Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Bard ɓuuɓɗo 0 26091 161663 91222 2026-04-09T00:56:04Z ~2026-19448-54 14250 /* Aandal */ 161663 wikitext text/x-wiki {{Databox|Image=}} '''Bard ɓuubɗo''' Fragile Bard (e ɗemngal Sinuwaa : 易碎君, limto 'Fragile') ko YouTuber ummoriiɗo Hong Kong, jooɗiiɗo hannde to Amerik. O winnditaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, to Hong Kong hade makko dogde. E duuɓi 15, o nanngaa, o naamnaa e juuɗe polis Hong Kong, Departemaa Kisal Ngenndi, ordinateer makko e telefoŋ makko njiylawu, sabu makko sosde golle e nder laylayti renndo, ina cemmbina Xi Jinping, lannda kominist Siin, e laamu mum. <ref>{{Cite web|title=曾被指煽動罪 香港少年曝光警察「釣魚」郵件 {{!}} 港版國安法 {{!}} 聖誕節 {{!}} 民主化 {{!}} 大紀元|url=https://www.epochtimes.com/b5/23/12/25/n14143603.htm|website=大紀元 www.epochtimes.com|date=2023-12-28|language=zh-Hant|access-date=2024-10-07}}</ref><ref>https://www.ftvnews.com.tw/news/detail/2024223W0047</ref> Fragile Bard ina yaltina golle e miijooji e lowre mum [[YouTube]] "Taariindi geɗe ɓutte", Discord, e lowe goɗɗe. Innde fenaande ndee ummorii ko e jimɗi Namewee " Fragile ", ina satiri sensitivite Little Pink e ultranationaliste en Siin e kala ko ina ñaawee. <ref name=":2">{{Cite web|title=专栏 {{!}} 网络博弈: 香港少年易碎君、小维尼熊和言论自由(2)|url=https://www.rfa.org/mandarin/zhuanlan/wangluoboyi/iwar-04102024160103.html|website=自由亞洲電台|date=2024-04-10|language=zh}}</ref> == Aandal == E lewru suwee 2021, Fragile Bard naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, o naatnaa e kursus "Citoyenneté et développement social" luulndiiɗo, naamnaaɗo ko jaŋde loowdi ngaandi to Hong Kong. Kursuum oo ɓeydii mo satiride e ƴattaade Xi Jinping . <ref name=":0" /> Ñalnde 10 feebariyee 2022, poliseeɓe joy to Departemaa Kisal Ngenndi ngari to galle Fragile Bard e yamiroore njiylawu nde Ñaawirɗe Kowloon Hirnaange yaltini, mbaɗi wiɗto, nawti mo to polis, naamndii mo ko fayti e konte makko YouTube e... Fedde Ruters, fedde tagooɓe haɓantooɓe PCC nde Fragile Bard joginoo tawtoraama. Polis tuumi Fragile Bard ko fenaande, ɗaɓɓiri mo yo o siynu konngol e nate ekran (screenshots) kanaal makko, o nanngi ordinateer makko, telefoŋ makko, e geɗe makko goɗɗe. Gila ndeen, polis kisal ngenndi ina jokki e ƴattaade Fragile Bard, ina ɗaɓɓi e makko wonde humpitiiɗo e rokkude humpitooji ko faati e terɗe fedde Ruters goɗɗe. E nder baasal e ŋakkeende wellitaare e nanngugol, naamne, e ƴattooje, Fragile Bard timminii jaŋde mum 10ɓiire to King’s College . <ref name=":2" /><ref name=":1">{{Cite web|title=遭警察上門調查 香港少年潤走美國 {{!}} 《九評共產黨》 {{!}} 時代革命 {{!}} 港版國安法 {{!}} 大紀元|url=https://www.epochtimes.com/b5/23/6/1/n14008372.htm|website=大紀元 www.epochtimes.com|date=2023-06-03|language=zh-Hant|access-date=2024-09-21}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=15歲港男惡搞習近平「慘遭政治迫害」 飛美求庇護仍有陰影:回不去了|url=https://www.ftvnews.com.tw/news/detail/2024223W0047|website=[[民視新聞網]]|date=2024-02-23|language=zh}}</ref> E lewru ut 2022, Fragile Bard felliti yaltude Hong Kong. E ballal mawniiko, o ummii o fayi San Francisco kanko tan, o woni suka mo alaa ko o yahdi e mum, o ɗaɓɓi asilo politik . Nde o ari Amerik, Fragile Bard nanngaa ko ina wona lebbi tati to nokku immigration, o hoɗi e galleeji ɗiɗi resndaaɓe. Nde tawnoo ɗaɓɓaande makko asilo ina jokki, omo waawi hoɗde e Amerik e dow sariya Nde o yalti e kasoo, Fragile Bard janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu. E oon sahaa, ɓesngu makko ummii Hong Kong, hoɗi to [[Biritaani-Mawndi|leydi Angalteer]] . Ko Fragile Bard haali koo ina hollita ustude ndimaagu haala e nder sariya kisal ngenndi Hong Kong . O wiyi e yeewtere nde o waɗi sukaaɓe heewɓe cuɓiima yaltude Hong Kong sabu ngonka politik. <ref>{{Cite web|title=【逃離新香港】香港國安法下的年輕受害者,易碎君的抗爭與流亡之路 {{!}} 教育系列 {{!}} 同文 Commons|url=https://commonshk.com/2024/01/06/%E3%80%90%E9%80%83%E9%9B%A2%E6%96%B0%E9%A6%99%E6%B8%AF%E3%80%91%E9%A6%99%E6%B8%AF%E5%9C%8B%E5%AE%89%E6%B3%95%E4%B8%8B%E7%9A%84%E5%B9%B4%E8%BC%95%E5%8F%97%E5%AE%B3%E8%80%85%EF%BC%8C%E6%98%93%E7%A2%8E/|date=2024-01-06|language=zh-HK|access-date=2024-09-21}}</ref><ref name=":2" /> E lewru suwee 2024, Fragile Bard fuɗɗii janngude ko yowitii e ordinateer to duɗal jaaɓi haaɗtirde, tawi faandaare mum ko huutoraade karallaagal mum ngam wallitde renndo. O walli kadi ballal sariya e renndo wonande yimɓe hono Yuen Hong Tam, suka tawtoraaɗo dillere firo mawnde, ɗaɓɓuɗo asilo to Amerik <ref name=":4" /> <ref name=":3">{{Cite web|title=流亡美國香港少年開始就讀大學 沒帶仇怨誓要活好每一天|url=https://www.voacantonese.com/amp/exiled-hong-kong-student-carries-a-new-college-life-in-the-us/7799103.html|website=www.voacantonese.com|access-date=2024-09-26}}</ref> Fragile Bard hollitii anniya mum jokkude golle e nder njuɓɓudi laamu, haa arti noon e tawtoreede fedde firo mawnde e humpitaade geɗe jowitiiɗe e Hong Kong e lannda kominist Siin rewrude e laylayti renndo ceertuɗi. O hollitii yaakaare makko maa o artu e Hong Kong so tawii ko renndo ndimaagu e demokaraasi. <ref name=":4">{{Cite web|title=多人參與「大翻譯運動」被捕 洛華人集會聲援 {{!}} 譚遠康 {{!}} 洛杉磯移民監獄 {{!}} 翻牆 {{!}} 新唐人电视台|url=https://www.ntdtv.com/b5/2024/07/31/a103901727.html|website=NTDChinese|language=zh-Hant|access-date=2024-10-27}}</ref><ref>{{Cite web|title=洛杉磯華人國殤日集會 籲共同埋葬中共 {{!}} 十一國殤日 {{!}} 抗議中共 {{!}} 抗議集會 {{!}} 大紀元|url=https://www.epochtimes.com/b5/24/10/2/n14342447.htm|website=大紀元 www.epochtimes.com|date=2024-10-03|language=zh-Hant|access-date=2024-10-07}}</ref> <ref name=":1" /> Fragile Bard tawtoraama golle ballondiral hakkunde leyɗeele ngam wallitde « ñaawoore woote gadane ɗe 47 neɗɗo » o siftini e konngol makko wonde gooto e tuumaaɗo e ñaawoore ndee ko baaba mum janngoowo to Hong Kong. Caggal nde ñaawoore ndee yalti, sehil makko noddi mo ngam hollitde mettere maɓɓe. Fragile Bard teskiima : "(Gooto e) sehil am, suka jahroowo e duuɓi 18, mo baaba mum yiɗi tan ko gollanaade yimɓe ɓee—hol bonannde nde ɓe mbaɗi haa fotnoo seertude e doole duuɓi?" O ñiŋii golle laamu nguu, sibu wonaa tan ñaawde 45 tuumaaɗo oo, kono kadi ko tooñde teemedde ujunnaaje ɓiɗɓe leydi tawtoranooɓe woote gardagol leydi ndii e kala jiɗɗo jogaade wakilaagu e nder laamu nguu. O siftini ɗum ko bonannde laaɓtunde e demokaraasi. <ref>{{Cite web|title=初選47人案|鄒家成、黃碧雲、楊雪盈、余慧明上訴 英美加台港人集會接力聲援|url=https://thechasernews.co.uk/%E9%84%92%E5%AE%B6%E6%88%90%E9%BB%83%E7%A2%A7%E9%9B%B2%E6%A5%8A%E9%9B%AA%E7%9B%88%E4%BD%99%E6%85%A7%E6%98%8E%E4%B8%8A%E8%A8%B4/}}</ref> == Ƴeew kadi == * 2020 Sariya kisal leydi Hong Kong * Senngo Winndere to leydi Siin * Yosuwe Wong == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 88m0bo1uvx77ctwxu3fyjlhourhp5bf 161664 161663 2026-04-09T00:56:07Z KiranBOT 11435 removed AMP tracking from URLs ([[:m:User:KiranBOT/AMP|details]]) ([[User talk:Usernamekiran|report error]]) v2.2.9s 161664 wikitext text/x-wiki {{Databox|Image=}} '''Bard ɓuubɗo''' Fragile Bard (e ɗemngal Sinuwaa : 易碎君, limto 'Fragile') ko YouTuber ummoriiɗo Hong Kong, jooɗiiɗo hannde to Amerik. O winnditaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo, to Hong Kong hade makko dogde. E duuɓi 15, o nanngaa, o naamnaa e juuɗe polis Hong Kong, Departemaa Kisal Ngenndi, ordinateer makko e telefoŋ makko njiylawu, sabu makko sosde golle e nder laylayti renndo, ina cemmbina Xi Jinping, lannda kominist Siin, e laamu mum. <ref>{{Cite web|title=曾被指煽動罪 香港少年曝光警察「釣魚」郵件 {{!}} 港版國安法 {{!}} 聖誕節 {{!}} 民主化 {{!}} 大紀元|url=https://www.epochtimes.com/b5/23/12/25/n14143603.htm|website=大紀元 www.epochtimes.com|date=2023-12-28|language=zh-Hant|access-date=2024-10-07}}</ref><ref>https://www.ftvnews.com.tw/news/detail/2024223W0047</ref> Fragile Bard ina yaltina golle e miijooji e lowre mum [[YouTube]] "Taariindi geɗe ɓutte", Discord, e lowe goɗɗe. Innde fenaande ndee ummorii ko e jimɗi Namewee " Fragile ", ina satiri sensitivite Little Pink e ultranationaliste en Siin e kala ko ina ñaawee. <ref name=":2">{{Cite web|title=专栏 {{!}} 网络博弈: 香港少年易碎君、小维尼熊和言论自由(2)|url=https://www.rfa.org/mandarin/zhuanlan/wangluoboyi/iwar-04102024160103.html|website=自由亞洲電台|date=2024-04-10|language=zh}}</ref> == Aandal == E lewru suwee 2021, Fragile Bard naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, o naatnaa e kursus "Citoyenneté et développement social" luulndiiɗo, naamnaaɗo ko jaŋde loowdi ngaandi to Hong Kong. Kursuum oo ɓeydii mo satiride e ƴattaade Xi Jinping . <ref name=":0" /> Ñalnde 10 feebariyee 2022, poliseeɓe joy to Departemaa Kisal Ngenndi ngari to galle Fragile Bard e yamiroore njiylawu nde Ñaawirɗe Kowloon Hirnaange yaltini, mbaɗi wiɗto, nawti mo to polis, naamndii mo ko fayti e konte makko YouTube e... Fedde Ruters, fedde tagooɓe haɓantooɓe PCC nde Fragile Bard joginoo tawtoraama. Polis tuumi Fragile Bard ko fenaande, ɗaɓɓiri mo yo o siynu konngol e nate ekran (screenshots) kanaal makko, o nanngi ordinateer makko, telefoŋ makko, e geɗe makko goɗɗe. Gila ndeen, polis kisal ngenndi ina jokki e ƴattaade Fragile Bard, ina ɗaɓɓi e makko wonde humpitiiɗo e rokkude humpitooji ko faati e terɗe fedde Ruters goɗɗe. E nder baasal e ŋakkeende wellitaare e nanngugol, naamne, e ƴattooje, Fragile Bard timminii jaŋde mum 10ɓiire to King’s College . <ref name=":2" /><ref name=":1">{{Cite web|title=遭警察上門調查 香港少年潤走美國 {{!}} 《九評共產黨》 {{!}} 時代革命 {{!}} 港版國安法 {{!}} 大紀元|url=https://www.epochtimes.com/b5/23/6/1/n14008372.htm|website=大紀元 www.epochtimes.com|date=2023-06-03|language=zh-Hant|access-date=2024-09-21}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=15歲港男惡搞習近平「慘遭政治迫害」 飛美求庇護仍有陰影:回不去了|url=https://www.ftvnews.com.tw/news/detail/2024223W0047|website=[[民視新聞網]]|date=2024-02-23|language=zh}}</ref> E lewru ut 2022, Fragile Bard felliti yaltude Hong Kong. E ballal mawniiko, o ummii o fayi San Francisco kanko tan, o woni suka mo alaa ko o yahdi e mum, o ɗaɓɓi asilo politik . Nde o ari Amerik, Fragile Bard nanngaa ko ina wona lebbi tati to nokku immigration, o hoɗi e galleeji ɗiɗi resndaaɓe. Nde tawnoo ɗaɓɓaande makko asilo ina jokki, omo waawi hoɗde e Amerik e dow sariya Nde o yalti e kasoo, Fragile Bard janngii duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu. E oon sahaa, ɓesngu makko ummii Hong Kong, hoɗi to [[Biritaani-Mawndi|leydi Angalteer]] . Ko Fragile Bard haali koo ina hollita ustude ndimaagu haala e nder sariya kisal ngenndi Hong Kong . O wiyi e yeewtere nde o waɗi sukaaɓe heewɓe cuɓiima yaltude Hong Kong sabu ngonka politik. <ref>{{Cite web|title=【逃離新香港】香港國安法下的年輕受害者,易碎君的抗爭與流亡之路 {{!}} 教育系列 {{!}} 同文 Commons|url=https://commonshk.com/2024/01/06/%E3%80%90%E9%80%83%E9%9B%A2%E6%96%B0%E9%A6%99%E6%B8%AF%E3%80%91%E9%A6%99%E6%B8%AF%E5%9C%8B%E5%AE%89%E6%B3%95%E4%B8%8B%E7%9A%84%E5%B9%B4%E8%BC%95%E5%8F%97%E5%AE%B3%E8%80%85%EF%BC%8C%E6%98%93%E7%A2%8E/|date=2024-01-06|language=zh-HK|access-date=2024-09-21}}</ref><ref name=":2" /> E lewru suwee 2024, Fragile Bard fuɗɗii janngude ko yowitii e ordinateer to duɗal jaaɓi haaɗtirde, tawi faandaare mum ko huutoraade karallaagal mum ngam wallitde renndo. O walli kadi ballal sariya e renndo wonande yimɓe hono Yuen Hong Tam, suka tawtoraaɗo dillere firo mawnde, ɗaɓɓuɗo asilo to Amerik <ref name=":4" /> <ref name=":3">{{Cite web|title=流亡美國香港少年開始就讀大學 沒帶仇怨誓要活好每一天|url=https://www.voacantonese.com/a/exiled-hong-kong-student-carries-a-new-college-life-in-the-us/7799103.html|website=www.voacantonese.com|access-date=2024-09-26}}</ref> Fragile Bard hollitii anniya mum jokkude golle e nder njuɓɓudi laamu, haa arti noon e tawtoreede fedde firo mawnde e humpitaade geɗe jowitiiɗe e Hong Kong e lannda kominist Siin rewrude e laylayti renndo ceertuɗi. O hollitii yaakaare makko maa o artu e Hong Kong so tawii ko renndo ndimaagu e demokaraasi. <ref name=":4">{{Cite web|title=多人參與「大翻譯運動」被捕 洛華人集會聲援 {{!}} 譚遠康 {{!}} 洛杉磯移民監獄 {{!}} 翻牆 {{!}} 新唐人电视台|url=https://www.ntdtv.com/b5/2024/07/31/a103901727.html|website=NTDChinese|language=zh-Hant|access-date=2024-10-27}}</ref><ref>{{Cite web|title=洛杉磯華人國殤日集會 籲共同埋葬中共 {{!}} 十一國殤日 {{!}} 抗議中共 {{!}} 抗議集會 {{!}} 大紀元|url=https://www.epochtimes.com/b5/24/10/2/n14342447.htm|website=大紀元 www.epochtimes.com|date=2024-10-03|language=zh-Hant|access-date=2024-10-07}}</ref> <ref name=":1" /> Fragile Bard tawtoraama golle ballondiral hakkunde leyɗeele ngam wallitde « ñaawoore woote gadane ɗe 47 neɗɗo » o siftini e konngol makko wonde gooto e tuumaaɗo e ñaawoore ndee ko baaba mum janngoowo to Hong Kong. Caggal nde ñaawoore ndee yalti, sehil makko noddi mo ngam hollitde mettere maɓɓe. Fragile Bard teskiima : "(Gooto e) sehil am, suka jahroowo e duuɓi 18, mo baaba mum yiɗi tan ko gollanaade yimɓe ɓee—hol bonannde nde ɓe mbaɗi haa fotnoo seertude e doole duuɓi?" O ñiŋii golle laamu nguu, sibu wonaa tan ñaawde 45 tuumaaɗo oo, kono kadi ko tooñde teemedde ujunnaaje ɓiɗɓe leydi tawtoranooɓe woote gardagol leydi ndii e kala jiɗɗo jogaade wakilaagu e nder laamu nguu. O siftini ɗum ko bonannde laaɓtunde e demokaraasi. <ref>{{Cite web|title=初選47人案|鄒家成、黃碧雲、楊雪盈、余慧明上訴 英美加台港人集會接力聲援|url=https://thechasernews.co.uk/%E9%84%92%E5%AE%B6%E6%88%90%E9%BB%83%E7%A2%A7%E9%9B%B2%E6%A5%8A%E9%9B%AA%E7%9B%88%E4%BD%99%E6%85%A7%E6%98%8E%E4%B8%8A%E8%A8%B4/}}</ref> == Ƴeew kadi == * 2020 Sariya kisal leydi Hong Kong * Senngo Winndere to leydi Siin * Yosuwe Wong == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] qujhqp5u7xadc33xio9b2hkx7eq8rmj The After-Dinner Joke 0 38004 161448 157552 2026-04-08T15:44:31Z Galadima002 13879 161448 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko yeewtere 17ɓiire e nder yontere go’aɓere e nder yeewtere teleeji BBC Angalteer wiyeteende Play for Today. Feccere ndee ko yeewtere teleeji nde fuɗɗii yaltude ñalnde 14 feebariyee 1978. "Ɓooygol caggal nde ñaamde" ko Caryl Churchill winndi ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum. E nder doggol 66 dingiral juutngal, episodic e huutoraade jikkuuji keewɗi, daartol ngol ina yuurnitoo politik sadak rewrude e daartol suka debbo biyeteeɗo Selby jiɗɗo "waɗde ko moƴƴi". Ko o golloowo sadak, omo reena e nder jaŋde makko, o reenaaki e geɗe politik, tan o yiytoo e nder golle ɗee wonde ɗum waawaa waɗde. "Won ko woni politik e kala huunde", Meer nokku oo hollitii mo. Kadi nde feewnaama ngam dingiral, ina heen ummital mawngal to suudu dingiral Orange Tree to Richmond, Londres, ngal Sophie Boyce ardii e lewru mee 2014. == Sakinugo == m4mx7l4k82qcllrjnw14gvol0j66j2d 161450 161448 2026-04-08T15:47:43Z Galadima002 13879 161450 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ko yeewtere 17ɓiire e nder yontere go’aɓere e nder yeewtere teleeji BBC Angalteer wiyeteende Play for Today. Feccere ndee ko yeewtere teleeji nde fuɗɗii yaltude ñalnde 14 feebariyee 1978. "Ɓooygol caggal nde ñaamde" ko Caryl Churchill winndi ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum, ko Colin Buckretco hoodere ardii ɗum.<ref>{{cite web|title=The After-Dinner Joke|url=http://www.orangetreetheatre.co.uk/whats-on/squirrelsthe-after-dinner-joke|website=[[Orange Tree Theatre]]}}</ref> E nder doggol 66 dingiral juutngal, episodic e huutoraade jikkuuji keewɗi, daartol ngol ina yuurnitoo politik sadak rewrude e daartol suka debbo biyeteeɗo Selby jiɗɗo "waɗde ko moƴƴi". Ko o golloowo sadak, omo reena e nder jaŋde makko, o reenaaki e geɗe politik, tan o yiytoo e nder golle ɗee wonde ɗum waawaa waɗde. "Won ko woni politik e kala huunde", Meer nokku oo hollitii mo. Kadi nde feewnaama ngam dingiral, ina heen ummital mawngal to suudu dingiral Orange Tree to Richmond, Londres, ngal Sophie Boyce ardii e lewru mee 2014. == Sakinugo == czjrx28ljc7ah36fg35c2xckxpp8mom Mary Beasley 0 39070 161714 161027 2026-04-09T07:39:18Z MOIBARDE 10068 161714 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mary Konstans Beasley''' AM (3 abriil 1933 – 23 suwee 2024) ko golloowo laamu [[Ostarali]], gardiiɗo njulaagu. Ko kanko woni Komiseer gadano to [[Ostarali]] ngam potal fartaŋŋeeji (toɗɗaa e hitaande 1975) e debbo gadano Ombudsman (toɗɗaa e hitaande 1985).<ref name=":2">{{Cite web|date=2024-10-05|title=BEASLEY, Mary Constance|url=https://www.mytributes.com.au/notice/death-notices/beasley-mary-constance/6244916/|access-date=2026-03-14|website=My Tributes|language=en}}</ref><ref>{{Citation|last1=Beasley|first1=Mary|title=Mary Beasley interviewed by Nikki Henningham in the Women and leadership in a century of Australian democracy oral history project (sound recording)|year=2012|language=English|last2=Henningham|first2=Nicola}}</ref> == Golle == Beasley jibinaa ko to Glenelg, to Ostarali worgo ñalnde 3 abriil 1933, o janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe St Peter, o heɓi heen teddungal e seedantaagal yaltugol. Golle makko gadane ɗee ko e departemaa yeeyirde sosiyetee Vacuum Oil (hannde Mobil), mo o woppi ngam yahde Sidney, caggal dewgal makko e duuɓi 19. Dewgal ngal juutaani, o arti Adelaide e ɓiyiiko gorko jahroowo e duuɓi ɗiɗi. E hirjinde yumma makko, o arti e golle e hitaande 1968, o naati e fedde gollorde nde J.P. Young ardii. O janngini mo e ƴattaade mo ngam ƴettude riis, o ummii o wonti gardiiɗo mawɗo fedde nde. Beasley ''also served two terms on Unley Council.'' Beasley toɗɗaa ko Komiseer gadano to Ostarali worgo ngam potal fartaŋŋeeji, o ƴetti golle ɗee ko e hitaande 1976. Caggal lebbi 18 tan e golle ɗee o artiraa e Diiso sarɗiiji laamu e lewru feebariyee 1978, o woni kadi komiseer. O toɗɗaa e yiilirde Qantas e lewru ut 1983, ko Kim Beazley (oon sahaa jaagorgal ko feewti e diwooje) – goɗɗo gadano wonande rewɓe.<ref name=":1">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-09-26|title=Beasley, Ms M. C.|url=https://hansardsearch.parliament.sa.gov.au/daily/lh/2024-09-26/11|access-date=2026-03-14|website=Hansard Daily – Parliament South Australia}}</ref> Beasley wonnoo ko hooreejo yiilirde fedde wiyeteende [[Ostarali]] e kitaale 1990. O ardii kadi goomu peewnoowo mawningol duuɓi 100 suɓngooji rewɓe to [[Ostarali]] worgo e hitaande 1994.<ref name=":02">{{Cite web|last=Henningham|first=Nikki|title=Beasley, Mary|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0697b.htm|access-date=2022-01-19|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia}}</ref><ref name=":12">{{cite news|last=Cunningham|first=Gwen|date=17 November 1982|title=Who are Australia's top women earners?|volume=50|page=60|newspaper=[[The Australian Women's Weekly]]|issue=22|url=http://nla.gov.au/nla.news-article52328188|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> E nder hitaande 2004, ñalngu Australia Day Honours, Beasley toɗɗaama tergal e Order of Australia ngam "gollaade njuɓɓudi laamu e nder Australia worgo e renndo, haa teeŋti noon e wonde tergal toppitiingal juɓɓule to bannge naalankaagal, jaŋde, cellal e mawningol renndo".<ref>{{cite news|date=27 August 1983|title=In Brief|volume=57|page=3|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=17,499|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article116425519|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|title=Mary Beasley's string of national firsts starts with South Australian commissioner for equal opportunity in 1975|url=https://adelaideaz.com/articles/mary-beasley-string-of-national-firsts-starts-with-south-australia-commissioner-for-equal-opportunity-in-1975-|access-date=2022-01-19|website=AdelaideAZ}}</ref> Susan Close yettinii Beasley e nder suudu sarɗiiji [[Ostarali]] worgo ñalnde 26 suwee, o hollitii « doole makko mawɗe e tiiɗnaare makko » e wonde « ndonu makko maantinngu e maantinngu e nder leydi ndii maa wuur ».<ref>{{cite news|date=18 March 1992|title=Tankard takes passion, grace to Adelaide|volume=66|page=25|newspaper=[[The Canberra Times]]|issue=20,793|location=Australian Capital Territory, Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article122404442|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=4 January 1994|title=Businesswoman for committee|volume=89|page=9|newspaper=The Times|issue=4,194|location=South Australia|url=http://nla.gov.au/nla.news-article196618681|via=National Library of Australia|accessdate=20 January 2022}}</ref> == Tuugnorgal<ref>{{Cite web|date=2004-01-26|title=Ms Mary Constance Beasley|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1055976|access-date=2022-01-19|website=It's an Honour}}</ref> == 0rahxnxp00rm2nu77qmjj5ibuzrghm7 Orlandinho 0 39080 161578 161048 2026-04-08T19:05:10Z Jiddababy 14248 161578 wikitext text/x-wiki '''Orlando Moreira''' (jibinaa ko 30 noowammbar 1899, ñalngu maayde mum anndaaka), ganndiraaɗo Orlandinho ko fukuyanke Beresiilnaajo. O waɗii pottitte tati e nder kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1921. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1921.<ref>{{cite web|url=https://www.worldfootball.net/person/pe352343/orlandinho/|title=Orlando Moreira|work=worldfootball.net|access-date=20 June 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rsssf.org/tables/21safull.html|title=South American Championship 1921|work=RSSSF|access-date=20 June 2021}}</ref> == Tugnorgal{{Databox}} == <references /> gfl4a1f0ztrgwecblo5jculsrcvsvty 161593 161578 2026-04-08T20:17:19Z Jiddababy 14248 161593 wikitext text/x-wiki == '''Orlando Moreira''' (jibinaa ko 30 noowammbar 1899, ñalngu maayde mum anndaaka), ganndiraaɗo Orlandinho ko fukuyanke Beresiilnaajo. O waɗii pottitte tati e nder kippu fuku koyɗe Beresiil e hitaande 1921. O jeyaa kadi ko e kippu Beresiil ngam tawtoreede kawgel Amerik worgo 1921.<ref>{{cite web|url=https://www.worldfootball.net/person/pe352343/orlandinho/|title=Orlando Moreira|work=worldfootball.net|access-date=20 June 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rsssf.org/tables/21safull.html|title=South American Championship 1921|work=RSSSF|access-date=20 June 2021}}</ref> == == Tugnorgal{{Databox}} == <references /> 0v9560nw0bs5e744d9enegyx6etqdp0 Marie Bashir 0 39133 161385 161205 2026-04-08T13:07:52Z MOIBARDE 10068 161385 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds.[8] Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020.[9] Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle.[10] Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.[11] E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976.[12] E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe."[13] Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001.[11] E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee.[14] E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande.[15] == Guwerneer leydi New South Wales == E fuɗɗoode hitaande 2001, e dow wasiyaaji hooreejo leydi New South Wales, Bob Carr, Elizabeth II, laamɗo leydi Ostarali toɗɗii Bashir guwerneer New South Wales, ɗum waɗi ɗum guwerneer debbo gadano e nder diiwaan hee, kadi ko kanko woni neɗɗo gadano iwdi Liban toɗɗaaɗo guwerneer kala diiwaan [[Ostarali]]. O huniima ñalnde 1 marse 2001, ñalnde 30 marse o waɗtaa sehil Ordre de l’Oustralie (AC). Nde o toɗɗaa ndee, jaaynoowo Sydney Morning Herald biyeteeɗo David Marr teskiima wonde « hol ko ɓuri nafoore caggal dingiral Macquarie Street, so wonaa karallaagal keeringal ngal debbo oo jogii e sukaaɓe mettuɓe ? Toɗɗagol Bashir ngol weltinaama e banngeeji ɗiɗi ɗii fof e politik, o yetti ɗum e nder jaaynde Sydney Morning Herald, o wiyi ko "suɓngo teskinngo" kadi o hollitii wonde Bashir maa won "daraniiɗo doole wonande ɓe ngalaadoole". E nder darnde guwerneer, Bashir yalti e golle ɓennuɗe. Wonande ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, o fuɗɗii eɓɓoore cellal ngam wallitde janngooɓe ɓiɓɓe leydi ndi e janngooɓe safaara e infirmiyeeji kam e wallitde yahrude yeeso e nanondiral. Ñalnde o toɗɗaa ndee tan, Bashir jaɓi wonde Patron e fedde toppitiinde ko fayti e wasiyaaji gaynaako en e lesbiyen en, ko kañum woni sabaabu toppitiiɗo ko fayti e hakkillaaji e renndo e nder renndo LGBT. Ko ngol woni go’o ko guwerneer NSW ina wallita fedde gaynaako. E hitaande 2005, Bashir udditi Sydney Gay and Lesbian Mardi Gras Festival e nder hiirde to Hyde Park, o wiyi wonde hiirde ndee ina fotnoo ƴellitde « oon sifaa ndimaagu ummoriiɗo e keewal mawngal e nder renndo men – keewal leƴƴi, diine, pinal e kadi jikkuuji jokkondire sabu en potaani jaɓde ko ɓuri heewde e ɗeen geɗe ngam [...] winding extraordinary back to jikkuuji keewɗi ɗi mberlaaka ko adii ina waɗa, wonaa tan e pelle gaynaako en e lesbiyen en, kono ko cellal rewɓe e geɗe keewɗe e nuunɗal renndo". Ñalnde 14 suwee 2011, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde o wasiyiima laamɗo debbo oo nde manndaa Bashir ɓeydetee duuɓi ɗiɗi goɗɗi haa 2014, ɗum noon jaɓaama : « E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, guwerneer oo ina joginoo sifaa toppitiiɗo golle mum, renndooji mum gooŋɗinɗi ɗii, ina njogii nafoore mum to bannge faggudu yimɓe kala nokkuure fuu...Sabu limngal maako feere-feere, kuugal maako e nafuuda maako, Professeur Bashir hokki posto taariiha e nafuuda, ko mari nafuuda e ''resonance'' wakkati." cdluunq0d9nm85i31yiaipm9ubcwsbp 161389 161385 2026-04-08T13:22:10Z MOIBARDE 10068 161389 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds. Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020. Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976.[12] E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe."[ Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001. E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee. E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]], Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande. == Guwerneer leydi New South Wales == E fuɗɗoode hitaande 2001, e dow wasiyaaji hooreejo leydi New South Wales, Bob Carr, Elizabeth II, laamɗo leydi Ostarali toɗɗii Bashir guwerneer New South Wales, ɗum waɗi ɗum guwerneer debbo gadano e nder diiwaan hee, kadi ko kanko woni neɗɗo gadano iwdi Liban toɗɗaaɗo guwerneer kala diiwaan [[Ostarali]]. O huniima ñalnde 1 marse 2001, ñalnde 30 marse o waɗtaa sehil Ordre de l’Oustralie (AC). Nde o toɗɗaa ndee, jaaynoowo Sydney Morning Herald biyeteeɗo David Marr teskiima wonde « hol ko ɓuri nafoore caggal dingiral Macquarie Street, so wonaa karallaagal keeringal ngal debbo oo jogii e sukaaɓe mettuɓe ? Toɗɗagol Bashir ngol weltinaama e banngeeji ɗiɗi ɗii fof e politik, o yetti ɗum e nder jaaynde Sydney Morning Herald, o wiyi ko "suɓngo teskinngo" kadi o hollitii wonde Bashir maa won "daraniiɗo doole wonande ɓe ngalaadoole". E nder darnde guwerneer, Bashir yalti e golle ɓennuɗe. Wonande ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, o fuɗɗii eɓɓoore cellal ngam wallitde janngooɓe ɓiɓɓe leydi ndi e janngooɓe safaara e infirmiyeeji kam e wallitde yahrude yeeso e nanondiral. Ñalnde o toɗɗaa ndee tan, Bashir jaɓi wonde Patron e fedde toppitiinde ko fayti e wasiyaaji gaynaako en e lesbiyen en, ko kañum woni sabaabu toppitiiɗo ko fayti e hakkillaaji e renndo e nder renndo LGBT. Ko ngol woni go’o ko guwerneer NSW ina wallita fedde gaynaako. E hitaande 2005, Bashir udditi Sydney Gay and Lesbian Mardi Gras Festival e nder hiirde to Hyde Park, o wiyi wonde hiirde ndee ina fotnoo ƴellitde « oon sifaa ndimaagu ummoriiɗo e keewal mawngal e nder renndo men – keewal leƴƴi, diine, pinal e kadi jikkuuji jokkondire sabu en potaani jaɓde ko ɓuri heewde e ɗeen geɗe ngam [...] winding extraordinary back to jikkuuji keewɗi ɗi mberlaaka ko adii ina waɗa, wonaa tan e pelle gaynaako en e lesbiyen en, kono ko cellal rewɓe e geɗe keewɗe e nuunɗal renndo". Ñalnde 14 suwee 2011, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde o wasiyiima laamɗo debbo oo nde manndaa Bashir ɓeydetee duuɓi ɗiɗi goɗɗi haa 2014, ɗum noon jaɓaama : « E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, guwerneer oo ina joginoo sifaa toppitiiɗo golle mum, renndooji mum gooŋɗinɗi ɗii, ina njogii nafoore mum to bannge faggudu yimɓe kala nokkuure fuu...Sabu limngal maako feere-feere, kuugal maako e nafuuda maako, Professeur Bashir hokki posto taariiha e nafuuda, ko mari nafuuda e ''resonance'' wakkati." 6ldl3y14x4l5yl96e8jzolxs5uteezb 161394 161389 2026-04-08T13:38:24Z MOIBARDE 10068 161394 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds. Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020. Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976.[12] E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe." Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001. E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee. E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]], Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande. == Guwerneer leydi New South Wales == E fuɗɗoode hitaande 2001, e dow wasiyaaji hooreejo leydi New South Wales, Bob Carr, Elizabeth II, laamɗo leydi Ostarali toɗɗii Bashir guwerneer New South Wales, ɗum waɗi ɗum guwerneer debbo gadano e nder diiwaan hee, kadi ko kanko woni neɗɗo gadano iwdi Liban toɗɗaaɗo guwerneer kala diiwaan [[Ostarali]]. O huniima ñalnde 1 marse 2001, ñalnde 30 marse o waɗtaa sehil Ordre de l’Oustralie (AC). Nde o toɗɗaa ndee, jaaynoowo Sydney Morning Herald biyeteeɗo David Marr teskiima wonde « hol ko ɓuri nafoore caggal dingiral Macquarie Street, so wonaa karallaagal keeringal ngal debbo oo jogii e sukaaɓe mettuɓe ? Toɗɗagol Bashir ngol weltinaama e banngeeji ɗiɗi ɗii fof e politik, o yetti ɗum e nder jaaynde Sydney Morning Herald, o wiyi ko "suɓngo teskinngo" kadi o hollitii wonde Bashir maa won "daraniiɗo doole wonande ɓe ngalaadoole". E nder darnde guwerneer, Bashir yalti e golle ɓennuɗe. Wonande ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, o fuɗɗii eɓɓoore cellal ngam wallitde janngooɓe ɓiɓɓe leydi ndi e janngooɓe safaara e infirmiyeeji kam e wallitde yahrude yeeso e nanondiral. Ñalnde o toɗɗaa ndee tan, Bashir jaɓi wonde Patron e fedde toppitiinde ko fayti e wasiyaaji gaynaako en e lesbiyen en, ko kañum woni sabaabu toppitiiɗo ko fayti e hakkillaaji e renndo e nder renndo LGBT. Ko ngol woni go’o ko guwerneer NSW ina wallita fedde gaynaako. E hitaande 2005, Bashir udditi Sydney Gay and Lesbian Mardi Gras Festival e nder hiirde to Hyde Park, o wiyi wonde hiirde ndee ina fotnoo ƴellitde « oon sifaa ndimaagu ummoriiɗo e keewal mawngal e nder renndo men – keewal leƴƴi, diine, pinal e kadi jikkuuji jokkondire sabu en potaani jaɓde ko ɓuri heewde e ɗeen geɗe ngam [...] winding extraordinary back to jikkuuji keewɗi ɗi mberlaaka ko adii ina waɗa, wonaa tan e pelle gaynaako en e lesbiyen en, kono ko cellal rewɓe e geɗe keewɗe e nuunɗal renndo". Ñalnde 14 suwee 2011, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde o wasiyiima laamɗo debbo oo nde manndaa Bashir ɓeydetee duuɓi ɗiɗi goɗɗi haa 2014, ɗum noon jaɓaama : « E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, guwerneer oo ina joginoo sifaa toppitiiɗo golle mum, renndooji mum gooŋɗinɗi ɗii, ina njogii nafoore mum to bannge faggudu yimɓe kala nokkuure fuu...Sabu limngal maako feere-feere, kuugal maako e nafuuda maako, Professeur Bashir hokki posto taariiha e nafuuda, ko mari nafuuda e ''resonance'' wakkati." Gila nde o fuɗɗii wonde guwerneer, Bashir, hono no gardiiɗo makko oo nii, hoɗaani e galle laamu, to Sidney, ina joginoo ɗum ngam jaɓɓaade e golle laamu. Kono, e lewru oktoobar 2011, hooreejo leydi keso oo, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde Bashir jaɓii eɓɓaande O'Farrell ngam artirde e nder galle laamu : "Yimɓe heewɓe ina cikka wonde guwerneer ina foti hoɗde e galle laamu hoɗorde to galle laamu ngam waɗde faayiida rokkude nokkuuji hoɗorde potɗi". Kono, nde tawnoo galle laamu nguu wonaano hoɗorde fotde duuɓi sappo e joy, O'Farrell hollitii kadi wonde Bashir maa fuɗɗo yahde e galle ɓurɗo famɗude saraaji mum, ina wiyee chalet, tawi noon peewnugol baagal mawngal ina waɗa, e miijo yahde e galle mawɗo oo caggal hitaande ndee. Ko o guwerneer leydi ndi ɓurɗo juutde balɗe, Bashir ina joginoo komisiyoŋ gonɗo e laamu ngam wonde gardiiɗo ''Commonwealth'' nde guwerneer mawɗo leydi [[Ostarali]] alaa e leydi [[Ostarali]]. O woniino e golle Administrateur laabi keewɗi : tuggi 10 haa 17 sulyee 2007, 30 suwee haa 12 oktoobar 2007, e 20 abriil haa 4 mee 2008 tawi Michael Jeffery alaa heen, e tuggi 30 sulyee haa 6 ut 2008, 5 haa 19 mars2072 . e ñalnde 7 haa 12 lewru juko hitaande 2010, tawi Quentin Bryce alaa heen.[ciimtol ina haani] == Darnde e teddungal goɗɗal == E hitaande 2002, Bashir wonti gardiiɗo fedde safaara hakkunde Ostarali e Vietnam, o naati e porogaraamuuji cellal gollondiral e nder leydi Vietnam, haa teeŋti noon e nder gure teeru. Ñalnde 17 lewru Mbooy hitaande 2001, guwerneer mawɗo leydi ndii, hono Sir William Deane, waɗti Bashir e golle mum, hono Dame of Grace e nder njuɓɓudi ɓurndi teddude e opitaal St John de Jerusalem (DStJ). Nde tawnoo ko adii ɗuum o janngii violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 2002, Bashir naamnaama yo won Patron e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi balloowo Opera Ostarali, Orkestra Simfoni Sydney, Koral Filharmoni Sydney, Opera Pinchgut e Duɗal Arkewolosi Ostarali to Aten. E hitaande 2003 Bashir heɓi njeenaari laamɗo debbo cellal hakkille, ndi laamɗo debbo biyeteeɗo Galyani Vadhana mo Taylande rokki ɗum, ngam darnde makko e porogaraamuuji ballondiral hakkunde [[Ostarali]] e Taylande, e hitaande 2004 o anndiraa wonde ngalu nguurndam [[Ostarali]]. E hitaande 2004 o waɗtaa tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe (UNIFEM).[28] E lewru marse 2004, e nder njillu makko to [[Liban]], Bashir toɗɗaa e gardagol Seneraal Emile Lahoud, hooreejo leydi [[Liban]], o wonti Ofisee mawɗo e nder Ordo ngenndiijo Cedar. Ñalnde 14 suwee, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Carr, hollitii wonde maa o wasiyo laamɗo leydi ndii yo manndaa Bashir ɓeyde duuɓi tati goɗɗi. Palaas Buckingham tabitinii wasiya makko ñalnde 1 oktoobar o wiyi wonde: "Laamɗo debbo oo ina weltii e mawɗo porfeseer Marie Bashir AC, ngam heddaade e darnde mum jooni ndee haa lewru feebariyee 2008 no wasiyaa nii." Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). 5fxvk11m62nvuqvjxw91rapbotagyf7 161401 161394 2026-04-08T13:51:29Z MOIBARDE 10068 161401 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds. Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020. Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976.[12] E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe." Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001. E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee. E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]], Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande. == Guwerneer leydi New South Wales == E fuɗɗoode hitaande 2001, e dow wasiyaaji hooreejo leydi New South Wales, Bob Carr, Elizabeth II, laamɗo leydi Ostarali toɗɗii Bashir guwerneer New South Wales, ɗum waɗi ɗum guwerneer debbo gadano e nder diiwaan hee, kadi ko kanko woni neɗɗo gadano iwdi Liban toɗɗaaɗo guwerneer kala diiwaan [[Ostarali]]. O huniima ñalnde 1 marse 2001, ñalnde 30 marse o waɗtaa sehil Ordre de l’Oustralie (AC). Nde o toɗɗaa ndee, jaaynoowo Sydney Morning Herald biyeteeɗo David Marr teskiima wonde « hol ko ɓuri nafoore caggal dingiral Macquarie Street, so wonaa karallaagal keeringal ngal debbo oo jogii e sukaaɓe mettuɓe ? Toɗɗagol Bashir ngol weltinaama e banngeeji ɗiɗi ɗii fof e politik, o yetti ɗum e nder jaaynde Sydney Morning Herald, o wiyi ko "suɓngo teskinngo" kadi o hollitii wonde Bashir maa won "daraniiɗo doole wonande ɓe ngalaadoole". E nder darnde guwerneer, Bashir yalti e golle ɓennuɗe. Wonande ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, o fuɗɗii eɓɓoore cellal ngam wallitde janngooɓe ɓiɓɓe leydi ndi e janngooɓe safaara e infirmiyeeji kam e wallitde yahrude yeeso e nanondiral. Ñalnde o toɗɗaa ndee tan, Bashir jaɓi wonde Patron e fedde toppitiinde ko fayti e wasiyaaji gaynaako en e lesbiyen en, ko kañum woni sabaabu toppitiiɗo ko fayti e hakkillaaji e renndo e nder renndo LGBT. Ko ngol woni go’o ko guwerneer NSW ina wallita fedde gaynaako. E hitaande 2005, Bashir udditi Sydney Gay and Lesbian Mardi Gras Festival e nder hiirde to Hyde Park, o wiyi wonde hiirde ndee ina fotnoo ƴellitde « oon sifaa ndimaagu ummoriiɗo e keewal mawngal e nder renndo men – keewal leƴƴi, diine, pinal e kadi jikkuuji jokkondire sabu en potaani jaɓde ko ɓuri heewde e ɗeen geɗe ngam [...] winding extraordinary back to jikkuuji keewɗi ɗi mberlaaka ko adii ina waɗa, wonaa tan e pelle gaynaako en e lesbiyen en, kono ko cellal rewɓe e geɗe keewɗe e nuunɗal renndo". Ñalnde 14 suwee 2011, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde o wasiyiima laamɗo debbo oo nde manndaa Bashir ɓeydetee duuɓi ɗiɗi goɗɗi haa 2014, ɗum noon jaɓaama : « E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, guwerneer oo ina joginoo sifaa toppitiiɗo golle mum, renndooji mum gooŋɗinɗi ɗii, ina njogii nafoore mum to bannge faggudu yimɓe kala nokkuure fuu...Sabu limngal maako feere-feere, kuugal maako e nafuuda maako, Professeur Bashir hokki posto taariiha e nafuuda, ko mari nafuuda e ''resonance'' wakkati." Gila nde o fuɗɗii wonde guwerneer, Bashir, hono no gardiiɗo makko oo nii, hoɗaani e galle laamu, to Sidney, ina joginoo ɗum ngam jaɓɓaade e golle laamu. Kono, e lewru oktoobar 2011, hooreejo leydi keso oo, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde Bashir jaɓii eɓɓaande O'Farrell ngam artirde e nder galle laamu : "Yimɓe heewɓe ina cikka wonde guwerneer ina foti hoɗde e galle laamu hoɗorde to galle laamu ngam waɗde faayiida rokkude nokkuuji hoɗorde potɗi". Kono, nde tawnoo galle laamu nguu wonaano hoɗorde fotde duuɓi sappo e joy, O'Farrell hollitii kadi wonde Bashir maa fuɗɗo yahde e galle ɓurɗo famɗude saraaji mum, ina wiyee chalet, tawi noon peewnugol baagal mawngal ina waɗa, e miijo yahde e galle mawɗo oo caggal hitaande ndee. Ko o guwerneer leydi ndi ɓurɗo juutde balɗe, Bashir ina joginoo komisiyoŋ gonɗo e laamu ngam wonde gardiiɗo ''Commonwealth'' nde guwerneer mawɗo leydi [[Ostarali]] alaa e leydi [[Ostarali]]. O woniino e golle Administrateur laabi keewɗi : tuggi 10 haa 17 sulyee 2007, 30 suwee haa 12 oktoobar 2007, e 20 abriil haa 4 mee 2008 tawi Michael Jeffery alaa heen, e tuggi 30 sulyee haa 6 ut 2008, 5 haa 19 mars2072 . e ñalnde 7 haa 12 lewru juko hitaande 2010, tawi Quentin Bryce alaa heen.[ciimtol ina haani] == Darnde e teddungal goɗɗal == E hitaande 2002, Bashir wonti gardiiɗo fedde safaara hakkunde Ostarali e Vietnam, o naati e porogaraamuuji cellal gollondiral e nder leydi Vietnam, haa teeŋti noon e nder gure teeru. Ñalnde 17 lewru Mbooy hitaande 2001, guwerneer mawɗo leydi ndii, hono Sir William Deane, waɗti Bashir e golle mum, hono Dame of Grace e nder njuɓɓudi ɓurndi teddude e opitaal St John de Jerusalem (DStJ). Nde tawnoo ko adii ɗuum o janngii violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 2002, Bashir naamnaama yo won Patron e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi balloowo Opera Ostarali, Orkestra Simfoni Sydney, Koral Filharmoni Sydney, Opera Pinchgut e Duɗal Arkewolosi Ostarali to Aten. E hitaande 2003 Bashir heɓi njeenaari laamɗo debbo cellal hakkille, ndi laamɗo debbo biyeteeɗo Galyani Vadhana mo Taylande rokki ɗum, ngam darnde makko e porogaraamuuji ballondiral hakkunde [[Ostarali]] e Taylande, e hitaande 2004 o anndiraa wonde ngalu nguurndam [[Ostarali]]. E hitaande 2004 o waɗtaa tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe (UNIFEM).[28] E lewru marse 2004, e nder njillu makko to [[Liban]], Bashir toɗɗaa e gardagol Seneraal Emile Lahoud, hooreejo leydi [[Liban]], o wonti Ofisee mawɗo e nder Ordo ngenndiijo Cedar. Ñalnde 14 suwee, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Carr, hollitii wonde maa o wasiyo laamɗo leydi ndii yo manndaa Bashir ɓeyde duuɓi tati goɗɗi. Palaas Buckingham tabitinii wasiya makko ñalnde 1 oktoobar o wiyi wonde: "Laamɗo debbo oo ina weltii e mawɗo porfeseer Marie Bashir AC, ngam heddaade e darnde mum jooni ndee haa lewru feebariyee 2008 no wasiyaa nii." Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). E lewru suwee 2006, Bashir ina jeyaa e ñaawoore mawnde, nde ɓe ngaddi e Ñaawirde Kuuge ''Administrative'' hakkunde safroowo hakkille biyeteeɗo Brendan O’ Sullivan e sarwiis cellal nokku Sydney South West. Bashir ko fenaande limtaa e ñaawoore ndee ko hooreejo fedde toppitiinde cellal nokku oo, hono Mike Wallace ; kono, nde wonnoo ko Guwerneer o waawii woppude seedamfaaguuji e nder ñaawirdu nduu, o wiyi ina jogii immunité sovereign, ko ɗum woni doosgal sariya haɗata sovereign walla dowla jogaade sariyaaji ɗi o sosi ɗii. E lewru abriil 2007 Bashir suɓaama e Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam ƴettude golle duuɓi nay ngam wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, fuɗɗoraade ñalnde 1 lewru juko hitaande 2007. Ko ñalnde 15 oktoobar 2007 anndinaa wonde laamɗo debbo oo, e dow wasiyaaji gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Morris Iemma, ɓeydii toɗɗagol Bashir e guwerneer duuɓi nay goɗɗi haa lewru feebariyee 2012. Ñalnde 4 noowammbar 2009, hooreejo leydi [[Farayse]] e oon sahaa, hono Nicolas Sarkozy, toɗɗii mo « Chevalier » to Ordre National de la Légion d’Honneur, o rokkaama kadi ko ammbasadeer [[Farayse]] to Ostarali, hono Michel Filhol. E lewru mee e lewru suwee 2010, laamu New South Wales heɓiino ƴaañde : Karyn Paluzzano sabu ŋakkeende ngalu, David Campbell sabu ŋakkeende ngalu, Ian Macdonald sabu ŋakkeende ngalu, e woppude golle Graham West. Ɗee ɗoo geɗe njiytaama no feewi e teeŋtinde waasde laamu NSW laamaade no haanirta nii, e nder jaabawol ngol, won noddaali keewɗi ngam Bashir ƴettude peeje ngam wonde guwerneer e riiwtude laamu nguu. O fiyi ɗeen noddaali e yeewtere rajo ñalnde 10 suwee, o wiyi wonde : Laawol tan ngol ɓe [Laamu NSW] mbaawi majjude, so en mbiyat, ko so tawii won woote ɗe ngalaa hoolaare... Wooteeji ina ngara sahaa e sahaa fof ko ɗum waɗi ɗum artira e juuɗe yimɓe ɓee. E darorɗe hitaande 2010, Diiso Munisipaal Mosman innitiri nokku keso dingiral to Rawson Park ngam teddinde Bashir, ngam mawninde golle makko e New South Wales e renndo Mosman fof. O udditi e dow laabi "Centre de sports Marie Bashir Mosman" ñalnde 10 lewru Duujal hitaande 2010 e meer wuro ngoo, hono Anne Connon. Ñalnde 19 abriil 2012, Bashir rokkaama innde “Grande Cordon de l’Ordre National du Cedar” to hooreejo leydi [[Liban]], hono Seneraal Michel Suleiman, to galle laamu to Sidney, e nder njillu makko to [[Ostarali]]. E nder batu Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e lewru mee 2012, Bashir hollitii anniya mum woppude golle kanseer.[42] E nder kewu ngam mawninde o woppi golle makko e golle kanseer, natal makko hollirngal Bashir e wonde kanseer mo Shen Jiawei holliri, ngam faweede e nder suudu mawndu nduu. Kadi e lewru abriil, anndinaama wonde manndaa Bashir e guwerneer, mo fotnoo joofde e lewru feebariyee 2014, ɓeydaama lebbi jeegom goɗɗi haa lewru suwee 2014, ɗo Bashir holliti anniya mum woppude golle. Ñalnde 26 mee 2013, Bashir toɗɗaa e darnde ofisee e nder Ordre National de la Légion d’Honneur e juuɗe hooreejo leydi Farayse e oon sahaa, hono François Hollande, o waɗti ɗum e innde ndee e nder kewu to galle laamu Sydney, tawi ko Seneraal Regis Outtier, Sekreteruuji Sosiyetee Seneraal d'Teddungal. Ñalnde 21 oktoobar 2013, hooreejo leydi O'Farrell e jaagorgal jaŋde Adrian Piccoli kollitii wonde duɗal leslesal kesal to Strathfield to nokku ɓooyɗo ɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Adventist Sydney woni ɗoo, maa innire "Duɗal laamu Marie Bashir" ngam teddinde mo. E nder bayyinaango ngoo O'Farrell hollitii wonde: "Innde ndee duɗal innde Professeur Bashir ina teddini darnde makko teeŋtunde e NSW, kadi ko siftorde wonde o heɓi denndaangal ceergal makko caggal nde o janngi e duɗe laamu – gila e duɗal laamu Narrandera haa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ''Girls''". Ñalnde 28 noowammbar 2013, hooreejo leydi NSW hollitii wonde laamɗo debbo oo rokkii yamiroore yo tiitoonde "''The Honourable''" rokke guwerneeruuji e guwerneeruuji ɓooyɗi leydi New South Wales. quzh65ltmaqnvp5tm23vm0cumys3he9 161405 161401 2026-04-08T13:58:50Z MOIBARDE 10068 161405 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds. Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020. Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976.[12] E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe." Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001. E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee. E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]], Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande. == Guwerneer leydi New South Wales == E fuɗɗoode hitaande 2001, e dow wasiyaaji hooreejo leydi New South Wales, Bob Carr, Elizabeth II, laamɗo leydi Ostarali toɗɗii Bashir guwerneer New South Wales, ɗum waɗi ɗum guwerneer debbo gadano e nder diiwaan hee, kadi ko kanko woni neɗɗo gadano iwdi Liban toɗɗaaɗo guwerneer kala diiwaan [[Ostarali]]. O huniima ñalnde 1 marse 2001, ñalnde 30 marse o waɗtaa sehil Ordre de l’Oustralie (AC). Nde o toɗɗaa ndee, jaaynoowo Sydney Morning Herald biyeteeɗo David Marr teskiima wonde « hol ko ɓuri nafoore caggal dingiral Macquarie Street, so wonaa karallaagal keeringal ngal debbo oo jogii e sukaaɓe mettuɓe ? Toɗɗagol Bashir ngol weltinaama e banngeeji ɗiɗi ɗii fof e politik, o yetti ɗum e nder jaaynde Sydney Morning Herald, o wiyi ko "suɓngo teskinngo" kadi o hollitii wonde Bashir maa won "daraniiɗo doole wonande ɓe ngalaadoole". E nder darnde guwerneer, Bashir yalti e golle ɓennuɗe. Wonande ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, o fuɗɗii eɓɓoore cellal ngam wallitde janngooɓe ɓiɓɓe leydi ndi e janngooɓe safaara e infirmiyeeji kam e wallitde yahrude yeeso e nanondiral. Ñalnde o toɗɗaa ndee tan, Bashir jaɓi wonde Patron e fedde toppitiinde ko fayti e wasiyaaji gaynaako en e lesbiyen en, ko kañum woni sabaabu toppitiiɗo ko fayti e hakkillaaji e renndo e nder renndo LGBT. Ko ngol woni go’o ko guwerneer NSW ina wallita fedde gaynaako. E hitaande 2005, Bashir udditi Sydney Gay and Lesbian Mardi Gras Festival e nder hiirde to Hyde Park, o wiyi wonde hiirde ndee ina fotnoo ƴellitde « oon sifaa ndimaagu ummoriiɗo e keewal mawngal e nder renndo men – keewal leƴƴi, diine, pinal e kadi jikkuuji jokkondire sabu en potaani jaɓde ko ɓuri heewde e ɗeen geɗe ngam [...] winding extraordinary back to jikkuuji keewɗi ɗi mberlaaka ko adii ina waɗa, wonaa tan e pelle gaynaako en e lesbiyen en, kono ko cellal rewɓe e geɗe keewɗe e nuunɗal renndo". Ñalnde 14 suwee 2011, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde o wasiyiima laamɗo debbo oo nde manndaa Bashir ɓeydetee duuɓi ɗiɗi goɗɗi haa 2014, ɗum noon jaɓaama : « E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, guwerneer oo ina joginoo sifaa toppitiiɗo golle mum, renndooji mum gooŋɗinɗi ɗii, ina njogii nafoore mum to bannge faggudu yimɓe kala nokkuure fuu...Sabu limngal maako feere-feere, kuugal maako e nafuuda maako, Professeur Bashir hokki posto taariiha e nafuuda, ko mari nafuuda e ''resonance'' wakkati." Gila nde o fuɗɗii wonde guwerneer, Bashir, hono no gardiiɗo makko oo nii, hoɗaani e galle laamu, to Sidney, ina joginoo ɗum ngam jaɓɓaade e golle laamu. Kono, e lewru oktoobar 2011, hooreejo leydi keso oo, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde Bashir jaɓii eɓɓaande O'Farrell ngam artirde e nder galle laamu : "Yimɓe heewɓe ina cikka wonde guwerneer ina foti hoɗde e galle laamu hoɗorde to galle laamu ngam waɗde faayiida rokkude nokkuuji hoɗorde potɗi". Kono, nde tawnoo galle laamu nguu wonaano hoɗorde fotde duuɓi sappo e joy, O'Farrell hollitii kadi wonde Bashir maa fuɗɗo yahde e galle ɓurɗo famɗude saraaji mum, ina wiyee chalet, tawi noon peewnugol baagal mawngal ina waɗa, e miijo yahde e galle mawɗo oo caggal hitaande ndee. Ko o guwerneer leydi ndi ɓurɗo juutde balɗe, Bashir ina joginoo komisiyoŋ gonɗo e laamu ngam wonde gardiiɗo ''Commonwealth'' nde guwerneer mawɗo leydi [[Ostarali]] alaa e leydi [[Ostarali]]. O woniino e golle Administrateur laabi keewɗi : tuggi 10 haa 17 sulyee 2007, 30 suwee haa 12 oktoobar 2007, e 20 abriil haa 4 mee 2008 tawi Michael Jeffery alaa heen, e tuggi 30 sulyee haa 6 ut 2008, 5 haa 19 mars2072 . e ñalnde 7 haa 12 lewru juko hitaande 2010, tawi Quentin Bryce alaa heen.[ciimtol ina haani] == Darnde e teddungal goɗɗal == E hitaande 2002, Bashir wonti gardiiɗo fedde safaara hakkunde Ostarali e Vietnam, o naati e porogaraamuuji cellal gollondiral e nder leydi Vietnam, haa teeŋti noon e nder gure teeru. Ñalnde 17 lewru Mbooy hitaande 2001, guwerneer mawɗo leydi ndii, hono Sir William Deane, waɗti Bashir e golle mum, hono Dame of Grace e nder njuɓɓudi ɓurndi teddude e opitaal St John de Jerusalem (DStJ). Nde tawnoo ko adii ɗuum o janngii violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 2002, Bashir naamnaama yo won Patron e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi balloowo Opera Ostarali, Orkestra Simfoni Sydney, Koral Filharmoni Sydney, Opera Pinchgut e Duɗal Arkewolosi Ostarali to Aten. E hitaande 2003 Bashir heɓi njeenaari laamɗo debbo cellal hakkille, ndi laamɗo debbo biyeteeɗo Galyani Vadhana mo Taylande rokki ɗum, ngam darnde makko e porogaraamuuji ballondiral hakkunde [[Ostarali]] e Taylande, e hitaande 2004 o anndiraa wonde ngalu nguurndam [[Ostarali]]. E hitaande 2004 o waɗtaa tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe (UNIFEM).[28] E lewru marse 2004, e nder njillu makko to [[Liban]], Bashir toɗɗaa e gardagol Seneraal Emile Lahoud, hooreejo leydi [[Liban]], o wonti Ofisee mawɗo e nder Ordo ngenndiijo Cedar. Ñalnde 14 suwee, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Carr, hollitii wonde maa o wasiyo laamɗo leydi ndii yo manndaa Bashir ɓeyde duuɓi tati goɗɗi. Palaas Buckingham tabitinii wasiya makko ñalnde 1 oktoobar o wiyi wonde: "Laamɗo debbo oo ina weltii e mawɗo porfeseer Marie Bashir AC, ngam heddaade e darnde mum jooni ndee haa lewru feebariyee 2008 no wasiyaa nii." Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). E lewru suwee 2006, Bashir ina jeyaa e ñaawoore mawnde, nde ɓe ngaddi e Ñaawirde Kuuge ''Administrative'' hakkunde safroowo hakkille biyeteeɗo Brendan O’ Sullivan e sarwiis cellal nokku Sydney South West. Bashir ko fenaande limtaa e ñaawoore ndee ko hooreejo fedde toppitiinde cellal nokku oo, hono Mike Wallace ; kono, nde wonnoo ko Guwerneer o waawii woppude seedamfaaguuji e nder ñaawirdu nduu, o wiyi ina jogii immunité sovereign, ko ɗum woni doosgal sariya haɗata sovereign walla dowla jogaade sariyaaji ɗi o sosi ɗii. E lewru abriil 2007 Bashir suɓaama e Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam ƴettude golle duuɓi nay ngam wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, fuɗɗoraade ñalnde 1 lewru juko hitaande 2007. Ko ñalnde 15 oktoobar 2007 anndinaa wonde laamɗo debbo oo, e dow wasiyaaji gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Morris Iemma, ɓeydii toɗɗagol Bashir e guwerneer duuɓi nay goɗɗi haa lewru feebariyee 2012. Ñalnde 4 noowammbar 2009, hooreejo leydi [[Farayse]] e oon sahaa, hono Nicolas Sarkozy, toɗɗii mo « Chevalier » to Ordre National de la Légion d’Honneur, o rokkaama kadi ko ammbasadeer [[Farayse]] to Ostarali, hono Michel Filhol. E lewru mee e lewru suwee 2010, laamu New South Wales heɓiino ƴaañde : Karyn Paluzzano sabu ŋakkeende ngalu, David Campbell sabu ŋakkeende ngalu, Ian Macdonald sabu ŋakkeende ngalu, e woppude golle Graham West. Ɗee ɗoo geɗe njiytaama no feewi e teeŋtinde waasde laamu NSW laamaade no haanirta nii, e nder jaabawol ngol, won noddaali keewɗi ngam Bashir ƴettude peeje ngam wonde guwerneer e riiwtude laamu nguu. O fiyi ɗeen noddaali e yeewtere rajo ñalnde 10 suwee, o wiyi wonde : Laawol tan ngol ɓe [Laamu NSW] mbaawi majjude, so en mbiyat, ko so tawii won woote ɗe ngalaa hoolaare... Wooteeji ina ngara sahaa e sahaa fof ko ɗum waɗi ɗum artira e juuɗe yimɓe ɓee. E darorɗe hitaande 2010, Diiso Munisipaal Mosman innitiri nokku keso dingiral to Rawson Park ngam teddinde Bashir, ngam mawninde golle makko e New South Wales e renndo Mosman fof. O udditi e dow laabi "Centre de sports Marie Bashir Mosman" ñalnde 10 lewru Duujal hitaande 2010 e meer wuro ngoo, hono Anne Connon. Ñalnde 19 abriil 2012, Bashir rokkaama innde “Grande Cordon de l’Ordre National du Cedar” to hooreejo leydi [[Liban]], hono Seneraal Michel Suleiman, to galle laamu to Sidney, e nder njillu makko to [[Ostarali]]. E nder batu Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e lewru mee 2012, Bashir hollitii anniya mum woppude golle kanseer.[42] E nder kewu ngam mawninde o woppi golle makko e golle kanseer, natal makko hollirngal Bashir e wonde kanseer mo Shen Jiawei holliri, ngam faweede e nder suudu mawndu nduu. Kadi e lewru abriil, anndinaama wonde manndaa Bashir e guwerneer, mo fotnoo joofde e lewru feebariyee 2014, ɓeydaama lebbi jeegom goɗɗi haa lewru suwee 2014, ɗo Bashir holliti anniya mum woppude golle. Ñalnde 26 mee 2013, Bashir toɗɗaa e darnde ofisee e nder Ordre National de la Légion d’Honneur e juuɗe hooreejo leydi Farayse e oon sahaa, hono François Hollande, o waɗti ɗum e innde ndee e nder kewu to galle laamu Sydney, tawi ko Seneraal Regis Outtier, Sekreteruuji Sosiyetee Seneraal d'Teddungal. Ñalnde 21 oktoobar 2013, hooreejo leydi O'Farrell e jaagorgal jaŋde Adrian Piccoli kollitii wonde duɗal leslesal kesal to Strathfield to nokku ɓooyɗo ɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Adventist Sydney woni ɗoo, maa innire "Duɗal laamu Marie Bashir" ngam teddinde mo. E nder bayyinaango ngoo O'Farrell hollitii wonde: "Innde ndee duɗal innde Professeur Bashir ina teddini darnde makko teeŋtunde e NSW, kadi ko siftorde wonde o heɓi denndaangal ceergal makko caggal nde o janngi e duɗe laamu – gila e duɗal laamu Narrandera haa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ''Girls''". Ñalnde 28 noowammbar 2013, hooreejo leydi NSW hollitii wonde laamɗo debbo oo rokkii yamiroore yo tiitoonde "''The Honourable''" rokke guwerneeruuji e guwerneeruuji ɓooyɗi leydi New South Wales. Ñalnde 5 lewru Duujal hitaande 2013, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sydney fellitii waylude innde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sydney ngam teddinde mo, wonta Duɗal Marie Bashir ngam Ñawbuuli e Kisal Biosekirit. Kadi e lewru Duujal 2013, Bashir wonti gardiiɗo fedde NAISDA. E nder hitaande 2014, Bashir waɗaama ''Dame of the Order of Australia'' "Ngam heɓde golle maantiniiɗe e ɓurɗe teeŋtude e golle mum e nder njuɓɓudi laamu, nguurndam renndo, e yimɓe New South Wales, e safaara, haa teeŋti noon e wonde daraniiɗo ɓamtaare cellal hakkille, e jokkondiral hakkunde leyɗeele, e jokkondiral hakkunde leyɗeele ƴellitgol porogaraamuuji cellal gollondiral, e wonde ardotooɗo jaŋde toownde". E lewru Seeɗto 2014, natal makko laawɗungal e guwerneer mo Mathew Lynn, keɓɗo njeenaari Archibald, hollitaama to suudu laamu, e gardagol hooreejo leydi ndii, hono Mike Baird. E lewru noowammbar 2014, nokku jannginoowo Marie Bashir udditaa to opitaal laamɗo Alfred, to Camperdown. Catal ngal ina waɗi cuuɗi keertiiɗi ko wayi no cuuɗi jooɗaade juutɗi, cuuɗi cellal hakkille ɓuuɓɗi, cuuɗi ñawbuuli ñaamde Peter Beumont, kam e cuuɗi yumma e ɓiɗɗo Naarmuru. == Retireede == Ko adii nde o woppata laamu ñalnde 1 oktoobar 2014, Bashir teskiima wonde sahaa oo ina foti yahde, ko famɗi fof ko Sir Roden Cutler waɗi e laamu nguu : « jaambaaro wolde mo ŋakkiraa koyngal gollanaade ndii leydi, miɗo yiɗi miijaade wonde ko kanko woni guwerneer ɓurɗo juutde balɗe... mo miɗo teddini ɗum. Lomtii mo ko Seneraal David Hurley. === Jokkude darnde === Bashir hollitii e sahaa nde o woppi golle ndee, nafoore makko e jokkude golle makko e nder renndo, haa teeŋti noon e fannu gonɗo e ŋakkere teskuyaaji caggal mboros e nder soldateeɓe konu [[Ostarali]]. Haa lewru noowammbar 2020 Bashir jeyaa ko e tato wallitooɓe fedde jaŋde ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Darnde makko e nder fedde NAISDA jokki haa lewru Duujal 2021. === Wade === Bashir maayi ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 2026, tawi omo yahra e duuɓi 95. Hooreejo leydi ndi hono Chris Minns hollitii wonde maa o teddine e wirwirnde laamu. 73pxkm3nlkaqyrt0ggxykbi9aq1p8w1 161409 161405 2026-04-08T14:16:11Z MOIBARDE 10068 161409 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds. Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020. Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976. E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe." Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001. E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee. E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]], Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande. == Guwerneer leydi New South Wales == E fuɗɗoode hitaande 2001, e dow wasiyaaji hooreejo leydi New South Wales, Bob Carr, Elizabeth II, laamɗo leydi Ostarali toɗɗii Bashir guwerneer New South Wales, ɗum waɗi ɗum guwerneer debbo gadano e nder diiwaan hee, kadi ko kanko woni neɗɗo gadano iwdi Liban toɗɗaaɗo guwerneer kala diiwaan [[Ostarali]]. O huniima ñalnde 1 marse 2001, ñalnde 30 marse o waɗtaa sehil Ordre de l’Oustralie (AC). Nde o toɗɗaa ndee, jaaynoowo Sydney Morning Herald biyeteeɗo David Marr teskiima wonde « hol ko ɓuri nafoore caggal dingiral Macquarie Street, so wonaa karallaagal keeringal ngal debbo oo jogii e sukaaɓe mettuɓe ? Toɗɗagol Bashir ngol weltinaama e banngeeji ɗiɗi ɗii fof e politik, o yetti ɗum e nder jaaynde Sydney Morning Herald, o wiyi ko "suɓngo teskinngo" kadi o hollitii wonde Bashir maa won "daraniiɗo doole wonande ɓe ngalaadoole". E nder darnde guwerneer, Bashir yalti e golle ɓennuɗe. Wonande ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, o fuɗɗii eɓɓoore cellal ngam wallitde janngooɓe ɓiɓɓe leydi ndi e janngooɓe safaara e infirmiyeeji kam e wallitde yahrude yeeso e nanondiral. Ñalnde o toɗɗaa ndee tan, Bashir jaɓi wonde Patron e fedde toppitiinde ko fayti e wasiyaaji gaynaako en e lesbiyen en, ko kañum woni sabaabu toppitiiɗo ko fayti e hakkillaaji e renndo e nder renndo LGBT. Ko ngol woni go’o ko guwerneer NSW ina wallita fedde gaynaako. E hitaande 2005, Bashir udditi Sydney Gay and Lesbian Mardi Gras Festival e nder hiirde to Hyde Park, o wiyi wonde hiirde ndee ina fotnoo ƴellitde « oon sifaa ndimaagu ummoriiɗo e keewal mawngal e nder renndo men – keewal leƴƴi, diine, pinal e kadi jikkuuji jokkondire sabu en potaani jaɓde ko ɓuri heewde e ɗeen geɗe ngam [...] winding extraordinary back to jikkuuji keewɗi ɗi mberlaaka ko adii ina waɗa, wonaa tan e pelle gaynaako en e lesbiyen en, kono ko cellal rewɓe e geɗe keewɗe e nuunɗal renndo". Ñalnde 14 suwee 2011, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde o wasiyiima laamɗo debbo oo nde manndaa Bashir ɓeydetee duuɓi ɗiɗi goɗɗi haa 2014, ɗum noon jaɓaama : « E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, guwerneer oo ina joginoo sifaa toppitiiɗo golle mum, renndooji mum gooŋɗinɗi ɗii, ina njogii nafoore mum to bannge faggudu yimɓe kala nokkuure fuu...Sabu limngal maako feere-feere, kuugal maako e nafuuda maako, Professeur Bashir hokki posto taariiha e nafuuda, ko mari nafuuda e ''resonance'' wakkati." Gila nde o fuɗɗii wonde guwerneer, Bashir, hono no gardiiɗo makko oo nii, hoɗaani e galle laamu, to Sidney, ina joginoo ɗum ngam jaɓɓaade e golle laamu. Kono, e lewru oktoobar 2011, hooreejo leydi keso oo, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde Bashir jaɓii eɓɓaande O'Farrell ngam artirde e nder galle laamu : "Yimɓe heewɓe ina cikka wonde guwerneer ina foti hoɗde e galle laamu hoɗorde to galle laamu ngam waɗde faayiida rokkude nokkuuji hoɗorde potɗi". Kono, nde tawnoo galle laamu nguu wonaano hoɗorde fotde duuɓi sappo e joy, O'Farrell hollitii kadi wonde Bashir maa fuɗɗo yahde e galle ɓurɗo famɗude saraaji mum, ina wiyee chalet, tawi noon peewnugol baagal mawngal ina waɗa, e miijo yahde e galle mawɗo oo caggal hitaande ndee. Ko o guwerneer leydi ndi ɓurɗo juutde balɗe, Bashir ina joginoo komisiyoŋ gonɗo e laamu ngam wonde gardiiɗo ''Commonwealth'' nde guwerneer mawɗo leydi [[Ostarali]] alaa e leydi [[Ostarali]]. O woniino e golle Administrateur laabi keewɗi : tuggi 10 haa 17 sulyee 2007, 30 suwee haa 12 oktoobar 2007, e 20 abriil haa 4 mee 2008 tawi Michael Jeffery alaa heen, e tuggi 30 sulyee haa 6 ut 2008, 5 haa 19 mars2072 . e ñalnde 7 haa 12 lewru juko hitaande 2010, tawi Quentin Bryce alaa heen.[ciimtol ina haani] == Darnde e teddungal goɗɗal == E hitaande 2002, Bashir wonti gardiiɗo fedde safaara hakkunde Ostarali e Vietnam, o naati e porogaraamuuji cellal gollondiral e nder leydi Vietnam, haa teeŋti noon e nder gure teeru. Ñalnde 17 lewru Mbooy hitaande 2001, guwerneer mawɗo leydi ndii, hono Sir William Deane, waɗti Bashir e golle mum, hono Dame of Grace e nder njuɓɓudi ɓurndi teddude e opitaal St John de Jerusalem (DStJ). Nde tawnoo ko adii ɗuum o janngii violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 2002, Bashir naamnaama yo won Patron e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi balloowo Opera Ostarali, Orkestra Simfoni Sydney, Koral Filharmoni Sydney, Opera Pinchgut e Duɗal Arkewolosi Ostarali to Aten. E hitaande 2003 Bashir heɓi njeenaari laamɗo debbo cellal hakkille, ndi laamɗo debbo biyeteeɗo Galyani Vadhana mo Taylande rokki ɗum, ngam darnde makko e porogaraamuuji ballondiral hakkunde [[Ostarali]] e Taylande, e hitaande 2004 o anndiraa wonde ngalu nguurndam [[Ostarali]]. E hitaande 2004 o waɗtaa tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe (UNIFEM).[28] E lewru marse 2004, e nder njillu makko to [[Liban]], Bashir toɗɗaa e gardagol Seneraal Emile Lahoud, hooreejo leydi [[Liban]], o wonti Ofisee mawɗo e nder Ordo ngenndiijo Cedar. Ñalnde 14 suwee, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Carr, hollitii wonde maa o wasiyo laamɗo leydi ndii yo manndaa Bashir ɓeyde duuɓi tati goɗɗi. Palaas Buckingham tabitinii wasiya makko ñalnde 1 oktoobar o wiyi wonde: "Laamɗo debbo oo ina weltii e mawɗo porfeseer Marie Bashir AC, ngam heddaade e darnde mum jooni ndee haa lewru feebariyee 2008 no wasiyaa nii." Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). E lewru suwee 2006, Bashir ina jeyaa e ñaawoore mawnde, nde ɓe ngaddi e Ñaawirde Kuuge ''Administrative'' hakkunde safroowo hakkille biyeteeɗo Brendan O’ Sullivan e sarwiis cellal nokku Sydney South West. Bashir ko fenaande limtaa e ñaawoore ndee ko hooreejo fedde toppitiinde cellal nokku oo, hono Mike Wallace ; kono, nde wonnoo ko Guwerneer o waawii woppude seedamfaaguuji e nder ñaawirdu nduu, o wiyi ina jogii immunité sovereign, ko ɗum woni doosgal sariya haɗata sovereign walla dowla jogaade sariyaaji ɗi o sosi ɗii. E lewru abriil 2007 Bashir suɓaama e Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam ƴettude golle duuɓi nay ngam wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, fuɗɗoraade ñalnde 1 lewru juko hitaande 2007. Ko ñalnde 15 oktoobar 2007 anndinaa wonde laamɗo debbo oo, e dow wasiyaaji gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Morris Iemma, ɓeydii toɗɗagol Bashir e guwerneer duuɓi nay goɗɗi haa lewru feebariyee 2012. Ñalnde 4 noowammbar 2009, hooreejo leydi [[Farayse]] e oon sahaa, hono Nicolas Sarkozy, toɗɗii mo « Chevalier » to Ordre National de la Légion d’Honneur, o rokkaama kadi ko ammbasadeer [[Farayse]] to Ostarali, hono Michel Filhol. E lewru mee e lewru suwee 2010, laamu New South Wales heɓiino ƴaañde : Karyn Paluzzano sabu ŋakkeende ngalu, David Campbell sabu ŋakkeende ngalu, Ian Macdonald sabu ŋakkeende ngalu, e woppude golle Graham West. Ɗee ɗoo geɗe njiytaama no feewi e teeŋtinde waasde laamu NSW laamaade no haanirta nii, e nder jaabawol ngol, won noddaali keewɗi ngam Bashir ƴettude peeje ngam wonde guwerneer e riiwtude laamu nguu. O fiyi ɗeen noddaali e yeewtere rajo ñalnde 10 suwee, o wiyi wonde : Laawol tan ngol ɓe [Laamu NSW] mbaawi majjude, so en mbiyat, ko so tawii won woote ɗe ngalaa hoolaare... Wooteeji ina ngara sahaa e sahaa fof ko ɗum waɗi ɗum artira e juuɗe yimɓe ɓee. E darorɗe hitaande 2010, Diiso Munisipaal Mosman innitiri nokku keso dingiral to Rawson Park ngam teddinde Bashir, ngam mawninde golle makko e New South Wales e renndo Mosman fof. O udditi e dow laabi "Centre de sports Marie Bashir Mosman" ñalnde 10 lewru Duujal hitaande 2010 e meer wuro ngoo, hono Anne Connon. Ñalnde 19 abriil 2012, Bashir rokkaama innde “Grande Cordon de l’Ordre National du Cedar” to hooreejo leydi [[Liban]], hono Seneraal Michel Suleiman, to galle laamu to Sidney, e nder njillu makko to [[Ostarali]]. E nder batu Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e lewru mee 2012, Bashir hollitii anniya mum woppude golle kanseer.[42] E nder kewu ngam mawninde o woppi golle makko e golle kanseer, natal makko hollirngal Bashir e wonde kanseer mo Shen Jiawei holliri, ngam faweede e nder suudu mawndu nduu. Kadi e lewru abriil, anndinaama wonde manndaa Bashir e guwerneer, mo fotnoo joofde e lewru feebariyee 2014, ɓeydaama lebbi jeegom goɗɗi haa lewru suwee 2014, ɗo Bashir holliti anniya mum woppude golle. Ñalnde 26 mee 2013, Bashir toɗɗaa e darnde ofisee e nder Ordre National de la Légion d’Honneur e juuɗe hooreejo leydi Farayse e oon sahaa, hono François Hollande, o waɗti ɗum e innde ndee e nder kewu to galle laamu Sydney, tawi ko Seneraal Regis Outtier, Sekreteruuji Sosiyetee Seneraal d'Teddungal. Ñalnde 21 oktoobar 2013, hooreejo leydi O'Farrell e jaagorgal jaŋde Adrian Piccoli kollitii wonde duɗal leslesal kesal to Strathfield to nokku ɓooyɗo ɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Adventist Sydney woni ɗoo, maa innire "Duɗal laamu Marie Bashir" ngam teddinde mo. E nder bayyinaango ngoo O'Farrell hollitii wonde: "Innde ndee duɗal innde Professeur Bashir ina teddini darnde makko teeŋtunde e NSW, kadi ko siftorde wonde o heɓi denndaangal ceergal makko caggal nde o janngi e duɗe laamu – gila e duɗal laamu Narrandera haa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ''Girls''". Ñalnde 28 noowammbar 2013, hooreejo leydi NSW hollitii wonde laamɗo debbo oo rokkii yamiroore yo tiitoonde "''The Honourable''" rokke guwerneeruuji e guwerneeruuji ɓooyɗi leydi New South Wales. Ñalnde 5 lewru Duujal hitaande 2013, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sydney fellitii waylude innde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sydney ngam teddinde mo, wonta Duɗal Marie Bashir ngam Ñawbuuli e Kisal Biosekirit. Kadi e lewru Duujal 2013, Bashir wonti gardiiɗo fedde NAISDA. E nder hitaande 2014, Bashir waɗaama ''Dame of the Order of Australia'' "Ngam heɓde golle maantiniiɗe e ɓurɗe teeŋtude e golle mum e nder njuɓɓudi laamu, nguurndam renndo, e yimɓe New South Wales, e safaara, haa teeŋti noon e wonde daraniiɗo ɓamtaare cellal hakkille, e jokkondiral hakkunde leyɗeele, e jokkondiral hakkunde leyɗeele ƴellitgol porogaraamuuji cellal gollondiral, e wonde ardotooɗo jaŋde toownde". E lewru Seeɗto 2014, natal makko laawɗungal e guwerneer mo Mathew Lynn, keɓɗo njeenaari Archibald, hollitaama to suudu laamu, e gardagol hooreejo leydi ndii, hono Mike Baird. E lewru noowammbar 2014, nokku jannginoowo Marie Bashir udditaa to opitaal laamɗo Alfred, to Camperdown. Catal ngal ina waɗi cuuɗi keertiiɗi ko wayi no cuuɗi jooɗaade juutɗi, cuuɗi cellal hakkille ɓuuɓɗi, cuuɗi ñawbuuli ñaamde Peter Beumont, kam e cuuɗi yumma e ɓiɗɗo Naarmuru. == Retireede == Ko adii nde o woppata laamu ñalnde 1 oktoobar 2014, Bashir teskiima wonde sahaa oo ina foti yahde, ko famɗi fof ko Sir Roden Cutler waɗi e laamu nguu : « jaambaaro wolde mo ŋakkiraa koyngal gollanaade ndii leydi, miɗo yiɗi miijaade wonde ko kanko woni guwerneer ɓurɗo juutde balɗe... mo miɗo teddini ɗum. Lomtii mo ko Seneraal David Hurley. === Jokkude darnde === Bashir hollitii e sahaa nde o woppi golle ndee, nafoore makko e jokkude golle makko e nder renndo, haa teeŋti noon e fannu gonɗo e ŋakkere teskuyaaji caggal mboros e nder soldateeɓe konu [[Ostarali]]. Haa lewru noowammbar 2020 Bashir jeyaa ko e tato wallitooɓe fedde jaŋde ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Darnde makko e nder fedde NAISDA jokki haa lewru Duujal 2021. === Wade === Bashir maayi ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 2026, tawi omo yahra e duuɓi 95. Hooreejo leydi ndi hono Chris Minns hollitii wonde maa o teddine e wirwirnde laamu. == Tiitooɗe, styles e teddungal == === Tiitooɗe === Vice-regal styles ko Dame Mariyam Bashir Style de référence Jaagorgal makko Style haalaaɗo Jaagorgal maa Nokku Bashir e tiitoonde mum e wonde guwerneer e nder timmal mum ko: Jaagorgal makko teddungal hono Marie Bashir, debbo gardiiɗo [[Ostarali]], gardiiɗo gardiiɗo laamɗo Victoria, guwerneer dowla New South Wales e nder ''Commonwealth'' [[Ostarali]]. === Teddungal === === Ngenndi e winndere === Dame mo Ordo [[Ostarali]] (AD) 2014 Sehil fedde [[Ostarali]] (AC) 2001 Ofiisaajo fedde [[Ostarali]] (AO) 1988 Koolaaɗo kuuɓal laamu Victoria (CVO) 2006 Dame mo moƴƴere e nder njuɓɓudi St John de Yerusalaam 2001 Medaal duuɓi teemedere 2001 Kordon mawɗo mo Ordo ngenndiijo Sedere (Liban) 2012 Ofiisaajo mawɗo e nder fedde ngenndiire Cedar (Liban) 2004 Ofisee Leydi Teddungal ([[Farayse]]) 2014 Chevalier mo Legion d'honneur ([[Farayse]]) 2009 === Lesdi === Jaambaraagal Komiseriyaa ngam golle 22 lewru bowte hitaande 2014 – Ko polis New South Wales rokki ɗum Citaasiyoŋ fedde komisariyaajo 22 lewru bowte hitaande 2014 – Hokku ɗum ko polis New South Wales Medal Kawtal Defterdu New South Wales 21 oktoobar 2014 – Ko defterdu dowla New South Wales rokki ɗum Medaal gollal teddungal – Kaŋŋe Oktoobar 2016 – Njeenaari Duke Edinburgh rokki ɗum === Toɗɗagol === [[Ostarali]] 1980 Fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Ostarali e Nuwel Selannde (FRANZCP). Fedde Ngenndiije Dentuɗe 2004 Tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe.[citation needed] [[Ostarali]] 2006 Fedde teddunde e nder duɗal ganndal karallaagal e innde [[Ostarali]] (Hon.FTSE). [[Ostarali|Ostraali]] 2007 Tergal teddungal e nder fedde safrooɓe [[Ostarali]]. === Degreeji teddungal === Ostarali 3 lewru Mbooy 2002: Doktoraa tedduɗo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde (D.Univ.) to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Katolik [[Osteitis|Ostarali]]. New South Wales 11 oktoobar 2002: Doktoor tedduɗo e safaara (MD) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. New South Wales 13 noowammbar 2004: Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (D.Univ.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cross Sud to duɗal mum Lismore. New South Wales 2004: Doktoor tedduɗo e ganndal (D.Sc.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales. New South Wales 2007: Doktoor tedduɗo e ganndal (D.Sc.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong. New South Wales 20 abriil 2012: Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (D.Univ.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. New South Wales 17 abriil 2014: Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji (D.Litt.) to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sidney Hirnaange. === Toɗɗagol teddungal === [[Ostarali]] 1 mars 2001: Kolonel tedduɗo e konu e nder konu laamɗo New South Wales. 1 mars 2001: Komodor aeroport tedduɗo e nder eskaadron 22 e nder konu aeroportu laamɗo [[Ostarali]]. 9 oktoobar 2008 : Komodor tedduɗo, janngingol konu ndiyam, konu ndiyam laamɗo [[Ostarali]]. 22 lewru bowte hitaande 2014: Guwerneer tedduɗo polis New South Wales. mtfc9zbyzy4atuq3ip82wcpq0f40ul7 161413 161409 2026-04-08T14:28:09Z MOIBARDE 10068 161413 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017. Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds. Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020. Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976. E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe." Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001. E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee. E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]], Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande. == Guwerneer leydi New South Wales == E fuɗɗoode hitaande 2001, e dow wasiyaaji hooreejo leydi New South Wales, Bob Carr, Elizabeth II, laamɗo leydi Ostarali toɗɗii Bashir guwerneer New South Wales, ɗum waɗi ɗum guwerneer debbo gadano e nder diiwaan hee, kadi ko kanko woni neɗɗo gadano iwdi Liban toɗɗaaɗo guwerneer kala diiwaan [[Ostarali]]. O huniima ñalnde 1 marse 2001, ñalnde 30 marse o waɗtaa sehil Ordre de l’Oustralie (AC). Nde o toɗɗaa ndee, jaaynoowo Sydney Morning Herald biyeteeɗo David Marr teskiima wonde « hol ko ɓuri nafoore caggal dingiral Macquarie Street, so wonaa karallaagal keeringal ngal debbo oo jogii e sukaaɓe mettuɓe ? Toɗɗagol Bashir ngol weltinaama e banngeeji ɗiɗi ɗii fof e politik, o yetti ɗum e nder jaaynde Sydney Morning Herald, o wiyi ko "suɓngo teskinngo" kadi o hollitii wonde Bashir maa won "daraniiɗo doole wonande ɓe ngalaadoole". E nder darnde guwerneer, Bashir yalti e golle ɓennuɗe. Wonande ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, o fuɗɗii eɓɓoore cellal ngam wallitde janngooɓe ɓiɓɓe leydi ndi e janngooɓe safaara e infirmiyeeji kam e wallitde yahrude yeeso e nanondiral. Ñalnde o toɗɗaa ndee tan, Bashir jaɓi wonde Patron e fedde toppitiinde ko fayti e wasiyaaji gaynaako en e lesbiyen en, ko kañum woni sabaabu toppitiiɗo ko fayti e hakkillaaji e renndo e nder renndo LGBT. Ko ngol woni go’o ko guwerneer NSW ina wallita fedde gaynaako. E hitaande 2005, Bashir udditi Sydney Gay and Lesbian Mardi Gras Festival e nder hiirde to Hyde Park, o wiyi wonde hiirde ndee ina fotnoo ƴellitde « oon sifaa ndimaagu ummoriiɗo e keewal mawngal e nder renndo men – keewal leƴƴi, diine, pinal e kadi jikkuuji jokkondire sabu en potaani jaɓde ko ɓuri heewde e ɗeen geɗe ngam [...] winding extraordinary back to jikkuuji keewɗi ɗi mberlaaka ko adii ina waɗa, wonaa tan e pelle gaynaako en e lesbiyen en, kono ko cellal rewɓe e geɗe keewɗe e nuunɗal renndo". Ñalnde 14 suwee 2011, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde o wasiyiima laamɗo debbo oo nde manndaa Bashir ɓeydetee duuɓi ɗiɗi goɗɗi haa 2014, ɗum noon jaɓaama : « E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, guwerneer oo ina joginoo sifaa toppitiiɗo golle mum, renndooji mum gooŋɗinɗi ɗii, ina njogii nafoore mum to bannge faggudu yimɓe kala nokkuure fuu...Sabu limngal maako feere-feere, kuugal maako e nafuuda maako, Professeur Bashir hokki posto taariiha e nafuuda, ko mari nafuuda e ''resonance'' wakkati." Gila nde o fuɗɗii wonde guwerneer, Bashir, hono no gardiiɗo makko oo nii, hoɗaani e galle laamu, to Sidney, ina joginoo ɗum ngam jaɓɓaade e golle laamu. Kono, e lewru oktoobar 2011, hooreejo leydi keso oo, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde Bashir jaɓii eɓɓaande O'Farrell ngam artirde e nder galle laamu : "Yimɓe heewɓe ina cikka wonde guwerneer ina foti hoɗde e galle laamu hoɗorde to galle laamu ngam waɗde faayiida rokkude nokkuuji hoɗorde potɗi". Kono, nde tawnoo galle laamu nguu wonaano hoɗorde fotde duuɓi sappo e joy, O'Farrell hollitii kadi wonde Bashir maa fuɗɗo yahde e galle ɓurɗo famɗude saraaji mum, ina wiyee chalet, tawi noon peewnugol baagal mawngal ina waɗa, e miijo yahde e galle mawɗo oo caggal hitaande ndee. Ko o guwerneer leydi ndi ɓurɗo juutde balɗe, Bashir ina joginoo komisiyoŋ gonɗo e laamu ngam wonde gardiiɗo ''Commonwealth'' nde guwerneer mawɗo leydi [[Ostarali]] alaa e leydi [[Ostarali]]. O woniino e golle Administrateur laabi keewɗi : tuggi 10 haa 17 sulyee 2007, 30 suwee haa 12 oktoobar 2007, e 20 abriil haa 4 mee 2008 tawi Michael Jeffery alaa heen, e tuggi 30 sulyee haa 6 ut 2008, 5 haa 19 mars2072 . e ñalnde 7 haa 12 lewru juko hitaande 2010, tawi Quentin Bryce alaa heen.[ciimtol ina haani] == Darnde e teddungal goɗɗal == E hitaande 2002, Bashir wonti gardiiɗo fedde safaara hakkunde Ostarali e Vietnam, o naati e porogaraamuuji cellal gollondiral e nder leydi Vietnam, haa teeŋti noon e nder gure teeru. Ñalnde 17 lewru Mbooy hitaande 2001, guwerneer mawɗo leydi ndii, hono Sir William Deane, waɗti Bashir e golle mum, hono Dame of Grace e nder njuɓɓudi ɓurndi teddude e opitaal St John de Jerusalem (DStJ). Nde tawnoo ko adii ɗuum o janngii violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 2002, Bashir naamnaama yo won Patron e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi balloowo Opera Ostarali, Orkestra Simfoni Sydney, Koral Filharmoni Sydney, Opera Pinchgut e Duɗal Arkewolosi Ostarali to Aten. E hitaande 2003 Bashir heɓi njeenaari laamɗo debbo cellal hakkille, ndi laamɗo debbo biyeteeɗo Galyani Vadhana mo Taylande rokki ɗum, ngam darnde makko e porogaraamuuji ballondiral hakkunde [[Ostarali]] e Taylande, e hitaande 2004 o anndiraa wonde ngalu nguurndam [[Ostarali]]. E hitaande 2004 o waɗtaa tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe (UNIFEM).[28] E lewru marse 2004, e nder njillu makko to [[Liban]], Bashir toɗɗaa e gardagol Seneraal Emile Lahoud, hooreejo leydi [[Liban]], o wonti Ofisee mawɗo e nder Ordo ngenndiijo Cedar. Ñalnde 14 suwee, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Carr, hollitii wonde maa o wasiyo laamɗo leydi ndii yo manndaa Bashir ɓeyde duuɓi tati goɗɗi. Palaas Buckingham tabitinii wasiya makko ñalnde 1 oktoobar o wiyi wonde: "Laamɗo debbo oo ina weltii e mawɗo porfeseer Marie Bashir AC, ngam heddaade e darnde mum jooni ndee haa lewru feebariyee 2008 no wasiyaa nii." Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). E lewru suwee 2006, Bashir ina jeyaa e ñaawoore mawnde, nde ɓe ngaddi e Ñaawirde Kuuge ''Administrative'' hakkunde safroowo hakkille biyeteeɗo Brendan O’ Sullivan e sarwiis cellal nokku Sydney South West. Bashir ko fenaande limtaa e ñaawoore ndee ko hooreejo fedde toppitiinde cellal nokku oo, hono Mike Wallace ; kono, nde wonnoo ko Guwerneer o waawii woppude seedamfaaguuji e nder ñaawirdu nduu, o wiyi ina jogii immunité sovereign, ko ɗum woni doosgal sariya haɗata sovereign walla dowla jogaade sariyaaji ɗi o sosi ɗii. E lewru abriil 2007 Bashir suɓaama e Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam ƴettude golle duuɓi nay ngam wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, fuɗɗoraade ñalnde 1 lewru juko hitaande 2007. Ko ñalnde 15 oktoobar 2007 anndinaa wonde laamɗo debbo oo, e dow wasiyaaji gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Morris Iemma, ɓeydii toɗɗagol Bashir e guwerneer duuɓi nay goɗɗi haa lewru feebariyee 2012. Ñalnde 4 noowammbar 2009, hooreejo leydi [[Farayse]] e oon sahaa, hono Nicolas Sarkozy, toɗɗii mo « Chevalier » to Ordre National de la Légion d’Honneur, o rokkaama kadi ko ammbasadeer [[Farayse]] to Ostarali, hono Michel Filhol. E lewru mee e lewru suwee 2010, laamu New South Wales heɓiino ƴaañde : Karyn Paluzzano sabu ŋakkeende ngalu, David Campbell sabu ŋakkeende ngalu, Ian Macdonald sabu ŋakkeende ngalu, e woppude golle Graham West. Ɗee ɗoo geɗe njiytaama no feewi e teeŋtinde waasde laamu NSW laamaade no haanirta nii, e nder jaabawol ngol, won noddaali keewɗi ngam Bashir ƴettude peeje ngam wonde guwerneer e riiwtude laamu nguu. O fiyi ɗeen noddaali e yeewtere rajo ñalnde 10 suwee, o wiyi wonde : Laawol tan ngol ɓe [Laamu NSW] mbaawi majjude, so en mbiyat, ko so tawii won woote ɗe ngalaa hoolaare... Wooteeji ina ngara sahaa e sahaa fof ko ɗum waɗi ɗum artira e juuɗe yimɓe ɓee. E darorɗe hitaande 2010, Diiso Munisipaal Mosman innitiri nokku keso dingiral to Rawson Park ngam teddinde Bashir, ngam mawninde golle makko e New South Wales e renndo Mosman fof. O udditi e dow laabi "Centre de sports Marie Bashir Mosman" ñalnde 10 lewru Duujal hitaande 2010 e meer wuro ngoo, hono Anne Connon. Ñalnde 19 abriil 2012, Bashir rokkaama innde “Grande Cordon de l’Ordre National du Cedar” to hooreejo leydi [[Liban]], hono Seneraal Michel Suleiman, to galle laamu to Sidney, e nder njillu makko to [[Ostarali]]. E nder batu Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e lewru mee 2012, Bashir hollitii anniya mum woppude golle kanseer.[42] E nder kewu ngam mawninde o woppi golle makko e golle kanseer, natal makko hollirngal Bashir e wonde kanseer mo Shen Jiawei holliri, ngam faweede e nder suudu mawndu nduu. Kadi e lewru abriil, anndinaama wonde manndaa Bashir e guwerneer, mo fotnoo joofde e lewru feebariyee 2014, ɓeydaama lebbi jeegom goɗɗi haa lewru suwee 2014, ɗo Bashir holliti anniya mum woppude golle. Ñalnde 26 mee 2013, Bashir toɗɗaa e darnde ofisee e nder Ordre National de la Légion d’Honneur e juuɗe hooreejo leydi Farayse e oon sahaa, hono François Hollande, o waɗti ɗum e innde ndee e nder kewu to galle laamu Sydney, tawi ko Seneraal Regis Outtier, Sekreteruuji Sosiyetee Seneraal d'Teddungal. Ñalnde 21 oktoobar 2013, hooreejo leydi O'Farrell e jaagorgal jaŋde Adrian Piccoli kollitii wonde duɗal leslesal kesal to Strathfield to nokku ɓooyɗo ɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Adventist Sydney woni ɗoo, maa innire "Duɗal laamu Marie Bashir" ngam teddinde mo. E nder bayyinaango ngoo O'Farrell hollitii wonde: "Innde ndee duɗal innde Professeur Bashir ina teddini darnde makko teeŋtunde e NSW, kadi ko siftorde wonde o heɓi denndaangal ceergal makko caggal nde o janngi e duɗe laamu – gila e duɗal laamu Narrandera haa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ''Girls''". Ñalnde 28 noowammbar 2013, hooreejo leydi NSW hollitii wonde laamɗo debbo oo rokkii yamiroore yo tiitoonde "''The Honourable''" rokke guwerneeruuji e guwerneeruuji ɓooyɗi leydi New South Wales. Ñalnde 5 lewru Duujal hitaande 2013, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sydney fellitii waylude innde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sydney ngam teddinde mo, wonta Duɗal Marie Bashir ngam Ñawbuuli e Kisal Biosekirit. Kadi e lewru Duujal 2013, Bashir wonti gardiiɗo fedde NAISDA. E nder hitaande 2014, Bashir waɗaama ''Dame of the Order of Australia'' "Ngam heɓde golle maantiniiɗe e ɓurɗe teeŋtude e golle mum e nder njuɓɓudi laamu, nguurndam renndo, e yimɓe New South Wales, e safaara, haa teeŋti noon e wonde daraniiɗo ɓamtaare cellal hakkille, e jokkondiral hakkunde leyɗeele, e jokkondiral hakkunde leyɗeele ƴellitgol porogaraamuuji cellal gollondiral, e wonde ardotooɗo jaŋde toownde". E lewru Seeɗto 2014, natal makko laawɗungal e guwerneer mo Mathew Lynn, keɓɗo njeenaari Archibald, hollitaama to suudu laamu, e gardagol hooreejo leydi ndii, hono Mike Baird. E lewru noowammbar 2014, nokku jannginoowo Marie Bashir udditaa to opitaal laamɗo Alfred, to Camperdown. Catal ngal ina waɗi cuuɗi keertiiɗi ko wayi no cuuɗi jooɗaade juutɗi, cuuɗi cellal hakkille ɓuuɓɗi, cuuɗi ñawbuuli ñaamde Peter Beumont, kam e cuuɗi yumma e ɓiɗɗo Naarmuru. == Retireede == Ko adii nde o woppata laamu ñalnde 1 oktoobar 2014, Bashir teskiima wonde sahaa oo ina foti yahde, ko famɗi fof ko Sir Roden Cutler waɗi e laamu nguu : « jaambaaro wolde mo ŋakkiraa koyngal gollanaade ndii leydi, miɗo yiɗi miijaade wonde ko kanko woni guwerneer ɓurɗo juutde balɗe... mo miɗo teddini ɗum. Lomtii mo ko Seneraal David Hurley. === Jokkude darnde === Bashir hollitii e sahaa nde o woppi golle ndee, nafoore makko e jokkude golle makko e nder renndo, haa teeŋti noon e fannu gonɗo e ŋakkere teskuyaaji caggal mboros e nder soldateeɓe konu [[Ostarali]]. Haa lewru noowammbar 2020 Bashir jeyaa ko e tato wallitooɓe fedde jaŋde ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Darnde makko e nder fedde NAISDA jokki haa lewru Duujal 2021. === Wade === Bashir maayi ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 2026, tawi omo yahra e duuɓi 95. Hooreejo leydi ndi hono Chris Minns hollitii wonde maa o teddine e wirwirnde laamu. == Tiitooɗe, styles e teddungal == === Tiitooɗe === Vice-regal styles ko Dame Mariyam Bashir Style de référence Jaagorgal makko Style haalaaɗo Jaagorgal maa Nokku Bashir e tiitoonde mum e wonde guwerneer e nder timmal mum ko: Jaagorgal makko teddungal hono Marie Bashir, debbo gardiiɗo [[Ostarali]], gardiiɗo gardiiɗo laamɗo Victoria, guwerneer dowla New South Wales e nder ''Commonwealth'' [[Ostarali]]. === Teddungal === === Ngenndi e winndere === Dame mo Ordo [[Ostarali]] (AD) 2014 Sehil fedde [[Ostarali]] (AC) 2001 Ofiisaajo fedde [[Ostarali]] (AO) 1988 Koolaaɗo kuuɓal laamu Victoria (CVO) 2006 Dame mo moƴƴere e nder njuɓɓudi St John de Yerusalaam 2001 Medaal duuɓi teemedere 2001 Kordon mawɗo mo Ordo ngenndiijo Sedere (Liban) 2012 Ofiisaajo mawɗo e nder fedde ngenndiire Cedar (Liban) 2004 Ofisee Leydi Teddungal ([[Farayse]]) 2014 Chevalier mo Legion d'honneur ([[Farayse]]) 2009 === Lesdi === Jaambaraagal Komiseriyaa ngam golle 22 lewru bowte hitaande 2014 – Ko polis New South Wales rokki ɗum Citaasiyoŋ fedde komisariyaajo 22 lewru bowte hitaande 2014 – Hokku ɗum ko polis New South Wales Medal Kawtal Defterdu New South Wales 21 oktoobar 2014 – Ko defterdu dowla New South Wales rokki ɗum Medaal gollal teddungal – Kaŋŋe Oktoobar 2016 – Njeenaari Duke Edinburgh rokki ɗum === Toɗɗagol === [[Ostarali]] 1980 Fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Ostarali e Nuwel Selannde (FRANZCP). Fedde Ngenndiije Dentuɗe 2004 Tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe.[citation needed] [[Ostarali]] 2006 Fedde teddunde e nder duɗal ganndal karallaagal e innde [[Ostarali]] (Hon.FTSE). [[Ostarali|Ostraali]] 2007 Tergal teddungal e nder fedde safrooɓe [[Ostarali]]. === Degreeji teddungal === Ostarali 3 lewru Mbooy 2002: Doktoraa tedduɗo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde (D.Univ.) to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Katolik [[Osteitis|Ostarali]]. New South Wales 11 oktoobar 2002: Doktoor tedduɗo e safaara (MD) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. New South Wales 13 noowammbar 2004: Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (D.Univ.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cross Sud to duɗal mum Lismore. New South Wales 2004: Doktoor tedduɗo e ganndal (D.Sc.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales. New South Wales 2007: Doktoor tedduɗo e ganndal (D.Sc.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong. New South Wales 20 abriil 2012: Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (D.Univ.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. New South Wales 17 abriil 2014: Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji (D.Litt.) to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sidney Hirnaange. === Toɗɗagol teddungal === [[Ostarali]] 1 mars 2001: Kolonel tedduɗo e konu e nder konu laamɗo New South Wales. 1 mars 2001: Komodor aeroport tedduɗo e nder eskaadron 22 e nder konu aeroportu laamɗo [[Ostarali]]. 9 oktoobar 2008 : Komodor tedduɗo, janngingol konu ndiyam, konu ndiyam laamɗo [[Ostarali]]. 22 lewru bowte hitaande 2014: Guwerneer tedduɗo polis New South Wales. === Eponimuuji tedduɗi === '''Njeenaaje''' Njeenaaje jam Marie Bashir, Kawtal ngenndiwal rewɓe leydi Galles Sud.[74] '''Laana ndiwoowa''' Boeing 737 laana ndiwoowa mawka 'Marie Bashir', laana ndiwoowa ladde Nuwaasoot Galles. '''Juɓɓule e mahaaɗe''' Marie Bashir Musman nokku dingiral, Musman. Duɗal laamu Marie Bashir, to wuro Strathfield. Duɗal Marie Bashir ngam ñawuuji mborosaaji e kisal nguurndam (MBI), Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Suudu janngirde guwerneer Marie Bashir, defterdu lesdi New South Wales.[76] Professeur Marie Bashir, suudu safrirdu laamɗo Alfred, to wuro Camperdown.[77] == Binndanɗe == Basiir, Mariyam; Siwaarz, Mika'iil (1988). "Asiya e nder [[Ostarali]]: Gila e caɗeele haa e muñal e doole: Won e geɗe cellal hakkille sukaaɓe mooliiɓe Asi". To Benne, Daawuuda; Wiliyam, Murray (winndinooɓe). Universals kesi: Cellal sukaaɓe e sahaa waylo-waylo. Curtin, ACT: Jaaynde Brolga ngam Fedde [[Ostarali]] ngam Cellal Sukaaɓe. 35-38. ISBN ko 0958830959. Basiir, Mariyam; Bennet, Daawuuda, winnditiiɓe. (2000). Dimensiyonji ɓurɗi luggiɗde : Pinal, Sukaaɓe e Cellal Hakkille. Parramatta, NSW: Duɗal cellal hakkille hakkunde pine. ISBN ko 1876109874. Basiir, Mariyam (mars 2004). "Haala Langford 2003 [Caɗeele ɗe njuɓɓudi safaara jogori dañde e daartol nguurndam Sir Robert Garran]". Sappoɓal (Koldaa laamɗo Ostarali toppitiiɗo ko fayti e safaara). 37 (1): 5-9. Ɗemngal 1325-7579. Basiir, Mariyam; Huus, Noel (oktoobar 2010). "Sir Bruce Williams: Ɗaɗi ngam anndude, e teddinde goonga". Kaadran. 54 (10): 66-68. Ɗemngal 0033-5002. == Tuugnorgal == == Ciimtol == i3ahuo2y3msx8yp150kd7m25ohisdw7 161415 161413 2026-04-08T14:31:56Z MOIBARDE 10068 161415 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017.<ref>{{cite web|url=https://www.worldpress.org/0601people2.htm|title=Marie Bashir: From Psychiatry to Politics|last=Coleman|first=Sarah|publisher=[[World Press Review]]|access-date=20 July 2008}}</ref><ref name="Clune614">Clune & Turner (2009) p.614</ref><ref>{{Cite web|title=Professor The Hon Dame Marie Bashir AD CVO (dec.)|url=https://www.penington.org.au/the-people/patrons/professor-the-hon-dame-marie-bashir-ad-cvo/|access-date=25 January 2026|website=[[Penington Institute]]|language=en-AU}}</ref> Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer.<ref>{{Cite web|date=1955|title=1955 Senior year book, Faculty of Medicine, University of Sydney|url=https://digital.library.sydney.edu.au/nodes/view/11885?keywords=&lsk=efb5ff31fda94783b54602619dc08f27#idx321574|access-date=23 May 2022|website=University of Sydney Digital Collections}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.thewomenscollege.com.au/marie-bashir.php|title=Marie Bashir|access-date=8 August 2010|publisher=The Women's College|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218010347/http://thewomenscollege.com.au/marie-bashir.php|archive-date=18 February 2011}}</ref> Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds. Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020. Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976. E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe." Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001. E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee. E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]], Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande. == Guwerneer leydi New South Wales == E fuɗɗoode hitaande 2001, e dow wasiyaaji hooreejo leydi New South Wales, Bob Carr, Elizabeth II, laamɗo leydi Ostarali toɗɗii Bashir guwerneer New South Wales, ɗum waɗi ɗum guwerneer debbo gadano e nder diiwaan hee, kadi ko kanko woni neɗɗo gadano iwdi Liban toɗɗaaɗo guwerneer kala diiwaan [[Ostarali]]. O huniima ñalnde 1 marse 2001, ñalnde 30 marse o waɗtaa sehil Ordre de l’Oustralie (AC). Nde o toɗɗaa ndee, jaaynoowo Sydney Morning Herald biyeteeɗo David Marr teskiima wonde « hol ko ɓuri nafoore caggal dingiral Macquarie Street, so wonaa karallaagal keeringal ngal debbo oo jogii e sukaaɓe mettuɓe ? Toɗɗagol Bashir ngol weltinaama e banngeeji ɗiɗi ɗii fof e politik, o yetti ɗum e nder jaaynde Sydney Morning Herald, o wiyi ko "suɓngo teskinngo" kadi o hollitii wonde Bashir maa won "daraniiɗo doole wonande ɓe ngalaadoole". E nder darnde guwerneer, Bashir yalti e golle ɓennuɗe. Wonande ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, o fuɗɗii eɓɓoore cellal ngam wallitde janngooɓe ɓiɓɓe leydi ndi e janngooɓe safaara e infirmiyeeji kam e wallitde yahrude yeeso e nanondiral. Ñalnde o toɗɗaa ndee tan, Bashir jaɓi wonde Patron e fedde toppitiinde ko fayti e wasiyaaji gaynaako en e lesbiyen en, ko kañum woni sabaabu toppitiiɗo ko fayti e hakkillaaji e renndo e nder renndo LGBT. Ko ngol woni go’o ko guwerneer NSW ina wallita fedde gaynaako. E hitaande 2005, Bashir udditi Sydney Gay and Lesbian Mardi Gras Festival e nder hiirde to Hyde Park, o wiyi wonde hiirde ndee ina fotnoo ƴellitde « oon sifaa ndimaagu ummoriiɗo e keewal mawngal e nder renndo men – keewal leƴƴi, diine, pinal e kadi jikkuuji jokkondire sabu en potaani jaɓde ko ɓuri heewde e ɗeen geɗe ngam [...] winding extraordinary back to jikkuuji keewɗi ɗi mberlaaka ko adii ina waɗa, wonaa tan e pelle gaynaako en e lesbiyen en, kono ko cellal rewɓe e geɗe keewɗe e nuunɗal renndo". Ñalnde 14 suwee 2011, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde o wasiyiima laamɗo debbo oo nde manndaa Bashir ɓeydetee duuɓi ɗiɗi goɗɗi haa 2014, ɗum noon jaɓaama : « E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, guwerneer oo ina joginoo sifaa toppitiiɗo golle mum, renndooji mum gooŋɗinɗi ɗii, ina njogii nafoore mum to bannge faggudu yimɓe kala nokkuure fuu...Sabu limngal maako feere-feere, kuugal maako e nafuuda maako, Professeur Bashir hokki posto taariiha e nafuuda, ko mari nafuuda e ''resonance'' wakkati." Gila nde o fuɗɗii wonde guwerneer, Bashir, hono no gardiiɗo makko oo nii, hoɗaani e galle laamu, to Sidney, ina joginoo ɗum ngam jaɓɓaade e golle laamu. Kono, e lewru oktoobar 2011, hooreejo leydi keso oo, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde Bashir jaɓii eɓɓaande O'Farrell ngam artirde e nder galle laamu : "Yimɓe heewɓe ina cikka wonde guwerneer ina foti hoɗde e galle laamu hoɗorde to galle laamu ngam waɗde faayiida rokkude nokkuuji hoɗorde potɗi". Kono, nde tawnoo galle laamu nguu wonaano hoɗorde fotde duuɓi sappo e joy, O'Farrell hollitii kadi wonde Bashir maa fuɗɗo yahde e galle ɓurɗo famɗude saraaji mum, ina wiyee chalet, tawi noon peewnugol baagal mawngal ina waɗa, e miijo yahde e galle mawɗo oo caggal hitaande ndee. Ko o guwerneer leydi ndi ɓurɗo juutde balɗe, Bashir ina joginoo komisiyoŋ gonɗo e laamu ngam wonde gardiiɗo ''Commonwealth'' nde guwerneer mawɗo leydi [[Ostarali]] alaa e leydi [[Ostarali]]. O woniino e golle Administrateur laabi keewɗi : tuggi 10 haa 17 sulyee 2007, 30 suwee haa 12 oktoobar 2007, e 20 abriil haa 4 mee 2008 tawi Michael Jeffery alaa heen, e tuggi 30 sulyee haa 6 ut 2008, 5 haa 19 mars2072 . e ñalnde 7 haa 12 lewru juko hitaande 2010, tawi Quentin Bryce alaa heen.[ciimtol ina haani] == Darnde e teddungal goɗɗal == E hitaande 2002, Bashir wonti gardiiɗo fedde safaara hakkunde Ostarali e Vietnam, o naati e porogaraamuuji cellal gollondiral e nder leydi Vietnam, haa teeŋti noon e nder gure teeru. Ñalnde 17 lewru Mbooy hitaande 2001, guwerneer mawɗo leydi ndii, hono Sir William Deane, waɗti Bashir e golle mum, hono Dame of Grace e nder njuɓɓudi ɓurndi teddude e opitaal St John de Jerusalem (DStJ). Nde tawnoo ko adii ɗuum o janngii violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 2002, Bashir naamnaama yo won Patron e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi balloowo Opera Ostarali, Orkestra Simfoni Sydney, Koral Filharmoni Sydney, Opera Pinchgut e Duɗal Arkewolosi Ostarali to Aten. E hitaande 2003 Bashir heɓi njeenaari laamɗo debbo cellal hakkille, ndi laamɗo debbo biyeteeɗo Galyani Vadhana mo Taylande rokki ɗum, ngam darnde makko e porogaraamuuji ballondiral hakkunde [[Ostarali]] e Taylande, e hitaande 2004 o anndiraa wonde ngalu nguurndam [[Ostarali]]. E hitaande 2004 o waɗtaa tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe (UNIFEM).[28] E lewru marse 2004, e nder njillu makko to [[Liban]], Bashir toɗɗaa e gardagol Seneraal Emile Lahoud, hooreejo leydi [[Liban]], o wonti Ofisee mawɗo e nder Ordo ngenndiijo Cedar. Ñalnde 14 suwee, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Carr, hollitii wonde maa o wasiyo laamɗo leydi ndii yo manndaa Bashir ɓeyde duuɓi tati goɗɗi. Palaas Buckingham tabitinii wasiya makko ñalnde 1 oktoobar o wiyi wonde: "Laamɗo debbo oo ina weltii e mawɗo porfeseer Marie Bashir AC, ngam heddaade e darnde mum jooni ndee haa lewru feebariyee 2008 no wasiyaa nii." Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). E lewru suwee 2006, Bashir ina jeyaa e ñaawoore mawnde, nde ɓe ngaddi e Ñaawirde Kuuge ''Administrative'' hakkunde safroowo hakkille biyeteeɗo Brendan O’ Sullivan e sarwiis cellal nokku Sydney South West. Bashir ko fenaande limtaa e ñaawoore ndee ko hooreejo fedde toppitiinde cellal nokku oo, hono Mike Wallace ; kono, nde wonnoo ko Guwerneer o waawii woppude seedamfaaguuji e nder ñaawirdu nduu, o wiyi ina jogii immunité sovereign, ko ɗum woni doosgal sariya haɗata sovereign walla dowla jogaade sariyaaji ɗi o sosi ɗii. E lewru abriil 2007 Bashir suɓaama e Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam ƴettude golle duuɓi nay ngam wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, fuɗɗoraade ñalnde 1 lewru juko hitaande 2007. Ko ñalnde 15 oktoobar 2007 anndinaa wonde laamɗo debbo oo, e dow wasiyaaji gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Morris Iemma, ɓeydii toɗɗagol Bashir e guwerneer duuɓi nay goɗɗi haa lewru feebariyee 2012. Ñalnde 4 noowammbar 2009, hooreejo leydi [[Farayse]] e oon sahaa, hono Nicolas Sarkozy, toɗɗii mo « Chevalier » to Ordre National de la Légion d’Honneur, o rokkaama kadi ko ammbasadeer [[Farayse]] to Ostarali, hono Michel Filhol. E lewru mee e lewru suwee 2010, laamu New South Wales heɓiino ƴaañde : Karyn Paluzzano sabu ŋakkeende ngalu, David Campbell sabu ŋakkeende ngalu, Ian Macdonald sabu ŋakkeende ngalu, e woppude golle Graham West. Ɗee ɗoo geɗe njiytaama no feewi e teeŋtinde waasde laamu NSW laamaade no haanirta nii, e nder jaabawol ngol, won noddaali keewɗi ngam Bashir ƴettude peeje ngam wonde guwerneer e riiwtude laamu nguu. O fiyi ɗeen noddaali e yeewtere rajo ñalnde 10 suwee, o wiyi wonde : Laawol tan ngol ɓe [Laamu NSW] mbaawi majjude, so en mbiyat, ko so tawii won woote ɗe ngalaa hoolaare... Wooteeji ina ngara sahaa e sahaa fof ko ɗum waɗi ɗum artira e juuɗe yimɓe ɓee. E darorɗe hitaande 2010, Diiso Munisipaal Mosman innitiri nokku keso dingiral to Rawson Park ngam teddinde Bashir, ngam mawninde golle makko e New South Wales e renndo Mosman fof. O udditi e dow laabi "Centre de sports Marie Bashir Mosman" ñalnde 10 lewru Duujal hitaande 2010 e meer wuro ngoo, hono Anne Connon. Ñalnde 19 abriil 2012, Bashir rokkaama innde “Grande Cordon de l’Ordre National du Cedar” to hooreejo leydi [[Liban]], hono Seneraal Michel Suleiman, to galle laamu to Sidney, e nder njillu makko to [[Ostarali]]. E nder batu Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e lewru mee 2012, Bashir hollitii anniya mum woppude golle kanseer.[42] E nder kewu ngam mawninde o woppi golle makko e golle kanseer, natal makko hollirngal Bashir e wonde kanseer mo Shen Jiawei holliri, ngam faweede e nder suudu mawndu nduu. Kadi e lewru abriil, anndinaama wonde manndaa Bashir e guwerneer, mo fotnoo joofde e lewru feebariyee 2014, ɓeydaama lebbi jeegom goɗɗi haa lewru suwee 2014, ɗo Bashir holliti anniya mum woppude golle. Ñalnde 26 mee 2013, Bashir toɗɗaa e darnde ofisee e nder Ordre National de la Légion d’Honneur e juuɗe hooreejo leydi Farayse e oon sahaa, hono François Hollande, o waɗti ɗum e innde ndee e nder kewu to galle laamu Sydney, tawi ko Seneraal Regis Outtier, Sekreteruuji Sosiyetee Seneraal d'Teddungal. Ñalnde 21 oktoobar 2013, hooreejo leydi O'Farrell e jaagorgal jaŋde Adrian Piccoli kollitii wonde duɗal leslesal kesal to Strathfield to nokku ɓooyɗo ɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Adventist Sydney woni ɗoo, maa innire "Duɗal laamu Marie Bashir" ngam teddinde mo. E nder bayyinaango ngoo O'Farrell hollitii wonde: "Innde ndee duɗal innde Professeur Bashir ina teddini darnde makko teeŋtunde e NSW, kadi ko siftorde wonde o heɓi denndaangal ceergal makko caggal nde o janngi e duɗe laamu – gila e duɗal laamu Narrandera haa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ''Girls''". Ñalnde 28 noowammbar 2013, hooreejo leydi NSW hollitii wonde laamɗo debbo oo rokkii yamiroore yo tiitoonde "''The Honourable''" rokke guwerneeruuji e guwerneeruuji ɓooyɗi leydi New South Wales. Ñalnde 5 lewru Duujal hitaande 2013, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sydney fellitii waylude innde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sydney ngam teddinde mo, wonta Duɗal Marie Bashir ngam Ñawbuuli e Kisal Biosekirit. Kadi e lewru Duujal 2013, Bashir wonti gardiiɗo fedde NAISDA. E nder hitaande 2014, Bashir waɗaama ''Dame of the Order of Australia'' "Ngam heɓde golle maantiniiɗe e ɓurɗe teeŋtude e golle mum e nder njuɓɓudi laamu, nguurndam renndo, e yimɓe New South Wales, e safaara, haa teeŋti noon e wonde daraniiɗo ɓamtaare cellal hakkille, e jokkondiral hakkunde leyɗeele, e jokkondiral hakkunde leyɗeele ƴellitgol porogaraamuuji cellal gollondiral, e wonde ardotooɗo jaŋde toownde". E lewru Seeɗto 2014, natal makko laawɗungal e guwerneer mo Mathew Lynn, keɓɗo njeenaari Archibald, hollitaama to suudu laamu, e gardagol hooreejo leydi ndii, hono Mike Baird. E lewru noowammbar 2014, nokku jannginoowo Marie Bashir udditaa to opitaal laamɗo Alfred, to Camperdown. Catal ngal ina waɗi cuuɗi keertiiɗi ko wayi no cuuɗi jooɗaade juutɗi, cuuɗi cellal hakkille ɓuuɓɗi, cuuɗi ñawbuuli ñaamde Peter Beumont, kam e cuuɗi yumma e ɓiɗɗo Naarmuru. == Retireede == Ko adii nde o woppata laamu ñalnde 1 oktoobar 2014, Bashir teskiima wonde sahaa oo ina foti yahde, ko famɗi fof ko Sir Roden Cutler waɗi e laamu nguu : « jaambaaro wolde mo ŋakkiraa koyngal gollanaade ndii leydi, miɗo yiɗi miijaade wonde ko kanko woni guwerneer ɓurɗo juutde balɗe... mo miɗo teddini ɗum. Lomtii mo ko Seneraal David Hurley. === Jokkude darnde === Bashir hollitii e sahaa nde o woppi golle ndee, nafoore makko e jokkude golle makko e nder renndo, haa teeŋti noon e fannu gonɗo e ŋakkere teskuyaaji caggal mboros e nder soldateeɓe konu [[Ostarali]]. Haa lewru noowammbar 2020 Bashir jeyaa ko e tato wallitooɓe fedde jaŋde ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Darnde makko e nder fedde NAISDA jokki haa lewru Duujal 2021. === Wade === Bashir maayi ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 2026, tawi omo yahra e duuɓi 95. Hooreejo leydi ndi hono Chris Minns hollitii wonde maa o teddine e wirwirnde laamu. == Tiitooɗe, styles e teddungal == === Tiitooɗe === Vice-regal styles ko Dame Mariyam Bashir Style de référence Jaagorgal makko Style haalaaɗo Jaagorgal maa Nokku Bashir e tiitoonde mum e wonde guwerneer e nder timmal mum ko: Jaagorgal makko teddungal hono Marie Bashir, debbo gardiiɗo [[Ostarali]], gardiiɗo gardiiɗo laamɗo Victoria, guwerneer dowla New South Wales e nder ''Commonwealth'' [[Ostarali]]. === Teddungal === === Ngenndi e winndere === Dame mo Ordo [[Ostarali]] (AD) 2014 Sehil fedde [[Ostarali]] (AC) 2001 Ofiisaajo fedde [[Ostarali]] (AO) 1988 Koolaaɗo kuuɓal laamu Victoria (CVO) 2006 Dame mo moƴƴere e nder njuɓɓudi St John de Yerusalaam 2001 Medaal duuɓi teemedere 2001 Kordon mawɗo mo Ordo ngenndiijo Sedere (Liban) 2012 Ofiisaajo mawɗo e nder fedde ngenndiire Cedar (Liban) 2004 Ofisee Leydi Teddungal ([[Farayse]]) 2014 Chevalier mo Legion d'honneur ([[Farayse]]) 2009 === Lesdi === Jaambaraagal Komiseriyaa ngam golle 22 lewru bowte hitaande 2014 – Ko polis New South Wales rokki ɗum Citaasiyoŋ fedde komisariyaajo 22 lewru bowte hitaande 2014 – Hokku ɗum ko polis New South Wales Medal Kawtal Defterdu New South Wales 21 oktoobar 2014 – Ko defterdu dowla New South Wales rokki ɗum Medaal gollal teddungal – Kaŋŋe Oktoobar 2016 – Njeenaari Duke Edinburgh rokki ɗum === Toɗɗagol === [[Ostarali]] 1980 Fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Ostarali e Nuwel Selannde (FRANZCP). Fedde Ngenndiije Dentuɗe 2004 Tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe.[citation needed] [[Ostarali]] 2006 Fedde teddunde e nder duɗal ganndal karallaagal e innde [[Ostarali]] (Hon.FTSE). [[Ostarali|Ostraali]] 2007 Tergal teddungal e nder fedde safrooɓe [[Ostarali]]. === Degreeji teddungal === Ostarali 3 lewru Mbooy 2002: Doktoraa tedduɗo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde (D.Univ.) to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Katolik [[Osteitis|Ostarali]]. New South Wales 11 oktoobar 2002: Doktoor tedduɗo e safaara (MD) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. New South Wales 13 noowammbar 2004: Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (D.Univ.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cross Sud to duɗal mum Lismore. New South Wales 2004: Doktoor tedduɗo e ganndal (D.Sc.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales. New South Wales 2007: Doktoor tedduɗo e ganndal (D.Sc.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong. New South Wales 20 abriil 2012: Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (D.Univ.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. New South Wales 17 abriil 2014: Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji (D.Litt.) to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sidney Hirnaange. === Toɗɗagol teddungal === [[Ostarali]] 1 mars 2001: Kolonel tedduɗo e konu e nder konu laamɗo New South Wales. 1 mars 2001: Komodor aeroport tedduɗo e nder eskaadron 22 e nder konu aeroportu laamɗo [[Ostarali]]. 9 oktoobar 2008 : Komodor tedduɗo, janngingol konu ndiyam, konu ndiyam laamɗo [[Ostarali]]. 22 lewru bowte hitaande 2014: Guwerneer tedduɗo polis New South Wales. === Eponimuuji tedduɗi === '''Njeenaaje''' Njeenaaje jam Marie Bashir, Kawtal ngenndiwal rewɓe leydi Galles Sud.[74] '''Laana ndiwoowa''' Boeing 737 laana ndiwoowa mawka 'Marie Bashir', laana ndiwoowa ladde Nuwaasoot Galles. '''Juɓɓule e mahaaɗe''' Marie Bashir Musman nokku dingiral, Musman. Duɗal laamu Marie Bashir, to wuro Strathfield. Duɗal Marie Bashir ngam ñawuuji mborosaaji e kisal nguurndam (MBI), Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Suudu janngirde guwerneer Marie Bashir, defterdu lesdi New South Wales.[76] Professeur Marie Bashir, suudu safrirdu laamɗo Alfred, to wuro Camperdown.[77] == Binndanɗe == Basiir, Mariyam; Siwaarz, Mika'iil (1988). "Asiya e nder [[Ostarali]]: Gila e caɗeele haa e muñal e doole: Won e geɗe cellal hakkille sukaaɓe mooliiɓe Asi". To Benne, Daawuuda; Wiliyam, Murray (winndinooɓe). Universals kesi: Cellal sukaaɓe e sahaa waylo-waylo. Curtin, ACT: Jaaynde Brolga ngam Fedde [[Ostarali]] ngam Cellal Sukaaɓe. 35-38. ISBN ko 0958830959. Basiir, Mariyam; Bennet, Daawuuda, winnditiiɓe. (2000). Dimensiyonji ɓurɗi luggiɗde : Pinal, Sukaaɓe e Cellal Hakkille. Parramatta, NSW: Duɗal cellal hakkille hakkunde pine. ISBN ko 1876109874. Basiir, Mariyam (mars 2004). "Haala Langford 2003 [Caɗeele ɗe njuɓɓudi safaara jogori dañde e daartol nguurndam Sir Robert Garran]". Sappoɓal (Koldaa laamɗo Ostarali toppitiiɗo ko fayti e safaara). 37 (1): 5-9. Ɗemngal 1325-7579. Basiir, Mariyam; Huus, Noel (oktoobar 2010). "Sir Bruce Williams: Ɗaɗi ngam anndude, e teddinde goonga". Kaadran. 54 (10): 66-68. Ɗemngal 0033-5002. == Tuugnorgal == == Ciimtol == izi3ucerq8qzphcegq5yif55p6jghrc 161416 161415 2026-04-08T14:33:44Z MOIBARDE 10068 161416 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dame Marie Roslyn Bashir''' (1 desaambar 1930 – 20 lewru mbooy 2026) ko doktoor hakkille e njuɓɓudi [[Ostarali]], o woniino guwerneer 37ɓo to New South Wales tuggi 2001 haa 2014, e oon sahaa kadi ko kanselor 17ɓo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney tuggi 2017.<ref>{{cite web|url=https://www.worldpress.org/0601people2.htm|title=Marie Bashir: From Psychiatry to Politics|last=Coleman|first=Sarah|publisher=[[World Press Review]]|access-date=20 July 2008}}</ref><ref name="Clune614">Clune & Turner (2009) p.614</ref><ref>{{Cite web|title=Professor The Hon Dame Marie Bashir AD CVO (dec.)|url=https://www.penington.org.au/the-people/patrons/professor-the-hon-dame-marie-bashir-ad-cvo/|access-date=25 January 2026|website=[[Penington Institute]]|language=en-AU}}</ref> Bashir jibinaa ko to Narrandera, to New South Wales, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1956, o joginoo golle safaara keewɗe, teeŋti noon e safaara hakkille. E hitaande 1993 Bashir toɗɗaa yo won gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille wonande sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo haa nde o toɗɗaa e guwerneer.<ref>{{Cite web|date=1955|title=1955 Senior year book, Faculty of Medicine, University of Sydney|url=https://digital.library.sydney.edu.au/nodes/view/11885?keywords=&lsk=efb5ff31fda94783b54602619dc08f27#idx321574|access-date=23 May 2022|website=University of Sydney Digital Collections}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.thewomenscollege.com.au/marie-bashir.php|title=Marie Bashir|access-date=8 August 2010|publisher=The Women's College|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218010347/http://thewomenscollege.com.au/marie-bashir.php|archive-date=18 February 2011}}</ref> Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. Bashir woppi golle caggal nde o joginoo jappeere ndee ko ina ɓura duuɓi 13, o woni guwerneer ɗiɗaɓo ɓurɗo juutde balɗe e nder leydi New South Wales, o wiyi o yiɗaa ɓurde juutde balɗe jaambaaro wolde biyeteeɗo Sir Roden Cutler. Lomtii mo ko seneraal biyeteeɗo David Hurley. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Marie Roslyn Bashir jibinaa ko e hitaande 1930 to Narrandera, to leydi Galles du Sud, e jibnaaɓe mum Libannaaɓe Kerecee'en, Mikael Bashir e Viktoriya Melik. Baaba makko e kaaw makko to bannge baaba, kamɓe ɗiɗo fof ko janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Amerik]] to Beyruut. Ɓesngu yumma makko ariino to Ostarali e teeminannde 19ɓiire. Bashir janngi to duɗal laamu Narrandera, e hitaande 1943 o winnditi to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Sydney, ngal yumma makko kadi janngi.[4] Bashir ina hoɗi to Sydney e neene mum e oon sahaa. Nde o heɓi bak makko e hitaande 1947, Bashir janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o wonti fiyoowo violon ganndo. Bashir timmini dipolomaaji ɗiɗi ɗi, hono Baccalauréat to bannge safaara e Baccalauréat to bannge seppo (MBBS) e hitaande 1956 to duɗal safaara Sydney to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o hoɗi to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe gila 1950 haa 1955. E hitaande 1959, o suɓaama e nder diiso kolees, o wonti binndoowo tedduɗo e hitaande 1960 e hooreejo gila 1982 haa 1990. O ƴetti tergal nguurndam ngam senngo kolees e hitaande 1969. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde, o hawri e Nicholas Shehadie, rugby ummotooɗo, mo o resi ñalnde 23 feebariyee 1957 to Egliis St Philip, Sydney, e Felix Arnott, ndeen gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde St Paul, to Sydney. == Golle safaara == Nde o heɓi bak makko e safaara, Bashir ƴetti golle e nder opitaal St Vincent to Sydney, caggal ɗuum o woni opitaal Royal Alexandra ngam sukaaɓe. Caggal nde ɓe nguuri adan to Elizabeth Bay, Bashir e Shehadie ngummii ɓesngu maɓɓe to Pendle Hill to bannge worgo Sydney ɗo Bashir gollinoo e safroowo mawɗo. Kono, e yiɗde wallitde yimɓe wonduɓe e rafiiji hakkille, Bashir fellitii waɗde jaŋde toownde to bannge safaara hakkille. Ngam hoybinde ɗum, e hitaande 1968 Bashir e ɓesngu mum ngummii e nder wuro Mosman to bannge worgo Sydney, ɓe coodi galle to bannge ndiyam to 7 Shellbank Avenue e njoɓdi 57 000 dolaar e juuɗe jom laana ndiwoowa Gordon Reynolds. Ko ɗum wonata hoɗorde maɓɓe adannde haa yeeyde ɗum e lewru mee 2020. Nde Shehadie waɗtaa hooreejo leydi Sydney, Bashir wonti debbo meeri leydi Sydney tuggi 1973 haa 1975. E hitaande 1974 o innitiraa ko "Yumma hitaande" e Goomu toppitiingu sukaaɓe New South Wales e Diiso ngenndiijo rewɓe e nder diiwaan hee, tawi Bashir ina teskaa "ko debbo karallo to Mo, hono Year toɓɓere ɓeydagol jaɓgol renndo yumma golloowo".[10] Nde Shehadie heɓi njeenaari e hitaande 1976, Bashir heɓi tiitoonde teddungal « Laamɗo Shehadie » ; kono o suɓii ko waasde huutoraade ɗum, o jokki e innde makko, "Marie Bashir", e nder nguurndam golle. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to bannge safaara hakkille, o waɗtaa tergal e duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Australian e New Zealand e hitaande 1971, o wonti fedde e hitaande 1980. Gila 1972, Bashir wonnoo ko jannginoowo, jannginoowo e jannginoowo janngooɓe safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1972, Bashir toɗɗaa gardiiɗo sosɗo fedde wiyeteende Rivendell, fedde toppitiinde ko fayti e sukaaɓe, sukaaɓe e ɓesnguuji, toppitiinde ko fayti e sukaaɓe wonduɓe e caɗeele ɓerɗe e hakkillaaji. E hitaande 1977 o ardii yahdu fedde nde to suudu safrirdu Thomas Walker ɓooyndu to Concord West, caggal nde Komisiyoŋ Cellal New South Wales heɓi ɗum e hitaande 1976. E hitaande 1987 o toɗɗaa gardiiɗo sarwisaaji cellal renndo e nder sarwisaaji cellal diiwaan Central Sydney, tawi ina teeŋtini sarwisaaji sukaaɓe tokosɓe, cellal eggooɓe e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii kam e mawɓe. Ñalnde 13 lewru nduu hitaande 1988 o waɗtaa Ofisee Ordre of Australia (AO) "E nder anndinde golle makko e safaara, haa teeŋti noon e fannu cellal hakkille sukaaɓe." Tuggi 1990 haa 1992, Bashir woniino e nder Diiso Wasiyaaji Rewɓe to New South Wales. E hitaande 1993, o toɗɗaa porfeseer kilinik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 1994 o woni gardiiɗo kilinik to bannge cellal hakkille to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Ko ɗum woni sahaa peewnugol mawngol e nder golle cellal hakkille, ko ɗum addani mbayliigu mawngu e nder golle cellal hakkille e nder sektoraa laamu. O golliima haa hitaande 2001. E nder darnde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde, Bashir waɗii nafoore mawnde e ƴellitde porogaraamuuji janngingol gollondiral hakkunde gollodiiɓe makko to Vietnam e Taylande e safrooɓe hakkillaaji Ostarali, o ardii fedde cellal adunaare tataɓere to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales (1995–2000) e wallitde porogaraamuuji ballondiral kaalis e renndo ngam janngooɓe winndere ndee. E hitaande 1995, e ballondiral e Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Redfern, o sosi Fedde Cellal Hakkillaaji Aborigine en, nde rokkata kilinikuuji e wasiyaaji keewɗi e nder Sarwiis Cafrirɗe Aborigine en to Sydney e nokkuuji mawɗi ɗii fof. Gila 1996, Bashir ƴetti kadi darnde diisnondiral mawnde e nder safrirde safaara Aborigine en. Nde o woni e daranaade cellal ɓiɓɓe leydi [[Ostarali|Ostaralinaaɓe]], Bashir jokki e waɗde heen hakkille mum e geɗe sukaaɓe e sukaaɓe, haa teeŋti noon e manndaaji makko gardiiɗo fedde toppitiinde ko fayti e ñaawoore sukaaɓe to New South Wales (1991–1999) e wonde safroowo hakkille jiiloowo to nokkuuji ñaawoore sukaaɓe (1903–1). Ñalnde 1 lewru bowte hitaande 2001, Bashir heɓi njeenaari teemedere hitaande. == Guwerneer leydi New South Wales == E fuɗɗoode hitaande 2001, e dow wasiyaaji hooreejo leydi New South Wales, Bob Carr, Elizabeth II, laamɗo leydi Ostarali toɗɗii Bashir guwerneer New South Wales, ɗum waɗi ɗum guwerneer debbo gadano e nder diiwaan hee, kadi ko kanko woni neɗɗo gadano iwdi Liban toɗɗaaɗo guwerneer kala diiwaan [[Ostarali]]. O huniima ñalnde 1 marse 2001, ñalnde 30 marse o waɗtaa sehil Ordre de l’Oustralie (AC). Nde o toɗɗaa ndee, jaaynoowo Sydney Morning Herald biyeteeɗo David Marr teskiima wonde « hol ko ɓuri nafoore caggal dingiral Macquarie Street, so wonaa karallaagal keeringal ngal debbo oo jogii e sukaaɓe mettuɓe ? Toɗɗagol Bashir ngol weltinaama e banngeeji ɗiɗi ɗii fof e politik, o yetti ɗum e nder jaaynde Sydney Morning Herald, o wiyi ko "suɓngo teskinngo" kadi o hollitii wonde Bashir maa won "daraniiɗo doole wonande ɓe ngalaadoole". E nder darnde guwerneer, Bashir yalti e golle ɓennuɗe. Wonande ɓiɓɓe leydi Ostaralinaaɓe, o fuɗɗii eɓɓoore cellal ngam wallitde janngooɓe ɓiɓɓe leydi ndi e janngooɓe safaara e infirmiyeeji kam e wallitde yahrude yeeso e nanondiral. Ñalnde o toɗɗaa ndee tan, Bashir jaɓi wonde Patron e fedde toppitiinde ko fayti e wasiyaaji gaynaako en e lesbiyen en, ko kañum woni sabaabu toppitiiɗo ko fayti e hakkillaaji e renndo e nder renndo LGBT. Ko ngol woni go’o ko guwerneer NSW ina wallita fedde gaynaako. E hitaande 2005, Bashir udditi Sydney Gay and Lesbian Mardi Gras Festival e nder hiirde to Hyde Park, o wiyi wonde hiirde ndee ina fotnoo ƴellitde « oon sifaa ndimaagu ummoriiɗo e keewal mawngal e nder renndo men – keewal leƴƴi, diine, pinal e kadi jikkuuji jokkondire sabu en potaani jaɓde ko ɓuri heewde e ɗeen geɗe ngam [...] winding extraordinary back to jikkuuji keewɗi ɗi mberlaaka ko adii ina waɗa, wonaa tan e pelle gaynaako en e lesbiyen en, kono ko cellal rewɓe e geɗe keewɗe e nuunɗal renndo". Ñalnde 14 suwee 2011, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde o wasiyiima laamɗo debbo oo nde manndaa Bashir ɓeydetee duuɓi ɗiɗi goɗɗi haa 2014, ɗum noon jaɓaama : « E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, guwerneer oo ina joginoo sifaa toppitiiɗo golle mum, renndooji mum gooŋɗinɗi ɗii, ina njogii nafoore mum to bannge faggudu yimɓe kala nokkuure fuu...Sabu limngal maako feere-feere, kuugal maako e nafuuda maako, Professeur Bashir hokki posto taariiha e nafuuda, ko mari nafuuda e ''resonance'' wakkati." Gila nde o fuɗɗii wonde guwerneer, Bashir, hono no gardiiɗo makko oo nii, hoɗaani e galle laamu, to Sidney, ina joginoo ɗum ngam jaɓɓaade e golle laamu. Kono, e lewru oktoobar 2011, hooreejo leydi keso oo, hono Barry O'Farrell, hollitii wonde Bashir jaɓii eɓɓaande O'Farrell ngam artirde e nder galle laamu : "Yimɓe heewɓe ina cikka wonde guwerneer ina foti hoɗde e galle laamu hoɗorde to galle laamu ngam waɗde faayiida rokkude nokkuuji hoɗorde potɗi". Kono, nde tawnoo galle laamu nguu wonaano hoɗorde fotde duuɓi sappo e joy, O'Farrell hollitii kadi wonde Bashir maa fuɗɗo yahde e galle ɓurɗo famɗude saraaji mum, ina wiyee chalet, tawi noon peewnugol baagal mawngal ina waɗa, e miijo yahde e galle mawɗo oo caggal hitaande ndee. Ko o guwerneer leydi ndi ɓurɗo juutde balɗe, Bashir ina joginoo komisiyoŋ gonɗo e laamu ngam wonde gardiiɗo ''Commonwealth'' nde guwerneer mawɗo leydi [[Ostarali]] alaa e leydi [[Ostarali]]. O woniino e golle Administrateur laabi keewɗi : tuggi 10 haa 17 sulyee 2007, 30 suwee haa 12 oktoobar 2007, e 20 abriil haa 4 mee 2008 tawi Michael Jeffery alaa heen, e tuggi 30 sulyee haa 6 ut 2008, 5 haa 19 mars2072 . e ñalnde 7 haa 12 lewru juko hitaande 2010, tawi Quentin Bryce alaa heen.[ciimtol ina haani] == Darnde e teddungal goɗɗal == E hitaande 2002, Bashir wonti gardiiɗo fedde safaara hakkunde Ostarali e Vietnam, o naati e porogaraamuuji cellal gollondiral e nder leydi Vietnam, haa teeŋti noon e nder gure teeru. Ñalnde 17 lewru Mbooy hitaande 2001, guwerneer mawɗo leydi ndii, hono Sir William Deane, waɗti Bashir e golle mum, hono Dame of Grace e nder njuɓɓudi ɓurndi teddude e opitaal St John de Jerusalem (DStJ). Nde tawnoo ko adii ɗuum o janngii violon to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, e hitaande 2002, Bashir naamnaama yo won Patron e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi balloowo Opera Ostarali, Orkestra Simfoni Sydney, Koral Filharmoni Sydney, Opera Pinchgut e Duɗal Arkewolosi Ostarali to Aten. E hitaande 2003 Bashir heɓi njeenaari laamɗo debbo cellal hakkille, ndi laamɗo debbo biyeteeɗo Galyani Vadhana mo Taylande rokki ɗum, ngam darnde makko e porogaraamuuji ballondiral hakkunde [[Ostarali]] e Taylande, e hitaande 2004 o anndiraa wonde ngalu nguurndam [[Ostarali]]. E hitaande 2004 o waɗtaa tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe (UNIFEM).[28] E lewru marse 2004, e nder njillu makko to [[Liban]], Bashir toɗɗaa e gardagol Seneraal Emile Lahoud, hooreejo leydi [[Liban]], o wonti Ofisee mawɗo e nder Ordo ngenndiijo Cedar. Ñalnde 14 suwee, gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Carr, hollitii wonde maa o wasiyo laamɗo leydi ndii yo manndaa Bashir ɓeyde duuɓi tati goɗɗi. Palaas Buckingham tabitinii wasiya makko ñalnde 1 oktoobar o wiyi wonde: "Laamɗo debbo oo ina weltii e mawɗo porfeseer Marie Bashir AC, ngam heddaade e darnde mum jooni ndee haa lewru feebariyee 2008 no wasiyaa nii." Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). Ñalnde 31 marse 2006, laamɗo debbo oo toɗɗii mo komanndaaji fedde wiyeteende Victoria (CVO). E lewru suwee 2006, Bashir ina jeyaa e ñaawoore mawnde, nde ɓe ngaddi e Ñaawirde Kuuge ''Administrative'' hakkunde safroowo hakkille biyeteeɗo Brendan O’ Sullivan e sarwiis cellal nokku Sydney South West. Bashir ko fenaande limtaa e ñaawoore ndee ko hooreejo fedde toppitiinde cellal nokku oo, hono Mike Wallace ; kono, nde wonnoo ko Guwerneer o waawii woppude seedamfaaguuji e nder ñaawirdu nduu, o wiyi ina jogii immunité sovereign, ko ɗum woni doosgal sariya haɗata sovereign walla dowla jogaade sariyaaji ɗi o sosi ɗii. E lewru abriil 2007 Bashir suɓaama e Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam ƴettude golle duuɓi nay ngam wonde hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, fuɗɗoraade ñalnde 1 lewru juko hitaande 2007. Ko ñalnde 15 oktoobar 2007 anndinaa wonde laamɗo debbo oo, e dow wasiyaaji gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Morris Iemma, ɓeydii toɗɗagol Bashir e guwerneer duuɓi nay goɗɗi haa lewru feebariyee 2012. Ñalnde 4 noowammbar 2009, hooreejo leydi [[Farayse]] e oon sahaa, hono N icolas Sarkozy, toɗɗii mo « Chevalier » to Ordre National de la Légion d’Honneur, o rokkaama kadi ko ammbasadeer [[Farayse]] to Ostarali, hono Michel Filhol. E lewru mee e lewru suwee 2010, laamu New South Wales heɓiino ƴaañde : Karyn Paluzzano sabu ŋakkeende ngalu, David Campbell sabu ŋakkeende ngalu, Ian Macdonald sabu ŋakkeende ngalu, e woppude golle Graham West. Ɗee ɗoo geɗe njiytaama no feewi e teeŋtinde waasde laamu NSW laamaade no haanirta nii, e nder jaabawol ngol, won noddaali keewɗi ngam Bashir ƴettude peeje ngam wonde guwerneer e riiwtude laamu nguu. O fiyi ɗeen noddaali e yeewtere rajo ñalnde 10 suwee, o wiyi wonde : Laawol tan ngol ɓe [Laamu NSW] mbaawi majjude, so en mbiyat, ko so tawii won woote ɗe ngalaa hoolaare... Wooteeji ina ngara sahaa e sahaa fof ko ɗum waɗi ɗum artira e juuɗe yimɓe ɓee. E darorɗe hitaande 2010, Diiso Munisipaal Mosman innitiri nokku keso dingiral to Rawson Park ngam teddinde Bashir, ngam mawninde golle makko e New South Wales e renndo Mosman fof. O udditi e dow laabi "Centre de sports Marie Bashir Mosman" ñalnde 10 lewru Duujal hitaande 2010 e meer wuro ngoo, hono Anne Connon. Ñalnde 19 abriil 2012, Bashir rokkaama innde “Grande Cordon de l’Ordre National du Cedar” to hooreejo leydi [[Liban]], hono Seneraal Michel Suleiman, to galle laamu to Sidney, e nder njillu makko to [[Ostarali]]. E nder batu Senaa duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e lewru mee 2012, Bashir hollitii anniya mum woppude golle kanseer.[42] E nder kewu ngam mawninde o woppi golle makko e golle kanseer, natal makko hollirngal Bashir e wonde kanseer mo Shen Jiawei holliri, ngam faweede e nder suudu mawndu nduu. Kadi e lewru abriil, anndinaama wonde manndaa Bashir e guwerneer, mo fotnoo joofde e lewru feebariyee 2014, ɓeydaama lebbi jeegom goɗɗi haa lewru suwee 2014, ɗo Bashir holliti anniya mum woppude golle. Ñalnde 26 mee 2013, Bashir toɗɗaa e darnde ofisee e nder Ordre National de la Légion d’Honneur e juuɗe hooreejo leydi Farayse e oon sahaa, hono François Hollande, o waɗti ɗum e innde ndee e nder kewu to galle laamu Sydney, tawi ko Seneraal Regis Outtier, Sekreteruuji Sosiyetee Seneraal d'Teddungal. Ñalnde 21 oktoobar 2013, hooreejo leydi O'Farrell e jaagorgal jaŋde Adrian Piccoli kollitii wonde duɗal leslesal kesal to Strathfield to nokku ɓooyɗo ɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Adventist Sydney woni ɗoo, maa innire "Duɗal laamu Marie Bashir" ngam teddinde mo. E nder bayyinaango ngoo O'Farrell hollitii wonde: "Innde ndee duɗal innde Professeur Bashir ina teddini darnde makko teeŋtunde e NSW, kadi ko siftorde wonde o heɓi denndaangal ceergal makko caggal nde o janngi e duɗe laamu – gila e duɗal laamu Narrandera haa e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ''Girls''". Ñalnde 28 noowammbar 2013, hooreejo leydi NSW hollitii wonde laamɗo debbo oo rokkii yamiroore yo tiitoonde "''The Honourable''" rokke guwerneeruuji e guwerneeruuji ɓooyɗi leydi New South Wales. Ñalnde 5 lewru Duujal hitaande 2013, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sydney fellitii waylude innde Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sydney ngam teddinde mo, wonta Duɗal Marie Bashir ngam Ñawbuuli e Kisal Biosekirit. Kadi e lewru Duujal 2013, Bashir wonti gardiiɗo fedde NAISDA. E nder hitaande 2014, Bashir waɗaama ''Dame of the Order of Australia'' "Ngam heɓde golle maantiniiɗe e ɓurɗe teeŋtude e golle mum e nder njuɓɓudi laamu, nguurndam renndo, e yimɓe New South Wales, e safaara, haa teeŋti noon e wonde daraniiɗo ɓamtaare cellal hakkille, e jokkondiral hakkunde leyɗeele, e jokkondiral hakkunde leyɗeele ƴellitgol porogaraamuuji cellal gollondiral, e wonde ardotooɗo jaŋde toownde". E lewru Seeɗto 2014, natal makko laawɗungal e guwerneer mo Mathew Lynn, keɓɗo njeenaari Archibald, hollitaama to suudu laamu, e gardagol hooreejo leydi ndii, hono Mike Baird. E lewru noowammbar 2014, nokku jannginoowo Marie Bashir udditaa to opitaal laamɗo Alfred, to Camperdown. Catal ngal ina waɗi cuuɗi keertiiɗi ko wayi no cuuɗi jooɗaade juutɗi, cuuɗi cellal hakkille ɓuuɓɗi, cuuɗi ñawbuuli ñaamde Peter Beumont, kam e cuuɗi yumma e ɓiɗɗo Naarmuru. == Retireede == Ko adii nde o woppata laamu ñalnde 1 oktoobar 2014, Bashir teskiima wonde sahaa oo ina foti yahde, ko famɗi fof ko Sir Roden Cutler waɗi e laamu nguu : « jaambaaro wolde mo ŋakkiraa koyngal gollanaade ndii leydi, miɗo yiɗi miijaade wonde ko kanko woni guwerneer ɓurɗo juutde balɗe... mo miɗo teddini ɗum. Lomtii mo ko Seneraal David Hurley. === Jokkude darnde === Bashir hollitii e sahaa nde o woppi golle ndee, nafoore makko e jokkude golle makko e nder renndo, haa teeŋti noon e fannu gonɗo e ŋakkere teskuyaaji caggal mboros e nder soldateeɓe konu [[Ostarali]]. Haa lewru noowammbar 2020 Bashir jeyaa ko e tato wallitooɓe fedde jaŋde ɓiɓɓe leydi [[Ostarali]]. Darnde makko e nder fedde NAISDA jokki haa lewru Duujal 2021. === Wade === Bashir maayi ko ñalnde 20 lewru bowte hitaande 2026, tawi omo yahra e duuɓi 95. Hooreejo leydi ndi hono Chris Minns hollitii wonde maa o teddine e wirwirnde laamu. == Tiitooɗe, styles e teddungal == === Tiitooɗe === Vice-regal styles ko Dame Mariyam Bashir Style de référence Jaagorgal makko Style haalaaɗo Jaagorgal maa Nokku Bashir e tiitoonde mum e wonde guwerneer e nder timmal mum ko: Jaagorgal makko teddungal hono Marie Bashir, debbo gardiiɗo [[Ostarali]], gardiiɗo gardiiɗo laamɗo Victoria, guwerneer dowla New South Wales e nder ''Commonwealth'' [[Ostarali]]. === Teddungal === === Ngenndi e winndere === Dame mo Ordo [[Ostarali]] (AD) 2014 Sehil fedde [[Ostarali]] (AC) 2001 Ofiisaajo fedde [[Ostarali]] (AO) 1988 Koolaaɗo kuuɓal laamu Victoria (CVO) 2006 Dame mo moƴƴere e nder njuɓɓudi St John de Yerusalaam 2001 Medaal duuɓi teemedere 2001 Kordon mawɗo mo Ordo ngenndiijo Sedere (Liban) 2012 Ofiisaajo mawɗo e nder fedde ngenndiire Cedar (Liban) 2004 Ofisee Leydi Teddungal ([[Farayse]]) 2014 Chevalier mo Legion d'honneur ([[Farayse]]) 2009 === Lesdi === Jaambaraagal Komiseriyaa ngam golle 22 lewru bowte hitaande 2014 – Ko polis New South Wales rokki ɗum Citaasiyoŋ fedde komisariyaajo 22 lewru bowte hitaande 2014 – Hokku ɗum ko polis New South Wales Medal Kawtal Defterdu New South Wales 21 oktoobar 2014 – Ko defterdu dowla New South Wales rokki ɗum Medaal gollal teddungal – Kaŋŋe Oktoobar 2016 – Njeenaari Duke Edinburgh rokki ɗum === Toɗɗagol === [[Ostarali]] 1980 Fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo Ostarali e Nuwel Selannde (FRANZCP). Fedde Ngenndiije Dentuɗe 2004 Tergal teddungal e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Ɓamtaare Rewɓe.[citation needed] [[Ostarali]] 2006 Fedde teddunde e nder duɗal ganndal karallaagal e innde [[Ostarali]] (Hon.FTSE). [[Ostarali|Ostraali]] 2007 Tergal teddungal e nder fedde safrooɓe [[Ostarali]]. === Degreeji teddungal === Ostarali 3 lewru Mbooy 2002: Doktoraa tedduɗo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde (D.Univ.) to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Katolik [[Osteitis|Ostarali]]. New South Wales 11 oktoobar 2002: Doktoor tedduɗo e safaara (MD) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. New South Wales 13 noowammbar 2004: Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (D.Univ.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cross Sud to duɗal mum Lismore. New South Wales 2004: Doktoor tedduɗo e ganndal (D.Sc.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales. New South Wales 2007: Doktoor tedduɗo e ganndal (D.Sc.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong. New South Wales 20 abriil 2012: Doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde (D.Univ.) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie. New South Wales 17 abriil 2014: Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji (D.Litt.) to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Sidney Hirnaange. === Toɗɗagol teddungal === [[Ostarali]] 1 mars 2001: Kolonel tedduɗo e konu e nder konu laamɗo New South Wales. 1 mars 2001: Komodor aeroport tedduɗo e nder eskaadron 22 e nder konu aeroportu laamɗo [[Ostarali]]. 9 oktoobar 2008 : Komodor tedduɗo, janngingol konu ndiyam, konu ndiyam laamɗo [[Ostarali]]. 22 lewru bowte hitaande 2014: Guwerneer tedduɗo polis New South Wales. === Eponimuuji tedduɗi === '''Njeenaaje''' Njeenaaje jam Marie Bashir, Kawtal ngenndiwal rewɓe leydi Galles Sud.[74] '''Laana ndiwoowa''' Boeing 737 laana ndiwoowa mawka 'Marie Bashir', laana ndiwoowa ladde Nuwaasoot Galles. '''Juɓɓule e mahaaɗe''' Marie Bashir Musman nokku dingiral, Musman. Duɗal laamu Marie Bashir, to wuro Strathfield. Duɗal Marie Bashir ngam ñawuuji mborosaaji e kisal nguurndam (MBI), Duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. Suudu janngirde guwerneer Marie Bashir, defterdu lesdi New South Wales.[76] Professeur Marie Bashir, suudu safrirdu laamɗo Alfred, to wuro Camperdown.[77] == Binndanɗe == Basiir, Mariyam; Siwaarz, Mika'iil (1988). "Asiya e nder [[Ostarali]]: Gila e caɗeele haa e muñal e doole: Won e geɗe cellal hakkille sukaaɓe mooliiɓe Asi". To Benne, Daawuuda; Wiliyam, Murray (winndinooɓe). Universals kesi: Cellal sukaaɓe e sahaa waylo-waylo. Curtin, ACT: Jaaynde Brolga ngam Fedde [[Ostarali]] ngam Cellal Sukaaɓe. 35-38. ISBN ko 0958830959. Basiir, Mariyam; Bennet, Daawuuda, winnditiiɓe. (2000). Dimensiyonji ɓurɗi luggiɗde : Pinal, Sukaaɓe e Cellal Hakkille. Parramatta, NSW: Duɗal cellal hakkille hakkunde pine. ISBN ko 1876109874. Basiir, Mariyam (mars 2004). "Haala Langford 2003 [Caɗeele ɗe njuɓɓudi safaara jogori dañde e daartol nguurndam Sir Robert Garran]". Sappoɓal (Koldaa laamɗo Ostarali toppitiiɗo ko fayti e safaara). 37 (1): 5-9. Ɗemngal 1325-7579. Basiir, Mariyam; Huus, Noel (oktoobar 2010). "Sir Bruce Williams: Ɗaɗi ngam anndude, e teddinde goonga". Kaadran. 54 (10): 66-68. Ɗemngal 0033-5002. == Tuugnorgal == == Ciimtol == 1q4ipxzzcxs8rszevp3lr0pv6dwdc0j The Old Lacemaker 0 39164 161327 161322 2026-04-08T11:59:33Z SUZYFATIMA 13856 161327 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Lacemaker ɓooyɗo (hedde 1655)''' ko nate nebam, ɗe pentoowo Holanndee biyeteeɗo Nicolaes Maes waɗi. Ko yeru pentugol jamaanu kaŋŋe Holannda, ina jeyaa e ko Mauritshuis moofti. Natal ngal ina hollita debbo ina waɗa lace bobbin e pillow lace mo o huutortoo oo ko noon e denndaangal nate ɗe Maes waɗi e lace makers : Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Waɗoowo daneeji, hitaande 1655 Ndeeɗoo natal ko Hofstede de Groot winndi ɗum e hitaande 1914, winndi; "71. An Old Lace-Maker. Sm. Suppl. 7. Debbo mawɗo gooto jogiiɗo gite, ina fadi haa ƴeewoowo oo, ina jooɗii ina waɗa daneeji. O ɓoornii ko jacket ɓaleejo ina waɗi juuɗe boɗeeje. Dow hoore makko ina fawi heen ɓuuɓri egguuji." E dow ɓuuɓri to bannge ina waɗi listerly by time ( A ma.S.). Panneel, 15 1/2 inch e 13 1/2 inch Yeeyde, 1836 (£69 : 6s.)." Yeeyde hitaande 1836 ndee ko to nokku Christie 60, soodoowo oo ko Colemna. E hitaande 1994 nde ari e luumo kadi, musiiba oo waawi soodde nde e ballal VSB Fonds Den Haag, Vereniging Rembrandt, e Vrienden van het Mauritshuis.<ref>[https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AHofstede_de_Groot_catalogue_raisonn%C3%A9%2C_Volume_6%2C_1914.djvu&page=513 71. An Old Lace-Maker]" in Hofstede de Groot, 1914 {{PD-notice}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> fdzrs1erxgcgdzi08yx70zntv48ad4h A Friendly Call 0 39165 161326 2026-04-08T11:59:05Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Noddaango sehil''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Ameriknaajo biyeteeɗo William Merritt Chase waɗi e hitaande 1895. Nde heɓi ɗum ko Galle Naalankaagal ngenndiwal to Washington D.C., e hitaande 1943 e nder defte Chester Dale.[1] Kanndaa oo ina hollita debbo Chase biyeteeɗo Alice ina yeewtida e njillu nguu, ɓoorniiɗo comci keewɗi, e nder suudu naalanke oo, to galle maɓɓe to Shinnecock Hills, to Long Island. Feere suudu nduu ina hollira no moƴƴi so..." 161326 wikitext text/x-wiki '''Noddaango sehil''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Ameriknaajo biyeteeɗo William Merritt Chase waɗi e hitaande 1895. Nde heɓi ɗum ko Galle Naalankaagal ngenndiwal to Washington D.C., e hitaande 1943 e nder defte Chester Dale.[1] Kanndaa oo ina hollita debbo Chase biyeteeɗo Alice ina yeewtida e njillu nguu, ɓoorniiɗo comci keewɗi, e nder suudu naalanke oo, to galle maɓɓe to Shinnecock Hills, to Long Island. Feere suudu nduu ina hollira no moƴƴi so en ƴeewtindiima e foto jamaanu. Huutoraade colour e annoore ina siftina en impressioniste en Farayse, ko ɗum addani Chase innireede "impressioniste Ameriknaajo". == Ƴeew kadi == Doggol golle ɗe Wiliyam Merritt Chase winndi == Tuugnorgal == r4u9gszrehbikyj2m9p429m7bp9skll 161328 161326 2026-04-08T11:59:48Z Bakurakurama 11269 161328 wikitext text/x-wiki '''Noddaango sehil''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Ameriknaajo biyeteeɗo William Merritt Chase waɗi e hitaande 1895. Nde heɓi ɗum ko Galle Naalankaagal ngenndiwal to Washington D.C., e hitaande 1943 e nder defte Chester Dale.<ref>{{cite web|url=https://www.nga.gov/collection/art-object-page.3205.html|title=A Friendly Call, 1895|year=1895|publisher=NGA|accessdate=29 July 2020}}</ref>. Kanndaa oo ina hollita debbo Chase biyeteeɗo Alice ina yeewtida e njillu nguu, ɓoorniiɗo comci keewɗi, e nder suudu naalanke oo, to galle maɓɓe to Shinnecock Hills, to Long Island. Feere suudu nduu ina hollira no moƴƴi so en ƴeewtindiima e foto jamaanu. Huutoraade colour e annoore ina siftina en impressioniste en Farayse, ko ɗum addani Chase innireede "impressioniste Ameriknaajo". == Ƴeew kadi == Doggol golle ɗe Wiliyam Merritt Chase winndi == Tuugnorgal == 3t287m19epeqbh5g0j7b5f7ylbn0x8q 161330 161328 2026-04-08T12:00:55Z Bakurakurama 11269 161330 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Noddaango sehil''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe pentoowo Ameriknaajo biyeteeɗo William Merritt Chase waɗi e hitaande 1895. Nde heɓi ɗum ko Galle Naalankaagal ngenndiwal to Washington D.C., e hitaande 1943 e nder defte Chester Dale.<ref>{{cite web|url=https://www.nga.gov/collection/art-object-page.3205.html|title=A Friendly Call, 1895|year=1895|publisher=NGA|accessdate=29 July 2020}}</ref>. Kanndaa oo ina hollita debbo Chase biyeteeɗo Alice ina yeewtida e njillu nguu, ɓoorniiɗo comci keewɗi, e nder suudu naalanke oo, to galle maɓɓe to Shinnecock Hills, to Long Island. Feere suudu nduu ina hollira no moƴƴi so en ƴeewtindiima e foto jamaanu. Huutoraade colour e annoore ina siftina en impressioniste en Farayse, ko ɗum addani Chase innireede "impressioniste Ameriknaajo". == Ƴeew kadi == Doggol golle ɗe Wiliyam Merritt Chase winndi == Tuugnorgal == dlnqsf3qd6w8zgzexogyoqain29grwu Berlin Street Scene 0 39166 161329 2026-04-08T11:59:49Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Berlin Street Scene''' (e ɗemngal Almaañ: Berliner Straßenszene) ko natal 1913 ummoraade e dingiral mbeddaaji cirkooji, ngal naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Ernst Ludwig Kirchner waɗi. Taarde ndee, nde Kirchner sosi hakkunde 1913 e 1915, ina heewi hollirde « Kokotten » (rewooɓe) e kiliyaneeɓe mum en, ina jogori wonde gooto e golle ɓurɗe teeŋtude e Expressionnisme Almaañ. == Limtol == E nder yeeso nate ɗee, rewɓe ɗiɗo ina njiyee ina ɓoornii comci dan..." 161329 wikitext text/x-wiki '''Berlin Street Scene''' (e ɗemngal Almaañ: Berliner Straßenszene) ko natal 1913 ummoraade e dingiral mbeddaaji cirkooji, ngal naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Ernst Ludwig Kirchner waɗi. Taarde ndee, nde Kirchner sosi hakkunde 1913 e 1915, ina heewi hollirde « Kokotten » (rewooɓe) e kiliyaneeɓe mum en, ina jogori wonde gooto e golle ɓurɗe teeŋtude e Expressionnisme Almaañ. == Limtol == E nder yeeso nate ɗee, rewɓe ɗiɗo ina njiyee ina ɓoornii comci daneeji no feewi, ina njogii kolce daneeje laaɓtuɗe, ina njogii kadi koppi toowɗi. Kiliyaneeɓe ɗiɗo ina kollita— gooto ina fadi ƴeewoowo, gooto ina fadi jommbaajo. Model wonande kiliyaneeɓe ɓee ina gasa tawa ko sehil naalanke oo, hono Otto Mueller, kono ina gasa tawa ko Kirchner holliri hoore mum ko model oo. Modeluuji rewɓe ɗiɗo ɓee ko miñiraaɓe rewɓe Erna e Gerad Schilling. E nder laabi ko mbedda keewɗo yimɓe. E dow mbedda ina waɗi oto puccu e maande laana tramway 15, oto puccu dognoowo e caka Berlin. Rewɓe ɓee ina ƴeewa worɓe ɗiɗo ɓee ina njuumta. Gooto e worɓe ɓee ina rokka ɓe hakkille mum, goɗɗo o ina ndaara. Wakiilo cropped worɓe ɗiɗo ɓee ina addana miijo nanngugol seeɗa.[1] == Gikku == E nder pentugol batte Futurism Itaali ina tawee e dinamiik yaawɗo golle ɗee. Ɗemngal gonngal e mbaadi ndii, ko Cubism ƴettaa.[2] == Firo == Kirchner ina heewi hollirde jom en jawɗeele en e jokkondiral mum en e kiliyaneeɓe mum en. Ɗuum firtaani ko ñiŋde renndo kono ko etaade hollirde miijo makko e sifaa debbo keso keeriiɗo.[2] Kirchner teskiima:[3] Dingiral laabi ƴellitii e duuɓi tuggi 1911 haa 1914. Ko ɗum jeyi e sahaaji ɓurɗi welde e nguurndam am, ɗo njirlotonoo-mi e laabi juutɗi keewɗi yimɓe e wagonuuji e nder jamma e ñalawma e nder jiiɓru mettundu. == Resndo == E hitaande 2006, Anita Halpin, taaniiko debbo mooftuɗo naalankaagal yahuud en biyeteeɗo Alfred Hess, ɗaɓɓiri yo nate ɗee ngartir, ɗe ko adii ɗuum kolliraama to galle defte Brücke to Berlin. Wuro ngo jaɓi njoɓdi ndii. Caggal ɗuum, natal ngal soodaa ko galle yeeyirdu biyeteeɗo Christie’s fotde 30 miliyoŋ Oroo (hedde 38 miliyoŋ dolaar Amerik) e juuɗe mooftooɓe naalankaagal biyeteeɗo Ronald Lauder e Serge Sabarsky. Ndeen nde naatii e limto Galle Neue to New York.[4][5] Restoraaji ɗii tuugii ko e bayyinaango Washington ummoraade e hitaande 1998 ɗo Almaañ wiyi maa artir nate ɗe ɓe keɓnoo e jamaanu Nazi en, ronooɓe warɓe ɓee.[6] Jaabawol renndo ngoo e restoraaji ɗii ina boni no feewi. Naamnaama mbele debbo Alfred Hess oo, ko kañum fotnoo yeeyde nate ɗee. Ɓesngu makko naatiino e caɗeele kaalis e hitaande 1929 caggal caɗeele faggudu winndere ndee, ɗum noon omo waawi yeeyde nate ɗee ngam dalillaaji kaalis. Kono ngonka yeeyde nate ɗee laaɓtaani. Natal ngal artiraa ko e fedde naalankooɓe Koloñ e hitaande 1936, toon ngal yeeytaa to mooftuɗo naalankooɓe biyeteeɗo Carl Hagemann e nder ngonkaaji ɗi laaɓtaani. Heewɓe ina naamnoo haa jooni mbele bayyinaango Washington ina huutoree e ndeeɗoo ñaawoore. Sikke alaa[hono?] wonde yeeyde ndee ina jokkondiri e tooñanngeeji yahuud en. Yanti heen Deklarasiyoŋ Washington oo wonaano doosgal, ɗum noon alaa e sago artira pentol ngol ngam dalillaaji sariya. Wullitaango keewngo waɗaama e dow politikaaji ummoriiɗi Berlin tawtoraaɗi restoraaji ɗii. Awokaa oo noon salii ñaawde, ko ɗum waɗi alaa ko ñaawetee.[7] Wallidiiɓe suudu defte Brücke ina ɗaɓɓa haa jooni nde nate ɗee ngartiree e maɓɓe.[8] == Tuugnorgal == 4s4ac8lgdlbk44eq5ernypd0c028rfw 161332 161329 2026-04-08T12:02:31Z Isa Oumar 9821 161332 wikitext text/x-wiki '''Berlin Street Scene''' (e ɗemngal Almaañ: Berliner Straßenszene) ko natal 1913 ummoraade e dingiral mbeddaaji cirkooji, ngal naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Ernst Ludwig Kirchner waɗi. Taarde ndee, nde Kirchner sosi hakkunde 1913 e 1915, ina heewi hollirde « Kokotten » (rewooɓe) e kiliyaneeɓe mum en, ina jogori wonde gooto e golle ɓurɗe teeŋtude e Expressionnisme Almaañ.<ref>{{cite web|title=Berliner Straßenszenen in New York|work=[[Frankfurter Rundschau]]|url=http://www.fr-online.de/kultur/ernst-ludwig-kirchner-berliner-strassenszenen-in-new-york,1472786,2937234.html|access-date=2016-10-01|date=2008-08-01|language=de}}</ref><ref>{{cite web|title=Berliner Straßenszenen in New York|work=[[Frankfurter Rundschau]]|url=http://www.fr-online.de/kultur/ernst-ludwig-kirchner-berliner-strassenszenen-in-new-york,1472786,2937234.html|access-date=2016-10-01|date=2008-08-01|language=de}}</ref> == Limtol == E nder yeeso nate ɗee, rewɓe ɗiɗo ina njiyee ina ɓoornii comci daneeji no feewi, ina njogii kolce daneeje laaɓtuɗe, ina njogii kadi koppi toowɗi. Kiliyaneeɓe ɗiɗo ina kollita— gooto ina fadi ƴeewoowo, gooto ina fadi jommbaajo. Model wonande kiliyaneeɓe ɓee ina gasa tawa ko sehil naalanke oo, hono Otto Mueller, kono ina gasa tawa ko Kirchner holliri hoore mum ko model oo. Modeluuji rewɓe ɗiɗo ɓee ko miñiraaɓe rewɓe Erna e Gerad Schilling. E nder laabi ko mbedda keewɗo yimɓe. E dow mbedda ina waɗi oto puccu e maande laana tramway 15, oto puccu dognoowo e caka Berlin. Rewɓe ɓee ina ƴeewa worɓe ɗiɗo ɓee ina njuumta. Gooto e worɓe ɓee ina rokka ɓe hakkille mum, goɗɗo o ina ndaara. Wakiilo cropped worɓe ɗiɗo ɓee ina addana miijo nanngugol seeɗa.<ref>{{cite book|title=Ernst Ludwig Kirchner – Großstadtbilder|year=1979|series=Piper Galerie|publisher=Piper|location=Kempten|page=15|isbn=978-3-492-02501-0|language=de}}</ref><ref>{{cite book|title=Ernst Ludwig Kirchner – Großstadtbilder|year=1979|series=Piper Galerie|publisher=Piper|location=Kempten|page=15|isbn=978-3-492-02501-0|language=de}}</ref> == Gikku == E nder pentugol batte Futurism Itaali ina tawee e dinamiik yaawɗo golle ɗee. Ɗemngal gonngal e mbaadi ndii, ko Cubism ƴettaa.<ref name="Welt2">{{cite news|url=https://www.welt.de/regionales/berlin/article852126/Kirchners-Berliner-Strassenszene.html|title=Kirchners ''Berliner Straßenszene''|newspaper=[[Die Welt]]|date=4 May 2007|language=de|access-date=2016-10-01}}</ref> == Firo == Kirchner ina heewi hollirde jom en jawɗeele en e jokkondiral mum en e kiliyaneeɓe mum en. Ɗuum firtaani ko ñiŋde renndo kono ko etaade hollirde miijo makko e sifaa debbo keso keeriiɗo.[2] Kirchner teskiima:<ref name="Welt">{{cite news|url=https://www.welt.de/regionales/berlin/article852126/Kirchners-Berliner-Strassenszene.html|title=Kirchners ''Berliner Straßenszene''|newspaper=[[Die Welt]]|date=4 May 2007|language=de|access-date=2016-10-01}}</ref> Dingiral laabi ƴellitii e duuɓi tuggi 1911 haa 1914. Ko ɗum jeyi e sahaaji ɓurɗi welde e nguurndam am, ɗo njirlotonoo-mi e laabi juutɗi keewɗi yimɓe e wagonuuji e nder jamma e ñalawma e nder jiiɓru mettundu. == Resndo == E hitaande 2006, Anita Halpin, taaniiko debbo mooftuɗo naalankaagal yahuud en biyeteeɗo Alfred Hess, ɗaɓɓiri yo nate ɗee ngartir, ɗe ko adii ɗuum kolliraama to galle defte Brücke to Berlin. Wuro ngo jaɓi njoɓdi ndii. Caggal ɗuum, natal ngal soodaa ko galle yeeyirdu biyeteeɗo Christie’s fotde 30 miliyoŋ Oroo (hedde 38 miliyoŋ dolaar Amerik) e juuɗe mooftooɓe naalankaagal biyeteeɗo Ronald Lauder e Serge Sabarsky. Ndeen nde naatii e limto Galle Neue to New York. Restoraaji ɗii tuugii ko e bayyinaango Washington ummoraade e hitaande 1998 ɗo Almaañ wiyi maa artir nate ɗe ɓe keɓnoo e jamaanu Nazi en, ronooɓe warɓe ɓee.[6] Jaabawol renndo ngoo e restoraaji ɗii ina boni no feewi. Naamnaama mbele debbo Alfred Hess oo, ko kañum fotnoo yeeyde nate ɗee. Ɓesngu makko naatiino e caɗeele kaalis e hitaande 1929 caggal caɗeele faggudu winndere ndee, ɗum noon omo waawi yeeyde nate ɗee ngam dalillaaji kaalis. Kono ngonka yeeyde nate ɗee laaɓtaani. Natal ngal artiraa ko e fedde naalankooɓe Koloñ e hitaande 1936, toon ngal yeeytaa to mooftuɗo naalankooɓe biyeteeɗo Carl Hagemann e nder ngonkaaji ɗi laaɓtaani. Heewɓe ina naamnoo haa jooni mbele bayyinaango Washington ina huutoree e ndeeɗoo ñaawoore. Sikke alaa[hono?] wonde yeeyde ndee ina jokkondiri e tooñanngeeji yahuud en. Yanti heen Deklarasiyoŋ Washington oo wonaano doosgal, ɗum noon alaa e sago artira pentol ngol ngam dalillaaji sariya. Wullitaango keewngo waɗaama e dow politikaaji ummoriiɗi Berlin tawtoraaɗi restoraaji ɗii. Awokaa oo noon salii ñaawde, ko ɗum waɗi alaa ko ñaawetee.[7] Wallidiiɓe suudu defte Brücke ina ɗaɓɓa haa jooni nde nate ɗee ngartiree e maɓɓe.<ref>{{cite web|title=Berliner Straßenszenen in New York|work=[[Frankfurter Rundschau]]|url=http://www.fr-online.de/kultur/ernst-ludwig-kirchner-berliner-strassenszenen-in-new-york,1472786,2937234.html|access-date=2016-10-01|date=2008-08-01|language=de}}</ref> == Tuugnorgal == nlg06t0qbpx9i1629bgywpqhidlbaqs 161334 161332 2026-04-08T12:02:54Z Isa Oumar 9821 161334 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Berlin Street Scene''' (e ɗemngal Almaañ: Berliner Straßenszene) ko natal 1913 ummoraade e dingiral mbeddaaji cirkooji, ngal naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Ernst Ludwig Kirchner waɗi. Taarde ndee, nde Kirchner sosi hakkunde 1913 e 1915, ina heewi hollirde « Kokotten » (rewooɓe) e kiliyaneeɓe mum en, ina jogori wonde gooto e golle ɓurɗe teeŋtude e Expressionnisme Almaañ.<ref>{{cite web|title=Berliner Straßenszenen in New York|work=[[Frankfurter Rundschau]]|url=http://www.fr-online.de/kultur/ernst-ludwig-kirchner-berliner-strassenszenen-in-new-york,1472786,2937234.html|access-date=2016-10-01|date=2008-08-01|language=de}}</ref><ref>{{cite web|title=Berliner Straßenszenen in New York|work=[[Frankfurter Rundschau]]|url=http://www.fr-online.de/kultur/ernst-ludwig-kirchner-berliner-strassenszenen-in-new-york,1472786,2937234.html|access-date=2016-10-01|date=2008-08-01|language=de}}</ref> == Limtol == E nder yeeso nate ɗee, rewɓe ɗiɗo ina njiyee ina ɓoornii comci daneeji no feewi, ina njogii kolce daneeje laaɓtuɗe, ina njogii kadi koppi toowɗi. Kiliyaneeɓe ɗiɗo ina kollita— gooto ina fadi ƴeewoowo, gooto ina fadi jommbaajo. Model wonande kiliyaneeɓe ɓee ina gasa tawa ko sehil naalanke oo, hono Otto Mueller, kono ina gasa tawa ko Kirchner holliri hoore mum ko model oo. Modeluuji rewɓe ɗiɗo ɓee ko miñiraaɓe rewɓe Erna e Gerad Schilling. E nder laabi ko mbedda keewɗo yimɓe. E dow mbedda ina waɗi oto puccu e maande laana tramway 15, oto puccu dognoowo e caka Berlin. Rewɓe ɓee ina ƴeewa worɓe ɗiɗo ɓee ina njuumta. Gooto e worɓe ɓee ina rokka ɓe hakkille mum, goɗɗo o ina ndaara. Wakiilo cropped worɓe ɗiɗo ɓee ina addana miijo nanngugol seeɗa.<ref>{{cite book|title=Ernst Ludwig Kirchner – Großstadtbilder|year=1979|series=Piper Galerie|publisher=Piper|location=Kempten|page=15|isbn=978-3-492-02501-0|language=de}}</ref><ref>{{cite book|title=Ernst Ludwig Kirchner – Großstadtbilder|year=1979|series=Piper Galerie|publisher=Piper|location=Kempten|page=15|isbn=978-3-492-02501-0|language=de}}</ref> == Gikku == E nder pentugol batte Futurism Itaali ina tawee e dinamiik yaawɗo golle ɗee. Ɗemngal gonngal e mbaadi ndii, ko Cubism ƴettaa.<ref name="Welt2">{{cite news|url=https://www.welt.de/regionales/berlin/article852126/Kirchners-Berliner-Strassenszene.html|title=Kirchners ''Berliner Straßenszene''|newspaper=[[Die Welt]]|date=4 May 2007|language=de|access-date=2016-10-01}}</ref> == Firo == Kirchner ina heewi hollirde jom en jawɗeele en e jokkondiral mum en e kiliyaneeɓe mum en. Ɗuum firtaani ko ñiŋde renndo kono ko etaade hollirde miijo makko e sifaa debbo keso keeriiɗo.[2] Kirchner teskiima:<ref name="Welt">{{cite news|url=https://www.welt.de/regionales/berlin/article852126/Kirchners-Berliner-Strassenszene.html|title=Kirchners ''Berliner Straßenszene''|newspaper=[[Die Welt]]|date=4 May 2007|language=de|access-date=2016-10-01}}</ref> Dingiral laabi ƴellitii e duuɓi tuggi 1911 haa 1914. Ko ɗum jeyi e sahaaji ɓurɗi welde e nguurndam am, ɗo njirlotonoo-mi e laabi juutɗi keewɗi yimɓe e wagonuuji e nder jamma e ñalawma e nder jiiɓru mettundu. == Resndo == E hitaande 2006, Anita Halpin, taaniiko debbo mooftuɗo naalankaagal yahuud en biyeteeɗo Alfred Hess, ɗaɓɓiri yo nate ɗee ngartir, ɗe ko adii ɗuum kolliraama to galle defte Brücke to Berlin. Wuro ngo jaɓi njoɓdi ndii. Caggal ɗuum, natal ngal soodaa ko galle yeeyirdu biyeteeɗo Christie’s fotde 30 miliyoŋ Oroo (hedde 38 miliyoŋ dolaar Amerik) e juuɗe mooftooɓe naalankaagal biyeteeɗo Ronald Lauder e Serge Sabarsky. Ndeen nde naatii e limto Galle Neue to New York. Restoraaji ɗii tuugii ko e bayyinaango Washington ummoraade e hitaande 1998 ɗo Almaañ wiyi maa artir nate ɗe ɓe keɓnoo e jamaanu Nazi en, ronooɓe warɓe ɓee.[6] Jaabawol renndo ngoo e restoraaji ɗii ina boni no feewi. Naamnaama mbele debbo Alfred Hess oo, ko kañum fotnoo yeeyde nate ɗee. Ɓesngu makko naatiino e caɗeele kaalis e hitaande 1929 caggal caɗeele faggudu winndere ndee, ɗum noon omo waawi yeeyde nate ɗee ngam dalillaaji kaalis. Kono ngonka yeeyde nate ɗee laaɓtaani. Natal ngal artiraa ko e fedde naalankooɓe Koloñ e hitaande 1936, toon ngal yeeytaa to mooftuɗo naalankooɓe biyeteeɗo Carl Hagemann e nder ngonkaaji ɗi laaɓtaani. Heewɓe ina naamnoo haa jooni mbele bayyinaango Washington ina huutoree e ndeeɗoo ñaawoore. Sikke alaa[hono?] wonde yeeyde ndee ina jokkondiri e tooñanngeeji yahuud en. Yanti heen Deklarasiyoŋ Washington oo wonaano doosgal, ɗum noon alaa e sago artira pentol ngol ngam dalillaaji sariya. Wullitaango keewngo waɗaama e dow politikaaji ummoriiɗi Berlin tawtoraaɗi restoraaji ɗii. Awokaa oo noon salii ñaawde, ko ɗum waɗi alaa ko ñaawetee.[7] Wallidiiɓe suudu defte Brücke ina ɗaɓɓa haa jooni nde nate ɗee ngartiree e maɓɓe.<ref>{{cite web|title=Berliner Straßenszenen in New York|work=[[Frankfurter Rundschau]]|url=http://www.fr-online.de/kultur/ernst-ludwig-kirchner-berliner-strassenszenen-in-new-york,1472786,2937234.html|access-date=2016-10-01|date=2008-08-01|language=de}}</ref> == Tuugnorgal == 64idn3zxrdc5ldbqi794zctfak0nzqh The Needlewoman 0 39167 161331 2026-04-08T12:02:03Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Debbo jom ƴiiƴam (Español: La costurera R) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Diego Velázquez waɗi hakkunde 1635 e 1643. Ngol woni ko e galle naalankaagal ngenndiwal to Wasinton, D.C. Kuje Needlewoman ko natal ngal timmaani, ɗo hoore ndee, mooftaande e annoore e ɗoyngol, woni feccere ɓurnde timmude. Juuɗe e juuɗe ina njuutee e seeɗa. Njiylawu oo hollitii mbaawka Velázquez ngam hollirde geɗel, feere makko e ciimtol mahngo nate ɗee, e mbaawka makko e suɓaade..." 161331 wikitext text/x-wiki Debbo jom ƴiiƴam (Español: La costurera R) ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Diego Velázquez waɗi hakkunde 1635 e 1643. Ngol woni ko e galle naalankaagal ngenndiwal to Wasinton, D.C. Kuje Needlewoman ko natal ngal timmaani, ɗo hoore ndee, mooftaande e annoore e ɗoyngol, woni feccere ɓurnde timmude. Juuɗe e juuɗe ina njuutee e seeɗa. Njiylawu oo hollitii mbaawka Velázquez ngam hollirde geɗel, feere makko e ciimtol mahngo nate ɗee, e mbaawka makko e suɓaade jokkondire huunde e weeyo ngo taarii ɗum. Nanndugol teskaama hakkunde Debbo Needlewoman e Laamɗo jogiiɗo Fan ; wonaa tan sifaaji yeeso ɗii nanndi e ko nanndi, kono noon kadi, ko mbaydi ɓuuɓri yeeso e ɓanndu. Hay so tawii noon sifaa oo anndaaka no feewi, ina sikkaa ko kanko woni Francisca Vélazquez del Mazo, ɓiy naalanke oo. So tawii noon, e goonga, haala e nder nate ɗiɗi ɗee fof ko jooɗiiɗo gooto, ko famɗi fof, ina hollita jokkondire hakkunde naalanke e haala. Sifaa Sifaa oo wonaa ko luulndaaka. Ko ɓooyaani koo, e hitaande 1944, winndiyanke nguurndam biyeteeɗo F. J. Sanchez Cantón hollitii wonde ko Velázquez fuɗɗii natal ngal kono ko ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Juan Bautista Martinez del Mazo timmini ɗum. Kono tan, sifaa aadaaji pentol ngol no joom mum fof waɗiri nii, ina wallita e binndital baɗaangal e golle ɗee e nder cuuɗi Velázquez e sahaa maayde makko, tawi ina waɗi heen sifaa « Hoore woɗnde, debbo baɗɗo golle njuumri ». Natal ngal ari e juuɗe Andrew W. Mellon e hitaande 1927, caggal ɗuum fayi to Galle ngenndiijo e nder ko Mellon moofti e hitaande 1937. Tuugnorgal eslv4o1xclm8zz0sfanjdufzxpf82w3 161336 161331 2026-04-08T12:03:15Z SUZYFATIMA 13856 161336 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jom ƴiiƴam (Español: La costurera R)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Diego Velázquez waɗi hakkunde 1635 e 1643. Ngol woni ko e galle naalankaagal ngenndiwal to Wasinton, D.C. Kuje Needlewoman ko natal ngal timmaani, ɗo hoore ndee, mooftaande e annoore e ɗoyngol, woni feccere ɓurnde timmude. Juuɗe e juuɗe ina njuutee e seeɗa. Njiylawu oo hollitii mbaawka Velázquez ngam hollirde geɗel, feere makko e ciimtol mahngo nate ɗee, e mbaawka makko e suɓaade jokkondire huunde e weeyo ngo taarii ɗum. Nanndugol teskaama hakkunde Debbo Needlewoman e Laamɗo jogiiɗo Fan ; wonaa tan sifaaji yeeso ɗii nanndi e ko nanndi, kono noon kadi, ko mbaydi ɓuuɓri yeeso e ɓanndu. Hay so tawii noon sifaa oo anndaaka no feewi, ina sikkaa ko kanko woni Francisca Vélazquez del Mazo, ɓiy naalanke oo. So tawii noon, e goonga, haala e nder nate ɗiɗi ɗee fof ko jooɗiiɗo gooto, ko famɗi fof, ina hollita jokkondire hakkunde naalanke e haala. Sifaa Sifaa oo wonaa ko luulndaaka. Ko ɓooyaani koo, e hitaande 1944, winndiyanke nguurndam biyeteeɗo F. J. Sanchez Cantón hollitii wonde ko Velázquez fuɗɗii natal ngal kono ko ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Juan Bautista Martinez del Mazo timmini ɗum. Kono tan, sifaa aadaaji pentol ngol no joom mum fof waɗiri nii, ina wallita e binndital baɗaangal e golle ɗee e nder cuuɗi Velázquez e sahaa maayde makko, tawi ina waɗi heen sifaa « Hoore woɗnde, debbo baɗɗo golle njuumri ». Natal ngal ari e juuɗe Andrew W. Mellon e hitaande 1927, caggal ɗuum fayi to Galle ngenndiijo e nder ko Mellon moofti e hitaande 1937. == Tuugnorgal == 8e09mmcraubpie9scvy4bu9gln5sexv 161338 161336 2026-04-08T12:07:15Z SUZYFATIMA 13856 161338 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Debbo jom ƴiiƴam (Español: La costurera R)''' ko natal nebam e dow mbaydi, ngal Diego Velázquez waɗi hakkunde 1635 e 1643. Ngol woni ko e galle naalankaagal ngenndiwal to Wasinton, D.C. Kuje Needlewoman ko natal ngal timmaani, ɗo hoore ndee, mooftaande e annoore e ɗoyngol, woni feccere ɓurnde timmude. Juuɗe e juuɗe ina njuutee e seeɗa. Njiylawu oo hollitii mbaawka Velázquez ngam hollirde geɗel, feere makko e ciimtol mahngo nate ɗee, e mbaawka makko e suɓaade jokkondire huunde e weeyo ngo taarii ɗum. Nanndugol teskaama hakkunde Debbo Needlewoman e Laamɗo jogiiɗo Fan ; wonaa tan sifaaji yeeso ɗii nanndi e ko nanndi, kono noon kadi, ko mbaydi ɓuuɓri yeeso e ɓanndu. Hay so tawii noon sifaa oo anndaaka no feewi, ina sikkaa ko kanko woni Francisca Vélazquez del Mazo, ɓiy naalanke oo. So tawii noon, e goonga, haala e nder nate ɗiɗi ɗee fof ko jooɗiiɗo gooto, ko famɗi fof, ina hollita jokkondire hakkunde naalanke e haala. Sifaa Sifaa oo wonaa ko luulndaaka. Ko ɓooyaani koo, e hitaande 1944, winndiyanke nguurndam biyeteeɗo F. J. Sanchez Cantón hollitii wonde ko Velázquez fuɗɗii natal ngal kono ko ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Juan Bautista Martinez del Mazo timmini ɗum. Kono tan, sifaa aadaaji pentol ngol no joom mum fof waɗiri nii, ina wallita e binndital baɗaangal e golle ɗee e nder cuuɗi Velázquez e sahaa maayde makko, tawi ina waɗi heen sifaa « Hoore woɗnde, debbo baɗɗo golle njuumri ». Natal ngal ari e juuɗe Andrew W. Mellon e hitaande 1927, caggal ɗuum fayi to Galle ngenndiijo e nder ko Mellon moofti e hitaande 1937.<ref>López-Rey, page 202, Vol. II.</ref><ref>López-Rey, page 139, Vol. II.</ref><ref>López-Rey, page 202, Vol. II.</ref><ref>López-Rey, page 202, Vol. II.</ref><ref>López-Rey, page 202, Vol. II.