fuɗɗii ko e 16-0 e Tonga, o waɗii golle ɗiɗi. O jeyaa ko e fedde Nuwel Selannde e kawgel fuku winndere 2015 to Kanadaa. E hitaande 2019, Cleverley naati e doggol mum ɗiɗmol e nder kawgel fuku winndere. == Golle winndereeje == No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 25 oktoobar 2014 Oval Kalabond, Kokopo, Papuwasi Gine Tonga 1-0 16-0 Kop Leyɗeele Rewɓe OFC 2014 2. 4-0 == Tuugnorgal == ercpc7x7cpncu2ct0uzwlru9vuouu01 161280 161277 2026-04-08T11:28:45Z Ilya Discuss 10103 161280 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Daisy Grace Wilson Cleverley''' (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo.<ref name="FIFA 2015">{{cite news|url=http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|title=List of Players – 2015 FIFA Women's World Cup|work=[[FIFA|Fédération Internationale de Football Association]]|accessdate=20 June 2015|archive-date=10 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160410062327/http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="FIFA 2015" /> == Kolez == Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa..<ref>{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/id38.htm|title=Caps 'n' Goals, New Zealand Women's national representatives|author=|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|date=|accessdate=26 October 2014}}</ref> == Golle hakkunde leyɗeele == == Sukka == Cleverley wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2012 to Azerbaijan, kadi e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, o fiyi denndaangal pijirlooji pelle Nuwel Selannde e kawgel ɗiɗmel ngel.<ref>{{cite web|title=Daisy Cleverley - Women's Soccer|url=https://calbears.com/roster.aspx?rp_id=13334|website=University of California Golden Bears Athletics|language=en}}</ref> E kawgel fuku winndere FIFA U-20 2014 to Kanadaa, Cleverley fiyi e kawgel tati ngel New Zealand waɗi e nder kawgel ngel e kawgel ngel ɓe ndartini e Nijeer. Manga Ñalnde 25 oktoobar 2014, Cleverley waɗii kawgel mum gadanel e nder winndere ndee, o fuɗɗii ko e 16-0 e Tonga, o waɗii golle ɗiɗi. O jeyaa ko e fedde Nuwel Selannde e kawgel fuku winndere 2015 to Kanadaa. E hitaande 2019, Cleverley naati e doggol mum ɗiɗmol e nder kawgel fuku winndere. == Golle winndereeje == No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 25 oktoobar 2014 Oval Kalabond, Kokopo, Papuwasi Gine Tonga 1-0 16-0 Kop Leyɗeele Rewɓe OFC 2014 2. 4-0 == Tuugnorgal == eohoklkmonufpc1jkeq2j57cajm807y 161281 161280 2026-04-08T11:30:28Z Ilya Discuss 10103 161281 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Daisy Grace Wilson Cleverley''' (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo.<ref name="FIFA 2015">{{cite news|url=http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|title=List of Players – 2015 FIFA Women's World Cup|work=[[FIFA|Fédération Internationale de Football Association]]|accessdate=20 June 2015|archive-date=10 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160410062327/http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="FIFA 2015" /> == Kolez == Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa..<ref>{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/id38.htm|title=Caps 'n' Goals, New Zealand Women's national representatives|author=|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|date=|accessdate=26 October 2014}}</ref> == Golle hakkunde leyɗeele == == Sukka == Cleverley wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2012 to Azerbaijan, kadi e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, o fiyi denndaangal pijirlooji pelle Nuwel Selannde e kawgel ɗiɗmel ngel.<ref>{{cite web|title=Daisy Cleverley - Women's Soccer|url=https://calbears.com/roster.aspx?rp_id=13334|website=University of California Golden Bears Athletics|language=en}}</ref> E kawgel fuku winndere FIFA U-20 2014 to Kanadaa, Cleverley fiyi e kawgel tati ngel New Zealand waɗi e nder kawgel ngel e kawgel ngel ɓe ndartini e Nijeer.<ref>{{cite web|url=https://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=358184/index.html|title=Daisy Cleverley – New Zealand|author=|publisher=FIFA|date=|accessdate=26 October 2014}}{{dead link|date=October 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Manga Ñalnde 25 oktoobar 2014, Cleverley waɗii kawgel mum gadanel e nder winndere ndee, o fuɗɗii ko e 16-0 e Tonga, o waɗii golle ɗiɗi. O jeyaa ko e fedde Nuwel Selannde e kawgel fuku winndere 2015 to Kanadaa. E hitaande 2019, Cleverley naati e doggol mum ɗiɗmol e nder kawgel fuku winndere. == Golle winndereeje == No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 25 oktoobar 2014 Oval Kalabond, Kokopo, Papuwasi Gine Tonga 1-0 16-0 Kop Leyɗeele Rewɓe OFC 2014 2. 4-0 == Tuugnorgal == o40znbn8u69divx4de5uis5mk936v7f 161283 161281 2026-04-08T11:32:00Z Ilya Discuss 10103 161283 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Daisy Grace Wilson Cleverley''' (jibinaa ko 30 abriil 1997) ko gonnooɗo fuku koyɗe to leydi Nuwel Selannde, gonnooɗo fuku koyɗe hakkundeejo.<ref name="FIFA 2015">{{cite news|url=http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|title=List of Players – 2015 FIFA Women's World Cup|work=[[FIFA|Fédération Internationale de Football Association]]|accessdate=20 June 2015|archive-date=10 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160410062327/http://www.fifadata.com/document/FWWC/2015/pdf/FWWC_2015_SquadLists.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="FIFA 2015" /> == Kolez == Cleverley winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Berkeley e ndunngu 2017. O waɗii kawgel 14 e Golden Bears e hitaande makko adannde, o waɗii gool makko gadanol e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ñalnde 19 oktoobar 2017 e nder pottital 1-0 e dow Oregon State hade makko heɓde gaañannde ACL nde o joofni e sahaa..<ref>{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/id38.htm|title=Caps 'n' Goals, New Zealand Women's national representatives|author=|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|date=|accessdate=26 October 2014}}</ref> == Golle hakkunde leyɗeele == == Sukka == Cleverley wonnoo ko tergal e fedde Nuwel Selannde U-17 e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2012 to Azerbaijan, kadi e kawgel fuku winndere FIFA U-17 2014 to Kosta Rika, o fiyi denndaangal pijirlooji pelle Nuwel Selannde e kawgel ɗiɗmel ngel.<ref>{{cite web|title=Daisy Cleverley - Women's Soccer|url=https://calbears.com/roster.aspx?rp_id=13334|website=University of California Golden Bears Athletics|language=en}}</ref> E kawgel fuku winndere FIFA U-20 2014 to Kanadaa, Cleverley fiyi e kawgel tati ngel New Zealand waɗi e nder kawgel ngel e kawgel ngel ɓe ndartini e Nijeer.<ref>{{cite web|url=https://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=358184/index.html|title=Daisy Cleverley – New Zealand|author=|publisher=FIFA|date=|accessdate=26 October 2014}}{{dead link|date=October 2021|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Manga Ñalnde 25 oktoobar 2014, Cleverley waɗii kawgel mum gadanel e nder winndere ndee, o fuɗɗii ko e 16-0 e Tonga, o waɗii golle ɗiɗi.<ref>{{cite web|url=http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/2010_now.htm|title=Football Ferns-Line-ups|publisher=The Ultimate New Zealand Soccer Website|accessdate=26 October 2014|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141027055226/http://www.ultimatenzsoccer.com/FootballFerns/2010_now.htm|archivedate=27 October 2014}}</ref> O jeyaa ko e fedde Nuwel Selannde e kawgel fuku winndere 2015 to Kanadaa. E hitaande 2019, Cleverley naati e doggol mum ɗiɗmol e nder kawgel fuku winndere. == Golle winndereeje == No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 25 oktoobar 2014 Oval Kalabond, Kokopo, Papuwasi Gine Tonga 1-0 16-0 Kop Leyɗeele Rewɓe OFC 2014 2. 4-0 == Tuugnorgal == hkcgt0ipoutffsa82yblvrmubu6dstx Black Woman with Child 0 39153 161275 2026-04-08T11:26:02Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Black Woman with Child''' timmungal debbo ɓaleejo e cukalel pentiraangal e hitaande c.1650 ko pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Albert Eckhout. Ko e nder defterdu suudu defte ngenndiiru Danemark, to Kopenhag. Jooɗiiɓe ɓee nganndaaka, nde tawnoo faandaare natal ngal wonaano hollirde jikku debbo keeriiɗo e ɓiyum, kono ko siftinde sifaa leñol Aduna Keso.[1] Natal ngal hollitaama ko no mbaydi deftere Albert Eckhout, Pentoowo suudu sarɗiiji e nder Beresiil koloñaal..." 161275 wikitext text/x-wiki '''Black Woman with Child''' timmungal debbo ɓaleejo e cukalel pentiraangal e hitaande c.1650 ko pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Albert Eckhout. Ko e nder defterdu suudu defte ngenndiiru Danemark, to Kopenhag. Jooɗiiɓe ɓee nganndaaka, nde tawnoo faandaare natal ngal wonaano hollirde jikku debbo keeriiɗo e ɓiyum, kono ko siftinde sifaa leñol Aduna Keso.[1] Natal ngal hollitaama ko no mbaydi deftere Albert Eckhout, Pentoowo suudu sarɗiiji e nder Beresiil koloñaal Holannda e hitaande 2006, caggal ɗuum ngal feeñi e koolol 2008 to Amsterdam ina wiyee Black ina weli: Rubens tot Dumas.[2] Eckhout ina jeyaa e naalankooɓe ganndal jeegom ɓe John Maurice, laamɗo Nassau-Siegen noddi ngam yahde Beresiil ngam winndude nguurndam toon. He heddiiɓe ɓee, ko Frans Post e Georg Marcgraf tan nganndiraa hannde. Doktoor biyeteeɗo Willem Piso, wonnooɗo e fedde yah-ngartaa oo, ko ganndo tago, caggal ɗuum o wondi e Marcgraf, o winndi, o yaltini deftere wiyeteende Historia Naturalis Brasiliae e hitaande 1648. Debbo oo ina jogii ɓiɓɓe leɗɗe Beresiil ɓuuɓɗe, ina joginoo ɗe e nder lowre ɓuuɓnde Bakongo Afrik.[3] O ɓoornii ko wutte Bakongo Afriknaajo, kono omo ɓoornii wutte Orop, omo jogii pipe Orop e nder saak makko.[3] O fawi junngo makko e hoore ɓiyiiko, jogiiɗo mbaydi ɓaleeri ɓurndi laaɓtude, ko ɗum wonnoo ngam hollirde wonde mbaydi ɓaleeri ina waawi waylude, ɓeydoo niɓɓiɗde e duuɓi.[3] Leydi ndi woni caggal makko ina gasa tawa ko porto Mauristad (Recife hannde oo).[4] Pose e lekki tuugii ko e binndi etnogaraafi e nder golle teskinɗe e Gine ɗe Pieter de Marees winndi.[3] Natal ngal ina jeyaa e nate 24 ɗe Johan Maurits van Nassau Siegen rokki laamɗo Danemark biyeteeɗo Frederick III e hitaande 1678. Ngalɗoo nate, kam e pendant mum, koppiraa ko laabi keewɗi. == Tuugnorgal == fqtsvvggpiom9d3i1ai0gmplvd5ctyn 161278 161275 2026-04-08T11:28:14Z Isa Oumar 9821 161278 wikitext text/x-wiki '''Black Woman with Child''' timmungal debbo ɓaleejo e cukalel pentiraangal e hitaande c.1650 ko pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Albert Eckhout. Ko e nder defterdu suudu defte ngenndiiru Danemark, to Kopenhag.<ref>[https://estherschreuder.wordpress.com/2011/09/26/brazilie-aan-de-muren-van-de-paleizen-van-europa-johan-maurits-en-lodewijk-de-xiv/ 2018 blogpost] by exhibition curator Esther Schreuder about this painting and the work done by Albert Eckhout for [[John Maurice, Prince of Nassau-Siegen]].</ref> Jooɗiiɓe ɓee nganndaaka, nde tawnoo faandaare natal ngal wonaano hollirde jikku debbo keeriiɗo e ɓiyum, kono ko siftinde sifaa leñol Aduna Keso.[1] Natal ngal hollitaama ko no mbaydi deftere Albert Eckhout, Pentoowo suudu sarɗiiji e nder Beresiil koloñaal Holannda e hitaande 2006, caggal ɗuum ngal feeñi e koolol 2008 to Amsterdam ina wiyee Black ina weli: Rubens tot Dumas.<ref>[https://estherschreuder.wordpress.com/2011/09/26/brazilie-aan-de-muren-van-de-paleizen-van-europa-johan-maurits-en-lodewijk-de-xiv/ 2018 blogpost] by exhibition curator Esther Schreuder about this painting and the work done by Albert Eckhout for [[John Maurice, Prince of Nassau-Siegen]].</ref> Eckhout ina jeyaa e naalankooɓe ganndal jeegom ɓe John Maurice, laamɗo Nassau-Siegen noddi ngam yahde Beresiil ngam winndude nguurndam toon. He heddiiɓe ɓee, ko Frans Post e Georg Marcgraf tan nganndiraa hannde. Doktoor biyeteeɗo Willem Piso, wonnooɗo e fedde yah-ngartaa oo, ko ganndo tago, caggal ɗuum o wondi e Marcgraf, o winndi, o yaltini deftere wiyeteende Historia Naturalis Brasiliae e hitaande 1648. Debbo oo ina jogii ɓiɓɓe leɗɗe Beresiil ɓuuɓɗe, ina joginoo ɗe e nder lowre ɓuuɓnde Bakongo Afrik.<ref name="BB3">''Black is beautiful: Rubens tot Dumas'', catalog nr. 47, exhibition & catalog in Nieuwe Kerk Amsterdam, 2008</ref> O ɓoornii ko wutte Bakongo Afriknaajo, kono omo ɓoornii wutte Orop, omo jogii pipe Orop e nder saak makko.<ref name="BB4">''Black is beautiful: Rubens tot Dumas'', catalog nr. 47, exhibition & catalog in Nieuwe Kerk Amsterdam, 2008</ref> O fawi junngo makko e hoore ɓiyiiko, jogiiɗo mbaydi ɓaleeri ɓurndi laaɓtude, ko ɗum wonnoo ngam hollirde wonde mbaydi ɓaleeri ina waawi waylude, ɓeydoo niɓɓiɗde e duuɓi. <ref name="BB2">''Black is beautiful: Rubens tot Dumas'', catalog nr. 47, exhibition & catalog in Nieuwe Kerk Amsterdam, 2008</ref>Leydi ndi woni caggal makko ina gasa tawa ko porto Mauristad (Recife hannde oo).[4] Pose e lekki tuugii ko e binndi etnogaraafi e nder golle teskinɗe e Gine ɗe Pieter de Marees winndi.<ref name="BB">''Black is beautiful: Rubens tot Dumas'', catalog nr. 47, exhibition & catalog in Nieuwe Kerk Amsterdam, 2008</ref> Natal ngal ina jeyaa e nate 24 ɗe Johan Maurits van Nassau Siegen rokki laamɗo Danemark biyeteeɗo Frederick III e hitaande 1678. Ngalɗoo nate, kam e pendant mum, koppiraa ko laabi keewɗi. == Tuugnorgal == 45dpbt6o4d181mr8jwwiy3h3ybrzuio 161279 161278 2026-04-08T11:28:36Z Isa Oumar 9821 161279 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Black Woman with Child''' timmungal debbo ɓaleejo e cukalel pentiraangal e hitaande c.1650 ko pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Albert Eckhout. Ko e nder defterdu suudu defte ngenndiiru Danemark, to Kopenhag.<ref>[https://estherschreuder.wordpress.com/2011/09/26/brazilie-aan-de-muren-van-de-paleizen-van-europa-johan-maurits-en-lodewijk-de-xiv/ 2018 blogpost] by exhibition curator Esther Schreuder about this painting and the work done by Albert Eckhout for [[John Maurice, Prince of Nassau-Siegen]].</ref> Jooɗiiɓe ɓee nganndaaka, nde tawnoo faandaare natal ngal wonaano hollirde jikku debbo keeriiɗo e ɓiyum, kono ko siftinde sifaa leñol Aduna Keso.[1] Natal ngal hollitaama ko no mbaydi deftere Albert Eckhout, Pentoowo suudu sarɗiiji e nder Beresiil koloñaal Holannda e hitaande 2006, caggal ɗuum ngal feeñi e koolol 2008 to Amsterdam ina wiyee Black ina weli: Rubens tot Dumas.<ref>[https://estherschreuder.wordpress.com/2011/09/26/brazilie-aan-de-muren-van-de-paleizen-van-europa-johan-maurits-en-lodewijk-de-xiv/ 2018 blogpost] by exhibition curator Esther Schreuder about this painting and the work done by Albert Eckhout for [[John Maurice, Prince of Nassau-Siegen]].</ref> Eckhout ina jeyaa e naalankooɓe ganndal jeegom ɓe John Maurice, laamɗo Nassau-Siegen noddi ngam yahde Beresiil ngam winndude nguurndam toon. He heddiiɓe ɓee, ko Frans Post e Georg Marcgraf tan nganndiraa hannde. Doktoor biyeteeɗo Willem Piso, wonnooɗo e fedde yah-ngartaa oo, ko ganndo tago, caggal ɗuum o wondi e Marcgraf, o winndi, o yaltini deftere wiyeteende Historia Naturalis Brasiliae e hitaande 1648. Debbo oo ina jogii ɓiɓɓe leɗɗe Beresiil ɓuuɓɗe, ina joginoo ɗe e nder lowre ɓuuɓnde Bakongo Afrik.<ref name="BB3">''Black is beautiful: Rubens tot Dumas'', catalog nr. 47, exhibition & catalog in Nieuwe Kerk Amsterdam, 2008</ref> O ɓoornii ko wutte Bakongo Afriknaajo, kono omo ɓoornii wutte Orop, omo jogii pipe Orop e nder saak makko.<ref name="BB4">''Black is beautiful: Rubens tot Dumas'', catalog nr. 47, exhibition & catalog in Nieuwe Kerk Amsterdam, 2008</ref> O fawi junngo makko e hoore ɓiyiiko, jogiiɗo mbaydi ɓaleeri ɓurndi laaɓtude, ko ɗum wonnoo ngam hollirde wonde mbaydi ɓaleeri ina waawi waylude, ɓeydoo niɓɓiɗde e duuɓi. <ref name="BB2">''Black is beautiful: Rubens tot Dumas'', catalog nr. 47, exhibition & catalog in Nieuwe Kerk Amsterdam, 2008</ref>Leydi ndi woni caggal makko ina gasa tawa ko porto Mauristad (Recife hannde oo).[4] Pose e lekki tuugii ko e binndi etnogaraafi e nder golle teskinɗe e Gine ɗe Pieter de Marees winndi.<ref name="BB">''Black is beautiful: Rubens tot Dumas'', catalog nr. 47, exhibition & catalog in Nieuwe Kerk Amsterdam, 2008</ref> Natal ngal ina jeyaa e nate 24 ɗe Johan Maurits van Nassau Siegen rokki laamɗo Danemark biyeteeɗo Frederick III e hitaande 1678. Ngalɗoo nate, kam e pendant mum, koppiraa ko laabi keewɗi. == Tuugnorgal == ktz5u16p6ioqj52iq9cnu5knm1in392 The Black Brunswicker 0 39154 161282 2026-04-08T11:31:25Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Black Brunswicker''' (1860) ko nate ɗe John Everett Millais waɗi. Nde ummorii ko e golle Black Brunswickers, konu Almaañnaajo ballitooɗo hareeji Napoleyoŋ, e nder kampaañ Waterloo[2] e nder heen kadi ko luural hakkunde mbaydi ɓaleeri e satin daneejo perle e nder sahaa hare teddunde.[3] == Kuje == Natal ngal ina hollita Brunswicker gooto ina jogori yahde hare. Giɗo makko, ɓoorniiɗo wutte balɗe, ina reena mo, ina etoo fawde damal ngal, omo fadi haa ngal..." 161282 wikitext text/x-wiki '''The Black Brunswicker''' (1860) ko nate ɗe John Everett Millais waɗi. Nde ummorii ko e golle Black Brunswickers, konu Almaañnaajo ballitooɗo hareeji Napoleyoŋ, e nder kampaañ Waterloo[2] e nder heen kadi ko luural hakkunde mbaydi ɓaleeri e satin daneejo perle e nder sahaa hare teddunde.[3] == Kuje == Natal ngal ina hollita Brunswicker gooto ina jogori yahde hare. Giɗo makko, ɓoorniiɗo wutte balɗe, ina reena mo, ina etoo fawde damal ngal, omo fadi haa ngal uddita. Ɗum ina hollita wonde dingiral ngal ko ballal Duchess de Richmond ñalnde 15 lewru juko hitaande 1815, ɗo ofiseeji ɗii ummii ngam tawtoreede konu e wolde Quatre Bras.[4] Kuɗol debbo ngol, ɓoorniiɗo wutte boɗeejo no joom suudu mum nii, ina ndaara no feewi. E nder ɓataake mo o winndi debbo makko, hono Effie Gray, Millais siftinii ko addani mo waɗde golle ɗee, o tuugnii ko e yeewtere nde o waɗdunoo e William Howard Russell, jaayndiyanke wolde jaaynde wiyeteende The Times : Tiitoonde am ndee ina feeñi e am, kadi, ɓurnde saɗtude, tee Russell ina sikki ko nde adannde. Ina jokkondiri e konu pucci Brunswick to Waterloo...Ɓe ɓadtiima halkeede kono ɓe mbaɗii golle maantiniiɗe e jaambaraagal... Miɗo jogii ɗum fof e hakkille am, miɗo sikki maa ɗum won nafoore mawnde. Kostum e kewu nguu ina njogii doole haa miɗo haawnii ɗum meeɗaa meemde meemde ɗum. Russell ina 6eydoo 6uu6de e maggal, kadi ko kanko woni gorko 6urcfo waawde anndude 6amtaare renndo. Alaa ko waawi ɓurde nafoore makko, kadi ko kanko foti daranaade heɓde denndaangal kabaruuji ɗi njiɗaa.[4] Ko ndeen ɓataake holliti wonde omo anniya wonde « pendant timmuɗo to The Huguenot », ko ɗum woni nafoore mawnde adannde nde Millais heɓi, nde hollirta ko nanndi e ɗuum, nde yiɗɓe ɗiɗo ina ƴeewndondiri e yiɗde.[1] E fuɗɗoode Millais yiɗiino nate ɗiɗi ɗee ɓurde nanndude e ɗe, e ruttaade e motif armband kuutorteeɗo e nate gadane ɗee. O yiɗiino soldateeɓe ɓee ɓoornoo wutte ɓaleejo (crepe) gonɗo e ŋoral, tawa "giɗo soldateeɓe tokooso oo ina sewna ɗum e junngo makko".[4] Miijo armband ngoo yaawi woppeede sabu ngo feeñataa e kala natal peewnugol gonngal hannde ngal.[citation needed] Millais ustii gonndigal Napoleyoŋ e mbaydi mbaylaandi caggal deftere Jacques-Louis David wiyeteende Napoleyoŋ taƴnde Alpes, nde limtaa e dow mahol damask, nde « muusi ƴaañooɓe ɓee e caɗeele potɗe wonde e paandaale taƴre e kaayitaaji luulndiiɗi » e wiyde ƴeewtotooɗo ummoriiɗo Blackzidin Eburgh3's. Ɗum firti ko won e ƴeewooɓe ƴetti binndol ngol ngam hollirde wonde jikku debbo oo ko jiɗɗo Napoleyoŋ, ko ɗuum waɗi o woni e etaade haɗde giɗo makko naatde e konu ngam dalillaaji keewɗi e politik. No ñaawoowo jaaynde The Times sikkiri nii, "waasde yiɗde makko ina jeyaa e ko addani mo yiɗde ooɗoo jaaliiɗo mawɗo [sic?]