</ref> == Tuugnorgal == <references /> mego7hg4jk7oqjc9flqaetw5zoxwz8r France Bringing the Faith to the Hurons of New France 0 39168 161333 2026-04-08T12:02:53Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Farayse Addude Goongɗinal e Huron en Farayse Keso (Farayse''': La France apportant la foi aux Hurons de la Nouvelle-France [la fʁɑ̃s a.pɔʁ.tɑ̃s a.pɔʁ.tɑ̃ la fwa o y ko Musée du Pôle culturelle de Monastère des Ursulines to wuro Kebek. Golle ɗee ina kollita mbaydi debbo, keewndi firteede ko no nate Farayse hollirteeɗe e sifaaji Anne de Autriche, ina rokka pentol tokosol e Galle Ceniinde e gorko Wendat gonɗo e koppi, e les njiimaandi asamaan gonndi e..." 161333 wikitext text/x-wiki '''Farayse Addude Goongɗinal e Huron en Farayse Keso (Farayse''': La France apportant la foi aux Hurons de la Nouvelle-France [la fʁɑ̃s a.pɔʁ.tɑ̃s a.pɔʁ.tɑ̃ la fwa o y ko Musée du Pôle culturelle de Monastère des Ursulines to wuro Kebek. Golle ɗee ina kollita mbaydi debbo, keewndi firteede ko no nate Farayse hollirteeɗe e sifaaji Anne de Autriche, ina rokka pentol tokosol e Galle Ceniinde e gorko Wendat gonɗo e koppi, e les njiimaandi asamaan gonndi e tagooje ruuhuyaŋkooje e dow daande leydi ndi laana Farayse bumbosy e religie stronge e tawtoreede misiyoŋaaji. Ndeeɗoo canndolinnde, nde Ministeer Pinal e Jokkondiral Kebek renndini ɗum e “objet patrimonial classé” (geɗe ndonaandi) gila 1992, ina jeyaa e seedanteeje yiyteede mawɗe e daartol diine e koloñaal teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire e nder Farayse keso.[1] Limtol Farayse Addude Goongɗinal e Huron en Farayse Keso ko nebam-e-kaɓirgal karte, fotde 227,3 e 227,3 santimeeteer (89,5 e 89,5 inch), peewnaa ko hedde hitaande 1666.[2] Hay so tawii alaa winndannde arsiif hollirnde naalanke oo, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo François-Marc Gagnon wiyi wonde golle ɗee ɓuri waawde ummoraade ko e gollordu Farayse hade mum en neldeede to wuro Kebek, ɗo ɗe mbinndaa e nder renndooji diineeji e nder teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓere.[2][3] Dingiral ngal ina hollita nate politik e diine, gonɗe e saraaji yimɓe ɗiɗo mawɓe. To bannge nano ina darii debbo ɓoorniiɗo comci daneeji, mo daartiyankooɓe naalankaagal Gagnon e Laurier Lacroix firi ko no neɗɗo Farayse e sifaaji Anne de Autriche.[2] Ndeeɗoo sifaa debbo, nannduɗo e nate alkule teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, ina hollira laamɗo e njiimaandi kerecee en ndi Farayse yiɗnoo ƴellitde e nder leyɗeele Amerik. E junngo makko ñaamo, omo hollira natal ngal o hollirta yeewtidiiɗo makko, e nder geɗe didaktik e doole. Ndee feere ina yahdi e gollal keeringal e nder naalankaagal dewal Orop, ɗo natal ngal e hoore mum gollotoo ko no oto ngam saaktude diine.[4] Geɗel ngel debbo oo rokkata ngel ko nate tokoose ina kollita Galle Seniiɗo. E wiyde Lacroix, ndee ɗoo mise en abyme ina semmbina dimensiyonal katekisma gollal ngal, nde tawnoo ina hollira e mbaydi laaɓtundi sahaa nde jaŋde Kerecee’en addi e yimɓe Ɓiɓɓe leydi ndii.[2] Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Joseph Monteyne hollitii wonde naatgol pentol galle ceniingol ngol ina addana en binnditagol ikonogaraafi ɗiɗmol : ngol natal Kerecee’en yiɗde jannginde doosɗe, e ngol hollirde doole metropolitan ƴettaaɗe e nder nokkuuji koloñaal.[5] Ndee ɗoo sifaa kuutorgal, sifaa golle janngingol Fedde Iisaa, ina yahdi e peeje ɗe daartoowo biyeteeɗo Dominique Deslandres sifotoo, mo natal jogii darnde mawnde e nder saaktude katekisma, e nder sosde ɗemngal diine renndinde, e nder jokkondire hakkunde renndooji ruuhuyaŋkooji e ruuhuuji[6]. Natal naatngal ngal yahdaani e kala ko naalanke anndaaɗo holliti, kono ko e sifaa ikonogaraafi (iconographique) cirŋiniiɗo no feewi e nder gollorɗe Farayse e nder cakkital teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, ko ɗum tabitini golle golle ɗee ko kuutorgal misiyoŋaaji wonaa ko wayi no naalankaagal yiɗde yeeyde.[7] Heedde nate debbo oo ko gorko Wendat, ina sujji, juuɗe mum ina kawri e jaɓde. Gagnon e Lacroix ina teskii wonde ngool darnde ina hollita mbaydi yi’annde nde tuubniiɗo oo jogori waɗde darnde neɗɗaagu hade mbaydi siwil.[2] Ndee ɗoo koddingol ɓanndu ina yahdi e natal misiyoŋaaji e oon sahaa gooto, ngal yiɗi ko hollirde neɗɗo jaɓɓotooɗo, sahaa e sahaa fof ina jogii miijo e nder eɓɓoore waylude sifaa sifotoonde e nder Jokkondiral Jesuit en.[8] Baɗte leydi ina timmina haala yiytere golle ɗee. Hay so tawii nokku oo hollirtaa nokku goonga gooto mo anndintee, ina siftina nokku e nder njuɓɓudi kerecee en, ina waɗi daande maayo, ina waɗi mbaydiiji seeɗa, ina waɗi laana ndiwoowa to woɗɗi. No daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Pierre-Olivier Ouellet holliri e nder ƴeewndo mum natal doole Farayse-Indigenous, ɗeen geɗe ngonaa e sifaade etnogaraafi kono ko e ƴellitde maandeeji nokkuuji koloñaal ɗo Oropnaaɓe ngoni ɗoo ina mbayla firo leydi ndii.[9] Ko noon denndaangal denndaangal ko mahiraa e dow njuɓɓudi laaɓtundi. Farayse, dariiɗo, ina jogii darnde tiiɗnde, ina saakta iimanaagal rewrude e hakkunde natal ceniingal. Tuubɗo Wendat, waɗaaɗo e yeeso, ina heɓa ndeeɗoo hoolaare e golle ɗooftaare maande. Leydi ndii ina joginoo nokku oo e nder geɗe miijanteeɗe Farayse keso, ina famɗi ɗo huutortoo ngam siftinde leydi ndii, kono ko ngam hollirde eɓɓoore politik e diine nde laamu Farayse yiɗiino sosde toon.[9] Ko woni daartol ==Tagngo leydi Farayse Addude ko... nbgbq6cmwkb8ahuap3ccn2a4468pcyh 161335 161333 2026-04-08T12:03:11Z Bakurakurama 11269 161335 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Farayse Addude Goongɗinal e Huron en Farayse Keso (Farayse''': La France apportant la foi aux Hurons de la Nouvelle-France [la fʁɑ̃s a.pɔʁ.tɑ̃s a.pɔʁ.tɑ̃ la fwa o y ko Musée du Pôle culturelle de Monastère des Ursulines to wuro Kebek. Golle ɗee ina kollita mbaydi debbo, keewndi firteede ko no nate Farayse hollirteeɗe e sifaaji Anne de Autriche, ina rokka pentol tokosol e Galle Ceniinde e gorko Wendat gonɗo e koppi, e les njiimaandi asamaan gonndi e tagooje ruuhuyaŋkooje e dow daande leydi ndi laana Farayse bumbosy e religie stronge e tawtoreede misiyoŋaaji. Ndeeɗoo canndolinnde, nde Ministeer Pinal e Jokkondiral Kebek renndini ɗum e “objet patrimonial classé” (geɗe ndonaandi) gila 1992, ina jeyaa e seedanteeje yiyteede mawɗe e daartol diine e koloñaal teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire e nder Farayse keso.[1] Limtol Farayse Addude Goongɗinal e Huron en Farayse Keso ko nebam-e-kaɓirgal karte, fotde 227,3 e 227,3 santimeeteer (89,5 e 89,5 inch), peewnaa ko hedde hitaande 1666.[2] Hay so tawii alaa winndannde arsiif hollirnde naalanke oo, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo François-Marc Gagnon wiyi wonde golle ɗee ɓuri waawde ummoraade ko e gollordu Farayse hade mum en neldeede to wuro Kebek, ɗo ɗe mbinndaa e nder renndooji diineeji e nder teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓere.[2][3] Dingiral ngal ina hollita nate politik e diine, gonɗe e saraaji yimɓe ɗiɗo mawɓe. To bannge nano ina darii debbo ɓoorniiɗo comci daneeji, mo daartiyankooɓe naalankaagal Gagnon e Laurier Lacroix firi ko no neɗɗo Farayse e sifaaji Anne de Autriche.[2] Ndeeɗoo sifaa debbo, nannduɗo e nate alkule teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, ina hollira laamɗo e njiimaandi kerecee en ndi Farayse yiɗnoo ƴellitde e nder leyɗeele Amerik. E junngo makko ñaamo, omo hollira natal ngal o hollirta yeewtidiiɗo makko, e nder geɗe didaktik e doole. Ndee feere ina yahdi e gollal keeringal e nder naalankaagal dewal Orop, ɗo natal ngal e hoore mum gollotoo ko no oto ngam saaktude diine.[4] Geɗel ngel debbo oo rokkata ngel ko nate tokoose ina kollita Galle Seniiɗo. E wiyde Lacroix, ndee ɗoo mise en abyme ina semmbina dimensiyonal katekisma gollal ngal, nde tawnoo ina hollira e mbaydi laaɓtundi sahaa nde jaŋde Kerecee’en addi e yimɓe Ɓiɓɓe leydi ndii.[2] Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Joseph Monteyne hollitii wonde naatgol pentol galle ceniingol ngol ina addana en binnditagol ikonogaraafi ɗiɗmol : ngol natal Kerecee’en yiɗde jannginde doosɗe, e ngol hollirde doole metropolitan ƴettaaɗe e nder nokkuuji koloñaal.[5] Ndee ɗoo sifaa kuutorgal, sifaa golle janngingol Fedde Iisaa, ina yahdi e peeje ɗe daartoowo biyeteeɗo Dominique Deslandres sifotoo, mo natal jogii darnde mawnde e nder saaktude katekisma, e nder sosde ɗemngal diine renndinde, e nder jokkondire hakkunde renndooji ruuhuyaŋkooji e ruuhuuji[6]. Natal naatngal ngal yahdaani e kala ko naalanke anndaaɗo holliti, kono ko e sifaa ikonogaraafi (iconographique) cirŋiniiɗo no feewi e nder gollorɗe Farayse e nder cakkital teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, ko ɗum tabitini golle golle ɗee ko kuutorgal misiyoŋaaji wonaa ko wayi no naalankaagal yiɗde yeeyde.[7] Heedde nate debbo oo ko gorko Wendat, ina sujji, juuɗe mum ina kawri e jaɓde. Gagnon e Lacroix ina teskii wonde ngool darnde ina hollita mbaydi yi’annde nde tuubniiɗo oo jogori waɗde darnde neɗɗaagu hade mbaydi siwil.[2] Ndee ɗoo koddingol ɓanndu ina yahdi e natal misiyoŋaaji e oon sahaa gooto, ngal yiɗi ko hollirde neɗɗo jaɓɓotooɗo, sahaa e sahaa fof ina jogii miijo e nder eɓɓoore waylude sifaa sifotoonde e nder Jokkondiral Jesuit en.[8] Baɗte leydi ina timmina haala yiytere golle ɗee. Hay so tawii nokku oo hollirtaa nokku goonga gooto mo anndintee, ina siftina nokku e nder njuɓɓudi kerecee en, ina waɗi daande maayo, ina waɗi mbaydiiji seeɗa, ina waɗi laana ndiwoowa to woɗɗi. No daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Pierre-Olivier Ouellet holliri e nder ƴeewndo mum natal doole Farayse-Indigenous, ɗeen geɗe ngonaa e sifaade etnogaraafi kono ko e ƴellitde maandeeji nokkuuji koloñaal ɗo Oropnaaɓe ngoni ɗoo ina mbayla firo leydi ndii.[9] Ko noon denndaangal denndaangal ko mahiraa e dow njuɓɓudi laaɓtundi. Farayse, dariiɗo, ina jogii darnde tiiɗnde, ina saakta iimanaagal rewrude e hakkunde natal ceniingal. Tuubɗo Wendat, waɗaaɗo e yeeso, ina heɓa ndeeɗoo hoolaare e golle ɗooftaare maande. Leydi ndii ina joginoo nokku oo e nder geɗe miijanteeɗe Farayse keso, ina famɗi ɗo huutortoo ngam siftinde leydi ndii, kono ko ngam hollirde eɓɓoore politik e diine nde laamu Farayse yiɗiino sosde toon.[9] Ko woni daartol ==Tagngo leydi Farayse Addude ko... 2204eyzl5tin2stgz5pdi5vamq9d2go 161337 161335 2026-04-08T12:06:58Z Bakurakurama 11269 161337 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Farayse Addude Goongɗinal e Huron en Farayse Keso (Farayse''': La France apportant la foi aux Hurons de la Nouvelle-France [la fʁɑ̃s a.pɔʁ.tɑ̃s a.pɔʁ.tɑ̃ la fwa o y ko Musée du Pôle culturelle de Monastère des Ursulines to wuro Kebek. Golle ɗee ina kollita mbaydi debbo, keewndi firteede ko no nate Farayse hollirteeɗe e sifaaji Anne de Autriche, ina rokka pentol tokosol e Galle Ceniinde e gorko Wendat gonɗo e koppi, e les njiimaandi asamaan gonndi e tagooje ruuhuyaŋkooje e dow daande leydi ndi laana Farayse bumbosy e religie stronge e tawtoreede misiyoŋaaji. Ndeeɗoo canndolinnde, nde Ministeer Pinal e Jokkondiral Kebek renndini ɗum e “objet patrimonial classé” (geɗe ndonaandi) gila 1992, ina jeyaa e seedanteeje yiyteede mawɗe e daartol diine e koloñaal teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire e nder Farayse keso.he seventeenth century.<ref name=":2">{{cite journal|last1=Gagnon|first1=François-Marc|last2=Lacroix|first2=Laurier|date=1983|title=La France apportant la foi aux Hurons de Nouvelle-France: un tableau conserve chez les Ursulines de Québec|journal=Journal of Canadian Studies|volume=18|issue=3|publisher=University of Toronto Press|pages=5-20|language=fr}}</ref><ref name=":3">{{cite journal|last1=Derome|first1=Robert|date=1997|title=Le buste-reliquaire de saint Jean de Brébeuf, histoires et mythes|journal=Bulletin de la Société nationale des Antiquaires de France|volume=1995|issue=1|publisher=Société nationale des Antiquaires de France|pages=236-253|language=fr}}</ref> Limtol Farayse Addude Goongɗinal e Huron en Farayse Keso ko nebam-e-kaɓirgal karte, fotde 227,3 e 227,3 santimeeteer (89,5 e 89,5 inch), peewnaa ko hedde hitaande 1666.[2] Hay so tawii alaa winndannde arsiif hollirnde naalanke oo, daartoowo naalankaagal biyeteeɗo François-Marc Gagnon wiyi wonde golle ɗee ɓuri waawde ummoraade ko e gollordu Farayse hade mum en neldeede to wuro Kebek, ɗo ɗe mbinndaa e nder renndooji diineeji e nder teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓere..<ref>{{cite book|last=Delâge|first=Denys|date=1993|title=Bitter Feast: Amerindians and Europeans in Northeastern North America, 1600-64|location=Vancouver|publisher=UBC Press|page=410|language=en}}</ref> Dingiral ngal ina hollita nate politik e diine, gonɗe e saraaji yimɓe ɗiɗo mawɓe. To bannge nano ina darii debbo ɓoorniiɗo comci daneeji, mo daartiyankooɓe naalankaagal Gagnon e Laurier Lacroix firi ko no neɗɗo Farayse e sifaaji Anne de Autriche.[2] Ndeeɗoo sifaa debbo, nannduɗo e nate alkule teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, ina hollira laamɗo e njiimaandi kerecee en ndi Farayse yiɗnoo ƴellitde e nder leyɗeele Amerik. E junngo makko ñaamo, omo hollira natal ngal o hollirta yeewtidiiɗo makko, e nder geɗe didaktik e doole. Ndee feere ina yahdi e gollal keeringal e nder naalankaagal dewal Orop, ɗo natal ngal e hoore mum gollotoo ko no oto ngam saaktude diine..<ref name=":7">{{cite book|last=Freeberg|first=David|date=1991|title=The Power of Images: Studies in the History and Theory of Response|location=Chicago|publisher=The University of Chicago Press|page=560|language=en}}</ref> Geɗel ngel debbo oo rokkata ngel ko nate tokoose ina kollita Galle Seniiɗo. E wiyde Lacroix, ndee ɗoo mise en abyme ina semmbina dimensiyonal katekisma gollal ngal, nde tawnoo ina hollira e mbaydi laaɓtundi sahaa nde jaŋde Kerecee’en addi e yimɓe Ɓiɓɓe leydi ndii.[2] Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Joseph Monteyne hollitii wonde naatgol pentol galle ceniingol ngol ina addana en binnditagol ikonogaraafi ɗiɗmol : ngol natal Kerecee’en yiɗde jannginde doosɗe, e ngol hollirde doole metropolitan ƴettaaɗe e nder nokkuuji koloñaal.[5] Ndee ɗoo sifaa kuutorgal, sifaa golle janngingol Fedde Iisaa, ina yahdi e peeje ɗe daartoowo biyeteeɗo Dominique Deslandres sifotoo, mo natal jogii darnde mawnde e nder saaktude katekisma, e nder sosde ɗemngal diine renndinde, e nder jokkondire hakkunde renndooji ruuhuyaŋkooji e ruuhuuji[6]. Natal naatngal ngal yahdaani e kala ko naalanke anndaaɗo holliti, kono ko e sifaa ikonogaraafi (iconographique) cirŋiniiɗo no feewi e nder gollorɗe Farayse e nder cakkital teeminannde sappo e jeeɗiɗaɓiire, ko ɗum tabitini golle golle ɗee ko kuutorgal misiyoŋaaji wonaa ko wayi no naalankaagal yiɗde yeeyde.[7] Heedde nate debbo oo ko gorko Wendat, ina sujji, juuɗe mum ina kawri e jaɓde. Gagnon e Lacroix ina teskii wonde ngool darnde ina hollita mbaydi yi’annde nde tuubniiɗo oo jogori waɗde darnde neɗɗaagu hade mbaydi siwil.[2] Ndee ɗoo koddingol ɓanndu ina yahdi e natal misiyoŋaaji e oon sahaa gooto, ngal yiɗi ko hollirde neɗɗo jaɓɓotooɗo, sahaa e sahaa fof ina jogii miijo e nder eɓɓoore waylude sifaa sifotoonde e nder Jokkondiral Jesuit en.<ref name=":6">{{cite journal|last1=Ouellet|first1=Pierre-Olivier|date=2020|title=Between Temporal and Spiritual Powers: Colonial Diplomacy Associated with the Painting France Bringing Faith to the Huron-Wendats of New France (c. 1666)|journal=Legatio|publisher=Polish Academy of Sciences’ Tadeusz Manteuffel Institute of History|volume=4|pages=209-235|language=en}}</ref>. Baɗte leydi ina timmina haala yiytere golle ɗee. Hay so tawii nokku oo hollirtaa nokku goonga gooto mo anndintee, ina siftina nokku e nder njuɓɓudi kerecee en, ina waɗi daande maayo, ina waɗi mbaydiiji seeɗa, ina waɗi laana ndiwoowa to woɗɗi. No daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Pierre-Olivier Ouellet holliri e nder ƴeewndo mum natal doole Farayse-Indigenous, ɗeen geɗe ngonaa e sifaade etnogaraafi kono ko e ƴellitde maandeeji nokkuuji koloñaal ɗo Oropnaaɓe ngoni ɗoo ina mbayla firo leydi ndii.[9] Ko noon denndaangal denndaangal ko mahiraa e dow njuɓɓudi laaɓtundi. Farayse, dariiɗo, ina jogii darnde tiiɗnde, ina saakta iimanaagal rewrude e hakkunde natal ceniingal. Tuubɗo Wendat, waɗaaɗo e yeeso, ina heɓa ndeeɗoo hoolaare e golle ɗooftaare maande. Leydi ndii ina joginoo nokku oo e nder geɗe miijanteeɗe Farayse keso, ina famɗi ɗo huutortoo ngam siftinde leydi ndii, kono ko ngam hollirde eɓɓoore politik e diine nde laamu Farayse yiɗiino sosde toon..<ref name=":22">{{cite journal|last1=Gagnon|first1=François-Marc|last2=Lacroix|first2=Laurier|date=1983|title=La France apportant la foi aux Hurons de Nouvelle-France: un tableau conserve chez les Ursulines de Québec|journal=Journal of Canadian Studies|volume=18|issue=3|publisher=University of Toronto Press|pages=5-20|language=fr}}</ref> Ko woni daartol == Tagngo leydi Farayse Addude ko... == 0tshfmx0zepad36gplnsobr58kj2pda Over My Dead Body (Casas) 0 39169 161339 2026-04-08T12:08:19Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Dow ɓanndu am maayndu''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Ramon Casas waɗi, gila 1893. Ina yuɓɓinee e nder galle pinal ngenndiwal Katalan, to Barselona. Limtol E fuɗɗoode kitaale 1890, Ramon Casas fuɗɗii pentude dille ndernderiije tawa ina waɗi nate debbo ina tawee heen sahaa kala. Over My Dead Body, gooto e adanɓe e yeewtere ndee, Casas ina fenta debbo gooto ina darii hakkunde dame ɗiɗi . Darnde makko ina wayi no ina ndaara neɗɗo ina haɗa ɗum naatde e..." 161339 wikitext text/x-wiki '''Dow ɓanndu am maayndu''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Ramon Casas waɗi, gila 1893. Ina yuɓɓinee e nder galle pinal ngenndiwal Katalan, to Barselona. Limtol E fuɗɗoode kitaale 1890, Ramon Casas fuɗɗii pentude dille ndernderiije tawa ina waɗi nate debbo ina tawee heen sahaa kala. Over My Dead Body, gooto e adanɓe e yeewtere ndee, Casas ina fenta debbo gooto ina darii hakkunde dame ɗiɗi . Darnde makko ina wayi no ina ndaara neɗɗo ina haɗa ɗum naatde e suudu nduu.[1] Ko heewi e dame udditaaɗe ɗee to bannge suudu nduu ina addana nate ɗee sifaa sirlu, ina addana ƴeewoowo oo naamnaade hol to oo suka debbo woni tigi rigi.[2] Tiitoonde nate ɗee lomtinaama e sahaa gooto e "Summer Study". Kono Miguel Utrillo wayli tiitoonde nate ɗee, o artiri ɗum "Dow ɓanndu am maayndu" caggal nde o waɗi koolol gootol to Sala Pares e lewru mee 1900. Tiitoonde golle ɗee ina limtaa e Pel & Ploma ko "Jannde Dumunna."[2] Sappinol Daartol kollirgol ngol: Koolol Ramon Casas, Barselona, ​​Sala Parés, ñalnde 25/5-11/6/1900. Koɗo Ramon Casas, Barselona, ​​Palau de Bellas, Naalankaagal Circol Reial, 6/1930. Koolol Ramon Casas, Barselona, ​​Palau Virreina, ñalnde 12/1982. Jaagorgal leydi Barseloon. Picasso, Miro, Dali e wakkatiiji maɓɓe, Lozanne, Sosiyetee Hermitage, 10/10-28/11/1986. Pintura, kolliraaɗo e nate e nder galle mooftirɗo naalankaagal hannde to Barselona (Finaluuji XIX puɗɗagol XX). Excola Catalana (trad.rus)", Mosku, Duɗal Naalankaagal, 6-7/1987;Leningrad, Duɗal Naalankaagal, 7-8/1987. Espacio privado, Madrid, Sala Julio Gonzalex, ñalnde 10-12/1990. Ramon Kasaas. Pintortooɗo ko yowitii e jamaanu, Barselona, ​​suudu defte ngenndiije naalankaagal Katalan, ñalnde 31/1-1/04/2001; Madrid, nokku ɗo kartal pinal woni ɗoo, ñalnde 11/4-17/6/2001. Gaudi e ɗemngal katalaan kesal, Milan, 2003, p. 57, pusi. s/limre., nate.. El Jamanuuji. De Sorolla a Picasso, 1880-1918, Lozanne, Sosiyetee Hermitage, 27/01/2011-29/05/2011 "Ramon Casas. Piyoowo jamaanu", Madrid, Fuɗɗoode Kartal Pinal Vida, 10/04/2001-17/06/2001 "Ramon Casas. Piiloowo jamaanu ̈", Barselona, ​​MNAC; Madrid, Kartal pinal Dundacio, 31/01/2003-17/06/2001 "Ramon Casas. Koolaaɗo kuuɓal", Barselona, ​​MNAC; Ñalnde 31/01/2001-01/04/2001 "Gaudi e Catalano jamaanu" (Gaudi e Catalana jamaanu). MNAC, Roma, Kiyostro del Bramante, ñalnde 20/01/2003-29/02/2004 == Tuugnorgal == cca7e880yss5q800iilyndbuba1rjwk 161342 161339 2026-04-08T12:09:50Z Bakurakurama 11269 161342 wikitext text/x-wiki '''Dow ɓanndu am maayndu''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Ramon Casas waɗi, gila 1893. Ina yuɓɓinee e nder galle pinal ngenndiwal Katalan, to Barselona. Limtol E fuɗɗoode kitaale 1890, Ramon Casas fuɗɗii pentude dille ndernderiije tawa ina waɗi nate debbo ina tawee heen sahaa kala. Over My Dead Body, gooto e adanɓe e yeewtere ndee, Casas ina fenta debbo gooto ina darii hakkunde dame ɗiɗi . Darnde makko ina wayi no ina ndaara neɗɗo ina haɗa ɗum naatde e suudu nduu.<ref>{{cite book|title=Ramon Casas. El pintor del modernismo|year=2001|publisher=Museu Nacional d'Art de Catalunya, Barcelona and Fundación Cultural Mapfre Vida, Madrid.|pages=128–129}}</ref>.Ko heewi e dame udditaaɗe ɗee to bannge suudu nduu ina addana nate ɗee sifaa sirlu, ina addana ƴeewoowo oo naamnaade hol to oo suka debbo woni tigi rigi..<ref name="auto2">{{cite book|title=Ramon Casas. El pintor del modernismo|year=2001|publisher=Museu Nacional d'Art de Catalunya, Barcelona and Fundación Cultural Mapfre Vida, Madrid|pages=128–129}}</ref> Tiitoonde nate ɗee lomtinaama e sahaa gooto e "Summer Study". Kono Miguel Utrillo wayli tiitoonde nate ɗee, o artiri ɗum "Dow ɓanndu am maayndu" caggal nde o waɗi koolol gootol to Sala Pares e lewru mee 1900. Tiitoonde golle ɗee ina limtaa e Pel & Ploma ko "Jannde Dumunna.""<ref name="auto">{{cite book|title=Ramon Casas. El pintor del modernismo|year=2001|publisher=Museu Nacional d'Art de Catalunya, Barcelona and Fundación Cultural Mapfre Vida, Madrid|pages=128–129}}</ref> Sappinol Daartol kollirgol ngol: Koolol Ramon Casas, Barselona, ​​Sala Parés, ñalnde 25/5-11/6/1900. Koɗo Ramon Casas, Barselona, ​​Palau de Bellas, Naalankaagal Circol Reial, 6/1930. Koolol Ramon Casas, Barselona, ​​Palau Virreina, ñalnde 12/1982. Jaagorgal leydi Barseloon. Picasso, Miro, Dali e wakkatiiji maɓɓe, Lozanne, Sosiyetee Hermitage, 10/10-28/11/1986. Pintura, kolliraaɗo e nate e nder galle mooftirɗo naalankaagal hannde to Barselona (Finaluuji XIX puɗɗagol XX). Excola Catalana (trad.rus)", Mosku, Duɗal Naalankaagal, 6-7/1987;Leningrad, Duɗal Naalankaagal, 7-8/1987. Espacio privado, Madrid, Sala Julio Gonzalex, ñalnde 10-12/1990. Ramon Kasaas. Pintortooɗo ko yowitii e jamaanu, Barselona, ​​suudu defte ngenndiije naalankaagal Katalan, ñalnde 31/1-1/04/2001; Madrid, nokku ɗo kartal pinal woni ɗoo, ñalnde 11/4-17/6/2001. Gaudi e ɗemngal katalaan kesal, Milan, 2003, p. 57, pusi. s/limre., nate.. El Jamanuuji. De Sorolla a Picasso, 1880-1918, Lozanne, Sosiyetee Hermitage, 27/01/2011-29/05/2011 "Ramon Casas. Piyoowo jamaanu", Madrid, Fuɗɗoode Kartal Pinal Vida, 10/04/2001-17/06/2001 "Ramon Casas. Piiloowo jamaanu ̈", Barselona, ​​MNAC; Madrid, Kartal pinal Dundacio, 31/01/2003-17/06/2001 "Ramon Casas. Koolaaɗo kuuɓal", Barselona, ​​MNAC; Ñalnde 31/01/2001-01/04/2001 "Gaudi e Catalano jamaanu" (Gaudi e Catalana jamaanu). MNAC, Roma, Kiyostro del Bramante, ñalnde 20/01/2003-29/02/2004 == Tuugnorgal == qn9d26oaj599a6kldjiw91egqljabhn 161343 161342 2026-04-08T12:10:08Z Bakurakurama 11269 161343 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Dow ɓanndu am maayndu''' ko nate nebam e dow canvas ɗe Ramon Casas waɗi, gila 1893. Ina yuɓɓinee e nder galle pinal ngenndiwal Katalan, to Barselona. Limtol E fuɗɗoode kitaale 1890, Ramon Casas fuɗɗii pentude dille ndernderiije tawa ina waɗi nate debbo ina tawee heen sahaa kala. Over My Dead Body, gooto e adanɓe e yeewtere ndee, Casas ina fenta debbo gooto ina darii hakkunde dame ɗiɗi . Darnde makko ina wayi no ina ndaara neɗɗo ina haɗa ɗum naatde e suudu nduu.<ref>{{cite book|title=Ramon Casas. El pintor del modernismo|year=2001|publisher=Museu Nacional d'Art de Catalunya, Barcelona and Fundación Cultural Mapfre Vida, Madrid.|pages=128–129}}</ref>.Ko heewi e dame udditaaɗe ɗee to bannge suudu nduu ina addana nate ɗee sifaa sirlu, ina addana ƴeewoowo oo naamnaade hol to oo suka debbo woni tigi rigi..<ref name="auto2">{{cite book|title=Ramon Casas. El pintor del modernismo|year=2001|publisher=Museu Nacional d'Art de Catalunya, Barcelona and Fundación Cultural Mapfre Vida, Madrid|pages=128–129}}</ref> Tiitoonde nate ɗee lomtinaama e sahaa gooto e "Summer Study". Kono Miguel Utrillo wayli tiitoonde nate ɗee, o artiri ɗum "Dow ɓanndu am maayndu" caggal nde o waɗi koolol gootol to Sala Pares e lewru mee 1900. Tiitoonde golle ɗee ina limtaa e Pel & Ploma ko "Jannde Dumunna.""<ref name="auto">{{cite book|title=Ramon Casas. El pintor del modernismo|year=2001|publisher=Museu Nacional d'Art de Catalunya, Barcelona and Fundación Cultural Mapfre Vida, Madrid|pages=128–129}}</ref> Sappinol Daartol kollirgol ngol: Koolol Ramon Casas, Barselona, ​​Sala Parés, ñalnde 25/5-11/6/1900. Koɗo Ramon Casas, Barselona, ​​Palau de Bellas, Naalankaagal Circol Reial, 6/1930. Koolol Ramon Casas, Barselona, ​​Palau Virreina, ñalnde 12/1982. Jaagorgal leydi Barseloon. Picasso, Miro, Dali e wakkatiiji maɓɓe, Lozanne, Sosiyetee Hermitage, 10/10-28/11/1986. Pintura, kolliraaɗo e nate e nder galle mooftirɗo naalankaagal hannde to Barselona (Finaluuji XIX puɗɗagol XX). Excola Catalana (trad.rus)", Mosku, Duɗal Naalankaagal, 6-7/1987;Leningrad, Duɗal Naalankaagal, 7-8/1987. Espacio privado, Madrid, Sala Julio Gonzalex, ñalnde 10-12/1990. Ramon Kasaas. Pintortooɗo ko yowitii e jamaanu, Barselona, ​​suudu defte ngenndiije naalankaagal Katalan, ñalnde 31/1-1/04/2001; Madrid, nokku ɗo kartal pinal woni ɗoo, ñalnde 11/4-17/6/2001. Gaudi e ɗemngal katalaan kesal, Milan, 2003, p. 57, pusi. s/limre., nate.. El Jamanuuji. De Sorolla a Picasso, 1880-1918, Lozanne, Sosiyetee Hermitage, 27/01/2011-29/05/2011 "Ramon Casas. Piyoowo jamaanu", Madrid, Fuɗɗoode Kartal Pinal Vida, 10/04/2001-17/06/2001 "Ramon Casas. Piiloowo jamaanu ̈", Barselona, ​​MNAC; Madrid, Kartal pinal Dundacio, 31/01/2003-17/06/2001 "Ramon Casas. Koolaaɗo kuuɓal", Barselona, ​​MNAC; Ñalnde 31/01/2001-01/04/2001 "Gaudi e Catalano jamaanu" (Gaudi e Catalana jamaanu). MNAC, Roma, Kiyostro del Bramante, ñalnde 20/01/2003-29/02/2004 == Tuugnorgal == r13ntpg6en4ulox6g943oaykwey7gxa Nausicaa (Leighton) 0 39170 161340 2026-04-08T12:08:46Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Nausicaa ko pentol nebam ngol Frederic Leighton waɗi, ngol fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1878. Tariya Nausicaa, ko debbo suka debbo timmuɗo, e nder daneeji e daneeji, ina darii e damal, hollitaama e koolol hitaande kala to Akademi Naalankaagal Laamɗo e hitaande 1878 e sara nataluuji tati goɗɗi ɗi Leighton waɗi : Winding the Skein, Serafina (Study gooto goɗɗo), e. Limtol Edgcumbe Staley ina siftina natal ngal nii : "Nausicaa" ina jeyaa e natal Leighton ɓur..." 161340 wikitext text/x-wiki Nausicaa ko pentol nebam ngol Frederic Leighton waɗi, ngol fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1878. Tariya Nausicaa, ko debbo suka debbo timmuɗo, e nder daneeji e daneeji, ina darii e damal, hollitaama e koolol hitaande kala to Akademi Naalankaagal Laamɗo e hitaande 1878 e sara nataluuji tati goɗɗi ɗi Leighton waɗi : Winding the Skein, Serafina (Study gooto goɗɗo), e. Limtol Edgcumbe Staley ina siftina natal ngal nii : "Nausicaa" ina jeyaa e natal Leighton ɓurngal moƴƴude e nate goote. O pentiraa ko njuuteendi timmundi, omo tuugnii e koloñaal galle baaba makko to Ithaca, omo ndaara no feewi gartugol Odysseus. No foti laabi Leighton hollirta oon gite 6urcfe yoocfde, 6urcfe yoocfde, ina ndaara dow maayo jaajngo walla ina ndaara e nder gite wocfcfe! Nausicaa ina heewi pathos e moƴƴere. O wallitta wuttudu makko ɓuuɓndu nduu e junngo makko ñaamo mbelngo. Koye makko ina njuɓɓinaa no feewi—gooto, ina ɓuuɓtoo e taƴre, ina jogii instinct e nguurndam. Draperies makko ko ɓaleeje e daneeje. Ko o mbaydi teskinndi, timmundi. Tuugnorgal cjs6vbf2k47stzd5a57wb7601rvyyw2 161341 161340 2026-04-08T12:09:37Z SUZYFATIMA 13856 161341 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nausicaa''' ko pentol nebam ngol Frederic Leighton waɗi, ngol fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1878. Tariya Nausicaa, ko debbo suka debbo timmuɗo, e nder daneeji e daneeji, ina darii e damal, hollitaama e koolol hitaande kala to Akademi Naalankaagal Laamɗo e hitaande 1878 e sara nataluuji tati goɗɗi ɗi Leighton waɗi : Winding the Skein, Serafina (Study gooto goɗɗo), e. Limtol Edgcumbe Staley ina siftina natal ngal nii : "Nausicaa" ina jeyaa e natal Leighton ɓurngal moƴƴude e nate goote. O pentiraa ko njuuteendi timmundi, omo tuugnii e koloñaal galle baaba makko to Ithaca, omo ndaara no feewi gartugol Odysseus. No foti laabi Leighton hollirta oon gite 6urcfe yoocfde, 6urcfe yoocfde, ina ndaara dow maayo jaajngo walla ina ndaara e nder gite wocfcfe! Nausicaa ina heewi pathos e moƴƴere. O wallitta wuttudu makko ɓuuɓndu nduu e junngo makko ñaamo mbelngo. Koye makko ina njuɓɓinaa no feewi—gooto, ina ɓuuɓtoo e taƴre, ina jogii instinct e nguurndam. Draperies makko ko ɓaleeje e daneeje. Ko o mbaydi teskinndi, timmundi. == Tuugnorgal == q7r2y8y5h7gwgd0bpgcbnfurom7s19b 161344 161341 2026-04-08T12:11:50Z SUZYFATIMA 13856 161344 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nausicaa''' ko pentol nebam ngol Frederic Leighton waɗi, ngol fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1878. Tariya Nausicaa, ko debbo suka debbo timmuɗo, e nder daneeji e daneeji, ina darii e damal, hollitaama e koolol hitaande kala to Akademi Naalankaagal Laamɗo e hitaande 1878 e sara nataluuji tati goɗɗi ɗi Leighton waɗi : Winding the Skein, Serafina (Study gooto goɗɗo), e. Limtol Edgcumbe Staley ina siftina natal ngal nii : "Nausicaa" ina jeyaa e natal Leighton ɓurngal moƴƴude e nate goote. O pentiraa ko njuuteendi timmundi, omo tuugnii e koloñaal galle baaba makko to Ithaca, omo ndaara no feewi gartugol Odysseus. No foti laabi Leighton hollirta oon gite 6urcfe yoocfde, 6urcfe yoocfde, ina ndaara dow maayo jaajngo walla ina ndaara e nder gite wocfcfe! Nausicaa ina heewi pathos e moƴƴere. O wallitta wuttudu makko ɓuuɓndu nduu e junngo makko ñaamo mbelngo. Koye makko ina njuɓɓinaa no feewi—gooto, ina ɓuuɓtoo e taƴre, ina jogii instinct e nguurndam. Draperies makko ko ɓaleeje e daneeje. Ko o mbaydi teskinndi, timmundi.<ref>Rhys 1900, pp. 37–38.</ref><ref>Staley 1906, p. 113.</ref> == Tuugnorgal == <references /> ogxe3v37206presgt0zkf1i3d3p4e8q 161641 161344 2026-04-08T22:20:07Z Isa Oumar 9821 161641 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nausicaa''' ko pentol nebam ngol Frederic Leighton waɗi, ngol fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1878.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Tariya == Nausicaa, ko debbo suka debbo timmuɗo, e nder daneeji e daneeji, ina darii e damal, hollitaama e koolol hitaande kala to Akademi Naalankaagal Laamɗo e hitaande 1878 e sara nataluuji tati goɗɗi ɗi Leighton waɗi : Winding the Skein, Serafina (Study gooto goɗɗo), e. == Limtol == Edgcumbe Staley ina siftina natal ngal nii : "Nausicaa" ina jeyaa e natal Leighton ɓurngal moƴƴude e nate goote. O pentiraa ko njuuteendi timmundi, omo tuugnii e koloñaal galle baaba makko to Ithaca, omo ndaara no feewi gartugol Odysseus. No foti laabi Leighton hollirta oon gite 6urcfe yoocfde, 6urcfe yoocfde, ina ndaara dow maayo jaajngo walla ina ndaara e nder gite wocfcfe! Nausicaa ina heewi pathos e moƴƴere. O wallitta wuttudu makko ɓuuɓndu nduu e junngo makko ñaamo mbelngo. Koye makko ina njuɓɓinaa no feewi—gooto, ina ɓuuɓtoo e taƴre, ina jogii instinct e nguurndam. Draperies makko ko ɓaleeje e daneeje. Ko o mbaydi teskinndi, timmundi.<ref name=":0">Rhys 1900, pp. 37–38.</ref><ref name=":1">Staley 1906, p. 113.</ref> == Tuugnorgal == <references /> ihq8ij6ikunsp2t3ykd70guf77mp6lj The Beloved (Rossetti) 0 39171 161345 2026-04-08T12:11:56Z Isa Oumar 9821 Created page with "The Giɗo (kañum ne ko jom suudu) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Dante Gabriel Rossetti (1828–1882) waɗi, jooni ko to Tate Angalteer, to Londres <ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Page at Tate Britain], where in late 2022 it was not on display</ref>Rossetti siifondirii e alkule mum (hono monogramme) e ñalngu nguu ko "1865-6" to les nano canngaaki. .<ref name=":0">{{Cite book|last1=Treuherz|firs..." 161345 wikitext text/x-wiki The Giɗo (kañum ne ko jom suudu) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Dante Gabriel Rossetti (1828–1882) waɗi, jooni ko to Tate Angalteer, to Londres <ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Page at Tate Britain], where in late 2022 it was not on display</ref>Rossetti siifondirii e alkule mum (hono monogramme) e ñalngu nguu ko "1865-6" to les nano canngaaki. .<ref name=":0">{{Cite book|last1=Treuherz|first1=Julian|title=Dante Gabriel Rossetti|last2=Prettejohn|first2=Elizabeth|last3=Becker|first3=Edwin|publisher=Thames &. Hudson|year=2003|location=London}}</ref><ref name="Tate, 210">Tate, 210</ref>Ina hollita jommbaajo debbo, walla "giɗo", ummoraade e Jimol Suleymaani e nder deftere Hebree nde o ɓadtii jommbaajo makko, e gollooɓe makko. Jom suudu oo, nanngaaɗo e golle ruttaade caggal wutte mum, ina tawtoree jommbaajo debbo nayi jommbaajo gorko e lefol Afriknaajo, mo seerti no feewi e gaasa boɗeewa e ɓalndu ɓaleeru jommbaajo debbo oo, e mbaydiiji ceertuɗi gaasa ɓaleejo e mbaydiiji ɓaleeji jommbaajo debbo nayi ɗii. Ina sikkaa wonde ngool ceergal colour, pentiirgal no feewi hono kaɓirgal e sifaaji jommbaajo debbo oo, ina waɗi batte mum e pentol Édouard Manet ngol Olympia, ngol o waɗi e nder yeewtere nde Rossetti yilliima suudu Manet e darorɗe hitaande 1864 nde o woni e golloraade The Beloved, e pentol ngol kadi ina jogii ko heewi e golle Titi4.<ref>Hilton, 184-186; Tate, 193, 196, 200, 208-209</ref> E fannuuji keewɗi, natal ngal ina yahdi e limlebbi « nate nebam njuuteendi bust e rewɓe belɓe » ɗe Rossetti yaltini e pentol mum gila 1859 haa hedde 1867. Ɗee ko waylo-waylo weeyo ngo nganndu-ɗaa, ngam yuurnitaade batte pentol (e konngol makko) « nate dcolour » (nate dcolour) ɗe mbaylaaka dille, e nder mediaaji goɗɗi ko wonaa pentugol nebam, o waɗiino ko ɓuri heewde e kitaale 1850, nde o ɓuri rewde e miijooji banndiraaɓe hade Raphaelite.[5] Ɗeeɗoo ɓeydii "mawnude e ɓuuɓde" e nder duuɓi sappo garooji ɗii,[3] ina jeyaa heen Bocca Baciata, Venus Vertikordiya, Beata Beatrix, Bower Bulu, Monna Vanna, Regina Kordium, e Lady Lilith. <ref>Hilton, 184-186; Tate, 193, 196, 200, 208-209</ref>Kono ɗeen fof ko nataluuji ɓuuɓɗi, ɗi mbaydi ngootiri, "e nder laabi ceertuɗi e weeyo", tawa ina waɗi nate ceertuɗe e mbaydiiji ceertuɗi, ina kollita yontaaji daartol ceertuɗi<ref>Tate, 214</ref> Ina heewi jaɓeede wonde Rossetti ƴettii feere ngam hollirde mbaydiiji keewɗi e nder nate ɗee, kono anndinde e firo ɗeen ina ceerti no feewi..<ref name=":02">{{Cite book|last1=Treuherz|first1=Julian|title=Dante Gabriel Rossetti|last2=Prettejohn|first2=Elizabeth|last3=Becker|first3=Edwin|publisher=Thames &. Hudson|year=2003|location=London}}</ref><ref name="Tate, 2102">Tate, 210</ref> == Tariya == Wenus Vertikordiya, mo Rossetti gollotonoo e mum e oon sahaa ; Alexa Wilding woni ko e ƴeewde<ref name="Tate, 2103">Tate, 210</ref> Natal ngal yamiraa ko e hitaande 1863, ko George Rae, banke Birkenhead, gardinooɗo Rossetti, yamiri ɗum e hitaande 1863, fotde 300 £. E oon sahaa, jimol jaajngol ngol ina wayi no ko noon woniri e golle cakkitiiɗe ɗee, kono ko ngol woni go’o ko Beatrice Dante, hono no miijotoo e Il Purgatorio yimoowo oo nii. Caggal golle lewru walla ɗiɗi e nder ndunngu 1863, haala kaa waylaama ngam hollirde Jimol Suleymaani e nder deftere nde, ina gasa tawa ko sabu Rossetti yiytude mbaydi mbaylaandi ndi o suɓii ngam wonde neɗɗo mawɗo e oon sahaa, hono Marie Ford, "ina yaaji no feewi e miijo makko e Beatrice Dante".<ref>Tate, 214</ref> Golle ɗee njahrii no feewi, ma a taw Rossetti ina golloo e nate goɗɗe e oon sahaa, ina jeyaa heen Venus Verticordia, puɗɗiiɗe e hitaande 1864, kono ɗe njoofaani haa hitaande 1868.[9] E njillu makko to Pari e lewru noowammbar 1864, o noddi suudu Édouard Manet, ɗo o waawi yiyde Olympia Manet, ndeen golle ina njokki, ɗo debbo daneejo ɓuuɓɗo ina seerti e golloowo ɓaleejo ɓoorniiɗo comci. Manet pentaaki golloowo oo haa lewru rewru nduu, kono ina gasa tawa ko o sketch in, walla o yeewtidii e Rossetti.<ref name="Tate, 2104">Tate, 210</ref><ref name="Tate, 2105">Tate, 210</ref> Koppiiji Titien e nate dewgal (ko wiyetee nate Alfonso d’Avalos), deftere laamɗo<ref name="Tate, 2112">Tate, 211</ref> Ina sikkaa kadi wonde binndol kuuɓtodinngol ngol ina waɗi batte e nder deftere Titian (ko adii ɗuum ko Allegory de Alfonso d’Avalos) e nder Louvre,[11] e koppiiji tati teeminannde 17ɓiire (gooto heen ko koloor ndiyam) e nder deftere laamɗo.<ref>Tate, 211, quoting Stephens</ref> Ɗum ko nate dewgal, tawa ina waɗi limre limre yuɓɓinaande e huunde hakkundeere.<ref name="Tate, 211">Tate, 211</ref> E lewru marse 1865 Rossetti penti ɓoornanteeri "Japon" dow nate mawɗe, o lomtini debbo ɓaleejo ("mulatto" e wiyde daartiyankooɓe naalankaagal) cukalel gorko, o ɓuri yiɗde ko mbaydi ɓaleeri makko ɓurndi ɓallaade .[13] E nder ndunngu nguu ina heddinoo timminde hollirde naalankaagal ngam wonde Fa. Stephens, mo siftini ɗum e won e detal e nder tonngoode 21 oktoobar 1865 e nder jaaynde Athenaeum,[10] nde o woni hooreejo mum ngam naalankaagal, o teskiima wonde: "No o hollirta nii, ɓe [arooɓe ɓee] ina ƴeewa e haalaaji ceertuɗi ngam batte feeñninde ndee e neɗɗo garoowo oo".[<ref>{{Cite book|last1=Waugh|first1=Evelyn|title=The Good Years, 1862-1867: In Rossetti, His Life and Works|last2=Brennan|first2=Michael|publisher=Oxford University Press|year=2017|edition=16|location=Oxford|pages=105–109}}</ref>] Stephens e Rossetti ina ɓadtii, Rossetti ina yiyloo heen yeewtere ndee hade mum yaltineede. Ina wayi no Stephens ina joginoo sahaaji accude Rossetti ina winnda hono ɗeen geɗe e hoore mum, e innde Stephens. Stephens yetti Rossetti sabu kuutoragol mum mbaydi. Kono o holliti heen ŋakkeende karallaagal. Yeru, Stephens wiyi wonde juuɗe page Afrik ina nanndi e ko aldaa e nafoore so en ƴeewii vase mo o jogii oo. Yanti heen, Stephens hollitii wonde wuttulo cukalel ngel wayi ko no lelnii e ɓalndu mum nii. Kono, paabi ɗii ina njuɓɓinee no yiyooɓe pecce ɗee mbaawirta yiyde nate mum e defte mum.<ref>Tate, 211, quoting Stephens</ref> Rossetti waɗii golle goɗɗe e nder ndunngu, ko ɗum waɗi ñalngu makko "1865-6" e dow canvas. Natal ngal adii hollirde, ngam yimdele day, to Arundel Club ñalnde 21 feebariyee 1866. Rossetti ƴetti natal ngal ko e hitaande 1873, nde ngal « wayli no feewi », ngal wayli tonngoode ngal, ngal waɗi « ɓurngal moƴƴude » koye jommbaajo oo e debbo oo to bannge ñaamo mum, e juuɗe jommbaajo oo. Foto pentol ngol hade ɗeen waylooji ina woodi.<ref>Archive</ref> E nder deftere 1911, nde miñiiko Rossetti, hono William Michael Rossetti, toppitii naatgol mum e naalankaagal, nguurndam Rossetti ko F.G. Stephens e sehil mum goɗɗo, biyeteeɗo Tewodor Wats-Dunton. E nder nguurndam natal ngal ina yettee no feewi: Ko ɗeen geɗe goote, semmbe, mbaydi yurmeende e jimɗi, e mbaydi njuɓɓudi laaɓndi, hawri e doole e asliiji ɓurɗi mawnude e nder "Joom suudu", walla "Giɗo", oon nate mawɗe e Jimol Suleymaani. Innde sakkitiinde ndee ko fedde nguurndam, sukaaɓe rewɓe doole, belɓe no feewi, ina njahda e joom suudu mum en e jimɗi e jimɗi e laawol mum feewde jommbaajo. Ndee natal, to bannge 6uu6ol mum, timmal mum, 6uu6ol jeese nay 6urcfe yoocfde e 6uu6ol 6uu6ol mum, ina jogii nokku mawɗo ‘e nder tolno ɓurɗo toowde e naalankaagal jamaanu e nder winndere ndee kala. Ko noon kadi, to bannge sifaaji inniraaɗi ɗii, ko mbaydi kuuɓtodinndi e naalankaagal Rossetti, kadi ina darii e makko no feewi no “ Giɗli Ceniiɗi e Profane ” Titian holliri oon joom mum. Natal ngal hollitaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1883 e hitaande 1906 (kono ndeen wonaa haa 1973), e nder kollirɗe mawɗe ñamaale to Liverpool e hitaande 1886 e Manchester e hitaande 1887.[17] Natal ngal ko Tate soodi ngal e hitaande 1916, "Soodi ngal ko e ballal Sir Arthur Du Cros Bt e Sir Otto Beit KCMG rewrude e kaalis naalankaagal".[18] Ɓe ngonnoo ko joom en jawdi ndii e Monna Vanna, garɗo e sahaa gooto.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Tate page, Gallery label]</ref> Kaɓirgal e binndol Natal ngal e nder kaɓirgal maggal, ngal ina gasa tawa ngal fittaa ko e hitaande 1873.<ref>Archive</ref> Gartugol Rossetti e hitaande 1873 ina gasa tawa ko nde kaɓirgal ngal waɗtaa;[10] Rossetti ina heewi diisnondirde e kaɓirgal mum e binndi mum. Hakkunde mooftirɗi tokoosi gaadoraaɗi, nokku ɓurɗo yaajde e kaɓirgal leɗɗe gilde ina waɗi deftere leɗɗe "fronds wavy" e dow fondo toɓɓere, e roundels nay toowɗi e diisnondiral joometiri, kala heen hakkundeere e bannge. Tappirde leɗɗe tokosere ina woni e hakkunde tergal les ngal, ina winndaa heen binndi pentiirɗi: "Giɗaaɗo" mawɗo e nder hakkundeere, e setuuji ɗiɗi aayaaji ummoraade e Biibal e banngeeji, ina ndoga ina njuɓɓina seeɗa. To bannge nano aayeeji ɗii ko e Jimol Suleymaan, to bannge ñaamo ko e Jabuura 45:[20] Giɗo am ko miin kadi ko miin (Jimol, 2:16) Yo o muñ am e muñal hunnduko makko (Jimol 1:2) sabu giɗli maa ɓuri mburu (Jimol 1:2) O waddantee to laamɗo oo, omo ɓoornii comci njuumri: sukaaɓe rewɓe wonɓe e sehilaaɓe makko Ƴettu mo, ɓe ngaddanee ma (Jabuura 45:14)[21] == Idealuuji ŋarɗugol == So tawii pentol ngol ɓuri teskeede ko mawningol ŋarɗugol debbo e nder kuuɓal, ngol firtaama ko mawningol sifaa ŋarɗugol keeriiɗo. Ko ɓuri heewde e daartiyankooɓe naalankaagal ina mbiya wonde rewɓe ɓee fof ina njiɗi wonde belɓe,[22] "rewɓe belɓe ceertuɓe" jogiiɓe "caɗeele jeese nay belɗe" no Encyclopædia Britannica 1911 wiyri nii.[23] Kono ko ɓooyaani koo won daartiyankooɓe naalankaagal mbiyi wonde mbaydi nate ɗee ina hollita debbo hakkundeejo oo ɓuri ŋarɗude. Omo jogii yeeso oval e simmetiri, gite daneeje-boɗeeje e leppi bow Cupid. Laral makko ɓurngal ɓadaade ina waawi ɓeydude ŋarɗugol makko so en ƴeewtindiima e heddiiɓe ɓee. Ina sikkaa ɗeen sifaaji ina kollita wonde ndeeɗoo feccere ina jokki e ɓaleede no feewi.[24] Kono daartoowo naalankaagal goɗɗo ɓooyɗo wiyi (sabu ɓuuɓri mum boɗeeri) wonde jommbaajo debbo oo ina hollira wonde "Irish exotic Other", kadi ina wiya wonde Rossetti "hollii fiɓnde fetishist e dow mbaydi ɓalndu e leñol",[25] e wonde darnde makko e jommbaajo debbo "ina waawi yiyeede ko no hollirde anxieté immigrants de l'increeiat in Angalteer."[26] Kono model Alexa Wilding ina joginoo gaasa boɗeewa, ka Rossetti yiɗi pentude e nder nguurndam mum fof. E nder nate makko ɗiɗi gadane mawɗe, « Suka debbo Mariyam » (1848) e « Ecce Ancilla Domini » ! (1850), o huutoriima miñiiko debbo biyeteeɗo Christina Rossetti ngam wonde mbaydi makko e Mariyam debbo, o fenti ɗum e gaasa boɗeewa, ka wonaa gaasa makko tigi-rigi, tee wonaa noon ko heewi e nate Mariyam. Eduar Manet, to Olimpiya. Golloowo oo pentiraaka haa lewru caggal njillu Rossetti e lewru noowammbar 1864.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Tate page, Gallery label]</ref> Firooji keewɗi e tolno ŋarɗugol e hello Afriknaaɓe ngaddi jeewte ko fayti e Rossetti e jokkondiral ngalɗoo natal e njiyaagu. Nde tawnoo limre hakkundeere ndee ko debbo daneejo, won daartiyankooɓe naalankaagal mbiyi wonde ndeeɗoo feccere ina idealize daneejo.[24] To bannge goɗɗo oo, woɗɓe ina mbiya wonde pecce ɗee ina mawnina keewal leƴƴi. Faandaare gaasa jommbaajo debbo oo tuugii ko e golle ƴiye Siin. Robe daneeje ɗe o ɓoornii ɗee ko kimono Japon (hay so tawii ko jokkere enɗam jogii e junngoyo e mbaadi ɓurndi wonaa Japon). Penndat mo lefol ngol ɓoorni ko Afrik worgo. Won e annduɓe, ɗeen ɗoo defte ina kollita wonde Rossetti ina teddini keewal pine e nder winndere ndee kala.<ref>Rossetti changed the standard [[Authorised Version]] text, which is "the virgins her companions that follow her shall be brought unto thee", [https://www.biblegateway.com/passage/?search=Song%20of%20Solomon%201&version=KJV Biblegateway]</ref> == Hello Afrik == Hello Afrik ko huunde woɗnde waɗnde ndeeɗoo feccere ko heewi e nate Rossetti e oon sahaa. Ko adii kitaale 1990, alaa ko teskaa e hello Afrik ngoo so wonaa ko wayi no mbaydi mbaylaandi (contraste) ngam ƴellitde mbaydi estetik. Kono gila 2000 hello ngoo wonti ko ɓuri teeŋtude e yeewtere jaŋde. Kurator e binndoowo Jan Marsh, wiyi wonde hello ngoo "ina foti tawtoreede e nder The Beloved [...] kampaañ Abolitionist jooni oo" waɗaaɗo to Amerik e sahaa wolde hakkunde leyɗeele.[27] Daartoowo naalankaagal Matthew Francis Rarey yeddi miijo wonde Rossetti ina yiɗi waɗde haala politik, o wiyi e nokku hee wonde pentoowo oo waɗii hello ngoo teeŋti noon e yiɗde ɓurde politik, e etaade "hollitde ɓaleejo mo alaa ko woni e mum so wonaa politik walla nafoore moraal."<ref>Hilton, 186</ref> == Modeluuji ɗii == Natal Rosetti ngal Aleksa Wilding, hitaande 1865 Rossetti ɓuri huutoraade ko fedde tokosere e mbaydiiji, tee ina heewi waylude mbaydi ndii e nder ƴellitgol golle, hono no o waɗiri e Venus Verticordia nii,[29] haa o artiri yeeso ngoo e mbaydi ngoɗndi duuɓi seeɗa caggal nde o timmini, hono no Lady Lilith waɗiri seeɗa caggal ɗuum. E nder ɗeeɗoo geɗe ɗiɗi kala, model cakkitiiɗo oo ko Alexa Wilding, boɗeejo. Won luural ko fayti e hol mo woni yeeso sakkitiingo huutorteengo e limre hakkundeere ndee. Ina wayi no o fuɗɗorii ko Marie Ford,[30] kono ina gasa tawa o wayliima wonti Alexa Wilding;<ref>Hilton, 186</ref>mbaydi gaasa ina hollita ɗum. Miñiiko Rossetti wiyi ko (so wonaa ɗuum anndaaka) "Miss MacKenzie".<ref>Rossetti changed the standard [[Authorised Version]] text, which is "the virgins her companions that follow her shall be brought unto thee", [https://www.biblegateway.com/passage/?search=Song%20of%20Solomon%201&version=KJV Biblegateway]</ref> Modeluuji anndaaɗi ngam limooje jeegom ɗee ina njeyaa heen : Alexa Wilding ( yeeso, jom suudu) - ƴeew dow Elen Smith (naamo) Marie Ford (caggal nano) Fanny Eaton (1835-1924) (caggal nyaamo) Keomi Grey (1849-1914) ( yeeso nyaamo) [31] Debbo Fanni Eaton, c. 1859, ko kaalis Walter So tawii modeleeji keddiiɗi ɗii ina ƴeewa ƴeewoowo oo, ɗum woni jommbaajo oo,[33] ko Gray tan jogii hoore mum ruttaade bannge. Ko o Romaani (jippi). Ina wiyee wonde o waɗii yeeso makko ngo o wayli ngam hollirde darnde makko e mbaydiiji ɗi yimɓe Roman en njogori dañde e oo sahaa, kadi ina hollita kadi ŋakkeende hoolaare Rossetti e jokkondiral jippinaaɓe e nafoore makko ɓurnde yaajde e pinal Roman en. Fanny Eaton woni mbaydi yeeso feccere yiyteende to caggal hakkunde jom suudu hakkundeejo e Keomi Gray to bannge ñaamo. O jibinaa ko to Jamayka, ina gasa tawa ko yumma makko maccuɗo mo rimɗini ko ɓooyaani, baaba makko ko soldaat Angalteer. Naalankooɓe heewɓe kuutoriima mo no mbaydi (modèle) nii, tawi nate mum en e sifaaji makko teskinɗi ina ceerti mbaydiiji ɓalli makko ngam yahdude e fannuuji maɓɓe ; o pentiraa ko yumma Muusaa, kadi ko maccuɗo Afriknaajo. O resii sofereeɓe taksi e hitaande 1859, nde o wonaano modeling o golliima ko coodoowo e laɓɓinoowo. Sukaaɓe worɓe e rewɓe fof kuutoraa ko no mbaydiiji jaŋde adannde e cukalel gardiiɗo. Jibriil ko innde gooto e sukaaɓe waɗɓe mbaydi ndii. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Dante Gabriyel Rosetti waɗi Rossetti e cirkel mum, deftere 1922 nde Max Beerbohm winndi == Teskorɗe == 4v0tl9p27clm3x4mnlkocp4gbpz12ng 161346 161345 2026-04-08T12:12:37Z Isa Oumar 9821 161346 wikitext text/x-wiki '''The Beloved (Rossetti)''' (kañum ne ko jom suudu) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Dante Gabriel Rossetti (1828–1882) waɗi, jooni ko to Tate Angalteer, to Londres <ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Page at Tate Britain], where in late 2022 it was not on display</ref>Rossetti siifondirii e alkule mum (hono monogramme) e ñalngu nguu ko "1865-6" to les nano canngaaki. .<ref name=":0">{{Cite book|last1=Treuherz|first1=Julian|title=Dante Gabriel Rossetti|last2=Prettejohn|first2=Elizabeth|last3=Becker|first3=Edwin|publisher=Thames &. Hudson|year=2003|location=London}}</ref><ref name="Tate, 210">Tate, 210</ref>Ina hollita jommbaajo debbo, walla "giɗo", ummoraade e Jimol Suleymaani e nder deftere Hebree nde o ɓadtii jommbaajo makko, e gollooɓe makko. Jom suudu oo, nanngaaɗo e golle ruttaade caggal wutte mum, ina tawtoree jommbaajo debbo nayi jommbaajo gorko e lefol Afriknaajo, mo seerti no feewi e gaasa boɗeewa e ɓalndu ɓaleeru jommbaajo debbo oo, e mbaydiiji ceertuɗi gaasa ɓaleejo e mbaydiiji ɓaleeji jommbaajo debbo nayi ɗii. Ina sikkaa wonde ngool ceergal colour, pentiirgal no feewi hono kaɓirgal e sifaaji jommbaajo debbo oo, ina waɗi batte mum e pentol Édouard Manet ngol Olympia, ngol o waɗi e nder yeewtere nde Rossetti yilliima suudu Manet e darorɗe hitaande 1864 nde o woni e golloraade The Beloved, e pentol ngol kadi ina jogii ko heewi e golle Titi4.<ref>Hilton, 184-186; Tate, 193, 196, 200, 208-209</ref> E fannuuji keewɗi, natal ngal ina yahdi e limlebbi « nate nebam njuuteendi bust e rewɓe belɓe » ɗe Rossetti yaltini e pentol mum gila 1859 haa hedde 1867. Ɗee ko waylo-waylo weeyo ngo nganndu-ɗaa, ngam yuurnitaade batte pentol (e konngol makko) « nate dcolour » (nate dcolour) ɗe mbaylaaka dille, e nder mediaaji goɗɗi ko wonaa pentugol nebam, o waɗiino ko ɓuri heewde e kitaale 1850, nde o ɓuri rewde e miijooji banndiraaɓe hade Raphaelite.[5] Ɗeeɗoo ɓeydii "mawnude e ɓuuɓde" e nder duuɓi sappo garooji ɗii,[3] ina jeyaa heen Bocca Baciata, Venus Vertikordiya, Beata Beatrix, Bower Bulu, Monna Vanna, Regina Kordium, e Lady Lilith. <ref>Hilton, 184-186; Tate, 193, 196, 200, 208-209</ref>Kono ɗeen fof ko nataluuji ɓuuɓɗi, ɗi mbaydi ngootiri, "e nder laabi ceertuɗi e weeyo", tawa ina waɗi nate ceertuɗe e mbaydiiji ceertuɗi, ina kollita yontaaji daartol ceertuɗi<ref>Tate, 214</ref> Ina heewi jaɓeede wonde Rossetti ƴettii feere ngam hollirde mbaydiiji keewɗi e nder nate ɗee, kono anndinde e firo ɗeen ina ceerti no feewi..<ref name=":02">{{Cite book|last1=Treuherz|first1=Julian|title=Dante Gabriel Rossetti|last2=Prettejohn|first2=Elizabeth|last3=Becker|first3=Edwin|publisher=Thames &. Hudson|year=2003|location=London}}</ref><ref name="Tate, 2102">Tate, 210</ref> == Tariya == Wenus Vertikordiya, mo Rossetti gollotonoo e mum e oon sahaa ; Alexa Wilding woni ko e ƴeewde<ref name="Tate, 2103">Tate, 210</ref> Natal ngal yamiraa ko e hitaande 1863, ko George Rae, banke Birkenhead, gardinooɗo Rossetti, yamiri ɗum e hitaande 1863, fotde 300 £. E oon sahaa, jimol jaajngol ngol ina wayi no ko noon woniri e golle cakkitiiɗe ɗee, kono ko ngol woni go’o ko Beatrice Dante, hono no miijotoo e Il Purgatorio yimoowo oo nii. Caggal golle lewru walla ɗiɗi e nder ndunngu 1863, haala kaa waylaama ngam hollirde Jimol Suleymaani e nder deftere nde, ina gasa tawa ko sabu Rossetti yiytude mbaydi mbaylaandi ndi o suɓii ngam wonde neɗɗo mawɗo e oon sahaa, hono Marie Ford, "ina yaaji no feewi e miijo makko e Beatrice Dante".<ref>Tate, 214</ref> Golle ɗee njahrii no feewi, ma a taw Rossetti ina golloo e nate goɗɗe e oon sahaa, ina jeyaa heen Venus Verticordia, puɗɗiiɗe e hitaande 1864, kono ɗe njoofaani haa hitaande 1868.[9] E njillu makko to Pari e lewru noowammbar 1864, o noddi suudu Édouard Manet, ɗo o waawi yiyde Olympia Manet, ndeen golle ina njokki, ɗo debbo daneejo ɓuuɓɗo ina seerti e golloowo ɓaleejo ɓoorniiɗo comci. Manet pentaaki golloowo oo haa lewru rewru nduu, kono ina gasa tawa ko o sketch in, walla o yeewtidii e Rossetti.<ref name="Tate, 2104">Tate, 210</ref><ref name="Tate, 2105">Tate, 210</ref> Koppiiji Titien e nate dewgal (ko wiyetee nate Alfonso d’Avalos), deftere laamɗo<ref name="Tate, 2112">Tate, 211</ref> Ina sikkaa kadi wonde binndol kuuɓtodinngol ngol ina waɗi batte e nder deftere Titian (ko adii ɗuum ko Allegory de Alfonso d’Avalos) e nder Louvre,[11] e koppiiji tati teeminannde 17ɓiire (gooto heen ko koloor ndiyam) e nder deftere laamɗo.<ref>Tate, 211, quoting Stephens</ref> Ɗum ko nate dewgal, tawa ina waɗi limre limre yuɓɓinaande e huunde hakkundeere.<ref name="Tate, 211">Tate, 211</ref> E lewru marse 1865 Rossetti penti ɓoornanteeri "Japon" dow nate mawɗe, o lomtini debbo ɓaleejo ("mulatto" e wiyde daartiyankooɓe naalankaagal) cukalel gorko, o ɓuri yiɗde ko mbaydi ɓaleeri makko ɓurndi ɓallaade .[13] E nder ndunngu nguu ina heddinoo timminde hollirde naalankaagal ngam wonde Fa. Stephens, mo siftini ɗum e won e detal e nder tonngoode 21 oktoobar 1865 e nder jaaynde Athenaeum,[10] nde o woni hooreejo mum ngam naalankaagal, o teskiima wonde: "No o hollirta nii, ɓe [arooɓe ɓee] ina ƴeewa e haalaaji ceertuɗi ngam batte feeñninde ndee e neɗɗo garoowo oo".[<ref>{{Cite book|last1=Waugh|first1=Evelyn|title=The Good Years, 1862-1867: In Rossetti, His Life and Works|last2=Brennan|first2=Michael|publisher=Oxford University Press|year=2017|edition=16|location=Oxford|pages=105–109}}</ref>] Stephens e Rossetti ina ɓadtii, Rossetti ina yiyloo heen yeewtere ndee hade mum yaltineede. Ina wayi no Stephens ina joginoo sahaaji accude Rossetti ina winnda hono ɗeen geɗe e hoore mum, e innde Stephens. Stephens yetti Rossetti sabu kuutoragol mum mbaydi. Kono o holliti heen ŋakkeende karallaagal. Yeru, Stephens wiyi wonde juuɗe page Afrik ina nanndi e ko aldaa e nafoore so en ƴeewii vase mo o jogii oo. Yanti heen, Stephens hollitii wonde wuttulo cukalel ngel wayi ko no lelnii e ɓalndu mum nii. Kono, paabi ɗii ina njuɓɓinee no yiyooɓe pecce ɗee mbaawirta yiyde nate mum e defte mum.<ref>Tate, 211, quoting Stephens</ref> Rossetti waɗii golle goɗɗe e nder ndunngu, ko ɗum waɗi ñalngu makko "1865-6" e dow canvas. Natal ngal adii hollirde, ngam yimdele day, to Arundel Club ñalnde 21 feebariyee 1866. Rossetti ƴetti natal ngal ko e hitaande 1873, nde ngal « wayli no feewi », ngal wayli tonngoode ngal, ngal waɗi « ɓurngal moƴƴude » koye jommbaajo oo e debbo oo to bannge ñaamo mum, e juuɗe jommbaajo oo. Foto pentol ngol hade ɗeen waylooji ina woodi.<ref>Archive</ref> E nder deftere 1911, nde miñiiko Rossetti, hono William Michael Rossetti, toppitii naatgol mum e naalankaagal, nguurndam Rossetti ko F.G. Stephens e sehil mum goɗɗo, biyeteeɗo Tewodor Wats-Dunton. E nder nguurndam natal ngal ina yettee no feewi: Ko ɗeen geɗe goote, semmbe, mbaydi yurmeende e jimɗi, e mbaydi njuɓɓudi laaɓndi, hawri e doole e asliiji ɓurɗi mawnude e nder "Joom suudu", walla "Giɗo", oon nate mawɗe e Jimol Suleymaani. Innde sakkitiinde ndee ko fedde nguurndam, sukaaɓe rewɓe doole, belɓe no feewi, ina njahda e joom suudu mum en e jimɗi e jimɗi e laawol mum feewde jommbaajo. Ndee natal, to bannge 6uu6ol mum, timmal mum, 6uu6ol jeese nay 6urcfe yoocfde e 6uu6ol 6uu6ol mum, ina jogii nokku mawɗo ‘e nder tolno ɓurɗo toowde e naalankaagal jamaanu e nder winndere ndee kala. Ko noon kadi, to bannge sifaaji inniraaɗi ɗii, ko mbaydi kuuɓtodinndi e naalankaagal Rossetti, kadi ina darii e makko no feewi no “ Giɗli Ceniiɗi e Profane ” Titian holliri oon joom mum. Natal ngal hollitaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1883 e hitaande 1906 (kono ndeen wonaa haa 1973), e nder kollirɗe mawɗe ñamaale to Liverpool e hitaande 1886 e Manchester e hitaande 1887.[17] Natal ngal ko Tate soodi ngal e hitaande 1916, "Soodi ngal ko e ballal Sir Arthur Du Cros Bt e Sir Otto Beit KCMG rewrude e kaalis naalankaagal".[18] Ɓe ngonnoo ko joom en jawdi ndii e Monna Vanna, garɗo e sahaa gooto.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Tate page, Gallery label]</ref> Kaɓirgal e binndol Natal ngal e nder kaɓirgal maggal, ngal ina gasa tawa ngal fittaa ko e hitaande 1873.<ref>Archive</ref> Gartugol Rossetti e hitaande 1873 ina gasa tawa ko nde kaɓirgal ngal waɗtaa;[10] Rossetti ina heewi diisnondirde e kaɓirgal mum e binndi mum. Hakkunde mooftirɗi tokoosi gaadoraaɗi, nokku ɓurɗo yaajde e kaɓirgal leɗɗe gilde ina waɗi deftere leɗɗe "fronds wavy" e dow fondo toɓɓere, e roundels nay toowɗi e diisnondiral joometiri, kala heen hakkundeere e bannge. Tappirde leɗɗe tokosere ina woni e hakkunde tergal les ngal, ina winndaa heen binndi pentiirɗi: "Giɗaaɗo" mawɗo e nder hakkundeere, e setuuji ɗiɗi aayaaji ummoraade e Biibal e banngeeji, ina ndoga ina njuɓɓina seeɗa. To bannge nano aayeeji ɗii ko e Jimol Suleymaan, to bannge ñaamo ko e Jabuura 45:[20] Giɗo am ko miin kadi ko miin (Jimol, 2:16) Yo o muñ am e muñal hunnduko makko (Jimol 1:2) sabu giɗli maa ɓuri mburu (Jimol 1:2) O waddantee to laamɗo oo, omo ɓoornii comci njuumri: sukaaɓe rewɓe wonɓe e sehilaaɓe makko Ƴettu mo, ɓe ngaddanee ma (Jabuura 45:14)[21] == Idealuuji ŋarɗugol == So tawii pentol ngol ɓuri teskeede ko mawningol ŋarɗugol debbo e nder kuuɓal, ngol firtaama ko mawningol sifaa ŋarɗugol keeriiɗo. Ko ɓuri heewde e daartiyankooɓe naalankaagal ina mbiya wonde rewɓe ɓee fof ina njiɗi wonde belɓe,[22] "rewɓe belɓe ceertuɓe" jogiiɓe "caɗeele jeese nay belɗe" no Encyclopædia Britannica 1911 wiyri nii.[23] Kono ko ɓooyaani koo won daartiyankooɓe naalankaagal mbiyi wonde mbaydi nate ɗee ina hollita debbo hakkundeejo oo ɓuri ŋarɗude. Omo jogii yeeso oval e simmetiri, gite daneeje-boɗeeje e leppi bow Cupid. Laral makko ɓurngal ɓadaade ina waawi ɓeydude ŋarɗugol makko so en ƴeewtindiima e heddiiɓe ɓee. Ina sikkaa ɗeen sifaaji ina kollita wonde ndeeɗoo feccere ina jokki e ɓaleede no feewi.[24] Kono daartoowo naalankaagal goɗɗo ɓooyɗo wiyi (sabu ɓuuɓri mum boɗeeri) wonde jommbaajo debbo oo ina hollira wonde "Irish exotic Other", kadi ina wiya wonde Rossetti "hollii fiɓnde fetishist e dow mbaydi ɓalndu e leñol",[25] e wonde darnde makko e jommbaajo debbo "ina waawi yiyeede ko no hollirde anxieté immigrants de l'increeiat in Angalteer."[26] Kono model Alexa Wilding ina joginoo gaasa boɗeewa, ka Rossetti yiɗi pentude e nder nguurndam mum fof. E nder nate makko ɗiɗi gadane mawɗe, « Suka debbo Mariyam » (1848) e « Ecce Ancilla Domini » ! (1850), o huutoriima miñiiko debbo biyeteeɗo Christina Rossetti ngam wonde mbaydi makko e Mariyam debbo, o fenti ɗum e gaasa boɗeewa, ka wonaa gaasa makko tigi-rigi, tee wonaa noon ko heewi e nate Mariyam. Eduar Manet, to Olimpiya. Golloowo oo pentiraaka haa lewru caggal njillu Rossetti e lewru noowammbar 1864.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Tate page, Gallery label]</ref> Firooji keewɗi e tolno ŋarɗugol e hello Afriknaaɓe ngaddi jeewte ko fayti e Rossetti e jokkondiral ngalɗoo natal e njiyaagu. Nde tawnoo limre hakkundeere ndee ko debbo daneejo, won daartiyankooɓe naalankaagal mbiyi wonde ndeeɗoo feccere ina idealize daneejo.[24] To bannge goɗɗo oo, woɗɓe ina mbiya wonde pecce ɗee ina mawnina keewal leƴƴi. Faandaare gaasa jommbaajo debbo oo tuugii ko e golle ƴiye Siin. Robe daneeje ɗe o ɓoornii ɗee ko kimono Japon (hay so tawii ko jokkere enɗam jogii e junngoyo e mbaadi ɓurndi wonaa Japon). Penndat mo lefol ngol ɓoorni ko Afrik worgo. Won e annduɓe, ɗeen ɗoo defte ina kollita wonde Rossetti ina teddini keewal pine e nder winndere ndee kala.<ref>Rossetti changed the standard [[Authorised Version]] text, which is "the virgins her companions that follow her shall be brought unto thee", [https://www.biblegateway.com/passage/?search=Song%20of%20Solomon%201&version=KJV Biblegateway]</ref> == Hello Afrik == Hello Afrik ko huunde woɗnde waɗnde ndeeɗoo feccere ko heewi e nate Rossetti e oon sahaa. Ko adii kitaale 1990, alaa ko teskaa e hello Afrik ngoo so wonaa ko wayi no mbaydi mbaylaandi (contraste) ngam ƴellitde mbaydi estetik. Kono gila 2000 hello ngoo wonti ko ɓuri teeŋtude e yeewtere jaŋde. Kurator e binndoowo Jan Marsh, wiyi wonde hello ngoo "ina foti tawtoreede e nder The Beloved [...] kampaañ Abolitionist jooni oo" waɗaaɗo to Amerik e sahaa wolde hakkunde leyɗeele.[27] Daartoowo naalankaagal Matthew Francis Rarey yeddi miijo wonde Rossetti ina yiɗi waɗde haala politik, o wiyi e nokku hee wonde pentoowo oo waɗii hello ngoo teeŋti noon e yiɗde ɓurde politik, e etaade "hollitde ɓaleejo mo alaa ko woni e mum so wonaa politik walla nafoore moraal."<ref>Hilton, 186</ref> == Modeluuji ɗii == Natal Rosetti ngal Aleksa Wilding, hitaande 1865 Rossetti ɓuri huutoraade ko fedde tokosere e mbaydiiji, tee ina heewi waylude mbaydi ndii e nder ƴellitgol golle, hono no o waɗiri e Venus Verticordia nii,[29] haa o artiri yeeso ngoo e mbaydi ngoɗndi duuɓi seeɗa caggal nde o timmini, hono no Lady Lilith waɗiri seeɗa caggal ɗuum. E nder ɗeeɗoo geɗe ɗiɗi kala, model cakkitiiɗo oo ko Alexa Wilding, boɗeejo. Won luural ko fayti e hol mo woni yeeso sakkitiingo huutorteengo e limre hakkundeere ndee. Ina wayi no o fuɗɗorii ko Marie Ford,[30] kono ina gasa tawa o wayliima wonti Alexa Wilding;<ref>Hilton, 186</ref>mbaydi gaasa ina hollita ɗum. Miñiiko Rossetti wiyi ko (so wonaa ɗuum anndaaka) "Miss MacKenzie".<ref>Rossetti changed the standard [[Authorised Version]] text, which is "the virgins her companions that follow her shall be brought unto thee", [https://www.biblegateway.com/passage/?search=Song%20of%20Solomon%201&version=KJV Biblegateway]</ref> Modeluuji anndaaɗi ngam limooje jeegom ɗee ina njeyaa heen : Alexa Wilding ( yeeso, jom suudu) - ƴeew dow Elen Smith (naamo) Marie Ford (caggal nano) Fanny Eaton (1835-1924) (caggal nyaamo) Keomi Grey (1849-1914) ( yeeso nyaamo) [31] Debbo Fanni Eaton, c. 1859, ko kaalis Walter So tawii modeleeji keddiiɗi ɗii ina ƴeewa ƴeewoowo oo, ɗum woni jommbaajo oo,[33] ko Gray tan jogii hoore mum ruttaade bannge. Ko o Romaani (jippi). Ina wiyee wonde o waɗii yeeso makko ngo o wayli ngam hollirde darnde makko e mbaydiiji ɗi yimɓe Roman en njogori dañde e oo sahaa, kadi ina hollita kadi ŋakkeende hoolaare Rossetti e jokkondiral jippinaaɓe e nafoore makko ɓurnde yaajde e pinal Roman en. Fanny Eaton woni mbaydi yeeso feccere yiyteende to caggal hakkunde jom suudu hakkundeejo e Keomi Gray to bannge ñaamo. O jibinaa ko to Jamayka, ina gasa tawa ko yumma makko maccuɗo mo rimɗini ko ɓooyaani, baaba makko ko soldaat Angalteer. Naalankooɓe heewɓe kuutoriima mo no mbaydi (modèle) nii, tawi nate mum en e sifaaji makko teskinɗi ina ceerti mbaydiiji ɓalli makko ngam yahdude e fannuuji maɓɓe ; o pentiraa ko yumma Muusaa, kadi ko maccuɗo Afriknaajo. O resii sofereeɓe taksi e hitaande 1859, nde o wonaano modeling o golliima ko coodoowo e laɓɓinoowo. Sukaaɓe worɓe e rewɓe fof kuutoraa ko no mbaydiiji jaŋde adannde e cukalel gardiiɗo. Jibriil ko innde gooto e sukaaɓe waɗɓe mbaydi ndii. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Dante Gabriyel Rosetti waɗi Rossetti e cirkel mum, deftere 1922 nde Max Beerbohm winndi == Teskorɗe == owpx3f8q1w7kg0uvlhelshqoeijw7cz 161347 161346 2026-04-08T12:12:55Z Isa Oumar 9821 161347 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Beloved (Rossetti)''' (kañum ne ko jom suudu) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Dante Gabriel Rossetti (1828–1882) waɗi, jooni ko to Tate Angalteer, to Londres <ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Page at Tate Britain], where in late 2022 it was not on display</ref>Rossetti siifondirii e alkule mum (hono monogramme) e ñalngu nguu ko "1865-6" to les nano canngaaki. .<ref name=":0">{{Cite book|last1=Treuherz|first1=Julian|title=Dante Gabriel Rossetti|last2=Prettejohn|first2=Elizabeth|last3=Becker|first3=Edwin|publisher=Thames &. Hudson|year=2003|location=London}}</ref><ref name="Tate, 210">Tate, 210</ref>Ina hollita jommbaajo debbo, walla "giɗo", ummoraade e Jimol Suleymaani e nder deftere Hebree nde o ɓadtii jommbaajo makko, e gollooɓe makko. Jom suudu oo, nanngaaɗo e golle ruttaade caggal wutte mum, ina tawtoree jommbaajo debbo nayi jommbaajo gorko e lefol Afriknaajo, mo seerti no feewi e gaasa boɗeewa e ɓalndu ɓaleeru jommbaajo debbo oo, e mbaydiiji ceertuɗi gaasa ɓaleejo e mbaydiiji ɓaleeji jommbaajo debbo nayi ɗii. Ina sikkaa wonde ngool ceergal colour, pentiirgal no feewi hono kaɓirgal e sifaaji jommbaajo debbo oo, ina waɗi batte mum e pentol Édouard Manet ngol Olympia, ngol o waɗi e nder yeewtere nde Rossetti yilliima suudu Manet e darorɗe hitaande 1864 nde o woni e golloraade The Beloved, e pentol ngol kadi ina jogii ko heewi e golle Titi4.<ref>Hilton, 184-186; Tate, 193, 196, 200, 208-209</ref> E fannuuji keewɗi, natal ngal ina yahdi e limlebbi « nate nebam njuuteendi bust e rewɓe belɓe » ɗe Rossetti yaltini e pentol mum gila 1859 haa hedde 1867. Ɗee ko waylo-waylo weeyo ngo nganndu-ɗaa, ngam yuurnitaade batte pentol (e konngol makko) « nate dcolour » (nate dcolour) ɗe mbaylaaka dille, e nder mediaaji goɗɗi ko wonaa pentugol nebam, o waɗiino ko ɓuri heewde e kitaale 1850, nde o ɓuri rewde e miijooji banndiraaɓe hade Raphaelite.[5] Ɗeeɗoo ɓeydii "mawnude e ɓuuɓde" e nder duuɓi sappo garooji ɗii,[3] ina jeyaa heen Bocca Baciata, Venus Vertikordiya, Beata Beatrix, Bower Bulu, Monna Vanna, Regina Kordium, e Lady Lilith. <ref>Hilton, 184-186; Tate, 193, 196, 200, 208-209</ref>Kono ɗeen fof ko nataluuji ɓuuɓɗi, ɗi mbaydi ngootiri, "e nder laabi ceertuɗi e weeyo", tawa ina waɗi nate ceertuɗe e mbaydiiji ceertuɗi, ina kollita yontaaji daartol ceertuɗi<ref>Tate, 214</ref> Ina heewi jaɓeede wonde Rossetti ƴettii feere ngam hollirde mbaydiiji keewɗi e nder nate ɗee, kono anndinde e firo ɗeen ina ceerti no feewi..<ref name=":02">{{Cite book|last1=Treuherz|first1=Julian|title=Dante Gabriel Rossetti|last2=Prettejohn|first2=Elizabeth|last3=Becker|first3=Edwin|publisher=Thames &. Hudson|year=2003|location=London}}</ref><ref name="Tate, 2102">Tate, 210</ref> == Tariya == Wenus Vertikordiya, mo Rossetti gollotonoo e mum e oon sahaa ; Alexa Wilding woni ko e ƴeewde<ref name="Tate, 2103">Tate, 210</ref> Natal ngal yamiraa ko e hitaande 1863, ko George Rae, banke Birkenhead, gardinooɗo Rossetti, yamiri ɗum e hitaande 1863, fotde 300 £. E oon sahaa, jimol jaajngol ngol ina wayi no ko noon woniri e golle cakkitiiɗe ɗee, kono ko ngol woni go’o ko Beatrice Dante, hono no miijotoo e Il Purgatorio yimoowo oo nii. Caggal golle lewru walla ɗiɗi e nder ndunngu 1863, haala kaa waylaama ngam hollirde Jimol Suleymaani e nder deftere nde, ina gasa tawa ko sabu Rossetti yiytude mbaydi mbaylaandi ndi o suɓii ngam wonde neɗɗo mawɗo e oon sahaa, hono Marie Ford, "ina yaaji no feewi e miijo makko e Beatrice Dante".<ref>Tate, 214</ref> Golle ɗee njahrii no feewi, ma a taw Rossetti ina golloo e nate goɗɗe e oon sahaa, ina jeyaa heen Venus Verticordia, puɗɗiiɗe e hitaande 1864, kono ɗe njoofaani haa hitaande 1868.[9] E njillu makko to Pari e lewru noowammbar 1864, o noddi suudu Édouard Manet, ɗo o waawi yiyde Olympia Manet, ndeen golle ina njokki, ɗo debbo daneejo ɓuuɓɗo ina seerti e golloowo ɓaleejo ɓoorniiɗo comci. Manet pentaaki golloowo oo haa lewru rewru nduu, kono ina gasa tawa ko o sketch in, walla o yeewtidii e Rossetti.<ref name="Tate, 2104">Tate, 210</ref><ref name="Tate, 2105">Tate, 210</ref> Koppiiji Titien e nate dewgal (ko wiyetee nate Alfonso d’Avalos), deftere laamɗo<ref name="Tate, 2112">Tate, 211</ref> Ina sikkaa kadi wonde binndol kuuɓtodinngol ngol ina waɗi batte e nder deftere Titian (ko adii ɗuum ko Allegory de Alfonso d’Avalos) e nder Louvre,[11] e koppiiji tati teeminannde 17ɓiire (gooto heen ko koloor ndiyam) e nder deftere laamɗo.<ref>Tate, 211, quoting Stephens</ref> Ɗum ko nate dewgal, tawa ina waɗi limre limre yuɓɓinaande e huunde hakkundeere.<ref name="Tate, 211">Tate, 211</ref> E lewru marse 1865 Rossetti penti ɓoornanteeri "Japon" dow nate mawɗe, o lomtini debbo ɓaleejo ("mulatto" e wiyde daartiyankooɓe naalankaagal) cukalel gorko, o ɓuri yiɗde ko mbaydi ɓaleeri makko ɓurndi ɓallaade .[13] E nder ndunngu nguu ina heddinoo timminde hollirde naalankaagal ngam wonde Fa. Stephens, mo siftini ɗum e won e detal e nder tonngoode 21 oktoobar 1865 e nder jaaynde Athenaeum,[10] nde o woni hooreejo mum ngam naalankaagal, o teskiima wonde: "No o hollirta nii, ɓe [arooɓe ɓee] ina ƴeewa e haalaaji ceertuɗi ngam batte feeñninde ndee e neɗɗo garoowo oo".[<ref>{{Cite book|last1=Waugh|first1=Evelyn|title=The Good Years, 1862-1867: In Rossetti, His Life and Works|last2=Brennan|first2=Michael|publisher=Oxford University Press|year=2017|edition=16|location=Oxford|pages=105–109}}</ref>] Stephens e Rossetti ina ɓadtii, Rossetti ina yiyloo heen yeewtere ndee hade mum yaltineede. Ina wayi no Stephens ina joginoo sahaaji accude Rossetti ina winnda hono ɗeen geɗe e hoore mum, e innde Stephens. Stephens yetti Rossetti sabu kuutoragol mum mbaydi. Kono o holliti heen ŋakkeende karallaagal. Yeru, Stephens wiyi wonde juuɗe page Afrik ina nanndi e ko aldaa e nafoore so en ƴeewii vase mo o jogii oo. Yanti heen, Stephens hollitii wonde wuttulo cukalel ngel wayi ko no lelnii e ɓalndu mum nii. Kono, paabi ɗii ina njuɓɓinee no yiyooɓe pecce ɗee mbaawirta yiyde nate mum e defte mum.<ref>Tate, 211, quoting Stephens</ref> Rossetti waɗii golle goɗɗe e nder ndunngu, ko ɗum waɗi ñalngu makko "1865-6" e dow canvas. Natal ngal adii hollirde, ngam yimdele day, to Arundel Club ñalnde 21 feebariyee 1866. Rossetti ƴetti natal ngal ko e hitaande 1873, nde ngal « wayli no feewi », ngal wayli tonngoode ngal, ngal waɗi « ɓurngal moƴƴude » koye jommbaajo oo e debbo oo to bannge ñaamo mum, e juuɗe jommbaajo oo. Foto pentol ngol hade ɗeen waylooji ina woodi.<ref>Archive</ref> E nder deftere 1911, nde miñiiko Rossetti, hono William Michael Rossetti, toppitii naatgol mum e naalankaagal, nguurndam Rossetti ko F.G. Stephens e sehil mum goɗɗo, biyeteeɗo Tewodor Wats-Dunton. E nder nguurndam natal ngal ina yettee no feewi: Ko ɗeen geɗe goote, semmbe, mbaydi yurmeende e jimɗi, e mbaydi njuɓɓudi laaɓndi, hawri e doole e asliiji ɓurɗi mawnude e nder "Joom suudu", walla "Giɗo", oon nate mawɗe e Jimol Suleymaani. Innde sakkitiinde ndee ko fedde nguurndam, sukaaɓe rewɓe doole, belɓe no feewi, ina njahda e joom suudu mum en e jimɗi e jimɗi e laawol mum feewde jommbaajo. Ndee natal, to bannge 6uu6ol mum, timmal mum, 6uu6ol jeese nay 6urcfe yoocfde e 6uu6ol 6uu6ol mum, ina jogii nokku mawɗo ‘e nder tolno ɓurɗo toowde e naalankaagal jamaanu e nder winndere ndee kala. Ko noon kadi, to bannge sifaaji inniraaɗi ɗii, ko mbaydi kuuɓtodinndi e naalankaagal Rossetti, kadi ina darii e makko no feewi no “ Giɗli Ceniiɗi e Profane ” Titian holliri oon joom mum. Natal ngal hollitaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo e hitaande 1883 e hitaande 1906 (kono ndeen wonaa haa 1973), e nder kollirɗe mawɗe ñamaale to Liverpool e hitaande 1886 e Manchester e hitaande 1887.[17] Natal ngal ko Tate soodi ngal e hitaande 1916, "Soodi ngal ko e ballal Sir Arthur Du Cros Bt e Sir Otto Beit KCMG rewrude e kaalis naalankaagal".[18] Ɓe ngonnoo ko joom en jawdi ndii e Monna Vanna, garɗo e sahaa gooto.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Tate page, Gallery label]</ref> Kaɓirgal e binndol Natal ngal e nder kaɓirgal maggal, ngal ina gasa tawa ngal fittaa ko e hitaande 1873.<ref>Archive</ref> Gartugol Rossetti e hitaande 1873 ina gasa tawa ko nde kaɓirgal ngal waɗtaa;[10] Rossetti ina heewi diisnondirde e kaɓirgal mum e binndi mum. Hakkunde mooftirɗi tokoosi gaadoraaɗi, nokku ɓurɗo yaajde e kaɓirgal leɗɗe gilde ina waɗi deftere leɗɗe "fronds wavy" e dow fondo toɓɓere, e roundels nay toowɗi e diisnondiral joometiri, kala heen hakkundeere e bannge. Tappirde leɗɗe tokosere ina woni e hakkunde tergal les ngal, ina winndaa heen binndi pentiirɗi: "Giɗaaɗo" mawɗo e nder hakkundeere, e setuuji ɗiɗi aayaaji ummoraade e Biibal e banngeeji, ina ndoga ina njuɓɓina seeɗa. To bannge nano aayeeji ɗii ko e Jimol Suleymaan, to bannge ñaamo ko e Jabuura 45:[20] Giɗo am ko miin kadi ko miin (Jimol, 2:16) Yo o muñ am e muñal hunnduko makko (Jimol 1:2) sabu giɗli maa ɓuri mburu (Jimol 1:2) O waddantee to laamɗo oo, omo ɓoornii comci njuumri: sukaaɓe rewɓe wonɓe e sehilaaɓe makko Ƴettu mo, ɓe ngaddanee ma (Jabuura 45:14)[21] == Idealuuji ŋarɗugol == So tawii pentol ngol ɓuri teskeede ko mawningol ŋarɗugol debbo e nder kuuɓal, ngol firtaama ko mawningol sifaa ŋarɗugol keeriiɗo. Ko ɓuri heewde e daartiyankooɓe naalankaagal ina mbiya wonde rewɓe ɓee fof ina njiɗi wonde belɓe,[22] "rewɓe belɓe ceertuɓe" jogiiɓe "caɗeele jeese nay belɗe" no Encyclopædia Britannica 1911 wiyri nii.[23] Kono ko ɓooyaani koo won daartiyankooɓe naalankaagal mbiyi wonde mbaydi nate ɗee ina hollita debbo hakkundeejo oo ɓuri ŋarɗude. Omo jogii yeeso oval e simmetiri, gite daneeje-boɗeeje e leppi bow Cupid. Laral makko ɓurngal ɓadaade ina waawi ɓeydude ŋarɗugol makko so en ƴeewtindiima e heddiiɓe ɓee. Ina sikkaa ɗeen sifaaji ina kollita wonde ndeeɗoo feccere ina jokki e ɓaleede no feewi.[24] Kono daartoowo naalankaagal goɗɗo ɓooyɗo wiyi (sabu ɓuuɓri mum boɗeeri) wonde jommbaajo debbo oo ina hollira wonde "Irish exotic Other", kadi ina wiya wonde Rossetti "hollii fiɓnde fetishist e dow mbaydi ɓalndu e leñol",[25] e wonde darnde makko e jommbaajo debbo "ina waawi yiyeede ko no hollirde anxieté immigrants de l'increeiat in Angalteer."[26] Kono model Alexa Wilding ina joginoo gaasa boɗeewa, ka Rossetti yiɗi pentude e nder nguurndam mum fof. E nder nate makko ɗiɗi gadane mawɗe, « Suka debbo Mariyam » (1848) e « Ecce Ancilla Domini » ! (1850), o huutoriima miñiiko debbo biyeteeɗo Christina Rossetti ngam wonde mbaydi makko e Mariyam debbo, o fenti ɗum e gaasa boɗeewa, ka wonaa gaasa makko tigi-rigi, tee wonaa noon ko heewi e nate Mariyam. Eduar Manet, to Olimpiya. Golloowo oo pentiraaka haa lewru caggal njillu Rossetti e lewru noowammbar 1864.<ref>[https://www.tate.org.uk/art/artworks/rossetti-the-beloved-the-bride-n03053 Tate page, Gallery label]</ref> Firooji keewɗi e tolno ŋarɗugol e hello Afriknaaɓe ngaddi jeewte ko fayti e Rossetti e jokkondiral ngalɗoo natal e njiyaagu. Nde tawnoo limre hakkundeere ndee ko debbo daneejo, won daartiyankooɓe naalankaagal mbiyi wonde ndeeɗoo feccere ina idealize daneejo.[24] To bannge goɗɗo oo, woɗɓe ina mbiya wonde pecce ɗee ina mawnina keewal leƴƴi. Faandaare gaasa jommbaajo debbo oo tuugii ko e golle ƴiye Siin. Robe daneeje ɗe o ɓoornii ɗee ko kimono Japon (hay so tawii ko jokkere enɗam jogii e junngoyo e mbaadi ɓurndi wonaa Japon). Penndat mo lefol ngol ɓoorni ko Afrik worgo. Won e annduɓe, ɗeen ɗoo defte ina kollita wonde Rossetti ina teddini keewal pine e nder winndere ndee kala.<ref>Rossetti changed the standard [[Authorised Version]] text, which is "the virgins her companions that follow her shall be brought unto thee", [https://www.biblegateway.com/passage/?search=Song%20of%20Solomon%201&version=KJV Biblegateway]</ref> == Hello Afrik == Hello Afrik ko huunde woɗnde waɗnde ndeeɗoo feccere ko heewi e nate Rossetti e oon sahaa. Ko adii kitaale 1990, alaa ko teskaa e hello Afrik ngoo so wonaa ko wayi no mbaydi mbaylaandi (contraste) ngam ƴellitde mbaydi estetik. Kono gila 2000 hello ngoo wonti ko ɓuri teeŋtude e yeewtere jaŋde. Kurator e binndoowo Jan Marsh, wiyi wonde hello ngoo "ina foti tawtoreede e nder The Beloved [...] kampaañ Abolitionist jooni oo" waɗaaɗo to Amerik e sahaa wolde hakkunde leyɗeele.[27] Daartoowo naalankaagal Matthew Francis Rarey yeddi miijo wonde Rossetti ina yiɗi waɗde haala politik, o wiyi e nokku hee wonde pentoowo oo waɗii hello ngoo teeŋti noon e yiɗde ɓurde politik, e etaade "hollitde ɓaleejo mo alaa ko woni e mum so wonaa politik walla nafoore moraal."<ref>Hilton, 186</ref> == Modeluuji ɗii == Natal Rosetti ngal Aleksa Wilding, hitaande 1865 Rossetti ɓuri huutoraade ko fedde tokosere e mbaydiiji, tee ina heewi waylude mbaydi ndii e nder ƴellitgol golle, hono no o waɗiri e Venus Verticordia nii,[29] haa o artiri yeeso ngoo e mbaydi ngoɗndi duuɓi seeɗa caggal nde o timmini, hono no Lady Lilith waɗiri seeɗa caggal ɗuum. E nder ɗeeɗoo geɗe ɗiɗi kala, model cakkitiiɗo oo ko Alexa Wilding, boɗeejo. Won luural ko fayti e hol mo woni yeeso sakkitiingo huutorteengo e limre hakkundeere ndee. Ina wayi no o fuɗɗorii ko Marie Ford,[30] kono ina gasa tawa o wayliima wonti Alexa Wilding;<ref>Hilton, 186</ref>mbaydi gaasa ina hollita ɗum. Miñiiko Rossetti wiyi ko (so wonaa ɗuum anndaaka) "Miss MacKenzie".<ref>Rossetti changed the standard [[Authorised Version]] text, which is "the virgins her companions that follow her shall be brought unto thee", [https://www.biblegateway.com/passage/?search=Song%20of%20Solomon%201&version=KJV Biblegateway]</ref> Modeluuji anndaaɗi ngam limooje jeegom ɗee ina njeyaa heen : Alexa Wilding ( yeeso, jom suudu) - ƴeew dow Elen Smith (naamo) Marie Ford (caggal nano) Fanny Eaton (1835-1924) (caggal nyaamo) Keomi Grey (1849-1914) ( yeeso nyaamo) [31] Debbo Fanni Eaton, c. 1859, ko kaalis Walter So tawii modeleeji keddiiɗi ɗii ina ƴeewa ƴeewoowo oo, ɗum woni jommbaajo oo,[33] ko Gray tan jogii hoore mum ruttaade bannge. Ko o Romaani (jippi). Ina wiyee wonde o waɗii yeeso makko ngo o wayli ngam hollirde darnde makko e mbaydiiji ɗi yimɓe Roman en njogori dañde e oo sahaa, kadi ina hollita kadi ŋakkeende hoolaare Rossetti e jokkondiral jippinaaɓe e nafoore makko ɓurnde yaajde e pinal Roman en. Fanny Eaton woni mbaydi yeeso feccere yiyteende to caggal hakkunde jom suudu hakkundeejo e Keomi Gray to bannge ñaamo. O jibinaa ko to Jamayka, ina gasa tawa ko yumma makko maccuɗo mo rimɗini ko ɓooyaani, baaba makko ko soldaat Angalteer. Naalankooɓe heewɓe kuutoriima mo no mbaydi (modèle) nii, tawi nate mum en e sifaaji makko teskinɗi ina ceerti mbaydiiji ɓalli makko ngam yahdude e fannuuji maɓɓe ; o pentiraa ko yumma Muusaa, kadi ko maccuɗo Afriknaajo. O resii sofereeɓe taksi e hitaande 1859, nde o wonaano modeling o golliima ko coodoowo e laɓɓinoowo. Sukaaɓe worɓe e rewɓe fof kuutoraa ko no mbaydiiji jaŋde adannde e cukalel gardiiɗo. Jibriil ko innde gooto e sukaaɓe waɗɓe mbaydi ndii. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Dante Gabriyel Rosetti waɗi Rossetti e cirkel mum, deftere 1922 nde Max Beerbohm winndi == Teskorɗe == 30z0mn7wgwm8bvkucqi4fnnt0qe7ukv Beatrice Hastings in Front of a Door 0 39172 161348 2026-04-08T12:15:18Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Beatrice Hastings in Front of a Door''' (e Farayse: Beatrice Hastings devant une porte) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Amedeo Modigliani waɗi, gila 1915. Ina hollita giɗo makko e oon sahaa, binndoowo Engele biyeteeɗo Beatrice Hastings.[1] Ko ɗum gooto e nate 14 ɗe Modigliani waɗi e Hastings.[2] E hitaande 2002 natal ngal soodaama e soodgol (auction) fotde miliyoŋaaji 4,2 dolaar wonande mooftuɗo keeriiɗo. == Tuugnorgal ==" 161348 wikitext text/x-wiki '''Beatrice Hastings in Front of a Door''' (e Farayse: Beatrice Hastings devant une porte) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Amedeo Modigliani waɗi, gila 1915. Ina hollita giɗo makko e oon sahaa, binndoowo Engele biyeteeɗo Beatrice Hastings.[1] Ko ɗum gooto e nate 14 ɗe Modigliani waɗi e Hastings.[2] E hitaande 2002 natal ngal soodaama e soodgol (auction) fotde miliyoŋaaji 4,2 dolaar wonande mooftuɗo keeriiɗo. == Tuugnorgal == 2vg8aupvn48teo0ja4lxymvkcn64lhz 161351 161348 2026-04-08T12:18:54Z Isa Oumar 9821 161351 wikitext text/x-wiki '''Beatrice Hastings in Front of a Door''' (e Farayse: Beatrice Hastings devant une porte) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Amedeo Modigliani waɗi, gila 1915. Ina hollita giɗo makko e oon sahaa, binndoowo Engele biyeteeɗo Beatrice Hastings.<ref name="Christie's - 2002 - Amedeo Modigliani (1884-1920) - Beatrice Hastings devant une porte">{{cite web|title=Amedeo Modigliani (1884–1920) – Beatrice Hastings devant une porte|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-3998905|website=[[Christie's]]|access-date=6 November 2021}}</ref>Ko ɗum gooto e nate 14 ɗe Modigliani waɗi e Hastings.<ref name="Barnebys - 4 January 2021 -Who Was Beatrice Hastings, the First Muse of Modigliani?">{{cite web|last1=von Toll|first1=Gritta|title=Who Was Beatrice Hastings, the First Muse of Modigliani?|url=https://www.barnebys.com/blog/who-was-beatrice-hastings-the-first-muse-of-modigliani|website=[[Barnebys]]|access-date=6 November 2021|date=4 January 2021}}</ref> E hitaande 2002 natal ngal soodaama e soodgol (auction) fotde miliyoŋaaji 4,2 dolaar wonande mooftuɗo keeriiɗo. == Tuugnorgal == f5hyc9ewnbwxm7hgjrh66v3ilrtsnep 161353 161351 2026-04-08T12:19:25Z Isa Oumar 9821 161353 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Beatrice Hastings in Front of a Door''' (e Farayse: Beatrice Hastings devant une porte) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo itaalinaajo biyeteeɗo Amedeo Modigliani waɗi, gila 1915. Ina hollita giɗo makko e oon sahaa, binndoowo Engele biyeteeɗo Beatrice Hastings.<ref name="Christie's - 2002 - Amedeo Modigliani (1884-1920) - Beatrice Hastings devant une porte">{{cite web|title=Amedeo Modigliani (1884–1920) – Beatrice Hastings devant une porte|url=https://www.christies.com/en/lot/lot-3998905|website=[[Christie's]]|access-date=6 November 2021}}</ref>Ko ɗum gooto e nate 14 ɗe Modigliani waɗi e Hastings.<ref name="Barnebys - 4 January 2021 -Who Was Beatrice Hastings, the First Muse of Modigliani?">{{cite web|last1=von Toll|first1=Gritta|title=Who Was Beatrice Hastings, the First Muse of Modigliani?|url=https://www.barnebys.com/blog/who-was-beatrice-hastings-the-first-muse-of-modigliani|website=[[Barnebys]]|access-date=6 November 2021|date=4 January 2021}}</ref> E hitaande 2002 natal ngal soodaama e soodgol (auction) fotde miliyoŋaaji 4,2 dolaar wonande mooftuɗo keeriiɗo. == Tuugnorgal == 3zyexc6vxkmithv5xyyc7ty3p1eob3c The Musician (Bartholomeus van der Helst painting) 0 39173 161349 2026-04-08T12:15:21Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Musiɗɗo (1662) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Bartholomeus van der Helst waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder galle mooftirɗo naalankaagal Metropolitan. Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, e wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Walter Liedtke, « ina ɓuuɓtoo e mbaydi mum ». Liedtke ina jokki e waɗde ɗum haala ngam ƴeewde ɗum ko golle genre wonaa natal, o renndini ɗum e fiyooɓe luuln..." 161349 wikitext text/x-wiki Musiɗɗo (1662) ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Bartholomeus van der Helst waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder galle mooftirɗo naalankaagal Metropolitan. Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, e wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Walter Liedtke, « ina ɓuuɓtoo e mbaydi mum ». Liedtke ina jokki e waɗde ɗum haala ngam ƴeewde ɗum ko golle genre wonaa natal, o renndini ɗum e fiyooɓe luulndo woɗɓe ɓoorniiɓe comci seeɗa, ina gasa tawa ina mbaawi battinde e pentoowo oo, ko wayi no golle Gerrit van Honthorst gadiiɗe ɗee e golle hannde ɗee ko wayi no Ferdinand Bol : Liedtke ina naamnoo so tawii ina waawi wonde natal debbo naalanke oo, hono no won e sahaaji wiyraa e pendant debbo gaynaako mo Van der Helst heewi wiyde ko natal hoore mum : Ndee ɗoo golle ko pentol tan heddii e nder Metropolitan Museum of Art keɓtinaangol ko adii 1906 e caggal coodgu adanngu nguu e hitaande 1871, hay so tawii noon ngol winndaama e dow laabi wonde ngol naatii e deftere nde e hitaande 1873, Liedtke siftinii wonde ngol renndini ko gooto e nate ɗiɗi garooje e nder co8itille e17 soodgol, kono kadi e rewrude e cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi laamu William T. Blodgett e ina sikkaa ko ɗum waɗi rewrude e yeeyoowo makko Leon Gauchez. Natal keddiingal ngal (limngal 73.1) ko natal ɗiɗmal ngal Carel de Moor waɗi, kono ngal woppitaa ko e hitaande 1988. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo J.J. de Gelder siftinii luulndo hollirngo e nate ɗee ko teorbe, ina fawii e dow viola de gamba. O tawi leydi ndii ina siftina Jan Baptiste Weenix. Ganndo Van der Helst biyeteeɗo Judith van Gent ina yedda ndeeɗoo natal e Granida fof, sibu ko natal debbo naalanke biyeteeɗo Anna du Pire tuugnaade e duuɓi naalanke oo e debbo mum e oon sahaa. O teskiima nannditgol Liedtke e fiyooɓe luulndo Holanndee en woɗɓe e nder deftere MET, hono Debbo Vermeer jogiiɗo Luut, ɗo debbo oo kadi woni e tuñde luut, e Debbo fiyoowo Theorbo-Lute e Cavalier mo Gerard ter Borch. Omo haawaa so tawii gollal tuugnorgal luulndo ina joginoo maanaa jooni majjii e men. Vermeer rokkaama e mooftirgel MET e hitaande 1900, e Ter Borch e hitaande 1914, ɗiin ɗiɗi fof ko ɓooyaani koo naatnaa e Amerik, ina gasa tawa kadi tuugii ko e njiimaandi e sahaa ndeeɗoo nate. Tuugnorgal sz3va37o0t20semlyjkwts14zv1omyd 161350 161349 2026-04-08T12:16:29Z SUZYFATIMA 13856 161350 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Musiɗɗo (1662)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Bartholomeus van der Helst waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder galle mooftirɗo naalankaagal Metropolitan. Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, e wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Walter Liedtke, « ina ɓuuɓtoo e mbaydi mum ». Liedtke ina jokki e waɗde ɗum haala ngam ƴeewde ɗum ko golle genre wonaa natal, o renndini ɗum e fiyooɓe luulndo woɗɓe ɓoorniiɓe comci seeɗa, ina gasa tawa ina mbaawi battinde e pentoowo oo, ko wayi no golle Gerrit van Honthorst gadiiɗe ɗee e golle hannde ɗee ko wayi no Ferdinand Bol : Liedtke ina naamnoo so tawii ina waawi wonde natal debbo naalanke oo, hono no won e sahaaji wiyraa e pendant debbo gaynaako mo Van der Helst heewi wiyde ko natal hoore mum : Ndee ɗoo golle ko pentol tan heddii e nder Metropolitan Museum of Art keɓtinaangol ko adii 1906 e caggal coodgu adanngu nguu e hitaande 1871, hay so tawii noon ngol winndaama e dow laabi wonde ngol naatii e deftere nde e hitaande 1873, Liedtke siftinii wonde ngol renndini ko gooto e nate ɗiɗi garooje e nder co8itille e17 soodgol, kono kadi e rewrude e cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi laamu William T. Blodgett e ina sikkaa ko ɗum waɗi rewrude e yeeyoowo makko Leon Gauchez. Natal keddiingal ngal (limngal 73.1) ko natal ɗiɗmal ngal Carel de Moor waɗi, kono ngal woppitaa ko e hitaande 1988. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo J.J. de Gelder siftinii luulndo hollirngo e nate ɗee ko teorbe, ina fawii e dow viola de gamba. O tawi leydi ndii ina siftina Jan Baptiste Weenix. Ganndo Van der Helst biyeteeɗo Judith van Gent ina yedda ndeeɗoo natal e Granida fof, sibu ko natal debbo naalanke biyeteeɗo Anna du Pire tuugnaade e duuɓi naalanke oo e debbo mum e oon sahaa. O teskiima nannditgol Liedtke e fiyooɓe luulndo Holanndee en woɗɓe e nder deftere MET, hono Debbo Vermeer jogiiɗo Luut, ɗo debbo oo kadi woni e tuñde luut, e Debbo fiyoowo Theorbo-Lute e Cavalier mo Gerard ter Borch. Omo haawaa so tawii gollal tuugnorgal luulndo ina joginoo maanaa jooni majjii e men. Vermeer rokkaama e mooftirgel MET e hitaande 1900, e Ter Borch e hitaande 1914, ɗiin ɗiɗi fof ko ɓooyaani koo naatnaa e Amerik, ina gasa tawa kadi tuugii ko e njiimaandi e sahaa ndeeɗoo nate. == Tuugnorgal == lvtkm35f4bivgd9jfy682nlgdzmcqnu 161352 161350 2026-04-08T12:19:17Z SUZYFATIMA 13856 161352 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Musiɗɗo (1662)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Bartholomeus van der Helst waɗi. Ko yeru pentol Holanndee en jamaanu kaŋŋe, ina jeyaa e ko moofti e nder galle mooftirɗo naalankaagal Metropolitan. Debbo oo ina ndaara ƴeewoowo oo, e wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Walter Liedtke, « ina ɓuuɓtoo e mbaydi mum ». Liedtke ina jokki e waɗde ɗum haala ngam ƴeewde ɗum ko golle genre wonaa natal, o renndini ɗum e fiyooɓe luulndo woɗɓe ɓoorniiɓe comci seeɗa, ina gasa tawa ina mbaawi battinde e pentoowo oo, ko wayi no golle Gerrit van Honthorst gadiiɗe ɗee e golle hannde ɗee ko wayi no Ferdinand Bol : Liedtke ina naamnoo so tawii ina waawi wonde natal debbo naalanke oo, hono no won e sahaaji wiyraa e pendant debbo gaynaako mo Van der Helst heewi wiyde ko natal hoore mum : Ndee ɗoo golle ko pentol tan heddii e nder Metropolitan Museum of Art keɓtinaangol ko adii 1906 e caggal coodgu adanngu nguu e hitaande 1871, hay so tawii noon ngol winndaama e dow laabi wonde ngol naatii e deftere nde e hitaande 1873, Liedtke siftinii wonde ngol renndini ko gooto e nate ɗiɗi garooje e nder co8itille e17 soodgol, kono kadi e rewrude e cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e njuɓɓudi laamu William T. Blodgett e ina sikkaa ko ɗum waɗi rewrude e yeeyoowo makko Leon Gauchez. Natal keddiingal ngal (limngal 73.1) ko natal ɗiɗmal ngal Carel de Moor waɗi, kono ngal woppitaa ko e hitaande 1988. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo J.J. de Gelder siftinii luulndo hollirngo e nate ɗee ko teorbe, ina fawii e dow viola de gamba. O tawi leydi ndii ina siftina Jan Baptiste Weenix. Ganndo Van der Helst biyeteeɗo Judith van Gent ina yedda ndeeɗoo natal e Granida fof, sibu ko natal debbo naalanke biyeteeɗo Anna du Pire tuugnaade e duuɓi naalanke oo e debbo mum e oon sahaa. O teskiima nannditgol Liedtke e fiyooɓe luulndo Holanndee en woɗɓe e nder deftere MET, hono Debbo Vermeer jogiiɗo Luut, ɗo debbo oo kadi woni e tuñde luut, e Debbo fiyoowo Theorbo-Lute e Cavalier mo Gerard ter Borch. Omo haawaa so tawii gollal tuugnorgal luulndo ina joginoo maanaa jooni majjii e men. Vermeer rokkaama e mooftirgel MET e hitaande 1900, e Ter Borch e hitaande 1914, ɗiin ɗiɗi fof ko ɓooyaani koo naatnaa e Amerik, ina gasa tawa kadi tuugii ko e njiimaandi e sahaa ndeeɗoo nate.<ref name="Liedtke">[https://books.google.com/books?id=jtnQ7PIT8mcC&pg=PA328 Cat. no. 77] in ''Dutch Paintings in the Metropolitan Museum of Art'' Volume I, by [[Walter Liedtke]], Metropolitan Museum of Art, 2007</ref><ref>''[https://archive.org/stream/catalogueofpaint00metr_2#page/209/mode/1up A Burgomaster of Leyden and His Wife]'', Oval, 46 x 36 3/8 inches, in the 1914 Metropolitan Museum of Art catalog, under "Karel van Moor", with a note that "the attribution has been questioned"</ref> == Tuugnorgal == <references /> d2m6xy377hiza1bygtvkakmsmkozx6n Mural of Elizabeth II 0 39174 161354 2026-04-08T12:22:08Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "E hitaande 2022, Jignesh e Yash Patel peewnii nate Elisabeth II, caggal maayde mum. E nder nokku biyeteeɗo Hounslow East Underground, mural ngal ƴettii balɗe ɗiɗi ngam timminde ɗum, tawi ko fedde wiyeteende Diaspora indienne en UK (IDUK) rokki ɗum kaalis e GoFundMe. Mural ngal heɓiino jaabawol jillondirngol. Tuugnorgal" 161354 wikitext text/x-wiki E hitaande 2022, Jignesh e Yash Patel peewnii nate Elisabeth II, caggal maayde mum. E nder nokku biyeteeɗo Hounslow East Underground, mural ngal ƴettii balɗe ɗiɗi ngam timminde ɗum, tawi ko fedde wiyeteende Diaspora indienne en UK (IDUK) rokki ɗum kaalis e GoFundMe. Mural ngal heɓiino jaabawol jillondirngol. Tuugnorgal oqkccb0msx4cac8c8cbyjdftnim0sou 161356 161354 2026-04-08T12:23:02Z SUZYFATIMA 13856 161356 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E hitaande 2022,''' Jignesh e Yash Patel peewnii nate Elisabeth II, caggal maayde mum. E nder nokku biyeteeɗo Hounslow East Underground, mural ngal ƴettii balɗe ɗiɗi ngam timminde ɗum, tawi ko fedde wiyeteende Diaspora indienne en UK (IDUK) rokki ɗum kaalis e GoFundMe. Mural ngal heɓiino jaabawol jillondirngol. == Tuugnorgal == o42p67xywlh26uykkk1ajvhrtf33ym7 161359 161356 2026-04-08T12:27:00Z SUZYFATIMA 13856 161359 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''E hitaande 2022,''' Jignesh e Yash Patel peewnii nate Elisabeth II, caggal maayde mum. E nder nokku biyeteeɗo Hounslow East Underground, mural ngal ƴettii balɗe ɗiɗi ngam timminde ɗum, tawi ko fedde wiyeteende Diaspora indienne en UK (IDUK) rokki ɗum kaalis e GoFundMe. Mural ngal heɓiino jaabawol jillondirngol.<ref>{{Cite web|last=Lawrence|first=India|title=A huge mural of the Queen has been painted outside a tube station|url=https://www.timeout.com/london/news/a-huge-mural-of-the-queen-has-been-painted-outside-a-tube-station-091422|access-date=2022-09-18|website=Time Out London|language=en-GB|archive-date=2022-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220916110349/https://www.timeout.com/london/news/a-huge-mural-of-the-queen-has-been-painted-outside-a-tube-station-091422|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2022-09-14|title=Queen Elizabeth II: World record holding artists paint mural for monarch|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-london-62890049|access-date=2022-09-18|archive-date=2022-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220915003602/https://www.bbc.com/news/uk-england-london-62890049|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|title=Indian-origin artists are working on a giant mural in London to honour the Queen|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/indian-origin-artists-are-working-on-a-giant-mural-in-london-to-honour-the-queen/articleshow/94196610.cms?from=mdr|access-date=2022-09-18|archive-date=2022-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220916200031/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/indian-origin-artists-are-working-on-a-giant-mural-in-london-to-honour-the-queen/articleshow/94196610.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-09-14|title="Absolutely dreadful": Internet reacts to new Queen Elizabeth mural in London|url=https://www.newsweek.com/absolutely-dreadful-new-queen-elizabeth-ii-mural-london-1743074|access-date=2022-09-18|website=Newsweek|language=en|archive-date=2022-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220915231613/https://www.newsweek.com/absolutely-dreadful-new-queen-elizabeth-ii-mural-london-1743074|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|title=Artists of Queen Elizabeth II mural roasted as people call the painting 'a little off'|url=https://www.msn.com/en-gb/news/newsbirmingham/artists-of-queen-elizabeth-ii-mural-roasted-as-people-call-the-painting-a-little-off/ar-AA11UfLi|access-date=2022-09-18|website=MSN|language=en-GB}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> 9u76ypomcft2r3mb90q0fih5qo7j8zk L'Origine du monde 0 39175 161355 2026-04-08T12:22:41Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Sifaa laaɓtuɗo natal''' ngal ina waawi wonde sabaabu, hay so tawii noon ko e mbaydi teskinndi, e golle Marcel Duchamp mawɗe cakkitiiɗe, Étant donnés (1946–1966), mahdi ndi kadi ina hollira natal debbo ina lelii e dow ɓale mum, ina yaaji koyɗe mum.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2018/sep/25/joanna-hiffernan-courbet-nude-lorigine-du-monde|title=Who posed for the 'Mona Lisa of vaginas'?|last=Jones|first=Jonathan|author-link=Jonathan..." 161355 wikitext text/x-wiki '''Sifaa laaɓtuɗo natal''' ngal ina waawi wonde sabaabu, hay so tawii noon ko e mbaydi teskinndi, e golle Marcel Duchamp mawɗe cakkitiiɗe, Étant donnés (1946–1966), mahdi ndi kadi ina hollira natal debbo ina lelii e dow ɓale mum, ina yaaji koyɗe mum.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2018/sep/25/joanna-hiffernan-courbet-nude-lorigine-du-monde|title=Who posed for the 'Mona Lisa of vaginas'?|last=Jones|first=Jonathan|author-link=Jonathan Jones (journalist)|date=25 September 2018|website=The Guardian|access-date=2018-10-05}}</ref>. E hitaande 1989, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Orlan waɗii cibachrome L’origine de la guerre (Iwdi hare), woni sifaa L’origine du monde holliroowo ƴellitaare ɓalndu.{{Lang|fr|L'Origine du monde}}<ref name="tele">Henry Samuel (7 February 2013). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/9854914/Amateur-art-buff-finds-35-million-head-of-Courbet-masterpiece.html "Amateur art buff finds £35 million head of Courbet masterpiece"]. ''[[The Daily Telegraph]]''.</ref><ref>{{Cite book|first1=Benoit|last1=Noël|first2=Jean|last2=Hournon|title=Parisiana – La capitale des peintres au XIX<sup>ème</sup> siècle|publisher=Les Presses Franciliennes|chapter=Gustave Courbet – L'Origine du Monde, 1866|year=2006|page=37|isbn=9782952721400|language=fr}}</ref> or Naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Vik Muniz waɗii mbaydiiji ɗiɗi e nate lolluɗe ɗee. "Arannde ndee [1999] ko foto baɗaaɗo e duƴƴe walla e diƴƴe, ina fijira e fedde moraal huuɓtodinnde hakkunde ƴiye debbo e ƴiye. E nder pecce ɗiɗmere [2013], Muniz ina rewna L'Origine e nder mooɓondiral nate jaayndeeji ciftortooɗe naalankaagal ngal produema e [...] ɓanndu.."<ref name="tele3">Henry Samuel (7 February 2013). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/9854914/Amateur-art-buff-finds-35-million-head-of-Courbet-masterpiece.html "Amateur art buff finds £35 million head of Courbet masterpiece"]. ''[[The Daily Telegraph]]''.</ref>" Iwdiiji ɗiɗi aduna (2000) naalanke Meksiknaajo biyeteeɗo Enrique Chagoya "rewtini L'Origine du monde no mbaydi mbaylaandi caggal kareeli tati tiiɗɗi ɓaleeji, daneeji e boɗeeji e nder tati e nder ŋoral nate ɗee easel, ina wayi no 'firtude' nate Courbet.".<ref>{{Cite book|title=RED: A History of the Redhead|last=Colliss Harvey|first=Jacky|publisher=Black Dog & Leventhal|year=2015|isbn=978-1-57912-996-5|location=New York|pages=119–120}}</ref> E hitaande 2002, naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jack Daws sosi teddungal e nate ɗee. Tiitoonde mum ko Origins of the World, ko nde deftere fotooje ceertuɗe vulvaaji, ƴettaaɗe e jaayɗe porno, ɗe njuɓɓinaa e montage..<ref>[http://www.caraa.fr/EN/detail-actu.php?actu=18 "Summary of analytical report – Painting on canvas, portrait of a woman"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150217201825/http://www.caraa.fr/EN/detail-actu.php?actu=18|date=2015-02-17}}, Centre d'Analyses et de Recherche en Art et Archéologie, 7 February 2013</ref> Naalanke Angalteer biyeteeɗo Anish Kapoor sosi ko e hitaande 2004, ina wiyee L’Origine du monde, ina tuugnii e nate Courbet. Pecce ɗee ngoni ko e suudu defte ñeeñal hannde e teeminannde 21ɓiire, Kanazawa to Japon..<ref name="guardian">{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2018/sep/25/origin-of-gustave-courbet-scandalous-painting-revealed|title=Mystery solved? Identity of Courbet's 19th-century nude revealed|agency=[[Agence France-Presse]]|location=Paris|date=2018-09-25|website=the Guardian|language=en|access-date=2018-09-26}}</ref> Natal ngal kadi ina sikkaa ko kañum addani Catherine Breillat ƴettude filmo mum e hitaande 2004, hono Anatomie de l'enfer (Anatomie de l'enfer) .<ref name="DB">{{cite news|last1=Dickey|first1=Christopher|title=The Muslim Playboy Behind Paris' Most Scandalous Painting|url=https://www.thedailybeast.com/the-muslim-playboy-behind-paris-most-scandalous-painting|access-date=9 January 2019|publisher=The Daily Beast|date=31 December 2018}}</ref> Naalanke Serbi biyeteeɗo Tanja Ostojić ƴettii golle ɗee e nder nate mum e hitaande 2005, ɗe mbiyaten nate "panties UE". Hono no natal Courbet nii, posto oo hollitii wonde ina waɗi luural, haa jooni o ittaama e koolol naalankaagal ɗo o hollirtee e fuɗɗoode.<ref>Konstantin Akinsha (1 February 2008). [http://www.artnews.com/2008/02/01/the-mysterious-journey-of-an-erotic-masterpiece/ "The Mysterious Journey of an Erotic Masterpiece"]. ''[[ARTnews]]''.</ref>. Naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Bettina Rheims udditi deftere Olga (2008) e foto jom suudu Olga Rodionova ina hollira L’Origine du monde ko famɗi fof haa laaɓi. Ceertugol seeɗa ngol ina hollita ƴellitaare ɗaɗi gila e teeminannde 19ɓiire haa 21ɓiire : ƴiye ɓuuɓɗe timmuɗe e jeewte ɓuuɓɗe e tatooji Olga Rodionova, so yerondiraama e mbaydi ɓuuɓndi Constance Quéniaux.<ref>{{cite web|url=https://www.measuringworth.com/datasets/exchangeglobal/result.php?year_source=1955&year_result=1955&countryE%5B%5D=France|title=Measuring Worth – Relative Worth Comparators and Data Sets|website=www.measuringworth.com}}</ref>. Deftere luulndiinde ndee dañii darnde mawnde, wonti haala hare sariya to leydi Riisi. Ñalnde 23 feebariyee 2009 to wuro Braga, to leydi Portigaal, polis nanngi deftere wiyeteende Pornocratie nde Catherine Breillat winndi, hollirnde e nder defte defte, huutortoonde L’Origine du monde ngam waɗde heen mbaydi mum.[28] Luural mawngal waɗii e golle polis ɗee. Sabaabu mo o rokki oo ko ŋakkeende deeƴre renndo. Kadi, tiitoonde deftere ndee ina hollita ko selli ko ina wona porno ; Sariya leydi Portigaal haɗii hollirde pornooji e yeeso yimɓe.[citation needed] E hitaande 2010, jimoowo Angalteer biyeteeɗo Tony Hymas winndi De l’origine du monde, jimɗi jimɗi baɗaaɗi e natal ngal kam e jokkondiral hakkunde Kuurbe e Komin Pari, tuugiiɗo e binndanɗe ɗe Kuurbe e hoore mum, Charles Boudelaire e Pierre Dupont mbinndi. Naalanke Turki jibinaaɗo to Almaañ biyeteeɗo Taner Ceylan waɗii golle ina wiyee 1879 (Iwde e limlebbi nate majjuɗe) (2011) ɗo debbo tedduɗo Ottomaan gooto ɓoorniiɗo wutte ina darii yeeso mbaydi kaɓirgal L’Origine du monde.[29][30] Ñalnde 29 mee 2014, naalanke biyeteeɗo Deborah De Robertis mo leydi Luxembourg jooɗii e dow leeso yeeso nate ɗee, ina ƴetta yiyngo neɗɗo oo. Ɗum addani reenooɓe kisal uddude suudu nduu e nanngude mo.[31][32] Naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Candice Lin ƴettiti L’Origine du monde e mbaydi nanndundi e nate, wiyeteende Hunter Moon / Inside Out (2015). E nder maggal, L’Origine du monde mo Courbet jogii e gite « ina ƴeewa caggal e ƴeewooɓe ». So en ƴeewii e miijo rewɓe, golle Lin ina kaɓa e "asymétrie de la puissance [...] hakkunde ƴeewooɓe e yiyooɓe."[33] E nder yeewtere 2023 e curator Hamza Walker, pentoowo Dana Schutz teskiima wonde nde ƴeew-ɗaa natal ngal to Musée d'Orsay "ngal ina tiiɗi haa jooni. ngal wonti caɗeele renndo e nder suudu nduu. Yimɓe ina ƴeewa ngal. Yimɓe ina ƴeewa ngal yimɓe ina ƴeewa ngal. Won ɗoon e ɓiɗɗo maɓɓe taking ɗum tan. Ɓe ngoni tan ko e caɗeele on feccere e haala kaa, ko huunde nde weldaani, kono ina weltina."[34] E lewru mee 2024 natal ngal ina jeyaa e nate joy pentirɗe e "Me Too" to Centre Pompidou-Metz ɗe rewɓe ɗiɗo penti e nder njuɓɓudi naalankaagal ngal Deborah De Robertis yuɓɓini[35][36] ngam salaade jikkuuji ƴaañooɓe e huutoraade ɗi gardiiɗo koolol ngol Bernard Marcadé e worɓe woɗɓe e nder naalankaagal aduna37. E lewru oktoobar 2024, e nder deftere mum « Les les iwdi aduna », Giselle Blanchard hollitii wonde siifde natal ngal e Courbet ko aksiyoom, goonga mo nanndaani e hoore mum haa laaɓi cer Senngo e hareeji sariya E lewru feebariyee 1994, deftere wiyeteende Adorations perpétuelles (Adorations perpétuelles) nde Jacques Henric [fr] winndi, yaltinii e mbaydi mum L’Origine du monde. Polis yilliima defte Farayse keewɗe ngam yaltinde deftere nde e windooji mum en. Joom en deftere seeɗa ina njoginoo deftere nde, kono woɗɓe ina ɗooftoo, won heen kadi ina njiɗi ittude nde.[citation needed] E lewru feebariyee 2011, Facebook ƴetti L’Origine du monde caggal nde naalanke biyeteeɗo Frode Steinicke mo Kopenhag yaltini ɗum, ngam hollirde ko o haali e yeewtere teleeji yaltunde e DR2. Caggal nde ɗum waɗi, huutortooɓe Facebook woɗɓe heewɓe, e dow fenaande, mbayli fotooje mum en e nate Courbet ngam wallitde Steinicke. Facebook, mo adii haɗde lowre Steinicke, haa jooni artiri ɗum tawa natal L’Origine du monde alaa heen. Nde haala kaa heɓi hakkillaaji jaayndeeji, Facebook momti kelle goɗɗe ko faati e nate ɗee..<ref>{{cite web|url=https://www.scmp.com/news/world/europe/article/3262298/2-women-charged-spraying-metoo-graffiti-nude-painting-paris-museum|title=2 women charged with spraying MeToo graffiti on nude painting at Paris museum|date=11 May 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/C6pDYqaLBNK/?hl=en|title=Instagram}}</ref> E lewru oktoobar 2011, kadi, wullitaango waɗaama e Facebook to Ñaawirde Toownde Pari (ñaawirde kuuge Pari) tawi ko kuutortooɗo Facebook Faraysenaajo gooto, caggal nde lowre mum sosaa sabu hollirde natal L’Origine du monde. Natal ngal ko jokkondiral e yeewtere teleeji yaltunde e Arte ko fayti e daartol natal ngal. Nde tawnoo o dañaani jaabawol e iimeeluuji makko feewde e Facebook, o felliti wullitaade ngam "ƴaañde ndimaagu haalde" e dow sarɗiiji Facebook cifotooɗi ñaawirɗe tawaaɗe e nder diiwaan Santa Clara, Kaliforni, ko nokku keeriiɗo ñaawoore ngam denndaangal ɗaɓɓaaɗe ñaawoore.[41] E lewru feebariyee 2016, ñaawirde Pari wiyi wonde Facebook ina waawi ñaaweede to Farayse.[42] E hitaande 2018, ñaawirde Farayse wiyi wonde Facebook feewaani e uddude konte makko. Facebook waylii politik mum ngam newnude natal ɓalewal e nder golle naalankaagal, o waɗii dokkal e fedde naalankaagal mbeddaaji Farayse.<ref name="tele2">Henry Samuel (7 February 2013). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/9854914/Amateur-art-buff-finds-35-million-head-of-Courbet-masterpiece.html "Amateur art buff finds £35 million head of Courbet masterpiece"]. ''[[The Daily Telegraph]]''.</ref><ref>{{cite web|work=[[Paris Match]]|title=''L'Origine du monde'': Le secret de la femme cachée|url=http://www.parismatch.com/Culture-Match/Art/Actu/L-Origine-du-monde-de-Gustave-Courbet-Le-secret-de-la-femme-cachee-463132/|date=7 February 2013|language=fr|access-date=2013-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20130415141855/http://www.parismatch.com/Culture-Match/Art/Actu/L-Origine-du-monde-de-Gustave-Courbet-Le-secret-de-la-femme-cachee-463132/|archive-date=2013-04-15|url-status=dead}}</ref> Filmogaraafi Jean Paul Fargier, 1996, hojomaaji 26[46] == Tuugnorgal == e04enef189alvi4es3356gxnhu0m4to 161357 161355 2026-04-08T12:23:05Z Bakurakurama 11269 161357 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sifaa laaɓtuɗo natal''' ngal ina waawi wonde sabaabu, hay so tawii noon ko e mbaydi teskinndi, e golle Marcel Duchamp mawɗe cakkitiiɗe, Étant donnés (1946–1966), mahdi ndi kadi ina hollira natal debbo ina lelii e dow ɓale mum, ina yaaji koyɗe mum.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2018/sep/25/joanna-hiffernan-courbet-nude-lorigine-du-monde|title=Who posed for the 'Mona Lisa of vaginas'?|last=Jones|first=Jonathan|author-link=Jonathan Jones (journalist)|date=25 September 2018|website=The Guardian|access-date=2018-10-05}}</ref>. E hitaande 1989, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Orlan waɗii cibachrome L’origine de la guerre (Iwdi hare), woni sifaa L’origine du monde holliroowo ƴellitaare ɓalndu.{{Lang|fr|L'Origine du monde}}<ref name="tele">Henry Samuel (7 February 2013). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/9854914/Amateur-art-buff-finds-35-million-head-of-Courbet-masterpiece.html "Amateur art buff finds £35 million head of Courbet masterpiece"]. ''[[The Daily Telegraph]]''.</ref><ref>{{Cite book|first1=Benoit|last1=Noël|first2=Jean|last2=Hournon|title=Parisiana – La capitale des peintres au XIX<sup>ème</sup> siècle|publisher=Les Presses Franciliennes|chapter=Gustave Courbet – L'Origine du Monde, 1866|year=2006|page=37|isbn=9782952721400|language=fr}}</ref> or Naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Vik Muniz waɗii mbaydiiji ɗiɗi e nate lolluɗe ɗee. "Arannde ndee [1999] ko foto baɗaaɗo e duƴƴe walla e diƴƴe, ina fijira e fedde moraal huuɓtodinnde hakkunde ƴiye debbo e ƴiye. E nder pecce ɗiɗmere [2013], Muniz ina rewna L'Origine e nder mooɓondiral nate jaayndeeji ciftortooɗe naalankaagal ngal produema e [...] ɓanndu.."<ref name="tele3">Henry Samuel (7 February 2013). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/9854914/Amateur-art-buff-finds-35-million-head-of-Courbet-masterpiece.html "Amateur art buff finds £35 million head of Courbet masterpiece"]. ''[[The Daily Telegraph]]''.</ref>" Iwdiiji ɗiɗi aduna (2000) naalanke Meksiknaajo biyeteeɗo Enrique Chagoya "rewtini L'Origine du monde no mbaydi mbaylaandi caggal kareeli tati tiiɗɗi ɓaleeji, daneeji e boɗeeji e nder tati e nder ŋoral nate ɗee easel, ina wayi no 'firtude' nate Courbet.".<ref>{{Cite book|title=RED: A History of the Redhead|last=Colliss Harvey|first=Jacky|publisher=Black Dog & Leventhal|year=2015|isbn=978-1-57912-996-5|location=New York|pages=119–120}}</ref> E hitaande 2002, naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Jack Daws sosi teddungal e nate ɗee. Tiitoonde mum ko Origins of the World, ko nde deftere fotooje ceertuɗe vulvaaji, ƴettaaɗe e jaayɗe porno, ɗe njuɓɓinaa e montage..<ref>[http://www.caraa.fr/EN/detail-actu.php?actu=18 "Summary of analytical report – Painting on canvas, portrait of a woman"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150217201825/http://www.caraa.fr/EN/detail-actu.php?actu=18|date=2015-02-17}}, Centre d'Analyses et de Recherche en Art et Archéologie, 7 February 2013</ref> Naalanke Angalteer biyeteeɗo Anish Kapoor sosi ko e hitaande 2004, ina wiyee L’Origine du monde, ina tuugnii e nate Courbet. Pecce ɗee ngoni ko e suudu defte ñeeñal hannde e teeminannde 21ɓiire, Kanazawa to Japon..<ref name="guardian">{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2018/sep/25/origin-of-gustave-courbet-scandalous-painting-revealed|title=Mystery solved? Identity of Courbet's 19th-century nude revealed|agency=[[Agence France-Presse]]|location=Paris|date=2018-09-25|website=the Guardian|language=en|access-date=2018-09-26}}</ref> Natal ngal kadi ina sikkaa ko kañum addani Catherine Breillat ƴettude filmo mum e hitaande 2004, hono Anatomie de l'enfer (Anatomie de l'enfer) .<ref name="DB">{{cite news|last1=Dickey|first1=Christopher|title=The Muslim Playboy Behind Paris' Most Scandalous Painting|url=https://www.thedailybeast.com/the-muslim-playboy-behind-paris-most-scandalous-painting|access-date=9 January 2019|publisher=The Daily Beast|date=31 December 2018}}</ref> Naalanke Serbi biyeteeɗo Tanja Ostojić ƴettii golle ɗee e nder nate mum e hitaande 2005, ɗe mbiyaten nate "panties UE". Hono no natal Courbet nii, posto oo hollitii wonde ina waɗi luural, haa jooni o ittaama e koolol naalankaagal ɗo o hollirtee e fuɗɗoode.<ref>Konstantin Akinsha (1 February 2008). [http://www.artnews.com/2008/02/01/the-mysterious-journey-of-an-erotic-masterpiece/ "The Mysterious Journey of an Erotic Masterpiece"]. ''[[ARTnews]]''.</ref>. Naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Bettina Rheims udditi deftere Olga (2008) e foto jom suudu Olga Rodionova ina hollira L’Origine du monde ko famɗi fof haa laaɓi. Ceertugol seeɗa ngol ina hollita ƴellitaare ɗaɗi gila e teeminannde 19ɓiire haa 21ɓiire : ƴiye ɓuuɓɗe timmuɗe e jeewte ɓuuɓɗe e tatooji Olga Rodionova, so yerondiraama e mbaydi ɓuuɓndi Constance Quéniaux.<ref>{{cite web|url=https://www.measuringworth.com/datasets/exchangeglobal/result.php?year_source=1955&year_result=1955&countryE%5B%5D=France|title=Measuring Worth – Relative Worth Comparators and Data Sets|website=www.measuringworth.com}}</ref>. Deftere luulndiinde ndee dañii darnde mawnde, wonti haala hare sariya to leydi Riisi. Ñalnde 23 feebariyee 2009 to wuro Braga, to leydi Portigaal, polis nanngi deftere wiyeteende Pornocratie nde Catherine Breillat winndi, hollirnde e nder defte defte, huutortoonde L’Origine du monde ngam waɗde heen mbaydi mum.[28] Luural mawngal waɗii e golle polis ɗee. Sabaabu mo o rokki oo ko ŋakkeende deeƴre renndo. Kadi, tiitoonde deftere ndee ina hollita ko selli ko ina wona porno ; Sariya leydi Portigaal haɗii hollirde pornooji e yeeso yimɓe.[citation needed] E hitaande 2010, jimoowo Angalteer biyeteeɗo Tony Hymas winndi De l’origine du monde, jimɗi jimɗi baɗaaɗi e natal ngal kam e jokkondiral hakkunde Kuurbe e Komin Pari, tuugiiɗo e binndanɗe ɗe Kuurbe e hoore mum, Charles Boudelaire e Pierre Dupont mbinndi. Naalanke Turki jibinaaɗo to Almaañ biyeteeɗo Taner Ceylan waɗii golle ina wiyee 1879 (Iwde e limlebbi nate majjuɗe) (2011) ɗo debbo tedduɗo Ottomaan gooto ɓoorniiɗo wutte ina darii yeeso mbaydi kaɓirgal L’Origine du monde.[29][30] Ñalnde 29 mee 2014, naalanke biyeteeɗo Deborah De Robertis mo leydi Luxembourg jooɗii e dow leeso yeeso nate ɗee, ina ƴetta yiyngo neɗɗo oo. Ɗum addani reenooɓe kisal uddude suudu nduu e nanngude mo.[31][32] Naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Candice Lin ƴettiti L’Origine du monde e mbaydi nanndundi e nate, wiyeteende Hunter Moon / Inside Out (2015). E nder maggal, L’Origine du monde mo Courbet jogii e gite « ina ƴeewa caggal e ƴeewooɓe ». So en ƴeewii e miijo rewɓe, golle Lin ina kaɓa e "asymétrie de la puissance [...] hakkunde ƴeewooɓe e yiyooɓe."[33] E nder yeewtere 2023 e curator Hamza Walker, pentoowo Dana Schutz teskiima wonde nde ƴeew-ɗaa natal ngal to Musée d'Orsay "ngal ina tiiɗi haa jooni. ngal wonti caɗeele renndo e nder suudu nduu. Yimɓe ina ƴeewa ngal. Yimɓe ina ƴeewa ngal yimɓe ina ƴeewa ngal. Won ɗoon e ɓiɗɗo maɓɓe taking ɗum tan. Ɓe ngoni tan ko e caɗeele on feccere e haala kaa, ko huunde nde weldaani, kono ina weltina."[34] E lewru mee 2024 natal ngal ina jeyaa e nate joy pentirɗe e "Me Too" to Centre Pompidou-Metz ɗe rewɓe ɗiɗo penti e nder njuɓɓudi naalankaagal ngal Deborah De Robertis yuɓɓini[35][36] ngam salaade jikkuuji ƴaañooɓe e huutoraade ɗi gardiiɗo koolol ngol Bernard Marcadé e worɓe woɗɓe e nder naalankaagal aduna37. E lewru oktoobar 2024, e nder deftere mum « Les les iwdi aduna », Giselle Blanchard hollitii wonde siifde natal ngal e Courbet ko aksiyoom, goonga mo nanndaani e hoore mum haa laaɓi cer Senngo e hareeji sariya E lewru feebariyee 1994, deftere wiyeteende Adorations perpétuelles (Adorations perpétuelles) nde Jacques Henric [fr] winndi, yaltinii e mbaydi mum L’Origine du monde. Polis yilliima defte Farayse keewɗe ngam yaltinde deftere nde e windooji mum en. Joom en deftere seeɗa ina njoginoo deftere nde, kono woɗɓe ina ɗooftoo, won heen kadi ina njiɗi ittude nde.[citation needed] E lewru feebariyee 2011, Facebook ƴetti L’Origine du monde caggal nde naalanke biyeteeɗo Frode Steinicke mo Kopenhag yaltini ɗum, ngam hollirde ko o haali e yeewtere teleeji yaltunde e DR2. Caggal nde ɗum waɗi, huutortooɓe Facebook woɗɓe heewɓe, e dow fenaande, mbayli fotooje mum en e nate Courbet ngam wallitde Steinicke. Facebook, mo adii haɗde lowre Steinicke, haa jooni artiri ɗum tawa natal L’Origine du monde alaa heen. Nde haala kaa heɓi hakkillaaji jaayndeeji, Facebook momti kelle goɗɗe ko faati e nate ɗee..<ref>{{cite web|url=https://www.scmp.com/news/world/europe/article/3262298/2-women-charged-spraying-metoo-graffiti-nude-painting-paris-museum|title=2 women charged with spraying MeToo graffiti on nude painting at Paris museum|date=11 May 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/C6pDYqaLBNK/?hl=en|title=Instagram}}</ref> E lewru oktoobar 2011, kadi, wullitaango waɗaama e Facebook to Ñaawirde Toownde Pari (ñaawirde kuuge Pari) tawi ko kuutortooɗo Facebook Faraysenaajo gooto, caggal nde lowre mum sosaa sabu hollirde natal L’Origine du monde. Natal ngal ko jokkondiral e yeewtere teleeji yaltunde e Arte ko fayti e daartol natal ngal. Nde tawnoo o dañaani jaabawol e iimeeluuji makko feewde e Facebook, o felliti wullitaade ngam "ƴaañde ndimaagu haalde" e dow sarɗiiji Facebook cifotooɗi ñaawirɗe tawaaɗe e nder diiwaan Santa Clara, Kaliforni, ko nokku keeriiɗo ñaawoore ngam denndaangal ɗaɓɓaaɗe ñaawoore.[41] E lewru feebariyee 2016, ñaawirde Pari wiyi wonde Facebook ina waawi ñaaweede to Farayse.[42] E hitaande 2018, ñaawirde Farayse wiyi wonde Facebook feewaani e uddude konte makko. Facebook waylii politik mum ngam newnude natal ɓalewal e nder golle naalankaagal, o waɗii dokkal e fedde naalankaagal mbeddaaji Farayse.<ref name="tele2">Henry Samuel (7 February 2013). [https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/9854914/Amateur-art-buff-finds-35-million-head-of-Courbet-masterpiece.html "Amateur art buff finds £35 million head of Courbet masterpiece"]. ''[[The Daily Telegraph]]''.</ref><ref>{{cite web|work=[[Paris Match]]|title=''L'Origine du monde'': Le secret de la femme cachée|url=http://www.parismatch.com/Culture-Match/Art/Actu/L-Origine-du-monde-de-Gustave-Courbet-Le-secret-de-la-femme-cachee-463132/|date=7 February 2013|language=fr|access-date=2013-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20130415141855/http://www.parismatch.com/Culture-Match/Art/Actu/L-Origine-du-monde-de-Gustave-Courbet-Le-secret-de-la-femme-cachee-463132/|archive-date=2013-04-15|url-status=dead}}</ref> Filmogaraafi Jean Paul Fargier, 1996, hojomaaji 26[46] == Tuugnorgal == 17cna71azujjofux5zuiltvb6xoq7wb The Bathers (Cézanne) 0 39176 161358 2026-04-08T12:26:12Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Bathers (Cézanne)''' (e Farayse : Les Grandes Baigneuses ) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Paul Cézanne (1839–1906) waɗi, ɗe o fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1906. Natal ngal, ngal hollirtee ko e galle pinal Filadelfi, ko ngal ɓurngal mawnude e nate Bather ɗe Cézanne waɗi ; heddiiɓe ɓee ngoni ko e galle naalankaagal jamaanu to wuro New York, to Galle ngenndiijo to Londres, to Fooyre Barnes to Pennsylvania, e to Duɗal Naalankaagal t..." 161358 wikitext text/x-wiki '''The Bathers (Cézanne)''' (e Farayse : Les Grandes Baigneuses ) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Paul Cézanne (1839–1906) waɗi, ɗe o fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1906. Natal ngal, ngal hollirtee ko e galle pinal Filadelfi, ko ngal ɓurngal mawnude e nate Bather ɗe Cézanne waɗi ; heddiiɓe ɓee ngoni ko e galle naalankaagal jamaanu to wuro New York, to Galle ngenndiijo to Londres, to Fooyre Barnes to Pennsylvania, e to Duɗal Naalankaagal to Chicago..<ref name="cold">{{Cite magazine|date=2 February 1965|title=A Cold Plunge|url=https://time.com/archive/6634653/painting-a-cold-plunge/|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=|volume=85|issue=7}}</ref><ref name="cezanne">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref><ref>{{Cite news|last=Brown|first=Mark|title=Cézanne, reclusive 19th century genius, gets recognition he craved a century on|url=https://www.theguardian.com/uk/2006/feb/15/france.arts|work=[[The Guardian]]|date=2006-02-15|access-date=2008-03-07}}</ref><ref>{{Cite news|last=Anderson|first=Porter|date=2005-06-28|title=Review: MoMA reunites Cezanne and Pissarro|url=http://www.cnn.com/2005/TRAVEL/06/28/moma.cezanne.pissarro/|access-date=2008-03-07|work=[[CNN]]|publisher=}}</ref> Sahaa e sahaa fof ina wiyee Big Bathers walla Large Bathers ngam seerndude ɗum e golle tokoose, natal ngal ina jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal hannde,<ref name="cezanne5">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref><ref>{{Cite news|last=Kimmelman|first=Michael|title=Art View; Cezanne, in All His Magnificent Mystery|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9401EEDC1639F93AA35755C0A960958260|work=[[New York Times]]|date=1996-06-09|access-date=2008-03-07}}</ref>, ina heewi kadi jogaade golle Cézanne ɓurɗe laaɓtude.[6] Natal ngal hollitaama e hitaande 1980, e nder yeewtere BBC Two wiyeteende 100 nate mawɗe. Cézanne golliima e nate ɗee duuɓi jeeɗiɗi, ɗe ngoppaani haa nde o maayi e hitaande 1906..<ref name="cold4">{{Cite magazine|date=2 February 1965|title=A Cold Plunge|url=https://time.com/archive/6634653/painting-a-cold-plunge/|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=|volume=85|issue=7}}</ref><ref name="cezanne4">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref> Natal ngal soodaa ko e hitaande 1937 e 110 000 dolaar Amerik (ko foti no 2 463 542 dolaar e hitaande 2025) e kaalis ummoriiɗo e kaalis keɓaaɗo ngam wallitde galle pinal Philadelphia, mo moƴƴere maɓɓe mawnde, hono Joseph E. Widener. Ko adii ɗuum ko Leo Stein jeyi ɗum.[8] Sodeede nate ɗee, hay so tawii noon ina heewi yetteede, kono noon, jaaynde wiyeteende The Philadelphia Record naamndiima ɗum, nde teskiima wonde 41 000 (walla sappo e nder teemedere) hoɗɓe e Philadelphia ngalaa batte, ko ɗum waɗi kaalis oo ina waawi ɓurde huutoreede e nokkuuji goɗɗi..<ref name="cold2">{{Cite magazine|date=2 February 1965|title=A Cold Plunge|url=https://time.com/archive/6634653/painting-a-cold-plunge/|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=|volume=85|issue=7}}</ref><ref name="cezanne2">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref><ref>{{Cite news|last=Brown|first=Mark|title=Cézanne, reclusive 19th century genius, gets recognition he craved a century on|url=https://www.theguardian.com/uk/2006/feb/15/france.arts|work=[[The Guardian]]|date=2006-02-15|access-date=2008-03-07}}</ref><ref>{{Cite news|last=Anderson|first=Porter|date=2005-06-28|title=Review: MoMA reunites Cezanne and Pissarro|url=http://www.cnn.com/2005/TRAVEL/06/28/moma.cezanne.pissarro/|access-date=2008-03-07|work=[[CNN]]|publisher=}}</ref> Kala mbaydi Bathers, Cézanne ina woɗɗitoo peeñgol aadaaji, ina anniya sosde golle ɗe njiɗaa ƴeewoowo keso oo. O waɗi ɗum ko ngam daɗndude mbaydiiji ɓooyɗi e rokkude golle makko sifaa mo sahaa mum alaa, e nder ɗuum o udditi laawol ngam naalankooɓe janngo ɓee mbaawa yejjiteede e mbaydiiji jooni ɗii, e pentugol pecce potɗe welde e yontaaji kala no fotiri.[9] Rewɓe ɓuuɓɓe abstrakt tawaaɓe e Large Bathers ina ndokka pentol ngol tiiɗnaare e densité.[9] Ko huunde seertunde e nder golle makko e nder dimensiyoŋaaji simmetiri, e mbaydi mbaylaandi e mbaadiiji tati leɗɗe e maayo.[10] Huutoraade karallaagal ngal huutortee e pentugol leydi e nguurndam, Large Bathers ina siftina golle Titian e Peter Paul Rubens.[11] Njiylawu ina heewi kadi waɗeede e fedde woɗnde lollunde rewɓe jom en ɓalli e oon sahaa, hono Les Demoiselles d'Avignon mo Picasso.[.<ref name="cold3">{{Cite magazine|date=2 February 1965|title=A Cold Plunge|url=https://time.com/archive/6634653/painting-a-cold-plunge/|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=|volume=85|issue=7}}</ref><ref name="cezanne3">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref> So tawii mbaawka Cézanne e diidi ina ñiŋee sahaa kala, ñaawoowo gooto meeɗii wiyde wonde o "waɗii Bathers diidi ɗi ngalaa baawɗe, ko ɗum huunde welnde e weltaare ndunngu." == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Cézanne waɗi == Tuugnorgal == o45rgemb36l6nvxo4ttexb7oo1zdnzv 161360 161358 2026-04-08T12:27:04Z Isa Oumar 9821 161360 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Bathers (Cézanne)''' (e Farayse : Les Grandes Baigneuses ) ko nate nebam ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Paul Cézanne (1839–1906) waɗi, ɗe o fuɗɗii hollirde ko e hitaande 1906. Natal ngal, ngal hollirtee ko e galle pinal Filadelfi, ko ngal ɓurngal mawnude e nate Bather ɗe Cézanne waɗi ; heddiiɓe ɓee ngoni ko e galle naalankaagal jamaanu to wuro New York, to Galle ngenndiijo to Londres, to Fooyre Barnes to Pennsylvania, e to Duɗal Naalankaagal to Chicago..<ref name="cold">{{Cite magazine|date=2 February 1965|title=A Cold Plunge|url=https://time.com/archive/6634653/painting-a-cold-plunge/|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=|volume=85|issue=7}}</ref><ref name="cezanne">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref><ref>{{Cite news|last=Brown|first=Mark|title=Cézanne, reclusive 19th century genius, gets recognition he craved a century on|url=https://www.theguardian.com/uk/2006/feb/15/france.arts|work=[[The Guardian]]|date=2006-02-15|access-date=2008-03-07}}</ref><ref>{{Cite news|last=Anderson|first=Porter|date=2005-06-28|title=Review: MoMA reunites Cezanne and Pissarro|url=http://www.cnn.com/2005/TRAVEL/06/28/moma.cezanne.pissarro/|access-date=2008-03-07|work=[[CNN]]|publisher=}}</ref> Sahaa e sahaa fof ina wiyee Big Bathers walla Large Bathers ngam seerndude ɗum e golle tokoose, natal ngal ina jeyaa e golle maantiniiɗe e naalankaagal hannde,<ref name="cezanne5">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref><ref>{{Cite news|last=Kimmelman|first=Michael|title=Art View; Cezanne, in All His Magnificent Mystery|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9401EEDC1639F93AA35755C0A960958260|work=[[New York Times]]|date=1996-06-09|access-date=2008-03-07}}</ref>, ina heewi kadi jogaade golle Cézanne ɓurɗe laaɓtude.[6] Natal ngal hollitaama e hitaande 1980, e nder yeewtere BBC Two wiyeteende 100 nate mawɗe. Cézanne golliima e nate ɗee duuɓi jeeɗiɗi, ɗe ngoppaani haa nde o maayi e hitaande 1906..<ref name="cold4">{{Cite magazine|date=2 February 1965|title=A Cold Plunge|url=https://time.com/archive/6634653/painting-a-cold-plunge/|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=|volume=85|issue=7}}</ref><ref name="cezanne4">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref> Natal ngal soodaa ko e hitaande 1937 e 110 000 dolaar Amerik (ko foti no 2 463 542 dolaar e hitaande 2025) e kaalis ummoriiɗo e kaalis keɓaaɗo ngam wallitde galle pinal Philadelphia, mo moƴƴere maɓɓe mawnde, hono Joseph E. Widener. Ko adii ɗuum ko Leo Stein jeyi ɗum.[8] Sodeede nate ɗee, hay so tawii noon ina heewi yetteede, kono noon, jaaynde wiyeteende The Philadelphia Record naamndiima ɗum, nde teskiima wonde 41 000 (walla sappo e nder teemedere) hoɗɓe e Philadelphia ngalaa batte, ko ɗum waɗi kaalis oo ina waawi ɓurde huutoreede e nokkuuji goɗɗi..<ref name="cold2">{{Cite magazine|date=2 February 1965|title=A Cold Plunge|url=https://time.com/archive/6634653/painting-a-cold-plunge/|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=|volume=85|issue=7}}</ref><ref name="cezanne2">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref><ref>{{Cite news|last=Brown|first=Mark|title=Cézanne, reclusive 19th century genius, gets recognition he craved a century on|url=https://www.theguardian.com/uk/2006/feb/15/france.arts|work=[[The Guardian]]|date=2006-02-15|access-date=2008-03-07}}</ref><ref>{{Cite news|last=Anderson|first=Porter|date=2005-06-28|title=Review: MoMA reunites Cezanne and Pissarro|url=http://www.cnn.com/2005/TRAVEL/06/28/moma.cezanne.pissarro/|access-date=2008-03-07|work=[[CNN]]|publisher=}}</ref> Kala mbaydi Bathers, Cézanne ina woɗɗitoo peeñgol aadaaji, ina anniya sosde golle ɗe njiɗaa ƴeewoowo keso oo. O waɗi ɗum ko ngam daɗndude mbaydiiji ɓooyɗi e rokkude golle makko sifaa mo sahaa mum alaa, e nder ɗuum o udditi laawol ngam naalankooɓe janngo ɓee mbaawa yejjiteede e mbaydiiji jooni ɗii, e pentugol pecce potɗe welde e yontaaji kala no fotiri.[9] Rewɓe ɓuuɓɓe abstrakt tawaaɓe e Large Bathers ina ndokka pentol ngol tiiɗnaare e densité.[9] Ko huunde seertunde e nder golle makko e nder dimensiyoŋaaji simmetiri, e mbaydi mbaylaandi e mbaadiiji tati leɗɗe e maayo.[10] Huutoraade karallaagal ngal huutortee e pentugol leydi e nguurndam, Large Bathers ina siftina golle Titian e Peter Paul Rubens.[11] Njiylawu ina heewi kadi waɗeede e fedde woɗnde lollunde rewɓe jom en ɓalli e oon sahaa, hono Les Demoiselles d'Avignon mo Picasso.[.<ref name="cold3">{{Cite magazine|date=2 February 1965|title=A Cold Plunge|url=https://time.com/archive/6634653/painting-a-cold-plunge/|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=|volume=85|issue=7}}</ref><ref name="cezanne3">{{Cite magazine|date=20 November 1938|title=Art: Cezanne, Cezanne|url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,758463-1,00.html|url-status=|archive-url=|archive-date=|access-date=|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|publisher=}}</ref> So tawii mbaawka Cézanne e diidi ina ñiŋee sahaa kala, ñaawoowo gooto meeɗii wiyde wonde o "waɗii Bathers diidi ɗi ngalaa baawɗe, ko ɗum huunde welnde e weltaare ndunngu." == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Cézanne waɗi == Tuugnorgal == swvzkgdag8y8ds54wxh7edmrknnmjz5 Mrs. Atkinson (Gwen John) 0 39177 161361 2026-04-08T12:31:20Z SUZYFATIMA 13856 Created page with "Mrs Atkinson ko pentol (natal) ngol Gwen John waɗi. Ko e nder defterdu Musée d’art Metropolitain. Sifaa e firo Golle ɗee ina kollita debbo laɓɓinoowo John, hono Mrs Atkinson, ina jooɗii e suudu ɓuuɓndu, ɓuuɓndu, ɓuuɓndu. Ina woodi ƴiye baali e dow mantel, hay so tawii noon ɗum sikkaaka ina jogii maanaa maande. Simon Schama winndi wonde omo "ƴeewtoo banngeeji ɗii e kulol, o anndaa ko yiɗaa e makko. Natal ngal hollitaama to New English Art Club e ndunn..." 161361 wikitext text/x-wiki Mrs Atkinson ko pentol (natal) ngol Gwen John waɗi. Ko e nder defterdu Musée d’art Metropolitain. Sifaa e firo Golle ɗee ina kollita debbo laɓɓinoowo John, hono Mrs Atkinson, ina jooɗii e suudu ɓuuɓndu, ɓuuɓndu, ɓuuɓndu. Ina woodi ƴiye baali e dow mantel, hay so tawii noon ɗum sikkaaka ina jogii maanaa maande. Simon Schama winndi wonde omo "ƴeewtoo banngeeji ɗii e kulol, o anndaa ko yiɗaa e makko. Natal ngal hollitaama to New English Art Club e ndunngu 1900, ko ngal maande tiiɗngal e nguurndam makko, ngal yiyri kadi natal makko e hoore makko ina hollira toon e oon sahaa fannuuji genre laaɓtuɗi" e nder golle makko gadane nebam mawɗe. Tuugnorgal ooann1xgow1u48d96hasns8cx2d568u 161362 161361 2026-04-08T12:32:17Z SUZYFATIMA 13856 161362 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mrs Atkinson''' ko pentol (natal) ngol Gwen John waɗi. Ko e nder defterdu Musée d’art Metropolitain. Sifaa e firo Golle ɗee ina kollita debbo laɓɓinoowo John, hono Mrs Atkinson, ina jooɗii e suudu ɓuuɓndu, ɓuuɓndu, ɓuuɓndu. Ina woodi ƴiye baali e dow mantel, hay so tawii noon ɗum sikkaaka ina jogii maanaa maande. Simon Schama winndi wonde omo "ƴeewtoo banngeeji ɗii e kulol, o anndaa ko yiɗaa e makko. Natal ngal hollitaama to New English Art Club e ndunngu 1900, ko ngal maande tiiɗngal e nguurndam makko, ngal yiyri kadi natal makko e hoore makko ina hollira toon e oon sahaa fannuuji genre laaɓtuɗi" e nder golle makko gadane nebam mawɗe. == Tuugnorgal == bqd74e3x9jlnypmig2eu3kwmg9d2hqi Louise Jöhncke 0 39178 161363 2026-04-08T12:37:15Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Louise Jöhncke (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1976) ko gonnooɗo njuumri (freestyle) ummoriiɗo Suwed, tawtoraaɗo leydi mum e Olimpiyaaji ɗiɗi jokkondirɗi, puɗɗiiɗi e hitaande 1996. Nafooje makko ɓurɗe mawnude ngari ko e dingiral juutngal (25 m); o dañii tiitoonde winndereere nde o woni tergal e fedde estaad Suwed e nder 4 × 200 m e nder kawgel winnderewal FINA (25 m) to Hong Kong, Siin e hitaande 1999. Hitaande fawtii heen, e kawgel winnderewal FIN..." 161363 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Louise Jöhncke (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1976) ko gonnooɗo njuumri (freestyle) ummoriiɗo Suwed, tawtoraaɗo leydi mum e Olimpiyaaji ɗiɗi jokkondirɗi, puɗɗiiɗi e hitaande 1996. Nafooje makko ɓurɗe mawnude ngari ko e dingiral juutngal (25 m); o dañii tiitoonde winndereere nde o woni tergal e fedde estaad Suwed e nder 4 × 200 m e nder kawgel winnderewal FINA (25 m) to Hong Kong, Siin e hitaande 1999. Hitaande fawtii heen, e kawgel winnderewal FINA (25 m) to Aten, to leydi Geres, o heɓi tiitoonde ndee e 4 × 100 m. Tuugnorgal j6xsiwnkbxiybewt6zpksml1zge5bxr 161364 161363 2026-04-08T12:38:58Z Ilya Discuss 10103 161364 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Louise Jöhncke''' (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1976) ko gonnooɗo njuumri (freestyle) ummoriiɗo Suwed, tawtoraaɗo leydi mum e Olimpiyaaji ɗiɗi jokkondirɗi, puɗɗiiɗi e hitaande 1996. Nafooje makko ɓurɗe mawnude ngari ko e dingiral juutngal (25 m); o dañii tiitoonde winndereere nde o woni tergal e fedde estaad Suwed e nder 4 × 200 m e nder kawgel winnderewal FINA (25 m) to Hong Kong, Siin e hitaande 1999. Hitaande fawtii heen, e kawgel winnderewal FINA (25 m) to Aten, to leydi Geres, o heɓi tiitoonde ndee e 4 × 100 m. Tuugnorgal jcxde1is26jyxt918wh8lhyzbrdwrpj 161365 161364 2026-04-08T12:40:10Z Ilya Discuss 10103 161365 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Louise Jöhncke''' (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1976) ko gonnooɗo njuumri (freestyle) ummoriiɗo Suwed, tawtoraaɗo leydi mum e Olimpiyaaji ɗiɗi jokkondirɗi, puɗɗiiɗi e hitaande 1996. Nafooje makko ɓurɗe mawnude ngari ko e dingiral juutngal (25 m); o dañii tiitoonde winndereere nde o woni tergal e fedde estaad Suwed e nder 4 × 200 m e nder kawgel winnderewal FINA (25 m) to Hong Kong, Siin e hitaande 1999. Hitaande fawtii heen, e kawgel winnderewal FINA (25 m) to Aten, to leydi Geres, o heɓi tiitoonde ndee e 4 × 100 m. == Tuugnorgal == gux85febmvn72cuncbghbw926x3t5zb 161366 161365 2026-04-08T12:43:23Z Ilya Discuss 10103 161366 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Louise Jöhncke''' (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1976) ko gonnooɗo njuumri (freestyle) ummoriiɗo Suwed, tawtoraaɗo leydi mum e Olimpiyaaji ɗiɗi jokkondirɗi, puɗɗiiɗi e hitaande 1996. Nafooje makko ɓurɗe mawnude ngari ko e dingiral juutngal (25 m); o dañii tiitoonde winndereere nde o woni tergal e fedde estaad Suwed e nder 4 × 200 m e nder kawgel winnderewal FINA (25 m) to Hong Kong, Siin e hitaande 1999. Hitaande fawtii heen, e kawgel winnderewal FINA (25 m) to Aten, to leydi Geres, o heɓi tiitoonde ndee e 4 × 100 m.<ref>{{cite web|url=http://static.espn.go.com/oly/summer00/swimming/index.html|title=ESPN Sydney Swimming|access-date=2009-03-14}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.fina.org/events/WC/Fukuoka_2001/site/wldswimchamps00_results.html|title=5th FINA World Swimming Championships|access-date=2007-07-24|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071218160948/http://www.fina.org/events/WC/Fukuoka_2001/site/wldswimchamps00_results.html|archive-date=18 December 2007}}</ref> == Tuugnorgal == n31bi48sorxw93sxhkmthyonzekqt9h 161368 161366 2026-04-08T12:44:55Z Ilya Discuss 10103 161368 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Louise Jöhncke''' (jibinaa ko ñalnde 31 sulyee 1976) ko gonnooɗo njuumri (freestyle) ummoriiɗo Suwed, tawtoraaɗo leydi mum e Olimpiyaaji ɗiɗi jokkondirɗi, puɗɗiiɗi e hitaande 1996. Nafooje makko ɓurɗe mawnude ngari ko e dingiral juutngal (25 m); o dañii tiitoonde winndereere nde o woni tergal e fedde estaad Suwed e nder 4 × 200 m e nder kawgel winnderewal FINA (25 m) to Hong Kong, Siin e hitaande 1999. Hitaande fawtii heen, e kawgel winnderewal FINA (25 m) to Aten, to leydi Geres, o heɓi tiitoonde ndee e 4 × 100 m.<ref>{{cite web|url=http://static.espn.go.com/oly/summer00/swimming/index.html|title=ESPN Sydney Swimming|access-date=2009-03-14}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.fina.org/events/WC/Fukuoka_2001/site/wldswimchamps00_results.html|title=5th FINA World Swimming Championships|access-date=2007-07-24|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071218160948/http://www.fina.org/events/WC/Fukuoka_2001/site/wldswimchamps00_results.html|archive-date=18 December 2007}}</ref><ref>{{cite Sports-Reference|url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/jo/louise-johncke-1.html|title=Louise Jöhncke|archive-url=https://web.archive.org/web/20200417204128/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/jo/louise-johncke-1.html|archive-date=2020-04-17}}</ref> == Tuugnorgal == r852gmtluhmxomoyrl0jbosawkb7xzs The Bar (painting) 0 39179 161367 2026-04-08T12:43:58Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Bar (painting)''' ko nate ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo John Brack waɗi e hitaande 1954. Tiitoonde natal ngal ina tuugnii e golle Édouard Manet ɗe o winndi e hitaande 1882, ɗe o winndi e hitaande 1882. Ina hollita barmaid golloowo e nder pub Ostarali e sahaa "swill waktu jeegom". Hono no golle Manet nii, patrons bar ina kollitee e miijo caggal barmaid. Golle ɗee ina njiytee e sehil e golle Brack e hitaande 1955 Collins St., 17w00h.<ref name="abc">{{cite ne..." 161367 wikitext text/x-wiki '''The Bar (painting)''' ko nate ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo John Brack waɗi e hitaande 1954. Tiitoonde natal ngal ina tuugnii e golle Édouard Manet ɗe o winndi e hitaande 1882, ɗe o winndi e hitaande 1882. Ina hollita barmaid golloowo e nder pub Ostarali e sahaa "swill waktu jeegom". Hono no golle Manet nii, patrons bar ina kollitee e miijo caggal barmaid. Golle ɗee ina njiytee e sehil e golle Brack e hitaande 1955 Collins St., 17w00h.<ref name="abc">{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322033815/http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|url-status=dead|archive-date=22 March 2009|title=Gallery buys The Bar|date=19 March 2009|work=ABC News|publisher=Australian Broadcasting Corporation|accessdate=27 November 2009}}</ref> Moftuɗo naalankaagal to wuro Melbourne heɓi The Bar e 90 gine e hitaande 1954.[1] E hitaande 2006, natal ngal soodaa ko 3,12 miliyoŋ dolaar, ko ɗum woni coggu ɓurngu mawnude e oon sahaa wonande golle naalankaagal Ostarali e nder soodgol.[1] Soodoowo mo anndaaka innde mum, caggal ɗuum hollitaama ko David Walsh, joom suudu defte naalankaagal ɓooyngal e naalankaagal kesal to Hobart. O soodi natal ngal to Galle ngenndiijo Victoria (NGV) e oon coggu e hitaande 2009.<ref name="abc2">{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322033815/http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|url-status=dead|archive-date=22 March 2009|title=Gallery buys The Bar|date=19 March 2009|work=ABC News|publisher=Australian Broadcasting Corporation|accessdate=27 November 2009}}</ref> Bar oo, wondude e Brack's Collins St., 17w00h, ina hiisee wonde ko huunde teeŋtunde e koolol naalankaagal NGV to Ostarali, ina hollira ɗum haa abada to nokku Ian Potter to nokku fedde Melbourne.<ref name="abc3">{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322033815/http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|url-status=dead|archive-date=22 March 2009|title=Gallery buys The Bar|date=19 March 2009|work=ABC News|publisher=Australian Broadcasting Corporation|accessdate=27 November 2009}}</ref> == Tuugnorgal == bidp8b8bhcsjvlxx3ixfmfy0l7qr16b 161369 161367 2026-04-08T12:46:20Z Isa Oumar 9821 161369 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The Bar (painting)''' ko nate ɗe naalanke Ostarali biyeteeɗo John Brack waɗi e hitaande 1954. Tiitoonde natal ngal ina tuugnii e golle Édouard Manet ɗe o winndi e hitaande 1882, ɗe o winndi e hitaande 1882. Ina hollita barmaid golloowo e nder pub Ostarali e sahaa "swill waktu jeegom". Hono no golle Manet nii, patrons bar ina kollitee e miijo caggal barmaid. Golle ɗee ina njiytee e sehil e golle Brack e hitaande 1955 Collins St., 17w00h.<ref name="abc">{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322033815/http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|url-status=dead|archive-date=22 March 2009|title=Gallery buys The Bar|date=19 March 2009|work=ABC News|publisher=Australian Broadcasting Corporation|accessdate=27 November 2009}}</ref> Moftuɗo naalankaagal to wuro Melbourne heɓi The Bar e 90 gine e hitaande 1954.[1] E hitaande 2006, natal ngal soodaa ko 3,12 miliyoŋ dolaar, ko ɗum woni coggu ɓurngu mawnude e oon sahaa wonande golle naalankaagal Ostarali e nder soodgol.[1] Soodoowo mo anndaaka innde mum, caggal ɗuum hollitaama ko David Walsh, joom suudu defte naalankaagal ɓooyngal e naalankaagal kesal to Hobart. O soodi natal ngal to Galle ngenndiijo Victoria (NGV) e oon coggu e hitaande 2009.<ref name="abc2">{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322033815/http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|url-status=dead|archive-date=22 March 2009|title=Gallery buys The Bar|date=19 March 2009|work=ABC News|publisher=Australian Broadcasting Corporation|accessdate=27 November 2009}}</ref> Bar oo, wondude e Brack's Collins St., 17w00h, ina hiisee wonde ko huunde teeŋtunde e koolol naalankaagal NGV to Ostarali, ina hollira ɗum haa abada to nokku Ian Potter to nokku fedde Melbourne.<ref name="abc3">{{cite news|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090322033815/http://www.abc.net.au/news/stories/2009/03/19/2520543.htm|url-status=dead|archive-date=22 March 2009|title=Gallery buys The Bar|date=19 March 2009|work=ABC News|publisher=Australian Broadcasting Corporation|accessdate=27 November 2009}}</ref> == Tuugnorgal == e9ctgteezoqqe2m5lq9ufm4f1xi9j37 Corpus Christi Civitan Open 0 39180 161370 2026-04-08T12:48:25Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Korpus Kirista Sivitan Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1967 haa 1973. Ngol fijiraa ko to Korpus Kirista, Teksas to nokku biyeteeɗo Firaawna tuggi 1967 haa 1972 e to nokku biyeteeɗo Korpus Kirista e hitaande 1973. Ko e hitaande 1968, ko nokku ɗo Judy Rankin heɓi njeenaari mum gadani e nder kawgel LPGA. O fooli Sandra Spuzich e kawgel ngel. E nder pottital 1972, Jo Ann Prentice ƴettii ɓulli sappo maayde ɗoon e ɗoon ngam foolde Kathy Whitworth e Sandra..." 161370 wikitext text/x-wiki Korpus Kirista Sivitan Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1967 haa 1973. Ngol fijiraa ko to Korpus Kirista, Teksas to nokku biyeteeɗo Firaawna tuggi 1967 haa 1972 e to nokku biyeteeɗo Korpus Kirista e hitaande 1973. Ko e hitaande 1968, ko nokku ɗo Judy Rankin heɓi njeenaari mum gadani e nder kawgel LPGA. O fooli Sandra Spuzich e kawgel ngel. E nder pottital 1972, Jo Ann Prentice ƴettii ɓulli sappo maayde ɗoon e ɗoon ngam foolde Kathy Whitworth e Sandra Palmer. Haa hannde ina heddii e playoff ɓurɗo juutde e maayde ɗoon e ɗoon e daartol LPGA. Jaaltaaɓe 1973 Saaron Miler 1972 Jo Ann Prentiis 1970-71 Alaa kawgel 1969 Kaarol Mann 1968 Judi Rankin 1967 Kilifford Ann Kiriid Tuugnorgal rk4r3tv68z2wmitwpvyox7yc50nv22g 161371 161370 2026-04-08T12:48:55Z Ilya Discuss 10103 161371 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Korpus Kirista Sivitan Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1967 haa 1973. Ngol fijiraa ko to Korpus Kirista, Teksas to nokku biyeteeɗo Firaawna tuggi 1967 haa 1972 e to nokku biyeteeɗo Korpus Kirista e hitaande 1973. Ko e hitaande 1968, ko nokku ɗo Judy Rankin heɓi njeenaari mum gadani e nder kawgel LPGA. O fooli Sandra Spuzich e kawgel ngel. E nder pottital 1972, Jo Ann Prentice ƴettii ɓulli sappo maayde ɗoon e ɗoon ngam foolde Kathy Whitworth e Sandra Palmer. Haa hannde ina heddii e playoff ɓurɗo juutde e maayde ɗoon e ɗoon e daartol LPGA. Jaaltaaɓe 1973 Saaron Miler 1972 Jo Ann Prentiis 1970-71 Alaa kawgel 1969 Kaarol Mann 1968 Judi Rankin 1967 Kilifford Ann Kiriid Tuugnorgal r9zdghy3zdvk8cyqroct6cttuwi2yxc 161372 161371 2026-04-08T12:50:59Z Ilya Discuss 10103 161372 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Korpus Kirista Sivitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1967 haa 1973. Ngol fijiraa ko to Korpus Kirista, Teksas to nokku biyeteeɗo Firaawna tuggi 1967 haa 1972 e to nokku biyeteeɗo Korpus Kirista e hitaande 1973. Ko e hitaande 1968, ko nokku ɗo Judy Rankin heɓi njeenaari mum gadani e nder kawgel LPGA. O fooli Sandra Spuzich e kawgel ngel. E nder pottital 1972, Jo Ann Prentice ƴettii ɓulli sappo maayde ɗoon e ɗoon ngam foolde Kathy Whitworth e Sandra Palmer. Haa hannde ina heddii e playoff ɓurɗo juutde e maayde ɗoon e ɗoon e daartol LPGA. Jaaltaaɓe 1973 Saaron Miler 1972 Jo Ann Prentiis 1970-71 Alaa kawgel 1969 Kaarol Mann 1968 Judi Rankin 1967 Kilifford Ann Kiriid Tuugnorgal e0xak9sorypkgopk24yesietyzmw2kd 161373 161372 2026-04-08T12:51:40Z Ilya Discuss 10103 161373 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Korpus Kirista Sivitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1967 haa 1973. Ngol fijiraa ko to Korpus Kirista, Teksas to nokku biyeteeɗo Firaawna tuggi 1967 haa 1972 e to nokku biyeteeɗo Korpus Kirista e hitaande 1973. Ko e hitaande 1968, ko nokku ɗo Judy Rankin heɓi njeenaari mum gadani e nder kawgel LPGA. O fooli Sandra Spuzich e kawgel ngel. E nder pottital 1972, Jo Ann Prentice ƴettii ɓulli sappo maayde ɗoon e ɗoon ngam foolde Kathy Whitworth e Sandra Palmer. Haa hannde ina heddii e playoff ɓurɗo juutde e maayde ɗoon e ɗoon e daartol LPGA. == Jaaltaaɓe == 1973 Saaron Miler 1972 Jo Ann Prentiis 1970-71 Alaa kawgel 1969 Kaarol Mann 1968 Judi Rankin 1967 Kilifford Ann Kiriid == Tuugnorgal == cge6s4nt4rndnkax62l7074sh610lx9 161374 161373 2026-04-08T12:53:01Z Ilya Discuss 10103 161374 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Korpus Kirista Sivitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1967 haa 1973. Ngol fijiraa ko to Korpus Kirista, Teksas to nokku biyeteeɗo Firaawna tuggi 1967 haa 1972 e to nokku biyeteeɗo Korpus Kirista e hitaande 1973.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref> Ko e hitaande 1968, ko nokku ɗo Judy Rankin heɓi njeenaari mum gadani e nder kawgel LPGA. O fooli Sandra Spuzich e kawgel ngel. E nder pottital 1972, Jo Ann Prentice ƴettii ɓulli sappo maayde ɗoon e ɗoon ngam foolde Kathy Whitworth e Sandra Palmer. Haa hannde ina heddii e playoff ɓurɗo juutde e maayde ɗoon e ɗoon e daartol LPGA. == Jaaltaaɓe == 1973 Saaron Miler 1972 Jo Ann Prentiis 1970-71 Alaa kawgel 1969 Kaarol Mann 1968 Judi Rankin 1967 Kilifford Ann Kiriid == Tuugnorgal == shrtuq3ysrfixlhgm272wxhfivfat6y 161376 161374 2026-04-08T12:53:52Z Ilya Discuss 10103 161376 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Korpus Kirista Sivitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1967 haa 1973. Ngol fijiraa ko to Korpus Kirista, Teksas to nokku biyeteeɗo Firaawna tuggi 1967 haa 1972 e to nokku biyeteeɗo Korpus Kirista e hitaande 1973.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref> Ko e hitaande 1968, ko nokku ɗo Judy Rankin heɓi njeenaari mum gadani e nder kawgel LPGA. O fooli Sandra Spuzich e kawgel ngel.<ref>[https://news.google.com/newspapers?id=K2ElAAAAIBAJ&sjid=yqkFAAAAIBAJ&pg=5090,4043921&dq=judy+rankin+corpus+christi&hl=en Sports Brief]</ref> E nder pottital 1972, Jo Ann Prentice ƴettii ɓulli sappo maayde ɗoon e ɗoon ngam foolde Kathy Whitworth e Sandra Palmer. Haa hannde ina heddii e playoff ɓurɗo juutde e maayde ɗoon e ɗoon e daartol LPGA. == Jaaltaaɓe == 1973 Saaron Miler 1972 Jo Ann Prentiis 1970-71 Alaa kawgel 1969 Kaarol Mann 1968 Judi Rankin 1967 Kilifford Ann Kiriid == Tuugnorgal == kzti76qbdqiib1m4l8mo9dc7ohmecvo 161378 161376 2026-04-08T12:54:55Z Ilya Discuss 10103 161378 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Korpus Kirista Sivitan Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1967 haa 1973. Ngol fijiraa ko to Korpus Kirista, Teksas to nokku biyeteeɗo Firaawna tuggi 1967 haa 1972 e to nokku biyeteeɗo Korpus Kirista e hitaande 1973.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=June 29, 2011}}</ref><ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref> Ko e hitaande 1968, ko nokku ɗo Judy Rankin heɓi njeenaari mum gadani e nder kawgel LPGA. O fooli Sandra Spuzich e kawgel ngel.<ref>[https://news.google.com/newspapers?id=K2ElAAAAIBAJ&sjid=yqkFAAAAIBAJ&pg=5090,4043921&dq=judy+rankin+corpus+christi&hl=en Sports Brief]</ref> E nder pottital 1972, Jo Ann Prentice ƴettii ɓulli sappo maayde ɗoon e ɗoon ngam foolde Kathy Whitworth e Sandra Palmer. Haa hannde ina heddii e playoff ɓurɗo juutde e maayde ɗoon e ɗoon e daartol LPGA.<ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content/Alltimerecords.pdf|title=All-Time Records|format=PDF|publisher=LPGA|access-date=2010-07-05|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070415045540/http://www.lpga.com/content/Alltimerecords.pdf|archive-date=2007-04-15}}</ref> == Jaaltaaɓe == 1973 Saaron Miler 1972 Jo Ann Prentiis 1970-71 Alaa kawgel 1969 Kaarol Mann 1968 Judi Rankin 1967 Kilifford Ann Kiriid == Tuugnorgal == 23lkgusz9z0yo89kfd0293tkm7s7idg A Balloon Site, Coventry 0 39181 161375 2026-04-08T12:53:09Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''A Balloon Site, Coventry''', Coventry ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Laura Knight ƴetti e hitaande 1942. Ina hollita fedde yimɓe – ko ɓuri heewde e mum en ko rewɓe – ina ngolloo ngam werlaade ballon barrage to yaasi wuro Coventry, wuro gollordu to Midlands ngo Almaañ yani e mum e lewru noowammbar 1940, nde ko ina tolnoo e 10 000 bommbo ɓuuɓɗo werlaa e wuro ngoo.{{sfn|"A Balloon Site, Coventry". ''Imperial War Museums''}}.{{sf..." 161375 wikitext text/x-wiki '''A Balloon Site, Coventry''', Coventry ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Laura Knight ƴetti e hitaande 1942. Ina hollita fedde yimɓe – ko ɓuri heewde e mum en ko rewɓe – ina ngolloo ngam werlaade ballon barrage to yaasi wuro Coventry, wuro gollordu to Midlands ngo Almaañ yani e mum e lewru noowammbar 1940, nde ko ina tolnoo e 10 000 bommbo ɓuuɓɗo werlaa e wuro ngoo.{{sfn|"A Balloon Site, Coventry". ''Imperial War Museums''}}.{{sfn|"A Balloon Site, Coventry". ''Imperial War Museums''}}{{sfn|McGrory|2015|loc=Ch. 1}}{{sfn|Lambourne|2001|p=47}} Knight pentiino In for Repairs, ina hollita terɗe konu weeyo rewɓe (WAAF) ina peewna ballon barrage bonɗo, e fuɗɗoode hitaande 1942. Ministeer weeyo ina weltii heen no feewi haa ɓe naamndii mo yo o pentu WAAF e golle. Goomu wasiyaaji naalankooɓe wolde (WAAC) yamiri mo, o yoɓi 100 gine ngam golle ɗee, ɗe o waɗnoo e lewru sulyee e ut 1942. Nokku ballondiral hollitaama e koolol dabbunde Akademi Laamɗo 1943, wondude e Ruby Loftus Screwing a Breech943-).{{sfn|"A Balloon Site, Coventry". ''Imperial War Museums''}} == Ɓawo == Terɗe konu aeroportu balloowo rewɓe ina njirloo e ballon kite to nokku coftal ɓalli. Gila lewru marse 1939, Coventry ina reeni ballooji barrage ; wuro ngoo wonnoo ko nokku njulaagu, ina waɗi kadi usineeji diwooje e saraaji mum. Ballooji ɗii ina keewi hidrogen, ina mbaɗee e nokkuuji tabitɗi, walla ina njuɓɓinee ngam waɗde heen geɗe dillooje. Ɗe ndartinaa ko e kaɓirɗe njamndi ɗe doole bommbooji ɗii njippii e tooweeki ɓurtuki ko ɓe njiɗnoo. Ko noon bommbooji ɗii ustiri laaɓtude, kadi laanaaji diwooje ɗii ɓuri waawde dañde ko njiylotoɗen e leydi.[1][2][3] Reende ndee wonaano ko ŋakki, e, ñalnde 14 noowammbar 1940 Coventry wonnoo ko e njillu bommbooji Almaañ nde ko ina tolnoo e 10 000 bommbooji ɓuuɓɗi mberlaa e wuro ngoo. Gila lewru abriil 1941 rewɓe ina kuutoree ngam golloraade balle, ekipaaji rewɓe sappo e nayo lomtii worɓe sappo waɗnooɓe ɗum ko adii. == Tariya == E nder wolde adunaare ɗimmere laamu Angalteer sosi Goomu toppitiingu naalankooɓe wolde (WAAC) e gardagol Sir Kenneth Clark, gardinooɗo Galle ngenndiijo. Goomu nguu ko "waɗde doggol naalankooɓe waawɓe winndude hare ndee e nder leydi ndii e caggal leydi".[5] Gooto e yamiraaɓe e sahaaji keewɗi ko pentoowo Angalteer biyeteeɗo Laura Knight, pentoowo laamu Kanadaa e wolde adunaare adannde.[6] E fuɗɗoode hitaande 1942 o waɗii nataluuji nay ngam WAAF ; ko ɓuri joofde ko In for Repairs, holliroowo terɗe fedde toppitiinde konu weeyo rewɓe (WAAF) ina peewna ballon barrage bonɗo. Ministeer weeyo ina weltii e natal ngal e mbaawka mum wallitde e ƴettude yimɓe. Ministeer oo naamndii WAAF so tawii Knight ina waawi yamireede kadi,[7] e, e lewru oktoobar 1941, o heɓi ɗaɓɓaande ummoraade e Mr Dickey, Sekereteer WAAC, ngam pentude terɗe konu weeyo ballitoowo rewɓe jooɗiiɗo to RAF Wythall—gardiiɗo diiwaan oo ko RAF milloon milloon) ummoraade Birmingham. O golliima e pecce ɗee e lewru Siilo e lewru Ut 1942,[8] o yoɓaama 100 gine ngam golle ɗee.[9] Nokku ballon hollitaama e koolol dumunna 1943 to Akademi Laamɗo, hono no Ruby Loftus ina ƴakka ŋoral Breech, pentol ngol Knight timmini jooni. Golle ɗee fof njaɓɓaama no feewi.[8] Haa hitaande 2026, natal ngal woni ko e suudu defte hare laamɗo.[1] == Fawnugo == Nokku Ballon ko nate nebam e dow canngaaki, fotde 102,5 e 127 santimeeteer (3,36 ft × 4,17 ft). Ina hollita udditgol ballon barrage to bannge rewo wuro Coventry. E nder distance hakkundeere ina waɗi mahaaɗe keewɗe bonɗe,[10] e feccere e mborosaaji Coventry kollitooji e caggal.[9] E nder yeeso pelle ɗiɗi ina ngolloo e udditde ballon. Fedde nde woni yeeso ndee—ina waɗi rewɓe tato e gorko gooto—ina ngondi e gardagol Jean Brydon, sarwiis debbo. Fedde ɗimmere ina hollira e bannge woɗɗuɗo ballon..{{sfn|"A Balloon Site, Coventry 1943". ''Dame Laura Knight''}}{{sfn|Speck|2014|p=130}}{{sfn|Wosk|2001|p=168}} E wiyde daartiyankooɓe naalankaagal biyeteeɗo Teresa Grimes, Judith Collins e Oriana Baddeley, A Balloon Site e In For Repairs "ko ko yowitii e golle, ko yowitii e golle, jokkondire e ƴellitgol golle ɗe fedde ndee waɗi ko huunde tiiɗnde e nder njuɓɓudi mum en".[13] == Teskorɗe e tuugnorgal == jdfov8x3gs3ifasl3cia3zn0otk2w48 161377 161375 2026-04-08T12:54:55Z Isa Oumar 9821 161377 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''A Balloon Site, Coventry''', Coventry ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Laura Knight ƴetti e hitaande 1942. Ina hollita fedde yimɓe – ko ɓuri heewde e mum en ko rewɓe – ina ngolloo ngam werlaade ballon barrage to yaasi wuro Coventry, wuro gollordu to Midlands ngo Almaañ yani e mum e lewru noowammbar 1940, nde ko ina tolnoo e 10 000 bommbo ɓuuɓɗo werlaa e wuro ngoo.{{sfn|"A Balloon Site, Coventry". ''Imperial War Museums''}}.{{sfn|"A Balloon Site, Coventry". ''Imperial War Museums''}}{{sfn|McGrory|2015|loc=Ch. 1}}{{sfn|Lambourne|2001|p=47}} Knight pentiino In for Repairs, ina hollita terɗe konu weeyo rewɓe (WAAF) ina peewna ballon barrage bonɗo, e fuɗɗoode hitaande 1942. Ministeer weeyo ina weltii heen no feewi haa ɓe naamndii mo yo o pentu WAAF e golle. Goomu wasiyaaji naalankooɓe wolde (WAAC) yamiri mo, o yoɓi 100 gine ngam golle ɗee, ɗe o waɗnoo e lewru sulyee e ut 1942. Nokku ballondiral hollitaama e koolol dabbunde Akademi Laamɗo 1943, wondude e Ruby Loftus Screwing a Breech943-).{{sfn|"A Balloon Site, Coventry". ''Imperial War Museums''}} == Ɓawo == Terɗe konu aeroportu balloowo rewɓe ina njirloo e ballon kite to nokku coftal ɓalli. Gila lewru marse 1939, Coventry ina reeni ballooji barrage ; wuro ngoo wonnoo ko nokku njulaagu, ina waɗi kadi usineeji diwooje e saraaji mum. Ballooji ɗii ina keewi hidrogen, ina mbaɗee e nokkuuji tabitɗi, walla ina njuɓɓinee ngam waɗde heen geɗe dillooje. Ɗe ndartinaa ko e kaɓirɗe njamndi ɗe doole bommbooji ɗii njippii e tooweeki ɓurtuki ko ɓe njiɗnoo. Ko noon bommbooji ɗii ustiri laaɓtude, kadi laanaaji diwooje ɗii ɓuri waawde dañde ko njiylotoɗen e leydi.[1][2][3] Reende ndee wonaano ko ŋakki, e, ñalnde 14 noowammbar 1940 Coventry wonnoo ko e njillu bommbooji Almaañ nde ko ina tolnoo e 10 000 bommbooji ɓuuɓɗi mberlaa e wuro ngoo. Gila lewru abriil 1941 rewɓe ina kuutoree ngam golloraade balle, ekipaaji rewɓe sappo e nayo lomtii worɓe sappo waɗnooɓe ɗum ko adii. == Tariya == E nder wolde adunaare ɗimmere laamu Angalteer sosi Goomu toppitiingu naalankooɓe wolde (WAAC) e gardagol Sir Kenneth Clark, gardinooɗo Galle ngenndiijo. Goomu nguu ko "waɗde doggol naalankooɓe waawɓe winndude hare ndee e nder leydi ndii e caggal leydi".[5] Gooto e yamiraaɓe e sahaaji keewɗi ko pentoowo Angalteer biyeteeɗo Laura Knight, pentoowo laamu Kanadaa e wolde adunaare adannde.[6] E fuɗɗoode hitaande 1942 o waɗii nataluuji nay ngam WAAF ; ko ɓuri joofde ko In for Repairs, holliroowo terɗe fedde toppitiinde konu weeyo rewɓe (WAAF) ina peewna ballon barrage bonɗo. Ministeer weeyo ina weltii e natal ngal e mbaawka mum wallitde e ƴettude yimɓe. Ministeer oo naamndii WAAF so tawii Knight ina waawi yamireede kadi,[7] e, e lewru oktoobar 1941, o heɓi ɗaɓɓaande ummoraade e Mr Dickey, Sekereteer WAAC, ngam pentude terɗe konu weeyo ballitoowo rewɓe jooɗiiɗo to RAF Wythall—gardiiɗo diiwaan oo ko RAF milloon milloon) ummoraade Birmingham. O golliima e pecce ɗee e lewru Siilo e lewru Ut 1942,[8] o yoɓaama 100 gine ngam golle ɗee.[9] Nokku ballon hollitaama e koolol dumunna 1943 to Akademi Laamɗo, hono no Ruby Loftus ina ƴakka ŋoral Breech, pentol ngol Knight timmini jooni. Golle ɗee fof njaɓɓaama no feewi.[8] Haa hitaande 2026, natal ngal woni ko e suudu defte hare laamɗo.[1] == Fawnugo == Nokku Ballon ko nate nebam e dow canngaaki, fotde 102,5 e 127 santimeeteer (3,36 ft × 4,17 ft). Ina hollita udditgol ballon barrage to bannge rewo wuro Coventry. E nder distance hakkundeere ina waɗi mahaaɗe keewɗe bonɗe,[10] e feccere e mborosaaji Coventry kollitooji e caggal.[9] E nder yeeso pelle ɗiɗi ina ngolloo e udditde ballon. Fedde nde woni yeeso ndee—ina waɗi rewɓe tato e gorko gooto—ina ngondi e gardagol Jean Brydon, sarwiis debbo. Fedde ɗimmere ina hollira e bannge woɗɗuɗo ballon..{{sfn|"A Balloon Site, Coventry 1943". ''Dame Laura Knight''}}{{sfn|Speck|2014|p=130}}{{sfn|Wosk|2001|p=168}} E wiyde daartiyankooɓe naalankaagal biyeteeɗo Teresa Grimes, Judith Collins e Oriana Baddeley, A Balloon Site e In For Repairs "ko ko yowitii e golle, ko yowitii e golle, jokkondire e ƴellitgol golle ɗe fedde ndee waɗi ko huunde tiiɗnde e nder njuɓɓudi mum en".[13] == Teskorɗe e tuugnorgal == bayvjcje2mhb2uhdt3bic6iv7rm61xg Colgate Far East Open 0 39182 161379 2026-04-08T12:58:24Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Colgate Far East Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1974, 1975 Golf Victoria to wuro wiyeteengo Melburn, to leydi Ostarali 1976, 1979 Golf e leydi Manila, leydi Filipiin 1977 Singapuur Duundeere leydi Singapuur 1978 Golf laamɗo biyeteeɗo Kuala Lumpur, to leydi Malesi Jaaltaaɓe Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1979 Silviya Bertolaksini 1978 Nansi Lopez 19..." 