."[4] Woɗɓe ñaawoowo ina mbiya wonde binndi ɗii ina njiɗnoo siftinde kampaañ Waterloo e kewuuji ɓurɗi ɓooyde, haa teeŋti noon e Napoleyoŋ III, nde o waɗti haɓde e njiimaandi Al Austricon's Lombardi e hitaande 1859. == Tagngo e jaɓɓagol == Golle naalankaagal ɗee ƴetti ko ina tolnoo e lebbi tati ngam pentude.[6] Millais ina wiyee waɗii hakkille no feewi e laaɓal uniforme Brunswicker.[7] Ɓiɗɗo debbo Charles Dickens mo ƴiye mum daneeje, hono Kate Perugini, waɗii mbaydi debbo yiyaaɗo e natal ngal.[2] Model gorko oo ko soldaat mo anndaaka, maayɗo e ñaamde ko juuti. Modeluuji ɗiɗi ɗii meeɗaa hawrude e goonga. Ɓiɗɗo Millais hollitii wonde kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbaɗi pose e props leɗɗe. Sosiyetee oo "nanngi lay-figure e koyngal mum, debbo jom suudu oo ina fawi e dow koyngal gorko lekki."[8] Millais ina yiɗi nate ɗee no feewi haa o sosi heen koppi heddii e juuɗe galle oo. Natal ngal soodaa ko e coggu ɓurngu toowde ngu Millais meeɗi heɓde e juuɗe yeeyoowo e bayyinoowo biyeteeɗo Ernest Gambart—ujunere gineeji.[2][9] Gambart soodi ɗum e juuɗe Thomas Plint, mooftuɗo ko adii Rafael.[10] Ko Plint moofti naalankaagal, ko famɗi fof ko naalankaagal Pre-Raphael, yeeyi ɗum ko e hitaande 1862 (hitaande caggal nde o maayi) e juuɗe Christie’s mo Londres. Brunswicker ɓaleejo oo soodi ko 780 gine e nder ndee yeeyirde.[11] Caggal mum, e hitaande 1898, William Hesketh Lever soodi golle ɗee ngam mooftude ɗe e nder deftere mum.[2] Natal ngal rewi ko e yonta mo Millais heɓaani nafoore, e nanndiral mum e A Huguenot ina yaaji no feewi e etaade ruttaade e nafoore makko adannde. Ko T.L. winndi ɗum e mezzotint. Atkinson e hitaande 1864.[8] Millais kadi waɗii koppiiji ɗiɗi e koloor ndiyam e nder jimɗi ɗii.[4] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe John Everet Millais waɗi == Teskorɗe == gsg8p0p5cv51sa2j35iiddlwumn5tqs 161284 161282 2026-04-08T11:33:42Z Isa Oumar 9821 161284 wikitext text/x-wiki '''The Black Brunswicker''' (1860) ko nate ɗe John Everett Millais waɗi. Nde ummorii ko e golle Black Brunswickers, konu Almaañnaajo ballitooɗo hareeji Napoleyoŋ, e nder kampaañ Waterloo <ref name="art">{{Cite web|url=http://www.liverpoolmuseums.org.uk/picture-of-month/displayPicture.asp?id=170&venue=7|title=Lady Lever Art Gallery – artwork of the month July, 2004|accessdate=7 April 2007|publisher=liverpoolmuseums.org}}</ref>e nder heen kadi ko luural hakkunde mbaydi ɓaleeri e satin daneejo perle e nder sahaa hare teddunde.<ref name="BLACKWOOD">{{cite web|last=|first=|authorlink=|title=The Royal Academy and Other Exhibitions|work=Blackwood's Edinburgh Magazine 88.537 (Excerpt, pp79-84)|publisher=|date=July 1860|url=http://www.engl.duq.edu/servus/PR_Critic/BEMjul60.html|doi=|accessdate=2007-09-19|archive-date=8 September 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060908093017/http://www.engl.duq.edu/servus/PR_Critic/BEMjul60.html|url-status=dead}}</ref> == Kuje == Natal ngal ina hollita Brunswicker gooto ina jogori yahde hare. Giɗo makko, ɓoorniiɗo wutte balɗe, ina reena mo, ina etoo fawde damal ngal, omo fadi haa ngal uddita. Ɗum ina hollita wonde dingiral ngal ko ballal Duchess de Richmond ñalnde 15 lewru juko hitaande 1815, ɗo ofiseeji ɗii ummii ngam tawtoreede konu e wolde Quatre Bras.[4] Kuɗol debbo ngol, ɓoorniiɗo wutte boɗeejo no joom suudu mum nii, ina ndaara no feewi.<ref name="art2">{{Cite web|url=http://www.liverpoolmuseums.org.uk/picture-of-month/displayPicture.asp?id=170&venue=7|title=Lady Lever Art Gallery – artwork of the month July, 2004|accessdate=7 April 2007|publisher=liverpoolmuseums.org}}</ref><ref name="art3">{{Cite web|url=http://www.liverpoolmuseums.org.uk/picture-of-month/displayPicture.asp?id=170&venue=7|title=Lady Lever Art Gallery – artwork of the month July, 2004|accessdate=7 April 2007|publisher=liverpoolmuseums.org}}</ref> E nder ɓataake mo o winndi debbo makko, hono Effie Gray, Millais siftinii ko addani mo waɗde golle ɗee, o tuugnii ko e yeewtere nde o waɗdunoo e William Howard Russell, jaayndiyanke wolde jaaynde wiyeteende The Times : Tiitoonde am ndee ina feeñi e am, kadi, ɓurnde saɗtude, tee Russell ina sikki ko nde adannde. Ina jokkondiri e konu pucci Brunswick to Waterloo...Ɓe ɓadtiima halkeede kono ɓe mbaɗii golle maantiniiɗe e jaambaraagal... Miɗo jogii ɗum fof e hakkille am, miɗo sikki maa ɗum won nafoore mawnde. Kostum e kewu nguu ina njogii doole haa miɗo haawnii ɗum meeɗaa meemde meemde ɗum. Russell ina 6eydoo 6uu6de e maggal, kadi ko kanko woni gorko 6urcfo waawde anndude 6amtaare renndo. Alaa ko waawi ɓurde nafoore makko, kadi ko kanko foti daranaade heɓde denndaangal kabaruuji ɗi njiɗaa.<ref name="BLACKWOOD2">{{cite web|last=|first=|authorlink=|title=The Royal Academy and Other Exhibitions|work=Blackwood's Edinburgh Magazine 88.537 (Excerpt, pp79-84)|publisher=|date=July 1860|url=http://www.engl.duq.edu/servus/PR_Critic/BEMjul60.html|doi=|accessdate=2007-09-19|archive-date=8 September 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060908093017/http://www.engl.duq.edu/servus/PR_Critic/BEMjul60.html|url-status=dead}}</ref> Ko ndeen ɓataake holliti wonde omo anniya wonde « pendant timmuɗo to The Huguenot », ko ɗum woni nafoore mawnde adannde nde Millais heɓi, nde hollirta ko nanndi e ɗuum, nde yiɗɓe ɗiɗo ina ƴeewndondiri e yiɗde.[1] E fuɗɗoode Millais yiɗiino nate ɗiɗi ɗee ɓurde nanndude e ɗe, e ruttaade e motif armband kuutorteeɗo e nate gadane ɗee. O yiɗiino soldateeɓe ɓee ɓoornoo wutte ɓaleejo (crepe) gonɗo e ŋoral, tawa "giɗo soldateeɓe tokooso oo ina sewna ɗum e junngo makko".<ref name="Kern2">{{cite book|title=Eyes of Love|first=Stephen|last=Kern|publisher=Reaktion Books|year=1996|isbn=0-948462-83-3|pages=184–5}}</ref> Miijo armband ngoo yaawi woppeede sabu ngo feeñataa e kala natal peewnugol gonngal hannde ngal.[citation needed] Millais ustii gonndigal Napoleyoŋ e mbaydi mbaylaandi caggal deftere Jacques-Louis David wiyeteende Napoleyoŋ taƴnde Alpes, nde limtaa e dow mahol damask, nde « muusi ƴaañooɓe ɓee e caɗeele potɗe wonde e paandaale taƴre e kaayitaaji luulndiiɗi » e wiyde ƴeewtotooɗo ummoriiɗo Blackzidin Eburgh3's. Ɗum firti ko won e ƴeewooɓe ƴetti binndol ngol ngam hollirde wonde jikku debbo oo ko jiɗɗo Napoleyoŋ, ko ɗuum waɗi o woni e etaade haɗde giɗo makko naatde e konu ngam dalillaaji keewɗi e politik. No ñaawoowo jaaynde The Times sikkiri nii, "waasde yiɗde makko ina jeyaa e ko addani mo yiɗde ooɗoo jaaliiɗo mawɗo [sic?]."<ref name="Kern">{{cite book|title=Eyes of Love|first=Stephen|last=Kern|publisher=Reaktion Books|year=1996|isbn=0-948462-83-3|pages=184–5}}</ref> Woɗɓe ñaawoowo ina mbiya wonde binndi ɗii ina njiɗnoo siftinde kampaañ Waterloo e kewuuji ɓurɗi ɓooyde, haa teeŋti noon e Napoleyoŋ III, nde o waɗti haɓde e njiimaandi Al Austricon's Lombardi e hitaande 1859. == Tagngo e jaɓɓagol == Golle naalankaagal ɗee ƴetti ko ina tolnoo e lebbi tati ngam pentude.[6] Millais ina wiyee waɗii hakkille no feewi e laaɓal uniforme Brunswicker.[7] Ɓiɗɗo debbo Charles Dickens mo ƴiye mum daneeje, hono Kate Perugini, waɗii mbaydi debbo yiyaaɗo e natal ngal.[2] Model gorko oo ko soldaat mo anndaaka, maayɗo e ñaamde ko juuti. Modeluuji ɗiɗi ɗii meeɗaa hawrude e goonga. Ɓiɗɗo Millais hollitii wonde kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbaɗi pose e props leɗɗe. Sosiyetee oo "nanngi lay-figure e koyngal mum, debbo jom suudu oo ina fawi e dow koyngal gorko lekki."[8] Millais ina yiɗi nate ɗee no feewi haa o sosi heen koppi heddii e juuɗe galle oo. Natal ngal soodaa ko e coggu ɓurngu toowde ngu Millais meeɗi heɓde e juuɗe yeeyoowo e bayyinoowo biyeteeɗo Ernest Gambart—ujunere gineeji.[2][9] Gambart soodi ɗum e juuɗe Thomas Plint, mooftuɗo ko adii Rafael.[10] Ko Plint moofti naalankaagal, ko famɗi fof ko naalankaagal Pre-Raphael, yeeyi ɗum ko e hitaande 1862 (hitaande caggal nde o maayi) e juuɗe Christie’s mo Londres. Brunswicker ɓaleejo oo soodi ko 780 gine e nder ndee yeeyirde.[11] Caggal mum, e hitaande 1898, William Hesketh Lever soodi golle ɗee ngam mooftude ɗe e nder deftere mum.[2] Natal ngal rewi ko e yonta mo Millais heɓaani nafoore, e nanndiral mum e A Huguenot ina yaaji no feewi e etaade ruttaade e nafoore makko adannde. Ko T.L. winndi ɗum e mezzotint. Atkinson e hitaande 1864.[8] Millais kadi waɗii koppiiji ɗiɗi e koloor ndiyam e nder jimɗi ɗii.<ref name="Kern3">{{cite book|title=Eyes of Love|first=Stephen|last=Kern|publisher=Reaktion Books|year=1996|isbn=0-948462-83-3|pages=184–5}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe John Everet Millais waɗi == Teskorɗe == eiuyzu7zpkg6bn9ah9i8v6pa8awe4lc 161285 161284 2026-04-08T11:34:07Z Isa Oumar 9821 161285 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Black Brunswicker''' (1860) ko nate ɗe John Everett Millais waɗi. Nde ummorii ko e golle Black Brunswickers, konu Almaañnaajo ballitooɗo hareeji Napoleyoŋ, e nder kampaañ Waterloo <ref name="art">{{Cite web|url=http://www.liverpoolmuseums.org.uk/picture-of-month/displayPicture.asp?id=170&venue=7|title=Lady Lever Art Gallery – artwork of the month July, 2004|accessdate=7 April 2007|publisher=liverpoolmuseums.org}}</ref>e nder heen kadi ko luural hakkunde mbaydi ɓaleeri e satin daneejo perle e nder sahaa hare teddunde.<ref name="BLACKWOOD">{{cite web|last=|first=|authorlink=|title=The Royal Academy and Other Exhibitions|work=Blackwood's Edinburgh Magazine 88.537 (Excerpt, pp79-84)|publisher=|date=July 1860|url=http://www.engl.duq.edu/servus/PR_Critic/BEMjul60.html|doi=|accessdate=2007-09-19|archive-date=8 September 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060908093017/http://www.engl.duq.edu/servus/PR_Critic/BEMjul60.html|url-status=dead}}</ref> == Kuje == Natal ngal ina hollita Brunswicker gooto ina jogori yahde hare. Giɗo makko, ɓoorniiɗo wutte balɗe, ina reena mo, ina etoo fawde damal ngal, omo fadi haa ngal uddita. Ɗum ina hollita wonde dingiral ngal ko ballal Duchess de Richmond ñalnde 15 lewru juko hitaande 1815, ɗo ofiseeji ɗii ummii ngam tawtoreede konu e wolde Quatre Bras.[4] Kuɗol debbo ngol, ɓoorniiɗo wutte boɗeejo no joom suudu mum nii, ina ndaara no feewi.<ref name="art2">{{Cite web|url=http://www.liverpoolmuseums.org.uk/picture-of-month/displayPicture.asp?id=170&venue=7|title=Lady Lever Art Gallery – artwork of the month July, 2004|accessdate=7 April 2007|publisher=liverpoolmuseums.org}}</ref><ref name="art3">{{Cite web|url=http://www.liverpoolmuseums.org.uk/picture-of-month/displayPicture.asp?id=170&venue=7|title=Lady Lever Art Gallery – artwork of the month July, 2004|accessdate=7 April 2007|publisher=liverpoolmuseums.org}}</ref> E nder ɓataake mo o winndi debbo makko, hono Effie Gray, Millais siftinii ko addani mo waɗde golle ɗee, o tuugnii ko e yeewtere nde o waɗdunoo e William Howard Russell, jaayndiyanke wolde jaaynde wiyeteende The Times : Tiitoonde am ndee ina feeñi e am, kadi, ɓurnde saɗtude, tee Russell ina sikki ko nde adannde. Ina jokkondiri e konu pucci Brunswick to Waterloo...Ɓe ɓadtiima halkeede kono ɓe mbaɗii golle maantiniiɗe e jaambaraagal... Miɗo jogii ɗum fof e hakkille am, miɗo sikki maa ɗum won nafoore mawnde. Kostum e kewu nguu ina njogii doole haa miɗo haawnii ɗum meeɗaa meemde meemde ɗum. Russell ina 6eydoo 6uu6de e maggal, kadi ko kanko woni gorko 6urcfo waawde anndude 6amtaare renndo. Alaa ko waawi ɓurde nafoore makko, kadi ko kanko foti daranaade heɓde denndaangal kabaruuji ɗi njiɗaa.<ref name="BLACKWOOD2">{{cite web|last=|first=|authorlink=|title=The Royal Academy and Other Exhibitions|work=Blackwood's Edinburgh Magazine 88.537 (Excerpt, pp79-84)|publisher=|date=July 1860|url=http://www.engl.duq.edu/servus/PR_Critic/BEMjul60.html|doi=|accessdate=2007-09-19|archive-date=8 September 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060908093017/http://www.engl.duq.edu/servus/PR_Critic/BEMjul60.html|url-status=dead}}</ref> Ko ndeen ɓataake holliti wonde omo anniya wonde « pendant timmuɗo to The Huguenot », ko ɗum woni nafoore mawnde adannde nde Millais heɓi, nde hollirta ko nanndi e ɗuum, nde yiɗɓe ɗiɗo ina ƴeewndondiri e yiɗde.[1] E fuɗɗoode Millais yiɗiino nate ɗiɗi ɗee ɓurde nanndude e ɗe, e ruttaade e motif armband kuutorteeɗo e nate gadane ɗee. O yiɗiino soldateeɓe ɓee ɓoornoo wutte ɓaleejo (crepe) gonɗo e ŋoral, tawa "giɗo soldateeɓe tokooso oo ina sewna ɗum e junngo makko".<ref name="Kern2">{{cite book|title=Eyes of Love|first=Stephen|last=Kern|publisher=Reaktion Books|year=1996|isbn=0-948462-83-3|pages=184–5}}</ref> Miijo armband ngoo yaawi woppeede sabu ngo feeñataa e kala natal peewnugol gonngal hannde ngal.[citation needed] Millais ustii gonndigal Napoleyoŋ e mbaydi mbaylaandi caggal deftere Jacques-Louis David wiyeteende Napoleyoŋ taƴnde Alpes, nde limtaa e dow mahol damask, nde « muusi ƴaañooɓe ɓee e caɗeele potɗe wonde e paandaale taƴre e kaayitaaji luulndiiɗi » e wiyde ƴeewtotooɗo ummoriiɗo Blackzidin Eburgh3's. Ɗum firti ko won e ƴeewooɓe ƴetti binndol ngol ngam hollirde wonde jikku debbo oo ko jiɗɗo Napoleyoŋ, ko ɗuum waɗi o woni e etaade haɗde giɗo makko naatde e konu ngam dalillaaji keewɗi e politik. No ñaawoowo jaaynde The Times sikkiri nii, "waasde yiɗde makko ina jeyaa e ko addani mo yiɗde ooɗoo jaaliiɗo mawɗo [sic?]."<ref name="Kern">{{cite book|title=Eyes of Love|first=Stephen|last=Kern|publisher=Reaktion Books|year=1996|isbn=0-948462-83-3|pages=184–5}}</ref> Woɗɓe ñaawoowo ina mbiya wonde binndi ɗii ina njiɗnoo siftinde kampaañ Waterloo e kewuuji ɓurɗi ɓooyde, haa teeŋti noon e Napoleyoŋ III, nde o waɗti haɓde e njiimaandi Al Austricon's Lombardi e hitaande 1859. == Tagngo e jaɓɓagol == Golle naalankaagal ɗee ƴetti ko ina tolnoo e lebbi tati ngam pentude.[6] Millais ina wiyee waɗii hakkille no feewi e laaɓal uniforme Brunswicker.[7] Ɓiɗɗo debbo Charles Dickens mo ƴiye mum daneeje, hono Kate Perugini, waɗii mbaydi debbo yiyaaɗo e natal ngal.[2] Model gorko oo ko soldaat mo anndaaka, maayɗo e ñaamde ko juuti. Modeluuji ɗiɗi ɗii meeɗaa hawrude e goonga. Ɓiɗɗo Millais hollitii wonde kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbaɗi pose e props leɗɗe. Sosiyetee oo "nanngi lay-figure e koyngal mum, debbo jom suudu oo ina fawi e dow koyngal gorko lekki."[8] Millais ina yiɗi nate ɗee no feewi haa o sosi heen koppi heddii e juuɗe galle oo. Natal ngal soodaa ko e coggu ɓurngu toowde ngu Millais meeɗi heɓde e juuɗe yeeyoowo e bayyinoowo biyeteeɗo Ernest Gambart—ujunere gineeji.[2][9] Gambart soodi ɗum e juuɗe Thomas Plint, mooftuɗo ko adii Rafael.[10] Ko Plint moofti naalankaagal, ko famɗi fof ko naalankaagal Pre-Raphael, yeeyi ɗum ko e hitaande 1862 (hitaande caggal nde o maayi) e juuɗe Christie’s mo Londres. Brunswicker ɓaleejo oo soodi ko 780 gine e nder ndee yeeyirde.[11] Caggal mum, e hitaande 1898, William Hesketh Lever soodi golle ɗee ngam mooftude ɗe e nder deftere mum.[2] Natal ngal rewi ko e yonta mo Millais heɓaani nafoore, e nanndiral mum e A Huguenot ina yaaji no feewi e etaade ruttaade e nafoore makko adannde. Ko T.L. winndi ɗum e mezzotint. Atkinson e hitaande 1864.[8] Millais kadi waɗii koppiiji ɗiɗi e koloor ndiyam e nder jimɗi ɗii.<ref name="Kern3">{{cite book|title=Eyes of Love|first=Stephen|last=Kern|publisher=Reaktion Books|year=1996|isbn=0-948462-83-3|pages=184–5}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe John Everet Millais waɗi == Teskorɗe == rz45vl2a1ltevqgcy02to1icajgvonl You the Boss 0 39155 161286 2026-04-08T11:35:19Z Ilya Discuss 10103 Created page with "You the Boss" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014. Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kon..." 161286 wikitext text/x-wiki You the Boss" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014. Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kono o rewi heen. "Ɗum ko juuti tan, caggal ɗuum o rokki ɗum Rick Ross" Minaj wiyi nde o woni e jikku makko no alter ego makko, Female Weezy. Ross kadi ko adii fof ko rewde e nate ɗee nde o winndata Teflon Don. Karte Karte yontere kala Kartal (2011-2012) Toɓɓere wonde Tappirde Amerik ɓurnde 100 62 Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 5 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 10 Karte joofnirɗe hitaande Kartal (2012) Darnde Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 37 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 33 Seedeeji Seedantaagal diiwaan Yunituuji/yeeyirde seedantaagal Leyɗeele dentuɗe Amerik (RIAA) 500 000 kaŋŋe‡ ‡ Limooje yeeyirde+streaming tuugiiɗe e seedantaagal tan. Woppude kabaruuji Leydi Ñalngu Format Lefol Ref Leyɗeele dentuɗe Amerik 7 oktoobar 2011 Def Jam Recordings oktoobar 2011 Rajo eɓɓoore Tuugnorgal q764cveebt9ril5h8ivfhlgkzbsbcep 161287 161286 2026-04-08T11:36:30Z Ilya Discuss 10103 161287 wikitext text/x-wiki {{Databox}} You the Boss" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014. Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kono o rewi heen. "Ɗum ko juuti tan, caggal ɗuum o rokki ɗum Rick Ross" Minaj wiyi nde o woni e jikku makko no alter ego makko, Female Weezy. Ross kadi ko adii fof ko rewde e nate ɗee nde o winndata Teflon Don. Karte Karte yontere kala Kartal (2011-2012) Toɓɓere wonde Tappirde Amerik ɓurnde 100 62 Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 5 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 10 Karte joofnirɗe hitaande Kartal (2012) Darnde Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 37 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 33 Seedeeji Seedantaagal diiwaan Yunituuji/yeeyirde seedantaagal Leyɗeele dentuɗe Amerik (RIAA) 500 000 kaŋŋe‡ ‡ Limooje yeeyirde+streaming tuugiiɗe e seedantaagal tan. Woppude kabaruuji Leydi Ñalngu Format Lefol Ref Leyɗeele dentuɗe Amerik 7 oktoobar 2011 Def Jam Recordings oktoobar 2011 Rajo eɓɓoore Tuugnorgal 6hd5is9hpttqc0uvevwwp31h255twn8 161288 161287 2026-04-08T11:36:55Z Ilya Discuss 10103 161288 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''You the Boss'''" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014. Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kono o rewi heen. "Ɗum ko juuti tan, caggal ɗuum o rokki ɗum Rick Ross" Minaj wiyi nde o woni e jikku makko no alter ego makko, Female Weezy. Ross kadi ko adii fof ko rewde e nate ɗee nde o winndata Teflon Don. Karte Karte yontere kala Kartal (2011-2012) Toɓɓere wonde Tappirde Amerik ɓurnde 100 62 Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 5 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 10 Karte joofnirɗe hitaande Kartal (2012) Darnde Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 37 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 33 Seedeeji Seedantaagal diiwaan Yunituuji/yeeyirde seedantaagal Leyɗeele dentuɗe Amerik (RIAA) 500 000 kaŋŋe‡ ‡ Limooje yeeyirde+streaming tuugiiɗe e seedantaagal tan. Woppude kabaruuji Leydi Ñalngu Format Lefol Ref Leyɗeele dentuɗe Amerik 7 oktoobar 2011 Def Jam Recordings oktoobar 2011 Rajo eɓɓoore Tuugnorgal 22vhr4zkfl8u1y6t4drru7id6sfxaf0 161290 161288 2026-04-08T11:38:33Z Ilya Discuss 10103 161290 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''You the Boss'''" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014. Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kono o rewi heen. "Ɗum ko juuti tan, caggal ɗuum o rokki ɗum Rick Ross" Minaj wiyi nde o woni e jikku makko no alter ego makko, Female Weezy. Ross kadi ko adii fof ko rewde e nate ɗee nde o winndata Teflon Don. Karte Karte yontere kala Kartal (2011-2012) Toɓɓere wonde Tappirde Amerik ɓurnde 100 62 Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 5 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 10 Karte joofnirɗe hitaande Kartal (2012) Darnde Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 37 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 33 Seedeeji Seedantaagal diiwaan Yunituuji/yeeyirde seedantaagal Leyɗeele dentuɗe Amerik (RIAA) 500 000 kaŋŋe‡ ‡ Limooje yeeyirde+streaming tuugiiɗe e seedantaagal tan. Woppude kabaruuji Leydi Ñalngu Format Lefol Ref Leyɗeele dentuɗe Amerik 7 oktoobar 2011 Def Jam Recordings oktoobar 2011 Rajo eɓɓoore Tuugnorgal 0lqpe8b33ndsvcbhjhkyazj2a643k21 161291 161290 2026-04-08T11:39:20Z Ilya Discuss 10103 161291 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''You the Boss'''" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014. Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kono o rewi heen. "Ɗum ko juuti tan, caggal ɗuum o rokki ɗum Rick Ross" Minaj wiyi nde o woni e jikku makko no alter ego makko, Female Weezy. Ross kadi ko adii fof ko rewde e nate ɗee nde o winndata Teflon Don. == Karte == Karte yontere kala Kartal (2011-2012) Toɓɓere wonde Tappirde Amerik ɓurnde 100 62 Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 5 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 10 == Karte joofnirɗe hitaande == Kartal (2012) Darnde Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 37 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 33 == Seedeeji == Seedantaagal diiwaan Yunituuji/yeeyirde seedantaagal Leyɗeele dentuɗe Amerik (RIAA) 500 000 kaŋŋe‡ ‡ Limooje yeeyirde+streaming tuugiiɗe e seedantaagal tan. == Woppude kabaruuji == Leydi Ñalngu Format Lefol Ref Leyɗeele dentuɗe Amerik 7 oktoobar 2011 Def Jam Recordings oktoobar 2011 Rajo eɓɓoore == Tuugnorgal == ftbpmr8eq26pir902rlh69defmtnxl0 161293 161291 2026-04-08T11:40:38Z Ilya Discuss 10103 161293 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''You the Boss'''" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014.<ref name="uscertifications">{{cite certification|region=United States|artist=Rick Ross|access-date=August 20, 2019}}</ref> Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kono o rewi heen. "Ɗum ko juuti tan, caggal ɗuum o rokki ɗum Rick Ross" Minaj wiyi nde o woni e jikku makko no alter ego makko, Female Weezy. Ross kadi ko adii fof ko rewde e nate ɗee nde o winndata Teflon Don. == Karte == Karte yontere kala Kartal (2011-2012) Toɓɓere wonde Tappirde Amerik ɓurnde 100 62 Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 5 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 10 == Karte joofnirɗe hitaande == Kartal (2012) Darnde Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 37 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 33 == Seedeeji == Seedantaagal diiwaan Yunituuji/yeeyirde seedantaagal Leyɗeele dentuɗe Amerik (RIAA) 500 000 kaŋŋe‡ ‡ Limooje yeeyirde+streaming tuugiiɗe e seedantaagal tan. == Woppude kabaruuji == Leydi Ñalngu Format Lefol Ref Leyɗeele dentuɗe Amerik 7 oktoobar 2011 Def Jam Recordings oktoobar 2011 Rajo eɓɓoore == Tuugnorgal == e1hsgmrtgb9jjr9vvqpvy7lueiwrwbb 161295 161293 2026-04-08T11:41:37Z Ilya Discuss 10103 161295 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''You the Boss'''" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014.<ref name="uscertifications">{{cite certification|region=United States|artist=Rick Ross|access-date=August 20, 2019}}</ref> Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kono o rewi heen. "Ɗum ko juuti tan, caggal ɗuum o rokki ɗum Rick Ross" Minaj wiyi nde o woni e jikku makko no alter ego makko, Female Weezy. Ross kadi ko adii fof ko rewde e nate ɗee nde o winndata Teflon Don.<ref>{{cite web|url=http://www.mtv.com/news/articles/1672871/rick-ross-nicki-minaj-you-the-boss.jhtml|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020171047/http://www.mtv.com/news/articles/1672871/rick-ross-nicki-minaj-you-the-boss.jhtml|url-status=dead|archive-date=October 20, 2011|title=Rick Ross' 'You The Boss' Written For Lil Wayne, Nicki Minaj Reveals|publisher=MTV|date=2011-10-20|access-date=2011-10-27}}</ref> == Karte == Karte yontere kala Kartal (2011-2012) Toɓɓere wonde Tappirde Amerik ɓurnde 100 62 Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 5 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 10 == Karte joofnirɗe hitaande == Kartal (2012) Darnde Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 37 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 33 == Seedeeji == Seedantaagal diiwaan Yunituuji/yeeyirde seedantaagal Leyɗeele dentuɗe Amerik (RIAA) 500 000 kaŋŋe‡ ‡ Limooje yeeyirde+streaming tuugiiɗe e seedantaagal tan. == Woppude kabaruuji == Leydi Ñalngu Format Lefol Ref Leyɗeele dentuɗe Amerik 7 oktoobar 2011 Def Jam Recordings oktoobar 2011 Rajo eɓɓoore == Tuugnorgal == r0zrhwl0ofgplm19f6z1swcfoyvq6s1 161298 161295 2026-04-08T11:43:17Z Ilya Discuss 10103 161298 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''You the Boss'''" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014.<ref name="uscertifications">{{cite certification|region=United States|artist=Rick Ross|access-date=August 20, 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.billboard.com/charts/year-end/2012/hot-r-b-hip-hop-songs|title=R&B/Hip-Hop Songs - 2012 Year End Charts|publisher=Billboard.com|access-date=2012-12-17}}</ref> Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kono o rewi heen. "Ɗum ko juuti tan, caggal ɗuum o rokki ɗum Rick Ross" Minaj wiyi nde o woni e jikku makko no alter ego makko, Female Weezy. Ross kadi ko adii fof ko rewde e nate ɗee nde o winndata Teflon Don.<ref>{{cite web|url=http://www.mtv.com/news/articles/1672871/rick-ross-nicki-minaj-you-the-boss.jhtml|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020171047/http://www.mtv.com/news/articles/1672871/rick-ross-nicki-minaj-you-the-boss.jhtml|url-status=dead|archive-date=October 20, 2011|title=Rick Ross' 'You The Boss' Written For Lil Wayne, Nicki Minaj Reveals|publisher=MTV|date=2011-10-20|access-date=2011-10-27}}</ref> == Karte == Karte yontere kala Kartal (2011-2012) Toɓɓere wonde Tappirde Amerik ɓurnde 100 62 Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 5 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 10 == Karte joofnirɗe hitaande == Kartal (2012) Darnde Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 37 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 33 == Seedeeji == Seedantaagal diiwaan Yunituuji/yeeyirde seedantaagal Leyɗeele dentuɗe Amerik (RIAA) 500 000 kaŋŋe‡ ‡ Limooje yeeyirde+streaming tuugiiɗe e seedantaagal tan. == Woppude kabaruuji == Leydi Ñalngu Format Lefol Ref Leyɗeele dentuɗe Amerik 7 oktoobar 2011 Def Jam Recordings oktoobar 2011 Rajo eɓɓoore == Tuugnorgal == k0cyhny1a28kgpx3734ts225tny8p3z 161300 161298 2026-04-08T11:44:28Z Ilya Discuss 10103 161300 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''You the Boss'''" ko jimol ngol rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Rick Ross ina wondi e rapper Ameriknaajo biyeteeɗo Nicki Minaj. Gimol ngol waɗi ɗum ko K.E. on the Track e fuɗɗoode mum ko ngam wonde jimol ngol Ross waɗi e albom mum joyaɓo, God Forgives, I Don't (2012); Fedde Amerik e lewru suwee 2014.<ref name="uscertifications">{{cite certification|region=United States|artist=Rick Ross|access-date=August 20, 2019}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.billboard.com/charts/year-end/2012/hot-r-b-hip-hop-songs|title=R&B/Hip-Hop Songs - 2012 Year End Charts|publisher=Billboard.com|access-date=2012-12-17}}</ref> Ɓawo Nde o woni e filmude wideyoo Birdman biyeteeɗo « Y.U. Mad », Nicki Minaj hollitii e MTV wonde « You the Boss » ko Lil Wayne winndi e winndi e hitaande 2009, kono o rewi heen. "Ɗum ko juuti tan, caggal ɗuum o rokki ɗum Rick Ross" Minaj wiyi nde o woni e jikku makko no alter ego makko, Female Weezy. Ross kadi ko adii fof ko rewde e nate ɗee nde o winndata Teflon Don.<ref>{{cite web|url=http://www.mtv.com/news/articles/1672871/rick-ross-nicki-minaj-you-the-boss.jhtml|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020171047/http://www.mtv.com/news/articles/1672871/rick-ross-nicki-minaj-you-the-boss.jhtml|url-status=dead|archive-date=October 20, 2011|title=Rick Ross' 'You The Boss' Written For Lil Wayne, Nicki Minaj Reveals|publisher=MTV|date=2011-10-20|access-date=2011-10-27}}</ref> == Karte == Karte yontere kala Kartal (2011-2012) Toɓɓere wonde Tappirde Amerik ɓurnde 100 62 Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 5 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 10 == Karte joofnirɗe hitaande == Kartal (2012) Darnde Jimi R&B/Hip-Hop ɓuuɓɗi Amerik (Alluwal) 37 Jimi Rap Amerik (Alluwal) 33 == Seedeeji == Seedantaagal diiwaan Yunituuji/yeeyirde seedantaagal Leyɗeele dentuɗe Amerik (RIAA) 500 000 kaŋŋe‡ ‡ Limooje yeeyirde+streaming tuugiiɗe e seedantaagal tan. == Woppude kabaruuji == Leydi Ñalngu Format Lefol Ref Leyɗeele dentuɗe Amerik 7 oktoobar 2011 Def Jam Recordings.<ref>[http://www.fmqb.com/Article.asp?id=74389 FMQB: Radio Industry News, Music Industry Updates, Arbitron Ratings, Music News and more!<!-- Bot generated title -->]</ref> oktoobar 2011 Rajo eɓɓoore == Tuugnorgal == nu4iyoxvvelfo4ej9eaztlohbjrycv4 Bharat Mata (painting) 0 39156 161289 2026-04-08T11:37:14Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Bharat Mata''' ko golle ɗe pentoowo Inndonaajo biyeteeɗo Abanindranath Tagore penti e hitaande 1905, innde mum adannde ko Banga Mata (“Yumma Bengal”), caggal ɗuum inniraa Bharat Mata (“Yumma Inndo”).[1] Nde tuugii ko e neɗɗaagu leñol ngol no Bankim Chandra Chattopadhyay siforii e nder deftere mum Anandamath. Naalankaagal ngal ina hollita debbo ɓoorniiɗo wutte safaara, ɓoorniiɗo wutte sadhvi, ina jogii deftere, ɓuuɓri paɗe, ɓuuɓri daneeri, e garl..." 161289 wikitext text/x-wiki '''Bharat Mata''' ko golle ɗe pentoowo Inndonaajo biyeteeɗo Abanindranath Tagore penti e hitaande 1905, innde mum adannde ko Banga Mata (“Yumma Bengal”), caggal ɗuum inniraa Bharat Mata (“Yumma Inndo”).[1] Nde tuugii ko e neɗɗaagu leñol ngol no Bankim Chandra Chattopadhyay siforii e nder deftere mum Anandamath. Naalankaagal ngal ina hollita debbo ɓoorniiɗo wutte safaara, ɓoorniiɗo wutte sadhvi, ina jogii deftere, ɓuuɓri paɗe, ɓuuɓri daneeri, e garland rudraksha (mala) e juuɗe mum nay. Natal ngal woni ko adii hollirde miijo ngoo, ngal pentiraa ko e miijooji Swadesh e nder dille jeytaare Inndo ɓurɗe mawnude. Abanindranath, ɓiɗɗo mawniiko yimoowo e naalanke biyeteeɗo Rabindranath Tagore, o yiyti ko e cukaagu makko jikkuuji naalankaagal galle Tagore. Tagore ina heewnoo janngude naalankaagal nde o fuɗɗii janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sanskrit to Kolkata e kitaale 1880. E duuɓi makko gadani, Tagore ina fenti e mbaadi naturalism Orop, ina feeñi e nate makko gadane ko wayi no The Armoury. Hedde hitaande 1867 walla 1887, banndiraaɓe Tagore biyeteeɗo Gyanadanandini Devi sosiino batu hakkunde Tagore e E.B. Havell, gardinooɗo duɗal naalankaagal laamu to Calcutta. Joɗnde ndee waɗii mbayliigu keewngu hakkunde Havell e Tagore, Havell heɓi gollodiiɗo naalankaagal jibinannde mum, jogiiɗo miijooji e nder njuɓɓudi mum, Tagore heɓi jannginoowo jannginoowo mo ko fayti e ‘ganndal’ daartol naalankaagal Inndo. O etinooma waɗtude Tagore e cukko hooreejo duɗal naalankaagal ngal, ngal wonnoo ko e luulndaare mawnde e nder duɗal ngal. Havell fotnoo ko ɓuuɓnude ko heewi e kuule duɗal ngal ngam waɗde ɗum, o muñani geɗe keewɗe ɗe Tagore waɗi haa arti noon e ɓuuɓnude hoodere e nder cuuɗi janngirɗe e salaade jokkude e waktuuji.[2] == Kuje == Bharat Mata ina hollira wonde debbo diine ɓoorniiɗo wutte safaara, ina jogii deftere, ɓuuɓri, ɓuuɓri daneeri e rosaari e juuɗe mum nay. Natal ngal ina jogii nafoore daartol sabu ngal jeyaa ko e nate gadane ɗe Bharat Mata, walla "Yumma Indiya."[3][4] == Teemedde e binndol == Golle ɗee pentiraa ko e sahaa dille Swadeshi. Diɗɗal ngal fuɗɗii ko e jaabawol Feccere Bengal (1905), nde Lord Curzon fecci nokkuuji fuɗnaange Bengal ɓurɗi heewde juulɓe e nokkuuji hirnaange ɓurɗi heewde Hindu en. E nder jaabawol, ngenndiyankooɓe Inndo tawtoraaɓe e dille swadeshi, kaɓaaki e Angalteer, ɓe ndartini marsandiis e juɓɓule Angalteer, ɓe mbaɗi batuuji e seppooji, ɓe mbaɗi goomuuji, ɓe mbaɗi doole dipolomasi.[5] Natal hakkundeewal pentol ngol ina jogii geɗe keewɗe jowitiiɗe e pinal Inndo e faggudu Inndo e fuɗɗoode teeminannde noogasɓiire, ko wayi no deftere, ƴiye paddorɗe, ƴiye daneeje e garland. Yanti heen, nate hakkundeeje pentol ngol ina njogii juuɗe nay, ina njiyloo natal hindu, ina nanndi e juuɗe keewɗe e doole mawɗe.[6] Natal ngal hollitaama ko "eɓɓoore neɗɗankaagal 'Bharat Mata' ɗo yumma oo yiɗi ndimaagu rewrude e ɓiɓɓe mum", Jayanta Sengupta, gardiiɗo suudu defte Inndo to Kolkata, Inndo.[7] == Caggal nde timmi == Gila hitaande 1905, iteraaji keewɗi e Bharat Mata mbaɗaama e nder nate e fannuuji naalankaagal goɗɗi. Kono tan, nafoore nate Tagore asliije ɗee ina anndaa haa jooni. E hitaande 2016, Bharat Mata hollitaama e nder galle ciftorgol Victoria to Kolkata, leydi Indiya.[8] Sister Nivedita, jiɗɗo Duɗal Naalankaagal Bengal, yetti natal ngal, o wiyi : Gila e fuɗɗoode haa e joofnirde, natal ngal ko eeraango, e ɗemngal indiyanke, e ɓernde indiyankoore. Ko ngol woni go’o ko ngol woni go’o ko e mbaydi kesiri. Miɗo rewna- ɗum, so mi waawii, e ujunnaaje ujunnaaje, miɗo saakta ɗum e dow leydi, haa alaa ko woni e mum so wonaa galle remoowo, walla galle golloowo, hakkunde Kedar Nath e Cape Comorin, mo alaa ndee ɗoo yeewtere Bharat-Mata won ɗo e dow mahe mum. Ko heewi e sahaaji, so neɗɗo ina ndaara sifaaji maggal, ina 6eydoo 6uu6de e laa6al e 6uu6ol neɗɗaagu hollirteengu nguu.[9] == Tiitoonde e ngonka binndol == Jaaynde Prabasi Nivedita miñi mum debbo Ndeeɗoo natal lollunde, nde Abanindranath Tagore winndi, alaa innde mum nde yimɓe fof njiɗi hannde, hono Bharat Mata, nde nde yalti e jaaynde lollunde, wiyeteende Prabasi, ko fayti e naalankaagal e pinal. Ko winndaa e natal ngal e nder jaaynde ndee ko : Matrimurti. Konngol ngol e ɗemngal Bengali firti ko mbaydi Yumma. E ko luutndii noddaango ñalnde heen, innde naalanke oo kadi, feeñaani e bannge caption. Kanko Abanindranath Tagore o miijinoo ko innde nate ɗee ko Banga Mata, firti ko Yumma Bengal. Sibu naalanke oo tuugninoo ko e debbo bengaliyanke keewɗo, ñalnde kala, ko ode e makko. Kono tan miijooji ngenndiyaŋkooji ɗi natal ngal ummini ɗii, mbayli ɗum Banga Mata Abanindranath, wonti Bharat Mata, neɗɗo pan-Indiya, ɓuuɓnoowo yimɓe e nder njuuteendi e yaajde ngenndi ndii. Kono ko miñi mum debbo biyeteeɗo Nivedita rewtini natal ngal Bharat Mata, o teskiima heen ikonaaji e politik maggale wakilaagu e nder detal. Nivedita yiɗii nate ɗee no feewi haa o yiɗi nawde ɗe gila Kashmir haa Kanyakumari ngam ustude yimɓe ɓee e mantra Swadeshi.[10][1][11] E makko, maandeeji ɗii e teeŋti noon e geɗe ɗe natal ngal jogii, ina kollita maanaaji laaɓtuɗi ngenndiyaŋkooji doole e reentaade. Magazine Prabasi ina joginoo caggal ɗuum nate nannduɗe e nate yumma e nder ooɗoo sahaa Swadeshi. Ina jeyaa e ɗeen : nate Saint-Jenévieve, gardinooɗo Pari, ɗe Pierre-Cécile Puvis de Chavannes penti, e nate Madonna, ɗe Dagnan-Bouveret, pentoowo tagoore Faraysenaajo penti. Natal Dagnan-Buveret kadi ina wiyee Matrimurti.[12] Ɗeeɗoo nate rewɓe fof e nate mum en ina kollita miijo nanndungo e laaɓal, e reentaade e ndimaagu gonngu e nder mbaydi debbo yumma. Nde Nivedita innitiri natal Abanindranath ngal ko Bharat Mata, ina addana ngal tolno gooto e natal rewɓe Kerecee’en. Nii woni, o jokkondirii canngaaki Abanindranath e nanondiral naalankaagal Orop ngam ƴellitde ruuhu leydi ndii e yiɗde leydi ndii e mbaadi yumma. E nder ɗuum o haɓata e Biritaan en e njiimaandi koloñaal mum en e Inndo, o rokka Inndonaaɓe mbaydi yumma laaɓtundi ndi ɓe mbaawi jokkondirde e mum, e jokkondirde e miijo maɓɓe e ngenndi ndii, e ɓe mbaawa kadi humpitaade ngam tawtoreede Swadeshi. Bharat Mata mo Abanindranath Tagore winndi, noddaango Muuseum DAG, ina jokkondiri e naalankaagal Swadeshi e ƴellitaare mbaydi Pan-Asiya, estetik e idiom. Kono so neɗɗo ƴeewii ƴellitaare seeɗa-seeɗa e mbaydi etimoloji maggal, en njiyii no ngal saɗtiri e nder naalankaagal ngenndiyaŋkaagal.[12] == Tuugnorgal == 280k4umvmamu2b5ubvlulorbcpj6mwm 161294 161289 2026-04-08T11:41:03Z Isa Oumar 9821 161294 wikitext text/x-wiki '''Bharat Mata''' ko golle ɗe pentoowo Inndonaajo biyeteeɗo Abanindranath Tagore penti e hitaande 1905, innde mum adannde ko Banga Mata (“Yumma Bengal”), caggal ɗuum inniraa Bharat Mata (“Yumma Inndo”).<ref name="Banerji20102">{{cite book|title=The Alternate Nation of Abanindranath Tagore|last1=Banerji|first1=Debashish|publisher=Sage publications|year=2010|isbn=978-81-321-0239-7|page=28}}</ref>Nde tuugii ko e neɗɗaagu leñol ngol no Bankim Chandra Chattopadhyay siforii e nder deftere mum Anandamath. Naalankaagal ngal ina hollita debbo ɓoorniiɗo wutte safaara, ɓoorniiɗo wutte sadhvi, ina jogii deftere, ɓuuɓri paɗe, ɓuuɓri daneeri, e garland rudraksha (mala) e juuɗe mum nay. Natal ngal woni ko adii hollirde miijo ngoo, ngal pentiraa ko e miijooji Swadesh e nder dille jeytaare Inndo ɓurɗe mawnude.<ref name="Banerji2010">{{cite book|title=The Alternate Nation of Abanindranath Tagore|last1=Banerji|first1=Debashish|publisher=Sage publications|year=2010|isbn=978-81-321-0239-7|page=28}}</ref> Abanindranath, ɓiɗɗo mawniiko yimoowo e naalanke biyeteeɗo Rabindranath Tagore, o yiyti ko e cukaagu makko jikkuuji naalankaagal galle Tagore. Tagore ina heewnoo janngude naalankaagal nde o fuɗɗii janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sanskrit to Kolkata e kitaale 1880. E duuɓi makko gadani, Tagore ina fenti e mbaadi naturalism Orop, ina feeñi e nate makko gadane ko wayi no The Armoury. Hedde hitaande 1867 walla 1887, banndiraaɓe Tagore biyeteeɗo Gyanadanandini Devi sosiino batu hakkunde Tagore e E.B. Havell, gardinooɗo duɗal naalankaagal laamu to Calcutta. Joɗnde ndee waɗii mbayliigu keewngu hakkunde Havell e Tagore, Havell heɓi gollodiiɗo naalankaagal jibinannde mum, jogiiɗo miijooji e nder njuɓɓudi mum, Tagore heɓi jannginoowo jannginoowo mo ko fayti e ‘ganndal’ daartol naalankaagal Inndo. O etinooma waɗtude Tagore e cukko hooreejo duɗal naalankaagal ngal, ngal wonnoo ko e luulndaare mawnde e nder duɗal ngal. Havell fotnoo ko ɓuuɓnude ko heewi e kuule duɗal ngal ngam waɗde ɗum, o muñani geɗe keewɗe ɗe Tagore waɗi haa arti noon e ɓuuɓnude hoodere e nder cuuɗi janngirɗe e salaade jokkude e waktuuji.[2] == Kuje == Bharat Mata ina hollira wonde debbo diine ɓoorniiɗo wutte safaara, ina jogii deftere, ɓuuɓri, ɓuuɓri daneeri e rosaari e juuɗe mum nay. Natal ngal ina jogii nafoore daartol sabu ngal jeyaa ko e nate gadane ɗe Bharat Mata, walla "Yumma Indiya."<ref>{{Cite news|url=http://scroll.in/article/805990/far-from-being-eternal-bharat-mata-is-only-a-little-more-than-100-years-old|title=Far from being eternal, Bharat Mata is only a little more than 100 years old|last=Jha|first=DN|work=Scroll.in|access-date=2017-04-22|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite book|title=India and the Contemporary World-II: Textbook in History for Class X|date=2011|publisher=NCERT|isbn=978-81-7450-707-5|location=New Delhi|pages=47|chapter=Nationalism in India|oclc=750383036|chapter-url=https://ncert.nic.in/ncerts/l/jess303.pdf}}</ref> == Teemedde e binndol == Golle ɗee pentiraa ko e sahaa dille Swadeshi. Diɗɗal ngal fuɗɗii ko e jaabawol Feccere Bengal (1905), nde Lord Curzon fecci nokkuuji fuɗnaange Bengal ɓurɗi heewde juulɓe e nokkuuji hirnaange ɓurɗi heewde Hindu en. E nder jaabawol, ngenndiyankooɓe Inndo tawtoraaɓe e dille swadeshi, kaɓaaki e Angalteer, ɓe ndartini marsandiis e juɓɓule Angalteer, ɓe mbaɗi batuuji e seppooji, ɓe mbaɗi goomuuji, ɓe mbaɗi doole dipolomasi.