161379 wikitext text/x-wiki Colgate Far East Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1974, 1975 Golf Victoria to wuro wiyeteengo Melburn, to leydi Ostarali 1976, 1979 Golf e leydi Manila, leydi Filipiin 1977 Singapuur Duundeere leydi Singapuur 1978 Golf laamɗo biyeteeɗo Kuala Lumpur, to leydi Malesi Jaaltaaɓe Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1979 Silviya Bertolaksini 1978 Nansi Lopez 1977 Silviya Bertolaksini Koolaaɗo kuuɓal Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo 1976 Ami Alkot Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo Koolol rewɓe Fuɗnaange ɓadiiɗo Colgate 1975 Pat Bradley Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1974 Posto Sandra Tuugnorgal la9xbmg8psnby0j140xwpoyegkut8ne 161380 161379 2026-04-08T12:59:16Z Ilya Discuss 10103 161380 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Colgate Far East Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1974, 1975 Golf Victoria to wuro wiyeteengo Melburn, to leydi Ostarali 1976, 1979 Golf e leydi Manila, leydi Filipiin 1977 Singapuur Duundeere leydi Singapuur 1978 Golf laamɗo biyeteeɗo Kuala Lumpur, to leydi Malesi Jaaltaaɓe Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1979 Silviya Bertolaksini 1978 Nansi Lopez 1977 Silviya Bertolaksini Koolaaɗo kuuɓal Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo 1976 Ami Alkot Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo Koolol rewɓe Fuɗnaange ɓadiiɗo Colgate 1975 Pat Bradley Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1974 Posto Sandra Tuugnorgal szkfpp7uaty908b607avzpt7stuie8v 161381 161380 2026-04-08T13:01:00Z Ilya Discuss 10103 161381 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colgate Far East Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1974, 1975 Golf Victoria to wuro wiyeteengo Melburn, to leydi Ostarali 1976, 1979 Golf e leydi Manila, leydi Filipiin 1977 Singapuur Duundeere leydi Singapuur 1978 Golf laamɗo biyeteeɗo Kuala Lumpur, to leydi Malesi == Jaaltaaɓe == Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1979 Silviya Bertolaksini 1978 Nansi Lopez 1977 Silviya Bertolaksini Koolaaɗo kuuɓal Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo 1976 Ami Alkot Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo Koolol rewɓe Fuɗnaange ɓadiiɗo Colgate 1975 Pat Bradley Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1974 Posto Sandra Tuugnorgal 9r50oi67b51u36zeyaebgdimw2jvms5 161382 161381 2026-04-08T13:02:57Z Ilya Discuss 10103 161382 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colgate Far East Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975. == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1974, 1975 Golf Victoria to wuro wiyeteengo Melburn, to leydi Ostarali 1976, 1979 Golf e leydi Manila, leydi Filipiin 1977 Singapuur Duundeere leydi Singapuur 1978 Golf laamɗo biyeteeɗo Kuala Lumpur, to leydi Malesi == Jaaltaaɓe == Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1979 Silviya Bertolaksini 1978 Nansi Lopez 1977 Silviya Bertolaksini Koolaaɗo kuuɓal Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo 1976 Ami Alkot Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo Koolol rewɓe Fuɗnaange ɓadiiɗo Colgate 1975 Pat Bradley Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1974 Posto Sandra == Tuugnorgal == 08gby2teb2ds1fs9rni11edk0cgsq15 161383 161382 2026-04-08T13:04:00Z Ilya Discuss 10103 161383 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Colgate Far East Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1974 haa 1979. Ko kewu mo laawɗinaaka e hitaande 1974 e 1975.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1974, 1975 Golf Victoria to wuro wiyeteengo Melburn, to leydi Ostarali 1976, 1979 Golf e leydi Manila, leydi Filipiin 1977 Singapuur Duundeere leydi Singapuur 1978 Golf laamɗo biyeteeɗo Kuala Lumpur, to leydi Malesi == Jaaltaaɓe == Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1979 Silviya Bertolaksini 1978 Nansi Lopez 1977 Silviya Bertolaksini Koolaaɗo kuuɓal Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo 1976 Ami Alkot Ko kewu mo wonaa laawɗuɗo Koolol rewɓe Fuɗnaange ɓadiiɗo Colgate 1975 Pat Bradley Colgate Fuɗnaange ɓadiiɗo Udditaa 1974 Posto Sandra == Tuugnorgal == 3w9dsr857n14m2k8dc08qlb9vvd9ast The Babylonian Marriage Market 0 39183 161384 2026-04-08T13:05:15Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Babylonian Marriage Market''' ɗe pentoowo Angalteer biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1875. Ina hollita heen dingiral ummoraade e daartol Herodotus, sukaaɓe rewɓe ina njula ngam dewgal e nokku biyeteeɗo e oon sahaa Baabilon walla Asiri. Nde heɓi hakkille ko nde hollirta rewɓe e mbaydi ɓuuɓndi. Kuutoragol Long e detal daartol ngam waɗde nate ɗee ina njiɗi, kono ina njiyloo no feewi.[1] Golle ɗee ko Thomas Holloway soodi ɗe e hitaande 1882, ko Roya..." 161384 wikitext text/x-wiki '''The Babylonian Marriage Market''' ɗe pentoowo Angalteer biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1875. Ina hollita heen dingiral ummoraade e daartol Herodotus, sukaaɓe rewɓe ina njula ngam dewgal e nokku biyeteeɗo e oon sahaa Baabilon walla Asiri. Nde heɓi hakkille ko nde hollirta rewɓe e mbaydi ɓuuɓndi. Kuutoragol Long e detal daartol ngam waɗde nate ɗee ina njiɗi, kono ina njiyloo no feewi.[1] Golle ɗee ko Thomas Holloway soodi ɗe e hitaande 1882, ko Royal Holloway jeyi ɗe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. == Baɗte naalanke == Edwin Long ko pentoowo nate[2] mo neɗɗo jom hakkille no feewi, mo ƴattotoo ko feeñde e yimɓe e jaayndeeji.[3][4][5] O teskaama ko o pentuɗo nate mawɗe ɓurɗe kala banndiraaɓe makko ummoriiɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy of Arts.[3] Long ina teskini e geɗe pinal, yimɓe e binndanɗe daartol ngam fannu mum ; Taariihaaji Herodotus ɗon ilna Luumo Dewgal Baabilon.[3] Sketches makko e nguurndam Espaañ e nder dille makko to Espaañ[3] njaɓɓaama no feewi e yimɓe naalankaagal e jannguɓe e oon sahaa.[3] Ɗum ɓeydi heen darnde makko e nder renndo.[3] Ɓeydagol teddungal wallitii sosde Long e nder Akademi Naalankaagal Laamɗo Angalteer.[3] Nde golle makko e ƴellitaare makko ɓeydii, Lugge dewgal Babilon hollitaama to Akademi Laamɗo, yeeyetee ko 6 605 pound,[3][6] ko coggu ɓurngu mawnude ngu nate jamaanu meeɗaa yeeyde e oon sahaa.[3][6] Ndee ɗoo nafoore kam e nafoore makko tiiɗnde e daartol Misra addani mo ɓeydaade yahde haa arti noon e Misra e duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii.[3] Long suɓaama ngam wonde jannginoowo laamɗo e hitaande 1876 e hitaande 1881.[2] Ko woni daartol == Dillere rewɓe == Ford Madox Brown, Koyngal Sardanapalus, yeru jamaanu e ko yowitii e geɗe Baabilon/Asiriyankooɓe e nder pentugol Edwin Long ina sikka ko kañum miijotoo nate ɗee ngam jaabaade sosde sariyaaji kesi jowitiiɗi e jeyi rewɓe e dille suɓngooji rewɓe jokkuɗe.[7] Sariya jawdi rewɓe dewbo 1870 hokki rewɓe hakke jogaade jawdi hay so ɓe resndaama.[8] Ɗuum ina sikkaa ko huunde maantiniinde no feewi sabu ko adii sariya jeyi debbo dewbo ina rokketee ɗoon e ɗoon gorko.[9] Holloway College teskiima wonde, so tawii ndeeɗoo sariya ko ɓamtaare mawnde e sariya gadano oo, rewɓe heewɓe ina keddii e luulndaade, ina ɗaɓɓa peewnugol ɓurngol mawnude.[10] Feññinde heɗotooɓe e geɗe Asiri/Baabilon e golle naalankaagal Bohrer, gardiiɗo daartol naalankaagal e arkewolosi hollitii wonde Lugge dewgal Baabilon ko huunde teskinnde e kuutoragol Long e aadaaji pentugol Hirnaange e miijooji Fuɗnaange.[11] Heɗtiiɓe naalankooɓe Engele en e oon sahaa ina njiyloo ko fayti e geɗe Babilon / Asiriyankooje e sahaaji keewɗi ko adii ɗuum.[12] == Natal ngal == Kabaaru pentugol Natal Luumo Dewgal Baabilon ina waɗi 172,6 cm toowɗo e 304,6 cm njaajeendi.[13] Nebam e dow canvas woni ko huutortee.[13] Nde pentiraa ko e mbaadi wakilaare, anndiraande Realism.[14] Realism ko sifaa pentugol ɓurngol lollude e jamaanu Victoria, ngol jaɓɓaama no feewi e yimɓe naalankaagal.[15][16]: 153 Duunde naalankaagal Victoria, e akademi naalankaagal Engele ina joginoo realism ko naalankaagal toowngal.[16]: 167 Detail ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon, holliroowo soodgol jommbaajo gadano oo. Yeeso makko ina suuɗii e yimɓe nate ɗee. Detail ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon, jommbaajo gadano ina sudda yeeso mum. == Limtol == Ko adii natal ngal ina waɗi doggol rewɓe Baabilonnaaɓe jooɗiiɓe ina njiyloo yimɓe natal ngal.[11] Ɓeen rewɓe ko jommbaajo debbo ina ɗaminii soodde e dow ŋoral kaaƴe daneeje gonɗe e ŋoral hakkunde natal ngal.[11] E dow ndeeɗoo pedestal jommbaajo gadano oo ina soodee jooni ; o hollirtee ko debbo goɗɗo ɓurɗo ɓaleede ngam soodde mo.[17] To bannge nano maɓɓe ina darii soodoowo, ina hollira debbo oo ngam yeeyde.[18] E nder natal ngal, jamaanu wor6e ina moofti ina 6eydoo bidsee e rew6e 6ee.[10][19] Jamaanu nguu ina hollira worɓe nannduɓe e ummoriiɓe e toɓɓe jawdi ceertuɗe e denndaangal geɗe ceertuɗe, eɓe ñaama e mbaydiiji golle ceertuɗe.[19] Bohrer teskiima wonde kewu nguu e ko woni e dow mum koo, ko waylude rewɓe wonta marsandiis rewrude e peeje yeeyirde nokkuuji luumooji.[11] == Setting oo == Bohrer hollitii wonde Long miijiima e penti nokku yeeyirde oo ngam nanndude e galle yeeyirde e teeminannde 19ɓiire.[18] Bohrer hollitii wonde e waɗde ɗum Long waɗii humpito yiyde nate ɗee ko ɓuri tiiɗde e yiyoowo Victoria hannde oo.[18] Shireen Huda ina haɓa e miijo wonde Long ina anniya hollirde galle yeeyirde hannde,[19] ko ɓuri heewde e mum ko nokku yeeyirde mo Christie's huutortoo to London.[19] Huda hollitii wonde Long pentiino jom suudu lolluɗo biyeteeɗo Thomas Woods, hono jikku jom suudu e nder golle ɗee.[19] Heɗtiiɓe naalankaagal Engele e hitaande 1875 ina mbiya wonde Bohrer ina anndi nokkuuji Babilon/Asiriyankooɓe.[20] Ina wiyee wonde Long ina hawra Baabilon e Asiri, ina sosa nokku fuɗnaange jillondirɗo.[20] == Komposition == Detail teeŋtinoowo linear composite jommbaajo Ndeeɗoo palet colour ina teeŋtina tonngooɗe core warm kuutorteeɗe e nate ɗee Ko Long holliti e suɓaade binndol ngol laaɓaani, sibu e nder binndol ngol ina waɗi miijooji luurondirɗi e luurondirɗi.[11][21][3][19] Tiitoonde mawnde ndee luural ko ceertugol binndol Long so en ƴeewtindiima e firo Rawlinson e Herodotus,[22][23] tolno jaŋde firo e sahaa pentugol.[24] Imogen Hart hollitii wonde Herodotus ina siftina kewu nguu e nder ɓernde wuro, wonaa galle njulaagu, worɓe wuro ngoo ina ndarii e taarik ina taaroo rewɓe ɓee, wonaa e doggol.[25] O ɓeydi heen teskaade wonde nate Long ɗee noon, ina mbaɗee e nder galle siftorde galle njulaagu jamaanu, worɓe ɓee ina kawra e liggey, wonaa e cirkel. Bohrer ina siftina ndee feere firo Herodotus e ndimaagu naalankaagal Long e hoore mum walla miijaade fabbo oo,[11] e anniya mum ko ittude ko woni e Herodotus koo ngam ɓurde welde e heɗotooɓe makko e hitaande 1875. Hart ina siftina ngool ceergal e Herodotus ko e jaŋngugol Long e yiɗde mum e firo George Swayne e firo mum e Herodotus,[25][26] ina waɗi ngool njuɓɓudi lineer e njuɓɓudi potndi e jommbaajo debbo no Long holliri nii.[26] Graphic hollitii yiɗde Long e ko Swayne winndi e Herodotus.[3] Ina wiyee wonde Long suɓii ngool laawol binndol sabu ngol ɓuri moƴƴude ko yuɓɓinde rewɓe (jommbaajo) e kaalis toɓɓere, Hart ina wiya wonde yuɓɓo lineer ɓuri nanndude e tolno limoore waylotooɗo jommbaajo oo e limooje.[27] O holliti wonde huunde mawnde e nate ɗee ko Long's faandaare mum ko suuɗde yeeso rewɓe ɓurɓe bonde e ɓurɓe ŋarɗude.[27] E waɗde ɗum Long ina wiyee ngam ƴeewtaade caɗeele filosof caɗeele walla waasde rokkude nafoore paandaale e ŋarɗugol.[28][18][27] Long faamnaama ngam hollirde wonde geɗe ɓurɗe ŋarɗude e bonde ina luggiɗi e neɗɗo.[27] Suɓngo ɓeydaango ngam rewɓe ɓee njooɗii e tolno potɗo, teskaama ngam tabitinde potal lineer baɗngal batte, wonaa hierarchie ; Hart hollitii wonde ngool sifaa joɗnde rewɓe ko huunde tiiɗnde ngam faamde ko Long haali e njuɓɓudi Baabilon.[27] Jom suudu gadano oo ina fadi haa woɗɗitoo ƴeewoowo oo e nder detal, e nder ɗuum ƴeewoowo oo waawaa yiyde yeeso mum, kono ina waawi yiyde potal lineer jooɗorde jom suudu oo. == Jeyi == Natal ngal ina jokki hannde e nder galle natal Royal Holloway, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, Jaɓɓugo Sappinol Luumo dewgal Baabilon fuɗɗii hollireede ko e koolol hitaande kala to Akademi Laamɗo e hitaande 1875.[3] Caggal ɗuum nde soodaa ko Thomas Holloway, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Holloway to Londres e hitaande 1882.[10] Natal ngal waɗii yeewtere mum adannde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy e hitaande 1875, ɗo ngal dañi jamaanu mawngu, ngal heɓi weltaare mawnde.[29] John Ruskin, ganndo naalankaagal, yetti natal ngal, o hollitii nanondiral hakkunde haala maggal e golle dewgal Oropnaaɓe hannde, ɗe Ruskin miijii kadi ko ɗe njoɓdi e ko aldaa e jikku.[30] Ina teskaa wonde heɗotooɓe e oon sahaa ina njoginoo ɗaɗi e geɗe fuɗnaange eksootik e daartol.[31] Golle ɗee kolliraama e nder laylaytol pentiirngol kaŋŋe.[32] Kaɓirgal ngal ina waɗi binndi limooje Roomnaaɓe, kala limoore ina waɗi cirkel ngel ina woni les kala limre jommbaajo e nder nate ɗee.[32] Ɗee limooje ina cikkatnoo ko hollirta darnde kala jom suudu.[32] Luumo Dewgal Baabilon teeŋtinoowo Gaze Teeŋtinoowo ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon e dekoraasiyoŋ e dow pedestal hakkundeejo Hayre ŋeñɗi e junngo, nde diidi mum kuutortenoo ngam waɗde friise dekoraasiyoŋ e dow laylaytol hakkundeewol ngol. Musiyum Biritaan.[33] Yi'ugo luumo dewgal Baabilon nder janngirde Royal Holloway nder hitaande 1925 == Lefol jokkingol == Joom en nate ɗee hannde, The Royal Holloway College, ina teskii no nate ɗee ngoniri maande e yeewtere ngam hakkeeji rewɓe e nder kitaale 1870.[10] Lugge dewgal Baabilon teskaama ina resondira e rewɓe e kitaale 1870, e nder lewru dille suɓngooji rewɓe.[14] Natal ngal ina miijanoo haa jooni wonde ko maande teskinnde e ndee faandaare potal rewɓe e worɓe.[10] Filmo muñal Intolerance (1916) ina waɗi dingiral hojomaaji jeeɗiɗi e feccere ɓadtiiɗi tuugniiɗi e ngalɗoo natal,[34][35] kadi ngal sosaa ko e doggol daartol e nder The Marriage Market (1923). Nafoore kaalis Luumo dewgal Babilon ina sikkaa jaɓɓaama no feewi to bannge ngalu, ina sooda e oon sahaa £6,605.[3][17] Jaɓɓugol daartol golle ɗee Ɓeen ƴeewooɓe naalankaagal e oon sahaa naamnaaki hakkille Long e detal arkewolosi, e oon sahaa, ɓe ɓuri yiɗde ko limooje e daartol kewngol e nder nokku hee.[36] Jaayndiyankooɓe naalankaagal e oon sahaa ina teskaa ina njiyloo daartol ɓooyngol.[37] Media e sahaa kollirgol applauded Long's jogaago taariiha detal nder kuugal ngal.[11] Teskaama nde natal ngal hollitaama e fuɗɗoode, maanaa maggal ina laaɓi,[17] tawa alaa ko laaɓti heen so wonaa jaɓde walla salaade e diine Baabilon.[36] Bohrer hollitii wonde natal ngal ina yaaji e renndo ngoo, sibu toɓɓere maggal ko waylude rewɓe e kaalis paayodinɗo, e nder mbayliigu politik ɓurngu yaajde ko fayti e rewɓe waawde jogaade leydi e kaalis mum en.[20] Sander Gilman, ganndo ko faati e renndo, hollitii wonde nate ɗee ina kollita no pinal Oropnaaɓe e teeminannde 19ɓiire naatniri miijo rewɓe e ŋarɗugol, tawa ina seerti e njiyaagu.[17] O hollitii wonde ko rewɓe ɓee peewniri ŋarɗugol ina nanndi no feewi e sifaaji mum en njiyaagu, gila e ɓurɓe welde jogiiɓe ɓalli laaɓtuɗi e sifaaji Oropnaaɓe, tawi ɓurɓe famɗude ŋarɗugol ina njogii ɓalli ɓurɗi ɓallaade e sifaaji ɓurɗi laaɓtude, ko ɗum seede ɗeen ñaawooje njiyaagu ndernderiije.[17] Jaayɗe e oon sahaa ina nganndi wonde golle ɗee ngonaa tan ko fenaande, kono ko yiɗde waɗde heen miijo teeŋtungo e ngonka rewɓe e jamaanu Victoria.[37] Natal ngal teskaama ngam heɓde teddungal renndo ɓurngal yaajde, firo maggal e dow laawol dewgal ngal ina resondira e yimɓe ɓurɓe yaajde.[38] Versions satiriques e nate ɗee peewniraa ko e saaktude, yeru karton 1876 yaltuɗo e deftere Punch Pocket Book, holliroowo Mr Punch, jikku kartoŋaaji komik lolluɗo e oon sahaa, ina sooda ngam yeeyde sukaaɓe rewɓe e jikkuuji komik goɗɗi.[38][39] Annduɓe ina teskii wonde golle ɗee, e nder njuɓɓudi renndoyankoori politik, addani ɓe ɓeydaade waylude politik e yeewtere ko fayti e hakkeeji rewɓe e jogaade jawdi, jawdi e kaalis.[10] == Batte e iwdi == Long teskiima wonde o muñanii golle John Phillip, mo Long wonnoo jannginoowo mum e jannginoowo mum.[2] Pentoowo Engeleejo ganndiraaɗo, teddinaaɗo no feewi, mo hono Long holliri nataluuji keewɗi e nguurndam Espaañ.[40] Natal ngal ummorii ko e yeewtere e nder Histories nde Herodotus winndi,[41] e naalanke oo ƴetti yoga e nataluuji ummoraade e geɗe Asiriyankooje e nder suudu defte Biritaan.[42] Koolol ngol kadi ina jogii batte e soodgol pentiir Victoria.[43] Graphic notes Long's inspiration duumotooɗo ummoriiɗo e miijooji e kewuuji ummoraade e daartol ɓooyngol, haa teeŋti e ɗi Herodotus sifotoo.[44] Bohrer teskiima no Long, so tawii ko e anniya walla e anniya, naatniri tiitoonde yi’annde e gite e nder The Babylonian Marriage Market, tiitooɗe ɗe ceerti e nder nate hirnaange puɗɗaaɗe e Nguurndam Baabilon, ndee tiitoonde ina teskaa e annotaasiyoŋ golle laaɓtuɗe e gaze1. Bohrer hollitii wonde naalankooɓe gollotooɓe e oon sahaa, ko wayi no Ford e Long, kuutoriima geɗe Babilon/Asiriyankooje ɗe ɓe keɓi ko hesɗi, wonaa ngam ƴellitde nokkuuji Babilon tiiɗɗi, kono ko ngam ƴellitde miijo.[11] No naalankooɓe ɓee teskiraa e huutoraade geɗe ɗee ngam ɓamtude e sosde detal ɓurngal mawnude e nder miijooji maɓɓe ko fayti e ko Baabilon waawi wonde.[11] Bohrer's hollitii wonde woodde tile style floor teeminannde sappo e jeenay, e nder Koyngal Sardanapalus (ƴeew dow) ko yeru e ɗuum.[11] Bohrer hollitii ɗum ko no kuutorɗe mahdi Assiriyankooɓe/Baabilonnaaɓe ɓooyɓe e karallaagal mum en njaɓataano ngalɗoo ɗanngal tiled ina waawi diisneede walla feewneede.[45] Natal ngal ina waɗi diidi keewɗi ganndaaɗi e geɗe ɓooyɗe. Motif hayre ŋeñɗi e junngo, ina gasa tawa ko iwdi Elamite, tawaande e nder desorɗe fonndasiyoŋ laamɗo Sumeriyanke biyeteeɗo A'annepada (hedde 2500 ko adii jibineede Iisaa), huutoraama kadi e fawaade e paabi daneeji to hakkunde nate ɗee.[33] == Ƴeew kadi == * John Filip * Laamɗo debbo biyeteeɗo Ester (Golle Edwin Long) == Tuugnorgal == 0o1no4mkjczmtx0j2v5xlqu5tl3f122 161386 161384 2026-04-08T13:12:41Z Isa Oumar 9821 161386 wikitext text/x-wiki '''The Babylonian Marriage Market''' ɗe pentoowo Angalteer biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1875. Ina hollita heen dingiral ummoraade e daartol Herodotus, sukaaɓe rewɓe ina njula ngam dewgal e nokku biyeteeɗo e oon sahaa Baabilon walla Asiri. Nde heɓi hakkille ko nde hollirta rewɓe e mbaydi ɓuuɓndi. Kuutoragol Long e detal daartol ngam waɗde nate ɗee ina njiɗi, kono ina njiyloo no feewi.Golle ɗee ko Thomas Holloway soodi ɗe e hitaande 1882, ko Royal Holloway jeyi ɗe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres.<ref name="Collections Online British Museum3">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref><ref name="Collections Online British Museum4">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref> == Baɗte naalanke == Edwin Long ko pentoowo nate[2] mo neɗɗo jom hakkille no feewi, mo ƴattotoo ko feeñde e yimɓe e jaayndeeji.<ref name="Painters in their Studios">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref>Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 104</ref><ref name=":4">Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 87</ref> O teskaama ko o pentuɗo nate mawɗe ɓurɗe kala banndiraaɓe makko ummoriiɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy of Arts.[3] Long ina teskini e geɗe pinal, yimɓe e binndanɗe daartol ngam fannu mum ; Taariihaaji Herodotus ɗon ilna Luumo Dewgal Baabilon.[3] Sketches makko e nguurndam Espaañ e nder dille makko to Espaañ<ref name="Bohrer 351">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref>njaɓɓaama no feewi e yimɓe naalankaagal e jannguɓe e oon sahaa.[3] Ɗum ɓeydi heen darnde makko e nder renndo.[3] Ɓeydagol teddungal wallitii sosde Long e nder Akademi Naalankaagal Laamɗo Angalteer.<ref name="Painters in their Studios5">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":33">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> Nde golle makko e ƴellitaare makko ɓeydii, Lugge dewgal Babilon hollitaama to Akademi Laamɗo, yeeyetee ko 6 605 pound,[3][6] ko coggu ɓurngu mawnude ngu nate jamaanu meeɗaa yeeyde e oon sahaa.[3][6] Ndee ɗoo nafoore kam e nafoore makko tiiɗnde e daartol Misra addani mo ɓeydaade yahde haa arti noon e Misra e duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii.[3] Long suɓaama ngam wonde jannginoowo laamɗo e hitaande 1876 e hitaande 1881.,<ref name="Painters in their Studios4">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":32">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> Ko woni daartol == Dillere rewɓe == Ford Madox Brown, Koyngal Sardanapalus, yeru jamaanu e ko yowitii e geɗe Baabilon/Asiriyankooɓe e nder pentugol Edwin Long ina sikka ko kañum miijotoo nate ɗee ngam jaabaade sosde sariyaaji kesi jowitiiɗi e jeyi rewɓe e dille suɓngooji rewɓe jokkuɗe.[7] Sariya jawdi rewɓe dewbo 1870 hokki rewɓe hakke jogaade jawdi hay so ɓe resndaama.[8] Ɗuum ina sikkaa ko huunde maantiniinde no feewi sabu ko adii sariya jeyi debbo dewbo ina rokketee ɗoon e ɗoon gorko.[9] Holloway College teskiima wonde, so tawii ndeeɗoo sariya ko ɓamtaare mawnde e sariya gadano oo, rewɓe heewɓe ina keddii e luulndaade, ina ɗaɓɓa peewnugol ɓurngol mawnude.<ref name="Bohrer 3512">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref> Feññinde heɗotooɓe e geɗe Asiri/Baabilon e golle naalankaagal Bohrer, gardiiɗo daartol naalankaagal e arkewolosi hollitii wonde Lugge dewgal Baabilon ko huunde teskinnde e kuutoragol Long e aadaaji pentugol Hirnaange e miijooji Fuɗnaange.[11] Heɗtiiɓe naalankooɓe Engele en e oon sahaa ina njiyloo ko fayti e geɗe Babilon / Asiriyankooje e sahaaji keewɗi ko adii ɗuum.,<ref name="Painters in their Studios3">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":3">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> == Natal ngal == Kabaaru pentugol Natal Luumo Dewgal Baabilon ina waɗi 172,6 cm toowɗo e 304,6 cm njaajeendi.[13] Nebam e dow canvas woni ko huutortee.<ref name="Painters in their Studios6">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":34">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> Nde pentiraa ko e mbaadi wakilaare, anndiraande Realism.[14] Realism ko sifaa pentugol ɓurngol lollude e jamaanu Victoria, ngol jaɓɓaama no feewi e yimɓe naalankaagal.[15][16]: 153 Duunde naalankaagal Victoria, e akademi naalankaagal Engele ina joginoo realism ko naalankaagal toowngal.[16]: 167 Detail ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon, holliroowo soodgol jommbaajo gadano oo. Yeeso makko ina suuɗii e yimɓe nate ɗee. Detail ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon, jommbaajo gadano ina sudda yeeso mum.<ref name="Painters in their Studios2">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref>Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 104</ref><ref name=":42">Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 87</ref> == Limtol == Ko adii natal ngal ina waɗi doggol rewɓe Baabilonnaaɓe jooɗiiɓe ina njiyloo yimɓe natal ngal.[11] Ɓeen rewɓe ko jommbaajo debbo ina ɗaminii soodde e dow ŋoral kaaƴe daneeje gonɗe e ŋoral hakkunde natal ngal.[11] E dow ndeeɗoo pedestal jommbaajo gadano oo ina soodee jooni ; o hollirtee ko debbo goɗɗo ɓurɗo ɓaleede ngam soodde mo.[17] To bannge nano maɓɓe ina darii soodoowo, ina hollira debbo oo ngam yeeyde.[18] E nder natal ngal, jamaanu wor6e ina moofti ina 6eydoo bidsee e rew6e 6ee.[10][19] Jamaanu nguu ina hollira worɓe nannduɓe e ummoriiɓe e toɓɓe jawdi ceertuɗe e denndaangal geɗe ceertuɗe, eɓe ñaama e mbaydiiji golle ceertuɗe.[19] Bohrer teskiima wonde kewu nguu e ko woni e dow mum koo, ko waylude rewɓe wonta marsandiis rewrude e peeje yeeyirde nokkuuji luumooji.<ref name="Collections Online British Museum">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref><ref name="Collections Online British Museum2">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref> == Setting oo == Bohrer hollitii wonde Long miijiima e penti nokku yeeyirde oo ngam nanndude e galle yeeyirde e teeminannde 19ɓiire.[18] Bohrer hollitii wonde e waɗde ɗum Long waɗii humpito yiyde nate ɗee ko ɓuri tiiɗde e yiyoowo Victoria hannde oo.[18] Shireen Huda ina haɓa e miijo wonde Long ina anniya hollirde galle yeeyirde hannde,[19] ko ɓuri heewde e mum ko nokku yeeyirde mo Christie's huutortoo to London.<ref name="Bohrer 3513">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref>Huda hollitii wonde Long pentiino jom suudu lolluɗo biyeteeɗo Thomas Woods, hono jikku jom suudu e nder golle ɗee.[19] Heɗtiiɓe naalankaagal Engele e hitaande 1875 ina mbiya wonde Bohrer ina anndi nokkuuji Babilon/Asiriyankooɓe.[20] Ina wiyee wonde Long ina hawra Baabilon e Asiri, ina sosa nokku fuɗnaange jillondirɗo.[20] == Komposition == Detail teeŋtinoowo linear composite jommbaajo Ndeeɗoo palet colour ina teeŋtina tonngooɗe core warm kuutorteeɗe e nate ɗee Ko Long holliti e suɓaade binndol ngol laaɓaani, sibu e nder binndol ngol ina waɗi miijooji luurondirɗi e luurondirɗi.[<ref name="Bohrer 3516">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref><ref>Hart, Imogen (2012). "The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market". ''Art History'' 35(1): 87–95.</ref><ref name="Painters in their Studios7">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name="Huda 19">Shireen Huda (2008). "The Major London Auction Houses". In ''Pedigree and Panache''. ANU Press. p. 19.</ref>Tiitoonde mawnde ndee luural ko ceertugol binndol Long so en ƴeewtindiima e firo Rawlinson e Herodotus,[22][23] tolno jaŋde firo e sahaa pentugol.[24] Imogen Hart hollitii wonde Herodotus ina siftina kewu nguu e nder ɓernde wuro, wonaa galle njulaagu, worɓe wuro ngoo ina ndarii e taarik ina taaroo rewɓe ɓee, wonaa e doggol.[25] O ɓeydi heen teskaade wonde nate Long ɗee noon, ina mbaɗee e nder galle siftorde galle njulaagu jamaanu, worɓe ɓee ina kawra e liggey, wonaa e cirkel. Bohrer ina siftina ndee feere firo Herodotus e ndimaagu naalankaagal Long e hoore mum walla miijaade fabbo oo,[11] e anniya mum ko ittude ko woni e Herodotus koo ngam ɓurde welde e heɗotooɓe makko e hitaande 1875. Hart ina siftina ngool ceergal e Herodotus ko e jaŋngugol Long e yiɗde mum e firo George Swayne e firo mum e Herodotus,[25][26] ina waɗi ngool njuɓɓudi lineer e njuɓɓudi potndi e jommbaajo debbo no Long holliri nii.[26] Graphic hollitii yiɗde Long e ko Swayne winndi e Herodotus.[3] Ina wiyee wonde Long suɓii ngool laawol binndol sabu ngol ɓuri moƴƴude ko yuɓɓinde rewɓe (jommbaajo) e kaalis toɓɓere, Hart ina wiya wonde yuɓɓo lineer ɓuri nanndude e tolno limoore waylotooɗo jommbaajo oo e limooje.[27] O holliti wonde huunde mawnde e nate ɗee ko Long's faandaare mum ko suuɗde yeeso rewɓe ɓurɓe bonde e ɓurɓe ŋarɗude.[27] E waɗde ɗum Long ina wiyee ngam ƴeewtaade caɗeele filosof caɗeele walla waasde rokkude nafoore paandaale e ŋarɗugol.<ref>[[Zainab Bahrani|Bahrani, Zainab]]. ''Women of Babylon: Gender and Representation in Mesopotamia''. London: Routledge, 2001, 70</ref><ref name="Bohrer 352">Bohrer, "Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France", p. 352</ref><ref name="Hart 90">Hart, *The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 90</ref> Long faamnaama ngam hollirde wonde geɗe ɓurɗe ŋarɗude e bonde ina luggiɗi e neɗɗo.[27] Suɓngo ɓeydaango ngam rewɓe ɓee njooɗii e tolno potɗo, teskaama ngam tabitinde potal lineer baɗngal batte, wonaa hierarchie ; Hart hollitii wonde ngool sifaa joɗnde rewɓe ko huunde tiiɗnde ngam faamde ko Long haali e njuɓɓudi Baabilon.[27] Jom suudu gadano oo ina fadi haa woɗɗitoo ƴeewoowo oo e nder detal, e nder ɗuum ƴeewoowo oo waawaa yiyde yeeso mum, kono ina waawi yiyde potal lineer jooɗorde jom suudu oo.<ref name="Bohrer 3514">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref><ref name="Bohrer 3515">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref> == Jeyi == Natal ngal ina jokki hannde e nder galle natal Royal Holloway, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, Jaɓɓugo Sappinol Luumo dewgal Baabilon fuɗɗii hollireede ko e koolol hitaande kala to Akademi Laamɗo e hitaande 1875.[3] Caggal ɗuum nde soodaa ko Thomas Holloway, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Holloway to Londres e hitaande 1882.[10] Natal ngal waɗii yeewtere mum adannde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy e hitaande 1875, ɗo ngal dañi jamaanu mawngu, ngal heɓi weltaare mawnde.[29] John Ruskin, ganndo naalankaagal, yetti natal ngal, o hollitii nanondiral hakkunde haala maggal e golle dewgal Oropnaaɓe hannde, ɗe Ruskin miijii kadi ko ɗe njoɓdi e ko aldaa e jikku.[30] Ina teskaa wonde heɗotooɓe e oon sahaa ina njoginoo ɗaɗi e geɗe fuɗnaange eksootik e daartol.[31] Golle ɗee kolliraama e nder laylaytol pentiirngol kaŋŋe.[32] Kaɓirgal ngal ina waɗi binndi limooje Roomnaaɓe, kala limoore ina waɗi cirkel ngel ina woni les kala limre jommbaajo e nder nate ɗee.[32] Ɗee limooje ina cikkatnoo ko hollirta darnde kala jom suudu.[32] * Luumo Dewgal Baabilon teeŋtinoowo Gaze * Teeŋtinoowo ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon e dekoraasiyoŋ e dow pedestal hakkundeejo * Hayre ŋeñɗi e junngo, nde diidi mum kuutortenoo ngam waɗde friise dekoraasiyoŋ e dow laylaytol hakkundeewol ngol. Musiyum Biritaan. * Yi'ugo luumo dewgal Baabilon nder janngirde Royal Holloway nder hitaande 1925 == Lefol jokkingol == Joom en nate ɗee hannde, The Royal Holloway College, ina teskii no nate ɗee ngoniri maande e yeewtere ngam hakkeeji rewɓe e nder kitaale 1870.[10] Lugge dewgal Baabilon teskaama ina resondira e rewɓe e kitaale 1870, e nder lewru dille suɓngooji rewɓe.[14] Natal ngal ina miijanoo haa jooni wonde ko maande teskinnde e ndee faandaare potal rewɓe e worɓe.[10] Filmo muñal Intolerance (1916) ina waɗi dingiral hojomaaji jeeɗiɗi e feccere ɓadtiiɗi tuugniiɗi e ngalɗoo natal,<ref>[[Zainab Bahrani|Bahrani, Zainab]]. ''Women of Babylon: Gender and Representation in Mesopotamia''. London: Routledge, 2001, 70</ref><ref name="Bohrer 3523">Bohrer, "Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France", p. 352</ref><ref name="Hart 903">Hart, *The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 90</ref>kadi ngal sosaa ko e doggol daartol e nder The Marriage Market (1923). == Nafoore kaalis == Luumo dewgal Babilon ina sikkaa jaɓɓaama no feewi to bannge ngalu, ina sooda e oon sahaa £6,605.<ref>[[Zainab Bahrani|Bahrani, Zainab]]. ''Women of Babylon: Gender and Representation in Mesopotamia''. London: Routledge, 2001, 70</ref><ref name="Bohrer 3522">Bohrer, "Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France", p. 352</ref><ref name="Hart 902">Hart, *The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 90</ref> Jaɓɓugol daartol golle ɗee Ɓeen ƴeewooɓe naalankaagal e oon sahaa naamnaaki hakkille Long e detal arkewolosi, e oon sahaa, ɓe ɓuri yiɗde ko limooje e daartol kewngol e nder nokku hee.[36] Jaayndiyankooɓe naalankaagal e oon sahaa ina teskaa ina njiyloo daartol ɓooyngol.[37] Media e sahaa kollirgol applauded Long's jogaago taariiha detal nder kuugal ngal.[11] Teskaama nde natal ngal hollitaama e fuɗɗoode, maanaa maggal ina laaɓi,[17] tawa alaa ko laaɓti heen so wonaa jaɓde walla salaade e diine Baabilon.[36] Bohrer hollitii wonde natal ngal ina yaaji e renndo ngoo, sibu toɓɓere maggal ko waylude rewɓe e kaalis paayodinɗo, e nder mbayliigu politik ɓurngu yaajde ko fayti e rewɓe waawde jogaade leydi e kaalis mum en.[20] Sander Gilman, ganndo ko faati e renndo, hollitii wonde nate ɗee ina kollita no pinal Oropnaaɓe e teeminannde 19ɓiire naatniri miijo rewɓe e ŋarɗugol, tawa ina seerti e njiyaagu.[17] O hollitii wonde ko rewɓe ɓee peewniri ŋarɗugol ina nanndi no feewi e sifaaji mum en njiyaagu, gila e ɓurɓe welde jogiiɓe ɓalli laaɓtuɗi e sifaaji Oropnaaɓe, tawi ɓurɓe famɗude ŋarɗugol ina njogii ɓalli ɓurɗi ɓallaade e sifaaji ɓurɗi laaɓtude, ko ɗum seede ɗeen ñaawooje njiyaagu ndernderiije.[17] Jaayɗe e oon sahaa ina nganndi wonde golle ɗee ngonaa tan ko fenaande, kono ko yiɗde waɗde heen miijo teeŋtungo e ngonka rewɓe e jamaanu Victoria.[37] Natal ngal teskaama ngam heɓde teddungal renndo ɓurngal yaajde, firo maggal e dow laawol dewgal ngal ina resondira e yimɓe ɓurɓe yaajde.[38] Versions satiriques e nate ɗee peewniraa ko e saaktude, yeru karton 1876 yaltuɗo e deftere Punch Pocket Book, holliroowo Mr Punch, jikku kartoŋaaji komik lolluɗo e oon sahaa, ina sooda ngam yeeyde sukaaɓe rewɓe e jikkuuji komik goɗɗi.[38][39] Annduɓe ina teskii wonde golle ɗee, e nder njuɓɓudi renndoyankoori politik, addani ɓe ɓeydaade waylude politik e yeewtere ko fayti e hakkeeji rewɓe e jogaade jawdi, jawdi e kaalis.[10] == Batte e iwdi == Long teskiima wonde o muñanii golle John Phillip, mo Long wonnoo jannginoowo mum e jannginoowo mum.[2] Pentoowo Engeleejo ganndiraaɗo, teddinaaɗo no feewi, mo hono Long holliri nataluuji keewɗi e nguurndam Espaañ.[40] Natal ngal ummorii ko e yeewtere e nder Histories nde Herodotus winndi,[41] e naalanke oo ƴetti yoga e nataluuji ummoraade e geɗe Asiriyankooje e nder suudu defte Biritaan.[42] Koolol ngol kadi ina jogii batte e soodgol pentiir Victoria.[43] Graphic notes Long's inspiration duumotooɗo ummoriiɗo e miijooji e kewuuji ummoraade e daartol ɓooyngol, haa teeŋti e ɗi Herodotus sifotoo.[44] Bohrer teskiima no Long, so tawii ko e anniya walla e anniya, naatniri tiitoonde yi’annde e gite e nder The Babylonian Marriage Market, tiitooɗe ɗe ceerti e nder nate hirnaange puɗɗaaɗe e Nguurndam Baabilon, ndee tiitoonde ina teskaa e annotaasiyoŋ golle laaɓtuɗe e gaze1. Bohrer hollitii wonde naalankooɓe gollotooɓe e oon sahaa, ko wayi no Ford e Long, kuutoriima geɗe Babilon/Asiriyankooje ɗe ɓe keɓi ko hesɗi, wonaa ngam ƴellitde nokkuuji Babilon tiiɗɗi, kono ko ngam ƴellitde miijo.[11] No naalankooɓe ɓee teskiraa e huutoraade geɗe ɗee ngam ɓamtude e sosde detal ɓurngal mawnude e nder miijooji maɓɓe ko fayti e ko Baabilon waawi wonde.[11] Bohrer's hollitii wonde woodde tile style floor teeminannde sappo e jeenay, e nder Koyngal Sardanapalus (ƴeew dow) ko yeru e ɗuum.[11] Bohrer hollitii ɗum ko no kuutorɗe mahdi Assiriyankooɓe/Baabilonnaaɓe ɓooyɓe e karallaagal mum en njaɓataano ngalɗoo ɗanngal tiled ina waawi diisneede walla feewneede.[45] Natal ngal ina waɗi diidi keewɗi ganndaaɗi e geɗe ɓooyɗe. Motif hayre ŋeñɗi e junngo, ina gasa tawa ko iwdi Elamite, tawaande e nder desorɗe fonndasiyoŋ laamɗo Sumeriyanke biyeteeɗo A'annepada (hedde 2500 ko adii jibineede Iisaa), huutoraama kadi e fawaade e paabi daneeji to hakkunde nate ɗee.<ref name="Bohrer 3517">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref><ref>Hart, Imogen (2012). "The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market". ''Art History'' 35(1): 87–95.</ref><ref name="Painters in their Studios8">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name="Huda 192">Shireen Huda (2008). "The Major London Auction Houses". In ''Pedigree and Panache''. ANU Press. p. 19.</ref> == Ƴeew kadi == * John Filip * Laamɗo debbo biyeteeɗo Ester (Golle Edwin Long) == Tuugnorgal == 1u9sarewao9wfm82yn08d3xjw975nzf 161387 161386 2026-04-08T13:17:24Z Isa Oumar 9821 161387 wikitext text/x-wiki '''The Babylonian Marriage Market''' ɗe pentoowo Angalteer biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1875. Ina hollita heen dingiral ummoraade e daartol Herodotus, sukaaɓe rewɓe ina njula ngam dewgal e nokku biyeteeɗo e oon sahaa Baabilon walla Asiri. Nde heɓi hakkille ko nde hollirta rewɓe e mbaydi ɓuuɓndi. Kuutoragol Long e detal daartol ngam waɗde nate ɗee ina njiɗi, kono ina njiyloo no feewi.Golle ɗee ko Thomas Holloway soodi ɗe e hitaande 1882, ko Royal Holloway jeyi ɗe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres.<ref name="Collections Online British Museum3">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref><ref name="Collections Online British Museum4">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref> == Baɗte naalanke == Edwin Long ko pentoowo nate[2] mo neɗɗo jom hakkille no feewi, mo ƴattotoo ko feeñde e yimɓe e jaayndeeji.<ref name="Painters in their Studios">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref>Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 104</ref><ref name=":4">Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 87</ref> O teskaama ko o pentuɗo nate mawɗe ɓurɗe kala banndiraaɓe makko ummoriiɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy of Arts.[3] Long ina teskini e geɗe pinal, yimɓe e binndanɗe daartol ngam fannu mum ; Taariihaaji Herodotus ɗon ilna Luumo Dewgal Baabilon.[3] Sketches makko e nguurndam Espaañ e nder dille makko to Espaañ<ref name="Bohrer 351">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref>njaɓɓaama no feewi e yimɓe naalankaagal e jannguɓe e oon sahaa.[3] Ɗum ɓeydi heen darnde makko e nder renndo.[3] Ɓeydagol teddungal wallitii sosde Long e nder Akademi Naalankaagal Laamɗo Angalteer.<ref name="Painters in their Studios5">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":33">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> Nde golle makko e ƴellitaare makko ɓeydii, Lugge dewgal Babilon hollitaama to Akademi Laamɗo, yeeyetee ko 6 605 pound,[3][6] ko coggu ɓurngu mawnude ngu nate jamaanu meeɗaa yeeyde e oon sahaa.[3][6] Ndee ɗoo nafoore kam e nafoore makko tiiɗnde e daartol Misra addani mo ɓeydaade yahde haa arti noon e Misra e duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii.[3] Long suɓaama ngam wonde jannginoowo laamɗo e hitaande 1876 e hitaande 1881.,<ref name="Painters in their Studios4">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":32">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> Ko woni daartol == Dillere rewɓe == Ford Madox Brown, Koyngal Sardanapalus, yeru jamaanu e ko yowitii e geɗe Baabilon/Asiriyankooɓe e nder pentugol Edwin Long ina sikka ko kañum miijotoo nate ɗee ngam jaabaade sosde sariyaaji kesi jowitiiɗi e jeyi rewɓe e dille suɓngooji rewɓe jokkuɗe.[7] Sariya jawdi rewɓe dewbo 1870 hokki rewɓe hakke jogaade jawdi hay so ɓe resndaama.[8] Ɗuum ina sikkaa ko huunde maantiniinde no feewi sabu ko adii sariya jeyi debbo dewbo ina rokketee ɗoon e ɗoon gorko.[9] Holloway College teskiima wonde, so tawii ndeeɗoo sariya ko ɓamtaare mawnde e sariya gadano oo, rewɓe heewɓe ina keddii e luulndaade, ina ɗaɓɓa peewnugol ɓurngol mawnude.<ref name="Bohrer 3512">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref> Feññinde heɗotooɓe e geɗe Asiri/Baabilon e golle naalankaagal Bohrer, gardiiɗo daartol naalankaagal e arkewolosi hollitii wonde Lugge dewgal Baabilon ko huunde teskinnde e kuutoragol Long e aadaaji pentugol Hirnaange e miijooji Fuɗnaange.[11] Heɗtiiɓe naalankooɓe Engele en e oon sahaa ina njiyloo ko fayti e geɗe Babilon / Asiriyankooje e sahaaji keewɗi ko adii ɗuum.,<ref name="Painters in their Studios3">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":3">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> == Natal ngal == Kabaaru pentugol Natal Luumo Dewgal Baabilon ina waɗi 172,6 cm toowɗo e 304,6 cm njaajeendi.[13] Nebam e dow canvas woni ko huutortee.<ref name="Painters in their Studios6">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":34">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> Nde pentiraa ko e mbaadi wakilaare, anndiraande Realism.[14] Realism ko sifaa pentugol ɓurngol lollude e jamaanu Victoria, ngol jaɓɓaama no feewi e yimɓe naalankaagal.[15][16]: 153 Duunde naalankaagal Victoria, e akademi naalankaagal Engele ina joginoo realism ko naalankaagal toowngal.<ref>Hart, "The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 88</ref><ref>Herodotus, George Rawlinson, John Gardner Wilkinson, and Henry Creswicke Rawlinson. ''Histories'' (New ed. London: John Murray, 1862), 262.</ref>: 167 Detail ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon, holliroowo soodgol jommbaajo gadano oo. Yeeso makko ina suuɗii e yimɓe nate ɗee. Detail ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon, jommbaajo gadano ina sudda yeeso mum.<ref name="Painters in their Studios2">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref>Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 104</ref><ref name=":42">Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 87</ref> == Limtol == Ko adii natal ngal ina waɗi doggol rewɓe Baabilonnaaɓe jooɗiiɓe ina njiyloo yimɓe natal ngal.[11] Ɓeen rewɓe ko jommbaajo debbo ina ɗaminii soodde e dow ŋoral kaaƴe daneeje gonɗe e ŋoral hakkunde natal ngal.[11] E dow ndeeɗoo pedestal jommbaajo gadano oo ina soodee jooni ; o hollirtee ko debbo goɗɗo ɓurɗo ɓaleede ngam soodde mo.[17] To bannge nano maɓɓe ina darii soodoowo, ina hollira debbo oo ngam yeeyde.[18] E nder natal ngal, jamaanu wor6e ina moofti ina 6eydoo bidsee e rew6e 6ee.[10][19] Jamaanu nguu ina hollira worɓe nannduɓe e ummoriiɓe e toɓɓe jawdi ceertuɗe e denndaangal geɗe ceertuɗe, eɓe ñaama e mbaydiiji golle ceertuɗe.[19] Bohrer teskiima wonde kewu nguu e ko woni e dow mum koo, ko waylude rewɓe wonta marsandiis rewrude e peeje yeeyirde nokkuuji luumooji.<ref name="Collections Online British Museum">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref><ref name="Collections Online British Museum2">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref> == Setting oo == Bohrer hollitii wonde Long miijiima e penti nokku yeeyirde oo ngam nanndude e galle yeeyirde e teeminannde 19ɓiire.[18] Bohrer hollitii wonde e waɗde ɗum Long waɗii humpito yiyde nate ɗee ko ɓuri tiiɗde e yiyoowo Victoria hannde oo.[18] Shireen Huda ina haɓa e miijo wonde Long ina anniya hollirde galle yeeyirde hannde,[19] ko ɓuri heewde e mum ko nokku yeeyirde mo Christie's huutortoo to London.<ref name="Bohrer 3513">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref>Huda hollitii wonde Long pentiino jom suudu lolluɗo biyeteeɗo Thomas Woods, hono jikku jom suudu e nder golle ɗee.[19] Heɗtiiɓe naalankaagal Engele e hitaande 1875 ina mbiya wonde Bohrer ina anndi nokkuuji Babilon/Asiriyankooɓe.[20] Ina wiyee wonde Long ina hawra Baabilon e Asiri, ina sosa nokku fuɗnaange jillondirɗo.[20] == Komposition == Detail teeŋtinoowo linear composite jommbaajo Ndeeɗoo palet colour ina teeŋtina tonngooɗe core warm kuutorteeɗe e nate ɗee Ko Long holliti e suɓaade binndol ngol laaɓaani, sibu e nder binndol ngol ina waɗi miijooji luurondirɗi e luurondirɗi.[<ref name="Bohrer 3516">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref><ref>Hart, Imogen (2012). "The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market". ''Art History'' 35(1): 87–95.</ref><ref name="Painters in their Studios7">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name="Huda 19">Shireen Huda (2008). "The Major London Auction Houses". In ''Pedigree and Panache''. ANU Press. p. 19.</ref>Tiitoonde mawnde ndee luural ko ceertugol binndol Long so en ƴeewtindiima e firo Rawlinson e Herodotus,[22][23] tolno jaŋde firo e sahaa pentugol.[24] Imogen Hart hollitii wonde Herodotus ina siftina kewu nguu e nder ɓernde wuro, wonaa galle njulaagu, worɓe wuro ngoo ina ndarii e taarik ina taaroo rewɓe ɓee, wonaa e doggol.[25] O ɓeydi heen teskaade wonde nate Long ɗee noon, ina mbaɗee e nder galle siftorde galle njulaagu jamaanu, worɓe ɓee ina kawra e liggey, wonaa e cirkel. Bohrer ina siftina ndee feere firo Herodotus e ndimaagu naalankaagal Long e hoore mum walla miijaade fabbo oo,[11] e anniya mum ko ittude ko woni e Herodotus koo ngam ɓurde welde e heɗotooɓe makko e hitaande 1875. Hart ina siftina ngool ceergal e Herodotus ko e jaŋngugol Long e yiɗde mum e firo George Swayne e firo mum e Herodotus,[25][26] ina waɗi ngool njuɓɓudi lineer e njuɓɓudi potndi e jommbaajo debbo no Long holliri nii.[26] Graphic hollitii yiɗde Long e ko Swayne winndi e Herodotus.[3] Ina wiyee wonde Long suɓii ngool laawol binndol sabu ngol ɓuri moƴƴude ko yuɓɓinde rewɓe (jommbaajo) e kaalis toɓɓere, Hart ina wiya wonde yuɓɓo lineer ɓuri nanndude e tolno limoore waylotooɗo jommbaajo oo e limooje.[27] O holliti wonde huunde mawnde e nate ɗee ko Long's faandaare mum ko suuɗde yeeso rewɓe ɓurɓe bonde e ɓurɓe ŋarɗude.[27] E waɗde ɗum Long ina wiyee ngam ƴeewtaade caɗeele filosof caɗeele walla waasde rokkude nafoore paandaale e ŋarɗugol.<ref>[[Zainab Bahrani|Bahrani, Zainab]]. ''Women of Babylon: Gender and Representation in Mesopotamia''. London: Routledge, 2001, 70</ref><ref name="Bohrer 352">Bohrer, "Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France", p. 352</ref><ref name="Hart 90">Hart, *The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 90</ref> Long faamnaama ngam hollirde wonde geɗe ɓurɗe ŋarɗude e bonde ina luggiɗi e neɗɗo.[27] Suɓngo ɓeydaango ngam rewɓe ɓee njooɗii e tolno potɗo, teskaama ngam tabitinde potal lineer baɗngal batte, wonaa hierarchie ; Hart hollitii wonde ngool sifaa joɗnde rewɓe ko huunde tiiɗnde ngam faamde ko Long haali e njuɓɓudi Baabilon.[27] Jom suudu gadano oo ina fadi haa woɗɗitoo ƴeewoowo oo e nder detal, e nder ɗuum ƴeewoowo oo waawaa yiyde yeeso mum, kono ina waawi yiyde potal lineer jooɗorde jom suudu oo.<ref name="Bohrer 3514">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref><ref name="Bohrer 3515">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref> == Jeyi == Natal ngal ina jokki hannde e nder galle natal Royal Holloway, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, Jaɓɓugo Sappinol Luumo dewgal Baabilon fuɗɗii hollireede ko e koolol hitaande kala to Akademi Laamɗo e hitaande 1875.[3] Caggal ɗuum nde soodaa ko Thomas Holloway, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Holloway to Londres e hitaande 1882.[10] Natal ngal waɗii yeewtere mum adannde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy e hitaande 1875, ɗo ngal dañi jamaanu mawngu, ngal heɓi weltaare mawnde.[29] John Ruskin, ganndo naalankaagal, yetti natal ngal, o hollitii nanondiral hakkunde haala maggal e golle dewgal Oropnaaɓe hannde, ɗe Ruskin miijii kadi ko ɗe njoɓdi e ko aldaa e jikku.[30] Ina teskaa wonde heɗotooɓe e oon sahaa ina njoginoo ɗaɗi e geɗe fuɗnaange eksootik e daartol.[31] Golle ɗee kolliraama e nder laylaytol pentiirngol kaŋŋe.[32] Kaɓirgal ngal ina waɗi binndi limooje Roomnaaɓe, kala limoore ina waɗi cirkel ngel ina woni les kala limre jommbaajo e nder nate ɗee.[32] Ɗee limooje ina cikkatnoo ko hollirta darnde kala jom suudu.[32] * Luumo Dewgal Baabilon teeŋtinoowo Gaze * Teeŋtinoowo ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon e dekoraasiyoŋ e dow pedestal hakkundeejo * Hayre ŋeñɗi e junngo, nde diidi mum kuutortenoo ngam waɗde friise dekoraasiyoŋ e dow laylaytol hakkundeewol ngol. Musiyum Biritaan. * Yi'ugo luumo dewgal Baabilon nder janngirde Royal Holloway nder hitaande 1925 == Lefol jokkingol == Joom en nate ɗee hannde, The Royal Holloway College, ina teskii no nate ɗee ngoniri maande e yeewtere ngam hakkeeji rewɓe e nder kitaale 1870.[10] Lugge dewgal Baabilon teskaama ina resondira e rewɓe e kitaale 1870, e nder lewru dille suɓngooji rewɓe.[14] Natal ngal ina miijanoo haa jooni wonde ko maande teskinnde e ndee faandaare potal rewɓe e worɓe.[10] Filmo muñal Intolerance (1916) ina waɗi dingiral hojomaaji jeeɗiɗi e feccere ɓadtiiɗi tuugniiɗi e ngalɗoo natal,<ref>[[Zainab Bahrani|Bahrani, Zainab]]. ''Women of Babylon: Gender and Representation in Mesopotamia''. London: Routledge, 2001, 70</ref><ref name="Bohrer 3523">Bohrer, "Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France", p. 352</ref><ref name="Hart 903">Hart, *The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 90</ref>kadi ngal sosaa ko e doggol daartol e nder The Marriage Market (1923). == Nafoore kaalis == Luumo dewgal Babilon ina sikkaa jaɓɓaama no feewi to bannge ngalu, ina sooda e oon sahaa £6,605.<ref>[[Zainab Bahrani|Bahrani, Zainab]]. ''Women of Babylon: Gender and Representation in Mesopotamia''. London: Routledge, 2001, 70</ref><ref name="Bohrer 3522">Bohrer, "Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France", p. 352</ref><ref name="Hart 902">Hart, *The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 90</ref> Jaɓɓugol daartol golle ɗee Ɓeen ƴeewooɓe naalankaagal e oon sahaa naamnaaki hakkille Long e detal arkewolosi, e oon sahaa, ɓe ɓuri yiɗde ko limooje e daartol kewngol e nder nokku hee.[36] Jaayndiyankooɓe naalankaagal e oon sahaa ina teskaa ina njiyloo daartol ɓooyngol.[37] Media e sahaa kollirgol applauded Long's jogaago taariiha detal nder kuugal ngal.[11] Teskaama nde natal ngal hollitaama e fuɗɗoode, maanaa maggal ina laaɓi,[17] tawa alaa ko laaɓti heen so wonaa jaɓde walla salaade e diine Baabilon.[36] Bohrer hollitii wonde natal ngal ina yaaji e renndo ngoo, sibu toɓɓere maggal ko waylude rewɓe e kaalis paayodinɗo, e nder mbayliigu politik ɓurngu yaajde ko fayti e rewɓe waawde jogaade leydi e kaalis mum en.[20] Sander Gilman, ganndo ko faati e renndo, hollitii wonde nate ɗee ina kollita no pinal Oropnaaɓe e teeminannde 19ɓiire naatniri miijo rewɓe e ŋarɗugol, tawa ina seerti e njiyaagu.[17] O hollitii wonde ko rewɓe ɓee peewniri ŋarɗugol ina nanndi no feewi e sifaaji mum en njiyaagu, gila e ɓurɓe welde jogiiɓe ɓalli laaɓtuɗi e sifaaji Oropnaaɓe, tawi ɓurɓe famɗude ŋarɗugol ina njogii ɓalli ɓurɗi ɓallaade e sifaaji ɓurɗi laaɓtude, ko ɗum seede ɗeen ñaawooje njiyaagu ndernderiije.[17] Jaayɗe e oon sahaa ina nganndi wonde golle ɗee ngonaa tan ko fenaande, kono ko yiɗde waɗde heen miijo teeŋtungo e ngonka rewɓe e jamaanu Victoria.[37] Natal ngal teskaama ngam heɓde teddungal renndo ɓurngal yaajde, firo maggal e dow laawol dewgal ngal ina resondira e yimɓe ɓurɓe yaajde.[38] Versions satiriques e nate ɗee peewniraa ko e saaktude, yeru karton 1876 yaltuɗo e deftere Punch Pocket Book, holliroowo Mr Punch, jikku kartoŋaaji komik lolluɗo e oon sahaa, ina sooda ngam yeeyde sukaaɓe rewɓe e jikkuuji komik goɗɗi.[38][39] Annduɓe ina teskii wonde golle ɗee, e nder njuɓɓudi renndoyankoori politik, addani ɓe ɓeydaade waylude politik e yeewtere ko fayti e hakkeeji rewɓe e jogaade jawdi, jawdi e kaalis.[10] == Batte e iwdi == Long teskiima wonde o muñanii golle John Phillip, mo Long wonnoo jannginoowo mum e jannginoowo mum.[2] Pentoowo Engeleejo ganndiraaɗo, teddinaaɗo no feewi, mo hono Long holliri nataluuji keewɗi e nguurndam Espaañ.[40] Natal ngal ummorii ko e yeewtere e nder Histories nde Herodotus winndi,[41] e naalanke oo ƴetti yoga e nataluuji ummoraade e geɗe Asiriyankooje e nder suudu defte Biritaan.[42] Koolol ngol kadi ina jogii batte e soodgol pentiir Victoria.[43] Graphic notes Long's inspiration duumotooɗo ummoriiɗo e miijooji e kewuuji ummoraade e daartol ɓooyngol, haa teeŋti e ɗi Herodotus sifotoo.[44] Bohrer teskiima no Long, so tawii ko e anniya walla e anniya, naatniri tiitoonde yi’annde e gite e nder The Babylonian Marriage Market, tiitooɗe ɗe ceerti e nder nate hirnaange puɗɗaaɗe e Nguurndam Baabilon, ndee tiitoonde ina teskaa e annotaasiyoŋ golle laaɓtuɗe e gaze1. Bohrer hollitii wonde naalankooɓe gollotooɓe e oon sahaa, ko wayi no Ford e Long, kuutoriima geɗe Babilon/Asiriyankooje ɗe ɓe keɓi ko hesɗi, wonaa ngam ƴellitde nokkuuji Babilon tiiɗɗi, kono ko ngam ƴellitde miijo.[11] No naalankooɓe ɓee teskiraa e huutoraade geɗe ɗee ngam ɓamtude e sosde detal ɓurngal mawnude e nder miijooji maɓɓe ko fayti e ko Baabilon waawi wonde.[11] Bohrer's hollitii wonde woodde tile style floor teeminannde sappo e jeenay, e nder Koyngal Sardanapalus (ƴeew dow) ko yeru e ɗuum.[11] Bohrer hollitii ɗum ko no kuutorɗe mahdi Assiriyankooɓe/Baabilonnaaɓe ɓooyɓe e karallaagal mum en njaɓataano ngalɗoo ɗanngal tiled ina waawi diisneede walla feewneede.[45] Natal ngal ina waɗi diidi keewɗi ganndaaɗi e geɗe ɓooyɗe. Motif hayre ŋeñɗi e junngo, ina gasa tawa ko iwdi Elamite, tawaande e nder desorɗe fonndasiyoŋ laamɗo Sumeriyanke biyeteeɗo A'annepada (hedde 2500 ko adii jibineede Iisaa), huutoraama kadi e fawaade e paabi daneeji to hakkunde nate ɗee.<ref name="Bohrer 3517">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref><ref>Hart, Imogen (2012). "The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market". ''Art History'' 35(1): 87–95.</ref><ref name="Painters in their Studios8">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name="Huda 192">Shireen Huda (2008). "The Major London Auction Houses". In ''Pedigree and Panache''. ANU Press. p. 19.</ref> == Ƴeew kadi == * John Filip * Laamɗo debbo biyeteeɗo Ester (Golle Edwin Long) == Tuugnorgal == qf0usmxcoho059u6oa1in2ppkacg48h 161388 161387 2026-04-08T13:17:58Z Isa Oumar 9821 161388 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The Babylonian Marriage Market''' ɗe pentoowo Angalteer biyeteeɗo Edwin Long waɗi e hitaande 1875. Ina hollita heen dingiral ummoraade e daartol Herodotus, sukaaɓe rewɓe ina njula ngam dewgal e nokku biyeteeɗo e oon sahaa Baabilon walla Asiri. Nde heɓi hakkille ko nde hollirta rewɓe e mbaydi ɓuuɓndi. Kuutoragol Long e detal daartol ngam waɗde nate ɗee ina njiɗi, kono ina njiyloo no feewi.Golle ɗee ko Thomas Holloway soodi ɗe e hitaande 1882, ko Royal Holloway jeyi ɗe, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres.<ref name="Collections Online British Museum3">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref><ref name="Collections Online British Museum4">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref> == Baɗte naalanke == Edwin Long ko pentoowo nate[2] mo neɗɗo jom hakkille no feewi, mo ƴattotoo ko feeñde e yimɓe e jaayndeeji.<ref name="Painters in their Studios">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref>Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 104</ref><ref name=":4">Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 87</ref> O teskaama ko o pentuɗo nate mawɗe ɓurɗe kala banndiraaɓe makko ummoriiɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy of Arts.[3] Long ina teskini e geɗe pinal, yimɓe e binndanɗe daartol ngam fannu mum ; Taariihaaji Herodotus ɗon ilna Luumo Dewgal Baabilon.[3] Sketches makko e nguurndam Espaañ e nder dille makko to Espaañ<ref name="Bohrer 351">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref>njaɓɓaama no feewi e yimɓe naalankaagal e jannguɓe e oon sahaa.[3] Ɗum ɓeydi heen darnde makko e nder renndo.[3] Ɓeydagol teddungal wallitii sosde Long e nder Akademi Naalankaagal Laamɗo Angalteer.<ref name="Painters in their Studios5">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":33">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> Nde golle makko e ƴellitaare makko ɓeydii, Lugge dewgal Babilon hollitaama to Akademi Laamɗo, yeeyetee ko 6 605 pound,[3][6] ko coggu ɓurngu mawnude ngu nate jamaanu meeɗaa yeeyde e oon sahaa.[3][6] Ndee ɗoo nafoore kam e nafoore makko tiiɗnde e daartol Misra addani mo ɓeydaade yahde haa arti noon e Misra e duuɓi makko cakkitiiɗi ɗii.[3] Long suɓaama ngam wonde jannginoowo laamɗo e hitaande 1876 e hitaande 1881.,<ref name="Painters in their Studios4">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":32">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> Ko woni daartol == Dillere rewɓe == Ford Madox Brown, Koyngal Sardanapalus, yeru jamaanu e ko yowitii e geɗe Baabilon/Asiriyankooɓe e nder pentugol Edwin Long ina sikka ko kañum miijotoo nate ɗee ngam jaabaade sosde sariyaaji kesi jowitiiɗi e jeyi rewɓe e dille suɓngooji rewɓe jokkuɗe.[7] Sariya jawdi rewɓe dewbo 1870 hokki rewɓe hakke jogaade jawdi hay so ɓe resndaama.[8] Ɗuum ina sikkaa ko huunde maantiniinde no feewi sabu ko adii sariya jeyi debbo dewbo ina rokketee ɗoon e ɗoon gorko.[9] Holloway College teskiima wonde, so tawii ndeeɗoo sariya ko ɓamtaare mawnde e sariya gadano oo, rewɓe heewɓe ina keddii e luulndaade, ina ɗaɓɓa peewnugol ɓurngol mawnude.<ref name="Bohrer 3512">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref> Feññinde heɗotooɓe e geɗe Asiri/Baabilon e golle naalankaagal Bohrer, gardiiɗo daartol naalankaagal e arkewolosi hollitii wonde Lugge dewgal Baabilon ko huunde teskinnde e kuutoragol Long e aadaaji pentugol Hirnaange e miijooji Fuɗnaange.[11] Heɗtiiɓe naalankooɓe Engele en e oon sahaa ina njiyloo ko fayti e geɗe Babilon / Asiriyankooje e sahaaji keewɗi ko adii ɗuum.,<ref name="Painters in their Studios3">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":3">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> == Natal ngal == Kabaaru pentugol Natal Luumo Dewgal Baabilon ina waɗi 172,6 cm toowɗo e 304,6 cm njaajeendi.[13] Nebam e dow canvas woni ko huutortee.<ref name="Painters in their Studios6">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name=":34">Frederick N. Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,”  Vol. 80, No. 2 (1998): 352</ref> Nde pentiraa ko e mbaadi wakilaare, anndiraande Realism.[14] Realism ko sifaa pentugol ɓurngol lollude e jamaanu Victoria, ngol jaɓɓaama no feewi e yimɓe naalankaagal.[15][16]: 153 Duunde naalankaagal Victoria, e akademi naalankaagal Engele ina joginoo realism ko naalankaagal toowngal.<ref>Hart, "The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 88</ref><ref>Herodotus, George Rawlinson, John Gardner Wilkinson, and Henry Creswicke Rawlinson. ''Histories'' (New ed. London: John Murray, 1862), 262.</ref>: 167 Detail ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon, holliroowo soodgol jommbaajo gadano oo. Yeeso makko ina suuɗii e yimɓe nate ɗee. Detail ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon, jommbaajo gadano ina sudda yeeso mum.<ref name="Painters in their Studios2">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref>Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 104</ref><ref name=":42">Imogen Hart, “The Politics of Possession: Edwin Long’s Babylonian Marriage Market.” ''Art history'' 35, no. 1 (2012): 87</ref> == Limtol == Ko adii natal ngal ina waɗi doggol rewɓe Baabilonnaaɓe jooɗiiɓe ina njiyloo yimɓe natal ngal.[11] Ɓeen rewɓe ko jommbaajo debbo ina ɗaminii soodde e dow ŋoral kaaƴe daneeje gonɗe e ŋoral hakkunde natal ngal.[11] E dow ndeeɗoo pedestal jommbaajo gadano oo ina soodee jooni ; o hollirtee ko debbo goɗɗo ɓurɗo ɓaleede ngam soodde mo.[17] To bannge nano maɓɓe ina darii soodoowo, ina hollira debbo oo ngam yeeyde.[18] E nder natal ngal, jamaanu wor6e ina moofti ina 6eydoo bidsee e rew6e 6ee.[10][19] Jamaanu nguu ina hollira worɓe nannduɓe e ummoriiɓe e toɓɓe jawdi ceertuɗe e denndaangal geɗe ceertuɗe, eɓe ñaama e mbaydiiji golle ceertuɗe.[19] Bohrer teskiima wonde kewu nguu e ko woni e dow mum koo, ko waylude rewɓe wonta marsandiis rewrude e peeje yeeyirde nokkuuji luumooji.<ref name="Collections Online British Museum">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref><ref name="Collections Online British Museum2">{{cite book|title=Collections Online British Museum|url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_1859-1014-79}}</ref> == Setting oo == Bohrer hollitii wonde Long miijiima e penti nokku yeeyirde oo ngam nanndude e galle yeeyirde e teeminannde 19ɓiire.[18] Bohrer hollitii wonde e waɗde ɗum Long waɗii humpito yiyde nate ɗee ko ɓuri tiiɗde e yiyoowo Victoria hannde oo.[18] Shireen Huda ina haɓa e miijo wonde Long ina anniya hollirde galle yeeyirde hannde,[19] ko ɓuri heewde e mum ko nokku yeeyirde mo Christie's huutortoo to London.<ref name="Bohrer 3513">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref>Huda hollitii wonde Long pentiino jom suudu lolluɗo biyeteeɗo Thomas Woods, hono jikku jom suudu e nder golle ɗee.[19] Heɗtiiɓe naalankaagal Engele e hitaande 1875 ina mbiya wonde Bohrer ina anndi nokkuuji Babilon/Asiriyankooɓe.[20] Ina wiyee wonde Long ina hawra Baabilon e Asiri, ina sosa nokku fuɗnaange jillondirɗo.[20] == Komposition == Detail teeŋtinoowo linear composite jommbaajo Ndeeɗoo palet colour ina teeŋtina tonngooɗe core warm kuutorteeɗe e nate ɗee Ko Long holliti e suɓaade binndol ngol laaɓaani, sibu e nder binndol ngol ina waɗi miijooji luurondirɗi e luurondirɗi.[<ref name="Bohrer 3516">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref><ref>Hart, Imogen (2012). "The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market". ''Art History'' 35(1): 87–95.</ref><ref name="Painters in their Studios7">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name="Huda 19">Shireen Huda (2008). "The Major London Auction Houses". In ''Pedigree and Panache''. ANU Press. p. 19.</ref>Tiitoonde mawnde ndee luural ko ceertugol binndol Long so en ƴeewtindiima e firo Rawlinson e Herodotus,[22][23] tolno jaŋde firo e sahaa pentugol.[24] Imogen Hart hollitii wonde Herodotus ina siftina kewu nguu e nder ɓernde wuro, wonaa galle njulaagu, worɓe wuro ngoo ina ndarii e taarik ina taaroo rewɓe ɓee, wonaa e doggol.[25] O ɓeydi heen teskaade wonde nate Long ɗee noon, ina mbaɗee e nder galle siftorde galle njulaagu jamaanu, worɓe ɓee ina kawra e liggey, wonaa e cirkel. Bohrer ina siftina ndee feere firo Herodotus e ndimaagu naalankaagal Long e hoore mum walla miijaade fabbo oo,[11] e anniya mum ko ittude ko woni e Herodotus koo ngam ɓurde welde e heɗotooɓe makko e hitaande 1875. Hart ina siftina ngool ceergal e Herodotus ko e jaŋngugol Long e yiɗde mum e firo George Swayne e firo mum e Herodotus,[25][26] ina waɗi ngool njuɓɓudi lineer e njuɓɓudi potndi e jommbaajo debbo no Long holliri nii.[26] Graphic hollitii yiɗde Long e ko Swayne winndi e Herodotus.[3] Ina wiyee wonde Long suɓii ngool laawol binndol sabu ngol ɓuri moƴƴude ko yuɓɓinde rewɓe (jommbaajo) e kaalis toɓɓere, Hart ina wiya wonde yuɓɓo lineer ɓuri nanndude e tolno limoore waylotooɗo jommbaajo oo e limooje.[27] O holliti wonde huunde mawnde e nate ɗee ko Long's faandaare mum ko suuɗde yeeso rewɓe ɓurɓe bonde e ɓurɓe ŋarɗude.[27] E waɗde ɗum Long ina wiyee ngam ƴeewtaade caɗeele filosof caɗeele walla waasde rokkude nafoore paandaale e ŋarɗugol.<ref>[[Zainab Bahrani|Bahrani, Zainab]]. ''Women of Babylon: Gender and Representation in Mesopotamia''. London: Routledge, 2001, 70</ref><ref name="Bohrer 352">Bohrer, "Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France", p. 352</ref><ref name="Hart 90">Hart, *The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 90</ref> Long faamnaama ngam hollirde wonde geɗe ɓurɗe ŋarɗude e bonde ina luggiɗi e neɗɗo.[27] Suɓngo ɓeydaango ngam rewɓe ɓee njooɗii e tolno potɗo, teskaama ngam tabitinde potal lineer baɗngal batte, wonaa hierarchie ; Hart hollitii wonde ngool sifaa joɗnde rewɓe ko huunde tiiɗnde ngam faamde ko Long haali e njuɓɓudi Baabilon.[27] Jom suudu gadano oo ina fadi haa woɗɗitoo ƴeewoowo oo e nder detal, e nder ɗuum ƴeewoowo oo waawaa yiyde yeeso mum, kono ina waawi yiyde potal lineer jooɗorde jom suudu oo.<ref name="Bohrer 3514">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref><ref name="Bohrer 3515">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref> == Jeyi == Natal ngal ina jokki hannde e nder galle natal Royal Holloway, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, Jaɓɓugo Sappinol Luumo dewgal Baabilon fuɗɗii hollireede ko e koolol hitaande kala to Akademi Laamɗo e hitaande 1875.[3] Caggal ɗuum nde soodaa ko Thomas Holloway, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Holloway to Londres e hitaande 1882.[10] Natal ngal waɗii yeewtere mum adannde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Royal Academy e hitaande 1875, ɗo ngal dañi jamaanu mawngu, ngal heɓi weltaare mawnde.[29] John Ruskin, ganndo naalankaagal, yetti natal ngal, o hollitii nanondiral hakkunde haala maggal e golle dewgal Oropnaaɓe hannde, ɗe Ruskin miijii kadi ko ɗe njoɓdi e ko aldaa e jikku.[30] Ina teskaa wonde heɗotooɓe e oon sahaa ina njoginoo ɗaɗi e geɗe fuɗnaange eksootik e daartol.[31] Golle ɗee kolliraama e nder laylaytol pentiirngol kaŋŋe.[32] Kaɓirgal ngal ina waɗi binndi limooje Roomnaaɓe, kala limoore ina waɗi cirkel ngel ina woni les kala limre jommbaajo e nder nate ɗee.[32] Ɗee limooje ina cikkatnoo ko hollirta darnde kala jom suudu.[32] * Luumo Dewgal Baabilon teeŋtinoowo Gaze * Teeŋtinoowo ummoraade e Luumo Dewgal Baabilon e dekoraasiyoŋ e dow pedestal hakkundeejo * Hayre ŋeñɗi e junngo, nde diidi mum kuutortenoo ngam waɗde friise dekoraasiyoŋ e dow laylaytol hakkundeewol ngol. Musiyum Biritaan. * Yi'ugo luumo dewgal Baabilon nder janngirde Royal Holloway nder hitaande 1925 == Lefol jokkingol == Joom en nate ɗee hannde, The Royal Holloway College, ina teskii no nate ɗee ngoniri maande e yeewtere ngam hakkeeji rewɓe e nder kitaale 1870.[10] Lugge dewgal Baabilon teskaama ina resondira e rewɓe e kitaale 1870, e nder lewru dille suɓngooji rewɓe.[14] Natal ngal ina miijanoo haa jooni wonde ko maande teskinnde e ndee faandaare potal rewɓe e worɓe.[10] Filmo muñal Intolerance (1916) ina waɗi dingiral hojomaaji jeeɗiɗi e feccere ɓadtiiɗi tuugniiɗi e ngalɗoo natal,<ref>[[Zainab Bahrani|Bahrani, Zainab]]. ''Women of Babylon: Gender and Representation in Mesopotamia''. London: Routledge, 2001, 70</ref><ref name="Bohrer 3523">Bohrer, "Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France", p. 352</ref><ref name="Hart 903">Hart, *The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 90</ref>kadi ngal sosaa ko e doggol daartol e nder The Marriage Market (1923). == Nafoore kaalis == Luumo dewgal Babilon ina sikkaa jaɓɓaama no feewi to bannge ngalu, ina sooda e oon sahaa £6,605.<ref>[[Zainab Bahrani|Bahrani, Zainab]]. ''Women of Babylon: Gender and Representation in Mesopotamia''. London: Routledge, 2001, 70</ref><ref name="Bohrer 3522">Bohrer, "Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France", p. 352</ref><ref name="Hart 902">Hart, *The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market", 90</ref> Jaɓɓugol daartol golle ɗee Ɓeen ƴeewooɓe naalankaagal e oon sahaa naamnaaki hakkille Long e detal arkewolosi, e oon sahaa, ɓe ɓuri yiɗde ko limooje e daartol kewngol e nder nokku hee.[36] Jaayndiyankooɓe naalankaagal e oon sahaa ina teskaa ina njiyloo daartol ɓooyngol.[37] Media e sahaa kollirgol applauded Long's jogaago taariiha detal nder kuugal ngal.[11] Teskaama nde natal ngal hollitaama e fuɗɗoode, maanaa maggal ina laaɓi,[17] tawa alaa ko laaɓti heen so wonaa jaɓde walla salaade e diine Baabilon.[36] Bohrer hollitii wonde natal ngal ina yaaji e renndo ngoo, sibu toɓɓere maggal ko waylude rewɓe e kaalis paayodinɗo, e nder mbayliigu politik ɓurngu yaajde ko fayti e rewɓe waawde jogaade leydi e kaalis mum en.[20] Sander Gilman, ganndo ko faati e renndo, hollitii wonde nate ɗee ina kollita no pinal Oropnaaɓe e teeminannde 19ɓiire naatniri miijo rewɓe e ŋarɗugol, tawa ina seerti e njiyaagu.[17] O hollitii wonde ko rewɓe ɓee peewniri ŋarɗugol ina nanndi no feewi e sifaaji mum en njiyaagu, gila e ɓurɓe welde jogiiɓe ɓalli laaɓtuɗi e sifaaji Oropnaaɓe, tawi ɓurɓe famɗude ŋarɗugol ina njogii ɓalli ɓurɗi ɓallaade e sifaaji ɓurɗi laaɓtude, ko ɗum seede ɗeen ñaawooje njiyaagu ndernderiije.[17] Jaayɗe e oon sahaa ina nganndi wonde golle ɗee ngonaa tan ko fenaande, kono ko yiɗde waɗde heen miijo teeŋtungo e ngonka rewɓe e jamaanu Victoria.[37] Natal ngal teskaama ngam heɓde teddungal renndo ɓurngal yaajde, firo maggal e dow laawol dewgal ngal ina resondira e yimɓe ɓurɓe yaajde.[38] Versions satiriques e nate ɗee peewniraa ko e saaktude, yeru karton 1876 yaltuɗo e deftere Punch Pocket Book, holliroowo Mr Punch, jikku kartoŋaaji komik lolluɗo e oon sahaa, ina sooda ngam yeeyde sukaaɓe rewɓe e jikkuuji komik goɗɗi.[38][39] Annduɓe ina teskii wonde golle ɗee, e nder njuɓɓudi renndoyankoori politik, addani ɓe ɓeydaade waylude politik e yeewtere ko fayti e hakkeeji rewɓe e jogaade jawdi, jawdi e kaalis.[10] == Batte e iwdi == Long teskiima wonde o muñanii golle John Phillip, mo Long wonnoo jannginoowo mum e jannginoowo mum.[2] Pentoowo Engeleejo ganndiraaɗo, teddinaaɗo no feewi, mo hono Long holliri nataluuji keewɗi e nguurndam Espaañ.[40] Natal ngal ummorii ko e yeewtere e nder Histories nde Herodotus winndi,[41] e naalanke oo ƴetti yoga e nataluuji ummoraade e geɗe Asiriyankooje e nder suudu defte Biritaan.[42] Koolol ngol kadi ina jogii batte e soodgol pentiir Victoria.[43] Graphic notes Long's inspiration duumotooɗo ummoriiɗo e miijooji e kewuuji ummoraade e daartol ɓooyngol, haa teeŋti e ɗi Herodotus sifotoo.[44] Bohrer teskiima no Long, so tawii ko e anniya walla e anniya, naatniri tiitoonde yi’annde e gite e nder The Babylonian Marriage Market, tiitooɗe ɗe ceerti e nder nate hirnaange puɗɗaaɗe e Nguurndam Baabilon, ndee tiitoonde ina teskaa e annotaasiyoŋ golle laaɓtuɗe e gaze1. Bohrer hollitii wonde naalankooɓe gollotooɓe e oon sahaa, ko wayi no Ford e Long, kuutoriima geɗe Babilon/Asiriyankooje ɗe ɓe keɓi ko hesɗi, wonaa ngam ƴellitde nokkuuji Babilon tiiɗɗi, kono ko ngam ƴellitde miijo.[11] No naalankooɓe ɓee teskiraa e huutoraade geɗe ɗee ngam ɓamtude e sosde detal ɓurngal mawnude e nder miijooji maɓɓe ko fayti e ko Baabilon waawi wonde.[11] Bohrer's hollitii wonde woodde tile style floor teeminannde sappo e jeenay, e nder Koyngal Sardanapalus (ƴeew dow) ko yeru e ɗuum.[11] Bohrer hollitii ɗum ko no kuutorɗe mahdi Assiriyankooɓe/Baabilonnaaɓe ɓooyɓe e karallaagal mum en njaɓataano ngalɗoo ɗanngal tiled ina waawi diisneede walla feewneede.[45] Natal ngal ina waɗi diidi keewɗi ganndaaɗi e geɗe ɓooyɗe. Motif hayre ŋeñɗi e junngo, ina gasa tawa ko iwdi Elamite, tawaande e nder desorɗe fonndasiyoŋ laamɗo Sumeriyanke biyeteeɗo A'annepada (hedde 2500 ko adii jibineede Iisaa), huutoraama kadi e fawaade e paabi daneeji to hakkunde nate ɗee.<ref name="Bohrer 3517">Bohrer, “Inventing Assyria: Exoticism and Reception in Nineteenth-Century England and France,” 351</ref><ref>Hart, Imogen (2012). "The Politics of Possession: Edwin Long's Babylonian Marriage Market". ''Art History'' 35(1): 87–95.</ref><ref name="Painters in their Studios8">M.H. Speilman, “Painters in their Studios”, ''The Graphic, June 9, 188, 21''</ref><ref name="Huda 192">Shireen Huda (2008). "The Major London Auction Houses". In ''Pedigree and Panache''. ANU Press. p. 19.</ref> == Ƴeew kadi == * John Filip * Laamɗo debbo biyeteeɗo Ester (Golle Edwin Long) == Tuugnorgal == p9pkquvv879luqw5rzf6zq7o2ilgglg The Baayfalls 0 39184 161390 2026-04-08T13:22:51Z Isa Oumar 9821 Created page with "Baayfalls ko natal 2017 ngal Jordan Kasteel waɗi.<ref>{{cite web|first=Vivien|last=Lee|url=https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|title=Jordan Casteel's New Museum Show: Stories of Race, Class and Belonging|publisher=Observer|date=2020-02-19|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054501/https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|url-status=..." 161390 wikitext text/x-wiki Baayfalls ko natal 2017 ngal Jordan Kasteel waɗi.<ref>{{cite web|first=Vivien|last=Lee|url=https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|title=Jordan Casteel's New Museum Show: Stories of Race, Class and Belonging|publisher=Observer|date=2020-02-19|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054501/https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|url-status=live}}</ref> Mural ngal 1 400 meeteer kaaree ina hollira hannde e saraaji Manhattan,[2] e nder diiwaan New York Amerik, tuggi lewru Duujal 2019 haa lewru Duujal 2020.<ref>{{cite web|first=Vivien|last=Lee|url=https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|title=Jordan Casteel's New Museum Show: Stories of Race, Class and Belonging|publisher=Observer|date=2020-02-19|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054501/https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|title=Decolonizing the Sensescape: Jordan Casteel at the New Museum|date=February 24, 2020|last=Freyre|first=Maxwell|website=nyunews.com|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054458/https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Rockett|first=Caitlin|url=https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|title=To see and be seen|publisher=Boulder Weekly|date=2019-02-07|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128055018/https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|url-status=live}}</ref> Natal ngal ina hollita yeeyooɓe laabi ɗiɗi (gorko gooto e debbo gooto) ;<ref>{{cite web|url=https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|title=The Baayfalls|publisher=The High Line|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221084725/https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Zoë|last=Lescaze|url=https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|title=Jordan Casteel Won't Let You Look Away|work=[[The New York Times]]|date=14 February 2020|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054457/https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|url-status=live}}</ref> T-shirt debbo oo ina winndaa heen, "Mi yiɗaa haɓde e hay gooto. Miɗo sikki en fof en mbaɗat ɗum."<ref>{{cite web|url=https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|title=Decolonizing the Sensescape: Jordan Casteel at the New Museum|date=February 24, 2020|last=Freyre|first=Maxwell|website=nyunews.com|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054458/https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Rockett|first=Caitlin|url=https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|title=To see and be seen|publisher=Boulder Weekly|date=2019-02-07|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128055018/https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|title=The Baayfalls|publisher=The High Line|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221084725/https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Zoë|last=Lescaze|url=https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|title=Jordan Casteel Won't Let You Look Away|work=[[The New York Times]]|date=14 February 2020|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054457/https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == 4x2xpm0xqylb7s6djm33ckbexuidio8 161391 161390 2026-04-08T13:23:12Z Isa Oumar 9821 161391 wikitext text/x-wiki '''Baayfalls''' ko natal 2017 ngal Jordan Kasteel waɗi.<ref>{{cite web|first=Vivien|last=Lee|url=https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|title=Jordan Casteel's New Museum Show: Stories of Race, Class and Belonging|publisher=Observer|date=2020-02-19|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054501/https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|url-status=live}}</ref> Mural ngal 1 400 meeteer kaaree ina hollira hannde e saraaji Manhattan,[2] e nder diiwaan New York Amerik, tuggi lewru Duujal 2019 haa lewru Duujal 2020.<ref>{{cite web|first=Vivien|last=Lee|url=https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|title=Jordan Casteel's New Museum Show: Stories of Race, Class and Belonging|publisher=Observer|date=2020-02-19|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054501/https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|title=Decolonizing the Sensescape: Jordan Casteel at the New Museum|date=February 24, 2020|last=Freyre|first=Maxwell|website=nyunews.com|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054458/https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Rockett|first=Caitlin|url=https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|title=To see and be seen|publisher=Boulder Weekly|date=2019-02-07|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128055018/https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|url-status=live}}</ref> Natal ngal ina hollita yeeyooɓe laabi ɗiɗi (gorko gooto e debbo gooto) ;<ref>{{cite web|url=https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|title=The Baayfalls|publisher=The High Line|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221084725/https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Zoë|last=Lescaze|url=https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|title=Jordan Casteel Won't Let You Look Away|work=[[The New York Times]]|date=14 February 2020|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054457/https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|url-status=live}}</ref> T-shirt debbo oo ina winndaa heen, "Mi yiɗaa haɓde e hay gooto. Miɗo sikki en fof en mbaɗat ɗum."<ref>{{cite web|url=https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|title=Decolonizing the Sensescape: Jordan Casteel at the New Museum|date=February 24, 2020|last=Freyre|first=Maxwell|website=nyunews.com|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054458/https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Rockett|first=Caitlin|url=https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|title=To see and be seen|publisher=Boulder Weekly|date=2019-02-07|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128055018/https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|title=The Baayfalls|publisher=The High Line|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221084725/https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Zoë|last=Lescaze|url=https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|title=Jordan Casteel Won't Let You Look Away|work=[[The New York Times]]|date=14 February 2020|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054457/https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == cdt51xcfv4wjciwr1gezgzdnhvxvhp1 161392 161391 2026-04-08T13:23:32Z Isa Oumar 9821 161392 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Baayfalls''' ko natal 2017 ngal Jordan Kasteel waɗi.<ref>{{cite web|first=Vivien|last=Lee|url=https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|title=Jordan Casteel's New Museum Show: Stories of Race, Class and Belonging|publisher=Observer|date=2020-02-19|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054501/https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|url-status=live}}</ref> Mural ngal 1 400 meeteer kaaree ina hollira hannde e saraaji Manhattan, e nder diiwaan New York Amerik, tuggi lewru Duujal 2019 haa lewru Duujal 2020.<ref>{{cite web|first=Vivien|last=Lee|url=https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|title=Jordan Casteel's New Museum Show: Stories of Race, Class and Belonging|publisher=Observer|date=2020-02-19|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054501/https://observer.com/2020/02/jordan-casteel-new-museum-solo-show-within-reach/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|title=Decolonizing the Sensescape: Jordan Casteel at the New Museum|date=February 24, 2020|last=Freyre|first=Maxwell|website=nyunews.com|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054458/https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Rockett|first=Caitlin|url=https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|title=To see and be seen|publisher=Boulder Weekly|date=2019-02-07|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128055018/https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|url-status=live}}</ref> Natal ngal ina hollita yeeyooɓe laabi ɗiɗi (gorko gooto e debbo gooto) ;<ref>{{cite web|url=https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|title=The Baayfalls|publisher=The High Line|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221084725/https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Zoë|last=Lescaze|url=https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|title=Jordan Casteel Won't Let You Look Away|work=[[The New York Times]]|date=14 February 2020|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054457/https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|url-status=live}}</ref> T-shirt debbo oo ina winndaa heen, "Mi yiɗaa haɓde e hay gooto. Miɗo sikki en fof en mbaɗat ɗum."<ref>{{cite web|url=https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|title=Decolonizing the Sensescape: Jordan Casteel at the New Museum|date=February 24, 2020|last=Freyre|first=Maxwell|website=nyunews.com|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054458/https://nyunews.com/arts/2020/02/24/jordan-casteel-new-museum-exhibit|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Rockett|first=Caitlin|url=https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|title=To see and be seen|publisher=Boulder Weekly|date=2019-02-07|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128055018/https://www.boulderweekly.com/entertainment/to-see-and-be-seen/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|title=The Baayfalls|publisher=The High Line|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221084725/https://www.thehighline.org/art/projects/jordan-casteel/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|first=Zoë|last=Lescaze|url=https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|title=Jordan Casteel Won't Let You Look Away|work=[[The New York Times]]|date=14 February 2020|access-date=2020-02-28|archive-date=2020-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200228054457/https://www.nytimes.com/2020/02/14/arts/design/jordan-casteel-new-museum.html|url-status=live}}</ref> == Tuugnorgal == 3l1c9ftswugb2k5lrdcnme46etgwrqp Bleaching on the Lawn 0 39185 161393 2026-04-08T13:33:39Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Daɗɗude e dow huɗo''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann waɗi e hitaande 1882–83. Ina hollita heen dingiral baɗngal e nder werlaaji Holanndee en to Zweeloo, e nder diiwaan Drenthe, to Fuɗnaange Hollande, ɗo rewɓe lootooɓe heewɓe ina njuppa ɓuuɓri daneeri mawndi ngam yoorde e ɓuuɓnude. Natal ngal ina woni e nder defterdu Wallraf-Richartz, to Kolon.[1] == Tariya == Gila e fuɗɗoode kitaale 1880 haa e fuɗɗoo..." 161393 wikitext text/x-wiki '''Daɗɗude e dow huɗo''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann waɗi e hitaande 1882–83. Ina hollita heen dingiral baɗngal e nder werlaaji Holanndee en to Zweeloo, e nder diiwaan Drenthe, to Fuɗnaange Hollande, ɗo rewɓe lootooɓe heewɓe ina njuppa ɓuuɓri daneeri mawndi ngam yoorde e ɓuuɓnude. Natal ngal ina woni e nder defterdu Wallraf-Richartz, to Kolon.[1] == Tariya == Gila e fuɗɗoode kitaale 1880 haa e fuɗɗoode wolde adunaare adannde, Liebermann ina yahra e duuɓi 18 to Pays-Bas, ngam janngude e wellitaare, ina teskii ŋarɗugol leydi ndii, yimɓe mum en, juɓɓule renndo mum en e kadi "ko ɓenni e nate mum en mawɗe".[2] Nde Liebermann janngata to Pari, o ɓuri waawde huutoraade ko pentoowo biyeteeɗo Jean-François Millet, mo o yiɗi e golle makko goonganteeje. Liebermann hoɗii e koloni naalankooɓe Barbizon ko juuti e hitaande 1874, kono o hawraani e Millet sabu yiɗde Almaañnaaɓe. E lewru Duujal 1878, Liebermann ummiima Munich, ko ɗoon woni laamorgo naalankaagal Almaañ, o waɗi toon yoga e golle makko ɓurɗe anndeede.[3] E hitaande 1881, o hawri e pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Jozef Israëls, to Amsterdam, o anndini mo terɗe goɗɗe ‘Duɗal La Haye’.[4] E hitaande 1882, o woni to Pays-Bas jonte keewɗe, ɗo o sosi nate jooni ɗee to hoɗorde Jan e Lammechien Mensel to wuro Zweeloo, e nder diiwaan Drenthe.[5] Ko natal tippudi gollal e makko : debbo ina ŋoŋɗi yeeso washtub e yeeso, gollooɓe woɗɓe ɓee ina lelna comci, goɗɗo ina jogii feggere leɗɗe teeŋtunde to nokku lootirɗo, ɗiɗo woɗɓe ina lelna comci e nder Naange ngam ɓuuɓnude ɗi. O penti ɓiɗɓe leɗɗe ɗee gila e tagoore, o ɓeydi heen rewɓe gollotooɓe caggal mum e nder suudu.[6] O adii siifde nate nebam tokoose o ƴeewtindii taƴre natal ngal e colour pentol ngol, e nate goɗɗe o ƴeewtindorii ko jokkondire limooje ɗee e ko wiyetee “process d’impression”, ɗo o siftini nate debbo lootoowo oo e yeeso e kuuraa, o waɗti ɗum e kaayitaaji ɗii laabi keewɗi. Ko mbaydi asliiji nate ɗee kolliraa to Salon de Paris, tawi ko ñiŋooje bonɗe. Ɓeen ñaawooɓe kollitii wonde debbo lootoowo oo ɓuri waawde ardaade e ndeeɗoo mbaydi. E hitaande rewtunde ndee, o gollorii nate ɗee, o waɗti heen heen mbaydi loowdi goɗɗi, gaas goɗɗo e lekki ɓeydiindi, o juuttini les ɓuuɓri ndii fotde 20 santimeeteer.[7] Ɗee mbayliigaaji firti ko hakkille nattii wonde e golloowo e yeeso, kono ko e luggiɗgol leydi ndii, ko ɗum ɓuri teeŋtinde e mbaadi ɓurndi yaajde.[8] == Limtol == Pentiiji ɗii ina kollita gesa cottage ina waɗi leɗɗe appel keewɗe, ɗo won e rewɓe lootooɓe ina njuppa leppi e dow huɗo ngam ɓuuɓnude naange. Caggal cfuum e feccere lesre pentol ngol ina 6eydoo 6uu6de e 6uu6ol naange, ngol limre 6uu6ol danewol ina lelnaa tawo e nokku les oo. E yeeso ina waɗi lootorde leɗɗe, ina waɗi lefol ina fawi heen, ina lelnaaka tawo. E nder hakkundeere pentol ngol, rewɓe ɗiɗo ina lelna leppi goɗɗi. Ɓe ɓoornii ko comci golle ina mbaɗi ɓuuɓri ɓaleeri yaajndi, dow e ɓuuɓri hoore. E nder ladde ina woodi yim6e 6ee 2 wocf6e, gooto ina jogii cukalel e juucfe mum, ina kaala dow feggere gesa, kam e suka debbo ina fijira. Nagge ina yiyee hakkunde leɗɗe appel. Feccere toownde pentol ngol e noon kadi caggal mum ina maantiniri leɗɗe ɓaleeje ɓaleeje e ƴiye leɗɗe goɗɗe jogorɗe yettaade dow. Feccere ñaamo yiyoowo oo, caggal leɗɗe ɗiɗi, ina waɗi galle remru daneejo, ina waɗi damal naatngal niɓɓiɗngal, ina waɗi kadi windooji keewɗi. Yeeso galle oo, koɗorɗe keewɗe ina ndoga e dow gaas oo. Natal ngal ina siynaa e ñalngu mum to les ñaamo: ‘M Liebermann 82’.[9] == Iwdi mum == Caggal nde ɗum joofi, natal ngal hollitaama e mbaadi mum adanndi e hitaande 1882 to Salon de Paris. Sabu ñiŋooje yimɓe, Liebermann gollorii ɗum e hitaande 1883.[10] Ko e nder deftere Eduard Arnhold haa hitaande 1925, o rokki ɗum ronooɓe makko. Natal ngal ina woni e nder suudu defte Wallraf, to Koloñ gila 1954.[11] == Tuugnorgal == rcjcuc950rrkgg08663ll2gdf728njh 161396 161393 2026-04-08T13:46:36Z Babaji 002 14216 161396 wikitext text/x-wiki '''Daɗɗude e dow huɗo''' ko nate nebam e dow canvas ɗe pentoowo Almaañnaajo biyeteeɗo Max Liebermann waɗi e hitaande 1882–83. Ina hollita heen dingiral baɗngal e nder werlaaji Holanndee en to Zweeloo, e nder diiwaan Drenthe, to Fuɗnaange Hollande, ɗo rewɓe lootooɓe heewɓe ina njuppa ɓuuɓri daneeri mawndi ngam yoorde e ɓuuɓnude. Natal ngal ina woni e nder defterdu Wallraf-Richartz, to Kolon.[1] == Tariya == Gila e fuɗɗoode kitaale 1880 haa e fuɗɗoode wolde adunaare adannde, Liebermann ina yahra e duuɓi 18 to Pays-Bas, ngam janngude e wellitaare, ina teskii ŋarɗugol leydi ndii, yimɓe mum en, juɓɓule renndo mum en e kadi "ko ɓenni e nate mum en mawɗe ".<ref>Helga Kessler Aurisch, "Impressionismus in Deutschland", in Götz Czymmek, Helga Kessler Aurisch (coordinators), ''Liebermann – Corinth – Slevogt. Die Landschaften'', Arnoldsche Art Publishers, Stuttgart, 2010, pp. 14, 15-16 (German)</ref>Nde Liebermann janngata to Pari, o ɓuri waawde huutoraade ko pentoowo biyeteeɗo Jean-François Millet, mo o yiɗi e golle makko goonganteeje. Liebermann hoɗii e koloni naalankooɓe Barbizon ko juuti e hitaande 1874, kono o hawraani e Millet sabu yiɗde Almaañnaaɓe. E lewru Duujal 1878, Liebermann ummiima Munich, ko ɗoon woni laamorgo naalankaagal Almaañ, o waɗi toon yoga e golle makko ɓurɗe anndeede.<ref>Angelika Wesenberg, "“Zum Sehen geboren, Zum Schauen bestellt.“ Max Liebermanns Landschaften und Gärten", in Götz Czymmek, Helga Kessler Aurisch (coordinators), ''Liebermann – Corinth – Slevogt. Die Landschaften''. Arnoldsche Art Publishers, Stuttgart, 2010, pp. 52-56 (German)</ref>E hitaande 1881, o hawri e pentoowo Holanndeejo biyeteeɗo Jozef Israëls, to Amsterdam, o anndini mo terɗe goɗɗe ‘Duɗal La Haye'.<ref>Angelika Wesenberg, "“Zum Sehen geboren, Zum Schauen bestellt.“ Max Liebermanns Landschaften und Gärten", in Götz Czymmek, Helga Kessler Aurisch (coordinators), ''Liebermann – Corinth – Slevogt. Die Landschaften''. Arnoldsche Art Publishers, Stuttgart, 2010, pp. 52-56 (German)</ref> E hitaande 1882, o woni to Pays-Bas jonte keewɗe, ɗo o sosi nate jooni ɗee to hoɗorde Jan e Lammechien Mensel to wuro Zweeloo, e nder diiwaan Drenthe.[5] Ko natal tippudi gollal e makko : debbo ina ŋoŋɗi yeeso washtub e yeeso, gollooɓe woɗɓe ɓee ina lelna comci, goɗɗo ina jogii feggere leɗɗe teeŋtunde to nokku lootirɗo, ɗiɗo woɗɓe ina lelna comci e nder Naange ngam ɓuuɓnude ɗi. O penti ɓiɗɓe leɗɗe ɗee gila e tagoore, o ɓeydi heen rewɓe gollotooɓe caggal mum e nder suudu.<ref>[https://museenkoeln.de/portal/bild-der-woche.aspx?bdw=2014_10 Max Liebermann – Die Rasenbleiche. Ein Bild erzählt seine Geschichte (German)]</ref>O adii siifde nate nebam tokoose o ƴeewtindii taƴre natal ngal e colour pentol ngol, e nate goɗɗe o ƴeewtindorii ko jokkondire limooje ɗee e ko wiyetee “process d’impression”, ɗo o siftini nate debbo lootoowo oo e yeeso e kuuraa, o waɗti ɗum e kaayitaaji ɗii laabi keewɗi. Ko mbaydi asliiji nate ɗee kolliraa to Salon de Paris, tawi ko ñiŋooje bonɗe. Ɓeen ñaawooɓe kollitii wonde debbo lootoowo oo ɓuri waawde ardaade e ndeeɗoo mbaydi. E hitaande rewtunde ndee, o gollorii nate ɗee, o waɗti heen heen mbaydi loowdi goɗɗi, gaas goɗɗo e lekki ɓeydiindi, o juuttini les ɓuuɓri ndii fotde 20 santimeeteer.<ref>Angelika Wesenberg, "“Zum Sehen geboren, Zum Schauen bestellt.“ Max Liebermanns Landschaften und Gärten", in Götz Czymmek, Helga Kessler Aurisch (coordinators), ''Liebermann – Corinth – Slevogt. Die Landschaften''. Arnoldsche Art Publishers, Stuttgart, 2010 (German)</ref> Ɗee mbayliigaaji firti ko hakkille nattii wonde e golloowo e yeeso, kono ko e luggiɗgol leydi ndii, ko ɗum ɓuri teeŋtinde e mbaadi ɓurndi yaajde.<ref>[https://museenkoeln.de/portal/bild-der-woche.aspx?bdw=2014_10 Max Liebermann – Die Rasenbleiche. Ein Bild erzählt seine Geschichte (German)]</ref> == Limtol == Pentiiji ɗii ina kollita gesa cottage ina waɗi leɗɗe appel keewɗe, ɗo won e rewɓe lootooɓe ina njuppa leppi e dow huɗo ngam ɓuuɓnude naange. Caggal cfuum e feccere lesre pentol ngol ina 6eydoo 6uu6de e 6uu6ol naange, ngol limre 6uu6ol danewol ina lelnaa tawo e nokku les oo. E yeeso ina waɗi lootorde leɗɗe, ina waɗi lefol ina fawi heen, ina lelnaaka tawo. E nder hakkundeere pentol ngol, rewɓe ɗiɗo ina lelna leppi goɗɗi. Ɓe ɓoornii ko comci golle ina mbaɗi ɓuuɓri ɓaleeri yaajndi, dow e ɓuuɓri hoore. E nder ladde ina woodi yim6e 6ee 2 wocf6e, gooto ina jogii cukalel e juucfe mum, ina kaala dow feggere gesa, kam e suka debbo ina fijira. Nagge ina yiyee hakkunde leɗɗe appel. Feccere toownde pentol ngol e noon kadi caggal mum ina maantiniri leɗɗe ɓaleeje ɓaleeje e ƴiye leɗɗe goɗɗe jogorɗe yettaade dow. Feccere ñaamo yiyoowo oo, caggal leɗɗe ɗiɗi, ina waɗi galle remru daneejo, ina waɗi damal naatngal niɓɓiɗngal, ina waɗi kadi windooji keewɗi. Yeeso galle oo, koɗorɗe keewɗe ina ndoga e dow gaas oo. Natal ngal ina siynaa e ñalngu mum to les ñaamo: ‘M Liebermann 82'.<ref>"Die Rasenbleiche", in Götz Czymmek, Helga Kessler Aurisch (coordinators); ''Liebermann – Corinth – Slevogt. Die Landschaften. Arnoldsche Art Publishers'', Stuttgart, 2010, p. 68 (German)</ref> == Iwdi mum == Caggal nde ɗum joofi, natal ngal hollitaama e mbaadi mum adanndi e hitaande 1882 to Salon de Paris. Sabu ñiŋooje yimɓe, Liebermann gollorii ɗum e hitaande 1883.<ref>"Die Rasenbleiche", in Götz Czymmek, Helga Kessler Aurisch (coordinators); ''Liebermann – Corinth – Slevogt. Die Landschaften. Arnoldsche Art Publishers'', Stuttgart, 2010, p. 68 (German)</ref> Ko e nder deftere Eduard Arnhold haa hitaande 1925, o rokki ɗum ronooɓe makko. Natal ngal ina woni e nder suudu defte Wallraf, to Koloñ gila 1954.<ref>[https://museenkoeln.de/portal/bild-der-woche.aspx?bdw=2014_10 Max Liebermann – Die Rasenbleiche. Ein Bild erzählt seine Geschichte (German)]</ref> == Tuugnorgal == 5hey77aqmgon6bwl9i3lbhsl9d2xqed The Awakening Conscience 0 39186 161395 2026-04-08T13:44:17Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Awakening Conscience''' (1853) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo William Holman Hunt, gooto e sosɓe fedde banndiraaɓe hade Raphaelite, ina hollira debbo ummotooɗo e darnde mum e nder ŋoral gorko ina ndaara transfixed e nder windo suudu nduu. Natal ngal woni ko e mooftirgel Tate Britain, to Londres. == Haala tiitoonde == E fuɗɗoode, natal ngal ina wayi no ina hollita luural juutngal hakkunde gorko e debbo, kono tiitoonde ndee e hoɗd..." 161395 wikitext text/x-wiki '''The Awakening Conscience''' (1853) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo William Holman Hunt, gooto e sosɓe fedde banndiraaɓe hade Raphaelite, ina hollira debbo ummotooɗo e darnde mum e nder ŋoral gorko ina ndaara transfixed e nder windo suudu nduu. Natal ngal woni ko e mooftirgel Tate Britain, to Londres. == Haala tiitoonde == E fuɗɗoode, natal ngal ina wayi no ina hollita luural juutngal hakkunde gorko e debbo, kono tiitoonde ndee e hoɗdiiɓe maandeeji nder natal ngal ina laaɓti wonde ko ɗum joom suudu e giɗo mum. Juuɗe debbo oo ɓutte ina ndokka nokku ɗo jokkere enɗam woni ɗoo, tee darnde junngo makko nano ina teeŋtina ŋakkeende jokkere enɗam, hay so tawii jokkere enɗam ina ɓoornee e kala jokkere enɗam. Hedde suudu nduu ina waɗi siftorde toɓɓere darnde makko "keɓaaɗo" e nguurndam makko bonɗam : ɓiɗngel ngel les taabal ina fija e ndiwri ; waktu oo suuɗii les gilaas; tapis mo jolnaaka e piyanɗe mo timmaani; ɓoggi gonɗi e dow leydi ɗi ɓuuɓnaaka; tappirde Faandaare Kuraana Frank Stone e dow mahol ngol; Ko Edward Lear yuɓɓini jimɗi Alfred, jimɗi Lord Tennyson e hitaande 1847 « Gonɗi, gonɗi ɗi ngalaa golle » ɗi lelnaa e dow leydi, e jimɗi e dow piyanɗe, jimɗi Thomas Moore « Oft in the Stilly Night », konnguɗi mum ina kaala fartaŋŋeeji ɗi ŋakkaani e siftorde ɓurnde mettude. Gannde werlaande e top hat werlaa e dow taabal ina hollita golle yaawɗe. Suudu nduu ina heewi 6uu6ol, ina 6uu6i, ina waawi wonde e nder galle galle Victoria; kalaaji jalbooji, tapi mo 6uu6naaka, e mobelaaji 6urcfi yoocfde, 6urcfi yoocfde ina kaala suudu 6urndu 6uu6de ko ɓooyaani ngam jom suudu debbo. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Elizabeth Prettejohn hollitii wonde hay so tawii nder mum ina yiyee hannde no "Victorian" nii, ina yaltina haa jooni "'nouveau-riche' vulgarité" baawɗo waɗde nokku oo ina metti yiyooɓe hannde ɓee.[1] Kaɓirgal pentol ngol ina fawii e maandeeji goɗɗi : beɗi (ngam jeertinde), marigol (ngam mette), e hoodere dow hoore suka debbo oo (maande peeñgol ruuhu). Kaɓirgal maggal ina waɗi aaye ummoraade e deftere Proverbes (25:20): "No ƴettuɗo comci e nder nguleeki nii, ko noon yimoowo jimɗi e ɓernde teddunde".[2] Miijo ngo e dow mahol caggal ina hokka gite tantalizing yaltude e dingiral. Winndere ndee — udditiinde e werlaaji ɓuuɓɗi, ina luurdi e natal gonngal e nder suudu nduu — ina ɓuuɓna naange. Yeeso debbo oo hollirtaa gite 6uu6cfe cfe o haawnii e gicfcfo makko; ko 6eydi mo fof ko caggal suudu nduu e jokkondiral makko fof. Atenæum wiyi e hitaande 1854 : Winndiyanke "Pont des sighs" waawaano miijaade yeeso ɓurngo mettude. Detaayuuji natal ngal, peeñgol leɗɗe ndunngu e nder gite, piyanɗe, njamndi les lampa, ko goonga haawniinde, kono indigooji e boɗeeji ɓuuɓɗi natal ngal ina mbaɗa ngal mettungal e haannde, ngal weldaani e tonngoode. Senngo ngoo ko Duɗal Ernest Maltravers : wonande jogiiɓe heen affiniteer, ina metti ; to ɓe ngalaa, rewɓe.[3][tesko 1] == Annoore Aduna == E won e fannuuji, ndeeɗoo natal ko sehil natal Hunt Kerecee’en wiyeteende The Light of the World, natal Almasiihu ina jogii lampa ina fija e damal mawngal, ngal alaa junngo, ngal Hunt wiyi ina hollira “hakkille udditiiɗo no feewi”.[4] Debbo oo ɗoo ina waawi jaabaade oon natal, ɓernde mum ina ɓuuɓtoo e huunde nde wonaa e hoore mum. Hunt yiɗiino ndee natal wonde Annoore Aduna "ko nanndi e huunde e nder natal hollirngal e nder nguurndam goonga no eeraango ruuhu giɗli asamaan noddirta ruuhu ngam woppude nguurndam lesɗam."[5] E nder Pre-Raphaelism e Pre-Raphaelite Peggomity w Hu Copperfield rokkiino mo miijo ngam waɗde heen jimɗi ɗii, o fuɗɗii yillaade "haunts différents des filles fallens" ngam yiylaade nokku mo haani. O miijaaki sosde hay dingiral keeringal ummoraade e David Copperfield, e fuɗɗoode o yiɗi ko nanngude huunde ɓurnde huuɓtodinnde : "yiylotooɗo yiɗde suka debbo dogɗo oo ina ara e huunde nde o yiylotonoo".[5] Kono o miijii, o felliti wonde hono ndee ɗoo batu ina addana suka debbo oo miijooji ceertuɗi e tuubuubuye mo o yiɗi hollirde. O joofniri ko miijo wonde sehil suka debbo oo ina waawi yimde jimol ngol ɗoon e ɗoon siftortoo nguurndam makko ɓooyɗam, tawa kadi ina waɗa heen catal ngal anndaaka ngam epiphanie makko.[6] Model debbo oo ko Annie Miller, jooɗiiɗo e heewɓe e Pre-Rafael en, mo Hunt jokkondiri haa hitaande 1859. Natal gorko oo ina waawi tuugnaade e Thomas Seddon walla Augustus Egg, kamɓe ɗiɗo fof ko sehilaaɓe Hunt pentooɓe. == Pentingol kadi == Njiylawu yeeso suka debbo oo e nder nate hannde ɗee, wonaa njiylawu mette e kulhuli ɗi yiyooɓe ɓee njiyri nde nate ɗee puɗɗii hollirde, ɗi hulɓinii e ɗi ndartinii heewɓe e ƴeewooɓe hannde ɓee. Natal ngal ko Thomas Fairbairn, jom ngalu Manchester, gardinooɗo Pre-Rafael en, yamiri ɗum, caggal nde Egg yeewtidi e Hunt ideas e ina waawi hollude mo yoga e nate puɗɗaaɗe.[7] Fairbairn yoɓi Hunt 350 gine. Natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1854, wondude e « Annoore Aduna ». Fairbairn tawi omo waawi muñde ƴeewde gite debbo oo ñalnde kala, ɗum noon o waggini Hunt yoo softin ɗum. Hunt fuɗɗii golle kono o rafi, o acci natal ngal artiree to Fairbairn ngam hollirde ɗum e koolol Birmingham Society of Artists e hitaande 1856 hade makko weltaade no feewi e njeñtudi ndii. Caggal mum o dañii golloraade heen kadi, o holliti Edward Lear wonde o sikki o "moƴƴii ɗum no feewi".[7][tesko 2] No teskiraa e spandrels nii, Hunt rewtinii nate ɗee e hitaande 1864, kadi e hitaande 1886 nde o feewni won e golle ɗe o feewni e inter[7]. == Yiyngooji John Ruskin == John Ruskin, ganndo naalankaagal Victoria, yetti The Awakening Conscience ngam wonde yeru e laawol kesol e nder naalankaagal Biritaan, ɗo daartol ngol sosaa ko e miijo naalanke oo, wonaa tan e daartol kewu. Janngugol Ruskin e nate ɗee kadi ko e mbaydi moraal. E nder ɓataake mo o winndi e jaaynde The Times e hitaande 1854 ngam daranaade golle ɗee, o wiyi wonde "alaa huunde wootere e nder suudu nduu fof... kono ina wonta mettunde so janngaama no haanirta nii".[9] O 6uucciima e 6uu6ol suudu nduu — Hunt 6uu6niino suudu e nder "maison de convenance" (to yizve 6e 6amtata jom suudu mum en) ngam nanngude jikku oo — e 6uu6ol maandeeji e 6uu6ol jikkuuji subjects e nder suudu nduu no haanirta nii e 6uu6ol ngol William Ho-degar9. Ko nder "common, modern, vulgar" ina heewi geɗe ɓutte, ɗe ɓoornaaka, ɗe meeɗaa jeyeede e galle. E Ruskin, detal teskinngal e nate ɗee noddi tan ko hakkille e bonnugol jom suudu oo, mo alaa ko waawi haɗde : « Ko 6uri heewde e 6uu6ol 6uu6ol suka debbo miskiino oo, ngol pentoowo oo gollorii no feewi, 6uu6ol e 6uu6ol, ina jogii daartol e nder maggol, so en cikkii no feewi no daneejo mum laaɓcfo failing out with the rail ina waawi wonde nii mbedda".[10] Miijo daartol moraal yiyteende, tuugingol e sahaa gooto, ina addana Augustus Egg 1858 waɗde nate tati, Past e Present. == E nder binndol == E nder deftere Evelyn Waugh winndi e hitaande 1945 wiyeteende Brideshead Revisited, limre e nate ɗee ina hollita udditgol haala hakkunde Julia Flyte e naalanke biyeteeɗo Charles Ryder. Natal ngal ina haalee e P.D. Deftere James wi'eteende The Private Patient, nde neɗɗo gooto siftini ɗum bana "ko ɗon mari haaje e... ko ɗon holla tuumeede." == Iwdi mum == Natal ngal ko ɓiy Fairbairn, biyeteeɗo Sir Artur Henderson Fairbairn, 3ɓo Baronet roni ɗum. Nde soodaama nde anndaaka to Christie's e lewru Yarkomaa 1946, nde soodaa nde e hitaande 1947. Nde Sir Colin e Lady Anderson ndokki nde to galle Tate e hitaande 1976.[7] == Teskorɗe == Wideyooji yaajɗi video icon Hunt's Konngol ummingol, Taariindi hakkille "Pont de sighs" ko jimɗi ɗi Thomas Hood winndi, ko fayti e debbo jeeyaaɗo, barɗo hoore mum, diwi e nder maayo Tamise ummoraade e pont. Ernest Maltravers ko deftere nde Edward Bulwer-Lytton winndi, ko fayti e giɗli hakkunde laamɗo e suka debbo miskineeɓe. E nder nate Gissing wiyi wonde Hunt mettinii e jaɓde ɗaɓɓaande Fairbairn waylude haala suka debbo oo.[8] == Ciimtol == * Jaaynde 2000, hello 94 * Tate, Binndol juutngol. * Hunt toɓɓere 1 hello 295 * Hunt toɓɓere 1 hello 350 * Hunde h.429 * Hunde h.430 * Tate, Sehil Nate. * Gissing p.90 * Ruskin nder Barringer, hello 96 * Ruskin nder hitaande 2005, hello 111-113 == Tuugnorgal == 68pcd53a84vrxr947jpg4v4c2m0e76t 161397 161395 2026-04-08T13:47:00Z Isa Oumar 9821 161397 wikitext text/x-wiki '''The Awakening Conscience''' (1853) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo William Holman Hunt, gooto e sosɓe fedde banndiraaɓe hade Raphaelite, ina hollira debbo ummotooɗo e darnde mum e nder ŋoral gorko ina ndaara transfixed e nder windo suudu nduu. Natal ngal woni ko e mooftirgel Tate Britain, to Londres. == Haala tiitoonde == E fuɗɗoode, natal ngal ina wayi no ina hollita luural juutngal hakkunde gorko e debbo, kono tiitoonde ndee e hoɗdiiɓe maandeeji nder natal ngal ina laaɓti wonde ko ɗum joom suudu e giɗo mum. Juuɗe debbo oo ɓutte ina ndokka nokku ɗo jokkere enɗam woni ɗoo, tee darnde junngo makko nano ina teeŋtina ŋakkeende jokkere enɗam, hay so tawii jokkere enɗam ina ɓoornee e kala jokkere enɗam. Hedde suudu nduu ina waɗi siftorde toɓɓere darnde makko "keɓaaɗo" e nguurndam makko bonɗam : ɓiɗngel ngel les taabal ina fija e ndiwri ; waktu oo suuɗii les gilaas; tapis mo jolnaaka e piyanɗe mo timmaani; ɓoggi gonɗi e dow leydi ɗi ɓuuɓnaaka; tappirde Faandaare Kuraana Frank Stone e dow mahol ngol; Ko Edward Lear yuɓɓini jimɗi Alfred, jimɗi Lord Tennyson e hitaande 1847 « Gonɗi, gonɗi ɗi ngalaa golle » ɗi lelnaa e dow leydi, e jimɗi e dow piyanɗe, jimɗi Thomas Moore « Oft in the Stilly Night », konnguɗi mum ina kaala fartaŋŋeeji ɗi ŋakkaani e siftorde ɓurnde mettude. Gannde werlaande e top hat werlaa e dow taabal ina hollita golle yaawɗe.<ref>[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?cgroupid=-1&workid=6996&searchid=false&roomid=false&tabview=text&texttype=10 Tate], Short Text.</ref> Suudu nduu ina heewi 6uu6ol, ina 6uu6i, ina waawi wonde e nder galle galle Victoria; kalaaji jalbooji, tapi mo 6uu6naaka, e mobelaaji 6urcfi yoocfde, 6urcfi yoocfde ina kaala suudu 6urndu 6uu6de ko ɓooyaani ngam jom suudu debbo. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Elizabeth Prettejohn hollitii wonde hay so tawii nder mum ina yiyee hannde no "Victorian" nii, ina yaltina haa jooni "'nouveau-riche' vulgarité" baawɗo waɗde nokku oo ina metti yiyooɓe hannde ɓee.<ref>Prettejohn 2000, p.94</ref> Kaɓirgal pentol ngol ina fawii e maandeeji goɗɗi : beɗi (ngam jeertinde), marigol (ngam mette), e hoodere dow hoore suka debbo oo (maande peeñgol ruuhu). Kaɓirgal maggal ina waɗi aaye ummoraade e deftere Proverbes (25:20): "No ƴettuɗo comci e nder nguleeki nii, ko noon yimoowo jimɗi e ɓernde teddunde".<ref>[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?cgroupid=-1&workid=6996&searchid=false&roomid=false&tabview=text&texttype=10 Tate], Short Text.</ref> Miijo ngo e dow mahol caggal ina hokka gite tantalizing yaltude e dingiral. Winndere ndee — udditiinde e werlaaji ɓuuɓɗi, ina luurdi e natal gonngal e nder suudu nduu — ina ɓuuɓna naange. Yeeso debbo oo hollirtaa gite 6uu6cfe cfe o haawnii e gicfcfo makko; ko 6eydi mo fof ko caggal suudu nduu e jokkondiral makko fof. Atenæum wiyi e hitaande 1854 :<ref>Prettejohn 2000, p.94</ref> Winndiyanke "Pont des sighs" waawaano miijaade yeeso ɓurngo mettude. Detaayuuji natal ngal, peeñgol leɗɗe ndunngu e nder gite, piyanɗe, njamndi les lampa, ko goonga haawniinde, kono indigooji e boɗeeji ɓuuɓɗi natal ngal ina mbaɗa ngal mettungal e haannde, ngal weldaani e tonngoode. Senngo ngoo ko Duɗal Ernest Maltravers : wonande jogiiɓe heen affiniteer, ina metti ; to ɓe ngalaa, rewɓe.<ref>Hunt vol.1 p.350</ref><ref>Hunt vol.1 p.350</ref> == Annoore Aduna == E won e fannuuji, ndeeɗoo natal ko sehil natal Hunt Kerecee’en wiyeteende The Light of the World, natal Almasiihu ina jogii lampa ina fija e damal mawngal, ngal alaa junngo, ngal Hunt wiyi ina hollira “hakkille udditiiɗo no feewi”.[4] Debbo oo ɗoo ina waawi jaabaade oon natal, ɓernde mum ina ɓuuɓtoo e huunde nde wonaa e hoore mum. Hunt yiɗiino ndee natal wonde Annoore Aduna "ko nanndi e huunde e nder natal hollirngal e nder nguurndam goonga no eeraango ruuhu giɗli asamaan noddirta ruuhu ngam woppude nguurndam lesɗam."[5] E nder Pre-Raphaelism e Pre-Raphaelite Peggomity w Hu Copperfield rokkiino mo miijo ngam waɗde heen jimɗi ɗii, o fuɗɗii yillaade "haunts différents des filles fallens" ngam yiylaade nokku mo haani. O miijaaki sosde hay dingiral keeringal ummoraade e David Copperfield, e fuɗɗoode o yiɗi ko nanngude huunde ɓurnde huuɓtodinnde : "yiylotooɗo yiɗde suka debbo dogɗo oo ina ara e huunde nde o yiylotonoo".<ref>Hunt p.430</ref> Kono o miijii, o felliti wonde hono ndee ɗoo batu ina addana suka debbo oo miijooji ceertuɗi e tuubuubuye mo o yiɗi hollirde. O joofniri ko miijo wonde sehil suka debbo oo ina waawi yimde jimol ngol ɗoon e ɗoon siftortoo nguurndam makko ɓooyɗam, tawa kadi ina waɗa heen catal ngal anndaaka ngam epiphanie makko. Model debbo oo ko Annie Miller, jooɗiiɗo e heewɓe e Pre-Rafael en, mo Hunt jokkondiri haa hitaande 1859. Natal gorko oo ina waawi tuugnaade e Thomas Seddon walla Augustus Egg, kamɓe ɗiɗo fof ko sehilaaɓe Hunt pentooɓe. == Pentingol kadi == Njiylawu yeeso suka debbo oo e nder nate hannde ɗee, wonaa njiylawu mette e kulhuli ɗi yiyooɓe ɓee njiyri nde nate ɗee puɗɗii hollirde, ɗi hulɓinii e ɗi ndartinii heewɓe e ƴeewooɓe hannde ɓee. Natal ngal ko Thomas Fairbairn, jom ngalu Manchester, gardinooɗo Pre-Rafael en, yamiri ɗum, caggal nde Egg yeewtidi e Hunt ideas e ina waawi hollude mo yoga e nate puɗɗaaɗe.<ref>Hunt p.430</ref> Fairbairn yoɓi Hunt 350 gine. Natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1854, wondude e « Annoore Aduna ». Fairbairn tawi omo waawi muñde ƴeewde gite debbo oo ñalnde kala, ɗum noon o waggini Hunt yoo softin ɗum. Hunt fuɗɗii golle kono o rafi, o acci natal ngal artiree to Fairbairn ngam hollirde ɗum e koolol Birmingham Society of Artists e hitaande 1856 hade makko weltaade no feewi e njeñtudi ndii. Caggal mum o dañii golloraade heen kadi, o holliti Edward Lear wonde o sikki o "moƴƴii ɗum no feewi".[7][tesko 2] No teskiraa e spandrels nii, Hunt rewtinii nate ɗee e hitaande 1864, kadi e hitaande 1886 nde o feewni won e golle ɗe o feewni e inter[7]. == Yiyngooji John Ruskin == John Ruskin, ganndo naalankaagal Victoria, yetti The Awakening Conscience ngam wonde yeru e laawol kesol e nder naalankaagal Biritaan, ɗo daartol ngol sosaa ko e miijo naalanke oo, wonaa tan e daartol kewu. Janngugol Ruskin e nate ɗee kadi ko e mbaydi moraal. E nder ɓataake mo o winndi e jaaynde The Times e hitaande 1854 ngam daranaade golle ɗee, o wiyi wonde "alaa huunde wootere e nder suudu nduu fof... kono ina wonta mettunde so janngaama no haanirta nii".[9] O 6uucciima e 6uu6ol suudu nduu — Hunt 6uu6niino suudu e nder "maison de convenance" (to yizve 6e 6amtata jom suudu mum en) ngam nanngude jikku oo — e 6uu6ol maandeeji e 6uu6ol jikkuuji subjects e nder suudu nduu no haanirta nii e 6uu6ol ngol William Ho-degar9. Ko nder "common, modern, vulgar" ina heewi geɗe ɓutte, ɗe ɓoornaaka, ɗe meeɗaa jeyeede e galle. E Ruskin, detal teskinngal e nate ɗee noddi tan ko hakkille e bonnugol jom suudu oo, mo alaa ko waawi haɗde : « Ko 6uri heewde e 6uu6ol 6uu6ol suka debbo miskiino oo, ngol pentoowo oo gollorii no feewi, 6uu6ol e 6uu6ol, ina jogii daartol e nder maggol, so en cikkii no feewi no daneejo mum laaɓcfo failing out with the rail ina waawi wonde nii mbedda".[10] Miijo daartol moraal yiyteende, tuugingol e sahaa gooto, ina addana Augustus Egg 1858 waɗde nate tati, Past e Present. == E nder binndol == E nder deftere Evelyn Waugh winndi e hitaande 1945 wiyeteende Brideshead Revisited, limre e nate ɗee ina hollita udditgol haala hakkunde Julia Flyte e naalanke biyeteeɗo Charles Ryder. Natal ngal ina haalee e P.D. Deftere James wi'eteende The Private Patient, nde neɗɗo gooto siftini ɗum bana "ko ɗon mari haaje e... ko ɗon holla tuumeede." == Iwdi mum == Natal ngal ko ɓiy Fairbairn, biyeteeɗo Sir Artur Henderson Fairbairn, 3ɓo Baronet roni ɗum. Nde soodaama nde anndaaka to Christie's e lewru Yarkomaa 1946, nde soodaa nde e hitaande 1947. Nde Sir Colin e Lady Anderson ndokki nde to galle Tate e hitaande 1976.[7] == Teskorɗe == Wideyooji yaajɗi video icon Hunt's Konngol ummingol, Taariindi hakkille "Pont de sighs" ko jimɗi ɗi Thomas Hood winndi, ko fayti e debbo jeeyaaɗo, barɗo hoore mum, diwi e nder maayo Tamise ummoraade e pont. Ernest Maltravers ko deftere nde Edward Bulwer-Lytton winndi, ko fayti e giɗli hakkunde laamɗo e suka debbo miskineeɓe. E nder nate Gissing wiyi wonde Hunt mettinii e jaɓde ɗaɓɓaande Fairbairn waylude haala suka debbo oo.[8] == Ciimtol == * Jaaynde 2000, hello 94 * Tate, Binndol juutngol. * Hunt toɓɓere 1 hello 295 * Hunt toɓɓere 1 hello 350 * Hunde h.429 * Hunde h.430 * Tate, Sehil Nate. * Gissing p.90 * Ruskin nder Barringer, hello 96 * Ruskin nder hitaande 2005, hello 111-113 == Tuugnorgal == ienf08bwtxjxq6frnb21lrelhcr286f 161398 161397 2026-04-08T13:48:00Z Isa Oumar 9821 161398 wikitext text/x-wiki '''<nowiki>{{The Awakening Conscience</nowiki>''' (1853) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo William Holman Hunt, gooto e sosɓe fedde banndiraaɓe hade Raphaelite, ina hollira debbo ummotooɗo e darnde mum e nder ŋoral gorko ina ndaara transfixed e nder windo suudu nduu. Natal ngal woni ko e mooftirgel Tate Britain, to Londres. == Haala tiitoonde == E fuɗɗoode, natal ngal ina wayi no ina hollita luural juutngal hakkunde gorko e debbo, kono tiitoonde ndee e hoɗdiiɓe maandeeji nder natal ngal ina laaɓti wonde ko ɗum joom suudu e giɗo mum. Juuɗe debbo oo ɓutte ina ndokka nokku ɗo jokkere enɗam woni ɗoo, tee darnde junngo makko nano ina teeŋtina ŋakkeende jokkere enɗam, hay so tawii jokkere enɗam ina ɓoornee e kala jokkere enɗam. Hedde suudu nduu ina waɗi siftorde toɓɓere darnde makko "keɓaaɗo" e nguurndam makko bonɗam : ɓiɗngel ngel les taabal ina fija e ndiwri ; waktu oo suuɗii les gilaas; tapis mo jolnaaka e piyanɗe mo timmaani; ɓoggi gonɗi e dow leydi ɗi ɓuuɓnaaka; tappirde Faandaare Kuraana Frank Stone e dow mahol ngol; Ko Edward Lear yuɓɓini jimɗi Alfred, jimɗi Lord Tennyson e hitaande 1847 « Gonɗi, gonɗi ɗi ngalaa golle » ɗi lelnaa e dow leydi, e jimɗi e dow piyanɗe, jimɗi Thomas Moore « Oft in the Stilly Night », konnguɗi mum ina kaala fartaŋŋeeji ɗi ŋakkaani e siftorde ɓurnde mettude. Gannde werlaande e top hat werlaa e dow taabal ina hollita golle yaawɗe.<ref>[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?cgroupid=-1&workid=6996&searchid=false&roomid=false&tabview=text&texttype=10 Tate], Short Text.</ref> Suudu nduu ina heewi 6uu6ol, ina 6uu6i, ina waawi wonde e nder galle galle Victoria; kalaaji jalbooji, tapi mo 6uu6naaka, e mobelaaji 6urcfi yoocfde, 6urcfi yoocfde ina kaala suudu 6urndu 6uu6de ko ɓooyaani ngam jom suudu debbo. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Elizabeth Prettejohn hollitii wonde hay so tawii nder mum ina yiyee hannde no "Victorian" nii, ina yaltina haa jooni "'nouveau-riche' vulgarité" baawɗo waɗde nokku oo ina metti yiyooɓe hannde ɓee.<ref>Prettejohn 2000, p.94</ref> Kaɓirgal pentol ngol ina fawii e maandeeji goɗɗi : beɗi (ngam jeertinde), marigol (ngam mette), e hoodere dow hoore suka debbo oo (maande peeñgol ruuhu). Kaɓirgal maggal ina waɗi aaye ummoraade e deftere Proverbes (25:20): "No ƴettuɗo comci e nder nguleeki nii, ko noon yimoowo jimɗi e ɓernde teddunde".<ref>[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?cgroupid=-1&workid=6996&searchid=false&roomid=false&tabview=text&texttype=10 Tate], Short Text.</ref> Miijo ngo e dow mahol caggal ina hokka gite tantalizing yaltude e dingiral. Winndere ndee — udditiinde e werlaaji ɓuuɓɗi, ina luurdi e natal gonngal e nder suudu nduu — ina ɓuuɓna naange. Yeeso debbo oo hollirtaa gite 6uu6cfe cfe o haawnii e gicfcfo makko; ko 6eydi mo fof ko caggal suudu nduu e jokkondiral makko fof. Atenæum wiyi e hitaande 1854 :<ref>Prettejohn 2000, p.94</ref> Winndiyanke "Pont des sighs" waawaano miijaade yeeso ɓurngo mettude. Detaayuuji natal ngal, peeñgol leɗɗe ndunngu e nder gite, piyanɗe, njamndi les lampa, ko goonga haawniinde, kono indigooji e boɗeeji ɓuuɓɗi natal ngal ina mbaɗa ngal mettungal e haannde, ngal weldaani e tonngoode. Senngo ngoo ko Duɗal Ernest Maltravers : wonande jogiiɓe heen affiniteer, ina metti ; to ɓe ngalaa, rewɓe.<ref>Hunt vol.1 p.350</ref><ref>Hunt vol.1 p.350</ref> == Annoore Aduna == E won e fannuuji, ndeeɗoo natal ko sehil natal Hunt Kerecee’en wiyeteende The Light of the World, natal Almasiihu ina jogii lampa ina fija e damal mawngal, ngal alaa junngo, ngal Hunt wiyi ina hollira “hakkille udditiiɗo no feewi”.[4] Debbo oo ɗoo ina waawi jaabaade oon natal, ɓernde mum ina ɓuuɓtoo e huunde nde wonaa e hoore mum. Hunt yiɗiino ndee natal wonde Annoore Aduna "ko nanndi e huunde e nder natal hollirngal e nder nguurndam goonga no eeraango ruuhu giɗli asamaan noddirta ruuhu ngam woppude nguurndam lesɗam."[5] E nder Pre-Raphaelism e Pre-Raphaelite Peggomity w Hu Copperfield rokkiino mo miijo ngam waɗde heen jimɗi ɗii, o fuɗɗii yillaade "haunts différents des filles fallens" ngam yiylaade nokku mo haani. O miijaaki sosde hay dingiral keeringal ummoraade e David Copperfield, e fuɗɗoode o yiɗi ko nanngude huunde ɓurnde huuɓtodinnde : "yiylotooɗo yiɗde suka debbo dogɗo oo ina ara e huunde nde o yiylotonoo".<ref>Hunt p.430</ref> Kono o miijii, o felliti wonde hono ndee ɗoo batu ina addana suka debbo oo miijooji ceertuɗi e tuubuubuye mo o yiɗi hollirde. O joofniri ko miijo wonde sehil suka debbo oo ina waawi yimde jimol ngol ɗoon e ɗoon siftortoo nguurndam makko ɓooyɗam, tawa kadi ina waɗa heen catal ngal anndaaka ngam epiphanie makko. Model debbo oo ko Annie Miller, jooɗiiɗo e heewɓe e Pre-Rafael en, mo Hunt jokkondiri haa hitaande 1859. Natal gorko oo ina waawi tuugnaade e Thomas Seddon walla Augustus Egg, kamɓe ɗiɗo fof ko sehilaaɓe Hunt pentooɓe. == Pentingol kadi == Njiylawu yeeso suka debbo oo e nder nate hannde ɗee, wonaa njiylawu mette e kulhuli ɗi yiyooɓe ɓee njiyri nde nate ɗee puɗɗii hollirde, ɗi hulɓinii e ɗi ndartinii heewɓe e ƴeewooɓe hannde ɓee. Natal ngal ko Thomas Fairbairn, jom ngalu Manchester, gardinooɗo Pre-Rafael en, yamiri ɗum, caggal nde Egg yeewtidi e Hunt ideas e ina waawi hollude mo yoga e nate puɗɗaaɗe.<ref>Hunt p.430</ref> Fairbairn yoɓi Hunt 350 gine. Natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1854, wondude e « Annoore Aduna ». Fairbairn tawi omo waawi muñde ƴeewde gite debbo oo ñalnde kala, ɗum noon o waggini Hunt yoo softin ɗum. Hunt fuɗɗii golle kono o rafi, o acci natal ngal artiree to Fairbairn ngam hollirde ɗum e koolol Birmingham Society of Artists e hitaande 1856 hade makko weltaade no feewi e njeñtudi ndii. Caggal mum o dañii golloraade heen kadi, o holliti Edward Lear wonde o sikki o "moƴƴii ɗum no feewi".[7][tesko 2] No teskiraa e spandrels nii, Hunt rewtinii nate ɗee e hitaande 1864, kadi e hitaande 1886 nde o feewni won e golle ɗe o feewni e inter[7]. == Yiyngooji John Ruskin == John Ruskin, ganndo naalankaagal Victoria, yetti The Awakening Conscience ngam wonde yeru e laawol kesol e nder naalankaagal Biritaan, ɗo daartol ngol sosaa ko e miijo naalanke oo, wonaa tan e daartol kewu. Janngugol Ruskin e nate ɗee kadi ko e mbaydi moraal. E nder ɓataake mo o winndi e jaaynde The Times e hitaande 1854 ngam daranaade golle ɗee, o wiyi wonde "alaa huunde wootere e nder suudu nduu fof... kono ina wonta mettunde so janngaama no haanirta nii".[9] O 6uucciima e 6uu6ol suudu nduu — Hunt 6uu6niino suudu e nder "maison de convenance" (to yizve 6e 6amtata jom suudu mum en) ngam nanngude jikku oo — e 6uu6ol maandeeji e 6uu6ol jikkuuji subjects e nder suudu nduu no haanirta nii e 6uu6ol ngol William Ho-degar9. Ko nder "common, modern, vulgar" ina heewi geɗe ɓutte, ɗe ɓoornaaka, ɗe meeɗaa jeyeede e galle. E Ruskin, detal teskinngal e nate ɗee noddi tan ko hakkille e bonnugol jom suudu oo, mo alaa ko waawi haɗde : « Ko 6uri heewde e 6uu6ol 6uu6ol suka debbo miskiino oo, ngol pentoowo oo gollorii no feewi, 6uu6ol e 6uu6ol, ina jogii daartol e nder maggol, so en cikkii no feewi no daneejo mum laaɓcfo failing out with the rail ina waawi wonde nii mbedda".[10] Miijo daartol moraal yiyteende, tuugingol e sahaa gooto, ina addana Augustus Egg 1858 waɗde nate tati, Past e Present. == E nder binndol == E nder deftere Evelyn Waugh winndi e hitaande 1945 wiyeteende Brideshead Revisited, limre e nate ɗee ina hollita udditgol haala hakkunde Julia Flyte e naalanke biyeteeɗo Charles Ryder. Natal ngal ina haalee e P.D. Deftere James wi'eteende The Private Patient, nde neɗɗo gooto siftini ɗum bana "ko ɗon mari haaje e... ko ɗon holla tuumeede." == Iwdi mum == Natal ngal ko ɓiy Fairbairn, biyeteeɗo Sir Artur Henderson Fairbairn, 3ɓo Baronet roni ɗum. Nde soodaama nde anndaaka to Christie's e lewru Yarkomaa 1946, nde soodaa nde e hitaande 1947. Nde Sir Colin e Lady Anderson ndokki nde to galle Tate e hitaande 1976.[7] == Teskorɗe == Wideyooji yaajɗi video icon Hunt's Konngol ummingol, Taariindi hakkille "Pont de sighs" ko jimɗi ɗi Thomas Hood winndi, ko fayti e debbo jeeyaaɗo, barɗo hoore mum, diwi e nder maayo Tamise ummoraade e pont. Ernest Maltravers ko deftere nde Edward Bulwer-Lytton winndi, ko fayti e giɗli hakkunde laamɗo e suka debbo miskineeɓe. E nder nate Gissing wiyi wonde Hunt mettinii e jaɓde ɗaɓɓaande Fairbairn waylude haala suka debbo oo.[8] == Ciimtol == * Jaaynde 2000, hello 94 * Tate, Binndol juutngol. * Hunt toɓɓere 1 hello 295 * Hunt toɓɓere 1 hello 350 * Hunde h.429 * Hunde h.430 * Tate, Sehil Nate. * Gissing p.90 * Ruskin nder Barringer, hello 96 * Ruskin nder hitaande 2005, hello 111-113 == Tuugnorgal == 1eenmellfku20tvu5bwopudj3g9n2qs 161399 161398 2026-04-08T13:48:26Z Isa Oumar 9821 161399 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''The Awakening Conscience''' (1853) ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Engele biyeteeɗo William Holman Hunt, gooto e sosɓe fedde banndiraaɓe hade Raphaelite, ina hollira debbo ummotooɗo e darnde mum e nder ŋoral gorko ina ndaara transfixed e nder windo suudu nduu. Natal ngal woni ko e mooftirgel Tate Britain, to Londres. == Haala tiitoonde == E fuɗɗoode, natal ngal ina wayi no ina hollita luural juutngal hakkunde gorko e debbo, kono tiitoonde ndee e hoɗdiiɓe maandeeji nder natal ngal ina laaɓti wonde ko ɗum joom suudu e giɗo mum. Juuɗe debbo oo ɓutte ina ndokka nokku ɗo jokkere enɗam woni ɗoo, tee darnde junngo makko nano ina teeŋtina ŋakkeende jokkere enɗam, hay so tawii jokkere enɗam ina ɓoornee e kala jokkere enɗam. Hedde suudu nduu ina waɗi siftorde toɓɓere darnde makko "keɓaaɗo" e nguurndam makko bonɗam : ɓiɗngel ngel les taabal ina fija e ndiwri ; waktu oo suuɗii les gilaas; tapis mo jolnaaka e piyanɗe mo timmaani; ɓoggi gonɗi e dow leydi ɗi ɓuuɓnaaka; tappirde Faandaare Kuraana Frank Stone e dow mahol ngol; Ko Edward Lear yuɓɓini jimɗi Alfred, jimɗi Lord Tennyson e hitaande 1847 « Gonɗi, gonɗi ɗi ngalaa golle » ɗi lelnaa e dow leydi, e jimɗi e dow piyanɗe, jimɗi Thomas Moore « Oft in the Stilly Night », konnguɗi mum ina kaala fartaŋŋeeji ɗi ŋakkaani e siftorde ɓurnde mettude. Gannde werlaande e top hat werlaa e dow taabal ina hollita golle yaawɗe.<ref>[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?cgroupid=-1&workid=6996&searchid=false&roomid=false&tabview=text&texttype=10 Tate], Short Text.</ref> Suudu nduu ina heewi 6uu6ol, ina 6uu6i, ina waawi wonde e nder galle galle Victoria; kalaaji jalbooji, tapi mo 6uu6naaka, e mobelaaji 6urcfi yoocfde, 6urcfi yoocfde ina kaala suudu 6urndu 6uu6de ko ɓooyaani ngam jom suudu debbo. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Elizabeth Prettejohn hollitii wonde hay so tawii nder mum ina yiyee hannde no "Victorian" nii, ina yaltina haa jooni "'nouveau-riche' vulgarité" baawɗo waɗde nokku oo ina metti yiyooɓe hannde ɓee.<ref>Prettejohn 2000, p.94</ref> Kaɓirgal pentol ngol ina fawii e maandeeji goɗɗi : beɗi (ngam jeertinde), marigol (ngam mette), e hoodere dow hoore suka debbo oo (maande peeñgol ruuhu). Kaɓirgal maggal ina waɗi aaye ummoraade e deftere Proverbes (25:20): "No ƴettuɗo comci e nder nguleeki nii, ko noon yimoowo jimɗi e ɓernde teddunde".<ref>[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?cgroupid=-1&workid=6996&searchid=false&roomid=false&tabview=text&texttype=10 Tate], Short Text.</ref> Miijo ngo e dow mahol caggal ina hokka gite tantalizing yaltude e dingiral. Winndere ndee — udditiinde e werlaaji ɓuuɓɗi, ina luurdi e natal gonngal e nder suudu nduu — ina ɓuuɓna naange. Yeeso debbo oo hollirtaa gite 6uu6cfe cfe o haawnii e gicfcfo makko; ko 6eydi mo fof ko caggal suudu nduu e jokkondiral makko fof. Atenæum wiyi e hitaande 1854 :<ref>Prettejohn 2000, p.94</ref> Winndiyanke "Pont des sighs" waawaano miijaade yeeso ɓurngo mettude. Detaayuuji natal ngal, peeñgol leɗɗe ndunngu e nder gite, piyanɗe, njamndi les lampa, ko goonga haawniinde, kono indigooji e boɗeeji ɓuuɓɗi natal ngal ina mbaɗa ngal mettungal e haannde, ngal weldaani e tonngoode. Senngo ngoo ko Duɗal Ernest Maltravers : wonande jogiiɓe heen affiniteer, ina metti ; to ɓe ngalaa, rewɓe.<ref>Hunt vol.1 p.350</ref><ref>Hunt vol.1 p.350</ref> == Annoore Aduna == E won e fannuuji, ndeeɗoo natal ko sehil natal Hunt Kerecee’en wiyeteende The Light of the World, natal Almasiihu ina jogii lampa ina fija e damal mawngal, ngal alaa junngo, ngal Hunt wiyi ina hollira “hakkille udditiiɗo no feewi”.[4] Debbo oo ɗoo ina waawi jaabaade oon natal, ɓernde mum ina ɓuuɓtoo e huunde nde wonaa e hoore mum. Hunt yiɗiino ndee natal wonde Annoore Aduna "ko nanndi e huunde e nder natal hollirngal e nder nguurndam goonga no eeraango ruuhu giɗli asamaan noddirta ruuhu ngam woppude nguurndam lesɗam."[5] E nder Pre-Raphaelism e Pre-Raphaelite Peggomity w Hu Copperfield rokkiino mo miijo ngam waɗde heen jimɗi ɗii, o fuɗɗii yillaade "haunts différents des filles fallens" ngam yiylaade nokku mo haani. O miijaaki sosde hay dingiral keeringal ummoraade e David Copperfield, e fuɗɗoode o yiɗi ko nanngude huunde ɓurnde huuɓtodinnde : "yiylotooɗo yiɗde suka debbo dogɗo oo ina ara e huunde nde o yiylotonoo".<ref>Hunt p.430</ref> Kono o miijii, o felliti wonde hono ndee ɗoo batu ina addana suka debbo oo miijooji ceertuɗi e tuubuubuye mo o yiɗi hollirde. O joofniri ko miijo wonde sehil suka debbo oo ina waawi yimde jimol ngol ɗoon e ɗoon siftortoo nguurndam makko ɓooyɗam, tawa kadi ina waɗa heen catal ngal anndaaka ngam epiphanie makko. Model debbo oo ko Annie Miller, jooɗiiɗo e heewɓe e Pre-Rafael en, mo Hunt jokkondiri haa hitaande 1859. Natal gorko oo ina waawi tuugnaade e Thomas Seddon walla Augustus Egg, kamɓe ɗiɗo fof ko sehilaaɓe Hunt pentooɓe. == Pentingol kadi == Njiylawu yeeso suka debbo oo e nder nate hannde ɗee, wonaa njiylawu mette e kulhuli ɗi yiyooɓe ɓee njiyri nde nate ɗee puɗɗii hollirde, ɗi hulɓinii e ɗi ndartinii heewɓe e ƴeewooɓe hannde ɓee. Natal ngal ko Thomas Fairbairn, jom ngalu Manchester, gardinooɗo Pre-Rafael en, yamiri ɗum, caggal nde Egg yeewtidi e Hunt ideas e ina waawi hollude mo yoga e nate puɗɗaaɗe.<ref>Hunt p.430</ref> Fairbairn yoɓi Hunt 350 gine. Natal ngal hollitaama to Akademi Laamɗo e hitaande 1854, wondude e « Annoore Aduna ». Fairbairn tawi omo waawi muñde ƴeewde gite debbo oo ñalnde kala, ɗum noon o waggini Hunt yoo softin ɗum. Hunt fuɗɗii golle kono o rafi, o acci natal ngal artiree to Fairbairn ngam hollirde ɗum e koolol Birmingham Society of Artists e hitaande 1856 hade makko weltaade no feewi e njeñtudi ndii. Caggal mum o dañii golloraade heen kadi, o holliti Edward Lear wonde o sikki o "moƴƴii ɗum no feewi".[7][tesko 2] No teskiraa e spandrels nii, Hunt rewtinii nate ɗee e hitaande 1864, kadi e hitaande 1886 nde o feewni won e golle ɗe o feewni e inter[7]. == Yiyngooji John Ruskin == John Ruskin, ganndo naalankaagal Victoria, yetti The Awakening Conscience ngam wonde yeru e laawol kesol e nder naalankaagal Biritaan, ɗo daartol ngol sosaa ko e miijo naalanke oo, wonaa tan e daartol kewu. Janngugol Ruskin e nate ɗee kadi ko e mbaydi moraal. E nder ɓataake mo o winndi e jaaynde The Times e hitaande 1854 ngam daranaade golle ɗee, o wiyi wonde "alaa huunde wootere e nder suudu nduu fof... kono ina wonta mettunde so janngaama no haanirta nii".[9] O 6uucciima e 6uu6ol suudu nduu — Hunt 6uu6niino suudu e nder "maison de convenance" (to yizve 6e 6amtata jom suudu mum en) ngam nanngude jikku oo — e 6uu6ol maandeeji e 6uu6ol jikkuuji subjects e nder suudu nduu no haanirta nii e 6uu6ol ngol William Ho-degar9. Ko nder "common, modern, vulgar" ina heewi geɗe ɓutte, ɗe ɓoornaaka, ɗe meeɗaa jeyeede e galle. E Ruskin, detal teskinngal e nate ɗee noddi tan ko hakkille e bonnugol jom suudu oo, mo alaa ko waawi haɗde : « Ko 6uri heewde e 6uu6ol 6uu6ol suka debbo miskiino oo, ngol pentoowo oo gollorii no feewi, 6uu6ol e 6uu6ol, ina jogii daartol e nder maggol, so en cikkii no feewi no daneejo mum laaɓcfo failing out with the rail ina waawi wonde nii mbedda".[10] Miijo daartol moraal yiyteende, tuugingol e sahaa gooto, ina addana Augustus Egg 1858 waɗde nate tati, Past e Present. == E nder binndol == E nder deftere Evelyn Waugh winndi e hitaande 1945 wiyeteende Brideshead Revisited, limre e nate ɗee ina hollita udditgol haala hakkunde Julia Flyte e naalanke biyeteeɗo Charles Ryder. Natal ngal ina haalee e P.D. Deftere James wi'eteende The Private Patient, nde neɗɗo gooto siftini ɗum bana "ko ɗon mari haaje e... ko ɗon holla tuumeede." == Iwdi mum == Natal ngal ko ɓiy Fairbairn, biyeteeɗo Sir Artur Henderson Fairbairn, 3ɓo Baronet roni ɗum. Nde soodaama nde anndaaka to Christie's e lewru Yarkomaa 1946, nde soodaa nde e hitaande 1947. Nde Sir Colin e Lady Anderson ndokki nde to galle Tate e hitaande 1976.[7] == Teskorɗe == Wideyooji yaajɗi video icon Hunt's Konngol ummingol, Taariindi hakkille "Pont de sighs" ko jimɗi ɗi Thomas Hood winndi, ko fayti e debbo jeeyaaɗo, barɗo hoore mum, diwi e nder maayo Tamise ummoraade e pont. Ernest Maltravers ko deftere nde Edward Bulwer-Lytton winndi, ko fayti e giɗli hakkunde laamɗo e suka debbo miskineeɓe. E nder nate Gissing wiyi wonde Hunt mettinii e jaɓde ɗaɓɓaande Fairbairn waylude haala suka debbo oo.[8] == Ciimtol == * Jaaynde 2000, hello 94 * Tate, Binndol juutngol. * Hunt toɓɓere 1 hello 295 * Hunt toɓɓere 1 hello 350 * Hunde h.429 * Hunde h.430 * Tate, Sehil Nate. * Gissing p.90 * Ruskin nder Barringer, hello 96 * Ruskin nder hitaande 2005, hello 111-113 == Tuugnorgal == 1344yvbaaskw3sscteny4o379htduzt Isabella and the Pot of Basil 0 39187 161400 2026-04-08T13:49:09Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Isabella e pot basil''' ko nate ɗe naalanke Engele biyeteeɗo William Holman Hunt timmini e hitaande 1868 ina hollita dingiral e nder jimɗi John Keats biyeteeɗo Isabella, walla pot basil. Ina hollita jaambaaro debbo biyeteeɗo Isabella ina ɓuuɓna pot basil mo o ubbi hoore taƴaaɗo giɗo makko Lorenzo baraaɗo oo. Hunt waɗiino nate jimɗi ɗii e hitaande 1848, ko juuti caggal sosngo Fedde Banndiraaɓe Hade Rafaelite. Haa jooni o ƴellittaaki ɗum haa wonta pent..." 161400 wikitext text/x-wiki '''Isabella e pot basil''' ko nate ɗe naalanke Engele biyeteeɗo William Holman Hunt timmini e hitaande 1868 ina hollita dingiral e nder jimɗi John Keats biyeteeɗo Isabella, walla pot basil. Ina hollita jaambaaro debbo biyeteeɗo Isabella ina ɓuuɓna pot basil mo o ubbi hoore taƴaaɗo giɗo makko Lorenzo baraaɗo oo. Hunt waɗiino nate jimɗi ɗii e hitaande 1848, ko juuti caggal sosngo Fedde Banndiraaɓe Hade Rafaelite. Haa jooni o ƴellittaaki ɗum haa wonta pentol timmungol. Natal ngal hollitii dingiral ceertungal no feewi, holliri Lorenzo ko binndoowo e golle tawi banndiraaɓe Isabella ina njannga konte mum en e yamiroore e saraaji leslesɓe. Caggal dewgal makko seeɗa, Hunt arti e jimɗi ɗii e hitaande 1866, nde o fuɗɗii pentude geɗe keewɗe ɗe o waɗi e erotik. Natal makko ɓuuɓngal Il Dolce Far Niente (firo mum ko : weltaare waɗde hay huunde) soodaama ko yaawi, o miijii miijo golle kese kollitooje Isabella.[2][3] Nde o yahdi e debbo makko reedu Fanny to leydi Itali, Hunt fuɗɗii golle e nate ɗee to Firenze.[4] Kono, caggal nde o jibini, Fanny maayi e nguleeki e lewru desaambar 1866. Hunt wayli nate ɗee e siftorde debbo mum, o huutorii sifaaji makko ngam Isabella. O golliima heen no feewi e lebbi caggal maayde makko, o arti Angalteer e hitaande 1867, o timmini nde e lewru Yarkomaa 1868. Natal ngal ko yeeyoowo Ernest Gambart soodi, holliri. == Natal ngal == Version ɓurɗo famɗude mo Hunt penti e hitaande 1868, ko adii ɗuum ko jeyi ɗum ko galle pinal Delaware, jooni ko e mooftirgel galle pinal San Francisco. Tesko-ɗen wonde nate inlay e dow prie-dieu ina ceerti e nate asliije ɗee. Natal ngal ina hollita Isabella, mo waawaano ɗaanaade, ɓoorniiɗo wutte jamma semi-transparent, yalti leeso mum tan, ina yiyee e ɓuuɓri ɓuuɓndi e caggal. O 6uuccii hoore makko e dow hirsirde nde o tagi Lorenzo e prie-dieu 6uu6cfo 6urcfo yoocfde, mo 6uu6ol 6uu6ol keewngol fawaa e dow mum. E dow mbaydi ndii ko pot majolika, fawaade e koppi, ɗo hoore Lorenzo wirnaa. Gaasa makko keewka ina ilna e dow pot oo e saraaji lekki kii, ina hollita konngol Keats ngol Isabella "ina fawi e dow Basil mum belɗo haa abada,/E ina ɓuuɓna ɗum e gonɗi haa e nder ƴiiƴam." Caggal makko, sara damal, ina woodi patte, sara damal cassone. Teeŋtin’de jikkuuji, kalaaji alɗuɗi e geɗe pawɗe laaɓtuɗe ina kollita ɓeydagol dille Estetik e sifaaji nannduɗi e golle sehilaaɓe Hunt, John Everett Millais e Dante Gabriel Rossetti, ko wayi no Pot Pourri Millais e Venticotti’s. Pose limngal ngal kadi ina nanndi e nate Thomas Woolner ɗe civilization, ɗe Alice, miñiiko debbo Fanny, waɗi heen feccere. == Innde naalankooɓe woɗɓe == Golle Hunt ina mbaɗti batte e naalankooɓe heewɓe caggal ɗuum, ɓe ƴetti ngool ɗoon fannu. Ɓuri anndeede ko nate ɗe John White Aleksander (1897) e John William Waterhouse (1907) mbaɗi. Alexander e Waterhouse mbayli tiitoonde Hunt, ɓe ƴetti feereeji e binndol makko. Ko Alexander winndi koo ina yahdi e haala kaa e mbaadi Whistler. Waterhouse ina wayla jimol ngol, ina waɗa dingiral ngal e nder werlaa, kono ina jokki e motif water-jug e ɓalndu fawndu nduu. Isabella e Pottital Basil John White Aleksander, nebam e dow mbaydi, 1897, suudu defte ñeeñal, Boston Isabella e Pottital Basil John White Aleksander, nebam e dow mbaydi, hitaande 1897, to galle pinal, to Boston Isabella e pottital basil John Wiliyam suudu ndiyam, 1907, koolol keeriiɗo. Isabella e Pottital Basil John Wiliyam suudu ndiyam, 1907, Koolol keeriiɗo. == Tuugnorgal == qykicrxmu3m0r0vtwmpkejc3vzr7pwi 161402 161400 2026-04-08T13:51:45Z Babaji 002 14216 161402 wikitext text/x-wiki '''Isabella e pot basil''' ko nate ɗe naalanke Engele biyeteeɗo William Holman Hunt timmini e hitaande 1868 ina hollita dingiral e nder jimɗi John Keats biyeteeɗo Isabella, walla pot basil. Ina hollita jaambaaro debbo biyeteeɗo Isabella ina ɓuuɓna pot basil mo o ubbi hoore taƴaaɗo giɗo makko Lorenzo baraaɗo oo. Hunt waɗiino nate jimɗi ɗii e hitaande 1848, ko juuti caggal sosngo Fedde Banndiraaɓe Hade Rafaelite. Haa jooni o ƴellittaaki ɗum haa wonta pentol timmungol. Natal ngal hollitii dingiral ceertungal no feewi, holliri Lorenzo ko binndoowo e golle tawi banndiraaɓe Isabella ina njannga konte mum en e yamiroore e saraaji leslesɓe. Caggal dewgal makko seeɗa, Hunt arti e jimɗi ɗii e hitaande 1866, nde o fuɗɗii pentude geɗe keewɗe ɗe o waɗi e erotik. Natal makko ɓuuɓngal Il Dolce Far Niente (firo mum ko : weltaare waɗde hay huunde) soodaama ko yaawi, o miijii miijo golle kese kollitooje Isabella.<ref>{{Cite web|title=Dolce far niente [The delightful does nothing]|url=https://www.umu.se/en/research/projects/dolce-far-niente-the-delightful-does-nothing/|access-date=2022-05-27|website=www.umu.se|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Definition of DOLCE FAR NIENTE|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/dolce+far+niente|access-date=2022-05-27|website=www.merriam-webster.com|language=en}}</ref>Nde o yahdi e debbo makko reedu Fanny to leydi Itali, Hunt fuɗɗii golle e nate ɗee to Firenze.<ref>{{Cite web|url=http://www.thejournal.co.uk/news/north-east-news/isabella-pot-basil-painting-comes-5845971%26sa%3DU%26ei%3D1xmGVLDND8f8UL3LgNAP%26ved%3D0CE0QFjAJOAo%26usg%3DAFQjCNFAJGR6_cY8crez-21R9_nGtms77A|title=Isabella and the Pot of Basil painting comes home to Laing Art Gallery - Journal Live|access-date=2020-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20131124195043/http://www.thejournal.co.uk/news/north-east-news/isabella-pot-basil-painting-comes-5845971|archive-date=2013-11-24|url-status=dead}}</ref>Kono, caggal nde o jibini, Fanny maayi e nguleeki e lewru desaambar 1866. Hunt wayli nate ɗee e siftorde debbo mum, o huutorii sifaaji makko ngam Isabella. O golliima heen no feewi e lebbi caggal maayde makko, o arti Angalteer e hitaande 1867, o timmini nde e lewru Yarkomaa 1868. Natal ngal ko yeeyoowo Ernest Gambart soodi, holliri. == Natal ngal == Version ɓurɗo famɗude mo Hunt penti e hitaande 1868, ko adii ɗuum ko jeyi ɗum ko galle pinal Delaware, jooni ko e mooftirgel galle pinal San Francisco. Tesko-ɗen wonde nate inlay e dow prie-dieu ina ceerti e nate asliije ɗee. Natal ngal ina hollita Isabella, mo waawaano ɗaanaade, ɓoorniiɗo wutte jamma semi-transparent, yalti leeso mum tan, ina yiyee e ɓuuɓri ɓuuɓndi e caggal. O 6uuccii hoore makko e dow hirsirde nde o tagi Lorenzo e prie-dieu 6uu6cfo 6urcfo yoocfde, mo 6uu6ol 6uu6ol keewngol fawaa e dow mum. E dow mbaydi ndii ko pot majolika, fawaade e koppi, ɗo hoore Lorenzo wirnaa. Gaasa makko keewka ina ilna e dow pot oo e saraaji lekki kii, ina hollita konngol Keats ngol Isabella "ina fawi e dow Basil mum belɗo haa abada,/E ina ɓuuɓna ɗum e gonɗi haa e nder ƴiiƴam." Caggal makko, sara damal, ina woodi patte, sara damal cassone. Teeŋtin’de jikkuuji, kalaaji alɗuɗi e geɗe pawɗe laaɓtuɗe ina kollita ɓeydagol dille Estetik e sifaaji nannduɗi e golle sehilaaɓe Hunt, John Everett Millais e Dante Gabriel Rossetti, ko wayi no Pot Pourri Millais e Venticotti’s. Pose limngal ngal kadi ina nanndi e nate Thomas Woolner ɗe civilization, ɗe Alice, miñiiko debbo Fanny, waɗi heen feccere. == Innde naalankooɓe woɗɓe == Golle Hunt ina mbaɗti batte e naalankooɓe heewɓe caggal ɗuum, ɓe ƴetti ngool ɗoon fannu. Ɓuri anndeede ko nate ɗe John White Aleksander (1897) e John William Waterhouse (1907) mbaɗi. Alexander e Waterhouse mbayli tiitoonde Hunt, ɓe ƴetti feereeji e binndol makko. Ko Alexander winndi koo ina yahdi e haala kaa e mbaadi Whistler. Waterhouse ina wayla jimol ngol, ina waɗa dingiral ngal e nder werlaa, kono ina jokki e motif water-jug e ɓalndu fawndu nduu. Isabella e Pottital Basil John White Aleksander, nebam e dow mbaydi, 1897, suudu defte ñeeñal, Boston Isabella e Pottital Basil John White Aleksander, nebam e dow mbaydi, hitaande 1897, to galle pinal, to Boston Isabella e pottital basil John Wiliyam suudu ndiyam, 1907, koolol keeriiɗo. Isabella e Pottital Basil John Wiliyam suudu ndiyam, 1907, Koolol keeriiɗo. == Tuugnorgal == kb4z4ekkdrdhw9gxg91vt6kf1z5ah6h Italian Inn 0 39188 161403 2026-04-08T13:54:10Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Inn Itaali''' ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñ-Danemarknaajo biyeteeɗo Elisabeth Jerichau-Baumann (1819-1881) waɗi.[1] Natal ngal ina hollira fedde yimɓe ina ñaama ina njara.[2] Natal ngal ina hollira to nokku ina wiyee Stockholm, leydi Suwed.[2] == Tuugnorgal ==" 161403 wikitext text/x-wiki '''Inn Itaali''' ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñ-Danemarknaajo biyeteeɗo Elisabeth Jerichau-Baumann (1819-1881) waɗi.[1] Natal ngal ina hollira fedde yimɓe ina ñaama ina njara.[2] Natal ngal ina hollira to nokku ina wiyee Stockholm, leydi Suwed.[2] == Tuugnorgal == tgw6eu7ebq9p03pbg7yj6rq1s7kmbsm 161404 161403 2026-04-08T13:57:04Z Babaji 002 14216 161404 wikitext text/x-wiki '''Inn Itaali''' ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñ-Danemarknaajo biyeteeɗo Elisabeth Jerichau-Baumann (1819-1881) waɗi.<ref>{{Cite web|title=Italian Inn {{!}} Nationalmuseum|url=https://collection.nationalmuseum.se/en/collection/item/18414/|access-date=2026-03-09|website=collection.nationalmuseum.se|language=en}}</ref>Natal ngal ina hollira fedde yimɓe ina ñaama ina njara.[2] Natal ngal ina hollira to nokku ina wiyee Stockholm, leydi Suwed.<ref name=":0">{{Cite web|title=Elisabeth Jerichau Baumann, Visual artist – Nasjonalmuseet|url=https://www.nasjonalmuseet.no/en/collection/producer/54904|access-date=2026-03-09|website=www.nasjonalmuseet.no|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == kdhuq382c9iq15ti66mm1cg7e2yxqdh Jael and Sisera (Artemisia Gentileschi) 0 39189 161406 2026-04-08T13:59:14Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Yael e Sisera''' ko nate ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Artemisiya Gentileschi, waɗi hedde hitaande 1620. == Limtol == Haala tiitoonde Tiitoonde canndolinnde ndee ƴettaa ko e deftere ñaawooɓe, aayeeji 4:11-22 e 5:24-31. Ina hollita sahaa nde debbo Keniijo biyeteeɗo Yael ina jogori warde Sisera, seneraal Kanaanyanke mo foolnoo. Caggal nde Israayiilnaaɓe fooli mo o dogi o fayi to wuro saraaji, ɗo Yael jaɓɓorii mo, fodani mo ñamminde mo e suuɗde mo e ju..." 161406 wikitext text/x-wiki '''Yael e Sisera''' ko nate ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Artemisiya Gentileschi, waɗi hedde hitaande 1620. == Limtol == Haala tiitoonde Tiitoonde canndolinnde ndee ƴettaa ko e deftere ñaawooɓe, aayeeji 4:11-22 e 5:24-31. Ina hollita sahaa nde debbo Keniijo biyeteeɗo Yael ina jogori warde Sisera, seneraal Kanaanyanke mo foolnoo. Caggal nde Israayiilnaaɓe fooli mo o dogi o fayi to wuro saraaji, ɗo Yael jaɓɓorii mo, fodani mo ñamminde mo e suuɗde mo e juuɗe laamuuji. Nde o ɗaani ndee o riiwtata feggere laylaytol e nder suudu makko; golle ɗe Yael heɓi yettoore ngam cuusal mum e nder binndol deftere nde.[1] E nder yontaaji hakkundeeji, daartol ngol hollirta ko no Yudith, moƴƴere neɗɗo Humilitas, e Mariyam barkinaaɗo, e woɗɓe.[2] Nate ceertuɗe e ceertuɗe ina tawee e binndanɗe binndaaɗe e teeminannde 14ɓiire biyeteeɗo Speculum Humanae Salvationis. [3] Hollirde naalankaagal daartol ngol ina heewi e yontaaji hakkundeeji e nder yontaaji hannde ɗii fof.[4] == Firo Gentileschi == Yudit wari Holofernes e juuɗe Artemisiya, hitaande 1614-18 Gentileschi e woɗɓe e yonta makko, peewnii nate keewɗe ɗe rewɓe tiiɗɓe e nder binndol, ina heen kadi taƴgol hoore Holofernes nde Judith taƴi. Agostino Tassi ko jannginoowo makko, caggal ɗuum ko ñaawoowo makko ñaawaaɗo.[5] Ina wiyee kadi ko kanko woni yeru Holofernes.[6] Sisera ina nanndi no feewi e Holofernes e Tassi kadi. So tawii daartol Jael ngol ina famɗi ɗo hollirtee e nate, daartiyankooɓe ina cikki wonde nate Artemisia ɗee ina njogii batte e golle naalanke Florence biyeteeɗo Ludovico Cigoli.[1] Hollirde makko ina seerti kono, e no nde ƴellitorii seerndude yi’annde laaɓtunde hakkunde nate ɗiɗi ɗee, ko luurdi e mbaydi Cigoli ɓuuɓndi.[1] Koorɗi kaŋŋe Yael ina ceerti no feewi e koorɗi Sisera boɗeeji e daneeji; kaŋŋe oo ina sikka ko maande "nafoore makko e nafoore makko ɓadtiinde."[7] == Tariya == Ñalngu nguu, 1620, ina yiyee e les siyno naalanke oo, gonɗo e ŋorol ngol.[8] Joɗnde awkward junngo Yael ñaamo ina sikkaa ko e anniya ngam teeŋtinde siyno.[1] So tawii ñalngu nguu ina waɗa Artemisia to Rome, o siifondirii e ndeeɗoo nate « Artemisia Lomi », ina hollita wonde ko o gardiiɗo Florence. Nde o wuuri e golloraade to Firenze, Artemisia ƴetti ndee innde, nde teeŋtini jokkondiral makko e kaaw makko Aurelio, gonɗo e wuro hee gila ko adii, wonaa Gentileschi Roomnaaɓe, ngam semmbinde jokkondiral makko e potɓe wonde patrons.[9] Gaa gaa ndeeɗoo tinndinoore, iwdi patronage ndeeɗoo natal anndaaka. Teskagol siyno naalanke oo ina hollita wonde ko ɗum golle ɗe o manti. Siyno diidi tati ina winndaa heen « ARETEMITA LOMI/FACIBAT/MDCXX ». Ko ɗum woni yeru gadano Artemisia huutoraade sahaa mo timmaani e gollal latin facere (waɗde), ma a taw ko firo no Michelangelo siiforii Pieta mum.[9] Ndeeɗoo natal ko Veronika Ember artiri ɗum e hitaande 1978. Ko adii nde pentol ngol artiraa, ina joginoo ŋakkeende pentol mawnde e nder ŋoral toowngal nano e les ŋoral ñaamo. Ngam moƴƴitingol ngol, teeŋtuɗe e dow ŋoral Sisera tiiɗtinaama; won e mbaydiiji (restoraaji) ɓuri mekaniseeji e sifaaji ɗi cikku-ɗaa njiyataa e junngo Artemisia. Siyno oo heddii ko e mbaydi mum.[10] == Iwdi mum == Golle ɗee puɗɗiima winndeede e deftere laamɗo to Vienne e hitaande 1781, nde ɗe nawtaa to galle laamorɗo Bratislava.[11] Duuɓi tati caggal ɗuum, nde artiraa e galle laamorɗo to Buda, nde ina gasa tawa nde sankii e hitaande 1856.[11] Golle ɗee peeñii e soodgol to Budapest e hitaande 1974, e oon sahaa ko joom mum en jooni ɓee coodi ɗe.[11] Natal ngal ina fawii hannde e suudu defte ñeeñal, to Budapest.[8] Ƴeew kadi Doggol golle Artemisiya Gentileski == Tuugnorgal == tsav0omkc9pagyrybmofz7oizcfjm72 161407 161406 2026-04-08T14:13:26Z Babaji 002 14216 161407 wikitext text/x-wiki '''Yael e Sisera''' ko nate ɗe naalanke Itaalinaajo biyeteeɗo Artemisiya Gentileschi, waɗi hedde hitaande 1620. == Limtol == Haala tiitoonde Tiitoonde canndolinnde ndee ƴettaa ko e deftere ñaawooɓe, aayeeji 4:11-22 e 5:24-31. Ina hollita sahaa nde debbo Keniijo biyeteeɗo Yael ina jogori warde Sisera, seneraal Kanaanyanke mo foolnoo. Caggal nde Israayiilnaaɓe fooli mo o dogi o fayi to wuro saraaji, ɗo Yael jaɓɓorii mo, fodani mo ñamminde mo e suuɗde mo e juuɗe laamuuji. Nde o ɗaani ndee o riiwtata feggere laylaytol e nder suudu makko; golle ɗe Yael heɓi yettoore ngam cuusal mum e nder binndol deftere nde.<ref name="Treves3">{{cite book|last1=Whitlum-Cooper|first1=Francesca|editor1-last=Treves|editor1-first=Letizia|title=Artemisia|date=2020|publisher=The National Gallery Company Ltd.|location=London}}</ref> E nder yontaaji hakkundeeji, daartol ngol hollirta ko no Yudith, moƴƴere neɗɗo Humilitas, e Mariyam barkinaaɗo, e woɗɓe.<ref>{{Cite book|last1=Bailey|first1=Elizabeth|url=https://www.openbookpublishers.com/product/28|title=The Sword of Judith: Judith Studies Across the Disciplines|last2=Lähnemann (eds)|first2=Elena Ciletti and Henrike|date=2010|publisher=Open Book Publishers|isbn=978-1-906924-15-7|pages=275–294|language=en-gb|chapter=Judith, Jael, and Humilitas in the Speculum Virginum}}</ref>Nate ceertuɗe e ceertuɗe ina tawee e binndanɗe binndaaɗe e teeminannde 14ɓiire biyeteeɗo Speculum Humanae Salvationis''.'' <ref>{{Cite web|title=WI-ID Subject Tree|url=https://iconographic.warburg.sas.ac.uk/vpc/VPC_search/subcats.php?cat_1=14&cat_2=812&cat_3=2903&cat_4=5439&cat_5=13111&cat_6=10130&cat_7=3411&cat_8=1594|access-date=2021-10-13|website=iconographic.warburg.sas.ac.uk}}</ref>Hollirde naalankaagal daartol ngol ina heewi e yontaaji hakkundeeji e nder yontaaji hannde ɗii fof.<ref>{{Cite book|last=Brown|first=P. Scott|title=The riddle of Jael : the history of a poxied heroine in Medieval and Renaissance art and culture|date=2018|isbn=978-90-04-36466-0|location=Leiden|oclc=1020299631}}</ref> == Firo Gentileschi == Yudit wari Holofernes e juuɗe Artemisiya, hitaande 1614-18 Gentileschi e woɗɓe e yonta makko, peewnii nate keewɗe ɗe rewɓe tiiɗɓe e nder binndol, ina heen kadi taƴgol hoore Holofernes nde Judith taƴi. Agostino Tassi ko jannginoowo makko, caggal ɗuum ko ñaawoowo makko ñaawaaɗo .<ref>{{Cite web|last=Williams|first=Holly|title=The artist who triumphed over her shocking rape and torture|url=https://www.bbc.com/culture/article/20180824-the-artist-who-triumphed-over-her-shocking-rape-and-torture|access-date=2021-10-13|website=www.bbc.com|language=en}}</ref>Ina wiyee kadi ko kanko woni yeru Holofernes.<ref>{{Cite book|last=Bissell|first=R. Ward|url=https://books.google.com/books?id=JSM1su0WJ6EC|title=Artemisia Gentileschi and the Authority of Art : Critical Reading and Catalogue Raisonné|date=1999|publisher=Penn State Press|isbn=978-0-271-04422-4|pages=213ff|language=en}}</ref>Sisera ina nanndi no feewi e Holofernes e Tassi kadi. So tawii daartol Jael ngol ina famɗi ɗo hollirtee e nate, daartiyankooɓe ina cikki wonde nate Artemisia ɗee ina njogii batte e golle naalanke Florence biyeteeɗo Ludovico Cigoli.[1] Hollirde makko ina seerti kono, e no nde ƴellitorii seerndude yi’annde laaɓtunde hakkunde nate ɗiɗi ɗee, ko luurdi e mbaydi Cigoli ɓuuɓndi .<ref name="Treves2">{{cite book|last1=Whitlum-Cooper|first1=Francesca|editor1-last=Treves|editor1-first=Letizia|title=Artemisia|date=2020|publisher=The National Gallery Company Ltd.|location=London}}</ref> Koorɗi kaŋŋe Yael ina ceerti no feewi e koorɗi Sisera boɗeeji e daneeji; kaŋŋe oo ina sikka ko maande "nafoore makko e nafoore makko ɓadtiinde."<ref name="Bal">{{cite book|last1=Bal|first1=Mieke|title=The Artemisia Files|date=2005|publisher=The University of Chicago Press|isbn=0226035816}}</ref> == Tariya == Ñalngu nguu, 1620, ina yiyee e les siyno naalanke oo, gonɗo e ŋorol ngol.<ref name="Christiansen">Christiansen, K., Mann, Judith Walker, Gentileschi, Orazio, Gentileschi, Artemisia, Museo di Palazzo Venezia, & Metropolitan Museum of Art. (2001). Orazio and Artemisia Gentileschi. New York : New Haven: Metropolitan Museum of Art; Yale University Press.</ref>Joɗnde awkward junngo Yael ñaamo ina sikkaa ko e anniya ngam teeŋtinde siyno.<ref name="Treves">{{cite book|last1=Whitlum-Cooper|first1=Francesca|editor1-last=Treves|editor1-first=Letizia|title=Artemisia|date=2020|publisher=The National Gallery Company Ltd.|location=London}}</ref>So tawii ñalngu nguu ina waɗa Artemisia to Rome, o siifondirii e ndeeɗoo nate « Artemisia Lomi », ina hollita wonde ko o gardiiɗo Florence. Nde o wuuri e golloraade to Firenze, Artemisia ƴetti ndee innde, nde teeŋtini jokkondiral makko e kaaw makko Aurelio, gonɗo e wuro hee gila ko adii, wonaa Gentileschi Roomnaaɓe, ngam semmbinde jokkondiral makko e potɓe wonde patrons.<ref name="Mann2">Mann, Judith W. "Identity signs: meanings and methods in Artemisia Gentileschi's signatures." Renaissance Studies 23, no. 1 (February 2009): 71–107. Academic Search Premier, EBSCOhost (accessed March 16, 2018).</ref> Gaa gaa ndeeɗoo tinndinoore, iwdi patronage ndeeɗoo natal anndaaka. Teskagol siyno naalanke oo ina hollita wonde ko ɗum golle ɗe o manti. Siyno diidi tati ina winndaa heen « ARETEMITA LOMI/FACIBAT/MDCXX ». Ko ɗum woni yeru gadano Artemisia huutoraade sahaa mo timmaani e gollal latin facere (waɗde), ma a taw ko firo no Michelangelo siiforii Pieta mum.<ref name="Mann">Mann, Judith W. "Identity signs: meanings and methods in Artemisia Gentileschi's signatures." Renaissance Studies 23, no. 1 (February 2009): 71–107. Academic Search Premier, EBSCOhost (accessed March 16, 2018).</ref> Ndeeɗoo natal ko Veronika Ember artiri ɗum e hitaande 1978. Ko adii nde pentol ngol artiraa, ina joginoo ŋakkeende pentol mawnde e nder ŋoral toowngal nano e les ŋoral ñaamo. Ngam moƴƴitingol ngol, teeŋtuɗe e dow ŋoral Sisera tiiɗtinaama; won e mbaydiiji (restoraaji) ɓuri mekaniseeji e sifaaji ɗi cikku-ɗaa njiyataa e junngo Artemisia. Siyno oo heddii ko e mbaydi mum.<ref>Bissell, R. Ward (1999). Artemisia Gentileschi and the authority of art : Critical reading and catalogue raisonné. University Park, Pa.: Pennsylvania State University Press.</ref> == Iwdi mum == Golle ɗee puɗɗiima winndeede e deftere laamɗo to Vienne e hitaande 1781, nde ɗe nawtaa to galle laamorɗo Bratislava .<ref name="IFS3">{{cite web|title=Immunity From Seizure: Artemisia|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/35279/artemisia-ifs-report_august-2020.pdf|website=The National Gallery, London}}</ref>Duuɓi tati caggal ɗuum, nde artiraa e galle laamorɗo to Buda, nde ina gasa tawa nde sankii e hitaande 1856.<ref name="IFS2">{{cite web|title=Immunity From Seizure: Artemisia|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/35279/artemisia-ifs-report_august-2020.pdf|website=The National Gallery, London}}</ref>Golle ɗee peeñii e soodgol to Budapest e hitaande 1974, e oon sahaa ko joom mum en jooni ɓee coodi ɗe.<ref name="IFS">{{cite web|title=Immunity From Seizure: Artemisia|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/35279/artemisia-ifs-report_august-2020.pdf|website=The National Gallery, London}}</ref>Natal ngal ina fawii hannde e suudu defte ñeeñal, to Budapest.[8] Ƴeew kadi Doggol golle Artemisiya Gentileski == Tuugnorgal == tv1a0up1ur9gfz55gu8vo1ba34adzvh Jessica (painting) 0 39190 161408 2026-04-08T14:15:13Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Jessica ko''' natal Dennis Miller Bunker waɗi e hitaande 1890 to suudu defte ñeeñal to Boston. Nde hiisetee ko e nate Bunker ɓurɗe laaɓtude, nde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Theodore Stebbins siftini nde "ina jeyaa e golle ɓurɗe teskin'de" e jamaanu mayre.[1] E lewru Oktoobar 1889 Bunker ƴetti suudu gollordu e hoɗorde to 3 North Washington Square to wuro New York, wondude e sehilaaɓe e wondiiɓe mum naalankooɓe Abbott Handerson Thayer, Thomas Dewing..." 161408 wikitext text/x-wiki '''Jessica ko''' natal Dennis Miller Bunker waɗi e hitaande 1890 to suudu defte ñeeñal to Boston. Nde hiisetee ko e nate Bunker ɓurɗe laaɓtude, nde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Theodore Stebbins siftini nde "ina jeyaa e golle ɓurɗe teskin'de" e jamaanu mayre.[1] E lewru Oktoobar 1889 Bunker ƴetti suudu gollordu e hoɗorde to 3 North Washington Square to wuro New York, wondude e sehilaaɓe e wondiiɓe mum naalankooɓe Abbott Handerson Thayer, Thomas Dewing e Charles A. Platt. Dewgal kesal e yiɗde tabitinde innde naalanke pottital ngam wallitde hoore mum e jom suudu mum, Bunker penti Jessica e ndunngu 1890 e huutoraade model professionnel hired.[3] Jessica hollitii debbo jom mbaydi teskinndi, aristokraasi, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo. O pentiraa ko njuuteendi bust, nguurndam mawngu e nder profil, ɓalndu makko laaɓndu e gaasa boɗeewa set dow background ɓaleejo. Natal ngal ina seedtoo batte cirkel Bunker, ina heen Thayer e Dewing, ngam ɓeydaade laaɓtude.[4] E sahaa pentol ngol Bunker winndi : Miɗo waɗa ko boni ñalnde kala— miɗo sikki miɗo waɗa ko heewi— kono ko ina wona waktuuji nay miɗo ƴakka kala ko mbaɗnoo-mi e balɗe ɗiɗi cakkitiiɗe ɗee kadi canngaaki am ina arti kadi ɗo puɗɗii-mi ɗoo— kadi miɗo ɓuuɓtoo no indigo nii.[5] Bunker maayi ko caggal Noel 1890 tan, omo yahra e duuɓi 29; e hitaande 1891 natal ngal rokkaama suudu defte pinal to Boston, fedde yiɗɓe mo.[6] Naalanke e winndiyanke R. H. Ives Gammell winndii e nate ɗee : "Gooto e koye ɓurɗe yooɗde janngeede e nder naalankaagal Amerik. Jaltugol tonngoode e mbayliigaaji tokoosi ina haalee e laaɓal mawngal tawa alaa ko bonnata jokkondiral colour ɓurngal mawnude. E oon sahaa kadi, geɗe e aksanuuji e nder definition perxact the givenly to." gite ndartinaama ngam ƴettude nokku mo hollirtee oo fof. E nder nate ɗee, debbo oo ina wayi no ina woodi e weeyo, ina taarnaa e weeyo e annoore e ɗowdi. Teskorɗe Hirsler, duuɓi 16 Hirsler, duuɓi 175 Hirshler, duuɓi 73 haa 74 Hirshler, duuɓi 74 haa 75 Hirsler, duuɓi 74 Hirshler, duuɓi 13 Gammel, duuɓi 175 == Tuugnorgal == t10ou2nrq0a8vq42yq0rqvmbrxhv8ij 161410 161408 2026-04-08T14:19:11Z Babaji 002 14216 161410 wikitext text/x-wiki '''Jessica ko''' natal Dennis Miller Bunker waɗi e hitaande 1890 to suudu defte ñeeñal to Boston. Nde hiisetee ko e nate Bunker ɓurɗe laaɓtude, nde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Theodore Stebbins siftini nde "ina jeyaa e golle ɓurɗe teskin'de" e jamaanu mayre.<ref name="H">Hirshler, 16</ref> E lewru Oktoobar 1889 Bunker ƴetti suudu gollordu e hoɗorde to 3 North Washington Square to wuro New York, wondude e sehilaaɓe e wondiiɓe mum naalankooɓe Abbott Handerson Thayer, Thomas Dewing e Charles A. Platt. Dewgal kesal e yiɗde tabitinde innde naalanke pottital ngam wallitde hoore mum e jom suudu mum, Bunker penti Jessica e ndunngu 1890 e huutoraade model professionnel hired.<ref>Hirshler, 73-74</ref> Jessica hollitii debbo jom mbaydi teskinndi, aristokraasi, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo. O pentiraa ko njuuteendi bust, nguurndam mawngu e nder profil, ɓalndu makko laaɓndu e gaasa boɗeewa set dow background ɓaleejo. Natal ngal ina seedtoo batte cirkel Bunker, ina heen Thayer e Dewing, ngam ɓeydaade laaɓtude.<ref>Hirshler, 74-75</ref>E sahaa pentol ngol Bunker winndi : Miɗo waɗa ko boni ñalnde kala— miɗo sikki miɗo waɗa ko heewi— kono ko ina wona waktuuji nay miɗo ƴakka kala ko mbaɗnoo-mi e balɗe ɗiɗi cakkitiiɗe ɗee kadi canngaaki am ina arti kadi ɗo puɗɗii-mi ɗoo— kadi miɗo ɓuuɓtoo no indigo nii.<ref name="H3">Hirshler, 74</ref> Bunker maayi ko caggal Noel 1890 tan, omo yahra e duuɓi 29; e hitaande 1891 natal ngal rokkaama suudu defte pinal to Boston, fedde yiɗɓe mo.<ref>Hirshler, 13</ref> Naalanke e winndiyanke R. H. Ives Gammell winndii e nate ɗee : "Gooto e koye ɓurɗe yooɗde janngeede e nder naalankaagal Amerik. Jaltugol tonngoode e mbayliigaaji tokoosi ina haalee e laaɓal mawngal tawa alaa ko bonnata jokkondiral colour ɓurngal mawnude. E oon sahaa kadi, geɗe e aksanuuji e nder definition perxact the givenly to." gite ndartinaama ngam ƴettude nokku mo hollirtee oo fof. E nder nate ɗee, debbo oo ina wayi no ina woodi e weeyo, ina taarnaa e weeyo e annoore e ɗowdi. Teskorɗe Hirsler, duuɓi 16 Hirsler, duuɓi 175 Hirshler, duuɓi 73 haa 74 Hirshler, duuɓi 74 haa 75 Hirsler, duuɓi 74 Hirshler, duuɓi 13 Gammel, duuɓi 175 == Tuugnorgal == lfa5h8uhybveozulolf17kr9mho03do The Kitchen Maid 0 39191 161411 2026-04-08T14:22:07Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Koolaaɗo kuuɓal''' (e ɗemngal Españool La mulata, La cocinera walla Escena de cocina (Dingiral kuuɓtodinngal)) e Kuɗol kuuɓtodinngol e ñaamde to Emmaus ko nate ɗiɗi gonɗe e nder galleeji ɗe Diego Rodriguez de Silva y Velazquez waɗi gila e fuɗɗoode jamaanu mum Sevilla. Ñalɗi keewɗi ina cifaa ngam timminde ɗum, hay so tawii ko ɓuri heewde e mum en ina mbaɗa ɗum hakkunde 1620 e 1622. Ɗemngal gadanal ngal ina jogaa e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Ch..." 161411 wikitext text/x-wiki '''Koolaaɗo kuuɓal''' (e ɗemngal Españool La mulata, La cocinera walla Escena de cocina (Dingiral kuuɓtodinngal)) e Kuɗol kuuɓtodinngol e ñaamde to Emmaus ko nate ɗiɗi gonɗe e nder galleeji ɗe Diego Rodriguez de Silva y Velazquez waɗi gila e fuɗɗoode jamaanu mum Sevilla. Ñalɗi keewɗi ina cifaa ngam timminde ɗum, hay so tawii ko ɓuri heewde e mum en ina mbaɗa ɗum hakkunde 1620 e 1622. Ɗemngal gadanal ngal ina jogaa e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ; mbaydi ɗiɗmiri ndii ina yuɓɓinee to Galle ngenndiijo Irlande. José López-Rey hollitii wonde ndeeɗoo natal ina waawi jokkondirde e nate Velázquez majjuɗe ɗe Antonio Palomino sifotoo "... ɗo alluwal yiytaa, ngal waɗirta ko no taabal nii, ina waɗi ƴulɓe kuuraa, e pot ina ɓuuɓna dow, ina suddii e ɓuuɓri tinndinoore, e yiite ina yiyee, ɓuuɓol ngol ina laaɓi, ɓuuɓol ngol ina laaɓi alcarraza, won e pilaate, e won e baasuuji, juggol glazed, morso e pestle mum e hoore garlic sara mum; ina weli".[1] Version Dublin ko Alfred Beit wasiyi ɗum e hitaande 1987. Laɓɓingol hitaande 1933 hollitii natal ñaamde Iisaa to Emawus e dow mahol caggal nate mawɗe ɗee. Natal Chicago ngal soodaa ko e galle Goudstikker to Amsterdam, ko August L. Mayer, ngal rokki ɗum Institut e hitaande 1927. Ko e oon sahaa sikkaa ko kañum woni asli Velázquez, ngal jippini natal Beit ngal e darnde koppi. Heewɓe e annduɓe naalankaagal njaɓii ngoo miijo, ina jeyaa heen Bernardino Pantorba e José Gudiol, kono López-Rey annditii wonde natal ngal to Dublin ummorii ko e junngo Velázquez, ɗum addani sikkitaare e asli natal ngal to Chicago sabu ŋakkeende ngonka mum e nder reentaade]. Karallo Velázquez biyeteeɗo Jonathan Brown jaɓii ndeeɗoo miijo, o wiyi wonde natal Chicago ngal « ina gasa » ko Velázquez penti ɗum. O holliti kadi wonde natal ngal ina waawi wonde koppi peewnaaɗi e naalanke "yiɗnooɗo ƴettude nafoore pentiir genre mo Velázquez waɗi, kadi ina waawi waɗde ko heewi e koppiiji e mbaydiiji asliiji ɗii".