<ref>{{cite journal|last=Johnson|first=Gordon|date=May 1973|title=Partition, Agitation and Congress: Bengal 1904 To 1908|journal=Modern Asian Studies|volume=7|issue=3|pages=533–588|jstor=311853|doi=10.1017/s0026749x0000531x|s2cid=144963374}}</ref> Natal hakkundeewal pentol ngol ina jogii geɗe keewɗe jowitiiɗe e pinal Inndo e faggudu Inndo e fuɗɗoode teeminannde noogasɓiire, ko wayi no deftere, ƴiye paddorɗe, ƴiye daneeje e garland. Yanti heen, nate hakkundeeje pentol ngol ina njogii juuɗe nay, ina njiyloo natal hindu, ina nanndi e juuɗe keewɗe e doole mawɗe.<ref>{{cite journal|last=Johnson|first=Gordon|date=May 1973|title=Partition, Agitation and Congress: Bengal 1904 To 1908|journal=Modern Asian Studies|volume=7|issue=3|pages=533–588|jstor=311853|doi=10.1017/s0026749x0000531x|s2cid=144963374}}</ref> Natal ngal hollitaama ko "eɓɓoore neɗɗankaagal 'Bharat Mata' ɗo yumma oo yiɗi ndimaagu rewrude e ɓiɓɓe mum", Jayanta Sengupta, gardiiɗo suudu defte Inndo to Kolkata, Inndo.<ref>{{Cite news|url=http://scroll.in/article/805990/far-from-being-eternal-bharat-mata-is-only-a-little-more-than-100-years-old|title=Far from being eternal, Bharat Mata is only a little more than 100 years old|last=Jha|first=DN|work=Scroll.in|access-date=2017-04-22|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite book|title=India and the Contemporary World-II: Textbook in History for Class X|date=2011|publisher=NCERT|isbn=978-81-7450-707-5|location=New Delhi|pages=47|chapter=Nationalism in India|oclc=750383036|chapter-url=https://ncert.nic.in/ncerts/l/jess303.pdf}}</ref> == Caggal nde timmi == Gila hitaande 1905, iteraaji keewɗi e Bharat Mata mbaɗaama e nder nate e fannuuji naalankaagal goɗɗi. Kono tan, nafoore nate Tagore asliije ɗee ina anndaa haa jooni. E hitaande 2016, Bharat Mata hollitaama e nder galle ciftorgol Victoria to Kolkata, leydi Indiya.<ref>{{cite journal|last=Johnson|first=Gordon|date=May 1973|title=Partition, Agitation and Congress: Bengal 1904 To 1908|journal=Modern Asian Studies|volume=7|issue=3|pages=533–588|jstor=311853|doi=10.1017/s0026749x0000531x|s2cid=144963374}}</ref> Sister Nivedita, jiɗɗo Duɗal Naalankaagal Bengal, yetti natal ngal, o wiyi : Gila e fuɗɗoode haa e joofnirde, natal ngal ko eeraango, e ɗemngal indiyanke, e ɓernde indiyankoore. Ko ngol woni go’o ko ngol woni go’o ko e mbaydi kesiri. Miɗo rewna- ɗum, so mi waawii, e ujunnaaje ujunnaaje, miɗo saakta ɗum e dow leydi, haa alaa ko woni e mum so wonaa galle remoowo, walla galle golloowo, hakkunde Kedar Nath e Cape Comorin, mo alaa ndee ɗoo yeewtere Bharat-Mata won ɗo e dow mahe mum. Ko heewi e sahaaji, so neɗɗo ina ndaara sifaaji maggal, ina 6eydoo 6uu6de e laa6al e 6uu6ol neɗɗaagu hollirteengu nguu.<ref>{{cite journal|last=Johnson|first=Gordon|date=May 1973|title=Partition, Agitation and Congress: Bengal 1904 To 1908|journal=Modern Asian Studies|volume=7|issue=3|pages=533–588|jstor=311853|doi=10.1017/s0026749x0000531x|s2cid=144963374}}</ref> == Tiitoonde e ngonka binndol == Jaaynde Prabasi Nivedita miñi mum debbo Ndeeɗoo natal lollunde, nde Abanindranath Tagore winndi, alaa innde mum nde yimɓe fof njiɗi hannde, hono Bharat Mata, nde nde yalti e jaaynde lollunde, wiyeteende Prabasi, ko fayti e naalankaagal e pinal. Ko winndaa e natal ngal e nder jaaynde ndee ko : Matrimurti. Konngol ngol e ɗemngal Bengali firti ko mbaydi Yumma. E ko luutndii noddaango ñalnde heen, innde naalanke oo kadi, feeñaani e bannge caption. Kanko Abanindranath Tagore o miijinoo ko innde nate ɗee ko Banga Mata, firti ko Yumma Bengal. Sibu naalanke oo tuugninoo ko e debbo bengaliyanke keewɗo, ñalnde kala, ko ode e makko. Kono tan miijooji ngenndiyaŋkooji ɗi natal ngal ummini ɗii, mbayli ɗum Banga Mata Abanindranath, wonti Bharat Mata, neɗɗo pan-Indiya, ɓuuɓnoowo yimɓe e nder njuuteendi e yaajde ngenndi ndii. Kono ko miñi mum debbo biyeteeɗo Nivedita rewtini natal ngal Bharat Mata, o teskiima heen ikonaaji e politik maggale wakilaagu e nder detal. Nivedita yiɗii nate ɗee no feewi haa o yiɗi nawde ɗe gila Kashmir haa Kanyakumari ngam ustude yimɓe ɓee e mantra Swadeshi.<ref>{{Cite news|date=2015-03-01|title=Abanindranath's Bharat Mata on display|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/abanindranaths-bharat-mata-on-display/article6949692.ece|access-date=2023-04-19|issn=0971-751X}}</ref><ref name="banga">{{cite web|title=Abanindranath Tagore Bharat Mata, Bengal School of Art, Rabindranath Tagore, & Facts Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Abanindranath-Tagore#ref431075|website=www.britannica.com|language=en|date=3 August 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Partition of Bengal Date, History, Curzon, Swadeshi Movement, Annulment, & Facts Britannica|url=https://www.britannica.com/event/Partition-of-Bengal|website=www.britannica.com|access-date=5 September 2025|language=en|date=15 July 2025}}</ref>E makko, maandeeji ɗii e teeŋti noon e geɗe ɗe natal ngal jogii, ina kollita maanaaji laaɓtuɗi ngenndiyaŋkooji doole e reentaade. Magazine Prabasi ina joginoo caggal ɗuum nate nannduɗe e nate yumma e nder ooɗoo sahaa Swadeshi. Ina jeyaa e ɗeen : nate Saint-Jenévieve, gardinooɗo Pari, ɗe Pierre-Cécile Puvis de Chavannes penti, e nate Madonna, ɗe Dagnan-Bouveret, pentoowo tagoore Faraysenaajo penti. Natal Dagnan-Buveret kadi ina wiyee Matrimurti.[12] Ɗeeɗoo nate rewɓe fof e nate mum en ina kollita miijo nanndungo e laaɓal, e reentaade e ndimaagu gonngu e nder mbaydi debbo yumma. Nde Nivedita innitiri natal Abanindranath ngal ko Bharat Mata, ina addana ngal tolno gooto e natal rewɓe Kerecee’en. Nii woni, o jokkondirii canngaaki Abanindranath e nanondiral naalankaagal Orop ngam ƴellitde ruuhu leydi ndii e yiɗde leydi ndii e mbaadi yumma. E nder ɗuum o haɓata e Biritaan en e njiimaandi koloñaal mum en e Inndo, o rokka Inndonaaɓe mbaydi yumma laaɓtundi ndi ɓe mbaawi jokkondirde e mum, e jokkondirde e miijo maɓɓe e ngenndi ndii, e ɓe mbaawa kadi humpitaade ngam tawtoreede Swadeshi.<ref name=":0">{{Cite web|title=DAG Museums on Instagram: "Is this painting really titled 'Bharat Mata'?|url=https://www.instagram.com/p/CnpBZN-y_ab/|access-date=2023-04-19|via=Instagram|language=en}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|title=DAG Museums on Instagram: "Is this painting really titled 'Bharat Mata'?|url=https://www.instagram.com/p/CnpBZN-y_ab/|access-date=2023-04-19|via=Instagram|language=en}}</ref> Bharat Mata mo Abanindranath Tagore winndi, noddaango Muuseum DAG, ina jokkondiri e naalankaagal Swadeshi e ƴellitaare mbaydi Pan-Asiya, estetik e idiom. Kono so neɗɗo ƴeewii ƴellitaare seeɗa-seeɗa e mbaydi etimoloji maggal, en njiyii no ngal saɗtiri e nder naalankaagal ngenndiyaŋkaagal.<ref>{{Cite news|date=2015-03-01|title=Abanindranath's Bharat Mata on display|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/abanindranaths-bharat-mata-on-display/article6949692.ece|access-date=2023-04-19|issn=0971-751X}}</ref><ref name="banga2">{{cite web|title=Abanindranath Tagore Bharat Mata, Bengal School of Art, Rabindranath Tagore, & Facts Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Abanindranath-Tagore#ref431075|website=www.britannica.com|language=en|date=3 August 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Partition of Bengal Date, History, Curzon, Swadeshi Movement, Annulment, & Facts Britannica|url=https://www.britannica.com/event/Partition-of-Bengal|website=www.britannica.com|access-date=5 September 2025|language=en|date=15 July 2025}}</ref> == Tuugnorgal == g3kled8vjajewpgdwpc1i4t6v6ba2o4 161296 161294 2026-04-08T11:41:38Z Isa Oumar 9821 161296 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bharat Mata''' ko golle ɗe pentoowo Inndonaajo biyeteeɗo Abanindranath Tagore penti e hitaande 1905, innde mum adannde ko Banga Mata (“Yumma Bengal”), caggal ɗuum inniraa Bharat Mata (“Yumma Inndo”).<ref name="Banerji20102">{{cite book|title=The Alternate Nation of Abanindranath Tagore|last1=Banerji|first1=Debashish|publisher=Sage publications|year=2010|isbn=978-81-321-0239-7|page=28}}</ref>Nde tuugii ko e neɗɗaagu leñol ngol no Bankim Chandra Chattopadhyay siforii e nder deftere mum Anandamath. Naalankaagal ngal ina hollita debbo ɓoorniiɗo wutte safaara, ɓoorniiɗo wutte sadhvi, ina jogii deftere, ɓuuɓri paɗe, ɓuuɓri daneeri, e garland rudraksha (mala) e juuɗe mum nay. Natal ngal woni ko adii hollirde miijo ngoo, ngal pentiraa ko e miijooji Swadesh e nder dille jeytaare Inndo ɓurɗe mawnude.<ref name="Banerji2010">{{cite book|title=The Alternate Nation of Abanindranath Tagore|last1=Banerji|first1=Debashish|publisher=Sage publications|year=2010|isbn=978-81-321-0239-7|page=28}}</ref> Abanindranath, ɓiɗɗo mawniiko yimoowo e naalanke biyeteeɗo Rabindranath Tagore, o yiyti ko e cukaagu makko jikkuuji naalankaagal galle Tagore. Tagore ina heewnoo janngude naalankaagal nde o fuɗɗii janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sanskrit to Kolkata e kitaale 1880. E duuɓi makko gadani, Tagore ina fenti e mbaadi naturalism Orop, ina feeñi e nate makko gadane ko wayi no The Armoury. Hedde hitaande 1867 walla 1887, banndiraaɓe Tagore biyeteeɗo Gyanadanandini Devi sosiino batu hakkunde Tagore e E.B. Havell, gardinooɗo duɗal naalankaagal laamu to Calcutta. Joɗnde ndee waɗii mbayliigu keewngu hakkunde Havell e Tagore, Havell heɓi gollodiiɗo naalankaagal jibinannde mum, jogiiɗo miijooji e nder njuɓɓudi mum, Tagore heɓi jannginoowo jannginoowo mo ko fayti e ‘ganndal’ daartol naalankaagal Inndo. O etinooma waɗtude Tagore e cukko hooreejo duɗal naalankaagal ngal, ngal wonnoo ko e luulndaare mawnde e nder duɗal ngal. Havell fotnoo ko ɓuuɓnude ko heewi e kuule duɗal ngal ngam waɗde ɗum, o muñani geɗe keewɗe ɗe Tagore waɗi haa arti noon e ɓuuɓnude hoodere e nder cuuɗi janngirɗe e salaade jokkude e waktuuji.[2] == Kuje == Bharat Mata ina hollira wonde debbo diine ɓoorniiɗo wutte safaara, ina jogii deftere, ɓuuɓri, ɓuuɓri daneeri e rosaari e juuɗe mum nay. Natal ngal ina jogii nafoore daartol sabu ngal jeyaa ko e nate gadane ɗe Bharat Mata, walla "Yumma Indiya."<ref>{{Cite news|url=http://scroll.in/article/805990/far-from-being-eternal-bharat-mata-is-only-a-little-more-than-100-years-old|title=Far from being eternal, Bharat Mata is only a little more than 100 years old|last=Jha|first=DN|work=Scroll.in|access-date=2017-04-22|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite book|title=India and the Contemporary World-II: Textbook in History for Class X|date=2011|publisher=NCERT|isbn=978-81-7450-707-5|location=New Delhi|pages=47|chapter=Nationalism in India|oclc=750383036|chapter-url=https://ncert.nic.in/ncerts/l/jess303.pdf}}</ref> == Teemedde e binndol == Golle ɗee pentiraa ko e sahaa dille Swadeshi. Diɗɗal ngal fuɗɗii ko e jaabawol Feccere Bengal (1905), nde Lord Curzon fecci nokkuuji fuɗnaange Bengal ɓurɗi heewde juulɓe e nokkuuji hirnaange ɓurɗi heewde Hindu en. E nder jaabawol, ngenndiyankooɓe Inndo tawtoraaɓe e dille swadeshi, kaɓaaki e Angalteer, ɓe ndartini marsandiis e juɓɓule Angalteer, ɓe mbaɗi batuuji e seppooji, ɓe mbaɗi goomuuji, ɓe mbaɗi doole dipolomasi.<ref>{{cite journal|last=Johnson|first=Gordon|date=May 1973|title=Partition, Agitation and Congress: Bengal 1904 To 1908|journal=Modern Asian Studies|volume=7|issue=3|pages=533–588|jstor=311853|doi=10.1017/s0026749x0000531x|s2cid=144963374}}</ref> Natal hakkundeewal pentol ngol ina jogii geɗe keewɗe jowitiiɗe e pinal Inndo e faggudu Inndo e fuɗɗoode teeminannde noogasɓiire, ko wayi no deftere, ƴiye paddorɗe, ƴiye daneeje e garland. Yanti heen, nate hakkundeeje pentol ngol ina njogii juuɗe nay, ina njiyloo natal hindu, ina nanndi e juuɗe keewɗe e doole mawɗe.<ref>{{cite journal|last=Johnson|first=Gordon|date=May 1973|title=Partition, Agitation and Congress: Bengal 1904 To 1908|journal=Modern Asian Studies|volume=7|issue=3|pages=533–588|jstor=311853|doi=10.1017/s0026749x0000531x|s2cid=144963374}}</ref> Natal ngal hollitaama ko "eɓɓoore neɗɗankaagal 'Bharat Mata' ɗo yumma oo yiɗi ndimaagu rewrude e ɓiɓɓe mum", Jayanta Sengupta, gardiiɗo suudu defte Inndo to Kolkata, Inndo.<ref>{{Cite news|url=http://scroll.in/article/805990/far-from-being-eternal-bharat-mata-is-only-a-little-more-than-100-years-old|title=Far from being eternal, Bharat Mata is only a little more than 100 years old|last=Jha|first=DN|work=Scroll.in|access-date=2017-04-22|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite book|title=India and the Contemporary World-II: Textbook in History for Class X|date=2011|publisher=NCERT|isbn=978-81-7450-707-5|location=New Delhi|pages=47|chapter=Nationalism in India|oclc=750383036|chapter-url=https://ncert.nic.in/ncerts/l/jess303.pdf}}</ref> == Caggal nde timmi == Gila hitaande 1905, iteraaji keewɗi e Bharat Mata mbaɗaama e nder nate e fannuuji naalankaagal goɗɗi. Kono tan, nafoore nate Tagore asliije ɗee ina anndaa haa jooni. E hitaande 2016, Bharat Mata hollitaama e nder galle ciftorgol Victoria to Kolkata, leydi Indiya.<ref>{{cite journal|last=Johnson|first=Gordon|date=May 1973|title=Partition, Agitation and Congress: Bengal 1904 To 1908|journal=Modern Asian Studies|volume=7|issue=3|pages=533–588|jstor=311853|doi=10.1017/s0026749x0000531x|s2cid=144963374}}</ref> Sister Nivedita, jiɗɗo Duɗal Naalankaagal Bengal, yetti natal ngal, o wiyi : Gila e fuɗɗoode haa e joofnirde, natal ngal ko eeraango, e ɗemngal indiyanke, e ɓernde indiyankoore. Ko ngol woni go’o ko ngol woni go’o ko e mbaydi kesiri. Miɗo rewna- ɗum, so mi waawii, e ujunnaaje ujunnaaje, miɗo saakta ɗum e dow leydi, haa alaa ko woni e mum so wonaa galle remoowo, walla galle golloowo, hakkunde Kedar Nath e Cape Comorin, mo alaa ndee ɗoo yeewtere Bharat-Mata won ɗo e dow mahe mum. Ko heewi e sahaaji, so neɗɗo ina ndaara sifaaji maggal, ina 6eydoo 6uu6de e laa6al e 6uu6ol neɗɗaagu hollirteengu nguu.<ref>{{cite journal|last=Johnson|first=Gordon|date=May 1973|title=Partition, Agitation and Congress: Bengal 1904 To 1908|journal=Modern Asian Studies|volume=7|issue=3|pages=533–588|jstor=311853|doi=10.1017/s0026749x0000531x|s2cid=144963374}}</ref> == Tiitoonde e ngonka binndol == Jaaynde Prabasi Nivedita miñi mum debbo Ndeeɗoo natal lollunde, nde Abanindranath Tagore winndi, alaa innde mum nde yimɓe fof njiɗi hannde, hono Bharat Mata, nde nde yalti e jaaynde lollunde, wiyeteende Prabasi, ko fayti e naalankaagal e pinal. Ko winndaa e natal ngal e nder jaaynde ndee ko : Matrimurti. Konngol ngol e ɗemngal Bengali firti ko mbaydi Yumma. E ko luutndii noddaango ñalnde heen, innde naalanke oo kadi, feeñaani e bannge caption. Kanko Abanindranath Tagore o miijinoo ko innde nate ɗee ko Banga Mata, firti ko Yumma Bengal. Sibu naalanke oo tuugninoo ko e debbo bengaliyanke keewɗo, ñalnde kala, ko ode e makko. Kono tan miijooji ngenndiyaŋkooji ɗi natal ngal ummini ɗii, mbayli ɗum Banga Mata Abanindranath, wonti Bharat Mata, neɗɗo pan-Indiya, ɓuuɓnoowo yimɓe e nder njuuteendi e yaajde ngenndi ndii. Kono ko miñi mum debbo biyeteeɗo Nivedita rewtini natal ngal Bharat Mata, o teskiima heen ikonaaji e politik maggale wakilaagu e nder detal. Nivedita yiɗii nate ɗee no feewi haa o yiɗi nawde ɗe gila Kashmir haa Kanyakumari ngam ustude yimɓe ɓee e mantra Swadeshi.<ref>{{Cite news|date=2015-03-01|title=Abanindranath's Bharat Mata on display|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/abanindranaths-bharat-mata-on-display/article6949692.ece|access-date=2023-04-19|issn=0971-751X}}</ref><ref name="banga">{{cite web|title=Abanindranath Tagore Bharat Mata, Bengal School of Art, Rabindranath Tagore, & Facts Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Abanindranath-Tagore#ref431075|website=www.britannica.com|language=en|date=3 August 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Partition of Bengal Date, History, Curzon, Swadeshi Movement, Annulment, & Facts Britannica|url=https://www.britannica.com/event/Partition-of-Bengal|website=www.britannica.com|access-date=5 September 2025|language=en|date=15 July 2025}}</ref>E makko, maandeeji ɗii e teeŋti noon e geɗe ɗe natal ngal jogii, ina kollita maanaaji laaɓtuɗi ngenndiyaŋkooji doole e reentaade. Magazine Prabasi ina joginoo caggal ɗuum nate nannduɗe e nate yumma e nder ooɗoo sahaa Swadeshi. Ina jeyaa e ɗeen : nate Saint-Jenévieve, gardinooɗo Pari, ɗe Pierre-Cécile Puvis de Chavannes penti, e nate Madonna, ɗe Dagnan-Bouveret, pentoowo tagoore Faraysenaajo penti. Natal Dagnan-Buveret kadi ina wiyee Matrimurti.[12] Ɗeeɗoo nate rewɓe fof e nate mum en ina kollita miijo nanndungo e laaɓal, e reentaade e ndimaagu gonngu e nder mbaydi debbo yumma. Nde Nivedita innitiri natal Abanindranath ngal ko Bharat Mata, ina addana ngal tolno gooto e natal rewɓe Kerecee’en. Nii woni, o jokkondirii canngaaki Abanindranath e nanondiral naalankaagal Orop ngam ƴellitde ruuhu leydi ndii e yiɗde leydi ndii e mbaadi yumma. E nder ɗuum o haɓata e Biritaan en e njiimaandi koloñaal mum en e Inndo, o rokka Inndonaaɓe mbaydi yumma laaɓtundi ndi ɓe mbaawi jokkondirde e mum, e jokkondirde e miijo maɓɓe e ngenndi ndii, e ɓe mbaawa kadi humpitaade ngam tawtoreede Swadeshi.<ref name=":0">{{Cite web|title=DAG Museums on Instagram: "Is this painting really titled 'Bharat Mata'?|url=https://www.instagram.com/p/CnpBZN-y_ab/|access-date=2023-04-19|via=Instagram|language=en}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|title=DAG Museums on Instagram: "Is this painting really titled 'Bharat Mata'?|url=https://www.instagram.com/p/CnpBZN-y_ab/|access-date=2023-04-19|via=Instagram|language=en}}</ref> Bharat Mata mo Abanindranath Tagore winndi, noddaango Muuseum DAG, ina jokkondiri e naalankaagal Swadeshi e ƴellitaare mbaydi Pan-Asiya, estetik e idiom. Kono so neɗɗo ƴeewii ƴellitaare seeɗa-seeɗa e mbaydi etimoloji maggal, en njiyii no ngal saɗtiri e nder naalankaagal ngenndiyaŋkaagal.<ref>{{Cite news|date=2015-03-01|title=Abanindranath's Bharat Mata on display|language=en-IN|work=The Hindu|url=https://www.thehindu.com/news/cities/kolkata/abanindranaths-bharat-mata-on-display/article6949692.ece|access-date=2023-04-19|issn=0971-751X}}</ref><ref name="banga2">{{cite web|title=Abanindranath Tagore Bharat Mata, Bengal School of Art, Rabindranath Tagore, & Facts Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Abanindranath-Tagore#ref431075|website=www.britannica.com|language=en|date=3 August 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Partition of Bengal Date, History, Curzon, Swadeshi Movement, Annulment, & Facts Britannica|url=https://www.britannica.com/event/Partition-of-Bengal|website=www.britannica.com|access-date=5 September 2025|language=en|date=15 July 2025}}</ref> == Tuugnorgal == gpsgnnygotaym9nws314wbe8rmaxx1c An Old Woman Dozing 0 39157 161297 2026-04-08T11:42:40Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo mawɗo ina ɗaanii (hedde 1656) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko ɗum yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder defte binndaaɗe e galleeji laamɗo Belsik. Debbo oo ina ɗaanii e dow deftere, e dow taabal sara makko ina waɗi pillow lace ngam lace bobbin. Pillows lace ko huunde nde Maes ɓuri yiɗde, o penti ɗum en e joom mum en : Debbo Suka Sewnde Debbo Suka Sewnde Ko Lace Ko..." 161297 wikitext text/x-wiki Debbo mawɗo ina ɗaanii (hedde 1656) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko ɗum yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder defte binndaaɗe e galleeji laamɗo Belsik. Debbo oo ina ɗaanii e dow deftere, e dow taabal sara makko ina waɗi pillow lace ngam lace bobbin. Pillows lace ko huunde nde Maes ɓuri yiɗde, o penti ɗum en e joom mum en : Debbo Suka Sewnde Debbo Suka Sewnde Ko Lace Ko Lace Ko Lace Ko Lace Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "99. DEBBO DOZING OVER HER BOOK. O 6oornii ko wutte daneejo, omo 6oornii wutte daneejo. O joocfii ko e dow jappeere ina fadi 6oornanteeri. Gite makko ina ngoni e junngo makko nyaamo, ina 6oornii e dow Biibal e nder 6anndu makko. Hoore makko ina 6oornii junngo makko nano ; 6anndu makko ina woni e dow taabal makko e dow la-pi table are deftere Amos. E dow laylaytol ngol ina woodi 6uu6ol e 6uu6ol ngol ina waɗi butel, 54 inch e 41 1/2 inch Keɓaaɗo e Gauchez, Pari, hitaande 1885, ngam 66 000 faraŋ, No9000. Tuugnorgal k5wpulpfro5r27v3nh0ikvmi2c7gucd 161299 161297 2026-04-08T11:44:17Z SUZYFATIMA 13856 161299 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo mawɗo ina ɗaanii (hedde 1656)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko ɗum yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder defte binndaaɗe e galleeji laamɗo Belsik. Debbo oo ina ɗaanii e dow deftere, e dow taabal sara makko ina waɗi pillow lace ngam lace bobbin. Pillows lace ko huunde nde Maes ɓuri yiɗde, o penti ɗum en e joom mum en : Debbo Suka Sewnde Debbo Suka Sewnde Ko Lace Ko Lace Ko Lace Ko Lace Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "99. DEBBO DOZING OVER HER BOOK. O 6oornii ko wutte daneejo, omo 6oornii wutte daneejo. O joocfii ko e dow jappeere ina fadi 6oornanteeri. Gite makko ina ngoni e junngo makko nyaamo, ina 6oornii e dow Biibal e nder 6anndu makko. Hoore makko ina 6oornii junngo makko nano ; 6anndu makko ina woni e dow taabal makko e dow la-pi table are deftere Amos. E dow laylaytol ngol ina woodi 6uu6ol e 6uu6ol ngol ina waɗi butel, 54 inch e 41 1/2 inch Keɓaaɗo e Gauchez, Pari, hitaande 1885, ngam 66 000 faraŋ, No9000. == Tuugnorgal == g3hv35y777ypvdwq45rumedpjd7u16t 161304 161299 2026-04-08T11:46:15Z SUZYFATIMA 13856 161304 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo mawɗo ina ɗaanii (hedde 1656)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko ɗum yeru pentol Holanndee en e jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder defte binndaaɗe e galleeji laamɗo Belsik. Debbo oo ina ɗaanii e dow deftere, e dow taabal sara makko ina waɗi pillow lace ngam lace bobbin. Pillows lace ko huunde nde Maes ɓuri yiɗde, o penti ɗum en e joom mum en : Debbo Suka Sewnde Debbo Suka Sewnde Ko Lace Ko Lace Ko Lace Ko Lace Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "99. DEBBO DOZING OVER HER BOOK. O 6oornii ko wutte daneejo, omo 6oornii wutte daneejo. O joocfii ko e dow jappeere ina fadi 6oornanteeri. Gite makko ina ngoni e junngo makko nyaamo, ina 6oornii e dow Biibal e nder 6anndu makko. Hoore makko ina 6oornii junngo makko nano ; 6anndu makko ina woni e dow taabal makko e dow la-pi table are deftere Amos. E dow laylaytol ngol ina woodi 6uu6ol e 6uu6ol ngol ina waɗi butel, 54 inch e 41 1/2 inch Keɓaaɗo e Gauchez, Pari, hitaande 1885, ngam 66 000 faraŋ, No9000.<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=522 99. An Old Woman Dozing over her Book]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> or0aftxf0h9jnuj0f9cbe0ndavz5gar Beverly Hills Housewife 0 39158 161301 2026-04-08T11:45:23Z Isa Oumar 9821 Created page with "Debbo galle Beverly Hills ko nate akrilik mawɗe (72 × 144 in) ɗe David Hockney waɗi e hitaande 1967, jeyaaɗe e defte makko “Koyɗe Kaliforni”. Natal ngal ina hollita debbo Ameriknaajo biyeteeɗo Betty Freeman ina darii e dow ŋoral galle mum ɓuuɓɗo to Los Angeles, Kaliforni.[2][3] Koolaaɗo kuuɓal oo hollitii Freeman e mbaydi roosaaji, gonndi e ŋoral seeɗa, ina taarnaa e defte ndernderiije ko wayi no hoore antelope, ŋoral Corbusier ngal zebra-print, e ŋ..." 161301 wikitext text/x-wiki Debbo galle Beverly Hills ko nate akrilik mawɗe (72 × 144 in) ɗe David Hockney waɗi e hitaande 1967, jeyaaɗe e defte makko “Koyɗe Kaliforni”. Natal ngal ina hollita debbo Ameriknaajo biyeteeɗo Betty Freeman ina darii e dow ŋoral galle mum ɓuuɓɗo to Los Angeles, Kaliforni.[2][3] Koolaaɗo kuuɓal oo hollitii Freeman e mbaydi roosaaji, gonndi e ŋoral seeɗa, ina taarnaa e defte ndernderiije ko wayi no hoore antelope, ŋoral Corbusier ngal zebra-print, e ŋoral oraas. Natal ngal hollitii kadi jokkondiral Hockney e Cubism e yiɗde mum waylude yi’annde e ɓuuɓnude nokku. Natal ngal, diptik,[5] ko Freeman soodi ngal nde ngal timmini, ngal woni cakkital e nder deftere makko naalankaagal. Nde Freeman maayi e hitaande 2009, natal ngal hollitaama to galle Christie, to King Street, to Londres, hade maggal soodeede e lewru mee 2009 to wuro New York.[6] Nde soodi ko 7,9m dolaar. Tuugnorgal k18xan4b833fb4tnf92msdmnouc0k5l 161302 161301 2026-04-08T11:45:50Z Isa Oumar 9821 161302 wikitext text/x-wiki '''Beverly Hills Housewife''' Hills ko nate akrilik mawɗe (72 × 144 in) ɗe David Hockney waɗi e hitaande 1967, jeyaaɗe e defte makko “Koyɗe Kaliforni”. Natal ngal ina hollita debbo Ameriknaajo biyeteeɗo Betty Freeman ina darii e dow ŋoral galle mum ɓuuɓɗo to Los Angeles, Kaliforni.[2][3] Koolaaɗo kuuɓal oo hollitii Freeman e mbaydi roosaaji, gonndi e ŋoral seeɗa, ina taarnaa e defte ndernderiije ko wayi no hoore antelope, ŋoral Corbusier ngal zebra-print, e ŋoral oraas. Natal ngal hollitii kadi jokkondiral Hockney e Cubism e yiɗde mum waylude yi’annde e ɓuuɓnude nokku. Natal ngal, diptik,[5] ko Freeman soodi ngal nde ngal timmini, ngal woni cakkital e nder deftere makko naalankaagal. Nde Freeman maayi e hitaande 2009, natal ngal hollitaama to galle Christie, to King Street, to Londres, hade maggal soodeede e lewru mee 2009 to wuro New York.[6] Nde soodi ko 7,9m dolaar. == Tuugnorgal == litjbi3zxz6etif9gw363997yq7jcek 161306 161302 2026-04-08T11:46:48Z Isa Oumar 9821 161306 wikitext text/x-wiki '''Beverly Hills Housewife''' Hills ko nate akrilik mawɗe (72 × 144 in) ɗe David Hockney waɗi e hitaande 1967, jeyaaɗe e defte makko “Koyɗe Kaliforni”.<ref>{{Cite web|title=The David Hockney Foundation: Beverly Hills Housewife|url=https://www.thedavidhockneyfoundation.org/artwork/default|access-date=2023-03-06|website=www.thedavidhockneyfoundation.org|language=en}}</ref> Natal ngal ina hollita debbo Ameriknaajo biyeteeɗo Betty Freeman ina darii e dow ŋoral galle mum ɓuuɓɗo to Los Angeles, Kaliforni.<ref name="Christies">{{cite web|url=http://www.christies.com/lotfinder/Lot/david-hockney-b-1937-beverly-hills-5204545-details.aspx|title=David Hockney (b. 1937), Beverly Hills Housewife|author=|date=|website=www.christies.com|accessdate=16 November 2018}}</ref><ref>{{cite news|last1=Fung|first1=Lisa|title=Hockney's 'Beverly Hills Housewife' sells for a record $7.9 million|url=https://www.latimes.com/archives/blogs/culture-monster-blog/story/2009-05-13/hockneys-beverly-hills-housewife-sells-for-a-record-7-9-million|work=[[Los Angeles Times]]|date=13 May 2009}}</ref>Koolaaɗo kuuɓal oo hollitii Freeman e mbaydi roosaaji, gonndi e ŋoral seeɗa, ina taarnaa e defte ndernderiije ko wayi no hoore antelope, ŋoral Corbusier ngal zebra-print, e ŋoral oraas. Natal ngal hollitii kadi jokkondiral Hockney e Cubism e yiɗde mum waylude yi’annde e ɓuuɓnude nokku..<ref>{{cite news|last1=Jury|first1=Louise|title=Hockney's Housewife to make even bigger splash|url=https://www.standard.co.uk/hp/front/hockney-s-housewife-to-make-even-bigger-splash-6867245.html|work=[[Evening Standard]]|date=13 April 2012}}</ref><ref>{{cite news|last1=Black|first1=Michael|title=Beverley Hills Housewife set to smash record for artist's work|url=https://www.thetelegraphandargus.co.uk/news/4226249.beverley-hills-housewife-set-to-smash-record-for-artists-work/|work=Telegraph & Argus|date=23 March 2009}}</ref>.<ref>{{cite news|last1=Jury|first1=Louise|title=Hockney's Housewife to make even bigger splash|url=https://www.standard.co.uk/hp/front/hockney-s-housewife-to-make-even-bigger-splash-6867245.html|work=[[Evening Standard]]|date=13 April 2012}}</ref><ref>{{cite news|last1=Black|first1=Michael|title=Beverley Hills Housewife set to smash record for artist's work|url=https://www.thetelegraphandargus.co.uk/news/4226249.beverley-hills-housewife-set-to-smash-record-for-artists-work/|work=Telegraph & Argus|date=23 March 2009}}</ref> Natal ngal, diptik,[5] ko Freeman soodi ngal nde ngal timmini, ngal woni cakkital e nder deftere makko naalankaagal. Nde Freeman maayi e hitaande 2009, natal ngal hollitaama to galle Christie, to King Street, to Londres, hade maggal soodeede e lewru mee 2009 to wuro New York.[6] Nde soodi ko 7,9m dolaar.<ref>{{Cite web|title=The David Hockney Foundation: Beverly Hills Housewife|url=https://www.thedavidhockneyfoundation.org/artwork/default|access-date=2023-03-06|website=www.thedavidhockneyfoundation.org|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == drabnp0sh8t6j5ny3m0vave34aoggvs 161307 161306 2026-04-08T11:47:01Z Isa Oumar 9821 161307 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Beverly Hills Housewife''' Hills ko nate akrilik mawɗe (72 × 144 in) ɗe David Hockney waɗi e hitaande 1967, jeyaaɗe e defte makko “Koyɗe Kaliforni”.<ref>{{Cite web|title=The David Hockney Foundation: Beverly Hills Housewife|url=https://www.thedavidhockneyfoundation.org/artwork/default|access-date=2023-03-06|website=www.thedavidhockneyfoundation.org|language=en}}</ref> Natal ngal ina hollita debbo Ameriknaajo biyeteeɗo Betty Freeman ina darii e dow ŋoral galle mum ɓuuɓɗo to Los Angeles, Kaliforni.<ref name="Christies">{{cite web|url=http://www.christies.com/lotfinder/Lot/david-hockney-b-1937-beverly-hills-5204545-details.aspx|title=David Hockney (b. 1937), Beverly Hills Housewife|author=|date=|website=www.christies.com|accessdate=16 November 2018}}</ref><ref>{{cite news|last1=Fung|first1=Lisa|title=Hockney's 'Beverly Hills Housewife' sells for a record $7.9 million|url=https://www.latimes.com/archives/blogs/culture-monster-blog/story/2009-05-13/hockneys-beverly-hills-housewife-sells-for-a-record-7-9-million|work=[[Los Angeles Times]]|date=13 May 2009}}</ref>Koolaaɗo kuuɓal oo hollitii Freeman e mbaydi roosaaji, gonndi e ŋoral seeɗa, ina taarnaa e defte ndernderiije ko wayi no hoore antelope, ŋoral Corbusier ngal zebra-print, e ŋoral oraas. Natal ngal hollitii kadi jokkondiral Hockney e Cubism e yiɗde mum waylude yi’annde e ɓuuɓnude nokku..<ref>{{cite news|last1=Jury|first1=Louise|title=Hockney's Housewife to make even bigger splash|url=https://www.standard.co.uk/hp/front/hockney-s-housewife-to-make-even-bigger-splash-6867245.html|work=[[Evening Standard]]|date=13 April 2012}}</ref><ref>{{cite news|last1=Black|first1=Michael|title=Beverley Hills Housewife set to smash record for artist's work|url=https://www.thetelegraphandargus.co.uk/news/4226249.beverley-hills-housewife-set-to-smash-record-for-artists-work/|work=Telegraph & Argus|date=23 March 2009}}</ref>.<ref>{{cite news|last1=Jury|first1=Louise|title=Hockney's Housewife to make even bigger splash|url=https://www.standard.co.uk/hp/front/hockney-s-housewife-to-make-even-bigger-splash-6867245.html|work=[[Evening Standard]]|date=13 April 2012}}</ref><ref>{{cite news|last1=Black|first1=Michael|title=Beverley Hills Housewife set to smash record for artist's work|url=https://www.thetelegraphandargus.co.uk/news/4226249.beverley-hills-housewife-set-to-smash-record-for-artists-work/|work=Telegraph & Argus|date=23 March 2009}}</ref> Natal ngal, diptik,[5] ko Freeman soodi ngal nde ngal timmini, ngal woni cakkital e nder deftere makko naalankaagal. Nde Freeman maayi e hitaande 2009, natal ngal hollitaama to galle Christie, to King Street, to Londres, hade maggal soodeede e lewru mee 2009 to wuro New York.[6] Nde soodi ko 7,9m dolaar.<ref>{{Cite web|title=The David Hockney Foundation: Beverly Hills Housewife|url=https://www.thedavidhockneyfoundation.org/artwork/default|access-date=2023-03-06|website=www.thedavidhockneyfoundation.org|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == qifdzwagf7sb826duawx0sxg6d4er74 The Parisian Sphinx 0 39159 161303 2026-04-08T11:46:00Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Sfinks Pari ko natal nebam e''' dow mbaydi, ngal pentoowo Belsiknaajo biyeteeɗo Alfred Stevens waɗi. Pentiraa hakkunde 1875 e 1877, ina hollira suka debbo koyɗol (walla demi-monde aristocratique) ina jokki e wallitde hoore mum e junngo mum. Natal ngal ina jeyaa e koɗki duumiiki e nder galle laamorɗo pinal to Antwerpen. Sfinks Pari ina hollita batte Vermeer e jaagorɗe ɓooyɗe Holannda goɗɗe ɗee e Stevens, ina seedtoo batte Symbolist e ñalngu cakkitiingu nguu..." 161303 wikitext text/x-wiki '''Sfinks Pari ko natal nebam e''' dow mbaydi, ngal pentoowo Belsiknaajo biyeteeɗo Alfred Stevens waɗi. Pentiraa hakkunde 1875 e 1877, ina hollira suka debbo koyɗol (walla demi-monde aristocratique) ina jokki e wallitde hoore mum e junngo mum. Natal ngal ina jeyaa e koɗki duumiiki e nder galle laamorɗo pinal to Antwerpen. Sfinks Pari ina hollita batte Vermeer e jaagorɗe ɓooyɗe Holannda goɗɗe ɗee e Stevens, ina seedtoo batte Symbolist e ñalngu cakkitiingu nguu. Ina hawra e jokkondire harmonic hakkunde realisme hollande toowɗo e mbaadi Symbolist yaajndi, ko luurdi e simbolism les-dow, keewɗo sifaaji Romantism ustotooɗo. Gaagaa wonde ina anndaa e goonga e lummbingol, Sfinks Pari siforaama no mbaydi teskinndi.[1] Ɓeen ñaawooɓe ina kawri wonde nate ɗe nganndu-ɗaa ko goonga ina suuɗii maanaa suuɗiiɗo.[1][2] Heewɓe ina kollita "caɗeele cuuɗiiɗe caggal teddungal debbo",[2] e sifaa femme fatale.[1] == Ɓawo == Alfred Stevens jibinaa ko to Biriksel ñalnde 11 mee 1823. O heɓi heblo makko ko e suudu Biriksel to François-Joseph Navez, naalanke belsiknaajo keɓtinaaɗo. Stevens jeyaa ko e yonta Joseph Lies, Jean Pier François Lamorinière e Liévin De Winne. O heɓi heblo makko ko wondude e Charles de Groux e Jan Frans Portaels. Alfred Stevens e miñiraaɓe mum mawni ko e mawniiko, gardinooɗo kafe de l’amitié mo yimɓe fof njiɗi to Bruxelles. Ko sakkitii koo ko nokku mooɓondiral hakkillaaji yahruɓe yeeso e luulndiiɓe. Jaɓde Stevens e pentugol daartol feeñii e jaabawol makko e njimri jaambaaro hannde e jamaanu makko. O winndi caggal mum : « fannu daartol oo sosaa ko nde yimɓe ngoppi yiɗde pentugol e hoore mum ». Ɗiɗi gonɗi e nehdi makko e golle makko caggal ɗuum : goonga e nder naalankaagal makko e bourgeois materialism e nder nguurndam makko.[3] Ko Camille Roqueplan waawni Stevens yahde Pari, o waɗi ɗum e hitaande 1851. Miñiraaɓe makko kadi njalti Pari : Joseph Stevens wonti pentoowo daabaaji Belsiknaajo mawɗo, Arthur Stevens, wonnoo ko ƴattoowo, woni jeeyngal ɓurngal moƴƴude wonande pentooɓe banndiraaɓe ɓee. Alfred mawni e nder renndo Pari, ngo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi e pentugol (pentol) fannuuji keewɗi.[3] Caggal nde o fuɗɗii waɗde heen hakkille makko e golle goonganteeje, baɗɗe faayiida e nder renndo (1844), hedde hitaande 1855 o ɓeydii ruttaade e nate rewɓe hakkundeeji (chic middle-class ladies). O holliri cfi fof e mbaydiiji ma66e 6urcfi yoocfde, e comci 6urcfi yoocfde e 6uu6ol e nder pecce genre cfe o nanngi e nder mum en 6ernde 6urnde yoocfde – he mette salminaango, 6ernde ɓataake, 6uu6ol 6oornungal silki. Kala pentol weeyo ina heewi jawdi e njurum.[4][1] Laamu ɗiɗaɓuru nguu ko yonta bourgeois no feewi e ƴellitaare nde Stevens wonti taariindi par excellence demi-mondaines, o waɗi innde makko e Pari ko pentoowo rewɓe ɓoorniiɓe comci belɗi.[1] Nanduɗo e Franz Xaver Winterhalter, naatoowo nate laawɗuɗo e nder galle laamɗo Farayse, mo Steven ɓuri haɓaade e nder fannu oo, Stevens suɓii ko nate mum e nder alɗuɓe toowɓe. Demi-mondaines en ko yiɗɓe mum en wellitaare toppitii ɗum en, heewɓe heen ngalaa ko mbaɗata hay dara. Ɓe njannga defte, ɓe ɗaɓɓa yiɗɓe maɓɓe ngarta, ɓe mbaɗa koye maɓɓe ɓe mbaɗa waktuuji maɓɓe e nder salonuuji, e nder kollirɗe e nder gure daande maayo.[3] Faandaare makko e mbaydi debbo e nder naalankaagal ina seedtini e gooto e 360 ​​aforismaaji e nder deftere Steven wiyeteende Impressions sur la peinture. E nder maggal o wiyi : « Gite debbo ina njogii mbaydi ɓurndi yooɗde e leydi walla geec, ina ɓuri kadi mbaydi lewru »[1][3] Suɓagol makko rewɓe bourgeois ngol meeɗaa yiyeede. Limlebbi rewɓe ɓuri waawde jogaade darnde miijooji walla daartol e nder pentugol. Kono Stevens hollitii ɗe ko geɗe tedduɗe e nder nokkuuji pawaaɗi no feewi.[5] Nate makko, ɗe o meeɗnoo hollirde rewɓe gooto, ina keewi wonde ko jokkondire hakkunde nate e sifaaji gooto gooto. Rewɓe gooto gooto majjii caggal comci mum en mbaylaandi e jikkuuji mum en teskinɗi. Ngol rokki nate makko mbaydi teyaaɗere e senngo fenaande. Modeluuji rewɓe e nate Stevens ɗee, ko Joris-Karl Huysmans sifotoo ɗum en ko rewɓe tokosɓe, ɓe ngonaa jommbaajo en, ɓe ngonaa juulɓe Parinaaɓe. Darnde mbelnde e ɓalli mbelɗi ko Faraysenaaɓe, kono rewɓe ɓee ɓuri siftinde (stereotypique) Flanders. Jikkuuji Stevens ina keewi jogaade mbaydiiji yeeso tiiɗɗi e ŋoral jaajngal e juuɗe e juuɗe juutɗe, tiiɗɗe.[3] E hitaande 1863 Stevens waɗtaa kaɓirgal teddungal . Hitaande fawtii heen, Gustave Moreau heɓi njeenaari mawndi to Salon Pari e Oedipus e Sfinx, taariindi mum. O penti sfinx oo ko no mboddi nii, ina waɗi ɓanndu liyon e hoore debbo e koppi mum. Sfinks ko topos mo yimɓe fof njiɗi, ina jeyaa e maandeeji ɓurɗi heewde e njiimaandi e teeminannde sappo e jeenayɓiire.[3] E hitaande 1884 sehil Steven, Baudelaire ƴattoowo (mo halfini jimɗi e miñiiko Stevens biyeteeɗo Joseph e == fuɗɗoode pra == cwqkvy2trht5o5on6hpjcnaopvl7yud 161305 161303 2026-04-08T11:46:28Z Bakurakurama 11269 161305 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sfinks Pari ko natal nebam e''' dow mbaydi, ngal pentoowo Belsiknaajo biyeteeɗo Alfred Stevens waɗi. Pentiraa hakkunde 1875 e 1877, ina hollira suka debbo koyɗol (walla demi-monde aristocratique) ina jokki e wallitde hoore mum e junngo mum. Natal ngal ina jeyaa e koɗki duumiiki e nder galle laamorɗo pinal to Antwerpen. Sfinks Pari ina hollita batte Vermeer e jaagorɗe ɓooyɗe Holannda goɗɗe ɗee e Stevens, ina seedtoo batte Symbolist e ñalngu cakkitiingu nguu. Ina hawra e jokkondire harmonic hakkunde realisme hollande toowɗo e mbaadi Symbolist yaajndi, ko luurdi e simbolism les-dow, keewɗo sifaaji Romantism ustotooɗo. Gaagaa wonde ina anndaa e goonga e lummbingol, Sfinks Pari siforaama no mbaydi teskinndi.[1] Ɓeen ñaawooɓe ina kawri wonde nate ɗe nganndu-ɗaa ko goonga ina suuɗii maanaa suuɗiiɗo.[1][2] Heewɓe ina kollita "caɗeele cuuɗiiɗe caggal teddungal debbo",[2] e sifaa femme fatale.[1] == Ɓawo == Alfred Stevens jibinaa ko to Biriksel ñalnde 11 mee 1823. O heɓi heblo makko ko e suudu Biriksel to François-Joseph Navez, naalanke belsiknaajo keɓtinaaɗo. Stevens jeyaa ko e yonta Joseph Lies, Jean Pier François Lamorinière e Liévin De Winne. O heɓi heblo makko ko wondude e Charles de Groux e Jan Frans Portaels. Alfred Stevens e miñiraaɓe mum mawni ko e mawniiko, gardinooɗo kafe de l’amitié mo yimɓe fof njiɗi to Bruxelles. Ko sakkitii koo ko nokku mooɓondiral hakkillaaji yahruɓe yeeso e luulndiiɓe. Jaɓde Stevens e pentugol daartol feeñii e jaabawol makko e njimri jaambaaro hannde e jamaanu makko. O winndi caggal mum : « fannu daartol oo sosaa ko nde yimɓe ngoppi yiɗde pentugol e hoore mum ». Ɗiɗi gonɗi e nehdi makko e golle makko caggal ɗuum : goonga e nder naalankaagal makko e bourgeois materialism e nder nguurndam makko.[3] Ko Camille Roqueplan waawni Stevens yahde Pari, o waɗi ɗum e hitaande 1851. Miñiraaɓe makko kadi njalti Pari : Joseph Stevens wonti pentoowo daabaaji Belsiknaajo mawɗo, Arthur Stevens, wonnoo ko ƴattoowo, woni jeeyngal ɓurngal moƴƴude wonande pentooɓe banndiraaɓe ɓee. Alfred mawni e nder renndo Pari, ngo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi e pentugol (pentol) fannuuji keewɗi.