[3] Natal Chicago ngal, ko Frank Zuccari artiri ɗum e hitaande 1999. Ko waawi heen wonde fof, pentiir ina ŋakki, geɗe ɓurɗe moƴƴude ina kollita sifaa nannduɗo, e won e fannuuji sifaa ɓurɗo toowde, e mbaydi Dublin. Alaa fof ko tawaa ina hollita wonde nate ɗee ina mbaawi wonde e kala sahaa, ina njogii maanaa diine, walla tawa ko huunde nde wonaa nate golloowo mulatto golloowo e nder suudu safrirdu. Natal ngal ina waɗi geɗe keewɗe kollitooje ɓural maggal e karallaagal e mbaydi Dublin. E nder mbaydi Chicago ina waɗi follere ɓurnde heewde e dow feccere toownde coif suka debbo oo e safrude annoore e ɓuuɓri jokkondirndi ina ɓuri laaɓtude, ɗum ina yiyee kadi e mbaydi ɓuuɓndi e yeeso. Feere ɓurnde toowde ina yiyee kadi e hollirde annoore e dow geɗe ɗee, haa teeŋti noon e juɓɓule seraamik glaas ɗe golloowo oo jogii e junngo mum, ɗo ina waawi yiyeede jalbugol glaas crackle e maale heddiiɗe nde juɓɓule ɗee mbaɗaa e dow taayaare poɗɗe. Facciro baawngo wonde e ngool ɓamtaare karallaagal ko Velázquez artiri e tiitoonde ɓennunde ndee ngam ɓamtude nde, o waɗti heen hakkille makko e sifaaji taƴondirɗi e nate ɗee, ko ɗum woni nafoore makko ɓurnde mawnude e oon sahaa, o yejjiti motif diine oo.[4] Batte teskinɗe ngam natal ngal ina jeyaa heen nate Flamand ɗe Jacob Matham winndi.[5] Feññinde Supper at Emmaus e nder mbaydi Dublin addani won e winndooɓe miijaade wonde Caravaggio ina waawi waɗde heen batte mum, hay so tawii noon ɗum laaɓtaani sabu ina saɗi ko anndinde so tawii golle pentoowo itaalinaajo oo walla yimɓe yonta mum ina mbaawi yettaade Sevilla, kadi Velázquez ina anndi ɗum en.[6] E hitaande 2018, suudu defte ñeeñal, Houston, habrii yiytude mbaydi tataɓiri : ndii ina nanndi e mbaydi Chicago kono ‘’taƴaa’’ to bannge nano e to bannge ñaamo haa wonti mbaadi fotde karte.[7] Ƴeew kadi Doggol golle Diego Velaskez == Tuugnorgal == fom42cvphg9ihaq4a1ghsojqlgoagfg 161412 161411 2026-04-08T14:26:54Z Babaji 002 14216 161412 wikitext text/x-wiki '''Koolaaɗo kuuɓal''' (e ɗemngal Españool La mulata, La cocinera walla Escena de cocina (Dingiral kuuɓtodinngal)) e Kuɗol kuuɓtodinngol e ñaamde to Emmaus ko nate ɗiɗi gonɗe e nder galleeji ɗe Diego Rodriguez de Silva y Velazquez waɗi gila e fuɗɗoode jamaanu mum Sevilla. Ñalɗi keewɗi ina cifaa ngam timminde ɗum, hay so tawii ko ɓuri heewde e mum en ina mbaɗa ɗum hakkunde 1620 e 1622. Ɗemngal gadanal ngal ina jogaa e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago ; mbaydi ɗiɗmiri ndii ina yuɓɓinee to Galle ngenndiijo Irlande. José López-Rey hollitii wonde ndeeɗoo natal ina waawi jokkondirde e nate Velázquez majjuɗe ɗe Antonio Palomino sifotoo "... ɗo alluwal yiytaa, ngal waɗirta ko no taabal nii, ina waɗi ƴulɓe kuuraa, e pot ina ɓuuɓna dow, ina suddii e ɓuuɓri tinndinoore, e yiite ina yiyee, ɓuuɓol ngol ina laaɓi, ɓuuɓol ngol ina laaɓi alcarraza, won e pilaate, e won e baasuuji, juggol glazed, morso e pestle mum e hoore garlic sara mum; ina weli".<ref>Palomino, page. 208.</ref>Version Dublin ko Alfred Beit wasiyi ɗum e hitaande 1987. Laɓɓingol hitaande 1933 hollitii natal ñaamde Iisaa to Emawus e dow mahol caggal nate mawɗe ɗee. Natal Chicago ngal soodaa ko e galle Goudstikker to Amsterdam, ko August L. Mayer, ngal rokki ɗum Institut e hitaande 1927. Ko e oon sahaa sikkaa ko kañum woni asli Velázquez, ngal jippini natal Beit ngal e darnde koppi. Heewɓe e annduɓe naalankaagal njaɓii ngoo miijo, ina jeyaa heen Bernardino Pantorba e José Gudiol, kono López-Rey annditii wonde natal ngal to Dublin ummorii ko e junngo Velázquez, ɗum addani sikkitaare e asli natal ngal to Chicago sabu ŋakkeende ngonka mum e nder reentaade]. Karallo Velázquez biyeteeɗo Jonathan Brown jaɓii ndeeɗoo miijo, o wiyi wonde natal Chicago ngal « ina gasa » ko Velázquez penti ɗum. O holliti kadi wonde natal ngal ina waawi wonde koppi peewnaaɗi e naalanke "yiɗnooɗo ƴettude nafoore pentiir genre mo Velázquez waɗi, kadi ina waawi waɗde ko heewi e koppiiji e mbaydiiji asliiji ɗii".<ref>Brown, page. 21.</ref> Natal Chicago ngal, ko Frank Zuccari artiri ɗum e hitaande 1999. Ko waawi heen wonde fof, pentiir ina ŋakki, geɗe ɓurɗe moƴƴude ina kollita sifaa nannduɗo, e won e fannuuji sifaa ɓurɗo toowde, e mbaydi Dublin. Alaa fof ko tawaa ina hollita wonde nate ɗee ina mbaawi wonde e kala sahaa, ina njogii maanaa diine, walla tawa ko huunde nde wonaa nate golloowo mulatto golloowo e nder suudu safrirdu. Natal ngal ina waɗi geɗe keewɗe kollitooje ɓural maggal e karallaagal e mbaydi Dublin. E nder mbaydi Chicago ina waɗi follere ɓurnde heewde e dow feccere toownde coif suka debbo oo e safrude annoore e ɓuuɓri jokkondirndi ina ɓuri laaɓtude, ɗum ina yiyee kadi e mbaydi ɓuuɓndi e yeeso. Feere ɓurnde toowde ina yiyee kadi e hollirde annoore e dow geɗe ɗee, haa teeŋti noon e juɓɓule seraamik glaas ɗe golloowo oo jogii e junngo mum, ɗo ina waawi yiyeede jalbugol glaas crackle e maale heddiiɗe nde juɓɓule ɗee mbaɗaa e dow taayaare poɗɗe. Facciro baawngo wonde e ngool ɓamtaare karallaagal ko Velázquez artiri e tiitoonde ɓennunde ndee ngam ɓamtude nde, o waɗti heen hakkille makko e sifaaji taƴondirɗi e nate ɗee, ko ɗum woni nafoore makko ɓurnde mawnude e oon sahaa, o yejjiti motif diine oo.<ref>Catálogo de la exposición ''De Herrera a Velázquez'' (Benito Navarrete Prieto), pages. 206–207.</ref> Batte teskinɗe ngam natal ngal ina jeyaa heen nate Flamand ɗe Jacob Matham winndi.[5] Feññinde Supper at Emmaus e nder mbaydi Dublin addani won e winndooɓe miijaade wonde Caravaggio ina waawi waɗde heen batte mum, hay so tawii noon ɗum laaɓtaani sabu ina saɗi ko anndinde so tawii golle pentoowo itaalinaajo oo walla yimɓe yonta mum ina mbaawi yettaade Sevilla, kadi Velázquez ina anndi ɗum en.<ref>Catálogo de la exposición ''De Herrera a Velázquez'', op, cit. Entre quienes niegan la influencia de Caravaggio, Brown, page. 12.</ref> E hitaande 2018, suudu defte ñeeñal, Houston, habrii yiytude mbaydi tataɓiri : ndii ina nanndi e mbaydi Chicago kono ‘’taƴaa’’ to bannge nano e to bannge ñaamo haa wonti mbaadi fotde karte.<ref>{{cite web|url=https://www.mfah.org/blogs/inside-mfah/rediscovering-a-velazquez-the-attribution-of-kitchen-maid|title=Rediscovering a Velázquez: The Attribution of 'Kitchen Maid'|first=Kerry|last=Ingram|date=December 18, 2018|publisher=Museum of Fine Arts, Houston}}</ref> Ƴeew kadi Doggol golle Diego Velaskez == Tuugnorgal == rv9x0r3p5zj0j542q6v4jlo6t2pchns Dining Room in the Country 0 39192 161414 2026-04-08T14:30:52Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Suudu nyaamdu''' e nder leydi ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Pierre Bonnard, sosi ɗum e hitaande 1913. Ina yuɓɓinee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minneapolis.[1][2][3] == Daartol e sifaa == E hitaande 1912, Bonnard soodi galle ladde to Verbon, wuro tokooso e maayo Seine, ina wiyee « Ma Roulotte » (Karawan am). Natal jooni ngal, sosaa ko e hitaande 1913, ina hollira suudu ñaamdu galle makko ladde. E dow canngaaki o hollirta ko 6uu6ol..." 161414 wikitext text/x-wiki '''Suudu nyaamdu''' e nder leydi ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Pierre Bonnard, sosi ɗum e hitaande 1913. Ina yuɓɓinee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minneapolis.[1][2][3] == Daartol e sifaa == E hitaande 1912, Bonnard soodi galle ladde to Verbon, wuro tokooso e maayo Seine, ina wiyee « Ma Roulotte » (Karawan am). Natal jooni ngal, sosaa ko e hitaande 1913, ina hollira suudu ñaamdu galle makko ladde. E dow canngaaki o hollirta ko 6uu6ol ina joocfii e dow koorcfe, e Marta, debbo makko, ina 6uu6too e dow feggere. Tabalde mawnde, ina waɗi towel daneejo, ina feeña e yeeso, jappeere juuɗe ina feeña e ñaamo, goɗɗo ina yiyee heen feccere e nano. Damal ngal e feɗeendu nduu ina njaaji kadi ina uddita nokku pentol ngol e leydi ndi yaasi ndii. Bonnard e nder ndee ɗoo golle waawii teeŋtinde sifaaji peeñɗi e mbaydiiji jalbooji e mbaydiiji mawɗi. O hawriti nder suudu nduu e "duunde yaajnde", gesa yi’eteeɗo e damal udditiingal, o jokkondiri mbaadiiji ceertuɗi e fijde e mbaydiiji. Kono, ko wayi no ko ɓuri heewde e pentooɓe impressionniste en, Bonnard tagii ndeeɗoo canndolinnde fof ko e siftorde.[4][5] Harriet Baker hollitii wonde "So en ƴeewii no feewi, laabi gonɗi e pentol ngol ina laaɓi. Winndere e kaɓirɗe dammuɗe ina pentiree e mbaydiiji ɓuuɓɗi, ko ɗum maande ŋakkeende pellital Bonnard no pentol nii, kono kadi hakkille makko e porousness, e yahdu hakkunde nder e yaasi environ6." Natal ngal, caggal ɗuum, huutoraa ko ngam waɗde mbaydi “Lewru e nder leydi”, nde J.L Carr winndi, nde bayyinoowo NYRB Classics adii yaltinde. == Tuugnorgal == k0te3tiw1icslr4wib90rsalm2tfarq 161417 161414 2026-04-08T14:33:52Z Babaji 002 14216 161417 wikitext text/x-wiki '''Suudu nyaamdu''' e nder leydi ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Pierre Bonnard, sosi ɗum e hitaande 1913. Ina yuɓɓinee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Minneapolis. == Daartol e sifaa == E hitaande 1912, Bonnard soodi galle ladde to Verbon, wuro tokooso e maayo Seine, ina wiyee « Ma Roulotte » (Karawan am). Natal jooni ngal, sosaa ko e hitaande 1913, ina hollira suudu ñaamdu galle makko ladde. E dow canngaaki o hollirta ko 6uu6ol ina joocfii e dow koorcfe, e Marta, debbo makko, ina 6uu6too e dow feggere. Tabalde mawnde, ina waɗi towel daneejo, ina feeña e yeeso, jappeere juuɗe ina feeña e ñaamo, goɗɗo ina yiyee heen feccere e nano. Damal ngal e feɗeendu nduu ina njaaji kadi ina uddita nokku pentol ngol e leydi ndi yaasi ndii. Bonnard e nder ndee ɗoo golle waawii teeŋtinde sifaaji peeñɗi e mbaydiiji jalbooji e mbaydiiji mawɗi. O hawriti nder suudu nduu e "duunde yaajnde", gesa yi’eteeɗo e damal udditiingal, o jokkondiri mbaadiiji ceertuɗi e fijde e mbaydiiji. Kono, ko wayi no ko ɓuri heewde e pentooɓe impressionniste en, Bonnard tagii ndeeɗoo canndolinnde fof ko e siftorde.<ref>[https://collections.artsmia.org/art/1240/dining-room-in-the-country-pierre-bonnard Dining Room in the Country, Minneapolis Institute of Art]</ref><ref>André Fermigier, ''Pierre Bonnard'', Abrams, 1984, p. 144, <nowiki>ISBN 9780810907324</nowiki></ref> Harriet Baker hollitii wonde "So en ƴeewii no feewi, laabi gonɗi e pentol ngol ina laaɓi. Winndere e kaɓirɗe dammuɗe ina pentiree e mbaydiiji ɓuuɓɗi, ko ɗum maande ŋakkeende pellital Bonnard no pentol nii, kono kadi hakkille makko e porousness, e yahdu hakkunde nder e yaasi environ6." Natal ngal, caggal ɗuum, huutoraa ko ngam waɗde mbaydi “Lewru e nder leydi”, nde J.L Carr winndi, nde bayyinoowo NYRB Classics adii yaltinde. == Tuugnorgal == n16kesoe5v173bh6dciggfmp7yzrgi5 Disappointed Love 0 39193 161418 2026-04-08T14:35:13Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Giɗli mettuɗi''' ko nate nebam ɗe naalanke Irlande biyeteeɗo Francis Danby waɗi, gila e hitaande 1821.[1] Nde waɗetee ko to galle defte Victoria e Albert, to Londres.[2] == Daartol e sifaa == Ina waɗi suka debbo jom ɓernde mettunde e nder ngonka mettuka, sabu giɗo mo alaa hoolaare. O ɓoornii ko wutte daneejo haa laaɓi cer, ma a taw ko no feere ngam hollirde laaɓal makko, o suddii yeeso makko, ɓernde makko ina muusi, ina wondi e gonɗi, E sara makko ko na..." 161418 wikitext text/x-wiki '''Giɗli mettuɗi''' ko nate nebam ɗe naalanke Irlande biyeteeɗo Francis Danby waɗi, gila e hitaande 1821.[1] Nde waɗetee ko to galle defte Victoria e Albert, to Londres.[2] == Daartol e sifaa == Ina waɗi suka debbo jom ɓernde mettunde e nder ngonka mettuka, sabu giɗo mo alaa hoolaare. O ɓoornii ko wutte daneejo haa laaɓi cer, ma a taw ko no feere ngam hollirde laaɓal makko, o suddii yeeso makko, ɓernde makko ina muusi, ina wondi e gonɗi, E sara makko ko nate tokoose giɗo makko, tawi pecce ɓataake giɗli ɓuuɓɗe ina njillondiri e ndiyam. Dingiral ngal waɗi ko e nokku naftowal, e leɗɗe ɓutte.[3] Danby jeyaa ko e duɗal naalankooɓe Bristol anndiraangal e nokkuuji mum en e dingiral mum en e jamaanu Regency.[4] Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1821 to Somerset House to Londres, ko ngol woni go’o ko o rokki golle makko e Akademi Laamɗo, o wonti gooto e golle makko ɓurɗe anndeede.[5] Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu Victoria e Albert, to South Kensington, nde tawnoo ko John Sheepshanks, mooftuɗo naalankaagal rokki ngal, e nder dokkal Sheepshanks e hitaande 1857.[6] == Tuugnorgal == 6cgl97rnqi3j75ij5mpt2xkufbxstxg 161420 161418 2026-04-08T14:38:35Z Babaji 002 14216 161420 wikitext text/x-wiki '''Giɗli mettuɗi''' ko nate nebam ɗe naalanke Irlande biyeteeɗo Francis Danby waɗi, gila e hitaande 1821.<ref>Burns p.65</ref>Nde waɗetee ko to galle defte Victoria e Albert, to Londres. == Daartol e sifaa == Ina waɗi suka debbo jom ɓernde mettunde e nder ngonka mettuka, sabu giɗo mo alaa hoolaare. O ɓoornii ko wutte daneejo haa laaɓi cer, ma a taw ko no feere ngam hollirde laaɓal makko, o suddii yeeso makko, ɓernde makko ina muusi, ina wondi e gonɗi, E sara makko ko nate tokoose giɗo makko, tawi pecce ɓataake giɗli ɓuuɓɗe ina njillondiri e ndiyam. Dingiral ngal waɗi ko e nokku naftowal, e leɗɗe ɓutte.<ref>[https://collections.vam.ac.uk/item/O17342/disappointed-love-oil-painting-danby-francis-ara/ Victoria and Albert Museum]</ref> Danby jeyaa ko e duɗal naalankooɓe Bristol anndiraangal e nokkuuji mum en e dingiral mum en e jamaanu Regency. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1821 to Somerset House to Londres, ko ngol woni go’o ko o rokki golle makko e Akademi Laamɗo, o wonti gooto e golle makko ɓurɗe anndeede.<ref>[https://collections.vam.ac.uk/item/O17342/disappointed-love-oil-painting-danby-francis-ara/ Victoria and Albert Museum]</ref> Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu Victoria e Albert, to South Kensington, nde tawnoo ko John Sheepshanks, mooftuɗo naalankaagal rokki ngal, e nder dokkal Sheepshanks e hitaande 1857.<ref>[https://artuk.org/discover/artworks/disappointed-love-30910 Art UK]</ref> == Tuugnorgal == 89shxaxu3ziq43vst8en99my2zau1dy Guns (essay 0 39194 161419 2026-04-08T14:38:23Z Mejiddanmama 14215 Created page with ""Guns" er et faglitterært essay skrevet af den amerikanske forfatter Stephen King om emnet våbenvold, udgivet i 2013. Han skrev det efter skyderiet på Sandy Hook Elementary School i 2012, hvor han uddybede, hvorfor han lod romanen Rage (1977) og The Bachman Books (1985), omnibusen hvor Rage også optrådte, udgå af tryk. I essayet opfordrer King våbenejere til at støtte et forbud mod angrebsvåben. Den 25. januar 2013 blev essayet udgivet som en Kindle-single, og..." 161419 wikitext text/x-wiki "Guns" er et faglitterært essay skrevet af den amerikanske forfatter Stephen King om emnet våbenvold, udgivet i 2013. Han skrev det efter skyderiet på Sandy Hook Elementary School i 2012, hvor han uddybede, hvorfor han lod romanen Rage (1977) og The Bachman Books (1985), omnibusen hvor Rage også optrådte, udgå af tryk. I essayet opfordrer King våbenejere til at støtte et forbud mod angrebsvåben. Den 25. januar 2013 blev essayet udgivet som en Kindle-single, og den 11. februar 2013 blev "Guns" udgivet som en lydbog indtalt af Christian Rummel. Kings officielle hjemmeside angiver: "Alt overskud fra 'Guns' vil gavne Brady Campaign to Prevent Gun." Se også Stephen King bibliografi Referencer jauu25tkn7fnb1tbpz0efkbmm1cie4q 161421 161419 2026-04-08T14:39:54Z Mejiddanmama 14215 161421 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''"Guns'''" er et faglitterært essay skrevet af den amerikanske forfatter Stephen King om emnet våbenvold, udgivet i 2013. Han skrev det efter skyderiet på Sandy Hook Elementary School i 2012, hvor han uddybede, hvorfor han lod romanen Rage (1977) og The Bachman Books (1985), omnibusen hvor Rage også optrådte, udgå af tryk. I essayet opfordrer King våbenejere til at støtte et forbud mod angrebsvåben. Den 25. januar 2013 blev essayet udgivet som en Kindle-single, og den 11. februar 2013 blev "Guns" udgivet som en lydbog indtalt af Christian Rummel. Kings officielle hjemmeside angiver: "Alt overskud fra 'Guns' vil gavne Brady Campaign to Prevent Gun." Se også Stephen King bibliografi == Referencer == ikkdxk30482xr0gio7p5qqfxam45t5b 161428 161421 2026-04-08T14:50:22Z Mejiddanmama 14215 161428 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''"Guns'''" er et faglitterært essay skrevet af den amerikanske forfatter Stephen King om emnet våbenvold, udgivet i 2013. Han skrev det efter skyderiet på Sandy Hook Elementary School i 2012, hvor han uddybede, hvorfor han lod romanen Rage (1977) og The Bachman Books (1985), omnibusen hvor Rage også optrådte, udgå af tryk. I essayet opfordrer King våbenejere til at støtte et forbud mod angrebsvåben. Den 25. januar 2013 blev essayet udgivet som en Kindle-single, og den 11. februar 2013 blev "Guns" udgivet som en lydbog indtalt af Christian Rummel. Kings officielle hjemmeside angiver: "Alt overskud fra 'Guns' vil gavne Brady Campaign to Prevent Gun."<ref>{{cite book|title=Guns|author=King, Stephen|date=January 25, 2013|asin=B00B53IW9W|publisher=Philtrum Press|url=https://www.amazon.com/Guns-Kindle-Single-ebook/dp/B00B53IW9W/|edition=Kindle}}</ref><ref>{{cite web|title=Hornady Lead Round Ball Black Powder Bullets|url=http://www.sportsmanswarehouse.com/sportsmans/Hornady-Lead-Round-Ball-Black-Powder-Bullets/productDetail/Bullets-and-Sabots/prod9999002186/cat100013#gridContainer|access-date=28 January 2017|website=www.sportsmanswarehouse.com}}</ref><ref>{{cite book|last=Brown|first=Edmund G.|title=Handgun Safety Certificate|date=2009|publisher=[[California Department of Justice]]|location=[[West Sacramento, California]]|page=52|author-link=Jerry Brown}}</ref><ref>{{cite web|title=Bullet Types: A Reference Guide|url=http://blog.cheaperthandirt.com/bullet-types/|access-date=28 January 2017|website=cheaperthandirt.com}}</ref> <references /> Se også == Referencer == 48rlywyrm2r7uz8amlq1x2hrdkhgj95 Domino Players 0 39195 161422 2026-04-08T14:40:32Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Domino Players''' ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Horace Pippin waɗi e hitaande 1943.[1] Natal ngal ina hollita dingiral galle, ɗo yimɓe tato ina njuula domino, goɗɗo ina ndaara. Pecce ɗee ko deftere Phillips jogii.[2] The New York Times yetti deftere nde ngam "[waddugo] gonndigal ko seɗɗa winndaago bee laaɓɗum nder yonki."[3] == Tuugnorgal ==" 161422 wikitext text/x-wiki '''Domino Players''' ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Horace Pippin waɗi e hitaande 1943.[1] Natal ngal ina hollita dingiral galle, ɗo yimɓe tato ina njuula domino, goɗɗo ina ndaara. Pecce ɗee ko deftere Phillips jogii.[2] The New York Times yetti deftere nde ngam "[waddugo] gonndigal ko seɗɗa winndaago bee laaɓɗum nder yonki."[3] == Tuugnorgal == rtobchnfe969yggo4oskxsnvkt979tk 161424 161422 2026-04-08T14:44:18Z Babaji 002 14216 161424 wikitext text/x-wiki '''Domino Players''' ko natal Ameriknaajo biyeteeɗo Horace Pippin waɗi e hitaande 1943.<ref>{{cite journal|last=Conn|first=Steven|date=Spring 1997|title=The Politics of Painting: Horace Pippin the Historian|journal=American Studies|volume=38|issue=1}}</ref>Natal ngal ina hollita dingiral galle, ɗo yimɓe tato ina njuula domino, goɗɗo ina ndaara. Pecce ɗee ko deftere Phillips jogii .<ref>{{cite web|url=http://www.phillipscollection.org/research/american_art/artwork/Pippin-Domino_Players.htm|title=Domino Players, 1943|last=Phillips|first=Collection|publisher=The Phillips Collection|accessdate=29 March 2016}}</ref>The New York Times yetti deftere nde ngam "[waddugo] gonndigal ko seɗɗa winndaago bee laaɓɗum nder yonki."<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/1995/02/03/arts/art-review-horace-pippin-captured-history-with-joy-and-acid.html|title=ART REVIEW; Horace Pippin Captured History With Joy and Acid|last=Cotter|first=Holland|date=3 February 1995|work=The New York Times|accessdate=29 March 2016}}</ref> == Tuugnorgal == l5i80qippolrk3eqs7p6pe1esjt6b1k Marnie Bassett 0 39196 161423 2026-04-08T14:41:19Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Flora Marjorie (Marnie) Bassett''' FAHA (30 suwee 1889 – 3 feebariyee 1980) ko daartoowo, binndoowo nguurndam e binndoowo dille Ostarali. Binndol makko ɓuri teeŋtude ko e daartol rewɓe e galleeji, teeŋti noon e yimɓe ummoriiɓe Ostarali. ==Nguurndam arano== Bassett jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, jibnaaɓe mum ko jannguɓe, hono Sir David Orme Masson, jannginoowo kemikal, e Mary Masson, jibinaaɗo e Struthers. Miñiiko ko Sir James Irvine O..." 161423 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Flora Marjorie (Marnie) Bassett''' FAHA (30 suwee 1889 – 3 feebariyee 1980) ko daartoowo, binndoowo nguurndam e binndoowo dille Ostarali. Binndol makko ɓuri teeŋtude ko e daartol rewɓe e galleeji, teeŋti noon e yimɓe ummoriiɓe Ostarali. ==Nguurndam arano== Bassett jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, jibnaaɓe mum ko jannguɓe, hono Sir David Orme Masson, jannginoowo kemikal, e Mary Masson, jibinaaɗo e Struthers. Miñiiko ko Sir James Irvine Orme Masson.[1] O mawni ko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e saraaji mum. E nder cukaagu makko, kanko e ɓesngu makko ɓe njahii Orop e nder dingiral tati, ɗum addani mo yiɗde daartol, binndol e jimɗi ɓeydaade mawnude. Bassett heɓi ko ɓuri heewde e jaŋde mum ko e galle mum ko e juuɗe guwerneeruuji, hay so tawii noon nde o heɓi duuɓi 17 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Egliis Angalteer fotde jonte sappo e ɗiɗi. O naati e jaŋde stenografi e tappirde, ɗum addani mo wonde binndoowo baaba makko. O walli mo e yuɓɓinde batu fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal to Melbourne e hitaande 1914 ɗo o hawri e annduɓe mawɓe, ina jeyaa e maɓɓe jom suudu makko garoowo, ganndo anthropologie Bronislaw Malinowski.[1] Hay so tawii yumma Basset ina hirjina jaŋde dipolomaaji sukaaɓe rewɓe, e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o felliti yahde jaŋde daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde sabu nafoore makko mawnde e ndeeɗoo fannu, haa teeŋti noon e jaŋde Ernest Scott. Scott hirjini jaŋde makko daartol, e hitaande 1913, caggal nde o janngi binndanɗe ɗe o janngi, o yaltini winndannde e nder jaaynde wiyeteende University Review, ko fayti e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne.[1] Hay so tawii wiɗtooji makko ɗii kolliraama hannde, omo yettee haa hannde sabu kuutoragol makko eɓɓoore, e faamde e waawde daartol ngol meeɗaa yiyeede . E dow ɗaɓɓaande Scott, e hitaande 1915, o jannginii politik koloñaal Farayse e almuɓɓe makko daartol, caggal ɗuum e ndeen hitaande o rokkaa bursi wiɗto laamu.[1] rel7bbcg7a4fu9ali5l4ukvs6exomu1 161435 161423 2026-04-08T15:15:43Z MOIBARDE 10068 161435 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Flora Marjorie (Marnie) Bassett''' FAHA (30 suwee 1889 – 3 feebariyee 1980) ko daartoowo, binndoowo nguurndam e binndoowo dille Ostarali. Binndol makko ɓuri teeŋtude ko e daartol rewɓe e galleeji, teeŋti noon e yimɓe ummoriiɓe [[Ostarali]]. ==Nguurndam arano== Bassett jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, jibnaaɓe mum ko jannguɓe, hono Sir David Orme Masson, jannginoowo kemikal, e Mary Masson, jibinaaɗo e Struthers. Miñiiko ko Sir James Irvine Orme Masson. O mawni ko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e saraaji mum. E nder cukaagu makko, kanko e ɓesngu makko ɓe njahii Orop e nder dingiral tati, ɗum addani mo yiɗde daartol, binndol e jimɗi ɓeydaade mawnude. Bassett heɓi ko ɓuri heewde e jaŋde mum ko e galle mum ko e juuɗe guwerneeruuji, hay so tawii noon nde o heɓi duuɓi 17 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Egliis Angalteer fotde jonte sappo e ɗiɗi. O naati e jaŋde stenografi e tappirde, ɗum addani mo wonde binndoowo baaba makko. O walli mo e yuɓɓinde batu fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal to Melbourne e hitaande 1914 ɗo o hawri e annduɓe mawɓe, ina jeyaa e maɓɓe jom suudu makko garoowo, ganndo anthropologie Bronislaw Malinowski. Hay so tawii yumma Basset ina hirjina jaŋde dipolomaaji sukaaɓe rewɓe, e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o felliti yahde jaŋde daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde sabu nafoore makko mawnde e ndeeɗoo fannu, haa teeŋti noon e jaŋde Ernest Scott. Scott hirjini jaŋde makko daartol, e hitaande 1913, caggal nde o janngi binndanɗe ɗe o janngi, o yaltini winndannde e nder jaaynde wiyeteende University Review, ko fayti e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Hay so tawii wiɗtooji makko ɗii kolliraama hannde, omo yettee haa hannde sabu kuutoragol makko eɓɓoore, e faamde e waawde daartol ngol meeɗaa yiyeede . E dow ɗaɓɓaande Scott, e hitaande 1915, o jannginii politik koloñaal [[Farayse]] e almuɓɓe makko daartol, caggal ɗuum e ndeen hitaande o rokkaa bursi wiɗto laamu. q92ee728u3dr0i987mnuiskf7q917eh 161439 161435 2026-04-08T15:24:19Z MOIBARDE 10068 161439 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Flora Marjorie (Marnie) Bassett''' FAHA (30 suwee 1889 – 3 feebariyee 1980) ko daartoowo, binndoowo nguurndam e binndoowo dille Ostarali. Binndol makko ɓuri teeŋtude ko e daartol rewɓe e galleeji, teeŋti noon e yimɓe ummoriiɓe [[Ostarali]]. ==Nguurndam arano== Bassett jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, jibnaaɓe mum ko jannguɓe, hono Sir David Orme Masson, jannginoowo kemikal, e Mary Masson, jibinaaɗo e Struthers. Miñiiko ko Sir James Irvine Orme Masson. O mawni ko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e saraaji mum. E nder cukaagu makko, kanko e ɓesngu makko ɓe njahii Orop e nder dingiral tati, ɗum addani mo yiɗde daartol, binndol e jimɗi ɓeydaade mawnude. Bassett heɓi ko ɓuri heewde e jaŋde mum ko e galle mum ko e juuɗe guwerneeruuji, hay so tawii noon nde o heɓi duuɓi 17 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Egliis Angalteer fotde jonte sappo e ɗiɗi. O naati e jaŋde stenografi e tappirde, ɗum addani mo wonde binndoowo baaba makko. O walli mo e yuɓɓinde batu fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal to Melbourne e hitaande 1914 ɗo o hawri e annduɓe mawɓe, ina jeyaa e maɓɓe jom suudu makko garoowo, ganndo anthropologie Bronislaw Malinowski. Hay so tawii yumma Basset ina hirjina jaŋde dipolomaaji sukaaɓe rewɓe, e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o felliti yahde jaŋde daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde sabu nafoore makko mawnde e ndeeɗoo fannu, haa teeŋti noon e jaŋde Ernest Scott. Scott hirjini jaŋde makko daartol, e hitaande 1913, caggal nde o janngi binndanɗe ɗe o janngi, o yaltini winndannde e nder jaaynde wiyeteende University Review, ko fayti e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Hay so tawii wiɗtooji makko ɗii kolliraama hannde, omo yettee haa hannde sabu kuutoragol makko eɓɓoore, e faamde e waawde daartol ngol meeɗaa yiyeede . E dow ɗaɓɓaande Scott, e hitaande 1915, o jannginii politik koloñaal [[Farayse]] e almuɓɓe makko daartol, caggal ɗuum e ndeen hitaande o rokkaa bursi wiɗto laamu. E wolde adunaare adannde, o wonti binndoowo porfeseer Richard Berry gollotonooɗo e opitaal mawɗo 5ɓo Ostarali hade makko timminde golle makko. Caggal nde Sir David Rivett lomtii mo, o jokki golle makko e makko, o arti Caulfield ngam gollodaade e makko to opitaal mawɗo 11ɓo [[Ostarali]]. E hitaande 1916, o ummii Angalteer, ɗo laana makko, hono Arabi, yani e fuɗnaange Mediteraane, tee o dañii dogde e laana ndiwoowa hade makko hisneede. To Londres, o golliima e Sir Henry Barraclough, gonnooɗo lietnaa kolonel tedduɗo kalfinaaɗo gollotooɓe munisiyoŋ [[Ostarali]] to Angalteer e [[Farayse]] fof. E nder sahaa nde o woni to Londres o winndi ɓataakeeji nguurndam o artiri Baaba makko to [[Ostarali]] ngam daranaade demokaraasi. == Dewgal e sukaaɓe == Nde o arti Melbourne, o hawri e Sir Walter Bassett, jannginoowo mawɗo to bannge ganndal ; ɓe resndaa ñalnde 25 lewru bowte hitaande 1923 e juuɗe Rev. Dr Edward Sugden mo duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen to galle baaba makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Bassett ina tiiɗnoo e jom suudu mum e sukaaɓe mum tato, ina salii ƴettude nanndo ngam ndaarde ɓe. O waawaano fuɗɗaade golle makko ganndal keewɗe haa o heɓi duuɓi capanɗe joyi sabu golle ɗe o ƴetti e wonde debbo e yumma. Kono o jokki e wonde tergal tiiɗngal e nder fedde Catalysts, fedde rewɓe annduɓe, ko ina ɓura duuɓi capanɗe jeegom ɗo o winndi yoga e binndanɗe makko ɓurɗe tiiɗde e teskinɗe.[2] == Golle cuɓaaɗe == Laamɗo guwerneer (1940) ko wiɗto Anna Josepha King, dewbo Philip Gidley King, ko kanko woni debbo gadano arde to Ostarali ngam wonde debbo guwerneer.[3] Ko ɗum naatgol ɓooyngol no feewi e fannu wonti daartol rewɓe. Rewi heen ko “Hentys” (1954), ciimtol ñaawoore ɓesngu Henty e dow maayo Swan, e nder leydi Van Diemen, haa caggal mum e nder diiwaan Port Phillip jooni to Victoria. Ndee deftere ina yettee sabu "hawrude e wiɗtooji tiiɗɗi, e jokkondire hakkilantaagal e seedeeji daartol, e mbaadi binndol laaɓtungol e nanondiral." Bassett winndii binndanɗe keewɗe ngam Dictionnaire australienne de biography. Bassett yaltinii kadi defte ɗiɗi ko faati e yah-ngartaa njiylawu, tiitoonde mum ko « Laamuuji e duuɗe » (1962) e « Caggal natal » (1966). O siftini kadi yah-ngartaa makko e nder deftere wiyeteende « Lettres de Guinée Nouvelle-1921 » (1969). Binndanɗe makko e dow Henry Gisborne (Henry Fyshe Gisborne e ‘Once Upon a Time’ (1985)) njaltinaa caggal maayde makko. == Njeenaaje == 1968 Doktoraa tedduɗo e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash 1969 Fedde sosnde Akademi ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]] 1971 Fedde fedde daartol laamɗo Victoria 1974 Doktoraa tedduɗo e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne == Tuugnorgal == jte5myjbfqfcwyj5t5x1ys4qbk7zl1c 161698 161439 2026-04-09T06:21:20Z MOIBARDE 10068 161698 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Flora Marjorie (Marnie) Bassett''' FAHA (30 suwee 1889 – 3 feebariyee 1980) ko daartoowo, binndoowo nguurndam e binndoowo dille Ostarali. Binndol makko ɓuri teeŋtude ko e daartol rewɓe e galleeji, teeŋti noon e yimɓe ummoriiɓe [[Ostarali]].<ref name=":1">{{Citation|last=Blainey|first=Ann|title=Bassett, Lady Flora Marjorie (Marnie) (1889–1980)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/bassett-lady-flora-marjorie-marnie-9448|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2022-01-20}}</ref> ==Nguurndam arano== Bassett jibinaa ko to wuro wiyeteengo Melbourne, jibnaaɓe mum ko jannguɓe, hono Sir David Orme Masson, jannginoowo kemikal, e Mary Masson, jibinaaɗo e Struthers. Miñiiko ko Sir James Irvine Orme Masson. O mawni ko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne e saraaji mum. E nder cukaagu makko, kanko e ɓesngu makko ɓe njahii Orop e nder dingiral tati, ɗum addani mo yiɗde daartol, binndol e jimɗi ɓeydaade mawnude. Bassett heɓi ko ɓuri heewde e jaŋde mum ko e galle mum ko e juuɗe guwerneeruuji, hay so tawii noon nde o heɓi duuɓi 17 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Egliis Angalteer fotde jonte sappo e ɗiɗi. O naati e jaŋde stenografi e tappirde, ɗum addani mo wonde binndoowo baaba makko. O walli mo e yuɓɓinde batu fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal to Melbourne e hitaande 1914 ɗo o hawri e annduɓe mawɓe, ina jeyaa e maɓɓe jom suudu makko garoowo, ganndo anthropologie Bronislaw Malinowski. Hay so tawii yumma Basset ina hirjina jaŋde dipolomaaji sukaaɓe rewɓe, e nder duuɓi makko capanɗe jeegom, o felliti yahde jaŋde daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde sabu nafoore makko mawnde e ndeeɗoo fannu, haa teeŋti noon e jaŋde Ernest Scott. Scott hirjini jaŋde makko daartol, e hitaande 1913, caggal nde o janngi binndanɗe ɗe o janngi, o yaltini winndannde e nder jaaynde wiyeteende University Review, ko fayti e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. Hay so tawii wiɗtooji makko ɗii kolliraama hannde, omo yettee haa hannde sabu kuutoragol makko eɓɓoore, e faamde e waawde daartol ngol meeɗaa yiyeede . E dow ɗaɓɓaande Scott, e hitaande 1915, o jannginii politik koloñaal [[Farayse]] e almuɓɓe makko daartol, caggal ɗuum e ndeen hitaande o rokkaa bursi wiɗto laamu. E wolde adunaare adannde, o wonti binndoowo porfeseer Richard Berry gollotonooɗo e opitaal mawɗo 5ɓo Ostarali hade makko timminde golle makko. Caggal nde Sir David Rivett lomtii mo, o jokki golle makko e makko, o arti Caulfield ngam gollodaade e makko to opitaal mawɗo 11ɓo [[Ostarali]]. E hitaande 1916, o ummii Angalteer, ɗo laana makko, hono Arabi, yani e fuɗnaange Mediteraane, tee o dañii dogde e laana ndiwoowa hade makko hisneede. To Londres, o golliima e Sir Henry Barraclough, gonnooɗo lietnaa kolonel tedduɗo kalfinaaɗo gollotooɓe munisiyoŋ [[Ostarali]] to Angalteer e [[Farayse]] fof. E nder sahaa nde o woni to Londres o winndi ɓataakeeji nguurndam o artiri Baaba makko to [[Ostarali]] ngam daranaade demokaraasi. == Dewgal e sukaaɓe == Nde o arti Melbourne, o hawri e Sir Walter Bassett, jannginoowo mawɗo to bannge ganndal ; ɓe resndaa ñalnde 25 lewru bowte hitaande 1923 e juuɗe Rev. Dr Edward Sugden mo duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen to galle baaba makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Bassett ina tiiɗnoo e jom suudu mum e sukaaɓe mum tato, ina salii ƴettude nanndo ngam ndaarde ɓe. O waawaano fuɗɗaade golle makko ganndal keewɗe haa o heɓi duuɓi capanɗe joyi sabu golle ɗe o ƴetti e wonde debbo e yumma. Kono o jokki e wonde tergal tiiɗngal e nder fedde Catalysts, fedde rewɓe annduɓe, ko ina ɓura duuɓi capanɗe jeegom ɗo o winndi yoga e binndanɗe makko ɓurɗe tiiɗde e teskinɗe.[2] == Golle cuɓaaɗe == Laamɗo guwerneer (1940) ko wiɗto Anna Josepha King, dewbo Philip Gidley King, ko kanko woni debbo gadano arde to Ostarali ngam wonde debbo guwerneer.[3] Ko ɗum naatgol ɓooyngol no feewi e fannu wonti daartol rewɓe. Rewi heen ko “Hentys” (1954), ciimtol ñaawoore ɓesngu Henty e dow maayo Swan, e nder leydi Van Diemen, haa caggal mum e nder diiwaan Port Phillip jooni to Victoria. Ndee deftere ina yettee sabu "hawrude e wiɗtooji tiiɗɗi, e jokkondire hakkilantaagal e seedeeji daartol, e mbaadi binndol laaɓtungol e nanondiral." Bassett winndii binndanɗe keewɗe ngam Dictionnaire australienne de biography. Bassett yaltinii kadi defte ɗiɗi ko faati e yah-ngartaa njiylawu, tiitoonde mum ko « Laamuuji e duuɗe » (1962) e « Caggal natal » (1966). O siftini kadi yah-ngartaa makko e nder deftere wiyeteende « Lettres de Guinée Nouvelle-1921 » (1969). Binndanɗe makko e dow Henry Gisborne (Henry Fyshe Gisborne e ‘Once Upon a Time’ (1985)) njaltinaa caggal maayde makko. == Njeenaaje == 1968 Doktoraa tedduɗo e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash 1969 Fedde sosnde Akademi ganndal neɗɗankaagal to [[Ostarali]] 1971 Fedde fedde daartol laamɗo Victoria 1974 Doktoraa tedduɗo e binndol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne == Tuugnorgal == n5hc4419luiwku3kc4x4dg4p1bv53mf The Dream (Rousseau) 0 39197 161425 2026-04-08T14:46:06Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Koyngal''' (e Farayse: Le Rêve ; sahaa e sahaa fof ina wiyee kadi Le Songe walla Rêve exotique) ko nate mawɗe ɗe Henri Rousseau waɗi e hitaande 1910, ɗe Henri Rousseau waɗi e hitaande 1910, ina jeyaa e ko ɓuri 25 nate Rousseau ɗe tiitoonde mum woni ladde. Golle makko cakkitiiɗe timmuɗe, ɗe puɗɗii ko hollirde e nder Salon des Indépendants tuggi 18 marse haa 1 mee 1910, lebbi seeɗa ko adii maayde makko ñalnde 2 suwee 1910. Golle Rousseau gadiiɗe ɗee k..." 161425 wikitext text/x-wiki '''Koyngal''' (e Farayse: Le Rêve ; sahaa e sahaa fof ina wiyee kadi Le Songe walla Rêve exotique) ko nate mawɗe ɗe Henri Rousseau waɗi e hitaande 1910, ɗe Henri Rousseau waɗi e hitaande 1910, ina jeyaa e ko ɓuri 25 nate Rousseau ɗe tiitoonde mum woni ladde. Golle makko cakkitiiɗe timmuɗe, ɗe puɗɗii ko hollirde e nder Salon des Indépendants tuggi 18 marse haa 1 mee 1910, lebbi seeɗa ko adii maayde makko ñalnde 2 suwee 1910. Golle Rousseau gadiiɗe ɗee keɓiino jaɓɓagol bonngol, kono yimoowo e ƴeewtotooɗo Guillaume Apollinaire rebut on ko huunde nde yeddaaka. Koyngal ngal ɓuri mawnude e nate ladde ɗee, fotde 6' 81⁄2" × 9' 91⁄2" (204,5 × 298,5 cm). Ina waɗi natal Yadwigha (Jadwiga), debbo Poloñnaaɓe Rousseau gila e cukaagu mum, ina lelii e dow dingiral to bannge nano natal ngal, ina ndaara dow leydi ndi leɗɗe ladde ɓutte, ina heen puɗi lotus s like e lio, elefant a lio, elefant a lio. Sifaaaji mbaydiiji leɗɗe ladde ɗee tuugii ko e ƴeewndorɗe Rousseau to suudu defte taariindi Pari e Jardin des Plantes mum. Juuɗe nano nude ɗee ina njottii feewde e liɗɗi ɗii e mboɗeeri ɓaleeri ndi ina fadi haa ƴeewoowo oo ina fiyra fijirde mum, ina famɗi ɗo yiyata e nder ŋoral ladde les lewru timmundu nduu. Mbooy reedu roosa ina ɓuuɓtoo e nder les leɗɗe, mbaadi mum sinus ina hollira ɓuuɓri ƴiye debbo oo e koyngal mum. E sikkude won e yiyooɓe paamataa natal ngal, Rousseau winndi jimɗi ngam yahdude e maggal, Inscription pour Le Rêve : Yadwigha e giɗli mum belɗi S'étant endormie doucement Entendait ɓiɓɓe musette Hoto njuumtu e charmeur mo miijo maa woni. Pendant ko lewru reflète Sur leɗɗe [walla leɗɗe], leɗɗe leɗɗe, Les fauves serpents prête l'reille Aux airs ko kuutorgal ngal. == Firo: == Yadwigha ninu koyɗol belngol Nde o yani e nofru ngam ɗaanaade Nani daande kuutorgal reedu Fiyi ko ƴattoowo [mboddi] mo anniya moƴƴo. No lewru feeñiri nii Dow maayooji [walla puɗi], leɗɗe ɓutte, . Mbooy ladde ina ñamla noppi To jimɗi weltaare kuutorgal ngal. Firo wooto ina waawi wonde e natal ngal, ngal Rousseau rokki e ɓataake feewde e ganndo naalankaagal biyeteeɗo André Dupont, ko ngal hollirta debbo ina jooɗii e dow leeso to Pari, ina hoyɗa ina nana fiyoowo fulfulde e nder ladde. Haala ɓaleejo gonɗo e ŋoral ummorii ko e aadaaji ɓooyɗi, gila e nate Titian 1538 biyeteeɗe Venus de Urbino haa e nate Manet 1863 biyeteeɗe Olympia. Ina gasa tawa Rousseau ƴettii heen miijo e deftere Émile Zola wiyeteende Le Rêve, nde haalata giɗli hakkunde pentoowo e mbaylaandi. Nde o woni e fentude « Koyngal » ngal, Rousseau ina jokkondiri e balloowo duɗal, biyeteeɗo Leonie. Jaagorgal naalankaagal Faraysenaajo biyeteeɗo Ambroise Vollard soodi natal ngal e juuɗe Rousseau e lewru feebariyee 1910. Natal ngal soodi ɗum ko e juuɗe Knoedler Galleries to New York, feewde e peewnoowo comci e mooftuɗo naalankaagal biyeteeɗo Sidney Janis e lewru Yarkomaa 1934 mawninde duuɓi 25 ko Muuseum oo woni. Ina heddii e hollirde to MoMA. Janngude ko ɓeydi Henri Ruseau: Koyɗe ladde, Werner Schmalenbach (2000). Jaaynde Prestel. <nowiki>ISBN 3-7913-2409-8</nowiki> h. 58-59 == Tuugnorgal == od5snavtw2w9n4fhg3y40q2vnrs6qju Dreamvision (paintings) 0 39198 161426 2026-04-08T14:48:24Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Koyngal ('''nate) ko limre 28 nate nebam ɗe Nabil Kanso waɗi e hitaande 1980–81. Tiitoonde golle e nder yeewtere ndee ko nate ɗiɗi gorko e debbo ɗe jikkuuji mum en e jokkondiral mum en tiiɗtinaa e nate nate gonɗe e saraaji mum en.[1][2] == Tuugnorgal ==" 161426 wikitext text/x-wiki '''Koyngal ('''nate) ko limre 28 nate nebam ɗe Nabil Kanso waɗi e hitaande 1980–81. Tiitoonde golle e nder yeewtere ndee ko nate ɗiɗi gorko e debbo ɗe jikkuuji mum en e jokkondiral mum en tiiɗtinaa e nate nate gonɗe e saraaji mum en.[1][2] == Tuugnorgal == rndb1268b38k2j5dascthkmqppqtas6 161427 161426 2026-04-08T14:49:28Z Babaji 002 14216 161427 wikitext text/x-wiki '''Koyngal ('''nate) ko limre 28 nate nebam ɗe Nabil Kanso waɗi e hitaande 1980–81. Tiitoonde golle e nder yeewtere ndee ko nate ɗiɗi gorko e debbo ɗe jikkuuji mum en e jokkondiral mum en tiiɗtinaa e nate nate gonɗe e saraaji mum en.<ref>Nabil Kanso:The Split of Life: Paintings 1974-94, ''DreamVision'', p.45, NEV Editions, Atlanta, GA 1996</ref><ref>The Split of Life, p. 16, [http://apocalypsepainting.com/dreamvision.html works]</ref> == Tuugnorgal == 5jkuxw2o9xh27b9qei61p7344jko5yc Duchess of Devonshire as Cynthia 0 39199 161429 2026-04-08T14:52:13Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Duches de Devonshire hono Cynthia''' ko natal 1782 ngal naalanke Angalteer biyeteeɗo Maria Cosway waɗi. Ina hollita laamɗo mawɗo biyeteeɗo Georgiana Cavendish, laamɗo Devonshire, hono laamɗo lewru biyeteeɗo Cynthia e nder jimɗi Edmund Spenser biyeteeɗi « Laamɗo debbo » . Duchess, socialite mawɗo e jamaanu Georgia, hollitaama ina diwa ina yalta e duule. Nde anndaa ko e jillondiral mayre kesal hakkunde pottital e binndol.[1] Cosway e jom suudu mum Richard..." 161429 wikitext text/x-wiki '''Duches de Devonshire hono Cynthia''' ko natal 1782 ngal naalanke Angalteer biyeteeɗo Maria Cosway waɗi. Ina hollita laamɗo mawɗo biyeteeɗo Georgiana Cavendish, laamɗo Devonshire, hono laamɗo lewru biyeteeɗo Cynthia e nder jimɗi Edmund Spenser biyeteeɗi « Laamɗo debbo » . Duchess, socialite mawɗo e jamaanu Georgia, hollitaama ina diwa ina yalta e duule. Nde anndaa ko e jillondiral mayre kesal hakkunde pottital e binndol.[1] Cosway e jom suudu mum Richard Cosway ina nguurnoo e hoɗorde to Berkley Square sara hoɗorde laamɗo debbo oo. Richard, pentoowo mojobere, yamiraama yo waɗ nate keewɗe ɗe Duchess.[2] Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1782 to Somerset House to Londres, ɗo ngal heɓi yettoore mawnde.[3] Ko e nder mooɓondiral galle Chatsworth to Derbyshire. Mezzotint mo Valentine Green waɗi oo tuugnii ko e nate ɗee.[4] == Tuugnorgal == bwvzt8w9s2lthz26at5kxpjnl97kkiu 161430 161429 2026-04-08T14:55:20Z Babaji 002 14216 161430 wikitext text/x-wiki '''Duches de Devonshire hono Cynthia''' ko natal 1782 ngal naalanke Angalteer biyeteeɗo Maria Cosway waɗi. Ina hollita laamɗo mawɗo biyeteeɗo Georgiana Cavendish, laamɗo Devonshire, hono laamɗo lewru biyeteeɗo Cynthia e nder jimɗi Edmund Spenser biyeteeɗi « Laamɗo debbo » . Duchess, socialite mawɗo e jamaanu Georgia, hollitaama ina diwa ina yalta e duule. Nde anndaa ko e jillondiral mayre kesal hakkunde pottital e binndol.<ref>Barber p.68</ref> Cosway e jom suudu mum Richard Cosway ina nguurnoo e hoɗorde to Berkley Square sara hoɗorde laamɗo debbo oo. Richard, pentoowo mojobere, yamiraama yo waɗ nate keewɗe ɗe Duchess.<ref>Haywood, Matthews & Shannon p.227</ref> Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1782 to Somerset House to Londres, ɗo ngal heɓi yettoore mawnde.<ref>Barber p.68-69</ref>Ko e nder mooɓondiral galle Chatsworth to Derbyshire. Mezzotint mo Valentine Green waɗi oo tuugnii ko e nate ɗee.<ref>https://www.artic.edu/artworks/265180/georgiana-duchess-of-devonshire-portrait-as-cynthia-from-spenser-s-the-faerie-queen</ref> == Tuugnorgal == db1u70q3v89jwjgzig9z1xa6fhm87fc Egyptian Woman with Earrings 0 39200 161431 2026-04-08T14:57:17Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Debbo Ejiptnaajo''' jogiiɗo noppi ko natal naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo John Singer Sargent, waɗi e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita debbo Misranaajo. Natal ngal woni ko e defte mooftirɗi e nder galle naalankaagal to New York.[1] Sargent waɗii njillu to Ejipt, to Grece e to Turki e nder eɓɓaande ngam yuurnitaade iwdi diine hirnaange rewrude e naalankaagal. Ooɗoo natal e sehil mum, Debbo Ejiptnaajo, kadi e..." 161431 wikitext text/x-wiki '''Debbo Ejiptnaajo''' jogiiɗo noppi ko natal naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo John Singer Sargent, waɗi e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita debbo Misranaajo. Natal ngal woni ko e defte mooftirɗi e nder galle naalankaagal to New York.[1] Sargent waɗii njillu to Ejipt, to Grece e to Turki e nder eɓɓaande ngam yuurnitaade iwdi diine hirnaange rewrude e naalankaagal. Ooɗoo natal e sehil mum, Debbo Ejiptnaajo, kadi e nder deftere Met, ina njeyaa e ko o yaltini e yahdu nduu. Golle ɗee ina njiyee e nder Galle 774 mo suudu defte Metropolitan. == Ƴeew kadi == Doggol golle ɗe John jimoowo Sargent waɗi == Tuugnorgal == 0txegahzwo1wyac1p61nsj2p9vuv2yz 161432 161431 2026-04-08T14:58:19Z Babaji 002 14216 161432 wikitext text/x-wiki '''Debbo Ejiptnaajo''' jogiiɗo noppi ko natal naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo John Singer Sargent, waɗi e darorɗe teeminannde 19ɓiire. Waɗaa ko e nebam e dow canvas, golle ɗee ina kollita debbo Misranaajo. Natal ngal woni ko e defte mooftirɗi e nder galle naalankaagal to New York.<ref>{{Cite web|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/12073?searchField=All&amp;sortBy=relevance&amp;what=Paintings&amp;ao=on&amp;od=on&amp;ft=*&amp;offset=0&amp;rpp=80&amp;pos=56|title=metmuseum.org|website=www.metmuseum.org|access-date=2018-10-06}}</ref> Sargent waɗii njillu to Ejipt, to Grece e to Turki e nder eɓɓaande ngam yuurnitaade iwdi diine hirnaange rewrude e naalankaagal. Ooɗoo natal e sehil mum, Debbo Ejiptnaajo, kadi e nder deftere Met, ina njeyaa e ko o yaltini e yahdu nduu. Golle ɗee ina njiyee e nder Galle 774 mo suudu defte Metropolitan. == Ƴeew kadi == Doggol golle ɗe John jimoowo Sargent waɗi == Tuugnorgal == 2jzbl7p7si247330ka8d9bu8pe83lt7 El Paseo (painting) 0 39201 161433 2026-04-08T15:00:40Z Babaji 002 14216 Created page with "'''El Paseo''' ko nate 1854 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Phillip waɗi.[1] Ina hollita sukaaɓe rewɓe ɗiɗo Espaañnaaɓe ina njogii wuro caggal mum en. Nde ƴetti tiitoonde mayre "yaɓɓude", wonaa e debbo ɗiɗo gonɗo yeeso oo kono ko e jom suudu gooto jahroowo e duuɓi 50, ina gasa tawa ko jibnaaɓe mum en. Phillip, tergal e fedde wiyeteende The Clique, wontiino mawɗo sabu miijooji mum e Sevilla. [2]Golle ɗee njamiraa ko 120 gine e juuɗe laamɗo debbo..." 161433 wikitext text/x-wiki '''El Paseo''' ko nate 1854 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Phillip waɗi.[1] Ina hollita sukaaɓe rewɓe ɗiɗo Espaañnaaɓe ina njogii wuro caggal mum en. Nde ƴetti tiitoonde mayre "yaɓɓude", wonaa e debbo ɗiɗo gonɗo yeeso oo kono ko e jom suudu gooto jahroowo e duuɓi 50, ina gasa tawa ko jibnaaɓe mum en. Phillip, tergal e fedde wiyeteende The Clique, wontiino mawɗo sabu miijooji mum e Sevilla. [2]Golle ɗee njamiraa ko 120 gine e juuɗe laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, jiɗɗo nate Phillip, ngam mawninde ñalngu nguu jom suudu mum laamɗo Albert jibinaa. Natal ngal hollitaama e koolol Royal Academy e hitaande 1855 to Galle ngenndiijo to Londres. E hitaande 1878 nde fawii ko e galle laamorɗo Windsor. Nde heddii ko e deftere laamɗo hannde.[3] == Tuugnorgal == sn2d1ub4crmq855w46mao1gwfv55g62 161434 161433 2026-04-08T15:03:11Z Babaji 002 14216 161434 wikitext text/x-wiki '''El Paseo''' ko nate 1854 ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo John Phillip waɗi.<ref>Marsden p.462</ref> Ina hollita sukaaɓe rewɓe ɗiɗo Espaañnaaɓe ina njogii wuro caggal mum en. Nde ƴetti tiitoonde mayre "yaɓɓude", wonaa e debbo ɗiɗo gonɗo yeeso oo kono ko e jom suudu gooto jahroowo e duuɓi 50, ina gasa tawa ko jibnaaɓe mum en. Phillip, tergal e fedde wiyeteende The Clique, wontiino mawɗo sabu miijooji mum e Sevilla. <ref>Clarke & Remington p.126-27</ref>Golle ɗee njamiraa ko 120 gine e juuɗe laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria, jiɗɗo nate Phillip, ngam mawninde ñalngu nguu jom suudu mum laamɗo Albert jibinaa. Natal ngal hollitaama e koolol Royal Academy e hitaande 1855 to Galle ngenndiijo to Londres. E hitaande 1878 nde fawii ko e galle laamorɗo Windsor. Nde heddii ko e deftere laamɗo hannde.<ref>[https://www.rct.uk/collection/404597/el-paseo Royal Collection Trust]</ref> == Tuugnorgal == t12ygp6s60d5en98g4kge6qm2gme1zq Ensueños de Amor 0 39202 161436 2026-04-08T15:21:11Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Ensueños de Amor''', woni "koyɗe giɗli", ko nebam "koyɗol" e dow pentol leɗɗe ngol pentoowo Filipiin e daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita debbo Luna biyeteeɗo Paz Pardo de Tavera ina ɗaanii no feewi. Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftirtee e naalankaagal to suudu defte Lopez.[1] Fotde 10+1⁄2 e 12+3⁄4 inch (270 mm × 320 mm), ko contrapposto les ɓuuɓri leppi leeso. Nokkuure ɓurnde heewde nde Luna huutortoo ngam Ensueños de Amo..." 161436 wikitext text/x-wiki '''Ensueños de Amor''', woni "koyɗe giɗli", ko nebam "koyɗol" e dow pentol leɗɗe ngol pentoowo Filipiin e daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita debbo Luna biyeteeɗo Paz Pardo de Tavera ina ɗaanii no feewi. Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftirtee e naalankaagal to suudu defte Lopez.[1] Fotde 10+1⁄2 e 12+3⁄4 inch (270 mm × 320 mm), ko contrapposto les ɓuuɓri leppi leeso. Nokkuure ɓurnde heewde nde Luna huutortoo ngam Ensueños de Amor ko daneejo e daneeji daneeji, ɓaleeji, e daneeji. Luna huutoriima ɓuuɓri jaawndi ngam hollirde jikku koyɗol ngol.[1] Idealism oo natal ina maska ​​huunde ɓurnde niɓɓiɗde e nguurndam goonga, sibu hay so Luna ina yiɗi debbo mum, ko ɗum huunde mettunde kadi, o wonnoo ko e ɓuuɓde e ɓuuɓde. Ñalnde 23 suwee 1892, caggal nde o tuumi mo wonde o jeynoo, o wari debbo makko e yumma makko, o gaañini kadi jom suudu makko no feewi. Luna tuumaama warngo kono o woppitaa ko juuti, golle makko ñaawaa ko bonannde passion. == Tuugnorgal == bowwcgqpw577za2g47m8rd970w7a53d 161437 161436 2026-04-08T15:22:43Z Babaji 002 14216 161437 wikitext text/x-wiki '''Ensueños de Amor''', woni "koyɗe giɗli", ko nebam "koyɗol" e dow pentol leɗɗe ngol pentoowo Filipiin e daraniiɗo waylo-waylo biyeteeɗo Juan Luna waɗi. Ina hollita debbo Luna biyeteeɗo Paz Pardo de Tavera ina ɗaanii no feewi. Jooni noon, ina jeyaa e ko mooftirtee e naalankaagal to suudu defte Lopez.<ref name="LM2">Honasan, Alya B.[http://www.lopezmuseum.org.ph/main_article2.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100801005829/http://www.lopezmuseum.org.ph/main_article2.html|date=2010-08-01}}, lopezmuseum.org, October 16, 2007</ref> Fotde 10+1⁄2 e 12+3⁄4 inch (270 mm × 320 mm), ko contrapposto les ɓuuɓri leppi leeso. Nokkuure ɓurnde heewde nde Luna huutortoo ngam Ensueños de Amor ko daneejo e daneeji daneeji, ɓaleeji, e daneeji. Luna huutoriima ɓuuɓri jaawndi ngam hollirde jikku koyɗol ngol.<ref name="LM">Honasan, Alya B.[http://www.lopezmuseum.org.ph/main_article2.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100801005829/http://www.lopezmuseum.org.ph/main_article2.html|date=2010-08-01}}, lopezmuseum.org, October 16, 2007</ref> Idealism oo natal ina maska ​​huunde ɓurnde niɓɓiɗde e nguurndam goonga, sibu hay so Luna ina yiɗi debbo mum, ko ɗum huunde mettunde kadi, o wonnoo ko e ɓuuɓde e ɓuuɓde. Ñalnde 23 suwee 1892, caggal nde o tuumi mo wonde o jeynoo, o wari debbo makko e yumma makko, o gaañini kadi jom suudu makko no feewi. Luna tuumaama warngo kono o woppitaa ko juuti, golle makko ñaawaa ko bonannde passion. == Tuugnorgal == 5xoxekxwemi0iftcidw8a4ghgm9self Exemplary Women of Antiquity 0 39203 161438 2026-04-08T15:24:12Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Yeru rewɓe ɓooyɓe''' ko deftere nate peewnaaɗe hakkunde 1495 e 1500 ɗe Andrea Mantegna waɗi. Ɓe kolliti debbo tedduɗo Kartaginaajo biyeteeɗo Sophonisba ina tooke hoore mum ngam waasde parade e nder nafoore Roomnaaɓe, debbo Vestal Roomnaajo biyeteeɗo Tuccia ina hollita laaɓal mum e nawde ndiyam e nder sifo, Judith ina jogii hoore Holofernes e Dido ina jogii urne yanaande Sichaeus. Reflektogaraafi infrarouge hollitii siyno e ɓalewol Judith ina winndaa heen..." 161438 wikitext text/x-wiki '''Yeru rewɓe ɓooyɓe''' ko deftere nate peewnaaɗe hakkunde 1495 e 1500 ɗe Andrea Mantegna waɗi. Ɓe kolliti debbo tedduɗo Kartaginaajo biyeteeɗo Sophonisba ina tooke hoore mum ngam waasde parade e nder nafoore Roomnaaɓe, debbo Vestal Roomnaajo biyeteeɗo Tuccia ina hollita laaɓal mum e nawde ndiyam e nder sifo, Judith ina jogii hoore Holofernes e Dido ina jogii urne yanaande Sichaeus. Reflektogaraafi infrarouge hollitii siyno e ɓalewol Judith ina winndaa heen And.a Mantegnia. P[naatde]. (Andre Mantegna penti [ɗum]). Sophonisba e Tuccia ko ƴulɓe egguuji e dow panneel poplar, Judith e Dido ko ƴulɓe koolaaɗo e dow ŋoral linen. Golle ɗee nay fof ko e monochrome walla grisaille e ina nanndi e seppooji relief, sifaa mo yimɓe fof njiɗi no feewi e nder galle laamorɗo Mantuan e oon sahaa sabu njoɓdi naatgol marbere ummoraade e dowlaaji Itaali koɗdiiɗi ɗii e ŋakkeende seppooji e nder ñaawirdu nduu. Yeru goɗɗo ko naalanke gooto oo, naatgol diine Cybele to Rome, ummoraade e yontaaji gooti ɗii. Tuccia e Sophonisba e fuɗɗoode ina njoginoo dimensiyoŋaaji gooti. == Tariya == Nayi ɗii fof ceedtinaama e limto geɗe Federico II Gonzaga, laamɗo Mantua, peewnaaɗo e hitaande 1542 duuɓi ɗiɗi caggal maayde makko. E hitaande 1738 ɗe cifaa caggal ɗuum e nder limto marsandiis Schulenburg, hay so tawii won ɗo nate ɗee cifaa e dimensiyonji ɗi njahdaani e dimensiyonji jooni ɗii e kala golle nay. Ɓe ceerti ko e jommbaajo ɗiɗi e nder yeeyirde Christie ñalnde 13 abriil 1775, Tuccia e Sophonisba naati e mooɓondiral laamɗo Hamilton, Judith e Dido njeeyti John Taylor. Nate ɗiɗi ɗe Hamilton moofti ɗee njeeyaama to Galle ngenndiijo to Londres e hitaande 1882 nde ndeen deftere saaktaa,[1] tawi noon ɗe Taylor soodi gila e fuɗɗoode ɗee njeeyaama e hitaande 1912 e caggal mbayliigaaji ɗiɗi jeyi naati e galle pinal Montreal to Kanadaa.[2] == Tuugnorgal == quijvqn2oiz6tjrfh7vsnf01ivl0qg0 161440 161438 2026-04-08T15:26:35Z Babaji 002 14216 161440 wikitext text/x-wiki '''Yeru rewɓe ɓooyɓe''' ko deftere nate peewnaaɗe hakkunde 1495 e 1500 ɗe Andrea Mantegna waɗi. Ɓe kolliti debbo tedduɗo Kartaginaajo biyeteeɗo Sophonisba ina tooke hoore mum ngam waasde parade e nder nafoore Roomnaaɓe, debbo Vestal Roomnaajo biyeteeɗo Tuccia ina hollita laaɓal mum e nawde ndiyam e nder sifo, Judith ina jogii hoore Holofernes e Dido ina jogii urne yanaande Sichaeus. Reflektogaraafi infrarouge hollitii siyno e ɓalewol Judith ina winndaa heen And.a Mantegnia. P[naatde]. (Andre Mantegna penti [ɗum]). Sophonisba e Tuccia ko ƴulɓe egguuji e dow panneel poplar, Judith e Dido ko ƴulɓe koolaaɗo e dow ŋoral linen. Golle ɗee nay fof ko e monochrome walla grisaille e ina nanndi e seppooji relief, sifaa mo yimɓe fof njiɗi no feewi e nder galle laamorɗo Mantuan e oon sahaa sabu njoɓdi naatgol marbere ummoraade e dowlaaji Itaali koɗdiiɗi ɗii e ŋakkeende seppooji e nder ñaawirdu nduu. Yeru goɗɗo ko naalanke gooto oo, naatgol diine Cybele to Rome, ummoraade e yontaaji gooti ɗii. Tuccia e Sophonisba e fuɗɗoode ina njoginoo dimensiyoŋaaji gooti. == Tariya == Nayi ɗii fof ceedtinaama e limto geɗe Federico II Gonzaga, laamɗo Mantua, peewnaaɗo e hitaande 1542 duuɓi ɗiɗi caggal maayde makko. E hitaande 1738 ɗe cifaa caggal ɗuum e nder limto marsandiis Schulenburg, hay so tawii won ɗo nate ɗee cifaa e dimensiyonji ɗi njahdaani e dimensiyonji jooni ɗii e kala golle nay. Ɓe ceerti ko e jommbaajo ɗiɗi e nder yeeyirde Christie ñalnde 13 abriil 1775, Tuccia e Sophonisba naati e mooɓondiral laamɗo Hamilton, Judith e Dido njeeyti John Taylor. Nate ɗiɗi ɗe Hamilton moofti ɗee njeeyaama to Galle ngenndiijo to Londres e hitaande 1882 nde ndeen deftere saaktaa,<ref>{{cite web|url=http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/andrea-mantegna-two-exemplary-women-of-antiquity|title=Catalogue entry}}</ref> tawi noon ɗe Taylor soodi gila e fuɗɗoode ɗee njeeyaama e hitaande 1912 e caggal mbayliigaaji ɗiɗi jeyi naati e galle pinal Montreal to Kanadaa,<ref>{{cite web|url=http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/andrea-mantegna-two-exemplary-women-of-antiquity|title=Catalogue entry}}</ref> == Tuugnorgal == rmrqxqkwe85r8qth3wdf9s0pd9ndtfm Faith (Pollaiuolo) 0 39204 161441 2026-04-08T15:29:04Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Goongɗinal ko nate''' nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze.[1] == Tariya == Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni ko adii fof ko e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo..." 161441 wikitext text/x-wiki '''Goongɗinal ko nate''' nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze.[1] == Tariya == Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni ko adii fof ko e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio wonde kontraa ɗiɗmo oo artiri ɗum e Piero e suudu makko feewni golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero.[2] Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. Goongɗinal artiraa e hitaande 1999, holliri karallaagal pentoowo, ko wayi no pentugol to bannge panneel tawa alaa ko feewnitaa e canvas e plaster e noon huutoraade kalaace ɓaleeje panneel ngam geɗe niɓɓiɗe e modeling.[3] == Tuugnorgal == sxhcy7ui5h5kt9x5revv2cih267sb3l 161442 161441 2026-04-08T15:30:10Z Babaji 002 14216 161442 wikitext text/x-wiki '''Goongɗinal ko nate''' nebam e hitaande 1470 ɗe Piero del Pollaiuolo waɗi, jooni ko e Uffizi to Firenze.[1] == Tariya == Tribunale della Mercanzia (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni ko adii fof ko e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio wonde kontraa ɗiɗmo oo artiri ɗum e Piero e suudu makko feewni golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero.<ref>{{in lang|it}} Gloria Fossi, ''Uffizi'', Giunti, Firenze 2004. {{ISBN|88-09-03675-1}}</ref> Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. Goongɗinal artiraa e hitaande 1999, holliri karallaagal pentoowo, ko wayi no pentugol to bannge panneel tawa alaa ko feewnitaa e canvas e plaster e noon huutoraade kalaace ɓaleeje panneel ngam geɗe niɓɓiɗe e modeling.<ref>{{in lang|it}} Aldo Galli, ''I Pollaiolo'', in ''Galleria delle arti'', 5 Continents, Milano 2005. {{ISBN|88-7439-115-3}}</ref> == Tuugnorgal == 30v1hibe9wjjek28u5vmw4asa5ixs0m Fanny Kemble and Sarah Siddons 0 39205 161443 2026-04-08T15:31:50Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Fanny Kemble e Sarah Siddons''' ko nate nebam e dow nate ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Henry Perronet Briggs waɗi, gila e hitaande 1830.[1] == Daartol e sifaa == Ko natal ɗiɗmal ngal Fanny Kemble e neene mum Sarah Siddons, kamɓe ɗiɗo fof ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe fof ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe ngoni Shakespeare.[2] Siddons woni tragedienne ɓurɗo mawnude e jamaanu mum. Nde o jooɗii ngam pentol ngol o woppii dowla ko ina ɓura duuɓi sappo. Fanny, fotde c..." 161443 wikitext text/x-wiki '''Fanny Kemble e Sarah Siddons''' ko nate nebam e dow nate ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Henry Perronet Briggs waɗi, gila e hitaande 1830.[1] == Daartol e sifaa == Ko natal ɗiɗmal ngal Fanny Kemble e neene mum Sarah Siddons, kamɓe ɗiɗo fof ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe fof ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe ngoni Shakespeare.[2] Siddons woni tragedienne ɓurɗo mawnude e jamaanu mum. Nde o jooɗii ngam pentol ngol o woppii dowla ko ina ɓura duuɓi sappo. Fanny, fotde capanɗe jeegom e natal ngal, ko ɓiy fiyoowo biyeteeɗo Charles Kemble, miñiiko Siddons. Caggal ɗuum o wonti daraniiɗo abolitionnisme. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1832 to galle Somerset. Kemble rokki natal ngal defterdu Boston Atenæum to Massachusetts e hitaande 1863.[3] Tiitoonde pentol ngol ko mbayliigu ganndal hakkunde rewɓe ɗiɗo ɓee. Siddons ina jooɗii e deftere, pose ina siftina nate makko teskaaɗe ɗe Gainsborough e Reynolds mbaɗi kam e jaŋɗeele makko mawɗe ɗe o waɗi e nder dingiral. Natal ngal ina hollita nafoore Kemble nde o heɓi ko ɓooyaani koo, hono Juliet e nder pijirlooji Shakespeare tawi Siddons ina timmina darnde Nurse. Ɗuum fof e wayde noon, ko kanko woni hakkille mawɗo e nder jimɗi ɗii, wonaa ɓiɗɗo mawniiko gorko ɓurɗo famɗude.[4] == Tuugnorgal == ciw33anss361yaqrisp2idt0an3w1ku 161444 161443 2026-04-08T15:33:45Z Babaji 002 14216 161444 wikitext text/x-wiki '''Fanny Kemble e Sarah Siddons''' ko nate nebam e dow nate ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo Henry Perronet Briggs waɗi, gila e hitaande 1830.<ref>Furnas p.240</ref> == Daartol e sifaa == Ko natal ɗiɗmal ngal Fanny Kemble e neene mum Sarah Siddons, kamɓe ɗiɗo fof ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe fof ɓe nganndu-ɗaa ko kamɓe ngoni Shakespeare.[2] Siddons woni tragedienne ɓurɗo mawnude e jamaanu mum. Nde o jooɗii ngam pentol ngol o woppii dowla ko ina ɓura duuɓi sappo. Fanny, fotde capanɗe jeegom e natal ngal, ko ɓiy fiyoowo biyeteeɗo Charles Kemble, miñiiko Siddons. Caggal ɗuum o wonti daraniiɗo abolitionnisme. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1832 to galle Somerset. Kemble rokki natal ngal defterdu Boston Atenæum to Massachusetts e hitaande 1863.<ref>{{cite web|url=https://bostonathenaeum.org/library-collections/special-collections/paintings-sculpture-online/fanny-kemble-and-her-aunt-mrs-siddons/|title=Fanny Kemble and Her Aunt, MRS. Siddons}}</ref> Tiitoonde pentol ngol ko mbayliigu ganndal hakkunde rewɓe ɗiɗo ɓee. Siddons ina jooɗii e deftere, pose ina siftina nate makko teskaaɗe ɗe Gainsborough e Reynolds mbaɗi kam e jaŋɗeele makko mawɗe ɗe o waɗi e nder dingiral. Natal ngal ina hollita nafoore Kemble nde o heɓi ko ɓooyaani koo, hono Juliet e nder pijirlooji Shakespeare tawi Siddons ina timmina darnde Nurse. Ɗuum fof e wayde noon, ko kanko woni hakkille mawɗo e nder jimɗi ɗii, wonaa ɓiɗɗo mawniiko gorko ɓurɗo famɗude.<ref>Bennett, Leonard & West p.89-90</ref> == Tuugnorgal == s7339p760ffkmtalvhrc9ii6pd00jz9 Femme en costume Mauresque 0 39206 161445 2026-04-08T15:35:25Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Femme en costume Mauresque''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Frédéric Bazille, mo teeminannde 19ɓiire, timmini e hitaande 1869. Nde woni ko e mooftirgel galle defte Norton Simon to Pasadena, Kaliforni, gila 1997. == Yiyngo == Ndeeɗoo natal ko yeru nafoore Bazille e Orientalisme. Model oo ko Lise Tréhot, joom suudu e model sehil Bazille biyeteeɗo Renoir,[1] mo feeñi e ko ɓuri capanɗe ɗiɗi nate ɗe Renoir waɗi e sahaa mum g..." 161445 wikitext text/x-wiki '''Femme en costume Mauresque''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Frédéric Bazille, mo teeminannde 19ɓiire, timmini e hitaande 1869. Nde woni ko e mooftirgel galle defte Norton Simon to Pasadena, Kaliforni, gila 1997. == Yiyngo == Ndeeɗoo natal ko yeru nafoore Bazille e Orientalisme. Model oo ko Lise Tréhot, joom suudu e model sehil Bazille biyeteeɗo Renoir,[1] mo feeñi e ko ɓuri capanɗe ɗiɗi nate ɗe Renoir waɗi e sahaa mum gadano Salon tuggi ko ina wona hitaande 1866 haa 1872.[2] O woni caggal mum e Bazille kadi e nder hitaande 1870 nde o waɗi La Toilette. E sahaa nde natal ngal waɗaa, Bazille e Renoir ndenndi suudu Pari to laawol Condamine.[4] E nder ndeeɗoo golle, o hollitaama e erotisme, o ɓoornii ko wutte Afrik worgo, omo ɓoornii tan ko wutte daneejo, ɓuuɓɗo, les ɓuuɓri udditiindi, ɓuuɓndi. Gite makko ina ƴeewa les ina nanndi e etaade haɓɓude walla ɓuuɓnude ŋoral. Saber e kaftan striped dow mahol ɓaawo maako ɗon holla worɓe, nden boo limce njamndi mboɗeeri dow lesdi ɗon holla nyaamdu ndu o waawata huuwugo.[5] E hitaande caggal timmal ndeeɗoo nate, wolde Farayse e Prusse fuɗɗii, Bazille ƴetti konngol ngam golloraade e nder konu Zouave e lewru ut 1870, o neldaa to Afrik worgo Farayse ngam heblo. Ko ngol woni go’o ko o yillotoo Alseri, ko ɗum waɗi natal makko e Femme en costume mauresque tuugii ko e odalisques stereotypes e nder harems no Eugène Delacroix, Jean-Léon Gérôme, Jean-Auguste-Dominique Ingres e woɗɓe holliri nii, wonaa e kala humpito toowngo. Ñalnde 28 noowammbar 1870, omo wondi e fedde makko e wolde Beaune-la-Rolande nde, nde gardagol makko yani, o ƴetti konu, o ardii hare e nokkuuji Prusse. O fiyi laabi ɗiɗi e nder hare nde o dañaani, o waraa e golle nde o yahrata e duuɓi capanɗe jeetati e jeetati.[6] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Frédéric Bazille waɗi Teskorɗe Distel, Anne. "Renoir, Oguste." Grove Art e internet. Naalankaagal Oxford e internet. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oxford. Web. Ñalnde 27 desaambar 2014. Suudu, Yuhanna (1997). Piyeer-Ogust Renoir: La Promenade. Jaayɗe Getty. 14, 81. <nowiki>ISBN 9780892363650</nowiki>. OCLC 37109128. "La Toilet". Jamanuuji 1850-1914 Salle 39. Muusee Fabre. Arsiif mum ko e asli mum ñalnde 24-02-2023. Heɓtinaa ko ñalnde 24/02/2023. Obolonjik, hono L.; Berendt-Obolonsik, M.; Sworzak, K. (2019). ""La Toilette". Nde doktoor wonti pentoowo: Frederic Bazille". Jaaynde wiɗtooji endokrinoloji. 42 (10). Jokkondiral ɓuuɓngal: 1255-1256. Doi: 10.1007/s40618-019-01040-7. PMC 6751141. <nowiki>PMID 30989613</nowiki>. "Debbo e nder kostim Moor". Koolol naalankooɓe Simon to Norton. "Frédéric Bazille e jibinannde impressionnism". www.nga.gov. Heɓtinaama ñalnde 19/10/2018. == Tuugnorgal == 8vxvtlln536oceptljy4dbu541pnm5x 161446 161445 2026-04-08T15:41:47Z Babaji 002 14216 161446 wikitext text/x-wiki '''Femme en costume Mauresque''' ko nate nebam e dow mbaydi, ɗe naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Frédéric Bazille, mo teeminannde 19ɓiire, timmini e hitaande 1869. Nde woni ko e mooftirgel galle defte Norton Simon to Pasadena, Kaliforni, gila 1997. == Yiyngo == Ndeeɗoo natal ko yeru nafoore Bazille e Orientalisme. Model oo ko Lise Tréhot, joom suudu e model sehil Bazille biyeteeɗo Renoir .<ref name="house2">House, John (1997). ''Pierre-Auguste Renoir: La Promenade''. Getty Publications. pp. 14, 81. {{ISBN|9780892363650}}. {{oclc|37109128}}.</ref>mo feeñi e ko ɓuri capanɗe ɗiɗi nate ɗe Renoir waɗi e sahaa mum gadano Salon tuggi ko ina wona hitaande 1866 haa 1872.<ref>{{cite web|title=La Toilette|url=https://fabre.montpellier3m.fr/39-Modernite-1850-1914?audioguide=1#fiche=1453|website=Modernity 1850-1914 Salle 39|publisher=Musee Fabre|access-date=2023-02-24|archive-date=2023-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224030243/https://fabre.montpellier3m.fr/39-Modernite-1850-1914?audioguide=1#fiche=1453|url-status=dead}}</ref>O woni caggal mum e Bazille kadi e nder hitaande 1870 nde o waɗi La Toilette. E sahaa nde natal ngal waɗaa, Bazille e Renoir ndenndi suudu Pari to laawol Condamine.<ref>{{cite journal|title="La Toilette". When a doctor becomes a painter: Frederic Bazille|date=2019|publisher=Springer Link|doi=10.1007/s40618-019-01040-7|last1=Obolonczyk|first1=L.|last2=Berendt-Obolonczyk|first2=M.|last3=Sworczak|first3=K.|journal=Journal of Endocrinological Investigation|volume=42|issue=10|pages=1255–1256|pmid=30989613|pmc=6751141}}</ref> E nder ndeeɗoo golle, o hollitaama e erotisme, o ɓoornii ko wutte Afrik worgo, omo ɓoornii tan ko wutte daneejo, ɓuuɓɗo, les ɓuuɓri udditiindi, ɓuuɓndi. Gite makko ina ƴeewa les ina nanndi e etaade haɓɓude walla ɓuuɓnude ŋoral. Saber e kaftan striped dow mahol ɓaawo maako ɗon holla worɓe, nden boo limce njamndi mboɗeeri dow lesdi ɗon holla nyaamdu ndu o waawata huuwugo.<ref>{{cite web|title=Woman in a Moorish Costume|url=https://www.nortonsimon.org/art/detail/M.1997.2.P/|publisher=Norton Simon Art Museum}}</ref> E hitaande caggal timmal ndeeɗoo nate, wolde Farayse e Prusse fuɗɗii, Bazille ƴetti konngol ngam golloraade e nder konu Zouave e lewru ut 1870, o neldaa to Afrik worgo Farayse ngam heblo. Ko ngol woni go’o ko o yillotoo Alseri, ko ɗum waɗi natal makko e Femme en costume mauresque tuugii ko e odalisques stereotypes e nder harems no Eugène Delacroix, Jean-Léon Gérôme, Jean-Auguste-Dominique Ingres e woɗɓe holliri nii, wonaa e kala humpito toowngo. Ñalnde 28 noowammbar 1870, omo wondi e fedde makko e wolde Beaune-la-Rolande nde, nde gardagol makko yani, o ƴetti konu, o ardii hare e nokkuuji Prusse. O fiyi laabi ɗiɗi e nder hare nde o dañaani, o waraa e golle nde o yahrata e duuɓi capanɗe jeetati e jeetati.<ref>{{Cite web|url=https://www.nga.gov/exhibitions/2017/frederic-bazille-and-the-birth-of-impressionism.html|title=Frédéric Bazille and the Birth of Impressionism|website=www.nga.gov|access-date=2018-10-19}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Frédéric Bazille waɗi Teskorɗe Distel, Anne. "Renoir, Oguste." Grove Art e internet. Naalankaagal Oxford e internet. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Oxford. Web. Ñalnde 27 desaambar 2014. Suudu, Yuhanna (1997). Piyeer-Ogust Renoir: La Promenade. Jaayɗe Getty. 14, 81. <nowiki>ISBN 9780892363650</nowiki>. OCLC 37109128. "La Toilet". Jamanuuji 1850-1914 Salle 39. Muusee Fabre. Arsiif mum ko e asli mum ñalnde 24-02-2023. Heɓtinaa ko ñalnde 24/02/2023. Obolonjik, hono L.; Berendt-Obolonsik, M.; Sworzak, K. (2019). ""La Toilette". Nde doktoor wonti pentoowo: Frederic Bazille". Jaaynde wiɗtooji endokrinoloji. 42 (10). Jokkondiral ɓuuɓngal: 1255-1256. Doi: 10.1007/s40618-019-01040-7. PMC 6751141. <nowiki>PMID 30989613</nowiki>. "Debbo e nder kostim Moor". Koolol naalankooɓe Simon to Norton. "Frédéric Bazille e jibinannde impressionnism". www.nga.gov. Heɓtinaama ñalnde 19/10/2018. == Tuugnorgal == 4eb6euilpl2x2ejz88hpcyei6d3ysb0 The Flight of Florimell 0 39207 161447 2026-04-08T15:43:38Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Diwgol Florimell''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Washington Allston waɗi e hitaande 1819. Ina hollita dingiral e nder laamɗo debbo biyeteeɗo « Laamɗo debbo » mo yimoowo Engele biyeteeɗo Edmund Spenser winndi e jamaanu Elizabeth.[1][2] Romantic e style, ɗum seerti e Gothic e tone e heroine kulɓiniiɗo ina rewi e dow puccu.[3] Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu duɗal jaaɓi haaɗtirde Detroit to Michigan, nde ngal heɓaa e hitaand..." 161447 wikitext text/x-wiki '''Diwgol Florimell''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Washington Allston waɗi e hitaande 1819. Ina hollita dingiral e nder laamɗo debbo biyeteeɗo « Laamɗo debbo » mo yimoowo Engele biyeteeɗo Edmund Spenser winndi e jamaanu Elizabeth.[1][2] Romantic e style, ɗum seerti e Gothic e tone e heroine kulɓiniiɗo ina rewi e dow puccu.[3] Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu duɗal jaaɓi haaɗtirde Detroit to Michigan, nde ngal heɓaa e hitaande 1944.[4] == Tuugnorgal == ajv1111kqeevepsqitki9ru2kyyl4ao 161449 161447 2026-04-08T15:46:56Z Babaji 002 14216 161449 wikitext text/x-wiki '''Diwgol Florimell''' ko nate nebam ɗe naalanke Ameriknaajo biyeteeɗo Washington Allston waɗi e hitaande 1819. Ina hollita dingiral e nder laamɗo debbo biyeteeɗo « Laamɗo debbo » mo yimoowo Engele biyeteeɗo Edmund Spenser winndi e jamaanu Elizabeth.<ref>Salmon p.12</ref><ref>Palmer p. 23</ref>Romantic e style, ɗum seerti e Gothic e tone e heroine kulɓiniiɗo ina rewi e dow puccu.<ref>Carson p.39</ref> Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu duɗal jaaɓi haaɗtirde Detroit to Michigan, nde ngal heɓaa e hitaande 1944.<ref>{{cite web|title=The Flight of Florimell &#124; Detroit Institute of Arts Museum|url=https://dia.org/collection/flight-florimell-24438}}</ref> == Tuugnorgal == c9v82e86u4r26x98rio23qhlpp3y28i The Flower Girl (Ingham) 0 39208 161451 2026-04-08T15:48:22Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Bojel pinndi''' ko natal hakkunde teeminannde 19ɓiire, ngal naalanke Irlande-Ameriknaajo biyeteeɗo Charles Cromwell Ingham waɗi. Waɗaa e nebam e dow canvas, nate ɗee ina kollita debbo gooto ina jogii ɓuuɓri puɗi. Natal ngal ina woni hannde e nder defterdu Musée d’Art Metropolitain. == Limtol == Inghram penti Flower Girl e hitaande 1846. Hay so tawii komisariyaajo asliijo pentol ngol anndaaka, humpitooji ina cikki ko Jonathan Sturges penti ngol, jeyɗo pent..." 161451 wikitext text/x-wiki '''Bojel pinndi''' ko natal hakkunde teeminannde 19ɓiire, ngal naalanke Irlande-Ameriknaajo biyeteeɗo Charles Cromwell Ingham waɗi. Waɗaa e nebam e dow canvas, nate ɗee ina kollita debbo gooto ina jogii ɓuuɓri puɗi. Natal ngal ina woni hannde e nder defterdu Musée d’Art Metropolitain. == Limtol == Inghram penti Flower Girl e hitaande 1846. Hay so tawii komisariyaajo asliijo pentol ngol anndaaka, humpitooji ina cikki ko Jonathan Sturges penti ngol, jeyɗo pentol ngol nde ngol fuɗɗii hollireede e hitaande 1847.[1] Model jooɗiiɗo e Inghram anndaaka, hay so tawii noon lowre wootere ina sikki ko Marie Perkins mo New Orleans.[2] Hono no nate keewɗe hannde ɗee nii, Flower Girl ina hollira yeeyoowo mbedda. Inghram meeɗiino waɗde nate yeeyooɓe laabi, kono Flower ina heewi e golle makko, sibu ina hollira suka debbo e nokku suka gorko. E fawaade e sifaa Met e natal ngal, ina gasa tawa Inghram ina joginoo miijo naatde e natal nanndungal e ngal (e ɓurngal lollude) ngal pentoowo Bartolomé Esteban Murillo mo teeminannde 17ɓiire waɗi.[1] So tawii ko geɗe pentugol, Inghram’s Flower Girl ina huutoroo no moƴƴi kalaaji e tiitoonde ; ɓuuɓri suka debbo tiitoonde ina waɗi limre ɓuuɓri ceertundi, gite makko ina njuuti e ƴeewoowo oo. Bojel ina jogii e junngo mum ñaamo fuchsia potɗo, maande aadaaji laamɗo debbo Room biyeteeɗo Flora e giɗli ɓuuɓɗi.[1] Siyno Inghram ina yiyee e junngo feggere puɗi.[2] Musium naalankaagal mawngal heɓi natal ngal e hitaande 1902, ko dokkal ngal William Church Osborn, awokaa New York, gardinooɗo hooreejo Met gila 1941 haa 1947.[1] == Tuugnorgal == axvvdljn70v0ow8smvyljlx7qnnnprw 161452 161451 2026-04-08T15:52:37Z Babaji 002 14216 161452 wikitext text/x-wiki '''Bojel pinndi''' ko natal hakkunde teeminannde 19ɓiire, ngal naalanke Irlande-Ameriknaajo biyeteeɗo Charles Cromwell Ingham waɗi. Waɗaa e nebam e dow canvas, nate ɗee ina kollita debbo gooto ina jogii ɓuuɓri puɗi. Natal ngal ina woni hannde e nder defterdu Musée d’Art Metropolitain. == Limtol == Inghram penti Flower Girl e hitaande 1846. Hay so tawii komisariyaajo asliijo pentol ngol anndaaka, humpitooji ina cikki ko Jonathan Sturges penti ngol, jeyɗo pentol ngol nde ngol fuɗɗii hollireede e hitaande 1847.<ref name=":03">{{Cite web|last=|first=|date=|title=The Flower Girl|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/11207?searchField=All&amp;sortBy=Relevance&amp;what=Paintings&amp;high=on&amp;showOnly=openAccess&amp;ft=*&amp;offset=80&amp;rpp=80&amp;pos=101|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-08-25|website=www.metmuseum.org}}</ref> Model jooɗiiɗo e Inghram anndaaka, hay so tawii noon lowre wootere ina sikki ko Marie Perkins mo New Orleans.<ref name=":13">{{Cite book|last1=Art|first1=Nueva York (Ciudad) Museum of Modern|url=https://books.google.com/books?id=K3DAMa0JdbEC&q=Flower+Girl|title=19th-century America: Paintings and Sculpture: An Exhibition in Celebration of the Hundredth Anniversary of the Metropolitan Museum of Art, April 16 Through September 7, 1970|last2=N.Y.)|first2=Metropolitan Museum of Art (New York|last3=Howat|first3=John K.|last4=Spassky|first4=Natalie|date=1970|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=978-0-87099-006-9|language=en}}</ref> Hono no nate keewɗe hannde ɗee nii, Flower Girl ina hollira yeeyoowo mbedda. Inghram meeɗiino waɗde nate yeeyooɓe laabi, kono Flower ina heewi e golle makko, sibu ina hollira suka debbo e nokku suka gorko. E fawaade e sifaa Met e natal ngal, ina gasa tawa Inghram ina joginoo miijo naatde e natal nanndungal e ngal (e ɓurngal lollude) ngal pentoowo Bartolomé Esteban Murillo mo teeminannde 17ɓiire waɗi.<ref name=":02">{{Cite web|last=|first=|date=|title=The Flower Girl|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/11207?searchField=All&amp;sortBy=Relevance&amp;what=Paintings&amp;high=on&amp;showOnly=openAccess&amp;ft=*&amp;offset=80&amp;rpp=80&amp;pos=101|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-08-25|website=www.metmuseum.org}}</ref> So tawii ko geɗe pentugol, Inghram’s Flower Girl ina huutoroo no moƴƴi kalaaji e tiitoonde ; ɓuuɓri suka debbo tiitoonde ina waɗi limre ɓuuɓri ceertundi, gite makko ina njuuti e ƴeewoowo oo. Bojel ina jogii e junngo mum ñaamo fuchsia potɗo, maande aadaaji laamɗo debbo Room biyeteeɗo Flora e giɗli ɓuuɓɗi''.''<ref name=":0">{{Cite web|last=|first=|date=|title=The Flower Girl|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/11207?searchField=All&amp;sortBy=Relevance&amp;what=Paintings&amp;high=on&amp;showOnly=openAccess&amp;ft=*&amp;offset=80&amp;rpp=80&amp;pos=101|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-08-25|website=www.metmuseum.org}}</ref> Siyno Inghram ina yiyee e junngo feggere puɗi.<ref name=":12">{{Cite book|last1=Art|first1=Nueva York (Ciudad) Museum of Modern|url=https://books.google.com/books?id=K3DAMa0JdbEC&q=Flower+Girl|title=19th-century America: Paintings and Sculpture: An Exhibition in Celebration of the Hundredth Anniversary of the Metropolitan Museum of Art, April 16 Through September 7, 1970|last2=N.Y.)|first2=Metropolitan Museum of Art (New York|last3=Howat|first3=John K.|last4=Spassky|first4=Natalie|date=1970|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=978-0-87099-006-9|language=en}}</ref> Musium naalankaagal mawngal heɓi natal ngal e hitaande 1902, ko dokkal ngal William Church Osborn, awokaa New York, gardinooɗo hooreejo Met gila 1941 haa 1947.<ref name=":1">{{Cite book|last1=Art|first1=Nueva York (Ciudad) Museum of Modern|url=https://books.google.com/books?id=K3DAMa0JdbEC&q=Flower+Girl|title=19th-century America: Paintings and Sculpture: An Exhibition in Celebration of the Hundredth Anniversary of the Metropolitan Museum of Art, April 16 Through September 7, 1970|last2=N.Y.)|first2=Metropolitan Museum of Art (New York|last3=Howat|first3=John K.|last4=Spassky|first4=Natalie|date=1970|publisher=Metropolitan Museum of Art|isbn=978-0-87099-006-9|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == pieee2w79dd2t429fcaivz6pcu5z8oe Flower of the Fields 0 39209 161453 2026-04-08T15:54:26Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Puɗol gese ko natal''' 1845 e dow leɗɗe, naalanke Lyon biyeteeɗo Louis Janmot waɗi. Nde heɓaa ko e hitaande 1893 to suudu defte (Musée des Beaux-Arts de Lyon) ɗo nde resndaa.[1] == Natal debbo jom suudu == Natal ngal ina hollita suka debbo jooɗiiɗo e nder dingiral tagoore, ina taarnaa e puɗi e ɓuuɓri. Omo jogii e juuɗe makko ɓuuɓri puɗi ɗiɗi : heen gooto ina lelni e koppi makko, ina waɗi ɓuuɓri, ɓuuɓri ɓuuɓri e ɓuuɓri gawri, goɗɗo o ina..." 161453 wikitext text/x-wiki '''Puɗol gese ko natal''' 1845 e dow leɗɗe, naalanke Lyon biyeteeɗo Louis Janmot waɗi. Nde heɓaa ko e hitaande 1893 to suudu defte (Musée des Beaux-Arts de Lyon) ɗo nde resndaa.[1] == Natal debbo jom suudu == Natal ngal ina hollita suka debbo jooɗiiɗo e nder dingiral tagoore, ina taarnaa e puɗi e ɓuuɓri. Omo jogii e juuɗe makko ɓuuɓri puɗi ɗiɗi : heen gooto ina lelni e koppi makko, ina waɗi ɓuuɓri, ɓuuɓri ɓuuɓri e ɓuuɓri gawri, goɗɗo o ina jogaa dow ina waɗi ɓuuɓri ɓuuɓri. E nder laylaytol ngol, leydi ndii ina hollita laddeeji daneeji e koɗli diiwaan Bugey. Asamaan oo ina ɓuuɓi, ina waɗi duule daneeje saraaji koɗli ɗii, ina hollita wonde dingiral ngal ina gasa tawa ko e kikiiɗe. Kala puɗol, kam e yeeso debbo oo, ina pentiree no feewi, colours kuutorteeɗi ɗii ina mbelnii e won heen mette ina njalta e dingiral hee. Njiylawu debbo oo ina wayi no ina waɗi heen seeɗa seeɗa. == Kollitgol == Natal ngal hollitaama no feewi to Salon Pari e hitaande 1845 e to Exposition Universelle (1855), kadi to Pari, e nder kollirɗe goɗɗe. Nde artiraa ko e hitaande 1974.[1] Semmbe ummoraade e Renaissance Itaali Ansiklopedi Larousse siftinii ndee ɗoo golle ko "balans moƴƴo".[2] Kono tan, laaɓaani so tawii natal ngal ko natal debbo mo Janmot anndi, kono comci ɗi o ɓoorni ɗii njahdaani e jamaanu makko, kono ina ciftina natal Renaissance Itaali. Ina gasa tawa ko pentol puɗi, sibu ooɗoo sifaa naalankaagal ina heewnoo yiyeede e Lyon e teeminannde 19ɓiire. Miijo ngoɗngo ko wonde debbo oo ko laamɗo debbo biyeteeɗo Flora, ina woni e miijo ko fayti e mbaydi mbaylaandi.[3] == Tuugnorgal == 52gcbds5zidzndad1a0stoivwan92tm 161454 161453 2026-04-08T15:57:40Z Babaji 002 14216 161454 wikitext text/x-wiki '''Puɗol gese ko natal''' 1845 e dow leɗɗe, naalanke Lyon biyeteeɗo Louis Janmot waɗi. Nde heɓaa ko e hitaande 1893 to suudu defte (Musée des Beaux-Arts de Lyon) ɗo nde resndaa.<ref name="Culture2">{{cite web|title=''Fleurs des champs''|url=http://mistral.culture.fr/public/mistral/joconde_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_98=APTN&VALUE_98=%201893%2F04&DOM=All&REL_SPECIFIC=1|publisher=Ministère de la Culture|language=French|accessdate=22 March 2010}}</ref> == Natal debbo jom suudu == Natal ngal ina hollita suka debbo jooɗiiɗo e nder dingiral tagoore, ina taarnaa e puɗi e ɓuuɓri. Omo jogii e juuɗe makko ɓuuɓri puɗi ɗiɗi : heen gooto ina lelni e koppi makko, ina waɗi ɓuuɓri, ɓuuɓri ɓuuɓri e ɓuuɓri gawri, goɗɗo o ina jogaa dow ina waɗi ɓuuɓri ɓuuɓri. E nder laylaytol ngol, leydi ndii ina hollita laddeeji daneeji e koɗli diiwaan Bugey. Asamaan oo ina ɓuuɓi, ina waɗi duule daneeje saraaji koɗli ɗii, ina hollita wonde dingiral ngal ina gasa tawa ko e kikiiɗe. Kala puɗol, kam e yeeso debbo oo, ina pentiree no feewi, colours kuutorteeɗi ɗii ina mbelnii e won heen mette ina njalta e dingiral hee. Njiylawu debbo oo ina wayi no ina waɗi heen seeɗa seeɗa. == Kollitgol == Natal ngal hollitaama no feewi to Salon Pari e hitaande 1845 e to Exposition Universelle (1855), kadi to Pari, e nder kollirɗe goɗɗe. Nde artiraa ko e hitaande 1974.<ref name="Culture">{{cite web|title=''Fleurs des champs''|url=http://mistral.culture.fr/public/mistral/joconde_fr?ACTION=CHERCHER&FIELD_98=APTN&VALUE_98=%201893%2F04&DOM=All&REL_SPECIFIC=1|publisher=Ministère de la Culture|language=French|accessdate=22 March 2010}}</ref> Semmbe ummoraade e Renaissance Itaali Ansiklopedi Larousse siftinii ndee ɗoo golle ko "balans moƴƴo".<ref>{{cite web|title=Louis Janmot|url=https://www.larousse.com/encyclopedie/peinture/Janmot/152714|publisher=[[Éditions Larousse|Larousse]]|language=French|accessdate=22 March 2010}}</ref>Kono tan, laaɓaani so tawii natal ngal ko natal debbo mo Janmot anndi, kono comci ɗi o ɓoorni ɗii njahdaani e jamaanu makko, kono ina ciftina natal Renaissance Itaali. Ina gasa tawa ko pentol puɗi, sibu ooɗoo sifaa naalankaagal ina heewnoo yiyeede e Lyon e teeminannde 19ɓiire. Miijo ngoɗngo ko wonde debbo oo ko laamɗo debbo biyeteeɗo Flora, ina woni e miijo ko fayti e mbaydi mbaylaandi.<ref>{{cite web|title=Vidéos d'expositions: ''Fleur des Champs'', de Louis Janmot (1845)|url=http://www.culture.lyon.fr/culture/sections/fr/culture_en_mouvement/videos/expositions/fleur_des_champs_de_louis_janmot|publisher=Culture Lyon|language=French|accessdate=22 March 2010|archive-date=13 February 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090213184301/http://www.culture.lyon.fr/culture/sections/fr/culture_en_mouvement/videos/expositions/fleur_des_champs_de_louis_janmot|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == trom4v22xegsyye2t06pqxar3xwlcny Wikipedia:Ƴamol 4 39210 161455 2026-04-08T15:59:05Z Apdoull 7630 Created page with "Blennorrhea ko ƴiiƴam ɓuuɓɗam, haa teeŋti noon e ƴiiƴam walla e nder reedu (ɗum woni ƴiiƴam ɓuuɓɗam e nder reedu).[1] Blennorrhagia ko ɓurondiral e ngalɗoo ɗaɗol,[2] ina heewi teeŋtinde ko yi’etee e gonore. Tuugnorgal" 161455 wikitext text/x-wiki Blennorrhea ko ƴiiƴam ɓuuɓɗam, haa teeŋti noon e ƴiiƴam walla e nder reedu (ɗum woni ƴiiƴam ɓuuɓɗam e nder reedu).[1] Blennorrhagia ko ɓurondiral e ngalɗoo ɗaɗol,[2] ina heewi teeŋtinde ko yi’etee e gonore. Tuugnorgal 792ppgrj7q8yjcj5cmhvc19aboimytc Avarice (Dürer, Vienna) 0 39211 161456 2026-04-08T16:05:15Z Isa Oumar 9821 Created page with "Avarice[1] (e ɗemngal Almaañ: Allegorie des Geizes) ko nate tokoose (35 × 29 cm) ɗe Albrecht Dürer (1471–1528) waɗi e hitaande 1507, ɗe nebam e dow leɗɗe. [2] Golle ɗee ina tawee e ɓataake makko Natal Suka; ina teskaa, hay so tawii noon anndaaka, wonde ɗe njiɗnoo ko jeyeede e diptik. Avarice ko allegorical, ina waɗi jeertinaango e mbaydi nguurndam e ŋakkeende nafoore timmunde e dañal leydi. Nde heewi renndinde, wondude e Melencolia I, e nder natal vanit..." 161456 wikitext text/x-wiki Avarice[1] (e ɗemngal Almaañ: Allegorie des Geizes) ko nate tokoose (35 × 29 cm) ɗe Albrecht Dürer (1471–1528) waɗi e hitaande 1507, ɗe nebam e dow leɗɗe. [2] Golle ɗee ina tawee e ɓataake makko Natal Suka; ina teskaa, hay so tawii noon anndaaka, wonde ɗe njiɗnoo ko jeyeede e diptik. Avarice ko allegorical, ina waɗi jeertinaango e mbaydi nguurndam e ŋakkeende nafoore timmunde e dañal leydi. Nde heewi renndinde, wondude e Melencolia I, e nder natal vanitas Dürer.[3][4] Col tempo mo Giorgione (‘E duuɓi’), 1500–1510, renndini kollirgol ƴiye ɓutte, koppi ɓuuɓɗi e mbaydi yeeso ndi laaɓaani e nate moraal Dürer 1507. Anniyaade hollirde njiimaandi e sifaa 6urcfo yoocfde e beldital sukaa6e, debbo oo hollirtee ko e feccere njuuteendi, pentiraa e impasto tedducfo.[5] Omo jogii gaasa daneewa juutɗa, laaɓka, gite ɓutte, nofru juutndu, ɓuuɓri pinndi e hunduko ngo dente ɗiɗi tan heddii, ɓuuɓɗe e jaleeɗe ƴattooje. Juuɗe makko ñaamo yi’eteeɗe ɗee ina ɓuuɓi, ina njahdi e ɓanndu makko heddiindu nduu, tawi ko ɓuuɓri ɓaleeri ina ummoo e les ɓuuɓri makko. Ko gaasa makko tan e mbaydiiji yeeso makko keewɗi, fotde teddungal, ina kollita ŋarɗugol makko ɓooyngol. Focus tiiɗɗo natal ngal heɓaama e taƴgol tiiɗngol e seerndi hakkunde colour lush gonɗo e mbaydi debbo oo e gaasa mum e dow fondo ɓaleejo ɓuuɓɗo.[6] Daartooɓe naalankaagal nanndini golle ɗee e canvas Giorgionesque Col tempo (E duuɓi), ɗe nde renndini ko nanndi e tiitooɗe laaɓtuɗe,[6] tawi noon kuutoragol Dürer e impasto e colour alɗuɗo e yeeso ina hollita ñamaande duɗal Venezuela. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo T. Sturge Moore hollitii wonde Dürer ina waawi yiɗde hollirde wonde omo waawi pentude no Giorgione nii.[7] Woɗɓe ina cikka wonde golle ɗee ko satire e dow jooɗiiɗo mo yoɓaani mo no o yiɗiri natal gadanal nii. Kono so en ƴeewii ngonka kaalis naalanke oo e oo sahaa, ina wayi no o fotnoo ko anniyaade tooñde potɓe wonde patronat walla soodooɓe. Winndiyanke biyeteeɗo Jessie Allen ina ustoo ndee ɗoo miijo, ina sikki wonde golle ɗee ina gasa tawa mbaawaano dañde soodoowo e dañde kaalis, Dürer huutoriima bannge goɗɗo oo e canndolinɗo oo ngam sosde natal njulaagu.[8] Golle ɗee ina keewi yiyeede ko ɗe njoofaani, sahaa e sahaa fof ina mbiyaa ko sketch. Avarice ina yuɓɓinee e nder galle daartol pinal, to wuro wiyeteengo Vienne. Ina woni e ngonka moƴƴa, kadi kalaaji ɗii ina njogii mbaydi mum en. Tiitoonde nde ko « Natal debbo/Natal debbo » , ko Kunsthistoriches inniri ɗum. == Teskorɗe == * Natal ngal alaa tiitoonde laawɗunde e galle jogiiɗo ngal, ngal heewi wiyeede tan ko natal ngal hollirta "Avarice" walla sketch e dow ɓalewol Portrait of Young Man * Marina Warner winndi wonde "natal Dürer to Vienne, Avarice makko lolluɗo, ina minira glossaire kulɓiniiɗo : faddo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo e chapfallen e sahaa gooto, e sara mum kosam makko mawɗam, ɓuuɓɗam, e ƴiiƴam ɓuuɓɗam imagery of a hag. Kono mo o holliri ɗum oo waawaano waɗde bonanndeeji potɗi e nder haala makko; ɗiin gite rheumy ina nodda yurmeende men, ko famɗi fof e ngonka ɓanndu makko ko ɓuri huutoraade maandeeji ɗi Durer, rewrude e aadaaji tan, woni e waɗde ɗum." * Beyli, duuɓi 13 * Warner, Marina (1985). Monumndaaji e sukaaɓe rewɓe: Allegori mbaydi debbo. Londres: Weydenfeld e Nikolson. ISBN ko 0297784080. * Moore, duuɓi 207 * Silver e Smith, 246 * Moore, 207-208 * Alen, duuɓi 105 == Fuɗɗoode == p2px8l8rh3katod4dnmfe8qctyxfcao 161460 161456 2026-04-08T16:22:02Z Isa Oumar 9821 161460 wikitext text/x-wiki '''Avarice<ref>The painting is not officially titled by the holding gallery and is usually referred to simply as the painting representing "Avarice" or the sketch on the reverse of ''[[commons:File:Albrecht Dürer 094b.jpg|Portrait of Young Man]]''</ref>''' (e ɗemngal Almaañ: Allegorie des Geizes) ko nate tokoose (35 × 29 cm) ɗe Albrecht Dürer (1471–1528) waɗi e hitaande 1507, ɗe nebam e dow leɗɗe. [2] Golle ɗee ina tawee e ɓataake makko Natal Suka; ina teskaa, hay so tawii noon anndaaka, wonde ɗe njiɗnoo ko jeyeede e diptik. Avarice ko allegorical, ina waɗi jeertinaango e mbaydi nguurndam e ŋakkeende nafoore timmunde e dañal leydi. Nde heewi renndinde, wondude e Melencolia I, e nder natal vanitas Dürer..<ref>Bailey, 13</ref><ref>{{Cite book|last=Warner|first=Marina|title=Monuments and Maidens: The Allegory of the Female Form|publisher=Weidenfeld and Nicolson|year=1985|isbn=0297784080|location=London|language=English}}</ref> Col tempo mo Giorgione (‘E duuɓi’), 1500–1510, renndini kollirgol ƴiye ɓutte, koppi ɓuuɓɗi e mbaydi yeeso ndi laaɓaani e nate moraal Dürer 1507.<ref>The painting is not officially titled by the holding gallery and is usually referred to simply as the painting representing "Avarice" or the sketch on the reverse of ''[[commons:File:Albrecht Dürer 094b.jpg|Portrait of Young Man]]''</ref> Anniyaade hollirde njiimaandi e sifaa 6urcfo yoocfde e beldital sukaa6e, debbo oo hollirtee ko e feccere njuuteendi, pentiraa e impasto tedducfo.[5] Omo jogii gaasa daneewa juutɗa, laaɓka, gite ɓutte, nofru juutndu, ɓuuɓri pinndi e hunduko ngo dente ɗiɗi tan heddii, ɓuuɓɗe e jaleeɗe ƴattooje. Juuɗe makko ñaamo yi’eteeɗe ɗee ina ɓuuɓi, ina njahdi e ɓanndu makko heddiindu nduu, tawi ko ɓuuɓri ɓaleeri ina ummoo e les ɓuuɓri makko. Ko gaasa makko tan e mbaydiiji yeeso makko keewɗi, fotde teddungal, ina kollita ŋarɗugol makko ɓooyngol. Focus tiiɗɗo natal ngal heɓaama e taƴgol tiiɗngol e seerndi hakkunde colour lush gonɗo e mbaydi debbo oo e gaasa mum e dow fondo ɓaleejo ɓuuɓɗo..<ref>Bailey, 13</ref><ref>{{Cite book|last=Warner|first=Marina|title=Monuments and Maidens: The Allegory of the Female Form|publisher=Weidenfeld and Nicolson|year=1985|isbn=0297784080|location=London|language=English}}</ref> Daartooɓe naalankaagal nanndini golle ɗee e canvas Giorgionesque Col tempo (E duuɓi), ɗe nde renndini ko nanndi e tiitooɗe laaɓtuɗe,[6] tawi noon kuutoragol Dürer e impasto e colour alɗuɗo e yeeso ina hollita ñamaande duɗal Venezuela. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo T. Sturge Moore hollitii wonde Dürer ina waawi yiɗde hollirde wonde omo waawi pentude no Giorgione nii.[7] Woɗɓe ina cikka wonde golle ɗee ko satire e dow jooɗiiɗo mo yoɓaani mo no o yiɗiri natal gadanal nii. Kono so en ƴeewii ngonka kaalis naalanke oo e oo sahaa, ina wayi no o fotnoo ko anniyaade tooñde potɓe wonde patronat walla soodooɓe. Winndiyanke biyeteeɗo Jessie Allen ina ustoo ndee ɗoo miijo, ina sikki wonde golle ɗee ina gasa tawa mbaawaano dañde soodoowo e dañde kaalis, Dürer huutoriima bannge goɗɗo oo e canndolinɗo oo ngam sosde natal njulaagu.[8] Golle ɗee ina keewi yiyeede ko ɗe njoofaani, sahaa e sahaa fof ina mbiyaa ko sketch. Avarice ina yuɓɓinee e nder galle daartol pinal, to wuro wiyeteengo Vienne. Ina woni e ngonka moƴƴa, kadi kalaaji ɗii ina njogii mbaydi mum en. Tiitoonde nde ko « Natal debbo/Natal debbo » , ko Kunsthistoriches inniri ɗum. == Teskorɗe == * Natal ngal alaa tiitoonde laawɗunde e galle jogiiɗo ngal, ngal heewi wiyeede tan ko natal ngal hollirta "Avarice" walla sketch e dow ɓalewol Portrait of Young Man * Marina Warner winndi wonde "natal Dürer to Vienne, Avarice makko lolluɗo, ina minira glossaire kulɓiniiɗo : faddo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo e chapfallen e sahaa gooto, e sara mum kosam makko mawɗam, ɓuuɓɗam, e ƴiiƴam ɓuuɓɗam imagery of a hag. Kono mo o holliri ɗum oo waawaano waɗde bonanndeeji potɗi e nder haala makko; ɗiin gite rheumy ina nodda yurmeende men, ko famɗi fof e ngonka ɓanndu makko ko ɓuri huutoraade maandeeji ɗi Durer, rewrude e aadaaji tan, woni e waɗde ɗum." * Beyli, duuɓi 13 * Warner, Marina (1985). Monumndaaji e sukaaɓe rewɓe: Allegori mbaydi debbo. Londres: Weydenfeld e Nikolson. ISBN ko 0297784080. * Moore, duuɓi 207 * Silver e Smith, 246 * Moore, 207-208 * Alen, duuɓi 105 == Fuɗɗoode == 281w0irx1ldrxuzll6e9zu4dtb6870d 161461 161460 2026-04-08T16:22:44Z Isa Oumar 9821 161461 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Avarice<ref>The painting is not officially titled by the holding gallery and is usually referred to simply as the painting representing "Avarice" or the sketch on the reverse of ''[[commons:File:Albrecht Dürer 094b.jpg|Portrait of Young Man]]''</ref>''' (e ɗemngal Almaañ: Allegorie des Geizes) ko nate tokoose (35 × 29 cm) ɗe Albrecht Dürer (1471–1528) waɗi e hitaande 1507, ɗe nebam e dow leɗɗe. [2] Golle ɗee ina tawee e ɓataake makko Natal Suka; ina teskaa, hay so tawii noon anndaaka, wonde ɗe njiɗnoo ko jeyeede e diptik. Avarice ko allegorical, ina waɗi jeertinaango e mbaydi nguurndam e ŋakkeende nafoore timmunde e dañal leydi. Nde heewi renndinde, wondude e Melencolia I, e nder natal vanitas Dürer..<ref>Bailey, 13</ref><ref>{{Cite book|last=Warner|first=Marina|title=Monuments and Maidens: The Allegory of the Female Form|publisher=Weidenfeld and Nicolson|year=1985|isbn=0297784080|location=London|language=English}}</ref> Col tempo mo Giorgione (‘E duuɓi’), 1500–1510, renndini kollirgol ƴiye ɓutte, koppi ɓuuɓɗi e mbaydi yeeso ndi laaɓaani e nate moraal Dürer 1507.<ref>The painting is not officially titled by the holding gallery and is usually referred to simply as the painting representing "Avarice" or the sketch on the reverse of ''[[commons:File:Albrecht Dürer 094b.jpg|Portrait of Young Man]]''</ref> Anniyaade hollirde njiimaandi e sifaa 6urcfo yoocfde e beldital sukaa6e, debbo oo hollirtee ko e feccere njuuteendi, pentiraa e impasto tedducfo.[5] Omo jogii gaasa daneewa juutɗa, laaɓka, gite ɓutte, nofru juutndu, ɓuuɓri pinndi e hunduko ngo dente ɗiɗi tan heddii, ɓuuɓɗe e jaleeɗe ƴattooje. Juuɗe makko ñaamo yi’eteeɗe ɗee ina ɓuuɓi, ina njahdi e ɓanndu makko heddiindu nduu, tawi ko ɓuuɓri ɓaleeri ina ummoo e les ɓuuɓri makko. Ko gaasa makko tan e mbaydiiji yeeso makko keewɗi, fotde teddungal, ina kollita ŋarɗugol makko ɓooyngol. Focus tiiɗɗo natal ngal heɓaama e taƴgol tiiɗngol e seerndi hakkunde colour lush gonɗo e mbaydi debbo oo e gaasa mum e dow fondo ɓaleejo ɓuuɓɗo..<ref>Bailey, 13</ref><ref>{{Cite book|last=Warner|first=Marina|title=Monuments and Maidens: The Allegory of the Female Form|publisher=Weidenfeld and Nicolson|year=1985|isbn=0297784080|location=London|language=English}}</ref> Daartooɓe naalankaagal nanndini golle ɗee e canvas Giorgionesque Col tempo (E duuɓi), ɗe nde renndini ko nanndi e tiitooɗe laaɓtuɗe,[6] tawi noon kuutoragol Dürer e impasto e colour alɗuɗo e yeeso ina hollita ñamaande duɗal Venezuela. Daartoowo naalankaagal biyeteeɗo T. Sturge Moore hollitii wonde Dürer ina waawi yiɗde hollirde wonde omo waawi pentude no Giorgione nii.[7] Woɗɓe ina cikka wonde golle ɗee ko satire e dow jooɗiiɗo mo yoɓaani mo no o yiɗiri natal gadanal nii. Kono so en ƴeewii ngonka kaalis naalanke oo e oo sahaa, ina wayi no o fotnoo ko anniyaade tooñde potɓe wonde patronat walla soodooɓe. Winndiyanke biyeteeɗo Jessie Allen ina ustoo ndee ɗoo miijo, ina sikki wonde golle ɗee ina gasa tawa mbaawaano dañde soodoowo e dañde kaalis, Dürer huutoriima bannge goɗɗo oo e canndolinɗo oo ngam sosde natal njulaagu.[8] Golle ɗee ina keewi yiyeede ko ɗe njoofaani, sahaa e sahaa fof ina mbiyaa ko sketch. Avarice ina yuɓɓinee e nder galle daartol pinal, to wuro wiyeteengo Vienne. Ina woni e ngonka moƴƴa, kadi kalaaji ɗii ina njogii mbaydi mum en. Tiitoonde nde ko « Natal debbo/Natal debbo » , ko Kunsthistoriches inniri ɗum. == Teskorɗe == * Natal ngal alaa tiitoonde laawɗunde e galle jogiiɗo ngal, ngal heewi wiyeede tan ko natal ngal hollirta "Avarice" walla sketch e dow ɓalewol Portrait of Young Man * Marina Warner winndi wonde "natal Dürer to Vienne, Avarice makko lolluɗo, ina minira glossaire kulɓiniiɗo : faddo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo, ɓuuɓɗo e chapfallen e sahaa gooto, e sara mum kosam makko mawɗam, ɓuuɓɗam, e ƴiiƴam ɓuuɓɗam imagery of a hag. Kono mo o holliri ɗum oo waawaano waɗde bonanndeeji potɗi e nder haala makko; ɗiin gite rheumy ina nodda yurmeende men, ko famɗi fof e ngonka ɓanndu makko ko ɓuri huutoraade maandeeji ɗi Durer, rewrude e aadaaji tan, woni e waɗde ɗum." * Beyli, duuɓi 13 * Warner, Marina (1985). Monumndaaji e sukaaɓe rewɓe: Allegori mbaydi debbo. Londres: Weydenfeld e Nikolson. ISBN ko 0297784080. * Moore, duuɓi 207 * Silver e Smith, 246 * Moore, 207-208 * Alen, duuɓi 105 == Fuɗɗoode == 0xuiqcjwb595taxn86ex0sbk0sl7dtd Radka Bednaříková 0 39212 161457 2026-04-08T16:05:23Z Apdoull 7630 Created page with " '''Radka Bednaříková''' (born 18 December 1990) is a Czech football goalkeeper, currently playing for Zlín in the Czech Women's Second League. She is a member of the Czech national team. She made her debut on 26 November 2010 in a match against Hungary. == References ==" 161457 wikitext text/x-wiki '''Radka Bednaříková''' (born 18 December 1990) is a Czech football goalkeeper, currently playing for Zlín in the Czech Women's Second League. She is a member of the Czech national team. She made her debut on 26 November 2010 in a match against Hungary. == References == 88p39rekrke0fuilxecaqa73vxsoyea 161458 161457 2026-04-08T16:18:16Z Apdoull 7630 161458 wikitext text/x-wiki '''Radka Bednaříková''' (born 18 December 1990) is a Czech football goalkeeper, currently playing for Zlín in the Czech Women's Second League.<ref>{{CMFS player|BednarikovaRadka}}</ref> She is a member of the Czech national team. She made her debut on 26 November 2010 in a match against Hungary.<ref>[https://web.archive.org/web/20130406161330/http://www.uefa.com/womenseuro/teams/player=1902050/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref> == References == 7wsvuwvjbgkotvkixkilk4d9mmu43k9 161459 161458 2026-04-08T16:20:39Z Apdoull 7630 161459 wikitext text/x-wiki '''Radka Bednaříková''' (born 18 December 1990) is a Czech football goalkeeper, currently playing for Zlín in the Czech Women's Second League.<ref>[https://web.archive.org/web/20130406161330/http://www.uefa.com/womenseuro/teams/player=1902050/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref> She is a member of the Czech national team. She made her debut on 26 November 2010 in a match against Hungary.<ref>{{CMFS player|BednarikovaRadka}}</ref> == References == nid7tuuodnlplkjhdy8zct4a44cxx14 At the Seashore 0 39213 161462 2026-04-08T16:25:34Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''At the Seashore'''o (e ɗemngal Poloñ: Nad brzegiem morza) ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñnaajo biyeteeɗo Anna Bilińska waɗi e hitaande 1886. Nde hollirtee ko to galle mooftirɗo nate ngenndiijo to Warsaw, to leydi Poloñ. == Limtol == Natal ngal ina hollita debbo gooto jeyaaɗo e wuro liɗɗi, jooɗiiɗo e dow sanngara ina wondi e ɓiyiiko debbo tokooso. Reso hoop ina woni sara debbo oo to bannge ñaamo. Laanaaji diwooje ina njiyee e maayo deeƴngo to woɗɗi...." 161462 wikitext text/x-wiki '''At the Seashore'''o (e ɗemngal Poloñ: Nad brzegiem morza) ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñnaajo biyeteeɗo Anna Bilińska waɗi e hitaande 1886. Nde hollirtee ko to galle mooftirɗo nate ngenndiijo to Warsaw, to leydi Poloñ. == Limtol == Natal ngal ina hollita debbo gooto jeyaaɗo e wuro liɗɗi, jooɗiiɗo e dow sanngara ina wondi e ɓiyiiko debbo tokooso. Reso hoop ina woni sara debbo oo to bannge ñaamo. Laanaaji diwooje ina njiyee e maayo deeƴngo to woɗɗi. Natal ngal ɓuri heewde ko tonngi colour gray.[1] == Lartol == Hakkunde 1885 e 1886, Bilińska meeɗiino yaltude Pari, waɗa balɗe mum ɓuuɓɗe to Pourville, to Normandi. E nder ooɗoo sahaa, naalanke oo heɓiino ŋakkere nervous sabu maayde baaba mum e sehil mum ɓadiiɗo – Klementyna Krassowska. At the Seashore ina jeyaa e golle ɓurɗe moƴƴude e anndeede e nder golle naalanke oo. Natal ngal ina hollita dingiral goongawal ummoraade e beeli gonɗi e saraaji maayo Angalteer, ina hollita kadi mettere mawnde. Naalanke oo nanngaani tan weeyo ɓuuɓngo e yaajde leydi ndii, kono kadi sifaa yumma caɗtuɗo. Limlebbi yumma e ɓiyum, hollirɗi caggal, ina ceerti e yaajde maayo, ko heewi firteede ko maande sunaare caggal nde ɓiɗɗo maayi.[2][3] == Ƴeew kadi == Negro gooto Doggol pentooɓe Poloñ == Tuugnorgal == s0tl47c47nguimyizswhiyjxvo93yxz 161463 161462 2026-04-08T16:26:52Z Isa Oumar 9821 161463 wikitext text/x-wiki '''At the Seashore'''o (e ɗemngal Poloñ: .<ref>{{cite web|url=https://artystaisztuka.pl/meskie-malarstwo-anny-bilinskiej-bohdanowiczowej/|language=pl|title="MĘSKIE" MALARSTWO ANNY BILIŃSKIEJ-BOHDANOWICZOWEJ|date=4 September 2017|access-date=2020-11-01}}</ref><ref>{{cite web|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/anna-bilinska-bohdanowicz-artystka-niezlomna/|language=pl|title=Anna Bilińska-Bohdanowicz. Artystka niezłomna|date=28 August 2017|access-date=2020-11-01}}</ref>Nad brzegiem morza) ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñnaajo biyeteeɗo Anna Bilińska waɗi e hitaande 1886. Nde hollirtee ko to galle mooftirɗo nate ngenndiijo to Warsaw, to leydi Poloñ.<ref>{{cite web|url=https://cyfrowe.mnw.art.pl/pl/katalog/508153|language=pl|title=Nad brzegiem morza|access-date=2020-11-01}}</ref> == Limtol == Natal ngal ina hollita debbo gooto jeyaaɗo e wuro liɗɗi, jooɗiiɗo e dow sanngara ina wondi e ɓiyiiko debbo tokooso. Reso hoop ina woni sara debbo oo to bannge ñaamo. Laanaaji diwooje ina njiyee e maayo deeƴngo to woɗɗi. Natal ngal ɓuri heewde ko tonngi colour gray.[1] == Lartol == Hakkunde 1885 e 1886, Bilińska meeɗiino yaltude Pari, waɗa balɗe mum ɓuuɓɗe to Pourville, to Normandi. E nder ooɗoo sahaa, naalanke oo heɓiino ŋakkere nervous sabu maayde baaba mum e sehil mum ɓadiiɗo – Klementyna Krassowska. At the Seashore ina jeyaa e golle ɓurɗe moƴƴude e anndeede e nder golle naalanke oo. Natal ngal ina hollita dingiral goongawal ummoraade e beeli gonɗi e saraaji maayo Angalteer, ina hollita kadi mettere mawnde. Naalanke oo nanngaani tan weeyo ɓuuɓngo e yaajde leydi ndii, kono kadi sifaa yumma caɗtuɗo. Limlebbi yumma e ɓiyum, hollirɗi caggal, ina ceerti e yaajde maayo, ko heewi firteede ko maande sunaare caggal nde ɓiɗɗo maayi..<ref>{{cite web|url=https://artystaisztuka.pl/meskie-malarstwo-anny-bilinskiej-bohdanowiczowej/|language=pl|title="MĘSKIE" MALARSTWO ANNY BILIŃSKIEJ-BOHDANOWICZOWEJ|date=4 September 2017|access-date=2020-11-01}}</ref><ref>{{cite web|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/anna-bilinska-bohdanowicz-artystka-niezlomna/|language=pl|title=Anna Bilińska-Bohdanowicz. Artystka niezłomna|date=28 August 2017|access-date=2020-11-01}}</ref> == Ƴeew kadi == Negro gooto Doggol pentooɓe Poloñ == Tuugnorgal == 4upabixh2zai8cz0kxicfew6fp6z1k3 161464 161463 2026-04-08T16:28:58Z Isa Oumar 9821 161464 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''At the Seashore'''o (e ɗemngal Poloñ: .<ref>{{cite web|url=https://artystaisztuka.pl/meskie-malarstwo-anny-bilinskiej-bohdanowiczowej/|language=pl|title="MĘSKIE" MALARSTWO ANNY BILIŃSKIEJ-BOHDANOWICZOWEJ|date=4 September 2017|access-date=2020-11-01}}</ref><ref>{{cite web|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/anna-bilinska-bohdanowicz-artystka-niezlomna/|language=pl|title=Anna Bilińska-Bohdanowicz. Artystka niezłomna|date=28 August 2017|access-date=2020-11-01}}</ref>Nad brzegiem morza) ko nate nebam ɗe pentoowo Poloñnaajo biyeteeɗo Anna Bilińska waɗi e hitaande 1886. Nde hollirtee ko to galle mooftirɗo nate ngenndiijo to Warsaw, to leydi Poloñ.<ref>{{cite web|url=https://cyfrowe.mnw.art.pl/pl/katalog/508153|language=pl|title=Nad brzegiem morza|access-date=2020-11-01}}</ref> == Limtol == Natal ngal ina hollita debbo gooto jeyaaɗo e wuro liɗɗi, jooɗiiɗo e dow sanngara ina wondi e ɓiyiiko debbo tokooso. Reso hoop ina woni sara debbo oo to bannge ñaamo. Laanaaji diwooje ina njiyee e maayo deeƴngo to woɗɗi. Natal ngal ɓuri heewde ko tonngi colour gray.[1] == Lartol == Hakkunde 1885 e 1886, Bilińska meeɗiino yaltude Pari, waɗa balɗe mum ɓuuɓɗe to Pourville, to Normandi. E nder ooɗoo sahaa, naalanke oo heɓiino ŋakkere nervous sabu maayde baaba mum e sehil mum ɓadiiɗo – Klementyna Krassowska. At the Seashore ina jeyaa e golle ɓurɗe moƴƴude e anndeede e nder golle naalanke oo. Natal ngal ina hollita dingiral goongawal ummoraade e beeli gonɗi e saraaji maayo Angalteer, ina hollita kadi mettere mawnde. Naalanke oo nanngaani tan weeyo ɓuuɓngo e yaajde leydi ndii, kono kadi sifaa yumma caɗtuɗo. Limlebbi yumma e ɓiyum, hollirɗi caggal, ina ceerti e yaajde maayo, ko heewi firteede ko maande sunaare caggal nde ɓiɗɗo maayi..<ref>{{cite web|url=https://artystaisztuka.pl/meskie-malarstwo-anny-bilinskiej-bohdanowiczowej/|language=pl|title="MĘSKIE" MALARSTWO ANNY BILIŃSKIEJ-BOHDANOWICZOWEJ|date=4 September 2017|access-date=2020-11-01}}</ref><ref>{{cite web|url=https://niezlasztuka.net/o-sztuce/anna-bilinska-bohdanowicz-artystka-niezlomna/|language=pl|title=Anna Bilińska-Bohdanowicz. Artystka niezłomna|date=28 August 2017|access-date=2020-11-01}}</ref> == Ƴeew kadi == Negro gooto Doggol pentooɓe Poloñ == Tuugnorgal == 6rk55m5asjpyacql50e3r9bocd7lz70 Eva Bartoňová 0 39214 161465 2026-04-08T16:30:41Z Apdoull 7630 Created page with "'''Eva Bartoňová''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1993) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fuku koyɗe Sparta Prague e nder Ligue gadane rewɓe Cekoslowaki.[1] Bartoňová suɓaama talannde hitaande ndee e hitaande 2008 to Cekoslowaki (rewɓe).[2] Ñalnde 30 marse 2024, Bartoňová siifondirii e Sparta Prague nanondiral kesal duuɓi keewɗi.[3] O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 26 noowamm..." 161465 wikitext text/x-wiki '''Eva Bartoňová''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1993) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fuku koyɗe Sparta Prague e nder Ligue gadane rewɓe Cekoslowaki.[1] Bartoňová suɓaama talannde hitaande ndee e hitaande 2008 to Cekoslowaki (rewɓe).[2] Ñalnde 30 marse 2024, Bartoňová siifondirii e Sparta Prague nanondiral kesal duuɓi keewɗi.[3] O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 26 noowammbar 2010 e nder pottital hakkunde makko e leydi Hong Kong.[4] fpx3p5s46dtw43fiyre3k3f8sx8s6co 161467 161465 2026-04-08T16:37:24Z Apdoull 7630 161467 wikitext text/x-wiki '''Eva Bartoňová''' (jibinaa ko 17 oktoobar 1993) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fuku koyɗe Sparta Prague e nder Ligue gadane rewɓe Cekoslowaki.<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/clanek/ctyri-posily-38196|title=Čtyři posily|language=cs|website=[[AC Sparta Prague]]|date=12 July 2021|accessdate=12 July 2021}}</ref>Bartoňová suɓaama talannde hitaande ndee e hitaande 2008 to Cekoslowaki (rewɓe).<ref>{{cite news|url=https://www.sport.cz/clanek/fotbal-ostatni-scasna-vyhrala-popate-anketu-o-nejlepsi-ceskou-fotbalistku-143101|title=Ščasná vyhrála popáté anketu o nejlepší českou fotbalistku|language=cs|website=sport.cz|date=12 January 2009|accessdate=27 February 2012|agency=[[Czech News Agency]]|publisher=Borgis}}</ref> Ñalnde 30 marse 2024, Bartoňová siifondirii e Sparta Prague nanondiral kesal duuɓi keewɗi <nowiki></ref></nowiki> On 30 March 2024, Bartoňová signed a new multi-year contract with [[AC Sparta Prague (women)|Sparta Prague]].<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/clanek/eva-bartonova-pokracuje-v-rudem-dresu-42424|title=Eva Bartoňová pokračuje v rudém dresu|language=cs|website=[[AC Sparta Prague]]|date=30 March 2024|accessdate=30 March 2024}}</ref> O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 26 noowammbar 2010 e nder pottital hakkunde makko e leydi Hong Kong.<ref>{{CMFS player|BartonovaEva}}</ref> 1igucxiehtuom6yd0wuuxdufk2qpooo At the Opera (Frith) 0 39215 161466 2026-04-08T16:36:37Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''At the Opera (Frith)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo William Powell Frith waɗi, gila 1855. Ina yuɓɓinee to galle defte Harris, to Preston. == Limtol == Ina hollira debbo jahroowo e duuɓi 18 jooɗiiɗo e nder boowal e nder galle opera, ina ɓoornii wutte mum, ina jogii gite opera. So wonaa pentol pottital, ngol hollirta ko mbaadi naalanke hono no sifaa kuuɓtodinɗo ŋarɗugol jamaanu Victoria.[1] Natal ngal ko laamɗo Albert yiɗi..." 161466 wikitext text/x-wiki '''At the Opera (Frith)''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo William Powell Frith waɗi, gila 1855. Ina yuɓɓinee to galle defte Harris, to Preston. == Limtol == Ina hollira debbo jahroowo e duuɓi 18 jooɗiiɗo e nder boowal e nder galle opera, ina ɓoornii wutte mum, ina jogii gite opera. So wonaa pentol pottital, ngol hollirta ko mbaadi naalanke hono no sifaa kuuɓtodinɗo ŋarɗugol jamaanu Victoria.[1] Natal ngal ko laamɗo Albert yiɗi ɗum.[2] Hay so tawii Frith anndaama e dille mum mawɗe, ɓutte e nder nguurndam ñalnde kala ko wayi no The Derby Day e The Railway Station o waɗii kadi golle tokoose, ɓurɗe tiiɗde ko wayi no ɗeeɗoo. Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1855 to Londres[3] Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu Harris to Preston to Lancashire, caggal nde awokaa jibinaaɗo to Preston biyeteeɗo Richard Newsham rokki ngal e hitaande 1883.[4] == Tuugnorgal == 7pnf3ivczwl0uaykm6kdynx6uy0pk2y 161468 161466 2026-04-08T16:38:43Z Isa Oumar 9821 161468 wikitext text/x-wiki '''At the Opera (Frith)<ref>Wright p.41</ref>''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo William Powell Frith waɗi, gila 1855. Ina yuɓɓinee to galle defte Harris, to Preston.<ref>Trotter p.122</ref> == Limtol == Ina hollira debbo jahroowo e duuɓi 18 jooɗiiɗo e nder boowal e nder galle opera, ina ɓoornii wutte mum, ina jogii gite opera. So wonaa pentol pottital, ngol hollirta ko mbaadi naalanke hono no sifaa kuuɓtodinɗo ŋarɗugol jamaanu Victoria.[1] Natal ngal ko laamɗo Albert yiɗi ɗum.<ref>Wright p.41</ref> Hay so tawii Frith anndaama e dille mum mawɗe, ɓutte e nder nguurndam ñalnde kala ko wayi no The Derby Day e The Railway Station o waɗii kadi golle tokoose, ɓurɗe tiiɗde ko wayi no ɗeeɗoo.<ref>[https://artuk.org/discover/artworks/at-the-opera-152104 Art UK]</ref> Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1855 to Londres[3] Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu Harris to Preston to Lancashire, caggal nde awokaa jibinaaɗo to Preston biyeteeɗo Richard Newsham rokki ngal e hitaande 1883.<ref>Trotter p.122</ref> == Tuugnorgal == 45tik3aevopliyd5l833l0pg72q3by4 161469 161468 2026-04-08T16:38:58Z Isa Oumar 9821 161469 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''At the Opera (Frith)<ref>Wright p.41</ref>''' ko nate nebam e dow canvas ɗe naalanke Angalteer biyeteeɗo William Powell Frith waɗi, gila 1855. Ina yuɓɓinee to galle defte Harris, to Preston.<ref>Trotter p.122</ref> == Limtol == Ina hollira debbo jahroowo e duuɓi 18 jooɗiiɗo e nder boowal e nder galle opera, ina ɓoornii wutte mum, ina jogii gite opera. So wonaa pentol pottital, ngol hollirta ko mbaadi naalanke hono no sifaa kuuɓtodinɗo ŋarɗugol jamaanu Victoria.[1] Natal ngal ko laamɗo Albert yiɗi ɗum.<ref>Wright p.41</ref> Hay so tawii Frith anndaama e dille mum mawɗe, ɓutte e nder nguurndam ñalnde kala ko wayi no The Derby Day e The Railway Station o waɗii kadi golle tokoose, ɓurɗe tiiɗde ko wayi no ɗeeɗoo.<ref>[https://artuk.org/discover/artworks/at-the-opera-152104 Art UK]</ref> Natal ngal hollitaama e koolol Akademi Laamɗo e hitaande 1855 to Londres[3] Hannde natal ngal ina woni e nder defterdu Harris to Preston to Lancashire, caggal nde awokaa jibinaaɗo to Preston biyeteeɗo Richard Newsham rokki ngal e hitaande 1883.<ref>Trotter p.122</ref> == Tuugnorgal == rf3y9pyj1uqmcex9kq8bb1d6ebhcjms Asia (Matisse) 0 39216 161470 2026-04-08T16:41:40Z Isa Oumar 9821 Created page with "{{Sifaa juutɗo|Natal 1946 ngal Henri Matisse waɗi}} {{Golle naalankaagal Infobox | natal_fiilde=L'Aasie (Matis).jpg | mbaydi caggal=#FBF5DF | mawneeki_natal=200px | tiitoonde=Aasi | naalanke=[[Henri Matis]] | hitaande=1946 | medium=[[Nate nebam|Nebam e dow mbaydi]] | tooweendi_metiri=116 | njaajeendi_metiri=81 | tooweeki_laamɗo=45.7 | njaajeendi_laamɗo=31.9 | metrik_yuɓɓo=cm | laamɗo_unit=in | musiyum=[[Muuseum ñeeñal Kimbell]] | wuro=[[Fort Wort, Teksas]] }} ''..." 161470 wikitext text/x-wiki {{Sifaa juutɗo|Natal 1946 ngal Henri Matisse waɗi}} {{Golle naalankaagal Infobox | natal_fiilde=L'Aasie (Matis).jpg | mbaydi caggal=#FBF5DF | mawneeki_natal=200px | tiitoonde=Aasi | naalanke=[[Henri Matis]] | hitaande=1946 | medium=[[Nate nebam|Nebam e dow mbaydi]] | tooweendi_metiri=116 | njaajeendi_metiri=81 | tooweeki_laamɗo=45.7 | njaajeendi_laamɗo=31.9 | metrik_yuɓɓo=cm | laamɗo_unit=in | musiyum=[[Muuseum ñeeñal Kimbell]] | wuro=[[Fort Wort, Teksas]] }} '''''Asia''''' (e Farayse: ''L'Asie'')<ref>{{usurped|1=[ pentol ngol [[Henri Matis]] waɗi. Ko [[natal nebam|nebam e dow canvas]] natal gila 1946. Natal ngal ina woni e nder mooɓondiral e kollirgol jamaanu to [[Kimbell Art Museum]] to [[Fort Worth, Texas]] (Amerik). {{webararchive|url=https://web.archive.org/web/20110629125922/Koolol/Koolol-Detail.aspx?prov=fenaande&cons=fenaande&cid=8661 |ñalngu=0}e29-2011 2010 ==Iwdi== ([[Piyeer Matis]] Galle, Nuwaasoot); Mister e debbo Tom May, Beverli Hills, e hitaande 1951; (Galle Frank Perls, to Beverli); soodaa ko ñalnde 15 noowammbar 1954, ko Molli Parnis Livingston [1905-1992], to Nuwel ; (yeeyde, Sotheby’s, Nuwaasoor, ñalnde 10 noowammbar 1992, tonngoode 30); soodaa ko e (Galleriiji Akvavella, Inc., New York) e fedde ñeeñal Kimbell, Fort Worth, hitaande 1993. ==Ƴeew kadi== * [[Doggol golle Henri Matisse]]. ==Ko tuugnorgal== {{Miijo}} {{Henri Matis}} {{SORTOL:Aasi}} [[Kategori:1946 nate]] [[Cate:Nate ɗe Henri Matisse waɗi]] [[Kategori:Nate e nder suudu pinal Kimbell]] [[Category:Nate nebam e dow mbaydi]] [[Category:Nate Fuɗnaange]] [[Category:Nate rewɓe]] {{Pentugol-duuɓi-1940}} rppml2s0yhj56rmzc4txee3xcwzb31l 161472 161470 2026-04-08T16:43:04Z Isa Oumar 9821 161472 wikitext text/x-wiki [[Category:Nate nebam e dow mbaydi]] [[Category:Nate Fuɗnaange]] [[Category:Nate rewɓe]] '''Asie''' (e farayse: L'Asie)[1] ko natorde nde Henri Matisse waɗi. Ko nebam e dow pentol canvas gila 1946. Natal ngal ina woni e nder mooɓondiral e kollirgol jamaanu to galle pinal Kimbell to Fort Worth, Teksas (Amerik).[2] == Iwdi mum == (Galle Piyeer Matis, Nuwaasoot); Mister e debbo Tom May, Beverli Hills, e hitaande 1951; (Galle Frank Perls, to wuro wiyeteengo Beverli); soodaa ko ñalnde 15 noowammbar 1954, ko Molli Parnis Livingston [1905-1992], to Nuwel ; (yeeyde, Sotheby’s, Nuwaasoor, ñalnde 10 noowammbar 1992, tonngoode 30); soodaa ko e (Galleriiji Akvavella, Inc., New York) e fedde ñeeñal Kimbell, Fort Worth, hitaande 1993. == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse == Tuugnorgal == g7dhipvhvxwlhdgf1vqq8j1bt8ji4fz 161474 161472 2026-04-08T16:43:44Z Isa Oumar 9821 161474 wikitext text/x-wiki [[Category:Nate nebam e dow mbaydi]] [[Category:Nate Fuɗnaange]] [[Category:Nate rewɓe]] {{Databox}}'''Asie''' (e farayse: L'Asie)[1] ko natorde nde Henri Matisse waɗi. Ko nebam e dow pentol canvas gila 1946. Natal ngal ina woni e nder mooɓondiral e kollirgol jamaanu to galle pinal Kimbell to Fort Worth, Teksas (Amerik).[2] == Iwdi mum == (Galle Piyeer Matis, Nuwaasoot); Mister e debbo Tom May, Beverli Hills, e hitaande 1951; (Galle Frank Perls, to wuro wiyeteengo Beverli); soodaa ko ñalnde 15 noowammbar 1954, ko Molli Parnis Livingston [1905-1992], to Nuwel ; (yeeyde, Sotheby’s, Nuwaasoor, ñalnde 10 noowammbar 1992, tonngoode 30); soodaa ko e (Galleriiji Akvavella, Inc., New York) e fedde ñeeñal Kimbell, Fort Worth, hitaande 1993. == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse == Tuugnorgal == 96pa0i1hhsmj3ua3pb0t6ghxnuqmtkm 161476 161474 2026-04-08T16:44:39Z Isa Oumar 9821 161476 wikitext text/x-wiki [[Category:Nate nebam e dow mbaydi]] [[Category:Nate Fuɗnaange]] [[Category:Nate rewɓe]] {{Databox}}'''Asie''' (e farayse: L'Asie)[1] ko natorde nde Henri Matisse waɗi. Ko nebam e dow pentol canvas gila 1946.<ref>{{usurped|[https://web.archive.org/web/20081120054432/http://www.henri-matisse.net/paintings/ega.html Henri Matisse's "Asia"]}}</ref> Natal ngal ina woni e nder mooɓondiral e kollirgol jamaanu to galle pinal Kimbell to Fort Worth, Teksas (Amerik).<ref>[https://www.kimbellart.org/Collections/Collections-Detail.aspx?prov=false&cons=false&cid=8661 History of the painting] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629125922/https://www.kimbellart.org/Collections/Collections-Detail.aspx?prov=false&cons=false&cid=8661|date=2011-06-29}} Retrieved December 13, 2010</ref> == Iwdi mum == (Galle Piyeer Matis, Nuwaasoot); Mister e debbo Tom May, Beverli Hills, e hitaande 1951; (Galle Frank Perls, to wuro wiyeteengo Beverli); soodaa ko ñalnde 15 noowammbar 1954, ko Molli Parnis Livingston [1905-1992], to Nuwel ; (yeeyde, Sotheby’s, Nuwaasoor, ñalnde 10 noowammbar 1992, tonngoode 30); soodaa ko e (Galleriiji Akvavella, Inc., New York) e fedde ñeeñal Kimbell, Fort Worth, hitaande 1993.<ref>{{usurped|[https://web.archive.org/web/20081120054432/http://www.henri-matisse.net/paintings/ega.html Henri Matisse's "Asia"]}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse == Tuugnorgal == e1pvmw249ej96ak4ltszjt2ymzvgkzk Joan Beaumont 0 39217 161471 2026-04-08T16:42:14Z Yariemar 03 11293 Created page with "Joan Errington Beaumont, AM, FASSA (born 25 October 1948) is an Australian historian and academic, who specialises in foreign policy and the Australian experience of war. She is professor emerita in the Strategic and Defence Studies Centre at the Australian National University. == Early life and education == Beaumont was born Joan Errington Magor on 25 October 1948 in Adelaide, South Australia, to Clifford James Magor and his wife Edna Jean (née Errington). Educated at..." 161471 wikitext text/x-wiki Joan Errington Beaumont, AM, FASSA (born 25 October 1948) is an Australian historian and academic, who specialises in foreign policy and the Australian experience of war. She is professor emerita in the Strategic and Defence Studies Centre at the Australian National University. == Early life and education == Beaumont was born Joan Errington Magor on 25 October 1948 in Adelaide, South Australia, to Clifford James Magor and his wife Edna Jean (née Errington). Educated at Unley High School, she completed a Bachelor of Arts degree with Honours at the University of Adelaide in 1970. In her final year, Beaumont was appointed a tutor in modern European history at the university. In 1971, she was awarded a British Commonwealth Scholarship to undertake doctoral studies at King's College London. Under the guidance of M. L. Dockrill, Beaumont graduated in 1975 with a thesis titled "Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945". During her time in London, Beaumont wed Oliver James Beaumont in 1973. The couple had three daughters, before the union ended in divorce. == Academic career == On her return to Australia, Beaumont worked as an editor for Melbourne University Press. In 1976, she gained a position tutoring in British colonial history at La Trobe University, before being appointed to a lectureship at Deakin University the following year. Promoted to senior lecturer, Beaumont's doctoral thesis was published in 1980 as her first book: Comrades in Arms: British Aid to Russia, 1941–1945. In 1985, she was appointed Lecturer in British and Australian History at Monash University. After three years in the post, she returned to Deakin as a senior lecturer in 1988; her second book, Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945, was published by Allen & Unwin the same year. Her research analysed the experience of the Australian prisoners of war captured by the Japanese on Ambon in 1942. Beaumont was promoted to reader in 1990. Beaumont has occupied a number of senior academic leadership positions since 1993, the first being Head of the School of Australian and International Studies at Deakin. Made Alfred Deakin Professor in 1995, she was elected as a Fellow of the Academy of the Social Sciences in Australia in 1997 and appointed Deakin's Dean of the Faculty of Arts the following year.Beaumont continued in the latter role until 2008, when she moved to the Australian National University (ANU) as Director of the Faculty of Arts. Dean of Arts and Social Sciences from 2010 to 2011, she has been a professor in the ANU's Strategic and Defence Studies Centre since 2012; Beaumont was elected a Fellow of the Australian Institute of International Affairs the same year.In 2013, Beaumont's research into the Australian experience of the First World War was published as Broken Nation: Australians in the Great War. The volume was well received, winning the Prime Minister's Prize for Australian History, New South Wales Premier's Australian History Prize and the University of Southern Queensland History Book Award in 2014, and the 2015 Asher Literary Award from the Australia Council for the Arts.Broken Nation was also short-listed for the Western Australian Premier's Book Award for Non-fiction and the Council for the Humanities, Arts & Social Sciences Prize for a Book.Beaumont retired from full-time academia in 2016, and was appointed professor emerita at the ANU. Beaumont was appointed a Member of the Order of Australia in the 2020 Australia Day Honours. The award recognised her "significant service to education, particularly to the study of war history." == Bibliography == Books — (1980). Comrades in Arms: British Aid to Russia, 1941–1945. London: Davis-Poynter. ISBN 9780706702323. — (1988). Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9780043020081. — (2013). Broken Nation: Australians in the Great War. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9781741751383. — (2022). Australia's Great Depression: How a Nation Shattered by the Great War Survived the Worst Economic Crisis it Has Ever Faced. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9781760293987. — (2025). Gull Force: Australian POWs on Ambon and Hainan, 1941-45. Sydney: NewSouth Publishing. ISBN 9781761170027. Edited books —, ed. (1995). Australia's War, 1914–18. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9781863734615. —, ed. (1996). Australia's War, 1939–45. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9781864480399. —, ed. (2001). Australian Defence: Sources and Statistics. The Australian Centenary History of Defence. Vol. 6. Melbourne: Oxford University Press. ISBN 9780195541182. —; Waters, Christopher; Lowe, David; Woodard, Garry, eds. (2003). Ministers, Mandarins And Diplomats: Australian Foreign Policy Making, 1941–1969. Melbourne: Melbourne University Publishing. ISBN 9780522850475. —; O'Brien, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matthew, eds. (2008). Under Suspicion: Citizenship and Internment in Australia during the Second World War. Canberra: National Museum of Australia Press. ISBN 9781876944605. —; Jordan, Matt, eds. (2013). Australia and the World: A Festschrift for Neville Meaney. Sydney: Sydney University Press. ISBN 9781743320006. —; Grant, Lachlan; Pegram, Aaron, eds. (2015). Beyond Surrender: Australian Prisoners of War in the Twentieth Century. South Carlton, Victoria: Melbourne University Publishing. ISBN 9780522866216. —; Cadzow, Allison, eds. (2018). Serving Our Country: Indigenous Australians, War, Defence and Citizenship. Sydney: NewSouth Publishing. ISBN 9781742235394. —; Pratten, Garth, eds. (2025). Military History Supremo: Essays in Honour of David Horner AM FASSA. Canberra: ANU Press. ISBN 9781760466848. == References == 82809n1p3ui3eg83u51giy2oqr7wpe3 161473 161471 2026-04-08T16:43:39Z Yariemar 03 11293 161473 wikitext text/x-wiki Joan Errington Beaumont, AM, FASSA (born 25 October 1948) is an Australian historian and academic, who specialises in foreign policy and the Australian experience of war. She is professor emerita in the Strategic and Defence Studies Centre at the Australian National University. == Early life and education == Beaumont was born Joan Errington Magor on 25 October 1948 in Adelaide, South Australia, to Clifford James Magor and his wife Edna Jean (née Errington). Educated at Unley High School, she completed a Bachelor of Arts degree with Honours at the University of Adelaide in 1970. In her final year, Beaumont was appointed a tutor in modern European history at the university. In 1971, she was awarded a British Commonwealth Scholarship to undertake doctoral studies at King's College London. Under the guidance of M. L. Dockrill, Beaumont graduated in 1975 with a thesis titled "Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945". During her time in London, Beaumont wed Oliver James Beaumont in 1973. The couple had three daughters, before the union ended in divorce. == Academic career == On her return to Australia, Beaumont worked as an editor for Melbourne University Press. In 1976, she gained a position tutoring in British colonial history at La Trobe University, before being appointed to a lectureship at Deakin University the following year. Promoted to senior lecturer, Beaumont's doctoral thesis was published in 1980 as her first book: Comrades in Arms: British Aid to Russia, 1941–1945. In 1985, she was appointed Lecturer in British and Australian History at Monash University. After three years in the post, she returned to Deakin as a senior lecturer in 1988; her second book, Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945, was published by Allen & Unwin the same year. Her research analysed the experience of the Australian prisoners of war captured by the Japanese on Ambon in 1942. Beaumont was promoted to reader in 1990. Beaumont has occupied a number of senior academic leadership positions since 1993, the first being Head of the School of Australian and International Studies at Deakin. Made Alfred Deakin Professor in 1995, she was elected as a Fellow of the Academy of the Social Sciences in Australia in 1997 and appointed Deakin's Dean of the Faculty of Arts the following year.Beaumont continued in the latter role until 2008, when she moved to the Australian National University (ANU) as Director of the Faculty of Arts. Dean of Arts and Social Sciences from 2010 to 2011, she has been a professor in the ANU's Strategic and Defence Studies Centre since 2012; Beaumont was elected a Fellow of the Australian Institute of International Affairs the same year.In 2013, Beaumont's research into the Australian experience of the First World War was published as Broken Nation: Australians in the Great War. The volume was well received, winning the Prime Minister's Prize for Australian History, New South Wales Premier's Australian History Prize and the University of Southern Queensland History Book Award in 2014, and the 2015 Asher Literary Award from the Australia Council for the Arts.Broken Nation was also short-listed for the Western Australian Premier's Book Award for Non-fiction and the Council for the Humanities, Arts & Social Sciences Prize for a Book.Beaumont retired from full-time academia in 2016, and was appointed professor emerita at the ANU. Beaumont was appointed a Member of the Order of Australia in the 2020 Australia Day Honours. The award recognised her "significant service to education, particularly to the study of war history." == Bibliography == '''Books''' — (1980). Comrades in Arms: British Aid to Russia, 1941–1945. London: Davis-Poynter. ISBN 9780706702323. — (1988). Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9780043020081. — (2013). Broken Nation: Australians in the Great War. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9781741751383. — (2022). Australia's Great Depression: How a Nation Shattered by the Great War Survived the Worst Economic Crisis it Has Ever Faced. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9781760293987. — (2025). Gull Force: Australian POWs on Ambon and Hainan, 1941-45. Sydney: NewSouth Publishing. ISBN 9781761170027. Edited books —, ed. (1995). Australia's War, 1914–18. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9781863734615. —, ed. (1996). Australia's War, 1939–45. Sydney: Allen & Unwin. ISBN 9781864480399. —, ed. (2001). Australian Defence: Sources and Statistics. The Australian Centenary History of Defence. Vol. 6. Melbourne: Oxford University Press. ISBN 9780195541182. —; Waters, Christopher; Lowe, David; Woodard, Garry, eds. (2003). Ministers, Mandarins And Diplomats: Australian Foreign Policy Making, 1941–1969. Melbourne: Melbourne University Publishing. ISBN 9780522850475. —; O'Brien, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matthew, eds. (2008). Under Suspicion: Citizenship and Internment in Australia during the Second World War. Canberra: National Museum of Australia Press. ISBN 9781876944605. —; Jordan, Matt, eds. (2013). Australia and the World: A Festschrift for Neville Meaney. Sydney: Sydney University Press. ISBN 9781743320006. —; Grant, Lachlan; Pegram, Aaron, eds. (2015). Beyond Surrender: Australian Prisoners of War in the Twentieth Century. South Carlton, Victoria: Melbourne University Publishing. ISBN 9780522866216. —; Cadzow, Allison, eds. (2018). Serving Our Country: Indigenous Australians, War, Defence and Citizenship. Sydney: NewSouth Publishing. ISBN 9781742235394. —; Pratten, Garth, eds. (2025). Military History Supremo: Essays in Honour of David Horner AM FASSA. Canberra: ANU Press. ISBN 9781760466848. == References == 8txh4rnn59b1242f1e5dy5rjz1hsrjf 161488 161473 2026-04-08T16:55:51Z Yariemar 03 11293 161488 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋde == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990. Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal.[1][6] Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014,[6][8][9][10] e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere.[6][12] Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.[6] Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde."[13] == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. == Defte peewnaaɗe == —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == bplg2bv42tmpb2dmt0yya9wbzph01aj 161490 161488 2026-04-08T16:57:05Z Yariemar 03 11293 161490 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋde == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990. Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU. Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. == Defte peewnaaɗe == —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == fb0vh9ust91s66o5pz5mvovnjgbow7n 161494 161490 2026-04-08T16:58:24Z Yariemar 03 11293 161494 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋde == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990. Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU. Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == qptruf8cto1yswi3deknmlzofq7xlnk 161497 161494 2026-04-08T17:01:06Z Yariemar 03 11293 161497 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU. Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == tf24srh9g2kioaeypwn4mt9mw940gu7 161500 161497 2026-04-08T17:02:03Z Yariemar 03 11293 161500 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref name="Who2" /> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU. Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == dtwfq69zyp0749hm660fc525q12uitd 161504 161500 2026-04-08T17:04:01Z Yariemar 03 11293 161504 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref name="Women2" /> Under the guidance of M. L. Dockrill, Beaumont graduated in 1975 with a thesis titled "Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945".<nowiki><ref></nowiki> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU. Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == ly9i7udekf1v6keicblx74m78gychd2 161505 161504 2026-04-08T17:05:23Z Yariemar 03 11293 161505 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU. Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == mueshntb7whog0xhdxplp7aji7c3brj 161509 161505 2026-04-08T17:06:30Z Yariemar 03 11293 161509 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref name="Who2" /><ref name="Women2" /> Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == 8lgelcbrn1lqd7ru1no046pcefe87zj 161510 161509 2026-04-08T17:07:52Z Yariemar 03 11293 161510 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref> Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == 1gcbc0llric7cu1nua4i350qkh8uiuv 161511 161510 2026-04-08T17:08:52Z Yariemar 03 11293 161511 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal. == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|title=Professor Joan Beaumont|access-date=2 April 2015|work=Fellows|publisher=Academy of the Social Sciences in Australia|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403053457/http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|archive-date=3 April 2015|url-status=dead}}</ref> Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == 22gtdq6ha9v6sxb69n33631ib8hxdx4 161514 161511 2026-04-08T17:09:53Z Yariemar 03 11293 161514 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal.<ref>{{cite web|url=http://www.internationalaffairs.org.au/about-us/fellows-of-the-aiia/|title=Fellows of the AIIA|access-date=2 April 2015|publisher=Australian Institute of International Affairs}}</ref> == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|title=Professor Joan Beaumont|access-date=2 April 2015|work=Fellows|publisher=Academy of the Social Sciences in Australia|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403053457/http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|archive-date=3 April 2015|url-status=dead}}</ref> Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == 7b5ifc6zqkefe0cxi7mqpv0bbdepftv 161516 161514 2026-04-08T17:11:11Z Yariemar 03 11293 161516 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal.<ref>{{cite web|url=http://www.internationalaffairs.org.au/about-us/fellows-of-the-aiia/|title=Fellows of the AIIA|access-date=2 April 2015|publisher=Australian Institute of International Affairs}}</ref><nowiki></ref></nowiki> Dean of Arts and Social Sciences from 2010 to 2011, she has been a professor in the ANU's [[Strategic and Defence Studies Centre]] since 2012;<ref name="Who2" /> == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|title=Professor Joan Beaumont|access-date=2 April 2015|work=Fellows|publisher=Academy of the Social Sciences in Australia|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403053457/http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|archive-date=3 April 2015|url-status=dead}}</ref> Beaumont toɗɗaama tergal e fedde Ostarali e nder teddungal ñalngu Ostarali 2020. Njeenaari ndii anndini mo "golle maantinɗe e jaŋde, haa teeŋti e jaŋde daartol wolde." == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == pgkaq623le0ishvro7gjmxxz5r4d931 161518 161516 2026-04-08T17:13:58Z Yariemar 03 11293 161518 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal.<ref>{{cite web|url=http://www.internationalaffairs.org.au/about-us/fellows-of-the-aiia/|title=Fellows of the AIIA|access-date=2 April 2015|publisher=Australian Institute of International Affairs}}</ref><nowiki></ref></nowiki> Dean of Arts and Social Sciences from 2010 to 2011, she has been a professor in the ANU's [[Strategic and Defence Studies Centre]] since 2012; == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|title=Professor Joan Beaumont|access-date=2 April 2015|work=Fellows|publisher=Academy of the Social Sciences in Australia|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403053457/http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|archive-date=3 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|title=2014 Prime Minister's Literary Award winners|access-date=2 April 2015|work=Ministry of the Arts|publisher=Australian Government|archive-url=https://web.archive.org/web/20150429221948/http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|archive-date=29 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners announced for 2014 NSW Premier's History Awards|url=http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|publisher=State Library of NSW|access-date=2 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150331025128/http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|archive-date=31 March 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|title=2014 Queensland Literary Award Winners|access-date=2 April 2015|publisher=Queensland Literary Awards|archive-date=10 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150310153443/http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|title=Asher Award Shortlist 2015|access-date=10 December 2015|publisher=Australian Society of Authors|archive-url=https://web.archive.org/web/20151211072637/https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|archive-date=11 December 2015|url-status=dead}}</ref> == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == t0c1lgsjp0yfh81plpz48l9dsy24v8w 161520 161518 2026-04-08T17:15:52Z Yariemar 03 11293 161520 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol<ref>{{cite web|url=http://pba.slwa.wa.gov.au/awards_archive/2014/shortlist|title=Western Australian Premier's Book Awards – 2014 Shortlist|access-date=2 April 2015|work=Western Australian Premier's Book Awards|publisher=State Library of Western Australia}}</ref> Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal.<ref>{{cite web|url=http://www.internationalaffairs.org.au/about-us/fellows-of-the-aiia/|title=Fellows of the AIIA|access-date=2 April 2015|publisher=Australian Institute of International Affairs}}</ref><nowiki></ref></nowiki> Dean of Arts and Social Sciences from 2010 to 2011, she has been a professor in the ANU's [[Strategic and Defence Studies Centre]] since 2012; == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|title=Professor Joan Beaumont|access-date=2 April 2015|work=Fellows|publisher=Academy of the Social Sciences in Australia|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403053457/http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|archive-date=3 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|title=2014 Prime Minister's Literary Award winners|access-date=2 April 2015|work=Ministry of the Arts|publisher=Australian Government|archive-url=https://web.archive.org/web/20150429221948/http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|archive-date=29 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners announced for 2014 NSW Premier's History Awards|url=http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|publisher=State Library of NSW|access-date=2 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150331025128/http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|archive-date=31 March 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|title=2014 Queensland Literary Award Winners|access-date=2 April 2015|publisher=Queensland Literary Awards|archive-date=10 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150310153443/http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|title=Asher Award Shortlist 2015|access-date=10 December 2015|publisher=Australian Society of Authors|archive-url=https://web.archive.org/web/20151211072637/https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|archive-date=11 December 2015|url-status=dead}}</ref> == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == h3mv0rgo6vuonpeb5yb9lvjps56euim 161523 161520 2026-04-08T17:16:59Z Yariemar 03 11293 161523 wikitext text/x-wiki '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol<ref>{{cite web|url=http://pba.slwa.wa.gov.au/awards_archive/2014/shortlist|title=Western Australian Premier's Book Awards – 2014 Shortlist|access-date=2 April 2015|work=Western Australian Premier's Book Awards|publisher=State Library of Western Australia}}</ref> Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal.<ref>{{cite web|url=http://www.internationalaffairs.org.au/about-us/fellows-of-the-aiia/|title=Fellows of the AIIA|access-date=2 April 2015|publisher=Australian Institute of International Affairs}}</ref><nowiki></ref></nowiki> Dean of Arts and Social Sciences from 2010 to 2011, she has been a professor in the ANU's [[Strategic and Defence Studies Centre]] since 2012; == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref><ref>{{cite news|title=Australia Day 2020 Honours List|url=https://www.gg.gov.au/sites/default/files/2020-01/ad2020_gazette_-_order_of_australia.pdf|newspaper=[[Commonwealth of Australia Gazette]]|date=26 January 2020}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|title=Professor Joan Beaumont|access-date=2 April 2015|work=Fellows|publisher=Academy of the Social Sciences in Australia|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403053457/http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|archive-date=3 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|title=2014 Prime Minister's Literary Award winners|access-date=2 April 2015|work=Ministry of the Arts|publisher=Australian Government|archive-url=https://web.archive.org/web/20150429221948/http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|archive-date=29 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners announced for 2014 NSW Premier's History Awards|url=http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|publisher=State Library of NSW|access-date=2 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150331025128/http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|archive-date=31 March 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|title=2014 Queensland Literary Award Winners|access-date=2 April 2015|publisher=Queensland Literary Awards|archive-date=10 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150310153443/http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|title=Asher Award Shortlist 2015|access-date=10 December 2015|publisher=Australian Society of Authors|archive-url=https://web.archive.org/web/20151211072637/https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|archive-date=11 December 2015|url-status=dead}}</ref> == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == s8zrmvh9joj6wnyu20nh9hso4p60qe2 161524 161523 2026-04-08T17:18:37Z Yariemar 03 11293 161524 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo Ostarali, ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol<ref>{{cite web|url=http://pba.slwa.wa.gov.au/awards_archive/2014/shortlist|title=Western Australian Premier's Book Awards – 2014 Shortlist|access-date=2 April 2015|work=Western Australian Premier's Book Awards|publisher=State Library of Western Australia}}</ref> Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to Ostarali worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko Bachelor of Arts e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal.<ref>{{cite web|url=http://www.internationalaffairs.org.au/about-us/fellows-of-the-aiia/|title=Fellows of the AIIA|access-date=2 April 2015|publisher=Australian Institute of International Affairs}}</ref><nowiki></ref></nowiki> Dean of Arts and Social Sciences from 2010 to 2011, she has been a professor in the ANU's [[Strategic and Defence Studies Centre]] since 2012; == Golle jaŋd == Nde o arti Ostarali, Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e Riisi, 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref><ref>{{cite news|title=Australia Day 2020 Honours List|url=https://www.gg.gov.au/sites/default/files/2020-01/ad2020_gazette_-_order_of_australia.pdf|newspaper=[[Commonwealth of Australia Gazette]]|date=26 January 2020}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol Ostarali e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|title=Professor Joan Beaumont|access-date=2 April 2015|work=Fellows|publisher=Academy of the Social Sciences in Australia|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403053457/http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|archive-date=3 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|title=2014 Prime Minister's Literary Award winners|access-date=2 April 2015|work=Ministry of the Arts|publisher=Australian Government|archive-url=https://web.archive.org/web/20150429221948/http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|archive-date=29 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners announced for 2014 NSW Premier's History Awards|url=http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|publisher=State Library of NSW|access-date=2 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150331025128/http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|archive-date=31 March 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|title=2014 Queensland Literary Award Winners|access-date=2 April 2015|publisher=Queensland Literary Awards|archive-date=10 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150310153443/http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|title=Asher Award Shortlist 2015|access-date=10 December 2015|publisher=Australian Society of Authors|archive-url=https://web.archive.org/web/20151211072637/https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|archive-date=11 December 2015|url-status=dead}}</ref> == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu Ostarali e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == ffzmmmc9ap1o1dptzcoa8b92fm6p7q1 161715 161524 2026-04-09T07:43:56Z MOIBARDE 10068 161715 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo [[Ostarali]], ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito Ostarali e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol<ref>{{cite web|url=http://pba.slwa.wa.gov.au/awards_archive/2014/shortlist|title=Western Australian Premier's Book Awards – 2014 Shortlist|access-date=2 April 2015|work=Western Australian Premier's Book Awards|publisher=State Library of Western Australia}}</ref> Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to [[Ostarali]] worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko ''Bachelor of Arts'' e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal.<ref>{{cite web|url=http://www.internationalaffairs.org.au/about-us/fellows-of-the-aiia/|title=Fellows of the AIIA|access-date=2 April 2015|publisher=Australian Institute of International Affairs}}</ref> == Golle jaŋd == Nde o arti [[Ostarali]], Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e [[Riisii|Riisi]], 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref><ref>{{cite news|title=Australia Day 2020 Honours List|url=https://www.gg.gov.au/sites/default/files/2020-01/ad2020_gazette_-_order_of_australia.pdf|newspaper=[[Commonwealth of Australia Gazette]]|date=26 January 2020}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde Ostarali e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito Ostarali e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol [[Ostarali]] e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. Broken Nation kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|title=Professor Joan Beaumont|access-date=2 April 2015|work=Fellows|publisher=Academy of the Social Sciences in Australia|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403053457/http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|archive-date=3 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|title=2014 Prime Minister's Literary Award winners|access-date=2 April 2015|work=Ministry of the Arts|publisher=Australian Government|archive-url=https://web.archive.org/web/20150429221948/http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|archive-date=29 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners announced for 2014 NSW Premier's History Awards|url=http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|publisher=State Library of NSW|access-date=2 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150331025128/http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|archive-date=31 March 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|title=2014 Queensland Literary Award Winners|access-date=2 April 2015|publisher=Queensland Literary Awards|archive-date=10 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150310153443/http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|title=Asher Award Shortlist 2015|access-date=10 December 2015|publisher=Australian Society of Authors|archive-url=https://web.archive.org/web/20151211072637/https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|archive-date=11 December 2015|url-status=dead}}</ref> == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu [[Ostarali]] e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == gsxh1bcvxuyvedb4xb15fx4v1znw2ta 161716 161715 2026-04-09T07:46:09Z MOIBARDE 10068 161716 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joan Errington Beaumont,''' AM, FASSA (jibinaa ko 25 oktoobar 1948) ko daartoowo e ganndo [[Ostarali]], ganndo ko faati e politik caggal leydi e humpito [[Ostarali]] e wolde. Ko o porfeseer emerita to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal peeje e difagol. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol<ref>{{cite web|url=http://pba.slwa.wa.gov.au/awards_archive/2014/shortlist|title=Western Australian Premier's Book Awards – 2014 Shortlist|access-date=2 April 2015|work=Western Australian Premier's Book Awards|publisher=State Library of Western Australia}}</ref> Beaumont jibinaa ko ñalnde 25 oktoobar 1948 to wuro wiyeteengo Adelaide, to [[Ostarali]] worgo, e galle Clifford James Magor e debbo mum Edna Jean (jibinaa ko Errington). Janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Unley, o timmini dipoloma makko ''Bachelor of Arts'' e Honors to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide e hitaande 1970. E hitaande makko sakkitiinde, Beaumont toɗɗaa jannginoowo daartol Orop hannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. E hitaande 1971, o rokkaama bursi (bursi) to leydi Angalteer ngam waɗde jaŋde doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College London. E gardagol M. L. Dockrill, Beaumont heɓi bak mum e hitaande 1975 e deftere mum wiyeteende "Angalteer e Dental Sowiyet: Dokkal balɗe, 1941-1945". E nder jamaanu makko to Londres, Beaumont resi Oliver James Beaumont e hitaande 1973. Ɓe ndañi ɓiɓɓe rewɓe tato, hade maɓɓe joofde e ceergal.<ref>{{cite web|url=http://www.internationalaffairs.org.au/about-us/fellows-of-the-aiia/|title=Fellows of the AIIA|access-date=2 April 2015|publisher=Australian Institute of International Affairs}}</ref> == Golle jaŋd == Nde o arti [[Ostarali]], Beaumont golliima e jaaynde jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. E hitaande 1976, o dañii darnde jannginde daartol koloñaal Angalteer to duɗal jaaɓi haaɗtirde La Trobe, hade makko toɗɗaade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Deakin hitaande rewtunde ndee. Beaumont artiraa e jannginoowo mawɗo, deftere makko doktoraa yaltinaa e hitaande 1980, deftere makko adannde: Sehilaaɓe e kaɓirɗe: Ballal Angalteer e [[Riisii|Riisi]], 1941–1945. E hitaande 1985, o toɗɗaa jannginoowo daartol Angalteer e Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Caggal duuɓi tati e nder posto hee, o arti e Deakin, o woni jannginoowo mawɗo e hitaande 1988 ; deftere makko ɗiɗaɓere, Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945, Allen & Unwin yaltini ɗum e hitaande wootere. Wiɗtooji makko ina njuurnitoo ko faati e ko Japonnaaɓe nanngi e wuro Ambon e hitaande 1942 Beaumont ƴettitaa e jaŋde e hitaande 1990.<ref name="Who">{{cite web|url=http://connectweb.com.au/pages/whos-who-in-australia.aspx|title=Beaumont, Prof. Joan Errington|access-date=30 March 2015|work=[[Who's Who in Australia]] Online|publisher=Crown Content}}</ref><ref name="Women">{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0540b.htm|title=Beaumont, Joan Errington (1948 – )|access-date=30 March 2015|author=Sharon M. Harrison|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project 2014}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kclpure.kcl.ac.uk/portal/en/theses/great-britain-and-the-soviet-union-the-supply-of-munitions-1941--1945%28e22562a4-f557-428e-8bf3-f2368f9be41e%29.html|title=Great Britain and the Soviet Union: The Supply of Munitions, 1941–1945|access-date=2 April 2015|author=Joan Beaumont|work=Doctoral Theses|publisher=King's College London}}</ref><ref>{{cite news|title=Australia Day 2020 Honours List|url=https://www.gg.gov.au/sites/default/files/2020-01/ad2020_gazette_-_order_of_australia.pdf|newspaper=[[Commonwealth of Australia Gazette]]|date=26 January 2020}}</ref> Beaumont ina joginoo geɗe keewɗe mawɗe e nder ardorde jaŋde gila 1993, gadanol ngol ko hooreejo Duɗal Jaŋde [[Ostarali]] e Jaŋɗe hakkunde leyɗeele to Deakin. Waɗi Alfred Deakin Professeur e hitaande 1995, o suɓaama e hitaande 1997 o wonti Fellow e nder Akademi ganndal renndo to Ostarali e hitaande 1997 o toɗɗaa kadi Deakin Deakin to Faculté des Arts e hitaande rewtunde ndee. Beaumont jokki e darnde sakkitiinde ndee haa hitaande 2008, nde o arti e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal [[Ostarali]] (ANU) ngam wonde gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal. Dekan ganndal naalankaagal e renndo gila 2010 haa 2011, o woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde ANU gila 2012; Beaumont suɓaama Fellow to Duɗal Ostarali ngam Geɗe Adunaaje e hitaande wootere. E hitaande 2013, wiɗto Beaumont feewde e humpito [[Ostarali]] e wolde adunaare adannde yaltinaa e wiyeteende Broken Nation: Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Deftere nde jaɓɓaama no feewi, nde heɓi njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi Ostarali, njeenaari gardiiɗo jaagorɗe leydi New South Wales ngam daartol [[Ostarali]] e njeenaari deftere daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland worgo e hitaande 2014, e njeenaari binndol Asher e hitaande 2015 ummoraade e Diiso Art Australia ngam1. ''Broken Nation'' kadi suɓaama ngam heɓde njeenaari deftere ɓurnde mawnude e nder leydi Ostarali hirnaange ngam deftere nde wonaa fiction e njeenaari Diisnondiral ngam gannde neɗɗaagu, naalankaagal e gannde renndo ngam deftere. Beaumont woppi jaŋde timmunde e hitaande 2016, o toɗɗaa porfeseer emerita to ANU.<ref>{{cite book|last=Beaumont|first=Joan|title=Gull Force: Survival and Leadership in Captivity, 1941–1945|year=1988|publisher=Allen & Unwin|location=Sydney|isbn=9780043020081}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|title=Professor Joan Beaumont|access-date=2 April 2015|work=Fellows|publisher=Academy of the Social Sciences in Australia|archive-url=https://web.archive.org/web/20150403053457/http://www.assa.edu.au/fellowship/fellow/23|archive-date=3 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|title=2014 Prime Minister's Literary Award winners|access-date=2 April 2015|work=Ministry of the Arts|publisher=Australian Government|archive-url=https://web.archive.org/web/20150429221948/http://arts.gov.au/topics/pms-literary-awards/2014-winners|archive-date=29 April 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Winners announced for 2014 NSW Premier's History Awards|url=http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|publisher=State Library of NSW|access-date=2 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150331025128/http://blog.sl.nsw.gov.au/media/index.cfm/2014/9/5/winners-announced-for-2014-nsw-premiers-history-awards|archive-date=31 March 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|title=2014 Queensland Literary Award Winners|access-date=2 April 2015|publisher=Queensland Literary Awards|archive-date=10 March 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150310153443/http://qldliteraryawards.org.au/winners/2014-winners|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|title=Asher Award Shortlist 2015|access-date=10 December 2015|publisher=Australian Society of Authors|archive-url=https://web.archive.org/web/20151211072637/https://www.asauthors.org/asher-award-shortlist-2015|archive-date=11 December 2015|url-status=dead}}</ref> == Bibliyogaraafi == '''Defte''' — (hitaande 1980). Sobiraaɓe nder konu: Ballal Biritaniya haa Riisi, 1941-1945. Londres: Daawiis-Poyinter. ISBN ko 9780706702323. — (1988). Doole Gull: Wuurde e ardaade e nder nanngugol, 1941-1945. Sidney: Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 9780043020081</nowiki>. — (2013). Leñol ɓuuɓngol : Ostaralinaaɓe e wolde mawnde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781741751383. — (2022). Depression mawɗo to Ostarali : No leñol ngol wolde mawnde yani e mum, wuuri e caɗeele faggudu ɓurɗe bonde ɗe meeɗaa dañde. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781760293987. — (2025). Doole gull : konu [[Ostarali]] e Ambon e Hainan, 1941-45. Sidney: Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 9781761170027</nowiki>. '''Defte peewnaaɗe''' —, eɓɓoore. (1995). Konu Ostarali, hitaande 1914-18. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781863734615. —, mbayliigu. (1996). Konu Ostarali, hitaande 1939-45. Sidney: Allen e Unwin. ISBN ko 9781864480399. —, eɓɓoore. (2001). Defansiyoŋ Ostarali: Fuɗɗoode e limlebbi. Daartol defansiyoŋ Ostarali duuɓi teemedere. Toɓɓere. 6. Melbourne: Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford. <nowiki>ISBN 9780195541182</nowiki>. —; Ndiyam, ko Kirista; Lowe, Daawuuda; Woodard, Garri, winndooɓe. (2003). Jaagorɓe, Mandarin en e Dipolomaat en: Waɗde politik caggal leydi Ostarali, 1941-1969. Melbourne: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Melbourne. ISBN ko 9780522850475. —; O'Briyen, Ilma Martinuzzi; Trinca, Matiyo, ƴamooɓe. (2008). Les Tuumeede: Ɓiyleydaagu e... == Tuugnorgal == ifm5vr1kxcfds0i9v682ucayrecp01h Elizabeth Brentnall 0 39218 161475 2026-04-08T16:44:04Z Galadima002 13879 Created page with "Elizabeth Brentnall (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakk..." 161475 wikitext text/x-wiki Elizabeth Brentnall (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == i5oaeze98l5bd62rl436zmeq81puyob 161477 161475 2026-04-08T16:44:43Z Galadima002 13879 161477 wikitext text/x-wiki '''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == lengr7s2oyctx4aunuiuossd2a95lco 161478 161477 2026-04-08T16:45:26Z Galadima002 13879 161478 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == tvswcp1wwfwcpt7uh4jo6pyh7ymhhtw 161481 161478 2026-04-08T16:50:11Z Galadima002 13879 161481 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == 17emjlz7pdpkgzjzbfdhwsk57xnk97k 161483 161481 2026-04-08T16:50:58Z Galadima002 13879 161483 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == aihk05opvevuyrx25fmdcqcuq13qgyx 161484 161483 2026-04-08T16:52:46Z Galadima002 13879 161484 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland.<ref>{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=29 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=University of Melbourne|first=National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/PR00177b.htm|access-date=29 January 2022|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref>. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == qbpok6xxj7yhj5yz1lzhl98gmyheq80 161485 161484 2026-04-08T16:54:33Z Galadima002 13879 161485 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland.<ref>{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=29 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=University of Melbourne|first=National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/PR00177b.htm|access-date=29 January 2022|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref>. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi<ref>{{Cite web|title=Temperance|url=https://www.methodist.org.uk/about-us/the-methodist-church/history/temperance/|access-date=2022-01-31|website=www.methodist.org.uk|language=en}}</ref> e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == 9h6asaiqljqr2hr3q850svk8gp8fmq6 161487 161485 2026-04-08T16:55:23Z Galadima002 13879 161487 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland.<ref>{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=29 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=University of Melbourne|first=National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/PR00177b.htm|access-date=29 January 2022|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref>. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi<ref>{{Cite web|title=Temperance|url=https://www.methodist.org.uk/about-us/the-methodist-church/history/temperance/|access-date=2022-01-31|website=www.methodist.org.uk|language=en}}</ref> e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland<ref name=":3">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == nfh692pzgv91wcwzscu8myifn3ajne9 161489 161487 2026-04-08T16:56:54Z Galadima002 13879 161489 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland.<ref>{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=29 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=University of Melbourne|first=National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/PR00177b.htm|access-date=29 January 2022|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref>. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi<ref>{{Cite web|title=Temperance|url=https://www.methodist.org.uk/about-us/the-methodist-church/history/temperance/|access-date=2022-01-31|website=www.methodist.org.uk|language=en}}</ref> e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland<ref name=":3">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe.<ref name=":2">{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050/text4487|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-10-09}}</ref><ref name=":82">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref><ref name=":9">{{Cite journal|last=McCulloch|first=John ES|date=February 2011|title=Elizabeth Brentnall: Myth, Magic and Methodism|url=https://search.informit.org/doi/abs/10.3316/informit.735220761054415|journal=Queensland History Journal|volume=21|issue=4|pages=213–226|language=EN}}</ref>. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == p70767wnbxccq6e8g3ppmshjrd6ovt9 161491 161489 2026-04-08T16:57:49Z Galadima002 13879 161491 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland.<ref>{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=29 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=University of Melbourne|first=National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/PR00177b.htm|access-date=29 January 2022|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref>. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi<ref>{{Cite web|title=Temperance|url=https://www.methodist.org.uk/about-us/the-methodist-church/history/temperance/|access-date=2022-01-31|website=www.methodist.org.uk|language=en}}</ref> e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland<ref name=":3">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe.<ref name=":2">{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050/text4487|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-10-09}}</ref><ref name=":82">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref><ref name=":9">{{Cite journal|last=McCulloch|first=John ES|date=February 2011|title=Elizabeth Brentnall: Myth, Magic and Methodism|url=https://search.informit.org/doi/abs/10.3316/informit.735220761054415|journal=Queensland History Journal|volume=21|issue=4|pages=213–226|language=EN}}</ref>. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi<ref name=":4">{{Cite book|last=Cruickshank|first=Marjorie|url=https://electricscotland.com/education/teacher_training.pdf|title=A history of the training of teachers in Scotland|publisher=Scottish Council for Research in Education|year=1970}}</ref>. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == g52t3avijk2gzibj1oskvlbmc0j3pm7 161495 161491 2026-04-08T17:00:08Z Galadima002 13879 161495 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland.<ref>{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=29 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=University of Melbourne|first=National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/PR00177b.htm|access-date=29 January 2022|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref>. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi<ref>{{Cite web|title=Temperance|url=https://www.methodist.org.uk/about-us/the-methodist-church/history/temperance/|access-date=2022-01-31|website=www.methodist.org.uk|language=en}}</ref> e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland<ref name=":3">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe.<ref name=":2">{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050/text4487|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-10-09}}</ref><ref name=":82">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref><ref name=":9">{{Cite journal|last=McCulloch|first=John ES|date=February 2011|title=Elizabeth Brentnall: Myth, Magic and Methodism|url=https://search.informit.org/doi/abs/10.3316/informit.735220761054415|journal=Queensland History Journal|volume=21|issue=4|pages=213–226|language=EN}}</ref>. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi<ref name=":4">{{Cite book|last=Cruickshank|first=Marjorie|url=https://electricscotland.com/education/teacher_training.pdf|title=A history of the training of teachers in Scotland|publisher=Scottish Council for Research in Education|year=1970}}</ref>. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe.<ref>{{Cite journal|last=Scotland|first=Nigel|date=1997|title=Methodism and the English Labour movement 1800-1906|url=https://biblicalstudies.org.uk/pdf/anvil/14-1_036.pdf|journal=ANVIL|volume=14|issue=1|pages=36–48}}</ref><ref>{{Cite web|title=Methodists and the Struggle for Womens Suffrage|url=https://www.resourceumc.org/en/partners/gcsrw/home/content/methodists-and-the-struggle-for-womens-suffrage#:~:text=Quickly,%20temperance%20and%20suffrage%20went,voice%20in%20the%20public%20sphere.|access-date=2025-01-04|website=ResourceUMC|language=en}}</ref>. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe. Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == abiru6a5oxswkcsw2pef53ocsog9k1r 161499 161495 2026-04-08T17:01:43Z Galadima002 13879 161499 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland.<ref>{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=29 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=University of Melbourne|first=National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/PR00177b.htm|access-date=29 January 2022|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref>. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi<ref>{{Cite web|title=Temperance|url=https://www.methodist.org.uk/about-us/the-methodist-church/history/temperance/|access-date=2022-01-31|website=www.methodist.org.uk|language=en}}</ref> e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland<ref name=":3">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe.<ref name=":2">{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050/text4487|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-10-09}}</ref><ref name=":82">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref><ref name=":9">{{Cite journal|last=McCulloch|first=John ES|date=February 2011|title=Elizabeth Brentnall: Myth, Magic and Methodism|url=https://search.informit.org/doi/abs/10.3316/informit.735220761054415|journal=Queensland History Journal|volume=21|issue=4|pages=213–226|language=EN}}</ref>. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi<ref name=":4">{{Cite book|last=Cruickshank|first=Marjorie|url=https://electricscotland.com/education/teacher_training.pdf|title=A history of the training of teachers in Scotland|publisher=Scottish Council for Research in Education|year=1970}}</ref>. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe.<ref>{{Cite journal|last=Scotland|first=Nigel|date=1997|title=Methodism and the English Labour movement 1800-1906|url=https://biblicalstudies.org.uk/pdf/anvil/14-1_036.pdf|journal=ANVIL|volume=14|issue=1|pages=36–48}}</ref><ref>{{Cite web|title=Methodists and the Struggle for Womens Suffrage|url=https://www.resourceumc.org/en/partners/gcsrw/home/content/methodists-and-the-struggle-for-womens-suffrage#:~:text=Quickly,%20temperance%20and%20suffrage%20went,voice%20in%20the%20public%20sphere.|access-date=2025-01-04|website=ResourceUMC|language=en}}</ref>. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe..<ref name=":22">{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050/text4487|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-10-09}}</ref><ref name=":12">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref><ref name=":32">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=Women's suffrage in Australia|date=2022-01-26|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Women%27s_suffrage_in_Australia&oldid=1068062972|work=Wikipedia|language=en|access-date=2022-02-01}}</ref> Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == 7p9xwqkwtvyfd0bvrzd1gol3bxumj8v 161503 161499 2026-04-08T17:03:51Z Galadima002 13879 161503 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Elizabeth Brentnal'''l (jibinaa ko Watson; 18 suwee 1830, Nottingham, Angalteer – 30 abriil 1909, Brisbane, Ostarali) ko Ostaralinaajo<ref name=":8">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, daraniiɗo suɓaade, daraniiɗo teddungal e moƴƴere<ref name=":0">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref>. Ko kanko woni hooreejo leydi gadano (1885–99) ndeen hooreejo tedduɗo fedde rewɓe rewɓe (WCTU) to Queensland.<ref>{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=29 January 2022}}</ref><ref>{{Cite web|last=University of Melbourne|first=National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Australian Women's Register|url=https://www.womenaustralia.info/biogs/PR00177b.htm|access-date=29 January 2022|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref>. O woniino Kerecee'en Methodist e nder konngol makko hooreejo leydi<ref>{{Cite web|title=Temperance|url=https://www.methodist.org.uk/about-us/the-methodist-church/history/temperance/|access-date=2022-01-31|website=www.methodist.org.uk|language=en}}</ref> e hitaande 1888 to batu hitaande kala WCTU o noddi hakkeeji rewɓe suɓaade e o ƴatti ngam jaɓde hakkeeji suɓaade rewɓe ko golle misiyoŋaaji WCTU Queensland<ref name=":3">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|last=University of Melbourne|first=The National Foundation for Australian Women|title=Brentnall, Elizabeth - Woman - The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0615b.htm|access-date=9 October 2021|website=womenaustralia.info|language=en-gb}}</ref> Nguurndam e golle Elisabeth Watson (caggal ɗuum Brentnall) jibinaa ko e hitaande 1830 to Nottingham, Angalteer ; baaba makko ko John Watson, gardiiɗo departemaa, waajotooɗo diine Wesleyan to Mansfield, Nottingham e yumma makko ko Ann Coupe.<ref name=":2">{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050/text4487|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-10-09}}</ref><ref name=":82">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref><ref name=":9">{{Cite journal|last=McCulloch|first=John ES|date=February 2011|title=Elizabeth Brentnall: Myth, Magic and Methodism|url=https://search.informit.org/doi/abs/10.3316/informit.735220761054415|journal=Queensland History Journal|volume=21|issue=4|pages=213–226|language=EN}}</ref>. O janngi ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Normal to Glasgow, to leydi Ecoppi. Koolaaɗo kuuɓal janngingol jannginooɓe no woorunoo, ko fedde janngirde Glasgow sosi ɗum ngam jannginde jannginooɓe e moƴƴinde jaŋde yimɓe gollotooɓe e nder leydi Ecoppi, haa teeŋti noon e nder gure e nokkuuji gollorɗi<ref name=":4">{{Cite book|last=Cruickshank|first=Marjorie|url=https://electricscotland.com/education/teacher_training.pdf|title=A history of the training of teachers in Scotland|publisher=Scottish Council for Research in Education|year=1970}}</ref>. "Normal" woni ko woni laawol walla mbaadi janngingol.[10] Koolol Wesleyan en to Angalteer neldi toon jannginooɓe janngooɓe hay so tawii e oon sahaa ina wayi no jibnaaɓe Elizabeth neldi mo toon e hitaande 1850. O heɓi bak makko e hitaande 1852, o fuɗɗii jannginde e duɗal sukaaɓe Wesleyan to Mansfield Woodgate, ndeen o wonii hooreejo fedde sukaaɓe rewɓe e sukaaɓe tokosɓe e nder duɗal Bacup, Lancashire Wesleyan, haa jooni e hitaande 1864 o wonii hooreejo duɗal sukaaɓe Wesleyan to Oldbury. O acci golle makko gardiiɗo jaagorɗe, o eggi o fayi Sidney e hitaande 1866 ngam resde jaagorde Wesleyan Frederick Thomas Brentnall ñalnde 14 noowammbar 1867. Caggal ɗuum Frederick wonti jaayndiyanke, gardiiɗo sosiyetee, tergal e Diiso sarɗiiji Queensland. Brentnall en ngolliino e nder dente Wesleyyankooɓe duuɓi jeeɗiɗi to Sidney, Mudgee e Windsor, to leydi New South Wales, hade mum en hoɗde to Queensland e hitaande 1873. Ɓesngu Brentnall ina joginoo ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Flora (jibinaa ko e hitaande 1868, caggal ɗuum anndiraa Mrs Edgar Bridal Harris) e Charlotte Amelia (jibinaa ko e hitaande 1870). == Suɓngooji e moƴƴere == E nder daartol, won e ekklesiyaaji Wesleyan Methodist aranndeeji ina ndokka rewɓe yamiroore waajaade e ardaade janngirɗe binndi, e hirjinde terɗe ɗee ngam naatde e peewnugol wellitaare renndo, e dille suɓngooji rewɓe e jaŋde wonande janngirɗe gollotooɓe.<ref>{{Cite journal|last=Scotland|first=Nigel|date=1997|title=Methodism and the English Labour movement 1800-1906|url=https://biblicalstudies.org.uk/pdf/anvil/14-1_036.pdf|journal=ANVIL|volume=14|issue=1|pages=36–48}}</ref><ref>{{Cite web|title=Methodists and the Struggle for Womens Suffrage|url=https://www.resourceumc.org/en/partners/gcsrw/home/content/methodists-and-the-struggle-for-womens-suffrage#:~:text=Quickly,%20temperance%20and%20suffrage%20went,voice%20in%20the%20public%20sphere.|access-date=2025-01-04|website=ResourceUMC|language=en}}</ref>. Naatgol Brentnall e nder ekkol Wesleyan Methodist hollitii wonde ko gooŋɗinal makko addani mo ardaade e nder dille suɓngooji e temperance e nder peewnugol renndo. Ko o debbo jaagorde, Brentnall wonnoo ko cukko hooreejo e oon sahaa hooreejo fedde wiyeteende Wesleyan Home Mission Society Auxiliary to Queensland, o jokki e ndeen darnde hay caggal nde Frederick woppi jaagorde mum e hitaande 1881. E hitaande 1885<ref name=":13">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Saunders|first1=Kay|last2=Kerkhove|first2=Ray|date=2019-01-01|title=Bandarra gan+chidna+ +strong+woman+track|url=https://www.academia.edu/43286829|journal=Bandarra-gan Chidna: Strong Woman Track/ Track of Strong Women}}</ref><ref>{{Cite news|date=1886-09-18|title=BRISBANE INDUSTRIAL HOME.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article4484512|access-date=2022-01-31}}</ref><ref name=":83">McCulloch, John, "Elizabeth Brentnall : Early Queensland Philanthropist", UQ Library, https://espace.library.uq.edu.au/</ref>, Elizabeth Brentnall wonti hooreejo leydi gadano e nder fedde nde wonaa laamuyankoore. Ko adii ɗuum, ina waɗi toɓɓe nokkuuji e nder leydi Queensland. Ko o hooreejo WCTU o pusni ngam jaɓde suɓngooji rewɓe e golle misiyoŋaaji e hitaande 1888. Golle misiyoŋ firti ko senngo ngoo ina foti jokkude golle renndo ngam heɓde faandaare, e nder ɗuum hakke rewɓe e suɓaade. WCTU sosi departemaa suɓngooji rewɓe e hitaande 1891 tawi ko Charlotte Eleanor Trundle ardii ɗum gila 1893 o gollodii e Fedde Rewɓe Fotde Hakkeeji (WEFA) ngam rokkude ɗaɓɓaande suɓngooji to parlemaa Queensland ; ɗaɓɓaande ɗiɗmere ummoraade e WEFA e hitaande 1894 (gooto ko rewɓe siifondiri, gooto ko worɓe) e gooto ummoraade e WCTU ko rewɓe e worɓe siifondiri e hitaande 1897.Ko ɓuri heewde e golle WCTU ɗe Brentnall waɗi ɗee, ko ngam naftoraade rewɓe e sukaaɓe, moƴƴinde sariyaaji e ustude batte alkol e galleeji e renndo. Batuuji WCTU udditaa e "devotions" ina mbaɗi duwaawu e jimɗi. Brentnall ina heewi ardaade dewal walla duwaawu ngam batuuji ngenndiiji ɗii fof e dental Queensland. E hitaande 1897 o ardii depiteeji to gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, hono Horace Tozer, ngam haɓaade momtugol sariya ñawbuuli 1868 baawɗo rokkude polis yamiroore nanngude debbo (kono wonaa gorko) e laawol, ƴeewnda ɗum ngam anndude so tawii o wondi e ñawu nguu, o udda ɗum e nder safrirde so tawii o heɓiino ñawu nguu. Brentnall woni hooreejo WCTU haa hitaande 1899 nde o woppi golle sabu gaañannde e kaɓirgal makko. Caggal ɗuum o woni hooreejo tedduɗo nguurndam WCTU.] O sosi kadi fedde sukaaɓe rewɓe Kerecee'en to Ostarali. Foto ɓooyɗo mo Eastleigh, galle ɓesngu Brentnall Eastleigh e nder wuro wiyeteengo Coorparoo, wuro Brisbane, galle galle Brentnall. Ndee galle moƴƴere ina waɗi gesaaji laaɓtuɗi, damal mum ina waɗi verandaaji jaajɗi e ŋoral kaaƴe..<ref name=":22">{{Citation|last=Lawson|first=Ronald|title=Brentnall, Frederick Thomas (1834–1925)|url=https://adb.anu.edu.au/biography/brentnall-frederick-thomas-3050/text4487|work=Australian Dictionary of Biography|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en|access-date=2021-10-09}}</ref><ref name=":12">{{Cite news|date=1909-05-01|title=DEATH OF MRS F. T. BRENTNALL.|work=Brisbane Courier|url=http://nla.gov.au/nla.news-article19580741|access-date=9 October 2021}}</ref><ref name=":32">{{Cite web|title=Women's right to vote in Queensland {{!}} History of women in Queensland|url=https://www.qld.gov.au/about/about-queensland/history/women/right-to-vote|access-date=9 October 2021|website=qld.gov.au|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=Women's suffrage in Australia|date=2022-01-26|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Women%27s_suffrage_in_Australia&oldid=1068062972|work=Wikipedia|language=en|access-date=2022-02-01}}</ref> Frederick Brentnall salii wooteeji rewɓe hay so tawii ko tergal e nder diiso sarɗiiji, o yiɗi ko yo worɓe njogo jojjanɗe aadee tan wonande jom en jawdi en. To bannge goɗɗo oo, o wondi e yuɓɓinde golle ‘at home’ wonande terɗe WCTU to estaad maɓɓe, Eastleigh, to Coorparoo e hitaande 1901, o haali e won e batuuji WCTU, haa arti noon e waɗde konngol ballitoowol == Tuunorgal == oxv25j5ns7oaowfvevxxxjd1sn9eaiu Art Buff 0 39219 161479 2026-04-08T16:49:45Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Asie''' (e Farayse: L'Asie)[1] ko natol Henri Matisse. Ko nebam e dow pentol canvas gila 1946. Natal ngal woni ko e mooɓondiral e kollirgol jamaanu to suudu defte Kimbell to Fort Worth, Teksas (Amerik). Golle ɗee ina kollita debbo ɓoorniiɗo kaɓirɗe, ina ndaara ŋoral, ina fawi heen ŋoral pentiirgal.[1] Innde pecce ɗee ko pijirlooji e konnguɗi, "buff" ko helmere slang ngam pentugol dow graffiti.<ref name="BBCSept143">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news..." 161479 wikitext text/x-wiki '''Asie''' (e Farayse: L'Asie)[1] ko natol Henri Matisse. Ko nebam e dow pentol canvas gila 1946. Natal ngal woni ko e mooɓondiral e kollirgol jamaanu to suudu defte Kimbell to Fort Worth, Teksas (Amerik). Golle ɗee ina kollita debbo ɓoorniiɗo kaɓirɗe, ina ndaara ŋoral, ina fawi heen ŋoral pentiirgal.[1] Innde pecce ɗee ko pijirlooji e konnguɗi, "buff" ko helmere slang ngam pentugol dow graffiti.<ref name="BBCSept143">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-29415116|title=Banksy mural appears on Folkestone park wall|publisher=[[BBC News Online]]|date=29 September 2014|accessdate=29 September 2014}}</ref> Habri ñalnde 13 oktoobar 2014, Art Buff bonnaama e pentol spray pentol jooɗiiɗo dow plinth.<ref name="BBCSept142">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-29415116|title=Banksy mural appears on Folkestone park wall|publisher=[[BBC News Online]]|date=29 September 2014|accessdate=29 September 2014}}</ref> E nder fuɗɗoode lewru noowammbar 2014 Robin Barton e Bankrobber London yuɓɓinii ittugol Art Buff e nokku mum Folkestone caggal ɗaɓɓaande joom en mahdi ndii, e ɓe kolliti peeje ngam waɗde ɗum e yeeyde ngam wallitde fedde ballal kanseer sosaande ngam siftorde Jimmy Godden.[3] Ñalnde 27 noowammbar 2014, golle ɗee njaltinaa to Miami Art Basel ngam yeeyde ɗum en.[4] Ñalnde 11 suwee 2015, ñaawoowo Angalteer wiyi yo mural ngal artire e nokku mum to Folkestone.[5] Peeje kollitaama ngam naatde e golle naalankaagal e nder mahdi kesiri e hitaande 2018.<ref name="GuarOct14">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/oct/13/banksy-mural-vandalised-art-buff-folkstone-penis|title=Banksy mural Art Buff vandalized|work=[[The Guardian]]|date=13 October 2014|accessdate=13 October 2014}}</ref> Nde artii e Folkestone haa jooni e hitaande 2020 e nder kewu "The Plinth" mo nokku biyeteeɗo Creative Quarter. <ref name="BBCSept14">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-29415116|title=Banksy mural appears on Folkestone park wall|publisher=[[BBC News Online]]|date=29 September 2014|accessdate=29 September 2014}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Banksy == Tuugnorgal == Iwdi mum (Galle Piyeer Matis, Nuwaasoot); Mister e debbo Tom May, Beverli Hills, e hitaande 1951; (Galle Frank Perls, to Beverli); soodaa ko ñalnde 15 noowammbar 1954, ko Molli Parnis Livingston [1905-1992], to Nuwel ; (yeeyde, Sotheby’s, Nuwaasoor, ñalnde 10 noowammbar 1992, tonngoode 30); soodaa ko e (Galleriiji Akvavella, Inc., New York) e fedde ñeeñal Kimbell, Fort Worth, hitaande 1993.<ref name="GuarOct142">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/oct/13/banksy-mural-vandalised-art-buff-folkstone-penis|title=Banksy mural Art Buff vandalized|work=[[The Guardian]]|date=13 October 2014|accessdate=13 October 2014}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse == Tuugnorgal == 2kokhd0xetbfdapgfg2cx5wqk5o0ldl 161480 161479 2026-04-08T16:50:03Z Isa Oumar 9821 161480 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Asie''' (e Farayse: L'Asie)[1] ko natol Henri Matisse. Ko nebam e dow pentol canvas gila 1946. Natal ngal woni ko e mooɓondiral e kollirgol jamaanu to suudu defte Kimbell to Fort Worth, Teksas (Amerik). Golle ɗee ina kollita debbo ɓoorniiɗo kaɓirɗe, ina ndaara ŋoral, ina fawi heen ŋoral pentiirgal.[1] Innde pecce ɗee ko pijirlooji e konnguɗi, "buff" ko helmere slang ngam pentugol dow graffiti.<ref name="BBCSept143">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-29415116|title=Banksy mural appears on Folkestone park wall|publisher=[[BBC News Online]]|date=29 September 2014|accessdate=29 September 2014}}</ref> Habri ñalnde 13 oktoobar 2014, Art Buff bonnaama e pentol spray pentol jooɗiiɗo dow plinth.<ref name="BBCSept142">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-29415116|title=Banksy mural appears on Folkestone park wall|publisher=[[BBC News Online]]|date=29 September 2014|accessdate=29 September 2014}}</ref> E nder fuɗɗoode lewru noowammbar 2014 Robin Barton e Bankrobber London yuɓɓinii ittugol Art Buff e nokku mum Folkestone caggal ɗaɓɓaande joom en mahdi ndii, e ɓe kolliti peeje ngam waɗde ɗum e yeeyde ngam wallitde fedde ballal kanseer sosaande ngam siftorde Jimmy Godden.[3] Ñalnde 27 noowammbar 2014, golle ɗee njaltinaa to Miami Art Basel ngam yeeyde ɗum en.[4] Ñalnde 11 suwee 2015, ñaawoowo Angalteer wiyi yo mural ngal artire e nokku mum to Folkestone.[5] Peeje kollitaama ngam naatde e golle naalankaagal e nder mahdi kesiri e hitaande 2018.<ref name="GuarOct14">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/oct/13/banksy-mural-vandalised-art-buff-folkstone-penis|title=Banksy mural Art Buff vandalized|work=[[The Guardian]]|date=13 October 2014|accessdate=13 October 2014}}</ref> Nde artii e Folkestone haa jooni e hitaande 2020 e nder kewu "The Plinth" mo nokku biyeteeɗo Creative Quarter. <ref name="BBCSept14">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-29415116|title=Banksy mural appears on Folkestone park wall|publisher=[[BBC News Online]]|date=29 September 2014|accessdate=29 September 2014}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Banksy == Tuugnorgal == Iwdi mum (Galle Piyeer Matis, Nuwaasoot); Mister e debbo Tom May, Beverli Hills, e hitaande 1951; (Galle Frank Perls, to Beverli); soodaa ko ñalnde 15 noowammbar 1954, ko Molli Parnis Livingston [1905-1992], to Nuwel ; (yeeyde, Sotheby’s, Nuwaasoor, ñalnde 10 noowammbar 1992, tonngoode 30); soodaa ko e (Galleriiji Akvavella, Inc., New York) e fedde ñeeñal Kimbell, Fort Worth, hitaande 1993.<ref name="GuarOct142">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/oct/13/banksy-mural-vandalised-art-buff-folkstone-penis|title=Banksy mural Art Buff vandalized|work=[[The Guardian]]|date=13 October 2014|accessdate=13 October 2014}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse == Tuugnorgal == 9txvqphgwnw89ktu8sw5ilih3t6jvhx 161482 161480 2026-04-08T16:50:43Z Isa Oumar 9821 161482 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Asie''' (e Farayse: L'Asie) ko natol Henri Matisse. Ko nebam e dow pentol canvas gila 1946. Natal ngal woni ko e mooɓondiral e kollirgol jamaanu to suudu defte Kimbell to Fort Worth, Teksas (Amerik). Golle ɗee ina kollita debbo ɓoorniiɗo kaɓirɗe, ina ndaara ŋoral, ina fawi heen ŋoral pentiirgal. Innde pecce ɗee ko pijirlooji e konnguɗi, "buff" ko helmere slang ngam pentugol dow graffiti.<ref name="BBCSept143">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-29415116|title=Banksy mural appears on Folkestone park wall|publisher=[[BBC News Online]]|date=29 September 2014|accessdate=29 September 2014}}</ref> Habri ñalnde 13 oktoobar 2014, Art Buff bonnaama e pentol spray pentol jooɗiiɗo dow plinth.<ref name="BBCSept142">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-29415116|title=Banksy mural appears on Folkestone park wall|publisher=[[BBC News Online]]|date=29 September 2014|accessdate=29 September 2014}}</ref> E nder fuɗɗoode lewru noowammbar 2014 Robin Barton e Bankrobber London yuɓɓinii ittugol Art Buff e nokku mum Folkestone caggal ɗaɓɓaande joom en mahdi ndii, e ɓe kolliti peeje ngam waɗde ɗum e yeeyde ngam wallitde fedde ballal kanseer sosaande ngam siftorde Jimmy Godden.[3] Ñalnde 27 noowammbar 2014, golle ɗee njaltinaa to Miami Art Basel ngam yeeyde ɗum en. Ñalnde 11 suwee 2015, ñaawoowo Angalteer wiyi yo mural ngal artire e nokku mum to Folkestone. Peeje kollitaama ngam naatde e golle naalankaagal e nder mahdi kesiri e hitaande 2018.<ref name="GuarOct14">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/oct/13/banksy-mural-vandalised-art-buff-folkstone-penis|title=Banksy mural Art Buff vandalized|work=[[The Guardian]]|date=13 October 2014|accessdate=13 October 2014}}</ref> Nde artii e Folkestone haa jooni e hitaande 2020 e nder kewu "The Plinth" mo nokku biyeteeɗo Creative Quarter. <ref name="BBCSept14">{{cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-kent-29415116|title=Banksy mural appears on Folkestone park wall|publisher=[[BBC News Online]]|date=29 September 2014|accessdate=29 September 2014}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Banksy == Tuugnorgal == Iwdi mum (Galle Piyeer Matis, Nuwaasoot); Mister e debbo Tom May, Beverli Hills, e hitaande 1951; (Galle Frank Perls, to Beverli); soodaa ko ñalnde 15 noowammbar 1954, ko Molli Parnis Livingston [1905-1992], to Nuwel ; (yeeyde, Sotheby’s, Nuwaasoor, ñalnde 10 noowammbar 1992, tonngoode 30); soodaa ko e (Galleriiji Akvavella, Inc., New York) e fedde ñeeñal Kimbell, Fort Worth, hitaande 1993.<ref name="GuarOct142">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/oct/13/banksy-mural-vandalised-art-buff-folkstone-penis|title=Banksy mural Art Buff vandalized|work=[[The Guardian]]|date=13 October 2014|accessdate=13 October 2014}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse == Tuugnorgal == f5l6puh5s3i9mds6s6wzz9akokk8d94 Arearea 0 39220 161486 2026-04-08T16:55:12Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Arearea''' ko golle pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Paul Gauguin e hitaande 1892. Ko ɗum jeyi e golle ɗe Gauguin holliri e koolol mum Durand-Ruel to Pari e hitaande 1893. Nde wasiyaa dowla Farayse e hitaande 1961, nde woni ko e deftere Louvre. Gila hitaande 1986, natal ngal woni ko e defterdu Musée d'Orsay.[2] Teskagol e nder nate makko ɗe pucci ɗi ngalaa kolli, ko huunde nde heewɓe cikkata ko fayti e maanaa mum en maande walla nate. == Ƴeew kadi == Doggol na..." 161486 wikitext text/x-wiki '''Arearea''' ko golle pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Paul Gauguin e hitaande 1892. Ko ɗum jeyi e golle ɗe Gauguin holliri e koolol mum Durand-Ruel to Pari e hitaande 1893. Nde wasiyaa dowla Farayse e hitaande 1961, nde woni ko e deftere Louvre. Gila hitaande 1986, natal ngal woni ko e defterdu Musée d'Orsay.[2] Teskagol e nder nate makko ɗe pucci ɗi ngalaa kolli, ko huunde nde heewɓe cikkata ko fayti e maanaa mum en maande walla nate. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Gauguin waɗi == Tuugnorgal == s179fw480uni4gyey7ynz23x0smlu4h 161492 161486 2026-04-08T16:58:05Z Isa Oumar 9821 161492 wikitext text/x-wiki '''Arearea<ref>{{cite news|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2010-10-19/van-gogh-s-face-gauguin-s-girls-cezanne-s-onions-shine-in-s-f-review|title=Van Gogh's Head, Gauguin Girls, Cezanne's Onions Shine in S.F.|last=West|first=Stephen|date=19 October 2010|work=[[Bloomberg News]]|publisher=[[Bloomberg L.P.]]|accessdate=7 February 2015}}{{subscription required}}</ref>''' ko golle pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Paul Gauguin e hitaande 1892. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=wf_PoXKhggkC&pg=PA154|page=154|title=The Pursuit of Spiritual Wisdom: The Thought and Art of Vincent Van Gogh and Paul Gauguin|date=August 1998|first1=Naomi E.|last1=Maurer|first2=Vincent|last2=Van Gogh|type=Hardcover|publisher=[[Fairleigh Dickinson University Press|Fairleigh]]|location=Dickinson, New Jersey|isbn=0838637493|accessdate=April 5, 2017}}</ref>Ko ɗum jeyi e golle ɗe Gauguin holliri e koolol mum Durand-Ruel to Pari e hitaande 1893. Nde wasiyaa dowla Farayse e hitaande 1961, nde woni ko e deftere Louvre. Gila hitaande 1986, natal ngal woni ko e defterdu Musée d'Orsay. <ref>{{cite news|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2010-10-19/van-gogh-s-face-gauguin-s-girls-cezanne-s-onions-shine-in-s-f-review|title=Van Gogh's Head, Gauguin Girls, Cezanne's Onions Shine in S.F.|last=West|first=Stephen|date=19 October 2010|work=[[Bloomberg News]]|publisher=[[Bloomberg L.P.]]|accessdate=7 February 2015}}{{subscription required}}</ref>Teskagol e nder nate makko ɗe pucci ɗi ngalaa kolli, ko huunde nde heewɓe cikkata ko fayti e maanaa mum en maande walla nate.<ref name="Musée d'Orsay - Paul Gauguin - Arearea">{{cite web|url=http://www.musee-orsay.fr/en/artworks/arearea-291|title=Paul Gauguin - Arearea|publisher=[[Musée d'Orsay]]|accessdate=22 May 2024}}</ref><ref name="Musée d'Orsay - Paul Gauguin - Arearea2">{{cite web|url=http://www.musee-orsay.fr/en/artworks/arearea-291|title=Paul Gauguin - Arearea|publisher=[[Musée d'Orsay]]|accessdate=22 May 2024}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=wf_PoXKhggkC&pg=PA154|page=154|title=The Pursuit of Spiritual Wisdom: The Thought and Art of Vincent Van Gogh and Paul Gauguin|date=August 1998|first1=Naomi E.|last1=Maurer|first2=Vincent|last2=Van Gogh|type=Hardcover|publisher=[[Fairleigh Dickinson University Press|Fairleigh]]|location=Dickinson, New Jersey|isbn=0838637493|accessdate=April 5, 2017}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Gauguin waɗi == Tuugnorgal == 1yg63qrni17ao2xcqth529ozfw98r8x 161493 161492 2026-04-08T16:58:19Z Isa Oumar 9821 161493 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Arearea<ref>{{cite news|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2010-10-19/van-gogh-s-face-gauguin-s-girls-cezanne-s-onions-shine-in-s-f-review|title=Van Gogh's Head, Gauguin Girls, Cezanne's Onions Shine in S.F.|last=West|first=Stephen|date=19 October 2010|work=[[Bloomberg News]]|publisher=[[Bloomberg L.P.]]|accessdate=7 February 2015}}{{subscription required}}</ref>''' ko golle pentoowo Faraysenaajo biyeteeɗo Paul Gauguin e hitaande 1892. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=wf_PoXKhggkC&pg=PA154|page=154|title=The Pursuit of Spiritual Wisdom: The Thought and Art of Vincent Van Gogh and Paul Gauguin|date=August 1998|first1=Naomi E.|last1=Maurer|first2=Vincent|last2=Van Gogh|type=Hardcover|publisher=[[Fairleigh Dickinson University Press|Fairleigh]]|location=Dickinson, New Jersey|isbn=0838637493|accessdate=April 5, 2017}}</ref>Ko ɗum jeyi e golle ɗe Gauguin holliri e koolol mum Durand-Ruel to Pari e hitaande 1893. Nde wasiyaa dowla Farayse e hitaande 1961, nde woni ko e deftere Louvre. Gila hitaande 1986, natal ngal woni ko e defterdu Musée d'Orsay. <ref>{{cite news|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2010-10-19/van-gogh-s-face-gauguin-s-girls-cezanne-s-onions-shine-in-s-f-review|title=Van Gogh's Head, Gauguin Girls, Cezanne's Onions Shine in S.F.|last=West|first=Stephen|date=19 October 2010|work=[[Bloomberg News]]|publisher=[[Bloomberg L.P.]]|accessdate=7 February 2015}}{{subscription required}}</ref>Teskagol e nder nate makko ɗe pucci ɗi ngalaa kolli, ko huunde nde heewɓe cikkata ko fayti e maanaa mum en maande walla nate.<ref name="Musée d'Orsay - Paul Gauguin - Arearea">{{cite web|url=http://www.musee-orsay.fr/en/artworks/arearea-291|title=Paul Gauguin - Arearea|publisher=[[Musée d'Orsay]]|accessdate=22 May 2024}}</ref><ref name="Musée d'Orsay - Paul Gauguin - Arearea2">{{cite web|url=http://www.musee-orsay.fr/en/artworks/arearea-291|title=Paul Gauguin - Arearea|publisher=[[Musée d'Orsay]]|accessdate=22 May 2024}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=wf_PoXKhggkC&pg=PA154|page=154|title=The Pursuit of Spiritual Wisdom: The Thought and Art of Vincent Van Gogh and Paul Gauguin|date=August 1998|first1=Naomi E.|last1=Maurer|first2=Vincent|last2=Van Gogh|type=Hardcover|publisher=[[Fairleigh Dickinson University Press|Fairleigh]]|location=Dickinson, New Jersey|isbn=0838637493|accessdate=April 5, 2017}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Paul Gauguin waɗi == Tuugnorgal == egsw7hx1vmt2ffavgnnwmrh7f9jmnf9 April Love (painting) 0 39221 161496 2026-04-08T17:00:49Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''April Love''' ko nate ɗe pentoowo biyeteeɗo Arthur Hughes, mo ɓooyaani Rafael, waɗi hakkunde hitaande 1855 e 1856. Nde fuɗɗii hollireede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal e hitaande 1856. E kollirgol maggol gadanol, Hughes yahdi e natal ngal e ƴettugol jimɗi Tennyson "Ɓiɗɗo debbo Miller" : Yidde ina metti e jar e fret, Yidde waɗaama nimsa mo laaɓaani, Gite gonɗe e gonɗi ɗi ngalaa golle ina njuɓɓinee, Aada idle ina jokkondiri e men tawo;..." 161496 wikitext text/x-wiki '''April Love''' ko nate ɗe pentoowo biyeteeɗo Arthur Hughes, mo ɓooyaani Rafael, waɗi hakkunde hitaande 1855 e 1856. Nde fuɗɗii hollireede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal e hitaande 1856. E kollirgol maggol gadanol, Hughes yahdi e natal ngal e ƴettugol jimɗi Tennyson "Ɓiɗɗo debbo Miller" : Yidde ina metti e jar e fret, Yidde waɗaama nimsa mo laaɓaani, Gite gonɗe e gonɗi ɗi ngalaa golle ina njuɓɓinee, Aada idle ina jokkondiri e men tawo; Hol ko woni Yiɗde? Ngam en njejjitii. Ah alaa, alaa. Ko William Morris heɓi natal ngal e fuɗɗoode, ko Galle Tate, Londres (Tate Britain hannde) soodi ngal e hitaande 1909, ngal heddii e defte Tate haa hannde.[2] Natal ngal ina hollita sukaaɓe ɗiɗo e sahaa gonaaɗo e caɗeele ɓerɗe. Sifaa gorko oo ina famɗi ɗo yi’etee, hoore mum ina fawii e dow junngo nano debbo oo. Debbo oo, gonɗi ina ɓuuɓtoo seeɗa, ina ndaara les, ina hollita joofgol ndunngu e giɗli puɗɗiiɗi e sukaaɓe. Model mawɗo oo ko Tryphena Ford, mo Hughes resi e hitaande 1855.[3] == Tuugnorgal == 38yt3dcxz5q8ijeq6zdyoy1pjstf9vb 161498 161496 2026-04-08T17:01:15Z Isa Oumar 9821 161498 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''April Love''' ko nate ɗe pentoowo biyeteeɗo Arthur Hughes, mo ɓooyaani Rafael, waɗi hakkunde hitaande 1855 e 1856. Nde fuɗɗii hollireede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal e hitaande 1856. E kollirgol maggol gadanol, Hughes yahdi e natal ngal e ƴettugol jimɗi Tennyson "Ɓiɗɗo debbo Miller" : Yidde ina metti e jar e fret, Yidde waɗaama nimsa mo laaɓaani, Gite gonɗe e gonɗi ɗi ngalaa golle ina njuɓɓinee, Aada idle ina jokkondiri e men tawo; Hol ko woni Yiɗde? Ngam en njejjitii. Ah alaa, alaa. Ko William Morris heɓi natal ngal e fuɗɗoode, ko Galle Tate, Londres (Tate Britain hannde) soodi ngal e hitaande 1909, ngal heddii e defte Tate haa hannde. Natal ngal ina hollita sukaaɓe ɗiɗo e sahaa gonaaɗo e caɗeele ɓerɗe. Sifaa gorko oo ina famɗi ɗo yi’etee, hoore mum ina fawii e dow junngo nano debbo oo. Debbo oo, gonɗi ina ɓuuɓtoo seeɗa, ina ndaara les, ina hollita joofgol ndunngu e giɗli puɗɗiiɗi e sukaaɓe. Model mawɗo oo ko Tryphena Ford, mo Hughes resi e hitaande 1855.[3] == Tuugnorgal == l83cxar58m0ryhlg6e9t8p3kjlwqmuk 161501 161498 2026-04-08T17:02:21Z Isa Oumar 9821 161501 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''April Love''' ko nate ɗe pentoowo biyeteeɗo Arthur Hughes, mo ɓooyaani Rafael, waɗi hakkunde hitaande 1855 e 1856. Nde fuɗɗii hollireede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal e hitaande 1856.<ref name="vic">[http://www.victorianweb.org/painting/hughes/paintings/2.html April Love, Arthur Hughes] at the Victorian Web. Accessed 24 March 2007.</ref><ref name="vic2">[http://www.victorianweb.org/painting/hughes/paintings/2.html April Love, Arthur Hughes] at the Victorian Web. Accessed 24 March 2007.</ref> E kollirgol maggol gadanol, Hughes yahdi e natal ngal e ƴettugol jimɗi Tennyson "Ɓiɗɗo debbo Miller" : Yidde ina metti e jar e fret, Yidde waɗaama nimsa mo laaɓaani, Gite gonɗe e gonɗi ɗi ngalaa golle ina njuɓɓinee, Aada idle ina jokkondiri e men tawo; Hol ko woni Yiɗde? Ngam en njejjitii. Ah alaa, alaa.<ref name="tate2">[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=6954 April Love] – Entry at Tate.org.uk. Accessed 24 March 2007.</ref> Ko William Morris heɓi natal ngal e fuɗɗoode, ko Galle Tate, Londres (Tate Britain hannde) soodi ngal e hitaande 1909, ngal heddii e defte Tate haa hannde. Natal ngal ina hollita sukaaɓe ɗiɗo e sahaa gonaaɗo e caɗeele ɓerɗe. Sifaa gorko oo ina famɗi ɗo yi’etee, hoore mum ina fawii e dow junngo nano debbo oo. Debbo oo, gonɗi ina ɓuuɓtoo seeɗa, ina ndaara les, ina hollita joofgol ndunngu e giɗli puɗɗiiɗi e sukaaɓe. Model mawɗo oo ko Tryphena Ford, mo Hughes resi e hitaande 1855.<ref name="tate">[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=6954 April Love] – Entry at Tate.org.uk. Accessed 24 March 2007.</ref> == Tuugnorgal == 4a8s909sjmk0apfah4y9odwtpsfowyv 161502 161501 2026-04-08T17:02:36Z Isa Oumar 9821 161502 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''<nowiki>{{April Love</nowiki>''' ko nate ɗe pentoowo biyeteeɗo Arthur Hughes, mo ɓooyaani Rafael, waɗi hakkunde hitaande 1855 e 1856. Nde fuɗɗii hollireede ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗowal e hitaande 1856.<ref name="vic">[http://www.victorianweb.org/painting/hughes/paintings/2.html April Love, Arthur Hughes] at the Victorian Web. Accessed 24 March 2007.</ref><ref name="vic2">[http://www.victorianweb.org/painting/hughes/paintings/2.html April Love, Arthur Hughes] at the Victorian Web. Accessed 24 March 2007.</ref> E kollirgol maggol gadanol, Hughes yahdi e natal ngal e ƴettugol jimɗi Tennyson "Ɓiɗɗo debbo Miller" : Yidde ina metti e jar e fret, Yidde waɗaama nimsa mo laaɓaani, Gite gonɗe e gonɗi ɗi ngalaa golle ina njuɓɓinee, Aada idle ina jokkondiri e men tawo; Hol ko woni Yiɗde? Ngam en njejjitii. Ah alaa, alaa.<ref name="tate2">[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=6954 April Love] – Entry at Tate.org.uk. Accessed 24 March 2007.</ref> Ko William Morris heɓi natal ngal e fuɗɗoode, ko Galle Tate, Londres (Tate Britain hannde) soodi ngal e hitaande 1909, ngal heddii e defte Tate haa hannde. Natal ngal ina hollita sukaaɓe ɗiɗo e sahaa gonaaɗo e caɗeele ɓerɗe. Sifaa gorko oo ina famɗi ɗo yi’etee, hoore mum ina fawii e dow junngo nano debbo oo. Debbo oo, gonɗi ina ɓuuɓtoo seeɗa, ina ndaara les, ina hollita joofgol ndunngu e giɗli puɗɗiiɗi e sukaaɓe. Model mawɗo oo ko Tryphena Ford, mo Hughes resi e hitaande 1855.<ref name="tate">[http://www.tate.org.uk/servlet/ViewWork?workid=6954 April Love] – Entry at Tate.org.uk. Accessed 24 March 2007.</ref> == Tuugnorgal == 9ocny204cdkmy6z0hcyy0lv1v6i908g Annelies, White Tulips and Anemones 0 39222 161506 2026-04-08T17:05:23Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Annelies, White Tulips and Anemones''' e anemones ko natal Henri Matisse gila 1944. Natal ngal ina hollira debbo ina ƴakka e dow taabal ina waɗi puɗi ina njuɓɓinaa e dow mum. Natal ngal ina woni hannde e nder galle pinal Honolulu.[1] E nder fuɗɗoode haa e cakkital kitaale 1940 Matisse ina wondi e cellal. Haa jooni e hitaande 1950 o woppi pentugol ngam weltinde taƴe makko ɗe kaayitaaji. Ko ɗum yeru gooto e fedde sakkitiinde e nate nebam e nder nguurndam Mati..." 161506 wikitext text/x-wiki '''Annelies, White Tulips and Anemones''' e anemones ko natal Henri Matisse gila 1944. Natal ngal ina hollira debbo ina ƴakka e dow taabal ina waɗi puɗi ina njuɓɓinaa e dow mum. Natal ngal ina woni hannde e nder galle pinal Honolulu.[1] E nder fuɗɗoode haa e cakkital kitaale 1940 Matisse ina wondi e cellal. Haa jooni e hitaande 1950 o woppi pentugol ngam weltinde taƴe makko ɗe kaayitaaji. Ko ɗum yeru gooto e fedde sakkitiinde e nate nebam e nder nguurndam Matisse. == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse == Tuugnorgal == jmwvy4lty7bstjnk367itxw575bk72r 161507 161506 2026-04-08T17:05:57Z Isa Oumar 9821 161507 wikitext text/x-wiki '''Annelies, White Tulips and Anemones''' e anemones ko natal Henri Matisse gila 1944.<ref>{{cite web|url=http://www.henri-matisse.net/paintings/ed.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20081120085800/http://www.henri-matisse.net/paintings/ed.html|url-status=usurped|archive-date=November 20, 2008|title=Annelies, White Tulips and Anemones|publisher=Henri Matisse.net|date=|accessdate=2014-08-10}}</ref> Natal ngal ina hollira debbo ina ƴakka e dow taabal ina waɗi puɗi ina njuɓɓinaa e dow mum. Natal ngal ina woni hannde e nder galle pinal Honolulu.<ref>{{cite web|url=http://www.henri-matisse.net/paintings/ed.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20081120085800/http://www.henri-matisse.net/paintings/ed.html|url-status=usurped|archive-date=November 20, 2008|title=Annelies, White Tulips and Anemones|publisher=Henri Matisse.net|date=|accessdate=2014-08-10}}</ref> E nder fuɗɗoode haa e cakkital kitaale 1940 Matisse ina wondi e cellal. Haa jooni e hitaande 1950 o woppi pentugol ngam weltinde taƴe makko ɗe kaayitaaji. Ko ɗum yeru gooto e fedde sakkitiinde e nate nebam e nder nguurndam Matisse. == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse == Tuugnorgal == 8beko67iqwqs9qvkihd7eer1dvnyn1v 161508 161507 2026-04-08T17:06:27Z Isa Oumar 9821 161508 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Annelies, White Tulips and Anemones''' e anemones ko natal Henri Matisse gila 1944.<ref>{{cite web|url=http://www.henri-matisse.net/paintings/ed.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20081120085800/http://www.henri-matisse.net/paintings/ed.html|url-status=usurped|archive-date=November 20, 2008|title=Annelies, White Tulips and Anemones|publisher=Henri Matisse.net|date=|accessdate=2014-08-10}}</ref> Natal ngal ina hollira debbo ina ƴakka e dow taabal ina waɗi puɗi ina njuɓɓinaa e dow mum. Natal ngal ina woni hannde e nder galle pinal Honolulu.<ref>{{cite web|url=http://www.henri-matisse.net/paintings/ed.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20081120085800/http://www.henri-matisse.net/paintings/ed.html|url-status=usurped|archive-date=November 20, 2008|title=Annelies, White Tulips and Anemones|publisher=Henri Matisse.net|date=|accessdate=2014-08-10}}</ref> E nder fuɗɗoode haa e cakkital kitaale 1940 Matisse ina wondi e cellal. Haa jooni e hitaande 1950 o woppi pentugol ngam weltinde taƴe makko ɗe kaayitaaji. Ko ɗum yeru gooto e fedde sakkitiinde e nate nebam e nder nguurndam Matisse. == Ƴeew kadi == Doggol golle Henri Matisse == Tuugnorgal == jsete1lvxf33rtof6knf55b7w1duc9l Anne Boleyn in the Tower of London 0 39223 161512 2026-04-08T17:09:07Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Anne Boleyn in the Tower of London''' walla Anne Boleyn e nder suudu Londres Fuɗɗoode kasoo mum ko nate nebam e dow canvas ɗe Édouard Cibot waɗi, gila 1835. Nde hollitaama e oon nokku Salon Pari e hitaande 1835. Jooni noon ina yuɓɓinee e nder suudu defte Rolin, to Autun. E hitaande 2014 nde rokkaama galle pinal to Lyon ngam waɗde koolol L’invention du Passé. Daartol 1802-1850, caggal ɗuum e hitaande 2015 to musium Luxembourg ngam Les Tudors. == Tendinowo ==" 161512 wikitext text/x-wiki '''Anne Boleyn in the Tower of London''' walla Anne Boleyn e nder suudu Londres Fuɗɗoode kasoo mum ko nate nebam e dow canvas ɗe Édouard Cibot waɗi, gila 1835. Nde hollitaama e oon nokku Salon Pari e hitaande 1835. Jooni noon ina yuɓɓinee e nder suudu defte Rolin, to Autun. E hitaande 2014 nde rokkaama galle pinal to Lyon ngam waɗde koolol L’invention du Passé. Daartol 1802-1850, caggal ɗuum e hitaande 2015 to musium Luxembourg ngam Les Tudors. == Tendinowo == p1d4bdvq976our0n6akwx7tawhuprge 161513 161512 2026-04-08T17:09:26Z Isa Oumar 9821 161513 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anne Boleyn in the Tower of London''' walla Anne Boleyn e nder suudu Londres Fuɗɗoode kasoo mum ko nate nebam e dow canvas ɗe Édouard Cibot waɗi, gila 1835. Nde hollitaama e oon nokku Salon Pari e hitaande 1835. Jooni noon ina yuɓɓinee e nder suudu defte Rolin, to Autun. E hitaande 2014 nde rokkaama galle pinal to Lyon ngam waɗde koolol L’invention du Passé. Daartol 1802-1850, caggal ɗuum e hitaande 2015 to musium Luxembourg ngam Les Tudors. == Tendinowo == cveemsq6n7zbpz7x8ohm3v5o5cn5sv5 161515 161513 2026-04-08T17:10:25Z Isa Oumar 9821 161515 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anne Boleyn in the Tower of London''' walla Anne Boleyn e nder suudu Londres Fuɗɗoode kasoo mum ko nate nebam e dow canvas ɗe Édouard Cibot waɗi, gila 1835. Nde hollitaama e oon nokku Salon Pari e hitaande 1835. Jooni noon ina yuɓɓinee e nder suudu defte Rolin, to Autun.<ref>{{Cite web|url=https://salons.musee-orsay.fr/Detail/objects/146353|title=Base salons : Entrée catalogue : *Anne de Boleyn à la tour de Londres, dans les premiers moments de son arrestation [146004]|website=salons.musee-orsay.fr}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://salons.musee-orsay.fr/Detail/objects/146353|title=Base salons : Entrée catalogue : *Anne de Boleyn à la tour de Londres, dans les premiers moments de son arrestation [146004]|website=salons.musee-orsay.fr}}</ref> E hitaande 2014 nde rokkaama galle pinal to Lyon ngam waɗde koolol L’invention du Passé. Daartol 1802-1850, caggal ɗuum e hitaande 2015 to musium Luxembourg ngam Les Tudors.<ref>{{Cite web|url=https://pop.culture.gouv.fr/notice/joconde/01610000199|title=Anne Boleyn à la tour de Londres dans les premiers moments de son arrestation|website=pop.culture.gouv.fr}}</ref> == Tendinowo == rym9yfria8w54b92w30uaxvb36ntcsk Allegory of Patience (Vasari) 0 39224 161517 2026-04-08T17:13:03Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Allegory of Patience (Vasari)''' (e ɗemngal itaaliyee: L'Allegoria della Pazienza) ko nate c.1552 ko Giorgiyo Vasari, e ballal Michel-Angelo, ngam Biskop Arezzo Bernadetto Minerbetti. == Limtol == Natal ngal ina hollita neɗɗo Muñal. Limre debbo semi-nude, juuɗe mum ina njuuti e ɓanndu mum ma a taw e nder neɗɗaagal walla "huddude"[2] e "diwde"[3] e nder nguleeki, ina ndaara les ina ndaara no waktu ndiyam ina ɓuuɓna seeɗa seeɗa haayre winndaande e ɗemngal..." 161517 wikitext text/x-wiki '''Allegory of Patience (Vasari)''' (e ɗemngal itaaliyee: L'Allegoria della Pazienza) ko nate c.1552 ko Giorgiyo Vasari, e ballal Michel-Angelo, ngam Biskop Arezzo Bernadetto Minerbetti. == Limtol == Natal ngal ina hollita neɗɗo Muñal. Limre debbo semi-nude, juuɗe mum ina njuuti e ɓanndu mum ma a taw e nder neɗɗaagal walla "huddude"[2] e "diwde"[3] e nder nguleeki, ina ndaara les ina ndaara no waktu ndiyam ina ɓuuɓna seeɗa seeɗa haayre winndaande e ɗemngal latin DIVTVRNA TOLERANTIA ko wayi no Ciro a' Inventione.[1][4][tesko 1] Leydi caggal, ndi mahaaɗe kono ndi limtaaka, e nder "turkiis ɓuuɓɗo", ina yiyee ina wayloo e ɓuuɓri e nder ɓuuɓri ndiyam.[3] Gaasa limre ndee ina jalba e nder annoore, e dow asamaan ɓuuɓɗo e ɓuuɓɗo.[3] E wiyde Galle ngenndiijo oo, « monumndaalite nate ɗee e kalaaji ɓutti ɗii ina njoɓa Michelangelo » ; Matthias Wivel (gardinooɗo oon galle) teeŋtinii kadi "peeñgol ɓernde [Michelanjelo] ƴetti".[2][3] == Koolol == E nder ɓataake mo naalanke oo winndi ñalnde 14 noowammbar 1551, mo ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Giorgio Vasari, Vasari humpitii jom suudu mum, hono Bernadetto Minerbetti, bismaango Arezzo (wuro Vasari e hoore mum), jokkondiral mum e Michelangelo ngam nanondirde e wakilaagu potngu] Muñal[1]. So tawii natal gonngal e maggal ngal majjii jooni, ɓataake oo ina siftina e won e detal mbaydi debbo "duuɓi hakkundeeji", feccere mum ina ɓoornii wutte ngam feeñde hakkunde Ngalu e Baasal, ina haɓɓaa e haayre e koyngal mum, "ngam rokkude heen tooñannge ɓurnde teddude e geɗe mum ɓurɗe teddude", kono e juuɗe mum ina rimɗina ɗum e nokku ngam hollirde e maɓɓe wonde maa o fad haa ndiyam ɗam ɓuuɓna haayre ndee, o woppa ɗum noon.[1][5][tesko 2] So tawii ko e ko fayti e caɗeele, Allegory e nder Palazzo Pitti mo Hermann Voss adii siforaade Vasari ina wayi no ɓuri nanndude e ndee yi’annde cuɓaande e ɗemngal Latin, woodgol phraseti e Latin). Annibale Caro, ko ŋakkeende jokkondire ɓalliije, teeŋtinde suɓagol mum e virtù, e golle urn laaɓtuɗe hono clepsydra ina mballita e wallitde e anndinde.[1] == Iwdi mum == Natal ngal ko jom jawdi biyeteeɗo Gary Klesch e debbo mum Anita keɓi ngal, ngal Carlo Falciani, daartoowo naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal Firenze, anndini ɗum ko nate muñal Vasari.[6][7] irgkbt5uso7lr9p6y1aq6f1xbtxotk6 161529 161517 2026-04-08T17:23:11Z Isa Oumar 9821 161529 wikitext text/x-wiki '''Allegory of Patience (Vasari)''' (e ɗemngal itaaliyee: L'Allegoria della Pazienza) ko nate c.1552 ko Giorgiyo Vasari, e ballal Michel-Angelo, ngam Biskop Arezzo Bernadetto Minerbetti..<ref name="NG4">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR4">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Limtol == Natal ngal ina hollita neɗɗo Muñal. Limre debbo semi-nude, juuɗe mum ina njuuti e ɓanndu mum ma a taw e nder neɗɗaagal walla "huddude"[2] e "diwde"[3] e nder nguleeki, ina ndaara les ina ndaara no waktu ndiyam ina ɓuuɓna seeɗa seeɗa haayre winndaande e ɗemngal latin DIVTVRNA TOLERANTIA ko wayi no Ciro a' Inventione.[1][4][tesko 1] Leydi caggal, ndi mahaaɗe kono ndi limtaaka, e nder "turkiis ɓuuɓɗo", ina yiyee ina wayloo e ɓuuɓri e nder ɓuuɓri ndiyam. Gaasa limre ndee ina jalba e nder annoore, e dow asamaan ɓuuɓɗo e ɓuuɓɗo.[3] E wiyde Galle ngenndiijo oo, « monumndaalite nate ɗee e kalaaji ɓutti ɗii ina njoɓa Michelangelo » ; Matthias Wivel (gardinooɗo oon galle) teeŋtinii kadi "peeñgol ɓernde [Michelanjelo] ƴetti".<ref name="Falciani">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="NG">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Koolol == E nder ɓataake mo naalanke oo winndi ñalnde 14 noowammbar 1551, mo ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Giorgio Vasari, Vasari humpitii jom suudu mum, hono Bernadetto Minerbetti, bismaango Arezzo (wuro Vasari e hoore mum), jokkondiral mum e Michelangelo ngam nanondirde e wakilaagu potngu] Muñal[1]. So tawii natal gonngal e maggal ngal majjii jooni, ɓataake oo ina siftina e won e detal mbaydi debbo "duuɓi hakkundeeji", feccere mum ina ɓoornii wutte ngam feeñde hakkunde Ngalu e Baasal, ina haɓɓaa e haayre e koyngal mum, "ngam rokkude heen tooñannge ɓurnde teddude e geɗe mum ɓurɗe teddude", kono e juuɗe mum ina rimɗina ɗum e nokku ngam hollirde e maɓɓe wonde maa o fad haa ndiyam ɗam ɓuuɓna haayre ndee, o woppa ɗum noon.[<ref name="Falciani4">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="Frey2">{{cite book|title=Il carteggio di Giorgio Vasari|volume=I|author=Frey, Carl|author-link=:de:Carl Frey|date=1923|place=Munich|pages=307 ff}}</ref><ref>una femmina ritta, di mezza èta, né tutta vestita né tutta spogliata, acciò tenga fra la Ricchezza e la Povertà il mezzo, sia incatenata per il piè manco per offender meno la parte più nobile, sendo in libertà sua il potere con le mani sciolte scatenarsi e partirsi a posta sua. Aviamo messo la catena a quel sasso; e lei cortese, con le braccia mostra segno di non voler partire, finché el tempo non consuma con le gocciole dell'acqua la pietra, dove ella è incatenata: la quale a goiccia a goccia escie della eclissidera, oriuolo antico, che serviva agl'oratori mentre oravano. Così ristrettasi nelle spalle, mirando fisamente quanto gli bisogna spettare che si consumi la durezza del sasso, tollera e spetta con quella speranza che amaramente soffron coloro che stanno a disagio per finire il loro disegno con pazienza. Il motto mi pare che stia molto bene e a proposito nel sasso: 'Diuturna tollerantia'.</ref> So tawii ko e ko fayti e caɗeele, Allegory e nder Palazzo Pitti mo Hermann Voss adii siforaade Vasari ina wayi no ɓuri nanndude e ndee yi’annde cuɓaande e ɗemngal Latin, woodgol phraseti e Latin). Annibale Caro, ko ŋakkeende jokkondire ɓalliije, teeŋtinde suɓagol mum e virtù, e golle urn laaɓtuɗe hono clepsydra ina mballita e wallitde e anndinde.<ref name="Falciani3">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="Frey">{{cite book|title=Il carteggio di Giorgio Vasari|volume=I|author=Frey, Carl|author-link=:de:Carl Frey|date=1923|place=Munich|pages=307 ff}}</ref><ref>una femmina ritta, di mezza èta, né tutta vestita né tutta spogliata, acciò tenga fra la Ricchezza e la Povertà il mezzo, sia incatenata per il piè manco per offender meno la parte più nobile, sendo in libertà sua il potere con le mani sciolte scatenarsi e partirsi a posta sua. Aviamo messo la catena a quel sasso; e lei cortese, con le braccia mostra segno di non voler partire, finché el tempo non consuma con le gocciole dell'acqua la pietra, dove ella è incatenata: la quale a goiccia a goccia escie della eclissidera, oriuolo antico, che serviva agl'oratori mentre oravano. Così ristrettasi nelle spalle, mirando fisamente quanto gli bisogna spettare che si consumi la durezza del sasso, tollera e spetta con quella speranza che amaramente soffron coloro che stanno a disagio per finire il loro disegno con pazienza. Il motto mi pare che stia molto bene e a proposito nel sasso: 'Diuturna tollerantia'.</ref> == Iwdi mum == Natal ngal ko jom jawdi biyeteeɗo Gary Klesch e debbo mum Anita keɓi ngal, ngal Carlo Falciani, daartoowo naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal Firenze, anndini ɗum ko nate muñal Vasari..<ref name="NG3">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR3">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Ƴeew kadi == Nguurndam Pentooɓe, Seernaaɓe, e Architects ɓurɓe waawde<ref name="Falciani2">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="NG2">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR2">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Teskorɗe == muñal ko muñal yiɗde e duumingal e geɗe caɗtuɗe e caɗtuɗe ngam daliilu nuunɗal walla nafoore"]. Debbo gooto ritta, ko mezza eta, kono ko vestid e spogliata, acciò tenga feewde e Richezza e baasal e mezzo, ina nanndi e gorko gooto e tooñooɓe ɓee, tawa ko e bannge ɓurɗo teddude, neldaama e nder ndimaagu tawa ina waawi wonde e yimɓe heewɓe, tawi ko e nder posto. Aviamo meso la catena e cemmbingol; e kortese, e dow braccia ko ɓuri feccere e feccere nde alaa ko woni e mum, finch e tempo mo ñaamataa e gocciol dell'acqua la pietra, doge ina woni incatenata: sifaa gooɗal e goccia e eklissidera, oriuolo antico, ke serviva agl'oratori mentre oravano. Ngam heɓugo limngal limngal limngal limngal limngal limngal limngal ngam nyaamugo durezza de sasso, munyaago e limngal limngal limngal limngal soffron colour man, ɗon mari rafi timmuɗo ngam nyawugo nyawɗo. Motto am ngam ƴeewde ko heewi e eɓɓaande sasso: ‘Muñal Diuturna’. == Tuugnorgal == gwdc8yul5ec6xvojl3w3w5n1nzmz10t 161530 161529 2026-04-08T17:23:39Z Isa Oumar 9821 161530 wikitext text/x-wiki '''{'''{{Databox}}'''Allegory of Patience (Vasari)''' (e ɗemngal itaaliyee: L'Allegoria della Pazienza) ko nate c.1552 ko Giorgiyo Vasari, e ballal Michel-Angelo, ngam Biskop Arezzo Bernadetto Minerbetti..<ref name="NG4">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR4">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Limtol == Natal ngal ina hollita neɗɗo Muñal. Limre debbo semi-nude, juuɗe mum ina njuuti e ɓanndu mum ma a taw e nder neɗɗaagal walla "huddude"[2] e "diwde"[3] e nder nguleeki, ina ndaara les ina ndaara no waktu ndiyam ina ɓuuɓna seeɗa seeɗa haayre winndaande e ɗemngal latin DIVTVRNA TOLERANTIA ko wayi no Ciro a' Inventione.[1][4][tesko 1] Leydi caggal, ndi mahaaɗe kono ndi limtaaka, e nder "turkiis ɓuuɓɗo", ina yiyee ina wayloo e ɓuuɓri e nder ɓuuɓri ndiyam. Gaasa limre ndee ina jalba e nder annoore, e dow asamaan ɓuuɓɗo e ɓuuɓɗo.[3] E wiyde Galle ngenndiijo oo, « monumndaalite nate ɗee e kalaaji ɓutti ɗii ina njoɓa Michelangelo » ; Matthias Wivel (gardinooɗo oon galle) teeŋtinii kadi "peeñgol ɓernde [Michelanjelo] ƴetti".<ref name="Falciani">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="NG">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Koolol == E nder ɓataake mo naalanke oo winndi ñalnde 14 noowammbar 1551, mo ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Giorgio Vasari, Vasari humpitii jom suudu mum, hono Bernadetto Minerbetti, bismaango Arezzo (wuro Vasari e hoore mum), jokkondiral mum e Michelangelo ngam nanondirde e wakilaagu potngu] Muñal[1]. So tawii natal gonngal e maggal ngal majjii jooni, ɓataake oo ina siftina e won e detal mbaydi debbo "duuɓi hakkundeeji", feccere mum ina ɓoornii wutte ngam feeñde hakkunde Ngalu e Baasal, ina haɓɓaa e haayre e koyngal mum, "ngam rokkude heen tooñannge ɓurnde teddude e geɗe mum ɓurɗe teddude", kono e juuɗe mum ina rimɗina ɗum e nokku ngam hollirde e maɓɓe wonde maa o fad haa ndiyam ɗam ɓuuɓna haayre ndee, o woppa ɗum noon.[<ref name="Falciani4">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="Frey2">{{cite book|title=Il carteggio di Giorgio Vasari|volume=I|author=Frey, Carl|author-link=:de:Carl Frey|date=1923|place=Munich|pages=307 ff}}</ref><ref>una femmina ritta, di mezza èta, né tutta vestita né tutta spogliata, acciò tenga fra la Ricchezza e la Povertà il mezzo, sia incatenata per il piè manco per offender meno la parte più nobile, sendo in libertà sua il potere con le mani sciolte scatenarsi e partirsi a posta sua. Aviamo messo la catena a quel sasso; e lei cortese, con le braccia mostra segno di non voler partire, finché el tempo non consuma con le gocciole dell'acqua la pietra, dove ella è incatenata: la quale a goiccia a goccia escie della eclissidera, oriuolo antico, che serviva agl'oratori mentre oravano. Così ristrettasi nelle spalle, mirando fisamente quanto gli bisogna spettare che si consumi la durezza del sasso, tollera e spetta con quella speranza che amaramente soffron coloro che stanno a disagio per finire il loro disegno con pazienza. Il motto mi pare che stia molto bene e a proposito nel sasso: 'Diuturna tollerantia'.</ref> So tawii ko e ko fayti e caɗeele, Allegory e nder Palazzo Pitti mo Hermann Voss adii siforaade Vasari ina wayi no ɓuri nanndude e ndee yi’annde cuɓaande e ɗemngal Latin, woodgol phraseti e Latin). Annibale Caro, ko ŋakkeende jokkondire ɓalliije, teeŋtinde suɓagol mum e virtù, e golle urn laaɓtuɗe hono clepsydra ina mballita e wallitde e anndinde.<ref name="Falciani3">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="Frey">{{cite book|title=Il carteggio di Giorgio Vasari|volume=I|author=Frey, Carl|author-link=:de:Carl Frey|date=1923|place=Munich|pages=307 ff}}</ref><ref>una femmina ritta, di mezza èta, né tutta vestita né tutta spogliata, acciò tenga fra la Ricchezza e la Povertà il mezzo, sia incatenata per il piè manco per offender meno la parte più nobile, sendo in libertà sua il potere con le mani sciolte scatenarsi e partirsi a posta sua. Aviamo messo la catena a quel sasso; e lei cortese, con le braccia mostra segno di non voler partire, finché el tempo non consuma con le gocciole dell'acqua la pietra, dove ella è incatenata: la quale a goiccia a goccia escie della eclissidera, oriuolo antico, che serviva agl'oratori mentre oravano. Così ristrettasi nelle spalle, mirando fisamente quanto gli bisogna spettare che si consumi la durezza del sasso, tollera e spetta con quella speranza che amaramente soffron coloro che stanno a disagio per finire il loro disegno con pazienza. Il motto mi pare che stia molto bene e a proposito nel sasso: 'Diuturna tollerantia'.</ref> == Iwdi mum == Natal ngal ko jom jawdi biyeteeɗo Gary Klesch e debbo mum Anita keɓi ngal, ngal Carlo Falciani, daartoowo naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal Firenze, anndini ɗum ko nate muñal Vasari..<ref name="NG3">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR3">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Ƴeew kadi == Nguurndam Pentooɓe, Seernaaɓe, e Architects ɓurɓe waawde<ref name="Falciani2">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="NG2">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR2">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Teskorɗe == muñal ko muñal yiɗde e duumingal e geɗe caɗtuɗe e caɗtuɗe ngam daliilu nuunɗal walla nafoore"]. Debbo gooto ritta, ko mezza eta, kono ko vestid e spogliata, acciò tenga feewde e Richezza e baasal e mezzo, ina nanndi e gorko gooto e tooñooɓe ɓee, tawa ko e bannge ɓurɗo teddude, neldaama e nder ndimaagu tawa ina waawi wonde e yimɓe heewɓe, tawi ko e nder posto. Aviamo meso la catena e cemmbingol; e kortese, e dow braccia ko ɓuri feccere e feccere nde alaa ko woni e mum, finch e tempo mo ñaamataa e gocciol dell'acqua la pietra, doge ina woni incatenata: sifaa gooɗal e goccia e eklissidera, oriuolo antico, ke serviva agl'oratori mentre oravano. Ngam heɓugo limngal limngal limngal limngal limngal limngal limngal ngam nyaamugo durezza de sasso, munyaago e limngal limngal limngal limngal soffron colour man, ɗon mari rafi timmuɗo ngam nyawugo nyawɗo. Motto am ngam ƴeewde ko heewi e eɓɓaande sasso: ‘Muñal Diuturna’. == Tuugnorgal == eq6hbf7peb6wgouh9guveim0ywj2q6i 161533 161530 2026-04-08T17:24:21Z Isa Oumar 9821 161533 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Allegory of Patience (Vasari)''' (e ɗemngal itaaliyee: L'Allegoria della Pazienza) ko nate c.1552 ko Giorgiyo Vasari, e ballal Michel-Angelo, ngam Biskop Arezzo Bernadetto Minerbetti..<ref name="NG4">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR4">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Limtol == Natal ngal ina hollita neɗɗo Muñal. Limre debbo semi-nude, juuɗe mum ina njuuti e ɓanndu mum ma a taw e nder neɗɗaagal walla "huddude"[2] e "diwde"[3] e nder nguleeki, ina ndaara les ina ndaara no waktu ndiyam ina ɓuuɓna seeɗa seeɗa haayre winndaande e ɗemngal latin DIVTVRNA TOLERANTIA ko wayi no Ciro a' Inventione.[1][4][tesko 1] Leydi caggal, ndi mahaaɗe kono ndi limtaaka, e nder "turkiis ɓuuɓɗo", ina yiyee ina wayloo e ɓuuɓri e nder ɓuuɓri ndiyam. Gaasa limre ndee ina jalba e nder annoore, e dow asamaan ɓuuɓɗo e ɓuuɓɗo.[3] E wiyde Galle ngenndiijo oo, « monumndaalite nate ɗee e kalaaji ɓutti ɗii ina njoɓa Michelangelo » ; Matthias Wivel (gardinooɗo oon galle) teeŋtinii kadi "peeñgol ɓernde [Michelanjelo] ƴetti".<ref name="Falciani">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="NG">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Koolol == E nder ɓataake mo naalanke oo winndi ñalnde 14 noowammbar 1551, mo ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Giorgio Vasari, Vasari humpitii jom suudu mum, hono Bernadetto Minerbetti, bismaango Arezzo (wuro Vasari e hoore mum), jokkondiral mum e Michelangelo ngam nanondirde e wakilaagu potngu] Muñal[1]. So tawii natal gonngal e maggal ngal majjii jooni, ɓataake oo ina siftina e won e detal mbaydi debbo "duuɓi hakkundeeji", feccere mum ina ɓoornii wutte ngam feeñde hakkunde Ngalu e Baasal, ina haɓɓaa e haayre e koyngal mum, "ngam rokkude heen tooñannge ɓurnde teddude e geɗe mum ɓurɗe teddude", kono e juuɗe mum ina rimɗina ɗum e nokku ngam hollirde e maɓɓe wonde maa o fad haa ndiyam ɗam ɓuuɓna haayre ndee, o woppa ɗum noon.[<ref name="Falciani4">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="Frey2">{{cite book|title=Il carteggio di Giorgio Vasari|volume=I|author=Frey, Carl|author-link=:de:Carl Frey|date=1923|place=Munich|pages=307 ff}}</ref><ref>una femmina ritta, di mezza èta, né tutta vestita né tutta spogliata, acciò tenga fra la Ricchezza e la Povertà il mezzo, sia incatenata per il piè manco per offender meno la parte più nobile, sendo in libertà sua il potere con le mani sciolte scatenarsi e partirsi a posta sua. Aviamo messo la catena a quel sasso; e lei cortese, con le braccia mostra segno di non voler partire, finché el tempo non consuma con le gocciole dell'acqua la pietra, dove ella è incatenata: la quale a goiccia a goccia escie della eclissidera, oriuolo antico, che serviva agl'oratori mentre oravano. Così ristrettasi nelle spalle, mirando fisamente quanto gli bisogna spettare che si consumi la durezza del sasso, tollera e spetta con quella speranza che amaramente soffron coloro che stanno a disagio per finire il loro disegno con pazienza. Il motto mi pare che stia molto bene e a proposito nel sasso: 'Diuturna tollerantia'.</ref> So tawii ko e ko fayti e caɗeele, Allegory e nder Palazzo Pitti mo Hermann Voss adii siforaade Vasari ina wayi no ɓuri nanndude e ndee yi’annde cuɓaande e ɗemngal Latin, woodgol phraseti e Latin). Annibale Caro, ko ŋakkeende jokkondire ɓalliije, teeŋtinde suɓagol mum e virtù, e golle urn laaɓtuɗe hono clepsydra ina mballita e wallitde e anndinde.<ref name="Falciani3">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="Frey">{{cite book|title=Il carteggio di Giorgio Vasari|volume=I|author=Frey, Carl|author-link=:de:Carl Frey|date=1923|place=Munich|pages=307 ff}}</ref><ref>una femmina ritta, di mezza èta, né tutta vestita né tutta spogliata, acciò tenga fra la Ricchezza e la Povertà il mezzo, sia incatenata per il piè manco per offender meno la parte più nobile, sendo in libertà sua il potere con le mani sciolte scatenarsi e partirsi a posta sua. Aviamo messo la catena a quel sasso; e lei cortese, con le braccia mostra segno di non voler partire, finché el tempo non consuma con le gocciole dell'acqua la pietra, dove ella è incatenata: la quale a goiccia a goccia escie della eclissidera, oriuolo antico, che serviva agl'oratori mentre oravano. Così ristrettasi nelle spalle, mirando fisamente quanto gli bisogna spettare che si consumi la durezza del sasso, tollera e spetta con quella speranza che amaramente soffron coloro che stanno a disagio per finire il loro disegno con pazienza. Il motto mi pare che stia molto bene e a proposito nel sasso: 'Diuturna tollerantia'.</ref> == Iwdi mum == Natal ngal ko jom jawdi biyeteeɗo Gary Klesch e debbo mum Anita keɓi ngal, ngal Carlo Falciani, daartoowo naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde naalankaagal Firenze, anndini ɗum ko nate muñal Vasari..<ref name="NG3">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR3">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Ƴeew kadi == Nguurndam Pentooɓe, Seernaaɓe, e Architects ɓurɓe waawde<ref name="Falciani2">{{cite book|author=Falciani|first=Carlo|title=Vasari, Michelangelo & the ''Allegory of Patience''|publisher=The Klesch Collection|year=2020|isbn=978-1911300823}}</ref><ref name="NG2">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|title=Allegory of Patience|publisher=[[National Gallery]]|access-date=4 November 2021|archive-date=5 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105100155/https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/giorgio-vasari-allegory-of-patience|url-status=dead}}</ref><ref name="AR2">{{cite web|url=https://www.nationalgallery.org.uk/media/qmihn2as/booklet_ng_annualreview2020.pdf|title=The National Gallery: Review of the Year April 2019 – March 2020|publisher=[[National Gallery]]|page=30|date=2020|access-date=4 November 2020}}</ref> == Teskorɗe == muñal ko muñal yiɗde e duumingal e geɗe caɗtuɗe e caɗtuɗe ngam daliilu nuunɗal walla nafoore"]. Debbo gooto ritta, ko mezza eta, kono ko vestid e spogliata, acciò tenga feewde e Richezza e baasal e mezzo, ina nanndi e gorko gooto e tooñooɓe ɓee, tawa ko e bannge ɓurɗo teddude, neldaama e nder ndimaagu tawa ina waawi wonde e yimɓe heewɓe, tawi ko e nder posto. Aviamo meso la catena e cemmbingol; e kortese, e dow braccia ko ɓuri feccere e feccere nde alaa ko woni e mum, finch e tempo mo ñaamataa e gocciol dell'acqua la pietra, doge ina woni incatenata: sifaa gooɗal e goccia e eklissidera, oriuolo antico, ke serviva agl'oratori mentre oravano. Ngam heɓugo limngal limngal limngal limngal limngal limngal limngal ngam nyaamugo durezza de sasso, munyaago e limngal limngal limngal limngal soffron colour man, ɗon mari rafi timmuɗo ngam nyawugo nyawɗo. Motto am ngam ƴeewde ko heewi e eɓɓaande sasso: ‘Muñal Diuturna’. == Tuugnorgal == szilg305mq3sotq5znrtn5pbgq023d6 Nasturtiums (E. Phillips Fox) 0 39225 161519 2026-04-08T17:15:48Z Galadima002 13879 Created page with "Nasturtiums ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina maw..." 161519 wikitext text/x-wiki Nasturtiums ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[4][failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof. E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii". == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku. Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle. Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en. Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == awxl9fds59m5qnxwhjy4c5jofs81nex 161521 161519 2026-04-08T17:16:13Z Galadima002 13879 161521 wikitext text/x-wiki '''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[4][failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof. E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii". == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku. Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle. Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en. Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == cgujnpjn2lmrp6z8aeamu24zfnfgann 161522 161521 2026-04-08T17:16:53Z Galadima002 13879 161522 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[4][failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof. E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii". == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku. Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle. Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en. Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == 00bomh0rh96h6w99jvyddlnfx09pcui 161525 161522 2026-04-08T17:19:58Z Galadima002 13879 161525 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref>jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof. E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii". == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku. Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle. Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en. Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == 8ep3qix77h8fzku2gak75zujenqtvnz 161526 161525 2026-04-08T17:20:57Z Galadima002 13879 161526 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref>jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof..<ref name="D&H Lot 12">{{cite web|title=12 Emanuel Phillips Fox (1865–1915): Nasturtiums, c1912|url=http://www.deutscherandhackett.com/node/21000012/|work=Deutscher and Hackett catalogue|publisher=Deutscher and Hackett|location=Surry Hills, New South Wales|year=2011|accessdate=6 February 2012|author=Thomas, David}}</ref><ref name="abc">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/news/2011-10-10/margaret-olley-honoured/3459500|title=Olley honoured with Fox painting|date=10 November 2011|publisher=ABC News|location=Australia|author=AAP|accessdate=17 February 2012}}</ref> E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii". == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku. Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle. Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en. Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == d1r02wvvinbu1q8dzbsxb4o1nljgehi 161527 161526 2026-04-08T17:22:01Z Galadima002 13879 161527 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref>jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof..<ref name="D&H Lot 12">{{cite web|title=12 Emanuel Phillips Fox (1865–1915): Nasturtiums, c1912|url=http://www.deutscherandhackett.com/node/21000012/|work=Deutscher and Hackett catalogue|publisher=Deutscher and Hackett|location=Surry Hills, New South Wales|year=2011|accessdate=6 February 2012|author=Thomas, David}}</ref><ref name="abc">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/news/2011-10-10/margaret-olley-honoured/3459500|title=Olley honoured with Fox painting|date=10 November 2011|publisher=ABC News|location=Australia|author=AAP|accessdate=17 February 2012}}</ref> E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii". == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref> Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle. Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en. Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == nnj67bfm73ja4aeovbus3afzvlr7xxk 161528 161527 2026-04-08T17:22:51Z Galadima002 13879 161528 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref>jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof..<ref name="D&H Lot 12">{{cite web|title=12 Emanuel Phillips Fox (1865–1915): Nasturtiums, c1912|url=http://www.deutscherandhackett.com/node/21000012/|work=Deutscher and Hackett catalogue|publisher=Deutscher and Hackett|location=Surry Hills, New South Wales|year=2011|accessdate=6 February 2012|author=Thomas, David}}</ref><ref name="abc">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/news/2011-10-10/margaret-olley-honoured/3459500|title=Olley honoured with Fox painting|date=10 November 2011|publisher=ABC News|location=Australia|author=AAP|accessdate=17 February 2012}}</ref> E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii". == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref> Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle.<ref name="St Georges">{{cite web|last=St Georges|first=Bénédicte Bonnet|title=A Painting by Emanuel Phillips Fox Acquired by Sydney|url=http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|publisher=The Art Tribune|accessdate=6 February 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120731030616/http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|archivedate=31 July 2012|url-status=live}}</ref> Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en. Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == o4ydhwoyhl2trx7vz6au02si1rj2zd8 161531 161528 2026-04-08T17:24:04Z Galadima002 13879 161531 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref>jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof..<ref name="D&H Lot 12">{{cite web|title=12 Emanuel Phillips Fox (1865–1915): Nasturtiums, c1912|url=http://www.deutscherandhackett.com/node/21000012/|work=Deutscher and Hackett catalogue|publisher=Deutscher and Hackett|location=Surry Hills, New South Wales|year=2011|accessdate=6 February 2012|author=Thomas, David}}</ref><ref name="abc">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/news/2011-10-10/margaret-olley-honoured/3459500|title=Olley honoured with Fox painting|date=10 November 2011|publisher=ABC News|location=Australia|author=AAP|accessdate=17 February 2012}}</ref> E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii".<ref name="Lyons">{{cite book|editor-last=Lyons|editor-first=Martyn|title=A History of the Book in Australia 1891–1945: a national culture in a colonised market|year=2001|publisher=University of Queensland Press|location=St Lucia|isbn=0-7022-3234-3|page=347|editor2=John Arnold}}</ref> == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref> Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle.<ref name="St Georges">{{cite web|last=St Georges|first=Bénédicte Bonnet|title=A Painting by Emanuel Phillips Fox Acquired by Sydney|url=http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|publisher=The Art Tribune|accessdate=6 February 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120731030616/http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|archivedate=31 July 2012|url-status=live}}</ref> Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en. Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == 6ymso3kvsbz1ungveu0f7rhf4zziv8c 161535 161531 2026-04-08T17:25:48Z Galadima002 13879 161535 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref>jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof..<ref name="D&H Lot 12">{{cite web|title=12 Emanuel Phillips Fox (1865–1915): Nasturtiums, c1912|url=http://www.deutscherandhackett.com/node/21000012/|work=Deutscher and Hackett catalogue|publisher=Deutscher and Hackett|location=Surry Hills, New South Wales|year=2011|accessdate=6 February 2012|author=Thomas, David}}</ref><ref name="abc">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/news/2011-10-10/margaret-olley-honoured/3459500|title=Olley honoured with Fox painting|date=10 November 2011|publisher=ABC News|location=Australia|author=AAP|accessdate=17 February 2012}}</ref> E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii".<ref name="Lyons">{{cite book|editor-last=Lyons|editor-first=Martyn|title=A History of the Book in Australia 1891–1945: a national culture in a colonised market|year=2001|publisher=University of Queensland Press|location=St Lucia|isbn=0-7022-3234-3|page=347|editor2=John Arnold}}</ref> == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref> Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle.<ref name="St Georges">{{cite web|last=St Georges|first=Bénédicte Bonnet|title=A Painting by Emanuel Phillips Fox Acquired by Sydney|url=http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|publisher=The Art Tribune|accessdate=6 February 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120731030616/http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|archivedate=31 July 2012|url-status=live}}</ref> Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en.<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=150}}</ref> Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == n1cles1men1w69u6er5ovynlp4n7y1m 161537 161535 2026-04-08T17:26:54Z Galadima002 13879 161537 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral. Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref>jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof..<ref name="D&H Lot 12">{{cite web|title=12 Emanuel Phillips Fox (1865–1915): Nasturtiums, c1912|url=http://www.deutscherandhackett.com/node/21000012/|work=Deutscher and Hackett catalogue|publisher=Deutscher and Hackett|location=Surry Hills, New South Wales|year=2011|accessdate=6 February 2012|author=Thomas, David}}</ref><ref name="abc">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/news/2011-10-10/margaret-olley-honoured/3459500|title=Olley honoured with Fox painting|date=10 November 2011|publisher=ABC News|location=Australia|author=AAP|accessdate=17 February 2012}}</ref> E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii".<ref name="Lyons">{{cite book|editor-last=Lyons|editor-first=Martyn|title=A History of the Book in Australia 1891–1945: a national culture in a colonised market|year=2001|publisher=University of Queensland Press|location=St Lucia|isbn=0-7022-3234-3|page=347|editor2=John Arnold}}</ref> == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe<ref>{{cite news|last=Boyd|first=Penleigh|title=Lady of substance recognised for service to opera|url=http://www.theage.com.au/national/lady-of-substance-recognised-for-service-to-opera-20100103-lnbq.html|date=4 January 2010|newspaper=The Age|accessdate=20 February 2012}}</ref>, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref> Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle.<ref name="St Georges">{{cite web|last=St Georges|first=Bénédicte Bonnet|title=A Painting by Emanuel Phillips Fox Acquired by Sydney|url=http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|publisher=The Art Tribune|accessdate=6 February 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120731030616/http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|archivedate=31 July 2012|url-status=live}}</ref> Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en.<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=150}}</ref> Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == i8ufh73yzst7i4ixco7hynvlcaw2oof 161540 161537 2026-04-08T17:28:18Z Galadima002 13879 161540 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral.<ref>[http://www.ngv.vic.gov.au/col/work/5578 NGV record]</ref> Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref>jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof..<ref name="D&H Lot 12">{{cite web|title=12 Emanuel Phillips Fox (1865–1915): Nasturtiums, c1912|url=http://www.deutscherandhackett.com/node/21000012/|work=Deutscher and Hackett catalogue|publisher=Deutscher and Hackett|location=Surry Hills, New South Wales|year=2011|accessdate=6 February 2012|author=Thomas, David}}</ref><ref name="abc">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/news/2011-10-10/margaret-olley-honoured/3459500|title=Olley honoured with Fox painting|date=10 November 2011|publisher=ABC News|location=Australia|author=AAP|accessdate=17 February 2012}}</ref> E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii".<ref name="Lyons">{{cite book|editor-last=Lyons|editor-first=Martyn|title=A History of the Book in Australia 1891–1945: a national culture in a colonised market|year=2001|publisher=University of Queensland Press|location=St Lucia|isbn=0-7022-3234-3|page=347|editor2=John Arnold}}</ref> == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe<ref>{{cite news|last=Boyd|first=Penleigh|title=Lady of substance recognised for service to opera|url=http://www.theage.com.au/national/lady-of-substance-recognised-for-service-to-opera-20100103-lnbq.html|date=4 January 2010|newspaper=The Age|accessdate=20 February 2012}}</ref>, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref> Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle.<ref name="St Georges">{{cite web|last=St Georges|first=Bénédicte Bonnet|title=A Painting by Emanuel Phillips Fox Acquired by Sydney|url=http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|publisher=The Art Tribune|accessdate=6 February 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120731030616/http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|archivedate=31 July 2012|url-status=live}}</ref> Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en.<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=150}}</ref> Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == szjjpdrktr4k3rnhi20uy1uzfrjc8ts 161542 161540 2026-04-08T17:29:18Z Galadima002 13879 161542 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nasturtiums''' ko nate nebam ɗe pentoowo impressionniste Ostarali biyeteeɗo Emanuel Phillips Fox penti e hitaande 1912 e nder yonta peeñɗo mawɗo wonande naalanke oo, ɗo o waɗi heen yoga e golle makko ɓurɗe laaɓtude.Ina hollita debbo gooto, biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson, ɓoorniiɗo wutte daneejo, ɓoorniiɗo wutte ɓaleejo e gannde ɓaleeje, ina jannga e nder werlaa jooɗiiɗo e jappeere canngaaki e dow ŋoral ina ƴetta leɗɗe nasturtium e puɗi ina mawna e ŋoral.<ref>[http://www.ngv.vic.gov.au/col/work/5578 NGV record]</ref> Caggal nde galle model oo jeyi ɗum, hono Boyds, gila nde o sosaa, natal ngal soodaa ko e hitaande 2011 e nder yeeyirdu (auction) to Société de l’Art Gallery to New South Wales ngam siftorde Margaret Olley, pentoowo Sydney, gardiiɗo galle oo ko juuti, maayɗo lebbi seeɗa ko adii ɗuum3. Fox ina jeyaa e naalankooɓe ɓurɓe yiɗeede e Olley e gardotooɗo naalankaagal Ostarali e nder musee oo wiyi wonde "<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref>jillondiral jimɗi e pragmatik, dekoraasiyoŋ e goonga", ina hollita miijooji Olley e hoore mum e estetik".[failed verification] == Fijowo == Emanuel Phillips Fox ko pentoowo Ostaralinaajo hoɗnooɗo to Pari e oon sahaa nde o waɗi ndeeɗoo nate e nate keewɗe goɗɗe, kollitooje debbo naalanke oo e sehilaaɓe mum e nder ngonka galleeji Pari e sahaa Belle Époque. Fox resiino naalanke Ostaralinaajo biyeteeɗo Ethel Carrick e hitaande 1905 to Londres e nder kewu ngu Rupert Bunny, naalanke Ostaralinaajo goɗɗo, sehil mum, tawtoraama. Ɓeeɗoo jom en galleeji ina nguurnoo saraaji mum en to Pari, sehilaagal hakkunde naalankooɓe ɓee ina jogori jogaade "batte nafooje" e naalankaagal gooto e maɓɓe fof..<ref name="D&H Lot 12">{{cite web|title=12 Emanuel Phillips Fox (1865–1915): Nasturtiums, c1912|url=http://www.deutscherandhackett.com/node/21000012/|work=Deutscher and Hackett catalogue|publisher=Deutscher and Hackett|location=Surry Hills, New South Wales|year=2011|accessdate=6 February 2012|author=Thomas, David}}</ref><ref name="abc">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/news/2011-10-10/margaret-olley-honoured/3459500|title=Olley honoured with Fox painting|date=10 November 2011|publisher=ABC News|location=Australia|author=AAP|accessdate=17 February 2012}}</ref> E. Phillips Fox - Dow balkon, hitaande 1912 == Dabare == Model e nder natal ngal ko sehil Fox biyeteeɗo Edith Susan Gerard Anderson (1878–1961), kanko kadi wonnoo model nate goɗɗe ɗe Fox waɗi, ina jeyaa heen « E dow balkon » , (Fr: Sur le Balcon)[5] e « Parasol vert »[6] ɗe o waɗi e hitaande wootere (1912). Anderson jibinaa ko to wuro wiyeteengo Brisbane, o janngiino e les njiimaandi Fox. Gaasa makko boɗeewa ina teskaa e nate Fox keewɗe.[7] Anderson e jom suudu mum garoowo, Penleigh Boyd, ko sehilaaɓe naalanke mo "ina yiɗi ɗum e gite mum daneeje e gite mum daneeje-boɗeeje - kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e mbaydi e oon sahaa." Ɓe ɗiɗo fof resndi ɗum ko e lewru oktoobar 1912. Ɓiɗɗo maɓɓe biyeteeɗo Robin Boyd wonti gooto e mahooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali, ɓiɗɗo mawniiko biyeteeɗo Arthur Boyd wonti gooto e pentooɓe ɓurɓe anndeede e Ostarali. Ɓesngu Boyd jeyi nate ɗee haa nde Galle Naalankaagal to New South Wales heɓi ɗe. E tuugnaade e ɗeen balɗe, tagoore Nasturtiums e On the Balcony ina hiisaa ko e fuɗɗoode lewru suwee 1912. Gooto e ñiŋooɓe siftinii nate ko wayi no Nasturtiums e On the Balcony ko "keewɗe yurmeende e mbaadi ndii".<ref name="Lyons">{{cite book|editor-last=Lyons|editor-first=Martyn|title=A History of the Book in Australia 1891–1945: a national culture in a colonised market|year=2001|publisher=University of Queensland Press|location=St Lucia|isbn=0-7022-3234-3|page=347|editor2=John Arnold}}</ref> == Kuje == E. Phillips Fox – Daartol giɗli, hitaande 1903 e nder galle ñeeñal Ballarat E. Filips Fox – Jannde, c. 1912 e nder galle ngenndiijo Victoria Nasturtiums ina jeyaa e nate rewɓe e nder gese ɗe Fox tagi e hitaande 1911–12. Heewɓe pentiraa ko e nokkuuji mum en e nder werlaa tokooso hakkundeejo e nder galle Fox to Boulevard Arago to Montparnasse. Hay so tawii noon haala kaa ina anndaa, ina anndaa e golle goɗɗe<ref>{{cite news|last=Boyd|first=Penleigh|title=Lady of substance recognised for service to opera|url=http://www.theage.com.au/national/lady-of-substance-recognised-for-service-to-opera-20100103-lnbq.html|date=4 January 2010|newspaper=The Age|accessdate=20 February 2012}}</ref>, tiitoonde natal ngal e sahaa nde ngal pentiraa ngal ina hollita wonde ngal woni ko e yeru no "keeri hakkunde natal e natal ngal heewi ɓuuɓde nii." E oon sahaa, hay so tawii natal ngal ina yiɗaa, ina nanndi e naalankooɓe ɓee, ina njiɗi hollirde nafoore mum en geɗe njuɓɓudi golle ɗee e ɓe puɗɗiima innirde nate maɓɓe e geɗe maɓɓe estetik. Fox rokkaani innde moodel oo tiitoonde ndee ɗoo golle, rokki ɗum e nokku mum tiitoonde natal tiitoonde, ɗuum noon ina fooɗta hakkille ƴeewoowo oo e nokku oo e nafoore mum e nafooje estetik ndeen nokku<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=121}}</ref><ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=150}}</ref> Ko wonaa ɗeen anniyaaji njuɓɓudi e paabi, natal ngal ko ngal "naalanke holliri ŋarɗugol Belle Époque e pijirlooji naange bourgeoisie". Fox ina heewi pentude rewɓe janngooɓe e nder galleeji e nder galleeji, yeru goɗɗo ko A Love Story (1903) e nder Ballarat Fine Art Gallery holliroowo debbo tokooso ɓoorniiɗo comci daneeji ina jannga deftere ina lelii e nder ŋoral lekki e ñalawma gooto.' E nder nate jamaanu, rewɓe janngooɓe ina keewi waɗeede e nokkuuji yaajɗi ɗo gese, leɗɗe e batte annoore ngoni e nder haala kaa. Yeru, Claude Monet, pentii “Springtime” e hitaande 1872. Deftere Fox wiyeteende “The Lesson” (1912) e nder galle laamorɗo Victoria Melbourne, ina hollita debbo e suka debbo ina njannga e nder galle, e nder galle.<ref name="St Georges">{{cite web|last=St Georges|first=Bénédicte Bonnet|title=A Painting by Emanuel Phillips Fox Acquired by Sydney|url=http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|publisher=The Art Tribune|accessdate=6 February 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120731030616/http://www.thearttribune.com/A-Painting-by-Emanuel-Phillips-Fox.html|archivedate=31 July 2012|url-status=live}}</ref> Claude Monet – Duuɓi 1872 e nder galle pinal Walters Ina wiyee wonde hono ɗeen ɗoon poseeji e nokkuuji ɓuuɓɗi ina njiytee ko no "rewɓe nii" e wonde nate worɓe janngooɓe ina ceerti sabu worɓe ina keewi hollireede e nder galleeji ko "gollooɓe, tiiɗɓe, karallaagal, annduɓe" e defte teeŋtuɗe ɗe ngonaa firooji ina taarii ɗum en.<ref>{{cite book|last=Zubans|first=Ruth|title=E. Phillips Fox, His Life and Art|year=1995|publisher=Miegunyah Press|location=Melbourne|isbn=0-522-84653-X|page=150}}</ref> Ƴeewndo tiiɗngo E nder Zubans mawɗo s == Tuunorgal == kqseqltoz28993f9zab0llm1sgjskg5 Beryl Beaurepaire 0 39226 161532 2026-04-08T17:24:06Z Yariemar 03 11293 Created page with "'''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e daror..." 161532 wikitext text/x-wiki '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945. E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942. == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979. E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol. Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95. == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == 3irwmg3875kgemvy9d5auu4smjratai 161534 161532 2026-04-08T17:25:03Z Yariemar 03 11293 161534 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945. E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942. == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979. E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol. Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95. == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == 3jabg7e1ksfq14k4v19io81o0fyf1b8 161536 161534 2026-04-08T17:26:09Z Yariemar 03 11293 161536 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945. E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref> == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979. E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol. Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95. == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == ewghouo8jtf4pdbaautovzofl6znfu4 161538 161536 2026-04-08T17:27:13Z Yariemar 03 11293 161538 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945. E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref> == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979. E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol. Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95. == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == n2iyh0umgmwoc21h5cgkk5t1d5hlplp 161539 161538 2026-04-08T17:27:56Z Yariemar 03 11293 161539 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945. E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref> == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0365b.htm|title=Beaurepaire, Beryl Edith – Woman – The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-09}}</ref> E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol. Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95. == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == mixxuq7c684fbtauyywxuvt2y7fxhsf 161541 161539 2026-04-08T17:28:37Z Yariemar 03 11293 161541 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945. E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref> == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0365b.htm|title=Beaurepaire, Beryl Edith – Woman – The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-09}}</ref> E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://trove.nla.gov.au/people/768059?c=people|title=Beaurepaire, Beryl Edith, (Dame, AC, DBE, 2001 Victorian Honour Roll of Women) (1923–) – People and organisations|website=Trove|language=en|access-date=2018-06-09}}</ref> Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95. == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == kquvmobcyzm4i2dqqwx8y1zowmit9zk 161543 161541 2026-04-08T17:29:30Z Yariemar 03 11293 161543 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945. E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref> == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0365b.htm|title=Beaurepaire, Beryl Edith – Woman – The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-09}}</ref> E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://trove.nla.gov.au/people/768059?c=people|title=Beaurepaire, Beryl Edith, (Dame, AC, DBE, 2001 Victorian Honour Roll of Women) (1923–) – People and organisations|website=Trove|language=en|access-date=2018-06-09}}</ref> Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95.<ref>{{Cite book|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p63371/pdf/ch1211.pdf|title=Sex Discrimination in Uncertain Times|last=Harris Rimmer|first=Susan|publisher=ANU Press|year=2010|editor-last=Thornton|editor-first=Margaret|chapter=12. Raising Women Up: Analysing Australian Advocacy for Women’s Rights under International and Domestic Law}}</ref> == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == steal5yetal14iokxssprwuwm1ex2hh 161544 161543 2026-04-08T17:30:31Z Yariemar 03 11293 161544 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945. E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref> == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0365b.htm|title=Beaurepaire, Beryl Edith – Woman – The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-09}}</ref> E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://trove.nla.gov.au/people/768059?c=people|title=Beaurepaire, Beryl Edith, (Dame, AC, DBE, 2001 Victorian Honour Roll of Women) (1923–) – People and organisations|website=Trove|language=en|access-date=2018-06-09}}</ref> Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95.<ref>{{Cite book|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p63371/pdf/ch1211.pdf|title=Sex Discrimination in Uncertain Times|last=Harris Rimmer|first=Susan|publisher=ANU Press|year=2010|editor-last=Thornton|editor-first=Margaret|chapter=12. Raising Women Up: Analysing Australian Advocacy for Women’s Rights under International and Domestic Law}}</ref><ref>[http://tributes.theage.com.au/obituaries/theage-au/obituary.aspx?n=beryl-edith-beaurepaire&pid=190599008 The Age, 30 October 2018]. Retrieved 30 October 2018</ref> == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == sus4to2pz1p1tv9yfkdrwjk6l1058yj 161545 161544 2026-04-08T17:31:23Z Yariemar 03 11293 161545 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945.<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1107352 It's an Honour: OBE 1975]</ref> E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref> == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0365b.htm|title=Beaurepaire, Beryl Edith – Woman – The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-09}}</ref> E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://trove.nla.gov.au/people/768059?c=people|title=Beaurepaire, Beryl Edith, (Dame, AC, DBE, 2001 Victorian Honour Roll of Women) (1923–) – People and organisations|website=Trove|language=en|access-date=2018-06-09}}</ref> Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95.<ref>{{Cite book|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p63371/pdf/ch1211.pdf|title=Sex Discrimination in Uncertain Times|last=Harris Rimmer|first=Susan|publisher=ANU Press|year=2010|editor-last=Thornton|editor-first=Margaret|chapter=12. Raising Women Up: Analysing Australian Advocacy for Women’s Rights under International and Domestic Law}}</ref><ref>[http://tributes.theage.com.au/obituaries/theage-au/obituary.aspx?n=beryl-edith-beaurepaire&pid=190599008 The Age, 30 October 2018]. Retrieved 30 October 2018</ref> == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == 2fquzfb60o9h3ap4kr1xgk0kn8q24vh 161546 161545 2026-04-08T17:32:24Z Yariemar 03 11293 161546 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945.<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1107352 It's an Honour: OBE 1975]</ref> E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref>.<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1067256 It's an Honour: DBE 1981]</ref> == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0365b.htm|title=Beaurepaire, Beryl Edith – Woman – The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-09}}</ref> E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://trove.nla.gov.au/people/768059?c=people|title=Beaurepaire, Beryl Edith, (Dame, AC, DBE, 2001 Victorian Honour Roll of Women) (1923–) – People and organisations|website=Trove|language=en|access-date=2018-06-09}}</ref> Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95.<ref>{{Cite book|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p63371/pdf/ch1211.pdf|title=Sex Discrimination in Uncertain Times|last=Harris Rimmer|first=Susan|publisher=ANU Press|year=2010|editor-last=Thornton|editor-first=Margaret|chapter=12. Raising Women Up: Analysing Australian Advocacy for Women’s Rights under International and Domestic Law}}</ref><ref>[http://tributes.theage.com.au/obituaries/theage-au/obituary.aspx?n=beryl-edith-beaurepaire&pid=190599008 The Age, 30 October 2018]. Retrieved 30 October 2018</ref> == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == 6gk1nrw2x7pshzzc97fv9r4gsuyb5th 161547 161546 2026-04-08T17:33:28Z Yariemar 03 11293 161547 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945.<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1107352 It's an Honour: OBE 1975]</ref> E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref>.<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1067256 It's an Honour: DBE 1981]</ref> == Golle sadak e politik == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0365b.htm|title=Beaurepaire, Beryl Edith – Woman – The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-09}}</ref><ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/869978 It's an Honour: AC 1991]</ref> E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://trove.nla.gov.au/people/768059?c=people|title=Beaurepaire, Beryl Edith, (Dame, AC, DBE, 2001 Victorian Honour Roll of Women) (1923–) – People and organisations|website=Trove|language=en|access-date=2018-06-09}}</ref> Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95.<ref>{{Cite book|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p63371/pdf/ch1211.pdf|title=Sex Discrimination in Uncertain Times|last=Harris Rimmer|first=Susan|publisher=ANU Press|year=2010|editor-last=Thornton|editor-first=Margaret|chapter=12. Raising Women Up: Analysing Australian Advocacy for Women’s Rights under International and Domestic Law}}</ref><ref>[http://tributes.theage.com.au/obituaries/theage-au/obituary.aspx?n=beryl-edith-beaurepaire&pid=190599008 The Age, 30 October 2018]. Retrieved 30 October 2018</ref> == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == kbqdh5tj2yixdchn5x30lnq6nm52h8b 161548 161547 2026-04-08T17:34:07Z Yariemar 03 11293 161548 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe Ostarali. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945.<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1107352 It's an Honour: OBE 1975]</ref> E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref>.<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1067256 It's an Honour: DBE 1981]</ref> == Golle sadak e politik<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1119848 It's an Honour: Centenary Medal 2001]</ref> == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal Ostarali, cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0365b.htm|title=Beaurepaire, Beryl Edith – Woman – The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-09}}</ref><ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/869978 It's an Honour: AC 1991]</ref> E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://trove.nla.gov.au/people/768059?c=people|title=Beaurepaire, Beryl Edith, (Dame, AC, DBE, 2001 Victorian Honour Roll of Women) (1923–) – People and organisations|website=Trove|language=en|access-date=2018-06-09}}</ref> Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial Ostarali gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95.<ref>{{Cite book|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p63371/pdf/ch1211.pdf|title=Sex Discrimination in Uncertain Times|last=Harris Rimmer|first=Susan|publisher=ANU Press|year=2010|editor-last=Thornton|editor-first=Margaret|chapter=12. Raising Women Up: Analysing Australian Advocacy for Women’s Rights under International and Domestic Law}}</ref><ref>[http://tributes.theage.com.au/obituaries/theage-au/obituary.aspx?n=beryl-edith-beaurepaire&pid=190599008 The Age, 30 October 2018]. Retrieved 30 October 2018</ref> == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo Ostarali. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == au66fqf78ajat8dglfizgzf2f3jas9y 161718 161548 2026-04-09T07:49:19Z MOIBARDE 10068 161718 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dame Beryl Edith Beaurepaire,''' AC, DBE (jibinaa ko Bedggood; 24 suwee 1923 – 24 oktoobar 2018) ko daraniiɗo politik, debbo e balloowo yimɓe [[Ostarali]]. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == O jibinaa ko to Camberwell, to leydi Victoria, e nder galle jom jawdi en, joginooɗo sosiyatee peewnoowo paɗe. O janngi ko to duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona. O woniino ofisee meteoroloji e nder konu weeyo rewɓe wallitooɓe Ostarali gila e fuɗɗoode hitaande 1942 haa e darorɗe hitaande 1945.<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1107352 It's an Honour: OBE 1975]</ref> E hitaande 1946, o resi Ian Farayse (1922-1996); jom suudu oo ina joginoo ɓiɓɓe worɓe ɗiɗo.Ian Beaurepaire, CMG wonnoo ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1965 haa 1967. Baaba makko, Sir Frank Beaurepaire, wonnoo kadi ko hooreejo wuro Melbourne tuggi 1940 haa 1942.<ref>[http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm Peter Thompson: The Wisdom Interviews (2005)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070618085801/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|date=18 June 2007}}, abc.net.au; accessed 21 March 2016.</ref><ref name="Thompson2005-04-24">{{cite web|url=http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|title=Wisdom Interviews: Dame Beryl Beaurepaire|last=Thompson|first=Peter|date=24 April 2005|work=[[Radio National]]|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|access-date=27 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116034315/http://www.abc.net.au/rn/bigidea/stories/s1328173.htm|archive-date=16 January 2010|url-status=dead}}</ref><ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1067256 It's an Honour: DBE 1981]</ref> == Golle sadak e politik<ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/1119848 It's an Honour: Centenary Medal 2001]</ref> == Beaurepaire wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde golle ngenndiije YWCA Australia tuggi 1969 haa 1977. O woniino cukko hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e wellitaare ɓiɓɓe leydi Victoria tuggi 1970 haa 1986 e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi duɗal sukaaɓe rewɓe Fintona tuggi 1973 haa 1987 Tuggi 1974 haa 1976, o wonii hooreejo Goomu Rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder lannda Liberal [[Ostarali]], cukko hooreejo Division Victoria e nder lannda Liberal tuggi 1976 haa 1986, e nodduɗo Diiso Wasiyaaji Rewɓe Ngenndiijo gadano tuggi 1978 haa 1979.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0365b.htm|title=Beaurepaire, Beryl Edith – Woman – The Australian Women's Register|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=2018-06-09}}</ref><ref>[https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/869978 It's an Honour: AC 1991]</ref> E hitaande 1999, nde nanondiral ngam ittugol kala sifaa njiimaandi rewɓe (CEDAW) ɓeydaa e Porotokol cuɓaaɗo ngam sosde feere baawnde rokkude neɗɗo gooto ɗaɓɓaande tooñannge waɗeede e Goomu CEDAW, e laawol baawngol rokkude goomu nguu graquitations of women's situations of initiate of women' hakkeeji, Dame Beryl salii e yeeso yimɓe fof kuulal ngal laamu nguu ƴetti ngam waasde siynude walla jaɓde oon Porotokol.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://trove.nla.gov.au/people/768059?c=people|title=Beaurepaire, Beryl Edith, (Dame, AC, DBE, 2001 Victorian Honour Roll of Women) (1923–) – People and organisations|website=Trove|language=en|access-date=2018-06-09}}</ref> Tuggi 1985 haa 1993, o wonii hooreejo fedde ciftorgol wolde Ostarali, e hitaande 1993 o wonii hooreejo Goomu mooftugol kaalis ngam siftorde wolde Ostarali. Beaurepaire golliima e dipiteeji keewzi, ina heen wonde tergal e Diiso Teleeji Sukaaɓe Ostarali tuggi 1982 haa 1988, tergal e Diiso 150 laamu Victoria tuggi 1982 haa 1987, e tergal e Diiso Bi-centennial [[Ostarali]] gila1991. Dame Beryl kadi wonnoo ko tergal e hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e cellal e nder leydi Victoria. O woniino Patron e pelle renndo keewɗe ina heen Fooyre Sukaaɓe Aranndeere gila 2000, Fooyre Ɓamtaare Peninsula gila 1999, Fooyre Palliative Care (Vic.) gila 1999, Fooyre Naalankaagal Victoria gila 1999, Fooyre Cellal Epilepsi Victoria gila 1999, Ostaralinaaɓe Ab Car9Ast9 gila 1996 e Kampaañ sukaaɓe Portsea gila 1996. O sankii ko ñalnde 24 ut 2018, omo yahra e duuɓi 95.<ref>{{Cite book|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/p63371/pdf/ch1211.pdf|title=Sex Discrimination in Uncertain Times|last=Harris Rimmer|first=Susan|publisher=ANU Press|year=2010|editor-last=Thornton|editor-first=Margaret|chapter=12. Raising Women Up: Analysing Australian Advocacy for Women’s Rights under International and Domestic Law}}</ref><ref>[http://tributes.theage.com.au/obituaries/theage-au/obituary.aspx?n=beryl-edith-beaurepaire&pid=190599008 The Age, 30 October 2018]. Retrieved 30 October 2018</ref> == Teddungal == Beaurepaire toɗɗaama Ofisee Ordo Laamu Angalteer e hitaande 1975, o waɗtaa Dame Komandaa Ordo oo e hitaande 1981. E hitaande 1977 o rokkaa njeenaari Jubilee kaalis. E hitaande 1991 o toɗɗaa yo o won sehil Ordo [[Ostarali]]. E hitaande 2001 o rokkaama njeenaari teemedere hitaande kam e naatde e doggol teddungal rewɓe Victoria. == Tuugnorgal == l30kx2gvhh0sqkzihojkhnh6im9zxtc Fortitude (Botticelli) 0 39227 161549 2026-04-08T17:39:45Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Fortitude (e ɗemngal itaaliyee: Fortezza)''' ko natal ngal Sandro Botticelli, ganndo Itaaliyanke, joofni e hitaande 1470. Ko e nder galle laamorɗo (Gallerie degli Uffizi), to Firenze, to leydi Itali, woni natal gadanal winnditaade ngal Botticelli winndi. Ngolɗoo gollal jeyaa ko e fuɗɗoode ko e set panneeji jeeɗiɗi lomtooji Nafooje, fawaade e faarnoraade suudu Ñaawirde Palazzo della Signoria to Firenze. Panneeji jeegom keddiiɗi ɗii ko gollordu Piero del Poll..." 161549 wikitext text/x-wiki '''Fortitude (e ɗemngal itaaliyee: Fortezza)''' ko natal ngal Sandro Botticelli, ganndo Itaaliyanke, joofni e hitaande 1470. Ko e nder galle laamorɗo (Gallerie degli Uffizi), to Firenze, to leydi Itali, woni natal gadanal winnditaade ngal Botticelli winndi. Ngolɗoo gollal jeyaa ko e fuɗɗoode ko e set panneeji jeeɗiɗi lomtooji Nafooje, fawaade e faarnoraade suudu Ñaawirde Palazzo della Signoria to Firenze. Panneeji jeegom keddiiɗi ɗii ko gollordu Piero del Pollaiuolo penti ɗi. Nandugol e panneeji keddiiɗi ɗii e nder cirkel ngol, pentiraaɗi e leɗɗe sippirooji, Fortitude pentiraa ko e leɗɗe poplar, leɗɗe ɓurɗe huutoreede ngam pentinde e panneeji to Toskaan.[1] Pentol ngol 1,67 x 0,87–meeter feewnaa ko e pentol tempera e dow laylaytol leɗɗe. Pentol tempera ko jillondirde kalaaji ɓuuɓɗi joorɗi e yolnde eggudu, ɓuuɓna seeɗa e asid asetik walla ndiyam, e nokku ɗo kalaaji ɗii njiylotoo nebam walla vernis hono no pentol nebam nii.[2] Nokkuuji ɗii jillondirɗi noon ina keewi waɗeede e dow priming gesso, hay so tawii noon dalillaaji goɗɗi ina mbaawi huutoreede.[3] Debbo gonɗo e Fortitude ina waawi wonde Lukresiya Donati.[4][5] == Bindi == So a ƴeewii gite ɗee, yitere ndee ina fawee e nokku ɓurɗo yaynaade e nate ɗee : yeeso Fortitude. Gite makko ina njirloo les ina ngoɗɗitoo ƴeewoowo oo kadi sabu ɗuum, haala makko ina nanndi e ko ƴattoore, nde alaa ko nafata. Ɗum wonnoo ko sifaa limtooji rewɓe Botticelli.[6] Ko luural teskinngal e tiitoonde tiitoonde ndee sabu so tawii ko kanko woni doole, hol ko waɗi o hollirta ko wonaa ɗuum ? Ngolɗoo gollal, jeyaangal e moƴƴereeji jeeɗiɗi, ina yiɗnoo waɗeede toownde e dow mahol. Ɗuum ina ɓura gite ƴeewoowo oo toowde, ɗum noon ina ɗaɓɓi e maɓɓe ƴeewde dow. E nder doggol nate jeeɗiɗi ɗee kala, ko Fortitude woni gadano. Ina gasa tawa gite makko ina njiɗi ƴeewde e nder konngol e nder firo, moƴƴereeji goɗɗi ɗii kam e yiyooɓe ɓee. So neɗɗo alaa doole, meeɗaa faamde ƴettude moƴƴereeji jeegom keddiiɗi ɗii. Ko ɓuri teeŋtude e golle ɗee ko mbaydi boɗeeri Fortitude, ndi ɓoornii wutte gooto, ndi fawi e dow ŋoral makko. Pentol tempera waawaa feewnude ƴiye tiiɗɗe e taƴɗe ɗe keɓata e pentol nebam, ɗum noon ko sabu sifaa keeriiɗo no feewi, woni, ko nanndi e laaɓal hay kala nooneeji ɗi njiyataa so ɗi njillondirii e yolnde eggudu.[7] Nii woni, e won e sahaaji, neɗɗo ina waawi yiyde mbaydi pentiindi e oon sifaa.[8] Nokkuure boɗeere, ɓurnde jokkondirde e ɓurtugol jikkuuji ; giɗli cemmbinɗi, tikkere, tikkere, e fitinaaji ina mbaawi wonde maande doole ɗe potɗen jogaade so en njaltii e caɗeele. Ceerndagol follere softunde, ɓuuɓnde e nder comci makko e tiiɗnaare e nder njamndi makko ina addana pijirlooji belɗi e tiitooɗe worɓe e rewɓe. O feeñata ko laamɗo e delicate kadi omo jogii semmbe e jaambaraagal. Doole wonaa sifaa subjective e sex. Yiyngo linear pentol ngol kadi ina ɓeyda e miijo laamɗo Fortitude. Hawrude e makko e hakkunde, o pusnoo yeeso e dingiral natal ngal, o jalbi no feewi, ina addana ƴeewoowo oo hakkille tan e moƴƴere nde o hollirta ndee. E fuɗɗoode leydi Itali, Fortuna ko innde laamɗo debbo jogiiɗo darnde kala neɗɗo.[9] Fortuna ko adii fof ko “mo addi”, laamɗo debbo jaɓoowo jibinde aadee, daabaaji e leɗɗe ; ko noon rewɓe yiɗɓe reedu, e jarnooɓe yiɗɓe gese keewɗe ndewirta mo.[10] Hay so tawii mbaydi Fortitude fof ina timmi, ina woodi huunde e yeeso makko ina hollita won e caɗeele. Ko ɗum woni mbayliigu nguu ina fooftoo les gite makko. Ndeeɗoo tinndinoore ɓuuɓnde seeɗa ina nelda ƴeewoowo oo mesaas wonde Fortitude yiyii musiiba. Ina ɓeyda heen huunde e neɗɗankaagal jokkondirnde e kala yahoowo, jogorɗo waɗde gite mum e ndeeɗoo feccere Botticelli. == Wiugo == E heɗtiiɓe teeminannde sappo e joyaɓere, Nafooje jeeɗiɗi kammu ina kollita denndaangal batte filosofi e diine. E wiyde Pseudo-Dionysius, binndoowo Kerecee’en gadano, Nafooje ko “dokkuɓe moƴƴere e jaambaraagal”, ina lomtoo “ɓurtugol semmbe Alla”, ina “jogii semmbe mo diwtataa” [11] E nder jamaanu Renaissance, allegorie huutortenoo ko feewti e doctrine Kerecee’en. Ɗuum waɗii kuutoragol ɓurngol yaajde e njuɓɓudiiji filosofi e kaawisaaji renndo.[12] Botticelli ko jiɗɗo batte ɗiɗi ɗee kala. Golle makko ina keewi miijooji teskinɗi e ganndal makko e teskuyaaji makko luggiɗɗi e binndol ina jeyaa heen – ko jiidaa e Dante – Biibal, Livy, Ovid, St. Augustin, Boccaccio, Alberti, e Poliziano.[13] E nder naalankaagal e pinal Renaissance, personifications ƴettunooɗe mbaadiiji ɗi ngonaa ɓooyɗi e nder yontaaji hakkundeeji, ngartiraama e mbaadiiji ɓooyɗi – ko wayi no idealization e mbaadi neɗɗo – kono kadi ina njogii won e geɗe natal duuɓi hakkundeeji.[14]Kuutoragol moƴƴereeji ceertuɗi (virtues) e yontaaji hakkundeeji lomtinaama e moƴƴereeji e nder kuuɓal (e siftorde antiquevirtus), ko Hercules, lat, adii hollirde ɗum 55wkkmfswauf0arius6dv6l5zbmqjq2 161550 161549 2026-04-08T17:40:14Z Bakurakurama 11269 161550 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fortitude (e ɗemngal itaaliyee: Fortezza)''' ko natal ngal Sandro Botticelli, ganndo Itaaliyanke, joofni e hitaande 1470. Ko e nder galle laamorɗo (Gallerie degli Uffizi), to Firenze, to leydi Itali, woni natal gadanal winnditaade ngal Botticelli winndi. Ngolɗoo gollal jeyaa ko e fuɗɗoode ko e set panneeji jeeɗiɗi lomtooji Nafooje, fawaade e faarnoraade suudu Ñaawirde Palazzo della Signoria to Firenze. Panneeji jeegom keddiiɗi ɗii ko gollordu Piero del Pollaiuolo penti ɗi. Nandugol e panneeji keddiiɗi ɗii e nder cirkel ngol, pentiraaɗi e leɗɗe sippirooji, Fortitude pentiraa ko e leɗɗe poplar, leɗɗe ɓurɗe huutoreede ngam pentinde e panneeji to Toskaan.[1] Pentol ngol 1,67 x 0,87–meeter feewnaa ko e pentol tempera e dow laylaytol leɗɗe. Pentol tempera ko jillondirde kalaaji ɓuuɓɗi joorɗi e yolnde eggudu, ɓuuɓna seeɗa e asid asetik walla ndiyam, e nokku ɗo kalaaji ɗii njiylotoo nebam walla vernis hono no pentol nebam nii.[2] Nokkuuji ɗii jillondirɗi noon ina keewi waɗeede e dow priming gesso, hay so tawii noon dalillaaji goɗɗi ina mbaawi huutoreede.[3] Debbo gonɗo e Fortitude ina waawi wonde Lukresiya Donati.[4][5] == Bindi == So a ƴeewii gite ɗee, yitere ndee ina fawee e nokku ɓurɗo yaynaade e nate ɗee : yeeso Fortitude. Gite makko ina njirloo les ina ngoɗɗitoo ƴeewoowo oo kadi sabu ɗuum, haala makko ina nanndi e ko ƴattoore, nde alaa ko nafata. Ɗum wonnoo ko sifaa limtooji rewɓe Botticelli.[6] Ko luural teskinngal e tiitoonde tiitoonde ndee sabu so tawii ko kanko woni doole, hol ko waɗi o hollirta ko wonaa ɗuum ? Ngolɗoo gollal, jeyaangal e moƴƴereeji jeeɗiɗi, ina yiɗnoo waɗeede toownde e dow mahol. Ɗuum ina ɓura gite ƴeewoowo oo toowde, ɗum noon ina ɗaɓɓi e maɓɓe ƴeewde dow. E nder doggol nate jeeɗiɗi ɗee kala, ko Fortitude woni gadano. Ina gasa tawa gite makko ina njiɗi ƴeewde e nder konngol e nder firo, moƴƴereeji goɗɗi ɗii kam e yiyooɓe ɓee. So neɗɗo alaa doole, meeɗaa faamde ƴettude moƴƴereeji jeegom keddiiɗi ɗii. Ko ɓuri teeŋtude e golle ɗee ko mbaydi boɗeeri Fortitude, ndi ɓoornii wutte gooto, ndi fawi e dow ŋoral makko. Pentol tempera waawaa feewnude ƴiye tiiɗɗe e taƴɗe ɗe keɓata e pentol nebam, ɗum noon ko sabu sifaa keeriiɗo no feewi, woni, ko nanndi e laaɓal hay kala nooneeji ɗi njiyataa so ɗi njillondirii e yolnde eggudu.[7] Nii woni, e won e sahaaji, neɗɗo ina waawi yiyde mbaydi pentiindi e oon sifaa.[8] Nokkuure boɗeere, ɓurnde jokkondirde e ɓurtugol jikkuuji ; giɗli cemmbinɗi, tikkere, tikkere, e fitinaaji ina mbaawi wonde maande doole ɗe potɗen jogaade so en njaltii e caɗeele. Ceerndagol follere softunde, ɓuuɓnde e nder comci makko e tiiɗnaare e nder njamndi makko ina addana pijirlooji belɗi e tiitooɗe worɓe e rewɓe. O feeñata ko laamɗo e delicate kadi omo jogii semmbe e jaambaraagal. Doole wonaa sifaa subjective e sex. Yiyngo linear pentol ngol kadi ina ɓeyda e miijo laamɗo Fortitude. Hawrude e makko e hakkunde, o pusnoo yeeso e dingiral natal ngal, o jalbi no feewi, ina addana ƴeewoowo oo hakkille tan e moƴƴere nde o hollirta ndee. E fuɗɗoode leydi Itali, Fortuna ko innde laamɗo debbo jogiiɗo darnde kala neɗɗo.[9] Fortuna ko adii fof ko “mo addi”, laamɗo debbo jaɓoowo jibinde aadee, daabaaji e leɗɗe ; ko noon rewɓe yiɗɓe reedu, e jarnooɓe yiɗɓe gese keewɗe ndewirta mo.[10] Hay so tawii mbaydi Fortitude fof ina timmi, ina woodi huunde e yeeso makko ina hollita won e caɗeele. Ko ɗum woni mbayliigu nguu ina fooftoo les gite makko. Ndeeɗoo tinndinoore ɓuuɓnde seeɗa ina nelda ƴeewoowo oo mesaas wonde Fortitude yiyii musiiba. Ina ɓeyda heen huunde e neɗɗankaagal jokkondirnde e kala yahoowo, jogorɗo waɗde gite mum e ndeeɗoo feccere Botticelli. == Wiugo == E heɗtiiɓe teeminannde sappo e joyaɓere, Nafooje jeeɗiɗi kammu ina kollita denndaangal batte filosofi e diine. E wiyde Pseudo-Dionysius, binndoowo Kerecee’en gadano, Nafooje ko “dokkuɓe moƴƴere e jaambaraagal”, ina lomtoo “ɓurtugol semmbe Alla”, ina “jogii semmbe mo diwtataa” [11] E nder jamaanu Renaissance, allegorie huutortenoo ko feewti e doctrine Kerecee’en. Ɗuum waɗii kuutoragol ɓurngol yaajde e njuɓɓudiiji filosofi e kaawisaaji renndo.[12] Botticelli ko jiɗɗo batte ɗiɗi ɗee kala. Golle makko ina keewi miijooji teskinɗi e ganndal makko e teskuyaaji makko luggiɗɗi e binndol ina jeyaa heen – ko jiidaa e Dante – Biibal, Livy, Ovid, St. Augustin, Boccaccio, Alberti, e Poliziano.[13] E nder naalankaagal e pinal Renaissance, personifications ƴettunooɗe mbaadiiji ɗi ngonaa ɓooyɗi e nder yontaaji hakkundeeji, ngartiraama e mbaadiiji ɓooyɗi – ko wayi no idealization e mbaadi neɗɗo – kono kadi ina njogii won e geɗe natal duuɓi hakkundeeji.[14]Kuutoragol moƴƴereeji ceertuɗi (virtues) e yontaaji hakkundeeji lomtinaama e moƴƴereeji e nder kuuɓal (e siftorde antiquevirtus), ko Hercules, lat, adii hollirde ɗum ro4e1aj7kxsu1zbjbgyvbdzxr5uzl5w 161551 161550 2026-04-08T17:43:43Z Bakurakurama 11269 161551 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fortitude (e ɗemngal itaaliyee: Fortezza)''' ko natal ngal Sandro Botticelli, ganndo Itaaliyanke, joofni e hitaande 1470. Ko e nder galle laamorɗo (Gallerie degli Uffizi), to Firenze, to leydi Itali, woni natal gadanal winnditaade ngal Botticelli winndi. Ngolɗoo gollal jeyaa ko e fuɗɗoode ko e set panneeji jeeɗiɗi lomtooji Nafooje, fawaade e faarnoraade suudu Ñaawirde Palazzo della Signoria to Firenze. Panneeji jeegom keddiiɗi ɗii ko gollordu Piero del Pollaiuolo penti ɗi. Nandugol e panneeji keddiiɗi ɗii e nder cirkel ngol, pentiraaɗi e leɗɗe sippirooji, Fortitude pentiraa ko e leɗɗe poplar, leɗɗe ɓurɗe huutoreede ngam pentinde e panneeji to Toskaan.<ref>"Fortitude," Le Gallerie degli Uffizi</ref>. Pentol ngol 1,67 x 0,87–meeter feewnaa ko e pentol tempera e dow laylaytol leɗɗe. Pentol tempera ko jillondirde kalaaji ɓuuɓɗi joorɗi e yolnde eggudu, ɓuuɓna seeɗa e asid asetik walla ndiyam, e nokku ɗo kalaaji ɗii njiylotoo nebam walla vernis hono no pentol nebam nii..<ref>Fry, “Tempera Painting,” 175.</ref>Nokkuuji ɗii jillondirɗi noon ina keewi waɗeede e dow priming gesso, hay so tawii noon dalillaaji goɗɗi ina mbaawi huutoreede.<ref>Fry, “Tempera Painting,” 175.</ref> Debbo gonɗo e Fortitude ina waawi wonde Lukresiya Donati.be Lucrezia Donati.<ref>{{cite book|last=McGowan|first=Kathleen|title=The Poet Prince|url=https://archive.org/details/poetprince00mcgo|url-access=registration|publisher=[[Simon and Schuster]]|date=July 8, 2010|page=[https://archive.org/details/poetprince00mcgo/page/280 280]|isbn=9780857200167}}</ref><ref>{{cite journal|last=Soares|first=Átila|title=Teria Sido Uma Quase Noviça, amante de Leonardo da Vinci?|url=http://www.jornalfanfulla.com/news.asp?noticia=453|date=June 25, 2014|access-date=March 27, 2018|journal=Fanfulla|language=pt|archive-date=October 11, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181011133541/http://www.jornalfanfulla.com/news.asp?noticia=453|url-status=dead}}</ref> == Bindi == So a ƴeewii gite ɗee, yitere ndee ina fawee e nokku ɓurɗo yaynaade e nate ɗee : yeeso Fortitude. Gite makko ina njirloo les ina ngoɗɗitoo ƴeewoowo oo kadi sabu ɗuum, haala makko ina nanndi e ko ƴattoore, nde alaa ko nafata. Ɗum wonnoo ko sifaa limtooji rewɓe Botticelli..<ref>"Fortitude," Le Gallerie degli Uffizi.</ref>Ko luural teskinngal e tiitoonde tiitoonde ndee sabu so tawii ko kanko woni doole, hol ko waɗi o hollirta ko wonaa ɗuum ? Ngolɗoo gollal, jeyaangal e moƴƴereeji jeeɗiɗi, ina yiɗnoo waɗeede toownde e dow mahol. Ɗuum ina ɓura gite ƴeewoowo oo toowde, ɗum noon ina ɗaɓɓi e maɓɓe ƴeewde dow. E nder doggol nate jeeɗiɗi ɗee kala, ko Fortitude woni gadano. Ina gasa tawa gite makko ina njiɗi ƴeewde e nder konngol e nder firo, moƴƴereeji goɗɗi ɗii kam e yiyooɓe ɓee. So neɗɗo alaa doole, meeɗaa faamde ƴettude moƴƴereeji jeegom keddiiɗi ɗii. Ko ɓuri teeŋtude e golle ɗee ko mbaydi boɗeeri Fortitude, ndi ɓoornii wutte gooto, ndi fawi e dow ŋoral makko. Pentol tempera waawaa feewnude ƴiye tiiɗɗe e taƴɗe ɗe keɓata e pentol nebam, ɗum noon ko sabu sifaa keeriiɗo no feewi, woni, ko nanndi e laaɓal hay kala nooneeji ɗi njiyataa so ɗi njillondirii e yolnde eggudu.<ref>Fry, “Tempera Painting,” 175.</ref>Nii woni, e won e sahaaji, neɗɗo ina waawi yiyde mbaydi pentiindi e oon sifaa.<ref>Fry, “Tempera Painting,” 175.</ref>Nokkuure boɗeere, ɓurnde jokkondirde e ɓurtugol jikkuuji ; giɗli cemmbinɗi, tikkere, tikkere, e fitinaaji ina mbaawi wonde maande doole ɗe potɗen jogaade so en njaltii e caɗeele. Ceerndagol follere softunde, ɓuuɓnde e nder comci makko e tiiɗnaare e nder njamndi makko ina addana pijirlooji belɗi e tiitooɗe worɓe e rewɓe. O feeñata ko laamɗo e delicate kadi omo jogii semmbe e jaambaraagal. Doole wonaa sifaa subjective e sex. Yiyngo linear pentol ngol kadi ina ɓeyda e miijo laamɗo Fortitude. Hawrude e makko e hakkunde, o pusnoo yeeso e dingiral natal ngal, o jalbi no feewi, ina addana ƴeewoowo oo hakkille tan e moƴƴere nde o hollirta ndee. E fuɗɗoode leydi Itali, Fortuna ko innde laamɗo debbo jogiiɗo darnde kala neɗɗo.[9] Fortuna ko adii fof ko “mo addi”, laamɗo debbo jaɓoowo jibinde aadee, daabaaji e leɗɗe ; ko noon rewɓe yiɗɓe reedu, e jarnooɓe yiɗɓe gese keewɗe ndewirta mo.[10] Hay so tawii mbaydi Fortitude fof ina timmi, ina woodi huunde e yeeso makko ina hollita won e caɗeele. Ko ɗum woni mbayliigu nguu ina fooftoo les gite makko. Ndeeɗoo tinndinoore ɓuuɓnde seeɗa ina nelda ƴeewoowo oo mesaas wonde Fortitude yiyii musiiba. Ina ɓeyda heen huunde e neɗɗankaagal jokkondirnde e kala yahoowo, jogorɗo waɗde gite mum e ndeeɗoo feccere Botticelli. == Wiugo == E heɗtiiɓe teeminannde sappo e joyaɓere, Nafooje jeeɗiɗi kammu ina kollita denndaangal batte filosofi e diine. E wiyde Pseudo-Dionysius, binndoowo Kerecee’en gadano, Nafooje ko “dokkuɓe moƴƴere e jaambaraagal”, ina lomtoo “ɓurtugol semmbe Alla”, ina “jogii semmbe mo diwtataa” [11] E nder jamaanu Renaissance, allegorie huutortenoo ko feewti e doctrine Kerecee’en. Ɗuum waɗii kuutoragol ɓurngol yaajde e njuɓɓudiiji filosofi e kaawisaaji renndo.[12] Botticelli ko jiɗɗo batte ɗiɗi ɗee kala. Golle makko ina keewi miijooji teskinɗi e ganndal makko e teskuyaaji makko luggiɗɗi e binndol ina jeyaa heen – ko jiidaa e Dante – Biibal, Livy, Ovid, St. Augustin, Boccaccio, Alberti, e Poliziano.[13] E nder naalankaagal e pinal Renaissance, personifications ƴettunooɗe mbaadiiji ɗi ngonaa ɓooyɗi e nder yontaaji hakkundeeji, ngartiraama e mbaadiiji ɓooyɗi – ko wayi no idealization e mbaadi neɗɗo – kono kadi ina njogii won e geɗe natal duuɓi hakkundeeji.[14]Kuutoragol moƴƴereeji ceertuɗi (virtues) e yontaaji hakkundeeji lomtinaama e moƴƴereeji e nder kuuɓal (e siftorde antiquevirtus), ko Hercules, lat, adii hollirde ɗum est3gzxygj9p2v3inzcx33c8zxpclxl 161552 161551 2026-04-08T17:44:30Z Bakurakurama 11269 161552 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fortitude (e ɗemngal itaaliyee: Fortezza)''' ko natal ngal Sandro Botticelli, ganndo Itaaliyanke, joofni e hitaande 1470. Ko e nder galle laamorɗo (Gallerie degli Uffizi), to Firenze, to leydi Itali, woni natal gadanal winnditaade ngal Botticelli winndi. Ngolɗoo gollal jeyaa ko e fuɗɗoode ko e set panneeji jeeɗiɗi lomtooji Nafooje, fawaade e faarnoraade suudu Ñaawirde Palazzo della Signoria to Firenze. Panneeji jeegom keddiiɗi ɗii ko gollordu Piero del Pollaiuolo penti ɗi. Nandugol e panneeji keddiiɗi ɗii e nder cirkel ngol, pentiraaɗi e leɗɗe sippirooji, Fortitude pentiraa ko e leɗɗe poplar, leɗɗe ɓurɗe huutoreede ngam pentinde e panneeji to Toskaan.<ref>"Fortitude," Le Gallerie degli Uffizi</ref>. Pentol ngol 1,67 x 0,87–meeter feewnaa ko e pentol tempera e dow laylaytol leɗɗe. Pentol tempera ko jillondirde kalaaji ɓuuɓɗi joorɗi e yolnde eggudu, ɓuuɓna seeɗa e asid asetik walla ndiyam, e nokku ɗo kalaaji ɗii njiylotoo nebam walla vernis hono no pentol nebam nii..<ref>Fry, “Tempera Painting,” 175.</ref>Nokkuuji ɗii jillondirɗi noon ina keewi waɗeede e dow priming gesso, hay so tawii noon dalillaaji goɗɗi ina mbaawi huutoreede.<ref>Fry, “Tempera Painting,” 175.</ref> Debbo gonɗo e Fortitude ina waawi wonde Lukresiya Donati.be Lucrezia Donati.<ref>{{cite book|last=McGowan|first=Kathleen|title=The Poet Prince|url=https://archive.org/details/poetprince00mcgo|url-access=registration|publisher=[[Simon and Schuster]]|date=July 8, 2010|page=[https://archive.org/details/poetprince00mcgo/page/280 280]|isbn=9780857200167}}</ref><ref>{{cite journal|last=Soares|first=Átila|title=Teria Sido Uma Quase Noviça, amante de Leonardo da Vinci?|url=http://www.jornalfanfulla.com/news.asp?noticia=453|date=June 25, 2014|access-date=March 27, 2018|journal=Fanfulla|language=pt|archive-date=October 11, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181011133541/http://www.jornalfanfulla.com/news.asp?noticia=453|url-status=dead}}</ref> == Bindi == So a ƴeewii gite ɗee, yitere ndee ina fawee e nokku ɓurɗo yaynaade e nate ɗee : yeeso Fortitude. Gite makko ina njirloo les ina ngoɗɗitoo ƴeewoowo oo kadi sabu ɗuum, haala makko ina nanndi e ko ƴattoore, nde alaa ko nafata. Ɗum wonnoo ko sifaa limtooji rewɓe Botticelli..<ref>"Fortitude," Le Gallerie degli Uffizi.</ref>Ko luural teskinngal e tiitoonde tiitoonde ndee sabu so tawii ko kanko woni doole, hol ko waɗi o hollirta ko wonaa ɗuum ? Ngolɗoo gollal, jeyaangal e moƴƴereeji jeeɗiɗi, ina yiɗnoo waɗeede toownde e dow mahol. Ɗuum ina ɓura gite ƴeewoowo oo toowde, ɗum noon ina ɗaɓɓi e maɓɓe ƴeewde dow. E nder doggol nate jeeɗiɗi ɗee kala, ko Fortitude woni gadano. Ina gasa tawa gite makko ina njiɗi ƴeewde e nder konngol e nder firo, moƴƴereeji goɗɗi ɗii kam e yiyooɓe ɓee. So neɗɗo alaa doole, meeɗaa faamde ƴettude moƴƴereeji jeegom keddiiɗi ɗii. Ko ɓuri teeŋtude e golle ɗee ko mbaydi boɗeeri Fortitude, ndi ɓoornii wutte gooto, ndi fawi e dow ŋoral makko. Pentol tempera waawaa feewnude ƴiye tiiɗɗe e taƴɗe ɗe keɓata e pentol nebam, ɗum noon ko sabu sifaa keeriiɗo no feewi, woni, ko nanndi e laaɓal hay kala nooneeji ɗi njiyataa so ɗi njillondirii e yolnde eggudu.<ref>Fry, “Tempera Painting,” 175.</ref>Nii woni, e won e sahaaji, neɗɗo ina waawi yiyde mbaydi pentiindi e oon sifaa.<ref>Fry, “Tempera Painting,” 175.</ref>Nokkuure boɗeere, ɓurnde jokkondirde e ɓurtugol jikkuuji ; giɗli cemmbinɗi, tikkere, tikkere, e fitinaaji ina mbaawi wonde maande doole ɗe potɗen jogaade so en njaltii e caɗeele. Ceerndagol follere softunde, ɓuuɓnde e nder comci makko e tiiɗnaare e nder njamndi makko ina addana pijirlooji belɗi e tiitooɗe worɓe e rewɓe. O feeñata ko laamɗo e delicate kadi omo jogii semmbe e jaambaraagal. Doole wonaa sifaa subjective e sex. Yiyngo linear pentol ngol kadi ina ɓeyda e miijo laamɗo Fortitude. Hawrude e makko e hakkunde, o pusnoo yeeso e dingiral natal ngal, o jalbi no feewi, ina addana ƴeewoowo oo hakkille tan e moƴƴere nde o hollirta ndee. E fuɗɗoode leydi Itali, Fortuna ko innde laamɗo debbo jogiiɗo darnde kala neɗɗo.[9] Fortuna ko adii fof ko “mo addi”, laamɗo debbo jaɓoowo jibinde aadee, daabaaji e leɗɗe ; ko noon rewɓe yiɗɓe reedu, e jarnooɓe yiɗɓe gese keewɗe ndewirta mo .<ref>Monaghan, ''The Book of Goddesses and Heroines'', 110.</ref>Hay so tawii mbaydi Fortitude fof ina timmi, ina woodi huunde e yeeso makko ina hollita won e caɗeele. Ko ɗum woni mbayliigu nguu ina fooftoo les gite makko. Ndeeɗoo tinndinoore ɓuuɓnde seeɗa ina nelda ƴeewoowo oo mesaas wonde Fortitude yiyii musiiba. Ina ɓeyda heen huunde e neɗɗankaagal jokkondirnde e kala yahoowo, jogorɗo waɗde gite mum e ndeeɗoo feccere Botticelli. == Wiugo == E heɗtiiɓe teeminannde sappo e joyaɓere, Nafooje jeeɗiɗi kammu ina kollita denndaangal batte filosofi e diine. E wiyde Pseudo-Dionysius, binndoowo Kerecee’en gadano, Nafooje ko “dokkuɓe moƴƴere e jaambaraagal”, ina lomtoo “ɓurtugol semmbe Alla”, ina “jogii semmbe mo diwtataa” [11] E nder jamaanu Renaissance, allegorie huutortenoo ko feewti e doctrine Kerecee’en. Ɗuum waɗii kuutoragol ɓurngol yaajde e njuɓɓudiiji filosofi e kaawisaaji renndo.[12] Botticelli ko jiɗɗo batte ɗiɗi ɗee kala. Golle makko ina keewi miijooji teskinɗi e ganndal makko e teskuyaaji makko luggiɗɗi e binndol ina jeyaa heen – ko jiidaa e Dante – Biibal, Livy, Ovid, St. Augustin, Boccaccio, Alberti, e Poliziano.[13] E nder naalankaagal e pinal Renaissance, personifications ƴettunooɗe mbaadiiji ɗi ngonaa ɓooyɗi e nder yontaaji hakkundeeji, ngartiraama e mbaadiiji ɓooyɗi – ko wayi no idealization e mbaadi neɗɗo – kono kadi ina njogii won e geɗe natal duuɓi hakkundeeji.[14]Kuutoragol moƴƴereeji ceertuɗi (virtues) e yontaaji hakkundeeji lomtinaama e moƴƴereeji e nder kuuɓal (e siftorde antiquevirtus), ko Hercules, lat, adii hollirde ɗum slbtq148zcf9fgn7e7ks5msp2ay6wyw Woman with Phlox 0 39228 161553 2026-04-08T18:06:03Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Waɗde mbaawen jippaade''' e golle. Min peccii hollitooɓe ɓee e ɗiɗi, ɓeen ardii ɗum en ko Signac e Luce, goɗɗo oo ko naalankooɓe yonta keso oo. Heen bannge suudu hakkundeeru nduu, suudu nduu ina rokketee terɗe mawɗe ɗee; bannge goɗɗo oo, sukaaɓe pentooɓe ɓee njuɓɓini cuuɗi ɗi ɓe ndokkanoo ɗii. To bannge amen, min ƴettii suudu 41. E nder cuuɗi garooji ɗii, ko André Lhote, Segonzac, La Fresnaye ekn ƴettata nokku mum en. Ko e oo sahaa min nga..." 161553 wikitext text/x-wiki '''Waɗde mbaawen jippaade''' e golle. Min peccii hollitooɓe ɓee e ɗiɗi, ɓeen ardii ɗum en ko Signac e Luce, goɗɗo oo ko naalankooɓe yonta keso oo. Heen bannge suudu hakkundeeru nduu, suudu nduu ina rokketee terɗe mawɗe ɗee; bannge goɗɗo oo, sukaaɓe pentooɓe ɓee njuɓɓini cuuɗi ɗi ɓe ndokkanoo ɗii. To bannge amen, min ƴettii suudu 41. E nder cuuɗi garooji ɗii, ko André Lhote, Segonzac, La Fresnaye ekn ƴettata nokku mum en. Ko e oo sahaa min nganndondiri. E nder suudu 41 min kawri – Le Fauconnier, Leger, Delaunay, Metzinger e miin, min kawri, e dow tiiɗnaare Guillaume Apollinaire, jogorɗo rewde ndee fedde e nafoore ɓurnde mawnude, ko Marie Laurencin Le Fauconnier hollitii Ɓooygol mum mawngol. Léger nudes mum e nder leydi ndi volumes njiylotoo rewrude e feere nokkuuji ceertuɗi ɓuuɓɗi [zones dégradées] kuutorteeɗi e nder mahdi walla e nder mbaydiiji mekanik. Delaunay Le Tour Eiffel e La Ville. Metzinger [Leydi, Ɓoornugol, Hoore debbo e nguurndam haa jooni], Marie Laurencin won e kanndaaji ɗi yimɓe ngoni e mum en. Miin e hoore am – leyɗeele ɗiɗi e kanndaaji ɗiɗi e yimɓe: La Femme au phlox e Homme nu sortant du bain.[10] Ko noon, tigi rigi, woni no suudu 41 e nder Indépendants 1911 waɗiraa. E nder suudu hoɗdiiɓe nduu ina tawee, so mi siftorii, Lhote, Segonzac, Moreau. [...] E nder balɗe seeɗa ɗe komisiyoŋ liggotooɗo oo waɗi golle mum, alaa ko waawi addande en yiytude batte ɗe natal men jogori waɗde e renndo ngoo fof. Pentooɓe e ƴeewooɓe yahrooɓe e kanndaaji ɗii ina laaɓi ina njiɗi no feewi, so tawii ko ɓe yiɗɓe walla ɓe ngonaa e haɓaade. Kono hay gooto waawaa sikkude won ko woni toon ngam waɗde fenaande. Kadi enen adanɓe, ɓe sikke alaa meeɗaa yiɗde ɗum. Nii woni min kaawis no feewi nde, e yeewtere ndee, puccitgol ngol waɗi. (Albert Gleyis)[5] "Wullaango mawngo ngo min mbaɗi ko wonde min njanngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes ina jokki : Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala[5].Wullitaango mawngo ngo min mbaɗnoo ko wonde min janngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes jokki: Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala[5]. E nder Intransigeant Guillaume Apollinaire teeŋtinii nafoore ko kuubaaɓe mbaɗata koo, o fawi ɗum en e yarlitaare. Louis Vauxcelles to Gil Blas yani e maɓɓe e fitina keewɗo faayiida. Sukaaɓe ƴeewooɓe winndooɓe koolol e nder Comoedia, Excelsior, Action, e L’Oeuvre ɓuri heen heewde ko reentaade, won heen hay jaɓɓaade kuuɓtodinɓe e yurmeende ; e nder Paris-Journal, yimoowo jom ruuhu ndimaagu biyeteeɗo André Salmon winndii nate suudu 41 keewɗe hakkille e yurmeende. Ko ɓuri teeŋtude e Gleizes ko yonta sukaaɓe ƴeewooɓe ɓee keɓiino Cubism.[5] Helmere ‘Kubism’ ndee. Winndannde mawnde: Proto-Kubism Ko e oon ƴeewndo e hitaande 1911 helmere ‘Cubism’ ndee waawi dañeede. Ko adii Salon des Indépendants 1911 hay gooto meeɗaa wiyeede ko kuuɓtodinɗo, hay Braque walla Picasso.[5] Ko waawi heen wonde fof, e ko feewti heen, ko waawi tabitinde wonde, gila 1911, helmere ndee wonti huunde huuɓtodinnde, e fuɗɗoode nde, nde fawii ko e pentooɓe suudu 41, caggal ɗuum nde siforaa ko ɓeen nannduɓe, ɓadtiiɓe walla woɗɗuɓe, ɓadtiiɓe ɓe, e mbaadi so wonaa e ruuhu. Kanko Apollinaire, o fuɗɗiima ƴattaade ndeeɗoo innde, tee wonaa caggal ɗuum, caggal ndeeɗoo udditgol to Indépendants, e nder koolol ngol min mbaɗi to Bruxelles, o jaɓi e hoore makko e innde amen, innde ‘Cubist’ nde kala sifaa yimɓe toɗɗinoo min e nder irooji. E hitaande 1911 konngol Kubism jibinaa no helmere ‘Impressionnisme’ jibinaa e hitaande 1872 nii.[5] Jamma gooto, Gleizes e Metzinger e Leger e Delaunay mbaɗti lollude. Ko famɗi fof, jamma ɓennuɗo oo, inɗe maɓɓe e nate maɓɓe njaltinaama, wonaa tan e nder Pari, kono e nder Farayse e leyɗe goɗɗe kadi. Gleizes winndii : Pentol ngol, haa ndeen, wonnoo ko juuɗe seeɗa tan e amateur en, rewi ko e domen renndo, gooto fof yiɗi humpitaade, yaltineede e sirlu ɗeen pente ɗe, ina wayi no, alaa ko njiylotoo, ɗe maanaa mum en foti ƴeewteede no puzzle nii.[5] Koolol Armoire Winndannde mawnde: Koolol Armory Koolol hakkunde leyɗeele naalankaagal jamaanu 1913, anndiraangol hannde Armory Show, ko kewu maantinɗo e daartol naalankaagal. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollirii golle naalankooɓe Oropnaaɓe ɓurɓe radikal en e jamaanu mum en e banngeeji yontaaji Ameriknaaɓe yahruɓe yeeso. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollitaama e mbaadiiji ceertuɗi e nokkuuji tati—New York (Armoire 69e Regiment, 17 feebariyee – 15 marse), Chicago (Institut d’art de Chicago, 24 mars – 16 abriil), e Boston (Copley Society, 23 abriil – 14 mee). Koolol ngol naatni ɗemngal yiyteende e nder jamaanu Orop e nder renndo Amerik, wayli jiyɗe estetik wonande naalankooɓe Amerik, mooftuɓe, ƴeewooɓe, galleeji e musiumuuji. E hitaande 1913, Gleizes, wondude e Archipenko, Picabia, Picasso, banndiraaɓe Duchamp e woɗɓe, naatnii Cubism e yimɓe Amerik to Armory Show e nder gure tati mawɗe, New York, Chicago e Boston. Ko jiidaa e La Femme aux Phlox[11] Gleizes hollitii nate mum 1912 ɗe neɗɗo waɗi e balkon (nokku 196 e catal).[12] Naatgol Gleizes—ɗi ɗiɗi fof ina njogii nafoore mawnde, ina waɗi batte keewɗe e Pari—ina gasa tawa ina ɓuuɓna nate jeegom e nate Picasso, e nate tati ɗe Braque holliri e Armory Show.[13] Ƴeew kadi Doggol golle ɗe Albert Gleizes waɗi == Tuugnorgal == 7udu48ixhv54ks9v6bg3nsacwc9nmb8 161554 161553 2026-04-08T18:07:30Z Bakurakurama 11269 161554 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waɗde mbaawen jippaade''' e golle. Min peccii hollitooɓe ɓee e ɗiɗi, ɓeen ardii ɗum en ko Signac e Luce, goɗɗo oo ko naalankooɓe yonta keso oo. Heen bannge suudu hakkundeeru nduu, suudu nduu ina rokketee terɗe mawɗe ɗee; bannge goɗɗo oo, sukaaɓe pentooɓe ɓee njuɓɓini cuuɗi ɗi ɓe ndokkanoo ɗii. To bannge amen, min ƴettii suudu 41. E nder cuuɗi garooji ɗii, ko André Lhote, Segonzac, La Fresnaye ekn ƴettata nokku mum en. Ko e oo sahaa min nganndondiri. E nder suudu 41 min kawri – Le Fauconnier, Leger, Delaunay, Metzinger e miin, min kawri, e dow tiiɗnaare Guillaume Apollinaire, jogorɗo rewde ndee fedde e nafoore ɓurnde mawnude, ko Marie Laurencin Le Fauconnier hollitii Ɓooygol mum mawngol. Léger nudes mum e nder leydi ndi volumes njiylotoo rewrude e feere nokkuuji ceertuɗi ɓuuɓɗi [zones dégradées] kuutorteeɗi e nder mahdi walla e nder mbaydiiji mekanik. Delaunay Le Tour Eiffel e La Ville. Metzinger [Leydi, Ɓoornugol, Hoore debbo e nguurndam haa jooni], Marie Laurencin won e kanndaaji ɗi yimɓe ngoni e mum en. Miin e hoore am – leyɗeele ɗiɗi e kanndaaji ɗiɗi e yimɓe: La Femme au phlox e Homme nu sortant du bain.[10] Ko noon, tigi rigi, woni no suudu 41 e nder Indépendants 1911 waɗiraa. E nder suudu hoɗdiiɓe nduu ina tawee, so mi siftorii, Lhote, Segonzac, Moreau. [...] E nder balɗe seeɗa ɗe komisiyoŋ liggotooɗo oo waɗi golle mum, alaa ko waawi addande en yiytude batte ɗe natal men jogori waɗde e renndo ngoo fof. Pentooɓe e ƴeewooɓe yahrooɓe e kanndaaji ɗii ina laaɓi ina njiɗi no feewi, so tawii ko ɓe yiɗɓe walla ɓe ngonaa e haɓaade. Kono hay gooto waawaa sikkude won ko woni toon ngam waɗde fenaande. Kadi enen adanɓe, ɓe sikke alaa meeɗaa yiɗde ɗum. Nii woni min kaawis no feewi nde, e yeewtere ndee, puccitgol ngol waɗi. (Albert Gleyis)[5] "Wullaango mawngo ngo min mbaɗi ko wonde min njanngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes ina jokki : Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala[5].Wullitaango mawngo ngo min mbaɗnoo ko wonde min janngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes jokki: Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala[5]. E nder Intransigeant Guillaume Apollinaire teeŋtinii nafoore ko kuubaaɓe mbaɗata koo, o fawi ɗum en e yarlitaare. Louis Vauxcelles to Gil Blas yani e maɓɓe e fitina keewɗo faayiida. Sukaaɓe ƴeewooɓe winndooɓe koolol e nder Comoedia, Excelsior, Action, e L’Oeuvre ɓuri heen heewde ko reentaade, won heen hay jaɓɓaade kuuɓtodinɓe e yurmeende ; e nder Paris-Journal, yimoowo jom ruuhu ndimaagu biyeteeɗo André Salmon winndii nate suudu 41 keewɗe hakkille e yurmeende. Ko ɓuri teeŋtude e Gleizes ko yonta sukaaɓe ƴeewooɓe ɓee keɓiino Cubism.[5] Helmere ‘Kubism’ ndee. Winndannde mawnde: Proto-Kubism Ko e oon ƴeewndo e hitaande 1911 helmere ‘Cubism’ ndee waawi dañeede. Ko adii Salon des Indépendants 1911 hay gooto meeɗaa wiyeede ko kuuɓtodinɗo, hay Braque walla Picasso.[5] Ko waawi heen wonde fof, e ko feewti heen, ko waawi tabitinde wonde, gila 1911, helmere ndee wonti huunde huuɓtodinnde, e fuɗɗoode nde, nde fawii ko e pentooɓe suudu 41, caggal ɗuum nde siforaa ko ɓeen nannduɓe, ɓadtiiɓe walla woɗɗuɓe, ɓadtiiɓe ɓe, e mbaadi so wonaa e ruuhu. Kanko Apollinaire, o fuɗɗiima ƴattaade ndeeɗoo innde, tee wonaa caggal ɗuum, caggal ndeeɗoo udditgol to Indépendants, e nder koolol ngol min mbaɗi to Bruxelles, o jaɓi e hoore makko e innde amen, innde ‘Cubist’ nde kala sifaa yimɓe toɗɗinoo min e nder irooji. E hitaande 1911 konngol Kubism jibinaa no helmere ‘Impressionnisme’ jibinaa e hitaande 1872 nii.[5] Jamma gooto, Gleizes e Metzinger e Leger e Delaunay mbaɗti lollude. Ko famɗi fof, jamma ɓennuɗo oo, inɗe maɓɓe e nate maɓɓe njaltinaama, wonaa tan e nder Pari, kono e nder Farayse e leyɗe goɗɗe kadi. Gleizes winndii : Pentol ngol, haa ndeen, wonnoo ko juuɗe seeɗa tan e amateur en, rewi ko e domen renndo, gooto fof yiɗi humpitaade, yaltineede e sirlu ɗeen pente ɗe, ina wayi no, alaa ko njiylotoo, ɗe maanaa mum en foti ƴeewteede no puzzle nii.[5] Koolol Armoire Winndannde mawnde: Koolol Armory Koolol hakkunde leyɗeele naalankaagal jamaanu 1913, anndiraangol hannde Armory Show, ko kewu maantinɗo e daartol naalankaagal. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollirii golle naalankooɓe Oropnaaɓe ɓurɓe radikal en e jamaanu mum en e banngeeji yontaaji Ameriknaaɓe yahruɓe yeeso. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollitaama e mbaadiiji ceertuɗi e nokkuuji tati—New York (Armoire 69e Regiment, 17 feebariyee – 15 marse), Chicago (Institut d’art de Chicago, 24 mars – 16 abriil), e Boston (Copley Society, 23 abriil – 14 mee). Koolol ngol naatni ɗemngal yiyteende e nder jamaanu Orop e nder renndo Amerik, wayli jiyɗe estetik wonande naalankooɓe Amerik, mooftuɓe, ƴeewooɓe, galleeji e musiumuuji. E hitaande 1913, Gleizes, wondude e Archipenko, Picabia, Picasso, banndiraaɓe Duchamp e woɗɓe, naatnii Cubism e yimɓe Amerik to Armory Show e nder gure tati mawɗe, New York, Chicago e Boston. Ko jiidaa e La Femme aux Phlox[11] Gleizes hollitii nate mum 1912 ɗe neɗɗo waɗi e balkon (nokku 196 e catal).[12] Naatgol Gleizes—ɗi ɗiɗi fof ina njogii nafoore mawnde, ina waɗi batte keewɗe e Pari—ina gasa tawa ina ɓuuɓna nate jeegom e nate Picasso, e nate tati ɗe Braque holliri e Armory Show.[13] Ƴeew kadi Doggol golle ɗe Albert Gleizes waɗi == Tuugnorgal == 4fm4orchu6kxp2ce8ereja2leey9cq3 161555 161554 2026-04-08T18:14:20Z Bakurakurama 11269 161555 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waɗde mbaawen jippaade''' e golle. Min peccii hollitooɓe ɓee e ɗiɗi, ɓeen ardii ɗum en ko Signac e Luce, goɗɗo oo ko naalankooɓe yonta keso oo. Heen bannge suudu hakkundeeru nduu, suudu nduu ina rokketee terɗe mawɗe ɗee; bannge goɗɗo oo, sukaaɓe pentooɓe ɓee njuɓɓini cuuɗi ɗi ɓe ndokkanoo ɗii. To bannge amen, min ƴettii suudu 41. E nder cuuɗi garooji ɗii, ko André Lhote, Segonzac, La Fresnaye ekn ƴettata nokku mum en. Ko e oo sahaa min nganndondiri. E nder suudu 41 min kawri – Le Fauconnier, Leger, Delaunay, Metzinger e miin, min kawri, e dow tiiɗnaare Guillaume Apollinaire, jogorɗo rewde ndee fedde e nafoore ɓurnde mawnude, ko Marie Laurencin Le Fauconnier hollitii Ɓooygol mum mawngol. Léger nudes mum e nder leydi ndi volumes njiylotoo rewrude e feere nokkuuji ceertuɗi ɓuuɓɗi [zones dégradées] kuutorteeɗi e nder mahdi walla e nder mbaydiiji mekanik. Delaunay Le Tour Eiffel e La Ville. Metzinger [Leydi, Ɓoornugol, Hoore debbo e nguurndam haa jooni], Marie Laurencin won e kanndaaji ɗi yimɓe ngoni e mum en. Miin e hoore am – leyɗeele ɗiɗi e kanndaaji ɗiɗi e yimɓe: La Femme au phlox e Homme nu sortant du bain.<ref>[https://www.mfah.org/art/detail/47876?returnUrl=%2Fart%2Fsearch%3Fq%3Dgleizes Albert Gleizes, ''Woman with Phlox''], Museum of Fine Arts, Houston</ref> Ko noon, tigi rigi, woni no suudu 41 e nder Indépendants 1911 waɗiraa. E nder suudu hoɗdiiɓe nduu ina tawee, so mi siftorii, Lhote, Segonzac, Moreau. [...] E nder balɗe seeɗa ɗe komisiyoŋ liggotooɗo oo waɗi golle mum, alaa ko waawi addande en yiytude batte ɗe natal men jogori waɗde e renndo ngoo fof. Pentooɓe e ƴeewooɓe yahrooɓe e kanndaaji ɗii ina laaɓi ina njiɗi no feewi, so tawii ko ɓe yiɗɓe walla ɓe ngonaa e haɓaade. Kono hay gooto waawaa sikkude won ko woni toon ngam waɗde fenaande. Kadi enen adanɓe, ɓe sikke alaa meeɗaa yiɗde ɗum. Nii woni min kaawis no feewi nde, e yeewtere ndee, puccitgol ngol waɗi. (Albert Gleyis)[5] "Wullaango mawngo ngo min mbaɗi ko wonde min njanngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes ina jokki : Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala[5].Wullitaango mawngo ngo min mbaɗnoo ko wonde min janngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes jokki: Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala[5]. E nder Intransigeant Guillaume Apollinaire teeŋtinii nafoore ko kuubaaɓe mbaɗata koo, o fawi ɗum en e yarlitaare. Louis Vauxcelles to Gil Blas yani e maɓɓe e fitina keewɗo faayiida. Sukaaɓe ƴeewooɓe winndooɓe koolol e nder Comoedia, Excelsior, Action, e L’Oeuvre ɓuri heen heewde ko reentaade, won heen hay jaɓɓaade kuuɓtodinɓe e yurmeende ; e nder Paris-Journal, yimoowo jom ruuhu ndimaagu biyeteeɗo André Salmon winndii nate suudu 41 keewɗe hakkille e yurmeende. Ko ɓuri teeŋtude e Gleizes ko yonta sukaaɓe ƴeewooɓe ɓee keɓiino Cubism.[5] Helmere ‘Kubism’ ndee. Winndannde mawnde: Proto-Kubism Ko e oon ƴeewndo e hitaande 1911 helmere ‘Cubism’ ndee waawi dañeede. Ko adii Salon des Indépendants 1911 hay gooto meeɗaa wiyeede ko kuuɓtodinɗo, hay Braque walla Picasso.[5] Ko waawi heen wonde fof, e ko feewti heen, ko waawi tabitinde wonde, gila 1911, helmere ndee wonti huunde huuɓtodinnde, e fuɗɗoode nde, nde fawii ko e pentooɓe suudu 41, caggal ɗuum nde siforaa ko ɓeen nannduɓe, ɓadtiiɓe walla woɗɗuɓe, ɓadtiiɓe ɓe, e mbaadi so wonaa e ruuhu. Kanko Apollinaire, o fuɗɗiima ƴattaade ndeeɗoo innde, tee wonaa caggal ɗuum, caggal ndeeɗoo udditgol to Indépendants, e nder koolol ngol min mbaɗi to Bruxelles, o jaɓi e hoore makko e innde amen, innde ‘Cubist’ nde kala sifaa yimɓe toɗɗinoo min e nder irooji. E hitaande 1911 konngol Kubism jibinaa no helmere ‘Impressionnisme’ jibinaa e hitaande 1872 nii.[5] Jamma gooto, Gleizes e Metzinger e Leger e Delaunay mbaɗti lollude. Ko famɗi fof, jamma ɓennuɗo oo, inɗe maɓɓe e nate maɓɓe njaltinaama, wonaa tan e nder Pari, kono e nder Farayse e leyɗe goɗɗe kadi. Gleizes winndii : Pentol ngol, haa ndeen, wonnoo ko juuɗe seeɗa tan e amateur en, rewi ko e domen renndo, gooto fof yiɗi humpitaade, yaltineede e sirlu ɗeen pente ɗe, ina wayi no, alaa ko njiylotoo, ɗe maanaa mum en foti ƴeewteede no puzzle nii.[5] Koolol Armoire Winndannde mawnde: Koolol Armory Koolol hakkunde leyɗeele naalankaagal jamaanu 1913, anndiraangol hannde Armory Show, ko kewu maantinɗo e daartol naalankaagal. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollirii golle naalankooɓe Oropnaaɓe ɓurɓe radikal en e jamaanu mum en e banngeeji yontaaji Ameriknaaɓe yahruɓe yeeso. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollitaama e mbaadiiji ceertuɗi e nokkuuji tati—New York (Armoire 69e Regiment, 17 feebariyee – 15 marse), Chicago (Institut d’art de Chicago, 24 mars – 16 abriil), e Boston (Copley Society, 23 abriil – 14 mee). Koolol ngol naatni ɗemngal yiyteende e nder jamaanu Orop e nder renndo Amerik, wayli jiyɗe estetik wonande naalankooɓe Amerik, mooftuɓe, ƴeewooɓe, galleeji e musiumuuji. E hitaande 1913, Gleizes, wondude e Archipenko, Picabia, Picasso, banndiraaɓe Duchamp e woɗɓe, naatnii Cubism e yimɓe Amerik to Armory Show e nder gure tati mawɗe, New York, Chicago e Boston. Ko jiidaa e La Femme aux Phlox[11] Gleizes hollitii nate mum 1912 ɗe neɗɗo waɗi e balkon (nokku 196 e catal).[12] Naatgol Gleizes—ɗi ɗiɗi fof ina njogii nafoore mawnde, ina waɗi batte keewɗe e Pari—ina gasa tawa ina ɓuuɓna nate jeegom e nate Picasso, e nate tati ɗe Braque holliri e Armory Show.[13] Ƴeew kadi Doggol golle ɗe Albert Gleizes waɗi == Tuugnorgal == lxs5aw6qq4eywc4oydykf65e452jo0b 161556 161555 2026-04-08T18:15:08Z Bakurakurama 11269 161556 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waɗde mbaawen jippaade''' e golle. Min peccii hollitooɓe ɓee e ɗiɗi, ɓeen ardii ɗum en ko Signac e Luce, goɗɗo oo ko naalankooɓe yonta keso oo. Heen bannge suudu hakkundeeru nduu, suudu nduu ina rokketee terɗe mawɗe ɗee; bannge goɗɗo oo, sukaaɓe pentooɓe ɓee njuɓɓini cuuɗi ɗi ɓe ndokkanoo ɗii. To bannge amen, min ƴettii suudu 41. E nder cuuɗi garooji ɗii, ko André Lhote, Segonzac, La Fresnaye ekn ƴettata nokku mum en. Ko e oo sahaa min nganndondiri. E nder suudu 41 min kawri – Le Fauconnier, Leger, Delaunay, Metzinger e miin, min kawri, e dow tiiɗnaare Guillaume Apollinaire, jogorɗo rewde ndee fedde e nafoore ɓurnde mawnude, ko Marie Laurencin Le Fauconnier hollitii Ɓooygol mum mawngol. Léger nudes mum e nder leydi ndi volumes njiylotoo rewrude e feere nokkuuji ceertuɗi ɓuuɓɗi [zones dégradées] kuutorteeɗi e nder mahdi walla e nder mbaydiiji mekanik. Delaunay Le Tour Eiffel e La Ville. Metzinger [Leydi, Ɓoornugol, Hoore debbo e nguurndam haa jooni], Marie Laurencin won e kanndaaji ɗi yimɓe ngoni e mum en. Miin e hoore am – leyɗeele ɗiɗi e kanndaaji ɗiɗi e yimɓe: La Femme au phlox e Homme nu sortant du bain.<ref>[https://www.mfah.org/art/detail/47876?returnUrl=%2Fart%2Fsearch%3Fq%3Dgleizes Albert Gleizes, ''Woman with Phlox''], Museum of Fine Arts, Houston</ref> Ko noon, tigi rigi, woni no suudu 41 e nder Indépendants 1911 waɗiraa. E nder suudu hoɗdiiɓe nduu ina tawee, so mi siftorii, Lhote, Segonzac, Moreau. [...] E nder balɗe seeɗa ɗe komisiyoŋ liggotooɗo oo waɗi golle mum, alaa ko waawi addande en yiytude batte ɗe natal men jogori waɗde e renndo ngoo fof. Pentooɓe e ƴeewooɓe yahrooɓe e kanndaaji ɗii ina laaɓi ina njiɗi no feewi, so tawii ko ɓe yiɗɓe walla ɓe ngonaa e haɓaade. Kono hay gooto waawaa sikkude won ko woni toon ngam waɗde fenaande. Kadi enen adanɓe, ɓe sikke alaa meeɗaa yiɗde ɗum. Nii woni min kaawis no feewi nde, e yeewtere ndee, puccitgol ngol waɗi. (Albert Gleyis).<ref name="Robbins 1964">[[openlibrary:books/OL5921018M/Albert_Gleizes_1881-1953|''Albert Gleizes 1881–1953, a retrospective exhibition'', Daniel Robbins. The Solomon R. Guggenheim Museum, New York, in collaboration with Musée national d'art moderne, Paris; Museum am Ostwall, Dortmund, published 1964]]</ref> "Wullaango mawngo ngo min mbaɗi ko wonde min njanngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes ina jokki : Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala[5].Wullitaango mawngo ngo min mbaɗnoo ko wonde min janngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes jokki: Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala[5]. E nder Intransigeant Guillaume Apollinaire teeŋtinii nafoore ko kuubaaɓe mbaɗata koo, o fawi ɗum en e yarlitaare. Louis Vauxcelles to Gil Blas yani e maɓɓe e fitina keewɗo faayiida. Sukaaɓe ƴeewooɓe winndooɓe koolol e nder Comoedia, Excelsior, Action, e L’Oeuvre ɓuri heen heewde ko reentaade, won heen hay jaɓɓaade kuuɓtodinɓe e yurmeende ; e nder Paris-Journal, yimoowo jom ruuhu ndimaagu biyeteeɗo André Salmon winndii nate suudu 41 keewɗe hakkille e yurmeende. Ko ɓuri teeŋtude e Gleizes ko yonta sukaaɓe ƴeewooɓe ɓee keɓiino Cubism.[5] Helmere ‘Kubism’ ndee. Winndannde mawnde: Proto-Kubism Ko e oon ƴeewndo e hitaande 1911 helmere ‘Cubism’ ndee waawi dañeede. Ko adii Salon des Indépendants 1911 hay gooto meeɗaa wiyeede ko kuuɓtodinɗo, hay Braque walla Picasso.[5] Ko waawi heen wonde fof, e ko feewti heen, ko waawi tabitinde wonde, gila 1911, helmere ndee wonti huunde huuɓtodinnde, e fuɗɗoode nde, nde fawii ko e pentooɓe suudu 41, caggal ɗuum nde siforaa ko ɓeen nannduɓe, ɓadtiiɓe walla woɗɗuɓe, ɓadtiiɓe ɓe, e mbaadi so wonaa e ruuhu. Kanko Apollinaire, o fuɗɗiima ƴattaade ndeeɗoo innde, tee wonaa caggal ɗuum, caggal ndeeɗoo udditgol to Indépendants, e nder koolol ngol min mbaɗi to Bruxelles, o jaɓi e hoore makko e innde amen, innde ‘Cubist’ nde kala sifaa yimɓe toɗɗinoo min e nder irooji. E hitaande 1911 konngol Kubism jibinaa no helmere ‘Impressionnisme’ jibinaa e hitaande 1872 nii.[5] Jamma gooto, Gleizes e Metzinger e Leger e Delaunay mbaɗti lollude. Ko famɗi fof, jamma ɓennuɗo oo, inɗe maɓɓe e nate maɓɓe njaltinaama, wonaa tan e nder Pari, kono e nder Farayse e leyɗe goɗɗe kadi. Gleizes winndii : Pentol ngol, haa ndeen, wonnoo ko juuɗe seeɗa tan e amateur en, rewi ko e domen renndo, gooto fof yiɗi humpitaade, yaltineede e sirlu ɗeen pente ɗe, ina wayi no, alaa ko njiylotoo, ɗe maanaa mum en foti ƴeewteede no puzzle nii.[5] Koolol Armoire Winndannde mawnde: Koolol Armory Koolol hakkunde leyɗeele naalankaagal jamaanu 1913, anndiraangol hannde Armory Show, ko kewu maantinɗo e daartol naalankaagal. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollirii golle naalankooɓe Oropnaaɓe ɓurɓe radikal en e jamaanu mum en e banngeeji yontaaji Ameriknaaɓe yahruɓe yeeso. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollitaama e mbaadiiji ceertuɗi e nokkuuji tati—New York (Armoire 69e Regiment, 17 feebariyee – 15 marse), Chicago (Institut d’art de Chicago, 24 mars – 16 abriil), e Boston (Copley Society, 23 abriil – 14 mee). Koolol ngol naatni ɗemngal yiyteende e nder jamaanu Orop e nder renndo Amerik, wayli jiyɗe estetik wonande naalankooɓe Amerik, mooftuɓe, ƴeewooɓe, galleeji e musiumuuji. E hitaande 1913, Gleizes, wondude e Archipenko, Picabia, Picasso, banndiraaɓe Duchamp e woɗɓe, naatnii Cubism e yimɓe Amerik to Armory Show e nder gure tati mawɗe, New York, Chicago e Boston. Ko jiidaa e La Femme aux Phlox[11] Gleizes hollitii nate mum 1912 ɗe neɗɗo waɗi e balkon (nokku 196 e catal).