[3] Caggal nde o fuɗɗii waɗde heen hakkille makko e golle goonganteeje, baɗɗe faayiida e nder renndo (1844), hedde hitaande 1855 o ɓeydii ruttaade e nate rewɓe hakkundeeji (chic middle-class ladies). O holliri cfi fof e mbaydiiji ma66e 6urcfi yoocfde, e comci 6urcfi yoocfde e 6uu6ol e nder pecce genre cfe o nanngi e nder mum en 6ernde 6urnde yoocfde – he mette salminaango, 6ernde ɓataake, 6uu6ol 6oornungal silki. Kala pentol weeyo ina heewi jawdi e njurum.[4][1] Laamu ɗiɗaɓuru nguu ko yonta bourgeois no feewi e ƴellitaare nde Stevens wonti taariindi par excellence demi-mondaines, o waɗi innde makko e Pari ko pentoowo rewɓe ɓoorniiɓe comci belɗi.[1] Nanduɗo e Franz Xaver Winterhalter, naatoowo nate laawɗuɗo e nder galle laamɗo Farayse, mo Steven ɓuri haɓaade e nder fannu oo, Stevens suɓii ko nate mum e nder alɗuɓe toowɓe. Demi-mondaines en ko yiɗɓe mum en wellitaare toppitii ɗum en, heewɓe heen ngalaa ko mbaɗata hay dara. Ɓe njannga defte, ɓe ɗaɓɓa yiɗɓe maɓɓe ngarta, ɓe mbaɗa koye maɓɓe ɓe mbaɗa waktuuji maɓɓe e nder salonuuji, e nder kollirɗe e nder gure daande maayo.[3] Faandaare makko e mbaydi debbo e nder naalankaagal ina seedtini e gooto e 360 ​​aforismaaji e nder deftere Steven wiyeteende Impressions sur la peinture. E nder maggal o wiyi : « Gite debbo ina njogii mbaydi ɓurndi yooɗde e leydi walla geec, ina ɓuri kadi mbaydi lewru »[1][3] Suɓagol makko rewɓe bourgeois ngol meeɗaa yiyeede. Limlebbi rewɓe ɓuri waawde jogaade darnde miijooji walla daartol e nder pentugol. Kono Stevens hollitii ɗe ko geɗe tedduɗe e nder nokkuuji pawaaɗi no feewi.[5] Nate makko, ɗe o meeɗnoo hollirde rewɓe gooto, ina keewi wonde ko jokkondire hakkunde nate e sifaaji gooto gooto. Rewɓe gooto gooto majjii caggal comci mum en mbaylaandi e jikkuuji mum en teskinɗi. Ngol rokki nate makko mbaydi teyaaɗere e senngo fenaande. Modeluuji rewɓe e nate Stevens ɗee, ko Joris-Karl Huysmans sifotoo ɗum en ko rewɓe tokosɓe, ɓe ngonaa jommbaajo en, ɓe ngonaa juulɓe Parinaaɓe. Darnde mbelnde e ɓalli mbelɗi ko Faraysenaaɓe, kono rewɓe ɓee ɓuri siftinde (stereotypique) Flanders. Jikkuuji Stevens ina keewi jogaade mbaydiiji yeeso tiiɗɗi e ŋoral jaajngal e juuɗe e juuɗe juutɗe, tiiɗɗe.[3] E hitaande 1863 Stevens waɗtaa kaɓirgal teddungal . Hitaande fawtii heen, Gustave Moreau heɓi njeenaari mawndi to Salon Pari e Oedipus e Sfinx, taariindi mum. O penti sfinx oo ko no mboddi nii, ina waɗi ɓanndu liyon e hoore debbo e koppi mum. Sfinks ko topos mo yimɓe fof njiɗi, ina jeyaa e maandeeji ɓurɗi heewde e njiimaandi e teeminannde sappo e jeenayɓiire.[3] E hitaande 1884 sehil Steven, Baudelaire ƴattoowo (mo halfini jimɗi e miñiiko Stevens biyeteeɗo Joseph e == fuɗɗoode pra == i0ai6o9uatk49k1ed63jx59rnvjff9b 161310 161305 2026-04-08T11:48:49Z Bakurakurama 11269 161310 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sfinks Pari ko natal nebam e''' dow mbaydi, ngal pentoowo Belsiknaajo biyeteeɗo Alfred Stevens waɗi. Pentiraa hakkunde 1875 e 1877, ina hollira suka debbo koyɗol (walla demi-monde aristocratique) ina jokki e wallitde hoore mum e junngo mum. Natal ngal ina jeyaa e koɗki duumiiki e nder galle laamorɗo pinal to Antwerpen. Sfinks Pari ina hollita batte Vermeer e jaagorɗe ɓooyɗe Holannda goɗɗe ɗee e Stevens, ina seedtoo batte Symbolist e ñalngu cakkitiingu nguu. Ina hawra e jokkondire harmonic hakkunde realisme hollande toowɗo e mbaadi Symbolist yaajndi, ko luurdi e simbolism les-dow, keewɗo sifaaji Romantism ustotooɗo. Gaagaa wonde ina anndaa e goonga e lummbingol, Sfinks Pari siforaama no mbaydi teskinndi.[1] Ɓeen ñaawooɓe ina kawri wonde nate ɗe nganndu-ɗaa ko goonga ina suuɗii maanaa suuɗiiɗo..<ref name="KMSKA">{{cite web|url=https://www.kmska.be/en/collection/artworks/the-parisian-sphinx#l-article-detail__content|title=The Parisian Sphinx|publisher=[[Royal Museum of Fine Arts Antwerp|KMSKA]]|access-date=20 August 2020}}</ref><ref name="Hoffmann-Curtis">{{cite book|last1=Hoffmann-Curtis|first1=Kathrine|title=Women and Death Representations of Female Victims and Perpetrators in German Culture 1500-2000|url=https://books.google.com/books?id=_iq1Wlj5DusC&dq=Parisian+Sphinx+alfred+stevens&pg=PA162|date=2008|publisher=[[Camden House Publishing]]|location=Rochester, NY|pages=160–165|isbn=9781571133854}}</ref>Heewɓe ina kollita "caɗeele cuuɗiiɗe caggal teddungal debbo",[2] e sifaa femme fatale,<ref name="Hoffmann-Curtis2">{{cite book|last1=Hoffmann-Curtis|first1=Kathrine|title=Women and Death Representations of Female Victims and Perpetrators in German Culture 1500-2000|url=https://books.google.com/books?id=_iq1Wlj5DusC&dq=Parisian+Sphinx+alfred+stevens&pg=PA162|date=2008|publisher=[[Camden House Publishing]]|location=Rochester, NY|pages=160–165|isbn=9781571133854}}</ref>. == Ɓawo == Alfred Stevens jibinaa ko to Biriksel ñalnde 11 mee 1823. O heɓi heblo makko ko e suudu Biriksel to François-Joseph Navez, naalanke belsiknaajo keɓtinaaɗo. Stevens jeyaa ko e yonta Joseph Lies, Jean Pier François Lamorinière e Liévin De Winne. O heɓi heblo makko ko wondude e Charles de Groux e Jan Frans Portaels. Alfred Stevens e miñiraaɓe mum mawni ko e mawniiko, gardinooɗo kafe de l’amitié mo yimɓe fof njiɗi to Bruxelles. Ko sakkitii koo ko nokku mooɓondiral hakkillaaji yahruɓe yeeso e luulndiiɓe. Jaɓde Stevens e pentugol daartol feeñii e jaabawol makko e njimri jaambaaro hannde e jamaanu makko. O winndi caggal mum : « fannu daartol oo sosaa ko nde yimɓe ngoppi yiɗde pentugol e hoore mum ». Ɗiɗi gonɗi e nehdi makko e golle makko caggal ɗuum : goonga e nder naalankaagal makko e bourgeois materialism e nder nguurndam makko..<ref>Jan Lea Broeckx in ''Musea van België. Koninklijk Museum voor Schone Kunsten te Antwerpen. Moderne meesters'', 1958, nr. 5; Leen de Jong, in ''Moderne Meesters in het Koninklijk Museum'', 1992, nr. 6.</ref><ref name="KMSKA2">{{cite web|url=https://www.kmska.be/en/collection/artworks/the-parisian-sphinx#l-article-detail__content|title=The Parisian Sphinx|publisher=[[Royal Museum of Fine Arts Antwerp|KMSKA]]|access-date=20 August 2020}}</ref> Ko Camille Roqueplan waawni Stevens yahde Pari, o waɗi ɗum e hitaande 1851. Miñiraaɓe makko kadi njalti Pari : Joseph Stevens wonti pentoowo daabaaji Belsiknaajo mawɗo, Arthur Stevens, wonnoo ko ƴattoowo, woni jeeyngal ɓurngal moƴƴude wonande pentooɓe banndiraaɓe ɓee. Alfred mawni e nder renndo Pari, ngo nganndu-ɗaa ko kañum ɓuri duuɓi capanɗe ɗiɗi e pentugol (pentol) fannuuji keewɗi.[3] Caggal nde o fuɗɗii waɗde heen hakkille makko e golle goonganteeje, baɗɗe faayiida e nder renndo (1844), hedde hitaande 1855 o ɓeydii ruttaade e nate rewɓe hakkundeeji (chic middle-class ladies). O holliri cfi fof e mbaydiiji ma66e 6urcfi yoocfde, e comci 6urcfi yoocfde e 6uu6ol e nder pecce genre cfe o nanngi e nder mum en 6ernde 6urnde yoocfde – he mette salminaango, 6ernde ɓataake, 6uu6ol 6oornungal silki. Kala pentol weeyo ina heewi jawdi e njurum.[4][1] Laamu ɗiɗaɓuru nguu ko yonta bourgeois no feewi e ƴellitaare nde Stevens wonti taariindi par excellence demi-mondaines, o waɗi innde makko e Pari ko pentoowo rewɓe ɓoorniiɓe comci belɗi.[1] Nanduɗo e Franz Xaver Winterhalter, naatoowo nate laawɗuɗo e nder galle laamɗo Farayse, mo Steven ɓuri haɓaade e nder fannu oo, Stevens suɓii ko nate mum e nder alɗuɓe toowɓe. Demi-mondaines en ko yiɗɓe mum en wellitaare toppitii ɗum en, heewɓe heen ngalaa ko mbaɗata hay dara. Ɓe njannga defte, ɓe ɗaɓɓa yiɗɓe maɓɓe ngarta, ɓe mbaɗa koye maɓɓe ɓe mbaɗa waktuuji maɓɓe e nder salonuuji, e nder kollirɗe e nder gure daande maayo.."<ref name="KMSKA3">{{cite web|url=https://www.kmska.be/en/collection/artworks/the-parisian-sphinx#l-article-detail__content|title=The Parisian Sphinx|publisher=[[Royal Museum of Fine Arts Antwerp|KMSKA]]|access-date=20 August 2020}}</ref><ref name="Jong p. 4">Leen de Jong, in ''Openbaar Kunstbezit Vlaanderen'' ''1971'', p.&nbsp;4-4b.</ref> Faandaare makko e mbaydi debbo e nder naalankaagal ina seedtini e gooto e 360 ​​aforismaaji e nder deftere Steven wiyeteende Impressions sur la peinture. E nder maggal o wiyi : « Gite debbo ina njogii mbaydi ɓurndi yooɗde e leydi walla geec, ina ɓuri kadi mbaydi lewru »[1][3] Suɓagol makko rewɓe bourgeois ngol meeɗaa yiyeede. Limlebbi rewɓe ɓuri waawde jogaade darnde miijooji walla daartol e nder pentugol. Kono Stevens hollitii ɗe ko geɗe tedduɗe e nder nokkuuji pawaaɗi no feewi.[5] Nate makko, ɗe o meeɗnoo hollirde rewɓe gooto, ina keewi wonde ko jokkondire hakkunde nate e sifaaji gooto gooto. Rewɓe gooto gooto majjii caggal comci mum en mbaylaandi e jikkuuji mum en teskinɗi. Ngol rokki nate makko mbaydi teyaaɗere e senngo fenaande. Modeluuji rewɓe e nate Stevens ɗee, ko Joris-Karl Huysmans sifotoo ɗum en ko rewɓe tokosɓe, ɓe ngonaa jommbaajo en, ɓe ngonaa juulɓe Parinaaɓe. Darnde mbelnde e ɓalli mbelɗi ko Faraysenaaɓe, kono rewɓe ɓee ɓuri siftinde (stereotypique) Flanders. Jikkuuji Stevens ina keewi jogaade mbaydiiji yeeso tiiɗɗi e ŋoral jaajngal e juuɗe e juuɗe juutɗe, tiiɗɗe.[3] E hitaande 1863 Stevens waɗtaa kaɓirgal teddungal . Hitaande fawtii heen, Gustave Moreau heɓi njeenaari mawndi to Salon Pari e Oedipus e Sfinx, taariindi mum. O penti sfinx oo ko no mboddi nii, ina waɗi ɓanndu liyon e hoore debbo e koppi mum. Sfinks ko topos mo yimɓe fof njiɗi, ina jeyaa e maandeeji ɓurɗi heewde e njiimaandi e teeminannde sappo e jeenayɓiire.[3] E hitaande 1884 sehil Steven, Baudelaire ƴattoowo (mo halfini jimɗi e miñiiko Stevens biyeteeɗo Joseph e == fuɗɗoode pra == 1q4fj1626nsknj7od5dzqqaycnr7g2b Philippines Billie Jean King Cup team 0 39160 161308 2026-04-08T11:48:01Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Kippu Filipiin Billie Jean King Cup ko kippu tennis lomtotooɗo Filipiin e kawgel Billie Jean King (ko adii fof ko Fed Cup). Ko fedde tennis Filipiin ardii ɓe. Tariya Filipiin hawri e kawgel mum gadanel Fed Cup e hitaande 1974. Njeñtudi maɓɓe ɓurndi moƴƴude ko yettaade daawal 16ɓal e hitaande 1982. Kippu nguu ina jogori tawtoreede kawgel Fed Cup 1979, tawi ko kawgel maɓɓe gadanel e Amerik e daawal gadanal ngal kono ɓe njalti kawgel ngel sabu "sabaa..." 161308 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Kippu Filipiin Billie Jean King Cup ko kippu tennis lomtotooɗo Filipiin e kawgel Billie Jean King (ko adii fof ko Fed Cup). Ko fedde tennis Filipiin ardii ɓe. Tariya Filipiin hawri e kawgel mum gadanel Fed Cup e hitaande 1974. Njeñtudi maɓɓe ɓurndi moƴƴude ko yettaade daawal 16ɓal e hitaande 1982. Kippu nguu ina jogori tawtoreede kawgel Fed Cup 1979, tawi ko kawgel maɓɓe gadanel e Amerik e daawal gadanal ngal kono ɓe njalti kawgel ngel sabu "sabaabuuji njuɓɓudi". Filipiin ina yahra e kawgel ngel e nder fedde Asii/Oseani Zone II e nder kawgel Fed 2011. Leydi ndii haɗaama duuɓi ɗiɗi e Fedde Adunaare Tennis sabu « ŋakkeende laamu juutnde » e nder Fedde Tennis Filipiin. Ɗum firti ko leydi Filipiin haɗaama tawtoreede kawgel Billie Jean King fuɗɗoraade e hitaande 2021. Philta dartinaama e lewru Yarkomaa 2024 caggal nde ofiseeji kesi cuɓaa e woote ɗe ITF yamiri e lewru Duujal 2023. Filipiin artii e kawgel Billie Jean King e hitaande 2024 e nder fedde Asii/Oseani Zone III. Ɓe keɓii naatde e fedde ɗiɗmere caggal nde ɓe keɓi Laos. Fulɓe Hitaande Kippu Ref. 2024 Marian Kapadokiya Aleksandra Eala Khim Iglupas Shaira Rivera 2025 stefi aludo tenni madis aleksa miliyam shaira rivera Sappinolji 2020 haa 2029 Hitaande Ñalngu Kawgel Nokku Luutndiiɗo Njoɓdi Rajo Njeñtudi 2024 Fedde Asii/Oseani III, 25–28 noowammbar 2024 Manama (BHR) Guam 3–0 Rajo Won Kataar 3-0 heɓi Rajo Nepal 3-0 heɓi Rajo Asii/Oseani Goomu III, Semi-finaal 30 noowammbar 2024 Manama (BHR) Laos 3-0 Rajo keɓi 2025 Fedde Asii/Oseani II, 16–20 lewru juko 2025 Kuala Lumpur (MAS) Indoneesi 0–3 Ciimtol majjungol Usbekistaan ​​2-1 heɓi Rajo Iraan 3–0 heɓi Rajo Oseani Pasifik 2–1 Rajo Won Asii/Oseani Goomu II, Semifinaal 21 suwee 2025 Kuala Lumpur (MAS) Mongoli 0–2 Ciimtol majjungol Ƴeew kadi Kop laamɗo Billie Jean Kippu Filipiin mo kawgel Davis Tuugnorgal tqza08awtagwztrrfulxskfaqp8gfby 161319 161308 2026-04-08T11:52:39Z Ilya Discuss 10103 161319 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu Filipiin Billie Jean King Cup''' ko kippu tennis lomtotooɗo Filipiin e kawgel Billie Jean King (ko adii fof ko Fed Cup). Ko fedde tennis Filipiin ardii ɓe. == Tariya == Filipiin hawri e kawgel mum gadanel Fed Cup e hitaande 1974. Njeñtudi maɓɓe ɓurndi moƴƴude ko yettaade daawal 16ɓal e hitaande 1982. Kippu nguu ina jogori tawtoreede kawgel Fed Cup 1979, tawi ko kawgel maɓɓe gadanel e Amerik e daawal gadanal ngal kono ɓe njalti kawgel ngel sabu "sabaabuuji njuɓɓudi". Filipiin ina yahra e kawgel ngel e nder fedde Asii/Oseani Zone II e nder kawgel Fed 2011. Leydi ndii haɗaama duuɓi ɗiɗi e Fedde Adunaare Tennis sabu « ŋakkeende laamu juutnde » e nder Fedde Tennis Filipiin. Ɗum firti ko leydi Filipiin haɗaama tawtoreede kawgel Billie Jean King fuɗɗoraade e hitaande 2021. Philta dartinaama e lewru Yarkomaa 2024 caggal nde ofiseeji kesi cuɓaa e woote ɗe ITF yamiri e lewru Duujal 2023. Filipiin artii e kawgel Billie Jean King e hitaande 2024 e nder fedde Asii/Oseani Zone III. Ɓe keɓii naatde e fedde ɗiɗmere caggal nde ɓe keɓi Laos. == Fulɓe == Hitaande Kippu Ref. 2024 Marian Kapadokiya Aleksandra Eala Khim Iglupas Shaira Rivera 2025 stefi aludo tenni madis aleksa miliyam shaira rivera == Sappinolji == 2020 haa 2029 Hitaande Ñalngu Kawgel Nokku Luutndiiɗo Njoɓdi Rajo Njeñtudi 2024 Fedde Asii/Oseani III, 25–28 noowammbar 2024 Manama (BHR) Guam 3–0 Rajo Won Kataar 3-0 heɓi Rajo Nepal 3-0 heɓi Rajo Asii/Oseani Goomu III, Semi-finaal 30 noowammbar 2024 Manama (BHR) Laos 3-0 Rajo keɓi 2025 Fedde Asii/Oseani II, 16–20 lewru juko 2025 Kuala Lumpur (MAS) Indoneesi 0–3 Ciimtol majjungol Usbekistaan ​​2-1 heɓi Rajo Iraan 3–0 heɓi Rajo Oseani Pasifik 2–1 Rajo Won Asii/Oseani Goomu II, Semifinaal 21 suwee 2025 Kuala Lumpur (MAS) Mongoli 0–2 Ciimtol majjungol == Ƴeew kadi == Kop laamɗo Billie Jean Kippu Filipiin mo kawgel Davis == Tuugnorgal == fvyx63fiwi30hl6d316ieqwat1p0ml7 161321 161319 2026-04-08T11:53:54Z Ilya Discuss 10103 161321 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu Filipiin Billie Jean King Cup''' ko kippu tennis lomtotooɗo Filipiin e kawgel Billie Jean King (ko adii fof ko Fed Cup). Ko fedde tennis Filipiin ardii ɓe.<ref>{{cite web|title=Fed Cup - Team Profile - Philippines (PHI)|url=http://www.fedcup.com/en/teams/team/profile.aspx?id=PHI|archive-url=https://web.archive.org/web/20150706235726/http://www.fedcup.com/en/teams/team/profile.aspx?id=PHI|archive-date=6 July 2015|website=Fed Cup|access-date=August 22, 2015}}</ref><ref>{{cite news|title=Filipino Team Out Of Cup|url=https://news.google.com/newspapers?id=DexLAAAAIBAJ&sjid=t60DAAAAIBAJ&pg=5983%2C522093|publisher=The Virgin Islands Daily News|date=May 2, 1979}}</ref> == Tariya == Filipiin hawri e kawgel mum gadanel Fed Cup e hitaande 1974. Njeñtudi maɓɓe ɓurndi moƴƴude ko yettaade daawal 16ɓal e hitaande 1982. Kippu nguu ina jogori tawtoreede kawgel Fed Cup 1979, tawi ko kawgel maɓɓe gadanel e Amerik e daawal gadanal ngal kono ɓe njalti kawgel ngel sabu "sabaabuuji njuɓɓudi". Filipiin ina yahra e kawgel ngel e nder fedde Asii/Oseani Zone II e nder kawgel Fed 2011. Leydi ndii haɗaama duuɓi ɗiɗi e Fedde Adunaare Tennis sabu « ŋakkeende laamu juutnde » e nder Fedde Tennis Filipiin. Ɗum firti ko leydi Filipiin haɗaama tawtoreede kawgel Billie Jean King fuɗɗoraade e hitaande 2021. Philta dartinaama e lewru Yarkomaa 2024 caggal nde ofiseeji kesi cuɓaa e woote ɗe ITF yamiri e lewru Duujal 2023. Filipiin artii e kawgel Billie Jean King e hitaande 2024 e nder fedde Asii/Oseani Zone III. Ɓe keɓii naatde e fedde ɗiɗmere caggal nde ɓe keɓi Laos. == Fulɓe == Hitaande Kippu Ref. 2024 Marian Kapadokiya Aleksandra Eala Khim Iglupas Shaira Rivera 2025 stefi aludo tenni madis aleksa miliyam shaira rivera == Sappinolji == 2020 haa 2029 Hitaande Ñalngu Kawgel Nokku Luutndiiɗo Njoɓdi Rajo Njeñtudi 2024 Fedde Asii/Oseani III, 25–28 noowammbar 2024 Manama (BHR) Guam 3–0 Rajo Won Kataar 3-0 heɓi Rajo Nepal 3-0 heɓi Rajo Asii/Oseani Goomu III, Semi-finaal 30 noowammbar 2024 Manama (BHR) Laos 3-0 Rajo keɓi 2025 Fedde Asii/Oseani II, 16–20 lewru juko 2025 Kuala Lumpur (MAS) Indoneesi 0–3 Ciimtol majjungol Usbekistaan ​​2-1 heɓi Rajo Iraan 3–0 heɓi Rajo Oseani Pasifik 2–1 Rajo Won Asii/Oseani Goomu II, Semifinaal 21 suwee 2025 Kuala Lumpur (MAS) Mongoli 0–2 Ciimtol majjungol == Ƴeew kadi == Kop laamɗo Billie Jean Kippu Filipiin mo kawgel Davis == Tuugnorgal == c8gzmh3cvjnm9dru03hnnadfkw4pxie 161323 161321 2026-04-08T11:55:21Z Ilya Discuss 10103 161323 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu Filipiin Billie Jean King Cup''' ko kippu tennis lomtotooɗo Filipiin e kawgel Billie Jean King (ko adii fof ko Fed Cup). Ko fedde tennis Filipiin ardii ɓe.<ref>{{cite web|title=Fed Cup - Team Profile - Philippines (PHI)|url=http://www.fedcup.com/en/teams/team/profile.aspx?id=PHI|archive-url=https://web.archive.org/web/20150706235726/http://www.fedcup.com/en/teams/team/profile.aspx?id=PHI|archive-date=6 July 2015|website=Fed Cup|access-date=August 22, 2015}}</ref><ref>{{cite news|title=Filipino Team Out Of Cup|url=https://news.google.com/newspapers?id=DexLAAAAIBAJ&sjid=t60DAAAAIBAJ&pg=5983%2C522093|publisher=The Virgin Islands Daily News|date=May 2, 1979}}</ref> == Tariya == Filipiin hawri e kawgel mum gadanel Fed Cup e hitaande 1974. Njeñtudi maɓɓe ɓurndi moƴƴude ko yettaade daawal 16ɓal e hitaande 1982. Kippu nguu ina jogori tawtoreede kawgel Fed Cup 1979, tawi ko kawgel maɓɓe gadanel e Amerik e daawal gadanal ngal kono ɓe njalti kawgel ngel sabu "sabaabuuji njuɓɓudi". Filipiin ina yahra e kawgel ngel e nder fedde Asii/Oseani Zone II e nder kawgel Fed 2011.<ref name="notjoining">{{cite news|title=PH team not joining Davis Cup|url=https://mb.com.ph/2021/09/14/ph-team-not-joining-davis-cup/|access-date=September 14, 2021|work=Manila Bulletin|date=September 14, 2021}}</ref><ref name="finally">{{cite news|title=International Tennis Federation finally lifts Philta suspension|url=https://www.spin.ph/tennis/international-tennis-federation-finally-lifts-philta-suspension-a1373-20240122|access-date=24 January 2024|work=Sports Interactive Network Philippines|date=22 January 2024|language=en}}</ref>.<ref name="finally" /> Leydi ndii haɗaama duuɓi ɗiɗi e Fedde Adunaare Tennis sabu « ŋakkeende laamu juutnde » e nder Fedde Tennis Filipiin. Ɗum firti ko leydi Filipiin haɗaama tawtoreede kawgel Billie Jean King fuɗɗoraade e hitaande 2021. Philta dartinaama e lewru Yarkomaa 2024 caggal nde ofiseeji kesi cuɓaa e woote ɗe ITF yamiri e lewru Duujal 2023. Filipiin artii e kawgel Billie Jean King e hitaande 2024 e nder fedde Asii/Oseani Zone III. Ɓe keɓii naatde e fedde ɗiɗmere caggal nde ɓe keɓi Laos. == Fulɓe == Hitaande Kippu Ref. 2024 Marian Kapadokiya Aleksandra Eala Khim Iglupas Shaira Rivera 2025 stefi aludo tenni madis aleksa miliyam shaira rivera == Sappinolji == 2020 haa 2029 Hitaande Ñalngu Kawgel Nokku Luutndiiɗo Njoɓdi Rajo Njeñtudi 2024 Fedde Asii/Oseani III, 25–28 noowammbar 2024 Manama (BHR) Guam 3–0 Rajo Won Kataar 3-0 heɓi Rajo Nepal 3-0 heɓi Rajo Asii/Oseani Goomu III, Semi-finaal 30 noowammbar 2024 Manama (BHR) Laos 3-0 Rajo keɓi 2025 Fedde Asii/Oseani II, 16–20 lewru juko 2025 Kuala Lumpur (MAS) Indoneesi 0–3 Ciimtol majjungol Usbekistaan ​​2-1 heɓi Rajo Iraan 3–0 heɓi Rajo Oseani Pasifik 2–1 Rajo Won Asii/Oseani Goomu II, Semifinaal 21 suwee 2025 Kuala Lumpur (MAS) Mongoli 0–2 Ciimtol majjungol == Ƴeew kadi == Kop laamɗo Billie Jean Kippu Filipiin mo kawgel Davis == Tuugnorgal == fn0d0djivcx9pqov32camc78zhnbqnt 161325 161323 2026-04-08T11:57:04Z Ilya Discuss 10103 161325 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kippu Filipiin Billie Jean King Cup''' ko kippu tennis lomtotooɗo Filipiin e kawgel Billie Jean King (ko adii fof ko Fed Cup). Ko fedde tennis Filipiin ardii ɓe.<ref>{{cite web|title=Fed Cup - Team Profile - Philippines (PHI)|url=http://www.fedcup.com/en/teams/team/profile.aspx?id=PHI|archive-url=https://web.archive.org/web/20150706235726/http://www.fedcup.com/en/teams/team/profile.aspx?id=PHI|archive-date=6 July 2015|website=Fed Cup|access-date=August 22, 2015}}</ref><ref>{{cite news|title=Filipino Team Out Of Cup|url=https://news.google.com/newspapers?id=DexLAAAAIBAJ&sjid=t60DAAAAIBAJ&pg=5983%2C522093|publisher=The Virgin Islands Daily News|date=May 2, 1979}}</ref> == Tariya == Filipiin hawri e kawgel mum gadanel Fed Cup e hitaande 1974. Njeñtudi maɓɓe ɓurndi moƴƴude ko yettaade daawal 16ɓal e hitaande 1982. Kippu nguu ina jogori tawtoreede kawgel Fed Cup 1979, tawi ko kawgel maɓɓe gadanel e Amerik e daawal gadanal ngal kono ɓe njalti kawgel ngel sabu "sabaabuuji njuɓɓudi". Filipiin ina yahra e kawgel ngel e nder fedde Asii/Oseani Zone II e nder kawgel Fed 2011.<ref name="notjoining">{{cite news|title=PH team not joining Davis Cup|url=https://mb.com.ph/2021/09/14/ph-team-not-joining-davis-cup/|access-date=September 14, 2021|work=Manila Bulletin|date=September 14, 2021}}</ref><ref name="finally">{{cite news|title=International Tennis Federation finally lifts Philta suspension|url=https://www.spin.ph/tennis/international-tennis-federation-finally-lifts-philta-suspension-a1373-20240122|access-date=24 January 2024|work=Sports Interactive Network Philippines|date=22 January 2024|language=en}}</ref><ref name="finally" /> Leydi ndii haɗaama duuɓi ɗiɗi e Fedde Adunaare Tennis sabu « ŋakkeende laamu juutnde » e nder Fedde Tennis Filipiin. Ɗum firti ko leydi Filipiin haɗaama tawtoreede kawgel Billie Jean King fuɗɗoraade e hitaande 2021. Philta dartinaama e lewru Yarkomaa 2024 caggal nde ofiseeji kesi cuɓaa e woote ɗe ITF yamiri e lewru Duujal 2023. Filipiin artii e kawgel Billie Jean King e hitaande 2024 e nder fedde Asii/Oseani Zone III. Ɓe keɓii naatde e fedde ɗiɗmere caggal nde ɓe keɓi Laos.<ref name="banners" /><ref>{{cite news|last1=Castillejo|first1=Dyan|author1-link=Dyan Castillejo|title=Philippine tennis team set to open Billie Jean King Cup campaign|url=https://www.abs-cbn.com/sports/2025/6/16/philippine-tennis-team-set-to-open-billie-jean-king-cup-campaign-1559|access-date=21 June 2025|work=ABS-CBN News|date=16 June 2025}}</ref> == Fulɓe == Hitaande Kippu Ref. 2024 Marian Kapadokiya Aleksandra Eala Khim Iglupas Shaira Rivera 2025 stefi aludo tenni madis aleksa miliyam shaira rivera == Sappinolji == 2020 haa 2029 Hitaande Ñalngu Kawgel Nokku Luutndiiɗo Njoɓdi Rajo Njeñtudi 2024 Fedde Asii/Oseani III, 25–28 noowammbar 2024 Manama (BHR) Guam 3–0 Rajo Won Kataar 3-0 heɓi Rajo Nepal 3-0 heɓi Rajo Asii/Oseani Goomu III, Semi-finaal 30 noowammbar 2024 Manama (BHR) Laos 3-0 Rajo keɓi 2025 Fedde Asii/Oseani II, 16–20 lewru juko 2025 Kuala Lumpur (MAS) Indoneesi 0–3 Ciimtol majjungol Usbekistaan ​​2-1 heɓi Rajo Iraan 3–0 heɓi Rajo Oseani Pasifik 2–1 Rajo Won Asii/Oseani Goomu II, Semifinaal 21 suwee 2025 Kuala Lumpur (MAS) Mongoli 0–2 Ciimtol majjungol == Ƴeew kadi == Kop laamɗo Billie Jean Kippu Filipiin mo kawgel Davis == Tuugnorgal == hdh56u4jifgq3seio55eud88750s9gf The Old Woman (Giorgione) 0 39161 161309 2026-04-08T11:48:23Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo mawɗo oo ko nate nebam e dow canvas ɗe Giorgione waɗi e hitaande 1506, haa jooni ina woni e mbaydi mum adanndi, jooni noon ina woni e Galle dell’Accademia to Venezuela. Tariya Allegori mawnugol e yahdu, debbo oo hollirtee ko njuuteendi feccere tati caggal parapet, hunduko mum ina udditii ngam haalde, ina gasa tawa ko konnguɗi gonɗi e deftere tokosere nde o jogii e junngo makko "With Time". Won e daartiyankooɓe naalankaagal njokkondirii ɗum e Avarice mo Al..." 161309 wikitext text/x-wiki Debbo mawɗo oo ko nate nebam e dow canvas ɗe Giorgione waɗi e hitaande 1506, haa jooni ina woni e mbaydi mum adanndi, jooni noon ina woni e Galle dell’Accademia to Venezuela. Tariya Allegori mawnugol e yahdu, debbo oo hollirtee ko njuuteendi feccere tati caggal parapet, hunduko mum ina udditii ngam haalde, ina gasa tawa ko konnguɗi gonɗi e deftere tokosere nde o jogii e junngo makko "With Time". Won e daartiyankooɓe naalankaagal njokkondirii ɗum e Avarice mo Albrecht Dürer waɗi e hitaande 1507, mo naalanke Almaañnaajo oo waɗi e yahdu ɗiɗaɓuru to Venezuela. So tawii golle Dürer ɗee ko mbaydi tintoretto, ina gasa tawa ko sakkitii koo ina foti waɗteede e hitaande 1508. Limngal 1569 hollitii golle ɗee ina kollita "yumma Giorgione, ko Giorgione". Ina gasa tawa ko Michelangelo yiyri ɗum e sahaa nde o yahrata Venezuela, o waɗi heen batte Sibyls e nder ceŋol makko Sistine Chapel. Tuugnorgal koig5y5d14m7oz0kklsnznrfyzy9hb6 161311 161309 2026-04-08T11:49:16Z SUZYFATIMA 13856 161311 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo mawɗo oo''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Giorgione waɗi e hitaande 1506, haa jooni ina woni e mbaydi mum adanndi, jooni noon ina woni e Galle dell’Accademia to Venezuela. Tariya Allegori mawnugol e yahdu, debbo oo hollirtee ko njuuteendi feccere tati caggal parapet, hunduko mum ina udditii ngam haalde, ina gasa tawa ko konnguɗi gonɗi e deftere tokosere nde o jogii e junngo makko "With Time". Won e daartiyankooɓe naalankaagal njokkondirii ɗum e Avarice mo Albrecht Dürer waɗi e hitaande 1507, mo naalanke Almaañnaajo oo waɗi e yahdu ɗiɗaɓuru to Venezuela. So tawii golle Dürer ɗee ko mbaydi tintoretto, ina gasa tawa ko sakkitii koo ina foti waɗteede e hitaande 1508. Limngal 1569 hollitii golle ɗee ina kollita "yumma Giorgione, ko Giorgione". Ina gasa tawa ko Michelangelo yiyri ɗum e sahaa nde o yahrata Venezuela, o waɗi heen batte Sibyls e nder ceŋol makko Sistine Chapel. == Tuugnorgal == 8kouxy9hprxkrm21wj8q68sm2rd5h69 161314 161311 2026-04-08T11:50:52Z SUZYFATIMA 13856 161314 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo mawɗo oo''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Giorgione waɗi e hitaande 1506, haa jooni ina woni e mbaydi mum adanndi, jooni noon ina woni e Galle dell’Accademia to Venezuela. Tariya Allegori mawnugol e yahdu, debbo oo hollirtee ko njuuteendi feccere tati caggal parapet, hunduko mum ina udditii ngam haalde, ina gasa tawa ko konnguɗi gonɗi e deftere tokosere nde o jogii e junngo makko "With Time". Won e daartiyankooɓe naalankaagal njokkondirii ɗum e Avarice mo Albrecht Dürer waɗi e hitaande 1507, mo naalanke Almaañnaajo oo waɗi e yahdu ɗiɗaɓuru to Venezuela. So tawii golle Dürer ɗee ko mbaydi tintoretto, ina gasa tawa ko sakkitii koo ina foti waɗteede e hitaande 1508. Limngal 1569 hollitii golle ɗee ina kollita "yumma Giorgione, ko Giorgione". Ina gasa tawa ko Michelangelo yiyri ɗum e sahaa nde o yahrata Venezuela, o waɗi heen batte Sibyls e nder ceŋol makko Sistine Chapel.<ref name="DVC175">De Vecchi-Cerchiari, cit., pag. 175.</ref> == Tuugnorgal == <references /> 39jzimlwaedlif9249eijnrvh2ff7pz Bertha Wegmann Painting a Portrait 0 39162 161312 2026-04-08T11:49:41Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Bertha Wegmann Painting a Portrait''' ko nate ɗe Jeanna Bauck waɗi e teeminannde 19ɓiire, gila e darorɗe kitaale 1870, ina hollita Bertha Wegmann ina golloo e nder suudu maɓɓe denndinndu to Munich. Heɓti nde ko galle mooftirɗo nate ngenndiijo, to Stockholm, e hitaande 1930 e juuɗe debbo biyeteeɗo Toni Agnes Möller-Wegmann, hono dokkal ngal. Naalankooɓe ɗiɗo ɓee kadi ina nguuri e nder suudu (studio) holliraaɗo e nate ɗee.[1] Pentol ngol huutortoo ko ne..." 161312 wikitext text/x-wiki '''Bertha Wegmann Painting a Portrait''' ko nate ɗe Jeanna Bauck waɗi e teeminannde 19ɓiire, gila e darorɗe kitaale 1870, ina hollita Bertha Wegmann ina golloo e nder suudu maɓɓe denndinndu to Munich. Heɓti nde ko galle mooftirɗo nate ngenndiijo, to Stockholm, e hitaande 1930 e juuɗe debbo biyeteeɗo Toni Agnes Möller-Wegmann, hono dokkal ngal. Naalankooɓe ɗiɗo ɓee kadi ina nguuri e nder suudu (studio) holliraaɗo e nate ɗee.[1] Pentol ngol huutortoo ko nebam e dow canvas, pentol ngol ina waɗi 100 e 110 santimeeteer (39 e 43 in). Ko e nder yeewtere nde rewɓe ɗiɗo ɓee mbaɗi nde hollirta koye mum en, wallita e ustude mbaydi pentooɓe ko worɓe.[2] E hitaande 1880, Jeanna Bauck yahi Pari, kanko e Bertha Wegmann, mo o renndini suudu naalankaagal. Bauck naati e Salon Pari e hitaande ndee tan. E nder nate keewɗe hakkunde maɓɓe, Bauck e Wegman mballitii e waylude miijo rewɓe naalankooɓe, ɓe mbonni no worɓe ɓuri heewde e renndo naalankooɓe.[3] Caggal duuɓi seeɗa to Pari, Jeanna Bauck arti Munich, o fuɗɗii duɗal rewɓe pentooɓe.[4] E kitaale 1800, diidi ina keewi ƴetteede hakkunde nguurndam renndo e nguurndam renndo, nguurndam renndo ina jogori wonde domen worɓe, tawi noon golle rewɓe ina keɓee e nguurndam renndo.[5] Aduna debbo ina nanndi e nguurndam gonɗam e mbaydi mbaylaandi, ndi waylaaki, so en ƴeewtindiima nguurndam hannde ɗam worɓe ɓuri heewde, ko ɗum waɗata e nder renndo. Natal debbo gaadanteewal ina sikkaa waylaaki, hono no tagoore nii.[5] E oon sahaa, rewɓe hoɗɓe e gure mawɗe ina kaɗaa e nguurndam renndo.[6] Naalankooɓe rewɓe Nordik ina keewi pentude koye mum en walla woɗɓe e nder suudu mum en. E nder nate maɓɓe, suudu naalankaagal ina maantiniri fartaŋŋeeji ɗi suudu naalankaagal jogii ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, kono kadi keeri laaɓtuɗi ɗi suudu naalankaagal tafi ɗii.[7] E ko feewti heen, ɓe keewi suɓaade ko waasde hollirde aduna oo yaasi. == Defte == Ginning, Margareta (1999). Eva Bonnier e Hanna Hirsch-Pauli e nder hitaande 1880 ina njiyloo koye mum en. Estokholm: Bonnier. Libris 8345213. <nowiki>ISBN 91-0-056898-8</nowiki> Ginning, Margareta, boɗeejo (2006). Konstnärspar: laamɗo sekelskiftet 1900. Muusee ngenndiijo. Stockholm: Musiyum ngenndi. Deftere 10100457. <nowiki>ISBN 91-7100-742-3</nowiki> Svanholm, Lise. Berta Wegman. De drogo haa Pari. Hirnaange Nordiska ko hitaande 1880-talet. Liljevalchs e nder limlebbi limtooji. Stokholm hitaande 1988. == Tuugnorgal == 50v3idz4x990wpzrdd51vlmriuu5mah 161313 161312 2026-04-08T11:50:12Z Isa Oumar 9821 161313 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bertha Wegmann Painting a Portrait''' ko nate ɗe Jeanna Bauck waɗi e teeminannde 19ɓiire, gila e darorɗe kitaale 1870, ina hollita Bertha Wegmann ina golloo e nder suudu maɓɓe denndinndu to Munich. Heɓti nde ko galle mooftirɗo nate ngenndiijo, to Stockholm, e hitaande 1930 e juuɗe debbo biyeteeɗo Toni Agnes Möller-Wegmann, hono dokkal ngal. Naalankooɓe ɗiɗo ɓee kadi ina nguuri e nder suudu (studio) holliraaɗo e nate ɗee.[1] Pentol ngol huutortoo ko nebam e dow canvas, pentol ngol ina waɗi 100 e 110 santimeeteer (39 e 43 in). Ko e nder yeewtere nde rewɓe ɗiɗo ɓee mbaɗi nde hollirta koye mum en, wallita e ustude mbaydi pentooɓe ko worɓe.[2] E hitaande 1880, Jeanna Bauck yahi Pari, kanko e Bertha Wegmann, mo o renndini suudu naalankaagal. Bauck naati e Salon Pari e hitaande ndee tan. E nder nate keewɗe hakkunde maɓɓe, Bauck e Wegman mballitii e waylude miijo rewɓe naalankooɓe, ɓe mbonni no worɓe ɓuri heewde e renndo naalankooɓe.[3] Caggal duuɓi seeɗa to Pari, Jeanna Bauck arti Munich, o fuɗɗii duɗal rewɓe pentooɓe.[4] E kitaale 1800, diidi ina keewi ƴetteede hakkunde nguurndam renndo e nguurndam renndo, nguurndam renndo ina jogori wonde domen worɓe, tawi noon golle rewɓe ina keɓee e nguurndam renndo.[5] Aduna debbo ina nanndi e nguurndam gonɗam e mbaydi mbaylaandi, ndi waylaaki, so en ƴeewtindiima nguurndam hannde ɗam worɓe ɓuri heewde, ko ɗum waɗata e nder renndo. Natal debbo gaadanteewal ina sikkaa waylaaki, hono no tagoore nii.[5] E oon sahaa, rewɓe hoɗɓe e gure mawɗe ina kaɗaa e nguurndam renndo.[6] Naalankooɓe rewɓe Nordik ina keewi pentude koye mum en walla woɗɓe e nder suudu mum en. E nder nate maɓɓe, suudu naalankaagal ina maantiniri fartaŋŋeeji ɗi suudu naalankaagal jogii ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, kono kadi keeri laaɓtuɗi ɗi suudu naalankaagal tafi ɗii.[7] E ko feewti heen, ɓe keewi suɓaade ko waasde hollirde aduna oo yaasi. == Defte == Ginning, Margareta (1999). Eva Bonnier e Hanna Hirsch-Pauli e nder hitaande 1880 ina njiyloo koye mum en. Estokholm: Bonnier. Libris 8345213. <nowiki>ISBN 91-0-056898-8</nowiki> Ginning, Margareta, boɗeejo (2006). Konstnärspar: laamɗo sekelskiftet 1900. Muusee ngenndiijo. Stockholm: Musiyum ngenndi. Deftere 10100457. <nowiki>ISBN 91-7100-742-3</nowiki> Svanholm, Lise. Berta Wegman. De drogo haa Pari. Hirnaange Nordiska ko hitaande 1880-talet. Liljevalchs e nder limlebbi limtooji. Stokholm hitaande 1988. == Tuugnorgal == 0iczvfinol5wfjzmmghy3uh3a1agvoz 161317 161313 2026-04-08T11:51:48Z Isa Oumar 9821 161317 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Bertha Wegmann Painting a Portrait''' ko nate ɗe Jeanna Bauck waɗi e teeminannde 19ɓiire, gila e darorɗe kitaale 1870, ina hollita Bertha Wegmann ina golloo e nder suudu maɓɓe denndinndu to Munich. Heɓti nde ko galle mooftirɗo nate ngenndiijo, to Stockholm, e hitaande 1930 e juuɗe debbo biyeteeɗo Toni Agnes Möller-Wegmann, hono dokkal ngal. Naalankooɓe ɗiɗo ɓee kadi ina nguuri e nder suudu (studio) holliraaɗo e nate ɗee.<ref>Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.81-83.</ref>Pentol ngol huutortoo ko nebam e dow canvas, pentol ngol ina waɗi 100 e 110 santimeeteer (39 e 43 in). Ko e nder yeewtere nde rewɓe ɗiɗo ɓee mbaɗi nde hollirta koye mum en, wallita e ustude mbaydi pentooɓe ko worɓe.<ref>{{Cite web|url=http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|title=The Danish Artist Bertha Wegmann Painting a Portrait|last=Nationalmusem|first=|date=|website=Nationalmuseum Collection|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210403181956/http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|archive-date=2021-04-03|access-date=2019-09-17}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|title=The Danish Artist Bertha Wegmann Painting a Portrait|last=Nationalmusem|first=|date=|website=Nationalmuseum Collection|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210403181956/http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|archive-date=2021-04-03|access-date=2019-09-17}}</ref> E hitaande 1880, Jeanna Bauck yahi Pari, kanko e Bertha Wegmann, mo o renndini suudu naalankaagal. Bauck naati e Salon Pari e hitaande ndee tan. E nder nate keewɗe hakkunde maɓɓe, Bauck e Wegman mballitii e waylude miijo rewɓe naalankooɓe, ɓe mbonni no worɓe ɓuri heewde e renndo naalankooɓe.<ref>Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.81-83.</ref>Caggal duuɓi seeɗa to Pari, Jeanna Bauck arti Munich, o fuɗɗii duɗal rewɓe pentooɓe.[4] E kitaale 1800, diidi ina keewi ƴetteede hakkunde nguurndam renndo e nguurndam renndo, nguurndam renndo ina jogori wonde domen worɓe, tawi noon golle rewɓe ina keɓee e nguurndam renndo.[5] Aduna debbo ina nanndi e nguurndam gonɗam e mbaydi mbaylaandi, ndi waylaaki, so en ƴeewtindiima nguurndam hannde ɗam worɓe ɓuri heewde, ko ɗum waɗata e nder renndo. Natal debbo gaadanteewal ina sikkaa waylaaki, hono no tagoore nii.[5] E oon sahaa, rewɓe hoɗɓe e gure mawɗe ina kaɗaa e nguurndam renndo.<ref>{{Cite web|url=http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|title=The Danish Artist Bertha Wegmann Painting a Portrait|last=Nationalmusem|first=|date=|website=Nationalmuseum Collection|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210403181956/http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|archive-date=2021-04-03|access-date=2019-09-17}}</ref> Naalankooɓe rewɓe Nordik ina keewi pentude koye mum en walla woɗɓe e nder suudu mum en. E nder nate maɓɓe, suudu naalankaagal ina maantiniri fartaŋŋeeji ɗi suudu naalankaagal jogii ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, kono kadi keeri laaɓtuɗi ɗi suudu naalankaagal tafi ɗii.<ref name="GynningII3">Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.78-79.</ref> E ko feewti heen, ɓe keewi suɓaade ko waasde hollirde aduna oo yaasi.<ref name="GynningII">Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.78-79.</ref><ref name="GynningII2">Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.78-79.</ref> == Defte == Ginning, Margareta (1999). Eva Bonnier e Hanna Hirsch-Pauli e nder hitaande 1880 ina njiyloo koye mum en. Estokholm: Bonnier. Libris 8345213. <nowiki>ISBN 91-0-056898-8</nowiki> Ginning, Margareta, boɗeejo (2006). Konstnärspar: laamɗo sekelskiftet 1900. Muusee ngenndiijo. Stockholm: Musiyum ngenndi. Deftere 10100457. <nowiki>ISBN 91-7100-742-3</nowiki> Svanholm, Lise. Berta Wegman. De drogo haa Pari. Hirnaange Nordiska ko hitaande 1880-talet. Liljevalchs e nder limlebbi limtooji. Stokholm hitaande 1988. == Tuugnorgal == r2165gs9a3nqzpxdvuwh77gbceyptdb 161318 161317 2026-04-08T11:52:18Z Isa Oumar 9821 161318 wikitext text/x-wiki {{Databox}}{{Databox}}'''Bertha Wegmann Painting a Portrait''' ko nate ɗe Jeanna Bauck waɗi e teeminannde 19ɓiire, gila e darorɗe kitaale 1870, ina hollita Bertha Wegmann ina golloo e nder suudu maɓɓe denndinndu to Munich. Heɓti nde ko galle mooftirɗo nate ngenndiijo, to Stockholm, e hitaande 1930 e juuɗe debbo biyeteeɗo Toni Agnes Möller-Wegmann, hono dokkal ngal. Naalankooɓe ɗiɗo ɓee kadi ina nguuri e nder suudu (studio) holliraaɗo e nate ɗee.<ref>Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.81-83.</ref>Pentol ngol huutortoo ko nebam e dow canvas, pentol ngol ina waɗi 100 e 110 santimeeteer (39 e 43 in). Ko e nder yeewtere nde rewɓe ɗiɗo ɓee mbaɗi nde hollirta koye mum en, wallita e ustude mbaydi pentooɓe ko worɓe.<ref>{{Cite web|url=http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|title=The Danish Artist Bertha Wegmann Painting a Portrait|last=Nationalmusem|first=|date=|website=Nationalmuseum Collection|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210403181956/http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|archive-date=2021-04-03|access-date=2019-09-17}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|title=The Danish Artist Bertha Wegmann Painting a Portrait|last=Nationalmusem|first=|date=|website=Nationalmuseum Collection|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210403181956/http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|archive-date=2021-04-03|access-date=2019-09-17}}</ref> E hitaande 1880, Jeanna Bauck yahi Pari, kanko e Bertha Wegmann, mo o renndini suudu naalankaagal. Bauck naati e Salon Pari e hitaande ndee tan. E nder nate keewɗe hakkunde maɓɓe, Bauck e Wegman mballitii e waylude miijo rewɓe naalankooɓe, ɓe mbonni no worɓe ɓuri heewde e renndo naalankooɓe.<ref>Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.81-83.</ref>Caggal duuɓi seeɗa to Pari, Jeanna Bauck arti Munich, o fuɗɗii duɗal rewɓe pentooɓe.[4] E kitaale 1800, diidi ina keewi ƴetteede hakkunde nguurndam renndo e nguurndam renndo, nguurndam renndo ina jogori wonde domen worɓe, tawi noon golle rewɓe ina keɓee e nguurndam renndo.[5] Aduna debbo ina nanndi e nguurndam gonɗam e mbaydi mbaylaandi, ndi waylaaki, so en ƴeewtindiima nguurndam hannde ɗam worɓe ɓuri heewde, ko ɗum waɗata e nder renndo. Natal debbo gaadanteewal ina sikkaa waylaaki, hono no tagoore nii.[5] E oon sahaa, rewɓe hoɗɓe e gure mawɗe ina kaɗaa e nguurndam renndo.<ref>{{Cite web|url=http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|title=The Danish Artist Bertha Wegmann Painting a Portrait|last=Nationalmusem|first=|date=|website=Nationalmuseum Collection|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210403181956/http://emp-web-84.zetcom.ch/eMP/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=19881&viewType=detailView|archive-date=2021-04-03|access-date=2019-09-17}}</ref> Naalankooɓe rewɓe Nordik ina keewi pentude koye mum en walla woɗɓe e nder suudu mum en. E nder nate maɓɓe, suudu naalankaagal ina maantiniri fartaŋŋeeji ɗi suudu naalankaagal jogii ɗi ngalaa ɗo kaaɗi, kono kadi keeri laaɓtuɗi ɗi suudu naalankaagal tafi ɗii.