[12] Naatgol Gleizes—ɗi ɗiɗi fof ina njogii nafoore mawnde, ina waɗi batte keewɗe e Pari—ina gasa tawa ina ɓuuɓna nate jeegom e nate Picasso, e nate tati ɗe Braque holliri e Armory Show.[13] Ƴeew kadi Doggol golle ɗe Albert Gleizes waɗi == Tuugnorgal == f4j8xkbv1ffruttv5n5umxl3cdgwdtw 161557 161556 2026-04-08T18:16:35Z Bakurakurama 11269 161557 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Waɗde mbaawen jippaade''' e golle. Min peccii hollitooɓe ɓee e ɗiɗi, ɓeen ardii ɗum en ko Signac e Luce, goɗɗo oo ko naalankooɓe yonta keso oo. Heen bannge suudu hakkundeeru nduu, suudu nduu ina rokketee terɗe mawɗe ɗee; bannge goɗɗo oo, sukaaɓe pentooɓe ɓee njuɓɓini cuuɗi ɗi ɓe ndokkanoo ɗii. To bannge amen, min ƴettii suudu 41. E nder cuuɗi garooji ɗii, ko André Lhote, Segonzac, La Fresnaye ekn ƴettata nokku mum en. Ko e oo sahaa min nganndondiri. E nder suudu 41 min kawri – Le Fauconnier, Leger, Delaunay, Metzinger e miin, min kawri, e dow tiiɗnaare Guillaume Apollinaire, jogorɗo rewde ndee fedde e nafoore ɓurnde mawnude, ko Marie Laurencin Le Fauconnier hollitii Ɓooygol mum mawngol. Léger nudes mum e nder leydi ndi volumes njiylotoo rewrude e feere nokkuuji ceertuɗi ɓuuɓɗi [zones dégradées] kuutorteeɗi e nder mahdi walla e nder mbaydiiji mekanik. Delaunay Le Tour Eiffel e La Ville. Metzinger [Leydi, Ɓoornugol, Hoore debbo e nguurndam haa jooni], Marie Laurencin won e kanndaaji ɗi yimɓe ngoni e mum en. Miin e hoore am – leyɗeele ɗiɗi e kanndaaji ɗiɗi e yimɓe: La Femme au phlox e Homme nu sortant du bain.<ref>[https://www.mfah.org/art/detail/47876?returnUrl=%2Fart%2Fsearch%3Fq%3Dgleizes Albert Gleizes, ''Woman with Phlox''], Museum of Fine Arts, Houston</ref> Ko noon, tigi rigi, woni no suudu 41 e nder Indépendants 1911 waɗiraa. E nder suudu hoɗdiiɓe nduu ina tawee, so mi siftorii, Lhote, Segonzac, Moreau. [...] E nder balɗe seeɗa ɗe komisiyoŋ liggotooɗo oo waɗi golle mum, alaa ko waawi addande en yiytude batte ɗe natal men jogori waɗde e renndo ngoo fof. Pentooɓe e ƴeewooɓe yahrooɓe e kanndaaji ɗii ina laaɓi ina njiɗi no feewi, so tawii ko ɓe yiɗɓe walla ɓe ngonaa e haɓaade. Kono hay gooto waawaa sikkude won ko woni toon ngam waɗde fenaande. Kadi enen adanɓe, ɓe sikke alaa meeɗaa yiɗde ɗum. Nii woni min kaawis no feewi nde, e yeewtere ndee, puccitgol ngol waɗi. (Albert Gleyis).<ref name="Robbins 1964">[[openlibrary:books/OL5921018M/Albert_Gleizes_1881-1953|''Albert Gleizes 1881–1953, a retrospective exhibition'', Daniel Robbins. The Solomon R. Guggenheim Museum, New York, in collaboration with Musée national d'art moderne, Paris; Museum am Ostwall, Dortmund, published 1964]]</ref> "Wullaango mawngo ngo min mbaɗi ko wonde min njanngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes ina jokki : Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala[5].Wullitaango mawngo ngo min mbaɗnoo ko wonde min janngaaka; yimɓe mbiyi ɓe mbaawaa 'yiyde' hay huunde e natal amen". Gleizes jokki: Gooto fof ina ɓuuɓtoo e nder suudu amen, yimɓe ina ngulla walla ina njala, ina kollita mettere mum en, ina cemmbina, ina ummoo e kala fannu, ina njuurondira e laawol ngam naatde, jaɓooɓe e daranaade darnde amen e ñaawooɓe ɗum ina luurdi hakkunde mum en... Suudu 41 ina heewi sahaa kala,<ref>Jean Chauvelin, Nadia Filatoff, John E. Bowlt, ''Alexandra Exter: monographie'', 2003</ref> E nder Intransigeant Guillaume Apollinaire teeŋtinii nafoore ko kuubaaɓe mbaɗata koo, o fawi ɗum en e yarlitaare. Louis Vauxcelles to Gil Blas yani e maɓɓe e fitina keewɗo faayiida. Sukaaɓe ƴeewooɓe winndooɓe koolol e nder Comoedia, Excelsior, Action, e L’Oeuvre ɓuri heen heewde ko reentaade, won heen hay jaɓɓaade kuuɓtodinɓe e yurmeende ; e nder Paris-Journal, yimoowo jom ruuhu ndimaagu biyeteeɗo André Salmon winndii nate suudu 41 keewɗe hakkille e yurmeende. Ko ɓuri teeŋtude e Gleizes ko yonta sukaaɓe ƴeewooɓe ɓee keɓiino Cubism.)<ref name="Gleizes, Souvenirs">[http://www.peterbrooke.org.uk/a%26r/Du%20Cubisme/souvenirs.html Albert Gleizes, ''Souvenirs – Le Cubisme, 1908–1914'', Cahiers Albert Gleizes, Association des Amis d'Albert Gleizes, Lyon, 1957. Reprinted, Association des Amis d'Albert Gleizes, Ampuis, 1997. Translation and notes by Peter Brooke]</ref> Helmere ‘Kubism’ ndee. Winndannde mawnde: Proto-Kubism Ko e oon ƴeewndo e hitaande 1911 helmere ‘Cubism’ ndee waawi dañeede. Ko adii Salon des Indépendants 1911 hay gooto meeɗaa wiyeede ko kuuɓtodinɗo, hay Braque walla Picasso.[5] Ko waawi heen wonde fof, e ko feewti heen, ko waawi tabitinde wonde, gila 1911, helmere ndee wonti huunde huuɓtodinnde, e fuɗɗoode nde, nde fawii ko e pentooɓe suudu 41, caggal ɗuum nde siforaa ko ɓeen nannduɓe, ɓadtiiɓe walla woɗɗuɓe, ɓadtiiɓe ɓe, e mbaadi so wonaa e ruuhu. Kanko Apollinaire, o fuɗɗiima ƴattaade ndeeɗoo innde, tee wonaa caggal ɗuum, caggal ndeeɗoo udditgol to Indépendants, e nder koolol ngol min mbaɗi to Bruxelles, o jaɓi e hoore makko e innde amen, innde ‘Cubist’ nde kala sifaa yimɓe toɗɗinoo min e nder irooji. E hitaande 1911 konngol Kubism jibinaa no helmere ‘Impressionnisme’ jibinaa e hitaande 1872 nii.[5] Jamma gooto, Gleizes e Metzinger e Leger e Delaunay mbaɗti lollude. Ko famɗi fof, jamma ɓennuɗo oo, inɗe maɓɓe e nate maɓɓe njaltinaama, wonaa tan e nder Pari, kono e nder Farayse e leyɗe goɗɗe kadi. Gleizes winndii : Pentol ngol, haa ndeen, wonnoo ko juuɗe seeɗa tan e amateur en, rewi ko e domen renndo, gooto fof yiɗi humpitaade, yaltineede e sirlu ɗeen pente ɗe, ina wayi no, alaa ko njiylotoo, ɗe maanaa mum en foti ƴeewteede no puzzle nii.[5] Koolol Armoire Winndannde mawnde: Koolol Armory Koolol hakkunde leyɗeele naalankaagal jamaanu 1913, anndiraangol hannde Armory Show, ko kewu maantinɗo e daartol naalankaagal. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollirii golle naalankooɓe Oropnaaɓe ɓurɓe radikal en e jamaanu mum en e banngeeji yontaaji Ameriknaaɓe yahruɓe yeeso. Ndeeɗoo hiirde mawnde hollitaama e mbaadiiji ceertuɗi e nokkuuji tati—New York (Armoire 69e Regiment, 17 feebariyee – 15 marse), Chicago (Institut d’art de Chicago, 24 mars – 16 abriil), e Boston (Copley Society, 23 abriil – 14 mee). Koolol ngol naatni ɗemngal yiyteende e nder jamaanu Orop e nder renndo Amerik, wayli jiyɗe estetik wonande naalankooɓe Amerik, mooftuɓe, ƴeewooɓe, galleeji e musiumuuji. E hitaande 1913, Gleizes, wondude e Archipenko, Picabia, Picasso, banndiraaɓe Duchamp e woɗɓe, naatnii Cubism e yimɓe Amerik to Armory Show e nder gure tati mawɗe, New York, Chicago e Boston. Ko jiidaa e La Femme aux Phlox[11] Gleizes hollitii nate mum 1912 ɗe neɗɗo waɗi e balkon (nokku 196 e catal).[12] Naatgol Gleizes—ɗi ɗiɗi fof ina njogii nafoore mawnde, ina waɗi batte keewɗe e Pari—ina gasa tawa ina ɓuuɓna nate jeegom e nate Picasso, e nate tati ɗe Braque holliri e Armory Show.[13] Ƴeew kadi Doggol golle ɗe Albert Gleizes waɗi == Tuugnorgal == a02f0cidfj8ptr2gzhge7hmd6jbun16 Oprah Winfrey (painting) 0 39229 161558 2026-04-08T18:22:47Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Natal nebam Oprah Winfrey ngal''' Shawn Michael Warren waɗi, hollitaama to galle nate ngenndiije to Washington, e hitaande 2023.[1][2][3] Natal ngal ina hollita Winfrey ina ƴakka, ina ɓoornii wutte tafto daneejo, mo Christian Siriano waɗi ; kala ko ina holla darnde makko adannde e nder film Steven Spielberg e hitaande 1985, kala ko ina ɓawla.[1] Winfrey hollitaama ina yaha e nder huɗo hakkunde leɗɗe ɓutte e nder gesa juulde ɓuuɓɗo to estaad mum to Monteci..." 161558 wikitext text/x-wiki '''Natal nebam Oprah Winfrey ngal''' Shawn Michael Warren waɗi, hollitaama to galle nate ngenndiije to Washington, e hitaande 2023.[1][2][3] Natal ngal ina hollita Winfrey ina ƴakka, ina ɓoornii wutte tafto daneejo, mo Christian Siriano waɗi ; kala ko ina holla darnde makko adannde e nder film Steven Spielberg e hitaande 1985, kala ko ina ɓawla.[1] Winfrey hollitaama ina yaha e nder huɗo hakkunde leɗɗe ɓutte e nder gesa juulde ɓuuɓɗo to estaad mum to Montecito, Kaliforni,[3] ina jogii ƴiye oliif e junngo mum nano.[1] Naalanke oo heɓi yamiroore ndee caggal nde o waɗi nate Winfrey e nder leegal West Loop to Chicago e hitaande 2020, sara ɗo suudu Winfrey Harpo Studios wonnoo haa hitaande 2015.[4] Natal timmungal ngal ina tolnoo e 70 in × 56 in (180 cm × 140 cm) ngal ɓeydaama e mooftirgel duumiingel to Galle Natal ngenndiwal Smithsonian.[5] Maanaa caggal Purple Nokkuuji kuutorteeɗi e nate ɗee ngonaa aksidaa. Ladde pentol ngol ina 6uu6i e 6uu6ol 6uu6ol luggicfngol, 6uu6ol, 6uu6ol, 6uu6ol e 6uu6ol. Purple ko huunde luggiɗnde e Oprah, ko noddaango The Color Purple, filmo, wayluɗo laawol nguurndam makko. Ko kala ko o nawdi gila ndeen, ina jeyaa heen doggol makko "Geɗe ɓurɗe yiɗeede" 2023.[1][3] E nder oon sahaa, o ɓoornii ko wutte taffeta purple mo Christian Siriano waɗi, mo Oprah wiyi "Ndeen mbaydi ko huunde tiiɗnde e nguurndam am". Darnde makko e Sofia e nder filmo 1985, ko e nder yontereeji ɗiɗi tan, kono ɗum udditi dame, tabitini daande nde aduna o anndi haa jooni.[3] Nanngude ƴiiƴam e nder Nebam e Annoore Natal ngal e hoore mum ko mawngal, fotde meeteruuji jeeɗiɗi, ina luggiɗi e neɗɗo. Ina hollita Oprah ina darii e nder werlaa mum juulde Montecito, ina jogii e newaare ƴiye oliif. Wonande naalanke biyeteeɗo Shawn Micheal Warren, jarde ndee wonaa tan mbaydi, ko nokku ɓurɗo waawde ɓuuɓde. Warren waɗii jonnde pentugol ngol tawa rokkaani yamiroore no Oprah foti poseede. Natal ngal timminaama e nder lebbi 10 e nder alkule goɗɗe, ngal yiɗi ko hollirde jikku semmbe e goonga e Oprah e hoore mum.[3] == Teddungal Taariindi == Gila 1994, Galle Nate Ngenndiije yamiri tan ko fotde 35 nate yimɓe wuurɓe. Naatgol Oprah ina teeŋtina darnde makko luggiɗnde e ƴellitde wonaa tan wellitaare, kono ko ɓernde ngenndiire. Natal makko maa heddo e yiyeede haa lewru Oktoobar 2024. Rhea L. Combs, gardiiɗo geɗe curatorial, ina ɗaminii wonde hoɓɓe ɓee maa njahdu e weltaare, fodoore, moƴƴere e jokkondiral.[3] == Tuugnorgal == ckt8otrridsoln4i6kau8mry93lifwt 161559 161558 2026-04-08T18:24:21Z Bakurakurama 11269 161559 wikitext text/x-wiki '''Natal nebam Oprah Winfrey ngal''' Shawn Michael Warren waɗi, hollitaama to galle nate ngenndiije to Washington, e hitaande 2023...<ref name="bbc">{{Cite web|title=What the purple dress in Oprah Winfrey's new portrait really means|url=https://www.bbc.com/culture/article/20231214-what-the-olive-branch-in-oprah-winfreys-new-portrait-really-means|access-date=December 14, 2023|website=www.bbc.com}}</ref><ref>{{Cite news|last=Kennicott|first=Philip|date=December 13, 2023|title=Perspective {{!}} The age of Oprah is over, but her vision is now framed in Washington|language=en-US|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/entertainment/2023/12/13/oprah-painting-portrait-gallery-unveiling/|access-date=December 14, 2023|issn=0190-8286}}</ref><ref name="USAToday">{{Cite web|title=Oprah Winfrey dons purple gown for Smithsonian painting: Inside the portrait unveiling|url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|access-date=December 14, 2023|website=USA TODAY|language=en-US|archive-date=January 3, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240103211707/https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|url-status=live}}</ref> Natal ngal ina hollita Winfrey ina ƴakka, ina ɓoornii wutte tafto daneejo, mo Christian Siriano waɗi ; kala ko ina holla darnde makko adannde e nder film Steven Spielberg e hitaande 1985, kala ko ina ɓawla.[1] Winfrey hollitaama ina yaha e nder huɗo hakkunde leɗɗe ɓutte e nder gesa juulde ɓuuɓɗo to estaad mum to Montecito, Kaliforni,[3] ina jogii ƴiye oliif e junngo mum nano.[1] Naalanke oo heɓi yamiroore ndee caggal nde o waɗi nate Winfrey e nder leegal West Loop to Chicago e hitaande 2020, sara ɗo suudu Winfrey Harpo Studios wonnoo haa hitaande 2015.[4] Natal timmungal ngal ina tolnoo e 70 in × 56 in (180 cm × 140 cm) ngal ɓeydaama e mooftirgel duumiingel to Galle Natal ngenndiwal Smithsonian.[5] Maanaa caggal Purple Nokkuuji kuutorteeɗi e nate ɗee ngonaa aksidaa. Ladde pentol ngol ina 6uu6i e 6uu6ol 6uu6ol luggicfngol, 6uu6ol, 6uu6ol, 6uu6ol e 6uu6ol. Purple ko huunde luggiɗnde e Oprah, ko noddaango The Color Purple, filmo, wayluɗo laawol nguurndam makko. Ko kala ko o nawdi gila ndeen, ina jeyaa heen doggol makko "Geɗe ɓurɗe yiɗeede" 2023.[1][3] E nder oon sahaa, o ɓoornii ko wutte taffeta purple mo Christian Siriano waɗi, mo Oprah wiyi "Ndeen mbaydi ko huunde tiiɗnde e nguurndam am". Darnde makko e Sofia e nder filmo 1985, ko e nder yontereeji ɗiɗi tan, kono ɗum udditi dame, tabitini daande nde aduna o anndi haa jooni.[3] Nanngude ƴiiƴam e nder Nebam e Annoore Natal ngal e hoore mum ko mawngal, fotde meeteruuji jeeɗiɗi, ina luggiɗi e neɗɗo. Ina hollita Oprah ina darii e nder werlaa mum juulde Montecito, ina jogii e newaare ƴiye oliif. Wonande naalanke biyeteeɗo Shawn Micheal Warren, jarde ndee wonaa tan mbaydi, ko nokku ɓurɗo waawde ɓuuɓde. Warren waɗii jonnde pentugol ngol tawa rokkaani yamiroore no Oprah foti poseede. Natal ngal timminaama e nder lebbi 10 e nder alkule goɗɗe, ngal yiɗi ko hollirde jikku semmbe e goonga e Oprah e hoore mum.[3] == Teddungal Taariindi == Gila 1994, Galle Nate Ngenndiije yamiri tan ko fotde 35 nate yimɓe wuurɓe. Naatgol Oprah ina teeŋtina darnde makko luggiɗnde e ƴellitde wonaa tan wellitaare, kono ko ɓernde ngenndiire. Natal makko maa heddo e yiyeede haa lewru Oktoobar 2024. Rhea L. Combs, gardiiɗo geɗe curatorial, ina ɗaminii wonde hoɓɓe ɓee maa njahdu e weltaare, fodoore, moƴƴere e jokkondiral.[3] == Tuugnorgal == s29ewsf4bcxljwtyb2hv8wbnc4w1ml5 161560 161559 2026-04-08T18:25:28Z Bakurakurama 11269 161560 wikitext text/x-wiki '''Natal nebam Oprah Winfrey ngal''' Shawn Michael Warren waɗi, hollitaama to galle nate ngenndiije to Washington, e hitaande 2023...<ref name="bbc">{{Cite web|title=What the purple dress in Oprah Winfrey's new portrait really means|url=https://www.bbc.com/culture/article/20231214-what-the-olive-branch-in-oprah-winfreys-new-portrait-really-means|access-date=December 14, 2023|website=www.bbc.com}}</ref><ref>{{Cite news|last=Kennicott|first=Philip|date=December 13, 2023|title=Perspective {{!}} The age of Oprah is over, but her vision is now framed in Washington|language=en-US|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/entertainment/2023/12/13/oprah-painting-portrait-gallery-unveiling/|access-date=December 14, 2023|issn=0190-8286}}</ref><ref name="USAToday">{{Cite web|title=Oprah Winfrey dons purple gown for Smithsonian painting: Inside the portrait unveiling|url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|access-date=December 14, 2023|website=USA TODAY|language=en-US|archive-date=January 3, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240103211707/https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|url-status=live}}</ref> Natal ngal ina hollita Winfrey ina ƴakka, ina ɓoornii wutte tafto daneejo, mo Christian Siriano waɗi ; kala ko ina holla darnde makko adannde e nder film Steven Spielberg e hitaande 1985, kala ko ina ɓawla.[1] Winfrey hollitaama ina yaha e nder huɗo hakkunde leɗɗe ɓutte e nder gesa juulde ɓuuɓɗo to estaad mum to Montecito, Kaliforni,[3] ina jogii ƴiye oliif e junngo mum nano.<ref name="bbc2">{{Cite web|title=What the purple dress in Oprah Winfrey's new portrait really means|url=https://www.bbc.com/culture/article/20231214-what-the-olive-branch-in-oprah-winfreys-new-portrait-really-means|access-date=December 14, 2023|website=www.bbc.com}}</ref> Naalanke oo heɓi yamiroore ndee caggal nde o waɗi nate Winfrey e nder leegal West Loop to Chicago e hitaande 2020, sara ɗo suudu Winfrey Harpo Studios wonnoo haa hitaande 2015.[4] Natal timmungal ngal ina tolnoo e 70 in × 56 in (180 cm × 140 cm) ngal ɓeydaama e mooftirgel duumiingel to Galle Natal ngenndiwal Smithsonian.[5] Maanaa caggal Purple Nokkuuji kuutorteeɗi e nate ɗee ngonaa aksidaa. Ladde pentol ngol ina 6uu6i e 6uu6ol 6uu6ol luggicfngol, 6uu6ol, 6uu6ol, 6uu6ol e 6uu6ol. Purple ko huunde luggiɗnde e Oprah, ko noddaango The Color Purple, filmo, wayluɗo laawol nguurndam makko. Ko kala ko o nawdi gila ndeen, ina jeyaa heen doggol makko "Geɗe ɓurɗe yiɗeede" 2023..<ref name="bbc3">{{Cite web|title=What the purple dress in Oprah Winfrey's new portrait really means|url=https://www.bbc.com/culture/article/20231214-what-the-olive-branch-in-oprah-winfreys-new-portrait-really-means|access-date=December 14, 2023|website=www.bbc.com}}</ref><ref name="USAToday2">{{Cite web|title=Oprah Winfrey dons purple gown for Smithsonian painting: Inside the portrait unveiling|url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|access-date=December 14, 2023|website=USA TODAY|language=en-US|archive-date=January 3, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240103211707/https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|url-status=live}}</ref> E nder oon sahaa, o ɓoornii ko wutte taffeta purple mo Christian Siriano waɗi, mo Oprah wiyi "Ndeen mbaydi ko huunde tiiɗnde e nguurndam am". Darnde makko e Sofia e nder filmo 1985, ko e nder yontereeji ɗiɗi tan, kono ɗum udditi dame, tabitini daande nde aduna o anndi haa jooni.[3] Nanngude ƴiiƴam e nder Nebam e Annoore Natal ngal e hoore mum ko mawngal, fotde meeteruuji jeeɗiɗi, ina luggiɗi e neɗɗo. Ina hollita Oprah ina darii e nder werlaa mum juulde Montecito, ina jogii e newaare ƴiye oliif. Wonande naalanke biyeteeɗo Shawn Micheal Warren, jarde ndee wonaa tan mbaydi, ko nokku ɓurɗo waawde ɓuuɓde. Warren waɗii jonnde pentugol ngol tawa rokkaani yamiroore no Oprah foti poseede. Natal ngal timminaama e nder lebbi 10 e nder alkule goɗɗe, ngal yiɗi ko hollirde jikku semmbe e goonga e Oprah e hoore mum.[3] == Teddungal Taariindi == Gila 1994, Galle Nate Ngenndiije yamiri tan ko fotde 35 nate yimɓe wuurɓe. Naatgol Oprah ina teeŋtina darnde makko luggiɗnde e ƴellitde wonaa tan wellitaare, kono ko ɓernde ngenndiire. Natal makko maa heddo e yiyeede haa lewru Oktoobar 2024. Rhea L. Combs, gardiiɗo geɗe curatorial, ina ɗaminii wonde hoɓɓe ɓee maa njahdu e weltaare, fodoore, moƴƴere e jokkondiral.[3] == Tuugnorgal == jarmprrvgwfwuxm7wks2bxxszjx68zk 161561 161560 2026-04-08T18:26:10Z Bakurakurama 11269 161561 wikitext text/x-wiki '''Natal nebam Oprah Winfrey ngal''' Shawn Michael Warren waɗi, hollitaama to galle nate ngenndiije to Washington, e hitaande 2023...<ref name="bbc">{{Cite web|title=What the purple dress in Oprah Winfrey's new portrait really means|url=https://www.bbc.com/culture/article/20231214-what-the-olive-branch-in-oprah-winfreys-new-portrait-really-means|access-date=December 14, 2023|website=www.bbc.com}}</ref><ref>{{Cite news|last=Kennicott|first=Philip|date=December 13, 2023|title=Perspective {{!}} The age of Oprah is over, but her vision is now framed in Washington|language=en-US|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/entertainment/2023/12/13/oprah-painting-portrait-gallery-unveiling/|access-date=December 14, 2023|issn=0190-8286}}</ref><ref name="USAToday">{{Cite web|title=Oprah Winfrey dons purple gown for Smithsonian painting: Inside the portrait unveiling|url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|access-date=December 14, 2023|website=USA TODAY|language=en-US|archive-date=January 3, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240103211707/https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|url-status=live}}</ref> Natal ngal ina hollita Winfrey ina ƴakka, ina ɓoornii wutte tafto daneejo, mo Christian Siriano waɗi ; kala ko ina holla darnde makko adannde e nder film Steven Spielberg e hitaande 1985, kala ko ina ɓawla.[1] Winfrey hollitaama ina yaha e nder huɗo hakkunde leɗɗe ɓutte e nder gesa juulde ɓuuɓɗo to estaad mum to Montecito, Kaliforni,[3] ina jogii ƴiye oliif e junngo mum nano.<ref name="bbc2">{{Cite web|title=What the purple dress in Oprah Winfrey's new portrait really means|url=https://www.bbc.com/culture/article/20231214-what-the-olive-branch-in-oprah-winfreys-new-portrait-really-means|access-date=December 14, 2023|website=www.bbc.com}}</ref> Naalanke oo heɓi yamiroore ndee caggal nde o waɗi nate Winfrey e nder leegal West Loop to Chicago e hitaande 2020, sara ɗo suudu Winfrey Harpo Studios wonnoo haa hitaande 2015.[4] Natal timmungal ngal ina tolnoo e 70 in × 56 in (180 cm × 140 cm) ngal ɓeydaama e mooftirgel duumiingel to Galle Natal ngenndiwal Smithsonian. Maanaa caggal Purple Nokkuuji kuutorteeɗi e nate ɗee ngonaa aksidaa. Ladde pentol ngol ina 6uu6i e 6uu6ol 6uu6ol luggicfngol, 6uu6ol, 6uu6ol, 6uu6ol e 6uu6ol. Purple ko huunde luggiɗnde e Oprah, ko noddaango The Color Purple, filmo, wayluɗo laawol nguurndam makko. Ko kala ko o nawdi gila ndeen, ina jeyaa heen doggol makko "Geɗe ɓurɗe yiɗeede" 2023..<ref name="bbc3">{{Cite web|title=What the purple dress in Oprah Winfrey's new portrait really means|url=https://www.bbc.com/culture/article/20231214-what-the-olive-branch-in-oprah-winfreys-new-portrait-really-means|access-date=December 14, 2023|website=www.bbc.com}}</ref><ref name="USAToday2">{{Cite web|title=Oprah Winfrey dons purple gown for Smithsonian painting: Inside the portrait unveiling|url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|access-date=December 14, 2023|website=USA TODAY|language=en-US|archive-date=January 3, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240103211707/https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|url-status=live}}</ref> E nder oon sahaa, o ɓoornii ko wutte taffeta purple mo Christian Siriano waɗi, mo Oprah wiyi "Ndeen mbaydi ko huunde tiiɗnde e nguurndam am". Darnde makko e Sofia e nder filmo 1985, ko e nder yontereeji ɗiɗi tan, kono ɗum udditi dame, tabitini daande nde aduna o anndi haa jooni..<ref name="USAToday3">{{Cite web|title=Oprah Winfrey dons purple gown for Smithsonian painting: Inside the portrait unveiling|url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|access-date=December 14, 2023|website=USA TODAY|language=en-US|archive-date=January 3, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240103211707/https://www.usatoday.com/story/entertainment/celebrities/2023/12/13/oprah-winfrey-portrait-unveiling-smithsonian-museum/71833570007/|url-status=live}}</ref> Nanngude ƴiiƴam e nder Nebam e Annoore Natal ngal e hoore mum ko mawngal, fotde meeteruuji jeeɗiɗi, ina luggiɗi e neɗɗo. Ina hollita Oprah ina darii e nder werlaa mum juulde Montecito, ina jogii e newaare ƴiye oliif. Wonande naalanke biyeteeɗo Shawn Micheal Warren, jarde ndee wonaa tan mbaydi, ko nokku ɓurɗo waawde ɓuuɓde. Warren waɗii jonnde pentugol ngol tawa rokkaani yamiroore no Oprah foti poseede. Natal ngal timminaama e nder lebbi 10 e nder alkule goɗɗe, ngal yiɗi ko hollirde jikku semmbe e goonga e Oprah e hoore mum.[3] == Teddungal Taariindi == Gila 1994, Galle Nate Ngenndiije yamiri tan ko fotde 35 nate yimɓe wuurɓe. Naatgol Oprah ina teeŋtina darnde makko luggiɗnde e ƴellitde wonaa tan wellitaare, kono ko ɓernde ngenndiire. Natal makko maa heddo e yiyeede haa lewru Oktoobar 2024. Rhea L. Combs, gardiiɗo geɗe curatorial, ina ɗaminii wonde hoɓɓe ɓee maa njahdu e weltaare, fodoore, moƴƴere e jokkondiral.[3] == Tuugnorgal == 8plcm6aefvbgom2hu49p2xjkfhpfph0 A Má Notícia 0 39230 161562 2026-04-08T18:31:49Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''A Má Notícia''' (e ɗemngal Purtugeec Beresiil: [a ˈma noˈtʃisjɐ]; Engele: « Kabaaru bonɗo ») ko nate naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Belmiro de Almeida e hitaande 1897. Golle ɗee ina kollita debbo tokooso jooɗiiɗo e dow fauteuil, ina ŋoŋɗi yeeso ina jogii ɓataake werlaa e dow leydi, ina sikkaa ina jogii "kabaaru bonɗo".[1] == Tariya == Nde pentiraa ko to Pari, Farayse, nde adii hollirde ko to Ouro Preto, to Minas Gerais to duɗal jaaɓi haaɗtirde..." 161562 wikitext text/x-wiki '''A Má Notícia''' (e ɗemngal Purtugeec Beresiil: [a ˈma noˈtʃisjɐ]; Engele: « Kabaaru bonɗo ») ko nate naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Belmiro de Almeida e hitaande 1897. Golle ɗee ina kollita debbo tokooso jooɗiiɗo e dow fauteuil, ina ŋoŋɗi yeeso ina jogii ɓataake werlaa e dow leydi, ina sikkaa ina jogii "kabaaru bonɗo".[1] == Tariya == Nde pentiraa ko to Pari, Farayse, nde adii hollirde ko to Ouro Preto, to Minas Gerais to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal e ñeeñal wuro ngoo (e oon sahaa laamorgo Minas Gerais). Laamu leydi ndii heɓi ɗum e lewru oktoobar 1897 e 10 000 réis, ɗum artiraa Belo Horizonte caggal nde laamorgo ngoo ummii e ndeen hitaande, hollitaama to Palácio da Liberdade.[2] Ina wiyee wonde naalanke oo waɗiino ɗaɓɓaande ngam laamu nguu heɓta nate ɗee, nde coodgu nguu waɗi e lewru oktoobar 1897, fotde ujunnaaje sappo réis, o huutorii heen feccere e kaalis keɓaaɗo ngam ustude laamorgo ngoo, o rokki nate ɗee Aurora do 15 de Nohove through.[a] Caggal mum, nde o arti kadi e Pari e hitaande 1899, o etii feere ndee ngam yeeyde canndolinɗo Os Descobridores, mo nganndu-ɗaa ko ngam siftorde duuɓi teemedde nay yiytugol Beresiil, kono o dañaani heen.[3] == Lartol == E nder ciimtol ngol Samuel Mendes Vieira winndi, “ngolɗoo natal, ngal hollirta ko nder galle e nder neɗɗo, heɓi darnde mawnde e nder duuɓi capanɗe cakkitiiɗi ɗii e teeminannde 19ɓiire, jaabtaade yimɓe burjuwaa en yiɗɓe waɗde nate paayodinɗe, paayodinɗe, jogiiɗe tiitooɗe laaɓtuɗe e dille ɓadtiiɗe goonga nguurndam”. Winndiyanke oo ina teskaa wonde e nder golle makko, naalanke oo ina feeñnina "dimension psychologique et domestique" nguurndam Beresiil, laawol ngol naalankooɓe woɗɓe heewɓe kadi ƴetti.[1] Golle ɗee ina njokki e tiitooɗe sentimental tawaaɗe e nate naalanke oo gadane ɗee, ko wayi no Arrufos—natal duuɓi sappo ko adii ɗuum—mo debbo tokooso hollirtee ina woya caggal nde werli rogere e leydi, e Amuada, holliroowo debbo holliroowo mette mum tawa ina tuugnii e Notícia no fauteuil nii. Nate keewɗe ummoraade e yonta oo ina kollita mbaadi debbo e nder sahaaji gonɗi e nder renndo, ina teeŋtina geɗe hakkille, hono no yiyraa e defte Rodolfo Amoedo, e defte Almeida Júnior, walla e defte Jean Béraud.[1] Jaɓɓungal e batte Natal ngal to Arkivo Publiko Mineiro. No laamorgo Minas Gerais ummiraa e hitaande 1897, ko juuti caggal nde nate ɗee puɗɗii hollirde, firo mawngo feeñii wonde "kabaaru bonɗo" mo tiitoonde ndee holliti oo, ko tigi rigi ummital nokku politik e njuɓɓudi laamu ummoraade Ouro Preto fayde Belo Horizonte.[4] E nder laamorgo keso ngoo, natal ngal, haa jooni, wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, sibu ina tuumaa e caɗeele ɗe guwerneeruuji ɗii njogori dañde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, ina sikkaa ko kañum woni sabaabu bonɗo—ɗum addani ɗum jaɓde e waylude mbaydiiji keewɗi hakkunde departemaaji laamu ceertuɗi haa ɗo ɗum waɗtaa e laamu archirone ummoraade toon, e Mi ina heddii e kollirgol.[2] E lewru mee 2013, filmo juutɗo mo nate ɗee njiylotoo, hollitaama e ñalngu nguu, ko Elza Cataldo ardii ɗum, tawi ko Fernanda Vianna mo fedde Galpão ardii ɗum.[4] == Teskorɗe == E lewru suwee 1897, Almeida yaltinii winndannde ina wiyee Pela arte em Minas ("Ngam naalankaagal e nder Minas") e nder jaaynde wiyeteende Minas Geraes, ina ɗaɓɓa kaalis naalankaagal tawa ina rokka golle mum.[3] == Tuugnorgal == 0ouy0fo7altforaoriyah51y0vuy6ii 161563 161562 2026-04-08T18:32:07Z Bakurakurama 11269 161563 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''A Má Notícia''' (e ɗemngal Purtugeec Beresiil: [a ˈma noˈtʃisjɐ]; Engele: « Kabaaru bonɗo ») ko nate naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Belmiro de Almeida e hitaande 1897. Golle ɗee ina kollita debbo tokooso jooɗiiɗo e dow fauteuil, ina ŋoŋɗi yeeso ina jogii ɓataake werlaa e dow leydi, ina sikkaa ina jogii "kabaaru bonɗo".[1] == Tariya == Nde pentiraa ko to Pari, Farayse, nde adii hollirde ko to Ouro Preto, to Minas Gerais to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal e ñeeñal wuro ngoo (e oon sahaa laamorgo Minas Gerais). Laamu leydi ndii heɓi ɗum e lewru oktoobar 1897 e 10 000 réis, ɗum artiraa Belo Horizonte caggal nde laamorgo ngoo ummii e ndeen hitaande, hollitaama to Palácio da Liberdade.[2] Ina wiyee wonde naalanke oo waɗiino ɗaɓɓaande ngam laamu nguu heɓta nate ɗee, nde coodgu nguu waɗi e lewru oktoobar 1897, fotde ujunnaaje sappo réis, o huutorii heen feccere e kaalis keɓaaɗo ngam ustude laamorgo ngoo, o rokki nate ɗee Aurora do 15 de Nohove through.[a] Caggal mum, nde o arti kadi e Pari e hitaande 1899, o etii feere ndee ngam yeeyde canndolinɗo Os Descobridores, mo nganndu-ɗaa ko ngam siftorde duuɓi teemedde nay yiytugol Beresiil, kono o dañaani heen.[3] == Lartol == E nder ciimtol ngol Samuel Mendes Vieira winndi, “ngolɗoo natal, ngal hollirta ko nder galle e nder neɗɗo, heɓi darnde mawnde e nder duuɓi capanɗe cakkitiiɗi ɗii e teeminannde 19ɓiire, jaabtaade yimɓe burjuwaa en yiɗɓe waɗde nate paayodinɗe, paayodinɗe, jogiiɗe tiitooɗe laaɓtuɗe e dille ɓadtiiɗe goonga nguurndam”. Winndiyanke oo ina teskaa wonde e nder golle makko, naalanke oo ina feeñnina "dimension psychologique et domestique" nguurndam Beresiil, laawol ngol naalankooɓe woɗɓe heewɓe kadi ƴetti.[1] Golle ɗee ina njokki e tiitooɗe sentimental tawaaɗe e nate naalanke oo gadane ɗee, ko wayi no Arrufos—natal duuɓi sappo ko adii ɗuum—mo debbo tokooso hollirtee ina woya caggal nde werli rogere e leydi, e Amuada, holliroowo debbo holliroowo mette mum tawa ina tuugnii e Notícia no fauteuil nii. Nate keewɗe ummoraade e yonta oo ina kollita mbaadi debbo e nder sahaaji gonɗi e nder renndo, ina teeŋtina geɗe hakkille, hono no yiyraa e defte Rodolfo Amoedo, e defte Almeida Júnior, walla e defte Jean Béraud.[1] Jaɓɓungal e batte Natal ngal to Arkivo Publiko Mineiro. No laamorgo Minas Gerais ummiraa e hitaande 1897, ko juuti caggal nde nate ɗee puɗɗii hollirde, firo mawngo feeñii wonde "kabaaru bonɗo" mo tiitoonde ndee holliti oo, ko tigi rigi ummital nokku politik e njuɓɓudi laamu ummoraade Ouro Preto fayde Belo Horizonte.[4] E nder laamorgo keso ngoo, natal ngal, haa jooni, wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, sibu ina tuumaa e caɗeele ɗe guwerneeruuji ɗii njogori dañde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, ina sikkaa ko kañum woni sabaabu bonɗo—ɗum addani ɗum jaɓde e waylude mbaydiiji keewɗi hakkunde departemaaji laamu ceertuɗi haa ɗo ɗum waɗtaa e laamu archirone ummoraade toon, e Mi ina heddii e kollirgol.[2] E lewru mee 2013, filmo juutɗo mo nate ɗee njiylotoo, hollitaama e ñalngu nguu, ko Elza Cataldo ardii ɗum, tawi ko Fernanda Vianna mo fedde Galpão ardii ɗum.[4] == Teskorɗe == E lewru suwee 1897, Almeida yaltinii winndannde ina wiyee Pela arte em Minas ("Ngam naalankaagal e nder Minas") e nder jaaynde wiyeteende Minas Geraes, ina ɗaɓɓa kaalis naalankaagal tawa ina rokka golle mum.[3] == Tuugnorgal == nx9ah2i3y47fjemlqy6pixellflcjrw 161564 161563 2026-04-08T18:33:11Z Bakurakurama 11269 161564 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''A Má Notícia''' (e ɗemngal Purtugeec Beresiil: [a ˈma noˈtʃisjɐ]; Engele: « Kabaaru bonɗo ») ko nate naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Belmiro de Almeida e hitaande 1897. Golle ɗee ina kollita debbo tokooso jooɗiiɗo e dow fauteuil, ina ŋoŋɗi yeeso ina jogii ɓataake werlaa e dow leydi, ina sikkaa ina jogii "kabaaru bonɗo".{{sfn|Vieira|2012}} == Tariya == Nde pentiraa ko to Pari, Farayse, nde adii hollirde ko to Ouro Preto, to Minas Gerais to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal e ñeeñal wuro ngoo (e oon sahaa laamorgo Minas Gerais). Laamu leydi ndii heɓi ɗum e lewru oktoobar 1897 e 10 000 réis, ɗum artiraa Belo Horizonte caggal nde laamorgo ngoo ummii e ndeen hitaande, hollitaama to Palácio da Liberdade.[2] Ina wiyee wonde naalanke oo waɗiino ɗaɓɓaande ngam laamu nguu heɓta nate ɗee, nde coodgu nguu waɗi e lewru oktoobar 1897, fotde ujunnaaje sappo réis, o huutorii heen feccere e kaalis keɓaaɗo ngam ustude laamorgo ngoo, o rokki nate ɗee Aurora do 15 de Nohove through.[a] Caggal mum, nde o arti kadi e Pari e hitaande 1899, o etii feere ndee ngam yeeyde canndolinɗo Os Descobridores, mo nganndu-ɗaa ko ngam siftorde duuɓi teemedde nay yiytugol Beresiil, kono o dañaani heen.[3] == Lartol == E nder ciimtol ngol Samuel Mendes Vieira winndi, “ngolɗoo natal, ngal hollirta ko nder galle e nder neɗɗo, heɓi darnde mawnde e nder duuɓi capanɗe cakkitiiɗi ɗii e teeminannde 19ɓiire, jaabtaade yimɓe burjuwaa en yiɗɓe waɗde nate paayodinɗe, paayodinɗe, jogiiɗe tiitooɗe laaɓtuɗe e dille ɓadtiiɗe goonga nguurndam”. Winndiyanke oo ina teskaa wonde e nder golle makko, naalanke oo ina feeñnina "dimension psychologique et domestique" nguurndam Beresiil, laawol ngol naalankooɓe woɗɓe heewɓe kadi ƴetti.[1] Golle ɗee ina njokki e tiitooɗe sentimental tawaaɗe e nate naalanke oo gadane ɗee, ko wayi no Arrufos—natal duuɓi sappo ko adii ɗuum—mo debbo tokooso hollirtee ina woya caggal nde werli rogere e leydi, e Amuada, holliroowo debbo holliroowo mette mum tawa ina tuugnii e Notícia no fauteuil nii. Nate keewɗe ummoraade e yonta oo ina kollita mbaadi debbo e nder sahaaji gonɗi e nder renndo, ina teeŋtina geɗe hakkille, hono no yiyraa e defte Rodolfo Amoedo, e defte Almeida Júnior, walla e defte Jean Béraud.[1] Jaɓɓungal e batte Natal ngal to Arkivo Publiko Mineiro. No laamorgo Minas Gerais ummiraa e hitaande 1897, ko juuti caggal nde nate ɗee puɗɗii hollirde, firo mawngo feeñii wonde "kabaaru bonɗo" mo tiitoonde ndee holliti oo, ko tigi rigi ummital nokku politik e njuɓɓudi laamu ummoraade Ouro Preto fayde Belo Horizonte.[4] E nder laamorgo keso ngoo, natal ngal, haa jooni, wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, sibu ina tuumaa e caɗeele ɗe guwerneeruuji ɗii njogori dañde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, ina sikkaa ko kañum woni sabaabu bonɗo—ɗum addani ɗum jaɓde e waylude mbaydiiji keewɗi hakkunde departemaaji laamu ceertuɗi haa ɗo ɗum waɗtaa e laamu archirone ummoraade toon, e Mi ina heddii e kollirgol.[2] E lewru mee 2013, filmo juutɗo mo nate ɗee njiylotoo, hollitaama e ñalngu nguu, ko Elza Cataldo ardii ɗum, tawi ko Fernanda Vianna mo fedde Galpão ardii ɗum.[4] == Teskorɗe == E lewru suwee 1897, Almeida yaltinii winndannde ina wiyee Pela arte em Minas ("Ngam naalankaagal e nder Minas") e nder jaaynde wiyeteende Minas Geraes, ina ɗaɓɓa kaalis naalankaagal tawa ina rokka golle mum.[3] == Tuugnorgal == 812sq1d2fel3xw6r4e1y22nf3h0phrt 161565 161564 2026-04-08T18:34:35Z Bakurakurama 11269 161565 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''A Má Notícia''' (e ɗemngal Purtugeec Beresiil: [a ˈma noˈtʃisjɐ]; Engele: « Kabaaru bonɗo ») ko nate naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Belmiro de Almeida e hitaande 1897. Golle ɗee ina kollita debbo tokooso jooɗiiɗo e dow fauteuil, ina ŋoŋɗi yeeso ina jogii ɓataake werlaa e dow leydi, ina sikkaa ina jogii "kabaaru bonɗo".{{sfn|Vieira|2012}} == Tariya == Nde pentiraa ko to Pari, Farayse, nde adii hollirde ko to Ouro Preto, to Minas Gerais to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal e ñeeñal wuro ngoo (e oon sahaa laamorgo Minas Gerais). Laamu leydi ndii heɓi ɗum e lewru oktoobar 1897 e 10 000 réis, ɗum artiraa Belo Horizonte caggal nde laamorgo ngoo ummii e ndeen hitaande, hollitaama to Palácio da Liberdade.<ref name="minascultura">{{cite web|date=26 November 2015|title=''A Má Notícia'', tela de Belmiro de Almeida, de 1897, volta a ser exposta no Museu Mineiro|url=https://www.secult.mg.gov.br/noticias-artigos/3108-a-ma-noticia-tela-de-belmiro-de-almeida-de-1897-volta-a-ser-exposta-no-museu-mineiro|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230112222219/https://www.secult.mg.gov.br/noticias-artigos/3108-a-ma-noticia-tela-de-belmiro-de-almeida-de-1897-volta-a-ser-exposta-no-museu-mineiro|archive-date=2023-01-12|access-date=8 April 2024|publisher=Minas Gerais Secretary of Culture}}</ref> Ina wiyee wonde naalanke oo waɗiino ɗaɓɓaande ngam laamu nguu heɓta nate ɗee, nde coodgu nguu waɗi e lewru oktoobar 1897, fotde ujunnaaje sappo réis, o huutorii heen feccere e kaalis keɓaaɗo ngam ustude laamorgo ngoo, o rokki nate ɗee Aurora do 15 de Nohove through.[a] Caggal mum, nde o arti kadi e Pari e hitaande 1899, o etii feere ndee ngam yeeyde canndolinɗo Os Descobridores, mo nganndu-ɗaa ko ngam siftorde duuɓi teemedde nay yiytugol Beresiil, kono o dañaani heen..{{sfn|Conduru|2022}} == Lartol == E nder ciimtol ngol Samuel Mendes Vieira winndi, “ngolɗoo natal, ngal hollirta ko nder galle e nder neɗɗo, heɓi darnde mawnde e nder duuɓi capanɗe cakkitiiɗi ɗii e teeminannde 19ɓiire, jaabtaade yimɓe burjuwaa en yiɗɓe waɗde nate paayodinɗe, paayodinɗe, jogiiɗe tiitooɗe laaɓtuɗe e dille ɓadtiiɗe goonga nguurndam”. Winndiyanke oo ina teskaa wonde e nder golle makko, naalanke oo ina feeñnina "dimension psychologique et domestique" nguurndam Beresiil, laawol ngol naalankooɓe woɗɓe heewɓe kadi ƴetti.[1] Golle ɗee ina njokki e tiitooɗe sentimental tawaaɗe e nate naalanke oo gadane ɗee, ko wayi no Arrufos—natal duuɓi sappo ko adii ɗuum—mo debbo tokooso hollirtee ina woya caggal nde werli rogere e leydi, e Amuada, holliroowo debbo holliroowo mette mum tawa ina tuugnii e Notícia no fauteuil nii. Nate keewɗe ummoraade e yonta oo ina kollita mbaadi debbo e nder sahaaji gonɗi e nder renndo, ina teeŋtina geɗe hakkille, hono no yiyraa e defte Rodolfo Amoedo, e defte Almeida Júnior, walla e defte Jean Béraud.[1] Jaɓɓungal e batte Natal ngal to Arkivo Publiko Mineiro. No laamorgo Minas Gerais ummiraa e hitaande 1897, ko juuti caggal nde nate ɗee puɗɗii hollirde, firo mawngo feeñii wonde "kabaaru bonɗo" mo tiitoonde ndee holliti oo, ko tigi rigi ummital nokku politik e njuɓɓudi laamu ummoraade Ouro Preto fayde Belo Horizonte.[4] E nder laamorgo keso ngoo, natal ngal, haa jooni, wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, sibu ina tuumaa e caɗeele ɗe guwerneeruuji ɗii njogori dañde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, ina sikkaa ko kañum woni sabaabu bonɗo—ɗum addani ɗum jaɓde e waylude mbaydiiji keewɗi hakkunde departemaaji laamu ceertuɗi haa ɗo ɗum waɗtaa e laamu archirone ummoraade toon, e Mi ina heddii e kollirgol.[2] E lewru mee 2013, filmo juutɗo mo nate ɗee njiylotoo, hollitaama e ñalngu nguu, ko Elza Cataldo ardii ɗum, tawi ko Fernanda Vianna mo fedde Galpão ardii ɗum.[4] == Teskorɗe == E lewru suwee 1897, Almeida yaltinii winndannde ina wiyee Pela arte em Minas ("Ngam naalankaagal e nder Minas") e nder jaaynde wiyeteende Minas Geraes, ina ɗaɓɓa kaalis naalankaagal tawa ina rokka golle mum.[3] == Tuugnorgal == mbwylmfpdmydy8omtn6ikb3hqmhzs6o 161566 161565 2026-04-08T18:35:11Z Bakurakurama 11269 161566 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''A Má Notícia''' (e ɗemngal Purtugeec Beresiil: [a ˈma noˈtʃisjɐ]; Engele: « Kabaaru bonɗo ») ko nate naalanke Beresiilnaajo biyeteeɗo Belmiro de Almeida e hitaande 1897. Golle ɗee ina kollita debbo tokooso jooɗiiɗo e dow fauteuil, ina ŋoŋɗi yeeso ina jogii ɓataake werlaa e dow leydi, ina sikkaa ina jogii "kabaaru bonɗo".{{sfn|Vieira|2012}} == Tariya == Nde pentiraa ko to Pari, Farayse, nde adii hollirde ko to Ouro Preto, to Minas Gerais to duɗal jaaɓi haaɗtirde ñeeñal e ñeeñal wuro ngoo (e oon sahaa laamorgo Minas Gerais). Laamu leydi ndii heɓi ɗum e lewru oktoobar 1897 e 10 000 réis, ɗum artiraa Belo Horizonte caggal nde laamorgo ngoo ummii e ndeen hitaande, hollitaama to Palácio da Liberdade.<ref name="minascultura">{{cite web|date=26 November 2015|title=''A Má Notícia'', tela de Belmiro de Almeida, de 1897, volta a ser exposta no Museu Mineiro|url=https://www.secult.mg.gov.br/noticias-artigos/3108-a-ma-noticia-tela-de-belmiro-de-almeida-de-1897-volta-a-ser-exposta-no-museu-mineiro|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230112222219/https://www.secult.mg.gov.br/noticias-artigos/3108-a-ma-noticia-tela-de-belmiro-de-almeida-de-1897-volta-a-ser-exposta-no-museu-mineiro|archive-date=2023-01-12|access-date=8 April 2024|publisher=Minas Gerais Secretary of Culture}}</ref> Ina wiyee wonde naalanke oo waɗiino ɗaɓɓaande ngam laamu nguu heɓta nate ɗee, nde coodgu nguu waɗi e lewru oktoobar 1897, fotde ujunnaaje sappo réis, o huutorii heen feccere e kaalis keɓaaɗo ngam ustude laamorgo ngoo, o rokki nate ɗee Aurora do 15 de Nohove through.[a] Caggal mum, nde o arti kadi e Pari e hitaande 1899, o etii feere ndee ngam yeeyde canndolinɗo Os Descobridores, mo nganndu-ɗaa ko ngam siftorde duuɓi teemedde nay yiytugol Beresiil, kono o dañaani heen..{{sfn|Conduru|2022}} == Lartol == E nder ciimtol ngol Samuel Mendes Vieira winndi, “ngolɗoo natal, ngal hollirta ko nder galle e nder neɗɗo, heɓi darnde mawnde e nder duuɓi capanɗe cakkitiiɗi ɗii e teeminannde 19ɓiire, jaabtaade yimɓe burjuwaa en yiɗɓe waɗde nate paayodinɗe, paayodinɗe, jogiiɗe tiitooɗe laaɓtuɗe e dille ɓadtiiɗe goonga nguurndam”. Winndiyanke oo ina teskaa wonde e nder golle makko, naalanke oo ina feeñnina "dimension psychologique et domestique" nguurndam Beresiil, laawol ngol naalankooɓe woɗɓe heewɓe kadi ƴetti.[1] Golle ɗee ina njokki e tiitooɗe sentimental tawaaɗe e nate naalanke oo gadane ɗee, ko wayi no Arrufos—natal duuɓi sappo ko adii ɗuum—mo debbo tokooso hollirtee ina woya caggal nde werli rogere e leydi, e Amuada, holliroowo debbo holliroowo mette mum tawa ina tuugnii e Notícia no fauteuil nii. Nate keewɗe ummoraade e yonta oo ina kollita mbaadi debbo e nder sahaaji gonɗi e nder renndo, ina teeŋtina geɗe hakkille, hono no yiyraa e defte Rodolfo Amoedo, e defte Almeida Júnior, walla e defte Jean Béraud.[1] Jaɓɓungal e batte Natal ngal to Arkivo Publiko Mineiro. No laamorgo Minas Gerais ummiraa e hitaande 1897, ko juuti caggal nde nate ɗee puɗɗii hollirde, firo mawngo feeñii wonde "kabaaru bonɗo" mo tiitoonde ndee holliti oo, ko tigi rigi ummital nokku politik e njuɓɓudi laamu ummoraade Ouro Preto fayde Belo Horizonte..<ref name="documentario">{{cite web|date=7 May 2013|title=Lançamento do curta-metragem ''A Má Notícia'' marca as comemorações de aniversário do Museu Mineiro|url=https://www.secult.mg.gov.br/component/content/article/141-2011/1904-lancamento-do-curta-metragem-a-ma-noticia-marca-as-comemoracoes-de-aniversario-do-museu-mineiro|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20240408195144/https://www.secult.mg.gov.br/component/content/article/141-2011/1904-lancamento-do-curta-metragem-a-ma-noticia-marca-as-comemoracoes-de-aniversario-do-museu-mineiro|archive-date=8 April 2024|access-date=8 April 2024|publisher=Minas Gerais Secretary of Culture}}</ref> E nder laamorgo keso ngoo, natal ngal, haa jooni, wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, sibu ina tuumaa e caɗeele ɗe guwerneeruuji ɗii njogori dañde e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire, ina sikkaa ko kañum woni sabaabu bonɗo—ɗum addani ɗum jaɓde e waylude mbaydiiji keewɗi hakkunde departemaaji laamu ceertuɗi haa ɗo ɗum waɗtaa e laamu archirone ummoraade toon, e Mi ina heddii e kollirgol.[2] E lewru mee 2013, filmo juutɗo mo nate ɗee njiylotoo, hollitaama e ñalngu nguu, ko Elza Cataldo ardii ɗum, tawi ko Fernanda Vianna mo fedde Galpão ardii ɗum.[4] == Teskorɗe == E lewru suwee 1897, Almeida yaltinii winndannde ina wiyee Pela arte em Minas ("Ngam naalankaagal e nder Minas") e nder jaaynde wiyeteende Minas Geraes, ina ɗaɓɓa kaalis naalankaagal tawa ina rokka golle mum.[3] == Tuugnorgal == 2ad3gudfpsxxsc6873imhaur943cpys The Abandoned Doll 0 39231 161567 2026-04-08T18:37:32Z Bakurakurama 11269 Created page with "{{Databox}}Puccu nguu ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Suzanne Valadon waɗi e hitaande 1921. Ina waɗi njaajeendi 135 e 95 cm. Nde waɗetee ko to suudu defte ngenndiije rewɓe e nder naalankaagal, to Washington, D.C.[1] Daartol e ƴeewndo Suzanne Valadon ina anndiraa nate mum ɗe ngonaa aadaaji, ɗe luulndiima, ɗe keewi hollirde ko rewɓe ɓoorniiɓe comci. Abandoned Doll ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe Marie Cola waɗi, e ɓiyiiko debbo biyet..." 161567 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Puccu nguu ko nate nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Suzanne Valadon waɗi e hitaande 1921. Ina waɗi njaajeendi 135 e 95 cm. Nde waɗetee ko to suudu defte ngenndiije rewɓe e nder naalankaagal, to Washington, D.C.[1] Daartol e ƴeewndo Suzanne Valadon ina anndiraa nate mum ɗe ngonaa aadaaji, ɗe luulndiima, ɗe keewi hollirde ko rewɓe ɓoorniiɓe comci. Abandoned Doll ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe Marie Cola waɗi, e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Gilberte, ɓiyiiko debbo naalanke oo. Ndeeɗoo nate ko yeru naalankaagal Valadon mawngal : mbaydiiji jalbooji e mbaydiiji niɓɓiɗi, poseeji kaawniiɗi e won heen ɗi mbelnaaki, anatomiiji hoybinaaɗi e mbaylaandi. Ko nanndi e ɗuum, ina tawee e golle Paul Gauguin e Henri Matisse, kono Valadon yedditii batte mum en, rewi heen kala etaade renndinde mbaadi mum. Natal ngal ina hollita dingiral ɓuuɓngal, gonngal e nder suudu tokoosru. E nder caka hee ko suka debbo mo mbaydi cukalel no feewi, ɓanndu debbo ƴellitiiɗo. Yeeso makko e leydi ina woodi puccu. Debbo ina jooɗii sara suka debbo oo e dow leeso, ina moofta ɓanndu mum e ɓuuɓri. Debbo oo ina ɓoornii comci timmuɗi, suka debbo oo ina ɓoornii comci. Bojel ina wirnaa, ina ƴeewtoo hoore mum no feewi e nder gite juuɗe tokoose. Omo jooɗii dow leeso ɗiɗo. Heddii ko laaɓtaani so tawii debbo oo ko yumma suka debbo oo wallitoowo ɗum e daɗndude caɗeele duuɓi gonɗi e njiimaandi, walla ko kanko woni joom suudu jom suudu jom suudu jom suudu jom suudu jom suudu ngam defloration.[2] Puccu nguu ina jogii mbaydi 6uu6ol mawngol e nder 6uu6ol mum no suka debbo oo nii, koycfe mum cficfi fof ina 6uu6i no feewi. Kono puccu nguu ina lelni, ina maantiniri ko wayi no yaltude cukaagu. Yiylotooɗo oo ina waawi tan teskaade hol ko woni darnde oo suka debbo, ɓuuɓɗo e ƴeewde hoore mum, tawa anndaa denndaangal peeje ɗe aduna mawɗo oo feewnata ɗum. Valadon rokkaani hay dara ngam faamde maanaa mbaydi nate ɗee.[3][4] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Suzanne Valadon waɗi == Tuugnorgal == d5coc5iwflbgw6ww2qngzlrx4yz055z 161568 161567 2026-04-08T18:37:54Z Bakurakurama 11269 161568 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Puccu nguu ko nate''' nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Suzanne Valadon waɗi e hitaande 1921. Ina waɗi njaajeendi 135 e 95 cm. Nde waɗetee ko to suudu defte ngenndiije rewɓe e nder naalankaagal, to Washington, D.C.[1] Daartol e ƴeewndo Suzanne Valadon ina anndiraa nate mum ɗe ngonaa aadaaji, ɗe luulndiima, ɗe keewi hollirde ko rewɓe ɓoorniiɓe comci. Abandoned Doll ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe Marie Cola waɗi, e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Gilberte, ɓiyiiko debbo naalanke oo. Ndeeɗoo nate ko yeru naalankaagal Valadon mawngal : mbaydiiji jalbooji e mbaydiiji niɓɓiɗi, poseeji kaawniiɗi e won heen ɗi mbelnaaki, anatomiiji hoybinaaɗi e mbaylaandi. Ko nanndi e ɗuum, ina tawee e golle Paul Gauguin e Henri Matisse, kono Valadon yedditii batte mum en, rewi heen kala etaade renndinde mbaadi mum. Natal ngal ina hollita dingiral ɓuuɓngal, gonngal e nder suudu tokoosru. E nder caka hee ko suka debbo mo mbaydi cukalel no feewi, ɓanndu debbo ƴellitiiɗo. Yeeso makko e leydi ina woodi puccu. Debbo ina jooɗii sara suka debbo oo e dow leeso, ina moofta ɓanndu mum e ɓuuɓri. Debbo oo ina ɓoornii comci timmuɗi, suka debbo oo ina ɓoornii comci. Bojel ina wirnaa, ina ƴeewtoo hoore mum no feewi e nder gite juuɗe tokoose. Omo jooɗii dow leeso ɗiɗo. Heddii ko laaɓtaani so tawii debbo oo ko yumma suka debbo oo wallitoowo ɗum e daɗndude caɗeele duuɓi gonɗi e njiimaandi, walla ko kanko woni joom suudu jom suudu jom suudu jom suudu jom suudu jom suudu ngam defloration.[2] Puccu nguu ina jogii mbaydi 6uu6ol mawngol e nder 6uu6ol mum no suka debbo oo nii, koycfe mum cficfi fof ina 6uu6i no feewi. Kono puccu nguu ina lelni, ina maantiniri ko wayi no yaltude cukaagu. Yiylotooɗo oo ina waawi tan teskaade hol ko woni darnde oo suka debbo, ɓuuɓɗo e ƴeewde hoore mum, tawa anndaa denndaangal peeje ɗe aduna mawɗo oo feewnata ɗum. Valadon rokkaani hay dara ngam faamde maanaa mbaydi nate ɗee.[3][4] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Suzanne Valadon waɗi == Tuugnorgal == qju9t87fzsvk5t9fh9ln1v1szkfl5wp 161569 161568 2026-04-08T18:39:39Z Bakurakurama 11269 161569 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Puccu nguu ko nate''' nebam e dow mbaydi, naalanke Faraysenaajo biyeteeɗo Suzanne Valadon waɗi e hitaande 1921. Ina waɗi njaajeendi 135 e 95 cm. Nde waɗetee ko to suudu defte ngenndiije rewɓe e nder naalankaagal, to Washington, D.C.[1] Daartol e ƴeewndo Suzanne Valadon ina anndiraa nate mum ɗe ngonaa aadaaji, ɗe luulndiima, ɗe keewi hollirde ko rewɓe ɓoorniiɓe comci. Abandoned Doll ina jeyaa e nate ɗiɗi ɗe Marie Cola waɗi, e ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Gilberte, ɓiyiiko debbo naalanke oo. Ndeeɗoo nate ko yeru naalankaagal Valadon mawngal : mbaydiiji jalbooji e mbaydiiji niɓɓiɗi, poseeji kaawniiɗi e won heen ɗi mbelnaaki, anatomiiji hoybinaaɗi e mbaylaandi. Ko nanndi e ɗuum, ina tawee e golle Paul Gauguin e Henri Matisse, kono Valadon yedditii batte mum en, rewi heen kala etaade renndinde mbaadi mum. Natal ngal ina hollita dingiral ɓuuɓngal, gonngal e nder suudu tokoosru. E nder caka hee ko suka debbo mo mbaydi cukalel no feewi, ɓanndu debbo ƴellitiiɗo. Yeeso makko e leydi ina woodi puccu. Debbo ina jooɗii sara suka debbo oo e dow leeso, ina moofta ɓanndu mum e ɓuuɓri. Debbo oo ina ɓoornii comci timmuɗi, suka debbo oo ina ɓoornii comci. Bojel ina wirnaa, ina ƴeewtoo hoore mum no feewi e nder gite juuɗe tokoose. Omo jooɗii dow leeso ɗiɗo. Heddii ko laaɓtaani so tawii debbo oo ko yumma suka debbo oo wallitoowo ɗum e daɗndude caɗeele duuɓi gonɗi e njiimaandi, walla ko kanko woni joom suudu jom suudu jom suudu jom suudu jom suudu jom suudu ngam defloration..<ref>Catherine Hewitt, ''Renoir's Dancer: The Secret Life of Suzanne Valadon'', 2018</ref> Puccu nguu ina jogii mbaydi 6uu6ol mawngol e nder 6uu6ol mum no suka debbo oo nii, koycfe mum cficfi fof ina 6uu6i no feewi. Kono puccu nguu ina lelni, ina maantiniri ko wayi no yaltude cukaagu. Yiylotooɗo oo ina waawi tan teskaade hol ko woni darnde oo suka debbo, ɓuuɓɗo e ƴeewde hoore mum, tawa anndaa denndaangal peeje ɗe aduna mawɗo oo feewnata ɗum. Valadon rokkaani hay dara ngam faamde maanaa mbaydi nate ɗee.<ref>[https://nmwa.org/art/collection/abandoned-doll/ The Abandoned Doll, National Museum of Women in Arts]</ref><ref>{{Cite web|url=https://medhum.med.nyu.edu/view/10346|title=The Abandoned Doll, NYU Langone Health|access-date=2022-03-24|archive-date=2022-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220118035629/https://medhum.med.nyu.edu/view/10346|url-status=dead}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Suzanne Valadon waɗi == Tuugnorgal == a3i8zs20oa1nl8dpi3nq55pa0k7bdqc Helen of Troy (painting) 0 39232 161570 2026-04-08T18:54:13Z Bakurakurama 11269 Created page with " == Helen de Troy ko nate nebam omn ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Evelyn De Morgan waɗi, gila 1898. Ko natal Helen de Troy ; ko Wiliyam Imrie mo Liverpool yamiri ɗum. Ngol waɗetee ko to wuro wiyeteengo Wightwick Manor, to wuro wiyeteengo Wolverhampton. == == Limtol == == To bannge mbaydi, natal ngal ina nanndi e Flora e Cassandra mo De Morgan waɗi : Helen ina darii ina tiiɗi, ina toowi, ina siftina Boticcelli kollirgol laamɓe rewɓe Gerek en e Roomnaaɓe (hono A..." 161570 wikitext text/x-wiki == Helen de Troy ko nate nebam omn ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Evelyn De Morgan waɗi, gila 1898. Ko natal Helen de Troy ; ko Wiliyam Imrie mo Liverpool yamiri ɗum. Ngol waɗetee ko to wuro wiyeteengo Wightwick Manor, to wuro wiyeteengo Wolverhampton. == == Limtol == == To bannge mbaydi, natal ngal ina nanndi e Flora e Cassandra mo De Morgan waɗi : Helen ina darii ina tiiɗi, ina toowi, ina siftina Boticcelli kollirgol laamɓe rewɓe Gerek en e Roomnaaɓe (hono Athena walla Venus) tawi, e oon sahaa, ko evocation naalankaagal kiiɗngal hakkunde Renaissa, ko huunde woowaande. Helen ittaama e geɗe naalankaagal kuuɓtidinɗe e wolde Trojan : hay so tawii o haɓaama e toɓɓere tippudi bellic, De Morgan fellitii pentude, e nokku kaɓirɗe e hareeji, comci pinndi kaawniiɗi e gite fasniiɗe ɗe Helena waɗti e dow daarorgal ngal ina hollira geɗe mum belɗe ɗe ina mbaawi reconsymbols yeeso, vanity, mo haa jooni addani wuro Troy hare e halkaare juutnde, kulɓiniinde, nde mbaaw-ɗen yiyde e tergal gadanal composite, dow tulde. Heɓde lewru-naange e asamaan ina jokkondiri kadi e sifaa mum debbo e ɓuuɓɗo.[citation needed] == == Teskorɗe == == Deborah Cherry, Rewɓe pentooɓe: Rewɓe naalankooɓe Victoria (1993) p. 99. == == Smith hitaande 2002, hello 92 haa 94. == == Tuugnorgal == mxoy712gc5z1rwp0cpol24adx13pb1h 161571 161570 2026-04-08T18:54:34Z Bakurakurama 11269 161571 wikitext text/x-wiki == {{Databox}}Helen de Troy ko nate nebam omn ɗe naalanke Engele biyeteeɗo Evelyn De Morgan waɗi, gila 1898. Ko natal Helen de Troy ; ko Wiliyam Imrie mo Liverpool yamiri ɗum. Ngol waɗetee ko to wuro wiyeteengo Wightwick Manor, to wuro wiyeteengo Wolverhampton. == == Limtol == == To bannge mbaydi, natal ngal ina nanndi e Flora e Cassandra mo De Morgan waɗi : Helen ina darii ina tiiɗi, ina toowi, ina siftina Boticcelli kollirgol laamɓe rewɓe Gerek en e Roomnaaɓe (hono Athena walla Venus) tawi, e oon sahaa, ko evocation naalankaagal kiiɗngal hakkunde Renaissa, ko huunde woowaande. Helen ittaama e geɗe naalankaagal kuuɓtidinɗe e wolde Trojan : hay so tawii o haɓaama e toɓɓere tippudi bellic, De Morgan fellitii pentude, e nokku kaɓirɗe e hareeji, comci pinndi kaawniiɗi e gite fasniiɗe ɗe Helena waɗti e dow daarorgal ngal ina hollira geɗe mum belɗe ɗe ina mbaawi reconsymbols yeeso, vanity, mo haa jooni addani wuro Troy hare e halkaare juutnde, kulɓiniinde, nde mbaaw-ɗen yiyde e tergal gadanal composite, dow tulde. Heɓde lewru-naange e asamaan ina jokkondiri kadi e sifaa mum debbo e ɓuuɓɗo.[citation needed] == == Teskorɗe == == Deborah Cherry, Rewɓe pentooɓe: Rewɓe naalankooɓe Victoria (1993) p. 99. == == Smith hitaande 2002, hello 92 haa 94. == == Tuugnorgal == kj4arpdvjdg80y7zwjy2hiqh7ggkt1e The Ages and Death 0 39233 161572 2026-04-08T18:56:49Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Duuɓi e maayde''' (e ɗemngal Almaañ: Die drei Lebensalter und der Tod) ko nate nebam-e-kaɓirɗe ɗe naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Hans Baldung sosi hakkunde 1541 e 1544 tawi ko e nder defterdu suudu defte Prado, to Madrid. Ina wiyee kadi "Duuɓi debbo e maayde".[1] Golle ɗee ko nate mbaylaandi, jowitiiɗe e mbaydi ŋarɗugol e ŋakkeende nguurndam aadee. Maayde e hourglass mum e lance mum 6uu6cfo oo, ina jokki e 6uu6nude ​​junngo debbo mawcfo oo, mo woni..." 161572 wikitext text/x-wiki '''Duuɓi e maayde''' (e ɗemngal Almaañ: Die drei Lebensalter und der Tod) ko nate nebam-e-kaɓirɗe ɗe naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Hans Baldung sosi hakkunde 1541 e 1544 tawi ko e nder defterdu suudu defte Prado, to Madrid. Ina wiyee kadi "Duuɓi debbo e maayde".[1] Golle ɗee ko nate mbaylaandi, jowitiiɗe e mbaydi ŋarɗugol e ŋakkeende nguurndam aadee. Maayde e hourglass mum e lance mum 6uu6cfo oo, ina jokki e 6uu6nude ​​junngo debbo mawcfo oo, mo woni kala ina jogii 6icfcfo tokooso oo. Beebe ina lelii ina ɗaanii e leydi. E nder les ɗoo, ko nate Jahannama tawa dow mum ko Almasiihu leggal bardugal e nder ŋoral annoore asamaan, ina hollira gite luurondirɗe nguurndam caggal maayde. Owl les nano ko maande hakkille jeertinoowo batte bakkaat. Ina jeyaa e nate Baldung nannduɗe e ɗeen, ko wayi no « Moƴƴere tati ». Golle jokkondirɗe Duuɓi jeeɗiɗi debbo, 1544 Duuɓi jeeɗiɗi debbo, 1544 Maayde e debbo, 1517 Maayde e debbo, 1517 Maayde e ɓiɗɗo debbo, 1517 Maayde e ɓiɗɗo debbo, 1517 ==Tuugnorgal kgkp2lkjiaey8xictgrtld4iyhdvzew 161573 161572 2026-04-08T18:57:38Z Bakurakurama 11269 161573 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Duuɓi e maayde''' (e ɗemngal Almaañ: Die drei Lebensalter und der Tod) ko nate nebam-e-kaɓirɗe ɗe naalanke Almaañnaajo biyeteeɗo Hans Baldung sosi hakkunde 1541 e 1544 tawi ko e nder defterdu suudu defte Prado, to Madrid. Ina wiyee kadi "Duuɓi debbo e maayde".[1] Golle ɗee ko nate mbaylaandi, jowitiiɗe e mbaydi ŋarɗugol e ŋakkeende nguurndam aadee. Maayde e hourglass mum e lance mum 6uu6cfo oo, ina jokki e 6uu6nude ​​junngo debbo mawcfo oo, mo woni kala ina jogii 6icfcfo tokooso oo. Beebe ina lelii ina ɗaanii e leydi. E nder les ɗoo, ko nate Jahannama tawa dow mum ko Almasiihu leggal bardugal e nder ŋoral annoore asamaan, ina hollira gite luurondirɗe nguurndam caggal maayde. Owl les nano ko maande hakkille jeertinoowo batte bakkaat. Ina jeyaa e nate Baldung nannduɗe e ɗeen, ko wayi no « Moƴƴere tati ». Golle jokkondirɗe Duuɓi jeeɗiɗi debbo, 1544 Duuɓi jeeɗiɗi debbo, 1544 Maayde e debbo, 1517 Maayde e debbo, 1517 Maayde e ɓiɗɗo debbo, 1517 Maayde e ɓiɗɗo debbo, 1517 ==Tuugnorgal rgl22h1bxcqbxcs4xudlmc48a2juep0 Het Pelsken 0 39234 161574 2026-04-08T19:00:27Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Fuur walla Pelt''' (hollande: Het Pelsken), ina wiyee kadi Fuur tokooso (almaañ: Das Pelzchen; Farayse: La Petite Pelisse), walla Helena Fourment e mbaydi ɓuuɓndi, ko c.1636–1638 natal Peter Paul Rubens, debbo mum ɗiɗaɓo biyeteeɗo Helena Fourment ina yalta e lootorde mum ina ɓoornii ɓanndu mum ɓuuɓndu nduu e ɓuuɓri. Jooni ko e nder galle daartol pinal to Vienne.[1] == Limtol == E nder ndeeɗoo natal nguurndam Helena Fourment e duuɓi sappo e jeetati; l..." 161574 wikitext text/x-wiki '''Fuur walla Pelt''' (hollande: Het Pelsken), ina wiyee kadi Fuur tokooso (almaañ: Das Pelzchen; Farayse: La Petite Pelisse), walla Helena Fourment e mbaydi ɓuuɓndi, ko c.1636–1638 natal Peter Paul Rubens, debbo mum ɗiɗaɓo biyeteeɗo Helena Fourment ina yalta e lootorde mum ina ɓoornii ɓanndu mum ɓuuɓndu nduu e ɓuuɓri. Jooni ko e nder galle daartol pinal to Vienne.[1] == Limtol == E nder ndeeɗoo natal nguurndam Helena Fourment e duuɓi sappo e jeetati; limre makko ina 6uu6naa tan e 6uu6ol juutngol, 6uu6ol danewol, ina moofti 6uu6ol e dow 6uu6ol makko e 6uu6ol makko.[2] Helena ina hollira ina darii, ina ummoo e lootorde, feccere mum ina 6uu6i e 6uu6ol 6uu6ol ngol ina rokka natal ngal innde mum, ina suucfa 6uu6ol mum ngol timmaani.[3] Hoore ndee ina wirnee e ƴeewoowo oo, e wiyde Émile Michel « yeeso ngoo hollirtaa maande hersa walla hersa » [4] Ɓoggi makko ina ɓuuɓtoo, ina ummoo e junngo makko ñaamo ; junngo makko nano tokooso, ɓuuɓngo, ina jogii follere pelisse tiiɗnde dow reedu makko.[4] Lartol Pose makko ina siftina en Venus pudica (lit. 'modest Venus') e nder sewnde Greco-Romain,[5] ɗo laamɗo debbo oo hollirtee ina ɓoornii comci nde o woni e lootde, o werlii comci makko e junngo wooto, o fawi hoore makko e junngo ngoɗngo.[1] Goɗɗum ko adii ɗum ko Bojel Titian e nder Fur, mo Rubens anndunoo.[1][6] O waɗii hay koppi Titian, nde tawnoo o yiyi ɗum e nder deftere Charles I to Angalteer.[7] Waɗde ko feewti e teewu daneejo softuɗo e ƴiye ɓaleeje alɗuɗe ina manti e nder nate ɗiɗi ɗee kala.[1] Michel winndii e ngool batte e nder natal Rubens, "Ɓaleejo laaɓtuɗo mo pelisse oo, boɗeejo oo e tapi oo, e ɓaleejo caggal oo, ndartinii ɓaleejo caggal oo, ndartinii lewlewndu ɓaleeri".[4] Rubens nanndaani e Titian, mo njiylotonoo ko mbaydi mum, o hollirta koppi diƴƴe e ɓuuɓri ɓalli, o hawra e classicism e realism.[8] Michel yi'i ɗum bana aybe, nden o winndi, "Natal ngal laaɓɗum masin, ngam mbaadiiji ɗi walaa booɗɗum ɗon koppi. Ɓalli man walaa semmbe maako arandejum, nden boo batte laaɓɗe dow limngal ɓanndu dow ɓanndu, e garters dow kosɗe bee quality maɓɓe ɓurduɗum anndugo koppi-pans ɗon mari limngal." Rubens; no Andrew Morrall holliri nii, "Wonaa tan natal, wonaa tan natal laamɗo miijooji, ngal gollal keeringal tiiɗngal, wontii gootal e natal erotik ɓurngal mawnude e nder naalankaagal hirnaange."[9] == Tariya == E wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Louis Hourticq, Rubens ina yiɗi debbo mum tokooso no feewi, haa o roŋki mawninde ŋarɗugol makko e naalankaagal makko. O haawni mo ñalnde wootere e laawol feewde lootorde makko, o jaɓi jom suudu makko ina penta mo no o woniri nii. O wonata ko 6aleejo no feewi kono ko ngam 6uu6ol 6uu6ol ngol o werlii e dow koycfe makko, ngol o jogii e nokku mum e 6uu6ol.[10] Aada gooto mo Michel haali, wiyi wonde caggal nde Rubens maayi, Madame Rubens ronki rokkude yoga e natal mum ngam yeeyde, kadi kuulal keeringal e nder wasiyya makko rokki mo The Little Fur Coat ngam dokkal keeringal.[11] Iwdi mum Siftinaama e wasiyya Piyeer Pool Rubens e hitaande 1640 ; Siftinaama e wasiyya Helena Fourment e hitaande 1658 ; Winndaa ko e nder galle Vienne e hitaande 1730.[1] Galle == Tuugnorgal == 3sd905ywjn0hsrv8yq3xsnzrcbppg6t 161575 161574 2026-04-08T19:01:05Z Bakurakurama 11269 161575 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fuur walla Pelt''' (hollande: Het Pelsken), ina wiyee kadi Fuur tokooso (almaañ: Das Pelzchen; Farayse: La Petite Pelisse), walla Helena Fourment e mbaydi ɓuuɓndi, ko c.1636–1638 natal Peter Paul Rubens, debbo mum ɗiɗaɓo biyeteeɗo Helena Fourment ina yalta e lootorde mum ina ɓoornii ɓanndu mum ɓuuɓndu nduu e ɓuuɓri. Jooni ko e nder galle daartol pinal to Vienne.[1] == Limtol == E nder ndeeɗoo natal nguurndam Helena Fourment e duuɓi sappo e jeetati; limre makko ina 6uu6naa tan e 6uu6ol juutngol, 6uu6ol danewol, ina moofti 6uu6ol e dow 6uu6ol makko e 6uu6ol makko.[2] Helena ina hollira ina darii, ina ummoo e lootorde, feccere mum ina 6uu6i e 6uu6ol 6uu6ol ngol ina rokka natal ngal innde mum, ina suucfa 6uu6ol mum ngol timmaani.[3] Hoore ndee ina wirnee e ƴeewoowo oo, e wiyde Émile Michel « yeeso ngoo hollirtaa maande hersa walla hersa » [4] Ɓoggi makko ina ɓuuɓtoo, ina ummoo e junngo makko ñaamo ; junngo makko nano tokooso, ɓuuɓngo, ina jogii follere pelisse tiiɗnde dow reedu makko.[4] Lartol Pose makko ina siftina en Venus pudica (lit. 'modest Venus') e nder sewnde Greco-Romain,[5] ɗo laamɗo debbo oo hollirtee ina ɓoornii comci nde o woni e lootde, o werlii comci makko e junngo wooto, o fawi hoore makko e junngo ngoɗngo.[1] Goɗɗum ko adii ɗum ko Bojel Titian e nder Fur, mo Rubens anndunoo.[1][6] O waɗii hay koppi Titian, nde tawnoo o yiyi ɗum e nder deftere Charles I to Angalteer.[7] Waɗde ko feewti e teewu daneejo softuɗo e ƴiye ɓaleeje alɗuɗe ina manti e nder nate ɗiɗi ɗee kala.[1] Michel winndii e ngool batte e nder natal Rubens, "Ɓaleejo laaɓtuɗo mo pelisse oo, boɗeejo oo e tapi oo, e ɓaleejo caggal oo, ndartinii ɓaleejo caggal oo, ndartinii lewlewndu ɓaleeri".[4] Rubens nanndaani e Titian, mo njiylotonoo ko mbaydi mum, o hollirta koppi diƴƴe e ɓuuɓri ɓalli, o hawra e classicism e realism.[8] Michel yi'i ɗum bana aybe, nden o winndi, "Natal ngal laaɓɗum masin, ngam mbaadiiji ɗi walaa booɗɗum ɗon koppi. Ɓalli man walaa semmbe maako arandejum, nden boo batte laaɓɗe dow limngal ɓanndu dow ɓanndu, e garters dow kosɗe bee quality maɓɓe ɓurduɗum anndugo koppi-pans ɗon mari limngal." Rubens; no Andrew Morrall holliri nii, "Wonaa tan natal, wonaa tan natal laamɗo miijooji, ngal gollal keeringal tiiɗngal, wontii gootal e natal erotik ɓurngal mawnude e nder naalankaagal hirnaange."[9] == Tariya == E wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Louis Hourticq, Rubens ina yiɗi debbo mum tokooso no feewi, haa o roŋki mawninde ŋarɗugol makko e naalankaagal makko. O haawni mo ñalnde wootere e laawol feewde lootorde makko, o jaɓi jom suudu makko ina penta mo no o woniri nii. O wonata ko 6aleejo no feewi kono ko ngam 6uu6ol 6uu6ol ngol o werlii e dow koycfe makko, ngol o jogii e nokku mum e 6uu6ol.[10] Aada gooto mo Michel haali, wiyi wonde caggal nde Rubens maayi, Madame Rubens ronki rokkude yoga e natal mum ngam yeeyde, kadi kuulal keeringal e nder wasiyya makko rokki mo The Little Fur Coat ngam dokkal keeringal.[11] Iwdi mum Siftinaama e wasiyya Piyeer Pool Rubens e hitaande 1640 ; Siftinaama e wasiyya Helena Fourment e hitaande 1658 ; Winndaa ko e nder galle Vienne e hitaande 1730.[1] Galle == Tuugnorgal == 35xecsq3pry80tx6cvezn3ar8lx7u7q 161576 161575 2026-04-08T19:03:40Z Bakurakurama 11269 161576 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fuur walla Pelt''' (hollande: Het Pelsken), ina wiyee kadi Fuur tokooso (almaañ: Das Pelzchen; Farayse: La Petite Pelisse), walla Helena Fourment e mbaydi ɓuuɓndi, ko c.1636–1638 natal Peter Paul Rubens, debbo mum ɗiɗaɓo biyeteeɗo Helena Fourment ina yalta e lootorde mum ina ɓoornii ɓanndu mum ɓuuɓndu nduu e ɓuuɓri. Jooni ko e nder galle daartol pinal toin Vienna.<ref name=":0">''Kunsthistorisches Museum''.</ref> == Limtol == E nder ndeeɗoo natal nguurndam Helena Fourment e duuɓi sappo e jeetati; limre makko ina 6uu6naa tan e 6uu6ol juutngol, 6uu6ol danewol, ina moofti 6uu6ol e dow 6uu6ol makko e 6uu6ol makk.<ref>Knackfuss (tr. Richter) 1904, p. 154.</ref>Helena ina hollira ina darii, ina ummoo e lootorde, feccere mum ina 6uu6i e 6uu6ol 6uu6ol ngol ina rokka natal ngal innde mum, ina suucfa 6uu6ol mum ngol timmaani.<ref>Michel (tr. Lee) 1899, ii. pp. 175–176</ref>Hoore ndee ina wirnee e ƴeewoowo oo, e wiyde Émile Michel « yeeso ngoo hollirtaa maande hersa walla hersa » [4] Ɓoggi makko ina ɓuuɓtoo, ina ummoo e junngo makko ñaamo ; junngo makko nano tokooso, ɓuuɓngo, ina jogii follere pelisse tiiɗnde dow reedu makko.<ref name=":1">Michel (tr. Lee) 1899, ii. p. 176.</ref> Lartol Pose makko ina siftina en Venus pudica (lit. 'modest Venus') e nder sewnde Greco-Romain,[5] ɗo laamɗo debbo oo hollirtee ina ɓoornii comci nde o woni e lootde, o werlii comci makko e junngo wooto, o fawi hoore makko e junngo ngoɗngo.[1] Goɗɗum ko adii ɗum ko Bojel Titian e nder Fur, mo Rubens anndunoo.[1][6] O waɗii hay koppi Titian, nde tawnoo o yiyi ɗum e nder deftere Charles I to Angalteer.[7] Waɗde ko feewti e teewu daneejo softuɗo e ƴiye ɓaleeje alɗuɗe ina manti e nder nate ɗiɗi ɗee kala.[1] Michel winndii e ngool batte e nder natal Rubens, "Ɓaleejo laaɓtuɗo mo pelisse oo, boɗeejo oo e tapi oo, e ɓaleejo caggal oo, ndartinii ɓaleejo caggal oo, ndartinii lewlewndu ɓaleeri".[4] Rubens nanndaani e Titian, mo njiylotonoo ko mbaydi mum, o hollirta koppi diƴƴe e ɓuuɓri ɓalli, o hawra e classicism e realism.[8] Michel yi'i ɗum bana aybe, nden o winndi, "Natal ngal laaɓɗum masin, ngam mbaadiiji ɗi walaa booɗɗum ɗon koppi. Ɓalli man walaa semmbe maako arandejum, nden boo batte laaɓɗe dow limngal ɓanndu dow ɓanndu, e garters dow kosɗe bee quality maɓɓe ɓurduɗum anndugo koppi-pans ɗon mari limngal." Rubens; no Andrew Morrall holliri nii, "Wonaa tan natal, wonaa tan natal laamɗo miijooji, ngal gollal keeringal tiiɗngal, wontii gootal e natal erotik ɓurngal mawnude e nder naalankaagal hirnaange."[9] == Tariya == E wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Louis Hourticq, Rubens ina yiɗi debbo mum tokooso no feewi, haa o roŋki mawninde ŋarɗugol makko e naalankaagal makko. O haawni mo ñalnde wootere e laawol feewde lootorde makko, o jaɓi jom suudu makko ina penta mo no o woniri nii. O wonata ko 6aleejo no feewi kono ko ngam 6uu6ol 6uu6ol ngol o werlii e dow koycfe makko, ngol o jogii e nokku mum e 6uu6ol.[10] Aada gooto mo Michel haali, wiyi wonde caggal nde Rubens maayi, Madame Rubens ronki rokkude yoga e natal mum ngam yeeyde, kadi kuulal keeringal e nder wasiyya makko rokki mo The Little Fur Coat ngam dokkal keeringal.[11] Iwdi mum Siftinaama e wasiyya Piyeer Pool Rubens e hitaande 1640 ; Siftinaama e wasiyya Helena Fourment e hitaande 1658 ; Winndaa ko e nder galle Vienne e hitaande 1730.[1] Galle == Tuugnorgal == 5slsduk553d1h5bw3v73wgyqk3nnyuw 161577 161576 2026-04-08T19:04:43Z Bakurakurama 11269 161577 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fuur walla Pelt''' (hollande: Het Pelsken), ina wiyee kadi Fuur tokooso (almaañ: Das Pelzchen; Farayse: La Petite Pelisse), walla Helena Fourment e mbaydi ɓuuɓndi, ko c.1636–1638 natal Peter Paul Rubens, debbo mum ɗiɗaɓo biyeteeɗo Helena Fourment ina yalta e lootorde mum ina ɓoornii ɓanndu mum ɓuuɓndu nduu e ɓuuɓri. Jooni ko e nder galle daartol pinal toin Vienna.<ref name=":0">''Kunsthistorisches Museum''.</ref> == Limtol == E nder ndeeɗoo natal nguurndam Helena Fourment e duuɓi sappo e jeetati; limre makko ina 6uu6naa tan e 6uu6ol juutngol, 6uu6ol danewol, ina moofti 6uu6ol e dow 6uu6ol makko e 6uu6ol makk.<ref>Knackfuss (tr. Richter) 1904, p. 154.</ref>Helena ina hollira ina darii, ina ummoo e lootorde, feccere mum ina 6uu6i e 6uu6ol 6uu6ol ngol ina rokka natal ngal innde mum, ina suucfa 6uu6ol mum ngol timmaani.<ref>Michel (tr. Lee) 1899, ii. pp. 175–176</ref>Hoore ndee ina wirnee e ƴeewoowo oo, e wiyde Émile Michel « yeeso ngoo hollirtaa maande hersa walla hersa » [4] Ɓoggi makko ina ɓuuɓtoo, ina ummoo e junngo makko ñaamo ; junngo makko nano tokooso, ɓuuɓngo, ina jogii follere pelisse tiiɗnde dow reedu makko.<ref name=":1">Michel (tr. Lee) 1899, ii. p. 176.</ref> Lartol Pose makko ina siftina en Venus pudica (lit. 'modest Venus') e nder sewnde Greco-Romain,[5] ɗo laamɗo debbo oo hollirtee ina ɓoornii comci nde o woni e lootde, o werlii comci makko e junngo wooto, o fawi hoore makko e junngo ngoɗngo.[1] Goɗɗum ko adii ɗum ko Bojel Titian e nder Fur, mo Rubens anndunoo..<ref name=":02">''Kunsthistorisches Museum''.</ref><ref>''Queensland Art Gallery''.</ref> O waɗii hay koppi Titian, nde tawnoo o yiyi ɗum e nder deftere Charles I to Angalteer.[7] Waɗde ko feewti e teewu daneejo softuɗo e ƴiye ɓaleeje alɗuɗe ina manti e nder nate ɗiɗi ɗee kala.[1] Michel winndii e ngool batte e nder natal Rubens, "Ɓaleejo laaɓtuɗo mo pelisse oo, boɗeejo oo e tapi oo, e ɓaleejo caggal oo, ndartinii ɓaleejo caggal oo, ndartinii lewlewndu ɓaleeri"..<ref>Morrall 2003, p. 19.</ref> Rubens nanndaani e Titian, mo njiylotonoo ko mbaydi mum, o hollirta koppi diƴƴe e ɓuuɓri ɓalli, o hawra e classicism e realism.[8] Michel yi'i ɗum bana aybe, nden o winndi, "Natal ngal laaɓɗum masin, ngam mbaadiiji ɗi walaa booɗɗum ɗon koppi. Ɓalli man walaa semmbe maako arandejum, nden boo batte laaɓɗe dow limngal ɓanndu dow ɓanndu, e garters dow kosɗe bee quality maɓɓe ɓurduɗum anndugo koppi-pans ɗon mari limngal." Rubens; no Andrew Morrall holliri nii, "Wonaa tan natal, wonaa tan natal laamɗo miijooji, ngal gollal keeringal tiiɗngal, wontii gootal e natal erotik ɓurngal mawnude e nder naalankaagal hirnaange."[9] == Tariya == E wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Louis Hourticq, Rubens ina yiɗi debbo mum tokooso no feewi, haa o roŋki mawninde ŋarɗugol makko e naalankaagal makko. O haawni mo ñalnde wootere e laawol feewde lootorde makko, o jaɓi jom suudu makko ina penta mo no o woniri nii. O wonata ko 6aleejo no feewi kono ko ngam 6uu6ol 6uu6ol ngol o werlii e dow koycfe makko, ngol o jogii e nokku mum e 6uu6ol.[10] Aada gooto mo Michel haali, wiyi wonde caggal nde Rubens maayi, Madame Rubens ronki rokkude yoga e natal mum ngam yeeyde, kadi kuulal keeringal e nder wasiyya makko rokki mo The Little Fur Coat ngam dokkal keeringal.[11] Iwdi mum Siftinaama e wasiyya Piyeer Pool Rubens e hitaande 1640 ; Siftinaama e wasiyya Helena Fourment e hitaande 1658 ; Winndaa ko e nder galle Vienne e hitaande 1730.[1] Galle == Tuugnorgal == e5yyu3q2xg35d5081oto66sm2q9hime Aha Oe Feii? 0 39235 161579 2026-04-08T19:07:08Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Aha Oe Feii?''' walla Aɗa Jeertina? (Farayse: Eh quoi ! Tu es jalouse ?)[1] ko nate Paul Gauguin ɗe Paul Gauguin waɗi e hitaande 1892, ɗe o waɗi e nguurndam makko, ɗe o siftini caggal ɗuum e nder deftere makko wiyeteende Noa: "E dow daande maayo, miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ina njuula caggal nde ɓe looti daabaaji Noak giɗli hanki e jaaltaaɓe janngo Siftorde ina addana ɓe luurondirde, "Ko? Mbele aɗa jeertina?"[2] Gauguin innitiri natal ngal e ɗemngal Tahiti,..." 161579 wikitext text/x-wiki '''Aha Oe Feii?''' walla Aɗa Jeertina? (Farayse: Eh quoi ! Tu es jalouse ?)[1] ko nate Paul Gauguin ɗe Paul Gauguin waɗi e hitaande 1892, ɗe o waɗi e nguurndam makko, ɗe o siftini caggal ɗuum e nder deftere makko wiyeteende Noa: "E dow daande maayo, miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ina njuula caggal nde ɓe looti daabaaji Noak giɗli hanki e jaaltaaɓe janngo Siftorde ina addana ɓe luurondirde, "Ko? Mbele aɗa jeertina?"[2] Gauguin innitiri natal ngal e ɗemngal Tahiti, Aha Oe Feii?, e nder ŋoral les nano ngal. Natal ngal ina siftina en miijo aljanna Pasifik ɗo jokkondiral hakkunde rewɓe e worɓe woni fijirde, alaa ko bonnata. E wiyde porfeseer Peter Toohey, "ndeen kaaɗdi wonaa ko jibini e kulhuli e jokkondiral gonngal hakkunde yimɓe walla giɗli jilɗi – ko batte gooto e miñiraaɓe rewɓe ɓee ɓurde weltaade e jokkondiral jamma ko adii ɗuum".[3] E nder ɓataake mo o winndi e sehil makko gila 1892, Gauguin winndi e nate ɗee : « Miɗo sikki ko ɗum ɓuri moƴƴude e ko mbaɗ-mi haa jooni ».[2] Natal ngal ina tawee e galle mooftirɗo defte Pushkin, to Moscow, to leydi Riisi. == Tuugnorgal == mllatnwi29m9b98dq45skq2xyhnxnx8 161580 161579 2026-04-08T19:09:02Z Bakurakurama 11269 161580 wikitext text/x-wiki '''Aha Oe Feii?''' walla Aɗa Jeertina? (Farayse: Eh quoi ! Tu es jalouse ?<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=EpGcBQAAQBAJ&q=Eh+quoi+%21+Tu+es+jalouse+%3F%29&pg=PT617|title=Impressionnisme et le post impressionnisme|first=Nathalia|last=Brodskaia|date=December 4, 2014|publisher=Editions Prisma|isbn=9782810414147|via=Google Books}}</ref> is ko nate Paul Gauguin ɗe Paul Gauguin waɗi e hitaande 1892, ɗe o waɗi e nguurndam makko, ɗe o siftini caggal ɗuum e nder deftere makko wiyeteende Noa: "E dow daande maayo, miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ina njuula caggal nde ɓe looti daabaaji Noak giɗli hanki e jaaltaaɓe janngo Siftorde ina addana ɓe luurondirde, "Ko? Mbele aɗa jeertina"<ref name="museum">{{Cite web|url=https://pushkinmuseum.art/data/fonds/europe_and_america/j/2001_3000/zh_3269/|title=Aha oe feii? (А, ты ревнуешь?)|website=pushkinmuseum.art|access-date=2019-12-05}}</ref> Gauguin innitiri natal ngal e ɗemngal Tahiti, Aha Oe Feii?, e nder ŋoral les nano ngal. Natal ngal ina siftina en miijo aljanna Pasifik ɗo jokkondiral hakkunde rewɓe e worɓe woni fijirde, alaa ko bonnata. E wiyde porfeseer Peter Toohey, "ndeen kaaɗdi wonaa ko jibini e kulhuli e jokkondiral gonngal hakkunde yimɓe walla giɗli jilɗi – ko batte gooto e miñiraaɓe rewɓe ɓee ɓurde weltaade e jokkondiral jamma ko adii ɗuum".[3] E nder ɓataake mo o winndi e sehil makko gila 1892, Gauguin winndi e nate ɗee : « Miɗo sikki ko ɗum ɓuri moƴƴude e ko mbaɗ-mi haa jooni ».<ref name="Toohey">{{cite book|author=Peter Toohey|title=Jealousy|publisher=Yale University Press|year=2014|page=<!-- not numerated -->|isbn=978-0300190489}}</ref> Natal ngal ina tawee e galle mooftirɗo defte Pushkin, to Moscow, to leydi Riisi. == Tuugnorgal == ri1mleau2bnp557mzojwiqpv6e40ubr 161581 161580 2026-04-08T19:09:16Z Bakurakurama 11269 161581 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aha Oe Feii?''' walla Aɗa Jeertina? (Farayse: Eh quoi ! Tu es jalouse ?<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=EpGcBQAAQBAJ&q=Eh+quoi+%21+Tu+es+jalouse+%3F%29&pg=PT617|title=Impressionnisme et le post impressionnisme|first=Nathalia|last=Brodskaia|date=December 4, 2014|publisher=Editions Prisma|isbn=9782810414147|via=Google Books}}</ref> is ko nate Paul Gauguin ɗe Paul Gauguin waɗi e hitaande 1892, ɗe o waɗi e nguurndam makko, ɗe o siftini caggal ɗuum e nder deftere makko wiyeteende Noa: "E dow daande maayo, miñiraaɓe rewɓe ɗiɗo ina njuula caggal nde ɓe looti daabaaji Noak giɗli hanki e jaaltaaɓe janngo Siftorde ina addana ɓe luurondirde, "Ko? Mbele aɗa jeertina"<ref name="museum">{{Cite web|url=https://pushkinmuseum.art/data/fonds/europe_and_america/j/2001_3000/zh_3269/|title=Aha oe feii? (А, ты ревнуешь?)|website=pushkinmuseum.art|access-date=2019-12-05}}</ref> Gauguin innitiri natal ngal e ɗemngal Tahiti, Aha Oe Feii?, e nder ŋoral les nano ngal. Natal ngal ina siftina en miijo aljanna Pasifik ɗo jokkondiral hakkunde rewɓe e worɓe woni fijirde, alaa ko bonnata. E wiyde porfeseer Peter Toohey, "ndeen kaaɗdi wonaa ko jibini e kulhuli e jokkondiral gonngal hakkunde yimɓe walla giɗli jilɗi – ko batte gooto e miñiraaɓe rewɓe ɓee ɓurde weltaade e jokkondiral jamma ko adii ɗuum".[3] E nder ɓataake mo o winndi e sehil makko gila 1892, Gauguin winndi e nate ɗee : « Miɗo sikki ko ɗum ɓuri moƴƴude e ko mbaɗ-mi haa jooni ».<ref name="Toohey">{{cite book|author=Peter Toohey|title=Jealousy|publisher=Yale University Press|year=2014|page=<!-- not numerated -->|isbn=978-0300190489}}</ref> Natal ngal ina tawee e galle mooftirɗo defte Pushkin, to Moscow, to leydi Riisi. == Tuugnorgal == 4f4cnl0hxm785mx6m2zlboln06ai6n8 Allegorical Painting of Two Ladies, English School 0 39236 161582 2026-04-08T19:11:43Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Pentol mbaylaandi rewɓe ɗiɗo, Duɗal Engele ko pentol''' mbaylaandi e teeminannde 17ɓiire, ngol naalanke mo anndaaka waɗi, ngol waɗi ko e kitaale 1650. E jamaanu mum, natal ngal ina hiisee wonde ko huunde nde heewaani yiyeede e hollirde debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina njooɗii bannge-bannge.[1] == Limtol == Natal ngal ina hollira rewɓe ɗiɗo, gooto ɓaleejo, gooto boɗeejo, ina njooɗii saraaji, yeeso mum en ina ɓuuɓna ɓuuɓri. Natal ngal ina heewi e sa..." 161582 wikitext text/x-wiki '''Pentol mbaylaandi rewɓe ɗiɗo, Duɗal Engele ko pentol''' mbaylaandi e teeminannde 17ɓiire, ngol naalanke mo anndaaka waɗi, ngol waɗi ko e kitaale 1650. E jamaanu mum, natal ngal ina hiisee wonde ko huunde nde heewaani yiyeede e hollirde debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina njooɗii bannge-bannge.[1] == Limtol == Natal ngal ina hollira rewɓe ɗiɗo, gooto ɓaleejo, gooto boɗeejo, ina njooɗii saraaji, yeeso mum en ina ɓuuɓna ɓuuɓri. Natal ngal ina heewi e sahaa nde e hollirde jooɗiiɓe ɓee no fotiri.[2][3] Rewɓe ɓee ina kollitee ko sehilaaɓe nannduɓe e mbaydi, e mbaydi, e gaasa, e jeewte. Golle ɗee, tagiraa c.1650, ina gasa tawa wonaa natal jooɗiiɓe goonga, kono ko allegory jogiiɗo nafoore e nder pinal binndol Angalteer hannde.[4] Dow rewɓe ɓee ko binndi, "Mi ɓaleejo e ɓaleejo bespott a ɓaleejo e ɓaleejo oo bonannde ummorii ko e hart maa mawɗo ndeen ƴettu mo, Devil". Binndol ngol ina gasa tawa ko yiɗde moraal, ñiŋde huutoraade cosgol e haa teeŋti e paɗe belɗe, ɗe ngonnoo ko paɗe ɓurɗe lollude e oon sahaa.[5] E hitaande 1650, kuulal ngam haɗde paɗe belɗe naati e Parlemaa, hay so tawii noon ngal jaɓaaka.[6] == Iwdi mum == Natal ngal ummorii ko e galle Lloyd Tyrell-Kenyon, baron 6ɓo Kenyon (1947-2019). Tyrell-Kenyon wiyiino e hitaande 1949 wonde “Eɗen njogii natal teskinngal, ngal fawii ɗoo duuɓi keewɗi, kono ngal mi anndaa firo mum tigi rigi.” Ko e nder galle makko mawɗo to Shropshire, Angalteer gila ko famɗi fof e teeminannde sappo e jeenay.[7] Bar eksport e keɓgol Ñalnde 23 lewru nduu hitaande 2021, nate ɗee njeeyaa ko e galle tokooso to Shropshire, fotde £2000–4000. Wonno ko hare bidsee tiiɗnde sabu nafoore sosiyoloji gonnde e nate alkule debbo ɓaleejo, e coggu martolin cakkitiiɗo oo ko 220 000 £, hade 20% njoɓdi soodoowo oo. Ko ɗum ceede ɓurɗe heewde ɗe meeɗaa yoɓeede e huunde e galle yeeyirdu Shropshire.[7] Caggal nde nde soodaa, soodoowo oo ɗaɓɓi yamiroore yeeyde nde.[5] Laamu Angalteer caggal ɗuum haɗi nate ɗee yaltude caggal leydi e yaakaare wonde juɓɓule Angalteer ina mbaawi soodde nate ɗee e nder waktuuji keewɗi, ko ɗum huunde huuɓtodinnde ngam haɗde soodooɓe caggal leydi heɓde golle naalankaagal teeŋtuɗe e pinal.[8][9][10][5] Bar eksport pentol ngol ina foti jokkude ñalnde 9 mars 2022.[11] Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2023, jaaynde wiyeteende The Guardian hollitii wonde natal ngal "hisnaama" ngam Angalteer e juuɗe Compton Verney Art Gallery fotde 300 000 £, e ballal dokke ummoriiɗe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Siftorde Leydi ndii e nokku ɗo Victoria e Albert Museum rokki ɗum fotde 154 600 £ e 50 000 £ tan. == Tuugnorgal == 8gsxvwvs2tv2tq8sgg4vb200nchdu30 161583 161582 2026-04-08T19:12:09Z Bakurakurama 11269 161583 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pentol mbaylaandi rewɓe ɗiɗo, Duɗal Engele ko pentol''' mbaylaandi e teeminannde 17ɓiire, ngol naalanke mo anndaaka waɗi, ngol waɗi ko e kitaale 1650. E jamaanu mum, natal ngal ina hiisee wonde ko huunde nde heewaani yiyeede e hollirde debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina njooɗii bannge-bannge.[1] == Limtol == Natal ngal ina hollira rewɓe ɗiɗo, gooto ɓaleejo, gooto boɗeejo, ina njooɗii saraaji, yeeso mum en ina ɓuuɓna ɓuuɓri. Natal ngal ina heewi e sahaa nde e hollirde jooɗiiɓe ɓee no fotiri.[2][3] Rewɓe ɓee ina kollitee ko sehilaaɓe nannduɓe e mbaydi, e mbaydi, e gaasa, e jeewte. Golle ɗee, tagiraa c.1650, ina gasa tawa wonaa natal jooɗiiɓe goonga, kono ko allegory jogiiɗo nafoore e nder pinal binndol Angalteer hannde.[4] Dow rewɓe ɓee ko binndi, "Mi ɓaleejo e ɓaleejo bespott a ɓaleejo e ɓaleejo oo bonannde ummorii ko e hart maa mawɗo ndeen ƴettu mo, Devil". Binndol ngol ina gasa tawa ko yiɗde moraal, ñiŋde huutoraade cosgol e haa teeŋti e paɗe belɗe, ɗe ngonnoo ko paɗe ɓurɗe lollude e oon sahaa.[5] E hitaande 1650, kuulal ngam haɗde paɗe belɗe naati e Parlemaa, hay so tawii noon ngal jaɓaaka.[6] == Iwdi mum == Natal ngal ummorii ko e galle Lloyd Tyrell-Kenyon, baron 6ɓo Kenyon (1947-2019). Tyrell-Kenyon wiyiino e hitaande 1949 wonde “Eɗen njogii natal teskinngal, ngal fawii ɗoo duuɓi keewɗi, kono ngal mi anndaa firo mum tigi rigi.” Ko e nder galle makko mawɗo to Shropshire, Angalteer gila ko famɗi fof e teeminannde sappo e jeenay.[7] Bar eksport e keɓgol Ñalnde 23 lewru nduu hitaande 2021, nate ɗee njeeyaa ko e galle tokooso to Shropshire, fotde £2000–4000. Wonno ko hare bidsee tiiɗnde sabu nafoore sosiyoloji gonnde e nate alkule debbo ɓaleejo, e coggu martolin cakkitiiɗo oo ko 220 000 £, hade 20% njoɓdi soodoowo oo. Ko ɗum ceede ɓurɗe heewde ɗe meeɗaa yoɓeede e huunde e galle yeeyirdu Shropshire.[7] Caggal nde nde soodaa, soodoowo oo ɗaɓɓi yamiroore yeeyde nde.[5] Laamu Angalteer caggal ɗuum haɗi nate ɗee yaltude caggal leydi e yaakaare wonde juɓɓule Angalteer ina mbaawi soodde nate ɗee e nder waktuuji keewɗi, ko ɗum huunde huuɓtodinnde ngam haɗde soodooɓe caggal leydi heɓde golle naalankaagal teeŋtuɗe e pinal.[8][9][10][5] Bar eksport pentol ngol ina foti jokkude ñalnde 9 mars 2022.[11] Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2023, jaaynde wiyeteende The Guardian hollitii wonde natal ngal "hisnaama" ngam Angalteer e juuɗe Compton Verney Art Gallery fotde 300 000 £, e ballal dokke ummoriiɗe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Siftorde Leydi ndii e nokku ɗo Victoria e Albert Museum rokki ɗum fotde 154 600 £ e 50 000 £ tan. == Tuugnorgal == 3xsy1tuf6a7h82rzzow2duiqo63d6zy 161584 161583 2026-04-08T19:13:47Z Bakurakurama 11269 161584 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pentol mbaylaandi rewɓe ɗiɗo, Duɗal Engele ko pentol''' mbaylaandi e teeminannde 17ɓiire, ngol naalanke mo anndaaka waɗi, ngol waɗi ko e kitaale 1650. E jamaanu mum, natal ngal ina hiisee wonde ko huunde nde heewaani yiyeede e hollirde debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina njooɗii bannge-bannge.<ref>{{Cite web|last=Department for Digital, Cultural, Media, & Sport|date=December 10, 2021|title=Rare painting from 17th century at risk of leaving UK|url=https://www.gov.uk/government/news/rare-painting-from-17th-century-at-risk-of-leaving-uk|access-date=|website=GOV.UK|language=en}}</ref> == Limtol == Natal ngal ina hollira rewɓe ɗiɗo, gooto ɓaleejo, gooto boɗeejo, ina njooɗii saraaji, yeeso mum en ina ɓuuɓna ɓuuɓri. Natal ngal ina heewi e sahaa nde e hollirde jooɗiiɓe ɓee no fotiri.<ref>{{Cite web|author=Sana Noor Haq|title='Extremely rare' 17th-century painting of Black woman with White companion placed under export bar from UK|url=https://www.cnn.com/style/article/britain-painting-export-bar-intl-scli-gbr/index.html|website=CNN}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/entertainment/news/export-bar-placed-on-17th-century-painting-exploring-race-and-gender-41138262.html|title=Export bar placed on 17th century painting exploring race and gender|newspaper=Belfasttelegraph}}</ref>Rewɓe ɓee ina kollitee ko sehilaaɓe nannduɓe e mbaydi, e mbaydi, e gaasa, e jeewte. Golle ɗee, tagiraa c.1650, ina gasa tawa wonaa natal jooɗiiɓe goonga, kono ko allegory jogiiɗo nafoore e nder pinal binndol Angalteer hannde..<ref>{{Cite web|last=Department for Digital, Cultural, Media, & Sport|date=December 10, 2021|title=Rare painting from 17th century at risk of leaving UK|url=https://www.gov.uk/government/news/rare-painting-from-17th-century-at-risk-of-leaving-uk|access-date=|website=GOV.UK|language=en}}</ref> Dow rewɓe ɓee ko binndi, "Mi ɓaleejo e ɓaleejo bespott a ɓaleejo e ɓaleejo oo bonannde ummorii ko e hart maa mawɗo ndeen ƴettu mo, Devil". Binndol ngol ina gasa tawa ko yiɗde moraal, ñiŋde huutoraade cosgol e haa teeŋti e paɗe belɗe, ɗe ngonnoo ko paɗe ɓurɗe lollude e oon sahaa.[5] E hitaande 1650, kuulal ngam haɗde paɗe belɗe naati e Parlemaa, hay so tawii noon ngal jaɓaaka.[6] == Iwdi mum == Natal ngal ummorii ko e galle Lloyd Tyrell-Kenyon, baron 6ɓo Kenyon (1947-2019). Tyrell-Kenyon wiyiino e hitaande 1949 wonde “Eɗen njogii natal teskinngal, ngal fawii ɗoo duuɓi keewɗi, kono ngal mi anndaa firo mum tigi rigi.” Ko e nder galle makko mawɗo to Shropshire, Angalteer gila ko famɗi fof e teeminannde sappo e jeenay.[7] Bar eksport e keɓgol Ñalnde 23 lewru nduu hitaande 2021, nate ɗee njeeyaa ko e galle tokooso to Shropshire, fotde £2000–4000. Wonno ko hare bidsee tiiɗnde sabu nafoore sosiyoloji gonnde e nate alkule debbo ɓaleejo, e coggu martolin cakkitiiɗo oo ko 220 000 £, hade 20% njoɓdi soodoowo oo. Ko ɗum ceede ɓurɗe heewde ɗe meeɗaa yoɓeede e huunde e galle yeeyirdu Shropshire.[7] Caggal nde nde soodaa, soodoowo oo ɗaɓɓi yamiroore yeeyde nde.[5] Laamu Angalteer caggal ɗuum haɗi nate ɗee yaltude caggal leydi e yaakaare wonde juɓɓule Angalteer ina mbaawi soodde nate ɗee e nder waktuuji keewɗi, ko ɗum huunde huuɓtodinnde ngam haɗde soodooɓe caggal leydi heɓde golle naalankaagal teeŋtuɗe e pinal.[8][9][10][5] Bar eksport pentol ngol ina foti jokkude ñalnde 9 mars 2022.[11] Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2023, jaaynde wiyeteende The Guardian hollitii wonde natal ngal "hisnaama" ngam Angalteer e juuɗe Compton Verney Art Gallery fotde 300 000 £, e ballal dokke ummoriiɗe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Siftorde Leydi ndii e nokku ɗo Victoria e Albert Museum rokki ɗum fotde 154 600 £ e 50 000 £ tan. == Tuugnorgal == cqw59d1krfp1kmsgiwbvg5yky04b43e 161585 161584 2026-04-08T19:15:25Z Bakurakurama 11269 161585 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pentol mbaylaandi rewɓe ɗiɗo, Duɗal Engele ko pentol''' mbaylaandi e teeminannde 17ɓiire, ngol naalanke mo anndaaka waɗi, ngol waɗi ko e kitaale 1650. E jamaanu mum, natal ngal ina hiisee wonde ko huunde nde heewaani yiyeede e hollirde debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina njooɗii bannge-bannge.<ref>{{Cite web|last=Department for Digital, Cultural, Media, & Sport|date=December 10, 2021|title=Rare painting from 17th century at risk of leaving UK|url=https://www.gov.uk/government/news/rare-painting-from-17th-century-at-risk-of-leaving-uk|access-date=|website=GOV.UK|language=en}}</ref> == Limtol == Natal ngal ina hollira rewɓe ɗiɗo, gooto ɓaleejo, gooto boɗeejo, ina njooɗii saraaji, yeeso mum en ina ɓuuɓna ɓuuɓri. Natal ngal ina heewi e sahaa nde e hollirde jooɗiiɓe ɓee no fotiri.<ref>{{Cite web|author=Sana Noor Haq|title='Extremely rare' 17th-century painting of Black woman with White companion placed under export bar from UK|url=https://www.cnn.com/style/article/britain-painting-export-bar-intl-scli-gbr/index.html|website=CNN}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/entertainment/news/export-bar-placed-on-17th-century-painting-exploring-race-and-gender-41138262.html|title=Export bar placed on 17th century painting exploring race and gender|newspaper=Belfasttelegraph}}</ref>Rewɓe ɓee ina kollitee ko sehilaaɓe nannduɓe e mbaydi, e mbaydi, e gaasa, e jeewte. Golle ɗee, tagiraa c.1650, ina gasa tawa wonaa natal jooɗiiɓe goonga, kono ko allegory jogiiɗo nafoore e nder pinal binndol Angalteer hannde..<ref>{{Cite web|last=Department for Digital, Cultural, Media, & Sport|date=December 10, 2021|title=Rare painting from 17th century at risk of leaving UK|url=https://www.gov.uk/government/news/rare-painting-from-17th-century-at-risk-of-leaving-uk|access-date=|website=GOV.UK|language=en}}</ref> Dow rewɓe ɓee ko binndi, "Mi ɓaleejo e ɓaleejo bespott a ɓaleejo e ɓaleejo oo bonannde ummorii ko e hart maa mawɗo ndeen ƴettu mo, Devil". Binndol ngol ina gasa tawa ko yiɗde moraal, ñiŋde huutoraade cosgol e haa teeŋti e paɗe belɗe, ɗe ngonnoo ko paɗe ɓurɗe lollude e oon sahaa .<ref name="gazette">{{cite web|last1=Chesters|first1=Laura|title=Rare 17th century English School allegorical painting barred from export in hope it is saved for the nation|url=https://www.antiquestradegazette.com/news/2021/rare-17th-century-english-school-allegorical-painting-barred-from-export-in-hope-it-is-saved-for-the-nation/|website=www.antiquestradegazette.com|access-date=1 January 2022|date=14 December 2021}}</ref>E hitaande 1650, kuulal ngam haɗde paɗe belɗe naati e Parlemaa, hay so tawii noon ngal jaɓaaka.<ref>{{cite web|author1=The June Fine Art & Antique Auction|title=English school, circa 1650, Portrait of two ladies, both half length, Patch marks|url=https://www.the-saleroom.com/en-gb/auction-catalogues/trevanion-and-dean/catalogue-id-trevan10066/lot-a0fdcaf2-6777-4e18-ab08-ad420100adda|website=www.the-saleroom.com|access-date=23 June 2023|language=en-gb|date=23 June 2021}}</ref> == Iwdi mum == Natal ngal ummorii ko e galle Lloyd Tyrell-Kenyon, baron 6ɓo Kenyon (1947-2019). Tyrell-Kenyon wiyiino e hitaande 1949 wonde “Eɗen njogii natal teskinngal, ngal fawii ɗoo duuɓi keewɗi, kono ngal mi anndaa firo mum tigi rigi.” Ko e nder galle makko mawɗo to Shropshire, Angalteer gila ko famɗi fof e teeminannde sappo e jeenay.[7] Bar eksport e keɓgol Ñalnde 23 lewru nduu hitaande 2021, nate ɗee njeeyaa ko e galle tokooso to Shropshire, fotde £2000–4000. Wonno ko hare bidsee tiiɗnde sabu nafoore sosiyoloji gonnde e nate alkule debbo ɓaleejo, e coggu martolin cakkitiiɗo oo ko 220 000 £, hade 20% njoɓdi soodoowo oo. Ko ɗum ceede ɓurɗe heewde ɗe meeɗaa yoɓeede e huunde e galle yeeyirdu Shropshire.<ref name="gazettejuly">{{cite news|last1=Capon|first1=Alex|title=Pick of the week: £220,000 for enigmatic faces of the Interregnum|url=https://www.antiquestradegazette.com/print-edition/2021/july/2499/news-digest/pick-of-the-week-220-000-for-enigmatic-faces-of-the-interregnum/}}</ref> Caggal nde nde soodaa, soodoowo oo ɗaɓɓi yamiroore yeeyde nde.[5] Laamu Angalteer caggal ɗuum haɗi nate ɗee yaltude caggal leydi e yaakaare wonde juɓɓule Angalteer ina mbaawi soodde nate ɗee e nder waktuuji keewɗi, ko ɗum huunde huuɓtodinnde ngam haɗde soodooɓe caggal leydi heɓde golle naalankaagal teeŋtuɗe e pinal.[8][9][10][5] Bar eksport pentol ngol ina foti jokkude ñalnde 9 mars 2022.[11] Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2023, jaaynde wiyeteende The Guardian hollitii wonde natal ngal "hisnaama" ngam Angalteer e juuɗe Compton Verney Art Gallery fotde 300 000 £, e ballal dokke ummoriiɗe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Siftorde Leydi ndii e nokku ɗo Victoria e Albert Museum rokki ɗum fotde 154 600 £ e 50 000 £ tan. == Tuugnorgal == 17i65h3jj78l8rk5f07od7o09jnu2a4 161586 161585 2026-04-08T19:16:35Z Bakurakurama 11269 161586 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Pentol mbaylaandi rewɓe ɗiɗo, Duɗal Engele ko pentol''' mbaylaandi e teeminannde 17ɓiire, ngol naalanke mo anndaaka waɗi, ngol waɗi ko e kitaale 1650. E jamaanu mum, natal ngal ina hiisee wonde ko huunde nde heewaani yiyeede e hollirde debbo ɓaleejo e debbo daneejo ina njooɗii bannge-bannge.<ref>{{Cite web|last=Department for Digital, Cultural, Media, & Sport|date=December 10, 2021|title=Rare painting from 17th century at risk of leaving UK|url=https://www.gov.uk/government/news/rare-painting-from-17th-century-at-risk-of-leaving-uk|access-date=|website=GOV.UK|language=en}}</ref> == Limtol == Natal ngal ina hollira rewɓe ɗiɗo, gooto ɓaleejo, gooto boɗeejo, ina njooɗii saraaji, yeeso mum en ina ɓuuɓna ɓuuɓri. Natal ngal ina heewi e sahaa nde e hollirde jooɗiiɓe ɓee no fotiri.<ref>{{Cite web|author=Sana Noor Haq|title='Extremely rare' 17th-century painting of Black woman with White companion placed under export bar from UK|url=https://www.cnn.com/style/article/britain-painting-export-bar-intl-scli-gbr/index.html|website=CNN}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/entertainment/news/export-bar-placed-on-17th-century-painting-exploring-race-and-gender-41138262.html|title=Export bar placed on 17th century painting exploring race and gender|newspaper=Belfasttelegraph}}</ref>Rewɓe ɓee ina kollitee ko sehilaaɓe nannduɓe e mbaydi, e mbaydi, e gaasa, e jeewte. Golle ɗee, tagiraa c.1650, ina gasa tawa wonaa natal jooɗiiɓe goonga, kono ko allegory jogiiɗo nafoore e nder pinal binndol Angalteer hannde..<ref>{{Cite web|last=Department for Digital, Cultural, Media, & Sport|date=December 10, 2021|title=Rare painting from 17th century at risk of leaving UK|url=https://www.gov.uk/government/news/rare-painting-from-17th-century-at-risk-of-leaving-uk|access-date=|website=GOV.UK|language=en}}</ref> Dow rewɓe ɓee ko binndi, "Mi ɓaleejo e ɓaleejo bespott a ɓaleejo e ɓaleejo oo bonannde ummorii ko e hart maa mawɗo ndeen ƴettu mo, Devil". Binndol ngol ina gasa tawa ko yiɗde moraal, ñiŋde huutoraade cosgol e haa teeŋti e paɗe belɗe, ɗe ngonnoo ko paɗe ɓurɗe lollude e oon sahaa .<ref name="gazette">{{cite web|last1=Chesters|first1=Laura|title=Rare 17th century English School allegorical painting barred from export in hope it is saved for the nation|url=https://www.antiquestradegazette.com/news/2021/rare-17th-century-english-school-allegorical-painting-barred-from-export-in-hope-it-is-saved-for-the-nation/|website=www.antiquestradegazette.com|access-date=1 January 2022|date=14 December 2021}}</ref>E hitaande 1650, kuulal ngam haɗde paɗe belɗe naati e Parlemaa, hay so tawii noon ngal jaɓaaka.<ref>{{cite web|author1=The June Fine Art & Antique Auction|title=English school, circa 1650, Portrait of two ladies, both half length, Patch marks|url=https://www.the-saleroom.com/en-gb/auction-catalogues/trevanion-and-dean/catalogue-id-trevan10066/lot-a0fdcaf2-6777-4e18-ab08-ad420100adda|website=www.the-saleroom.com|access-date=23 June 2023|language=en-gb|date=23 June 2021}}</ref> == Iwdi mum == Natal ngal ummorii ko e galle Lloyd Tyrell-Kenyon, baron 6ɓo Kenyon (1947-2019). Tyrell-Kenyon wiyiino e hitaande 1949 wonde “Eɗen njogii natal teskinngal, ngal fawii ɗoo duuɓi keewɗi, kono ngal mi anndaa firo mum tigi rigi.” Ko e nder galle makko mawɗo to Shropshire, Angalteer gila ko famɗi fof e teeminannde sappo e jeenay.[7] Bar eksport e keɓgol Ñalnde 23 lewru nduu hitaande 2021, nate ɗee njeeyaa ko e galle tokooso to Shropshire, fotde £2000–4000. Wonno ko hare bidsee tiiɗnde sabu nafoore sosiyoloji gonnde e nate alkule debbo ɓaleejo, e coggu martolin cakkitiiɗo oo ko 220 000 £, hade 20% njoɓdi soodoowo oo. Ko ɗum ceede ɓurɗe heewde ɗe meeɗaa yoɓeede e huunde e galle yeeyirdu Shropshire.<ref name="gazettejuly">{{cite news|last1=Capon|first1=Alex|title=Pick of the week: £220,000 for enigmatic faces of the Interregnum|url=https://www.antiquestradegazette.com/print-edition/2021/july/2499/news-digest/pick-of-the-week-220-000-for-enigmatic-faces-of-the-interregnum/}}</ref> Caggal nde nde soodaa, soodoowo oo ɗaɓɓi yamiroore yeeyde nde.[5] Laamu Angalteer caggal ɗuum haɗi nate ɗee yaltude caggal leydi e yaakaare wonde juɓɓule Angalteer ina mbaawi soodde nate ɗee e nder waktuuji keewɗi, ko ɗum huunde huuɓtodinnde ngam haɗde soodooɓe caggal leydi heɓde golle naalankaagal teeŋtuɗe e pinal..<ref>{{Cite news|last=Sanderson|first=David|title=Export bar on painting of race equality|url=https://www.thetimes.com/culture/art/article/export-bar-on-painting-of-race-equality-lx6zdsj65|via=www.thetimes.co.uk}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.gov.uk/government/news/rare-painting-from-17th-century-at-risk-of-leaving-uk|title=Rare painting from 17th century at risk of leaving UK}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.artnet.com/market/export-bar-british-school-allegorical-painting-2047528|title=The U.K. Has Barred a Rare 17th-Century Portrait of an Upper-Class Black Sitter from Export to Give Museums the Chance to Buy It|date=13 December 2021}}</ref><ref name="gazette2">{{cite web|last1=Chesters|first1=Laura|title=Rare 17th century English School allegorical painting barred from export in hope it is saved for the nation|url=https://www.antiquestradegazette.com/news/2021/rare-17th-century-english-school-allegorical-painting-barred-from-export-in-hope-it-is-saved-for-the-nation/|website=www.antiquestradegazette.com|access-date=1 January 2022|date=14 December 2021}}</ref> Bar eksport pentol ngol ina foti jokkude ñalnde 9 mars 2022.[11] Ñalnde 23 lewru juko hitaande 2023, jaaynde wiyeteende The Guardian hollitii wonde natal ngal "hisnaama" ngam Angalteer e juuɗe Compton Verney Art Gallery fotde 300 000 £, e ballal dokke ummoriiɗe e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Siftorde Leydi ndii e nokku ɗo Victoria e Albert Museum rokki ɗum fotde 154 600 £ e 50 000 £ tan. == Tuugnorgal == t3a18r4omr93aly129bvb9lik033bsp Hill Women 0 39237 161587 2026-04-08T19:21:42Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Rewɓe Hill ko nate''' nebam e dow canvas ɗe naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi, timmini caggal nde o penti worɓe Hill e ndunngu 1935 to Simla. Hollirde suka debbo e nder sukaaɓe rewɓe tato, nde waɗi ko miskineeɓe taariiɓe galle Sher-Gil to Simla, to leydi Inndo. Natal ngal hollitaama to Salon Pari e hitaande 1936, caggal ɗuum to Haydarabad e ndeen hitaande. Sher-Gil suɓii nde ngam hollirde ɗum e yeewtere mum One Man Show to Lahor..." 161587 wikitext text/x-wiki '''Rewɓe Hill ko nate''' nebam e dow canvas ɗe naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi, timmini caggal nde o penti worɓe Hill e ndunngu 1935 to Simla. Hollirde suka debbo e nder sukaaɓe rewɓe tato, nde waɗi ko miskineeɓe taariiɓe galle Sher-Gil to Simla, to leydi Inndo. Natal ngal hollitaama to Salon Pari e hitaande 1936, caggal ɗuum to Haydarabad e ndeen hitaande. Sher-Gil suɓii nde ngam hollirde ɗum e yeewtere mum One Man Show to Lahore e hitaande 1937. E hitaande 1978, nde yalti e tammborde posto leydi Indiya. == Bindi == Hill Women ko pentol nebam e dow canvas fotde 89 cm e 147,3 cm, ina hollira suka debbo e nder sukaaɓe rewɓe tato.[1][2] Golle ɗee njahdi e nate Sher-Gil biyeteeɗe Hill Men, ɗe mbiyaten ko adii fof ko wuro e nder ndunngu.[3] Kamɓe ɗiɗo fof ɓe timminii e ndunngu 1935, ɓe keɓii batte miskineeɓe taariiɓe galle Sher-Gil to Simla.[4] E wiyde Sher-Gil, e ko ɓuri heewde, o etaaki haalde hay daartol gootol e nder ɗeen nate, kono o yiɗi ko yo ɗe ngona "nate laaɓtuɗe", o wiyi o yiɗaa "eeraango ɓernde ɓuuɓngo".[5] Limlebbi gite udditiiɗe mettuɗe ina peeña e ɓaleejo-haako-ñebbe, gooto fof ina ndaara nder mum.[4] Ɓalli majji ina juuti, ina nanndi e ɓuuɓri.[5] Leppi e nder limre wootere ina njiyee ina pouta.[6] Hedde cakkital ngal ko cukalel ngel yeeso mum ni66i, ngel 6oornii wutte daneejo, ngel fawi e dow 6aleeri ni66iri.[3] Yeesooji tati niɓɓiɗi ina peeña e dow ŋoral lewlewndu.[3] Debbo gonɗo hakkunde oo ina jogii junngo wooto ina fawii e dow becce cukalel ngel.[3] Goɗɗo ina jogii pot terakota.[3] Draperies e nder natal ngal ina njillondiri e kurjuruuji to dow pentol ngol e nder toɓɓe gonɗe dow leydi.[3] == Kollitgol == Hill Women hollitaama, wondude e Hill Men, to Salon Pari e hitaande 1936 nde heɓi siftorde e jaayɗe Farayse.[7] Caggal ndeen hitaande, nde hollitaama to Hyderabad e coggu yeeyirde ₹2,500.[8] Ko ɗoon, Sarojini Naidu yiɗi ɗum, o etinooma waawnude Musée de Hyderabad ngam heɓde natal ngal.[8] E wiyde Sher-Gil winndannde yumma mum, Akbar Hydari mo musee oo "hulii e coggu" golle makko, o wayli miijo makko e soodde heen hay huunde.[8] E hitaande 1937, ko kañum woni limre nayaɓere e nate makko ɗe o holliri e One Man Show makko to Lahore, e njoɓdi ustaandi ₹1,500, kono o yeeyaaka.[2] == Firo e jaabawol == Hill Women ina heewi limteede e nder nate Sher-Gil ɓurɗe yiɗeede.[9] Daartooɓe Yashodhara Dalmia e Giles Tillotson ina mbiya ɗum ko gooto e geɗe makko ɓurɗe teeŋtude e golle maantiniiɗe.[3][4] Dalmia hollitii wonde geɗe nate ɗee ina mbaawi feeñde e miskineeɓe, ɓuuɓɗe e mettuɗe, kono ina njogii "moƴƴere e ndimaagu".[5] O watti leppi pouting les ngam hollugo Sher-Gil hoore mum sensuous miijo hoore maako.[6] Ko Tillotson mettini heen ko "haalaaji maɓɓe mettuɗi", peeñɗi e "kaaƴe" e "ceertuɗe e koye mum en", kono "ina kaɓɓaa e fedde".[3][10] O inniri junngo fooftorde e dow becce ko "gesture de protection", tawi ina woodi "pijirlooji peewnaaɗi e hakkille, ɗi masɗe annoore e niɓɓere".[3] Charles Fabri, ganndo naalankaagal e sehil Sher-Gil, siftinii nate cirƴaaɗe ɗee no mbaydiiji tagi nii, tawi Sher-Gil ina hollita "ŋakkeende hakkille timmuɗo e iwdi walla tiitoonde annoore".[11] Katalin Keserü, gardinooɗo kollirɗe Sher-Gil keewɗe, teskiima wonde, wondude e worɓe Hill, suka gorko mo limoŋ, e rewɓe, rewɓe Hill ko "static", e hollirde "fimɗe tan ƴeewooɓe ko woɗɗi e natal ngal".[12] Firo makko ko wonde ɓeeɗoo "ko wakili'en leydi Indiya Amrita ina haani".[12] Pentoowo biyeteeɗo K. G. Subramanyan ina renndini rewɓe tufɗe e worɓe tufɗe e sukaaɓe rewɓe tato, ɗo limooje ɗee kawraa "e nder silhouette tiiɗɗo e dow laabi laaɓtuɗi".[13] == Njawdi == 1978 tammborde posto e Rewɓe Hill E hitaande 1978, Hill Women feeñii e tammborde posto leydi Indiya.[14] Natal ngal jeyaa ko e defte keertiiɗe ɗe Vivan Sundaram e Navina Sundaram, Delhi.[15] Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == o56msd1dg6glkeatw04wq4vku8exthu 161588 161587 2026-04-08T19:22:32Z Bakurakurama 11269 161588 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Hill ko nate''' nebam e dow canvas ɗe naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi, timmini caggal nde o penti worɓe Hill e ndunngu 1935 to Simla. Hollirde suka debbo e nder sukaaɓe rewɓe tato, nde waɗi ko miskineeɓe taariiɓe galle Sher-Gil to Simla, to leydi Inndo. Natal ngal hollitaama to Salon Pari e hitaande 1936, caggal ɗuum to Haydarabad e ndeen hitaande. Sher-Gil suɓii nde ngam hollirde ɗum e yeewtere mum One Man Show to Lahore e hitaande 1937. E hitaande 1978, nde yalti e tammborde posto leydi Indiya. == Bindi == Hill Women ko pentol nebam e dow canvas fotde 89 cm e 147,3 cm, ina hollira suka debbo e nder sukaaɓe rewɓe tato.[1][2] Golle ɗee njahdi e nate Sher-Gil biyeteeɗe Hill Men, ɗe mbiyaten ko adii fof ko wuro e nder ndunngu.[3] Kamɓe ɗiɗo fof ɓe timminii e ndunngu 1935, ɓe keɓii batte miskineeɓe taariiɓe galle Sher-Gil to Simla.[4] E wiyde Sher-Gil, e ko ɓuri heewde, o etaaki haalde hay daartol gootol e nder ɗeen nate, kono o yiɗi ko yo ɗe ngona "nate laaɓtuɗe", o wiyi o yiɗaa "eeraango ɓernde ɓuuɓngo".[5] Limlebbi gite udditiiɗe mettuɗe ina peeña e ɓaleejo-haako-ñebbe, gooto fof ina ndaara nder mum.[4] Ɓalli majji ina juuti, ina nanndi e ɓuuɓri.[5] Leppi e nder limre wootere ina njiyee ina pouta.[6] Hedde cakkital ngal ko cukalel ngel yeeso mum ni66i, ngel 6oornii wutte daneejo, ngel fawi e dow 6aleeri ni66iri.[3] Yeesooji tati niɓɓiɗi ina peeña e dow ŋoral lewlewndu.[3] Debbo gonɗo hakkunde oo ina jogii junngo wooto ina fawii e dow becce cukalel ngel.[3] Goɗɗo ina jogii pot terakota.[3] Draperies e nder natal ngal ina njillondiri e kurjuruuji to dow pentol ngol e nder toɓɓe gonɗe dow leydi.[3] == Kollitgol == Hill Women hollitaama, wondude e Hill Men, to Salon Pari e hitaande 1936 nde heɓi siftorde e jaayɗe Farayse.[7] Caggal ndeen hitaande, nde hollitaama to Hyderabad e coggu yeeyirde ₹2,500.[8] Ko ɗoon, Sarojini Naidu yiɗi ɗum, o etinooma waawnude Musée de Hyderabad ngam heɓde natal ngal.[8] E wiyde Sher-Gil winndannde yumma mum, Akbar Hydari mo musee oo "hulii e coggu" golle makko, o wayli miijo makko e soodde heen hay huunde.[8] E hitaande 1937, ko kañum woni limre nayaɓere e nate makko ɗe o holliri e One Man Show makko to Lahore, e njoɓdi ustaandi ₹1,500, kono o yeeyaaka.[2] == Firo e jaabawol == Hill Women ina heewi limteede e nder nate Sher-Gil ɓurɗe yiɗeede.[9] Daartooɓe Yashodhara Dalmia e Giles Tillotson ina mbiya ɗum ko gooto e geɗe makko ɓurɗe teeŋtude e golle maantiniiɗe.[3][4] Dalmia hollitii wonde geɗe nate ɗee ina mbaawi feeñde e miskineeɓe, ɓuuɓɗe e mettuɗe, kono ina njogii "moƴƴere e ndimaagu".[5] O watti leppi pouting les ngam hollugo Sher-Gil hoore mum sensuous miijo hoore maako.[6] Ko Tillotson mettini heen ko "haalaaji maɓɓe mettuɗi", peeñɗi e "kaaƴe" e "ceertuɗe e koye mum en", kono "ina kaɓɓaa e fedde".[3][10] O inniri junngo fooftorde e dow becce ko "gesture de protection", tawi ina woodi "pijirlooji peewnaaɗi e hakkille, ɗi masɗe annoore e niɓɓere".[3] Charles Fabri, ganndo naalankaagal e sehil Sher-Gil, siftinii nate cirƴaaɗe ɗee no mbaydiiji tagi nii, tawi Sher-Gil ina hollita "ŋakkeende hakkille timmuɗo e iwdi walla tiitoonde annoore".[11] Katalin Keserü, gardinooɗo kollirɗe Sher-Gil keewɗe, teskiima wonde, wondude e worɓe Hill, suka gorko mo limoŋ, e rewɓe, rewɓe Hill ko "static", e hollirde "fimɗe tan ƴeewooɓe ko woɗɗi e natal ngal".[12] Firo makko ko wonde ɓeeɗoo "ko wakili'en leydi Indiya Amrita ina haani".[12] Pentoowo biyeteeɗo K. G. Subramanyan ina renndini rewɓe tufɗe e worɓe tufɗe e sukaaɓe rewɓe tato, ɗo limooje ɗee kawraa "e nder silhouette tiiɗɗo e dow laabi laaɓtuɗi".[13] == Njawdi == 1978 tammborde posto e Rewɓe Hill E hitaande 1978, Hill Women feeñii e tammborde posto leydi Indiya.[14] Natal ngal jeyaa ko e defte keertiiɗe ɗe Vivan Sundaram e Navina Sundaram, Delhi.[15] Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == gpaw6kpk41xjz3wnpzhs75h106uxzch 161589 161588 2026-04-08T20:12:26Z Bakurakurama 11269 161589 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Rewɓe Hill ko nate''' nebam e dow canvas ɗe naalanke Honngiri-Inndonaajo biyeteeɗo Amrita Sher-Gil waɗi, timmini caggal nde o penti worɓe Hill e ndunngu 1935 to Simla. Hollirde suka debbo e nder sukaaɓe rewɓe tato, nde waɗi ko miskineeɓe taariiɓe galle Sher-Gil to Simla, to leydi Inndo. Natal ngal hollitaama to Salon Pari e hitaande 1936, caggal ɗuum to Haydarabad e ndeen hitaande. Sher-Gil suɓii nde ngam hollirde ɗum e yeewtere mum One Man Show to Lahore e hitaande 1937. E hitaande 1978, nde yalti e tammborde posto leydi Indiya. == Bindi == Hill Women ko pentol nebam e dow canvas fotde 89 cm e 147,3 cm, ina hollira suka debbo e nder sukaaɓe rewɓe tato.<ref name="Haupt2016">{{cite book|last1=Haupt|first1=Christina|title=Amrita Sher-Gil and the representations of non-western female bodies|date=2016|publisher=Grin|location=Norderstedt|isbn=978-3-6684-887-7-9|pages=5–7}}</ref><ref name="Sundaram2010.418">Sundaram, p. 418</ref> Golle ɗee njahdi e nate Sher-Gil biyeteeɗe Hill Men, ɗe mbiyaten ko adii fof ko wuro e nder ndunngu..<ref name="Dalmia2014">{{cite book|last1=Dalmia|first1=Yashodhara|editor1-last=Dalmia|editor1-first=Yashodhara|title=Amrita Sher-Gil: Art & Life : a reader|date=2014|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-809886-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=U7W4oAEACAAJ|language=en|chapter=7. Transformation of the pre-modern to the modern in early twentieth-century Indian art|page=56}}</ref>Kamɓe ɗiɗo fof ɓe timminii e ndunngu 1935, ɓe keɓii batte miskineeɓe taariiɓe galle Sher-Gil to Simla..<ref name="Sundaram2010.278">Sundaram, p. 278</ref> E wiyde Sher-Gil, e ko ɓuri heewde, o etaaki haalde hay daartol gootol e nder ɗeen nate, kono o yiɗi ko yo ɗe ngona "nate laaɓtuɗe", o wiyi o yiɗaa "eeraango ɓernde ɓuuɓngo".[5] Limlebbi gite udditiiɗe mettuɗe ina peeña e ɓaleejo-haako-ñebbe, gooto fof ina ndaara nder mum.[4] Ɓalli majji ina juuti, ina nanndi e ɓuuɓri.[5] Leppi e nder limre wootere ina njiyee ina pouta.[6] Hedde cakkital ngal ko cukalel ngel yeeso mum ni66i, ngel 6oornii wutte daneejo, ngel fawi e dow 6aleeri ni66iri.[3] Yeesooji tati niɓɓiɗi ina peeña e dow ŋoral lewlewndu.[3] Debbo gonɗo hakkunde oo ina jogii junngo wooto ina fawii e dow becce cukalel ngel.[3] Goɗɗo ina jogii pot terakota.[3] Draperies e nder natal ngal ina njillondiri e kurjuruuji to dow pentol ngol e nder toɓɓe gonɗe dow leydi.[3] == Kollitgol == Hill Women hollitaama, wondude e Hill Men, to Salon Pari e hitaande 1936 nde heɓi siftorde e jaayɗe Farayse.[7] Caggal ndeen hitaande, nde hollitaama to Hyderabad e coggu yeeyirde ₹2,500.[8] Ko ɗoon, Sarojini Naidu yiɗi ɗum, o etinooma waawnude Musée de Hyderabad ngam heɓde natal ngal.[8] E wiyde Sher-Gil winndannde yumma mum, Akbar Hydari mo musee oo "hulii e coggu" golle makko, o wayli miijo makko e soodde heen hay huunde.[8] E hitaande 1937, ko kañum woni limre nayaɓere e nate makko ɗe o holliri e One Man Show makko to Lahore, e njoɓdi ustaandi ₹1,500, kono o yeeyaaka".<ref name="Keserü">{{cite book|last1=Keserü|first1=Katalin|editor1-last=Dalmia|editor1-first=Yashodhara|title=Amrita Sher-Gil: Art & Life : a reader|date=2014|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-809886-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=U7W4oAEACAAJ|language=en|chapter=8. Amrita Sher-Gil: the Indian painter and her French and Hungarian connections|page=109}}</ref>. == Firo e jaabawol == Hill Women ina heewi limteede e nder nate Sher-Gil ɓurɗe yiɗeede.[9] Daartooɓe Yashodhara Dalmia e Giles Tillotson ina mbiya ɗum ko gooto e geɗe makko ɓurɗe teeŋtude e golle maantiniiɗe.[3][4] Dalmia hollitii wonde geɗe nate ɗee ina mbaawi feeñde e miskineeɓe, ɓuuɓɗe e mettuɗe, kono ina njogii "moƴƴere e ndimaagu".[5] O watti leppi pouting les ngam hollugo Sher-Gil hoore mum sensuous miijo hoore maako.[6] Ko Tillotson mettini heen ko "haalaaji maɓɓe mettuɗi", peeñɗi e "kaaƴe" e "ceertuɗe e koye mum en", kono "ina kaɓɓaa e fedde"".<ref name="Keserü2">{{cite book|last1=Keserü|first1=Katalin|editor1-last=Dalmia|editor1-first=Yashodhara|title=Amrita Sher-Gil: Art & Life : a reader|date=2014|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-809886-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=U7W4oAEACAAJ|language=en|chapter=8. Amrita Sher-Gil: the Indian painter and her French and Hungarian connections|page=109}}</ref>.O inniri junngo fooftorde e dow becce ko "gesture de protection", tawi ina woodi "pijirlooji peewnaaɗi e hakkille, ɗi masɗe annoore e niɓɓere".[3] Charles Fabri, ganndo naalankaagal e sehil Sher-Gil, siftinii nate cirƴaaɗe ɗee no mbaydiiji tagi nii, tawi Sher-Gil ina hollita "ŋakkeende hakkille timmuɗo e iwdi walla tiitoonde annoore". Katalin Keserü, gardinooɗo kollirɗe Sher-Gil keewɗe, teskiima wonde, wondude e worɓe Hill, suka gorko mo limoŋ, e rewɓe, rewɓe Hill ko "static", e hollirde "fimɗe tan ƴeewooɓe ko woɗɗi e natal ngal".[12] Firo makko ko wonde ɓeeɗoo "ko wakili'en leydi Indiya Amrita ina haani".[12] Pentoowo biyeteeɗo K. G. Subramanyan ina renndini rewɓe tufɗe e worɓe tufɗe e sukaaɓe rewɓe tato, ɗo limooje ɗee kawraa "e nder silhouette tiiɗɗo e dow laabi laaɓtuɗi". == Njawdi == 1978 tammborde posto e Rewɓe Hill E hitaande 1978, Hill Women feeñii e tammborde posto leydi Indiya.[14] Natal ngal jeyaa ko e defte keertiiɗe ɗe Vivan Sundaram e Navina Sundaram, Delhi.[15] Ƴeew kadi Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == bh9cks7ygryqr7p6pftm2pnvvyl6nud Gillian Cowlishaw 0 39238 161590 2026-04-08T20:14:56Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Gillian Cowlishaw''' FASSA (jibinaa ko Jessup; jibinaa ko hitaande 1934) ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu jibinaaɗo to leydi New Zealand, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e etnogarapi e dow ɓiɓɓe leydi Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cowlishaw jibinaa ko Gillian Jessup e hitaande 1934 to ladde Otakiri, sara Edgecumbe e nder diiwaan Bay of Plenty, to leydi Nuwel Selannde,[1] o mawni ko e ngesa jibnaaɓe makko, o wondi e banndiraaɓe makko tato.[1] O janngi du..." 161590 wikitext text/x-wiki '''Gillian Cowlishaw''' FASSA (jibinaa ko Jessup; jibinaa ko hitaande 1934) ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu jibinaaɗo to leydi New Zealand, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e etnogarapi e dow ɓiɓɓe leydi Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cowlishaw jibinaa ko Gillian Jessup e hitaande 1934 to ladde Otakiri, sara Edgecumbe e nder diiwaan Bay of Plenty, to leydi Nuwel Selannde,[1] o mawni ko e ngesa jibnaaɓe makko, o wondi e banndiraaɓe makko tato.[1] O janngi duɗal Otakiri, o rewi heen ko duɗal hakkundeewal to Whakatāne. Nde o heɓi duuɓi 17, o ummii o fayi Auckland ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Auckland.[1] Caggal nde o heɓi bak makko, o jannginii hitaande e nder duɗal teeru, o yahi Itali, o golliima lebbi seeɗa to Hamburg e lebbi 18 to Londres, hade makko hootde NZ rewrude e Dental Sowiyet e Siin. O resi ganndo Engeleejo, o hoɗi to Sidney, Adelaide, e Singapuur, o arti Sidney e ɓiɓɓe makko ɗiɗo.[1] E hitaande 1970 o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ngam janngude ko faati e hakkillaaji e anthropologie, o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974 o heɓi BA (Hons) e anthropologie.[1] Doktoraa maako nder anthropology ɗon mari haaje ngeedam rewɓe Aboriginal'en Australian, nden o waɗi wakkati o jooɗi haa woyla lesdi Arnhem nder lesdi woyla ngam timminki kuugal ladde.[2] O timmini doktoraa makko e ganndal anthropologie e hitaande 1979. O yahi haa o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney (1992 haa 1997). O woniino porfeseer wiɗto to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney (tuggi 1998 haa 2005) hade makko hootde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.[1][3] == Kugal == Wiɗto etnogaraafi Cowlishaw e Aborigine en Ostarali ina wiɗta pine nokkuuji ɗii, daartol mum en, e jokkondire hakkunde jagginooɓe e leƴƴi ɓiɓɓe leydi ndii.[1] Cowlishaw waɗii ballal mum e nder gollorɗe laamu e renndo. O yamiraama winndude ciimtol wonande Komisariyaa Laamɗo ko faati e maayde Aborigine en e nder Kasoo e hitaande 1990, wonande Sarwiis sariya Aborigine en diiwaan Katherine e hitaande 2000, e wonande Diiso Leydi Fuɗnaange e hitaande 2004. Tuggi 1991 haa 2001 o woniino hooreejo jaaynde Oceania tuggi20 e o wonii2000 Fedde Antropoloji Ostarali.[1] == Binndanɗe == Iwdi:[3] Ɓaleejo, Daneejo walla Ɓaleejo: leñol e nder laddeeji Ostarali (1988) Cambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cambridge. Ɓeen ɓaleeɓe, ɓaleeɓe e ɓaleeɓe : doole njiyaagu e ɓamtaare to fuɗnaange Ostarali (1999) Sidney e Michigan : Allen e Unwin. Ɓaleeɓe, ɓaleeɓe e gaañanɗe cuuɗiiɗe e leñol (2004) Angalteer: Jaaynde Wiley-Blackwell. Hokkaama njeenaari binndol Premiers. Wuro ngo (2009) Sydney, Ostarali: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde New South Wales. == Golle goɗɗe == Gila hitaande 2009 Cowlishaw noddi fedde winndooɓe Sydney (SWAG).[1] Anndinde e njeenaaje Deftere Cowlishaw nde o winndi e hitaande 2004, nde o winndi e hitaande 2004, nde heɓi njeenaari mawndi leydi New South Wales:, njeenaari Gleebooks ngam binndol teskinngol e hitaande 2005.[4] E hitaande 2006, fedde wiɗtooji Ostarali rokkii Cowlishaw njeenaari ngam wonde jannginoowo Ostarali.[1] O huutorii fedde nde ngam wiɗtude yimɓe Aborigine en nder gure hirnaange Sydney.[3] E hitaande 2013, o suɓaama e nder Akademi gannde renndo to Ostarali.[4] Nguurndam neɗɗo Cowlishaw resii Brian Cowlishaw gadano, e hitaande 1991 o resii Hal Wootten, o maayi e hitaande 2021 e duuɓi 98. == Tuugnorgal == ljuaxzxscpsjd9lt15c536c3i3p4cfl 161598 161590 2026-04-08T20:30:55Z Babaji 002 14216 161598 wikitext text/x-wiki '''Gillian Cowlishaw''' FASSA (jibinaa ko Jessup; jibinaa ko hitaande 1934) ko annduɗo ko faati e neɗɗaagu jibinaaɗo to leydi New Zealand, ganndiraaɗo wiɗtooji mum e etnogarapi e dow ɓiɓɓe leydi Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Cowlishaw jibinaa ko Gillian Jessup e hitaande 1934 to ladde Otakiri, sara Edgecumbe e nder diiwaan Bay of Plenty, to leydi Nuwel Selannde.<ref name=":08">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref> o mawni ko e ngesa jibnaaɓe makko, o wondi e banndiraaɓe makko tato,<ref name=":09">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref> O janngi duɗal Otakiri, o rewi heen ko duɗal hakkundeewal to Whakatāne. Nde o heɓi duuɓi 17, o ummii o fayi Auckland ngam janngude to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Auckland<ref name=":010">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref>on, New Caggal nde o heɓi bak makko, o jannginii hitaande e nder duɗal teeru, o yahi Itali, o golliima lebbi seeɗa to Hamburg e lebbi 18 to Londres, hade makko hootde NZ rewrude e Dental Sowiyet e Siin. O resi ganndo Engeleejo, o hoɗi to Sidney, Adelaide, e Singapuur, o arti Sidney e ɓiɓɓe makko ɗiɗo.<ref name=":07">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref> E hitaande 1970 o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney ngam janngude ko faati e hakkillaaji e anthropologie, o heɓi bakkaa makko e hitaande 1974 o heɓi BA (Hons) e anthropologie.<ref name=":06">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref> Doktoraa maako nder anthropology ɗon mari haaje ngeedam rewɓe Aboriginal'en Australian, nden o waɗi wakkati o jooɗi haa woyla lesdi Arnhem nder lesdi woyla ngam timminki kuugal ladde.<ref>{{Cite web|url=https://insidestory.org.au/friend-or-foe-anthropologys-encounter-with-aborigines/|title=Friend or foe? Anthropology's encounter with Aborigines|date=2015-08-19|website=Inside Story|language=en|access-date=2019-06-09}}</ref>O timmini doktoraa makko e ganndal anthropologie e hitaande 1979. O yahi haa o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Charles Sturt, to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal Ostarali, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney (1992 haa 1997). O woniino porfeseer wiɗto to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Sydney (tuggi 1998 haa 2005) hade makko hootde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.<ref name=":05">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref><ref name=":13">{{Cite web|url=https://sydney.edu.au/arts/anthropology/staff/profiles/gillian.cowlishaw.php|title=Professor Gillian Cowlishaw - The University of Sydney|website=The University of Sydney|access-date=2019-06-09}}</ref> == Kugal == Wiɗto etnogaraafi Cowlishaw e Aborigine en Ostarali ina wiɗta pine nokkuuji ɗii, daartol mum en, e jokkondire hakkunde jagginooɓe e leƴƴi ɓiɓɓe leydi ndii.<ref name=":04">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref> Cowlishaw waɗii ballal mum e nder gollorɗe laamu e renndo. O yamiraama winndude ciimtol wonande Komisariyaa Laamɗo ko faati e maayde Aborigine en e nder Kasoo e hitaande 1990, wonande Sarwiis sariya Aborigine en diiwaan Katherine e hitaande 2000, e wonande Diiso Leydi Fuɗnaange e hitaande 2004. Tuggi 1991 haa 2001 o woniino hooreejo jaaynde Oceania tuggi20 e o wonii2000 Fedde Antropoloji Ostarali.<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref> == Binndanɗe == Iwdi:<ref name=":12">{{Cite web|url=https://sydney.edu.au/arts/anthropology/staff/profiles/gillian.cowlishaw.php|title=Professor Gillian Cowlishaw - The University of Sydney|website=The University of Sydney|access-date=2019-06-09}}</ref> Ɓaleejo, Daneejo walla Ɓaleejo: leñol e nder laddeeji Ostarali (1988) Cambridge: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cambridge. Ɓeen ɓaleeɓe, ɓaleeɓe e ɓaleeɓe : doole njiyaagu e ɓamtaare to fuɗnaange Ostarali (1999) Sidney e Michigan : Allen e Unwin. Ɓaleeɓe, ɓaleeɓe e gaañanɗe cuuɗiiɗe e leñol (2004) Angalteer: Jaaynde Wiley-Blackwell. Hokkaama njeenaari binndol Premiers. Wuro ngo (2009) Sydney, Ostarali: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde New South Wales. == Golle goɗɗe == Gila hitaande 2009 Cowlishaw noddi fedde winndooɓe Sydney (SWAG).<ref name=":03">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref> Anndinde e njeenaaje Deftere Cowlishaw nde o winndi e hitaande 2004, nde o winndi e hitaande 2004, nde heɓi njeenaari mawndi leydi New South Wales:, njeenaari Gleebooks ngam binndol teskinngol e hitaande 2005.<ref name=":22">{{Cite web|title=Academy Fellow: Professor Gillian Cowlishaw FASSA|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/?sId=0032v000033l9QdAAI|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-10-05|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US}}</ref> E hitaande 2006, fedde wiɗtooji Ostarali rokkii Cowlishaw njeenaari ngam wonde janngino.<ref name=":02">{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0674b.htm|title=Cowlishaw, Gillian (1934-)|first=Patricia|last=Grimshaw|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=2019-06-09}}</ref>owo OstaraliO huutorii fedde nde ngam wiɗtude yimɓe Aborigine en nder gure hirnaange Sydney.<ref name=":1">{{Cite web|url=https://sydney.edu.au/arts/anthropology/staff/profiles/gillian.cowlishaw.php|title=Professor Gillian Cowlishaw - The University of Sydney|website=The University of Sydney|access-date=2019-06-09}}</ref> E hitaande 2013, o suɓaama e nder Akademi gannde renndo to Ostarali.<ref name=":2">{{Cite web|title=Academy Fellow: Professor Gillian Cowlishaw FASSA|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/?sId=0032v000033l9QdAAI|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-10-05|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US}}</ref> Nguurndam neɗɗo Cowlishaw resii Brian Cowlishaw gadano, e hitaande 1991 o resii Hal Wootten, o maayi e hitaande 2021 e duuɓi 98. == Tuugnorgal == sb3rlqdc2b5d358pxexvkn8p547dehu Hope (Pollaiuolo) 0 39239 161591 2026-04-08T20:15:12Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Tribunale della Mercanzia''' (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botti..." 161591 wikitext text/x-wiki '''Tribunale della Mercanzia''' (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero.[2] Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. == Tuugnorgal == skt3yfk1vfes9rkr5grjyavlzxo3fkh 161592 161591 2026-04-08T20:15:50Z Bakurakurama 11269 161592 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tribunale della Mercanzia''' (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero.[2] Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. == Tuugnorgal == kaprvi4fkqaxk5hn56oh94s634gqeqp 161594 161592 2026-04-08T20:17:59Z Bakurakurama 11269 161594 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tribunale della Mercanzia''' (goomu toppitiingu denndaangal gulli wuro ngoo) yamiri naalanke oo yo pentu golle jeeɗiɗi kollitooje moƴƴereeji kardinal e nder nanondiral ñalnde 18 ut 1469. Ɓe njiɗnoo ko faarnoraade joɗnde-ɓaawoore e nder galle mum audience to piazzalla de. Charity woni natal gadanal timmungal, ngal yettinaa e lewru Duujal hitaande 1469. Komisoŋ oo artiraa ko Botticelli e sahaa gooto, ina gasa tawa ko caggal nde Pollaiuolo leeltini ɗum. Botticelli feewni Fortitude ko adii seppooji mawɗi ummoraade e Pollaiuolo e miñi mum Antonio addani mo waɗde kontraa ɗiɗaɓo ngam artirde komisoŋ oo e Piero e suudu mum ngam feewnude golle jeegom keddiiɗe ɗee e nder dingiral hee. E timminde ɗum, laaɓaani no darnde Antonio waɗiri e golle Piero e won e daartiyankooɓe naalankaagal mbiyata ɗum ko Antonio tan. Billi, Albertini e Cruttwell ina kaɓa e binndanɗe wonde cirƴam ɗam fof ko Piero waɗi ɗum, tawi noon Ullman e woɗɓe ina ciftora golle jeegom ɗee kala e Antonio tuugnaade e nanondiral styles e golle seeɗa ɗe Antonio siifondiri, haa arti noon e binndi. Kono woɗɓe ina mbiya ko Antonio waɗi golle ɗee kono nate ɗee e koye mum en ko Piero..<ref>{{in lang|it}} Gloria Fossi, ''Uffizi'', Giunti, Firenze 2004. {{ISBN|88-09-03675-1}}</ref> Caggal nde magistrat oo naati e nder Uffizi, nate ɗee kolliraama e nder galle oo gila 1717 caggal nde Tribunal oo suppitii. E teeminannde 19ɓiire golle ɗee ngonnoo ko e ngonka bonka no feewi haa ko Prudence tan hollirtee. == Tuugnorgal == ofhon4n764mx1pd6dn8fha6dtdeo4lk Mi Novia 0 39240 161595 2026-04-08T20:18:44Z Sa'eedert 9790 Created page with "'''Mi Novia''' ("Giɗo am") ko natal pentoowo Filipiin biyeteeɗo Juan Luna. Sosaa ko e mbaadi jaŋde, ko e nder koolol hors concours walla alaa ngam haɓaade njeenaari. E nder heen ko pentol ngol yiɗnoo weltinde jamaanu yiyooɓe. Sifaa To Mi Novia, Luna huutoriima « karallaagal ingratiating » ngal ina waawi ustude neɗɗaagu pentoowo oo. Debbo oo to Mi Novia ina nanndi e "rewɓe woɗɓe ceertuɓe" ɓe pentooɓe woɗɓe wiyeteeɓe Salon ɓee njiylotoo. Nde feewnaa k..." 161595 wikitext text/x-wiki '''Mi Novia''' ("Giɗo am") ko natal pentoowo Filipiin biyeteeɗo Juan Luna. Sosaa ko e mbaadi jaŋde, ko e nder koolol hors concours walla alaa ngam haɓaade njeenaari. E nder heen ko pentol ngol yiɗnoo weltinde jamaanu yiyooɓe. Sifaa To Mi Novia, Luna huutoriima « karallaagal ingratiating » ngal ina waawi ustude neɗɗaagu pentoowo oo. Debbo oo to Mi Novia ina nanndi e "rewɓe woɗɓe ceertuɓe" ɓe pentooɓe woɗɓe wiyeteeɓe Salon ɓee njiylotoo. Nde feewnaa ko ngam jaggude hakkillaaji yiyooɓe huutoraade « kliseeji glamorous », ko wayi no « tilt girl de la tête », « gite dewy », « curls auburn » e tiinde, « clots » lacy e ornamental pigment ɓoornanteeri, slickness surface roswecial e expression pictorial e expression woodgol "winy purple" caggal. Natal ngal ina heewi gimmi "laaɓɗi" ɗi njiylotoo ko jaabawol teskinngol e ƴeewooɓe ɓee. Yeeso debbo oo ina ɓuuɓna e nder natal pentiirgal ngal, ina waɗa ngam waɗde miijo ƴeewooɓe ɓee ina ɓuuɓtoo walla ina ɓuuɓtoo "e nder miijo". Sifaa Mi Novia mo Luna waɗi oo ina nanndi e natal ganndo Félix Resurrección Hidalgo, hono Bojel ina jogii ɓuuɓri.<ref name="NCCA">Torres, Eric. [http://www.ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/articles-on-c-n-a/article.php?i=97&subcat=13 "Mi Novia" by Juan Luna]{{Dead link|date=September 2025}}, The Art of Juan Luna, Infocus, National Commission for Culture and the Arts, ncca.gov.ph, May 3, 2004</ref> E wiyde haalaaji, ndeeɗoo nate ina njiyloo fenaande, ina huddi nde tawnoo Juan Luna ina golloroo nde, nde o wari debbo makko e yumma makko e kuutoragol bundu sabu tuumeede wonde o fenaande. Fuu e karallaagal Luna e cliché, natal Mi Novia – wondude e natal makko goɗngal ngal Odalisque – ina jeyaa e ko addani Luna wonde natal jaɓaangal e nder ko wiyetee "Salon de Paris". == '''Tuugnorgal''' == <references /> byoz5da9nt44o7zxgtkzxs5ggu074vq Hope (Watts) 0 39241 161596 2026-04-08T20:24:14Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Hope ko nate''' nebam Symbolist ɗe pentoowo Engele biyeteeɗo George Frederic Watts waɗi, timminii nate ɗiɗi gadane ɗee e hitaande 1886. Ina seerti no feewi e safaaraaji ɓennuɗi ɗii, ina hollira nate debbo gooto, gite mum ina njuuti, ina jooɗii e dow tagofeere, ina fija lire, tawi ko ŋoral gootal tan heddii. Fooyre ndee ina ɓadii ɓuuɓde, ko yiyata heen tan ko hoodere wootere. Watts anniyaaki huutoraade maandeeji ɗi ngonaa aadaaji jokkondirɗi e yaakaare..." 161596 wikitext text/x-wiki '''Hope ko nate''' nebam Symbolist ɗe pentoowo Engele biyeteeɗo George Frederic Watts waɗi, timminii nate ɗiɗi gadane ɗee e hitaande 1886. Ina seerti no feewi e safaaraaji ɓennuɗi ɗii, ina hollira nate debbo gooto, gite mum ina njuuti, ina jooɗii e dow tagofeere, ina fija lire, tawi ko ŋoral gootal tan heddii. Fooyre ndee ina ɓadii ɓuuɓde, ko yiyata heen tan ko hoodere wootere. Watts anniyaaki huutoraade maandeeji ɗi ngonaa aadaaji jokkondirɗi e yaakaare ngam waɗde maanaa pentol ngol laaɓtungol. So tawii kuutoragol makko colour e nder Hope ina teskini no feewi, e sahaa nde o hollirta ndee, heewɓe e ƴeewooɓe ɓee njiɗaa nate ɗee. Yaakaare hollitii wonde ina yiɗaa e Dille Aesthetic, ɓe cikkatnoo ko ŋarɗugol woni faandaare adannde e naalankaagal, ɓe ngoppaani ko laaɓti e konngol maggol. Ko ɓooyaani koo, jibinannde e platinotype, caggal ɗuum ko binndi karbon ɗi ngalaa njoɓdi, puɗɗ yeeyde. Hay so tawii Watts heɓiino ɗaɓɓaande heewnde ngam soodde nate ɗee, o jaɓiino rokkude ngenndi ndii golle makko ɓurɗe teeŋtude, o miijii wonde ɗum fotaani waɗde heen Hope. Ɗum noon, caggal ɗuum e hitaande 1886, Watts e balloowo mum Cecil Schott penti heen mbaydi ɗiɗmiri. Nde nde timmi, Watts soodi asliijo oo, rokki heen koppi mum to galle defte biyeteeɗo South Kensington (galle defte Victoria e Albert) ; ko noon kadi, ngool mbaydi ɗiɗmiri ɓuri anndeede e asliiji ɗii. O penti ko famɗi fof mbaydiiji ɗiɗi goɗɗi ngam yeeyde ɗum e hoore mum. Nde binndanɗe Hope ɗe njoɓaaka, e gila 1908 binndanɗe toowɗe, puɗɗii cirƴaade e keewal, nde wonti natal ɓurngal lollude. Hooreejo leydi ndii, hono Teodor Roosevelt, hollitii heen koppi mum to galle mum to wuro wiyeteengo Sagamore Hill to New York ; jibinanndeeji cirƴaaɗi e winndere ndee kala ; e filmo gooto mo hitaande 1922 holliri no Watts tagi natal ngal e daartol miijanteengol caggal maggol. Oon sahaa Hope ina ara e nanndude e ɓooyɗo e sentimental, Watts ina yaawi yaltude e mbaydi. E hitaande 1938, Galle Tate woppii jogaade koolol mum en golle Watts e kollirgol duumingol. Ko waawi heen wonde fof, Watts ina ustoo, Hope ina jokki e jogaade doole. Martin Luther King Jr. tuugnii e waaju mum e hitaande 1959, caggal ɗuum ina wiyee « Koyɗe ɓutte » , e tiitoonde nate ɗee, hono no Jeremiah Wright waɗiri to Chicago e hitaande 1990. Ina jeyaa e jamaanu nguu, suka gorko biyeteeɗo Barack Obama, mo nganndu-ɗaa ina muusi no feewi. Obama ƴettii « The Audacity of Hope » e tiitoonde yeewtere makko mawnde e batu ngenndi Demokaraasi e hitaande 2004, e tiitoonde deftere makko e hitaande 2006 ; o tuugnii e kampaañ makko 2008 mo o dañi e tiitoonde « Yaakaare ». == Ɓawo == Kirikitoowo ina waɗɗii e bat mawɗo Ko Watts winndi yeeso ngam Feliks dow Bat, Nikolas Feliks (Nikolas Wanostrocht), hitaande 1845 George Frederic Watts jibinaa ko to Londres e hitaande 1817, ko ɓiy peewnoowo kuutorɗe jimɗi. Miñiraaɓe makko ɗiɗo maayi ko e hitaande 1823, yumma makko maayi ko e hitaande 1826, ɗum addani Watts yiɗde maayde e nder nguurndam mum fof. E nder oon sahaa, diine kerecee en linjiila tiiɗɗo mo baaba makko waɗi oo, addani mo ganndal luggiɗngal e nder deftere nde, kadi o yiɗaa diine yuɓɓo.[2] Watts janngi ko sewnde gila omo yahra e duuɓi 10, duuɓi jeegom caggal ɗuum o heɓi heen humpito no feewi e naalankaagal haa o dañi nguura e sehil pottital e nate kirikit.[3] Duuɓi 18 o heɓi naatde e duɗe Royal Academy, hay so tawii o yiɗaa laabi majji, tawtoreede makko ina taƴa.[4] E hitaande 1837, Watts yamiraa ko Aleksanndere Konstantin Ionides, mawɗo laana ndiwoowa Gerek, yo o ƴettu natal baaba makko ngal Samuel Lane ; Ionides ɓuri yiɗde ko mbaydi Watts e mbaydi asliiji ɗii, ɗoon e ɗoon o yamiri mo nate ɗiɗi goɗɗe, ɗum addani Watts waɗde heen sahaaji mum fof e nate.[5] E hitaande 1843 o yahi to leydi Itali, o woni toon duuɓi nay.[6] Nde o arti London o heɓi rafi depression, o waɗi golle keewɗe ɗe o waɗi, ɗe o waɗi ko ina metta.[7] Karallaagal makko ina mawni no feewi, e hitaande 1856 o felliti waɗtude hoore makko e pentugol nate.[8] Nate makko ina teskaa no feewi.[8] E hitaande 1867 o suɓaama e nder Akademi laamɗo, e oon sahaa ko teddungal ɓurngal toowde ngal naalanke heɓata,[6][A] hay so tawii o yaawi woppude pinal Akademi laamɗo.[11] Gila hitaande 1870 o wonti ganndiraaɗo pentoowo geɗe mbaylaandi e miijooji;[6] e oon sahaa, o jeyaa ko e naalankooɓe ɓurɓe teskeede e winndere ndee.[12] E hitaande 1881 o ɓeydi galle makko to Little Holland House galle mo gilaasi, mo yimɓe fof mbaawi yiyde e ñalɗi udditgol, ɗum ɓeydi heen lollude.[13] E hitaande 1884, cuɓagol 50 e golle makko hollitaama to suudu defte ñeeñal to New York.[13] == Tuugnorgal == schcvduc35djzpp7kndbd1khk9rjstr 161597 161596 2026-04-08T20:24:35Z Bakurakurama 11269 161597 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hope ko nate''' nebam Symbolist ɗe pentoowo Engele biyeteeɗo George Frederic Watts waɗi, timminii nate ɗiɗi gadane ɗee e hitaande 1886. Ina seerti no feewi e safaaraaji ɓennuɗi ɗii, ina hollira nate debbo gooto, gite mum ina njuuti, ina jooɗii e dow tagofeere, ina fija lire, tawi ko ŋoral gootal tan heddii. Fooyre ndee ina ɓadii ɓuuɓde, ko yiyata heen tan ko hoodere wootere. Watts anniyaaki huutoraade maandeeji ɗi ngonaa aadaaji jokkondirɗi e yaakaare ngam waɗde maanaa pentol ngol laaɓtungol. So tawii kuutoragol makko colour e nder Hope ina teskini no feewi, e sahaa nde o hollirta ndee, heewɓe e ƴeewooɓe ɓee njiɗaa nate ɗee. Yaakaare hollitii wonde ina yiɗaa e Dille Aesthetic, ɓe cikkatnoo ko ŋarɗugol woni faandaare adannde e naalankaagal, ɓe ngoppaani ko laaɓti e konngol maggol. Ko ɓooyaani koo, jibinannde e platinotype, caggal ɗuum ko binndi karbon ɗi ngalaa njoɓdi, puɗɗ yeeyde. Hay so tawii Watts heɓiino ɗaɓɓaande heewnde ngam soodde nate ɗee, o jaɓiino rokkude ngenndi ndii golle makko ɓurɗe teeŋtude, o miijii wonde ɗum fotaani waɗde heen Hope. Ɗum noon, caggal ɗuum e hitaande 1886, Watts e balloowo mum Cecil Schott penti heen mbaydi ɗiɗmiri. Nde nde timmi, Watts soodi asliijo oo, rokki heen koppi mum to galle defte biyeteeɗo South Kensington (galle defte Victoria e Albert) ; ko noon kadi, ngool mbaydi ɗiɗmiri ɓuri anndeede e asliiji ɗii. O penti ko famɗi fof mbaydiiji ɗiɗi goɗɗi ngam yeeyde ɗum e hoore mum. Nde binndanɗe Hope ɗe njoɓaaka, e gila 1908 binndanɗe toowɗe, puɗɗii cirƴaade e keewal, nde wonti natal ɓurngal lollude. Hooreejo leydi ndii, hono Teodor Roosevelt, hollitii heen koppi mum to galle mum to wuro wiyeteengo Sagamore Hill to New York ; jibinanndeeji cirƴaaɗi e winndere ndee kala ; e filmo gooto mo hitaande 1922 holliri no Watts tagi natal ngal e daartol miijanteengol caggal maggol. Oon sahaa Hope ina ara e nanndude e ɓooyɗo e sentimental, Watts ina yaawi yaltude e mbaydi. E hitaande 1938, Galle Tate woppii jogaade koolol mum en golle Watts e kollirgol duumingol. Ko waawi heen wonde fof, Watts ina ustoo, Hope ina jokki e jogaade doole. Martin Luther King Jr. tuugnii e waaju mum e hitaande 1959, caggal ɗuum ina wiyee « Koyɗe ɓutte » , e tiitoonde nate ɗee, hono no Jeremiah Wright waɗiri to Chicago e hitaande 1990. Ina jeyaa e jamaanu nguu, suka gorko biyeteeɗo Barack Obama, mo nganndu-ɗaa ina muusi no feewi. Obama ƴettii « The Audacity of Hope » e tiitoonde yeewtere makko mawnde e batu ngenndi Demokaraasi e hitaande 2004, e tiitoonde deftere makko e hitaande 2006 ; o tuugnii e kampaañ makko 2008 mo o dañi e tiitoonde « Yaakaare ». == Ɓawo == Kirikitoowo ina waɗɗii e bat mawɗo Ko Watts winndi yeeso ngam Feliks dow Bat, Nikolas Feliks (Nikolas Wanostrocht), hitaande 1845 George Frederic Watts jibinaa ko to Londres e hitaande 1817, ko ɓiy peewnoowo kuutorɗe jimɗi. Miñiraaɓe makko ɗiɗo maayi ko e hitaande 1823, yumma makko maayi ko e hitaande 1826, ɗum addani Watts yiɗde maayde e nder nguurndam mum fof. E nder oon sahaa, diine kerecee en linjiila tiiɗɗo mo baaba makko waɗi oo, addani mo ganndal luggiɗngal e nder deftere nde, kadi o yiɗaa diine yuɓɓo.[2] Watts janngi ko sewnde gila omo yahra e duuɓi 10, duuɓi jeegom caggal ɗuum o heɓi heen humpito no feewi e naalankaagal haa o dañi nguura e sehil pottital e nate kirikit.[3] Duuɓi 18 o heɓi naatde e duɗe Royal Academy, hay so tawii o yiɗaa laabi majji, tawtoreede makko ina taƴa.[4] E hitaande 1837, Watts yamiraa ko Aleksanndere Konstantin Ionides, mawɗo laana ndiwoowa Gerek, yo o ƴettu natal baaba makko ngal Samuel Lane ; Ionides ɓuri yiɗde ko mbaydi Watts e mbaydi asliiji ɗii, ɗoon e ɗoon o yamiri mo nate ɗiɗi goɗɗe, ɗum addani Watts waɗde heen sahaaji mum fof e nate.[5] E hitaande 1843 o yahi to leydi Itali, o woni toon duuɓi nay.[6] Nde o arti London o heɓi rafi depression, o waɗi golle keewɗe ɗe o waɗi, ɗe o waɗi ko ina metta.[7] Karallaagal makko ina mawni no feewi, e hitaande 1856 o felliti waɗtude hoore makko e pentugol nate.[8] Nate makko ina teskaa no feewi.[8] E hitaande 1867 o suɓaama e nder Akademi laamɗo, e oon sahaa ko teddungal ɓurngal toowde ngal naalanke heɓata,[6][A] hay so tawii o yaawi woppude pinal Akademi laamɗo.[11] Gila hitaande 1870 o wonti ganndiraaɗo pentoowo geɗe mbaylaandi e miijooji;[6] e oon sahaa, o jeyaa ko e naalankooɓe ɓurɓe teskeede e winndere ndee.[12] E hitaande 1881 o ɓeydi galle makko to Little Holland House galle mo gilaasi, mo yimɓe fof mbaawi yiyde e ñalɗi udditgol, ɗum ɓeydi heen lollude.[13] E hitaande 1884, cuɓagol 50 e golle makko hollitaama to suudu defte ñeeñal to New York.[13] == Tuugnorgal == jro9h12nyv3pb0nvxojhrwmql4306nj Frances Craig 0 39242 161599 2026-04-08T20:35:18Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Elinor Fransis Craig''' (1888-1969) ko jannginoowo to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi Ostarali. Ko kanko woni hooreejo duɗal Somerville House, o jokki e golloraade duɗal ngal e nder wolde adunaare ɗiɗmere hay so tawii noon nokkuuji maggal ina njamiraa ngam waɗde konu e kulhuli njiimaandi Japon.[1] == Nguurndam arano == O anndiraa ko Farayse Craig, o jibinaa ko e hitaande 1888 to wuro wiyeteengo Swansea, to leydi Tasmani.[1] Baaba makko, hono Rev. == Golle ja..." 161599 wikitext text/x-wiki '''Elinor Fransis Craig''' (1888-1969) ko jannginoowo to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi Ostarali. Ko kanko woni hooreejo duɗal Somerville House, o jokki e golloraade duɗal ngal e nder wolde adunaare ɗiɗmere hay so tawii noon nokkuuji maggal ina njamiraa ngam waɗde konu e kulhuli njiimaandi Japon.[1] == Nguurndam arano == O anndiraa ko Farayse Craig, o jibinaa ko e hitaande 1888 to wuro wiyeteengo Swansea, to leydi Tasmani.[1] Baaba makko, hono Rev. == Golle jannginde == Frances Craig fuɗɗii jannginde ko e hitaande 1912 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle, kono caggal ɗuum o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o janngi toon.[1] Craig wayli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1917, ngam o waawa ƴettude golle e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe to Brisbane (ina wiyee Somerville House e hitaande 1920), ɗo o timmini jaŋde makko e hitaande 1919.[1] Caggal nde o waɗi dumunna caggal leydi ɗo o ɓeydi janngude e humpitaade, e hitaande 1932 Craig jaɓi noddaango to Somerville House ngam wonde cukko hooreejo duɗal caggal nde Constance Elizabeth Harker woppi golle. O toɗɗaama hooreejo suudu Somerville ñalnde 1 lewru Yarkoma hitaande 1941.[2] Gila lewru Yarkomaa 1942 e wolde adunaare ɗimmere, nokku ɗo Somerville House woni ɗoo, ko konu Ostarali yamiri ɗum,[3][4] caggal ɗuum konu Amerik huutorii ɗum ngam wonde gardiiɗo fedde toppitiinde konu Amerik. Almuɓɓe ñalnde kala peccii ko hakkunde Drysllwyn to Auchenflower e galle laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra to Coorparoo, tawi ko almuɓɓe janngooɓe ɓee ngummii to Mioiminda to Stanthorpe.[5][6] Sabu tiiɗnaare Craig e tiiɗnaare mum ngam jogaade nokkuuji cakkitiiɗi, almuɓɓe mbaawii hootde e nokkuuji duɗal ɓooyngal ngal e lewru Yarkomaa 1945 ɗo janngirɗe njettii ñalnde 6 feebariyee.[1][7] Craig woppi golle ñalnde 30 abriil 1953.[8] == Nguurndam caggal == Farayse Craig sankii ko ñalnde 16 lewru Yarkomaa 1969 to Mosman, to Sidney.[1] == Tuugnorgal == i4nl8odb94qzukibegna226ndwpm2qk 161600 161599 2026-04-08T20:44:41Z Babaji 002 14216 161600 wikitext text/x-wiki '''Elinor Fransis Craig''' (1888-1969) ko jannginoowo to wuro wiyeteengo Brisbane, to leydi Ostarali. Ko kanko woni hooreejo duɗal Somerville House, o jokki e golloraade duɗal ngal e nder wolde adunaare ɗiɗmere hay so tawii noon nokkuuji maggal ina njamiraa ngam waɗde konu e kulhuli njiimaandi Japon.<ref name=":06">{{cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gill|first1=K. E.|title=Craig, Elinor Frances (1888–1969)|id2=craig-elinor-frances-9853|accessdate=3 March 2017|date=1993}}</ref> == Nguurndam arano == O anndiraa ko Farayse Craig, o jibinaa ko e hitaande 1888 to wuro wiyeteengo Swansea, to leydi Tasmani.<ref name=":05">{{cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gill|first1=K. E.|title=Craig, Elinor Frances (1888–1969)|id2=craig-elinor-frances-9853|accessdate=3 March 2017|date=1993}}</ref> Baaba makko, hono Rev. == Golle jannginde == Frances Craig fuɗɗii jannginde ko e hitaande 1912 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Newcastle, kono caggal ɗuum o winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney, o janngi toon.<ref name=":04">{{cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gill|first1=K. E.|title=Craig, Elinor Frances (1888–1969)|id2=craig-elinor-frances-9853|accessdate=3 March 2017|date=1993}}</ref> Craig wayli to duɗal jaaɓi haaɗtirde Queensland e hitaande 1917, ngam o waawa ƴettude golle e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe to Brisbane (ina wiyee Somerville House e hitaande 1920), ɗo o timmini jaŋde makko e hitaande 1919.<ref name=":03">{{cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gill|first1=K. E.|title=Craig, Elinor Frances (1888–1969)|id2=craig-elinor-frances-9853|accessdate=3 March 2017|date=1993}}</ref> Caggal nde o waɗi dumunna caggal leydi ɗo o ɓeydi janngude e humpitaade, e hitaande 1932 Craig jaɓi noddaango to Somerville House ngam wonde cukko hooreejo duɗal caggal nde Constance Elizabeth Harker woppi golle. O toɗɗaama hooreejo suudu Somerville ñalnde 1 lewru Yarkoma hitaande 1941.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article172622010|title=MISS E. F. CRAIG SOMERVILLE HOUSE NEW PRINCIPAL|date=20 August 1940|location=Queensland, Australia|page=15 (CITY FINAL LAST MINUTE NEWS)|via=National Library of Australia|newspaper=[[The Telegraph (Brisbane)|The Telegraph]]|accessdate=9 May 2017}}</ref> Gila lewru Yarkomaa 1942 e wolde adunaare ɗimmere, nokku ɗo Somerville House woni ɗoo, ko konu Ostarali yamiri ɗum,<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article172705741|title=NON-STATE SCHOOLS WANT REVIEW OF OPENING BAN|date=28 January 1942|location=Queensland, Australia|page=3 (Second Edition)|via=National Library of Australia|newspaper=[[The Telegraph (Brisbane)|The Telegraph]]|accessdate=9 May 2017}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article50143201|title=SOMERVILLE HOUSE IN HANDS OF ARMY|date=28 January 1942|issue=2621|location=Queensland, Australia|page=1|via=National Library of Australia|newspaper=[[The Courier-mail]]|accessdate=9 May 2017}}</ref>caggal ɗuum konu Amerik huutorii ɗum ngam wonde gardiiɗo fedde toppitiinde konu Amerik. Almuɓɓe ñalnde kala peccii ko hakkunde Drysllwyn to Auchenflower e galle laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra to Coorparoo, tawi ko almuɓɓe janngooɓe ɓee ngummii to Mioiminda to Stanthorpe.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article97137659|title=Eight Schools|date=9 December 1943|issue=22|location=Queensland, Australia|volume=9|page=10|via=National Library of Australia|newspaper=[[Queensland Country Life]]|accessdate=9 May 2017}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article50136556|title=STANTHORPE BOARDING CENTRE FOR SCHOOLS|date=17 February 1942|issue=2638|location=Queensland, Australia|page=5|via=National Library of Australia|newspaper=[[The Courier-mail]]|accessdate=9 May 2017}}</ref> Sabu tiiɗnaare Craig e tiiɗnaare mum ngam jogaade nokkuuji cakkitiiɗi, almuɓɓe mbaawii hootde e nokkuuji duɗal ɓooyngal ngal e lewru Yarkomaa 1945 ɗo janngirɗe njettii ñalnde 6 feebariyee.<ref name=":02">{{cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gill|first1=K. E.|title=Craig, Elinor Frances (1888–1969)|id2=craig-elinor-frances-9853|accessdate=3 March 2017|date=1993}}</ref><ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article98296898|title=Flagpole & Gong As Souvenirs|date=21 January 1945|issue=770|location=Queensland, Australia|page=4|via=National Library of Australia|newspaper=[[The Sunday Mail (Brisbane)|Sunday Mail]]|accessdate=9 May 2017}}</ref> Craig woppi golle ñalnde 30 abriil 1953.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article217242744|title=SOMERVILLE HOUSE CHANGE|date=8 November 1952|location=Queensland, Australia|page=18 (LAST RACE)|via=National Library of Australia|newspaper=[[Brisbane Telegraph]]|accessdate=9 May 2017}}</ref> == Nguurndam caggal == Farayse Craig sankii ko ñalnde 16 lewru Yarkomaa 1969 to Mosman, to Sidney.<ref name=":0">{{cite Australian Dictionary of Biography|last1=Gill|first1=K. E.|title=Craig, Elinor Frances (1888–1969)|id2=craig-elinor-frances-9853|accessdate=3 March 2017|date=1993}}</ref> == Tuugnorgal == m0hrlhxceo2oq7nhe45v4cnfgmcn183 Louise Crossley 0 39243 161601 2026-04-08T20:50:55Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Louise Crossley''' (1942 – 30 sulyee 2015) ko ganndo Ostaralinaajo, ganndo ko faati e weeyo, jokkondirɗo no feewi e sosde fedde wiyeteende Tasmanie e fedde wiyeteende « Verts mondiale ». == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Crossley jibinaa ko to Johannesburg, ɓiɗɗo debbo ɗiɗaɓo golloowo laamu koloñaal. Crossley janngii duɗal internat to Afrik worgo gila omo yahra e duuɓi nay. E hitaande 1963 o heɓi dipoloma makko ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ca..." 161601 wikitext text/x-wiki '''Louise Crossley''' (1942 – 30 sulyee 2015) ko ganndo Ostaralinaajo, ganndo ko faati e weeyo, jokkondirɗo no feewi e sosde fedde wiyeteende Tasmanie e fedde wiyeteende « Verts mondiale ». == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Crossley jibinaa ko to Johannesburg, ɓiɗɗo debbo ɗiɗaɓo golloowo laamu koloñaal. Crossley janngii duɗal internat to Afrik worgo gila omo yahra e duuɓi nay. E hitaande 1963 o heɓi dipoloma makko ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, hedde e oon sahaa o resi jom suudu makko, Clive, ganndo gooto. Ɓe ngummii Ostarali, ɗo Crossley heɓi doktoraa mum e daartol e filosofi ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1980.[1] == Kugal == Ganndal E hitaande 1991 o woniino gardiiɗo station to station Mawson wonande Division Antarctique Ostarali, debbo ɗiɗaɓo jogiiɗo darnde nanndunde e ndee. O arti kadi e golle makko to Antarktik e hitaande 2000 e hitaande 2003. == Politik == Nde o arti Ostarali, o woni gardiiɗo fedde wiyeteende Tasmanian Greens caggal nde nde sosaa e hitaande 1992, caggal ɗuum o woni hooreejo fedde wiyeteende Greens Ostarali.[2] O foolii Franklin e wooteeji fedde nde e hitaande 1993, jooɗorde laamu potnde e hitaande 1996 e hitaande 1998, o woni kanndidaa mawɗo Greens to Senaa to Tasmania e hitaande 1998. Crossley winndiino Charte Global Greens, winndannde teskinnde wonande lanndaaji 80 Greens e nder winndere ndee kala, ƴettaande to Canberra e hitaande 2001.[3] Dr Crossley hoɗi ko e duunde Bruny, to Tasmania, haa jooni, o maayi ko to Hobart ñalnde 30 sulyee 2015.[4] == Tuugnorgal == e9tzk69tvnd1abkfz6mmg4qyhhs1kmz 161602 161601 2026-04-08T20:54:38Z Babaji 002 14216 161602 wikitext text/x-wiki '''Louise Crossley''' (1942 – 30 sulyee 2015) ko ganndo Ostaralinaajo, ganndo ko faati e weeyo, jokkondirɗo no feewi e sosde fedde wiyeteende Tasmanie e fedde wiyeteende « Verts mondiale ». == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Crossley jibinaa ko to Johannesburg, ɓiɗɗo debbo ɗiɗaɓo golloowo laamu koloñaal. Crossley janngii duɗal internat to Afrik worgo gila omo yahra e duuɓi nay. E hitaande 1963 o heɓi dipoloma makko ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, hedde e oon sahaa o resi jom suudu makko, Clive, ganndo gooto. Ɓe ngummii Ostarali, ɗo Crossley heɓi doktoraa mum e daartol e filosofi ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1980.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0007b.htm|title=Crossley, Louise|encyclopedia=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|publisher=Australian Women's Archives Project|last=Lambert|first=Judy|year=2014}}</ref> == Kugal == Ganndal E hitaande 1991 o woniino gardiiɗo station to station Mawson wonande Division Antarctique Ostarali, debbo ɗiɗaɓo jogiiɗo darnde nanndunde e ndee. O arti kadi e golle makko to Antarktik e hitaande 2000 e hitaande 2003. == Politik == Nde o arti Ostarali, o woni gardiiɗo fedde wiyeteende Tasmanian Greens caggal nde nde sosaa e hitaande 1992, caggal ɗuum o woni hooreejo fedde wiyeteende Greens Ostarali.<ref>{{cite web|url=http://www.abc.net.au/news/2015-07-31/tasmania-greens-identity-louise-crossley-dies/6664000|title=Tasmanian scientist, author and environmentalist Dr Louise Crossley dies|publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=31 August 2015}}</ref> O foolii Franklin e wooteeji fedde nde e hitaande 1993, jooɗorde laamu potnde e hitaande 1996 e hitaande 1998, o woni kanndidaa mawɗo Greens to Senaa to Tasmania e hitaande 1998. Crossley winndiino Charte Global Greens, winndannde teskinnde wonande lanndaaji 80 Greens e nder winndere ndee kala, ƴettaande to Canberra e hitaande 2001.<ref>{{cite web|url=http://tasmaniantimes.com/index.php?/weblog/article/vale-dr-louise-crossley/|title=Vale Dr Louise Crossley|work=Tasmanian Times|date=2 August 2015}}</ref> Dr Crossley hoɗi ko e duunde Bruny, to Tasmania, haa jooni, o maayi ko to Hobart ñalnde 30 sulyee 2015.<ref>{{cite web|url=http://www.news.com.au/national/tasmania/greens-stalwart-louise-crossley-dies/story-fnn32rbc-1227465050483|title=Greens stalwart Louise Crossley dies|work=[[news.com.au]]|date=31 July 2015}}</ref> == Tuugnorgal == 18k22cw01fr9zhf5sbt696eo4x4hjhw Peasant Character Studies (Van Gogh series) 0 39244 161603 2026-04-08T21:21:51Z Galadima002 13879 Created page with "Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisatio..." 161603 wikitext text/x-wiki Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango. Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko. Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari." Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi." Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde. Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == 9358r2arbp7xpxxx9d11moumwp0qfhl 161604 161603 2026-04-08T21:22:48Z Galadima002 13879 161604 wikitext text/x-wiki == Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. == Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango. Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko. Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari." Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi." Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde. Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == lj34psvucd3n8l58jyahwsm98l00p0k 161605 161604 2026-04-08T21:24:15Z Galadima002 13879 161605 wikitext text/x-wiki == Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. == {{Databox}}Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango. Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko. Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari." Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi." Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde. Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == qumv6v51l9bnuo0gbuuxtqej3cz0776 161606 161605 2026-04-08T21:31:37Z Galadima002 13879 161606 wikitext text/x-wiki == Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. == {{Databox}}Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango.<ref name="van Heugten">{{cite book|title=Van Gogh and the Colors of the Night|author=van Gogh, V, van Heugten, S, Pissarro, J, Stolwijk, C|publisher=Mercatorfonds with Van Gogh Museum and Museum of Modern Art|location=Brussels|year=2008|pages=12, 25|isbn=978-0-87070-736-0|url=https://books.google.com/books?id=PipnXcXe5TQC&pg=PA12}}</ref> Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko. Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari." Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi." Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde. Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == cx62j2meejlb2ochstfhz44wbw50ohb 161608 161606 2026-04-08T21:32:30Z Galadima002 13879 161608 wikitext text/x-wiki == Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. == {{Databox}}Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango.<ref name="van Heugten">{{cite book|title=Van Gogh and the Colors of the Night|author=van Gogh, V, van Heugten, S, Pissarro, J, Stolwijk, C|publisher=Mercatorfonds with Van Gogh Museum and Museum of Modern Art|location=Brussels|year=2008|pages=12, 25|isbn=978-0-87070-736-0|url=https://books.google.com/books?id=PipnXcXe5TQC&pg=PA12}}</ref> Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko.<ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref> Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari." Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi." Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde. Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == pb24wbfmlfe3cerx9ccul7uhqzqynyj 161609 161608 2026-04-08T21:34:34Z Galadima002 13879 161609 wikitext text/x-wiki == Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. == {{Databox}}Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango.<ref name="van Heugten">{{cite book|title=Van Gogh and the Colors of the Night|author=van Gogh, V, van Heugten, S, Pissarro, J, Stolwijk, C|publisher=Mercatorfonds with Van Gogh Museum and Museum of Modern Art|location=Brussels|year=2008|pages=12, 25|isbn=978-0-87070-736-0|url=https://books.google.com/books?id=PipnXcXe5TQC&pg=PA12}}</ref> Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko.<ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref> Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari.<ref name="Fields10">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields102">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields103">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref>" Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi." Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde. Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == 27pky6sxopc6u5n1u5dnzl9rvl1vz7x 161610 161609 2026-04-08T21:36:00Z Galadima002 13879 161610 wikitext text/x-wiki == Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. == {{Databox}}Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango.<ref name="van Heugten">{{cite book|title=Van Gogh and the Colors of the Night|author=van Gogh, V, van Heugten, S, Pissarro, J, Stolwijk, C|publisher=Mercatorfonds with Van Gogh Museum and Museum of Modern Art|location=Brussels|year=2008|pages=12, 25|isbn=978-0-87070-736-0|url=https://books.google.com/books?id=PipnXcXe5TQC&pg=PA12}}</ref> Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko.<ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref> Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari.<ref name="Fields10">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields102">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields103">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref>" Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi.".<ref name="Callow16">Callow (1990), 116; cites the work of Hulsker.</ref><ref name="Zemel18">{{cite book|title=Van Gogh's Progress: Utopia, Modernity, and Late-Nineteenth-Century Art|author=Zemel, C|publisher=University of California Press|location=Berkeley|year=1997|page=18|isbn=0-520-08849-2|url=https://books.google.com/books?id=n2gWfmFn0_QC&pg=PA18}}</ref> Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde. Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == kfeb5y6w5xc3tl67hg9ixzgf2poqkk3 161611 161610 2026-04-08T21:37:25Z Galadima002 13879 161611 wikitext text/x-wiki == Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. == {{Databox}}Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango.<ref name="van Heugten">{{cite book|title=Van Gogh and the Colors of the Night|author=van Gogh, V, van Heugten, S, Pissarro, J, Stolwijk, C|publisher=Mercatorfonds with Van Gogh Museum and Museum of Modern Art|location=Brussels|year=2008|pages=12, 25|isbn=978-0-87070-736-0|url=https://books.google.com/books?id=PipnXcXe5TQC&pg=PA12}}</ref><ref name="Fields46">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=46|isbn=3-7757-1131-7}}</ref> Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko.<ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref> Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari.<ref name="Fields10">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields102">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields103">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref>" Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi.".<ref name="Callow16">Callow (1990), 116; cites the work of Hulsker.</ref><ref name="Zemel18">{{cite book|title=Van Gogh's Progress: Utopia, Modernity, and Late-Nineteenth-Century Art|author=Zemel, C|publisher=University of California Press|location=Berkeley|year=1997|page=18|isbn=0-520-08849-2|url=https://books.google.com/books?id=n2gWfmFn0_QC&pg=PA18}}</ref> Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde. Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == 59i99zw1flena3y6qqrj8qwzhufus9f 161612 161611 2026-04-08T21:38:13Z Galadima002 13879 161612 wikitext text/x-wiki == Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. == {{Databox}}Van Gogh ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango.<ref name="van Heugten">{{cite book|title=Van Gogh and the Colors of the Night|author=van Gogh, V, van Heugten, S, Pissarro, J, Stolwijk, C|publisher=Mercatorfonds with Van Gogh Museum and Museum of Modern Art|location=Brussels|year=2008|pages=12, 25|isbn=978-0-87070-736-0|url=https://books.google.com/books?id=PipnXcXe5TQC&pg=PA12}}</ref><ref name="Fields46">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=46|isbn=3-7757-1131-7}}</ref> Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko.<ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref> Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari.<ref name="Fields10">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields102">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields103">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref>" Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi.".<ref name="Callow16">Callow (1990), 116; cites the work of Hulsker.</ref><ref name="Zemel18">{{cite book|title=Van Gogh's Progress: Utopia, Modernity, and Late-Nineteenth-Century Art|author=Zemel, C|publisher=University of California Press|location=Berkeley|year=1997|page=18|isbn=0-520-08849-2|url=https://books.google.com/books?id=n2gWfmFn0_QC&pg=PA18}}</ref> Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde.<ref name="VGM36">{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=1480&collection=619|title=Woman Winding Yarn, 1885|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=2011-05-14}}</ref> Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == rvb5c33svcyz1f4lby7vca1ju6z3lz4 161614 161612 2026-04-08T21:39:05Z Galadima002 13879 161614 wikitext text/x-wiki == Jannde jikkuuji remooɓe ko limngal golle ɗe Vincent van Gogh waɗi hakkunde 1881 e 1885. == {{Databox}}'''Van Gogh''' ina joginoo jokkere enɗam e yurmeende teeŋtunde e remooɓe e yimɓe woɗɓe gollotooɓe ɓe ina ɓuuɓna ɗum e laabi keewɗi. O ɓuri yiɗde ko golle fannu remooɓe ɗe Jean-François Millet e woɗɓe mbaɗi. O tawi fannuuji ɗii ko tedduɗi, teeŋtuɗi e ƴellitaare naalankaagal hannde. Van Gogh yi’ino waylo-waylo leydi e nder Pays-Bas nde njulaagu (industrialisation) naati e nokkuuji ɗi meeɗaa wonde durngo e nguurndam miskineeɓe gollotooɓe ɓe ngalaa fartaŋŋe waylude noddaango.<ref name="van Heugten">{{cite book|title=Van Gogh and the Colors of the Night|author=van Gogh, V, van Heugten, S, Pissarro, J, Stolwijk, C|publisher=Mercatorfonds with Van Gogh Museum and Museum of Modern Art|location=Brussels|year=2008|pages=12, 25|isbn=978-0-87070-736-0|url=https://books.google.com/books?id=PipnXcXe5TQC&pg=PA12}}</ref><ref name="Fields46">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=46|isbn=3-7757-1131-7}}</ref> Van Gogh ina joginoo nafoore teeŋtunde e sosde wiɗtooji jikkuuji worɓe e rewɓe gollotooɓe to Pays-Bas e Belsik, ko wayi no remooɓe, njulaagu, e liɗɗi. Waɗde ɓanndu mawndu e golle Van Gogh e nder ooɗoo sahaa, jaŋde jikkuuji ko huunde himmunde, teskinnde e ƴellitaare naalankaagal makko.<ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=12261&subpage=25290&lang=en|title=Jean-François Millet|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=April 14, 2011}}</ref> Ɓawo Genre remooɓe Jean-François Millet, La Charité, hitaande 1859 « Genre remooɓe » dille Realism puɗɗii ko e kitaale 1840 e golle Jean-François Millet, Jules Breton e woɗɓe. Van Gogh siftinii golle Millet e Breton wonde ina njogii maanaa diine, "ko huunde toownde", o siftinii ɗe wonde "daande alkamaari.<ref name="Fields10">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields102">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref><ref name="Fields103">{{cite book|title=Van Gogh: Fields|author=Hansen, Nichols, Sund, Knudsen, Bremen|publisher=Hatje Cantz Publishers for Toledo Museum of Art Exhibition|year=2003|page=10|isbn=3-7757-1131-7}}</ref>" Musium Van Gogh wiyi e batte Millet e Van Gogh : "Nate Millet, e nate mum en ɗe meeɗaa yiyeede e remooɓe e golle mum en, ina maantiniri waylo-waylo weeyo e nder naalankaagal teeminannde 19ɓiire. Ko adii Millet, nate remooɓe ko gootum tan e geɗe keewɗe e nder golle worɓe e nostalji Millet woni naalanke mawɗo tan e duɗal Barbizon mo yiɗaano 'pure' pentugol leydi.".<ref name="Callow16">Callow (1990), 116; cites the work of Hulsker.</ref><ref name="Zemel18">{{cite book|title=Van Gogh's Progress: Utopia, Modernity, and Late-Nineteenth-Century Art|author=Zemel, C|publisher=University of California Press|location=Berkeley|year=1997|page=18|isbn=0-520-08849-2|url=https://books.google.com/books?id=n2gWfmFn0_QC&pg=PA18}}</ref> Ƴellitaare naalankaagal e batte mum E hitaande 1880, nde o heɓi duuɓi 27, Van Gogh felliti wonde naalanke. E lewru oktoobar ndeen hitaande o ummii o fayi Biriksel, o fuɗɗii jaŋde fuɗɗorde.<ref name="VGM36">{{cite web|url=http://www.vangoghmuseum.nl/vgm/index.jsp?page=1480&collection=619|title=Woman Winding Yarn, 1885|year=2005–2011|work=Permanent Collection|publisher=Van Gogh Museum|access-date=2011-05-14}}</ref> Van Gogh arti Etten e lewru abriil 1881 ngam hoɗde e jibnaaɓe mum, o janngi naalankaagal e hoore makko. Miñiiko biyeteeɗo Theo, yeeyoowo naalankaagal to cafrirde mawnde Goupil & Cie, hirjini mo, o fuɗɗii yoɓde Van Gogh njoɓdi. Van Gogh huutoriima natal ummoraade e jaayɗe binndaaɗe ngam jannginde hoore mum no siforii. Charles Bargue, naalanke Faraysenaajo, winndii defte ɗiɗi ko faati e natal, ɗe ngonnoo ko ƴoƴre mawnde wonande Van Gogh. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe mbinndaa ko e hitaande 1871, heen gooto ko “Cours de dessin” e goɗɗo o ko “Exercices au fusain pour préparer à l’étude de l’académie d’après nature”, Van Gogh waɗii koppiiji nate ɗee walla o ƴetti nataluuji ɓuuɓɗi ngam hollirde ɗum en e comci. E lewru Yarkomaa 1882, o hoɗi to La Haye ɗo o noddi jom suudu makko, pentoowo biyeteeɗo Anton Mauve (1838–88). Mauve naatni mo e pentugol e nebam e ndiyam, o rokki mo kaalis ngam sosde suudu (studio). Van Gogh fuɗɗii ƴettude yimɓe e nder miskineeɓe gollotooɓe, ina jeyaa heen debbo jom suudu biyeteeɗo Clasina Maria « Sien » Hoornik (1850-1904), mo o jokkondirta e mum. Van Gogh hoyɗii wonde suudu makko ina wona ñalnde heen nokku fooftorde miskineeɓe ɗo ɓe mbaawi heɓde nguura, hoɗorde e kaalis ngam poseede. Golle makko njaɓɓaaka no feewi; Mauve e H.G. Tersteeg, gardiiɗo Goupil & Cie, njiyri natal ngal ko ɓuuɓngal, ngal alaa mbaydi. Van Gogh nanndini sifaaji "ɗi laaɓtaani" e nate makko e "saabunde oole" tiiɗnde waɗnde e lye.[8] Jokkondiral Van Gogh e Sien wayliima nde ɓe nguurdi e Maria, ɓiyiiko debbo jahroowo e duuɓi joy, ɗum mettini no feewi e ɓesngu makko. Mauve wayi ko no yahri ko ɗoon e ɗoon feewde e Van Gogh, o artiraani limoore ɓataakeeji makko. Van Gogh miijinoo ko Mauve jaɓaani nanondiral galle makko e Sien[6] e ɓiyiiko debbo tokooso.Van Gogh waɗii nate keewɗe Sien e ɓiyiiko debbo. Nde o joofni jokkondiral makko e Sien, Van Gogh ummii Drenthe e lewru suwee 1883, o penti leydi. Lebbi tati caggal mum, o arti e jibnaaɓe makko, ɓeen wonnooɓe e oon sahaa ko to Nuenen. E hitaande 1884, Van Gogh sosi yeewtere weaver, golle nguurndam ladde e nokkuuji. E nder dumunna juutɗo, o rokki janngirɗe pentugol to Eindhoven. Ko ina wona jooni duuɓi 10, Van Gogh fuɗɗii jarribaade kalaaji timmuɗi, tawi ina tuugnii e miijooji kalaaji Charles Blanc. Vincent waɗii wiɗtooji keewɗi e remooɓe e hitaande 1885, haa arti noon e nate makko gadane mawɗe, “The Potato Eaters”. E nder golle makko, Van Gogh huutoriima nooneeji teeŋtuɗi e nooneeji jillondirɗi e ɓaleeji, ɗi o sikki ina nanndi e ɗi jaagorgal teeminannde 17ɓiire, ko wayi no Frans Hals. Miñiiko biyeteeɗo Theo van Gogh (jaaynde naalankaagal) ina heewnoo naamnaade mo yo o ɓuuɓnu golle makko, o tuugnii ko e golle impressioniste en. Nde Van Gogh yahi Pari, o udditi palet makko e colour e light o jaɓi wonde golle makko gila e oo sahaa ko ɓooyɗe. Teodorus van Gogh, baaba Vincent, sankii ko ñalnde 26 marse 1885. E lewru noowammbar, Vincent ummiima Antwerpen. Teskaade remooɓe e gollotooɓe juuɗe E nder mawngu Van Gogh fof o... == Tunnorgal == qwykd4knse1czf731imf6y2zilw6w7z Ann Curthoys 0 39245 161607 2026-04-08T21:31:48Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Ann Curthoys''', AM, FASSA, FAHA (jibinaa ko 5 suwee 1945) ko daartoowo e ganndo Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ann Kurtoys e hitaande 1965 Curthoys jibinaa ko to wuro wiyeteengo Sydney, to leydi New South Wales, ñalnde 5 suwee 1945, o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1965, o tawtoraama diɗɗal Freedom Ride ngal teeŋtini njiyaagu e Aborigine en Ostaralinaaɓe e nder gure keewɗe. O timminii doktoraa makko to d..." 161607 wikitext text/x-wiki '''Ann Curthoys''', AM, FASSA, FAHA (jibinaa ko 5 suwee 1945) ko daartoowo e ganndo Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ann Kurtoys e hitaande 1965 Curthoys jibinaa ko to wuro wiyeteengo Sydney, to leydi New South Wales, ñalnde 5 suwee 1945, o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1965, o tawtoraama diɗɗal Freedom Ride ngal teeŋtini njiyaagu e Aborigine en Ostaralinaaɓe e nder gure keewɗe. O timminii doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie e hitaande 1973, caggal ɗuum o woni jannginoowo e balloowo wiɗto.[1] == Golle jaŋde == E hitaande 1976, Curthoys sosi Porogaraam jaŋde rewɓe to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ngenndiwal Ostarali (ANU) caggal nde o naati e dille rewɓe e hitaande 1970. O jannginii to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Karallaagal, Sydney tuggi 1978 haa 1995, nde o arti to ANU to Hitory ngam ƴettude Cha. Curthoys wonnoo ko fedde toppitiinde ko fayti e jaŋde Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown e hitaande 2003 e hitaande 2004. Ko jiidaa e golle makko janngingol, Curthoys yaltinii defte keewɗe ko fayti e daartol e daartol Ostarali.[1] Curthoys woppi golle mum e hitaande 2013, kono omo heddii e golle wiɗto, binndoowo e gardiiɗo almudɓe janngooɓe dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.[2] == Aandinol == E hitaande 1997, Curthoys suɓaama e nder duɗal ganndal renndo to Ostarali.[3] O suɓaama kadi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal neɗɗankaagal to Ostarali e hitaande 2003.[4] E hitaande 2013 o heɓi Annual History Citation (Annual History Citation) e juuɗe History Council of NSW ngam "darnde makko teeŋtunde e nder daartol e nder jannginde, e ganndal e renndo".[5] E hitaande 2019 Fedde Daartol Ostarali udditi njeenaari Ann Curthoys, ndi rokketee ngam golle ɓurɗe moƴƴude ɗe wiɗtoowo gooto fuɗɗii golle mum, ɗe njaltinaaka.[6] E hitaande 2019 Curthoys suɓaama ngam heɓde njeenaari taariindi hooreejo leydi NSW ngam ƴettude ndimu: hakkeeji ɓiɓɓe leydi e laamu koɗdiiɗo e nder Ostarali koloñaal, 1830-1890, o winndi e Jessie Mitchell.[7] Curthoys toɗɗaama tergal e Order of Australia e hitaande 2021 ngam "golle maantinɗe e jaŋde toownde, e daartol renndo, e wiɗtooji".[8] == Golle == Kurtoys, Ann; Merrit, Yuhanna (1984). Konu ɓuuɓngu arandeewu leydi Ostarali, 1945-1953. George Allen e Unwin. ISBN 978-04-909021-7. Kurtoys, Ann (1988). Ngam e Haɓaade Feminism: Jaɓɓungal neɗɗo e nder miijo e daartol feminism. Allen e Unwin. ISBN 978-04-310021-9. Kurtoys, Ann; Makgaraat, Ann; Duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Duɗal ganndal daartol (2000). Binndol Daartol: Miijo e Nate. Duɗal janngirɗe daartol, duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. <nowiki>ISBN 978-07326-1768-4</nowiki>. Kurtoys, Ann; Ko Brissenden moofti (2002). Ride Ndimaagu: Ride Ndimaagu ina siftora. Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 978-1-86448-922-4</nowiki>. Kurtoys, Ann; Doker, Yuhanna (2006). Mbele Daartol ko Fiction?. Jaaynde UNSW. <nowiki>ISBN 978-086840-3809</nowiki>. Kurtoys, Ann; Genovese, Ann; Reedu, Aleks; Kurtoys, Ann; Genovese, Ann; Reewi, Aleksanndere (2008). Hakkeeji e rimɗinde: Daartol, sariya e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii. Jaaynde UNSW. ISBN 978-86840-8071. Kurtoys, Ann; Makgaraat, Ann; defterdu, Inc (2009). No Winndirtee Daartol ngol Yimɓe Njiɗi Janngude. Jaaynde UNSW. <nowiki>ISBN 978-1-74223-086-3</nowiki>. Kurtoys, Ann; Damousi, Joy, winndooɓe. (2014). Hol ko mbaɗ-ɗaa e wolde huuɓtodinnde, baaba?: Haalaaji neɗɗo e sahaa caɗeele. Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 978-1-74223-391-8</nowiki>. == Tuugnorgal == ttaf3mfzu8hd1e2gg2qxwhom0nw6vrf 161613 161607 2026-04-08T21:38:31Z Babaji 002 14216 161613 wikitext text/x-wiki '''Ann Curthoys''', AM, FASSA, FAHA (jibinaa ko 5 suwee 1945) ko daartoowo e ganndo Ostarali. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ann Kurtoys e hitaande 1965 Curthoys jibinaa ko to wuro wiyeteengo Sydney, to leydi New South Wales, ñalnde 5 suwee 1945, o timmini jaŋde makko leslesre to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. E hitaande 1965, o tawtoraama diɗɗal Freedom Ride ngal teeŋtini njiyaagu e Aborigine en Ostaralinaaɓe e nder gure keewɗe. O timminii doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie e hitaande 1973, caggal ɗuum o woni jannginoowo e balloowo wiɗto.<ref name="Harrison2">{{cite web|last1=Harrison|first1=Sharon M.|title=Curthoys, Ann (1945 – )|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0504b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=13 October 2018}}</ref> == Golle jaŋde == E hitaande 1976, Curthoys sosi Porogaraam jaŋde rewɓe to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ngenndiwal Ostarali (ANU) caggal nde o naati e dille rewɓe e hitaande 1970. O jannginii to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Karallaagal, Sydney tuggi 1978 haa 1995, nde o arti to ANU to Hitory ngam ƴettude Cha. Curthoys wonnoo ko fedde toppitiinde ko fayti e jaŋde Ostarali to duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown e hitaande 2003 e hitaande 2004. Ko jiidaa e golle makko janngingol, Curthoys yaltinii defte keewɗe ko fayti e daartol e daartol Ostarali.<ref name="Harrison">{{cite web|last1=Harrison|first1=Sharon M.|title=Curthoys, Ann (1945 – )|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0504b.htm|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|access-date=13 October 2018}}</ref> Curthoys woppi golle mum e hitaande 2013, kono omo heddii e golle wiɗto, binndoowo e gardiiɗo almudɓe janngooɓe dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.<ref>{{cite web|title=Professor Ann Curthoys|url=https://www.sydney.edu.au/arts/about/our-people/academic-staff/ann-curthoys.html|publisher=University of Sydney|access-date=14 April 2025}}</ref> == Aandinol == E hitaande 1997, Curthoys suɓaama e nder duɗal ganndal renndo to Ostarali.<ref>{{Cite web|title=Fellows Detail – Professor Ann Curthoys|url=https://socialsciences.org.au/academy-fellow/?sId=0032v000033l9NEAAY|access-date=2020-10-05|website=Academy of the Social Sciences in Australia|language=en-US}}</ref>O suɓaama kadi e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal neɗɗankaagal to Ostarali e hitaande 2003.<ref>{{Cite web|title=Fellow Profile: Ann Curthoys|url=https://humanities.org.au/fellows/fellow-profile/?fellow_id=118|access-date=2024-05-28|website=Australian Academy of the Humanities|language=en-AU}}</ref> E hitaande 2013 o heɓi Annual History Citation (Annual History Citation) e juuɗe History Council of NSW ngam "darnde makko teeŋtunde e nder daartol e nder jannginde, e ganndal e renndo".<ref>{{Cite web|url=https://historycouncilnsw.org.au/awards-and-prizes/|title=Awards and Prizes|website=History Council of New South Wales|language=en-AU|access-date=2019-08-20}}</ref> E hitaande 2019 Fedde Daartol Ostarali udditi njeenaari Ann Curthoys, ndi rokketee ngam golle ɓurɗe moƴƴude ɗe wiɗtoowo gooto fuɗɗii golle mum, ɗe njaltinaaka.<ref>{{Cite web|url=http://www.theaha.org.au/ann-curthoys-prize/|title=Ann Curthoys Prize – The Australian Historical Association|language=en-AU|access-date=2019-03-19}}</ref> E hitaande 2019 Curthoys suɓaama ngam heɓde njeenaari taariindi hooreejo leydi NSW ngam ƴettude ndimu: hakkeeji ɓiɓɓe leydi e laamu koɗdiiɗo e nder Ostarali koloñaal, 1830-1890, o winndi e Jessie Mitchell.<ref>{{Cite journal|last=Perkins|first=Cathy|date=Summer 2019|title=Excellence in Literature and History|journal=SL Magazine|volume=12|issue=4|pages=52–55}}</ref> Curthoys toɗɗaama tergal e Order of Australia e hitaande 2021 ngam "golle maantinɗe e jaŋde toownde, e daartol renndo, e wiɗtooji".<ref>{{Cite web|title=Emeritus Professor Ann Curthoys|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/2009118|access-date=2021-06-13|website=It's An Honour}}</ref> == Golle == Kurtoys, Ann; Merrit, Yuhanna (1984). Konu ɓuuɓngu arandeewu leydi Ostarali, 1945-1953. George Allen e Unwin. ISBN 978-04-909021-7. Kurtoys, Ann (1988). Ngam e Haɓaade Feminism: Jaɓɓungal neɗɗo e nder miijo e daartol feminism. Allen e Unwin. ISBN 978-04-310021-9. Kurtoys, Ann; Makgaraat, Ann; Duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. Duɗal ganndal daartol (2000). Binndol Daartol: Miijo e Nate. Duɗal janngirɗe daartol, duɗal jaaɓi haaɗtirde Monash. <nowiki>ISBN 978-07326-1768-4</nowiki>. Kurtoys, Ann; Ko Brissenden moofti (2002). Ride Ndimaagu: Ride Ndimaagu ina siftora. Allen e Unwin. <nowiki>ISBN 978-1-86448-922-4</nowiki>. Kurtoys, Ann; Doker, Yuhanna (2006). Mbele Daartol ko Fiction?. Jaaynde UNSW. <nowiki>ISBN 978-086840-3809</nowiki>. Kurtoys, Ann; Genovese, Ann; Reedu, Aleks; Kurtoys, Ann; Genovese, Ann; Reewi, Aleksanndere (2008). Hakkeeji e rimɗinde: Daartol, sariya e yimɓe jeyaaɓe e leydi ndii. Jaaynde UNSW. ISBN 978-86840-8071. Kurtoys, Ann; Makgaraat, Ann; defterdu, Inc (2009). No Winndirtee Daartol ngol Yimɓe Njiɗi Janngude. Jaaynde UNSW. <nowiki>ISBN 978-1-74223-086-3</nowiki>. Kurtoys, Ann; Damousi, Joy, winndooɓe. (2014). Hol ko mbaɗ-ɗaa e wolde huuɓtodinnde, baaba?: Haalaaji neɗɗo e sahaa caɗeele. Jaaynde NewSouth. <nowiki>ISBN 978-1-74223-391-8</nowiki>. == Tuugnorgal == 853xu7idd6i5o29xsy3oneco4u66ism Marguerite Dale 0 39246 161615 2026-04-08T21:40:48Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Marguerite Ludovia Dale''' (jibinaa ko Hume ; 22 oktoobar 1883 – 13 mee 1963) ko binndoowo pijirlooji e rewɓe Ostarali. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ɓiɗɗo debbo duroowo biyeteeɗo Charles Ludovia Hume[1] e debbo mum Celiya Anni Hume, jibinaaɗo Maltby,[2] o jibinaa ko Marguerite Ludovia Hume to Boorowa. Kaaw makko mawɗo ko wiɗtoowo biyeteeɗo Hamilton Hume. O janngi ko e galle guwerneeruuji, caggal ɗuum o naati duɗal Ascham to Sydney. Caggal maayde y..." 161615 wikitext text/x-wiki '''Marguerite Ludovia Dale''' (jibinaa ko Hume ; 22 oktoobar 1883 – 13 mee 1963) ko binndoowo pijirlooji e rewɓe Ostarali. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ɓiɗɗo debbo duroowo biyeteeɗo Charles Ludovia Hume[1] e debbo mum Celiya Anni Hume, jibinaaɗo Maltby,[2] o jibinaa ko Marguerite Ludovia Hume to Boorowa. Kaaw makko mawɗo ko wiɗtoowo biyeteeɗo Hamilton Hume. O janngi ko e galle guwerneeruuji, caggal ɗuum o naati duɗal Ascham to Sydney. Caggal maayde yumma makko e hitaande 1904, ko kanko ardii galle ɓesngu nguu. E hitaande 1907, o resi George Samuel Evans Dale (maayɗo 1944), awokaa ; jom suudu oo ina hoɗi to Chatswood, ina jogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo.[3] == Kugal == Dale waɗi kampaañ ngam udditde oteluuji ko yaawi ɗi puɗɗii e hitaande 1916 e wallitde lobby ngam sariya jowitiiɗo e ngonka rewɓe 1918.[4] O woniino golloowo e Fedde Rewɓe Reforme Ligue de New South Wales, o wonti hooreejo fedde nde e hitaande 1923. O woniino golloowo e Fedde Jaŋde Gollotooɓe, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe Ostarali e Fedde Ostarali ngam Potal Ɓiɓɓe Leydi. E hitaande 1922, o innitiraa ko nulaaɗo lomto to Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o haali e batu nguu, ko fayti e maccungaagu ɓaleeɓe. Tiɗnaare makko mawnde ngam anndude paandaale e golle Ligue des Nations, ko gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono Bruce jaɓi ɗum e yeeso yimɓe fof.[5] Hedde hitaande 1924, o waɗi lebbi 18 e nder suudu safrirdu to Geneve sabu cellal makko.[3] E hitaande 1935, Dale wonti debbo Ostarali gadano ƴettude laana ndiwoowa njulaagu feewde Londres.[6] O maayi ko to wuro wiyeteengo Neutral Bay, omo yahra e duuɓi 79.[3] == Bindi == Pijirlooji Dale gadani, Miijooji ɗiɗaɓi, ko Gregan McMahon suɓii ɗi ngam waɗde ɗi e nder suudu pijirlooji Sydney e hitaande 1921.[7] Pijirlooji makko ɗiɗaɓi, The Mainstay, mbaɗaama to King’s Hall to Sidney e lewru ut 1923, feccere e matron Mrs Gardiner ko Mrs A. V. Roberts,[8] ɓurɗo anndeede e daraniiɗo rewɓe e renndo. Pijirlooji Dale e hitaande 1934, Meet as Lovers, mbaɗaama to suudu dingiral Savoy, to Sydney ngam mooftude kaalis ngam wallitde duɗal wumɓe. Ɓiyiiko debbo, Philippa, ko fijoowo amateur, hebbini darnde ardiinde hollirde ingenue.[9] O winndi Hitaande e nder Ostarali, deftere winndiyanke Suwednaajo biyeteeɗo Hedvig af Petersens [sv].[3] == Golle == Dale winndii pijirlooji keewɗi ɗi mbaɗaama to Sydney:[3] Miijooji ɗiɗaɓiri, 1921 Koolol mawngol, 1922; kadi waɗii to Londres ; e to Uppsala e ɗemngal Suwed e hitaande 1929[9]. Yiɗde Wisp, 1927 Ko ɓuri heewde ko foolɓe, 1930 Vive le Mari walla Alaa ko nanndi e gorko, hitaande 1930 Pari e nder weeyo, hitaande 1930 Jokkondira e yiɗɓe, 1934 == Tuugnorgal == 8qhgwczcvrbcxxqc1pf56gzu2gkenz8 161623 161615 2026-04-08T21:51:43Z Babaji 002 14216 161623 wikitext text/x-wiki '''Marguerite Ludovia Dale''' (jibinaa ko Hume ; 22 oktoobar 1883 – 13 mee 1963) ko binndoowo pijirlooji e rewɓe Ostarali. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ɓiɗɗo debbo duroowo biyeteeɗo Charles Ludovia Hume<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article102347405|title=Obituary|newspaper=[[The Burrowa News]]|location=New South Wales, Australia|date=16 December 1932|accessdate=9 May 2024|page=5|via=National Library of Australia}}</ref>e debbo mum Celiya Anni Hume, jibinaaɗo Maltby,<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article13516170|title=Family Notices|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|issue=13,837|location=New South Wales, Australia|date=4 August 1882|access-date=9 May 2024|page=1|via=National Library of Australia}} Charles Hume's brother John married Celia Maltby's sister Georgina on 28 July 1886.</ref> o jibinaa ko Marguerite Ludovia Hume to Boorowa. Kaaw makko mawɗo ko wiɗtoowo biyeteeɗo Hamilton Hume. O janngi ko e galle guwerneeruuji, caggal ɗuum o naati duɗal Ascham to Sydney. Caggal maayde yumma makko e hitaande 1904, ko kanko ardii galle ɓesngu nguu. E hitaande 1907, o resi George Samuel Evans Dale (maayɗo 1944), awokaa ; jom suudu oo ina hoɗi to Chatswood, ina jogii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo.<ref name="adb5">{{cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dale-marguerite-ludovia-9889|title=Australian Dictionary of Biography: Dale, Marguerite Ludovia (1883–1963)|last=Tate|first=Audrey|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=6 January 2019}}</ref> == Kugal == Dale waɗi kampaañ ngam udditde oteluuji ko yaawi ɗi puɗɗii e hitaande 1916 e wallitde lobby ngam sariya jowitiiɗo e ngonka rewɓe 1918.<ref>{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0342b.htm|title=Dale, Marguerite Ludovia|last=Stone|first=Caitlin|website=The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|language=en-gb|access-date=2019-01-06}}</ref> O woniino golloowo e Fedde Rewɓe Reforme Ligue de New South Wales, o wonti hooreejo fedde nde e hitaande 1923. O woniino golloowo e Fedde Jaŋde Gollotooɓe, e Fedde Ngenndiije Dentuɗe Rewɓe Ostarali e Fedde Ostarali ngam Potal Ɓiɓɓe Leydi. E hitaande 1922, o innitiraa ko nulaaɗo lomto to Fedde Ngenndiije Dentuɗe, o haali e batu nguu, ko fayti e maccungaagu ɓaleeɓe. Tiɗnaare makko mawnde ngam anndude paandaale e golle Ligue des Nations, ko gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono Bruce jaɓi ɗum e yeeso yimɓe fof.<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article129839542|title=Mrs Marguerite Dale|newspaper=[[The News (Adelaide)]]|volume=II|issue=212|location=South Australia|date=27 March 1924|access-date=8 May 2024|page=4|via=National Library of Australia}}</ref> Hedde hitaande 1924, o waɗi lebbi 18 e nder suudu safrirdu to Geneve sabu cellal makko.<ref name="adb4">{{cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dale-marguerite-ludovia-9889|title=Australian Dictionary of Biography: Dale, Marguerite Ludovia (1883–1963)|last=Tate|first=Audrey|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=6 January 2019}}</ref> E hitaande 1935, Dale wonti debbo Ostarali gadano ƴettude laana ndiwoowa njulaagu feewde Londres.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=MMzfNbTIRisC&pg=PA23|title=To Try Her Fortune in London: Australian Women, Colonialism, and Modernity|last=Woollacott|first=Angela|year=2001|isbn=0195349059|page=23}}</ref> O maayi ko to wuro wiyeteengo Neutral Bay, omo yahra e duuɓi 79.<ref name="adb3">{{cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dale-marguerite-ludovia-9889|title=Australian Dictionary of Biography: Dale, Marguerite Ludovia (1883–1963)|last=Tate|first=Audrey|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=6 January 2019}}</ref> == Bindi == Pijirlooji Dale gadani, Miijooji ɗiɗaɓi, ko Gregan McMahon suɓii ɗi ngam waɗde ɗi e nder suudu pijirlooji Sydney e hitaande 1921.<ref>{{Cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article169771725|title=The Repertory Movement: Gregan McMahon's Fine Work|date=1922-02-08|work=Sydney Mail (NSW : 1912 - 1938)|access-date=2019-01-06|pages=9}}</ref> Pijirlooji makko ɗiɗaɓi, The Mainstay, mbaɗaama to King’s Hall to Sidney e lewru ut 1923, feccere e matron Mrs Gardiner ko Mrs A. V. Roberts,<ref>{{cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article16090513|title="The Mainstay"|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|issue=26,723|location=New South Wales, Australia|date=29 August 1923|access-date=8 May 2024|page=14|via=National Library of Australia}}</ref>ɓurɗo anndeede e daraniiɗo rewɓe e renndo. Pijirlooji Dale e hitaande 1934, Meet as Lovers, mbaɗaama to suudu dingiral Savoy, to Sydney ngam mooftude kaalis ngam wallitde duɗal wumɓe. Ɓiyiiko debbo, Philippa, ko fijoowo amateur, hebbini darnde ardiinde hollirde ingenue.<ref name=":0">{{Cite news|url=http://nla.gov.au/nla.news-article17122678|title=Prince In Play|date=1934-10-11|work=Sydney Morning Herald (NSW : 1842 - 1954)|access-date=2019-01-06|pages=8}}</ref> O winndi Hitaande e nder Ostarali, deftere winndiyanke Suwednaajo biyeteeɗo Hedvig af Petersens [sv].<ref name="adb2">{{cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dale-marguerite-ludovia-9889|title=Australian Dictionary of Biography: Dale, Marguerite Ludovia (1883–1963)|last=Tate|first=Audrey|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=6 January 2019}}</ref> == Golle == Dale winndii pijirlooji keewɗi ɗi mbaɗaama to Sydney:<ref name="adb">{{cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/dale-marguerite-ludovia-9889|title=Australian Dictionary of Biography: Dale, Marguerite Ludovia (1883–1963)|last=Tate|first=Audrey|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|access-date=6 January 2019}}</ref> Miijooji ɗiɗaɓiri, 1921 Koolol mawngol, 1922; kadi waɗii to Londres ; e to Uppsala e ɗemngal Suwed e hitaande 1929[9]. Yiɗde Wisp, 1927 Ko ɓuri heewde ko foolɓe, 1930 Vive le Mari walla Alaa ko nanndi e gorko, hitaande 1930 Pari e nder weeyo, hitaande 1930 Jokkondira e yiɗɓe, 1934 == Tuugnorgal == gd485n719v77prvwfe9jn69ppcxn6of Plon (publisher 0 39247 161616 2026-04-08T21:42:58Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Vivendi, dengang kaldet Vivendi Universal. Vivendi-gruppen, der stod over for økonomiske problemer, solgte adskillige forlag, herunder Plon, til Wendel Investissement, som placerede det under Editis-gruppens paraply. I 2008 blev Editis solgt til den spanske gruppe Planeta. I juli 2010 købte Editis-gruppen Plon, og virksomheden blev opløst. Siden 2018 har Sophie Charnavel ledet Plon-udgaverne. I slutningen af ​​2018 købte Vivendi Editis for 900 millioner euro...." 161616 wikitext text/x-wiki Vivendi, dengang kaldet Vivendi Universal. Vivendi-gruppen, der stod over for økonomiske problemer, solgte adskillige forlag, herunder Plon, til Wendel Investissement, som placerede det under Editis-gruppens paraply. I 2008 blev Editis solgt til den spanske gruppe Planeta. I juli 2010 købte Editis-gruppen Plon, og virksomheden blev opløst. Siden 2018 har Sophie Charnavel ledet Plon-udgaverne. I slutningen af ​​2018 købte Vivendi Editis for 900 millioner euro. I november 2023 erhvervede Czech Media Invest, der ejes af den tjekkiske milliardær Daniel Křetínský, Editis fra Vivendi. Bogserie Bien (PLON) PLON Bibliotek PLON Hardcover Bibliotek En elskers ordbog Dokumenter og erindringer Crossfire Det nye PLON Bibliotek Romaner Menneske Jorden Åbent Forum Referencer gqlq7qybkkzpl4cjurllx9i79hfb9eh 161618 161616 2026-04-08T21:45:52Z Mejiddanmama 14215 161618 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Vivendi''', dengang kaldet Vivendi Universal. Vivendi-gruppen, der stod over for økonomiske problemer, solgte adskillige forlag, herunder Plon, til Wendel Investissement, som placerede det under Editis-gruppens paraply. I 2008 blev Editis solgt til den spanske gruppe Planeta. I juli 2010 købte Editis-gruppen Plon, og virksomheden blev opløst. Siden 2018 har Sophie Charnavel ledet Plon-udgaverne. I slutningen af ​​2018 købte Vivendi Editis for 900 millioner euro. I november 2023 erhvervede Czech Media Invest, der ejes af den tjekkiske milliardær Daniel Křetínský, Editis fra Vivendi. == Bogen Rievaulx Bien (PLON) == == PLON Bibliotek PLON Hardcover Bibliotek == == En elskers ordbog Dokumenter og Erin drinker CrossfireDet nye PLON Bibliotek RomanerMenneske JordenÅbent Forum == == Referencer == bc3ji2a0rdfs11htuujwewwillyvqko Marcia (Beccafumi) 0 39248 161617 2026-04-08T21:45:50Z Galadima002 13879 Created page with "Marcia ko nate nebam-e-leɗɗe mbaɗaa c. 1519 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Domenico Beccafumi. Ina hollira Marcia, debbo Cato tokooso. Njaajeendi pentol ngol ko 92,1 e 53,3 cm. Marcia e Tanaquil, kamɓe ɗiɗo fof e nder Galle ngenndiijo, to Londres, ko adii fof ko e nder nate rewɓe teskinaaɓe gila e jamaanu ɓooyɗo Roomnaaɓe. == Tuugnorgal ==" 161617 wikitext text/x-wiki Marcia ko nate nebam-e-leɗɗe mbaɗaa c. 1519 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Domenico Beccafumi. Ina hollira Marcia, debbo Cato tokooso. Njaajeendi pentol ngol ko 92,1 e 53,3 cm. Marcia e Tanaquil, kamɓe ɗiɗo fof e nder Galle ngenndiijo, to Londres, ko adii fof ko e nder nate rewɓe teskinaaɓe gila e jamaanu ɓooyɗo Roomnaaɓe. == Tuugnorgal == afsrlze1z7alfg82azmkcu2ao7ifsxe 161619 161617 2026-04-08T21:46:11Z Galadima002 13879 161619 wikitext text/x-wiki '''Marcia''' ko nate nebam-e-leɗɗe mbaɗaa c. 1519 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Domenico Beccafumi. Ina hollira Marcia, debbo Cato tokooso. Njaajeendi pentol ngol ko 92,1 e 53,3 cm. Marcia e Tanaquil, kamɓe ɗiɗo fof e nder Galle ngenndiijo, to Londres, ko adii fof ko e nder nate rewɓe teskinaaɓe gila e jamaanu ɓooyɗo Roomnaaɓe. == Tuugnorgal == mso7xb8oi5pxvkgi5auvtl9wbzocwof 161620 161619 2026-04-08T21:48:09Z Galadima002 13879 161620 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marcia''' ko nate nebam-e-leɗɗe mbaɗaa c. 1519 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Domenico Beccafumi. Ina hollira Marcia, debbo Cato tokooso. Njaajeendi pentol ngol ko 92,1 e 53,3 cm. Marcia e Tanaquil, kamɓe ɗiɗo fof e nder Galle ngenndiijo, to Londres, ko adii fof ko e nder nate rewɓe teskinaaɓe gila e jamaanu ɓooyɗo Roomnaaɓe. == Tuugnorgal == bi2fiu6m1ksjbf36bi9jvlotcng3acc 161622 161620 2026-04-08T21:50:15Z Galadima002 13879 161622 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Marcia''' ko nate nebam-e-leɗɗe mbaɗaa c. 1519 ko pentoowo Itaalinaajo biyeteeɗo Domenico Beccafumi. Ina hollira Marcia, debbo Cato tokooso. Njaajeendi pentol ngol ko 92,1 e 53,3 cm. Marcia e Tanaquil, kamɓe ɗiɗo fof e nder Galle ngenndiijo, to Londres, ko adii fof ko e nder nate rewɓe teskinaaɓe gila e jamaanu ɓooyɗo Roomnaaɓe.<ref>{{Cite web|url=http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/domenico-beccafumi-marcia|title=Catalogue entry}}</ref> == Tuugnorgal == lrdshs5880wssgmw23uqnz320scx1tc Six Stories 0 39249 161621 2026-04-08T21:49:17Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Six Stories er en novellesamling af Stephen King, udgivet i 1997 af Philtrum Press. Den er begrænset til 1100 eksemplarer, som er signerede og nummererede. Six Stories indeholder: "Lunch at the Gotham Cafe" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual, let revideret) "L. T.'s Theory of Pets" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual) "Luckey Quarter" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual) "Autopsy Room Four" (senere udgivet som en del af..." 161621 wikitext text/x-wiki Six Stories er en novellesamling af Stephen King, udgivet i 1997 af Philtrum Press. Den er begrænset til 1100 eksemplarer, som er signerede og nummererede. Six Stories indeholder: "Lunch at the Gotham Cafe" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual, let revideret) "L. T.'s Theory of Pets" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual) "Luckey Quarter" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual) "Autopsy Room Four" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual) "Blind Willie" (senere udgivet som en del af Hearts in Atlantis, kraftigt revideret) "The Man in the Black Suit" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual, let revideret) Se også ikon Romaner portal Noveller af Stephen King Referencer lwl4x8mc7d00lqt8rhcr66ueu7cd05w 161624 161621 2026-04-08T21:51:48Z Mejiddanmama 14215 161624 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Six Stories''' er en novellesamling af Stephen King, udgivet i 1997 af Philtrum Press. Den er begrænset til 1100 eksemplarer, som er signerede og nummererede. Six Stories indeholder: "Lunch at the Gotham Cafe" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual, let revideret)"L. T.'s Theory of Pets" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual) "Luckey Quarter" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual)"Autopsy Room Four" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual) "Blind Willie" (senere udgivet som en del af Hearts in Atlantis, kraftigt revideret)"The Man in the Black Suit" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual, let revideret)Se ogsåikon Romaner portalNoveller af Stephen King == Referencer == cyahnmps38zg836hws6b40hh70tmwsy 161627 161624 2026-04-08T21:58:03Z Mejiddanmama 14215 161627 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Six Stories''' er en novellesamling af Stephen King, udgivet i 1997 af Philtrum Press. Den er begrænset til 1100 eksemplarer, som er signerede og nummererede. Six Stories indeholder: "Lunch at the Gotham Cafe" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual, let revideret)"L. T.'s Theory of Pets" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual) "Luckey Quarter" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual)"Autopsy Room Four" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual) "Blind Willie" (senere udgivet som en del af Hearts in Atlantis, kraftigt revideret)"The Man in the Black Suit" (senere udgivet som en del af Everything's Eventual, let revideret)Se ogsåikon Romaner portalNoveller af Stephen King<nowiki></ref></nowiki><ref>{{cite news|last1=McBain|first1=Ed|author1-link=Ed McBain|title=I Am Currently Reading: Six Stories|url=https://www.newspapers.com/article/evening-post-i-am-currently-reading-six/183871550/|access-date=28 October 2025|work=[[Nottingham Evening Post]]|date=19 June 1997|location=Nottingham, Nottinghamshire|pages=28|via=[[Newspapers.com]]}}</ref> <references /> == Referencer == op97gplvpxmai3krvcdbmzcwbs3ls7u Mariana (Millais) 0 39250 161625 2026-04-08T21:57:35Z Galadima002 13879 Created page with "Mariana, anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999. Ɓawo E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesur..." 161625 wikitext text/x-wiki Mariana, anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999. Ɓawo E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == r1q70qu08uqg6bavkqrlw3uz1kxf1to 161626 161625 2026-04-08T21:57:58Z Galadima002 13879 161626 wikitext text/x-wiki '''Mariana,''' anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999. Ɓawo E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == r8ausezxwasiri37i5ojn2rzpdtisvf 161628 161626 2026-04-08T21:58:18Z Galadima002 13879 161628 wikitext text/x-wiki '''Mariana,''' anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999. == Ɓawo == E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == lo0w1custgbz0ipwtrsk9ea5vab0ldk 161629 161628 2026-04-08T21:59:01Z Galadima002 13879 161629 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariana,''' anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999. == Ɓawo == E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == mahvmwdpcovjrxp7up7c1dfrtbd0l1z 161630 161629 2026-04-08T22:01:58Z Galadima002 13879 161630 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariana,''' anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999.<ref name="SallyK">King, Sally. "[http://www.victorianweb.org/painting/millais/paintings/king1.html "Aweary" and Waiting: John Everett Millais's Mariana]". English 156 / History of Art 152, Brown University, 2007. Retrieved 21 October 2007.</ref> == Ɓawo == E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == ihijueo8fx2swpzj8wrd2j0f4swil9l 161631 161630 2026-04-08T22:02:56Z Galadima002 13879 161631 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariana,''' anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999.<ref name="SallyK">King, Sally. "[http://www.victorianweb.org/painting/millais/paintings/king1.html "Aweary" and Waiting: John Everett Millais's Mariana]". English 156 / History of Art 152, Brown University, 2007. Retrieved 21 October 2007.</ref><ref>Treuherz, J. (2003). ''Pre-Raphaelitism''. Grove Art Online.</ref> == Ɓawo == E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == 05c9u2px5xztja5wng9pwz7u7tcic7j 161633 161631 2026-04-08T22:03:33Z Galadima002 13879 161633 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariana,''' anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999.<ref name="SallyK">King, Sally. "[http://www.victorianweb.org/painting/millais/paintings/king1.html "Aweary" and Waiting: John Everett Millais's Mariana]". English 156 / History of Art 152, Brown University, 2007. Retrieved 21 October 2007.</ref><ref>Treuherz, J. (2003). ''Pre-Raphaelitism''. Grove Art Online.</ref><ref name="Tate">{{cite web|last=Fowle|first=Frances|title=Sir John Everett Millais, Bt ''Mariana'' 1851|url=http://www.tate.org.uk/art/artworks/millais-mariana-t07553/text-summary|publisher=The Tate|access-date=22 January 2013|date=December 2000}}</ref> == Ɓawo == E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == 0ib4obkswlfzj53gxeiiex1601lln8n 161634 161633 2026-04-08T22:04:19Z Galadima002 13879 161634 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariana,''' anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999.<ref name="SallyK">King, Sally. "[http://www.victorianweb.org/painting/millais/paintings/king1.html "Aweary" and Waiting: John Everett Millais's Mariana]". English 156 / History of Art 152, Brown University, 2007. Retrieved 21 October 2007.</ref><ref>Treuherz, J. (2003). ''Pre-Raphaelitism''. Grove Art Online.</ref><ref name="Tate">{{cite web|last=Fowle|first=Frances|title=Sir John Everett Millais, Bt ''Mariana'' 1851|url=http://www.tate.org.uk/art/artworks/millais-mariana-t07553/text-summary|publisher=The Tate|access-date=22 January 2013|date=December 2000}}</ref><ref name="Poems and Plays">{{cite book|last1=Tennyson|first1=Alfred|title=Poems and Plays|date=1965|publisher=Oxford University Press|location=London}}</ref> == Ɓawo == E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == 3jx3wl38wqznu0znhv394ht6e8me72h 161635 161634 2026-04-08T22:04:53Z Galadima002 13879 161635 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariana,''' anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999.<ref name="SallyK">King, Sally. "[http://www.victorianweb.org/painting/millais/paintings/king1.html "Aweary" and Waiting: John Everett Millais's Mariana]". English 156 / History of Art 152, Brown University, 2007. Retrieved 21 October 2007.</ref><ref>Treuherz, J. (2003). ''Pre-Raphaelitism''. Grove Art Online.</ref><ref name="Tate">{{cite web|last=Fowle|first=Frances|title=Sir John Everett Millais, Bt ''Mariana'' 1851|url=http://www.tate.org.uk/art/artworks/millais-mariana-t07553/text-summary|publisher=The Tate|access-date=22 January 2013|date=December 2000}}</ref><ref name="Poems and Plays">{{cite book|last1=Tennyson|first1=Alfred|title=Poems and Plays|date=1965|publisher=Oxford University Press|location=London}}</ref><ref>[http://www.rossettiarchive.org/docs/n.gb1.1851.may.rad.html Exhibition of the Royal Academy"], ''The Times'', 3 May 1851, p. 8, Rossetti Archive</ref> == Ɓawo == E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == 7mffb4uk5t3o5xqp6fkxfi9q83h4hw2 161636 161635 2026-04-08T22:05:35Z Galadima002 13879 161636 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mariana,''' anndiraaɗo kadi Mariana e nder ŋoral Moated, ko natal nebam e hitaande 1851, ngal John Everett Millais waɗi. Natal ngal ina hollita Mariana gooto e nder deftere William Shakespeare, nde o winndi e hitaande 1830 nde Tennyson winndi e jimɗi "Mariana". Natal ngal ina jogori wonde yeru Millais "tiɗɗugol, hakkille e detal, e mbaawka hoodere no kolorist" nii. Ko Tate Biritaan joginoo ɗum gila 1999.<ref name="SallyK">King, Sally. "[http://www.victorianweb.org/painting/millais/paintings/king1.html "Aweary" and Waiting: John Everett Millais's Mariana]". English 156 / History of Art 152, Brown University, 2007. Retrieved 21 October 2007.</ref><ref>Treuherz, J. (2003). ''Pre-Raphaelitism''. Grove Art Online.</ref><ref name="Tate">{{cite web|last=Fowle|first=Frances|title=Sir John Everett Millais, Bt ''Mariana'' 1851|url=http://www.tate.org.uk/art/artworks/millais-mariana-t07553/text-summary|publisher=The Tate|access-date=22 January 2013|date=December 2000}}</ref><ref name="Poems and Plays">{{cite book|last1=Tennyson|first1=Alfred|title=Poems and Plays|date=1965|publisher=Oxford University Press|location=London}}</ref><ref>[http://www.rossettiarchive.org/docs/n.gb1.1851.may.rad.html Exhibition of the Royal Academy"], ''The Times'', 3 May 1851, p. 8, Rossetti Archive</ref><ref>[https://www.theartnewspaper.com/archive/lloyd-webber-pre-raphaelite-export-exhortation Lloyd-Webber outraged at pre-Raphaelite collection's export"], ''The Art Newspaper'', Martin Bailey, 1 September 1998</ref> == Ɓawo == E nder deftere Shakespeare wiyeteende Measure for Mesure, winndaande hakkunde 1601 e 1606, Mariana ina jogori resde kono jom suudu mum Angelo saliima ɗum nde dokkal mum majji e nder laana ndiwoowa ka kadi wari miñi mum. O rewti e gonndigal gootol e nder galle mooftirɗo. Duuɓi joy caggal ɗuum, Angelo foolaama ngam timminde jokkere enɗam maɓɓe. Tennyson artiri haala kaa e nder jimɗi mum 1830 "Mariana", o artiri ɗum e jimɗi makko 1832 "Mariana to Sud". Millais ko tergal sosngal fedde wiyeteende Pre-Raphaelite Brotherhood, fedde naalankooɓe Engele en kawri e hitaande 1848 e faandaare hesɗitinde nate Angalteer. Ɓe tawi e naalankaagal gadanal Renaissance Itaali—ko adii Raphael—laaɓal faandaare e laaɓal mbaadi ndi ɓe njiɗnoo yeñtinde. Pre-Raphaelites ina keewi huutoraade natal allegorical ngam sosde daartol ngam jannginde moƴƴere walla moƴƴere e sahaaji ina kuutoroo binndol jamaanu ngam ƴellitde nate mum en, ɗe keewi wonde ko defte keewɗe baawɗe addande ƴeewoowo oo "janngude" nate ɗee. Millais huutoriima jimɗi Tennyson ngam sosde daartol ngam nate mum Mariana, o yiɗi ko accude ƴeewoowo ganndo jimɗi Tennyson ɗii ina njannga jimɗi ɗii fof e nder nate ɗee. Nde fuɗɗii hollireede ko e Akademi Laamɗo e hitaande 1851 – hitaande caggal nde Tennyson toɗɗaa yo won Laureate yimoowo – e mbaydi hollitoore ina waɗi diidi 9 haa 12 e nder jimɗi Tennyson "Mariana" (1830) : O wi’i tan, “Nguurndam am ina muusi, . O warataa,’ o wi’i; O wi'i: "Mi ɗon hulna, ɗon hulna." Miɗo yiɗi mi maaya!' Ina gasa tawa nate Millais ɗee ko pecce sehilaaɓe e nate William Holman Hunt ɗe o waɗi e hitaande 1850, Claudio e Isabella, ɗe kollitooje kadi dingiral ummoraade e Peeje ngam Peeje.[3] Wiliyam Holman Hant, Kilawdiyo e Isabella (1850), Tate Angalteer Limtol Natal ngal ina hollira debbo gooto ina ɓoornii wutte daneejo juutɗo, ina darii e ŋoral lelnaangal yeeso mum ngam ustude ɓalndu mum. Taƴre makko ɓuuɓnde e taabal ina ndarnaa yeeso windo Gothic e gilaas ɓuuɓɗo, ɗo neɗɗo waawi yiyde jarne mo leɗɗe ina mbayloo gila e ɓaleejo haa e ɓaleejo ndunngu. Won e leɗɗe njippiima e dow ŋoral, ko ɓuri ɗum e dow ŋoral leɗɗe ɓutte sara mooso tokooso. E nder ladde, triptych tokooso, kees kaalis, e buubaaji ina ndarnaa no hirsirde dewal e dow mobelaaji ɓuuɓɗi e mbaydi daneeri sara rido leeso. Golle ɗee pentiraa ko e dow ŋoral mahogany, ɓuuɓnaa e leydi daneeri, fotde 49,5 cm × 59,7 cm (19,5 in × 23,5 in). Ina gasa tawa nde pentiraa ko wet-on-wet e dow leydi ɗiɗmiri, tawa ina waɗi nate grafit les. Pentol ngol ina ɓuuɓnee e won e nokkuuji ngam ɓeydude ƴellitaare leydi ɓaleeri, kono ina tiiɗee e nokkuuji goɗɗi. Kosam debbo oo ina waɗi daneeji ɗiɗi, daneeji Prusse e ultramarine. Natal ngal ina heewi defte ballooje ƴeewoowo oo janngude daartol golle ɗee ummoraade e jimɗi Tennyson. Haakooji ndunngu ina kollita daartol ko fayti e ɗaminaare e yahdu jamaanu. Baawo debbo oo ina 6eydoo 6uu6de ina wayi no o joocfiima haa juuti, ina foti daraade ngam 6uu6nude ​​hade makko joocfde e golle makko, kono kadi darnde makko ina teskaa 6uu6ol makko e 6uu6ol makko. Rogere mbaylaandi timmundi e dow taabal ina rokka ƴeewoowo oo miijo no Mariana gollorii e maggal. Hirsirde nde woni caggal ina waawi wonde tuugnorgal duwaawuuji Mariana tiiɗɗi feewde e Mariyam debbo jom suudu e nder "Mariana e nder Fuɗnaange". Gilaas gonɗo e windo oo ina hollita dingiral Annunciation, e Malaa’ikaajo Gabriyel e Mariyam Debbo, tuugiiɗo e windo to fuɗnaange-rewo suudu dewal Merton College, Oxford, e kadi nate peewnaaɗe e mbaydi nees e konngol Latin "In coelo quies" ("E nder Asamaan ina woodi fooftere St." Yimre John Keats wiyeteende Haawa St Agnes. Heewɓe e defte e nder nate ɗee ina njokkondiri no feewi e jimɗi Tennyson. Yeru, peƴooru tokooso gonɗo les ŋorol ñaamo ngol ko detal ummoraade e jimɗi ɗii : "peƴooru caggal wainscots mouldering shriek'd walla ummoraade e crevice peer'd about". Anecdote ina hollita wonde mooso oo ummorii ko e nguurndam – walla mbiyen maayde, no Millais wariri ɗum nii caggal nde o ruttitii e dow leydi, o suuɗii caggal won e mobelaaji ngam waawde maayde ɗum. Nate Millais e jimɗi Tennyson ina kawri, ina mbaɗa daartol teskinngol ngol janngoowo oo waawi rewde.[4] Kono, natal Millais ngal ina seerti e daartol Tennyson e won e fannuuji. Mariana mo Millais holliri oo, ina waɗee e dingiral keewngal mbaydiiji ɓuuɓɗi ; o ɗon == Tuunorgal == 04tf23aijls1kg2v0te9lj1ct3vh7j3 Petra Bertholdová 0 39251 161632 2026-04-08T22:03:14Z Apdoull 7630 Created page with "'''Petra Bertholdová''' (jibinaa ko 24 noowammbar 1984) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, mo o fiyi e Sparta Prague e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki tuggi 2004 haa 2024.[1] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[2] Bertholdová waɗii yeewtere mum adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 24 marse 2002 e nder pottital hakkunde mum e leydi Norwees.[3] O woppaaka e kippu ngenndiijo fotde duuɓi ɗiɗi hakkunde 2009 e 2011 sabu rafi goddol e opereeji caggal ɗuum.[4]..." 161632 wikitext text/x-wiki '''Petra Bertholdová''' (jibinaa ko 24 noowammbar 1984) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, mo o fiyi e Sparta Prague e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki tuggi 2004 haa 2024.[1] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[2] Bertholdová waɗii yeewtere mum adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 24 marse 2002 e nder pottital hakkunde mum e leydi Norwees.[3] O woppaaka e kippu ngenndiijo fotde duuɓi ɗiɗi hakkunde 2009 e 2011 sabu rafi goddol e opereeji caggal ɗuum.[4] Ñalnde 17 suwee 2021, Bertholdová waɗii kawgel mum 100ɓo e leydi Cekoslowaki e nder kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Pays-Bas 1-1 e nder kawgel fuku winndere FIFA rewɓe 2023 (UEFA).[5] Ñalnde 3 Duujal 2024, caggal nde o fooli Portigaal 1-2, Bertholdová fellitii joofnude golle makko e nder kippu ngenndiijo.[6] Golle winndereeje Limlebbi laaɓtuɗi e pottital ngal 15 noowammbar 2022.[5] No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 3 mars 2009 Brezová pod Bradlom, Slowaki Slowaki 1–0 1–1 Sehilaaɓe 2. 29 mee 2009 Nachod, Cekoslowaki Poloñ 1–0 2-1 Sehilaaɓe 3. 4 oktoobar 2018 Stade Širůch, Staré Město, Cekoslowaki Slowaki 1–0 2–0 Sehilaaɓe 4. 30 lewru nduu 2019 Stade Zimbru, Kisin, Moldavi Moldavi 3–0 7–0 UEFA rewɓe ngam tawtoreede kawgel fuku Euro 2022 == Tuugnorgal == bsez1aj58msfj25oqrcfzwndg88peg6 161637 161632 2026-04-08T22:12:11Z Apdoull 7630 161637 wikitext text/x-wiki '''Petra Bertholdová''' (jibinaa ko 24 noowammbar 1984) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, mo o fiyi e Sparta Prague e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki tuggi 2004 haa 2024.<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/43275-petra-bertholdova-konci-ve-sparte|title=Petra Bertholdová končí ve Spartě|website=[[AC Sparta Prague]]|language=cs|date=8 November 2024|access-date=10 November 2024}}</ref> O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.<ref>[https://web.archive.org/web/20120911061004/http://www.fifa.com/tournaments/archive/tournament=521/edition=5684/matches/match=24766/report.html Statistics] at [[FIFA]] website</ref> Bertholdová waɗii yeewtere mum adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 24 marse 2002 e nder pottital hakkunde mum e leydi Norwees. O woppaaka e kippu ngenndiijo fotde duuɓi ɗiɗi hakkunde 2009 e 2011 sabu rafi goddol e opereeji caggal ɗuum.Ñalnde 17 suwee 2021, Bertholdová waɗii kawgel mum 100ɓo e leydi Cekoslowaki e nder kawgel ngel ɓe mbaɗdi e Pays-Bas 1-1 e nder kawgel fuku winndere FIFA rewɓe 2023 (UEFA). Ñalnde 3 Duujal 2024, caggal nde o fooli Portigaal 1-2, Bertholdová fellitii joofnude golle makko e nder kippu ngenndiijo. Golle <nowiki></ref></nowiki> On 3 December 2024, after home loss 1–2 against Portugal, Bertholdová decided to end her national team career.<ref>{{cite news|last1=Bílek|first1=Petr|last2=Macháčová|first2=Lucie|url=https://www.idnes.cz/fotbal/zensky-fotbal/zpravodajstvi-online-baraz-euro-cesko-portugalsko.A241203_122313_zensky-fotbal_malu|title=Zase ne. Fotbalistky podlehly Portugalsku a Euro si nezahrají. Kouč Rada končí|website=[[iDNES.cz]]|date=3 December 2024|access-date=3 December 2024|language=cs|publisher=[[Mafra (company)|Mafra]]}}</ref> Limlebbi laaɓtuɗi e pottital ngal 15 noowammbar 2022.[ No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 3 mars 2009 Brezová pod Bradlom, Slowaki Slowaki 1–0 1–1 Sehilaaɓe 2. 29 mee 2009 Nachod, Cekoslowaki Poloñ 1–0 2-1 Sehilaaɓe 3. 4 oktoobar 2018 Stade Širůch, Staré Město, Cekoslowaki Slowaki 1–0 2–0 Sehilaaɓe 4. 30 lewru nduu 2019 Stade Zimbru, Kisin, Moldavi Moldavi 3–0 7–0 UEFA rewɓe ngam tawtoreede kawgel fuku Euro 2022 == Tuugnorgal == 0talj6e6ogkwtxe8mmy49dku1glm0oe Kateřina Bužková 0 39252 161638 2026-04-08T22:15:38Z Apdoull 7630 Created page with "Kateřina Bužková (jibinaa ko 19 mars 1996) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, gonnooɗo diɗɗal Sparta Prague e nder Ligue 1 gadano rewɓe Cekoslowaki.[1] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[2] Tuugnorgal" 161638 wikitext text/x-wiki Kateřina Bužková (jibinaa ko 19 mars 1996) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, gonnooɗo diɗɗal Sparta Prague e nder Ligue 1 gadano rewɓe Cekoslowaki.[1] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[2] Tuugnorgal l0dwc94g5c3ruy59y1me8q4a06mlwrl 161639 161638 2026-04-08T22:18:53Z Apdoull 7630 161639 wikitext text/x-wiki '''Kateřina Bužková''' (jibinaa ko 19 mars 1996) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, gonnooɗo diɗɗal Sparta Prague e nder Ligue 1 gadano rewɓe Cekoslowaki.<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/clanek/katerina-buzkova-po-sezone-ukonci-karieru-42677|title=Kateřina Bužková po sezoně ukončí kariéru|website=[[AC Sparta Prague]]|language=cs|date=21 May 2024|access-date=21 May 2024}}</ref> O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.<ref>{{cite web|url=https://www.fotbal.cz/zeny/hrac/hraci/2496|title=Kateřina Bužková|website=[[Football Association of the Czech Republic|FAČR]]|language=cs|access-date=21 May 2024}}</ref> == Tuugnorgal == n9pmej9ot16ng1cozp6tconm7d07sr7 The Secretary of Dreams 0 39253 161640 2026-04-08T22:19:38Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Grafiske tilpasninger Følgende er de grafiske tilpasninger af Stephen Kings noveller, der er inkluderet i bind 2: "Gray Matter" "One for the Road" "Nona" Se også ikon Romaner portal Liste over tegneserier baseret på fiktion Referencer" 161640 wikitext text/x-wiki Grafiske tilpasninger Følgende er de grafiske tilpasninger af Stephen Kings noveller, der er inkluderet i bind 2: "Gray Matter" "One for the Road" "Nona" Se også ikon Romaner portal Liste over tegneserier baseret på fiktion Referencer 0v4p2bwq80r0089h9x6mvpcbpmbww8d 161642 161640 2026-04-08T22:21:50Z Mejiddanmama 14215 161642 wikitext text/x-wiki {{Databox generic}}'''Grafiske tilpasninger''' Følgende er de grafiske tilpasninger af Stephen Kings noveller, der er inkluderet i bind 2: "Gray Matter" "One for the Road" "Nona"Se også ikon Romaner portal Liste over tegneserier baseret på fiktion == Referencer == 1wbn4cyz8vc5sqvdgexxwst1jzzqm6f 161644 161642 2026-04-08T22:26:40Z Mejiddanmama 14215 161644 wikitext text/x-wiki {{Databox generic}}'''Grafiske tilpasninger''' Følgende er de grafiske tilpasninger af Stephen Kings noveller, der er inkluderet i bind 2: "Gray Matter" "One for the Road" "Nona"Se også ikon Romaner portal Liste over tegneserier baseret på fiktion<ref>{{Cite news|date=August 21, 2006|title=September Publications|url=https://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=lkh&AN=22125530&lang=en-gb&site=eds-live&scope=site|access-date=2025-02-01|work=[[Publishers Weekly]]|via=[[EBSCOhost]]}}</ref> == Referencer == <references /> 9uofnmdit13tddd2jrksv95jabuyrhc Josefin Lillhage 0 39254 161643 2026-04-08T22:26:38Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Josefin Lillhage (jibinaa ko 15 marse 1980) ko gonnooɗo njuumri ummoriiɗo Suwed, keɓɗo njeenaari njamndi e nder 200 m e nder kawgel winnderewal ndiyam e hitaande 2005 to Montreal, Kebek, Kanadaa. O tawtoraama Olimpiyaaji nay : e hitaande 1996, 2000, 2004 e 2008. Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo Laawol juutngol (50 m) Waktu kewu nguu Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 100 m e dogdu 54,07 NR (h) 13 ut 2008 Pijirlooji Olimpiyaaji Pekin, Siin 200 m e dogdu 1:57.78 NR 27..." 161643 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Josefin Lillhage (jibinaa ko 15 marse 1980) ko gonnooɗo njuumri ummoriiɗo Suwed, keɓɗo njeenaari njamndi e nder 200 m e nder kawgel winnderewal ndiyam e hitaande 2005 to Montreal, Kebek, Kanadaa. O tawtoraama Olimpiyaaji nay : e hitaande 1996, 2000, 2004 e 2008. Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo Laawol juutngol (50 m) Waktu kewu nguu Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 100 m e dogdu 54,07 NR (h) 13 ut 2008 Pijirlooji Olimpiyaaji Pekin, Siin 200 m e dogdu 1:57.78 NR 27 mars 2007 Kaɓirɗe winndere Melbourne, Ostarali Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu Laawol juutngol (25 m) Waktu kewu nguu Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 50 m 24,28 (sf) 13 Dec 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 100 m e dogdu 52,45 (sf) 10 desaambar 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 200 m 1:53.55 NR 16 Dec 2007 Kaɓirɗe Orop SC Debrecen, Hong Kong 400 m e dogdu 4:05.40 11 mars 2004 Kaɓirɗe SC Suwed Malmö, Suwed 100 m medley gooto 59,84 29 noowammbar 2008 kawgel SC Suwed Stockholm, Suwed Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu Kippuuji Hitaande 1902 Sim (-1999) Vasby SS (1999-) Tuugnorgal im43yfs6zcme98u5cztf14plj3er1yv 161645 161643 2026-04-08T22:27:41Z Ilya Discuss 10103 161645 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Josefin Lillhage''' (jibinaa ko 15 marse 1980) ko gonnooɗo njuumri ummoriiɗo Suwed, keɓɗo njeenaari njamndi e nder 200 m e nder kawgel winnderewal ndiyam e hitaande 2005 to Montreal, Kebek, Kanadaa. O tawtoraama Olimpiyaaji nay : e hitaande 1996, 2000, 2004 e 2008. Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo Laawol juutngol (50 m) Waktu kewu nguu Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 100 m e dogdu 54,07 NR (h) 13 ut 2008 Pijirlooji Olimpiyaaji Pekin, Siin 200 m e dogdu 1:57.78 NR 27 mars 2007 Kaɓirɗe winndere Melbourne, Ostarali Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu Laawol juutngol (25 m) Waktu kewu nguu Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 50 m 24,28 (sf) 13 Dec 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 100 m e dogdu 52,45 (sf) 10 desaambar 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 200 m 1:53.55 NR 16 Dec 2007 Kaɓirɗe Orop SC Debrecen, Hong Kong 400 m e dogdu 4:05.40 11 mars 2004 Kaɓirɗe SC Suwed Malmö, Suwed 100 m medley gooto 59,84 29 noowammbar 2008 kawgel SC Suwed Stockholm, Suwed Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu Kippuuji Hitaande 1902 Sim (-1999) Vasby SS (1999-) Tuugnorgal 7gx0szn6asz9unkpnk2qm68c1h23c2j 161647 161645 2026-04-08T22:29:46Z Ilya Discuss 10103 161647 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Josefin Lillhage''' (jibinaa ko 15 marse 1980) ko gonnooɗo njuumri ummoriiɗo Suwed, keɓɗo njeenaari njamndi e nder 200 m e nder kawgel winnderewal ndiyam e hitaande 2005 to Montreal, Kebek, Kanadaa. O tawtoraama Olimpiyaaji nay : e hitaande 1996, 2000, 2004 e 2008. Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo Laawol juutngol (50 m) Waktu kewu nguu Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 100 m e dogdu 54,07 NR (h) 13 ut 2008 Pijirlooji Olimpiyaaji Pekin, Siin 200 m e dogdu 1:57.78 NR 27 mars 2007 Kaɓirɗe winndere Melbourne, Ostarali Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu Laawol juutngol (25 m) Waktu kewu nguu Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 50 m 24,28 (sf) 13 Dec 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 100 m e dogdu 52,45 (sf) 10 desaambar 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 200 m 1:53.55 NR 16 Dec 2007 Kaɓirɗe Orop SC Debrecen, Hong Kong 400 m e dogdu 4:05.40 11 mars 2004 Kaɓirɗe SC Suwed Malmö, Suwed 100 m medley gooto 59,84 29 noowammbar 2008 kawgel SC Suwed Stockholm, Suwed Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu Kippuuji Hitaande 1902 Sim (-1999) Vasby SS (1999-) Tuugnorgal q1rqtyg0ya12y5ywesbsess3rmh58no 161649 161647 2026-04-08T22:31:31Z Ilya Discuss 10103 161649 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Josefin Lillhage''' (jibinaa ko 15 marse 1980) ko gonnooɗo njuumri ummoriiɗo Suwed, keɓɗo njeenaari njamndi e nder 200 m e nder kawgel winnderewal ndiyam e hitaande 2005 to Montreal, Kebek, Kanadaa. O tawtoraama Olimpiyaaji nay : e hitaande 1996, 2000, 2004 e 2008. Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo Laawol juutngol (50 m) == Waktu kewu nguu == Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 100 m e dogdu 54,07 NR (h) 13 ut 2008 Pijirlooji Olimpiyaaji Pekin, Siin 200 m e dogdu 1:57.78 NR 27 mars 2007 Kaɓirɗe winndere Melbourne, Ostarali Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu Laawol juutngol (25 m == Waktu kewu nguu == Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 50 m 24,28 (sf) 13 Dec 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 100 m e dogdu 52,45 (sf) 10 desaambar 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 200 m 1:53.55 NR 16 Dec 2007 Kaɓirɗe Orop SC Debrecen, Hong Kong 400 m e dogdu 4:05.40 11 mars 2004 Kaɓirɗe SC Suwed Malmö, Suwed 100 m medley gooto 59,84 29 noowammbar 2008 kawgel SC Suwed Stockholm, Suwed Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu == Kippuuji == Hitaande 1902 Sim (-1999) Vasby SS (1999-) == Tuugnorgal == f1dp6wjhbedw9zq51q9zrde0nmk8a3v 161651 161649 2026-04-08T22:33:49Z Ilya Discuss 10103 161651 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Josefin Lillhage''' (jibinaa ko 15 marse 1980) ko gonnooɗo njuumri ummoriiɗo Suwed, keɓɗo njeenaari njamndi e nder 200 m e nder kawgel winnderewal ndiyam e hitaande 2005 to Montreal, Kebek, Kanadaa. O tawtoraama Olimpiyaaji nay : e hitaande 1996, 2000, 2004 e 2008.<ref name="melbourne07">{{cite web|url=http://www.omegatiming.com/swimming/racearchives/2007/melbourne2007/Book_All_Results.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930165010/http://www.omegatiming.com/swimming/racearchives/2007/melbourne2007/Book_All_Results.pdf|url-status=dead|archive-date=30 September 2007|title=12th FINA World Championships Melbourne 2007 Full Results Book|access-date=2008-07-28|publisher=Omega Timing|date=1 April 2007}}</ref> Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo Laawol juutngol (50 m) == Waktu kewu nguu == Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 100 m e dogdu 54,07 NR (h) 13 ut 2008 Pijirlooji Olimpiyaaji Pekin, Siin 200 m e dogdu 1:57.78 NR 27 mars 2007 Kaɓirɗe winndere Melbourne, Ostarali Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu Laawol juutngol (25 m == Waktu kewu nguu == Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 50 m 24,28 (sf) 13 Dec 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 100 m e dogdu 52,45 (sf) 10 desaambar 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 200 m 1:53.55 NR 16 Dec 2007 Kaɓirɗe Orop SC Debrecen, Hong Kong 400 m e dogdu 4:05.40 11 mars 2004 Kaɓirɗe SC Suwed Malmö, Suwed 100 m medley gooto 59,84 29 noowammbar 2008 kawgel SC Suwed Stockholm, Suwed Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu == Kippuuji == Hitaande 1902 Sim (-1999) Vasby SS (1999-) == Tuugnorgal == pupwa3uerp4yw36kj9oeqpycfxl99g1 161652 161651 2026-04-08T22:35:30Z Ilya Discuss 10103 161652 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Josefin Lillhage''' (jibinaa ko 15 marse 1980) ko gonnooɗo njuumri ummoriiɗo Suwed, keɓɗo njeenaari njamndi e nder 200 m e nder kawgel winnderewal ndiyam e hitaande 2005 to Montreal, Kebek, Kanadaa. O tawtoraama Olimpiyaaji nay : e hitaande 1996, 2000, 2004 e 2008.<ref name="melbourne07">{{cite web|url=http://www.omegatiming.com/swimming/racearchives/2007/melbourne2007/Book_All_Results.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930165010/http://www.omegatiming.com/swimming/racearchives/2007/melbourne2007/Book_All_Results.pdf|url-status=dead|archive-date=30 September 2007|title=12th FINA World Championships Melbourne 2007 Full Results Book|access-date=2008-07-28|publisher=Omega Timing|date=1 April 2007}}</ref> Ko ɓuri moƴƴude e neɗɗo Laawol juutngol (50 m) == Waktu kewu nguu == Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 100 m e dogdu 54,07 NR (h) 13 ut 2008 Pijirlooji Olimpiyaaji Pekin, Siin 200 m e dogdu 1:57.78 NR 27 mars 2007 Kaɓirɗe winndere Melbourne, Ostarali.<ref>{{cite web|url=http://static.espn.go.com/oly/summer00/swimming/index.html|title=ESPN Sydney Swimming|access-date=2009-03-13}}</ref> Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu Laawol juutngol (25 m == Waktu kewu nguu == Ñalngu Joɗnde Nokku Ref 50 m 24,28 (sf) 13 Dec 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 100 m e dogdu 52,45 (sf) 10 desaambar 2009 Kaɓirɗe Orop SC to Istanbul, to leydi Turki 200 m 1:53.55 NR 16 Dec 2007 Kaɓirɗe Orop SC Debrecen, Hong Kong 400 m e dogdu 4:05.40 11 mars 2004 Kaɓirɗe SC Suwed Malmö, Suwed 100 m medley gooto 59,84 29 noowammbar 2008 kawgel SC Suwed Stockholm, Suwed Lefol ngol: WR – Rekorde winndereere ; ER – Rekorde Orop ; NR – winndannde Suwed ; Rekorde nde waɗaaka e finaaluuji : h – nguleeki ; sf – feccere finaal ; r – estafeta koyngal 1 ngal ; rh – nguleeki relay koyngal 1 ngal ; b – B timmuɗo ; † – e laawol feewde e maande sakkitiinde ; tt – jarribo waktu == Kippuuji == Hitaande 1902 Sim (-1999) Vasby SS (1999-) == Tuugnorgal == i9lpy4l834eaf02regoib3gafkdc4sg Monen 0 39255 161646 2026-04-08T22:28:52Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Monen er et kabbalistisk begreb, der dækker den gren af ​​okkultisme, som beskæftiger sig med at aflæse fremtiden ved hjælp af tidsberegning og observation af planeter og stjerner (astrologi). Referencer" 161646 wikitext text/x-wiki Monen er et kabbalistisk begreb, der dækker den gren af ​​okkultisme, som beskæftiger sig med at aflæse fremtiden ved hjælp af tidsberegning og observation af planeter og stjerner (astrologi). Referencer rlmmbt5v9l4yy2vvcdk6m70mdmtej4k 161648 161646 2026-04-08T22:30:33Z Mejiddanmama 14215 161648 wikitext text/x-wiki '''Monen''' er et kabbalistisk begreb, der dækker den gren af ​​okkultisme, som beskæftiger sig med at aflæse fremtiden ved hjælp af tidsberegning og observation af planeter og stjerner (astrologi). == Referencer{{Databox}} == cxy0ok0wncz13eslb2x2dyr5w39tr2s 161653 161648 2026-04-08T22:36:23Z Mejiddanmama 14215 161653 wikitext text/x-wiki '''Monen''' er et kabbalistisk begreb, der dækker den gren af ​​okkultisme, som beskæftiger sig med at aflæse fremtiden ved hjælp af tidsberegning og observation af planeter og stjerner (astrologi).<ref>{{cite book|title=The history of the supernatural in all ages and nations, and in all churches, Christian and pagan: demonstrating a universal faith|url=https://archive.org/details/historyofthesupe02howiuoft|author-link=William Howitt|last=Howitt|first=William|page=[https://archive.org/details/historyofthesupe02howiuoft/page/n29 6]|year=1863|publisher=[[Longman, Green, Longman, Roberts, & Green]]|oclc=6352154}}</ref><ref>{{cite book|title=The history of the supernatural in all ages and nations, and in all churches, Christian and pagan: demonstrating a universal faith|url=https://archive.org/details/historyofthesupe02howiuoft|author-link=William Howitt|last=Howitt|first=William|page=[https://archive.org/details/historyofthesupe02howiuoft/page/n29 6]|year=1863|publisher=[[Longman, Green, Longman, Roberts, & Green]]|oclc=6352154}}</ref> == Referencer == <references /> == {{Databox}} == qzbaf6u7c5y66obcaa2y1v11jqnondo Klára Cahynová 0 39256 161650 2026-04-08T22:32:50Z Apdoull 7630 Created page with "Klára Cahynová (jibinaa ko 20 Duujal 1993) ko Cekoslowaki, ko kañum woni fukuyanke hakkundeejo e nder fedde Liga F Espaañ wiyeteende Real Sociedad e fedde ngenndiire rewɓe Cekoslowaki.<ref>[https://www.slavia.cz/hrac.asp?id=Klara-CAHYNOVA-1518&sezona=2021&kategorie=ZEN Profile] in Slavia's website</ref> Kugal Cahynová adii fiyde Ligue des Femmes Cekoslowaki to Slovácko. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 3 lewru juko hitaande 2011 e nder..." 161650 wikitext text/x-wiki Klára Cahynová (jibinaa ko 20 Duujal 1993) ko Cekoslowaki, ko kañum woni fukuyanke hakkundeejo e nder fedde Liga F Espaañ wiyeteende Real Sociedad e fedde ngenndiire rewɓe Cekoslowaki.<ref>[https://www.slavia.cz/hrac.asp?id=Klara-CAHYNOVA-1518&sezona=2021&kategorie=ZEN Profile] in Slavia's website</ref> Kugal Cahynová adii fiyde Ligue des Femmes Cekoslowaki to Slovácko. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 3 lewru juko hitaande 2011 e nder pottital sehilaagal hakkunde makko e Nijeer,<ref>{{CMFS player|CahynovaKlara}}</ref>e oon sahaa o siifondiri e Slavia Prague, nde o fuɗɗii fiyde e Ligue des Champions UEFA, o yettii e doggol nayaɓol. E nder hitaande 2017-18, o yahi to Turbine Potsdam e nder kawgel Almaañ.<ref>{{cite web|url=https://isport.blesk.cz/clanek/live-sport/325506/fotbalova-reprezentantka-cahynova-odesla-ze-slavie-do-nemecka.html|title=Fotbalová reprezentantka Cahynová odešla ze Slavie do Německa|language=cs|agency=[[Czech News Agency]]|website=[[Blesk]]|date=2 February 2018|accessdate=3 February 2018|publisher=[[Czech News Center]]}}</ref>E nder yontere 2021-22 o yahi to Sevilla FC e nder Liga F Espaañ.[ Ñalnde 26 lewru juko hitaande 2024, Cahynová siifondiri nanondiral e fedde Espaañ woɗnde wiyeteende Real Sociedad haa nde hitaande 2025–2026 joofi.<ref>{{cite web|url=https://www.realsociedad.eus/es/noticias/detalle/experiencia-y-calidad-para-el-centro-del-campo-1|title=Experiencia y calidad para el centro del campo|language=es|website=[[Real Sociedad]]|date=26 July 2024|accessdate=26 July 2024}}</ref> Cahynová suɓaama fuku koyɗe hitaande ndee e hitaande 2023 e 2025 fuku koyɗe Cekoslowaki (rewɓe). Ñalnde 7 marse 2026, Cahynová ardii kippu Cekoslowaki yaltude e Albaani, o wonti ƴarotooɗo ɓurɗo heewde kaɓirɗe e nder daartol fuku Cekoslowaki, o waɗii 126 kaɓirɗe. Teddungal Slawi Praag Ligue arandeere Cekoslowaki (4): 2013-14, 2014-15, 2015-16, 2016-17. Kop Cekoslowaki (2): 2013-14, 2015-16. Goodo Koolaaɗo kuuɓal Cekoslowaki (2): 2023, 2025 Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 26 abriil 2014 Stade v Městských Sadech, Opava, Cekoslowaki Estoni 2–0 6–0 2015 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere FIFA rewɓe 2. 18 lewru juko hitaande 2014 Stade FK Viktoriya, Praag, Cekoslowaki Maseduwaan 1-0 5-2 3. 7 suwee 2016 Stade Střelnice, Jablonec nad Nisou, Cekoslowaki Irlannda worgo 2-0 3-0 UEFA rewɓe ngam tawtoreede kawgel fuku Euro 2017 4. 30 lewru nduu 2019 Stade Zimbru, Kisin, Moldavi Moldavi 5–0 7–0 UEFA rewɓe ngam tawtoreede kawgel fuku Euro 2022 5. 27 oktoobar 2020 e nder dingiral Letní, Chomutov, leydi Cekoslowaki Aserbaijaan 1-0 3-0 6. Ñalnde 1 desaambar 2020 Moldavi 2-0 7-0 7. 19 feebariyee 2023 Stade CommBank, Sidney, Ostarali Jamayka 2–1 3–2 Kop Leyɗeele 2023 8. 22 suwee 2023 Stade Matija Gubec, Krško, Sloveni Sloveni 2-0 2-0 2023-24 Ligue des Nations des Femmes UEFA 9. 26 suwee 2023 Stade Radnik, Velika Gorika, Korowasi Bielorusi 2-0 2-1 10. 2 Duujal 2024 Koolol dingiral Mardan, Antali, Turki Serbi 1–1 1–2 Sehilaaɓe == Tuugnorgal == 0h3iebmpcburv1oy0iziaeozmadcxs7 Secret Windows 0 39257 161654 2026-04-08T22:39:44Z Mejiddanmama 14215 Created page with "Hemmelige vinduer Artikel Diskussion Læs Rediger kilde Se historik Værktøjer Fra Wikipedia, den frie encyklopædi ikon Denne artikel kræver yderligere citater for verifikation. Hjælp venligst med at forbedre denne artikel ved at tilføje citater fra pålidelige kilder. Materiale uden kilde kan blive anfægtet og fjernet. Find kilder: "Secret Windows" – nyheder · aviser · bøger · akademiker · JSTOR (marts 2023) (Lær hvordan og hvornår du fjerner denne besk..." 161654 wikitext text/x-wiki Hemmelige vinduer Artikel Diskussion Læs Rediger kilde Se historik Værktøjer Fra Wikipedia, den frie encyklopædi ikon Denne artikel kræver yderligere citater for verifikation. Hjælp venligst med at forbedre denne artikel ved at tilføje citater fra pålidelige kilder. Materiale uden kilde kan blive anfægtet og fjernet. Find kilder: "Secret Windows" – nyheder · aviser · bøger · akademiker · JSTOR (marts 2023) (Lær hvordan og hvornår du fjerner denne besked) Secret Windows Forfatter Stephen King Sprog Engelsk Emne Skrivning Udgiver BOMC Udgivelsesdato Oktober 2000 Udgivelsessted USA Medietype Trykt (Hardcover) Sider 433 ISBN 0-16-500643-9 Forudgået af On Writing: A Memoir of the Craft Efterfulgt af Faithful (bog) Secret Windows: Essays and Fiction on the Craft of Writing er en samling af noveller, essays, taler og boguddrag af Stephen King, udgivet i 2000. Den blev markedsført af Book-of-the-Month Club som en ledsager til King's On Writing. Selvom dens titel er afledt af en King-novelle (Secret Window, Secret Garden), er den ikke på anden måde relateret til den novelle eller filmatiseringen, Secret Window. Teksterne i samlingen omhandler primært skrivning og gyseren. Flere af bidragene er blevet udgivet andre steder, herunder introduktioner som King har skrevet til andre forfatteres romaner, samt introduktioner og essays fra Kings tidligere bøger.[1] Dette bind indeholder også adskillige noveller, der ikke tidligere har været udgivet andre steder, herunder forelæsninger holdt af King, et interview med King foretaget af Muriel Gray, en aldrig før udgivet novelle af King med titlen "In the Deathroom" og en introduktion skrevet af Peter Straub. Indhold Titel Oprindeligt udgivet i Introduktion af Peter Straub Tidligere ikke udgivet Dave's Rag "Jumper" "Rush Call" Dave's Rag (1959–1960) Gyserforfatteren og de ti bjørne: En sand historie Writer's Digest (1973) Forord til Night Shift Night Shift (1978) Om at blive et brandnavn Adelina magazine (1980) Gyserfiktion Danse Macabre (1981) En aften på Billerica (Massachusetts) bibliotek 1983 Balladen om den fleksible kugle Fantasy & Science Fiction magazine (1984) Sådan skete det Månedens bogklubnyheder (1986) Forbudte bøger og andre bekymringer: Virginia Beach-foredraget Virginia Beach Public Library (1986) At dreje tommelfingerskruen på læseren Månedens bogklubnyheder (1987) "Har du nogensinde spist råt kød?" og andre mærkelige spørgsmål The New York Times boganmeldelse (1987) En ny introduktion til John Fowles' The Collector The Collector (1989) Hvad Stephen King gør for kærligheden Seventeen (1990) To over midnat: En note om Secret Window, Secret Garden Four Past Midnight (1990) Introduktion til Jack Ketchums The Girl Next Door The Girl Next Door (1995) Fantastiske ludere jeg har kendt En aften i Royal Festival Hall: Muriel Gray interviewer Stephen King 1998 En aften med Stephen King 1999 I dødsrummet Blood and Smoke (1999) Referencer n0dbvnv5kxttf4645cjry8ufmg1xw24 161656 161654 2026-04-08T22:44:22Z Mejiddanmama 14215 161656 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hemmelige vinduer''' Artikel Diskussion Læs Rediger kilde Se historik VærktjerFra Wikipedia, den frie encyklopædi kon Denne artikel kræver yderligere citater for verifikation. Hjælp venligst med at forbedre denne artikel ved at tilføje citater fra pålidelige kilder. Materiale uden kilde kan blive anfægtet og fjernet. Find kilder: "Secret Windows" – nyheder · aviser · bøger · akademiker · JSTOR (marts 2023) (Lær hvordan og hvornår du fjerner denne besked) Secret Windows Forfatter Stephen King Sprog Engelsk Emne Skrivning Udgiver BOMC Udgivelsesdato Oktober 2000 Udgivelsessted USA Medietype Trykt (Hardcover) Sider 433 ISBN 0-16-500643-9 Forudgået af On Writing: A Memoir of the Craft Efterfulgt af Faithful (bog) Secret Windows: Essays and Fiction on the Craft of Writing er en samling af noveller, essays, taler og boguddrag af Stephen King, udgivet i 2000. Den blev markedsført af Book-of-the-Month Club som en ledsager til King's On Writing. Selvom dens titel er afledt af en King-novelle (Secret Window, Secret Garden), er den ikke på anden måde relateret til den novelle eller filmatiseringen, Secret Window. Teksterne i samlingen omhandler primært skrivning og gyseren. Flere af bidragene er blevet udgivet andre steder, herunder introduktioner som King har skrevet til andre forfatteres romaner, samt introduktioner og essays fra Kings tidligere bøger.[1] Dette bind indeholder også adskillige noveller, der ikke tidligere har været udgivet andre steder, herunder forelæsninger holdt af King, et interview med King foretaget af Muriel Gray, en aldrig før udgivet novelle af King med titlen "In the Deathroom" og en introduktion skrevet af Peter Straub. == Indhold == == Titel Oprindeligt udgivet iIntroduktion af Peter Straub Tidligere ikke udgivet == == Gyserforatteren g de ti bjørne: En sand historie riter's Digest (1973) Forord til Night Shift Night Shift (1978) Om at blive et brandnavn Adelina magazine (1980)Gys == == erfiktion Danse Macabre (1981) En aften på Billerica (Massachusetts) bibliotek 1983 Balladen om den fleksible kugle Fantasy & Science Fiction magazine (1984) Sådan skete det Månedens bogklubnyheder (1986)Forbudte bøger og andre bekymringer: Virginia Beach-foredraget Virginia Beach Public Library (1986) At dreje tommelfingerskruen på læseren Månedens bogklubnyheder (1987) "Har du nogensinde spist råt kød?" og andre mærkelige spørgsmål The New York Times boganmeldelse (1987) En ny introduktion til John Fowles' The Collector The Collector (1989) Hvad Stephen King gør for kærligheden Seventeen (1990)To over midnat: En note om Secret Window, Secret Garden Four Past Midnight (1990) Introduktion til Jack Ketchums The Girl Next Door The Girl Next Door (1995) Fantastiske ludere jeg har kendo En aften i Royal Festival Hall: Muriel Gray interviewer Stephen King 1998 En aften med Stephen King 1999 == == Referencer == e22ga0rm17ta5dc38bohmbfeebnng7u 161657 161656 2026-04-08T22:46:51Z Mejiddanmama 14215 161657 wikitext text/x-wiki {{Databox}}{{Databox}}'''Hemmelige vinduer''' Artikel Diskussion Læs Rediger kilde Se historik VærktjerFra Wikipedia, den frie encyklopædi kon Denne artikel kræver yderligere citater for verifikation. Hjælp venligst med at forbedre denne artikel ved at tilføje citater fra pålidelige kilder. Materiale uden kilde kan blive anfægtet og fjernet. Find kilder: "Secret Windows" – nyheder · aviser · bøger · akademiker · JSTOR (marts 2023) (Lær hvordan og hvornår du fjerner denne besked) Secret Windows Forfatter Stephen King Sprog Engelsk Emne Skrivning Udgiver BOMC Udgivelsesdato Oktober 2000 Udgivelsessted USA Medietype Trykt (Hardcover) Sider 433 ISBN 0-16-500643-9 Forudgået af On Writing: A Memoir of the Craft Efterfulgt af Faithful (bog) Secret Windows: Essays and Fiction on the Craft of Writing er en samling af noveller, essays, taler og boguddrag af Stephen King, udgivet i 2000. Den blev markedsført af Book-of-the-Month Club som en ledsager til King's On Writing. Selvom dens titel er afledt af en King-novelle (Secret Window, Secret Garden), er den ikke på anden måde relateret til den novelle eller filmatiseringen, Secret Window. Teksterne i samlingen omhandler primært skrivning og gyseren. Flere af bidragene er blevet udgivet andre steder, herunder introduktioner som King har skrevet til andre forfatteres romaner, samt introduktioner og essays fra Kings tidligere bøger.[1] Dette bind indeholder også adskillige noveller, der ikke tidligere har været udgivet andre steder, herunder forelæsninger holdt af King, et interview med King foretaget af Muriel Gray, en aldrig før udgivet novelle af King med titlen "In the Deathroom" og en introduktion skrevet af Peter Straub. == Indhold == == Titel Oprindeligt udgivet iIntroduktion af Peter Straub Tidligere ikke udgivet == == Gyserforatteren g de ti bjørne: En sand historie riter's Digest (1973) Forord til Night Shift Night Shift (1978) Om at blive et brandnavn Adelina magazine (1980)Gys == == erfiktion Danse Macabre (1981) En aften på Billerica (Massachusetts) bibliotek 1983 Balladen om den fleksible kugle Fantasy & Science Fiction magazine (1984) Sådan skete det Månedens bogklubnyheder (1986)Forbudte bøger og andre bekymringer: Virginia Beach-foredraget Virginia Beach Public Library (1986) At dreje tommelfingerskruen på læseren Månedens bogklubnyheder (1987) "Har du nogensinde spist råt kød?" og andre mærkelige spørgsmål The New York Times boganmeldelse (1987) En ny introduktion til John Fowles' The Collector The Collector (1989) Hvad Stephen King gør for kærligheden Seventeen (1990)To over midnat: En note om Secret Window, Secret Garden Four Past Midnight (1990) Introduktion til Jack Ketchums The Girl Next Door The Girl Next Door (1995) Fantastiske ludere jeg har kendo En aften i Royal Festival Hall: Muriel Gray interviewer Stephen King 1998 En aften med Stephen King 1999 == == Referencer == m9gjiy0bjyw99ravjwriusq4pu6efm2 161658 161657 2026-04-08T22:51:37Z Mejiddanmama 14215 161658 wikitext text/x-wiki {{Databox}}{{Databox}}'''Hemmelige vinduer''' Artikel Diskussion Læs Rediger kilde Se historik VærktjerFra Wikipedia, den frie encyklopædi kon Denne artikel kræver yderligere citater for verifikation. Hjælp venligst med at forbedre denne artikel ved at tilføje citater fra pålidelige kilder. Materiale uden kilde kan blive anfægtet og fjernet. Find kilder: "Secret Windows" – nyheder · aviser · bøger · akademiker · JSTOR (marts 2023) (Lær hvordan og hvornår du fjerner denne besked) Secret Windows Forfatter Stephen King Sprog Engelsk Emne Skrivning Udgiver BOMC Udgivelsesdato Oktober 2000 Udgivelsessted USA Medietype Trykt (Hardcover) Sider 433 ISBN 0-16-500643-9 Forudgået af On Writing: A Memoir of the Craft Efterfulgt af Faithful (bog) Secret Windows: Essays and Fiction on the Craft of Writing er en samling af noveller, essays, taler og boguddrag af Stephen King, udgivet i 2000. Den blev markedsført af Book-of-the-Month Club som en ledsager til King's On Writing. Selvom dens titel er afledt af en King-novelle (Secret Window, Secret Garden), er den ikke på anden måde relateret til den novelle eller filmatiseringen, Secret Window. Teksterne i samlingen omhandler primært skrivning og gyseren. Flere af bidragene er blevet udgivet andre steder, herunder introduktioner som King har skrevet til andre forfatteres romaner, samt introduktioner og essays fra Kings tidligere bøger.[1] Dette bind indeholder også adskillige noveller, der ikke tidligere har været udgivet andre steder, herunder forelæsninger holdt af King, et interview med King foretaget af Muriel Gray, en aldrig før udgivet novelle af King med titlen "In the Deathroom" og en introduktion skrevet af Peter Straub.<ref name="reelbits">{{cite news|last1=Gray|first1=Richard|title=Inconstant Reader: Secret Windows – essays and fiction on the craft of writing|url=https://thereelbits.com/2022/01/08/inconstant-reader-secret-windows-essays-and-fiction-on-the-craft-of-writing/|access-date=23 March 2023|publisher=The Reel Bits|date=8 January 2022}}</ref> <references /> == Indhold == == Titel Oprindeligt udgivet iIntroduktion af Peter Straub Tidligere ikke udgivet == == Gyserforatteren g de ti bjørne: En sand historie riter's Digest (1973) Forord til Night Shift Night Shift (1978) Om at blive et brandnavn Adelina magazine (1980)Gys == == erfiktion Danse Macabre (1981) En aften på Billerica (Massachusetts) bibliotek 1983 Balladen om den fleksible kugle Fantasy & Science Fiction magazine (1984) Sådan skete det Månedens bogklubnyheder (1986)Forbudte bøger og andre bekymringer: Virginia Beach-foredraget Virginia Beach Public Library (1986) At dreje tommelfingerskruen på læseren Månedens bogklubnyheder (1987) "Har du nogensinde spist råt kød?" og andre mærkelige spørgsmål The New York Times boganmeldelse (1987) En ny introduktion til John Fowles' The Collector The Collector (1989) Hvad Stephen King gør for kærligheden Seventeen (1990)To over midnat: En note om Secret Window, Secret Garden Four Past Midnight (1990) Introduktion til Jack Ketchums The Girl Next Door The Girl Next Door (1995) Fantastiske ludere jeg har kendo En aften i Royal Festival Hall: Muriel Gray interviewer Stephen King 1998 En aften med Stephen King 1999 == == Referencer == f51mfqc78itk5b5187347m1jv6i8oqs Gabriela Chlumecká 0 39258 161655 2026-04-08T22:41:56Z Apdoull 7630 Created page with "'''Gabriela Chlumecká''' ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe. O fiyi e Sparta Prague, 1. FC Nürnberg[citation ina haani] e Slavia Prague,[2][jokkondiral maayngal] tawtoreede kawgel rewɓe UEFA e kippuuji ɗiɗi ɗii fof Cekoslowaki.[3][4] O woniino international fotde duuɓi 17, o lomtii Cekoslowaki[5] e Cekoslowaki fof. Ko kanko woni ɓurɗo waawde gollaade e nder 52 gool e nder 66 pottital.[6] Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi K..." 161655 wikitext text/x-wiki '''Gabriela Chlumecká''' ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe. O fiyi e Sparta Prague, 1. FC Nürnberg[citation ina haani] e Slavia Prague,[2][jokkondiral maayngal] tawtoreede kawgel rewɓe UEFA e kippuuji ɗiɗi ɗii fof Cekoslowaki.[3][4] O woniino international fotde duuɓi 17, o lomtii Cekoslowaki[5] e Cekoslowaki fof. Ko kanko woni ɓurɗo waawde gollaade e nder 52 gool e nder 66 pottital.[6] Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 21 lewru juko hitaande 1993 Hluk, leydi Cekoslowaki Slowaki 1–0 6–0 Sehilaaɓe 2. 3-0 3. 22 lewru juko hitaande 1993 Silowaki 3-0 3-1 4. 10 suwee 1994 Kecskemét, Hong Kong Hong Kong 0–1 4–4 UEFA rewɓe 1995 kawgel ngel 5. 4-4 6. 17 suwee 1995 Příbram, Cekoslowaki Estoni 1-0 11-0 UEFA rewɓe 1997 kawgel ngel 7. 2-0 8. 4-0 9. 7-0 10. 9-0 11. 10-0 12. 7 oktoobar 1995 Mogilev, Bielorussi Bielorussi 0–1 0–1 13. Ñalnde 25 lewru Mbooy hitaande 1996 Talin, Estoni Estoni 0-1 0-7 14. 0-3 15. 0-4 16. Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 1996, leydi Cekoslowaki, leydi Poloñ 3-0 6-2 17. 4-1 18. 5-1 19. 7 oktoobar 1997 Tallinn, Estoni Estoni 0–5 0–8 1999 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere rewɓe 20. 10 ut 1997 Vilnius, Lituwaani Lituwaani 0-2 0-12 21. 0-3 22. 0-4 23. 0-5 24. 0-7 25. 0-11 26. 16 mee 1998 Sedlčany, leydi Cekoslowaki Lituwaani 1-0 9-0 27. 6-0 28. 25 abriil 1999 Blšany, Cekoslowaki Otiris 1–0 5–0 Sehilaaɓe 29. 3-0 30. 14 noowammbar 1999 Cumbernauld, Ekost Ekost 0–1 2–1 UEFA rewɓe 2001 kawgel ngel 31. Ñalnde 28 lewru Mbooy hitaande 2000 Arklow, leydi Irlannda 0-1 0-4 32. 1 sulyee 2000 Vranovice, Cekoslowaki Korowasi 1-0 5-0 33. Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 2000 Blšany, leydi Cekoslowaki Ecoppi 1-1 5-1 34. 2-1 35. 10 marse 2001 Grevena, leydi Geres leydi Geres 0–2 5–1 Sehilaaɓe 36. 17 noowammbar 2001 Drnovice, Cekoslowaki Farayse 1–2 1–2 2003 kawgel fuku winndere rewɓe 37. 26 mee 2002 Blšany, Cekoslowaki Ukrani 1-0 2-3 38. 19 abriil 2003 Praag, Cekoslowaki Finlande 1–0 2–1 Sehilaaɓe 39. 8 ut 2003 Bzenec, leydi Cekoslowaki Slowaki 2–1 2–2 40. 9 lewru Ut 2003 Nemšova, Silowaaki Silowaaki 1-1 2-2 41. 4 feebariyee 2005 Dubaay, Emiraaji Arab Dentuɗi Rumaani 0–1 0–4 42. 0-3 43. 0-4 44. 6 feebariyee 2005 Emiraaji Arab Dentuɗi 0–2 0–5 45. 26 Mbooy 2005 Walsall, Angalteer Angalteer ?–1 4–1 46. ​​5 noowammbar 2005 Lisbon, Portigaal Portigaal 0–2 0–3 2007 Ɓooygol kawgel fuku winndere rewɓe 47. 4 lewru juko hitaande 2006, leydi Cekoslowaki, Portigaal 5-0 6-0 48. Ñalnde 27 ut 2006 Celakovice, Cekoslowaki Bielorusi 2-0 3-0 49. 6 lewru Mbooy 2007 Rønne, Danemark Danemark 2–1 4–1 Sehilaaɓe 50. 26 mee 2007 Coleraine, Irlannda worgo Irlannda worgo 1–1 1–3 kawgel rewɓe UEFA ngam tawtoreede kawgel ngel 51. 1-2 52. 1-3 Teddungal Siparta Praag Nafooje (1) Kaɓirɗe fuku koyɗe rewɓe Cekoslowaki : 1990/91 Doggol (9) Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 1993 - 2002 Slawi Praag Nafooje (1) Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 2003/04 == Tuugnorgal == pwczvtn34y1e8upsp75u9xuh62odauj 161659 161655 2026-04-08T22:54:14Z Apdoull 7630 161659 wikitext text/x-wiki '''Gabriela Chlumecká''' ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe. O fiyi e Sparta Prague, <ref>https://slavistickenoviny.cz/rubrika/Zensky-fotbal?list-page=41</ref> FC Nürnberg[citation ina haani] e Slavia Prague, jokkondiral maayngal] tawtoreede kawgel rewɓe UEFA e kippuuji ɗiɗi ɗii fof Cekoslowaki.<ref>[http://www.slavia.cz/Fotbalistky-vysoko-vyhraly Wide win by the girls.] Slavia's website</ref> HO woniino international fotde duuɓi 17, o lomtii Cekoslowaki[5] e Cekoslowaki fof. Ko kanko woni ɓurɗo waawde gollaade e nder 52 gool e nder 66 pottital. <ref>[https://web.archive.org/web/20131227132408/http://de.uefa.com/womenseuro/teams/player=12898/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref> and the [[Czech Republic women's national football team|Czech Republic]]. She is the latter's top scorer with 52 goals in 66 appearances.<ref>{{CMFS player|ChlumeckaGabriela}}</ref> Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 21 lewru juko hitaande 1993 Hluk, leydi Cekoslowaki Slowaki 1–0 6–0 Sehilaaɓe 2. 3-0 3. 22 lewru juko hitaande 1993 Silowaki 3-0 3-1 4. 10 suwee 1994 Kecskemét, Hong Kong Hong Kong 0–1 4–4 UEFA rewɓe 1995 kawgel ngel 5. 4-4 6. 17 suwee 1995 Příbram, Cekoslowaki Estoni 1-0 11-0 UEFA rewɓe 1997 kawgel ngel 7. 2-0 8. 4-0 9. 7-0 10. 9-0 11. 10-0 12. 7 oktoobar 1995 Mogilev, Bielorussi Bielorussi 0–1 0–1 13. Ñalnde 25 lewru Mbooy hitaande 1996 Talin, Estoni Estoni 0-1 0-7 14. 0-3 15. 0-4 16. Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 1996, leydi Cekoslowaki, leydi Poloñ 3-0 6-2 17. 4-1 18. 5-1 19. 7 oktoobar 1997 Tallinn, Estoni Estoni 0–5 0–8 1999 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere rewɓe 20. 10 ut 1997 Vilnius, Lituwaani Lituwaani 0-2 0-12 21. 0-3 22. 0-4 23. 0-5 24. 0-7 25. 0-11 26. 16 mee 1998 Sedlčany, leydi Cekoslowaki Lituwaani 1-0 9-0 27. 6-0 28. 25 abriil 1999 Blšany, Cekoslowaki Otiris 1–0 5–0 Sehilaaɓe 29. 3-0 30. 14 noowammbar 1999 Cumbernauld, Ekost Ekost 0–1 2–1 UEFA rewɓe 2001 kawgel ngel 31. Ñalnde 28 lewru Mbooy hitaande 2000 Arklow, leydi Irlannda 0-1 0-4 32. 1 sulyee 2000 Vranovice, Cekoslowaki Korowasi 1-0 5-0 33. Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 2000 Blšany, leydi Cekoslowaki Ecoppi 1-1 5-1 34. 2-1 35. 10 marse 2001 Grevena, leydi Geres leydi Geres 0–2 5–1 Sehilaaɓe 36. 17 noowammbar 2001 Drnovice, Cekoslowaki Farayse 1–2 1–2 2003 kawgel fuku winndere rewɓe 37. 26 mee 2002 Blšany, Cekoslowaki Ukrani 1-0 2-3 38. 19 abriil 2003 Praag, Cekoslowaki Finlande 1–0 2–1 Sehilaaɓe 39. 8 ut 2003 Bzenec, leydi Cekoslowaki Slowaki 2–1 2–2 40. 9 lewru Ut 2003 Nemšova, Silowaaki Silowaaki 1-1 2-2 41. 4 feebariyee 2005 Dubaay, Emiraaji Arab Dentuɗi Rumaani 0–1 0–4 42. 0-3 43. 0-4 44. 6 feebariyee 2005 Emiraaji Arab Dentuɗi 0–2 0–5 45. 26 Mbooy 2005 Walsall, Angalteer Angalteer ?–1 4–1 46. ​​5 noowammbar 2005 Lisbon, Portigaal Portigaal 0–2 0–3 2007 Ɓooygol kawgel fuku winndere rewɓe 47. 4 lewru juko hitaande 2006, leydi Cekoslowaki, Portigaal 5-0 6-0 48. Ñalnde 27 ut 2006 Celakovice, Cekoslowaki Bielorusi 2-0 3-0 49. 6 lewru Mbooy 2007 Rønne, Danemark Danemark 2–1 4–1 Sehilaaɓe 50. 26 mee 2007 Coleraine, Irlannda worgo Irlannda worgo 1–1 1–3 kawgel rewɓe UEFA ngam tawtoreede kawgel ngel 51. 1-2 52. 1-3 Teddungal Siparta Praag Nafooje (1) Kaɓirɗe fuku koyɗe rewɓe Cekoslowaki : 1990/91 Doggol (9) Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 1993 - 2002 Slawi Praag Nafooje (1) Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 2003/04 == Tuugnorgal == 2n6nw7owyvys57ds4lhjjak95zw2pvu 161660 161659 2026-04-08T22:54:53Z Apdoull 7630 161660 wikitext text/x-wiki '''Gabriela Chlumecká''' ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe. O fiyi e Sparta Prague, <ref>https://slavistickenoviny.cz/rubrika/Zensky-fotbal?list-page=41</ref> FC Nürnberg[citation ina haani] e Slavia Prague, jokkondiral maayngal] tawtoreede kawgel rewɓe UEFA e kippuuji ɗiɗi ɗii fof Cekoslowaki.<ref>[http://www.slavia.cz/Fotbalistky-vysoko-vyhraly Wide win by the girls.] Slavia's website</ref> HO woniino international fotde duuɓi 17, o lomtii Cekoslowaki e Cekoslowaki fof. Ko kanko woni ɓurɗo waawde gollaade e nder 52 gool e nder 66 pottital. <ref>[https://web.archive.org/web/20131227132408/http://de.uefa.com/womenseuro/teams/player=12898/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref> and the [[Czech Republic women's national football team|Czech Republic]]. She is the latter's top scorer with 52 goals in 66 appearances.<ref>{{CMFS player|ChlumeckaGabriela}}</ref> Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 21 lewru juko hitaande 1993 Hluk, leydi Cekoslowaki Slowaki 1–0 6–0 Sehilaaɓe 2. 3-0 3. 22 lewru juko hitaande 1993 Silowaki 3-0 3-1 4. 10 suwee 1994 Kecskemét, Hong Kong Hong Kong 0–1 4–4 UEFA rewɓe 1995 kawgel ngel 5. 4-4 6. 17 suwee 1995 Příbram, Cekoslowaki Estoni 1-0 11-0 UEFA rewɓe 1997 kawgel ngel 7. 2-0 8. 4-0 9. 7-0 10. 9-0 11. 10-0 12. 7 oktoobar 1995 Mogilev, Bielorussi Bielorussi 0–1 0–1 13. Ñalnde 25 lewru Mbooy hitaande 1996 Talin, Estoni Estoni 0-1 0-7 14. 0-3 15. 0-4 16. Ñalnde 25 lewru bowte hitaande 1996, leydi Cekoslowaki, leydi Poloñ 3-0 6-2 17. 4-1 18. 5-1 19. 7 oktoobar 1997 Tallinn, Estoni Estoni 0–5 0–8 1999 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere rewɓe 20. 10 ut 1997 Vilnius, Lituwaani Lituwaani 0-2 0-12 21. 0-3 22. 0-4 23. 0-5 24. 0-7 25. 0-11 26. 16 mee 1998 Sedlčany, leydi Cekoslowaki Lituwaani 1-0 9-0 27. 6-0 28. 25 abriil 1999 Blšany, Cekoslowaki Otiris 1–0 5–0 Sehilaaɓe 29. 3-0 30. 14 noowammbar 1999 Cumbernauld, Ekost Ekost 0–1 2–1 UEFA rewɓe 2001 kawgel ngel 31. Ñalnde 28 lewru Mbooy hitaande 2000 Arklow, leydi Irlannda 0-1 0-4 32. 1 sulyee 2000 Vranovice, Cekoslowaki Korowasi 1-0 5-0 33. Ñalnde 26 lewru bowte hitaande 2000 Blšany, leydi Cekoslowaki Ecoppi 1-1 5-1 34. 2-1 35. 10 marse 2001 Grevena, leydi Geres leydi Geres 0–2 5–1 Sehilaaɓe 36. 17 noowammbar 2001 Drnovice, Cekoslowaki Farayse 1–2 1–2 2003 kawgel fuku winndere rewɓe 37. 26 mee 2002 Blšany, Cekoslowaki Ukrani 1-0 2-3 38. 19 abriil 2003 Praag, Cekoslowaki Finlande 1–0 2–1 Sehilaaɓe 39. 8 ut 2003 Bzenec, leydi Cekoslowaki Slowaki 2–1 2–2 40. 9 lewru Ut 2003 Nemšova, Silowaaki Silowaaki 1-1 2-2 41. 4 feebariyee 2005 Dubaay, Emiraaji Arab Dentuɗi Rumaani 0–1 0–4 42. 0-3 43. 0-4 44. 6 feebariyee 2005 Emiraaji Arab Dentuɗi 0–2 0–5 45. 26 Mbooy 2005 Walsall, Angalteer Angalteer ?–1 4–1 46. ​​5 noowammbar 2005 Lisbon, Portigaal Portigaal 0–2 0–3 2007 Ɓooygol kawgel fuku winndere rewɓe 47. 4 lewru juko hitaande 2006, leydi Cekoslowaki, Portigaal 5-0 6-0 48. Ñalnde 27 ut 2006 Celakovice, Cekoslowaki Bielorusi 2-0 3-0 49. 6 lewru Mbooy 2007 Rønne, Danemark Danemark 2–1 4–1 Sehilaaɓe 50. 26 mee 2007 Coleraine, Irlannda worgo Irlannda worgo 1–1 1–3 kawgel rewɓe UEFA ngam tawtoreede kawgel ngel 51. 1-2 52. 1-3 Teddungal Siparta Praag Nafooje (1) Kaɓirɗe fuku koyɗe rewɓe Cekoslowaki : 1990/91 Doggol (9) Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 1993 - 2002 Slawi Praag Nafooje (1) Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 2003/04 == Tuugnorgal == 2lrey7tis7tius7vj4pxgz6sqnsgpuk Michaela Čulová 0 39259 161661 2026-04-08T22:59:32Z Apdoull 7630 Created page with "Michaela Čulová ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, mo o dañii golle.[2] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[3] O waɗii yeewtere makko adannde e nder fedde ngenndiire ñalnde 3 lewru juko hitaande 2011 e nder pottital hakkunde makko e leydi Najeriya.[4] Teddungal golle Kalaaba S. V. Neulengbaak Fedde nde wonaa laamuyankoore (1): 2013-2014 Boheminaaɓe Prague Fedde ɗiɗmere Cekoslowaki (1): 2012-2013 Siparta Praag Feccere Cekoslowaki arandeere (5):..." 161661 wikitext text/x-wiki Michaela Čulová ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, mo o dañii golle.[2] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[3] O waɗii yeewtere makko adannde e nder fedde ngenndiire ñalnde 3 lewru juko hitaande 2011 e nder pottital hakkunde makko e leydi Najeriya.[4] Teddungal golle Kalaaba S. V. Neulengbaak Fedde nde wonaa laamuyankoore (1): 2013-2014 Boheminaaɓe Prague Fedde ɗiɗmere Cekoslowaki (1): 2012-2013 Siparta Praag Feccere Cekoslowaki arandeere (5): 2007-08, 2008-09 Cekoslowaki 2009-10, 2010-11, 2011-12 Kop rewɓe Cekoslowaki (6): 2007-08, 2008-09, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2014-15 Teppi FK Fedde ɗiɗmere Cekoslowaki (1): 2004-05 Tuugnorgal i0v5777svf4jgjlisy8cfbo1498kfbi 161662 161661 2026-04-08T23:10:06Z Apdoull 7630 161662 wikitext text/x-wiki '''Michaela Čulová''' ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, mo o dañii golle.<ref>[http://www.sparta.cz/srv/www/cs/football/team/viewMemberDetail.do?memberId=987 Profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714123309/http://www.sparta.cz/srv/www/cs/football/team/viewMemberDetail.do?memberId=987|date=2014-07-14}} at Sparta website</ref> O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki<ref>[http://www.sparta.cz/srv/www/cs/football/team/viewMemberDetail.do?memberId=987 Profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714123309/http://www.sparta.cz/srv/www/cs/football/team/viewMemberDetail.do?memberId=987|date=2014-07-14}} at Sparta website</ref> O waɗii yeewtere makko adannde e nder fedde ngenndiire ñalnde 3 lewru juko hitaande 2011 e nder pottital hakkunde makko e leydi Najeriya<ref>[https://web.archive.org/web/20121114143149/http://www.uefa.com/womenseuro/teams/player=1908397/index.html Profile] at [[UEFA]] website</ref> She made her debut for the national team on 3 June 2011 in a match against [[Nigeria women's national football team|Nigeria]].<ref>{{CMFS player|CulovaMichaela}}</ref> Teddungal golle Kalaaba S. V. Neulengbaak Fedde nde wonaa laamuyankoore (1): 2013-2014 Boheminaaɓe Prague Fedde ɗiɗmere Cekoslowaki (1): 2012-2013 Siparta Praag Feccere Cekoslowaki arandeere (5): 2007-08, 2008-09 Cekoslowaki 2009-10, 2010-11, 2011-12 Kop rewɓe Cekoslowaki (6): 2007-08, 2008-09, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2014-15 Teppi FK Fedde ɗiɗmere Cekoslowaki (1): 2004-05 == Tuugnorgal == mkhvuxk9dre2mk8wupj5on4s1q2lftk Klára Cvrčková 0 39260 161665 2026-04-09T04:22:48Z Apdoull 7630 Created page with " '''Klára Cvrčková''' (born 25 July 2001) is a Czech footballer who plays as a striker for Slavia Prague. She is a member of the Czech national team. She made her debut for the national team on 21 September 2021 in a match against Cyprus. == International goals == {| class="wikitable" !No. !Date !Venue !Opponent !Score !Result !Competition |- |1. |21 September 2021 |Stadion u Nisy, Liberec, Czech Republic | Cyprus | align="center" |'''8'''–0 | align="center" |8–..." 161665 wikitext text/x-wiki '''Klára Cvrčková''' (born 25 July 2001) is a Czech footballer who plays as a striker for Slavia Prague. She is a member of the Czech national team. She made her debut for the national team on 21 September 2021 in a match against Cyprus. == International goals == {| class="wikitable" !No. !Date !Venue !Opponent !Score !Result !Competition |- |1. |21 September 2021 |Stadion u Nisy, Liberec, Czech Republic | Cyprus | align="center" |'''8'''–0 | align="center" |8–0 |2023 FIFA Women's World Cup qualification |} == References == 6kgeit472b9nbfjgo35ttk2mg5m560a 161666 161665 2026-04-09T04:23:52Z Apdoull 7630 Blanked the page 161666 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 161667 161666 2026-04-09T04:26:30Z Apdoull 7630 161667 wikitext text/x-wiki Klára Cvrčková (jibinaa ko 25 sulyee 2001) ko fukuyanke Cekoslowaki, fiyoowo fuku koyɗe e nder leydi Slavia Prague.[1][2] O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndi ñalnde 21 suwee 2021 e nder pottital hakkunde makko e Siprus.[3][4] Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 21 suwee 2021 Stade u Nisy, Liberec, Cekoslowaki Siprus 8–0 8–0 2023 kawgel fuku winndere FIFA rewɓe Tuugnorgal 5567dbvt90lcuyqny1ufg6yqj856pa1 161668 161667 2026-04-09T04:29:21Z Apdoull 7630 161668 wikitext text/x-wiki '''Klára Cvrčková''' (jibinaa ko 25 sulyee 2001) ko fukuyanke Cekoslowaki, fiyoowo fuku koyɗe e nder leydi Slavia Prague.<ref>{{Cite web|url=https://www.slavia.cz/article/21973-Novou-posilou-zen-je-Klara-Cvrckova|title=Novou posilou žen je Klára Cvrčková|website=[[SK Slavia Prague]]|accessdate=1 July 2024|language=cs|date=1 July 2024}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42797-cvrckova-a-polcarova-konci-ve-sparte|title=Cvrčková a Polcarová končí ve Spartě|website=[[AC Sparta Prague]]|accessdate=1 July 2024|language=cs|date=1 July 2024}}</ref> O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndi ñalnde 21 suwee 2021 e nder pottital hakkunde makko e Siprus..<ref>{{cite web|url=https://zeny.fotbal.cz/hrac/hraci/256480|title=Klára Cvrčková|website=[[Football Association of the Czech Republic|FAČR]]|language=cs}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.uefa.com/womensworldcup/match/2032337/|title=Czechia–Cyprus|website=[[UEFA]]|date=21 September 2021}}</ref> Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 21 suwee 2021 Stade u Nisy, Liberec, Cekoslowaki Siprus 8–0 8–0 2023 kawgel fuku winndere FIFA rewɓe == Tuugnorgal == 378yhwphij9jayesmpbrdbuud1uwe4s 161669 161668 2026-04-09T04:31:25Z Apdoull 7630 161669 wikitext text/x-wiki {{Infobox}} '''Klára Cvrčková''' (jibinaa ko 25 sulyee 2001) ko fukuyanke Cekoslowaki, fiyoowo fuku koyɗe e nder leydi Slavia Prague.<ref>{{Cite web|url=https://www.slavia.cz/article/21973-Novou-posilou-zen-je-Klara-Cvrckova|title=Novou posilou žen je Klára Cvrčková|website=[[SK Slavia Prague]]|accessdate=1 July 2024|language=cs|date=1 July 2024}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42797-cvrckova-a-polcarova-konci-ve-sparte|title=Cvrčková a Polcarová končí ve Spartě|website=[[AC Sparta Prague]]|accessdate=1 July 2024|language=cs|date=1 July 2024}}</ref> O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndi ñalnde 21 suwee 2021 e nder pottital hakkunde makko e Siprus..<ref>{{cite web|url=https://zeny.fotbal.cz/hrac/hraci/256480|title=Klára Cvrčková|website=[[Football Association of the Czech Republic|FAČR]]|language=cs}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.uefa.com/womensworldcup/match/2032337/|title=Czechia–Cyprus|website=[[UEFA]]|date=21 September 2021}}</ref> Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 21 suwee 2021 Stade u Nisy, Liberec, Cekoslowaki Siprus 8–0 8–0 2023 kawgel fuku winndere FIFA rewɓe == Tuugnorgal == 650948ftvf7fa985iy78mh6vfsvhltg Nikola Danihelková 0 39261 161670 2026-04-09T04:34:06Z Apdoull 7630 Created page with "Nikola Danihelková (jibinaa ko 26 sulyee 1994) ko ƴaañoowo fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fiyde Hradec Králové e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.[1] Danihelková suɓaama talannde hitaande ndee e hitaande 2010 to Cekoslowaki (rewɓe).[2] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[3] O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndi ñalnde 16 lewru juko hitaande 2012 e nder pottital hakkunde makko e Otiris.[4] Tuugnorgal" 161670 wikitext text/x-wiki Nikola Danihelková (jibinaa ko 26 sulyee 1994) ko ƴaañoowo fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fiyde Hradec Králové e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.[1] Danihelková suɓaama talannde hitaande ndee e hitaande 2010 to Cekoslowaki (rewɓe).[2] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[3] O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndi ñalnde 16 lewru juko hitaande 2012 e nder pottital hakkunde makko e Otiris.[4] Tuugnorgal jmd5pqolwqevsd1y2szwtzyn9sxxe0a 161671 161670 2026-04-09T04:39:01Z Apdoull 7630 161671 wikitext text/x-wiki '''Nikola Danihelková''' (jibinaa ko 26 sulyee 1994) ko ƴaañoowo fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fiyde Hradec Králové e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.<ref>[https://www.fchk.cz/hrac.asp?id=Nikola-Danihelkova-286&sezona=2019ZEN Profile] at Hradec Králové website</ref> Danihelková suɓaama talannde hitaande ndee e hitaande 2010 to Cekoslowaki (rewɓe).<ref>{{cite news|url=http://fotbal.idnes.cz/dorostencem-roku-je-znovu-spartan-kadlec-porazil-vydru-i-partaka-krejciho-1tz-/fot_dsouteze.aspx?c=A110109_173535_fot_dsouteze_ot|title=Dorostencem roku je znovu sparťan Kadlec, porazil Vydru i parťáka Krejčího|language=Czech|work=idnes.cz|publisher=Mladá fronta DNES|date=9 January 2011|accessdate=27 February 2012}}</ref> O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki. <ref>[https://www.uefa.com/womenseuropeanqualifiers/teams/players/250013297--nikola-danihelkova/ Profile] at [[UEFA]] website</ref> O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndi ñalnde 16 lewru juko hitaande 2012 e nder pottital hakkunde makko e Otiris.<ref>{{CMFS player|DanihelkovaNikola}}</ref> == Tuugnorgal == cpc8w3zov879fwmnovk207wsns1rk9v Aneta Dědinová 0 39262 161672 2026-04-09T04:41:07Z Apdoull 7630 Created page with "Aneta Dědinová (jibinaa ko 9 mars 1994) ko fuku koyɗe Cekoslowaki, fiyoowo Slovan Liberec e ñamlagol Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.[1][2] Ñalnde 22 lewru juko hitaande 2024, Dědinová siifondirii e Sparta Prague nanondiral kesal duuɓi keewɗi.[3] Ñalnde 5 suwee 2025, Dědinová naati e Slovan Liberec e nanondiral ñamaale hitaande wootere.[4] O jeyaa ko e kippu ngenndiijo Cekoslowaki[5], o waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo e..." 161672 wikitext text/x-wiki Aneta Dědinová (jibinaa ko 9 mars 1994) ko fuku koyɗe Cekoslowaki, fiyoowo Slovan Liberec e ñamlagol Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.[1][2] Ñalnde 22 lewru juko hitaande 2024, Dědinová siifondirii e Sparta Prague nanondiral kesal duuɓi keewɗi.[3] Ñalnde 5 suwee 2025, Dědinová naati e Slovan Liberec e nanondiral ñamaale hitaande wootere.[4] O jeyaa ko e kippu ngenndiijo Cekoslowaki[5], o waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo e nder pottital hakkunde makko e leydi Poloñ ñalnde 20 ut 2013.[6] Teddungal Siparta Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki: 2020-21 Kop Cekoslowaki: 2015 Slawi Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 2016-17, 2019-20. Tuugnorgal 1u5n9v7jgu6mxyo26bpzmyqvjgezmke 161673 161672 2026-04-09T04:49:08Z Apdoull 7630 161673 wikitext text/x-wiki '''Aneta Dědinová''' (jibinaa ko 9 mars 1994) ko fuku koyɗe Cekoslowaki, fiyoowo Slovan Liberec e ñamlagol Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.<ref>{{Cite web|url=https://www.slavia.cz/clanek.asp?id=Slavistky-hlasi-prvni-zmeny-v-tymu-17635|title=Slávistky hlásí první změny v týmu|website=[[SK Slavia Prague]]|date=6 July 2020|accessdate=9 July 2020|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/clanek/do-sparty-se-vraci-aneta-dedinova-37007|title=Do Sparty se vrací Aneta Dědinová|website=[[AC Sparta Prague]]|date=13 July 2020|accessdate=13 July 2020|language=cs}}</ref> Ñalnde 22 lewru juko hitaande 2024, Dědinová siifondirii e Sparta Prague nanondiral kesal duuɓi keewɗi. <ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42774-aneta-dedinova-prodlouzila-smlouvu|title=Aneta Dědinová prodloužila smlouvu|website=[[AC Sparta Prague]]|date=22 June 2024|accessdate=22 June 2024|language=cs}}</ref> On 5 September 2025, Dědinová joined [[FC Slovan Liberec (women)|Slovan Liberec]] on a one-year loan deal.<ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/44172-aneta-dedinova-odchazi-na-hostovani|title=Aneta Dědinová odchází na hostování|website=[[AC Sparta Prague]]|date=5 September 2025|accessdate=5 September 2025|language=cs}}</ref> Ñalnde 5 suwee 2025, Dědinová naati e Slovan Liberec e nanondiral ñamaale hitaande wootere. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo Cekoslowaki[5], o waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo e nder pottital hakkunde makko e leydi Poloñ ñalnde 20 ut 2013.<ref>[https://www.uefa.com/womensworldcup/teams/players/250047245--aneta-dedinova/index.html Profile] at [[UEFA]] website</ref> and made her debut for the national team in a match against [[Poland women's national football team|Poland]] on 20 August 2013.<ref>{{FACR player|DedinovaAneta}}</ref> Teddungal Siparta Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki: 2020-21 Kop Cekoslowaki: 2015 Slawi Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 2016-17, 2019-20. Tuugnorgal'''Aneta Dědinová''' (jibinaa ko 9 mars 1994) ko fuku koyɗe Cekoslowaki, fiyoowo Slovan Liberec e ñamlagol Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki. == Tuugnorgal == hlm4x3hybn06c9uq612nxzk2ex103ff 161674 161673 2026-04-09T04:52:32Z Apdoull 7630 161674 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aneta Dědinová''' (jibinaa ko 9 mars 1994) ko fuku koyɗe Cekoslowaki, fiyoowo Slovan Liberec e ñamlagol Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.<ref>{{Cite web|url=https://www.slavia.cz/clanek.asp?id=Slavistky-hlasi-prvni-zmeny-v-tymu-17635|title=Slávistky hlásí první změny v týmu|website=[[SK Slavia Prague]]|date=6 July 2020|accessdate=9 July 2020|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/clanek/do-sparty-se-vraci-aneta-dedinova-37007|title=Do Sparty se vrací Aneta Dědinová|website=[[AC Sparta Prague]]|date=13 July 2020|accessdate=13 July 2020|language=cs}}</ref> Ñalnde 22 lewru juko hitaande 2024, Dědinová siifondirii e Sparta Prague nanondiral kesal duuɓi keewɗi. <ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42774-aneta-dedinova-prodlouzila-smlouvu|title=Aneta Dědinová prodloužila smlouvu|website=[[AC Sparta Prague]]|date=22 June 2024|accessdate=22 June 2024|language=cs}}</ref> On 5 September 2025, Dědinová joined [[FC Slovan Liberec (women)|Slovan Liberec]] on a one-year loan deal.<ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/44172-aneta-dedinova-odchazi-na-hostovani|title=Aneta Dědinová odchází na hostování|website=[[AC Sparta Prague]]|date=5 September 2025|accessdate=5 September 2025|language=cs}}</ref> Ñalnde 5 suwee 2025, Dědinová naati e Slovan Liberec e nanondiral ñamaale hitaande wootere. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo Cekoslowaki[5], o waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo e nder pottital hakkunde makko e leydi Poloñ ñalnde 20 ut 2013.<ref>[https://www.uefa.com/womensworldcup/teams/players/250047245--aneta-dedinova/index.html Profile] at [[UEFA]] website</ref> and made her debut for the national team in a match against [[Poland women's national football team|Poland]] on 20 August 2013.<ref>{{FACR player|DedinovaAneta}}</ref> Teddungal Siparta Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki: 2020-21 Kop Cekoslowaki: 2015 Slawi Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 2016-17, 2019-20. Tuugnorgal'''Aneta Dědinová''' (jibinaa ko 9 mars 1994) ko fuku koyɗe Cekoslowaki, fiyoowo Slovan Liberec e ñamlagol Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki. == Tuugnorgal == 6g4gvtd19hsvq62oynq2zpauh8keqr5 161675 161674 2026-04-09T04:53:34Z Apdoull 7630 161675 wikitext text/x-wiki {{Databox}}{{Databox}}'''Aneta Dědinová''' (jibinaa ko 9 mars 1994) ko fuku koyɗe Cekoslowaki, fiyoowo Slovan Liberec e ñamlagol Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.<ref>{{Cite web|url=https://www.slavia.cz/clanek.asp?id=Slavistky-hlasi-prvni-zmeny-v-tymu-17635|title=Slávistky hlásí první změny v týmu|website=[[SK Slavia Prague]]|date=6 July 2020|accessdate=9 July 2020|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/clanek/do-sparty-se-vraci-aneta-dedinova-37007|title=Do Sparty se vrací Aneta Dědinová|website=[[AC Sparta Prague]]|date=13 July 2020|accessdate=13 July 2020|language=cs}}</ref> Ñalnde 22 lewru juko hitaande 2024, Dědinová siifondirii e Sparta Prague nanondiral kesal duuɓi keewɗi. <ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42774-aneta-dedinova-prodlouzila-smlouvu|title=Aneta Dědinová prodloužila smlouvu|website=[[AC Sparta Prague]]|date=22 June 2024|accessdate=22 June 2024|language=cs}}</ref> On 5 September 2025, Dědinová joined [[FC Slovan Liberec (women)|Slovan Liberec]] on a one-year loan deal.<ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/44172-aneta-dedinova-odchazi-na-hostovani|title=Aneta Dědinová odchází na hostování|website=[[AC Sparta Prague]]|date=5 September 2025|accessdate=5 September 2025|language=cs}}</ref> Ñalnde 5 suwee 2025, Dědinová naati e Slovan Liberec e nanondiral ñamaale hitaande wootere. O jeyaa ko e kippu ngenndiijo Cekoslowaki[5], o waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo e nder pottital hakkunde makko e leydi Poloñ ñalnde 20 ut 2013.<ref>[https://www.uefa.com/womensworldcup/teams/players/250047245--aneta-dedinova/index.html Profile] at [[UEFA]] website</ref> and made her debut for the national team in a match against [[Poland women's national football team|Poland]] on 20 August 2013.<ref>{{FACR player|DedinovaAneta}}</ref> Teddungal Siparta Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki: 2020-21 Kop Cekoslowaki: 2015 Slawi Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki : 2016-17, 2019-20. Tuugnorgal'''Aneta Dědinová''' (jibinaa ko 9 mars 1994) ko fuku koyɗe Cekoslowaki, fiyoowo Slovan Liberec e ñamlagol Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki. == Tuugnorgal == 07clip5jj3h9nnull7abp546yhru508 Petra Divišová 0 39263 161676 2026-04-09T04:57:26Z Apdoull 7630 Created page with "Petra Divišová (jibinaa ko 5 suwee 1984), ko diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fiyde FC Prague e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki. O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[1][2][3] Kugal Caggal nde o fuɗɗii golle makko e TJ Blatná, e hitaande 2004 o arti e 1. FC Gera e nder diiwaan Almaañ. E lewru abriil 2007 o waɗii kawgel makko gadanel e kippu leydi Cekoslowaki e nder pottital hakkunde maɓɓe e Siwis, e ndeen hitaande o siifondiri e Slavia..." 161676 wikitext text/x-wiki Petra Divišová (jibinaa ko 5 suwee 1984), ko diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fiyde FC Prague e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki. O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[1][2][3] Kugal Caggal nde o fuɗɗii golle makko e TJ Blatná, e hitaande 2004 o arti e 1. FC Gera e nder diiwaan Almaañ. E lewru abriil 2007 o waɗii kawgel makko gadanel e kippu leydi Cekoslowaki e nder pottital hakkunde maɓɓe e Siwis, e ndeen hitaande o siifondiri e Slavia Prague, ɗo o fijiraa ko ina ɓura duuɓi sappo.[4][5] Ko ɗoon o fuɗɗii fiyde Ligue des Champions UEFA, o yettii nayaɓal finaal. E hitaande 2026, Divišová naati e FC Prague.[6] Golle ngam WNT Cekoslowaki e kawgel laawɗungel Daawe kawgel Ñalngu Nokku Golle Gaño Njeñtudi Hawtaade Baku Azerbaijaan 1 5-0 6 2010-04-01 Biriksel Belsik 3 3-0 2010-08-25 Praag Azerbaijaan 2 8-0 2013, kawgel UEFA 2011-10-22 Pisek Portigaal 1 1-0 3 2012-03-31 Tondelaa Portigaal 1 5-2 2012-06-16 Praag Otiris 1 2-3 2015 Kop Aduna FIFA 2013-10-26 Strumica Fuɗnaange Maseduwaan 1 3-1 2 2014-02-13 Novara Itali 1 1-6 2019, kawgel fuku winndere 2017–09–14 Duundeere Tórshavn 1 8–0 TBD 2017-10-20 Domzale Slovenia 2 4-0 Nguurndam neɗɗo O jeyaa ko e wuro Radošovice sara Strakonice.[7] Sabu ligue Cekoslowaki wonaa karallaagal, Divišová golliima e nokku reentaare.[7] Haa ñalnde 27 abriil 2022, Divišová ina jogii giɗo debbo mo o resndata ɓiyiiko debbo.[8] Tuugnorgal dcp8p9i6a2qc5cxdlkjcz1fdumdna8r 161677 161676 2026-04-09T05:05:21Z Apdoull 7630 161677 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Petra Divišová''' (jibinaa ko 5 suwee 1984), ko diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fiyde FC Prague e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki. O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.<ref>{{CMFS player|DivisovaPetra}}</ref><ref>[https://archive.today/20120919043209/http://www.uefa.com/womenseuro/teams/player=1902661/profile/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref><ref>{{cite news|url=https://www.sport.cz/clanek/fotbal-reprezentace-velka-ztrata-ceska-fotbalova-hvezda-konci-s-reprezentacni-karierou-1115189|title=Velká ztráta! Česká fotbalová hvězda končí s reprezentační kariérou|language=cs|work=Sport.cz|publisher=Borgis|date=13 June 2019|access-date=8 November 2025}}</ref> Kugal Caggal nde o fuɗɗii golle makko e TJ Blatná, e hitaande 2004 o arti e 1. FC Gera e nder diiwaan Almaañ. E lewru abriil 2007 o waɗii kawgel makko gadanel e kippu leydi Cekoslowaki e nder pottital hakkunde maɓɓe e Siwis, e ndeen hitaande o siifondiri e Slavia Prague, ɗo o fijiraa ko ina ɓura duuɓi sappo.<ref>[http://www.slavia.cz/DIVISOVA-Petra Profile] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111012081203/http://www.slavia.cz/DIVISOVA-Petra|date=2011-10-12}} in Slavia's website</ref><ref>[http://www.slavistickenoviny.cz/soupiska.php?jmeno=132 Statistics] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111211220313/http://www.slavistickenoviny.cz/soupiska.php?jmeno=132|date=2011-12-11}} in Slávistické noviny</ref> Ko ɗoon o fuɗɗii fiyde Ligue des Champions UEFA, o yettii nayaɓal finaal. E hitaande 2026, Divišová naati e FC Prague.<ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=4oAuQvnexe4|title=Ohlasy na první jarní utkání FC Praha - Sparta 0:7|language=cs|work=[[Czech First League|FORTUNA=LIGA]]|date=14 February 2026|accessdate=15 February 2026|via=[[YouTube]]}}</ref> Golle ngam WNT Cekoslowaki e kawgel laawɗungel Daawe kawgel Ñalngu Nokku Golle Gaño Njeñtudi Hawtaade Baku Azerbaijaan 1 5-0 6 2010-04-01 Biriksel Belsik 3 3-0 2010-08-25 Praag Azerbaijaan 2 8-0 2013, kawgel UEFA 2011-10-22 Pisek Portigaal 1 1-0 3 2012-03-31 Tondelaa Portigaal 1 5-2 2012-06-16 Praag Otiris 1 2-3 2015 Kop Aduna FIFA 2013-10-26 Strumica Fuɗnaange Maseduwaan 1 3-1 2 2014-02-13 Novara Itali 1 1-6 2019, kawgel fuku winndere 2017–09–14 Duundeere Tórshavn 1 8–0 TBD 2017-10-20 Domzale Slovenia 2 4-0 Nguurndam neɗɗo O jeyaa ko e wuro Radošovice sara Strakonice. Sabu ligue Cekoslowaki wonaa karallaagal, Divišová golliima e nokku reentaare. Haa ñalnde 27 abriil 2022, Divišová ina jogii giɗo debbo mo o resndata ɓiyiiko debbo.<nowiki></ref></nowiki> Because the Czech league is not professional, Divišová worked in a rehabilitation centre.<ref name="idnesarticle" /> ==== Tuugnorgal ==== p4dwfpugtz9kz5t3fd5yrlhi5z6tze2 Kateřina Došková 0 39264 161678 2026-04-09T05:10:35Z Apdoull 7630 Created page with "'''Kateřina Došková''' (jibinaa ko 20 feebariyee 1982) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, o fiyi ko ɓuri heewde e nguurndam makko e Sparta Prague<ref>[http://spartaac.webnode.cz/katerina-doskova/ Profile] in Spartaac.webnode.cz</ref> in the [[Czech First Division (women)|Czech 1st Division]] and the [[UEFA Women's Champions League|Champions League]]. <ref>[https://archive.today/20130205023104/http://www.uefa.com/womensworldcup/teams/player=47228/profile/i..." 161678 wikitext text/x-wiki '''Kateřina Došková''' (jibinaa ko 20 feebariyee 1982) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, o fiyi ko ɓuri heewde e nguurndam makko e Sparta Prague<ref>[http://spartaac.webnode.cz/katerina-doskova/ Profile] in Spartaac.webnode.cz</ref> in the [[Czech First Division (women)|Czech 1st Division]] and the [[UEFA Women's Champions League|Champions League]]. <ref>[https://archive.today/20130205023104/http://www.uefa.com/womensworldcup/teams/player=47228/profile/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref> e nder Division 1 Cekoslowaki e Ligue des Champions. O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki ko ina ɓura duuɓi sappo.<ref>[http://nv.fotbal.cz/reprezentace/reprezentace-zeny-a/statistiky/viewstat3.asp?name=DoskovaKaterina Profile] in the [[Czech Football Association]]'s website</ref> Došková suɓaama e hitaande 2002 ngam wonde fuku koyɗe Cekoslowaki (rewɓe) e hitaande 2002.<ref>{{cite web|url=http://www.fotbal.cz/scripts/detail.php?id=3150|title=Ankety za rok 2002|language=Czech|work=fotbal.cz|publisher=Czech Football Association|date=11 January 2003|accessdate=13 September 2012|url-status=dead|archiveurl=https://archive.today/20120731162505/http://www.fotbal.cz/scripts/detail.php?id=3150|archivedate=31 July 2012}}</ref> == Tuugnorgal == j3kq1wusd3b1ztv50xtl2mbifjhf28v 161679 161678 2026-04-09T05:11:28Z Apdoull 7630 161679 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Kateřina Došková''' (jibinaa ko 20 feebariyee 1982) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, o fiyi ko ɓuri heewde e nguurndam makko e Sparta Prague<ref>[http://spartaac.webnode.cz/katerina-doskova/ Profile] in Spartaac.webnode.cz</ref> in the [[Czech First Division (women)|Czech 1st Division]] and the [[UEFA Women's Champions League|Champions League]]. <ref>[https://archive.today/20130205023104/http://www.uefa.com/womensworldcup/teams/player=47228/profile/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref> e nder Division 1 Cekoslowaki e Ligue des Champions. O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki ko ina ɓura duuɓi sappo.<ref>[http://nv.fotbal.cz/reprezentace/reprezentace-zeny-a/statistiky/viewstat3.asp?name=DoskovaKaterina Profile] in the [[Czech Football Association]]'s website</ref> Došková suɓaama e hitaande 2002 ngam wonde fuku koyɗe Cekoslowaki (rewɓe) e hitaande 2002.<ref>{{cite web|url=http://www.fotbal.cz/scripts/detail.php?id=3150|title=Ankety za rok 2002|language=Czech|work=fotbal.cz|publisher=Czech Football Association|date=11 January 2003|accessdate=13 September 2012|url-status=dead|archiveurl=https://archive.today/20120731162505/http://www.fotbal.cz/scripts/detail.php?id=3150|archivedate=31 July 2012}}</ref> == Tuugnorgal == 2lj572zro2gfxa6nb2te4295qd1nbf2 Anna Dlasková 0 39265 161680 2026-04-09T05:13:47Z Apdoull 7630 Created page with "Anna Dlasková (jibinaa ko 6 oktoobar 1995) ko Cekoslowaki gonnooɗo gardiiɗo fuku koyɗe, cakkitiiɗo fiyde e Slovan Liberec e Ligue des Nations des Femmes Cekoslowaki. O meeɗiino fiyde e Sparta Prague tuggi 2005 haa 2024.[1][2] O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. Dlasková waɗii yeewtere mum adannde e kippu ngenndiijo e nder pottital hakkunde mum e leydi Poloñ ñalnde 22 lewru nduu hitaande 2013.[3] Golle winndereeje Limlebbi laaɓtuɗi no kawgel ngel waɗiri 1..." 161680 wikitext text/x-wiki Anna Dlasková (jibinaa ko 6 oktoobar 1995) ko Cekoslowaki gonnooɗo gardiiɗo fuku koyɗe, cakkitiiɗo fiyde e Slovan Liberec e Ligue des Nations des Femmes Cekoslowaki. O meeɗiino fiyde e Sparta Prague tuggi 2005 haa 2024.[1][2] O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. Dlasková waɗii yeewtere mum adannde e kippu ngenndiijo e nder pottital hakkunde mum e leydi Poloñ ñalnde 22 lewru nduu hitaande 2013.[3] Golle winndereeje Limlebbi laaɓtuɗi no kawgel ngel waɗiri 15 Nov 2022.[4] No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 7 oktoobar 2018 Kroměříž, Cekoslowaki Slowaki 2–0 2–0 Sehilaaɓe 2. 6 suwee 2022 Stade Antonis Papadopoulos, Larnaka, Siprus Siprus 7–0 7–0 2023 kawgel fuku winndere ngel rewɓe Tuugnorgal m5n194mpy5srkranfu90gmlti8u4tfc 161681 161680 2026-04-09T05:16:49Z Apdoull 7630 161681 wikitext text/x-wiki '''Anna Dlasková''' (jibinaa ko 6 oktoobar 1995) ko Cekoslowaki gonnooɗo gardiiɗo fuku koyɗe, cakkitiiɗo fiyde e Slovan Liberec e Ligue des Nations des Femmes Cekoslowaki. O meeɗiino fiyde e Sparta Prague tuggi 2005 haa 2024.<ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42841-anna-dlaskova-konci-ve-sparte|title=Anna Dlasková končí ve Spartě|website=[[AC Sparta Prague]]|date=11 July 2024|accessdate=12 July 2024|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.uefa.com/womensnationsleague/teams/players/250024676--anna-dlaskova/|title=Anna Dlasková|website=[[UEFA]]}}</ref> O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. Dlasková waɗii yeewtere mum adannde e kippu ngenndiijo e nder pottital hakkunde mum e leydi Poloñ ñalnde 22 lewru nduu hitaande 2013.<ref>{{FACR player|DlaskovaAnna}}</ref> Golle winndereeje Limlebbi laaɓtuɗi no kawgel ngel waɗiri 15 Nov 2022.[4] No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 7 oktoobar 2018 Kroměříž, Cekoslowaki Slowaki 2–0 2–0 Sehilaaɓe 2. 6 suwee 2022 Stade Antonis Papadopoulos, Larnaka, Siprus Siprus 7–0 7–0 2023 kawgel fuku winndere ngel rewɓe == Tuugnorgal == bwlwbgblpb1cfmyriz8q3abta3d7qlh 161682 161681 2026-04-09T05:17:45Z Apdoull 7630 161682 wikitext text/x-wiki '''Anna Dlasková''' (jibinaa ko 6 oktoobar 1995) ko Cekoslowaki gonnooɗo gardiiɗo fuku koyɗe, cakkitiiɗo fiyde e Slovan Liberec e Ligue des Nations des Femmes Cekoslowaki. O meeɗiino fiyde e Sparta Prague tuggi 2005 haa 2024.<ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42841-anna-dlaskova-konci-ve-sparte|title=Anna Dlasková končí ve Spartě|website=[[AC Sparta Prague]]|date=11 July 2024|accessdate=12 July 2024|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.uefa.com/womensnationsleague/teams/players/250024676--anna-dlaskova/|title=Anna Dlasková|website=[[UEFA]]}}</ref> O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. Dlasková waɗii yeewtere mum adannde e kippu ngenndiijo e nder pottital hakkunde mum e leydi Poloñ ñalnde 22 lewru nduu hitaande 2013.<ref>{{FACR player|DlaskovaAnna}}</ref> Golle winndereeje Limlebbi laaɓtuɗi no kawgel ngel waɗiri 15 Nov 2022. No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 7 oktoobar 2018 Kroměříž, Cekoslowaki Slowaki 2–0 2–0 Sehilaaɓe 2. 6 suwee 2022 Stade Antonis Papadopoulos, Larnaka, Siprus Siprus 7–0 7–0 2023 kawgel fuku winndere ngel rewɓe == Tuugnorgal == 4b2z1wstn4pp255w1znqkfrymju9lrw Kamila Dubcová 0 39266 161683 2026-04-09T05:19:57Z Apdoull 7630 Created page with "'''Kamila Dubcová''' (jibinaa ko 17 lewru Yarkomaa 1999) ko fukuyanke Cekoslowaki, ko o baawɗo fiyde e nder fedde Slavia Prague[1][2][3][4] e fedde rewɓe Cekoslowaki. Ko kanko woni miñiiko debbo jom suudu Michaela Dubcová mo woppi golle fuku koyɗe e hitaande 2023 tawi omo yahra e duuɓi 25 ngam wontude balloowo coftal ɓalli to AC Milan. Kugal Dubcová woniino cappanɗe e kippu ngenndiijo leydi Cekoslowaki, o feeñii e kippu nguu e sahaa nde o woni e yahde kawgel..." 161683 wikitext text/x-wiki '''Kamila Dubcová''' (jibinaa ko 17 lewru Yarkomaa 1999) ko fukuyanke Cekoslowaki, ko o baawɗo fiyde e nder fedde Slavia Prague[1][2][3][4] e fedde rewɓe Cekoslowaki. Ko kanko woni miñiiko debbo jom suudu Michaela Dubcová mo woppi golle fuku koyɗe e hitaande 2023 tawi omo yahra e duuɓi 25 ngam wontude balloowo coftal ɓalli to AC Milan. Kugal Dubcová woniino cappanɗe e kippu ngenndiijo leydi Cekoslowaki, o feeñii e kippu nguu e sahaa nde o woni e yahde kawgel fuku winndere 2019 e kawgel rewɓe FIFA 2023, ɓeydi heen kawgel ngel ngam yahde Euro 2022 e Euro 2025.[5] Teddungal Pölten sankara Liga ÖFB: 2024-25[6] Kop ÖFB: 2024-25[6] Slawi Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki: 2018–19 Kop rewɓe Cekoslowaki: 2019 Goodo Koolaaɗo kuuɓal Cekoslowaki (1): 2024[7] Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 14 lewru juko hitaande 2019 Stade Letní, Chomutov, leydi Cekoslowaki Riisi 1–0 2–0 Sehilaaɓe 2. 4 mars 2019 Stade Antonis Papadopoulos, Larnaka, Siprus Afrik worgo 1–1 2–1 2019 Kop rewɓe Siprus 3. 2-1 4. 7 noowammbar 2019 Arena Bayil, Baku, Azerbaijaan Azerbaijaan 4–0 4–0 ƴaañorgal rewɓe UEFA ngam tawtoreede kawgel ngel 5. 22 suwee 2020 Stade Miejski, Bielsko-Biała, Poloñ Poloñ 2-0 2-0 6. 1 desaambar 2020 Stade Letní, Chomutov, leydi Cekoslowaki Moldavi 5-0 7-0 7. 21 suwee 2021 Stade u Nisy, Liberec, Cekoslowaki Siprus 3–0 8–0 2023 kawgel fuku winndere FIFA rewɓe 8. 1 suwee 2022 Arena AEK – Joorjiyos Karapatakis, Larnaka, Siprus Siprus 2-0 6-0 9. 6 suwee 2022 Stade Antonis Papadopulos, Larnaka, Siprus Bielorusi 3-0 7-0 10. 31 oktoobar 2023 Arena Malšovická, Hradec Králové, Cekoslowaki Bosni e Hersegovina 1–1 2–2 2023–24 Ligue des Nations des Femmes UEFA 11. 5 desaambar 2023 Arena CFIG, Pardubice, Cekoslowaki Sloveni 1-0 4-0 12. 31 mee 2024 Arena Eden, Praag, Cekoslowaki Belsik 1–2 1–2 UEFA rewɓe ngam tawtoreede kawgel ngel 13. 4 suwee 2024 Stayen, Sint-Truiden, Belsik Belsik 1-0 1-1 14. 25 oktoobar 2024 Estaad Gradski Velika Gorika, Velika Gorika, Korowasi Bielorusi 4–1 8–1 UEFA rewɓe ngam suɓaade kawgel ngel ngam tawtoreede kawgel ngel 15. 5-1 16. 30 mee 2025 Stade Letní, Chomutov, Cekoslowaki Korowasi 4–0 5–0 2025 Ligue des Nations des Femmes UEFA Tuugnorgal r6iwxqaqp7jqvmo28sft66otvaitjp5 161684 161683 2026-04-09T05:26:29Z Apdoull 7630 161684 wikitext text/x-wiki '''Kamila Dubcová''' (jibinaa ko 17 lewru Yarkomaa 1999) ko fukuyanke Cekoslowaki, ko o baawɗo fiyde e nder fedde Slavia Prague<ref>{{cite web|url=https://www.fotbal.cz/zeny/kamila-dubcova-prestoupila-do-rakouskeho-st-poeltenu/a20657|title=Kamila Dubcová přestoupila do rakouského St. Pöltenu|website=[[FAČR]]|access-date=2 July 2024|date=2 July 2024|language=cs}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.acmilan.com/it/news/articoli/media/2022-07-20/kamila-e-michaela-dubcova-in-rossonero|title=KAMILA E MICHAELA DUBCOVÁ IN ROSSONERO|website=[[AC Milan]]|access-date=20 July 2022|date=20 July 2022|language=it}}</ref><nowiki><ref>e fedde rewɓe Cekoslowaki. Ko kanko woni miñiiko debbo jom suudu Michaela Dubcová mo woppi golle fuku koyɗe e hitaande 2023 tawi omo yahra e duuɓi 25 ngam wontude balloowo coftal ɓalli to AC Milan.</nowiki> Kugal Dubcová woniino cappanɗe e kippu ngenndiijo leydi Cekoslowaki, o feeñii e kippu nguu e sahaa nde o woni e yahde kawgel fuku winndere 2019 e kawgel rewɓe FIFA 2023, ɓeydi heen kawgel ngel ngam yahde Euro 2022 e Euro 2025.<nowiki></ref></nowiki><ref>{{cite web|url=https://www.slavia.cz/article/23157|title=Mistryně získaly kralující fotbalistku roku, Kamilu Dubcovou|website=[[SK Slavia Prague]]|access-date=3 July 2025|language=cs|date=1 July 2025}}</ref> and the [[Czech Republic women's national football team|Czech Republic women's national team]]. She's the twin sister of [[Michaela Dubcová]] who retired as a professional footballer in 2023 at the age of 25 to become assistant coach at [[AC Milan Women|AC Milan]]. Teddungal Pölten sankara Liga ÖFB: 2024-25[6] Kop ÖFB: 2024-25[6] Slawi Praag Ligue adannde rewɓe Cekoslowaki: 2018–19 Kop rewɓe Cekoslowaki: 2019 Goodo Koolaaɗo kuuɓal Cekoslowaki (1): 2024. Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 14 lewru juko hitaande 2019 Stade Letní, Chomutov, leydi Cekoslowaki Riisi 1–0 2–0 Sehilaaɓe 2. 4 mars 2019 Stade Antonis Papadopoulos, Larnaka, Siprus Afrik worgo 1–1 2–1 2019 Kop rewɓe Siprus 3. 2-1 4. 7 noowammbar 2019 Arena Bayil, Baku, Azerbaijaan Azerbaijaan 4–0 4–0 ƴaañorgal rewɓe UEFA ngam tawtoreede kawgel ngel 5. 22 suwee 2020 Stade Miejski, Bielsko-Biała, Poloñ Poloñ 2-0 2-0 6. 1 desaambar 2020 Stade Letní, Chomutov, leydi Cekoslowaki Moldavi 5-0 7-0 7. 21 suwee 2021 Stade u Nisy, Liberec, Cekoslowaki Siprus 3–0 8–0 2023 kawgel fuku winndere FIFA rewɓe 8. 1 suwee 2022 Arena AEK – Joorjiyos Karapatakis, Larnaka, Siprus Siprus 2-0 6-0 9. 6 suwee 2022 Stade Antonis Papadopulos, Larnaka, Siprus Bielorusi 3-0 7-0 10. 31 oktoobar 2023 Arena Malšovická, Hradec Králové, Cekoslowaki Bosni e Hersegovina 1–1 2–2 2023–24 Ligue des Nations des Femmes UEFA 11. 5 desaambar 2023 Arena CFIG, Pardubice, Cekoslowaki Sloveni 1-0 4-0 12. 31 mee 2024 Arena Eden, Praag, Cekoslowaki Belsik 1–2 1–2 UEFA rewɓe ngam tawtoreede kawgel ngel 13. 4 suwee 2024 Stayen, Sint-Truiden, Belsik Belsik 1-0 1-1 14. 25 oktoobar 2024 Estaad Gradski Velika Gorika, Velika Gorika, Korowasi Bielorusi 4–1 8–1 UEFA rewɓe ngam suɓaade kawgel ngel ngam tawtoreede kawgel ngel 15. 5-1 16. 30 mee 2025 Stade Letní, Chomutov, Cekoslowaki Korowasi 4–0 5–0 2025 Ligue des Nations des Femmes UEFA == Tuugnorgal == kzbviw741jx5xudm02winw0fhxxqgsh Michaela Dubcová 0 39267 161685 2026-04-09T05:29:44Z Apdoull 7630 Created page with "'''Michaela Dubcová''' (jibinaa ko 17 lewru Yarkomaa 1999) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo fuku koyɗe karallo, o fiyiino e nder fedde Serie A AC Milan[1][2] e fedde ngenndiire rewɓe Cekoslowaki. Ko kanko woni miñiiko debbo jom suudu Kamila Dubcová mo kadi ko balloowo fuku koyɗe. Dubcová waɗii golle kaawniiɗe ɗee e hitaande 2023 ngam woppude golle mum e duuɓi 25 ngam naatde e fedde coftal ɓalli AC Milan ngam wonde balloowo coftal ɓalli kippu..." 161685 wikitext text/x-wiki '''Michaela Dubcová''' (jibinaa ko 17 lewru Yarkomaa 1999) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo fuku koyɗe karallo, o fiyiino e nder fedde Serie A AC Milan[1][2] e fedde ngenndiire rewɓe Cekoslowaki. Ko kanko woni miñiiko debbo jom suudu Kamila Dubcová mo kadi ko balloowo fuku koyɗe. Dubcová waɗii golle kaawniiɗe ɗee e hitaande 2023 ngam woppude golle mum e duuɓi 25 ngam naatde e fedde coftal ɓalli AC Milan ngam wonde balloowo coftal ɓalli kippu gadano.[3] Kugal Dubcová ko cappanɗe e kippu ngenndiijo leydi Cekoslowaki, o feeñii e kippu nguu e nder kawgel fuku winndere FIFA rewɓe 2019.[4] Tuugnorgal jtjlo8sk1y7qsklof8902y9q9qfcq87 161686 161685 2026-04-09T05:35:11Z Apdoull 7630 161686 wikitext text/x-wiki '''Michaela Dubcová''' (jibinaa ko 17 lewru Yarkomaa 1999) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo fuku koyɗe karallo, o fiyiino e nder fedde Serie A AC Milan<ref>{{cite web|url=https://www.acmilan.com/it/news/articoli/media/2022-07-20/kamila-e-michaela-dubcova-in-rossonero|title=KAMILA E MICHAELA DUBCOVÁ IN ROSSONERO|website=acmilan.com|access-date=20 July 2022|date=20 July 2022|language=it}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.calciofemminileitaliano.it/calcio-femminile/serie-a/calciomercato-ecco-le-gemelle-dubcova/|title=Calciomercato, ecco le gemelle Dubcova|website=calciofemminileitaliano.it|access-date=4 September 2019|language=it|date=23 July 2019}}</ref>e fedde ngenndiire rewɓe Cekoslowaki. Ko kanko woni miñiiko debbo jom suudu Kamila Dubcová mo kadi ko balloowo fuku koyɗe. Dubcová waɗii golle kaawniiɗe ɗee e hitaande 2023 ngam woppude golle mum e duuɓi 25 ngam naatde e fedde coftal ɓalli AC Milan ngam wonde balloowo coftal ɓalli kippu gadano. Kugal Dubcová ko cappanɗe e kippu ngenndiijo leydi Cekoslowaki, o feeñii e kippu nguu e nder kawgel fuku winndere FIFA rewɓe 2019.<ref>{{cite web|url=https://www.worldfootball.net/team_performance/tschechien-frauen-team/frauen-wm-quali-europa-2017-2018/|archive-url=https://web.archive.org/web/20190830193046/https://www.worldfootball.net/team_performance/tschechien-frauen-team/frauen-wm-quali-europa-2017-2018/|url-status=dead|archive-date=30 August 2019|title=Women World Cup Qualifiers Europe 2017/2018 » Teams (Czech Republic)|website=WorldFootball.net|access-date=29 August 2019}}</ref> == Tuugnorgal == cafhcz3jlmjxkuhdjxq4i99zy5z7o4j Iveta Dudová 0 39268 161687 2026-04-09T05:39:33Z Apdoull 7630 Created page with "Iveta Dudová ko gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo e DFC Compex Otrokovice e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki.[1] O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki fotde duuɓi jeetati.[2] Tuugnorgal" 161687 wikitext text/x-wiki Iveta Dudová ko gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo e DFC Compex Otrokovice e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki.[1] O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki fotde duuɓi jeetati.[2] Tuugnorgal 4upvtq9xpbanp4z65ebd9rsns3x5g7e 161688 161687 2026-04-09T05:43:27Z Apdoull 7630 161688 wikitext text/x-wiki '''Iveta Dudová''' ko gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo e DFC Compex Otrokovice e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki. O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki fotde duuɓi jeetati.<ref>{{CMFS player|DudovaIveta}}</ref> == Tuugnorgal == qgrkmw8mwr3u4brukk4odu8wyei3dob Eva Haniaková 0 39269 161689 2026-04-09T05:47:15Z Apdoull 7630 Created page with "Eva Haniaková (jibinaa ko 6 mee 1954) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo kadi diisnondiroowo e kippu ngenndi Cekoslowaki. To bannge fedde o lomtii Slavia Praha e DFC Heidenreichstein. Fijo golle Haniaková jeyaa ko e kippu Cekoslowaki laawɗuɗo gadano e hitaande 1985, o fiyi e kawgel noddaango rewɓe FIFA e hitaande 1988.[1] Golle coftal ɓalli Hay so tawii o ɓooyii jokkondirde e Slavia, Haniaková gollinaama e kippu sukaaɓe, tawi ko Sparta Prague, luu..." 161689 wikitext text/x-wiki Eva Haniaková (jibinaa ko 6 mee 1954) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo kadi diisnondiroowo e kippu ngenndi Cekoslowaki. To bannge fedde o lomtii Slavia Praha e DFC Heidenreichstein. Fijo golle Haniaková jeyaa ko e kippu Cekoslowaki laawɗuɗo gadano e hitaande 1985, o fiyi e kawgel noddaango rewɓe FIFA e hitaande 1988.[1] Golle coftal ɓalli Hay so tawii o ɓooyii jokkondirde e Slavia, Haniaková gollinaama e kippu sukaaɓe, tawi ko Sparta Prague, luulndiiɓe ɗum. O woniino kadi gardiiɗo kippu ngenndiijo fuku koyɗe rewɓe les 17 hitaande to leydi Cekoslowaki. E hitaande 2014 o heɓi njeenaari Václav Jíra ndi fedde fuku koyɗe leydi Cekoslowaki rokki mo.[2] Tuugnorgal ouflq5w26tp2xartmqiin1eqm9luie9 161690 161689 2026-04-09T05:52:16Z Apdoull 7630 161690 wikitext text/x-wiki '''Eva Haniaková''' (jibinaa ko 6 mee 1954) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo kadi diisnondiroowo e kippu ngenndi Cekoslowaki. To bannge fedde o lomtii Slavia Praha e DFC Heidenreichstein. Fijo golle Haniaková jeyaa ko e kippu Cekoslowaki laawɗuɗo gadano e hitaande 1985, o fiyi e kawgel noddaango rewɓe FIFA e hitaande 1988.<ref>{{cite news|last1=Bořánek|first1=František|title=U NÁS SE RYCHLE ZAPOMÍNÁ NA TO, CO ČLOVĚK PRO KLUB UDĚLAL, ŘÍKÁ EVA HANIAKOVÁ|url=https://www.fcpisek.cz/aktuality/muzi-A/2629_u-nas-se-rychle-zapomina-na-to-co-clovek-pro-klub-udelal-rika-eva-haniakova|accessdate=6 September 2019|publisher=[[FC Písek]]|date=17 April 2014|language=Czech}}</ref> Golle coftal ɓalli Hay so tawii o ɓooyii jokkondirde e Slavia, Haniaková gollinaama e kippu sukaaɓe, tawi ko Sparta Prague, luulndiiɓe ɗum. O woniino kadi gardiiɗo kippu ngenndiijo fuku koyɗe rewɓe les 17 hitaande to leydi Cekoslowaki. E hitaande 2014 o heɓi njeenaari Václav Jíra ndi fedde fuku koyɗe leydi Cekoslowaki rokki mo.<ref name="jerabek">{{cite book|last=Jeřábek|first=Luboš|title=Český a československý fotbal - lexikon osobností a klubů|year=2007|publisher=Grada Publishing|location=Prague|language=cs|isbn=978-80-247-1656-5|page=58|url=https://books.google.com/books?id=4ErKtwjzyv8C&pg=PA58}}</ref> == Tuugnorgal == pkypiqwcrpyh7ikabn2hcdon07ipezn Veronika Hoferková 0 39270 161691 2026-04-09T05:54:39Z Apdoull 7630 Created page with "'''Veronika Hoferková''' ko gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo diɗɗal BK Kenty e nder diɗɗal 1 ngal Suwed.[1] O meeɗiino fiyde e 1. FC Slovácko e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki.[2] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[3][4] Tuugnorgal" 161691 wikitext text/x-wiki '''Veronika Hoferková''' ko gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo diɗɗal BK Kenty e nder diɗɗal 1 ngal Suwed.[1] O meeɗiino fiyde e 1. FC Slovácko e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki.[2] O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.[3][4] Tuugnorgal m9625hqd7ajvezdwgtc2319y3xu14hq 161692 161691 2026-04-09T05:57:49Z Apdoull 7630 161692 wikitext text/x-wiki '''Veronika Hoferková''' ko gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo diɗɗal BK Kenty e nder diɗɗal 1 ngal Suwed.<ref>[http://fotbal.idnes.cz/prvenstvi-me-prekvapilo-rekla-vitezka-hoferkova-fbj-/fot_dsouteze.aspx?c=A080109_012353_fot_dsouteze_elv Prvenství mě překvapilo, řekla vítězka Hoferková] [[Mladá fronta DNES]]</ref>O meeɗiino fiyde e 1. FC Slovácko e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki. O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki..<ref>{{CMFS player|HoferkovaVeronika}}</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20130701012309/http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=263477/index.html Statistics] in [[FIFA]]'s website</ref> Tuugnorgal 6hf0vb2v1q5q2dsxomoeiprz6oh66u2 Lucie Hloupá 0 39271 161693 2026-04-09T06:01:48Z Apdoull 7630 Created page with "'''Lucie Hloupá''' ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, cakkitiiɗo fiyde e Slavia Praha e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki. O suɓaama talannde hitaande ndee e 2012 Cekoslowaki (rewɓe),[2] Hloupá fiyi e kippu ngenndiijo Cekoslowaki e hitaande 2014.[3] Golle hakkunde leyɗeele O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 7 lewru Mbooy hitaande 2014 e nder pottital FIFA ngam heɓde kawgel fuku winndere ngel ɓe mbaɗdi e leydi Rumaani.[4] Gol..." 161693 wikitext text/x-wiki '''Lucie Hloupá''' ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, cakkitiiɗo fiyde e Slavia Praha e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki. O suɓaama talannde hitaande ndee e 2012 Cekoslowaki (rewɓe),[2] Hloupá fiyi e kippu ngenndiijo Cekoslowaki e hitaande 2014.[3] Golle hakkunde leyɗeele O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 7 lewru Mbooy hitaande 2014 e nder pottital FIFA ngam heɓde kawgel fuku winndere ngel ɓe mbaɗdi e leydi Rumaani.[4] Golle ngam WNT Cekoslowaki e kawgel laawɗungel Daawe kawgel Ñalngu Nokku Golle Gaño Njeñtudi Hawtaade 2015 Kop Aduna FIFA 2014-06-18 Prague Fuɗnaange Maseduwaan 1 5-2 1 Teddungal golle Kalaaba Diɗɗal gadanal Cekoslowaki (3): 2012-13, 2015-16, 2016-17 Kop Cekoslowaki (3): 2012-13, 2014-15, 2015-16 Goodo Talent hitaande ndee: 2012 Tuugnorgal 2p8grbs9ebn16qbpw4leuxcebq1lnba 161694 161693 2026-04-09T06:08:19Z Apdoull 7630 161694 wikitext text/x-wiki '''Lucie Hloupá''' ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, cakkitiiɗo fiyde e Slavia Praha e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki. O suɓaama talannde hitaande ndee e 2012 Cekoslowaki (rewɓe),<ref>{{cite news|url=http://nv.fotbal.cz/scripts/detail.php?id=123495&tmplid=1484|title=Na Žofíně byli oceněni vítězové anket Grassroots fotbalu|language=Czech|work=fotbal.cz|publisher=FAČR|date=6 January 2013|accessdate=7 February 2013}}</ref> Hloupá played for the [[Czech Republic women's national football team|Czech national team]] in 2014.<ref>[https://es.women.soccerway.com/players/lucie--hloupa/185444/ Soccerway]</ref> Hloupá fiyi e kippu ngenndiijo Cekoslowaki e hitaande 2014. Golle hakkunde leyɗeele O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 7 lewru Mbooy hitaande 2014 e nder pottital FIFA ngam heɓde kawgel fuku winndere ngel ɓe mbaɗdi e leydi Rumaani.<nowiki></ref></nowiki> Hloupá played for the [[Czech Republic women's national football team|Czech national team]] in 2014.<ref>[https://es.women.soccerway.com/players/lucie--hloupa/185444/ Soccerway]</ref> Golle ngam WNT Cekoslowaki e kawgel laawɗungel Daawe kawgel Ñalngu Nokku Golle Gaño Njeñtudi Hawtaade 2015 Kop Aduna FIFA 2014-06-18 Prague Fuɗnaange Maseduwaan 1 5-2 1 Teddungal golle Kalaaba Diɗɗal gadanal Cekoslowaki (3): 2012-13, 2015-16, 2016-17 Kop Cekoslowaki (3): 2012-13, 2014-15, 2015-16 Goodo Talent hitaande ndee: 2012 Tuugnorgal h5b1ximdzdng91i5ze8rg8ph98htjne Michaela Khýrová 0 39272 161695 2026-04-09T06:11:17Z Apdoull 7630 Created page with "'''Michaela Khýrová''' (jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 2000) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, o woni ko e fuku koyɗe hakkundeejo e nder Sparta Prague to leydi Cekoslowaki e nder kippu leydi Cekoslowaki.[2] Kugal Khýrová woniino kaɓirgal e nder kippu leydi Cekoslowaki, o feeñii e kippu nguu e nder kawgel fuku winndere 2023, e nder kawgel UEFA rewɓe Euro 2025 e Ligue des Nations des Femmes UEFA.[3][4] Khýrová ina fijira e nder kawgel rewɓe UEFA.[5] Ñ..." 161695 wikitext text/x-wiki '''Michaela Khýrová''' (jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 2000) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, o woni ko e fuku koyɗe hakkundeejo e nder Sparta Prague to leydi Cekoslowaki e nder kippu leydi Cekoslowaki.[2] Kugal Khýrová woniino kaɓirgal e nder kippu leydi Cekoslowaki, o feeñii e kippu nguu e nder kawgel fuku winndere 2023, e nder kawgel UEFA rewɓe Euro 2025 e Ligue des Nations des Femmes UEFA.[3][4] Khýrová ina fijira e nder kawgel rewɓe UEFA.[5] Ñalnde 1 sulyee 2024, Khýrová siifondirii e Sparta Prague nanondiral ngam wonde ƴaañoowo.[6] Ñalnde 19 noowammbar 2025, Khýrová waɗii hat-trick e nder kawgel ngel Sparta waɗi 4-0, ngel heɓi njeenaari ɗiɗmiri e BSC YB e kawgel UEFA rewɓe Orop 2025-26.[7] Ñalnde 6 feebariyee 2026, Khýrová siifondiri nanondiral kesal duuɓi keewɗi e Sparta Prague.[8] Teddungal Slawi Praag Ligue gadano rewɓe Cekoslowaki: 2019-20, 2021-22, 2022-23, 2023-24 Kop rewɓe Cekoslowaki: 2023, 2024 Golle hakkunde leyɗeele Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 7 mars 2026[9] Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle Leydi Cekoslowaki 2019 2 0 2020 1 0 2021 2 0 2022 6 3 2023 13 1 2024 11 2 2025 9 4 2026 2 2 Hakke 46 12 No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel Doggol golle hakkunde leyɗeele ɗe Michaela Khýrová waɗi 1. 20 feebariyee 2022 Park dingiral cellal ndimaagu, Carson, leyɗeele dentuɗe Amerik Islande 1–2 1–2 2022 Kop SheBelieves 2. 1 suwee 2022 Arena AEK – Georjiyos Karapatakis, Larnaka, Siprus Siprus 3-0 6-0 2023 kawgel fuku winndere ngel rewɓe 3. 6 suwee 2022 Stade Antonis Papadopulos, Larnaka, Siprus Bielorusi 4-0 7-0 4. 5 desaambar 2023 Arena CFIG, Pardubice, Cekoslowaki Sloveni 4-0 4-0 2023-24 Ligue des Nations des Femmes UEFA 5. 21 feebariyee 2024 Estaad Antonio Coimbra da Mota, Estoril, Portigaal Portigaal 1–3 1–3 Sehilaaɓe 6. 25 oktoobar 2024 Stade Gradski Velika Gorika, Velika Gorika, Korowasi Bielorusi 1–0 8–1 UEFA rewɓe ngam suɓaade kawgel ngel ngam tawtoreede kawgel ngel 7. 21 feebariyee 2025 Stade Aldo Drosina, Pula, Korowasi Korowasi 2-0 4-0 2025 Ligue des Nations des Femmes UEFA 8. 30 mee 2025 Stade Letní, Chomutov, Cekoslowaki Korowasi 1-0 5-0 9. 3 lewru juko hitaande 2025 Stade Loro Boriçi, Skoder, Albani Albani 2–1 2–1 10. 24 oktoobar 2025 e nder dingiral fuku koyɗe Miroslava Valenty, Uherské Hradiště, Cekoslowaki Otiris 1–0 1–0 2025 kawgel fuku koyɗe UEFA 11. 7 marse 2026 Stade Loro Boriçi, Shkodër, Albani Albani 2–1 5–1 2027 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere rewɓe 12. 4-1 Tuugnorgal 7bk2cumunrx9ugfdywxfcl2rjr84jhv 161696 161695 2026-04-09T06:19:52Z Apdoull 7630 161696 wikitext text/x-wiki '''Michaela Khýrová''' (jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 2000) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, o woni ko e fuku koyɗe hakkundeejo e nder Sparta Prague to leydi Cekoslowaki e nder kippu leydi Cekoslowaki.<ref name="slavia profile">{{cite web|url=https://www.slavia.cz/player?id=3270|title=Michaela KHÝROVÁ|website=[[SK Slavia Prague]]|access-date=3 June 2024|language=cs}}</ref> Kugal Khýrová woniino kaɓirgal e nder kippu leydi Cekoslowaki, o feeñii e kippu nguu e nder kawgel fuku winndere 2023, e nder kawgel UEFA rewɓe Euro 2025 e Ligue des Nations des Femmes UEFA. <nowiki></ref></nowiki> Khýrová has played in the [[UEFA Women's Champions League]].<ref>{{cite web|url=https://www.uefa.com/womenschampionsleague/clubs/players/250090318--michaela-khyrova/|title=Michaela Khýrová|website=[[UEFA]]|access-date=3 June 2024}}</ref> Khýrová ina fijira e nder kawgel rewɓe UEFA. Ñalnde 1 sulyee 2024, Khýrová siifondirii e Sparta Prague nanondiral ngam wonde ƴaañoowo. Ñalnde 19 noowammbar 2025, Khýrová waɗii hat-trick e nder kawgel ngel Sparta waɗi 4-0, ngel heɓi njeenaari ɗiɗmiri e BSC YB e kawgel UEFA rewɓe Orop 2025-26.<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42799-michaela-khyrova-prichazi-do-sparty|title=Michaela Khýrová přichází do Sparty|website=[[AC Sparta Prague]]|access-date=1 July 2024|date=1 July 2024|language=cs}}</ref> Ñalnde 6 feebariyee 2026, Khýrová siifondiri nanondiral kesal duuɓi keewɗi e Sparta Prague.<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/44617-michaela-khyrova-podepsala-novy-vicelety-kontrakt|title=Michaela Khýrová podepsala nový víceletý kontrakt|website=[[AC Sparta Prague]]|access-date=19 February 2026|date=6 February 2026|language=cs}}</ref> Teddungal Slawi Praag Ligue gadano rewɓe Cekoslowaki: 2019-20, 2021-22, 2022-23, 2023-24 Kop rewɓe Cekoslowaki: 2023, 2024 Golle hakkunde leyɗeele Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 7 mars 2026[9] Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle Leydi Cekoslowaki 2019 2 0 2020 1 0 2021 2 0 2022 6 3 2023 13 1 2024 11 2 2025 9 4 2026 2 2 Hakke 46 12 No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel Doggol golle hakkunde leyɗeele ɗe Michaela Khýrová waɗi 1. 20 feebariyee 2022 Park dingiral cellal ndimaagu, Carson, leyɗeele dentuɗe Amerik Islande 1–2 1–2 2022 Kop SheBelieves 2. 1 suwee 2022 Arena AEK – Georjiyos Karapatakis, Larnaka, Siprus Siprus 3-0 6-0 2023 kawgel fuku winndere ngel rewɓe 3. 6 suwee 2022 Stade Antonis Papadopulos, Larnaka, Siprus Bielorusi 4-0 7-0 4. 5 desaambar 2023 Arena CFIG, Pardubice, Cekoslowaki Sloveni 4-0 4-0 2023-24 Ligue des Nations des Femmes UEFA 5. 21 feebariyee 2024 Estaad Antonio Coimbra da Mota, Estoril, Portigaal Portigaal 1–3 1–3 Sehilaaɓe 6. 25 oktoobar 2024 Stade Gradski Velika Gorika, Velika Gorika, Korowasi Bielorusi 1–0 8–1 UEFA rewɓe ngam suɓaade kawgel ngel ngam tawtoreede kawgel ngel 7. 21 feebariyee 2025 Stade Aldo Drosina, Pula, Korowasi Korowasi 2-0 4-0 2025 Ligue des Nations des Femmes UEFA 8. 30 mee 2025 Stade Letní, Chomutov, Cekoslowaki Korowasi 1-0 5-0 9. 3 lewru juko hitaande 2025 Stade Loro Boriçi, Skoder, Albani Albani 2–1 2–1 10. 24 oktoobar 2025 e nder dingiral fuku koyɗe Miroslava Valenty, Uherské Hradiště, Cekoslowaki Otiris 1–0 1–0 2025 kawgel fuku koyɗe UEFA 11. 7 marse 2026 Stade Loro Boriçi, Shkodër, Albani Albani 2–1 5–1 2027 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere rewɓe 12. 4-1 Tuugnorgal tfdapgyqiv4u8wmny0uhw311w7xjx2w 161697 161696 2026-04-09T06:20:48Z Apdoull 7630 161697 wikitext text/x-wiki '''Michaela Khýrová''' (jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 2000) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, o woni ko e fuku koyɗe hakkundeejo e nder Sparta Prague to leydi Cekoslowaki e nder kippu leydi Cekoslowaki.<ref name="slavia profile">{{cite web|url=https://www.slavia.cz/player?id=3270|title=Michaela KHÝROVÁ|website=[[SK Slavia Prague]]|access-date=3 June 2024|language=cs}}</ref> Kugal Khýrová woniino kaɓirgal e nder kippu leydi Cekoslowaki, o feeñii e kippu nguu e nder kawgel fuku winndere 2023, e nder kawgel UEFA rewɓe Euro 2025 e Ligue des Nations des Femmes UEFA. <nowiki></ref></nowiki> Khýrová has played in the [[UEFA Women's Champions League]].<ref>{{cite web|url=https://www.uefa.com/womenschampionsleague/clubs/players/250090318--michaela-khyrova/|title=Michaela Khýrová|website=[[UEFA]]|access-date=3 June 2024}}</ref> Khýrová ina fijira e nder kawgel rewɓe UEFA. Ñalnde 1 sulyee 2024, Khýrová siifondirii e Sparta Prague nanondiral ngam wonde ƴaañoowo. Ñalnde 19 noowammbar 2025, Khýrová waɗii hat-trick e nder kawgel ngel Sparta waɗi 4-0, ngel heɓi njeenaari ɗiɗmiri e BSC YB e kawgel UEFA rewɓe Orop 2025-26.<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42799-michaela-khyrova-prichazi-do-sparty|title=Michaela Khýrová přichází do Sparty|website=[[AC Sparta Prague]]|access-date=1 July 2024|date=1 July 2024|language=cs}}</ref> Ñalnde 6 feebariyee 2026, Khýrová siifondiri nanondiral kesal duuɓi keewɗi e Sparta Prague.<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/44617-michaela-khyrova-podepsala-novy-vicelety-kontrakt|title=Michaela Khýrová podepsala nový víceletý kontrakt|website=[[AC Sparta Prague]]|access-date=19 February 2026|date=6 February 2026|language=cs}}</ref> Teddungal Slawi Praag Ligue gadano rewɓe Cekoslowaki: 2019-20, 2021-22, 2022-23, 2023-24 Kop rewɓe Cekoslowaki: 2023, 2024 Golle hakkunde leyɗeele Haa nde kawgel ngel waɗi ñalnde 7 mars 2026[9] Feññinde e paandaale e kippu ngenndi e hitaande Ekipaaji ngenndiiji Hitaande Apps Golle Leydi Cekoslowaki 2019 2 0 2020 1 0 2021 2 0 2022 6 3 2023 13 1 2024 11 2 2025 9 4 2026 2 2 Hakke 46 12 No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel Doggol golle hakkunde leyɗeele ɗe Michaela Khýrová waɗi 1. 20 feebariyee 2022 Park dingiral cellal ndimaagu, Carson, leyɗeele dentuɗe Amerik Islande 1–2 1–2 2022 Kop SheBelieves 2. 1 suwee 2022 Arena AEK – Georjiyos Karapatakis, Larnaka, Siprus Siprus 3-0 6-0 2023 kawgel fuku winndere ngel rewɓe 3. 6 suwee 2022 Stade Antonis Papadopulos, Larnaka, Siprus Bielorusi 4-0 7-0 4. 5 desaambar 2023 Arena CFIG, Pardubice, Cekoslowaki Sloveni 4-0 4-0 2023-24 Ligue des Nations des Femmes UEFA 5. 21 feebariyee 2024 Estaad Antonio Coimbra da Mota, Estoril, Portigaal Portigaal 1–3 1–3 Sehilaaɓe 6. 25 oktoobar 2024 Stade Gradski Velika Gorika, Velika Gorika, Korowasi Bielorusi 1–0 8–1 UEFA rewɓe ngam suɓaade kawgel ngel ngam tawtoreede kawgel ngel 7. 21 feebariyee 2025 Stade Aldo Drosina, Pula, Korowasi Korowasi 2-0 4-0 2025 Ligue des Nations des Femmes UEFA 8. 30 mee 2025 Stade Letní, Chomutov, Cekoslowaki Korowasi 1-0 5-0 9. 3 lewru juko hitaande 2025 Stade Loro Boriçi, Skoder, Albani Albani 2–1 2–1 10. 24 oktoobar 2025 e nder dingiral fuku koyɗe Miroslava Valenty, Uherské Hradiště, Cekoslowaki Otiris 1–0 1–0 2025 kawgel fuku koyɗe UEFA 11. 7 marse 2026 Stade Loro Boriçi, Shkodër, Albani Albani 2–1 5–1 2027 Ƴeewndorɗe kawgel fuku winndere rewɓe 12. 4-1 == Tuugnorgal == gy4ctzj0xoy2ltaqsav6ym2mptqvmgs Nancy Bates (journalist) 0 39273 161699 2026-04-09T06:29:16Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Nancy Dawn Bates''' OAM (jibinaa ko ñalnde 3 marse 1948) ko daraniiɗo renndo Ostarali, jibinaaɗo to Nuwel Selannde, ko jaayndiyanke pentiiɗo. Ko kanko woni debbo ɗiɗaɓo toɗɗaaɗo gardiiɗo jaaynde Ostarali ñalnde kala, o woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Fraser Coast Chronicle to Maryborough, to leydi Queensland, fotde duuɓi 21.[1][2] ==Kugal== Golle makko jaayndiyankooje puɗɗii ko e duuɓi 16 nde o heɓi kadet e Bay of Plenty Times to Taurang..." 161699 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nancy Dawn Bates''' OAM (jibinaa ko ñalnde 3 marse 1948) ko daraniiɗo renndo Ostarali, jibinaaɗo to Nuwel Selannde, ko jaayndiyanke pentiiɗo. Ko kanko woni debbo ɗiɗaɓo toɗɗaaɗo gardiiɗo jaaynde Ostarali ñalnde kala, o woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Fraser Coast Chronicle to Maryborough, to leydi Queensland, fotde duuɓi 21.[1][2] ==Kugal== Golle makko jaayndiyankooje puɗɗii ko e duuɓi 16 nde o heɓi kadet e Bay of Plenty Times to Tauranga.[1] Caggal nde o waɗi duuɓi tati e jaaynde ndee, Bates fuɗɗii golle duuɓi tati e nder jaaynde wiyeteende Rotorua Daily Post to Rotorua hade makko yahde Ostarali e hitaande 1970 ngam ƴettude golle e nder jaaynde wiyeteende Maryborough Chronicle nde caggal ɗuum wayli innde mum e jaaynde Fraser Coast.[1] E nder wakkati maako fuu haa Fraser Coast Chronicle, Bates huwi laawol maako haa dow nder raneeɓe nden o laati hooreejo limngal lesdi, nden bo hooreejo hukuumaaji hade maako toɗɗaago limngal jaaynde nden nder hitaande 1988.[1] Bates ina sikkaa ko kañum walli jaaynde ndee heɓde ɓeydagol cirkulaasiyoŋ mum ɓurngol toowde hay so tawii noon ko ɓuri heewde e cirkulaasiyoŋ ina ustoo.