<ref name="GynningII3">Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.78-79.</ref> E ko feewti heen, ɓe keewi suɓaade ko waasde hollirde aduna oo yaasi.<ref name="GynningII">Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.78-79.</ref><ref name="GynningII2">Gynning, Margareta. Kapitel III. Konstnärspar kring sekelskiftet 1900. Utställningskatalog, nr.647, Nationalmuseum 2006. pages.78-79.</ref> == Defte == Ginning, Margareta (1999). Eva Bonnier e Hanna Hirsch-Pauli e nder hitaande 1880 ina njiyloo koye mum en. Estokholm: Bonnier. Libris 8345213. <nowiki>ISBN 91-0-056898-8</nowiki> Ginning, Margareta, boɗeejo (2006). Konstnärspar: laamɗo sekelskiftet 1900. Muusee ngenndiijo. Stockholm: Musiyum ngenndi. Deftere 10100457. <nowiki>ISBN 91-7100-742-3</nowiki> Svanholm, Lise. Berta Wegman. De drogo haa Pari. Hirnaange Nordiska ko hitaande 1880-talet. Liljevalchs e nder limlebbi limtooji. Stokholm hitaande 1988. == Tuugnorgal == hfq8augb3w4d9tgdrckwuro3x1br0y4 A Panel of Experts 0 39163 161315 2026-04-08T11:51:24Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Koolol annduɓe ko nate''' ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jean-Michel Basquiat sosi e hitaande 1982. Nate ɗee ina njeyaa heen ko Basquiat holliri hare hakkunde yiɗɓe mum ɗiɗo, hono Suzanne Mallouk e jimoowo biyeteeɗo Madonna. == Ɓawo == E hitaande 1981, Jean-Michel Basquiat fuɗɗii jokkondirde e Suzanne Mallouk, debbo jom suudu, jiɗɗo wonde naalanke mo o hawri e mum to nokku ñamri Night Birds to wuro fuɗnaange Manhattan.[1] O hoɗi e makko, o yoɓi n..." 161315 wikitext text/x-wiki '''Koolol annduɓe ko nate''' ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jean-Michel Basquiat sosi e hitaande 1982. Nate ɗee ina njeyaa heen ko Basquiat holliri hare hakkunde yiɗɓe mum ɗiɗo, hono Suzanne Mallouk e jimoowo biyeteeɗo Madonna. == Ɓawo == E hitaande 1981, Jean-Michel Basquiat fuɗɗii jokkondirde e Suzanne Mallouk, debbo jom suudu, jiɗɗo wonde naalanke mo o hawri e mum to nokku ñamri Night Birds to wuro fuɗnaange Manhattan.[1] O hoɗi e makko, o yoɓi njoɓdi makko, omo tiiɗnoo e pentugol.[2] E ndeen hitaande kadi, o waɗi waylo-waylo gila e naalankaagal mbeddaaji, o waɗti hollirde golle makko e nder galleeji.[1] Ɓe ngummii e loft mo galle laamorɗo biyeteeɗo Annina Nosei rokki ɓe to laawol Crosby to SoHo e fuɗɗoode hitaande 1982 ; Mallouk yalti e loft lebbi seeɗa caggal ɗuum.[3][4] Ɓe njiidi haa hitaande 1983.[5] E hitaande 1982, Basquiat fuɗɗii jokkondirde e Madonna, ndeen ko jimoowo mawɗo, golloowo e albom mum gadano Madonna.[6] E wiyde Ed Steinberg, gardinooɗo wideyoo mo o yaltini e jimɗi makko gadani "Everybody", o yuɓɓini ngam ɓe kawra e nokku makko caggal nde Madonna yiyti Basquiat e nder dingiral jamma Lucky Strike.[7] Kono, gonnooɗo sehil Basquiat e fedde Grey, Nick Taylor, hollitii wonde o hollitii ɓe e nder jamma Retro to Bowlmor.[8] Caggal nde ɓe kawri, Madonna naati e suudu Basquiat to Crosby Street, ɓe njokkondiri haa hitaande 1983.[9][10] Jamma gooto nde ɓe ngoni e nder dingiral jamma The Roxy to Chelsea, Mallouk yiyi ɓe, o yani e Madonna e tikkere mawnde.[11] Mallouk kadi waɗii fitirla kaa e nate Basquiat to yaasi suudu mum.[12][9] == Lartol == Panneel annduɓe ina penti e dow canvas ɓuuɓɗo. Kanndaa oo woni ko e dow ŋoral mbaydi junngo; haɓɓi leɗɗe e ŋoral. Basquiat ƴettii won e natal, o penti caggal mum ɓaleejo, ko ɗum ɓuuɓnata won e natal. Ɗuum ina addana en luural tiiɗngal, ina addana en waɗde hakkillaaji e binndol e natal. Bannge nano dow oo ina waɗi "VENUS" winndaa heen "MADONNA©" taƴaaɗo les. Basquiat ina noddira Suzanne Mallouk « Venus » e nder nate mum.[11] O taƴi konnguɗi ngam ɓeydude hakkille e majji. O wiyi "mi taƴat konnguɗi mbele aɗa ɓeydoo yiyde ɗi; ko ɗi cuuɗii koo ina addana on yiɗde janngude ɗi".[13] Maande hakkeeji copyright sara innde Madonna ina hollita wonde o anndii lollude makko ina ara. Basquiat wiyiino yeeyoowo mum naalankaagal Larry Gagosian wonde "o wonata ko hoodere pop ɓurnde mawnude e winndere nde."[14] Ina waɗi ko ina wona ƴattoore e nder nate ɗee, Basquiat ina hollita hare cat hakkunde Mallouk e Madonna ko wayi no nate leɗɗe. E wiyde Mallouk, Basquiat wiyi mo wonde o dañii hare nde ko ɗum addani mo taƴde innde Madonna, o ɓeydi heen wonde o "fiyi mo no suka debbo Porto Riko nii."[11] Mawnude Basquiat yiɗiino wonde kartoŋaaji.[15] E nder ndee ɗoo natal o naatni heen kadi o huutoriima natal kartoŋaaji.[16] Les hare ndee, ina woodi mbaydi nanndundi e superman ina wondi e konngol "KRAK", jowitiingol e mbaadi deftere komik ɓeydugol batte sonndu onomatopoeic. Konngol "KARTOON SUBAA ALJUMAA" ina winndaa to dow to bannge ñaamo nate ɗee. E les nate ɗee, binndi jowitiiɗi e karte subaka Aset ina mbinndaa ko wayi no "PUFFS CORN COATED SUGAR", "MILK" e "SUGAR." Motif korona Basquiat mo heewi feeñde e golle makko gadane ina tawee kadi laabi ɗiɗi. == Kollitgol == Goomu annduɓe sosaa ngam hollirde Basquiat e nder galle Fun Gallery to New York e lewru noowammbar 1982.[17] Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftaa duumotooɗo e nder galle pinal Montreal to Montreal.[18] E hitaande 2016, Goomu annduɓe hollitaama to Galle Naalankaagal Vancouver e nder MashUp: Jibinannde Pinal Jamanuuji.[19] Tuggi lewru suwee 2017 haa lewru Yarkomaa 2018, nde hollitaama to nokku Barbican to Londres e nder Basquiat: Boom for Real.[20] Madonna, mo Basquiat wonnoo ñalngu udditgol mum e hitaande 1982, yilliima Barbican, ƴetti foto yeeso natal ngal e hitaande 2017.[21][22] Tuggi lewru Oktoobar 2022 haa lewru Feebariyee 2023, natal ngal ina jeyaa e koolol Yiyde Loud: Basquiat e Miijo to galle pinal Montreal to Montreal.[23] Ndeen nde ñamlaama ngam waɗde koolol Basquiat Soundtracks to Philharmonie de Paris to Pari tuggi lewru abriil haa lewru sulyee 2023.[24] Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Jean-Michel Baskiat waɗi Animation to leyɗeele dentuɗe Amerik e jamaanu teleeji 1982 e nder art == Tuugnorgal == 23ri6jzwdx52xcbsjc0wh7axxska512 161316 161315 2026-04-08T11:51:44Z Bakurakurama 11269 161316 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koolol annduɓe ko nate''' ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jean-Michel Basquiat sosi e hitaande 1982. Nate ɗee ina njeyaa heen ko Basquiat holliri hare hakkunde yiɗɓe mum ɗiɗo, hono Suzanne Mallouk e jimoowo biyeteeɗo Madonna. == Ɓawo == E hitaande 1981, Jean-Michel Basquiat fuɗɗii jokkondirde e Suzanne Mallouk, debbo jom suudu, jiɗɗo wonde naalanke mo o hawri e mum to nokku ñamri Night Birds to wuro fuɗnaange Manhattan.[1] O hoɗi e makko, o yoɓi njoɓdi makko, omo tiiɗnoo e pentugol.[2] E ndeen hitaande kadi, o waɗi waylo-waylo gila e naalankaagal mbeddaaji, o waɗti hollirde golle makko e nder galleeji.[1] Ɓe ngummii e loft mo galle laamorɗo biyeteeɗo Annina Nosei rokki ɓe to laawol Crosby to SoHo e fuɗɗoode hitaande 1982 ; Mallouk yalti e loft lebbi seeɗa caggal ɗuum.[3][4] Ɓe njiidi haa hitaande 1983.[5] E hitaande 1982, Basquiat fuɗɗii jokkondirde e Madonna, ndeen ko jimoowo mawɗo, golloowo e albom mum gadano Madonna.[6] E wiyde Ed Steinberg, gardinooɗo wideyoo mo o yaltini e jimɗi makko gadani "Everybody", o yuɓɓini ngam ɓe kawra e nokku makko caggal nde Madonna yiyti Basquiat e nder dingiral jamma Lucky Strike.[7] Kono, gonnooɗo sehil Basquiat e fedde Grey, Nick Taylor, hollitii wonde o hollitii ɓe e nder jamma Retro to Bowlmor.[8] Caggal nde ɓe kawri, Madonna naati e suudu Basquiat to Crosby Street, ɓe njokkondiri haa hitaande 1983.[9][10] Jamma gooto nde ɓe ngoni e nder dingiral jamma The Roxy to Chelsea, Mallouk yiyi ɓe, o yani e Madonna e tikkere mawnde.[11] Mallouk kadi waɗii fitirla kaa e nate Basquiat to yaasi suudu mum.[12][9] == Lartol == Panneel annduɓe ina penti e dow canvas ɓuuɓɗo. Kanndaa oo woni ko e dow ŋoral mbaydi junngo; haɓɓi leɗɗe e ŋoral. Basquiat ƴettii won e natal, o penti caggal mum ɓaleejo, ko ɗum ɓuuɓnata won e natal. Ɗuum ina addana en luural tiiɗngal, ina addana en waɗde hakkillaaji e binndol e natal. Bannge nano dow oo ina waɗi "VENUS" winndaa heen "MADONNA©" taƴaaɗo les. Basquiat ina noddira Suzanne Mallouk « Venus » e nder nate mum.[11] O taƴi konnguɗi ngam ɓeydude hakkille e majji. O wiyi "mi taƴat konnguɗi mbele aɗa ɓeydoo yiyde ɗi; ko ɗi cuuɗii koo ina addana on yiɗde janngude ɗi".[13] Maande hakkeeji copyright sara innde Madonna ina hollita wonde o anndii lollude makko ina ara. Basquiat wiyiino yeeyoowo mum naalankaagal Larry Gagosian wonde "o wonata ko hoodere pop ɓurnde mawnude e winndere nde."[14] Ina waɗi ko ina wona ƴattoore e nder nate ɗee, Basquiat ina hollita hare cat hakkunde Mallouk e Madonna ko wayi no nate leɗɗe. E wiyde Mallouk, Basquiat wiyi mo wonde o dañii hare nde ko ɗum addani mo taƴde innde Madonna, o ɓeydi heen wonde o "fiyi mo no suka debbo Porto Riko nii."[11] Mawnude Basquiat yiɗiino wonde kartoŋaaji.[15] E nder ndee ɗoo natal o naatni heen kadi o huutoriima natal kartoŋaaji.[16] Les hare ndee, ina woodi mbaydi nanndundi e superman ina wondi e konngol "KRAK", jowitiingol e mbaadi deftere komik ɓeydugol batte sonndu onomatopoeic. Konngol "KARTOON SUBAA ALJUMAA" ina winndaa to dow to bannge ñaamo nate ɗee. E les nate ɗee, binndi jowitiiɗi e karte subaka Aset ina mbinndaa ko wayi no "PUFFS CORN COATED SUGAR", "MILK" e "SUGAR." Motif korona Basquiat mo heewi feeñde e golle makko gadane ina tawee kadi laabi ɗiɗi. == Kollitgol == Goomu annduɓe sosaa ngam hollirde Basquiat e nder galle Fun Gallery to New York e lewru noowammbar 1982.[17] Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftaa duumotooɗo e nder galle pinal Montreal to Montreal.[18] E hitaande 2016, Goomu annduɓe hollitaama to Galle Naalankaagal Vancouver e nder MashUp: Jibinannde Pinal Jamanuuji.[19] Tuggi lewru suwee 2017 haa lewru Yarkomaa 2018, nde hollitaama to nokku Barbican to Londres e nder Basquiat: Boom for Real.[20] Madonna, mo Basquiat wonnoo ñalngu udditgol mum e hitaande 1982, yilliima Barbican, ƴetti foto yeeso natal ngal e hitaande 2017.[21][22] Tuggi lewru Oktoobar 2022 haa lewru Feebariyee 2023, natal ngal ina jeyaa e koolol Yiyde Loud: Basquiat e Miijo to galle pinal Montreal to Montreal.[23] Ndeen nde ñamlaama ngam waɗde koolol Basquiat Soundtracks to Philharmonie de Paris to Pari tuggi lewru abriil haa lewru sulyee 2023.[24] Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Jean-Michel Baskiat waɗi Animation to leyɗeele dentuɗe Amerik e jamaanu teleeji 1982 e nder art == Tuugnorgal == opvur8phqia2ezlnq7798nu9pafyzlp 161324 161316 2026-04-08T11:55:32Z Bakurakurama 11269 161324 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Koolol annduɓe ko nate''' ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jean-Michel Basquiat sosi e hitaande 1982. Nate ɗee ina njeyaa heen ko Basquiat holliri hare hakkunde yiɗɓe mum ɗiɗo, hono Suzanne Mallouk e jimoowo biyeteeɗo Madonna. == Ɓawo == E hitaande 1981, Jean-Michel Basquiat fuɗɗii jokkondirde e Suzanne Mallouk, debbo jom suudu, jiɗɗo wonde naalanke mo o hawri e mum to nokku ñamri Night Birds to wuro fuɗnaange Manhattan.[1] O hoɗi e makko, o yoɓi njoɓdi makko, omo tiiɗnoo e pentugol.[2] E ndeen hitaande kadi, o waɗi waylo-waylo gila e naalankaagal mbeddaaji, o waɗti hollirde golle makko e nder galleeji.[1] Ɓe ngummii e loft mo galle laamorɗo biyeteeɗo Annina Nosei rokki ɓe to laawol Crosby to SoHo e fuɗɗoode hitaande 1982 ; Mallouk yalti e loft lebbi seeɗa caggal ɗuum.<ref>{{Cite web|last=Maitland|first=Hayley|date=September 20, 2017|title=American Graffiti: Memories of Jean-Michel Basquiat|url=https://www.vogue.co.uk/article/jean-michel-basquiat-barbican-exhibition-boom-for-real-interviews|access-date=2020-10-05|website=British Vogue|language=en-GB}}</ref>{{Sfn|Hoban|1998|p=100}}.Ɓe njiidi haa hitaande 1983.[5] E hitaande 1982, Basquiat fuɗɗii jokkondirde e Madonna, ndeen ko jimoowo mawɗo, golloowo e albom mum gadano Madonna.[6] E wiyde Ed Steinberg, gardinooɗo wideyoo mo o yaltini e jimɗi makko gadani "Everybody", o yuɓɓini ngam ɓe kawra e nokku makko caggal nde Madonna yiyti Basquiat e nder dingiral jamma Lucky Strike.[7] Kono, gonnooɗo sehil Basquiat e fedde Grey, Nick Taylor, hollitii wonde o hollitii ɓe e nder jamma Retro to Bowlmor.[8] Caggal nde ɓe kawri, Madonna naati e suudu Basquiat to Crosby Street, ɓe njokkondiri haa hitaande 1983.<ref name=":22">{{Cite book|last=Fretz|first=Eric|url=https://books.google.com/books?id=XDsYOhjGVDIC&q=basquiat+madonna+crosby&pg=PA105|title=Jean-Michel Basquiat: A Biography|date=2010|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-38056-3|pages=105|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Wrigley|first=Tish|date=January 10, 2014|title=When Madonna & Basquiat Dated|url=https://www.anothermag.com/fashion-beauty/3309/when-madonna-basquiat-dated|access-date=2020-09-25|website=AnOther|language=en}}</ref>.Jamma gooto nde ɓe ngoni e nder dingiral jamma The Roxy to Chelsea, Mallouk yiyi ɓe, o yani e Madonna e tikkere mawnde.[11] Mallouk kadi waɗii fitirla kaa e nate Basquiat to yaasi suudu mum..<ref>{{Cite news|last=Madonna|date=June 2, 1996|title=Jean-Michel — my fragile lover|page=23|work=The Guardian|url=https://news.google.com/newspapers?id=7BZPAAAAIBAJ&sjid=YR8EAAAAIBAJ&hl=fr&pg=4142%2C642784|via=New Straits Times}}</ref><ref name=":2">{{Cite book|last=Fretz|first=Eric|url=https://books.google.com/books?id=XDsYOhjGVDIC&q=basquiat+madonna+crosby&pg=PA105|title=Jean-Michel Basquiat: A Biography|date=2010|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-0-313-38056-3|pages=105|language=en}}</ref> == Lartol == Panneel annduɓe ina penti e dow canvas ɓuuɓɗo. Kanndaa oo woni ko e dow ŋoral mbaydi junngo; haɓɓi leɗɗe e ŋoral. Basquiat ƴettii won e natal, o penti caggal mum ɓaleejo, ko ɗum ɓuuɓnata won e natal. Ɗuum ina addana en luural tiiɗngal, ina addana en waɗde hakkillaaji e binndol e natal. Bannge nano dow oo ina waɗi "VENUS" winndaa heen "MADONNA©" taƴaaɗo les. Basquiat ina noddira Suzanne Mallouk « Venus » e nder nate mum.[11] O taƴi konnguɗi ngam ɓeydude hakkille e majji. O wiyi "mi taƴat konnguɗi mbele aɗa ɓeydoo yiyde ɗi; ko ɗi cuuɗii koo ina addana on yiɗde janngude ɗi".[13] Maande hakkeeji copyright sara innde Madonna ina hollita wonde o anndii lollude makko ina ara. Basquiat wiyiino yeeyoowo mum naalankaagal Larry Gagosian wonde "o wonata ko hoodere pop ɓurnde mawnude e winndere nde."[14] Ina waɗi ko ina wona ƴattoore e nder nate ɗee, Basquiat ina hollita hare cat hakkunde Mallouk e Madonna ko wayi no nate leɗɗe. E wiyde Mallouk, Basquiat wiyi mo wonde o dañii hare nde ko ɗum addani mo taƴde innde Madonna, o ɓeydi heen wonde o "fiyi mo no suka debbo Porto Riko nii.""<ref name=":0">{{Cite book|last=Clement|first=Jennifer|url=https://books.google.com/books?id=pjVLAQAAIAAJ&q=madonna+suzanne+roxy|title=Widow Basquiat: A Memoir|date=2010|publisher=Shearsman Books|isbn=978-1-84861-098-9|pages=89–91|language=en}}</ref> Mawnude Basquiat yiɗiino wonde kartoŋaaji.[15] E nder ndee ɗoo natal o naatni heen kadi o huutoriima natal kartoŋaaji.[16] Les hare ndee, ina woodi mbaydi nanndundi e superman ina wondi e konngol "KRAK", jowitiingol e mbaadi deftere komik ɓeydugol batte sonndu onomatopoeic. Konngol "KARTOON SUBAA ALJUMAA" ina winndaa to dow to bannge ñaamo nate ɗee. E les nate ɗee, binndi jowitiiɗi e karte subaka Aset ina mbinndaa ko wayi no "PUFFS CORN COATED SUGAR", "MILK" e "SUGAR." Motif korona Basquiat mo heewi feeñde e golle makko gadane ina tawee kadi laabi ɗiɗi. == Kollitgol == Goomu annduɓe sosaa ngam hollirde Basquiat e nder galle Fun Gallery to New York e lewru noowammbar 1982.[17] Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftaa duumotooɗo e nder galle pinal Montreal to Montreal.[18] E hitaande 2016, Goomu annduɓe hollitaama to Galle Naalankaagal Vancouver e nder MashUp: Jibinannde Pinal Jamanuuji.[19] Tuggi lewru suwee 2017 haa lewru Yarkomaa 2018, nde hollitaama to nokku Barbican to Londres e nder Basquiat: Boom for Real.[20] Madonna, mo Basquiat wonnoo ñalngu udditgol mum e hitaande 1982, yilliima Barbican, ƴetti foto yeeso natal ngal e hitaande 2017..{{Sfn|Hoban|1998|p=139}}<ref>{{Cite web|last=Muller|first=Marissa G.|date=October 30, 2017|title=Madonna Visits Ex-Boyfriend Jean-Michel Basquiat's Paintings with Her Kids|url=https://www.wmagazine.com/story/madonna-kids-visit-jean-michel-basquiat-art-barbican-london/|access-date=2020-10-02|website=W Magazine|language=en-US}}</ref>Tuggi lewru Oktoobar 2022 haa lewru Feebariyee 2023, natal ngal ina jeyaa e koolol Yiyde Loud: Basquiat e Miijo to galle pinal Montreal to Montreal.[23] Ndeen nde ñamlaama ngam waɗde koolol Basquiat Soundtracks to Philharmonie de Paris to Pari tuggi lewru abriil haa lewru sulyee 2023. Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Jean-Michel Baskiat waɗi Animation to leyɗeele dentuɗe Amerik e jamaanu teleeji 1982 e nder art == Tuugnorgal == agiqta5btu20hkma5jbouetkxf2qgkg The Old Lacemaker 0 39164 161320 2026-04-08T11:52:58Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Lacemaker ɓooyɗo (hedde 1655) ko nate nebam, ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko yeru pentugol jamaanu kaŋŋe Holannda, ina jeyaa e ko Mauritshuis moofti. Natal ngal ina hollita debbo ina waɗa lace bobbin e pillow lace mo o huutortoo oo ko noon e denndaangal nate ɗe Maes waɗi e lace makers : Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Ndeeɗoo natal ko H..." 161320 wikitext text/x-wiki Lacemaker ɓooyɗo (hedde 1655) ko nate nebam, ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko yeru pentugol jamaanu kaŋŋe Holannda, ina jeyaa e ko Mauritshuis moofti. Natal ngal ina hollita debbo ina waɗa lace bobbin e pillow lace mo o huutortoo oo ko noon e denndaangal nate ɗe Maes waɗi e lace makers : Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "71. An Old Lace-Maker. Sm. Suppl. 7. Debbo mawɗo gooto jogiiɗo gite, ina fadi haa ƴeewoowo oo, ina jooɗii ina waɗa daneeji. O ɓoornii ko jacket ɓaleejo ina waɗi juuɗe boɗeeje. Dow hoore makko ina fawi heen ɓuuɓri egguuji." E dow ɓuuɓri to bannge ina waɗi listerly by time ( A ma.S.). Panneel, 15 1/2 inch e 13 1/2 inch Yeeyde, 1836 (£69 : 6s.)." Yeeyde hitaande 1836 ndee ko to nokku Christie 60, soodoowo oo ko Colemna. E hitaande 1994 nde ari e luumo kadi, musiiba oo waawi soodde nde e ballal VSB Fonds Den Haag, Vereniging Rembrandt, e Vrienden van het Mauritshuis. Tuugnorgal c1tghpvycprnpn3gxtyyu3j2j8rjjpm 161322 161320 2026-04-08T11:53:57Z SUZYFATIMA 13856 161322 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lacemaker ɓooyɗo (hedde 1655)''' ko nate nebam, ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko yeru pentugol jamaanu kaŋŋe Holannda, ina jeyaa e ko Mauritshuis moofti. Natal ngal ina hollita debbo ina waɗa lace bobbin e pillow lace mo o huutortoo oo ko noon e denndaangal nate ɗe Maes waɗi e lace makers : Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "71. An Old Lace-Maker. Sm. Suppl. 7. Debbo mawɗo gooto jogiiɗo gite, ina fadi haa ƴeewoowo oo, ina jooɗii ina waɗa daneeji. O ɓoornii ko jacket ɓaleejo ina waɗi juuɗe boɗeeje. Dow hoore makko ina fawi heen ɓuuɓri egguuji." E dow ɓuuɓri to bannge ina waɗi listerly by time ( A ma.S.). Panneel, 15 1/2 inch e 13 1/2 inch Yeeyde, 1836 (£69 : 6s.)." Yeeyde hitaande 1836 ndee ko to nokku Christie 60, soodoowo oo ko Colemna. E hitaande 1994 nde ari e luumo kadi, musiiba oo waawi soodde nde e ballal VSB Fonds Den Haag, Vereniging Rembrandt, e Vrienden van het Mauritshuis. == Tuugnorgal == qs2qysg6z73f0ekdb3lii03krlvmi2u