[1] Ko o bayyinoowo, Bates kadi yuɓɓinii eɓɓoore nde yi’i ɗemngal leñol Butchulla, joom en aadaaji Fraser Coast, naatnaa e jaaynde ndee.[1] Caggal fotde duuɓi 40 e jaaynde wootere, Bates woppi golle jaayndeyaagal e lewru sulyee 2009.[1] Caggal nde o habri wonde o woppii golle makko, hooreejo leydi ndii, hono Anna Bligh, teddini Bates e nder parlemaa Queensland, o siftini Bates wonde « ƴaañoowo » kadi « ƴaañoowo Fraser Coast » .[2][3] Nde o woppi golle, Bates siftinii huunde nde o tuumanoo ko homophobie hay so tawii ko o balloowo renndo LGBTIQ+ no feewi.[2] Nde ummii ko e yeewtere tiiɗnde nde o waɗdunoo e joom gaynaako gooto to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde keeriingal ngam janngooɓe winndere nde ina sosee to Maryborough.[2] Haala kaa joofni ko e ñalngu mawngu e nder dingiral ñalngu nguu, hono no Bates nii, ina wiyee "Nancy No Pants".[2] a13adhc64zmkiz3e16mpdtj1anwtn83 161701 161699 2026-04-09T06:35:08Z MOIBARDE 10068 161701 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nancy Dawn Bates''' OAM (jibinaa ko ñalnde 3 marse 1948) ko daraniiɗo renndo [[Ostarali]], jibinaaɗo to Nuwel Selannde, ko jaayndiyanke pentiiɗo. Ko kanko woni debbo ɗiɗaɓo toɗɗaaɗo gardiiɗo jaaynde [[Ostarali]] ñalnde kala, o woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Fraser ''Coast Chronicle'' to Maryborough, to leydi ''Queensland'', fotde duuɓi 21. ==Kugal== Golle makko jaayndiyankooje puɗɗii ko e duuɓi 16 nde o heɓi kadet e ''Bay of Plenty Times to Tauranga''. Caggal nde o waɗi duuɓi tati e jaaynde ndee, Bates fuɗɗii golle duuɓi tati e nder jaaynde wiyeteende Rotorua Daily Post to Rotorua hade makko yahde Ostarali e hitaande 1970 ngam ƴettude golle e nder jaaynde wiyeteende Maryborough Chronicle nde caggal ɗuum wayli innde mum e jaaynde Fraser Coast. E nder wakkati maako fuu haa Fraser Coast Chronicle, Bates huwi laawol maako haa dow nder raneeɓe nden o laati hooreejo limngal lesdi, nden bo hooreejo hukuumaaji hade maako toɗɗaago limngal jaaynde nden nder hitaande 1988. Bates ina sikkaa ko kañum walli jaaynde ndee heɓde ɓeydagol cirkulaasiyoŋ mum ɓurngol toowde hay so tawii noon ko ɓuri heewde e cirkulaasiyoŋ ina ustoo. Ko o bayyinoowo, Bates kadi yuɓɓinii eɓɓoore nde yi’i ɗemngal leñol Butchulla, joom en aadaaji Fraser Coast, naatnaa e jaaynde ndee. Caggal fotde duuɓi 40 e jaaynde wootere, Bates woppi golle jaayndeyaagal e lewru sulyee 2009. Caggal nde o habri wonde o woppii golle makko, hooreejo leydi ndii, hono Anna Bligh, teddini Bates e nder parlemaa Queensland, o siftini Bates wonde « ƴaañoowo » kadi « ƴaañoowo Fraser Coast » . Nde o woppi golle, Bates siftinii huunde nde o tuumanoo ko homophobie hay so tawii ko o balloowo renndo LGBTIQ+ no feewi. Nde ummii ko e yeewtere tiiɗnde nde o waɗdunoo e joom gaynaako gooto to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde keeriingal ngam janngooɓe winndere nde ina sosee to Maryborough. Haala kaa joofni ko e ñalngu mawngu e nder dingiral ñalngu nguu, hono no Bates nii, ina wiyee "Nancy No Pants". 3mp7oojmi5wv9yvbvi30xq30n1l0cab 161702 161701 2026-04-09T07:02:09Z MOIBARDE 10068 161702 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nancy Dawn Bates''' OAM (jibinaa ko ñalnde 3 marse 1948) ko daraniiɗo renndo [[Ostarali]], jibinaaɗo to Nuwel Selannde, ko jaayndiyanke pentiiɗo. Ko kanko woni debbo ɗiɗaɓo toɗɗaaɗo gardiiɗo jaaynde [[Ostarali]] ñalnde kala, o woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Fraser ''Coast Chronicle'' to Maryborough, to leydi ''Queensland'', fotde duuɓi 21. ==Kugal== Golle makko jaayndiyankooje puɗɗii ko e duuɓi 16 nde o heɓi kadet e ''Bay of Plenty Times to Tauranga''. Caggal nde o waɗi duuɓi tati e jaaynde ndee, Bates fuɗɗii golle duuɓi tati e nder jaaynde wiyeteende Rotorua Daily Post to Rotorua hade makko yahde Ostarali e hitaande 1970 ngam ƴettude golle e nder jaaynde wiyeteende Maryborough Chronicle nde caggal ɗuum wayli innde mum e jaaynde Fraser Coast. E nder wakkati maako fuu haa Fraser Coast Chronicle, Bates huwi laawol maako haa dow nder raneeɓe nden o laati hooreejo limngal lesdi, nden bo hooreejo hukuumaaji hade maako toɗɗaago limngal jaaynde nden nder hitaande 1988. Bates ina sikkaa ko kañum walli jaaynde ndee heɓde ɓeydagol cirkulaasiyoŋ mum ɓurngol toowde hay so tawii noon ko ɓuri heewde e cirkulaasiyoŋ ina ustoo. Ko o bayyinoowo, Bates kadi yuɓɓinii eɓɓoore nde yi’i ɗemngal leñol Butchulla, joom en aadaaji Fraser Coast, naatnaa e jaaynde ndee. Caggal fotde duuɓi 40 e jaaynde wootere, Bates woppi golle jaayndeyaagal e lewru sulyee 2009. Caggal nde o habri wonde o woppii golle makko, hooreejo leydi ndii, hono Anna Bligh, teddini Bates e nder parlemaa Queensland, o siftini Bates wonde « ƴaañoowo » kadi « ƴaañoowo Fraser Coast » . Nde o woppi golle, Bates siftinii huunde nde o tuumanoo ko homophobie hay so tawii ko o balloowo renndo LGBTIQ+ no feewi. Nde ummii ko e yeewtere tiiɗnde nde o waɗdunoo e joom gaynaako gooto to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde keeriingal ngam janngooɓe winndere nde ina sosee to Maryborough. Haala kaa joofni ko e ñalngu mawngu e nder dingiral ñalngu nguu, hono no Bates nii, ina wiyee "Nancy No Pants". == Naatgol renndo == Bates ina anndaa kadi e naatgol mum e nder renndo. O wonii hooreejo goomu njilluuji konu ''Queen's Park'', e hooreejo goomu yeeyde nokkuuji naalankaagal e wellitaare Brolga. O woniino kadi gardiiɗo fedde ndiyam Wide Bay tuggi 2003 haa 2007, e gardiiɗo fedde Fraser ''Coast Show'' tuggi 1996 haa 1998. O woniino kadi hooreejo Goomu Ƴellitaare Duncan Chapman e nder nokku hee, kadi omo teskii kadi ko o baawɗo waɗde siftorde Duncan Chapman e nder Maryborough rewrude e golle makko e wonde hooreejo Goomu Ƴellitaare Siftorde Duncan Chapman.[5][6] E hitaande 2022, Bates ƴetti hakkillaaji ngenndi ngam eɓɓoore nde o ardii nde peeñgol cuuɗi cafrirɗi jamaa tawaaɗi caggal galle laamorɗo Maryborough ɗii moƴƴinaa no feewi haa ɗi nganndiraa "The Cistern Chapel". Bates ina jokki e haalde ko heewi e geɗe Fraser Coast e nder jaayɗe.[10] == Njeenaaje == O heɓi njeenaari rewɓe njulaagu Queensland e hitaande 1996.[4] E hitaande 2008, jaayɗe diiwaan Ostarali ndokki mo njeenaari CEO ngam golle moƴƴe. E ndeen hitaande kadi, o heɓi njeenaari jam e nder jaayɗe Fedde Ngenndiije Dentuɗe, ngam anndude naatgol ɗemngal leñol Butchulla e nder jaaynde Fraser Coast Chronicle. E hitaande 2015, o innitiraa ko ɓiyleydi Fraser Coast. E nder ñalngu teddungal ñalngu Ostarali 2020, Bates rokkaama Medal « Ordre d'Ostarali » ngam mawninde golle makko e renndo Maryborough. E hitaande 2020, o innitiraa ko mawɗo Queensland. == Tuugnorgal == iq3yfp816e6y1rsyrhulw266rzonv2m 161705 161702 2026-04-09T07:17:11Z MOIBARDE 10068 161705 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nancy Dawn Bates''' OAM (jibinaa ko ñalnde 3 marse 1948) ko daraniiɗo renndo [[Ostarali]], jibinaaɗo to Nuwel Selannde, ko jaayndiyanke pentiiɗo.<ref name="bio" /><ref name="retire">{{cite news|last=Meade|first=Amanda|date=15 June 2009|title=Nancy Bates to retire from Fraser Coast Chronicle|url=http://www.news.com.au/news/nancy-bates-to-retire-from-fraser-coast-chronicle/story-fna7dq6e-1225734769646|work=news.com.au|archive-url=https://web.archive.org/web/20160402093613/http://www.news.com.au/news/nancy-bates-to-retire-from-fraser-coast-chronicle/story-fna7dq6e-1225734769646|archive-date=2 April 2016|location=|access-date=8 June 2023}}</ref> Ko kanko woni debbo ɗiɗaɓo toɗɗaaɗo gardiiɗo jaaynde [[Ostarali]] ñalnde kala, o woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Fraser ''Coast Chronicle'' to Maryborough, to leydi ''Queensland'', fotde duuɓi 21. ==Kugal== Golle makko jaayndiyankooje puɗɗii ko e duuɓi 16 nde o heɓi kadet e ''Bay of Plenty Times to Tauranga''. Caggal nde o waɗi duuɓi tati e jaaynde ndee, Bates fuɗɗii golle duuɓi tati e nder jaaynde wiyeteende Rotorua Daily Post to Rotorua hade makko yahde Ostarali e hitaande 1970 ngam ƴettude golle e nder jaaynde wiyeteende Maryborough Chronicle nde caggal ɗuum wayli innde mum e jaaynde Fraser Coast.<ref>{{cite news|last1=Loram|first1=Lucy|last2=Lamond|first2=Scott|date=10 November 2022|title=Turkish war hero and president Mustafa Kemal Ataturk remembered in Maryborough|url=https://www.abc.net.au/news/2022-11-10/mustafa-kemal-ataturk-remembered-in-maryborough/101639020|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|location=|access-date=8 June 2023}}</ref><ref>{{cite news|last=Kay|first=Ross|date=8 August 2016|title=First Anzac ashore at Gallipoli, Duncan Chapman, remembered by Queensland city|url=https://www.abc.net.au/news/2016-08-08/first-anzac-ashore-at-gallipoli-duncan-champan-remembered/7700836|work=ABC News|location=|access-date=8 June 2023}}</ref> E nder wakkati maako fuu haa Fraser Coast Chronicle, Bates huwi laawol maako haa dow nder raneeɓe nden o laati hooreejo limngal lesdi, nden bo hooreejo hukuumaaji hade maako toɗɗaago limngal jaaynde nden nder hitaande 1988. Bates ina sikkaa ko kañum walli jaaynde ndee heɓde ɓeydagol cirkulaasiyoŋ mum ɓurngol toowde hay so tawii noon ko ɓuri heewde e cirkulaasiyoŋ ina ustoo. Ko o bayyinoowo, Bates kadi yuɓɓinii eɓɓoore nde yi’i ɗemngal leñol Butchulla, joom en aadaaji Fraser Coast, naatnaa e jaaynde ndee. Caggal fotde duuɓi 40 e jaaynde wootere, Bates woppi golle jaayndeyaagal e lewru sulyee 2009. Caggal nde o habri wonde o woppii golle makko, hooreejo leydi ndii, hono Anna Bligh, teddini Bates e nder parlemaa Queensland, o siftini Bates wonde « ƴaañoowo » kadi « ƴaañoowo Fraser Coast » . Nde o woppi golle, Bates siftinii huunde nde o tuumanoo ko homophobie hay so tawii ko o balloowo renndo LGBTIQ+ no feewi. Nde ummii ko e yeewtere tiiɗnde nde o waɗdunoo e joom gaynaako gooto to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde keeriingal ngam janngooɓe winndere nde ina sosee to Maryborough. Haala kaa joofni ko e ñalngu mawngu e nder dingiral ñalngu nguu, hono no Bates nii, ina wiyee "Nancy No Pants". == Naatgol renndo == Bates ina anndaa kadi e naatgol mum e nder renndo. O wonii hooreejo goomu njilluuji konu ''Queen's Park'', e hooreejo goomu yeeyde nokkuuji naalankaagal e wellitaare Brolga. O woniino kadi gardiiɗo fedde ndiyam Wide Bay tuggi 2003 haa 2007, e gardiiɗo fedde Fraser ''Coast Show'' tuggi 1996 haa 1998. O woniino kadi hooreejo Goomu Ƴellitaare Duncan Chapman e nder nokku hee, kadi omo teskii kadi ko o baawɗo waɗde siftorde Duncan Chapman e nder Maryborough rewrude e golle makko e wonde hooreejo Goomu Ƴellitaare Siftorde Duncan Chapman. E hitaande 2022, Bates ƴetti hakkillaaji ngenndi ngam eɓɓoore nde o ardii nde peeñgol cuuɗi cafrirɗi jamaa tawaaɗi caggal galle laamorɗo Maryborough ɗii moƴƴinaa no feewi haa ɗi nganndiraa "The Cistern Chapel". Bates ina jokki e haalde ko heewi e geɗe Fraser Coast e nder jaayɗe. == Njeenaaje == O heɓi njeenaari rewɓe njulaagu Queensland e hitaande 1996. E hitaande 2008, jaayɗe diiwaan [[Ostarali]] ndokki mo njeenaari CEO ngam golle moƴƴe. E ndeen hitaande kadi, o heɓi njeenaari jam e nder jaayɗe Fedde Ngenndiije Dentuɗe, ngam anndude naatgol ɗemngal leñol Butchulla e nder jaaynde Fraser Coast Chronicle. E hitaande 2015, o innitiraa ko ɓiyleydi Fraser Coast. E nder ñalngu teddungal ñalngu [[Ostarali]] 2020, Bates rokkaama Medal « Ordre d'Ostarali » ngam mawninde golle makko e renndo Maryborough. E hitaande 2020, o innitiraa ko mawɗo Queensland. == Tuugnorgal == 9z4idauhm9qt5lhxmqi8psg79hjab7w Jitka Klimková 0 39274 161700 2026-04-09T06:34:59Z Apdoull 7630 Created page with "'''Jitka Klimková''' (jibinaa ko 20 ut 1974) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo fuku koyɗe. Ko kanko woni gardiiɗo kippu ngenndiijo rewɓe leydi Cekoslowaki. Nguurndam E nder golle makko fijo o fiyiino Sokol Čejč, Slávia Holíč e DFC Compex Otrokovice e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki. O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki e nder dumunna juutɗo, omo fijira no defender nii.<ref>{{CMFS player|KlimkovaJitka}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|..." 161700 wikitext text/x-wiki '''Jitka Klimková''' (jibinaa ko 20 ut 1974) ko gardiiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, gonnooɗo fuku koyɗe. Ko kanko woni gardiiɗo kippu ngenndiijo rewɓe leydi Cekoslowaki. Nguurndam E nder golle makko fijo o fiyiino Sokol Čejč, Slávia Holíč e DFC Compex Otrokovice e nder Ligue des Femmes Cekoslowaki. O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki e nder dumunna juutɗo, omo fijira no defender nii.<ref>{{CMFS player|KlimkovaJitka}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|date=2019-03-09|title=FORMER U20 NATIONAL TEAM COACH JITKA KLIMKOVA JOINS INTERNATIONALS SC|url=https://www.soccertoday.com/former-u20-national-team-coach-jitka-klimkova-joins-internationals-sc/|access-date=2021-09-01|website=SoccerToday}}</ref> O woniino coftuɗo kippu rewɓe Amerik les 20,[3] kippu rewɓe Amerik les 19, Canberra United e nder W-League Ostarali, 1.FC Slovácko, kippu rewɓe Cekoslowaki e kippu fuku koyɗe hakkunde leyɗeele to Ohio, Amerik.<nowiki></ref></nowiki> [[United States women's national under-19 soccer team|United States women's under-19 team]], [[Canberra United FC|Canberra United]] in Australia's [[W-League (Australia)|W-League]],<ref>{{cite web|url=http://brnensky.denik.cz/fotbal_region/trenerka-jitka-klimkova-dobyva-australii20111221.html|title=Trenérka Jitka Klimková dobývá Austrálii|language=cs|website=[[Deník]]|date=21 December 2011|accessdate=22 October 2015|publisher=[[Vltava Labe Media]]}}</ref>To leydi Ostarali, o toɗɗaa ko gardiiɗo hitaande ndee e nder W-League e hitaande 2011-12. To leydi New Zealand, o woniino gardiiɗo kippu ngenndiijo rewɓe les 17 hitaande, haa arti noon e kampaañ maɓɓe e kawgel fuku winndere FIFA 2014 les duuɓi 17, o golliima kadi e balloowo coftuɗo e kippu rewɓe les duuɓi 20 e Football Ferns.<ref>{{Cite web|title=Football: Jitka Klimková named new Football Ferns head coach ahead of 2023 World Cup|url=https://www.nzherald.co.nz/sport/football-jitka-klimkova-named-new-football-ferns-head-coach-ahead-of-2023-world-cup/U5FG5GQS4B3IZS5YANFWJLDIIA/|access-date=2021-09-01|website=[[The New Zealand Herald]]}}</ref> E lewru suwee 2021, Klimková woni debbo gadano toɗɗaaɗo ngam jannginde fedde fuku koyɗe e sahaa timmuɗo.<ref>{{Cite web|title=Ferns coach to take side through to 2023 Women’s World Cup revealed|url=https://www.nzfootball.co.nz/newsarticle/107575?newsfeedId=1275622|access-date=2021-09-01|website=[[New Zealand Football]]}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|date=2021-09-01|title=Former age-group coach Jitka Klimková to take charge of Football Ferns until 2027|url=https://www.stuff.co.nz/sport/women-in-sport/126252986/former-agegroup-coach-jitka-klimkov-to-take-charge-of-football-ferns-until-2027|access-date=2021-09-01|website=[[Stuff (website)|Stuff]]}}</ref> E kawgel fuku winndere FIFA rewɓe 2023, o ardii Ferns e nafoore mum adannde e kawgel ngel, e nafoore 1-0 e dow Norwees e kawgel udditgol to Auckland. O woppi golle janngingol fedde fuku koyɗe e hitaande 2024. Ñalnde 21 lewru bowte hitaande 2025, Klimková toɗɗaa gardiiɗo kippu fuku koyɗe rewɓe leydi Cekoslowaki, o siifondiri e mum nanondiral duuɓi ɗiɗi e cuɓagol.<ref>{{cite web|url=https://isport.blesk.cz/clanek/fotbal/457227/nova-trenerka-reprezentace-vedla-novy-zeland-ted-jde-k-ceskym-fotbalistkam.html|title=Nová trenérka reprezentace. Vedla Nový Zéland, teď jde k českým fotbalistkám|language=cs|website=[[Blesk]]|date=21 January 2025|accessdate=21 January 2025|publisher=[[Czech News Center]]|agency=[[Czech News Agency]]}}</ref> == Tuugnorgal == fgbfyd5slllbf36a82q7f2oj1nrngh9 Jean Mary Daly 0 39275 161703 2026-04-09T07:13:01Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Jean Mary Daly''' OBE (10 desaambar 1897 – 23 noowammbar 1986)[1][2] ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nuunɗal renndo to Ostarali. Golle makko ɓuri yowitaade ko e wellitaare rewɓe e nafoore rewɓe e nder nguurndam renndo. == Nguurndam arano == O heɓi BA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1918. O resi Harry John Daly ñalnde 6 ut 1921 to Egliis Katolik St. == Kugal == Daly ko tergal sosngal Altair, fedde yeewtere sosaande e hitaande 1943 ngam hollirde..." 161703 wikitext text/x-wiki '''Jean Mary Daly''' OBE (10 desaambar 1897 – 23 noowammbar 1986)[1][2] ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nuunɗal renndo to Ostarali. Golle makko ɓuri yowitaade ko e wellitaare rewɓe e nafoore rewɓe e nder nguurndam renndo. == Nguurndam arano == O heɓi BA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1918. O resi Harry John Daly ñalnde 6 ut 1921 to Egliis Katolik St. == Kugal == Daly ko tergal sosngal Altair, fedde yeewtere sosaande e hitaande 1943 ngam hollirde miijooji rewɓe katolik en e geɗe renndo to Egliis katolik e laamu. Ina jeyaa e sabaabuuji Altair gadani, jokkondire mum to Departemaa toppitiiɗo ko fayti e mahngo caggal wolde ngam teeŋtinde nafoore mbaydiiji galleeji e nder politik yimɓe.[1] E hitaande 1946, Daly wonti tergal sosngal fedde toppitiinde ko fayti e renndo e politik St. O hirjini rewɓe yo ɓe ɓeydu darnde tiiɗnde e nder geɗe renndo, ko ɓe ɓiɓɓe leydi katolik en. Haa jooni, o suɓaama hooreejo fedde ndee. Daly caggal mum naati e Goomu Jokkondiral ummitinaango e Fedde Rewɓe hakkunde leyɗeele Ostarali.[1] Ndee feere yiytaa ko no luural nii, sibu kardinal Norman Gilroy, e oon sahaa, wasiyiima rewɓe katolik en yo ngoppu fedde nde, tee Catholic Weekly saliima yeeyde fedde nde. O tawtoraama batu diiwaan Fedde Adunaare Rewɓe Duɗal Jaaɓihaaɗtirde to Manila e hitaande 1955, o woni ƴeewoowo, o heddii e batu PPWA. E kitaale 50 e 60, Daly wonnoo ko winndiyanke to jaaynde wiyeteende Catholic Weekly. O woniino e winndude ko fayti e "nafoore rewɓe ƴettude nokku mum en e nder nguurndam renndo".[1] == Fedde Ngenndiije Dentuɗe == Caggal hitaande 1948, Daly fuɗɗii golle e nder winndere ndee, o woniino keso Diiso New South Wales wonande Goomu ngenndiijo Ostarali ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande 1949, o tawtoraama batuuji ONU, o ƴeewtindii golle ONU to Pari e Rome, o tawtoraama batuuji e batuuji to Amsterdam, New York e Londres. O lomtii Ostarali e nder Goomu ONU toppitiingu ngonka rewɓe e hitaande 1951 e hitaande 1955. E hitaande 1952, o yuɓɓini delegaasiyoŋ Ostarali e batu Fedde Rewɓe Pan-Pacifik (PPWA) to Christchurch, Nuwel Selannde. E hitaande 1954 o suɓaama hooreejo fedde Ostarali ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New South Wales. E hitaande 1957 o woniino ƴeewoowo e seminar ONU, yuɓɓinanooɗo to Bangkok, ko faati e golle siwil e ɓeydagol naatgol rewɓe Asii e nguurndam renndo.[1] == Aandinol == E hitaande 1967, o toɗɗaa Ofisee Ordre de l'Empire britannique (OBE) ngam golle makko jowitiiɗe e wellitaare rewɓe.[3] Ƴeew kadi Filis Le Kapelain Burke Mariyam Tenison Woods Rewɓe e nder Egliis Katolik == Tuugnorgal == rxr23z56jpdnzyhy065w88vcxasmz2r 161706 161703 2026-04-09T07:17:37Z Babaji 002 14216 161706 wikitext text/x-wiki '''Jean Mary Daly''' OBE (10 desaambar 1897 – 23 noowammbar 1986)<ref name="ADB5">{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/daly-jean-mary-12395|title=Australian Dictionary of Biography|last=O'Brien|first=Anne|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|location=Canberra}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0347b.htm|title=Daly, Jean Mary – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|last=Melbourne|first=The University of|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=28 March 2017}}</ref> ko daraniiɗo hakkeeji rewɓe e nuunɗal renndo to Ostarali. Golle makko ɓuri yowitaade ko e wellitaare rewɓe e nafoore rewɓe e nder nguurndam renndo. == Nguurndam arano == O heɓi BA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney e hitaande 1918. O resi Harry John Daly ñalnde 6 ut 1921 to Egliis Katolik St. == Kugal == Daly ko tergal sosngal Altair, fedde yeewtere sosaande e hitaande 1943 ngam hollirde miijooji rewɓe katolik en e geɗe renndo to Egliis katolik e laamu. Ina jeyaa e sabaabuuji Altair gadani, jokkondire mum to Departemaa toppitiiɗo ko fayti e mahngo caggal wolde ngam teeŋtinde nafoore mbaydiiji galleeji e nder politik yimɓe.<ref name="ADB4">{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/daly-jean-mary-12395|title=Australian Dictionary of Biography|last=O'Brien|first=Anne|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|location=Canberra}}</ref> E hitaande 1946, Daly wonti tergal sosngal fedde toppitiinde ko fayti e renndo e politik St. O hirjini rewɓe yo ɓe ɓeydu darnde tiiɗnde e nder geɗe renndo, ko ɓe ɓiɓɓe leydi katolik en. Haa jooni, o suɓaama hooreejo fedde ndee. Daly caggal mum naati e Goomu Jokkondiral ummitinaango e Fedde Rewɓe hakkunde leyɗeele Ostarali.<ref name="ADB3">{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/daly-jean-mary-12395|title=Australian Dictionary of Biography|last=O'Brien|first=Anne|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|location=Canberra}}</ref> Ndee feere yiytaa ko no luural nii, sibu kardinal Norman Gilroy, e oon sahaa, wasiyiima rewɓe katolik en yo ngoppu fedde nde, tee Catholic Weekly saliima yeeyde fedde nde. O tawtoraama batu diiwaan Fedde Adunaare Rewɓe Duɗal Jaaɓihaaɗtirde to Manila e hitaande 1955, o woni ƴeewoowo, o heddii e batu PPWA. E kitaale 50 e 60, Daly wonnoo ko winndiyanke to jaaynde wiyeteende Catholic Weekly. O woniino e winndude ko fayti e "nafoore rewɓe ƴettude nokku mum en e nder nguurndam renndo".<ref name="ADB2">{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/daly-jean-mary-12395|title=Australian Dictionary of Biography|last=O'Brien|first=Anne|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|location=Canberra}}</ref> == Fedde Ngenndiije Dentuɗe == Caggal hitaande 1948, Daly fuɗɗii golle e nder winndere ndee, o woniino keso Diiso New South Wales wonande Goomu ngenndiijo Ostarali ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande 1949, o tawtoraama batuuji ONU, o ƴeewtindii golle ONU to Pari e Rome, o tawtoraama batuuji e batuuji to Amsterdam, New York e Londres. O lomtii Ostarali e nder Goomu ONU toppitiingu ngonka rewɓe e hitaande 1951 e hitaande 1955. E hitaande 1952, o yuɓɓini delegaasiyoŋ Ostarali e batu Fedde Rewɓe Pan-Pacifik (PPWA) to Christchurch, Nuwel Selannde. E hitaande 1954 o suɓaama hooreejo fedde Ostarali ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New South Wales. E hitaande 1957 o woniino ƴeewoowo e seminar ONU, yuɓɓinanooɗo to Bangkok, ko faati e golle siwil e ɓeydagol naatgol rewɓe Asii e nguurndam renndo.<ref name="ADB">{{Cite book|url=https://adb.anu.edu.au/biography/daly-jean-mary-12395|title=Australian Dictionary of Biography|last=O'Brien|first=Anne|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|location=Canberra}}</ref> == Aandinol == E hitaande 1967, o toɗɗaa Ofisee Ordre de l'Empire britannique (OBE) ngam golle makko jowitiiɗe e wellitaare rewɓe.<ref>{{Cite web|url=http://www.womenaustralia.info/exhib/honours/d.html|title=Faith, Hope, Charity – Australian Women and Imperial Honours – Browse Alpha – D|last=Project|first=Australian Women's Archives|website=www.womenaustralia.info|language=en-gb|access-date=29 March 2017}}</ref> Ƴeew kadi Filis Le Kapelain Burke Mariyam Tenison Woods Rewɓe e nder Egliis Katolik == Tuugnorgal == 162e9q6k7h7u4mw5zabs6lcsvvxtsux Kateřina Kotrčová 0 39276 161704 2026-04-09T07:14:08Z Apdoull 7630 Created page with "Kateřina Kotrčová (jibinaa ko 27 abriil 2000) ko fukuyanke Cekoslowaki, fiyoowo Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.[1] Kotrčová naati e sahaa mum gadano e Viktoria Plzeň e dow nanondiral ñamaande hitaande wootere.[2] Ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2024, Kotrčová siifondiri nanondiral kesal e Sparta Prague.[3] Ñalnde 10 suwee 2025, Kotrčová siifondiri nanondiral kesal.[4] O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. O waɗii yeewtere makko adannd..." 161704 wikitext text/x-wiki Kateřina Kotrčová (jibinaa ko 27 abriil 2000) ko fukuyanke Cekoslowaki, fiyoowo Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.[1] Kotrčová naati e sahaa mum gadano e Viktoria Plzeň e dow nanondiral ñamaande hitaande wootere.[2] Ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2024, Kotrčová siifondiri nanondiral kesal e Sparta Prague.[3] Ñalnde 10 suwee 2025, Kotrčová siifondiri nanondiral kesal.[4] O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 21 feebariyee 2022 e nder pottital hakkunde makko e Islande.[5][6] Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 26 suwee 2023 Stade Gradski, Velika Gorica, Korowasi Bielorusi 1-0 2-1 2023-24 Ligue des Nations des Femmes UEFA Tuugnorgal sezhy5ea4rcufdx5nche7xnha1kolty 161708 161704 2026-04-09T07:22:46Z Apdoull 7630 161708 wikitext text/x-wiki '''Kateřina Kotrčová''' (jibinaa ko 27 abriil 2000) ko fukuyanke Cekoslowaki, fiyoowo Sparta Prague e nder Ligue des Nations Cekoslowaki.<ref name="sparta profile">{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/clen/katerina-kotrcova-396|title=Kateřina Kotrčová|website=[[AC Sparta Prague]]|date=November 2002|accessdate=25 September 2023|language=cs}}</ref> Kotrčová naati e sahaa mum gadano e Viktoria Plzeň e dow nanondiral ñamaande hitaande wootere.<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42954-katerina-kotrcova-podepsala-novou-smlouvu|title=Kateřina Kotrčová podepsala novou smlouvu|website=[[AC Sparta Prague]]|access-date=13 August 2024|date=13 August 2024|language=cs}}</ref> Ñalnde 13 lewru bowte hitaande 2024, Kotrčová siifondiri nanondiral kesal e Sparta Prague.<ref>{{cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/44194-katerina-kotrcova-podepsala-novou-smlouvu-se-spartou|title=Kateřina Kotrčová podepsala novou smlouvu se Spartou|website=[[AC Sparta Prague]]|access-date=10 September 2025|date=10 September 2025|language=cs}}</ref> Ñalnde 10 suwee 2025, Kotrčová siifondiri nanondiral kesal. O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndiijo ñalnde 21 feebariyee 2022 e nder pottital hakkunde makko e Islande.<ref>{{Cite web|url=https://www.fotbal.cz/zeny/kotrcova-si-v-usa-pripsala-prvni-reprezentacni-starty/a15916|title=Kotrčová si v USA připsala první reprezentační starty|website=[[Football Association of the Czech Republic|FAČR]]|accessdate=25 September 2023|date=28 February 2022|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.fotbal.cz/zeny/hrac/hraci/3921612|title=Kateřina Kotrčová|website=[[Football Association of the Czech Republic|FAČR]]|accessdate=25 September 2023|language=cs|date=28 February 2022}}</ref> Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 26 suwee 2023 Stade Gradski, Velika Gorica, Korowasi Bielorusi 1-0 2-1 2023-24 Ligue des Nations des Femmes UEFA Tuugnorgal rj13n5go1t55abj4qdjppm3mxek8p9r Kay Daniels 0 39277 161707 2026-04-09T07:19:24Z Babaji 002 14216 Created page with "'''Verna Kay Daniels''', ganndiraaɗo Kay Daniels (17 suwee 1941 – 17 sulyee 2001) ko daartoowo e golloowo laamu, baɗnooɗo darnde mawnde e ganndal e dow rewɓe e nder Ostarali, kam e daartol renndo e koloñaal Ostarali.[1] O woniino binndoowo e ballondiral e defte ko faati e rewɓe e nder daartol Ostarali kam e jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde e jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde. Njeenaari Kay Daniels, ndi terɗe e gollodiiɓe Fedde Taariindi Ostarali, Hukuum..." 161707 wikitext text/x-wiki '''Verna Kay Daniels''', ganndiraaɗo Kay Daniels (17 suwee 1941 – 17 sulyee 2001) ko daartoowo e golloowo laamu, baɗnooɗo darnde mawnde e ganndal e dow rewɓe e nder Ostarali, kam e daartol renndo e koloñaal Ostarali.[1] O woniino binndoowo e ballondiral e defte ko faati e rewɓe e nder daartol Ostarali kam e jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde e jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde. Njeenaari Kay Daniels, ndi terɗe e gollodiiɓe Fedde Taariindi Ostarali, Hukuuma Njuɓɓudi Nokku Taariindi Port Arthur e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tasmania ndokki, ko njeenaari anndinde wiɗtooji asliiji keewɗi.[2] == Nguurndam arano == Daniels jibinaa ko Adelaide, ɓiɗɗo gadano jibinaaɗo e golloowo tramway ina wiyee Norman, e jom suudu ina wiyee Jean.[3] == Jaangirde == Mawnugol Daniels janngii e duɗe laamu. O heɓi bak makko ko dux duɗal to duɗal leslesal St. Morris, caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Norwood. Ndeen o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1963.[1] Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, caggal nde o dañi bursi dilloowo, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sussex ɗo o yaltini deftere makko adannde.[3] == Kugal == Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide o jannginii seeɗa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clare. Nde o arti Ostarali o fuɗɗii golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tasmania ɗo o toɗɗaa jannginoowo mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol, o golli toon gila 1967 haa 1988.[4] E kaalis baɗaaɗo e Eɓɓaande hitaande rewɓe hakkunde leyɗeele, o waawii feewnude e ƴeewtaade eɓɓaande nde o wondunoo e Mary Murnane e Anne Picot. Ɓe kuutoriima binndanɗe defte Ostarali jowitiiɗe e rewɓe. E hitaande 1977 ɓe njaltini; Rewɓe E Ostarali: deftere annotated ngam winnditaade.[1] O wondi e winnduɓe, Uphill all the Way, daartol binndanɗe rewɓe e nder Ostarali, ngol yaltini e hitaande 1979. E hitaande 1984 o yaltini deftere wiyeteende So much Hard Work: rewɓe e njeenaari e nder daartol Ostarali e hitaande 1998, deftere wiyeteende Convict Women, nde wonnoo ko wiɗto nguurndam e ko rewɓe ñaawooɓe e nder leydi Tasmania]. == Nguurndam caggal == Ko e hitaande 2001 Daniels heɓi rafi kanseer pankreas, hedde jonte 5 caggal ɗuum ñalnde 17 sulyee, o maayi to galle Clare Holland, to Canberra.[5] == Njeenaaje == Nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide o heɓi njeenaari Annie Montgomery Martin to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e njeenaari daartol jamaanu e hitaande 1957. O heɓi kadi bursi George Murray to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ngam yah-ngartaa[1]. == Tuugnorgal == fioi1v3qow9b3o60sfl5vo79clp8e68 161712 161707 2026-04-09T07:31:00Z Babaji 002 14216 161712 wikitext text/x-wiki '''Verna Kay Daniels''', ganndiraaɗo Kay Daniels (17 suwee 1941 – 17 sulyee 2001) ko daartoowo e golloowo laamu, baɗnooɗo darnde mawnde e ganndal e dow rewɓe e nder Ostarali, kam e daartol renndo e koloñaal Ostarali.[1] O woniino binndoowo e ballondiral e defte ko faati e rewɓe e nder daartol Ostarali kam e jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde e jannginoowo duɗal jaaɓi haaɗtirde. Njeenaari Kay Daniels, ndi terɗe e gollodiiɓe Fedde Taariindi Ostarali, Hukuuma Njuɓɓudi Nokku Taariindi Port Arthur e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tasmania ndokki, ko njeenaari anndinde wiɗtooji asliiji keewɗi.<ref>{{cite web|title=Kay Daniels Award {{!}} The Australian Historical Association|url=http://www.theaha.org.au/awards-and-prizes/kay-daniels-award/|website=www.theaha.org.au|accessdate=2015-11-04}}</ref> == Nguurndam arano == Daniels jibinaa ko Adelaide, ɓiɗɗo gadano jibinaaɗo e golloowo tramway ina wiyee Norman, e jom suudu ina wiyee Jean.<ref name=":12">{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Daniels, Kay|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0108b.htm|accessdate=2022-12-02|website=The Australian Women's Register|language=en-gb}}</ref> == Jaangirde == Mawnugol Daniels janngii e duɗe laamu. O heɓi bak makko ko dux duɗal to duɗal leslesal St. Morris, caggal ɗuum o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Norwood. Ndeen o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 1963.<ref name=":04">{{cite web|title=Daniels, Verna Kay – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0408b.htm|website=www.womenaustralia.info|accessdate=2015-11-04|language=en-gb|first=The University of|last=Melbourne}}</ref> Duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, caggal nde o dañi bursi dilloowo, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sussex ɗo o yaltini deftere makko adannde.<ref name=":1">{{Cite web|last=Melbourne|first=National Foundation for Australian Women and The University of|title=Daniels, Kay|url=http://www.womenaustralia.info/biogs/AWE0108b.htm|accessdate=2022-12-02|website=The Australian Women's Register|language=en-gb}}</ref> == Kugal == Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide o jannginii seeɗa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Clare. Nde o arti Ostarali o fuɗɗii golle to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tasmania ɗo o toɗɗaa jannginoowo mawɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde daartol, o golli toon gila 1967 haa 1988 .<ref>{{cite web|title=ParlInfo – Search Results|url=http://parlinfo.aph.gov.au/parlInfo/search/display/display.w3p;query=Id%253A%2522media/pressrel/HPR03009116%2522|website=parlinfo.aph.gov.au|accessdate=2015-11-05}}</ref>E kaalis baɗaaɗo e Eɓɓaande hitaande rewɓe hakkunde leyɗeele, o waawii feewnude e ƴeewtaade eɓɓaande nde o wondunoo e Mary Murnane e Anne Picot. Ɓe kuutoriima binndanɗe defte Ostarali jowitiiɗe e rewɓe. E hitaande 1977 ɓe njaltini; Rewɓe E Ostarali: deftere annotated ngam winnditaade .<ref name=":02">{{cite web|title=Daniels, Verna Kay – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0408b.htm|website=www.womenaustralia.info|accessdate=2015-11-04|language=en-gb|first=The University of|last=Melbourne}}</ref>O wondi e winnduɓe, Uphill all the Way, daartol binndanɗe rewɓe e nder Ostarali, ngol yaltini e hitaande 1979. E hitaande 1984 o yaltini deftere wiyeteende So much Hard Work: rewɓe e njeenaari e nder daartol Ostarali e hitaande 1998, deftere wiyeteende Convict Women, nde wonnoo ko wiɗto nguurndam e ko rewɓe ñaawooɓe e nder leydi Tasmania].<ref name=":03">{{cite web|title=Daniels, Verna Kay – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0408b.htm|website=www.womenaustralia.info|accessdate=2015-11-04|language=en-gb|first=The University of|last=Melbourne}}</ref> == Nguurndam caggal == Ko e hitaande 2001 Daniels heɓi rafi kanseer pankreas, hedde jonte 5 caggal ɗuum ñalnde 17 sulyee, o maayi to galle Clare Holland, to Canberra. == Njeenaaje == Nde o janngata to duɗal jaaɓi haaɗtirde Adelaide o heɓi njeenaari Annie Montgomery Martin to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e njeenaari daartol jamaanu e hitaande 1957. O heɓi kadi bursi George Murray to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal ngam yah-ngarta<ref name=":0">{{cite web|title=Daniels, Verna Kay – Woman – The Encyclopedia of Women and Leadership in Twentieth-Century Australia|url=http://www.womenaustralia.info/leaders/biogs/WLE0408b.htm|website=www.womenaustralia.info|accessdate=2015-11-04|language=en-gb|first=The University of|last=Melbourne}}</ref> == Tuugnorgal == 2spo629j6x81hymhridl6isy1e6cijq Genni Batterham 0 39278 161709 2026-04-09T07:25:24Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Genevieve Louise Batterham''' OAM (19 lewru Yarkomaa 1955 – 3 Desammbar 1995) ko Ostaraliijo, naalanke, binndoowo, daraniiɗo hakkeeji waasɓe. O jibinaa ko Genevieve Whitford to wuro wiyeteengo Paddington. O janngi ko e duɗal sukaaɓe rewɓe katolik biyeteengal Kincoppal School, ɗo almudɓe makko teskiima mbaydi makko murtundi. O yahi haa o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie kono o timminaani dipolom makko.[1] E hitaande 1978, o fuɗɗii te..." 161709 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Genevieve Louise Batterham''' OAM (19 lewru Yarkomaa 1955 – 3 Desammbar 1995) ko Ostaraliijo, naalanke, binndoowo, daraniiɗo hakkeeji waasɓe. O jibinaa ko Genevieve Whitford to wuro wiyeteengo Paddington. O janngi ko e duɗal sukaaɓe rewɓe katolik biyeteengal Kincoppal School, ɗo almudɓe makko teskiima mbaydi makko murtundi. O yahi haa o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie kono o timminaani dipolom makko.[1] E hitaande 1978, o fuɗɗii teskaade maale ñawu nguu, ngu o heɓi ko juuti. Ɗum addani sehil makko, golloowo kameraaji Perth, Kim Batterham, waɗde ultimatum ngam « woppude mo walla resde mo », o suɓii heen ɗiɗaɓo oo, ɓe ceerti e lewru oktoobar 1978.[1] Sklerosis multiple yaawi haɗde mo waawde, o artiri tikkere makko e ŋakkeende baɗte makko, o waɗi filmuuji keewɗi ina ciftina ngonka makko. Ko adii fof, ko Barbara Chobocky ardii filmo oo, o yaltini ɗum e hitaande 1979, o firtaa e ɗemɗe joy. Film o heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1980, ina jeyaa heen njeenaari adanndi e fedde filmuuji rehabilitaasiyoŋ to New York e njeenaari ɗiɗmiri e fedde filmuuji Montreal. Ndeen Genni e Kim ina mballondira e filmuuji tati goɗɗi ko faati e fawaade e fawaade e nguurndam makko : Hol to Give and Take woni ? (1981), Artreach (1982), e Riding the Gale (1987).[1] E hitaande 1984, ñalngu nguu laamɗo debbo oo heɓi, Batterham rokkaama njeenaari « Medaal de l'Ordre de l'Oustralie » (OAM) sabu "golle makko e yimɓe ɓe ngalaa caɗeele".[2] ==Tuugnorgal== e17irjk9z2ejt2of15bxwy83kihlkdw 161711 161709 2026-04-09T07:29:40Z MOIBARDE 10068 161711 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Genevieve Louise Batterham''' OAM (19 lewru Yarkomaa 1955 – 3 Desammbar 1995) ko Ostaraliijo, naalanke, binndoowo, daraniiɗo hakkeeji waasɓe. O jibinaa ko Genevieve Whitford to wuro wiyeteengo Paddington. O janngi ko e duɗal sukaaɓe rewɓe katolik biyeteengal Kincoppal School, ɗo almudɓe makko teskiima mbaydi makko murtundi. O yahi haa o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie kono o timminaani dipolom makko. E hitaande 1978, o fuɗɗii teskaade maale ñawu nguu, ngu o heɓi ko juuti. Ɗum addani sehil makko, golloowo kameraaji Perth, Kim Batterham, waɗde ultimatum ngam « woppude mo walla resde mo », o suɓii heen ɗiɗaɓo oo, ɓe ceerti e lewru oktoobar 1978.[1] Sklerosis multiple yaawi haɗde mo waawde, o artiri tikkere makko e ŋakkeende baɗte makko, o waɗi filmuuji keewɗi ina ciftina ngonka makko. Ko adii fof, ko Barbara Chobocky ardii filmo oo, o yaltini ɗum e hitaande 1979, o firtaa e ɗemɗe joy. Film o heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1980, ina jeyaa heen njeenaari adanndi e fedde filmuuji rehabilitaasiyoŋ to New York e njeenaari ɗiɗmiri e fedde filmuuji Montreal. Ndeen Genni e Kim ina mballondira e filmuuji tati goɗɗi ko faati e fawaade e fawaade e nguurndam makko : ''Hol to Give and Take'' woni ? (1981), ''Artreach'' (1982), e Riding the Gale (1987). E hitaande 1984, ñalngu nguu laamɗo debbo oo heɓi, Batterham rokkaama njeenaari « Medaal de l'Ordre de l'Oustralie » (OAM) sabu "golle makko e yimɓe ɓe ngalaa caɗeele". ==Tuugnorgal== iu6wy6pgn3042hjs7feewbsd5e490ko 161713 161711 2026-04-09T07:33:15Z MOIBARDE 10068 161713 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Genevieve Louise Batterham''' OAM (19 lewru Yarkomaa 1955 – 3 Desammbar 1995) ko [[Ostarali|Ostaraliijo]], naalanke, binndoowo, daraniiɗo hakkeeji waasɓe.<ref name="adb">{{cite AuDB|first=Nikki|last=Henningham|author-link=|title=Batterham, Genevieve Louise (Genni) (1955–1995)|volume=|edition=|year=2019|id2=batterham-genevieve-louise-genni-27120|access-date=}}</ref> O jibinaa ko Genevieve Whitford to wuro wiyeteengo Paddington. O janngi ko e duɗal sukaaɓe rewɓe katolik biyeteengal Kincoppal School, ɗo almudɓe makko teskiima mbaydi makko murtundi. O yahi haa o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macquarie kono o timminaani dipolom makko.<ref>{{Cite web|url=https://honours.pmc.gov.au/honours/awards/883109|title=Genevieve Louise Batterham|last=|first=|date=|website=honours.pmc.gov.au|archive-url=|archive-date=|access-date=21 July 2019}}</ref> E hitaande 1978, o fuɗɗii teskaade maale ñawu nguu, ngu o heɓi ko juuti. Ɗum addani sehil makko, golloowo kameraaji Perth, Kim Batterham, waɗde ultimatum ngam « woppude mo walla resde mo », o suɓii heen ɗiɗaɓo oo, ɓe ceerti e [[lewru]] oktoobar 1978. Sklerosis multiple yaawi haɗde mo waawde, o artiri tikkere makko e ŋakkeende baɗte makko, o waɗi filmuuji keewɗi ina ciftina ngonka makko. Ko adii fof, ko Barbara Chobocky ardii filmo oo, o yaltini ɗum e hitaande 1979, o firtaa e ɗemɗe joy. Film o heɓi njeenaaje keewɗe e hitaande 1980, ina jeyaa heen njeenaari adanndi e fedde filmuuji rehabilitaasiyoŋ to New York e njeenaari ɗiɗmiri e fedde filmuuji Montreal. Ndeen Genni e Kim ina mballondira e filmuuji tati goɗɗi ko faati e fawaade e fawaade e nguurndam makko : ''Hol to Give and Take'' woni ? (1981), ''Artreach'' (1982), e Riding the Gale (1987). E hitaande 1984, ñalngu nguu laamɗo debbo oo heɓi, Batterham rokkaama njeenaari « Medaal de l'Ordre de l'Oustralie » (OAM) sabu "golle makko e yimɓe ɓe ngalaa caɗeele". ==Tuugnorgal== 3iss6uohj0ngutbkdu7wbzcu2lvav41 Tereza Kožárová 0 39279 161710 2026-04-09T07:26:36Z Apdoull 7630 Created page with "'''Tereza Kožárová''' (jibinaa ko 18 oktoobar 1991) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, o fiyiino Sparta Praag e Slavia Praag.[1][2] O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki gila 2010 haa 2018.[3] Golle ngam WNT Cekoslowaki e kawgel laawɗungel Daawe kawgel Ñalngu Nokku Golle Gaño Njeñtudi Hawtaade Opava Estoni 1 6-0 1, kawgel fuku winndere 2015 Duundeere Tórshavn 3 8–0 TBD 2017-10-20 Domzale Slovenia 1 4-0 Teddungal Tiitooɗe Ligue gad..." 161710 wikitext text/x-wiki '''Tereza Kožárová''' (jibinaa ko 18 oktoobar 1991) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, o fiyiino Sparta Praag e Slavia Praag.[1][2] O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki gila 2010 haa 2018.[3] Golle ngam WNT Cekoslowaki e kawgel laawɗungel Daawe kawgel Ñalngu Nokku Golle Gaño Njeñtudi Hawtaade Opava Estoni 1 6-0 1, kawgel fuku winndere 2015 Duundeere Tórshavn 3 8–0 TBD 2017-10-20 Domzale Slovenia 1 4-0 Teddungal Tiitooɗe Ligue gadane rewɓe Cekoslowaki (11): 2007-08, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2012-13, 2014-15, 2015-16, 2016-17, 2019-202222 Kop rewɓe Cekoslowaki (9): 2007-08, 2008-09, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2012-13, 2015-16, 2021-22, 2022-23 Tuugnorgal 66xqwm2l7xpjq8238sokznnd9zdj35d 161717 161710 2026-04-09T07:47:07Z Apdoull 7630 161717 wikitext text/x-wiki '''Tereza Kožárová''' (jibinaa ko 18 oktoobar 1991) ko Cekoslowaki gonnooɗo diɗɗal fuku koyɗe, o fiyiino Sparta Praag e Slavia Praag.<ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/clanek/tereza-kozarova-posilou-sparty-41135|title=Tereza Kožárová posilou Sparty|website=[[AC Sparta Prague]]|date=1 July 2023|accessdate=1 July 2023|language=cs}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://sparta.cz/cs/novinky/42851-tereza-kozarova-konci-ve-sparte|title=Tereza Kožárová končí ve Spartě|website=[[AC Sparta Prague]]|date=16 July 2024|accessdate=16 July 2024|language=cs}}</ref> O woniino tergal e fedde ngenndiire Cekoslowaki gila 2010 haa 2018.<ref>{{Cite web|url=https://www.fotbal.cz/repre/hrac/hraci/3058|title=Tereza Kožárová|website=[[FAČR]]|accessdate=16 July 2024|language=cs}}</ref> Golle ngam WNT Cekoslowaki e kawgel laawɗungel Daawe kawgel Ñalngu Nokku Golle Gaño Njeñtudi Hawtaade Opava Estoni 1 6-0 1, kawgel fuku winndere 2015 Duundeere Tórshavn 3 8–0 TBD 2017-10-20 Domzale Slovenia 1 4-0 Teddungal Tiitooɗe Ligue gadane rewɓe Cekoslowaki (11): 2007-08, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2012-13, 2014-15, 2015-16, 2016-17, 2019-202222 Kop rewɓe Cekoslowaki (9): 2007-08, 2008-09, 2009-10, 2010-11, 2011-12, 2012-13, 2015-16, 2021-22, 2022-23 == Tuugnorgal == 96dziy01gvvry1mok4j51k52rooizi8 Sharon Beder 0 39280 161719 2026-04-09T08:00:11Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Sharon Beder''' ko ganndo ko faati e weeyo[1], ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong to leydi New South Wales, to leydi Ostarali.[2] Wiɗtooji makko ɓuri teeŋtude ko e no jokkondiral laamu jogori jogaade e no ngal ƴaañirta, haa teeŋti noon e sosiyeteeji e golle. O winndii defte 11, e binndanɗe keewɗe, tonngooɗe defte e binndanɗe batuuji, kam e peewnugol kaɓirɗe janngirɗe e lowre jaŋde.[2] ==Nguurndam gadano e ɓesngu== Beder j..." 161719 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Sharon Beder''' ko ganndo ko faati e weeyo[1], ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong to leydi New South Wales, to leydi Ostarali.[2] Wiɗtooji makko ɓuri teeŋtude ko e no jokkondiral laamu jogori jogaade e no ngal ƴaañirta, haa teeŋti noon e sosiyeteeji e golle. O winndii defte 11, e binndanɗe keewɗe, tonngooɗe defte e binndanɗe batuuji, kam e peewnugol kaɓirɗe janngirɗe e lowre jaŋde.[2] ==Nguurndam gadano e ɓesngu== Beder jibinaa ko e hitaande 1956 to Wellington, to leydi Nuwel Selannde, ko taaniiko debbo yahuud en ummoriiɓe Ecoppi, Angalteer e fuɗnaange Orop, ko adii wolde adunaare ɗiɗmere, ko ɓiy Jacqui e Yoss Beder.[1] ==Jaangirde== Beder fuɗɗii janngude e golloraade ko innde injenieer siwil to leydi Nuwel Selannde[3] hade mum naatde e fannuuji renndo, politik e filosofi injenieer, caggal ɗuum politik ekolosii. O timminii doktoraa makko e ganndal e karallaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1989 tuugnaade e wiɗtooji jowitiiɗi e peeje ƴettugol kuule e nder njuɓɓudi (case study) e ƴellitaare njuɓɓudi ndiyam Sydney.[4][5] ==Toɗɗagol== Ko adii nde o naatata duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong e hitaande 1992, Beder wonnoo ko gardiiɗo jaŋde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi hooreejo Catal Innjiniyaaruuji Taariindi to Duɗal Innjiniyaaruuji, to Sidney, hooreejo Fedde toppitiinde ko fayti e Responsabiliteeji Renndo e nder Innjiniyaaruuji, e gardiiɗo Fedde Earth Foundation Australia. Njeenaaje Beder naati nder doggol "Injiniyankooɓe ɓurduɓe semmbiɗinki nder Ostarali", ngol Injiniya'en Ostarali wurtini nder hitaande 2004.[6] O naati kadi e jaaynde wiyeteende "Smart 100" e hitaande 2003.[7] Njeenaaje makko ina njeyaa heen : Jaambaraagal mawngal ngam njeenaari IEAust ngam waylo-waylo pinal e nder jaŋde Innjiniyaaruuji, 1998 Njeenaari Michael Daley ngam ɓural mum to bannge ganndal, karallaagal e jaayndeyaagal injiniyaaruuji, hitaande 1992 Njeenaari jaŋde leslesre, 1985-1988[8] Defte Beder, Saron. (1989). Liɗɗi tooke e Surfing Sewer. (Allen e Unwin, Sidney) Beder, Saron. (1996). Nafoore ƴellitaare duumotoonde. (Bayyinaango binndol, Melbourne) Beder, Saron. (1998). Injenieer keso oo: Njuɓɓudi e golle e nder winndere waylotoonde. (Makmilan, wuro Melburn) Beder, Saron. (1997). Spin winndereejo: Ƴellitaare gollorɗe e dow taariindi (Defte ɓaleeje, Devon, Angalteer, oktoobar 1997, bayyinaango ɗiɗaɓo – lewru mee 2002, ISBN 1-903998-09-3) Beder, Saaron (2000). Yeeyde etikaaji golle : Gila e minbar puritan haa e PR korporaasiyoŋ. Ostarali: Jaayndeeji binndi. ISBN 0-908011-48-2. Beder, Saaron (2003). Power Play : Hare ngam ƴellitde kuuraa winndere ndee. Ostarali: Jaayndeeji binndi. ISBN 0-908011-97-0. Beder, Saron. (2006). Kuule e politikaaji taariindi (Jaaynde UNSW, Sidney, Ostarali, ñalngu bayyinaango: lewru suwee 2006) & EARTHSCAN, Londres, leydi Angalteer, bayyinaango, ñalngu bayyinaango, lewru suwee 2006). Beder, Saron. (2006). Suuɗde koye mum en: No Sosiyeteeji ɗii njiyrata Ajendaaji Aduna ɗii. (Skan Leydi, Londres) Beder, Saron. (2006). Misiyoŋaaji luumooji ndimaagu: Manipulaasiyoŋ korporaasiyoŋ e nafooje renndo. (Skan Leydi, Londres) Beder, Saron. (2009). Oo Kiddy tokooso yahi to luumo: Capture corporate cukaagu. (Jaaynde Pluton, Londres)[9] Beder, Saron. (2022). Nelli-Roo: Joey mo alaa ko woni e mum. (Defte daartol kulle ladde) ==Ƴeew kadi== bannge portal Ostarali Luural dioksin Jaltugol maayo Deregulaasiyoŋ ==Teskorɗe tuugnorgal== f6roozmo8xnu3atjoh783d6rd2y07i7 161720 161719 2026-04-09T08:07:28Z MOIBARDE 10068 161720 wikitext text/x-wiki {{Databox}}{{Databox}} '''Sharon Beder''' ko ganndo ko faati e weeyo , ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong to leydi New South Wales, to leydi [[Ostarali]]. Wiɗtooji makko ɓuri teeŋtude ko e no jokkondiral laamu jogori jogaade e no ngal ƴaañirta, haa teeŋti noon e sosiyeteeji e golle. O winndii defte 11, e binndanɗe keewɗe, tonngooɗe defte e binndanɗe batuuji, kam e peewnugol kaɓirɗe janngirɗe e lowre jaŋde. ==Nguurndam gadano e ɓesngu== Beder jibinaa ko e hitaande 1956 to Wellington, to leydi Nuwel Selannde, ko taaniiko debbo yahuud en ummoriiɓe [[Ecoppi]], Angalteer e fuɗnaange Orop, ko adii wolde adunaare ɗiɗmere, ko ɓiy Jacqui e Yoss Beder. ==Jaangirde== Beder fuɗɗii janngude e golloraade ko innde injenieer siwil to leydi Nuwel Selannde[3] hade mum naatde e fannuuji renndo, politik e filosofi injenieer, caggal ɗuum politik ekolosii. O timminii doktoraa makko e ganndal e karallaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1989 tuugnaade e wiɗtooji jowitiiɗi e peeje ƴettugol kuule e nder njuɓɓudi (case study) e ƴellitaare njuɓɓudi ndiyam Sydney. ==Toɗɗagol== Ko adii nde o naatata duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong e hitaande 1992, Beder wonnoo ko gardiiɗo jaŋde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi hooreejo Catal Innjiniyaaruuji Taariindi to Duɗal Innjiniyaaruuji, to Sidney, hooreejo Fedde toppitiinde ko fayti e Responsabiliteeji Renndo e nder Innjiniyaaruuji, e gardiiɗo Fedde Earth Foundation Australia. == Njeenaaje == Beder naati nder doggol "Injiniyankooɓe ɓurduɓe semmbiɗinki nder Ostarali", ngol Injiniya'en [[Ostarali]] wurtini nder hitaande 2004. O naati kadi e jaaynde wiyeteende "Smart 100" e hitaande 2003. Njeenaaje makko ina njeyaa heen : Jaambaraagal mawngal ngam njeenaari IEAust ngam waylo-waylo pinal e nder jaŋde Innjiniyaaruuji, 1998 Njeenaari Michael Daley ngam ɓural mum to bannge ganndal, karallaagal e jaayndeyaagal injiniyaaruuji, hitaande 1992 Njeenaari jaŋde leslesre, 1985-1988 === Defte === Beder, Saron. (1989). Liɗɗi tooke e Surfing Sewer. (Allen e Unwin, Sidney) Beder, Saron. (1996). Nafoore ƴellitaare duumotoonde. (Bayyinaango binndol, Melbourne) Beder, Saron. (1998). Injenieer keso oo: Njuɓɓudi e golle e nder winndere waylotoonde. (Makmilan, wuro Melburn) Beder, Saron. (1997). Spin winndereejo: Ƴellitaare gollorɗe e dow taariindi (Defte ɓaleeje, Devon, Angalteer, oktoobar 1997, bayyinaango ɗiɗaɓo – lewru mee 2002, ISBN 1-903998-09-3) Beder, Saaron (2000). Yeeyde etikaaji golle : Gila e minbar puritan haa e PR korporaasiyoŋ. Ostarali: Jaayndeeji binndi. ISBN 0-908011-48-2. Beder, Saaron (2003). Power Play : Hare ngam ƴellitde kuuraa winndere ndee. Ostarali: Jaayndeeji binndi. ISBN 0-908011-97-0. Beder, Saron. (2006). Kuule e politikaaji taariindi (Jaaynde UNSW, Sidney, Ostarali, ñalngu bayyinaango: lewru suwee 2006) & EARTHSCAN, Londres, leydi Angalteer, bayyinaango, ñalngu bayyinaango, lewru suwee 2006). Beder, Saron. (2006). Suuɗde koye mum en: No Sosiyeteeji ɗii njiyrata Ajendaaji Aduna ɗii. (Skan Leydi, Londres) Beder, Saron. (2006). Misiyoŋaaji luumooji ndimaagu: Manipulaasiyoŋ korporaasiyoŋ e nafooje renndo. (Skan Leydi, Londres) Beder, Saron. (2009). Oo Kiddy tokooso yahi to luumo: Capture corporate cukaagu. (Jaaynde Pluton, Londres) Beder, Saron. (2022). Nelli-Roo: Joey mo alaa ko woni e mum. (Defte daartol kulle ladde) ==Ƴeew kadi== bannge portal [[Ostarali]] Luural dioksin Jaltugol maayo Deregulaasiyoŋ ==Teskorɗe tuugnorgal== on30rvuoctsgm9xfors481a9fpxw54s 161721 161720 2026-04-09T08:08:17Z MOIBARDE 10068 161721 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sharon Beder''' ko ganndo ko faati e weeyo , ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong to leydi New South Wales, to leydi [[Ostarali]]. Wiɗtooji makko ɓuri teeŋtude ko e no jokkondiral laamu jogori jogaade e no ngal ƴaañirta, haa teeŋti noon e sosiyeteeji e golle. O winndii defte 11, e binndanɗe keewɗe, tonngooɗe defte e binndanɗe batuuji, kam e peewnugol kaɓirɗe janngirɗe e lowre jaŋde. ==Nguurndam gadano e ɓesngu== Beder jibinaa ko e hitaande 1956 to Wellington, to leydi Nuwel Selannde, ko taaniiko debbo yahuud en ummoriiɓe [[Ecoppi]], Angalteer e fuɗnaange Orop, ko adii wolde adunaare ɗiɗmere, ko ɓiy Jacqui e Yoss Beder. ==Jaangirde== Beder fuɗɗii janngude e golloraade ko innde injenieer siwil to leydi Nuwel Selannde[3] hade mum naatde e fannuuji renndo, politik e filosofi injenieer, caggal ɗuum politik ekolosii. O timminii doktoraa makko e ganndal e karallaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde New South Wales e hitaande 1989 tuugnaade e wiɗtooji jowitiiɗi e peeje ƴettugol kuule e nder njuɓɓudi (case study) e ƴellitaare njuɓɓudi ndiyam Sydney. ==Toɗɗagol== Ko adii nde o naatata duɗal jaaɓi haaɗtirde Wollongong e hitaande 1992, Beder wonnoo ko gardiiɗo jaŋde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O woniino kadi hooreejo Catal Innjiniyaaruuji Taariindi to Duɗal Innjiniyaaruuji, to Sidney, hooreejo Fedde toppitiinde ko fayti e Responsabiliteeji Renndo e nder Innjiniyaaruuji, e gardiiɗo Fedde Earth Foundation Australia. == Njeenaaje == Beder naati nder doggol "Injiniyankooɓe ɓurduɓe semmbiɗinki nder Ostarali", ngol Injiniya'en [[Ostarali]] wurtini nder hitaande 2004. O naati kadi e jaaynde wiyeteende "Smart 100" e hitaande 2003. Njeenaaje makko ina njeyaa heen : Jaambaraagal mawngal ngam njeenaari IEAust ngam waylo-waylo pinal e nder jaŋde Innjiniyaaruuji, 1998 Njeenaari Michael Daley ngam ɓural mum to bannge ganndal, karallaagal e jaayndeyaagal injiniyaaruuji, hitaande 1992 Njeenaari jaŋde leslesre, 1985-1988 === Defte === Beder, Saron. (1989). Liɗɗi tooke e Surfing Sewer. (Allen e Unwin, Sidney) Beder, Saron. (1996). Nafoore ƴellitaare duumotoonde. (Bayyinaango binndol, Melbourne) Beder, Saron. (1998). Injenieer keso oo: Njuɓɓudi e golle e nder winndere waylotoonde. (Makmilan, wuro Melburn) Beder, Saron. (1997). Spin winndereejo: Ƴellitaare gollorɗe e dow taariindi (Defte ɓaleeje, Devon, Angalteer, oktoobar 1997, bayyinaango ɗiɗaɓo – lewru mee 2002, ISBN 1-903998-09-3) Beder, Saaron (2000). Yeeyde etikaaji golle : Gila e minbar puritan haa e PR korporaasiyoŋ. Ostarali: Jaayndeeji binndi. ISBN 0-908011-48-2. Beder, Saaron (2003). Power Play : Hare ngam ƴellitde kuuraa winndere ndee. Ostarali: Jaayndeeji binndi. ISBN 0-908011-97-0. Beder, Saron. (2006). Kuule e politikaaji taariindi (Jaaynde UNSW, Sidney, Ostarali, ñalngu bayyinaango: lewru suwee 2006) & EARTHSCAN, Londres, leydi Angalteer, bayyinaango, ñalngu bayyinaango, lewru suwee 2006). Beder, Saron. (2006). Suuɗde koye mum en: No Sosiyeteeji ɗii njiyrata Ajendaaji Aduna ɗii. (Skan Leydi, Londres) Beder, Saron. (2006). Misiyoŋaaji luumooji ndimaagu: Manipulaasiyoŋ korporaasiyoŋ e nafooje renndo. (Skan Leydi, Londres) Beder, Saron. (2009). Oo Kiddy tokooso yahi to luumo: Capture corporate cukaagu. (Jaaynde Pluton, Londres) Beder, Saron. (2022). Nelli-Roo: Joey mo alaa ko woni e mum. (Defte daartol kulle ladde) ==Ƴeew kadi== bannge portal [[Ostarali]] Luural dioksin Jaltugol maayo Deregulaasiyoŋ ==Teskorɗe tuugnorgal== 4n1wzk6l78eicvazmygprif91siy89j Mickey Wright Invitational 0 39281 161722 2026-04-09T09:02:07Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Mickey Wright Invitational ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder diiwaan San Diego, Kaliforni. Koolaaɗo kuuɓal kawgel ngel, jeyaaɗo to San Diego, hono Mickey Wright, heɓi njeenaari tati gadani e kawgel ngel, tawi ko nayi fof. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1961 Fedde leydi Mission Valley San Diego, Kaliforni 1962 Fedde leydi San Diego, Kaliforni 1963 Koolol leydi La Jolla, Kaliforni..." 161722 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Mickey Wright Invitational ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder diiwaan San Diego, Kaliforni. Koolaaɗo kuuɓal kawgel ngel, jeyaaɗo to San Diego, hono Mickey Wright, heɓi njeenaari tati gadani e kawgel ngel, tawi ko nayi fof. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1961 Fedde leydi Mission Valley San Diego, Kaliforni 1962 Fedde leydi San Diego, Kaliforni 1963 Koolol leydi La Jolla, Kaliforni 1964-67 Ko fedde golf San Luis Rey, to Kaliforni 1968 Koolol leydi Falbrook, Kaliforni 1969 Koolol leydi San Markos, Kaliforni Jaaltaaɓe 1969 Kaarol Mann 1968 Betsi Rawls 1967 Sanɗaara Hayni 1966 Miki Raay 1965 Kati Witwort 1964 Marlen Hagge 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay 1961 Miki Raay Tuugnorgal bkswdgpl5ilotghks7gm4pd3f0ct3bn 161723 161722 2026-04-09T09:06:36Z Ilya Discuss 10103 161723 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mickey Wright Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder diiwaan San Diego, Kaliforni. Koolaaɗo kuuɓal kawgel ngel, jeyaaɗo to San Diego, hono Mickey Wright, heɓi njeenaari tati gadani e kawgel ngel, tawi ko nayi fof. Nokkuuji kawgel ngel Duuɓi Nokku Nokku 1961 Fedde leydi Mission Valley San Diego, Kaliforni 1962 Fedde leydi San Diego, Kaliforni 1963 Koolol leydi La Jolla, Kaliforni 1964-67 Ko fedde golf San Luis Rey, to Kaliforni 1968 Koolol leydi Falbrook, Kaliforni 1969 Koolol leydi San Markos, Kaliforni Jaaltaaɓe 1969 Kaarol Mann 1968 Betsi Rawls 1967 Sanɗaara Hayni 1966 Miki Raay 1965 Kati Witwort 1964 Marlen Hagge 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay 1961 Miki Raay Tuugnorgal o91xwnj7u62nyi9tn7off2g95rphcml 161724 161723 2026-04-09T09:08:10Z Ilya Discuss 10103 161724 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mickey Wright Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder diiwaan San Diego, Kaliforni. Koolaaɗo kuuɓal kawgel ngel, jeyaaɗo to San Diego, hono Mickey Wright, heɓi njeenaari tati gadani e kawgel ngel, tawi ko nayi fof. == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1961 Fedde leydi Mission Valley San Diego, Kaliforni 1962 Fedde leydi San Diego, Kaliforni 1963 Koolol leydi La Jolla, Kaliforni 1964-67 Ko fedde golf San Luis Rey, to Kaliforni 1968 Koolol leydi Falbrook, Kaliforni 1969 Koolol leydi San Markos, Kaliforni == Jaaltaaɓe == 1969 Kaarol Mann 1968 Betsi Rawls 1967 Sanɗaara Hayni 1966 Miki Raay 1965 Kati Witwort 1964 Marlen Hagge 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay 1961 Miki Raay == Tuugnorgal == 5i12t1bsmhfvcw3e9kp4082nraussg0 161725 161724 2026-04-09T09:10:36Z Ilya Discuss 10103 161725 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mickey Wright Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder diiwaan San Diego, Kaliforni. Koolaaɗo kuuɓal kawgel ngel, jeyaaɗo to San Diego, hono Mickey Wright, heɓi njeenaari tati gadani e kawgel ngel, tawi ko nayi fof.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1961 Fedde leydi Mission Valley San Diego, Kaliforni 1962 Fedde leydi San Diego, Kaliforni 1963 Koolol leydi La Jolla, Kaliforni 1964-67 Ko fedde golf San Luis Rey, to Kaliforni 1968 Koolol leydi Falbrook, Kaliforni 1969 Koolol leydi San Markos, Kaliforni == Jaaltaaɓe == 1969 Kaarol Mann 1968 Betsi Rawls 1967 Sanɗaara Hayni 1966 Miki Raay 1965 Kati Witwort 1964 Marlen Hagge 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay 1961 Miki Raay == Tuugnorgal == 8rmhujc9finff85uoum0fwkvg1hxph7 161726 161725 2026-04-09T09:12:07Z Ilya Discuss 10103 161726 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mickey Wright Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder diiwaan San Diego, Kaliforni. Koolaaɗo kuuɓal kawgel ngel, jeyaaɗo to San Diego, hono Mickey Wright, heɓi njeenaari tati gadani e kawgel ngel, tawi ko nayi fof.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=mxUrAAAAIBAJ&sjid=eJwFAAAAIBAJ&pg=5099,7590283&dq=mickey+wright&hl=en|title=Mickey Wright Leads Own Tourney|newspaper=[[Reading Eagle]]|location=[[Reading, Pennsylvania]]|date=September 30, 1962|page=55|access-date=September 9, 2010}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1961 Fedde leydi Mission Valley San Diego, Kaliforni 1962 Fedde leydi San Diego, Kaliforni 1963 Koolol leydi La Jolla, Kaliforni 1964-67 Ko fedde golf San Luis Rey, to Kaliforni 1968 Koolol leydi Falbrook, Kaliforni 1969 Koolol leydi San Markos, Kaliforni == Jaaltaaɓe == 1969 Kaarol Mann 1968 Betsi Rawls 1967 Sanɗaara Hayni 1966 Miki Raay 1965 Kati Witwort 1964 Marlen Hagge 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay 1961 Miki Raay == Tuugnorgal == 7j7jnby4pk6olj8xlauoctfobu0r2ic 161727 161726 2026-04-09T09:13:13Z Ilya Discuss 10103 161727 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mickey Wright Invitational''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1961 haa 1969. Ngol waɗi ko e nokkuuji keewɗi ceertuɗi e nder diiwaan San Diego, Kaliforni. Koolaaɗo kuuɓal kawgel ngel, jeyaaɗo to San Diego, hono Mickey Wright, heɓi njeenaari tati gadani e kawgel ngel, tawi ko nayi fof.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629124254/http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf|date=2011-06-29}}</ref><ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=mxUrAAAAIBAJ&sjid=eJwFAAAAIBAJ&pg=5099,7590283&dq=mickey+wright&hl=en|title=Mickey Wright Leads Own Tourney|newspaper=[[Reading Eagle]]|location=[[Reading, Pennsylvania]]|date=September 30, 1962|page=55|access-date=September 9, 2010}}</ref> == Nokkuuji kawgel ngel == == Duuɓi Nokku Nokku == 1961 Fedde leydi Mission Valley San Diego, Kaliforni<ref>{{cite news|url=https://news.google.com/newspapers?id=LrQzAAAAIBAJ&sjid=hzIHAAAAIBAJ&pg=5006,68576&dq=mickey+wright&hl=en|title=Mickey Wright Takes Mickey Wright Tourney|newspaper=[[Lodi News-Sentinel]]|location=[[Lodi, California]]|date=October 1, 1962|page=12|access-date=September 9, 2010}}</ref> 1962 Fedde leydi San Diego, Kaliforni 1963 Koolol leydi La Jolla, Kaliforni 1964-67 Ko fedde golf San Luis Rey, to Kaliforni 1968 Koolol leydi Falbrook, Kaliforni 1969 Koolol leydi San Markos, Kaliforni == Jaaltaaɓe == 1969 Kaarol Mann 1968 Betsi Rawls 1967 Sanɗaara Hayni 1966 Miki Raay 1965 Kati Witwort 1964 Marlen Hagge 1963 Miki Raay 1962 Miki Raay 1961 Miki Raay == Tuugnorgal == 1pgl9vh1mdcf8j6y1shthq8uqruose0 All American Open (LPGA Tour) 0 39282 161728 2026-04-09T09:15:47Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}All American Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1943 haa 1957. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e All American Open worɓe e PGA Tour kam e kewuuji Amateur Amerik fof. Won e kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo. Jaaltaaɓe 1957 Patti Berg 1956 Luwiis Sugges 1955 Patti Berg 1954 Ɓiɗɗo Zahariya 1953 Patti Berg 1952 Luwiis Sugges 1951 Ɓiɗɗo Zahariya 1950 Ɓiɗ..." 161728 wikitext text/x-wiki {{Databox}}All American Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1943 haa 1957. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e All American Open worɓe e PGA Tour kam e kewuuji Amateur Amerik fof. Won e kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo. Jaaltaaɓe 1957 Patti Berg 1956 Luwiis Sugges 1955 Patti Berg 1954 Ɓiɗɗo Zahariya 1953 Patti Berg 1952 Luwiis Sugges 1951 Ɓiɗɗo Zahariya 1950 Ɓiɗɗo Zahariyas 1949 Luwiis Sugges 1948 Ɓiɗɗo Zahariya 1947 Moƴƴere Lensik 1946 Ɓiɗɗo Zahariya 1945 Patti Berg 1944 Betti Hiks 1943 Patti Berg Tuugnorgal qyi85j66nxjig7p4819fetpqcd2hsob 161729 161728 2026-04-09T09:17:17Z Ilya Discuss 10103 161729 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''All American Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1943 haa 1957. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e All American Open worɓe e PGA Tour kam e kewuuji Amateur Amerik fof. Won e kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo. Jaaltaaɓe 1957 Patti Berg 1956 Luwiis Sugges 1955 Patti Berg 1954 Ɓiɗɗo Zahariya 1953 Patti Berg 1952 Luwiis Sugges 1951 Ɓiɗɗo Zahariya 1950 Ɓiɗɗo Zahariyas 1949 Luwiis Sugges 1948 Ɓiɗɗo Zahariya 1947 Moƴƴere Lensik 1946 Ɓiɗɗo Zahariya 1945 Patti Berg 1944 Betti Hiks 1943 Patti Berg Tuugnorgal gugjqfiifp3b68qmavrd93o1tzplbxh 161730 161729 2026-04-09T09:18:25Z Ilya Discuss 10103 161730 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''All American Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1943 haa 1957. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e All American Open worɓe e PGA Tour kam e kewuuji Amateur Amerik fof. Won e kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo. Jaaltaaɓe 1957 Patti Berg 1956 Luwiis Sugges 1955 Patti Berg 1954 Ɓiɗɗo Zahariya 1953 Patti Berg 1952 Luwiis Sugges 1951 Ɓiɗɗo Zahariya 1950 Ɓiɗɗo Zahariyas 1949 Luwiis Sugges 1948 Ɓiɗɗo Zahariya 1947 Moƴƴere Lensik 1946 Ɓiɗɗo Zahariya 1945 Patti Berg 1944 Betti Hiks 1943 Patti Berg Tuugnorgal 3fs2sja6x2bwa0rp0lf31zcd3c3t43j 161731 161730 2026-04-09T09:18:48Z Ilya Discuss 10103 161731 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''All American Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1943 haa 1957. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e All American Open worɓe e PGA Tour kam e kewuuji Amateur Amerik fof. Won e kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo. == Jaaltaaɓe == 1957 Patti Berg 1956 Luwiis Sugges 1955 Patti Berg 1954 Ɓiɗɗo Zahariya 1953 Patti Berg 1952 Luwiis Sugges 1951 Ɓiɗɗo Zahariya 1950 Ɓiɗɗo Zahariyas 1949 Luwiis Sugges 1948 Ɓiɗɗo Zahariya 1947 Moƴƴere Lensik 1946 Ɓiɗɗo Zahariya 1945 Patti Berg 1944 Betti Hiks 1943 Patti Berg Tuugnorgal e1n6tlvnn7lwx9xl78yih6hr2yshwyd 161732 161731 2026-04-09T09:19:17Z Ilya Discuss 10103 161732 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''All American Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1943 haa 1957. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e All American Open worɓe e PGA Tour kam e kewuuji Amateur Amerik fof. Won e kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo. == Jaaltaaɓe == 1957 Patti Berg 1956 Luwiis Sugges 1955 Patti Berg 1954 Ɓiɗɗo Zahariya 1953 Patti Berg 1952 Luwiis Sugges 1951 Ɓiɗɗo Zahariya 1950 Ɓiɗɗo Zahariyas 1949 Luwiis Sugges 1948 Ɓiɗɗo Zahariya 1947 Moƴƴere Lensik 1946 Ɓiɗɗo Zahariya 1945 Patti Berg 1944 Betti Hiks 1943 Patti Berg == Tuugnorgal == 8zd5x44jp6qgkx5nklz9dsrg4oy55fg 161733 161732 2026-04-09T09:21:12Z Ilya Discuss 10103 161733 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''All American Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1943 haa 1957. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e All American Open worɓe e PGA Tour kam e kewuuji Amateur Amerik fof. Won e kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref> == Jaaltaaɓe == 1957 Patti Berg 1956 Luwiis Sugges 1955 Patti Berg 1954 Ɓiɗɗo Zahariya 1953 Patti Berg 1952 Luwiis Sugges 1951 Ɓiɗɗo Zahariya 1950 Ɓiɗɗo Zahariyas 1949 Luwiis Sugges 1948 Ɓiɗɗo Zahariya 1947 Moƴƴere Lensik 1946 Ɓiɗɗo Zahariya 1945 Patti Berg 1944 Betti Hiks 1943 Patti Berg == Tuugnorgal == 6angxwx51voktzqyzqcegblm1bslu65 161734 161733 2026-04-09T09:22:09Z Ilya Discuss 10103 161734 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''All American Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1943 haa 1957. Ngol waɗi ko e nokku biyeteeɗo Tam O’Shanter to Niles, to leydi Illinois. Nde fijiraa ko e sahaa gooto e All American Open worɓe e PGA Tour kam e kewuuji Amateur Amerik fof. Won e kewuuji ko adii 1950 ina njiytee ko LPGA laawɗuɗo.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf LPGA Tournament Chronology 1950-1959] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102110028/http://www.lpga.com/content/Chronology50-59.pdf|date=January 2, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lpga.com/content_1.aspx?pid=8004&mid=2|title=Patty Berg – LPGA Victories|archive-url=https://web.archive.org/web/20061026210436/http://www.lpga.com/content_1.aspx?pid=8004&mid=2|archive-date=October 26, 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lpga.com/players/babe-zaharias/82800/bio|title=Babe Zaharias – Bio|publisher=LPGA|access-date=July 3, 2019}}</ref><ref>{{cite web|title=Louise Suggs Full Career Bio|publisher=LPGA|url=http://www.lpga.com/content/2007PlayerBiosPDF/Suggs-07.pdf|access-date=2007-04-15|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929122448/http://www.lpga.com/content/2007PlayerBiosPDF/Suggs-07.pdf|archive-date=2007-09-29}}</ref> == Jaaltaaɓe == 1957 Patti Berg 1956 Luwiis Sugges 1955 Patti Berg 1954 Ɓiɗɗo Zahariya 1953 Patti Berg 1952 Luwiis Sugges 1951 Ɓiɗɗo Zahariya 1950 Ɓiɗɗo Zahariyas 1949 Luwiis Sugges 1948 Ɓiɗɗo Zahariya 1947 Moƴƴere Lensik 1946 Ɓiɗɗo Zahariya 1945 Patti Berg 1944 Betti Hiks 1943 Patti Berg == Tuugnorgal == dlzl4yorzx95y5a9q5hihuo0o72s7h9 George Washington Classic 0 39283 161735 2026-04-09T09:25:07Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}George Washington Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1970 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Hidden Spring to Horsham, to Pennsylvania. Jaaltaaɓe George Washington ko debbo ɓooyɗo 1975 Kaarol Mann George Wasinton ko ɓooyɗo 1974 Sanɗaara Hayni 1973 Karol Jo Skala 1972 Kaati Ahern 1971 Jane Blalok George Wasinton ko golf ɓooyɗo 1970 Judi Rankin Tuugnorgal" 161735 wikitext text/x-wiki {{Databox}}George Washington Classic ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1970 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Hidden Spring to Horsham, to Pennsylvania. Jaaltaaɓe George Washington ko debbo ɓooyɗo 1975 Kaarol Mann George Wasinton ko ɓooyɗo 1974 Sanɗaara Hayni 1973 Karol Jo Skala 1972 Kaati Ahern 1971 Jane Blalok George Wasinton ko golf ɓooyɗo 1970 Judi Rankin Tuugnorgal 4jv3fpjs5wc04fmywqz8ag2az8kambg 161736 161735 2026-04-09T09:26:10Z Ilya Discuss 10103 161736 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''George Washington Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1970 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Hidden Spring to Horsham, to Pennsylvania. Jaaltaaɓe George Washington ko debbo ɓooyɗo 1975 Kaarol Mann George Wasinton ko ɓooyɗo 1974 Sanɗaara Hayni 1973 Karol Jo Skala 1972 Kaati Ahern 1971 Jane Blalok George Wasinton ko golf ɓooyɗo 1970 Judi Rankin Tuugnorgal jh65eg4j5ha9071hbmb0at652zvqa42 161737 161736 2026-04-09T09:27:09Z Ilya Discuss 10103 161737 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''George Washington Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1970 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Hidden Spring to Horsham, to Pennsylvania. Jaaltaaɓe George Washington ko debbo ɓooyɗo 1975 Kaarol Mann George Wasinton ko ɓooyɗo 1974 Sanɗaara Hayni 1973 Karol Jo Skala 1972 Kaati Ahern 1971 Jane Blalok George Wasinton ko golf ɓooyɗo 1970 Judi Rankin Tuugnorgal 5orkwtltbdxcayai9l0gdjzt49d3ath 161738 161737 2026-04-09T09:28:00Z Ilya Discuss 10103 161738 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''George Washington Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1970 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Hidden Spring to Horsham, to Pennsylvania. == Jaaltaaɓe == == George Washington ko debbo ɓooyɗo == 1975 Kaarol Mann == George Wasinton ko ɓooyɗo == 1974 Sanɗaara Hayni 1973 Karol Jo Skala 1972 Kaati Ahern 1971 Jane Blalok == George Wasinton ko golf ɓooyɗo == 1970 Judi Rankin == Tuugnorgal == 1rd4h2hkb8xrviybny65niwon0pw1oe 161739 161738 2026-04-09T09:28:52Z Ilya Discuss 10103 161739 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''George Washington Classic''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1970 haa 1975. Ngol waɗi ko e nokku golf biyeteeɗo Hidden Spring to Horsham, to Pennsylvania.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf LPGA Tournament Chronology 1970-1979] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102105959/http://www.lpga.com/content/Chronology70-79.pdf|date=January 2, 2010}}</ref> == Jaaltaaɓe == == George Washington ko debbo ɓooyɗo == 1975 Kaarol Mann == George Wasinton ko ɓooyɗo == 1974 Sanɗaara Hayni 1973 Karol Jo Skala 1972 Kaati Ahern 1971 Jane Blalok == George Wasinton ko golf ɓooyɗo == 1970 Judi Rankin == Tuugnorgal == mckzo0pkmvp1864ie8p9wvqyx618dfl Supertest Ladies Open 0 39284 161740 2026-04-09T09:33:08Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Supertest Ladies Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1969. Ngol fijiraa ko to Ontario, Kanadaa to Sunningdale Golf Club to Londres tuggi 1966 haa 1967 e to Bayview Golf Club to Thornhill tuggi 1968 haa 1969. Tiitoonde ballitooɗo oo ko sosiyatee petroŋ Kanadaa biyeteeɗo Supertest Petroleum. Jaaltaaɓe Supertest rewɓe udditaama 1969 Sanɗaara Hayni Supertest Kanadaa Udditiiɗo 1968 Kaarol Mann Supertest rewɓe 'Udditi 1967 Kaarol Mann Supert..." 161740 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Supertest Ladies Open ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1969. Ngol fijiraa ko to Ontario, Kanadaa to Sunningdale Golf Club to Londres tuggi 1966 haa 1967 e to Bayview Golf Club to Thornhill tuggi 1968 haa 1969. Tiitoonde ballitooɗo oo ko sosiyatee petroŋ Kanadaa biyeteeɗo Supertest Petroleum. Jaaltaaɓe Supertest rewɓe udditaama 1969 Sanɗaara Hayni Supertest Kanadaa Udditiiɗo 1968 Kaarol Mann Supertest rewɓe 'Udditi 1967 Kaarol Mann Supertest rewɓe udditi 1966 Kati Witwort Tuugnorgal lz2rvd7sg1rdz19fdm8gomc1s8k5f2k 161741 161740 2026-04-09T09:34:13Z Ilya Discuss 10103 161741 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Supertest Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1969. Ngol fijiraa ko to Ontario, Kanadaa to Sunningdale Golf Club to Londres tuggi 1966 haa 1967 e to Bayview Golf Club to Thornhill tuggi 1968 haa 1969. Tiitoonde ballitooɗo oo ko sosiyatee petroŋ Kanadaa biyeteeɗo Supertest Petroleum. Jaaltaaɓe Supertest rewɓe udditaama 1969 Sanɗaara Hayni Supertest Kanadaa Udditiiɗo 1968 Kaarol Mann Supertest rewɓe 'Udditi 1967 Kaarol Mann Supertest rewɓe udditi 1966 Kati Witwort Tuugnorgal nz6fz4c2je01av2etneem57wfh8cea3 161742 161741 2026-04-09T09:34:57Z Ilya Discuss 10103 161742 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Supertest Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1969. Ngol fijiraa ko to Ontario, Kanadaa to Sunningdale Golf Club to Londres tuggi 1966 haa 1967 e to Bayview Golf Club to Thornhill tuggi 1968 haa 1969. Tiitoonde ballitooɗo oo ko sosiyatee petroŋ Kanadaa biyeteeɗo Supertest Petroleum. Jaaltaaɓe Supertest rewɓe udditaama 1969 Sanɗaara Hayni Supertest Kanadaa Udditiiɗo 1968 Kaarol Mann Supertest rewɓe 'Udditi 1967 Kaarol Mann Supertest rewɓe udditi 1966 Kati Witwort Tuugnorgal bpu8tvb137m0bjg3hvh4ag1xkos1c6c 161743 161742 2026-04-09T10:33:48Z Ilya Discuss 10103 161743 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Supertest Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1969. Ngol fijiraa ko to Ontario, Kanadaa to Sunningdale Golf Club to Londres tuggi 1966 haa 1967 e to Bayview Golf Club to Thornhill tuggi 1968 haa 1969. Tiitoonde ballitooɗo oo ko sosiyatee petroŋ Kanadaa biyeteeɗo Supertest Petroleum. == Jaaltaaɓe == Supertest rewɓe udditaama 1969 Sanɗaara Hayni Supertest Kanadaa Udditiiɗo 1968 Kaarol Mann Supertest rewɓe 'Udditi 1967 Kaarol Mann Supertest rewɓe udditi 1966 Kati Witwort Tuugnorgal 15pnhprp8t2no65tfro5at7ydsf6cdb 161745 161743 2026-04-09T10:36:18Z Ilya Discuss 10103 161745 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Supertest Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1969. Ngol fijiraa ko to Ontario, Kanadaa to Sunningdale Golf Club to Londres tuggi 1966 haa 1967 e to Bayview Golf Club to Thornhill tuggi 1968 haa 1969. Tiitoonde ballitooɗo oo ko sosiyatee petroŋ Kanadaa biyeteeɗo Supertest Petroleum. == Jaaltaaɓe == == Supertest rewɓe udditaama == 1969 Sanɗaara Hayni == Supertest Kanadaa Udditiiɗo == 1968 Kaarol Mann == Supertest rewɓe 'Udditi == 1967 Kaarol Mann == Supertest rewɓe udditi == 1966 Kati Witwort == Tuugnorgal == okkjv8citi30a9xcq9yg7c47yq12bf9 161747 161745 2026-04-09T10:40:51Z Ilya Discuss 10103 161747 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Supertest Ladies Open''' ko kawgel golf e nder LPGA Tour tuggi 1966 haa 1969. Ngol fijiraa ko to Ontario, Kanadaa to Sunningdale Golf Club to Londres tuggi 1966 haa 1967 e to Bayview Golf Club to Thornhill tuggi 1968 haa 1969. Tiitoonde ballitooɗo oo ko sosiyatee petroŋ Kanadaa biyeteeɗo Supertest Petroleum.<ref>[http://www.lpga.com/content/Chronology60-69.pdf LPGA Tournament Chronology 1960-1969]</ref> == Jaaltaaɓe == == Supertest rewɓe udditaama == 1969 Sanɗaara Hayni == Supertest Kanadaa Udditiiɗo == 1968 Kaarol Mann == Supertest rewɓe 'Udditi == 1967 Kaarol Mann == Supertest rewɓe udditi == 1966 Kati Witwort == Tuugnorgal == 971zgt717wvtzwir8k8e2xfqd9dlmpp Tereza Krejčiříková 0 39285 161744 2026-04-09T10:34:38Z Apdoull 7630 Created page with "'''Tereza Krejčiříková''' (jibinaa ko 21 lewru juko hitaande 1996) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fuku koyɗe Slavia Praha e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki.<ref>{{cite news|url=https://klatovsky.denik.cz/fotbal_region/chtela-bych-do-reprezentace20120115.html|title=Chtěla bych do reprezentace|language=Czech|work=denik.cz|publisher=VLTAVA-LABE-PRESS, a.s.|date=16 January 2012|accessdate=20 September 2012}}</ref>O jeyaa ko e kippu leydi Ce..." 161744 wikitext text/x-wiki '''Tereza Krejčiříková''' (jibinaa ko 21 lewru juko hitaande 1996) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, jooni o woni ko e fuku koyɗe Slavia Praha e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki.<ref>{{cite news|url=https://klatovsky.denik.cz/fotbal_region/chtela-bych-do-reprezentace20120115.html|title=Chtěla bych do reprezentace|language=Czech|work=denik.cz|publisher=VLTAVA-LABE-PRESS, a.s.|date=16 January 2012|accessdate=20 September 2012}}</ref>O jeyaa ko e kippu leydi Cekoslowaki. Kugal Nde o woni e fiyde e kippu sukaaɓe Sparta Prague, Krejčiříková suɓaama e doggol ɓurngol waawde fiyde e hitaande 2011 to Cekoslowaki (rewɓe).<ref>{{cite news|url=http://milujemfotbal.cz/clanky/profimed-galavecer-grassroots-korunoval-nejlepsi-na-zofine-dorostencem-roku-kalas-fotbalistkou-pincova|title=Profimed Galavečer Grassroots korunoval nejlepší na Žofíně: Dorostencem roku Kalas, fotbalistkou Pincová|language=Czech|work=milujemfotbal.cz|publisher=Česká asociace fotbalových hráčů|date=10 January 2012|accessdate=20 September 2012}}</ref> E hitaande rewtunde ndee o artiraa e Division 1 Cekoslowaki, ñalnde 27 noowammbar 2013 o waɗii kawgel makko gadanel e nder kippu ngenndiijo e nder pottital FIFA ngam heɓde kawgel fuku winndere e Espaañ. E hitaande 2016 o ummii o fayi Slavia Prague. Teddungal golle Kalaaba Siparta Praag Diɗɗal gadanal Cekoslowaki (1): 2012-13 Kop rewɓe Cekoslowaki (1): 2013, 2015 Slawi Praag Diɗɗal gadanal Cekoslowaki (5): 2016-17, 2019-20, 2021-22, 23-2022, 2023-24 Kop rewɓe Cekoslowaki (3): 2022, 2023, 2024 Goodo Talent hitaande ndee: 2011 Golle winndereeje No. Ñalngu Nokku Gaño Njoɓdi Njeñtudi Kawgel 1. 26 abriil 2014 Stade v Městských Sadech, Opava, Cekoslowaki Estoni 3–0 6–0 2015 kawgel fuku winndere ngel rewɓe FIFA 2. 5-0 3. 27 oktoobar 2020 Stade Letní, Chomutov, leydi Cekoslowaki Aserbaijaan 2–0 3–0 UEFA rewɓe ngam tawtoreede kawgel ngel 2022 4. 21 suwee 2021 Stade u Nisy, Liberec, Cekoslowaki Siprus 4–0 8–0 2023 kawgel fuku winndere FIFA rewɓe 5. 21 feebariyee 2025 Stade Aldo Drosina, Pula, Korowasi Korowasi 3-0 4-0 2025 Ligue des Nations des Femmes UEFA == Tuugnorgal == 0nzy8cjjrqaokpe6l7qxtiby2ymsp1w Marcela Krůzová 0 39286 161746 2026-04-09T10:39:42Z Apdoull 7630 Created page with "'''Marcela Krůzová''' ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, mo o fiyi Slavia Prague e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki.<ref>[http://www.slavia.cz/KRUZOVA-Marcela Profile] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111012081222/http://www.slavia.cz/KRUZOVA-Marcela|date=2011-10-12}} in Slavia's website</ref> O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.<ref>{{CMFS player|KruzovaMarcela}}</ref><ref>[https://archive.today/20120914085856/http://www.uefa.com/womenseuro/..." 161746 wikitext text/x-wiki '''Marcela Krůzová''' ko ƴarotooɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, mo o fiyi Slavia Prague e nder diɗɗal gadanal Cekoslowaki.<ref>[http://www.slavia.cz/KRUZOVA-Marcela Profile] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111012081222/http://www.slavia.cz/KRUZOVA-Marcela|date=2011-10-12}} in Slavia's website</ref> O jeyaa ko e fedde ngenndiire Cekoslowaki.<ref>{{CMFS player|KruzovaMarcela}}</ref><ref>[https://archive.today/20120914085856/http://www.uefa.com/womenseuro/teams/player=1906885/profile/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref> == Tuugnorgal == 8xsxhln0pr2xt2ycdmz1d2uerbf3u1d Lenka Krömrová 0 39287 161748 2026-04-09T10:49:20Z Apdoull 7630 Created page with "'''Lenka Krömrová''' ko gooliiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, hannde omo fijira FK Zlíchov 1914 e nder kawgel fuku koyɗe rewɓe Cekoslowaki tataɓol.<ref>[https://www.fkzlichov1914.cz/player/kromrova-lenka/ Profile] in Zlíchov 1914 website</ref><ref>[http://www.slavia.cz/KROMROVA-Lenka Profile] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111012081218/http://www.slavia.cz/KROMROVA-Lenka|date=2011-10-12}} in Slavia's website</ref> Krömrová ina fijira e kippu leydi..." 161748 wikitext text/x-wiki '''Lenka Krömrová''' ko gooliiɗo fuku koyɗe Cekoslowaki, hannde omo fijira FK Zlíchov 1914 e nder kawgel fuku koyɗe rewɓe Cekoslowaki tataɓol.<ref>[https://www.fkzlichov1914.cz/player/kromrova-lenka/ Profile] in Zlíchov 1914 website</ref><ref>[http://www.slavia.cz/KROMROVA-Lenka Profile] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111012081218/http://www.slavia.cz/KROMROVA-Lenka|date=2011-10-12}} in Slavia's website</ref> Krömrová ina fijira e kippu leydi Cekoslowaki.<ref>[https://archive.today/20120915093056/http://www.uefa.com/womensworldcup/teams/player=250007373/index.html Profile] in [[UEFA]]'s website</ref> She made her debut for the national team on 28 November 2010 in a match against [[Hungary women's national football team|Hungary]].<ref>{{FACR player|KromrovaLenka}}</ref>O waɗii yeewtere makko adannde e kippu ngenndi ñalnde 28 noowammbar 2010 e nder pottital hakkunde makko e leydi Hong Kong. == Tuugnorgal == tu9mkvag3qp7vn9r5zv13wr0qomjc4w Olivie Lukášová 0 39288 161749 2026-04-09T10:56:11Z Apdoull 7630 Created page with "'''Olivie Lukášová''' (cekoslowaki: [ˈolɪvɪjɛ ˈlukaːʃovaː];<ref>https://www.instagram.com/reel/DPeVU7CDHwS/?igsh=YzhwbWZvam1razFr</ref>jibinaa ko ñalnde 23 suwee 2001) ko fukuyanke Cekoslowaki, fiyoowo ko gooliiɗo Roma. Kugal Ko o jibinannde Vsetín, to leydi Cekoslowaki, <ref>{{Cite web|url=https://www.denik.cz/fotbal/slavia-fotbal-zeny-olivie-lukasova-reprezentace-brankarka-kvalifikace-euro.html|title=Titul? Oslavy nebyly tak divoké jako u hokejistů, sm..." 161749 wikitext text/x-wiki '''Olivie Lukášová''' (cekoslowaki: [ˈolɪvɪjɛ ˈlukaːʃovaː];<ref>https://www.instagram.com/reel/DPeVU7CDHwS/?igsh=YzhwbWZvam1razFr</ref>jibinaa ko ñalnde 23 suwee 2001) ko fukuyanke Cekoslowaki, fiyoowo ko gooliiɗo Roma. Kugal Ko o jibinannde Vsetín, to leydi Cekoslowaki, <ref>{{Cite web|url=https://www.denik.cz/fotbal/slavia-fotbal-zeny-olivie-lukasova-reprezentace-brankarka-kvalifikace-euro.html|title=Titul? Oslavy nebyly tak divoké jako u hokejistů, směje se gólmanka Lukášová|work=[[Deník]]|trans-title=Title? The celebrations weren't as wild as those of the hockey players, laughs goalie Lukášová|language=cs|date=30 May 2024|access-date=11 December 2024|last=Jůzek|first=Martin}}</ref> Lukášová fuɗɗii golle mum ko e bannge Cekoslowaki biyeteeɗo Slovácko. E hitaande 2018, o siifondiri e fedde Cekoslowaki wiyeteende Slavia, ɗo o fijiraa e Ligue des Champions des Wommes UEFA, o walli fedde nde heɓde tiitoonde Ligue des Champions. Duuɓi jeegom caggal ɗuum, o siifondiri e fedde Roma to leydi Itali. Sifaa pijirlooji Lukášová ina fija e gool. O dariima e 1.81m toowɗo, omo anndaa e tooweendi makko e reflexes makko.<ref>{{Cite web|url=https://www.idnes.cz/fotbal/zahranici/olivie-lukasova-brankarka-as-rim-rozhovor.A240705_182249_fot_zahranici_malu|title=Fakt jsem hráčkou AS Řím? Splněný sen. Do Slavie se jednou vrátím, říká Lukášová|trans-title=Am I really an AS Roma player? A dream come true. I will return to Slavia one day, says Lukášová|language=cs|work=iDNES.cz|publisher=Mafra|date=6 July 2024|access-date=11 December 2024}}</ref> == Tuugnorgal == thaaziuakpmff9bjljg65fpr4njcdof Allegory of Industry 0 39289 161750 2026-04-09T11:04:04Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Allegory of Industry''' ko tempera e dow tondo canvas mo Fransisko Goya penti, c. 1805. Ko e nder nate nay ummoriiɗe e nate limtooje ko fayti e yahrude yeeso ganndal e faggudu (ina heen nate ndema, nate njulaagu, e nate ganndal, ɗe ɗiɗmere ɗee majjii), ɗe pawii suudu daɗndo hoɗorde Manuel Godoin du Ministeer de Spain. Gila 1932, natal ngal woni ko e galle mooftirgel (Musée del Prado). Natal ngal ina hollita sukaaɓe rewɓe ɗiɗo ina njuɓɓina jolɗe mum en..." 161750 wikitext text/x-wiki '''Allegory of Industry''' ko tempera e dow tondo canvas mo Fransisko Goya penti, c. 1805. Ko e nder nate nay ummoriiɗe e nate limtooje ko fayti e yahrude yeeso ganndal e faggudu (ina heen nate ndema, nate njulaagu, e nate ganndal, ɗe ɗiɗmere ɗee majjii), ɗe pawii suudu daɗndo hoɗorde Manuel Godoin du Ministeer de Spain. Gila 1932, natal ngal woni ko e galle mooftirgel (Musée del Prado). Natal ngal ina hollita sukaaɓe rewɓe ɗiɗo ina njuɓɓina jolɗe mum en e nder suudu semi-niɓɓere, ina yayna heen feɗeendu mawndu udditirndu gila nano (to bannge ƴeewoowo). To caggal, e nder niɓɓere, neɗɗo ina waawi yiyde jeese rewɓe mawɓe (ɓe njokkondiri e Fate) ɗe laaɓtaani. Soklaaji ɗiin rewɓe peeñninaani so tawii ko ɓe gollotooɓe faktoriyaal walla ko ɓe wakilaaji tappirde walla kanndaa. == Lartol == Ndee feccere ina waawi jogaade wiɗtooji asliiji. Tiiɗno, moƴƴitin ɗum e hoolkisaade haalaaji baɗaaɗi e ɓeydude ciimtol nder doggol. Haalaaji baɗɗi wiɗtooji asliiji tan ina poti ittude. (May 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Teemedde alkule ɗee ina kollita yiɗde Goya feeñde e hooreejo leydi laaɓtuɗo, peewnitoowo, kadi gardiiɗo timmuɗo ƴellitaare faggudu e ganndal Espaañ, e jokkondiral e golle Sociedad Económica de los Amigos del País, ƴellitnooɗo e oon sahaa. Kono tan, ndeeɗoo nate ko maande miijo ɓooyngo wonde Espaañ e oon sahaa ina waawi ƴellitde njulaagu mum, kono natal ngal e hoore mum ina woɗɗi hollirde Rewolison njulaagu (Revolution industrielle) baɗnooɗo e diiwanuuji Orop ɓurɗi ƴellitaade ɗii. Natal ngal ina yahdi e mbaadi Ancien Régime (ƴeew Las Hilanderas mo Velázquez), kono ngal woɗɗi ko hollirde jamaanu njulaagu, sibu alaa ko ɓeydi e limoore njulaagu ngam hollirde peewnugol njulaagu keewngu e golle ɗee e hoore mum ina mbaɗee e masiŋaaji koyɗi, e nokkuuji ɓurɗi yahrude yeeso e nder devi. Yanti heen, comci ɗi rewɓe ɓee ɓoornotoo ɗii, ngonaa ko nanndi e liggotooɓe e nder sanɗaaji. Koppi lesɗi, blusaaji daneeji e jikkuuji mettuɗi e diisnondirɗi ɓuri laaɓtude ko rewɓe toowɓe, ɓuri gollotooɓe e nder usine. Tiiɗnaare ɓalli maɓɓe kadi wonaa laawol ɓurngol moƴƴude ngam miijaade ngonkaaji njuɓɓudi njuɓɓudi gollotooɓe e nder sanɗaaji. Ko ɗum hollirde aadaaji, laaɓtunde no feewi e nder maandeeji mum e nder sifaa mum, ina hollita ŋakkeende miijo hakkunde ko miijo alɗuɓe e rewolison industriyel foti wonde e ko wayi no tigi rigi. == Ƴeew kadi == Doggol golle ɗe Fransisko Goya waɗi == Tuugnorgal == 67sxpqojbc59v84ftjpymwukxd76jeg 161751 161750 2026-04-09T11:05:38Z Isa Oumar 9821 161751 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Allegory of Industry''' ko tempera e dow tondo canvas mo Fransisko Goya penti, c. 1805. Ko e nder nate nay ummoriiɗe e nate limtooje ko fayti e yahrude yeeso ganndal e faggudu (ina heen nate ndema, nate njulaagu, e nate ganndal, ɗe ɗiɗmere ɗee majjii), ɗe pawii suudu daɗndo hoɗorde Manuel Godoin du Ministeer de Spain. Gila 1932, natal ngal woni ko e galle mooftirgel (Musée del Prado). Natal ngal ina hollita sukaaɓe rewɓe ɗiɗo ina njuɓɓina jolɗe mum en e nder suudu semi-niɓɓere, ina yayna heen feɗeendu mawndu udditirndu gila nano (to bannge ƴeewoowo). To caggal, e nder niɓɓere, neɗɗo ina waawi yiyde jeese rewɓe mawɓe (ɓe njokkondiri e Fate) ɗe laaɓtaani. Soklaaji ɗiin rewɓe peeñninaani so tawii ko ɓe gollotooɓe faktoriyaal walla ko ɓe wakilaaji tappirde walla kanndaa. == Lartol == Ndee feccere ina waawi jogaade wiɗtooji asliiji. Tiiɗno, moƴƴitin ɗum e hoolkisaade haalaaji baɗaaɗi e ɓeydude ciimtol nder doggol. Haalaaji baɗɗi wiɗtooji asliiji tan ina poti ittude. (May 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Teemedde alkule ɗee ina kollita yiɗde Goya feeñde e hooreejo leydi laaɓtuɗo, peewnitoowo, kadi gardiiɗo timmuɗo ƴellitaare faggudu e ganndal Espaañ, e jokkondiral e golle Sociedad Económica de los Amigos del País, ƴellitnooɗo e oon sahaa. Kono tan, ndeeɗoo nate ko maande miijo ɓooyngo wonde Espaañ e oon sahaa ina waawi ƴellitde njulaagu mum, kono natal ngal e hoore mum ina woɗɗi hollirde Rewolison njulaagu (Revolution industrielle) baɗnooɗo e diiwanuuji Orop ɓurɗi ƴellitaade ɗii. Natal ngal ina yahdi e mbaadi Ancien Régime (ƴeew Las Hilanderas mo Velázquez), kono ngal woɗɗi ko hollirde jamaanu njulaagu, sibu alaa ko ɓeydi e limoore njulaagu ngam hollirde peewnugol njulaagu keewngu e golle ɗee e hoore mum ina mbaɗee e masiŋaaji koyɗi, e nokkuuji ɓurɗi yahrude yeeso e nder devi. Yanti heen, comci ɗi rewɓe ɓee ɓoornotoo ɗii, ngonaa ko nanndi e liggotooɓe e nder sanɗaaji. Koppi lesɗi, blusaaji daneeji e jikkuuji mettuɗi e diisnondirɗi ɓuri laaɓtude ko rewɓe toowɓe, ɓuri gollotooɓe e nder usine. Tiiɗnaare ɓalli maɓɓe kadi wonaa laawol ɓurngol moƴƴude ngam miijaade ngonkaaji njuɓɓudi njuɓɓudi gollotooɓe e nder sanɗaaji. Ko ɗum hollirde aadaaji, laaɓtunde no feewi e nder maandeeji mum e nder sifaa mum, ina hollita ŋakkeende miijo hakkunde ko miijo alɗuɓe e rewolison industriyel foti wonde e ko wayi no tigi rigi. == Ƴeew kadi == Doggol golle ɗe Fransisko Goya waɗi == Tuugnorgal == h7k8ozj0e7649ipp7r3cjhz2bqu0iks The Story Teller (painting) 0 39290 161752 2026-04-09T11:14:38Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Story Teller (painting)<ref name="Ananth20074">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</re..." 161752 wikitext text/x-wiki '''The Story Teller (painting)<ref name="Ananth20074">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref>''' ko nate nebam e hitaande 1937, ɗe naalanke biyeteeɗo Amrita Sher-Gil (1913–1941) waɗi, jibinaaɗo to leydi Hong Kong. E lewru suwee 2023 nde waɗii limre ɓurnde heewde coggu e golle naalankaagal Inndo yeeyeteeɗe e soodgol e nder winndere ndee. E jillondirde e geɗe batte Pahari e Pari, nate ɗee ina kollita fedde rewɓe wuro ngo ina njogii golle gaadoraaɗe ko wayi no ɓuuɓnude betel e ɓuuɓnude fannu, ɓe ngoppaani ko woni e saraaji maɓɓe, tawi noon ɓiɗɗo nagge ina yiyee ina ɓuuɓtoo e nder maɓɓe. Debbo ina jooɗii e leeso aada, ina waɗa daartol e rewɓe jooɗiiɓe e dow leeso. Set e nder ladde udditiinde, gorko gooto ina darii e saraaji ina ndaara ɓe. Hakkunde 1935 e 1941, Sher-Gil ɓuri fentude ko to leydi Inndo.<ref name="Ananth20073">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> Caggal njillu makko e hitaande 1937 to Fuɗnaange Indiya o waɗii naalankaagal ɓurngal ɓooyde e nate makko tati ɗe o waɗi e nder Indiya Fuɗnaange, hono “Toilet Bride”, Brahmacharis, e Yimɓe wuro Indiya Fuɗnaange yahooɓe luumo. Ɗum waɗi mo yiɗeede, hay so tawii o miijii ko golle makko ɓuri faamde. O ñiŋaama sabu hollirde bannge niɓɓo e nder leydi Indiya, o yettaama kadi sabu addude e yeeso haala rewɓe e baasal. Trilogie oo ina muusi mo, kadi nate makko garooje ɗee maa ɓur famɗude, ina heen The Story Teller, mo Sher-Gil e hoore mum miijii wonde ina jeyaa e nate makko 12 ɓurɗe maantinde. Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol gootol ngol o waɗi e lewru noowammbar 1937 to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo Angalteer. Ko ɗoon gooto e ƴeewooɓe naalankaagal siftini golle makko ko koyɗe, ko jamaanu. Ko Badruddiin Tyabji soodi ɗum. Daartoowo naalankaagal e ƴeewoowo Deepak Ananth miijii wonde Sher-Gil ina "suɓoo jikku ɓurɗo famɗude, ɓurɗo yooɗde e fannuuji mum Inndo".<ref name="Ananth20072">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> O siftini rewɓe ɓee "wonaa no yimɓe mettuɓe nii, kono ko yimɓe jogiiɓe humpito e koye mum en e mbaawka ummoraade e dow mum".<ref name="Ananth2007">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> == Ɓawo == Amrita Sher-Gil Amrita Sher-Gil (30 lewru Yarkomaa 1913 – 5 lewru Duujal 1941) <ref name="Ananth20075">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref>ko pentoowo Hongiriijo-Inndonaajo, mo wiɗto arkewolosi leydi Indiya bayyini wonde gooto e naalankooɓe ‘Keedal naalankaagal ngenndiwal’ leydi Indiya e hitaande 1976.<ref name="TET2023">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref> E nder sariya jowitiiɗo e ngalu ɓooyngu e naalankaagal (1972) golle Sher-Gil e nder leydi Indiya meeɗaa yaltineede e leydi ndii.[3][4] Ko kanko woni naalanke Asiyanke gadano heɓde njeenaari kaŋŋe e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Ecole des Beaux Arts to Pari.[5] Richard Bartholomew, ganndo naalankaagal, hollitii wonde o waɗii darnde mawnde e ƴellitde daande goonga e yi’annde naalankaagal Inndo hannde.<ref name="TET20232">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref><ref name="TET20233">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref><ref name="TET20234">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref> Hakkunde 1935 e 1941, Sher-Gil ɓuri fentude ko e leydi Inndo, ɗo o yahrata ngam hollirde e yeeyde nate makko.[7] O penti to Simla, to jibnaaɓe makko ngoni, to Saraya, Gorakhpur, to ɓesngu makko joginoo fabriika suukara, e to Amritsar e Lahore.[7] Caggal njillu makko e hitaande 1937 to Indiya fuɗnaange, tawi ina waɗi njillu to caalli Ajanta, o waɗii nate ɓurɗe ɓooyde e nate tati ɗe o waɗi e nder Indiya fuɗnaange, ko wayi no nate Bride's Toilet, Brahmacharis, e yimɓe gure Indiya fuɗnaange yahooɓe e luumo.[7][8] O wonti neɗɗo jiɗɗo, hay so tawii o nanii golle makko ina keewi faameede.<ref name="TET20235">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref> Nate ɗee ina kollita jikkuuji makko e yurmeende makko e yimɓe makko indinaaɓe, ɓe keewi hollirde ko baasal e baasal mum en.[9] O ñiŋaama sabu hollirde bannge niɓɓo e nder leydi Indiya, o yettaama kadi sabu addude e yeeso haala rewɓe e baasal.[9] Trilogy oo ina muusi mo, kadi nate makko garooje ɗee, ina heen The Story Teller, maa ɓur famɗude.<ref name="Dalmia2012">{{cite book|last1=Khullar|first1=Sonal|editor1-last=Dalmia|editor1-first=Vasudha|editor2-last=Sadana|editor2-first=Rashmi|title=The Cambridge Companion to Modern Indian Culture|date=2012|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-51625-9|pages=169–170|chapter-url=https://books.google.com/books?id=2L4gAwAAQBAJ&pg=PA169|language=en|chapter=9. National tradition and modernist art|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221738/https://books.google.com/books?id=2L4gAwAAQBAJ&pg=PA169|url-status=live}}</ref><ref name="Khullar2015">{{cite book|last1=Khullar|first1=Sonal|title=Worldly Affiliations: Artistic Practice, National Identity, and Modernism in India, 1930 1990|date=2015|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-28367-1|pages=41–89|chapter-url=https://books.google.com/books?id=5o0kDQAAQBAJ&pg=PA57|language=en|chapter=2. An art of the soil: Amrita Sher-Gil (1913-1941)|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108215528/https://books.google.com/books?id=5o0kDQAAQBAJ&pg=PA57|url-status=live}}</ref> Sher-Gil e hoore mum suɓii ko The Story Teller e nder defte makko 12 ɓurɗe maantinde, kadi ina yaaji e nder defte makko ɓurɗe laaɓtude e hollirde.[2] Won e nate makko rewɓe goɗɗe maantiniiɗe ko wayi no Sukaaɓe rewɓe tokosɓe (1932), Sukaaɓe rewɓe tato (1935), Rewɓe dow tulde (1935), e Rewɓe dow Charpai (1940).<ref name="Dalmia20122">{{cite book|last1=Khullar|first1=Sonal|editor1-last=Dalmia|editor1-first=Vasudha|editor2-last=Sadana|editor2-first=Rashmi|title=The Cambridge Companion to Modern Indian Culture|date=2012|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-51625-9|pages=169–170|chapter-url=https://books.google.com/books?id=2L4gAwAAQBAJ&pg=PA169|language=en|chapter=9. National tradition and modernist art|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221738/https://books.google.com/books?id=2L4gAwAAQBAJ&pg=PA169|url-status=live}}</ref><ref name="Khullar20152">{{cite book|last1=Khullar|first1=Sonal|title=Worldly Affiliations: Artistic Practice, National Identity, and Modernism in India, 1930 1990|date=2015|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-28367-1|pages=41–89|chapter-url=https://books.google.com/books?id=5o0kDQAAQBAJ&pg=PA57|language=en|chapter=2. An art of the soil: Amrita Sher-Gil (1913-1941)|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108215528/https://books.google.com/books?id=5o0kDQAAQBAJ&pg=PA57|url-status=live}}</ref> == Bindi == Natal yaajngal image icon Haaloowo daartol, 1937, nebam e dow mbaydi, Koolol keeriiɗo.<ref name="Ananth20076">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia2013">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Lal2023">{{cite news|last1=Lal|first1=Neeta|title=The Story Teller: A closer look at Amrita Sher-Gil's record-breaking $7.45m painting|url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|access-date=30 October 2023|work=The National|date=22 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030144932/https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|archive-date=30 October 2023|language=en}}</ref> Haaloowo ko nate nebam e dow canvas, naalankaagal mbaylaandi, fotde 59 cm e 79 cm.[3] Nde pentiraa ko e lewru oktoobar 1937, caggal njillu Sher-Gil to leydi Inndo fuɗnaange, e nder lewru ndu miñiiko debbo biyeteeɗo Indira resi Kalyan Sundaram.[2][9] Siyno makko e ñalngu oktoobar 1937 ina yiyee e les ŋorol ñaamo.<ref name="TET20236">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20133">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref> Natal ngal ina hawra e geɗe Pahari e Pari.[5][11] E nder cakaare ndee ko fedde rewɓe wuro cosily occupied e golle gaadoraaɗe ko wayi no ɓuuɓnude betel e ɓuuɓnude fannu, ɓe ngoppaani ko woni e saraaji maɓɓe, tawi ɓiɗɗo nagge ina yiyee ina ɓuuɓna laawol mum e nder maɓɓe.[1][9][12] Debbo ina jooɗii e leeso aada, ina waɗa daartol e rewɓe jooɗiiɓe e dow leeso ina taartoo ɗum.[9] Ina woodi kadi nagge goɗɗo.[9] Set e nder ladde udditiinde, gorko gooto ina darii ina ndaara ɓe gila caggal damal. Sher-Gil e hoore mum winndi Karl Jamshed Khandalavala wonde ndeeɗoo natal ina jeyaa e golle makko cakkitiiɗe "yiɗde no kalaace nii".[9] O wi'i mo o tawi ɗum "ina soomi no feewi" pentugol na'i ɗii.[9] Ko e nder ndeeɗoo golle naalankaagal o fuɗɗii naatde e fannu nate daabaaji, suɓngo teskinngo ngo ɓooyaani ko wonti tiitoonde ruttorde e nder repertoi makko naalankaagalre..<ref name="Ananth20077">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20132">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Lal20232">{{cite news|last1=Lal|first1=Neeta|title=The Story Teller: A closer look at Amrita Sher-Gil's record-breaking $7.45m painting|url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|access-date=30 October 2023|work=The National|date=22 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030144932/https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|archive-date=30 October 2023|language=en}}</ref> == Jaabawuuli == Natal ngal ina jeyaa e golle 33 ɗe Sher-Gil holliri e koolol makko gootol to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.[13] Hakkunde 1 mars e 26 abriil 1970 nde hollitaama to Rabindra Bhawan, Delhi.[3] Charles Fabri, ƴeewtotooɗo naalankaagal ngam Civil and Military Gazette e tawtoreede koolol Lahore hitaande 1937, o wiyi wonde "Miss Sher-Gil oeuvre ko huunde nde alaa ko woni e mum so wonaa ko heewi. Maandeeji makko ɓurɗi welde ko rewɓe e sukaaɓe."[9][14] Daartoowo naalankaagal e ƴeewoowo Deepak Ananth miijii wonde Sher-Gil ina "suɓoo jikku ɓurɗo famɗude, ɓurɗo yooɗde e fannuuji mum Inndo".[1] O siftini rewɓe ɓee "wonaa no yimɓe mettuɓe nii, kono ko yimɓe jogiiɓe humpito e koye mum en e mbaawka ummoraade e dow mum".[1] Subodh Gupta teskiima "Haaloowo daartol ina jeyaa e golle Amrita Sher-Gil ɓurɗe maantinde. Ina hollita rewɓe, tiitoonde huuɓtodinnde e nder naalankaagal makko, ina hollita ruuhu makko mo alaa ɗo haaɗi e darnde makko e karallaagal makko ngal acci maande nde momtataa e daartol naalankaagal Inndo. Ɗum waɗi mo won e golle smposhebol tedduɗe e nder ngalu ngenndi waylo renndo luggiɗngo.”[12] Neeraj Gupta, sehil leydi Inndo, ina noddira nate ɗee “natal nuunɗungal e yurmeende no naalanke oo e hoore mum nii”.<ref name="TET20237">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20134">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref> == Winndannde yeeyirde == Haaloowo daartol ngol ko Badruddin Tyabji soodi ɗum e hitaande 1937 to koolol Lahore<ref name="Ananth20078">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20135">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Lal20233">{{cite news|last1=Lal|first1=Neeta|title=The Story Teller: A closer look at Amrita Sher-Gil's record-breaking $7.45m painting|url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|access-date=30 October 2023|work=The National|date=22 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030144932/https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|archive-date=30 October 2023|language=en}}</ref>Ñalnde 19 lewru seeɗto hitaande 2023, deftere Sher-Gil wiyeteende « Haaloowo daartol » hollitaama e nder yeewtere Saffronart: Naalankaagal jamaanu, wondude e ko ina ɓura 70 golle naalankooɓe mawɓe, ina jeyaa heen M. F. Husain, Vasudeo S. Gaitonde, Jamini Roy, e F. N. Souza.[2] Nde heɓi coggu maantiniingu e soodgol 61,8 miliyaar ugiyya, fotde 7,45 miliyoŋ dolaar, ngam waɗde limre ɓurnde heewde coggu e golle naalankaagal Inndo yeeyeteeɗe e soodgol e nder winndere ndee gila e lewru suwee 2023.[2][12] The Hindu teskiima wonde hakkunde 2010 e 2020 golle ɗe rewɓe mbaɗi ko ina tolnoo e 2% e ko ina tolnoo e teemedde ɗiɗi miliyaaruuji dolaar njoɓaa e yeeyirdu naalankaagal, o jaabtii winndannde ndee wonde ina yahra no moƴƴi e rewɓe naalankooɓe ɓe keewi heddaade e ɓure ɓurɗe toowde ɗe naalankooɓe worɓe e nder winndere ndee kala".[15] Ko adii ɗuum, golle naalankaagal Inndo ɓurɗe yaajde ɗe meeɗaa yeeyde e yeeyirde ko golle Sayed Haider Raza ɗe akrilik e dow canvas Gestation (1989), yeeyeteeɗe e ₹51,75 miliyaar to yeeyirde Pundole ñalnde 31 ut 2023, duuɓi jeeɗiɗi caggal maayde makko.<ref name="Ananth20079">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20136">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Lal20234">{{cite news|last1=Lal|first1=Neeta|title=The Story Teller: A closer look at Amrita Sher-Gil's record-breaking $7.45m painting|url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|access-date=30 October 2023|work=The National|date=22 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030144932/https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|archive-date=30 October 2023|language=en}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == 84zluv9p6d6xbv6fghxy471rribzcnt 161753 161752 2026-04-09T11:15:06Z Isa Oumar 9821 161753 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Story Teller (painting)<ref name="Ananth20074">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref>''' ko nate nebam e hitaande 1937, ɗe naalanke biyeteeɗo Amrita Sher-Gil (1913–1941) waɗi, jibinaaɗo to leydi Hong Kong. E lewru suwee 2023 nde waɗii limre ɓurnde heewde coggu e golle naalankaagal Inndo yeeyeteeɗe e soodgol e nder winndere ndee. E jillondirde e geɗe batte Pahari e Pari, nate ɗee ina kollita fedde rewɓe wuro ngo ina njogii golle gaadoraaɗe ko wayi no ɓuuɓnude betel e ɓuuɓnude fannu, ɓe ngoppaani ko woni e saraaji maɓɓe, tawi noon ɓiɗɗo nagge ina yiyee ina ɓuuɓtoo e nder maɓɓe. Debbo ina jooɗii e leeso aada, ina waɗa daartol e rewɓe jooɗiiɓe e dow leeso. Set e nder ladde udditiinde, gorko gooto ina darii e saraaji ina ndaara ɓe. Hakkunde 1935 e 1941, Sher-Gil ɓuri fentude ko to leydi Inndo.<ref name="Ananth20073">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> Caggal njillu makko e hitaande 1937 to Fuɗnaange Indiya o waɗii naalankaagal ɓurngal ɓooyde e nate makko tati ɗe o waɗi e nder Indiya Fuɗnaange, hono “Toilet Bride”, Brahmacharis, e Yimɓe wuro Indiya Fuɗnaange yahooɓe luumo. Ɗum waɗi mo yiɗeede, hay so tawii o miijii ko golle makko ɓuri faamde. O ñiŋaama sabu hollirde bannge niɓɓo e nder leydi Indiya, o yettaama kadi sabu addude e yeeso haala rewɓe e baasal. Trilogie oo ina muusi mo, kadi nate makko garooje ɗee maa ɓur famɗude, ina heen The Story Teller, mo Sher-Gil e hoore mum miijii wonde ina jeyaa e nate makko 12 ɓurɗe maantinde. Natal ngal fuɗɗii hollireede ko e koolol gootol ngol o waɗi e lewru noowammbar 1937 to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo Angalteer. Ko ɗoon gooto e ƴeewooɓe naalankaagal siftini golle makko ko koyɗe, ko jamaanu. Ko Badruddiin Tyabji soodi ɗum. Daartoowo naalankaagal e ƴeewoowo Deepak Ananth miijii wonde Sher-Gil ina "suɓoo jikku ɓurɗo famɗude, ɓurɗo yooɗde e fannuuji mum Inndo".<ref name="Ananth20072">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> O siftini rewɓe ɓee "wonaa no yimɓe mettuɓe nii, kono ko yimɓe jogiiɓe humpito e koye mum en e mbaawka ummoraade e dow mum".<ref name="Ananth2007">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> == Ɓawo == Amrita Sher-Gil Amrita Sher-Gil (30 lewru Yarkomaa 1913 – 5 lewru Duujal 1941) <ref name="Ananth20075">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref>ko pentoowo Hongiriijo-Inndonaajo, mo wiɗto arkewolosi leydi Indiya bayyini wonde gooto e naalankooɓe ‘Keedal naalankaagal ngenndiwal’ leydi Indiya e hitaande 1976.<ref name="TET2023">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref> E nder sariya jowitiiɗo e ngalu ɓooyngu e naalankaagal (1972) golle Sher-Gil e nder leydi Indiya meeɗaa yaltineede e leydi ndii.[3][4] Ko kanko woni naalanke Asiyanke gadano heɓde njeenaari kaŋŋe e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Ecole des Beaux Arts to Pari.[5] Richard Bartholomew, ganndo naalankaagal, hollitii wonde o waɗii darnde mawnde e ƴellitde daande goonga e yi’annde naalankaagal Inndo hannde.<ref name="TET20232">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref><ref name="TET20233">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref><ref name="TET20234">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref> Hakkunde 1935 e 1941, Sher-Gil ɓuri fentude ko e leydi Inndo, ɗo o yahrata ngam hollirde e yeeyde nate makko.[7] O penti to Simla, to jibnaaɓe makko ngoni, to Saraya, Gorakhpur, to ɓesngu makko joginoo fabriika suukara, e to Amritsar e Lahore.[7] Caggal njillu makko e hitaande 1937 to Indiya fuɗnaange, tawi ina waɗi njillu to caalli Ajanta, o waɗii nate ɓurɗe ɓooyde e nate tati ɗe o waɗi e nder Indiya fuɗnaange, ko wayi no nate Bride's Toilet, Brahmacharis, e yimɓe gure Indiya fuɗnaange yahooɓe e luumo.[7][8] O wonti neɗɗo jiɗɗo, hay so tawii o nanii golle makko ina keewi faameede.<ref name="TET20235">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref> Nate ɗee ina kollita jikkuuji makko e yurmeende makko e yimɓe makko indinaaɓe, ɓe keewi hollirde ko baasal e baasal mum en.[9] O ñiŋaama sabu hollirde bannge niɓɓo e nder leydi Indiya, o yettaama kadi sabu addude e yeeso haala rewɓe e baasal.[9] Trilogy oo ina muusi mo, kadi nate makko garooje ɗee, ina heen The Story Teller, maa ɓur famɗude.<ref name="Dalmia2012">{{cite book|last1=Khullar|first1=Sonal|editor1-last=Dalmia|editor1-first=Vasudha|editor2-last=Sadana|editor2-first=Rashmi|title=The Cambridge Companion to Modern Indian Culture|date=2012|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-51625-9|pages=169–170|chapter-url=https://books.google.com/books?id=2L4gAwAAQBAJ&pg=PA169|language=en|chapter=9. National tradition and modernist art|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221738/https://books.google.com/books?id=2L4gAwAAQBAJ&pg=PA169|url-status=live}}</ref><ref name="Khullar2015">{{cite book|last1=Khullar|first1=Sonal|title=Worldly Affiliations: Artistic Practice, National Identity, and Modernism in India, 1930 1990|date=2015|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-28367-1|pages=41–89|chapter-url=https://books.google.com/books?id=5o0kDQAAQBAJ&pg=PA57|language=en|chapter=2. An art of the soil: Amrita Sher-Gil (1913-1941)|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108215528/https://books.google.com/books?id=5o0kDQAAQBAJ&pg=PA57|url-status=live}}</ref> Sher-Gil e hoore mum suɓii ko The Story Teller e nder defte makko 12 ɓurɗe maantinde, kadi ina yaaji e nder defte makko ɓurɗe laaɓtude e hollirde.[2] Won e nate makko rewɓe goɗɗe maantiniiɗe ko wayi no Sukaaɓe rewɓe tokosɓe (1932), Sukaaɓe rewɓe tato (1935), Rewɓe dow tulde (1935), e Rewɓe dow Charpai (1940).<ref name="Dalmia20122">{{cite book|last1=Khullar|first1=Sonal|editor1-last=Dalmia|editor1-first=Vasudha|editor2-last=Sadana|editor2-first=Rashmi|title=The Cambridge Companion to Modern Indian Culture|date=2012|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-51625-9|pages=169–170|chapter-url=https://books.google.com/books?id=2L4gAwAAQBAJ&pg=PA169|language=en|chapter=9. National tradition and modernist art|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221738/https://books.google.com/books?id=2L4gAwAAQBAJ&pg=PA169|url-status=live}}</ref><ref name="Khullar20152">{{cite book|last1=Khullar|first1=Sonal|title=Worldly Affiliations: Artistic Practice, National Identity, and Modernism in India, 1930 1990|date=2015|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-28367-1|pages=41–89|chapter-url=https://books.google.com/books?id=5o0kDQAAQBAJ&pg=PA57|language=en|chapter=2. An art of the soil: Amrita Sher-Gil (1913-1941)|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108215528/https://books.google.com/books?id=5o0kDQAAQBAJ&pg=PA57|url-status=live}}</ref> == Bindi == Natal yaajngal image icon Haaloowo daartol, 1937, nebam e dow mbaydi, Koolol keeriiɗo.<ref name="Ananth20076">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia2013">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Lal2023">{{cite news|last1=Lal|first1=Neeta|title=The Story Teller: A closer look at Amrita Sher-Gil's record-breaking $7.45m painting|url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|access-date=30 October 2023|work=The National|date=22 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030144932/https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|archive-date=30 October 2023|language=en}}</ref> Haaloowo ko nate nebam e dow canvas, naalankaagal mbaylaandi, fotde 59 cm e 79 cm.[3] Nde pentiraa ko e lewru oktoobar 1937, caggal njillu Sher-Gil to leydi Inndo fuɗnaange, e nder lewru ndu miñiiko debbo biyeteeɗo Indira resi Kalyan Sundaram.[2][9] Siyno makko e ñalngu oktoobar 1937 ina yiyee e les ŋorol ñaamo.<ref name="TET20236">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20133">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref> Natal ngal ina hawra e geɗe Pahari e Pari.[5][11] E nder cakaare ndee ko fedde rewɓe wuro cosily occupied e golle gaadoraaɗe ko wayi no ɓuuɓnude betel e ɓuuɓnude fannu, ɓe ngoppaani ko woni e saraaji maɓɓe, tawi ɓiɗɗo nagge ina yiyee ina ɓuuɓna laawol mum e nder maɓɓe.[1][9][12] Debbo ina jooɗii e leeso aada, ina waɗa daartol e rewɓe jooɗiiɓe e dow leeso ina taartoo ɗum.[9] Ina woodi kadi nagge goɗɗo.[9] Set e nder ladde udditiinde, gorko gooto ina darii ina ndaara ɓe gila caggal damal. Sher-Gil e hoore mum winndi Karl Jamshed Khandalavala wonde ndeeɗoo natal ina jeyaa e golle makko cakkitiiɗe "yiɗde no kalaace nii".[9] O wi'i mo o tawi ɗum "ina soomi no feewi" pentugol na'i ɗii.[9] Ko e nder ndeeɗoo golle naalankaagal o fuɗɗii naatde e fannu nate daabaaji, suɓngo teskinngo ngo ɓooyaani ko wonti tiitoonde ruttorde e nder repertoi makko naalankaagalre..<ref name="Ananth20077">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20132">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Lal20232">{{cite news|last1=Lal|first1=Neeta|title=The Story Teller: A closer look at Amrita Sher-Gil's record-breaking $7.45m painting|url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|access-date=30 October 2023|work=The National|date=22 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030144932/https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|archive-date=30 October 2023|language=en}}</ref> == Jaabawuuli == Natal ngal ina jeyaa e golle 33 ɗe Sher-Gil holliri e koolol makko gootol to otel Faletti to Lahore, to leydi Inndo, tuggi 21 haa 27 noowammbar 1937.[13] Hakkunde 1 mars e 26 abriil 1970 nde hollitaama to Rabindra Bhawan, Delhi.[3] Charles Fabri, ƴeewtotooɗo naalankaagal ngam Civil and Military Gazette e tawtoreede koolol Lahore hitaande 1937, o wiyi wonde "Miss Sher-Gil oeuvre ko huunde nde alaa ko woni e mum so wonaa ko heewi. Maandeeji makko ɓurɗi welde ko rewɓe e sukaaɓe."[9][14] Daartoowo naalankaagal e ƴeewoowo Deepak Ananth miijii wonde Sher-Gil ina "suɓoo jikku ɓurɗo famɗude, ɓurɗo yooɗde e fannuuji mum Inndo".[1] O siftini rewɓe ɓee "wonaa no yimɓe mettuɓe nii, kono ko yimɓe jogiiɓe humpito e koye mum en e mbaawka ummoraade e dow mum".[1] Subodh Gupta teskiima "Haaloowo daartol ina jeyaa e golle Amrita Sher-Gil ɓurɗe maantinde. Ina hollita rewɓe, tiitoonde huuɓtodinnde e nder naalankaagal makko, ina hollita ruuhu makko mo alaa ɗo haaɗi e darnde makko e karallaagal makko ngal acci maande nde momtataa e daartol naalankaagal Inndo. Ɗum waɗi mo won e golle smposhebol tedduɗe e nder ngalu ngenndi waylo renndo luggiɗngo.”[12] Neeraj Gupta, sehil leydi Inndo, ina noddira nate ɗee “natal nuunɗungal e yurmeende no naalanke oo e hoore mum nii”.<ref name="TET20237">{{Cite news|date=19 September 2023|title=Amrita Sher-gil's 'The Story teller' is now the most expensive Indian painting! Oil on canvas masterpiece fetches Rs 61.8 cr at Delhi auction|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|access-date=19 September 2023|issn=0013-0389|archive-date=26 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926085547/https://economictimes.indiatimes.com/magazines/panache/amrita-sher-gils-the-story-teller-is-now-the-most-expensive-indian-painting-oil-on-canvas-masterpiece-fetches-rs-61-8-cr-at-delhi-auction/articleshow/103770939.cms?from=mdr|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20134">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref> == Winndannde yeeyirde == Haaloowo daartol ngol ko Badruddin Tyabji soodi ɗum e hitaande 1937 to koolol Lahore<ref name="Ananth20078">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20135">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Lal20233">{{cite news|last1=Lal|first1=Neeta|title=The Story Teller: A closer look at Amrita Sher-Gil's record-breaking $7.45m painting|url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|access-date=30 October 2023|work=The National|date=22 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030144932/https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|archive-date=30 October 2023|language=en}}</ref>Ñalnde 19 lewru seeɗto hitaande 2023, deftere Sher-Gil wiyeteende « Haaloowo daartol » hollitaama e nder yeewtere Saffronart: Naalankaagal jamaanu, wondude e ko ina ɓura 70 golle naalankooɓe mawɓe, ina jeyaa heen M. F. Husain, Vasudeo S. Gaitonde, Jamini Roy, e F. N. Souza.[2] Nde heɓi coggu maantiniingu e soodgol 61,8 miliyaar ugiyya, fotde 7,45 miliyoŋ dolaar, ngam waɗde limre ɓurnde heewde coggu e golle naalankaagal Inndo yeeyeteeɗe e soodgol e nder winndere ndee gila e lewru suwee 2023.[2][12] The Hindu teskiima wonde hakkunde 2010 e 2020 golle ɗe rewɓe mbaɗi ko ina tolnoo e 2% e ko ina tolnoo e teemedde ɗiɗi miliyaaruuji dolaar njoɓaa e yeeyirdu naalankaagal, o jaabtii winndannde ndee wonde ina yahra no moƴƴi e rewɓe naalankooɓe ɓe keewi heddaade e ɓure ɓurɗe toowde ɗe naalankooɓe worɓe e nder winndere ndee kala".[15] Ko adii ɗuum, golle naalankaagal Inndo ɓurɗe yaajde ɗe meeɗaa yeeyde e yeeyirde ko golle Sayed Haider Raza ɗe akrilik e dow canvas Gestation (1989), yeeyeteeɗe e ₹51,75 miliyaar to yeeyirde Pundole ñalnde 31 ut 2023, duuɓi jeeɗiɗi caggal maayde makko.<ref name="Ananth20079">{{cite book|last1=Ananth|first1=Deepak|title=Amrita Sher-Gil: An Indian Artist Family of the Twentieth Century|date=2007|publisher=Schirmer/Mosel|isbn=978-3-8295-0270-2|page=24|url=https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|language=en|access-date=20 December 2023|archive-date=8 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108221730/https://books.google.com/books?id=vd7qAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Dalmia20136">{{Cite book|last=Dalmia|first=Yashodhara|url=https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|title=Amrita Sher-Gil: A Life|date=2013|publisher=Penguin Books|location=Gurugram|isbn=978-0-14-342026-2|chapter=In the limelight|pages=98–99, 104|language=en|access-date=2 November 2023|archive-date=2 November 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231102175421/https://books.google.com/books?id=Mj3mlgEACAAJ|url-status=live}}</ref><ref name="Lal20234">{{cite news|last1=Lal|first1=Neeta|title=The Story Teller: A closer look at Amrita Sher-Gil's record-breaking $7.45m painting|url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|access-date=30 October 2023|work=The National|date=22 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030144932/https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/09/22/the-story-teller-amrita-sher-gil/|archive-date=30 October 2023|language=en}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Amrita Sher-Gil waɗi == Tuugnorgal == 6wqvxhqwk0ea8u87mhti6ccy5fcyncl Relief of Maat 0 39291 161754 2026-04-09T11:27:41Z Bakurakurama 11269 Created page with "'''Relief de Maat,''' walla Maat de Firenze, ko nate yanaande leslese peccitaaɗe, ɗe laamɗo Ejiptnaajo, Maat, peccitagol. Daɗndude e laamu sappo e jeenayɓiire Misra, e laamu Seti I (1289–1279 ko adii jibineede Iisaa), nde yiytaa ko e yanaande Seti I (KV17) e nder falnde laamɓe e juuɗe annduɗo Misra biyeteeɗo Giovanni Belzoni e hitaande 1817. Natal teskinngal e laamɗo debbo oo, ko feccere e yanaande debbo oo koolol ngol e nder galle arkewolosi ngenndiijo, Fire..." 161754 wikitext text/x-wiki '''Relief de Maat,''' walla Maat de Firenze, ko nate yanaande leslese peccitaaɗe, ɗe laamɗo Ejiptnaajo, Maat, peccitagol. Daɗndude e laamu sappo e jeenayɓiire Misra, e laamu Seti I (1289–1279 ko adii jibineede Iisaa), nde yiytaa ko e yanaande Seti I (KV17) e nder falnde laamɓe e juuɗe annduɗo Misra biyeteeɗo Giovanni Belzoni e hitaande 1817. Natal teskinngal e laamɗo debbo oo, ko feccere e yanaande debbo oo koolol ngol e nder galle arkewolosi ngenndiijo, Firenze, ɗo ngol catal e les inv. 2469. == Sifaa == Feññinde Maat e nder binndanɗe e nate yanaande Firawna ina waawi jogaade ko ina wona duuɓi 100, gila e laamu nayaɓuru Misra, ɗo firawna en kolliri koye mum en wonde "joom en Maat", hono no Sneferu siforii nii, walla wonde ɓe "njiylotoo ko e Maat" e les njiimaandi Amenhotep III, e fawaade e binndi extant Pxtram the funeray. Evolution mbaadi Maat mawndi, e ɓuuɓri e hoore mum, walla sahaa e sahaa fof ina hollira e baagal, evolution e nder dumunna Laamu Kesu nguu fof.[3] Haa e oon sahaa, natal makko diineeji ina seerti seeɗa walla ina hawri e natal Isis walla Hathor ngal hannde e oon sahaa.[3] Relief Maat, fotde 74 × 47 cm, ina sikkaa ko pentol polikrom laaɓtungol, seedtotoongol reende KV17, ngol Giovanni Belzoni yiyti ñalnde 16 oktoobar 1817, ngol o siftini reliefuuji ɗii ina njiyloo newe too e remains the4. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, e hitaande 1828–1829, diɗɗal Farayse-Toskan, ngal ɓeydii yuurnitaade yanaande ndee, itti heen nate ɗee e nder mahe ɗee, nawti ɗe to nokku ina wiyee « Musée archéologique ngenndiijo » to Firenze, to leydi Itali, e dow coodgu Ippolito Rosellini.[5] Catal les Musée 2469, Rosselini e hitaande 1830 e nder sifaa mum catal relief[1]: Bas-relief belɗo pentiiraaɗo e dow kaaƴe dime. Ina lomtoo laamɗo debbo mo, e inɗe ɗiɗi, njuumtuɗe, hono Aadi e Goonga, ardii Amenti, ñaawirde hulɓiniinde caggal maayde. Binndi taariindi maggal ina winndaa heen: Tme (Goonga e nuunɗal) Debbo, ɓiɗɗo naange, laamɗo e caka aduna, hoɗnooɗo e leydi Kel (Amenti).[1] Binndol heddiingol e reliif "MAat zA Ra Hnwt.. Hry-tp tA n iwgrt Dd mdw [i]n MAat [sA Ra] " firti ko "Maat, ɓiɗɗo Ra, laamɗo...laami leydi silsil (nekropolis).Konnguɗi ɗi Maat, ɓiɗɗo Ra][]2..." Maat ina siforee kadi e Ernesto Schiaparelli no hollirtee e mbaydi ɓuuɓndi, jogiindi jokkere enɗam ɗiɗi, ina ɓoornii wutte mawɗo, seerndi ɗum e wuttulo mawngo, jokkondirngo e laamɓe weeyo rokkaama jokkondiral mum e ɓiɗɗo Ra, ɓeydiiɗo ɓeydaade e symbolizes, lewlewndu, symbolizes. Kono ina teskaa, laamɓe Misranaaɓe wonɓe e nder KV17 ɓee, ko adii fof ko seertude e ko woni e hoore mum en, sabu so wonaa ɗuum, ɓe njiylotonoo ko no ɓe nanndirta e ɓanndu, e mbaadi, e mbaydi.[5] E nder mbaydi natal ngal, Maat ina hollira e laamɓe rewɓe Nekhbet e Wadjet e mbaadi kobraaji, e nder dame, sahaa e sahaa fof ina yiyee ina wayloo ina hollira e Hathor.[5] Teskagol laamɓe rewɓe e nder panteon holliraaɗo e KV17, e anndinde mo e oon sahaa, ina ɓeyda hollirde nafoore rewɓe e nder renndo Ejipt, kam e nafoore yumma e nder miijooji.[1][5] == Tuugnorgal pinal == Relief Maat ina hollira e mbaadi gilaas to duɗal sariya Yale, to New Haven, Connecticut, e nder suudu nyaamdu Ruttenberg (ina waɗnoo e hitaande 1930), ɗo relief oo yiytaa e saraaji nate Konfusiyus, ñaawoore Socrates, e laamɗo Shōtoku. == Tuugnorgal == b8k2p0gzrmmanxz4pljg9jkrdf8npot 161755 161754 2026-04-09T11:28:20Z Bakurakurama 11269 161755 wikitext text/x-wiki == {{Databox}}'''Relief de Maat,''' walla Maat de Firenze, ko nate yanaande leslese peccitaaɗe, ɗe laamɗo Ejiptnaajo, Maat, peccitagol. Daɗndude e laamu sappo e jeenayɓiire Misra, e laamu Seti I (1289–1279 ko adii jibineede Iisaa), nde yiytaa ko e yanaande Seti I (KV17) e nder falnde laamɓe e juuɗe annduɗo Misra biyeteeɗo Giovanni Belzoni e hitaande 1817. Natal teskinngal e laamɗo debbo oo, ko feccere e yanaande debbo oo koolol ngol e nder galle arkewolosi ngenndiijo, Firenze, ɗo ngol catal e les inv. 2469. == == Sifaa == Feññinde Maat e nder binndanɗe e nate yanaande Firawna ina waawi jogaade ko ina wona duuɓi 100, gila e laamu nayaɓuru Misra, ɗo firawna en kolliri koye mum en wonde "joom en Maat", hono no Sneferu siforii nii, walla wonde ɓe "njiylotoo ko e Maat" e les njiimaandi Amenhotep III, e fawaade e binndi extant Pxtram the funeray. Evolution mbaadi Maat mawndi, e ɓuuɓri e hoore mum, walla sahaa e sahaa fof ina hollira e baagal, evolution e nder dumunna Laamu Kesu nguu fof.[3] Haa e oon sahaa, natal makko diineeji ina seerti seeɗa walla ina hawri e natal Isis walla Hathor ngal hannde e oon sahaa.[3] Relief Maat, fotde 74 × 47 cm, ina sikkaa ko pentol polikrom laaɓtungol, seedtotoongol reende KV17, ngol Giovanni Belzoni yiyti ñalnde 16 oktoobar 1817, ngol o siftini reliefuuji ɗii ina njiyloo newe too e remains the4. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, e hitaande 1828–1829, diɗɗal Farayse-Toskan, ngal ɓeydii yuurnitaade yanaande ndee, itti heen nate ɗee e nder mahe ɗee, nawti ɗe to nokku ina wiyee « Musée archéologique ngenndiijo » to Firenze, to leydi Itali, e dow coodgu Ippolito Rosellini.[5] Catal les Musée 2469, Rosselini e hitaande 1830 e nder sifaa mum catal relief[1]: Bas-relief belɗo pentiiraaɗo e dow kaaƴe dime. Ina lomtoo laamɗo debbo mo, e inɗe ɗiɗi, njuumtuɗe, hono Aadi e Goonga, ardii Amenti, ñaawirde hulɓiniinde caggal maayde. Binndi taariindi maggal ina winndaa heen: Tme (Goonga e nuunɗal) Debbo, ɓiɗɗo naange, laamɗo e caka aduna, hoɗnooɗo e leydi Kel (Amenti).[1] Binndol heddiingol e reliif "MAat zA Ra Hnwt.. Hry-tp tA n iwgrt Dd mdw [i]n MAat [sA Ra] " firti ko "Maat, ɓiɗɗo Ra, laamɗo...laami leydi silsil (nekropolis).Konnguɗi ɗi Maat, ɓiɗɗo Ra][]2..." Maat ina siforee kadi e Ernesto Schiaparelli no hollirtee e mbaydi ɓuuɓndi, jogiindi jokkere enɗam ɗiɗi, ina ɓoornii wutte mawɗo, seerndi ɗum e wuttulo mawngo, jokkondirngo e laamɓe weeyo rokkaama jokkondiral mum e ɓiɗɗo Ra, ɓeydiiɗo ɓeydaade e symbolizes, lewlewndu, symbolizes. Kono ina teskaa, laamɓe Misranaaɓe wonɓe e nder KV17 ɓee, ko adii fof ko seertude e ko woni e hoore mum en, sabu so wonaa ɗuum, ɓe njiylotonoo ko no ɓe nanndirta e ɓanndu, e mbaadi, e mbaydi.[5] E nder mbaydi natal ngal, Maat ina hollira e laamɓe rewɓe Nekhbet e Wadjet e mbaadi kobraaji, e nder dame, sahaa e sahaa fof ina yiyee ina wayloo ina hollira e Hathor.[5] Teskagol laamɓe rewɓe e nder panteon holliraaɗo e KV17, e anndinde mo e oon sahaa, ina ɓeyda hollirde nafoore rewɓe e nder renndo Ejipt, kam e nafoore yumma e nder miijooji.[1][5] == Tuugnorgal pinal == Relief Maat ina hollira e mbaadi gilaas to duɗal sariya Yale, to New Haven, Connecticut, e nder suudu nyaamdu Ruttenberg (ina waɗnoo e hitaande 1930), ɗo relief oo yiytaa e saraaji nate Konfusiyus, ñaawoore Socrates, e laamɗo Shōtoku. == Tuugnorgal == jnbdqlo0w46pcmz88fbk9gueg4nzrfu 161756 161755 2026-04-09T11:32:06Z Bakurakurama 11269 161756 wikitext text/x-wiki == {{Databox}}'''Relief de Maat,''' walla Maat de Firenze, ko nate yanaande leslese peccitaaɗe, ɗe laamɗo Ejiptnaajo, Maat, peccitagol. Daɗndude e laamu sappo e jeenayɓiire Misra, e laamu Seti I (1289–1279 ko adii jibineede Iisaa), nde yiytaa ko e yanaande Seti I (KV17) e nder falnde laamɓe e juuɗe annduɗo Misra biyeteeɗo Giovanni Belzoni e hitaande 1817. Natal teskinngal e laamɗo debbo oo, ko feccere e yanaande debbo oo koolol ngol e nder galle arkewolosi ngenndiijo, Firenze, ɗo ngol catal e les inv. 2469. == == Sifaa == Feññinde Maat e nder binndanɗe e nate yanaande Firawna ina waawi jogaade ko ina wona duuɓi 100, gila e laamu nayaɓuru Misra, ɗo firawna en kolliri koye mum en wonde "joom en Maat", hono no Sneferu siforii nii, walla wonde ɓe "njiylotoo ko e Maat" e les njiimaandi Amenhotep III, e fawaade e binndi extant Pxtram the funeray. Evolution mbaadi Maat mawndi, e ɓuuɓri e hoore mum, walla sahaa e sahaa fof ina hollira e baagal, evolution e nder dumunna Laamu Kesu nguu fof.[3] Haa e oon sahaa, natal makko diineeji ina seerti seeɗa walla ina hawri e natal Isis walla Hathor ngal hannde e oon sahaa.[3] Relief Maat, fotde 74 × 47 cm, ina sikkaa ko pentol polikrom laaɓtungol, seedtotoongol reende KV17, ngol Giovanni Belzoni yiyti ñalnde 16 oktoobar 1817, ngol o siftini reliefuuji ɗii ina njiyloo newe too e remains the4. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, e hitaande 1828–1829, diɗɗal Farayse-Toskan, ngal ɓeydii yuurnitaade yanaande ndee, itti heen nate ɗee e nder mahe ɗee, nawti ɗe to nokku ina wiyee « Musée archéologique ngenndiijo » to Firenze, to leydi Itali, e dow coodgu Ippolito Rosellini.[5] Catal les Musée 2469, Rosselini e hitaande 1830 e nder sifaa mum catal relief[1]: Bas-relief belɗo pentiiraaɗo e dow kaaƴe dime. Ina lomtoo laamɗo debbo mo, e inɗe ɗiɗi, njuumtuɗe, hono Aadi e Goonga, ardii Amenti, ñaawirde hulɓiniinde caggal maayde. Binndi taariindi maggal ina winndaa heen: Tme (Goonga e nuunɗal) Debbo, ɓiɗɗo naange, laamɗo e caka aduna, hoɗnooɗo e leydi Kel (Amenti).[1] Binndol heddiingol e reliif "MAat zA Ra Hnwt.. Hry-tp tA n iwgrt Dd mdw [i]n MAat [sA Ra] " firti ko "Maat, ɓiɗɗo Ra, laamɗo...laami leydi silsil (nekropolis).Konnguɗi ɗi Maat, ɓiɗɗo Ra][]2...""<ref name=":1">{{Cite web|title=The Global Egyptian Museum {{!}} 2469|url=https://www.globalegyptianmuseum.org/record.aspx?id=9417|access-date=2026-03-05|website=www.globalegyptianmuseum.org}}</ref><ref>{{Cite web|title=The Digital Library Of Inscriptions and Calligraphies - Relief depicting the goddess Maat|url=https://inscriptionslibrary.bibalex.org/presentation/monument.aspx?lang=en&ins_id=13&mon_id=3378|access-date=2026-03-05|website=inscriptionslibrary.bibalex.org}}</ref> Maat ina siforee kadi e Ernesto Schiaparelli no hollirtee e mbaydi ɓuuɓndi, jogiindi jokkere enɗam ɗiɗi, ina ɓoornii wutte mawɗo, seerndi ɗum e wuttulo mawngo, jokkondirngo e laamɓe weeyo rokkaama jokkondiral mum e ɓiɗɗo Ra, ɓeydiiɗo ɓeydaade e symbolizes, lewlewndu, symbolizes. Kono ina teskaa, laamɓe Misranaaɓe wonɓe e nder KV17 ɓee, ko adii fof ko seertude e ko woni e hoore mum en, sabu so wonaa ɗuum, ɓe njiylotonoo ko no ɓe nanndirta e ɓanndu, e mbaadi, e mbaydi.[5] E nder mbaydi natal ngal, Maat ina hollira e laamɓe rewɓe Nekhbet e Wadjet e mbaadi kobraaji, e nder dame, sahaa e sahaa fof ina yiyee ina wayloo ina hollira e Hathor.[5] Teskagol laamɓe rewɓe e nder panteon holliraaɗo e KV17, e anndinde mo e oon sahaa, ina ɓeyda hollirde nafoore rewɓe e nder renndo Ejipt, kam e nafoore yumma e nder miijooji.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Reyes|first=José Carlos Castañeda|date=2020|title=La poderosa diosa Maât - The mighty goddess Maât|url=https://www.jstor.org/stable/26915010|journal=Estudios de Asia y Africa|volume=55|issue=2 (172)|pages=225–262|issn=0185-0164}}</ref><ref name=":3">{{Cite book|title=Divine Egypt|date=2025|publisher=The Metropolitan Museum of Art|isbn=978-1-58839-804-8|editor-last=Patch|editor-first=Diana Craig|location=New York|pages=281|editor-last2=Hainline|editor-first2=Brendan}}</ref> == Tuugnorgal pinal == Relief Maat ina hollira e mbaadi gilaas to duɗal sariya Yale, to New Haven, Connecticut, e nder suudu nyaamdu Ruttenberg (ina waɗnoo e hitaande 1930), ɗo relief oo yiytaa e saraaji nate Konfusiyus, ñaawoore Socrates, e laamɗo Shōtoku. == Tuugnorgal == qzq87y387fycbd3eahbff4t29qoipls 161757 161756 2026-04-09T11:33:06Z Bakurakurama 11269 161757 wikitext text/x-wiki == {{Databox}}'''Relief de Maat,''' walla Maat de Firenze, ko nate yanaande leslese peccitaaɗe, ɗe laamɗo Ejiptnaajo, Maat, peccitagol. Daɗndude e laamu sappo e jeenayɓiire Misra, e laamu Seti I (1289–1279 ko adii jibineede Iisaa), nde yiytaa ko e yanaande Seti I (KV17) e nder falnde laamɓe e juuɗe annduɗo Misra biyeteeɗo Giovanni Belzoni e hitaande 1817. Natal teskinngal e laamɗo debbo oo, ko feccere e yanaande debbo oo koolol ngol e nder galle arkewolosi ngenndiijo, Firenze, ɗo ngol catal e les inv. 2469. == == Sifaa == Feññinde Maat e nder binndanɗe e nate yanaande Firawna ina waawi jogaade ko ina wona duuɓi 100, gila e laamu nayaɓuru Misra, ɗo firawna en kolliri koye mum en wonde "joom en Maat", hono no Sneferu siforii nii, walla wonde ɓe "njiylotoo ko e Maat" e les njiimaandi Amenhotep III, e fawaade e binndi extant Pxtram the funeray. Evolution mbaadi Maat mawndi, e ɓuuɓri e hoore mum, walla sahaa e sahaa fof ina hollira e baagal, evolution e nder dumunna Laamu Kesu nguu fof.[3] Haa e oon sahaa, natal makko diineeji ina seerti seeɗa walla ina hawri e natal Isis walla Hathor ngal hannde e oon sahaa.[3] Relief Maat, fotde 74 × 47 cm, ina sikkaa ko pentol polikrom laaɓtungol, seedtotoongol reende KV17, ngol Giovanni Belzoni yiyti ñalnde 16 oktoobar 1817, ngol o siftini reliefuuji ɗii ina njiyloo newe too e remains the4. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, e hitaande 1828–1829, diɗɗal Farayse-Toskan, ngal ɓeydii yuurnitaade yanaande ndee, itti heen nate ɗee e nder mahe ɗee, nawti ɗe to nokku ina wiyee « Musée archéologique ngenndiijo » to Firenze, to leydi Itali, e dow coodgu Ippolito Rosellini.[5] Catal les Musée 2469, Rosselini e hitaande 1830 e nder sifaa mum catal relief[1]: Bas-relief belɗo pentiiraaɗo e dow kaaƴe dime. Ina lomtoo laamɗo debbo mo, e inɗe ɗiɗi, njuumtuɗe, hono Aadi e Goonga, ardii Amenti, ñaawirde hulɓiniinde caggal maayde. Binndi taariindi maggal ina winndaa heen: Tme (Goonga e nuunɗal) Debbo, ɓiɗɗo naange, laamɗo e caka aduna, hoɗnooɗo e leydi Kel (Amenti).<ref name=":02">{{Cite journal|last=Reyes|first=José Carlos Castañeda|date=2020|title=La poderosa diosa Maât - The mighty goddess Maât|url=https://www.jstor.org/stable/26915010|journal=Estudios de Asia y Africa|volume=55|issue=2 (172)|pages=225–262|issn=0185-0164}}</ref> Binndol heddiingol e reliif "MAat zA Ra Hnwt.. Hry-tp tA n iwgrt Dd mdw [i]n MAat [sA Ra] " firti ko "Maat, ɓiɗɗo Ra, laamɗo...laami leydi silsil (nekropolis).Konnguɗi ɗi Maat, ɓiɗɗo Ra][]2...""<ref name=":1">{{Cite web|title=The Global Egyptian Museum {{!}} 2469|url=https://www.globalegyptianmuseum.org/record.aspx?id=9417|access-date=2026-03-05|website=www.globalegyptianmuseum.org}}</ref><ref>{{Cite web|title=The Digital Library Of Inscriptions and Calligraphies - Relief depicting the goddess Maat|url=https://inscriptionslibrary.bibalex.org/presentation/monument.aspx?lang=en&ins_id=13&mon_id=3378|access-date=2026-03-05|website=inscriptionslibrary.bibalex.org}}</ref> Maat ina siforee kadi e Ernesto Schiaparelli no hollirtee e mbaydi ɓuuɓndi, jogiindi jokkere enɗam ɗiɗi, ina ɓoornii wutte mawɗo, seerndi ɗum e wuttulo mawngo, jokkondirngo e laamɓe weeyo rokkaama jokkondiral mum e ɓiɗɗo Ra, ɓeydiiɗo ɓeydaade e symbolizes, lewlewndu, symbolizes. Kono ina teskaa, laamɓe Misranaaɓe wonɓe e nder KV17 ɓee, ko adii fof ko seertude e ko woni e hoore mum en, sabu so wonaa ɗuum, ɓe njiylotonoo ko no ɓe nanndirta e ɓanndu, e mbaadi, e mbaydi.[5] E nder mbaydi natal ngal, Maat ina hollira e laamɓe rewɓe Nekhbet e Wadjet e mbaadi kobraaji, e nder dame, sahaa e sahaa fof ina yiyee ina wayloo ina hollira e Hathor.[5] Teskagol laamɓe rewɓe e nder panteon holliraaɗo e KV17, e anndinde mo e oon sahaa, ina ɓeyda hollirde nafoore rewɓe e nder renndo Ejipt, kam e nafoore yumma e nder miijooji.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Reyes|first=José Carlos Castañeda|date=2020|title=La poderosa diosa Maât - The mighty goddess Maât|url=https://www.jstor.org/stable/26915010|journal=Estudios de Asia y Africa|volume=55|issue=2 (172)|pages=225–262|issn=0185-0164}}</ref><ref name=":3">{{Cite book|title=Divine Egypt|date=2025|publisher=The Metropolitan Museum of Art|isbn=978-1-58839-804-8|editor-last=Patch|editor-first=Diana Craig|location=New York|pages=281|editor-last2=Hainline|editor-first2=Brendan}}</ref> == Tuugnorgal pinal == Relief Maat ina hollira e mbaadi gilaas to duɗal sariya Yale, to New Haven, Connecticut, e nder suudu nyaamdu Ruttenberg (ina waɗnoo e hitaande 1930), ɗo relief oo yiytaa e saraaji nate Konfusiyus, ñaawoore Socrates, e laamɗo Shōtoku. == Tuugnorgal == 50cqe6eqiu1vaanx746c9uo05tise29 The Street Singer (Manet) 0 39292 161758 2026-04-09T11:38:14Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''The Street Singer (Manet)''' ko c. 1862 pentol nebam e dow canvas ngol Édouard Manet waɗi ina hollita debbo jimoowo mbedda ina darii sara damal kabaare. Natal ngal ummorii ko e kawral hakkunde naalanke oo e jimoowo mbedda. Manet naamndii mo yo o pose kono o salii, ko ɗuum waɗi Manet naamndii model mo o yiɗi, hono Victorine Meurent, yo o pose ngam golle ɗee. Ko ngol woni go’o walla ɗiɗmol e nate Manet keewɗe mawɗe ɗe Victorine ƴetti. No nate ɗee mbaɗir..." 161758 wikitext text/x-wiki '''The Street Singer (Manet)''' ko c. 1862 pentol nebam e dow canvas ngol Édouard Manet waɗi ina hollita debbo jimoowo mbedda ina darii sara damal kabaare. Natal ngal ummorii ko e kawral hakkunde naalanke oo e jimoowo mbedda. Manet naamndii mo yo o pose kono o salii, ko ɗuum waɗi Manet naamndii model mo o yiɗi, hono Victorine Meurent, yo o pose ngam golle ɗee. Ko ngol woni go’o walla ɗiɗmol e nate Manet keewɗe mawɗe ɗe Victorine ƴetti. No nate ɗee mbaɗiri nii ina kollita batte Frans Hals e jaagorgal Espaañ hono Diego Velázquez. Street Singer ina jeyaa e jimɗi limtilimtinɗi ɗi Manet penti e kitaale 1860 ɗi o holliri "tipeeji" jamaanu ɗii e mawneeki nguurndam, ɗum mettini e nanondiral wonde hono ɗeeɗoo fannuuji fannuuji lesɗi ina pentiree e nder njuuteendi tokosiri. Natal ngal hokkaama suudu defte Boston e hitaande 1966. == Ɓawo == Haala tiitoonde Victorine Louise Meurent, jibinaaɗo e hitaande 1844, maa won duuɓi 18 nde Manet yiyti mo, naamndii mo yo o pose. Gaagaa wonde model mo Manet ɓuri yiɗde, kanko ne ko o naalanke. Victorine kadi ina waɗi nate Le Bain e Olympia, nate ɗiɗi goɗɗe ɗe Manet waɗi.[5] E wiyde nguurndam Margaret Seibert, Manet suɓiima sifaaji ceertuɗi ngam yahdude e jikkuuji nate ɗe o yiɗi rewde. E nder ɗuum, Victorine ko Manet suɓii ɗum ngam yimde gitaar nde tawnoo ko kanko kadi woni suka debbo "nafoore weeɓnde."[6] Tagngo Ñalnde heen e fuɗɗoode kitaale 1860, Manet e jaayndiyanke Faraysenaajo biyeteeɗo Antonin Proust ina njaha ina njaha to suudu pentoowo oo. Ɓe njiyi debbo ina jogii gitaar ina yalta cafe. Naalanke oo haawnii e gite makko, ɗoon e ɗoon o felliti waɗde nate makko. Manet haaldii e jimoowo oo, naamndii mo so tawii o posee. Debbo oo yahi ina jalee, salii. Ndeen Manet ruttii e Victorine ngam wonde mbaydi nate ɗee.[7] Eduar Manet winndi e hitaande 1861-62 == Limtol == Manet hollitii jimoowo jahroowo e duuɓi 50, ina ɓoornii comci jamaanu, ina yalta kabaaru jamma, ina jogii gitaar ina tiiɗi ina ñaama cereeli. Victorine ina hollira wonde debbo jom gite daneeje, jom ƴiiƴam, jom ƴiiƴam laaɓɗam, ganndiraaɗo no feewi e nder koye Pantheon. Sifaa yeeso makko ina pentiree no feewi e ɓuuɓde e pente goɗɗe. Tiinde makko ina suuɗii caggal wuttudu makko ndu o ɓoornotoo les e hoore makko. Nofru makko ina siforee ɓuuɓri luggiɗndi, ndi waɗata ko mbaadi parentesis banngeeji ɗiɗi ɗii kala.[8] Yanti heen, ina wayi no pentoowo Espaañnaajo biyeteeɗo Velázquez ina ɓuuɓna Manet e fannuuji keewɗi ɗoo, haa teeŋti noon e kuutoragol colour. Manet teeŋtinii sifaaji Victorine e huutoraade palet keewɗo. Ɓoggi makko e wuttulo makko ina njiyee no feewi nde tawnoo ko junngo makko ñaamo ngo suddi ɗum en. Leppi makko toowɗi ɗii ina ɓadii yiyeede sabu ina waɗi heen geɗel gootel ngel ɓuuɓnaa e cereeli ɗiɗi tokoosi rubi e dow junngo makko e junngo makko tokooso. E wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Stéphane Guégan, cereeli ɗii ɓeydaama heen ko miijo caggal.[9] Daartoowo naalankaagal George Mauner wiyi wonde gite debbo oo ina njiyloo koye mum en e nanngugol mum e cereeli e gitaar, "ko nanndi e ko ina wona 100 000 mbuuɗu, ina addana mo waawde huutoraade ɗum no moƴƴi" ina addana mo batte teskinɗe ɗe o sikkaano e nder pentol genre.[2] Njiylawu e Mlle V.... e nder Kostum Espada Mlle Victorine Meurent e nder mbaydi Espada mo Edouard Manet waɗi Victorine kadi waɗii mbaydi Mlle V.... e nder kosam Espada. Natal ngal joofi ko e hitaande 1862. Victorine ɗoo ina hollira wonde matador. Gaasa makko ina suuɗii e bandana makko pinɗo. Hay so omo anndaa, mbaadi makko ina seerti e mbaadi Street Singer. Yeru, omo jogii ƴiye ɗiɗi e yeeso seeɗa ɓuuɓngo, hinere, leppi, e ƴiye jawdi. E nder Street Singer, ɓoornanteeri Victorine ɓuri wonde debbo e Farayse tawi ɗoo o wayi ko no gorko matador Españool nii.[8] == Firo == Daartoowo naalankaagal e ƴeewoowo Paul Mantz meeɗii wiyde : "Kala mbaadi majjii e nate makko mawɗe ɗe rewɓe, teeŋti noon e nate Jimoowo, ɗo, sabu abnormalité en njiyata ina luggiɗi, gite ina majja darnde mum en horizontale, ina njuutee e dow nofru, no commas ɗiɗi ɗi ngalaa ɗoyngol w tonngooɗe ɓaleeje ɗee ko pallid, hard, sinister... eɗen poti ɗaɓɓude yaafuya ngam ñaawde M.Manet yeeso jury exposition."[7] To bannge goɗɗo oo, Emile Zola, ganndo naalankaagal, sehil Manet, ina yiɗi nate ɗee, sibu ko “njiylawu goonga tiiɗɗo”.[7] Ɗeeɗoo ƴeewooɓe naalankaagal ɗiɗo ina kollita miijooji ɗiɗi e oon sahaa. Mantz ɓuri yiɗde ko aadaaji akademi oo, Zola ɓuri yiɗde ko mbaydi ɓurndi hesɗude.[7] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1862 e nder art == Tuugnorgal == tlxpv1vn0diuxa7qh4h0i4ovvrqygc5 161759 161758 2026-04-09T11:40:20Z Isa Oumar 9821 161759 wikitext text/x-wiki '''The Street Singer (Manet)''' ko c. 1862 pentol nebam e dow canvas ngol Édouard Manet waɗi ina hollita debbo jimoowo mbedda ina darii sara damal kabaare.<ref>{{Cite web|title=Street Singer - Edouard Manet|url=https://artsandculture.google.com/asset/PAG7zTLoqE-_DA|website=Google Arts & Culture}}</ref><ref>{{Cite web|title=Street Singer - Edouard Manet|url=https://artsandculture.google.com/asset/PAG7zTLoqE-_DA|website=Google Arts & Culture}}</ref> Natal ngal ummorii ko e kawral hakkunde naalanke oo e jimoowo mbedda. Manet naamndii mo yo o pose kono o salii, ko ɗuum waɗi Manet naamndii model mo o yiɗi, hono Victorine Meurent, yo o pose ngam golle ɗee. Ko ngol woni go’o walla ɗiɗmol e nate Manet keewɗe mawɗe ɗe Victorine ƴetti. No nate ɗee mbaɗiri nii ina kollita batte Frans Hals e jaagorgal Espaañ hono Diego Velázquez..<ref name="Portraying_Life_p1973">Manet, Édouard, Mary Anne Stevens, and Lawrence W. Nichols (2012). ''Manet: Portraying Life''. Toledo: Toledo Museum of Art. p. 197. {{ISBN|9781907533532}}</ref><ref name="Mauner_p173">Mauner, G. L., & Loyrette, H. (2000). ''[[iarchive:manetstilllifepa0000maun/|Manet: The Still-life Paintings]]''. New York: H.N. Abrams in association with the American Federation of Arts. p. 17. {{ISBN|0-8109-4391-3}}.</ref> Street Singer ina jeyaa e jimɗi limtilimtinɗi ɗi Manet penti e kitaale 1860 ɗi o holliri "tipeeji" jamaanu ɗii e mawneeki nguurndam, ɗum mettini e nanondiral wonde hono ɗeeɗoo fannuuji fannuuji lesɗi ina pentiree e nder njuuteendi tokosiri. Natal ngal hokkaama suudu defte Boston e hitaande 1966.<ref name="Mauner_p17">Mauner, G. L., & Loyrette, H. (2000). ''[[iarchive:manetstilllifepa0000maun/|Manet: The Still-life Paintings]]''. New York: H.N. Abrams in association with the American Federation of Arts. p. 17. {{ISBN|0-8109-4391-3}}.</ref><ref name="Portraying_Life_p197">Manet, Édouard, Mary Anne Stevens, and Lawrence W. Nichols (2012). ''Manet: Portraying Life''. Toledo: Toledo Museum of Art. p. 197. {{ISBN|9781907533532}}</ref> == Ɓawo == Haala tiitoonde Victorine Louise Meurent, jibinaaɗo e hitaande 1844, maa won duuɓi 18 nde Manet yiyti mo, naamndii mo yo o pose. Gaagaa wonde model mo Manet ɓuri yiɗde, kanko ne ko o naalanke. Victorine kadi ina waɗi nate Le Bain e Olympia, nate ɗiɗi goɗɗe ɗe Manet waɗi.[5] E wiyde nguurndam Margaret Seibert, Manet suɓiima sifaaji ceertuɗi ngam yahdude e jikkuuji nate ɗe o yiɗi rewde. E nder ɗuum, Victorine ko Manet suɓii ɗum ngam yimde gitaar nde tawnoo ko kanko kadi woni suka debbo "nafoore weeɓnde."<ref name="Mauner_p172">Mauner, G. L., & Loyrette, H. (2000). ''[[iarchive:manetstilllifepa0000maun/|Manet: The Still-life Paintings]]''. New York: H.N. Abrams in association with the American Federation of Arts. p. 17. {{ISBN|0-8109-4391-3}}.</ref><ref name="Portraying_Life_p1972">Manet, Édouard, Mary Anne Stevens, and Lawrence W. Nichols (2012). ''Manet: Portraying Life''. Toledo: Toledo Museum of Art. p. 197. {{ISBN|9781907533532}}</ref> == Tagngo == Ñalnde heen e fuɗɗoode kitaale 1860, Manet e jaayndiyanke Faraysenaajo biyeteeɗo Antonin Proust ina njaha ina njaha to suudu pentoowo oo. Ɓe njiyi debbo ina jogii gitaar ina yalta cafe. Naalanke oo haawnii e gite makko, ɗoon e ɗoon o felliti waɗde nate makko. Manet haaldii e jimoowo oo, naamndii mo so tawii o posee. Debbo oo yahi ina jalee, salii. Ndeen Manet ruttii e Victorine ngam wonde mbaydi nate ɗee..<ref name="Portraying_Life_p1974">Manet, Édouard, Mary Anne Stevens, and Lawrence W. Nichols (2012). ''Manet: Portraying Life''. Toledo: Toledo Museum of Art. p. 197. {{ISBN|9781907533532}}</ref><ref name="Mauner_p174">Mauner, G. L., & Loyrette, H. (2000). ''[[iarchive:manetstilllifepa0000maun/|Manet: The Still-life Paintings]]''. New York: H.N. Abrams in association with the American Federation of Arts. p. 17. {{ISBN|0-8109-4391-3}}.</ref> Eduar Manet winndi e hitaande 1861-62 == Limtol == Manet hollitii jimoowo jahroowo e duuɓi 50, ina ɓoornii comci jamaanu, ina yalta kabaaru jamma, ina jogii gitaar ina tiiɗi ina ñaama cereeli. Victorine ina hollira wonde debbo jom gite daneeje, jom ƴiiƴam, jom ƴiiƴam laaɓɗam, ganndiraaɗo no feewi e nder koye Pantheon. Sifaa yeeso makko ina pentiree no feewi e ɓuuɓde e pente goɗɗe. Tiinde makko ina suuɗii caggal wuttudu makko ndu o ɓoornotoo les e hoore makko. Nofru makko ina siforee ɓuuɓri luggiɗndi, ndi waɗata ko mbaadi parentesis banngeeji ɗiɗi ɗii kala.[8] Yanti heen, ina wayi no pentoowo Espaañnaajo biyeteeɗo Velázquez ina ɓuuɓna Manet e fannuuji keewɗi ɗoo, haa teeŋti noon e kuutoragol colour. Manet teeŋtinii sifaaji Victorine e huutoraade palet keewɗo. Ɓoggi makko e wuttulo makko ina njiyee no feewi nde tawnoo ko junngo makko ñaamo ngo suddi ɗum en. Leppi makko toowɗi ɗii ina ɓadii yiyeede sabu ina waɗi heen geɗel gootel ngel ɓuuɓnaa e cereeli ɗiɗi tokoosi rubi e dow junngo makko e junngo makko tokooso. E wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Stéphane Guégan, cereeli ɗii ɓeydaama heen ko miijo caggal.[9] Daartoowo naalankaagal George Mauner wiyi wonde gite debbo oo ina njiyloo koye mum en e nanngugol mum e cereeli e gitaar, "ko nanndi e ko ina wona 100 000 mbuuɗu, ina addana mo waawde huutoraade ɗum no moƴƴi" ina addana mo batte teskinɗe ɗe o sikkaano e nder pentol genre.[2] Njiylawu e Mlle V.... e nder Kostum Espada Mlle Victorine Meurent e nder mbaydi Espada mo Edouard Manet waɗi Victorine kadi waɗii mbaydi Mlle V.... e nder kosam Espada. Natal ngal joofi ko e hitaande 1862. Victorine ɗoo ina hollira wonde matador. Gaasa makko ina suuɗii e bandana makko pinɗo. Hay so omo anndaa, mbaadi makko ina seerti e mbaadi Street Singer. Yeru, omo jogii ƴiye ɗiɗi e yeeso seeɗa ɓuuɓngo, hinere, leppi, e ƴiye jawdi. E nder Street Singer, ɓoornanteeri Victorine ɓuri wonde debbo e Farayse tawi ɗoo o wayi ko no gorko matador Españool nii.[8] == Firo == Daartoowo naalankaagal e ƴeewoowo Paul Mantz meeɗii wiyde : "Kala mbaadi majjii e nate makko mawɗe ɗe rewɓe, teeŋti noon e nate Jimoowo, ɗo, sabu abnormalité en njiyata ina luggiɗi, gite ina majja darnde mum en horizontale, ina njuutee e dow nofru, no commas ɗiɗi ɗi ngalaa ɗoyngol w tonngooɗe ɓaleeje ɗee ko pallid, hard, sinister... eɗen poti ɗaɓɓude yaafuya ngam ñaawde M.Manet yeeso jury exposition." To bannge goɗɗo oo, Emile Zola, ganndo naalankaagal, sehil Manet, ina yiɗi nate ɗee, sibu ko “njiylawu goonga tiiɗɗo”. Ɗeeɗoo ƴeewooɓe naalankaagal ɗiɗo ina kollita miijooji ɗiɗi e oon sahaa. Mantz ɓuri yiɗde ko aadaaji akademi oo, Zola ɓuri yiɗde ko mbaydi ɓurndi hesɗude. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1862 e nder art == Tuugnorgal == 6pbwoolssrdjrrtqv2ay1pr6lcyd7gp 161760 161759 2026-04-09T11:40:37Z Isa Oumar 9821 161760 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''The Street Singer (Manet)''' ko c. 1862 pentol nebam e dow canvas ngol Édouard Manet waɗi ina hollita debbo jimoowo mbedda ina darii sara damal kabaare.<ref>{{Cite web|title=Street Singer - Edouard Manet|url=https://artsandculture.google.com/asset/PAG7zTLoqE-_DA|website=Google Arts & Culture}}</ref><ref>{{Cite web|title=Street Singer - Edouard Manet|url=https://artsandculture.google.com/asset/PAG7zTLoqE-_DA|website=Google Arts & Culture}}</ref> Natal ngal ummorii ko e kawral hakkunde naalanke oo e jimoowo mbedda. Manet naamndii mo yo o pose kono o salii, ko ɗuum waɗi Manet naamndii model mo o yiɗi, hono Victorine Meurent, yo o pose ngam golle ɗee. Ko ngol woni go’o walla ɗiɗmol e nate Manet keewɗe mawɗe ɗe Victorine ƴetti. No nate ɗee mbaɗiri nii ina kollita batte Frans Hals e jaagorgal Espaañ hono Diego Velázquez..<ref name="Portraying_Life_p1973">Manet, Édouard, Mary Anne Stevens, and Lawrence W. Nichols (2012). ''Manet: Portraying Life''. Toledo: Toledo Museum of Art. p. 197. {{ISBN|9781907533532}}</ref><ref name="Mauner_p173">Mauner, G. L., & Loyrette, H. (2000). ''[[iarchive:manetstilllifepa0000maun/|Manet: The Still-life Paintings]]''. New York: H.N. Abrams in association with the American Federation of Arts. p. 17. {{ISBN|0-8109-4391-3}}.</ref> Street Singer ina jeyaa e jimɗi limtilimtinɗi ɗi Manet penti e kitaale 1860 ɗi o holliri "tipeeji" jamaanu ɗii e mawneeki nguurndam, ɗum mettini e nanondiral wonde hono ɗeeɗoo fannuuji fannuuji lesɗi ina pentiree e nder njuuteendi tokosiri. Natal ngal hokkaama suudu defte Boston e hitaande 1966.<ref name="Mauner_p17">Mauner, G. L., & Loyrette, H. (2000). ''[[iarchive:manetstilllifepa0000maun/|Manet: The Still-life Paintings]]''. New York: H.N. Abrams in association with the American Federation of Arts. p. 17. {{ISBN|0-8109-4391-3}}.</ref><ref name="Portraying_Life_p197">Manet, Édouard, Mary Anne Stevens, and Lawrence W. Nichols (2012). ''Manet: Portraying Life''. Toledo: Toledo Museum of Art. p. 197. {{ISBN|9781907533532}}</ref> == Ɓawo == Haala tiitoonde Victorine Louise Meurent, jibinaaɗo e hitaande 1844, maa won duuɓi 18 nde Manet yiyti mo, naamndii mo yo o pose. Gaagaa wonde model mo Manet ɓuri yiɗde, kanko ne ko o naalanke. Victorine kadi ina waɗi nate Le Bain e Olympia, nate ɗiɗi goɗɗe ɗe Manet waɗi.[5] E wiyde nguurndam Margaret Seibert, Manet suɓiima sifaaji ceertuɗi ngam yahdude e jikkuuji nate ɗe o yiɗi rewde. E nder ɗuum, Victorine ko Manet suɓii ɗum ngam yimde gitaar nde tawnoo ko kanko kadi woni suka debbo "nafoore weeɓnde."<ref name="Mauner_p172">Mauner, G. L., & Loyrette, H. (2000). ''[[iarchive:manetstilllifepa0000maun/|Manet: The Still-life Paintings]]''. New York: H.N. Abrams in association with the American Federation of Arts. p. 17. {{ISBN|0-8109-4391-3}}.</ref><ref name="Portraying_Life_p1972">Manet, Édouard, Mary Anne Stevens, and Lawrence W. Nichols (2012). ''Manet: Portraying Life''. Toledo: Toledo Museum of Art. p. 197. {{ISBN|9781907533532}}</ref> == Tagngo == Ñalnde heen e fuɗɗoode kitaale 1860, Manet e jaayndiyanke Faraysenaajo biyeteeɗo Antonin Proust ina njaha ina njaha to suudu pentoowo oo. Ɓe njiyi debbo ina jogii gitaar ina yalta cafe. Naalanke oo haawnii e gite makko, ɗoon e ɗoon o felliti waɗde nate makko. Manet haaldii e jimoowo oo, naamndii mo so tawii o posee. Debbo oo yahi ina jalee, salii. Ndeen Manet ruttii e Victorine ngam wonde mbaydi nate ɗee..<ref name="Portraying_Life_p1974">Manet, Édouard, Mary Anne Stevens, and Lawrence W. Nichols (2012). ''Manet: Portraying Life''. Toledo: Toledo Museum of Art. p. 197. {{ISBN|9781907533532}}</ref><ref name="Mauner_p174">Mauner, G. L., & Loyrette, H. (2000). ''[[iarchive:manetstilllifepa0000maun/|Manet: The Still-life Paintings]]''. New York: H.N. Abrams in association with the American Federation of Arts. p. 17. {{ISBN|0-8109-4391-3}}.</ref> Eduar Manet winndi e hitaande 1861-62 == Limtol == Manet hollitii jimoowo jahroowo e duuɓi 50, ina ɓoornii comci jamaanu, ina yalta kabaaru jamma, ina jogii gitaar ina tiiɗi ina ñaama cereeli. Victorine ina hollira wonde debbo jom gite daneeje, jom ƴiiƴam, jom ƴiiƴam laaɓɗam, ganndiraaɗo no feewi e nder koye Pantheon. Sifaa yeeso makko ina pentiree no feewi e ɓuuɓde e pente goɗɗe. Tiinde makko ina suuɗii caggal wuttudu makko ndu o ɓoornotoo les e hoore makko. Nofru makko ina siforee ɓuuɓri luggiɗndi, ndi waɗata ko mbaadi parentesis banngeeji ɗiɗi ɗii kala.[8] Yanti heen, ina wayi no pentoowo Espaañnaajo biyeteeɗo Velázquez ina ɓuuɓna Manet e fannuuji keewɗi ɗoo, haa teeŋti noon e kuutoragol colour. Manet teeŋtinii sifaaji Victorine e huutoraade palet keewɗo. Ɓoggi makko e wuttulo makko ina njiyee no feewi nde tawnoo ko junngo makko ñaamo ngo suddi ɗum en. Leppi makko toowɗi ɗii ina ɓadii yiyeede sabu ina waɗi heen geɗel gootel ngel ɓuuɓnaa e cereeli ɗiɗi tokoosi rubi e dow junngo makko e junngo makko tokooso. E wiyde daartoowo naalankaagal biyeteeɗo Stéphane Guégan, cereeli ɗii ɓeydaama heen ko miijo caggal.[9] Daartoowo naalankaagal George Mauner wiyi wonde gite debbo oo ina njiyloo koye mum en e nanngugol mum e cereeli e gitaar, "ko nanndi e ko ina wona 100 000 mbuuɗu, ina addana mo waawde huutoraade ɗum no moƴƴi" ina addana mo batte teskinɗe ɗe o sikkaano e nder pentol genre.[2] Njiylawu e Mlle V.... e nder Kostum Espada Mlle Victorine Meurent e nder mbaydi Espada mo Edouard Manet waɗi Victorine kadi waɗii mbaydi Mlle V.... e nder kosam Espada. Natal ngal joofi ko e hitaande 1862. Victorine ɗoo ina hollira wonde matador. Gaasa makko ina suuɗii e bandana makko pinɗo. Hay so omo anndaa, mbaadi makko ina seerti e mbaadi Street Singer. Yeru, omo jogii ƴiye ɗiɗi e yeeso seeɗa ɓuuɓngo, hinere, leppi, e ƴiye jawdi. E nder Street Singer, ɓoornanteeri Victorine ɓuri wonde debbo e Farayse tawi ɗoo o wayi ko no gorko matador Españool nii.[8] == Firo == Daartoowo naalankaagal e ƴeewoowo Paul Mantz meeɗii wiyde : "Kala mbaadi majjii e nate makko mawɗe ɗe rewɓe, teeŋti noon e nate Jimoowo, ɗo, sabu abnormalité en njiyata ina luggiɗi, gite ina majja darnde mum en horizontale, ina njuutee e dow nofru, no commas ɗiɗi ɗi ngalaa ɗoyngol w tonngooɗe ɓaleeje ɗee ko pallid, hard, sinister... eɗen poti ɗaɓɓude yaafuya ngam ñaawde M.Manet yeeso jury exposition." To bannge goɗɗo oo, Emile Zola, ganndo naalankaagal, sehil Manet, ina yiɗi nate ɗee, sibu ko “njiylawu goonga tiiɗɗo”. Ɗeeɗoo ƴeewooɓe naalankaagal ɗiɗo ina kollita miijooji ɗiɗi e oon sahaa. Mantz ɓuri yiɗde ko aadaaji akademi oo, Zola ɓuri yiɗde ko mbaydi ɓurndi hesɗude. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Édouard Manet waɗi 1862 e nder art == Tuugnorgal == snonovmus9b5ap8z2khru9wb0l5z7di Christ and the Samaritan Woman (Kauffman) 0 39293 161761 2026-04-09T11:48:27Z Isa Oumar 9821 Created page with "'''Christ and the Samaritan Woman (Kauffman)''' ko natal nebbam dow canvas hitaande 1796 ngal Angelica Kauffman waɗi, ngal holli limngal Linjiila ngal innde mum. Nde soodaa ko e jeyi naalanke oo e hitaande 1829, ko Luwis I mo Bavaria, nde woni e galle Wittelsbach haa nde artiraa e galle Wittelsbacher Ausgleichsfonds e hitaande 1926 ; ndeen nde rewi ko e Dowla Bavaria e hitaande 1938. Golle ɗee ina njuɓɓinee jooni e nder Neue Pinakothek to Munich.[1] == Ƴeew kadi ==..." 161761 wikitext text/x-wiki '''Christ and the Samaritan Woman (Kauffman)''' ko natal nebbam dow canvas hitaande 1796 ngal Angelica Kauffman waɗi, ngal holli limngal Linjiila ngal innde mum. Nde soodaa ko e jeyi naalanke oo e hitaande 1829, ko Luwis I mo Bavaria, nde woni e galle Wittelsbach haa nde artiraa e galle Wittelsbacher Ausgleichsfonds e hitaande 1926 ; ndeen nde rewi ko e Dowla Bavaria e hitaande 1938. Golle ɗee ina njuɓɓinee jooni e nder Neue Pinakothek to Munich.[1] == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Angelika Kauffman waɗi == Tuugnorgal == qrvrrlbi5f45gtamot7vyrrdweh3ev1 161762 161761 2026-04-09T11:49:42Z Isa Oumar 9821 161762 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Christ and the Samaritan Woman (Kauffman)''' ko natal nebbam dow canvas hitaande 1796 ngal Angelica Kauffman waɗi, ngal holli limngal Linjiila ngal innde mum. Nde soodaa ko e jeyi naalanke oo e hitaande 1829, ko Luwis I mo Bavaria, nde woni e galle Wittelsbach haa nde artiraa e galle Wittelsbacher Ausgleichsfonds e hitaande 1926 ; ndeen nde rewi ko e Dowla Bavaria e hitaande 1938. Golle ɗee ina njuɓɓinee jooni e nder Neue Pinakothek to Munich. == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Angelika Kauffman waɗi == Tuugnorgal == 3vdah9mkmx60tsh3zuehghwzzul8e63 161763 161762 2026-04-09T11:50:06Z Isa Oumar 9821 161763 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Christ and the Samaritan Woman (Kauffman)''' ko natal nebbam dow canvas hitaande 1796 ngal Angelica Kauffman waɗi, ngal holli limngal Linjiila ngal innde mum. Nde soodaa ko e jeyi naalanke oo e hitaande 1829, ko Luwis I mo Bavaria, nde woni e galle Wittelsbach haa nde artiraa e galle Wittelsbacher Ausgleichsfonds e hitaande 1926 ; ndeen nde rewi ko e Dowla Bavaria e hitaande 1938. Golle ɗee ina njuɓɓinee jooni e nder Neue Pinakothek to Munich.<ref>{{Cite web|url=https://www.sammlung.pinakothek.de/de/artwork/Pdxz2kkxw5/angelika-kauffmann/christus-und-die-samariterin-am-brunnen|title=Catalogue entry}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sammlung.pinakothek.de/de/artwork/Pdxz2kkxw5/angelika-kauffmann/christus-und-die-samariterin-am-brunnen|title=Catalogue entry}}</ref> == Ƴeew kadi == Doggol nate ɗe Angelika Kauffman waɗi == Tuugnorgal == q9hueuk6ltyetnq9yp4a2prbhfu6nfe